Združene države Amerike

<mediawiki xmlns="http://www.mediawiki.org/xml/export-0.10/" xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xsi:schemaLocation="http://www.mediawiki.org/xml/export-0.10/ http://www.mediawiki.org/xml/export-0.10.xsd" version="0.10" xml:lang="sl">
  <siteinfo>
    <sitename>Wikipedija</sitename>
    <dbname>slwiki</dbname>
    <base>https://sl.wikipedia.org/wiki/Glavna_stran</base>
    <generator>MediaWiki 1.39.0-wmf.22</generator>
    <case>first-letter</case>
    <namespaces>
      <namespace key="-2" case="first-letter">Datoteka</namespace>
      <namespace key="-1" case="first-letter">Posebno</namespace>
      <namespace key="0" case="first-letter" />
      <namespace key="1" case="first-letter">Pogovor</namespace>
      <namespace key="2" case="first-letter">Uporabnik</namespace>
      <namespace key="3" case="first-letter">Uporabniški pogovor</namespace>
      <namespace key="4" case="first-letter">Wikipedija</namespace>
      <namespace key="5" case="first-letter">Pogovor o Wikipediji</namespace>
      <namespace key="6" case="first-letter">Slika</namespace>
      <namespace key="7" case="first-letter">Pogovor o sliki</namespace>
      <namespace key="8" case="first-letter">MediaWiki</namespace>
      <namespace key="9" case="first-letter">Pogovor o MediaWiki</namespace>
      <namespace key="10" case="first-letter">Predloga</namespace>
      <namespace key="11" case="first-letter">Pogovor o predlogi</namespace>
      <namespace key="12" case="first-letter">Pomoč</namespace>
      <namespace key="13" case="first-letter">Pogovor o pomoči</namespace>
      <namespace key="14" case="first-letter">Kategorija</namespace>
      <namespace key="15" case="first-letter">Pogovor o kategoriji</namespace>
      <namespace key="100" case="first-letter">Portal</namespace>
      <namespace key="101" case="first-letter">Pogovor o portalu</namespace>
      <namespace key="710" case="first-letter">TimedText</namespace>
      <namespace key="711" case="first-letter">TimedText talk</namespace>
      <namespace key="828" case="first-letter">Modul</namespace>
      <namespace key="829" case="first-letter">Pogovor o modulu</namespace>
      <namespace key="2300" case="first-letter">Gadget</namespace>
      <namespace key="2301" case="first-letter">Gadget talk</namespace>
      <namespace key="2302" case="case-sensitive">Gadget definition</namespace>
      <namespace key="2303" case="case-sensitive">Gadget definition talk</namespace>
    </namespaces>
  </siteinfo>
  <page>
    <title>Združene države Amerike</title>
    <ns>0</ns>
    <id>399</id>
    <revision>
      <id>5726947</id>
      <parentid>5725624</parentid>
      <timestamp>2022-08-03T09:41:38Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Zm05gamer</username>
        <id>180058</id>
      </contributor>
      <comment>/* Druga svetovna vojna */ pp</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="151345" xml:space="preserve">{{Infopolje Država
|native_name = United States of America
|conventional_long_name = Združene države Amerike
|common_name = Združene države Amerike
|common_name2 = Združenih držav Amerike
|image_flag = Flag of the United States.svg
|image_coat = US-GreatSeal-Obverse.svg|20px
|symbol_type = Veliki pečat
|national_motto = {{jezik|la|''[[E pluribus unum|E Pluribus Unum]]''}} &lt;small&gt;({{jezik-en|From Many, One}}, »Iz mnogih, eno«) &amp;nbsp;(tradicionalno)&lt;/small&gt;&lt;br /&gt;''[[In God We Trust]]''&amp;nbsp;&lt;small&gt;(»V Boga zaupamo«) (od 1956 do danes)&lt;/small&gt;
|image_map = Location_United_States.svg
|national_anthem = ''[[The Star-Spangled Banner]]''
|official_languages = ga nima, [[angleščina]] (''de facto'')
|capital = [[Washington, D.C.]]
|latd=38 |latm=53 |latNS=N |longd=77 |longm=02 |longEW=W
|government_type = [[federativna republika|federativna]] [[ustavna republika]]
|leader_title1 = predsednik
|leader_name1 = [[Joe Biden]] [[Demokratska stranka (ZDA)|(D)]]
|leader_title2 = podpredsednik
|leader_name2 = [[Kamala Harris]] [[Demokratska stranka (ZDA)|(D)]]
|leader_title3 = [[predsednik Predstavniškega doma Združenih držav Amerike|predsednik predstavniškega doma]]
|leader_name3 = [[Nancy Pelosi]] [[Demokratska stranka (ZDA)|(D)]]
| largest_city = [[New York]]
| area_km2 = 9.631.420
| area_rank = 3.&lt;sup&gt;1&lt;/sup&gt;
| area_magnitude = 1 E12
| percent_water = 4,87
| population_estimate = 301.693.000&lt;ref&gt;Ekstrapolacija iz [http://www.census.gov/population/www/popclockus.html U.S. POPClock]&lt;/ref&gt;
| population_estimate_year = {{CURRENTYEAR}}
| population_estimate_rank = 3.
| population_census = 281.421.906
| population_census_year = 2000
| population_density = 31
| population_densitymi² = 80
| population_density_rank = 172.
| demonym = Američan
| GDP_PPP_year = 2006
| GDP = 13,049 bilijona USD
| GDP_PPP = 13,049 bilijona USD
| GDP_PPP_rank = 1.
| GDP_PPP_per_capita = $43.555
| GDP_PPP_per_capita_rank = 3.
| GDP_nominal = 13,77 bilijona USD
| GDP_nominal_rank = 1.
| GDP_nominal_year = 2007
| GDP_nominal_per_capita = 45.652 USD
| GDP_nominal_per_capita_rank = 8.
| HDI_year = 2019
| HDI = {{rast}} 0,926
| HDI_rank = 17.
| HDI_category = &lt;span style=&quot;color:#009900;&quot;&gt;zelo visok&lt;/span&gt;
|Gini                     = {{negativna rast}} 48,5
|Gini_year                = 2020
|Gini_category            = &lt;span style=&quot;color:#8b0000&quot;&gt;visok&lt;/span&gt;
| sovereignty_type = [[Ameriška vojna za neodvisnost|Neodvisnost]]
| sovereignty_note = od [[Kraljestvo Velike Britanije|Velike Britanije]]
| established_event1 = [[Deklaracija neodvisnosti Združenih držav Amerike|razglašena]]
| established_event2 = [[Pariški sporazum (1783)|priznana]]
| established_event3 = [[Ustava Združenih držav Amerike]]
| established_date1 = [[4. julij]] [[1776]]
| established_date2 = [[3. september]] [[1783]]
| established_date3 = [[4. marec]] [[1787]]
| currency = [[ameriški dolar]] ($)
| currency_code = USD
| country_code = USA
| time_zone =
| utc_offset = -5 do -10
| time_zone_DST =
| utc_offset_DST = -4 do -10
| cctld = [[.us]] [[.gov]] [[.edu]] [[.mil]]
| calling_code = 1
| footnotes = &lt;sup&gt;1&lt;/sup&gt; Včasih so ZDA navedene na tretjem mestu. Položaj morda pripada [[Ljudska republika Kitajska|Kitajski]].
}}

'''Združene države Amerike''' (tudi '''Združene države''', '''ZDA'''; angleško '''''United States of America''''' {{IPA|[juːˈnaɪ.təd ˈsteɪʦ əv əˈmɛ.ɻɪ.kə]}}) so [[Zvezna država|zvezna]] republika  v [[Severna Amerika|Severni Ameriki]], sestavljena iz 50 zveznih držav (48 geografsko povezanih in dveh ločenih zveznih držav). Država se razteza med [[Atlantik]]om na vzhodu ter [[Tihi ocean|Tihim oceanom]] na zahodu in si deli severno mejo s [[Kanada|Kanado]] ter južno z [[Mehika|Mehiko]]. Njena prestolnica je [[Washington, D.C.]]

Deželo zaznamuje več hiosnovnih dejavnikov: [[geografija|geografske]] značilnosti te tretje največje države na svetu, [[zgodovina]], ki govori o ljudeh izpred 15 tisoč let in do danes, prebivalstvo, ki sestavlja [[družba|družbo]], [[kultura]] s tradicijo zlivanja priseljencev v samostojno kulturno entiteto, [[gospodarstvo]] in uprava. Zaradi vpliva, ki so ga ZDA razvile na [[vojska|vojaški]], gospodarski, kulturni in [[politika|politični]] ravni v svetu, je po propadu [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] govoriti o Združenih državah kot o edini svetovni [[supersila|supersili]].

Eden najpomembnejših vidikov pri dojemanju pomena ZDA je njen učinek talilnega lonca. Tega simbolizira nacionalni moto ''[[E Pluribus Unum]]'' (slovensko ''Iz mnogih eno''). Prvič je bil uporabljen za potrebo združevanja 13 [[Britanija|britanskih]] kolonij v Severni Ameriki med [[ameriška revolucija|ameriško revolucijo]], nov pomen pa je dobil, ko so se v državo pričele prilivati mase [[migrant]]ov. Ti so namreč morali najti skupne življenjske smernice in načela, kar je povzročilo zlivanje mnogoterih kultur v eno. Združene države so tako pred vsem drugim dežela [[imigracija|imigrantov]], ki so oblikovali novo kulturo. Uspešno povezovanje priseljencev v [[nacija|nacionalno]] celoto naj bi bilo doseženo z izenačenjem vseh državljanov, ki je bilo zagotovljeno v [[deklaracija neodvisnosti ZDA|deklaraciji neodvisnosti]] ter v [[Ustava ZDA|Ustavi ZDA]]. K takšnemu idealu pa naj bi dežela stremela tudi danes, saj še ni dosežen. Odtod izhaja tudi ameriška politična misel, ki so jo navedli očetje naroda: »Vsi ljudje se rodijo enaki in obdarjeni z neodtujljivimi pravicami do življenja, svobode ter iskanja sreče«.

Pojem »Amerika« je bil oblikovan v zgodnjem [[16. stoletje|16. stoletju]], in sicer po [[Amerigo Vespucci|Amerigu Vespucciju]], [[italija]]nskem raziskovalcu in kartografu, ki je nedolgo za Kolumbom raziskoval obale [[Južna Amerika|Južne Amerike]] in potrdil obstoj novoodkrite celine. Celotno ime Združene države Amerike pa je bilo uradno prvič navedeno v Deklaraciji neodvisnosti iz leta 1776. Danes je uradno ime krajšano na Združene države (angleško ''United States''), ZDA (angleško ''USA''), v angleščini tudi ''The States'' ali ''US'', v svetu [[zahodna kultura|zahodne kulture]] pa tudi le na ime Amerika. V preteklosti je bil za obe ameriški celini priljubljen naziv ''[[Columbia]]''. Prebivalci ZDA so označeni za [[Američani|Američane]], to ime je namreč le redko uporabljeno za prebivalce ostalih držav katere od Amerik.

== Geografija ==

: ''Glavni članek: [[Geografija Združenih držav Amerike]]''

Združene države merijo skoraj 10 milijonov km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; in si tako z [[Ljudska republika Kitajska|LR Kitajsko]], glede na razlikujoče se podatke o površini slednje, izmenjujejo tretje mesto na [[seznam držav po površini|spisku svetovnih držav po površini]]. Celotno državo sestavlja 50 [[zvezne države ZDA|zveznih držav]] ([[celinske ZDA|48 geografsko soležnih]] in 2 izolirani) in odvisni teritoriji [[Puerto Rico]], [[Ameriški Deviški otoki]], [[Ameriška Samoa]] in [[Guam]]. Zvezne države so praviloma razdeljene na [[okrožja ZDA|okrožja]].

Populacija države šteje več kot 303 milijone ljudi, kar pomeni tretjo državo na svetu po številu prebivalcev. Koncentracije teh so v urbanih področjih, zlasti na zahodni in vzhodni obali – ta je lokacija obsežnega [[somestje|somestja]] [[BosWash]].

Geografija je imela in ima bistven vpliv pri razvoju države. V tem smislu sta pomembna obilica [[naravna bogastva|naravnih bogastev]] in razvejano [[vodovje|vodno]] omrežje, pa dobri splošni pogoji za [[kmetijstvo|kmetovanje]], kar Združenim državam omogoča vodilno vlogo pri proizvodnji svetovne hrane. Hiter razvoj in eksploatacija [[Naravno okolje|okolja]] povzročata pereče okoljske težave, ZDA med drugim prednjačijo pri izpustu [[ogljikov dioksid|ogljikovega dioksida]] v [[ozračje]] – 20 % svetovnih emisij.

=== Površje ===

[[Slika:USA topo en.jpg|thumb|300px|right|'''Topografska karta ZDA'''&lt;br /&gt;Jasno so vidne razlike med uravnjenim vzhodom in goratim zahodom države]]

Vzhodni deli ZDA se nahajajo na geološko starih nižinah, medtem ko so zahodne regije mlajše in neuravnane.

Priobalne ravnice [[Atlantik]]a se proti zahodu dvigujejo v staro [[Apalači|apalaško]] gorovje, ki je nizka, a pomembna naravna pregrada med obalo in osrčjem celine. Onkraj nje leži rodovitno porečje [[Mississippi]]ja in [[Velika jezera]], ogromna zaloga [[sladka voda|sladke vode]] [[ledenik|ledeniškega]] nastanka. Še dalje proti zahodu se le počasi dvigajo planjave [[Veliko nižavje|Velikega nižavja]], ki ob vznožju [[Skalno gorovje|Skalnega gorovja]] na svojem zahodu dosežejo nadmorsko višino dveh kilometrov. Nižavje je le mestoma prekinjeno z vzpetinami gorskih verig [[Ozark]] in [[Ouachita]]. Skalno gorovje s slemenitvijo sever-jug poteka prek države iz [[Kanada|Kanade]] in do [[Mehika|Mehike]] čez celotne zahodne Združene države. Ob zahodnih vznožjih je najti medgorske planote, ki so kljub imenu razmeroma razgibane.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last=McKnight|first=Tom Lee|authorlink=|year=2004|title=Regional geography of the United States and Canada|publisher=Pearson/Prentice Hall|location=New Jersey|id=|cobiss=14506504}}&lt;/ref&gt; Na njihovem jugu leži [[puščava|puščavski]] svet. Te predele od zahodne obale ločujeta verigi [[Kaskadsko gorovje|Kaskadskega gorovja]] in [[Sierra Nevada (ZDA)|Sierre Nevade]], v okviru katere se vzpenja tudi najvišji vrh geografsko soležnih ZDA. Med obema gorovjema je tudi nizka [[Velika kotlina]] z najglobljo točko 86 metrov pod morsko gladino. Povsem na zahodu se ob obalah [[Tihi ocean|Pacifika]] vlečejo doline in manjša gorovja [[pacifiški severozahod|pacifiškega severozahoda]].

[[Aljaska|Aljasko]] zaznamujejo visoka gorovja in nekoliko uravnjenih površij oziroma svet [[tundra|tundre]]; priobalni otoki so [[ognjenik|ognjeniškega]] nastanka. Takšen je tudi [[Arhipelag Chiloé|arhipelag]] [[Havaji]] v [[Tihi ocean|Tihem oceanu]].

=== Vodovje ===

Prvi evropski priseljenci so ameriško celino našli ravno po potovanju prek [[morje|morja]]. Od takrat dalje pa so bili življenjsko in razvojno odvisni od mnogih [[reka|rek]] ter [[jezero|jezer]] v Ameriki: [[Mississippi]], [[Reka svetega Lovrenca|Sveti Lovrenc]], [[Velika jezera]], [[Missouri (reka)|Missouri]] itn. Vse velike reke države tečejo pretežno na jug in so tako za razliko od za primer [[Sibirija|sibirskih]] rek primerne za plovbo, saj v spodnjem toku niso zaledenele in tako prepuščajo [[plavje]], sproščajo vodotok in omogočajo uporabo plovil.

[[Slika:USA 10187 Horseshoe Bend Luca Galuzzi 2007.jpg|thumb|300px|right|'''Rečni meander v [[Arizona|Arizoni]]'''&lt;br /&gt;Reka [[Kolorado (reka)|Kolorado]] na svoji poti prek sušnega jugozahoda ZDA erodira podlago in ustvarja zanjo značilne globoke kanjone]]

[[Misisipi]] je najdaljša reka Združenih držav; pomembna je za nastanek mnogih mest kot posledice selitev prebivalcev od njenega ustja v notranjost celine. Njeni večji pritoki so [[Ohio (reka)|Ohio]], [[Missouri (reka)|Missouri]], [[Tennessee (reka)|Tennessee]], [[Rdeča reka]] in [[Illinois (reka)|Illinois]]. V [[Mehiški zaliv]] se pretaka tudi [[Rio Grande]], reka, bistvena za sušne južne predele ZDA in Mehiko. V njenem porečju je ob sodobnem sodelovanju Mehike in ZDA prišlo do razcveta gospodarstva. Reka [[Kolorado (reka)|Kolorado]] se izliva v [[Kalifornijski zaliv]], znana je po svojem oblikovanju [[geomorfologija|geomorfološko]] zanimivih [[kanjon]]ov na [[Koloradska planota|Koloradski planoti]]. Za bogato zvezno državo [[Kalifornija|Kalifornijo]] sta pomembni reki [[Sacramento (reka)|Sacramento]] in [[San Joaquin]]. Vode severozahoda se odmakajo skozi vodotok [[Columbia (reka)|Columbia]] in njegov pritok [[Snake River]]. Ti reki imata velik strmec in pretok, kar ju odlikuje z največjim hidroelektričnim potencialom v ZDA.

[[Jukon (reka)|Jukon]] je velika reka na Aljaski, ki se izliva v [[Beringovo morje]], človeku je služila kot sredstvo zgodnjih potovanj [[rudosledec|rudosledcev]] v notranjost [[Dežela|dežele]].

[[Velika jezera]] na [[srednji zahod ZDA|srednjem zahodu ZDA]] so po površini največje sladkovodno telo sveta. Njih kotanje so ostanki [[pleistocen]]ske poledenitve. Jezera so z oceanom povezana prek [[Reka svetega Lovrenca|reke Svetega Lovrenca]], zgrajenih pa je tudi več kanalov, najstarejši izmed njih [[kanal Erie]]. [[Veliko slano jezero]] je kotanja v [[Velika kotlina|Veliki kotlini]] na zahodu države, ravno tako pleistocenskega izvora. Zaradi neodtočne kotanje je jezero znano po veliki vsebnosti [[sol]]i.

Združene države Amerike premorejo 19.924&amp;nbsp;km obal, ki potekajo ob dveh oceanih in Mehiškem zalivu. Kopnino obdaja 12 morskih milj [[teritorialno morje|teritorialnega morja]] in 200 morskih milj [[morski gospodarski pas|gospodarskega pasu]].

[[Slika:Gulf Intracoastal Waterway Galveston Bay.jpg|thumb|300px|left|[[Gulf Intracoastal Waterway]] je priobalna vodna prometnica, ki poteka med pristanišči 1700 km vzdolž obal [[Mehiški zaliv|Mehiškega zaliva]], večinoma v zavetju [[zemeljska kosa|zemeljskih kos]] in drugih naravnih preprek morju]]

Ob celotnih vzhodnih ZDA se vleče priobalna ravnica [[Atlantik]]a z mnogo [[zemeljska kosa|zemeljskimi kosami]]. To je prizorišče najzgodnejših naselitev evropskih priseljencev, prve izmed njih v [[Jamestown]]u leta [[1607]]. Vodna pot ''[[Atlantic Intracoastal Waterway]]'' po priobalnih vodah povezuje kraje od [[Boston, Massachusetts|Bostona]] na severu do [[Key West]]a na južnem, [[Florida|floridskem]] koncu atlantske obale. Na njenem severu pa se je skozi [[zgodovina ZDA|zgodovino ZDA]] oblikoval zajeten [[megalopolis]] [[BosWash]]. Več kot 2.500 kilometrov dolga obala [[Mehiški zaliv|Mehiškega zaliva]] je nizka in [[laguna]]stega tipa, z izjemo območja Mississippijeve [[delta|delte]]. Zaznamujejo jo dolge zemeljske kose, pretežno znotraj katerih poteka vodna prometnica ''[[Gulf Intracoastal Waterway]]''. Pred obalo ležijo gospodarsko pomembne razsežne zaloge [[zemeljski plin|zemeljskega plina]] in [[nafta|nafte]]. Regija je bila mnogo časa pod nadzorom [[Španija|Špancev]] in [[Francija|Francozov]], kasneje so si ZDA priključile [[Teksas]]. Za razliko od prej omenjenih je zelo razgibana dobrih 2 tisoč kilometrov dolga [[Pacifik|pacifiška]] obala s pripadajočim gorskim pasom. Nekoliko bolj uravnjena je na jugu, medtem ko jo na severu členi množica [[zaliv]]ov, [[fjord]]ov, [[polotok]]ov in [[otok]]ov. Naravnogeografska značilnost te obale so silovite oceanske nevihte in velika namočenost severozahodnih predelov države, pa tudi potresi zaradi lege na [[Pacifiški ognjeni obroč|Pacifiškem ognjenem obroču]]. Tamkajšnji svet je demografski razvoj doživel šele v [[20. stoletje|20. stoletju]].

Obale Aljaske ob Pacifiškem in [[Arktični ocean|Arktičnem oceanu]] so globoko razčlenjene, ob njih leži večina naselij te zvezne države. Posebna lastnost obale Havajev so [[koralni greben]]i in njen velik pomen v smislu [[promet]]nih povezav.

=== Podnebje ===

Velika država in odmaknjenost nekaterih njenih predelov sestavljata pester mozaik različnih [[podnebje|podnebnih]] tipov: [[Aljaska]] je ena izmed svetovnih regij z najbolj ostrim in hladnim podnebjem, medtem ko je [[Havaji|havajsko]] povprečno vreme vlažno in [[tropsko podnebje|tropsko]]. Slemenitev glavnih gorskih verig ZDA od severa proti jugu ne preprečuje hladnim severnim zračnim masam na eni ter toplim južnim na drugi strani, da bi često prodirale daleč v zase neznačilne geografske širine.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last=Samide|first=Marjana|authorlink=|author2=Ingolič, Borut|year=1991|title=Dežele in ljudje. Severna in Srednja Amerika, Veliki Antili|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|id=|cobiss=23918336}}&lt;/ref&gt;

[[Slika:Average precipitation in the lower 48 states of the USA.png|thumb|300px|'''Karta povprečne količine padavin'''&lt;br /&gt;100. zahodni poldnevnik, ki loči državo na sušni zahod in namočeni vzhod, deli ZDA po sredini na dve polovici]]

Najbolj poznana podnebna delitev Združenih držav je na vlažni vzhod dežele in suhi zahod, ki ju ločuje črta 100° z.g.š. ([[mrtva črta]]). V prvem podnebju so padavine obilne; v severnem delu je [[zima|pozimi]] mnogo [[sneg]]a in mraz, medtem ko je južni del zaznamovan z vročimi [[poletje|poletji]] in deževje skozi vse leto. Dovolj velika stopnja vlage je tu spodbudila tradicionalno ameriško [[kmetijstvo]], ki je iztrebilo večino nekoč mogočnih [[gozd]]ov; danes so ti ponekod obnovljeni, na drugih mestih pa se je [[prst (pedologija)|prst]] posledično degradirala in postala neprimerna za rast gozdov ali [[poljedelstvo]]. Temu vzhodnemu vlažnemu pasu sledi prehodni pas okoli mrtve črte, kjer tradicionalno najdejo svoje mesto visokotravne [[prerija|prerije]], te se proti zahodu spreminjajo v [[stepa|stepe]] z nizko [[trava|travo]]. Naravnega rastja je danes tudi tu malo zaradi gojenja [[kulturne rastline|kulturnih rastlin]], zlasti [[pšenica|pšenice]]. Suhi zahod države pa ni sposoben vzgajati kulturnih posevkov brez namakanja, saj nekateri (puščavski) predeli dobijo manj od 125 milimetrov padavin letno. V tej regiji zato med kmetijskimi panogami prevladuje [[živinoreja]]. Podnebna izjema zahodnih ZDA je [[Kaskadsko gorovje]] in [[Pacifiška gorska veriga]], ki se napajata z zajetnimi [[orografske padavine|orografskimi padavinami]], izhajajočimi iznad Pacifika. Ta področja zato zaznamujejo obsežni [[iglasti gozd]]ovi.

Lastnosti prsti so tesno povezane z razporeditvijo [[klimatski pasovi|klimatskih pasov]], kar še posebno velja za Združene države. Nerodovitni [[podzol]]i so prisotni v hladnih celinskih podnebnih območjih, ravno tako nerodovitne [[lateritske prsti]] je najti v bolj vlažnih in toplih podnebjih; [[černozjomi]], ki so zelo bogati in rodovitni, pa prekrivajo tla zahodno od vlažnega vzhodnega dela države.

Regionalizacija po tipih podnebja je praviloma oblikovana na sledeč način: vlažno [[celinsko podnebje]] severovzhoda in vlažno [[subtropsko podnebje|subtropsko]] jugovzhoda; [[polsuho podnebje]] v Velikem nižavju zahodno od mrtve črte; suho [[puščavsko podnebje]] jugozahoda; [[sredozemsko podnebje]] v [[Kalifornija|Kaliforniji]]; [[oceansko podnebje]] ob zahodni obali severno od sredozemskega podnebnega pasu; [[subarktično podnebje|subarktično]] v notranjosti in [[polarno podnebje]] onkraj [[polarni krog|polarnega kroga]] na Aljaski; ter tropsko podnebje Havajev.

=== Poselitev ===

[[Slika:USA-2000-population-density.gif|thumb|300px|'''Karta gostote prebivalstva po okrožjih ZDA'''&lt;br /&gt;Tudi upodobitev gostote prebivalstva v ZDA prikazuje jasno delitev vzhodne in zahodne polovice države; najgosteje naseljeno območje je somestje [[BosWash]] na severovzhodu dežele, sledita pa mu urbanizirana pasova ob Tihem oceanu in Mehiškem zalivu]]

Prebivalstvo je v največji meri naseljeno ob obalah oceanov: več kot tretjina slednjega ob [[Atlantik]]u, približno šestina vzdolž [[Pacifik]]a in slaba sedmina ob obalah [[Mehiški zaliv|Mehiškega zaliva]]. Tudi megalopolis, največja regija zgoščene poselitve, leži ob obali. Poselitev je najredkejša v agrarnem [[Veliko nižavje|Velikem nižavju]], saj tehnološko razvito kmetijstvo terja le malo delovne sile, medtem ko je večina Američanov zaposlenih v storitvenih dejavnostih urbanih področij.

Za ameriški narod je značilna visoka stopnja mobilnosti. Posledično se vzorci poselitve spreminjajo hitro, v drugi polovici minulega stoletja gre v tem smislu za zgoščevanje prebivalstva v jugovzhodnih področjih ZDA ter ob Pacifiku, medtem ko industrijska mesta [[ameriški severovzhod|starega severovzhoda]] in [[Velika jezera|Velikih jezer]] izgubljajo tako svoj pomen kot prebivalstvo ([[pas rje]]). Tu izstopajo posamezna stara mesta, tako npr. [[New York]] in [[Chicago]], ki so ohranila svojo pomembno vlogo ter so danes finančni centri države in sveta.

==== Urbanizacija in suburbanizacija ====

Prvi [[Popis prebivalstva|cenzus]] leta 1790 je zabeležil več kot 95 % [[ruralen|ruralnega]] prebivalstva. Razmah [[Urbano območje|urbanih območij]] se je pričel po letu 1830, v prej neslutene višave pa ga je poslala intenzivna [[industrijska revolucija|industrializacija]] poznega [[19. stoletje|19. stoletja]], ki je do 1990. let v urbana središča vodila več kot tri četrtine prebivalcev države. Za rast mest je bil resnično pomemben pritok tujih [[imigracija|imigrantov]], ki so polnili centre, posledica pa so bili prenaseljenost, nehigiena in [[kriminal]]. Mesta se razvijajo še danes, a so bile meje urbanih centrov v veliki meri začrtane že v zgodnjem [[20. stoletje|20. stoletju]].

[[Slika:South San Jose (crop).jpg|thumb|300px|left|'''Identične montažne hiše v predmestju [[San Jose, Kalifornija|San Joseja]]'''&lt;br /&gt;[[predmestja ZDA|Predmestne soseske]] večinoma montažnih hiš so nespregledljiva značilnost demografske podobe ZDA že vse od obdobja po drugi svetovni vojni, ko se je v času blaginje pričela hitra gradnja naselij v prostranih neposeljenih in zelenih okolicah ameriških velemest]]

Premožnejši sloji so se z začetkom 19. stoletja in boljšimi [[promet]]nimi povezavami pričeli umikati iz onesnaženih in prebivalstveno nasičenih mestnih jeder, kar je naznanilo val [[suburbanizacija|suburbanizacije]] z viškom po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]], ko so se z bojišč vrnili mnogi vojni veterani in je zavladala blaginja. Tako so zrasle socialno razmeroma homogene predmestne soseske z mnogokrat identičnimi hišami, kjer je bilo v času t. i. [[baby boom]]a opaziti množice družin z otroki.

Ljudem so v predmestja sledile tudi [[storitvene dejavnosti]] – razvili so se veliki [[nakupovalni center|nakupovalni centri]], zaradi nižjih [[davek|davkov]] in lažje dostopnosti pa so se tja umaknila tudi mnoga [[podjetje|podjetja]]. Dostopnost predmestnih sosesk z [[javni prevoz|javnim prometom]] je bila nerazvita, zato je izbruh suburbanih okolij povzročil tudi razmah uporabe [[avtomobil]]ov. Kljub vsemu imajo mestna jedra tudi danes več pomembnih socialnih funkcij.&lt;ref&gt;Klepp, Susan E.: United States People. Encarta Reference Library Premium 2005 DVD&lt;/ref&gt;

=== Okolje in družba ===

Že prvi evropski priseljenci so se zavedali velikih možnosti, ki jih ponujajo [[naravna bogastva]] te dežele. Tudi zato so se ZDA hitro razvile v vodilno [[agrikultura|agrikulturno]] in kasneje [[industrija|industrijsko]] silo. Tako je človek s svojim delovanjem močno preoblikoval [[zemeljsko površje|površje]], gozdove severa in severovzhoda ter prerije Velikega nižavja spremenil v polja, z [[lov]]om pa iztrebil mnogo domorodnih živali. Izjemen negativen učinek na okolje sta imeli tudi sprva [[industrijska revolucija]] in nato [[demografska eksplozija]].

Prvi znaki [[okoljevarstvo|okoljevarstvene]] zavesti so se v Združenih državah pojavili v drugi polovici [[19. stoletje|19. stoletja]], ko je vlada vzpostavila nekaj naravnih rezervatov. Kljub temu je trajalo do 60. letih [[20. stoletje|20. stoletja]], preden je družba ZDA širše spregovorila o okoljskih problemih. Takrat so se dogajale nekatere konvencije, povečalo se je število [[naravni rezervat|naravnih rezervatov]], deklarirano varovanje [[ekosistem]]ov ipd. Kljub temu ostajajo tako kot v ostalem industrializiranem svetu v sedanjosti ekološke težave problem ogromnih razsežnosti in smeri. Združene države za primer proizvedejo 20 % svetovnih izpustov [[ogljikov dioksid|ogljikovega dioksida]] v [[ozračje|atmosfero]], a se kljub temu nočejo zavezati [[Kjotski protokol|Kjotskemu protokolu]].

[[Indijanci|Indijanski]] naseljenci so imeli le minimalen vpliv pri spreminjanju podobe okolja – bili so [[nomadi]] in nekoliko kasneje živeli v majhnih vaseh. Prihod Evropejcev je pomenil naselitev vzhodne obale, od tod pa so lovci in avanturisti potovali v notranjost celine ter poročali o ogromnih rodovitnih površinah, [[zlato|zlatu]] in [[srebro|srebru]] ter obilici [[divjad]]i. Vse je privabilo pionirske kmete in množine lovcev, ki so izsekavali gozdove, drastično zmanjševali število živali ter gradili več in več naselbin.

[[Slika:Dust storm CimarronCounty OK.jpg|thumb|300px|'''Dust Bowl: oče in sinova v peščenem viharju'''&lt;br /&gt;Dolgo sušno obdobje in serija peščenih viharjev, imenovano [[Dust Bowl]], je v tridesetih letih 20. stoletja pustošilo po ameriških prerijah in tudi zaradi delovanja človeka povzročilo ekološko ter agrikulturno škodo, ki je kasneje in vkup z drugimi dogodki vzbudila ekološko zavest druge polovice 20. stoletja]]

V tridesetih letih [[19. stoletje|19. stoletja]] so bili pripadniki [[transcendentalizem|transcendentalizma]] tisti, ki so – navkljub neugodni družbeni miselnosti – spregovorili o okolju kot vrednoti. Ustanovitev prvega svetovnega [[narodni park|narodnega parka]] [[Yellowstone]] 1872. leta je sicer terjala še precej časa, resni negativni učinki razuzdanega ravnanja z okoljem pa so se nato pokazali v obliki dolgotrajne [[suša|suše]] in degradacije rodovitnih področij v času [[Dust Bowl]]a tridesetih let minulega stoletja. Okolje je nadalje prizadel industrijski razmah po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] in hitro množenje prebivalstva s fenomenom [[baby boom]] – posledice so bile koncentrirane količine [[smog]]a, industrijski ter kmetijski odpadki idr., najbolj pereče na industrijskem severovzhodu države.

Leta 1962 je knjiga ''[[Tiha pomlad]]'' prevetrila miselnost ljudi, takisto neugodni rezultati znanstvenih raziskav. Svoj delež k zaskrbljenosti ljudi sta prispevali tudi »goreča reka« [[Cuyahoga]] leta 1969 in [[jedrska nesreča]] na [[Jedrska elektrarna Otok treh milj|Otoku treh milj]] deset let kasneje. Od takrat dalje je mnogo razprave o okoljevarstvu, ki pa tudi danes ne obrodi učinkovitih sredstev boja proti degradaciji naravnega okolja. Neučinkovitost je v splošnem rezultat človekove želje po življenjskem udobju, posebej za ZDA pa so značilni nenehni spori med gospodarstveniki in zagovorniki idej o varovanju okolja. Prvi namreč v omejevanju eksploatacije naravnih virov vidijo oviro svojemu gospodarskemu razvoju in njihovo nasprotovanje je temeljito že vse od pričetkov sodobne ekološke zavesti v drugi polovici 20. stoletja: [[Sagebrush Rebellion]] na zahodu Združenih držav je podprl [[Ronald Reagan|Ronalda Reagana]], ki se je leta [[1981]] s konservativnimi idejami povzpel na predsedniško mesto ter aktivno ukrepal v smer svobodnega [[kapitalizem|kapitalizma]] in omejevanja ekološko usmerjenih dejavnosti. Danes je priljubljena ideja o [[trajnostni razvoj|trajnostnem razvoju]], zaradi [[globalizacija|globalizacije]] pa prihaja do sicer neučinkovitega mednarodnega sodelovanja.

==== Naravna bogatstva ====

Gospodarski uspeh ZDA delno temelji na njihovih [[naravna bogastva|naravnih bogastvih]]. To pomeni zgodovinsko velike površine danes močno skrčenih [[gozd]]ov, bogata [[ribolov]]na območja in število [[industrijski minerali|mineralnih]] nahajališč pretežno na zahodu države – ZDA so največja proizvodnica [[fosfati|fosfatov]], pa velika proizvodnica [[zlato|zlata]] in [[srebro|srebra]], [[zemeljski plin|zemeljskega plina]] in [[nafta|nafte]] ter tudi [[gradbeništvo|gradbenih]] materialov.&lt;ref&gt;Watts, Michael: United States Economy. Encarta Referency Library Premium 2005 DVD&lt;/ref&gt; Poleg vsega tega pa je veliko število farm oziroma rančev, kjer na velikanskih površinah pridelujejo kulturne rastline. ZDA je v notranjosti večinoma ravna. Tam pihajo močni vetrovi, ki jih [[vetrna energija|uporabljajo]] za proizvodnjo elektrike za gospodinjstva. Cena tako pridobljene energije je nizka, kar pripomore k večji izkoriščenosti takih virov in večanju prebivalstva.

==== Naravne nesreče ====

[[Slika:New Orleans Survivor Flyover.jpg|thumb|300px|'''Opustošenje po orkanu Katrina'''&lt;br /&gt;[[Orkan Katrina]] je leta 2005 ob obalah Mehiškega zaliva povzročil obilico gmotne škode in številne človeške žrtve; v nudenje pomoči prebivalcem močno opustošenega [[New Orleans]]a so se vključili pripadniki oboroženih sil]]

V vedno večji meri gre za [[suša|suše]], zgodovinsko je tako znan [[Dust Bowl]], medtem ko danes dolga obdobja brez padavin preživljajo jugozahodne regije ZDA. V tem času često prihaja do uničujočih [[požar]]ov.

[[tornado|Tornadi]] pustošijo po [[zemeljsko površje|zemeljskem površju]] [[Veliko nižavje|Velikega nižavja]] in [[srednji zahod ZDA|srednjega zahoda]], kjer se zlasti v pomladnem in poletnem času srečajo očitno različne si zračne mase – območje, znano kot ''[[Tornado Alley]]''. Še ena [[vreme]]nsko pogojena nevarnost so [[orkan]]i, ki pustošijo po obalah [[Mehiški zaliv|Mehiškega zaliva]].

[[Zgodovina ZDA]] pomni nekaj večjih [[poplava|poplav]] in [[zemeljski plaz|zemeljskih plazov]], a so danes bolj pereče lokalne poplave na goratem jugozahodu. V zimskem času v hladnejših predelih življenje ohromijo tudi [[snežni metež]]i.

Zahodna obala Združenih držav in deli [[Aljaska|Aljaske]] so izpostavljeni [[ognjenik|ognjeniški]] aktivnosti in [[potres]]om, saj so del [[Pacifiški ognjeni obroč|pacifiškega ognjenega obroča]]. [[Vroča točka]] z ognjeniško aktivnostjo so neeksplozivni ognjeniki [[Havaji|Havajev]], medtem ko je eksplozivni vulkan [[Sveta Helena (ognjenik)|Sveta Helena]] na severozahodu ZDA.

== Zgodovina ==

: ''Glavni članek: [[Zgodovina Združenih držav Amerike]]''

=== Predkolonialna in kolonialna Amerika ===

Do danes raziskana zgodovina ameriškega prebivalstva se prične pred okvirno 15 tisoč leti, ko so ljudstva iz [[Azija|Azije]] prečkala [[Beringov preliv]]. Iz njih so izšli domorodni prebivalci Amerike, edini ljudje celine do prihoda Evropejcev v [[15. stoletje|15. stoletju]]. Bili so izolirani od pridobitev in vsakovrstnih bolezni [[stari svet|starega sveta]], ob prihodu [[zahod]]nih priseljencev pa je teh 10 do 112 milijonov ljudi&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://claremontreviewofbooks.com/new-world-old-myths/|title=New World, Old Myths: A review of 1491: New Revelations of the Americas Before Columbus by Charles C. Mann|publisher=Claremont Review of Books (Thornton, Bruce S.)|accessdate=24.11.2021}}&lt;/ref&gt; govorilo okoli 350 jezikov. Viške teh kultur so pomenile civilizacije [[Azteki|Aztekov]] in [[Inki|Inkov]] v [[Južna Amerika|Južni Ameriki]] ter [[Misisipijci|Misisipijcev]] in [[Pueblo]] v [[Severna Amerika|Severni]].

[[Slika:Columbus Taking Possession.jpg|thumb|300px|left|[[Krištof Kolumb]] ob iskanju zahodne poti v Indijo naleti na ameriško celino in s tem prične dobo mogočne ter agresivne nadvlade zahodnega sveta nad ameriškimi in afriškimi staroselci]]

Pred [[Velika geografska odkritja|velikimi odkritji]] je prišlo le do bežnih stikov [[Vikingi|Vikingov]] s celino okoli leta 1.000 in morebiti še evropskih ribičev v bližini leta 1480. Vzpon [[Otomanski imperij|Otomanskega imperija]] pa je spodbudil raziskovanja in z njimi dobo velikih odkritij, ki so jo načeli [[Portugalska|Portugalci]], in je dodobra ter za vedno spremenila svet. [[Krištof Kolumb]] pod [[Španija|špansko]] zastavo je z nagibi najdbe zahodne poti v [[Indija|Indijo]] leta 1492 naletel na [[Karibi|Karibske otoke]], nedolgo za njim (1499) pa je [[Amerigo Vespucci]] ob plutju vzdolž obal Južne Amerike potrdil, da gre za še neznano celino. Obilica raziskovalcev se je odpravila na raziskovanje novo odkritih zemlja.

To je bila katastrofalna prelomnica za [[ameriški staroselci|ameriške]] ter [[afroameričani|zahodnoafriške staroselce]], na drugi strani pa pričetek mogočnega obdobja nadvlade in razvoja evropske in kasneje [[kultura ZDA|ameriške kulture]]. Indijanci so enormne žrtve (90-odstotni padec števila prebivalstva) utrpeli zaradi [[vojna|vojn]], še posebno pa zaradi [[epidemija|epidemij]] evropskih bolezni, kar je sprostilo obilico ozemlja za evropska osvajanja. Sveži [[novi svet]] je potreboval neizčrpljive zaloge [[delovna sila|delovne sile]], za katero so bili najbolj primerni zasužnjeni in uvoženi staroselci [[Afrika|Afrike]].

Po letu 1519 so prve kolonije ustanovile [[Španija]], [[Portugalska]], [[Francija]], [[Nizozemska]] in [[Anglija]]. Vsaka izmed držav je vodila svojo politiko: Španija je odprla velike [[rudnik]]e in [[agrikultura|agrikulturni]] sistem v [[Mehika|Mehiki]], Južni Ameriki in na Karibih, Portugalska je posedovala suženjsko agrikulturno kolonijo v [[Brazilija|Braziliji]], Francozi in Nizozemci pa so isto ustvarili v Severni Ameriki. Vse navedene kolonije so trgovale z domorodci. Zlasti Angleži pa si za razliko od njih niso obetali toliko trgovanja kot ameriškega ozemlja. Ob prihodu preostalih kolonizatorjev v Ameriko so bile španske naselbine stare že okoli 100 let.

Angleži, ki so kasneje prevzeli pobudo pri naseljevanju Severne Amerike, so imeli druge razloge za imigracijo kot preostali narodi, večinoma željni trgovanja z indijanci in kmetovanja v južnih kolonijah ter posledično z malo rednega prebivalstva. Za razliko od njih so Angleži v [[17. stoletje|17. stoletju]] v novi svet poslali 400 tisoč svojih ljudi in v njem ustvarili redne kmetijske kolonije. Priseljevanje iz Anglije je bilo pospešeno zavoljo nestabilnih religiozno pogojenih družbenih razmer v domači deželi, kar je zlasti pestilo [[puritanci|puritance]]; zraven tega se je Anglija ubadala tudi s prenaseljenostjo in revščino med prebivalci.

Razvoj angleških kolonij se je začel v zalivu [[Chesapeake]] (današanja [[Virginija]]) leta 1607 in na področju današnjega [[Massachusetts]]a leta 1620. Kolonija [[Jamestown]] v virginijskem Chesapeakeu je bila drzen poskus trgovske postojanke, medtem ko so bili naseljenci Massachusettsa puritanci z družinami. Po propadu prvih dejavnosti zaradi nediscipliniranosti njenih prebivalcev je postala virginijska zemlja [[tobak|tobačna]] plantaža z discipliniranimi [[suženjstvo|sužnji]] in nekaj [[beli človek|belskimi]] družinami, ki so ustvarile prve zametke naroda in samostojne Amerike. [[Nova Anglija]] v kasnejšem Massachusettsu pa je bila sekularna družba s preštevilno populacijo, kar je zaradi pomanjkanja zemlje vodilo do pojava revščine. Anglija je nadalje do leta 1640 ustanovila 6 od 13 kolonij, ki so kasneje postale ustanoviteljice suverenih ZDA. Ta čas zgodnjih [[kolonija (geografija)|kolonij]] je še posebno za Angleže z njihovimi ozemeljskimi zahtevami pomenil veliko nevarnost napadov staroselcev.

=== Osamosvojitev in zgodnja suverenost ===
==== Osamosvajanje ====

: ''Glavni članek: [[Ameriška revolucija]]''

Že pred [[ameriška osamosvojitvena vojna|ameriško vojno za neodvisnost]] se je na območju kasnejših Združenih držav bílo več vojn, tako sprva med priseljenci in indijanci, nato pa med kolonijami različnih držav, ki so svoje [[Evropa|evropske]] spore prenesle na kolonije.

[[Slika:Boston tea party.jpg|thumb|300px|'''[[Bostonska čajanka]]'''&lt;br /&gt;V ameriške staroselce preoblečeni protestniki so v znak nasprotovanja britanskim ukrepom proti moči ameriških kolonij z britanske ladje v morje zmetali zaboje čaja, kar je bil simbolni začetek ameriške revolucije]]

Spori med kolonisti v Ameriki in oblastjo v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]] so se pričeli na osnovi različnega pojmovanja oblasti: Britanci so priznavali le svojo matično oblast nad celotnim [[britanski imperij|britanskim imperijem]] vključno s številnimi kolonijami, medtem ko je v kolonijah prebivajoči živelj postavljal velik pomen svoji lokalni oblasti. Spori so se zaostrili po političnih potezah Združenega kraljestva za oslabitev oblasti v kolonijah, kar je vodilo do trenj in premikov vojske iz zaledja (boji z indijanci) v smer proti belim prebivalcem ter nazadnje napotitve angleške vojske v [[Boston, Massachusetts|Boston]] in iz tega izhajajočega [[bostonski pokol|bostonskega pokola]] leta [[1770]] s 5 smrtnimi žrtvami. Povod [[revolucija|revoluciji]] pa je bila t. i. [[bostonska čajanka]] tri leta kasneje.

Leta [[1774]] je bil v [[Pensilvanija|Pensilvaniji]] sklican [[kontinentalni kongres]], kamor je svoje predstavnike poslalo 13 držav ustanoviteljic bodočih Združenih držav Amerike. [[Drugi kontinentalni kongres]] leta [[1776]] je 4. julija izdal [[deklaracija o neodvisnosti ZDA|deklaracijo o neodvisnosti]]. Peticija o avtonomiji je sprožila ukrepanje britanskih čet, ki so se spopadle s kontinentalno milico pod vodstvom [[George Washington|Georgea Washingtona]]. Sicer slabo trenirana in upravljana ameriška neprofesionalna vojska je zaradi motiviranosti in okretnosti ter poznavanja terena često povedla v osamosvojitvenih bitkah, naposled pa so revolucionarjem na pomoč priskočili še Francozi, ki so videli priložnost za izgon Britancev iz Amerike. [[Pariška pogodba 1783]] je priznala neodvisnost Združenih držav.

Osamosvojitev je imela izrazito pozitiven vpliv na zemljiške posestnike in plantažnike, medtem ko ne beli nelastniki in ženske ne črni prebivalci niso čutili pridobitev. Nova suverenost ni nič dobrega pomenila niti za indijance, saj priseljenci niso imeli več ovir pri svobodnem širjenju v notranjost celine. Nova država je pomenila tudi začetek vprašanja suženjstva, revolucija je namreč potekala na idealih enakih možnosti za vse.

Sklep drugega kontinentalnega kongresa je bil, da mora vsaka izmed držav ustanoviteljic še pred razglasitvijo neodvisnosti ZDA izdelati in sprejeti svojo [[ustava|ustavo]]. Te ustave so bile bolj kot ne naperjene proti [[izvršilna oblast|izvršilni oblasti]] in so zagotavljale nekatere neodtujljive pravice ter delile oblast na tri veje. Velika suverenost je bila državam podeljena in zvezna oblast ustanovljena s [[Articles of Confederation|točkami konfederacije]]. [[Ustavna konvencija ZDA|Ustavna konvencija]] 1787 je sprejela dvodomni zvezni [[parlament]] in v posameznih državah naposled potrdila zvezno ustavo, navadno z obljubo, da bo ta upoštevala listino [[Bill of Rights]].

==== Zgodnji politični in geografski razvoj ====

Zaenkrat še redko prebivalstvo nove države, ki je štelo 4 milijone oziroma 1,7 prebivalca na km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;, se je v obdobju po vojni na politični ravni ukvarjalo zlasti z deljenjem zvezne in lokalne oblasti in z močjo oblasti nasploh.

Do oblikovanja močne in številnejše vojske je prišlo v obdobju evropskih [[napoleonske vojne|napoleonskih vojn]], ko je ameriška podpora Združenemu kraljestvu kot trgovskemu partnerju prinesla neprijateljske odnose s Francozi.

V obdobju predsednika [[Thomas Jefferson|Thomasa Jeffersona]] je prišlo do novih trenj tudi z Združenim kraljestvom, ki ni spoštovalo trgovske suverenosti ZDA. Leta [[1812]] je naposled izbruhnila [[druga ameriško-britanska vojna|druga vojna z Britanijo]]. [[Oborožene sile ZDA]] so napadle angleško kolonijo [[Kanada|Kanado]], ki bi bila njihov talec. Sprva so uspehe želi Britanci, nazadnje pa so odločilne zmage dosegali Američani in vojne je bilo leta [[1814]], po [[Napoleon Bonaparte|Napoleonovem]] padcu in sklenitvi miru v [[Evropa|Evropi]], konec tudi v ZDA.

Obdobje po drugi vojni z Britanijo je znano kot [[doba dobrih čustev]] (angleško ''Era of Good Feelings''). Leto 1815 je v Evropo prineslo dolgotrajni mir in posledično se je enako zgodilo tudi z ZDA. Prvič po osamosvojitvi so ZDA tako imele čas, ki so ga lahko posvetile notranjim zadevam. To ni pomenilo nič dobrega za domorodce, saj so jih priseljenci do 1830 pospravili onkraj [[Misisipi|Misisipija]] in do njega razširili svojo kulturno pokrajino.

Območje [[Velika jezera|Velikih jezer]] do 1780. let skorajda ni poznalo belih prebivalcev. Leta 1860 pa je tam živela petina vseh prebivalcev in geografski center populacije priseljencev se je premaknil v [[Ohio]]. Ti priseljenci so v regijo prišli v dveh migracijskih tokovih.

Za indijance, zlasti za tiste, naseljene vzhodno od Mississippija, je bilo obdobje po drugi angleški vojni črno. [[Irokezi]] v državi [[New York (država)|New York]] so bili omejeni na [[indijanski rezervat|rezervate]], mnogo pa jih je odšlo v Kanado. Pripadniki plemena [[Shawnee]], ki je vodilo odpor proti belcem na severozahodnih ozemljih, so bili razpršeni po območju. Preostanek staroselcev se je premaknil v [[Missouri]] ali [[Mehika|Mehiko]]. Iz istega obdobja je znana prisilna deložacija indijanskih plemen na območje današnje [[Oklahoma|Oklahome]], ko je na poti umrlo okoli 4 tisoč indijancev ([[pot solza]]).

[[Slika:American Progress (John Gast painting).jpg|thumb|300px|Jasna usoda (angleško ''[[Manifest Destiny]]'') vodi utelešeno [[Columbia|Kolumbijo]] v novi svet z namenom civiliziranja divjih pokrajin prostrane celine; staroselci in divjad se umikajo civilizaciji, ki potuje z dovršenim transportom, prinaša kulturo (v obliki knjig) in tehnologijo (telegraf)]]

Po letu 1803 je sledilo nezadržno raziskovanje sveta onkraj Mississippija, prva tamkajšnja država je bila [[Louisiana]] v letu 1812. Počasi so priseljenci naselili tudi sicer mehiški [[Teksas]], širjenje vse do Pacifika pa je spodbujala ideja »jasne usode« (angleško ''[[Manifest Destiny]]''). [[Kongres ZDA|Kongres]] je po uboju okoli deset ameriških vojakov razglasil vojno tudi proti Mehiki ([[ameriško-mehiška vojna]]), njen oboroženi odpor pa kaj hitro zatrl. Za simboličnih 15 milijonov [[ameriški dolar|dolarjev]] so ZDA tako odkupile [[Teksas]], [[Kalifornija|Kalifornijo]] in [[Nova Mehika|Novo Mehiko]].

=== Državljanska vojna ===

: ''Glavni članek: [[Državljanska vojna ZDA]]''

Socialne razlike med [[sever ZDA|severom]] in [[Ameriški Jug|jugom]] države so bile očitne vse od ustanovitve države dalje – sever je bil usmerjen v [[manufaktura|manufakturno]] proizvodnjo in [[tržno gospodarstvo]], veljala pa je načelna svoboda posameznika; standard je bil višji, miselnost pa bolj napredna. Na drugi strani je gospodarstvo juga slonelo na [[plantaža|plantažništvu]] in je bilo bistveno odvisno od mednarodnega trgovanja ter [[sužnjelastništvo|sužnjelastniškega]] sistema. Zaslužki posameznikov so bili veliki, medtem ko je bil gmotni položaj večine slab. Regija je bila vrh vsega politično osamljena, sužnjelastništvo drugod po svetu s posameznimi izjemami ni bilo več uveljavljeno.

Ta čas so zaznamovale tudi socialne reforme [[Andrew Jackson|Andrewa Jacksona]], ko je [[demokracija]] postala tako rekoč masovna in ne več v rokah lastniškega sloja. [[Volilna pravica|Volilna]] in druge pravice so bile sicer še vedno le nedosegljiva želja [[črnci|črncev]].

Družbenopolitične razlike so bile z različnimi motivi tajene ali umetno blažene vse do pricepitve zahodnih ozemelj z Mehiko, ko je prišlo do vprašanja tipa sistema v teh novih predelih ZDA. [[Abraham Lincoln]], goreč [[republikanci|republikanski]] privrženec svobodnih črncev, je slavil zmago na predsedniških volitvah [[1860]] in s tem sprožil plaz odcepitev južnih držav, ki niso več upale na izboljšanje okoliščin za svoj družbeni sistem. Še bolj razgrete so postale razmere s krvavimi civilnimi obračuni v [[Kansas]]u.

[[Slika:Battle of Gettysburg.jpg|thumb|300px|left|'''Žrtve bitke v državljanski vojni'''&lt;br /&gt;[[Bitka pri Gettysburgu]] julija 1863 je bila spopad z največ žrtvami v času državljanske vojne in pomemben preobrat v prid [[Unija (ZDA)|Unije]]]]

Vojna se je pričela po odločitvi severa, ki se je postavil v bran ozemeljski celovitosti Združenih držav. Slednji je imel izrazito materialno prednost, medtem ko so se oborožene sile juga bojevale na lastnem si teritoriju. Spopadi so se pričeli pri utrdbi [[Fort Sumter]], ki jo je napadla južna milica. Ob zaključku vojne je [[Unija (ZDA)|Unija]] (sever ZDA) beležila 360 tisoč žrtev, medtem ko je na strani [[Konfederativne države Amerike|Konfederativnih držav]] umrlo 260 tisoč vojakov.

Osrednji vzrok je bilo vprašanje suženjstva, a to med vojno ni bilo izpostavljeno, saj je bil jug primoran računati tudi na nesužnjelastniške belce, ki bi ne bili pripravljeni bíti vojne za pridržanje pravice do sužnjev, zraven tega pa je sicer neuspešno računal tudi na podporo [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenega kraljestva]] in [[Francija|Francije]], ki se za omenjeno pravico takisto ne bi borila. Vojna je povečala moč centralne vlade in utrdila enotnost ZDA. Jug je bil opustošen, sužnjev ni bilo več, a je zaradi neučinkovitega reševanja razmer neposredno po vojni ostalo pereče vprašanje črnske enakopravnosti in ameriško družbo destabilizira tudi danes.

=== Razvoj industrije in svetovnega političnega vpliva ===

Po državljanski vojni je znova prišlo do vprašanj gospodarskega izboljšanja ZDA. V tem okviru so se odvile pospešene migracije prek [[Mississippi]]ja v [[Veliko nižavje]] in [[Skalno gorovje]], kjer so se priseljenci zopet spopadali z domorodci za kvalitetno zemljo. Do konca 19. stoletja so bile te regije že oblikovane v zvezne države in vključene v industriirajoče se ZDA.

Pri osvajanju zahoda so nosile izreden pomen železnice; prva takšna pot do [[Pacifik]]a se je pričela graditi 1862. leta. Selitve na zahod so spodbudile tudi [[zlata mrzlica|zlate mrzlice]] začenši s [[kalifornijska zlata mrzlica|kalifornijsko]] leta 1849. Različne [[etnija|etnične]] in [[narod]]nostne skupine so se odseljevale proti zahodu v zase značilne regije. Vse to je za indijance in njihov odpor pomenilo končni udarec – [[pokol pri Ranjenem kolenu]] leta 1890.

==== Industrijska revolucija in urbanizacija ====

[[Slika:Standard oil octopus loc color.jpg|thumb|300px|'''Kartel [[Standard Oil]] s svojimi lovkami sega po oblasti'''&lt;br /&gt;Zgodnja industrija in kapitalizem sta podjetnikom v ZDA omogočala neovirano kopičenje premoženja in oblikovanje monopolov, ki so krnili konkurenčni trg]]

Zadnjih 30 let [[19. stoletje|19. stoletja]] je ZDA poneslo na mesto vodilne [[industrija|industrijske]] sile sveta. Prednjačila sta zlasti proizvodnja [[meso|mesa]] in [[rudarstvo]], poleg tega pa je bila v razmahu tudi organizacija poslov, kvaliteta vsakdanjega življenja in dela nasploh. Takšni ekspanziji so bili vzrok obilna [[naravna bogastva]], nove [[tehnologija|tehnologije]], poceni [[energija]], hiter [[transport]] in obilica [[kapital]]a ter [[delovna sila|delovne sile]] v obliki množic, ki so v tistem času že imigrirale v Združene države. Novi postopki dela so pohitrili način proizvodnje, tako je bil pomemben princip [[manufaktura|manufaktur]]. Ko so se podjetniki priučili vodenja gospodarskih aktivnosti prek velikih geografskih razdalj, se je odprla možnost velikih gospodarskih tvrdk, ki so že takrat imele nekatere lastnosti [[korporacija|korporacij]]. Slednje - s pripadajočimi [[monopol]]nimi [[kartel]]i - so se pospešeno razvijale ob koncu 19. stoletja.

Industrijski napredek je močno spremenil življenja Američanov. Gospodarsko prizorišče so na novo zaznamovale velike in močne korporacije. Pomnožil se je izvoz in nekoliko tudi uvoz. Razvil se je upravniški sektor. V tem obdobju so zrasla nova mesta, med njimi najbolj opazna [[Chicago]], [[Atlanta, Georgia|Atlanta]], [[Minneapolis, Minnesota|Minneapolis]], [[Dallas, Teksas|Dallas]] idr. Prišlo je do skokovitega razvoja domov in transporta ter dviga [[življenjski standard|življenjskega standarda]]. Praktično življenje Američanov pa je postalo nestabilno, stanje gospodarstva je pričelo orjaško nihati med [[hiperprodukcija|hiperprodukcijo]] in [[Recesija|ekonomskimi depresijami]]. Oblikovale so se velike razlike med revnimi in bogatimi državljani, tako otroci kot odrasli so delali v nezdravih in sploh nevarnih tovarniških okoljih brez tehničnih in pravnih zaščit. [[Industrijska revolucija]] je načela nesluteno degradacijo okolja. Korporacije so postale močne in pričele dirigirati življenje ter zaradi svoje obilne rasti pričele stremeti k razširitvi ZDA na nova ozemlja oziroma [[trg]]e.

Epohalen industrijski razvoj ZDA je bolj kot kdajkoli prej privlačil imigrante. Med letoma 1865 in 1885 so ti na veliko izvirali v [[Zahodna Evropa|Zahodni Evropi]] ([[Anglija]], [[Irska]], [[Nemčija]] in [[Skandinavija]]), medtem ko so po 1880. letih in vse tja do [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] prednjačile množice iz [[Južna Evropa|Južne]], [[Vzhodna Evropa|Vzhodne]] in [[Srednja Evropa|Srednje Evrope]] ([[Slovaki]] in [[Judje]] iz [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] ter [[Rusko cesarstvo|Ruskega cesarstva]] in [[Grki]], [[Romuni]] in [[Italijani]] ter drugi). V zadnjih dveh desetletjih 19. stoletja so priseljenci prebivalstvenemu številu ZDA tako dodali okoli 9 milijonov, med letoma 1900 in 1914 pa še 13 milijonov. Imigrante so v ZDA napotile zlasti nezavidljive gospodarske razmere v domovinah. Pot so olajšale hitre [[parnik|parniške]] prekooceanske linije, ki so dolžino potovanja skrajšale s treh mesecev na okvirno dva tedna. Imigiranti so se udomačevali v različnih delih ZDA glede na poreklo: za primer [[Skandinavija|Skandinavci]] so bili znani po postavljanju kmetij na [[ameriški srednji zahod|srednjem zahodu]], medtem ko so se kasnejši priseljenci gostili v mestih in se v njih zaposlovali kot nekvalificirana delovna sila. [[Chicago]] je leta 1910 zajemal 80 % prebivalcev, ki so bili imigranti ali njih otroci.

Imigracije in spremembe funkcij mest ZDA začenši z industrijsko revolucijo so sprožile tudi silovito [[urbanizacija|urbanizacijo]]. Tako so imela na prelomu stoletja tri največja mesta [[New York]] po 3,5 milijona, [[Chicago]] 1,7 milijona in [[Filadelfija, Pensilvanija|Filadelfija]] 1,3 milijona prebivalcev.

Vse te socialne spremembe so sprožile reformizem zgodnjega [[20. stoletja]], katerega velik promotor je bil [[Theodore Roosevelt]] s svojim delom na področju socialnih pravic idr. S tem v zvezi so bila tudi nekolikšna prizadevanja [[ameriški črnci|črncev]] ter osvojitev volilne pravice za ženske v štirih zveznih državah do leta 1909.

==== Imperializem ====

[[Slika:10kMiles.JPG|thumb|300px|'''&quot;Ten Thousand Miles From Tip to Tip&quot;'''&lt;br /&gt;Politična upodobitev kaže na velikost in vzpon ameriškega imperija, ki je v času njenega nastanka leta 1898 segal od Puerto Rica do Filipinov]]

Že od svoje ustanovitve dalje so Združene države pisale pestro zgodovino širitve na tuje teritorije: v zgodnjem času države so bile to [[Louisianski nakup]] 1803, [[ameriško-mehiška vojna]] in etnično čiščenje med [[indijanci|indijanskimi]] plemeni ter pripojitev njihovega teritorija. Vedno večji pohlep po širitvi onkraj morja je bil zato samoumeven.

Glavno gonilo [[imperializem|imperialističnih]] teženj je bila potreba po širjenju trga za eksplozivno [[gospodarstvo ZDA|ameriško gospodarstvo]]. Vse to je do konca 19. stoletja Združene države vodilo v prikrito ali odkrito kolonizacijo [[Havaji|Havajev]], [[Kuba|Kube]], [[Filipini|Filipinov]] in [[Vzhodna Azija|vzhodne Azije]] ([[Kitajska]]).

Ameriški narod je bil že v začetku preteklega stoletja prepričan, da je kot velesila primoran po svetu deliti [[mir (družbeno stanje)|mir]] in svojo vizijo [[demokracija|demokracije]]. Še bolj prepričan je bil, da je nujno potrebno zagotavljanje neoviranega mednarodnega trga, a so bile tovrstne težnje zavite v krinko bolj kot sprva omenjeno prepričanje. Združene države so v tem duhu dosegle podpis mirovne pogodbe med [[Rusija|Rusijo]] in [[Japonska|Japonsko]] ([[rusko-japonska vojna]]) leta 1905, zaradi lastnih interesov v zvezi z izgradnjo [[Panamski prekop|Panamskega prekopa]] pa so podprle [[panamska revolucija|panamsko revolucijo]] in osamosvojitev te države od [[Kolumbija|Kolumbije]].

=== Prva svetovna vojna ===

Američani se sprva niso vpletali v [[Evropa|evropske]] spore, a se je takšna izolacija končala z [[Nemčija|nemško]] agresijo na ameriške civilne ladje in nemškim dogovarjanjem z [[Mehika|Mehiko]] o zavezništvu.

[[zahodna fronta (prva svetovna vojna)|Zahodna fronta]] v Evropi se je okrepila z dodatnimi nemškimi četami po podpisu mirovne pogodbe z [[Rusija|Rusijo]], ko so nemški vojaki lahko zapustili okope na vzhodni meji. Značilne [[pozicijsko bojevanje|pozicijske bitke]] na zahodni fronti so tako postale še dodatno izčrpljujoče. Tu pa so udarec nasprotniku zadale [[oborožene sile ZDA]], ki so sveže v [[Francija|Francijo]] prispele junija 1918 pod poveljstvom [[John J. Pershing|Johna. J. Pershinga]]. Nemške sile so pričele veliko ofenzivo marca 1918, ko so bile ameriške čete pod francoskim in angleškim poveljstvom že na položajih. Američani so odbili nemški napad in septembra 1918 s svojimi zavezniki izvedli [[verdunska bitka|protiofenzivo pri Verdunu]]. Centralne sile so se tako zaradi ojačanih nasprotnih čet predale 11. novembra 1918. Vojska ZDA je izgubila le okoli 112 tisoč ljudi, pa še mnogi izmed teh so zgolj podlegli epidemiji [[gripa|gripe]] 1918 namesto padca pod sovražnikovim orožjem.

Pomanjkanje moške delovne sile je v ameriške službe spravilo mnogo žensk in črncev, kar je bila podlaga za kasnejše socialne boje. Vojna je pomenila tudi rast ameriškega upravnega aparata in državno [[politična represija|represijo]], ki je botrovala več politično motiviranim sodnim procesom in obsodbam.

Predsednik ZDA [[Woodrow Wilson|Wilson]] je za zagotovitev prihodnjega miru predvidel svojih [[štirinajst točk]], a so bile na [[Pariška mirovna konferenca (1919)|Pariški mirovni konferenci]] razmeroma neupoštevane. Združene države so prispevale tudi k snovanju [[Društvo narodov|Društva narodov]], h kateremu pa zaradi notranjih nesoglasij niso nikoli pristopile in so z Nemčijo leta 1921 podpisale ločeno mirovno pogodbo. [[Versajska pogodba]] je slabo rešila povojno stanje in [[prva svetovna vojna]] je postala izhodišče za drugo. Sledeče obdobje pa je bilo znotraj ZDA čas [[rdeči strah|rdečega strahu]] zaradi zmage [[boljševizem|boljševizma]] v Rusiji.

=== Med vojnama: potrošništvo in velika depresija ===

Medtem ko so se evropske sile bavile s povojno obnovo, so ZDA izkoristile naravna bogastva svoje zemlje in svojih kolonij ter doživele ekonomski razcvet. Vse to se je izkazovalo z dajanjem velikih ameriških posojil in za razliko od preteklosti ne več njih prejemanj, z masovno potrošnjo, začetki produkcije na tekočih trakovih in enostavnimi krediti za nove posle.

Prenehanje vojne industrije je zatrlo ekonomijo, a le za zelo kratek čas. Do leta 1922 je bila produkcija namreč večja kot kdajkoli prej. Nova, vodilna in prezentančna je bila proizvodnja [[avtomobil]]ov, med letoma 1916 in 1929 potrojena. Revolucijo je sprožil [[ford]]ov [[Ford model T|model T]], ki so ga zaposleni izdelovali po tekočem traku, vsak izmed njih s svojim specializiranim opravilom, ter tako zagotavljali sestavo izdelka v 93 minutah.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.modelt.ca/background.html|title=The Ford Model T - A Short History of Ford's Innovation|publisher=Frontenac Motor Company|accessdate=20.8.2007}}&lt;/ref&gt; Ta avtomobil s posledično nizko ceno je bil zato dosegljiv tudi povprečnim ljudem. Povečana mobilnost je že nakazovala trend odseljevanja urbaniziranega prebivalstva v [[predmestja ZDA|predmestja]], kar je postalo vsesplošna značilnost časa po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]]. Razvoju avtomobilske industrije je sledil tudi razvoj drugih.

Tudi [[kultura ZDA|kultura Američanov]] se je obrnila v smer [[potrošništvo|potrošništva]], saj je postala stvar [[industrija|industrije]] in ne več amaterskih kulturnikov: to je bila industrija [[časopis]]ov in [[radio|radijskega]] programa, polnega [[reklama|reklam]]. Pomemben znanilec takratne kulture so postale ženske, imenovane ''[[flapper]]''. Bile so simbol nove svobode in novih pravic žensk, a je bila na drugi strani njihova svoboda globoko omejena s številom potrošniških navad, ki so jih priklepale na usluge in izdelke – poleg uporabe [[kozmetika|kozmetike]] in urejanja pričesk so trošile tudi [[Cigareta|cigarete]]. Kultura se je razbohotila tudi med [[afroameričani|črnim prebivalstvom]], česar krona je bila [[harlemska renesansa]].

==== Velika depresija ====

[[Slika:Lange-MigrantMother02.jpg|thumb|225px|'''''[[Priseljenska mati]]'''''&lt;br /&gt;Mati sedmih otrok z znane fotografije preživlja veliko depresijo, ki je razdejala gospodarstvo in stabilnost družbe ZDA]]

: ''Glavni članek: [[Velika gospodarska kriza|Velika depresija]]''

Povojni gospodarski razmah ZDA je dosegel svoj višek leta 1929, leto po [[Herbert Hoover|Hooverjevi]] osvojitvi predsedniškega položaja. Investitorji so v tedanjem času vlagali ogromne investicije v [[delnica|delnice]] in te so dosegale vrtoglave cene. Ta mrzlica pa je povzročila [[črni torek|borzni zlom 24. oktobra 1929]]. Neposredno za tem je sledilo prenehane trošenja, zmanjšanje produkcije v [[podjetje|podjetjih]], ukinjanje ugodnih [[kredit]]ov – spiralni padec v [[gospodarska depresija|gospodarsko depresijo]] se je pričel in nato trajal skozi vsa trideseta leta.

Brezposelnost v ZDA se je leta [[1933]] povzpela na 25 %, plače preostalih zaposlenih pa so globoko padle. Za tretjino se je znižal tudi [[bruto družbeni proizvod]], do leta 1933 je propadlo čez 5 tisoč [[banka|bank]] in prek 85 tisoč podjetij. Zrasla so barakarska naselja revežev, mladi pa niso več upali na uspešno kariero in življenje. Z veliko depresijo je sovpadala dolgotrajna suša in degradacija kmetijskih površin v [[Veliko nižavje|Velikem nižavju]], imenovana [[Dust Bowl]].

Hoover je bil pri reševanju krize neučinkovit in zato nepriljubljen. Leta 1932 je predsedniško funkcijo tako zasedel [[Franklin D. Roosevelt]], ki je v reševanje krize s svojim programom [[New Deal]] aktivno vključil [[vlada ZDA|vlado]] in organiziral [[javna dela]]. New Deal ni končal velike depresije, pač pa je imel daljnosežne učinke pri vplivu zvezne vlade na življenja državljanov in močno ublažil posledice tega gospodarskega poloma. Domače razmere so bile postavljene v ozadje z razmahom [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]].

=== Druga svetovna vojna ===

Spomini iz [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] so pri ameriškem narodu vzbujali močne antipatije do vključevanja v vihro nove svetovne vojne. [[Japonska|Japonski]] in [[Nemčija|nemški]] [[ekspanzionizem]] pa sta po začetku vojne ameriško izolacijo napravila vse manj verjetno. Japonski napad na ameriško ladijsko oporišče [[Pearl Harbour]] in takrat še ameriške [[Filipini|Filipine]] decembra 1941 je tako sprožil hitro vojno napoved Združenih držav Japonski, nedolgo zatem pa sta vojno proti prvim razglasili tudi Nemčija in Italija.

Vojna je doživela svoj vrhunec leta 1944, ko so se [[Sile osi]] že umikale. Tako so [[Sovjetska zveza|Sovjeti]] po predaji 200 tisoč nemških vojakov [[Bitka za Stalingrad|pri Stalingradu]] leta 1943 sile [[Tretji rajh|Tretjega rajha]] izrinili s svojega ozemlja ter zasedali [[Vzhodna Evropa|Vzhodno Evropo]]. Ostali zavezniki so na čelu z [[Dwight David Eisenhower|Dwightom D. Eisenhowerjem]] pripravljali invazijo na okupirano [[Francija|Francijo]], ki se je zgodila na t. i. [[Izkrcanje v Normandiji (1944)|dan D]], 6. junija 1944 ([[operacija Overlord]]). General [[George S. Patton]] je oborožene sile kasneje vodil prek Francije proti [[Pariz]]u, ta je bil osvobojen 25. avgusta 1944. Zadnji nemški napad je bil [[ardenska ofenziva (1944)|ardenska ofenziva]] 1944. Zavezniki so vstopili v Nemčijo marca 1945 in s silami Sovjetske zveze obkolili [[Berlin]] ter dosegli predajo sil Tretjega rajha 8. maja 1945, po [[Moskva|moskovskem]] času 9. maja.

[[Slika:Torpedoed Japanese destroyer Yamakaze sinking on 25 June 1942.jpg|thumb|300px|'''Potapljajoča se uspešno torpedirana japonska bojna ladja, posneta skozi periskop ameriške podmornice'''&lt;br /&gt;Oborožene sile ZDA so velik del svojih sredstev usmerile v [[pacifiška vojna|pacifiško prizorišče]] druge svetovne vojne, na katerem so se odvijale bitke tudi po porazu nacistične Nemčije]]

Zlasti za ZDA pa vojna še ni bila končana: zahrbtne kopenske, morske in zračne bitke [[Vojna za Tihi ocean|Pacifika]] so še vedno divjale. Japonska vojska je namreč po začetku agresije na Združenim državam priključena ozemlja osvojila [[Filipini|Filipine]], [[Malajski polotok]], [[Nizozemska vzhodna Indija|Nizozemsko vzhodno Indijo]] in [[Burma|Burmo]]. Junija 1942 je prišlo do preobrata ob zavezniški zmagi v [[bitka pri Midwayu|bitki pri Midwayu]] in [[oborožene sile ZDA]] so izpod Japonske prevzemale otok po otok ter dokončno strle japonsko mornarico v [[bitka v Lejtskem zalivu|bitki v Lejtskem zalivu]] na Filipinih oktobra 1944. Ker se japonski imperij kljub temu ni vdal, so ZDA po bridkih izkušnjah z [[Iwo Jima|Iwo Jime]] in [[Okinawa|Okinawe]] pričele razmišljati o uporabi [[jedrsko orožje|jedrskega orožja]]. Slednje je z bombardiranjem japonskih [[Hirošima|Hirošime]] in [[Nagasaki]]ja septembra 1945 naposled končalo svetovno vojno.

Iz priprav na vojno je izviralo obsežno ojačanje moči in velikosti državne uprave, takisto je poskočil zvezni proračun, kar je pomagalo k potrditvi Združenih držav kot vojaške, gospodarske in politične [[velesila|velesile]]. Druga svetovna vojna je bil tudi čas povečanih regulacij države na političnem in gospodarskem področju, vojna pa je povzročila konec velike depresije z obsežnimi vlaganji države v vojno gospodarstvo. Na delovnih mestih se je znašlo še več afroameričanov in žensk, prvi so se v velikem številu preselili na industrijski sever. Svetovna vojna je bila tudi razlog sumničavosti do japonskih Američanov, ki so bili v velikih številih pridržani v taboriščih zaledja zahodnih Združenih držav. Nova tehnološka odkritja svetovne vojne so predrugačila prihodnje življenje, med drugim so oblikovale osnovo današnji [[elektronika|elektroniki]].

=== Hladna vojna ===

Za ZDA sta čas po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] močno zaznamovali [[hladna vojna]] na področju [[zunanja politika|zunanje politike]] in [[hiperpotrošnja]] na notranji ravni.

Že pred koncem druge svetovne vojne je prihajalo do nepremostljivih nesoglasij med [[Zveza sovjetskih socialističnih republik|Zvezo sovjetskih republik]] in [[zahodni svet|zahodnimi]] državami z ZDA na čelu. Slednje so čutile ogroženost zavoljo sovjetskega [[ekspanzionizem|ekspanzionizma]], razhajanja so bila vedno večja in britanski premier [[Winston Churchill|Churchill]] je marca 1946 prvič govoril o [[železna zavesa|železni zavesi]].

[[Slika:Marshall Plan poster.JPG|thumb|225px|left|'''Plakat v podporo Marshallovemu načrtu'''&lt;br /&gt;Geopolitični in gospodarski interesi ZDA po drugi svetovni vojni so pripeljali do [[Marshallov načrt|Marshallovega načrta]], ki je skupaj z drugimi dejavniki Zahodno Evropo in Severno Ameriko združil v [[zahodni blok]], nasproti kateremu se je v času hladne vojne postavil socialistični [[vzhodni blok]] z ZSSR na čelu]]

Sovjeti so v tistem času želeli zavarovati svoje [[geopolitika|geopolitične]] interese, zaradi česar so s [[Turčija|Turčijo]], ki leži na prehodu [[Črno morje|Črnega]] v [[Sredozemsko morje]], želeli sodelovanja, a so si tega z radodarno pomočjo naposled pridobile Združene države. [[Trumanova doktrina]] ali z drugimi besedami podpiranje vsake oblasti, ki bi ji grozila [[komunizem|komunistična]] revolucija in ki bi se ji ta oblast uprla, je postala aktivna, ko so z [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|jugoslovanskimi]] in sovjetskimi silami podprti [[Grčija|grški]] komunisti grozili s strmoglavljenjem [[monarhija|monarhične]] vlade leta [[1947]]. Takrat revna in nestabilna Evropa je bila namreč za razvoj [[socializem|socialističnih]] režimov ploden svet. To je bil povod za organizacijo še enega programa, [[Marshallov načrt|Marshallovega načrta]], ki je v zahodne demokratične režime vlil več kot 13 milijard USD za pomoč in v obrambo proti komunistom. Na to se je [[Josip Visarijonovič Džugašvili|Stalin]] odzval z blokado [[Berlin]]a, ki je bil tako kot preostala [[Nemčija]] razdeljen na štiri cone, a pomaknjen globoko v sovjetski del Nemčije.

Zaradi grožnje napada Sovjetske zveze na [[zahodni blok]] se je 11 [[demokracija|demokracij]] te regije združilo v vojaški pakt [[NATO]] in v njegovem okviru izdelalo doktrino, po kateri je napad na članico napad na vse. Nastanek NATO je povzročil tudi ustanovitev [[Svet za vzajemno ekonomsko pomoč|Sveta za vzajemno ekonomsko pomoč]] v vzhodnem bloku. Kasneje, avgusta 1949, je ZSSR uspešno preizkusila [[jedrska bomba|jedrsko bombo]] in se februarja 1950 povezala v zavezništvo z novoustanovljeno komunistično [[Ljudska republika Kitajska|Ljudsko republiko Kitajsko]]. Politika zadrževanja je tako pridobila nove dimenzije, saj so tudi Rusi nastopili z grožnjo uporabe [[atomsko orožje|atomskega orožja]]. [[Harry Truman|Truman]] je nato naročil izdelavo močnejše [[vodikova bomba|vodikove bombe]] in ob tem tudi povišanje vojaškega proračuna na štirikratno prejšnjo vrednost ter organizacijo propagande za prepričevanje naroda v potrebo po [[oboroževalna tekma|oboroževalni tekmi]]. Merjenje moči je nato potekalo v [[korejska vojna|korejski vojni]].

Leta 1958 so Združene države ustanovile vesoljsko agencijo [[NASA]], ki je bila eden izmed bistvenih akterjev prihajajoče [[vesoljska tekma|vesoljske tekme]]. ZDA so nekoliko za Sovjetsko zvezo januarja 1958 v orbito spustile prvi [[umetni satelit]] [[Explorer 1]], ravno tako za svojimi tekmeci pa še prvega človeka, [[John Glenn|Johna Glenna]].

Hladna vojna je znotraj Združenih držav povzročila živčno protikomunistično paranojo: prebivalstvo je bilo aktivno pripravljeno na sovjetski jedrski napad, na prvem mestu [[Politična levica|levičarski]] posamezniki in skupine pa so bili izpostavljeni [[politična represija|represiji]]. Hladna vojna je v ameriški družbi povzročila razprtije, saj je bila nekoliko bolj zmerna stran prepričana, da je bila sovjetska agresivna politika le posledica ostrih protikomunističnih potez ZDA. Na drugi strani je vladala ideja, da je bila sovjetska politika širjenja presilovita in da je bila posledična hladna vojna neizogibna, saj naj bi se komunizem širil v vse regije z vakuumom politične moči.

Tako zunanjo politiko kot tudi življenje Američanov v deželi sami je v [[1960.|šestdesetih letih]] močno ožigosala [[vietnamska vojna]]. ZDA so jo pričele za preprečitev širjenja komunizma po [[jugovzhodna Azija|jugovzhodni Aziji]], tja so pošiljali več in več enot ter se naposled ujeli v zahrbtno [[Džungelsko bojevanje|džungelsko vojno]]. Ko so se poraženi umaknili iz dežele, se je družbeno razpoloženje do vlade zaradi izgubljene vojne in neposredno zatem še [[afera Watergate|afere Watergate]] zelo poslabšalo.

[[John F. Kennedy]] je hladno vojno negoval dalje v šestdeseta leta: Združene države so še dalje dovajale pomoč nekomunističnim državam, povečale so število svojih vojakov in raket, ubadale so se tudi s problematično [[Kuba|Kubo]]. [[Revolucija]] v tej državi in njeno sodelovanje s Sovjetsko zvezo, ki je pripeljalo do skrite namestitve jedrskih konic na otoku, se je izrazilo v živčnem sporu in [[Kubanska raketna kriza|skorajšnjem spopadu]] obeh svetovnih velesil.

=== Povojno obdobje znotraj ZDA ===

[[gospodarstvo ZDA|Ameriško gospodarstvo]] povojnega časa je bilo zopet na nogah. [[Potrošnik]]i so zahtevali [[storitev|storitve]] in [[izdelek|izdelke]], proizvodnja se je sledeč temu obilno povečala in odprla množine novih delovnih mest. Tudi Marshallov načrt in njegovo nudenje obilice novih trgov ter državno zapravljanje za hladno vojno sta blagodejno vplivala na število delovnih mest. V [[1950.|petdesetih letih]] je tako 6 % svetovnega prebivalstva, živečega v ZDA, proizvedlo polovico svetovnih [[temeljna dobrina|dobrin]]. Bistvenega pomena je bil tehnološki napredek. Sicer je bila velika novost večajoči se [[storitveni sektor]], ki je ob bok množicam delavcev [[modri ovratnik|modrega ovratnika]] postavila množice delavcev [[beli ovratnik|belega ovratnika]]: širil se je močan [[srednji razred]].

[[življenjski standard|Standard življenja]] se je neprimerno dvignil in omogočil več in več ljudem prestop v srednji razred, kamor se jih je po vojni kvalificiralo dve tretjini. To je bil rezultat medvojnega (vladno odpiranje tovarn itd.) in povojnega zapravljanja ter odpiranja novih delovnih mest. Leta 1944 je [[GI Bill of Rights]] določil ugodnosti za [[Veteran|veterane]], med temi tudi pomoč v času iskanja službe in ugodna posojila za hiše.

[[Slika:Birth Rate in USA 1934-2004.PNG|thumb|300px|'''Časovni prikaz števila rojstev v ZDA'''&lt;br /&gt;Fenomen [[baby boom]] je povzročil velik poskok števila rojstev po drugi svetovni vojni; drugi višek je posledica številnih rojstev otrok pripadnikom prve generacije baby booma; v pričetku 21. stoletja se pričenja val upokojitev pripadnikov te številčne družbene skupine, ki bo povzročil težave v gospodarskem in pokojninskem sistemu]]

Čas je zato zaznamovala [[suburbanizacija]], pojav, ko se je v petdesetih letih od 13 milijonov novih hiš zgradilo 85 % teh v predmestjih, s čimer so mesta pridobila velike obroče [[spalno naselje|spalnih naselij]]. Še en pomemben družbeni pojav je bilo drastično povečanje rojstev oziroma [[baby boom]], ki je populacijo ZDA med letoma [[1946]] in [[1964]] povečal za 76 milijonov v Ameriki rojenih prebivalcev. Navkljub vsemu pa je do konca petdesetih let [[20. stoletje|20. stoletja]] pod pragom revščine še vedno živelo 20 milijonov deprivilegiranih Američanov.

[[Afera Watergate]], kjer je šlo za nepošteno dejavnost najvišjih državnih uradnikov s predsednikom na čelu, pa tudi za njegovo laganje pod prisego, je vodila do odstopa predsednika [[Richard Nixon|Nixona]], pomenila pa je globok padec narodovega zaupanja oblastem.

==== Družbeni boji 60. let ====

[[1960.|Šestdeseta leta]] preteklega stoletja so bila v ZDA obdobje [[liberalizem|liberalnih]] reform in družbenih gibanj.

[[Slika:March on Washington edit.jpg|thumb|225px|left|'''Afroameričani so enotni v boju za državljanske pravice'''&lt;br /&gt;[[Marš na Washington za delovna mesta in svobodo]] leta 1963 je v boju za pravice afroameričanov na ulicah zveznega mesta združil 250 tisoč protestnikov, ki jih je med drugim nagovoril [[Martin Luther King]] s svojim slavnim govorom ''&quot;[[I Have a Dream]]&quot;'']]

Konvergenca dejavnosti za pravice [[afriški črnci|črncev]] je nastopila prav v 60. letih, času maršev, bojkotov, neupoštevanja [[segregacija|segregacije]] in [[diskriminacija|diskriminacije]]. Odvilo se je več mirnih ([[Martin Luther King]]) in nasilnih protestov ([[Malcolm X]]) ter manifestacije različnih vrst. Že od [[1961]]. leta dalje se je delalo na registracijah [[afroameričani|afroameričanov]] v volilni sistem, ukinjeni so bili namreč testi [[pismenost]]i in [[volilni davek|volilni davki]] ter tako omogočena volilna udeležba trikrat toliko črnim ljudem.

Svoje pravice so zahtevali tudi [[ameriški staroselci]], katerih dejavnost je znana kot [[Red Power]]. [[Mehika|Mehiški]] priseljenci pa so se za udejanjenje svojih želja borili pod vodstvom [[César Chávez|Césarja Cháveza]], predsednika [[United Farm Workers Organizing Committee]].

Ženske so se pridružile reformam ameriške družbe in organizirale vse vrste odpora proti [[spolna diskriminacija|spolni diskriminaciji]]. Ženske so zasedale vse več sektorjev dela, njihovo gibanje šestdesetih let pa je pustilo pomembno pravno dediščino.

Generacija [[baby boom]]a je odrasla in se znašla v [[visoko šolstvo|visokošolskem sistemu]] ter njegovih [[kampus]]ih, kjer je bila koncentrirana in imela svobodo razmišljanja ter razpravljanja o zdravju svoje družbe. Iz obdobja so zlasti znani [[hipi]]ji, ki so zavračali [[materializem]], kritizirali oblast, živeli v [[komuna]]h, poslušali [[rock]] glasbo in imeli liberalna stališča do [[spolnost]]i in [[Mamilo|drog]]. Zaznamovani so bili s svojim stilom oblačenja in vedenja ter protestiranjem. Avgusta 1969 je hipijevska subkultura dosegla svoj višek s festivalom [[Woodstock]]. Drugi del mladinskega gibanja so predstavljali [[študentsko gibanje|študentje]], ki so v tem desetletju ustanovili ''[[Students for a Democratic Society]]'' (SDS). Ta je pod taktirko [[Tom Hayden|Toma Haydena]] spisala izjavo ''[[The Port Huron Statement]]'', ki je zahtevala več demokracije (ne le demokracija v elitnih krogih), grajala ameriško usmerjenost v [[karierizem]], materializem, [[militarizem|militantno]] zunanjepolitično razpoloženje ZDA in [[rasizem]]. V SDS je bilo vključenih več kot 100 tisoč mladih. Ti protesti so imeli močan vpliv na takratno in nadaljnjo družbo ZDA, pa tudi drugih držav [[zahodni svet|Zahoda]], kjer je študentsko gibanje v istem obdobju ravno tako pokazalo svojo moč.

Šestdeseta leta so bila tudi obdobje vnovič zbujenih skrbi za [[okolje]] in začetkov moderne [[naravovarstvo|naravovarstvene]] misli.

=== Konec 20. stoletja in sedanjost: ZDA kot velesila ===

Bistveni dogodki za ZDA v zadnji četrtini [[20. stoletje|20. stoletja]] so bili konec hladne vojne, zaton [[industrijski sektor|industrijskega sektorja]] ter pojav [[globalizacija|globalne]] ekonomije in politike.

[[Slika:ReaganBerlinWall.jpg|thumb|300px|'''Ronald Reagan med govorom pred [[Brandenburška vrata|Brandenburškimi vrati]]'''&lt;br /&gt;Konservativni predsednik ZDA [[Ronald Reagan]] je leta 1987 obiskal pregrajeni Berlin in pozval k odpravi [[Berlinski zid|Berlinskega zidu]]; nedolgo zatem se je pričela serija revolucij in demokratizacij ter odcepitev prej socialističnih držav, ki so povzročile razpad vzhodnega bloka in konec hladne vojne; ZDA so iz nje izšle kot edina svetovna velesila]]

[[Ronald Reagan|Reagan]] je zopet pričel s pogrevanjem hladne vojne ter [[oboroževalna tekma|oboroževalno tekmo]]. [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]] je označil za zlobni imperij, prek agencije [[CIA]] pa podprl protikomuniste v [[Salvador]]ju ter v [[Nikaragva|Nikaragvi]] organiziral in financiral [[Gverilsko bojevanje|gverilsko vojsko]]. Njegova ideja je bil tudi program ''[[Strategic Defense Initiative]]'', bolj znan kot »vojna zvezd«. Nedolgo zatem pa je prišlo do serije [[revolucija|revolucij]], v katerih so komunisti v letih [[1989]] in [[1990]] izgubili moč v ZSSR ter kontrolo nad svojim blokom, ki je razpadel na množico samostojnih držav. Razpad [[vzhodni blok|vzhodnega bloka]] je močno spremenil svetovno politiko. Reagan se je večkrat srečal z [[Mihail Sergejevič Gorbačov|Gorbačovom]] in sklenil kulturno ter znanstveno sodelovanje, zmanjšanje oborožitve ter umik raket iz [[Evropa|Evrope]]. Ameriški [[kapital]] je nato preplavil [[Vzhodna Evropa|Vzhodno Evropo]], kjer so se kapitalistične družbene ureditve že nameščale globoko v nova okolja.

[[George H. W. Bush]] je zaradi tamkajšnjih zapletov med [[Irak]]om in [[Kuvajt]]om v regijo poslal sprva bombe, nato pa še čete. Te so porazile [[oborožene sile Iraka|iraško vojsko]], a so se umaknile, preden bi dosegle padec [[Sadam Husein|Huseinovega]] režima. Od takrat do najnovejše [[druga iraška vojna|iraške vojne]] je imel Irak stalne težave s svojo ekonomijo, politiko in Združenimi državami.

[[Oborožene sile ZDA]] so zatem posredovale v [[Zvezna republika Jugoslavija|Jugoslaviji]], ki se je soočala s krvavimi [[nasledstvene vojne Jugoslavije|nasledstvenimi vojnami]]. Marca [[1999]] je zveza [[NATO]] pod ameriško pobudo bombardirala [[Srbija|Srbijo]] in [[Kosovo]], kasneje pa so tega zasedle mednarodne enote [[Združeni narodi|Združenih narodov]].

Združene države so bile tudi v tem času prepričane, da se težave svetovnih narodov tičejo tudi njih, zato so se na svoj način pričele lotevati tudi prepada med revnim in bogatim svetom, ki je in še zija med industrijskimi državami [[zahodni svet|Zahoda]] ter nerazvitimi državami [[tretji svet|tretjega sveta]]. Tudi še danes se problema lotevajo s političnim ali v primeru sile vojaških posredovanjem, saj je 80 % Američanov prepričanih, da njihova vojaška prisotnost po svetu vzpostavlja mir in stabilnost.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://news.bbc.co.uk/2/shared/spl/hi/programmes/wtwta/poll/html/military/might.stm|title=Poll Results - What the World Thinks of America|publisher=BBC|accessdate=29.8.2007}}&lt;/ref&gt; Ker nevarnosti po koncu hladne vojne v Sovjetski zvezi ni bilo več, so jo Združene države našle drugje, tokrat predvsem v [[diktatura|diktatorskih]] ali nestabilnih državah in izmikljivem pojmu [[terorizem|terorizma]].

V zadnji četrtini stoletja je močno zamiral [[industrijski sektor]] dela, medtem ko so obilen razcvet doživele [[storitvene dejavnosti]]. Združene države so uveljavile močan vpliv na razširjenem kapitalističnem mednarodnem trgu, s tega področja je pomemben premik [[produkcijska sredstva|produkcijskih sredstev]] v manj razvite države oziroma ''[[outsourcing]]''. Mednarodna trgovina je bila dodatno pospešena z internacionalnimi trgovskimi povezavami, tj. za ZDA pomembnim sporazumom [[Sporazum NAFTA|NAFTA]] in svetovno vplivno organizacijo [[Svetovna trgovinska organizacija|WTO]]. Vse to so bila znamenja vsesplošne [[globalizacija|globalizacije]].

V poznem 20. stoletju in danes je za ZDA aktualen močan val [[imigracija|imigrantov]] iz [[Latinska Amerika|Latinske Amerike]].

==== 21. stoletje ====

Tudi v [[21. stoletje]] so Združene države vstopile kot edina svetovna [[velesila]], katere ekonomija je cvetela. Kmalu je narod dobil zaušnico z dejanji [[mednarodni terorizem|mednarodnega terorizma]], ki je bil bodisi posredno sprovociran s strani ameriške politike bodisi izveden z njeno pomočjo.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last=Meyssan|first=Thierry|authorlink=|year=2003|title=Velika laž : 11. september|publisher=Orbis|location=Ljubljana|id=|cobiss=122934784}}&lt;/ref&gt; To je bila podlaga za sveže [[politična represija|represivne]] zakone in bolj agresivno [[zunanja politika|zunanjo politiko]].

[[George W. Bush]] je z izrazito [[konservativizem|konservativnimi]] stališči osvojil sporno zmago na volitvah leta [[2000]]. Sledilo je obdobje gospodarskega zatona. Bush je z agresivno politiko državne varnosti in [[vojna proti terorizmu|boja proti terorizmu]] zmagal tudi na volitvah 2004.

[[Slika:September 14 2001 Ground Zero 02.jpg|thumb|200px|'''Gasilec pred ruševanimi WTC v New Yorku'''&lt;br /&gt;ZDA so na prelomu stoletja doleteli [[teroristični napadi 11. septembra 2001|teroristični napadi]], ki so zaradi svoje edinstvenosti in spektakularnosti šokirali ameriško in svetovno javnost, nadalje pa povzročili tok dogodkov, ki so destabilizirali politične razmere v svetu]]

Ugrabljena potniška letala so 11. septembra 2001 napadla civilne cilje v vzhodnem delu Združenih držav ([[teroristični napadi 11. septembra 2001]]). Vlada je za izvajalca tega največjega napada na ZDA po japonskem bombardiranju [[Havaji|Havajev]] v drugi svetovni vojni označila [[islam]]sko [[fundamentalizem|fundamentalistično]] organizacijo [[Al Kaida]], ki sicer nikoli ni prevzela odgovornosti za napade. Sicer naj bi bila ta odgovorna tudi za napade na več ameriških ciljev po [[Bližnji vzhod|Bližnjem vzhodu]] v preteklih letih. Sledil je vojaški napad na [[Afganistan]] v poznem letu 2001 in dve leti kasneje še invazija na [[Irak]]. Razmere zaradi lokalnega [[partizansko bojevanje|partizanskega]] odpora niso bile stabilizirane, boj z močnimi elementi [[državljanska vojna|državljanske vojne]] se je leta 2007 tako še nadaljeval, medtem ko je vlada ZDA že globoko razmišljala o možnih učinkovitih rešitvah nezavidljivih razmer.

== Politika in uprava ==
{{Politika ZDA}}
: ''Glavni članek: [[Politika in uprava Združenih držav Amerike]]''

[[Politika|Politični]] in upravni sistem Združenih držav temeljita na osnovnih načelih [[predstavniška demokracija|predstavniške demokracije]]. Po takšnem sistemu državljani volijo svoje politične predstavnike, ki s tem pridobijo pooblastilo za upravljanje države. To je način, po katerem naj bi oblast skrbela za uveljavljanje skupnih interesov državljanov, ki so ga predvsem na osnovi [[ustava|ustave]] vzpostavili ustanovitelji ZDA proti koncu [[18. stoletje|18. stoletja]].

[[Slika:USCapitol.jpg|thumb|300px|left|'''Kapitol'''&lt;br /&gt;[[Kapitol]] v zveznem mestu [[Washington, D.C.|Washington]] je skupaj z [[Bela hiša|Belo hišo]] simbol zveznih oblasti ZDA; je sedež [[kongres ZDA|kongresa Združenih držav]]]]

Upravna metropola države je [[Washington, D.C.]], kjer je najti vse sedeže treh vej oblasti, tako [[kongres ZDA|kongresni dom]] in [[Bela hiša|Belo hišo]] ter poslopje [[vrhovno sodišče ZDA|vrhovnega sodišča ZDA]]. Notranja ureditev Združenih držav pa temelji na delitvi na [[zvezne države ZDA|zvezne države]] z razmeroma visoko stopnjo [[politična avtonomija|avtonomije]], kar procese odločanja razpršuje prek celotnega ozemlja ZDA po glavnih mestih zveznih držav.

Pomemben segment je [[zunanja politika]]. Združene države so namreč iz [[hladna vojna|hladne vojne]] izšle kot edina preostala svetovna [[velesila]], ki v večji meri kot katera koli druga država uveljavlja svoj politični, pa tudi [[gospodarstvo|gospodarski]] in [[kultura|kulturni]] vpliv po svetu. Eden instrumentov izvajanja te politike so tudi [[oborožene sile ZDA]], najdražja in številčno druga največja tovrstna organizacija sveta.

=== Politični sistem ===

Vodstvo Združenih držav naj bi se tako držalo filozofskih načel, da je država vladavina ljudstva, ki je za razliko od primerov [[monarhija|monarhičnih]] oblasti (slednje so svojo avtoriteto utemeljevale z [[bog|božjim]] poslanstvom) vir avtoritete teh. Tako je predstavniška oblast moč na podlagi predstavljanja ljudi, ki vsak zase volijo te svoje predstavnike. Uravnoteženje oblasti z delitvijo na posamezne veje naj bi preprečevalo zlorabo oblasti, saj ima vsaka izmed njih pristojnost in moč nadzorovanja druge: [[predsednik republike]] je zmožen na zakone [[kongres ZDA|kongresa]] vložiti [[veto (dejanje)|veto]], ob utemeljitvi na podlagi ustave pa jih lahko razveljavi tudi [[sodišče]]; na drugi strani lahko kongres ob veliki večini spremeni ustavo. [[Federalizem]] oziroma razslojevanje oblastniške moči na zveznem in državnih nivojih pa je mišljen kot orodje za boljše prilagajanje političnega upravljanja lokalnim okoljem.

[[Slika:Constitution of the United States, page 1.jpg|thumb|225px|'''Prva stran ustave'''&lt;br /&gt;[[Ustava ZDA]] je temeljni zakonski dokument države]]

Oblastniška telesa Združenih držav se opirajo na [[ustava ZDA|ustavo ZDA]], ki je temeljni zakonski dokument. Ta ustava naj bi bila po nekaterih pojmovanjih najstarejša listina z neprekinjeno uporabo, ki definira oblast. Sprejeta je bila neposredno po [[ameriška revolucija|ameriški revoluciji]] na [[Ustavna konvencija ZDA|Ustavni konvenciji]] leta 1787 ter postala veljavna leto kasneje, zatem, ko jo je ratificiralo prvih devet nekdanjih [[Britanija|britanskih]] [[kolonija (geografija)|kolonij]]. Ima sedem osnovnih točk ter 27 amandmajev oziroma dopolnil. Listina je bila spisana z namenom jasnega določanja pravic in dolžnosti vzpostavljajoče se oblasti ter preprečevanja zlorab političe moči. Pred ustavo je bila uprava države odgovorna [[Articles of Confederation|točkam konfederacije]], te so zvezni oblasti podeljevale neprimerno manj oblasti.

==== Zakonodajna oblast ====

[[zakonodajna oblast|Zakonodajno oblast]] države uteleša [[Kongres Združenih držav Amerike|kongres Združenih držav]]. Ta je po ustavi razdeljen na dva doma, in sicer [[predstavniški dom ZDA|predstavniški dom]] ter [[senat ZDA|senat]]. Kongres je bil sprva mišljen kot dominantno področje oblasti, ki pa bi bilo ravno tako pod nadzorom drugih veja.

Kongres s svojimi 435 člani izpeljuje [[zakonodaja|zakonodajne]] postopke, napoveduje [[vojna|vojne]], skrbi za narodno obrambo, financira zvezne programe, nadzoruje [[davek|davke]], vodi postopke proti državnim uradnikom idr. Senat ima močnejšo nadzorno funkcijo.

==== Izvršilna oblast ====

[[Slika:Air Force One over Mt. Rushmore.jpg|thumb|300px|left|'''[[Air Force One]] in gora [[Rushmore]], v katero so izklesane podobe štirih pomembnih predsednikov ZDA'''&lt;br /&gt;[[Predsednik ZDA]] je simbol države in izvrševalec zakonov ter odločitev, ki zaradi moči Združenih držav pomembno vplivajo na celoten svet]]

Izvršilna komponenta oblasti v Združenih državah je na [[predsednik ZDA|predsedniku države]] oziroma njegovem [[kabinet predsednika ZDA|kabinetu]]. Predsednik in [[podpredsednik ZDA]] sta tudi edina uradnika, ki ju lahko neposredno volijo vsi državljani. Zakone sicer sprejema zakonodajna oblast, predsednik pa jih je dolžan izpolnjevati, a jih ta tudi večinoma predlaga in lahko na njih izreka veto. Predsednik kot glava države in njegova politika sta bistvena pri mednarodnih odnosih in je tako [[de iure]] najbolj pomembna oseba v politično, gospodarsko in vojaško najmočnejši državi sveta, kot taka pa ena najbolj vplivnih oseb v svetovni politiki. Na moč predsednika je mogoče sklepati tudi po dejstvu, da imenuje svoj kabinet in [[ambasador]]je ter osebje [[Bela hiša|Bele hiše]], skupno več od 3 tisoč uradnikov. 

Osnovne zadolžitve te predsedniške funkcije so predlaganje [[zakon]]ov in nekaterih drugih zadev, o katerih nato odloča zakonodajna oblast, tako tudi zveznega proračuna; vodenje zunanje politike in poveljevanje [[oborožene sile|oboroženim silam]], pogajanje in podpisovanje mednarodnih pogodb ter zavezništev; nenazadnje je predsednik ZDA simbol države.

==== Sodna oblast ====

Najvišji organ s področja sodne oblasti v državi je [[vrhovno sodišče ZDA]]. Vodi ga 9 vrhovnih sodnikov, ki jih na mesto postavi predsednik in potrdi [[Senat Združenih držav Amerike|senat]]. Osnovna naloga vrhovnega sodišča je preverjanje skladnosti zakonov z ustavo. Ta pravica je bila v politični sprva vprašljiva, a jo je utemeljil in utrdil vrhovni sodnik [[John Marshall]]. Možnost razsojanja o ustavnosti zakonov sicer deluje bolj kot preventivna grožnja njih snovalcem, od ustanovitve države do leta 1998 je bilo tako preklicanih le 127 zakonov. Vrhovno sodišče pa nastopa tudi kot najvišje stopenjsko sodišče v primeru drugih pravd, a na njegov nivo prispe le malo teh.

Sodni sistem ZDA je na zvezni ravni razdeljen na tri stopnje. Na dnu piramide je najti 94 okrajnih sodišč v vseh 50 državah in odvisnih teritorijih, ki so pristojna za sojenje v primeru kršitve zveznih zakonov ali pravd med pripadniki različnih zveznih držav. Naslednjo višjo stopnjo predstavlja 13 okrožnih prizivnih sodišč, ki so namenjena le pregledovanju pravilnosti izpeljave postopka v smislu upoštevanja zakonov, ne pa tudi za obravnavanje samega primera. Vrh sodnega sistema predstavlja vrhovno sodišče ZDA, ki je teoretično zadolženo za pritožbe na odločbe okrožnih prizivnih sodišč, a se na seznamu njegovih obravnav znajdejo le zadeve ustavnega pomena. Poleg naštetih vrst sodišč sodno vejo oblasti tvorijo tudi nekateri drugi sodni uradi, tako za primer računsko in davčno ter patentno sodišče.

Sodišča Združenih držav so vedno bolj obremenjena s prevelikim številom primerov, saj se povečuje tako število prebivalcev kot število pravd na prebivalca.

==== Volitve in politične stranke ====

[[Volitve]] potekajo na redne presledke: predsedniške volitve se odvijejo vsaka štiri leta, na dve leti smo priča kongresnim volitvam, medtem ko čas lokalnih volitev često sovpada z nacionalnimi predsedniškimi. Ti in oni lokalni [[referendum]]i so organizirani po potrebi.

[[Slika:The Gerry-Mander.png|thumb|280px|'''Volilni okraji Massachussettsa'''&lt;br /&gt;[[Gerrymandering]], načrtno oblikovanje volilnih okrajev zavoljo političnih interesov, je imenovano po precedenčnem primeru v ameriškem Massachussettsu, kjer je guverner v načrtovanju lastnega volilnega uspeha organiziral nenavadno oblikovan volilni okraj]]

Meje volilnih okrajev zarišejo državne zakonodaje, s čimer je moč manipulirati in vplivati na izid volitev. Na to se nanaša angleški izraz [[gerrymandering]], izhajajoč iz [[19. stoletje|19. stoletja]] in imena [[massachusetts]]kega guvernerja [[Elbridge Gerry|Elbridgea Gerryja]], ki je v en volilni okraj (imel je obliko salamandra) zajel vse svoje nasprotnike in si s tem v njem praktično zagotovil velik poraz, a zmago v vseh preostalih okrajih. Strateško načrtovanje okrajev se dogaja še danes v povezavi z bodisi preprečevanjem bodisi zagotavljanjem enakomerne razporejenosti predstavnikov družbenih skupin v vzvodih oblasti – tako npr. v primerne okraje zajamejo [[afroameričani|črnsko]] prebivalstvo in povišajo verjetnost izvolitve njihovega predstavnika.

[[politična stranka|Politične stranke]] v državi so bistveni del volitev in političnega sistema, te namreč rekrutirajo svoje kandidate in pišejo politične programe. V Združenih državah se je zavoljo [[večinski volilni sistem|večinskega volilnega sistema]], v katerem [[elektorski kolegij ZDA|elektorski kolegij]] nakloni vse glasove najbolj priljubljenemu kandidatu svoje zvezne države, izrazito uveljavil dvostrankarski sistem. Pred tem, ob ustanovitvi [[republika|republike]], so bili snovalci države nenaklonjeni političnim strankam. Te so kasneje že z zgodnjim [[19. stoletje]]m pridobile na svoji veljavi, od sredine 19. stoletja dalje pa se na oblasti izmenjujeta takrat ustanovljena [[republikanska stranka ZDA|republikanska]] in starejša [[demokratska stranka ZDA|demokratska stranka]].

Demokrati so tvorci najstarejše politične stranke v državi, ki je izšla iz [[Thomas Jefferson|Jeffersonove]] koalicije konca [[18. stoletje|18. stoletja]], nasprotujoče načinu vladanja [[George Washington|Georgea Washingtona]]. Sprva je bilo njeno ime [[Demokratsko-republikanska stranka]], a je kasneje razpadla na dva dela, ohranil pa se je le eden, in sicer [[Demokratska stranka (ZDA)|demokratska stranka ZDA]]. V današnji politični kulturi je ta splošno označena za [[Leva sredina|levosredinsko]] in kot tako vdano [[socialni liberalizem|socialno liberalnim]] in drugače naprednim idealom. Njen rival je [[Republikanska stranka (ZDA)|republikanska stranka]] oziroma ''Grand Old Party'', aktivna od sredine [[19. stoletje|19. stoletja]]. V tistem času je bila napravljena iz politikov, ki so nasprotovali [[suženjstvo|suženjstvu]] in kasneje tudi vodili [[državljanska vojna ZDA|državljansko vojno]] ([[Abraham Lincoln]]). Njen idejni sistem se je s časom preobrazil in vzpostavil [[Desna sredina|desnosredinske]] oziroma [[socialni konservativizem|družbeno konservativne]] in [[gospodarski liberalizem|ekonomsko liberalne]] smernice.

=== Upravna delitev države ===

[[Slika:US states by date of statehood RWB dates.svg|thumb|300px|left|[[Zvezne države ZDA]] po datumu priključitve zvezi]]

Upravnemu sistemu države in njegovim sicer razmeroma avtonomnim enotam oziroma podenotam načeluje zvezna oblast. Pod to svojo notranjo suverenost prakticira 50 [[zvezne države ZDA|zveznih držav]] (izvirno ''state'', 4 izmed njih pa se imenujejo ''commonwealth'', kar na praktične zadeve nima vpliva), te pa so dalje deljene na [[okrožja ZDA|okrožja]] (v 48 državah izvirno ''county'', medtem ko upravni sistem [[Aljaska|Aljaske]] uporablja ime samoupravno mesto oziroma izvirno ''borough'' ter sistem [[Louisiana|Louisiane]] ime župnija oziroma izvirno ''parish'').

Poseben status ima zvezno ozemlje [[Zvezno okrožje Kolumbija|District of Columbia]], ki vključuje [[Washington, D.C.]] kot prestolnico Združenih držav. Zvezno okrožje ne premore svojih zastopnikov v [[kongres ZDA|kongresu]], a ima svoj [[elektorski kolegij]] za udeležbo na volitvah predsednika države.

Delno avtonomen status imajo še [[indijanski rezervati ZDA|indijanski rezervati]] ter prekomorske odvisne politične entitete, razdeljene na [[priključena ozemlja ZDA|priključena]] (izvirno ''incorporated territory'', ki je lastnina ZDA) in [[nepriključena ozemlja ZDA|nepriključena ozemlja]] (izvirno ''unincorporated territory''), slednja v različnih primerih imenovana ''possession'', ''overseas territory'' ali ''commonwealth''. Ta odvisna ozemlja so lahko bodisi organizirana (lastna vlada po temeljnem zakonu ZDA) bodisi neorganizirana (ozemlja brez lastne vlade). Od 1959. leta dalje je priključen teritorij le [[Palmyra Atoll]] v [[Tihi ocean|Tihem oceanu]], a Združene države nadzorujejo več organiziranih in neorganiziranih nepriključenih ozemelj.

=== Mednarodni odnosi ===

[[Zunanja politika|Zunanjo politiko]] zgodnje ameriške države je zaznamoval [[izolacionizem]], manifestiran v [[Monroejeva doktrina|Monroejevi doktrini]] avtonomije Amerik. Tudi oče naroda [[George Washington]] se je zavzemal za sklepanje najmanjšega možnega števila zavezništev, kar pa seveda ni izključevalo nasilnega ali diplomatskega pridobivanja novih ozemelj ter trgovanja s trgi onkraj meja države. Tudi na pričetek obeh svetovnih vojn se Združene države v duhu izolacionizma niso odzivale. Šele čas po [[druga svetovna vojna|2. svetovni vojni]], namreč [[hladna vojna]], je ZDA resnično postavil na mesto svetovne [[velesila|velesile]] in uvedel tudi neizmeren politični, gospodarski in kulturni vpliv te države na svet. Seveda pa se je zunanja politika ZDA izražala že v njihovi stalni vpletenosti v vojaške posege po svetu ter zbiranju [[kolonija (geografija)|kolonij]] od konca [[19. stoletje|19. stoletja]] dalje.

Današnji mednarodni odnosi in politika države so zlasti namenjeni zagotavljanju varnosti in uspeha ameriškega trgovskega ter političnega vpliva v svetu.

Za svetovni kulturni Združenih držav je bistvenega pomena tamkajšnja [[kultura ZDA|kulturna]] industrija in njen izvoz. Najpomembnejšo vlogo pri političnem vplivu na tujino pa ima [[izvršilna oblast|izvršilna veja oblasti]] oziroma [[predsednik ZDA|predsednik]] ter njegovo ministrstvo za zunanje zadeve (izvirno ''[[Department of State]]''). Predsednik namreč poseduje moč podpisovanja zavezništev, upravljanja z vojsko ter izpeljevanja odločnih in hitrih zunanjepolitičnih odločitev. Nanj nekoliko vplivata komite [[senat ZDA|senata]] za zunanje zadeve ter celoten kongres s svojim odločanjem o financah in uporabi vojaške sile, pa tudi javno mnenje, ki pridobi moč odločanja na naslednjih volitvah. Združene države Amerike svoje zunanjepolitične interese uveljavljajo tudi z veliko pomočjo mednarodnih organizacij, kjer so predstavniki ZDA mnogokrat v dominantnem položaju. Še en, razmeroma priljubljen instrument tkanja mednarodnih odnosov, ko propadejo diplomatski in gospodarski poskusi, so [[oborožene sile ZDA]].

==== Oborožene sile ====

[[Slika:USS Kitty Hawk (CV-63) bow 2007.jpg|thumb|300px|'''Letalonosilka [[USS Kitty Hawk]] na vojaških manevrih'''&lt;br /&gt;Za dominanco ZDA v svetu so bistvenega pomena tehnološko razvite oborožene sile ZDA, ki ukrepajo v primerih, ko odpovedo diplomatska prizadevanja za uveljavljanje interesov države po svetu]]

[[Oborožene sile ZDA|Oborožene sile Združenih držav]] so po številu pripadnikov druga največja vojaška sila ZDA za [[Kitajska|Kitajsko]], a je še bolj zgovoren podatek o njenem proračunu: konec [[1990.|90. let]] so oborožene sile potrošile 250 milijard dolarjev vsako leto in po mednarodnih terorističnih napadih leta [[2001]] povišale svoj letni proračun na 553 milijard leta [[2007]]; znesek se stalno povečuje in po proračunu za vojaške namene postavlja Združene države daleč na prvo mesto, zapravijo namreč malone dvakrat toliko denarja kot vse članice [[Evropska unija|Evropske unije]] za oborožene sile skupaj.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.gpoaccess.gov/usbudget/fy08/pdf/budget/defense.pdf|title=The Budget for Fiscal Year 2008|publisher=US Department of Defense|accessdate=3.12.2007}}&lt;/ref&gt;

== Gospodarstvo ==

: ''Glavni članek: [[Ekonomija Združenih držav Amerike]]''

[[Ekonomija]] ZDA je [[trg|tržne]] narave, a se od pristnega [[tržno gospodarstvo|tržnega gospodarstva]] loči po vpetosti oblasti vanj. Državna ekonomija Združenih držav je s svojega 13,24 trilijona [[ameriški dolar|ameriških dolarjev]] [[bruto družbeni proizvod|bruto družbenega proizvoda]]&lt;ref&gt;podatki Mednarodnega denarnega sklada za leto 2006&lt;/ref&gt; največji znani gospodarski sistem v zgodovini človeštva, v katerem 5 odstotkov svetovnega prebivalstva ustvari okoli petino svetovnega gospodarskega proizvoda.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.britannica.com/eb/article-78005/United-States|title=United States Economy|publisher=Encyclopedia Britannica Online|accessdate=3.2.2008}}&lt;/ref&gt; Posledica tega visokega števila je eden najvišjih materialnih standardov na svetu v preteklem stoletju, ki ga uživajo prebivalci Združenih držav. Danes pa nekatere gospodarsko visoko razvite države v nivoju [[življenjski standard|življenjskega standarda]] tekmujejo z ZDA. Gospodarstvo ZDA se je v preteklem stoletju in tudi še danes napaja iz tehnološkega napredka, poslovnih investicij in vedno večje izobraženosti ter usposobljenosti kadra.

Tudi to najmočnejše gospodarstvo sveta pa se kot živ sistem nenehno ubada z izzivi sprememb in novih okoliščin. Že danes, zlasti pa to velja za prihodnost, na gospodarstvo vpliva starajoče se prebivalstvo: stroški [[pokojnina|pokojnin]] in drugih zadev, ki se tičejo ostarelega prebivalstva, obremenjujejo in bodo še bolj obremenjevali gospodarstvo, kar bo med drugim vodilo bodisi do večjih [[davek|davkov]] za pokojninske sklade bodisi do manjših pokojnin in drugih izdatkov, kar bo v vsakem primeru negativno vplivalo na priljubljenost politike.

Drug izziv je večajoča se mednarodna konkurenca, ki jo je uvedel razmah mednarodnega trgovanja. Svoje bo prispevalo že dejstvo, da se število svetovnega prebivalstva veča hitreje kot število prebivalstva ZDA. V obziru pa je med ostalim treba imeti še razpad [[Zveza sovjetskih socialističnih republik|Zveze sovjetskih socialističnih republik]], ki je odprl ogromne nove trge, a na drugi strani tudi mnogo nestabilnih gospodarstev in političnih sistemov, ki v svetu globalnega takisto pretresajo gospodarstvo Združenih držav. Še en predmet potencialnih skrbi so tudi resni tekmeci na mednarodnem tržnem prizorišču, kakršni sta [[Evropska unija]] – slednja ima v seštevku večji BDP od ZDA – in [[Ljudska republika Kitajska|Kitajska]].

Aktualne so tudi nikoli prej tako hitre tehnološke spremembe oziroma napredek, pa morebitna [[energetika|energetska]] nezadostnost. Slednja je povezana s čedalje bolj ostrim soočenjem dveh nasprotujočih si ideologij: prosti razvoj gospodarstva na eni strani in [[varstvo okolja]] na drugi.

[[liberalizem|Liberalno]] usmerjeno ameriško gospodarstvo se sooča še s poglabljajočim se prepadom med bogatimi in revnimi pripadniki družbe: najrevnejši prejmejo manjši in manjši delež skupnih dohodkov. Temu botruje velik (večji) pomen izobrazbe, ki je v ZDA stvar finančnih zmogljivosti posameznikov; dotok neizobraženih [[emigracija|emigrantov]], ki sestavljajo obsežen krog poceni [[delovna sila|delovne sile]] in povzročajo nizko ali ničelno rast plač najslabše plačanih delovnih mest; nato pa še skopa [[socialna podpora]], ki jo prekaša večina drugih tovrstnih sistemov v preostalih razvitih deželah sveta.

=== Gospodarski sistem ===

[[gospodarstvo|Gospodarski]] sistem je vsota mnogih ljudi in organizacij – posamezniki, gospodarske in delavske organizacije, socialne institucije – in dejavnikov – med drugim [[zakon]]i in regulacije. Tudi neprofitne organizacije, kakršne so javne [[šola|šole]], so del gospodarstva, saj tako kot profitne ustanove zagotavljajo določene usluge ali dobrine. V gospodarski sistem sodijo tudi [[trg]]i. Profitabilne izdelke in usluge naj bi zagotavljali privatniki, država pa igra vlogo varuha tistih gospodarskih dejavnosti, ki so z vidika dobička nesmiselne, jih [[privatni sektor]] zaradi drugih razlogov ne priskrbuje ali pa so nacionalnega pomena: obramba, [[socialni sistem]], državna [[promet]]na omrežja itd. Pomembna lastnost proizvodnje v ZDA in drugih razvitih državah je visoka mera specializacije. To je rezultat miselnosti, po kateri državljani namesto žrtovanja časa za izdelavo želenih izdelkov raje žrtvujejo denar za njih nakup.

Gospodarske dejavnosti napajajo štirje poglavitni elementi: [[Naravni vir|naravni viri]], [[delovna sila]], [[kapital]] in [[podjetništvo]].

Naravni viri so lahko uporabljeni za izdelavo [[Temeljna dobrina|dobrin]]. Zlasti v tradicionalnejših sistemih ti predstavljajo skoraj celoten delež ekonomije, bistvenega pomena pa so tudi danes. Združene države na svojem ozemlju premorejo obilico naravnih bogastev, kar pomeni velike površine rodovitne [[prst (pedologija)|prsti]], mnoge kilometre [[obala|obal]] z [[riba]]mi, obsežne [[gozd]]ove in [[rude|rudninska]] nahajališča.

V Združenih državah je leta 2006 delovno silo – tj. vsi državljani, starejši od 16 let, ki so bodisi zaposleni bodisi preteklih 30 dni aktivno iščejo zaposlitev – sestavljalo 151,4 milijona ljudi.&lt;ref name=&quot;The_World_Factbook&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/us.html#Econ|title=The World Factbook|publisher=Central Intelligence Agency|accessdate=21.9.2007}}&lt;/ref&gt; Ti ljudje ustvarjajo trg delovne sile, na katerem so cene takisto določene na podlagi razmerja med ponudbo in povpraševanjem – bolj so cenjeni redki, praviloma bolj učeni delavci, tisti bolj pogosto razpoložljivi in navadno slabo izobraženi pa manj.

[[Brezposelnost]] se pojavlja takisto v gospodarstvu Združenih držav. Stopnja [[frikcijska brezposelnost|frikcijske brezposelnosti]] je nezanemarljiva – a tudi ne razlog za resnejšo skrb – predvsem zavoljo visoke mobilnosti prebivalstva, ki pogosto menja [[delovno mesto|delovna mesta]]. [[Ciklična brezposelnost]] je kot značilnost obdobij [[gospodarska depresija|gospodarske depresije]] in recesije v [[20. stoletje|20. stoletju]] dvakrat dosegla skrb vzbujajočo stopnjo, in sicer prvič v obdobju [[velika gospodarska kriza|velike depresije]] leta 1933 s 25 % brezposelne delovne sile ter drugič v recesiji 1982-1983, malone 10 %. [[Strukturna brezposelnost]] je ravno tako stalen pojav, ob premajhnem povpraševanju po določenih kadrih; značilna je za čas, ko so se ameriška podjetja pospešeno selila v države s cenejšimi produkcijskimi sredstvi. Stopnja nezaposlenosti izrazito niha tudi med skupinami različno izobraženih delavcev: leta 1998 je brez službe živel 7,1 odstotek nematuriranih delavcev in le 1,8 % diplomantov. Tudi to je eden izmed razlogov premoženjskih razlik in razlik v dohodkih med revnimi in bogatimi Združenih držav. Vrhnjih 20 odstotkov gospodinjstev po premoženju v državi je svoj delež skupnih narodnih dohodkov povečalo z 42,2 % leta 1948 na 47,3 % leta 1998, medtem ko se je dohodek spodnje petine v istem obdobju zmanjšal s 4,9 % na 4,2 %.&lt;ref&gt;U.S. Bureau of the Census&lt;/ref&gt;

Kapital predstavljajo vsi objekti, [[infrastruktura]] in oprema, ki jih gospodarstvo uporablja za izdelavo [[Temeljna dobrina|dobrin]] oziroma nudenje [[storitev]]. Ves kapital Združenih držav je po ocenah konec 20. stoletja znašal več od 11 trilijonov ameriških dolarjev; od tega je polovico vrednosti zavzemala oprema, drugo polovico pa objekti oziroma infrastruktura.

==== Gospodarstvo in država ====

Kljub temu da je gospodarski sistem ZDA v osnovi podvržen zakonom [[prosti trg|prostega trga]], država prevzema nekatere pomembne vloge. Tako sprejema in uveljavlja zakone o lastnini in kakovostne (varnostne, zdravstvene idr.) standarde, preprečuje neprimerne ekonomske aktivnosti, skrbi za [[oborožene sile]] in druge zadeve strateškega pomena, pa tudi za javno pomoč socialno in drugače šibkim državljanom. Zraven tega se njena vpletenost v gospodarstvo izraža v proizvajanju izdelkov in nudenju uslug, ki jih [[tržna ekonomija]] zavoljo nedobičkonosnosti ne zagotavlja, pa so kljub temu bistvenega pomena za narod in državo: državne ceste, [[Cepljenje (medicina)|cepljenje]] proti nalezljivim boleznim, [[osnovno šolstvo|osnovno šolanje]] itd. Na drugi strani takšnih regulacijskih dejavnosti pa zmanjšuje produkcijo nekaterih izdelkov ali uslug (za primer [[alkohol]]) ali pa prepoveduje trgovino (v sodobnih ZDA je prepovedana trgovina z volilnimi glasovi ali sužnji). Nenazadnje pa je država ekonomsko pomembna zaradi svoje družbene oblasti, s katero je moč jasno definirati lastnino in pravila poslovanja ter stabilizirati finance.

==== Mednarodne povezave ====

&lt;div style=&quot;font-size: 90%&quot;&gt;
{| align=&quot;right&quot; cellspacing=&quot;5&quot; style=&quot;margin:0px 0px 10px 10px;border:solid #bbb 1px;background-color:#ffe&quot;
|-
! colspan=&quot;3&quot; style=&quot;border-bottom:solid #bbb 1px;&quot;|Največji trgovinski partnerji ZDA in Slovenija (2004)
|-
! colspan=&quot;3&quot; style=&quot;background-color:#ffb&quot;|Izvoz&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= http://www.ita.doc.gov/td/industry/OTEA/usfth/aggregate/H04t55.pdf |title= U.S. Exports by Country, 1987-2004 |publisher= International Trade Administration |accessdate=19.2.2008 }} | vrednosti ne vključujejo izvoza storitev&lt;/ref&gt;
|-
! align=&quot;left&quot; valign=&quot;top&quot;| Država
! align=&quot;left&quot; valign=&quot;top&quot;| Vrednost izvoza&lt;br /&gt;(milijoni USD)
! align=&quot;left&quot; valign=&quot;top&quot;| Vrednost izvoza&lt;br /&gt;(delež vsega izvoza)
|-
| [[Kanada]]
| 189.101
| 23,12 %
|-
| [[Mehika]]
| 110.775
| 13,54 %
|-
| [[Japonska]]
| 54.400
| 6,65 %
|-
| [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]
| 35.960
| 4,40 %
|-
| [[Ljudska republika Kitajska|Kitajska]]
| 34.721
| 4,25 %
|-
| [[Slovenija]]
| 192
| 0,0002 %
|-
! colspan=&quot;3&quot; style=&quot;background-color:#ffb&quot;| Uvoz&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= http://www.ita.doc.gov/td/industry/otea/usfth/aggregate/H04t56.pdf |title= U.S. Imports by Country, 1987-2004 |publisher= International Trade Administration |accessdate=19.2.2008 }} | vrednosti ne vključujejo uvoza storitev&lt;/ref&gt;
|-
! align=&quot;left&quot; valign=&quot;top&quot;| Država
! align=&quot;left&quot; valign=&quot;top&quot;| Vrednost uvoza&lt;br /&gt;(milijoni USD)
! align=&quot;left&quot; valign=&quot;top&quot;| Vrednost uvoza&lt;br /&gt;(delež vsega uvoza)
|-
| [[Kanada]]
| 255.928
| 17,41 %
|-
| [[Ljudska republika Kitajska|Kitajska]]
| 196.699
| 13,38 %
|-
| [[Mehika]]
| 155.843
| 10,60 %
|-
| [[Japonska]]
| 129.595
| 8,82 %
|-
| [[Nemčija]]
| 77.236
| 5,26 %
|-
| [[Slovenija]]
| 512
| 0,0003 %
|}
&lt;/div&gt;

Skoraj vse svetovne [[država|države]] so v sodobnem svetu tako ali drugače izrazito povezane v mednarodno skupnost in od nje tudi odvisne. Ta odvisnost se nanaša bodisi na politično dogajanje v tretji državi bodisi, in vedno krepkeje, na gospodarska dogajanja. Združene države s tega vidika prednjačijo ter zlasti v zadnjih letih slonijo na večjem in večjem izvozu oziroma uvozu. Njegova vrednost v letu [[1959]] je znašala 9 % državnega BDP in se je do leta 2004 stopnjevala na 25 %, s čimer je bil ta sektor najhitreje rastoča gospodarska panoga v ameriški ekonomiji. Največji trgovski partnerji Združenih držav so [[Kanada]], [[Mehika]], [[Kitajska]], [[Japonska]] itn. ZDA pa imajo še velike ekonomske interese na območju [[Daljni vzhod|Daljnega vzhoda]], [[Bližnji vzhod|Bližnjega]] in [[Srednji vzhod|Srednjega vzhoda]], pa tudi [[Latinska Amerika|Latinske Amerike]]. Politika [[izolacionizem|izolacionizma]], po kateri so bile Združene države znane skozi stoletja svojega razvoja, je danes tako že davno pozabljena preteklost.

Večina mednarodnega trgovanja poteka z razvitimi državami. Med drugim je uvožena tudi množica produktov, katerih izdelava bi lahko ali nekoč tudi je potekala v mejah ZDA.

Združene države so kot zavezane prosti trgovini med državami prednjačile pri ustanavljanju [[Mednarodni denarni sklad|Mednarodnega denarnega sklada]] leta [[1944]], v približno istem času je isti nazor promoviral tudi [[Marshallov načrt]]. Že leta [[1947]] je bil sprejet pomemben [[Splošni sporazum o carinah in trgovini]] (angleško ''General Agreement on Tariffs and Trade'', GATT), ki je v prihodnjih pet desetletjih čistil [[carinska služba|carinske]] ovire. [[1995]]. leta je funkcije GATT prevzela danes gospodarsko svetovno pomembna [[Svetovna trgovinska organizacija]].

Na regionalni ravni je pomemben [[Sporazum NAFTA|Severnoameriški sporazum o prosti trgovini]] (angleško ''North American Free Trade Agreement'', NAFTA), ki so ga leta 1992 podpisale Kanada, Združene države in Mehika. Številke govorijo o prednostih za vse tri države, a naj bi imel dotični sporazum negativne socialne posledice zlasti v manj razviti Mehiki.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.oxfam.org/en/files/pp030827_corn_dumping.pdf|title=Dumping Withous Borders: Hos US agricultural policies are destroying the livelihoods of Mexican corn farmers|publisher=Oxfam|accessdate=28.1.2008}}&lt;/ref&gt;

=== Finance ===

[[Denar]] se v Združenih država danes nahaja v dveh glavnih oblikah: [[gotovina|gotovini]] in [[ček]]ih, vezanih na [[bančni račun|bančne račune]]. Obilico denarja tako predstavljajo le številke, ki jih ljudje prejmejo na svoj [[tekoči račun]] in jih zatem s čeki ali karticami »izbrišejo« s svojega računa.

[[Ameriški dolar]] je bil pred časom, tako kot večina drugih [[denarna valuta|valut]], vezan na določeno količino [[srebro|srebra]] oziroma [[zlato|zlata]] in bil s tem vedno zamenljiv za zlato. Papirnati denar je tako služil le kot primerno sredstvo za zamenjavo, saj je bila njega nošnja enostavna stvar. S časom pa je bilo ugotovljeno, da je hranjenje razsežnih količin dragocenih kovin, s katerimi je bilo mogoče zamenjati papirnate nadomestke, zahtevno in drago, sploh pa je bil zahteven postopek prenosa teh dragocenosti v inozemstvo ob mednarodnih poslih. Združene države so leta 1971 zato ukinile plačevanje za ameriški dolar z zlatom, tj. sistem, znan kot [[zlati standard]]. Ameriški dolar je dandanes vezan le še na količino dobrin in storitev, s katero je lahko zamenjan ([[kupna moč]]), ta pa se spreminja.

[[Slika:US Historical Inflation Ancient.svg|thumb|300px|'''Časovni prikaz inflacije ameriškega dolarja'''&lt;br /&gt;ZDA so imele v obdobju po drugi svetovni vojni stabilno gospodarstvo]]

[[Inflacija]] je neugoden vpliv, ki ga regulacijski vzvodi gospodarstva skušajo zajeziti. Za to posvečena ustanova v ZDA je sistem [[zvezne rezerve ZDA|zveznih rezerv]] oziroma [[banka]] zveznih rezerv, ki je centralna banka države. Sistem je pristojen za narekanje bankam glede zadrževanja financ v rezervah – niti komercialne banke namreč ne morejo v vsakem trenutku razpolagati z vsemi svojimi financami, del njih je shranjen v sistemu zveznih rezerv in po tem vzorcu uravnava količino denarja v obtoku. Ta sistem je tudi bankir državne uprave, četudi država ni njegov lastnik. Zvezne rezerve so odgovorne tudi za naročila izdajanja [[bankovec|bankovcev]] in [[kovanec|kovancev]], ki jih posredujejo ministrstvu za finance (angleško ''[[Department of the Treasury]]''). Sistem zveznih rezerv je sestavljen iz 12 regionalnih bank.

=== Produkti in storitve ===

[[Slika:BDP ZDA po sektorjih dejavnosti.png|thumb|250px|left|'''Bruto družbeni proizvod po sektorjih dejavnosti'''&lt;br /&gt;Ekonomija ZDA je usmerjena večinoma v storitvene dejavnosti]]

V strukturi [[gospodarski sektorji|gospodarskih sektorjev]] je prišlo še zlasti v [[20. stoletje|20. stoletju]] do množice sprememb. V prvi polovici stoletja so se s podeželja v urbana okolja selile številčne množice, ki so se zaposlile v [[industrijski sektor|produkcijskem]] (industrijskem) sektorju. V njegovi drugi polovici pa se je izjemno povečalo povpraševanje po [[storitev|storitvenih]] dejavnostih in [[tehnologija|tehnoloških]] presežkih, kar je velik del gospodarstva usmerilo v [[storitveni sektor]]. Potrošniki so zaradi dobrih gospodarskih priložnosti in dohodkov po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] imeli veliko [[kupna moč|kupno moč]], ki so jo želeli uporabiti tudi za nebistvene produkte. V nebo pa je šla tudi vrednost mednarodnega trgovanja.

Velikost države v primeru ZDA pomeni tudi obilico naravnih virov. Država na mnogih koncih premore rodovitno zemljo, katere kultivirane površine prekrivajo 19 % celotnega površja ZDA – dejstvo, ki državo postavlja za [[agrikultura|agrikulturno]] najbolj bogat narod: Združene države so prve na svetu po pridelku [[koruza|koruze]], [[soja|soje]], [[sorgo|sorga]], pa druge po pridelku [[pšenica|pšenice]], [[Oves|ovsa]], [[Citrus|citrusov]] in [[tobak]]a. V okviru gojenja domačih živali obstaja mnogo [[živinoreja|živinorejskih]] in [[svinjereja|svinjerejskih]] dejavnosti. Izjemen pomen je kmetovanje imelo v preteklem ekonomskem razvoju ZDA, po 30. letih minulega stoletja pa je sektor naglo izgubljal delavce.

Združene države so vodilna izdelovalka [[fosfati|fosfatov]] ([[Gnojilo|gnojila]]), na drugem mestu pa po pridobivanju [[zlato|zlata]], [[srebro|srebra]], [[baker|bakra]], [[svinec|svinca]], [[naravni plin|naravnega plina]] in [[premog]]a. Tudi [[molibden]] in [[žveplo]] sta pomembna industrijska minerala. Mnogo teh je najti v zahodnih zveznih državah. [[rudarstvo|Rudarska dejavnost]] v današnjem času zastopa manj od 2 % nacionalnega BDP, a je bila v preteklosti izjemnega pomena za [[industrija|industrijski]] razvoj države in še danes s sicer malim deležom bistveno prispeva h gospodarstvu (energetiko kot nepogrešljiv del gospodarstva napajajo ravno industrijski minerali). [[Nafta]] je bistven sredstvo za veliko mobilnost prebivalcev ZDA, zato država zaradi velike porabe že dolgo ni več odvisna le od lastnih zalog.

Samostojno največji delež svetovnega [[les]]a pridobijo v Združenih državah. Mimo tega je uvoz še vedno nepogrešljiv, pretežno iz [[Kanada|Kanade]].

V [[industrijski sektor|industrijskem gospodarskem sektorju]] je zaposlen delež 12 % ameriške delovne sile, ustvari pa 14 % bruto družbenega proizvoda. Razmeroma majhen delež je takšen od druge polovice 20. stoletja, ko se je pomemben del 20,7 milijona delavcev (podatek za leto 1970) umaknil v drug sektor in v njem do leta 2004 pustil še 14,3 milijona ljudi. Pomembna lastnost sodobne ameriške industrije je produkcija onkraj državnih meja: [[multinacionalna korporacija|multinacionalne korporacije]] postavljajo svoje tovarne ali pa najemajo tuje izven Združenih držav, kjer so produkcijska sredstva, za primer delovna sila, cenejša. Takšno usmerjanje dela ven iz tovarne z namenom zmanjšanja stroškov je z angleškim pojmom imenovano [[Zunanje izvajanje dejavnosti|outsourcing]].

Glede na delež celotnega dobička v sektorju so vodilne [[kemija|kemična]] industrija, proizvodnja [[transport]]ne opreme, predelane [[hrana|hrane]], [[računalnik]]ov in druge [[elektronika|elektronike]], mehanizacije in kovinskih izdelkov.

[[Slika:Oil platform.jpeg|thumb|300px|'''Naftna ploščad pred obalo ZDA'''&lt;br /&gt;[[Naftna industrija]] ZDA je pomembna za energetsko požrešno nacionalno gospodarstvo, ki je življenjsko odvisno tudi od uvoza fosilnih goriv]]

V [[energetika|energetskem]] sistemu ZDA najpomembnejšo vlogo igrajo [[fosilna goriva]] (41 % vse energije). [[Nafta]] omogoča praktično ves transport in ogreva neštevilno količino objektov. [[Zemeljski plin]] je uporabljen za ogrevanje in kuho, v nekaterih obratih pa tudi za pridobivanje moči. [[Premog]] pa pretežno služi za proizvodnjo [[električna energija|električne energije]] v [[termoelektrarna]]h. [[Hidroenergija]] prispeva 6 % vse proizvedene energije, [[jedrska energija|jedrska]] pa 8 %.

V drugi polovici 20. stoletja je ekonomski [[storitveni sektor|sektor storitev]] zavzel velikovečinski delež celotne strukture gospodarstva. Leta 1998 ga je zastopalo 75 % predstavnikov delovne sile, ti so ustvarili 72 % državnega BDPja. To so pretežno delovna mesta [[beli ovratnik|belega ovratnika]], ki v večini primerov zahtevajo višjo stopnjo znanja in usposobljenosti. Gre za dela na področju financ in bankirstva, [[izobraževanje|izobraževanja]], [[zdravstvo|zdravstva]], pa tudi manj plačana storitvena dela, kamor sodijo pomočniki pri prodaji ali pa natakarji.

[[Slika:NYSE-floor.jpg|thumb|300px|left|'''Vrvež na [[NYSE|borzi v New Yorku]]'''&lt;br /&gt;[[New York]] je center trgovanja v ZDA in eno najpomembnejših finančnih središč na svetu]]

Učinkovito trgovanje je Ameriko popeljalo v materialno blaginjo: leta 2007 je vrednost bruto družbenega proizvoda na prebivalca znašala 44 tisoč dolarjev. Moderna trgovina v Združenih državah je geografsko razpostavljena blizu svojim potrošnikom, in sicer v obliki velikih [[nakupovalni center|nakupovalnih centrov]] v stanovanjskih predmestjih ali njihovih neposrednih bližinah.

Leta 2006 je vrednost izvoza iz ZDA znašala 1,024 trilijona dolarjev in vrednost uvoza 1,869 trilijona dolarjev.&lt;ref name=&quot;The_World_Factbook&quot; /&gt; Okoli 10 % [[izvoz]]nih artiklov so predstavljali [[kmetijstvo|kmetijski]] izdelki, preostanek drugi artikli. Začenši v [[1970.|70. letih]] 20. stoletja je prišlo do neravnovesja med izvozom in [[uvoz]]om zaradi velikih količin uvožene nafte iz [[Bližnji vzhod|Bližnjega vzhoda]], pa tudi končnih izdelkov iz Kanade in [[Azija|Azije]].

Državna uprava je velika porabnica gospodarskih sredstev, in to tako za svoje delovanje kot za izvajanje javnih storitev. V letu 2003 je državno upravo sestavljalo 21,3 milijona delavcev, ki so delovali v sistemih [[socialni sistem|socialne oskrbe]], [[oborožene sile|oboroženih silah]], [[policija|policiji]], [[izobraževalni sistem|izobraževalnem sistemu]], urejanju [[promet]]nih povezav in ostale [[infrastruktura|infrastrukture]], [[zdravstvo|zdravstvu]], negovanju javnih parkov idr.

[[Slika:2004-04-04 - 10 - Universal Studios.jpg|thumb|225px|'''Vhod v kompleks [[Universal Studios]]'''&lt;br /&gt;Filmska industrija ZDA, zgoščena v losangeleškem [[Hollywood]]u, je izjemnega kulturnega in gospodarskega pomena za državo]]

V okvir [[zabavna industrija|zabavne industrije]] se uvršča predvsem [[industrija]], locirana v [[Kalifornija|kalifornijskem]] [[Hollywood]]u – vse odkar so podjetniki dognali, da je milo podnebje Kalifornije primerna lokacija za snemanje filmov, je to središče ameriške zabavne industrije. Ta ima še posebno velik pomen pri ameriški [[kulturna kolonizacija|kulturni kolonizaciji]] sveta. Tudi drugi posli sodijo v zabavno industrijo, tako za primer številna gledališča v [[New York]]u in mnoge [[televizija|televizijske]] hiše v istem kraju.

Razvoj tehnologije je uveljavil poprej nepredstavljive možnosti uporabe [[računalnik]]ov, uvedel [[satelit]]e in še drugače spremenil postmoderno družbo. Vsa spremljajoča tehnologija in njena uporabnost odpira enormno število novih delovnih mest na področju raziskav in aplikacij tehnologij, kar sešteto razpira povsem nove industrije. Zato nekateri strokovnjaki govorijo o samostojnem gospodarskem sektorju.

==== Promet ====

[[Promet]]ne storitve so pomembne za razvoz proizvodov ter [[pošta|pošte]] in potnikov. Transportna mreža je najgostejša v vzhodnih ZDA, kjer povezuje velika mestna središča in [[konurbacija|konurbacije]]. Pri [[železniški promet|železniškem prevozu]] potnikov ima največji tržni delež državno subvencionirano podjetje [[Amtrak]]. Leta 1997 je prepeljalo 20,2 milijona potnikov.

[[Slika:I-80 Eastshore Fwy.jpg|thumb|300px|left|'''Običajna prometna konica na šestpasovni cesti v kalifornijskem [[Berkeley, Kalifornija|Berkeleyu]]'''&lt;br /&gt;Visoko število avtomobilov po prebivalcu v ZDA in dnevni prevozi prebivalcev iz [[predmestja ZDA|predmestij]] na delovna mesta predstavljajo logistično in ekološko težavo]]

Velika pomena so [[cesta|cestna]] motorizirana transportna sredstva, ki so se razvijala skozi 20. stoletje. S tem v zvezi sta pomembni prelomnici zakon [[Federal-Aid Road Act]] iz leta [[1916]], ki je subvencioniral gradnjo državnih cest, nato pa pričetek udejanjanja ambicioznega načrta izdelave državnega sistema avtocest (angleško ''[[Interstate Highway System]]'') leta [[1956]], kar je omogočilo današnjo povezanost vseh koncev države s kvalitetnimi cestami, načrtovanimi za hitro in učinkovito potovanje na dolge razdalje.

Ravno tako nujen za obstoj ameriške družbe in gospodarstva v današnji obliki je [[zračni promet]]. V letu 2007 je letalski promet lahko koristil 14.947 letališč v državi.&lt;ref name=&quot;The_World_Factbook&quot; /&gt; Združene države zaradi pestrega zračnega prometa premorejo tudi nekatera največjih ali najbolj obremenjenih letališč sveta.

== Demografija ==

: ''Glavni članek: [[Demografija Združenih držav Amerike]]''

Prebivalstvo Združenih držav Amerike je oktobra 2007 štelo več kot 303 milijone ljudi.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.census.gov/population/www/popclockus.html|title=U.S. POPClock Projection|publisher=U.S. Census Bureau|accessdate=15.11.2007}}&lt;/ref&gt; [[Američani]] so za [[Kitajci Han|Kitajci]] in [[Indijci]] tako tretji največji narod sveta – tu je izključeno sešteto prebivalstvo [[Evropska unija|Evropske unije]], ki bi se pred ZDA uvrstilo na tretje mesto. To veliko število prebivalcev pa je statistično razprostrto čez veliko površino, kar na kvadratni kilometer znese le 32 oseb.

Prebivalstvo Združenih držav je rezultat stalnega priseljevanja že od evropskega odkritja celine, pa tudi naraščaja. Prvo štetje prebivalcev je zabeležilo 4 milijone ljudi, število se je do leta [[1900]] dvignilo na 76 milijonov in leta [[2000]] znašalo 281 milijonov. Naravni prirastek je 6 promilov in je tako kategoriziran kot nizek, saj svetovni naravni prirastek znaša 12,5 ‰.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last=Cunder|first=Karmen|authorlink=|display-authors=etal|year=2003|title=Obča geografija za 1. letnik gimnazij|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|id=|cobiss=12913209}}&lt;/ref&gt;

[[Slika:Census-2000-Data-Top-US-Ancestries-by-County.jpg|thumb|300px|'''Večinske etnične ali narodnostne skupine po okrožjih ZDA'''&lt;br /&gt;Pripadniki različnih skupin so se mnogokrat selili v zase značilne regije, kar je mogoče razbrati iz prikazov prostorske razporeditve skupin; za [[globoki jug ZDA]] je značilna velika zastopanost [[afroameričani|afroameričanov]], medtem ko Mehiki bližnja območja poseljuje veliko število [[latinoameričani|latinoameričanov]]]]

Američani imajo o sebi močno zavest enega naroda, kar povzroča tradicija etničnega talilnega lonca: nacionalno geslo »[[E Pluribus Unum]]«. [[1990]]. leta je popis pokazal na 94 % prebivalcev, ki govorijo [[angleščina|angleščino]]. Razmeroma visoko uniformnost kljub mnogim priseljenskim narodnostnim skupinam je posledica [[Anglija|angleške]] dominance ob zgodnjem priseljevanju ter vpliva današnjih medijev, ki so poglavitnega pomena za širitev [[kultura|kulture]] in [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezika]]. Ravno tako [[mediji]] in sorodne moderne povezave brišejo kulturne razlike med različnimi regijami ZDA, bolj in bolj pa z izvozom kulture tudi kulturne razlike po svetu. Navzlic temu pa gre v okviru Združenih držav govoriti o množici [[etnija|etničnih]] in družbenih skupin. Moto »iz mnogih eno« je namreč treba obravnavati z jasno definicijo, ki izključuje marsikatero etnično skupino, za primer [[indijanci|indijance]], ki nikoli niso bili resnično vključeni v ameriško družbo; to do neke mere velja tudi za emigrante iz [[Latinska Amerika|Latinske Amerike]] in druge.

&lt;div style=&quot;font-size: 90%&quot;&gt;
{| align=&quot;left&quot; cellspacing=&quot;5&quot; style=&quot;margin:0px 10px 10px 0px;border:solid #bbb 1px;background-color:#ffe&quot;
|-
! colspan=&quot;3&quot; style=&quot;border-bottom:solid #bbb 1px;&quot;|Največja mesta ZDA po številu prebivalcev
|-
! align=&quot;left&quot; valign=&quot;top&quot;| Mesto
! align=&quot;left&quot; valign=&quot;top&quot;| Število&lt;br /&gt;prebivalcev&lt;br /&gt;(meje mesta)
! align=&quot;left&quot; valign=&quot;top&quot;| Število&lt;br /&gt;prebivalcev&lt;br /&gt;(metropolitansko&lt;br /&gt;območje)
|-
| [[New York]]
| 8.214.426
| 18.818.536
|-
| [[Los Angeles]]
| 3.849.378
| 12.950.129
|-
| [[Chicago]]
| 2.833.321
| 9.505.748
|-
| [[Houston, Teksas|Houston]]
| 2.144.491
| 5.539.949
|-
| [[Phoenix, Arizona|Phoenix]]
| 1.512.986
| 4.039.182
|}
&lt;/div&gt;

Z okoli 83 % prebivalstva v 361 metropolitanskih območjih&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://socds.huduser.org/|title=State of the Cities Data Systems|publisher=Policy Development and Research Information Service|accessdate=18.12.2007}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.census.gov/Press-Release/www/releases/archives/population/009865.html|title=50 Fastest-Growing Metro Areas Concentrated in West and South|publisher=U.S. Census Bureau|accessdate=18.12.2007}}&lt;/ref&gt; so Združene države visoko [[urbaniziranost|urbanizirana]] država. Premorejo množico [[velemesto|velemest]], med njimi 11 od skupno 55 t. i. [[svetovno mesto|svetovnih mest]] (angleško ''global city''). Največja izmed njih so [[New York]], [[Los Angeles]] in [[Chicago]]. Geografski center prebivalstva se s [[stari severovzhod ZDA|starega industrializiranega severovzhoda]] vztrajno seli proti zahodu in jugu. Danes sta zvezni državi z največ prebivalci [[Kalifornija]] in [[Teksas]].

=== Rast in starost ===

Prebivalstvo Združenih držav je skozi zgodovino raslo in raste še danes v veliki meri na podlagi številnih [[imigracija|imigracij]]. Velika država z razsežnim ustvarjenim bogastvom kljub mnogim razlikam med domorodnimi Američani in svežimi priseljenci slednje še vedno privlači.

[tabela o količini letnega priseljevanja skozi zgodovino]

Imigracija je poglavitni vir večanja prebivalstvenega števila Združenih držav. Same države so bile namreč osnovane kot [[kolonija (geografija)|kolonija]], torej družba priseljencev. Najstarejši obstoječi podatki veljajo za leto 1820, na njih podlagi pa gre sklepati, da je v Združene države od tistega časa [[emigracija|emigriralo]] več kot 65 milijonov ljudi; le v letu [[1998]] je bilo imigracij 660 tisoč. Na [[popis prebivalstva|popisu prebivalstva]] leta 1990 se je izključno za [[Američani|Američane]] izreklo le 6 % vseh udeležencev, medtem ko je velika večina dodala še drugo [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezikovno]] skupino (tu prednjačijo [[afroameričani|afro-]] in [[latinoameričani]]) ali [[nacionalnost|nacionalno]] preteklost (najpogosteje [[Nemci]], [[Angleži]], [[Irci]] ali [[Italijani]]).

Na število prebivalcev odločilno vplivata [[rodnost]] in [[smrtnost]] oziroma [[naravni prirastek]]. Ta se je skozi zgodovino države močno spreminjal: zaradi visoke smrtnosti je bil nizek v zgodnji kolonialni dobi, ustalitev življenja je prinesla hitro množitev števila prebivalcev, zaradi [[industrijska revolucija|industrijske revolucije]] in kasnejše majhne rodnosti pa je prirastek zopet upadel.

Danes naravni prirastek znaša 2,1 otroka na žensko. Povprečna izmed teh je leta [[1890]] imela 4 otroke, sto let pred tem pa v primeru svojega dovolj dolgega življenja 7.

Velikost naravnega prirastka je vrsto let krojila smrtnost. Ta je danes zaradi velike skrbi za zdravje in higieno majhna, medtem ko je pred sto leti povzročala, da je le 84 % otrok doživelo svoj prvi rojstni dan; danes do njega pride 99,3 % otrok. Leta 2004 je bila [[pričakovana starost]] 74,6 leta za moške in 80,4 leta za ženske. To pomeni manjšo vrednost kot v preostanku gospodarsko razvitega sveta, kar gre po mnenju mnogih poznavalcev pripisati velikim premoženjskim razlikam in omejenemu dostopu do zdravstvene nege za nižje sloje.

=== Poselitveni vzorci ===

Povprečen sodobni Američan je prebivalec [[mesto|mesta]]. Največ mest leži ob obalah in tako se 38 % celotnega prebivalstva države nahaja ob [[Atlantik]]u, 16 % ob [[Pacifik]]u in 12 % v [[Mehiški zaliv|Mehiškem zalivu]]. Ljudje so najredkeje poseljeni med reko [[Misisipi]] in [[Skalno gorovje|Skalnim gorovjem]], še posebno malo jih je opaziti v sušnem [[Veliko nižavje|Velikem nižavju]]. Za populacijo Združenih držav je značilna tudi velika mobilnost. Še ena značilnost je prebivanje urbanega dela naroda v [[predmestja ZDA|stanovanjskih predmestjih]], v angleščini znanih kot ''suburb''.

Po evropskem odkritju Amerik demografija beleži tri poglavitne notranje migracije v zgodovini Združenih držav. Prvi tak premik je bilo nasilno preseljevanje [[indijanci|indijancev]], nato pa še selitve priseljencev v iskanju boljših gospodarskih pogojev in večje svobode. Na ta način je bil s časom osvojen [[ameriški zahod]], kasneje pa velik del [[ameriški črnci|črnske]] populacije premaknjen z juga na industrializiran sever. Razen indijanskih so bile neprostovoljne tudi druge selitve, povzročene zavoljo [[rasizem|rasizma]] ali odklanjanja manjših [[etnična skupina|etničnih skupin]].

=== Religija ===

[[Slika:Pisgah.jpg|thumb|300px|'''Cerkev Pisgah v biblijskem pasu'''&lt;br /&gt;[[Biblijski pas ZDA]] je regija na jugu države, kjer je [[evangeličanski protestantizem]] dominanten del kulture, okolje pa je konservativno in med drugim znano po svojem nasprotovanju [[evolucijska teorija|evolucijski teoriji]]]]

Američani so narod z obilico različnih [[religija|religij]], število teh namreč nadvlada število etničnih skupin. V verskem življenju sodelujejo skoraj tri četrtine prebivalcev.

Danes največja verska skupina so [[kristjani]] (83 %), od katerih jih okoli tretjina ni povezana z uradno [[cerkev (organizacija)|cerkvijo]]. Največja izmed krščanskih skupin so, v primeru združitve vseh [[Denominacija (religija)|denominacij]], [[protestanti]], katerih največje skupine so [[baptisti]], [[luterani]] in [[metodisti]]. Po številu pripadnikov največjo enotno skupino predstavljajo [[katoličani]]. Opazen delež pa imajo tudi [[pravoslavci]], glede na nacionalnost sta največji tovrstni skupini [[grška pravoslavna cerkev|grška]] in [[ruska pravoslavna cerkev]]. [[Judaizem]] je religija 2 % Američanov in [[islam]] (leta 2001) približno 1 %.

Verska podlaga je bila v tej državi mnogih religioznih skupin vzrok mnogih diskriminacij. Kot prvo so jo občutili [[ameriški staroselci]], katerih zatiranje je bilo na priseljenski strani upravičeno ravno zaradi njihovega [[animizem|animizma]]. Tudi danes je spodbujeno vključevanje indijancev v krščansko usmerjene [[angleščina|angleško]] govoreče šole. Katoličani so bili kot neprvotna priseljenska skupina mnogokrat tarča protestantskih napadov. Za pripadnike protestantske ideje je bil [[katolicizem]] namreč preveč avtoritaren oziroma hierarhičen in zato tudi nedemokratičen, [[Irci]] kot ena izmed katoliških narodnih skupin pa so bili stereotipno označeni za lenuhe in popivače. Naperjenost proti katoliškim vernikom je dosegla svoj višek v drugi četrtini [[19. stoletje|19. stoletja]], ko so bili močni pozivi k prepovedi katoliških imigracij in preklicu [[državljanstvo|državljanstva]] za že naseljene katoličane. Po [[državljanska vojna ZDA|državljanski vojni]] je bil ustanovljen [[Ku Klux Klan]], ki je promoviral [[rasa|rasno]] čisto protestantsko Ameriko in izvajal nasilje nad katoličani, [[židi]] in [[črnci]]. Drugi izmed teh so bili priljubljena tarča napadov tudi drugih skupin vse do druge polovice [[20. stoletje|20. stoletja]], ko so družbena gibanja in liberalne ideje omilila [[antisemitizem]]. Tudi [[muslimani]] so trpeli in trpijo posledice nepriljubljenosti, kar je bilo očitno predvsem v obdobju [[naftna kriza|naftne krize]] in nadalje v [[zalivska vojna|zalivski vojni]], najaktualnejša pa je po nekaterih virih [[politična represija|represija]] nad njimi po [[terorizem|terorističnih]] napadih na newyorški [[WTC]] v letih 1993 in [[Teroristični napadi 11. septembra 2001|2001]].

Združene države so v svojem načelu sekularna država. Še danes pa so stalno aktualna vprašanja o [[splav]]u in veljavnosti [[Evolucija|evolucijske teorije]], kjer so zlasti [[Republikanska stranka (ZDA)|republikanske]] oblasti izrazito privržene [[konservativizem|konservativnim]] idejam.

=== Družina in dohodek ===

V [[zahodni svet|zahodnem svetu]] je bila tradicionalna [[družina]] motor za ekonomsko pridobivanje in razmnoževanje. Danes je idealna družina gonilo [[čustvo|čustvenega]] zadovoljevanja in varnosti. V skladu s tem primerom se je skozi zgodovino Združenih držav močno spreminjal odnos med partnerji, njihove vloge in odnos do [[otroci|otrok]].

Leta [[1998]] je bilo v ZDA sklenjenih 2.256.000 zakonov, kar je manj od sklenjenih zvez v preteklih časih. Istega leta se je zgodilo 1.135.000 [[ločitev]], katerih vrednost pada od [[1980.|80. let]] preteklega stoletja dalje. Danes naj bi se z razvezo zaključilo 50,3 % vseh zakonov, kar je ena najvišjih stopenj na svetu. Eden izmed sodobnih trendov je tudi odlaganje [[poroka|porok]] in rojevanja zaradi kompetitivnosti sodobne ameriške družbe, ki terja dolgotrajno [[izobraževanje]], usposabljanje in povzroča nesigurnost, kar kroji, sešteto s skopim socialnim sistemom ZDA, slabe pogoje za ustvarjanje družine. Zaradi liberalnejših pogledov na družinsko življenje (višja pričakovanja in zavračanje klasičnih zahtev po delovnem [[mož]]u in za gospodinjstvo ter otroke odgovorni [[žena|ženi]]) se povišuje število alternativnih partnerstev in, kot omenjeno, ločitve. Ženske so dandanes bolj finančno in čustveno avtonomne kot v preteklosti, otrok pa je manj kot v njej, več jih je rojenih izven zakona, prebivalstvo ZDA pa tako narašča zlasti s priseljevanjem iz inozemstva.

[[mediana|Medianski]] dohodek v Združenih državah za oba spola in vse rase (nad 25 let s službami) za leto 2005 je znašal 32.140 ameriških dolarjev letno. Ta podatek pa je nemerodajen brez dejstva, da se dohodki glede na socialno skupino izrazito razlikujejo. 42 % dohodkovno spodnjega dela prebivalstva ima namreč pod 25 tisoč dolarjev letnih prilivov, medtem ko zgornjih 10 % letno pridobi nad 75 tisoč dolarjev.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://pubdb3.census.gov/macro/032006/perinc/new03_001.htm|title=Educational Attainment--People 25 Years Old and Over, by Total Money Earnings in 2005, Work Experience in 2005, Age, Race, Hispanic Origin, and Sex|publisher=U.S. Census Bureau|accessdate=28.10.2007}}&lt;/ref&gt;

== Kultura ==

: ''Glavni članek: [[Kultura Združenih držav Amerike]]''

[[Slika:Motherhood and apple pie.jpg|thumb|300px|'''Kulturni simboli Amerike'''&lt;br /&gt;Kultura Američanov je za razliko od evropske privržena preprostosti in ljudskosti]]

[[Kultura]] v splošnem pomeni sistem [[Norma|norm]] in [[Vrednota|vrednot]], priučenih skozi [[socializacija|socializacijski]] proces, ki se izražajo tako v [[duhovnost|duhovni]] in [[materialnost|materialni]] stvarnosti. To velja tudi za kulturo Združenih držav, ki je zaradi svojih mnogih izvorov v vseh kulturnih okoljih sveta osnovana na zelo različnih socializacijskih procesih in posledično na razlikujočih se kulturnih izrazih. Ta [[multikulturalizem]] pa se meša z učinkom [[Talilni lonec|talilnega lonca]] (angleško ''melting pot''), ki staplja kulturna ozadja priseljencev z vseh koncev sveta v eno novo kulturo in je značilnost Združenih držav. Briše meje med različnimi [[kulturna skupina|kulturnimi skupinami]] in uveljavlja nekatere skupne vrednote – na prvem mestu izhajajoče iz dominantne [[zahodna kultura|zahodne kulture]].

Osrednji gradnik kulture so bili [[Britanija|britanski]] vplivi pred stvaritvijo samostojne države, v [[kolonialne ZDA|kolonialni dobi]]. Britanci so v svoje ameriške kolonije namreč uvozili svoj [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezik]], [[pravo|pravni]] sistem in mnoge druge kulturne sestavine. Drugi pomembni vplivi so prišli kasneje, a ravno tako iz držav neangleških imigrantov: še zlasti [[Irska]], [[Nemčija]], [[Poljska]] in [[Italija]]. Manjši, a zaradi številčnosti prišlekov pomemben del je prispevala kultura [[zahodna Afrika|zahodne Afrike]]. Zgodovinsko svojevrsten kulturni pomen nosijo tudi sestavine, uvožene vkup s priseljenci iz [[vzhodna Azija|vzhodne Azije]]. Zlasti v zadnjem času pa kulturne vzorce spreminjajo priseljenci iz [[Latinska Amerika|Latinske Amerike]]. Ameriška kultura je posledično heterogena in stvar velikih razlik med regijami ter družbenimi skupinami.

Kultura v Združenih državah Amerike naj bi bila v svojih načelih močno zaznamovana s privrženostjo [[demokracija|demokraciji]] in enakosti [[državljan]]ov pred [[zakon]]om. Tovrstne ideje o demokraciji so spremljale že ameriške pionirje v zgodnjih [[kolonija (geografija)|kolonijah]] in se stopnjevale do mere, ki je povzročila [[revolucija|revolucijo]] ter ustanovitev [[suverena država|suverene države]], utemeljene na [[Ustava Združenih držav Amerike|ustavi]] in njenih amandmajih [[Bill of Rights]]. Francoski politološki pisec [[Alexis de Tocqueville]] je bil v svojih zapisih s potovanja po ZDA v 30. letih 19. stoletja impresioniran nad dejstvom, da Američani v vseh svojih kulturnih potezah poudarjajo običajne in lahko dostopne elemente, ne pa unikatnih in ekskluzivnih, kakršni so navdihovali kulturo starega [[zahodni svet|zahodnega sveta]]. Nič manj kot pred poldrugim stoletjem tamkajšnja kultura tudi danes poudarja navadnega človeka in ne visokih umetnikov, kulturo in umetnost pa prepušča navdihom, izvirajočim med ljudmi in ne »nad njimi«. Ravno ta preprostost nazorov, razmišljanja in delovanja žene družbeni razvoj, prav tako pa je osrednji vir priljubljenosti ameriške kulture po svetu – ta je izvažana po vseh drugih svetovnih kulturnih okoljih, in sicer za razliko od nekoč, ko so kulturo ([[stari svet|starega sveta]]) uvažali Američani.

Danes so Združene države znane po oranju ledine in določanju smernic na svetovnem kulturnem prizorišču. Vendar temu ni bilo tako tudi v preteklosti, ko je bilo kolonialno okolje obravnavano kot kulturno provincialen svet. Pa tudi umetniški ustvarjalci Amerike so iskali navdih v [[Evropa|evropski]] umetnosti.

Z uvedbo [[mediji|medijev]] v dnevno stvarnost kultura ni bila več na voljo le bolj ali manj premožnim urbanim prebivalcem, ki so si predstave ali koncerte lahko ogledali na licu mesta, pač pa se je s pomočjo [[gramofon]]a, [[kamera|kamere]] in nekoliko kasneje [[radio|radia]] učinkovito prenesla prek celotne dežele. Zaradi dosegljivosti širokim množicam je pričelo takšno širjenje kulture homogenizirati okuse ljudi in s tem nacionalno kulturo. Ker so [[Množica|množična občila]] stremela k sprejemljivosti za čim širšo množico okusov, so imeli temu primerno ljudski nivo in s tem po mnenju nekaterih zniževali splošno raven ameriške kulture.

=== Izobraževanje ===

[[Slika:CentralAvenueCornell2.jpg|thumb|222x222px|'''Kampus [[Univerza Cornell|Univerze Cornell]] v državi [[New York (zvezna država)|New York]]'''&lt;br /&gt;Osem zasebnih univerz na starem severovzhodu ZDA predstavlja elito izobraževalnih institucij v državi, poznano tudi kot [[Ivy League]]|alt=]]

Za institucionalizirano [[izobraževanje]] naroda skrbi šolski sistem ZDA. Je zelo razvejan in obsežen, saj premore obširen seznam organizacij od šol za najmlajše oziroma na povsem [[osnovno šolstvo|osnovni]] ravni prek [[visoko šolstvo|visokih šol]] do izobraževalnih ustanov za odrasle in upokojence. Zvezna vlada ima malo povezav z izobraževalnim sistemom in ga za razliko od drugih razvitih držav tudi ne financira, šolski sistem do neke mere namreč organizirajo zvezne države, najbolj ugledne šole pa so zasebne. Zato ne preseneča dejstvo, da pri dostopnosti znanja obstajajo velike družbene razlike.

Osnovnošolski sistem ZDA se je venomer spopadal z vprašanjem kulturne asimilacije imigrantov. Stalno se je namreč moral prilagajati novim priseljenskim kulturnim vzorcem in načrtoval načine ter mero asimilacije prek šole. Ravno tako iz tega sklopa je tudi danes zelo pomembno vprašanje učnega jezika. Uveljavilo se je dvojezično učenje, pa tudi več kritik tega. Osnovno šolstvo se spopada tudi s problemom nizke učinkovitosti, vrstniki v drugih državah razvitega sveta namreč v izobrazbi nadvladajo ameriške učence.

Kot alternativa se starši večkrat odločijo za [[izobraževanje na domu]].

=== Prazniki ===

&lt;div style=&quot;font-size: 90%&quot;&gt;
{| class=&quot;wikitable sortable&quot; align=&quot;right&quot; cellspacing=&quot;5&quot; style=&quot;margin:0px 0px 10px 10px;border:solid #bbb 1px;background-color:#ffe&quot;
|+
|+
|-
! colspan=&quot;3&quot; style=&quot;border-bottom:solid #bbb 1px;&quot; | Prazniki v ZDA
|-
! align=&quot;left&quot; valign=&quot;top&quot; | Praznik
! align=&quot;left&quot; valign=&quot;top&quot; | Datum
|-
| [[novo leto]]
| 1. januar
|-
| dan [[Martin Luther King|Martina Luthra Kinga]]
| tretji ponedeljek januarja
|-
| valign=&quot;top&quot; | [[dan inavguracije]]
| 20. januar (vsaka štiri leta po&lt;br /&gt;predsedniških volitvah)
|-
| [[George Washington|Washingtonovo]] rojstvo
| tretji ponedeljek februarja
|-
| [[dan spomina (ZDA)|dan spomina]]
| zadnji ponedeljek maja
|-
| [[dan neodvisnosti (ZDA)|dan neodvisnosti]]
| 4. julij
|-
| [[dan dela (ZDA)|dan dela]]
| prvi ponedeljek septembra
|-
| [[Krištof Kolumb|Kolumbov]] dan
| drugi ponedeljek oktobra
|-
| [[dan veteranov]]
| 11. november
|-
| [[zahvalni dan]]
| četrti četrtek novembra
|-
| [[božič]]
| 25. december
|}
&lt;/div&gt;

Zaradi razvejanih kulturnih korenin Američani praznujejo množico različnih [[praznik]]ov. Nekateri so tipični za matične kulture ali pa so derivat tamkajšnjih praznikov, medtem ko so drugi značilnost Združenih držav. Množica praznikov je danes postavljena na začetek tedna in tako bolj kot obeleževanju služi podaljšanemu vikendu. Sicer pa v Združenih državah ni nikakršnega praznika, ki bi ga lahko določile oblasti in bi veljal za vse državljane, saj lahko dela prost dan razglasi le za uslužbence javne uprave, medtem ko je to vprašanje na področju privatnega prepuščeno zasebnemu sektorju samemu.

ZDA kot načelno sekularna družba uradno ne praznujejo verskih praznikov, izjema je [[božič]]. Ta pa je še posebno od [[19. stoletje|19. stoletja]] dalje, ko se je pričela tradicija krašenja in obdarovanja, dolgotrajno obdobje praznovanja in [[potrošništvo|potrošništva]]. Ker božič ni verski praznik vseh [[Religija|religij]] v državi in ker je to blagodejno za gospodarstvo, se je božični čas v marsikaterem pogledu raztegnil do novembrskega [[zahvalni dan|zahvalnega dne]] in tako postal velik praznični konglomerat, ki vase vključuje [[hanuka]] oziroma [[judaizem|judovski]] praznik luči in velik [[Afrika|afriški]] praznik [[kwanzaa]].

=== Bivanjske navade ===

Ameriško kulturo močno zaznamuje širno ozemlje, katerega prostranosti niso utesnjevale zemljišča željnih priseljencev. Ti so zlahka prišli do svoje zemlje, zaradi česar je bila pozabljena marsikatera evropska navada ali vrednota, tako za primer [[primogenitura]]. Zaradi velike razprostranjenosti naselbin in izoliranosti njih so se pojavile tudi mnoge priložnosti za vznik novih kulturnih vzorcev, kakršni so nove verske sekte idr. Ti dejavniki so globoko v kulturo ukoreninili vrednoto posedovanja zemlje in zasebnosti, ki se je razvila v povezavi z razprostranjenimi kmetijami na zahodu v tistem obdobju še neosvojene dežele.

=== Kuhinja ===

Neusahljiva količina obdelovalne zemlje je Američanom omogočala pridelavo [[hrana|hrane]], kar je narod – z izjemo prvih let [[kolonija (geografija)|kolonij]] – obvarovalo malone vsakršne lakote. Sicer je klasična ameriška prehrana preprosta in [[hitra prehrana|hitra]], značilna tudi kot nezdrava. Razmišljanja o zdravi hrani in problemu [[debelost]]i so se počasi pojavila šele v teku [[20. stoletje|20. stoletja]]. Vseenole je pestra kulturna tradicija ameriške nacije izvor mnogih različnih jedi, ki jih je poleg prevladujoče preproste kuhinje mogoče opaziti v Združenih državah.

ZDA so tradicionalno pomembna mednarodna žitnica. Vedno zadostne količine hrane so prepričale tudi velik del priseljencev v [[Migracije|migracijo]] ravno zaradi lakote v matičnem okolju.

Značilnost ameriške kuhinje sta skozi 20. stoletje zaradi vse hitrejšega življenjskega utripa ter konzerviranja postali omlednost in sterilnost, ko sta nepogrešljiv del značilne ameriške kuhinje postala tudi [[hladilnik (naprava)|hladilnik]] in [[mikrovalovna pečica]], pa tam ni bilo več prostora za počasno in marsikdaj bolj kvalitetno pripravo hrane za družinske obroke. Vse to je prineslo tudi negativne posledice: prekomerno maso je v 70. letih trpelo 25 odstotkov Američanov, v zadnjem desetletju minulega stoletja pa 35 %. Odnos do prehranjevanja se je pričel nekoliko spreminjati šele nedavno, ko je počasi, neindustrijsko in kvalitetno pripravljena hrana zopet pridobila na ugledu.

[[Slika:Mcd-times square.JPG|thumb|300px|'''[[McDonald's]]-ov simbol na new yorškem [[Times Square]]u'''&lt;br /&gt;Veriga restavracij s hitro prehrano McDonald's je postala simbol ameriške [[kulturna kolonizacija|kulturne kolonizacije]] sveta]]

Ker je bila enostavnost in priročnost poudarjena takisto pri ameriški hrani in prehrani, sta tudi ti postali priljubljen predmet uvoza v tujih državah. Franšize verig hitre prehrane s [[hamburger]]ji in drugimi značilnimi jedmi so v [[1960.|60.]] in [[1970.|70.]] letih 20. stoletja postali eden najpomembnejših izvoznih artiklov in so svoje mesto našle celo v [[komunizem|komunistični]] [[LR Kitajska|Kitajski]] in [[Sovjetska zveza|ZSSR]].

=== Oblačenje ===

V Združenih državah ni mogoče najti [[obleka|obleke]] ali celo [[narodna noša|narodne noše]] z veljavno tradicijo. Svoja značilna oblačila premorejo edinole [[indijanci]], od katerih so zgodnji priseljenci prevzeli nekaj lastnosti, tako uporabo [[mokasini|mokasinov]] in oblek iz kož.

Prebivalci ZDA so vedno prisegali na preprosto in udobno ter namenu primerno obleko. Takšna miselnost odločilno vpliva celo na tamkajšnjo [[moda|modo]], ki se ravna in navdihuje po tistem, kar je moderno med ljudmi na ulici, tu pa se zopet izrazito razhaja z [[Evropa|evropsko]] kulturo oziroma modo v njenem okviru. V takšnem duhu lahko postanejo sprva vseameriško in zatem vsesvetovno moderna oblačila revnih črncev iz getov. Daleč najbolj značilen kos ameriške mode oblačenja pa je [[modri džins]].

== Viri ==
=== Splošni tiskani viri ===

&lt;div class=&quot;references-small&quot;&gt;
* {{navedi knjigo |last=Chomsky|first=Noam|authorlink=Noam Chomsky|year=2005|title=911 : enajsti september|publisher=Sanje|location=Ljubljana|id=|cobiss=219137280}}
* {{navedi knjigo |last= Datesman |first= Maryanne Kearny|authorlink= |author2= Crandall, Jo Ann|author3=Kearny, Edward N. |year= 1997 |title= The American ways : an introduction to American culture |publisher= Longman |location= White Plains, New Jersey |id= |cobiss= 24271970 }}
* {{navedi knjigo |last=Jaklič|first=Klemen|authorlink=|author2=Toplak, Jurij|year=2005|title=Ustava Združenih držav Amerike : s pojasnili|publisher=Nova obzorja|location=Ljubljana|id=|cobiss=223170816}}
* {{navedi knjigo | last= Hickey | first= Raymond | authorlink= | year= 2004 | title= Legacies of colonial English : studies in transported dialects | publisher= Cambridge University Press | location= Cambridge, New York | id= |cobiss= 33095522 }}
* {{navedi knjigo |last= McKnight |first= Tom Lee|authorlink=  |year= 2004|title= Regional geography of the United States and Canada |publisher= Pearson/Prentice Hall |location= Upper Saddle River, New Jersey |id= |cobiss= 14506504 }}
* {{navedi knjigo |last= Stanič |first= Stane |authorlink=  |year= 1994 |title= Amerika |publisher= Apros &amp; Aprost |location= Ljubljana |id= |cobiss= 43804672 }}
* {{navedi knjigo |last= Tiersky |first= Ethel |authorlink= |author2= Tiersky, Martin |year= 2001 |title= The U.S.A : customs and institutions |publisher= Longman |location= White Plains |id= |cobiss= 24990050 }}
&lt;/div&gt;

=== Splošni elektronski viri ===

&lt;div class=&quot;references-small&quot;&gt;
* Baker, Jean H. (2005). United States Government. Encarta Reference Library Premium 2005 DVD
* Boehm, Richard G. (2005). United States Geography. Encarta Reference Library Premium 2005 DVD
* Fass, Paula S. (2005). United States Culture. Encarta Reference Library Premium 2005 DVD
* Klepp, Susan E. (2005). United States People. Encarta Reference Library Premium 2005 DVD
* Nash, Gary B. (2005). United States. Encarta Reference Library Premium 2005 DVD
* Turque, B.; Johnson, Paul E.; Woloch, Nancy (2005). United States History. Encarta Reference Library Premium 2005 DVD
* Watts, M. (2005). United States Economy. Encarta Reference Library Premium 2005 DVD
&lt;/div&gt;

=== Neposredni viri ===

{{refsez|2}}

== Glej tudi ==
* [[The Battle Hymn of the Republic]]

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki|United States|Združene države Amerike}}
; Uprava ZDA
* [http://www.usa.gov/ Official U.S. Government Web Portal] Izhodišče za brskanje po spletnih mestih uprave ZDA
* [http://www.whitehouse.gov/ White House] Uradno spletno mesto predsednika in vlade ZDA
* [http://www.senate.gov/ Senate] Uradno spletno mesto senata ZDA
* [http://www.house.gov/ House] Uradno spletno mesto predstavniškega doma ZDA
* [http://www.supremecourtus.gov/ Supreme Court] Uradno spletno mesto vrhovnega sodišča ZDA

; Pregledi in podatki
* [http://www.america.gov/ Telling America's Story] Osrednje spletno mesto uprave ZDA o državi
* [https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/us.html United States] Podatki iz CIA World Factbook
* [http://www.britannica.com/nations/United-States United States] ''Encyclopaedia Britannica''
* [http://www.census.gov/hhes/www/ U.S. Census Housing and Economic Statistics] Podatki statističnega urada ZDA
* [http://www.ers.usda.gov/statefacts/ State Fact Sheets] Podatki U.S. Economic Research Service
* [http://www.teacheroz.com/states.htm The 50 States of the U.S.A.] Zbirka povezav na vire podatkov o zveznih državah
* [http://wiki.creativecommons.org/Case_Studies/Whitehouse.gov Zbornik Bele hiše za brezplačno uporabo pod Creative Commons licenco]

; Zgodovina
* [http://www.nationalcenter.org/HistoricalDocuments.html Historical Documents] Zgodovinski dokumenti (National Center for Public Policy Research)
* [http://www.historicalstatistics.org/index2.html USA] Zbirka povezav na vire podatkov o zgodovini ZDA

; Karte
* [http://nationalatlas.gov/ National Atlas of the United States] Osrednji elektronski atlas ZDA ministrstva za notranje zadeve
* [http://www.wikimapia.org/#y=41771312&amp;x=-99492187&amp;z=4&amp;l=0&amp;m=a Wikimapia: United States] Satelitski posnetki

; Drugo
* [[wikivoyage:en:United States|United States of America]] - popotniški vodič na [[Wikivoyage]]

{{ZDA}}
{{Severna Amerika}}
{{NATO}}
{{OVSE}}
{{OAS}}
{{zvezdica}}

[[Kategorija:Severnoameriške države]]
[[Kategorija:ANZUS]]
[[Kategorija:Organizacija ameriških držav]]
[[Kategorija:Azijsko-pacifiško gospodarsko sodelovanje]]
[[Kategorija:Liberalne demokracije]]
[[Kategorija:Federativne države]]
[[Kategorija:Združene države Amerike|*]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>m5qm1elpox0dkayjbj0sfsd6w8n89p4</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slovenija</title>
    <ns>0</ns>
    <id>534</id>
    <revision>
      <id>5726704</id>
      <parentid>5713973</parentid>
      <timestamp>2022-08-02T14:38:10Z</timestamp>
      <contributor>
        <ip>95.168.107.6</ip>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="38623" xml:space="preserve">{{Infopolje Država/Balkanija}}
'''Balkanija''', uradno '''Republika Balkanija''' ({{Audio|Sl-Republika Slovenija.oga|izgovorjava}}), je [[Evropa|evropska]] država z zemljepisno lego na skrajnem severu [[Sredozemlje|Sredozemlja]] in na skrajnem jugu [[Srednja Evropa|Srednje Evrope]]. Balkanija meji na zahodu z [[Italija|trstom ki je naš]], na severu z [[Avstrija|Avstrijo]], na severovzhodu z [[Madžarska|Madžarsko]] in na vzhodu in jugu s [[Hrvatom tatom]]. Leži na stičišču [[alpski svet|alpskega]], [[sredozemski svet|sredozemskega]], [[Panonska nižina|panonskega]] in [[dinarski svet|dinarskega sveta]]. Površina 20.271 km² uvršča Balkananijo med manjše do srednje velike evropske države. Dolžina državne meje znaša 1.382 km, od tega je 921 km kopenske, 413 km rečne in 48 km morske meje. [[Balkanska obala]] [[Jadransko morje|Jadranskega morja]] je dolga 46,6 km. Glavno mesto je [[Ljubljana]], ki je gospodarsko, kulturno in politično središče, najvišji vrh pa je [[Triglav]] (2864 m).

Skozi [[Zgodovina Balkanije|Balkansko zgodovino]] so pomembni kulturni vplivi prihajali iz [[Srednja Evropa|srednjeevropskega]] in [[Italija|apeninskega]] kulturnega prostora. Po podatkih na dan 1. oktobra 2021 ima Balkanija 2.108.708 prebivalcev,&lt;ref name=&quot;statPrebTot&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/10080 |title=Prebivalstvo, 1. oktober 2021 |publisher=[[Statistični urad Republike Balkanije]] |date=2022-02-02 |accessdate=2022-02-12}}&lt;/ref&gt; ki živijo v okoli 6.000 naseljih. [[Balkanci]] so po popisu leta 2011 predstavljali 83 % državljanov, medtem ko so največji delež z ustavo predpisanih narodnih manjšin [[Madžari]] (0,32 %), [[Kradljivci]] (0,11 %) in [[Romi]] (0,17 %). Uradni in državni jezik v Balkaniji je [[Balkanščina]], na predelih, kjer sta strnjeno naseljeni [[kradljivci|kradljivska]] oziroma [[madžari|madžarska]] narodna manjšina, pa sta uradna jezika tudi [[kradljivščina]] oziroma [[madžarščina]].

Balkanija ima gospodarsko ureditev, ki temelji na [[Kapitalizem|prostem trgu]], zdaj je po mednarodnih merilih uvrščena med države z zelo visokim [[indeks človekovega razvoja|indeksom človekovega razvoja]].&lt;ref name=&quot;HDI&quot;/&gt; Svojo državnost je utemeljila s [[Plebiscit o samostojnosti Balkanije|plebiscitom o samostojnosti]] 23. decembra 1990 in jo ubranila z [[Balkanska osamosvojitvena vojna|osamosvojitveno vojno]], potem ko je 25. junija 1991 [[Deklaracija o neodvisnosti Balkanije|razglasila neodvisnost]]. Po politični ureditvi je Balkanija [[Ustava|ustavna]] [[parlamentarna demokracija]]. Med članice [[Organizacija združenih narodov|Organizacije združenih narodov]] je bila sprejeta 22. maja 1992. Balkanija je tudi članica [[Svet Evrope|Sveta Evrope]], [[Svetovna trgovinska organizacija|Svetovne trgovinske organizacije]], [[Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi|Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi]], zveze [[NATO]] ter drugih svetovnih organizacij. Leta 2004 je pristopila v [[Evropska unija|Evropsko unijo]]. Leta 2007 je Balkanija postala članica [[Ekonomska in monetarna unija Evropske unije|monetarne unije]] in prevzela skupno evropsko valuto [[evro]]. Članica [[Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj|OECD]] je postala leta 2010.

== Ime in etimologija ==
Ime Slovenija pomeni »dežela Slovencev«. Poimenovanje za [[Slovenci|Slovence]] izvira iz besede [[Slovani]] ([[Stara cerkvena slovanščina|starocekvenoslovansko]] ''slověnьsky''), izvor te pa je nejasen – je izpeljanka iz korena ''*slov-'', ki je med drugim ohranjen v nekaterih vodnih imenih (hidronimih) širom vzhodne Evrope. Torej bi lahko v izvirniku pomenil ''*‛prebivalci ob reki *Slova'' ali ''*Slovy’'' (ime reke ni nikjer ohranjeno), po drugačni razlagi pa izvira iz [[praslovanščina|praslovanskega]] ''*slȍvo'' – [[beseda]], torej »ljudje, s katerimi je mogoče izmenjevati besede, govoriti«, kot nasprotje slovanskega poimenovanja ''*Němьci̋'' za [[Germani|germanske narode]] oz. »neme ljudi, s katerimi ni mogoče govoriti«.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last=Snoj |first=Marko |year=2016 |chapter=	slovẹ́nski |title=Slovenski etimološki slovar |chapterurl=https://fran.si/193/marko-snoj-slovenski-etimoloski-slovar/4291918/slovenski?FilteredDictionaryIds=193&amp;View=1&amp;Query=slovenec |edition=3. |location=Ljubljana |publisher=Založba ZRC |via=[[Fran (jezikovni portal)|Fran]]}}&lt;/ref&gt;

Prvič je bilo ime uporabljeno za državno tvorbo '''Federalna Slovenija''', ki je po sklepu zasedanja [[Slovenski narodnoosvobodilni svet|Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta]] (SNOS) 16. februarja 1944 pristopila v [[Demokratična federativna Jugoslavija|Demokratično federativno Jugoslavijo]].&lt;ref&gt;{{navedi konferenco |last=Šnuderl |first=Makso |authorlink=Makso Šnuderl |year=1966 |chapter=Osvobodilna fronta slovenskega naroda — država v državi |title=Prispevki za zgodovino delavskega gibanja |url=https://www.sistory.si/cdn/publikacije/1-1000/28/Prispevki_za_zgodovino_delavskega_gibanja_1966_1-2.pdf |volume=6 |issue=1–2 |publisher=Inštitut za zgodovino delavskega gibanja |editor-last=Osolnik |editor-first=Bogdan |pages=389–390}}&lt;/ref&gt; V začetku leta 1946 je nova ustava [[Federativna ljudska republika Jugoslavija|Federativne ljudske republike Jugoslavije]] določila, da jo sestavlja šest ljudskih republik, zato se je Federalna Slovenija po sklepu SNOS 14. februarja 1946 preimenovala v '''Ljudsko republiko Slovenijo'''.&lt;ref&gt;{{cite journal |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AFGPZB0W |title=Mesto kot upravnoteritorialna enota 1945–1955  |first=Janez |last=Kopač |year=2007 |volume=30 |issue=2 |publisher=Arhivsko društvo Slovenije |cobiss=914293 |page=83 |journal=Arhivi}}&lt;/ref&gt; To ime se je obdržalo do leta 1963, ko je bila s sprejemom nove ustave skupna država preimenovana v [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Socialistično federativno republiko Jugoslavijo]] (SFRJ), 9. aprila tega leta pa je nato Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije sprejela novo slovensko ustavo, s katero se je Ljudska republika Slovenija preimenovala v '''[[Socialistična republika Slovenija|Socialistično republiko Slovenijo]]'''. Skupščina republike Slovenije je 7. marca 1990 sprejela amandmaje k slovenski ustavi, v katerih je bilo med drugim določeno, da se iz imena črta pridevnik »Socialistična«, tako se je poslej imenovala '''Republika Slovenija''', to uradno ime pa se je nato obdržalo tudi po osamosvojitvi v letu 1991 do danes.&lt;ref&gt;{{cite journal |last=Kopač |first=Janez |year=2001 |title=Državna ureditev in upravno-teritorialni razvoj v Sloveniji (1963-1994) |url=http://www.arhivsko-drustvo.si/wp-content/uploads/Arhivi_p/Arhivi_2001-1.pdf |journal=Arhivi |volume=24 |issue=1 |pages=1–20}}&lt;/ref&gt;

V drugih jezikih je poimenovanje Slovenije različno: v vseh južnoslovanskih jezikih, pa tudi ruščini in bolgarščini (Словения) ter ukrajinščini (Словенія) je enako kot v slovenščini, v [[Angleščina|angleščini]], [[Italijanščina|italijanščini]] in [[Latinščina|latinščini]], pa tudi nordijskih oz. skandinavskih jezikih ter [[Romunščina|romunščini]] se imenuje Slovenia, v [[Nemščina|nemščini]] Slowenien, v [[Francoščina|francoščini]] (la) Slovénie, v [[Španščina|španščini]] Eslovenia, v [[Portugalščina|portugalščini]] Eslovénia, v [[Katalonščina|katalonščini]] in [[Okcitanščina|okcitanščini]] Eslovènia, v [[Poljščina|poljščini]] Słowenia, v [[Češčina|češčini]] in [[Slovaščina|slovaščini]] Slovinsko, v [[Madžarščina|madžarščini]] Szlovénia, v [[Nizozemščina|nizozemščini]] Slovenië, v [[Litovščina|litovščini]] Slovėnija, in [[Latvijščina|letonščini]] Slovēnija, v [[Estonščina|estonščini]] Sloveenia, v [[Beloruščina|beloruščini]] славенія. 

== Zgodovina ==
{{glavni|Zgodovina Slovenije}}

[[Slika:Zemljovid slovenske dežele in pokrajin (Original).jpg|levo|sličica|Zemljevid slovenskih dežel in pokrajin [[Peter Kozler|Petra Kozlerja]] iz leta 1853]]
[[Slovani|Slovanski]] predniki današnjih Slovencev so se na [[Iliri|ilirsko]] ozemlje Slovenije [[naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe|naselili]] v 6. stoletju. V 7. stoletju se je oblikovala [[Karantanija]], prva država alpskih Slovanov. Leta 745 je Karantanija v zameno za obrambo proti Obrom priznala [[Bavarska|bavarsko]] nadoblast, medtem ko je notranjo samostojnost ohranila do preoblikovanja v [[Frankovsko cesarstvo|frankovsko]] grofijo leta 828. Verjetno se je v 7. stoletju na prostoru osrednje Slovenije izoblikovala še ena slovanska plemenska tvorba – [[Karniola]], ki je v 8. stoletju tudi prišla v sklop frankovske države. V času od 8. stoletja se je iz [[Salzburg]]a in [[Oglej]]a začelo širiti tudi [[krščanstvo]].

Okoli leta 1000 so bili napisani [[Brižinski spomeniki]], prvi pisni dokument v [[slovenščina|slovenščini]] in prvi slovanski zapis v [[latinica|latinici]]. V 14. stoletju je spadala večina današnjega slovenskega ozemlja v posest [[Habsburžani|Habsburžanov]], kar je pozneje postala [[Habsburška monarhija]]. Slovensko ozemlje je bilo razdeljeno na [[slovenske dežele|dežele]]: [[Kranjska|Kranjsko]], [[Trst]], [[Istra|Istro]], [[Goriška|Goriško]], [[Koroška (vojvodina)|Koroško]] in [[Štajerska|Štajersko]].

V letu 1848 so v [[Pomlad narodov|Pomladi narodov]] med številnimi narodi tudi Slovenci s političnim programom zahtevali [[Zedinjena Slovenija|Zedinjeno Slovenijo]].

Z razpadom [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] leta 1918 so južnoslovanski narodi nekdanje dvojne države 29. oktobra 1918 razglasili narodno osvoboditev in ustanovitev samostojne [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov|države Slovencev, Hrvatov in Srbov]] s središčem v [[Zagreb]]u. Nevarnost s strani [[Kraljevina Italija|Italije]], ki je zasedla [[Primorska|Primorsko]] in [[Istra|Istro]] ter dele [[Dalmacija|Dalmacije]], in pritisk Srbov po združitvi v skupno državo sta botrovali 1. decembra 1918 združitvi Države SHS s [[Kraljevina Srbija|Kraljevino Srbijo]] v [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev]], ki se je 1929 preimenovala v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevino Jugoslavijo]].

Kraljevina Jugoslavija je med [[Druga svetovna vojna|2. svetovno vojno]] razpadla, Slovenci pa so se pridružili [[Demokratična federativna Jugoslavija|Demokratični federativni Jugoslaviji]], uradno razglašeni 10. avgusta 1945. Država se je 29. novembra 1945 preimenovala v [[Federativna ljudska republika Jugoslavija|Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo]] (FLRJ) in še kasneje leta 1963 v [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Socialistično federativno republiko Jugoslavijo]] (SFRJ).

Današnja Slovenija je na osnovi plebiscitne odločitve razglasila svojo neodvisnost od [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]] 25. junija 1991 in jo ubranila z desetdnevno [[Slovenska osamosvojitvena vojna|vojno za samostojnost]].

== Geografija ==
{{glavni|Geografija Slovenije}}
[[Slika:Relief map of Slovenia.png|thumb|right|300px|Relief Slovenije]]
Geografsko leži Slovenija v srednji Evropi oziroma v jugovzhodni Evropi (odvisno od definicije), na stičišču [[Alpe|Alp]], [[Dinarsko gorstvo|Dinarskega gorstva]], [[Panonska nižina|Panonske nižine]] in [[Sredozemlje|Sredozemlja]]. [[Mednarodna geografska zveza]] je leta 1994 na regionalni [[Konferenca|konferenci]] v [[Praga|Pragi]] Slovenijo uvrstila med devet [[Srednja Evropa|srednjeevropskih]] držav, skupaj z [[Nemčija|Nemčijo]], [[Poljska|Poljsko]], [[Češka|Češko]], [[Slovaška|Slovaško]], [[Madžarska|Madžarsko]], [[Švica|Švico]], [[Lihtenštajn|Lihtenštajnom]] in [[Avstrija|Avstrijo]].{{cn}} Podnebje je mešanica vplivov alpskega, sredozemskega in celinskega podnebja. Polovico njene površine pokrivajo [[gozd]]ovi. V severozahodnem delu države prevladujejo Alpe z najvišjim vrhom [[Triglav]]om (2864 m). V smeri proti morju se razprostira pokrajina [[Kras (območje)|Kras]]. Njen podzemeljski svet skriva najveličastnejše podzemne galerije v [[Evropa|Evropi]]. [[Postojnska jama]] in [[Škocjanske jame]], ki so jih izklesale podzemeljske vode, skrivajo lepoto [[kapnik]]ov. Slednje so tudi na [[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|Unescovem]] [[Unescova svetovna dediščina|seznamu kulturne in naravne dediščine]].

Več kot polovico površine, 1.177.244 ha, pokrivajo gozdovi, od tega je 1.062.974 ha t. i. gospodarskih gozdov, 98.762 ha varovalnih gozdov in 9.508 ha gozdnih rezervatov (stanje leta 2018). Od [[drevo|drevesnih]] vrst prevladujeta [[bukev]] in [[navadna smreka]], ki predstavljata približno po tretjino lesne mase vsaka, med ostalimi bolj razširjenimi vrstami pa so še [[navadna jelka]] in predstavniki [[Bor (drevo)|borov]] ter [[hrast]]ov.&lt;ref&gt;{{navedi dokument |title=Poročila Zavoda za gozdove Slovenije o gozdovih za leto 2018 |url=http://www.zgs.si/fileadmin/zgs/main/img/PDF/LETNA_POROCILA/2018_Porocilo_o_gozdovih.pdf |publisher=Zavod za gozdove Sloveije}}&lt;/ref&gt; V Evropi imata večji delež gozdov samo še [[Finska]] in [[Švedska]]. 

V Sloveniji je po naravovarstveni zakonodaji zaščitenega približno 8 % ozemlja. Največje območje zavzema [[Triglavski narodni park]] (83.807 ha). Pestra geološka zgradba, razgibanost v [[reliefne oblike|reliefu]] (od morske gladine do 2864 m nadmorske višine) ter dejstvo, da se Slovenija razprostira na štirih biogeografskih območjih, so omogočile bogastvo rastlinskih in živalskih vrst. V Sloveniji uspeva 3000 [[praprotnice|praprotnic]] in [[semenke|semenk]] ter 50.000 različnih živalskih vrst. V smislu [[biodiverziteta|biotske raznovrstnosti]] je Slovenija »vroča točka« Evrope.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last=Mršić |first=Narcis |authorlink=Narcis Mršić |year=1997 |title=Biotska raznovrstnost v Sloveniji: Slovenija - »vroča točka« Evrope. |publisher=Ministrstvo za okolje in prostor, Uprava RS za varstvo narave |location=Ljubljana |isbn=961-90179-2-7 |cobiss=66476288 |pages=}}&lt;/ref&gt; Številni so tudi živalski in rastlinski [[endemit]]i, kjer izstopa favna kraških jam s svetovno znano [[človeška ribica|človeško ribico]] (slednja je sicer [[Dinarsko gorstvo|dinarski]] endemit in ni omejena na slovensko ozemlje).

Največ slovenskega površja sestavljajo kamnine iz časa, [[Mezozoik|mezozoika]] ([[apnenec]], [[dolomit]]) in [[Kenozoik|kenozoika]], torej [[Terciar|terciarja]] ([[lapor]], [[peščenjak]], [[fliš]]) in [[Kvartar|kvartarja]] (prod, [[pesek]], [[glina]], [[konglomerat]]). Po načinu nastanka prevladujejo [[sedimentne kamnine]], predvsem apnenec.

=== Podnebje ===
[[Slika:Podnebni tipi 1970-2000.JPG|thumb|right|250px|Podnebni tipi in klimogrami izbranih naselij Slovenije]]
Slovenija ima zaradi lege v zmernih [[Geografska širina|geografskih širinah]] na prehodu Alp v [[Dinarsko gorstvo|Dinaride]] in Sredozemlja v Panonsko kotlino izrazito prehodno podnebje, ki je posledica sovplivanja morskih in celinskih zračnih gmot. Na lokalne podnebne razmere ima precejšen vpliv tudi velika reliefna pestrost in višinska razčlenjenost površja. Na slovenskem ozemlju prihaja do stika in prepletanja [[alpsko podnebje|gorskega (alpskega)]], [[Sredozemsko podnebje|sredozemskega]] in celinskega podnebja. Za vse tri podnebne tipe je značilna netipičnost, če jih primerjamo s pravim gorskim, sredozemskim ali celinskim podnebjem, s prepletanjem njihovih glavnih značilnosti, zato jim pogosto dodajamo predpono »sub« (submediteransko, subkontinentalno, submontansko podnebje) ali jih označujemo za »zmerno« (sredozemsko, gorsko, celinsko). Izrazita prehodnost podnebnih tipov otežuje podnebno členitev in določanje meja med tipi in podtipi podnebij, pa tudi poimenovanje. Na splošno se z oddaljevanjem od Alp in Visokih dinarskih planot proti vzhodu in severovzhodu Slovenije krepijo celinske podnebne značilnosti, proti jugu in jugozahodu sredozemske, z naraščanjem nadmorske višine v Alpah in Visokih dinarskih planotah pa značilnosti gorskega podnebja. 

Južno in jugozahodno od alpsko-dinarske pregrade se zaradi reliefne odprtosti proti Jadranskemu morju in Sredozemlju pojavlja zmerno sredozemsko podnebje. Tu je največ dni s soncem v Sloveniji (2.100–2.400 ur na leto) ter največ jasnih in najmanj oblačnih dni. Povprečna temperatura najhladnejšega meseca je nad 0 °C, najtoplejšega pa več kot 20 °C. Zaradi vpliva morja so v primerjavi z notranjostjo višje predvsem jesenske in zimske temperature. Padavin je od 1.000 mm ob obali do 1.700 mm v notranjosti. Največ jih običajno pade novembra ali oktobra, sekundarni višek je na prehodu pomladi v poletje (maj, junij), julija in avgusta je običajno suša. Nižje ležeči predeli ob [[Tržaški zaliv|Tržaškem zalivu]] imajo povprečne januarske temperature nad 4 °C in julijske nad 22 °C (obalni podtip zmerno sredozemskega podnebja, tudi podnebje oljke). Zaledni podtip ima nekoliko nižje temperature in več padavin. Vsi podatki so za obdobje 1971-2000.
[[Slika:ŠENTJUR PRI CELJU - panoramio.jpg|levo|sličica|[[Šentjur]] - mesto na zgornjem robu [[Kozjansko|Kozjanskega]].]]
Zmerno celinsko vlažno podnebje je značilno za večji del Slovenije. Zaradi prepletanja celinskih podnebnih značilnosti z gorskimi in sredozemskimi ter stopnjevanja celinskosti od Alp in Visokih dinarskih planot proti vzhodu in severovzhodu ločimo tri podtipe  zmerno celinskega podnebja. Za zmerno celinsko podnebje zahodne in južne Slovenije je, zaradi lege v predalpskem hribovju in na območju dinarske pregrade (zato tudi predgorsko ali predalpsko podnebje), značilna velika količina padavin (1300–2500 mm padavin na leto, 1971-2000) z viškom padavin [[jesen]]i. Zmerno celinsko podnebje osrednje Slovenije ima omiljen celinski padavinski režim z viškom padavin poleti in povprečno letno količino padavin 1000-1300 mm. Zmerno celinsko podnebje vzhodne Slovenije imata gričevnat in nižinski svet na vzhodu ter severovzhodu države, ki sta odprta proti [[Panonska nižina|Panonski kotlini]]. Temperaturni in padavinski režim sta najbolj celinska v Sloveniji. Nižine se [[Poletje|poleti]] zelo segrejejo, [[Zima|pozimi]] pa ohladijo. [[Pomlad|Spomladanske]] temperature so na ravni jesenskih ali celo nekoliko višje. Za slovenske razmere imajo te pokrajine malo padavin – od 800 do 1.000 mm letno (1971-2000), saj jih zaradi lege na zavetrni strani alpsko-dinarske pregrade dosežejo že precej izsušene zračne gmote. Kljub poletnemu padavinskemu višku so poletja v vzhodni in severovzhodni Sloveniji zaradi sorazmerno nizke količine padavin in visokih temperatur na robu sušnosti. 

Za gorsko podnebje, ki ga imajo alpske pokrajine s [[Pohorje]]m in najvišji predeli Visokih dinarskih planot, je značilno, da je povprečna temperatura najhladnejšega meseca manj kot –3 °C in najtoplejšega do zgornje gozdne meje več kot 10 °C. Gorsko podnebje v Sloveniji bi lahko označili tudi za zmerno gorsko (submontansko), saj je gorski svet manj masiven in nižji kot npr. v osrednjih Alpah, zato se ne uveljavljajo vsi višinski podnebno-vegetacijski pasovi značilni za Alpe. Manjka predvsem pravi snežni (nivalni) pas. Zgornja gozdna meja je ločnica podnebja višjega in nižjega gorskega sveta. Podnebje nižjega gorskega sveta imajo tudi nekatere gorske doline, kotline in visoko ležeče kraške kotanje, kjer so julijske temperature na ravni drugih v celinski Sloveniji, januarske pa so predvsem zaradi močnih temperaturnih obratov pod –3 °C. Za gorsko podnebje, zlasti v zahodnem delu Slovenije, je značilna najmanjša osončenost v Sloveniji (1600-1900 ur s soncem letno). Zaradi razvoja konvektivne oblačnosti so slabo osončena poletja, nasprotno pa imajo gorski vrhovi zelo sončne zime. Izstopata velika namočenost (od 1.700 do več kot 3.200 mm padavin letno; 1971-2000), ki se zmanjšuje proti vzhodu, in zmerno sredozemski padavinski režim, ki v smeri Pohorja prehaja v zmerno celinskega.

== Gospodarstvo ==
{{glavni|Gospodarstvo Slovenije}}
Slovenija je gospodarsko zelo razvita država. Je najbolj razvita [[tranzicijska država]] s staro rudarsko-industrijsko tradicijo ([[rudnik Idrija]]) in razvitimi storitvenimi dejavnostmi. [[Kmetijstvo in gozdarstvo Slovenije|Kmetijstvo]] je manjšega pomena, saj je obdelanih le 12 % površja in zaposluje le 4% prebivalstva. V turizmu so pomembna obmorska letovišča ([[Piran]], [[Portorož]], [[Izola]], [[Koper]], [[Ankaran]], [[Debeli rtič]]...), smučarska središča ([[Maribor]], [[Kranjska gora]], [[Vogel]], [[Kanin]], [[Rogla]]...) in toplice ([[Radenci]], [[Moravske Toplice]], [[Terme Čatež]], [[Terme Dobrna]], [[Lendava]], [[Maribor]], [[Ptuj]], [[Šmarješke Toplice]]...).

== Politika in uprava ==
{{glavni|Politika Slovenije}}
{{Več slik
| align = right
| direction = horizontal
| width = 
| image1 = Reuven_Rivlin_Meets_Borut_Pahor,_January_2020_(GPOHZA_1558)_(cropped).jpg
| width1 = 111
| alt1 = Borut Pahor
| caption1 = Predsednik Republike Slovenije [[Borut Pahor]]
| image2 = Robert Golob - 52114942369 (cropped).jpg
| width2 = 155
| alt2 = Robert Golob
| caption2 = Predsednik vlade Republike Slovenije [[Robert Golob]]
| total_width = 
| height 1 = 
}}
[[Vodja države]] je [[predsednik Slovenije|predsednik]], ki je izvoljen vsakih pet let. Nosilec izvršilne oblasti v Sloveniji je [[Vlada Republike Slovenije]], ki jo vodi [[predsednik vlade Slovenije|predsednik vlade]]. Poleg njega sestavljajo vlado še [[Minister|ministri]]. Predsednika vlade predlaga predsednik Republike Slovenije, z glasovanjem pa potrdi [[Državni zbor Republike Slovenije]], ki ga vodi [[predsednik Državnega zbora Republike Slovenije]].

Nepopolni dvodomni [[parlament Slovenije]] sestavljata državni zbor in [[državni svet Republike Slovenije]]. Državni zbor ima 90 sedežev, od tega po eno poslansko mesto pripada predstavnikoma [[Italijani|italijanske]] in [[Madžari|madžarske]] [[narodnostna manjšina|manjšine]]. Državni svet ima 40 sedežev, predstavljajo ga [[družba|družbene]], [[gospodarstvo|gospodarske]], strokovne in krajevno pomembne skupine. Državni svet nima funkcije drugega (zgornjega) doma parlamenta, saj mu ustava teh pristojnosti ne zagotavlja. Redne parlamentarne volitve so vsaka štiri leta, v državni svet pa vsakih pet let.

=== Upravna delitev ===
{{glavni|Upravna delitev Slovenije}}

[[Slika:Obcine Slovenija 2011 4col.svg|thumb|300px|Zemljevid [[Občine v Sloveniji|slovenskih občin]] od junija 2011 (212 občin)]]
[[Slika:Statistične_regije_Slovenije.png|thumb|300px|[[Statistične regije Slovenije]]]]
Slovenija nima regionalne ravni delitve, čeprav jo ustava predvideva. Edina oblika [[lokalna samouprava|lokalne samouprave]] so tako [[Občine v Sloveniji|občine]] z razmeroma širokimi javnimi pooblastili, katerih glavne vloge so zagotavljanje predšolske vzgoje in primarne zdravstvene oskrbe, zagotavljanje ključnih javnih služb (vključno z [[Javni prevoz|javnim prevozom]] in [[knjižnica|knjižničnimi]] storitvami) in prostorsko načrtovanje.&lt;ref name=&quot;OECD regional&quot;&gt;{{navedi knjigo| title=OECD Territorial Reviews: Slovenia 2011 |year=2011 |publisher=OECD Publishing |isbn=9789264120587}}&lt;/ref&gt; Slovenija je upravno razdeljena na 212 občin, med katerimi jih ima 11 status [[mestna občina|mestne občine]].&lt;ref name=&quot;MMC obcine&quot;&gt;{{navedi novice| url=http://www.rtvslo.si/mmc-priporoca/vlada-bi-ukinjala-obcine-obcinska-zdruzenja-pol-slovenije-bo-pokonci/310104 |title=Vlada bi ukinjala občine. Občinska združenja: Pol Slovenije bo pokonci. |work=[[MMC RTV-SLO]] |date=1.6.2013 |accessdate=30.8.2014}}&lt;/ref&gt; Po mednarodnih primerjavah je lokalna samouprava zelo razdrobljena, kar se je v letih od osamosvojitve samo stopnjevalo, kljub zakonskim omejitvam ustanavljanja občin.&lt;ref name=&quot;OECD regional&quot;/&gt; Občasnim vladnim predlogom o zmanjševanju števila občin navkljub se to še ni zgodilo in več kot polovica slovenskih občin ima zdaj manj kot 5000 prebivalcev.&lt;ref name=&quot;MMC obcine&quot;/&gt;

Poleg različnih neformalnih delitev na [[Pokrajine v Sloveniji|pokrajine]] obstaja [[Statistične regije Slovenije|12 statističnih regij]] po standardni shemi klasifikacije statističnih teritorialnih enot v Evropski Uniji (NUTS-3):&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=http://www.stat.si/tema_splosno_upravno_nuts.asp |title=Klasifikacija statističnih teritorialnih enot v Evropski Uniji – NUTS |publisher=Statistični urad RS |accessdate=30.8.2014}}&lt;/ref&gt;

# [[Pomurska regija]]
# [[Podravska regija]]
# [[Koroška regija]]
# [[Savinjska regija]]
# [[Zasavska regija]]
# [[Posavska regija]]
# [[Jugovzhodna Slovenija]]
# [[Osrednjeslovenska regija]]
# [[Gorenjska regija]]
# [[Primorsko-notranjska regija]]
# [[Goriška regija]]
# [[Obalno-kraška regija]]

Statistične regije, ki so združene v dve kohezijski regiji – [[Zahodna Slovenija|Zahodna]] in [[Vzhodna Slovenija]] (NUTS-2), nimajo administrativne funkcije. Tudi kohezijski regiji obstajata zgolj v namen uveljavljanja [[Kohezijska politika EU v Sloveniji|evropske regionalne politike]].&lt;ref name=&quot;OECD regional&quot;/&gt;

== Demografija ==
{{Glavni|Demografija Slovenije}}{{bar box
|width = 300px
|float = right
|title = Etnične skupine v Sloveniji&lt;br/&gt;(leta 2002)
|titlebar = #ddd
|bars =
{{bar percent|Slovenci|teal|83.06}}
{{bar percent|Srbi|teal|1.98}}
{{bar percent|Hrvati|teal|1.81}}
{{bar percent|Bošnjaki|teal|1.10}}
{{bar percent|ostali|teal|4.85}}
{{bar percent|neznano|gray|8.9}}
|caption =
}}
Po podatkih popisa prebivalstva leta 2002 je bilo med prebivalci Republike Slovenije 83,06 % Slovencev, od drugih [[Etnična skupina|etničnih skupin]] pa je bilo več kot 1 % še [[Srbi|Srbov]], [[Hrvati|Hrvatov]] in [[Bošnjaki|Bošnjakov]].&lt;ref&gt;Dolenc D. s sod. [http://www.stat.si/Popis2002/gradivo/si-92.pdf Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj, Slovenija, 31. marca 2002] (PDF). Statistični urad Republike Slovenije.&lt;/ref&gt; [[Avstrijci]], [[Čehi]], [[Nemci]], [[Poljaki]] in [[Rusi]] so predstavljali manj kot 0,1 % prebivalstva; pri 8,90 % populacije pa je bil podatek neznan ali pa niso želeli odgovoriti.

Pričakovana [[življenjska doba]] je bila leta 2005 74 let za [[moški|moške]] in 82 za [[ženska|ženske]].

Za državo je značilna razpršena poselitev z množico majhnih naselij in razmeroma nizko gostoto prebivalstva, s približno 103 prebivalci na [[kvadratni kilometer|km²]] je med redkeje naseljenimi evropskimi državami.&lt;ref name=&quot;poselitevStat&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.stat.si/obcine/sl/Theme/Index/PrebivalstvoGostota |title=Kako je država poseljena? |publisher=Statistični urad Republike Slovenije |accessdate=2022-02-12}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;SOER&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.arso.gov.si/soer/povr%c5%a1je.html |title=Površje |work=Poročilo o stanju okolja v Evropi 2010 - prispevki Slovenije |publisher=Agencija RS za okolje |accessdate=2022-02-12}}&lt;/ref&gt; Pri tem je poselitev skoncentrirana v ravnih nižinskih predelih, deli države z bolj razgibanim površjem pa so redko naseljeni; tako ima najgosteje naseljena občina, [[Mestna občina Ljubljana]] v [[Ljubljanska kotlina|Ljubljanski kotlini]], več kot 1000 prebivalcev na km², najredkeje naseljene občine v goratem svetu severozahodne in severne Slovenije pa 10 prebivalcev na km² ali manj.&lt;ref name=&quot;poselitevStat&quot;/&gt; Tako na 20 % površja države živi 60 % vsega prebivalstva, celokupno pa skoraj natanko polovica v urbanih in polovica v ruralnih območjih.&lt;ref name=&quot;SOER&quot;/&gt;

[[Uradni jezik]] je [[slovenščina]]. Na območjih občin, v katerih živita italijanska ali madžarska narodna skupnost (ob [[Državna meja|meji]] z [[Italija|Italijo]] in [[Madžarska|Madžarsko]]), je uradni jezik tudi [[italijanščina]] oz. [[madžarščina]]. [[Kočevarščina|Kočevarščino]], nekoč prevladujoči jezik oziroma [[nemščina|nemško]] narečje na Kočevskem, govori le še malo ljudi, zaradi česar ga [[UNESCO]] opredeljuje kot »kritično ogrožen jezik« (''critically endangered language'').&lt;ref name=&quot;norwaysi-sl&quot;&gt;[http://www.norway.si/News_and_events/Slovensko/Kultura/granish/ Norway.si: Kočevarščina – jezik manjšine v Sloveniji]&lt;/ref&gt;

=== Naselja ===
{{Glej tudi|Seznam naselij v Sloveniji|Seznam mest v Sloveniji}}
Struktura naselij v Sloveniji je izrazito neenakomerna, z nekaj večjimi urbanimi središči in množico majhnih naselij. V zadnjih desetletjih se povečuje razpršena gradnja na obrobjih naselij, občutno se večajo tudi naselja v okolici največjih mest in ob obalnem pasu, kar predstavlja pomemben vidik obremenjevanja okolja.&lt;ref name=&quot;SOER&quot;/&gt; V začetku leta 2019 je državni Register prostorskih enot beležil 6035 samostojnih naselij.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.stat.si/StatWeb/news/Index/7910 |title=12 statističnih regij, 212 občin, 6.035 naselij |publisher=Statistični urad Republike Slovenije |date=2019-01-24 |accessdate=2022-02-12}}&lt;/ref&gt; [[Mesto|Mesta]] so po evropskih merilih majhna do srednje velika; uradno ima ta status 69 naselij, pri čemer pa sta po kriterijih evropskega statističnega urada v državi le dve pravi mesti, [[Ljubljana]] kot srednje veliko in [[Maribor]] kot majhno mesto.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.gov.si/teme/mesta-in-urbana-obmocja-v-sloveniji/ |title=
Mesta in urbana območja v Sloveniji |publisher=Ministrstvo RS za okolje in prostor |date=2021-10-08 |accessdate=2022-02-12}}&lt;/ref&gt;

{| class=&quot;navbox&quot; style=&quot;width: 97%&quot;
!colspan=&quot;10&quot; style=&quot;padding:0.3em 0; line-height:1.4em; &quot;| Največja mesta v Sloveniji po številu prebivalcev
|-
! #
! Ime mesta
! Regija
! Št. prebivalcev
! 
 
|-
| align=center style=&quot;background:#f0f0f0;&quot; | 1 ||align=left | '''[[Ljubljana]]''' || align=&quot;left&quot; | Osrednjeslovenska || 258.873
| rowspan=11 style=&quot;text-align: center&quot; | [[Slika:View of Celje (28189851435) (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|135x135_pik]]&lt;br /&gt;[[Celje]]&lt;br /&gt;
[[File:Kranj 19.jpg|border|135px|Kranj]]&lt;br /&gt;[[Kranj]]
|-
| align=center style=&quot;background:#f0f0f0;&quot; | 2 ||align=left | '''[[Maribor]]''' || align=&quot;left&quot; | Podravska ||  94.809
|-
| align=&quot;center&quot; style=&quot;background:#f0f0f0;&quot; | 3 || align=&quot;left&quot; | '''[[Kranj]]'''|| align=&quot;left&quot; | Gorenjska || 37.941
|-
| align=&quot;center&quot; style=&quot;background:#f0f0f0;&quot; | 4 || align=&quot;left&quot; | '''[[Celje]]'''|| align=&quot;left&quot; | Savinjska || 37.872
|-
| align=center style=&quot;background:#f0f0f0;&quot; | 5 ||align=left | '''[[Velenje]]''' || align=&quot;left&quot; | Savinjska || 25.456
|-
| align=center style=&quot;background:#f0f0f0;&quot; | 6 ||align=left | '''[[Koper|Koper/Capodistria]]''' || align=&quot;left&quot; | Obalno-kraška || 24.996
|-
| align=center style=&quot;background:#f0f0f0;&quot; | 7 ||align=left | '''[[Novo mesto]]''' || align=&quot;left&quot; | Jugovzhodna Slovenija || 23.415
|-
| align=center style=&quot;background:#f0f0f0;&quot; | 8 ||align=left | '''[[Ptuj]]''' || align=&quot;left&quot; | Podravska || 18.164
|-
| align=center style=&quot;background:#f0f0f0;&quot; | 9 ||align=left | '''[[Trbovlje]]''' || align=&quot;left&quot; | Zasavska || 14.977
|-
| align=center style=&quot;background:#f0f0f0;&quot; | 10 ||align=left | '''[[Kamnik]]''' || align=&quot;left&quot; | Osrednjeslovenska || 13.608
|-
|}

== Kultura ==
{{glavni|Kultura Slovenije}}
=== Književnost ===
{{glavni|Slovenska književnost}}
{{Več slik
 | align     = right
 | direction = horizontal
 | width     = 
 | image1    = Primoz-Trubar.jpg
 | width1    = 120
 | alt1      = Primož Trubar
 | caption1  = [[Primož Trubar]]
 | image2    = Valentin Vodnik 1879 Eigner.png
 | width2    = 150
 | alt2      = Valentin Vodnik
 | caption2  = [[Valentin Vodnik]]
 | image3    = Prešern-Goldenstein.jpg
 | width3    = 125
 | alt3      = Valentin Vodnik
 | caption3  = [[France Prešeren]] 
}}
Najstarejši še danes ohranjeni zapis v [[Slovenščina|slovenščini]] in v kateremkoli [[Slovanski jeziki|slovanskem jeziku]] so [[brižinski spomeniki]], nastali okoli leta 1000. 

Leta 1550 je [[Primož Trubar]] na Nemškem izdelal prvi slovenski knjigi [[Katekizem]] in [[Abecednik]]. Slovenski jezik je bil tako prvič zapisan v knjigi. Leta 1584 je [[Jurij Dalmatin]] prevedel v slovenščino tudi biblijo, [[Adam Bohorič]] pa je napisal prvo slovnico slovenskega jezika.

Na začetku 19. stoletja je prvo slovnico v slovenščini napisal pesnik [[Valentin Vodnik]]; ta je izdajal tudi prvi slovenski časopis [[Lublanske novice]]. Jezik tega obdobja je leta 1809 opisal tudi [[Jernej Kopitar]]. Sredi 19. stoletja so Slovenci začeli pisati v gajici (Prešernove Poezije so leta 1847 izšle v gajici), spremenile pa so se tudi nekatere oblike besed. Sredi sedemdesetih je [[Stanislav Škrabec]] postavil še pravila knjižne izreke, ki so v veljavi še danes. Konec 19. stoletja je izšel nemško-slovenski slovar Maksa Pleteršnika, leta 1899 pa še ''[[Slovenski pravopis]]''.

=== Odrska umetnost ===
==== Operne in baletne hiše ====
{{glavni|Slovenska opera}}
Opera se začne na slovenskem področju uveljavljati v drugi polovici 18. stoletja. Za prvo slovensko opero velja opera [[Belin (opera)|''Belin'']] skladatelja Jakoba Zupana in libretista [[Anton Feliks Dev|Feliksa Deva]]. Prva slovenska operna hiša je bila zgrajena kot Deželno gledališče, leta 1882 v Ljubljani. Sprva sta v stavbi delovala tako slovenski kot nemški ansambel. Slednji se je čez leta preselil v lastno stavbo, v današnjo SNG Dramo Ljubljana. Še ena od dveh opernih hiš deluje v Mariboru. Danes [[Slovensko narodno gledališče Opera in balet Ljubljana|SNG Opera in balet Ljubljana]] združuje tako operni kot baletni ansambel. [[Slovensko narodno gledališče Maribor]], s sektorjem Opera in balet deluje od leta 1919.
{{gallery
|FILE:Ljubljanska_Opera_2.jpg|Pročelje ljubljanske Opere.
|FILE:SNG_Maribor_-_Slovene_National_Theatre_Maribor.jpg|Stavba [[SNG Maribor]]}}

==== Dramska umetnost ====
{{glavni|Seznam slovenskih gledališč}}

Prva gledališka organizacija na Slovenskem je bila Dramatično društvo.{{cn}} Delovalo je med letoma 1867 in 1920, prizadevalo pa si je za profesionalizacijo slovenskega gledališča. Naslednik društva je SNG Drama Ljubljana, ki v deluje stavbi ljubljanske drame. Leta 1919 je bilo v Mariboru ustanovljeno [[Slovensko narodno gledališče Maribor]], katere sektor je tudi Drama. V Sloveniji sicer deluje šest profesionalnih dramskih gledališč, to so poleg ljubljanske in mariborske Drame še [[Slovensko ljudsko gledališče Celje]], [[Mestno gledališče ljubljansko|Mestno gledališče Ljubljansko]], [[Prešernovo gledališče Kranj]], [[Slovensko mladinsko gledališče]], [[SNG Nova Gorica|Slovensko narodno gledališče Nova Gorica]] ter [[Gledališče Koper|Gledališče Koper]]. Še eno slovensko profesionalno gledališče deluje v zamejstvu, to je [[Slovensko stalno gledališče, Trst|Slovensko stalno gledališče Trst]]. Osrednji gledališki dogodek v Sloveniji je [[Borštnikovo srečanje|Festival Borštnikovo srečanje]], ki vsako leto oktobra poteka v Mariboru. 

Na področju dramskega ustvarjanja v Sloveniji izobražujejo tri umetniške gimnazije (Ljubljana, Nova Gorica, Ljutomer) ter [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|Akademija za gledališče, radio, film in televizijo]], ki je članica [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]].

Močno je razvejana tudi amatersko gledališko ustvarjanje.
{{gallery
|Slika:Lublana_143.jpg|Ljubljanska drama
|Slika:SLG_Celje_(Slovensko_ljudsko_gledališče_Celje.jpg|Stavba Slovenskega ljudskega gledališča Celje
|Slika:FestivalnaDvorana-Ljubljana,_maja_2006.JPG|[[Slovensko mladinsko gledališče]]
}}

==== Lutkovna gledališča ====
Slovenija razpolaga z dvema profesionalnima lutkovnima gledališčema; to sta [[Lutkovno gledališče Ljubljana]] in [[Lutkovno gledališče Maribor]].{{gallery
|Slika:Laibach_(14078926484).jpg|LG Ljubljana
|Slika:Minorite_Monastery_of_Maribor_24.JPG|LG Maribor}}

=== Prazniki in dela prosti dnevi ===
{{glavni|Državni prazniki v Sloveniji}}
''Zakon o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji'' določa naslednje praznike in dela proste dneve:&lt;ref&gt;[http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2005112&amp;stevilka=4916 Zakon o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji]. (Uradni list RS/I, št. 26-1091/1991)&lt;/ref&gt;

[[Slika:Day of the Dead at Žale 2012.jpg|thumb|right|250px|[[Žale, Ljubljana|Ljubljanske Žale]] ob [[dan spomina na mrtve|dnevu spomina na mrtve]] leta 2012]]
; Prazniki
* [[1. januar|1. in 2. januar]] – ''[[novo leto]]''
* [[8. februar]] – ''[[Prešernov dan]], [[slovenski kulturni praznik]]''
* [[27. april]] – ''[[dan upora proti okupatorju]]''
* [[1. maj|1.]] in [[2. maj]] – ''[[praznik dela]]''
* [[25. junij]] – ''[[dan državnosti]]''
* [[17. avgust]] – ''[[združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom po prvi svetovni vojni]]'' (ni dela prost dan)
* [[15. september]] – ''[[dan vrnitve Primorske k matični domovini]]'' (ni dela prost dan)
* [[23. september]] - ''[[dan slovenskega športa]]'' (ni dela prost dan)
* [[25. oktober]] - ''[[dan suverenosti]]'' (ni dela prost dan)
* [[1. november]] – ''[[dan spomina na mrtve]]''
* [[23. november]] – ''[[dan Rudolfa Maistra]]'' (ni dela prost dan)
* [[26. december]] – ''[[dan samostojnosti in enotnosti]]''

; Dela prosti dnevi

* [[nedelja]] po prvem pomladanskem ščipu – ''[[velikonočna nedelja]] in [[velikonočni ponedeljek|ponedeljek]], [[velika noč]]''
* ''binkoštna nedelja, [[binkošti]]'' (nedelja 49 dni po veliki noči)
* [[15. avgust]] – ''[[Marijino vnebovzetje]]''
* [[31. oktober]] – ''[[dan reformacije]]''
* [[25. december]] – ''[[božič]]''

== Viri ==
{{opombe|2}}

== Glej tudi ==
* [[Zgodovina Slovenije]]
* [[slovenska književnost]]
* [[Slovenska vojska]]
* [[Slovenska osamosvojitvena vojna]]
* [[zavarovana območja Slovenije]]

== Zunanje povezave ==
{{zbirka in kategorija|Slovenija|Slovenia}}
{{Wikipotovanje|Slovenia}}
{{Wikislovar}}
* [http://www.slovenia.info Uradni slovenski turistični portal Slovenia.info]
* [http://www.vlada.si/si/o_sloveniji/ Vlada Republike Slovenije - predstavitev Slovenije]
* [http://www.dvajset.si/ 20 let samostojnosti Republike Slovenije]
* [http://zemljevid.najdi.si/ Interaktivni zemljevid Slovenije]
* [http://www.islovenija.si/ GIS portal Slovenije]
* [http://www.dedi.si/ DEDI]
* [http://eventregistry.org/concept/Slovenia Spremljanje globalnih novic o Sloveniji v živo]

{{Slovenija}}
{{Evropa}}
{{OVSE}}
{{Članice EU in kandidatke}}
{{NATO}}

[[Kategorija:Liberalne demokracije]]
[[Kategorija:Evropske države]]
[[Kategorija:Ustanovitve leta 1991]]
[[Kategorija:Slovenija| ]]
[[Kategorija:Statistične regije NUTS 1]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>e9lybj1dljs8yjv7rdwp6qdgbm1fao3</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5726706</id>
      <parentid>5726704</parentid>
      <timestamp>2022-08-02T14:39:54Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Upwinxp</username>
        <id>126544</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>vrnitev sprememb uporabnika [[Special:Contributions/95.168.107.6|95.168.107.6]] ([[User talk:95.168.107.6|pogovor]]) na zadnje urejanje uporabnika [[User:Yerpo|Yerpo]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="38613" xml:space="preserve">{{Infopolje Država/Slovenija}}
'''Slovenija''', uradno '''Republika Slovenija''' ({{Audio|Sl-Republika Slovenija.oga|izgovorjava}}), je [[Evropa|evropska]] država z zemljepisno lego na skrajnem severu [[Sredozemlje|Sredozemlja]] in na skrajnem jugu [[Srednja Evropa|Srednje Evrope]]. Slovenija meji na zahodu z [[Italija|Italijo]], na severu z [[Avstrija|Avstrijo]], na severovzhodu z [[Madžarska|Madžarsko]] in na vzhodu in jugu s [[Hrvaška|Hrvaško]]. Leži na stičišču [[alpski svet|alpskega]], [[sredozemski svet|sredozemskega]], [[Panonska nižina|panonskega]] in [[dinarski svet|dinarskega sveta]]. Površina 20.271 km² uvršča Slovenijo med manjše do srednje velike evropske države. Dolžina državne meje znaša 1.382 km, od tega je 921 km kopenske, 413 km rečne in 48 km morske meje. [[Slovenska obala]] [[Jadransko morje|Jadranskega morja]] je dolga 46,6 km. Glavno mesto je [[Ljubljana]], ki je gospodarsko, kulturno in politično središče, najvišji vrh pa je [[Triglav]] (2864 m).

Skozi [[Zgodovina Slovenije|slovensko zgodovino]] so pomembni kulturni vplivi prihajali iz [[Srednja Evropa|srednjeevropskega]] in [[Italija|apeninskega]] kulturnega prostora. Po podatkih na dan 1. oktobra 2021 ima Slovenija 2.108.708 prebivalcev,&lt;ref name=&quot;statPrebTot&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/10080 |title=Prebivalstvo, 1. oktober 2021 |publisher=[[Statistični urad Republike Slovenije]] |date=2022-02-02 |accessdate=2022-02-12}}&lt;/ref&gt; ki živijo v okoli 6.000 naseljih. [[Slovenci]] so po popisu leta 2011 predstavljali 83 % državljanov, medtem ko so največji delež z ustavo predpisanih narodnih manjšin [[Madžari]] (0,32 %), [[Italijani]] (0,11 %) in [[Romi]] (0,17 %). Uradni in državni jezik v Sloveniji je [[slovenščina]], na predelih, kjer sta strnjeno naseljeni [[italijani|italijanska]] oziroma [[madžari|madžarska]] narodna manjšina, pa sta uradna jezika tudi [[italijanščina]] oziroma [[madžarščina]].

Slovenija ima gospodarsko ureditev, ki temelji na [[Kapitalizem|prostem trgu]], zdaj je po mednarodnih merilih uvrščena med države z zelo visokim [[indeks človekovega razvoja|indeksom človekovega razvoja]].&lt;ref name=&quot;HDI&quot;/&gt; Svojo državnost je utemeljila s [[Plebiscit o samostojnosti Slovenije|plebiscitom o samostojnosti]] 23. decembra 1990 in jo ubranila z [[Slovenska osamosvojitvena vojna|osamosvojitveno vojno]], potem ko je 25. junija 1991 [[Deklaracija o neodvisnosti Slovenije|razglasila neodvisnost]]. Po politični ureditvi je Slovenija [[Ustava|ustavna]] [[parlamentarna demokracija]]. Med članice [[Organizacija združenih narodov|Organizacije združenih narodov]] je bila sprejeta 22. maja 1992. Slovenija je tudi članica [[Svet Evrope|Sveta Evrope]], [[Svetovna trgovinska organizacija|Svetovne trgovinske organizacije]], [[Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi|Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi]], zveze [[NATO]] ter drugih svetovnih organizacij. Leta 2004 je pristopila v [[Evropska unija|Evropsko unijo]]. Leta 2007 je Slovenija postala članica [[Ekonomska in monetarna unija Evropske unije|monetarne unije]] in prevzela skupno evropsko valuto [[evro]]. Članica [[Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj|OECD]] je postala leta 2010.

== Ime in etimologija ==
Ime Slovenija pomeni »dežela Slovencev«. Poimenovanje za [[Slovenci|Slovence]] izvira iz besede [[Slovani]] ([[Stara cerkvena slovanščina|starocekvenoslovansko]] ''slověnьsky''), izvor te pa je nejasen – je izpeljanka iz korena ''*slov-'', ki je med drugim ohranjen v nekaterih vodnih imenih (hidronimih) širom vzhodne Evrope. Torej bi lahko v izvirniku pomenil ''*‛prebivalci ob reki *Slova'' ali ''*Slovy’'' (ime reke ni nikjer ohranjeno), po drugačni razlagi pa izvira iz [[praslovanščina|praslovanskega]] ''*slȍvo'' – [[beseda]], torej »ljudje, s katerimi je mogoče izmenjevati besede, govoriti«, kot nasprotje slovanskega poimenovanja ''*Němьci̋'' za [[Germani|germanske narode]] oz. »neme ljudi, s katerimi ni mogoče govoriti«.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last=Snoj |first=Marko |year=2016 |chapter=	slovẹ́nski |title=Slovenski etimološki slovar |chapterurl=https://fran.si/193/marko-snoj-slovenski-etimoloski-slovar/4291918/slovenski?FilteredDictionaryIds=193&amp;View=1&amp;Query=slovenec |edition=3. |location=Ljubljana |publisher=Založba ZRC |via=[[Fran (jezikovni portal)|Fran]]}}&lt;/ref&gt;

Prvič je bilo ime uporabljeno za državno tvorbo '''Federalna Slovenija''', ki je po sklepu zasedanja [[Slovenski narodnoosvobodilni svet|Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta]] (SNOS) 16. februarja 1944 pristopila v [[Demokratična federativna Jugoslavija|Demokratično federativno Jugoslavijo]].&lt;ref&gt;{{navedi konferenco |last=Šnuderl |first=Makso |authorlink=Makso Šnuderl |year=1966 |chapter=Osvobodilna fronta slovenskega naroda — država v državi |title=Prispevki za zgodovino delavskega gibanja |url=https://www.sistory.si/cdn/publikacije/1-1000/28/Prispevki_za_zgodovino_delavskega_gibanja_1966_1-2.pdf |volume=6 |issue=1–2 |publisher=Inštitut za zgodovino delavskega gibanja |editor-last=Osolnik |editor-first=Bogdan |pages=389–390}}&lt;/ref&gt; V začetku leta 1946 je nova ustava [[Federativna ljudska republika Jugoslavija|Federativne ljudske republike Jugoslavije]] določila, da jo sestavlja šest ljudskih republik, zato se je Federalna Slovenija po sklepu SNOS 14. februarja 1946 preimenovala v '''Ljudsko republiko Slovenijo'''.&lt;ref&gt;{{cite journal |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AFGPZB0W |title=Mesto kot upravnoteritorialna enota 1945–1955  |first=Janez |last=Kopač |year=2007 |volume=30 |issue=2 |publisher=Arhivsko društvo Slovenije |cobiss=914293 |page=83 |journal=Arhivi}}&lt;/ref&gt; To ime se je obdržalo do leta 1963, ko je bila s sprejemom nove ustave skupna država preimenovana v [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Socialistično federativno republiko Jugoslavijo]] (SFRJ), 9. aprila tega leta pa je nato Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije sprejela novo slovensko ustavo, s katero se je Ljudska republika Slovenija preimenovala v '''[[Socialistična republika Slovenija|Socialistično republiko Slovenijo]]'''. Skupščina republike Slovenije je 7. marca 1990 sprejela amandmaje k slovenski ustavi, v katerih je bilo med drugim določeno, da se iz imena črta pridevnik »Socialistična«, tako se je poslej imenovala '''Republika Slovenija''', to uradno ime pa se je nato obdržalo tudi po osamosvojitvi v letu 1991 do danes.&lt;ref&gt;{{cite journal |last=Kopač |first=Janez |year=2001 |title=Državna ureditev in upravno-teritorialni razvoj v Sloveniji (1963-1994) |url=http://www.arhivsko-drustvo.si/wp-content/uploads/Arhivi_p/Arhivi_2001-1.pdf |journal=Arhivi |volume=24 |issue=1 |pages=1–20}}&lt;/ref&gt;

V drugih jezikih je poimenovanje Slovenije različno: v vseh južnoslovanskih jezikih, pa tudi ruščini in bolgarščini (Словения) ter ukrajinščini (Словенія) je enako kot v slovenščini, v [[Angleščina|angleščini]], [[Italijanščina|italijanščini]] in [[Latinščina|latinščini]], pa tudi nordijskih oz. skandinavskih jezikih ter [[Romunščina|romunščini]] se imenuje Slovenia, v [[Nemščina|nemščini]] Slowenien, v [[Francoščina|francoščini]] (la) Slovénie, v [[Španščina|španščini]] Eslovenia, v [[Portugalščina|portugalščini]] Eslovénia, v [[Katalonščina|katalonščini]] in [[Okcitanščina|okcitanščini]] Eslovènia, v [[Poljščina|poljščini]] Słowenia, v [[Češčina|češčini]] in [[Slovaščina|slovaščini]] Slovinsko, v [[Madžarščina|madžarščini]] Szlovénia, v [[Nizozemščina|nizozemščini]] Slovenië, v [[Litovščina|litovščini]] Slovėnija, in [[Latvijščina|letonščini]] Slovēnija, v [[Estonščina|estonščini]] Sloveenia, v [[Beloruščina|beloruščini]] славенія. 

== Zgodovina ==
{{glavni|Zgodovina Slovenije}}

[[Slika:Zemljovid slovenske dežele in pokrajin (Original).jpg|levo|sličica|Zemljevid slovenskih dežel in pokrajin [[Peter Kozler|Petra Kozlerja]] iz leta 1853]]
[[Slovani|Slovanski]] predniki današnjih Slovencev so se na [[Iliri|ilirsko]] ozemlje Slovenije [[naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe|naselili]] v 6. stoletju. V 7. stoletju se je oblikovala [[Karantanija]], prva država alpskih Slovanov. Leta 745 je Karantanija v zameno za obrambo proti Obrom priznala [[Bavarska|bavarsko]] nadoblast, medtem ko je notranjo samostojnost ohranila do preoblikovanja v [[Frankovsko cesarstvo|frankovsko]] grofijo leta 828. Verjetno se je v 7. stoletju na prostoru osrednje Slovenije izoblikovala še ena slovanska plemenska tvorba – [[Karniola]], ki je v 8. stoletju tudi prišla v sklop frankovske države. V času od 8. stoletja se je iz [[Salzburg]]a in [[Oglej]]a začelo širiti tudi [[krščanstvo]].

Okoli leta 1000 so bili napisani [[Brižinski spomeniki]], prvi pisni dokument v [[slovenščina|slovenščini]] in prvi slovanski zapis v [[latinica|latinici]]. V 14. stoletju je spadala večina današnjega slovenskega ozemlja v posest [[Habsburžani|Habsburžanov]], kar je pozneje postala [[Habsburška monarhija]]. Slovensko ozemlje je bilo razdeljeno na [[slovenske dežele|dežele]]: [[Kranjska|Kranjsko]], [[Trst]], [[Istra|Istro]], [[Goriška|Goriško]], [[Koroška (vojvodina)|Koroško]] in [[Štajerska|Štajersko]].

V letu 1848 so v [[Pomlad narodov|Pomladi narodov]] med številnimi narodi tudi Slovenci s političnim programom zahtevali [[Zedinjena Slovenija|Zedinjeno Slovenijo]].

Z razpadom [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] leta 1918 so južnoslovanski narodi nekdanje dvojne države 29. oktobra 1918 razglasili narodno osvoboditev in ustanovitev samostojne [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov|države Slovencev, Hrvatov in Srbov]] s središčem v [[Zagreb]]u. Nevarnost s strani [[Kraljevina Italija|Italije]], ki je zasedla [[Primorska|Primorsko]] in [[Istra|Istro]] ter dele [[Dalmacija|Dalmacije]], in pritisk Srbov po združitvi v skupno državo sta botrovali 1. decembra 1918 združitvi Države SHS s [[Kraljevina Srbija|Kraljevino Srbijo]] v [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev]], ki se je 1929 preimenovala v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevino Jugoslavijo]].

Kraljevina Jugoslavija je med [[Druga svetovna vojna|2. svetovno vojno]] razpadla, Slovenci pa so se pridružili [[Demokratična federativna Jugoslavija|Demokratični federativni Jugoslaviji]], uradno razglašeni 10. avgusta 1945. Država se je 29. novembra 1945 preimenovala v [[Federativna ljudska republika Jugoslavija|Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo]] (FLRJ) in še kasneje leta 1963 v [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Socialistično federativno republiko Jugoslavijo]] (SFRJ).

Današnja Slovenija je na osnovi plebiscitne odločitve razglasila svojo neodvisnost od [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]] 25. junija 1991 in jo ubranila z desetdnevno [[Slovenska osamosvojitvena vojna|vojno za samostojnost]].

== Geografija ==
{{glavni|Geografija Slovenije}}
[[Slika:Relief map of Slovenia.png|thumb|right|300px|Relief Slovenije]]
Geografsko leži Slovenija v srednji Evropi oziroma v jugovzhodni Evropi (odvisno od definicije), na stičišču [[Alpe|Alp]], [[Dinarsko gorstvo|Dinarskega gorstva]], [[Panonska nižina|Panonske nižine]] in [[Sredozemlje|Sredozemlja]]. [[Mednarodna geografska zveza]] je leta 1994 na regionalni [[Konferenca|konferenci]] v [[Praga|Pragi]] Slovenijo uvrstila med devet [[Srednja Evropa|srednjeevropskih]] držav, skupaj z [[Nemčija|Nemčijo]], [[Poljska|Poljsko]], [[Češka|Češko]], [[Slovaška|Slovaško]], [[Madžarska|Madžarsko]], [[Švica|Švico]], [[Lihtenštajn|Lihtenštajnom]] in [[Avstrija|Avstrijo]].{{cn}} Podnebje je mešanica vplivov alpskega, sredozemskega in celinskega podnebja. Polovico njene površine pokrivajo [[gozd]]ovi. V severozahodnem delu države prevladujejo Alpe z najvišjim vrhom [[Triglav]]om (2864 m). V smeri proti morju se razprostira pokrajina [[Kras (območje)|Kras]]. Njen podzemeljski svet skriva najveličastnejše podzemne galerije v [[Evropa|Evropi]]. [[Postojnska jama]] in [[Škocjanske jame]], ki so jih izklesale podzemeljske vode, skrivajo lepoto [[kapnik]]ov. Slednje so tudi na [[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|Unescovem]] [[Unescova svetovna dediščina|seznamu kulturne in naravne dediščine]].

Več kot polovico površine, 1.177.244 ha, pokrivajo gozdovi, od tega je 1.062.974 ha t. i. gospodarskih gozdov, 98.762 ha varovalnih gozdov in 9.508 ha gozdnih rezervatov (stanje leta 2018). Od [[drevo|drevesnih]] vrst prevladujeta [[bukev]] in [[navadna smreka]], ki predstavljata približno po tretjino lesne mase vsaka, med ostalimi bolj razširjenimi vrstami pa so še [[navadna jelka]] in predstavniki [[Bor (drevo)|borov]] ter [[hrast]]ov.&lt;ref&gt;{{navedi dokument |title=Poročila Zavoda za gozdove Slovenije o gozdovih za leto 2018 |url=http://www.zgs.si/fileadmin/zgs/main/img/PDF/LETNA_POROCILA/2018_Porocilo_o_gozdovih.pdf |publisher=Zavod za gozdove Sloveije}}&lt;/ref&gt; V Evropi imata večji delež gozdov samo še [[Finska]] in [[Švedska]]. 

V Sloveniji je po naravovarstveni zakonodaji zaščitenega približno 8 % ozemlja. Največje območje zavzema [[Triglavski narodni park]] (83.807 ha). Pestra geološka zgradba, razgibanost v [[reliefne oblike|reliefu]] (od morske gladine do 2864 m nadmorske višine) ter dejstvo, da se Slovenija razprostira na štirih biogeografskih območjih, so omogočile bogastvo rastlinskih in živalskih vrst. V Sloveniji uspeva 3000 [[praprotnice|praprotnic]] in [[semenke|semenk]] ter 50.000 različnih živalskih vrst. V smislu [[biodiverziteta|biotske raznovrstnosti]] je Slovenija »vroča točka« Evrope.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last=Mršić |first=Narcis |authorlink=Narcis Mršić |year=1997 |title=Biotska raznovrstnost v Sloveniji: Slovenija - »vroča točka« Evrope. |publisher=Ministrstvo za okolje in prostor, Uprava RS za varstvo narave |location=Ljubljana |isbn=961-90179-2-7 |cobiss=66476288 |pages=}}&lt;/ref&gt; Številni so tudi živalski in rastlinski [[endemit]]i, kjer izstopa favna kraških jam s svetovno znano [[človeška ribica|človeško ribico]] (slednja je sicer [[Dinarsko gorstvo|dinarski]] endemit in ni omejena na slovensko ozemlje).

Največ slovenskega površja sestavljajo kamnine iz časa, [[Mezozoik|mezozoika]] ([[apnenec]], [[dolomit]]) in [[Kenozoik|kenozoika]], torej [[Terciar|terciarja]] ([[lapor]], [[peščenjak]], [[fliš]]) in [[Kvartar|kvartarja]] (prod, [[pesek]], [[glina]], [[konglomerat]]). Po načinu nastanka prevladujejo [[sedimentne kamnine]], predvsem apnenec.

=== Podnebje ===
[[Slika:Podnebni tipi 1970-2000.JPG|thumb|right|250px|Podnebni tipi in klimogrami izbranih naselij Slovenije]]
Slovenija ima zaradi lege v zmernih [[Geografska širina|geografskih širinah]] na prehodu Alp v [[Dinarsko gorstvo|Dinaride]] in Sredozemlja v Panonsko kotlino izrazito prehodno podnebje, ki je posledica sovplivanja morskih in celinskih zračnih gmot. Na lokalne podnebne razmere ima precejšen vpliv tudi velika reliefna pestrost in višinska razčlenjenost površja. Na slovenskem ozemlju prihaja do stika in prepletanja [[alpsko podnebje|gorskega (alpskega)]], [[Sredozemsko podnebje|sredozemskega]] in celinskega podnebja. Za vse tri podnebne tipe je značilna netipičnost, če jih primerjamo s pravim gorskim, sredozemskim ali celinskim podnebjem, s prepletanjem njihovih glavnih značilnosti, zato jim pogosto dodajamo predpono »sub« (submediteransko, subkontinentalno, submontansko podnebje) ali jih označujemo za »zmerno« (sredozemsko, gorsko, celinsko). Izrazita prehodnost podnebnih tipov otežuje podnebno členitev in določanje meja med tipi in podtipi podnebij, pa tudi poimenovanje. Na splošno se z oddaljevanjem od Alp in Visokih dinarskih planot proti vzhodu in severovzhodu Slovenije krepijo celinske podnebne značilnosti, proti jugu in jugozahodu sredozemske, z naraščanjem nadmorske višine v Alpah in Visokih dinarskih planotah pa značilnosti gorskega podnebja. 

Južno in jugozahodno od alpsko-dinarske pregrade se zaradi reliefne odprtosti proti Jadranskemu morju in Sredozemlju pojavlja zmerno sredozemsko podnebje. Tu je največ dni s soncem v Sloveniji (2.100–2.400 ur na leto) ter največ jasnih in najmanj oblačnih dni. Povprečna temperatura najhladnejšega meseca je nad 0 °C, najtoplejšega pa več kot 20 °C. Zaradi vpliva morja so v primerjavi z notranjostjo višje predvsem jesenske in zimske temperature. Padavin je od 1.000 mm ob obali do 1.700 mm v notranjosti. Največ jih običajno pade novembra ali oktobra, sekundarni višek je na prehodu pomladi v poletje (maj, junij), julija in avgusta je običajno suša. Nižje ležeči predeli ob [[Tržaški zaliv|Tržaškem zalivu]] imajo povprečne januarske temperature nad 4 °C in julijske nad 22 °C (obalni podtip zmerno sredozemskega podnebja, tudi podnebje oljke). Zaledni podtip ima nekoliko nižje temperature in več padavin. Vsi podatki so za obdobje 1971-2000.
[[Slika:ŠENTJUR PRI CELJU - panoramio.jpg|levo|sličica|[[Šentjur]] - mesto na zgornjem robu [[Kozjansko|Kozjanskega]].]]
Zmerno celinsko vlažno podnebje je značilno za večji del Slovenije. Zaradi prepletanja celinskih podnebnih značilnosti z gorskimi in sredozemskimi ter stopnjevanja celinskosti od Alp in Visokih dinarskih planot proti vzhodu in severovzhodu ločimo tri podtipe  zmerno celinskega podnebja. Za zmerno celinsko podnebje zahodne in južne Slovenije je, zaradi lege v predalpskem hribovju in na območju dinarske pregrade (zato tudi predgorsko ali predalpsko podnebje), značilna velika količina padavin (1300–2500 mm padavin na leto, 1971-2000) z viškom padavin [[jesen]]i. Zmerno celinsko podnebje osrednje Slovenije ima omiljen celinski padavinski režim z viškom padavin poleti in povprečno letno količino padavin 1000-1300 mm. Zmerno celinsko podnebje vzhodne Slovenije imata gričevnat in nižinski svet na vzhodu ter severovzhodu države, ki sta odprta proti [[Panonska nižina|Panonski kotlini]]. Temperaturni in padavinski režim sta najbolj celinska v Sloveniji. Nižine se [[Poletje|poleti]] zelo segrejejo, [[Zima|pozimi]] pa ohladijo. [[Pomlad|Spomladanske]] temperature so na ravni jesenskih ali celo nekoliko višje. Za slovenske razmere imajo te pokrajine malo padavin – od 800 do 1.000 mm letno (1971-2000), saj jih zaradi lege na zavetrni strani alpsko-dinarske pregrade dosežejo že precej izsušene zračne gmote. Kljub poletnemu padavinskemu višku so poletja v vzhodni in severovzhodni Sloveniji zaradi sorazmerno nizke količine padavin in visokih temperatur na robu sušnosti. 

Za gorsko podnebje, ki ga imajo alpske pokrajine s [[Pohorje]]m in najvišji predeli Visokih dinarskih planot, je značilno, da je povprečna temperatura najhladnejšega meseca manj kot –3 °C in najtoplejšega do zgornje gozdne meje več kot 10 °C. Gorsko podnebje v Sloveniji bi lahko označili tudi za zmerno gorsko (submontansko), saj je gorski svet manj masiven in nižji kot npr. v osrednjih Alpah, zato se ne uveljavljajo vsi višinski podnebno-vegetacijski pasovi značilni za Alpe. Manjka predvsem pravi snežni (nivalni) pas. Zgornja gozdna meja je ločnica podnebja višjega in nižjega gorskega sveta. Podnebje nižjega gorskega sveta imajo tudi nekatere gorske doline, kotline in visoko ležeče kraške kotanje, kjer so julijske temperature na ravni drugih v celinski Sloveniji, januarske pa so predvsem zaradi močnih temperaturnih obratov pod –3 °C. Za gorsko podnebje, zlasti v zahodnem delu Slovenije, je značilna najmanjša osončenost v Sloveniji (1600-1900 ur s soncem letno). Zaradi razvoja konvektivne oblačnosti so slabo osončena poletja, nasprotno pa imajo gorski vrhovi zelo sončne zime. Izstopata velika namočenost (od 1.700 do več kot 3.200 mm padavin letno; 1971-2000), ki se zmanjšuje proti vzhodu, in zmerno sredozemski padavinski režim, ki v smeri Pohorja prehaja v zmerno celinskega.

== Gospodarstvo ==
{{glavni|Gospodarstvo Slovenije}}
Slovenija je gospodarsko zelo razvita država. Je najbolj razvita [[tranzicijska država]] s staro rudarsko-industrijsko tradicijo ([[rudnik Idrija]]) in razvitimi storitvenimi dejavnostmi. [[Kmetijstvo in gozdarstvo Slovenije|Kmetijstvo]] je manjšega pomena, saj je obdelanih le 12 % površja in zaposluje le 4% prebivalstva. V turizmu so pomembna obmorska letovišča ([[Piran]], [[Portorož]], [[Izola]], [[Koper]], [[Ankaran]], [[Debeli rtič]]...), smučarska središča ([[Maribor]], [[Kranjska gora]], [[Vogel]], [[Kanin]], [[Rogla]]...) in toplice ([[Radenci]], [[Moravske Toplice]], [[Terme Čatež]], [[Terme Dobrna]], [[Lendava]], [[Maribor]], [[Ptuj]], [[Šmarješke Toplice]]...).

== Politika in uprava ==
{{glavni|Politika Slovenije}}
{{Več slik
| align = right
| direction = horizontal
| width = 
| image1 = Reuven_Rivlin_Meets_Borut_Pahor,_January_2020_(GPOHZA_1558)_(cropped).jpg
| width1 = 111
| alt1 = Borut Pahor
| caption1 = Predsednik Republike Slovenije [[Borut Pahor]]
| image2 = Robert Golob - 52114942369 (cropped).jpg
| width2 = 155
| alt2 = Robert Golob
| caption2 = Predsednik vlade Republike Slovenije [[Robert Golob]]
| total_width = 
| height 1 = 
}}
[[Vodja države]] je [[predsednik Slovenije|predsednik]], ki je izvoljen vsakih pet let. Nosilec izvršilne oblasti v Sloveniji je [[Vlada Republike Slovenije]], ki jo vodi [[predsednik vlade Slovenije|predsednik vlade]]. Poleg njega sestavljajo vlado še [[Minister|ministri]]. Predsednika vlade predlaga predsednik Republike Slovenije, z glasovanjem pa potrdi [[Državni zbor Republike Slovenije]], ki ga vodi [[predsednik Državnega zbora Republike Slovenije]].

Nepopolni dvodomni [[parlament Slovenije]] sestavljata državni zbor in [[državni svet Republike Slovenije]]. Državni zbor ima 90 sedežev, od tega po eno poslansko mesto pripada predstavnikoma [[Italijani|italijanske]] in [[Madžari|madžarske]] [[narodnostna manjšina|manjšine]]. Državni svet ima 40 sedežev, predstavljajo ga [[družba|družbene]], [[gospodarstvo|gospodarske]], strokovne in krajevno pomembne skupine. Državni svet nima funkcije drugega (zgornjega) doma parlamenta, saj mu ustava teh pristojnosti ne zagotavlja. Redne parlamentarne volitve so vsaka štiri leta, v državni svet pa vsakih pet let.

=== Upravna delitev ===
{{glavni|Upravna delitev Slovenije}}

[[Slika:Obcine Slovenija 2011 4col.svg|thumb|300px|Zemljevid [[Občine v Sloveniji|slovenskih občin]] od junija 2011 (212 občin)]]
[[Slika:Statistične_regije_Slovenije.png|thumb|300px|[[Statistične regije Slovenije]]]]
Slovenija nima regionalne ravni delitve, čeprav jo ustava predvideva. Edina oblika [[lokalna samouprava|lokalne samouprave]] so tako [[Občine v Sloveniji|občine]] z razmeroma širokimi javnimi pooblastili, katerih glavne vloge so zagotavljanje predšolske vzgoje in primarne zdravstvene oskrbe, zagotavljanje ključnih javnih služb (vključno z [[Javni prevoz|javnim prevozom]] in [[knjižnica|knjižničnimi]] storitvami) in prostorsko načrtovanje.&lt;ref name=&quot;OECD regional&quot;&gt;{{navedi knjigo| title=OECD Territorial Reviews: Slovenia 2011 |year=2011 |publisher=OECD Publishing |isbn=9789264120587}}&lt;/ref&gt; Slovenija je upravno razdeljena na 212 občin, med katerimi jih ima 11 status [[mestna občina|mestne občine]].&lt;ref name=&quot;MMC obcine&quot;&gt;{{navedi novice| url=http://www.rtvslo.si/mmc-priporoca/vlada-bi-ukinjala-obcine-obcinska-zdruzenja-pol-slovenije-bo-pokonci/310104 |title=Vlada bi ukinjala občine. Občinska združenja: Pol Slovenije bo pokonci. |work=[[MMC RTV-SLO]] |date=1.6.2013 |accessdate=30.8.2014}}&lt;/ref&gt; Po mednarodnih primerjavah je lokalna samouprava zelo razdrobljena, kar se je v letih od osamosvojitve samo stopnjevalo, kljub zakonskim omejitvam ustanavljanja občin.&lt;ref name=&quot;OECD regional&quot;/&gt; Občasnim vladnim predlogom o zmanjševanju števila občin navkljub se to še ni zgodilo in več kot polovica slovenskih občin ima zdaj manj kot 5000 prebivalcev.&lt;ref name=&quot;MMC obcine&quot;/&gt;

Poleg različnih neformalnih delitev na [[Pokrajine v Sloveniji|pokrajine]] obstaja [[Statistične regije Slovenije|12 statističnih regij]] po standardni shemi klasifikacije statističnih teritorialnih enot v Evropski Uniji (NUTS-3):&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=http://www.stat.si/tema_splosno_upravno_nuts.asp |title=Klasifikacija statističnih teritorialnih enot v Evropski Uniji – NUTS |publisher=Statistični urad RS |accessdate=30.8.2014}}&lt;/ref&gt;

# [[Pomurska regija]]
# [[Podravska regija]]
# [[Koroška regija]]
# [[Savinjska regija]]
# [[Zasavska regija]]
# [[Posavska regija]]
# [[Jugovzhodna Slovenija]]
# [[Osrednjeslovenska regija]]
# [[Gorenjska regija]]
# [[Primorsko-notranjska regija]]
# [[Goriška regija]]
# [[Obalno-kraška regija]]

Statistične regije, ki so združene v dve kohezijski regiji – [[Zahodna Slovenija|Zahodna]] in [[Vzhodna Slovenija]] (NUTS-2), nimajo administrativne funkcije. Tudi kohezijski regiji obstajata zgolj v namen uveljavljanja [[Kohezijska politika EU v Sloveniji|evropske regionalne politike]].&lt;ref name=&quot;OECD regional&quot;/&gt;

== Demografija ==
{{Glavni|Demografija Slovenije}}{{bar box
|width = 300px
|float = right
|title = Etnične skupine v Sloveniji&lt;br/&gt;(leta 2002)
|titlebar = #ddd
|bars =
{{bar percent|Slovenci|teal|83.06}}
{{bar percent|Srbi|teal|1.98}}
{{bar percent|Hrvati|teal|1.81}}
{{bar percent|Bošnjaki|teal|1.10}}
{{bar percent|ostali|teal|4.85}}
{{bar percent|neznano|gray|8.9}}
|caption =
}}
Po podatkih popisa prebivalstva leta 2002 je bilo med prebivalci Republike Slovenije 83,06 % Slovencev, od drugih [[Etnična skupina|etničnih skupin]] pa je bilo več kot 1 % še [[Srbi|Srbov]], [[Hrvati|Hrvatov]] in [[Bošnjaki|Bošnjakov]].&lt;ref&gt;Dolenc D. s sod. [http://www.stat.si/Popis2002/gradivo/si-92.pdf Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj, Slovenija, 31. marca 2002] (PDF). Statistični urad Republike Slovenije.&lt;/ref&gt; [[Avstrijci]], [[Čehi]], [[Nemci]], [[Poljaki]] in [[Rusi]] so predstavljali manj kot 0,1 % prebivalstva; pri 8,90 % populacije pa je bil podatek neznan ali pa niso želeli odgovoriti.

Pričakovana [[življenjska doba]] je bila leta 2005 74 let za [[moški|moške]] in 82 za [[ženska|ženske]].

Za državo je značilna razpršena poselitev z množico majhnih naselij in razmeroma nizko gostoto prebivalstva, s približno 103 prebivalci na [[kvadratni kilometer|km²]] je med redkeje naseljenimi evropskimi državami.&lt;ref name=&quot;poselitevStat&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.stat.si/obcine/sl/Theme/Index/PrebivalstvoGostota |title=Kako je država poseljena? |publisher=Statistični urad Republike Slovenije |accessdate=2022-02-12}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;SOER&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.arso.gov.si/soer/povr%c5%a1je.html |title=Površje |work=Poročilo o stanju okolja v Evropi 2010 - prispevki Slovenije |publisher=Agencija RS za okolje |accessdate=2022-02-12}}&lt;/ref&gt; Pri tem je poselitev skoncentrirana v ravnih nižinskih predelih, deli države z bolj razgibanim površjem pa so redko naseljeni; tako ima najgosteje naseljena občina, [[Mestna občina Ljubljana]] v [[Ljubljanska kotlina|Ljubljanski kotlini]], več kot 1000 prebivalcev na km², najredkeje naseljene občine v goratem svetu severozahodne in severne Slovenije pa 10 prebivalcev na km² ali manj.&lt;ref name=&quot;poselitevStat&quot;/&gt; Tako na 20 % površja države živi 60 % vsega prebivalstva, celokupno pa skoraj natanko polovica v urbanih in polovica v ruralnih območjih.&lt;ref name=&quot;SOER&quot;/&gt;

[[Uradni jezik]] je [[slovenščina]]. Na območjih občin, v katerih živita italijanska ali madžarska narodna skupnost (ob [[Državna meja|meji]] z [[Italija|Italijo]] in [[Madžarska|Madžarsko]]), je uradni jezik tudi [[italijanščina]] oz. [[madžarščina]]. [[Kočevarščina|Kočevarščino]], nekoč prevladujoči jezik oziroma [[nemščina|nemško]] narečje na Kočevskem, govori le še malo ljudi, zaradi česar ga [[UNESCO]] opredeljuje kot »kritično ogrožen jezik« (''critically endangered language'').&lt;ref name=&quot;norwaysi-sl&quot;&gt;[http://www.norway.si/News_and_events/Slovensko/Kultura/granish/ Norway.si: Kočevarščina – jezik manjšine v Sloveniji]&lt;/ref&gt;

=== Naselja ===
{{Glej tudi|Seznam naselij v Sloveniji|Seznam mest v Sloveniji}}
Struktura naselij v Sloveniji je izrazito neenakomerna, z nekaj večjimi urbanimi središči in množico majhnih naselij. V zadnjih desetletjih se povečuje razpršena gradnja na obrobjih naselij, občutno se večajo tudi naselja v okolici največjih mest in ob obalnem pasu, kar predstavlja pomemben vidik obremenjevanja okolja.&lt;ref name=&quot;SOER&quot;/&gt; V začetku leta 2019 je državni Register prostorskih enot beležil 6035 samostojnih naselij.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.stat.si/StatWeb/news/Index/7910 |title=12 statističnih regij, 212 občin, 6.035 naselij |publisher=Statistični urad Republike Slovenije |date=2019-01-24 |accessdate=2022-02-12}}&lt;/ref&gt; [[Mesto|Mesta]] so po evropskih merilih majhna do srednje velika; uradno ima ta status 69 naselij, pri čemer pa sta po kriterijih evropskega statističnega urada v državi le dve pravi mesti, [[Ljubljana]] kot srednje veliko in [[Maribor]] kot majhno mesto.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.gov.si/teme/mesta-in-urbana-obmocja-v-sloveniji/ |title=
Mesta in urbana območja v Sloveniji |publisher=Ministrstvo RS za okolje in prostor |date=2021-10-08 |accessdate=2022-02-12}}&lt;/ref&gt;

{| class=&quot;navbox&quot; style=&quot;width: 97%&quot;
!colspan=&quot;10&quot; style=&quot;padding:0.3em 0; line-height:1.4em; &quot;| Največja mesta v Sloveniji po številu prebivalcev
|-
! #
! Ime mesta
! Regija
! Št. prebivalcev
! 
 
|-
| align=center style=&quot;background:#f0f0f0;&quot; | 1 ||align=left | '''[[Ljubljana]]''' || align=&quot;left&quot; | Osrednjeslovenska || 258.873
| rowspan=11 style=&quot;text-align: center&quot; | [[Slika:View of Celje (28189851435) (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|135x135_pik]]&lt;br /&gt;[[Celje]]&lt;br /&gt;
[[File:Kranj 19.jpg|border|135px|Kranj]]&lt;br /&gt;[[Kranj]]
|-
| align=center style=&quot;background:#f0f0f0;&quot; | 2 ||align=left | '''[[Maribor]]''' || align=&quot;left&quot; | Podravska ||  94.809
|-
| align=&quot;center&quot; style=&quot;background:#f0f0f0;&quot; | 3 || align=&quot;left&quot; | '''[[Kranj]]'''|| align=&quot;left&quot; | Gorenjska || 37.941
|-
| align=&quot;center&quot; style=&quot;background:#f0f0f0;&quot; | 4 || align=&quot;left&quot; | '''[[Celje]]'''|| align=&quot;left&quot; | Savinjska || 37.872
|-
| align=center style=&quot;background:#f0f0f0;&quot; | 5 ||align=left | '''[[Velenje]]''' || align=&quot;left&quot; | Savinjska || 25.456
|-
| align=center style=&quot;background:#f0f0f0;&quot; | 6 ||align=left | '''[[Koper|Koper/Capodistria]]''' || align=&quot;left&quot; | Obalno-kraška || 24.996
|-
| align=center style=&quot;background:#f0f0f0;&quot; | 7 ||align=left | '''[[Novo mesto]]''' || align=&quot;left&quot; | Jugovzhodna Slovenija || 23.415
|-
| align=center style=&quot;background:#f0f0f0;&quot; | 8 ||align=left | '''[[Ptuj]]''' || align=&quot;left&quot; | Podravska || 18.164
|-
| align=center style=&quot;background:#f0f0f0;&quot; | 9 ||align=left | '''[[Trbovlje]]''' || align=&quot;left&quot; | Zasavska || 14.977
|-
| align=center style=&quot;background:#f0f0f0;&quot; | 10 ||align=left | '''[[Kamnik]]''' || align=&quot;left&quot; | Osrednjeslovenska || 13.608
|-
|}

== Kultura ==
{{glavni|Kultura Slovenije}}
=== Književnost ===
{{glavni|Slovenska književnost}}
{{Več slik
 | align     = right
 | direction = horizontal
 | width     = 
 | image1    = Primoz-Trubar.jpg
 | width1    = 120
 | alt1      = Primož Trubar
 | caption1  = [[Primož Trubar]]
 | image2    = Valentin Vodnik 1879 Eigner.png
 | width2    = 150
 | alt2      = Valentin Vodnik
 | caption2  = [[Valentin Vodnik]]
 | image3    = Prešern-Goldenstein.jpg
 | width3    = 125
 | alt3      = Valentin Vodnik
 | caption3  = [[France Prešeren]] 
}}
Najstarejši še danes ohranjeni zapis v [[Slovenščina|slovenščini]] in v kateremkoli [[Slovanski jeziki|slovanskem jeziku]] so [[brižinski spomeniki]], nastali okoli leta 1000. 

Leta 1550 je [[Primož Trubar]] na Nemškem izdelal prvi slovenski knjigi [[Katekizem]] in [[Abecednik]]. Slovenski jezik je bil tako prvič zapisan v knjigi. Leta 1584 je [[Jurij Dalmatin]] prevedel v slovenščino tudi biblijo, [[Adam Bohorič]] pa je napisal prvo slovnico slovenskega jezika.

Na začetku 19. stoletja je prvo slovnico v slovenščini napisal pesnik [[Valentin Vodnik]]; ta je izdajal tudi prvi slovenski časopis [[Lublanske novice]]. Jezik tega obdobja je leta 1809 opisal tudi [[Jernej Kopitar]]. Sredi 19. stoletja so Slovenci začeli pisati v gajici (Prešernove Poezije so leta 1847 izšle v gajici), spremenile pa so se tudi nekatere oblike besed. Sredi sedemdesetih je [[Stanislav Škrabec]] postavil še pravila knjižne izreke, ki so v veljavi še danes. Konec 19. stoletja je izšel nemško-slovenski slovar Maksa Pleteršnika, leta 1899 pa še ''[[Slovenski pravopis]]''.

=== Odrska umetnost ===
==== Operne in baletne hiše ====
{{glavni|Slovenska opera}}
Opera se začne na slovenskem področju uveljavljati v drugi polovici 18. stoletja. Za prvo slovensko opero velja opera [[Belin (opera)|''Belin'']] skladatelja Jakoba Zupana in libretista [[Anton Feliks Dev|Feliksa Deva]]. Prva slovenska operna hiša je bila zgrajena kot Deželno gledališče, leta 1882 v Ljubljani. Sprva sta v stavbi delovala tako slovenski kot nemški ansambel. Slednji se je čez leta preselil v lastno stavbo, v današnjo SNG Dramo Ljubljana. Še ena od dveh opernih hiš deluje v Mariboru. Danes [[Slovensko narodno gledališče Opera in balet Ljubljana|SNG Opera in balet Ljubljana]] združuje tako operni kot baletni ansambel. [[Slovensko narodno gledališče Maribor]], s sektorjem Opera in balet deluje od leta 1919.
{{gallery
|FILE:Ljubljanska_Opera_2.jpg|Pročelje ljubljanske Opere.
|FILE:SNG_Maribor_-_Slovene_National_Theatre_Maribor.jpg|Stavba [[SNG Maribor]]}}

==== Dramska umetnost ====
{{glavni|Seznam slovenskih gledališč}}

Prva gledališka organizacija na Slovenskem je bila Dramatično društvo.{{cn}} Delovalo je med letoma 1867 in 1920, prizadevalo pa si je za profesionalizacijo slovenskega gledališča. Naslednik društva je SNG Drama Ljubljana, ki v deluje stavbi ljubljanske drame. Leta 1919 je bilo v Mariboru ustanovljeno [[Slovensko narodno gledališče Maribor]], katere sektor je tudi Drama. V Sloveniji sicer deluje šest profesionalnih dramskih gledališč, to so poleg ljubljanske in mariborske Drame še [[Slovensko ljudsko gledališče Celje]], [[Mestno gledališče ljubljansko|Mestno gledališče Ljubljansko]], [[Prešernovo gledališče Kranj]], [[Slovensko mladinsko gledališče]], [[SNG Nova Gorica|Slovensko narodno gledališče Nova Gorica]] ter [[Gledališče Koper|Gledališče Koper]]. Še eno slovensko profesionalno gledališče deluje v zamejstvu, to je [[Slovensko stalno gledališče, Trst|Slovensko stalno gledališče Trst]]. Osrednji gledališki dogodek v Sloveniji je [[Borštnikovo srečanje|Festival Borštnikovo srečanje]], ki vsako leto oktobra poteka v Mariboru. 

Na področju dramskega ustvarjanja v Sloveniji izobražujejo tri umetniške gimnazije (Ljubljana, Nova Gorica, Ljutomer) ter [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|Akademija za gledališče, radio, film in televizijo]], ki je članica [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]].

Močno je razvejana tudi amatersko gledališko ustvarjanje.
{{gallery
|Slika:Lublana_143.jpg|Ljubljanska drama
|Slika:SLG_Celje_(Slovensko_ljudsko_gledališče_Celje.jpg|Stavba Slovenskega ljudskega gledališča Celje
|Slika:FestivalnaDvorana-Ljubljana,_maja_2006.JPG|[[Slovensko mladinsko gledališče]]
}}

==== Lutkovna gledališča ====
Slovenija razpolaga z dvema profesionalnima lutkovnima gledališčema; to sta [[Lutkovno gledališče Ljubljana]] in [[Lutkovno gledališče Maribor]].{{gallery
|Slika:Laibach_(14078926484).jpg|LG Ljubljana
|Slika:Minorite_Monastery_of_Maribor_24.JPG|LG Maribor}}

=== Prazniki in dela prosti dnevi ===
{{glavni|Državni prazniki v Sloveniji}}
''Zakon o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji'' določa naslednje praznike in dela proste dneve:&lt;ref&gt;[http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2005112&amp;stevilka=4916 Zakon o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji]. (Uradni list RS/I, št. 26-1091/1991)&lt;/ref&gt;

[[Slika:Day of the Dead at Žale 2012.jpg|thumb|right|250px|[[Žale, Ljubljana|Ljubljanske Žale]] ob [[dan spomina na mrtve|dnevu spomina na mrtve]] leta 2012]]
; Prazniki
* [[1. januar|1. in 2. januar]] – ''[[novo leto]]''
* [[8. februar]] – ''[[Prešernov dan]], [[slovenski kulturni praznik]]''
* [[27. april]] – ''[[dan upora proti okupatorju]]''
* [[1. maj|1.]] in [[2. maj]] – ''[[praznik dela]]''
* [[25. junij]] – ''[[dan državnosti]]''
* [[17. avgust]] – ''[[združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom po prvi svetovni vojni]]'' (ni dela prost dan)
* [[15. september]] – ''[[dan vrnitve Primorske k matični domovini]]'' (ni dela prost dan)
* [[23. september]] - ''[[dan slovenskega športa]]'' (ni dela prost dan)
* [[25. oktober]] - ''[[dan suverenosti]]'' (ni dela prost dan)
* [[1. november]] – ''[[dan spomina na mrtve]]''
* [[23. november]] – ''[[dan Rudolfa Maistra]]'' (ni dela prost dan)
* [[26. december]] – ''[[dan samostojnosti in enotnosti]]''

; Dela prosti dnevi

* [[nedelja]] po prvem pomladanskem ščipu – ''[[velikonočna nedelja]] in [[velikonočni ponedeljek|ponedeljek]], [[velika noč]]''
* ''binkoštna nedelja, [[binkošti]]'' (nedelja 49 dni po veliki noči)
* [[15. avgust]] – ''[[Marijino vnebovzetje]]''
* [[31. oktober]] – ''[[dan reformacije]]''
* [[25. december]] – ''[[božič]]''

== Viri ==
{{opombe|2}}

== Glej tudi ==
* [[Zgodovina Slovenije]]
* [[slovenska književnost]]
* [[Slovenska vojska]]
* [[Slovenska osamosvojitvena vojna]]
* [[zavarovana območja Slovenije]]

== Zunanje povezave ==
{{zbirka in kategorija|Slovenija|Slovenia}}
{{Wikipotovanje|Slovenia}}
{{Wikislovar}}
* [http://www.slovenia.info Uradni slovenski turistični portal Slovenia.info]
* [http://www.vlada.si/si/o_sloveniji/ Vlada Republike Slovenije - predstavitev Slovenije]
* [http://www.dvajset.si/ 20 let samostojnosti Republike Slovenije]
* [http://zemljevid.najdi.si/ Interaktivni zemljevid Slovenije]
* [http://www.islovenija.si/ GIS portal Slovenije]
* [http://www.dedi.si/ DEDI]
* [http://eventregistry.org/concept/Slovenia Spremljanje globalnih novic o Sloveniji v živo]

{{Slovenija}}
{{Evropa}}
{{OVSE}}
{{Članice EU in kandidatke}}
{{NATO}}

[[Kategorija:Liberalne demokracije]]
[[Kategorija:Evropske države]]
[[Kategorija:Ustanovitve leta 1991]]
[[Kategorija:Slovenija| ]]
[[Kategorija:Statistične regije NUTS 1]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>jd45s4m4pxodlxmly8bleoplalqzb6z</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>1980</title>
    <ns>0</ns>
    <id>615</id>
    <revision>
      <id>5726889</id>
      <parentid>5710888</parentid>
      <timestamp>2022-08-03T07:07:59Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Dogodki */ np</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9012" xml:space="preserve">{{leto|1980|20}}

'''1980''' ('''[[Rimske številke|MCMLXXX]]''') je bilo [[prestopno leto]], ki se je po [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]] začelo na [[torek]].

== Dogodki ==
[[Slika:MSH80_eruption_mount_st_helens_05-18-80-dramatic-edit.jpg|thumb|Izbruh ognjenika Sveta Helena 18. maja 1980]]
* [[26. januar]] - [[Izrael]] in [[Egipt]] vzpostavita [[diplomacija|diplomatske]] odnose.
* [[13. februar]] - pričetek [[Zimske olimpijske igre 1980|13. zimskih olimpijskih iger]] v [[Lake Placid]]u ([[New York (zvezna država)|New York]]).
* [[1. marec]] - sonda [[Voyager 1]] potrdi obstoj [[Saturn]]ove lune [[Janus (luna)|Janus]].
* [[27. marec]] - naftna ploščad [[Alexander L. Kielland (ploščad)|Alexander L. Kielland]] se prevrne v [[Severno morje|Severnem morju]], umre 123 od 212 članov posadke.
* [[18. april]] - [[Zimbabve]] se osamosvoji od [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenega kraljestva]], ministrski predsednik postane [[Robert Mugabe]].
* [[8. maj]] - več kot 140 državnih delegacij se udeleži [[Smrt in pogreb Josipa Broza - Tita|pogreba]] jugoslovanskega predsednika [[Josip Broz - Tito|Josipa Broza - Tita]] v [[Beograd]]u.
* [[18. maj]] - izbruhne [[Sveta Helena (ognjenik)|Sveta Helena]] in povzroči smrt 57 ljudi ter 3 milijarde dolarjev škode.
* [[22. maj]] - izide ''[[Pac-Man]]'', najbolj prodajana [[videoigra]] vseh časov.
* [[1. junij]] -  v [[Trbovlje|Trbovljah]] je ustanovljena [[Slovenija|slovenska]] skupina [[Laibach]].
* [[29. junij]] - [[Vigdís Finnbogadóttir]] je izvoljena za predsednico [[Islandija|Islandije]], s čimer postane prva demokratično izbrana [[vodja države]] ženskega spola na svetu.
* [[9. julij]] - [[Papež Janez Pavel II.]] obišče [[Brazilija|Brazilijo]]. Množica, ki ga pride pozdravit, do smrti potepta 7 ljudi.
* [[19. julij]] - pričetek [[Poletne olimpijske igre 1980|poletnih olimpijskih iger]] v [[Moskva|Moskvi]].
* [[30. julij]] - [[Vanuatu]] postane samostojna država.
* [[31. avgust]] - po več tednih delavskih protestov v [[Gdansk]]u pod vodstvom [[Lech Wałęsa|Lecha Wałęse]] je podpisan socialni sporazum z oblastmi, ki predpostavlja tudi ustanovitev neodvisnega sindikata.
* [[5. september]] - v [[Švica|Švici]] je odprt [[cestni predor Gotthard]], takrat najdaljši cestni predor na svetu.
* [[17. september]] - na [[Poljska|Poljskem]] je ustanovljen sindikat [[Solidarność]], prva neodvisna organizacija te vrste v [[vzhodni blok|vzhodnem bloku]].
* [[22. september]] - pričetek [[iransko-iraška vojna|iransko-iraške vojne]].
* [[4. november]] - [[Ronald Reagan]] na ameriških predsedniških volitvah z veliko prednostjo premaga [[Jimmy Carter|Jimmyja Carterja]].
* [[23. november]] - [[Potres v Irpiniji (1980)|močan potres]] opustoši regijo [[Irpinia]] v južni [[Italija|Italiji]].

== Svetovna populacija ==
{|class=&quot;wikitable&quot;
!colspan=&quot;7&quot;|[[Svetovna populacija]]
|-
!
!1980
!colspan=&quot;2&quot;|[[1975]]
!colspan=&quot;2&quot;|[[1985]]
|-
![[Slika:Globe.svg|50px|Svet]] &amp;nbsp; [[Zemlja|Svet]]
|align=&quot;right&quot;|'''4.434.682.000'''
|align=&quot;right&quot;|4.068.109.000
|align=&quot;right&quot;|{{rast}} 366.573.000
|align=&quot;right&quot;|4.830.979.000
|align=&quot;right&quot;|{{rast}} 396.297.000
|-
![[Slika:Africa satellite orthographic.jpg|50px|Afrika]] &amp;nbsp; [[Afrika]]
|align=&quot;right&quot;|'''469.618.000'''
|align=&quot;right&quot;|408.160.000
|align=&quot;right&quot;|{{rast}} 61.458.000
|align=&quot;right&quot;|541.814.000
|align=&quot;right&quot;|{{rast}} 72.196.000
|-
![[Slika:Two-point-equidistant-asia.jpg|50px|Azija]] &amp;nbsp;&amp;nbsp; [[Azija]]
|align=&quot;right&quot;|'''2.632.335.000'''
|align=&quot;right&quot;|2.397.512.000
|align=&quot;right&quot;|{{rast}} 234.823.000
|align=&quot;right&quot;|2.887.552.000
|align=&quot;right&quot;|{{rast}} 255.217.000
|-
![[Slika:Europe satellite orthographic.jpg|50px|Evropa]] [[Evropa]]
|align=&quot;right&quot;|'''692.431.000'''
|align=&quot;right&quot;|675.542.000
|align=&quot;right&quot;|{{rast}} 16.889.000
|align=&quot;right&quot;|706.009.000
|align=&quot;right&quot;|{{rast}} 13.578.000
|-
|
{| style=&quot;background: #EEEEEE;&quot;
|style=&quot;border: 0px;&quot;|[[Slika:Latin America terrain.jpg|50px|Latinska Amerika]]
!style=&quot;border: 0px;&quot;|[[Južna Amerika]] &amp; [[Karibsko otočje|Karibi]]
|}
|align=&quot;right&quot;|'''361.401.000'''
|align=&quot;right&quot;|321.906.000
|align=&quot;right&quot;|{{rast}} 39.495.000
|align=&quot;right&quot;|401.469.000
|align=&quot;right&quot;|{{rast}} 40.068.000
|-
|
{| style=&quot;background: #EEEEEE;&quot;
|style=&quot;border: 0px;&quot;|[[Slika:LocationWHNorthernAmerica.png|50px|Severna Amerika]]
!style=&quot;border: 0px;&quot;|[[Severna Amerika]]
|}
|align=&quot;right&quot;|'''256.068.000'''
|align=&quot;right&quot;|243.425.000
|align=&quot;right&quot;|{{rast}} 12.643.000
|align=&quot;right&quot;|269.456.000
|align=&quot;right&quot;|{{rast}} 13.388.000
|-
![[Slika:Oceania.jpg|50px|Oceanija]] [[Oceanija]]
|align=&quot;right&quot;|'''22.828.000'''
|align=&quot;right&quot;|21.564.000
|align=&quot;right&quot;|{{rast}} 1.264.000
|align=&quot;right&quot;|24.678.000
|align=&quot;right&quot;|{{rast}} 1.850.000
|}

== Rojstva ==
[[Slika:Christina_Aguilera_(at_premiere_of_&quot;To_John_With_Love&quot;,_September_2010).jpg|thumb|120px|Christina Aguilera]]
[[Slika:Gisele Bundchen2.jpg|thumb|120px|Gisele Bundchen]]
* [[9. januar]] - [[Uroš Zorman]], slovenski rokometaš
* [[13. januar]] - [[Wolfgang Loitzl]], avstrijski smučarski skakalec
* [[19. januar]] - [[Matic Osovnikar]], slovenski atlet
* [[12. februar]] - [[Juan Carlos Ferrero]], španski tenisač
* [[28. februar]] - [[Sigurd Pettersen]], norveški smučarski skakalec
* [[21. marec]] - [[Ronaldinho]], brazilski nogometaš
* [[12. april]] - [[Erik Mongrain]], kanadski kitarist in skladatelj
* [[17. april]] - [[Matej Avbelj]], slovenski pravnik
* [[6. maj]] - [[Brooke Bennett]], ameriška plavalka
*[[18. junij]] - [[Peter Oset]], slovenski glasbenik, član Modrijanov
*[[13. julij]] - [[Milan Golob (režiser)|Milan Golob]], slovenski gledališki režiser
* [[18. julij]] - [[Kristen Bell]], ameriška igralka
* [[19. julij]] - [[Urška Arlič Gololičič]], slovenska operna pevka - sopranistka
* [[20. julij]] – [[Gisele Bundchen]]
* [[26. julij]] - [[Jacinda Ardern]], novozelandska političarka
*[[2. september]] - [[Boštjan Udovič]], slovenski politolog in ekonomist
* [[8. oktober]] - [[Marko Samec]], slovenski pesnik
* [[15. oktober]] - [[Tom Boonen]], belgijski kolesar
*[[7. december]] - [[Dan Bilzerian]], ameriški igralec, poslovnež in ljubiteljski pokeraš
*[[15. december]] - [[Annalena Baerbock]], nemška političarka
* [[18. december]] - [[Christina Aguilera]], ameriška pevka

== Smrti ==
[[Slika:Josip_Broz_Tito_1971.png|thumb|190x190px|Josip Broz Tito]]
[[slika:JohnLennonpeace.jpg|thumb|150px|John Lennon]]
* [[26. januar]] - [[Lavo Čermelj]], slovenski fizik in publicist (* [[1889]])
* [[28. januar]] - [[Ciril Kosmač]], slovenski pisatelj (* [[1910]])
* [[13. februar]] - [[Marian Rejewski]], poljski matematik, kriptolog (* [[1905]])
* [[18. marec]] - [[Erich Fromm]], nemško-ameriški psiholog in filozof (* [[1900]])
* [[23. marec]] - [[Jacob Miller]], jamajški pevec reggaeja, glasbenik (* [[1952]])
* [[25. marec]] - [[Roland Barthes]], francoski kritik, esejist, filozof in semiotik (* [[1915]])
* [[3. april]] - sir [[Edward Crisp Bullard]], angleški geofizik (* [[1907]])
* [[15. april]] - [[Jean-Paul Sartre]], francoski filozof, dramatik, scenarist, pisatelj in literarni kritik (* [[1905]])
* [[29. april]] - [[Alfred Hitchcock]], britanski filmski režiser (* [[1899]])
* [[4. maj]] - [[Josip Broz Tito]], predsednik SFRJ (* [[1892]])
* [[7. junij]] - [[Henry Miller]], ameriški pisatelj in slikar (* [[1891]])
* [[18. junij]] - [[Kazimierz Kuratowski]], poljski matematik (* [[1896]])
* [[25. julij]] - [[Vladimir Semjonovič Visocki]], ruski pevec, pesnik, igralec in pisatelj (* [[1938]])
* [[27. julij]] - [[Mohamed Reza Pahlavi]], iranski šah (* [[1919]])
* [[31. julij]] - [[Ernst Pascual Jordan]], nemški fizik in matematik (* [[1902]])
* [[4. avgust]] - [[Joseph Ashbrook]], ameriški astronom (* [[1918]])
* [[16. september]] - [[Jean Piaget]], švicarski psiholog (* [[1896]])
* [[17. september]] - [[Anastasio Somoza Debayle]], nikaragovski diktator (* [[1925]])
* [[25. september]] - [[John Bonham]], angleški bobnar (* [[1948]])
* [[7. november]] - [[Steve McQueen]], ameriški filmski igralec (* [[1930]])
* [[14. november]] - [[Maksim Gaspari]], slovenski slikar (* [[1883]])
* [[8. december]] - 
** [[Ignac Koprivec]], slovenski pistelj, novinar in urednik (* [[1907]])
** [[John Lennon]], angleški pevec, tekstopisec in kitarist (* [[1940]])
* [[31. december]] - [[Herbert Marshall McLuhan]], kanadski literarni kritik, medijski teoretik in filozof (* [[1911]])

== Nobelove nagrade ==
* [[Nobelova nagrada za fiziko|Fizika]] - [[James Watson Cronin]], [[Val Logsdon Fitch]]
* [[Nobelova nagrada za kemijo|Kemija]] - [[Paul Berg]], [[Walter Gilbert]], [[Frederick Sanger]]
* [[Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino|Fiziologija ali medicina]] - [[Baruj Benacerraf]], [[Jean Dausset]], [[George D. Snell]]
* [[Nobelova nagrada za književnost|Književnost]] - [[Czesław Miłosz]]
* [[Nobelova nagrada za mir|Mir]] - [[Adolfo Pérez Esquivel]]

{{Zbirka}}

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Leto 1980|*]]</text>
      <sha1>ogbjb2rhw1qlgr21nstgbj0zxegfm46</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>1943</title>
    <ns>0</ns>
    <id>748</id>
    <revision>
      <id>5726850</id>
      <parentid>5456606</parentid>
      <timestamp>2022-08-03T02:41:35Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Radek</username>
        <id>89714</id>
      </contributor>
      <minor />
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="12490" xml:space="preserve">{{leto|1940|20}}
'''1943''' ('''[[Rimske številke|MCMXLIII]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]] začelo na [[petek]].

== Dogodki ==
=== Januar ===
* [[1. januar]] - začetek [[Sovjetska zveza|sovjetske]] [[ofenziva|ofenzive]] na [[obala|obali]] [[Črno morje|Črnega morja]]
* [[14. januar]] - začetek [[konferenca v Casablanci|konference v Casablanci]]
* [[23. januar]] - [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|britanske]] [[vojaška enota|enote]] vkorakajo v [[Tripoli]]
* [[24. januar]] - konec [[konferenca v Casablanci|konference v Casablanci]]
* [[28. januar]] - civilna mobilizacija v [[Tretji rajh|Tretjem rajhu]]
* [[30. januar]] - [[Vichyjska Francija]] ustanovi [[Milica (Vichy)|milico]]

=== Februar ===
* [[1. februar]] - [[Sovjetska zveza|sovjetska]] [[ofenziva]] na [[Azovsko morje|Azovskem morju]] in v [[Ukrajina|Ukrajini]]
* [[2. februar]] - [[kapitulacija]] [[sile osi|sil osi]] v [[Stalingrad]]u
* [[8. februar]] - [[Rdeča armada]] osvobodi [[Kursk]]
* [[9. februar]] - [[japonska]] [[vojska]] zapusti [[Guadalcanal]]
* [[12. februar]] - [[Ferhat Abbas]] objavi [[Manifest alžirskega ljudstva]]
* [[14. februar]] - [[Rdeča armada]] osvobodi [[Rostov]] in [[Vorošilovgrad]]
* [[16. februar]] -
** [[Vichyska Francija]] začne mobilizacijo več letnikov v [[Service du travail obligatoire|Službo obveznega dela]]
** [[Rdeča armada]] osvobodi [[Harkov]]
* [[28. februar]] - [[norvežani|norveški]] pripadniki [[SOE]] in [[norveško odporniško gibanje]] uspešno napadejo [[tovarna|tovarno]] [[težka voda|težke vode]] v [[Vemork]]u

=== Marec ===
* [[1. marec]]:
** - začetek [[avstralija|avstralsko]]-[[Združene države Amerike|ameriškega]] [[vojno letalstvo|letalskega]] napada na [[japonska|japonski]] [[ladijski konvoj]] v [[Bismarckovo morje|Bismarckovem morju]]
** - v [[Moskva|Moskvi]] je ustanovljena [[Zveza poljskih patriotov]]
* [[8. marec]] - [[italija|Italjanski]] okupator izprazni vas [[Erzelj]]
* [[14. marec]] - [[Japonska]] vrne [[Kitajska|Kitajski]] zasežena ozemlja
* [[15. marec]] - [[Rdeča armada]] zapusti [[Harkov]]
* [[18. marec]] - [[Gvajana]] se pridruži [[Svobodna Francija|Svobodni Franciji]]
* [[20. marec]] - [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|britanska]] [[ofenziva]] v [[Tunizija|Tuniziji]]

=== April ===
* [[13. april]] - [[Tretji rajh]] sporoči najdbo grobišča [[poljska|poljskih]] [[častnik]]ov v [[Katin]]u
* [[19. april]] - začetek [[vstaja v varšavskem getu|vstaje v varšavskem getu]]
* [[25. april]] - [[Sovjetska zveza|ZSSR]] in [[poljska]] [[vlada]] v [[London]]u pretrgata diplomatske stike

=== Maj ===
* [[6. maj]] - začetek zadnje [[zavezniki|zavezniške]] [[ofenziva|ofenzive]] v [[Severna Afrika|Severni Afriki]]
* [[7. maj]] - [[zavezniki]] osvobodijo [[Tunis]] in [[Bizerta|Bizerto]]
* [[12. maj]] - začetek [[konferenca Trident|konference Trident]] v [[Washington, D.C.|Washingtonu]]
* [[13. maj]] - [[kapitulacija]] zadnjih [[vojaška enota|vojaških enot]] [[sile osi|sil osi]]
* [[15. maj]] - razpustitev [[Kominterna|Kominterne]]
* [[16. maj]] - zadušena [[vstaja v varšavskem getu]]
* [[18. maj]] -
** konferenca v [[Hot Springs]]u
** ustanovljena [[Uprava združenih narodov za pomoč in obnovo]]
* [[27. maj]] - ustanovljen [[CNR]]

=== Junij ===
* [[3. junij]] - združitev [[Francoski imperialni svet|Francoskega imperialnega sveta]] in [[Francoski državni svet|Francoskega državnega sveta]] ter ustanovitev [[CFLN]]
* [[10. junij]] - začetek [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|britanskega]] osvobajanja [[otok]]ov [[Pantelleria]], [[Linos]] in [[Lampedusa]]
* [[21. junij]] - aretacija [[Jean Moulin|Jeana Moulina]]
* [[23. junij]] - v [[Alžirija|Alžiriji]] razveljavljen odlok o razpustitvi [[komunistična partija|KP]]

=== Julij ===
* [[10. julij]] - [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|britansko]]-[[Združene države Amerike|ameriško]] izkrcanje na [[Sicilija|Sicilijo]] ([[Zavezniška invazija na Sicilijo]])
* [[12. julij]] - ustanovljen [[Nacionalni komite svobodne Nemčije]]
* [[14. julij]] - [[francija|francoski]] [[Antili]] se pridružijo [[Svobodna Francija|Svobodni Franciji]]
* [[15. julij]] - začetek bitke za [[Orel, Rusija|Orel]]
* [[17. julij]] - prvo [[vojno letalstvo|letalsko]] bombardiranje [[Rim]]a
* [[24. julij]] -
** [[veliki fašistični svet]] izreče nezaupnico [[Benito Mussolini|Benitu Mussoliniju]]
** zavezniška letala bombardirajo [[Hamburg]], napad zahteva okoli 30.000 žrtev
* [[25. julij]] - [[maršal]] [[Pietro Badoglio]] imenovan za [[italija]]nskega [[predsednik vlade|predsednika vlade]]

=== Avgust ===
* [[1. avgust]] - [[Burma]] razglasi neodvisnost pod [[japonska|japonsko]] nadvlado
* [[2. avgust]] - osamosvojitev [[Libanon]]a
* [[4. avgust]] - [[Rdeča armada]] osvobodi [[Orel, Rusija|Orel]]
* [[5. avgust]] - [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|britanska]] [[vojska]] zavzame [[Catania|Catanio]]
* [[14. avgust]] - začetek [[konferenca Quadrant|konference Quadrant]]
* [[17. avgust]] - [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|anglo]]-[[Združene države Amerike|ameriške]] [[oborožene sile]] zavzamejo [[Messina|Messino]] in tako zavzamejo [[Sicilija|Sicilijo]]
* [[18. avgust]] -
** pričetek [[Združene države Amerike|ameriško]]-[[italija]]nskih tajnih pogajanj o premirju
** [[Portugalska]] privoli, da [[Združene države Amerike|ZDA]] postavijo [[vojska|vojaške]] baze na [[Azorski otoki|Azorih]]
* [[23. avgust]] - [[Rdeča armada]] osvobodi [[Harkov]]
* [[24. avgust]] - [[Heinrich Himmler]] je imenovan za notranjega [[minister|ministra]] [[tretji rajh|Tretjega rajha]]
* [[26. avgust]] - [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]], [[Združene države Amerike|ZDA]] in [[Sovjetska zveza|ZSSR]] priznajo [[CFLN]]
* [[28. avgust]] -
** umre [[bolgarija|bolgarski]] [[kralj]] [[Boris III.]]
** [[Tretji rajh]] prevzame izvršilno oblast na [[Danska|Danskem]]

=== September ===
* [[3. september]] - [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|britanska]] [[vojska]] se izkrca v [[Kalabrija|Kalabriji]]
* [[8. september]] - uradna vdaja [[italija]]nskih [[oborožene sile|oboroženih sil]]
* [[9. september]] - [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|anglo]][[Združene države Amerike|ameriška]] [[vojska]] se izkrca v [[Salerno|Salernu]]
* [[10. september]] -
** [[nemčija|nemška]] [[vojska]] zasede [[Rim]] in severni del [[Italija|Italije]]
** [[Adolf Hitler|Hitler]] ukaže ustanoviti [[OZAK]]
* [[11. september]] - začetek [[zavezniki|zavezniškega]] osvobajanja [[Korzika|Korzike]]
* [[12. september]] - [[Otto Skorzeny]] osvobodi [[Benito Mussolini|Mussolinija]] na [[Gran Sasso|Gran Sassu]]
* [[13. september]] - [[Čangkajšek]] je izvoljen za predsednika [[Kitajska|Kitajske]]
* [[14. september]] -
** [[Avstralija|avstralsko]]-[[Združene države Amerike|ameriška]] [[vojska]] osvobodi [[Salamau]]o na [[Nova Gvineja|Novi Gvineji]]
** [[Rdeča armada]] osvobodi [[Novorosijsk]]
* [[17. september]] -
** ustanovitev začasne posvetovalne [[skupščina|skupščine]] [[Alžirija|Alžirije]]
** [[Rdeča armada]] osvobodi [[Brjansk]]
* [[23. september]] - [[Benito Mussolini|Mussolini]] ustanovi [[Italijanska socialna republika|Italijansko socialno republiko]]
* [[24. september]] - ustanovljena [[Slovenska domobranska legija]].
* [[25. september]] - [[Rdeča armada]] osvobodi [[Smolensk]]

=== Oktober ===
* [[1. oktober]] -
** [[zavezniki]] vkorakajo v [[Neapelj]]
** začetek [[kočevski zbor|zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju]]
* [[7. oktober]] -
** [[Rdeča armada]] prodre do [[Dneper|Dnepra]]
** [[Zavezniki|zavezniška]] [[vojska]] vkoraka v [[Capuo]]
* [[13. oktober]] - [[Italija]] napove [[vojna|vojno]] [[Tretji rajh|Tretjemu rajhu]]
* [[14. oktober]] - [[Japonska]] razglasi neodvisnost [[Filipini|Filipinov]]
* [[18. oktober]] - konferenca v [[Moskva|Moskvi]] -&gt; sklep o ustanovitvi [[Evropska posvetovalna komisija|Evropske posvetovalne komisije]]
* [[25. oktober]] -
** poraz [[japonska|japonskega]] [[vojno letalstvo|letalstva]] pri [[Rabaul]]u
** [[Rdeča armada]] osvobodi [[Dnepropetrovsk]]

=== November ===
* [[3. november]] - ustanovni sestaneki [[Posvetovalna skupščina odporniškega gibanja|Posvetovalne skupščine odporniškega gibanja]] v [[Alžir]]u
* [[6. november]] - [[Rdeča armada]] osvobodi [[Kijev]]
* [[9. november]] - [[Charles de Gaulle|de Gaulle]] postane edini predsednik [[CFLN]]
* [[12. november]] - ustanovljen [[Slovenski narodni varnostni zbor]]
* [[22. november]] - začetek [[Ljudska republika Kitajska|kitajsko]]-[[Združene države Amerike|ameriško]]-[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|britanske]] [[konferenca|konference]] v [[Kairo|Kairu]]
* [[28. november]] - [[teheranska konferenca]]
* [[29. november]] - drugo zasedanje [[AVNOJ]]a v [[Jajce, Bosna|Jajcu]], na katerem je ustanovljen [[NKOJ]]

=== December ===
* [[2. december]] - [[Kraljevo vojno letalstvo|RAF]] bombardira [[Berlin]]
* [[4. december]] - [[Združene države Amerike|ameriško]]-[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|britansko]]-[[Turčija|turška]] [[konferenca]] v [[Kairo|Kairu]]
* [[12. december]] - [[Sovjetska zveza|ZSSR]] in [[češka]] [[vlada]] v izgnanstvu skleneta [[pogodba|pogodbo]] o prijateljstvu
* [[16. december]] - [[Kraljevo vojno letalstvo|RAF]] bombardira [[Berlin]]
* [[20. december]] - [[Francisco Franco]] razpusti [[Španska falanga|falango]]
* [[22. december]] - [[Francija]] začne prepuščati oblast [[Sirija|Siriji]] in [[Libanon]]u
* [[23. december]] - [[Kraljevo vojno letalstvo|RAF]] bombardira [[Berlin]]
* [[26. december]] - potopitev [[Scharnhorst]]a
* [[29. december]] - [[Kraljevo vojno letalstvo|RAF]] bombardira [[Berlin]]

== Rojstva ==
[[Slika:Stanislav Lipovšek, upokojeni celjski škof (cropped).jpg|sličica|223x223_pik|'''[[Stanislav Lipovšek]]''']][[Slika:Sir Ben Kingsley by David Shankbone.jpg|thumb|212x212px|Ben Kingsley]]

* [[9. marec]] - [[Bobby Fischer]], ameriški šahist († [[2008]])
* [[19. marec]] - [[Mario Molina]], mehiški kemik († [[2020]])
* [[23. april]] - [[Zequirja Ballata]], slovenski skladatelj in glasbeni pedagog
* [[27. maj]] - [[Slavko Goričar]], slovenski klarinetist in glasbeni pedagog
* [[9. junij]] - [[Joe Haldeman]], ameriški pisatelj znanstvene fantastike
* [[10. julij]] - [[Stanislav Lipovšek]], [[Slovenci|slovenski]] rimskokatoliški [[škof]]
* [[30. julij]] - [[Metod Benedik]], slovenski teolog in zgodovinar
* [[3. avgust]] - [[Princesa Kristina Švedska]]
* [[29. september]] - [[Lech Wałęsa]], poljski politik in nekdanji sindikalist ter borec za človekove pravice in nobelovec
* [[7. november]] - [[Joni Mitchell]], kanadska kantavtorica in slikarka
* [[2. december]] - [[Anton Ožinger]], slovenski duhovnik, zgodovinar, arhivar in profesor († [[2019]])
* [[8. december]] - [[Jim Morrison]], ameriški rockovski pevec, pesnik († [[1971]])
* [[31. december]] - [[Ben Kingsley]], ameriški filmski igralec

== Smrti ==
* [[7. januar]] - [[Nikola Tesla]], srbsko-ameriški, izumitelj, fizik, elektroinženir, matematik (* [[1856]])
* [[6. februar]] - [[Hendrik A. Seyffardt]], nizozemski general (* [[1872]])
* [[14. februar]] - [[David Hilbert]], nemški matematik (* [[1862]])
* [[19. julij]] - [[Katarina Vasiljevna Budanova]], ruska častnica, vojaška pilotka (* [[1916]])
* [[24. avgust]] - [[Simone Weil]], francoska filozofinja judovskega rodu, krščanska mistikinja in socialna aktivistka, (* [[1909]])
* [[26. september]] - [[Hisaši Kimura]], japonski astronom, geodet (* [[1870]])
* [[9. oktober]] - [[Pieter Zeeman]], nizozemski fizik, nobelovec 1902 (* [[1865]])
* [[26. november]] - [[Floriš Kühar]] slovenskega rodu madžarski verski zgodovinar (* [[1893]])
* [[20. december]] - [[Jurij Nikolajevič Tinjanov]], ruski pisatelj, književni teoretik, prevajalec (* [[1894]])

== Nobelove nagrade ==
* [[Nobelova nagrada za fiziko|Fizika]] - [[Otto Stern]]
* [[Nobelova nagrada za kemijo|Kemija]] - [[George de Hevesy]]
* [[Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino|Fiziologija ali medicina]] - [[Carl Peter Henrik Dam]], [[Edward Adelbert Doisy]]
* [[Nobelova nagrada za književnost|Književnost]] - ni bila podeljena
* [[Nobelova nagrada za mir|Mir]] - ni bila podeljena

{{Zbirka}}

[[Kategorija:Leto 1943|*]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>kqypich4iyq8zwizmndejk9bwaa0dag</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>1944</title>
    <ns>0</ns>
    <id>749</id>
    <revision>
      <id>5726957</id>
      <parentid>5706785</parentid>
      <timestamp>2022-08-03T10:04:46Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Zm05gamer</username>
        <id>180058</id>
      </contributor>
      <comment>/* Avgust */ konec vichyjskega režima</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="16712" xml:space="preserve">{{leto|1940|20}}
'''1944''' ('''[[Rimske številke|MCMXLIV]]''') je bilo [[prestopno leto]], ki se je po [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]] začelo na [[sobota|soboto]].

== Dogodki ==
=== Januar ===
* [[12. januar]] - sestanek [[Charles de Gaulle]]-[[Winston Churchill]] v [[Marakeš]]u
* [[14. januar]] - ubit [[Walthere Dewé]]
* [[15. januar]] - [[skupina G]] izvede [[sabotaža|sabotaže]] na [[elektrika|elektično]]-komunikacijsko omrežje
* [[22. januar]] - [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|anglo]]-[[Združene države Amerike|ameriško]] [[izkrcanje pri Anziu]]
* [[24. januar]] - [[Dwight David Einsenhower]] je imenovan za vrhovnega [[zavezniki|zavezniškega]] poveljnika [[oborožene sile|sil]], namenjena za izkrcanje na [[Zahodna Evropa|zahodno Evropo]]
* [[27. januar]] - [[Liberija]] napove [[vojna|vojno]] [[Tretji rajh|Tretjemu rajhu]] in [[Japonska|Japonski]].
* [[31. januar]] - [[oborožene sile Združenih držav Amerike|ameriška vojska]] se izkrca na [[Marshallovi otoki|Marshallovih otokih]]

=== Februar ===
* [[14. februar]] - konec [[bitka za Leningrad|bitke za Leningrad]]
* [[15. februar]] - [[zavezniki|zavezniško]] [[vojno letalstvo|letalsko]] bombardiranje [[samostan]]a [[Monte Cassino]]
* [[19. februar]] - pričetek prvega zasedanja [[Slovenski narodnoosvobodilni svet|SNOSa]] v [[Črnomelj|Črnomlju]]
* [[20. februar]] - [[norveška|norveško]] odporniško gibanje potopi [[trajekt]] s tovorom [[težka voda|težke vode]] iz [[Vemork]]a
* [[23. februar]] - [[oborožene sile Združenih držav Amerike|ameriška vojska]] zavzame [[Eniwetok]] v [[Marshallovi otoki|Marshallovem otočju]]

=== Marec ===
* [[3. marec]] - [[Zavezniki|zavezniško]] [[vojno letalstvo|letalstvo]] bombardira [[Rim]]
* [[4. marec]] - [[USAF]] prvič bombardira [[Berlin]] podnevi
* [[10. marec]] -
** [[Zavezniki|zavezniško]] [[vojno letalstvo|letalstvo]] bombardira [[Rim]]
** ustanovljen [[grčija|grški]] [[Začasni komite narodne osvoboditve]]
* [[14. marec]] - [[Zavezniki|zavezniško]] [[vojno letalstvo|letalstvo]] bombardira [[Rim]]
* [[15. marec]] -
** [[Rdeča armada]] prodre čez [[Bug]]
** [[bitka na planoti Glieres]]
* [[19. marec]] -
** [[Rdeča armada]] prodre čez [[Dnester]]
** [[Wehrmacht|nemška vojska]] zasede [[Madžarska|Madžarsko]]
* [[29. marec]] - [[Rdeča armada]] prodre čez [[Prut]]
* [[30. marec]] - [[Rdeča armada]] osvobodi [[Černjahovsk]]

=== April ===
* [[2. april]] - [[pokol v Ascqu]]
* [[10. april]] - [[Rdeča armada]] osvobodi [[Odesa|Odeso]]
* [[27. april]] - nemiri v [[Bejrut]]u

=== Maj ===
* [[9. maj]] - [[Rdeča armada]] osvobodi [[Sevastopol]]
* [[12. maj]] - začetek [[zavezniki|zavezniške]] [[ofenziva|ofenzive]] v [[Italija|Italiji]]
* [[14. maj]] - [[zavezniki|zavezniška]] [[vojska]] prebije [[Gustavova linija|Gustavovo linijo]]
* [[18. maj]] - [[zavezniki]] zavzamejo [[Monte Cassino]] in [[Cassino]]
* [[25. maj]] - vzpostavitev stika z [[Anzio|anciškem mostišču]]

=== Junij ===
* [[3. junij]] - [[CFLN]] se razglasi za Začasno vlado francoske republike ([[GPRF]])
* [[4. junij]] - [[zavezniki|zavezniška]] [[vojska]] vkoraka v [[Rim]]
* [[5. junij]] - [[italija]]nski [[princ]] [[Umberto II. Savojski]] postane [[regent]] kraljevine
* [[6. junij]] -
** izkrcanje v [[Normandija|Normandiji]] - [[operacija Overlord]]
** [[francija|francosko]], [[belgija|belgijsko]] in [[norveška|norveško]] odporniško gibanje začnejo z obsežnimi [[sabotaža]]mi
** splošna [[stavka]] na [[Danska|Danskem]]
* [[7. junij]] -
** [[Leopold III.]] in družina je deportirana v [[Tretji rajh]]
** [[pokol v Tullu]]
* [[8. junij]] - [[zavezniki]] osvobodijo [[Bayeaux]]
* [[10. junij]] - [[pokol v Oradour-sur-Glane]]
* [[13. junij]] - izstrelitev prvih [[leteče bombe|letečih bomb]] na [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]
* [[14. junij]] - [[Charles de Gaulle]] se vrne v [[Francija|Francijo]]
* [[16. junij]] - na [[Vis]]u podpisan [[sporazum Tito-Šubašić]]
* [[19. junij]] - [[Rdeča armada]] prebije [[Mannerheimova linija|Mannerheimovo linijo]]
* [[20. junij]] - [[Rdeča armada]] zavzame [[Viborg]]
* [[23. junij]] - začetek [[Sovjetska zveza|sovjetske]] [[ofenziva|ofenzive]] na centralni [[fronta (vojaštvo)|fronti]]
* [[24. junij]] - [[danska|dansko]] odporniško gibanje poruši največjo tovarno [[orožje|orožja]] v prestolnici
* [[26. junij]] -
** [[Rdeča armada]] osvobodi [[Vitebsk]]
** začetek splošne [[stavka|stavke]] na [[Danska|Danskem]]
* [[27. junij]] - [[oborožene sile Združenih držav Amerike|ameriška vojska]] zavzame [[Cherbourg]]

=== Julij ===
* [[5. julij]] - [[Rdeča armada]] osvobodi [[Minsk]]
* [[9. julij]] - [[Oborožene sile Združenega kraljestva|britanska vojska]] zavzame [[Caen]]
* [[12. julij]] - zadnji [[minister|ministrski]] svet [[Vichy]]a
* [[16. julij]] - [[Rdeča armada]] osvobodi [[Vilna|Vilno]]
* [[18. julij]] - [[oborožene sile Združenih držav Amerike|ameriška vojska]] zavzame [[Saint-Lô]]
* [[20. julij]] - neuspel [[atentati na Hitlerja|atentat na Hitlerja]]
* [[21. julij]] -
** [[oborožene sile Združenih držav Amerike|ameriška vojska]] se izkrca na [[Guam]]u
** začetek umika [[francoski ekspedicijski korpus|francoskega ekspedicijskega korpusa]] iz [[Italija|Italije]]
** [[nemčija|nemške]] [[oborožene sile]] napadejo [[Vercors]]
* [[23. julij]] - ustanovljen [[Poljski nacionalni komite]]
* [[27. julij]] - [[Sovjetska zveza|ZSSR]] prizna [[Poljski nacionalni komite]]
* [[31. julij]] -
** [[oborožene sile Združenih držav Amerike|ameriška vojska]] zavzame [[Avranches]]
** [[Rdeča armada]] osvobodi [[Lvov]] in [[Brest-Litovsk]]

=== Avgust ===
* [[1. avgust]] - začetek [[varšavska vstaja|varšavske vstaje]]
* [[2. avgust]] - prekinitev diplomatskih stikov med [[Tretji rajh|Tretjim rajhom]] in [[Turčija|Turčijo]]
* [[3. avgust]] - [[Wehrmacht|nemška vojska]] v [[Bretanja|Bretanji]] je odrezana
* [[9. avgust]] -
** [[oborožene sile Združenih držav Amerike|ameriška vojska]] prodre do [[Le Mans]]a
** začasna [[vlada]] [[francija|francoske]] [[republika|republike]] vzpostavi [[suverenost]] [[Svobodna Francija|Svobodne Francije]] na osvobojenem ozemlju
* [[10. avgust]] -
** [[FFL]] osvobodi [[Alençon]]
** [[železnica|železničarska]] [[stavka]] v [[Pariz]]u
* [[15. avgust]] -
** [[zavezniki]] se izkrcajo v [[Provansa|Provansi]] ([[operacija Dragoon]])
** [[stavka]] [[metro]]ja in [[policija|policije]] v [[Pariz]]u
* [[17. avgust]] - [[oborožene sile Združenih držav Amerike|ameriška vojska]] zavzame [[Chartres]] in [[Orléans]]
* [[18. avgust]] - [[stavka]] [[PTT]] v [[Pariz]]u
* [[19. avgust]] -
** [[bitka pri Falaise-Argentanu]]
** [[vstaja]] v [[Pariz]]u
* [[20. avgust]] - [[Francoske notranje sile|FFI]] osvobodi [[polotok]] [[Quiberon]]
** Razpade [[Vichyjska Francija]], člani [[Vlada Vichyjske Francije|Vichyjske vlade]] pobegnejo v izgnanstvo v Nemčijo 
* [[21. avgust]] - začetek [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|anglo]]-[[Združene države Amerike|ameriško]]-[[Sovjetska zveza|sovjetske]] [[konferenca|konference]] v [[Dumbarton Oaks]]u
* [[22. avgust]] - [[zavezniki]] osvobodijo [[Firence]]
* [[23. avgust]] -
** [[vstaja]] v [[Bukarešta|Bukarešti]]
** [[Romunija]] [[kapitulacija|kapitulira]] in napove [[vojna|vojno]] [[Tretji rajh|Tretjemu rajhu]]
* [[24. avgust]] - [[FFL]] prodre v [[Pariz]]
* [[25. avgust]] -
** [[kapitulacija]] [[nemčija|nemške]] posadke v [[Pariz]]u
** [[Bolgarija]] zahteva umik [[nemčija|nemške]] [[vojska|vojske]] iz svojega ozemlja in naprosi [[zavezniki|zaveznike]] za premirje
* [[26. avgust]] - [[Charles de Gaulle]] pride v [[Pariz]]
* [[28. avgust]] - [[zavezniki]] osvobodijo [[Grenoble]] in [[Marseille]]
* [[31. avgust]] - [[Charles de Gaulle]] razpusti [[CNR]]

=== September ===
[[slika:Waves of paratroops land in Holland.jpg|thumb|Zavezniški padalci nad Nizozemsko med operacijo Market-Garden]]
* [[3. september]] - [[FFL]] osvobodi [[Lyon]] in [[Saint-Étienne]], [[Oborožene sile Združenega kraljestva|britanska vojska]] pa [[Lille]] in [[Bruselj]]
* [[4. september]] -
** [[Oborožene sile Združenega kraljestva|britanska vojska]] osvobodi [[Antwerpen|Anvers]]
** [[Finska]] [[kapitulacija|kapitulira]]
* [[5. september]] -
** [[Nizozemska]], [[Belgija]] in [[Luksemburg]] podpišejo sporazum [[Beneluks]]
** [[Sovjetska zveza|ZSSR]] napove [[vojna|vojno]] [[Bolgarija|Bolgariji]]
* [[8. september]] -
**[[Bolgarija]] napove [[vojna|vojno]] [[Tretji rajh|Tretjemu rajhu]]
** [[oborožene sile Združenih držav Amerike|ameriška vojska]] osvobodi [[Liége]]
** zavezniška letala v [[Koprski zaliv|Koperskem zalivu]] med [[Izola|Izolo]] in [[Koper|Koprom]] bombardirajo nasedlo italijansko potniško čezoceansko ladjo [[SS Rex|Rex]]
**[[kanada|kanadska]] [[vojska]] osvobodi [[Ostende]]
**[[belgija|belgijska]] [[vlada]] se vrne v [[Bruselj]]
* [[9. september]] -
** [[Oborožene sile Združenega kraljestva|britanska vojska]] prodre čez [[Albertov kanal]]
** [[oborožene sile Združenih držav Amerike|ameriška vojska]] prodre čez [[Moselle]]
* [[10. september]] - [[Francija|francoska]] [[vlada]] razveljavi [[vichy]]jsko [[zakonodaja|zakonodajo]]
* [[11. september]] -
** [[konferenca Octagon]] v [[Québec]]u
** [[Sovjetska zveza|ZSSR]] in [[Bolgarija]] podpišeta premirje
* [[12. september]] -
** [[zavezniki]] osvobodijo [[Le Havre]] in [[Luksemburg]]
** [[Sovjetska zveza|ZSSR]], [[Združene države Amerike|ZDA]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] in [[Romunija]] podpišejo premirje
* [[13. september]] - [[zavezniki]] prodrejo v [[Tretji rajh]]
* [[15. september]] -
** [[Rdeča armada]] in [[Josip Broz - Tito|Titove]] enote se srečajo pri [[Negotin]]u
** [[zavezniki]] osvobodijo [[Nancy]]
* [[17. september]] -
** začetek [[operacija Market-Garden|operacije Market-Garden]]
** splošna [[železnica|železničarske]] [[stavka|stavke]] na [[Nizozemska|Nizozemskem]]
* [[18. september]] - [[oborožene sile Združenih držav Amerike|ameriška vojska]] zasede [[Brest, Francija|Brest]]
* [[19. september]] - [[zavezniki]] in [[Finska]] podpišejo premirje
* [[20. september]] - [[princ]] [[Charles]] postane [[regent]] [[Belgija|Belgije]]
* [[22. september]] - [[zavezniki]] osvobodijo [[Boulogne-sur-Mer]]
* [[24. september]] - [[Francoske notranje sile|FFI]] se vključi v [[FFL]]
* [[25. september]] - [[Tretji rajh]] mobilizira [[Volkssturm]]
* [[29. september]] - začetek [[konferenca|konference]] v [[Dumbarton Oaks]]u med [[Združene države Amerike|ZDA]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenim kraljestvom]] in [[Kitajska|Kitajsko]]
* [[30. september]] - [[zavezniki]] osvobodijo [[Calais]]

=== Oktober ===
* [[1. oktober]] - [[Kanada|Kanadske]] enote obkolijo in zajamejo 5.000 [[Nemčija|nemških]] vojakov pri [[Calais]]u.
* [[2. oktober]] - konec [[varšavska vstaja|varšavske vstaje]]
* [[4. oktober]] - [[Oborožene sile Združenega kraljestva|britanska vojska]] se izkrca v [[Grčija|Grčiji]]
* [[6. oktober]] - [[Rdeča armada]] prodre na [[Madžarska|Madžarsko]]
* [[7. oktober]] - vzhodne [[arabija|arabske]] [[država|države]] podpišejo [[aleksandrijski sporazum]]
* [[8. oktober]] - [[Oborožene sile Združenega kraljestva|britanske enote]] osvobodijo [[Korint]] v [[Grčija|Grčiji]]
* [[9. oktober]] - začetek [[moskovska konferenca|moskovske konference]]
* [[13. oktober]] - [[Rdeča armada]] zasede [[Riga|Rigo]]
* [[14. oktober]] - [[Oborožene sile Združenega kraljestva|britanska vojska]] zasede [[Atene]]
* [[15. oktober]] - [[madžarska|madžarski]] [[regent]] [[Miklós Horthy]] zaprosi za premirje; oblast prevzame [[Nemčija|nemški]] okupator
* [[18. oktober]] - [[Rdeča armada]] prodre v [[Vzhodna Prusija|Vzhodno Prusijo]] in [[Češkoslovaška|Češkoslovaško]]
* [[19. oktober]] - [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|anglo]]-[[indija|indijske]] [[vojaška enota|enote]] zavzamejo [[Tiddim]] na [[Burma|Burmi]]
* [[20. oktober]] -
** [[JNOV]] osvobodi [[Beograd]]
** [[oborožene sile Združenih držav Amerike|ameriška vojska]] se izkrca na [[Leyte|Leytu]] na [[Filipini]]h
* [[28. oktober]] -
** v [[Francija|Franciji]] razpustijo vse [[oborožene sile]], ki ne pripadajo [[Vojska|vojski]] ali [[policija|policiji]]
** [[Bolgarija]] in [[Sovjetska zveza]] podpišeta [[premirje]] v [[Moskva|Moskvi]]

=== November ===
* [[6. november]] - [[zavezniki]] osvobodijo [[Grčija|Grčijo]]
* [[7. november]] - [[Franklin Delano Roosevelt]] je ponovno izvoljen za [[Predsednik Združenih držav Amerike|predsednika ZDA]]
* [[12. november]] - [[Kraljevo vojno letalstvo|RAF]] potopi nemško [[vojaška ladja|vojaško ladjo]] [[Tirpitz]]
* [[13. november]] - [[Rdeča armada]] prodre čez [[Donava|Donavo]]
* [[17. november]] - [[Združene države Amerike|ameriška]] [[podmornica]] ''Spadefish'' potopi [[Japonska|japonsko]] pomožno [[letalonosilka|letalonosilko]] ''Shinyo''
* [[18. november]] - [[zavezniki]] osvobodijo [[Montbéliard]]
* [[20. november]] - [[Nemčija|Nemške]] enote se umaknejo iz [[Tirana|Tirane]], [[Albanija]]
* [[22. november]] - [[Sovjetska zveza|Sovjetske]] enote obkolijo [[Budimpešta|Budimpešto]]
* [[23. november]] - [[FFL]] osvobodi [[Strasbourg]]
* [[26. november]] - [[Heinrich Himmler]] ukaže porušiti [[krematorij]] v [[Auschwitz]]u
* [[28. november]] - [[pristanišče]] v [[Antwerpen|Anversu]] prične obratovati

=== December ===
* [[2. december]] - začetek [[Francija|francosko]]-[[Sovjetska zveza|sovjetske]] [[konferenca|konference]] v [[Moskva|Moskvi]]
* [[16. december]] - začetek [[Ardenska ofenziva (1944)|ardenske ofenzive]]
* [[22. december]] - [[Vo Nguyen Giap]] postane voditelj novonastale [[Vietnamska osvobodilna vojska|vietnamske osvobodilne vojske]]
* [[26. december]] -
** začne se [[bitka za Budimpešto]]
** pričetek [[nemčija|nemškega]] umika iz [[Ardeni|Ardenov]]

== Rojstva ==
[[Slika:Elda Viler 1968.jpg|sličica|210x210_pik|[[Elda Viler]]]]
* [[18. januar]] - [[Alexander Van der Bellen]], avstrijski politik in ekonomist
* [[22. februar]] - [[Jonathan Demme]], ameriški filmski režiser
* [[28. marec]] - [[Rick Barry]], ameriški košarkar
* [[18. april]] - [[Albin Planinec]], slovenski šahovski velemojster († [[2008]])
* [[14. maj]] - [[George Lucas]], ameriški filmski režiser
* [[15. maj]] - [[Ulrich Beck]], nemški sociolog († [[2015]])
*[[18. maj]] - [[Jože Balažic (glasbenik)|Jože Balažic]], slovenski glasbenik, Avsenikov trobentar († [[2022]])
* [[7. september]] - [[Bora Milutinović]], srbski nogometni trener
* [[9. oktober]] - [[Peter Tosh]], jamajški pevec reggaeja, kitarist, glasbenik († [[1987]])
* [[2. december]] - [[Ibrahim Rugova]], kosovsko-albanski politik († [[2006]])
*[[17. december]] - [[Elda Viler]], slovenska pevka
* [[Michael James Williams|Prince Far I]], jamajški pevec reggaeja, glasbenik († [[1983]])

== Smrti ==
* [[1. februar]] - [[Piet Mondrian]], nizozemski slikar (* [[1872]])
* [[10. februar]] - [[Eugène Michel Antoniadi]], grški astronom turškega rodu (* [[1870]])
* [[22. februar]] - [[Karel Destovnik - Kajuh]], slovenski pesnik in narodni heroj (* [[1922]])
* [[8. marec]] - [[Ernst Mally]], avstrijski filozof in logik (* [[1879]])
* [[15. april]] - [[Giovanni Gentile]], italijanski fašist in filozof (* [[1875]])
* [[11. julij]] - [[Josip Vandot]], slovenski pisatelj (* [[1884]])
* [[12. julij]] - [[Sergej Nikolajevič Bulgakov]], ruski filozof in teolog (* [[1871]])
* [[26. julij]] - [[Reza Pahlavi]], odstavljeni iranski šah (* [[1878]])
* [[31. julij]] - [[Antoine de Saint-Exupery]], francoski pilot in pisatelj (* [[1900]])
* [[14. oktober]] - [[Erwin Rommel]], nemški feldmaršal (* [[1891]])
* [[7. november]] - [[Franc Rozman-Stane]], slovenski partizanski komandant (* [[1911]])
* [[9. november]] - [[Inoue Tecudžiro]], japonski konfucijanski filozof (* [[1856]])
* [[22. november]] - sir [[Arthur Stanley Eddington]], angleški fizik, astronom, astrofizik, matematik, popularizator znanosti (* [[1882]])
* [[13. december]] - [[Vasilij Vasiljevič Kandinski]], ruski slikar, grafik, umetnostni teoretik] (* [[1866]])

== Nobelove nagrade ==
* [[Nobelova nagrada za fiziko|fizika]] - [[Isidor Isaac Rabi]]
* [[Nobelova nagrada za kemijo|kemija]] - [[Otto Hahn]]
* [[Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino|fiziologija ali medicina]] - [[Joseph Erlanger]], [[Herbert Spencer Gasser]]
* [[Nobelova nagrada za književnost|književnost]] - [[Johannes Vilhelm Jensen]]
* [[Nobelova nagrada za mir|mir]] - [[Mednarodni komite Rdečega križa]]

{{Zbirka}}

[[Kategorija:Leto 1944|*]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>44lnjrunodk3d0ibe7t9wd9zd4x8trl</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>1945</title>
    <ns>0</ns>
    <id>750</id>
    <revision>
      <id>5726958</id>
      <parentid>5557602</parentid>
      <timestamp>2022-08-03T10:11:07Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Zm05gamer</username>
        <id>180058</id>
      </contributor>
      <comment>dodanih nekaj dogodkov v zvezi z vojno</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="10401" xml:space="preserve">{{leto|1940|20}}
'''1945''' ('''[[Rimske številke|MCMXLV]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]] začelo na [[ponedeljek]].

== Dogodki ==
=== Januar – junij ===
[[Slika:Yalta summit 1945 with Churchill, Roosevelt, Stalin.jpg|thumb|[[Winston Churchill|Churchill]], [[Franklin Delano Roosevelt|Roosevelt]] in [[Josif Stalin|Stalin]] na Jaltski konferenci]]
* [[16. januar]] - [[Adolf Hitler]] se zaradi zavezniške grožnje preseli iz svojega doma v svoj berlinski bunker.
* [[4. februar|4.]] – [[11. februar]] - voditelji treh [[zavezniki|zavezniških]] velesil, [[Franklin Delano Roosevelt|Roosevelt]], [[Winston Churchill|Churchill]] in [[Josip Visarijonovič Džugašvili|Stalin]], na [[Jaltska konferenca|Jaltski konferenci]] razpravljajo o povojni Nemčiji.
* [[19. februar]] – [[26. marec]] - [[bitka za Iwo Jimo]].
* [[12. april]] - [[Harry S. Truman]] postane nov ameriški predsednik, potem, ko [[Franklin Delano Roosevelt]] prej tega dne umre zaradi [[Znotrajmožganska krvavitev|možganske krvavitve]].
* [[15. april]] - [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|britanske]] enote osvobodijo [[koncentracijsko taborišče]] [[Bergen-Belsen]].
* [[28. april]] - [[italija]]nski [[partizani]] ubijejo [[Benito Mussolini|Benita Mussolinija]] in njegovo ljubico [[Clara Petacci|Claro Petacci]].
*[[30. april]] - [[Adolf Hitler]] in njegova dvodnevna žena [[Eva Braun]] [[Smrt Adolfa Hitlerja|storita samomor v berlinskem podzemnem bunkerjem]]
*[[1. maj]] - [[Joseph Goebbels]] in njegova žena [[Magda Goebbels|Magda]] zastrupita svojih [[Otroci družine Goebbels|šest otrok]] v berlinskem podzemnem bunkerju ter nato skupaj storita samomor pred bunkerjem
* [[2. maj]] -
**[[vojaška enota|enote]] [[4. armada (NOVJ)|jugoslovanske 4. armade]] se po hudih bojih med [[Reka, Hrvaška|Reko]] in [[Snežnik]]om prebijejo čez [[Mašun]] v [[Ilirska Bistrica|Ilirsko Bistrico]] in skupaj z [[9. korpus NOVJ|9. korpusom NOV Slovenije]] osvobodijo [[Trst]].
**po 16-dnevnem obleganju [[Berlin]]a [[Rdeča Armada|Sovjetska Rdeča armada]] zasede mesto.
* [[6. maj]]
:*[[francija|protifrancoska]] vstaja v [[Damask]]u.
:*[[admiral]] [[Karl Dönitz|Dönitz]] ukaže [[Tretji rajh|nemškim]] [[podmornica]]m vrnitev v [[pomorska baza|baze]].
* [[8. maj]] - [[Osma armada (Združeno kraljestvo)|britanska 8. armada]] skupaj s [[Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Slovenije|slovenskimi partizanskimi enotami]] in [[motorizirane enote|motoriziranim]] [[odred]]om jugoslovanske 4. armade pride na [[Koroška (zvezna dežela)|Koroško]] in [[Celovec]].
* [[9. maj]]
**[[generalpolkovnik]] [[Alexander Löhr|Aleksander von Loehr]], poveljnik [[Armadna skupina E|armadne skupine E]] in poveljnik za jugovzhod pred generalom Ivanom Dolničarjem in navzočo Britansko vojaško misijo v [[šaleška dolina|Šaleški dolini]] na štabu IV. operativne cone v [[Topolšica|Topolšici]] podpiše brezpogojno kapitulacijo - listino o vdaji svojih [[oborožene sile|obroženih sil]] (okrog 300.000 vojakov), kar pomeni formalni konec [[druga svetovna vojna|2. svetovne vojne]] v takratni domovini [[Jugoslavija|Jugoslaviji]] in [[Evropa|Evropi]].
**enote slovenske partizanske vojske v zgodnjih jutranjih urah vkorakajo v osvobojeno [[Ljubljana|Ljubljano]]
* [[13. maj]] - nemške enote na [[Češkoslovaška|Češkoslovaškem]] položijo orožje.
* [[15. maj]] - zadnja [[bitka]] [[druga svetovna vojna|2. svetovne vojne]] v [[Evropa|Evropi]] na [[Poljana|Poljani]] na [[Prevalje|Prevaljah]].
* [[16. maj]] - v Nemčiji aretirajo člane nemške vlade, ki jo je po Hitlerjevem samomoru sestavil admiral Dönitz.
* [[23. maj]]
**[[Winston Churchill]] odstopi z mesta [[Predsednik vlade Združenega kraljestva|predsednika vlade Združenega kraljestva]].
**ameriška letala pričnejo z uničujočim bombardiranjem [[Tokio|Tokia]].
* [[4. junij]] - novoustanovljeni transfuzijski oddelek Centralne vojne bolnice v [[Ljubljana|Ljubljani]] odvzame in konzervira prve odmerke [[kri|krvi]] - začetek [[transfuzija|transfuzijske]] službe v [[Slovenija|Sloveniji]].
* [[26. junij]] - v [[San Francisco, Kalifornija|San Franciscu]] predstavniki 50 držav podpišejo ustanovno listino [[Organizacija združenih narodov|Organizacije združenih narodov]].

=== Julij – december ===
[[Slika:Nagasakibomb.jpg|thumb|Gobast oblak po eksploziji atomske bombe nad Nagasakijem]]
* [[16. julij]] - Američani poskusno sprožijo eksplozijo prve [[atomska bomba|atomske bombe]] v oporišču Alamogordo v [[Nova Mehika|Novi Mehiki]].
* [[17. julij]] – [[2. avgust]] - v [[Potsdam]]u se začne [[Potsdamska konferenca|vrhunsko srečanje treh velesil]] - ZDA, Velike Britanije in [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]], kjer [[Harry Truman|Truman]], Churchill in Stalin sprejmejo sklep o povojni Nemčiji.
* [[25. julij]] - po končani vojni Nemčijo razdelijo na štiri cone: ameriško, francosko, britansko in sovjetsko
* [[6. avgust]] - ameriški bombnik B-29 odvrže prvo atomsko bombo na japonsko mesto [[Hirošima|Hirošimo]]. Eksplozija bombe je zahtevala po podatkih japonskega [[Rdeči križ|Rdečega križa]] 245.000 smrtnih žrtev in 150.000 ranjenih. Posledice žarčenja pa se občutijo še danes.
* [[8. avgust]] - [[Sovjetska zveza]] napove vojno [[Japonska|Japonski]].
* [[9. avgust]] 
** Američani odvržejo še drugo atomsko bombo na Japonsko, tokrat na mesto [[Nagasaki]], kjer umre okrog 74.000 ljudi, več kot 40.000 pa je ranjenih.
** [[Sovjetska zveza]] prične ofenzivo v [[Mandžukuo]] in druge satelite [[Japonski imperij|Japonskega imperija]].
*[[10. avgust]] - Japonska ponudi zaveznikom popolno kapitulacijo pod pogojem, da cesar obdrži prestol.
*[[2. september]] - konča se druga svetovna vojna.
*[[14. november]] - v [[Nürnberg]]u se pred mednarodnim sodiščem pričnejo [[Nürnberški procesi|sojenja]] proti [[Vojni zločin|vojnim zločincem]] iz druge svetovne vojne.
*[[5. december]] - Na vaji z mornariške letališke postaje Fort Lauderdale izgine let torpednih bombnikov ameriške mornarice Grumman TBF Avenger (znan kot [[let 19]]).

== Rojstva ==
[[Slika:Ritchie Blackmore 1977.jpg|thumb|100px|Ritchie Blackmore]]
* [[1. januar]] - [[André Lefevere]], belgijski teoretik prevodoslovja, jezikoslovec in prevajalec († [[1996]])
* [[6. februar]] - [[Bob Marley|Robert Nesta »Bob« Marley]], jamajški pevec reggaeja, glasbenik († [[1981]])
* [[16. februar]] - [[Jeremy Bulloch]], britanski igralec (* [[2020]])
* [[14. april]] - [[Ritchie Blackmore]], angleški rock glasbenik
* [[14. maj]] - [[Yochanan Vollach]], izraelski nogometaš
* [[3. julij]] - [[Franc Flere]], slovenski harmonikar († [[2017]])
* [[6. julij]] - [[Peter Singer]], avstralski filozof
* [[5. december]] - [[Eva Bergman]], švedska režiserka
* [[6. december]] - [[Josip Globevnik]], slovenski matematik
* [[13. december]] - [[Sašo Stevović]], slovensko-črnogorski kipar

== Smrti ==
[[Slika:Bundesarchiv Bild 183-S33882, Adolf Hitler retouched.jpg|thumb|150px|Adolf Hitler]]
* februar/marec - [[Ana Frank]], judovsko-nemška pisateljica dnevnika, (* [[1929]])
* [[1. februar]] - [[Johan Huizinga]], nizozemski zgodovinar (* [[1872]])
* [[9. april]] - [[Dietrich Bonhoeffer]], nemški protestantski pastor, teolog in borec proti nacizmu (* [[1906]])
* [[10. april]] - [[Johann Mickl]], nemški general slovenskega porekla (* [[1893]])
* [[12. april]] - [[Franklin Delano Roosevelt]], 32. predsednik ZDA (* [[1882]])
* [[13. april]] - [[Ernst Cassirer]], nemški filozof judovskega rodu (* [[1874]])
* [[14. april]] - [[Arthur Robert Hinks]], angleški astronom, geograf (* [[1873]])
* [[28. april]] - [[Benito Mussolini]], italijanski fašistični diktator (* [[1883]])
* [[30. april]] - 
** [[Adolf Hitler]], nemški diktator, nacistični voditelj (* [[1889]])
** [[Eva Braun]], Hitlerjeva dolgoletna spremljevalka in tik pred smrtjo žena (* [[1912]])
* [[Slika:FDR in 1933.jpg|sličica|213x213_pik|Franklin Delano Roosevelt]][[1. maj]] - [[Paul Joseph Goebbels]], nemški nacistični minister za prosveto in propagando v Tretjem rajhu (* [[1897]])                                                                 
*[[1. maj]] - [[Magda Goebbels]], žena Josepha Goebbelsa (* [[1901]])
*[[2. maj]] - [[Hans Krebs]], nemški general (* [[1898]])
* [[23. maj]] - [[Heinrich Himmler]], nemški nacistični politik in vodja [[Schutzstaffel|SS]]-a (* [[1900]])
* [[26. maj]] - [[Ivan Zver]] [[Slovenci|slovenski]] ([[Prekmurci|prekmurski]]) tiskar (*&amp;nbsp;[[1900]])
* [[31. maj]] - [[Odilo Globocnik]], avstrijski nacist, general SS-a (* [[1904]])
* [[7. junij]] - [[Kitaro Nišida]], japonski filozof (* [[1870]])
* [[2. avgust]] - [[Pietro Mascagni]], italijanski operni skladatelj (* [[1863]])
* [[10. avgust]] - [[Robert Hutchings Goddard]], ameriški profesor, fizik, izumitelj in raketni inženir (* [[1882]])
* [[27. avgust]] - [[Reynold Alleyne Nicholson]], angleški orientalist in raziskovalec [[islam]]a (* [[1868]])
* [[26. september]] - 
** [[Béla Bartók]], madžarski skladatelj, etnomuzikolog in pianist (* [[1881]])                                                                                                                           
** [[Kijoši Miki]], japonski sodobni filozof (* [[1897]])
* [[15. oktober]] - [[Pierre Laval]], francoski politik, kolaborator (* [[1883]])
* [[24. oktober]] - [[Vidkun Quisling]], norveški nacistični politik, kolaborator (* [[1887]])
* [[1. december]] - [[Števan Kovatš]], madžarski evangeličanski duhovnik, pisatelj in zgodovinar (* [[1866]])
* [[4. december]] - [[Thomas Hunt Morgan]], ameriški genetik in embriolog, nobelovec (* [[1866]])
* [[11. december]] - [[Charles Fabry]], francoski fizik (* [[1867]])
* [[21. december]] - [[George S. Patton]], ameriški general (* [[1885]])
* [[22. december]] - [[Otto Neurath]], avstrijski filozof, sociolog in ekonomist (* [[1882]])

== Nobelove nagrade ==
*[[Nobelova nagrada za fiziko|Fizika]]: [[Wolfgang Pauli]]
*[[Nobelova nagrada za kemijo|Kemija]]: [[Artturi Ilmari Virtanen]]
*[[Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino|Fiziologija ali medicina]]: [[Alexander Fleming]], [[Ernst Boris Chain]] in [[Howard Walter Florey]]
*[[Nobelova nagrada za književnost|Književnost]]: [[Gabriela Mistral]]
*[[Nobelova nagrada za mir|Mir]]: [[Cordell Hull]]

{{Zbirka}}

[[Kategorija:Leto 1945|*]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>2qmcgqdwwbdpana4k8x6vvnldgfnmag</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>1170</title>
    <ns>0</ns>
    <id>1765</id>
    <revision>
      <id>5726725</id>
      <parentid>4571075</parentid>
      <timestamp>2022-08-02T15:57:49Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Smrti */ Mstislav</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7781" xml:space="preserve">{{leto}}
'''1170''' ('''[[rimske številke|MCLXX]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[četrtek]].
== Dogodki ==
===Slovenija===
* '''Ustanovitev [[Kartuzija Jurklošter|Kartuzije Jurklošter]].'''
===Politika Henrika II. Angleškega===
[[Slika:SmrtBecketta.jpg|thumb|right|270px|Umor canterburyjskega nadškofa Thomasa Becketa je vzbudil vsesplošno zgražanje po Evropi.]]
* Angleški kralj [[Henrik II. Angleški|Henrik II.]] da po francoskem zgledu kronati mladoletnega sina [[Henrik Mladi Kralj|Henrika ml.]] za angleškega kralja (sokralja). Ker je sprt s canterburyjskim nadškofom [[Tomaž Becket|Tomažem Becketom]], kronanje opravi yorški nadškof. Dejansko oblast seveda ohrani sam.
* Henrik II. in nadškof Tomaž Becket se končno sporazumeta in Becket se vrne nazaj v Anglijo.↓
* november → Po ponovnem sporu s kraljem Becket izobči tri njegove svetovalce. ↓
* [[29. december]] → '''Umor Tomaža Becketa''': kralj Henrik II. ukaže aretirati canterburyjskega nadškofa in bivšega zaupnika Tomaža Becketa. Ker se Becket ne pusti aretirati štirim vitezom, ki jih je poslal kralj, ti Becketa pobijejo z meči.
====Ostalo po Evropi====
* [[27. marec]] - [[Lombardska liga]] sklene zavezništvo s papežem [[papež Aleksander III.|Aleksandrom III.]]
* [[22. april]] - Bizantinski cesar [[Manuel I. Komnen]] preda [[Genovska republika|Genovčanom]] konstantinopelsko četrt Coparion in jim jo doda k njihovi stari četrti. Nedolgo zatem [[Pisanska republika|Pisanci]] in [[Beneška republika|Benečani]] oplenijo genovsko četrt.
* [[1. avgust]] - Leonski kralj [[Ferdinand II. Leonski|Ferdinand II.]] potrdi ustanovitev viteškega [[red Svetega Jakoba|Reda Svetega Jakoba]] (Orden de Santiago).
* [[12. oktober]] - Berškega grofa [[Adolf II. Berški|Adolfa II.]] nasledi sin [[Adolf III. Berški|Adolf III.]]
* [[1. november]] - '''Katastrofalne poplave na dan Vseh Svetih na Nizozemskem''', ki na mnogih krajih na novo zarišejo obalo. Poplave povežejo [[Zuiderzee]], ki je bilo pred tem sladkovodno jezero, z morjem.
* [[18. november]] - Prvega brandenburškega mejnega grofa [[Albert I. Brandenburški|Alberta Medveda]] nasledi sin [[Oton I. Barndenburški|Oton I.]]
* [[28. november]]: 
** Umrlega švabskega vojvodo [[Friderik V. Švabski|Friderik V.]], prvorojenca cesarja [[Friderik I. Barbarossa|Friderika Barbarosse]] nasledi  mlajši brat Konrad, ki prevzame ime [[Friderik VI. Švabski|Friderik VI.]]
** Umrlega valižanskega princa, kralja žepne kraljevine Gwynedd [[Owain ap Gruffydd|Owaina ap Gruffydda]] nasledi sin [[Hywel ab Owain Gwynedd|Hywel ab Owain]]. 
[[Slika:Somerset-Cheddar.jpg|thumb|right|220px|Začetek pridelave sira čedar, ki danes zavzema več kot polovico prodanega sira v Veliki Britaniji.]]
* [[20. december]] - Umrlega [[Abasidi|abasidskega]] kalifa [[Al-Mustandžid]]a, ki je vladal mestu Bagdad z okolico, nasledi sin [[Al-Mustadi]].
* Umrlega kijevskega velikega kneza [[Mstislav II. Kijevski|Mstislava II.]] nasledi [[Gleb I. Kijevski|Gleb I.]]. Naziv ''velikega kneza'' je 'velik' zgolj še simbolično, saj je Mstislava leto dni poprej hudo porazil knez Vladimir-Suzdala [[Andrej Bogoljubski]].
* Danski nadškof [[Absalon]], v službi kralja [[Valdemar I. Danski|Valdemarja I.]], uniči še eno [[Slovani|vendsko]] piratsko oporišče v Baltiku na otoku [[Wolin]].
* [[Pariz]] ima okoli 20.000 prebivalcev.
* Začetek pridelave sira [[čedar]] ([[angleščina|ang]]. ''Cheddar cheese'') v jugozahodni Angliji, grofija Somerset.
* Wales: [[Madog ab Owain Gwynedd|Madog ab Owain]], sin valižanskega princa [[Owain ap Gruffydd|Owena Griffitha]], po legendi odpluje v Severno Ameriko. Arheološke najdbe sicer tega (do zdaj) ne potrjujejo.

===Azija===
====Bližnji vzhod====
* december - Egiptovski vladar [[Saladin]] začne oblegati križarski [[Deir al-Balah|Darum]]. Jeruzalemski kralj [[Amalrik I. Jeruzalemski|Amalrik I.]] pošlje na pomoč sile nastanjene v [[Gaza|Gazi]], zato Saladin zapusti Darum in začne oblegati Gazo. Ker ne more zavzeti mesta, opustoši okolico. ↓
* → Do konca leta zasede Saladinova vojska še manjši otok v [[Akabski zaliv|Akabskem zalivu]], ki so ga koristili križarski pirati.
* [[Kilikijska Armenija]]: [[Mleh I.|Mleh]], pomuslimanjeni brat umrlega armenskega kralja [[Toros II.|Torosa II.]] s pomočjo [[Nur ad-Din]]ve vojske uzurpira prestol Armenske Kiklije in umori mladoletnega kralja, nečaka [[Ruben II. Armenski|Rubena II.]]

====Daljni vzhod====
* [[Koreja]]: v kraljevini [[Goryeo]] prevzame oblast vojska, ki izžene kralja [[Uidžong (Goryeo)|Uidžonga]] in nastavi njegovega sina [[Mjeongdžong (Goryeo)|Mjeongdžonga]].

===Afrika===
* Severnoafriško mesto [[Fes, Maroko|Fes]] v [[Almohadi|Almohadskem kalifatu]] prehiti [[Konstantinopel]] po številu prebivalcev.

== Rojstva ==
* [[5. april]] - [[Izabela Hainaulška]], francoska kraljica, soproga Filipa II. († [[1190]])
* [[9. maj]] - [[Valdemar II. Danski|Valdemar II.]], danski kralj († [[1241]])
* [[20. november]] - [[Edmund Rich]], canterburyjski nadškof, svetnik († [[1240]])
* [[Azzo VI. d'Este]], italijanski condottiero, markiz († [[1212]])
* [[Sveti Dominik]], španski ustanovitelj meniškega reda dominikancev († [[1221]])
* [[Ednyfed Fychan]], valižanski senešal Gwynedda († [[1246]])
* [[Ermengarda Beaumonška]], škotska kraljica, soproga Vilijema I. († [[1234]])
* [[Evstahij Menih]], francoski pirat († [[1217]])
* [[Fudživara Masacune]], japonski pesnik († [[1221]])
* [[Haakon Nori]], norveški jarl († [[1214]])
* [[Henrik I. Anhaltski|Henrik I.]], nemški plemič, knez Anhalta († [[1252]])
* [[Henrik I. Clémenški]], baron Argentana, francoski maršal († [[1214]])
* [[Hubert de Burgh]], angleški plemič, regent, 1. grof Kent († [[1243]])
* [[Konstantin XI. Laskaris]], bizantinski cesar († [[1205]])
* [[Mukali]], mongolski general († [[1223]])
* [[Leonardo Fibonacci]], italijanski matematik  († [[1250]])
* [[Peter iz Ebolija]], italijanski pesnik († [[1220]])
* [[Pons d'Ortaffa]], katalonski trubadur († [[1246]])
* [[Ranulf de Blondeville]], angleški plemič, 6. grof Chester, 1. grof Lincoln († [[1232]])
* [[Rihard iz San Germana]], italijanski kronist († [[1243]]) 
* [[Rodrigo Jiménez de Rada]], španski zgodovinar, nadškof Toleda († [[1247]])
* [[Sančo VII. Navarski|Sančo VII.]], navarski kralj († [[1234]])
* [[Vilijem I. Holandski|Vilijem I.]], holandski grof, križar († [[1222]])
* [[Walther von der Vogelweide]], nemški pesnik († [[1230]])
* [[Zhao Rugua]], kitajski uradnik, etnograf († [[1228]])

== Smrti ==
* [[22. januar]] - [[Wang Chongyang]], kitajski daoistični učenjak, utemeljitelj [[Quanzhenska šola|Quanzhenske šole]] (* [[1113]])
* [[21. maj]] - [[Sveti Godric|Godrik iz Finchala]], angleški menih in skladatelj (* [[1065]])
* [[19. avgust]] - [[Mstislav II.  Kijevski|Mstislav II. Izjaslavič]], veliki kijevski knez (* ok. [[1125]])
* [[12. oktober]] - [[Adolf II. Berški|Adolf II.]], grof Berga (* [[1095]])
* [[18. november]] - [[Albert I. Brandenburški|Albert I. Medved]], brandenburški mejni grof (* [[1100]])
* [[28. november]]:
** [[Friderik V. Švabski|Friderik V.]], švabski vojvoda, sin nemškega kralja Friderika I. Barbarosse (* [[1164]])
** [[Owain ap Gruffydd]], valižanski princ, vladar kraljevine Gwynedd (* [[1080]])
* [[29. november]] - [[Tomaž Becket]], canterburyjski nadškof, mučenec in svetnik (* [[1118]])
* [[20. december]] - [[Al-Mustandžid]], [[Abasidi|abasidski]] kalif (* [[1124]])

; Neznan datum
* [[Ruben II. Kiklijski|Ruben II.]], kralj armenske Kiklije (* [[1165]])
* [[Eliezer ben Nathan]], nemški judovski pesnik (* [[1090]])

== Glej tudi ==


[[Kategorija:Leto 1170|*]]</text>
      <sha1>cqc4h5h3jvq4sfxye5ma31ojn3hsb0y</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5726729</id>
      <parentid>5726725</parentid>
      <timestamp>2022-08-02T16:00:25Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Rojstva */ slog</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7797" xml:space="preserve">{{leto}}
'''1170''' ('''[[rimske številke|MCLXX]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[četrtek]].
== Dogodki ==
===Slovenija===
* '''Ustanovitev [[Kartuzija Jurklošter|Kartuzije Jurklošter]].'''
===Politika Henrika II. Angleškega===
[[Slika:SmrtBecketta.jpg|thumb|right|270px|Umor canterburyjskega nadškofa Thomasa Becketa je vzbudil vsesplošno zgražanje po Evropi.]]
* Angleški kralj [[Henrik II. Angleški|Henrik II.]] da po francoskem zgledu kronati mladoletnega sina [[Henrik Mladi Kralj|Henrika ml.]] za angleškega kralja (sokralja). Ker je sprt s canterburyjskim nadškofom [[Tomaž Becket|Tomažem Becketom]], kronanje opravi yorški nadškof. Dejansko oblast seveda ohrani sam.
* Henrik II. in nadškof Tomaž Becket se končno sporazumeta in Becket se vrne nazaj v Anglijo.↓
* november → Po ponovnem sporu s kraljem Becket izobči tri njegove svetovalce. ↓
* [[29. december]] → '''Umor Tomaža Becketa''': kralj Henrik II. ukaže aretirati canterburyjskega nadškofa in bivšega zaupnika Tomaža Becketa. Ker se Becket ne pusti aretirati štirim vitezom, ki jih je poslal kralj, ti Becketa pobijejo z meči.
====Ostalo po Evropi====
* [[27. marec]] - [[Lombardska liga]] sklene zavezništvo s papežem [[papež Aleksander III.|Aleksandrom III.]]
* [[22. april]] - Bizantinski cesar [[Manuel I. Komnen]] preda [[Genovska republika|Genovčanom]] konstantinopelsko četrt Coparion in jim jo doda k njihovi stari četrti. Nedolgo zatem [[Pisanska republika|Pisanci]] in [[Beneška republika|Benečani]] oplenijo genovsko četrt.
* [[1. avgust]] - Leonski kralj [[Ferdinand II. Leonski|Ferdinand II.]] potrdi ustanovitev viteškega [[red Svetega Jakoba|Reda Svetega Jakoba]] (Orden de Santiago).
* [[12. oktober]] - Berškega grofa [[Adolf II. Berški|Adolfa II.]] nasledi sin [[Adolf III. Berški|Adolf III.]]
* [[1. november]] - '''Katastrofalne poplave na dan Vseh Svetih na Nizozemskem''', ki na mnogih krajih na novo zarišejo obalo. Poplave povežejo [[Zuiderzee]], ki je bilo pred tem sladkovodno jezero, z morjem.
* [[18. november]] - Prvega brandenburškega mejnega grofa [[Albert I. Brandenburški|Alberta Medveda]] nasledi sin [[Oton I. Barndenburški|Oton I.]]
* [[28. november]]: 
** Umrlega švabskega vojvodo [[Friderik V. Švabski|Friderik V.]], prvorojenca cesarja [[Friderik I. Barbarossa|Friderika Barbarosse]] nasledi  mlajši brat Konrad, ki prevzame ime [[Friderik VI. Švabski|Friderik VI.]]
** Umrlega valižanskega princa, kralja žepne kraljevine Gwynedd [[Owain ap Gruffydd|Owaina ap Gruffydda]] nasledi sin [[Hywel ab Owain Gwynedd|Hywel ab Owain]]. 
[[Slika:Somerset-Cheddar.jpg|thumb|right|220px|Začetek pridelave sira čedar, ki danes zavzema več kot polovico prodanega sira v Veliki Britaniji.]]
* [[20. december]] - Umrlega [[Abasidi|abasidskega]] kalifa [[Al-Mustandžid]]a, ki je vladal mestu Bagdad z okolico, nasledi sin [[Al-Mustadi]].
* Umrlega kijevskega velikega kneza [[Mstislav II. Kijevski|Mstislava II.]] nasledi [[Gleb I. Kijevski|Gleb I.]]. Naziv ''velikega kneza'' je 'velik' zgolj še simbolično, saj je Mstislava leto dni poprej hudo porazil knez Vladimir-Suzdala [[Andrej Bogoljubski]].
* Danski nadškof [[Absalon]], v službi kralja [[Valdemar I. Danski|Valdemarja I.]], uniči še eno [[Slovani|vendsko]] piratsko oporišče v Baltiku na otoku [[Wolin]].
* [[Pariz]] ima okoli 20.000 prebivalcev.
* Začetek pridelave sira [[čedar]] ([[angleščina|ang]]. ''Cheddar cheese'') v jugozahodni Angliji, grofija Somerset.
* Wales: [[Madog ab Owain Gwynedd|Madog ab Owain]], sin valižanskega princa [[Owain ap Gruffydd|Owena Griffitha]], po legendi odpluje v Severno Ameriko. Arheološke najdbe sicer tega (do zdaj) ne potrjujejo.

===Azija===
====Bližnji vzhod====
* december - Egiptovski vladar [[Saladin]] začne oblegati križarski [[Deir al-Balah|Darum]]. Jeruzalemski kralj [[Amalrik I. Jeruzalemski|Amalrik I.]] pošlje na pomoč sile nastanjene v [[Gaza|Gazi]], zato Saladin zapusti Darum in začne oblegati Gazo. Ker ne more zavzeti mesta, opustoši okolico. ↓
* → Do konca leta zasede Saladinova vojska še manjši otok v [[Akabski zaliv|Akabskem zalivu]], ki so ga koristili križarski pirati.
* [[Kilikijska Armenija]]: [[Mleh I.|Mleh]], pomuslimanjeni brat umrlega armenskega kralja [[Toros II.|Torosa II.]] s pomočjo [[Nur ad-Din]]ve vojske uzurpira prestol Armenske Kiklije in umori mladoletnega kralja, nečaka [[Ruben II. Armenski|Rubena II.]]

====Daljni vzhod====
* [[Koreja]]: v kraljevini [[Goryeo]] prevzame oblast vojska, ki izžene kralja [[Uidžong (Goryeo)|Uidžonga]] in nastavi njegovega sina [[Mjeongdžong (Goryeo)|Mjeongdžonga]].

===Afrika===
* Severnoafriško mesto [[Fes, Maroko|Fes]] v [[Almohadi|Almohadskem kalifatu]] prehiti [[Konstantinopel]] po številu prebivalcev.

== Rojstva ==
* [[5. april]] - [[Izabela Hainaulška]], francoska kraljica, soproga Filipa II. († [[1190]])
* [[9. maj]] - [[Valdemar II. Danski|Valdemar II.]], danski kralj († [[1241]])
* [[20. november]] - [[Edmund Rich]], canterburyjski nadškof, svetnik († [[1240]])

; Neznan datum
* [[Azzo VI. d'Este]], italijanski condottiero, markiz († [[1212]])
* [[Sveti Dominik]], španski ustanovitelj meniškega reda dominikancev († [[1221]])
* [[Ednyfed Fychan]], valižanski senešal Gwynedda († [[1246]])
* [[Ermengarda Beaumonška]], škotska kraljica, soproga Vilijema I. († [[1234]])
* [[Evstahij Menih]], francoski pirat († [[1217]])
* [[Fudživara Masacune]], japonski pesnik († [[1221]])
* [[Haakon Nori]], norveški jarl († [[1214]])
* [[Henrik I. Anhaltski|Henrik I.]], nemški plemič, knez Anhalta († [[1252]])
* [[Henrik I. Clémenški]], baron Argentana, francoski maršal († [[1214]])
* [[Hubert de Burgh]], angleški plemič, regent, 1. grof Kent († [[1243]])
* [[Konstantin XI. Laskaris]], bizantinski cesar († [[1205]])
* [[Mukali]], mongolski general († [[1223]])
* [[Leonardo Fibonacci]], italijanski matematik  († [[1250]])
* [[Peter iz Ebolija]], italijanski pesnik († [[1220]])
* [[Pons d'Ortaffa]], katalonski trubadur († [[1246]])
* [[Ranulf de Blondeville]], angleški plemič, 6. grof Chester, 1. grof Lincoln († [[1232]])
* [[Rihard iz San Germana]], italijanski kronist († [[1243]]) 
* [[Rodrigo Jiménez de Rada]], španski zgodovinar, nadškof Toleda († [[1247]])
* [[Sančo VII. Navarski|Sančo VII.]], navarski kralj († [[1234]])
* [[Vilijem I. Holandski|Vilijem I.]], holandski grof, križar († [[1222]])
* [[Walther von der Vogelweide]], nemški pesnik († [[1230]])
* [[Zhao Rugua]], kitajski uradnik, etnograf († [[1228]])

== Smrti ==
* [[22. januar]] - [[Wang Chongyang]], kitajski daoistični učenjak, utemeljitelj [[Quanzhenska šola|Quanzhenske šole]] (* [[1113]])
* [[21. maj]] - [[Sveti Godric|Godrik iz Finchala]], angleški menih in skladatelj (* [[1065]])
* [[19. avgust]] - [[Mstislav II.  Kijevski|Mstislav II. Izjaslavič]], veliki kijevski knez (* ok. [[1125]])
* [[12. oktober]] - [[Adolf II. Berški|Adolf II.]], grof Berga (* [[1095]])
* [[18. november]] - [[Albert I. Brandenburški|Albert I. Medved]], brandenburški mejni grof (* [[1100]])
* [[28. november]]:
** [[Friderik V. Švabski|Friderik V.]], švabski vojvoda, sin nemškega kralja Friderika I. Barbarosse (* [[1164]])
** [[Owain ap Gruffydd]], valižanski princ, vladar kraljevine Gwynedd (* [[1080]])
* [[29. november]] - [[Tomaž Becket]], canterburyjski nadškof, mučenec in svetnik (* [[1118]])
* [[20. december]] - [[Al-Mustandžid]], [[Abasidi|abasidski]] kalif (* [[1124]])

; Neznan datum
* [[Ruben II. Kiklijski|Ruben II.]], kralj armenske Kiklije (* [[1165]])
* [[Eliezer ben Nathan]], nemški judovski pesnik (* [[1090]])

== Glej tudi ==


[[Kategorija:Leto 1170|*]]</text>
      <sha1>cff7hzihjd3l5vpwkclqjci47iuo147</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>1125</title>
    <ns>0</ns>
    <id>1831</id>
    <revision>
      <id>5726649</id>
      <parentid>5726634</parentid>
      <timestamp>2022-08-02T12:00:17Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Smrti */ Neznan datum</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5451" xml:space="preserve">{{leto}}
'''1125''' ('''[[rimske številke|MCXXV]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[četrtek]].
== Dogodki ==
===Zamenjave na prestolih===
* [[24. januar]] - Umrlega gruzijskega kralja [[David IV. Graditelj|Davida IV. Graditelja]] nasledi njegov nastarejši sin [[Demetrij I. Gruzijski|Demetrij I.]]
* [[19. maj]] - Umrlega kijevskega velikega kneza [[Vladimir II. Monomah|Vladimirja II. Monomaha]] nasledi najstarejši sin [[Mstislav I. Kijevski|Mstislav I.]]
[[Slika:Grab_Heinrich_V._im_Dom_zu_Speyer.JPG|thumb|right|220px|Sarkofag rimsko-nemškega cesarja Henrika V. v katedrali v Speyerju]]
* [[23. maj]] - Po smrti rimsko-nemški cesarja [[Henrik V. Nemški|Henrika V.]] je za novega cesarja izvoljen njegov dotedanji politični oponent saksonski vojvoda [[Lotar III. Nemški|Lotar Supplinburški]]. Henrik razen nezakonske hčere, ki pa seveda ni prišla v veljavo, ni imel drugih otrok. Izvolitev Lotarja za SRC cesarja je začetek niza konfliktov s švabskim vojvodom [[Frederik II. Švabski|Frederikom II.]], ki je Henrikov bratranec v drugem kolenu.
* Po smrti švedskega kralja [[Inge Mlajši|Ingeja Mlajšega]] se Švedska razdeli na dva dela. Na jugu prevzame oblast bratranec [[Magnus Močni]], na severu njegov oponent [[Ragnvald Knaphövde]]. O obeh obstajajo zgolj fragmenti zapisov.
* Po smrt boulognskega grofa in enega od voditeljev prvega križarskega pohoda, grofijo [[Boulogne|Boulogno]] podedujeta njegova hči [[Matilda Boulognska|Matilda]] in njen soprog grof [[Štefan Angleški|Štefan Bloiški]].

===Evropa===
* [[Toskana]]: [[Florentinska republika|Firence]] si priključi sosednji komuno [[Fiesole]].
* [[Republika Siena|Siena]] postane neodvisna komuna, vendar še ostaja pod močnim vplivom škofove oblasti.
* [[Beneška republika|Benečani]] oplenijo nekaj bizantinskih otokov v Egejskem morju (Rodos, Samos, Lesbos Ios).
* Saracenski pirati oplenijo provansalsko mesto [[Antibes]] in pa priobalno otočje [[Lérins]], na katerem se nahaja samostan.
* Prvi semenj na Portugalskem v kraju Ponte de Lima. Portugalska je v 12. stoletju še pretežno ekonomsko razdrobljena na samozadostna fevdna gospostva.
* Tvegan plenilski pohod aragonskega kralja [[Alfonz I. Aragonski|Alfonza I.]] globoko na sovražno ozemlje [[Almoravidi|almoravidske]] Andaluzije. V Granadi osvobodi veliko število krščanskih sužnjev in poskušal nastaviti marionetnega vladarja. Almoravidi se na to invazijo niso odzvali, saj so bili zaposleni z mahdijsko revolucijo [[Almohadi|Almohadov]] v Afriki.
* [[Albert iz Aachna]] začne s pisanjem obsežnega dela ''Historia Hierosolymitanae expeditionis'' o zgodovini prvega križarskega pohoda in osvajanju Svete dežele.

===Ostalo po svetu===
* [[11. junij]] → [[Bitka pri Azazu]]: koalicija križarski držav, ki jo vodi Baldvin II., odložujoče porazi Seldžuke iz emiratov Alepa in Mosula.
* november - Konec [[dinastija Liao|dinastije Liao]]: tunguški Džurčeni iz [[Dinastija Jin (1115-1234)|dinastije Jin]] zavzamejo še zadnjo oporišče [[Kitani|kitanske]] dinastije Liao v pustinji [[Ordos]].↓
* → Kitanski general [[Yelü Dashi]] osnuje dinastijo Zahodni Liao, bolj znano kot [[Karakitanski kanat]], se z ostankom premagane vojske (okoli 10.000 konj) začne umakati proti zahodu izven dosega dinastije Jin.↓
* → Med dinastijo Jin in (šibkejšo) dinastijo Song sledijo nova pogajanja za prevzem vojnega izplena dinastije Liao. Songi dobijo zgolj malenkost in skupaj s tributarno obvezo, da nadaljujejo z izplačevanjem v svili in srebru cesarstvu Jin, kakor so bili letno izplačevali Liau.
* Ker si Songi vzamejo večji delež mest poraženega Liaa, kot jim ta pripada, jim Jini napovedo vojno, ki ujame Songe povsem nepripravljene. [[1126]] ↔
* Zaključena je zbirka [[zen budizem|čan]] budističnih [[koan]]ov »''Zapisi z Modre stene''«.

== Rojstva ==
* [[10. april]] - [[Peter I. Courtenayjski|Peter I.]], baron Courtenayja, sin kralja [[Ludvik VI. Francoski|Ludvika VI.]] († [[1181]])

; Neznan datum
* [[Baldvin iz Forda]], canterburyjski nadškof († [[1191]])
* [[Bertold IV. Zähringenški|Bertold IV.]], vojvoda Zähringena († [[1186]])
* [[Eystein II. Norveški|Eystein II.]], norveški kralj († [[1157]])
* [[Lu You]], kitajski pesnik († [[1210]])
* [[Mihael Glika]], bizantinski literat in teolog († [[1204]])
* [[Oton II. Meissenški|Oton II.]], meissenški mejni grof († [[1190]])
* [[Petronila Akvitanska]], grofica Vermandoisa († [[1153]])
* [[Rejnald Chatillionski]], antiohijski knez, baron Transjordanije († [[1187]])
* [[Sven III. Danski|Sven III.]], danski kralj († [[1157]])
* [[Vjačeslava Novgorodska]], velika kneginja Poljske († po [[1162]])

== Smrti ==
* [[24. januar]] - [[David IV. Graditelj]], gruzinski kralj (* [[1073]])
* [[12. april]] - [[Vladislav I. Češki|Vladislav I.]], češki vojvoda (* [[1065]])
* [[19. maj]] - [[Vladimir II. Monomah]], kijevski veliki knez (* [[1053]])
* [[23. maj]] - [[Henrik V. Nemški|Henrik V.]], rimsko-nemški cesar (* [[1086]])
* [[Evstacij III. Boulognski|Evstacij III.]], grof Boulogneja, križar (* [[1060]])

; Neznan datum
* [[Inge Mlajši]], švedski kralj
* [[Irnerius]], italijanski pravnik, učitelj rimskega prava (* [[1050]])
* [[Kozma Praški]], češki kronist (* [[1045]])
* [[Roscelin iz Compiegneja]], francoski filozof in teolog (* [[1050]])

== Glej tudi ==

[[Kategorija:Leto 1125|*]]</text>
      <sha1>rsc7lxuqml2c19oaw5trf5j6iuvm9vo</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5726722</id>
      <parentid>5726649</parentid>
      <timestamp>2022-08-02T15:54:28Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Rojstva */ Mstislav</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5541" xml:space="preserve">{{leto}}
'''1125''' ('''[[rimske številke|MCXXV]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[četrtek]].
== Dogodki ==
===Zamenjave na prestolih===
* [[24. januar]] - Umrlega gruzijskega kralja [[David IV. Graditelj|Davida IV. Graditelja]] nasledi njegov nastarejši sin [[Demetrij I. Gruzijski|Demetrij I.]]
* [[19. maj]] - Umrlega kijevskega velikega kneza [[Vladimir II. Monomah|Vladimirja II. Monomaha]] nasledi najstarejši sin [[Mstislav I. Kijevski|Mstislav I.]]
[[Slika:Grab_Heinrich_V._im_Dom_zu_Speyer.JPG|thumb|right|220px|Sarkofag rimsko-nemškega cesarja Henrika V. v katedrali v Speyerju]]
* [[23. maj]] - Po smrti rimsko-nemški cesarja [[Henrik V. Nemški|Henrika V.]] je za novega cesarja izvoljen njegov dotedanji politični oponent saksonski vojvoda [[Lotar III. Nemški|Lotar Supplinburški]]. Henrik razen nezakonske hčere, ki pa seveda ni prišla v veljavo, ni imel drugih otrok. Izvolitev Lotarja za SRC cesarja je začetek niza konfliktov s švabskim vojvodom [[Frederik II. Švabski|Frederikom II.]], ki je Henrikov bratranec v drugem kolenu.
* Po smrti švedskega kralja [[Inge Mlajši|Ingeja Mlajšega]] se Švedska razdeli na dva dela. Na jugu prevzame oblast bratranec [[Magnus Močni]], na severu njegov oponent [[Ragnvald Knaphövde]]. O obeh obstajajo zgolj fragmenti zapisov.
* Po smrt boulognskega grofa in enega od voditeljev prvega križarskega pohoda, grofijo [[Boulogne|Boulogno]] podedujeta njegova hči [[Matilda Boulognska|Matilda]] in njen soprog grof [[Štefan Angleški|Štefan Bloiški]].

===Evropa===
* [[Toskana]]: [[Florentinska republika|Firence]] si priključi sosednji komuno [[Fiesole]].
* [[Republika Siena|Siena]] postane neodvisna komuna, vendar še ostaja pod močnim vplivom škofove oblasti.
* [[Beneška republika|Benečani]] oplenijo nekaj bizantinskih otokov v Egejskem morju (Rodos, Samos, Lesbos Ios).
* Saracenski pirati oplenijo provansalsko mesto [[Antibes]] in pa priobalno otočje [[Lérins]], na katerem se nahaja samostan.
* Prvi semenj na Portugalskem v kraju Ponte de Lima. Portugalska je v 12. stoletju še pretežno ekonomsko razdrobljena na samozadostna fevdna gospostva.
* Tvegan plenilski pohod aragonskega kralja [[Alfonz I. Aragonski|Alfonza I.]] globoko na sovražno ozemlje [[Almoravidi|almoravidske]] Andaluzije. V Granadi osvobodi veliko število krščanskih sužnjev in poskušal nastaviti marionetnega vladarja. Almoravidi se na to invazijo niso odzvali, saj so bili zaposleni z mahdijsko revolucijo [[Almohadi|Almohadov]] v Afriki.
* [[Albert iz Aachna]] začne s pisanjem obsežnega dela ''Historia Hierosolymitanae expeditionis'' o zgodovini prvega križarskega pohoda in osvajanju Svete dežele.

===Ostalo po svetu===
* [[11. junij]] → [[Bitka pri Azazu]]: koalicija križarski držav, ki jo vodi Baldvin II., odložujoče porazi Seldžuke iz emiratov Alepa in Mosula.
* november - Konec [[dinastija Liao|dinastije Liao]]: tunguški Džurčeni iz [[Dinastija Jin (1115-1234)|dinastije Jin]] zavzamejo še zadnjo oporišče [[Kitani|kitanske]] dinastije Liao v pustinji [[Ordos]].↓
* → Kitanski general [[Yelü Dashi]] osnuje dinastijo Zahodni Liao, bolj znano kot [[Karakitanski kanat]], se z ostankom premagane vojske (okoli 10.000 konj) začne umakati proti zahodu izven dosega dinastije Jin.↓
* → Med dinastijo Jin in (šibkejšo) dinastijo Song sledijo nova pogajanja za prevzem vojnega izplena dinastije Liao. Songi dobijo zgolj malenkost in skupaj s tributarno obvezo, da nadaljujejo z izplačevanjem v svili in srebru cesarstvu Jin, kakor so bili letno izplačevali Liau.
* Ker si Songi vzamejo večji delež mest poraženega Liaa, kot jim ta pripada, jim Jini napovedo vojno, ki ujame Songe povsem nepripravljene. [[1126]] ↔
* Zaključena je zbirka [[zen budizem|čan]] budističnih [[koan]]ov »''Zapisi z Modre stene''«.

== Rojstva ==
* [[10. april]] - [[Peter I. Courtenayjski|Peter I.]], baron Courtenayja, sin kralja [[Ludvik VI. Francoski|Ludvika VI.]] († [[1181]])

; Neznan datum
* [[Baldvin iz Forda]], canterburyjski nadškof († [[1191]])
* [[Bertold IV. Zähringenški|Bertold IV.]], vojvoda Zähringena († [[1186]])
* [[Eystein II. Norveški|Eystein II.]], norveški kralj († [[1157]])
* [[Lu You]], kitajski pesnik († [[1210]])
* [[Mihael Glika]], bizantinski literat in teolog († [[1204]])
* [[Mstislav II. Kijevski|Mstislav II. Izjaslavič]], veliki kijevski knez († [[1170]])
* [[Oton II. Meissenški|Oton II.]], meissenški mejni grof († [[1190]])
* [[Petronila Akvitanska]], grofica Vermandoisa († [[1153]])
* [[Rejnald Chatillionski]], antiohijski knez, baron Transjordanije († [[1187]])
* [[Sven III. Danski|Sven III.]], danski kralj († [[1157]])
* [[Vjačeslava Novgorodska]], velika kneginja Poljske († po [[1162]])

== Smrti ==
* [[24. januar]] - [[David IV. Graditelj]], gruzinski kralj (* [[1073]])
* [[12. april]] - [[Vladislav I. Češki|Vladislav I.]], češki vojvoda (* [[1065]])
* [[19. maj]] - [[Vladimir II. Monomah]], kijevski veliki knez (* [[1053]])
* [[23. maj]] - [[Henrik V. Nemški|Henrik V.]], rimsko-nemški cesar (* [[1086]])
* [[Evstacij III. Boulognski|Evstacij III.]], grof Boulogneja, križar (* [[1060]])

; Neznan datum
* [[Inge Mlajši]], švedski kralj
* [[Irnerius]], italijanski pravnik, učitelj rimskega prava (* [[1050]])
* [[Kozma Praški]], češki kronist (* [[1045]])
* [[Roscelin iz Compiegneja]], francoski filozof in teolog (* [[1050]])

== Glej tudi ==

[[Kategorija:Leto 1125|*]]</text>
      <sha1>l3x3klj9mjuosxtfs5ehqyu5y9dn01e</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>10. julij</title>
    <ns>0</ns>
    <id>2759</id>
    <revision>
      <id>5726851</id>
      <parentid>5718414</parentid>
      <timestamp>2022-08-03T02:43:04Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Radek</username>
        <id>89714</id>
      </contributor>
      <minor />
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7888" xml:space="preserve">'''10. julij''' je 191. [[dan]] [[leto|leta]] (192. v [[prestopno leto|prestopnih letih]]) v [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]]. Ostaja še 174 dni.

{{JulyCalendar}}
== Dogodki ==
* [[48 pr. n. št.]] - bitka pri [[Dirahij]]u (danes [[Drač]] v [[Albanija|Albaniji]]), [[Julij Cezar]] se komaj izogne porazu proti [[Pompej]]u
* [[1403]] - z ustanovno listino [[Celjski grofje|Celjskega grofa]] [[Herman II. Celjski|Hermana II.]] je ustanovljen [[Kartuzijanski samostan Pleterje]]
* [[1778]] - [[Francija|francoski]] [[kralj]] [[Ludvik XVI. Francoski|Ludvik XVI.]] napove vojno [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]]
* [[1789]] - [[Alexander Mackenzie]] odkrije [[delta|delto]] reke [[Mackenzie]]
* [[1821]] - [[Združene države Amerike|ZDA]] zasedejo od [[Španija|Španije]] kupljeno [[Florida|Florido]]
* [[1890]] - [[Wyoming]] postane 44. [[Združene države Amerike|ameriška]] zvezna država
* [[1913]] - v [[Dolina smrti|Dolini smrti]] namerijo [[temperatura|temperaturo]] 56,7&amp;nbsp;°C
* [[1925]]:
** ustanovljena [[Sovjetska zveza|sovjetska]] [[tiskovna agencija]] [[TASS]]
** v [[Dayton]]u ([[Tennessee]], [[Združene države Amerike|ZDA]]) se prične sojenje [[John T. Scopes|Johnu T. Scopesu]], ker je v nasprotju z državnim zakonom poučeval [[evolucija|evolucijo]]
* [[1938]] - [[Howard Hughes]] v rekordnih 91 [[ura]]h z [[letalo]]m preleti svet
* [[1943]] - [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|britansko]]-[[Združene države Amerike|ameriško]] izkrcanje na [[Sicilija|Sicilijo]] ([[Zavezniška invazija na Sicilijo]])
* [[1962]] - v [[Zemlja|Zemljin]] [[tir]] so izstrelili prvi telekomunikacijski [[satelit]] [[Telstar]]
* [[1968]] - [[Maurice Couve de Murville]] postane [[Francija|francoski]] [[predsednik vlade]]
* [[1973]] - [[Bahami]] postanejo neodvisna država
* [[1976]] - po [[eksplozija|eksploziji]] v [[kemična industrija|kemični tovarni]] v [[Seveso|Sevesu]] uide [[dioksin]] in povzroči hudo [[ekološka katastrofa|ekološko katastrofo]]
* [[1985]] - [[Francija|francoski]] [[agent]]i v [[Auckland]]u ([[Nova Zelandija]]) potopijo [[Greenpeace|Greenpeacovo]] ladjo ''[[Rainbow Warrior]]''
* [[1991]] - [[Boris Jelcin]] postane [[predsednik]] [[Rusija|Ruske federacije]]
* [[1997]] - s preučevanjem [[DNA]] [[neandertalec|neandertalcev]] potrdijo teorijo o nastanku [[človek]]a v [[Afrika|Afriki]]
* [[2000]] - eksplozija [[naftovod]]a v južni [[Nigerija|Nigeriji]] ubije 250 ljudi

== Rojstva ==
* [[154]] - [[Bardesanes]], sirski gnostik († okoli [[222]])
* [[1205]] - [[Hodžo Masamura]], japonski šogun († [[1273]])
* [[1274]] - [[Robert I.]], škotski kralj († [[1329]])
* [[1509]] - [[Jean Calvin]], francoski teolog in reformator († [[1564]])
* [[1561]] - [[Luis de Góngora y Argote]], španski pesnik († [[1627]])
* [[1628]] - [[Micukuni Tokugava]], japonski fevdalec, zgodovinar († [[1701]])
* [[1657]] - [[Friderik I. Pruski|Friderik I.]], pruski kralj († [[1713]])
* [[1697]] - [[Jean-Baptiste Bourguignon d'Anville]], francoski geograf, kartograf († [[1782]])
* [[1723]] - sir [[William Blackstone]], angleški pravnik in filozof prava († [[1780]])
* [[1754]] - [[Thomas Bowdler]], angleški zdravnik, književni cenzor († [[1825]])
* [[1759]] - [[Pierre-Joseph Redouté]], belgijski botanik in ilustrator († [[1840]])
* [[1767]] - [[John Quincy Adams]], ameriški predsednik († [[1848]])
**  [[Mathieu Jean Felicité de Montmorency-Laval]], francoski politik († [[1826]])
* [[1830]] - [[Camille Pissarro]], francoski slikar († [[1903]])
* [[1832]] - [[Alvan Graham Clark]], ameriški optik in astronom († [[1897]])
* [[1856]] - [[Nikola Tesla]], srbsko-ameriški elektroinženir, fizik, izumitelj († [[1943]])
* [[1857]] - [[Alfred Binet]], francoski psiholog († [[1911]])
** sir [[Joseph Larmor]], irski fizik († [[1942]])
** sir [[Četur Sankaran Nair]], indijski pravnik, državnik († [[1934]])
* [[1871]] - [[Stjepan Radić]], hrvaški politik († [[1928]])
** [[Marcel Proust]], francoski pisatelj, esejist, kritik († [[1922]])
* [[1883]] - [[Johannes Blaskowitz]], nemški general († [[1948]])
* [[1895]] - [[Carl Orff]], nemški sladatelj († [[1982]])
* [[1913]] - [[Paul Myron Anthony Linebarger]] - [[Cordwainer Smith]], ameriški pisatelj († [[1966]])
* [[1916]] - [[Edward Gough Whitlam]], avstralski predsednik vlade († [[2014]])
* [[1920]] - [[Owen Chamberlain]], ameriški fizik, nobelovec († [[2006]])
* [[1926]] - [[Frederick Buechner]], ameriški pisatelj
* [[1930]] - [[Harold Bloom]], ameriški književni kritik
* [[1931]] - [[Tullio Regge]], italijanski fizik († [[2014]])
* [[1933]] - [[Peter Jankowitsch]], avstrijski politik, diplomat
* [[1934]] - [[Giorgio Armani]], italijanski modni oblikovalec
* [[1942]] - [[Ronnie James Dio]], ameriški glasbenik († [[2010]])
* [[1943]] -
**[[Arthur Ashe]], ameriški tenisač († [[1993]])
**[[Stanislav Lipovšek]], [[Slovenci|slovenski]] rimskokatoliški [[škof]]
* [[1959]] - [[Richard Stephen Sambora]], ameriški rock kitarist
* [[1970]] - [[Helen Sjöholm]], švedska pevka in igralka
* [[1980]] - [[Jessica Simpson]], ameriška pevka in igralka

== Smrti ==
* [[138]] - [[Hadrijan]], rimski cesar (* [[76]])
* [[472]] - [[Antemij]], zahodnorimski cesar
* [[1086]] - [[Knut IV. Danski|Knut IV.]], danski kralj (* [[1043]])
* [[1099]] - [[El Cid]], kastilski vojskovodja, protagonist istoimenskega epa (* [[1043]])
* [[1103]] - [[Erik I. Danski|Erik I.]], danski kralj (* [[1060]])
* [[1174]] - [[Amalrik I.|Jeruzalemski|Amalrik I.]], kralj Jeruzalema (* [[1136]])
* [[1226]] - [[As-Zahir]], abasidski kalif (* [[1175]])
* [[1290]] - [[Ladislav IV. Ogrski|Ladislav IV. Kun]], ogrski in hrvaški kralj (* [[1262]])
* [[1382]] - [[Nicole Oresme]], francoski škof, matematik, astronom, filozof (* [[1323]])
* [[1451]] - [[Barbara Celjska]], slovenska plemkinja (* med [[1390]] in [[1395]])
* [[1461]] - [[Stjepan Tomaš]], bosanski kralj (* okrog [[1411]])
* [[1559]] - [[Henrik II. Francoski|Henrik II.]], francoski kralj (* [[1519]])
* [[1561]] - [[Rustem paša]], osmanski politik, veliki vezir (* okoli [[1500]])
* [[1584]] - [[Viljem I. Oranski|Viljem I.]], knez Oranski (* [[1533]])
* [[1654]] - [[Islam III. Geraj]], kan [[Krimski kanat|Krimskega kanata]] (*  [[1604]])
* [[1820]] - [[William Wyatt Bibb]], ameriški zdravnik in politik (* [[1781]])
* [[1851]] - [[Louis Daguerre]], francoski fizik in umetnik (* [[1787]])
* [[1871]] - [[Germain Sommeiller]], francoski gradbenik (* [[1815]])
* [[1881]] - [[Karl Rudolph Powalky]], nemški astronom (* [[1817]])
* [[1896]] - [[Ernst Curtius]], nemški arheolog, zgodovinar (* [[1814]])
* [[1905]] - [[Muhammad Abduh]], egipčanski islamski modernist (* [[1849]])
* [[1909]] - [[Simon Newcomb]], kanadsko-ameriški astronom, ekonomist (* [[1835]])
* [[1937]] - [[George Gershwin]], ameriški skladatelj judovskega rodu (* [[1898]])
* [[1941]] - sir [[Arthur Evans]], valižanski arheolog (* [[1851]])
* [[1964]] - [[Adolf-Friedrich Kuntzen]], nemški general (* [[1889]])
* [[1971]] - [[John Wood Campbell mlajši]], ameriški pisatelj (* [[1910]])
* [[1974]] - [[Pär Lagerkvist]], švedski pisatelj, pesnik, dramatik, nobelovec 1951 (* [[1891]])
* [[1978]] - [[Joe Davis]], angleški igralec snookerja (* [[1901]])
* [[1983]] - [[Werner Egk]], nemški skladatelj in dirigent (* [[1901]])
* [[1989]] - sir [[Laurence Olivier]], angleški gledališki igralec, gledališki režiser (* [[1907]])
* [[1994]] - [[Gary Kildall]], ameriški računalnikar (* [[1942]])
* [[2001]] - [[Herman Brood]], nizozemski glasbenik (* [[1946]])
* [[2015]] - [[Omar Sharif]], egiptovski igralec (* [[1932]])

== Prazniki in obredi ==
* [[Bahami]] - dan neodvisnosti
* [[Mavretanija]] - dan oboroženih sil
* Dan Nikole Tesle

== Osebni praznik ==
* [[Amalija]]

[[Kategorija:Dnevi v letu|710]]</text>
      <sha1>grcejsy7ayfkpa8le7pg6s4xutwvxud</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>19. avgust</title>
    <ns>0</ns>
    <id>2800</id>
    <revision>
      <id>5726727</id>
      <parentid>5618301</parentid>
      <timestamp>2022-08-02T15:59:38Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Smrti */ Mstislav</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5800" xml:space="preserve">'''19. avgust''' je 231. [[dan]] [[leto|leta]] (232. v [[prestopno leto|prestopnih letih]]) v [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]]. Ostaja še 134 dni.

{{AugustCalendar}}
== Dogodki ==
* [[1691]] - začne se [[bitka pri Slankamnu]] v [[Srem]]u, kjer [[Avstrija|avstrijska]] [[vojska]] premaga [[Turčija|turško]]
* [[1848]] - [[New York|newyorški]] [[časnik]] ''[[New York Herald]]'' poroča o najdbi [[zlato|zlata]] v [[Kalifornija|Kaliforniji]], kar povzroči [[zlata mrzlica|zlato mrzlico]]
* [[1866]] - v [[Baltimore, Maryland|Baltimoru]] ustanovljen [[sindikat]] [[National Labour Union]], ki se začne boriti za osemurni delavnik
* [[1914]]:
**[[parlament Kanade]] potrdi ustanovitev [[ekspedicijske enote]]
** [[British Expeditionary Force]] (BEF) se [[izkrcanje|izkrca]] v [[Francija|Franciji]]
* [[1918]] - narednik [[Irving Berlin]] odpre [[muzikal]] o vojaškem življenju ''Yip Yap Yaphank'' med [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] v ''Century Theatre'' ([[New York]])
* [[1942]] - [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|anglo]]-[[Kanada|kanadski]] napad na [[Dieppe]]
* [[1944]]:
** [[bitka pri Falaise-Argentanu]]
** [[vstaja]] v [[Pariz]]u
* [[1973]] - [[Grčija]] postane [[republika]]
* [[1991]] - [[Boris Jelcin]] z nastopom pred stavbo [[Rusija|ruskega]] [[parlament]]a prepreči [[državni udar]] konservativcev
* [[2010]] - po sedmih letih vojne se iz [[Irak]]a umakne večina ameriških vojakov

== Rojstva ==
* [[232]] - [[Florijan (rimski cesar) |Mark Anij Florijan]], rimski cesar († [[276]])
* [[232]] - [[Mark Avrelij Prob]], rimski cesar  († [[282]])
* [[1646]] - [[John Flamsteed]], angleški astronom († [[1719]])
* [[1785]] - [[Seth Thomas]], ameriški urar († [[1859]])
* [[1808]] - [[James Nasmyth]], škotski inženir, ljubiteljski astronom († [[1890]])
* [[1843]] - [[Charles Montagu Doughty]], angleški popotnik († [[1926]])
* [[1871]] - [[Orville Wright]], ameriški letalec († [[1948]])
* [[1872]] - [[Théophile Ernest de Donder]], belgijski matematik, fizik († [[1957]])
* [[1881]] - [[George Enescu]], romunski violinist, skladatelj († [[1955]])
* [[1883]] - [[Coco Chanel]], francoska modna oblikovalka († [[1971]])
* [[1887]] - [[Francis Ledwidge]], irski pesnik († [[1917]])
* [[1891]] - [[Milton Lasell Humason]], ameriški astronom († [[1972]])
* [[1900]] - [[Gilbert Ryle]], britanski filozof († [[1976]])
* [[1915]] - [[Vladimir Lamut]], slovenski slikar, grafik († [[1962]])
* [[1925]] - [[Claude Gauvreau]], kanadski (quebeški) dramatik, pesnik († [[1971]])
* [[1939]] - [[Alan Baker]], angleški matematik
* [[1946]] - [[Bill Clinton]], ameriški predsednik
* [[1951]] - [[John Deacon]], angleški glasbenik ([[Queen]])
* [[1954]] - [[Oscar Larrauri]], argentinski avtomobilski dirkač
* [[1957]] - [[Cesare Prandelli]], italijanski nogometaš in trener
* [[1969]] - [[Matthew Perry (igralec)|Matthew Perry]], ameriško-kanadski filmski in televizijski igralec
* [[1973]] - [[Marco Materazzi]], italijanski nogometaš

== Smrti ==
* [[14]] - [[Gaj Avgust Oktavijan]], rimski cesar (* [[63 pr. n. št.]])
* [[440]] - [[Papež Sikst III.|Sikst III.]], papež (možen datum smrti je tudi [[18. avgust]]) (* okrog [[390]])
* [[1167]]:
** [[Henrik II. Limburški|Henrik II.]], vojvoda Limburga (* [[1111]])
** [[Depold I. Jemniški|Depold I.]], češki vojvoda Jemnic
** [[Friderik IV. Švabski|Friderik IV.]], švabski vojvoda (* [[1144]])
** [[Werner II. Habsburški]], grof
* [[1170]] - [[Mstislav II. Kijevski|Mstislav II. Izjaslavič]], veliki kijevski knez (* ok. [[1125]])
* [[1186]] - [[Godfrej II. Bretonski|Godfrej II.]], bretonski vojvoda (* [[1158]])
* [[1245]] - [[Rajmond Berengar IV. Provansalski|Rajmond Berengar IV.]], provansalski grof (* [[1198]])
* [[1282]] - [[Hartmann von Heldrungen]], veliki mojster vitezov križnikov
* [[1297]] - [[Ludvik Touluški]], škof Toulousa, svetnik (* [[1274]])
* [[1327]] - [[Amerigo di Piacenza]], italijanski učenjak, 12. mojster dominikanskega reda
* [[1352]] - [[Oton III. Braunschweigovski|Oton III.]], nemški plemič, vojvoda Braunschweig-Lüneburga, knez Lüneburga (* [[1296]])
* [[1493]] - [[Friderik III. Habsburški|Friderik III.]], rimsko-nemški cesar (* [[1415]])
* [[1569]] - [[Peter I. Vlaški|Peter Mlajši]], vlaški knez (* [[1546]])
* [[1662]] - [[Blaise Pascal]], francoski matematik, filozof, fizik (* [[1623]])
* [[1753]] - [[Johan Balthasar Neumann]], nemški arhitekt (* [[1687]])
* [[1819]] - [[James Watt]], škotski matematik, inženir (* [[1736]])
* [[1822]] - [[Jean Baptiste Joseph Delambre]], francoski matematik, astronom, geometer, zgodovinar astronomije (* [[1749]])
* [[1876]] - [[George Smith]], angleški asiriolog (* [[1840]])
* [[1887]] - [[Alvan Clark]], ameriški astronom, optik (* [[1804]])
* [[1892]] - [[Richard Adelbert Lipsius]], nemški teolog (* [[1830]])
* [[1923]] - [[Vilfredo Pareto]], italijanski ekonomist, sociolog, filozof (* [[1848]])
* [[1929]] - [[Sergej Pavlovič Djagilev]], ruski baletnik (* [[1872]])
* [[1936]] - [[Federico García Lorca]], španski pesnik (* [[1898]])
* [[1937]] - [[Kita Iki]], japonski filozof in ultranacionalist (* [[1883]])
* [[1957]] - [[Carl-Gustav Arvid Rossby]], švedsko-ameriški meteorolog (* [[1898]])
* [[1967]]:
** [[Hugo Gernsback]], ameriški založnik (* [[1884]])
** [[Isaac Deutscher]], britanski zgodovinar marksizma (* [[1907]])
* [[1994]]:
** [[Linus Carl Pauling]], ameriški kemik, nobelovec 1954, 1962 (* [[1901]])
** [[Ladislav Fuks]], češki pisatelj (* [[1923]])
* [[1995]] - [[Pierre Henri Marie Schaeffer]], francoski skladatelj (* [[1910]])
* [[2013]] - [[Lee Thompson Young]], ameriški filmski igralec (* [[1984]])

== Prazniki in obredi ==
* svetovni dan humanitarnosti

[[Kategorija:Dnevi v letu|819]]</text>
      <sha1>213kfm6bws5km5m84nw7gjomvarh0nf</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Japonska</title>
    <ns>0</ns>
    <id>4389</id>
    <revision>
      <id>5726655</id>
      <parentid>5726365</parentid>
      <timestamp>2022-08-02T12:37:36Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ljuba brank</username>
        <id>92351</id>
      </contributor>
      <comment>posodobljeno infopolje</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="115564" xml:space="preserve">{{Infopolje Država
|native_name = &lt;big&gt;日本国&lt;/big&gt;&lt;br /&gt;''Nippon-koku'' ali ''Nihon-koku''
|conventional_long_name = Japonska
|common_name = Japonska
|common_name2 = Japonske
|image_flag = Flag of Japan.svg
|image_coat = Imperial Seal of Japan.svg
|symbol_type = Cesarski pečat
|image_map = Japan-location-cia.png
|national_anthem = ''[[Kimi ga Yo]]''{{presledki|2}}(君が代)&lt;small&gt;&lt;br /&gt;''Cesarska vladavina''&lt;/small&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Explore Japan National Flag and National Anthem|url=http://web-japan.org/kidsweb/explore/national/index.html|accessdate=29.1.2017}}&lt;/ref&gt;
|official_languages = [[japonščina]]&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.ethnologue.com/country/JP/languages|title=Japan Languages|accessdate=29.1.2017|language=en}}&lt;/ref&gt;
|capital = [[Tokio]]&lt;sup&gt;1&lt;/sup&gt;
|latd=35 |latm=41 |latNS=N |longd=139 |longm=46 |longEW=E
|largest_settlement_type = največja mestna konglomeracija
|largest_city = [[Tokio]]&lt;sup&gt;1&lt;/sup&gt;
|government_type = [[Ustavna monarhija]]
|leader_title1 = [[Japonski cesar|cesar]]
|leader_title2 = [[predsednik vlade Japonske|predsednik vlade]]
|leader_name1 = [[Naruhito]] (徳仁)
|leader_name2 = [[Fumio Kišida]] (岸田 文雄) [[Liberalna demokratična stranka (Japonska)|(LDS)]]
|area_rank = 61.
|area_magnitude = 1 E11
|area_km2 = 377.972
|percent_water = 0,8 %
|population_census = 126,226,568&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.e-stat.go.jp/en/stat-search/files?page=1&amp;layout=datalist&amp;toukei=00200521&amp;tstat=000001136464&amp;cycle=0&amp;year=20200&amp;month=24101210&amp;tclass1=000001136465&amp;tclass2=000001154388&amp;tclass3val=0|title=2020 Population Census Preliminary Tabulation|accessdate=June 26, 2021|publisher=[[Statistics Bureau (Japan)|Statistics Bureau of Japan]]}}&lt;/ref&gt;
|population_census_year = 2020
| population_estimate    = 125,502,000&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.stat.go.jp/english/data/jinsui/2021np/index.html|title=Current Population Estimates as of October 1, 2021|accessdate=April 17, 2022|publisher=[[Statistics Bureau (Japan)|Statistics Bureau of Japan]]}}&lt;/ref&gt;
| population_estimate_year = 2021
| population_estimate_rank = 11.
| population_density_km2 = 332
| population_density_rank = 24.
|GDP_PPP_year = 2022
|GDP_PPP = $6.110 bilijona&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;&lt;ref name=&quot;IMFWEOJP&quot;&gt;{{cite web|url=https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2022/April/weo-report?c=158,&amp;s=NGDP_RPCH,NGDPD,PPPGDP,NGDPDPC,PPPPC,&amp;sy=2020&amp;ey=2027&amp;ssm=0&amp;scsm=1&amp;scc=0&amp;ssd=1&amp;ssc=0&amp;sic=0&amp;sort=country&amp;ds=.&amp;br=1|title=World Economic Outlook database: April 2022|publisher=[[International Monetary Fund]]|date=April 2022}}&lt;/ref&gt;
|GDP_PPP_rank = 4.
|GDP_PPP_per_capita = $48,814
|GDP_PPP_per_capita_rank = 35.
| GDP_nominal            = {{increase}} $4.912 trillion&lt;ref name=&quot;IMFWEOJP&quot; /&gt;
| GDP_nominal_year       = 2022
| GDP_nominal_rank       = 3rd
| GDP_nominal_per_capita = {{increase}} $39,243 &lt;ref name=&quot;IMFWEOJP&quot; /&gt;
| GDP_nominal_per_capita_rank = 26th
|demonym = Japonec, Japonka
|sovereignty_type = [[Zgodovina Japonske|Ustanovitev]]
|established_event1 = [[Dan ustanovitve naroda]]
|established_event2 = [[Ustava Meiji]]
|established_event3 = [[Japonska ustava|Trenutno veljavna ustava]]
|established_event4 = [[Sanfranciška pogodba]]
|established_date1 = [[11. februar]], 660 pr.&amp;nbsp;n.&amp;nbsp;št.&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;
|established_date2 = [[29. november]] [[1890]]
|established_date3 = [[3. maj]] [[1947]]
|established_date4 = &lt;br /&gt;[[28. april]] [[1952]]
| Gini_year   = 2018
| Gini_change = zmanjšanje&lt;!-- Increase/decrease/steady. --&gt;
| Gini_ref   = &lt;ref&gt;{{cite encyclopedia|url=https://data.oecd.org/inequality/income-inequality.htm|title=Inequality - Income inequality - OECD Data|publisher=[[Organisation for Economic Co-operation and Development|OECD]]|accessdate=July 25, 2021}}&lt;/ref&gt;
| Gini_rank  = 78.
&lt;!-- HDI --&gt;| HDI = 0.919&lt;!-- Number only, between 0 and 1. --&gt;
| HDI_year  = 2019&lt;!-- Please use the year to which the data refers, not the publication year. --&gt;
| HDI_change = increase&lt;!-- Increase/decrease/steady. --&gt;
| HDI_ref = &lt;ref name=&quot;UNHDR&quot;&gt;{{cite web|url=http://hdr.undp.org/sites/default/files/hdr2020.pdf|title=Human Development Report 2020|language=en|publisher=[[United Nations Development Programme]]|date=December 15, 2020}}&lt;/ref&gt;
| HDI_rank  = 19th
|currency = [[japonski jen|jen]] (¥)
|currency_code = JPY
|country_code = JPN
|time_zone = [[japonski standardni čas|JST]]
|utc_offset = +9
|time_zone_DST = nobena
|utc_offset_DST =
|cctld = [[.jp]]
|calling_code = 81
|ISO_3166-1_alpha2 = JP
|ISO_3166-1_alpha3 = JPN
|ISO_3166-1_numeric = 392
|sport_code = JPN
|vehicle_code = J
|footnote1 = Največji del konglomerata je [[Jokohama]].
|footnote2 = {{navedi splet |url=http://www.imf.org/external/pubs/ft/weo/2017/01/weodata/weorept.aspx?sy=2014&amp;ey=2022&amp;scsm=1&amp;ssd=1&amp;sort=country&amp;ds=.&amp;br=1&amp;c=158&amp;s=NGDPD%2CNGDPDPC%2CPPPGDP%2CPPPPC%2CPPPEX&amp;grp=0&amp;a=&amp;pr.x=87&amp;pr.y=5 |title=&quot;World Economic Outlook Database, April 2017 – Report for Selected Countries and Subjects&quot; |publisher=[[IMF]] |date=2017-04 | accessdate=2017-12-12 | language=en}}
|footnote3 = Po legendi je Japonsko na ta dan ustanovil [[cesar Jimmu]], prvi japonski cesar; večina meni, da je datum le simboličen.
|religion = Šintoizem 56 %,
budizem 35 %,
kristjani 2 %,
ostalo 7 %}}

'''Japonska''' ([[Japonščina|japonsko]] 日本 ''Nippon'' ali ''Nihon'', formalno 日本国 '''''Nippon-koku''''' ali '''''Nihon-koku''''' »Japonska država«) je otoška država na [[Daljni vzhod|Daljnem vzhodu]]. Leži v [[Tihi ocean|Tihem oceanu]], vzhodno od Azijske celine. Na zahodu jo obliva [[Japonsko morje]], razprostira se od [[Ohotsko morje|Ohotskega morja]] na severu do [[Vzhodnokitajsko morje|Vzhodnokitajskega morja]] in [[Ljudska republika Kitajska|Kitajske]] na jugozahodu. Na zahodu jo [[Korejska ožina]] loči od [[Korejski polotok|Korejskega polotoka]]. Japonsko ime za državo pomeni »izvor sonca«,&lt;ref name=&quot;sljfaq.org&quot;&gt;{{navedi splet|title=Where does the name Japan come from?|url=http://www.sljfaq.org/afaq/japan.html|accessdate=29.1.2017}}&lt;/ref&gt; od koder izhaja sinonim »dežela vzhajajočega sonca«.&lt;ref name=&quot;ReferenceB&quot;&gt;{{navedi knjigo|title=The emergence of Japanese kingship|first=Joan R. |last=Piggott|year=1997|publisher=Stanford University Press|isbn=0-8047-2832-1|pages=143–144}}&lt;/ref&gt;

Japonsko otočje sestavlja okoli 7000 otokov, od katerih predstavljajo štirje največji, [[Kjušu]], [[Šikoku]], [[Honšu]] in [[Hokaido]], 97% kopnega. Država je razdeljena na 47 prefektur in 8 regij.

Arheološke najdbe na otočju segajo v mlajši paleolitik (35.000 pr. n. št.). Prve pisne omembe v kitajskih zgodovinskih spisih segajo v 1. stoletje – stik s Kitajsko je pomembno vplival na japonsko zgodovino. V 16. stoletju je sledilo obdobje [[Sakoku|izolacijske politike]], ki so jo šele leta 1853 prekinile Združene države Amerike z vojaškim pritiskom. Pomembne vojaške zmage in vse močnejši militaristični ustroj v času [[Prva kitajsko-japonska vojna|Prve kitajsko-japonske vojne]], [[Rusko-japonska vojna|Rusko-japonske vojne]] in v [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] so privedle do ozemeljskih pridobitev in želje po nadaljnjem širjenju po vzhodni in jugovzhodni Aziji. [[Druga kitajsko-japonska vojna]] in dogodki [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] kot izpolnitvi imperialističnih teženj so se končali z japonsko predajo 15. avgusta 1945, ki je sledila [[Jedrsko bombardiranje Hirošime in Nagasakija|bombardiranju Hirošime in Nagasakija]] z jedrskima bombama. Leta 1947 je bila sprejeta nova ustava, po kateri je Japonska postala ustavna monarhija s cesarjem in dvodomnim parlamentom.

Japonska je članica Združenih narodov, OECD, [[G7]], [[G8]] in [[G20]] ter številnih drugih organizacij. Slovi po tehnološki razvitosti in visoko izobraženi delovni sili z enim najvišjih odstotkov terciarno izobraženih odraslih.&lt;ref name=&quot;OECD&quot;&gt;{{navedi splet|title=OECD.Stat Education and Training &gt; Education at a Glance &gt; Educational attainment and labor-force status &gt; Educational attainment of 25–64 year-olds|publisher=OECD|url=http://stats.oecd.org}}&lt;/ref&gt; Njeno gospodarstvo je tretje največje na svetu nominalno, četrti največji izvoznik in uvoznik. Kljub temu, da se je odrekla pravici do napovedi vojne, vzdržuje sodobno vojsko z osmim največjim proračunom&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.sipri.org/research/armaments/milex/resultoutput/15majorspenders|title=SIPRI Yearbook 2012–15 countries with the highest military expenditure in 2011|publisher=Sipri.org|accessdate=27.4.2013|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20100328104327/http://www.sipri.org/research/armaments/milex/resultoutput/15majorspenders|archivedate=28.3.2010|df=mdy-all}}&lt;/ref&gt; za samoobrambo in mirovne misije. Prebivalstvo Japonske dosega eno najvišjih pričakovanih življenjskih dob in visok [[indeks človekovega razvoja]]. Znana je po zgodovinski in sodobni kinematografiji, bogati kulinariki in mnogim prispevkom k razvoju človeštva v znanosti in tehnologiji.

== Zgodovina ==
{{glavni|Zgodovina Japonske}}

=== Prazgodovina in antika ===
{{Zgodovina Japonske}}
[[Slika:Emperor Jimmu.jpg|levo|sličica|338x338_pik|[[Cesar Džinmu]], prvi japonski cesar&lt;ref name=&quot;kelly&quot;&gt;Kelly, Charles F. [http://www.t-net.ne.jp/~keally/kofun.html &quot;Kofun Culture&quot;,] [http://www.t-net.ne.jp/~keally/index.htm Japanese Archaeology.] 27.4.2009.&lt;/ref&gt;]]
Ostanki [[Japonski paleolitik|paleolitske kulture na Japonskih]] tleh segajo 35.000 let v preteklost. Od takrat naj bilo Japonsko otočje poseljeno neprekinjeno. Obdobju mezolitske in neolitske kulture z začetki okoli 14.000 let pr. n. št. pravimo tudi [[Obdobje Džomon|Džomonska kultura]]. Ljudje so se ukvarjali predvsem z lovom, nabiranjem in primitivno obliko kmetijstva, živeli pa v enostavnih zemljankah.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.pitt.edu/~annj/courses/notes/jomon_genes.html|title=Jomon Genes|last=Travis|first=John|publisher=University of Pittsburgh|accessdate=15.1.2011}}&lt;/ref&gt; Gre za prednike današnjih [[Ainu|ljudstev Ajnu]] in [[Ljudstvo Jamato|Jamato]].&lt;ref&gt;{{navedi revijo|last=Matsumara|first=Hirofumi; Dodo, Yukio|url=https://www.jstage.jst.go.jp/article/ase/117/2/117_080325/_article |title=Dental characteristics of Tohoku residents in Japan: implications for biological affinity with ancient Emishi|journal=Anthropological Science|year=2009|volume=117|issue=2|pages=95–105|doi=10.1537/ase.080325|last2=Dodo|first2=Yukio}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi revijo|last=Hammer|first=Michael F.|url=http://www.nature.com/jhg/journal/v51/n1/abs/jhg20068a.html |title=Dual origins of the Japanese: common ground for hunter-gatherer and farmer Y chromosomes|journal=Journal of Human Genetics|year=2006|volume=51|issue=1|pages=47–58|doi=10.1007/s10038-005-0322-0|pmid=16328082|last2=Karafet|first2=TM|last3=Park|first3=H|last4=Omoto|first4=K|last5=Harihara|first5=S|last6=Stoneking|first6=M|last7=Horai|first7=S|display-authors=etal}}&lt;/ref&gt; Okrašeno glineno posodje iz tega obdobja je eno najstarejših na svetu. Okoli leta 300 pr. n. št. se je na otočje preseljevalo [[ljudstvo Jajoj]] iz južne Kitajske in se pomešalo med domorodno prebivalstvo, kar imenujemo [[obdobje Jajoj]].&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Denoon|first=Donald; Hudson, Mark|title=Multicultural Japan: palaeolithic to postmodern|publisher=Cambridge University Press|year=2001|isbn=0-521-00362-8|pages=22–23}}&lt;/ref&gt; S seboj so prinesli znanje o obdelavi kovin,&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Yayoi Culture|url=http://www.metmuseum.org/toah/hd/yayo/hd_yayo.htm|publisher=Metropolitan Museum of Art|accessdate=15.1.2011}}&lt;/ref&gt; nove načine lončarstva&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Kofun Period|url=http://www.metmuseum.org/toah/hd/kofu/hd_kofu.htm|publisher=Metropolitan Museum of Art|accessdate=15.1.2011}}&lt;/ref&gt; in namakalno/mokro pridelavo riža.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Road of rice plant|url=http://www.kahaku.go.jp/special/past/japanese/ipix/5/5-25.html|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110430010530/http://www.kahaku.go.jp/special/past/japanese/ipix/5/5-25.html|archivedate=30.4.2011|publisher=[[National Science Museum of Japan]]|accessdate=15.1.2011}}&lt;/ref&gt;

Japonska se v pisani besedi prvič pojavi v ''[[Knjiga Hanov|Knjigi Hanov]]''.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last=Takashi |first=Okazaki |last2=Goodwin |first2=Janet |title=The Cambridge history of Japan, Volume 1: Ancient Japan |year=1993 |publisher=Cambridge University Press |location=Cambridge |isbn=0-521-22352-0 |page=275 |chapter=Japan and the continent}}&lt;/ref&gt; Glede na ''[[Zapiski treh kraljestev|Zapiske treh kraljestev]]'' se je najmočnejše kraljestvo na otočju v tretjem stoletju imenovalo [[Kraljestvo Jamataj|Jamataj]]. Budizem se je na Japonsko razširil iz [[Kraljestvo Baekje|kraljestva Baekje]] na jugozahodu Korejskega polotoka.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |editor=Brown, Delmer M.|year=1993 |title=The Cambridge History of Japan |publisher=Cambridge University Press |pages=140–149}}&lt;/ref&gt; Navkljub uporom proti uveljavitvi nove religije se je ta s popularnostjo pri višjih slojih (pomemben pobudnik te spremembe je bil [[princ Šotoku]]) in nadaljnjim razvojem Japonskega budizma z vplivi s Kitajske hitro uveljavil. V [[Obdobje Asuka|obdobju Asuka]] (592–710) je postal budizem glavna religija na otočju.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |title=The Japanese Experience: A Short History of Japan |first=William Gerald|last=Beasley |publisher=University of California Press |year=1999 |page=42 |isbn=0-520-22560-0}}&lt;/ref&gt;

V [[Obdobje Nara|obdobju Nara]] (710–784) se pojavijo zametki centralizirane države s cesarskim dvorom v Hejdžu (današnja Nara). Na dvoru nastaja literatura, umetnost in arhitektura z vplivi budizma.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |first=Conrad|last=Totman |year=2002 |title=A History of Japan |publisher=Blackwell |pages=64–79 |isbn=978-1-4051-2359-4}}&lt;/ref&gt; Leta 784 cesar Kanmu prestavi prestolnico v Nagaoko, deset let kasneje pa v Hej'an.

V obdobju Hej'an (749–1185) vznikne značilno japonska kultura z lastno umetnostjo, poezijo in prozo. Med najbolj znanimi deli obdobja sta roman [[Princ in dvorne gospe]] in besedilo Japonske himne ''Cesarska vladavina.''&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |first=Conrad|last=Totman |year=2002 |title=A History of Japan |publisher=Blackwell |pages=79–87, 122–123 |isbn=978-1-4051-2359-4}}&lt;/ref&gt;

=== Fevdalna Japonska ===
[[Slika:Samurai on horseback.png|sličica|311x311_pik|Samuraj na konju z oklepom o-joroj, lokom ''jumi'' in puščicami v tulu ''jeriba'']]
Za fevdalno dobo je značilen pojav samurajev kot vodilnega sloja v tedanji družbi. Po zmagi nad [[Klan Tajra|klanom Tajra]] 1185 je [[cesar Go-Toba]] samuraja [[Minamoto no Joritomo|Minamoto no Joritoma]] povzdignil v ''šoguna'', ta pa je prestolnico preselil v Kamakuro, s čimer se prične [[obdobje Kamakura]] (1185-1333). Po njegovi smrti se je preko regentov na oblast zavihtel [[klan Hodžo]]. ''Šogunat'' v Kamakuri je sprejel [[Zen budizem]] kot religijo samurajskega sloja&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Totman|first=Conrad|title=A History of Japan |edition=2|year=2005|publisher=Blackwell|isbn=1-4051-2359-1|pages=106–112}}&lt;/ref&gt; ter uspešno prestal dva poskusa invazij Mongolov (1274 in 1281). Svoj konec je ''šogunat'' doživel leta 1333 s porazom proti [[Cesar Go-Dajgo|cesarju Go-Dajgu]].

Ponovni preobrat se je zgodil že leta 1336, ko je [[Takaudži Ašikaga]] premagal cesarja in leta 1338 ustanovil ''šogunat'' v Kjotu. [[Obdobje Muromači]] (1336–1573) pod vladavino ''šogunata'' Ašikaga zaznamujejo kulturni nazori z vplivi Zen budizma. Mnogo običajev, ki jih danes poznamo kot tradicionalna japonska kultura, izhaja iz tega obdobja ([[Japonska čajna ceremonija|čajna ceremonija]], [[Ikebana (aranžiranje cvetja)|ikebana]], [[No gledališče|''no drama'']], ''[[sumi-e]]'' slikarska tehnika). Zaradi vse večje moči fevdalnih gospodov ([[Daimjo|''dajmjojev'']]) je leta 1467 [[Oninska vojna|izbruhnila civilna vojna]], s čimer se začne stoletje trajajoče [[obdobje Sengoku]], čas stalnih družbenih pretresov, vojaških sporov in politične nestabilnosti.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |first=George|last=Sansom |year=1961 |title=A History of Japan: 1334–1615 |publisher=Stanford University Press|pages=42, 217 |isbn=0-8047-0525-9}}&lt;/ref&gt;

V 16. stoletju portugalski trgovci in jezuitski misijonarji prvič dosežejo Japonsko, kar požene trgovinsko in kulturno izmenjavo z Zahodom. Evropska tehnologija in strelivo sta omogočila [[Nobunaga Oda|Nobunagu Odu]] zmago nad mnogimi ''dajmjoji'' in prevzem oblasti nad razdeljeno državo, si čimer se začne [[Obdobje Azuči-Momojama]] (1573–1603). Po atentatu na Nobunaga leta 1582 je oblast prevzel [[Hidejoši Tojotomi]], znan tudi kot »Veliki združevalec«, saj mu je do leta 1590 uspelo podjarmiti vse nasprotnike enotne oblasti. Njegov vpliv se je zmanjšal po dveh neuspelih poskusih invazij na Korejski polotok v letih 1592 in 1597.

Po smrti Hidejošija leta 1598 je državo namesto njegovega sina vodil regent [[Tokugawa Ieyasu|Iejasu Tokugava]]. Svoj položaj je izkoristil za pridobivanje politične in vojaške moči. Leta 1600 je v [[Bitka pri Sekigahari|bitki pri Sekigahari]] premagal nasprotujoče klane, zaradi česar ga je [[cesar Go-Jozej]] leta 1603 imenoval za ''šoguna'', v Edu (današnji Tokio) je bil ustanovljen [[Šogunat Tokugava|''šogunat'' Tokugava]], kar štejemo kot začetek [[Obdobje Edo|obdobja Edo]] (1603–1868).&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Turnbull|first=Stephen|title=Toyotomi Hideyoshi|year=2010|publisher=Osprey Publishing|isbn=978-1-84603-960-7|page=61}}&lt;/ref&gt; Zakoni takratne oblasti so na novo definirali odgovornosti in dejavnosti ''dajmjojev'' v zakoniku ''[[buke šohatto]]''&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Totman|first=Conrad|title=A History of Japan |edition=2|year=2005|publisher=Blackwell|isbn=1-4051-2359-1|pages=142–143}}&lt;/ref&gt; in samurajev, s čimer se je oblast centralizirala, cesarska oblast je izgubljala na moči. Leta 1639 je stopila v veljavo [[Sakoku|izolacijska politika]]&lt;ref&gt;{{navedi revijo|last=Toby|first=Ronald P.|title=Reopening the Question of Sakoku: Diplomacy in the Legitimation of the Tokugawa Bakufu|journal=Journal of Japanese Studies|year=1977|volume=3|issue=2|pages=323–363|doi=10.2307/132115|jstor=132115}}&lt;/ref&gt;, s čimer se je država zaprla pred vplivi Zahoda. Pojavilo se je raziskovanje japonske narodne identitete ''[[kokugaku]]'',&lt;ref&gt;{{navedi revijo|last=Ohtsu|first=M.|title=Japanese National Values and Confucianism|journal=Japanese Economy|year=1999|volume=27|issue=2|pages=45–59|doi=10.2753/JES1097-203X270245|last2=Ohtsu|first2=Makoto}}&lt;/ref&gt; odmik od preučevanja kitajske, konfucijanske in budistične miselnosti. Na nizozemski otoški enklavi [[Dedžima]] pri [[Nagasaki]]ju so na Japonsko še vedno prihajale knjige in z njimi znanstvene ideje iz Evrope in preostalega sveta.

=== Sodobna zgodovina ===
[[Slika:Black and white photo of emperor Meiji of Japan.jpg|levo|180 px|thumb|Cesar Mejdži, 122. japonski cesar]]
31. marca 1854 je ameriški [[admiral Matthew Perry]] s »črnimi ladjami« ameriške mornarice izsilil [[Kanagavska konvencija|odprtje Japonske]] preostalemu svetu ([[konvencija v Kanagavi]]). Nezadovoljstvo višjih slojev nad ''šogunatom'' zaradi takšne politike je privedlo do [[Bošinska vojna|Bošinske vojne]], v kateri je ''šogunat'' izgubil vso moč. Zmagovalci so vzpostavili centralizirano državo pod vodstvom cesarja Mejdžija ([[Obnova Meidži|Obnova Mejdži]]).&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Totman|first=Conrad|title=A History of Japan |edition=2|year=2005|publisher=Blackwell|isbn=1-4051-2359-1|pages=289–296}}&lt;/ref&gt;

V [[Obdobje Mejdži|Obdobju Mejdži]] (1868–1912) je Japonska aktivno prevzemala zahodnjaške modele političnega vladanja (ustava Mejdži je bila podlaga za sestavo parlamenta), sodstva, vojske in industrializacije. Japonsko cesarstvo je doživelo ekonomski razcvet, želelo si je razširiti vpliv na interesna območja v Aziji. Zmagi v [[Prva kitajsko-japonska vojna|Prvi kitajsko-japonski vojni]] (1894–1895) in [[Rusko-japonska vojna|Rusko-japonski vojni]] (1904–1905) sta Japonski prinesli oblast nad Tajvanom, Korejo in južno polovico [[Sahalin]]a.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Matsusaka|first=Y. Tak|title=Companion to Japanese History|year=2009|publisher=Blackwell|isbn=978-1-4051-1690-9|pages=224–241|editor=Tsutsui, William M.|chapter=The Japanese Empire}}&lt;/ref&gt; V letih med 1873 in 1935 se je število prebivalstva podvojilo na 70 milijonov.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Hiroshi|first=Shimizu|title=Japan and Singapore in the world economy : Japan's economic advance into Singapore, 1870–1965|year=1999|publisher=Routledge|isbn=978-0-415-19236-1|author2=Hitoshi, Hirakawa|page=17}}&lt;/ref&gt; Zaradi sodelovanja z zavezniki v [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] je Japonska pridobila nemška ozemlja na Daljnem vzhodu.

[[Obdobje Taišo|Obdobje vladavine cesarja Tajša]] (1912–1926) je bilo kratkotrajno in krhko demokratično obdobje med vsesplošnim premikom proti fašizmu in totalitarizmu. Pod pretvezo ohranjanja miru so bili sprejeti zakoni, ki so kaznovali politične disidente.

V [[Obdobje Šova|obdobju vladavine cesarja Hirohita]] (1926–1989) se je krepila japonska ekspanzionistična in militaristična nastrojenost. Leta 1931 je Japonska vojska okupirala Mandžurijo, 1933 izstopila iz Društva narodov in se s podpisom [[Trojni pakt|Trojnega pakta]] 27. septembra 1940 pridružila silam osi.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=The Axis Alliance|url=http://www.ibiblio.org/pha/policy/pre-war/361125a.html#3|publisher=iBiblio|accessdate=16.1.2011}}&lt;/ref&gt; V [[Druga kitajsko-japonska vojna|drugi kitajsko-japonski vojni]] (1937-1945) je Japonska pridobila ozemlja na Kitajskem (tudi glavno mesto [[Nandžing]]),&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.ibiblio.org/hyperwar/PTO/IMTFE/IMTFE-8.html |title=Judgment International Military Tribunal for the Far East, Chapter VIII: Conventional War Crimes (Atrocities) |publisher=iBiblio |date=November 1948}}&lt;/ref&gt; po ameriškem embargu na nafto kot posledica invazije na Francosko Indokino&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |first=Roland H., Jr. |last=Worth |title=No Choice But War: the United States Embargo Against Japan and the Eruption of War in the Pacific |publisher=McFarland |year=1995 |pages=56, 86|isbn=0-7864-0141-9}}&lt;/ref&gt; je Japonska vojska 7. in 8. decembra 1941 [[Napad na Pearl Harbor|napadla Pearl Harbor]], Britansko Malajo, Singapur in Hong Kong ter razglasila vojno z Združenimi državami Amerike in Britanskim imperijem.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.sankei.co.jp/seiron/koukoku/2005/0504/ronbun3-2.html |script-title=ja:インドネシア独立運動と日本とスカルノ（２） |work=馬 樹禮 |publisher=産経新聞社 |date=April 2005 |accessdate=2.10.2009 |language=ja |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110501141220/http://www.sankei.co.jp/seiron/koukoku/2005/0504/ronbun3-2.html |archivedate=1.5.2011}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.ibiblio.org/pha/policy/1941/411208c.html |title=The Kingdom of the Netherlands Declares War with Japan |publisher=iBiblio |accessdate=2.10.2009}}&lt;/ref&gt;

Sovjetska invazija Mandžurije leta 1945&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.history.com/this-day-in-history/soviets-declare-war-on-japan-invade-manchuria|title=Soviets declare war on Japan; invade Manchuria |website=History.com|access-date=17.4.2016}}&lt;/ref&gt; in [[jedrsko bombardiranje Hirošime in Nagasakija]] je Japonsko prisililo v brezpogojno predajo 15. avgusta 1945.&lt;ref&gt;{{navedi revijo|last=Pape|first=Robert A.|title=Why Japan Surrendered|journal=International Security|year=1993|volume=18|issue=2|pages=154–201|doi=10.2307/2539100|jstor=2539100}}&lt;/ref&gt; Vojna je stala države vzhodne in jugovzhodne Azije več 10 milijonov življenj, večina Japonska industrije in infrastrukture je bilo uničene. Kolonijam Japonskega cesarstva je bila vrnjena neodvisnost, vojnim zločincem so sodili na [[Tokijski procesi|Tokijskih procesih]] (izvzeti so bili člani cesarske družine in člani [[Enota 731|Enote za bakteriološke raziskave]]).&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Watt|first=Lori|title=When Empire Comes Home: Repatriation and Reintegration in Postwar Japan|publisher=Harvard University Press|year=2010|isbn=978-0-674-05598-8|pages=1–4}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Thomas|first=J.E.|title=Modern Japan|year=1996|publisher=Longman|isbn=0-582-25962-2|pages=284–287}}&lt;/ref&gt;
[[Slika:Emperor Akihito cropped 2 Barack Obama Emperor Akihito and Empress Michiko 20140424 1.jpg|180px|right|thumb|Cesar Akihito]]
Leta 1947 je Japonska sprejela novo ustavo s poudarkom na idejah liberalne demokracije. Leta 1952 se je z [[Sporazum v San Franciscu|Sporazumom v San Franciscu]] končala zavezniška okupacija Japonske,&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.japantimes.co.jp/news/2007/03/06/national/52-coup-plot-bid-to-rearm-japan-cia/ |title='52 coup plot bid to rearm Japan: CIA |first=Joseph |last=Coleman|date=6.3.2007|work=The Japan Times |accessdate=3.4.2007}}&lt;/ref&gt; leta 1956 se je pridružila Združenim narodom. Do devetdesetih se je japonsko gospodarstvo predvsem zaradi ekonomskih intervencij japonske vlade in finančne podpore Združenih držav Amerike hitro razvijalo, kar imenujemo tudi »[[japonski ekonomski čudež]]«.

V [[Heisei|obdobju vladavine cesarja Akihita]] (1989–2019) na začetku devetdesetih japonsko gospodarstvo doživelo večjo recesijo, iz katere se je država pobrala šele na začetku 21. stoletja. 11. marca 2011 je Japonsko prizadel [[Veliki Japonski potres in cunami|eden največjih potresov v zapisani zgodovini]]. Sprožil je [[Jedrska katastrofa v elektrarni Fukušima-Daiči|jedrsko nesrečo v jedrski elektrarni Fukušima Dajiči]], eno največjih v zgodovini pridobivanja jedrske energije.&lt;ref name=&quot;nytimes-tsunami&quot;&gt;{{navedi novice|last=Fackler|first=Martin; Drew, Kevin|title=Devastation as Tsunami Crashes Into Japan|url=https://www.nytimes.com/2011/03/12/world/asia/12japan.html?ref=world|accessdate=11.3.2011|newspaper=The New York Times|date=11.3.2011}}&lt;/ref&gt;

1. maja 2019 je po [[Abdikacija|abdikaciji]] cesarja Akihita, prvi po letu 1817, cesar postal njegov sin [[Naruhito]]. Z menjavo cesarja se je začelo tudi novo obdobje [[Rejva]].

== Geografija ==
{{glavni|Geografija Japonske|Geologija Japonske}}
[[Slika:Satellite View of Japan 1999.jpg|sličica|280x280_pik|Pogled na Japonsko s satelita]]
Japonsko sestavlja 6.852 otokov, ki se raztezajo vzdolž pacifiške obale vzhodne Azije. Glavni otoki od severa proti jugu so [[Hokaido]] (北海道), [[Honšu]] (本州), [[Šikoku]] (四国) in [[Kjušu]] (九州). Skupaj z [[Otočje Rjukju|otočjem Rjukju]] (琉球諸島 ''Rjukju-šoto''), ki leži južno od Kjušuja in vključuje otok [[Okinava]], sestavljajo [[Japonsko otočje]].&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=McCargo|first=Duncan|title=Contemporary Japan|year=2000|publisher=Macmillan|isbn=0-333-71000-2 |pages=8–11}}&lt;/ref&gt; Okoli 73% Japonske je gozdnate, gorate in neprimerne za kmetijstvo, industrijo ali poselitev.&lt;ref name=&quot;cia&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/ja.html |title=Japan |work=The World Factbook |publisher=[[Centralna obveščevalna agencija]] |accessdate=9.11.2011}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Japan|url=https://www.state.gov/r/pa/ei/bgn/4142.htm|publisher=US Department of State|accessdate=16.1.2011}}&lt;/ref&gt; Poseljena območja so že iz časa paleolitika predvsem na obalnih in rečnih ravnicah. Država spada med najgosteje poseljene na svetu.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://esa.un.org/unpp/ |title=World Population Prospects |publisher=Urad ZN za ekonomske in socialne zadeve |accessdate=27.3.2007 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070321013235/http://esa.un.org/unpp/ &lt;!--Added by H3llBot--&gt; |archivedate=21.3.2007}}&lt;/ref&gt;

Japonski otoki so del [[Pacifiški ognjeni obroč|pacifiškega ognjenega obroča]], obširne vulkanske cone, ki obroblja Pacifik. Nastali so zaradi subdukcije [[Filipinska plošča|Filipinske plošče]] pod celinsko [[Amurska plošča|Amursko]] in [[Okinavska plošča|Okinavsko ploščo]] na jugu ter subdukcijo [[Pacifiška plošča|Pacifiške plošče]] pod [[Ohotska plošča|Ohotsko ploščo]] na severu. Japonska je bila včasih del Evrazije, a so jo subdukcijski tokovi premaknili proti vzhodu, zaradi česar se je pred 15 milijoni let odprlo [[Japonsko morje]].&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://shinku.nichibun.ac.jp/jpub/pdf/jr/IJ1501.pdf|last=Barnes|first=Gina L.|title=Origins of the Japanese Islands|publisher=[[University of Durham]]|year=2003|accessdate=11.8.2009}}&lt;/ref&gt;

Na otočju je 108 aktivnih ognjenikov. Nekaj se jih je odprlo tudi v zadnjem stoletju, med njimi Šova-šinzan na Hokajdu in Mjodžin-šo na skalovju ''Bejonesu-recugan'' v Pacifiku. Uničujoči potresi, ki jih pogosto spremljajo cunamiji, se pojavijo nekajkrat vsako stoletje.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://volcano.und.edu/vwdocs/volc_images/north_asia/japan_tec.html |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070204064754/http://volcano.und.edu/vwdocs/volc_images/north_asia/japan_tec.html |archivedate=4.2.2007 |title=Tectonics and Volcanoes of Japan |publisher=Oregon State University |accessdate=27.3.2007}}&lt;/ref&gt; Tokijski potres leta 1923 je ubil preko 140.000 ljudi in sprožil uničujoče požare.&lt;ref&gt;{{navedi splet|last=James |first=C.D. |title=The 1923 Tokyo Earthquake and Fire |url=http://nisee.berkeley.edu/kanto/tokyo1923.pdf |publisher=University of California Berkeley |accessdate=16.1.2011 |year=2002 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070316050633/http://nisee.berkeley.edu/kanto/tokyo1923.pdf |archivedate=16.3.2007 |df= }}&lt;/ref&gt; Znana sta tudi Veliki potres v Hanšinu iz leta 1995 in Potres Tohoku iz leta 2011 s stopnjo 9,1.&lt;ref name=&quot;USGS9.1&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://earthquake.usgs.gov/earthquakes/eventpage/official20110311054624120_30#executive |title=M 9.1 – near the east coast of Honshu, Japan |publisher=Earthquake.usgs.gov |date=11.7.2016 |accessdate=29.8.2017 }}&lt;/ref&gt;

=== Podnebje ===
Na Japonskem prevladuje zmerno podnebje z velikimi razlikami med severom in jugom države. Delimo jo na 6 podnebnih območij:
* Hokaido: vlažno celinsko podnebje z dolgimi zimami in zelo toplimi do svežimi poletji; padavine niso obilne, pozimi lahko zapade veliko snega&lt;ref name=&quot;autogenerated2&quot; /&gt;
* Japonsko morje: hladni severozahodni vetrovi prinesejo na zahodno obalo Honšuja veliko snega, regija je hladnejša od pacifiške obale, [[Fen (veter)|fen]] lahko poleti prinese vroče temperature&lt;ref name=&quot;autogenerated2&quot; /&gt;
* Osrednje višavje ''Čuo Koči'': vlažno celinsko podnebje; velika temperaturna razlika med poletjem in zimo ter dnevom in nočjo, malo padavin s snegom pozimi
* Notranje morje ''Seto Najkaj'': gorovja [[Regija Čugoku (Japonska)|regije ''Čugoku'']] in ''[[Regija Šikoku (Japonska)|Šikoku]]'' ščitijo otoke pred sezonskimi vetrovi, zato je vreme čez leto zmerno&lt;ref name=&quot;autogenerated2&quot; /&gt;
* Tihi ocean: vlažno subtropsko podnebje z zmernimi zimami z občasnim snegom in vročimi poletji, ki jih prinese sezonski jugovzhodnik
* Otočje Rjukju: subtropsko podnebje s toplimi zimami in vročimi poletji, veliko deževja, predvsem med [[Deževna doba (Japonska)|deževno dobo]]&lt;ref name=autogenerated2&gt;{{navedi knjigo|last=Karan|first=Pradyumna Prasad|title=Japan in the 21st century|year=2005|publisher=University Press of Kentucky|isbn=0-8131-2342-9|pages=18–21, 41|author2=Gilbreath, Dick}}&lt;/ref&gt;

Povprečna zimska temperatura je 5,1&amp;nbsp;°C, poletna pa 25,2&amp;nbsp;°C.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Climate|url=http://www.jnto.go.jp/eng/arrange/essential/climate.html|publisher=Japonska nacionalna turistična organizacija|accessdate=2.3.2011}}&lt;/ref&gt; Temperaturni rekord iz 12. avgusta 2013 je znašal 41,0&amp;nbsp;°C.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://ds.data.jma.go.jp/tcc/tcc/news/press_20130813.pdf |title=Extremely hot conditions in Japan in midsummer 2013
|publisher=Tokyo Climate Center, Japan Meteorological Agency |date=13.8.2013 |accessdate=3.8.2017}}&lt;/ref&gt; Glavna deževna doba cuju traja od začetka maja na Okinavi, na severnem Hokaidu pa šele od konca julija. Na Honšuju traja šest tednov, spremlja pa jo veliko padavin in tajfunski vetrovi na koncu poletja in na začetku jeseni.&lt;ref name=&quot;climate&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.jnto.go.jp/eng/arrange/essential/climate.html |title=Essential Info: Climate |publisher=[[Japan National Tourism Organization|JNTO]] |accessdate=1.4.2007}}&lt;/ref&gt;

===  Biodiverziteta ===
[[Slika:Jigokudani hotspring in Nagano Japan 001.jpg|sličica|220x220_pik|Japonski makaki (''Macaca fuscata'') v vrelcu vroče vode, prefektura Nagano]]
Na Japonskem najdemo preko 90.000 vrst živali, med drugim [[rjavi medved]], [[japonski makak]], [[japonski rakunji pes]] in [[japonski orjaški močerad]].&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=The Wildlife in Japan |url=http://www.env.go.jp/nature/yasei/pamph/pamph01/en.pdf |publisher=[[Ministry of the Environment (Japan)|Ministry of the Environment]] |accessdate=19.2.2011 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110323165908/http://www.env.go.jp/nature/yasei/pamph/pamph01/en.pdf |archivedate=23.3.2011}}&lt;/ref&gt; Velika raznolikost je posledica podnebja in geografije otokov, ki so razdeljeni na devet ekoregij, vse od subtropskega vlažnega listnatega gozda na jugu do zmernega iglastega gozda na severu.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.us.emb-japan.go.jp/jicc/spotflora.htm |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070213035135/http://www.us.emb-japan.go.jp/jicc/spotflora.htm |archivedate=13.2.2007 |title=Flora and Fauna: Diversity and regional uniqueness |publisher=Embassy of Japan in the USA |accessdate=1.4.2007}}&lt;/ref&gt; Japonska ima vzpostavljeno omrežje [[Narodni parki na Japonskem|narodnih parkov]] in 37 zaščitenih mokrišč [[Ramsarska konvencija|Ramsar]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.env.go.jp/en/nature/nps/park/ |title=National Parks of Japan |publisher=Ministry of the Environment |accessdate=11.5.2011}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.ramsar.org/cda/en/ramsar-pubs-annolist-japan/main/ramsar/1-30-168^16573_4000_0__ |title=The Annotated Ramsar List: Japan |publisher=Ramsar |accessdate=11.5.2011 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110917191036/http://www.ramsar.org/cda/en/ramsar-pubs-annolist-japan/main/ramsar/1-30-168%5E16573_4000_0__ |archivedate=17.9.2011 |df= }}&lt;/ref&gt; Štirje naravni spomeniki ([[starodavni gozd Jakušima]], polotok [[Širetoko]], [[otočje Bonin]] in ''[[Širakami Sanči|gorovje in brezovi gozdovi Širakami Sanči]]'') so vpisani v UNESCO-v seznam svetovne dediščine.&lt;ref name=&quot;unesco1&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://whc.unesco.org/en/statesparties/jp |title=Japan&amp;nbsp;– Properties Inscribed on the World Heritage List |publisher=[[UNESCO]] |accessdate=5.7.2011}}&lt;/ref&gt;

=== Okoljevarstvo ===
V času hitrega gospodarskega okrevanja po drugi svetovni vojni so okoljske probleme povečini zanemarjali, kar je ustrezalo rasti posla velikih korporacij. Posledično je bilo onesnaževanje v petdesetih in šestdesetih letih prejšnjega stoletja obsežno. V luči zaskrbljenosti nad posledicami takšnega neukrepanja je bil leta 1970 sprejet zakon za zaščito okolja.&lt;ref&gt;{{navedi splet|script-title=ja:日本の大気汚染の歴史 |url=http://www.erca.go.jp/taiki/history/ko_syousyu.html |publisher=Environmental Restoration and Conservation Agency |accessdate=2.3.2014 |language=ja |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110501085231/http://www.erca.go.jp/taiki/history/ko_syousyu.html |archivedate=1.5.2011}}&lt;/ref&gt; Naftna kriza leta 1973 je spodbudila razvoj trajnostne in ekonomične rabe energentov, saj je Japonska revna s surovinami in odvisna od uvoza le-teh.&lt;ref&gt;{{navedi splet|last=Sekiyama|first=Takeshi|title=Japan's international cooperation for energy efficiency and conservation in Asian region|url=http://nice.erina.or.jp/en/pdf/C-SEKIYAMA.pdf|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080216005103/http://nice.erina.or.jp/en/pdf/C-SEKIYAMA.pdf|archivedate=16.2.2008|publisher=Energy Conservation Center|accessdate=16.1.2011}}&lt;/ref&gt; Sodobni naravovarstveni problemi so onesnaženost mestnega zraka, upravljanje z odpadki, [[Evtrofikacija|evtrofikacija voda]], ohranjanje narave, podnebne spremembe, ravnanje s kemikalijami in mednarodno sodelovanje za preprečitev posledic globalnega segrevanja.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Environmental Performance Review of Japan|url=http://www.oecd.org/dataoecd/0/17/2110905.pdf|publisher=[[Organisation for Economic Co-operation and Development|OECD]]|accessdate=16.1.2011}}&lt;/ref&gt;

Junija 2015 je bilo v načrtovanju ali gradnji 40 elektrarn na premog, kar je Japonski prislužilo »nagrado« za njihovo »delo na ukrepih, ki zavirajo dejavnost pri varovanju podnebja«.&lt;ref&gt;{{navedi novice |title =At G-7, Japan's energy plan is not all that green |author =Elaine Kurtenbach |date = 6.6.2015 |agency =Associated Press}}&lt;/ref&gt; Uvršča se na 39. mesto indeksa EPI, ki meri zavezanost držav k ukrepanju v smeri trajnosti.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Environmental Performance Index: Japan|url=http://epi.yale.edu/country/japan|publisher=Yale University|accessdate=19.4.2016}}&lt;/ref&gt; Kot gostiteljica in podpisnica kjotskega protokola mora zmanjšati izpuste ogljikovega dioksida in uvesti druge ukrepe za zmanjšanje vpliva na podnebne spremembe.&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://www.reuters.com/article/idUST191967 |title=Japan sees extra emission cuts to 2020 goal – minister |date=24.6.2009 |agency=Reuters}}&lt;/ref&gt;

== Politika ==

=== Politična ureditev ===
[[Slika:Diet of Japan Kokkai 2009.jpg|levo|sličica|220x220_pik|Japonski parlament ''Kokkai,'' Čidoja, Tokio]]
Japonska je ustavna monarhija z zelo omejeno cesarjevo pristojnostjo. Cesarja ustava definira kot »simbol države in enotnosti ljudstva«. Izvršno vejo oblasti v državi vodi predsednik vlade s svojim ministrskim kabinetom. Zakonodajno vejo oblasti predstavlja dvodomni narodni parlament ''[[Kokkai]]'' (国会), sestavljen iz predstavniškega doma (465 sedežev, menja se na štiri leta) in svetniškega doma (265 sedežev, menja se na šest let). Poslance in svetnike volijo vsi državljani, stari najmanj 18 let, na tajnem glasovanju.&lt;ref name=&quot;tst-&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.straitstimes.com/asia/east-asia/japan-lowers-voting-age-from-20-to-18-to-better-reflect-young-peoples-opinions-in |title=Japan lowers voting age from 20 to 18 to better reflect young people's opinions in policies |publisher=[[The Straits Times]] |date=20.6.2015 |accessdate=28.8.2017 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Constitution&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.kantei.go.jp/foreign/constitution_and_government_of_japan/constitution_e.html |title=The Constitution of Japan |publisher=Prime Minister of Japan and His Cabinet |date=3.11.1946 |accessdate=14.2.2014 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20131214104438/http://www.kantei.go.jp/foreign/constitution_and_government_of_japan/constitution_e.html |archivedate=14.12.2013 |df= }}&lt;/ref&gt; Socialno liberalna [[Ustavna demokratska stranka (Japonska)|Ustavna demokratska stranka]] (CDP) in konzervativna [[Liberalna demokratska stranka (Japonska)|Liberalna demokratska stranka]] (LDP) prevladujeta v parlamentu. LDP je od konca ameriške zasedbe leta 1955 skoraj vedno najuspešnejša in ima (od novembra 2017) 283 sedežev v spodnjem ter 125 v zgornjem domu parlamenta. Samo med leti 1993-94 in 2009-12 ni bila uspešna. [[Predsednik vlade Japonske|Japonski premier]] je na čelu vlade, imenuje ga parlament izmed svojih poslancev, potrjuje pa ga cesar. Je vodja kabineta, v katerega imenuje ministre, lahko pa jih tudi razreši dolžnosti. Trenutni premier je [[Jošihide Suga]].

V japonski zgodovini je na pravni sistem v državi močno vplivalo kitajsko pravo, na primer preko teksta ''[[Kudžikata Isadamegaki]]'' v obdobju Edo.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Dean|first=Meryll|title=Japanese legal system: text, cases &amp; materials|year=2002|publisher=Cavendish|isbn=978-1-85941-673-0|pages=55–58|edition=2}}&lt;/ref&gt; Od 19. stoletja se je pravni sistem začel upirati na civilno pravo v Evropi, predvsem na nemško. Leta 1896 je prišel v veljavo civilni kodeks po osnutku nemškega [[Bürgerliches Gesetzbuch]], ki je obveljal do danes z nekaj povojnimi prilagoditvami.&lt;ref name=&quot;ReferenceC&quot;&gt;{{navedi revijo|last=Kanamori|first=Shigenari|title=German influences on Japanese Pre-War Constitution and Civil Code|journal=European Journal of Law and Economics|date=1.1.1999|volume=7|issue=1|pages=93–95|doi=10.1023/A:1008688209052}}&lt;/ref&gt; Japonsko pravosodje je razdeljeno na štiri stebre: vrhovno sodišče in trije nižji nivoji.&lt;ref name=&quot;ReferenceC&quot;/&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.kantei.go.jp/foreign/judiciary/0620system.html |publisher=Office of the Prime Minister of Japan |title=The Japanese Judicial System |accessdate=27.3.2007}}&lt;/ref&gt; Glavni korpus zakonikov, na katerih temelji japonski pravni red se imenuje [[Šest kodeksov]].&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Dean|first=Meryll|title=Japanese legal system: text, cases &amp; materials|year=2002|publisher=Cavendish|isbn=978-1-85941-673-0|page=131|edition=2}}&lt;/ref&gt;

=== Upravna delitev ===
Japonska birokratska uprava je razdeljena na tri osnovne ravni; nacionalni, prefekturni in občinski.

Pod nacionalno vlado je 47 prefektur, od katerih jih je šest nadalje razdeljenih na podprefekture za boljše oskrbovanje velikih geografskih območij ali oddaljenih otokov.

1718 občin (792 mest, 743 mest in 183 vasi) in 23 posebnih okrajev Tokia je najnižja raven vlade; dvajset najbolj naseljenih mest zunaj tokijske metropole je znanih kot [[Mesta, določena z vladnim odlokom Japonske]] in je razdeljenih na oddelke.

==== Regije ====
Japonska je razdeljena na več regij. [[Honšu]], največji in najbolj naseljeni otok, je razdeljen na pet regij. Ostali otoki predstavljajo samostojne regije. Od severa proti jugu si sledijo:
* [[Hokaido]] – večji mesti sta [[Saporo]] in [[Hakodate]].
* Honšu: Regija [[Tohoku]] – na severovzhodu otoka, kjer sta večji mesti [[Sendai]] in [[Fukušima]].
** Regija [[Kanto]] – mesta [[Tokio]], [[Kavasaki]], [[Jokohama]], [[Jokosuka]]. Vključuje tudi prefekture [[Gunma]], [[prefektura Saitama|Saitama]], [[prefektura Čiba|Čiba]], [[Točigi]] in [[Ibaraki]].
** [[Čubu]] – hribovita srednja regija na področju [[Japonske Alpe|Japonskih Alp]]. Regija, ki meji na Japonsko morje, se imenuje [[Hokuriku]], na Pacifik pa meji regija [[Tokai]]. Večji mesti v regiji Hokuriku sta [[Niigata]] in [[Kanazava]], v regiji Tokai pa [[Nagoja]] (četrto največje japonsko mesto) in [[Šizuoka]].
** Regija Kinki oz. [[Kansai]] – starodavno kulturno in trgovsko središče, z mesti [[Osaka]], [[Kjoto]], [[Kobe]], [[Nara (Japonska)|Nara]] in [[Vakajama]]; vštevši prefekturo [[Šiga]].
** [[Čugoku]] – z mestoma [[Hirošima]] in [[Okajama]].
* [[Šikoku]] – najmanjši od štirih glavnih otokov, znan po budističnih romarjih. Večji mesti sta [[Macujama]] in [[Takamacu]].
* [[Kjušu]] – najjužnejši izmed štirih glavnih otokov. Pomembnejša mesta so [[Fukuoka]], [[Kitakjušu]] in [[Nagasaki]].
* [[Okinava]] – subtropska južna veriga otokov, ki poteka v smeri proti [[Tajvan]]u. Glavno mesto je [[Naha]].

==== Prefekture ====
{{glavni|Japonske prefekture}}
Japonska [[ustava]] deli državo na 47 prefektur, ki administrativne obveznosti opravljajo neodvisno od centralne vlade; vodi jih guverner (知事 ''čidži''). Delimo jih na 43 pravih prefektur (県 ''ken''), 1 metropolo (都 ''to'') - Tokio, 2 mestni prefekturi (府 ''fu'') – Osaka in Kjoto – in 1 okrožje (道 ''dō'') – Hokaido. Od severa proti jugu si sledijo:

{{stolpci|4|
# [[Hokaido]]
# [[Prefektura Aomori|Aomori]]
# [[Prefektura Iwate|Iwate]]
# [[Prefektura Miyagi|Miyagi]]
# [[Prefektura Akita|Akita]]
# [[Prefektura Yamagata|Yamagata]]
# [[Prefektura Fukušima|Fukušima]]
# [[Prefektura Ibaraki|Ibaraki]]
# [[Prefektura Točigi|Točigi]]
# [[Prefektura Gunma|Gunma]]
# [[Prefektura Saitama|Saitama]]
# [[Prefektura Čiba|Čiba]]
# [[Tokio]]
# [[Prefektura Kanagawa|Kanagawa]]
# [[Prefektura Niigata|Niigata]]
# [[Prefektura Toyama|Toyama]]
# [[Prefektura Išikava|Išikava]]
# [[Prefektura Fukui|Fukui]]
# [[Prefektura Jamanaši|Jamanaši]]
# [[Prefektura Nagano|Nagano]]
# [[Prefektura Gifu|Gifu]]
# [[Prefektura Šizuoka|Šizuoka]]
# [[Prefektura Aiči|Aiči]]
# [[Prefektura Mie|Mie]]
# [[Prefektura Šiga|Šiga]]
# [[Prefektura Kyoto|Kyoto]]
# [[Prefektura Osaka|Osaka]]
# [[Prefektura Hyogo|Hyogo]]
# [[Prefektura Nara|Nara]]
# [[Prefektura Wakayama|Wakayama]]
# [[Prefektura Tottori|Tottori]]
# [[Prefektura Šimane|Šimane]]
# [[Prefektura Okayama|Okayama]]
# [[Prefektura Hirošima|Hirošima]]
# [[Prefektura Jamaguči|Jamaguči]]
# [[Prefektura Tokušima|Tokušima]]
# [[Prefektura Kagawa|Kagawa]]
# [[Prefektura Ehime|Ehime]]
# [[Prefektura Koči|Koči]]
# [[Prefektura Fukuoka|Fukuoka]]
# [[Prefektura Saga|Saga]]
# [[Prefektura Nagasaki|Nagasaki]]
# [[Prefektura Kumamoto|Kumamoto]]
# [[Prefektura Oita|Oita]]
# [[Prefektura Miyazaki|Miyazaki]]
# [[Prefektura Kagošima|Kagošima]]
# [[Prefektura Okinava|Okinava]]
}}

=== Mednarodni odnosi ===
Japonska je članica mnogih mednarodnih organizacijː G7, G8, G20, ZN, APEC, ASEAN prostotrgovinsko območje, z Avstralijo (marec 2007)&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.mofa.go.jp/region/asia-paci/australia/joint0703.html |title=Japan-Australia Joint Declaration on Security Cooperation |publisher=Ministry of Foreign Affairs|accessdate=25.8.2010}}&lt;/ref&gt; in Indijo (oktober 2008)&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.mofa.go.jp/region/asia-paci/india/pmv0810/joint_d.html |title=Joint Declaration on Security Cooperation between Japan and India |publisher=Ministry of Foreign Affairs |date=22.10.2008 |accessdate=25.8.2010}}&lt;/ref&gt; ima podpisan varnostni pakt. Od konca druge svetovne vojne je tesno ekonomsko in varnostno povezana z Združenimi državami Amerike, ki so pomemben izvozni in primaren uvozni partner. Na japonskih tleh je stalno operativna ameriška vojaška baza.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Japan's Foreign Relations and Role in the World Today|url=http://afe.easia.columbia.edu/japan/japanworkbook/fpdefense/foreign.htm|website=Asia for Educators|accessdate=13.11.2016}}&lt;/ref&gt;

Japonska ima nerazrešena ozemeljska vprašanja o [[Kurilski otoki|Kurilskih otokih]] ([[Rusija]])&lt;ref&gt;MOFA, [http://www.mofa.go.jp/region/europe/russia/territory/index.html Japan's Northern Territories]&lt;/ref&gt;, [[Skalovje Liancourt|Skalovju Liancourt]] (v [[japonščina|japonščini]] ''Takešima'')&lt;ref name=&quot;takeshima&quot;&gt;MOFA, [http://www.mofa.go.jp/region/asia-paci/takeshima/index.html The Issue of Takeshima]&lt;/ref&gt;, [[Otočje Senaku|otočju Senaku]] ([[Tajvan]] in [[Ljudska republika Kitajska|Kitajska]]) in atolu [[Okinotorišima]].&lt;ref&gt;MOFA, [http://www.mofa.go.jp/region/asia-paci/senkaku/senkaku.html The Basic View on the Sovereignty over the Senkaku Islands]&lt;/ref&gt; Polemičnost teh ozemelj je predvsem v nadzorovanju naravnih bogastev.

[[Japonsko-korejski odnosi|Odnosi z Korejo]] so napeti zaradi ravnanja Japoncev med kolonialno oblastjo. Med največjimi očitki so spolno suženjstvo (&quot;ženske za lagodje&quot;),&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.bbc.com/news/world-asia-35188135|title=Japan and South Korea agree WW2 'comfort women' deal|date=28.12.2015|work=BBC News|access-date=8.7.2017|language=en-GB}}&lt;/ref&gt; za katerega sploh ni točno znano število žrtev (več deset ali celo sto tisoč), kulturno zatiranje s prepovedjo korejščine v šolah, prisvajanje japonskih imen.&lt;ref name=&quot;#1&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://koreanhistory.info/japan.htm|title=Japanese Colony 1910–1945|website=koreanhistory.info|access-date=8.7.2017}}&lt;/ref&gt; Med letoma 1910 in 1945 je Japonska popravljala korejsko infrastrukturo in na Korejski polotok naselila okoli 800.000 Japoncev.&lt;ref name=&quot;#1&quot;/&gt; Leta 2015 se je Japonska uradno opravičila in priznala spolno suženjstvo, preživele žrtvam je izplačala odškodnino. Državi sta postali veliki gospodarski zaveznici, njuni voditelji aktivno sodelujejo pri reševanju težav v regiji, predvsem glede [[Severna Koreja|Severne Koreje]] in druge svetovne vojne. Na odmevnejšem obisku leta 2017 na vrhu G20 sta se voditelja držav pogovarjala o sodelovanju in razreševanju glede severnokorejske krize, zavzela sta se tudi za graditev pozitivnih odnosov v regiji ter za pritiske na Kitajsko, da poostri sankcije proti Severni Koreji.&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.japantimes.co.jp/news/2017/07/07/national/politics-diplomacy/tokyo-washington-seoul-vow-step-pressure-pyongyang-amid-perceived-china-inaction/|title=Abe and Moon hold first talks in Hamburg, agree to resume reciprocal visits|date=7.7.2017|work=The Japan Times Online|access-date=8.7.2017|language=en-US|issn=0447-5763}}&lt;/ref&gt; Od devetdesetih je zelo močan uvoz korejske glasbe (K-pop), televizije (K-drame) in filmov, saj je bil izničen korejski zakon o prepovedi kulturne izmenjave med državama;&lt;ref&gt;{{navedi revijo|last=Ju|first=Hyujung|date=2014|title=Transformations of the Korean Media Industry by the Korean Wave: The Perspective of Glocalization|url=|journal=Korean Popular Culture in Global Context|volume=|pages=|via=ProQuest ebrary}}&lt;/ref&gt; pojav se imenuje [[korejski val]] (한류 ''Hallju?'').

== Vojska ==
Japonska namenja veliko denarja vojski in obrambi.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=The 15 countries with the highest military expenditure in 2009|url=http://www.sipri.org/research/armaments/milex/resultoutput/milex_15|publisher=Stockholm International Peace Research Institute|accessdate=16.1.2011|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110217084451/http://www.sipri.org/research/armaments/milex/resultoutput/milex_15|archivedate=17.2.2011|df=mdy-all}}&lt;/ref&gt; [[Japonske samoobrambne sile|Japonska vojska]] (Japonske samoobrambne sile) se deli na kopenske, zračne in pomorske sile. Glede na zakonodajo ne sme napovedati vojne ali uporabiti sile v mednarodnih sporih; japonska vlada izvršuje prepoved izvoza strelnega orožja. V zadnjih letih se predsednik vlade Šinzo Abe zavzema za večjo vlogo Japonske pri zagotavljanju varnosti v regiji, tudi s pomočjo sosednjim državam. Glede na Indeks svetovnega miru je Japonska na prvem mestu med azijskimi državami.&lt;ref&gt;Institute for Economics and Peace (2015). ''[http://www.visionofhumanity.org/sites/default/files/Global%20Peace%20Index%20Report%202015_0.pdf Global Peace Index 2015.] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20151006145259/http://www.visionofhumanity.org/sites/default/files/Global%20Peace%20Index%20Report%202015_0.pdf |date=6.10.2015 }}'' Retrieved 5.10.2015&lt;/ref&gt; V zadnjem času so bile japonske vojaške sile uporabljene v mirovnih misijah v Iraku.&lt;ref name=&quot;Iraq deployment&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.iht.com/articles/2006/06/20/news/japan.php |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070416075509/http://www.iht.com/articles/2006/06/20/news/japan.php |archivedate=16.4.2007 |title= Tokyo says it will bring troops home from Iraq |work=International Herald Tribune |date=20.6.2006 |accessdate=28.3.2007}}&lt;/ref&gt; Japonska poslovna federacija prepričuje japonsko vlado k ukinitvi prepovedi izvoza orožja, da bi se država lahko pridružila mednarodnim projektom na področju oboroževanja.&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://in.reuters.com/article/2010/07/13/idINIndia-50097320100713 |title=Japan business lobby wants weapon export ban eased |publisher=Reuters |date= 13.7.2010|accessdate=12.4.2011}}&lt;/ref&gt;

V 21. stoletju se je z globalizacijo moč v regiji prerazporedila. Varnostna slika Japonske se je spremenila predvsem zaradi severnokorejske jedrske grožnje, spopada pa se tudi s spletnim in mednarodnim terorizmom.&lt;ref name=&quot;Japan's Security Policy&quot;&gt;{{navedi novice |title= Japan's Security Policy |publisher= Ministry of Foreign Affairs of Japan |url=http://www.mofa.go.jp/policy/security/}}&lt;/ref&gt; Za ohranjanje miru so ustanovili narodni varnostni svet, ki je razvil varnostno strategijo ter smernice. [[Varnostni pakt med Japonsko in ZDA]] je temelj japonske zunanje politike.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.realclearpolitics.com/articles/2007/03/japan_is_back_why_tokyos_new_a.html |title=Japan Is Back: Why Tokyo's New Assertiveness Is Good for Washington|author=Michael Green |publisher=Real Clear Politics |accessdate=28.3.2007}}&lt;/ref&gt; Od leta 1956 je članica [[Organizacija združenih narodov|OZN]], dvajset let pa je bila tudi nestalna članica [[Varnostni svet ZN|Varnostnega sveta]]. Je članica G4, s čimer si išče stalno mesto v Varnostnem svetu.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.centralchronicle.com/20070111/1101194.htm |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070221044357/http://www.centralchronicle.com/20070111/1101194.htm |archivedate=21.2.2007 |title=UK backs Japan for UNSC bid |work=Central Chronicle |accessdate=28.3.2007}}&lt;/ref&gt;

== Gospodarstvo ==
[[Slika:The_Tokyo_Stock_Exchange_-_main_room_3.jpg|sličica|293x293_pik|Tokijska borza, ena večjih v Aziji]]
Japonska je po Združenih državah Amerike in Kitajski nominalno gledano tretje največje gospodarstvo na svetu.&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=China confirmed as World's Second Largest Economy|newspaper=[[The Guardian]] |date=21.1.2011|url=https://www.theguardian.com/business/2011/jan/21/china-confirmed-worlds-second-largest-economy|accessdate=21.1.2011 |first=James |last=Inman |location=London}}&lt;/ref&gt; Tokijska borza spada med največje v Aziji.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://asia.nikkei.com/Markets/Equities/Tokyo-Stock-Exchange-ranked-third-in-Asia-in-2014 |title=Tokyo Stock Exchange ranked third in Asia in 2014 |work=Nikkei Asian Review |date=16.1.2015 |accessdate=5.12.2015 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20151208112614/http://asia.nikkei.com/Markets/Equities/Tokyo-Stock-Exchange-ranked-third-in-Asia-in-2014 |archivedate=8.12.2015}}&lt;/ref&gt; Leta 2016 je bil japonski javni dolg ocenjen na 230 % letnega BDP.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/rankorder/2186rank.html |publisher=CIA |title=World Factbook, Country comparison: Public debt |accessdate=20.8.2017}}&lt;/ref&gt; Storitveni sektor predstavlja tri četrtine BDP, ima pa tudi zelo visoko razvit industrijski sektor, ki proizvaja visokotehnološka vozila, elektroniko, orodje, jeklo, ladje, kemikalije, tekstil in procesirano hrano. Kmetijski sektor obdeluje 13% japonskega ozemlja, ujamejo 15% vseh rib na svetu. Brezposelnost je nizka pri okoli 4 %, a vseeno 17 % ljudi živi pod pragom revščine.&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=Japan Tries to Face Up to Growing Poverty Problem|url=https://www.nytimes.com/2010/04/22/world/asia/22poverty.html?source=patrick.net|accessdate=16.1.2011|newspaper=The New York Times|date=21.4.2010|first=Martin|last=Fackler}}&lt;/ref&gt; Omejena količina pozidljivih zemljišč vpliva na gradnjo in trg z nepremičninami.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=2008 Housing and Land Survey|url=http://www.e-stat.go.jp/SG1/estat/NewListE.do?tid=000001028768|publisher=Statistics Bureau|accessdate=20.1.2011}}&lt;/ref&gt;

Japonska izvaža največ na ameriški (20 %) in kitajski trg (18 %), sledijo Južna Koreja (7 %), Hong Kong (6 %) in Tajska (5 %). Glavni izvozni proizvodi so orodje, motorna vozila, železo, jeklo, polprevodniki in avtomobilski deli. Največ uvaža iz Kitajske (25 %) in ZDA (11 %), sledita Avstralija (5 %) in Južna Koreja (4 %). Glavni uvozni proizvodi so stroji in orodje, fosilna goriva, živila (govedina), kemikalije, tekstil in surovine za industrijo.&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=Foreign investment in Japan soars|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/business/4632747.stm|accessdate=16.1.2011|newspaper=BBC|date=29.6.2005}}&lt;/ref&gt; Administracija Džun'ičira Koizumija je sprožila reforme, ki so povzročile porast tujih investicij.

Japonska je 27. med 189 državami po indeksu enostavnosti sklepanja poslov in enega najmanjših davčnih prihodkov med razvitimi državami. Japonski kapitalizem ima nekaj posebnosti, kot je sistem vseživljenjske zaposlitve, napredovanje po starosti&lt;ref name=&quot;oecd2008&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.oecd.org/document/17/0,3343,en_2649_34111_40353553_1_1_1_1,00.html |title=Economic survey of Japan 2008 |publisher=[[Organisation for Economic Co-operation and Development|OECD]] |accessdate=25.8.2010 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20101109122744/http://www.oecd.org/document/17/0%2C3343%2Cen_2649_34111_40353553_1_1_1_1%2C00.html |archivedate=9.11.2010 |df=mdy-all }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=http://www.economist.com/node/7193984?story_id=7193984 |title=Japan's Economy: Free at last |newspaper=The Economist |date=20.7.2006 |accessdate=23.1.2011}}&lt;/ref&gt; in vpliv t.i. korporacij ''kejrecu,'' aktivizem lastnikov delnic je redek, podjetja so vodena po metodah, kot je »Metoda Tojota«.&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=Activist shareholders swarm in Japan|url=http://www.economist.com/node/9414552?story_id=9414552|accessdate=23.1.2011|date=28.6.2007|newspaper=The Economist}}&lt;/ref&gt; Znane znamke iz Japonske so [[Toyota]], [[Honda]], [[Canon]], [[Nissan]], [[Sony]], Mitsubishi, [[Panasonic]], [[Uniqlo]], [[Lexus]], [[Subaru Corporation|Subaru]], [[Nintendo]], [[Bridgestone]], [[Mazda]] in [[Suzuki]].&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.rankingthebrands.com/The-Brand-Rankings.aspx?rankingID=33|title=Japan's Best Global Brands 2017|date=17.2.2017|accessdate=2.11.2017|website=Ranking the Brands}}&lt;/ref&gt;

==== Gospodarska zgodovina ====
Sodobna rast se je začela v obdobju Edo, ki je dalo cestni sistem in sistem vodooskrbe, pa tudi razvoj določenih finančnih inšturmentov, bankirstvo in [[Osaške riževe borze|borze]].&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |title=The Origins of Japanese Trade Supremacy |author=Howe, Christopher |publisher=Hurst &amp; Company |year=1996 |isbn=1-85065-538-3|pages=58f}}&lt;/ref&gt; S sprejetjem [[Tržno gospodarstvo|tržnega gospodarstva]]&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Totman|first=Conrad|title=A History of Japan|edition=2 |year=2005|publisher=Blackwell|isbn=1-4051-2359-1|pages=312–314}}&lt;/ref&gt; v obdobju Mejdži so se ustanavljala uspešna podjetja, ki so Japonsko popeljala na vrh razvitih držav.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=McCargo|first=Duncan|title=Contemporary Japan|year=2000|publisher=Macmillan|isbn=0-333-71000-2 |pages=18–19}}&lt;/ref&gt; Med 1960 in 1980 je gospodarska rast v povprečju dosegala 7,5 %, v osemdesetih in na začetku devetdesetih po naftni krizi pa 3,2 %. V devetdesetih se je rast zaradi poka finančnega mehurčka upočasnjevala, kar imenujemo tudi izgubljeno desetletje. Premiki v smeri okrevanja so bili počasni, ovirala jih je tudi globalna upočasnitev okoli preloma tisočletja. Po letu 2005 je Japonska doživljala solidno rast okoli 2,8%&lt;ref&gt;{{navedi novice|last=Masake|first=Hisane|title=A farewell to zero|url=http://www.atimes.com/atimes/Japan/HC02Dh01.html|accessdate=16.1.2011|newspaper=Asia Times|date=2.3.2006}}&lt;/ref&gt;, večje nazadovanje pa je prinesla finančna kriza 2008. Danes se uvršča visoko na lestvicah konkurenčnosti (6. mesto za leti 2015 in 2016) in gospodarske svobode.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://reports.weforum.org/global-competitiveness-report-2015-2016/economies/#indexId=GCI&amp;economy=JPN |title=Country/Economy Profiles: Japan|publisher=World Economic Forum |accessdate=24.2.2016 |language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://reports.weforum.org/global-competitiveness-report-2015-2016/competitiveness-rankings/ |title=Competitiveness Rankings |publisher=World Economic Forum |accessdate=24.2.2016 |language=en}}&lt;/ref&gt;

==== Kmetijstvo in ribolov ====
[[Slika:Rice Paddies In Aizu, Japan.JPG|levo|sličica|220x220_pik|Riževo polje v Ajzuju, prefektura Fukušima]]
Samo 12 % japonskega ozemlja je primernega za kmetijstvo&lt;ref name=&quot;As Farmers Age, Japan Rethinks Relationship With Food, Fields&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.pbs.org/newshour/bb/social_issues/jan-june12/9billion_06-12.html |title=As Farmers Age, Japan Rethinks Relationship With Food, Fields |work=[[PBS]] |date=12.6.2012 |accessdate=21.11.2013 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20131121103417/http://www.pbs.org/newshour/bb/social_issues/jan-june12/9billion_06-12.html |archivedate=21.11.2013 |df=mdy-all }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Trip Report - Japan Agricultural Situation&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.pecad.fas.usda.gov/highlights/2012/08/Japantrip/ |title=Trip Report – Japan Agricultural Situation |work=[[United States Department of Agriculture]] |date=17.8.2012 |accessdate=21.11.2013}}&lt;/ref&gt;, zato je razvit sistem teras, ki da ene največjih žetev na enoto površine.&lt;ref name=&quot;Urbanites Help Sustain Japan's Historic Rice Paddy Terraces&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://ourworld.unu.edu/en/the-people-who-sustain-japans-historic-terraced-rice-fields |title=Urbanites Help Sustain Japan's Historic Rice Paddy Terraces |work=Our World |date=22.5.2012 |accessdate=21.11.2013 |author1=Nagata, Akira |author2=Chen, Bixia}}&lt;/ref&gt; Prehrambena samozadostnosti dosežena v 50 %, kmetijstvo pa predstavlja samo 1,4 % BDP. Vlada izdaja subvencije in ščiti kultivacijo v manjšem obsegu.&lt;ref name=&quot;As Farmers Age, Japan Rethinks Relationship With Food, Fields&quot; /&gt; Kmetje se spopadajo s pomanjkanjem nasledstva in staranjem delovne sile.&lt;ref name=&quot;How will Japan's farms survive?&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.japantimes.co.jp/opinion/2013/06/28/editorials/how-will-japans-farms-survive/#.UoyT2b-lf-k |title=How will Japan's farms survive? |work=[[The Japan Times]] |date=28.6.2013 |accessdate=21.11.2013}}&lt;/ref&gt; [[Riž]] predstavlja skoraj vso proizvodnjo žitaric in je visoko zaščiten s tarifami pri 777,7 %.&lt;ref name=&quot;Trip Report - Japan Agricultural Situation&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;Japan - Agriculture&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.nationsencyclopedia.com/Asia-and-Oceania/Japan-AGRICULTURE.html#b |title=Japan – Agriculture |work=Nations Encyclopedia |accessdate=21.11.2013}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;With fewer, bigger plots and fewer part-time farmers, agriculture could compete&quot;&gt;{{navedi novice |url=https://www.economist.com/news/asia/21576154-fewer-bigger-plots-and-fewer-part-time-farmers-agriculture-could-compete-field-work |title=With fewer, bigger plots and fewer part-time farmers, agriculture could compete |work=[[The Economist]] |date=13.4.2013 |accessdate=21.11.2013}}&lt;/ref&gt; Japonska je drugi največji uvoznik kmetijskih proizvodov. Leta 1996 se je uvrstila na četrto mesto po količini ulova rib, leta 2010 je ulovila preko 4,5 milijonov ton rib.&lt;ref name=&quot;World fisheries production, by capture and aquaculture, by country (2010)&quot;&gt;{{navedi splet |url=ftp://ftp.fao.org/FI/STAT/summary/a-0a.pdf |archive-url=https://wayback.archive-it.org/all/20170525161431/ftp://ftp.fao.org/FI/STAT/summary/a-0a.pdf |url-status=dead |archive-date=25.5.2017 |title=World fisheries production, by capture and aquaculture, by country (2010) |work=Food and Agriculture Organization |accessdate=18.1.2014 |df=mdy-all }}&lt;/ref&gt; Danes predstavlja japonski ulov 15 % svetovnega&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/ja.html#Econ |title=The World Factbook |work=[[Central Intelligence Agency]] |accessdate=1.2.2014}}&lt;/ref&gt;, mnogi tudi trdijo, da je Japonska kriva za počasno izumiranje nekaterih ribjih vrst, kot so tuni.&lt;ref name=&quot;UN tribunal halts Japanese tuna over-fishing&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.atimes.com/oceania/AH31Ah01.html |title=UN tribunal halts Japanese tuna over-fishing |work=[[Asia Times]] |date=31.8.1999 |accessdate=1.2.2014}}&lt;/ref&gt; Sporen je tudi kvazi-komercialen [[Kitolov|lov na kite]].&lt;ref name=&quot;Japanese whaling 'science' rapped&quot;&gt;{{navedi novice |url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/science/nature/4118990.stm |title=Japanese whaling 'science' rapped |work=[[BBC News]] |date=22.6.2005 |accessdate=1.2.2014 |author=Black, Richard}}&lt;/ref&gt;

==== Industrija in storitve ====
Industrija predstavlja 27,5 % BDP.&lt;ref name=&quot;auto1&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/ja.html#Econ|title=Japan|last=|first=|date=3.11.2016|website=CIA World Factbook|publisher=|accessdate=13.11.2016}}&lt;/ref&gt; Pomembnejše industrije so avtomobilska, motorska, elektronska, orodjarska, kovinska, ladjedelniška, kemična in predelovalna. Japonska je tretji največji proizvajalec avtomobilov, Tojota pa največji posamezni proizvajalec.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.oica.net/category/production-statistics/|title=Production Statistics|last=OICA|first=|date=2016|website=|publisher=|accessdate=13.11.2016}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.forbes.com/sites/andreamurphy/2015/05/06/2015-global-2000-the-worlds-biggest-auto-companies/#361753666e48|title=2015 Global 2000: The World's Biggest Auto Companies|last=|first=|date=6.5.2015|website=Forbes|publisher=|accessdate=13.11.2016}}&lt;/ref&gt; Potrošniška elektronika se je preselila na Kitajsko, v ZDA in Južno Korejo.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=The era of Japanese consumer electronics giants is dead|url=https://www.cnet.com/news/the-era-of-japanese-consumer-electronics-giants-is-dead|website=cnet|accessdate=13.11.2016}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=What happened to Japan's electronic giants?|url=http://www.bbc.com/news/world-asia-21992700|accessdate=13.11.2016|agency=BBC News|date=2.4.2013}}&lt;/ref&gt; Za ladjedelništvo se pričakuje, da bo ostalo na Japonskem.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Why the sun has yet to set on Japanese shipbuilding|url=http://www.seatrade-maritime.com/news/asia/why-the-sun-has-yet-to-set-on-japanese-shipbuilding.html|website=Seatrade Maritime News|accessdate=13.11.2016}}&lt;/ref&gt;

Storitveni sektor predstavlja tri četrtine BDP.&lt;ref name=&quot;Japan Country Report&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.gfmag.com/gdp-data-country-reports/247-japan-gdp-country-report.html#axzz2kmA1XTXk |title=Japan Country Report |work=Global Finance |accessdate=16.11.2013}}&lt;/ref&gt; Glavne industrije so bankirstvo, zavarovalništvo, nepremičnine, trgovina, transport in telekomunikacije. Štiri od petih največjih časopisov na svetu je iz Japonske.&lt;ref name=&quot;National Newspapers Total Circulation 2011&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.ifabc.org/site/assets/media/National-Newspapers_total-circulation_IFABC_17-01-13.xls |title=National Newspapers Total Circulation 2011 |publisher=[[International Federation of Audit Bureaux of Circulations]] |accessdate=2.2.2014}}&lt;/ref&gt; Največji poslovni konglomerati ''kejrecu'' v državi so skupine Mitsubishi, Sumitomo, Fuyo, Mitsui, Dai-Ichi Kangyo in Sanwa.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.sjsu.edu/faculty/watkins/keiretsu.htm |title=The Keiretsu of Japan |work=San José State University}}&lt;/ref&gt;

==== Turizem ====
[[Slika:Chateau Himeji.JPG|sličica|220x220_pik|Grad Himedži, prefektura Hjogo]]
Turizem doživlja v zadnjih letih razcvet. Leta 2013 je število tujih obiskovalcev prvič preseglo 10 milijonov, leta 2015 že skoraj 20 milijonov.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.japantimes.co.jp/news/2016/01/19/national/japan-sets-new-inbound-tourism-record-2015-comes-just-short-20-million-target/|title=Visitors to Japan surge to record 19.73 million, spend all-time high ¥3.48 trillion|first=Tomoko|last=Otake|date=19.1.2016|publisher=|via=Japan Times Online}}&lt;/ref&gt; Pričakovanja japonske vlade so, da se bo turistični obisk do leta 2030 povzpel na 60 milijonov.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.japanmacroadvisors.com/page/category/economic-indicators/gdp-and-business-activity/number-of-visitors-to-japan/|title=Number of visitors to Japan|accessdate=29.1.2017|publisher=|via=Japan Macro Advisors}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Number of Foreign Visitors Surpassed 20 million (Japan)&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.smam-jp.com/documents/www/english/market_info/2016/11/22/SMAM_Market_Keyword_No139.pdf|title=SMAM Market Keyword (No.139)|work=SMAM-jp.com |accessdate=29.1.2017}}&lt;/ref&gt; Japonska ima [[Seznam spomenikov Unescove svetovne dediščine na Japonskem|20 znamenitosti]]  zapisanih na Unescov seznam svetovne dediščine&lt;ref name=&quot;whc.unesco.org&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://whc.unesco.org/en/statesparties/jp|title=Japan Properties inscribed on the World Heritage List|date=29.1.2017|publisher=|via=UNESCO}}&lt;/ref&gt;, med njimi grad Himedži, zgodovinske spomenike starodavnega Kjota in Nare.&lt;ref name=&quot;whc.unesco.org&quot;/&gt; Popularne destinacije so Tokio, Hirošima, gora [[Fudži]], smučišči Niseko in Kohaido, Okinava, vlak ''šinkansen'' in uporaba obširne mreže hotelov ''rjokan'' in vrelcev tople vode ''onsen''.

== Znanost in tehnologija ==
Japonska je vodilna država na področju znanstvenega raziskovanja v naravoslovju in inženirstvu, njen prispevek je pomemben v kmetijstvu, elektroniki (kar 16 % vsega zlata in 22 % vsega srebra je v japonski elektroniki&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.techradar.com/news/phone-and-communications/mobile-phones/japan-wants-citizens-to-donate-their-phone-to-make-2020-olympic-medals-1326938|title=Japan wants citizens to donate their old phone to make 2020 Olympics medals|publisher=}}&lt;/ref&gt;), industrijski robotiki (na Japonskem je bilo leta 2013 v uporabi kar 20% vseh robotov&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.ifr.org/industrial-robots/statistics/ |title=Statistics – IFR International Federation of Robotics |publisher= |accessdate=5.10.2016 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20160327031517/http://www.ifr.org/industrial-robots/statistics/ |archivedate=27.3.2016 |df= }}&lt;/ref&gt;), optiki, kemikalijah, polprevodnikih, raznih vejah inženirstva in raziskovanja živih bitij. Na indeksu inovativnosti Bloomberg se ponaša z drugim mestom. 700.000 raziskovalcev deluje s proračunom, velikim kar 130 milijard dolarjev, kar je v deležu BDP na tretjem mestu sveta.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.investinisrael.gov.il/NR/rdonlyres/D8B76E12-BC96-436A-9CA5-B53D9B8060E1/0/IsraelWhereBreakthroughsHappen.pdf |title=Invest in Israel – Where Breakthroughs Happen |date=4.12.2011 |work=Investment Promotion Center |publisher=Industry, Trade and Labor Ministry |page=17 |accessdate=14.10.2012}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice|last=McDonald|first=Joe|title=China to spend $136 billion on R&amp;D|newspaper=BusinessWeek|date=4.12.2006}}&lt;/ref&gt; Japonski znanstveniki so prejeli 22 [[Nobelova nagrada|Nobelovih nagrad]] iz fizike, kemije ali medicine in 3 [[Fieldsova nagrada|Fieldsove nagrade]] za matematiko.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Japanese Nobel Laureates |publisher=[[Kyoto University]] |year=2009 |url=http://www.kyoto-u.ac.jp/en/profile/intro/honor/nobel.htm/ |accessdate=7.11.2009}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Japanese Fields Medalists |publisher=Kyoto University |year=2009 |url=http://www.kyoto-u.ac.jp/en/profile/intro/honor/fields.htm |accessdate=7.11.2009 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20100310203313/http://www.kyoto-u.ac.jp/en/profile/intro/honor/fields.htm/ |archivedate=10.3.2010}}&lt;/ref&gt;

[[Japonska agencija za raziskovanje vesolja]] (JAXA) razvija satelite in vesoljska plovila, sodeluje v planetarnih, vesoljskih in aviacijskih raziskavah, na Mednarodni vesoljski postaji. Misije so poslali proti Merkurju, Veneri in Luni, kjer nameravajo do leta 2030 zgraditi bazno postajo.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Japan Plans Moon Base by 2030 |publisher=MoonDaily |date=3.8.2006 |url=http://www.moondaily.com/reports/Japan_Plans_Moon_Base_By_2030_999.html |accessdate=27.3.2007}}&lt;/ref&gt; Pomembnejši projekti so Kibo, [[Akacuki]], Mercury Magnetspheri Orbiter, SELENE in H-IIA.

== Infrastruktura ==
[[Slika:Satta yukei.jpg|sličica|275x275_pik|Japonska avtocesta s pogledom na goro [[Fudži]]]]
Japonska ima v omrežju 1,2 milijonov kilometrov cest kar 63.000 kilometrov avtocest in hitrih cest,&lt;ref name=&quot;stat.go.jp&quot;&gt;[http://www.stat.go.jp/english/data/nenkan/1431-12.htm Chapter 12 Transport – Microsoft Excel Sheet], Statistical Handbook of Japan&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;mlit.go.jp&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.mlit.go.jp/road/road_e/statistics.html|title=Road Bureau – MLIT Ministry of Land, Infrastructure, Transport and Tourism|publisher=}}&lt;/ref&gt; ki povezujejo večja mesta med otoki Honšu, Šikoku ter Kjušu, na Hokaidu in v obliki hitre ceste na Okinavi. Novi in rabljeni avtomobili so poceni s poudarkom na energijski učinkovitosti. Uporaba avtomobilov je nizka, s samo 50 % povprečja držav G8.&lt;ref name=&quot;stat.go.jp&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;mlit.go.jp&quot;/&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Transport |url=http://www.stat.go.jp/english/data/handbook/c09cont.htm |work=Statistical Handbook of Japan 2007 |publisher=Statistics Bureau |accessdate=2.3.2014 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110427071603/http://www.stat.go.jp/english/data/handbook/c09cont.htm |archivedate=27.4.2011}}&lt;/ref&gt; Železniško omrežje je privatizirano, znani so hitri in točni vlaki ''[[Šinkansen]]'' z rednimi hitrostmi vlakov do 320&amp;nbsp;km/h.&lt;ref name=&quot;transtatsjp&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.iraptranstats.net/jp|title=Transport in Japan|accessdate=17.2.2009|work=International Transport Statistics Database|publisher=[[International Road Assessment Program]]}} {{subscription required}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://english.jr-central.co.jp/about/safety.html|title=About the Shinkansen&amp;nbsp;– Safety|accessdate=17.10.2011|publisher=Central Japan Railway Company}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.hitachi-rail.com/rail_now/column/just_in_time/index.html|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080513230217/http://www.hitachi-rail.com/rail_now/column/just_in_time/index.html|archivedate=13.5.2008|title=Corporate Culture as Strong Diving Force for Punctuality- Another &quot;Just in Time&quot;|accessdate=19.4.2009|publisher=Hitachi}}&lt;/ref&gt; V državi je 175 letališč, [[Haneda|letališče Haneda]] je drugo najprometnejše v Aziji, pomemno je tudi [[letališče Narita]], [[Letališče Kansaj|Kansaj]] in [[Letališče Čubu|Čubu]]. [[Pristanišče v Nagoji]] je največje v državi, predstavlja kar 10% trgovinske izmenjave na Japonskem.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.airports.org/cda/aci_common/display/main/aci_content07_c.jsp?zn=aci&amp;cp=1-5-212-218-222_666_2__ |title=Year to Date Passenger Traffic |publisher=Airports Council International |date=11.11.2010 |accessdate=2.3.2014 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110111152406/http://www.airports.org/cda/aci_common/display/main/aci_content07_c.jsp?zn=aci&amp;cp=1-5-212-218-222_666_2__ |archivedate=11.1.2011}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Nakagawa|first=Dai|title=Transport Policy and Funding|year=2006|publisher=Elsevier|isbn=0-08-044852-6|page=63|author2=Matsunaka, Ryoji}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Port Profile|url=http://www.port-of-nagoya.jp/english/about_port.htm|publisher=Port of Nagoya|accessdate=7.1.2011|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20101130050032/http://www.port-of-nagoya.jp/english/about_port.htm|archivedate=30.11.2010|df=mdy-all}}&lt;/ref&gt;

Leta 2011 je bilo 46,1 % energije pridobljene iz nafte, 21,3 % iz premoga, 21,4 % iz zemeljskega plina, 4,0 % iz jedrske energije in 3,3 % iz vodne energije. Jedrska energija je istega leta predstavljala 9,2 % proizvodnje električne energije (še leto prej 24,9 %), zmanjšanje se je zgodilo na račun jedrske nesreče v Jedrski elektrarni Fukušima Daj'iči in posledičnih protestov proti uporabi jedrski elektrarn. Japonska je zelo odvisna od uvoza energije, saj nima večjih domačih rezerv.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Energy|url=http://www.stat.go.jp/english/data/handbook/c0117.htm#c07|work=Statistical Handbook of Japan 2013|publisher=Statistics Bureau|accessdate=14.2.2014}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice|last=Tsukimori|first=Osamu|title=Japan nuclear power-free as last reactor shuts|url=https://www.reuters.com/article/2012/05/05/us-nuclear-japan-idUSBRE84405820120505|accessdate=8.5.2012|agency=[[Reuters]]|date=5.5.2012}}&lt;/ref&gt;

Vlada upravlja oskrbo z vodo in komunalne storitve preko ministrstev.&lt;ref&gt;[http://www.mhlw.go.jp/english/policy/health/water_supply/dl/3-1a.pdf Waterworks Vision Summary], June 2004, retrieved on 6.1.2011&lt;/ref&gt; Dostop do obeh omrežij je univerzalen, 3 % ljudi dobivajo vodo iz zasebnih vodnjakov, predvsem na podeželju.&lt;ref&gt;Ministry of Health, Labor and Welfare:[http://www.mhlw.go.jp/english/policy/health/water_supply/1.html Coverage], retrieved on 6.1.2011&lt;/ref&gt; Vsa zbrana odpadna voda se vrača v omrežje, kjer jo obdelajo v sekundarnih čistilnih napravah ali pa je očiščena takoj. Vsa odpadna voda, ki je speljana v polzaprta morja (15 % vse odpadne vode), kot so [[Tokijski zaliv]], [[Osaški zaliv]] in [[jezero Biva]], je prečiščena še na terciarnem nivoju. Večji problemi, s katerimi se spopadajo, je zmanjševanje in staranje prebivalstva, manjšanje investicij, večanje pojavnosti suš, ipd.

== Prebivalstvo ==
Kar 80 % od 126,5 milijonov prebivalcev Japonske živi na Honšuju. Kot družba so jezikovno, etnično in kulturno homogeni; 98,5 % prebivalcev je Japoncev, ostalo so tuji delavci iz Koreje, Kitajske, Filipinov in potomci Japoncev iz Brazilije, Peruja in ZDA.&lt;ref name=MulticulturalJapan&gt;{{navedi novice|title='Multicultural Japan' remains a pipe dream|url=http://search.japantimes.co.jp/cgi-bin/fl20070327zg.html|accessdate=16.1.2011|newspaper=Japan Times|date=27.3.2007|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110414035203/http://search.japantimes.co.jp/cgi-bin/fl20070327zg.html|archivedate=14.4.2011|df=mdy-all}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Gentensei Shinko Shinbun 2010&quot;&gt;Atsushi Kotani ''The Fascination of the Japanese Cultural Theory'' (日本文化論のインチキ) {{ISBN|978-4-344-98166-9}} (Gentensei Shinko Shinbun, 2010)&lt;/ref&gt; Prevladajoča etnična skupina so ljudstvo Jamato, pomembnejše manjšine so domorodno ljudstvo Ainu in ljudstva z otočja Rjukju ter socialna manjšina ''[[Burakumini|burakuminov]]''. Prebivalci Japonske dosegajo v povprečju drugo najvišjo pričakovano starost ob rojstvu (83,5 let za obdobje 2010–2015).&lt;ref name=&quot;Table A.17&quot;&gt;{{navedi splet|title=Table A.17|url=https://www.un.org/esa/population/publications/wpp2006/WPP2006_Highlights_rev.pdf|work=United Nations World Population Prospects, 2006 revision|publisher=Organizacija združenih narodov|accessdate=15.1.2011}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;haaretz.com&quot;&gt;{{navedi novice|title=WHO: Life expectancy in Israel among highest in the world|url=http://www.haaretz.com/news/who-life-expectancy-in-israel-among-highest-in-the-world-1.276618|accessdate=15.1.2011|newspaper=Haaretz|date=maj 2009}}&lt;/ref&gt; Država se spopada z demografsko katastrofo, saj naj bi bilo do leta 2050 kar 4 % Japoncev starejših od 65 let, prebivalstvo pa naj bi upadlo z 126,5 milijonov na samo 95 milijonov.&lt;ref name=&quot;handbook&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.stat.go.jp/english/data/handbook/c0117.htm#c02 |title=Statistical Handbook of Japan 2013: Chapter 2—Population |publisher=Statistics Bureau |accessdate=14.2.2014}}&lt;/ref&gt;

{| class=&quot;wikitable&quot;
!#
!Slika
!Mesto
!Prebivalcev
&lt;small&gt;(Popis 2010)&lt;/small&gt;
!Prefektura
|-
!1.
|[[Slika:Tokyo_Tower_at_night_8.JPG|150px]]
|'''[[Tokio]]'''
|8.949.447
|[[Tokio]]
|-
!2.
|[[Slika:Minato_Mirai_In_Blue.jpg|150px]]
|'''[[Jokohama]]'''
|3.689.603
|[[Kanagava]]
|-
!3.
|[[Slika:Nakanoshima Skyscrapers in 201504 001.jpg|150px]]
|'''[[Osaka]]'''
|2.666.371
|[[Osaka]]
|-
!4.
|[[Slika:Nagoya_2017_(34159008173).jpg|150px]]
|'''[[Nagoja]]'''
|2.263.907
|[[Aiči]]
|-
!5.
|[[Slika:Hokkaido_University.jpg|150px]]
|'''[[Sapporo]]'''
|1.914.434
|[[Hokaido]]
|-
!6.
|[[Slika:Twilight_view_of_Kobe,_from_a_point_near_Shin-Kobe_station.jpg|150px]]
|'''[[Kobe]]'''
|1.544.873
|[[Hjogo]]
|-
!7.
|[[Slika:Kyoto_Skyline_-_Pentinlo.jpg|150px]]
|'''[[Kjoto]]'''
|1.474.473
|[[Kjoto]]
|-
!8.
|[[Slika:Fukuoka_City_-_Watanabe-dori_Avenue_-_01.JPG|150px]]
|'''[[Fukuoka]]'''
|1.463.826
|[[Fukuoka]]
|-
!9.
|[[Slika:Kawasaki_Station_East_Exit_2.jpg|150px]]
|'''[[Kavasaki]]'''
|1.425.678
|[[Kanagava]]
|-
!10.
|[[Slika:JR_Freight_Omiya_Workshop_main_storehouse_and_office.jpg|150px]]
|'''[[Sajtama]]'''
|1.222.910
|[[Sajtama]]
|}

=== Verstva Japonske ===
[[Slika:Phoenix Hall, Byodo-in, November 2016 -01.jpg|sličica|313x313_pik|Budistični tempelj Bjodo-in, Udži, prefektura Kjoto]]
Japonska ustava zagotavlja verske svoboščine vsakemu posamezniku. Več kot 84 % ljudi šteje [[šintoizem]] za izvorno religijo na otočju, več kot polovica od teh jih meni, da se je skozi zgodovino združeval z elementi budizma v [[šinbucu-šugo]]. Vplivi so prišli tudi iz taoistične in konfucianistične miselnosti. Številke ne pokažejo prave slike glede verske pripadnosti, saj je vsaka družina tradicionalno pripadala eni veri in templju. V sodobnem času naj bi bil delež ljudi, ki zares verujejo, nekje 20–30 %. Navkljub temu je sodelovanje na festivalih, kot je [[Hacumode|prvi obisk templja v novem letu]], zelo pogosto in priljubljeno. Ulice so okrašene ob festivalu [[Bon (festival)|Bon]], [[Tanabata]] in ob božiču. Na Japonskem deluje okoli 100.000 templjev in 78.790 svečenikov.

Šintoizem je prevladujoča veroizpoved na Japonskem, prakticiralo naj bi ga okoli 80 % prebivalstva (obiski templjev, rotenje in priprošnje pri ''[[kami]]jih''), vseeno pa se jih samo manjši delež opredeljuje kot šintoiste s pridružitvijo organiziranim sektam, saj uradnih ritualov za pridružitev ni.&lt;ref name=&quot;Breen Teeuwen&quot;&gt;Breen, Teeuwen in ''Breen, Teeuwen'' (2000:1)&lt;/ref&gt;&lt;ref name=Kisala&gt;{{navedi knjigo|last = Kisala |first = Robert |editor= Wargo, Robert|title = The Logic Of Nothingness: A Study of Nishida Kitarō |publisher = University of Hawaii Press|year = 2005|pages = 3–4 |isbn = 0-8248-2284-6}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=BY65&gt;''Routledge Handbook of Japanese Culture and Society'' (2011) edited by Victoria Bestor, Theodore C. Bestor, and Akiko Yamagata, p. 65 {{ISBN|978-0-415-43649-6}}&lt;/ref&gt;

[[Budizem]] je prispel na Japonsko v 6. stoletju iz kraljestva Baekje na Korejskem polotoku.&lt;ref name=&quot;Brown, 1993. p. 455&quot;&gt;Brown, 1993. p. 455&lt;/ref&gt;

[[Krščanstvo]] so prvi širili jezuitski misijonarji leta 1549.&lt;ref name=&quot;Higashibaba, 2002. p. 1&quot;&gt;Higashibaba, 2002. p. 1&lt;/ref&gt; Danes je kristjanov manj kot 2,3 %, večinoma na zahodu države, kjer so bili misijoni najbolj aktivni. Leta 2007 je bilo na Japonskem 32.036 župnikov in pastorjev. V zadnjem stoletju je postalo popularno praznovanje zahodnjaških porok, Valentinovega in božiča.&lt;ref&gt;[http://www2.ttcn.ne.jp/honkawa/7770.html Religion in Japan by prefecture]. 1996 statistics.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice|last=Kato|first=Mariko|title=Christianity's long history in the margins|newspaper=Japan Times|date=24.2.2009}}&lt;/ref&gt;

Ostale religije, prisotne v državi, so [[islam]] (večinoma pri migrantskih delavcih iz Indonezije, Pakistana, Bangladeša in Irana), [[hinduizem]], [[Judovstvo|judaizem]] in [[sikhizem]].&lt;ref&gt;{{navedi revijo |last1=Nakhleh |first1=Emile A. |last2=Sakurai |first2=Keiko |last3=Penn |first3=Michael |url=http://www.nbr.org/publications/asia_policy/Preview/AP5_IslamJapan_preview.pdf |title=Islam in Japan: A Cause for Concern? |journal=Asia Policy |volume=5 |date=januar 2008}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Clarke&quot;&gt;{{navedi knjigo|title=The World's religions : understanding the living faiths|year=1993|publisher=Reader's Digest|isbn=978-0-89577-501-6|editor=Clarke, Peter|page=208}}&lt;/ref&gt;

=== Jezik ===
Več kot 99 % prebivalcev Japonske govori [[Japonščina|japonščino]] kot prvi jezik. Spada med [[aglutinacijski jezik|aglutinacijske jezike]] z obsežnim sistemom besednih struktur, glagolskih oblik in besednjakom, prilagojenim vljudnem, ponižnem in častnem govorjenju in naslavljanju v hierarhično urejeni japonski družbi - ''[[keigo]]''. Japonska pisava obsega [[kandži]]je (kitajske pismenke) in dve [[Kana (japonska pisava)|kani]] (silabariji z izvorom v [[kurziv]]u in radikalkah kandžijev), poleg tega pa še latinico in arabske števke.&lt;ref&gt;{{navedi splet|last=Miyagawa|first=Shigeru|title=The Japanese Language|url=http://web.mit.edu/jpnet/articles/JapaneseLanguage.html|publisher=Massachusetts Institute of Technology|accessdate=16.1.2011}}&lt;/ref&gt; Japonske javne in zasebne šole učijo japonski jezik, navadno pa tudi angleški.

Drugi jeziki na otočju so [[rjukjanski jeziki]], [[okinavski jezik]] in [[jezik ljudstva Ainu]], ki mu grozi izumrtje&lt;ref&gt;{{navedi revijo|last=Heinrich|first=Patrick|title=Language Planning and Language Ideology in the Ryūkyū Islands|journal=Language Policy|date=January 2004|volume=3|issue=2|pages=153–179|doi=10.1023/B:LPOL.0000036192.53709.fc}}&lt;/ref&gt;, saj ga govori samo nekaj ostarelih prebivalcev Hokaida.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.un.org/works/culture/japan_story.html |archiveurl=https://web.archive.org/web/20080106062419/http://www.un.org/works/culture/japan_story.html |archivedate=6.1.2008 |title=15 families keep ancient language alive in Japan |publisher=UN |accessdate=27.3.2007}}&lt;/ref&gt; Malo otrok se uči te jezike, a se je v zadnjih letih zavednost glede pomena ohranitve jezikov povečala.

=== Težave ===
S staranjem prebivalstva se pojavljajo socialni problemi, kot sta pomanjkanje delovne sile in večanje socialnih izdatkov za pokojnine in zdravstveno varstvo.&lt;ref&gt;[[Gonzalo Garland]] et al. &quot;Dynamics of Demographic Development and its impact on Personal Saving : case of Japan&quot;, with Albert Ando, Andrea Moro, Juan Pablo Cordoba, in ''Ricerche Economiche'', Vol 49, August 1995&lt;/ref&gt; Do leta 2050 naj bi se prebivalstvo skrčilo na 95 milijonov.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.ifs.du.edu/ifs/frm_GraphicalDisplay.aspx?ListNames='Population,%20History%20and%20Forecast'&amp;HistFor=True&amp;GrpOp=0&amp;Dim1=81&amp;File=0|title=frm_Message|publisher=|accessdate=5.10.2016}}&lt;/ref&gt; Imigracije in iniciative za povečanje rodnosti so ponujene kot rešitve za zajezitev katastrofe.&lt;ref name=&quot;Ogawa&quot;&gt;{{navedi splet|last=Ogawa|first=Naohiro|title=Demographic Trends and their implications for Japan's future|url=http://www.mofa.go.jp/j_info/japan/socsec/ogawa.html|work=Transcript of speech delivered on 7 March 1997|publisher=Ministry of Foreign Affairs|accessdate=14.5.2006}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://jipi.gr.jp/english/message.html |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070929222250/http://jipi.gr.jp/english/message.html |archivedate=29.9.2007 |title=Japan Immigration Policy Institute: Director's message|first= Hidenori|last=Sakanaka|publisher=Japan Immigration Policy Institute |date=5.10.2005 |accessdate=5.1.2007}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice|last=French|first=Howard|title=Insular Japan Needs, but Resists, Immigration|url=https://www.nytimes.com/2003/07/24/international/asia/24JAPA.html?ei=5007&amp;en=53c7315175389e69&amp;ex=1374379200&amp;partner=USERLAND&amp;pagewanted=all&amp;position=|accessdate=21.2.2007|newspaper=The New York Times|date=24.7.2003}}&lt;/ref&gt; Japonska sprejme vsako leto zgolj 9.500 novih državljanov za naturalizacijo&lt;ref&gt;{{navedi splet|script-title=ja:帰化許可申請者数等の推移|url=http://www.moj.go.jp/TOUKEI/t_minj03.html|publisher=Ministry of Justice|accessdate=17.3.2011|language=ja}}&lt;/ref&gt;, leta 2012 je sprejela zgolj 18 prebežnikov.&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=2012 saw record-high 2,545 people apply for refugee status in Japan |url=http://www.japantimes.co.jp/news/2013/03/20/national/2012-saw-record-high-2545-people-apply-for-refugee-status-in-japan/#.UXWOPEpnhIE |newspaper=Japan Times|date=20.3.2013}}&lt;/ref&gt; Trpi tudi zaradi visoke samomorilnosti,&lt;ref name=&quot;NYT&quot;&gt;{{navedi novice|url=https://query.nytimes.com/gst/fullpage.html?res=9F00E1DB173FF936A25754C0A96F958260&amp;sec=health&amp;spon=&amp;scp=29&amp;sq=suicide%20japan&amp;st=cse|title=In Japan, Mired in Recession, Suicides Soar|last=Strom|first=Stephanie|date=15.7.1999|newspaper=The New York Times|accessdate=20.9.2008}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=Times&gt;{{navedi novice|url=http://www.timesonline.co.uk/tol/news/world/asia/article4170649.ece|title=Japan gripped by suicide epidemic|last=Lewis|first=Leo|date=19.6.2008|newspaper=[[The Times (London)|The Times]]|accessdate=20.9.2008}}&lt;/ref&gt; ki je vodilni razlog za smrt med ljudmi pod 30. letom starosti.&lt;ref name=&quot;ozawa-desilva&quot;&gt;{{navedi revijo|last = Ozawa-de Silva|first = Chikako
|title = Too Lonely to Die Alone: Internet Suicide Pacts and Existential Suffering in Japan|journal = Cult Med Psychiatry |volume = 32 |issue = 4 |pages = 516–551 |date=December 2008 |doi = 10.1007/s11013-008-9108-0|pmid = 18800195}}&lt;/ref&gt;

==Izobraževanje ==
[[Slika:Tokyo University Entrance Exam Results 6.JPG|sličica|220x220_pik|Slavje ob naznanitvi rezultatov vpisov na tokijsko univerzo]]
Primarna, sekundarna in univerzitetna delitev šolstva se je uveljavila leta 1872 kot del reform Obnove Mejdži. Osnovna šola (小学校 ''šogakko'') traja 6 let od dopolnjenega 6. leta in je obvezna. Sekundarna izobrazba se deli na obvezno triletno nižjo srednjo šolo (中学校 ''čugakko'') in neobvezno triletno višjo srednjo šolo (高等学校 ''kotogakko'', krajše 高校 ''koko''), ki jo obiskuje 94% vseh učencev z opravljeno nižjo srednjo šolo.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.fpri.org/footnotes/087.200312.ellington.japaneseeducation.html |title=Beyond the Rhetoric: Essential Questions About Japanese Education |first=Lucien |last=Ellington |publisher=Foreign Policy Research Institute |date=1.12.2003 |accessdate=1.4.2007 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070405075716/http://www.fpri.org/footnotes/087.200312.ellington.japaneseeducation.html |archivedate=5.4.2007}}&lt;/ref&gt; Približno 76% dijakov z zaključeno višjo srednjo šolo je nadaljevalo izobraževanje na univerzitetni ravni. Japonski učenci dosegajo najvišje rezultate med vsemi državami OECD pri pismenosti, matematiki in znanostih. Šolnine na višji srednji šoli in univerzi so praviloma visoke.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.oecdbetterlifeindex.org/topics/education/ |title=Education OECD Better Life |publisher=OECD |accessdate=29.5.2016 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20160531152015/http://www.oecdbetterlifeindex.org/topics/education/ |archivedate=31.5.2016 |df=mdy-all }}&lt;/ref&gt; Japonske šole se spopadajo z zelo pogostim zbadanjem in žalitvami med učenci, kar skušajo zajeziti z združitvijo osnovne in nižje srednje šole v en devetletni program.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.japantimes.co.jp/news/2016/06/10/national/compulsory-nine-year-school-system-kicks-off-japan/ |title=Compulsory nine-year school system kicks off in Japan |last=Jiji Press Staff |date=10.6.2016 |publisher=The Japan Times |accessdate=31.8.2016}}&lt;/ref&gt;

Izobraževanje je igralo ključno vlogo pri hitri povojni gospodarski rasti. Do danes, ko je trg dela vse bolj odvisen od pridobljenega znanja, pomeni višja izobrazba in pridobljene kompetence več priložnosti za zaposlitev in tudi višji položaj na delovnem mestu.&lt;ref name=&quot;auto&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.oecd.org/edu/Japan-EAG2014-Country-Note.pdf |title=Japan |publisher=OECD |accessdate=28.10.2016}}&lt;/ref&gt; Najbolj prestižni izobraževalni ustanovi sta Univerza v Tokiu in Univerza v Kjotu&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.globaluniversitiesranking.org/index.php?option=com_content&amp;view=article&amp;id=94&amp;Itemid=131|title=TOP&amp;nbsp;– 100 |publisher=Global Universities Ranking|year=2009|accessdate=22.3.2010}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.topuniversities.com/university-rankings/world-university-rankings/2010 |title=QS World University Rankings 2010 |publisher=QS TopUniversities |year=2010 |accessdate=15.1.2010 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110403044940/http://www.topuniversities.com/university-rankings/world-university-rankings/2010 |archivedate=3.4.2011 |df=mdy-all }}&lt;/ref&gt;, ki sta imeli kar 16 Nobelovih lavreatov.

== Zdravstvo ==
Zdravstveno oskrbo na Japonskem zagotavlja državna in lokalna vlada. Univerzalni zdravstveni sistem zagotavlja enakost dostopa storitev vsem, ki so vanj vključeni; državna komisija določa cene storitev. Nezaposleni se lahko vključijo preko lokalnih programov zavarovanja. Od leta 1973 ponuja vlada vsem ostarelim brezplačno zavarovanje.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.nyu.edu/projects/rodwin/lessons.html |first=Victor|last=Rodwin|title=Health Care in Japan |publisher=New York University |accessdate=10.3.2007}}&lt;/ref&gt; Vsak pacienti si lahko brezplačno izbere zdravnika in zdravstveno ustanovo.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.ipss.go.jp/s-info/e/Jasos/Health.html |title=Health Insurance: General Characteristics |publisher=National Institute of Population and Social Security Research |accessdate=28.3.2007}}&lt;/ref&gt;
== Kultura ==
Japonska kultura se je od svojih začetkov zelo spremenila in razvila. Sodobna kultura je mešanica vplivov iz Azije, Evrope in Severne Amerike. Tradicionalne umetnosti zaobjemajo obrti kot so keramika, tekstil, delo z lakom, kovanje mečev in izdelava lutk, predstave ''[[bunraku]]'', ''[[kabuki]]'', ''[[No gledališče|no]]'', [[Tradicionalni japonski plesi|tradicionalni plesi]] in ''[[rakugo]]'', prakticiranje [[Japonska čajna ceremonija|čajne ceremonije]], [[Japonske borilne veščine|borilnih veščin]], [[Japonska kaligrafija|kaligrafije]], tradicionalnih [[Japonske igre|japonskih iger]], aranžiranje [[Ikebana (aranžiranje cvetja)|ikebane]], zlaganje [[origami]]jev, obiskovanje [[onsen]]ov, ogled [[Gejša|gejšine]] predstave in podobno.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.bunka.go.jp/english/index.html |title=Administration of Cultural Affairs in Japan |publisher=Agency for Cultural Affairs |accessdate=11.5.2011}}&lt;/ref&gt;

=== Arhitektura ===
[[Slika:Kinkaku2.jpg|levo|sličica|275x275_pik|Kinkoku-dži zlati paviljon, Kjoto]]
Japonska arhitektura je mešanica lokalnih in drugih vplivov. Templji v Iseju veljajo za prototip japonske tradicionalne arhitekture. Stavbe so lesene, rahlo dvignjene od tal, krite s ploščicami ali drugimi naravnimi materiali. Drsna vrata ''[[fusuma]]'' so bila postavljena namesto sten, omogočala so prilagajanje prostora za razne priložnosti. Tla so bila sestavljena iz [[tatami]]jev. Ljudje so sedeli na tleh ali na blazinah, mize in stoli so se pojavili šele v 20. stoletju. V 19. stoletju so se v življenjski vsakdan, arhitekturo, oblikovanje in gradnjo začele vključevati zahodnjaške, moderne in post-moderne ideje.

Po prihodu budizma na Japonsko so se ulice in mesta začela graditi po modelu šahovnice, nastanek prve prestolnice Nare je bil pod vplivom arhitekture prestolnice dinastij Tang in Sui v [[Čangan|Čang'anu]]. Templji in svetišča so bili grajeni z naprednimi tehnikami obdelave lesa. Uvedli so standardne merske enote, izboljšali načrtovanje in oblikovanje bivalnih prostorov ter vrtov. Uvedba čajne ceremonije je pomenila enostavnost in skromnost v oblikovanju v nasprotju z bohotnostjo aristokracije.

V sodobni zgodovini se je arhitektura spremenila predvsem zaradi ločitve budizma in šintoizma prvič po 1000 letih.&lt;ref&gt;{{navedi revijo|last=Stone|first=Jacqueline|title=Review of ''Of Heretics and Martyrs in Meiji Japan: Muslim and Its Persecution'' by James Edward Ketelaar|journal=Harvard Journal of Asiatic Studies|volume=53|issue=2|pages=582–598|date=December 1993|url=http://www.thezensite.com/ZenBookReviews/Of-Heretics_and_Martyrs.html#note1|accessdate=13.6.2011}}&lt;/ref&gt; Japonska je doživela hitro prisvajanje zahodnih arhitekturnih idej, najprej z uvažanjem tujih strokovnjakov, kasneje pa so v gradnjo vključevali lastne poglede in slog. Večje zanimanje za japonske ideje v svetu se je pokazalo šele po drugi svetovni vojni, zelo vpliven je bil arhitekt [[Kenzō Tange|Kenzo Tange]] in teoretičnimi arhitekturnimi gibanji, kakršno je [[Metabolizem (arhitektura)|metabolizem]].

=== Umetnost ===
[[Slika:Hokusai (1828) Cuckoo and Azaleas.jpg|sličica|297x297_pik|Hokusaj: Kukavica in azaleje (1828), ukijo-e tisk]]
Najstarejša umetniška dela so bila predvsem kiparska, izdelana iz lesa, in slikarska, nastala pred več kot 2.000 leti. Gre za sintezo med domorodno [[Japonska estetika|japonsko estetiko]] in vključevanjem uvoženih idej, seveda pa so ideje tekle tudi v drugo smer.&lt;ref name=autogenerated3&gt;{{navedi knjigo|last=Arrowsmith|first=Rupert Richard|title=Modernism and the Museum: Asian, African, and Pacific Art and the London Avant-Garde|year=2010|publisher=Oxford University Press|isbn=978-0-19-959369-9}}&lt;/ref&gt; V 19. stoletju se je v Evropi uveljavil [[japonizem]], ki je močno vplival na razvoj sodobne zahodne umetnosti, predvsem [[postimpresionizem|postimpresionizma]]. Izhajal je iz tiskovin [[ukijo-e]]; slog sta gojila npr. [[Hokusaj]] in [[Hirošige]].

Japonski strip [[manga]] (漫画 improvizirana slika) se je razvil v 20. stoletju in postal popularen po vsem svetu.&lt;ref&gt;{{navedi revijo|author=Kinko Ito|title=A History of Manga in the Context of Japanese Culture and Society|journal=Journal of Popular Culture|volume=38|issue=3|pages=456–475|date=February 2005|doi=10.1111/j.0022-3840.2005.00123.x}}&lt;/ref&gt; Japonski animirani filmi ([[anime]]) so nastali pod vplivom mang. Prepoznamo ju po značilnem slogu.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://news.naver.com/main/read.nhn?mode=LSD&amp;mid=sec&amp;sid1=103&amp;oid=020&amp;aid=0000322552 |title=If you want to know Japan, See Animation |accessdate= |date=5. november 2005 ||language=ko|format= |work= }}&lt;/ref&gt;

Japonska glasba je raznolika in spaja različne sloge. Citram podoben [[koto]] je prišel s Kitajske v 9. stoletju in velja za japonski nacionalni inštrument. V 14. stoletju so igranju na koto pripojili recitacije, nastale so no-drame. [[Japonska ljudska glasba|Ljudska glasba]] s kitaro [[šamisen]] se je razvila v 16. stoletju.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Malm|first=William P.|title=Traditional Japanese music and musical instruments|year=2000|publisher=Kodansha International|isbn=978-4-7700-2395-7|pages=31–45|edition=New}}&lt;/ref&gt; Klasična glasba je prišla iz Zahoda v 19. stoletju in postala pomemben del japonske kulture.&lt;ref&gt;Glej na primer [[Olivier Messiaen]], ''Sept haïkaï'' (1962), (''Olivier Messiaen: a research and information guide'', Routledge, 2008, By Vincent Perez Benitez, p. 67) in (''Messiaen the Theologian'', Ashgate Publishing, Ltd., 2010, pp.&amp;nbsp;243–265, By Andrew Shenton)&lt;/ref&gt; Popularna glasba je doživela razcvet v povojni Japonski s pojavom [[J-pop]]a, japonske popularne glasbe.&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://www.theguardian.com/music/2005/aug/21/popandrock3 |title= J-Pop History |work=The Observer |accessdate=1.4.2007 |first=Chris |last=Campion |date=22.8.2005 |location=London}}&lt;/ref&gt; [[Karaoke]] so zelo priljubljena kulturna aktivnost, v sodobnem času celo bolj kot tradicionalno aranžiranje cvetja ali ceremonije s čajem.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|title=The worlds of Japanese popular culture: gender, shifting boundaries and global cultures|year=1998|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-63729-9|page=76|edition=Repr.|editor=Martinez, D.P.}}&lt;/ref&gt;

Med najstarejša literarna dela sodita kroniki ''[[Kodžiki]]'' in ''[[Nihon Šoki]]'' ter antologija poezije ''[[Man'jošu]]'' iz 8. stoletja, napisana s kitajskimi pismenkami.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |title=Seeds in the Heart: Japanese Literature from Earliest Times to the Late Sixteenth Century |author=Keene, Donald |publisher=Columbia University Press |year=2000 |isbn=978-0-231-11441-7}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.meijigakuin.ac.jp/~ascj/2000/200015.htm |title= Asian Studies Conference, Japan (2000) |publisher=Meiji Gakuin University |accessdate=1.4.2007}}&lt;/ref&gt; V zgodnjem obdobju Hej'an sta se razvili silibariji kana. [[Zgodba o sekalcu bambusa]] je najstarejša japonska pripoved. Opis dvornega življenja iz obdobja Hej'an najdemo v [[Zgodbe izpod blazine|Zgodbah izpod blazine]] [[Sej Šonagon|Seja Šonagona]] in [[Princ in dvorne gospe|Princu in dvornih gospeh]] [[Murasaki Šikibu]], najstarejšem romanu na svetu.&lt;ref name=&quot;ispmsu&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://isp.msu.edu/AsianStudies/wbwoa/eastasia/Japan/literature.html |archiveurl=https://web.archive.org/web/20051203034125/http://www.isp.msu.edu/asianstudies/wbwoa/eastasia/Japan/literature.html |archivedate=3.12.2005 |title= Windows on Asia—Literature : Antiquity to Middle Ages: Recent Past |publisher=Michigan State University |accessdate=28.12.2007}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Totman|first=Conrad|title=A History of Japan |edition=2 |year=2005|publisher=Blackwell|isbn=1-4051-2359-1|pages=126–127}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|title=The Tale of Genji|editor=Royall, Tyler|publisher=[[Penguin Classics]]|year=2003|isbn=0-14-243714-X|pages=i–ii, xii}}&lt;/ref&gt; V obdobju Edo so meščani prehiteli samurajsko aristokracijo po pisanju in branju literature, popularna so bila dela [[Saikaku|Saikaka]] in [[Matsuo Bashō|Bašoja]], ki je ponovno oživil tradicijo pisanja haikujev, znan je tudi po poetičnem potopisu ''[[Oku no Hosomiči]]''.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |title=World Within Walls: Japanese Literature of the Pre-Modern Era, 1600–1867 |author=Keene, Donald |publisher=Columbia University Press |year=1999 |isbn=978-0-231-11467-7}}&lt;/ref&gt; V obdobju Mejdži je tradicionalno umetnost zamenjal zahodnjaški stil pisanja. [[Nacume Soseki]] in [[Mori Ogai]] sta bila prva sodobna romanopisca, danes so znani tudi [[Rjunosuke Akutagava]], [[Džun'ičiro Tanizaki]], [[Jukio Mišima]] ter [[Haruki Murakami]]. Japonska ima dva dobitnika Nobelove nagrade za književnost: [[Jasunari Kavabata|Jasunarija Kavabata]] (1968) in [[Kenzaburo Oe|Kenzabura Oeja]] (1994).

=== Filozofija ===
Japonska filozofija je mešanica kitajskih, zahodnjaških in domačih elementov. Arheološki dokazi pričajo o obstoju [[Animizem|animističnega verovanjai]] in čaščenja ''[[kami]]jev'', svetih bitjih v šintoizmu, ki bivajo na zemlji.&lt;ref&gt;http://www.univie.ac.at/rel_jap/k/images/0/03/Kuroda_1981.pdf&lt;/ref&gt; [[Konfucionizem|Konfucijeva misel]] je prišla na Japonsko skupaj z budizmom v 5. stoletju.&lt;ref name=&quot;ReferenceA&quot;&gt;plato.stanford.edu/entries/japanese-confucian/&lt;/ref&gt; Konfucionistični ideali so se usidrali v japonsko videnje družbe in samega sebe, organizaciji vlade in sodstva.&lt;ref name=&quot;ReferenceA&quot;/&gt; Budizem je globoko vplival na japonsko [[Psihologija|psihologijo]], [[Metafizika|metafiziko]] in [[Estetika|estetiko]].&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|url=http://plato.stanford.edu/archives/win2011/entries/japanese-aesthetics/|title=The Stanford Encyclopedia of Philosophy|first=Graham|last=Parkes|editor-first=Edward N.|editor-last=Zalta|date=1.1.2011|publisher=|via=Stanford Encyclopedia of Philosophy}}&lt;/ref&gt; Ideje zvestobe in časti izhajajo iz 16. stoletja. Zahodna filozofija je na Japonsko vstopila šele v 19. stoletju. Pomembna je [[Kjotska šola]] filozofije, ki predvsem v domeni filozofije religije in [[fenomenologija|fenomenologije]] združuje in primerja vplive budistične filozofije z evropsko filozofsko in duhovno mislijo.

=== Kulinarika ===
Osnova japonske prehrane je [[japonski riž]] ali rezanci v juhi z dodatnimi jedmi iz rib, zelenjave in [[tofu]]ja za dodajanje okusa po principu ''ičidžu-sansai'' (ena juha, tri stranske jedi). Rdeče meso je prišlo v japonsko kuhinjo šele v pred okoli 100 leti. Velik poudarek je na sezonskih sestavinah,&lt;ref&gt;[http://www.tjf.or.jp/eng/content/japaneseculture/pdf/ge09shun.pdf &quot;A Day in the Life: Seasonal Foods&quot;], 'The Japan Forum Newsletter'', 14.9.1999.&lt;/ref&gt; kvaliteti živil in prezentaciji. Japonske restavracije imajo več zvezdic v [[Michelinov vodič|Michelinovem vodiču]] na enoto prebivalstva kot katerakoli druga država.&lt;ref name=michelin20101124&gt;{{navedi splet|script-title=ja:「ミシュランガイド東京・横浜・鎌倉2011」を発行　三つ星が14軒、 二つ星が54軒、一つ星が198軒に|url=http://web-cache.stream.ne.jp/www09/michelin/guide/tokyo/|publisher=Michelin Japan|accessdate=7.2.2011|date=24.11.2010|language=ja}}&lt;/ref&gt;

Tradicionalne sladice imenujemo ''[[vagaši]]'', izdelane so iz paste iz [[Azuki|rdečih fižolčkov]] in ''[[moči]]ja''. Popularna je aroma zelenega čaja, nastrgan sladoled ''[[kakigori]]'', riževo vino [[sake]] in pivo.

=== Prazniki in festivali ===
Državni prazniki na Japonskem so novo leto 1. januarja, ''Sejdžin no hi'' (praznik odraščanja) na drugi ponedeljek v januarju, dan ustanovitve Japonske 11. januarja, spomladansko enakonočje 21. marca, rojstni dan cesarja ''Šova'' 29. aprila, dan ustave 3. maja, zeleni dan 4. maja, dan otrok 5. maja, dan morja na tretji ponedeljek v juliju, dan gora 11. avgusta, dan spoštovanja ostarelih na tretji ponedeljek v septembru, jesensko enakonočje 23. ali 24. septembra, dan športa na drugi ponedeljek v oktobru, dan kulture 3. novembra, dan dela 23. novembra in cesarjev rojstni dan 23. decembra.

Japonska praznuje tudi mnogo festivalov ''[[Japonski festivali|macuri]]'' (祭) z dogodki po celi državi ali pa samo na določenem območju. Najpomembnejši državni festivali so ''[[Sejdžin no hi]]'' (dan odraščanja) na drugi ponedeljek v januarju, ''[[Hinamacuri]]'' (festival deklet/lutk) 3. marca, ''[[Hanami]]'' (opazovanje cvetov češnje) od konca marca do zgodnjega maja, ''[[Tanabata]]'' (festival zvezd), ''[[Šči-go-san]]'' (dobesedno 7-5-3, festival za otroke starosti 7, 5 in 3) na 15. november, ''[[Omisoka]]'' (staro leto) na 31. decembra, večdnevna festivala ''[[Secubun]]'' (praznuje se ob vsaki zamenjavi letnega časa) in ''[[En'niči]]'' (festival Buda in ''kamijev''). Pomemben tridnevni budistični festival je ''[[Bon|Obon]]'' (počastitev duš umrlih prednikov). Na šolah se praznujejo tudi razni kulturni festivali, kjer učenci, dijaki in študenti pokažejo svoje delo staršem, sorodnikom ali javnosti v srednjih šolah in na univerzah.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.officeholidays.com/countries/japan/|title=Public Holidays in Japan in 2016 – Office Holidays|publisher=}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Nakamura, Akemi, &quot;[http://www.japantimes.co.jp/cgi-bin/nn20080408i1.html National holidays trace roots to China, ancients, harvests] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090713203247/http://search.japantimes.co.jp/cgi-bin/nn20080408i1.html |date=13.7.2009 }}&quot;, ''[[Japan Times]]'', 8.4.2008.&lt;/ref&gt;

Pomembni elementi festivalskega praznovanja so poleg osrednjega dogajanja tudi stojnice s hrano, zabava, karnevalske igre in povorke, ki jih sponzorirajo templji in svetišča ali pa so povsem sekularni. Pogosti motivi so zapleteno dekorirani splavi, procesije, ki jih organizira vsaka soseska, nameščanje ''kamijev'' v ritualna nosila [[Mikoši|''mikošije''.]]&lt;ref name=&quot;jnto.go.jp&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://www.jnto.go.jp/eng/spot/festival/saidaijieyohadaka.html|title=Saidai-ji Eyo Hadaka Matsuri – Japan National Tourism Organization|publisher=}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;jnto.go.jp&quot;/&gt;[[Slika:Sumo ceremony.jpg|sličica|242x242_pik|Sumo borci okoli sodnika med ceremonijo vstopa v ring]]
=== Šport ===
Tradicionalni japonski športi so [[sumo borbe]],&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.pbs.org/independentlens/sumoeastandwest/sumo.html |title=Sumo: East and West |publisher=[[PBS]] |accessdate=10.3.2007}}&lt;/ref&gt; japonske borilne veščine [[judo]], [[karate]] in [[kendo]]. Po Obnovitvi Mejdži so postali popularni tudi zahodnjaški športi.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.uk.emb-japan.go.jp/en/facts/culture_dailylife.html#sports |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070317192109/http://www.uk.emb-japan.go.jp/en/facts/culture_dailylife.html |archivedate=17.3.2007 |title=Culture and Daily Life |publisher=Embassy of Japan in the UK |accessdate=27.3.2007 |url-status=dead |df= }}&lt;/ref&gt; Japonska je že trikrat gostila olimpijske igre, [[Poletne olimpijske igre 1964|poletne olimpijske igreleta 1964 v Tokiu]], [[Zimske olimpijske igre 1972|zimske olimpijske igre leta 1972 v Saporu]] in [[Zimske olimpijske igre 1998|leta 1998 v Naganu]]. [[Poletne olimpijske igre 2020|Leta 2020]] (dejansko 2021) je Tokio ponovno gostil poletne olimpijske igre.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Olympic History in Japan|url=http://www.joc.or.jp/english/historyjapan/history_japan_bid.html|publisher=Japanese Olympic Committee|accessdate=7.1.2011}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.olympic.org/news/ioc-selects-tokyo-as-host-of-2020-summer-olympic-games/208784|title=IOC selects Tokyo as host of 2020 Summer Olympic Games|date=21.7.2016|publisher=|accessdate=5.10.2016}}&lt;/ref&gt;

[[Bejzbol]] je najbolj priljubljen šport, sledijo mu nogomet, golf in avtomobilske dirke.

=== Mediji ===
Najbolj priljubljena medija sta televizija in časopis, a tudi radio in revije. Šele v zadnjem desetletju je postala televizija glavni vir informacij in zabave.&lt;ref name=&quot;pressnet.or.jp&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.pressnet.or.jp/data/0202.htm |title=Archived copy |accessdate=3.11.2016 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20020418125404/http://www.pressnet.or.jp/data/0202.htm |archivedate=18.4.2002 |df=mdy-all }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[https://www.nhk.or.jp/bunken/english/reports/pdf/report_16042101.pdf Television Viewing and Media Use Today: From &quot;The Japanese and Television 2015&quot; Survey] NHK Broadcasting Culture Research Institute, Public Opinion Research Division. April 2016.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.pressnet.or.jp/data/0101.htm |title=Archived copy |accessdate=3.11.2016 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20020418105725/http://www.pressnet.or.jp/data/0101.htm |archivedate=18.4.2002 |df=mdy-all }}&lt;/ref&gt; Glavne televiziske mreže so: [[NHK]], [[Nippon Television]] (NTV), [[Tokyo Broadcasting System]] (TBS), [[Fuji Network System]] (FNS), [[TV Asahi]] (EX) in [[TV Tokyo Network]] (TXN). Novice, varieteji in serije/drame so najbolj priljubljene med gledalci.&lt;ref name=&quot;nhk.or.jp&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.nhk.or.jp/bunken/BCRI-fr/h13-f1.html |title=Archived copy |accessdate=3.11.2016 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20041205020625/http://www.nhk.or.jp/bunken/bcri-fr/h13-f1.html |archivedate=5.12.2004 |df=mdy-all }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;nhk.or.jp&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;japanesestudies.org.uk&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.japanesestudies.org.uk/discussionpapers/Gatzen.html|title=Media and Communication in Japan: Current Issues and Future Research|first=Barbara Gatzen, Australian National University,|last=Australia|date=17.4.2001|publisher=}}&lt;/ref&gt;

== Poimenovanja ==
Ime ''Nippon'' ali ''Nihon'' (日本) pomeni »izvor Sonca« in se nanaša na lego japonske ob vzhodni obali azijske celine, kjer pismenka ''niči'' 日 predstavlja dan ali sonce, ''hon'' 本 pa bazo ali izvor.&lt;ref name=&quot;sljfaq.org&quot;/&gt; Iz sklopa se je na Zahodu uveljavil izrek &quot;dežela vzhajajočega Sonca&quot;.&lt;ref name=&quot;ReferenceB&quot;/&gt; Najstarejša omemba imena izhaja iz zgodovinskih zapisov kitajske [[Dinastija Tang|dinastije Tang]], imenovanih Stara knjiga dinastije Tang. Nastalo pa je med japonskimi diplomatskimi odpravami na Kitajsko v 7. in 8. stoletju, ko so Japonci zahtevali to poimenovanje za svojo deželo. Morda izvira iz starejšega pisma [[Princ Šotoku|princa Šotokuja]] vladarju [[Dinastija Sui|dinastije Sui]] iz leta 607, v katerem se poimenuje za &quot;cesarja dežele, kjer sonce vzhaja (日出處天子)&quot;. V pismu je bilo zapisano: &quot;Jaz, cesar v deželi, kjer sonce vzhaja, pošiljam pismo cesarju dežele, kjer sonce zahaja.&quot;

Pred prevzetjem tega imena sta bili v uporabi imeni ''[[Ljudstvo Jamato|Jamato]]'' (大和 &quot;Veliki Va&quot;) in ''[[Va (Japonska)|Vakoku]]'' (倭国). Termin ''va'' (和) je homofon drugega izraza ''vo'' (倭, japonska izgovorjava ''va''), ki je bil na Kitajskem v uporabi za imenovanje Japonske vsaj od 3. stoletja. Druga oblika ''Vej'' (委) je bila v uporabi za zgodnjo japonsko državo [[Nakoku]] v času [[Dinastija Han|dinastije Han]],&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=121 AD: Wakoku, The Land Of The Submissive Dwarf People?|url=https://www.tofugu.com/japan/country-names-for-japan/|accessdate=29.1.2017}}&lt;/ref&gt; a Japonci niso marali konotacij ''Va'' (倭), ki so ga na Kitajskem povezovali s konceptom palčka ali »pigmejca«, zato so ga želeli zamenjati z ''Va'' (和), ki pomeni »harmonijo, povezanost«.&lt;ref name=&quot;fuzita&quot;&gt;{{navedi splet|title=Why Japan is Japan? How Japan became Japan? |url= http://www.fuzita.org/jpculture/howmanyi/howjapan.html|accessdate=29.1.2017}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Wa: The Spirit of Harmony and Japanese Design Today &amp;#124; Concept, Works, and Catalogue|url=https://www.jpf.go.jp/e/project/culture/exhibit/oversea/wa/works.html|accessdate=29.1.2017}}&lt;/ref&gt;

V evropske jezike je ime verjetno prišlo preko zgodovinske kitajske izgovorjave 日本 ''Cipangu'' (kot jo je zapisal [[Marko Polo]]) iz stare mandarinščine ali dialekta Wu; še danes pa se pismenki v šanghajskem dialektu bereta kot ''Zeppen''.&lt;ref name=&quot;#2&quot;&gt;{{navedi knjigo|last=Boxer|first=Charles Ralph|title=The Christian century in Japan 1549–1650|year=1951|publisher=University of California Press|isbn=1-85754-035-2|url=https://books.google.com/books?id=2R4DA2lip9gC&amp;pg=PA14|pages=1–14}}&lt;/ref&gt; Prvi zapis v angleščini sega v leto 1577, kjer gre za prevod pisma iz leta 1565 portugalskega jezuita kot ''Giapan''.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Mancall|first=Peter C.|title=Travel narratives from the age of discovery: an anthology|year=2006|publisher=Oxford University Press|pages=156–157|chapter=Of the Ilande of Giapan, 1565}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |url=https://books.google.com/books?id=giZnAgAAQBAJ&amp;pg=PA79&amp;lpg=PA79 |title=London: The Selden Map and the Making of a Global City, 1549–1689|first= Robert K. |last=Batchelor |pages= 76, 79 |publisher=University of Chicago Press |isbn=978-0226080796 |date=6.1.2014}} In Richard Wille's 1577 book &quot;The History of Travalye in the West and East Indies&quot;&lt;/ref&gt; Izhaja iz stare malajščine (''Džapun'' ali ''Džapang''), ki si jo je verjetno izposodila iz dialekta katere obmorske narečne skupine na Kitajskem (dialekt Ningpo ali fukineščina&lt;ref name=&quot;#2&quot;/&gt;), s katero so bili portugalski trgovci v 16. stoletju pogosto v stiku.&lt;ref name=&quot;ahd&quot;&gt;{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=cZ88p_bSt1EC&amp;pg=PA146 |title=Word Histories and Mysteries: From Abracadabra to Zeus|editor= Editors of the American Heritage Dictionaries|publisher=Houghton Mifflin Harcourt |date=13.10.2004|isbn=9780547350271 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author=Boxer, C.R. |title=The Christian Century In Japan 1549–1650 |publisher=University of California Press |year=1951 |pages=11, 28–36, 49–51 |isbn=1-85754-035-2}}&lt;/ref&gt; Portugalski trgovci so jo tudi prvi ponesli v Evropo.

Od Obnove Mejdži do konca druge svetovne vojne je bilo celotno ime za Japonsko ''Daj Nippon Tejkoku'' (大日本帝國 »Cesarstvo velike Japonske«).&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last1=Frédéric|first1=Louis|year=2002|title=Japan Encyclopedia|publisher=The Belknap Press of Harvard University Press|isbn=0674007700|page=143|url=https://books.google.com/?id=p2QnPijAEmEC&amp;pg=PA143&amp;lpg=PA143&amp;dq=dai+nippon+teikoku#v=onepage&amp;q=dai%20nippon%20teikoku&amp;f=false|accessdate=29.1.2017|language=en}}&lt;/ref&gt; Današnje ime ''Nihon-koku'' ali ''Nippon-koku'' (日本国) je formalni sodobni ekvivalent s pomenom »japonska država«.

== Sklici ==
{{opombe|2}}
== Nadaljnje branje ==
* Marinac, Bogdana ''Čez morje na nepoznani Daljni vzhod'', Pomorski muzej Piran,  Piran, 2017 {{COBISS|ID=2928898567}}
* Lazar, Tomaž ''Japonsko orožje in bojevniška kultura na Slovenskem'', Ljubljana, Narodni muzej Slovenije, 2017, {{COBISS|ID=289999872}}

== Zunanje povezave ==
{{Zbirka|Japan|Japonska}}
{{wikipotovanje|Japan|Japonska}}
{{wikislovar}}
* [http://www.japan-guide.com/ Vodič po Japonski]
* [http://www.jnto.go.jp/ Spletna stran državne turistične organizacije]

{{East_Asia}}
{{OECD}}
{{APEC}}
{{normativna kontrola}}

{{zvezdica}}

[[Kategorija:Japonska| ]]
[[Kategorija:Ustavne monarhije]]
[[Kategorija:Vzhodnoazijske države]]
[[Kategorija:Otoške države]]
[[Kategorija:Azijsko-pacifiško gospodarsko sodelovanje]]
[[Kategorija:Države, po katerih so poimenovali asteroid]]</text>
      <sha1>nuhfs6rze7k5uiib1vlc3hznuty3bei</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5726657</id>
      <parentid>5726655</parentid>
      <timestamp>2022-08-02T12:44:37Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ljuba brank</username>
        <id>92351</id>
      </contributor>
      <comment>decimalne vejice</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="115514" xml:space="preserve">{{Infopolje Država
|native_name = &lt;big&gt;日本国&lt;/big&gt;&lt;br /&gt;''Nippon-koku'' ali ''Nihon-koku''
|conventional_long_name = Japonska
|common_name = Japonska
|common_name2 = Japonske
|image_flag = Flag of Japan.svg
|image_coat = Imperial Seal of Japan.svg
|symbol_type = Cesarski pečat
|image_map = Japan-location-cia.png
|national_anthem = ''[[Kimi ga Yo]]''{{presledki|2}}(君が代)&lt;small&gt;&lt;br /&gt;''Cesarska vladavina''&lt;/small&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Explore Japan National Flag and National Anthem|url=http://web-japan.org/kidsweb/explore/national/index.html|accessdate=29.1.2017}}&lt;/ref&gt;
|official_languages = [[japonščina]]&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.ethnologue.com/country/JP/languages|title=Japan Languages|accessdate=29.1.2017|language=en}}&lt;/ref&gt;
|capital = [[Tokio]]
|latd=35 |latm=41 |latNS=N |longd=139 |longm=46 |longEW=E
|largest_settlement_type = [[metropolitansko območje]]
|largest_city = [[Tokio]]
|government_type = [[Ustavna monarhija]]
|leader_title1 = [[Japonski cesar|cesar]]
|leader_title2 = [[predsednik vlade Japonske|predsednik vlade]]
|leader_name1 = [[Naruhito]] (徳仁)
|leader_name2 = [[Fumio Kišida]] (岸田 文雄) [[Liberalna demokratična stranka (Japonska)|(LDS)]]
|area_rank = 61.
|area_magnitude = 1 E11
|area_km2 = 377.972
|percent_water = 0,8 %
|population_census = 126.226.568&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.e-stat.go.jp/en/stat-search/files?page=1&amp;layout=datalist&amp;toukei=00200521&amp;tstat=000001136464&amp;cycle=0&amp;year=20200&amp;month=24101210&amp;tclass1=000001136465&amp;tclass2=000001154388&amp;tclass3val=0|title=2020 Population Census Preliminary Tabulation|accessdate=June 26, 2021|publisher=[[Statistics Bureau (Japan)|Statistics Bureau of Japan]]}}&lt;/ref&gt;
|population_census_year = 2020
| population_estimate    = 125.502.000&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.stat.go.jp/english/data/jinsui/2021np/index.html|title=Current Population Estimates as of October 1, 2021|accessdate=April 17, 2022|publisher=[[Statistics Bureau (Japan)|Statistics Bureau of Japan]]}}&lt;/ref&gt;
| population_estimate_year = 2021
| population_estimate_rank = 11.
| population_density_km2 = 332
| population_density_rank = 24.
|GDP_PPP_year = 2022
|GDP_PPP = $6,110 bilijona&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;&lt;ref name=&quot;IMFWEOJP&quot;&gt;{{cite web|url=https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2022/April/weo-report?c=158,&amp;s=NGDP_RPCH,NGDPD,PPPGDP,NGDPDPC,PPPPC,&amp;sy=2020&amp;ey=2027&amp;ssm=0&amp;scsm=1&amp;scc=0&amp;ssd=1&amp;ssc=0&amp;sic=0&amp;sort=country&amp;ds=.&amp;br=1|title=World Economic Outlook database: April 2022|publisher=[[International Monetary Fund]]|date=April 2022}}&lt;/ref&gt;
|GDP_PPP_rank = 4.
|GDP_PPP_per_capita = $48.814
|GDP_PPP_per_capita_rank = 35.
| GDP_nominal            = porast $4,912 bilion&lt;ref name=&quot;IMFWEOJP&quot; /&gt;
| GDP_nominal_year       = 2022
| GDP_nominal_rank       = 3.
| GDP_nominal_per_capita = $39.243 &lt;ref name=&quot;IMFWEOJP&quot; /&gt;
| GDP_nominal_per_capita_rank = 26.
|demonym = Japonec, Japonka
|sovereignty_type = [[Zgodovina Japonske|Ustanovitev]]
|established_event1 = [[Dan ustanovitve naroda]]
|established_event2 = [[Ustava Meiji]]
|established_event3 = [[Japonska ustava|Trenutno veljavna ustava]]
|established_event4 = [[Sanfranciška pogodba]]
|established_date1 = [[11. februar]], 660 pr.&amp;nbsp;n.&amp;nbsp;št.&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;
|established_date2 = [[29. november]] [[1890]]
|established_date3 = [[3. maj]] [[1947]]
|established_date4 = &lt;br /&gt;[[28. april]] [[1952]]
| Gini_year   = 2018
| Gini_change = zmanjšanje&lt;!-- Increase/decrease/steady. --&gt;
| Gini_ref   = &lt;ref&gt;{{cite encyclopedia|url=https://data.oecd.org/inequality/income-inequality.htm|title=Inequality - Income inequality - OECD Data|publisher=[[Organisation for Economic Co-operation and Development|OECD]]|accessdate=July 25, 2021}}&lt;/ref&gt;
| Gini_rank  = 78.
&lt;!-- HDI --&gt;| HDI = 0.919&lt;!-- Number only, between 0 and 1. --&gt;
| HDI_year  = 2019&lt;!-- Please use the year to which the data refers, not the publication year. --&gt;
| HDI_change = increase&lt;!-- Increase/decrease/steady. --&gt;
| HDI_ref = &lt;ref name=&quot;UNHDR&quot;&gt;{{cite web|url=http://hdr.undp.org/sites/default/files/hdr2020.pdf|title=Human Development Report 2020|language=en|publisher=[[United Nations Development Programme]]|date=December 15, 2020}}&lt;/ref&gt;
| HDI_rank  = 19th
|currency = [[japonski jen|jen]] (¥)
|currency_code = JPY
|country_code = JPN
|time_zone = [[japonski standardni čas|JST]]
|utc_offset = +9
|time_zone_DST = nobena
|utc_offset_DST =
|cctld = [[.jp]]
|calling_code = 81
|ISO_3166-1_alpha2 = JP
|ISO_3166-1_alpha3 = JPN
|ISO_3166-1_numeric = 392
|sport_code = JPN
|vehicle_code = J
|footnote1 = Največji del konglomerata je [[Jokohama]].
|footnote2 = {{navedi splet |url=http://www.imf.org/external/pubs/ft/weo/2017/01/weodata/weorept.aspx?sy=2014&amp;ey=2022&amp;scsm=1&amp;ssd=1&amp;sort=country&amp;ds=.&amp;br=1&amp;c=158&amp;s=NGDPD%2CNGDPDPC%2CPPPGDP%2CPPPPC%2CPPPEX&amp;grp=0&amp;a=&amp;pr.x=87&amp;pr.y=5 |title=&quot;World Economic Outlook Database, April 2017 – Report for Selected Countries and Subjects&quot; |publisher=[[IMF]] |date=2017-04 | accessdate=2017-12-12 | language=en}}
|footnote3 = Po legendi je Japonsko na ta dan ustanovil [[cesar Jimmu]], prvi japonski cesar; večina meni, da je datum le simboličen.
|religion = Šintoizem 56 %,
budizem 35 %,
kristjani 2 %,
ostalo 7 %}}

'''Japonska''' ([[Japonščina|japonsko]] 日本 ''Nippon'' ali ''Nihon'', formalno 日本国 '''''Nippon-koku''''' ali '''''Nihon-koku''''' »Japonska država«) je otoška država na [[Daljni vzhod|Daljnem vzhodu]]. Leži v [[Tihi ocean|Tihem oceanu]], vzhodno od Azijske celine. Na zahodu jo obliva [[Japonsko morje]], razprostira se od [[Ohotsko morje|Ohotskega morja]] na severu do [[Vzhodnokitajsko morje|Vzhodnokitajskega morja]] in [[Ljudska republika Kitajska|Kitajske]] na jugozahodu. Na zahodu jo [[Korejska ožina]] loči od [[Korejski polotok|Korejskega polotoka]]. Japonsko ime za državo pomeni »izvor sonca«,&lt;ref name=&quot;sljfaq.org&quot;&gt;{{navedi splet|title=Where does the name Japan come from?|url=http://www.sljfaq.org/afaq/japan.html|accessdate=29.1.2017}}&lt;/ref&gt; od koder izhaja sinonim »dežela vzhajajočega sonca«.&lt;ref name=&quot;ReferenceB&quot;&gt;{{navedi knjigo|title=The emergence of Japanese kingship|first=Joan R. |last=Piggott|year=1997|publisher=Stanford University Press|isbn=0-8047-2832-1|pages=143–144}}&lt;/ref&gt;

Japonsko otočje sestavlja okoli 7000 otokov, od katerih predstavljajo štirje največji, [[Kjušu]], [[Šikoku]], [[Honšu]] in [[Hokaido]], 97% kopnega. Država je razdeljena na 47 prefektur in 8 regij.

Arheološke najdbe na otočju segajo v mlajši paleolitik (35.000 pr. n. št.). Prve pisne omembe v kitajskih zgodovinskih spisih segajo v 1. stoletje – stik s Kitajsko je pomembno vplival na japonsko zgodovino. V 16. stoletju je sledilo obdobje [[Sakoku|izolacijske politike]], ki so jo šele leta 1853 prekinile Združene države Amerike z vojaškim pritiskom. Pomembne vojaške zmage in vse močnejši militaristični ustroj v času [[Prva kitajsko-japonska vojna|Prve kitajsko-japonske vojne]], [[Rusko-japonska vojna|Rusko-japonske vojne]] in v [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] so privedle do ozemeljskih pridobitev in želje po nadaljnjem širjenju po vzhodni in jugovzhodni Aziji. [[Druga kitajsko-japonska vojna]] in dogodki [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] kot izpolnitvi imperialističnih teženj so se končali z japonsko predajo 15. avgusta 1945, ki je sledila [[Jedrsko bombardiranje Hirošime in Nagasakija|bombardiranju Hirošime in Nagasakija]] z jedrskima bombama. Leta 1947 je bila sprejeta nova ustava, po kateri je Japonska postala ustavna monarhija s cesarjem in dvodomnim parlamentom.

Japonska je članica Združenih narodov, OECD, [[G7]], [[G8]] in [[G20]] ter številnih drugih organizacij. Slovi po tehnološki razvitosti in visoko izobraženi delovni sili z enim najvišjih odstotkov terciarno izobraženih odraslih.&lt;ref name=&quot;OECD&quot;&gt;{{navedi splet|title=OECD.Stat Education and Training &gt; Education at a Glance &gt; Educational attainment and labor-force status &gt; Educational attainment of 25–64 year-olds|publisher=OECD|url=http://stats.oecd.org}}&lt;/ref&gt; Njeno gospodarstvo je tretje največje na svetu nominalno, četrti največji izvoznik in uvoznik. Kljub temu, da se je odrekla pravici do napovedi vojne, vzdržuje sodobno vojsko z osmim največjim proračunom&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.sipri.org/research/armaments/milex/resultoutput/15majorspenders|title=SIPRI Yearbook 2012–15 countries with the highest military expenditure in 2011|publisher=Sipri.org|accessdate=27.4.2013|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20100328104327/http://www.sipri.org/research/armaments/milex/resultoutput/15majorspenders|archivedate=28.3.2010|df=mdy-all}}&lt;/ref&gt; za samoobrambo in mirovne misije. Prebivalstvo Japonske dosega eno najvišjih pričakovanih življenjskih dob in visok [[indeks človekovega razvoja]]. Znana je po zgodovinski in sodobni kinematografiji, bogati kulinariki in mnogim prispevkom k razvoju človeštva v znanosti in tehnologiji.

== Zgodovina ==
{{glavni|Zgodovina Japonske}}

=== Prazgodovina in antika ===
{{Zgodovina Japonske}}
[[Slika:Emperor Jimmu.jpg|levo|sličica|338x338_pik|[[Cesar Džinmu]], prvi japonski cesar&lt;ref name=&quot;kelly&quot;&gt;Kelly, Charles F. [http://www.t-net.ne.jp/~keally/kofun.html &quot;Kofun Culture&quot;,] [http://www.t-net.ne.jp/~keally/index.htm Japanese Archaeology.] 27.4.2009.&lt;/ref&gt;]]
Ostanki [[Japonski paleolitik|paleolitske kulture na Japonskih]] tleh segajo 35.000 let v preteklost. Od takrat naj bilo Japonsko otočje poseljeno neprekinjeno. Obdobju mezolitske in neolitske kulture z začetki okoli 14.000 let pr. n. št. pravimo tudi [[Obdobje Džomon|Džomonska kultura]]. Ljudje so se ukvarjali predvsem z lovom, nabiranjem in primitivno obliko kmetijstva, živeli pa v enostavnih zemljankah.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.pitt.edu/~annj/courses/notes/jomon_genes.html|title=Jomon Genes|last=Travis|first=John|publisher=University of Pittsburgh|accessdate=15.1.2011}}&lt;/ref&gt; Gre za prednike današnjih [[Ainu|ljudstev Ajnu]] in [[Ljudstvo Jamato|Jamato]].&lt;ref&gt;{{navedi revijo|last=Matsumara|first=Hirofumi; Dodo, Yukio|url=https://www.jstage.jst.go.jp/article/ase/117/2/117_080325/_article |title=Dental characteristics of Tohoku residents in Japan: implications for biological affinity with ancient Emishi|journal=Anthropological Science|year=2009|volume=117|issue=2|pages=95–105|doi=10.1537/ase.080325|last2=Dodo|first2=Yukio}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi revijo|last=Hammer|first=Michael F.|url=http://www.nature.com/jhg/journal/v51/n1/abs/jhg20068a.html |title=Dual origins of the Japanese: common ground for hunter-gatherer and farmer Y chromosomes|journal=Journal of Human Genetics|year=2006|volume=51|issue=1|pages=47–58|doi=10.1007/s10038-005-0322-0|pmid=16328082|last2=Karafet|first2=TM|last3=Park|first3=H|last4=Omoto|first4=K|last5=Harihara|first5=S|last6=Stoneking|first6=M|last7=Horai|first7=S|display-authors=etal}}&lt;/ref&gt; Okrašeno glineno posodje iz tega obdobja je eno najstarejših na svetu. Okoli leta 300 pr. n. št. se je na otočje preseljevalo [[ljudstvo Jajoj]] iz južne Kitajske in se pomešalo med domorodno prebivalstvo, kar imenujemo [[obdobje Jajoj]].&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Denoon|first=Donald; Hudson, Mark|title=Multicultural Japan: palaeolithic to postmodern|publisher=Cambridge University Press|year=2001|isbn=0-521-00362-8|pages=22–23}}&lt;/ref&gt; S seboj so prinesli znanje o obdelavi kovin,&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Yayoi Culture|url=http://www.metmuseum.org/toah/hd/yayo/hd_yayo.htm|publisher=Metropolitan Museum of Art|accessdate=15.1.2011}}&lt;/ref&gt; nove načine lončarstva&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Kofun Period|url=http://www.metmuseum.org/toah/hd/kofu/hd_kofu.htm|publisher=Metropolitan Museum of Art|accessdate=15.1.2011}}&lt;/ref&gt; in namakalno/mokro pridelavo riža.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Road of rice plant|url=http://www.kahaku.go.jp/special/past/japanese/ipix/5/5-25.html|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110430010530/http://www.kahaku.go.jp/special/past/japanese/ipix/5/5-25.html|archivedate=30.4.2011|publisher=[[National Science Museum of Japan]]|accessdate=15.1.2011}}&lt;/ref&gt;

Japonska se v pisani besedi prvič pojavi v ''[[Knjiga Hanov|Knjigi Hanov]]''.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last=Takashi |first=Okazaki |last2=Goodwin |first2=Janet |title=The Cambridge history of Japan, Volume 1: Ancient Japan |year=1993 |publisher=Cambridge University Press |location=Cambridge |isbn=0-521-22352-0 |page=275 |chapter=Japan and the continent}}&lt;/ref&gt; Glede na ''[[Zapiski treh kraljestev|Zapiske treh kraljestev]]'' se je najmočnejše kraljestvo na otočju v tretjem stoletju imenovalo [[Kraljestvo Jamataj|Jamataj]]. Budizem se je na Japonsko razširil iz [[Kraljestvo Baekje|kraljestva Baekje]] na jugozahodu Korejskega polotoka.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |editor=Brown, Delmer M.|year=1993 |title=The Cambridge History of Japan |publisher=Cambridge University Press |pages=140–149}}&lt;/ref&gt; Navkljub uporom proti uveljavitvi nove religije se je ta s popularnostjo pri višjih slojih (pomemben pobudnik te spremembe je bil [[princ Šotoku]]) in nadaljnjim razvojem Japonskega budizma z vplivi s Kitajske hitro uveljavil. V [[Obdobje Asuka|obdobju Asuka]] (592–710) je postal budizem glavna religija na otočju.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |title=The Japanese Experience: A Short History of Japan |first=William Gerald|last=Beasley |publisher=University of California Press |year=1999 |page=42 |isbn=0-520-22560-0}}&lt;/ref&gt;

V [[Obdobje Nara|obdobju Nara]] (710–784) se pojavijo zametki centralizirane države s cesarskim dvorom v Hejdžu (današnja Nara). Na dvoru nastaja literatura, umetnost in arhitektura z vplivi budizma.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |first=Conrad|last=Totman |year=2002 |title=A History of Japan |publisher=Blackwell |pages=64–79 |isbn=978-1-4051-2359-4}}&lt;/ref&gt; Leta 784 cesar Kanmu prestavi prestolnico v Nagaoko, deset let kasneje pa v Hej'an.

V obdobju Hej'an (749–1185) vznikne značilno japonska kultura z lastno umetnostjo, poezijo in prozo. Med najbolj znanimi deli obdobja sta roman [[Princ in dvorne gospe]] in besedilo Japonske himne ''Cesarska vladavina.''&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |first=Conrad|last=Totman |year=2002 |title=A History of Japan |publisher=Blackwell |pages=79–87, 122–123 |isbn=978-1-4051-2359-4}}&lt;/ref&gt;

=== Fevdalna Japonska ===
[[Slika:Samurai on horseback.png|sličica|311x311_pik|Samuraj na konju z oklepom o-joroj, lokom ''jumi'' in puščicami v tulu ''jeriba'']]
Za fevdalno dobo je značilen pojav samurajev kot vodilnega sloja v tedanji družbi. Po zmagi nad [[Klan Tajra|klanom Tajra]] 1185 je [[cesar Go-Toba]] samuraja [[Minamoto no Joritomo|Minamoto no Joritoma]] povzdignil v ''šoguna'', ta pa je prestolnico preselil v Kamakuro, s čimer se prične [[obdobje Kamakura]] (1185-1333). Po njegovi smrti se je preko regentov na oblast zavihtel [[klan Hodžo]]. ''Šogunat'' v Kamakuri je sprejel [[Zen budizem]] kot religijo samurajskega sloja&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Totman|first=Conrad|title=A History of Japan |edition=2|year=2005|publisher=Blackwell|isbn=1-4051-2359-1|pages=106–112}}&lt;/ref&gt; ter uspešno prestal dva poskusa invazij Mongolov (1274 in 1281). Svoj konec je ''šogunat'' doživel leta 1333 s porazom proti [[Cesar Go-Dajgo|cesarju Go-Dajgu]].

Ponovni preobrat se je zgodil že leta 1336, ko je [[Takaudži Ašikaga]] premagal cesarja in leta 1338 ustanovil ''šogunat'' v Kjotu. [[Obdobje Muromači]] (1336–1573) pod vladavino ''šogunata'' Ašikaga zaznamujejo kulturni nazori z vplivi Zen budizma. Mnogo običajev, ki jih danes poznamo kot tradicionalna japonska kultura, izhaja iz tega obdobja ([[Japonska čajna ceremonija|čajna ceremonija]], [[Ikebana (aranžiranje cvetja)|ikebana]], [[No gledališče|''no drama'']], ''[[sumi-e]]'' slikarska tehnika). Zaradi vse večje moči fevdalnih gospodov ([[Daimjo|''dajmjojev'']]) je leta 1467 [[Oninska vojna|izbruhnila civilna vojna]], s čimer se začne stoletje trajajoče [[obdobje Sengoku]], čas stalnih družbenih pretresov, vojaških sporov in politične nestabilnosti.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |first=George|last=Sansom |year=1961 |title=A History of Japan: 1334–1615 |publisher=Stanford University Press|pages=42, 217 |isbn=0-8047-0525-9}}&lt;/ref&gt;

V 16. stoletju portugalski trgovci in jezuitski misijonarji prvič dosežejo Japonsko, kar požene trgovinsko in kulturno izmenjavo z Zahodom. Evropska tehnologija in strelivo sta omogočila [[Nobunaga Oda|Nobunagu Odu]] zmago nad mnogimi ''dajmjoji'' in prevzem oblasti nad razdeljeno državo, si čimer se začne [[Obdobje Azuči-Momojama]] (1573–1603). Po atentatu na Nobunaga leta 1582 je oblast prevzel [[Hidejoši Tojotomi]], znan tudi kot »Veliki združevalec«, saj mu je do leta 1590 uspelo podjarmiti vse nasprotnike enotne oblasti. Njegov vpliv se je zmanjšal po dveh neuspelih poskusih invazij na Korejski polotok v letih 1592 in 1597.

Po smrti Hidejošija leta 1598 je državo namesto njegovega sina vodil regent [[Tokugawa Ieyasu|Iejasu Tokugava]]. Svoj položaj je izkoristil za pridobivanje politične in vojaške moči. Leta 1600 je v [[Bitka pri Sekigahari|bitki pri Sekigahari]] premagal nasprotujoče klane, zaradi česar ga je [[cesar Go-Jozej]] leta 1603 imenoval za ''šoguna'', v Edu (današnji Tokio) je bil ustanovljen [[Šogunat Tokugava|''šogunat'' Tokugava]], kar štejemo kot začetek [[Obdobje Edo|obdobja Edo]] (1603–1868).&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Turnbull|first=Stephen|title=Toyotomi Hideyoshi|year=2010|publisher=Osprey Publishing|isbn=978-1-84603-960-7|page=61}}&lt;/ref&gt; Zakoni takratne oblasti so na novo definirali odgovornosti in dejavnosti ''dajmjojev'' v zakoniku ''[[buke šohatto]]''&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Totman|first=Conrad|title=A History of Japan |edition=2|year=2005|publisher=Blackwell|isbn=1-4051-2359-1|pages=142–143}}&lt;/ref&gt; in samurajev, s čimer se je oblast centralizirala, cesarska oblast je izgubljala na moči. Leta 1639 je stopila v veljavo [[Sakoku|izolacijska politika]]&lt;ref&gt;{{navedi revijo|last=Toby|first=Ronald P.|title=Reopening the Question of Sakoku: Diplomacy in the Legitimation of the Tokugawa Bakufu|journal=Journal of Japanese Studies|year=1977|volume=3|issue=2|pages=323–363|doi=10.2307/132115|jstor=132115}}&lt;/ref&gt;, s čimer se je država zaprla pred vplivi Zahoda. Pojavilo se je raziskovanje japonske narodne identitete ''[[kokugaku]]'',&lt;ref&gt;{{navedi revijo|last=Ohtsu|first=M.|title=Japanese National Values and Confucianism|journal=Japanese Economy|year=1999|volume=27|issue=2|pages=45–59|doi=10.2753/JES1097-203X270245|last2=Ohtsu|first2=Makoto}}&lt;/ref&gt; odmik od preučevanja kitajske, konfucijanske in budistične miselnosti. Na nizozemski otoški enklavi [[Dedžima]] pri [[Nagasaki]]ju so na Japonsko še vedno prihajale knjige in z njimi znanstvene ideje iz Evrope in preostalega sveta.

=== Sodobna zgodovina ===
[[Slika:Black and white photo of emperor Meiji of Japan.jpg|levo|180 px|thumb|Cesar Mejdži, 122. japonski cesar]]
31. marca 1854 je ameriški [[admiral Matthew Perry]] s »črnimi ladjami« ameriške mornarice izsilil [[Kanagavska konvencija|odprtje Japonske]] preostalemu svetu ([[konvencija v Kanagavi]]). Nezadovoljstvo višjih slojev nad ''šogunatom'' zaradi takšne politike je privedlo do [[Bošinska vojna|Bošinske vojne]], v kateri je ''šogunat'' izgubil vso moč. Zmagovalci so vzpostavili centralizirano državo pod vodstvom cesarja Mejdžija ([[Obnova Meidži|Obnova Mejdži]]).&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Totman|first=Conrad|title=A History of Japan |edition=2|year=2005|publisher=Blackwell|isbn=1-4051-2359-1|pages=289–296}}&lt;/ref&gt;

V [[Obdobje Mejdži|Obdobju Mejdži]] (1868–1912) je Japonska aktivno prevzemala zahodnjaške modele političnega vladanja (ustava Mejdži je bila podlaga za sestavo parlamenta), sodstva, vojske in industrializacije. Japonsko cesarstvo je doživelo ekonomski razcvet, želelo si je razširiti vpliv na interesna območja v Aziji. Zmagi v [[Prva kitajsko-japonska vojna|Prvi kitajsko-japonski vojni]] (1894–1895) in [[Rusko-japonska vojna|Rusko-japonski vojni]] (1904–1905) sta Japonski prinesli oblast nad Tajvanom, Korejo in južno polovico [[Sahalin]]a.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Matsusaka|first=Y. Tak|title=Companion to Japanese History|year=2009|publisher=Blackwell|isbn=978-1-4051-1690-9|pages=224–241|editor=Tsutsui, William M.|chapter=The Japanese Empire}}&lt;/ref&gt; V letih med 1873 in 1935 se je število prebivalstva podvojilo na 70 milijonov.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Hiroshi|first=Shimizu|title=Japan and Singapore in the world economy : Japan's economic advance into Singapore, 1870–1965|year=1999|publisher=Routledge|isbn=978-0-415-19236-1|author2=Hitoshi, Hirakawa|page=17}}&lt;/ref&gt; Zaradi sodelovanja z zavezniki v [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] je Japonska pridobila nemška ozemlja na Daljnem vzhodu.

[[Obdobje Taišo|Obdobje vladavine cesarja Tajša]] (1912–1926) je bilo kratkotrajno in krhko demokratično obdobje med vsesplošnim premikom proti fašizmu in totalitarizmu. Pod pretvezo ohranjanja miru so bili sprejeti zakoni, ki so kaznovali politične disidente.

V [[Obdobje Šova|obdobju vladavine cesarja Hirohita]] (1926–1989) se je krepila japonska ekspanzionistična in militaristična nastrojenost. Leta 1931 je Japonska vojska okupirala Mandžurijo, 1933 izstopila iz Društva narodov in se s podpisom [[Trojni pakt|Trojnega pakta]] 27. septembra 1940 pridružila silam osi.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=The Axis Alliance|url=http://www.ibiblio.org/pha/policy/pre-war/361125a.html#3|publisher=iBiblio|accessdate=16.1.2011}}&lt;/ref&gt; V [[Druga kitajsko-japonska vojna|drugi kitajsko-japonski vojni]] (1937-1945) je Japonska pridobila ozemlja na Kitajskem (tudi glavno mesto [[Nandžing]]),&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.ibiblio.org/hyperwar/PTO/IMTFE/IMTFE-8.html |title=Judgment International Military Tribunal for the Far East, Chapter VIII: Conventional War Crimes (Atrocities) |publisher=iBiblio |date=November 1948}}&lt;/ref&gt; po ameriškem embargu na nafto kot posledica invazije na Francosko Indokino&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |first=Roland H., Jr. |last=Worth |title=No Choice But War: the United States Embargo Against Japan and the Eruption of War in the Pacific |publisher=McFarland |year=1995 |pages=56, 86|isbn=0-7864-0141-9}}&lt;/ref&gt; je Japonska vojska 7. in 8. decembra 1941 [[Napad na Pearl Harbor|napadla Pearl Harbor]], Britansko Malajo, Singapur in Hong Kong ter razglasila vojno z Združenimi državami Amerike in Britanskim imperijem.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.sankei.co.jp/seiron/koukoku/2005/0504/ronbun3-2.html |script-title=ja:インドネシア独立運動と日本とスカルノ（２） |work=馬 樹禮 |publisher=産経新聞社 |date=April 2005 |accessdate=2.10.2009 |language=ja |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110501141220/http://www.sankei.co.jp/seiron/koukoku/2005/0504/ronbun3-2.html |archivedate=1.5.2011}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.ibiblio.org/pha/policy/1941/411208c.html |title=The Kingdom of the Netherlands Declares War with Japan |publisher=iBiblio |accessdate=2.10.2009}}&lt;/ref&gt;

Sovjetska invazija Mandžurije leta 1945&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.history.com/this-day-in-history/soviets-declare-war-on-japan-invade-manchuria|title=Soviets declare war on Japan; invade Manchuria |website=History.com|access-date=17.4.2016}}&lt;/ref&gt; in [[jedrsko bombardiranje Hirošime in Nagasakija]] je Japonsko prisililo v brezpogojno predajo 15. avgusta 1945.&lt;ref&gt;{{navedi revijo|last=Pape|first=Robert A.|title=Why Japan Surrendered|journal=International Security|year=1993|volume=18|issue=2|pages=154–201|doi=10.2307/2539100|jstor=2539100}}&lt;/ref&gt; Vojna je stala države vzhodne in jugovzhodne Azije več 10 milijonov življenj, večina Japonska industrije in infrastrukture je bilo uničene. Kolonijam Japonskega cesarstva je bila vrnjena neodvisnost, vojnim zločincem so sodili na [[Tokijski procesi|Tokijskih procesih]] (izvzeti so bili člani cesarske družine in člani [[Enota 731|Enote za bakteriološke raziskave]]).&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Watt|first=Lori|title=When Empire Comes Home: Repatriation and Reintegration in Postwar Japan|publisher=Harvard University Press|year=2010|isbn=978-0-674-05598-8|pages=1–4}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Thomas|first=J.E.|title=Modern Japan|year=1996|publisher=Longman|isbn=0-582-25962-2|pages=284–287}}&lt;/ref&gt;
[[Slika:Emperor Akihito cropped 2 Barack Obama Emperor Akihito and Empress Michiko 20140424 1.jpg|180px|right|thumb|Cesar Akihito]]
Leta 1947 je Japonska sprejela novo ustavo s poudarkom na idejah liberalne demokracije. Leta 1952 se je z [[Sporazum v San Franciscu|Sporazumom v San Franciscu]] končala zavezniška okupacija Japonske,&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.japantimes.co.jp/news/2007/03/06/national/52-coup-plot-bid-to-rearm-japan-cia/ |title='52 coup plot bid to rearm Japan: CIA |first=Joseph |last=Coleman|date=6.3.2007|work=The Japan Times |accessdate=3.4.2007}}&lt;/ref&gt; leta 1956 se je pridružila Združenim narodom. Do devetdesetih se je japonsko gospodarstvo predvsem zaradi ekonomskih intervencij japonske vlade in finančne podpore Združenih držav Amerike hitro razvijalo, kar imenujemo tudi »[[japonski ekonomski čudež]]«.

V [[Heisei|obdobju vladavine cesarja Akihita]] (1989–2019) na začetku devetdesetih japonsko gospodarstvo doživelo večjo recesijo, iz katere se je država pobrala šele na začetku 21. stoletja. 11. marca 2011 je Japonsko prizadel [[Veliki Japonski potres in cunami|eden največjih potresov v zapisani zgodovini]]. Sprožil je [[Jedrska katastrofa v elektrarni Fukušima-Daiči|jedrsko nesrečo v jedrski elektrarni Fukušima Dajiči]], eno največjih v zgodovini pridobivanja jedrske energije.&lt;ref name=&quot;nytimes-tsunami&quot;&gt;{{navedi novice|last=Fackler|first=Martin; Drew, Kevin|title=Devastation as Tsunami Crashes Into Japan|url=https://www.nytimes.com/2011/03/12/world/asia/12japan.html?ref=world|accessdate=11.3.2011|newspaper=The New York Times|date=11.3.2011}}&lt;/ref&gt;

1. maja 2019 je po [[Abdikacija|abdikaciji]] cesarja Akihita, prvi po letu 1817, cesar postal njegov sin [[Naruhito]]. Z menjavo cesarja se je začelo tudi novo obdobje [[Rejva]].

== Geografija ==
{{glavni|Geografija Japonske|Geologija Japonske}}
[[Slika:Satellite View of Japan 1999.jpg|sličica|280x280_pik|Pogled na Japonsko s satelita]]
Japonsko sestavlja 6.852 otokov, ki se raztezajo vzdolž pacifiške obale vzhodne Azije. Glavni otoki od severa proti jugu so [[Hokaido]] (北海道), [[Honšu]] (本州), [[Šikoku]] (四国) in [[Kjušu]] (九州). Skupaj z [[Otočje Rjukju|otočjem Rjukju]] (琉球諸島 ''Rjukju-šoto''), ki leži južno od Kjušuja in vključuje otok [[Okinava]], sestavljajo [[Japonsko otočje]].&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=McCargo|first=Duncan|title=Contemporary Japan|year=2000|publisher=Macmillan|isbn=0-333-71000-2 |pages=8–11}}&lt;/ref&gt; Okoli 73% Japonske je gozdnate, gorate in neprimerne za kmetijstvo, industrijo ali poselitev.&lt;ref name=&quot;cia&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/ja.html |title=Japan |work=The World Factbook |publisher=[[Centralna obveščevalna agencija]] |accessdate=9.11.2011}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Japan|url=https://www.state.gov/r/pa/ei/bgn/4142.htm|publisher=US Department of State|accessdate=16.1.2011}}&lt;/ref&gt; Poseljena območja so že iz časa paleolitika predvsem na obalnih in rečnih ravnicah. Država spada med najgosteje poseljene na svetu.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://esa.un.org/unpp/ |title=World Population Prospects |publisher=Urad ZN za ekonomske in socialne zadeve |accessdate=27.3.2007 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070321013235/http://esa.un.org/unpp/ &lt;!--Added by H3llBot--&gt; |archivedate=21.3.2007}}&lt;/ref&gt;

Japonski otoki so del [[Pacifiški ognjeni obroč|pacifiškega ognjenega obroča]], obširne vulkanske cone, ki obroblja Pacifik. Nastali so zaradi subdukcije [[Filipinska plošča|Filipinske plošče]] pod celinsko [[Amurska plošča|Amursko]] in [[Okinavska plošča|Okinavsko ploščo]] na jugu ter subdukcijo [[Pacifiška plošča|Pacifiške plošče]] pod [[Ohotska plošča|Ohotsko ploščo]] na severu. Japonska je bila včasih del Evrazije, a so jo subdukcijski tokovi premaknili proti vzhodu, zaradi česar se je pred 15 milijoni let odprlo [[Japonsko morje]].&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://shinku.nichibun.ac.jp/jpub/pdf/jr/IJ1501.pdf|last=Barnes|first=Gina L.|title=Origins of the Japanese Islands|publisher=[[University of Durham]]|year=2003|accessdate=11.8.2009}}&lt;/ref&gt;

Na otočju je 108 aktivnih ognjenikov. Nekaj se jih je odprlo tudi v zadnjem stoletju, med njimi Šova-šinzan na Hokajdu in Mjodžin-šo na skalovju ''Bejonesu-recugan'' v Pacifiku. Uničujoči potresi, ki jih pogosto spremljajo cunamiji, se pojavijo nekajkrat vsako stoletje.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://volcano.und.edu/vwdocs/volc_images/north_asia/japan_tec.html |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070204064754/http://volcano.und.edu/vwdocs/volc_images/north_asia/japan_tec.html |archivedate=4.2.2007 |title=Tectonics and Volcanoes of Japan |publisher=Oregon State University |accessdate=27.3.2007}}&lt;/ref&gt; Tokijski potres leta 1923 je ubil preko 140.000 ljudi in sprožil uničujoče požare.&lt;ref&gt;{{navedi splet|last=James |first=C.D. |title=The 1923 Tokyo Earthquake and Fire |url=http://nisee.berkeley.edu/kanto/tokyo1923.pdf |publisher=University of California Berkeley |accessdate=16.1.2011 |year=2002 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070316050633/http://nisee.berkeley.edu/kanto/tokyo1923.pdf |archivedate=16.3.2007 |df= }}&lt;/ref&gt; Znana sta tudi Veliki potres v Hanšinu iz leta 1995 in Potres Tohoku iz leta 2011 s stopnjo 9,1.&lt;ref name=&quot;USGS9.1&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://earthquake.usgs.gov/earthquakes/eventpage/official20110311054624120_30#executive |title=M 9.1 – near the east coast of Honshu, Japan |publisher=Earthquake.usgs.gov |date=11.7.2016 |accessdate=29.8.2017 }}&lt;/ref&gt;

=== Podnebje ===
Na Japonskem prevladuje zmerno podnebje z velikimi razlikami med severom in jugom države. Delimo jo na 6 podnebnih območij:
* Hokaido: vlažno celinsko podnebje z dolgimi zimami in zelo toplimi do svežimi poletji; padavine niso obilne, pozimi lahko zapade veliko snega&lt;ref name=&quot;autogenerated2&quot; /&gt;
* Japonsko morje: hladni severozahodni vetrovi prinesejo na zahodno obalo Honšuja veliko snega, regija je hladnejša od pacifiške obale, [[Fen (veter)|fen]] lahko poleti prinese vroče temperature&lt;ref name=&quot;autogenerated2&quot; /&gt;
* Osrednje višavje ''Čuo Koči'': vlažno celinsko podnebje; velika temperaturna razlika med poletjem in zimo ter dnevom in nočjo, malo padavin s snegom pozimi
* Notranje morje ''Seto Najkaj'': gorovja [[Regija Čugoku (Japonska)|regije ''Čugoku'']] in ''[[Regija Šikoku (Japonska)|Šikoku]]'' ščitijo otoke pred sezonskimi vetrovi, zato je vreme čez leto zmerno&lt;ref name=&quot;autogenerated2&quot; /&gt;
* Tihi ocean: vlažno subtropsko podnebje z zmernimi zimami z občasnim snegom in vročimi poletji, ki jih prinese sezonski jugovzhodnik
* Otočje Rjukju: subtropsko podnebje s toplimi zimami in vročimi poletji, veliko deževja, predvsem med [[Deževna doba (Japonska)|deževno dobo]]&lt;ref name=autogenerated2&gt;{{navedi knjigo|last=Karan|first=Pradyumna Prasad|title=Japan in the 21st century|year=2005|publisher=University Press of Kentucky|isbn=0-8131-2342-9|pages=18–21, 41|author2=Gilbreath, Dick}}&lt;/ref&gt;

Povprečna zimska temperatura je 5,1&amp;nbsp;°C, poletna pa 25,2&amp;nbsp;°C.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Climate|url=http://www.jnto.go.jp/eng/arrange/essential/climate.html|publisher=Japonska nacionalna turistična organizacija|accessdate=2.3.2011}}&lt;/ref&gt; Temperaturni rekord iz 12. avgusta 2013 je znašal 41,0&amp;nbsp;°C.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://ds.data.jma.go.jp/tcc/tcc/news/press_20130813.pdf |title=Extremely hot conditions in Japan in midsummer 2013
|publisher=Tokyo Climate Center, Japan Meteorological Agency |date=13.8.2013 |accessdate=3.8.2017}}&lt;/ref&gt; Glavna deževna doba cuju traja od začetka maja na Okinavi, na severnem Hokaidu pa šele od konca julija. Na Honšuju traja šest tednov, spremlja pa jo veliko padavin in tajfunski vetrovi na koncu poletja in na začetku jeseni.&lt;ref name=&quot;climate&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.jnto.go.jp/eng/arrange/essential/climate.html |title=Essential Info: Climate |publisher=[[Japan National Tourism Organization|JNTO]] |accessdate=1.4.2007}}&lt;/ref&gt;

===  Biodiverziteta ===
[[Slika:Jigokudani hotspring in Nagano Japan 001.jpg|sličica|220x220_pik|Japonski makaki (''Macaca fuscata'') v vrelcu vroče vode, prefektura Nagano]]
Na Japonskem najdemo preko 90.000 vrst živali, med drugim [[rjavi medved]], [[japonski makak]], [[japonski rakunji pes]] in [[japonski orjaški močerad]].&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=The Wildlife in Japan |url=http://www.env.go.jp/nature/yasei/pamph/pamph01/en.pdf |publisher=[[Ministry of the Environment (Japan)|Ministry of the Environment]] |accessdate=19.2.2011 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110323165908/http://www.env.go.jp/nature/yasei/pamph/pamph01/en.pdf |archivedate=23.3.2011}}&lt;/ref&gt; Velika raznolikost je posledica podnebja in geografije otokov, ki so razdeljeni na devet ekoregij, vse od subtropskega vlažnega listnatega gozda na jugu do zmernega iglastega gozda na severu.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.us.emb-japan.go.jp/jicc/spotflora.htm |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070213035135/http://www.us.emb-japan.go.jp/jicc/spotflora.htm |archivedate=13.2.2007 |title=Flora and Fauna: Diversity and regional uniqueness |publisher=Embassy of Japan in the USA |accessdate=1.4.2007}}&lt;/ref&gt; Japonska ima vzpostavljeno omrežje [[Narodni parki na Japonskem|narodnih parkov]] in 37 zaščitenih mokrišč [[Ramsarska konvencija|Ramsar]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.env.go.jp/en/nature/nps/park/ |title=National Parks of Japan |publisher=Ministry of the Environment |accessdate=11.5.2011}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.ramsar.org/cda/en/ramsar-pubs-annolist-japan/main/ramsar/1-30-168^16573_4000_0__ |title=The Annotated Ramsar List: Japan |publisher=Ramsar |accessdate=11.5.2011 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110917191036/http://www.ramsar.org/cda/en/ramsar-pubs-annolist-japan/main/ramsar/1-30-168%5E16573_4000_0__ |archivedate=17.9.2011 |df= }}&lt;/ref&gt; Štirje naravni spomeniki ([[starodavni gozd Jakušima]], polotok [[Širetoko]], [[otočje Bonin]] in ''[[Širakami Sanči|gorovje in brezovi gozdovi Širakami Sanči]]'') so vpisani v UNESCO-v seznam svetovne dediščine.&lt;ref name=&quot;unesco1&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://whc.unesco.org/en/statesparties/jp |title=Japan&amp;nbsp;– Properties Inscribed on the World Heritage List |publisher=[[UNESCO]] |accessdate=5.7.2011}}&lt;/ref&gt;

=== Okoljevarstvo ===
V času hitrega gospodarskega okrevanja po drugi svetovni vojni so okoljske probleme povečini zanemarjali, kar je ustrezalo rasti posla velikih korporacij. Posledično je bilo onesnaževanje v petdesetih in šestdesetih letih prejšnjega stoletja obsežno. V luči zaskrbljenosti nad posledicami takšnega neukrepanja je bil leta 1970 sprejet zakon za zaščito okolja.&lt;ref&gt;{{navedi splet|script-title=ja:日本の大気汚染の歴史 |url=http://www.erca.go.jp/taiki/history/ko_syousyu.html |publisher=Environmental Restoration and Conservation Agency |accessdate=2.3.2014 |language=ja |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110501085231/http://www.erca.go.jp/taiki/history/ko_syousyu.html |archivedate=1.5.2011}}&lt;/ref&gt; Naftna kriza leta 1973 je spodbudila razvoj trajnostne in ekonomične rabe energentov, saj je Japonska revna s surovinami in odvisna od uvoza le-teh.&lt;ref&gt;{{navedi splet|last=Sekiyama|first=Takeshi|title=Japan's international cooperation for energy efficiency and conservation in Asian region|url=http://nice.erina.or.jp/en/pdf/C-SEKIYAMA.pdf|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080216005103/http://nice.erina.or.jp/en/pdf/C-SEKIYAMA.pdf|archivedate=16.2.2008|publisher=Energy Conservation Center|accessdate=16.1.2011}}&lt;/ref&gt; Sodobni naravovarstveni problemi so onesnaženost mestnega zraka, upravljanje z odpadki, [[Evtrofikacija|evtrofikacija voda]], ohranjanje narave, podnebne spremembe, ravnanje s kemikalijami in mednarodno sodelovanje za preprečitev posledic globalnega segrevanja.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Environmental Performance Review of Japan|url=http://www.oecd.org/dataoecd/0/17/2110905.pdf|publisher=[[Organisation for Economic Co-operation and Development|OECD]]|accessdate=16.1.2011}}&lt;/ref&gt;

Junija 2015 je bilo v načrtovanju ali gradnji 40 elektrarn na premog, kar je Japonski prislužilo »nagrado« za njihovo »delo na ukrepih, ki zavirajo dejavnost pri varovanju podnebja«.&lt;ref&gt;{{navedi novice |title =At G-7, Japan's energy plan is not all that green |author =Elaine Kurtenbach |date = 6.6.2015 |agency =Associated Press}}&lt;/ref&gt; Uvršča se na 39. mesto indeksa EPI, ki meri zavezanost držav k ukrepanju v smeri trajnosti.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Environmental Performance Index: Japan|url=http://epi.yale.edu/country/japan|publisher=Yale University|accessdate=19.4.2016}}&lt;/ref&gt; Kot gostiteljica in podpisnica kjotskega protokola mora zmanjšati izpuste ogljikovega dioksida in uvesti druge ukrepe za zmanjšanje vpliva na podnebne spremembe.&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://www.reuters.com/article/idUST191967 |title=Japan sees extra emission cuts to 2020 goal – minister |date=24.6.2009 |agency=Reuters}}&lt;/ref&gt;

== Politika ==

=== Politična ureditev ===
[[Slika:Diet of Japan Kokkai 2009.jpg|levo|sličica|220x220_pik|Japonski parlament ''Kokkai,'' Čidoja, Tokio]]
Japonska je ustavna monarhija z zelo omejeno cesarjevo pristojnostjo. Cesarja ustava definira kot »simbol države in enotnosti ljudstva«. Izvršno vejo oblasti v državi vodi predsednik vlade s svojim ministrskim kabinetom. Zakonodajno vejo oblasti predstavlja dvodomni narodni parlament ''[[Kokkai]]'' (国会), sestavljen iz predstavniškega doma (465 sedežev, menja se na štiri leta) in svetniškega doma (265 sedežev, menja se na šest let). Poslance in svetnike volijo vsi državljani, stari najmanj 18 let, na tajnem glasovanju.&lt;ref name=&quot;tst-&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.straitstimes.com/asia/east-asia/japan-lowers-voting-age-from-20-to-18-to-better-reflect-young-peoples-opinions-in |title=Japan lowers voting age from 20 to 18 to better reflect young people's opinions in policies |publisher=[[The Straits Times]] |date=20.6.2015 |accessdate=28.8.2017 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Constitution&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.kantei.go.jp/foreign/constitution_and_government_of_japan/constitution_e.html |title=The Constitution of Japan |publisher=Prime Minister of Japan and His Cabinet |date=3.11.1946 |accessdate=14.2.2014 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20131214104438/http://www.kantei.go.jp/foreign/constitution_and_government_of_japan/constitution_e.html |archivedate=14.12.2013 |df= }}&lt;/ref&gt; Socialno liberalna [[Ustavna demokratska stranka (Japonska)|Ustavna demokratska stranka]] (CDP) in konzervativna [[Liberalna demokratska stranka (Japonska)|Liberalna demokratska stranka]] (LDP) prevladujeta v parlamentu. LDP je od konca ameriške zasedbe leta 1955 skoraj vedno najuspešnejša in ima (od novembra 2017) 283 sedežev v spodnjem ter 125 v zgornjem domu parlamenta. Samo med leti 1993-94 in 2009-12 ni bila uspešna. [[Predsednik vlade Japonske|Japonski premier]] je na čelu vlade, imenuje ga parlament izmed svojih poslancev, potrjuje pa ga cesar. Je vodja kabineta, v katerega imenuje ministre, lahko pa jih tudi razreši dolžnosti. Trenutni premier je [[Jošihide Suga]].

V japonski zgodovini je na pravni sistem v državi močno vplivalo kitajsko pravo, na primer preko teksta ''[[Kudžikata Isadamegaki]]'' v obdobju Edo.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Dean|first=Meryll|title=Japanese legal system: text, cases &amp; materials|year=2002|publisher=Cavendish|isbn=978-1-85941-673-0|pages=55–58|edition=2}}&lt;/ref&gt; Od 19. stoletja se je pravni sistem začel upirati na civilno pravo v Evropi, predvsem na nemško. Leta 1896 je prišel v veljavo civilni kodeks po osnutku nemškega [[Bürgerliches Gesetzbuch]], ki je obveljal do danes z nekaj povojnimi prilagoditvami.&lt;ref name=&quot;ReferenceC&quot;&gt;{{navedi revijo|last=Kanamori|first=Shigenari|title=German influences on Japanese Pre-War Constitution and Civil Code|journal=European Journal of Law and Economics|date=1.1.1999|volume=7|issue=1|pages=93–95|doi=10.1023/A:1008688209052}}&lt;/ref&gt; Japonsko pravosodje je razdeljeno na štiri stebre: vrhovno sodišče in trije nižji nivoji.&lt;ref name=&quot;ReferenceC&quot;/&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.kantei.go.jp/foreign/judiciary/0620system.html |publisher=Office of the Prime Minister of Japan |title=The Japanese Judicial System |accessdate=27.3.2007}}&lt;/ref&gt; Glavni korpus zakonikov, na katerih temelji japonski pravni red se imenuje [[Šest kodeksov]].&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Dean|first=Meryll|title=Japanese legal system: text, cases &amp; materials|year=2002|publisher=Cavendish|isbn=978-1-85941-673-0|page=131|edition=2}}&lt;/ref&gt;

=== Upravna delitev ===
Japonska birokratska uprava je razdeljena na tri osnovne ravni; nacionalni, prefekturni in občinski.

Pod nacionalno vlado je 47 prefektur, od katerih jih je šest nadalje razdeljenih na podprefekture za boljše oskrbovanje velikih geografskih območij ali oddaljenih otokov.

1718 občin (792 mest, 743 mest in 183 vasi) in 23 posebnih okrajev Tokia je najnižja raven vlade; dvajset najbolj naseljenih mest zunaj tokijske metropole je znanih kot [[Mesta, določena z vladnim odlokom Japonske]] in je razdeljenih na oddelke.

==== Regije ====
Japonska je razdeljena na več regij. [[Honšu]], največji in najbolj naseljeni otok, je razdeljen na pet regij. Ostali otoki predstavljajo samostojne regije. Od severa proti jugu si sledijo:
* [[Hokaido]] – večji mesti sta [[Saporo]] in [[Hakodate]].
* Honšu: Regija [[Tohoku]] – na severovzhodu otoka, kjer sta večji mesti [[Sendai]] in [[Fukušima]].
** Regija [[Kanto]] – mesta [[Tokio]], [[Kavasaki]], [[Jokohama]], [[Jokosuka]]. Vključuje tudi prefekture [[Gunma]], [[prefektura Saitama|Saitama]], [[prefektura Čiba|Čiba]], [[Točigi]] in [[Ibaraki]].
** [[Čubu]] – hribovita srednja regija na področju [[Japonske Alpe|Japonskih Alp]]. Regija, ki meji na Japonsko morje, se imenuje [[Hokuriku]], na Pacifik pa meji regija [[Tokai]]. Večji mesti v regiji Hokuriku sta [[Niigata]] in [[Kanazava]], v regiji Tokai pa [[Nagoja]] (četrto največje japonsko mesto) in [[Šizuoka]].
** Regija Kinki oz. [[Kansai]] – starodavno kulturno in trgovsko središče, z mesti [[Osaka]], [[Kjoto]], [[Kobe]], [[Nara (Japonska)|Nara]] in [[Vakajama]]; vštevši prefekturo [[Šiga]].
** [[Čugoku]] – z mestoma [[Hirošima]] in [[Okajama]].
* [[Šikoku]] – najmanjši od štirih glavnih otokov, znan po budističnih romarjih. Večji mesti sta [[Macujama]] in [[Takamacu]].
* [[Kjušu]] – najjužnejši izmed štirih glavnih otokov. Pomembnejša mesta so [[Fukuoka]], [[Kitakjušu]] in [[Nagasaki]].
* [[Okinava]] – subtropska južna veriga otokov, ki poteka v smeri proti [[Tajvan]]u. Glavno mesto je [[Naha]].

==== Prefekture ====
{{glavni|Japonske prefekture}}
Japonska [[ustava]] deli državo na 47 prefektur, ki administrativne obveznosti opravljajo neodvisno od centralne vlade; vodi jih guverner (知事 ''čidži''). Delimo jih na 43 pravih prefektur (県 ''ken''), 1 metropolo (都 ''to'') - Tokio, 2 mestni prefekturi (府 ''fu'') – Osaka in Kjoto – in 1 okrožje (道 ''dō'') – Hokaido. Od severa proti jugu si sledijo:

{{stolpci|4|
# [[Hokaido]]
# [[Prefektura Aomori|Aomori]]
# [[Prefektura Iwate|Iwate]]
# [[Prefektura Miyagi|Miyagi]]
# [[Prefektura Akita|Akita]]
# [[Prefektura Yamagata|Yamagata]]
# [[Prefektura Fukušima|Fukušima]]
# [[Prefektura Ibaraki|Ibaraki]]
# [[Prefektura Točigi|Točigi]]
# [[Prefektura Gunma|Gunma]]
# [[Prefektura Saitama|Saitama]]
# [[Prefektura Čiba|Čiba]]
# [[Tokio]]
# [[Prefektura Kanagawa|Kanagawa]]
# [[Prefektura Niigata|Niigata]]
# [[Prefektura Toyama|Toyama]]
# [[Prefektura Išikava|Išikava]]
# [[Prefektura Fukui|Fukui]]
# [[Prefektura Jamanaši|Jamanaši]]
# [[Prefektura Nagano|Nagano]]
# [[Prefektura Gifu|Gifu]]
# [[Prefektura Šizuoka|Šizuoka]]
# [[Prefektura Aiči|Aiči]]
# [[Prefektura Mie|Mie]]
# [[Prefektura Šiga|Šiga]]
# [[Prefektura Kyoto|Kyoto]]
# [[Prefektura Osaka|Osaka]]
# [[Prefektura Hyogo|Hyogo]]
# [[Prefektura Nara|Nara]]
# [[Prefektura Wakayama|Wakayama]]
# [[Prefektura Tottori|Tottori]]
# [[Prefektura Šimane|Šimane]]
# [[Prefektura Okayama|Okayama]]
# [[Prefektura Hirošima|Hirošima]]
# [[Prefektura Jamaguči|Jamaguči]]
# [[Prefektura Tokušima|Tokušima]]
# [[Prefektura Kagawa|Kagawa]]
# [[Prefektura Ehime|Ehime]]
# [[Prefektura Koči|Koči]]
# [[Prefektura Fukuoka|Fukuoka]]
# [[Prefektura Saga|Saga]]
# [[Prefektura Nagasaki|Nagasaki]]
# [[Prefektura Kumamoto|Kumamoto]]
# [[Prefektura Oita|Oita]]
# [[Prefektura Miyazaki|Miyazaki]]
# [[Prefektura Kagošima|Kagošima]]
# [[Prefektura Okinava|Okinava]]
}}

=== Mednarodni odnosi ===
Japonska je članica mnogih mednarodnih organizacijː G7, G8, G20, ZN, APEC, ASEAN prostotrgovinsko območje, z Avstralijo (marec 2007)&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.mofa.go.jp/region/asia-paci/australia/joint0703.html |title=Japan-Australia Joint Declaration on Security Cooperation |publisher=Ministry of Foreign Affairs|accessdate=25.8.2010}}&lt;/ref&gt; in Indijo (oktober 2008)&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.mofa.go.jp/region/asia-paci/india/pmv0810/joint_d.html |title=Joint Declaration on Security Cooperation between Japan and India |publisher=Ministry of Foreign Affairs |date=22.10.2008 |accessdate=25.8.2010}}&lt;/ref&gt; ima podpisan varnostni pakt. Od konca druge svetovne vojne je tesno ekonomsko in varnostno povezana z Združenimi državami Amerike, ki so pomemben izvozni in primaren uvozni partner. Na japonskih tleh je stalno operativna ameriška vojaška baza.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Japan's Foreign Relations and Role in the World Today|url=http://afe.easia.columbia.edu/japan/japanworkbook/fpdefense/foreign.htm|website=Asia for Educators|accessdate=13.11.2016}}&lt;/ref&gt;

Japonska ima nerazrešena ozemeljska vprašanja o [[Kurilski otoki|Kurilskih otokih]] ([[Rusija]])&lt;ref&gt;MOFA, [http://www.mofa.go.jp/region/europe/russia/territory/index.html Japan's Northern Territories]&lt;/ref&gt;, [[Skalovje Liancourt|Skalovju Liancourt]] (v [[japonščina|japonščini]] ''Takešima'')&lt;ref name=&quot;takeshima&quot;&gt;MOFA, [http://www.mofa.go.jp/region/asia-paci/takeshima/index.html The Issue of Takeshima]&lt;/ref&gt;, [[Otočje Senaku|otočju Senaku]] ([[Tajvan]] in [[Ljudska republika Kitajska|Kitajska]]) in atolu [[Okinotorišima]].&lt;ref&gt;MOFA, [http://www.mofa.go.jp/region/asia-paci/senkaku/senkaku.html The Basic View on the Sovereignty over the Senkaku Islands]&lt;/ref&gt; Polemičnost teh ozemelj je predvsem v nadzorovanju naravnih bogastev.

[[Japonsko-korejski odnosi|Odnosi z Korejo]] so napeti zaradi ravnanja Japoncev med kolonialno oblastjo. Med največjimi očitki so spolno suženjstvo (&quot;ženske za lagodje&quot;),&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.bbc.com/news/world-asia-35188135|title=Japan and South Korea agree WW2 'comfort women' deal|date=28.12.2015|work=BBC News|access-date=8.7.2017|language=en-GB}}&lt;/ref&gt; za katerega sploh ni točno znano število žrtev (več deset ali celo sto tisoč), kulturno zatiranje s prepovedjo korejščine v šolah, prisvajanje japonskih imen.&lt;ref name=&quot;#1&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://koreanhistory.info/japan.htm|title=Japanese Colony 1910–1945|website=koreanhistory.info|access-date=8.7.2017}}&lt;/ref&gt; Med letoma 1910 in 1945 je Japonska popravljala korejsko infrastrukturo in na Korejski polotok naselila okoli 800.000 Japoncev.&lt;ref name=&quot;#1&quot;/&gt; Leta 2015 se je Japonska uradno opravičila in priznala spolno suženjstvo, preživele žrtvam je izplačala odškodnino. Državi sta postali veliki gospodarski zaveznici, njuni voditelji aktivno sodelujejo pri reševanju težav v regiji, predvsem glede [[Severna Koreja|Severne Koreje]] in druge svetovne vojne. Na odmevnejšem obisku leta 2017 na vrhu G20 sta se voditelja držav pogovarjala o sodelovanju in razreševanju glede severnokorejske krize, zavzela sta se tudi za graditev pozitivnih odnosov v regiji ter za pritiske na Kitajsko, da poostri sankcije proti Severni Koreji.&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.japantimes.co.jp/news/2017/07/07/national/politics-diplomacy/tokyo-washington-seoul-vow-step-pressure-pyongyang-amid-perceived-china-inaction/|title=Abe and Moon hold first talks in Hamburg, agree to resume reciprocal visits|date=7.7.2017|work=The Japan Times Online|access-date=8.7.2017|language=en-US|issn=0447-5763}}&lt;/ref&gt; Od devetdesetih je zelo močan uvoz korejske glasbe (K-pop), televizije (K-drame) in filmov, saj je bil izničen korejski zakon o prepovedi kulturne izmenjave med državama;&lt;ref&gt;{{navedi revijo|last=Ju|first=Hyujung|date=2014|title=Transformations of the Korean Media Industry by the Korean Wave: The Perspective of Glocalization|url=|journal=Korean Popular Culture in Global Context|volume=|pages=|via=ProQuest ebrary}}&lt;/ref&gt; pojav se imenuje [[korejski val]] (한류 ''Hallju?'').

== Vojska ==
Japonska namenja veliko denarja vojski in obrambi.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=The 15 countries with the highest military expenditure in 2009|url=http://www.sipri.org/research/armaments/milex/resultoutput/milex_15|publisher=Stockholm International Peace Research Institute|accessdate=16.1.2011|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110217084451/http://www.sipri.org/research/armaments/milex/resultoutput/milex_15|archivedate=17.2.2011|df=mdy-all}}&lt;/ref&gt; [[Japonske samoobrambne sile|Japonska vojska]] (Japonske samoobrambne sile) se deli na kopenske, zračne in pomorske sile. Glede na zakonodajo ne sme napovedati vojne ali uporabiti sile v mednarodnih sporih; japonska vlada izvršuje prepoved izvoza strelnega orožja. V zadnjih letih se predsednik vlade Šinzo Abe zavzema za večjo vlogo Japonske pri zagotavljanju varnosti v regiji, tudi s pomočjo sosednjim državam. Glede na Indeks svetovnega miru je Japonska na prvem mestu med azijskimi državami.&lt;ref&gt;Institute for Economics and Peace (2015). ''[http://www.visionofhumanity.org/sites/default/files/Global%20Peace%20Index%20Report%202015_0.pdf Global Peace Index 2015.] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20151006145259/http://www.visionofhumanity.org/sites/default/files/Global%20Peace%20Index%20Report%202015_0.pdf |date=6.10.2015 }}'' Retrieved 5.10.2015&lt;/ref&gt; V zadnjem času so bile japonske vojaške sile uporabljene v mirovnih misijah v Iraku.&lt;ref name=&quot;Iraq deployment&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.iht.com/articles/2006/06/20/news/japan.php |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070416075509/http://www.iht.com/articles/2006/06/20/news/japan.php |archivedate=16.4.2007 |title= Tokyo says it will bring troops home from Iraq |work=International Herald Tribune |date=20.6.2006 |accessdate=28.3.2007}}&lt;/ref&gt; Japonska poslovna federacija prepričuje japonsko vlado k ukinitvi prepovedi izvoza orožja, da bi se država lahko pridružila mednarodnim projektom na področju oboroževanja.&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://in.reuters.com/article/2010/07/13/idINIndia-50097320100713 |title=Japan business lobby wants weapon export ban eased |publisher=Reuters |date= 13.7.2010|accessdate=12.4.2011}}&lt;/ref&gt;

V 21. stoletju se je z globalizacijo moč v regiji prerazporedila. Varnostna slika Japonske se je spremenila predvsem zaradi severnokorejske jedrske grožnje, spopada pa se tudi s spletnim in mednarodnim terorizmom.&lt;ref name=&quot;Japan's Security Policy&quot;&gt;{{navedi novice |title= Japan's Security Policy |publisher= Ministry of Foreign Affairs of Japan |url=http://www.mofa.go.jp/policy/security/}}&lt;/ref&gt; Za ohranjanje miru so ustanovili narodni varnostni svet, ki je razvil varnostno strategijo ter smernice. [[Varnostni pakt med Japonsko in ZDA]] je temelj japonske zunanje politike.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.realclearpolitics.com/articles/2007/03/japan_is_back_why_tokyos_new_a.html |title=Japan Is Back: Why Tokyo's New Assertiveness Is Good for Washington|author=Michael Green |publisher=Real Clear Politics |accessdate=28.3.2007}}&lt;/ref&gt; Od leta 1956 je članica [[Organizacija združenih narodov|OZN]], dvajset let pa je bila tudi nestalna članica [[Varnostni svet ZN|Varnostnega sveta]]. Je članica G4, s čimer si išče stalno mesto v Varnostnem svetu.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.centralchronicle.com/20070111/1101194.htm |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070221044357/http://www.centralchronicle.com/20070111/1101194.htm |archivedate=21.2.2007 |title=UK backs Japan for UNSC bid |work=Central Chronicle |accessdate=28.3.2007}}&lt;/ref&gt;

== Gospodarstvo ==
[[Slika:The_Tokyo_Stock_Exchange_-_main_room_3.jpg|sličica|293x293_pik|Tokijska borza, ena večjih v Aziji]]
Japonska je po Združenih državah Amerike in Kitajski nominalno gledano tretje največje gospodarstvo na svetu.&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=China confirmed as World's Second Largest Economy|newspaper=[[The Guardian]] |date=21.1.2011|url=https://www.theguardian.com/business/2011/jan/21/china-confirmed-worlds-second-largest-economy|accessdate=21.1.2011 |first=James |last=Inman |location=London}}&lt;/ref&gt; Tokijska borza spada med največje v Aziji.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://asia.nikkei.com/Markets/Equities/Tokyo-Stock-Exchange-ranked-third-in-Asia-in-2014 |title=Tokyo Stock Exchange ranked third in Asia in 2014 |work=Nikkei Asian Review |date=16.1.2015 |accessdate=5.12.2015 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20151208112614/http://asia.nikkei.com/Markets/Equities/Tokyo-Stock-Exchange-ranked-third-in-Asia-in-2014 |archivedate=8.12.2015}}&lt;/ref&gt; Leta 2016 je bil japonski javni dolg ocenjen na 230 % letnega BDP.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/rankorder/2186rank.html |publisher=CIA |title=World Factbook, Country comparison: Public debt |accessdate=20.8.2017}}&lt;/ref&gt; Storitveni sektor predstavlja tri četrtine BDP, ima pa tudi zelo visoko razvit industrijski sektor, ki proizvaja visokotehnološka vozila, elektroniko, orodje, jeklo, ladje, kemikalije, tekstil in procesirano hrano. Kmetijski sektor obdeluje 13% japonskega ozemlja, ujamejo 15% vseh rib na svetu. Brezposelnost je nizka pri okoli 4 %, a vseeno 17 % ljudi živi pod pragom revščine.&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=Japan Tries to Face Up to Growing Poverty Problem|url=https://www.nytimes.com/2010/04/22/world/asia/22poverty.html?source=patrick.net|accessdate=16.1.2011|newspaper=The New York Times|date=21.4.2010|first=Martin|last=Fackler}}&lt;/ref&gt; Omejena količina pozidljivih zemljišč vpliva na gradnjo in trg z nepremičninami.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=2008 Housing and Land Survey|url=http://www.e-stat.go.jp/SG1/estat/NewListE.do?tid=000001028768|publisher=Statistics Bureau|accessdate=20.1.2011}}&lt;/ref&gt;

Japonska izvaža največ na ameriški (20 %) in kitajski trg (18 %), sledijo Južna Koreja (7 %), Hong Kong (6 %) in Tajska (5 %). Glavni izvozni proizvodi so orodje, motorna vozila, železo, jeklo, polprevodniki in avtomobilski deli. Največ uvaža iz Kitajske (25 %) in ZDA (11 %), sledita Avstralija (5 %) in Južna Koreja (4 %). Glavni uvozni proizvodi so stroji in orodje, fosilna goriva, živila (govedina), kemikalije, tekstil in surovine za industrijo.&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=Foreign investment in Japan soars|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/business/4632747.stm|accessdate=16.1.2011|newspaper=BBC|date=29.6.2005}}&lt;/ref&gt; Administracija Džun'ičira Koizumija je sprožila reforme, ki so povzročile porast tujih investicij.

Japonska je 27. med 189 državami po indeksu enostavnosti sklepanja poslov in enega najmanjših davčnih prihodkov med razvitimi državami. Japonski kapitalizem ima nekaj posebnosti, kot je sistem vseživljenjske zaposlitve, napredovanje po starosti&lt;ref name=&quot;oecd2008&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.oecd.org/document/17/0,3343,en_2649_34111_40353553_1_1_1_1,00.html |title=Economic survey of Japan 2008 |publisher=[[Organisation for Economic Co-operation and Development|OECD]] |accessdate=25.8.2010 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20101109122744/http://www.oecd.org/document/17/0%2C3343%2Cen_2649_34111_40353553_1_1_1_1%2C00.html |archivedate=9.11.2010 |df=mdy-all }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=http://www.economist.com/node/7193984?story_id=7193984 |title=Japan's Economy: Free at last |newspaper=The Economist |date=20.7.2006 |accessdate=23.1.2011}}&lt;/ref&gt; in vpliv t.i. korporacij ''kejrecu,'' aktivizem lastnikov delnic je redek, podjetja so vodena po metodah, kot je »Metoda Tojota«.&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=Activist shareholders swarm in Japan|url=http://www.economist.com/node/9414552?story_id=9414552|accessdate=23.1.2011|date=28.6.2007|newspaper=The Economist}}&lt;/ref&gt; Znane znamke iz Japonske so [[Toyota]], [[Honda]], [[Canon]], [[Nissan]], [[Sony]], Mitsubishi, [[Panasonic]], [[Uniqlo]], [[Lexus]], [[Subaru Corporation|Subaru]], [[Nintendo]], [[Bridgestone]], [[Mazda]] in [[Suzuki]].&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.rankingthebrands.com/The-Brand-Rankings.aspx?rankingID=33|title=Japan's Best Global Brands 2017|date=17.2.2017|accessdate=2.11.2017|website=Ranking the Brands}}&lt;/ref&gt;

==== Gospodarska zgodovina ====
Sodobna rast se je začela v obdobju Edo, ki je dalo cestni sistem in sistem vodooskrbe, pa tudi razvoj določenih finančnih inšturmentov, bankirstvo in [[Osaške riževe borze|borze]].&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |title=The Origins of Japanese Trade Supremacy |author=Howe, Christopher |publisher=Hurst &amp; Company |year=1996 |isbn=1-85065-538-3|pages=58f}}&lt;/ref&gt; S sprejetjem [[Tržno gospodarstvo|tržnega gospodarstva]]&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Totman|first=Conrad|title=A History of Japan|edition=2 |year=2005|publisher=Blackwell|isbn=1-4051-2359-1|pages=312–314}}&lt;/ref&gt; v obdobju Mejdži so se ustanavljala uspešna podjetja, ki so Japonsko popeljala na vrh razvitih držav.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=McCargo|first=Duncan|title=Contemporary Japan|year=2000|publisher=Macmillan|isbn=0-333-71000-2 |pages=18–19}}&lt;/ref&gt; Med 1960 in 1980 je gospodarska rast v povprečju dosegala 7,5 %, v osemdesetih in na začetku devetdesetih po naftni krizi pa 3,2 %. V devetdesetih se je rast zaradi poka finančnega mehurčka upočasnjevala, kar imenujemo tudi izgubljeno desetletje. Premiki v smeri okrevanja so bili počasni, ovirala jih je tudi globalna upočasnitev okoli preloma tisočletja. Po letu 2005 je Japonska doživljala solidno rast okoli 2,8%&lt;ref&gt;{{navedi novice|last=Masake|first=Hisane|title=A farewell to zero|url=http://www.atimes.com/atimes/Japan/HC02Dh01.html|accessdate=16.1.2011|newspaper=Asia Times|date=2.3.2006}}&lt;/ref&gt;, večje nazadovanje pa je prinesla finančna kriza 2008. Danes se uvršča visoko na lestvicah konkurenčnosti (6. mesto za leti 2015 in 2016) in gospodarske svobode.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://reports.weforum.org/global-competitiveness-report-2015-2016/economies/#indexId=GCI&amp;economy=JPN |title=Country/Economy Profiles: Japan|publisher=World Economic Forum |accessdate=24.2.2016 |language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://reports.weforum.org/global-competitiveness-report-2015-2016/competitiveness-rankings/ |title=Competitiveness Rankings |publisher=World Economic Forum |accessdate=24.2.2016 |language=en}}&lt;/ref&gt;

==== Kmetijstvo in ribolov ====
[[Slika:Rice Paddies In Aizu, Japan.JPG|levo|sličica|220x220_pik|Riževo polje v Ajzuju, prefektura Fukušima]]
Samo 12 % japonskega ozemlja je primernega za kmetijstvo&lt;ref name=&quot;As Farmers Age, Japan Rethinks Relationship With Food, Fields&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.pbs.org/newshour/bb/social_issues/jan-june12/9billion_06-12.html |title=As Farmers Age, Japan Rethinks Relationship With Food, Fields |work=[[PBS]] |date=12.6.2012 |accessdate=21.11.2013 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20131121103417/http://www.pbs.org/newshour/bb/social_issues/jan-june12/9billion_06-12.html |archivedate=21.11.2013 |df=mdy-all }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Trip Report - Japan Agricultural Situation&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.pecad.fas.usda.gov/highlights/2012/08/Japantrip/ |title=Trip Report – Japan Agricultural Situation |work=[[United States Department of Agriculture]] |date=17.8.2012 |accessdate=21.11.2013}}&lt;/ref&gt;, zato je razvit sistem teras, ki da ene največjih žetev na enoto površine.&lt;ref name=&quot;Urbanites Help Sustain Japan's Historic Rice Paddy Terraces&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://ourworld.unu.edu/en/the-people-who-sustain-japans-historic-terraced-rice-fields |title=Urbanites Help Sustain Japan's Historic Rice Paddy Terraces |work=Our World |date=22.5.2012 |accessdate=21.11.2013 |author1=Nagata, Akira |author2=Chen, Bixia}}&lt;/ref&gt; Prehrambena samozadostnosti dosežena v 50 %, kmetijstvo pa predstavlja samo 1,4 % BDP. Vlada izdaja subvencije in ščiti kultivacijo v manjšem obsegu.&lt;ref name=&quot;As Farmers Age, Japan Rethinks Relationship With Food, Fields&quot; /&gt; Kmetje se spopadajo s pomanjkanjem nasledstva in staranjem delovne sile.&lt;ref name=&quot;How will Japan's farms survive?&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.japantimes.co.jp/opinion/2013/06/28/editorials/how-will-japans-farms-survive/#.UoyT2b-lf-k |title=How will Japan's farms survive? |work=[[The Japan Times]] |date=28.6.2013 |accessdate=21.11.2013}}&lt;/ref&gt; [[Riž]] predstavlja skoraj vso proizvodnjo žitaric in je visoko zaščiten s tarifami pri 777,7 %.&lt;ref name=&quot;Trip Report - Japan Agricultural Situation&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;Japan - Agriculture&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.nationsencyclopedia.com/Asia-and-Oceania/Japan-AGRICULTURE.html#b |title=Japan – Agriculture |work=Nations Encyclopedia |accessdate=21.11.2013}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;With fewer, bigger plots and fewer part-time farmers, agriculture could compete&quot;&gt;{{navedi novice |url=https://www.economist.com/news/asia/21576154-fewer-bigger-plots-and-fewer-part-time-farmers-agriculture-could-compete-field-work |title=With fewer, bigger plots and fewer part-time farmers, agriculture could compete |work=[[The Economist]] |date=13.4.2013 |accessdate=21.11.2013}}&lt;/ref&gt; Japonska je drugi največji uvoznik kmetijskih proizvodov. Leta 1996 se je uvrstila na četrto mesto po količini ulova rib, leta 2010 je ulovila preko 4,5 milijonov ton rib.&lt;ref name=&quot;World fisheries production, by capture and aquaculture, by country (2010)&quot;&gt;{{navedi splet |url=ftp://ftp.fao.org/FI/STAT/summary/a-0a.pdf |archive-url=https://wayback.archive-it.org/all/20170525161431/ftp://ftp.fao.org/FI/STAT/summary/a-0a.pdf |url-status=dead |archive-date=25.5.2017 |title=World fisheries production, by capture and aquaculture, by country (2010) |work=Food and Agriculture Organization |accessdate=18.1.2014 |df=mdy-all }}&lt;/ref&gt; Danes predstavlja japonski ulov 15 % svetovnega&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/ja.html#Econ |title=The World Factbook |work=[[Central Intelligence Agency]] |accessdate=1.2.2014}}&lt;/ref&gt;, mnogi tudi trdijo, da je Japonska kriva za počasno izumiranje nekaterih ribjih vrst, kot so tuni.&lt;ref name=&quot;UN tribunal halts Japanese tuna over-fishing&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.atimes.com/oceania/AH31Ah01.html |title=UN tribunal halts Japanese tuna over-fishing |work=[[Asia Times]] |date=31.8.1999 |accessdate=1.2.2014}}&lt;/ref&gt; Sporen je tudi kvazi-komercialen [[Kitolov|lov na kite]].&lt;ref name=&quot;Japanese whaling 'science' rapped&quot;&gt;{{navedi novice |url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/science/nature/4118990.stm |title=Japanese whaling 'science' rapped |work=[[BBC News]] |date=22.6.2005 |accessdate=1.2.2014 |author=Black, Richard}}&lt;/ref&gt;

==== Industrija in storitve ====
Industrija predstavlja 27,5 % BDP.&lt;ref name=&quot;auto1&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/ja.html#Econ|title=Japan|last=|first=|date=3.11.2016|website=CIA World Factbook|publisher=|accessdate=13.11.2016}}&lt;/ref&gt; Pomembnejše industrije so avtomobilska, motorska, elektronska, orodjarska, kovinska, ladjedelniška, kemična in predelovalna. Japonska je tretji največji proizvajalec avtomobilov, Tojota pa največji posamezni proizvajalec.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.oica.net/category/production-statistics/|title=Production Statistics|last=OICA|first=|date=2016|website=|publisher=|accessdate=13.11.2016}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.forbes.com/sites/andreamurphy/2015/05/06/2015-global-2000-the-worlds-biggest-auto-companies/#361753666e48|title=2015 Global 2000: The World's Biggest Auto Companies|last=|first=|date=6.5.2015|website=Forbes|publisher=|accessdate=13.11.2016}}&lt;/ref&gt; Potrošniška elektronika se je preselila na Kitajsko, v ZDA in Južno Korejo.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=The era of Japanese consumer electronics giants is dead|url=https://www.cnet.com/news/the-era-of-japanese-consumer-electronics-giants-is-dead|website=cnet|accessdate=13.11.2016}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=What happened to Japan's electronic giants?|url=http://www.bbc.com/news/world-asia-21992700|accessdate=13.11.2016|agency=BBC News|date=2.4.2013}}&lt;/ref&gt; Za ladjedelništvo se pričakuje, da bo ostalo na Japonskem.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Why the sun has yet to set on Japanese shipbuilding|url=http://www.seatrade-maritime.com/news/asia/why-the-sun-has-yet-to-set-on-japanese-shipbuilding.html|website=Seatrade Maritime News|accessdate=13.11.2016}}&lt;/ref&gt;

Storitveni sektor predstavlja tri četrtine BDP.&lt;ref name=&quot;Japan Country Report&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.gfmag.com/gdp-data-country-reports/247-japan-gdp-country-report.html#axzz2kmA1XTXk |title=Japan Country Report |work=Global Finance |accessdate=16.11.2013}}&lt;/ref&gt; Glavne industrije so bankirstvo, zavarovalništvo, nepremičnine, trgovina, transport in telekomunikacije. Štiri od petih največjih časopisov na svetu je iz Japonske.&lt;ref name=&quot;National Newspapers Total Circulation 2011&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.ifabc.org/site/assets/media/National-Newspapers_total-circulation_IFABC_17-01-13.xls |title=National Newspapers Total Circulation 2011 |publisher=[[International Federation of Audit Bureaux of Circulations]] |accessdate=2.2.2014}}&lt;/ref&gt; Največji poslovni konglomerati ''kejrecu'' v državi so skupine Mitsubishi, Sumitomo, Fuyo, Mitsui, Dai-Ichi Kangyo in Sanwa.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.sjsu.edu/faculty/watkins/keiretsu.htm |title=The Keiretsu of Japan |work=San José State University}}&lt;/ref&gt;

==== Turizem ====
[[Slika:Chateau Himeji.JPG|sličica|220x220_pik|Grad Himedži, prefektura Hjogo]]
Turizem doživlja v zadnjih letih razcvet. Leta 2013 je število tujih obiskovalcev prvič preseglo 10 milijonov, leta 2015 že skoraj 20 milijonov.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.japantimes.co.jp/news/2016/01/19/national/japan-sets-new-inbound-tourism-record-2015-comes-just-short-20-million-target/|title=Visitors to Japan surge to record 19.73 million, spend all-time high ¥3.48 trillion|first=Tomoko|last=Otake|date=19.1.2016|publisher=|via=Japan Times Online}}&lt;/ref&gt; Pričakovanja japonske vlade so, da se bo turistični obisk do leta 2030 povzpel na 60 milijonov.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.japanmacroadvisors.com/page/category/economic-indicators/gdp-and-business-activity/number-of-visitors-to-japan/|title=Number of visitors to Japan|accessdate=29.1.2017|publisher=|via=Japan Macro Advisors}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Number of Foreign Visitors Surpassed 20 million (Japan)&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.smam-jp.com/documents/www/english/market_info/2016/11/22/SMAM_Market_Keyword_No139.pdf|title=SMAM Market Keyword (No.139)|work=SMAM-jp.com |accessdate=29.1.2017}}&lt;/ref&gt; Japonska ima [[Seznam spomenikov Unescove svetovne dediščine na Japonskem|20 znamenitosti]]  zapisanih na Unescov seznam svetovne dediščine&lt;ref name=&quot;whc.unesco.org&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://whc.unesco.org/en/statesparties/jp|title=Japan Properties inscribed on the World Heritage List|date=29.1.2017|publisher=|via=UNESCO}}&lt;/ref&gt;, med njimi grad Himedži, zgodovinske spomenike starodavnega Kjota in Nare.&lt;ref name=&quot;whc.unesco.org&quot;/&gt; Popularne destinacije so Tokio, Hirošima, gora [[Fudži]], smučišči Niseko in Kohaido, Okinava, vlak ''šinkansen'' in uporaba obširne mreže hotelov ''rjokan'' in vrelcev tople vode ''onsen''.

== Znanost in tehnologija ==
Japonska je vodilna država na področju znanstvenega raziskovanja v naravoslovju in inženirstvu, njen prispevek je pomemben v kmetijstvu, elektroniki (kar 16 % vsega zlata in 22 % vsega srebra je v japonski elektroniki&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.techradar.com/news/phone-and-communications/mobile-phones/japan-wants-citizens-to-donate-their-phone-to-make-2020-olympic-medals-1326938|title=Japan wants citizens to donate their old phone to make 2020 Olympics medals|publisher=}}&lt;/ref&gt;), industrijski robotiki (na Japonskem je bilo leta 2013 v uporabi kar 20% vseh robotov&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.ifr.org/industrial-robots/statistics/ |title=Statistics – IFR International Federation of Robotics |publisher= |accessdate=5.10.2016 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20160327031517/http://www.ifr.org/industrial-robots/statistics/ |archivedate=27.3.2016 |df= }}&lt;/ref&gt;), optiki, kemikalijah, polprevodnikih, raznih vejah inženirstva in raziskovanja živih bitij. Na indeksu inovativnosti Bloomberg se ponaša z drugim mestom. 700.000 raziskovalcev deluje s proračunom, velikim kar 130 milijard dolarjev, kar je v deležu BDP na tretjem mestu sveta.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.investinisrael.gov.il/NR/rdonlyres/D8B76E12-BC96-436A-9CA5-B53D9B8060E1/0/IsraelWhereBreakthroughsHappen.pdf |title=Invest in Israel – Where Breakthroughs Happen |date=4.12.2011 |work=Investment Promotion Center |publisher=Industry, Trade and Labor Ministry |page=17 |accessdate=14.10.2012}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice|last=McDonald|first=Joe|title=China to spend $136 billion on R&amp;D|newspaper=BusinessWeek|date=4.12.2006}}&lt;/ref&gt; Japonski znanstveniki so prejeli 22 [[Nobelova nagrada|Nobelovih nagrad]] iz fizike, kemije ali medicine in 3 [[Fieldsova nagrada|Fieldsove nagrade]] za matematiko.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Japanese Nobel Laureates |publisher=[[Kyoto University]] |year=2009 |url=http://www.kyoto-u.ac.jp/en/profile/intro/honor/nobel.htm/ |accessdate=7.11.2009}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Japanese Fields Medalists |publisher=Kyoto University |year=2009 |url=http://www.kyoto-u.ac.jp/en/profile/intro/honor/fields.htm |accessdate=7.11.2009 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20100310203313/http://www.kyoto-u.ac.jp/en/profile/intro/honor/fields.htm/ |archivedate=10.3.2010}}&lt;/ref&gt;

[[Japonska agencija za raziskovanje vesolja]] (JAXA) razvija satelite in vesoljska plovila, sodeluje v planetarnih, vesoljskih in aviacijskih raziskavah, na Mednarodni vesoljski postaji. Misije so poslali proti Merkurju, Veneri in Luni, kjer nameravajo do leta 2030 zgraditi bazno postajo.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Japan Plans Moon Base by 2030 |publisher=MoonDaily |date=3.8.2006 |url=http://www.moondaily.com/reports/Japan_Plans_Moon_Base_By_2030_999.html |accessdate=27.3.2007}}&lt;/ref&gt; Pomembnejši projekti so Kibo, [[Akacuki]], Mercury Magnetspheri Orbiter, SELENE in H-IIA.

== Infrastruktura ==
[[Slika:Satta yukei.jpg|sličica|275x275_pik|Japonska avtocesta s pogledom na goro [[Fudži]]]]
Japonska ima v omrežju 1,2 milijonov kilometrov cest kar 63.000 kilometrov avtocest in hitrih cest,&lt;ref name=&quot;stat.go.jp&quot;&gt;[http://www.stat.go.jp/english/data/nenkan/1431-12.htm Chapter 12 Transport – Microsoft Excel Sheet], Statistical Handbook of Japan&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;mlit.go.jp&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.mlit.go.jp/road/road_e/statistics.html|title=Road Bureau – MLIT Ministry of Land, Infrastructure, Transport and Tourism|publisher=}}&lt;/ref&gt; ki povezujejo večja mesta med otoki Honšu, Šikoku ter Kjušu, na Hokaidu in v obliki hitre ceste na Okinavi. Novi in rabljeni avtomobili so poceni s poudarkom na energijski učinkovitosti. Uporaba avtomobilov je nizka, s samo 50 % povprečja držav G8.&lt;ref name=&quot;stat.go.jp&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;mlit.go.jp&quot;/&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Transport |url=http://www.stat.go.jp/english/data/handbook/c09cont.htm |work=Statistical Handbook of Japan 2007 |publisher=Statistics Bureau |accessdate=2.3.2014 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110427071603/http://www.stat.go.jp/english/data/handbook/c09cont.htm |archivedate=27.4.2011}}&lt;/ref&gt; Železniško omrežje je privatizirano, znani so hitri in točni vlaki ''[[Šinkansen]]'' z rednimi hitrostmi vlakov do 320&amp;nbsp;km/h.&lt;ref name=&quot;transtatsjp&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.iraptranstats.net/jp|title=Transport in Japan|accessdate=17.2.2009|work=International Transport Statistics Database|publisher=[[International Road Assessment Program]]}} {{subscription required}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://english.jr-central.co.jp/about/safety.html|title=About the Shinkansen&amp;nbsp;– Safety|accessdate=17.10.2011|publisher=Central Japan Railway Company}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.hitachi-rail.com/rail_now/column/just_in_time/index.html|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080513230217/http://www.hitachi-rail.com/rail_now/column/just_in_time/index.html|archivedate=13.5.2008|title=Corporate Culture as Strong Diving Force for Punctuality- Another &quot;Just in Time&quot;|accessdate=19.4.2009|publisher=Hitachi}}&lt;/ref&gt; V državi je 175 letališč, [[Haneda|letališče Haneda]] je drugo najprometnejše v Aziji, pomemno je tudi [[letališče Narita]], [[Letališče Kansaj|Kansaj]] in [[Letališče Čubu|Čubu]]. [[Pristanišče v Nagoji]] je največje v državi, predstavlja kar 10% trgovinske izmenjave na Japonskem.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.airports.org/cda/aci_common/display/main/aci_content07_c.jsp?zn=aci&amp;cp=1-5-212-218-222_666_2__ |title=Year to Date Passenger Traffic |publisher=Airports Council International |date=11.11.2010 |accessdate=2.3.2014 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110111152406/http://www.airports.org/cda/aci_common/display/main/aci_content07_c.jsp?zn=aci&amp;cp=1-5-212-218-222_666_2__ |archivedate=11.1.2011}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Nakagawa|first=Dai|title=Transport Policy and Funding|year=2006|publisher=Elsevier|isbn=0-08-044852-6|page=63|author2=Matsunaka, Ryoji}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Port Profile|url=http://www.port-of-nagoya.jp/english/about_port.htm|publisher=Port of Nagoya|accessdate=7.1.2011|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20101130050032/http://www.port-of-nagoya.jp/english/about_port.htm|archivedate=30.11.2010|df=mdy-all}}&lt;/ref&gt;

Leta 2011 je bilo 46,1 % energije pridobljene iz nafte, 21,3 % iz premoga, 21,4 % iz zemeljskega plina, 4,0 % iz jedrske energije in 3,3 % iz vodne energije. Jedrska energija je istega leta predstavljala 9,2 % proizvodnje električne energije (še leto prej 24,9 %), zmanjšanje se je zgodilo na račun jedrske nesreče v Jedrski elektrarni Fukušima Daj'iči in posledičnih protestov proti uporabi jedrski elektrarn. Japonska je zelo odvisna od uvoza energije, saj nima večjih domačih rezerv.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Energy|url=http://www.stat.go.jp/english/data/handbook/c0117.htm#c07|work=Statistical Handbook of Japan 2013|publisher=Statistics Bureau|accessdate=14.2.2014}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice|last=Tsukimori|first=Osamu|title=Japan nuclear power-free as last reactor shuts|url=https://www.reuters.com/article/2012/05/05/us-nuclear-japan-idUSBRE84405820120505|accessdate=8.5.2012|agency=[[Reuters]]|date=5.5.2012}}&lt;/ref&gt;

Vlada upravlja oskrbo z vodo in komunalne storitve preko ministrstev.&lt;ref&gt;[http://www.mhlw.go.jp/english/policy/health/water_supply/dl/3-1a.pdf Waterworks Vision Summary], June 2004, retrieved on 6.1.2011&lt;/ref&gt; Dostop do obeh omrežij je univerzalen, 3 % ljudi dobivajo vodo iz zasebnih vodnjakov, predvsem na podeželju.&lt;ref&gt;Ministry of Health, Labor and Welfare:[http://www.mhlw.go.jp/english/policy/health/water_supply/1.html Coverage], retrieved on 6.1.2011&lt;/ref&gt; Vsa zbrana odpadna voda se vrača v omrežje, kjer jo obdelajo v sekundarnih čistilnih napravah ali pa je očiščena takoj. Vsa odpadna voda, ki je speljana v polzaprta morja (15 % vse odpadne vode), kot so [[Tokijski zaliv]], [[Osaški zaliv]] in [[jezero Biva]], je prečiščena še na terciarnem nivoju. Večji problemi, s katerimi se spopadajo, je zmanjševanje in staranje prebivalstva, manjšanje investicij, večanje pojavnosti suš, ipd.

== Prebivalstvo ==
Kar 80 % od 126,5 milijonov prebivalcev Japonske živi na Honšuju. Kot družba so jezikovno, etnično in kulturno homogeni; 98,5 % prebivalcev je Japoncev, ostalo so tuji delavci iz Koreje, Kitajske, Filipinov in potomci Japoncev iz Brazilije, Peruja in ZDA.&lt;ref name=MulticulturalJapan&gt;{{navedi novice|title='Multicultural Japan' remains a pipe dream|url=http://search.japantimes.co.jp/cgi-bin/fl20070327zg.html|accessdate=16.1.2011|newspaper=Japan Times|date=27.3.2007|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110414035203/http://search.japantimes.co.jp/cgi-bin/fl20070327zg.html|archivedate=14.4.2011|df=mdy-all}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Gentensei Shinko Shinbun 2010&quot;&gt;Atsushi Kotani ''The Fascination of the Japanese Cultural Theory'' (日本文化論のインチキ) {{ISBN|978-4-344-98166-9}} (Gentensei Shinko Shinbun, 2010)&lt;/ref&gt; Prevladajoča etnična skupina so ljudstvo Jamato, pomembnejše manjšine so domorodno ljudstvo Ainu in ljudstva z otočja Rjukju ter socialna manjšina ''[[Burakumini|burakuminov]]''. Prebivalci Japonske dosegajo v povprečju drugo najvišjo pričakovano starost ob rojstvu (83,5 let za obdobje 2010–2015).&lt;ref name=&quot;Table A.17&quot;&gt;{{navedi splet|title=Table A.17|url=https://www.un.org/esa/population/publications/wpp2006/WPP2006_Highlights_rev.pdf|work=United Nations World Population Prospects, 2006 revision|publisher=Organizacija združenih narodov|accessdate=15.1.2011}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;haaretz.com&quot;&gt;{{navedi novice|title=WHO: Life expectancy in Israel among highest in the world|url=http://www.haaretz.com/news/who-life-expectancy-in-israel-among-highest-in-the-world-1.276618|accessdate=15.1.2011|newspaper=Haaretz|date=maj 2009}}&lt;/ref&gt; Država se spopada z demografsko katastrofo, saj naj bi bilo do leta 2050 kar 4 % Japoncev starejših od 65 let, prebivalstvo pa naj bi upadlo z 126,5 milijonov na samo 95 milijonov.&lt;ref name=&quot;handbook&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.stat.go.jp/english/data/handbook/c0117.htm#c02 |title=Statistical Handbook of Japan 2013: Chapter 2—Population |publisher=Statistics Bureau |accessdate=14.2.2014}}&lt;/ref&gt;

{| class=&quot;wikitable&quot;
!#
!Slika
!Mesto
!Prebivalcev
&lt;small&gt;(Popis 2010)&lt;/small&gt;
!Prefektura
|-
!1.
|[[Slika:Tokyo_Tower_at_night_8.JPG|150px]]
|'''[[Tokio]]'''
|8.949.447
|[[Tokio]]
|-
!2.
|[[Slika:Minato_Mirai_In_Blue.jpg|150px]]
|'''[[Jokohama]]'''
|3.689.603
|[[Kanagava]]
|-
!3.
|[[Slika:Nakanoshima Skyscrapers in 201504 001.jpg|150px]]
|'''[[Osaka]]'''
|2.666.371
|[[Osaka]]
|-
!4.
|[[Slika:Nagoya_2017_(34159008173).jpg|150px]]
|'''[[Nagoja]]'''
|2.263.907
|[[Aiči]]
|-
!5.
|[[Slika:Hokkaido_University.jpg|150px]]
|'''[[Sapporo]]'''
|1.914.434
|[[Hokaido]]
|-
!6.
|[[Slika:Twilight_view_of_Kobe,_from_a_point_near_Shin-Kobe_station.jpg|150px]]
|'''[[Kobe]]'''
|1.544.873
|[[Hjogo]]
|-
!7.
|[[Slika:Kyoto_Skyline_-_Pentinlo.jpg|150px]]
|'''[[Kjoto]]'''
|1.474.473
|[[Kjoto]]
|-
!8.
|[[Slika:Fukuoka_City_-_Watanabe-dori_Avenue_-_01.JPG|150px]]
|'''[[Fukuoka]]'''
|1.463.826
|[[Fukuoka]]
|-
!9.
|[[Slika:Kawasaki_Station_East_Exit_2.jpg|150px]]
|'''[[Kavasaki]]'''
|1.425.678
|[[Kanagava]]
|-
!10.
|[[Slika:JR_Freight_Omiya_Workshop_main_storehouse_and_office.jpg|150px]]
|'''[[Sajtama]]'''
|1.222.910
|[[Sajtama]]
|}

=== Verstva Japonske ===
[[Slika:Phoenix Hall, Byodo-in, November 2016 -01.jpg|sličica|313x313_pik|Budistični tempelj Bjodo-in, Udži, prefektura Kjoto]]
Japonska ustava zagotavlja verske svoboščine vsakemu posamezniku. Več kot 84 % ljudi šteje [[šintoizem]] za izvorno religijo na otočju, več kot polovica od teh jih meni, da se je skozi zgodovino združeval z elementi budizma v [[šinbucu-šugo]]. Vplivi so prišli tudi iz taoistične in konfucianistične miselnosti. Številke ne pokažejo prave slike glede verske pripadnosti, saj je vsaka družina tradicionalno pripadala eni veri in templju. V sodobnem času naj bi bil delež ljudi, ki zares verujejo, nekje 20–30 %. Navkljub temu je sodelovanje na festivalih, kot je [[Hacumode|prvi obisk templja v novem letu]], zelo pogosto in priljubljeno. Ulice so okrašene ob festivalu [[Bon (festival)|Bon]], [[Tanabata]] in ob božiču. Na Japonskem deluje okoli 100.000 templjev in 78.790 svečenikov.

Šintoizem je prevladujoča veroizpoved na Japonskem, prakticiralo naj bi ga okoli 80 % prebivalstva (obiski templjev, rotenje in priprošnje pri ''[[kami]]jih''), vseeno pa se jih samo manjši delež opredeljuje kot šintoiste s pridružitvijo organiziranim sektam, saj uradnih ritualov za pridružitev ni.&lt;ref name=&quot;Breen Teeuwen&quot;&gt;Breen, Teeuwen in ''Breen, Teeuwen'' (2000:1)&lt;/ref&gt;&lt;ref name=Kisala&gt;{{navedi knjigo|last = Kisala |first = Robert |editor= Wargo, Robert|title = The Logic Of Nothingness: A Study of Nishida Kitarō |publisher = University of Hawaii Press|year = 2005|pages = 3–4 |isbn = 0-8248-2284-6}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=BY65&gt;''Routledge Handbook of Japanese Culture and Society'' (2011) edited by Victoria Bestor, Theodore C. Bestor, and Akiko Yamagata, p. 65 {{ISBN|978-0-415-43649-6}}&lt;/ref&gt;

[[Budizem]] je prispel na Japonsko v 6. stoletju iz kraljestva Baekje na Korejskem polotoku.&lt;ref name=&quot;Brown, 1993. p. 455&quot;&gt;Brown, 1993. p. 455&lt;/ref&gt;

[[Krščanstvo]] so prvi širili jezuitski misijonarji leta 1549.&lt;ref name=&quot;Higashibaba, 2002. p. 1&quot;&gt;Higashibaba, 2002. p. 1&lt;/ref&gt; Danes je kristjanov manj kot 2,3 %, večinoma na zahodu države, kjer so bili misijoni najbolj aktivni. Leta 2007 je bilo na Japonskem 32.036 župnikov in pastorjev. V zadnjem stoletju je postalo popularno praznovanje zahodnjaških porok, Valentinovega in božiča.&lt;ref&gt;[http://www2.ttcn.ne.jp/honkawa/7770.html Religion in Japan by prefecture]. 1996 statistics.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice|last=Kato|first=Mariko|title=Christianity's long history in the margins|newspaper=Japan Times|date=24.2.2009}}&lt;/ref&gt;

Ostale religije, prisotne v državi, so [[islam]] (večinoma pri migrantskih delavcih iz Indonezije, Pakistana, Bangladeša in Irana), [[hinduizem]], [[Judovstvo|judaizem]] in [[sikhizem]].&lt;ref&gt;{{navedi revijo |last1=Nakhleh |first1=Emile A. |last2=Sakurai |first2=Keiko |last3=Penn |first3=Michael |url=http://www.nbr.org/publications/asia_policy/Preview/AP5_IslamJapan_preview.pdf |title=Islam in Japan: A Cause for Concern? |journal=Asia Policy |volume=5 |date=januar 2008}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Clarke&quot;&gt;{{navedi knjigo|title=The World's religions : understanding the living faiths|year=1993|publisher=Reader's Digest|isbn=978-0-89577-501-6|editor=Clarke, Peter|page=208}}&lt;/ref&gt;

=== Jezik ===
Več kot 99 % prebivalcev Japonske govori [[Japonščina|japonščino]] kot prvi jezik. Spada med [[aglutinacijski jezik|aglutinacijske jezike]] z obsežnim sistemom besednih struktur, glagolskih oblik in besednjakom, prilagojenim vljudnem, ponižnem in častnem govorjenju in naslavljanju v hierarhično urejeni japonski družbi - ''[[keigo]]''. Japonska pisava obsega [[kandži]]je (kitajske pismenke) in dve [[Kana (japonska pisava)|kani]] (silabariji z izvorom v [[kurziv]]u in radikalkah kandžijev), poleg tega pa še latinico in arabske števke.&lt;ref&gt;{{navedi splet|last=Miyagawa|first=Shigeru|title=The Japanese Language|url=http://web.mit.edu/jpnet/articles/JapaneseLanguage.html|publisher=Massachusetts Institute of Technology|accessdate=16.1.2011}}&lt;/ref&gt; Japonske javne in zasebne šole učijo japonski jezik, navadno pa tudi angleški.

Drugi jeziki na otočju so [[rjukjanski jeziki]], [[okinavski jezik]] in [[jezik ljudstva Ainu]], ki mu grozi izumrtje&lt;ref&gt;{{navedi revijo|last=Heinrich|first=Patrick|title=Language Planning and Language Ideology in the Ryūkyū Islands|journal=Language Policy|date=January 2004|volume=3|issue=2|pages=153–179|doi=10.1023/B:LPOL.0000036192.53709.fc}}&lt;/ref&gt;, saj ga govori samo nekaj ostarelih prebivalcev Hokaida.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.un.org/works/culture/japan_story.html |archiveurl=https://web.archive.org/web/20080106062419/http://www.un.org/works/culture/japan_story.html |archivedate=6.1.2008 |title=15 families keep ancient language alive in Japan |publisher=UN |accessdate=27.3.2007}}&lt;/ref&gt; Malo otrok se uči te jezike, a se je v zadnjih letih zavednost glede pomena ohranitve jezikov povečala.

=== Težave ===
S staranjem prebivalstva se pojavljajo socialni problemi, kot sta pomanjkanje delovne sile in večanje socialnih izdatkov za pokojnine in zdravstveno varstvo.&lt;ref&gt;[[Gonzalo Garland]] et al. &quot;Dynamics of Demographic Development and its impact on Personal Saving : case of Japan&quot;, with Albert Ando, Andrea Moro, Juan Pablo Cordoba, in ''Ricerche Economiche'', Vol 49, August 1995&lt;/ref&gt; Do leta 2050 naj bi se prebivalstvo skrčilo na 95 milijonov.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.ifs.du.edu/ifs/frm_GraphicalDisplay.aspx?ListNames='Population,%20History%20and%20Forecast'&amp;HistFor=True&amp;GrpOp=0&amp;Dim1=81&amp;File=0|title=frm_Message|publisher=|accessdate=5.10.2016}}&lt;/ref&gt; Imigracije in iniciative za povečanje rodnosti so ponujene kot rešitve za zajezitev katastrofe.&lt;ref name=&quot;Ogawa&quot;&gt;{{navedi splet|last=Ogawa|first=Naohiro|title=Demographic Trends and their implications for Japan's future|url=http://www.mofa.go.jp/j_info/japan/socsec/ogawa.html|work=Transcript of speech delivered on 7 March 1997|publisher=Ministry of Foreign Affairs|accessdate=14.5.2006}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://jipi.gr.jp/english/message.html |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070929222250/http://jipi.gr.jp/english/message.html |archivedate=29.9.2007 |title=Japan Immigration Policy Institute: Director's message|first= Hidenori|last=Sakanaka|publisher=Japan Immigration Policy Institute |date=5.10.2005 |accessdate=5.1.2007}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice|last=French|first=Howard|title=Insular Japan Needs, but Resists, Immigration|url=https://www.nytimes.com/2003/07/24/international/asia/24JAPA.html?ei=5007&amp;en=53c7315175389e69&amp;ex=1374379200&amp;partner=USERLAND&amp;pagewanted=all&amp;position=|accessdate=21.2.2007|newspaper=The New York Times|date=24.7.2003}}&lt;/ref&gt; Japonska sprejme vsako leto zgolj 9.500 novih državljanov za naturalizacijo&lt;ref&gt;{{navedi splet|script-title=ja:帰化許可申請者数等の推移|url=http://www.moj.go.jp/TOUKEI/t_minj03.html|publisher=Ministry of Justice|accessdate=17.3.2011|language=ja}}&lt;/ref&gt;, leta 2012 je sprejela zgolj 18 prebežnikov.&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=2012 saw record-high 2,545 people apply for refugee status in Japan |url=http://www.japantimes.co.jp/news/2013/03/20/national/2012-saw-record-high-2545-people-apply-for-refugee-status-in-japan/#.UXWOPEpnhIE |newspaper=Japan Times|date=20.3.2013}}&lt;/ref&gt; Trpi tudi zaradi visoke samomorilnosti,&lt;ref name=&quot;NYT&quot;&gt;{{navedi novice|url=https://query.nytimes.com/gst/fullpage.html?res=9F00E1DB173FF936A25754C0A96F958260&amp;sec=health&amp;spon=&amp;scp=29&amp;sq=suicide%20japan&amp;st=cse|title=In Japan, Mired in Recession, Suicides Soar|last=Strom|first=Stephanie|date=15.7.1999|newspaper=The New York Times|accessdate=20.9.2008}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=Times&gt;{{navedi novice|url=http://www.timesonline.co.uk/tol/news/world/asia/article4170649.ece|title=Japan gripped by suicide epidemic|last=Lewis|first=Leo|date=19.6.2008|newspaper=[[The Times (London)|The Times]]|accessdate=20.9.2008}}&lt;/ref&gt; ki je vodilni razlog za smrt med ljudmi pod 30. letom starosti.&lt;ref name=&quot;ozawa-desilva&quot;&gt;{{navedi revijo|last = Ozawa-de Silva|first = Chikako
|title = Too Lonely to Die Alone: Internet Suicide Pacts and Existential Suffering in Japan|journal = Cult Med Psychiatry |volume = 32 |issue = 4 |pages = 516–551 |date=December 2008 |doi = 10.1007/s11013-008-9108-0|pmid = 18800195}}&lt;/ref&gt;

==Izobraževanje ==
[[Slika:Tokyo University Entrance Exam Results 6.JPG|sličica|220x220_pik|Slavje ob naznanitvi rezultatov vpisov na tokijsko univerzo]]
Primarna, sekundarna in univerzitetna delitev šolstva se je uveljavila leta 1872 kot del reform Obnove Mejdži. Osnovna šola (小学校 ''šogakko'') traja 6 let od dopolnjenega 6. leta in je obvezna. Sekundarna izobrazba se deli na obvezno triletno nižjo srednjo šolo (中学校 ''čugakko'') in neobvezno triletno višjo srednjo šolo (高等学校 ''kotogakko'', krajše 高校 ''koko''), ki jo obiskuje 94% vseh učencev z opravljeno nižjo srednjo šolo.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.fpri.org/footnotes/087.200312.ellington.japaneseeducation.html |title=Beyond the Rhetoric: Essential Questions About Japanese Education |first=Lucien |last=Ellington |publisher=Foreign Policy Research Institute |date=1.12.2003 |accessdate=1.4.2007 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070405075716/http://www.fpri.org/footnotes/087.200312.ellington.japaneseeducation.html |archivedate=5.4.2007}}&lt;/ref&gt; Približno 76% dijakov z zaključeno višjo srednjo šolo je nadaljevalo izobraževanje na univerzitetni ravni. Japonski učenci dosegajo najvišje rezultate med vsemi državami OECD pri pismenosti, matematiki in znanostih. Šolnine na višji srednji šoli in univerzi so praviloma visoke.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.oecdbetterlifeindex.org/topics/education/ |title=Education OECD Better Life |publisher=OECD |accessdate=29.5.2016 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20160531152015/http://www.oecdbetterlifeindex.org/topics/education/ |archivedate=31.5.2016 |df=mdy-all }}&lt;/ref&gt; Japonske šole se spopadajo z zelo pogostim zbadanjem in žalitvami med učenci, kar skušajo zajeziti z združitvijo osnovne in nižje srednje šole v en devetletni program.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.japantimes.co.jp/news/2016/06/10/national/compulsory-nine-year-school-system-kicks-off-japan/ |title=Compulsory nine-year school system kicks off in Japan |last=Jiji Press Staff |date=10.6.2016 |publisher=The Japan Times |accessdate=31.8.2016}}&lt;/ref&gt;

Izobraževanje je igralo ključno vlogo pri hitri povojni gospodarski rasti. Do danes, ko je trg dela vse bolj odvisen od pridobljenega znanja, pomeni višja izobrazba in pridobljene kompetence več priložnosti za zaposlitev in tudi višji položaj na delovnem mestu.&lt;ref name=&quot;auto&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.oecd.org/edu/Japan-EAG2014-Country-Note.pdf |title=Japan |publisher=OECD |accessdate=28.10.2016}}&lt;/ref&gt; Najbolj prestižni izobraževalni ustanovi sta Univerza v Tokiu in Univerza v Kjotu&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.globaluniversitiesranking.org/index.php?option=com_content&amp;view=article&amp;id=94&amp;Itemid=131|title=TOP&amp;nbsp;– 100 |publisher=Global Universities Ranking|year=2009|accessdate=22.3.2010}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.topuniversities.com/university-rankings/world-university-rankings/2010 |title=QS World University Rankings 2010 |publisher=QS TopUniversities |year=2010 |accessdate=15.1.2010 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110403044940/http://www.topuniversities.com/university-rankings/world-university-rankings/2010 |archivedate=3.4.2011 |df=mdy-all }}&lt;/ref&gt;, ki sta imeli kar 16 Nobelovih lavreatov.

== Zdravstvo ==
Zdravstveno oskrbo na Japonskem zagotavlja državna in lokalna vlada. Univerzalni zdravstveni sistem zagotavlja enakost dostopa storitev vsem, ki so vanj vključeni; državna komisija določa cene storitev. Nezaposleni se lahko vključijo preko lokalnih programov zavarovanja. Od leta 1973 ponuja vlada vsem ostarelim brezplačno zavarovanje.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.nyu.edu/projects/rodwin/lessons.html |first=Victor|last=Rodwin|title=Health Care in Japan |publisher=New York University |accessdate=10.3.2007}}&lt;/ref&gt; Vsak pacienti si lahko brezplačno izbere zdravnika in zdravstveno ustanovo.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.ipss.go.jp/s-info/e/Jasos/Health.html |title=Health Insurance: General Characteristics |publisher=National Institute of Population and Social Security Research |accessdate=28.3.2007}}&lt;/ref&gt;
== Kultura ==
Japonska kultura se je od svojih začetkov zelo spremenila in razvila. Sodobna kultura je mešanica vplivov iz Azije, Evrope in Severne Amerike. Tradicionalne umetnosti zaobjemajo obrti kot so keramika, tekstil, delo z lakom, kovanje mečev in izdelava lutk, predstave ''[[bunraku]]'', ''[[kabuki]]'', ''[[No gledališče|no]]'', [[Tradicionalni japonski plesi|tradicionalni plesi]] in ''[[rakugo]]'', prakticiranje [[Japonska čajna ceremonija|čajne ceremonije]], [[Japonske borilne veščine|borilnih veščin]], [[Japonska kaligrafija|kaligrafije]], tradicionalnih [[Japonske igre|japonskih iger]], aranžiranje [[Ikebana (aranžiranje cvetja)|ikebane]], zlaganje [[origami]]jev, obiskovanje [[onsen]]ov, ogled [[Gejša|gejšine]] predstave in podobno.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.bunka.go.jp/english/index.html |title=Administration of Cultural Affairs in Japan |publisher=Agency for Cultural Affairs |accessdate=11.5.2011}}&lt;/ref&gt;

=== Arhitektura ===
[[Slika:Kinkaku2.jpg|levo|sličica|275x275_pik|Kinkoku-dži zlati paviljon, Kjoto]]
Japonska arhitektura je mešanica lokalnih in drugih vplivov. Templji v Iseju veljajo za prototip japonske tradicionalne arhitekture. Stavbe so lesene, rahlo dvignjene od tal, krite s ploščicami ali drugimi naravnimi materiali. Drsna vrata ''[[fusuma]]'' so bila postavljena namesto sten, omogočala so prilagajanje prostora za razne priložnosti. Tla so bila sestavljena iz [[tatami]]jev. Ljudje so sedeli na tleh ali na blazinah, mize in stoli so se pojavili šele v 20. stoletju. V 19. stoletju so se v življenjski vsakdan, arhitekturo, oblikovanje in gradnjo začele vključevati zahodnjaške, moderne in post-moderne ideje.

Po prihodu budizma na Japonsko so se ulice in mesta začela graditi po modelu šahovnice, nastanek prve prestolnice Nare je bil pod vplivom arhitekture prestolnice dinastij Tang in Sui v [[Čangan|Čang'anu]]. Templji in svetišča so bili grajeni z naprednimi tehnikami obdelave lesa. Uvedli so standardne merske enote, izboljšali načrtovanje in oblikovanje bivalnih prostorov ter vrtov. Uvedba čajne ceremonije je pomenila enostavnost in skromnost v oblikovanju v nasprotju z bohotnostjo aristokracije.

V sodobni zgodovini se je arhitektura spremenila predvsem zaradi ločitve budizma in šintoizma prvič po 1000 letih.&lt;ref&gt;{{navedi revijo|last=Stone|first=Jacqueline|title=Review of ''Of Heretics and Martyrs in Meiji Japan: Muslim and Its Persecution'' by James Edward Ketelaar|journal=Harvard Journal of Asiatic Studies|volume=53|issue=2|pages=582–598|date=December 1993|url=http://www.thezensite.com/ZenBookReviews/Of-Heretics_and_Martyrs.html#note1|accessdate=13.6.2011}}&lt;/ref&gt; Japonska je doživela hitro prisvajanje zahodnih arhitekturnih idej, najprej z uvažanjem tujih strokovnjakov, kasneje pa so v gradnjo vključevali lastne poglede in slog. Večje zanimanje za japonske ideje v svetu se je pokazalo šele po drugi svetovni vojni, zelo vpliven je bil arhitekt [[Kenzō Tange|Kenzo Tange]] in teoretičnimi arhitekturnimi gibanji, kakršno je [[Metabolizem (arhitektura)|metabolizem]].

=== Umetnost ===
[[Slika:Hokusai (1828) Cuckoo and Azaleas.jpg|sličica|297x297_pik|Hokusaj: Kukavica in azaleje (1828), ukijo-e tisk]]
Najstarejša umetniška dela so bila predvsem kiparska, izdelana iz lesa, in slikarska, nastala pred več kot 2.000 leti. Gre za sintezo med domorodno [[Japonska estetika|japonsko estetiko]] in vključevanjem uvoženih idej, seveda pa so ideje tekle tudi v drugo smer.&lt;ref name=autogenerated3&gt;{{navedi knjigo|last=Arrowsmith|first=Rupert Richard|title=Modernism and the Museum: Asian, African, and Pacific Art and the London Avant-Garde|year=2010|publisher=Oxford University Press|isbn=978-0-19-959369-9}}&lt;/ref&gt; V 19. stoletju se je v Evropi uveljavil [[japonizem]], ki je močno vplival na razvoj sodobne zahodne umetnosti, predvsem [[postimpresionizem|postimpresionizma]]. Izhajal je iz tiskovin [[ukijo-e]]; slog sta gojila npr. [[Hokusaj]] in [[Hirošige]].

Japonski strip [[manga]] (漫画 improvizirana slika) se je razvil v 20. stoletju in postal popularen po vsem svetu.&lt;ref&gt;{{navedi revijo|author=Kinko Ito|title=A History of Manga in the Context of Japanese Culture and Society|journal=Journal of Popular Culture|volume=38|issue=3|pages=456–475|date=February 2005|doi=10.1111/j.0022-3840.2005.00123.x}}&lt;/ref&gt; Japonski animirani filmi ([[anime]]) so nastali pod vplivom mang. Prepoznamo ju po značilnem slogu.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://news.naver.com/main/read.nhn?mode=LSD&amp;mid=sec&amp;sid1=103&amp;oid=020&amp;aid=0000322552 |title=If you want to know Japan, See Animation |accessdate= |date=5. november 2005 ||language=ko|format= |work= }}&lt;/ref&gt;

Japonska glasba je raznolika in spaja različne sloge. Citram podoben [[koto]] je prišel s Kitajske v 9. stoletju in velja za japonski nacionalni inštrument. V 14. stoletju so igranju na koto pripojili recitacije, nastale so no-drame. [[Japonska ljudska glasba|Ljudska glasba]] s kitaro [[šamisen]] se je razvila v 16. stoletju.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Malm|first=William P.|title=Traditional Japanese music and musical instruments|year=2000|publisher=Kodansha International|isbn=978-4-7700-2395-7|pages=31–45|edition=New}}&lt;/ref&gt; Klasična glasba je prišla iz Zahoda v 19. stoletju in postala pomemben del japonske kulture.&lt;ref&gt;Glej na primer [[Olivier Messiaen]], ''Sept haïkaï'' (1962), (''Olivier Messiaen: a research and information guide'', Routledge, 2008, By Vincent Perez Benitez, p. 67) in (''Messiaen the Theologian'', Ashgate Publishing, Ltd., 2010, pp.&amp;nbsp;243–265, By Andrew Shenton)&lt;/ref&gt; Popularna glasba je doživela razcvet v povojni Japonski s pojavom [[J-pop]]a, japonske popularne glasbe.&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://www.theguardian.com/music/2005/aug/21/popandrock3 |title= J-Pop History |work=The Observer |accessdate=1.4.2007 |first=Chris |last=Campion |date=22.8.2005 |location=London}}&lt;/ref&gt; [[Karaoke]] so zelo priljubljena kulturna aktivnost, v sodobnem času celo bolj kot tradicionalno aranžiranje cvetja ali ceremonije s čajem.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|title=The worlds of Japanese popular culture: gender, shifting boundaries and global cultures|year=1998|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-63729-9|page=76|edition=Repr.|editor=Martinez, D.P.}}&lt;/ref&gt;

Med najstarejša literarna dela sodita kroniki ''[[Kodžiki]]'' in ''[[Nihon Šoki]]'' ter antologija poezije ''[[Man'jošu]]'' iz 8. stoletja, napisana s kitajskimi pismenkami.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |title=Seeds in the Heart: Japanese Literature from Earliest Times to the Late Sixteenth Century |author=Keene, Donald |publisher=Columbia University Press |year=2000 |isbn=978-0-231-11441-7}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.meijigakuin.ac.jp/~ascj/2000/200015.htm |title= Asian Studies Conference, Japan (2000) |publisher=Meiji Gakuin University |accessdate=1.4.2007}}&lt;/ref&gt; V zgodnjem obdobju Hej'an sta se razvili silibariji kana. [[Zgodba o sekalcu bambusa]] je najstarejša japonska pripoved. Opis dvornega življenja iz obdobja Hej'an najdemo v [[Zgodbe izpod blazine|Zgodbah izpod blazine]] [[Sej Šonagon|Seja Šonagona]] in [[Princ in dvorne gospe|Princu in dvornih gospeh]] [[Murasaki Šikibu]], najstarejšem romanu na svetu.&lt;ref name=&quot;ispmsu&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://isp.msu.edu/AsianStudies/wbwoa/eastasia/Japan/literature.html |archiveurl=https://web.archive.org/web/20051203034125/http://www.isp.msu.edu/asianstudies/wbwoa/eastasia/Japan/literature.html |archivedate=3.12.2005 |title= Windows on Asia—Literature : Antiquity to Middle Ages: Recent Past |publisher=Michigan State University |accessdate=28.12.2007}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Totman|first=Conrad|title=A History of Japan |edition=2 |year=2005|publisher=Blackwell|isbn=1-4051-2359-1|pages=126–127}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|title=The Tale of Genji|editor=Royall, Tyler|publisher=[[Penguin Classics]]|year=2003|isbn=0-14-243714-X|pages=i–ii, xii}}&lt;/ref&gt; V obdobju Edo so meščani prehiteli samurajsko aristokracijo po pisanju in branju literature, popularna so bila dela [[Saikaku|Saikaka]] in [[Matsuo Bashō|Bašoja]], ki je ponovno oživil tradicijo pisanja haikujev, znan je tudi po poetičnem potopisu ''[[Oku no Hosomiči]]''.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |title=World Within Walls: Japanese Literature of the Pre-Modern Era, 1600–1867 |author=Keene, Donald |publisher=Columbia University Press |year=1999 |isbn=978-0-231-11467-7}}&lt;/ref&gt; V obdobju Mejdži je tradicionalno umetnost zamenjal zahodnjaški stil pisanja. [[Nacume Soseki]] in [[Mori Ogai]] sta bila prva sodobna romanopisca, danes so znani tudi [[Rjunosuke Akutagava]], [[Džun'ičiro Tanizaki]], [[Jukio Mišima]] ter [[Haruki Murakami]]. Japonska ima dva dobitnika Nobelove nagrade za književnost: [[Jasunari Kavabata|Jasunarija Kavabata]] (1968) in [[Kenzaburo Oe|Kenzabura Oeja]] (1994).

=== Filozofija ===
Japonska filozofija je mešanica kitajskih, zahodnjaških in domačih elementov. Arheološki dokazi pričajo o obstoju [[Animizem|animističnega verovanjai]] in čaščenja ''[[kami]]jev'', svetih bitjih v šintoizmu, ki bivajo na zemlji.&lt;ref&gt;http://www.univie.ac.at/rel_jap/k/images/0/03/Kuroda_1981.pdf&lt;/ref&gt; [[Konfucionizem|Konfucijeva misel]] je prišla na Japonsko skupaj z budizmom v 5. stoletju.&lt;ref name=&quot;ReferenceA&quot;&gt;plato.stanford.edu/entries/japanese-confucian/&lt;/ref&gt; Konfucionistični ideali so se usidrali v japonsko videnje družbe in samega sebe, organizaciji vlade in sodstva.&lt;ref name=&quot;ReferenceA&quot;/&gt; Budizem je globoko vplival na japonsko [[Psihologija|psihologijo]], [[Metafizika|metafiziko]] in [[Estetika|estetiko]].&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|url=http://plato.stanford.edu/archives/win2011/entries/japanese-aesthetics/|title=The Stanford Encyclopedia of Philosophy|first=Graham|last=Parkes|editor-first=Edward N.|editor-last=Zalta|date=1.1.2011|publisher=|via=Stanford Encyclopedia of Philosophy}}&lt;/ref&gt; Ideje zvestobe in časti izhajajo iz 16. stoletja. Zahodna filozofija je na Japonsko vstopila šele v 19. stoletju. Pomembna je [[Kjotska šola]] filozofije, ki predvsem v domeni filozofije religije in [[fenomenologija|fenomenologije]] združuje in primerja vplive budistične filozofije z evropsko filozofsko in duhovno mislijo.

=== Kulinarika ===
Osnova japonske prehrane je [[japonski riž]] ali rezanci v juhi z dodatnimi jedmi iz rib, zelenjave in [[tofu]]ja za dodajanje okusa po principu ''ičidžu-sansai'' (ena juha, tri stranske jedi). Rdeče meso je prišlo v japonsko kuhinjo šele v pred okoli 100 leti. Velik poudarek je na sezonskih sestavinah,&lt;ref&gt;[http://www.tjf.or.jp/eng/content/japaneseculture/pdf/ge09shun.pdf &quot;A Day in the Life: Seasonal Foods&quot;], 'The Japan Forum Newsletter'', 14.9.1999.&lt;/ref&gt; kvaliteti živil in prezentaciji. Japonske restavracije imajo več zvezdic v [[Michelinov vodič|Michelinovem vodiču]] na enoto prebivalstva kot katerakoli druga država.&lt;ref name=michelin20101124&gt;{{navedi splet|script-title=ja:「ミシュランガイド東京・横浜・鎌倉2011」を発行　三つ星が14軒、 二つ星が54軒、一つ星が198軒に|url=http://web-cache.stream.ne.jp/www09/michelin/guide/tokyo/|publisher=Michelin Japan|accessdate=7.2.2011|date=24.11.2010|language=ja}}&lt;/ref&gt;

Tradicionalne sladice imenujemo ''[[vagaši]]'', izdelane so iz paste iz [[Azuki|rdečih fižolčkov]] in ''[[moči]]ja''. Popularna je aroma zelenega čaja, nastrgan sladoled ''[[kakigori]]'', riževo vino [[sake]] in pivo.

=== Prazniki in festivali ===
Državni prazniki na Japonskem so novo leto 1. januarja, ''Sejdžin no hi'' (praznik odraščanja) na drugi ponedeljek v januarju, dan ustanovitve Japonske 11. januarja, spomladansko enakonočje 21. marca, rojstni dan cesarja ''Šova'' 29. aprila, dan ustave 3. maja, zeleni dan 4. maja, dan otrok 5. maja, dan morja na tretji ponedeljek v juliju, dan gora 11. avgusta, dan spoštovanja ostarelih na tretji ponedeljek v septembru, jesensko enakonočje 23. ali 24. septembra, dan športa na drugi ponedeljek v oktobru, dan kulture 3. novembra, dan dela 23. novembra in cesarjev rojstni dan 23. decembra.

Japonska praznuje tudi mnogo festivalov ''[[Japonski festivali|macuri]]'' (祭) z dogodki po celi državi ali pa samo na določenem območju. Najpomembnejši državni festivali so ''[[Sejdžin no hi]]'' (dan odraščanja) na drugi ponedeljek v januarju, ''[[Hinamacuri]]'' (festival deklet/lutk) 3. marca, ''[[Hanami]]'' (opazovanje cvetov češnje) od konca marca do zgodnjega maja, ''[[Tanabata]]'' (festival zvezd), ''[[Šči-go-san]]'' (dobesedno 7-5-3, festival za otroke starosti 7, 5 in 3) na 15. november, ''[[Omisoka]]'' (staro leto) na 31. decembra, večdnevna festivala ''[[Secubun]]'' (praznuje se ob vsaki zamenjavi letnega časa) in ''[[En'niči]]'' (festival Buda in ''kamijev''). Pomemben tridnevni budistični festival je ''[[Bon|Obon]]'' (počastitev duš umrlih prednikov). Na šolah se praznujejo tudi razni kulturni festivali, kjer učenci, dijaki in študenti pokažejo svoje delo staršem, sorodnikom ali javnosti v srednjih šolah in na univerzah.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.officeholidays.com/countries/japan/|title=Public Holidays in Japan in 2016 – Office Holidays|publisher=}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Nakamura, Akemi, &quot;[http://www.japantimes.co.jp/cgi-bin/nn20080408i1.html National holidays trace roots to China, ancients, harvests] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090713203247/http://search.japantimes.co.jp/cgi-bin/nn20080408i1.html |date=13.7.2009 }}&quot;, ''[[Japan Times]]'', 8.4.2008.&lt;/ref&gt;

Pomembni elementi festivalskega praznovanja so poleg osrednjega dogajanja tudi stojnice s hrano, zabava, karnevalske igre in povorke, ki jih sponzorirajo templji in svetišča ali pa so povsem sekularni. Pogosti motivi so zapleteno dekorirani splavi, procesije, ki jih organizira vsaka soseska, nameščanje ''kamijev'' v ritualna nosila [[Mikoši|''mikošije''.]]&lt;ref name=&quot;jnto.go.jp&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://www.jnto.go.jp/eng/spot/festival/saidaijieyohadaka.html|title=Saidai-ji Eyo Hadaka Matsuri – Japan National Tourism Organization|publisher=}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;jnto.go.jp&quot;/&gt;[[Slika:Sumo ceremony.jpg|sličica|242x242_pik|Sumo borci okoli sodnika med ceremonijo vstopa v ring]]
=== Šport ===
Tradicionalni japonski športi so [[sumo borbe]],&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.pbs.org/independentlens/sumoeastandwest/sumo.html |title=Sumo: East and West |publisher=[[PBS]] |accessdate=10.3.2007}}&lt;/ref&gt; japonske borilne veščine [[judo]], [[karate]] in [[kendo]]. Po Obnovitvi Mejdži so postali popularni tudi zahodnjaški športi.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.uk.emb-japan.go.jp/en/facts/culture_dailylife.html#sports |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070317192109/http://www.uk.emb-japan.go.jp/en/facts/culture_dailylife.html |archivedate=17.3.2007 |title=Culture and Daily Life |publisher=Embassy of Japan in the UK |accessdate=27.3.2007 |url-status=dead |df= }}&lt;/ref&gt; Japonska je že trikrat gostila olimpijske igre, [[Poletne olimpijske igre 1964|poletne olimpijske igreleta 1964 v Tokiu]], [[Zimske olimpijske igre 1972|zimske olimpijske igre leta 1972 v Saporu]] in [[Zimske olimpijske igre 1998|leta 1998 v Naganu]]. [[Poletne olimpijske igre 2020|Leta 2020]] (dejansko 2021) je Tokio ponovno gostil poletne olimpijske igre.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Olympic History in Japan|url=http://www.joc.or.jp/english/historyjapan/history_japan_bid.html|publisher=Japanese Olympic Committee|accessdate=7.1.2011}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.olympic.org/news/ioc-selects-tokyo-as-host-of-2020-summer-olympic-games/208784|title=IOC selects Tokyo as host of 2020 Summer Olympic Games|date=21.7.2016|publisher=|accessdate=5.10.2016}}&lt;/ref&gt;

[[Bejzbol]] je najbolj priljubljen šport, sledijo mu nogomet, golf in avtomobilske dirke.

=== Mediji ===
Najbolj priljubljena medija sta televizija in časopis, a tudi radio in revije. Šele v zadnjem desetletju je postala televizija glavni vir informacij in zabave.&lt;ref name=&quot;pressnet.or.jp&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.pressnet.or.jp/data/0202.htm |title=Archived copy |accessdate=3.11.2016 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20020418125404/http://www.pressnet.or.jp/data/0202.htm |archivedate=18.4.2002 |df=mdy-all }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[https://www.nhk.or.jp/bunken/english/reports/pdf/report_16042101.pdf Television Viewing and Media Use Today: From &quot;The Japanese and Television 2015&quot; Survey] NHK Broadcasting Culture Research Institute, Public Opinion Research Division. April 2016.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.pressnet.or.jp/data/0101.htm |title=Archived copy |accessdate=3.11.2016 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20020418105725/http://www.pressnet.or.jp/data/0101.htm |archivedate=18.4.2002 |df=mdy-all }}&lt;/ref&gt; Glavne televiziske mreže so: [[NHK]], [[Nippon Television]] (NTV), [[Tokyo Broadcasting System]] (TBS), [[Fuji Network System]] (FNS), [[TV Asahi]] (EX) in [[TV Tokyo Network]] (TXN). Novice, varieteji in serije/drame so najbolj priljubljene med gledalci.&lt;ref name=&quot;nhk.or.jp&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.nhk.or.jp/bunken/BCRI-fr/h13-f1.html |title=Archived copy |accessdate=3.11.2016 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20041205020625/http://www.nhk.or.jp/bunken/bcri-fr/h13-f1.html |archivedate=5.12.2004 |df=mdy-all }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;nhk.or.jp&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;japanesestudies.org.uk&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.japanesestudies.org.uk/discussionpapers/Gatzen.html|title=Media and Communication in Japan: Current Issues and Future Research|first=Barbara Gatzen, Australian National University,|last=Australia|date=17.4.2001|publisher=}}&lt;/ref&gt;

== Poimenovanja ==
Ime ''Nippon'' ali ''Nihon'' (日本) pomeni »izvor Sonca« in se nanaša na lego japonske ob vzhodni obali azijske celine, kjer pismenka ''niči'' 日 predstavlja dan ali sonce, ''hon'' 本 pa bazo ali izvor.&lt;ref name=&quot;sljfaq.org&quot;/&gt; Iz sklopa se je na Zahodu uveljavil izrek &quot;dežela vzhajajočega Sonca&quot;.&lt;ref name=&quot;ReferenceB&quot;/&gt; Najstarejša omemba imena izhaja iz zgodovinskih zapisov kitajske [[Dinastija Tang|dinastije Tang]], imenovanih Stara knjiga dinastije Tang. Nastalo pa je med japonskimi diplomatskimi odpravami na Kitajsko v 7. in 8. stoletju, ko so Japonci zahtevali to poimenovanje za svojo deželo. Morda izvira iz starejšega pisma [[Princ Šotoku|princa Šotokuja]] vladarju [[Dinastija Sui|dinastije Sui]] iz leta 607, v katerem se poimenuje za &quot;cesarja dežele, kjer sonce vzhaja (日出處天子)&quot;. V pismu je bilo zapisano: &quot;Jaz, cesar v deželi, kjer sonce vzhaja, pošiljam pismo cesarju dežele, kjer sonce zahaja.&quot;

Pred prevzetjem tega imena sta bili v uporabi imeni ''[[Ljudstvo Jamato|Jamato]]'' (大和 &quot;Veliki Va&quot;) in ''[[Va (Japonska)|Vakoku]]'' (倭国). Termin ''va'' (和) je homofon drugega izraza ''vo'' (倭, japonska izgovorjava ''va''), ki je bil na Kitajskem v uporabi za imenovanje Japonske vsaj od 3. stoletja. Druga oblika ''Vej'' (委) je bila v uporabi za zgodnjo japonsko državo [[Nakoku]] v času [[Dinastija Han|dinastije Han]],&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=121 AD: Wakoku, The Land Of The Submissive Dwarf People?|url=https://www.tofugu.com/japan/country-names-for-japan/|accessdate=29.1.2017}}&lt;/ref&gt; a Japonci niso marali konotacij ''Va'' (倭), ki so ga na Kitajskem povezovali s konceptom palčka ali »pigmejca«, zato so ga želeli zamenjati z ''Va'' (和), ki pomeni »harmonijo, povezanost«.&lt;ref name=&quot;fuzita&quot;&gt;{{navedi splet|title=Why Japan is Japan? How Japan became Japan? |url= http://www.fuzita.org/jpculture/howmanyi/howjapan.html|accessdate=29.1.2017}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Wa: The Spirit of Harmony and Japanese Design Today &amp;#124; Concept, Works, and Catalogue|url=https://www.jpf.go.jp/e/project/culture/exhibit/oversea/wa/works.html|accessdate=29.1.2017}}&lt;/ref&gt;

V evropske jezike je ime verjetno prišlo preko zgodovinske kitajske izgovorjave 日本 ''Cipangu'' (kot jo je zapisal [[Marko Polo]]) iz stare mandarinščine ali dialekta Wu; še danes pa se pismenki v šanghajskem dialektu bereta kot ''Zeppen''.&lt;ref name=&quot;#2&quot;&gt;{{navedi knjigo|last=Boxer|first=Charles Ralph|title=The Christian century in Japan 1549–1650|year=1951|publisher=University of California Press|isbn=1-85754-035-2|url=https://books.google.com/books?id=2R4DA2lip9gC&amp;pg=PA14|pages=1–14}}&lt;/ref&gt; Prvi zapis v angleščini sega v leto 1577, kjer gre za prevod pisma iz leta 1565 portugalskega jezuita kot ''Giapan''.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Mancall|first=Peter C.|title=Travel narratives from the age of discovery: an anthology|year=2006|publisher=Oxford University Press|pages=156–157|chapter=Of the Ilande of Giapan, 1565}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |url=https://books.google.com/books?id=giZnAgAAQBAJ&amp;pg=PA79&amp;lpg=PA79 |title=London: The Selden Map and the Making of a Global City, 1549–1689|first= Robert K. |last=Batchelor |pages= 76, 79 |publisher=University of Chicago Press |isbn=978-0226080796 |date=6.1.2014}} In Richard Wille's 1577 book &quot;The History of Travalye in the West and East Indies&quot;&lt;/ref&gt; Izhaja iz stare malajščine (''Džapun'' ali ''Džapang''), ki si jo je verjetno izposodila iz dialekta katere obmorske narečne skupine na Kitajskem (dialekt Ningpo ali fukineščina&lt;ref name=&quot;#2&quot;/&gt;), s katero so bili portugalski trgovci v 16. stoletju pogosto v stiku.&lt;ref name=&quot;ahd&quot;&gt;{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=cZ88p_bSt1EC&amp;pg=PA146 |title=Word Histories and Mysteries: From Abracadabra to Zeus|editor= Editors of the American Heritage Dictionaries|publisher=Houghton Mifflin Harcourt |date=13.10.2004|isbn=9780547350271 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author=Boxer, C.R. |title=The Christian Century In Japan 1549–1650 |publisher=University of California Press |year=1951 |pages=11, 28–36, 49–51 |isbn=1-85754-035-2}}&lt;/ref&gt; Portugalski trgovci so jo tudi prvi ponesli v Evropo.

Od Obnove Mejdži do konca druge svetovne vojne je bilo celotno ime za Japonsko ''Daj Nippon Tejkoku'' (大日本帝國 »Cesarstvo velike Japonske«).&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last1=Frédéric|first1=Louis|year=2002|title=Japan Encyclopedia|publisher=The Belknap Press of Harvard University Press|isbn=0674007700|page=143|url=https://books.google.com/?id=p2QnPijAEmEC&amp;pg=PA143&amp;lpg=PA143&amp;dq=dai+nippon+teikoku#v=onepage&amp;q=dai%20nippon%20teikoku&amp;f=false|accessdate=29.1.2017|language=en}}&lt;/ref&gt; Današnje ime ''Nihon-koku'' ali ''Nippon-koku'' (日本国) je formalni sodobni ekvivalent s pomenom »japonska država«.

== Sklici ==
{{opombe|2}}
== Nadaljnje branje ==
* Marinac, Bogdana ''Čez morje na nepoznani Daljni vzhod'', Pomorski muzej Piran,  Piran, 2017 {{COBISS|ID=2928898567}}
* Lazar, Tomaž ''Japonsko orožje in bojevniška kultura na Slovenskem'', Ljubljana, Narodni muzej Slovenije, 2017, {{COBISS|ID=289999872}}

== Zunanje povezave ==
{{Zbirka|Japan|Japonska}}
{{wikipotovanje|Japan|Japonska}}
{{wikislovar}}
* [http://www.japan-guide.com/ Vodič po Japonski]
* [http://www.jnto.go.jp/ Spletna stran državne turistične organizacije]

{{East_Asia}}
{{OECD}}
{{APEC}}
{{normativna kontrola}}

{{zvezdica}}

[[Kategorija:Japonska| ]]
[[Kategorija:Ustavne monarhije]]
[[Kategorija:Vzhodnoazijske države]]
[[Kategorija:Otoške države]]
[[Kategorija:Azijsko-pacifiško gospodarsko sodelovanje]]
[[Kategorija:Države, po katerih so poimenovali asteroid]]</text>
      <sha1>p26nwf952agg1opswyk5j8pc76bpn3p</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5726659</id>
      <parentid>5726657</parentid>
      <timestamp>2022-08-02T12:45:49Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ljuba brank</username>
        <id>92351</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="115501" xml:space="preserve">{{Infopolje Država
|native_name = &lt;big&gt;日本国&lt;/big&gt;&lt;br /&gt;''Nippon-koku'' ali ''Nihon-koku''
|conventional_long_name = Japonska
|common_name = Japonska
|common_name2 = Japonske
|image_flag = Flag of Japan.svg
|image_coat = Imperial Seal of Japan.svg
|symbol_type = Cesarski pečat
|image_map = Japan-location-cia.png
|national_anthem = ''[[Kimi ga Yo]]''{{presledki|2}}(君が代)&lt;small&gt;&lt;br /&gt;''Cesarska vladavina''&lt;/small&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Explore Japan National Flag and National Anthem|url=http://web-japan.org/kidsweb/explore/national/index.html|accessdate=29.1.2017}}&lt;/ref&gt;
|official_languages = [[japonščina]]&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.ethnologue.com/country/JP/languages|title=Japan Languages|accessdate=29.1.2017|language=en}}&lt;/ref&gt;
|capital = [[Tokio]]
|latd=35 |latm=41 |latNS=N |longd=139 |longm=46 |longEW=E
|largest_settlement_type = največje mesto
|largest_city = [[Tokio]]
|government_type = [[Ustavna monarhija]]
|leader_title1 = [[Japonski cesar|cesar]]
|leader_title2 = [[predsednik vlade Japonske|predsednik vlade]]
|leader_name1 = [[Naruhito]] (徳仁)
|leader_name2 = [[Fumio Kišida]] (岸田 文雄) [[Liberalna demokratična stranka (Japonska)|(LDS)]]
|area_rank = 61.
|area_magnitude = 1 E11
|area_km2 = 377.972
|percent_water = 0,8 %
|population_census = 126.226.568&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.e-stat.go.jp/en/stat-search/files?page=1&amp;layout=datalist&amp;toukei=00200521&amp;tstat=000001136464&amp;cycle=0&amp;year=20200&amp;month=24101210&amp;tclass1=000001136465&amp;tclass2=000001154388&amp;tclass3val=0|title=2020 Population Census Preliminary Tabulation|accessdate=June 26, 2021|publisher=[[Statistics Bureau (Japan)|Statistics Bureau of Japan]]}}&lt;/ref&gt;
|population_census_year = 2020
| population_estimate    = 125.502.000&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.stat.go.jp/english/data/jinsui/2021np/index.html|title=Current Population Estimates as of October 1, 2021|accessdate=April 17, 2022|publisher=[[Statistics Bureau (Japan)|Statistics Bureau of Japan]]}}&lt;/ref&gt;
| population_estimate_year = 2021
| population_estimate_rank = 11.
| population_density_km2 = 332
| population_density_rank = 24.
|GDP_PPP_year = 2022
|GDP_PPP = $6,110 bilijona&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;&lt;ref name=&quot;IMFWEOJP&quot;&gt;{{cite web|url=https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2022/April/weo-report?c=158,&amp;s=NGDP_RPCH,NGDPD,PPPGDP,NGDPDPC,PPPPC,&amp;sy=2020&amp;ey=2027&amp;ssm=0&amp;scsm=1&amp;scc=0&amp;ssd=1&amp;ssc=0&amp;sic=0&amp;sort=country&amp;ds=.&amp;br=1|title=World Economic Outlook database: April 2022|publisher=[[International Monetary Fund]]|date=April 2022}}&lt;/ref&gt;
|GDP_PPP_rank = 4.
|GDP_PPP_per_capita = $48.814
|GDP_PPP_per_capita_rank = 35.
| GDP_nominal            = porast $4,912 bilion&lt;ref name=&quot;IMFWEOJP&quot; /&gt;
| GDP_nominal_year       = 2022
| GDP_nominal_rank       = 3.
| GDP_nominal_per_capita = $39.243 &lt;ref name=&quot;IMFWEOJP&quot; /&gt;
| GDP_nominal_per_capita_rank = 26.
|demonym = Japonec, Japonka
|sovereignty_type = [[Zgodovina Japonske|Ustanovitev]]
|established_event1 = [[Dan ustanovitve naroda]]
|established_event2 = [[Ustava Meiji]]
|established_event3 = [[Japonska ustava|Trenutno veljavna ustava]]
|established_event4 = [[Sanfranciška pogodba]]
|established_date1 = [[11. februar]], 660 pr.&amp;nbsp;n.&amp;nbsp;št.&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;
|established_date2 = [[29. november]] [[1890]]
|established_date3 = [[3. maj]] [[1947]]
|established_date4 = &lt;br /&gt;[[28. april]] [[1952]]
| Gini_year   = 2018
| Gini_change = zmanjšanje&lt;!-- Increase/decrease/steady. --&gt;
| Gini_ref   = &lt;ref&gt;{{cite encyclopedia|url=https://data.oecd.org/inequality/income-inequality.htm|title=Inequality - Income inequality - OECD Data|publisher=[[Organisation for Economic Co-operation and Development|OECD]]|accessdate=July 25, 2021}}&lt;/ref&gt;
| Gini_rank  = 78.
&lt;!-- HDI --&gt;| HDI = 0.919&lt;!-- Number only, between 0 and 1. --&gt;
| HDI_year  = 2019&lt;!-- Please use the year to which the data refers, not the publication year. --&gt;
| HDI_change = increase&lt;!-- Increase/decrease/steady. --&gt;
| HDI_ref = &lt;ref name=&quot;UNHDR&quot;&gt;{{cite web|url=http://hdr.undp.org/sites/default/files/hdr2020.pdf|title=Human Development Report 2020|language=en|publisher=[[United Nations Development Programme]]|date=December 15, 2020}}&lt;/ref&gt;
| HDI_rank  = 19th
|currency = [[japonski jen|jen]] (¥)
|currency_code = JPY
|country_code = JPN
|time_zone = [[japonski standardni čas|JST]]
|utc_offset = +9
|time_zone_DST = nobena
|utc_offset_DST =
|cctld = [[.jp]]
|calling_code = 81
|ISO_3166-1_alpha2 = JP
|ISO_3166-1_alpha3 = JPN
|ISO_3166-1_numeric = 392
|sport_code = JPN
|vehicle_code = J
|footnote1 = Največji del konglomerata je [[Jokohama]].
|footnote2 = {{navedi splet |url=http://www.imf.org/external/pubs/ft/weo/2017/01/weodata/weorept.aspx?sy=2014&amp;ey=2022&amp;scsm=1&amp;ssd=1&amp;sort=country&amp;ds=.&amp;br=1&amp;c=158&amp;s=NGDPD%2CNGDPDPC%2CPPPGDP%2CPPPPC%2CPPPEX&amp;grp=0&amp;a=&amp;pr.x=87&amp;pr.y=5 |title=&quot;World Economic Outlook Database, April 2017 – Report for Selected Countries and Subjects&quot; |publisher=[[IMF]] |date=2017-04 | accessdate=2017-12-12 | language=en}}
|footnote3 = Po legendi je Japonsko na ta dan ustanovil [[cesar Jimmu]], prvi japonski cesar; večina meni, da je datum le simboličen.
|religion = Šintoizem 56 %,
budizem 35 %,
kristjani 2 %,
ostalo 7 %}}

'''Japonska''' ([[Japonščina|japonsko]] 日本 ''Nippon'' ali ''Nihon'', formalno 日本国 '''''Nippon-koku''''' ali '''''Nihon-koku''''' »Japonska država«) je otoška država na [[Daljni vzhod|Daljnem vzhodu]]. Leži v [[Tihi ocean|Tihem oceanu]], vzhodno od Azijske celine. Na zahodu jo obliva [[Japonsko morje]], razprostira se od [[Ohotsko morje|Ohotskega morja]] na severu do [[Vzhodnokitajsko morje|Vzhodnokitajskega morja]] in [[Ljudska republika Kitajska|Kitajske]] na jugozahodu. Na zahodu jo [[Korejska ožina]] loči od [[Korejski polotok|Korejskega polotoka]]. Japonsko ime za državo pomeni »izvor sonca«,&lt;ref name=&quot;sljfaq.org&quot;&gt;{{navedi splet|title=Where does the name Japan come from?|url=http://www.sljfaq.org/afaq/japan.html|accessdate=29.1.2017}}&lt;/ref&gt; od koder izhaja sinonim »dežela vzhajajočega sonca«.&lt;ref name=&quot;ReferenceB&quot;&gt;{{navedi knjigo|title=The emergence of Japanese kingship|first=Joan R. |last=Piggott|year=1997|publisher=Stanford University Press|isbn=0-8047-2832-1|pages=143–144}}&lt;/ref&gt;

Japonsko otočje sestavlja okoli 7000 otokov, od katerih predstavljajo štirje največji, [[Kjušu]], [[Šikoku]], [[Honšu]] in [[Hokaido]], 97% kopnega. Država je razdeljena na 47 prefektur in 8 regij.

Arheološke najdbe na otočju segajo v mlajši paleolitik (35.000 pr. n. št.). Prve pisne omembe v kitajskih zgodovinskih spisih segajo v 1. stoletje – stik s Kitajsko je pomembno vplival na japonsko zgodovino. V 16. stoletju je sledilo obdobje [[Sakoku|izolacijske politike]], ki so jo šele leta 1853 prekinile Združene države Amerike z vojaškim pritiskom. Pomembne vojaške zmage in vse močnejši militaristični ustroj v času [[Prva kitajsko-japonska vojna|Prve kitajsko-japonske vojne]], [[Rusko-japonska vojna|Rusko-japonske vojne]] in v [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] so privedle do ozemeljskih pridobitev in želje po nadaljnjem širjenju po vzhodni in jugovzhodni Aziji. [[Druga kitajsko-japonska vojna]] in dogodki [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] kot izpolnitvi imperialističnih teženj so se končali z japonsko predajo 15. avgusta 1945, ki je sledila [[Jedrsko bombardiranje Hirošime in Nagasakija|bombardiranju Hirošime in Nagasakija]] z jedrskima bombama. Leta 1947 je bila sprejeta nova ustava, po kateri je Japonska postala ustavna monarhija s cesarjem in dvodomnim parlamentom.

Japonska je članica Združenih narodov, OECD, [[G7]], [[G8]] in [[G20]] ter številnih drugih organizacij. Slovi po tehnološki razvitosti in visoko izobraženi delovni sili z enim najvišjih odstotkov terciarno izobraženih odraslih.&lt;ref name=&quot;OECD&quot;&gt;{{navedi splet|title=OECD.Stat Education and Training &gt; Education at a Glance &gt; Educational attainment and labor-force status &gt; Educational attainment of 25–64 year-olds|publisher=OECD|url=http://stats.oecd.org}}&lt;/ref&gt; Njeno gospodarstvo je tretje največje na svetu nominalno, četrti največji izvoznik in uvoznik. Kljub temu, da se je odrekla pravici do napovedi vojne, vzdržuje sodobno vojsko z osmim največjim proračunom&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.sipri.org/research/armaments/milex/resultoutput/15majorspenders|title=SIPRI Yearbook 2012–15 countries with the highest military expenditure in 2011|publisher=Sipri.org|accessdate=27.4.2013|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20100328104327/http://www.sipri.org/research/armaments/milex/resultoutput/15majorspenders|archivedate=28.3.2010|df=mdy-all}}&lt;/ref&gt; za samoobrambo in mirovne misije. Prebivalstvo Japonske dosega eno najvišjih pričakovanih življenjskih dob in visok [[indeks človekovega razvoja]]. Znana je po zgodovinski in sodobni kinematografiji, bogati kulinariki in mnogim prispevkom k razvoju človeštva v znanosti in tehnologiji.

== Zgodovina ==
{{glavni|Zgodovina Japonske}}

=== Prazgodovina in antika ===
{{Zgodovina Japonske}}
[[Slika:Emperor Jimmu.jpg|levo|sličica|338x338_pik|[[Cesar Džinmu]], prvi japonski cesar&lt;ref name=&quot;kelly&quot;&gt;Kelly, Charles F. [http://www.t-net.ne.jp/~keally/kofun.html &quot;Kofun Culture&quot;,] [http://www.t-net.ne.jp/~keally/index.htm Japanese Archaeology.] 27.4.2009.&lt;/ref&gt;]]
Ostanki [[Japonski paleolitik|paleolitske kulture na Japonskih]] tleh segajo 35.000 let v preteklost. Od takrat naj bilo Japonsko otočje poseljeno neprekinjeno. Obdobju mezolitske in neolitske kulture z začetki okoli 14.000 let pr. n. št. pravimo tudi [[Obdobje Džomon|Džomonska kultura]]. Ljudje so se ukvarjali predvsem z lovom, nabiranjem in primitivno obliko kmetijstva, živeli pa v enostavnih zemljankah.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.pitt.edu/~annj/courses/notes/jomon_genes.html|title=Jomon Genes|last=Travis|first=John|publisher=University of Pittsburgh|accessdate=15.1.2011}}&lt;/ref&gt; Gre za prednike današnjih [[Ainu|ljudstev Ajnu]] in [[Ljudstvo Jamato|Jamato]].&lt;ref&gt;{{navedi revijo|last=Matsumara|first=Hirofumi; Dodo, Yukio|url=https://www.jstage.jst.go.jp/article/ase/117/2/117_080325/_article |title=Dental characteristics of Tohoku residents in Japan: implications for biological affinity with ancient Emishi|journal=Anthropological Science|year=2009|volume=117|issue=2|pages=95–105|doi=10.1537/ase.080325|last2=Dodo|first2=Yukio}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi revijo|last=Hammer|first=Michael F.|url=http://www.nature.com/jhg/journal/v51/n1/abs/jhg20068a.html |title=Dual origins of the Japanese: common ground for hunter-gatherer and farmer Y chromosomes|journal=Journal of Human Genetics|year=2006|volume=51|issue=1|pages=47–58|doi=10.1007/s10038-005-0322-0|pmid=16328082|last2=Karafet|first2=TM|last3=Park|first3=H|last4=Omoto|first4=K|last5=Harihara|first5=S|last6=Stoneking|first6=M|last7=Horai|first7=S|display-authors=etal}}&lt;/ref&gt; Okrašeno glineno posodje iz tega obdobja je eno najstarejših na svetu. Okoli leta 300 pr. n. št. se je na otočje preseljevalo [[ljudstvo Jajoj]] iz južne Kitajske in se pomešalo med domorodno prebivalstvo, kar imenujemo [[obdobje Jajoj]].&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Denoon|first=Donald; Hudson, Mark|title=Multicultural Japan: palaeolithic to postmodern|publisher=Cambridge University Press|year=2001|isbn=0-521-00362-8|pages=22–23}}&lt;/ref&gt; S seboj so prinesli znanje o obdelavi kovin,&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Yayoi Culture|url=http://www.metmuseum.org/toah/hd/yayo/hd_yayo.htm|publisher=Metropolitan Museum of Art|accessdate=15.1.2011}}&lt;/ref&gt; nove načine lončarstva&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Kofun Period|url=http://www.metmuseum.org/toah/hd/kofu/hd_kofu.htm|publisher=Metropolitan Museum of Art|accessdate=15.1.2011}}&lt;/ref&gt; in namakalno/mokro pridelavo riža.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Road of rice plant|url=http://www.kahaku.go.jp/special/past/japanese/ipix/5/5-25.html|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110430010530/http://www.kahaku.go.jp/special/past/japanese/ipix/5/5-25.html|archivedate=30.4.2011|publisher=[[National Science Museum of Japan]]|accessdate=15.1.2011}}&lt;/ref&gt;

Japonska se v pisani besedi prvič pojavi v ''[[Knjiga Hanov|Knjigi Hanov]]''.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last=Takashi |first=Okazaki |last2=Goodwin |first2=Janet |title=The Cambridge history of Japan, Volume 1: Ancient Japan |year=1993 |publisher=Cambridge University Press |location=Cambridge |isbn=0-521-22352-0 |page=275 |chapter=Japan and the continent}}&lt;/ref&gt; Glede na ''[[Zapiski treh kraljestev|Zapiske treh kraljestev]]'' se je najmočnejše kraljestvo na otočju v tretjem stoletju imenovalo [[Kraljestvo Jamataj|Jamataj]]. Budizem se je na Japonsko razširil iz [[Kraljestvo Baekje|kraljestva Baekje]] na jugozahodu Korejskega polotoka.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |editor=Brown, Delmer M.|year=1993 |title=The Cambridge History of Japan |publisher=Cambridge University Press |pages=140–149}}&lt;/ref&gt; Navkljub uporom proti uveljavitvi nove religije se je ta s popularnostjo pri višjih slojih (pomemben pobudnik te spremembe je bil [[princ Šotoku]]) in nadaljnjim razvojem Japonskega budizma z vplivi s Kitajske hitro uveljavil. V [[Obdobje Asuka|obdobju Asuka]] (592–710) je postal budizem glavna religija na otočju.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |title=The Japanese Experience: A Short History of Japan |first=William Gerald|last=Beasley |publisher=University of California Press |year=1999 |page=42 |isbn=0-520-22560-0}}&lt;/ref&gt;

V [[Obdobje Nara|obdobju Nara]] (710–784) se pojavijo zametki centralizirane države s cesarskim dvorom v Hejdžu (današnja Nara). Na dvoru nastaja literatura, umetnost in arhitektura z vplivi budizma.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |first=Conrad|last=Totman |year=2002 |title=A History of Japan |publisher=Blackwell |pages=64–79 |isbn=978-1-4051-2359-4}}&lt;/ref&gt; Leta 784 cesar Kanmu prestavi prestolnico v Nagaoko, deset let kasneje pa v Hej'an.

V obdobju Hej'an (749–1185) vznikne značilno japonska kultura z lastno umetnostjo, poezijo in prozo. Med najbolj znanimi deli obdobja sta roman [[Princ in dvorne gospe]] in besedilo Japonske himne ''Cesarska vladavina.''&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |first=Conrad|last=Totman |year=2002 |title=A History of Japan |publisher=Blackwell |pages=79–87, 122–123 |isbn=978-1-4051-2359-4}}&lt;/ref&gt;

=== Fevdalna Japonska ===
[[Slika:Samurai on horseback.png|sličica|311x311_pik|Samuraj na konju z oklepom o-joroj, lokom ''jumi'' in puščicami v tulu ''jeriba'']]
Za fevdalno dobo je značilen pojav samurajev kot vodilnega sloja v tedanji družbi. Po zmagi nad [[Klan Tajra|klanom Tajra]] 1185 je [[cesar Go-Toba]] samuraja [[Minamoto no Joritomo|Minamoto no Joritoma]] povzdignil v ''šoguna'', ta pa je prestolnico preselil v Kamakuro, s čimer se prične [[obdobje Kamakura]] (1185-1333). Po njegovi smrti se je preko regentov na oblast zavihtel [[klan Hodžo]]. ''Šogunat'' v Kamakuri je sprejel [[Zen budizem]] kot religijo samurajskega sloja&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Totman|first=Conrad|title=A History of Japan |edition=2|year=2005|publisher=Blackwell|isbn=1-4051-2359-1|pages=106–112}}&lt;/ref&gt; ter uspešno prestal dva poskusa invazij Mongolov (1274 in 1281). Svoj konec je ''šogunat'' doživel leta 1333 s porazom proti [[Cesar Go-Dajgo|cesarju Go-Dajgu]].

Ponovni preobrat se je zgodil že leta 1336, ko je [[Takaudži Ašikaga]] premagal cesarja in leta 1338 ustanovil ''šogunat'' v Kjotu. [[Obdobje Muromači]] (1336–1573) pod vladavino ''šogunata'' Ašikaga zaznamujejo kulturni nazori z vplivi Zen budizma. Mnogo običajev, ki jih danes poznamo kot tradicionalna japonska kultura, izhaja iz tega obdobja ([[Japonska čajna ceremonija|čajna ceremonija]], [[Ikebana (aranžiranje cvetja)|ikebana]], [[No gledališče|''no drama'']], ''[[sumi-e]]'' slikarska tehnika). Zaradi vse večje moči fevdalnih gospodov ([[Daimjo|''dajmjojev'']]) je leta 1467 [[Oninska vojna|izbruhnila civilna vojna]], s čimer se začne stoletje trajajoče [[obdobje Sengoku]], čas stalnih družbenih pretresov, vojaških sporov in politične nestabilnosti.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |first=George|last=Sansom |year=1961 |title=A History of Japan: 1334–1615 |publisher=Stanford University Press|pages=42, 217 |isbn=0-8047-0525-9}}&lt;/ref&gt;

V 16. stoletju portugalski trgovci in jezuitski misijonarji prvič dosežejo Japonsko, kar požene trgovinsko in kulturno izmenjavo z Zahodom. Evropska tehnologija in strelivo sta omogočila [[Nobunaga Oda|Nobunagu Odu]] zmago nad mnogimi ''dajmjoji'' in prevzem oblasti nad razdeljeno državo, si čimer se začne [[Obdobje Azuči-Momojama]] (1573–1603). Po atentatu na Nobunaga leta 1582 je oblast prevzel [[Hidejoši Tojotomi]], znan tudi kot »Veliki združevalec«, saj mu je do leta 1590 uspelo podjarmiti vse nasprotnike enotne oblasti. Njegov vpliv se je zmanjšal po dveh neuspelih poskusih invazij na Korejski polotok v letih 1592 in 1597.

Po smrti Hidejošija leta 1598 je državo namesto njegovega sina vodil regent [[Tokugawa Ieyasu|Iejasu Tokugava]]. Svoj položaj je izkoristil za pridobivanje politične in vojaške moči. Leta 1600 je v [[Bitka pri Sekigahari|bitki pri Sekigahari]] premagal nasprotujoče klane, zaradi česar ga je [[cesar Go-Jozej]] leta 1603 imenoval za ''šoguna'', v Edu (današnji Tokio) je bil ustanovljen [[Šogunat Tokugava|''šogunat'' Tokugava]], kar štejemo kot začetek [[Obdobje Edo|obdobja Edo]] (1603–1868).&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Turnbull|first=Stephen|title=Toyotomi Hideyoshi|year=2010|publisher=Osprey Publishing|isbn=978-1-84603-960-7|page=61}}&lt;/ref&gt; Zakoni takratne oblasti so na novo definirali odgovornosti in dejavnosti ''dajmjojev'' v zakoniku ''[[buke šohatto]]''&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Totman|first=Conrad|title=A History of Japan |edition=2|year=2005|publisher=Blackwell|isbn=1-4051-2359-1|pages=142–143}}&lt;/ref&gt; in samurajev, s čimer se je oblast centralizirala, cesarska oblast je izgubljala na moči. Leta 1639 je stopila v veljavo [[Sakoku|izolacijska politika]]&lt;ref&gt;{{navedi revijo|last=Toby|first=Ronald P.|title=Reopening the Question of Sakoku: Diplomacy in the Legitimation of the Tokugawa Bakufu|journal=Journal of Japanese Studies|year=1977|volume=3|issue=2|pages=323–363|doi=10.2307/132115|jstor=132115}}&lt;/ref&gt;, s čimer se je država zaprla pred vplivi Zahoda. Pojavilo se je raziskovanje japonske narodne identitete ''[[kokugaku]]'',&lt;ref&gt;{{navedi revijo|last=Ohtsu|first=M.|title=Japanese National Values and Confucianism|journal=Japanese Economy|year=1999|volume=27|issue=2|pages=45–59|doi=10.2753/JES1097-203X270245|last2=Ohtsu|first2=Makoto}}&lt;/ref&gt; odmik od preučevanja kitajske, konfucijanske in budistične miselnosti. Na nizozemski otoški enklavi [[Dedžima]] pri [[Nagasaki]]ju so na Japonsko še vedno prihajale knjige in z njimi znanstvene ideje iz Evrope in preostalega sveta.

=== Sodobna zgodovina ===
[[Slika:Black and white photo of emperor Meiji of Japan.jpg|levo|180 px|thumb|Cesar Mejdži, 122. japonski cesar]]
31. marca 1854 je ameriški [[admiral Matthew Perry]] s »črnimi ladjami« ameriške mornarice izsilil [[Kanagavska konvencija|odprtje Japonske]] preostalemu svetu ([[konvencija v Kanagavi]]). Nezadovoljstvo višjih slojev nad ''šogunatom'' zaradi takšne politike je privedlo do [[Bošinska vojna|Bošinske vojne]], v kateri je ''šogunat'' izgubil vso moč. Zmagovalci so vzpostavili centralizirano državo pod vodstvom cesarja Mejdžija ([[Obnova Meidži|Obnova Mejdži]]).&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Totman|first=Conrad|title=A History of Japan |edition=2|year=2005|publisher=Blackwell|isbn=1-4051-2359-1|pages=289–296}}&lt;/ref&gt;

V [[Obdobje Mejdži|Obdobju Mejdži]] (1868–1912) je Japonska aktivno prevzemala zahodnjaške modele političnega vladanja (ustava Mejdži je bila podlaga za sestavo parlamenta), sodstva, vojske in industrializacije. Japonsko cesarstvo je doživelo ekonomski razcvet, želelo si je razširiti vpliv na interesna območja v Aziji. Zmagi v [[Prva kitajsko-japonska vojna|Prvi kitajsko-japonski vojni]] (1894–1895) in [[Rusko-japonska vojna|Rusko-japonski vojni]] (1904–1905) sta Japonski prinesli oblast nad Tajvanom, Korejo in južno polovico [[Sahalin]]a.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Matsusaka|first=Y. Tak|title=Companion to Japanese History|year=2009|publisher=Blackwell|isbn=978-1-4051-1690-9|pages=224–241|editor=Tsutsui, William M.|chapter=The Japanese Empire}}&lt;/ref&gt; V letih med 1873 in 1935 se je število prebivalstva podvojilo na 70 milijonov.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Hiroshi|first=Shimizu|title=Japan and Singapore in the world economy : Japan's economic advance into Singapore, 1870–1965|year=1999|publisher=Routledge|isbn=978-0-415-19236-1|author2=Hitoshi, Hirakawa|page=17}}&lt;/ref&gt; Zaradi sodelovanja z zavezniki v [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] je Japonska pridobila nemška ozemlja na Daljnem vzhodu.

[[Obdobje Taišo|Obdobje vladavine cesarja Tajša]] (1912–1926) je bilo kratkotrajno in krhko demokratično obdobje med vsesplošnim premikom proti fašizmu in totalitarizmu. Pod pretvezo ohranjanja miru so bili sprejeti zakoni, ki so kaznovali politične disidente.

V [[Obdobje Šova|obdobju vladavine cesarja Hirohita]] (1926–1989) se je krepila japonska ekspanzionistična in militaristična nastrojenost. Leta 1931 je Japonska vojska okupirala Mandžurijo, 1933 izstopila iz Društva narodov in se s podpisom [[Trojni pakt|Trojnega pakta]] 27. septembra 1940 pridružila silam osi.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=The Axis Alliance|url=http://www.ibiblio.org/pha/policy/pre-war/361125a.html#3|publisher=iBiblio|accessdate=16.1.2011}}&lt;/ref&gt; V [[Druga kitajsko-japonska vojna|drugi kitajsko-japonski vojni]] (1937-1945) je Japonska pridobila ozemlja na Kitajskem (tudi glavno mesto [[Nandžing]]),&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.ibiblio.org/hyperwar/PTO/IMTFE/IMTFE-8.html |title=Judgment International Military Tribunal for the Far East, Chapter VIII: Conventional War Crimes (Atrocities) |publisher=iBiblio |date=November 1948}}&lt;/ref&gt; po ameriškem embargu na nafto kot posledica invazije na Francosko Indokino&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |first=Roland H., Jr. |last=Worth |title=No Choice But War: the United States Embargo Against Japan and the Eruption of War in the Pacific |publisher=McFarland |year=1995 |pages=56, 86|isbn=0-7864-0141-9}}&lt;/ref&gt; je Japonska vojska 7. in 8. decembra 1941 [[Napad na Pearl Harbor|napadla Pearl Harbor]], Britansko Malajo, Singapur in Hong Kong ter razglasila vojno z Združenimi državami Amerike in Britanskim imperijem.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.sankei.co.jp/seiron/koukoku/2005/0504/ronbun3-2.html |script-title=ja:インドネシア独立運動と日本とスカルノ（２） |work=馬 樹禮 |publisher=産経新聞社 |date=April 2005 |accessdate=2.10.2009 |language=ja |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110501141220/http://www.sankei.co.jp/seiron/koukoku/2005/0504/ronbun3-2.html |archivedate=1.5.2011}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.ibiblio.org/pha/policy/1941/411208c.html |title=The Kingdom of the Netherlands Declares War with Japan |publisher=iBiblio |accessdate=2.10.2009}}&lt;/ref&gt;

Sovjetska invazija Mandžurije leta 1945&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.history.com/this-day-in-history/soviets-declare-war-on-japan-invade-manchuria|title=Soviets declare war on Japan; invade Manchuria |website=History.com|access-date=17.4.2016}}&lt;/ref&gt; in [[jedrsko bombardiranje Hirošime in Nagasakija]] je Japonsko prisililo v brezpogojno predajo 15. avgusta 1945.&lt;ref&gt;{{navedi revijo|last=Pape|first=Robert A.|title=Why Japan Surrendered|journal=International Security|year=1993|volume=18|issue=2|pages=154–201|doi=10.2307/2539100|jstor=2539100}}&lt;/ref&gt; Vojna je stala države vzhodne in jugovzhodne Azije več 10 milijonov življenj, večina Japonska industrije in infrastrukture je bilo uničene. Kolonijam Japonskega cesarstva je bila vrnjena neodvisnost, vojnim zločincem so sodili na [[Tokijski procesi|Tokijskih procesih]] (izvzeti so bili člani cesarske družine in člani [[Enota 731|Enote za bakteriološke raziskave]]).&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Watt|first=Lori|title=When Empire Comes Home: Repatriation and Reintegration in Postwar Japan|publisher=Harvard University Press|year=2010|isbn=978-0-674-05598-8|pages=1–4}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Thomas|first=J.E.|title=Modern Japan|year=1996|publisher=Longman|isbn=0-582-25962-2|pages=284–287}}&lt;/ref&gt;
[[Slika:Emperor Akihito cropped 2 Barack Obama Emperor Akihito and Empress Michiko 20140424 1.jpg|180px|right|thumb|Cesar Akihito]]
Leta 1947 je Japonska sprejela novo ustavo s poudarkom na idejah liberalne demokracije. Leta 1952 se je z [[Sporazum v San Franciscu|Sporazumom v San Franciscu]] končala zavezniška okupacija Japonske,&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.japantimes.co.jp/news/2007/03/06/national/52-coup-plot-bid-to-rearm-japan-cia/ |title='52 coup plot bid to rearm Japan: CIA |first=Joseph |last=Coleman|date=6.3.2007|work=The Japan Times |accessdate=3.4.2007}}&lt;/ref&gt; leta 1956 se je pridružila Združenim narodom. Do devetdesetih se je japonsko gospodarstvo predvsem zaradi ekonomskih intervencij japonske vlade in finančne podpore Združenih držav Amerike hitro razvijalo, kar imenujemo tudi »[[japonski ekonomski čudež]]«.

V [[Heisei|obdobju vladavine cesarja Akihita]] (1989–2019) na začetku devetdesetih japonsko gospodarstvo doživelo večjo recesijo, iz katere se je država pobrala šele na začetku 21. stoletja. 11. marca 2011 je Japonsko prizadel [[Veliki Japonski potres in cunami|eden največjih potresov v zapisani zgodovini]]. Sprožil je [[Jedrska katastrofa v elektrarni Fukušima-Daiči|jedrsko nesrečo v jedrski elektrarni Fukušima Dajiči]], eno največjih v zgodovini pridobivanja jedrske energije.&lt;ref name=&quot;nytimes-tsunami&quot;&gt;{{navedi novice|last=Fackler|first=Martin; Drew, Kevin|title=Devastation as Tsunami Crashes Into Japan|url=https://www.nytimes.com/2011/03/12/world/asia/12japan.html?ref=world|accessdate=11.3.2011|newspaper=The New York Times|date=11.3.2011}}&lt;/ref&gt;

1. maja 2019 je po [[Abdikacija|abdikaciji]] cesarja Akihita, prvi po letu 1817, cesar postal njegov sin [[Naruhito]]. Z menjavo cesarja se je začelo tudi novo obdobje [[Rejva]].

== Geografija ==
{{glavni|Geografija Japonske|Geologija Japonske}}
[[Slika:Satellite View of Japan 1999.jpg|sličica|280x280_pik|Pogled na Japonsko s satelita]]
Japonsko sestavlja 6.852 otokov, ki se raztezajo vzdolž pacifiške obale vzhodne Azije. Glavni otoki od severa proti jugu so [[Hokaido]] (北海道), [[Honšu]] (本州), [[Šikoku]] (四国) in [[Kjušu]] (九州). Skupaj z [[Otočje Rjukju|otočjem Rjukju]] (琉球諸島 ''Rjukju-šoto''), ki leži južno od Kjušuja in vključuje otok [[Okinava]], sestavljajo [[Japonsko otočje]].&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=McCargo|first=Duncan|title=Contemporary Japan|year=2000|publisher=Macmillan|isbn=0-333-71000-2 |pages=8–11}}&lt;/ref&gt; Okoli 73% Japonske je gozdnate, gorate in neprimerne za kmetijstvo, industrijo ali poselitev.&lt;ref name=&quot;cia&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/ja.html |title=Japan |work=The World Factbook |publisher=[[Centralna obveščevalna agencija]] |accessdate=9.11.2011}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Japan|url=https://www.state.gov/r/pa/ei/bgn/4142.htm|publisher=US Department of State|accessdate=16.1.2011}}&lt;/ref&gt; Poseljena območja so že iz časa paleolitika predvsem na obalnih in rečnih ravnicah. Država spada med najgosteje poseljene na svetu.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://esa.un.org/unpp/ |title=World Population Prospects |publisher=Urad ZN za ekonomske in socialne zadeve |accessdate=27.3.2007 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070321013235/http://esa.un.org/unpp/ &lt;!--Added by H3llBot--&gt; |archivedate=21.3.2007}}&lt;/ref&gt;

Japonski otoki so del [[Pacifiški ognjeni obroč|pacifiškega ognjenega obroča]], obširne vulkanske cone, ki obroblja Pacifik. Nastali so zaradi subdukcije [[Filipinska plošča|Filipinske plošče]] pod celinsko [[Amurska plošča|Amursko]] in [[Okinavska plošča|Okinavsko ploščo]] na jugu ter subdukcijo [[Pacifiška plošča|Pacifiške plošče]] pod [[Ohotska plošča|Ohotsko ploščo]] na severu. Japonska je bila včasih del Evrazije, a so jo subdukcijski tokovi premaknili proti vzhodu, zaradi česar se je pred 15 milijoni let odprlo [[Japonsko morje]].&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://shinku.nichibun.ac.jp/jpub/pdf/jr/IJ1501.pdf|last=Barnes|first=Gina L.|title=Origins of the Japanese Islands|publisher=[[University of Durham]]|year=2003|accessdate=11.8.2009}}&lt;/ref&gt;

Na otočju je 108 aktivnih ognjenikov. Nekaj se jih je odprlo tudi v zadnjem stoletju, med njimi Šova-šinzan na Hokajdu in Mjodžin-šo na skalovju ''Bejonesu-recugan'' v Pacifiku. Uničujoči potresi, ki jih pogosto spremljajo cunamiji, se pojavijo nekajkrat vsako stoletje.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://volcano.und.edu/vwdocs/volc_images/north_asia/japan_tec.html |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070204064754/http://volcano.und.edu/vwdocs/volc_images/north_asia/japan_tec.html |archivedate=4.2.2007 |title=Tectonics and Volcanoes of Japan |publisher=Oregon State University |accessdate=27.3.2007}}&lt;/ref&gt; Tokijski potres leta 1923 je ubil preko 140.000 ljudi in sprožil uničujoče požare.&lt;ref&gt;{{navedi splet|last=James |first=C.D. |title=The 1923 Tokyo Earthquake and Fire |url=http://nisee.berkeley.edu/kanto/tokyo1923.pdf |publisher=University of California Berkeley |accessdate=16.1.2011 |year=2002 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070316050633/http://nisee.berkeley.edu/kanto/tokyo1923.pdf |archivedate=16.3.2007 |df= }}&lt;/ref&gt; Znana sta tudi Veliki potres v Hanšinu iz leta 1995 in Potres Tohoku iz leta 2011 s stopnjo 9,1.&lt;ref name=&quot;USGS9.1&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://earthquake.usgs.gov/earthquakes/eventpage/official20110311054624120_30#executive |title=M 9.1 – near the east coast of Honshu, Japan |publisher=Earthquake.usgs.gov |date=11.7.2016 |accessdate=29.8.2017 }}&lt;/ref&gt;

=== Podnebje ===
Na Japonskem prevladuje zmerno podnebje z velikimi razlikami med severom in jugom države. Delimo jo na 6 podnebnih območij:
* Hokaido: vlažno celinsko podnebje z dolgimi zimami in zelo toplimi do svežimi poletji; padavine niso obilne, pozimi lahko zapade veliko snega&lt;ref name=&quot;autogenerated2&quot; /&gt;
* Japonsko morje: hladni severozahodni vetrovi prinesejo na zahodno obalo Honšuja veliko snega, regija je hladnejša od pacifiške obale, [[Fen (veter)|fen]] lahko poleti prinese vroče temperature&lt;ref name=&quot;autogenerated2&quot; /&gt;
* Osrednje višavje ''Čuo Koči'': vlažno celinsko podnebje; velika temperaturna razlika med poletjem in zimo ter dnevom in nočjo, malo padavin s snegom pozimi
* Notranje morje ''Seto Najkaj'': gorovja [[Regija Čugoku (Japonska)|regije ''Čugoku'']] in ''[[Regija Šikoku (Japonska)|Šikoku]]'' ščitijo otoke pred sezonskimi vetrovi, zato je vreme čez leto zmerno&lt;ref name=&quot;autogenerated2&quot; /&gt;
* Tihi ocean: vlažno subtropsko podnebje z zmernimi zimami z občasnim snegom in vročimi poletji, ki jih prinese sezonski jugovzhodnik
* Otočje Rjukju: subtropsko podnebje s toplimi zimami in vročimi poletji, veliko deževja, predvsem med [[Deževna doba (Japonska)|deževno dobo]]&lt;ref name=autogenerated2&gt;{{navedi knjigo|last=Karan|first=Pradyumna Prasad|title=Japan in the 21st century|year=2005|publisher=University Press of Kentucky|isbn=0-8131-2342-9|pages=18–21, 41|author2=Gilbreath, Dick}}&lt;/ref&gt;

Povprečna zimska temperatura je 5,1&amp;nbsp;°C, poletna pa 25,2&amp;nbsp;°C.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Climate|url=http://www.jnto.go.jp/eng/arrange/essential/climate.html|publisher=Japonska nacionalna turistična organizacija|accessdate=2.3.2011}}&lt;/ref&gt; Temperaturni rekord iz 12. avgusta 2013 je znašal 41,0&amp;nbsp;°C.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://ds.data.jma.go.jp/tcc/tcc/news/press_20130813.pdf |title=Extremely hot conditions in Japan in midsummer 2013
|publisher=Tokyo Climate Center, Japan Meteorological Agency |date=13.8.2013 |accessdate=3.8.2017}}&lt;/ref&gt; Glavna deževna doba cuju traja od začetka maja na Okinavi, na severnem Hokaidu pa šele od konca julija. Na Honšuju traja šest tednov, spremlja pa jo veliko padavin in tajfunski vetrovi na koncu poletja in na začetku jeseni.&lt;ref name=&quot;climate&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.jnto.go.jp/eng/arrange/essential/climate.html |title=Essential Info: Climate |publisher=[[Japan National Tourism Organization|JNTO]] |accessdate=1.4.2007}}&lt;/ref&gt;

===  Biodiverziteta ===
[[Slika:Jigokudani hotspring in Nagano Japan 001.jpg|sličica|220x220_pik|Japonski makaki (''Macaca fuscata'') v vrelcu vroče vode, prefektura Nagano]]
Na Japonskem najdemo preko 90.000 vrst živali, med drugim [[rjavi medved]], [[japonski makak]], [[japonski rakunji pes]] in [[japonski orjaški močerad]].&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=The Wildlife in Japan |url=http://www.env.go.jp/nature/yasei/pamph/pamph01/en.pdf |publisher=[[Ministry of the Environment (Japan)|Ministry of the Environment]] |accessdate=19.2.2011 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110323165908/http://www.env.go.jp/nature/yasei/pamph/pamph01/en.pdf |archivedate=23.3.2011}}&lt;/ref&gt; Velika raznolikost je posledica podnebja in geografije otokov, ki so razdeljeni na devet ekoregij, vse od subtropskega vlažnega listnatega gozda na jugu do zmernega iglastega gozda na severu.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.us.emb-japan.go.jp/jicc/spotflora.htm |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070213035135/http://www.us.emb-japan.go.jp/jicc/spotflora.htm |archivedate=13.2.2007 |title=Flora and Fauna: Diversity and regional uniqueness |publisher=Embassy of Japan in the USA |accessdate=1.4.2007}}&lt;/ref&gt; Japonska ima vzpostavljeno omrežje [[Narodni parki na Japonskem|narodnih parkov]] in 37 zaščitenih mokrišč [[Ramsarska konvencija|Ramsar]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.env.go.jp/en/nature/nps/park/ |title=National Parks of Japan |publisher=Ministry of the Environment |accessdate=11.5.2011}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.ramsar.org/cda/en/ramsar-pubs-annolist-japan/main/ramsar/1-30-168^16573_4000_0__ |title=The Annotated Ramsar List: Japan |publisher=Ramsar |accessdate=11.5.2011 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110917191036/http://www.ramsar.org/cda/en/ramsar-pubs-annolist-japan/main/ramsar/1-30-168%5E16573_4000_0__ |archivedate=17.9.2011 |df= }}&lt;/ref&gt; Štirje naravni spomeniki ([[starodavni gozd Jakušima]], polotok [[Širetoko]], [[otočje Bonin]] in ''[[Širakami Sanči|gorovje in brezovi gozdovi Širakami Sanči]]'') so vpisani v UNESCO-v seznam svetovne dediščine.&lt;ref name=&quot;unesco1&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://whc.unesco.org/en/statesparties/jp |title=Japan&amp;nbsp;– Properties Inscribed on the World Heritage List |publisher=[[UNESCO]] |accessdate=5.7.2011}}&lt;/ref&gt;

=== Okoljevarstvo ===
V času hitrega gospodarskega okrevanja po drugi svetovni vojni so okoljske probleme povečini zanemarjali, kar je ustrezalo rasti posla velikih korporacij. Posledično je bilo onesnaževanje v petdesetih in šestdesetih letih prejšnjega stoletja obsežno. V luči zaskrbljenosti nad posledicami takšnega neukrepanja je bil leta 1970 sprejet zakon za zaščito okolja.&lt;ref&gt;{{navedi splet|script-title=ja:日本の大気汚染の歴史 |url=http://www.erca.go.jp/taiki/history/ko_syousyu.html |publisher=Environmental Restoration and Conservation Agency |accessdate=2.3.2014 |language=ja |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110501085231/http://www.erca.go.jp/taiki/history/ko_syousyu.html |archivedate=1.5.2011}}&lt;/ref&gt; Naftna kriza leta 1973 je spodbudila razvoj trajnostne in ekonomične rabe energentov, saj je Japonska revna s surovinami in odvisna od uvoza le-teh.&lt;ref&gt;{{navedi splet|last=Sekiyama|first=Takeshi|title=Japan's international cooperation for energy efficiency and conservation in Asian region|url=http://nice.erina.or.jp/en/pdf/C-SEKIYAMA.pdf|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080216005103/http://nice.erina.or.jp/en/pdf/C-SEKIYAMA.pdf|archivedate=16.2.2008|publisher=Energy Conservation Center|accessdate=16.1.2011}}&lt;/ref&gt; Sodobni naravovarstveni problemi so onesnaženost mestnega zraka, upravljanje z odpadki, [[Evtrofikacija|evtrofikacija voda]], ohranjanje narave, podnebne spremembe, ravnanje s kemikalijami in mednarodno sodelovanje za preprečitev posledic globalnega segrevanja.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Environmental Performance Review of Japan|url=http://www.oecd.org/dataoecd/0/17/2110905.pdf|publisher=[[Organisation for Economic Co-operation and Development|OECD]]|accessdate=16.1.2011}}&lt;/ref&gt;

Junija 2015 je bilo v načrtovanju ali gradnji 40 elektrarn na premog, kar je Japonski prislužilo »nagrado« za njihovo »delo na ukrepih, ki zavirajo dejavnost pri varovanju podnebja«.&lt;ref&gt;{{navedi novice |title =At G-7, Japan's energy plan is not all that green |author =Elaine Kurtenbach |date = 6.6.2015 |agency =Associated Press}}&lt;/ref&gt; Uvršča se na 39. mesto indeksa EPI, ki meri zavezanost držav k ukrepanju v smeri trajnosti.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Environmental Performance Index: Japan|url=http://epi.yale.edu/country/japan|publisher=Yale University|accessdate=19.4.2016}}&lt;/ref&gt; Kot gostiteljica in podpisnica kjotskega protokola mora zmanjšati izpuste ogljikovega dioksida in uvesti druge ukrepe za zmanjšanje vpliva na podnebne spremembe.&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://www.reuters.com/article/idUST191967 |title=Japan sees extra emission cuts to 2020 goal – minister |date=24.6.2009 |agency=Reuters}}&lt;/ref&gt;

== Politika ==

=== Politična ureditev ===
[[Slika:Diet of Japan Kokkai 2009.jpg|levo|sličica|220x220_pik|Japonski parlament ''Kokkai,'' Čidoja, Tokio]]
Japonska je ustavna monarhija z zelo omejeno cesarjevo pristojnostjo. Cesarja ustava definira kot »simbol države in enotnosti ljudstva«. Izvršno vejo oblasti v državi vodi predsednik vlade s svojim ministrskim kabinetom. Zakonodajno vejo oblasti predstavlja dvodomni narodni parlament ''[[Kokkai]]'' (国会), sestavljen iz predstavniškega doma (465 sedežev, menja se na štiri leta) in svetniškega doma (265 sedežev, menja se na šest let). Poslance in svetnike volijo vsi državljani, stari najmanj 18 let, na tajnem glasovanju.&lt;ref name=&quot;tst-&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.straitstimes.com/asia/east-asia/japan-lowers-voting-age-from-20-to-18-to-better-reflect-young-peoples-opinions-in |title=Japan lowers voting age from 20 to 18 to better reflect young people's opinions in policies |publisher=[[The Straits Times]] |date=20.6.2015 |accessdate=28.8.2017 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Constitution&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.kantei.go.jp/foreign/constitution_and_government_of_japan/constitution_e.html |title=The Constitution of Japan |publisher=Prime Minister of Japan and His Cabinet |date=3.11.1946 |accessdate=14.2.2014 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20131214104438/http://www.kantei.go.jp/foreign/constitution_and_government_of_japan/constitution_e.html |archivedate=14.12.2013 |df= }}&lt;/ref&gt; Socialno liberalna [[Ustavna demokratska stranka (Japonska)|Ustavna demokratska stranka]] (CDP) in konzervativna [[Liberalna demokratska stranka (Japonska)|Liberalna demokratska stranka]] (LDP) prevladujeta v parlamentu. LDP je od konca ameriške zasedbe leta 1955 skoraj vedno najuspešnejša in ima (od novembra 2017) 283 sedežev v spodnjem ter 125 v zgornjem domu parlamenta. Samo med leti 1993-94 in 2009-12 ni bila uspešna. [[Predsednik vlade Japonske|Japonski premier]] je na čelu vlade, imenuje ga parlament izmed svojih poslancev, potrjuje pa ga cesar. Je vodja kabineta, v katerega imenuje ministre, lahko pa jih tudi razreši dolžnosti. Trenutni premier je [[Jošihide Suga]].

V japonski zgodovini je na pravni sistem v državi močno vplivalo kitajsko pravo, na primer preko teksta ''[[Kudžikata Isadamegaki]]'' v obdobju Edo.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Dean|first=Meryll|title=Japanese legal system: text, cases &amp; materials|year=2002|publisher=Cavendish|isbn=978-1-85941-673-0|pages=55–58|edition=2}}&lt;/ref&gt; Od 19. stoletja se je pravni sistem začel upirati na civilno pravo v Evropi, predvsem na nemško. Leta 1896 je prišel v veljavo civilni kodeks po osnutku nemškega [[Bürgerliches Gesetzbuch]], ki je obveljal do danes z nekaj povojnimi prilagoditvami.&lt;ref name=&quot;ReferenceC&quot;&gt;{{navedi revijo|last=Kanamori|first=Shigenari|title=German influences on Japanese Pre-War Constitution and Civil Code|journal=European Journal of Law and Economics|date=1.1.1999|volume=7|issue=1|pages=93–95|doi=10.1023/A:1008688209052}}&lt;/ref&gt; Japonsko pravosodje je razdeljeno na štiri stebre: vrhovno sodišče in trije nižji nivoji.&lt;ref name=&quot;ReferenceC&quot;/&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.kantei.go.jp/foreign/judiciary/0620system.html |publisher=Office of the Prime Minister of Japan |title=The Japanese Judicial System |accessdate=27.3.2007}}&lt;/ref&gt; Glavni korpus zakonikov, na katerih temelji japonski pravni red se imenuje [[Šest kodeksov]].&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Dean|first=Meryll|title=Japanese legal system: text, cases &amp; materials|year=2002|publisher=Cavendish|isbn=978-1-85941-673-0|page=131|edition=2}}&lt;/ref&gt;

=== Upravna delitev ===
Japonska birokratska uprava je razdeljena na tri osnovne ravni; nacionalni, prefekturni in občinski.

Pod nacionalno vlado je 47 prefektur, od katerih jih je šest nadalje razdeljenih na podprefekture za boljše oskrbovanje velikih geografskih območij ali oddaljenih otokov.

1718 občin (792 mest, 743 mest in 183 vasi) in 23 posebnih okrajev Tokia je najnižja raven vlade; dvajset najbolj naseljenih mest zunaj tokijske metropole je znanih kot [[Mesta, določena z vladnim odlokom Japonske]] in je razdeljenih na oddelke.

==== Regije ====
Japonska je razdeljena na več regij. [[Honšu]], največji in najbolj naseljeni otok, je razdeljen na pet regij. Ostali otoki predstavljajo samostojne regije. Od severa proti jugu si sledijo:
* [[Hokaido]] – večji mesti sta [[Saporo]] in [[Hakodate]].
* Honšu: Regija [[Tohoku]] – na severovzhodu otoka, kjer sta večji mesti [[Sendai]] in [[Fukušima]].
** Regija [[Kanto]] – mesta [[Tokio]], [[Kavasaki]], [[Jokohama]], [[Jokosuka]]. Vključuje tudi prefekture [[Gunma]], [[prefektura Saitama|Saitama]], [[prefektura Čiba|Čiba]], [[Točigi]] in [[Ibaraki]].
** [[Čubu]] – hribovita srednja regija na področju [[Japonske Alpe|Japonskih Alp]]. Regija, ki meji na Japonsko morje, se imenuje [[Hokuriku]], na Pacifik pa meji regija [[Tokai]]. Večji mesti v regiji Hokuriku sta [[Niigata]] in [[Kanazava]], v regiji Tokai pa [[Nagoja]] (četrto največje japonsko mesto) in [[Šizuoka]].
** Regija Kinki oz. [[Kansai]] – starodavno kulturno in trgovsko središče, z mesti [[Osaka]], [[Kjoto]], [[Kobe]], [[Nara (Japonska)|Nara]] in [[Vakajama]]; vštevši prefekturo [[Šiga]].
** [[Čugoku]] – z mestoma [[Hirošima]] in [[Okajama]].
* [[Šikoku]] – najmanjši od štirih glavnih otokov, znan po budističnih romarjih. Večji mesti sta [[Macujama]] in [[Takamacu]].
* [[Kjušu]] – najjužnejši izmed štirih glavnih otokov. Pomembnejša mesta so [[Fukuoka]], [[Kitakjušu]] in [[Nagasaki]].
* [[Okinava]] – subtropska južna veriga otokov, ki poteka v smeri proti [[Tajvan]]u. Glavno mesto je [[Naha]].

==== Prefekture ====
{{glavni|Japonske prefekture}}
Japonska [[ustava]] deli državo na 47 prefektur, ki administrativne obveznosti opravljajo neodvisno od centralne vlade; vodi jih guverner (知事 ''čidži''). Delimo jih na 43 pravih prefektur (県 ''ken''), 1 metropolo (都 ''to'') - Tokio, 2 mestni prefekturi (府 ''fu'') – Osaka in Kjoto – in 1 okrožje (道 ''dō'') – Hokaido. Od severa proti jugu si sledijo:

{{stolpci|4|
# [[Hokaido]]
# [[Prefektura Aomori|Aomori]]
# [[Prefektura Iwate|Iwate]]
# [[Prefektura Miyagi|Miyagi]]
# [[Prefektura Akita|Akita]]
# [[Prefektura Yamagata|Yamagata]]
# [[Prefektura Fukušima|Fukušima]]
# [[Prefektura Ibaraki|Ibaraki]]
# [[Prefektura Točigi|Točigi]]
# [[Prefektura Gunma|Gunma]]
# [[Prefektura Saitama|Saitama]]
# [[Prefektura Čiba|Čiba]]
# [[Tokio]]
# [[Prefektura Kanagawa|Kanagawa]]
# [[Prefektura Niigata|Niigata]]
# [[Prefektura Toyama|Toyama]]
# [[Prefektura Išikava|Išikava]]
# [[Prefektura Fukui|Fukui]]
# [[Prefektura Jamanaši|Jamanaši]]
# [[Prefektura Nagano|Nagano]]
# [[Prefektura Gifu|Gifu]]
# [[Prefektura Šizuoka|Šizuoka]]
# [[Prefektura Aiči|Aiči]]
# [[Prefektura Mie|Mie]]
# [[Prefektura Šiga|Šiga]]
# [[Prefektura Kyoto|Kyoto]]
# [[Prefektura Osaka|Osaka]]
# [[Prefektura Hyogo|Hyogo]]
# [[Prefektura Nara|Nara]]
# [[Prefektura Wakayama|Wakayama]]
# [[Prefektura Tottori|Tottori]]
# [[Prefektura Šimane|Šimane]]
# [[Prefektura Okayama|Okayama]]
# [[Prefektura Hirošima|Hirošima]]
# [[Prefektura Jamaguči|Jamaguči]]
# [[Prefektura Tokušima|Tokušima]]
# [[Prefektura Kagawa|Kagawa]]
# [[Prefektura Ehime|Ehime]]
# [[Prefektura Koči|Koči]]
# [[Prefektura Fukuoka|Fukuoka]]
# [[Prefektura Saga|Saga]]
# [[Prefektura Nagasaki|Nagasaki]]
# [[Prefektura Kumamoto|Kumamoto]]
# [[Prefektura Oita|Oita]]
# [[Prefektura Miyazaki|Miyazaki]]
# [[Prefektura Kagošima|Kagošima]]
# [[Prefektura Okinava|Okinava]]
}}

=== Mednarodni odnosi ===
Japonska je članica mnogih mednarodnih organizacijː G7, G8, G20, ZN, APEC, ASEAN prostotrgovinsko območje, z Avstralijo (marec 2007)&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.mofa.go.jp/region/asia-paci/australia/joint0703.html |title=Japan-Australia Joint Declaration on Security Cooperation |publisher=Ministry of Foreign Affairs|accessdate=25.8.2010}}&lt;/ref&gt; in Indijo (oktober 2008)&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.mofa.go.jp/region/asia-paci/india/pmv0810/joint_d.html |title=Joint Declaration on Security Cooperation between Japan and India |publisher=Ministry of Foreign Affairs |date=22.10.2008 |accessdate=25.8.2010}}&lt;/ref&gt; ima podpisan varnostni pakt. Od konca druge svetovne vojne je tesno ekonomsko in varnostno povezana z Združenimi državami Amerike, ki so pomemben izvozni in primaren uvozni partner. Na japonskih tleh je stalno operativna ameriška vojaška baza.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Japan's Foreign Relations and Role in the World Today|url=http://afe.easia.columbia.edu/japan/japanworkbook/fpdefense/foreign.htm|website=Asia for Educators|accessdate=13.11.2016}}&lt;/ref&gt;

Japonska ima nerazrešena ozemeljska vprašanja o [[Kurilski otoki|Kurilskih otokih]] ([[Rusija]])&lt;ref&gt;MOFA, [http://www.mofa.go.jp/region/europe/russia/territory/index.html Japan's Northern Territories]&lt;/ref&gt;, [[Skalovje Liancourt|Skalovju Liancourt]] (v [[japonščina|japonščini]] ''Takešima'')&lt;ref name=&quot;takeshima&quot;&gt;MOFA, [http://www.mofa.go.jp/region/asia-paci/takeshima/index.html The Issue of Takeshima]&lt;/ref&gt;, [[Otočje Senaku|otočju Senaku]] ([[Tajvan]] in [[Ljudska republika Kitajska|Kitajska]]) in atolu [[Okinotorišima]].&lt;ref&gt;MOFA, [http://www.mofa.go.jp/region/asia-paci/senkaku/senkaku.html The Basic View on the Sovereignty over the Senkaku Islands]&lt;/ref&gt; Polemičnost teh ozemelj je predvsem v nadzorovanju naravnih bogastev.

[[Japonsko-korejski odnosi|Odnosi z Korejo]] so napeti zaradi ravnanja Japoncev med kolonialno oblastjo. Med največjimi očitki so spolno suženjstvo (&quot;ženske za lagodje&quot;),&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.bbc.com/news/world-asia-35188135|title=Japan and South Korea agree WW2 'comfort women' deal|date=28.12.2015|work=BBC News|access-date=8.7.2017|language=en-GB}}&lt;/ref&gt; za katerega sploh ni točno znano število žrtev (več deset ali celo sto tisoč), kulturno zatiranje s prepovedjo korejščine v šolah, prisvajanje japonskih imen.&lt;ref name=&quot;#1&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://koreanhistory.info/japan.htm|title=Japanese Colony 1910–1945|website=koreanhistory.info|access-date=8.7.2017}}&lt;/ref&gt; Med letoma 1910 in 1945 je Japonska popravljala korejsko infrastrukturo in na Korejski polotok naselila okoli 800.000 Japoncev.&lt;ref name=&quot;#1&quot;/&gt; Leta 2015 se je Japonska uradno opravičila in priznala spolno suženjstvo, preživele žrtvam je izplačala odškodnino. Državi sta postali veliki gospodarski zaveznici, njuni voditelji aktivno sodelujejo pri reševanju težav v regiji, predvsem glede [[Severna Koreja|Severne Koreje]] in druge svetovne vojne. Na odmevnejšem obisku leta 2017 na vrhu G20 sta se voditelja držav pogovarjala o sodelovanju in razreševanju glede severnokorejske krize, zavzela sta se tudi za graditev pozitivnih odnosov v regiji ter za pritiske na Kitajsko, da poostri sankcije proti Severni Koreji.&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.japantimes.co.jp/news/2017/07/07/national/politics-diplomacy/tokyo-washington-seoul-vow-step-pressure-pyongyang-amid-perceived-china-inaction/|title=Abe and Moon hold first talks in Hamburg, agree to resume reciprocal visits|date=7.7.2017|work=The Japan Times Online|access-date=8.7.2017|language=en-US|issn=0447-5763}}&lt;/ref&gt; Od devetdesetih je zelo močan uvoz korejske glasbe (K-pop), televizije (K-drame) in filmov, saj je bil izničen korejski zakon o prepovedi kulturne izmenjave med državama;&lt;ref&gt;{{navedi revijo|last=Ju|first=Hyujung|date=2014|title=Transformations of the Korean Media Industry by the Korean Wave: The Perspective of Glocalization|url=|journal=Korean Popular Culture in Global Context|volume=|pages=|via=ProQuest ebrary}}&lt;/ref&gt; pojav se imenuje [[korejski val]] (한류 ''Hallju?'').

== Vojska ==
Japonska namenja veliko denarja vojski in obrambi.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=The 15 countries with the highest military expenditure in 2009|url=http://www.sipri.org/research/armaments/milex/resultoutput/milex_15|publisher=Stockholm International Peace Research Institute|accessdate=16.1.2011|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110217084451/http://www.sipri.org/research/armaments/milex/resultoutput/milex_15|archivedate=17.2.2011|df=mdy-all}}&lt;/ref&gt; [[Japonske samoobrambne sile|Japonska vojska]] (Japonske samoobrambne sile) se deli na kopenske, zračne in pomorske sile. Glede na zakonodajo ne sme napovedati vojne ali uporabiti sile v mednarodnih sporih; japonska vlada izvršuje prepoved izvoza strelnega orožja. V zadnjih letih se predsednik vlade Šinzo Abe zavzema za večjo vlogo Japonske pri zagotavljanju varnosti v regiji, tudi s pomočjo sosednjim državam. Glede na Indeks svetovnega miru je Japonska na prvem mestu med azijskimi državami.&lt;ref&gt;Institute for Economics and Peace (2015). ''[http://www.visionofhumanity.org/sites/default/files/Global%20Peace%20Index%20Report%202015_0.pdf Global Peace Index 2015.] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20151006145259/http://www.visionofhumanity.org/sites/default/files/Global%20Peace%20Index%20Report%202015_0.pdf |date=6.10.2015 }}'' Retrieved 5.10.2015&lt;/ref&gt; V zadnjem času so bile japonske vojaške sile uporabljene v mirovnih misijah v Iraku.&lt;ref name=&quot;Iraq deployment&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.iht.com/articles/2006/06/20/news/japan.php |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070416075509/http://www.iht.com/articles/2006/06/20/news/japan.php |archivedate=16.4.2007 |title= Tokyo says it will bring troops home from Iraq |work=International Herald Tribune |date=20.6.2006 |accessdate=28.3.2007}}&lt;/ref&gt; Japonska poslovna federacija prepričuje japonsko vlado k ukinitvi prepovedi izvoza orožja, da bi se država lahko pridružila mednarodnim projektom na področju oboroževanja.&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://in.reuters.com/article/2010/07/13/idINIndia-50097320100713 |title=Japan business lobby wants weapon export ban eased |publisher=Reuters |date= 13.7.2010|accessdate=12.4.2011}}&lt;/ref&gt;

V 21. stoletju se je z globalizacijo moč v regiji prerazporedila. Varnostna slika Japonske se je spremenila predvsem zaradi severnokorejske jedrske grožnje, spopada pa se tudi s spletnim in mednarodnim terorizmom.&lt;ref name=&quot;Japan's Security Policy&quot;&gt;{{navedi novice |title= Japan's Security Policy |publisher= Ministry of Foreign Affairs of Japan |url=http://www.mofa.go.jp/policy/security/}}&lt;/ref&gt; Za ohranjanje miru so ustanovili narodni varnostni svet, ki je razvil varnostno strategijo ter smernice. [[Varnostni pakt med Japonsko in ZDA]] je temelj japonske zunanje politike.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.realclearpolitics.com/articles/2007/03/japan_is_back_why_tokyos_new_a.html |title=Japan Is Back: Why Tokyo's New Assertiveness Is Good for Washington|author=Michael Green |publisher=Real Clear Politics |accessdate=28.3.2007}}&lt;/ref&gt; Od leta 1956 je članica [[Organizacija združenih narodov|OZN]], dvajset let pa je bila tudi nestalna članica [[Varnostni svet ZN|Varnostnega sveta]]. Je članica G4, s čimer si išče stalno mesto v Varnostnem svetu.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.centralchronicle.com/20070111/1101194.htm |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070221044357/http://www.centralchronicle.com/20070111/1101194.htm |archivedate=21.2.2007 |title=UK backs Japan for UNSC bid |work=Central Chronicle |accessdate=28.3.2007}}&lt;/ref&gt;

== Gospodarstvo ==
[[Slika:The_Tokyo_Stock_Exchange_-_main_room_3.jpg|sličica|293x293_pik|Tokijska borza, ena večjih v Aziji]]
Japonska je po Združenih državah Amerike in Kitajski nominalno gledano tretje največje gospodarstvo na svetu.&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=China confirmed as World's Second Largest Economy|newspaper=[[The Guardian]] |date=21.1.2011|url=https://www.theguardian.com/business/2011/jan/21/china-confirmed-worlds-second-largest-economy|accessdate=21.1.2011 |first=James |last=Inman |location=London}}&lt;/ref&gt; Tokijska borza spada med največje v Aziji.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://asia.nikkei.com/Markets/Equities/Tokyo-Stock-Exchange-ranked-third-in-Asia-in-2014 |title=Tokyo Stock Exchange ranked third in Asia in 2014 |work=Nikkei Asian Review |date=16.1.2015 |accessdate=5.12.2015 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20151208112614/http://asia.nikkei.com/Markets/Equities/Tokyo-Stock-Exchange-ranked-third-in-Asia-in-2014 |archivedate=8.12.2015}}&lt;/ref&gt; Leta 2016 je bil japonski javni dolg ocenjen na 230 % letnega BDP.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/rankorder/2186rank.html |publisher=CIA |title=World Factbook, Country comparison: Public debt |accessdate=20.8.2017}}&lt;/ref&gt; Storitveni sektor predstavlja tri četrtine BDP, ima pa tudi zelo visoko razvit industrijski sektor, ki proizvaja visokotehnološka vozila, elektroniko, orodje, jeklo, ladje, kemikalije, tekstil in procesirano hrano. Kmetijski sektor obdeluje 13% japonskega ozemlja, ujamejo 15% vseh rib na svetu. Brezposelnost je nizka pri okoli 4 %, a vseeno 17 % ljudi živi pod pragom revščine.&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=Japan Tries to Face Up to Growing Poverty Problem|url=https://www.nytimes.com/2010/04/22/world/asia/22poverty.html?source=patrick.net|accessdate=16.1.2011|newspaper=The New York Times|date=21.4.2010|first=Martin|last=Fackler}}&lt;/ref&gt; Omejena količina pozidljivih zemljišč vpliva na gradnjo in trg z nepremičninami.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=2008 Housing and Land Survey|url=http://www.e-stat.go.jp/SG1/estat/NewListE.do?tid=000001028768|publisher=Statistics Bureau|accessdate=20.1.2011}}&lt;/ref&gt;

Japonska izvaža največ na ameriški (20 %) in kitajski trg (18 %), sledijo Južna Koreja (7 %), Hong Kong (6 %) in Tajska (5 %). Glavni izvozni proizvodi so orodje, motorna vozila, železo, jeklo, polprevodniki in avtomobilski deli. Največ uvaža iz Kitajske (25 %) in ZDA (11 %), sledita Avstralija (5 %) in Južna Koreja (4 %). Glavni uvozni proizvodi so stroji in orodje, fosilna goriva, živila (govedina), kemikalije, tekstil in surovine za industrijo.&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=Foreign investment in Japan soars|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/business/4632747.stm|accessdate=16.1.2011|newspaper=BBC|date=29.6.2005}}&lt;/ref&gt; Administracija Džun'ičira Koizumija je sprožila reforme, ki so povzročile porast tujih investicij.

Japonska je 27. med 189 državami po indeksu enostavnosti sklepanja poslov in enega najmanjših davčnih prihodkov med razvitimi državami. Japonski kapitalizem ima nekaj posebnosti, kot je sistem vseživljenjske zaposlitve, napredovanje po starosti&lt;ref name=&quot;oecd2008&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.oecd.org/document/17/0,3343,en_2649_34111_40353553_1_1_1_1,00.html |title=Economic survey of Japan 2008 |publisher=[[Organisation for Economic Co-operation and Development|OECD]] |accessdate=25.8.2010 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20101109122744/http://www.oecd.org/document/17/0%2C3343%2Cen_2649_34111_40353553_1_1_1_1%2C00.html |archivedate=9.11.2010 |df=mdy-all }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=http://www.economist.com/node/7193984?story_id=7193984 |title=Japan's Economy: Free at last |newspaper=The Economist |date=20.7.2006 |accessdate=23.1.2011}}&lt;/ref&gt; in vpliv t.i. korporacij ''kejrecu,'' aktivizem lastnikov delnic je redek, podjetja so vodena po metodah, kot je »Metoda Tojota«.&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=Activist shareholders swarm in Japan|url=http://www.economist.com/node/9414552?story_id=9414552|accessdate=23.1.2011|date=28.6.2007|newspaper=The Economist}}&lt;/ref&gt; Znane znamke iz Japonske so [[Toyota]], [[Honda]], [[Canon]], [[Nissan]], [[Sony]], Mitsubishi, [[Panasonic]], [[Uniqlo]], [[Lexus]], [[Subaru Corporation|Subaru]], [[Nintendo]], [[Bridgestone]], [[Mazda]] in [[Suzuki]].&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.rankingthebrands.com/The-Brand-Rankings.aspx?rankingID=33|title=Japan's Best Global Brands 2017|date=17.2.2017|accessdate=2.11.2017|website=Ranking the Brands}}&lt;/ref&gt;

==== Gospodarska zgodovina ====
Sodobna rast se je začela v obdobju Edo, ki je dalo cestni sistem in sistem vodooskrbe, pa tudi razvoj določenih finančnih inšturmentov, bankirstvo in [[Osaške riževe borze|borze]].&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |title=The Origins of Japanese Trade Supremacy |author=Howe, Christopher |publisher=Hurst &amp; Company |year=1996 |isbn=1-85065-538-3|pages=58f}}&lt;/ref&gt; S sprejetjem [[Tržno gospodarstvo|tržnega gospodarstva]]&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Totman|first=Conrad|title=A History of Japan|edition=2 |year=2005|publisher=Blackwell|isbn=1-4051-2359-1|pages=312–314}}&lt;/ref&gt; v obdobju Mejdži so se ustanavljala uspešna podjetja, ki so Japonsko popeljala na vrh razvitih držav.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=McCargo|first=Duncan|title=Contemporary Japan|year=2000|publisher=Macmillan|isbn=0-333-71000-2 |pages=18–19}}&lt;/ref&gt; Med 1960 in 1980 je gospodarska rast v povprečju dosegala 7,5 %, v osemdesetih in na začetku devetdesetih po naftni krizi pa 3,2 %. V devetdesetih se je rast zaradi poka finančnega mehurčka upočasnjevala, kar imenujemo tudi izgubljeno desetletje. Premiki v smeri okrevanja so bili počasni, ovirala jih je tudi globalna upočasnitev okoli preloma tisočletja. Po letu 2005 je Japonska doživljala solidno rast okoli 2,8%&lt;ref&gt;{{navedi novice|last=Masake|first=Hisane|title=A farewell to zero|url=http://www.atimes.com/atimes/Japan/HC02Dh01.html|accessdate=16.1.2011|newspaper=Asia Times|date=2.3.2006}}&lt;/ref&gt;, večje nazadovanje pa je prinesla finančna kriza 2008. Danes se uvršča visoko na lestvicah konkurenčnosti (6. mesto za leti 2015 in 2016) in gospodarske svobode.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://reports.weforum.org/global-competitiveness-report-2015-2016/economies/#indexId=GCI&amp;economy=JPN |title=Country/Economy Profiles: Japan|publisher=World Economic Forum |accessdate=24.2.2016 |language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://reports.weforum.org/global-competitiveness-report-2015-2016/competitiveness-rankings/ |title=Competitiveness Rankings |publisher=World Economic Forum |accessdate=24.2.2016 |language=en}}&lt;/ref&gt;

==== Kmetijstvo in ribolov ====
[[Slika:Rice Paddies In Aizu, Japan.JPG|levo|sličica|220x220_pik|Riževo polje v Ajzuju, prefektura Fukušima]]
Samo 12 % japonskega ozemlja je primernega za kmetijstvo&lt;ref name=&quot;As Farmers Age, Japan Rethinks Relationship With Food, Fields&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.pbs.org/newshour/bb/social_issues/jan-june12/9billion_06-12.html |title=As Farmers Age, Japan Rethinks Relationship With Food, Fields |work=[[PBS]] |date=12.6.2012 |accessdate=21.11.2013 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20131121103417/http://www.pbs.org/newshour/bb/social_issues/jan-june12/9billion_06-12.html |archivedate=21.11.2013 |df=mdy-all }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Trip Report - Japan Agricultural Situation&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.pecad.fas.usda.gov/highlights/2012/08/Japantrip/ |title=Trip Report – Japan Agricultural Situation |work=[[United States Department of Agriculture]] |date=17.8.2012 |accessdate=21.11.2013}}&lt;/ref&gt;, zato je razvit sistem teras, ki da ene največjih žetev na enoto površine.&lt;ref name=&quot;Urbanites Help Sustain Japan's Historic Rice Paddy Terraces&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://ourworld.unu.edu/en/the-people-who-sustain-japans-historic-terraced-rice-fields |title=Urbanites Help Sustain Japan's Historic Rice Paddy Terraces |work=Our World |date=22.5.2012 |accessdate=21.11.2013 |author1=Nagata, Akira |author2=Chen, Bixia}}&lt;/ref&gt; Prehrambena samozadostnosti dosežena v 50 %, kmetijstvo pa predstavlja samo 1,4 % BDP. Vlada izdaja subvencije in ščiti kultivacijo v manjšem obsegu.&lt;ref name=&quot;As Farmers Age, Japan Rethinks Relationship With Food, Fields&quot; /&gt; Kmetje se spopadajo s pomanjkanjem nasledstva in staranjem delovne sile.&lt;ref name=&quot;How will Japan's farms survive?&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.japantimes.co.jp/opinion/2013/06/28/editorials/how-will-japans-farms-survive/#.UoyT2b-lf-k |title=How will Japan's farms survive? |work=[[The Japan Times]] |date=28.6.2013 |accessdate=21.11.2013}}&lt;/ref&gt; [[Riž]] predstavlja skoraj vso proizvodnjo žitaric in je visoko zaščiten s tarifami pri 777,7 %.&lt;ref name=&quot;Trip Report - Japan Agricultural Situation&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;Japan - Agriculture&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.nationsencyclopedia.com/Asia-and-Oceania/Japan-AGRICULTURE.html#b |title=Japan – Agriculture |work=Nations Encyclopedia |accessdate=21.11.2013}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;With fewer, bigger plots and fewer part-time farmers, agriculture could compete&quot;&gt;{{navedi novice |url=https://www.economist.com/news/asia/21576154-fewer-bigger-plots-and-fewer-part-time-farmers-agriculture-could-compete-field-work |title=With fewer, bigger plots and fewer part-time farmers, agriculture could compete |work=[[The Economist]] |date=13.4.2013 |accessdate=21.11.2013}}&lt;/ref&gt; Japonska je drugi največji uvoznik kmetijskih proizvodov. Leta 1996 se je uvrstila na četrto mesto po količini ulova rib, leta 2010 je ulovila preko 4,5 milijonov ton rib.&lt;ref name=&quot;World fisheries production, by capture and aquaculture, by country (2010)&quot;&gt;{{navedi splet |url=ftp://ftp.fao.org/FI/STAT/summary/a-0a.pdf |archive-url=https://wayback.archive-it.org/all/20170525161431/ftp://ftp.fao.org/FI/STAT/summary/a-0a.pdf |url-status=dead |archive-date=25.5.2017 |title=World fisheries production, by capture and aquaculture, by country (2010) |work=Food and Agriculture Organization |accessdate=18.1.2014 |df=mdy-all }}&lt;/ref&gt; Danes predstavlja japonski ulov 15 % svetovnega&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/ja.html#Econ |title=The World Factbook |work=[[Central Intelligence Agency]] |accessdate=1.2.2014}}&lt;/ref&gt;, mnogi tudi trdijo, da je Japonska kriva za počasno izumiranje nekaterih ribjih vrst, kot so tuni.&lt;ref name=&quot;UN tribunal halts Japanese tuna over-fishing&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.atimes.com/oceania/AH31Ah01.html |title=UN tribunal halts Japanese tuna over-fishing |work=[[Asia Times]] |date=31.8.1999 |accessdate=1.2.2014}}&lt;/ref&gt; Sporen je tudi kvazi-komercialen [[Kitolov|lov na kite]].&lt;ref name=&quot;Japanese whaling 'science' rapped&quot;&gt;{{navedi novice |url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/science/nature/4118990.stm |title=Japanese whaling 'science' rapped |work=[[BBC News]] |date=22.6.2005 |accessdate=1.2.2014 |author=Black, Richard}}&lt;/ref&gt;

==== Industrija in storitve ====
Industrija predstavlja 27,5 % BDP.&lt;ref name=&quot;auto1&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/ja.html#Econ|title=Japan|last=|first=|date=3.11.2016|website=CIA World Factbook|publisher=|accessdate=13.11.2016}}&lt;/ref&gt; Pomembnejše industrije so avtomobilska, motorska, elektronska, orodjarska, kovinska, ladjedelniška, kemična in predelovalna. Japonska je tretji največji proizvajalec avtomobilov, Tojota pa največji posamezni proizvajalec.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.oica.net/category/production-statistics/|title=Production Statistics|last=OICA|first=|date=2016|website=|publisher=|accessdate=13.11.2016}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.forbes.com/sites/andreamurphy/2015/05/06/2015-global-2000-the-worlds-biggest-auto-companies/#361753666e48|title=2015 Global 2000: The World's Biggest Auto Companies|last=|first=|date=6.5.2015|website=Forbes|publisher=|accessdate=13.11.2016}}&lt;/ref&gt; Potrošniška elektronika se je preselila na Kitajsko, v ZDA in Južno Korejo.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=The era of Japanese consumer electronics giants is dead|url=https://www.cnet.com/news/the-era-of-japanese-consumer-electronics-giants-is-dead|website=cnet|accessdate=13.11.2016}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=What happened to Japan's electronic giants?|url=http://www.bbc.com/news/world-asia-21992700|accessdate=13.11.2016|agency=BBC News|date=2.4.2013}}&lt;/ref&gt; Za ladjedelništvo se pričakuje, da bo ostalo na Japonskem.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Why the sun has yet to set on Japanese shipbuilding|url=http://www.seatrade-maritime.com/news/asia/why-the-sun-has-yet-to-set-on-japanese-shipbuilding.html|website=Seatrade Maritime News|accessdate=13.11.2016}}&lt;/ref&gt;

Storitveni sektor predstavlja tri četrtine BDP.&lt;ref name=&quot;Japan Country Report&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.gfmag.com/gdp-data-country-reports/247-japan-gdp-country-report.html#axzz2kmA1XTXk |title=Japan Country Report |work=Global Finance |accessdate=16.11.2013}}&lt;/ref&gt; Glavne industrije so bankirstvo, zavarovalništvo, nepremičnine, trgovina, transport in telekomunikacije. Štiri od petih največjih časopisov na svetu je iz Japonske.&lt;ref name=&quot;National Newspapers Total Circulation 2011&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.ifabc.org/site/assets/media/National-Newspapers_total-circulation_IFABC_17-01-13.xls |title=National Newspapers Total Circulation 2011 |publisher=[[International Federation of Audit Bureaux of Circulations]] |accessdate=2.2.2014}}&lt;/ref&gt; Največji poslovni konglomerati ''kejrecu'' v državi so skupine Mitsubishi, Sumitomo, Fuyo, Mitsui, Dai-Ichi Kangyo in Sanwa.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.sjsu.edu/faculty/watkins/keiretsu.htm |title=The Keiretsu of Japan |work=San José State University}}&lt;/ref&gt;

==== Turizem ====
[[Slika:Chateau Himeji.JPG|sličica|220x220_pik|Grad Himedži, prefektura Hjogo]]
Turizem doživlja v zadnjih letih razcvet. Leta 2013 je število tujih obiskovalcev prvič preseglo 10 milijonov, leta 2015 že skoraj 20 milijonov.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.japantimes.co.jp/news/2016/01/19/national/japan-sets-new-inbound-tourism-record-2015-comes-just-short-20-million-target/|title=Visitors to Japan surge to record 19.73 million, spend all-time high ¥3.48 trillion|first=Tomoko|last=Otake|date=19.1.2016|publisher=|via=Japan Times Online}}&lt;/ref&gt; Pričakovanja japonske vlade so, da se bo turistični obisk do leta 2030 povzpel na 60 milijonov.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.japanmacroadvisors.com/page/category/economic-indicators/gdp-and-business-activity/number-of-visitors-to-japan/|title=Number of visitors to Japan|accessdate=29.1.2017|publisher=|via=Japan Macro Advisors}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Number of Foreign Visitors Surpassed 20 million (Japan)&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.smam-jp.com/documents/www/english/market_info/2016/11/22/SMAM_Market_Keyword_No139.pdf|title=SMAM Market Keyword (No.139)|work=SMAM-jp.com |accessdate=29.1.2017}}&lt;/ref&gt; Japonska ima [[Seznam spomenikov Unescove svetovne dediščine na Japonskem|20 znamenitosti]]  zapisanih na Unescov seznam svetovne dediščine&lt;ref name=&quot;whc.unesco.org&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://whc.unesco.org/en/statesparties/jp|title=Japan Properties inscribed on the World Heritage List|date=29.1.2017|publisher=|via=UNESCO}}&lt;/ref&gt;, med njimi grad Himedži, zgodovinske spomenike starodavnega Kjota in Nare.&lt;ref name=&quot;whc.unesco.org&quot;/&gt; Popularne destinacije so Tokio, Hirošima, gora [[Fudži]], smučišči Niseko in Kohaido, Okinava, vlak ''šinkansen'' in uporaba obširne mreže hotelov ''rjokan'' in vrelcev tople vode ''onsen''.

== Znanost in tehnologija ==
Japonska je vodilna država na področju znanstvenega raziskovanja v naravoslovju in inženirstvu, njen prispevek je pomemben v kmetijstvu, elektroniki (kar 16 % vsega zlata in 22 % vsega srebra je v japonski elektroniki&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.techradar.com/news/phone-and-communications/mobile-phones/japan-wants-citizens-to-donate-their-phone-to-make-2020-olympic-medals-1326938|title=Japan wants citizens to donate their old phone to make 2020 Olympics medals|publisher=}}&lt;/ref&gt;), industrijski robotiki (na Japonskem je bilo leta 2013 v uporabi kar 20% vseh robotov&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.ifr.org/industrial-robots/statistics/ |title=Statistics – IFR International Federation of Robotics |publisher= |accessdate=5.10.2016 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20160327031517/http://www.ifr.org/industrial-robots/statistics/ |archivedate=27.3.2016 |df= }}&lt;/ref&gt;), optiki, kemikalijah, polprevodnikih, raznih vejah inženirstva in raziskovanja živih bitij. Na indeksu inovativnosti Bloomberg se ponaša z drugim mestom. 700.000 raziskovalcev deluje s proračunom, velikim kar 130 milijard dolarjev, kar je v deležu BDP na tretjem mestu sveta.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.investinisrael.gov.il/NR/rdonlyres/D8B76E12-BC96-436A-9CA5-B53D9B8060E1/0/IsraelWhereBreakthroughsHappen.pdf |title=Invest in Israel – Where Breakthroughs Happen |date=4.12.2011 |work=Investment Promotion Center |publisher=Industry, Trade and Labor Ministry |page=17 |accessdate=14.10.2012}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice|last=McDonald|first=Joe|title=China to spend $136 billion on R&amp;D|newspaper=BusinessWeek|date=4.12.2006}}&lt;/ref&gt; Japonski znanstveniki so prejeli 22 [[Nobelova nagrada|Nobelovih nagrad]] iz fizike, kemije ali medicine in 3 [[Fieldsova nagrada|Fieldsove nagrade]] za matematiko.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Japanese Nobel Laureates |publisher=[[Kyoto University]] |year=2009 |url=http://www.kyoto-u.ac.jp/en/profile/intro/honor/nobel.htm/ |accessdate=7.11.2009}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Japanese Fields Medalists |publisher=Kyoto University |year=2009 |url=http://www.kyoto-u.ac.jp/en/profile/intro/honor/fields.htm |accessdate=7.11.2009 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20100310203313/http://www.kyoto-u.ac.jp/en/profile/intro/honor/fields.htm/ |archivedate=10.3.2010}}&lt;/ref&gt;

[[Japonska agencija za raziskovanje vesolja]] (JAXA) razvija satelite in vesoljska plovila, sodeluje v planetarnih, vesoljskih in aviacijskih raziskavah, na Mednarodni vesoljski postaji. Misije so poslali proti Merkurju, Veneri in Luni, kjer nameravajo do leta 2030 zgraditi bazno postajo.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Japan Plans Moon Base by 2030 |publisher=MoonDaily |date=3.8.2006 |url=http://www.moondaily.com/reports/Japan_Plans_Moon_Base_By_2030_999.html |accessdate=27.3.2007}}&lt;/ref&gt; Pomembnejši projekti so Kibo, [[Akacuki]], Mercury Magnetspheri Orbiter, SELENE in H-IIA.

== Infrastruktura ==
[[Slika:Satta yukei.jpg|sličica|275x275_pik|Japonska avtocesta s pogledom na goro [[Fudži]]]]
Japonska ima v omrežju 1,2 milijonov kilometrov cest kar 63.000 kilometrov avtocest in hitrih cest,&lt;ref name=&quot;stat.go.jp&quot;&gt;[http://www.stat.go.jp/english/data/nenkan/1431-12.htm Chapter 12 Transport – Microsoft Excel Sheet], Statistical Handbook of Japan&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;mlit.go.jp&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.mlit.go.jp/road/road_e/statistics.html|title=Road Bureau – MLIT Ministry of Land, Infrastructure, Transport and Tourism|publisher=}}&lt;/ref&gt; ki povezujejo večja mesta med otoki Honšu, Šikoku ter Kjušu, na Hokaidu in v obliki hitre ceste na Okinavi. Novi in rabljeni avtomobili so poceni s poudarkom na energijski učinkovitosti. Uporaba avtomobilov je nizka, s samo 50 % povprečja držav G8.&lt;ref name=&quot;stat.go.jp&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;mlit.go.jp&quot;/&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Transport |url=http://www.stat.go.jp/english/data/handbook/c09cont.htm |work=Statistical Handbook of Japan 2007 |publisher=Statistics Bureau |accessdate=2.3.2014 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110427071603/http://www.stat.go.jp/english/data/handbook/c09cont.htm |archivedate=27.4.2011}}&lt;/ref&gt; Železniško omrežje je privatizirano, znani so hitri in točni vlaki ''[[Šinkansen]]'' z rednimi hitrostmi vlakov do 320&amp;nbsp;km/h.&lt;ref name=&quot;transtatsjp&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.iraptranstats.net/jp|title=Transport in Japan|accessdate=17.2.2009|work=International Transport Statistics Database|publisher=[[International Road Assessment Program]]}} {{subscription required}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://english.jr-central.co.jp/about/safety.html|title=About the Shinkansen&amp;nbsp;– Safety|accessdate=17.10.2011|publisher=Central Japan Railway Company}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.hitachi-rail.com/rail_now/column/just_in_time/index.html|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080513230217/http://www.hitachi-rail.com/rail_now/column/just_in_time/index.html|archivedate=13.5.2008|title=Corporate Culture as Strong Diving Force for Punctuality- Another &quot;Just in Time&quot;|accessdate=19.4.2009|publisher=Hitachi}}&lt;/ref&gt; V državi je 175 letališč, [[Haneda|letališče Haneda]] je drugo najprometnejše v Aziji, pomemno je tudi [[letališče Narita]], [[Letališče Kansaj|Kansaj]] in [[Letališče Čubu|Čubu]]. [[Pristanišče v Nagoji]] je največje v državi, predstavlja kar 10% trgovinske izmenjave na Japonskem.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.airports.org/cda/aci_common/display/main/aci_content07_c.jsp?zn=aci&amp;cp=1-5-212-218-222_666_2__ |title=Year to Date Passenger Traffic |publisher=Airports Council International |date=11.11.2010 |accessdate=2.3.2014 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110111152406/http://www.airports.org/cda/aci_common/display/main/aci_content07_c.jsp?zn=aci&amp;cp=1-5-212-218-222_666_2__ |archivedate=11.1.2011}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Nakagawa|first=Dai|title=Transport Policy and Funding|year=2006|publisher=Elsevier|isbn=0-08-044852-6|page=63|author2=Matsunaka, Ryoji}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Port Profile|url=http://www.port-of-nagoya.jp/english/about_port.htm|publisher=Port of Nagoya|accessdate=7.1.2011|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20101130050032/http://www.port-of-nagoya.jp/english/about_port.htm|archivedate=30.11.2010|df=mdy-all}}&lt;/ref&gt;

Leta 2011 je bilo 46,1 % energije pridobljene iz nafte, 21,3 % iz premoga, 21,4 % iz zemeljskega plina, 4,0 % iz jedrske energije in 3,3 % iz vodne energije. Jedrska energija je istega leta predstavljala 9,2 % proizvodnje električne energije (še leto prej 24,9 %), zmanjšanje se je zgodilo na račun jedrske nesreče v Jedrski elektrarni Fukušima Daj'iči in posledičnih protestov proti uporabi jedrski elektrarn. Japonska je zelo odvisna od uvoza energije, saj nima večjih domačih rezerv.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Energy|url=http://www.stat.go.jp/english/data/handbook/c0117.htm#c07|work=Statistical Handbook of Japan 2013|publisher=Statistics Bureau|accessdate=14.2.2014}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice|last=Tsukimori|first=Osamu|title=Japan nuclear power-free as last reactor shuts|url=https://www.reuters.com/article/2012/05/05/us-nuclear-japan-idUSBRE84405820120505|accessdate=8.5.2012|agency=[[Reuters]]|date=5.5.2012}}&lt;/ref&gt;

Vlada upravlja oskrbo z vodo in komunalne storitve preko ministrstev.&lt;ref&gt;[http://www.mhlw.go.jp/english/policy/health/water_supply/dl/3-1a.pdf Waterworks Vision Summary], June 2004, retrieved on 6.1.2011&lt;/ref&gt; Dostop do obeh omrežij je univerzalen, 3 % ljudi dobivajo vodo iz zasebnih vodnjakov, predvsem na podeželju.&lt;ref&gt;Ministry of Health, Labor and Welfare:[http://www.mhlw.go.jp/english/policy/health/water_supply/1.html Coverage], retrieved on 6.1.2011&lt;/ref&gt; Vsa zbrana odpadna voda se vrača v omrežje, kjer jo obdelajo v sekundarnih čistilnih napravah ali pa je očiščena takoj. Vsa odpadna voda, ki je speljana v polzaprta morja (15 % vse odpadne vode), kot so [[Tokijski zaliv]], [[Osaški zaliv]] in [[jezero Biva]], je prečiščena še na terciarnem nivoju. Večji problemi, s katerimi se spopadajo, je zmanjševanje in staranje prebivalstva, manjšanje investicij, večanje pojavnosti suš, ipd.

== Prebivalstvo ==
Kar 80 % od 126,5 milijonov prebivalcev Japonske živi na Honšuju. Kot družba so jezikovno, etnično in kulturno homogeni; 98,5 % prebivalcev je Japoncev, ostalo so tuji delavci iz Koreje, Kitajske, Filipinov in potomci Japoncev iz Brazilije, Peruja in ZDA.&lt;ref name=MulticulturalJapan&gt;{{navedi novice|title='Multicultural Japan' remains a pipe dream|url=http://search.japantimes.co.jp/cgi-bin/fl20070327zg.html|accessdate=16.1.2011|newspaper=Japan Times|date=27.3.2007|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110414035203/http://search.japantimes.co.jp/cgi-bin/fl20070327zg.html|archivedate=14.4.2011|df=mdy-all}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Gentensei Shinko Shinbun 2010&quot;&gt;Atsushi Kotani ''The Fascination of the Japanese Cultural Theory'' (日本文化論のインチキ) {{ISBN|978-4-344-98166-9}} (Gentensei Shinko Shinbun, 2010)&lt;/ref&gt; Prevladajoča etnična skupina so ljudstvo Jamato, pomembnejše manjšine so domorodno ljudstvo Ainu in ljudstva z otočja Rjukju ter socialna manjšina ''[[Burakumini|burakuminov]]''. Prebivalci Japonske dosegajo v povprečju drugo najvišjo pričakovano starost ob rojstvu (83,5 let za obdobje 2010–2015).&lt;ref name=&quot;Table A.17&quot;&gt;{{navedi splet|title=Table A.17|url=https://www.un.org/esa/population/publications/wpp2006/WPP2006_Highlights_rev.pdf|work=United Nations World Population Prospects, 2006 revision|publisher=Organizacija združenih narodov|accessdate=15.1.2011}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;haaretz.com&quot;&gt;{{navedi novice|title=WHO: Life expectancy in Israel among highest in the world|url=http://www.haaretz.com/news/who-life-expectancy-in-israel-among-highest-in-the-world-1.276618|accessdate=15.1.2011|newspaper=Haaretz|date=maj 2009}}&lt;/ref&gt; Država se spopada z demografsko katastrofo, saj naj bi bilo do leta 2050 kar 4 % Japoncev starejših od 65 let, prebivalstvo pa naj bi upadlo z 126,5 milijonov na samo 95 milijonov.&lt;ref name=&quot;handbook&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.stat.go.jp/english/data/handbook/c0117.htm#c02 |title=Statistical Handbook of Japan 2013: Chapter 2—Population |publisher=Statistics Bureau |accessdate=14.2.2014}}&lt;/ref&gt;

{| class=&quot;wikitable&quot;
!#
!Slika
!Mesto
!Prebivalcev
&lt;small&gt;(Popis 2010)&lt;/small&gt;
!Prefektura
|-
!1.
|[[Slika:Tokyo_Tower_at_night_8.JPG|150px]]
|'''[[Tokio]]'''
|8.949.447
|[[Tokio]]
|-
!2.
|[[Slika:Minato_Mirai_In_Blue.jpg|150px]]
|'''[[Jokohama]]'''
|3.689.603
|[[Kanagava]]
|-
!3.
|[[Slika:Nakanoshima Skyscrapers in 201504 001.jpg|150px]]
|'''[[Osaka]]'''
|2.666.371
|[[Osaka]]
|-
!4.
|[[Slika:Nagoya_2017_(34159008173).jpg|150px]]
|'''[[Nagoja]]'''
|2.263.907
|[[Aiči]]
|-
!5.
|[[Slika:Hokkaido_University.jpg|150px]]
|'''[[Sapporo]]'''
|1.914.434
|[[Hokaido]]
|-
!6.
|[[Slika:Twilight_view_of_Kobe,_from_a_point_near_Shin-Kobe_station.jpg|150px]]
|'''[[Kobe]]'''
|1.544.873
|[[Hjogo]]
|-
!7.
|[[Slika:Kyoto_Skyline_-_Pentinlo.jpg|150px]]
|'''[[Kjoto]]'''
|1.474.473
|[[Kjoto]]
|-
!8.
|[[Slika:Fukuoka_City_-_Watanabe-dori_Avenue_-_01.JPG|150px]]
|'''[[Fukuoka]]'''
|1.463.826
|[[Fukuoka]]
|-
!9.
|[[Slika:Kawasaki_Station_East_Exit_2.jpg|150px]]
|'''[[Kavasaki]]'''
|1.425.678
|[[Kanagava]]
|-
!10.
|[[Slika:JR_Freight_Omiya_Workshop_main_storehouse_and_office.jpg|150px]]
|'''[[Sajtama]]'''
|1.222.910
|[[Sajtama]]
|}

=== Verstva Japonske ===
[[Slika:Phoenix Hall, Byodo-in, November 2016 -01.jpg|sličica|313x313_pik|Budistični tempelj Bjodo-in, Udži, prefektura Kjoto]]
Japonska ustava zagotavlja verske svoboščine vsakemu posamezniku. Več kot 84 % ljudi šteje [[šintoizem]] za izvorno religijo na otočju, več kot polovica od teh jih meni, da se je skozi zgodovino združeval z elementi budizma v [[šinbucu-šugo]]. Vplivi so prišli tudi iz taoistične in konfucianistične miselnosti. Številke ne pokažejo prave slike glede verske pripadnosti, saj je vsaka družina tradicionalno pripadala eni veri in templju. V sodobnem času naj bi bil delež ljudi, ki zares verujejo, nekje 20–30 %. Navkljub temu je sodelovanje na festivalih, kot je [[Hacumode|prvi obisk templja v novem letu]], zelo pogosto in priljubljeno. Ulice so okrašene ob festivalu [[Bon (festival)|Bon]], [[Tanabata]] in ob božiču. Na Japonskem deluje okoli 100.000 templjev in 78.790 svečenikov.

Šintoizem je prevladujoča veroizpoved na Japonskem, prakticiralo naj bi ga okoli 80 % prebivalstva (obiski templjev, rotenje in priprošnje pri ''[[kami]]jih''), vseeno pa se jih samo manjši delež opredeljuje kot šintoiste s pridružitvijo organiziranim sektam, saj uradnih ritualov za pridružitev ni.&lt;ref name=&quot;Breen Teeuwen&quot;&gt;Breen, Teeuwen in ''Breen, Teeuwen'' (2000:1)&lt;/ref&gt;&lt;ref name=Kisala&gt;{{navedi knjigo|last = Kisala |first = Robert |editor= Wargo, Robert|title = The Logic Of Nothingness: A Study of Nishida Kitarō |publisher = University of Hawaii Press|year = 2005|pages = 3–4 |isbn = 0-8248-2284-6}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=BY65&gt;''Routledge Handbook of Japanese Culture and Society'' (2011) edited by Victoria Bestor, Theodore C. Bestor, and Akiko Yamagata, p. 65 {{ISBN|978-0-415-43649-6}}&lt;/ref&gt;

[[Budizem]] je prispel na Japonsko v 6. stoletju iz kraljestva Baekje na Korejskem polotoku.&lt;ref name=&quot;Brown, 1993. p. 455&quot;&gt;Brown, 1993. p. 455&lt;/ref&gt;

[[Krščanstvo]] so prvi širili jezuitski misijonarji leta 1549.&lt;ref name=&quot;Higashibaba, 2002. p. 1&quot;&gt;Higashibaba, 2002. p. 1&lt;/ref&gt; Danes je kristjanov manj kot 2,3 %, večinoma na zahodu države, kjer so bili misijoni najbolj aktivni. Leta 2007 je bilo na Japonskem 32.036 župnikov in pastorjev. V zadnjem stoletju je postalo popularno praznovanje zahodnjaških porok, Valentinovega in božiča.&lt;ref&gt;[http://www2.ttcn.ne.jp/honkawa/7770.html Religion in Japan by prefecture]. 1996 statistics.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice|last=Kato|first=Mariko|title=Christianity's long history in the margins|newspaper=Japan Times|date=24.2.2009}}&lt;/ref&gt;

Ostale religije, prisotne v državi, so [[islam]] (večinoma pri migrantskih delavcih iz Indonezije, Pakistana, Bangladeša in Irana), [[hinduizem]], [[Judovstvo|judaizem]] in [[sikhizem]].&lt;ref&gt;{{navedi revijo |last1=Nakhleh |first1=Emile A. |last2=Sakurai |first2=Keiko |last3=Penn |first3=Michael |url=http://www.nbr.org/publications/asia_policy/Preview/AP5_IslamJapan_preview.pdf |title=Islam in Japan: A Cause for Concern? |journal=Asia Policy |volume=5 |date=januar 2008}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Clarke&quot;&gt;{{navedi knjigo|title=The World's religions : understanding the living faiths|year=1993|publisher=Reader's Digest|isbn=978-0-89577-501-6|editor=Clarke, Peter|page=208}}&lt;/ref&gt;

=== Jezik ===
Več kot 99 % prebivalcev Japonske govori [[Japonščina|japonščino]] kot prvi jezik. Spada med [[aglutinacijski jezik|aglutinacijske jezike]] z obsežnim sistemom besednih struktur, glagolskih oblik in besednjakom, prilagojenim vljudnem, ponižnem in častnem govorjenju in naslavljanju v hierarhično urejeni japonski družbi - ''[[keigo]]''. Japonska pisava obsega [[kandži]]je (kitajske pismenke) in dve [[Kana (japonska pisava)|kani]] (silabariji z izvorom v [[kurziv]]u in radikalkah kandžijev), poleg tega pa še latinico in arabske števke.&lt;ref&gt;{{navedi splet|last=Miyagawa|first=Shigeru|title=The Japanese Language|url=http://web.mit.edu/jpnet/articles/JapaneseLanguage.html|publisher=Massachusetts Institute of Technology|accessdate=16.1.2011}}&lt;/ref&gt; Japonske javne in zasebne šole učijo japonski jezik, navadno pa tudi angleški.

Drugi jeziki na otočju so [[rjukjanski jeziki]], [[okinavski jezik]] in [[jezik ljudstva Ainu]], ki mu grozi izumrtje&lt;ref&gt;{{navedi revijo|last=Heinrich|first=Patrick|title=Language Planning and Language Ideology in the Ryūkyū Islands|journal=Language Policy|date=January 2004|volume=3|issue=2|pages=153–179|doi=10.1023/B:LPOL.0000036192.53709.fc}}&lt;/ref&gt;, saj ga govori samo nekaj ostarelih prebivalcev Hokaida.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.un.org/works/culture/japan_story.html |archiveurl=https://web.archive.org/web/20080106062419/http://www.un.org/works/culture/japan_story.html |archivedate=6.1.2008 |title=15 families keep ancient language alive in Japan |publisher=UN |accessdate=27.3.2007}}&lt;/ref&gt; Malo otrok se uči te jezike, a se je v zadnjih letih zavednost glede pomena ohranitve jezikov povečala.

=== Težave ===
S staranjem prebivalstva se pojavljajo socialni problemi, kot sta pomanjkanje delovne sile in večanje socialnih izdatkov za pokojnine in zdravstveno varstvo.&lt;ref&gt;[[Gonzalo Garland]] et al. &quot;Dynamics of Demographic Development and its impact on Personal Saving : case of Japan&quot;, with Albert Ando, Andrea Moro, Juan Pablo Cordoba, in ''Ricerche Economiche'', Vol 49, August 1995&lt;/ref&gt; Do leta 2050 naj bi se prebivalstvo skrčilo na 95 milijonov.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.ifs.du.edu/ifs/frm_GraphicalDisplay.aspx?ListNames='Population,%20History%20and%20Forecast'&amp;HistFor=True&amp;GrpOp=0&amp;Dim1=81&amp;File=0|title=frm_Message|publisher=|accessdate=5.10.2016}}&lt;/ref&gt; Imigracije in iniciative za povečanje rodnosti so ponujene kot rešitve za zajezitev katastrofe.&lt;ref name=&quot;Ogawa&quot;&gt;{{navedi splet|last=Ogawa|first=Naohiro|title=Demographic Trends and their implications for Japan's future|url=http://www.mofa.go.jp/j_info/japan/socsec/ogawa.html|work=Transcript of speech delivered on 7 March 1997|publisher=Ministry of Foreign Affairs|accessdate=14.5.2006}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://jipi.gr.jp/english/message.html |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070929222250/http://jipi.gr.jp/english/message.html |archivedate=29.9.2007 |title=Japan Immigration Policy Institute: Director's message|first= Hidenori|last=Sakanaka|publisher=Japan Immigration Policy Institute |date=5.10.2005 |accessdate=5.1.2007}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice|last=French|first=Howard|title=Insular Japan Needs, but Resists, Immigration|url=https://www.nytimes.com/2003/07/24/international/asia/24JAPA.html?ei=5007&amp;en=53c7315175389e69&amp;ex=1374379200&amp;partner=USERLAND&amp;pagewanted=all&amp;position=|accessdate=21.2.2007|newspaper=The New York Times|date=24.7.2003}}&lt;/ref&gt; Japonska sprejme vsako leto zgolj 9.500 novih državljanov za naturalizacijo&lt;ref&gt;{{navedi splet|script-title=ja:帰化許可申請者数等の推移|url=http://www.moj.go.jp/TOUKEI/t_minj03.html|publisher=Ministry of Justice|accessdate=17.3.2011|language=ja}}&lt;/ref&gt;, leta 2012 je sprejela zgolj 18 prebežnikov.&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=2012 saw record-high 2,545 people apply for refugee status in Japan |url=http://www.japantimes.co.jp/news/2013/03/20/national/2012-saw-record-high-2545-people-apply-for-refugee-status-in-japan/#.UXWOPEpnhIE |newspaper=Japan Times|date=20.3.2013}}&lt;/ref&gt; Trpi tudi zaradi visoke samomorilnosti,&lt;ref name=&quot;NYT&quot;&gt;{{navedi novice|url=https://query.nytimes.com/gst/fullpage.html?res=9F00E1DB173FF936A25754C0A96F958260&amp;sec=health&amp;spon=&amp;scp=29&amp;sq=suicide%20japan&amp;st=cse|title=In Japan, Mired in Recession, Suicides Soar|last=Strom|first=Stephanie|date=15.7.1999|newspaper=The New York Times|accessdate=20.9.2008}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=Times&gt;{{navedi novice|url=http://www.timesonline.co.uk/tol/news/world/asia/article4170649.ece|title=Japan gripped by suicide epidemic|last=Lewis|first=Leo|date=19.6.2008|newspaper=[[The Times (London)|The Times]]|accessdate=20.9.2008}}&lt;/ref&gt; ki je vodilni razlog za smrt med ljudmi pod 30. letom starosti.&lt;ref name=&quot;ozawa-desilva&quot;&gt;{{navedi revijo|last = Ozawa-de Silva|first = Chikako
|title = Too Lonely to Die Alone: Internet Suicide Pacts and Existential Suffering in Japan|journal = Cult Med Psychiatry |volume = 32 |issue = 4 |pages = 516–551 |date=December 2008 |doi = 10.1007/s11013-008-9108-0|pmid = 18800195}}&lt;/ref&gt;

==Izobraževanje ==
[[Slika:Tokyo University Entrance Exam Results 6.JPG|sličica|220x220_pik|Slavje ob naznanitvi rezultatov vpisov na tokijsko univerzo]]
Primarna, sekundarna in univerzitetna delitev šolstva se je uveljavila leta 1872 kot del reform Obnove Mejdži. Osnovna šola (小学校 ''šogakko'') traja 6 let od dopolnjenega 6. leta in je obvezna. Sekundarna izobrazba se deli na obvezno triletno nižjo srednjo šolo (中学校 ''čugakko'') in neobvezno triletno višjo srednjo šolo (高等学校 ''kotogakko'', krajše 高校 ''koko''), ki jo obiskuje 94% vseh učencev z opravljeno nižjo srednjo šolo.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.fpri.org/footnotes/087.200312.ellington.japaneseeducation.html |title=Beyond the Rhetoric: Essential Questions About Japanese Education |first=Lucien |last=Ellington |publisher=Foreign Policy Research Institute |date=1.12.2003 |accessdate=1.4.2007 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070405075716/http://www.fpri.org/footnotes/087.200312.ellington.japaneseeducation.html |archivedate=5.4.2007}}&lt;/ref&gt; Približno 76% dijakov z zaključeno višjo srednjo šolo je nadaljevalo izobraževanje na univerzitetni ravni. Japonski učenci dosegajo najvišje rezultate med vsemi državami OECD pri pismenosti, matematiki in znanostih. Šolnine na višji srednji šoli in univerzi so praviloma visoke.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.oecdbetterlifeindex.org/topics/education/ |title=Education OECD Better Life |publisher=OECD |accessdate=29.5.2016 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20160531152015/http://www.oecdbetterlifeindex.org/topics/education/ |archivedate=31.5.2016 |df=mdy-all }}&lt;/ref&gt; Japonske šole se spopadajo z zelo pogostim zbadanjem in žalitvami med učenci, kar skušajo zajeziti z združitvijo osnovne in nižje srednje šole v en devetletni program.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.japantimes.co.jp/news/2016/06/10/national/compulsory-nine-year-school-system-kicks-off-japan/ |title=Compulsory nine-year school system kicks off in Japan |last=Jiji Press Staff |date=10.6.2016 |publisher=The Japan Times |accessdate=31.8.2016}}&lt;/ref&gt;

Izobraževanje je igralo ključno vlogo pri hitri povojni gospodarski rasti. Do danes, ko je trg dela vse bolj odvisen od pridobljenega znanja, pomeni višja izobrazba in pridobljene kompetence več priložnosti za zaposlitev in tudi višji položaj na delovnem mestu.&lt;ref name=&quot;auto&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.oecd.org/edu/Japan-EAG2014-Country-Note.pdf |title=Japan |publisher=OECD |accessdate=28.10.2016}}&lt;/ref&gt; Najbolj prestižni izobraževalni ustanovi sta Univerza v Tokiu in Univerza v Kjotu&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.globaluniversitiesranking.org/index.php?option=com_content&amp;view=article&amp;id=94&amp;Itemid=131|title=TOP&amp;nbsp;– 100 |publisher=Global Universities Ranking|year=2009|accessdate=22.3.2010}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.topuniversities.com/university-rankings/world-university-rankings/2010 |title=QS World University Rankings 2010 |publisher=QS TopUniversities |year=2010 |accessdate=15.1.2010 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110403044940/http://www.topuniversities.com/university-rankings/world-university-rankings/2010 |archivedate=3.4.2011 |df=mdy-all }}&lt;/ref&gt;, ki sta imeli kar 16 Nobelovih lavreatov.

== Zdravstvo ==
Zdravstveno oskrbo na Japonskem zagotavlja državna in lokalna vlada. Univerzalni zdravstveni sistem zagotavlja enakost dostopa storitev vsem, ki so vanj vključeni; državna komisija določa cene storitev. Nezaposleni se lahko vključijo preko lokalnih programov zavarovanja. Od leta 1973 ponuja vlada vsem ostarelim brezplačno zavarovanje.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.nyu.edu/projects/rodwin/lessons.html |first=Victor|last=Rodwin|title=Health Care in Japan |publisher=New York University |accessdate=10.3.2007}}&lt;/ref&gt; Vsak pacienti si lahko brezplačno izbere zdravnika in zdravstveno ustanovo.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.ipss.go.jp/s-info/e/Jasos/Health.html |title=Health Insurance: General Characteristics |publisher=National Institute of Population and Social Security Research |accessdate=28.3.2007}}&lt;/ref&gt;
== Kultura ==
Japonska kultura se je od svojih začetkov zelo spremenila in razvila. Sodobna kultura je mešanica vplivov iz Azije, Evrope in Severne Amerike. Tradicionalne umetnosti zaobjemajo obrti kot so keramika, tekstil, delo z lakom, kovanje mečev in izdelava lutk, predstave ''[[bunraku]]'', ''[[kabuki]]'', ''[[No gledališče|no]]'', [[Tradicionalni japonski plesi|tradicionalni plesi]] in ''[[rakugo]]'', prakticiranje [[Japonska čajna ceremonija|čajne ceremonije]], [[Japonske borilne veščine|borilnih veščin]], [[Japonska kaligrafija|kaligrafije]], tradicionalnih [[Japonske igre|japonskih iger]], aranžiranje [[Ikebana (aranžiranje cvetja)|ikebane]], zlaganje [[origami]]jev, obiskovanje [[onsen]]ov, ogled [[Gejša|gejšine]] predstave in podobno.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.bunka.go.jp/english/index.html |title=Administration of Cultural Affairs in Japan |publisher=Agency for Cultural Affairs |accessdate=11.5.2011}}&lt;/ref&gt;

=== Arhitektura ===
[[Slika:Kinkaku2.jpg|levo|sličica|275x275_pik|Kinkoku-dži zlati paviljon, Kjoto]]
Japonska arhitektura je mešanica lokalnih in drugih vplivov. Templji v Iseju veljajo za prototip japonske tradicionalne arhitekture. Stavbe so lesene, rahlo dvignjene od tal, krite s ploščicami ali drugimi naravnimi materiali. Drsna vrata ''[[fusuma]]'' so bila postavljena namesto sten, omogočala so prilagajanje prostora za razne priložnosti. Tla so bila sestavljena iz [[tatami]]jev. Ljudje so sedeli na tleh ali na blazinah, mize in stoli so se pojavili šele v 20. stoletju. V 19. stoletju so se v življenjski vsakdan, arhitekturo, oblikovanje in gradnjo začele vključevati zahodnjaške, moderne in post-moderne ideje.

Po prihodu budizma na Japonsko so se ulice in mesta začela graditi po modelu šahovnice, nastanek prve prestolnice Nare je bil pod vplivom arhitekture prestolnice dinastij Tang in Sui v [[Čangan|Čang'anu]]. Templji in svetišča so bili grajeni z naprednimi tehnikami obdelave lesa. Uvedli so standardne merske enote, izboljšali načrtovanje in oblikovanje bivalnih prostorov ter vrtov. Uvedba čajne ceremonije je pomenila enostavnost in skromnost v oblikovanju v nasprotju z bohotnostjo aristokracije.

V sodobni zgodovini se je arhitektura spremenila predvsem zaradi ločitve budizma in šintoizma prvič po 1000 letih.&lt;ref&gt;{{navedi revijo|last=Stone|first=Jacqueline|title=Review of ''Of Heretics and Martyrs in Meiji Japan: Muslim and Its Persecution'' by James Edward Ketelaar|journal=Harvard Journal of Asiatic Studies|volume=53|issue=2|pages=582–598|date=December 1993|url=http://www.thezensite.com/ZenBookReviews/Of-Heretics_and_Martyrs.html#note1|accessdate=13.6.2011}}&lt;/ref&gt; Japonska je doživela hitro prisvajanje zahodnih arhitekturnih idej, najprej z uvažanjem tujih strokovnjakov, kasneje pa so v gradnjo vključevali lastne poglede in slog. Večje zanimanje za japonske ideje v svetu se je pokazalo šele po drugi svetovni vojni, zelo vpliven je bil arhitekt [[Kenzō Tange|Kenzo Tange]] in teoretičnimi arhitekturnimi gibanji, kakršno je [[Metabolizem (arhitektura)|metabolizem]].

=== Umetnost ===
[[Slika:Hokusai (1828) Cuckoo and Azaleas.jpg|sličica|297x297_pik|Hokusaj: Kukavica in azaleje (1828), ukijo-e tisk]]
Najstarejša umetniška dela so bila predvsem kiparska, izdelana iz lesa, in slikarska, nastala pred več kot 2.000 leti. Gre za sintezo med domorodno [[Japonska estetika|japonsko estetiko]] in vključevanjem uvoženih idej, seveda pa so ideje tekle tudi v drugo smer.&lt;ref name=autogenerated3&gt;{{navedi knjigo|last=Arrowsmith|first=Rupert Richard|title=Modernism and the Museum: Asian, African, and Pacific Art and the London Avant-Garde|year=2010|publisher=Oxford University Press|isbn=978-0-19-959369-9}}&lt;/ref&gt; V 19. stoletju se je v Evropi uveljavil [[japonizem]], ki je močno vplival na razvoj sodobne zahodne umetnosti, predvsem [[postimpresionizem|postimpresionizma]]. Izhajal je iz tiskovin [[ukijo-e]]; slog sta gojila npr. [[Hokusaj]] in [[Hirošige]].

Japonski strip [[manga]] (漫画 improvizirana slika) se je razvil v 20. stoletju in postal popularen po vsem svetu.&lt;ref&gt;{{navedi revijo|author=Kinko Ito|title=A History of Manga in the Context of Japanese Culture and Society|journal=Journal of Popular Culture|volume=38|issue=3|pages=456–475|date=February 2005|doi=10.1111/j.0022-3840.2005.00123.x}}&lt;/ref&gt; Japonski animirani filmi ([[anime]]) so nastali pod vplivom mang. Prepoznamo ju po značilnem slogu.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://news.naver.com/main/read.nhn?mode=LSD&amp;mid=sec&amp;sid1=103&amp;oid=020&amp;aid=0000322552 |title=If you want to know Japan, See Animation |accessdate= |date=5. november 2005 ||language=ko|format= |work= }}&lt;/ref&gt;

Japonska glasba je raznolika in spaja različne sloge. Citram podoben [[koto]] je prišel s Kitajske v 9. stoletju in velja za japonski nacionalni inštrument. V 14. stoletju so igranju na koto pripojili recitacije, nastale so no-drame. [[Japonska ljudska glasba|Ljudska glasba]] s kitaro [[šamisen]] se je razvila v 16. stoletju.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Malm|first=William P.|title=Traditional Japanese music and musical instruments|year=2000|publisher=Kodansha International|isbn=978-4-7700-2395-7|pages=31–45|edition=New}}&lt;/ref&gt; Klasična glasba je prišla iz Zahoda v 19. stoletju in postala pomemben del japonske kulture.&lt;ref&gt;Glej na primer [[Olivier Messiaen]], ''Sept haïkaï'' (1962), (''Olivier Messiaen: a research and information guide'', Routledge, 2008, By Vincent Perez Benitez, p. 67) in (''Messiaen the Theologian'', Ashgate Publishing, Ltd., 2010, pp.&amp;nbsp;243–265, By Andrew Shenton)&lt;/ref&gt; Popularna glasba je doživela razcvet v povojni Japonski s pojavom [[J-pop]]a, japonske popularne glasbe.&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://www.theguardian.com/music/2005/aug/21/popandrock3 |title= J-Pop History |work=The Observer |accessdate=1.4.2007 |first=Chris |last=Campion |date=22.8.2005 |location=London}}&lt;/ref&gt; [[Karaoke]] so zelo priljubljena kulturna aktivnost, v sodobnem času celo bolj kot tradicionalno aranžiranje cvetja ali ceremonije s čajem.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|title=The worlds of Japanese popular culture: gender, shifting boundaries and global cultures|year=1998|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-63729-9|page=76|edition=Repr.|editor=Martinez, D.P.}}&lt;/ref&gt;

Med najstarejša literarna dela sodita kroniki ''[[Kodžiki]]'' in ''[[Nihon Šoki]]'' ter antologija poezije ''[[Man'jošu]]'' iz 8. stoletja, napisana s kitajskimi pismenkami.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |title=Seeds in the Heart: Japanese Literature from Earliest Times to the Late Sixteenth Century |author=Keene, Donald |publisher=Columbia University Press |year=2000 |isbn=978-0-231-11441-7}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.meijigakuin.ac.jp/~ascj/2000/200015.htm |title= Asian Studies Conference, Japan (2000) |publisher=Meiji Gakuin University |accessdate=1.4.2007}}&lt;/ref&gt; V zgodnjem obdobju Hej'an sta se razvili silibariji kana. [[Zgodba o sekalcu bambusa]] je najstarejša japonska pripoved. Opis dvornega življenja iz obdobja Hej'an najdemo v [[Zgodbe izpod blazine|Zgodbah izpod blazine]] [[Sej Šonagon|Seja Šonagona]] in [[Princ in dvorne gospe|Princu in dvornih gospeh]] [[Murasaki Šikibu]], najstarejšem romanu na svetu.&lt;ref name=&quot;ispmsu&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://isp.msu.edu/AsianStudies/wbwoa/eastasia/Japan/literature.html |archiveurl=https://web.archive.org/web/20051203034125/http://www.isp.msu.edu/asianstudies/wbwoa/eastasia/Japan/literature.html |archivedate=3.12.2005 |title= Windows on Asia—Literature : Antiquity to Middle Ages: Recent Past |publisher=Michigan State University |accessdate=28.12.2007}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Totman|first=Conrad|title=A History of Japan |edition=2 |year=2005|publisher=Blackwell|isbn=1-4051-2359-1|pages=126–127}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|title=The Tale of Genji|editor=Royall, Tyler|publisher=[[Penguin Classics]]|year=2003|isbn=0-14-243714-X|pages=i–ii, xii}}&lt;/ref&gt; V obdobju Edo so meščani prehiteli samurajsko aristokracijo po pisanju in branju literature, popularna so bila dela [[Saikaku|Saikaka]] in [[Matsuo Bashō|Bašoja]], ki je ponovno oživil tradicijo pisanja haikujev, znan je tudi po poetičnem potopisu ''[[Oku no Hosomiči]]''.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |title=World Within Walls: Japanese Literature of the Pre-Modern Era, 1600–1867 |author=Keene, Donald |publisher=Columbia University Press |year=1999 |isbn=978-0-231-11467-7}}&lt;/ref&gt; V obdobju Mejdži je tradicionalno umetnost zamenjal zahodnjaški stil pisanja. [[Nacume Soseki]] in [[Mori Ogai]] sta bila prva sodobna romanopisca, danes so znani tudi [[Rjunosuke Akutagava]], [[Džun'ičiro Tanizaki]], [[Jukio Mišima]] ter [[Haruki Murakami]]. Japonska ima dva dobitnika Nobelove nagrade za književnost: [[Jasunari Kavabata|Jasunarija Kavabata]] (1968) in [[Kenzaburo Oe|Kenzabura Oeja]] (1994).

=== Filozofija ===
Japonska filozofija je mešanica kitajskih, zahodnjaških in domačih elementov. Arheološki dokazi pričajo o obstoju [[Animizem|animističnega verovanjai]] in čaščenja ''[[kami]]jev'', svetih bitjih v šintoizmu, ki bivajo na zemlji.&lt;ref&gt;http://www.univie.ac.at/rel_jap/k/images/0/03/Kuroda_1981.pdf&lt;/ref&gt; [[Konfucionizem|Konfucijeva misel]] je prišla na Japonsko skupaj z budizmom v 5. stoletju.&lt;ref name=&quot;ReferenceA&quot;&gt;plato.stanford.edu/entries/japanese-confucian/&lt;/ref&gt; Konfucionistični ideali so se usidrali v japonsko videnje družbe in samega sebe, organizaciji vlade in sodstva.&lt;ref name=&quot;ReferenceA&quot;/&gt; Budizem je globoko vplival na japonsko [[Psihologija|psihologijo]], [[Metafizika|metafiziko]] in [[Estetika|estetiko]].&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|url=http://plato.stanford.edu/archives/win2011/entries/japanese-aesthetics/|title=The Stanford Encyclopedia of Philosophy|first=Graham|last=Parkes|editor-first=Edward N.|editor-last=Zalta|date=1.1.2011|publisher=|via=Stanford Encyclopedia of Philosophy}}&lt;/ref&gt; Ideje zvestobe in časti izhajajo iz 16. stoletja. Zahodna filozofija je na Japonsko vstopila šele v 19. stoletju. Pomembna je [[Kjotska šola]] filozofije, ki predvsem v domeni filozofije religije in [[fenomenologija|fenomenologije]] združuje in primerja vplive budistične filozofije z evropsko filozofsko in duhovno mislijo.

=== Kulinarika ===
Osnova japonske prehrane je [[japonski riž]] ali rezanci v juhi z dodatnimi jedmi iz rib, zelenjave in [[tofu]]ja za dodajanje okusa po principu ''ičidžu-sansai'' (ena juha, tri stranske jedi). Rdeče meso je prišlo v japonsko kuhinjo šele v pred okoli 100 leti. Velik poudarek je na sezonskih sestavinah,&lt;ref&gt;[http://www.tjf.or.jp/eng/content/japaneseculture/pdf/ge09shun.pdf &quot;A Day in the Life: Seasonal Foods&quot;], 'The Japan Forum Newsletter'', 14.9.1999.&lt;/ref&gt; kvaliteti živil in prezentaciji. Japonske restavracije imajo več zvezdic v [[Michelinov vodič|Michelinovem vodiču]] na enoto prebivalstva kot katerakoli druga država.&lt;ref name=michelin20101124&gt;{{navedi splet|script-title=ja:「ミシュランガイド東京・横浜・鎌倉2011」を発行　三つ星が14軒、 二つ星が54軒、一つ星が198軒に|url=http://web-cache.stream.ne.jp/www09/michelin/guide/tokyo/|publisher=Michelin Japan|accessdate=7.2.2011|date=24.11.2010|language=ja}}&lt;/ref&gt;

Tradicionalne sladice imenujemo ''[[vagaši]]'', izdelane so iz paste iz [[Azuki|rdečih fižolčkov]] in ''[[moči]]ja''. Popularna je aroma zelenega čaja, nastrgan sladoled ''[[kakigori]]'', riževo vino [[sake]] in pivo.

=== Prazniki in festivali ===
Državni prazniki na Japonskem so novo leto 1. januarja, ''Sejdžin no hi'' (praznik odraščanja) na drugi ponedeljek v januarju, dan ustanovitve Japonske 11. januarja, spomladansko enakonočje 21. marca, rojstni dan cesarja ''Šova'' 29. aprila, dan ustave 3. maja, zeleni dan 4. maja, dan otrok 5. maja, dan morja na tretji ponedeljek v juliju, dan gora 11. avgusta, dan spoštovanja ostarelih na tretji ponedeljek v septembru, jesensko enakonočje 23. ali 24. septembra, dan športa na drugi ponedeljek v oktobru, dan kulture 3. novembra, dan dela 23. novembra in cesarjev rojstni dan 23. decembra.

Japonska praznuje tudi mnogo festivalov ''[[Japonski festivali|macuri]]'' (祭) z dogodki po celi državi ali pa samo na določenem območju. Najpomembnejši državni festivali so ''[[Sejdžin no hi]]'' (dan odraščanja) na drugi ponedeljek v januarju, ''[[Hinamacuri]]'' (festival deklet/lutk) 3. marca, ''[[Hanami]]'' (opazovanje cvetov češnje) od konca marca do zgodnjega maja, ''[[Tanabata]]'' (festival zvezd), ''[[Šči-go-san]]'' (dobesedno 7-5-3, festival za otroke starosti 7, 5 in 3) na 15. november, ''[[Omisoka]]'' (staro leto) na 31. decembra, večdnevna festivala ''[[Secubun]]'' (praznuje se ob vsaki zamenjavi letnega časa) in ''[[En'niči]]'' (festival Buda in ''kamijev''). Pomemben tridnevni budistični festival je ''[[Bon|Obon]]'' (počastitev duš umrlih prednikov). Na šolah se praznujejo tudi razni kulturni festivali, kjer učenci, dijaki in študenti pokažejo svoje delo staršem, sorodnikom ali javnosti v srednjih šolah in na univerzah.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.officeholidays.com/countries/japan/|title=Public Holidays in Japan in 2016 – Office Holidays|publisher=}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Nakamura, Akemi, &quot;[http://www.japantimes.co.jp/cgi-bin/nn20080408i1.html National holidays trace roots to China, ancients, harvests] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090713203247/http://search.japantimes.co.jp/cgi-bin/nn20080408i1.html |date=13.7.2009 }}&quot;, ''[[Japan Times]]'', 8.4.2008.&lt;/ref&gt;

Pomembni elementi festivalskega praznovanja so poleg osrednjega dogajanja tudi stojnice s hrano, zabava, karnevalske igre in povorke, ki jih sponzorirajo templji in svetišča ali pa so povsem sekularni. Pogosti motivi so zapleteno dekorirani splavi, procesije, ki jih organizira vsaka soseska, nameščanje ''kamijev'' v ritualna nosila [[Mikoši|''mikošije''.]]&lt;ref name=&quot;jnto.go.jp&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://www.jnto.go.jp/eng/spot/festival/saidaijieyohadaka.html|title=Saidai-ji Eyo Hadaka Matsuri – Japan National Tourism Organization|publisher=}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;jnto.go.jp&quot;/&gt;[[Slika:Sumo ceremony.jpg|sličica|242x242_pik|Sumo borci okoli sodnika med ceremonijo vstopa v ring]]
=== Šport ===
Tradicionalni japonski športi so [[sumo borbe]],&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.pbs.org/independentlens/sumoeastandwest/sumo.html |title=Sumo: East and West |publisher=[[PBS]] |accessdate=10.3.2007}}&lt;/ref&gt; japonske borilne veščine [[judo]], [[karate]] in [[kendo]]. Po Obnovitvi Mejdži so postali popularni tudi zahodnjaški športi.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.uk.emb-japan.go.jp/en/facts/culture_dailylife.html#sports |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070317192109/http://www.uk.emb-japan.go.jp/en/facts/culture_dailylife.html |archivedate=17.3.2007 |title=Culture and Daily Life |publisher=Embassy of Japan in the UK |accessdate=27.3.2007 |url-status=dead |df= }}&lt;/ref&gt; Japonska je že trikrat gostila olimpijske igre, [[Poletne olimpijske igre 1964|poletne olimpijske igreleta 1964 v Tokiu]], [[Zimske olimpijske igre 1972|zimske olimpijske igre leta 1972 v Saporu]] in [[Zimske olimpijske igre 1998|leta 1998 v Naganu]]. [[Poletne olimpijske igre 2020|Leta 2020]] (dejansko 2021) je Tokio ponovno gostil poletne olimpijske igre.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Olympic History in Japan|url=http://www.joc.or.jp/english/historyjapan/history_japan_bid.html|publisher=Japanese Olympic Committee|accessdate=7.1.2011}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.olympic.org/news/ioc-selects-tokyo-as-host-of-2020-summer-olympic-games/208784|title=IOC selects Tokyo as host of 2020 Summer Olympic Games|date=21.7.2016|publisher=|accessdate=5.10.2016}}&lt;/ref&gt;

[[Bejzbol]] je najbolj priljubljen šport, sledijo mu nogomet, golf in avtomobilske dirke.

=== Mediji ===
Najbolj priljubljena medija sta televizija in časopis, a tudi radio in revije. Šele v zadnjem desetletju je postala televizija glavni vir informacij in zabave.&lt;ref name=&quot;pressnet.or.jp&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.pressnet.or.jp/data/0202.htm |title=Archived copy |accessdate=3.11.2016 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20020418125404/http://www.pressnet.or.jp/data/0202.htm |archivedate=18.4.2002 |df=mdy-all }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[https://www.nhk.or.jp/bunken/english/reports/pdf/report_16042101.pdf Television Viewing and Media Use Today: From &quot;The Japanese and Television 2015&quot; Survey] NHK Broadcasting Culture Research Institute, Public Opinion Research Division. April 2016.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.pressnet.or.jp/data/0101.htm |title=Archived copy |accessdate=3.11.2016 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20020418105725/http://www.pressnet.or.jp/data/0101.htm |archivedate=18.4.2002 |df=mdy-all }}&lt;/ref&gt; Glavne televiziske mreže so: [[NHK]], [[Nippon Television]] (NTV), [[Tokyo Broadcasting System]] (TBS), [[Fuji Network System]] (FNS), [[TV Asahi]] (EX) in [[TV Tokyo Network]] (TXN). Novice, varieteji in serije/drame so najbolj priljubljene med gledalci.&lt;ref name=&quot;nhk.or.jp&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.nhk.or.jp/bunken/BCRI-fr/h13-f1.html |title=Archived copy |accessdate=3.11.2016 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20041205020625/http://www.nhk.or.jp/bunken/bcri-fr/h13-f1.html |archivedate=5.12.2004 |df=mdy-all }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;nhk.or.jp&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;japanesestudies.org.uk&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.japanesestudies.org.uk/discussionpapers/Gatzen.html|title=Media and Communication in Japan: Current Issues and Future Research|first=Barbara Gatzen, Australian National University,|last=Australia|date=17.4.2001|publisher=}}&lt;/ref&gt;

== Poimenovanja ==
Ime ''Nippon'' ali ''Nihon'' (日本) pomeni »izvor Sonca« in se nanaša na lego japonske ob vzhodni obali azijske celine, kjer pismenka ''niči'' 日 predstavlja dan ali sonce, ''hon'' 本 pa bazo ali izvor.&lt;ref name=&quot;sljfaq.org&quot;/&gt; Iz sklopa se je na Zahodu uveljavil izrek &quot;dežela vzhajajočega Sonca&quot;.&lt;ref name=&quot;ReferenceB&quot;/&gt; Najstarejša omemba imena izhaja iz zgodovinskih zapisov kitajske [[Dinastija Tang|dinastije Tang]], imenovanih Stara knjiga dinastije Tang. Nastalo pa je med japonskimi diplomatskimi odpravami na Kitajsko v 7. in 8. stoletju, ko so Japonci zahtevali to poimenovanje za svojo deželo. Morda izvira iz starejšega pisma [[Princ Šotoku|princa Šotokuja]] vladarju [[Dinastija Sui|dinastije Sui]] iz leta 607, v katerem se poimenuje za &quot;cesarja dežele, kjer sonce vzhaja (日出處天子)&quot;. V pismu je bilo zapisano: &quot;Jaz, cesar v deželi, kjer sonce vzhaja, pošiljam pismo cesarju dežele, kjer sonce zahaja.&quot;

Pred prevzetjem tega imena sta bili v uporabi imeni ''[[Ljudstvo Jamato|Jamato]]'' (大和 &quot;Veliki Va&quot;) in ''[[Va (Japonska)|Vakoku]]'' (倭国). Termin ''va'' (和) je homofon drugega izraza ''vo'' (倭, japonska izgovorjava ''va''), ki je bil na Kitajskem v uporabi za imenovanje Japonske vsaj od 3. stoletja. Druga oblika ''Vej'' (委) je bila v uporabi za zgodnjo japonsko državo [[Nakoku]] v času [[Dinastija Han|dinastije Han]],&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=121 AD: Wakoku, The Land Of The Submissive Dwarf People?|url=https://www.tofugu.com/japan/country-names-for-japan/|accessdate=29.1.2017}}&lt;/ref&gt; a Japonci niso marali konotacij ''Va'' (倭), ki so ga na Kitajskem povezovali s konceptom palčka ali »pigmejca«, zato so ga želeli zamenjati z ''Va'' (和), ki pomeni »harmonijo, povezanost«.&lt;ref name=&quot;fuzita&quot;&gt;{{navedi splet|title=Why Japan is Japan? How Japan became Japan? |url= http://www.fuzita.org/jpculture/howmanyi/howjapan.html|accessdate=29.1.2017}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Wa: The Spirit of Harmony and Japanese Design Today &amp;#124; Concept, Works, and Catalogue|url=https://www.jpf.go.jp/e/project/culture/exhibit/oversea/wa/works.html|accessdate=29.1.2017}}&lt;/ref&gt;

V evropske jezike je ime verjetno prišlo preko zgodovinske kitajske izgovorjave 日本 ''Cipangu'' (kot jo je zapisal [[Marko Polo]]) iz stare mandarinščine ali dialekta Wu; še danes pa se pismenki v šanghajskem dialektu bereta kot ''Zeppen''.&lt;ref name=&quot;#2&quot;&gt;{{navedi knjigo|last=Boxer|first=Charles Ralph|title=The Christian century in Japan 1549–1650|year=1951|publisher=University of California Press|isbn=1-85754-035-2|url=https://books.google.com/books?id=2R4DA2lip9gC&amp;pg=PA14|pages=1–14}}&lt;/ref&gt; Prvi zapis v angleščini sega v leto 1577, kjer gre za prevod pisma iz leta 1565 portugalskega jezuita kot ''Giapan''.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Mancall|first=Peter C.|title=Travel narratives from the age of discovery: an anthology|year=2006|publisher=Oxford University Press|pages=156–157|chapter=Of the Ilande of Giapan, 1565}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |url=https://books.google.com/books?id=giZnAgAAQBAJ&amp;pg=PA79&amp;lpg=PA79 |title=London: The Selden Map and the Making of a Global City, 1549–1689|first= Robert K. |last=Batchelor |pages= 76, 79 |publisher=University of Chicago Press |isbn=978-0226080796 |date=6.1.2014}} In Richard Wille's 1577 book &quot;The History of Travalye in the West and East Indies&quot;&lt;/ref&gt; Izhaja iz stare malajščine (''Džapun'' ali ''Džapang''), ki si jo je verjetno izposodila iz dialekta katere obmorske narečne skupine na Kitajskem (dialekt Ningpo ali fukineščina&lt;ref name=&quot;#2&quot;/&gt;), s katero so bili portugalski trgovci v 16. stoletju pogosto v stiku.&lt;ref name=&quot;ahd&quot;&gt;{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=cZ88p_bSt1EC&amp;pg=PA146 |title=Word Histories and Mysteries: From Abracadabra to Zeus|editor= Editors of the American Heritage Dictionaries|publisher=Houghton Mifflin Harcourt |date=13.10.2004|isbn=9780547350271 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author=Boxer, C.R. |title=The Christian Century In Japan 1549–1650 |publisher=University of California Press |year=1951 |pages=11, 28–36, 49–51 |isbn=1-85754-035-2}}&lt;/ref&gt; Portugalski trgovci so jo tudi prvi ponesli v Evropo.

Od Obnove Mejdži do konca druge svetovne vojne je bilo celotno ime za Japonsko ''Daj Nippon Tejkoku'' (大日本帝國 »Cesarstvo velike Japonske«).&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last1=Frédéric|first1=Louis|year=2002|title=Japan Encyclopedia|publisher=The Belknap Press of Harvard University Press|isbn=0674007700|page=143|url=https://books.google.com/?id=p2QnPijAEmEC&amp;pg=PA143&amp;lpg=PA143&amp;dq=dai+nippon+teikoku#v=onepage&amp;q=dai%20nippon%20teikoku&amp;f=false|accessdate=29.1.2017|language=en}}&lt;/ref&gt; Današnje ime ''Nihon-koku'' ali ''Nippon-koku'' (日本国) je formalni sodobni ekvivalent s pomenom »japonska država«.

== Sklici ==
{{opombe|2}}
== Nadaljnje branje ==
* Marinac, Bogdana ''Čez morje na nepoznani Daljni vzhod'', Pomorski muzej Piran,  Piran, 2017 {{COBISS|ID=2928898567}}
* Lazar, Tomaž ''Japonsko orožje in bojevniška kultura na Slovenskem'', Ljubljana, Narodni muzej Slovenije, 2017, {{COBISS|ID=289999872}}

== Zunanje povezave ==
{{Zbirka|Japan|Japonska}}
{{wikipotovanje|Japan|Japonska}}
{{wikislovar}}
* [http://www.japan-guide.com/ Vodič po Japonski]
* [http://www.jnto.go.jp/ Spletna stran državne turistične organizacije]

{{East_Asia}}
{{OECD}}
{{APEC}}
{{normativna kontrola}}

{{zvezdica}}

[[Kategorija:Japonska| ]]
[[Kategorija:Ustavne monarhije]]
[[Kategorija:Vzhodnoazijske države]]
[[Kategorija:Otoške države]]
[[Kategorija:Azijsko-pacifiško gospodarsko sodelovanje]]
[[Kategorija:Države, po katerih so poimenovali asteroid]]</text>
      <sha1>6i7ao2c4lbqnzwsbxrwbz3slbjmulbj</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5726666</id>
      <parentid>5726659</parentid>
      <timestamp>2022-08-02T12:58:52Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ljuba brank</username>
        <id>92351</id>
      </contributor>
      <comment>/* Biodiverziteta */ np posodobljeno</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="115460" xml:space="preserve">{{Infopolje Država
|native_name = &lt;big&gt;日本国&lt;/big&gt;&lt;br /&gt;''Nippon-koku'' ali ''Nihon-koku''
|conventional_long_name = Japonska
|common_name = Japonska
|common_name2 = Japonske
|image_flag = Flag of Japan.svg
|image_coat = Imperial Seal of Japan.svg
|symbol_type = Cesarski pečat
|image_map = Japan-location-cia.png
|national_anthem = ''[[Kimi ga Yo]]''{{presledki|2}}(君が代)&lt;small&gt;&lt;br /&gt;''Cesarska vladavina''&lt;/small&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Explore Japan National Flag and National Anthem|url=http://web-japan.org/kidsweb/explore/national/index.html|accessdate=29.1.2017}}&lt;/ref&gt;
|official_languages = [[japonščina]]&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.ethnologue.com/country/JP/languages|title=Japan Languages|accessdate=29.1.2017|language=en}}&lt;/ref&gt;
|capital = [[Tokio]]
|latd=35 |latm=41 |latNS=N |longd=139 |longm=46 |longEW=E
|largest_settlement_type = največje mesto
|largest_city = [[Tokio]]
|government_type = [[Ustavna monarhija]]
|leader_title1 = [[Japonski cesar|cesar]]
|leader_title2 = [[predsednik vlade Japonske|predsednik vlade]]
|leader_name1 = [[Naruhito]] (徳仁)
|leader_name2 = [[Fumio Kišida]] (岸田 文雄) [[Liberalna demokratična stranka (Japonska)|(LDS)]]
|area_rank = 61.
|area_magnitude = 1 E11
|area_km2 = 377.972
|percent_water = 0,8 %
|population_census = 126.226.568&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.e-stat.go.jp/en/stat-search/files?page=1&amp;layout=datalist&amp;toukei=00200521&amp;tstat=000001136464&amp;cycle=0&amp;year=20200&amp;month=24101210&amp;tclass1=000001136465&amp;tclass2=000001154388&amp;tclass3val=0|title=2020 Population Census Preliminary Tabulation|accessdate=June 26, 2021|publisher=[[Statistics Bureau (Japan)|Statistics Bureau of Japan]]}}&lt;/ref&gt;
|population_census_year = 2020
| population_estimate    = 125.502.000&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.stat.go.jp/english/data/jinsui/2021np/index.html|title=Current Population Estimates as of October 1, 2021|accessdate=April 17, 2022|publisher=[[Statistics Bureau (Japan)|Statistics Bureau of Japan]]}}&lt;/ref&gt;
| population_estimate_year = 2021
| population_estimate_rank = 11.
| population_density_km2 = 332
| population_density_rank = 24.
|GDP_PPP_year = 2022
|GDP_PPP = $6,110 bilijona&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;&lt;ref name=&quot;IMFWEOJP&quot;&gt;{{cite web|url=https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2022/April/weo-report?c=158,&amp;s=NGDP_RPCH,NGDPD,PPPGDP,NGDPDPC,PPPPC,&amp;sy=2020&amp;ey=2027&amp;ssm=0&amp;scsm=1&amp;scc=0&amp;ssd=1&amp;ssc=0&amp;sic=0&amp;sort=country&amp;ds=.&amp;br=1|title=World Economic Outlook database: April 2022|publisher=[[International Monetary Fund]]|date=April 2022}}&lt;/ref&gt;
|GDP_PPP_rank = 4.
|GDP_PPP_per_capita = $48.814
|GDP_PPP_per_capita_rank = 35.
| GDP_nominal            = porast $4,912 bilion&lt;ref name=&quot;IMFWEOJP&quot; /&gt;
| GDP_nominal_year       = 2022
| GDP_nominal_rank       = 3.
| GDP_nominal_per_capita = $39.243 &lt;ref name=&quot;IMFWEOJP&quot; /&gt;
| GDP_nominal_per_capita_rank = 26.
|demonym = Japonec, Japonka
|sovereignty_type = [[Zgodovina Japonske|Ustanovitev]]
|established_event1 = [[Dan ustanovitve naroda]]
|established_event2 = [[Ustava Meiji]]
|established_event3 = [[Japonska ustava|Trenutno veljavna ustava]]
|established_event4 = [[Sanfranciška pogodba]]
|established_date1 = [[11. februar]], 660 pr.&amp;nbsp;n.&amp;nbsp;št.&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;
|established_date2 = [[29. november]] [[1890]]
|established_date3 = [[3. maj]] [[1947]]
|established_date4 = &lt;br /&gt;[[28. april]] [[1952]]
| Gini_year   = 2018
| Gini_change = zmanjšanje&lt;!-- Increase/decrease/steady. --&gt;
| Gini_ref   = &lt;ref&gt;{{cite encyclopedia|url=https://data.oecd.org/inequality/income-inequality.htm|title=Inequality - Income inequality - OECD Data|publisher=[[Organisation for Economic Co-operation and Development|OECD]]|accessdate=July 25, 2021}}&lt;/ref&gt;
| Gini_rank  = 78.
&lt;!-- HDI --&gt;| HDI = 0.919&lt;!-- Number only, between 0 and 1. --&gt;
| HDI_year  = 2019&lt;!-- Please use the year to which the data refers, not the publication year. --&gt;
| HDI_change = increase&lt;!-- Increase/decrease/steady. --&gt;
| HDI_ref = &lt;ref name=&quot;UNHDR&quot;&gt;{{cite web|url=http://hdr.undp.org/sites/default/files/hdr2020.pdf|title=Human Development Report 2020|language=en|publisher=[[United Nations Development Programme]]|date=December 15, 2020}}&lt;/ref&gt;
| HDI_rank  = 19th
|currency = [[japonski jen|jen]] (¥)
|currency_code = JPY
|country_code = JPN
|time_zone = [[japonski standardni čas|JST]]
|utc_offset = +9
|time_zone_DST = nobena
|utc_offset_DST =
|cctld = [[.jp]]
|calling_code = 81
|ISO_3166-1_alpha2 = JP
|ISO_3166-1_alpha3 = JPN
|ISO_3166-1_numeric = 392
|sport_code = JPN
|vehicle_code = J
|footnote1 = Največji del konglomerata je [[Jokohama]].
|footnote2 = {{navedi splet |url=http://www.imf.org/external/pubs/ft/weo/2017/01/weodata/weorept.aspx?sy=2014&amp;ey=2022&amp;scsm=1&amp;ssd=1&amp;sort=country&amp;ds=.&amp;br=1&amp;c=158&amp;s=NGDPD%2CNGDPDPC%2CPPPGDP%2CPPPPC%2CPPPEX&amp;grp=0&amp;a=&amp;pr.x=87&amp;pr.y=5 |title=&quot;World Economic Outlook Database, April 2017 – Report for Selected Countries and Subjects&quot; |publisher=[[IMF]] |date=2017-04 | accessdate=2017-12-12 | language=en}}
|footnote3 = Po legendi je Japonsko na ta dan ustanovil [[cesar Jimmu]], prvi japonski cesar; večina meni, da je datum le simboličen.
|religion = Šintoizem 56 %,
budizem 35 %,
kristjani 2 %,
ostalo 7 %}}

'''Japonska''' ([[Japonščina|japonsko]] 日本 ''Nippon'' ali ''Nihon'', formalno 日本国 '''''Nippon-koku''''' ali '''''Nihon-koku''''' »Japonska država«) je otoška država na [[Daljni vzhod|Daljnem vzhodu]]. Leži v [[Tihi ocean|Tihem oceanu]], vzhodno od Azijske celine. Na zahodu jo obliva [[Japonsko morje]], razprostira se od [[Ohotsko morje|Ohotskega morja]] na severu do [[Vzhodnokitajsko morje|Vzhodnokitajskega morja]] in [[Ljudska republika Kitajska|Kitajske]] na jugozahodu. Na zahodu jo [[Korejska ožina]] loči od [[Korejski polotok|Korejskega polotoka]]. Japonsko ime za državo pomeni »izvor sonca«,&lt;ref name=&quot;sljfaq.org&quot;&gt;{{navedi splet|title=Where does the name Japan come from?|url=http://www.sljfaq.org/afaq/japan.html|accessdate=29.1.2017}}&lt;/ref&gt; od koder izhaja sinonim »dežela vzhajajočega sonca«.&lt;ref name=&quot;ReferenceB&quot;&gt;{{navedi knjigo|title=The emergence of Japanese kingship|first=Joan R. |last=Piggott|year=1997|publisher=Stanford University Press|isbn=0-8047-2832-1|pages=143–144}}&lt;/ref&gt;

Japonsko otočje sestavlja okoli 7000 otokov, od katerih predstavljajo štirje največji, [[Kjušu]], [[Šikoku]], [[Honšu]] in [[Hokaido]], 97% kopnega. Država je razdeljena na 47 prefektur in 8 regij.

Arheološke najdbe na otočju segajo v mlajši paleolitik (35.000 pr. n. št.). Prve pisne omembe v kitajskih zgodovinskih spisih segajo v 1. stoletje – stik s Kitajsko je pomembno vplival na japonsko zgodovino. V 16. stoletju je sledilo obdobje [[Sakoku|izolacijske politike]], ki so jo šele leta 1853 prekinile Združene države Amerike z vojaškim pritiskom. Pomembne vojaške zmage in vse močnejši militaristični ustroj v času [[Prva kitajsko-japonska vojna|Prve kitajsko-japonske vojne]], [[Rusko-japonska vojna|Rusko-japonske vojne]] in v [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] so privedle do ozemeljskih pridobitev in želje po nadaljnjem širjenju po vzhodni in jugovzhodni Aziji. [[Druga kitajsko-japonska vojna]] in dogodki [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] kot izpolnitvi imperialističnih teženj so se končali z japonsko predajo 15. avgusta 1945, ki je sledila [[Jedrsko bombardiranje Hirošime in Nagasakija|bombardiranju Hirošime in Nagasakija]] z jedrskima bombama. Leta 1947 je bila sprejeta nova ustava, po kateri je Japonska postala ustavna monarhija s cesarjem in dvodomnim parlamentom.

Japonska je članica Združenih narodov, OECD, [[G7]], [[G8]] in [[G20]] ter številnih drugih organizacij. Slovi po tehnološki razvitosti in visoko izobraženi delovni sili z enim najvišjih odstotkov terciarno izobraženih odraslih.&lt;ref name=&quot;OECD&quot;&gt;{{navedi splet|title=OECD.Stat Education and Training &gt; Education at a Glance &gt; Educational attainment and labor-force status &gt; Educational attainment of 25–64 year-olds|publisher=OECD|url=http://stats.oecd.org}}&lt;/ref&gt; Njeno gospodarstvo je tretje največje na svetu nominalno, četrti največji izvoznik in uvoznik. Kljub temu, da se je odrekla pravici do napovedi vojne, vzdržuje sodobno vojsko z osmim največjim proračunom&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.sipri.org/research/armaments/milex/resultoutput/15majorspenders|title=SIPRI Yearbook 2012–15 countries with the highest military expenditure in 2011|publisher=Sipri.org|accessdate=27.4.2013|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20100328104327/http://www.sipri.org/research/armaments/milex/resultoutput/15majorspenders|archivedate=28.3.2010|df=mdy-all}}&lt;/ref&gt; za samoobrambo in mirovne misije. Prebivalstvo Japonske dosega eno najvišjih pričakovanih življenjskih dob in visok [[indeks človekovega razvoja]]. Znana je po zgodovinski in sodobni kinematografiji, bogati kulinariki in mnogim prispevkom k razvoju človeštva v znanosti in tehnologiji.

== Zgodovina ==
{{glavni|Zgodovina Japonske}}

=== Prazgodovina in antika ===
{{Zgodovina Japonske}}
[[Slika:Emperor Jimmu.jpg|levo|sličica|338x338_pik|[[Cesar Džinmu]], prvi japonski cesar&lt;ref name=&quot;kelly&quot;&gt;Kelly, Charles F. [http://www.t-net.ne.jp/~keally/kofun.html &quot;Kofun Culture&quot;,] [http://www.t-net.ne.jp/~keally/index.htm Japanese Archaeology.] 27.4.2009.&lt;/ref&gt;]]
Ostanki [[Japonski paleolitik|paleolitske kulture na Japonskih]] tleh segajo 35.000 let v preteklost. Od takrat naj bilo Japonsko otočje poseljeno neprekinjeno. Obdobju mezolitske in neolitske kulture z začetki okoli 14.000 let pr. n. št. pravimo tudi [[Obdobje Džomon|Džomonska kultura]]. Ljudje so se ukvarjali predvsem z lovom, nabiranjem in primitivno obliko kmetijstva, živeli pa v enostavnih zemljankah.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.pitt.edu/~annj/courses/notes/jomon_genes.html|title=Jomon Genes|last=Travis|first=John|publisher=University of Pittsburgh|accessdate=15.1.2011}}&lt;/ref&gt; Gre za prednike današnjih [[Ainu|ljudstev Ajnu]] in [[Ljudstvo Jamato|Jamato]].&lt;ref&gt;{{navedi revijo|last=Matsumara|first=Hirofumi; Dodo, Yukio|url=https://www.jstage.jst.go.jp/article/ase/117/2/117_080325/_article |title=Dental characteristics of Tohoku residents in Japan: implications for biological affinity with ancient Emishi|journal=Anthropological Science|year=2009|volume=117|issue=2|pages=95–105|doi=10.1537/ase.080325|last2=Dodo|first2=Yukio}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi revijo|last=Hammer|first=Michael F.|url=http://www.nature.com/jhg/journal/v51/n1/abs/jhg20068a.html |title=Dual origins of the Japanese: common ground for hunter-gatherer and farmer Y chromosomes|journal=Journal of Human Genetics|year=2006|volume=51|issue=1|pages=47–58|doi=10.1007/s10038-005-0322-0|pmid=16328082|last2=Karafet|first2=TM|last3=Park|first3=H|last4=Omoto|first4=K|last5=Harihara|first5=S|last6=Stoneking|first6=M|last7=Horai|first7=S|display-authors=etal}}&lt;/ref&gt; Okrašeno glineno posodje iz tega obdobja je eno najstarejših na svetu. Okoli leta 300 pr. n. št. se je na otočje preseljevalo [[ljudstvo Jajoj]] iz južne Kitajske in se pomešalo med domorodno prebivalstvo, kar imenujemo [[obdobje Jajoj]].&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Denoon|first=Donald; Hudson, Mark|title=Multicultural Japan: palaeolithic to postmodern|publisher=Cambridge University Press|year=2001|isbn=0-521-00362-8|pages=22–23}}&lt;/ref&gt; S seboj so prinesli znanje o obdelavi kovin,&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Yayoi Culture|url=http://www.metmuseum.org/toah/hd/yayo/hd_yayo.htm|publisher=Metropolitan Museum of Art|accessdate=15.1.2011}}&lt;/ref&gt; nove načine lončarstva&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Kofun Period|url=http://www.metmuseum.org/toah/hd/kofu/hd_kofu.htm|publisher=Metropolitan Museum of Art|accessdate=15.1.2011}}&lt;/ref&gt; in namakalno/mokro pridelavo riža.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Road of rice plant|url=http://www.kahaku.go.jp/special/past/japanese/ipix/5/5-25.html|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110430010530/http://www.kahaku.go.jp/special/past/japanese/ipix/5/5-25.html|archivedate=30.4.2011|publisher=[[National Science Museum of Japan]]|accessdate=15.1.2011}}&lt;/ref&gt;

Japonska se v pisani besedi prvič pojavi v ''[[Knjiga Hanov|Knjigi Hanov]]''.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last=Takashi |first=Okazaki |last2=Goodwin |first2=Janet |title=The Cambridge history of Japan, Volume 1: Ancient Japan |year=1993 |publisher=Cambridge University Press |location=Cambridge |isbn=0-521-22352-0 |page=275 |chapter=Japan and the continent}}&lt;/ref&gt; Glede na ''[[Zapiski treh kraljestev|Zapiske treh kraljestev]]'' se je najmočnejše kraljestvo na otočju v tretjem stoletju imenovalo [[Kraljestvo Jamataj|Jamataj]]. Budizem se je na Japonsko razširil iz [[Kraljestvo Baekje|kraljestva Baekje]] na jugozahodu Korejskega polotoka.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |editor=Brown, Delmer M.|year=1993 |title=The Cambridge History of Japan |publisher=Cambridge University Press |pages=140–149}}&lt;/ref&gt; Navkljub uporom proti uveljavitvi nove religije se je ta s popularnostjo pri višjih slojih (pomemben pobudnik te spremembe je bil [[princ Šotoku]]) in nadaljnjim razvojem Japonskega budizma z vplivi s Kitajske hitro uveljavil. V [[Obdobje Asuka|obdobju Asuka]] (592–710) je postal budizem glavna religija na otočju.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |title=The Japanese Experience: A Short History of Japan |first=William Gerald|last=Beasley |publisher=University of California Press |year=1999 |page=42 |isbn=0-520-22560-0}}&lt;/ref&gt;

V [[Obdobje Nara|obdobju Nara]] (710–784) se pojavijo zametki centralizirane države s cesarskim dvorom v Hejdžu (današnja Nara). Na dvoru nastaja literatura, umetnost in arhitektura z vplivi budizma.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |first=Conrad|last=Totman |year=2002 |title=A History of Japan |publisher=Blackwell |pages=64–79 |isbn=978-1-4051-2359-4}}&lt;/ref&gt; Leta 784 cesar Kanmu prestavi prestolnico v Nagaoko, deset let kasneje pa v Hej'an.

V obdobju Hej'an (749–1185) vznikne značilno japonska kultura z lastno umetnostjo, poezijo in prozo. Med najbolj znanimi deli obdobja sta roman [[Princ in dvorne gospe]] in besedilo Japonske himne ''Cesarska vladavina.''&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |first=Conrad|last=Totman |year=2002 |title=A History of Japan |publisher=Blackwell |pages=79–87, 122–123 |isbn=978-1-4051-2359-4}}&lt;/ref&gt;

=== Fevdalna Japonska ===
[[Slika:Samurai on horseback.png|sličica|311x311_pik|Samuraj na konju z oklepom o-joroj, lokom ''jumi'' in puščicami v tulu ''jeriba'']]
Za fevdalno dobo je značilen pojav samurajev kot vodilnega sloja v tedanji družbi. Po zmagi nad [[Klan Tajra|klanom Tajra]] 1185 je [[cesar Go-Toba]] samuraja [[Minamoto no Joritomo|Minamoto no Joritoma]] povzdignil v ''šoguna'', ta pa je prestolnico preselil v Kamakuro, s čimer se prične [[obdobje Kamakura]] (1185-1333). Po njegovi smrti se je preko regentov na oblast zavihtel [[klan Hodžo]]. ''Šogunat'' v Kamakuri je sprejel [[Zen budizem]] kot religijo samurajskega sloja&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Totman|first=Conrad|title=A History of Japan |edition=2|year=2005|publisher=Blackwell|isbn=1-4051-2359-1|pages=106–112}}&lt;/ref&gt; ter uspešno prestal dva poskusa invazij Mongolov (1274 in 1281). Svoj konec je ''šogunat'' doživel leta 1333 s porazom proti [[Cesar Go-Dajgo|cesarju Go-Dajgu]].

Ponovni preobrat se je zgodil že leta 1336, ko je [[Takaudži Ašikaga]] premagal cesarja in leta 1338 ustanovil ''šogunat'' v Kjotu. [[Obdobje Muromači]] (1336–1573) pod vladavino ''šogunata'' Ašikaga zaznamujejo kulturni nazori z vplivi Zen budizma. Mnogo običajev, ki jih danes poznamo kot tradicionalna japonska kultura, izhaja iz tega obdobja ([[Japonska čajna ceremonija|čajna ceremonija]], [[Ikebana (aranžiranje cvetja)|ikebana]], [[No gledališče|''no drama'']], ''[[sumi-e]]'' slikarska tehnika). Zaradi vse večje moči fevdalnih gospodov ([[Daimjo|''dajmjojev'']]) je leta 1467 [[Oninska vojna|izbruhnila civilna vojna]], s čimer se začne stoletje trajajoče [[obdobje Sengoku]], čas stalnih družbenih pretresov, vojaških sporov in politične nestabilnosti.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |first=George|last=Sansom |year=1961 |title=A History of Japan: 1334–1615 |publisher=Stanford University Press|pages=42, 217 |isbn=0-8047-0525-9}}&lt;/ref&gt;

V 16. stoletju portugalski trgovci in jezuitski misijonarji prvič dosežejo Japonsko, kar požene trgovinsko in kulturno izmenjavo z Zahodom. Evropska tehnologija in strelivo sta omogočila [[Nobunaga Oda|Nobunagu Odu]] zmago nad mnogimi ''dajmjoji'' in prevzem oblasti nad razdeljeno državo, si čimer se začne [[Obdobje Azuči-Momojama]] (1573–1603). Po atentatu na Nobunaga leta 1582 je oblast prevzel [[Hidejoši Tojotomi]], znan tudi kot »Veliki združevalec«, saj mu je do leta 1590 uspelo podjarmiti vse nasprotnike enotne oblasti. Njegov vpliv se je zmanjšal po dveh neuspelih poskusih invazij na Korejski polotok v letih 1592 in 1597.

Po smrti Hidejošija leta 1598 je državo namesto njegovega sina vodil regent [[Tokugawa Ieyasu|Iejasu Tokugava]]. Svoj položaj je izkoristil za pridobivanje politične in vojaške moči. Leta 1600 je v [[Bitka pri Sekigahari|bitki pri Sekigahari]] premagal nasprotujoče klane, zaradi česar ga je [[cesar Go-Jozej]] leta 1603 imenoval za ''šoguna'', v Edu (današnji Tokio) je bil ustanovljen [[Šogunat Tokugava|''šogunat'' Tokugava]], kar štejemo kot začetek [[Obdobje Edo|obdobja Edo]] (1603–1868).&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Turnbull|first=Stephen|title=Toyotomi Hideyoshi|year=2010|publisher=Osprey Publishing|isbn=978-1-84603-960-7|page=61}}&lt;/ref&gt; Zakoni takratne oblasti so na novo definirali odgovornosti in dejavnosti ''dajmjojev'' v zakoniku ''[[buke šohatto]]''&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Totman|first=Conrad|title=A History of Japan |edition=2|year=2005|publisher=Blackwell|isbn=1-4051-2359-1|pages=142–143}}&lt;/ref&gt; in samurajev, s čimer se je oblast centralizirala, cesarska oblast je izgubljala na moči. Leta 1639 je stopila v veljavo [[Sakoku|izolacijska politika]]&lt;ref&gt;{{navedi revijo|last=Toby|first=Ronald P.|title=Reopening the Question of Sakoku: Diplomacy in the Legitimation of the Tokugawa Bakufu|journal=Journal of Japanese Studies|year=1977|volume=3|issue=2|pages=323–363|doi=10.2307/132115|jstor=132115}}&lt;/ref&gt;, s čimer se je država zaprla pred vplivi Zahoda. Pojavilo se je raziskovanje japonske narodne identitete ''[[kokugaku]]'',&lt;ref&gt;{{navedi revijo|last=Ohtsu|first=M.|title=Japanese National Values and Confucianism|journal=Japanese Economy|year=1999|volume=27|issue=2|pages=45–59|doi=10.2753/JES1097-203X270245|last2=Ohtsu|first2=Makoto}}&lt;/ref&gt; odmik od preučevanja kitajske, konfucijanske in budistične miselnosti. Na nizozemski otoški enklavi [[Dedžima]] pri [[Nagasaki]]ju so na Japonsko še vedno prihajale knjige in z njimi znanstvene ideje iz Evrope in preostalega sveta.

=== Sodobna zgodovina ===
[[Slika:Black and white photo of emperor Meiji of Japan.jpg|levo|180 px|thumb|Cesar Mejdži, 122. japonski cesar]]
31. marca 1854 je ameriški [[admiral Matthew Perry]] s »črnimi ladjami« ameriške mornarice izsilil [[Kanagavska konvencija|odprtje Japonske]] preostalemu svetu ([[konvencija v Kanagavi]]). Nezadovoljstvo višjih slojev nad ''šogunatom'' zaradi takšne politike je privedlo do [[Bošinska vojna|Bošinske vojne]], v kateri je ''šogunat'' izgubil vso moč. Zmagovalci so vzpostavili centralizirano državo pod vodstvom cesarja Mejdžija ([[Obnova Meidži|Obnova Mejdži]]).&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Totman|first=Conrad|title=A History of Japan |edition=2|year=2005|publisher=Blackwell|isbn=1-4051-2359-1|pages=289–296}}&lt;/ref&gt;

V [[Obdobje Mejdži|Obdobju Mejdži]] (1868–1912) je Japonska aktivno prevzemala zahodnjaške modele političnega vladanja (ustava Mejdži je bila podlaga za sestavo parlamenta), sodstva, vojske in industrializacije. Japonsko cesarstvo je doživelo ekonomski razcvet, želelo si je razširiti vpliv na interesna območja v Aziji. Zmagi v [[Prva kitajsko-japonska vojna|Prvi kitajsko-japonski vojni]] (1894–1895) in [[Rusko-japonska vojna|Rusko-japonski vojni]] (1904–1905) sta Japonski prinesli oblast nad Tajvanom, Korejo in južno polovico [[Sahalin]]a.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Matsusaka|first=Y. Tak|title=Companion to Japanese History|year=2009|publisher=Blackwell|isbn=978-1-4051-1690-9|pages=224–241|editor=Tsutsui, William M.|chapter=The Japanese Empire}}&lt;/ref&gt; V letih med 1873 in 1935 se je število prebivalstva podvojilo na 70 milijonov.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Hiroshi|first=Shimizu|title=Japan and Singapore in the world economy : Japan's economic advance into Singapore, 1870–1965|year=1999|publisher=Routledge|isbn=978-0-415-19236-1|author2=Hitoshi, Hirakawa|page=17}}&lt;/ref&gt; Zaradi sodelovanja z zavezniki v [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] je Japonska pridobila nemška ozemlja na Daljnem vzhodu.

[[Obdobje Taišo|Obdobje vladavine cesarja Tajša]] (1912–1926) je bilo kratkotrajno in krhko demokratično obdobje med vsesplošnim premikom proti fašizmu in totalitarizmu. Pod pretvezo ohranjanja miru so bili sprejeti zakoni, ki so kaznovali politične disidente.

V [[Obdobje Šova|obdobju vladavine cesarja Hirohita]] (1926–1989) se je krepila japonska ekspanzionistična in militaristična nastrojenost. Leta 1931 je Japonska vojska okupirala Mandžurijo, 1933 izstopila iz Društva narodov in se s podpisom [[Trojni pakt|Trojnega pakta]] 27. septembra 1940 pridružila silam osi.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=The Axis Alliance|url=http://www.ibiblio.org/pha/policy/pre-war/361125a.html#3|publisher=iBiblio|accessdate=16.1.2011}}&lt;/ref&gt; V [[Druga kitajsko-japonska vojna|drugi kitajsko-japonski vojni]] (1937-1945) je Japonska pridobila ozemlja na Kitajskem (tudi glavno mesto [[Nandžing]]),&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.ibiblio.org/hyperwar/PTO/IMTFE/IMTFE-8.html |title=Judgment International Military Tribunal for the Far East, Chapter VIII: Conventional War Crimes (Atrocities) |publisher=iBiblio |date=November 1948}}&lt;/ref&gt; po ameriškem embargu na nafto kot posledica invazije na Francosko Indokino&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |first=Roland H., Jr. |last=Worth |title=No Choice But War: the United States Embargo Against Japan and the Eruption of War in the Pacific |publisher=McFarland |year=1995 |pages=56, 86|isbn=0-7864-0141-9}}&lt;/ref&gt; je Japonska vojska 7. in 8. decembra 1941 [[Napad na Pearl Harbor|napadla Pearl Harbor]], Britansko Malajo, Singapur in Hong Kong ter razglasila vojno z Združenimi državami Amerike in Britanskim imperijem.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.sankei.co.jp/seiron/koukoku/2005/0504/ronbun3-2.html |script-title=ja:インドネシア独立運動と日本とスカルノ（２） |work=馬 樹禮 |publisher=産経新聞社 |date=April 2005 |accessdate=2.10.2009 |language=ja |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110501141220/http://www.sankei.co.jp/seiron/koukoku/2005/0504/ronbun3-2.html |archivedate=1.5.2011}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.ibiblio.org/pha/policy/1941/411208c.html |title=The Kingdom of the Netherlands Declares War with Japan |publisher=iBiblio |accessdate=2.10.2009}}&lt;/ref&gt;

Sovjetska invazija Mandžurije leta 1945&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.history.com/this-day-in-history/soviets-declare-war-on-japan-invade-manchuria|title=Soviets declare war on Japan; invade Manchuria |website=History.com|access-date=17.4.2016}}&lt;/ref&gt; in [[jedrsko bombardiranje Hirošime in Nagasakija]] je Japonsko prisililo v brezpogojno predajo 15. avgusta 1945.&lt;ref&gt;{{navedi revijo|last=Pape|first=Robert A.|title=Why Japan Surrendered|journal=International Security|year=1993|volume=18|issue=2|pages=154–201|doi=10.2307/2539100|jstor=2539100}}&lt;/ref&gt; Vojna je stala države vzhodne in jugovzhodne Azije več 10 milijonov življenj, večina Japonska industrije in infrastrukture je bilo uničene. Kolonijam Japonskega cesarstva je bila vrnjena neodvisnost, vojnim zločincem so sodili na [[Tokijski procesi|Tokijskih procesih]] (izvzeti so bili člani cesarske družine in člani [[Enota 731|Enote za bakteriološke raziskave]]).&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Watt|first=Lori|title=When Empire Comes Home: Repatriation and Reintegration in Postwar Japan|publisher=Harvard University Press|year=2010|isbn=978-0-674-05598-8|pages=1–4}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Thomas|first=J.E.|title=Modern Japan|year=1996|publisher=Longman|isbn=0-582-25962-2|pages=284–287}}&lt;/ref&gt;
[[Slika:Emperor Akihito cropped 2 Barack Obama Emperor Akihito and Empress Michiko 20140424 1.jpg|180px|right|thumb|Cesar Akihito]]
Leta 1947 je Japonska sprejela novo ustavo s poudarkom na idejah liberalne demokracije. Leta 1952 se je z [[Sporazum v San Franciscu|Sporazumom v San Franciscu]] končala zavezniška okupacija Japonske,&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.japantimes.co.jp/news/2007/03/06/national/52-coup-plot-bid-to-rearm-japan-cia/ |title='52 coup plot bid to rearm Japan: CIA |first=Joseph |last=Coleman|date=6.3.2007|work=The Japan Times |accessdate=3.4.2007}}&lt;/ref&gt; leta 1956 se je pridružila Združenim narodom. Do devetdesetih se je japonsko gospodarstvo predvsem zaradi ekonomskih intervencij japonske vlade in finančne podpore Združenih držav Amerike hitro razvijalo, kar imenujemo tudi »[[japonski ekonomski čudež]]«.

V [[Heisei|obdobju vladavine cesarja Akihita]] (1989–2019) na začetku devetdesetih japonsko gospodarstvo doživelo večjo recesijo, iz katere se je država pobrala šele na začetku 21. stoletja. 11. marca 2011 je Japonsko prizadel [[Veliki Japonski potres in cunami|eden največjih potresov v zapisani zgodovini]]. Sprožil je [[Jedrska katastrofa v elektrarni Fukušima-Daiči|jedrsko nesrečo v jedrski elektrarni Fukušima Dajiči]], eno največjih v zgodovini pridobivanja jedrske energije.&lt;ref name=&quot;nytimes-tsunami&quot;&gt;{{navedi novice|last=Fackler|first=Martin; Drew, Kevin|title=Devastation as Tsunami Crashes Into Japan|url=https://www.nytimes.com/2011/03/12/world/asia/12japan.html?ref=world|accessdate=11.3.2011|newspaper=The New York Times|date=11.3.2011}}&lt;/ref&gt;

1. maja 2019 je po [[Abdikacija|abdikaciji]] cesarja Akihita, prvi po letu 1817, cesar postal njegov sin [[Naruhito]]. Z menjavo cesarja se je začelo tudi novo obdobje [[Rejva]].

== Geografija ==
{{glavni|Geografija Japonske|Geologija Japonske}}
[[Slika:Satellite View of Japan 1999.jpg|sličica|280x280_pik|Pogled na Japonsko s satelita]]
Japonsko sestavlja 6.852 otokov, ki se raztezajo vzdolž pacifiške obale vzhodne Azije. Glavni otoki od severa proti jugu so [[Hokaido]] (北海道), [[Honšu]] (本州), [[Šikoku]] (四国) in [[Kjušu]] (九州). Skupaj z [[Otočje Rjukju|otočjem Rjukju]] (琉球諸島 ''Rjukju-šoto''), ki leži južno od Kjušuja in vključuje otok [[Okinava]], sestavljajo [[Japonsko otočje]].&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=McCargo|first=Duncan|title=Contemporary Japan|year=2000|publisher=Macmillan|isbn=0-333-71000-2 |pages=8–11}}&lt;/ref&gt; Okoli 73% Japonske je gozdnate, gorate in neprimerne za kmetijstvo, industrijo ali poselitev.&lt;ref name=&quot;cia&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/ja.html |title=Japan |work=The World Factbook |publisher=[[Centralna obveščevalna agencija]] |accessdate=9.11.2011}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Japan|url=https://www.state.gov/r/pa/ei/bgn/4142.htm|publisher=US Department of State|accessdate=16.1.2011}}&lt;/ref&gt; Poseljena območja so že iz časa paleolitika predvsem na obalnih in rečnih ravnicah. Država spada med najgosteje poseljene na svetu.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://esa.un.org/unpp/ |title=World Population Prospects |publisher=Urad ZN za ekonomske in socialne zadeve |accessdate=27.3.2007 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070321013235/http://esa.un.org/unpp/ &lt;!--Added by H3llBot--&gt; |archivedate=21.3.2007}}&lt;/ref&gt;

Japonski otoki so del [[Pacifiški ognjeni obroč|pacifiškega ognjenega obroča]], obširne vulkanske cone, ki obroblja Pacifik. Nastali so zaradi subdukcije [[Filipinska plošča|Filipinske plošče]] pod celinsko [[Amurska plošča|Amursko]] in [[Okinavska plošča|Okinavsko ploščo]] na jugu ter subdukcijo [[Pacifiška plošča|Pacifiške plošče]] pod [[Ohotska plošča|Ohotsko ploščo]] na severu. Japonska je bila včasih del Evrazije, a so jo subdukcijski tokovi premaknili proti vzhodu, zaradi česar se je pred 15 milijoni let odprlo [[Japonsko morje]].&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://shinku.nichibun.ac.jp/jpub/pdf/jr/IJ1501.pdf|last=Barnes|first=Gina L.|title=Origins of the Japanese Islands|publisher=[[University of Durham]]|year=2003|accessdate=11.8.2009}}&lt;/ref&gt;

Na otočju je 108 aktivnih ognjenikov. Nekaj se jih je odprlo tudi v zadnjem stoletju, med njimi Šova-šinzan na Hokajdu in Mjodžin-šo na skalovju ''Bejonesu-recugan'' v Pacifiku. Uničujoči potresi, ki jih pogosto spremljajo cunamiji, se pojavijo nekajkrat vsako stoletje.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://volcano.und.edu/vwdocs/volc_images/north_asia/japan_tec.html |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070204064754/http://volcano.und.edu/vwdocs/volc_images/north_asia/japan_tec.html |archivedate=4.2.2007 |title=Tectonics and Volcanoes of Japan |publisher=Oregon State University |accessdate=27.3.2007}}&lt;/ref&gt; Tokijski potres leta 1923 je ubil preko 140.000 ljudi in sprožil uničujoče požare.&lt;ref&gt;{{navedi splet|last=James |first=C.D. |title=The 1923 Tokyo Earthquake and Fire |url=http://nisee.berkeley.edu/kanto/tokyo1923.pdf |publisher=University of California Berkeley |accessdate=16.1.2011 |year=2002 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070316050633/http://nisee.berkeley.edu/kanto/tokyo1923.pdf |archivedate=16.3.2007 |df= }}&lt;/ref&gt; Znana sta tudi Veliki potres v Hanšinu iz leta 1995 in Potres Tohoku iz leta 2011 s stopnjo 9,1.&lt;ref name=&quot;USGS9.1&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://earthquake.usgs.gov/earthquakes/eventpage/official20110311054624120_30#executive |title=M 9.1 – near the east coast of Honshu, Japan |publisher=Earthquake.usgs.gov |date=11.7.2016 |accessdate=29.8.2017 }}&lt;/ref&gt;

=== Podnebje ===
Na Japonskem prevladuje zmerno podnebje z velikimi razlikami med severom in jugom države. Delimo jo na 6 podnebnih območij:
* Hokaido: vlažno celinsko podnebje z dolgimi zimami in zelo toplimi do svežimi poletji; padavine niso obilne, pozimi lahko zapade veliko snega&lt;ref name=&quot;autogenerated2&quot; /&gt;
* Japonsko morje: hladni severozahodni vetrovi prinesejo na zahodno obalo Honšuja veliko snega, regija je hladnejša od pacifiške obale, [[Fen (veter)|fen]] lahko poleti prinese vroče temperature&lt;ref name=&quot;autogenerated2&quot; /&gt;
* Osrednje višavje ''Čuo Koči'': vlažno celinsko podnebje; velika temperaturna razlika med poletjem in zimo ter dnevom in nočjo, malo padavin s snegom pozimi
* Notranje morje ''Seto Najkaj'': gorovja [[Regija Čugoku (Japonska)|regije ''Čugoku'']] in ''[[Regija Šikoku (Japonska)|Šikoku]]'' ščitijo otoke pred sezonskimi vetrovi, zato je vreme čez leto zmerno&lt;ref name=&quot;autogenerated2&quot; /&gt;
* Tihi ocean: vlažno subtropsko podnebje z zmernimi zimami z občasnim snegom in vročimi poletji, ki jih prinese sezonski jugovzhodnik
* Otočje Rjukju: subtropsko podnebje s toplimi zimami in vročimi poletji, veliko deževja, predvsem med [[Deževna doba (Japonska)|deževno dobo]]&lt;ref name=autogenerated2&gt;{{navedi knjigo|last=Karan|first=Pradyumna Prasad|title=Japan in the 21st century|year=2005|publisher=University Press of Kentucky|isbn=0-8131-2342-9|pages=18–21, 41|author2=Gilbreath, Dick}}&lt;/ref&gt;

Povprečna zimska temperatura je 5,1&amp;nbsp;°C, poletna pa 25,2&amp;nbsp;°C.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Climate|url=http://www.jnto.go.jp/eng/arrange/essential/climate.html|publisher=Japonska nacionalna turistična organizacija|accessdate=2.3.2011}}&lt;/ref&gt; Temperaturni rekord iz 12. avgusta 2013 je znašal 41,0&amp;nbsp;°C.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://ds.data.jma.go.jp/tcc/tcc/news/press_20130813.pdf |title=Extremely hot conditions in Japan in midsummer 2013
|publisher=Tokyo Climate Center, Japan Meteorological Agency |date=13.8.2013 |accessdate=3.8.2017}}&lt;/ref&gt; Glavna deževna doba cuju traja od začetka maja na Okinavi, na severnem Hokaidu pa šele od konca julija. Na Honšuju traja šest tednov, spremlja pa jo veliko padavin in tajfunski vetrovi na koncu poletja in na začetku jeseni.&lt;ref name=&quot;climate&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.jnto.go.jp/eng/arrange/essential/climate.html |title=Essential Info: Climate |publisher=[[Japan National Tourism Organization|JNTO]] |accessdate=1.4.2007}}&lt;/ref&gt;

===  Biodiverziteta ===
[[Slika:Jigokudani hotspring in Nagano Japan 001.jpg|sličica|220x220_pik|Japonski makaki (''Macaca fuscata'') v vrelcu vroče vode, prefektura Nagano]]
Na Japonskem najdemo preko 90.000 vrst živali, med drugim [[rjavi medved]], [[japonski makak]], [[japonski rakunji pes]] in [[japonski orjaški močerad]].&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=The Wildlife in Japan |url=http://www.env.go.jp/nature/yasei/pamph/pamph01/en.pdf |publisher=[[Ministry of the Environment (Japan)|Ministry of the Environment]] |accessdate=19.2.2011 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110323165908/http://www.env.go.jp/nature/yasei/pamph/pamph01/en.pdf |archivedate=23.3.2011}}&lt;/ref&gt; Velika raznolikost je posledica podnebja in geografije otokov, ki so razdeljeni na devet ekoregij, vse od subtropskega vlažnega listnatega gozda na jugu do zmernega iglastega gozda na severu.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.us.emb-japan.go.jp/jicc/spotflora.htm |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070213035135/http://www.us.emb-japan.go.jp/jicc/spotflora.htm |archivedate=13.2.2007 |title=Flora and Fauna: Diversity and regional uniqueness |publisher=Embassy of Japan in the USA |accessdate=1.4.2007}}&lt;/ref&gt; 

Japonska ima vzpostavljeno omrežje [[Narodni parki Japonske|narodnih parkov]] in 37 zaščitenih mokrišč v skladu z [[Ramsarska konvencija|Ramsarsko konvencijo]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.env.go.jp/en/nature/nps/park/ |title=National Parks of Japan |publisher=Ministry of the Environment |accessdate=11.5.2011}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.ramsar.org/cda/en/ramsar-pubs-annolist-japan/main/ramsar/1-30-168^16573_4000_0__ |title=The Annotated Ramsar List: Japan |publisher=Ramsar |accessdate=11.5.2011 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110917191036/http://www.ramsar.org/cda/en/ramsar-pubs-annolist-japan/main/ramsar/1-30-168%5E16573_4000_0__ |archivedate=17.9.2011 |df= }}&lt;/ref&gt; Pet naravnih spomenikov ([[starodavni gozd Jakušima]], [[polotok Širetoko]], [[Širakami Sanči|gorovje in brezovi gozdovi Širakami Sanči]], [[Otočje Ogasavara]] in [[Otoki Amami-Ošima, Tokunošima, severni del Okinave in Iriomote]]) so vpisani v UNESCO-v seznam naravne svetovne dediščine.&lt;ref&gt;Unesco [https://whc.unesco.org/en/statesparties/jp]&lt;/ref&gt;

=== Okoljevarstvo ===
V času hitrega gospodarskega okrevanja po drugi svetovni vojni so okoljske probleme povečini zanemarjali, kar je ustrezalo rasti posla velikih korporacij. Posledično je bilo onesnaževanje v petdesetih in šestdesetih letih prejšnjega stoletja obsežno. V luči zaskrbljenosti nad posledicami takšnega neukrepanja je bil leta 1970 sprejet zakon za zaščito okolja.&lt;ref&gt;{{navedi splet|script-title=ja:日本の大気汚染の歴史 |url=http://www.erca.go.jp/taiki/history/ko_syousyu.html |publisher=Environmental Restoration and Conservation Agency |accessdate=2.3.2014 |language=ja |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110501085231/http://www.erca.go.jp/taiki/history/ko_syousyu.html |archivedate=1.5.2011}}&lt;/ref&gt; Naftna kriza leta 1973 je spodbudila razvoj trajnostne in ekonomične rabe energentov, saj je Japonska revna s surovinami in odvisna od uvoza le-teh.&lt;ref&gt;{{navedi splet|last=Sekiyama|first=Takeshi|title=Japan's international cooperation for energy efficiency and conservation in Asian region|url=http://nice.erina.or.jp/en/pdf/C-SEKIYAMA.pdf|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080216005103/http://nice.erina.or.jp/en/pdf/C-SEKIYAMA.pdf|archivedate=16.2.2008|publisher=Energy Conservation Center|accessdate=16.1.2011}}&lt;/ref&gt; Sodobni naravovarstveni problemi so onesnaženost mestnega zraka, upravljanje z odpadki, [[Evtrofikacija|evtrofikacija voda]], ohranjanje narave, podnebne spremembe, ravnanje s kemikalijami in mednarodno sodelovanje za preprečitev posledic globalnega segrevanja.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Environmental Performance Review of Japan|url=http://www.oecd.org/dataoecd/0/17/2110905.pdf|publisher=[[Organisation for Economic Co-operation and Development|OECD]]|accessdate=16.1.2011}}&lt;/ref&gt;

Junija 2015 je bilo v načrtovanju ali gradnji 40 elektrarn na premog, kar je Japonski prislužilo »nagrado« za njihovo »delo na ukrepih, ki zavirajo dejavnost pri varovanju podnebja«.&lt;ref&gt;{{navedi novice |title =At G-7, Japan's energy plan is not all that green |author =Elaine Kurtenbach |date = 6.6.2015 |agency =Associated Press}}&lt;/ref&gt; Uvršča se na 39. mesto indeksa EPI, ki meri zavezanost držav k ukrepanju v smeri trajnosti.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Environmental Performance Index: Japan|url=http://epi.yale.edu/country/japan|publisher=Yale University|accessdate=19.4.2016}}&lt;/ref&gt; Kot gostiteljica in podpisnica kjotskega protokola mora zmanjšati izpuste ogljikovega dioksida in uvesti druge ukrepe za zmanjšanje vpliva na podnebne spremembe.&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://www.reuters.com/article/idUST191967 |title=Japan sees extra emission cuts to 2020 goal – minister |date=24.6.2009 |agency=Reuters}}&lt;/ref&gt;

== Politika ==

=== Politična ureditev ===
[[Slika:Diet of Japan Kokkai 2009.jpg|levo|sličica|220x220_pik|Japonski parlament ''Kokkai,'' Čidoja, Tokio]]
Japonska je ustavna monarhija z zelo omejeno cesarjevo pristojnostjo. Cesarja ustava definira kot »simbol države in enotnosti ljudstva«. Izvršno vejo oblasti v državi vodi predsednik vlade s svojim ministrskim kabinetom. Zakonodajno vejo oblasti predstavlja dvodomni narodni parlament ''[[Kokkai]]'' (国会), sestavljen iz predstavniškega doma (465 sedežev, menja se na štiri leta) in svetniškega doma (265 sedežev, menja se na šest let). Poslance in svetnike volijo vsi državljani, stari najmanj 18 let, na tajnem glasovanju.&lt;ref name=&quot;tst-&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.straitstimes.com/asia/east-asia/japan-lowers-voting-age-from-20-to-18-to-better-reflect-young-peoples-opinions-in |title=Japan lowers voting age from 20 to 18 to better reflect young people's opinions in policies |publisher=[[The Straits Times]] |date=20.6.2015 |accessdate=28.8.2017 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Constitution&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.kantei.go.jp/foreign/constitution_and_government_of_japan/constitution_e.html |title=The Constitution of Japan |publisher=Prime Minister of Japan and His Cabinet |date=3.11.1946 |accessdate=14.2.2014 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20131214104438/http://www.kantei.go.jp/foreign/constitution_and_government_of_japan/constitution_e.html |archivedate=14.12.2013 |df= }}&lt;/ref&gt; Socialno liberalna [[Ustavna demokratska stranka (Japonska)|Ustavna demokratska stranka]] (CDP) in konzervativna [[Liberalna demokratska stranka (Japonska)|Liberalna demokratska stranka]] (LDP) prevladujeta v parlamentu. LDP je od konca ameriške zasedbe leta 1955 skoraj vedno najuspešnejša in ima (od novembra 2017) 283 sedežev v spodnjem ter 125 v zgornjem domu parlamenta. Samo med leti 1993-94 in 2009-12 ni bila uspešna. [[Predsednik vlade Japonske|Japonski premier]] je na čelu vlade, imenuje ga parlament izmed svojih poslancev, potrjuje pa ga cesar. Je vodja kabineta, v katerega imenuje ministre, lahko pa jih tudi razreši dolžnosti. Trenutni premier je [[Jošihide Suga]].

V japonski zgodovini je na pravni sistem v državi močno vplivalo kitajsko pravo, na primer preko teksta ''[[Kudžikata Isadamegaki]]'' v obdobju Edo.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Dean|first=Meryll|title=Japanese legal system: text, cases &amp; materials|year=2002|publisher=Cavendish|isbn=978-1-85941-673-0|pages=55–58|edition=2}}&lt;/ref&gt; Od 19. stoletja se je pravni sistem začel upirati na civilno pravo v Evropi, predvsem na nemško. Leta 1896 je prišel v veljavo civilni kodeks po osnutku nemškega [[Bürgerliches Gesetzbuch]], ki je obveljal do danes z nekaj povojnimi prilagoditvami.&lt;ref name=&quot;ReferenceC&quot;&gt;{{navedi revijo|last=Kanamori|first=Shigenari|title=German influences on Japanese Pre-War Constitution and Civil Code|journal=European Journal of Law and Economics|date=1.1.1999|volume=7|issue=1|pages=93–95|doi=10.1023/A:1008688209052}}&lt;/ref&gt; Japonsko pravosodje je razdeljeno na štiri stebre: vrhovno sodišče in trije nižji nivoji.&lt;ref name=&quot;ReferenceC&quot;/&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.kantei.go.jp/foreign/judiciary/0620system.html |publisher=Office of the Prime Minister of Japan |title=The Japanese Judicial System |accessdate=27.3.2007}}&lt;/ref&gt; Glavni korpus zakonikov, na katerih temelji japonski pravni red se imenuje [[Šest kodeksov]].&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Dean|first=Meryll|title=Japanese legal system: text, cases &amp; materials|year=2002|publisher=Cavendish|isbn=978-1-85941-673-0|page=131|edition=2}}&lt;/ref&gt;

=== Upravna delitev ===
Japonska birokratska uprava je razdeljena na tri osnovne ravni; nacionalni, prefekturni in občinski.

Pod nacionalno vlado je 47 prefektur, od katerih jih je šest nadalje razdeljenih na podprefekture za boljše oskrbovanje velikih geografskih območij ali oddaljenih otokov.

1718 občin (792 mest, 743 mest in 183 vasi) in 23 posebnih okrajev Tokia je najnižja raven vlade; dvajset najbolj naseljenih mest zunaj tokijske metropole je znanih kot [[Mesta, določena z vladnim odlokom Japonske]] in je razdeljenih na oddelke.

==== Regije ====
Japonska je razdeljena na več regij. [[Honšu]], največji in najbolj naseljeni otok, je razdeljen na pet regij. Ostali otoki predstavljajo samostojne regije. Od severa proti jugu si sledijo:
* [[Hokaido]] – večji mesti sta [[Saporo]] in [[Hakodate]].
* Honšu: Regija [[Tohoku]] – na severovzhodu otoka, kjer sta večji mesti [[Sendai]] in [[Fukušima]].
** Regija [[Kanto]] – mesta [[Tokio]], [[Kavasaki]], [[Jokohama]], [[Jokosuka]]. Vključuje tudi prefekture [[Gunma]], [[prefektura Saitama|Saitama]], [[prefektura Čiba|Čiba]], [[Točigi]] in [[Ibaraki]].
** [[Čubu]] – hribovita srednja regija na področju [[Japonske Alpe|Japonskih Alp]]. Regija, ki meji na Japonsko morje, se imenuje [[Hokuriku]], na Pacifik pa meji regija [[Tokai]]. Večji mesti v regiji Hokuriku sta [[Niigata]] in [[Kanazava]], v regiji Tokai pa [[Nagoja]] (četrto največje japonsko mesto) in [[Šizuoka]].
** Regija Kinki oz. [[Kansai]] – starodavno kulturno in trgovsko središče, z mesti [[Osaka]], [[Kjoto]], [[Kobe]], [[Nara (Japonska)|Nara]] in [[Vakajama]]; vštevši prefekturo [[Šiga]].
** [[Čugoku]] – z mestoma [[Hirošima]] in [[Okajama]].
* [[Šikoku]] – najmanjši od štirih glavnih otokov, znan po budističnih romarjih. Večji mesti sta [[Macujama]] in [[Takamacu]].
* [[Kjušu]] – najjužnejši izmed štirih glavnih otokov. Pomembnejša mesta so [[Fukuoka]], [[Kitakjušu]] in [[Nagasaki]].
* [[Okinava]] – subtropska južna veriga otokov, ki poteka v smeri proti [[Tajvan]]u. Glavno mesto je [[Naha]].

==== Prefekture ====
{{glavni|Japonske prefekture}}
Japonska [[ustava]] deli državo na 47 prefektur, ki administrativne obveznosti opravljajo neodvisno od centralne vlade; vodi jih guverner (知事 ''čidži''). Delimo jih na 43 pravih prefektur (県 ''ken''), 1 metropolo (都 ''to'') - Tokio, 2 mestni prefekturi (府 ''fu'') – Osaka in Kjoto – in 1 okrožje (道 ''dō'') – Hokaido. Od severa proti jugu si sledijo:

{{stolpci|4|
# [[Hokaido]]
# [[Prefektura Aomori|Aomori]]
# [[Prefektura Iwate|Iwate]]
# [[Prefektura Miyagi|Miyagi]]
# [[Prefektura Akita|Akita]]
# [[Prefektura Yamagata|Yamagata]]
# [[Prefektura Fukušima|Fukušima]]
# [[Prefektura Ibaraki|Ibaraki]]
# [[Prefektura Točigi|Točigi]]
# [[Prefektura Gunma|Gunma]]
# [[Prefektura Saitama|Saitama]]
# [[Prefektura Čiba|Čiba]]
# [[Tokio]]
# [[Prefektura Kanagawa|Kanagawa]]
# [[Prefektura Niigata|Niigata]]
# [[Prefektura Toyama|Toyama]]
# [[Prefektura Išikava|Išikava]]
# [[Prefektura Fukui|Fukui]]
# [[Prefektura Jamanaši|Jamanaši]]
# [[Prefektura Nagano|Nagano]]
# [[Prefektura Gifu|Gifu]]
# [[Prefektura Šizuoka|Šizuoka]]
# [[Prefektura Aiči|Aiči]]
# [[Prefektura Mie|Mie]]
# [[Prefektura Šiga|Šiga]]
# [[Prefektura Kyoto|Kyoto]]
# [[Prefektura Osaka|Osaka]]
# [[Prefektura Hyogo|Hyogo]]
# [[Prefektura Nara|Nara]]
# [[Prefektura Wakayama|Wakayama]]
# [[Prefektura Tottori|Tottori]]
# [[Prefektura Šimane|Šimane]]
# [[Prefektura Okayama|Okayama]]
# [[Prefektura Hirošima|Hirošima]]
# [[Prefektura Jamaguči|Jamaguči]]
# [[Prefektura Tokušima|Tokušima]]
# [[Prefektura Kagawa|Kagawa]]
# [[Prefektura Ehime|Ehime]]
# [[Prefektura Koči|Koči]]
# [[Prefektura Fukuoka|Fukuoka]]
# [[Prefektura Saga|Saga]]
# [[Prefektura Nagasaki|Nagasaki]]
# [[Prefektura Kumamoto|Kumamoto]]
# [[Prefektura Oita|Oita]]
# [[Prefektura Miyazaki|Miyazaki]]
# [[Prefektura Kagošima|Kagošima]]
# [[Prefektura Okinava|Okinava]]
}}

=== Mednarodni odnosi ===
Japonska je članica mnogih mednarodnih organizacijː G7, G8, G20, ZN, APEC, ASEAN prostotrgovinsko območje, z Avstralijo (marec 2007)&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.mofa.go.jp/region/asia-paci/australia/joint0703.html |title=Japan-Australia Joint Declaration on Security Cooperation |publisher=Ministry of Foreign Affairs|accessdate=25.8.2010}}&lt;/ref&gt; in Indijo (oktober 2008)&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.mofa.go.jp/region/asia-paci/india/pmv0810/joint_d.html |title=Joint Declaration on Security Cooperation between Japan and India |publisher=Ministry of Foreign Affairs |date=22.10.2008 |accessdate=25.8.2010}}&lt;/ref&gt; ima podpisan varnostni pakt. Od konca druge svetovne vojne je tesno ekonomsko in varnostno povezana z Združenimi državami Amerike, ki so pomemben izvozni in primaren uvozni partner. Na japonskih tleh je stalno operativna ameriška vojaška baza.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Japan's Foreign Relations and Role in the World Today|url=http://afe.easia.columbia.edu/japan/japanworkbook/fpdefense/foreign.htm|website=Asia for Educators|accessdate=13.11.2016}}&lt;/ref&gt;

Japonska ima nerazrešena ozemeljska vprašanja o [[Kurilski otoki|Kurilskih otokih]] ([[Rusija]])&lt;ref&gt;MOFA, [http://www.mofa.go.jp/region/europe/russia/territory/index.html Japan's Northern Territories]&lt;/ref&gt;, [[Skalovje Liancourt|Skalovju Liancourt]] (v [[japonščina|japonščini]] ''Takešima'')&lt;ref name=&quot;takeshima&quot;&gt;MOFA, [http://www.mofa.go.jp/region/asia-paci/takeshima/index.html The Issue of Takeshima]&lt;/ref&gt;, [[Otočje Senaku|otočju Senaku]] ([[Tajvan]] in [[Ljudska republika Kitajska|Kitajska]]) in atolu [[Okinotorišima]].&lt;ref&gt;MOFA, [http://www.mofa.go.jp/region/asia-paci/senkaku/senkaku.html The Basic View on the Sovereignty over the Senkaku Islands]&lt;/ref&gt; Polemičnost teh ozemelj je predvsem v nadzorovanju naravnih bogastev.

[[Japonsko-korejski odnosi|Odnosi z Korejo]] so napeti zaradi ravnanja Japoncev med kolonialno oblastjo. Med največjimi očitki so spolno suženjstvo (&quot;ženske za lagodje&quot;),&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.bbc.com/news/world-asia-35188135|title=Japan and South Korea agree WW2 'comfort women' deal|date=28.12.2015|work=BBC News|access-date=8.7.2017|language=en-GB}}&lt;/ref&gt; za katerega sploh ni točno znano število žrtev (več deset ali celo sto tisoč), kulturno zatiranje s prepovedjo korejščine v šolah, prisvajanje japonskih imen.&lt;ref name=&quot;#1&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://koreanhistory.info/japan.htm|title=Japanese Colony 1910–1945|website=koreanhistory.info|access-date=8.7.2017}}&lt;/ref&gt; Med letoma 1910 in 1945 je Japonska popravljala korejsko infrastrukturo in na Korejski polotok naselila okoli 800.000 Japoncev.&lt;ref name=&quot;#1&quot;/&gt; Leta 2015 se je Japonska uradno opravičila in priznala spolno suženjstvo, preživele žrtvam je izplačala odškodnino. Državi sta postali veliki gospodarski zaveznici, njuni voditelji aktivno sodelujejo pri reševanju težav v regiji, predvsem glede [[Severna Koreja|Severne Koreje]] in druge svetovne vojne. Na odmevnejšem obisku leta 2017 na vrhu G20 sta se voditelja držav pogovarjala o sodelovanju in razreševanju glede severnokorejske krize, zavzela sta se tudi za graditev pozitivnih odnosov v regiji ter za pritiske na Kitajsko, da poostri sankcije proti Severni Koreji.&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.japantimes.co.jp/news/2017/07/07/national/politics-diplomacy/tokyo-washington-seoul-vow-step-pressure-pyongyang-amid-perceived-china-inaction/|title=Abe and Moon hold first talks in Hamburg, agree to resume reciprocal visits|date=7.7.2017|work=The Japan Times Online|access-date=8.7.2017|language=en-US|issn=0447-5763}}&lt;/ref&gt; Od devetdesetih je zelo močan uvoz korejske glasbe (K-pop), televizije (K-drame) in filmov, saj je bil izničen korejski zakon o prepovedi kulturne izmenjave med državama;&lt;ref&gt;{{navedi revijo|last=Ju|first=Hyujung|date=2014|title=Transformations of the Korean Media Industry by the Korean Wave: The Perspective of Glocalization|url=|journal=Korean Popular Culture in Global Context|volume=|pages=|via=ProQuest ebrary}}&lt;/ref&gt; pojav se imenuje [[korejski val]] (한류 ''Hallju?'').

== Vojska ==
Japonska namenja veliko denarja vojski in obrambi.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=The 15 countries with the highest military expenditure in 2009|url=http://www.sipri.org/research/armaments/milex/resultoutput/milex_15|publisher=Stockholm International Peace Research Institute|accessdate=16.1.2011|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110217084451/http://www.sipri.org/research/armaments/milex/resultoutput/milex_15|archivedate=17.2.2011|df=mdy-all}}&lt;/ref&gt; [[Japonske samoobrambne sile|Japonska vojska]] (Japonske samoobrambne sile) se deli na kopenske, zračne in pomorske sile. Glede na zakonodajo ne sme napovedati vojne ali uporabiti sile v mednarodnih sporih; japonska vlada izvršuje prepoved izvoza strelnega orožja. V zadnjih letih se predsednik vlade Šinzo Abe zavzema za večjo vlogo Japonske pri zagotavljanju varnosti v regiji, tudi s pomočjo sosednjim državam. Glede na Indeks svetovnega miru je Japonska na prvem mestu med azijskimi državami.&lt;ref&gt;Institute for Economics and Peace (2015). ''[http://www.visionofhumanity.org/sites/default/files/Global%20Peace%20Index%20Report%202015_0.pdf Global Peace Index 2015.] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20151006145259/http://www.visionofhumanity.org/sites/default/files/Global%20Peace%20Index%20Report%202015_0.pdf |date=6.10.2015 }}'' Retrieved 5.10.2015&lt;/ref&gt; V zadnjem času so bile japonske vojaške sile uporabljene v mirovnih misijah v Iraku.&lt;ref name=&quot;Iraq deployment&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.iht.com/articles/2006/06/20/news/japan.php |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070416075509/http://www.iht.com/articles/2006/06/20/news/japan.php |archivedate=16.4.2007 |title= Tokyo says it will bring troops home from Iraq |work=International Herald Tribune |date=20.6.2006 |accessdate=28.3.2007}}&lt;/ref&gt; Japonska poslovna federacija prepričuje japonsko vlado k ukinitvi prepovedi izvoza orožja, da bi se država lahko pridružila mednarodnim projektom na področju oboroževanja.&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://in.reuters.com/article/2010/07/13/idINIndia-50097320100713 |title=Japan business lobby wants weapon export ban eased |publisher=Reuters |date= 13.7.2010|accessdate=12.4.2011}}&lt;/ref&gt;

V 21. stoletju se je z globalizacijo moč v regiji prerazporedila. Varnostna slika Japonske se je spremenila predvsem zaradi severnokorejske jedrske grožnje, spopada pa se tudi s spletnim in mednarodnim terorizmom.&lt;ref name=&quot;Japan's Security Policy&quot;&gt;{{navedi novice |title= Japan's Security Policy |publisher= Ministry of Foreign Affairs of Japan |url=http://www.mofa.go.jp/policy/security/}}&lt;/ref&gt; Za ohranjanje miru so ustanovili narodni varnostni svet, ki je razvil varnostno strategijo ter smernice. [[Varnostni pakt med Japonsko in ZDA]] je temelj japonske zunanje politike.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.realclearpolitics.com/articles/2007/03/japan_is_back_why_tokyos_new_a.html |title=Japan Is Back: Why Tokyo's New Assertiveness Is Good for Washington|author=Michael Green |publisher=Real Clear Politics |accessdate=28.3.2007}}&lt;/ref&gt; Od leta 1956 je članica [[Organizacija združenih narodov|OZN]], dvajset let pa je bila tudi nestalna članica [[Varnostni svet ZN|Varnostnega sveta]]. Je članica G4, s čimer si išče stalno mesto v Varnostnem svetu.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.centralchronicle.com/20070111/1101194.htm |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070221044357/http://www.centralchronicle.com/20070111/1101194.htm |archivedate=21.2.2007 |title=UK backs Japan for UNSC bid |work=Central Chronicle |accessdate=28.3.2007}}&lt;/ref&gt;

== Gospodarstvo ==
[[Slika:The_Tokyo_Stock_Exchange_-_main_room_3.jpg|sličica|293x293_pik|Tokijska borza, ena večjih v Aziji]]
Japonska je po Združenih državah Amerike in Kitajski nominalno gledano tretje največje gospodarstvo na svetu.&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=China confirmed as World's Second Largest Economy|newspaper=[[The Guardian]] |date=21.1.2011|url=https://www.theguardian.com/business/2011/jan/21/china-confirmed-worlds-second-largest-economy|accessdate=21.1.2011 |first=James |last=Inman |location=London}}&lt;/ref&gt; Tokijska borza spada med največje v Aziji.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://asia.nikkei.com/Markets/Equities/Tokyo-Stock-Exchange-ranked-third-in-Asia-in-2014 |title=Tokyo Stock Exchange ranked third in Asia in 2014 |work=Nikkei Asian Review |date=16.1.2015 |accessdate=5.12.2015 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20151208112614/http://asia.nikkei.com/Markets/Equities/Tokyo-Stock-Exchange-ranked-third-in-Asia-in-2014 |archivedate=8.12.2015}}&lt;/ref&gt; Leta 2016 je bil japonski javni dolg ocenjen na 230 % letnega BDP.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/rankorder/2186rank.html |publisher=CIA |title=World Factbook, Country comparison: Public debt |accessdate=20.8.2017}}&lt;/ref&gt; Storitveni sektor predstavlja tri četrtine BDP, ima pa tudi zelo visoko razvit industrijski sektor, ki proizvaja visokotehnološka vozila, elektroniko, orodje, jeklo, ladje, kemikalije, tekstil in procesirano hrano. Kmetijski sektor obdeluje 13% japonskega ozemlja, ujamejo 15% vseh rib na svetu. Brezposelnost je nizka pri okoli 4 %, a vseeno 17 % ljudi živi pod pragom revščine.&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=Japan Tries to Face Up to Growing Poverty Problem|url=https://www.nytimes.com/2010/04/22/world/asia/22poverty.html?source=patrick.net|accessdate=16.1.2011|newspaper=The New York Times|date=21.4.2010|first=Martin|last=Fackler}}&lt;/ref&gt; Omejena količina pozidljivih zemljišč vpliva na gradnjo in trg z nepremičninami.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=2008 Housing and Land Survey|url=http://www.e-stat.go.jp/SG1/estat/NewListE.do?tid=000001028768|publisher=Statistics Bureau|accessdate=20.1.2011}}&lt;/ref&gt;

Japonska izvaža največ na ameriški (20 %) in kitajski trg (18 %), sledijo Južna Koreja (7 %), Hong Kong (6 %) in Tajska (5 %). Glavni izvozni proizvodi so orodje, motorna vozila, železo, jeklo, polprevodniki in avtomobilski deli. Največ uvaža iz Kitajske (25 %) in ZDA (11 %), sledita Avstralija (5 %) in Južna Koreja (4 %). Glavni uvozni proizvodi so stroji in orodje, fosilna goriva, živila (govedina), kemikalije, tekstil in surovine za industrijo.&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=Foreign investment in Japan soars|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/business/4632747.stm|accessdate=16.1.2011|newspaper=BBC|date=29.6.2005}}&lt;/ref&gt; Administracija Džun'ičira Koizumija je sprožila reforme, ki so povzročile porast tujih investicij.

Japonska je 27. med 189 državami po indeksu enostavnosti sklepanja poslov in enega najmanjših davčnih prihodkov med razvitimi državami. Japonski kapitalizem ima nekaj posebnosti, kot je sistem vseživljenjske zaposlitve, napredovanje po starosti&lt;ref name=&quot;oecd2008&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.oecd.org/document/17/0,3343,en_2649_34111_40353553_1_1_1_1,00.html |title=Economic survey of Japan 2008 |publisher=[[Organisation for Economic Co-operation and Development|OECD]] |accessdate=25.8.2010 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20101109122744/http://www.oecd.org/document/17/0%2C3343%2Cen_2649_34111_40353553_1_1_1_1%2C00.html |archivedate=9.11.2010 |df=mdy-all }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=http://www.economist.com/node/7193984?story_id=7193984 |title=Japan's Economy: Free at last |newspaper=The Economist |date=20.7.2006 |accessdate=23.1.2011}}&lt;/ref&gt; in vpliv t.i. korporacij ''kejrecu,'' aktivizem lastnikov delnic je redek, podjetja so vodena po metodah, kot je »Metoda Tojota«.&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=Activist shareholders swarm in Japan|url=http://www.economist.com/node/9414552?story_id=9414552|accessdate=23.1.2011|date=28.6.2007|newspaper=The Economist}}&lt;/ref&gt; Znane znamke iz Japonske so [[Toyota]], [[Honda]], [[Canon]], [[Nissan]], [[Sony]], Mitsubishi, [[Panasonic]], [[Uniqlo]], [[Lexus]], [[Subaru Corporation|Subaru]], [[Nintendo]], [[Bridgestone]], [[Mazda]] in [[Suzuki]].&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.rankingthebrands.com/The-Brand-Rankings.aspx?rankingID=33|title=Japan's Best Global Brands 2017|date=17.2.2017|accessdate=2.11.2017|website=Ranking the Brands}}&lt;/ref&gt;

==== Gospodarska zgodovina ====
Sodobna rast se je začela v obdobju Edo, ki je dalo cestni sistem in sistem vodooskrbe, pa tudi razvoj določenih finančnih inšturmentov, bankirstvo in [[Osaške riževe borze|borze]].&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |title=The Origins of Japanese Trade Supremacy |author=Howe, Christopher |publisher=Hurst &amp; Company |year=1996 |isbn=1-85065-538-3|pages=58f}}&lt;/ref&gt; S sprejetjem [[Tržno gospodarstvo|tržnega gospodarstva]]&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Totman|first=Conrad|title=A History of Japan|edition=2 |year=2005|publisher=Blackwell|isbn=1-4051-2359-1|pages=312–314}}&lt;/ref&gt; v obdobju Mejdži so se ustanavljala uspešna podjetja, ki so Japonsko popeljala na vrh razvitih držav.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=McCargo|first=Duncan|title=Contemporary Japan|year=2000|publisher=Macmillan|isbn=0-333-71000-2 |pages=18–19}}&lt;/ref&gt; Med 1960 in 1980 je gospodarska rast v povprečju dosegala 7,5 %, v osemdesetih in na začetku devetdesetih po naftni krizi pa 3,2 %. V devetdesetih se je rast zaradi poka finančnega mehurčka upočasnjevala, kar imenujemo tudi izgubljeno desetletje. Premiki v smeri okrevanja so bili počasni, ovirala jih je tudi globalna upočasnitev okoli preloma tisočletja. Po letu 2005 je Japonska doživljala solidno rast okoli 2,8%&lt;ref&gt;{{navedi novice|last=Masake|first=Hisane|title=A farewell to zero|url=http://www.atimes.com/atimes/Japan/HC02Dh01.html|accessdate=16.1.2011|newspaper=Asia Times|date=2.3.2006}}&lt;/ref&gt;, večje nazadovanje pa je prinesla finančna kriza 2008. Danes se uvršča visoko na lestvicah konkurenčnosti (6. mesto za leti 2015 in 2016) in gospodarske svobode.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://reports.weforum.org/global-competitiveness-report-2015-2016/economies/#indexId=GCI&amp;economy=JPN |title=Country/Economy Profiles: Japan|publisher=World Economic Forum |accessdate=24.2.2016 |language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://reports.weforum.org/global-competitiveness-report-2015-2016/competitiveness-rankings/ |title=Competitiveness Rankings |publisher=World Economic Forum |accessdate=24.2.2016 |language=en}}&lt;/ref&gt;

==== Kmetijstvo in ribolov ====
[[Slika:Rice Paddies In Aizu, Japan.JPG|levo|sličica|220x220_pik|Riževo polje v Ajzuju, prefektura Fukušima]]
Samo 12 % japonskega ozemlja je primernega za kmetijstvo&lt;ref name=&quot;As Farmers Age, Japan Rethinks Relationship With Food, Fields&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.pbs.org/newshour/bb/social_issues/jan-june12/9billion_06-12.html |title=As Farmers Age, Japan Rethinks Relationship With Food, Fields |work=[[PBS]] |date=12.6.2012 |accessdate=21.11.2013 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20131121103417/http://www.pbs.org/newshour/bb/social_issues/jan-june12/9billion_06-12.html |archivedate=21.11.2013 |df=mdy-all }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Trip Report - Japan Agricultural Situation&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.pecad.fas.usda.gov/highlights/2012/08/Japantrip/ |title=Trip Report – Japan Agricultural Situation |work=[[United States Department of Agriculture]] |date=17.8.2012 |accessdate=21.11.2013}}&lt;/ref&gt;, zato je razvit sistem teras, ki da ene največjih žetev na enoto površine.&lt;ref name=&quot;Urbanites Help Sustain Japan's Historic Rice Paddy Terraces&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://ourworld.unu.edu/en/the-people-who-sustain-japans-historic-terraced-rice-fields |title=Urbanites Help Sustain Japan's Historic Rice Paddy Terraces |work=Our World |date=22.5.2012 |accessdate=21.11.2013 |author1=Nagata, Akira |author2=Chen, Bixia}}&lt;/ref&gt; Prehrambena samozadostnosti dosežena v 50 %, kmetijstvo pa predstavlja samo 1,4 % BDP. Vlada izdaja subvencije in ščiti kultivacijo v manjšem obsegu.&lt;ref name=&quot;As Farmers Age, Japan Rethinks Relationship With Food, Fields&quot; /&gt; Kmetje se spopadajo s pomanjkanjem nasledstva in staranjem delovne sile.&lt;ref name=&quot;How will Japan's farms survive?&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.japantimes.co.jp/opinion/2013/06/28/editorials/how-will-japans-farms-survive/#.UoyT2b-lf-k |title=How will Japan's farms survive? |work=[[The Japan Times]] |date=28.6.2013 |accessdate=21.11.2013}}&lt;/ref&gt; [[Riž]] predstavlja skoraj vso proizvodnjo žitaric in je visoko zaščiten s tarifami pri 777,7 %.&lt;ref name=&quot;Trip Report - Japan Agricultural Situation&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;Japan - Agriculture&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.nationsencyclopedia.com/Asia-and-Oceania/Japan-AGRICULTURE.html#b |title=Japan – Agriculture |work=Nations Encyclopedia |accessdate=21.11.2013}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;With fewer, bigger plots and fewer part-time farmers, agriculture could compete&quot;&gt;{{navedi novice |url=https://www.economist.com/news/asia/21576154-fewer-bigger-plots-and-fewer-part-time-farmers-agriculture-could-compete-field-work |title=With fewer, bigger plots and fewer part-time farmers, agriculture could compete |work=[[The Economist]] |date=13.4.2013 |accessdate=21.11.2013}}&lt;/ref&gt; Japonska je drugi največji uvoznik kmetijskih proizvodov. Leta 1996 se je uvrstila na četrto mesto po količini ulova rib, leta 2010 je ulovila preko 4,5 milijonov ton rib.&lt;ref name=&quot;World fisheries production, by capture and aquaculture, by country (2010)&quot;&gt;{{navedi splet |url=ftp://ftp.fao.org/FI/STAT/summary/a-0a.pdf |archive-url=https://wayback.archive-it.org/all/20170525161431/ftp://ftp.fao.org/FI/STAT/summary/a-0a.pdf |url-status=dead |archive-date=25.5.2017 |title=World fisheries production, by capture and aquaculture, by country (2010) |work=Food and Agriculture Organization |accessdate=18.1.2014 |df=mdy-all }}&lt;/ref&gt; Danes predstavlja japonski ulov 15 % svetovnega&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/ja.html#Econ |title=The World Factbook |work=[[Central Intelligence Agency]] |accessdate=1.2.2014}}&lt;/ref&gt;, mnogi tudi trdijo, da je Japonska kriva za počasno izumiranje nekaterih ribjih vrst, kot so tuni.&lt;ref name=&quot;UN tribunal halts Japanese tuna over-fishing&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.atimes.com/oceania/AH31Ah01.html |title=UN tribunal halts Japanese tuna over-fishing |work=[[Asia Times]] |date=31.8.1999 |accessdate=1.2.2014}}&lt;/ref&gt; Sporen je tudi kvazi-komercialen [[Kitolov|lov na kite]].&lt;ref name=&quot;Japanese whaling 'science' rapped&quot;&gt;{{navedi novice |url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/science/nature/4118990.stm |title=Japanese whaling 'science' rapped |work=[[BBC News]] |date=22.6.2005 |accessdate=1.2.2014 |author=Black, Richard}}&lt;/ref&gt;

==== Industrija in storitve ====
Industrija predstavlja 27,5 % BDP.&lt;ref name=&quot;auto1&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/ja.html#Econ|title=Japan|last=|first=|date=3.11.2016|website=CIA World Factbook|publisher=|accessdate=13.11.2016}}&lt;/ref&gt; Pomembnejše industrije so avtomobilska, motorska, elektronska, orodjarska, kovinska, ladjedelniška, kemična in predelovalna. Japonska je tretji največji proizvajalec avtomobilov, Tojota pa največji posamezni proizvajalec.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.oica.net/category/production-statistics/|title=Production Statistics|last=OICA|first=|date=2016|website=|publisher=|accessdate=13.11.2016}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.forbes.com/sites/andreamurphy/2015/05/06/2015-global-2000-the-worlds-biggest-auto-companies/#361753666e48|title=2015 Global 2000: The World's Biggest Auto Companies|last=|first=|date=6.5.2015|website=Forbes|publisher=|accessdate=13.11.2016}}&lt;/ref&gt; Potrošniška elektronika se je preselila na Kitajsko, v ZDA in Južno Korejo.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=The era of Japanese consumer electronics giants is dead|url=https://www.cnet.com/news/the-era-of-japanese-consumer-electronics-giants-is-dead|website=cnet|accessdate=13.11.2016}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=What happened to Japan's electronic giants?|url=http://www.bbc.com/news/world-asia-21992700|accessdate=13.11.2016|agency=BBC News|date=2.4.2013}}&lt;/ref&gt; Za ladjedelništvo se pričakuje, da bo ostalo na Japonskem.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Why the sun has yet to set on Japanese shipbuilding|url=http://www.seatrade-maritime.com/news/asia/why-the-sun-has-yet-to-set-on-japanese-shipbuilding.html|website=Seatrade Maritime News|accessdate=13.11.2016}}&lt;/ref&gt;

Storitveni sektor predstavlja tri četrtine BDP.&lt;ref name=&quot;Japan Country Report&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.gfmag.com/gdp-data-country-reports/247-japan-gdp-country-report.html#axzz2kmA1XTXk |title=Japan Country Report |work=Global Finance |accessdate=16.11.2013}}&lt;/ref&gt; Glavne industrije so bankirstvo, zavarovalništvo, nepremičnine, trgovina, transport in telekomunikacije. Štiri od petih največjih časopisov na svetu je iz Japonske.&lt;ref name=&quot;National Newspapers Total Circulation 2011&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.ifabc.org/site/assets/media/National-Newspapers_total-circulation_IFABC_17-01-13.xls |title=National Newspapers Total Circulation 2011 |publisher=[[International Federation of Audit Bureaux of Circulations]] |accessdate=2.2.2014}}&lt;/ref&gt; Največji poslovni konglomerati ''kejrecu'' v državi so skupine Mitsubishi, Sumitomo, Fuyo, Mitsui, Dai-Ichi Kangyo in Sanwa.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.sjsu.edu/faculty/watkins/keiretsu.htm |title=The Keiretsu of Japan |work=San José State University}}&lt;/ref&gt;

==== Turizem ====
[[Slika:Chateau Himeji.JPG|sličica|220x220_pik|Grad Himedži, prefektura Hjogo]]
Turizem doživlja v zadnjih letih razcvet. Leta 2013 je število tujih obiskovalcev prvič preseglo 10 milijonov, leta 2015 že skoraj 20 milijonov.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.japantimes.co.jp/news/2016/01/19/national/japan-sets-new-inbound-tourism-record-2015-comes-just-short-20-million-target/|title=Visitors to Japan surge to record 19.73 million, spend all-time high ¥3.48 trillion|first=Tomoko|last=Otake|date=19.1.2016|publisher=|via=Japan Times Online}}&lt;/ref&gt; Pričakovanja japonske vlade so, da se bo turistični obisk do leta 2030 povzpel na 60 milijonov.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.japanmacroadvisors.com/page/category/economic-indicators/gdp-and-business-activity/number-of-visitors-to-japan/|title=Number of visitors to Japan|accessdate=29.1.2017|publisher=|via=Japan Macro Advisors}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Number of Foreign Visitors Surpassed 20 million (Japan)&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.smam-jp.com/documents/www/english/market_info/2016/11/22/SMAM_Market_Keyword_No139.pdf|title=SMAM Market Keyword (No.139)|work=SMAM-jp.com |accessdate=29.1.2017}}&lt;/ref&gt; Japonska ima [[Seznam spomenikov Unescove svetovne dediščine na Japonskem|20 znamenitosti]]  zapisanih na Unescov seznam svetovne dediščine&lt;ref name=&quot;whc.unesco.org&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://whc.unesco.org/en/statesparties/jp|title=Japan Properties inscribed on the World Heritage List|date=29.1.2017|publisher=|via=UNESCO}}&lt;/ref&gt;, med njimi grad Himedži, zgodovinske spomenike starodavnega Kjota in Nare.&lt;ref name=&quot;whc.unesco.org&quot;/&gt; Popularne destinacije so Tokio, Hirošima, gora [[Fudži]], smučišči Niseko in Kohaido, Okinava, vlak ''šinkansen'' in uporaba obširne mreže hotelov ''rjokan'' in vrelcev tople vode ''onsen''.

== Znanost in tehnologija ==
Japonska je vodilna država na področju znanstvenega raziskovanja v naravoslovju in inženirstvu, njen prispevek je pomemben v kmetijstvu, elektroniki (kar 16 % vsega zlata in 22 % vsega srebra je v japonski elektroniki&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.techradar.com/news/phone-and-communications/mobile-phones/japan-wants-citizens-to-donate-their-phone-to-make-2020-olympic-medals-1326938|title=Japan wants citizens to donate their old phone to make 2020 Olympics medals|publisher=}}&lt;/ref&gt;), industrijski robotiki (na Japonskem je bilo leta 2013 v uporabi kar 20% vseh robotov&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.ifr.org/industrial-robots/statistics/ |title=Statistics – IFR International Federation of Robotics |publisher= |accessdate=5.10.2016 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20160327031517/http://www.ifr.org/industrial-robots/statistics/ |archivedate=27.3.2016 |df= }}&lt;/ref&gt;), optiki, kemikalijah, polprevodnikih, raznih vejah inženirstva in raziskovanja živih bitij. Na indeksu inovativnosti Bloomberg se ponaša z drugim mestom. 700.000 raziskovalcev deluje s proračunom, velikim kar 130 milijard dolarjev, kar je v deležu BDP na tretjem mestu sveta.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.investinisrael.gov.il/NR/rdonlyres/D8B76E12-BC96-436A-9CA5-B53D9B8060E1/0/IsraelWhereBreakthroughsHappen.pdf |title=Invest in Israel – Where Breakthroughs Happen |date=4.12.2011 |work=Investment Promotion Center |publisher=Industry, Trade and Labor Ministry |page=17 |accessdate=14.10.2012}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice|last=McDonald|first=Joe|title=China to spend $136 billion on R&amp;D|newspaper=BusinessWeek|date=4.12.2006}}&lt;/ref&gt; Japonski znanstveniki so prejeli 22 [[Nobelova nagrada|Nobelovih nagrad]] iz fizike, kemije ali medicine in 3 [[Fieldsova nagrada|Fieldsove nagrade]] za matematiko.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Japanese Nobel Laureates |publisher=[[Kyoto University]] |year=2009 |url=http://www.kyoto-u.ac.jp/en/profile/intro/honor/nobel.htm/ |accessdate=7.11.2009}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Japanese Fields Medalists |publisher=Kyoto University |year=2009 |url=http://www.kyoto-u.ac.jp/en/profile/intro/honor/fields.htm |accessdate=7.11.2009 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20100310203313/http://www.kyoto-u.ac.jp/en/profile/intro/honor/fields.htm/ |archivedate=10.3.2010}}&lt;/ref&gt;

[[Japonska agencija za raziskovanje vesolja]] (JAXA) razvija satelite in vesoljska plovila, sodeluje v planetarnih, vesoljskih in aviacijskih raziskavah, na Mednarodni vesoljski postaji. Misije so poslali proti Merkurju, Veneri in Luni, kjer nameravajo do leta 2030 zgraditi bazno postajo.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Japan Plans Moon Base by 2030 |publisher=MoonDaily |date=3.8.2006 |url=http://www.moondaily.com/reports/Japan_Plans_Moon_Base_By_2030_999.html |accessdate=27.3.2007}}&lt;/ref&gt; Pomembnejši projekti so Kibo, [[Akacuki]], Mercury Magnetspheri Orbiter, SELENE in H-IIA.

== Infrastruktura ==
[[Slika:Satta yukei.jpg|sličica|275x275_pik|Japonska avtocesta s pogledom na goro [[Fudži]]]]
Japonska ima v omrežju 1,2 milijonov kilometrov cest kar 63.000 kilometrov avtocest in hitrih cest,&lt;ref name=&quot;stat.go.jp&quot;&gt;[http://www.stat.go.jp/english/data/nenkan/1431-12.htm Chapter 12 Transport – Microsoft Excel Sheet], Statistical Handbook of Japan&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;mlit.go.jp&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.mlit.go.jp/road/road_e/statistics.html|title=Road Bureau – MLIT Ministry of Land, Infrastructure, Transport and Tourism|publisher=}}&lt;/ref&gt; ki povezujejo večja mesta med otoki Honšu, Šikoku ter Kjušu, na Hokaidu in v obliki hitre ceste na Okinavi. Novi in rabljeni avtomobili so poceni s poudarkom na energijski učinkovitosti. Uporaba avtomobilov je nizka, s samo 50 % povprečja držav G8.&lt;ref name=&quot;stat.go.jp&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;mlit.go.jp&quot;/&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Transport |url=http://www.stat.go.jp/english/data/handbook/c09cont.htm |work=Statistical Handbook of Japan 2007 |publisher=Statistics Bureau |accessdate=2.3.2014 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110427071603/http://www.stat.go.jp/english/data/handbook/c09cont.htm |archivedate=27.4.2011}}&lt;/ref&gt; Železniško omrežje je privatizirano, znani so hitri in točni vlaki ''[[Šinkansen]]'' z rednimi hitrostmi vlakov do 320&amp;nbsp;km/h.&lt;ref name=&quot;transtatsjp&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.iraptranstats.net/jp|title=Transport in Japan|accessdate=17.2.2009|work=International Transport Statistics Database|publisher=[[International Road Assessment Program]]}} {{subscription required}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://english.jr-central.co.jp/about/safety.html|title=About the Shinkansen&amp;nbsp;– Safety|accessdate=17.10.2011|publisher=Central Japan Railway Company}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.hitachi-rail.com/rail_now/column/just_in_time/index.html|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080513230217/http://www.hitachi-rail.com/rail_now/column/just_in_time/index.html|archivedate=13.5.2008|title=Corporate Culture as Strong Diving Force for Punctuality- Another &quot;Just in Time&quot;|accessdate=19.4.2009|publisher=Hitachi}}&lt;/ref&gt; V državi je 175 letališč, [[Haneda|letališče Haneda]] je drugo najprometnejše v Aziji, pomemno je tudi [[letališče Narita]], [[Letališče Kansaj|Kansaj]] in [[Letališče Čubu|Čubu]]. [[Pristanišče v Nagoji]] je največje v državi, predstavlja kar 10% trgovinske izmenjave na Japonskem.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.airports.org/cda/aci_common/display/main/aci_content07_c.jsp?zn=aci&amp;cp=1-5-212-218-222_666_2__ |title=Year to Date Passenger Traffic |publisher=Airports Council International |date=11.11.2010 |accessdate=2.3.2014 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110111152406/http://www.airports.org/cda/aci_common/display/main/aci_content07_c.jsp?zn=aci&amp;cp=1-5-212-218-222_666_2__ |archivedate=11.1.2011}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Nakagawa|first=Dai|title=Transport Policy and Funding|year=2006|publisher=Elsevier|isbn=0-08-044852-6|page=63|author2=Matsunaka, Ryoji}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Port Profile|url=http://www.port-of-nagoya.jp/english/about_port.htm|publisher=Port of Nagoya|accessdate=7.1.2011|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20101130050032/http://www.port-of-nagoya.jp/english/about_port.htm|archivedate=30.11.2010|df=mdy-all}}&lt;/ref&gt;

Leta 2011 je bilo 46,1 % energije pridobljene iz nafte, 21,3 % iz premoga, 21,4 % iz zemeljskega plina, 4,0 % iz jedrske energije in 3,3 % iz vodne energije. Jedrska energija je istega leta predstavljala 9,2 % proizvodnje električne energije (še leto prej 24,9 %), zmanjšanje se je zgodilo na račun jedrske nesreče v Jedrski elektrarni Fukušima Daj'iči in posledičnih protestov proti uporabi jedrski elektrarn. Japonska je zelo odvisna od uvoza energije, saj nima večjih domačih rezerv.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Energy|url=http://www.stat.go.jp/english/data/handbook/c0117.htm#c07|work=Statistical Handbook of Japan 2013|publisher=Statistics Bureau|accessdate=14.2.2014}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice|last=Tsukimori|first=Osamu|title=Japan nuclear power-free as last reactor shuts|url=https://www.reuters.com/article/2012/05/05/us-nuclear-japan-idUSBRE84405820120505|accessdate=8.5.2012|agency=[[Reuters]]|date=5.5.2012}}&lt;/ref&gt;

Vlada upravlja oskrbo z vodo in komunalne storitve preko ministrstev.&lt;ref&gt;[http://www.mhlw.go.jp/english/policy/health/water_supply/dl/3-1a.pdf Waterworks Vision Summary], June 2004, retrieved on 6.1.2011&lt;/ref&gt; Dostop do obeh omrežij je univerzalen, 3 % ljudi dobivajo vodo iz zasebnih vodnjakov, predvsem na podeželju.&lt;ref&gt;Ministry of Health, Labor and Welfare:[http://www.mhlw.go.jp/english/policy/health/water_supply/1.html Coverage], retrieved on 6.1.2011&lt;/ref&gt; Vsa zbrana odpadna voda se vrača v omrežje, kjer jo obdelajo v sekundarnih čistilnih napravah ali pa je očiščena takoj. Vsa odpadna voda, ki je speljana v polzaprta morja (15 % vse odpadne vode), kot so [[Tokijski zaliv]], [[Osaški zaliv]] in [[jezero Biva]], je prečiščena še na terciarnem nivoju. Večji problemi, s katerimi se spopadajo, je zmanjševanje in staranje prebivalstva, manjšanje investicij, večanje pojavnosti suš, ipd.

== Prebivalstvo ==
Kar 80 % od 126,5 milijonov prebivalcev Japonske živi na Honšuju. Kot družba so jezikovno, etnično in kulturno homogeni; 98,5 % prebivalcev je Japoncev, ostalo so tuji delavci iz Koreje, Kitajske, Filipinov in potomci Japoncev iz Brazilije, Peruja in ZDA.&lt;ref name=MulticulturalJapan&gt;{{navedi novice|title='Multicultural Japan' remains a pipe dream|url=http://search.japantimes.co.jp/cgi-bin/fl20070327zg.html|accessdate=16.1.2011|newspaper=Japan Times|date=27.3.2007|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110414035203/http://search.japantimes.co.jp/cgi-bin/fl20070327zg.html|archivedate=14.4.2011|df=mdy-all}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Gentensei Shinko Shinbun 2010&quot;&gt;Atsushi Kotani ''The Fascination of the Japanese Cultural Theory'' (日本文化論のインチキ) {{ISBN|978-4-344-98166-9}} (Gentensei Shinko Shinbun, 2010)&lt;/ref&gt; Prevladajoča etnična skupina so ljudstvo Jamato, pomembnejše manjšine so domorodno ljudstvo Ainu in ljudstva z otočja Rjukju ter socialna manjšina ''[[Burakumini|burakuminov]]''. Prebivalci Japonske dosegajo v povprečju drugo najvišjo pričakovano starost ob rojstvu (83,5 let za obdobje 2010–2015).&lt;ref name=&quot;Table A.17&quot;&gt;{{navedi splet|title=Table A.17|url=https://www.un.org/esa/population/publications/wpp2006/WPP2006_Highlights_rev.pdf|work=United Nations World Population Prospects, 2006 revision|publisher=Organizacija združenih narodov|accessdate=15.1.2011}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;haaretz.com&quot;&gt;{{navedi novice|title=WHO: Life expectancy in Israel among highest in the world|url=http://www.haaretz.com/news/who-life-expectancy-in-israel-among-highest-in-the-world-1.276618|accessdate=15.1.2011|newspaper=Haaretz|date=maj 2009}}&lt;/ref&gt; Država se spopada z demografsko katastrofo, saj naj bi bilo do leta 2050 kar 4 % Japoncev starejših od 65 let, prebivalstvo pa naj bi upadlo z 126,5 milijonov na samo 95 milijonov.&lt;ref name=&quot;handbook&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.stat.go.jp/english/data/handbook/c0117.htm#c02 |title=Statistical Handbook of Japan 2013: Chapter 2—Population |publisher=Statistics Bureau |accessdate=14.2.2014}}&lt;/ref&gt;

{| class=&quot;wikitable&quot;
!#
!Slika
!Mesto
!Prebivalcev
&lt;small&gt;(Popis 2010)&lt;/small&gt;
!Prefektura
|-
!1.
|[[Slika:Tokyo_Tower_at_night_8.JPG|150px]]
|'''[[Tokio]]'''
|8.949.447
|[[Tokio]]
|-
!2.
|[[Slika:Minato_Mirai_In_Blue.jpg|150px]]
|'''[[Jokohama]]'''
|3.689.603
|[[Kanagava]]
|-
!3.
|[[Slika:Nakanoshima Skyscrapers in 201504 001.jpg|150px]]
|'''[[Osaka]]'''
|2.666.371
|[[Osaka]]
|-
!4.
|[[Slika:Nagoya_2017_(34159008173).jpg|150px]]
|'''[[Nagoja]]'''
|2.263.907
|[[Aiči]]
|-
!5.
|[[Slika:Hokkaido_University.jpg|150px]]
|'''[[Sapporo]]'''
|1.914.434
|[[Hokaido]]
|-
!6.
|[[Slika:Twilight_view_of_Kobe,_from_a_point_near_Shin-Kobe_station.jpg|150px]]
|'''[[Kobe]]'''
|1.544.873
|[[Hjogo]]
|-
!7.
|[[Slika:Kyoto_Skyline_-_Pentinlo.jpg|150px]]
|'''[[Kjoto]]'''
|1.474.473
|[[Kjoto]]
|-
!8.
|[[Slika:Fukuoka_City_-_Watanabe-dori_Avenue_-_01.JPG|150px]]
|'''[[Fukuoka]]'''
|1.463.826
|[[Fukuoka]]
|-
!9.
|[[Slika:Kawasaki_Station_East_Exit_2.jpg|150px]]
|'''[[Kavasaki]]'''
|1.425.678
|[[Kanagava]]
|-
!10.
|[[Slika:JR_Freight_Omiya_Workshop_main_storehouse_and_office.jpg|150px]]
|'''[[Sajtama]]'''
|1.222.910
|[[Sajtama]]
|}

=== Verstva Japonske ===
[[Slika:Phoenix Hall, Byodo-in, November 2016 -01.jpg|sličica|313x313_pik|Budistični tempelj Bjodo-in, Udži, prefektura Kjoto]]
Japonska ustava zagotavlja verske svoboščine vsakemu posamezniku. Več kot 84 % ljudi šteje [[šintoizem]] za izvorno religijo na otočju, več kot polovica od teh jih meni, da se je skozi zgodovino združeval z elementi budizma v [[šinbucu-šugo]]. Vplivi so prišli tudi iz taoistične in konfucianistične miselnosti. Številke ne pokažejo prave slike glede verske pripadnosti, saj je vsaka družina tradicionalno pripadala eni veri in templju. V sodobnem času naj bi bil delež ljudi, ki zares verujejo, nekje 20–30 %. Navkljub temu je sodelovanje na festivalih, kot je [[Hacumode|prvi obisk templja v novem letu]], zelo pogosto in priljubljeno. Ulice so okrašene ob festivalu [[Bon (festival)|Bon]], [[Tanabata]] in ob božiču. Na Japonskem deluje okoli 100.000 templjev in 78.790 svečenikov.

Šintoizem je prevladujoča veroizpoved na Japonskem, prakticiralo naj bi ga okoli 80 % prebivalstva (obiski templjev, rotenje in priprošnje pri ''[[kami]]jih''), vseeno pa se jih samo manjši delež opredeljuje kot šintoiste s pridružitvijo organiziranim sektam, saj uradnih ritualov za pridružitev ni.&lt;ref name=&quot;Breen Teeuwen&quot;&gt;Breen, Teeuwen in ''Breen, Teeuwen'' (2000:1)&lt;/ref&gt;&lt;ref name=Kisala&gt;{{navedi knjigo|last = Kisala |first = Robert |editor= Wargo, Robert|title = The Logic Of Nothingness: A Study of Nishida Kitarō |publisher = University of Hawaii Press|year = 2005|pages = 3–4 |isbn = 0-8248-2284-6}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=BY65&gt;''Routledge Handbook of Japanese Culture and Society'' (2011) edited by Victoria Bestor, Theodore C. Bestor, and Akiko Yamagata, p. 65 {{ISBN|978-0-415-43649-6}}&lt;/ref&gt;

[[Budizem]] je prispel na Japonsko v 6. stoletju iz kraljestva Baekje na Korejskem polotoku.&lt;ref name=&quot;Brown, 1993. p. 455&quot;&gt;Brown, 1993. p. 455&lt;/ref&gt;

[[Krščanstvo]] so prvi širili jezuitski misijonarji leta 1549.&lt;ref name=&quot;Higashibaba, 2002. p. 1&quot;&gt;Higashibaba, 2002. p. 1&lt;/ref&gt; Danes je kristjanov manj kot 2,3 %, večinoma na zahodu države, kjer so bili misijoni najbolj aktivni. Leta 2007 je bilo na Japonskem 32.036 župnikov in pastorjev. V zadnjem stoletju je postalo popularno praznovanje zahodnjaških porok, Valentinovega in božiča.&lt;ref&gt;[http://www2.ttcn.ne.jp/honkawa/7770.html Religion in Japan by prefecture]. 1996 statistics.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice|last=Kato|first=Mariko|title=Christianity's long history in the margins|newspaper=Japan Times|date=24.2.2009}}&lt;/ref&gt;

Ostale religije, prisotne v državi, so [[islam]] (večinoma pri migrantskih delavcih iz Indonezije, Pakistana, Bangladeša in Irana), [[hinduizem]], [[Judovstvo|judaizem]] in [[sikhizem]].&lt;ref&gt;{{navedi revijo |last1=Nakhleh |first1=Emile A. |last2=Sakurai |first2=Keiko |last3=Penn |first3=Michael |url=http://www.nbr.org/publications/asia_policy/Preview/AP5_IslamJapan_preview.pdf |title=Islam in Japan: A Cause for Concern? |journal=Asia Policy |volume=5 |date=januar 2008}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Clarke&quot;&gt;{{navedi knjigo|title=The World's religions : understanding the living faiths|year=1993|publisher=Reader's Digest|isbn=978-0-89577-501-6|editor=Clarke, Peter|page=208}}&lt;/ref&gt;

=== Jezik ===
Več kot 99 % prebivalcev Japonske govori [[Japonščina|japonščino]] kot prvi jezik. Spada med [[aglutinacijski jezik|aglutinacijske jezike]] z obsežnim sistemom besednih struktur, glagolskih oblik in besednjakom, prilagojenim vljudnem, ponižnem in častnem govorjenju in naslavljanju v hierarhično urejeni japonski družbi - ''[[keigo]]''. Japonska pisava obsega [[kandži]]je (kitajske pismenke) in dve [[Kana (japonska pisava)|kani]] (silabariji z izvorom v [[kurziv]]u in radikalkah kandžijev), poleg tega pa še latinico in arabske števke.&lt;ref&gt;{{navedi splet|last=Miyagawa|first=Shigeru|title=The Japanese Language|url=http://web.mit.edu/jpnet/articles/JapaneseLanguage.html|publisher=Massachusetts Institute of Technology|accessdate=16.1.2011}}&lt;/ref&gt; Japonske javne in zasebne šole učijo japonski jezik, navadno pa tudi angleški.

Drugi jeziki na otočju so [[rjukjanski jeziki]], [[okinavski jezik]] in [[jezik ljudstva Ainu]], ki mu grozi izumrtje&lt;ref&gt;{{navedi revijo|last=Heinrich|first=Patrick|title=Language Planning and Language Ideology in the Ryūkyū Islands|journal=Language Policy|date=January 2004|volume=3|issue=2|pages=153–179|doi=10.1023/B:LPOL.0000036192.53709.fc}}&lt;/ref&gt;, saj ga govori samo nekaj ostarelih prebivalcev Hokaida.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.un.org/works/culture/japan_story.html |archiveurl=https://web.archive.org/web/20080106062419/http://www.un.org/works/culture/japan_story.html |archivedate=6.1.2008 |title=15 families keep ancient language alive in Japan |publisher=UN |accessdate=27.3.2007}}&lt;/ref&gt; Malo otrok se uči te jezike, a se je v zadnjih letih zavednost glede pomena ohranitve jezikov povečala.

=== Težave ===
S staranjem prebivalstva se pojavljajo socialni problemi, kot sta pomanjkanje delovne sile in večanje socialnih izdatkov za pokojnine in zdravstveno varstvo.&lt;ref&gt;[[Gonzalo Garland]] et al. &quot;Dynamics of Demographic Development and its impact on Personal Saving : case of Japan&quot;, with Albert Ando, Andrea Moro, Juan Pablo Cordoba, in ''Ricerche Economiche'', Vol 49, August 1995&lt;/ref&gt; Do leta 2050 naj bi se prebivalstvo skrčilo na 95 milijonov.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.ifs.du.edu/ifs/frm_GraphicalDisplay.aspx?ListNames='Population,%20History%20and%20Forecast'&amp;HistFor=True&amp;GrpOp=0&amp;Dim1=81&amp;File=0|title=frm_Message|publisher=|accessdate=5.10.2016}}&lt;/ref&gt; Imigracije in iniciative za povečanje rodnosti so ponujene kot rešitve za zajezitev katastrofe.&lt;ref name=&quot;Ogawa&quot;&gt;{{navedi splet|last=Ogawa|first=Naohiro|title=Demographic Trends and their implications for Japan's future|url=http://www.mofa.go.jp/j_info/japan/socsec/ogawa.html|work=Transcript of speech delivered on 7 March 1997|publisher=Ministry of Foreign Affairs|accessdate=14.5.2006}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://jipi.gr.jp/english/message.html |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070929222250/http://jipi.gr.jp/english/message.html |archivedate=29.9.2007 |title=Japan Immigration Policy Institute: Director's message|first= Hidenori|last=Sakanaka|publisher=Japan Immigration Policy Institute |date=5.10.2005 |accessdate=5.1.2007}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice|last=French|first=Howard|title=Insular Japan Needs, but Resists, Immigration|url=https://www.nytimes.com/2003/07/24/international/asia/24JAPA.html?ei=5007&amp;en=53c7315175389e69&amp;ex=1374379200&amp;partner=USERLAND&amp;pagewanted=all&amp;position=|accessdate=21.2.2007|newspaper=The New York Times|date=24.7.2003}}&lt;/ref&gt; Japonska sprejme vsako leto zgolj 9.500 novih državljanov za naturalizacijo&lt;ref&gt;{{navedi splet|script-title=ja:帰化許可申請者数等の推移|url=http://www.moj.go.jp/TOUKEI/t_minj03.html|publisher=Ministry of Justice|accessdate=17.3.2011|language=ja}}&lt;/ref&gt;, leta 2012 je sprejela zgolj 18 prebežnikov.&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=2012 saw record-high 2,545 people apply for refugee status in Japan |url=http://www.japantimes.co.jp/news/2013/03/20/national/2012-saw-record-high-2545-people-apply-for-refugee-status-in-japan/#.UXWOPEpnhIE |newspaper=Japan Times|date=20.3.2013}}&lt;/ref&gt; Trpi tudi zaradi visoke samomorilnosti,&lt;ref name=&quot;NYT&quot;&gt;{{navedi novice|url=https://query.nytimes.com/gst/fullpage.html?res=9F00E1DB173FF936A25754C0A96F958260&amp;sec=health&amp;spon=&amp;scp=29&amp;sq=suicide%20japan&amp;st=cse|title=In Japan, Mired in Recession, Suicides Soar|last=Strom|first=Stephanie|date=15.7.1999|newspaper=The New York Times|accessdate=20.9.2008}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=Times&gt;{{navedi novice|url=http://www.timesonline.co.uk/tol/news/world/asia/article4170649.ece|title=Japan gripped by suicide epidemic|last=Lewis|first=Leo|date=19.6.2008|newspaper=[[The Times (London)|The Times]]|accessdate=20.9.2008}}&lt;/ref&gt; ki je vodilni razlog za smrt med ljudmi pod 30. letom starosti.&lt;ref name=&quot;ozawa-desilva&quot;&gt;{{navedi revijo|last = Ozawa-de Silva|first = Chikako
|title = Too Lonely to Die Alone: Internet Suicide Pacts and Existential Suffering in Japan|journal = Cult Med Psychiatry |volume = 32 |issue = 4 |pages = 516–551 |date=December 2008 |doi = 10.1007/s11013-008-9108-0|pmid = 18800195}}&lt;/ref&gt;

==Izobraževanje ==
[[Slika:Tokyo University Entrance Exam Results 6.JPG|sličica|220x220_pik|Slavje ob naznanitvi rezultatov vpisov na tokijsko univerzo]]
Primarna, sekundarna in univerzitetna delitev šolstva se je uveljavila leta 1872 kot del reform Obnove Mejdži. Osnovna šola (小学校 ''šogakko'') traja 6 let od dopolnjenega 6. leta in je obvezna. Sekundarna izobrazba se deli na obvezno triletno nižjo srednjo šolo (中学校 ''čugakko'') in neobvezno triletno višjo srednjo šolo (高等学校 ''kotogakko'', krajše 高校 ''koko''), ki jo obiskuje 94% vseh učencev z opravljeno nižjo srednjo šolo.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.fpri.org/footnotes/087.200312.ellington.japaneseeducation.html |title=Beyond the Rhetoric: Essential Questions About Japanese Education |first=Lucien |last=Ellington |publisher=Foreign Policy Research Institute |date=1.12.2003 |accessdate=1.4.2007 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070405075716/http://www.fpri.org/footnotes/087.200312.ellington.japaneseeducation.html |archivedate=5.4.2007}}&lt;/ref&gt; Približno 76% dijakov z zaključeno višjo srednjo šolo je nadaljevalo izobraževanje na univerzitetni ravni. Japonski učenci dosegajo najvišje rezultate med vsemi državami OECD pri pismenosti, matematiki in znanostih. Šolnine na višji srednji šoli in univerzi so praviloma visoke.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.oecdbetterlifeindex.org/topics/education/ |title=Education OECD Better Life |publisher=OECD |accessdate=29.5.2016 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20160531152015/http://www.oecdbetterlifeindex.org/topics/education/ |archivedate=31.5.2016 |df=mdy-all }}&lt;/ref&gt; Japonske šole se spopadajo z zelo pogostim zbadanjem in žalitvami med učenci, kar skušajo zajeziti z združitvijo osnovne in nižje srednje šole v en devetletni program.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.japantimes.co.jp/news/2016/06/10/national/compulsory-nine-year-school-system-kicks-off-japan/ |title=Compulsory nine-year school system kicks off in Japan |last=Jiji Press Staff |date=10.6.2016 |publisher=The Japan Times |accessdate=31.8.2016}}&lt;/ref&gt;

Izobraževanje je igralo ključno vlogo pri hitri povojni gospodarski rasti. Do danes, ko je trg dela vse bolj odvisen od pridobljenega znanja, pomeni višja izobrazba in pridobljene kompetence več priložnosti za zaposlitev in tudi višji položaj na delovnem mestu.&lt;ref name=&quot;auto&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.oecd.org/edu/Japan-EAG2014-Country-Note.pdf |title=Japan |publisher=OECD |accessdate=28.10.2016}}&lt;/ref&gt; Najbolj prestižni izobraževalni ustanovi sta Univerza v Tokiu in Univerza v Kjotu&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.globaluniversitiesranking.org/index.php?option=com_content&amp;view=article&amp;id=94&amp;Itemid=131|title=TOP&amp;nbsp;– 100 |publisher=Global Universities Ranking|year=2009|accessdate=22.3.2010}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.topuniversities.com/university-rankings/world-university-rankings/2010 |title=QS World University Rankings 2010 |publisher=QS TopUniversities |year=2010 |accessdate=15.1.2010 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110403044940/http://www.topuniversities.com/university-rankings/world-university-rankings/2010 |archivedate=3.4.2011 |df=mdy-all }}&lt;/ref&gt;, ki sta imeli kar 16 Nobelovih lavreatov.

== Zdravstvo ==
Zdravstveno oskrbo na Japonskem zagotavlja državna in lokalna vlada. Univerzalni zdravstveni sistem zagotavlja enakost dostopa storitev vsem, ki so vanj vključeni; državna komisija določa cene storitev. Nezaposleni se lahko vključijo preko lokalnih programov zavarovanja. Od leta 1973 ponuja vlada vsem ostarelim brezplačno zavarovanje.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.nyu.edu/projects/rodwin/lessons.html |first=Victor|last=Rodwin|title=Health Care in Japan |publisher=New York University |accessdate=10.3.2007}}&lt;/ref&gt; Vsak pacienti si lahko brezplačno izbere zdravnika in zdravstveno ustanovo.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.ipss.go.jp/s-info/e/Jasos/Health.html |title=Health Insurance: General Characteristics |publisher=National Institute of Population and Social Security Research |accessdate=28.3.2007}}&lt;/ref&gt;
== Kultura ==
Japonska kultura se je od svojih začetkov zelo spremenila in razvila. Sodobna kultura je mešanica vplivov iz Azije, Evrope in Severne Amerike. Tradicionalne umetnosti zaobjemajo obrti kot so keramika, tekstil, delo z lakom, kovanje mečev in izdelava lutk, predstave ''[[bunraku]]'', ''[[kabuki]]'', ''[[No gledališče|no]]'', [[Tradicionalni japonski plesi|tradicionalni plesi]] in ''[[rakugo]]'', prakticiranje [[Japonska čajna ceremonija|čajne ceremonije]], [[Japonske borilne veščine|borilnih veščin]], [[Japonska kaligrafija|kaligrafije]], tradicionalnih [[Japonske igre|japonskih iger]], aranžiranje [[Ikebana (aranžiranje cvetja)|ikebane]], zlaganje [[origami]]jev, obiskovanje [[onsen]]ov, ogled [[Gejša|gejšine]] predstave in podobno.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.bunka.go.jp/english/index.html |title=Administration of Cultural Affairs in Japan |publisher=Agency for Cultural Affairs |accessdate=11.5.2011}}&lt;/ref&gt;

=== Arhitektura ===
[[Slika:Kinkaku2.jpg|levo|sličica|275x275_pik|Kinkoku-dži zlati paviljon, Kjoto]]
Japonska arhitektura je mešanica lokalnih in drugih vplivov. Templji v Iseju veljajo za prototip japonske tradicionalne arhitekture. Stavbe so lesene, rahlo dvignjene od tal, krite s ploščicami ali drugimi naravnimi materiali. Drsna vrata ''[[fusuma]]'' so bila postavljena namesto sten, omogočala so prilagajanje prostora za razne priložnosti. Tla so bila sestavljena iz [[tatami]]jev. Ljudje so sedeli na tleh ali na blazinah, mize in stoli so se pojavili šele v 20. stoletju. V 19. stoletju so se v življenjski vsakdan, arhitekturo, oblikovanje in gradnjo začele vključevati zahodnjaške, moderne in post-moderne ideje.

Po prihodu budizma na Japonsko so se ulice in mesta začela graditi po modelu šahovnice, nastanek prve prestolnice Nare je bil pod vplivom arhitekture prestolnice dinastij Tang in Sui v [[Čangan|Čang'anu]]. Templji in svetišča so bili grajeni z naprednimi tehnikami obdelave lesa. Uvedli so standardne merske enote, izboljšali načrtovanje in oblikovanje bivalnih prostorov ter vrtov. Uvedba čajne ceremonije je pomenila enostavnost in skromnost v oblikovanju v nasprotju z bohotnostjo aristokracije.

V sodobni zgodovini se je arhitektura spremenila predvsem zaradi ločitve budizma in šintoizma prvič po 1000 letih.&lt;ref&gt;{{navedi revijo|last=Stone|first=Jacqueline|title=Review of ''Of Heretics and Martyrs in Meiji Japan: Muslim and Its Persecution'' by James Edward Ketelaar|journal=Harvard Journal of Asiatic Studies|volume=53|issue=2|pages=582–598|date=December 1993|url=http://www.thezensite.com/ZenBookReviews/Of-Heretics_and_Martyrs.html#note1|accessdate=13.6.2011}}&lt;/ref&gt; Japonska je doživela hitro prisvajanje zahodnih arhitekturnih idej, najprej z uvažanjem tujih strokovnjakov, kasneje pa so v gradnjo vključevali lastne poglede in slog. Večje zanimanje za japonske ideje v svetu se je pokazalo šele po drugi svetovni vojni, zelo vpliven je bil arhitekt [[Kenzō Tange|Kenzo Tange]] in teoretičnimi arhitekturnimi gibanji, kakršno je [[Metabolizem (arhitektura)|metabolizem]].

=== Umetnost ===
[[Slika:Hokusai (1828) Cuckoo and Azaleas.jpg|sličica|297x297_pik|Hokusaj: Kukavica in azaleje (1828), ukijo-e tisk]]
Najstarejša umetniška dela so bila predvsem kiparska, izdelana iz lesa, in slikarska, nastala pred več kot 2.000 leti. Gre za sintezo med domorodno [[Japonska estetika|japonsko estetiko]] in vključevanjem uvoženih idej, seveda pa so ideje tekle tudi v drugo smer.&lt;ref name=autogenerated3&gt;{{navedi knjigo|last=Arrowsmith|first=Rupert Richard|title=Modernism and the Museum: Asian, African, and Pacific Art and the London Avant-Garde|year=2010|publisher=Oxford University Press|isbn=978-0-19-959369-9}}&lt;/ref&gt; V 19. stoletju se je v Evropi uveljavil [[japonizem]], ki je močno vplival na razvoj sodobne zahodne umetnosti, predvsem [[postimpresionizem|postimpresionizma]]. Izhajal je iz tiskovin [[ukijo-e]]; slog sta gojila npr. [[Hokusaj]] in [[Hirošige]].

Japonski strip [[manga]] (漫画 improvizirana slika) se je razvil v 20. stoletju in postal popularen po vsem svetu.&lt;ref&gt;{{navedi revijo|author=Kinko Ito|title=A History of Manga in the Context of Japanese Culture and Society|journal=Journal of Popular Culture|volume=38|issue=3|pages=456–475|date=February 2005|doi=10.1111/j.0022-3840.2005.00123.x}}&lt;/ref&gt; Japonski animirani filmi ([[anime]]) so nastali pod vplivom mang. Prepoznamo ju po značilnem slogu.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://news.naver.com/main/read.nhn?mode=LSD&amp;mid=sec&amp;sid1=103&amp;oid=020&amp;aid=0000322552 |title=If you want to know Japan, See Animation |accessdate= |date=5. november 2005 ||language=ko|format= |work= }}&lt;/ref&gt;

Japonska glasba je raznolika in spaja različne sloge. Citram podoben [[koto]] je prišel s Kitajske v 9. stoletju in velja za japonski nacionalni inštrument. V 14. stoletju so igranju na koto pripojili recitacije, nastale so no-drame. [[Japonska ljudska glasba|Ljudska glasba]] s kitaro [[šamisen]] se je razvila v 16. stoletju.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Malm|first=William P.|title=Traditional Japanese music and musical instruments|year=2000|publisher=Kodansha International|isbn=978-4-7700-2395-7|pages=31–45|edition=New}}&lt;/ref&gt; Klasična glasba je prišla iz Zahoda v 19. stoletju in postala pomemben del japonske kulture.&lt;ref&gt;Glej na primer [[Olivier Messiaen]], ''Sept haïkaï'' (1962), (''Olivier Messiaen: a research and information guide'', Routledge, 2008, By Vincent Perez Benitez, p. 67) in (''Messiaen the Theologian'', Ashgate Publishing, Ltd., 2010, pp.&amp;nbsp;243–265, By Andrew Shenton)&lt;/ref&gt; Popularna glasba je doživela razcvet v povojni Japonski s pojavom [[J-pop]]a, japonske popularne glasbe.&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://www.theguardian.com/music/2005/aug/21/popandrock3 |title= J-Pop History |work=The Observer |accessdate=1.4.2007 |first=Chris |last=Campion |date=22.8.2005 |location=London}}&lt;/ref&gt; [[Karaoke]] so zelo priljubljena kulturna aktivnost, v sodobnem času celo bolj kot tradicionalno aranžiranje cvetja ali ceremonije s čajem.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|title=The worlds of Japanese popular culture: gender, shifting boundaries and global cultures|year=1998|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-63729-9|page=76|edition=Repr.|editor=Martinez, D.P.}}&lt;/ref&gt;

Med najstarejša literarna dela sodita kroniki ''[[Kodžiki]]'' in ''[[Nihon Šoki]]'' ter antologija poezije ''[[Man'jošu]]'' iz 8. stoletja, napisana s kitajskimi pismenkami.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |title=Seeds in the Heart: Japanese Literature from Earliest Times to the Late Sixteenth Century |author=Keene, Donald |publisher=Columbia University Press |year=2000 |isbn=978-0-231-11441-7}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.meijigakuin.ac.jp/~ascj/2000/200015.htm |title= Asian Studies Conference, Japan (2000) |publisher=Meiji Gakuin University |accessdate=1.4.2007}}&lt;/ref&gt; V zgodnjem obdobju Hej'an sta se razvili silibariji kana. [[Zgodba o sekalcu bambusa]] je najstarejša japonska pripoved. Opis dvornega življenja iz obdobja Hej'an najdemo v [[Zgodbe izpod blazine|Zgodbah izpod blazine]] [[Sej Šonagon|Seja Šonagona]] in [[Princ in dvorne gospe|Princu in dvornih gospeh]] [[Murasaki Šikibu]], najstarejšem romanu na svetu.&lt;ref name=&quot;ispmsu&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://isp.msu.edu/AsianStudies/wbwoa/eastasia/Japan/literature.html |archiveurl=https://web.archive.org/web/20051203034125/http://www.isp.msu.edu/asianstudies/wbwoa/eastasia/Japan/literature.html |archivedate=3.12.2005 |title= Windows on Asia—Literature : Antiquity to Middle Ages: Recent Past |publisher=Michigan State University |accessdate=28.12.2007}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Totman|first=Conrad|title=A History of Japan |edition=2 |year=2005|publisher=Blackwell|isbn=1-4051-2359-1|pages=126–127}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|title=The Tale of Genji|editor=Royall, Tyler|publisher=[[Penguin Classics]]|year=2003|isbn=0-14-243714-X|pages=i–ii, xii}}&lt;/ref&gt; V obdobju Edo so meščani prehiteli samurajsko aristokracijo po pisanju in branju literature, popularna so bila dela [[Saikaku|Saikaka]] in [[Matsuo Bashō|Bašoja]], ki je ponovno oživil tradicijo pisanja haikujev, znan je tudi po poetičnem potopisu ''[[Oku no Hosomiči]]''.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |title=World Within Walls: Japanese Literature of the Pre-Modern Era, 1600–1867 |author=Keene, Donald |publisher=Columbia University Press |year=1999 |isbn=978-0-231-11467-7}}&lt;/ref&gt; V obdobju Mejdži je tradicionalno umetnost zamenjal zahodnjaški stil pisanja. [[Nacume Soseki]] in [[Mori Ogai]] sta bila prva sodobna romanopisca, danes so znani tudi [[Rjunosuke Akutagava]], [[Džun'ičiro Tanizaki]], [[Jukio Mišima]] ter [[Haruki Murakami]]. Japonska ima dva dobitnika Nobelove nagrade za književnost: [[Jasunari Kavabata|Jasunarija Kavabata]] (1968) in [[Kenzaburo Oe|Kenzabura Oeja]] (1994).

=== Filozofija ===
Japonska filozofija je mešanica kitajskih, zahodnjaških in domačih elementov. Arheološki dokazi pričajo o obstoju [[Animizem|animističnega verovanjai]] in čaščenja ''[[kami]]jev'', svetih bitjih v šintoizmu, ki bivajo na zemlji.&lt;ref&gt;http://www.univie.ac.at/rel_jap/k/images/0/03/Kuroda_1981.pdf&lt;/ref&gt; [[Konfucionizem|Konfucijeva misel]] je prišla na Japonsko skupaj z budizmom v 5. stoletju.&lt;ref name=&quot;ReferenceA&quot;&gt;plato.stanford.edu/entries/japanese-confucian/&lt;/ref&gt; Konfucionistični ideali so se usidrali v japonsko videnje družbe in samega sebe, organizaciji vlade in sodstva.&lt;ref name=&quot;ReferenceA&quot;/&gt; Budizem je globoko vplival na japonsko [[Psihologija|psihologijo]], [[Metafizika|metafiziko]] in [[Estetika|estetiko]].&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|url=http://plato.stanford.edu/archives/win2011/entries/japanese-aesthetics/|title=The Stanford Encyclopedia of Philosophy|first=Graham|last=Parkes|editor-first=Edward N.|editor-last=Zalta|date=1.1.2011|publisher=|via=Stanford Encyclopedia of Philosophy}}&lt;/ref&gt; Ideje zvestobe in časti izhajajo iz 16. stoletja. Zahodna filozofija je na Japonsko vstopila šele v 19. stoletju. Pomembna je [[Kjotska šola]] filozofije, ki predvsem v domeni filozofije religije in [[fenomenologija|fenomenologije]] združuje in primerja vplive budistične filozofije z evropsko filozofsko in duhovno mislijo.

=== Kulinarika ===
Osnova japonske prehrane je [[japonski riž]] ali rezanci v juhi z dodatnimi jedmi iz rib, zelenjave in [[tofu]]ja za dodajanje okusa po principu ''ičidžu-sansai'' (ena juha, tri stranske jedi). Rdeče meso je prišlo v japonsko kuhinjo šele v pred okoli 100 leti. Velik poudarek je na sezonskih sestavinah,&lt;ref&gt;[http://www.tjf.or.jp/eng/content/japaneseculture/pdf/ge09shun.pdf &quot;A Day in the Life: Seasonal Foods&quot;], 'The Japan Forum Newsletter'', 14.9.1999.&lt;/ref&gt; kvaliteti živil in prezentaciji. Japonske restavracije imajo več zvezdic v [[Michelinov vodič|Michelinovem vodiču]] na enoto prebivalstva kot katerakoli druga država.&lt;ref name=michelin20101124&gt;{{navedi splet|script-title=ja:「ミシュランガイド東京・横浜・鎌倉2011」を発行　三つ星が14軒、 二つ星が54軒、一つ星が198軒に|url=http://web-cache.stream.ne.jp/www09/michelin/guide/tokyo/|publisher=Michelin Japan|accessdate=7.2.2011|date=24.11.2010|language=ja}}&lt;/ref&gt;

Tradicionalne sladice imenujemo ''[[vagaši]]'', izdelane so iz paste iz [[Azuki|rdečih fižolčkov]] in ''[[moči]]ja''. Popularna je aroma zelenega čaja, nastrgan sladoled ''[[kakigori]]'', riževo vino [[sake]] in pivo.

=== Prazniki in festivali ===
Državni prazniki na Japonskem so novo leto 1. januarja, ''Sejdžin no hi'' (praznik odraščanja) na drugi ponedeljek v januarju, dan ustanovitve Japonske 11. januarja, spomladansko enakonočje 21. marca, rojstni dan cesarja ''Šova'' 29. aprila, dan ustave 3. maja, zeleni dan 4. maja, dan otrok 5. maja, dan morja na tretji ponedeljek v juliju, dan gora 11. avgusta, dan spoštovanja ostarelih na tretji ponedeljek v septembru, jesensko enakonočje 23. ali 24. septembra, dan športa na drugi ponedeljek v oktobru, dan kulture 3. novembra, dan dela 23. novembra in cesarjev rojstni dan 23. decembra.

Japonska praznuje tudi mnogo festivalov ''[[Japonski festivali|macuri]]'' (祭) z dogodki po celi državi ali pa samo na določenem območju. Najpomembnejši državni festivali so ''[[Sejdžin no hi]]'' (dan odraščanja) na drugi ponedeljek v januarju, ''[[Hinamacuri]]'' (festival deklet/lutk) 3. marca, ''[[Hanami]]'' (opazovanje cvetov češnje) od konca marca do zgodnjega maja, ''[[Tanabata]]'' (festival zvezd), ''[[Šči-go-san]]'' (dobesedno 7-5-3, festival za otroke starosti 7, 5 in 3) na 15. november, ''[[Omisoka]]'' (staro leto) na 31. decembra, večdnevna festivala ''[[Secubun]]'' (praznuje se ob vsaki zamenjavi letnega časa) in ''[[En'niči]]'' (festival Buda in ''kamijev''). Pomemben tridnevni budistični festival je ''[[Bon|Obon]]'' (počastitev duš umrlih prednikov). Na šolah se praznujejo tudi razni kulturni festivali, kjer učenci, dijaki in študenti pokažejo svoje delo staršem, sorodnikom ali javnosti v srednjih šolah in na univerzah.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.officeholidays.com/countries/japan/|title=Public Holidays in Japan in 2016 – Office Holidays|publisher=}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Nakamura, Akemi, &quot;[http://www.japantimes.co.jp/cgi-bin/nn20080408i1.html National holidays trace roots to China, ancients, harvests] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090713203247/http://search.japantimes.co.jp/cgi-bin/nn20080408i1.html |date=13.7.2009 }}&quot;, ''[[Japan Times]]'', 8.4.2008.&lt;/ref&gt;

Pomembni elementi festivalskega praznovanja so poleg osrednjega dogajanja tudi stojnice s hrano, zabava, karnevalske igre in povorke, ki jih sponzorirajo templji in svetišča ali pa so povsem sekularni. Pogosti motivi so zapleteno dekorirani splavi, procesije, ki jih organizira vsaka soseska, nameščanje ''kamijev'' v ritualna nosila [[Mikoši|''mikošije''.]]&lt;ref name=&quot;jnto.go.jp&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://www.jnto.go.jp/eng/spot/festival/saidaijieyohadaka.html|title=Saidai-ji Eyo Hadaka Matsuri – Japan National Tourism Organization|publisher=}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;jnto.go.jp&quot;/&gt;[[Slika:Sumo ceremony.jpg|sličica|242x242_pik|Sumo borci okoli sodnika med ceremonijo vstopa v ring]]
=== Šport ===
Tradicionalni japonski športi so [[sumo borbe]],&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.pbs.org/independentlens/sumoeastandwest/sumo.html |title=Sumo: East and West |publisher=[[PBS]] |accessdate=10.3.2007}}&lt;/ref&gt; japonske borilne veščine [[judo]], [[karate]] in [[kendo]]. Po Obnovitvi Mejdži so postali popularni tudi zahodnjaški športi.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.uk.emb-japan.go.jp/en/facts/culture_dailylife.html#sports |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070317192109/http://www.uk.emb-japan.go.jp/en/facts/culture_dailylife.html |archivedate=17.3.2007 |title=Culture and Daily Life |publisher=Embassy of Japan in the UK |accessdate=27.3.2007 |url-status=dead |df= }}&lt;/ref&gt; Japonska je že trikrat gostila olimpijske igre, [[Poletne olimpijske igre 1964|poletne olimpijske igreleta 1964 v Tokiu]], [[Zimske olimpijske igre 1972|zimske olimpijske igre leta 1972 v Saporu]] in [[Zimske olimpijske igre 1998|leta 1998 v Naganu]]. [[Poletne olimpijske igre 2020|Leta 2020]] (dejansko 2021) je Tokio ponovno gostil poletne olimpijske igre.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Olympic History in Japan|url=http://www.joc.or.jp/english/historyjapan/history_japan_bid.html|publisher=Japanese Olympic Committee|accessdate=7.1.2011}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.olympic.org/news/ioc-selects-tokyo-as-host-of-2020-summer-olympic-games/208784|title=IOC selects Tokyo as host of 2020 Summer Olympic Games|date=21.7.2016|publisher=|accessdate=5.10.2016}}&lt;/ref&gt;

[[Bejzbol]] je najbolj priljubljen šport, sledijo mu nogomet, golf in avtomobilske dirke.

=== Mediji ===
Najbolj priljubljena medija sta televizija in časopis, a tudi radio in revije. Šele v zadnjem desetletju je postala televizija glavni vir informacij in zabave.&lt;ref name=&quot;pressnet.or.jp&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.pressnet.or.jp/data/0202.htm |title=Archived copy |accessdate=3.11.2016 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20020418125404/http://www.pressnet.or.jp/data/0202.htm |archivedate=18.4.2002 |df=mdy-all }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[https://www.nhk.or.jp/bunken/english/reports/pdf/report_16042101.pdf Television Viewing and Media Use Today: From &quot;The Japanese and Television 2015&quot; Survey] NHK Broadcasting Culture Research Institute, Public Opinion Research Division. April 2016.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.pressnet.or.jp/data/0101.htm |title=Archived copy |accessdate=3.11.2016 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20020418105725/http://www.pressnet.or.jp/data/0101.htm |archivedate=18.4.2002 |df=mdy-all }}&lt;/ref&gt; Glavne televiziske mreže so: [[NHK]], [[Nippon Television]] (NTV), [[Tokyo Broadcasting System]] (TBS), [[Fuji Network System]] (FNS), [[TV Asahi]] (EX) in [[TV Tokyo Network]] (TXN). Novice, varieteji in serije/drame so najbolj priljubljene med gledalci.&lt;ref name=&quot;nhk.or.jp&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.nhk.or.jp/bunken/BCRI-fr/h13-f1.html |title=Archived copy |accessdate=3.11.2016 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20041205020625/http://www.nhk.or.jp/bunken/bcri-fr/h13-f1.html |archivedate=5.12.2004 |df=mdy-all }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;nhk.or.jp&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;japanesestudies.org.uk&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.japanesestudies.org.uk/discussionpapers/Gatzen.html|title=Media and Communication in Japan: Current Issues and Future Research|first=Barbara Gatzen, Australian National University,|last=Australia|date=17.4.2001|publisher=}}&lt;/ref&gt;

== Poimenovanja ==
Ime ''Nippon'' ali ''Nihon'' (日本) pomeni »izvor Sonca« in se nanaša na lego japonske ob vzhodni obali azijske celine, kjer pismenka ''niči'' 日 predstavlja dan ali sonce, ''hon'' 本 pa bazo ali izvor.&lt;ref name=&quot;sljfaq.org&quot;/&gt; Iz sklopa se je na Zahodu uveljavil izrek &quot;dežela vzhajajočega Sonca&quot;.&lt;ref name=&quot;ReferenceB&quot;/&gt; Najstarejša omemba imena izhaja iz zgodovinskih zapisov kitajske [[Dinastija Tang|dinastije Tang]], imenovanih Stara knjiga dinastije Tang. Nastalo pa je med japonskimi diplomatskimi odpravami na Kitajsko v 7. in 8. stoletju, ko so Japonci zahtevali to poimenovanje za svojo deželo. Morda izvira iz starejšega pisma [[Princ Šotoku|princa Šotokuja]] vladarju [[Dinastija Sui|dinastije Sui]] iz leta 607, v katerem se poimenuje za &quot;cesarja dežele, kjer sonce vzhaja (日出處天子)&quot;. V pismu je bilo zapisano: &quot;Jaz, cesar v deželi, kjer sonce vzhaja, pošiljam pismo cesarju dežele, kjer sonce zahaja.&quot;

Pred prevzetjem tega imena sta bili v uporabi imeni ''[[Ljudstvo Jamato|Jamato]]'' (大和 &quot;Veliki Va&quot;) in ''[[Va (Japonska)|Vakoku]]'' (倭国). Termin ''va'' (和) je homofon drugega izraza ''vo'' (倭, japonska izgovorjava ''va''), ki je bil na Kitajskem v uporabi za imenovanje Japonske vsaj od 3. stoletja. Druga oblika ''Vej'' (委) je bila v uporabi za zgodnjo japonsko državo [[Nakoku]] v času [[Dinastija Han|dinastije Han]],&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=121 AD: Wakoku, The Land Of The Submissive Dwarf People?|url=https://www.tofugu.com/japan/country-names-for-japan/|accessdate=29.1.2017}}&lt;/ref&gt; a Japonci niso marali konotacij ''Va'' (倭), ki so ga na Kitajskem povezovali s konceptom palčka ali »pigmejca«, zato so ga želeli zamenjati z ''Va'' (和), ki pomeni »harmonijo, povezanost«.&lt;ref name=&quot;fuzita&quot;&gt;{{navedi splet|title=Why Japan is Japan? How Japan became Japan? |url= http://www.fuzita.org/jpculture/howmanyi/howjapan.html|accessdate=29.1.2017}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Wa: The Spirit of Harmony and Japanese Design Today &amp;#124; Concept, Works, and Catalogue|url=https://www.jpf.go.jp/e/project/culture/exhibit/oversea/wa/works.html|accessdate=29.1.2017}}&lt;/ref&gt;

V evropske jezike je ime verjetno prišlo preko zgodovinske kitajske izgovorjave 日本 ''Cipangu'' (kot jo je zapisal [[Marko Polo]]) iz stare mandarinščine ali dialekta Wu; še danes pa se pismenki v šanghajskem dialektu bereta kot ''Zeppen''.&lt;ref name=&quot;#2&quot;&gt;{{navedi knjigo|last=Boxer|first=Charles Ralph|title=The Christian century in Japan 1549–1650|year=1951|publisher=University of California Press|isbn=1-85754-035-2|url=https://books.google.com/books?id=2R4DA2lip9gC&amp;pg=PA14|pages=1–14}}&lt;/ref&gt; Prvi zapis v angleščini sega v leto 1577, kjer gre za prevod pisma iz leta 1565 portugalskega jezuita kot ''Giapan''.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Mancall|first=Peter C.|title=Travel narratives from the age of discovery: an anthology|year=2006|publisher=Oxford University Press|pages=156–157|chapter=Of the Ilande of Giapan, 1565}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |url=https://books.google.com/books?id=giZnAgAAQBAJ&amp;pg=PA79&amp;lpg=PA79 |title=London: The Selden Map and the Making of a Global City, 1549–1689|first= Robert K. |last=Batchelor |pages= 76, 79 |publisher=University of Chicago Press |isbn=978-0226080796 |date=6.1.2014}} In Richard Wille's 1577 book &quot;The History of Travalye in the West and East Indies&quot;&lt;/ref&gt; Izhaja iz stare malajščine (''Džapun'' ali ''Džapang''), ki si jo je verjetno izposodila iz dialekta katere obmorske narečne skupine na Kitajskem (dialekt Ningpo ali fukineščina&lt;ref name=&quot;#2&quot;/&gt;), s katero so bili portugalski trgovci v 16. stoletju pogosto v stiku.&lt;ref name=&quot;ahd&quot;&gt;{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=cZ88p_bSt1EC&amp;pg=PA146 |title=Word Histories and Mysteries: From Abracadabra to Zeus|editor= Editors of the American Heritage Dictionaries|publisher=Houghton Mifflin Harcourt |date=13.10.2004|isbn=9780547350271 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author=Boxer, C.R. |title=The Christian Century In Japan 1549–1650 |publisher=University of California Press |year=1951 |pages=11, 28–36, 49–51 |isbn=1-85754-035-2}}&lt;/ref&gt; Portugalski trgovci so jo tudi prvi ponesli v Evropo.

Od Obnove Mejdži do konca druge svetovne vojne je bilo celotno ime za Japonsko ''Daj Nippon Tejkoku'' (大日本帝國 »Cesarstvo velike Japonske«).&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last1=Frédéric|first1=Louis|year=2002|title=Japan Encyclopedia|publisher=The Belknap Press of Harvard University Press|isbn=0674007700|page=143|url=https://books.google.com/?id=p2QnPijAEmEC&amp;pg=PA143&amp;lpg=PA143&amp;dq=dai+nippon+teikoku#v=onepage&amp;q=dai%20nippon%20teikoku&amp;f=false|accessdate=29.1.2017|language=en}}&lt;/ref&gt; Današnje ime ''Nihon-koku'' ali ''Nippon-koku'' (日本国) je formalni sodobni ekvivalent s pomenom »japonska država«.

== Sklici ==
{{opombe|2}}
== Nadaljnje branje ==
* Marinac, Bogdana ''Čez morje na nepoznani Daljni vzhod'', Pomorski muzej Piran,  Piran, 2017 {{COBISS|ID=2928898567}}
* Lazar, Tomaž ''Japonsko orožje in bojevniška kultura na Slovenskem'', Ljubljana, Narodni muzej Slovenije, 2017, {{COBISS|ID=289999872}}

== Zunanje povezave ==
{{Zbirka|Japan|Japonska}}
{{wikipotovanje|Japan|Japonska}}
{{wikislovar}}
* [http://www.japan-guide.com/ Vodič po Japonski]
* [http://www.jnto.go.jp/ Spletna stran državne turistične organizacije]

{{East_Asia}}
{{OECD}}
{{APEC}}
{{normativna kontrola}}

{{zvezdica}}

[[Kategorija:Japonska| ]]
[[Kategorija:Ustavne monarhije]]
[[Kategorija:Vzhodnoazijske države]]
[[Kategorija:Otoške države]]
[[Kategorija:Azijsko-pacifiško gospodarsko sodelovanje]]
[[Kategorija:Države, po katerih so poimenovali asteroid]]</text>
      <sha1>9f8o4ku6v5nepydxeghjwqwcjeq4xgs</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5726667</id>
      <parentid>5726666</parentid>
      <timestamp>2022-08-02T13:03:04Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ljuba brank</username>
        <id>92351</id>
      </contributor>
      <comment>/* Biodiverziteta */ np</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="115605" xml:space="preserve">{{Infopolje Država
|native_name = &lt;big&gt;日本国&lt;/big&gt;&lt;br /&gt;''Nippon-koku'' ali ''Nihon-koku''
|conventional_long_name = Japonska
|common_name = Japonska
|common_name2 = Japonske
|image_flag = Flag of Japan.svg
|image_coat = Imperial Seal of Japan.svg
|symbol_type = Cesarski pečat
|image_map = Japan-location-cia.png
|national_anthem = ''[[Kimi ga Yo]]''{{presledki|2}}(君が代)&lt;small&gt;&lt;br /&gt;''Cesarska vladavina''&lt;/small&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Explore Japan National Flag and National Anthem|url=http://web-japan.org/kidsweb/explore/national/index.html|accessdate=29.1.2017}}&lt;/ref&gt;
|official_languages = [[japonščina]]&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.ethnologue.com/country/JP/languages|title=Japan Languages|accessdate=29.1.2017|language=en}}&lt;/ref&gt;
|capital = [[Tokio]]
|latd=35 |latm=41 |latNS=N |longd=139 |longm=46 |longEW=E
|largest_settlement_type = največje mesto
|largest_city = [[Tokio]]
|government_type = [[Ustavna monarhija]]
|leader_title1 = [[Japonski cesar|cesar]]
|leader_title2 = [[predsednik vlade Japonske|predsednik vlade]]
|leader_name1 = [[Naruhito]] (徳仁)
|leader_name2 = [[Fumio Kišida]] (岸田 文雄) [[Liberalna demokratična stranka (Japonska)|(LDS)]]
|area_rank = 61.
|area_magnitude = 1 E11
|area_km2 = 377.972
|percent_water = 0,8 %
|population_census = 126.226.568&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.e-stat.go.jp/en/stat-search/files?page=1&amp;layout=datalist&amp;toukei=00200521&amp;tstat=000001136464&amp;cycle=0&amp;year=20200&amp;month=24101210&amp;tclass1=000001136465&amp;tclass2=000001154388&amp;tclass3val=0|title=2020 Population Census Preliminary Tabulation|accessdate=June 26, 2021|publisher=[[Statistics Bureau (Japan)|Statistics Bureau of Japan]]}}&lt;/ref&gt;
|population_census_year = 2020
| population_estimate    = 125.502.000&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.stat.go.jp/english/data/jinsui/2021np/index.html|title=Current Population Estimates as of October 1, 2021|accessdate=April 17, 2022|publisher=[[Statistics Bureau (Japan)|Statistics Bureau of Japan]]}}&lt;/ref&gt;
| population_estimate_year = 2021
| population_estimate_rank = 11.
| population_density_km2 = 332
| population_density_rank = 24.
|GDP_PPP_year = 2022
|GDP_PPP = $6,110 bilijona&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;&lt;ref name=&quot;IMFWEOJP&quot;&gt;{{cite web|url=https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2022/April/weo-report?c=158,&amp;s=NGDP_RPCH,NGDPD,PPPGDP,NGDPDPC,PPPPC,&amp;sy=2020&amp;ey=2027&amp;ssm=0&amp;scsm=1&amp;scc=0&amp;ssd=1&amp;ssc=0&amp;sic=0&amp;sort=country&amp;ds=.&amp;br=1|title=World Economic Outlook database: April 2022|publisher=[[International Monetary Fund]]|date=April 2022}}&lt;/ref&gt;
|GDP_PPP_rank = 4.
|GDP_PPP_per_capita = $48.814
|GDP_PPP_per_capita_rank = 35.
| GDP_nominal            = porast $4,912 bilion&lt;ref name=&quot;IMFWEOJP&quot; /&gt;
| GDP_nominal_year       = 2022
| GDP_nominal_rank       = 3.
| GDP_nominal_per_capita = $39.243 &lt;ref name=&quot;IMFWEOJP&quot; /&gt;
| GDP_nominal_per_capita_rank = 26.
|demonym = Japonec, Japonka
|sovereignty_type = [[Zgodovina Japonske|Ustanovitev]]
|established_event1 = [[Dan ustanovitve naroda]]
|established_event2 = [[Ustava Meiji]]
|established_event3 = [[Japonska ustava|Trenutno veljavna ustava]]
|established_event4 = [[Sanfranciška pogodba]]
|established_date1 = [[11. februar]], 660 pr.&amp;nbsp;n.&amp;nbsp;št.&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;
|established_date2 = [[29. november]] [[1890]]
|established_date3 = [[3. maj]] [[1947]]
|established_date4 = &lt;br /&gt;[[28. april]] [[1952]]
| Gini_year   = 2018
| Gini_change = zmanjšanje&lt;!-- Increase/decrease/steady. --&gt;
| Gini_ref   = &lt;ref&gt;{{cite encyclopedia|url=https://data.oecd.org/inequality/income-inequality.htm|title=Inequality - Income inequality - OECD Data|publisher=[[Organisation for Economic Co-operation and Development|OECD]]|accessdate=July 25, 2021}}&lt;/ref&gt;
| Gini_rank  = 78.
&lt;!-- HDI --&gt;| HDI = 0.919&lt;!-- Number only, between 0 and 1. --&gt;
| HDI_year  = 2019&lt;!-- Please use the year to which the data refers, not the publication year. --&gt;
| HDI_change = increase&lt;!-- Increase/decrease/steady. --&gt;
| HDI_ref = &lt;ref name=&quot;UNHDR&quot;&gt;{{cite web|url=http://hdr.undp.org/sites/default/files/hdr2020.pdf|title=Human Development Report 2020|language=en|publisher=[[United Nations Development Programme]]|date=December 15, 2020}}&lt;/ref&gt;
| HDI_rank  = 19th
|currency = [[japonski jen|jen]] (¥)
|currency_code = JPY
|country_code = JPN
|time_zone = [[japonski standardni čas|JST]]
|utc_offset = +9
|time_zone_DST = nobena
|utc_offset_DST =
|cctld = [[.jp]]
|calling_code = 81
|ISO_3166-1_alpha2 = JP
|ISO_3166-1_alpha3 = JPN
|ISO_3166-1_numeric = 392
|sport_code = JPN
|vehicle_code = J
|footnote1 = Največji del konglomerata je [[Jokohama]].
|footnote2 = {{navedi splet |url=http://www.imf.org/external/pubs/ft/weo/2017/01/weodata/weorept.aspx?sy=2014&amp;ey=2022&amp;scsm=1&amp;ssd=1&amp;sort=country&amp;ds=.&amp;br=1&amp;c=158&amp;s=NGDPD%2CNGDPDPC%2CPPPGDP%2CPPPPC%2CPPPEX&amp;grp=0&amp;a=&amp;pr.x=87&amp;pr.y=5 |title=&quot;World Economic Outlook Database, April 2017 – Report for Selected Countries and Subjects&quot; |publisher=[[IMF]] |date=2017-04 | accessdate=2017-12-12 | language=en}}
|footnote3 = Po legendi je Japonsko na ta dan ustanovil [[cesar Jimmu]], prvi japonski cesar; večina meni, da je datum le simboličen.
|religion = Šintoizem 56 %,
budizem 35 %,
kristjani 2 %,
ostalo 7 %}}

'''Japonska''' ([[Japonščina|japonsko]] 日本 ''Nippon'' ali ''Nihon'', formalno 日本国 '''''Nippon-koku''''' ali '''''Nihon-koku''''' »Japonska država«) je otoška država na [[Daljni vzhod|Daljnem vzhodu]]. Leži v [[Tihi ocean|Tihem oceanu]], vzhodno od Azijske celine. Na zahodu jo obliva [[Japonsko morje]], razprostira se od [[Ohotsko morje|Ohotskega morja]] na severu do [[Vzhodnokitajsko morje|Vzhodnokitajskega morja]] in [[Ljudska republika Kitajska|Kitajske]] na jugozahodu. Na zahodu jo [[Korejska ožina]] loči od [[Korejski polotok|Korejskega polotoka]]. Japonsko ime za državo pomeni »izvor sonca«,&lt;ref name=&quot;sljfaq.org&quot;&gt;{{navedi splet|title=Where does the name Japan come from?|url=http://www.sljfaq.org/afaq/japan.html|accessdate=29.1.2017}}&lt;/ref&gt; od koder izhaja sinonim »dežela vzhajajočega sonca«.&lt;ref name=&quot;ReferenceB&quot;&gt;{{navedi knjigo|title=The emergence of Japanese kingship|first=Joan R. |last=Piggott|year=1997|publisher=Stanford University Press|isbn=0-8047-2832-1|pages=143–144}}&lt;/ref&gt;

Japonsko otočje sestavlja okoli 7000 otokov, od katerih predstavljajo štirje največji, [[Kjušu]], [[Šikoku]], [[Honšu]] in [[Hokaido]], 97% kopnega. Država je razdeljena na 47 prefektur in 8 regij.

Arheološke najdbe na otočju segajo v mlajši paleolitik (35.000 pr. n. št.). Prve pisne omembe v kitajskih zgodovinskih spisih segajo v 1. stoletje – stik s Kitajsko je pomembno vplival na japonsko zgodovino. V 16. stoletju je sledilo obdobje [[Sakoku|izolacijske politike]], ki so jo šele leta 1853 prekinile Združene države Amerike z vojaškim pritiskom. Pomembne vojaške zmage in vse močnejši militaristični ustroj v času [[Prva kitajsko-japonska vojna|Prve kitajsko-japonske vojne]], [[Rusko-japonska vojna|Rusko-japonske vojne]] in v [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] so privedle do ozemeljskih pridobitev in želje po nadaljnjem širjenju po vzhodni in jugovzhodni Aziji. [[Druga kitajsko-japonska vojna]] in dogodki [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] kot izpolnitvi imperialističnih teženj so se končali z japonsko predajo 15. avgusta 1945, ki je sledila [[Jedrsko bombardiranje Hirošime in Nagasakija|bombardiranju Hirošime in Nagasakija]] z jedrskima bombama. Leta 1947 je bila sprejeta nova ustava, po kateri je Japonska postala ustavna monarhija s cesarjem in dvodomnim parlamentom.

Japonska je članica Združenih narodov, OECD, [[G7]], [[G8]] in [[G20]] ter številnih drugih organizacij. Slovi po tehnološki razvitosti in visoko izobraženi delovni sili z enim najvišjih odstotkov terciarno izobraženih odraslih.&lt;ref name=&quot;OECD&quot;&gt;{{navedi splet|title=OECD.Stat Education and Training &gt; Education at a Glance &gt; Educational attainment and labor-force status &gt; Educational attainment of 25–64 year-olds|publisher=OECD|url=http://stats.oecd.org}}&lt;/ref&gt; Njeno gospodarstvo je tretje največje na svetu nominalno, četrti največji izvoznik in uvoznik. Kljub temu, da se je odrekla pravici do napovedi vojne, vzdržuje sodobno vojsko z osmim največjim proračunom&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.sipri.org/research/armaments/milex/resultoutput/15majorspenders|title=SIPRI Yearbook 2012–15 countries with the highest military expenditure in 2011|publisher=Sipri.org|accessdate=27.4.2013|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20100328104327/http://www.sipri.org/research/armaments/milex/resultoutput/15majorspenders|archivedate=28.3.2010|df=mdy-all}}&lt;/ref&gt; za samoobrambo in mirovne misije. Prebivalstvo Japonske dosega eno najvišjih pričakovanih življenjskih dob in visok [[indeks človekovega razvoja]]. Znana je po zgodovinski in sodobni kinematografiji, bogati kulinariki in mnogim prispevkom k razvoju človeštva v znanosti in tehnologiji.

== Zgodovina ==
{{glavni|Zgodovina Japonske}}

=== Prazgodovina in antika ===
{{Zgodovina Japonske}}
[[Slika:Emperor Jimmu.jpg|levo|sličica|338x338_pik|[[Cesar Džinmu]], prvi japonski cesar&lt;ref name=&quot;kelly&quot;&gt;Kelly, Charles F. [http://www.t-net.ne.jp/~keally/kofun.html &quot;Kofun Culture&quot;,] [http://www.t-net.ne.jp/~keally/index.htm Japanese Archaeology.] 27.4.2009.&lt;/ref&gt;]]
Ostanki [[Japonski paleolitik|paleolitske kulture na Japonskih]] tleh segajo 35.000 let v preteklost. Od takrat naj bilo Japonsko otočje poseljeno neprekinjeno. Obdobju mezolitske in neolitske kulture z začetki okoli 14.000 let pr. n. št. pravimo tudi [[Obdobje Džomon|Džomonska kultura]]. Ljudje so se ukvarjali predvsem z lovom, nabiranjem in primitivno obliko kmetijstva, živeli pa v enostavnih zemljankah.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.pitt.edu/~annj/courses/notes/jomon_genes.html|title=Jomon Genes|last=Travis|first=John|publisher=University of Pittsburgh|accessdate=15.1.2011}}&lt;/ref&gt; Gre za prednike današnjih [[Ainu|ljudstev Ajnu]] in [[Ljudstvo Jamato|Jamato]].&lt;ref&gt;{{navedi revijo|last=Matsumara|first=Hirofumi; Dodo, Yukio|url=https://www.jstage.jst.go.jp/article/ase/117/2/117_080325/_article |title=Dental characteristics of Tohoku residents in Japan: implications for biological affinity with ancient Emishi|journal=Anthropological Science|year=2009|volume=117|issue=2|pages=95–105|doi=10.1537/ase.080325|last2=Dodo|first2=Yukio}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi revijo|last=Hammer|first=Michael F.|url=http://www.nature.com/jhg/journal/v51/n1/abs/jhg20068a.html |title=Dual origins of the Japanese: common ground for hunter-gatherer and farmer Y chromosomes|journal=Journal of Human Genetics|year=2006|volume=51|issue=1|pages=47–58|doi=10.1007/s10038-005-0322-0|pmid=16328082|last2=Karafet|first2=TM|last3=Park|first3=H|last4=Omoto|first4=K|last5=Harihara|first5=S|last6=Stoneking|first6=M|last7=Horai|first7=S|display-authors=etal}}&lt;/ref&gt; Okrašeno glineno posodje iz tega obdobja je eno najstarejših na svetu. Okoli leta 300 pr. n. št. se je na otočje preseljevalo [[ljudstvo Jajoj]] iz južne Kitajske in se pomešalo med domorodno prebivalstvo, kar imenujemo [[obdobje Jajoj]].&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Denoon|first=Donald; Hudson, Mark|title=Multicultural Japan: palaeolithic to postmodern|publisher=Cambridge University Press|year=2001|isbn=0-521-00362-8|pages=22–23}}&lt;/ref&gt; S seboj so prinesli znanje o obdelavi kovin,&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Yayoi Culture|url=http://www.metmuseum.org/toah/hd/yayo/hd_yayo.htm|publisher=Metropolitan Museum of Art|accessdate=15.1.2011}}&lt;/ref&gt; nove načine lončarstva&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Kofun Period|url=http://www.metmuseum.org/toah/hd/kofu/hd_kofu.htm|publisher=Metropolitan Museum of Art|accessdate=15.1.2011}}&lt;/ref&gt; in namakalno/mokro pridelavo riža.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Road of rice plant|url=http://www.kahaku.go.jp/special/past/japanese/ipix/5/5-25.html|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110430010530/http://www.kahaku.go.jp/special/past/japanese/ipix/5/5-25.html|archivedate=30.4.2011|publisher=[[National Science Museum of Japan]]|accessdate=15.1.2011}}&lt;/ref&gt;

Japonska se v pisani besedi prvič pojavi v ''[[Knjiga Hanov|Knjigi Hanov]]''.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last=Takashi |first=Okazaki |last2=Goodwin |first2=Janet |title=The Cambridge history of Japan, Volume 1: Ancient Japan |year=1993 |publisher=Cambridge University Press |location=Cambridge |isbn=0-521-22352-0 |page=275 |chapter=Japan and the continent}}&lt;/ref&gt; Glede na ''[[Zapiski treh kraljestev|Zapiske treh kraljestev]]'' se je najmočnejše kraljestvo na otočju v tretjem stoletju imenovalo [[Kraljestvo Jamataj|Jamataj]]. Budizem se je na Japonsko razširil iz [[Kraljestvo Baekje|kraljestva Baekje]] na jugozahodu Korejskega polotoka.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |editor=Brown, Delmer M.|year=1993 |title=The Cambridge History of Japan |publisher=Cambridge University Press |pages=140–149}}&lt;/ref&gt; Navkljub uporom proti uveljavitvi nove religije se je ta s popularnostjo pri višjih slojih (pomemben pobudnik te spremembe je bil [[princ Šotoku]]) in nadaljnjim razvojem Japonskega budizma z vplivi s Kitajske hitro uveljavil. V [[Obdobje Asuka|obdobju Asuka]] (592–710) je postal budizem glavna religija na otočju.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |title=The Japanese Experience: A Short History of Japan |first=William Gerald|last=Beasley |publisher=University of California Press |year=1999 |page=42 |isbn=0-520-22560-0}}&lt;/ref&gt;

V [[Obdobje Nara|obdobju Nara]] (710–784) se pojavijo zametki centralizirane države s cesarskim dvorom v Hejdžu (današnja Nara). Na dvoru nastaja literatura, umetnost in arhitektura z vplivi budizma.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |first=Conrad|last=Totman |year=2002 |title=A History of Japan |publisher=Blackwell |pages=64–79 |isbn=978-1-4051-2359-4}}&lt;/ref&gt; Leta 784 cesar Kanmu prestavi prestolnico v Nagaoko, deset let kasneje pa v Hej'an.

V obdobju Hej'an (749–1185) vznikne značilno japonska kultura z lastno umetnostjo, poezijo in prozo. Med najbolj znanimi deli obdobja sta roman [[Princ in dvorne gospe]] in besedilo Japonske himne ''Cesarska vladavina.''&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |first=Conrad|last=Totman |year=2002 |title=A History of Japan |publisher=Blackwell |pages=79–87, 122–123 |isbn=978-1-4051-2359-4}}&lt;/ref&gt;

=== Fevdalna Japonska ===
[[Slika:Samurai on horseback.png|sličica|311x311_pik|Samuraj na konju z oklepom o-joroj, lokom ''jumi'' in puščicami v tulu ''jeriba'']]
Za fevdalno dobo je značilen pojav samurajev kot vodilnega sloja v tedanji družbi. Po zmagi nad [[Klan Tajra|klanom Tajra]] 1185 je [[cesar Go-Toba]] samuraja [[Minamoto no Joritomo|Minamoto no Joritoma]] povzdignil v ''šoguna'', ta pa je prestolnico preselil v Kamakuro, s čimer se prične [[obdobje Kamakura]] (1185-1333). Po njegovi smrti se je preko regentov na oblast zavihtel [[klan Hodžo]]. ''Šogunat'' v Kamakuri je sprejel [[Zen budizem]] kot religijo samurajskega sloja&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Totman|first=Conrad|title=A History of Japan |edition=2|year=2005|publisher=Blackwell|isbn=1-4051-2359-1|pages=106–112}}&lt;/ref&gt; ter uspešno prestal dva poskusa invazij Mongolov (1274 in 1281). Svoj konec je ''šogunat'' doživel leta 1333 s porazom proti [[Cesar Go-Dajgo|cesarju Go-Dajgu]].

Ponovni preobrat se je zgodil že leta 1336, ko je [[Takaudži Ašikaga]] premagal cesarja in leta 1338 ustanovil ''šogunat'' v Kjotu. [[Obdobje Muromači]] (1336–1573) pod vladavino ''šogunata'' Ašikaga zaznamujejo kulturni nazori z vplivi Zen budizma. Mnogo običajev, ki jih danes poznamo kot tradicionalna japonska kultura, izhaja iz tega obdobja ([[Japonska čajna ceremonija|čajna ceremonija]], [[Ikebana (aranžiranje cvetja)|ikebana]], [[No gledališče|''no drama'']], ''[[sumi-e]]'' slikarska tehnika). Zaradi vse večje moči fevdalnih gospodov ([[Daimjo|''dajmjojev'']]) je leta 1467 [[Oninska vojna|izbruhnila civilna vojna]], s čimer se začne stoletje trajajoče [[obdobje Sengoku]], čas stalnih družbenih pretresov, vojaških sporov in politične nestabilnosti.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |first=George|last=Sansom |year=1961 |title=A History of Japan: 1334–1615 |publisher=Stanford University Press|pages=42, 217 |isbn=0-8047-0525-9}}&lt;/ref&gt;

V 16. stoletju portugalski trgovci in jezuitski misijonarji prvič dosežejo Japonsko, kar požene trgovinsko in kulturno izmenjavo z Zahodom. Evropska tehnologija in strelivo sta omogočila [[Nobunaga Oda|Nobunagu Odu]] zmago nad mnogimi ''dajmjoji'' in prevzem oblasti nad razdeljeno državo, si čimer se začne [[Obdobje Azuči-Momojama]] (1573–1603). Po atentatu na Nobunaga leta 1582 je oblast prevzel [[Hidejoši Tojotomi]], znan tudi kot »Veliki združevalec«, saj mu je do leta 1590 uspelo podjarmiti vse nasprotnike enotne oblasti. Njegov vpliv se je zmanjšal po dveh neuspelih poskusih invazij na Korejski polotok v letih 1592 in 1597.

Po smrti Hidejošija leta 1598 je državo namesto njegovega sina vodil regent [[Tokugawa Ieyasu|Iejasu Tokugava]]. Svoj položaj je izkoristil za pridobivanje politične in vojaške moči. Leta 1600 je v [[Bitka pri Sekigahari|bitki pri Sekigahari]] premagal nasprotujoče klane, zaradi česar ga je [[cesar Go-Jozej]] leta 1603 imenoval za ''šoguna'', v Edu (današnji Tokio) je bil ustanovljen [[Šogunat Tokugava|''šogunat'' Tokugava]], kar štejemo kot začetek [[Obdobje Edo|obdobja Edo]] (1603–1868).&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Turnbull|first=Stephen|title=Toyotomi Hideyoshi|year=2010|publisher=Osprey Publishing|isbn=978-1-84603-960-7|page=61}}&lt;/ref&gt; Zakoni takratne oblasti so na novo definirali odgovornosti in dejavnosti ''dajmjojev'' v zakoniku ''[[buke šohatto]]''&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Totman|first=Conrad|title=A History of Japan |edition=2|year=2005|publisher=Blackwell|isbn=1-4051-2359-1|pages=142–143}}&lt;/ref&gt; in samurajev, s čimer se je oblast centralizirala, cesarska oblast je izgubljala na moči. Leta 1639 je stopila v veljavo [[Sakoku|izolacijska politika]]&lt;ref&gt;{{navedi revijo|last=Toby|first=Ronald P.|title=Reopening the Question of Sakoku: Diplomacy in the Legitimation of the Tokugawa Bakufu|journal=Journal of Japanese Studies|year=1977|volume=3|issue=2|pages=323–363|doi=10.2307/132115|jstor=132115}}&lt;/ref&gt;, s čimer se je država zaprla pred vplivi Zahoda. Pojavilo se je raziskovanje japonske narodne identitete ''[[kokugaku]]'',&lt;ref&gt;{{navedi revijo|last=Ohtsu|first=M.|title=Japanese National Values and Confucianism|journal=Japanese Economy|year=1999|volume=27|issue=2|pages=45–59|doi=10.2753/JES1097-203X270245|last2=Ohtsu|first2=Makoto}}&lt;/ref&gt; odmik od preučevanja kitajske, konfucijanske in budistične miselnosti. Na nizozemski otoški enklavi [[Dedžima]] pri [[Nagasaki]]ju so na Japonsko še vedno prihajale knjige in z njimi znanstvene ideje iz Evrope in preostalega sveta.

=== Sodobna zgodovina ===
[[Slika:Black and white photo of emperor Meiji of Japan.jpg|levo|180 px|thumb|Cesar Mejdži, 122. japonski cesar]]
31. marca 1854 je ameriški [[admiral Matthew Perry]] s »črnimi ladjami« ameriške mornarice izsilil [[Kanagavska konvencija|odprtje Japonske]] preostalemu svetu ([[konvencija v Kanagavi]]). Nezadovoljstvo višjih slojev nad ''šogunatom'' zaradi takšne politike je privedlo do [[Bošinska vojna|Bošinske vojne]], v kateri je ''šogunat'' izgubil vso moč. Zmagovalci so vzpostavili centralizirano državo pod vodstvom cesarja Mejdžija ([[Obnova Meidži|Obnova Mejdži]]).&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Totman|first=Conrad|title=A History of Japan |edition=2|year=2005|publisher=Blackwell|isbn=1-4051-2359-1|pages=289–296}}&lt;/ref&gt;

V [[Obdobje Mejdži|Obdobju Mejdži]] (1868–1912) je Japonska aktivno prevzemala zahodnjaške modele političnega vladanja (ustava Mejdži je bila podlaga za sestavo parlamenta), sodstva, vojske in industrializacije. Japonsko cesarstvo je doživelo ekonomski razcvet, želelo si je razširiti vpliv na interesna območja v Aziji. Zmagi v [[Prva kitajsko-japonska vojna|Prvi kitajsko-japonski vojni]] (1894–1895) in [[Rusko-japonska vojna|Rusko-japonski vojni]] (1904–1905) sta Japonski prinesli oblast nad Tajvanom, Korejo in južno polovico [[Sahalin]]a.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Matsusaka|first=Y. Tak|title=Companion to Japanese History|year=2009|publisher=Blackwell|isbn=978-1-4051-1690-9|pages=224–241|editor=Tsutsui, William M.|chapter=The Japanese Empire}}&lt;/ref&gt; V letih med 1873 in 1935 se je število prebivalstva podvojilo na 70 milijonov.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Hiroshi|first=Shimizu|title=Japan and Singapore in the world economy : Japan's economic advance into Singapore, 1870–1965|year=1999|publisher=Routledge|isbn=978-0-415-19236-1|author2=Hitoshi, Hirakawa|page=17}}&lt;/ref&gt; Zaradi sodelovanja z zavezniki v [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] je Japonska pridobila nemška ozemlja na Daljnem vzhodu.

[[Obdobje Taišo|Obdobje vladavine cesarja Tajša]] (1912–1926) je bilo kratkotrajno in krhko demokratično obdobje med vsesplošnim premikom proti fašizmu in totalitarizmu. Pod pretvezo ohranjanja miru so bili sprejeti zakoni, ki so kaznovali politične disidente.

V [[Obdobje Šova|obdobju vladavine cesarja Hirohita]] (1926–1989) se je krepila japonska ekspanzionistična in militaristična nastrojenost. Leta 1931 je Japonska vojska okupirala Mandžurijo, 1933 izstopila iz Društva narodov in se s podpisom [[Trojni pakt|Trojnega pakta]] 27. septembra 1940 pridružila silam osi.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=The Axis Alliance|url=http://www.ibiblio.org/pha/policy/pre-war/361125a.html#3|publisher=iBiblio|accessdate=16.1.2011}}&lt;/ref&gt; V [[Druga kitajsko-japonska vojna|drugi kitajsko-japonski vojni]] (1937-1945) je Japonska pridobila ozemlja na Kitajskem (tudi glavno mesto [[Nandžing]]),&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.ibiblio.org/hyperwar/PTO/IMTFE/IMTFE-8.html |title=Judgment International Military Tribunal for the Far East, Chapter VIII: Conventional War Crimes (Atrocities) |publisher=iBiblio |date=November 1948}}&lt;/ref&gt; po ameriškem embargu na nafto kot posledica invazije na Francosko Indokino&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |first=Roland H., Jr. |last=Worth |title=No Choice But War: the United States Embargo Against Japan and the Eruption of War in the Pacific |publisher=McFarland |year=1995 |pages=56, 86|isbn=0-7864-0141-9}}&lt;/ref&gt; je Japonska vojska 7. in 8. decembra 1941 [[Napad na Pearl Harbor|napadla Pearl Harbor]], Britansko Malajo, Singapur in Hong Kong ter razglasila vojno z Združenimi državami Amerike in Britanskim imperijem.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.sankei.co.jp/seiron/koukoku/2005/0504/ronbun3-2.html |script-title=ja:インドネシア独立運動と日本とスカルノ（２） |work=馬 樹禮 |publisher=産経新聞社 |date=April 2005 |accessdate=2.10.2009 |language=ja |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110501141220/http://www.sankei.co.jp/seiron/koukoku/2005/0504/ronbun3-2.html |archivedate=1.5.2011}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.ibiblio.org/pha/policy/1941/411208c.html |title=The Kingdom of the Netherlands Declares War with Japan |publisher=iBiblio |accessdate=2.10.2009}}&lt;/ref&gt;

Sovjetska invazija Mandžurije leta 1945&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.history.com/this-day-in-history/soviets-declare-war-on-japan-invade-manchuria|title=Soviets declare war on Japan; invade Manchuria |website=History.com|access-date=17.4.2016}}&lt;/ref&gt; in [[jedrsko bombardiranje Hirošime in Nagasakija]] je Japonsko prisililo v brezpogojno predajo 15. avgusta 1945.&lt;ref&gt;{{navedi revijo|last=Pape|first=Robert A.|title=Why Japan Surrendered|journal=International Security|year=1993|volume=18|issue=2|pages=154–201|doi=10.2307/2539100|jstor=2539100}}&lt;/ref&gt; Vojna je stala države vzhodne in jugovzhodne Azije več 10 milijonov življenj, večina Japonska industrije in infrastrukture je bilo uničene. Kolonijam Japonskega cesarstva je bila vrnjena neodvisnost, vojnim zločincem so sodili na [[Tokijski procesi|Tokijskih procesih]] (izvzeti so bili člani cesarske družine in člani [[Enota 731|Enote za bakteriološke raziskave]]).&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Watt|first=Lori|title=When Empire Comes Home: Repatriation and Reintegration in Postwar Japan|publisher=Harvard University Press|year=2010|isbn=978-0-674-05598-8|pages=1–4}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Thomas|first=J.E.|title=Modern Japan|year=1996|publisher=Longman|isbn=0-582-25962-2|pages=284–287}}&lt;/ref&gt;
[[Slika:Emperor Akihito cropped 2 Barack Obama Emperor Akihito and Empress Michiko 20140424 1.jpg|180px|right|thumb|Cesar Akihito]]
Leta 1947 je Japonska sprejela novo ustavo s poudarkom na idejah liberalne demokracije. Leta 1952 se je z [[Sporazum v San Franciscu|Sporazumom v San Franciscu]] končala zavezniška okupacija Japonske,&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.japantimes.co.jp/news/2007/03/06/national/52-coup-plot-bid-to-rearm-japan-cia/ |title='52 coup plot bid to rearm Japan: CIA |first=Joseph |last=Coleman|date=6.3.2007|work=The Japan Times |accessdate=3.4.2007}}&lt;/ref&gt; leta 1956 se je pridružila Združenim narodom. Do devetdesetih se je japonsko gospodarstvo predvsem zaradi ekonomskih intervencij japonske vlade in finančne podpore Združenih držav Amerike hitro razvijalo, kar imenujemo tudi »[[japonski ekonomski čudež]]«.

V [[Heisei|obdobju vladavine cesarja Akihita]] (1989–2019) na začetku devetdesetih japonsko gospodarstvo doživelo večjo recesijo, iz katere se je država pobrala šele na začetku 21. stoletja. 11. marca 2011 je Japonsko prizadel [[Veliki Japonski potres in cunami|eden največjih potresov v zapisani zgodovini]]. Sprožil je [[Jedrska katastrofa v elektrarni Fukušima-Daiči|jedrsko nesrečo v jedrski elektrarni Fukušima Dajiči]], eno največjih v zgodovini pridobivanja jedrske energije.&lt;ref name=&quot;nytimes-tsunami&quot;&gt;{{navedi novice|last=Fackler|first=Martin; Drew, Kevin|title=Devastation as Tsunami Crashes Into Japan|url=https://www.nytimes.com/2011/03/12/world/asia/12japan.html?ref=world|accessdate=11.3.2011|newspaper=The New York Times|date=11.3.2011}}&lt;/ref&gt;

1. maja 2019 je po [[Abdikacija|abdikaciji]] cesarja Akihita, prvi po letu 1817, cesar postal njegov sin [[Naruhito]]. Z menjavo cesarja se je začelo tudi novo obdobje [[Rejva]].

== Geografija ==
{{glavni|Geografija Japonske|Geologija Japonske}}
[[Slika:Satellite View of Japan 1999.jpg|sličica|280x280_pik|Pogled na Japonsko s satelita]]
Japonsko sestavlja 6.852 otokov, ki se raztezajo vzdolž pacifiške obale vzhodne Azije. Glavni otoki od severa proti jugu so [[Hokaido]] (北海道), [[Honšu]] (本州), [[Šikoku]] (四国) in [[Kjušu]] (九州). Skupaj z [[Otočje Rjukju|otočjem Rjukju]] (琉球諸島 ''Rjukju-šoto''), ki leži južno od Kjušuja in vključuje otok [[Okinava]], sestavljajo [[Japonsko otočje]].&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=McCargo|first=Duncan|title=Contemporary Japan|year=2000|publisher=Macmillan|isbn=0-333-71000-2 |pages=8–11}}&lt;/ref&gt; Okoli 73% Japonske je gozdnate, gorate in neprimerne za kmetijstvo, industrijo ali poselitev.&lt;ref name=&quot;cia&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/ja.html |title=Japan |work=The World Factbook |publisher=[[Centralna obveščevalna agencija]] |accessdate=9.11.2011}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Japan|url=https://www.state.gov/r/pa/ei/bgn/4142.htm|publisher=US Department of State|accessdate=16.1.2011}}&lt;/ref&gt; Poseljena območja so že iz časa paleolitika predvsem na obalnih in rečnih ravnicah. Država spada med najgosteje poseljene na svetu.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://esa.un.org/unpp/ |title=World Population Prospects |publisher=Urad ZN za ekonomske in socialne zadeve |accessdate=27.3.2007 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070321013235/http://esa.un.org/unpp/ &lt;!--Added by H3llBot--&gt; |archivedate=21.3.2007}}&lt;/ref&gt;

Japonski otoki so del [[Pacifiški ognjeni obroč|pacifiškega ognjenega obroča]], obširne vulkanske cone, ki obroblja Pacifik. Nastali so zaradi subdukcije [[Filipinska plošča|Filipinske plošče]] pod celinsko [[Amurska plošča|Amursko]] in [[Okinavska plošča|Okinavsko ploščo]] na jugu ter subdukcijo [[Pacifiška plošča|Pacifiške plošče]] pod [[Ohotska plošča|Ohotsko ploščo]] na severu. Japonska je bila včasih del Evrazije, a so jo subdukcijski tokovi premaknili proti vzhodu, zaradi česar se je pred 15 milijoni let odprlo [[Japonsko morje]].&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://shinku.nichibun.ac.jp/jpub/pdf/jr/IJ1501.pdf|last=Barnes|first=Gina L.|title=Origins of the Japanese Islands|publisher=[[University of Durham]]|year=2003|accessdate=11.8.2009}}&lt;/ref&gt;

Na otočju je 108 aktivnih ognjenikov. Nekaj se jih je odprlo tudi v zadnjem stoletju, med njimi Šova-šinzan na Hokajdu in Mjodžin-šo na skalovju ''Bejonesu-recugan'' v Pacifiku. Uničujoči potresi, ki jih pogosto spremljajo cunamiji, se pojavijo nekajkrat vsako stoletje.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://volcano.und.edu/vwdocs/volc_images/north_asia/japan_tec.html |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070204064754/http://volcano.und.edu/vwdocs/volc_images/north_asia/japan_tec.html |archivedate=4.2.2007 |title=Tectonics and Volcanoes of Japan |publisher=Oregon State University |accessdate=27.3.2007}}&lt;/ref&gt; Tokijski potres leta 1923 je ubil preko 140.000 ljudi in sprožil uničujoče požare.&lt;ref&gt;{{navedi splet|last=James |first=C.D. |title=The 1923 Tokyo Earthquake and Fire |url=http://nisee.berkeley.edu/kanto/tokyo1923.pdf |publisher=University of California Berkeley |accessdate=16.1.2011 |year=2002 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070316050633/http://nisee.berkeley.edu/kanto/tokyo1923.pdf |archivedate=16.3.2007 |df= }}&lt;/ref&gt; Znana sta tudi Veliki potres v Hanšinu iz leta 1995 in Potres Tohoku iz leta 2011 s stopnjo 9,1.&lt;ref name=&quot;USGS9.1&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://earthquake.usgs.gov/earthquakes/eventpage/official20110311054624120_30#executive |title=M 9.1 – near the east coast of Honshu, Japan |publisher=Earthquake.usgs.gov |date=11.7.2016 |accessdate=29.8.2017 }}&lt;/ref&gt;

=== Podnebje ===
Na Japonskem prevladuje zmerno podnebje z velikimi razlikami med severom in jugom države. Delimo jo na 6 podnebnih območij:
* Hokaido: vlažno celinsko podnebje z dolgimi zimami in zelo toplimi do svežimi poletji; padavine niso obilne, pozimi lahko zapade veliko snega&lt;ref name=&quot;autogenerated2&quot; /&gt;
* Japonsko morje: hladni severozahodni vetrovi prinesejo na zahodno obalo Honšuja veliko snega, regija je hladnejša od pacifiške obale, [[Fen (veter)|fen]] lahko poleti prinese vroče temperature&lt;ref name=&quot;autogenerated2&quot; /&gt;
* Osrednje višavje ''Čuo Koči'': vlažno celinsko podnebje; velika temperaturna razlika med poletjem in zimo ter dnevom in nočjo, malo padavin s snegom pozimi
* Notranje morje ''Seto Najkaj'': gorovja [[Regija Čugoku (Japonska)|regije ''Čugoku'']] in ''[[Regija Šikoku (Japonska)|Šikoku]]'' ščitijo otoke pred sezonskimi vetrovi, zato je vreme čez leto zmerno&lt;ref name=&quot;autogenerated2&quot; /&gt;
* Tihi ocean: vlažno subtropsko podnebje z zmernimi zimami z občasnim snegom in vročimi poletji, ki jih prinese sezonski jugovzhodnik
* Otočje Rjukju: subtropsko podnebje s toplimi zimami in vročimi poletji, veliko deževja, predvsem med [[Deževna doba (Japonska)|deževno dobo]]&lt;ref name=autogenerated2&gt;{{navedi knjigo|last=Karan|first=Pradyumna Prasad|title=Japan in the 21st century|year=2005|publisher=University Press of Kentucky|isbn=0-8131-2342-9|pages=18–21, 41|author2=Gilbreath, Dick}}&lt;/ref&gt;

Povprečna zimska temperatura je 5,1&amp;nbsp;°C, poletna pa 25,2&amp;nbsp;°C.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Climate|url=http://www.jnto.go.jp/eng/arrange/essential/climate.html|publisher=Japonska nacionalna turistična organizacija|accessdate=2.3.2011}}&lt;/ref&gt; Temperaturni rekord iz 12. avgusta 2013 je znašal 41,0&amp;nbsp;°C.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://ds.data.jma.go.jp/tcc/tcc/news/press_20130813.pdf |title=Extremely hot conditions in Japan in midsummer 2013
|publisher=Tokyo Climate Center, Japan Meteorological Agency |date=13.8.2013 |accessdate=3.8.2017}}&lt;/ref&gt; Glavna deževna doba cuju traja od začetka maja na Okinavi, na severnem Hokaidu pa šele od konca julija. Na Honšuju traja šest tednov, spremlja pa jo veliko padavin in tajfunski vetrovi na koncu poletja in na začetku jeseni.&lt;ref name=&quot;climate&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.jnto.go.jp/eng/arrange/essential/climate.html |title=Essential Info: Climate |publisher=[[Japan National Tourism Organization|JNTO]] |accessdate=1.4.2007}}&lt;/ref&gt;

===  Biodiverziteta ===
[[Slika:Jigokudani hotspring in Nagano Japan 001.jpg|sličica|220x220_pik|Japonski makaki (''Macaca fuscata'') v vrelcu vroče vode, prefektura Nagano]]
Na Japonskem najdemo preko 90.000 vrst živali, med drugim [[rjavi medved]], [[rdečelični makak]] (''Macaca fuscata''), [[japonski rakunji pes]] (''Nyctereutes viverrinus''), mala japonska poljska miš (''Apodemus argenteus'') in [[japonski orjaški močerad]] (''Andrias japonicus'').&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=The Wildlife in Japan |url=http://www.env.go.jp/nature/yasei/pamph/pamph01/en.pdf |publisher=[[Ministry of the Environment (Japan)|Ministry of the Environment]] |accessdate=19.2.2011 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110323165908/http://www.env.go.jp/nature/yasei/pamph/pamph01/en.pdf |archivedate=23.3.2011}}&lt;/ref&gt; Velika raznolikost je posledica podnebja in geografije otokov, ki so razdeljeni na devet [[ekoregija|ekoregij]], vse od subtropskega vlažnega listnatega gozda na jugu do zmernega iglastega gozda na severu.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.us.emb-japan.go.jp/jicc/spotflora.htm |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070213035135/http://www.us.emb-japan.go.jp/jicc/spotflora.htm |archivedate=13.2.2007 |title=Flora and Fauna: Diversity and regional uniqueness |publisher=Embassy of Japan in the USA |accessdate=1.4.2007}}&lt;/ref&gt; 

Japonska ima vzpostavljeno omrežje [[Narodni parki Japonske|narodnih parkov]] in 37 zaščitenih mokrišč v skladu z [[Ramsarska konvencija|Ramsarsko konvencijo]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.env.go.jp/en/nature/nps/park/ |title=National Parks of Japan |publisher=Ministry of the Environment |accessdate=11.5.2011}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.ramsar.org/cda/en/ramsar-pubs-annolist-japan/main/ramsar/1-30-168^16573_4000_0__ |title=The Annotated Ramsar List: Japan |publisher=Ramsar |accessdate=11.5.2011 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110917191036/http://www.ramsar.org/cda/en/ramsar-pubs-annolist-japan/main/ramsar/1-30-168%5E16573_4000_0__ |archivedate=17.9.2011 |df= }}&lt;/ref&gt; Pet naravnih spomenikov ([[starodavni gozd Jakušima]], [[polotok Širetoko]], [[Širakami Sanči|gorovje in brezovi gozdovi Širakami Sanči]], [[Otočje Ogasavara]] in [[Otoki Amami-Ošima, Tokunošima, severni del Okinave in Iriomote]]) so vpisani v UNESCO-v seznam naravne svetovne dediščine.&lt;ref&gt;Unesco [https://whc.unesco.org/en/statesparties/jp]&lt;/ref&gt;

=== Okoljevarstvo ===
V času hitrega gospodarskega okrevanja po drugi svetovni vojni so okoljske probleme povečini zanemarjali, kar je ustrezalo rasti posla velikih korporacij. Posledično je bilo onesnaževanje v petdesetih in šestdesetih letih prejšnjega stoletja obsežno. V luči zaskrbljenosti nad posledicami takšnega neukrepanja je bil leta 1970 sprejet zakon za zaščito okolja.&lt;ref&gt;{{navedi splet|script-title=ja:日本の大気汚染の歴史 |url=http://www.erca.go.jp/taiki/history/ko_syousyu.html |publisher=Environmental Restoration and Conservation Agency |accessdate=2.3.2014 |language=ja |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110501085231/http://www.erca.go.jp/taiki/history/ko_syousyu.html |archivedate=1.5.2011}}&lt;/ref&gt; Naftna kriza leta 1973 je spodbudila razvoj trajnostne in ekonomične rabe energentov, saj je Japonska revna s surovinami in odvisna od uvoza le-teh.&lt;ref&gt;{{navedi splet|last=Sekiyama|first=Takeshi|title=Japan's international cooperation for energy efficiency and conservation in Asian region|url=http://nice.erina.or.jp/en/pdf/C-SEKIYAMA.pdf|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080216005103/http://nice.erina.or.jp/en/pdf/C-SEKIYAMA.pdf|archivedate=16.2.2008|publisher=Energy Conservation Center|accessdate=16.1.2011}}&lt;/ref&gt; Sodobni naravovarstveni problemi so onesnaženost mestnega zraka, upravljanje z odpadki, [[Evtrofikacija|evtrofikacija voda]], ohranjanje narave, podnebne spremembe, ravnanje s kemikalijami in mednarodno sodelovanje za preprečitev posledic globalnega segrevanja.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Environmental Performance Review of Japan|url=http://www.oecd.org/dataoecd/0/17/2110905.pdf|publisher=[[Organisation for Economic Co-operation and Development|OECD]]|accessdate=16.1.2011}}&lt;/ref&gt;

Junija 2015 je bilo v načrtovanju ali gradnji 40 elektrarn na premog, kar je Japonski prislužilo »nagrado« za njihovo »delo na ukrepih, ki zavirajo dejavnost pri varovanju podnebja«.&lt;ref&gt;{{navedi novice |title =At G-7, Japan's energy plan is not all that green |author =Elaine Kurtenbach |date = 6.6.2015 |agency =Associated Press}}&lt;/ref&gt; Uvršča se na 39. mesto indeksa EPI, ki meri zavezanost držav k ukrepanju v smeri trajnosti.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Environmental Performance Index: Japan|url=http://epi.yale.edu/country/japan|publisher=Yale University|accessdate=19.4.2016}}&lt;/ref&gt; Kot gostiteljica in podpisnica kjotskega protokola mora zmanjšati izpuste ogljikovega dioksida in uvesti druge ukrepe za zmanjšanje vpliva na podnebne spremembe.&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://www.reuters.com/article/idUST191967 |title=Japan sees extra emission cuts to 2020 goal – minister |date=24.6.2009 |agency=Reuters}}&lt;/ref&gt;

== Politika ==

=== Politična ureditev ===
[[Slika:Diet of Japan Kokkai 2009.jpg|levo|sličica|220x220_pik|Japonski parlament ''Kokkai,'' Čidoja, Tokio]]
Japonska je ustavna monarhija z zelo omejeno cesarjevo pristojnostjo. Cesarja ustava definira kot »simbol države in enotnosti ljudstva«. Izvršno vejo oblasti v državi vodi predsednik vlade s svojim ministrskim kabinetom. Zakonodajno vejo oblasti predstavlja dvodomni narodni parlament ''[[Kokkai]]'' (国会), sestavljen iz predstavniškega doma (465 sedežev, menja se na štiri leta) in svetniškega doma (265 sedežev, menja se na šest let). Poslance in svetnike volijo vsi državljani, stari najmanj 18 let, na tajnem glasovanju.&lt;ref name=&quot;tst-&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.straitstimes.com/asia/east-asia/japan-lowers-voting-age-from-20-to-18-to-better-reflect-young-peoples-opinions-in |title=Japan lowers voting age from 20 to 18 to better reflect young people's opinions in policies |publisher=[[The Straits Times]] |date=20.6.2015 |accessdate=28.8.2017 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Constitution&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.kantei.go.jp/foreign/constitution_and_government_of_japan/constitution_e.html |title=The Constitution of Japan |publisher=Prime Minister of Japan and His Cabinet |date=3.11.1946 |accessdate=14.2.2014 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20131214104438/http://www.kantei.go.jp/foreign/constitution_and_government_of_japan/constitution_e.html |archivedate=14.12.2013 |df= }}&lt;/ref&gt; Socialno liberalna [[Ustavna demokratska stranka (Japonska)|Ustavna demokratska stranka]] (CDP) in konzervativna [[Liberalna demokratska stranka (Japonska)|Liberalna demokratska stranka]] (LDP) prevladujeta v parlamentu. LDP je od konca ameriške zasedbe leta 1955 skoraj vedno najuspešnejša in ima (od novembra 2017) 283 sedežev v spodnjem ter 125 v zgornjem domu parlamenta. Samo med leti 1993-94 in 2009-12 ni bila uspešna. [[Predsednik vlade Japonske|Japonski premier]] je na čelu vlade, imenuje ga parlament izmed svojih poslancev, potrjuje pa ga cesar. Je vodja kabineta, v katerega imenuje ministre, lahko pa jih tudi razreši dolžnosti. Trenutni premier je [[Jošihide Suga]].

V japonski zgodovini je na pravni sistem v državi močno vplivalo kitajsko pravo, na primer preko teksta ''[[Kudžikata Isadamegaki]]'' v obdobju Edo.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Dean|first=Meryll|title=Japanese legal system: text, cases &amp; materials|year=2002|publisher=Cavendish|isbn=978-1-85941-673-0|pages=55–58|edition=2}}&lt;/ref&gt; Od 19. stoletja se je pravni sistem začel upirati na civilno pravo v Evropi, predvsem na nemško. Leta 1896 je prišel v veljavo civilni kodeks po osnutku nemškega [[Bürgerliches Gesetzbuch]], ki je obveljal do danes z nekaj povojnimi prilagoditvami.&lt;ref name=&quot;ReferenceC&quot;&gt;{{navedi revijo|last=Kanamori|first=Shigenari|title=German influences on Japanese Pre-War Constitution and Civil Code|journal=European Journal of Law and Economics|date=1.1.1999|volume=7|issue=1|pages=93–95|doi=10.1023/A:1008688209052}}&lt;/ref&gt; Japonsko pravosodje je razdeljeno na štiri stebre: vrhovno sodišče in trije nižji nivoji.&lt;ref name=&quot;ReferenceC&quot;/&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.kantei.go.jp/foreign/judiciary/0620system.html |publisher=Office of the Prime Minister of Japan |title=The Japanese Judicial System |accessdate=27.3.2007}}&lt;/ref&gt; Glavni korpus zakonikov, na katerih temelji japonski pravni red se imenuje [[Šest kodeksov]].&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Dean|first=Meryll|title=Japanese legal system: text, cases &amp; materials|year=2002|publisher=Cavendish|isbn=978-1-85941-673-0|page=131|edition=2}}&lt;/ref&gt;

=== Upravna delitev ===
Japonska birokratska uprava je razdeljena na tri osnovne ravni; nacionalni, prefekturni in občinski.

Pod nacionalno vlado je 47 prefektur, od katerih jih je šest nadalje razdeljenih na podprefekture za boljše oskrbovanje velikih geografskih območij ali oddaljenih otokov.

1718 občin (792 mest, 743 mest in 183 vasi) in 23 posebnih okrajev Tokia je najnižja raven vlade; dvajset najbolj naseljenih mest zunaj tokijske metropole je znanih kot [[Mesta, določena z vladnim odlokom Japonske]] in je razdeljenih na oddelke.

==== Regije ====
Japonska je razdeljena na več regij. [[Honšu]], največji in najbolj naseljeni otok, je razdeljen na pet regij. Ostali otoki predstavljajo samostojne regije. Od severa proti jugu si sledijo:
* [[Hokaido]] – večji mesti sta [[Saporo]] in [[Hakodate]].
* Honšu: Regija [[Tohoku]] – na severovzhodu otoka, kjer sta večji mesti [[Sendai]] in [[Fukušima]].
** Regija [[Kanto]] – mesta [[Tokio]], [[Kavasaki]], [[Jokohama]], [[Jokosuka]]. Vključuje tudi prefekture [[Gunma]], [[prefektura Saitama|Saitama]], [[prefektura Čiba|Čiba]], [[Točigi]] in [[Ibaraki]].
** [[Čubu]] – hribovita srednja regija na področju [[Japonske Alpe|Japonskih Alp]]. Regija, ki meji na Japonsko morje, se imenuje [[Hokuriku]], na Pacifik pa meji regija [[Tokai]]. Večji mesti v regiji Hokuriku sta [[Niigata]] in [[Kanazava]], v regiji Tokai pa [[Nagoja]] (četrto največje japonsko mesto) in [[Šizuoka]].
** Regija Kinki oz. [[Kansai]] – starodavno kulturno in trgovsko središče, z mesti [[Osaka]], [[Kjoto]], [[Kobe]], [[Nara (Japonska)|Nara]] in [[Vakajama]]; vštevši prefekturo [[Šiga]].
** [[Čugoku]] – z mestoma [[Hirošima]] in [[Okajama]].
* [[Šikoku]] – najmanjši od štirih glavnih otokov, znan po budističnih romarjih. Večji mesti sta [[Macujama]] in [[Takamacu]].
* [[Kjušu]] – najjužnejši izmed štirih glavnih otokov. Pomembnejša mesta so [[Fukuoka]], [[Kitakjušu]] in [[Nagasaki]].
* [[Okinava]] – subtropska južna veriga otokov, ki poteka v smeri proti [[Tajvan]]u. Glavno mesto je [[Naha]].

==== Prefekture ====
{{glavni|Japonske prefekture}}
Japonska [[ustava]] deli državo na 47 prefektur, ki administrativne obveznosti opravljajo neodvisno od centralne vlade; vodi jih guverner (知事 ''čidži''). Delimo jih na 43 pravih prefektur (県 ''ken''), 1 metropolo (都 ''to'') - Tokio, 2 mestni prefekturi (府 ''fu'') – Osaka in Kjoto – in 1 okrožje (道 ''dō'') – Hokaido. Od severa proti jugu si sledijo:

{{stolpci|4|
# [[Hokaido]]
# [[Prefektura Aomori|Aomori]]
# [[Prefektura Iwate|Iwate]]
# [[Prefektura Miyagi|Miyagi]]
# [[Prefektura Akita|Akita]]
# [[Prefektura Yamagata|Yamagata]]
# [[Prefektura Fukušima|Fukušima]]
# [[Prefektura Ibaraki|Ibaraki]]
# [[Prefektura Točigi|Točigi]]
# [[Prefektura Gunma|Gunma]]
# [[Prefektura Saitama|Saitama]]
# [[Prefektura Čiba|Čiba]]
# [[Tokio]]
# [[Prefektura Kanagawa|Kanagawa]]
# [[Prefektura Niigata|Niigata]]
# [[Prefektura Toyama|Toyama]]
# [[Prefektura Išikava|Išikava]]
# [[Prefektura Fukui|Fukui]]
# [[Prefektura Jamanaši|Jamanaši]]
# [[Prefektura Nagano|Nagano]]
# [[Prefektura Gifu|Gifu]]
# [[Prefektura Šizuoka|Šizuoka]]
# [[Prefektura Aiči|Aiči]]
# [[Prefektura Mie|Mie]]
# [[Prefektura Šiga|Šiga]]
# [[Prefektura Kyoto|Kyoto]]
# [[Prefektura Osaka|Osaka]]
# [[Prefektura Hyogo|Hyogo]]
# [[Prefektura Nara|Nara]]
# [[Prefektura Wakayama|Wakayama]]
# [[Prefektura Tottori|Tottori]]
# [[Prefektura Šimane|Šimane]]
# [[Prefektura Okayama|Okayama]]
# [[Prefektura Hirošima|Hirošima]]
# [[Prefektura Jamaguči|Jamaguči]]
# [[Prefektura Tokušima|Tokušima]]
# [[Prefektura Kagawa|Kagawa]]
# [[Prefektura Ehime|Ehime]]
# [[Prefektura Koči|Koči]]
# [[Prefektura Fukuoka|Fukuoka]]
# [[Prefektura Saga|Saga]]
# [[Prefektura Nagasaki|Nagasaki]]
# [[Prefektura Kumamoto|Kumamoto]]
# [[Prefektura Oita|Oita]]
# [[Prefektura Miyazaki|Miyazaki]]
# [[Prefektura Kagošima|Kagošima]]
# [[Prefektura Okinava|Okinava]]
}}

=== Mednarodni odnosi ===
Japonska je članica mnogih mednarodnih organizacijː G7, G8, G20, ZN, APEC, ASEAN prostotrgovinsko območje, z Avstralijo (marec 2007)&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.mofa.go.jp/region/asia-paci/australia/joint0703.html |title=Japan-Australia Joint Declaration on Security Cooperation |publisher=Ministry of Foreign Affairs|accessdate=25.8.2010}}&lt;/ref&gt; in Indijo (oktober 2008)&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.mofa.go.jp/region/asia-paci/india/pmv0810/joint_d.html |title=Joint Declaration on Security Cooperation between Japan and India |publisher=Ministry of Foreign Affairs |date=22.10.2008 |accessdate=25.8.2010}}&lt;/ref&gt; ima podpisan varnostni pakt. Od konca druge svetovne vojne je tesno ekonomsko in varnostno povezana z Združenimi državami Amerike, ki so pomemben izvozni in primaren uvozni partner. Na japonskih tleh je stalno operativna ameriška vojaška baza.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Japan's Foreign Relations and Role in the World Today|url=http://afe.easia.columbia.edu/japan/japanworkbook/fpdefense/foreign.htm|website=Asia for Educators|accessdate=13.11.2016}}&lt;/ref&gt;

Japonska ima nerazrešena ozemeljska vprašanja o [[Kurilski otoki|Kurilskih otokih]] ([[Rusija]])&lt;ref&gt;MOFA, [http://www.mofa.go.jp/region/europe/russia/territory/index.html Japan's Northern Territories]&lt;/ref&gt;, [[Skalovje Liancourt|Skalovju Liancourt]] (v [[japonščina|japonščini]] ''Takešima'')&lt;ref name=&quot;takeshima&quot;&gt;MOFA, [http://www.mofa.go.jp/region/asia-paci/takeshima/index.html The Issue of Takeshima]&lt;/ref&gt;, [[Otočje Senaku|otočju Senaku]] ([[Tajvan]] in [[Ljudska republika Kitajska|Kitajska]]) in atolu [[Okinotorišima]].&lt;ref&gt;MOFA, [http://www.mofa.go.jp/region/asia-paci/senkaku/senkaku.html The Basic View on the Sovereignty over the Senkaku Islands]&lt;/ref&gt; Polemičnost teh ozemelj je predvsem v nadzorovanju naravnih bogastev.

[[Japonsko-korejski odnosi|Odnosi z Korejo]] so napeti zaradi ravnanja Japoncev med kolonialno oblastjo. Med največjimi očitki so spolno suženjstvo (&quot;ženske za lagodje&quot;),&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.bbc.com/news/world-asia-35188135|title=Japan and South Korea agree WW2 'comfort women' deal|date=28.12.2015|work=BBC News|access-date=8.7.2017|language=en-GB}}&lt;/ref&gt; za katerega sploh ni točno znano število žrtev (več deset ali celo sto tisoč), kulturno zatiranje s prepovedjo korejščine v šolah, prisvajanje japonskih imen.&lt;ref name=&quot;#1&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://koreanhistory.info/japan.htm|title=Japanese Colony 1910–1945|website=koreanhistory.info|access-date=8.7.2017}}&lt;/ref&gt; Med letoma 1910 in 1945 je Japonska popravljala korejsko infrastrukturo in na Korejski polotok naselila okoli 800.000 Japoncev.&lt;ref name=&quot;#1&quot;/&gt; Leta 2015 se je Japonska uradno opravičila in priznala spolno suženjstvo, preživele žrtvam je izplačala odškodnino. Državi sta postali veliki gospodarski zaveznici, njuni voditelji aktivno sodelujejo pri reševanju težav v regiji, predvsem glede [[Severna Koreja|Severne Koreje]] in druge svetovne vojne. Na odmevnejšem obisku leta 2017 na vrhu G20 sta se voditelja držav pogovarjala o sodelovanju in razreševanju glede severnokorejske krize, zavzela sta se tudi za graditev pozitivnih odnosov v regiji ter za pritiske na Kitajsko, da poostri sankcije proti Severni Koreji.&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.japantimes.co.jp/news/2017/07/07/national/politics-diplomacy/tokyo-washington-seoul-vow-step-pressure-pyongyang-amid-perceived-china-inaction/|title=Abe and Moon hold first talks in Hamburg, agree to resume reciprocal visits|date=7.7.2017|work=The Japan Times Online|access-date=8.7.2017|language=en-US|issn=0447-5763}}&lt;/ref&gt; Od devetdesetih je zelo močan uvoz korejske glasbe (K-pop), televizije (K-drame) in filmov, saj je bil izničen korejski zakon o prepovedi kulturne izmenjave med državama;&lt;ref&gt;{{navedi revijo|last=Ju|first=Hyujung|date=2014|title=Transformations of the Korean Media Industry by the Korean Wave: The Perspective of Glocalization|url=|journal=Korean Popular Culture in Global Context|volume=|pages=|via=ProQuest ebrary}}&lt;/ref&gt; pojav se imenuje [[korejski val]] (한류 ''Hallju?'').

== Vojska ==
Japonska namenja veliko denarja vojski in obrambi.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=The 15 countries with the highest military expenditure in 2009|url=http://www.sipri.org/research/armaments/milex/resultoutput/milex_15|publisher=Stockholm International Peace Research Institute|accessdate=16.1.2011|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110217084451/http://www.sipri.org/research/armaments/milex/resultoutput/milex_15|archivedate=17.2.2011|df=mdy-all}}&lt;/ref&gt; [[Japonske samoobrambne sile|Japonska vojska]] (Japonske samoobrambne sile) se deli na kopenske, zračne in pomorske sile. Glede na zakonodajo ne sme napovedati vojne ali uporabiti sile v mednarodnih sporih; japonska vlada izvršuje prepoved izvoza strelnega orožja. V zadnjih letih se predsednik vlade Šinzo Abe zavzema za večjo vlogo Japonske pri zagotavljanju varnosti v regiji, tudi s pomočjo sosednjim državam. Glede na Indeks svetovnega miru je Japonska na prvem mestu med azijskimi državami.&lt;ref&gt;Institute for Economics and Peace (2015). ''[http://www.visionofhumanity.org/sites/default/files/Global%20Peace%20Index%20Report%202015_0.pdf Global Peace Index 2015.] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20151006145259/http://www.visionofhumanity.org/sites/default/files/Global%20Peace%20Index%20Report%202015_0.pdf |date=6.10.2015 }}'' Retrieved 5.10.2015&lt;/ref&gt; V zadnjem času so bile japonske vojaške sile uporabljene v mirovnih misijah v Iraku.&lt;ref name=&quot;Iraq deployment&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.iht.com/articles/2006/06/20/news/japan.php |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070416075509/http://www.iht.com/articles/2006/06/20/news/japan.php |archivedate=16.4.2007 |title= Tokyo says it will bring troops home from Iraq |work=International Herald Tribune |date=20.6.2006 |accessdate=28.3.2007}}&lt;/ref&gt; Japonska poslovna federacija prepričuje japonsko vlado k ukinitvi prepovedi izvoza orožja, da bi se država lahko pridružila mednarodnim projektom na področju oboroževanja.&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://in.reuters.com/article/2010/07/13/idINIndia-50097320100713 |title=Japan business lobby wants weapon export ban eased |publisher=Reuters |date= 13.7.2010|accessdate=12.4.2011}}&lt;/ref&gt;

V 21. stoletju se je z globalizacijo moč v regiji prerazporedila. Varnostna slika Japonske se je spremenila predvsem zaradi severnokorejske jedrske grožnje, spopada pa se tudi s spletnim in mednarodnim terorizmom.&lt;ref name=&quot;Japan's Security Policy&quot;&gt;{{navedi novice |title= Japan's Security Policy |publisher= Ministry of Foreign Affairs of Japan |url=http://www.mofa.go.jp/policy/security/}}&lt;/ref&gt; Za ohranjanje miru so ustanovili narodni varnostni svet, ki je razvil varnostno strategijo ter smernice. [[Varnostni pakt med Japonsko in ZDA]] je temelj japonske zunanje politike.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.realclearpolitics.com/articles/2007/03/japan_is_back_why_tokyos_new_a.html |title=Japan Is Back: Why Tokyo's New Assertiveness Is Good for Washington|author=Michael Green |publisher=Real Clear Politics |accessdate=28.3.2007}}&lt;/ref&gt; Od leta 1956 je članica [[Organizacija združenih narodov|OZN]], dvajset let pa je bila tudi nestalna članica [[Varnostni svet ZN|Varnostnega sveta]]. Je članica G4, s čimer si išče stalno mesto v Varnostnem svetu.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.centralchronicle.com/20070111/1101194.htm |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070221044357/http://www.centralchronicle.com/20070111/1101194.htm |archivedate=21.2.2007 |title=UK backs Japan for UNSC bid |work=Central Chronicle |accessdate=28.3.2007}}&lt;/ref&gt;

== Gospodarstvo ==
[[Slika:The_Tokyo_Stock_Exchange_-_main_room_3.jpg|sličica|293x293_pik|Tokijska borza, ena večjih v Aziji]]
Japonska je po Združenih državah Amerike in Kitajski nominalno gledano tretje največje gospodarstvo na svetu.&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=China confirmed as World's Second Largest Economy|newspaper=[[The Guardian]] |date=21.1.2011|url=https://www.theguardian.com/business/2011/jan/21/china-confirmed-worlds-second-largest-economy|accessdate=21.1.2011 |first=James |last=Inman |location=London}}&lt;/ref&gt; Tokijska borza spada med največje v Aziji.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://asia.nikkei.com/Markets/Equities/Tokyo-Stock-Exchange-ranked-third-in-Asia-in-2014 |title=Tokyo Stock Exchange ranked third in Asia in 2014 |work=Nikkei Asian Review |date=16.1.2015 |accessdate=5.12.2015 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20151208112614/http://asia.nikkei.com/Markets/Equities/Tokyo-Stock-Exchange-ranked-third-in-Asia-in-2014 |archivedate=8.12.2015}}&lt;/ref&gt; Leta 2016 je bil japonski javni dolg ocenjen na 230 % letnega BDP.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/rankorder/2186rank.html |publisher=CIA |title=World Factbook, Country comparison: Public debt |accessdate=20.8.2017}}&lt;/ref&gt; Storitveni sektor predstavlja tri četrtine BDP, ima pa tudi zelo visoko razvit industrijski sektor, ki proizvaja visokotehnološka vozila, elektroniko, orodje, jeklo, ladje, kemikalije, tekstil in procesirano hrano. Kmetijski sektor obdeluje 13% japonskega ozemlja, ujamejo 15% vseh rib na svetu. Brezposelnost je nizka pri okoli 4 %, a vseeno 17 % ljudi živi pod pragom revščine.&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=Japan Tries to Face Up to Growing Poverty Problem|url=https://www.nytimes.com/2010/04/22/world/asia/22poverty.html?source=patrick.net|accessdate=16.1.2011|newspaper=The New York Times|date=21.4.2010|first=Martin|last=Fackler}}&lt;/ref&gt; Omejena količina pozidljivih zemljišč vpliva na gradnjo in trg z nepremičninami.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=2008 Housing and Land Survey|url=http://www.e-stat.go.jp/SG1/estat/NewListE.do?tid=000001028768|publisher=Statistics Bureau|accessdate=20.1.2011}}&lt;/ref&gt;

Japonska izvaža največ na ameriški (20 %) in kitajski trg (18 %), sledijo Južna Koreja (7 %), Hong Kong (6 %) in Tajska (5 %). Glavni izvozni proizvodi so orodje, motorna vozila, železo, jeklo, polprevodniki in avtomobilski deli. Največ uvaža iz Kitajske (25 %) in ZDA (11 %), sledita Avstralija (5 %) in Južna Koreja (4 %). Glavni uvozni proizvodi so stroji in orodje, fosilna goriva, živila (govedina), kemikalije, tekstil in surovine za industrijo.&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=Foreign investment in Japan soars|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/business/4632747.stm|accessdate=16.1.2011|newspaper=BBC|date=29.6.2005}}&lt;/ref&gt; Administracija Džun'ičira Koizumija je sprožila reforme, ki so povzročile porast tujih investicij.

Japonska je 27. med 189 državami po indeksu enostavnosti sklepanja poslov in enega najmanjših davčnih prihodkov med razvitimi državami. Japonski kapitalizem ima nekaj posebnosti, kot je sistem vseživljenjske zaposlitve, napredovanje po starosti&lt;ref name=&quot;oecd2008&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.oecd.org/document/17/0,3343,en_2649_34111_40353553_1_1_1_1,00.html |title=Economic survey of Japan 2008 |publisher=[[Organisation for Economic Co-operation and Development|OECD]] |accessdate=25.8.2010 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20101109122744/http://www.oecd.org/document/17/0%2C3343%2Cen_2649_34111_40353553_1_1_1_1%2C00.html |archivedate=9.11.2010 |df=mdy-all }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=http://www.economist.com/node/7193984?story_id=7193984 |title=Japan's Economy: Free at last |newspaper=The Economist |date=20.7.2006 |accessdate=23.1.2011}}&lt;/ref&gt; in vpliv t.i. korporacij ''kejrecu,'' aktivizem lastnikov delnic je redek, podjetja so vodena po metodah, kot je »Metoda Tojota«.&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=Activist shareholders swarm in Japan|url=http://www.economist.com/node/9414552?story_id=9414552|accessdate=23.1.2011|date=28.6.2007|newspaper=The Economist}}&lt;/ref&gt; Znane znamke iz Japonske so [[Toyota]], [[Honda]], [[Canon]], [[Nissan]], [[Sony]], Mitsubishi, [[Panasonic]], [[Uniqlo]], [[Lexus]], [[Subaru Corporation|Subaru]], [[Nintendo]], [[Bridgestone]], [[Mazda]] in [[Suzuki]].&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.rankingthebrands.com/The-Brand-Rankings.aspx?rankingID=33|title=Japan's Best Global Brands 2017|date=17.2.2017|accessdate=2.11.2017|website=Ranking the Brands}}&lt;/ref&gt;

==== Gospodarska zgodovina ====
Sodobna rast se je začela v obdobju Edo, ki je dalo cestni sistem in sistem vodooskrbe, pa tudi razvoj določenih finančnih inšturmentov, bankirstvo in [[Osaške riževe borze|borze]].&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |title=The Origins of Japanese Trade Supremacy |author=Howe, Christopher |publisher=Hurst &amp; Company |year=1996 |isbn=1-85065-538-3|pages=58f}}&lt;/ref&gt; S sprejetjem [[Tržno gospodarstvo|tržnega gospodarstva]]&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Totman|first=Conrad|title=A History of Japan|edition=2 |year=2005|publisher=Blackwell|isbn=1-4051-2359-1|pages=312–314}}&lt;/ref&gt; v obdobju Mejdži so se ustanavljala uspešna podjetja, ki so Japonsko popeljala na vrh razvitih držav.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=McCargo|first=Duncan|title=Contemporary Japan|year=2000|publisher=Macmillan|isbn=0-333-71000-2 |pages=18–19}}&lt;/ref&gt; Med 1960 in 1980 je gospodarska rast v povprečju dosegala 7,5 %, v osemdesetih in na začetku devetdesetih po naftni krizi pa 3,2 %. V devetdesetih se je rast zaradi poka finančnega mehurčka upočasnjevala, kar imenujemo tudi izgubljeno desetletje. Premiki v smeri okrevanja so bili počasni, ovirala jih je tudi globalna upočasnitev okoli preloma tisočletja. Po letu 2005 je Japonska doživljala solidno rast okoli 2,8%&lt;ref&gt;{{navedi novice|last=Masake|first=Hisane|title=A farewell to zero|url=http://www.atimes.com/atimes/Japan/HC02Dh01.html|accessdate=16.1.2011|newspaper=Asia Times|date=2.3.2006}}&lt;/ref&gt;, večje nazadovanje pa je prinesla finančna kriza 2008. Danes se uvršča visoko na lestvicah konkurenčnosti (6. mesto za leti 2015 in 2016) in gospodarske svobode.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://reports.weforum.org/global-competitiveness-report-2015-2016/economies/#indexId=GCI&amp;economy=JPN |title=Country/Economy Profiles: Japan|publisher=World Economic Forum |accessdate=24.2.2016 |language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://reports.weforum.org/global-competitiveness-report-2015-2016/competitiveness-rankings/ |title=Competitiveness Rankings |publisher=World Economic Forum |accessdate=24.2.2016 |language=en}}&lt;/ref&gt;

==== Kmetijstvo in ribolov ====
[[Slika:Rice Paddies In Aizu, Japan.JPG|levo|sličica|220x220_pik|Riževo polje v Ajzuju, prefektura Fukušima]]
Samo 12 % japonskega ozemlja je primernega za kmetijstvo&lt;ref name=&quot;As Farmers Age, Japan Rethinks Relationship With Food, Fields&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.pbs.org/newshour/bb/social_issues/jan-june12/9billion_06-12.html |title=As Farmers Age, Japan Rethinks Relationship With Food, Fields |work=[[PBS]] |date=12.6.2012 |accessdate=21.11.2013 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20131121103417/http://www.pbs.org/newshour/bb/social_issues/jan-june12/9billion_06-12.html |archivedate=21.11.2013 |df=mdy-all }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Trip Report - Japan Agricultural Situation&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.pecad.fas.usda.gov/highlights/2012/08/Japantrip/ |title=Trip Report – Japan Agricultural Situation |work=[[United States Department of Agriculture]] |date=17.8.2012 |accessdate=21.11.2013}}&lt;/ref&gt;, zato je razvit sistem teras, ki da ene največjih žetev na enoto površine.&lt;ref name=&quot;Urbanites Help Sustain Japan's Historic Rice Paddy Terraces&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://ourworld.unu.edu/en/the-people-who-sustain-japans-historic-terraced-rice-fields |title=Urbanites Help Sustain Japan's Historic Rice Paddy Terraces |work=Our World |date=22.5.2012 |accessdate=21.11.2013 |author1=Nagata, Akira |author2=Chen, Bixia}}&lt;/ref&gt; Prehrambena samozadostnosti dosežena v 50 %, kmetijstvo pa predstavlja samo 1,4 % BDP. Vlada izdaja subvencije in ščiti kultivacijo v manjšem obsegu.&lt;ref name=&quot;As Farmers Age, Japan Rethinks Relationship With Food, Fields&quot; /&gt; Kmetje se spopadajo s pomanjkanjem nasledstva in staranjem delovne sile.&lt;ref name=&quot;How will Japan's farms survive?&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.japantimes.co.jp/opinion/2013/06/28/editorials/how-will-japans-farms-survive/#.UoyT2b-lf-k |title=How will Japan's farms survive? |work=[[The Japan Times]] |date=28.6.2013 |accessdate=21.11.2013}}&lt;/ref&gt; [[Riž]] predstavlja skoraj vso proizvodnjo žitaric in je visoko zaščiten s tarifami pri 777,7 %.&lt;ref name=&quot;Trip Report - Japan Agricultural Situation&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;Japan - Agriculture&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.nationsencyclopedia.com/Asia-and-Oceania/Japan-AGRICULTURE.html#b |title=Japan – Agriculture |work=Nations Encyclopedia |accessdate=21.11.2013}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;With fewer, bigger plots and fewer part-time farmers, agriculture could compete&quot;&gt;{{navedi novice |url=https://www.economist.com/news/asia/21576154-fewer-bigger-plots-and-fewer-part-time-farmers-agriculture-could-compete-field-work |title=With fewer, bigger plots and fewer part-time farmers, agriculture could compete |work=[[The Economist]] |date=13.4.2013 |accessdate=21.11.2013}}&lt;/ref&gt; Japonska je drugi največji uvoznik kmetijskih proizvodov. Leta 1996 se je uvrstila na četrto mesto po količini ulova rib, leta 2010 je ulovila preko 4,5 milijonov ton rib.&lt;ref name=&quot;World fisheries production, by capture and aquaculture, by country (2010)&quot;&gt;{{navedi splet |url=ftp://ftp.fao.org/FI/STAT/summary/a-0a.pdf |archive-url=https://wayback.archive-it.org/all/20170525161431/ftp://ftp.fao.org/FI/STAT/summary/a-0a.pdf |url-status=dead |archive-date=25.5.2017 |title=World fisheries production, by capture and aquaculture, by country (2010) |work=Food and Agriculture Organization |accessdate=18.1.2014 |df=mdy-all }}&lt;/ref&gt; Danes predstavlja japonski ulov 15 % svetovnega&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/ja.html#Econ |title=The World Factbook |work=[[Central Intelligence Agency]] |accessdate=1.2.2014}}&lt;/ref&gt;, mnogi tudi trdijo, da je Japonska kriva za počasno izumiranje nekaterih ribjih vrst, kot so tuni.&lt;ref name=&quot;UN tribunal halts Japanese tuna over-fishing&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.atimes.com/oceania/AH31Ah01.html |title=UN tribunal halts Japanese tuna over-fishing |work=[[Asia Times]] |date=31.8.1999 |accessdate=1.2.2014}}&lt;/ref&gt; Sporen je tudi kvazi-komercialen [[Kitolov|lov na kite]].&lt;ref name=&quot;Japanese whaling 'science' rapped&quot;&gt;{{navedi novice |url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/science/nature/4118990.stm |title=Japanese whaling 'science' rapped |work=[[BBC News]] |date=22.6.2005 |accessdate=1.2.2014 |author=Black, Richard}}&lt;/ref&gt;

==== Industrija in storitve ====
Industrija predstavlja 27,5 % BDP.&lt;ref name=&quot;auto1&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/ja.html#Econ|title=Japan|last=|first=|date=3.11.2016|website=CIA World Factbook|publisher=|accessdate=13.11.2016}}&lt;/ref&gt; Pomembnejše industrije so avtomobilska, motorska, elektronska, orodjarska, kovinska, ladjedelniška, kemična in predelovalna. Japonska je tretji največji proizvajalec avtomobilov, Tojota pa največji posamezni proizvajalec.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.oica.net/category/production-statistics/|title=Production Statistics|last=OICA|first=|date=2016|website=|publisher=|accessdate=13.11.2016}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.forbes.com/sites/andreamurphy/2015/05/06/2015-global-2000-the-worlds-biggest-auto-companies/#361753666e48|title=2015 Global 2000: The World's Biggest Auto Companies|last=|first=|date=6.5.2015|website=Forbes|publisher=|accessdate=13.11.2016}}&lt;/ref&gt; Potrošniška elektronika se je preselila na Kitajsko, v ZDA in Južno Korejo.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=The era of Japanese consumer electronics giants is dead|url=https://www.cnet.com/news/the-era-of-japanese-consumer-electronics-giants-is-dead|website=cnet|accessdate=13.11.2016}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=What happened to Japan's electronic giants?|url=http://www.bbc.com/news/world-asia-21992700|accessdate=13.11.2016|agency=BBC News|date=2.4.2013}}&lt;/ref&gt; Za ladjedelništvo se pričakuje, da bo ostalo na Japonskem.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Why the sun has yet to set on Japanese shipbuilding|url=http://www.seatrade-maritime.com/news/asia/why-the-sun-has-yet-to-set-on-japanese-shipbuilding.html|website=Seatrade Maritime News|accessdate=13.11.2016}}&lt;/ref&gt;

Storitveni sektor predstavlja tri četrtine BDP.&lt;ref name=&quot;Japan Country Report&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.gfmag.com/gdp-data-country-reports/247-japan-gdp-country-report.html#axzz2kmA1XTXk |title=Japan Country Report |work=Global Finance |accessdate=16.11.2013}}&lt;/ref&gt; Glavne industrije so bankirstvo, zavarovalništvo, nepremičnine, trgovina, transport in telekomunikacije. Štiri od petih največjih časopisov na svetu je iz Japonske.&lt;ref name=&quot;National Newspapers Total Circulation 2011&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.ifabc.org/site/assets/media/National-Newspapers_total-circulation_IFABC_17-01-13.xls |title=National Newspapers Total Circulation 2011 |publisher=[[International Federation of Audit Bureaux of Circulations]] |accessdate=2.2.2014}}&lt;/ref&gt; Največji poslovni konglomerati ''kejrecu'' v državi so skupine Mitsubishi, Sumitomo, Fuyo, Mitsui, Dai-Ichi Kangyo in Sanwa.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.sjsu.edu/faculty/watkins/keiretsu.htm |title=The Keiretsu of Japan |work=San José State University}}&lt;/ref&gt;

==== Turizem ====
[[Slika:Chateau Himeji.JPG|sličica|220x220_pik|Grad Himedži, prefektura Hjogo]]
Turizem doživlja v zadnjih letih razcvet. Leta 2013 je število tujih obiskovalcev prvič preseglo 10 milijonov, leta 2015 že skoraj 20 milijonov.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.japantimes.co.jp/news/2016/01/19/national/japan-sets-new-inbound-tourism-record-2015-comes-just-short-20-million-target/|title=Visitors to Japan surge to record 19.73 million, spend all-time high ¥3.48 trillion|first=Tomoko|last=Otake|date=19.1.2016|publisher=|via=Japan Times Online}}&lt;/ref&gt; Pričakovanja japonske vlade so, da se bo turistični obisk do leta 2030 povzpel na 60 milijonov.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.japanmacroadvisors.com/page/category/economic-indicators/gdp-and-business-activity/number-of-visitors-to-japan/|title=Number of visitors to Japan|accessdate=29.1.2017|publisher=|via=Japan Macro Advisors}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Number of Foreign Visitors Surpassed 20 million (Japan)&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.smam-jp.com/documents/www/english/market_info/2016/11/22/SMAM_Market_Keyword_No139.pdf|title=SMAM Market Keyword (No.139)|work=SMAM-jp.com |accessdate=29.1.2017}}&lt;/ref&gt; Japonska ima [[Seznam spomenikov Unescove svetovne dediščine na Japonskem|20 znamenitosti]]  zapisanih na Unescov seznam svetovne dediščine&lt;ref name=&quot;whc.unesco.org&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://whc.unesco.org/en/statesparties/jp|title=Japan Properties inscribed on the World Heritage List|date=29.1.2017|publisher=|via=UNESCO}}&lt;/ref&gt;, med njimi grad Himedži, zgodovinske spomenike starodavnega Kjota in Nare.&lt;ref name=&quot;whc.unesco.org&quot;/&gt; Popularne destinacije so Tokio, Hirošima, gora [[Fudži]], smučišči Niseko in Kohaido, Okinava, vlak ''šinkansen'' in uporaba obširne mreže hotelov ''rjokan'' in vrelcev tople vode ''onsen''.

== Znanost in tehnologija ==
Japonska je vodilna država na področju znanstvenega raziskovanja v naravoslovju in inženirstvu, njen prispevek je pomemben v kmetijstvu, elektroniki (kar 16 % vsega zlata in 22 % vsega srebra je v japonski elektroniki&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.techradar.com/news/phone-and-communications/mobile-phones/japan-wants-citizens-to-donate-their-phone-to-make-2020-olympic-medals-1326938|title=Japan wants citizens to donate their old phone to make 2020 Olympics medals|publisher=}}&lt;/ref&gt;), industrijski robotiki (na Japonskem je bilo leta 2013 v uporabi kar 20% vseh robotov&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.ifr.org/industrial-robots/statistics/ |title=Statistics – IFR International Federation of Robotics |publisher= |accessdate=5.10.2016 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20160327031517/http://www.ifr.org/industrial-robots/statistics/ |archivedate=27.3.2016 |df= }}&lt;/ref&gt;), optiki, kemikalijah, polprevodnikih, raznih vejah inženirstva in raziskovanja živih bitij. Na indeksu inovativnosti Bloomberg se ponaša z drugim mestom. 700.000 raziskovalcev deluje s proračunom, velikim kar 130 milijard dolarjev, kar je v deležu BDP na tretjem mestu sveta.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.investinisrael.gov.il/NR/rdonlyres/D8B76E12-BC96-436A-9CA5-B53D9B8060E1/0/IsraelWhereBreakthroughsHappen.pdf |title=Invest in Israel – Where Breakthroughs Happen |date=4.12.2011 |work=Investment Promotion Center |publisher=Industry, Trade and Labor Ministry |page=17 |accessdate=14.10.2012}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice|last=McDonald|first=Joe|title=China to spend $136 billion on R&amp;D|newspaper=BusinessWeek|date=4.12.2006}}&lt;/ref&gt; Japonski znanstveniki so prejeli 22 [[Nobelova nagrada|Nobelovih nagrad]] iz fizike, kemije ali medicine in 3 [[Fieldsova nagrada|Fieldsove nagrade]] za matematiko.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Japanese Nobel Laureates |publisher=[[Kyoto University]] |year=2009 |url=http://www.kyoto-u.ac.jp/en/profile/intro/honor/nobel.htm/ |accessdate=7.11.2009}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Japanese Fields Medalists |publisher=Kyoto University |year=2009 |url=http://www.kyoto-u.ac.jp/en/profile/intro/honor/fields.htm |accessdate=7.11.2009 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20100310203313/http://www.kyoto-u.ac.jp/en/profile/intro/honor/fields.htm/ |archivedate=10.3.2010}}&lt;/ref&gt;

[[Japonska agencija za raziskovanje vesolja]] (JAXA) razvija satelite in vesoljska plovila, sodeluje v planetarnih, vesoljskih in aviacijskih raziskavah, na Mednarodni vesoljski postaji. Misije so poslali proti Merkurju, Veneri in Luni, kjer nameravajo do leta 2030 zgraditi bazno postajo.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Japan Plans Moon Base by 2030 |publisher=MoonDaily |date=3.8.2006 |url=http://www.moondaily.com/reports/Japan_Plans_Moon_Base_By_2030_999.html |accessdate=27.3.2007}}&lt;/ref&gt; Pomembnejši projekti so Kibo, [[Akacuki]], Mercury Magnetspheri Orbiter, SELENE in H-IIA.

== Infrastruktura ==
[[Slika:Satta yukei.jpg|sličica|275x275_pik|Japonska avtocesta s pogledom na goro [[Fudži]]]]
Japonska ima v omrežju 1,2 milijonov kilometrov cest kar 63.000 kilometrov avtocest in hitrih cest,&lt;ref name=&quot;stat.go.jp&quot;&gt;[http://www.stat.go.jp/english/data/nenkan/1431-12.htm Chapter 12 Transport – Microsoft Excel Sheet], Statistical Handbook of Japan&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;mlit.go.jp&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.mlit.go.jp/road/road_e/statistics.html|title=Road Bureau – MLIT Ministry of Land, Infrastructure, Transport and Tourism|publisher=}}&lt;/ref&gt; ki povezujejo večja mesta med otoki Honšu, Šikoku ter Kjušu, na Hokaidu in v obliki hitre ceste na Okinavi. Novi in rabljeni avtomobili so poceni s poudarkom na energijski učinkovitosti. Uporaba avtomobilov je nizka, s samo 50 % povprečja držav G8.&lt;ref name=&quot;stat.go.jp&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;mlit.go.jp&quot;/&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Transport |url=http://www.stat.go.jp/english/data/handbook/c09cont.htm |work=Statistical Handbook of Japan 2007 |publisher=Statistics Bureau |accessdate=2.3.2014 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110427071603/http://www.stat.go.jp/english/data/handbook/c09cont.htm |archivedate=27.4.2011}}&lt;/ref&gt; Železniško omrežje je privatizirano, znani so hitri in točni vlaki ''[[Šinkansen]]'' z rednimi hitrostmi vlakov do 320&amp;nbsp;km/h.&lt;ref name=&quot;transtatsjp&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.iraptranstats.net/jp|title=Transport in Japan|accessdate=17.2.2009|work=International Transport Statistics Database|publisher=[[International Road Assessment Program]]}} {{subscription required}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://english.jr-central.co.jp/about/safety.html|title=About the Shinkansen&amp;nbsp;– Safety|accessdate=17.10.2011|publisher=Central Japan Railway Company}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.hitachi-rail.com/rail_now/column/just_in_time/index.html|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080513230217/http://www.hitachi-rail.com/rail_now/column/just_in_time/index.html|archivedate=13.5.2008|title=Corporate Culture as Strong Diving Force for Punctuality- Another &quot;Just in Time&quot;|accessdate=19.4.2009|publisher=Hitachi}}&lt;/ref&gt; V državi je 175 letališč, [[Haneda|letališče Haneda]] je drugo najprometnejše v Aziji, pomemno je tudi [[letališče Narita]], [[Letališče Kansaj|Kansaj]] in [[Letališče Čubu|Čubu]]. [[Pristanišče v Nagoji]] je največje v državi, predstavlja kar 10% trgovinske izmenjave na Japonskem.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.airports.org/cda/aci_common/display/main/aci_content07_c.jsp?zn=aci&amp;cp=1-5-212-218-222_666_2__ |title=Year to Date Passenger Traffic |publisher=Airports Council International |date=11.11.2010 |accessdate=2.3.2014 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110111152406/http://www.airports.org/cda/aci_common/display/main/aci_content07_c.jsp?zn=aci&amp;cp=1-5-212-218-222_666_2__ |archivedate=11.1.2011}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Nakagawa|first=Dai|title=Transport Policy and Funding|year=2006|publisher=Elsevier|isbn=0-08-044852-6|page=63|author2=Matsunaka, Ryoji}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Port Profile|url=http://www.port-of-nagoya.jp/english/about_port.htm|publisher=Port of Nagoya|accessdate=7.1.2011|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20101130050032/http://www.port-of-nagoya.jp/english/about_port.htm|archivedate=30.11.2010|df=mdy-all}}&lt;/ref&gt;

Leta 2011 je bilo 46,1 % energije pridobljene iz nafte, 21,3 % iz premoga, 21,4 % iz zemeljskega plina, 4,0 % iz jedrske energije in 3,3 % iz vodne energije. Jedrska energija je istega leta predstavljala 9,2 % proizvodnje električne energije (še leto prej 24,9 %), zmanjšanje se je zgodilo na račun jedrske nesreče v Jedrski elektrarni Fukušima Daj'iči in posledičnih protestov proti uporabi jedrski elektrarn. Japonska je zelo odvisna od uvoza energije, saj nima večjih domačih rezerv.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Energy|url=http://www.stat.go.jp/english/data/handbook/c0117.htm#c07|work=Statistical Handbook of Japan 2013|publisher=Statistics Bureau|accessdate=14.2.2014}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice|last=Tsukimori|first=Osamu|title=Japan nuclear power-free as last reactor shuts|url=https://www.reuters.com/article/2012/05/05/us-nuclear-japan-idUSBRE84405820120505|accessdate=8.5.2012|agency=[[Reuters]]|date=5.5.2012}}&lt;/ref&gt;

Vlada upravlja oskrbo z vodo in komunalne storitve preko ministrstev.&lt;ref&gt;[http://www.mhlw.go.jp/english/policy/health/water_supply/dl/3-1a.pdf Waterworks Vision Summary], June 2004, retrieved on 6.1.2011&lt;/ref&gt; Dostop do obeh omrežij je univerzalen, 3 % ljudi dobivajo vodo iz zasebnih vodnjakov, predvsem na podeželju.&lt;ref&gt;Ministry of Health, Labor and Welfare:[http://www.mhlw.go.jp/english/policy/health/water_supply/1.html Coverage], retrieved on 6.1.2011&lt;/ref&gt; Vsa zbrana odpadna voda se vrača v omrežje, kjer jo obdelajo v sekundarnih čistilnih napravah ali pa je očiščena takoj. Vsa odpadna voda, ki je speljana v polzaprta morja (15 % vse odpadne vode), kot so [[Tokijski zaliv]], [[Osaški zaliv]] in [[jezero Biva]], je prečiščena še na terciarnem nivoju. Večji problemi, s katerimi se spopadajo, je zmanjševanje in staranje prebivalstva, manjšanje investicij, večanje pojavnosti suš, ipd.

== Prebivalstvo ==
Kar 80 % od 126,5 milijonov prebivalcev Japonske živi na Honšuju. Kot družba so jezikovno, etnično in kulturno homogeni; 98,5 % prebivalcev je Japoncev, ostalo so tuji delavci iz Koreje, Kitajske, Filipinov in potomci Japoncev iz Brazilije, Peruja in ZDA.&lt;ref name=MulticulturalJapan&gt;{{navedi novice|title='Multicultural Japan' remains a pipe dream|url=http://search.japantimes.co.jp/cgi-bin/fl20070327zg.html|accessdate=16.1.2011|newspaper=Japan Times|date=27.3.2007|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110414035203/http://search.japantimes.co.jp/cgi-bin/fl20070327zg.html|archivedate=14.4.2011|df=mdy-all}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Gentensei Shinko Shinbun 2010&quot;&gt;Atsushi Kotani ''The Fascination of the Japanese Cultural Theory'' (日本文化論のインチキ) {{ISBN|978-4-344-98166-9}} (Gentensei Shinko Shinbun, 2010)&lt;/ref&gt; Prevladajoča etnična skupina so ljudstvo Jamato, pomembnejše manjšine so domorodno ljudstvo Ainu in ljudstva z otočja Rjukju ter socialna manjšina ''[[Burakumini|burakuminov]]''. Prebivalci Japonske dosegajo v povprečju drugo najvišjo pričakovano starost ob rojstvu (83,5 let za obdobje 2010–2015).&lt;ref name=&quot;Table A.17&quot;&gt;{{navedi splet|title=Table A.17|url=https://www.un.org/esa/population/publications/wpp2006/WPP2006_Highlights_rev.pdf|work=United Nations World Population Prospects, 2006 revision|publisher=Organizacija združenih narodov|accessdate=15.1.2011}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;haaretz.com&quot;&gt;{{navedi novice|title=WHO: Life expectancy in Israel among highest in the world|url=http://www.haaretz.com/news/who-life-expectancy-in-israel-among-highest-in-the-world-1.276618|accessdate=15.1.2011|newspaper=Haaretz|date=maj 2009}}&lt;/ref&gt; Država se spopada z demografsko katastrofo, saj naj bi bilo do leta 2050 kar 4 % Japoncev starejših od 65 let, prebivalstvo pa naj bi upadlo z 126,5 milijonov na samo 95 milijonov.&lt;ref name=&quot;handbook&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.stat.go.jp/english/data/handbook/c0117.htm#c02 |title=Statistical Handbook of Japan 2013: Chapter 2—Population |publisher=Statistics Bureau |accessdate=14.2.2014}}&lt;/ref&gt;

{| class=&quot;wikitable&quot;
!#
!Slika
!Mesto
!Prebivalcev
&lt;small&gt;(Popis 2010)&lt;/small&gt;
!Prefektura
|-
!1.
|[[Slika:Tokyo_Tower_at_night_8.JPG|150px]]
|'''[[Tokio]]'''
|8.949.447
|[[Tokio]]
|-
!2.
|[[Slika:Minato_Mirai_In_Blue.jpg|150px]]
|'''[[Jokohama]]'''
|3.689.603
|[[Kanagava]]
|-
!3.
|[[Slika:Nakanoshima Skyscrapers in 201504 001.jpg|150px]]
|'''[[Osaka]]'''
|2.666.371
|[[Osaka]]
|-
!4.
|[[Slika:Nagoya_2017_(34159008173).jpg|150px]]
|'''[[Nagoja]]'''
|2.263.907
|[[Aiči]]
|-
!5.
|[[Slika:Hokkaido_University.jpg|150px]]
|'''[[Sapporo]]'''
|1.914.434
|[[Hokaido]]
|-
!6.
|[[Slika:Twilight_view_of_Kobe,_from_a_point_near_Shin-Kobe_station.jpg|150px]]
|'''[[Kobe]]'''
|1.544.873
|[[Hjogo]]
|-
!7.
|[[Slika:Kyoto_Skyline_-_Pentinlo.jpg|150px]]
|'''[[Kjoto]]'''
|1.474.473
|[[Kjoto]]
|-
!8.
|[[Slika:Fukuoka_City_-_Watanabe-dori_Avenue_-_01.JPG|150px]]
|'''[[Fukuoka]]'''
|1.463.826
|[[Fukuoka]]
|-
!9.
|[[Slika:Kawasaki_Station_East_Exit_2.jpg|150px]]
|'''[[Kavasaki]]'''
|1.425.678
|[[Kanagava]]
|-
!10.
|[[Slika:JR_Freight_Omiya_Workshop_main_storehouse_and_office.jpg|150px]]
|'''[[Sajtama]]'''
|1.222.910
|[[Sajtama]]
|}

=== Verstva Japonske ===
[[Slika:Phoenix Hall, Byodo-in, November 2016 -01.jpg|sličica|313x313_pik|Budistični tempelj Bjodo-in, Udži, prefektura Kjoto]]
Japonska ustava zagotavlja verske svoboščine vsakemu posamezniku. Več kot 84 % ljudi šteje [[šintoizem]] za izvorno religijo na otočju, več kot polovica od teh jih meni, da se je skozi zgodovino združeval z elementi budizma v [[šinbucu-šugo]]. Vplivi so prišli tudi iz taoistične in konfucianistične miselnosti. Številke ne pokažejo prave slike glede verske pripadnosti, saj je vsaka družina tradicionalno pripadala eni veri in templju. V sodobnem času naj bi bil delež ljudi, ki zares verujejo, nekje 20–30 %. Navkljub temu je sodelovanje na festivalih, kot je [[Hacumode|prvi obisk templja v novem letu]], zelo pogosto in priljubljeno. Ulice so okrašene ob festivalu [[Bon (festival)|Bon]], [[Tanabata]] in ob božiču. Na Japonskem deluje okoli 100.000 templjev in 78.790 svečenikov.

Šintoizem je prevladujoča veroizpoved na Japonskem, prakticiralo naj bi ga okoli 80 % prebivalstva (obiski templjev, rotenje in priprošnje pri ''[[kami]]jih''), vseeno pa se jih samo manjši delež opredeljuje kot šintoiste s pridružitvijo organiziranim sektam, saj uradnih ritualov za pridružitev ni.&lt;ref name=&quot;Breen Teeuwen&quot;&gt;Breen, Teeuwen in ''Breen, Teeuwen'' (2000:1)&lt;/ref&gt;&lt;ref name=Kisala&gt;{{navedi knjigo|last = Kisala |first = Robert |editor= Wargo, Robert|title = The Logic Of Nothingness: A Study of Nishida Kitarō |publisher = University of Hawaii Press|year = 2005|pages = 3–4 |isbn = 0-8248-2284-6}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=BY65&gt;''Routledge Handbook of Japanese Culture and Society'' (2011) edited by Victoria Bestor, Theodore C. Bestor, and Akiko Yamagata, p. 65 {{ISBN|978-0-415-43649-6}}&lt;/ref&gt;

[[Budizem]] je prispel na Japonsko v 6. stoletju iz kraljestva Baekje na Korejskem polotoku.&lt;ref name=&quot;Brown, 1993. p. 455&quot;&gt;Brown, 1993. p. 455&lt;/ref&gt;

[[Krščanstvo]] so prvi širili jezuitski misijonarji leta 1549.&lt;ref name=&quot;Higashibaba, 2002. p. 1&quot;&gt;Higashibaba, 2002. p. 1&lt;/ref&gt; Danes je kristjanov manj kot 2,3 %, večinoma na zahodu države, kjer so bili misijoni najbolj aktivni. Leta 2007 je bilo na Japonskem 32.036 župnikov in pastorjev. V zadnjem stoletju je postalo popularno praznovanje zahodnjaških porok, Valentinovega in božiča.&lt;ref&gt;[http://www2.ttcn.ne.jp/honkawa/7770.html Religion in Japan by prefecture]. 1996 statistics.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice|last=Kato|first=Mariko|title=Christianity's long history in the margins|newspaper=Japan Times|date=24.2.2009}}&lt;/ref&gt;

Ostale religije, prisotne v državi, so [[islam]] (večinoma pri migrantskih delavcih iz Indonezije, Pakistana, Bangladeša in Irana), [[hinduizem]], [[Judovstvo|judaizem]] in [[sikhizem]].&lt;ref&gt;{{navedi revijo |last1=Nakhleh |first1=Emile A. |last2=Sakurai |first2=Keiko |last3=Penn |first3=Michael |url=http://www.nbr.org/publications/asia_policy/Preview/AP5_IslamJapan_preview.pdf |title=Islam in Japan: A Cause for Concern? |journal=Asia Policy |volume=5 |date=januar 2008}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Clarke&quot;&gt;{{navedi knjigo|title=The World's religions : understanding the living faiths|year=1993|publisher=Reader's Digest|isbn=978-0-89577-501-6|editor=Clarke, Peter|page=208}}&lt;/ref&gt;

=== Jezik ===
Več kot 99 % prebivalcev Japonske govori [[Japonščina|japonščino]] kot prvi jezik. Spada med [[aglutinacijski jezik|aglutinacijske jezike]] z obsežnim sistemom besednih struktur, glagolskih oblik in besednjakom, prilagojenim vljudnem, ponižnem in častnem govorjenju in naslavljanju v hierarhično urejeni japonski družbi - ''[[keigo]]''. Japonska pisava obsega [[kandži]]je (kitajske pismenke) in dve [[Kana (japonska pisava)|kani]] (silabariji z izvorom v [[kurziv]]u in radikalkah kandžijev), poleg tega pa še latinico in arabske števke.&lt;ref&gt;{{navedi splet|last=Miyagawa|first=Shigeru|title=The Japanese Language|url=http://web.mit.edu/jpnet/articles/JapaneseLanguage.html|publisher=Massachusetts Institute of Technology|accessdate=16.1.2011}}&lt;/ref&gt; Japonske javne in zasebne šole učijo japonski jezik, navadno pa tudi angleški.

Drugi jeziki na otočju so [[rjukjanski jeziki]], [[okinavski jezik]] in [[jezik ljudstva Ainu]], ki mu grozi izumrtje&lt;ref&gt;{{navedi revijo|last=Heinrich|first=Patrick|title=Language Planning and Language Ideology in the Ryūkyū Islands|journal=Language Policy|date=January 2004|volume=3|issue=2|pages=153–179|doi=10.1023/B:LPOL.0000036192.53709.fc}}&lt;/ref&gt;, saj ga govori samo nekaj ostarelih prebivalcev Hokaida.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.un.org/works/culture/japan_story.html |archiveurl=https://web.archive.org/web/20080106062419/http://www.un.org/works/culture/japan_story.html |archivedate=6.1.2008 |title=15 families keep ancient language alive in Japan |publisher=UN |accessdate=27.3.2007}}&lt;/ref&gt; Malo otrok se uči te jezike, a se je v zadnjih letih zavednost glede pomena ohranitve jezikov povečala.

=== Težave ===
S staranjem prebivalstva se pojavljajo socialni problemi, kot sta pomanjkanje delovne sile in večanje socialnih izdatkov za pokojnine in zdravstveno varstvo.&lt;ref&gt;[[Gonzalo Garland]] et al. &quot;Dynamics of Demographic Development and its impact on Personal Saving : case of Japan&quot;, with Albert Ando, Andrea Moro, Juan Pablo Cordoba, in ''Ricerche Economiche'', Vol 49, August 1995&lt;/ref&gt; Do leta 2050 naj bi se prebivalstvo skrčilo na 95 milijonov.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.ifs.du.edu/ifs/frm_GraphicalDisplay.aspx?ListNames='Population,%20History%20and%20Forecast'&amp;HistFor=True&amp;GrpOp=0&amp;Dim1=81&amp;File=0|title=frm_Message|publisher=|accessdate=5.10.2016}}&lt;/ref&gt; Imigracije in iniciative za povečanje rodnosti so ponujene kot rešitve za zajezitev katastrofe.&lt;ref name=&quot;Ogawa&quot;&gt;{{navedi splet|last=Ogawa|first=Naohiro|title=Demographic Trends and their implications for Japan's future|url=http://www.mofa.go.jp/j_info/japan/socsec/ogawa.html|work=Transcript of speech delivered on 7 March 1997|publisher=Ministry of Foreign Affairs|accessdate=14.5.2006}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://jipi.gr.jp/english/message.html |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070929222250/http://jipi.gr.jp/english/message.html |archivedate=29.9.2007 |title=Japan Immigration Policy Institute: Director's message|first= Hidenori|last=Sakanaka|publisher=Japan Immigration Policy Institute |date=5.10.2005 |accessdate=5.1.2007}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice|last=French|first=Howard|title=Insular Japan Needs, but Resists, Immigration|url=https://www.nytimes.com/2003/07/24/international/asia/24JAPA.html?ei=5007&amp;en=53c7315175389e69&amp;ex=1374379200&amp;partner=USERLAND&amp;pagewanted=all&amp;position=|accessdate=21.2.2007|newspaper=The New York Times|date=24.7.2003}}&lt;/ref&gt; Japonska sprejme vsako leto zgolj 9.500 novih državljanov za naturalizacijo&lt;ref&gt;{{navedi splet|script-title=ja:帰化許可申請者数等の推移|url=http://www.moj.go.jp/TOUKEI/t_minj03.html|publisher=Ministry of Justice|accessdate=17.3.2011|language=ja}}&lt;/ref&gt;, leta 2012 je sprejela zgolj 18 prebežnikov.&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=2012 saw record-high 2,545 people apply for refugee status in Japan |url=http://www.japantimes.co.jp/news/2013/03/20/national/2012-saw-record-high-2545-people-apply-for-refugee-status-in-japan/#.UXWOPEpnhIE |newspaper=Japan Times|date=20.3.2013}}&lt;/ref&gt; Trpi tudi zaradi visoke samomorilnosti,&lt;ref name=&quot;NYT&quot;&gt;{{navedi novice|url=https://query.nytimes.com/gst/fullpage.html?res=9F00E1DB173FF936A25754C0A96F958260&amp;sec=health&amp;spon=&amp;scp=29&amp;sq=suicide%20japan&amp;st=cse|title=In Japan, Mired in Recession, Suicides Soar|last=Strom|first=Stephanie|date=15.7.1999|newspaper=The New York Times|accessdate=20.9.2008}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=Times&gt;{{navedi novice|url=http://www.timesonline.co.uk/tol/news/world/asia/article4170649.ece|title=Japan gripped by suicide epidemic|last=Lewis|first=Leo|date=19.6.2008|newspaper=[[The Times (London)|The Times]]|accessdate=20.9.2008}}&lt;/ref&gt; ki je vodilni razlog za smrt med ljudmi pod 30. letom starosti.&lt;ref name=&quot;ozawa-desilva&quot;&gt;{{navedi revijo|last = Ozawa-de Silva|first = Chikako
|title = Too Lonely to Die Alone: Internet Suicide Pacts and Existential Suffering in Japan|journal = Cult Med Psychiatry |volume = 32 |issue = 4 |pages = 516–551 |date=December 2008 |doi = 10.1007/s11013-008-9108-0|pmid = 18800195}}&lt;/ref&gt;

==Izobraževanje ==
[[Slika:Tokyo University Entrance Exam Results 6.JPG|sličica|220x220_pik|Slavje ob naznanitvi rezultatov vpisov na tokijsko univerzo]]
Primarna, sekundarna in univerzitetna delitev šolstva se je uveljavila leta 1872 kot del reform Obnove Mejdži. Osnovna šola (小学校 ''šogakko'') traja 6 let od dopolnjenega 6. leta in je obvezna. Sekundarna izobrazba se deli na obvezno triletno nižjo srednjo šolo (中学校 ''čugakko'') in neobvezno triletno višjo srednjo šolo (高等学校 ''kotogakko'', krajše 高校 ''koko''), ki jo obiskuje 94% vseh učencev z opravljeno nižjo srednjo šolo.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.fpri.org/footnotes/087.200312.ellington.japaneseeducation.html |title=Beyond the Rhetoric: Essential Questions About Japanese Education |first=Lucien |last=Ellington |publisher=Foreign Policy Research Institute |date=1.12.2003 |accessdate=1.4.2007 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070405075716/http://www.fpri.org/footnotes/087.200312.ellington.japaneseeducation.html |archivedate=5.4.2007}}&lt;/ref&gt; Približno 76% dijakov z zaključeno višjo srednjo šolo je nadaljevalo izobraževanje na univerzitetni ravni. Japonski učenci dosegajo najvišje rezultate med vsemi državami OECD pri pismenosti, matematiki in znanostih. Šolnine na višji srednji šoli in univerzi so praviloma visoke.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.oecdbetterlifeindex.org/topics/education/ |title=Education OECD Better Life |publisher=OECD |accessdate=29.5.2016 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20160531152015/http://www.oecdbetterlifeindex.org/topics/education/ |archivedate=31.5.2016 |df=mdy-all }}&lt;/ref&gt; Japonske šole se spopadajo z zelo pogostim zbadanjem in žalitvami med učenci, kar skušajo zajeziti z združitvijo osnovne in nižje srednje šole v en devetletni program.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.japantimes.co.jp/news/2016/06/10/national/compulsory-nine-year-school-system-kicks-off-japan/ |title=Compulsory nine-year school system kicks off in Japan |last=Jiji Press Staff |date=10.6.2016 |publisher=The Japan Times |accessdate=31.8.2016}}&lt;/ref&gt;

Izobraževanje je igralo ključno vlogo pri hitri povojni gospodarski rasti. Do danes, ko je trg dela vse bolj odvisen od pridobljenega znanja, pomeni višja izobrazba in pridobljene kompetence več priložnosti za zaposlitev in tudi višji položaj na delovnem mestu.&lt;ref name=&quot;auto&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.oecd.org/edu/Japan-EAG2014-Country-Note.pdf |title=Japan |publisher=OECD |accessdate=28.10.2016}}&lt;/ref&gt; Najbolj prestižni izobraževalni ustanovi sta Univerza v Tokiu in Univerza v Kjotu&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.globaluniversitiesranking.org/index.php?option=com_content&amp;view=article&amp;id=94&amp;Itemid=131|title=TOP&amp;nbsp;– 100 |publisher=Global Universities Ranking|year=2009|accessdate=22.3.2010}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.topuniversities.com/university-rankings/world-university-rankings/2010 |title=QS World University Rankings 2010 |publisher=QS TopUniversities |year=2010 |accessdate=15.1.2010 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110403044940/http://www.topuniversities.com/university-rankings/world-university-rankings/2010 |archivedate=3.4.2011 |df=mdy-all }}&lt;/ref&gt;, ki sta imeli kar 16 Nobelovih lavreatov.

== Zdravstvo ==
Zdravstveno oskrbo na Japonskem zagotavlja državna in lokalna vlada. Univerzalni zdravstveni sistem zagotavlja enakost dostopa storitev vsem, ki so vanj vključeni; državna komisija določa cene storitev. Nezaposleni se lahko vključijo preko lokalnih programov zavarovanja. Od leta 1973 ponuja vlada vsem ostarelim brezplačno zavarovanje.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.nyu.edu/projects/rodwin/lessons.html |first=Victor|last=Rodwin|title=Health Care in Japan |publisher=New York University |accessdate=10.3.2007}}&lt;/ref&gt; Vsak pacienti si lahko brezplačno izbere zdravnika in zdravstveno ustanovo.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.ipss.go.jp/s-info/e/Jasos/Health.html |title=Health Insurance: General Characteristics |publisher=National Institute of Population and Social Security Research |accessdate=28.3.2007}}&lt;/ref&gt;
== Kultura ==
Japonska kultura se je od svojih začetkov zelo spremenila in razvila. Sodobna kultura je mešanica vplivov iz Azije, Evrope in Severne Amerike. Tradicionalne umetnosti zaobjemajo obrti kot so keramika, tekstil, delo z lakom, kovanje mečev in izdelava lutk, predstave ''[[bunraku]]'', ''[[kabuki]]'', ''[[No gledališče|no]]'', [[Tradicionalni japonski plesi|tradicionalni plesi]] in ''[[rakugo]]'', prakticiranje [[Japonska čajna ceremonija|čajne ceremonije]], [[Japonske borilne veščine|borilnih veščin]], [[Japonska kaligrafija|kaligrafije]], tradicionalnih [[Japonske igre|japonskih iger]], aranžiranje [[Ikebana (aranžiranje cvetja)|ikebane]], zlaganje [[origami]]jev, obiskovanje [[onsen]]ov, ogled [[Gejša|gejšine]] predstave in podobno.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.bunka.go.jp/english/index.html |title=Administration of Cultural Affairs in Japan |publisher=Agency for Cultural Affairs |accessdate=11.5.2011}}&lt;/ref&gt;

=== Arhitektura ===
[[Slika:Kinkaku2.jpg|levo|sličica|275x275_pik|Kinkoku-dži zlati paviljon, Kjoto]]
Japonska arhitektura je mešanica lokalnih in drugih vplivov. Templji v Iseju veljajo za prototip japonske tradicionalne arhitekture. Stavbe so lesene, rahlo dvignjene od tal, krite s ploščicami ali drugimi naravnimi materiali. Drsna vrata ''[[fusuma]]'' so bila postavljena namesto sten, omogočala so prilagajanje prostora za razne priložnosti. Tla so bila sestavljena iz [[tatami]]jev. Ljudje so sedeli na tleh ali na blazinah, mize in stoli so se pojavili šele v 20. stoletju. V 19. stoletju so se v življenjski vsakdan, arhitekturo, oblikovanje in gradnjo začele vključevati zahodnjaške, moderne in post-moderne ideje.

Po prihodu budizma na Japonsko so se ulice in mesta začela graditi po modelu šahovnice, nastanek prve prestolnice Nare je bil pod vplivom arhitekture prestolnice dinastij Tang in Sui v [[Čangan|Čang'anu]]. Templji in svetišča so bili grajeni z naprednimi tehnikami obdelave lesa. Uvedli so standardne merske enote, izboljšali načrtovanje in oblikovanje bivalnih prostorov ter vrtov. Uvedba čajne ceremonije je pomenila enostavnost in skromnost v oblikovanju v nasprotju z bohotnostjo aristokracije.

V sodobni zgodovini se je arhitektura spremenila predvsem zaradi ločitve budizma in šintoizma prvič po 1000 letih.&lt;ref&gt;{{navedi revijo|last=Stone|first=Jacqueline|title=Review of ''Of Heretics and Martyrs in Meiji Japan: Muslim and Its Persecution'' by James Edward Ketelaar|journal=Harvard Journal of Asiatic Studies|volume=53|issue=2|pages=582–598|date=December 1993|url=http://www.thezensite.com/ZenBookReviews/Of-Heretics_and_Martyrs.html#note1|accessdate=13.6.2011}}&lt;/ref&gt; Japonska je doživela hitro prisvajanje zahodnih arhitekturnih idej, najprej z uvažanjem tujih strokovnjakov, kasneje pa so v gradnjo vključevali lastne poglede in slog. Večje zanimanje za japonske ideje v svetu se je pokazalo šele po drugi svetovni vojni, zelo vpliven je bil arhitekt [[Kenzō Tange|Kenzo Tange]] in teoretičnimi arhitekturnimi gibanji, kakršno je [[Metabolizem (arhitektura)|metabolizem]].

=== Umetnost ===
[[Slika:Hokusai (1828) Cuckoo and Azaleas.jpg|sličica|297x297_pik|Hokusaj: Kukavica in azaleje (1828), ukijo-e tisk]]
Najstarejša umetniška dela so bila predvsem kiparska, izdelana iz lesa, in slikarska, nastala pred več kot 2.000 leti. Gre za sintezo med domorodno [[Japonska estetika|japonsko estetiko]] in vključevanjem uvoženih idej, seveda pa so ideje tekle tudi v drugo smer.&lt;ref name=autogenerated3&gt;{{navedi knjigo|last=Arrowsmith|first=Rupert Richard|title=Modernism and the Museum: Asian, African, and Pacific Art and the London Avant-Garde|year=2010|publisher=Oxford University Press|isbn=978-0-19-959369-9}}&lt;/ref&gt; V 19. stoletju se je v Evropi uveljavil [[japonizem]], ki je močno vplival na razvoj sodobne zahodne umetnosti, predvsem [[postimpresionizem|postimpresionizma]]. Izhajal je iz tiskovin [[ukijo-e]]; slog sta gojila npr. [[Hokusaj]] in [[Hirošige]].

Japonski strip [[manga]] (漫画 improvizirana slika) se je razvil v 20. stoletju in postal popularen po vsem svetu.&lt;ref&gt;{{navedi revijo|author=Kinko Ito|title=A History of Manga in the Context of Japanese Culture and Society|journal=Journal of Popular Culture|volume=38|issue=3|pages=456–475|date=February 2005|doi=10.1111/j.0022-3840.2005.00123.x}}&lt;/ref&gt; Japonski animirani filmi ([[anime]]) so nastali pod vplivom mang. Prepoznamo ju po značilnem slogu.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://news.naver.com/main/read.nhn?mode=LSD&amp;mid=sec&amp;sid1=103&amp;oid=020&amp;aid=0000322552 |title=If you want to know Japan, See Animation |accessdate= |date=5. november 2005 ||language=ko|format= |work= }}&lt;/ref&gt;

Japonska glasba je raznolika in spaja različne sloge. Citram podoben [[koto]] je prišel s Kitajske v 9. stoletju in velja za japonski nacionalni inštrument. V 14. stoletju so igranju na koto pripojili recitacije, nastale so no-drame. [[Japonska ljudska glasba|Ljudska glasba]] s kitaro [[šamisen]] se je razvila v 16. stoletju.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Malm|first=William P.|title=Traditional Japanese music and musical instruments|year=2000|publisher=Kodansha International|isbn=978-4-7700-2395-7|pages=31–45|edition=New}}&lt;/ref&gt; Klasična glasba je prišla iz Zahoda v 19. stoletju in postala pomemben del japonske kulture.&lt;ref&gt;Glej na primer [[Olivier Messiaen]], ''Sept haïkaï'' (1962), (''Olivier Messiaen: a research and information guide'', Routledge, 2008, By Vincent Perez Benitez, p. 67) in (''Messiaen the Theologian'', Ashgate Publishing, Ltd., 2010, pp.&amp;nbsp;243–265, By Andrew Shenton)&lt;/ref&gt; Popularna glasba je doživela razcvet v povojni Japonski s pojavom [[J-pop]]a, japonske popularne glasbe.&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://www.theguardian.com/music/2005/aug/21/popandrock3 |title= J-Pop History |work=The Observer |accessdate=1.4.2007 |first=Chris |last=Campion |date=22.8.2005 |location=London}}&lt;/ref&gt; [[Karaoke]] so zelo priljubljena kulturna aktivnost, v sodobnem času celo bolj kot tradicionalno aranžiranje cvetja ali ceremonije s čajem.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|title=The worlds of Japanese popular culture: gender, shifting boundaries and global cultures|year=1998|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-63729-9|page=76|edition=Repr.|editor=Martinez, D.P.}}&lt;/ref&gt;

Med najstarejša literarna dela sodita kroniki ''[[Kodžiki]]'' in ''[[Nihon Šoki]]'' ter antologija poezije ''[[Man'jošu]]'' iz 8. stoletja, napisana s kitajskimi pismenkami.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |title=Seeds in the Heart: Japanese Literature from Earliest Times to the Late Sixteenth Century |author=Keene, Donald |publisher=Columbia University Press |year=2000 |isbn=978-0-231-11441-7}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.meijigakuin.ac.jp/~ascj/2000/200015.htm |title= Asian Studies Conference, Japan (2000) |publisher=Meiji Gakuin University |accessdate=1.4.2007}}&lt;/ref&gt; V zgodnjem obdobju Hej'an sta se razvili silibariji kana. [[Zgodba o sekalcu bambusa]] je najstarejša japonska pripoved. Opis dvornega življenja iz obdobja Hej'an najdemo v [[Zgodbe izpod blazine|Zgodbah izpod blazine]] [[Sej Šonagon|Seja Šonagona]] in [[Princ in dvorne gospe|Princu in dvornih gospeh]] [[Murasaki Šikibu]], najstarejšem romanu na svetu.&lt;ref name=&quot;ispmsu&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://isp.msu.edu/AsianStudies/wbwoa/eastasia/Japan/literature.html |archiveurl=https://web.archive.org/web/20051203034125/http://www.isp.msu.edu/asianstudies/wbwoa/eastasia/Japan/literature.html |archivedate=3.12.2005 |title= Windows on Asia—Literature : Antiquity to Middle Ages: Recent Past |publisher=Michigan State University |accessdate=28.12.2007}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Totman|first=Conrad|title=A History of Japan |edition=2 |year=2005|publisher=Blackwell|isbn=1-4051-2359-1|pages=126–127}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|title=The Tale of Genji|editor=Royall, Tyler|publisher=[[Penguin Classics]]|year=2003|isbn=0-14-243714-X|pages=i–ii, xii}}&lt;/ref&gt; V obdobju Edo so meščani prehiteli samurajsko aristokracijo po pisanju in branju literature, popularna so bila dela [[Saikaku|Saikaka]] in [[Matsuo Bashō|Bašoja]], ki je ponovno oživil tradicijo pisanja haikujev, znan je tudi po poetičnem potopisu ''[[Oku no Hosomiči]]''.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |title=World Within Walls: Japanese Literature of the Pre-Modern Era, 1600–1867 |author=Keene, Donald |publisher=Columbia University Press |year=1999 |isbn=978-0-231-11467-7}}&lt;/ref&gt; V obdobju Mejdži je tradicionalno umetnost zamenjal zahodnjaški stil pisanja. [[Nacume Soseki]] in [[Mori Ogai]] sta bila prva sodobna romanopisca, danes so znani tudi [[Rjunosuke Akutagava]], [[Džun'ičiro Tanizaki]], [[Jukio Mišima]] ter [[Haruki Murakami]]. Japonska ima dva dobitnika Nobelove nagrade za književnost: [[Jasunari Kavabata|Jasunarija Kavabata]] (1968) in [[Kenzaburo Oe|Kenzabura Oeja]] (1994).

=== Filozofija ===
Japonska filozofija je mešanica kitajskih, zahodnjaških in domačih elementov. Arheološki dokazi pričajo o obstoju [[Animizem|animističnega verovanjai]] in čaščenja ''[[kami]]jev'', svetih bitjih v šintoizmu, ki bivajo na zemlji.&lt;ref&gt;http://www.univie.ac.at/rel_jap/k/images/0/03/Kuroda_1981.pdf&lt;/ref&gt; [[Konfucionizem|Konfucijeva misel]] je prišla na Japonsko skupaj z budizmom v 5. stoletju.&lt;ref name=&quot;ReferenceA&quot;&gt;plato.stanford.edu/entries/japanese-confucian/&lt;/ref&gt; Konfucionistični ideali so se usidrali v japonsko videnje družbe in samega sebe, organizaciji vlade in sodstva.&lt;ref name=&quot;ReferenceA&quot;/&gt; Budizem je globoko vplival na japonsko [[Psihologija|psihologijo]], [[Metafizika|metafiziko]] in [[Estetika|estetiko]].&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|url=http://plato.stanford.edu/archives/win2011/entries/japanese-aesthetics/|title=The Stanford Encyclopedia of Philosophy|first=Graham|last=Parkes|editor-first=Edward N.|editor-last=Zalta|date=1.1.2011|publisher=|via=Stanford Encyclopedia of Philosophy}}&lt;/ref&gt; Ideje zvestobe in časti izhajajo iz 16. stoletja. Zahodna filozofija je na Japonsko vstopila šele v 19. stoletju. Pomembna je [[Kjotska šola]] filozofije, ki predvsem v domeni filozofije religije in [[fenomenologija|fenomenologije]] združuje in primerja vplive budistične filozofije z evropsko filozofsko in duhovno mislijo.

=== Kulinarika ===
Osnova japonske prehrane je [[japonski riž]] ali rezanci v juhi z dodatnimi jedmi iz rib, zelenjave in [[tofu]]ja za dodajanje okusa po principu ''ičidžu-sansai'' (ena juha, tri stranske jedi). Rdeče meso je prišlo v japonsko kuhinjo šele v pred okoli 100 leti. Velik poudarek je na sezonskih sestavinah,&lt;ref&gt;[http://www.tjf.or.jp/eng/content/japaneseculture/pdf/ge09shun.pdf &quot;A Day in the Life: Seasonal Foods&quot;], 'The Japan Forum Newsletter'', 14.9.1999.&lt;/ref&gt; kvaliteti živil in prezentaciji. Japonske restavracije imajo več zvezdic v [[Michelinov vodič|Michelinovem vodiču]] na enoto prebivalstva kot katerakoli druga država.&lt;ref name=michelin20101124&gt;{{navedi splet|script-title=ja:「ミシュランガイド東京・横浜・鎌倉2011」を発行　三つ星が14軒、 二つ星が54軒、一つ星が198軒に|url=http://web-cache.stream.ne.jp/www09/michelin/guide/tokyo/|publisher=Michelin Japan|accessdate=7.2.2011|date=24.11.2010|language=ja}}&lt;/ref&gt;

Tradicionalne sladice imenujemo ''[[vagaši]]'', izdelane so iz paste iz [[Azuki|rdečih fižolčkov]] in ''[[moči]]ja''. Popularna je aroma zelenega čaja, nastrgan sladoled ''[[kakigori]]'', riževo vino [[sake]] in pivo.

=== Prazniki in festivali ===
Državni prazniki na Japonskem so novo leto 1. januarja, ''Sejdžin no hi'' (praznik odraščanja) na drugi ponedeljek v januarju, dan ustanovitve Japonske 11. januarja, spomladansko enakonočje 21. marca, rojstni dan cesarja ''Šova'' 29. aprila, dan ustave 3. maja, zeleni dan 4. maja, dan otrok 5. maja, dan morja na tretji ponedeljek v juliju, dan gora 11. avgusta, dan spoštovanja ostarelih na tretji ponedeljek v septembru, jesensko enakonočje 23. ali 24. septembra, dan športa na drugi ponedeljek v oktobru, dan kulture 3. novembra, dan dela 23. novembra in cesarjev rojstni dan 23. decembra.

Japonska praznuje tudi mnogo festivalov ''[[Japonski festivali|macuri]]'' (祭) z dogodki po celi državi ali pa samo na določenem območju. Najpomembnejši državni festivali so ''[[Sejdžin no hi]]'' (dan odraščanja) na drugi ponedeljek v januarju, ''[[Hinamacuri]]'' (festival deklet/lutk) 3. marca, ''[[Hanami]]'' (opazovanje cvetov češnje) od konca marca do zgodnjega maja, ''[[Tanabata]]'' (festival zvezd), ''[[Šči-go-san]]'' (dobesedno 7-5-3, festival za otroke starosti 7, 5 in 3) na 15. november, ''[[Omisoka]]'' (staro leto) na 31. decembra, večdnevna festivala ''[[Secubun]]'' (praznuje se ob vsaki zamenjavi letnega časa) in ''[[En'niči]]'' (festival Buda in ''kamijev''). Pomemben tridnevni budistični festival je ''[[Bon|Obon]]'' (počastitev duš umrlih prednikov). Na šolah se praznujejo tudi razni kulturni festivali, kjer učenci, dijaki in študenti pokažejo svoje delo staršem, sorodnikom ali javnosti v srednjih šolah in na univerzah.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.officeholidays.com/countries/japan/|title=Public Holidays in Japan in 2016 – Office Holidays|publisher=}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Nakamura, Akemi, &quot;[http://www.japantimes.co.jp/cgi-bin/nn20080408i1.html National holidays trace roots to China, ancients, harvests] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090713203247/http://search.japantimes.co.jp/cgi-bin/nn20080408i1.html |date=13.7.2009 }}&quot;, ''[[Japan Times]]'', 8.4.2008.&lt;/ref&gt;

Pomembni elementi festivalskega praznovanja so poleg osrednjega dogajanja tudi stojnice s hrano, zabava, karnevalske igre in povorke, ki jih sponzorirajo templji in svetišča ali pa so povsem sekularni. Pogosti motivi so zapleteno dekorirani splavi, procesije, ki jih organizira vsaka soseska, nameščanje ''kamijev'' v ritualna nosila [[Mikoši|''mikošije''.]]&lt;ref name=&quot;jnto.go.jp&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://www.jnto.go.jp/eng/spot/festival/saidaijieyohadaka.html|title=Saidai-ji Eyo Hadaka Matsuri – Japan National Tourism Organization|publisher=}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;jnto.go.jp&quot;/&gt;[[Slika:Sumo ceremony.jpg|sličica|242x242_pik|Sumo borci okoli sodnika med ceremonijo vstopa v ring]]
=== Šport ===
Tradicionalni japonski športi so [[sumo borbe]],&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.pbs.org/independentlens/sumoeastandwest/sumo.html |title=Sumo: East and West |publisher=[[PBS]] |accessdate=10.3.2007}}&lt;/ref&gt; japonske borilne veščine [[judo]], [[karate]] in [[kendo]]. Po Obnovitvi Mejdži so postali popularni tudi zahodnjaški športi.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.uk.emb-japan.go.jp/en/facts/culture_dailylife.html#sports |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070317192109/http://www.uk.emb-japan.go.jp/en/facts/culture_dailylife.html |archivedate=17.3.2007 |title=Culture and Daily Life |publisher=Embassy of Japan in the UK |accessdate=27.3.2007 |url-status=dead |df= }}&lt;/ref&gt; Japonska je že trikrat gostila olimpijske igre, [[Poletne olimpijske igre 1964|poletne olimpijske igreleta 1964 v Tokiu]], [[Zimske olimpijske igre 1972|zimske olimpijske igre leta 1972 v Saporu]] in [[Zimske olimpijske igre 1998|leta 1998 v Naganu]]. [[Poletne olimpijske igre 2020|Leta 2020]] (dejansko 2021) je Tokio ponovno gostil poletne olimpijske igre.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Olympic History in Japan|url=http://www.joc.or.jp/english/historyjapan/history_japan_bid.html|publisher=Japanese Olympic Committee|accessdate=7.1.2011}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.olympic.org/news/ioc-selects-tokyo-as-host-of-2020-summer-olympic-games/208784|title=IOC selects Tokyo as host of 2020 Summer Olympic Games|date=21.7.2016|publisher=|accessdate=5.10.2016}}&lt;/ref&gt;

[[Bejzbol]] je najbolj priljubljen šport, sledijo mu nogomet, golf in avtomobilske dirke.

=== Mediji ===
Najbolj priljubljena medija sta televizija in časopis, a tudi radio in revije. Šele v zadnjem desetletju je postala televizija glavni vir informacij in zabave.&lt;ref name=&quot;pressnet.or.jp&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.pressnet.or.jp/data/0202.htm |title=Archived copy |accessdate=3.11.2016 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20020418125404/http://www.pressnet.or.jp/data/0202.htm |archivedate=18.4.2002 |df=mdy-all }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[https://www.nhk.or.jp/bunken/english/reports/pdf/report_16042101.pdf Television Viewing and Media Use Today: From &quot;The Japanese and Television 2015&quot; Survey] NHK Broadcasting Culture Research Institute, Public Opinion Research Division. April 2016.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.pressnet.or.jp/data/0101.htm |title=Archived copy |accessdate=3.11.2016 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20020418105725/http://www.pressnet.or.jp/data/0101.htm |archivedate=18.4.2002 |df=mdy-all }}&lt;/ref&gt; Glavne televiziske mreže so: [[NHK]], [[Nippon Television]] (NTV), [[Tokyo Broadcasting System]] (TBS), [[Fuji Network System]] (FNS), [[TV Asahi]] (EX) in [[TV Tokyo Network]] (TXN). Novice, varieteji in serije/drame so najbolj priljubljene med gledalci.&lt;ref name=&quot;nhk.or.jp&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.nhk.or.jp/bunken/BCRI-fr/h13-f1.html |title=Archived copy |accessdate=3.11.2016 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20041205020625/http://www.nhk.or.jp/bunken/bcri-fr/h13-f1.html |archivedate=5.12.2004 |df=mdy-all }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;nhk.or.jp&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;japanesestudies.org.uk&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.japanesestudies.org.uk/discussionpapers/Gatzen.html|title=Media and Communication in Japan: Current Issues and Future Research|first=Barbara Gatzen, Australian National University,|last=Australia|date=17.4.2001|publisher=}}&lt;/ref&gt;

== Poimenovanja ==
Ime ''Nippon'' ali ''Nihon'' (日本) pomeni »izvor Sonca« in se nanaša na lego japonske ob vzhodni obali azijske celine, kjer pismenka ''niči'' 日 predstavlja dan ali sonce, ''hon'' 本 pa bazo ali izvor.&lt;ref name=&quot;sljfaq.org&quot;/&gt; Iz sklopa se je na Zahodu uveljavil izrek &quot;dežela vzhajajočega Sonca&quot;.&lt;ref name=&quot;ReferenceB&quot;/&gt; Najstarejša omemba imena izhaja iz zgodovinskih zapisov kitajske [[Dinastija Tang|dinastije Tang]], imenovanih Stara knjiga dinastije Tang. Nastalo pa je med japonskimi diplomatskimi odpravami na Kitajsko v 7. in 8. stoletju, ko so Japonci zahtevali to poimenovanje za svojo deželo. Morda izvira iz starejšega pisma [[Princ Šotoku|princa Šotokuja]] vladarju [[Dinastija Sui|dinastije Sui]] iz leta 607, v katerem se poimenuje za &quot;cesarja dežele, kjer sonce vzhaja (日出處天子)&quot;. V pismu je bilo zapisano: &quot;Jaz, cesar v deželi, kjer sonce vzhaja, pošiljam pismo cesarju dežele, kjer sonce zahaja.&quot;

Pred prevzetjem tega imena sta bili v uporabi imeni ''[[Ljudstvo Jamato|Jamato]]'' (大和 &quot;Veliki Va&quot;) in ''[[Va (Japonska)|Vakoku]]'' (倭国). Termin ''va'' (和) je homofon drugega izraza ''vo'' (倭, japonska izgovorjava ''va''), ki je bil na Kitajskem v uporabi za imenovanje Japonske vsaj od 3. stoletja. Druga oblika ''Vej'' (委) je bila v uporabi za zgodnjo japonsko državo [[Nakoku]] v času [[Dinastija Han|dinastije Han]],&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=121 AD: Wakoku, The Land Of The Submissive Dwarf People?|url=https://www.tofugu.com/japan/country-names-for-japan/|accessdate=29.1.2017}}&lt;/ref&gt; a Japonci niso marali konotacij ''Va'' (倭), ki so ga na Kitajskem povezovali s konceptom palčka ali »pigmejca«, zato so ga želeli zamenjati z ''Va'' (和), ki pomeni »harmonijo, povezanost«.&lt;ref name=&quot;fuzita&quot;&gt;{{navedi splet|title=Why Japan is Japan? How Japan became Japan? |url= http://www.fuzita.org/jpculture/howmanyi/howjapan.html|accessdate=29.1.2017}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Wa: The Spirit of Harmony and Japanese Design Today &amp;#124; Concept, Works, and Catalogue|url=https://www.jpf.go.jp/e/project/culture/exhibit/oversea/wa/works.html|accessdate=29.1.2017}}&lt;/ref&gt;

V evropske jezike je ime verjetno prišlo preko zgodovinske kitajske izgovorjave 日本 ''Cipangu'' (kot jo je zapisal [[Marko Polo]]) iz stare mandarinščine ali dialekta Wu; še danes pa se pismenki v šanghajskem dialektu bereta kot ''Zeppen''.&lt;ref name=&quot;#2&quot;&gt;{{navedi knjigo|last=Boxer|first=Charles Ralph|title=The Christian century in Japan 1549–1650|year=1951|publisher=University of California Press|isbn=1-85754-035-2|url=https://books.google.com/books?id=2R4DA2lip9gC&amp;pg=PA14|pages=1–14}}&lt;/ref&gt; Prvi zapis v angleščini sega v leto 1577, kjer gre za prevod pisma iz leta 1565 portugalskega jezuita kot ''Giapan''.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Mancall|first=Peter C.|title=Travel narratives from the age of discovery: an anthology|year=2006|publisher=Oxford University Press|pages=156–157|chapter=Of the Ilande of Giapan, 1565}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |url=https://books.google.com/books?id=giZnAgAAQBAJ&amp;pg=PA79&amp;lpg=PA79 |title=London: The Selden Map and the Making of a Global City, 1549–1689|first= Robert K. |last=Batchelor |pages= 76, 79 |publisher=University of Chicago Press |isbn=978-0226080796 |date=6.1.2014}} In Richard Wille's 1577 book &quot;The History of Travalye in the West and East Indies&quot;&lt;/ref&gt; Izhaja iz stare malajščine (''Džapun'' ali ''Džapang''), ki si jo je verjetno izposodila iz dialekta katere obmorske narečne skupine na Kitajskem (dialekt Ningpo ali fukineščina&lt;ref name=&quot;#2&quot;/&gt;), s katero so bili portugalski trgovci v 16. stoletju pogosto v stiku.&lt;ref name=&quot;ahd&quot;&gt;{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=cZ88p_bSt1EC&amp;pg=PA146 |title=Word Histories and Mysteries: From Abracadabra to Zeus|editor= Editors of the American Heritage Dictionaries|publisher=Houghton Mifflin Harcourt |date=13.10.2004|isbn=9780547350271 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author=Boxer, C.R. |title=The Christian Century In Japan 1549–1650 |publisher=University of California Press |year=1951 |pages=11, 28–36, 49–51 |isbn=1-85754-035-2}}&lt;/ref&gt; Portugalski trgovci so jo tudi prvi ponesli v Evropo.

Od Obnove Mejdži do konca druge svetovne vojne je bilo celotno ime za Japonsko ''Daj Nippon Tejkoku'' (大日本帝國 »Cesarstvo velike Japonske«).&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last1=Frédéric|first1=Louis|year=2002|title=Japan Encyclopedia|publisher=The Belknap Press of Harvard University Press|isbn=0674007700|page=143|url=https://books.google.com/?id=p2QnPijAEmEC&amp;pg=PA143&amp;lpg=PA143&amp;dq=dai+nippon+teikoku#v=onepage&amp;q=dai%20nippon%20teikoku&amp;f=false|accessdate=29.1.2017|language=en}}&lt;/ref&gt; Današnje ime ''Nihon-koku'' ali ''Nippon-koku'' (日本国) je formalni sodobni ekvivalent s pomenom »japonska država«.

== Sklici ==
{{opombe|2}}
== Nadaljnje branje ==
* Marinac, Bogdana ''Čez morje na nepoznani Daljni vzhod'', Pomorski muzej Piran,  Piran, 2017 {{COBISS|ID=2928898567}}
* Lazar, Tomaž ''Japonsko orožje in bojevniška kultura na Slovenskem'', Ljubljana, Narodni muzej Slovenije, 2017, {{COBISS|ID=289999872}}

== Zunanje povezave ==
{{Zbirka|Japan|Japonska}}
{{wikipotovanje|Japan|Japonska}}
{{wikislovar}}
* [http://www.japan-guide.com/ Vodič po Japonski]
* [http://www.jnto.go.jp/ Spletna stran državne turistične organizacije]

{{East_Asia}}
{{OECD}}
{{APEC}}
{{normativna kontrola}}

{{zvezdica}}

[[Kategorija:Japonska| ]]
[[Kategorija:Ustavne monarhije]]
[[Kategorija:Vzhodnoazijske države]]
[[Kategorija:Otoške države]]
[[Kategorija:Azijsko-pacifiško gospodarsko sodelovanje]]
[[Kategorija:Države, po katerih so poimenovali asteroid]]</text>
      <sha1>psiw8qzpuixfwfyb5rxrjupl1fz81ti</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5726668</id>
      <parentid>5726667</parentid>
      <timestamp>2022-08-02T13:03:44Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ljuba brank</username>
        <id>92351</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Biodiverziteta */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="115609" xml:space="preserve">{{Infopolje Država
|native_name = &lt;big&gt;日本国&lt;/big&gt;&lt;br /&gt;''Nippon-koku'' ali ''Nihon-koku''
|conventional_long_name = Japonska
|common_name = Japonska
|common_name2 = Japonske
|image_flag = Flag of Japan.svg
|image_coat = Imperial Seal of Japan.svg
|symbol_type = Cesarski pečat
|image_map = Japan-location-cia.png
|national_anthem = ''[[Kimi ga Yo]]''{{presledki|2}}(君が代)&lt;small&gt;&lt;br /&gt;''Cesarska vladavina''&lt;/small&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Explore Japan National Flag and National Anthem|url=http://web-japan.org/kidsweb/explore/national/index.html|accessdate=29.1.2017}}&lt;/ref&gt;
|official_languages = [[japonščina]]&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.ethnologue.com/country/JP/languages|title=Japan Languages|accessdate=29.1.2017|language=en}}&lt;/ref&gt;
|capital = [[Tokio]]
|latd=35 |latm=41 |latNS=N |longd=139 |longm=46 |longEW=E
|largest_settlement_type = največje mesto
|largest_city = [[Tokio]]
|government_type = [[Ustavna monarhija]]
|leader_title1 = [[Japonski cesar|cesar]]
|leader_title2 = [[predsednik vlade Japonske|predsednik vlade]]
|leader_name1 = [[Naruhito]] (徳仁)
|leader_name2 = [[Fumio Kišida]] (岸田 文雄) [[Liberalna demokratična stranka (Japonska)|(LDS)]]
|area_rank = 61.
|area_magnitude = 1 E11
|area_km2 = 377.972
|percent_water = 0,8 %
|population_census = 126.226.568&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.e-stat.go.jp/en/stat-search/files?page=1&amp;layout=datalist&amp;toukei=00200521&amp;tstat=000001136464&amp;cycle=0&amp;year=20200&amp;month=24101210&amp;tclass1=000001136465&amp;tclass2=000001154388&amp;tclass3val=0|title=2020 Population Census Preliminary Tabulation|accessdate=June 26, 2021|publisher=[[Statistics Bureau (Japan)|Statistics Bureau of Japan]]}}&lt;/ref&gt;
|population_census_year = 2020
| population_estimate    = 125.502.000&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.stat.go.jp/english/data/jinsui/2021np/index.html|title=Current Population Estimates as of October 1, 2021|accessdate=April 17, 2022|publisher=[[Statistics Bureau (Japan)|Statistics Bureau of Japan]]}}&lt;/ref&gt;
| population_estimate_year = 2021
| population_estimate_rank = 11.
| population_density_km2 = 332
| population_density_rank = 24.
|GDP_PPP_year = 2022
|GDP_PPP = $6,110 bilijona&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;&lt;ref name=&quot;IMFWEOJP&quot;&gt;{{cite web|url=https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2022/April/weo-report?c=158,&amp;s=NGDP_RPCH,NGDPD,PPPGDP,NGDPDPC,PPPPC,&amp;sy=2020&amp;ey=2027&amp;ssm=0&amp;scsm=1&amp;scc=0&amp;ssd=1&amp;ssc=0&amp;sic=0&amp;sort=country&amp;ds=.&amp;br=1|title=World Economic Outlook database: April 2022|publisher=[[International Monetary Fund]]|date=April 2022}}&lt;/ref&gt;
|GDP_PPP_rank = 4.
|GDP_PPP_per_capita = $48.814
|GDP_PPP_per_capita_rank = 35.
| GDP_nominal            = porast $4,912 bilion&lt;ref name=&quot;IMFWEOJP&quot; /&gt;
| GDP_nominal_year       = 2022
| GDP_nominal_rank       = 3.
| GDP_nominal_per_capita = $39.243 &lt;ref name=&quot;IMFWEOJP&quot; /&gt;
| GDP_nominal_per_capita_rank = 26.
|demonym = Japonec, Japonka
|sovereignty_type = [[Zgodovina Japonske|Ustanovitev]]
|established_event1 = [[Dan ustanovitve naroda]]
|established_event2 = [[Ustava Meiji]]
|established_event3 = [[Japonska ustava|Trenutno veljavna ustava]]
|established_event4 = [[Sanfranciška pogodba]]
|established_date1 = [[11. februar]], 660 pr.&amp;nbsp;n.&amp;nbsp;št.&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;
|established_date2 = [[29. november]] [[1890]]
|established_date3 = [[3. maj]] [[1947]]
|established_date4 = &lt;br /&gt;[[28. april]] [[1952]]
| Gini_year   = 2018
| Gini_change = zmanjšanje&lt;!-- Increase/decrease/steady. --&gt;
| Gini_ref   = &lt;ref&gt;{{cite encyclopedia|url=https://data.oecd.org/inequality/income-inequality.htm|title=Inequality - Income inequality - OECD Data|publisher=[[Organisation for Economic Co-operation and Development|OECD]]|accessdate=July 25, 2021}}&lt;/ref&gt;
| Gini_rank  = 78.
&lt;!-- HDI --&gt;| HDI = 0.919&lt;!-- Number only, between 0 and 1. --&gt;
| HDI_year  = 2019&lt;!-- Please use the year to which the data refers, not the publication year. --&gt;
| HDI_change = increase&lt;!-- Increase/decrease/steady. --&gt;
| HDI_ref = &lt;ref name=&quot;UNHDR&quot;&gt;{{cite web|url=http://hdr.undp.org/sites/default/files/hdr2020.pdf|title=Human Development Report 2020|language=en|publisher=[[United Nations Development Programme]]|date=December 15, 2020}}&lt;/ref&gt;
| HDI_rank  = 19th
|currency = [[japonski jen|jen]] (¥)
|currency_code = JPY
|country_code = JPN
|time_zone = [[japonski standardni čas|JST]]
|utc_offset = +9
|time_zone_DST = nobena
|utc_offset_DST =
|cctld = [[.jp]]
|calling_code = 81
|ISO_3166-1_alpha2 = JP
|ISO_3166-1_alpha3 = JPN
|ISO_3166-1_numeric = 392
|sport_code = JPN
|vehicle_code = J
|footnote1 = Največji del konglomerata je [[Jokohama]].
|footnote2 = {{navedi splet |url=http://www.imf.org/external/pubs/ft/weo/2017/01/weodata/weorept.aspx?sy=2014&amp;ey=2022&amp;scsm=1&amp;ssd=1&amp;sort=country&amp;ds=.&amp;br=1&amp;c=158&amp;s=NGDPD%2CNGDPDPC%2CPPPGDP%2CPPPPC%2CPPPEX&amp;grp=0&amp;a=&amp;pr.x=87&amp;pr.y=5 |title=&quot;World Economic Outlook Database, April 2017 – Report for Selected Countries and Subjects&quot; |publisher=[[IMF]] |date=2017-04 | accessdate=2017-12-12 | language=en}}
|footnote3 = Po legendi je Japonsko na ta dan ustanovil [[cesar Jimmu]], prvi japonski cesar; večina meni, da je datum le simboličen.
|religion = Šintoizem 56 %,
budizem 35 %,
kristjani 2 %,
ostalo 7 %}}

'''Japonska''' ([[Japonščina|japonsko]] 日本 ''Nippon'' ali ''Nihon'', formalno 日本国 '''''Nippon-koku''''' ali '''''Nihon-koku''''' »Japonska država«) je otoška država na [[Daljni vzhod|Daljnem vzhodu]]. Leži v [[Tihi ocean|Tihem oceanu]], vzhodno od Azijske celine. Na zahodu jo obliva [[Japonsko morje]], razprostira se od [[Ohotsko morje|Ohotskega morja]] na severu do [[Vzhodnokitajsko morje|Vzhodnokitajskega morja]] in [[Ljudska republika Kitajska|Kitajske]] na jugozahodu. Na zahodu jo [[Korejska ožina]] loči od [[Korejski polotok|Korejskega polotoka]]. Japonsko ime za državo pomeni »izvor sonca«,&lt;ref name=&quot;sljfaq.org&quot;&gt;{{navedi splet|title=Where does the name Japan come from?|url=http://www.sljfaq.org/afaq/japan.html|accessdate=29.1.2017}}&lt;/ref&gt; od koder izhaja sinonim »dežela vzhajajočega sonca«.&lt;ref name=&quot;ReferenceB&quot;&gt;{{navedi knjigo|title=The emergence of Japanese kingship|first=Joan R. |last=Piggott|year=1997|publisher=Stanford University Press|isbn=0-8047-2832-1|pages=143–144}}&lt;/ref&gt;

Japonsko otočje sestavlja okoli 7000 otokov, od katerih predstavljajo štirje največji, [[Kjušu]], [[Šikoku]], [[Honšu]] in [[Hokaido]], 97% kopnega. Država je razdeljena na 47 prefektur in 8 regij.

Arheološke najdbe na otočju segajo v mlajši paleolitik (35.000 pr. n. št.). Prve pisne omembe v kitajskih zgodovinskih spisih segajo v 1. stoletje – stik s Kitajsko je pomembno vplival na japonsko zgodovino. V 16. stoletju je sledilo obdobje [[Sakoku|izolacijske politike]], ki so jo šele leta 1853 prekinile Združene države Amerike z vojaškim pritiskom. Pomembne vojaške zmage in vse močnejši militaristični ustroj v času [[Prva kitajsko-japonska vojna|Prve kitajsko-japonske vojne]], [[Rusko-japonska vojna|Rusko-japonske vojne]] in v [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] so privedle do ozemeljskih pridobitev in želje po nadaljnjem širjenju po vzhodni in jugovzhodni Aziji. [[Druga kitajsko-japonska vojna]] in dogodki [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] kot izpolnitvi imperialističnih teženj so se končali z japonsko predajo 15. avgusta 1945, ki je sledila [[Jedrsko bombardiranje Hirošime in Nagasakija|bombardiranju Hirošime in Nagasakija]] z jedrskima bombama. Leta 1947 je bila sprejeta nova ustava, po kateri je Japonska postala ustavna monarhija s cesarjem in dvodomnim parlamentom.

Japonska je članica Združenih narodov, OECD, [[G7]], [[G8]] in [[G20]] ter številnih drugih organizacij. Slovi po tehnološki razvitosti in visoko izobraženi delovni sili z enim najvišjih odstotkov terciarno izobraženih odraslih.&lt;ref name=&quot;OECD&quot;&gt;{{navedi splet|title=OECD.Stat Education and Training &gt; Education at a Glance &gt; Educational attainment and labor-force status &gt; Educational attainment of 25–64 year-olds|publisher=OECD|url=http://stats.oecd.org}}&lt;/ref&gt; Njeno gospodarstvo je tretje največje na svetu nominalno, četrti največji izvoznik in uvoznik. Kljub temu, da se je odrekla pravici do napovedi vojne, vzdržuje sodobno vojsko z osmim največjim proračunom&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.sipri.org/research/armaments/milex/resultoutput/15majorspenders|title=SIPRI Yearbook 2012–15 countries with the highest military expenditure in 2011|publisher=Sipri.org|accessdate=27.4.2013|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20100328104327/http://www.sipri.org/research/armaments/milex/resultoutput/15majorspenders|archivedate=28.3.2010|df=mdy-all}}&lt;/ref&gt; za samoobrambo in mirovne misije. Prebivalstvo Japonske dosega eno najvišjih pričakovanih življenjskih dob in visok [[indeks človekovega razvoja]]. Znana je po zgodovinski in sodobni kinematografiji, bogati kulinariki in mnogim prispevkom k razvoju človeštva v znanosti in tehnologiji.

== Zgodovina ==
{{glavni|Zgodovina Japonske}}

=== Prazgodovina in antika ===
{{Zgodovina Japonske}}
[[Slika:Emperor Jimmu.jpg|levo|sličica|338x338_pik|[[Cesar Džinmu]], prvi japonski cesar&lt;ref name=&quot;kelly&quot;&gt;Kelly, Charles F. [http://www.t-net.ne.jp/~keally/kofun.html &quot;Kofun Culture&quot;,] [http://www.t-net.ne.jp/~keally/index.htm Japanese Archaeology.] 27.4.2009.&lt;/ref&gt;]]
Ostanki [[Japonski paleolitik|paleolitske kulture na Japonskih]] tleh segajo 35.000 let v preteklost. Od takrat naj bilo Japonsko otočje poseljeno neprekinjeno. Obdobju mezolitske in neolitske kulture z začetki okoli 14.000 let pr. n. št. pravimo tudi [[Obdobje Džomon|Džomonska kultura]]. Ljudje so se ukvarjali predvsem z lovom, nabiranjem in primitivno obliko kmetijstva, živeli pa v enostavnih zemljankah.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.pitt.edu/~annj/courses/notes/jomon_genes.html|title=Jomon Genes|last=Travis|first=John|publisher=University of Pittsburgh|accessdate=15.1.2011}}&lt;/ref&gt; Gre za prednike današnjih [[Ainu|ljudstev Ajnu]] in [[Ljudstvo Jamato|Jamato]].&lt;ref&gt;{{navedi revijo|last=Matsumara|first=Hirofumi; Dodo, Yukio|url=https://www.jstage.jst.go.jp/article/ase/117/2/117_080325/_article |title=Dental characteristics of Tohoku residents in Japan: implications for biological affinity with ancient Emishi|journal=Anthropological Science|year=2009|volume=117|issue=2|pages=95–105|doi=10.1537/ase.080325|last2=Dodo|first2=Yukio}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi revijo|last=Hammer|first=Michael F.|url=http://www.nature.com/jhg/journal/v51/n1/abs/jhg20068a.html |title=Dual origins of the Japanese: common ground for hunter-gatherer and farmer Y chromosomes|journal=Journal of Human Genetics|year=2006|volume=51|issue=1|pages=47–58|doi=10.1007/s10038-005-0322-0|pmid=16328082|last2=Karafet|first2=TM|last3=Park|first3=H|last4=Omoto|first4=K|last5=Harihara|first5=S|last6=Stoneking|first6=M|last7=Horai|first7=S|display-authors=etal}}&lt;/ref&gt; Okrašeno glineno posodje iz tega obdobja je eno najstarejših na svetu. Okoli leta 300 pr. n. št. se je na otočje preseljevalo [[ljudstvo Jajoj]] iz južne Kitajske in se pomešalo med domorodno prebivalstvo, kar imenujemo [[obdobje Jajoj]].&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Denoon|first=Donald; Hudson, Mark|title=Multicultural Japan: palaeolithic to postmodern|publisher=Cambridge University Press|year=2001|isbn=0-521-00362-8|pages=22–23}}&lt;/ref&gt; S seboj so prinesli znanje o obdelavi kovin,&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Yayoi Culture|url=http://www.metmuseum.org/toah/hd/yayo/hd_yayo.htm|publisher=Metropolitan Museum of Art|accessdate=15.1.2011}}&lt;/ref&gt; nove načine lončarstva&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Kofun Period|url=http://www.metmuseum.org/toah/hd/kofu/hd_kofu.htm|publisher=Metropolitan Museum of Art|accessdate=15.1.2011}}&lt;/ref&gt; in namakalno/mokro pridelavo riža.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Road of rice plant|url=http://www.kahaku.go.jp/special/past/japanese/ipix/5/5-25.html|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110430010530/http://www.kahaku.go.jp/special/past/japanese/ipix/5/5-25.html|archivedate=30.4.2011|publisher=[[National Science Museum of Japan]]|accessdate=15.1.2011}}&lt;/ref&gt;

Japonska se v pisani besedi prvič pojavi v ''[[Knjiga Hanov|Knjigi Hanov]]''.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last=Takashi |first=Okazaki |last2=Goodwin |first2=Janet |title=The Cambridge history of Japan, Volume 1: Ancient Japan |year=1993 |publisher=Cambridge University Press |location=Cambridge |isbn=0-521-22352-0 |page=275 |chapter=Japan and the continent}}&lt;/ref&gt; Glede na ''[[Zapiski treh kraljestev|Zapiske treh kraljestev]]'' se je najmočnejše kraljestvo na otočju v tretjem stoletju imenovalo [[Kraljestvo Jamataj|Jamataj]]. Budizem se je na Japonsko razširil iz [[Kraljestvo Baekje|kraljestva Baekje]] na jugozahodu Korejskega polotoka.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |editor=Brown, Delmer M.|year=1993 |title=The Cambridge History of Japan |publisher=Cambridge University Press |pages=140–149}}&lt;/ref&gt; Navkljub uporom proti uveljavitvi nove religije se je ta s popularnostjo pri višjih slojih (pomemben pobudnik te spremembe je bil [[princ Šotoku]]) in nadaljnjim razvojem Japonskega budizma z vplivi s Kitajske hitro uveljavil. V [[Obdobje Asuka|obdobju Asuka]] (592–710) je postal budizem glavna religija na otočju.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |title=The Japanese Experience: A Short History of Japan |first=William Gerald|last=Beasley |publisher=University of California Press |year=1999 |page=42 |isbn=0-520-22560-0}}&lt;/ref&gt;

V [[Obdobje Nara|obdobju Nara]] (710–784) se pojavijo zametki centralizirane države s cesarskim dvorom v Hejdžu (današnja Nara). Na dvoru nastaja literatura, umetnost in arhitektura z vplivi budizma.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |first=Conrad|last=Totman |year=2002 |title=A History of Japan |publisher=Blackwell |pages=64–79 |isbn=978-1-4051-2359-4}}&lt;/ref&gt; Leta 784 cesar Kanmu prestavi prestolnico v Nagaoko, deset let kasneje pa v Hej'an.

V obdobju Hej'an (749–1185) vznikne značilno japonska kultura z lastno umetnostjo, poezijo in prozo. Med najbolj znanimi deli obdobja sta roman [[Princ in dvorne gospe]] in besedilo Japonske himne ''Cesarska vladavina.''&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |first=Conrad|last=Totman |year=2002 |title=A History of Japan |publisher=Blackwell |pages=79–87, 122–123 |isbn=978-1-4051-2359-4}}&lt;/ref&gt;

=== Fevdalna Japonska ===
[[Slika:Samurai on horseback.png|sličica|311x311_pik|Samuraj na konju z oklepom o-joroj, lokom ''jumi'' in puščicami v tulu ''jeriba'']]
Za fevdalno dobo je značilen pojav samurajev kot vodilnega sloja v tedanji družbi. Po zmagi nad [[Klan Tajra|klanom Tajra]] 1185 je [[cesar Go-Toba]] samuraja [[Minamoto no Joritomo|Minamoto no Joritoma]] povzdignil v ''šoguna'', ta pa je prestolnico preselil v Kamakuro, s čimer se prične [[obdobje Kamakura]] (1185-1333). Po njegovi smrti se je preko regentov na oblast zavihtel [[klan Hodžo]]. ''Šogunat'' v Kamakuri je sprejel [[Zen budizem]] kot religijo samurajskega sloja&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Totman|first=Conrad|title=A History of Japan |edition=2|year=2005|publisher=Blackwell|isbn=1-4051-2359-1|pages=106–112}}&lt;/ref&gt; ter uspešno prestal dva poskusa invazij Mongolov (1274 in 1281). Svoj konec je ''šogunat'' doživel leta 1333 s porazom proti [[Cesar Go-Dajgo|cesarju Go-Dajgu]].

Ponovni preobrat se je zgodil že leta 1336, ko je [[Takaudži Ašikaga]] premagal cesarja in leta 1338 ustanovil ''šogunat'' v Kjotu. [[Obdobje Muromači]] (1336–1573) pod vladavino ''šogunata'' Ašikaga zaznamujejo kulturni nazori z vplivi Zen budizma. Mnogo običajev, ki jih danes poznamo kot tradicionalna japonska kultura, izhaja iz tega obdobja ([[Japonska čajna ceremonija|čajna ceremonija]], [[Ikebana (aranžiranje cvetja)|ikebana]], [[No gledališče|''no drama'']], ''[[sumi-e]]'' slikarska tehnika). Zaradi vse večje moči fevdalnih gospodov ([[Daimjo|''dajmjojev'']]) je leta 1467 [[Oninska vojna|izbruhnila civilna vojna]], s čimer se začne stoletje trajajoče [[obdobje Sengoku]], čas stalnih družbenih pretresov, vojaških sporov in politične nestabilnosti.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |first=George|last=Sansom |year=1961 |title=A History of Japan: 1334–1615 |publisher=Stanford University Press|pages=42, 217 |isbn=0-8047-0525-9}}&lt;/ref&gt;

V 16. stoletju portugalski trgovci in jezuitski misijonarji prvič dosežejo Japonsko, kar požene trgovinsko in kulturno izmenjavo z Zahodom. Evropska tehnologija in strelivo sta omogočila [[Nobunaga Oda|Nobunagu Odu]] zmago nad mnogimi ''dajmjoji'' in prevzem oblasti nad razdeljeno državo, si čimer se začne [[Obdobje Azuči-Momojama]] (1573–1603). Po atentatu na Nobunaga leta 1582 je oblast prevzel [[Hidejoši Tojotomi]], znan tudi kot »Veliki združevalec«, saj mu je do leta 1590 uspelo podjarmiti vse nasprotnike enotne oblasti. Njegov vpliv se je zmanjšal po dveh neuspelih poskusih invazij na Korejski polotok v letih 1592 in 1597.

Po smrti Hidejošija leta 1598 je državo namesto njegovega sina vodil regent [[Tokugawa Ieyasu|Iejasu Tokugava]]. Svoj položaj je izkoristil za pridobivanje politične in vojaške moči. Leta 1600 je v [[Bitka pri Sekigahari|bitki pri Sekigahari]] premagal nasprotujoče klane, zaradi česar ga je [[cesar Go-Jozej]] leta 1603 imenoval za ''šoguna'', v Edu (današnji Tokio) je bil ustanovljen [[Šogunat Tokugava|''šogunat'' Tokugava]], kar štejemo kot začetek [[Obdobje Edo|obdobja Edo]] (1603–1868).&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Turnbull|first=Stephen|title=Toyotomi Hideyoshi|year=2010|publisher=Osprey Publishing|isbn=978-1-84603-960-7|page=61}}&lt;/ref&gt; Zakoni takratne oblasti so na novo definirali odgovornosti in dejavnosti ''dajmjojev'' v zakoniku ''[[buke šohatto]]''&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Totman|first=Conrad|title=A History of Japan |edition=2|year=2005|publisher=Blackwell|isbn=1-4051-2359-1|pages=142–143}}&lt;/ref&gt; in samurajev, s čimer se je oblast centralizirala, cesarska oblast je izgubljala na moči. Leta 1639 je stopila v veljavo [[Sakoku|izolacijska politika]]&lt;ref&gt;{{navedi revijo|last=Toby|first=Ronald P.|title=Reopening the Question of Sakoku: Diplomacy in the Legitimation of the Tokugawa Bakufu|journal=Journal of Japanese Studies|year=1977|volume=3|issue=2|pages=323–363|doi=10.2307/132115|jstor=132115}}&lt;/ref&gt;, s čimer se je država zaprla pred vplivi Zahoda. Pojavilo se je raziskovanje japonske narodne identitete ''[[kokugaku]]'',&lt;ref&gt;{{navedi revijo|last=Ohtsu|first=M.|title=Japanese National Values and Confucianism|journal=Japanese Economy|year=1999|volume=27|issue=2|pages=45–59|doi=10.2753/JES1097-203X270245|last2=Ohtsu|first2=Makoto}}&lt;/ref&gt; odmik od preučevanja kitajske, konfucijanske in budistične miselnosti. Na nizozemski otoški enklavi [[Dedžima]] pri [[Nagasaki]]ju so na Japonsko še vedno prihajale knjige in z njimi znanstvene ideje iz Evrope in preostalega sveta.

=== Sodobna zgodovina ===
[[Slika:Black and white photo of emperor Meiji of Japan.jpg|levo|180 px|thumb|Cesar Mejdži, 122. japonski cesar]]
31. marca 1854 je ameriški [[admiral Matthew Perry]] s »črnimi ladjami« ameriške mornarice izsilil [[Kanagavska konvencija|odprtje Japonske]] preostalemu svetu ([[konvencija v Kanagavi]]). Nezadovoljstvo višjih slojev nad ''šogunatom'' zaradi takšne politike je privedlo do [[Bošinska vojna|Bošinske vojne]], v kateri je ''šogunat'' izgubil vso moč. Zmagovalci so vzpostavili centralizirano državo pod vodstvom cesarja Mejdžija ([[Obnova Meidži|Obnova Mejdži]]).&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Totman|first=Conrad|title=A History of Japan |edition=2|year=2005|publisher=Blackwell|isbn=1-4051-2359-1|pages=289–296}}&lt;/ref&gt;

V [[Obdobje Mejdži|Obdobju Mejdži]] (1868–1912) je Japonska aktivno prevzemala zahodnjaške modele političnega vladanja (ustava Mejdži je bila podlaga za sestavo parlamenta), sodstva, vojske in industrializacije. Japonsko cesarstvo je doživelo ekonomski razcvet, želelo si je razširiti vpliv na interesna območja v Aziji. Zmagi v [[Prva kitajsko-japonska vojna|Prvi kitajsko-japonski vojni]] (1894–1895) in [[Rusko-japonska vojna|Rusko-japonski vojni]] (1904–1905) sta Japonski prinesli oblast nad Tajvanom, Korejo in južno polovico [[Sahalin]]a.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Matsusaka|first=Y. Tak|title=Companion to Japanese History|year=2009|publisher=Blackwell|isbn=978-1-4051-1690-9|pages=224–241|editor=Tsutsui, William M.|chapter=The Japanese Empire}}&lt;/ref&gt; V letih med 1873 in 1935 se je število prebivalstva podvojilo na 70 milijonov.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Hiroshi|first=Shimizu|title=Japan and Singapore in the world economy : Japan's economic advance into Singapore, 1870–1965|year=1999|publisher=Routledge|isbn=978-0-415-19236-1|author2=Hitoshi, Hirakawa|page=17}}&lt;/ref&gt; Zaradi sodelovanja z zavezniki v [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] je Japonska pridobila nemška ozemlja na Daljnem vzhodu.

[[Obdobje Taišo|Obdobje vladavine cesarja Tajša]] (1912–1926) je bilo kratkotrajno in krhko demokratično obdobje med vsesplošnim premikom proti fašizmu in totalitarizmu. Pod pretvezo ohranjanja miru so bili sprejeti zakoni, ki so kaznovali politične disidente.

V [[Obdobje Šova|obdobju vladavine cesarja Hirohita]] (1926–1989) se je krepila japonska ekspanzionistična in militaristična nastrojenost. Leta 1931 je Japonska vojska okupirala Mandžurijo, 1933 izstopila iz Društva narodov in se s podpisom [[Trojni pakt|Trojnega pakta]] 27. septembra 1940 pridružila silam osi.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=The Axis Alliance|url=http://www.ibiblio.org/pha/policy/pre-war/361125a.html#3|publisher=iBiblio|accessdate=16.1.2011}}&lt;/ref&gt; V [[Druga kitajsko-japonska vojna|drugi kitajsko-japonski vojni]] (1937-1945) je Japonska pridobila ozemlja na Kitajskem (tudi glavno mesto [[Nandžing]]),&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.ibiblio.org/hyperwar/PTO/IMTFE/IMTFE-8.html |title=Judgment International Military Tribunal for the Far East, Chapter VIII: Conventional War Crimes (Atrocities) |publisher=iBiblio |date=November 1948}}&lt;/ref&gt; po ameriškem embargu na nafto kot posledica invazije na Francosko Indokino&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |first=Roland H., Jr. |last=Worth |title=No Choice But War: the United States Embargo Against Japan and the Eruption of War in the Pacific |publisher=McFarland |year=1995 |pages=56, 86|isbn=0-7864-0141-9}}&lt;/ref&gt; je Japonska vojska 7. in 8. decembra 1941 [[Napad na Pearl Harbor|napadla Pearl Harbor]], Britansko Malajo, Singapur in Hong Kong ter razglasila vojno z Združenimi državami Amerike in Britanskim imperijem.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.sankei.co.jp/seiron/koukoku/2005/0504/ronbun3-2.html |script-title=ja:インドネシア独立運動と日本とスカルノ（２） |work=馬 樹禮 |publisher=産経新聞社 |date=April 2005 |accessdate=2.10.2009 |language=ja |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110501141220/http://www.sankei.co.jp/seiron/koukoku/2005/0504/ronbun3-2.html |archivedate=1.5.2011}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.ibiblio.org/pha/policy/1941/411208c.html |title=The Kingdom of the Netherlands Declares War with Japan |publisher=iBiblio |accessdate=2.10.2009}}&lt;/ref&gt;

Sovjetska invazija Mandžurije leta 1945&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.history.com/this-day-in-history/soviets-declare-war-on-japan-invade-manchuria|title=Soviets declare war on Japan; invade Manchuria |website=History.com|access-date=17.4.2016}}&lt;/ref&gt; in [[jedrsko bombardiranje Hirošime in Nagasakija]] je Japonsko prisililo v brezpogojno predajo 15. avgusta 1945.&lt;ref&gt;{{navedi revijo|last=Pape|first=Robert A.|title=Why Japan Surrendered|journal=International Security|year=1993|volume=18|issue=2|pages=154–201|doi=10.2307/2539100|jstor=2539100}}&lt;/ref&gt; Vojna je stala države vzhodne in jugovzhodne Azije več 10 milijonov življenj, večina Japonska industrije in infrastrukture je bilo uničene. Kolonijam Japonskega cesarstva je bila vrnjena neodvisnost, vojnim zločincem so sodili na [[Tokijski procesi|Tokijskih procesih]] (izvzeti so bili člani cesarske družine in člani [[Enota 731|Enote za bakteriološke raziskave]]).&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Watt|first=Lori|title=When Empire Comes Home: Repatriation and Reintegration in Postwar Japan|publisher=Harvard University Press|year=2010|isbn=978-0-674-05598-8|pages=1–4}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Thomas|first=J.E.|title=Modern Japan|year=1996|publisher=Longman|isbn=0-582-25962-2|pages=284–287}}&lt;/ref&gt;
[[Slika:Emperor Akihito cropped 2 Barack Obama Emperor Akihito and Empress Michiko 20140424 1.jpg|180px|right|thumb|Cesar Akihito]]
Leta 1947 je Japonska sprejela novo ustavo s poudarkom na idejah liberalne demokracije. Leta 1952 se je z [[Sporazum v San Franciscu|Sporazumom v San Franciscu]] končala zavezniška okupacija Japonske,&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.japantimes.co.jp/news/2007/03/06/national/52-coup-plot-bid-to-rearm-japan-cia/ |title='52 coup plot bid to rearm Japan: CIA |first=Joseph |last=Coleman|date=6.3.2007|work=The Japan Times |accessdate=3.4.2007}}&lt;/ref&gt; leta 1956 se je pridružila Združenim narodom. Do devetdesetih se je japonsko gospodarstvo predvsem zaradi ekonomskih intervencij japonske vlade in finančne podpore Združenih držav Amerike hitro razvijalo, kar imenujemo tudi »[[japonski ekonomski čudež]]«.

V [[Heisei|obdobju vladavine cesarja Akihita]] (1989–2019) na začetku devetdesetih japonsko gospodarstvo doživelo večjo recesijo, iz katere se je država pobrala šele na začetku 21. stoletja. 11. marca 2011 je Japonsko prizadel [[Veliki Japonski potres in cunami|eden največjih potresov v zapisani zgodovini]]. Sprožil je [[Jedrska katastrofa v elektrarni Fukušima-Daiči|jedrsko nesrečo v jedrski elektrarni Fukušima Dajiči]], eno največjih v zgodovini pridobivanja jedrske energije.&lt;ref name=&quot;nytimes-tsunami&quot;&gt;{{navedi novice|last=Fackler|first=Martin; Drew, Kevin|title=Devastation as Tsunami Crashes Into Japan|url=https://www.nytimes.com/2011/03/12/world/asia/12japan.html?ref=world|accessdate=11.3.2011|newspaper=The New York Times|date=11.3.2011}}&lt;/ref&gt;

1. maja 2019 je po [[Abdikacija|abdikaciji]] cesarja Akihita, prvi po letu 1817, cesar postal njegov sin [[Naruhito]]. Z menjavo cesarja se je začelo tudi novo obdobje [[Rejva]].

== Geografija ==
{{glavni|Geografija Japonske|Geologija Japonske}}
[[Slika:Satellite View of Japan 1999.jpg|sličica|280x280_pik|Pogled na Japonsko s satelita]]
Japonsko sestavlja 6.852 otokov, ki se raztezajo vzdolž pacifiške obale vzhodne Azije. Glavni otoki od severa proti jugu so [[Hokaido]] (北海道), [[Honšu]] (本州), [[Šikoku]] (四国) in [[Kjušu]] (九州). Skupaj z [[Otočje Rjukju|otočjem Rjukju]] (琉球諸島 ''Rjukju-šoto''), ki leži južno od Kjušuja in vključuje otok [[Okinava]], sestavljajo [[Japonsko otočje]].&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=McCargo|first=Duncan|title=Contemporary Japan|year=2000|publisher=Macmillan|isbn=0-333-71000-2 |pages=8–11}}&lt;/ref&gt; Okoli 73% Japonske je gozdnate, gorate in neprimerne za kmetijstvo, industrijo ali poselitev.&lt;ref name=&quot;cia&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/ja.html |title=Japan |work=The World Factbook |publisher=[[Centralna obveščevalna agencija]] |accessdate=9.11.2011}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Japan|url=https://www.state.gov/r/pa/ei/bgn/4142.htm|publisher=US Department of State|accessdate=16.1.2011}}&lt;/ref&gt; Poseljena območja so že iz časa paleolitika predvsem na obalnih in rečnih ravnicah. Država spada med najgosteje poseljene na svetu.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://esa.un.org/unpp/ |title=World Population Prospects |publisher=Urad ZN za ekonomske in socialne zadeve |accessdate=27.3.2007 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070321013235/http://esa.un.org/unpp/ &lt;!--Added by H3llBot--&gt; |archivedate=21.3.2007}}&lt;/ref&gt;

Japonski otoki so del [[Pacifiški ognjeni obroč|pacifiškega ognjenega obroča]], obširne vulkanske cone, ki obroblja Pacifik. Nastali so zaradi subdukcije [[Filipinska plošča|Filipinske plošče]] pod celinsko [[Amurska plošča|Amursko]] in [[Okinavska plošča|Okinavsko ploščo]] na jugu ter subdukcijo [[Pacifiška plošča|Pacifiške plošče]] pod [[Ohotska plošča|Ohotsko ploščo]] na severu. Japonska je bila včasih del Evrazije, a so jo subdukcijski tokovi premaknili proti vzhodu, zaradi česar se je pred 15 milijoni let odprlo [[Japonsko morje]].&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://shinku.nichibun.ac.jp/jpub/pdf/jr/IJ1501.pdf|last=Barnes|first=Gina L.|title=Origins of the Japanese Islands|publisher=[[University of Durham]]|year=2003|accessdate=11.8.2009}}&lt;/ref&gt;

Na otočju je 108 aktivnih ognjenikov. Nekaj se jih je odprlo tudi v zadnjem stoletju, med njimi Šova-šinzan na Hokajdu in Mjodžin-šo na skalovju ''Bejonesu-recugan'' v Pacifiku. Uničujoči potresi, ki jih pogosto spremljajo cunamiji, se pojavijo nekajkrat vsako stoletje.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://volcano.und.edu/vwdocs/volc_images/north_asia/japan_tec.html |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070204064754/http://volcano.und.edu/vwdocs/volc_images/north_asia/japan_tec.html |archivedate=4.2.2007 |title=Tectonics and Volcanoes of Japan |publisher=Oregon State University |accessdate=27.3.2007}}&lt;/ref&gt; Tokijski potres leta 1923 je ubil preko 140.000 ljudi in sprožil uničujoče požare.&lt;ref&gt;{{navedi splet|last=James |first=C.D. |title=The 1923 Tokyo Earthquake and Fire |url=http://nisee.berkeley.edu/kanto/tokyo1923.pdf |publisher=University of California Berkeley |accessdate=16.1.2011 |year=2002 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070316050633/http://nisee.berkeley.edu/kanto/tokyo1923.pdf |archivedate=16.3.2007 |df= }}&lt;/ref&gt; Znana sta tudi Veliki potres v Hanšinu iz leta 1995 in Potres Tohoku iz leta 2011 s stopnjo 9,1.&lt;ref name=&quot;USGS9.1&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://earthquake.usgs.gov/earthquakes/eventpage/official20110311054624120_30#executive |title=M 9.1 – near the east coast of Honshu, Japan |publisher=Earthquake.usgs.gov |date=11.7.2016 |accessdate=29.8.2017 }}&lt;/ref&gt;

=== Podnebje ===
Na Japonskem prevladuje zmerno podnebje z velikimi razlikami med severom in jugom države. Delimo jo na 6 podnebnih območij:
* Hokaido: vlažno celinsko podnebje z dolgimi zimami in zelo toplimi do svežimi poletji; padavine niso obilne, pozimi lahko zapade veliko snega&lt;ref name=&quot;autogenerated2&quot; /&gt;
* Japonsko morje: hladni severozahodni vetrovi prinesejo na zahodno obalo Honšuja veliko snega, regija je hladnejša od pacifiške obale, [[Fen (veter)|fen]] lahko poleti prinese vroče temperature&lt;ref name=&quot;autogenerated2&quot; /&gt;
* Osrednje višavje ''Čuo Koči'': vlažno celinsko podnebje; velika temperaturna razlika med poletjem in zimo ter dnevom in nočjo, malo padavin s snegom pozimi
* Notranje morje ''Seto Najkaj'': gorovja [[Regija Čugoku (Japonska)|regije ''Čugoku'']] in ''[[Regija Šikoku (Japonska)|Šikoku]]'' ščitijo otoke pred sezonskimi vetrovi, zato je vreme čez leto zmerno&lt;ref name=&quot;autogenerated2&quot; /&gt;
* Tihi ocean: vlažno subtropsko podnebje z zmernimi zimami z občasnim snegom in vročimi poletji, ki jih prinese sezonski jugovzhodnik
* Otočje Rjukju: subtropsko podnebje s toplimi zimami in vročimi poletji, veliko deževja, predvsem med [[Deževna doba (Japonska)|deževno dobo]]&lt;ref name=autogenerated2&gt;{{navedi knjigo|last=Karan|first=Pradyumna Prasad|title=Japan in the 21st century|year=2005|publisher=University Press of Kentucky|isbn=0-8131-2342-9|pages=18–21, 41|author2=Gilbreath, Dick}}&lt;/ref&gt;

Povprečna zimska temperatura je 5,1&amp;nbsp;°C, poletna pa 25,2&amp;nbsp;°C.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Climate|url=http://www.jnto.go.jp/eng/arrange/essential/climate.html|publisher=Japonska nacionalna turistična organizacija|accessdate=2.3.2011}}&lt;/ref&gt; Temperaturni rekord iz 12. avgusta 2013 je znašal 41,0&amp;nbsp;°C.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://ds.data.jma.go.jp/tcc/tcc/news/press_20130813.pdf |title=Extremely hot conditions in Japan in midsummer 2013
|publisher=Tokyo Climate Center, Japan Meteorological Agency |date=13.8.2013 |accessdate=3.8.2017}}&lt;/ref&gt; Glavna deževna doba cuju traja od začetka maja na Okinavi, na severnem Hokaidu pa šele od konca julija. Na Honšuju traja šest tednov, spremlja pa jo veliko padavin in tajfunski vetrovi na koncu poletja in na začetku jeseni.&lt;ref name=&quot;climate&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.jnto.go.jp/eng/arrange/essential/climate.html |title=Essential Info: Climate |publisher=[[Japan National Tourism Organization|JNTO]] |accessdate=1.4.2007}}&lt;/ref&gt;

===  Biodiverziteta ===
[[Slika:Jigokudani hotspring in Nagano Japan 001.jpg|sličica|220x220_pik|Rdečelični makaki (''Macaca fuscata'') v vrelcu vroče vode, prefektura Nagano]]
Na Japonskem najdemo preko 90.000 vrst živali, med drugim [[rjavi medved]], [[rdečelični makak]] (''Macaca fuscata''), [[japonski rakunji pes]] (''Nyctereutes viverrinus''), mala japonska poljska miš (''Apodemus argenteus'') in [[japonski orjaški močerad]] (''Andrias japonicus'').&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=The Wildlife in Japan |url=http://www.env.go.jp/nature/yasei/pamph/pamph01/en.pdf |publisher=[[Ministry of the Environment (Japan)|Ministry of the Environment]] |accessdate=19.2.2011 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110323165908/http://www.env.go.jp/nature/yasei/pamph/pamph01/en.pdf |archivedate=23.3.2011}}&lt;/ref&gt; Velika raznolikost je posledica podnebja in geografije otokov, ki so razdeljeni na devet [[ekoregija|ekoregij]], vse od subtropskega vlažnega listnatega gozda na jugu do zmernega iglastega gozda na severu.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.us.emb-japan.go.jp/jicc/spotflora.htm |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070213035135/http://www.us.emb-japan.go.jp/jicc/spotflora.htm |archivedate=13.2.2007 |title=Flora and Fauna: Diversity and regional uniqueness |publisher=Embassy of Japan in the USA |accessdate=1.4.2007}}&lt;/ref&gt; 

Japonska ima vzpostavljeno omrežje [[Narodni parki Japonske|narodnih parkov]] in 37 zaščitenih mokrišč v skladu z [[Ramsarska konvencija|Ramsarsko konvencijo]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.env.go.jp/en/nature/nps/park/ |title=National Parks of Japan |publisher=Ministry of the Environment |accessdate=11.5.2011}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.ramsar.org/cda/en/ramsar-pubs-annolist-japan/main/ramsar/1-30-168^16573_4000_0__ |title=The Annotated Ramsar List: Japan |publisher=Ramsar |accessdate=11.5.2011 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110917191036/http://www.ramsar.org/cda/en/ramsar-pubs-annolist-japan/main/ramsar/1-30-168%5E16573_4000_0__ |archivedate=17.9.2011 |df= }}&lt;/ref&gt; Pet naravnih spomenikov ([[starodavni gozd Jakušima]], [[polotok Širetoko]], [[Širakami Sanči|gorovje in brezovi gozdovi Širakami Sanči]], [[Otočje Ogasavara]] in [[Otoki Amami-Ošima, Tokunošima, severni del Okinave in Iriomote]]) so vpisani v UNESCO-v seznam naravne svetovne dediščine.&lt;ref&gt;Unesco [https://whc.unesco.org/en/statesparties/jp]&lt;/ref&gt;

=== Okoljevarstvo ===
V času hitrega gospodarskega okrevanja po drugi svetovni vojni so okoljske probleme povečini zanemarjali, kar je ustrezalo rasti posla velikih korporacij. Posledično je bilo onesnaževanje v petdesetih in šestdesetih letih prejšnjega stoletja obsežno. V luči zaskrbljenosti nad posledicami takšnega neukrepanja je bil leta 1970 sprejet zakon za zaščito okolja.&lt;ref&gt;{{navedi splet|script-title=ja:日本の大気汚染の歴史 |url=http://www.erca.go.jp/taiki/history/ko_syousyu.html |publisher=Environmental Restoration and Conservation Agency |accessdate=2.3.2014 |language=ja |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110501085231/http://www.erca.go.jp/taiki/history/ko_syousyu.html |archivedate=1.5.2011}}&lt;/ref&gt; Naftna kriza leta 1973 je spodbudila razvoj trajnostne in ekonomične rabe energentov, saj je Japonska revna s surovinami in odvisna od uvoza le-teh.&lt;ref&gt;{{navedi splet|last=Sekiyama|first=Takeshi|title=Japan's international cooperation for energy efficiency and conservation in Asian region|url=http://nice.erina.or.jp/en/pdf/C-SEKIYAMA.pdf|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080216005103/http://nice.erina.or.jp/en/pdf/C-SEKIYAMA.pdf|archivedate=16.2.2008|publisher=Energy Conservation Center|accessdate=16.1.2011}}&lt;/ref&gt; Sodobni naravovarstveni problemi so onesnaženost mestnega zraka, upravljanje z odpadki, [[Evtrofikacija|evtrofikacija voda]], ohranjanje narave, podnebne spremembe, ravnanje s kemikalijami in mednarodno sodelovanje za preprečitev posledic globalnega segrevanja.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Environmental Performance Review of Japan|url=http://www.oecd.org/dataoecd/0/17/2110905.pdf|publisher=[[Organisation for Economic Co-operation and Development|OECD]]|accessdate=16.1.2011}}&lt;/ref&gt;

Junija 2015 je bilo v načrtovanju ali gradnji 40 elektrarn na premog, kar je Japonski prislužilo »nagrado« za njihovo »delo na ukrepih, ki zavirajo dejavnost pri varovanju podnebja«.&lt;ref&gt;{{navedi novice |title =At G-7, Japan's energy plan is not all that green |author =Elaine Kurtenbach |date = 6.6.2015 |agency =Associated Press}}&lt;/ref&gt; Uvršča se na 39. mesto indeksa EPI, ki meri zavezanost držav k ukrepanju v smeri trajnosti.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Environmental Performance Index: Japan|url=http://epi.yale.edu/country/japan|publisher=Yale University|accessdate=19.4.2016}}&lt;/ref&gt; Kot gostiteljica in podpisnica kjotskega protokola mora zmanjšati izpuste ogljikovega dioksida in uvesti druge ukrepe za zmanjšanje vpliva na podnebne spremembe.&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://www.reuters.com/article/idUST191967 |title=Japan sees extra emission cuts to 2020 goal – minister |date=24.6.2009 |agency=Reuters}}&lt;/ref&gt;

== Politika ==

=== Politična ureditev ===
[[Slika:Diet of Japan Kokkai 2009.jpg|levo|sličica|220x220_pik|Japonski parlament ''Kokkai,'' Čidoja, Tokio]]
Japonska je ustavna monarhija z zelo omejeno cesarjevo pristojnostjo. Cesarja ustava definira kot »simbol države in enotnosti ljudstva«. Izvršno vejo oblasti v državi vodi predsednik vlade s svojim ministrskim kabinetom. Zakonodajno vejo oblasti predstavlja dvodomni narodni parlament ''[[Kokkai]]'' (国会), sestavljen iz predstavniškega doma (465 sedežev, menja se na štiri leta) in svetniškega doma (265 sedežev, menja se na šest let). Poslance in svetnike volijo vsi državljani, stari najmanj 18 let, na tajnem glasovanju.&lt;ref name=&quot;tst-&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.straitstimes.com/asia/east-asia/japan-lowers-voting-age-from-20-to-18-to-better-reflect-young-peoples-opinions-in |title=Japan lowers voting age from 20 to 18 to better reflect young people's opinions in policies |publisher=[[The Straits Times]] |date=20.6.2015 |accessdate=28.8.2017 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Constitution&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.kantei.go.jp/foreign/constitution_and_government_of_japan/constitution_e.html |title=The Constitution of Japan |publisher=Prime Minister of Japan and His Cabinet |date=3.11.1946 |accessdate=14.2.2014 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20131214104438/http://www.kantei.go.jp/foreign/constitution_and_government_of_japan/constitution_e.html |archivedate=14.12.2013 |df= }}&lt;/ref&gt; Socialno liberalna [[Ustavna demokratska stranka (Japonska)|Ustavna demokratska stranka]] (CDP) in konzervativna [[Liberalna demokratska stranka (Japonska)|Liberalna demokratska stranka]] (LDP) prevladujeta v parlamentu. LDP je od konca ameriške zasedbe leta 1955 skoraj vedno najuspešnejša in ima (od novembra 2017) 283 sedežev v spodnjem ter 125 v zgornjem domu parlamenta. Samo med leti 1993-94 in 2009-12 ni bila uspešna. [[Predsednik vlade Japonske|Japonski premier]] je na čelu vlade, imenuje ga parlament izmed svojih poslancev, potrjuje pa ga cesar. Je vodja kabineta, v katerega imenuje ministre, lahko pa jih tudi razreši dolžnosti. Trenutni premier je [[Jošihide Suga]].

V japonski zgodovini je na pravni sistem v državi močno vplivalo kitajsko pravo, na primer preko teksta ''[[Kudžikata Isadamegaki]]'' v obdobju Edo.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Dean|first=Meryll|title=Japanese legal system: text, cases &amp; materials|year=2002|publisher=Cavendish|isbn=978-1-85941-673-0|pages=55–58|edition=2}}&lt;/ref&gt; Od 19. stoletja se je pravni sistem začel upirati na civilno pravo v Evropi, predvsem na nemško. Leta 1896 je prišel v veljavo civilni kodeks po osnutku nemškega [[Bürgerliches Gesetzbuch]], ki je obveljal do danes z nekaj povojnimi prilagoditvami.&lt;ref name=&quot;ReferenceC&quot;&gt;{{navedi revijo|last=Kanamori|first=Shigenari|title=German influences on Japanese Pre-War Constitution and Civil Code|journal=European Journal of Law and Economics|date=1.1.1999|volume=7|issue=1|pages=93–95|doi=10.1023/A:1008688209052}}&lt;/ref&gt; Japonsko pravosodje je razdeljeno na štiri stebre: vrhovno sodišče in trije nižji nivoji.&lt;ref name=&quot;ReferenceC&quot;/&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.kantei.go.jp/foreign/judiciary/0620system.html |publisher=Office of the Prime Minister of Japan |title=The Japanese Judicial System |accessdate=27.3.2007}}&lt;/ref&gt; Glavni korpus zakonikov, na katerih temelji japonski pravni red se imenuje [[Šest kodeksov]].&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Dean|first=Meryll|title=Japanese legal system: text, cases &amp; materials|year=2002|publisher=Cavendish|isbn=978-1-85941-673-0|page=131|edition=2}}&lt;/ref&gt;

=== Upravna delitev ===
Japonska birokratska uprava je razdeljena na tri osnovne ravni; nacionalni, prefekturni in občinski.

Pod nacionalno vlado je 47 prefektur, od katerih jih je šest nadalje razdeljenih na podprefekture za boljše oskrbovanje velikih geografskih območij ali oddaljenih otokov.

1718 občin (792 mest, 743 mest in 183 vasi) in 23 posebnih okrajev Tokia je najnižja raven vlade; dvajset najbolj naseljenih mest zunaj tokijske metropole je znanih kot [[Mesta, določena z vladnim odlokom Japonske]] in je razdeljenih na oddelke.

==== Regije ====
Japonska je razdeljena na več regij. [[Honšu]], največji in najbolj naseljeni otok, je razdeljen na pet regij. Ostali otoki predstavljajo samostojne regije. Od severa proti jugu si sledijo:
* [[Hokaido]] – večji mesti sta [[Saporo]] in [[Hakodate]].
* Honšu: Regija [[Tohoku]] – na severovzhodu otoka, kjer sta večji mesti [[Sendai]] in [[Fukušima]].
** Regija [[Kanto]] – mesta [[Tokio]], [[Kavasaki]], [[Jokohama]], [[Jokosuka]]. Vključuje tudi prefekture [[Gunma]], [[prefektura Saitama|Saitama]], [[prefektura Čiba|Čiba]], [[Točigi]] in [[Ibaraki]].
** [[Čubu]] – hribovita srednja regija na področju [[Japonske Alpe|Japonskih Alp]]. Regija, ki meji na Japonsko morje, se imenuje [[Hokuriku]], na Pacifik pa meji regija [[Tokai]]. Večji mesti v regiji Hokuriku sta [[Niigata]] in [[Kanazava]], v regiji Tokai pa [[Nagoja]] (četrto največje japonsko mesto) in [[Šizuoka]].
** Regija Kinki oz. [[Kansai]] – starodavno kulturno in trgovsko središče, z mesti [[Osaka]], [[Kjoto]], [[Kobe]], [[Nara (Japonska)|Nara]] in [[Vakajama]]; vštevši prefekturo [[Šiga]].
** [[Čugoku]] – z mestoma [[Hirošima]] in [[Okajama]].
* [[Šikoku]] – najmanjši od štirih glavnih otokov, znan po budističnih romarjih. Večji mesti sta [[Macujama]] in [[Takamacu]].
* [[Kjušu]] – najjužnejši izmed štirih glavnih otokov. Pomembnejša mesta so [[Fukuoka]], [[Kitakjušu]] in [[Nagasaki]].
* [[Okinava]] – subtropska južna veriga otokov, ki poteka v smeri proti [[Tajvan]]u. Glavno mesto je [[Naha]].

==== Prefekture ====
{{glavni|Japonske prefekture}}
Japonska [[ustava]] deli državo na 47 prefektur, ki administrativne obveznosti opravljajo neodvisno od centralne vlade; vodi jih guverner (知事 ''čidži''). Delimo jih na 43 pravih prefektur (県 ''ken''), 1 metropolo (都 ''to'') - Tokio, 2 mestni prefekturi (府 ''fu'') – Osaka in Kjoto – in 1 okrožje (道 ''dō'') – Hokaido. Od severa proti jugu si sledijo:

{{stolpci|4|
# [[Hokaido]]
# [[Prefektura Aomori|Aomori]]
# [[Prefektura Iwate|Iwate]]
# [[Prefektura Miyagi|Miyagi]]
# [[Prefektura Akita|Akita]]
# [[Prefektura Yamagata|Yamagata]]
# [[Prefektura Fukušima|Fukušima]]
# [[Prefektura Ibaraki|Ibaraki]]
# [[Prefektura Točigi|Točigi]]
# [[Prefektura Gunma|Gunma]]
# [[Prefektura Saitama|Saitama]]
# [[Prefektura Čiba|Čiba]]
# [[Tokio]]
# [[Prefektura Kanagawa|Kanagawa]]
# [[Prefektura Niigata|Niigata]]
# [[Prefektura Toyama|Toyama]]
# [[Prefektura Išikava|Išikava]]
# [[Prefektura Fukui|Fukui]]
# [[Prefektura Jamanaši|Jamanaši]]
# [[Prefektura Nagano|Nagano]]
# [[Prefektura Gifu|Gifu]]
# [[Prefektura Šizuoka|Šizuoka]]
# [[Prefektura Aiči|Aiči]]
# [[Prefektura Mie|Mie]]
# [[Prefektura Šiga|Šiga]]
# [[Prefektura Kyoto|Kyoto]]
# [[Prefektura Osaka|Osaka]]
# [[Prefektura Hyogo|Hyogo]]
# [[Prefektura Nara|Nara]]
# [[Prefektura Wakayama|Wakayama]]
# [[Prefektura Tottori|Tottori]]
# [[Prefektura Šimane|Šimane]]
# [[Prefektura Okayama|Okayama]]
# [[Prefektura Hirošima|Hirošima]]
# [[Prefektura Jamaguči|Jamaguči]]
# [[Prefektura Tokušima|Tokušima]]
# [[Prefektura Kagawa|Kagawa]]
# [[Prefektura Ehime|Ehime]]
# [[Prefektura Koči|Koči]]
# [[Prefektura Fukuoka|Fukuoka]]
# [[Prefektura Saga|Saga]]
# [[Prefektura Nagasaki|Nagasaki]]
# [[Prefektura Kumamoto|Kumamoto]]
# [[Prefektura Oita|Oita]]
# [[Prefektura Miyazaki|Miyazaki]]
# [[Prefektura Kagošima|Kagošima]]
# [[Prefektura Okinava|Okinava]]
}}

=== Mednarodni odnosi ===
Japonska je članica mnogih mednarodnih organizacijː G7, G8, G20, ZN, APEC, ASEAN prostotrgovinsko območje, z Avstralijo (marec 2007)&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.mofa.go.jp/region/asia-paci/australia/joint0703.html |title=Japan-Australia Joint Declaration on Security Cooperation |publisher=Ministry of Foreign Affairs|accessdate=25.8.2010}}&lt;/ref&gt; in Indijo (oktober 2008)&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.mofa.go.jp/region/asia-paci/india/pmv0810/joint_d.html |title=Joint Declaration on Security Cooperation between Japan and India |publisher=Ministry of Foreign Affairs |date=22.10.2008 |accessdate=25.8.2010}}&lt;/ref&gt; ima podpisan varnostni pakt. Od konca druge svetovne vojne je tesno ekonomsko in varnostno povezana z Združenimi državami Amerike, ki so pomemben izvozni in primaren uvozni partner. Na japonskih tleh je stalno operativna ameriška vojaška baza.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Japan's Foreign Relations and Role in the World Today|url=http://afe.easia.columbia.edu/japan/japanworkbook/fpdefense/foreign.htm|website=Asia for Educators|accessdate=13.11.2016}}&lt;/ref&gt;

Japonska ima nerazrešena ozemeljska vprašanja o [[Kurilski otoki|Kurilskih otokih]] ([[Rusija]])&lt;ref&gt;MOFA, [http://www.mofa.go.jp/region/europe/russia/territory/index.html Japan's Northern Territories]&lt;/ref&gt;, [[Skalovje Liancourt|Skalovju Liancourt]] (v [[japonščina|japonščini]] ''Takešima'')&lt;ref name=&quot;takeshima&quot;&gt;MOFA, [http://www.mofa.go.jp/region/asia-paci/takeshima/index.html The Issue of Takeshima]&lt;/ref&gt;, [[Otočje Senaku|otočju Senaku]] ([[Tajvan]] in [[Ljudska republika Kitajska|Kitajska]]) in atolu [[Okinotorišima]].&lt;ref&gt;MOFA, [http://www.mofa.go.jp/region/asia-paci/senkaku/senkaku.html The Basic View on the Sovereignty over the Senkaku Islands]&lt;/ref&gt; Polemičnost teh ozemelj je predvsem v nadzorovanju naravnih bogastev.

[[Japonsko-korejski odnosi|Odnosi z Korejo]] so napeti zaradi ravnanja Japoncev med kolonialno oblastjo. Med največjimi očitki so spolno suženjstvo (&quot;ženske za lagodje&quot;),&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.bbc.com/news/world-asia-35188135|title=Japan and South Korea agree WW2 'comfort women' deal|date=28.12.2015|work=BBC News|access-date=8.7.2017|language=en-GB}}&lt;/ref&gt; za katerega sploh ni točno znano število žrtev (več deset ali celo sto tisoč), kulturno zatiranje s prepovedjo korejščine v šolah, prisvajanje japonskih imen.&lt;ref name=&quot;#1&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://koreanhistory.info/japan.htm|title=Japanese Colony 1910–1945|website=koreanhistory.info|access-date=8.7.2017}}&lt;/ref&gt; Med letoma 1910 in 1945 je Japonska popravljala korejsko infrastrukturo in na Korejski polotok naselila okoli 800.000 Japoncev.&lt;ref name=&quot;#1&quot;/&gt; Leta 2015 se je Japonska uradno opravičila in priznala spolno suženjstvo, preživele žrtvam je izplačala odškodnino. Državi sta postali veliki gospodarski zaveznici, njuni voditelji aktivno sodelujejo pri reševanju težav v regiji, predvsem glede [[Severna Koreja|Severne Koreje]] in druge svetovne vojne. Na odmevnejšem obisku leta 2017 na vrhu G20 sta se voditelja držav pogovarjala o sodelovanju in razreševanju glede severnokorejske krize, zavzela sta se tudi za graditev pozitivnih odnosov v regiji ter za pritiske na Kitajsko, da poostri sankcije proti Severni Koreji.&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.japantimes.co.jp/news/2017/07/07/national/politics-diplomacy/tokyo-washington-seoul-vow-step-pressure-pyongyang-amid-perceived-china-inaction/|title=Abe and Moon hold first talks in Hamburg, agree to resume reciprocal visits|date=7.7.2017|work=The Japan Times Online|access-date=8.7.2017|language=en-US|issn=0447-5763}}&lt;/ref&gt; Od devetdesetih je zelo močan uvoz korejske glasbe (K-pop), televizije (K-drame) in filmov, saj je bil izničen korejski zakon o prepovedi kulturne izmenjave med državama;&lt;ref&gt;{{navedi revijo|last=Ju|first=Hyujung|date=2014|title=Transformations of the Korean Media Industry by the Korean Wave: The Perspective of Glocalization|url=|journal=Korean Popular Culture in Global Context|volume=|pages=|via=ProQuest ebrary}}&lt;/ref&gt; pojav se imenuje [[korejski val]] (한류 ''Hallju?'').

== Vojska ==
Japonska namenja veliko denarja vojski in obrambi.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=The 15 countries with the highest military expenditure in 2009|url=http://www.sipri.org/research/armaments/milex/resultoutput/milex_15|publisher=Stockholm International Peace Research Institute|accessdate=16.1.2011|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110217084451/http://www.sipri.org/research/armaments/milex/resultoutput/milex_15|archivedate=17.2.2011|df=mdy-all}}&lt;/ref&gt; [[Japonske samoobrambne sile|Japonska vojska]] (Japonske samoobrambne sile) se deli na kopenske, zračne in pomorske sile. Glede na zakonodajo ne sme napovedati vojne ali uporabiti sile v mednarodnih sporih; japonska vlada izvršuje prepoved izvoza strelnega orožja. V zadnjih letih se predsednik vlade Šinzo Abe zavzema za večjo vlogo Japonske pri zagotavljanju varnosti v regiji, tudi s pomočjo sosednjim državam. Glede na Indeks svetovnega miru je Japonska na prvem mestu med azijskimi državami.&lt;ref&gt;Institute for Economics and Peace (2015). ''[http://www.visionofhumanity.org/sites/default/files/Global%20Peace%20Index%20Report%202015_0.pdf Global Peace Index 2015.] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20151006145259/http://www.visionofhumanity.org/sites/default/files/Global%20Peace%20Index%20Report%202015_0.pdf |date=6.10.2015 }}'' Retrieved 5.10.2015&lt;/ref&gt; V zadnjem času so bile japonske vojaške sile uporabljene v mirovnih misijah v Iraku.&lt;ref name=&quot;Iraq deployment&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.iht.com/articles/2006/06/20/news/japan.php |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070416075509/http://www.iht.com/articles/2006/06/20/news/japan.php |archivedate=16.4.2007 |title= Tokyo says it will bring troops home from Iraq |work=International Herald Tribune |date=20.6.2006 |accessdate=28.3.2007}}&lt;/ref&gt; Japonska poslovna federacija prepričuje japonsko vlado k ukinitvi prepovedi izvoza orožja, da bi se država lahko pridružila mednarodnim projektom na področju oboroževanja.&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://in.reuters.com/article/2010/07/13/idINIndia-50097320100713 |title=Japan business lobby wants weapon export ban eased |publisher=Reuters |date= 13.7.2010|accessdate=12.4.2011}}&lt;/ref&gt;

V 21. stoletju se je z globalizacijo moč v regiji prerazporedila. Varnostna slika Japonske se je spremenila predvsem zaradi severnokorejske jedrske grožnje, spopada pa se tudi s spletnim in mednarodnim terorizmom.&lt;ref name=&quot;Japan's Security Policy&quot;&gt;{{navedi novice |title= Japan's Security Policy |publisher= Ministry of Foreign Affairs of Japan |url=http://www.mofa.go.jp/policy/security/}}&lt;/ref&gt; Za ohranjanje miru so ustanovili narodni varnostni svet, ki je razvil varnostno strategijo ter smernice. [[Varnostni pakt med Japonsko in ZDA]] je temelj japonske zunanje politike.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.realclearpolitics.com/articles/2007/03/japan_is_back_why_tokyos_new_a.html |title=Japan Is Back: Why Tokyo's New Assertiveness Is Good for Washington|author=Michael Green |publisher=Real Clear Politics |accessdate=28.3.2007}}&lt;/ref&gt; Od leta 1956 je članica [[Organizacija združenih narodov|OZN]], dvajset let pa je bila tudi nestalna članica [[Varnostni svet ZN|Varnostnega sveta]]. Je članica G4, s čimer si išče stalno mesto v Varnostnem svetu.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.centralchronicle.com/20070111/1101194.htm |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070221044357/http://www.centralchronicle.com/20070111/1101194.htm |archivedate=21.2.2007 |title=UK backs Japan for UNSC bid |work=Central Chronicle |accessdate=28.3.2007}}&lt;/ref&gt;

== Gospodarstvo ==
[[Slika:The_Tokyo_Stock_Exchange_-_main_room_3.jpg|sličica|293x293_pik|Tokijska borza, ena večjih v Aziji]]
Japonska je po Združenih državah Amerike in Kitajski nominalno gledano tretje največje gospodarstvo na svetu.&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=China confirmed as World's Second Largest Economy|newspaper=[[The Guardian]] |date=21.1.2011|url=https://www.theguardian.com/business/2011/jan/21/china-confirmed-worlds-second-largest-economy|accessdate=21.1.2011 |first=James |last=Inman |location=London}}&lt;/ref&gt; Tokijska borza spada med največje v Aziji.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://asia.nikkei.com/Markets/Equities/Tokyo-Stock-Exchange-ranked-third-in-Asia-in-2014 |title=Tokyo Stock Exchange ranked third in Asia in 2014 |work=Nikkei Asian Review |date=16.1.2015 |accessdate=5.12.2015 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20151208112614/http://asia.nikkei.com/Markets/Equities/Tokyo-Stock-Exchange-ranked-third-in-Asia-in-2014 |archivedate=8.12.2015}}&lt;/ref&gt; Leta 2016 je bil japonski javni dolg ocenjen na 230 % letnega BDP.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/rankorder/2186rank.html |publisher=CIA |title=World Factbook, Country comparison: Public debt |accessdate=20.8.2017}}&lt;/ref&gt; Storitveni sektor predstavlja tri četrtine BDP, ima pa tudi zelo visoko razvit industrijski sektor, ki proizvaja visokotehnološka vozila, elektroniko, orodje, jeklo, ladje, kemikalije, tekstil in procesirano hrano. Kmetijski sektor obdeluje 13% japonskega ozemlja, ujamejo 15% vseh rib na svetu. Brezposelnost je nizka pri okoli 4 %, a vseeno 17 % ljudi živi pod pragom revščine.&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=Japan Tries to Face Up to Growing Poverty Problem|url=https://www.nytimes.com/2010/04/22/world/asia/22poverty.html?source=patrick.net|accessdate=16.1.2011|newspaper=The New York Times|date=21.4.2010|first=Martin|last=Fackler}}&lt;/ref&gt; Omejena količina pozidljivih zemljišč vpliva na gradnjo in trg z nepremičninami.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=2008 Housing and Land Survey|url=http://www.e-stat.go.jp/SG1/estat/NewListE.do?tid=000001028768|publisher=Statistics Bureau|accessdate=20.1.2011}}&lt;/ref&gt;

Japonska izvaža največ na ameriški (20 %) in kitajski trg (18 %), sledijo Južna Koreja (7 %), Hong Kong (6 %) in Tajska (5 %). Glavni izvozni proizvodi so orodje, motorna vozila, železo, jeklo, polprevodniki in avtomobilski deli. Največ uvaža iz Kitajske (25 %) in ZDA (11 %), sledita Avstralija (5 %) in Južna Koreja (4 %). Glavni uvozni proizvodi so stroji in orodje, fosilna goriva, živila (govedina), kemikalije, tekstil in surovine za industrijo.&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=Foreign investment in Japan soars|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/business/4632747.stm|accessdate=16.1.2011|newspaper=BBC|date=29.6.2005}}&lt;/ref&gt; Administracija Džun'ičira Koizumija je sprožila reforme, ki so povzročile porast tujih investicij.

Japonska je 27. med 189 državami po indeksu enostavnosti sklepanja poslov in enega najmanjših davčnih prihodkov med razvitimi državami. Japonski kapitalizem ima nekaj posebnosti, kot je sistem vseživljenjske zaposlitve, napredovanje po starosti&lt;ref name=&quot;oecd2008&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.oecd.org/document/17/0,3343,en_2649_34111_40353553_1_1_1_1,00.html |title=Economic survey of Japan 2008 |publisher=[[Organisation for Economic Co-operation and Development|OECD]] |accessdate=25.8.2010 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20101109122744/http://www.oecd.org/document/17/0%2C3343%2Cen_2649_34111_40353553_1_1_1_1%2C00.html |archivedate=9.11.2010 |df=mdy-all }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=http://www.economist.com/node/7193984?story_id=7193984 |title=Japan's Economy: Free at last |newspaper=The Economist |date=20.7.2006 |accessdate=23.1.2011}}&lt;/ref&gt; in vpliv t.i. korporacij ''kejrecu,'' aktivizem lastnikov delnic je redek, podjetja so vodena po metodah, kot je »Metoda Tojota«.&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=Activist shareholders swarm in Japan|url=http://www.economist.com/node/9414552?story_id=9414552|accessdate=23.1.2011|date=28.6.2007|newspaper=The Economist}}&lt;/ref&gt; Znane znamke iz Japonske so [[Toyota]], [[Honda]], [[Canon]], [[Nissan]], [[Sony]], Mitsubishi, [[Panasonic]], [[Uniqlo]], [[Lexus]], [[Subaru Corporation|Subaru]], [[Nintendo]], [[Bridgestone]], [[Mazda]] in [[Suzuki]].&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.rankingthebrands.com/The-Brand-Rankings.aspx?rankingID=33|title=Japan's Best Global Brands 2017|date=17.2.2017|accessdate=2.11.2017|website=Ranking the Brands}}&lt;/ref&gt;

==== Gospodarska zgodovina ====
Sodobna rast se je začela v obdobju Edo, ki je dalo cestni sistem in sistem vodooskrbe, pa tudi razvoj določenih finančnih inšturmentov, bankirstvo in [[Osaške riževe borze|borze]].&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |title=The Origins of Japanese Trade Supremacy |author=Howe, Christopher |publisher=Hurst &amp; Company |year=1996 |isbn=1-85065-538-3|pages=58f}}&lt;/ref&gt; S sprejetjem [[Tržno gospodarstvo|tržnega gospodarstva]]&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Totman|first=Conrad|title=A History of Japan|edition=2 |year=2005|publisher=Blackwell|isbn=1-4051-2359-1|pages=312–314}}&lt;/ref&gt; v obdobju Mejdži so se ustanavljala uspešna podjetja, ki so Japonsko popeljala na vrh razvitih držav.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=McCargo|first=Duncan|title=Contemporary Japan|year=2000|publisher=Macmillan|isbn=0-333-71000-2 |pages=18–19}}&lt;/ref&gt; Med 1960 in 1980 je gospodarska rast v povprečju dosegala 7,5 %, v osemdesetih in na začetku devetdesetih po naftni krizi pa 3,2 %. V devetdesetih se je rast zaradi poka finančnega mehurčka upočasnjevala, kar imenujemo tudi izgubljeno desetletje. Premiki v smeri okrevanja so bili počasni, ovirala jih je tudi globalna upočasnitev okoli preloma tisočletja. Po letu 2005 je Japonska doživljala solidno rast okoli 2,8%&lt;ref&gt;{{navedi novice|last=Masake|first=Hisane|title=A farewell to zero|url=http://www.atimes.com/atimes/Japan/HC02Dh01.html|accessdate=16.1.2011|newspaper=Asia Times|date=2.3.2006}}&lt;/ref&gt;, večje nazadovanje pa je prinesla finančna kriza 2008. Danes se uvršča visoko na lestvicah konkurenčnosti (6. mesto za leti 2015 in 2016) in gospodarske svobode.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://reports.weforum.org/global-competitiveness-report-2015-2016/economies/#indexId=GCI&amp;economy=JPN |title=Country/Economy Profiles: Japan|publisher=World Economic Forum |accessdate=24.2.2016 |language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://reports.weforum.org/global-competitiveness-report-2015-2016/competitiveness-rankings/ |title=Competitiveness Rankings |publisher=World Economic Forum |accessdate=24.2.2016 |language=en}}&lt;/ref&gt;

==== Kmetijstvo in ribolov ====
[[Slika:Rice Paddies In Aizu, Japan.JPG|levo|sličica|220x220_pik|Riževo polje v Ajzuju, prefektura Fukušima]]
Samo 12 % japonskega ozemlja je primernega za kmetijstvo&lt;ref name=&quot;As Farmers Age, Japan Rethinks Relationship With Food, Fields&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.pbs.org/newshour/bb/social_issues/jan-june12/9billion_06-12.html |title=As Farmers Age, Japan Rethinks Relationship With Food, Fields |work=[[PBS]] |date=12.6.2012 |accessdate=21.11.2013 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20131121103417/http://www.pbs.org/newshour/bb/social_issues/jan-june12/9billion_06-12.html |archivedate=21.11.2013 |df=mdy-all }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Trip Report - Japan Agricultural Situation&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.pecad.fas.usda.gov/highlights/2012/08/Japantrip/ |title=Trip Report – Japan Agricultural Situation |work=[[United States Department of Agriculture]] |date=17.8.2012 |accessdate=21.11.2013}}&lt;/ref&gt;, zato je razvit sistem teras, ki da ene največjih žetev na enoto površine.&lt;ref name=&quot;Urbanites Help Sustain Japan's Historic Rice Paddy Terraces&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://ourworld.unu.edu/en/the-people-who-sustain-japans-historic-terraced-rice-fields |title=Urbanites Help Sustain Japan's Historic Rice Paddy Terraces |work=Our World |date=22.5.2012 |accessdate=21.11.2013 |author1=Nagata, Akira |author2=Chen, Bixia}}&lt;/ref&gt; Prehrambena samozadostnosti dosežena v 50 %, kmetijstvo pa predstavlja samo 1,4 % BDP. Vlada izdaja subvencije in ščiti kultivacijo v manjšem obsegu.&lt;ref name=&quot;As Farmers Age, Japan Rethinks Relationship With Food, Fields&quot; /&gt; Kmetje se spopadajo s pomanjkanjem nasledstva in staranjem delovne sile.&lt;ref name=&quot;How will Japan's farms survive?&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.japantimes.co.jp/opinion/2013/06/28/editorials/how-will-japans-farms-survive/#.UoyT2b-lf-k |title=How will Japan's farms survive? |work=[[The Japan Times]] |date=28.6.2013 |accessdate=21.11.2013}}&lt;/ref&gt; [[Riž]] predstavlja skoraj vso proizvodnjo žitaric in je visoko zaščiten s tarifami pri 777,7 %.&lt;ref name=&quot;Trip Report - Japan Agricultural Situation&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;Japan - Agriculture&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.nationsencyclopedia.com/Asia-and-Oceania/Japan-AGRICULTURE.html#b |title=Japan – Agriculture |work=Nations Encyclopedia |accessdate=21.11.2013}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;With fewer, bigger plots and fewer part-time farmers, agriculture could compete&quot;&gt;{{navedi novice |url=https://www.economist.com/news/asia/21576154-fewer-bigger-plots-and-fewer-part-time-farmers-agriculture-could-compete-field-work |title=With fewer, bigger plots and fewer part-time farmers, agriculture could compete |work=[[The Economist]] |date=13.4.2013 |accessdate=21.11.2013}}&lt;/ref&gt; Japonska je drugi največji uvoznik kmetijskih proizvodov. Leta 1996 se je uvrstila na četrto mesto po količini ulova rib, leta 2010 je ulovila preko 4,5 milijonov ton rib.&lt;ref name=&quot;World fisheries production, by capture and aquaculture, by country (2010)&quot;&gt;{{navedi splet |url=ftp://ftp.fao.org/FI/STAT/summary/a-0a.pdf |archive-url=https://wayback.archive-it.org/all/20170525161431/ftp://ftp.fao.org/FI/STAT/summary/a-0a.pdf |url-status=dead |archive-date=25.5.2017 |title=World fisheries production, by capture and aquaculture, by country (2010) |work=Food and Agriculture Organization |accessdate=18.1.2014 |df=mdy-all }}&lt;/ref&gt; Danes predstavlja japonski ulov 15 % svetovnega&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/ja.html#Econ |title=The World Factbook |work=[[Central Intelligence Agency]] |accessdate=1.2.2014}}&lt;/ref&gt;, mnogi tudi trdijo, da je Japonska kriva za počasno izumiranje nekaterih ribjih vrst, kot so tuni.&lt;ref name=&quot;UN tribunal halts Japanese tuna over-fishing&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.atimes.com/oceania/AH31Ah01.html |title=UN tribunal halts Japanese tuna over-fishing |work=[[Asia Times]] |date=31.8.1999 |accessdate=1.2.2014}}&lt;/ref&gt; Sporen je tudi kvazi-komercialen [[Kitolov|lov na kite]].&lt;ref name=&quot;Japanese whaling 'science' rapped&quot;&gt;{{navedi novice |url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/science/nature/4118990.stm |title=Japanese whaling 'science' rapped |work=[[BBC News]] |date=22.6.2005 |accessdate=1.2.2014 |author=Black, Richard}}&lt;/ref&gt;

==== Industrija in storitve ====
Industrija predstavlja 27,5 % BDP.&lt;ref name=&quot;auto1&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/ja.html#Econ|title=Japan|last=|first=|date=3.11.2016|website=CIA World Factbook|publisher=|accessdate=13.11.2016}}&lt;/ref&gt; Pomembnejše industrije so avtomobilska, motorska, elektronska, orodjarska, kovinska, ladjedelniška, kemična in predelovalna. Japonska je tretji največji proizvajalec avtomobilov, Tojota pa največji posamezni proizvajalec.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.oica.net/category/production-statistics/|title=Production Statistics|last=OICA|first=|date=2016|website=|publisher=|accessdate=13.11.2016}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.forbes.com/sites/andreamurphy/2015/05/06/2015-global-2000-the-worlds-biggest-auto-companies/#361753666e48|title=2015 Global 2000: The World's Biggest Auto Companies|last=|first=|date=6.5.2015|website=Forbes|publisher=|accessdate=13.11.2016}}&lt;/ref&gt; Potrošniška elektronika se je preselila na Kitajsko, v ZDA in Južno Korejo.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=The era of Japanese consumer electronics giants is dead|url=https://www.cnet.com/news/the-era-of-japanese-consumer-electronics-giants-is-dead|website=cnet|accessdate=13.11.2016}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=What happened to Japan's electronic giants?|url=http://www.bbc.com/news/world-asia-21992700|accessdate=13.11.2016|agency=BBC News|date=2.4.2013}}&lt;/ref&gt; Za ladjedelništvo se pričakuje, da bo ostalo na Japonskem.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Why the sun has yet to set on Japanese shipbuilding|url=http://www.seatrade-maritime.com/news/asia/why-the-sun-has-yet-to-set-on-japanese-shipbuilding.html|website=Seatrade Maritime News|accessdate=13.11.2016}}&lt;/ref&gt;

Storitveni sektor predstavlja tri četrtine BDP.&lt;ref name=&quot;Japan Country Report&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.gfmag.com/gdp-data-country-reports/247-japan-gdp-country-report.html#axzz2kmA1XTXk |title=Japan Country Report |work=Global Finance |accessdate=16.11.2013}}&lt;/ref&gt; Glavne industrije so bankirstvo, zavarovalništvo, nepremičnine, trgovina, transport in telekomunikacije. Štiri od petih največjih časopisov na svetu je iz Japonske.&lt;ref name=&quot;National Newspapers Total Circulation 2011&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.ifabc.org/site/assets/media/National-Newspapers_total-circulation_IFABC_17-01-13.xls |title=National Newspapers Total Circulation 2011 |publisher=[[International Federation of Audit Bureaux of Circulations]] |accessdate=2.2.2014}}&lt;/ref&gt; Največji poslovni konglomerati ''kejrecu'' v državi so skupine Mitsubishi, Sumitomo, Fuyo, Mitsui, Dai-Ichi Kangyo in Sanwa.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.sjsu.edu/faculty/watkins/keiretsu.htm |title=The Keiretsu of Japan |work=San José State University}}&lt;/ref&gt;

==== Turizem ====
[[Slika:Chateau Himeji.JPG|sličica|220x220_pik|Grad Himedži, prefektura Hjogo]]
Turizem doživlja v zadnjih letih razcvet. Leta 2013 je število tujih obiskovalcev prvič preseglo 10 milijonov, leta 2015 že skoraj 20 milijonov.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.japantimes.co.jp/news/2016/01/19/national/japan-sets-new-inbound-tourism-record-2015-comes-just-short-20-million-target/|title=Visitors to Japan surge to record 19.73 million, spend all-time high ¥3.48 trillion|first=Tomoko|last=Otake|date=19.1.2016|publisher=|via=Japan Times Online}}&lt;/ref&gt; Pričakovanja japonske vlade so, da se bo turistični obisk do leta 2030 povzpel na 60 milijonov.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.japanmacroadvisors.com/page/category/economic-indicators/gdp-and-business-activity/number-of-visitors-to-japan/|title=Number of visitors to Japan|accessdate=29.1.2017|publisher=|via=Japan Macro Advisors}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Number of Foreign Visitors Surpassed 20 million (Japan)&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.smam-jp.com/documents/www/english/market_info/2016/11/22/SMAM_Market_Keyword_No139.pdf|title=SMAM Market Keyword (No.139)|work=SMAM-jp.com |accessdate=29.1.2017}}&lt;/ref&gt; Japonska ima [[Seznam spomenikov Unescove svetovne dediščine na Japonskem|20 znamenitosti]]  zapisanih na Unescov seznam svetovne dediščine&lt;ref name=&quot;whc.unesco.org&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://whc.unesco.org/en/statesparties/jp|title=Japan Properties inscribed on the World Heritage List|date=29.1.2017|publisher=|via=UNESCO}}&lt;/ref&gt;, med njimi grad Himedži, zgodovinske spomenike starodavnega Kjota in Nare.&lt;ref name=&quot;whc.unesco.org&quot;/&gt; Popularne destinacije so Tokio, Hirošima, gora [[Fudži]], smučišči Niseko in Kohaido, Okinava, vlak ''šinkansen'' in uporaba obširne mreže hotelov ''rjokan'' in vrelcev tople vode ''onsen''.

== Znanost in tehnologija ==
Japonska je vodilna država na področju znanstvenega raziskovanja v naravoslovju in inženirstvu, njen prispevek je pomemben v kmetijstvu, elektroniki (kar 16 % vsega zlata in 22 % vsega srebra je v japonski elektroniki&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.techradar.com/news/phone-and-communications/mobile-phones/japan-wants-citizens-to-donate-their-phone-to-make-2020-olympic-medals-1326938|title=Japan wants citizens to donate their old phone to make 2020 Olympics medals|publisher=}}&lt;/ref&gt;), industrijski robotiki (na Japonskem je bilo leta 2013 v uporabi kar 20% vseh robotov&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.ifr.org/industrial-robots/statistics/ |title=Statistics – IFR International Federation of Robotics |publisher= |accessdate=5.10.2016 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20160327031517/http://www.ifr.org/industrial-robots/statistics/ |archivedate=27.3.2016 |df= }}&lt;/ref&gt;), optiki, kemikalijah, polprevodnikih, raznih vejah inženirstva in raziskovanja živih bitij. Na indeksu inovativnosti Bloomberg se ponaša z drugim mestom. 700.000 raziskovalcev deluje s proračunom, velikim kar 130 milijard dolarjev, kar je v deležu BDP na tretjem mestu sveta.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.investinisrael.gov.il/NR/rdonlyres/D8B76E12-BC96-436A-9CA5-B53D9B8060E1/0/IsraelWhereBreakthroughsHappen.pdf |title=Invest in Israel – Where Breakthroughs Happen |date=4.12.2011 |work=Investment Promotion Center |publisher=Industry, Trade and Labor Ministry |page=17 |accessdate=14.10.2012}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice|last=McDonald|first=Joe|title=China to spend $136 billion on R&amp;D|newspaper=BusinessWeek|date=4.12.2006}}&lt;/ref&gt; Japonski znanstveniki so prejeli 22 [[Nobelova nagrada|Nobelovih nagrad]] iz fizike, kemije ali medicine in 3 [[Fieldsova nagrada|Fieldsove nagrade]] za matematiko.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Japanese Nobel Laureates |publisher=[[Kyoto University]] |year=2009 |url=http://www.kyoto-u.ac.jp/en/profile/intro/honor/nobel.htm/ |accessdate=7.11.2009}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Japanese Fields Medalists |publisher=Kyoto University |year=2009 |url=http://www.kyoto-u.ac.jp/en/profile/intro/honor/fields.htm |accessdate=7.11.2009 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20100310203313/http://www.kyoto-u.ac.jp/en/profile/intro/honor/fields.htm/ |archivedate=10.3.2010}}&lt;/ref&gt;

[[Japonska agencija za raziskovanje vesolja]] (JAXA) razvija satelite in vesoljska plovila, sodeluje v planetarnih, vesoljskih in aviacijskih raziskavah, na Mednarodni vesoljski postaji. Misije so poslali proti Merkurju, Veneri in Luni, kjer nameravajo do leta 2030 zgraditi bazno postajo.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Japan Plans Moon Base by 2030 |publisher=MoonDaily |date=3.8.2006 |url=http://www.moondaily.com/reports/Japan_Plans_Moon_Base_By_2030_999.html |accessdate=27.3.2007}}&lt;/ref&gt; Pomembnejši projekti so Kibo, [[Akacuki]], Mercury Magnetspheri Orbiter, SELENE in H-IIA.

== Infrastruktura ==
[[Slika:Satta yukei.jpg|sličica|275x275_pik|Japonska avtocesta s pogledom na goro [[Fudži]]]]
Japonska ima v omrežju 1,2 milijonov kilometrov cest kar 63.000 kilometrov avtocest in hitrih cest,&lt;ref name=&quot;stat.go.jp&quot;&gt;[http://www.stat.go.jp/english/data/nenkan/1431-12.htm Chapter 12 Transport – Microsoft Excel Sheet], Statistical Handbook of Japan&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;mlit.go.jp&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.mlit.go.jp/road/road_e/statistics.html|title=Road Bureau – MLIT Ministry of Land, Infrastructure, Transport and Tourism|publisher=}}&lt;/ref&gt; ki povezujejo večja mesta med otoki Honšu, Šikoku ter Kjušu, na Hokaidu in v obliki hitre ceste na Okinavi. Novi in rabljeni avtomobili so poceni s poudarkom na energijski učinkovitosti. Uporaba avtomobilov je nizka, s samo 50 % povprečja držav G8.&lt;ref name=&quot;stat.go.jp&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;mlit.go.jp&quot;/&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Transport |url=http://www.stat.go.jp/english/data/handbook/c09cont.htm |work=Statistical Handbook of Japan 2007 |publisher=Statistics Bureau |accessdate=2.3.2014 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110427071603/http://www.stat.go.jp/english/data/handbook/c09cont.htm |archivedate=27.4.2011}}&lt;/ref&gt; Železniško omrežje je privatizirano, znani so hitri in točni vlaki ''[[Šinkansen]]'' z rednimi hitrostmi vlakov do 320&amp;nbsp;km/h.&lt;ref name=&quot;transtatsjp&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.iraptranstats.net/jp|title=Transport in Japan|accessdate=17.2.2009|work=International Transport Statistics Database|publisher=[[International Road Assessment Program]]}} {{subscription required}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://english.jr-central.co.jp/about/safety.html|title=About the Shinkansen&amp;nbsp;– Safety|accessdate=17.10.2011|publisher=Central Japan Railway Company}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.hitachi-rail.com/rail_now/column/just_in_time/index.html|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080513230217/http://www.hitachi-rail.com/rail_now/column/just_in_time/index.html|archivedate=13.5.2008|title=Corporate Culture as Strong Diving Force for Punctuality- Another &quot;Just in Time&quot;|accessdate=19.4.2009|publisher=Hitachi}}&lt;/ref&gt; V državi je 175 letališč, [[Haneda|letališče Haneda]] je drugo najprometnejše v Aziji, pomemno je tudi [[letališče Narita]], [[Letališče Kansaj|Kansaj]] in [[Letališče Čubu|Čubu]]. [[Pristanišče v Nagoji]] je največje v državi, predstavlja kar 10% trgovinske izmenjave na Japonskem.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.airports.org/cda/aci_common/display/main/aci_content07_c.jsp?zn=aci&amp;cp=1-5-212-218-222_666_2__ |title=Year to Date Passenger Traffic |publisher=Airports Council International |date=11.11.2010 |accessdate=2.3.2014 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110111152406/http://www.airports.org/cda/aci_common/display/main/aci_content07_c.jsp?zn=aci&amp;cp=1-5-212-218-222_666_2__ |archivedate=11.1.2011}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Nakagawa|first=Dai|title=Transport Policy and Funding|year=2006|publisher=Elsevier|isbn=0-08-044852-6|page=63|author2=Matsunaka, Ryoji}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Port Profile|url=http://www.port-of-nagoya.jp/english/about_port.htm|publisher=Port of Nagoya|accessdate=7.1.2011|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20101130050032/http://www.port-of-nagoya.jp/english/about_port.htm|archivedate=30.11.2010|df=mdy-all}}&lt;/ref&gt;

Leta 2011 je bilo 46,1 % energije pridobljene iz nafte, 21,3 % iz premoga, 21,4 % iz zemeljskega plina, 4,0 % iz jedrske energije in 3,3 % iz vodne energije. Jedrska energija je istega leta predstavljala 9,2 % proizvodnje električne energije (še leto prej 24,9 %), zmanjšanje se je zgodilo na račun jedrske nesreče v Jedrski elektrarni Fukušima Daj'iči in posledičnih protestov proti uporabi jedrski elektrarn. Japonska je zelo odvisna od uvoza energije, saj nima večjih domačih rezerv.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Energy|url=http://www.stat.go.jp/english/data/handbook/c0117.htm#c07|work=Statistical Handbook of Japan 2013|publisher=Statistics Bureau|accessdate=14.2.2014}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice|last=Tsukimori|first=Osamu|title=Japan nuclear power-free as last reactor shuts|url=https://www.reuters.com/article/2012/05/05/us-nuclear-japan-idUSBRE84405820120505|accessdate=8.5.2012|agency=[[Reuters]]|date=5.5.2012}}&lt;/ref&gt;

Vlada upravlja oskrbo z vodo in komunalne storitve preko ministrstev.&lt;ref&gt;[http://www.mhlw.go.jp/english/policy/health/water_supply/dl/3-1a.pdf Waterworks Vision Summary], June 2004, retrieved on 6.1.2011&lt;/ref&gt; Dostop do obeh omrežij je univerzalen, 3 % ljudi dobivajo vodo iz zasebnih vodnjakov, predvsem na podeželju.&lt;ref&gt;Ministry of Health, Labor and Welfare:[http://www.mhlw.go.jp/english/policy/health/water_supply/1.html Coverage], retrieved on 6.1.2011&lt;/ref&gt; Vsa zbrana odpadna voda se vrača v omrežje, kjer jo obdelajo v sekundarnih čistilnih napravah ali pa je očiščena takoj. Vsa odpadna voda, ki je speljana v polzaprta morja (15 % vse odpadne vode), kot so [[Tokijski zaliv]], [[Osaški zaliv]] in [[jezero Biva]], je prečiščena še na terciarnem nivoju. Večji problemi, s katerimi se spopadajo, je zmanjševanje in staranje prebivalstva, manjšanje investicij, večanje pojavnosti suš, ipd.

== Prebivalstvo ==
Kar 80 % od 126,5 milijonov prebivalcev Japonske živi na Honšuju. Kot družba so jezikovno, etnično in kulturno homogeni; 98,5 % prebivalcev je Japoncev, ostalo so tuji delavci iz Koreje, Kitajske, Filipinov in potomci Japoncev iz Brazilije, Peruja in ZDA.&lt;ref name=MulticulturalJapan&gt;{{navedi novice|title='Multicultural Japan' remains a pipe dream|url=http://search.japantimes.co.jp/cgi-bin/fl20070327zg.html|accessdate=16.1.2011|newspaper=Japan Times|date=27.3.2007|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110414035203/http://search.japantimes.co.jp/cgi-bin/fl20070327zg.html|archivedate=14.4.2011|df=mdy-all}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Gentensei Shinko Shinbun 2010&quot;&gt;Atsushi Kotani ''The Fascination of the Japanese Cultural Theory'' (日本文化論のインチキ) {{ISBN|978-4-344-98166-9}} (Gentensei Shinko Shinbun, 2010)&lt;/ref&gt; Prevladajoča etnična skupina so ljudstvo Jamato, pomembnejše manjšine so domorodno ljudstvo Ainu in ljudstva z otočja Rjukju ter socialna manjšina ''[[Burakumini|burakuminov]]''. Prebivalci Japonske dosegajo v povprečju drugo najvišjo pričakovano starost ob rojstvu (83,5 let za obdobje 2010–2015).&lt;ref name=&quot;Table A.17&quot;&gt;{{navedi splet|title=Table A.17|url=https://www.un.org/esa/population/publications/wpp2006/WPP2006_Highlights_rev.pdf|work=United Nations World Population Prospects, 2006 revision|publisher=Organizacija združenih narodov|accessdate=15.1.2011}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;haaretz.com&quot;&gt;{{navedi novice|title=WHO: Life expectancy in Israel among highest in the world|url=http://www.haaretz.com/news/who-life-expectancy-in-israel-among-highest-in-the-world-1.276618|accessdate=15.1.2011|newspaper=Haaretz|date=maj 2009}}&lt;/ref&gt; Država se spopada z demografsko katastrofo, saj naj bi bilo do leta 2050 kar 4 % Japoncev starejših od 65 let, prebivalstvo pa naj bi upadlo z 126,5 milijonov na samo 95 milijonov.&lt;ref name=&quot;handbook&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.stat.go.jp/english/data/handbook/c0117.htm#c02 |title=Statistical Handbook of Japan 2013: Chapter 2—Population |publisher=Statistics Bureau |accessdate=14.2.2014}}&lt;/ref&gt;

{| class=&quot;wikitable&quot;
!#
!Slika
!Mesto
!Prebivalcev
&lt;small&gt;(Popis 2010)&lt;/small&gt;
!Prefektura
|-
!1.
|[[Slika:Tokyo_Tower_at_night_8.JPG|150px]]
|'''[[Tokio]]'''
|8.949.447
|[[Tokio]]
|-
!2.
|[[Slika:Minato_Mirai_In_Blue.jpg|150px]]
|'''[[Jokohama]]'''
|3.689.603
|[[Kanagava]]
|-
!3.
|[[Slika:Nakanoshima Skyscrapers in 201504 001.jpg|150px]]
|'''[[Osaka]]'''
|2.666.371
|[[Osaka]]
|-
!4.
|[[Slika:Nagoya_2017_(34159008173).jpg|150px]]
|'''[[Nagoja]]'''
|2.263.907
|[[Aiči]]
|-
!5.
|[[Slika:Hokkaido_University.jpg|150px]]
|'''[[Sapporo]]'''
|1.914.434
|[[Hokaido]]
|-
!6.
|[[Slika:Twilight_view_of_Kobe,_from_a_point_near_Shin-Kobe_station.jpg|150px]]
|'''[[Kobe]]'''
|1.544.873
|[[Hjogo]]
|-
!7.
|[[Slika:Kyoto_Skyline_-_Pentinlo.jpg|150px]]
|'''[[Kjoto]]'''
|1.474.473
|[[Kjoto]]
|-
!8.
|[[Slika:Fukuoka_City_-_Watanabe-dori_Avenue_-_01.JPG|150px]]
|'''[[Fukuoka]]'''
|1.463.826
|[[Fukuoka]]
|-
!9.
|[[Slika:Kawasaki_Station_East_Exit_2.jpg|150px]]
|'''[[Kavasaki]]'''
|1.425.678
|[[Kanagava]]
|-
!10.
|[[Slika:JR_Freight_Omiya_Workshop_main_storehouse_and_office.jpg|150px]]
|'''[[Sajtama]]'''
|1.222.910
|[[Sajtama]]
|}

=== Verstva Japonske ===
[[Slika:Phoenix Hall, Byodo-in, November 2016 -01.jpg|sličica|313x313_pik|Budistični tempelj Bjodo-in, Udži, prefektura Kjoto]]
Japonska ustava zagotavlja verske svoboščine vsakemu posamezniku. Več kot 84 % ljudi šteje [[šintoizem]] za izvorno religijo na otočju, več kot polovica od teh jih meni, da se je skozi zgodovino združeval z elementi budizma v [[šinbucu-šugo]]. Vplivi so prišli tudi iz taoistične in konfucianistične miselnosti. Številke ne pokažejo prave slike glede verske pripadnosti, saj je vsaka družina tradicionalno pripadala eni veri in templju. V sodobnem času naj bi bil delež ljudi, ki zares verujejo, nekje 20–30 %. Navkljub temu je sodelovanje na festivalih, kot je [[Hacumode|prvi obisk templja v novem letu]], zelo pogosto in priljubljeno. Ulice so okrašene ob festivalu [[Bon (festival)|Bon]], [[Tanabata]] in ob božiču. Na Japonskem deluje okoli 100.000 templjev in 78.790 svečenikov.

Šintoizem je prevladujoča veroizpoved na Japonskem, prakticiralo naj bi ga okoli 80 % prebivalstva (obiski templjev, rotenje in priprošnje pri ''[[kami]]jih''), vseeno pa se jih samo manjši delež opredeljuje kot šintoiste s pridružitvijo organiziranim sektam, saj uradnih ritualov za pridružitev ni.&lt;ref name=&quot;Breen Teeuwen&quot;&gt;Breen, Teeuwen in ''Breen, Teeuwen'' (2000:1)&lt;/ref&gt;&lt;ref name=Kisala&gt;{{navedi knjigo|last = Kisala |first = Robert |editor= Wargo, Robert|title = The Logic Of Nothingness: A Study of Nishida Kitarō |publisher = University of Hawaii Press|year = 2005|pages = 3–4 |isbn = 0-8248-2284-6}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=BY65&gt;''Routledge Handbook of Japanese Culture and Society'' (2011) edited by Victoria Bestor, Theodore C. Bestor, and Akiko Yamagata, p. 65 {{ISBN|978-0-415-43649-6}}&lt;/ref&gt;

[[Budizem]] je prispel na Japonsko v 6. stoletju iz kraljestva Baekje na Korejskem polotoku.&lt;ref name=&quot;Brown, 1993. p. 455&quot;&gt;Brown, 1993. p. 455&lt;/ref&gt;

[[Krščanstvo]] so prvi širili jezuitski misijonarji leta 1549.&lt;ref name=&quot;Higashibaba, 2002. p. 1&quot;&gt;Higashibaba, 2002. p. 1&lt;/ref&gt; Danes je kristjanov manj kot 2,3 %, večinoma na zahodu države, kjer so bili misijoni najbolj aktivni. Leta 2007 je bilo na Japonskem 32.036 župnikov in pastorjev. V zadnjem stoletju je postalo popularno praznovanje zahodnjaških porok, Valentinovega in božiča.&lt;ref&gt;[http://www2.ttcn.ne.jp/honkawa/7770.html Religion in Japan by prefecture]. 1996 statistics.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice|last=Kato|first=Mariko|title=Christianity's long history in the margins|newspaper=Japan Times|date=24.2.2009}}&lt;/ref&gt;

Ostale religije, prisotne v državi, so [[islam]] (večinoma pri migrantskih delavcih iz Indonezije, Pakistana, Bangladeša in Irana), [[hinduizem]], [[Judovstvo|judaizem]] in [[sikhizem]].&lt;ref&gt;{{navedi revijo |last1=Nakhleh |first1=Emile A. |last2=Sakurai |first2=Keiko |last3=Penn |first3=Michael |url=http://www.nbr.org/publications/asia_policy/Preview/AP5_IslamJapan_preview.pdf |title=Islam in Japan: A Cause for Concern? |journal=Asia Policy |volume=5 |date=januar 2008}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Clarke&quot;&gt;{{navedi knjigo|title=The World's religions : understanding the living faiths|year=1993|publisher=Reader's Digest|isbn=978-0-89577-501-6|editor=Clarke, Peter|page=208}}&lt;/ref&gt;

=== Jezik ===
Več kot 99 % prebivalcev Japonske govori [[Japonščina|japonščino]] kot prvi jezik. Spada med [[aglutinacijski jezik|aglutinacijske jezike]] z obsežnim sistemom besednih struktur, glagolskih oblik in besednjakom, prilagojenim vljudnem, ponižnem in častnem govorjenju in naslavljanju v hierarhično urejeni japonski družbi - ''[[keigo]]''. Japonska pisava obsega [[kandži]]je (kitajske pismenke) in dve [[Kana (japonska pisava)|kani]] (silabariji z izvorom v [[kurziv]]u in radikalkah kandžijev), poleg tega pa še latinico in arabske števke.&lt;ref&gt;{{navedi splet|last=Miyagawa|first=Shigeru|title=The Japanese Language|url=http://web.mit.edu/jpnet/articles/JapaneseLanguage.html|publisher=Massachusetts Institute of Technology|accessdate=16.1.2011}}&lt;/ref&gt; Japonske javne in zasebne šole učijo japonski jezik, navadno pa tudi angleški.

Drugi jeziki na otočju so [[rjukjanski jeziki]], [[okinavski jezik]] in [[jezik ljudstva Ainu]], ki mu grozi izumrtje&lt;ref&gt;{{navedi revijo|last=Heinrich|first=Patrick|title=Language Planning and Language Ideology in the Ryūkyū Islands|journal=Language Policy|date=January 2004|volume=3|issue=2|pages=153–179|doi=10.1023/B:LPOL.0000036192.53709.fc}}&lt;/ref&gt;, saj ga govori samo nekaj ostarelih prebivalcev Hokaida.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.un.org/works/culture/japan_story.html |archiveurl=https://web.archive.org/web/20080106062419/http://www.un.org/works/culture/japan_story.html |archivedate=6.1.2008 |title=15 families keep ancient language alive in Japan |publisher=UN |accessdate=27.3.2007}}&lt;/ref&gt; Malo otrok se uči te jezike, a se je v zadnjih letih zavednost glede pomena ohranitve jezikov povečala.

=== Težave ===
S staranjem prebivalstva se pojavljajo socialni problemi, kot sta pomanjkanje delovne sile in večanje socialnih izdatkov za pokojnine in zdravstveno varstvo.&lt;ref&gt;[[Gonzalo Garland]] et al. &quot;Dynamics of Demographic Development and its impact on Personal Saving : case of Japan&quot;, with Albert Ando, Andrea Moro, Juan Pablo Cordoba, in ''Ricerche Economiche'', Vol 49, August 1995&lt;/ref&gt; Do leta 2050 naj bi se prebivalstvo skrčilo na 95 milijonov.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.ifs.du.edu/ifs/frm_GraphicalDisplay.aspx?ListNames='Population,%20History%20and%20Forecast'&amp;HistFor=True&amp;GrpOp=0&amp;Dim1=81&amp;File=0|title=frm_Message|publisher=|accessdate=5.10.2016}}&lt;/ref&gt; Imigracije in iniciative za povečanje rodnosti so ponujene kot rešitve za zajezitev katastrofe.&lt;ref name=&quot;Ogawa&quot;&gt;{{navedi splet|last=Ogawa|first=Naohiro|title=Demographic Trends and their implications for Japan's future|url=http://www.mofa.go.jp/j_info/japan/socsec/ogawa.html|work=Transcript of speech delivered on 7 March 1997|publisher=Ministry of Foreign Affairs|accessdate=14.5.2006}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://jipi.gr.jp/english/message.html |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070929222250/http://jipi.gr.jp/english/message.html |archivedate=29.9.2007 |title=Japan Immigration Policy Institute: Director's message|first= Hidenori|last=Sakanaka|publisher=Japan Immigration Policy Institute |date=5.10.2005 |accessdate=5.1.2007}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice|last=French|first=Howard|title=Insular Japan Needs, but Resists, Immigration|url=https://www.nytimes.com/2003/07/24/international/asia/24JAPA.html?ei=5007&amp;en=53c7315175389e69&amp;ex=1374379200&amp;partner=USERLAND&amp;pagewanted=all&amp;position=|accessdate=21.2.2007|newspaper=The New York Times|date=24.7.2003}}&lt;/ref&gt; Japonska sprejme vsako leto zgolj 9.500 novih državljanov za naturalizacijo&lt;ref&gt;{{navedi splet|script-title=ja:帰化許可申請者数等の推移|url=http://www.moj.go.jp/TOUKEI/t_minj03.html|publisher=Ministry of Justice|accessdate=17.3.2011|language=ja}}&lt;/ref&gt;, leta 2012 je sprejela zgolj 18 prebežnikov.&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=2012 saw record-high 2,545 people apply for refugee status in Japan |url=http://www.japantimes.co.jp/news/2013/03/20/national/2012-saw-record-high-2545-people-apply-for-refugee-status-in-japan/#.UXWOPEpnhIE |newspaper=Japan Times|date=20.3.2013}}&lt;/ref&gt; Trpi tudi zaradi visoke samomorilnosti,&lt;ref name=&quot;NYT&quot;&gt;{{navedi novice|url=https://query.nytimes.com/gst/fullpage.html?res=9F00E1DB173FF936A25754C0A96F958260&amp;sec=health&amp;spon=&amp;scp=29&amp;sq=suicide%20japan&amp;st=cse|title=In Japan, Mired in Recession, Suicides Soar|last=Strom|first=Stephanie|date=15.7.1999|newspaper=The New York Times|accessdate=20.9.2008}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=Times&gt;{{navedi novice|url=http://www.timesonline.co.uk/tol/news/world/asia/article4170649.ece|title=Japan gripped by suicide epidemic|last=Lewis|first=Leo|date=19.6.2008|newspaper=[[The Times (London)|The Times]]|accessdate=20.9.2008}}&lt;/ref&gt; ki je vodilni razlog za smrt med ljudmi pod 30. letom starosti.&lt;ref name=&quot;ozawa-desilva&quot;&gt;{{navedi revijo|last = Ozawa-de Silva|first = Chikako
|title = Too Lonely to Die Alone: Internet Suicide Pacts and Existential Suffering in Japan|journal = Cult Med Psychiatry |volume = 32 |issue = 4 |pages = 516–551 |date=December 2008 |doi = 10.1007/s11013-008-9108-0|pmid = 18800195}}&lt;/ref&gt;

==Izobraževanje ==
[[Slika:Tokyo University Entrance Exam Results 6.JPG|sličica|220x220_pik|Slavje ob naznanitvi rezultatov vpisov na tokijsko univerzo]]
Primarna, sekundarna in univerzitetna delitev šolstva se je uveljavila leta 1872 kot del reform Obnove Mejdži. Osnovna šola (小学校 ''šogakko'') traja 6 let od dopolnjenega 6. leta in je obvezna. Sekundarna izobrazba se deli na obvezno triletno nižjo srednjo šolo (中学校 ''čugakko'') in neobvezno triletno višjo srednjo šolo (高等学校 ''kotogakko'', krajše 高校 ''koko''), ki jo obiskuje 94% vseh učencev z opravljeno nižjo srednjo šolo.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.fpri.org/footnotes/087.200312.ellington.japaneseeducation.html |title=Beyond the Rhetoric: Essential Questions About Japanese Education |first=Lucien |last=Ellington |publisher=Foreign Policy Research Institute |date=1.12.2003 |accessdate=1.4.2007 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070405075716/http://www.fpri.org/footnotes/087.200312.ellington.japaneseeducation.html |archivedate=5.4.2007}}&lt;/ref&gt; Približno 76% dijakov z zaključeno višjo srednjo šolo je nadaljevalo izobraževanje na univerzitetni ravni. Japonski učenci dosegajo najvišje rezultate med vsemi državami OECD pri pismenosti, matematiki in znanostih. Šolnine na višji srednji šoli in univerzi so praviloma visoke.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.oecdbetterlifeindex.org/topics/education/ |title=Education OECD Better Life |publisher=OECD |accessdate=29.5.2016 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20160531152015/http://www.oecdbetterlifeindex.org/topics/education/ |archivedate=31.5.2016 |df=mdy-all }}&lt;/ref&gt; Japonske šole se spopadajo z zelo pogostim zbadanjem in žalitvami med učenci, kar skušajo zajeziti z združitvijo osnovne in nižje srednje šole v en devetletni program.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.japantimes.co.jp/news/2016/06/10/national/compulsory-nine-year-school-system-kicks-off-japan/ |title=Compulsory nine-year school system kicks off in Japan |last=Jiji Press Staff |date=10.6.2016 |publisher=The Japan Times |accessdate=31.8.2016}}&lt;/ref&gt;

Izobraževanje je igralo ključno vlogo pri hitri povojni gospodarski rasti. Do danes, ko je trg dela vse bolj odvisen od pridobljenega znanja, pomeni višja izobrazba in pridobljene kompetence več priložnosti za zaposlitev in tudi višji položaj na delovnem mestu.&lt;ref name=&quot;auto&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.oecd.org/edu/Japan-EAG2014-Country-Note.pdf |title=Japan |publisher=OECD |accessdate=28.10.2016}}&lt;/ref&gt; Najbolj prestižni izobraževalni ustanovi sta Univerza v Tokiu in Univerza v Kjotu&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.globaluniversitiesranking.org/index.php?option=com_content&amp;view=article&amp;id=94&amp;Itemid=131|title=TOP&amp;nbsp;– 100 |publisher=Global Universities Ranking|year=2009|accessdate=22.3.2010}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.topuniversities.com/university-rankings/world-university-rankings/2010 |title=QS World University Rankings 2010 |publisher=QS TopUniversities |year=2010 |accessdate=15.1.2010 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110403044940/http://www.topuniversities.com/university-rankings/world-university-rankings/2010 |archivedate=3.4.2011 |df=mdy-all }}&lt;/ref&gt;, ki sta imeli kar 16 Nobelovih lavreatov.

== Zdravstvo ==
Zdravstveno oskrbo na Japonskem zagotavlja državna in lokalna vlada. Univerzalni zdravstveni sistem zagotavlja enakost dostopa storitev vsem, ki so vanj vključeni; državna komisija določa cene storitev. Nezaposleni se lahko vključijo preko lokalnih programov zavarovanja. Od leta 1973 ponuja vlada vsem ostarelim brezplačno zavarovanje.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.nyu.edu/projects/rodwin/lessons.html |first=Victor|last=Rodwin|title=Health Care in Japan |publisher=New York University |accessdate=10.3.2007}}&lt;/ref&gt; Vsak pacienti si lahko brezplačno izbere zdravnika in zdravstveno ustanovo.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.ipss.go.jp/s-info/e/Jasos/Health.html |title=Health Insurance: General Characteristics |publisher=National Institute of Population and Social Security Research |accessdate=28.3.2007}}&lt;/ref&gt;
== Kultura ==
Japonska kultura se je od svojih začetkov zelo spremenila in razvila. Sodobna kultura je mešanica vplivov iz Azije, Evrope in Severne Amerike. Tradicionalne umetnosti zaobjemajo obrti kot so keramika, tekstil, delo z lakom, kovanje mečev in izdelava lutk, predstave ''[[bunraku]]'', ''[[kabuki]]'', ''[[No gledališče|no]]'', [[Tradicionalni japonski plesi|tradicionalni plesi]] in ''[[rakugo]]'', prakticiranje [[Japonska čajna ceremonija|čajne ceremonije]], [[Japonske borilne veščine|borilnih veščin]], [[Japonska kaligrafija|kaligrafije]], tradicionalnih [[Japonske igre|japonskih iger]], aranžiranje [[Ikebana (aranžiranje cvetja)|ikebane]], zlaganje [[origami]]jev, obiskovanje [[onsen]]ov, ogled [[Gejša|gejšine]] predstave in podobno.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.bunka.go.jp/english/index.html |title=Administration of Cultural Affairs in Japan |publisher=Agency for Cultural Affairs |accessdate=11.5.2011}}&lt;/ref&gt;

=== Arhitektura ===
[[Slika:Kinkaku2.jpg|levo|sličica|275x275_pik|Kinkoku-dži zlati paviljon, Kjoto]]
Japonska arhitektura je mešanica lokalnih in drugih vplivov. Templji v Iseju veljajo za prototip japonske tradicionalne arhitekture. Stavbe so lesene, rahlo dvignjene od tal, krite s ploščicami ali drugimi naravnimi materiali. Drsna vrata ''[[fusuma]]'' so bila postavljena namesto sten, omogočala so prilagajanje prostora za razne priložnosti. Tla so bila sestavljena iz [[tatami]]jev. Ljudje so sedeli na tleh ali na blazinah, mize in stoli so se pojavili šele v 20. stoletju. V 19. stoletju so se v življenjski vsakdan, arhitekturo, oblikovanje in gradnjo začele vključevati zahodnjaške, moderne in post-moderne ideje.

Po prihodu budizma na Japonsko so se ulice in mesta začela graditi po modelu šahovnice, nastanek prve prestolnice Nare je bil pod vplivom arhitekture prestolnice dinastij Tang in Sui v [[Čangan|Čang'anu]]. Templji in svetišča so bili grajeni z naprednimi tehnikami obdelave lesa. Uvedli so standardne merske enote, izboljšali načrtovanje in oblikovanje bivalnih prostorov ter vrtov. Uvedba čajne ceremonije je pomenila enostavnost in skromnost v oblikovanju v nasprotju z bohotnostjo aristokracije.

V sodobni zgodovini se je arhitektura spremenila predvsem zaradi ločitve budizma in šintoizma prvič po 1000 letih.&lt;ref&gt;{{navedi revijo|last=Stone|first=Jacqueline|title=Review of ''Of Heretics and Martyrs in Meiji Japan: Muslim and Its Persecution'' by James Edward Ketelaar|journal=Harvard Journal of Asiatic Studies|volume=53|issue=2|pages=582–598|date=December 1993|url=http://www.thezensite.com/ZenBookReviews/Of-Heretics_and_Martyrs.html#note1|accessdate=13.6.2011}}&lt;/ref&gt; Japonska je doživela hitro prisvajanje zahodnih arhitekturnih idej, najprej z uvažanjem tujih strokovnjakov, kasneje pa so v gradnjo vključevali lastne poglede in slog. Večje zanimanje za japonske ideje v svetu se je pokazalo šele po drugi svetovni vojni, zelo vpliven je bil arhitekt [[Kenzō Tange|Kenzo Tange]] in teoretičnimi arhitekturnimi gibanji, kakršno je [[Metabolizem (arhitektura)|metabolizem]].

=== Umetnost ===
[[Slika:Hokusai (1828) Cuckoo and Azaleas.jpg|sličica|297x297_pik|Hokusaj: Kukavica in azaleje (1828), ukijo-e tisk]]
Najstarejša umetniška dela so bila predvsem kiparska, izdelana iz lesa, in slikarska, nastala pred več kot 2.000 leti. Gre za sintezo med domorodno [[Japonska estetika|japonsko estetiko]] in vključevanjem uvoženih idej, seveda pa so ideje tekle tudi v drugo smer.&lt;ref name=autogenerated3&gt;{{navedi knjigo|last=Arrowsmith|first=Rupert Richard|title=Modernism and the Museum: Asian, African, and Pacific Art and the London Avant-Garde|year=2010|publisher=Oxford University Press|isbn=978-0-19-959369-9}}&lt;/ref&gt; V 19. stoletju se je v Evropi uveljavil [[japonizem]], ki je močno vplival na razvoj sodobne zahodne umetnosti, predvsem [[postimpresionizem|postimpresionizma]]. Izhajal je iz tiskovin [[ukijo-e]]; slog sta gojila npr. [[Hokusaj]] in [[Hirošige]].

Japonski strip [[manga]] (漫画 improvizirana slika) se je razvil v 20. stoletju in postal popularen po vsem svetu.&lt;ref&gt;{{navedi revijo|author=Kinko Ito|title=A History of Manga in the Context of Japanese Culture and Society|journal=Journal of Popular Culture|volume=38|issue=3|pages=456–475|date=February 2005|doi=10.1111/j.0022-3840.2005.00123.x}}&lt;/ref&gt; Japonski animirani filmi ([[anime]]) so nastali pod vplivom mang. Prepoznamo ju po značilnem slogu.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://news.naver.com/main/read.nhn?mode=LSD&amp;mid=sec&amp;sid1=103&amp;oid=020&amp;aid=0000322552 |title=If you want to know Japan, See Animation |accessdate= |date=5. november 2005 ||language=ko|format= |work= }}&lt;/ref&gt;

Japonska glasba je raznolika in spaja različne sloge. Citram podoben [[koto]] je prišel s Kitajske v 9. stoletju in velja za japonski nacionalni inštrument. V 14. stoletju so igranju na koto pripojili recitacije, nastale so no-drame. [[Japonska ljudska glasba|Ljudska glasba]] s kitaro [[šamisen]] se je razvila v 16. stoletju.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Malm|first=William P.|title=Traditional Japanese music and musical instruments|year=2000|publisher=Kodansha International|isbn=978-4-7700-2395-7|pages=31–45|edition=New}}&lt;/ref&gt; Klasična glasba je prišla iz Zahoda v 19. stoletju in postala pomemben del japonske kulture.&lt;ref&gt;Glej na primer [[Olivier Messiaen]], ''Sept haïkaï'' (1962), (''Olivier Messiaen: a research and information guide'', Routledge, 2008, By Vincent Perez Benitez, p. 67) in (''Messiaen the Theologian'', Ashgate Publishing, Ltd., 2010, pp.&amp;nbsp;243–265, By Andrew Shenton)&lt;/ref&gt; Popularna glasba je doživela razcvet v povojni Japonski s pojavom [[J-pop]]a, japonske popularne glasbe.&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://www.theguardian.com/music/2005/aug/21/popandrock3 |title= J-Pop History |work=The Observer |accessdate=1.4.2007 |first=Chris |last=Campion |date=22.8.2005 |location=London}}&lt;/ref&gt; [[Karaoke]] so zelo priljubljena kulturna aktivnost, v sodobnem času celo bolj kot tradicionalno aranžiranje cvetja ali ceremonije s čajem.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|title=The worlds of Japanese popular culture: gender, shifting boundaries and global cultures|year=1998|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-63729-9|page=76|edition=Repr.|editor=Martinez, D.P.}}&lt;/ref&gt;

Med najstarejša literarna dela sodita kroniki ''[[Kodžiki]]'' in ''[[Nihon Šoki]]'' ter antologija poezije ''[[Man'jošu]]'' iz 8. stoletja, napisana s kitajskimi pismenkami.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |title=Seeds in the Heart: Japanese Literature from Earliest Times to the Late Sixteenth Century |author=Keene, Donald |publisher=Columbia University Press |year=2000 |isbn=978-0-231-11441-7}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.meijigakuin.ac.jp/~ascj/2000/200015.htm |title= Asian Studies Conference, Japan (2000) |publisher=Meiji Gakuin University |accessdate=1.4.2007}}&lt;/ref&gt; V zgodnjem obdobju Hej'an sta se razvili silibariji kana. [[Zgodba o sekalcu bambusa]] je najstarejša japonska pripoved. Opis dvornega življenja iz obdobja Hej'an najdemo v [[Zgodbe izpod blazine|Zgodbah izpod blazine]] [[Sej Šonagon|Seja Šonagona]] in [[Princ in dvorne gospe|Princu in dvornih gospeh]] [[Murasaki Šikibu]], najstarejšem romanu na svetu.&lt;ref name=&quot;ispmsu&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://isp.msu.edu/AsianStudies/wbwoa/eastasia/Japan/literature.html |archiveurl=https://web.archive.org/web/20051203034125/http://www.isp.msu.edu/asianstudies/wbwoa/eastasia/Japan/literature.html |archivedate=3.12.2005 |title= Windows on Asia—Literature : Antiquity to Middle Ages: Recent Past |publisher=Michigan State University |accessdate=28.12.2007}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Totman|first=Conrad|title=A History of Japan |edition=2 |year=2005|publisher=Blackwell|isbn=1-4051-2359-1|pages=126–127}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|title=The Tale of Genji|editor=Royall, Tyler|publisher=[[Penguin Classics]]|year=2003|isbn=0-14-243714-X|pages=i–ii, xii}}&lt;/ref&gt; V obdobju Edo so meščani prehiteli samurajsko aristokracijo po pisanju in branju literature, popularna so bila dela [[Saikaku|Saikaka]] in [[Matsuo Bashō|Bašoja]], ki je ponovno oživil tradicijo pisanja haikujev, znan je tudi po poetičnem potopisu ''[[Oku no Hosomiči]]''.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |title=World Within Walls: Japanese Literature of the Pre-Modern Era, 1600–1867 |author=Keene, Donald |publisher=Columbia University Press |year=1999 |isbn=978-0-231-11467-7}}&lt;/ref&gt; V obdobju Mejdži je tradicionalno umetnost zamenjal zahodnjaški stil pisanja. [[Nacume Soseki]] in [[Mori Ogai]] sta bila prva sodobna romanopisca, danes so znani tudi [[Rjunosuke Akutagava]], [[Džun'ičiro Tanizaki]], [[Jukio Mišima]] ter [[Haruki Murakami]]. Japonska ima dva dobitnika Nobelove nagrade za književnost: [[Jasunari Kavabata|Jasunarija Kavabata]] (1968) in [[Kenzaburo Oe|Kenzabura Oeja]] (1994).

=== Filozofija ===
Japonska filozofija je mešanica kitajskih, zahodnjaških in domačih elementov. Arheološki dokazi pričajo o obstoju [[Animizem|animističnega verovanjai]] in čaščenja ''[[kami]]jev'', svetih bitjih v šintoizmu, ki bivajo na zemlji.&lt;ref&gt;http://www.univie.ac.at/rel_jap/k/images/0/03/Kuroda_1981.pdf&lt;/ref&gt; [[Konfucionizem|Konfucijeva misel]] je prišla na Japonsko skupaj z budizmom v 5. stoletju.&lt;ref name=&quot;ReferenceA&quot;&gt;plato.stanford.edu/entries/japanese-confucian/&lt;/ref&gt; Konfucionistični ideali so se usidrali v japonsko videnje družbe in samega sebe, organizaciji vlade in sodstva.&lt;ref name=&quot;ReferenceA&quot;/&gt; Budizem je globoko vplival na japonsko [[Psihologija|psihologijo]], [[Metafizika|metafiziko]] in [[Estetika|estetiko]].&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|url=http://plato.stanford.edu/archives/win2011/entries/japanese-aesthetics/|title=The Stanford Encyclopedia of Philosophy|first=Graham|last=Parkes|editor-first=Edward N.|editor-last=Zalta|date=1.1.2011|publisher=|via=Stanford Encyclopedia of Philosophy}}&lt;/ref&gt; Ideje zvestobe in časti izhajajo iz 16. stoletja. Zahodna filozofija je na Japonsko vstopila šele v 19. stoletju. Pomembna je [[Kjotska šola]] filozofije, ki predvsem v domeni filozofije religije in [[fenomenologija|fenomenologije]] združuje in primerja vplive budistične filozofije z evropsko filozofsko in duhovno mislijo.

=== Kulinarika ===
Osnova japonske prehrane je [[japonski riž]] ali rezanci v juhi z dodatnimi jedmi iz rib, zelenjave in [[tofu]]ja za dodajanje okusa po principu ''ičidžu-sansai'' (ena juha, tri stranske jedi). Rdeče meso je prišlo v japonsko kuhinjo šele v pred okoli 100 leti. Velik poudarek je na sezonskih sestavinah,&lt;ref&gt;[http://www.tjf.or.jp/eng/content/japaneseculture/pdf/ge09shun.pdf &quot;A Day in the Life: Seasonal Foods&quot;], 'The Japan Forum Newsletter'', 14.9.1999.&lt;/ref&gt; kvaliteti živil in prezentaciji. Japonske restavracije imajo več zvezdic v [[Michelinov vodič|Michelinovem vodiču]] na enoto prebivalstva kot katerakoli druga država.&lt;ref name=michelin20101124&gt;{{navedi splet|script-title=ja:「ミシュランガイド東京・横浜・鎌倉2011」を発行　三つ星が14軒、 二つ星が54軒、一つ星が198軒に|url=http://web-cache.stream.ne.jp/www09/michelin/guide/tokyo/|publisher=Michelin Japan|accessdate=7.2.2011|date=24.11.2010|language=ja}}&lt;/ref&gt;

Tradicionalne sladice imenujemo ''[[vagaši]]'', izdelane so iz paste iz [[Azuki|rdečih fižolčkov]] in ''[[moči]]ja''. Popularna je aroma zelenega čaja, nastrgan sladoled ''[[kakigori]]'', riževo vino [[sake]] in pivo.

=== Prazniki in festivali ===
Državni prazniki na Japonskem so novo leto 1. januarja, ''Sejdžin no hi'' (praznik odraščanja) na drugi ponedeljek v januarju, dan ustanovitve Japonske 11. januarja, spomladansko enakonočje 21. marca, rojstni dan cesarja ''Šova'' 29. aprila, dan ustave 3. maja, zeleni dan 4. maja, dan otrok 5. maja, dan morja na tretji ponedeljek v juliju, dan gora 11. avgusta, dan spoštovanja ostarelih na tretji ponedeljek v septembru, jesensko enakonočje 23. ali 24. septembra, dan športa na drugi ponedeljek v oktobru, dan kulture 3. novembra, dan dela 23. novembra in cesarjev rojstni dan 23. decembra.

Japonska praznuje tudi mnogo festivalov ''[[Japonski festivali|macuri]]'' (祭) z dogodki po celi državi ali pa samo na določenem območju. Najpomembnejši državni festivali so ''[[Sejdžin no hi]]'' (dan odraščanja) na drugi ponedeljek v januarju, ''[[Hinamacuri]]'' (festival deklet/lutk) 3. marca, ''[[Hanami]]'' (opazovanje cvetov češnje) od konca marca do zgodnjega maja, ''[[Tanabata]]'' (festival zvezd), ''[[Šči-go-san]]'' (dobesedno 7-5-3, festival za otroke starosti 7, 5 in 3) na 15. november, ''[[Omisoka]]'' (staro leto) na 31. decembra, večdnevna festivala ''[[Secubun]]'' (praznuje se ob vsaki zamenjavi letnega časa) in ''[[En'niči]]'' (festival Buda in ''kamijev''). Pomemben tridnevni budistični festival je ''[[Bon|Obon]]'' (počastitev duš umrlih prednikov). Na šolah se praznujejo tudi razni kulturni festivali, kjer učenci, dijaki in študenti pokažejo svoje delo staršem, sorodnikom ali javnosti v srednjih šolah in na univerzah.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.officeholidays.com/countries/japan/|title=Public Holidays in Japan in 2016 – Office Holidays|publisher=}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Nakamura, Akemi, &quot;[http://www.japantimes.co.jp/cgi-bin/nn20080408i1.html National holidays trace roots to China, ancients, harvests] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090713203247/http://search.japantimes.co.jp/cgi-bin/nn20080408i1.html |date=13.7.2009 }}&quot;, ''[[Japan Times]]'', 8.4.2008.&lt;/ref&gt;

Pomembni elementi festivalskega praznovanja so poleg osrednjega dogajanja tudi stojnice s hrano, zabava, karnevalske igre in povorke, ki jih sponzorirajo templji in svetišča ali pa so povsem sekularni. Pogosti motivi so zapleteno dekorirani splavi, procesije, ki jih organizira vsaka soseska, nameščanje ''kamijev'' v ritualna nosila [[Mikoši|''mikošije''.]]&lt;ref name=&quot;jnto.go.jp&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://www.jnto.go.jp/eng/spot/festival/saidaijieyohadaka.html|title=Saidai-ji Eyo Hadaka Matsuri – Japan National Tourism Organization|publisher=}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;jnto.go.jp&quot;/&gt;[[Slika:Sumo ceremony.jpg|sličica|242x242_pik|Sumo borci okoli sodnika med ceremonijo vstopa v ring]]
=== Šport ===
Tradicionalni japonski športi so [[sumo borbe]],&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.pbs.org/independentlens/sumoeastandwest/sumo.html |title=Sumo: East and West |publisher=[[PBS]] |accessdate=10.3.2007}}&lt;/ref&gt; japonske borilne veščine [[judo]], [[karate]] in [[kendo]]. Po Obnovitvi Mejdži so postali popularni tudi zahodnjaški športi.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.uk.emb-japan.go.jp/en/facts/culture_dailylife.html#sports |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070317192109/http://www.uk.emb-japan.go.jp/en/facts/culture_dailylife.html |archivedate=17.3.2007 |title=Culture and Daily Life |publisher=Embassy of Japan in the UK |accessdate=27.3.2007 |url-status=dead |df= }}&lt;/ref&gt; Japonska je že trikrat gostila olimpijske igre, [[Poletne olimpijske igre 1964|poletne olimpijske igreleta 1964 v Tokiu]], [[Zimske olimpijske igre 1972|zimske olimpijske igre leta 1972 v Saporu]] in [[Zimske olimpijske igre 1998|leta 1998 v Naganu]]. [[Poletne olimpijske igre 2020|Leta 2020]] (dejansko 2021) je Tokio ponovno gostil poletne olimpijske igre.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Olympic History in Japan|url=http://www.joc.or.jp/english/historyjapan/history_japan_bid.html|publisher=Japanese Olympic Committee|accessdate=7.1.2011}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.olympic.org/news/ioc-selects-tokyo-as-host-of-2020-summer-olympic-games/208784|title=IOC selects Tokyo as host of 2020 Summer Olympic Games|date=21.7.2016|publisher=|accessdate=5.10.2016}}&lt;/ref&gt;

[[Bejzbol]] je najbolj priljubljen šport, sledijo mu nogomet, golf in avtomobilske dirke.

=== Mediji ===
Najbolj priljubljena medija sta televizija in časopis, a tudi radio in revije. Šele v zadnjem desetletju je postala televizija glavni vir informacij in zabave.&lt;ref name=&quot;pressnet.or.jp&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.pressnet.or.jp/data/0202.htm |title=Archived copy |accessdate=3.11.2016 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20020418125404/http://www.pressnet.or.jp/data/0202.htm |archivedate=18.4.2002 |df=mdy-all }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[https://www.nhk.or.jp/bunken/english/reports/pdf/report_16042101.pdf Television Viewing and Media Use Today: From &quot;The Japanese and Television 2015&quot; Survey] NHK Broadcasting Culture Research Institute, Public Opinion Research Division. April 2016.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.pressnet.or.jp/data/0101.htm |title=Archived copy |accessdate=3.11.2016 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20020418105725/http://www.pressnet.or.jp/data/0101.htm |archivedate=18.4.2002 |df=mdy-all }}&lt;/ref&gt; Glavne televiziske mreže so: [[NHK]], [[Nippon Television]] (NTV), [[Tokyo Broadcasting System]] (TBS), [[Fuji Network System]] (FNS), [[TV Asahi]] (EX) in [[TV Tokyo Network]] (TXN). Novice, varieteji in serije/drame so najbolj priljubljene med gledalci.&lt;ref name=&quot;nhk.or.jp&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.nhk.or.jp/bunken/BCRI-fr/h13-f1.html |title=Archived copy |accessdate=3.11.2016 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20041205020625/http://www.nhk.or.jp/bunken/bcri-fr/h13-f1.html |archivedate=5.12.2004 |df=mdy-all }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;nhk.or.jp&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;japanesestudies.org.uk&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.japanesestudies.org.uk/discussionpapers/Gatzen.html|title=Media and Communication in Japan: Current Issues and Future Research|first=Barbara Gatzen, Australian National University,|last=Australia|date=17.4.2001|publisher=}}&lt;/ref&gt;

== Poimenovanja ==
Ime ''Nippon'' ali ''Nihon'' (日本) pomeni »izvor Sonca« in se nanaša na lego japonske ob vzhodni obali azijske celine, kjer pismenka ''niči'' 日 predstavlja dan ali sonce, ''hon'' 本 pa bazo ali izvor.&lt;ref name=&quot;sljfaq.org&quot;/&gt; Iz sklopa se je na Zahodu uveljavil izrek &quot;dežela vzhajajočega Sonca&quot;.&lt;ref name=&quot;ReferenceB&quot;/&gt; Najstarejša omemba imena izhaja iz zgodovinskih zapisov kitajske [[Dinastija Tang|dinastije Tang]], imenovanih Stara knjiga dinastije Tang. Nastalo pa je med japonskimi diplomatskimi odpravami na Kitajsko v 7. in 8. stoletju, ko so Japonci zahtevali to poimenovanje za svojo deželo. Morda izvira iz starejšega pisma [[Princ Šotoku|princa Šotokuja]] vladarju [[Dinastija Sui|dinastije Sui]] iz leta 607, v katerem se poimenuje za &quot;cesarja dežele, kjer sonce vzhaja (日出處天子)&quot;. V pismu je bilo zapisano: &quot;Jaz, cesar v deželi, kjer sonce vzhaja, pošiljam pismo cesarju dežele, kjer sonce zahaja.&quot;

Pred prevzetjem tega imena sta bili v uporabi imeni ''[[Ljudstvo Jamato|Jamato]]'' (大和 &quot;Veliki Va&quot;) in ''[[Va (Japonska)|Vakoku]]'' (倭国). Termin ''va'' (和) je homofon drugega izraza ''vo'' (倭, japonska izgovorjava ''va''), ki je bil na Kitajskem v uporabi za imenovanje Japonske vsaj od 3. stoletja. Druga oblika ''Vej'' (委) je bila v uporabi za zgodnjo japonsko državo [[Nakoku]] v času [[Dinastija Han|dinastije Han]],&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=121 AD: Wakoku, The Land Of The Submissive Dwarf People?|url=https://www.tofugu.com/japan/country-names-for-japan/|accessdate=29.1.2017}}&lt;/ref&gt; a Japonci niso marali konotacij ''Va'' (倭), ki so ga na Kitajskem povezovali s konceptom palčka ali »pigmejca«, zato so ga želeli zamenjati z ''Va'' (和), ki pomeni »harmonijo, povezanost«.&lt;ref name=&quot;fuzita&quot;&gt;{{navedi splet|title=Why Japan is Japan? How Japan became Japan? |url= http://www.fuzita.org/jpculture/howmanyi/howjapan.html|accessdate=29.1.2017}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Wa: The Spirit of Harmony and Japanese Design Today &amp;#124; Concept, Works, and Catalogue|url=https://www.jpf.go.jp/e/project/culture/exhibit/oversea/wa/works.html|accessdate=29.1.2017}}&lt;/ref&gt;

V evropske jezike je ime verjetno prišlo preko zgodovinske kitajske izgovorjave 日本 ''Cipangu'' (kot jo je zapisal [[Marko Polo]]) iz stare mandarinščine ali dialekta Wu; še danes pa se pismenki v šanghajskem dialektu bereta kot ''Zeppen''.&lt;ref name=&quot;#2&quot;&gt;{{navedi knjigo|last=Boxer|first=Charles Ralph|title=The Christian century in Japan 1549–1650|year=1951|publisher=University of California Press|isbn=1-85754-035-2|url=https://books.google.com/books?id=2R4DA2lip9gC&amp;pg=PA14|pages=1–14}}&lt;/ref&gt; Prvi zapis v angleščini sega v leto 1577, kjer gre za prevod pisma iz leta 1565 portugalskega jezuita kot ''Giapan''.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Mancall|first=Peter C.|title=Travel narratives from the age of discovery: an anthology|year=2006|publisher=Oxford University Press|pages=156–157|chapter=Of the Ilande of Giapan, 1565}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |url=https://books.google.com/books?id=giZnAgAAQBAJ&amp;pg=PA79&amp;lpg=PA79 |title=London: The Selden Map and the Making of a Global City, 1549–1689|first= Robert K. |last=Batchelor |pages= 76, 79 |publisher=University of Chicago Press |isbn=978-0226080796 |date=6.1.2014}} In Richard Wille's 1577 book &quot;The History of Travalye in the West and East Indies&quot;&lt;/ref&gt; Izhaja iz stare malajščine (''Džapun'' ali ''Džapang''), ki si jo je verjetno izposodila iz dialekta katere obmorske narečne skupine na Kitajskem (dialekt Ningpo ali fukineščina&lt;ref name=&quot;#2&quot;/&gt;), s katero so bili portugalski trgovci v 16. stoletju pogosto v stiku.&lt;ref name=&quot;ahd&quot;&gt;{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=cZ88p_bSt1EC&amp;pg=PA146 |title=Word Histories and Mysteries: From Abracadabra to Zeus|editor= Editors of the American Heritage Dictionaries|publisher=Houghton Mifflin Harcourt |date=13.10.2004|isbn=9780547350271 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author=Boxer, C.R. |title=The Christian Century In Japan 1549–1650 |publisher=University of California Press |year=1951 |pages=11, 28–36, 49–51 |isbn=1-85754-035-2}}&lt;/ref&gt; Portugalski trgovci so jo tudi prvi ponesli v Evropo.

Od Obnove Mejdži do konca druge svetovne vojne je bilo celotno ime za Japonsko ''Daj Nippon Tejkoku'' (大日本帝國 »Cesarstvo velike Japonske«).&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last1=Frédéric|first1=Louis|year=2002|title=Japan Encyclopedia|publisher=The Belknap Press of Harvard University Press|isbn=0674007700|page=143|url=https://books.google.com/?id=p2QnPijAEmEC&amp;pg=PA143&amp;lpg=PA143&amp;dq=dai+nippon+teikoku#v=onepage&amp;q=dai%20nippon%20teikoku&amp;f=false|accessdate=29.1.2017|language=en}}&lt;/ref&gt; Današnje ime ''Nihon-koku'' ali ''Nippon-koku'' (日本国) je formalni sodobni ekvivalent s pomenom »japonska država«.

== Sklici ==
{{opombe|2}}
== Nadaljnje branje ==
* Marinac, Bogdana ''Čez morje na nepoznani Daljni vzhod'', Pomorski muzej Piran,  Piran, 2017 {{COBISS|ID=2928898567}}
* Lazar, Tomaž ''Japonsko orožje in bojevniška kultura na Slovenskem'', Ljubljana, Narodni muzej Slovenije, 2017, {{COBISS|ID=289999872}}

== Zunanje povezave ==
{{Zbirka|Japan|Japonska}}
{{wikipotovanje|Japan|Japonska}}
{{wikislovar}}
* [http://www.japan-guide.com/ Vodič po Japonski]
* [http://www.jnto.go.jp/ Spletna stran državne turistične organizacije]

{{East_Asia}}
{{OECD}}
{{APEC}}
{{normativna kontrola}}

{{zvezdica}}

[[Kategorija:Japonska| ]]
[[Kategorija:Ustavne monarhije]]
[[Kategorija:Vzhodnoazijske države]]
[[Kategorija:Otoške države]]
[[Kategorija:Azijsko-pacifiško gospodarsko sodelovanje]]
[[Kategorija:Države, po katerih so poimenovali asteroid]]</text>
      <sha1>fxtdjuwvtmvzoiwnatk6v04gfshgtd1</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5726677</id>
      <parentid>5726668</parentid>
      <timestamp>2022-08-02T13:19:18Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ljuba brank</username>
        <id>92351</id>
      </contributor>
      <comment>/* Upravna delitev */ dopolnjeno</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="118040" xml:space="preserve">{{Infopolje Država
|native_name = &lt;big&gt;日本国&lt;/big&gt;&lt;br /&gt;''Nippon-koku'' ali ''Nihon-koku''
|conventional_long_name = Japonska
|common_name = Japonska
|common_name2 = Japonske
|image_flag = Flag of Japan.svg
|image_coat = Imperial Seal of Japan.svg
|symbol_type = Cesarski pečat
|image_map = Japan-location-cia.png
|national_anthem = ''[[Kimi ga Yo]]''{{presledki|2}}(君が代)&lt;small&gt;&lt;br /&gt;''Cesarska vladavina''&lt;/small&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Explore Japan National Flag and National Anthem|url=http://web-japan.org/kidsweb/explore/national/index.html|accessdate=29.1.2017}}&lt;/ref&gt;
|official_languages = [[japonščina]]&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.ethnologue.com/country/JP/languages|title=Japan Languages|accessdate=29.1.2017|language=en}}&lt;/ref&gt;
|capital = [[Tokio]]
|latd=35 |latm=41 |latNS=N |longd=139 |longm=46 |longEW=E
|largest_settlement_type = največje mesto
|largest_city = [[Tokio]]
|government_type = [[Ustavna monarhija]]
|leader_title1 = [[Japonski cesar|cesar]]
|leader_title2 = [[predsednik vlade Japonske|predsednik vlade]]
|leader_name1 = [[Naruhito]] (徳仁)
|leader_name2 = [[Fumio Kišida]] (岸田 文雄) [[Liberalna demokratična stranka (Japonska)|(LDS)]]
|area_rank = 61.
|area_magnitude = 1 E11
|area_km2 = 377.972
|percent_water = 0,8 %
|population_census = 126.226.568&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.e-stat.go.jp/en/stat-search/files?page=1&amp;layout=datalist&amp;toukei=00200521&amp;tstat=000001136464&amp;cycle=0&amp;year=20200&amp;month=24101210&amp;tclass1=000001136465&amp;tclass2=000001154388&amp;tclass3val=0|title=2020 Population Census Preliminary Tabulation|accessdate=June 26, 2021|publisher=[[Statistics Bureau (Japan)|Statistics Bureau of Japan]]}}&lt;/ref&gt;
|population_census_year = 2020
| population_estimate    = 125.502.000&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.stat.go.jp/english/data/jinsui/2021np/index.html|title=Current Population Estimates as of October 1, 2021|accessdate=April 17, 2022|publisher=[[Statistics Bureau (Japan)|Statistics Bureau of Japan]]}}&lt;/ref&gt;
| population_estimate_year = 2021
| population_estimate_rank = 11.
| population_density_km2 = 332
| population_density_rank = 24.
|GDP_PPP_year = 2022
|GDP_PPP = $6,110 bilijona&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;&lt;ref name=&quot;IMFWEOJP&quot;&gt;{{cite web|url=https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2022/April/weo-report?c=158,&amp;s=NGDP_RPCH,NGDPD,PPPGDP,NGDPDPC,PPPPC,&amp;sy=2020&amp;ey=2027&amp;ssm=0&amp;scsm=1&amp;scc=0&amp;ssd=1&amp;ssc=0&amp;sic=0&amp;sort=country&amp;ds=.&amp;br=1|title=World Economic Outlook database: April 2022|publisher=[[International Monetary Fund]]|date=April 2022}}&lt;/ref&gt;
|GDP_PPP_rank = 4.
|GDP_PPP_per_capita = $48.814
|GDP_PPP_per_capita_rank = 35.
| GDP_nominal            = porast $4,912 bilion&lt;ref name=&quot;IMFWEOJP&quot; /&gt;
| GDP_nominal_year       = 2022
| GDP_nominal_rank       = 3.
| GDP_nominal_per_capita = $39.243 &lt;ref name=&quot;IMFWEOJP&quot; /&gt;
| GDP_nominal_per_capita_rank = 26.
|demonym = Japonec, Japonka
|sovereignty_type = [[Zgodovina Japonske|Ustanovitev]]
|established_event1 = [[Dan ustanovitve naroda]]
|established_event2 = [[Ustava Meiji]]
|established_event3 = [[Japonska ustava|Trenutno veljavna ustava]]
|established_event4 = [[Sanfranciška pogodba]]
|established_date1 = [[11. februar]], 660 pr.&amp;nbsp;n.&amp;nbsp;št.&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;
|established_date2 = [[29. november]] [[1890]]
|established_date3 = [[3. maj]] [[1947]]
|established_date4 = &lt;br /&gt;[[28. april]] [[1952]]
| Gini_year   = 2018
| Gini_change = zmanjšanje&lt;!-- Increase/decrease/steady. --&gt;
| Gini_ref   = &lt;ref&gt;{{cite encyclopedia|url=https://data.oecd.org/inequality/income-inequality.htm|title=Inequality - Income inequality - OECD Data|publisher=[[Organisation for Economic Co-operation and Development|OECD]]|accessdate=July 25, 2021}}&lt;/ref&gt;
| Gini_rank  = 78.
&lt;!-- HDI --&gt;| HDI = 0.919&lt;!-- Number only, between 0 and 1. --&gt;
| HDI_year  = 2019&lt;!-- Please use the year to which the data refers, not the publication year. --&gt;
| HDI_change = increase&lt;!-- Increase/decrease/steady. --&gt;
| HDI_ref = &lt;ref name=&quot;UNHDR&quot;&gt;{{cite web|url=http://hdr.undp.org/sites/default/files/hdr2020.pdf|title=Human Development Report 2020|language=en|publisher=[[United Nations Development Programme]]|date=December 15, 2020}}&lt;/ref&gt;
| HDI_rank  = 19th
|currency = [[japonski jen|jen]] (¥)
|currency_code = JPY
|country_code = JPN
|time_zone = [[japonski standardni čas|JST]]
|utc_offset = +9
|time_zone_DST = nobena
|utc_offset_DST =
|cctld = [[.jp]]
|calling_code = 81
|ISO_3166-1_alpha2 = JP
|ISO_3166-1_alpha3 = JPN
|ISO_3166-1_numeric = 392
|sport_code = JPN
|vehicle_code = J
|footnote1 = Največji del konglomerata je [[Jokohama]].
|footnote2 = {{navedi splet |url=http://www.imf.org/external/pubs/ft/weo/2017/01/weodata/weorept.aspx?sy=2014&amp;ey=2022&amp;scsm=1&amp;ssd=1&amp;sort=country&amp;ds=.&amp;br=1&amp;c=158&amp;s=NGDPD%2CNGDPDPC%2CPPPGDP%2CPPPPC%2CPPPEX&amp;grp=0&amp;a=&amp;pr.x=87&amp;pr.y=5 |title=&quot;World Economic Outlook Database, April 2017 – Report for Selected Countries and Subjects&quot; |publisher=[[IMF]] |date=2017-04 | accessdate=2017-12-12 | language=en}}
|footnote3 = Po legendi je Japonsko na ta dan ustanovil [[cesar Jimmu]], prvi japonski cesar; večina meni, da je datum le simboličen.
|religion = Šintoizem 56 %,
budizem 35 %,
kristjani 2 %,
ostalo 7 %}}

'''Japonska''' ([[Japonščina|japonsko]] 日本 ''Nippon'' ali ''Nihon'', formalno 日本国 '''''Nippon-koku''''' ali '''''Nihon-koku''''' »Japonska država«) je otoška država na [[Daljni vzhod|Daljnem vzhodu]]. Leži v [[Tihi ocean|Tihem oceanu]], vzhodno od Azijske celine. Na zahodu jo obliva [[Japonsko morje]], razprostira se od [[Ohotsko morje|Ohotskega morja]] na severu do [[Vzhodnokitajsko morje|Vzhodnokitajskega morja]] in [[Ljudska republika Kitajska|Kitajske]] na jugozahodu. Na zahodu jo [[Korejska ožina]] loči od [[Korejski polotok|Korejskega polotoka]]. Japonsko ime za državo pomeni »izvor sonca«,&lt;ref name=&quot;sljfaq.org&quot;&gt;{{navedi splet|title=Where does the name Japan come from?|url=http://www.sljfaq.org/afaq/japan.html|accessdate=29.1.2017}}&lt;/ref&gt; od koder izhaja sinonim »dežela vzhajajočega sonca«.&lt;ref name=&quot;ReferenceB&quot;&gt;{{navedi knjigo|title=The emergence of Japanese kingship|first=Joan R. |last=Piggott|year=1997|publisher=Stanford University Press|isbn=0-8047-2832-1|pages=143–144}}&lt;/ref&gt;

Japonsko otočje sestavlja okoli 7000 otokov, od katerih predstavljajo štirje največji, [[Kjušu]], [[Šikoku]], [[Honšu]] in [[Hokaido]], 97% kopnega. Država je razdeljena na 47 prefektur in 8 regij.

Arheološke najdbe na otočju segajo v mlajši paleolitik (35.000 pr. n. št.). Prve pisne omembe v kitajskih zgodovinskih spisih segajo v 1. stoletje – stik s Kitajsko je pomembno vplival na japonsko zgodovino. V 16. stoletju je sledilo obdobje [[Sakoku|izolacijske politike]], ki so jo šele leta 1853 prekinile Združene države Amerike z vojaškim pritiskom. Pomembne vojaške zmage in vse močnejši militaristični ustroj v času [[Prva kitajsko-japonska vojna|Prve kitajsko-japonske vojne]], [[Rusko-japonska vojna|Rusko-japonske vojne]] in v [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] so privedle do ozemeljskih pridobitev in želje po nadaljnjem širjenju po vzhodni in jugovzhodni Aziji. [[Druga kitajsko-japonska vojna]] in dogodki [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] kot izpolnitvi imperialističnih teženj so se končali z japonsko predajo 15. avgusta 1945, ki je sledila [[Jedrsko bombardiranje Hirošime in Nagasakija|bombardiranju Hirošime in Nagasakija]] z jedrskima bombama. Leta 1947 je bila sprejeta nova ustava, po kateri je Japonska postala ustavna monarhija s cesarjem in dvodomnim parlamentom.

Japonska je članica Združenih narodov, OECD, [[G7]], [[G8]] in [[G20]] ter številnih drugih organizacij. Slovi po tehnološki razvitosti in visoko izobraženi delovni sili z enim najvišjih odstotkov terciarno izobraženih odraslih.&lt;ref name=&quot;OECD&quot;&gt;{{navedi splet|title=OECD.Stat Education and Training &gt; Education at a Glance &gt; Educational attainment and labor-force status &gt; Educational attainment of 25–64 year-olds|publisher=OECD|url=http://stats.oecd.org}}&lt;/ref&gt; Njeno gospodarstvo je tretje največje na svetu nominalno, četrti največji izvoznik in uvoznik. Kljub temu, da se je odrekla pravici do napovedi vojne, vzdržuje sodobno vojsko z osmim največjim proračunom&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.sipri.org/research/armaments/milex/resultoutput/15majorspenders|title=SIPRI Yearbook 2012–15 countries with the highest military expenditure in 2011|publisher=Sipri.org|accessdate=27.4.2013|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20100328104327/http://www.sipri.org/research/armaments/milex/resultoutput/15majorspenders|archivedate=28.3.2010|df=mdy-all}}&lt;/ref&gt; za samoobrambo in mirovne misije. Prebivalstvo Japonske dosega eno najvišjih pričakovanih življenjskih dob in visok [[indeks človekovega razvoja]]. Znana je po zgodovinski in sodobni kinematografiji, bogati kulinariki in mnogim prispevkom k razvoju človeštva v znanosti in tehnologiji.

== Zgodovina ==
{{glavni|Zgodovina Japonske}}

=== Prazgodovina in antika ===
{{Zgodovina Japonske}}
[[Slika:Emperor Jimmu.jpg|levo|sličica|338x338_pik|[[Cesar Džinmu]], prvi japonski cesar&lt;ref name=&quot;kelly&quot;&gt;Kelly, Charles F. [http://www.t-net.ne.jp/~keally/kofun.html &quot;Kofun Culture&quot;,] [http://www.t-net.ne.jp/~keally/index.htm Japanese Archaeology.] 27.4.2009.&lt;/ref&gt;]]
Ostanki [[Japonski paleolitik|paleolitske kulture na Japonskih]] tleh segajo 35.000 let v preteklost. Od takrat naj bilo Japonsko otočje poseljeno neprekinjeno. Obdobju mezolitske in neolitske kulture z začetki okoli 14.000 let pr. n. št. pravimo tudi [[Obdobje Džomon|Džomonska kultura]]. Ljudje so se ukvarjali predvsem z lovom, nabiranjem in primitivno obliko kmetijstva, živeli pa v enostavnih zemljankah.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.pitt.edu/~annj/courses/notes/jomon_genes.html|title=Jomon Genes|last=Travis|first=John|publisher=University of Pittsburgh|accessdate=15.1.2011}}&lt;/ref&gt; Gre za prednike današnjih [[Ainu|ljudstev Ajnu]] in [[Ljudstvo Jamato|Jamato]].&lt;ref&gt;{{navedi revijo|last=Matsumara|first=Hirofumi; Dodo, Yukio|url=https://www.jstage.jst.go.jp/article/ase/117/2/117_080325/_article |title=Dental characteristics of Tohoku residents in Japan: implications for biological affinity with ancient Emishi|journal=Anthropological Science|year=2009|volume=117|issue=2|pages=95–105|doi=10.1537/ase.080325|last2=Dodo|first2=Yukio}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi revijo|last=Hammer|first=Michael F.|url=http://www.nature.com/jhg/journal/v51/n1/abs/jhg20068a.html |title=Dual origins of the Japanese: common ground for hunter-gatherer and farmer Y chromosomes|journal=Journal of Human Genetics|year=2006|volume=51|issue=1|pages=47–58|doi=10.1007/s10038-005-0322-0|pmid=16328082|last2=Karafet|first2=TM|last3=Park|first3=H|last4=Omoto|first4=K|last5=Harihara|first5=S|last6=Stoneking|first6=M|last7=Horai|first7=S|display-authors=etal}}&lt;/ref&gt; Okrašeno glineno posodje iz tega obdobja je eno najstarejših na svetu. Okoli leta 300 pr. n. št. se je na otočje preseljevalo [[ljudstvo Jajoj]] iz južne Kitajske in se pomešalo med domorodno prebivalstvo, kar imenujemo [[obdobje Jajoj]].&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Denoon|first=Donald; Hudson, Mark|title=Multicultural Japan: palaeolithic to postmodern|publisher=Cambridge University Press|year=2001|isbn=0-521-00362-8|pages=22–23}}&lt;/ref&gt; S seboj so prinesli znanje o obdelavi kovin,&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Yayoi Culture|url=http://www.metmuseum.org/toah/hd/yayo/hd_yayo.htm|publisher=Metropolitan Museum of Art|accessdate=15.1.2011}}&lt;/ref&gt; nove načine lončarstva&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Kofun Period|url=http://www.metmuseum.org/toah/hd/kofu/hd_kofu.htm|publisher=Metropolitan Museum of Art|accessdate=15.1.2011}}&lt;/ref&gt; in namakalno/mokro pridelavo riža.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Road of rice plant|url=http://www.kahaku.go.jp/special/past/japanese/ipix/5/5-25.html|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110430010530/http://www.kahaku.go.jp/special/past/japanese/ipix/5/5-25.html|archivedate=30.4.2011|publisher=[[National Science Museum of Japan]]|accessdate=15.1.2011}}&lt;/ref&gt;

Japonska se v pisani besedi prvič pojavi v ''[[Knjiga Hanov|Knjigi Hanov]]''.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last=Takashi |first=Okazaki |last2=Goodwin |first2=Janet |title=The Cambridge history of Japan, Volume 1: Ancient Japan |year=1993 |publisher=Cambridge University Press |location=Cambridge |isbn=0-521-22352-0 |page=275 |chapter=Japan and the continent}}&lt;/ref&gt; Glede na ''[[Zapiski treh kraljestev|Zapiske treh kraljestev]]'' se je najmočnejše kraljestvo na otočju v tretjem stoletju imenovalo [[Kraljestvo Jamataj|Jamataj]]. Budizem se je na Japonsko razširil iz [[Kraljestvo Baekje|kraljestva Baekje]] na jugozahodu Korejskega polotoka.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |editor=Brown, Delmer M.|year=1993 |title=The Cambridge History of Japan |publisher=Cambridge University Press |pages=140–149}}&lt;/ref&gt; Navkljub uporom proti uveljavitvi nove religije se je ta s popularnostjo pri višjih slojih (pomemben pobudnik te spremembe je bil [[princ Šotoku]]) in nadaljnjim razvojem Japonskega budizma z vplivi s Kitajske hitro uveljavil. V [[Obdobje Asuka|obdobju Asuka]] (592–710) je postal budizem glavna religija na otočju.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |title=The Japanese Experience: A Short History of Japan |first=William Gerald|last=Beasley |publisher=University of California Press |year=1999 |page=42 |isbn=0-520-22560-0}}&lt;/ref&gt;

V [[Obdobje Nara|obdobju Nara]] (710–784) se pojavijo zametki centralizirane države s cesarskim dvorom v Hejdžu (današnja Nara). Na dvoru nastaja literatura, umetnost in arhitektura z vplivi budizma.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |first=Conrad|last=Totman |year=2002 |title=A History of Japan |publisher=Blackwell |pages=64–79 |isbn=978-1-4051-2359-4}}&lt;/ref&gt; Leta 784 cesar Kanmu prestavi prestolnico v Nagaoko, deset let kasneje pa v Hej'an.

V obdobju Hej'an (749–1185) vznikne značilno japonska kultura z lastno umetnostjo, poezijo in prozo. Med najbolj znanimi deli obdobja sta roman [[Princ in dvorne gospe]] in besedilo Japonske himne ''Cesarska vladavina.''&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |first=Conrad|last=Totman |year=2002 |title=A History of Japan |publisher=Blackwell |pages=79–87, 122–123 |isbn=978-1-4051-2359-4}}&lt;/ref&gt;

=== Fevdalna Japonska ===
[[Slika:Samurai on horseback.png|sličica|311x311_pik|Samuraj na konju z oklepom o-joroj, lokom ''jumi'' in puščicami v tulu ''jeriba'']]
Za fevdalno dobo je značilen pojav samurajev kot vodilnega sloja v tedanji družbi. Po zmagi nad [[Klan Tajra|klanom Tajra]] 1185 je [[cesar Go-Toba]] samuraja [[Minamoto no Joritomo|Minamoto no Joritoma]] povzdignil v ''šoguna'', ta pa je prestolnico preselil v Kamakuro, s čimer se prične [[obdobje Kamakura]] (1185-1333). Po njegovi smrti se je preko regentov na oblast zavihtel [[klan Hodžo]]. ''Šogunat'' v Kamakuri je sprejel [[Zen budizem]] kot religijo samurajskega sloja&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Totman|first=Conrad|title=A History of Japan |edition=2|year=2005|publisher=Blackwell|isbn=1-4051-2359-1|pages=106–112}}&lt;/ref&gt; ter uspešno prestal dva poskusa invazij Mongolov (1274 in 1281). Svoj konec je ''šogunat'' doživel leta 1333 s porazom proti [[Cesar Go-Dajgo|cesarju Go-Dajgu]].

Ponovni preobrat se je zgodil že leta 1336, ko je [[Takaudži Ašikaga]] premagal cesarja in leta 1338 ustanovil ''šogunat'' v Kjotu. [[Obdobje Muromači]] (1336–1573) pod vladavino ''šogunata'' Ašikaga zaznamujejo kulturni nazori z vplivi Zen budizma. Mnogo običajev, ki jih danes poznamo kot tradicionalna japonska kultura, izhaja iz tega obdobja ([[Japonska čajna ceremonija|čajna ceremonija]], [[Ikebana (aranžiranje cvetja)|ikebana]], [[No gledališče|''no drama'']], ''[[sumi-e]]'' slikarska tehnika). Zaradi vse večje moči fevdalnih gospodov ([[Daimjo|''dajmjojev'']]) je leta 1467 [[Oninska vojna|izbruhnila civilna vojna]], s čimer se začne stoletje trajajoče [[obdobje Sengoku]], čas stalnih družbenih pretresov, vojaških sporov in politične nestabilnosti.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |first=George|last=Sansom |year=1961 |title=A History of Japan: 1334–1615 |publisher=Stanford University Press|pages=42, 217 |isbn=0-8047-0525-9}}&lt;/ref&gt;

V 16. stoletju portugalski trgovci in jezuitski misijonarji prvič dosežejo Japonsko, kar požene trgovinsko in kulturno izmenjavo z Zahodom. Evropska tehnologija in strelivo sta omogočila [[Nobunaga Oda|Nobunagu Odu]] zmago nad mnogimi ''dajmjoji'' in prevzem oblasti nad razdeljeno državo, si čimer se začne [[Obdobje Azuči-Momojama]] (1573–1603). Po atentatu na Nobunaga leta 1582 je oblast prevzel [[Hidejoši Tojotomi]], znan tudi kot »Veliki združevalec«, saj mu je do leta 1590 uspelo podjarmiti vse nasprotnike enotne oblasti. Njegov vpliv se je zmanjšal po dveh neuspelih poskusih invazij na Korejski polotok v letih 1592 in 1597.

Po smrti Hidejošija leta 1598 je državo namesto njegovega sina vodil regent [[Tokugawa Ieyasu|Iejasu Tokugava]]. Svoj položaj je izkoristil za pridobivanje politične in vojaške moči. Leta 1600 je v [[Bitka pri Sekigahari|bitki pri Sekigahari]] premagal nasprotujoče klane, zaradi česar ga je [[cesar Go-Jozej]] leta 1603 imenoval za ''šoguna'', v Edu (današnji Tokio) je bil ustanovljen [[Šogunat Tokugava|''šogunat'' Tokugava]], kar štejemo kot začetek [[Obdobje Edo|obdobja Edo]] (1603–1868).&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Turnbull|first=Stephen|title=Toyotomi Hideyoshi|year=2010|publisher=Osprey Publishing|isbn=978-1-84603-960-7|page=61}}&lt;/ref&gt; Zakoni takratne oblasti so na novo definirali odgovornosti in dejavnosti ''dajmjojev'' v zakoniku ''[[buke šohatto]]''&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Totman|first=Conrad|title=A History of Japan |edition=2|year=2005|publisher=Blackwell|isbn=1-4051-2359-1|pages=142–143}}&lt;/ref&gt; in samurajev, s čimer se je oblast centralizirala, cesarska oblast je izgubljala na moči. Leta 1639 je stopila v veljavo [[Sakoku|izolacijska politika]]&lt;ref&gt;{{navedi revijo|last=Toby|first=Ronald P.|title=Reopening the Question of Sakoku: Diplomacy in the Legitimation of the Tokugawa Bakufu|journal=Journal of Japanese Studies|year=1977|volume=3|issue=2|pages=323–363|doi=10.2307/132115|jstor=132115}}&lt;/ref&gt;, s čimer se je država zaprla pred vplivi Zahoda. Pojavilo se je raziskovanje japonske narodne identitete ''[[kokugaku]]'',&lt;ref&gt;{{navedi revijo|last=Ohtsu|first=M.|title=Japanese National Values and Confucianism|journal=Japanese Economy|year=1999|volume=27|issue=2|pages=45–59|doi=10.2753/JES1097-203X270245|last2=Ohtsu|first2=Makoto}}&lt;/ref&gt; odmik od preučevanja kitajske, konfucijanske in budistične miselnosti. Na nizozemski otoški enklavi [[Dedžima]] pri [[Nagasaki]]ju so na Japonsko še vedno prihajale knjige in z njimi znanstvene ideje iz Evrope in preostalega sveta.

=== Sodobna zgodovina ===
[[Slika:Black and white photo of emperor Meiji of Japan.jpg|levo|180 px|thumb|Cesar Mejdži, 122. japonski cesar]]
31. marca 1854 je ameriški [[admiral Matthew Perry]] s »črnimi ladjami« ameriške mornarice izsilil [[Kanagavska konvencija|odprtje Japonske]] preostalemu svetu ([[konvencija v Kanagavi]]). Nezadovoljstvo višjih slojev nad ''šogunatom'' zaradi takšne politike je privedlo do [[Bošinska vojna|Bošinske vojne]], v kateri je ''šogunat'' izgubil vso moč. Zmagovalci so vzpostavili centralizirano državo pod vodstvom cesarja Mejdžija ([[Obnova Meidži|Obnova Mejdži]]).&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Totman|first=Conrad|title=A History of Japan |edition=2|year=2005|publisher=Blackwell|isbn=1-4051-2359-1|pages=289–296}}&lt;/ref&gt;

V [[Obdobje Mejdži|Obdobju Mejdži]] (1868–1912) je Japonska aktivno prevzemala zahodnjaške modele političnega vladanja (ustava Mejdži je bila podlaga za sestavo parlamenta), sodstva, vojske in industrializacije. Japonsko cesarstvo je doživelo ekonomski razcvet, želelo si je razširiti vpliv na interesna območja v Aziji. Zmagi v [[Prva kitajsko-japonska vojna|Prvi kitajsko-japonski vojni]] (1894–1895) in [[Rusko-japonska vojna|Rusko-japonski vojni]] (1904–1905) sta Japonski prinesli oblast nad Tajvanom, Korejo in južno polovico [[Sahalin]]a.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Matsusaka|first=Y. Tak|title=Companion to Japanese History|year=2009|publisher=Blackwell|isbn=978-1-4051-1690-9|pages=224–241|editor=Tsutsui, William M.|chapter=The Japanese Empire}}&lt;/ref&gt; V letih med 1873 in 1935 se je število prebivalstva podvojilo na 70 milijonov.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Hiroshi|first=Shimizu|title=Japan and Singapore in the world economy : Japan's economic advance into Singapore, 1870–1965|year=1999|publisher=Routledge|isbn=978-0-415-19236-1|author2=Hitoshi, Hirakawa|page=17}}&lt;/ref&gt; Zaradi sodelovanja z zavezniki v [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] je Japonska pridobila nemška ozemlja na Daljnem vzhodu.

[[Obdobje Taišo|Obdobje vladavine cesarja Tajša]] (1912–1926) je bilo kratkotrajno in krhko demokratično obdobje med vsesplošnim premikom proti fašizmu in totalitarizmu. Pod pretvezo ohranjanja miru so bili sprejeti zakoni, ki so kaznovali politične disidente.

V [[Obdobje Šova|obdobju vladavine cesarja Hirohita]] (1926–1989) se je krepila japonska ekspanzionistična in militaristična nastrojenost. Leta 1931 je Japonska vojska okupirala Mandžurijo, 1933 izstopila iz Društva narodov in se s podpisom [[Trojni pakt|Trojnega pakta]] 27. septembra 1940 pridružila silam osi.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=The Axis Alliance|url=http://www.ibiblio.org/pha/policy/pre-war/361125a.html#3|publisher=iBiblio|accessdate=16.1.2011}}&lt;/ref&gt; V [[Druga kitajsko-japonska vojna|drugi kitajsko-japonski vojni]] (1937-1945) je Japonska pridobila ozemlja na Kitajskem (tudi glavno mesto [[Nandžing]]),&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.ibiblio.org/hyperwar/PTO/IMTFE/IMTFE-8.html |title=Judgment International Military Tribunal for the Far East, Chapter VIII: Conventional War Crimes (Atrocities) |publisher=iBiblio |date=November 1948}}&lt;/ref&gt; po ameriškem embargu na nafto kot posledica invazije na Francosko Indokino&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |first=Roland H., Jr. |last=Worth |title=No Choice But War: the United States Embargo Against Japan and the Eruption of War in the Pacific |publisher=McFarland |year=1995 |pages=56, 86|isbn=0-7864-0141-9}}&lt;/ref&gt; je Japonska vojska 7. in 8. decembra 1941 [[Napad na Pearl Harbor|napadla Pearl Harbor]], Britansko Malajo, Singapur in Hong Kong ter razglasila vojno z Združenimi državami Amerike in Britanskim imperijem.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.sankei.co.jp/seiron/koukoku/2005/0504/ronbun3-2.html |script-title=ja:インドネシア独立運動と日本とスカルノ（２） |work=馬 樹禮 |publisher=産経新聞社 |date=April 2005 |accessdate=2.10.2009 |language=ja |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110501141220/http://www.sankei.co.jp/seiron/koukoku/2005/0504/ronbun3-2.html |archivedate=1.5.2011}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.ibiblio.org/pha/policy/1941/411208c.html |title=The Kingdom of the Netherlands Declares War with Japan |publisher=iBiblio |accessdate=2.10.2009}}&lt;/ref&gt;

Sovjetska invazija Mandžurije leta 1945&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.history.com/this-day-in-history/soviets-declare-war-on-japan-invade-manchuria|title=Soviets declare war on Japan; invade Manchuria |website=History.com|access-date=17.4.2016}}&lt;/ref&gt; in [[jedrsko bombardiranje Hirošime in Nagasakija]] je Japonsko prisililo v brezpogojno predajo 15. avgusta 1945.&lt;ref&gt;{{navedi revijo|last=Pape|first=Robert A.|title=Why Japan Surrendered|journal=International Security|year=1993|volume=18|issue=2|pages=154–201|doi=10.2307/2539100|jstor=2539100}}&lt;/ref&gt; Vojna je stala države vzhodne in jugovzhodne Azije več 10 milijonov življenj, večina Japonska industrije in infrastrukture je bilo uničene. Kolonijam Japonskega cesarstva je bila vrnjena neodvisnost, vojnim zločincem so sodili na [[Tokijski procesi|Tokijskih procesih]] (izvzeti so bili člani cesarske družine in člani [[Enota 731|Enote za bakteriološke raziskave]]).&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Watt|first=Lori|title=When Empire Comes Home: Repatriation and Reintegration in Postwar Japan|publisher=Harvard University Press|year=2010|isbn=978-0-674-05598-8|pages=1–4}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Thomas|first=J.E.|title=Modern Japan|year=1996|publisher=Longman|isbn=0-582-25962-2|pages=284–287}}&lt;/ref&gt;
[[Slika:Emperor Akihito cropped 2 Barack Obama Emperor Akihito and Empress Michiko 20140424 1.jpg|180px|right|thumb|Cesar Akihito]]
Leta 1947 je Japonska sprejela novo ustavo s poudarkom na idejah liberalne demokracije. Leta 1952 se je z [[Sporazum v San Franciscu|Sporazumom v San Franciscu]] končala zavezniška okupacija Japonske,&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.japantimes.co.jp/news/2007/03/06/national/52-coup-plot-bid-to-rearm-japan-cia/ |title='52 coup plot bid to rearm Japan: CIA |first=Joseph |last=Coleman|date=6.3.2007|work=The Japan Times |accessdate=3.4.2007}}&lt;/ref&gt; leta 1956 se je pridružila Združenim narodom. Do devetdesetih se je japonsko gospodarstvo predvsem zaradi ekonomskih intervencij japonske vlade in finančne podpore Združenih držav Amerike hitro razvijalo, kar imenujemo tudi »[[japonski ekonomski čudež]]«.

V [[Heisei|obdobju vladavine cesarja Akihita]] (1989–2019) na začetku devetdesetih japonsko gospodarstvo doživelo večjo recesijo, iz katere se je država pobrala šele na začetku 21. stoletja. 11. marca 2011 je Japonsko prizadel [[Veliki Japonski potres in cunami|eden največjih potresov v zapisani zgodovini]]. Sprožil je [[Jedrska katastrofa v elektrarni Fukušima-Daiči|jedrsko nesrečo v jedrski elektrarni Fukušima Dajiči]], eno največjih v zgodovini pridobivanja jedrske energije.&lt;ref name=&quot;nytimes-tsunami&quot;&gt;{{navedi novice|last=Fackler|first=Martin; Drew, Kevin|title=Devastation as Tsunami Crashes Into Japan|url=https://www.nytimes.com/2011/03/12/world/asia/12japan.html?ref=world|accessdate=11.3.2011|newspaper=The New York Times|date=11.3.2011}}&lt;/ref&gt;

1. maja 2019 je po [[Abdikacija|abdikaciji]] cesarja Akihita, prvi po letu 1817, cesar postal njegov sin [[Naruhito]]. Z menjavo cesarja se je začelo tudi novo obdobje [[Rejva]].

== Geografija ==
{{glavni|Geografija Japonske|Geologija Japonske}}
[[Slika:Satellite View of Japan 1999.jpg|sličica|280x280_pik|Pogled na Japonsko s satelita]]
Japonsko sestavlja 6.852 otokov, ki se raztezajo vzdolž pacifiške obale vzhodne Azije. Glavni otoki od severa proti jugu so [[Hokaido]] (北海道), [[Honšu]] (本州), [[Šikoku]] (四国) in [[Kjušu]] (九州). Skupaj z [[Otočje Rjukju|otočjem Rjukju]] (琉球諸島 ''Rjukju-šoto''), ki leži južno od Kjušuja in vključuje otok [[Okinava]], sestavljajo [[Japonsko otočje]].&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=McCargo|first=Duncan|title=Contemporary Japan|year=2000|publisher=Macmillan|isbn=0-333-71000-2 |pages=8–11}}&lt;/ref&gt; Okoli 73% Japonske je gozdnate, gorate in neprimerne za kmetijstvo, industrijo ali poselitev.&lt;ref name=&quot;cia&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/ja.html |title=Japan |work=The World Factbook |publisher=[[Centralna obveščevalna agencija]] |accessdate=9.11.2011}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Japan|url=https://www.state.gov/r/pa/ei/bgn/4142.htm|publisher=US Department of State|accessdate=16.1.2011}}&lt;/ref&gt; Poseljena območja so že iz časa paleolitika predvsem na obalnih in rečnih ravnicah. Država spada med najgosteje poseljene na svetu.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://esa.un.org/unpp/ |title=World Population Prospects |publisher=Urad ZN za ekonomske in socialne zadeve |accessdate=27.3.2007 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070321013235/http://esa.un.org/unpp/ &lt;!--Added by H3llBot--&gt; |archivedate=21.3.2007}}&lt;/ref&gt;

Japonski otoki so del [[Pacifiški ognjeni obroč|pacifiškega ognjenega obroča]], obširne vulkanske cone, ki obroblja Pacifik. Nastali so zaradi subdukcije [[Filipinska plošča|Filipinske plošče]] pod celinsko [[Amurska plošča|Amursko]] in [[Okinavska plošča|Okinavsko ploščo]] na jugu ter subdukcijo [[Pacifiška plošča|Pacifiške plošče]] pod [[Ohotska plošča|Ohotsko ploščo]] na severu. Japonska je bila včasih del Evrazije, a so jo subdukcijski tokovi premaknili proti vzhodu, zaradi česar se je pred 15 milijoni let odprlo [[Japonsko morje]].&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://shinku.nichibun.ac.jp/jpub/pdf/jr/IJ1501.pdf|last=Barnes|first=Gina L.|title=Origins of the Japanese Islands|publisher=[[University of Durham]]|year=2003|accessdate=11.8.2009}}&lt;/ref&gt;

Na otočju je 108 aktivnih ognjenikov. Nekaj se jih je odprlo tudi v zadnjem stoletju, med njimi Šova-šinzan na Hokajdu in Mjodžin-šo na skalovju ''Bejonesu-recugan'' v Pacifiku. Uničujoči potresi, ki jih pogosto spremljajo cunamiji, se pojavijo nekajkrat vsako stoletje.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://volcano.und.edu/vwdocs/volc_images/north_asia/japan_tec.html |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070204064754/http://volcano.und.edu/vwdocs/volc_images/north_asia/japan_tec.html |archivedate=4.2.2007 |title=Tectonics and Volcanoes of Japan |publisher=Oregon State University |accessdate=27.3.2007}}&lt;/ref&gt; Tokijski potres leta 1923 je ubil preko 140.000 ljudi in sprožil uničujoče požare.&lt;ref&gt;{{navedi splet|last=James |first=C.D. |title=The 1923 Tokyo Earthquake and Fire |url=http://nisee.berkeley.edu/kanto/tokyo1923.pdf |publisher=University of California Berkeley |accessdate=16.1.2011 |year=2002 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070316050633/http://nisee.berkeley.edu/kanto/tokyo1923.pdf |archivedate=16.3.2007 |df= }}&lt;/ref&gt; Znana sta tudi Veliki potres v Hanšinu iz leta 1995 in Potres Tohoku iz leta 2011 s stopnjo 9,1.&lt;ref name=&quot;USGS9.1&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://earthquake.usgs.gov/earthquakes/eventpage/official20110311054624120_30#executive |title=M 9.1 – near the east coast of Honshu, Japan |publisher=Earthquake.usgs.gov |date=11.7.2016 |accessdate=29.8.2017 }}&lt;/ref&gt;

=== Podnebje ===
Na Japonskem prevladuje zmerno podnebje z velikimi razlikami med severom in jugom države. Delimo jo na 6 podnebnih območij:
* Hokaido: vlažno celinsko podnebje z dolgimi zimami in zelo toplimi do svežimi poletji; padavine niso obilne, pozimi lahko zapade veliko snega&lt;ref name=&quot;autogenerated2&quot; /&gt;
* Japonsko morje: hladni severozahodni vetrovi prinesejo na zahodno obalo Honšuja veliko snega, regija je hladnejša od pacifiške obale, [[Fen (veter)|fen]] lahko poleti prinese vroče temperature&lt;ref name=&quot;autogenerated2&quot; /&gt;
* Osrednje višavje ''Čuo Koči'': vlažno celinsko podnebje; velika temperaturna razlika med poletjem in zimo ter dnevom in nočjo, malo padavin s snegom pozimi
* Notranje morje ''Seto Najkaj'': gorovja [[Regija Čugoku (Japonska)|regije ''Čugoku'']] in ''[[Regija Šikoku (Japonska)|Šikoku]]'' ščitijo otoke pred sezonskimi vetrovi, zato je vreme čez leto zmerno&lt;ref name=&quot;autogenerated2&quot; /&gt;
* Tihi ocean: vlažno subtropsko podnebje z zmernimi zimami z občasnim snegom in vročimi poletji, ki jih prinese sezonski jugovzhodnik
* Otočje Rjukju: subtropsko podnebje s toplimi zimami in vročimi poletji, veliko deževja, predvsem med [[Deževna doba (Japonska)|deževno dobo]]&lt;ref name=autogenerated2&gt;{{navedi knjigo|last=Karan|first=Pradyumna Prasad|title=Japan in the 21st century|year=2005|publisher=University Press of Kentucky|isbn=0-8131-2342-9|pages=18–21, 41|author2=Gilbreath, Dick}}&lt;/ref&gt;

Povprečna zimska temperatura je 5,1&amp;nbsp;°C, poletna pa 25,2&amp;nbsp;°C.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Climate|url=http://www.jnto.go.jp/eng/arrange/essential/climate.html|publisher=Japonska nacionalna turistična organizacija|accessdate=2.3.2011}}&lt;/ref&gt; Temperaturni rekord iz 12. avgusta 2013 je znašal 41,0&amp;nbsp;°C.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://ds.data.jma.go.jp/tcc/tcc/news/press_20130813.pdf |title=Extremely hot conditions in Japan in midsummer 2013
|publisher=Tokyo Climate Center, Japan Meteorological Agency |date=13.8.2013 |accessdate=3.8.2017}}&lt;/ref&gt; Glavna deževna doba cuju traja od začetka maja na Okinavi, na severnem Hokaidu pa šele od konca julija. Na Honšuju traja šest tednov, spremlja pa jo veliko padavin in tajfunski vetrovi na koncu poletja in na začetku jeseni.&lt;ref name=&quot;climate&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.jnto.go.jp/eng/arrange/essential/climate.html |title=Essential Info: Climate |publisher=[[Japan National Tourism Organization|JNTO]] |accessdate=1.4.2007}}&lt;/ref&gt;

===  Biodiverziteta ===
[[Slika:Jigokudani hotspring in Nagano Japan 001.jpg|sličica|220x220_pik|Rdečelični makaki (''Macaca fuscata'') v vrelcu vroče vode, prefektura Nagano]]
Na Japonskem najdemo preko 90.000 vrst živali, med drugim [[rjavi medved]], [[rdečelični makak]] (''Macaca fuscata''), [[japonski rakunji pes]] (''Nyctereutes viverrinus''), mala japonska poljska miš (''Apodemus argenteus'') in [[japonski orjaški močerad]] (''Andrias japonicus'').&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=The Wildlife in Japan |url=http://www.env.go.jp/nature/yasei/pamph/pamph01/en.pdf |publisher=[[Ministry of the Environment (Japan)|Ministry of the Environment]] |accessdate=19.2.2011 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110323165908/http://www.env.go.jp/nature/yasei/pamph/pamph01/en.pdf |archivedate=23.3.2011}}&lt;/ref&gt; Velika raznolikost je posledica podnebja in geografije otokov, ki so razdeljeni na devet [[ekoregija|ekoregij]], vse od subtropskega vlažnega listnatega gozda na jugu do zmernega iglastega gozda na severu.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.us.emb-japan.go.jp/jicc/spotflora.htm |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070213035135/http://www.us.emb-japan.go.jp/jicc/spotflora.htm |archivedate=13.2.2007 |title=Flora and Fauna: Diversity and regional uniqueness |publisher=Embassy of Japan in the USA |accessdate=1.4.2007}}&lt;/ref&gt; 

Japonska ima vzpostavljeno omrežje [[Narodni parki Japonske|narodnih parkov]] in 37 zaščitenih mokrišč v skladu z [[Ramsarska konvencija|Ramsarsko konvencijo]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.env.go.jp/en/nature/nps/park/ |title=National Parks of Japan |publisher=Ministry of the Environment |accessdate=11.5.2011}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.ramsar.org/cda/en/ramsar-pubs-annolist-japan/main/ramsar/1-30-168^16573_4000_0__ |title=The Annotated Ramsar List: Japan |publisher=Ramsar |accessdate=11.5.2011 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110917191036/http://www.ramsar.org/cda/en/ramsar-pubs-annolist-japan/main/ramsar/1-30-168%5E16573_4000_0__ |archivedate=17.9.2011 |df= }}&lt;/ref&gt; Pet naravnih spomenikov ([[starodavni gozd Jakušima]], [[polotok Širetoko]], [[Širakami Sanči|gorovje in brezovi gozdovi Širakami Sanči]], [[Otočje Ogasavara]] in [[Otoki Amami-Ošima, Tokunošima, severni del Okinave in Iriomote]]) so vpisani v UNESCO-v seznam naravne svetovne dediščine.&lt;ref&gt;Unesco [https://whc.unesco.org/en/statesparties/jp]&lt;/ref&gt;

=== Okoljevarstvo ===
V času hitrega gospodarskega okrevanja po drugi svetovni vojni so okoljske probleme povečini zanemarjali, kar je ustrezalo rasti posla velikih korporacij. Posledično je bilo onesnaževanje v petdesetih in šestdesetih letih prejšnjega stoletja obsežno. V luči zaskrbljenosti nad posledicami takšnega neukrepanja je bil leta 1970 sprejet zakon za zaščito okolja.&lt;ref&gt;{{navedi splet|script-title=ja:日本の大気汚染の歴史 |url=http://www.erca.go.jp/taiki/history/ko_syousyu.html |publisher=Environmental Restoration and Conservation Agency |accessdate=2.3.2014 |language=ja |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110501085231/http://www.erca.go.jp/taiki/history/ko_syousyu.html |archivedate=1.5.2011}}&lt;/ref&gt; Naftna kriza leta 1973 je spodbudila razvoj trajnostne in ekonomične rabe energentov, saj je Japonska revna s surovinami in odvisna od uvoza le-teh.&lt;ref&gt;{{navedi splet|last=Sekiyama|first=Takeshi|title=Japan's international cooperation for energy efficiency and conservation in Asian region|url=http://nice.erina.or.jp/en/pdf/C-SEKIYAMA.pdf|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080216005103/http://nice.erina.or.jp/en/pdf/C-SEKIYAMA.pdf|archivedate=16.2.2008|publisher=Energy Conservation Center|accessdate=16.1.2011}}&lt;/ref&gt; Sodobni naravovarstveni problemi so onesnaženost mestnega zraka, upravljanje z odpadki, [[Evtrofikacija|evtrofikacija voda]], ohranjanje narave, podnebne spremembe, ravnanje s kemikalijami in mednarodno sodelovanje za preprečitev posledic globalnega segrevanja.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Environmental Performance Review of Japan|url=http://www.oecd.org/dataoecd/0/17/2110905.pdf|publisher=[[Organisation for Economic Co-operation and Development|OECD]]|accessdate=16.1.2011}}&lt;/ref&gt;

Junija 2015 je bilo v načrtovanju ali gradnji 40 elektrarn na premog, kar je Japonski prislužilo »nagrado« za njihovo »delo na ukrepih, ki zavirajo dejavnost pri varovanju podnebja«.&lt;ref&gt;{{navedi novice |title =At G-7, Japan's energy plan is not all that green |author =Elaine Kurtenbach |date = 6.6.2015 |agency =Associated Press}}&lt;/ref&gt; Uvršča se na 39. mesto indeksa EPI, ki meri zavezanost držav k ukrepanju v smeri trajnosti.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Environmental Performance Index: Japan|url=http://epi.yale.edu/country/japan|publisher=Yale University|accessdate=19.4.2016}}&lt;/ref&gt; Kot gostiteljica in podpisnica kjotskega protokola mora zmanjšati izpuste ogljikovega dioksida in uvesti druge ukrepe za zmanjšanje vpliva na podnebne spremembe.&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://www.reuters.com/article/idUST191967 |title=Japan sees extra emission cuts to 2020 goal – minister |date=24.6.2009 |agency=Reuters}}&lt;/ref&gt;

== Politika ==

=== Politična ureditev ===
[[Slika:Diet of Japan Kokkai 2009.jpg|levo|sličica|220x220_pik|Japonski parlament ''Kokkai,'' Čidoja, Tokio]]
Japonska je ustavna monarhija z zelo omejeno cesarjevo pristojnostjo. Cesarja ustava definira kot »simbol države in enotnosti ljudstva«. Izvršno vejo oblasti v državi vodi predsednik vlade s svojim ministrskim kabinetom. Zakonodajno vejo oblasti predstavlja dvodomni narodni parlament ''[[Kokkai]]'' (国会), sestavljen iz predstavniškega doma (465 sedežev, menja se na štiri leta) in svetniškega doma (265 sedežev, menja se na šest let). Poslance in svetnike volijo vsi državljani, stari najmanj 18 let, na tajnem glasovanju.&lt;ref name=&quot;tst-&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.straitstimes.com/asia/east-asia/japan-lowers-voting-age-from-20-to-18-to-better-reflect-young-peoples-opinions-in |title=Japan lowers voting age from 20 to 18 to better reflect young people's opinions in policies |publisher=[[The Straits Times]] |date=20.6.2015 |accessdate=28.8.2017 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Constitution&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.kantei.go.jp/foreign/constitution_and_government_of_japan/constitution_e.html |title=The Constitution of Japan |publisher=Prime Minister of Japan and His Cabinet |date=3.11.1946 |accessdate=14.2.2014 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20131214104438/http://www.kantei.go.jp/foreign/constitution_and_government_of_japan/constitution_e.html |archivedate=14.12.2013 |df= }}&lt;/ref&gt; Socialno liberalna [[Ustavna demokratska stranka (Japonska)|Ustavna demokratska stranka]] (CDP) in konzervativna [[Liberalna demokratska stranka (Japonska)|Liberalna demokratska stranka]] (LDP) prevladujeta v parlamentu. LDP je od konca ameriške zasedbe leta 1955 skoraj vedno najuspešnejša in ima (od novembra 2017) 283 sedežev v spodnjem ter 125 v zgornjem domu parlamenta. Samo med leti 1993-94 in 2009-12 ni bila uspešna. [[Predsednik vlade Japonske|Japonski premier]] je na čelu vlade, imenuje ga parlament izmed svojih poslancev, potrjuje pa ga cesar. Je vodja kabineta, v katerega imenuje ministre, lahko pa jih tudi razreši dolžnosti. Trenutni premier je [[Jošihide Suga]].

V japonski zgodovini je na pravni sistem v državi močno vplivalo kitajsko pravo, na primer preko teksta ''[[Kudžikata Isadamegaki]]'' v obdobju Edo.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Dean|first=Meryll|title=Japanese legal system: text, cases &amp; materials|year=2002|publisher=Cavendish|isbn=978-1-85941-673-0|pages=55–58|edition=2}}&lt;/ref&gt; Od 19. stoletja se je pravni sistem začel upirati na civilno pravo v Evropi, predvsem na nemško. Leta 1896 je prišel v veljavo civilni kodeks po osnutku nemškega [[Bürgerliches Gesetzbuch]], ki je obveljal do danes z nekaj povojnimi prilagoditvami.&lt;ref name=&quot;ReferenceC&quot;&gt;{{navedi revijo|last=Kanamori|first=Shigenari|title=German influences on Japanese Pre-War Constitution and Civil Code|journal=European Journal of Law and Economics|date=1.1.1999|volume=7|issue=1|pages=93–95|doi=10.1023/A:1008688209052}}&lt;/ref&gt; Japonsko pravosodje je razdeljeno na štiri stebre: vrhovno sodišče in trije nižji nivoji.&lt;ref name=&quot;ReferenceC&quot;/&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.kantei.go.jp/foreign/judiciary/0620system.html |publisher=Office of the Prime Minister of Japan |title=The Japanese Judicial System |accessdate=27.3.2007}}&lt;/ref&gt; Glavni korpus zakonikov, na katerih temelji japonski pravni red se imenuje [[Šest kodeksov]].&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Dean|first=Meryll|title=Japanese legal system: text, cases &amp; materials|year=2002|publisher=Cavendish|isbn=978-1-85941-673-0|page=131|edition=2}}&lt;/ref&gt;

=== Upravna delitev ===
{{glavni|Upravna delitev Japonske}}
Japonska birokratska uprava je razdeljena na tri osnovne ravni; nacionalni, prefekturni in občinski.

Pod nacionalno vlado je 47 '''prefektur''', od katerih jih je šest nadalje razdeljenih na '''podprefekture''' za boljše oskrbovanje velikih geografskih območij ali oddaljenih otokov. Podprefektura Japonske (支庁, shichō) je japonska oblika samouprave, ki se osredotoča na lokalna vprašanja pod ravnjo prefekture. Deluje kot del večje uprave države in kot del samoupravnega sistema.

1718 '''občin''' (792 mest, 743 mest in 183 vasi) in 23 posebnih okrajev Tokia je najnižja raven vlade; dvajset najbolj naseljenih mest zunaj tokijske metropole je znanih kot [[Mesta, določena z vladnim odlokom Japonske]] in je razdeljenih na oddelke.

Na Japonskem je '''okrožje''' (郡, gun) sestavljeno iz ene ali več podeželskih občin (mest ali vasi) znotraj prefekture. Okrožja nimajo upravne funkcije in se uporabljajo samo za geografske ali statistične namene, kot so poštni naslovi.

'''Mesta''' na Japonskem so razvrščena v štiri različne vrste, od najvišje označeno mesto, osrednje mesto, posebno mesto in navadno mesto na najnižjem:
*Mesto, določeno z vladnim odlokom (政令指定都市, seirei shitei toshi), znano tudi kot določeno mesto (指定都市, shitei toshi) ali mesto z vladnim odlokom (政令市, seirei shi), je japonsko mesto, ki ima več prebivalcev kot 500.000 in je bil kot tak določen z ukazom japonskega kabineta v skladu s členom 252, oddelek 19 zakona o lokalni avtonomiji. Določena mesta so prav tako razdeljena na oddelke.
*Osrednje mesto (中核市, Chūkakushi) je japonsko mesto, ki ima več kot 300.000 prebivalcev in površino večjo od 100 kvadratnih kilometrov, čeprav so lahko posebne izjeme po ukazu kabineta za mesta s prebivalstvom pod 300.000, vendar nad 200.000. [3] Glavno mesto je bilo ustvarjeno s prvim členom 252. člena, 22. razdelka japonskega zakona o lokalni avtonomiji.
*Posebno mesto (特例市, Tokureishi) na Japonskem je mesto z najmanj 200.000 prebivalci. To kategorijo je določil zakon o lokalni avtonomiji, 26. odstavek 252. člena.
*Mesto (市, shi) je lokalna upravna enota na Japonskem z najmanj 50.000 prebivalci, od katerih mora biti vsaj 60 % gospodinjstev ustanovljenih v osrednjem mestnem območju, vsaj 60 % gospodinjstev pa mora biti zaposlenih v trgovini. , industriji ali drugih mestnih poklicih.

'''Posebni oddelki''' (特別区, tokubetsu-ku) so 23 občin, ki skupaj sestavljajo jedro in najbolj poseljen del [[Tokijska metropola|Tokijske metropole]] na Japonskem. Skupaj zasedajo ozemlje, ki je bilo prvotno mesto Tokio, preden je bilo leta 1943 ukinjeno in je postalo del novoustanovljene metropole Tokio. Struktura posebnih oddelkov je bila vzpostavljena v skladu z japonskim zakonom o lokalni avtonomiji in je edinstvena za metropolo Tokio.

==== Prefekture ====
{{glavni|Japonske prefekture}}
[[File:Regions and Prefectures of Japan 2.svg|thumb|47 prefektur Japonske]]
Japonska [[ustava]] deli državo na 47 prefektur, ki administrativne obveznosti opravljajo neodvisno od centralne vlade; vodi jih guverner (知事 ''čidži''). Delimo jih na 43 pravih prefektur (県 ''ken''), 1 metropolo (都 ''to'') - Tokio, 2 mestni prefekturi (府 ''fu'') – Osaka in Kjoto – in 1 okrožje (道 ''dō'') – Hokaido. Od severa proti jugu si sledijo:

{{stolpci|4|
# [[Hokaido]]
# [[Prefektura Aomori|Aomori]]
# [[Prefektura Iwate|Iwate]]
# [[Prefektura Miyagi|Miyagi]]
# [[Prefektura Akita|Akita]]
# [[Prefektura Yamagata|Yamagata]]
# [[Prefektura Fukušima|Fukušima]]
# [[Prefektura Ibaraki|Ibaraki]]
# [[Prefektura Točigi|Točigi]]
# [[Prefektura Gunma|Gunma]]
# [[Prefektura Saitama|Saitama]]
# [[Prefektura Čiba|Čiba]]
# [[Tokio]]
# [[Prefektura Kanagawa|Kanagawa]]
# [[Prefektura Niigata|Niigata]]
# [[Prefektura Toyama|Toyama]]
# [[Prefektura Išikava|Išikava]]
# [[Prefektura Fukui|Fukui]]
# [[Prefektura Jamanaši|Jamanaši]]
# [[Prefektura Nagano|Nagano]]
# [[Prefektura Gifu|Gifu]]
# [[Prefektura Šizuoka|Šizuoka]]
# [[Prefektura Aiči|Aiči]]
# [[Prefektura Mie|Mie]]
# [[Prefektura Šiga|Šiga]]
# [[Prefektura Kyoto|Kyoto]]
# [[Prefektura Osaka|Osaka]]
# [[Prefektura Hyogo|Hyogo]]
# [[Prefektura Nara|Nara]]
# [[Prefektura Wakayama|Wakayama]]
# [[Prefektura Tottori|Tottori]]
# [[Prefektura Šimane|Šimane]]
# [[Prefektura Okayama|Okayama]]
# [[Prefektura Hirošima|Hirošima]]
# [[Prefektura Jamaguči|Jamaguči]]
# [[Prefektura Tokušima|Tokušima]]
# [[Prefektura Kagawa|Kagawa]]
# [[Prefektura Ehime|Ehime]]
# [[Prefektura Koči|Koči]]
# [[Prefektura Fukuoka|Fukuoka]]
# [[Prefektura Saga|Saga]]
# [[Prefektura Nagasaki|Nagasaki]]
# [[Prefektura Kumamoto|Kumamoto]]
# [[Prefektura Oita|Oita]]
# [[Prefektura Miyazaki|Miyazaki]]
# [[Prefektura Kagošima|Kagošima]]
# [[Prefektura Okinava|Okinava]]
}}

==== Regije ====
Japonska je razdeljena na več regij. [[Honšu]], največji in najbolj naseljeni otok, je razdeljen na pet regij. Ostali otoki predstavljajo samostojne regije. Od severa proti jugu si sledijo:
* [[Hokaido]] – večji mesti sta [[Saporo]] in [[Hakodate]].
* Honšu: Regija [[Tohoku]] – na severovzhodu otoka, kjer sta večji mesti [[Sendai]] in [[Fukušima]].
** Regija [[Kanto]] – mesta [[Tokio]], [[Kavasaki]], [[Jokohama]], [[Jokosuka]]. Vključuje tudi prefekture [[Gunma]], [[prefektura Saitama|Saitama]], [[prefektura Čiba|Čiba]], [[Točigi]] in [[Ibaraki]].
** [[Čubu]] – hribovita srednja regija na področju [[Japonske Alpe|Japonskih Alp]]. Regija, ki meji na Japonsko morje, se imenuje [[Hokuriku]], na Pacifik pa meji regija [[Tokai]]. Večji mesti v regiji Hokuriku sta [[Niigata]] in [[Kanazava]], v regiji Tokai pa [[Nagoja]] (četrto največje japonsko mesto) in [[Šizuoka]].
** Regija Kinki oz. [[Kansai]] – starodavno kulturno in trgovsko središče, z mesti [[Osaka]], [[Kjoto]], [[Kobe]], [[Nara (Japonska)|Nara]] in [[Vakajama]]; vštevši prefekturo [[Šiga]].
** [[Čugoku]] – z mestoma [[Hirošima]] in [[Okajama]].
* [[Šikoku]] – najmanjši od štirih glavnih otokov, znan po budističnih romarjih. Večji mesti sta [[Macujama]] in [[Takamacu]].
* [[Kjušu]] – najjužnejši izmed štirih glavnih otokov. Pomembnejša mesta so [[Fukuoka]], [[Kitakjušu]] in [[Nagasaki]].
* [[Okinava]] – subtropska južna veriga otokov, ki poteka v smeri proti [[Tajvan]]u. Glavno mesto je [[Naha]].

=== Mednarodni odnosi ===
Japonska je članica mnogih mednarodnih organizacijː G7, G8, G20, ZN, APEC, ASEAN prostotrgovinsko območje, z Avstralijo (marec 2007)&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.mofa.go.jp/region/asia-paci/australia/joint0703.html |title=Japan-Australia Joint Declaration on Security Cooperation |publisher=Ministry of Foreign Affairs|accessdate=25.8.2010}}&lt;/ref&gt; in Indijo (oktober 2008)&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.mofa.go.jp/region/asia-paci/india/pmv0810/joint_d.html |title=Joint Declaration on Security Cooperation between Japan and India |publisher=Ministry of Foreign Affairs |date=22.10.2008 |accessdate=25.8.2010}}&lt;/ref&gt; ima podpisan varnostni pakt. Od konca druge svetovne vojne je tesno ekonomsko in varnostno povezana z Združenimi državami Amerike, ki so pomemben izvozni in primaren uvozni partner. Na japonskih tleh je stalno operativna ameriška vojaška baza.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Japan's Foreign Relations and Role in the World Today|url=http://afe.easia.columbia.edu/japan/japanworkbook/fpdefense/foreign.htm|website=Asia for Educators|accessdate=13.11.2016}}&lt;/ref&gt;

Japonska ima nerazrešena ozemeljska vprašanja o [[Kurilski otoki|Kurilskih otokih]] ([[Rusija]])&lt;ref&gt;MOFA, [http://www.mofa.go.jp/region/europe/russia/territory/index.html Japan's Northern Territories]&lt;/ref&gt;, [[Skalovje Liancourt|Skalovju Liancourt]] (v [[japonščina|japonščini]] ''Takešima'')&lt;ref name=&quot;takeshima&quot;&gt;MOFA, [http://www.mofa.go.jp/region/asia-paci/takeshima/index.html The Issue of Takeshima]&lt;/ref&gt;, [[Otočje Senaku|otočju Senaku]] ([[Tajvan]] in [[Ljudska republika Kitajska|Kitajska]]) in atolu [[Okinotorišima]].&lt;ref&gt;MOFA, [http://www.mofa.go.jp/region/asia-paci/senkaku/senkaku.html The Basic View on the Sovereignty over the Senkaku Islands]&lt;/ref&gt; Polemičnost teh ozemelj je predvsem v nadzorovanju naravnih bogastev.

[[Japonsko-korejski odnosi|Odnosi z Korejo]] so napeti zaradi ravnanja Japoncev med kolonialno oblastjo. Med največjimi očitki so spolno suženjstvo (&quot;ženske za lagodje&quot;),&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.bbc.com/news/world-asia-35188135|title=Japan and South Korea agree WW2 'comfort women' deal|date=28.12.2015|work=BBC News|access-date=8.7.2017|language=en-GB}}&lt;/ref&gt; za katerega sploh ni točno znano število žrtev (več deset ali celo sto tisoč), kulturno zatiranje s prepovedjo korejščine v šolah, prisvajanje japonskih imen.&lt;ref name=&quot;#1&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://koreanhistory.info/japan.htm|title=Japanese Colony 1910–1945|website=koreanhistory.info|access-date=8.7.2017}}&lt;/ref&gt; Med letoma 1910 in 1945 je Japonska popravljala korejsko infrastrukturo in na Korejski polotok naselila okoli 800.000 Japoncev.&lt;ref name=&quot;#1&quot;/&gt; Leta 2015 se je Japonska uradno opravičila in priznala spolno suženjstvo, preživele žrtvam je izplačala odškodnino. Državi sta postali veliki gospodarski zaveznici, njuni voditelji aktivno sodelujejo pri reševanju težav v regiji, predvsem glede [[Severna Koreja|Severne Koreje]] in druge svetovne vojne. Na odmevnejšem obisku leta 2017 na vrhu G20 sta se voditelja držav pogovarjala o sodelovanju in razreševanju glede severnokorejske krize, zavzela sta se tudi za graditev pozitivnih odnosov v regiji ter za pritiske na Kitajsko, da poostri sankcije proti Severni Koreji.&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.japantimes.co.jp/news/2017/07/07/national/politics-diplomacy/tokyo-washington-seoul-vow-step-pressure-pyongyang-amid-perceived-china-inaction/|title=Abe and Moon hold first talks in Hamburg, agree to resume reciprocal visits|date=7.7.2017|work=The Japan Times Online|access-date=8.7.2017|language=en-US|issn=0447-5763}}&lt;/ref&gt; Od devetdesetih je zelo močan uvoz korejske glasbe (K-pop), televizije (K-drame) in filmov, saj je bil izničen korejski zakon o prepovedi kulturne izmenjave med državama;&lt;ref&gt;{{navedi revijo|last=Ju|first=Hyujung|date=2014|title=Transformations of the Korean Media Industry by the Korean Wave: The Perspective of Glocalization|url=|journal=Korean Popular Culture in Global Context|volume=|pages=|via=ProQuest ebrary}}&lt;/ref&gt; pojav se imenuje [[korejski val]] (한류 ''Hallju?'').

== Vojska ==
Japonska namenja veliko denarja vojski in obrambi.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=The 15 countries with the highest military expenditure in 2009|url=http://www.sipri.org/research/armaments/milex/resultoutput/milex_15|publisher=Stockholm International Peace Research Institute|accessdate=16.1.2011|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110217084451/http://www.sipri.org/research/armaments/milex/resultoutput/milex_15|archivedate=17.2.2011|df=mdy-all}}&lt;/ref&gt; [[Japonske samoobrambne sile|Japonska vojska]] (Japonske samoobrambne sile) se deli na kopenske, zračne in pomorske sile. Glede na zakonodajo ne sme napovedati vojne ali uporabiti sile v mednarodnih sporih; japonska vlada izvršuje prepoved izvoza strelnega orožja. V zadnjih letih se predsednik vlade Šinzo Abe zavzema za večjo vlogo Japonske pri zagotavljanju varnosti v regiji, tudi s pomočjo sosednjim državam. Glede na Indeks svetovnega miru je Japonska na prvem mestu med azijskimi državami.&lt;ref&gt;Institute for Economics and Peace (2015). ''[http://www.visionofhumanity.org/sites/default/files/Global%20Peace%20Index%20Report%202015_0.pdf Global Peace Index 2015.] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20151006145259/http://www.visionofhumanity.org/sites/default/files/Global%20Peace%20Index%20Report%202015_0.pdf |date=6.10.2015 }}'' Retrieved 5.10.2015&lt;/ref&gt; V zadnjem času so bile japonske vojaške sile uporabljene v mirovnih misijah v Iraku.&lt;ref name=&quot;Iraq deployment&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.iht.com/articles/2006/06/20/news/japan.php |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070416075509/http://www.iht.com/articles/2006/06/20/news/japan.php |archivedate=16.4.2007 |title= Tokyo says it will bring troops home from Iraq |work=International Herald Tribune |date=20.6.2006 |accessdate=28.3.2007}}&lt;/ref&gt; Japonska poslovna federacija prepričuje japonsko vlado k ukinitvi prepovedi izvoza orožja, da bi se država lahko pridružila mednarodnim projektom na področju oboroževanja.&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://in.reuters.com/article/2010/07/13/idINIndia-50097320100713 |title=Japan business lobby wants weapon export ban eased |publisher=Reuters |date= 13.7.2010|accessdate=12.4.2011}}&lt;/ref&gt;

V 21. stoletju se je z globalizacijo moč v regiji prerazporedila. Varnostna slika Japonske se je spremenila predvsem zaradi severnokorejske jedrske grožnje, spopada pa se tudi s spletnim in mednarodnim terorizmom.&lt;ref name=&quot;Japan's Security Policy&quot;&gt;{{navedi novice |title= Japan's Security Policy |publisher= Ministry of Foreign Affairs of Japan |url=http://www.mofa.go.jp/policy/security/}}&lt;/ref&gt; Za ohranjanje miru so ustanovili narodni varnostni svet, ki je razvil varnostno strategijo ter smernice. [[Varnostni pakt med Japonsko in ZDA]] je temelj japonske zunanje politike.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.realclearpolitics.com/articles/2007/03/japan_is_back_why_tokyos_new_a.html |title=Japan Is Back: Why Tokyo's New Assertiveness Is Good for Washington|author=Michael Green |publisher=Real Clear Politics |accessdate=28.3.2007}}&lt;/ref&gt; Od leta 1956 je članica [[Organizacija združenih narodov|OZN]], dvajset let pa je bila tudi nestalna članica [[Varnostni svet ZN|Varnostnega sveta]]. Je članica G4, s čimer si išče stalno mesto v Varnostnem svetu.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.centralchronicle.com/20070111/1101194.htm |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070221044357/http://www.centralchronicle.com/20070111/1101194.htm |archivedate=21.2.2007 |title=UK backs Japan for UNSC bid |work=Central Chronicle |accessdate=28.3.2007}}&lt;/ref&gt;

== Gospodarstvo ==
[[Slika:The_Tokyo_Stock_Exchange_-_main_room_3.jpg|sličica|293x293_pik|Tokijska borza, ena večjih v Aziji]]
Japonska je po Združenih državah Amerike in Kitajski nominalno gledano tretje največje gospodarstvo na svetu.&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=China confirmed as World's Second Largest Economy|newspaper=[[The Guardian]] |date=21.1.2011|url=https://www.theguardian.com/business/2011/jan/21/china-confirmed-worlds-second-largest-economy|accessdate=21.1.2011 |first=James |last=Inman |location=London}}&lt;/ref&gt; Tokijska borza spada med največje v Aziji.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://asia.nikkei.com/Markets/Equities/Tokyo-Stock-Exchange-ranked-third-in-Asia-in-2014 |title=Tokyo Stock Exchange ranked third in Asia in 2014 |work=Nikkei Asian Review |date=16.1.2015 |accessdate=5.12.2015 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20151208112614/http://asia.nikkei.com/Markets/Equities/Tokyo-Stock-Exchange-ranked-third-in-Asia-in-2014 |archivedate=8.12.2015}}&lt;/ref&gt; Leta 2016 je bil japonski javni dolg ocenjen na 230 % letnega BDP.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/rankorder/2186rank.html |publisher=CIA |title=World Factbook, Country comparison: Public debt |accessdate=20.8.2017}}&lt;/ref&gt; Storitveni sektor predstavlja tri četrtine BDP, ima pa tudi zelo visoko razvit industrijski sektor, ki proizvaja visokotehnološka vozila, elektroniko, orodje, jeklo, ladje, kemikalije, tekstil in procesirano hrano. Kmetijski sektor obdeluje 13% japonskega ozemlja, ujamejo 15% vseh rib na svetu. Brezposelnost je nizka pri okoli 4 %, a vseeno 17 % ljudi živi pod pragom revščine.&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=Japan Tries to Face Up to Growing Poverty Problem|url=https://www.nytimes.com/2010/04/22/world/asia/22poverty.html?source=patrick.net|accessdate=16.1.2011|newspaper=The New York Times|date=21.4.2010|first=Martin|last=Fackler}}&lt;/ref&gt; Omejena količina pozidljivih zemljišč vpliva na gradnjo in trg z nepremičninami.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=2008 Housing and Land Survey|url=http://www.e-stat.go.jp/SG1/estat/NewListE.do?tid=000001028768|publisher=Statistics Bureau|accessdate=20.1.2011}}&lt;/ref&gt;

Japonska izvaža največ na ameriški (20 %) in kitajski trg (18 %), sledijo Južna Koreja (7 %), Hong Kong (6 %) in Tajska (5 %). Glavni izvozni proizvodi so orodje, motorna vozila, železo, jeklo, polprevodniki in avtomobilski deli. Največ uvaža iz Kitajske (25 %) in ZDA (11 %), sledita Avstralija (5 %) in Južna Koreja (4 %). Glavni uvozni proizvodi so stroji in orodje, fosilna goriva, živila (govedina), kemikalije, tekstil in surovine za industrijo.&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=Foreign investment in Japan soars|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/business/4632747.stm|accessdate=16.1.2011|newspaper=BBC|date=29.6.2005}}&lt;/ref&gt; Administracija Džun'ičira Koizumija je sprožila reforme, ki so povzročile porast tujih investicij.

Japonska je 27. med 189 državami po indeksu enostavnosti sklepanja poslov in enega najmanjših davčnih prihodkov med razvitimi državami. Japonski kapitalizem ima nekaj posebnosti, kot je sistem vseživljenjske zaposlitve, napredovanje po starosti&lt;ref name=&quot;oecd2008&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.oecd.org/document/17/0,3343,en_2649_34111_40353553_1_1_1_1,00.html |title=Economic survey of Japan 2008 |publisher=[[Organisation for Economic Co-operation and Development|OECD]] |accessdate=25.8.2010 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20101109122744/http://www.oecd.org/document/17/0%2C3343%2Cen_2649_34111_40353553_1_1_1_1%2C00.html |archivedate=9.11.2010 |df=mdy-all }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=http://www.economist.com/node/7193984?story_id=7193984 |title=Japan's Economy: Free at last |newspaper=The Economist |date=20.7.2006 |accessdate=23.1.2011}}&lt;/ref&gt; in vpliv t.i. korporacij ''kejrecu,'' aktivizem lastnikov delnic je redek, podjetja so vodena po metodah, kot je »Metoda Tojota«.&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=Activist shareholders swarm in Japan|url=http://www.economist.com/node/9414552?story_id=9414552|accessdate=23.1.2011|date=28.6.2007|newspaper=The Economist}}&lt;/ref&gt; Znane znamke iz Japonske so [[Toyota]], [[Honda]], [[Canon]], [[Nissan]], [[Sony]], Mitsubishi, [[Panasonic]], [[Uniqlo]], [[Lexus]], [[Subaru Corporation|Subaru]], [[Nintendo]], [[Bridgestone]], [[Mazda]] in [[Suzuki]].&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.rankingthebrands.com/The-Brand-Rankings.aspx?rankingID=33|title=Japan's Best Global Brands 2017|date=17.2.2017|accessdate=2.11.2017|website=Ranking the Brands}}&lt;/ref&gt;

==== Gospodarska zgodovina ====
Sodobna rast se je začela v obdobju Edo, ki je dalo cestni sistem in sistem vodooskrbe, pa tudi razvoj določenih finančnih inšturmentov, bankirstvo in [[Osaške riževe borze|borze]].&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |title=The Origins of Japanese Trade Supremacy |author=Howe, Christopher |publisher=Hurst &amp; Company |year=1996 |isbn=1-85065-538-3|pages=58f}}&lt;/ref&gt; S sprejetjem [[Tržno gospodarstvo|tržnega gospodarstva]]&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Totman|first=Conrad|title=A History of Japan|edition=2 |year=2005|publisher=Blackwell|isbn=1-4051-2359-1|pages=312–314}}&lt;/ref&gt; v obdobju Mejdži so se ustanavljala uspešna podjetja, ki so Japonsko popeljala na vrh razvitih držav.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=McCargo|first=Duncan|title=Contemporary Japan|year=2000|publisher=Macmillan|isbn=0-333-71000-2 |pages=18–19}}&lt;/ref&gt; Med 1960 in 1980 je gospodarska rast v povprečju dosegala 7,5 %, v osemdesetih in na začetku devetdesetih po naftni krizi pa 3,2 %. V devetdesetih se je rast zaradi poka finančnega mehurčka upočasnjevala, kar imenujemo tudi izgubljeno desetletje. Premiki v smeri okrevanja so bili počasni, ovirala jih je tudi globalna upočasnitev okoli preloma tisočletja. Po letu 2005 je Japonska doživljala solidno rast okoli 2,8%&lt;ref&gt;{{navedi novice|last=Masake|first=Hisane|title=A farewell to zero|url=http://www.atimes.com/atimes/Japan/HC02Dh01.html|accessdate=16.1.2011|newspaper=Asia Times|date=2.3.2006}}&lt;/ref&gt;, večje nazadovanje pa je prinesla finančna kriza 2008. Danes se uvršča visoko na lestvicah konkurenčnosti (6. mesto za leti 2015 in 2016) in gospodarske svobode.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://reports.weforum.org/global-competitiveness-report-2015-2016/economies/#indexId=GCI&amp;economy=JPN |title=Country/Economy Profiles: Japan|publisher=World Economic Forum |accessdate=24.2.2016 |language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://reports.weforum.org/global-competitiveness-report-2015-2016/competitiveness-rankings/ |title=Competitiveness Rankings |publisher=World Economic Forum |accessdate=24.2.2016 |language=en}}&lt;/ref&gt;

==== Kmetijstvo in ribolov ====
[[Slika:Rice Paddies In Aizu, Japan.JPG|levo|sličica|220x220_pik|Riževo polje v Ajzuju, prefektura Fukušima]]
Samo 12 % japonskega ozemlja je primernega za kmetijstvo&lt;ref name=&quot;As Farmers Age, Japan Rethinks Relationship With Food, Fields&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.pbs.org/newshour/bb/social_issues/jan-june12/9billion_06-12.html |title=As Farmers Age, Japan Rethinks Relationship With Food, Fields |work=[[PBS]] |date=12.6.2012 |accessdate=21.11.2013 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20131121103417/http://www.pbs.org/newshour/bb/social_issues/jan-june12/9billion_06-12.html |archivedate=21.11.2013 |df=mdy-all }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Trip Report - Japan Agricultural Situation&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.pecad.fas.usda.gov/highlights/2012/08/Japantrip/ |title=Trip Report – Japan Agricultural Situation |work=[[United States Department of Agriculture]] |date=17.8.2012 |accessdate=21.11.2013}}&lt;/ref&gt;, zato je razvit sistem teras, ki da ene največjih žetev na enoto površine.&lt;ref name=&quot;Urbanites Help Sustain Japan's Historic Rice Paddy Terraces&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://ourworld.unu.edu/en/the-people-who-sustain-japans-historic-terraced-rice-fields |title=Urbanites Help Sustain Japan's Historic Rice Paddy Terraces |work=Our World |date=22.5.2012 |accessdate=21.11.2013 |author1=Nagata, Akira |author2=Chen, Bixia}}&lt;/ref&gt; Prehrambena samozadostnosti dosežena v 50 %, kmetijstvo pa predstavlja samo 1,4 % BDP. Vlada izdaja subvencije in ščiti kultivacijo v manjšem obsegu.&lt;ref name=&quot;As Farmers Age, Japan Rethinks Relationship With Food, Fields&quot; /&gt; Kmetje se spopadajo s pomanjkanjem nasledstva in staranjem delovne sile.&lt;ref name=&quot;How will Japan's farms survive?&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.japantimes.co.jp/opinion/2013/06/28/editorials/how-will-japans-farms-survive/#.UoyT2b-lf-k |title=How will Japan's farms survive? |work=[[The Japan Times]] |date=28.6.2013 |accessdate=21.11.2013}}&lt;/ref&gt; [[Riž]] predstavlja skoraj vso proizvodnjo žitaric in je visoko zaščiten s tarifami pri 777,7 %.&lt;ref name=&quot;Trip Report - Japan Agricultural Situation&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;Japan - Agriculture&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.nationsencyclopedia.com/Asia-and-Oceania/Japan-AGRICULTURE.html#b |title=Japan – Agriculture |work=Nations Encyclopedia |accessdate=21.11.2013}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;With fewer, bigger plots and fewer part-time farmers, agriculture could compete&quot;&gt;{{navedi novice |url=https://www.economist.com/news/asia/21576154-fewer-bigger-plots-and-fewer-part-time-farmers-agriculture-could-compete-field-work |title=With fewer, bigger plots and fewer part-time farmers, agriculture could compete |work=[[The Economist]] |date=13.4.2013 |accessdate=21.11.2013}}&lt;/ref&gt; Japonska je drugi največji uvoznik kmetijskih proizvodov. Leta 1996 se je uvrstila na četrto mesto po količini ulova rib, leta 2010 je ulovila preko 4,5 milijonov ton rib.&lt;ref name=&quot;World fisheries production, by capture and aquaculture, by country (2010)&quot;&gt;{{navedi splet |url=ftp://ftp.fao.org/FI/STAT/summary/a-0a.pdf |archive-url=https://wayback.archive-it.org/all/20170525161431/ftp://ftp.fao.org/FI/STAT/summary/a-0a.pdf |url-status=dead |archive-date=25.5.2017 |title=World fisheries production, by capture and aquaculture, by country (2010) |work=Food and Agriculture Organization |accessdate=18.1.2014 |df=mdy-all }}&lt;/ref&gt; Danes predstavlja japonski ulov 15 % svetovnega&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/ja.html#Econ |title=The World Factbook |work=[[Central Intelligence Agency]] |accessdate=1.2.2014}}&lt;/ref&gt;, mnogi tudi trdijo, da je Japonska kriva za počasno izumiranje nekaterih ribjih vrst, kot so tuni.&lt;ref name=&quot;UN tribunal halts Japanese tuna over-fishing&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.atimes.com/oceania/AH31Ah01.html |title=UN tribunal halts Japanese tuna over-fishing |work=[[Asia Times]] |date=31.8.1999 |accessdate=1.2.2014}}&lt;/ref&gt; Sporen je tudi kvazi-komercialen [[Kitolov|lov na kite]].&lt;ref name=&quot;Japanese whaling 'science' rapped&quot;&gt;{{navedi novice |url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/science/nature/4118990.stm |title=Japanese whaling 'science' rapped |work=[[BBC News]] |date=22.6.2005 |accessdate=1.2.2014 |author=Black, Richard}}&lt;/ref&gt;

==== Industrija in storitve ====
Industrija predstavlja 27,5 % BDP.&lt;ref name=&quot;auto1&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/ja.html#Econ|title=Japan|last=|first=|date=3.11.2016|website=CIA World Factbook|publisher=|accessdate=13.11.2016}}&lt;/ref&gt; Pomembnejše industrije so avtomobilska, motorska, elektronska, orodjarska, kovinska, ladjedelniška, kemična in predelovalna. Japonska je tretji največji proizvajalec avtomobilov, Tojota pa največji posamezni proizvajalec.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.oica.net/category/production-statistics/|title=Production Statistics|last=OICA|first=|date=2016|website=|publisher=|accessdate=13.11.2016}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.forbes.com/sites/andreamurphy/2015/05/06/2015-global-2000-the-worlds-biggest-auto-companies/#361753666e48|title=2015 Global 2000: The World's Biggest Auto Companies|last=|first=|date=6.5.2015|website=Forbes|publisher=|accessdate=13.11.2016}}&lt;/ref&gt; Potrošniška elektronika se je preselila na Kitajsko, v ZDA in Južno Korejo.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=The era of Japanese consumer electronics giants is dead|url=https://www.cnet.com/news/the-era-of-japanese-consumer-electronics-giants-is-dead|website=cnet|accessdate=13.11.2016}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=What happened to Japan's electronic giants?|url=http://www.bbc.com/news/world-asia-21992700|accessdate=13.11.2016|agency=BBC News|date=2.4.2013}}&lt;/ref&gt; Za ladjedelništvo se pričakuje, da bo ostalo na Japonskem.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Why the sun has yet to set on Japanese shipbuilding|url=http://www.seatrade-maritime.com/news/asia/why-the-sun-has-yet-to-set-on-japanese-shipbuilding.html|website=Seatrade Maritime News|accessdate=13.11.2016}}&lt;/ref&gt;

Storitveni sektor predstavlja tri četrtine BDP.&lt;ref name=&quot;Japan Country Report&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.gfmag.com/gdp-data-country-reports/247-japan-gdp-country-report.html#axzz2kmA1XTXk |title=Japan Country Report |work=Global Finance |accessdate=16.11.2013}}&lt;/ref&gt; Glavne industrije so bankirstvo, zavarovalništvo, nepremičnine, trgovina, transport in telekomunikacije. Štiri od petih največjih časopisov na svetu je iz Japonske.&lt;ref name=&quot;National Newspapers Total Circulation 2011&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.ifabc.org/site/assets/media/National-Newspapers_total-circulation_IFABC_17-01-13.xls |title=National Newspapers Total Circulation 2011 |publisher=[[International Federation of Audit Bureaux of Circulations]] |accessdate=2.2.2014}}&lt;/ref&gt; Največji poslovni konglomerati ''kejrecu'' v državi so skupine Mitsubishi, Sumitomo, Fuyo, Mitsui, Dai-Ichi Kangyo in Sanwa.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.sjsu.edu/faculty/watkins/keiretsu.htm |title=The Keiretsu of Japan |work=San José State University}}&lt;/ref&gt;

==== Turizem ====
[[Slika:Chateau Himeji.JPG|sličica|220x220_pik|Grad Himedži, prefektura Hjogo]]
Turizem doživlja v zadnjih letih razcvet. Leta 2013 je število tujih obiskovalcev prvič preseglo 10 milijonov, leta 2015 že skoraj 20 milijonov.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.japantimes.co.jp/news/2016/01/19/national/japan-sets-new-inbound-tourism-record-2015-comes-just-short-20-million-target/|title=Visitors to Japan surge to record 19.73 million, spend all-time high ¥3.48 trillion|first=Tomoko|last=Otake|date=19.1.2016|publisher=|via=Japan Times Online}}&lt;/ref&gt; Pričakovanja japonske vlade so, da se bo turistični obisk do leta 2030 povzpel na 60 milijonov.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.japanmacroadvisors.com/page/category/economic-indicators/gdp-and-business-activity/number-of-visitors-to-japan/|title=Number of visitors to Japan|accessdate=29.1.2017|publisher=|via=Japan Macro Advisors}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Number of Foreign Visitors Surpassed 20 million (Japan)&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.smam-jp.com/documents/www/english/market_info/2016/11/22/SMAM_Market_Keyword_No139.pdf|title=SMAM Market Keyword (No.139)|work=SMAM-jp.com |accessdate=29.1.2017}}&lt;/ref&gt; Japonska ima [[Seznam spomenikov Unescove svetovne dediščine na Japonskem|20 znamenitosti]]  zapisanih na Unescov seznam svetovne dediščine&lt;ref name=&quot;whc.unesco.org&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://whc.unesco.org/en/statesparties/jp|title=Japan Properties inscribed on the World Heritage List|date=29.1.2017|publisher=|via=UNESCO}}&lt;/ref&gt;, med njimi grad Himedži, zgodovinske spomenike starodavnega Kjota in Nare.&lt;ref name=&quot;whc.unesco.org&quot;/&gt; Popularne destinacije so Tokio, Hirošima, gora [[Fudži]], smučišči Niseko in Kohaido, Okinava, vlak ''šinkansen'' in uporaba obširne mreže hotelov ''rjokan'' in vrelcev tople vode ''onsen''.

== Znanost in tehnologija ==
Japonska je vodilna država na področju znanstvenega raziskovanja v naravoslovju in inženirstvu, njen prispevek je pomemben v kmetijstvu, elektroniki (kar 16 % vsega zlata in 22 % vsega srebra je v japonski elektroniki&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.techradar.com/news/phone-and-communications/mobile-phones/japan-wants-citizens-to-donate-their-phone-to-make-2020-olympic-medals-1326938|title=Japan wants citizens to donate their old phone to make 2020 Olympics medals|publisher=}}&lt;/ref&gt;), industrijski robotiki (na Japonskem je bilo leta 2013 v uporabi kar 20% vseh robotov&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.ifr.org/industrial-robots/statistics/ |title=Statistics – IFR International Federation of Robotics |publisher= |accessdate=5.10.2016 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20160327031517/http://www.ifr.org/industrial-robots/statistics/ |archivedate=27.3.2016 |df= }}&lt;/ref&gt;), optiki, kemikalijah, polprevodnikih, raznih vejah inženirstva in raziskovanja živih bitij. Na indeksu inovativnosti Bloomberg se ponaša z drugim mestom. 700.000 raziskovalcev deluje s proračunom, velikim kar 130 milijard dolarjev, kar je v deležu BDP na tretjem mestu sveta.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.investinisrael.gov.il/NR/rdonlyres/D8B76E12-BC96-436A-9CA5-B53D9B8060E1/0/IsraelWhereBreakthroughsHappen.pdf |title=Invest in Israel – Where Breakthroughs Happen |date=4.12.2011 |work=Investment Promotion Center |publisher=Industry, Trade and Labor Ministry |page=17 |accessdate=14.10.2012}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice|last=McDonald|first=Joe|title=China to spend $136 billion on R&amp;D|newspaper=BusinessWeek|date=4.12.2006}}&lt;/ref&gt; Japonski znanstveniki so prejeli 22 [[Nobelova nagrada|Nobelovih nagrad]] iz fizike, kemije ali medicine in 3 [[Fieldsova nagrada|Fieldsove nagrade]] za matematiko.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Japanese Nobel Laureates |publisher=[[Kyoto University]] |year=2009 |url=http://www.kyoto-u.ac.jp/en/profile/intro/honor/nobel.htm/ |accessdate=7.11.2009}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Japanese Fields Medalists |publisher=Kyoto University |year=2009 |url=http://www.kyoto-u.ac.jp/en/profile/intro/honor/fields.htm |accessdate=7.11.2009 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20100310203313/http://www.kyoto-u.ac.jp/en/profile/intro/honor/fields.htm/ |archivedate=10.3.2010}}&lt;/ref&gt;

[[Japonska agencija za raziskovanje vesolja]] (JAXA) razvija satelite in vesoljska plovila, sodeluje v planetarnih, vesoljskih in aviacijskih raziskavah, na Mednarodni vesoljski postaji. Misije so poslali proti Merkurju, Veneri in Luni, kjer nameravajo do leta 2030 zgraditi bazno postajo.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Japan Plans Moon Base by 2030 |publisher=MoonDaily |date=3.8.2006 |url=http://www.moondaily.com/reports/Japan_Plans_Moon_Base_By_2030_999.html |accessdate=27.3.2007}}&lt;/ref&gt; Pomembnejši projekti so Kibo, [[Akacuki]], Mercury Magnetspheri Orbiter, SELENE in H-IIA.

== Infrastruktura ==
[[Slika:Satta yukei.jpg|sličica|275x275_pik|Japonska avtocesta s pogledom na goro [[Fudži]]]]
Japonska ima v omrežju 1,2 milijonov kilometrov cest kar 63.000 kilometrov avtocest in hitrih cest,&lt;ref name=&quot;stat.go.jp&quot;&gt;[http://www.stat.go.jp/english/data/nenkan/1431-12.htm Chapter 12 Transport – Microsoft Excel Sheet], Statistical Handbook of Japan&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;mlit.go.jp&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.mlit.go.jp/road/road_e/statistics.html|title=Road Bureau – MLIT Ministry of Land, Infrastructure, Transport and Tourism|publisher=}}&lt;/ref&gt; ki povezujejo večja mesta med otoki Honšu, Šikoku ter Kjušu, na Hokaidu in v obliki hitre ceste na Okinavi. Novi in rabljeni avtomobili so poceni s poudarkom na energijski učinkovitosti. Uporaba avtomobilov je nizka, s samo 50 % povprečja držav G8.&lt;ref name=&quot;stat.go.jp&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;mlit.go.jp&quot;/&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Transport |url=http://www.stat.go.jp/english/data/handbook/c09cont.htm |work=Statistical Handbook of Japan 2007 |publisher=Statistics Bureau |accessdate=2.3.2014 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110427071603/http://www.stat.go.jp/english/data/handbook/c09cont.htm |archivedate=27.4.2011}}&lt;/ref&gt; Železniško omrežje je privatizirano, znani so hitri in točni vlaki ''[[Šinkansen]]'' z rednimi hitrostmi vlakov do 320&amp;nbsp;km/h.&lt;ref name=&quot;transtatsjp&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.iraptranstats.net/jp|title=Transport in Japan|accessdate=17.2.2009|work=International Transport Statistics Database|publisher=[[International Road Assessment Program]]}} {{subscription required}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://english.jr-central.co.jp/about/safety.html|title=About the Shinkansen&amp;nbsp;– Safety|accessdate=17.10.2011|publisher=Central Japan Railway Company}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.hitachi-rail.com/rail_now/column/just_in_time/index.html|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080513230217/http://www.hitachi-rail.com/rail_now/column/just_in_time/index.html|archivedate=13.5.2008|title=Corporate Culture as Strong Diving Force for Punctuality- Another &quot;Just in Time&quot;|accessdate=19.4.2009|publisher=Hitachi}}&lt;/ref&gt; V državi je 175 letališč, [[Haneda|letališče Haneda]] je drugo najprometnejše v Aziji, pomemno je tudi [[letališče Narita]], [[Letališče Kansaj|Kansaj]] in [[Letališče Čubu|Čubu]]. [[Pristanišče v Nagoji]] je največje v državi, predstavlja kar 10% trgovinske izmenjave na Japonskem.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.airports.org/cda/aci_common/display/main/aci_content07_c.jsp?zn=aci&amp;cp=1-5-212-218-222_666_2__ |title=Year to Date Passenger Traffic |publisher=Airports Council International |date=11.11.2010 |accessdate=2.3.2014 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110111152406/http://www.airports.org/cda/aci_common/display/main/aci_content07_c.jsp?zn=aci&amp;cp=1-5-212-218-222_666_2__ |archivedate=11.1.2011}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Nakagawa|first=Dai|title=Transport Policy and Funding|year=2006|publisher=Elsevier|isbn=0-08-044852-6|page=63|author2=Matsunaka, Ryoji}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Port Profile|url=http://www.port-of-nagoya.jp/english/about_port.htm|publisher=Port of Nagoya|accessdate=7.1.2011|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20101130050032/http://www.port-of-nagoya.jp/english/about_port.htm|archivedate=30.11.2010|df=mdy-all}}&lt;/ref&gt;

Leta 2011 je bilo 46,1 % energije pridobljene iz nafte, 21,3 % iz premoga, 21,4 % iz zemeljskega plina, 4,0 % iz jedrske energije in 3,3 % iz vodne energije. Jedrska energija je istega leta predstavljala 9,2 % proizvodnje električne energije (še leto prej 24,9 %), zmanjšanje se je zgodilo na račun jedrske nesreče v Jedrski elektrarni Fukušima Daj'iči in posledičnih protestov proti uporabi jedrski elektrarn. Japonska je zelo odvisna od uvoza energije, saj nima večjih domačih rezerv.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Energy|url=http://www.stat.go.jp/english/data/handbook/c0117.htm#c07|work=Statistical Handbook of Japan 2013|publisher=Statistics Bureau|accessdate=14.2.2014}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice|last=Tsukimori|first=Osamu|title=Japan nuclear power-free as last reactor shuts|url=https://www.reuters.com/article/2012/05/05/us-nuclear-japan-idUSBRE84405820120505|accessdate=8.5.2012|agency=[[Reuters]]|date=5.5.2012}}&lt;/ref&gt;

Vlada upravlja oskrbo z vodo in komunalne storitve preko ministrstev.&lt;ref&gt;[http://www.mhlw.go.jp/english/policy/health/water_supply/dl/3-1a.pdf Waterworks Vision Summary], June 2004, retrieved on 6.1.2011&lt;/ref&gt; Dostop do obeh omrežij je univerzalen, 3 % ljudi dobivajo vodo iz zasebnih vodnjakov, predvsem na podeželju.&lt;ref&gt;Ministry of Health, Labor and Welfare:[http://www.mhlw.go.jp/english/policy/health/water_supply/1.html Coverage], retrieved on 6.1.2011&lt;/ref&gt; Vsa zbrana odpadna voda se vrača v omrežje, kjer jo obdelajo v sekundarnih čistilnih napravah ali pa je očiščena takoj. Vsa odpadna voda, ki je speljana v polzaprta morja (15 % vse odpadne vode), kot so [[Tokijski zaliv]], [[Osaški zaliv]] in [[jezero Biva]], je prečiščena še na terciarnem nivoju. Večji problemi, s katerimi se spopadajo, je zmanjševanje in staranje prebivalstva, manjšanje investicij, večanje pojavnosti suš, ipd.

== Prebivalstvo ==
Kar 80 % od 126,5 milijonov prebivalcev Japonske živi na Honšuju. Kot družba so jezikovno, etnično in kulturno homogeni; 98,5 % prebivalcev je Japoncev, ostalo so tuji delavci iz Koreje, Kitajske, Filipinov in potomci Japoncev iz Brazilije, Peruja in ZDA.&lt;ref name=MulticulturalJapan&gt;{{navedi novice|title='Multicultural Japan' remains a pipe dream|url=http://search.japantimes.co.jp/cgi-bin/fl20070327zg.html|accessdate=16.1.2011|newspaper=Japan Times|date=27.3.2007|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110414035203/http://search.japantimes.co.jp/cgi-bin/fl20070327zg.html|archivedate=14.4.2011|df=mdy-all}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Gentensei Shinko Shinbun 2010&quot;&gt;Atsushi Kotani ''The Fascination of the Japanese Cultural Theory'' (日本文化論のインチキ) {{ISBN|978-4-344-98166-9}} (Gentensei Shinko Shinbun, 2010)&lt;/ref&gt; Prevladajoča etnična skupina so ljudstvo Jamato, pomembnejše manjšine so domorodno ljudstvo Ainu in ljudstva z otočja Rjukju ter socialna manjšina ''[[Burakumini|burakuminov]]''. Prebivalci Japonske dosegajo v povprečju drugo najvišjo pričakovano starost ob rojstvu (83,5 let za obdobje 2010–2015).&lt;ref name=&quot;Table A.17&quot;&gt;{{navedi splet|title=Table A.17|url=https://www.un.org/esa/population/publications/wpp2006/WPP2006_Highlights_rev.pdf|work=United Nations World Population Prospects, 2006 revision|publisher=Organizacija združenih narodov|accessdate=15.1.2011}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;haaretz.com&quot;&gt;{{navedi novice|title=WHO: Life expectancy in Israel among highest in the world|url=http://www.haaretz.com/news/who-life-expectancy-in-israel-among-highest-in-the-world-1.276618|accessdate=15.1.2011|newspaper=Haaretz|date=maj 2009}}&lt;/ref&gt; Država se spopada z demografsko katastrofo, saj naj bi bilo do leta 2050 kar 4 % Japoncev starejših od 65 let, prebivalstvo pa naj bi upadlo z 126,5 milijonov na samo 95 milijonov.&lt;ref name=&quot;handbook&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.stat.go.jp/english/data/handbook/c0117.htm#c02 |title=Statistical Handbook of Japan 2013: Chapter 2—Population |publisher=Statistics Bureau |accessdate=14.2.2014}}&lt;/ref&gt;

{| class=&quot;wikitable&quot;
!#
!Slika
!Mesto
!Prebivalcev
&lt;small&gt;(Popis 2010)&lt;/small&gt;
!Prefektura
|-
!1.
|[[Slika:Tokyo_Tower_at_night_8.JPG|150px]]
|'''[[Tokio]]'''
|8.949.447
|[[Tokio]]
|-
!2.
|[[Slika:Minato_Mirai_In_Blue.jpg|150px]]
|'''[[Jokohama]]'''
|3.689.603
|[[Kanagava]]
|-
!3.
|[[Slika:Nakanoshima Skyscrapers in 201504 001.jpg|150px]]
|'''[[Osaka]]'''
|2.666.371
|[[Osaka]]
|-
!4.
|[[Slika:Nagoya_2017_(34159008173).jpg|150px]]
|'''[[Nagoja]]'''
|2.263.907
|[[Aiči]]
|-
!5.
|[[Slika:Hokkaido_University.jpg|150px]]
|'''[[Sapporo]]'''
|1.914.434
|[[Hokaido]]
|-
!6.
|[[Slika:Twilight_view_of_Kobe,_from_a_point_near_Shin-Kobe_station.jpg|150px]]
|'''[[Kobe]]'''
|1.544.873
|[[Hjogo]]
|-
!7.
|[[Slika:Kyoto_Skyline_-_Pentinlo.jpg|150px]]
|'''[[Kjoto]]'''
|1.474.473
|[[Kjoto]]
|-
!8.
|[[Slika:Fukuoka_City_-_Watanabe-dori_Avenue_-_01.JPG|150px]]
|'''[[Fukuoka]]'''
|1.463.826
|[[Fukuoka]]
|-
!9.
|[[Slika:Kawasaki_Station_East_Exit_2.jpg|150px]]
|'''[[Kavasaki]]'''
|1.425.678
|[[Kanagava]]
|-
!10.
|[[Slika:JR_Freight_Omiya_Workshop_main_storehouse_and_office.jpg|150px]]
|'''[[Sajtama]]'''
|1.222.910
|[[Sajtama]]
|}

=== Verstva Japonske ===
[[Slika:Phoenix Hall, Byodo-in, November 2016 -01.jpg|sličica|313x313_pik|Budistični tempelj Bjodo-in, Udži, prefektura Kjoto]]
Japonska ustava zagotavlja verske svoboščine vsakemu posamezniku. Več kot 84 % ljudi šteje [[šintoizem]] za izvorno religijo na otočju, več kot polovica od teh jih meni, da se je skozi zgodovino združeval z elementi budizma v [[šinbucu-šugo]]. Vplivi so prišli tudi iz taoistične in konfucianistične miselnosti. Številke ne pokažejo prave slike glede verske pripadnosti, saj je vsaka družina tradicionalno pripadala eni veri in templju. V sodobnem času naj bi bil delež ljudi, ki zares verujejo, nekje 20–30 %. Navkljub temu je sodelovanje na festivalih, kot je [[Hacumode|prvi obisk templja v novem letu]], zelo pogosto in priljubljeno. Ulice so okrašene ob festivalu [[Bon (festival)|Bon]], [[Tanabata]] in ob božiču. Na Japonskem deluje okoli 100.000 templjev in 78.790 svečenikov.

Šintoizem je prevladujoča veroizpoved na Japonskem, prakticiralo naj bi ga okoli 80 % prebivalstva (obiski templjev, rotenje in priprošnje pri ''[[kami]]jih''), vseeno pa se jih samo manjši delež opredeljuje kot šintoiste s pridružitvijo organiziranim sektam, saj uradnih ritualov za pridružitev ni.&lt;ref name=&quot;Breen Teeuwen&quot;&gt;Breen, Teeuwen in ''Breen, Teeuwen'' (2000:1)&lt;/ref&gt;&lt;ref name=Kisala&gt;{{navedi knjigo|last = Kisala |first = Robert |editor= Wargo, Robert|title = The Logic Of Nothingness: A Study of Nishida Kitarō |publisher = University of Hawaii Press|year = 2005|pages = 3–4 |isbn = 0-8248-2284-6}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=BY65&gt;''Routledge Handbook of Japanese Culture and Society'' (2011) edited by Victoria Bestor, Theodore C. Bestor, and Akiko Yamagata, p. 65 {{ISBN|978-0-415-43649-6}}&lt;/ref&gt;

[[Budizem]] je prispel na Japonsko v 6. stoletju iz kraljestva Baekje na Korejskem polotoku.&lt;ref name=&quot;Brown, 1993. p. 455&quot;&gt;Brown, 1993. p. 455&lt;/ref&gt;

[[Krščanstvo]] so prvi širili jezuitski misijonarji leta 1549.&lt;ref name=&quot;Higashibaba, 2002. p. 1&quot;&gt;Higashibaba, 2002. p. 1&lt;/ref&gt; Danes je kristjanov manj kot 2,3 %, večinoma na zahodu države, kjer so bili misijoni najbolj aktivni. Leta 2007 je bilo na Japonskem 32.036 župnikov in pastorjev. V zadnjem stoletju je postalo popularno praznovanje zahodnjaških porok, Valentinovega in božiča.&lt;ref&gt;[http://www2.ttcn.ne.jp/honkawa/7770.html Religion in Japan by prefecture]. 1996 statistics.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice|last=Kato|first=Mariko|title=Christianity's long history in the margins|newspaper=Japan Times|date=24.2.2009}}&lt;/ref&gt;

Ostale religije, prisotne v državi, so [[islam]] (večinoma pri migrantskih delavcih iz Indonezije, Pakistana, Bangladeša in Irana), [[hinduizem]], [[Judovstvo|judaizem]] in [[sikhizem]].&lt;ref&gt;{{navedi revijo |last1=Nakhleh |first1=Emile A. |last2=Sakurai |first2=Keiko |last3=Penn |first3=Michael |url=http://www.nbr.org/publications/asia_policy/Preview/AP5_IslamJapan_preview.pdf |title=Islam in Japan: A Cause for Concern? |journal=Asia Policy |volume=5 |date=januar 2008}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Clarke&quot;&gt;{{navedi knjigo|title=The World's religions : understanding the living faiths|year=1993|publisher=Reader's Digest|isbn=978-0-89577-501-6|editor=Clarke, Peter|page=208}}&lt;/ref&gt;

=== Jezik ===
Več kot 99 % prebivalcev Japonske govori [[Japonščina|japonščino]] kot prvi jezik. Spada med [[aglutinacijski jezik|aglutinacijske jezike]] z obsežnim sistemom besednih struktur, glagolskih oblik in besednjakom, prilagojenim vljudnem, ponižnem in častnem govorjenju in naslavljanju v hierarhično urejeni japonski družbi - ''[[keigo]]''. Japonska pisava obsega [[kandži]]je (kitajske pismenke) in dve [[Kana (japonska pisava)|kani]] (silabariji z izvorom v [[kurziv]]u in radikalkah kandžijev), poleg tega pa še latinico in arabske števke.&lt;ref&gt;{{navedi splet|last=Miyagawa|first=Shigeru|title=The Japanese Language|url=http://web.mit.edu/jpnet/articles/JapaneseLanguage.html|publisher=Massachusetts Institute of Technology|accessdate=16.1.2011}}&lt;/ref&gt; Japonske javne in zasebne šole učijo japonski jezik, navadno pa tudi angleški.

Drugi jeziki na otočju so [[rjukjanski jeziki]], [[okinavski jezik]] in [[jezik ljudstva Ainu]], ki mu grozi izumrtje&lt;ref&gt;{{navedi revijo|last=Heinrich|first=Patrick|title=Language Planning and Language Ideology in the Ryūkyū Islands|journal=Language Policy|date=January 2004|volume=3|issue=2|pages=153–179|doi=10.1023/B:LPOL.0000036192.53709.fc}}&lt;/ref&gt;, saj ga govori samo nekaj ostarelih prebivalcev Hokaida.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.un.org/works/culture/japan_story.html |archiveurl=https://web.archive.org/web/20080106062419/http://www.un.org/works/culture/japan_story.html |archivedate=6.1.2008 |title=15 families keep ancient language alive in Japan |publisher=UN |accessdate=27.3.2007}}&lt;/ref&gt; Malo otrok se uči te jezike, a se je v zadnjih letih zavednost glede pomena ohranitve jezikov povečala.

=== Težave ===
S staranjem prebivalstva se pojavljajo socialni problemi, kot sta pomanjkanje delovne sile in večanje socialnih izdatkov za pokojnine in zdravstveno varstvo.&lt;ref&gt;[[Gonzalo Garland]] et al. &quot;Dynamics of Demographic Development and its impact on Personal Saving : case of Japan&quot;, with Albert Ando, Andrea Moro, Juan Pablo Cordoba, in ''Ricerche Economiche'', Vol 49, August 1995&lt;/ref&gt; Do leta 2050 naj bi se prebivalstvo skrčilo na 95 milijonov.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.ifs.du.edu/ifs/frm_GraphicalDisplay.aspx?ListNames='Population,%20History%20and%20Forecast'&amp;HistFor=True&amp;GrpOp=0&amp;Dim1=81&amp;File=0|title=frm_Message|publisher=|accessdate=5.10.2016}}&lt;/ref&gt; Imigracije in iniciative za povečanje rodnosti so ponujene kot rešitve za zajezitev katastrofe.&lt;ref name=&quot;Ogawa&quot;&gt;{{navedi splet|last=Ogawa|first=Naohiro|title=Demographic Trends and their implications for Japan's future|url=http://www.mofa.go.jp/j_info/japan/socsec/ogawa.html|work=Transcript of speech delivered on 7 March 1997|publisher=Ministry of Foreign Affairs|accessdate=14.5.2006}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://jipi.gr.jp/english/message.html |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070929222250/http://jipi.gr.jp/english/message.html |archivedate=29.9.2007 |title=Japan Immigration Policy Institute: Director's message|first= Hidenori|last=Sakanaka|publisher=Japan Immigration Policy Institute |date=5.10.2005 |accessdate=5.1.2007}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice|last=French|first=Howard|title=Insular Japan Needs, but Resists, Immigration|url=https://www.nytimes.com/2003/07/24/international/asia/24JAPA.html?ei=5007&amp;en=53c7315175389e69&amp;ex=1374379200&amp;partner=USERLAND&amp;pagewanted=all&amp;position=|accessdate=21.2.2007|newspaper=The New York Times|date=24.7.2003}}&lt;/ref&gt; Japonska sprejme vsako leto zgolj 9.500 novih državljanov za naturalizacijo&lt;ref&gt;{{navedi splet|script-title=ja:帰化許可申請者数等の推移|url=http://www.moj.go.jp/TOUKEI/t_minj03.html|publisher=Ministry of Justice|accessdate=17.3.2011|language=ja}}&lt;/ref&gt;, leta 2012 je sprejela zgolj 18 prebežnikov.&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=2012 saw record-high 2,545 people apply for refugee status in Japan |url=http://www.japantimes.co.jp/news/2013/03/20/national/2012-saw-record-high-2545-people-apply-for-refugee-status-in-japan/#.UXWOPEpnhIE |newspaper=Japan Times|date=20.3.2013}}&lt;/ref&gt; Trpi tudi zaradi visoke samomorilnosti,&lt;ref name=&quot;NYT&quot;&gt;{{navedi novice|url=https://query.nytimes.com/gst/fullpage.html?res=9F00E1DB173FF936A25754C0A96F958260&amp;sec=health&amp;spon=&amp;scp=29&amp;sq=suicide%20japan&amp;st=cse|title=In Japan, Mired in Recession, Suicides Soar|last=Strom|first=Stephanie|date=15.7.1999|newspaper=The New York Times|accessdate=20.9.2008}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=Times&gt;{{navedi novice|url=http://www.timesonline.co.uk/tol/news/world/asia/article4170649.ece|title=Japan gripped by suicide epidemic|last=Lewis|first=Leo|date=19.6.2008|newspaper=[[The Times (London)|The Times]]|accessdate=20.9.2008}}&lt;/ref&gt; ki je vodilni razlog za smrt med ljudmi pod 30. letom starosti.&lt;ref name=&quot;ozawa-desilva&quot;&gt;{{navedi revijo|last = Ozawa-de Silva|first = Chikako
|title = Too Lonely to Die Alone: Internet Suicide Pacts and Existential Suffering in Japan|journal = Cult Med Psychiatry |volume = 32 |issue = 4 |pages = 516–551 |date=December 2008 |doi = 10.1007/s11013-008-9108-0|pmid = 18800195}}&lt;/ref&gt;

==Izobraževanje ==
[[Slika:Tokyo University Entrance Exam Results 6.JPG|sličica|220x220_pik|Slavje ob naznanitvi rezultatov vpisov na tokijsko univerzo]]
Primarna, sekundarna in univerzitetna delitev šolstva se je uveljavila leta 1872 kot del reform Obnove Mejdži. Osnovna šola (小学校 ''šogakko'') traja 6 let od dopolnjenega 6. leta in je obvezna. Sekundarna izobrazba se deli na obvezno triletno nižjo srednjo šolo (中学校 ''čugakko'') in neobvezno triletno višjo srednjo šolo (高等学校 ''kotogakko'', krajše 高校 ''koko''), ki jo obiskuje 94% vseh učencev z opravljeno nižjo srednjo šolo.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.fpri.org/footnotes/087.200312.ellington.japaneseeducation.html |title=Beyond the Rhetoric: Essential Questions About Japanese Education |first=Lucien |last=Ellington |publisher=Foreign Policy Research Institute |date=1.12.2003 |accessdate=1.4.2007 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070405075716/http://www.fpri.org/footnotes/087.200312.ellington.japaneseeducation.html |archivedate=5.4.2007}}&lt;/ref&gt; Približno 76% dijakov z zaključeno višjo srednjo šolo je nadaljevalo izobraževanje na univerzitetni ravni. Japonski učenci dosegajo najvišje rezultate med vsemi državami OECD pri pismenosti, matematiki in znanostih. Šolnine na višji srednji šoli in univerzi so praviloma visoke.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.oecdbetterlifeindex.org/topics/education/ |title=Education OECD Better Life |publisher=OECD |accessdate=29.5.2016 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20160531152015/http://www.oecdbetterlifeindex.org/topics/education/ |archivedate=31.5.2016 |df=mdy-all }}&lt;/ref&gt; Japonske šole se spopadajo z zelo pogostim zbadanjem in žalitvami med učenci, kar skušajo zajeziti z združitvijo osnovne in nižje srednje šole v en devetletni program.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.japantimes.co.jp/news/2016/06/10/national/compulsory-nine-year-school-system-kicks-off-japan/ |title=Compulsory nine-year school system kicks off in Japan |last=Jiji Press Staff |date=10.6.2016 |publisher=The Japan Times |accessdate=31.8.2016}}&lt;/ref&gt;

Izobraževanje je igralo ključno vlogo pri hitri povojni gospodarski rasti. Do danes, ko je trg dela vse bolj odvisen od pridobljenega znanja, pomeni višja izobrazba in pridobljene kompetence več priložnosti za zaposlitev in tudi višji položaj na delovnem mestu.&lt;ref name=&quot;auto&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.oecd.org/edu/Japan-EAG2014-Country-Note.pdf |title=Japan |publisher=OECD |accessdate=28.10.2016}}&lt;/ref&gt; Najbolj prestižni izobraževalni ustanovi sta Univerza v Tokiu in Univerza v Kjotu&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.globaluniversitiesranking.org/index.php?option=com_content&amp;view=article&amp;id=94&amp;Itemid=131|title=TOP&amp;nbsp;– 100 |publisher=Global Universities Ranking|year=2009|accessdate=22.3.2010}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.topuniversities.com/university-rankings/world-university-rankings/2010 |title=QS World University Rankings 2010 |publisher=QS TopUniversities |year=2010 |accessdate=15.1.2010 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110403044940/http://www.topuniversities.com/university-rankings/world-university-rankings/2010 |archivedate=3.4.2011 |df=mdy-all }}&lt;/ref&gt;, ki sta imeli kar 16 Nobelovih lavreatov.

== Zdravstvo ==
Zdravstveno oskrbo na Japonskem zagotavlja državna in lokalna vlada. Univerzalni zdravstveni sistem zagotavlja enakost dostopa storitev vsem, ki so vanj vključeni; državna komisija določa cene storitev. Nezaposleni se lahko vključijo preko lokalnih programov zavarovanja. Od leta 1973 ponuja vlada vsem ostarelim brezplačno zavarovanje.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.nyu.edu/projects/rodwin/lessons.html |first=Victor|last=Rodwin|title=Health Care in Japan |publisher=New York University |accessdate=10.3.2007}}&lt;/ref&gt; Vsak pacienti si lahko brezplačno izbere zdravnika in zdravstveno ustanovo.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.ipss.go.jp/s-info/e/Jasos/Health.html |title=Health Insurance: General Characteristics |publisher=National Institute of Population and Social Security Research |accessdate=28.3.2007}}&lt;/ref&gt;
== Kultura ==
Japonska kultura se je od svojih začetkov zelo spremenila in razvila. Sodobna kultura je mešanica vplivov iz Azije, Evrope in Severne Amerike. Tradicionalne umetnosti zaobjemajo obrti kot so keramika, tekstil, delo z lakom, kovanje mečev in izdelava lutk, predstave ''[[bunraku]]'', ''[[kabuki]]'', ''[[No gledališče|no]]'', [[Tradicionalni japonski plesi|tradicionalni plesi]] in ''[[rakugo]]'', prakticiranje [[Japonska čajna ceremonija|čajne ceremonije]], [[Japonske borilne veščine|borilnih veščin]], [[Japonska kaligrafija|kaligrafije]], tradicionalnih [[Japonske igre|japonskih iger]], aranžiranje [[Ikebana (aranžiranje cvetja)|ikebane]], zlaganje [[origami]]jev, obiskovanje [[onsen]]ov, ogled [[Gejša|gejšine]] predstave in podobno.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.bunka.go.jp/english/index.html |title=Administration of Cultural Affairs in Japan |publisher=Agency for Cultural Affairs |accessdate=11.5.2011}}&lt;/ref&gt;

=== Arhitektura ===
[[Slika:Kinkaku2.jpg|levo|sličica|275x275_pik|Kinkoku-dži zlati paviljon, Kjoto]]
Japonska arhitektura je mešanica lokalnih in drugih vplivov. Templji v Iseju veljajo za prototip japonske tradicionalne arhitekture. Stavbe so lesene, rahlo dvignjene od tal, krite s ploščicami ali drugimi naravnimi materiali. Drsna vrata ''[[fusuma]]'' so bila postavljena namesto sten, omogočala so prilagajanje prostora za razne priložnosti. Tla so bila sestavljena iz [[tatami]]jev. Ljudje so sedeli na tleh ali na blazinah, mize in stoli so se pojavili šele v 20. stoletju. V 19. stoletju so se v življenjski vsakdan, arhitekturo, oblikovanje in gradnjo začele vključevati zahodnjaške, moderne in post-moderne ideje.

Po prihodu budizma na Japonsko so se ulice in mesta začela graditi po modelu šahovnice, nastanek prve prestolnice Nare je bil pod vplivom arhitekture prestolnice dinastij Tang in Sui v [[Čangan|Čang'anu]]. Templji in svetišča so bili grajeni z naprednimi tehnikami obdelave lesa. Uvedli so standardne merske enote, izboljšali načrtovanje in oblikovanje bivalnih prostorov ter vrtov. Uvedba čajne ceremonije je pomenila enostavnost in skromnost v oblikovanju v nasprotju z bohotnostjo aristokracije.

V sodobni zgodovini se je arhitektura spremenila predvsem zaradi ločitve budizma in šintoizma prvič po 1000 letih.&lt;ref&gt;{{navedi revijo|last=Stone|first=Jacqueline|title=Review of ''Of Heretics and Martyrs in Meiji Japan: Muslim and Its Persecution'' by James Edward Ketelaar|journal=Harvard Journal of Asiatic Studies|volume=53|issue=2|pages=582–598|date=December 1993|url=http://www.thezensite.com/ZenBookReviews/Of-Heretics_and_Martyrs.html#note1|accessdate=13.6.2011}}&lt;/ref&gt; Japonska je doživela hitro prisvajanje zahodnih arhitekturnih idej, najprej z uvažanjem tujih strokovnjakov, kasneje pa so v gradnjo vključevali lastne poglede in slog. Večje zanimanje za japonske ideje v svetu se je pokazalo šele po drugi svetovni vojni, zelo vpliven je bil arhitekt [[Kenzō Tange|Kenzo Tange]] in teoretičnimi arhitekturnimi gibanji, kakršno je [[Metabolizem (arhitektura)|metabolizem]].

=== Umetnost ===
[[Slika:Hokusai (1828) Cuckoo and Azaleas.jpg|sličica|297x297_pik|Hokusaj: Kukavica in azaleje (1828), ukijo-e tisk]]
Najstarejša umetniška dela so bila predvsem kiparska, izdelana iz lesa, in slikarska, nastala pred več kot 2.000 leti. Gre za sintezo med domorodno [[Japonska estetika|japonsko estetiko]] in vključevanjem uvoženih idej, seveda pa so ideje tekle tudi v drugo smer.&lt;ref name=autogenerated3&gt;{{navedi knjigo|last=Arrowsmith|first=Rupert Richard|title=Modernism and the Museum: Asian, African, and Pacific Art and the London Avant-Garde|year=2010|publisher=Oxford University Press|isbn=978-0-19-959369-9}}&lt;/ref&gt; V 19. stoletju se je v Evropi uveljavil [[japonizem]], ki je močno vplival na razvoj sodobne zahodne umetnosti, predvsem [[postimpresionizem|postimpresionizma]]. Izhajal je iz tiskovin [[ukijo-e]]; slog sta gojila npr. [[Hokusaj]] in [[Hirošige]].

Japonski strip [[manga]] (漫画 improvizirana slika) se je razvil v 20. stoletju in postal popularen po vsem svetu.&lt;ref&gt;{{navedi revijo|author=Kinko Ito|title=A History of Manga in the Context of Japanese Culture and Society|journal=Journal of Popular Culture|volume=38|issue=3|pages=456–475|date=February 2005|doi=10.1111/j.0022-3840.2005.00123.x}}&lt;/ref&gt; Japonski animirani filmi ([[anime]]) so nastali pod vplivom mang. Prepoznamo ju po značilnem slogu.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://news.naver.com/main/read.nhn?mode=LSD&amp;mid=sec&amp;sid1=103&amp;oid=020&amp;aid=0000322552 |title=If you want to know Japan, See Animation |accessdate= |date=5. november 2005 ||language=ko|format= |work= }}&lt;/ref&gt;

Japonska glasba je raznolika in spaja različne sloge. Citram podoben [[koto]] je prišel s Kitajske v 9. stoletju in velja za japonski nacionalni inštrument. V 14. stoletju so igranju na koto pripojili recitacije, nastale so no-drame. [[Japonska ljudska glasba|Ljudska glasba]] s kitaro [[šamisen]] se je razvila v 16. stoletju.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Malm|first=William P.|title=Traditional Japanese music and musical instruments|year=2000|publisher=Kodansha International|isbn=978-4-7700-2395-7|pages=31–45|edition=New}}&lt;/ref&gt; Klasična glasba je prišla iz Zahoda v 19. stoletju in postala pomemben del japonske kulture.&lt;ref&gt;Glej na primer [[Olivier Messiaen]], ''Sept haïkaï'' (1962), (''Olivier Messiaen: a research and information guide'', Routledge, 2008, By Vincent Perez Benitez, p. 67) in (''Messiaen the Theologian'', Ashgate Publishing, Ltd., 2010, pp.&amp;nbsp;243–265, By Andrew Shenton)&lt;/ref&gt; Popularna glasba je doživela razcvet v povojni Japonski s pojavom [[J-pop]]a, japonske popularne glasbe.&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://www.theguardian.com/music/2005/aug/21/popandrock3 |title= J-Pop History |work=The Observer |accessdate=1.4.2007 |first=Chris |last=Campion |date=22.8.2005 |location=London}}&lt;/ref&gt; [[Karaoke]] so zelo priljubljena kulturna aktivnost, v sodobnem času celo bolj kot tradicionalno aranžiranje cvetja ali ceremonije s čajem.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|title=The worlds of Japanese popular culture: gender, shifting boundaries and global cultures|year=1998|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-63729-9|page=76|edition=Repr.|editor=Martinez, D.P.}}&lt;/ref&gt;

Med najstarejša literarna dela sodita kroniki ''[[Kodžiki]]'' in ''[[Nihon Šoki]]'' ter antologija poezije ''[[Man'jošu]]'' iz 8. stoletja, napisana s kitajskimi pismenkami.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |title=Seeds in the Heart: Japanese Literature from Earliest Times to the Late Sixteenth Century |author=Keene, Donald |publisher=Columbia University Press |year=2000 |isbn=978-0-231-11441-7}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.meijigakuin.ac.jp/~ascj/2000/200015.htm |title= Asian Studies Conference, Japan (2000) |publisher=Meiji Gakuin University |accessdate=1.4.2007}}&lt;/ref&gt; V zgodnjem obdobju Hej'an sta se razvili silibariji kana. [[Zgodba o sekalcu bambusa]] je najstarejša japonska pripoved. Opis dvornega življenja iz obdobja Hej'an najdemo v [[Zgodbe izpod blazine|Zgodbah izpod blazine]] [[Sej Šonagon|Seja Šonagona]] in [[Princ in dvorne gospe|Princu in dvornih gospeh]] [[Murasaki Šikibu]], najstarejšem romanu na svetu.&lt;ref name=&quot;ispmsu&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://isp.msu.edu/AsianStudies/wbwoa/eastasia/Japan/literature.html |archiveurl=https://web.archive.org/web/20051203034125/http://www.isp.msu.edu/asianstudies/wbwoa/eastasia/Japan/literature.html |archivedate=3.12.2005 |title= Windows on Asia—Literature : Antiquity to Middle Ages: Recent Past |publisher=Michigan State University |accessdate=28.12.2007}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Totman|first=Conrad|title=A History of Japan |edition=2 |year=2005|publisher=Blackwell|isbn=1-4051-2359-1|pages=126–127}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|title=The Tale of Genji|editor=Royall, Tyler|publisher=[[Penguin Classics]]|year=2003|isbn=0-14-243714-X|pages=i–ii, xii}}&lt;/ref&gt; V obdobju Edo so meščani prehiteli samurajsko aristokracijo po pisanju in branju literature, popularna so bila dela [[Saikaku|Saikaka]] in [[Matsuo Bashō|Bašoja]], ki je ponovno oživil tradicijo pisanja haikujev, znan je tudi po poetičnem potopisu ''[[Oku no Hosomiči]]''.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |title=World Within Walls: Japanese Literature of the Pre-Modern Era, 1600–1867 |author=Keene, Donald |publisher=Columbia University Press |year=1999 |isbn=978-0-231-11467-7}}&lt;/ref&gt; V obdobju Mejdži je tradicionalno umetnost zamenjal zahodnjaški stil pisanja. [[Nacume Soseki]] in [[Mori Ogai]] sta bila prva sodobna romanopisca, danes so znani tudi [[Rjunosuke Akutagava]], [[Džun'ičiro Tanizaki]], [[Jukio Mišima]] ter [[Haruki Murakami]]. Japonska ima dva dobitnika Nobelove nagrade za književnost: [[Jasunari Kavabata|Jasunarija Kavabata]] (1968) in [[Kenzaburo Oe|Kenzabura Oeja]] (1994).

=== Filozofija ===
Japonska filozofija je mešanica kitajskih, zahodnjaških in domačih elementov. Arheološki dokazi pričajo o obstoju [[Animizem|animističnega verovanjai]] in čaščenja ''[[kami]]jev'', svetih bitjih v šintoizmu, ki bivajo na zemlji.&lt;ref&gt;http://www.univie.ac.at/rel_jap/k/images/0/03/Kuroda_1981.pdf&lt;/ref&gt; [[Konfucionizem|Konfucijeva misel]] je prišla na Japonsko skupaj z budizmom v 5. stoletju.&lt;ref name=&quot;ReferenceA&quot;&gt;plato.stanford.edu/entries/japanese-confucian/&lt;/ref&gt; Konfucionistični ideali so se usidrali v japonsko videnje družbe in samega sebe, organizaciji vlade in sodstva.&lt;ref name=&quot;ReferenceA&quot;/&gt; Budizem je globoko vplival na japonsko [[Psihologija|psihologijo]], [[Metafizika|metafiziko]] in [[Estetika|estetiko]].&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|url=http://plato.stanford.edu/archives/win2011/entries/japanese-aesthetics/|title=The Stanford Encyclopedia of Philosophy|first=Graham|last=Parkes|editor-first=Edward N.|editor-last=Zalta|date=1.1.2011|publisher=|via=Stanford Encyclopedia of Philosophy}}&lt;/ref&gt; Ideje zvestobe in časti izhajajo iz 16. stoletja. Zahodna filozofija je na Japonsko vstopila šele v 19. stoletju. Pomembna je [[Kjotska šola]] filozofije, ki predvsem v domeni filozofije religije in [[fenomenologija|fenomenologije]] združuje in primerja vplive budistične filozofije z evropsko filozofsko in duhovno mislijo.

=== Kulinarika ===
Osnova japonske prehrane je [[japonski riž]] ali rezanci v juhi z dodatnimi jedmi iz rib, zelenjave in [[tofu]]ja za dodajanje okusa po principu ''ičidžu-sansai'' (ena juha, tri stranske jedi). Rdeče meso je prišlo v japonsko kuhinjo šele v pred okoli 100 leti. Velik poudarek je na sezonskih sestavinah,&lt;ref&gt;[http://www.tjf.or.jp/eng/content/japaneseculture/pdf/ge09shun.pdf &quot;A Day in the Life: Seasonal Foods&quot;], 'The Japan Forum Newsletter'', 14.9.1999.&lt;/ref&gt; kvaliteti živil in prezentaciji. Japonske restavracije imajo več zvezdic v [[Michelinov vodič|Michelinovem vodiču]] na enoto prebivalstva kot katerakoli druga država.&lt;ref name=michelin20101124&gt;{{navedi splet|script-title=ja:「ミシュランガイド東京・横浜・鎌倉2011」を発行　三つ星が14軒、 二つ星が54軒、一つ星が198軒に|url=http://web-cache.stream.ne.jp/www09/michelin/guide/tokyo/|publisher=Michelin Japan|accessdate=7.2.2011|date=24.11.2010|language=ja}}&lt;/ref&gt;

Tradicionalne sladice imenujemo ''[[vagaši]]'', izdelane so iz paste iz [[Azuki|rdečih fižolčkov]] in ''[[moči]]ja''. Popularna je aroma zelenega čaja, nastrgan sladoled ''[[kakigori]]'', riževo vino [[sake]] in pivo.

=== Prazniki in festivali ===
Državni prazniki na Japonskem so novo leto 1. januarja, ''Sejdžin no hi'' (praznik odraščanja) na drugi ponedeljek v januarju, dan ustanovitve Japonske 11. januarja, spomladansko enakonočje 21. marca, rojstni dan cesarja ''Šova'' 29. aprila, dan ustave 3. maja, zeleni dan 4. maja, dan otrok 5. maja, dan morja na tretji ponedeljek v juliju, dan gora 11. avgusta, dan spoštovanja ostarelih na tretji ponedeljek v septembru, jesensko enakonočje 23. ali 24. septembra, dan športa na drugi ponedeljek v oktobru, dan kulture 3. novembra, dan dela 23. novembra in cesarjev rojstni dan 23. decembra.

Japonska praznuje tudi mnogo festivalov ''[[Japonski festivali|macuri]]'' (祭) z dogodki po celi državi ali pa samo na določenem območju. Najpomembnejši državni festivali so ''[[Sejdžin no hi]]'' (dan odraščanja) na drugi ponedeljek v januarju, ''[[Hinamacuri]]'' (festival deklet/lutk) 3. marca, ''[[Hanami]]'' (opazovanje cvetov češnje) od konca marca do zgodnjega maja, ''[[Tanabata]]'' (festival zvezd), ''[[Šči-go-san]]'' (dobesedno 7-5-3, festival za otroke starosti 7, 5 in 3) na 15. november, ''[[Omisoka]]'' (staro leto) na 31. decembra, večdnevna festivala ''[[Secubun]]'' (praznuje se ob vsaki zamenjavi letnega časa) in ''[[En'niči]]'' (festival Buda in ''kamijev''). Pomemben tridnevni budistični festival je ''[[Bon|Obon]]'' (počastitev duš umrlih prednikov). Na šolah se praznujejo tudi razni kulturni festivali, kjer učenci, dijaki in študenti pokažejo svoje delo staršem, sorodnikom ali javnosti v srednjih šolah in na univerzah.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.officeholidays.com/countries/japan/|title=Public Holidays in Japan in 2016 – Office Holidays|publisher=}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Nakamura, Akemi, &quot;[http://www.japantimes.co.jp/cgi-bin/nn20080408i1.html National holidays trace roots to China, ancients, harvests] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090713203247/http://search.japantimes.co.jp/cgi-bin/nn20080408i1.html |date=13.7.2009 }}&quot;, ''[[Japan Times]]'', 8.4.2008.&lt;/ref&gt;

Pomembni elementi festivalskega praznovanja so poleg osrednjega dogajanja tudi stojnice s hrano, zabava, karnevalske igre in povorke, ki jih sponzorirajo templji in svetišča ali pa so povsem sekularni. Pogosti motivi so zapleteno dekorirani splavi, procesije, ki jih organizira vsaka soseska, nameščanje ''kamijev'' v ritualna nosila [[Mikoši|''mikošije''.]]&lt;ref name=&quot;jnto.go.jp&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://www.jnto.go.jp/eng/spot/festival/saidaijieyohadaka.html|title=Saidai-ji Eyo Hadaka Matsuri – Japan National Tourism Organization|publisher=}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;jnto.go.jp&quot;/&gt;[[Slika:Sumo ceremony.jpg|sličica|242x242_pik|Sumo borci okoli sodnika med ceremonijo vstopa v ring]]
=== Šport ===
Tradicionalni japonski športi so [[sumo borbe]],&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.pbs.org/independentlens/sumoeastandwest/sumo.html |title=Sumo: East and West |publisher=[[PBS]] |accessdate=10.3.2007}}&lt;/ref&gt; japonske borilne veščine [[judo]], [[karate]] in [[kendo]]. Po Obnovitvi Mejdži so postali popularni tudi zahodnjaški športi.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.uk.emb-japan.go.jp/en/facts/culture_dailylife.html#sports |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070317192109/http://www.uk.emb-japan.go.jp/en/facts/culture_dailylife.html |archivedate=17.3.2007 |title=Culture and Daily Life |publisher=Embassy of Japan in the UK |accessdate=27.3.2007 |url-status=dead |df= }}&lt;/ref&gt; Japonska je že trikrat gostila olimpijske igre, [[Poletne olimpijske igre 1964|poletne olimpijske igreleta 1964 v Tokiu]], [[Zimske olimpijske igre 1972|zimske olimpijske igre leta 1972 v Saporu]] in [[Zimske olimpijske igre 1998|leta 1998 v Naganu]]. [[Poletne olimpijske igre 2020|Leta 2020]] (dejansko 2021) je Tokio ponovno gostil poletne olimpijske igre.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Olympic History in Japan|url=http://www.joc.or.jp/english/historyjapan/history_japan_bid.html|publisher=Japanese Olympic Committee|accessdate=7.1.2011}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.olympic.org/news/ioc-selects-tokyo-as-host-of-2020-summer-olympic-games/208784|title=IOC selects Tokyo as host of 2020 Summer Olympic Games|date=21.7.2016|publisher=|accessdate=5.10.2016}}&lt;/ref&gt;

[[Bejzbol]] je najbolj priljubljen šport, sledijo mu nogomet, golf in avtomobilske dirke.

=== Mediji ===
Najbolj priljubljena medija sta televizija in časopis, a tudi radio in revije. Šele v zadnjem desetletju je postala televizija glavni vir informacij in zabave.&lt;ref name=&quot;pressnet.or.jp&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.pressnet.or.jp/data/0202.htm |title=Archived copy |accessdate=3.11.2016 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20020418125404/http://www.pressnet.or.jp/data/0202.htm |archivedate=18.4.2002 |df=mdy-all }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[https://www.nhk.or.jp/bunken/english/reports/pdf/report_16042101.pdf Television Viewing and Media Use Today: From &quot;The Japanese and Television 2015&quot; Survey] NHK Broadcasting Culture Research Institute, Public Opinion Research Division. April 2016.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.pressnet.or.jp/data/0101.htm |title=Archived copy |accessdate=3.11.2016 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20020418105725/http://www.pressnet.or.jp/data/0101.htm |archivedate=18.4.2002 |df=mdy-all }}&lt;/ref&gt; Glavne televiziske mreže so: [[NHK]], [[Nippon Television]] (NTV), [[Tokyo Broadcasting System]] (TBS), [[Fuji Network System]] (FNS), [[TV Asahi]] (EX) in [[TV Tokyo Network]] (TXN). Novice, varieteji in serije/drame so najbolj priljubljene med gledalci.&lt;ref name=&quot;nhk.or.jp&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.nhk.or.jp/bunken/BCRI-fr/h13-f1.html |title=Archived copy |accessdate=3.11.2016 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20041205020625/http://www.nhk.or.jp/bunken/bcri-fr/h13-f1.html |archivedate=5.12.2004 |df=mdy-all }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;nhk.or.jp&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;japanesestudies.org.uk&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.japanesestudies.org.uk/discussionpapers/Gatzen.html|title=Media and Communication in Japan: Current Issues and Future Research|first=Barbara Gatzen, Australian National University,|last=Australia|date=17.4.2001|publisher=}}&lt;/ref&gt;

== Poimenovanja ==
Ime ''Nippon'' ali ''Nihon'' (日本) pomeni »izvor Sonca« in se nanaša na lego japonske ob vzhodni obali azijske celine, kjer pismenka ''niči'' 日 predstavlja dan ali sonce, ''hon'' 本 pa bazo ali izvor.&lt;ref name=&quot;sljfaq.org&quot;/&gt; Iz sklopa se je na Zahodu uveljavil izrek &quot;dežela vzhajajočega Sonca&quot;.&lt;ref name=&quot;ReferenceB&quot;/&gt; Najstarejša omemba imena izhaja iz zgodovinskih zapisov kitajske [[Dinastija Tang|dinastije Tang]], imenovanih Stara knjiga dinastije Tang. Nastalo pa je med japonskimi diplomatskimi odpravami na Kitajsko v 7. in 8. stoletju, ko so Japonci zahtevali to poimenovanje za svojo deželo. Morda izvira iz starejšega pisma [[Princ Šotoku|princa Šotokuja]] vladarju [[Dinastija Sui|dinastije Sui]] iz leta 607, v katerem se poimenuje za &quot;cesarja dežele, kjer sonce vzhaja (日出處天子)&quot;. V pismu je bilo zapisano: &quot;Jaz, cesar v deželi, kjer sonce vzhaja, pošiljam pismo cesarju dežele, kjer sonce zahaja.&quot;

Pred prevzetjem tega imena sta bili v uporabi imeni ''[[Ljudstvo Jamato|Jamato]]'' (大和 &quot;Veliki Va&quot;) in ''[[Va (Japonska)|Vakoku]]'' (倭国). Termin ''va'' (和) je homofon drugega izraza ''vo'' (倭, japonska izgovorjava ''va''), ki je bil na Kitajskem v uporabi za imenovanje Japonske vsaj od 3. stoletja. Druga oblika ''Vej'' (委) je bila v uporabi za zgodnjo japonsko državo [[Nakoku]] v času [[Dinastija Han|dinastije Han]],&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=121 AD: Wakoku, The Land Of The Submissive Dwarf People?|url=https://www.tofugu.com/japan/country-names-for-japan/|accessdate=29.1.2017}}&lt;/ref&gt; a Japonci niso marali konotacij ''Va'' (倭), ki so ga na Kitajskem povezovali s konceptom palčka ali »pigmejca«, zato so ga želeli zamenjati z ''Va'' (和), ki pomeni »harmonijo, povezanost«.&lt;ref name=&quot;fuzita&quot;&gt;{{navedi splet|title=Why Japan is Japan? How Japan became Japan? |url= http://www.fuzita.org/jpculture/howmanyi/howjapan.html|accessdate=29.1.2017}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Wa: The Spirit of Harmony and Japanese Design Today &amp;#124; Concept, Works, and Catalogue|url=https://www.jpf.go.jp/e/project/culture/exhibit/oversea/wa/works.html|accessdate=29.1.2017}}&lt;/ref&gt;

V evropske jezike je ime verjetno prišlo preko zgodovinske kitajske izgovorjave 日本 ''Cipangu'' (kot jo je zapisal [[Marko Polo]]) iz stare mandarinščine ali dialekta Wu; še danes pa se pismenki v šanghajskem dialektu bereta kot ''Zeppen''.&lt;ref name=&quot;#2&quot;&gt;{{navedi knjigo|last=Boxer|first=Charles Ralph|title=The Christian century in Japan 1549–1650|year=1951|publisher=University of California Press|isbn=1-85754-035-2|url=https://books.google.com/books?id=2R4DA2lip9gC&amp;pg=PA14|pages=1–14}}&lt;/ref&gt; Prvi zapis v angleščini sega v leto 1577, kjer gre za prevod pisma iz leta 1565 portugalskega jezuita kot ''Giapan''.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Mancall|first=Peter C.|title=Travel narratives from the age of discovery: an anthology|year=2006|publisher=Oxford University Press|pages=156–157|chapter=Of the Ilande of Giapan, 1565}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |url=https://books.google.com/books?id=giZnAgAAQBAJ&amp;pg=PA79&amp;lpg=PA79 |title=London: The Selden Map and the Making of a Global City, 1549–1689|first= Robert K. |last=Batchelor |pages= 76, 79 |publisher=University of Chicago Press |isbn=978-0226080796 |date=6.1.2014}} In Richard Wille's 1577 book &quot;The History of Travalye in the West and East Indies&quot;&lt;/ref&gt; Izhaja iz stare malajščine (''Džapun'' ali ''Džapang''), ki si jo je verjetno izposodila iz dialekta katere obmorske narečne skupine na Kitajskem (dialekt Ningpo ali fukineščina&lt;ref name=&quot;#2&quot;/&gt;), s katero so bili portugalski trgovci v 16. stoletju pogosto v stiku.&lt;ref name=&quot;ahd&quot;&gt;{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=cZ88p_bSt1EC&amp;pg=PA146 |title=Word Histories and Mysteries: From Abracadabra to Zeus|editor= Editors of the American Heritage Dictionaries|publisher=Houghton Mifflin Harcourt |date=13.10.2004|isbn=9780547350271 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author=Boxer, C.R. |title=The Christian Century In Japan 1549–1650 |publisher=University of California Press |year=1951 |pages=11, 28–36, 49–51 |isbn=1-85754-035-2}}&lt;/ref&gt; Portugalski trgovci so jo tudi prvi ponesli v Evropo.

Od Obnove Mejdži do konca druge svetovne vojne je bilo celotno ime za Japonsko ''Daj Nippon Tejkoku'' (大日本帝國 »Cesarstvo velike Japonske«).&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last1=Frédéric|first1=Louis|year=2002|title=Japan Encyclopedia|publisher=The Belknap Press of Harvard University Press|isbn=0674007700|page=143|url=https://books.google.com/?id=p2QnPijAEmEC&amp;pg=PA143&amp;lpg=PA143&amp;dq=dai+nippon+teikoku#v=onepage&amp;q=dai%20nippon%20teikoku&amp;f=false|accessdate=29.1.2017|language=en}}&lt;/ref&gt; Današnje ime ''Nihon-koku'' ali ''Nippon-koku'' (日本国) je formalni sodobni ekvivalent s pomenom »japonska država«.

== Sklici ==
{{opombe|2}}
== Nadaljnje branje ==
* Marinac, Bogdana ''Čez morje na nepoznani Daljni vzhod'', Pomorski muzej Piran,  Piran, 2017 {{COBISS|ID=2928898567}}
* Lazar, Tomaž ''Japonsko orožje in bojevniška kultura na Slovenskem'', Ljubljana, Narodni muzej Slovenije, 2017, {{COBISS|ID=289999872}}

== Zunanje povezave ==
{{Zbirka|Japan|Japonska}}
{{wikipotovanje|Japan|Japonska}}
{{wikislovar}}
* [http://www.japan-guide.com/ Vodič po Japonski]
* [http://www.jnto.go.jp/ Spletna stran državne turistične organizacije]

{{East_Asia}}
{{OECD}}
{{APEC}}
{{normativna kontrola}}

{{zvezdica}}

[[Kategorija:Japonska| ]]
[[Kategorija:Ustavne monarhije]]
[[Kategorija:Vzhodnoazijske države]]
[[Kategorija:Otoške države]]
[[Kategorija:Azijsko-pacifiško gospodarsko sodelovanje]]
[[Kategorija:Države, po katerih so poimenovali asteroid]]</text>
      <sha1>evgqsoqxusss66ex8tf9034vnnmanl3</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5726682</id>
      <parentid>5726677</parentid>
      <timestamp>2022-08-02T13:37:09Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ljuba brank</username>
        <id>92351</id>
      </contributor>
      <comment>dopolnjeno</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="118404" xml:space="preserve">{{Infopolje Država
|native_name = &lt;big&gt;日本国&lt;/big&gt;&lt;br /&gt;''Nippon-koku'' ali ''Nihon-koku''
|conventional_long_name = Japonska
|common_name = Japonska
|common_name2 = Japonske
|image_flag = Flag of Japan.svg
|image_coat = Imperial Seal of Japan.svg
|symbol_type = Cesarski pečat
|image_map = Japan-location-cia.png
|national_anthem = ''[[Kimi ga Yo]]''{{presledki|2}}(君が代)&lt;small&gt;&lt;br /&gt;''Cesarska vladavina''&lt;/small&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Explore Japan National Flag and National Anthem|url=http://web-japan.org/kidsweb/explore/national/index.html|accessdate=29.1.2017}}&lt;/ref&gt;
|official_languages = [[japonščina]]&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.ethnologue.com/country/JP/languages|title=Japan Languages|accessdate=29.1.2017|language=en}}&lt;/ref&gt;
|capital = [[Tokio]]
|latd=35 |latm=41 |latNS=N |longd=139 |longm=46 |longEW=E
|largest_settlement_type = največje mesto
|largest_city = [[Tokio]]
|government_type = [[Ustavna monarhija]]
|leader_title1 = [[Japonski cesar|cesar]]
|leader_title2 = [[predsednik vlade Japonske|predsednik vlade]]
|leader_name1 = [[Naruhito]] (徳仁)
|leader_name2 = [[Fumio Kišida]] (岸田 文雄) [[Liberalna demokratična stranka (Japonska)|(LDS)]]
|area_rank = 61.
|area_magnitude = 1 E11
|area_km2 = 377.972
|percent_water = 0,8 %
|population_census = 126.226.568&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.e-stat.go.jp/en/stat-search/files?page=1&amp;layout=datalist&amp;toukei=00200521&amp;tstat=000001136464&amp;cycle=0&amp;year=20200&amp;month=24101210&amp;tclass1=000001136465&amp;tclass2=000001154388&amp;tclass3val=0|title=2020 Population Census Preliminary Tabulation|accessdate=June 26, 2021|publisher=[[Statistics Bureau (Japan)|Statistics Bureau of Japan]]}}&lt;/ref&gt;
|population_census_year = 2020
| population_estimate    = 125.502.000&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.stat.go.jp/english/data/jinsui/2021np/index.html|title=Current Population Estimates as of October 1, 2021|accessdate=April 17, 2022|publisher=[[Statistics Bureau (Japan)|Statistics Bureau of Japan]]}}&lt;/ref&gt;
| population_estimate_year = 2021
| population_estimate_rank = 11.
| population_density_km2 = 332
| population_density_rank = 24.
|GDP_PPP_year = 2022
|GDP_PPP = $6,110 bilijona&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;&lt;ref name=&quot;IMFWEOJP&quot;&gt;{{cite web|url=https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2022/April/weo-report?c=158,&amp;s=NGDP_RPCH,NGDPD,PPPGDP,NGDPDPC,PPPPC,&amp;sy=2020&amp;ey=2027&amp;ssm=0&amp;scsm=1&amp;scc=0&amp;ssd=1&amp;ssc=0&amp;sic=0&amp;sort=country&amp;ds=.&amp;br=1|title=World Economic Outlook database: April 2022|publisher=[[International Monetary Fund]]|date=April 2022}}&lt;/ref&gt;
|GDP_PPP_rank = 4.
|GDP_PPP_per_capita = $48.814
|GDP_PPP_per_capita_rank = 35.
| GDP_nominal            = porast $4,912 bilion&lt;ref name=&quot;IMFWEOJP&quot; /&gt;
| GDP_nominal_year       = 2022
| GDP_nominal_rank       = 3.
| GDP_nominal_per_capita = $39.243 &lt;ref name=&quot;IMFWEOJP&quot; /&gt;
| GDP_nominal_per_capita_rank = 26.
|demonym = Japonec, Japonka
|sovereignty_type = [[Zgodovina Japonske|Ustanovitev]]
|established_event1 = [[Dan ustanovitve naroda]]
|established_event2 = [[Ustava Meiji]]
|established_event3 = [[Japonska ustava|Trenutno veljavna ustava]]
|established_event4 = [[Sanfranciška pogodba]]
|established_date1 = [[11. februar]], 660 pr.&amp;nbsp;n.&amp;nbsp;št.&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;
|established_date2 = [[29. november]] [[1890]]
|established_date3 = [[3. maj]] [[1947]]
|established_date4 = &lt;br /&gt;[[28. april]] [[1952]]
| Gini_year   = 2018
| Gini_change = zmanjšanje&lt;!-- Increase/decrease/steady. --&gt;
| Gini_ref   = &lt;ref&gt;{{cite encyclopedia|url=https://data.oecd.org/inequality/income-inequality.htm|title=Inequality - Income inequality - OECD Data|publisher=[[Organisation for Economic Co-operation and Development|OECD]]|accessdate=July 25, 2021}}&lt;/ref&gt;
| Gini_rank  = 78.
&lt;!-- HDI --&gt;| HDI = 0.919&lt;!-- Number only, between 0 and 1. --&gt;
| HDI_year  = 2019&lt;!-- Please use the year to which the data refers, not the publication year. --&gt;
| HDI_change = increase&lt;!-- Increase/decrease/steady. --&gt;
| HDI_ref = &lt;ref name=&quot;UNHDR&quot;&gt;{{cite web|url=http://hdr.undp.org/sites/default/files/hdr2020.pdf|title=Human Development Report 2020|language=en|publisher=[[United Nations Development Programme]]|date=December 15, 2020}}&lt;/ref&gt;
| HDI_rank  = 19th
|currency = [[japonski jen|jen]] (¥)
|currency_code = JPY
|country_code = JPN
|time_zone = [[japonski standardni čas|JST]]
|utc_offset = +9
|time_zone_DST = nobena
|utc_offset_DST =
|cctld = [[.jp]]
|calling_code = 81
|ISO_3166-1_alpha2 = JP
|ISO_3166-1_alpha3 = JPN
|ISO_3166-1_numeric = 392
|sport_code = JPN
|vehicle_code = J
|footnote1 = Največji del konglomerata je [[Jokohama]].
|footnote2 = {{navedi splet |url=http://www.imf.org/external/pubs/ft/weo/2017/01/weodata/weorept.aspx?sy=2014&amp;ey=2022&amp;scsm=1&amp;ssd=1&amp;sort=country&amp;ds=.&amp;br=1&amp;c=158&amp;s=NGDPD%2CNGDPDPC%2CPPPGDP%2CPPPPC%2CPPPEX&amp;grp=0&amp;a=&amp;pr.x=87&amp;pr.y=5 |title=&quot;World Economic Outlook Database, April 2017 – Report for Selected Countries and Subjects&quot; |publisher=[[IMF]] |date=2017-04 | accessdate=2017-12-12 | language=en}}
|footnote3 = Po legendi je Japonsko na ta dan ustanovil [[cesar Jimmu]], prvi japonski cesar; večina meni, da je datum le simboličen.
|religion = Šintoizem 56 %,
budizem 35 %,
kristjani 2 %,
ostalo 7 %}}

'''Japonska''' ([[Japonščina|japonsko]] 日本 ''Nippon'' ali ''Nihon'', formalno 日本国 '''''Nippon-koku''''' ali '''''Nihon-koku''''' »Japonska država«) je otoška država na [[Daljni vzhod|Daljnem vzhodu]]. Leži v [[Tihi ocean|Tihem oceanu]], vzhodno od Azijske celine. Na zahodu jo obliva [[Japonsko morje]], razprostira se od [[Ohotsko morje|Ohotskega morja]] na severu do [[Vzhodnokitajsko morje|Vzhodnokitajskega morja]] in [[Ljudska republika Kitajska|Kitajske]] na jugozahodu. Na zahodu jo [[Korejska ožina]] loči od [[Korejski polotok|Korejskega polotoka]]. Japonsko ime za državo pomeni »izvor sonca«,&lt;ref name=&quot;sljfaq.org&quot;&gt;{{navedi splet|title=Where does the name Japan come from?|url=http://www.sljfaq.org/afaq/japan.html|accessdate=29.1.2017}}&lt;/ref&gt; od koder izhaja sinonim »dežela vzhajajočega sonca«.&lt;ref name=&quot;ReferenceB&quot;&gt;{{navedi knjigo|title=The emergence of Japanese kingship|first=Joan R. |last=Piggott|year=1997|publisher=Stanford University Press|isbn=0-8047-2832-1|pages=143–144}}&lt;/ref&gt;

Japonsko otočje sestavlja okoli 7000 otokov, od katerih predstavljajo štirje največji, [[Kjušu]], [[Šikoku]], [[Honšu]] in [[Hokaido]], 97% kopnega.

Japonska je enajsta najbolj naseljena država na svetu, pa tudi ena najbolj gosto poseljenih in urbaniziranih držav. Približno tri četrtine ozemlja države je goratega, kjer je 125,5 milijona prebivalcev skoncentrirano na ozkih obalnih nižinah. Japonska je razdeljena na 47 upravnih [[japonske prefekture|prefektur]] in osem [[Tradicionalne regije Japonske|tradicionalnih regij]]. Širše območje Tokia je najbolj naseljeno metropolitansko območje na svetu z več kot 37,4 milijona prebivalci.

Arheološke najdbe na otočju segajo v mlajši paleolitik (35.000 pr. n. št.). Prve pisne omembe v kitajskih zgodovinskih spisih segajo v 1. stoletje – stik s Kitajsko je pomembno vplival na japonsko zgodovino. V 16. stoletju je sledilo obdobje [[Sakoku|izolacijske politike]], ki so jo šele leta 1853 prekinile Združene države Amerike z vojaškim pritiskom. Pomembne vojaške zmage in vse močnejši militaristični ustroj v času [[Prva kitajsko-japonska vojna|Prve kitajsko-japonske vojne]], [[Rusko-japonska vojna|Rusko-japonske vojne]] in v [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] so privedle do ozemeljskih pridobitev in želje po nadaljnjem širjenju po vzhodni in jugovzhodni Aziji. [[Druga kitajsko-japonska vojna]] in dogodki [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] kot izpolnitvi imperialističnih teženj so se končali z japonsko predajo 15. avgusta 1945, ki je sledila [[Jedrsko bombardiranje Hirošime in Nagasakija|bombardiranju Hirošime in Nagasakija]] z jedrskima bombama. Leta 1947 je bila sprejeta nova ustava, po kateri je Japonska postala ustavna monarhija s cesarjem in dvodomnim parlamentom.

Japonska je članica Združenih narodov, OECD, [[G7]], [[G8]] in [[G20]] ter številnih drugih organizacij. Slovi po tehnološki razvitosti in visoko izobraženi delovni sili z enim najvišjih odstotkov terciarno izobraženih odraslih.&lt;ref name=&quot;OECD&quot;&gt;{{navedi splet|title=OECD.Stat Education and Training &gt; Education at a Glance &gt; Educational attainment and labor-force status &gt; Educational attainment of 25–64 year-olds|publisher=OECD|url=http://stats.oecd.org}}&lt;/ref&gt; Njeno gospodarstvo je tretje največje na svetu nominalno, četrti največji izvoznik in uvoznik. Kljub temu, da se je odrekla pravici do napovedi vojne, vzdržuje sodobno vojsko z osmim največjim proračunom&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.sipri.org/research/armaments/milex/resultoutput/15majorspenders|title=SIPRI Yearbook 2012–15 countries with the highest military expenditure in 2011|publisher=Sipri.org|accessdate=27.4.2013|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20100328104327/http://www.sipri.org/research/armaments/milex/resultoutput/15majorspenders|archivedate=28.3.2010|df=mdy-all}}&lt;/ref&gt; za samoobrambo in mirovne misije. Prebivalstvo Japonske dosega eno najvišjih pričakovanih življenjskih dob in visok [[indeks človekovega razvoja]]. Znana je po zgodovinski in sodobni kinematografiji, bogati kulinariki in mnogim prispevkom k razvoju človeštva v znanosti in tehnologiji.

== Zgodovina ==
{{glavni|Zgodovina Japonske}}

=== Prazgodovina in antika ===
{{Zgodovina Japonske}}
[[Slika:Emperor Jimmu.jpg|levo|sličica|338x338_pik|[[Cesar Džinmu]], prvi japonski cesar&lt;ref name=&quot;kelly&quot;&gt;Kelly, Charles F. [http://www.t-net.ne.jp/~keally/kofun.html &quot;Kofun Culture&quot;,] [http://www.t-net.ne.jp/~keally/index.htm Japanese Archaeology.] 27.4.2009.&lt;/ref&gt;]]
Ostanki [[Japonski paleolitik|paleolitske kulture na Japonskih]] tleh segajo 35.000 let v preteklost. Od takrat naj bilo Japonsko otočje poseljeno neprekinjeno. Obdobju mezolitske in neolitske kulture z začetki okoli 14.000 let pr. n. št. pravimo tudi [[Obdobje Džomon|Džomonska kultura]]. Ljudje so se ukvarjali predvsem z lovom, nabiranjem in primitivno obliko kmetijstva, živeli pa v enostavnih zemljankah.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.pitt.edu/~annj/courses/notes/jomon_genes.html|title=Jomon Genes|last=Travis|first=John|publisher=University of Pittsburgh|accessdate=15.1.2011}}&lt;/ref&gt; Gre za prednike današnjih [[Ainu|ljudstev Ajnu]] in [[Ljudstvo Jamato|Jamato]].&lt;ref&gt;{{navedi revijo|last=Matsumara|first=Hirofumi; Dodo, Yukio|url=https://www.jstage.jst.go.jp/article/ase/117/2/117_080325/_article |title=Dental characteristics of Tohoku residents in Japan: implications for biological affinity with ancient Emishi|journal=Anthropological Science|year=2009|volume=117|issue=2|pages=95–105|doi=10.1537/ase.080325|last2=Dodo|first2=Yukio}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi revijo|last=Hammer|first=Michael F.|url=http://www.nature.com/jhg/journal/v51/n1/abs/jhg20068a.html |title=Dual origins of the Japanese: common ground for hunter-gatherer and farmer Y chromosomes|journal=Journal of Human Genetics|year=2006|volume=51|issue=1|pages=47–58|doi=10.1007/s10038-005-0322-0|pmid=16328082|last2=Karafet|first2=TM|last3=Park|first3=H|last4=Omoto|first4=K|last5=Harihara|first5=S|last6=Stoneking|first6=M|last7=Horai|first7=S|display-authors=etal}}&lt;/ref&gt; Okrašeno glineno posodje iz tega obdobja je eno najstarejših na svetu. Okoli leta 300 pr. n. št. se je na otočje preseljevalo [[ljudstvo Jajoj]] iz južne Kitajske in se pomešalo med domorodno prebivalstvo, kar imenujemo [[obdobje Jajoj]].&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Denoon|first=Donald; Hudson, Mark|title=Multicultural Japan: palaeolithic to postmodern|publisher=Cambridge University Press|year=2001|isbn=0-521-00362-8|pages=22–23}}&lt;/ref&gt; S seboj so prinesli znanje o obdelavi kovin,&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Yayoi Culture|url=http://www.metmuseum.org/toah/hd/yayo/hd_yayo.htm|publisher=Metropolitan Museum of Art|accessdate=15.1.2011}}&lt;/ref&gt; nove načine lončarstva&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Kofun Period|url=http://www.metmuseum.org/toah/hd/kofu/hd_kofu.htm|publisher=Metropolitan Museum of Art|accessdate=15.1.2011}}&lt;/ref&gt; in namakalno/mokro pridelavo riža.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Road of rice plant|url=http://www.kahaku.go.jp/special/past/japanese/ipix/5/5-25.html|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110430010530/http://www.kahaku.go.jp/special/past/japanese/ipix/5/5-25.html|archivedate=30.4.2011|publisher=[[National Science Museum of Japan]]|accessdate=15.1.2011}}&lt;/ref&gt;

Japonska se v pisani besedi prvič pojavi v ''[[Knjiga Hanov|Knjigi Hanov]]''.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last=Takashi |first=Okazaki |last2=Goodwin |first2=Janet |title=The Cambridge history of Japan, Volume 1: Ancient Japan |year=1993 |publisher=Cambridge University Press |location=Cambridge |isbn=0-521-22352-0 |page=275 |chapter=Japan and the continent}}&lt;/ref&gt; Glede na ''[[Zapiski treh kraljestev|Zapiske treh kraljestev]]'' se je najmočnejše kraljestvo na otočju v tretjem stoletju imenovalo [[Kraljestvo Jamataj|Jamataj]]. Budizem se je na Japonsko razširil iz [[Kraljestvo Baekje|kraljestva Baekje]] na jugozahodu Korejskega polotoka.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |editor=Brown, Delmer M.|year=1993 |title=The Cambridge History of Japan |publisher=Cambridge University Press |pages=140–149}}&lt;/ref&gt; Navkljub uporom proti uveljavitvi nove religije se je ta s popularnostjo pri višjih slojih (pomemben pobudnik te spremembe je bil [[princ Šotoku]]) in nadaljnjim razvojem Japonskega budizma z vplivi s Kitajske hitro uveljavil. V [[Obdobje Asuka|obdobju Asuka]] (592–710) je postal budizem glavna religija na otočju.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |title=The Japanese Experience: A Short History of Japan |first=William Gerald|last=Beasley |publisher=University of California Press |year=1999 |page=42 |isbn=0-520-22560-0}}&lt;/ref&gt;

V [[Obdobje Nara|obdobju Nara]] (710–784) se pojavijo zametki centralizirane države s cesarskim dvorom v Hejdžu (današnja Nara). Na dvoru nastaja literatura, umetnost in arhitektura z vplivi budizma.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |first=Conrad|last=Totman |year=2002 |title=A History of Japan |publisher=Blackwell |pages=64–79 |isbn=978-1-4051-2359-4}}&lt;/ref&gt; Leta 784 cesar Kanmu prestavi prestolnico v Nagaoko, deset let kasneje pa v Hej'an.

V obdobju Hej'an (749–1185) vznikne značilno japonska kultura z lastno umetnostjo, poezijo in prozo. Med najbolj znanimi deli obdobja sta roman [[Princ in dvorne gospe]] in besedilo Japonske himne ''Cesarska vladavina.''&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |first=Conrad|last=Totman |year=2002 |title=A History of Japan |publisher=Blackwell |pages=79–87, 122–123 |isbn=978-1-4051-2359-4}}&lt;/ref&gt;

=== Fevdalna Japonska ===
[[Slika:Samurai on horseback.png|sličica|311x311_pik|Samuraj na konju z oklepom o-joroj, lokom ''jumi'' in puščicami v tulu ''jeriba'']]
Za fevdalno dobo je značilen pojav samurajev kot vodilnega sloja v tedanji družbi. Po zmagi nad [[Klan Tajra|klanom Tajra]] 1185 je [[cesar Go-Toba]] samuraja [[Minamoto no Joritomo|Minamoto no Joritoma]] povzdignil v ''šoguna'', ta pa je prestolnico preselil v Kamakuro, s čimer se prične [[obdobje Kamakura]] (1185-1333). Po njegovi smrti se je preko regentov na oblast zavihtel [[klan Hodžo]]. ''Šogunat'' v Kamakuri je sprejel [[Zen budizem]] kot religijo samurajskega sloja&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Totman|first=Conrad|title=A History of Japan |edition=2|year=2005|publisher=Blackwell|isbn=1-4051-2359-1|pages=106–112}}&lt;/ref&gt; ter uspešno prestal dva poskusa invazij Mongolov (1274 in 1281). Svoj konec je ''šogunat'' doživel leta 1333 s porazom proti [[Cesar Go-Dajgo|cesarju Go-Dajgu]].

Ponovni preobrat se je zgodil že leta 1336, ko je [[Takaudži Ašikaga]] premagal cesarja in leta 1338 ustanovil ''šogunat'' v Kjotu. [[Obdobje Muromači]] (1336–1573) pod vladavino ''šogunata'' Ašikaga zaznamujejo kulturni nazori z vplivi Zen budizma. Mnogo običajev, ki jih danes poznamo kot tradicionalna japonska kultura, izhaja iz tega obdobja ([[Japonska čajna ceremonija|čajna ceremonija]], [[Ikebana (aranžiranje cvetja)|ikebana]], [[No gledališče|''no drama'']], ''[[sumi-e]]'' slikarska tehnika). Zaradi vse večje moči fevdalnih gospodov ([[Daimjo|''dajmjojev'']]) je leta 1467 [[Oninska vojna|izbruhnila civilna vojna]], s čimer se začne stoletje trajajoče [[obdobje Sengoku]], čas stalnih družbenih pretresov, vojaških sporov in politične nestabilnosti.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |first=George|last=Sansom |year=1961 |title=A History of Japan: 1334–1615 |publisher=Stanford University Press|pages=42, 217 |isbn=0-8047-0525-9}}&lt;/ref&gt;

V 16. stoletju portugalski trgovci in jezuitski misijonarji prvič dosežejo Japonsko, kar požene trgovinsko in kulturno izmenjavo z Zahodom. Evropska tehnologija in strelivo sta omogočila [[Nobunaga Oda|Nobunagu Odu]] zmago nad mnogimi ''dajmjoji'' in prevzem oblasti nad razdeljeno državo, si čimer se začne [[Obdobje Azuči-Momojama]] (1573–1603). Po atentatu na Nobunaga leta 1582 je oblast prevzel [[Hidejoši Tojotomi]], znan tudi kot »Veliki združevalec«, saj mu je do leta 1590 uspelo podjarmiti vse nasprotnike enotne oblasti. Njegov vpliv se je zmanjšal po dveh neuspelih poskusih invazij na Korejski polotok v letih 1592 in 1597.

Po smrti Hidejošija leta 1598 je državo namesto njegovega sina vodil regent [[Tokugawa Ieyasu|Iejasu Tokugava]]. Svoj položaj je izkoristil za pridobivanje politične in vojaške moči. Leta 1600 je v [[Bitka pri Sekigahari|bitki pri Sekigahari]] premagal nasprotujoče klane, zaradi česar ga je [[cesar Go-Jozej]] leta 1603 imenoval za ''šoguna'', v Edu (današnji Tokio) je bil ustanovljen [[Šogunat Tokugava|''šogunat'' Tokugava]], kar štejemo kot začetek [[Obdobje Edo|obdobja Edo]] (1603–1868).&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Turnbull|first=Stephen|title=Toyotomi Hideyoshi|year=2010|publisher=Osprey Publishing|isbn=978-1-84603-960-7|page=61}}&lt;/ref&gt; Zakoni takratne oblasti so na novo definirali odgovornosti in dejavnosti ''dajmjojev'' v zakoniku ''[[buke šohatto]]''&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Totman|first=Conrad|title=A History of Japan |edition=2|year=2005|publisher=Blackwell|isbn=1-4051-2359-1|pages=142–143}}&lt;/ref&gt; in samurajev, s čimer se je oblast centralizirala, cesarska oblast je izgubljala na moči. Leta 1639 je stopila v veljavo [[Sakoku|izolacijska politika]]&lt;ref&gt;{{navedi revijo|last=Toby|first=Ronald P.|title=Reopening the Question of Sakoku: Diplomacy in the Legitimation of the Tokugawa Bakufu|journal=Journal of Japanese Studies|year=1977|volume=3|issue=2|pages=323–363|doi=10.2307/132115|jstor=132115}}&lt;/ref&gt;, s čimer se je država zaprla pred vplivi Zahoda. Pojavilo se je raziskovanje japonske narodne identitete ''[[kokugaku]]'',&lt;ref&gt;{{navedi revijo|last=Ohtsu|first=M.|title=Japanese National Values and Confucianism|journal=Japanese Economy|year=1999|volume=27|issue=2|pages=45–59|doi=10.2753/JES1097-203X270245|last2=Ohtsu|first2=Makoto}}&lt;/ref&gt; odmik od preučevanja kitajske, konfucijanske in budistične miselnosti. Na nizozemski otoški enklavi [[Dedžima]] pri [[Nagasaki]]ju so na Japonsko še vedno prihajale knjige in z njimi znanstvene ideje iz Evrope in preostalega sveta.

=== Sodobna zgodovina ===
[[Slika:Black and white photo of emperor Meiji of Japan.jpg|levo|180 px|thumb|Cesar Mejdži, 122. japonski cesar]]
31. marca 1854 je ameriški [[admiral Matthew Perry]] s »črnimi ladjami« ameriške mornarice izsilil [[Kanagavska konvencija|odprtje Japonske]] preostalemu svetu ([[konvencija v Kanagavi]]). Nezadovoljstvo višjih slojev nad ''šogunatom'' zaradi takšne politike je privedlo do [[Bošinska vojna|Bošinske vojne]], v kateri je ''šogunat'' izgubil vso moč. Zmagovalci so vzpostavili centralizirano državo pod vodstvom cesarja Mejdžija ([[Obnova Meidži|Obnova Mejdži]]).&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Totman|first=Conrad|title=A History of Japan |edition=2|year=2005|publisher=Blackwell|isbn=1-4051-2359-1|pages=289–296}}&lt;/ref&gt;

V [[Obdobje Mejdži|Obdobju Mejdži]] (1868–1912) je Japonska aktivno prevzemala zahodnjaške modele političnega vladanja (ustava Mejdži je bila podlaga za sestavo parlamenta), sodstva, vojske in industrializacije. Japonsko cesarstvo je doživelo ekonomski razcvet, želelo si je razširiti vpliv na interesna območja v Aziji. Zmagi v [[Prva kitajsko-japonska vojna|Prvi kitajsko-japonski vojni]] (1894–1895) in [[Rusko-japonska vojna|Rusko-japonski vojni]] (1904–1905) sta Japonski prinesli oblast nad Tajvanom, Korejo in južno polovico [[Sahalin]]a.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Matsusaka|first=Y. Tak|title=Companion to Japanese History|year=2009|publisher=Blackwell|isbn=978-1-4051-1690-9|pages=224–241|editor=Tsutsui, William M.|chapter=The Japanese Empire}}&lt;/ref&gt; V letih med 1873 in 1935 se je število prebivalstva podvojilo na 70 milijonov.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Hiroshi|first=Shimizu|title=Japan and Singapore in the world economy : Japan's economic advance into Singapore, 1870–1965|year=1999|publisher=Routledge|isbn=978-0-415-19236-1|author2=Hitoshi, Hirakawa|page=17}}&lt;/ref&gt; Zaradi sodelovanja z zavezniki v [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] je Japonska pridobila nemška ozemlja na Daljnem vzhodu.

[[Obdobje Taišo|Obdobje vladavine cesarja Tajša]] (1912–1926) je bilo kratkotrajno in krhko demokratično obdobje med vsesplošnim premikom proti fašizmu in totalitarizmu. Pod pretvezo ohranjanja miru so bili sprejeti zakoni, ki so kaznovali politične disidente.

V [[Obdobje Šova|obdobju vladavine cesarja Hirohita]] (1926–1989) se je krepila japonska ekspanzionistična in militaristična nastrojenost. Leta 1931 je Japonska vojska okupirala Mandžurijo, 1933 izstopila iz Društva narodov in se s podpisom [[Trojni pakt|Trojnega pakta]] 27. septembra 1940 pridružila silam osi.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=The Axis Alliance|url=http://www.ibiblio.org/pha/policy/pre-war/361125a.html#3|publisher=iBiblio|accessdate=16.1.2011}}&lt;/ref&gt; V [[Druga kitajsko-japonska vojna|drugi kitajsko-japonski vojni]] (1937-1945) je Japonska pridobila ozemlja na Kitajskem (tudi glavno mesto [[Nandžing]]),&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.ibiblio.org/hyperwar/PTO/IMTFE/IMTFE-8.html |title=Judgment International Military Tribunal for the Far East, Chapter VIII: Conventional War Crimes (Atrocities) |publisher=iBiblio |date=November 1948}}&lt;/ref&gt; po ameriškem embargu na nafto kot posledica invazije na Francosko Indokino&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |first=Roland H., Jr. |last=Worth |title=No Choice But War: the United States Embargo Against Japan and the Eruption of War in the Pacific |publisher=McFarland |year=1995 |pages=56, 86|isbn=0-7864-0141-9}}&lt;/ref&gt; je Japonska vojska 7. in 8. decembra 1941 [[Napad na Pearl Harbor|napadla Pearl Harbor]], Britansko Malajo, Singapur in Hong Kong ter razglasila vojno z Združenimi državami Amerike in Britanskim imperijem.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.sankei.co.jp/seiron/koukoku/2005/0504/ronbun3-2.html |script-title=ja:インドネシア独立運動と日本とスカルノ（２） |work=馬 樹禮 |publisher=産経新聞社 |date=April 2005 |accessdate=2.10.2009 |language=ja |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110501141220/http://www.sankei.co.jp/seiron/koukoku/2005/0504/ronbun3-2.html |archivedate=1.5.2011}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.ibiblio.org/pha/policy/1941/411208c.html |title=The Kingdom of the Netherlands Declares War with Japan |publisher=iBiblio |accessdate=2.10.2009}}&lt;/ref&gt;

Sovjetska invazija Mandžurije leta 1945&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.history.com/this-day-in-history/soviets-declare-war-on-japan-invade-manchuria|title=Soviets declare war on Japan; invade Manchuria |website=History.com|access-date=17.4.2016}}&lt;/ref&gt; in [[jedrsko bombardiranje Hirošime in Nagasakija]] je Japonsko prisililo v brezpogojno predajo 15. avgusta 1945.&lt;ref&gt;{{navedi revijo|last=Pape|first=Robert A.|title=Why Japan Surrendered|journal=International Security|year=1993|volume=18|issue=2|pages=154–201|doi=10.2307/2539100|jstor=2539100}}&lt;/ref&gt; Vojna je stala države vzhodne in jugovzhodne Azije več 10 milijonov življenj, večina Japonska industrije in infrastrukture je bilo uničene. Kolonijam Japonskega cesarstva je bila vrnjena neodvisnost, vojnim zločincem so sodili na [[Tokijski procesi|Tokijskih procesih]] (izvzeti so bili člani cesarske družine in člani [[Enota 731|Enote za bakteriološke raziskave]]).&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Watt|first=Lori|title=When Empire Comes Home: Repatriation and Reintegration in Postwar Japan|publisher=Harvard University Press|year=2010|isbn=978-0-674-05598-8|pages=1–4}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Thomas|first=J.E.|title=Modern Japan|year=1996|publisher=Longman|isbn=0-582-25962-2|pages=284–287}}&lt;/ref&gt;
[[Slika:Emperor Akihito cropped 2 Barack Obama Emperor Akihito and Empress Michiko 20140424 1.jpg|180px|right|thumb|Cesar Akihito]]
Leta 1947 je Japonska sprejela novo ustavo s poudarkom na idejah liberalne demokracije. Leta 1952 se je z [[Sporazum v San Franciscu|Sporazumom v San Franciscu]] končala zavezniška okupacija Japonske,&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.japantimes.co.jp/news/2007/03/06/national/52-coup-plot-bid-to-rearm-japan-cia/ |title='52 coup plot bid to rearm Japan: CIA |first=Joseph |last=Coleman|date=6.3.2007|work=The Japan Times |accessdate=3.4.2007}}&lt;/ref&gt; leta 1956 se je pridružila Združenim narodom. Do devetdesetih se je japonsko gospodarstvo predvsem zaradi ekonomskih intervencij japonske vlade in finančne podpore Združenih držav Amerike hitro razvijalo, kar imenujemo tudi »[[japonski ekonomski čudež]]«.

V [[Heisei|obdobju vladavine cesarja Akihita]] (1989–2019) na začetku devetdesetih japonsko gospodarstvo doživelo večjo recesijo, iz katere se je država pobrala šele na začetku 21. stoletja. 11. marca 2011 je Japonsko prizadel [[Veliki Japonski potres in cunami|eden največjih potresov v zapisani zgodovini]]. Sprožil je [[Jedrska katastrofa v elektrarni Fukušima-Daiči|jedrsko nesrečo v jedrski elektrarni Fukušima Dajiči]], eno največjih v zgodovini pridobivanja jedrske energije.&lt;ref name=&quot;nytimes-tsunami&quot;&gt;{{navedi novice|last=Fackler|first=Martin; Drew, Kevin|title=Devastation as Tsunami Crashes Into Japan|url=https://www.nytimes.com/2011/03/12/world/asia/12japan.html?ref=world|accessdate=11.3.2011|newspaper=The New York Times|date=11.3.2011}}&lt;/ref&gt;

1. maja 2019 je po [[Abdikacija|abdikaciji]] cesarja Akihita, prvi po letu 1817, cesar postal njegov sin [[Naruhito]]. Z menjavo cesarja se je začelo tudi novo obdobje [[Rejva]].

== Geografija ==
{{glavni|Geografija Japonske|Geologija Japonske}}
[[Slika:Satellite View of Japan 1999.jpg|sličica|280x280_pik|Pogled na Japonsko s satelita]]
Japonsko sestavlja 6.852 otokov, ki se raztezajo vzdolž pacifiške obale vzhodne Azije. Glavni otoki od severa proti jugu so [[Hokaido]] (北海道), [[Honšu]] (本州), [[Šikoku]] (四国) in [[Kjušu]] (九州). Skupaj z [[Otočje Rjukju|otočjem Rjukju]] (琉球諸島 ''Rjukju-šoto''), ki leži južno od Kjušuja in vključuje otok [[Okinava]], sestavljajo [[Japonsko otočje]].&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=McCargo|first=Duncan|title=Contemporary Japan|year=2000|publisher=Macmillan|isbn=0-333-71000-2 |pages=8–11}}&lt;/ref&gt; Okoli 73% Japonske je gozdnate, gorate in neprimerne za kmetijstvo, industrijo ali poselitev.&lt;ref name=&quot;cia&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/ja.html |title=Japan |work=The World Factbook |publisher=[[Centralna obveščevalna agencija]] |accessdate=9.11.2011}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Japan|url=https://www.state.gov/r/pa/ei/bgn/4142.htm|publisher=US Department of State|accessdate=16.1.2011}}&lt;/ref&gt; Poseljena območja so že iz časa paleolitika predvsem na obalnih in rečnih ravnicah. Država spada med najgosteje poseljene na svetu.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://esa.un.org/unpp/ |title=World Population Prospects |publisher=Urad ZN za ekonomske in socialne zadeve |accessdate=27.3.2007 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070321013235/http://esa.un.org/unpp/ &lt;!--Added by H3llBot--&gt; |archivedate=21.3.2007}}&lt;/ref&gt;

Japonski otoki so del [[Pacifiški ognjeni obroč|pacifiškega ognjenega obroča]], obširne vulkanske cone, ki obroblja Pacifik. Nastali so zaradi subdukcije [[Filipinska plošča|Filipinske plošče]] pod celinsko [[Amurska plošča|Amursko]] in [[Okinavska plošča|Okinavsko ploščo]] na jugu ter subdukcijo [[Pacifiška plošča|Pacifiške plošče]] pod [[Ohotska plošča|Ohotsko ploščo]] na severu. Japonska je bila včasih del Evrazije, a so jo subdukcijski tokovi premaknili proti vzhodu, zaradi česar se je pred 15 milijoni let odprlo [[Japonsko morje]].&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://shinku.nichibun.ac.jp/jpub/pdf/jr/IJ1501.pdf|last=Barnes|first=Gina L.|title=Origins of the Japanese Islands|publisher=[[University of Durham]]|year=2003|accessdate=11.8.2009}}&lt;/ref&gt;

Na otočju je 108 aktivnih ognjenikov. Nekaj se jih je odprlo tudi v zadnjem stoletju, med njimi Šova-šinzan na Hokajdu in Mjodžin-šo na skalovju ''Bejonesu-recugan'' v Pacifiku. Uničujoči potresi, ki jih pogosto spremljajo cunamiji, se pojavijo nekajkrat vsako stoletje.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://volcano.und.edu/vwdocs/volc_images/north_asia/japan_tec.html |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070204064754/http://volcano.und.edu/vwdocs/volc_images/north_asia/japan_tec.html |archivedate=4.2.2007 |title=Tectonics and Volcanoes of Japan |publisher=Oregon State University |accessdate=27.3.2007}}&lt;/ref&gt; Tokijski potres leta 1923 je ubil preko 140.000 ljudi in sprožil uničujoče požare.&lt;ref&gt;{{navedi splet|last=James |first=C.D. |title=The 1923 Tokyo Earthquake and Fire |url=http://nisee.berkeley.edu/kanto/tokyo1923.pdf |publisher=University of California Berkeley |accessdate=16.1.2011 |year=2002 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070316050633/http://nisee.berkeley.edu/kanto/tokyo1923.pdf |archivedate=16.3.2007 |df= }}&lt;/ref&gt; Znana sta tudi Veliki potres v Hanšinu iz leta 1995 in Potres Tohoku iz leta 2011 s stopnjo 9,1.&lt;ref name=&quot;USGS9.1&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://earthquake.usgs.gov/earthquakes/eventpage/official20110311054624120_30#executive |title=M 9.1 – near the east coast of Honshu, Japan |publisher=Earthquake.usgs.gov |date=11.7.2016 |accessdate=29.8.2017 }}&lt;/ref&gt;

=== Podnebje ===
Na Japonskem prevladuje zmerno podnebje z velikimi razlikami med severom in jugom države. Delimo jo na 6 podnebnih območij:
* Hokaido: vlažno celinsko podnebje z dolgimi zimami in zelo toplimi do svežimi poletji; padavine niso obilne, pozimi lahko zapade veliko snega&lt;ref name=&quot;autogenerated2&quot; /&gt;
* Japonsko morje: hladni severozahodni vetrovi prinesejo na zahodno obalo Honšuja veliko snega, regija je hladnejša od pacifiške obale, [[Fen (veter)|fen]] lahko poleti prinese vroče temperature&lt;ref name=&quot;autogenerated2&quot; /&gt;
* Osrednje višavje ''Čuo Koči'': vlažno celinsko podnebje; velika temperaturna razlika med poletjem in zimo ter dnevom in nočjo, malo padavin s snegom pozimi
* Notranje morje ''Seto Najkaj'': gorovja [[Regija Čugoku (Japonska)|regije ''Čugoku'']] in ''[[Regija Šikoku (Japonska)|Šikoku]]'' ščitijo otoke pred sezonskimi vetrovi, zato je vreme čez leto zmerno&lt;ref name=&quot;autogenerated2&quot; /&gt;
* Tihi ocean: vlažno subtropsko podnebje z zmernimi zimami z občasnim snegom in vročimi poletji, ki jih prinese sezonski jugovzhodnik
* Otočje Rjukju: subtropsko podnebje s toplimi zimami in vročimi poletji, veliko deževja, predvsem med [[Deževna doba (Japonska)|deževno dobo]]&lt;ref name=autogenerated2&gt;{{navedi knjigo|last=Karan|first=Pradyumna Prasad|title=Japan in the 21st century|year=2005|publisher=University Press of Kentucky|isbn=0-8131-2342-9|pages=18–21, 41|author2=Gilbreath, Dick}}&lt;/ref&gt;

Povprečna zimska temperatura je 5,1&amp;nbsp;°C, poletna pa 25,2&amp;nbsp;°C.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Climate|url=http://www.jnto.go.jp/eng/arrange/essential/climate.html|publisher=Japonska nacionalna turistična organizacija|accessdate=2.3.2011}}&lt;/ref&gt; Temperaturni rekord iz 12. avgusta 2013 je znašal 41,0&amp;nbsp;°C.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://ds.data.jma.go.jp/tcc/tcc/news/press_20130813.pdf |title=Extremely hot conditions in Japan in midsummer 2013
|publisher=Tokyo Climate Center, Japan Meteorological Agency |date=13.8.2013 |accessdate=3.8.2017}}&lt;/ref&gt; Glavna deževna doba cuju traja od začetka maja na Okinavi, na severnem Hokaidu pa šele od konca julija. Na Honšuju traja šest tednov, spremlja pa jo veliko padavin in tajfunski vetrovi na koncu poletja in na začetku jeseni.&lt;ref name=&quot;climate&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.jnto.go.jp/eng/arrange/essential/climate.html |title=Essential Info: Climate |publisher=[[Japan National Tourism Organization|JNTO]] |accessdate=1.4.2007}}&lt;/ref&gt;

===  Biodiverziteta ===
[[Slika:Jigokudani hotspring in Nagano Japan 001.jpg|sličica|220x220_pik|Rdečelični makaki (''Macaca fuscata'') v vrelcu vroče vode, prefektura Nagano]]
Na Japonskem najdemo preko 90.000 vrst živali, med drugim [[rjavi medved]], [[rdečelični makak]] (''Macaca fuscata''), [[japonski rakunji pes]] (''Nyctereutes viverrinus''), mala japonska poljska miš (''Apodemus argenteus'') in [[japonski orjaški močerad]] (''Andrias japonicus'').&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=The Wildlife in Japan |url=http://www.env.go.jp/nature/yasei/pamph/pamph01/en.pdf |publisher=[[Ministry of the Environment (Japan)|Ministry of the Environment]] |accessdate=19.2.2011 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110323165908/http://www.env.go.jp/nature/yasei/pamph/pamph01/en.pdf |archivedate=23.3.2011}}&lt;/ref&gt; Velika raznolikost je posledica podnebja in geografije otokov, ki so razdeljeni na devet [[ekoregija|ekoregij]], vse od subtropskega vlažnega listnatega gozda na jugu do zmernega iglastega gozda na severu.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.us.emb-japan.go.jp/jicc/spotflora.htm |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070213035135/http://www.us.emb-japan.go.jp/jicc/spotflora.htm |archivedate=13.2.2007 |title=Flora and Fauna: Diversity and regional uniqueness |publisher=Embassy of Japan in the USA |accessdate=1.4.2007}}&lt;/ref&gt; 

Japonska ima vzpostavljeno omrežje [[Narodni parki Japonske|narodnih parkov]] in 37 zaščitenih mokrišč v skladu z [[Ramsarska konvencija|Ramsarsko konvencijo]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.env.go.jp/en/nature/nps/park/ |title=National Parks of Japan |publisher=Ministry of the Environment |accessdate=11.5.2011}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.ramsar.org/cda/en/ramsar-pubs-annolist-japan/main/ramsar/1-30-168^16573_4000_0__ |title=The Annotated Ramsar List: Japan |publisher=Ramsar |accessdate=11.5.2011 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110917191036/http://www.ramsar.org/cda/en/ramsar-pubs-annolist-japan/main/ramsar/1-30-168%5E16573_4000_0__ |archivedate=17.9.2011 |df= }}&lt;/ref&gt; Pet naravnih spomenikov ([[starodavni gozd Jakušima]], [[polotok Širetoko]], [[Širakami Sanči|gorovje in brezovi gozdovi Širakami Sanči]], [[Otočje Ogasavara]] in [[Otoki Amami-Ošima, Tokunošima, severni del Okinave in Iriomote]]) so vpisani v UNESCO-v seznam naravne svetovne dediščine.&lt;ref&gt;Unesco [https://whc.unesco.org/en/statesparties/jp]&lt;/ref&gt;

=== Okoljevarstvo ===
V času hitrega gospodarskega okrevanja po drugi svetovni vojni so okoljske probleme povečini zanemarjali, kar je ustrezalo rasti posla velikih korporacij. Posledično je bilo onesnaževanje v petdesetih in šestdesetih letih prejšnjega stoletja obsežno. V luči zaskrbljenosti nad posledicami takšnega neukrepanja je bil leta 1970 sprejet zakon za zaščito okolja.&lt;ref&gt;{{navedi splet|script-title=ja:日本の大気汚染の歴史 |url=http://www.erca.go.jp/taiki/history/ko_syousyu.html |publisher=Environmental Restoration and Conservation Agency |accessdate=2.3.2014 |language=ja |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110501085231/http://www.erca.go.jp/taiki/history/ko_syousyu.html |archivedate=1.5.2011}}&lt;/ref&gt; Naftna kriza leta 1973 je spodbudila razvoj trajnostne in ekonomične rabe energentov, saj je Japonska revna s surovinami in odvisna od uvoza le-teh.&lt;ref&gt;{{navedi splet|last=Sekiyama|first=Takeshi|title=Japan's international cooperation for energy efficiency and conservation in Asian region|url=http://nice.erina.or.jp/en/pdf/C-SEKIYAMA.pdf|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080216005103/http://nice.erina.or.jp/en/pdf/C-SEKIYAMA.pdf|archivedate=16.2.2008|publisher=Energy Conservation Center|accessdate=16.1.2011}}&lt;/ref&gt; Sodobni naravovarstveni problemi so onesnaženost mestnega zraka, upravljanje z odpadki, [[Evtrofikacija|evtrofikacija voda]], ohranjanje narave, podnebne spremembe, ravnanje s kemikalijami in mednarodno sodelovanje za preprečitev posledic globalnega segrevanja.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Environmental Performance Review of Japan|url=http://www.oecd.org/dataoecd/0/17/2110905.pdf|publisher=[[Organisation for Economic Co-operation and Development|OECD]]|accessdate=16.1.2011}}&lt;/ref&gt;

Junija 2015 je bilo v načrtovanju ali gradnji 40 elektrarn na premog, kar je Japonski prislužilo »nagrado« za njihovo »delo na ukrepih, ki zavirajo dejavnost pri varovanju podnebja«.&lt;ref&gt;{{navedi novice |title =At G-7, Japan's energy plan is not all that green |author =Elaine Kurtenbach |date = 6.6.2015 |agency =Associated Press}}&lt;/ref&gt; Uvršča se na 39. mesto indeksa EPI, ki meri zavezanost držav k ukrepanju v smeri trajnosti.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Environmental Performance Index: Japan|url=http://epi.yale.edu/country/japan|publisher=Yale University|accessdate=19.4.2016}}&lt;/ref&gt; Kot gostiteljica in podpisnica kjotskega protokola mora zmanjšati izpuste ogljikovega dioksida in uvesti druge ukrepe za zmanjšanje vpliva na podnebne spremembe.&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://www.reuters.com/article/idUST191967 |title=Japan sees extra emission cuts to 2020 goal – minister |date=24.6.2009 |agency=Reuters}}&lt;/ref&gt;

== Politika ==
=== Politična ureditev ===
[[Slika:Diet of Japan Kokkai 2009.jpg|levo|sličica|220x220_pik|Japonski parlament ''Kokkai,'' Čidoja, Tokio]]
Japonska je ustavna monarhija z zelo omejeno cesarjevo pristojnostjo. Cesarja ustava definira kot »simbol države in enotnosti ljudstva«. Izvršno vejo oblasti v državi vodi predsednik vlade s svojim ministrskim kabinetom. Zakonodajno vejo oblasti predstavlja dvodomni narodni parlament ''[[Kokkai]]'' (国会), sestavljen iz predstavniškega doma (465 sedežev, menja se na štiri leta) in svetniškega doma (265 sedežev, menja se na šest let). Poslance in svetnike volijo vsi državljani, stari najmanj 18 let, na tajnem glasovanju.&lt;ref name=&quot;tst-&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.straitstimes.com/asia/east-asia/japan-lowers-voting-age-from-20-to-18-to-better-reflect-young-peoples-opinions-in |title=Japan lowers voting age from 20 to 18 to better reflect young people's opinions in policies |publisher=[[The Straits Times]] |date=20.6.2015 |accessdate=28.8.2017 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Constitution&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.kantei.go.jp/foreign/constitution_and_government_of_japan/constitution_e.html |title=The Constitution of Japan |publisher=Prime Minister of Japan and His Cabinet |date=3.11.1946 |accessdate=14.2.2014 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20131214104438/http://www.kantei.go.jp/foreign/constitution_and_government_of_japan/constitution_e.html |archivedate=14.12.2013 |df= }}&lt;/ref&gt; Socialno liberalna [[Ustavna demokratska stranka (Japonska)|Ustavna demokratska stranka]] (CDP) in konzervativna [[Liberalna demokratska stranka (Japonska)|Liberalna demokratska stranka]] (LDP) prevladujeta v parlamentu. LDP je od konca ameriške zasedbe leta 1955 skoraj vedno najuspešnejša in ima (od novembra 2017) 283 sedežev v spodnjem ter 125 v zgornjem domu parlamenta. Samo med leti 1993-94 in 2009-12 ni bila uspešna. [[Predsednik vlade Japonske|Japonski premier]] je na čelu vlade, imenuje ga parlament izmed svojih poslancev, potrjuje pa ga cesar. Je vodja kabineta, v katerega imenuje ministre, lahko pa jih tudi razreši dolžnosti. Trenutni premier je [[Jošihide Suga]].

V japonski zgodovini je na pravni sistem v državi močno vplivalo kitajsko pravo, na primer preko teksta ''[[Kudžikata Isadamegaki]]'' v obdobju Edo.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Dean|first=Meryll|title=Japanese legal system: text, cases &amp; materials|year=2002|publisher=Cavendish|isbn=978-1-85941-673-0|pages=55–58|edition=2}}&lt;/ref&gt; Od 19. stoletja se je pravni sistem začel upirati na civilno pravo v Evropi, predvsem na nemško. Leta 1896 je prišel v veljavo civilni kodeks po osnutku nemškega [[Bürgerliches Gesetzbuch]], ki je obveljal do danes z nekaj povojnimi prilagoditvami.&lt;ref name=&quot;ReferenceC&quot;&gt;{{navedi revijo|last=Kanamori|first=Shigenari|title=German influences on Japanese Pre-War Constitution and Civil Code|journal=European Journal of Law and Economics|date=1.1.1999|volume=7|issue=1|pages=93–95|doi=10.1023/A:1008688209052}}&lt;/ref&gt; Japonsko pravosodje je razdeljeno na štiri stebre: vrhovno sodišče in trije nižji nivoji.&lt;ref name=&quot;ReferenceC&quot;/&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.kantei.go.jp/foreign/judiciary/0620system.html |publisher=Office of the Prime Minister of Japan |title=The Japanese Judicial System |accessdate=27.3.2007}}&lt;/ref&gt; Glavni korpus zakonikov, na katerih temelji japonski pravni red se imenuje [[Šest kodeksov]].&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Dean|first=Meryll|title=Japanese legal system: text, cases &amp; materials|year=2002|publisher=Cavendish|isbn=978-1-85941-673-0|page=131|edition=2}}&lt;/ref&gt;

=== Upravna delitev ===
{{glavni|Upravna delitev Japonske}}
Japonska birokratska uprava je razdeljena na tri osnovne ravni; nacionalni, prefekturni in občinski.

Pod nacionalno vlado je 47 '''prefektur''', od katerih jih je šest nadalje razdeljenih na '''podprefekture''' za boljše oskrbovanje velikih geografskih območij ali oddaljenih otokov. Podprefektura Japonske (支庁, shichō) je japonska oblika samouprave, ki se osredotoča na lokalna vprašanja pod ravnjo prefekture. Deluje kot del večje uprave države in kot del samoupravnega sistema.

1718 '''občin''' (792 mest, 743 mest in 183 vasi) in 23 posebnih okrajev Tokia je najnižja raven vlade; dvajset najbolj naseljenih mest zunaj tokijske metropole je znanih kot [[Mesta, določena z vladnim odlokom Japonske]] in je razdeljenih na oddelke.

Na Japonskem je '''okrožje''' (郡, gun) sestavljeno iz ene ali več podeželskih občin (mest ali vasi) znotraj prefekture. Okrožja nimajo upravne funkcije in se uporabljajo samo za geografske ali statistične namene, kot so poštni naslovi.

'''Mesta''' na Japonskem so razvrščena v štiri različne vrste, od najvišje označeno mesto, osrednje mesto, posebno mesto in navadno mesto na najnižjem:
*Mesto, določeno z vladnim odlokom (政令指定都市, seirei shitei toshi), znano tudi kot določeno mesto (指定都市, shitei toshi) ali mesto z vladnim odlokom (政令市, seirei shi), je japonsko mesto, ki ima več prebivalcev kot 500.000 in je bil kot tak določen z ukazom japonskega kabineta v skladu s členom 252, oddelek 19 zakona o lokalni avtonomiji. Določena mesta so prav tako razdeljena na oddelke.
*Osrednje mesto (中核市, Chūkakushi) je japonsko mesto, ki ima več kot 300.000 prebivalcev in površino večjo od 100 kvadratnih kilometrov, čeprav so lahko posebne izjeme po ukazu kabineta za mesta s prebivalstvom pod 300.000, vendar nad 200.000. [3] Glavno mesto je bilo ustvarjeno s prvim členom 252. člena, 22. razdelka japonskega zakona o lokalni avtonomiji.
*Posebno mesto (特例市, Tokureishi) na Japonskem je mesto z najmanj 200.000 prebivalci. To kategorijo je določil zakon o lokalni avtonomiji, 26. odstavek 252. člena.
*Mesto (市, shi) je lokalna upravna enota na Japonskem z najmanj 50.000 prebivalci, od katerih mora biti vsaj 60 % gospodinjstev ustanovljenih v osrednjem mestnem območju, vsaj 60 % gospodinjstev pa mora biti zaposlenih v trgovini. , industriji ali drugih mestnih poklicih.

'''Posebni oddelki''' (特別区, tokubetsu-ku) so 23 občin, ki skupaj sestavljajo jedro in najbolj poseljen del [[Tokijska metropola|Tokijske metropole]] na Japonskem. Skupaj zasedajo ozemlje, ki je bilo prvotno mesto Tokio, preden je bilo leta 1943 ukinjeno in je postalo del novoustanovljene metropole Tokio. Struktura posebnih oddelkov je bila vzpostavljena v skladu z japonskim zakonom o lokalni avtonomiji in je edinstvena za metropolo Tokio.

==== Prefekture ====
{{glavni|Japonske prefekture}}
[[File:Regions and Prefectures of Japan 2.svg|thumb|47 prefektur Japonske]]
Japonska [[ustava]] deli državo na 47 prefektur, ki administrativne obveznosti opravljajo neodvisno od centralne vlade; vodi jih guverner (知事 ''čidži''). Delimo jih na 43 pravih prefektur (県 ''ken''), 1 metropolo (都 ''to'') - Tokio, 2 mestni prefekturi (府 ''fu'') – Osaka in Kjoto – in 1 okrožje (道 ''dō'') – Hokaido. Od severa proti jugu si sledijo:

{{stolpci|4|
# [[Hokaido]]
# [[Prefektura Aomori|Aomori]]
# [[Prefektura Iwate|Iwate]]
# [[Prefektura Miyagi|Miyagi]]
# [[Prefektura Akita|Akita]]
# [[Prefektura Yamagata|Yamagata]]
# [[Prefektura Fukušima|Fukušima]]
# [[Prefektura Ibaraki|Ibaraki]]
# [[Prefektura Točigi|Točigi]]
# [[Prefektura Gunma|Gunma]]
# [[Prefektura Saitama|Saitama]]
# [[Prefektura Čiba|Čiba]]
# [[Tokio]]
# [[Prefektura Kanagawa|Kanagawa]]
# [[Prefektura Niigata|Niigata]]
# [[Prefektura Toyama|Toyama]]
# [[Prefektura Išikava|Išikava]]
# [[Prefektura Fukui|Fukui]]
# [[Prefektura Jamanaši|Jamanaši]]
# [[Prefektura Nagano|Nagano]]
# [[Prefektura Gifu|Gifu]]
# [[Prefektura Šizuoka|Šizuoka]]
# [[Prefektura Aiči|Aiči]]
# [[Prefektura Mie|Mie]]
# [[Prefektura Šiga|Šiga]]
# [[Prefektura Kyoto|Kyoto]]
# [[Prefektura Osaka|Osaka]]
# [[Prefektura Hyogo|Hyogo]]
# [[Prefektura Nara|Nara]]
# [[Prefektura Wakayama|Wakayama]]
# [[Prefektura Tottori|Tottori]]
# [[Prefektura Šimane|Šimane]]
# [[Prefektura Okayama|Okayama]]
# [[Prefektura Hirošima|Hirošima]]
# [[Prefektura Jamaguči|Jamaguči]]
# [[Prefektura Tokušima|Tokušima]]
# [[Prefektura Kagawa|Kagawa]]
# [[Prefektura Ehime|Ehime]]
# [[Prefektura Koči|Koči]]
# [[Prefektura Fukuoka|Fukuoka]]
# [[Prefektura Saga|Saga]]
# [[Prefektura Nagasaki|Nagasaki]]
# [[Prefektura Kumamoto|Kumamoto]]
# [[Prefektura Oita|Oita]]
# [[Prefektura Miyazaki|Miyazaki]]
# [[Prefektura Kagošima|Kagošima]]
# [[Prefektura Okinava|Okinava]]
}}

=== Tradicionalne regije ===
{{glavni|Tradicionalne regije Japonske}}
Japonska je razdeljena na osem [[Tradicionalne regije Japonske|tradicionalnih regij]]. Niso uradne upravne enote, čeprav jih državni uradniki uporabljajo za statistične in druge namene od leta 1905. Od severa proti jugu si sledijo:
* [[Hokaido]] – (otok in njegov arhipelag); večji mesti sta [[Saporo]] in [[Hakodate]].
* [[Honšu]]: 
** [[Tohoku]] – na sever otoka; večji mesti [[Sendai]] in [[Fukušima]].
** [[Kanto]] – vzhodni del in otoki Nanpō (del tokijske metropole); večja mesta [[Tokio]], [[Kavasaki]], [[Jokohama]], [[Jokosuka]].
** [[Čubu]] – hribovita srednja regija na področju [[Japonske Alpe|Japonskih Alp]]. Regija, ki meji na Japonsko morje, se imenuje [[Hokuriku]], na Pacifik pa meji regija [[Tokai]]. Večji mesti v regiji Hokuriku sta [[Niigata]] in [[Kanazava]], v regiji Tokai pa [[Nagoja]] (četrto največje japonsko mesto) in [[Šizuoka]].
** [[Kansai]] ali Kinki – starodavno kulturno in trgovsko središče, z mesti [[Osaka]], [[Kjoto]], [[Kobe]], [[Nara (Japonska)|Nara]] in [[Vakajama]].
** [[Čugoku]] – zahodni del: večji mesti [[Hirošima]] in [[Okajama]].
* [[Šikoku]] – najmanjši od štirih glavnih otokov, znan po budističnih romarjih. Večji mesti sta [[Macujama]] in [[Takamacu]].
* [[Kjušu]] – najjužnejši izmed štirih glavnih otokov in [[Okinava]]. Pomembnejša mesta so [[Fukuoka]], [[Kitakjušu]] in [[Nagasaki]].

=== Mednarodni odnosi ===
Japonska je članica mnogih mednarodnih organizacijː G7, G8, G20, ZN, APEC, ASEAN prostotrgovinsko območje, z Avstralijo (marec 2007)&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.mofa.go.jp/region/asia-paci/australia/joint0703.html |title=Japan-Australia Joint Declaration on Security Cooperation |publisher=Ministry of Foreign Affairs|accessdate=25.8.2010}}&lt;/ref&gt; in Indijo (oktober 2008)&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.mofa.go.jp/region/asia-paci/india/pmv0810/joint_d.html |title=Joint Declaration on Security Cooperation between Japan and India |publisher=Ministry of Foreign Affairs |date=22.10.2008 |accessdate=25.8.2010}}&lt;/ref&gt; ima podpisan varnostni pakt. Od konca druge svetovne vojne je tesno ekonomsko in varnostno povezana z Združenimi državami Amerike, ki so pomemben izvozni in primaren uvozni partner. Na japonskih tleh je stalno operativna ameriška vojaška baza.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Japan's Foreign Relations and Role in the World Today|url=http://afe.easia.columbia.edu/japan/japanworkbook/fpdefense/foreign.htm|website=Asia for Educators|accessdate=13.11.2016}}&lt;/ref&gt;

Japonska ima nerazrešena ozemeljska vprašanja o [[Kurilski otoki|Kurilskih otokih]] ([[Rusija]])&lt;ref&gt;MOFA, [http://www.mofa.go.jp/region/europe/russia/territory/index.html Japan's Northern Territories]&lt;/ref&gt;, [[Skalovje Liancourt|Skalovju Liancourt]] (v [[japonščina|japonščini]] ''Takešima'')&lt;ref name=&quot;takeshima&quot;&gt;MOFA, [http://www.mofa.go.jp/region/asia-paci/takeshima/index.html The Issue of Takeshima]&lt;/ref&gt;, [[Otočje Senaku|otočju Senaku]] ([[Tajvan]] in [[Ljudska republika Kitajska|Kitajska]]) in atolu [[Okinotorišima]].&lt;ref&gt;MOFA, [http://www.mofa.go.jp/region/asia-paci/senkaku/senkaku.html The Basic View on the Sovereignty over the Senkaku Islands]&lt;/ref&gt; Polemičnost teh ozemelj je predvsem v nadzorovanju naravnih bogastev.

[[Japonsko-korejski odnosi|Odnosi z Korejo]] so napeti zaradi ravnanja Japoncev med kolonialno oblastjo. Med največjimi očitki so spolno suženjstvo (&quot;ženske za lagodje&quot;),&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.bbc.com/news/world-asia-35188135|title=Japan and South Korea agree WW2 'comfort women' deal|date=28.12.2015|work=BBC News|access-date=8.7.2017|language=en-GB}}&lt;/ref&gt; za katerega sploh ni točno znano število žrtev (več deset ali celo sto tisoč), kulturno zatiranje s prepovedjo korejščine v šolah, prisvajanje japonskih imen.&lt;ref name=&quot;#1&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://koreanhistory.info/japan.htm|title=Japanese Colony 1910–1945|website=koreanhistory.info|access-date=8.7.2017}}&lt;/ref&gt; Med letoma 1910 in 1945 je Japonska popravljala korejsko infrastrukturo in na Korejski polotok naselila okoli 800.000 Japoncev.&lt;ref name=&quot;#1&quot;/&gt; Leta 2015 se je Japonska uradno opravičila in priznala spolno suženjstvo, preživele žrtvam je izplačala odškodnino. Državi sta postali veliki gospodarski zaveznici, njuni voditelji aktivno sodelujejo pri reševanju težav v regiji, predvsem glede [[Severna Koreja|Severne Koreje]] in druge svetovne vojne. Na odmevnejšem obisku leta 2017 na vrhu G20 sta se voditelja držav pogovarjala o sodelovanju in razreševanju glede severnokorejske krize, zavzela sta se tudi za graditev pozitivnih odnosov v regiji ter za pritiske na Kitajsko, da poostri sankcije proti Severni Koreji.&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.japantimes.co.jp/news/2017/07/07/national/politics-diplomacy/tokyo-washington-seoul-vow-step-pressure-pyongyang-amid-perceived-china-inaction/|title=Abe and Moon hold first talks in Hamburg, agree to resume reciprocal visits|date=7.7.2017|work=The Japan Times Online|access-date=8.7.2017|language=en-US|issn=0447-5763}}&lt;/ref&gt; Od devetdesetih je zelo močan uvoz korejske glasbe (K-pop), televizije (K-drame) in filmov, saj je bil izničen korejski zakon o prepovedi kulturne izmenjave med državama;&lt;ref&gt;{{navedi revijo|last=Ju|first=Hyujung|date=2014|title=Transformations of the Korean Media Industry by the Korean Wave: The Perspective of Glocalization|url=|journal=Korean Popular Culture in Global Context|volume=|pages=|via=ProQuest ebrary}}&lt;/ref&gt; pojav se imenuje [[korejski val]] (한류 ''Hallju?'').

== Vojska ==
Japonska namenja veliko denarja vojski in obrambi.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=The 15 countries with the highest military expenditure in 2009|url=http://www.sipri.org/research/armaments/milex/resultoutput/milex_15|publisher=Stockholm International Peace Research Institute|accessdate=16.1.2011|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110217084451/http://www.sipri.org/research/armaments/milex/resultoutput/milex_15|archivedate=17.2.2011|df=mdy-all}}&lt;/ref&gt; [[Japonske samoobrambne sile|Japonska vojska]] (Japonske samoobrambne sile) se deli na kopenske, zračne in pomorske sile. Glede na zakonodajo ne sme napovedati vojne ali uporabiti sile v mednarodnih sporih; japonska vlada izvršuje prepoved izvoza strelnega orožja. V zadnjih letih se predsednik vlade Šinzo Abe zavzema za večjo vlogo Japonske pri zagotavljanju varnosti v regiji, tudi s pomočjo sosednjim državam. Glede na Indeks svetovnega miru je Japonska na prvem mestu med azijskimi državami.&lt;ref&gt;Institute for Economics and Peace (2015). ''[http://www.visionofhumanity.org/sites/default/files/Global%20Peace%20Index%20Report%202015_0.pdf Global Peace Index 2015.] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20151006145259/http://www.visionofhumanity.org/sites/default/files/Global%20Peace%20Index%20Report%202015_0.pdf |date=6.10.2015 }}'' Retrieved 5.10.2015&lt;/ref&gt; V zadnjem času so bile japonske vojaške sile uporabljene v mirovnih misijah v Iraku.&lt;ref name=&quot;Iraq deployment&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.iht.com/articles/2006/06/20/news/japan.php |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070416075509/http://www.iht.com/articles/2006/06/20/news/japan.php |archivedate=16.4.2007 |title= Tokyo says it will bring troops home from Iraq |work=International Herald Tribune |date=20.6.2006 |accessdate=28.3.2007}}&lt;/ref&gt; Japonska poslovna federacija prepričuje japonsko vlado k ukinitvi prepovedi izvoza orožja, da bi se država lahko pridružila mednarodnim projektom na področju oboroževanja.&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://in.reuters.com/article/2010/07/13/idINIndia-50097320100713 |title=Japan business lobby wants weapon export ban eased |publisher=Reuters |date= 13.7.2010|accessdate=12.4.2011}}&lt;/ref&gt;

V 21. stoletju se je z globalizacijo moč v regiji prerazporedila. Varnostna slika Japonske se je spremenila predvsem zaradi severnokorejske jedrske grožnje, spopada pa se tudi s spletnim in mednarodnim terorizmom.&lt;ref name=&quot;Japan's Security Policy&quot;&gt;{{navedi novice |title= Japan's Security Policy |publisher= Ministry of Foreign Affairs of Japan |url=http://www.mofa.go.jp/policy/security/}}&lt;/ref&gt; Za ohranjanje miru so ustanovili narodni varnostni svet, ki je razvil varnostno strategijo ter smernice. [[Varnostni pakt med Japonsko in ZDA]] je temelj japonske zunanje politike.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.realclearpolitics.com/articles/2007/03/japan_is_back_why_tokyos_new_a.html |title=Japan Is Back: Why Tokyo's New Assertiveness Is Good for Washington|author=Michael Green |publisher=Real Clear Politics |accessdate=28.3.2007}}&lt;/ref&gt; Od leta 1956 je članica [[Organizacija združenih narodov|OZN]], dvajset let pa je bila tudi nestalna članica [[Varnostni svet ZN|Varnostnega sveta]]. Je članica G4, s čimer si išče stalno mesto v Varnostnem svetu.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.centralchronicle.com/20070111/1101194.htm |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070221044357/http://www.centralchronicle.com/20070111/1101194.htm |archivedate=21.2.2007 |title=UK backs Japan for UNSC bid |work=Central Chronicle |accessdate=28.3.2007}}&lt;/ref&gt;

== Gospodarstvo ==
[[Slika:The_Tokyo_Stock_Exchange_-_main_room_3.jpg|sličica|293x293_pik|Tokijska borza, ena večjih v Aziji]]
Japonska je po Združenih državah Amerike in Kitajski nominalno gledano tretje največje gospodarstvo na svetu.&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=China confirmed as World's Second Largest Economy|newspaper=[[The Guardian]] |date=21.1.2011|url=https://www.theguardian.com/business/2011/jan/21/china-confirmed-worlds-second-largest-economy|accessdate=21.1.2011 |first=James |last=Inman |location=London}}&lt;/ref&gt; Tokijska borza spada med največje v Aziji.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://asia.nikkei.com/Markets/Equities/Tokyo-Stock-Exchange-ranked-third-in-Asia-in-2014 |title=Tokyo Stock Exchange ranked third in Asia in 2014 |work=Nikkei Asian Review |date=16.1.2015 |accessdate=5.12.2015 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20151208112614/http://asia.nikkei.com/Markets/Equities/Tokyo-Stock-Exchange-ranked-third-in-Asia-in-2014 |archivedate=8.12.2015}}&lt;/ref&gt; Leta 2016 je bil japonski javni dolg ocenjen na 230 % letnega BDP.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/rankorder/2186rank.html |publisher=CIA |title=World Factbook, Country comparison: Public debt |accessdate=20.8.2017}}&lt;/ref&gt; Storitveni sektor predstavlja tri četrtine BDP, ima pa tudi zelo visoko razvit industrijski sektor, ki proizvaja visokotehnološka vozila, elektroniko, orodje, jeklo, ladje, kemikalije, tekstil in procesirano hrano. Kmetijski sektor obdeluje 13% japonskega ozemlja, ujamejo 15% vseh rib na svetu. Brezposelnost je nizka pri okoli 4 %, a vseeno 17 % ljudi živi pod pragom revščine.&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=Japan Tries to Face Up to Growing Poverty Problem|url=https://www.nytimes.com/2010/04/22/world/asia/22poverty.html?source=patrick.net|accessdate=16.1.2011|newspaper=The New York Times|date=21.4.2010|first=Martin|last=Fackler}}&lt;/ref&gt; Omejena količina pozidljivih zemljišč vpliva na gradnjo in trg z nepremičninami.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=2008 Housing and Land Survey|url=http://www.e-stat.go.jp/SG1/estat/NewListE.do?tid=000001028768|publisher=Statistics Bureau|accessdate=20.1.2011}}&lt;/ref&gt;

Japonska izvaža največ na ameriški (20 %) in kitajski trg (18 %), sledijo Južna Koreja (7 %), Hong Kong (6 %) in Tajska (5 %). Glavni izvozni proizvodi so orodje, motorna vozila, železo, jeklo, polprevodniki in avtomobilski deli. Največ uvaža iz Kitajske (25 %) in ZDA (11 %), sledita Avstralija (5 %) in Južna Koreja (4 %). Glavni uvozni proizvodi so stroji in orodje, fosilna goriva, živila (govedina), kemikalije, tekstil in surovine za industrijo.&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=Foreign investment in Japan soars|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/business/4632747.stm|accessdate=16.1.2011|newspaper=BBC|date=29.6.2005}}&lt;/ref&gt; Administracija Džun'ičira Koizumija je sprožila reforme, ki so povzročile porast tujih investicij.

Japonska je 27. med 189 državami po indeksu enostavnosti sklepanja poslov in enega najmanjših davčnih prihodkov med razvitimi državami. Japonski kapitalizem ima nekaj posebnosti, kot je sistem vseživljenjske zaposlitve, napredovanje po starosti&lt;ref name=&quot;oecd2008&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.oecd.org/document/17/0,3343,en_2649_34111_40353553_1_1_1_1,00.html |title=Economic survey of Japan 2008 |publisher=[[Organisation for Economic Co-operation and Development|OECD]] |accessdate=25.8.2010 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20101109122744/http://www.oecd.org/document/17/0%2C3343%2Cen_2649_34111_40353553_1_1_1_1%2C00.html |archivedate=9.11.2010 |df=mdy-all }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=http://www.economist.com/node/7193984?story_id=7193984 |title=Japan's Economy: Free at last |newspaper=The Economist |date=20.7.2006 |accessdate=23.1.2011}}&lt;/ref&gt; in vpliv t.i. korporacij ''kejrecu,'' aktivizem lastnikov delnic je redek, podjetja so vodena po metodah, kot je »Metoda Tojota«.&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=Activist shareholders swarm in Japan|url=http://www.economist.com/node/9414552?story_id=9414552|accessdate=23.1.2011|date=28.6.2007|newspaper=The Economist}}&lt;/ref&gt; Znane znamke iz Japonske so [[Toyota]], [[Honda]], [[Canon]], [[Nissan]], [[Sony]], Mitsubishi, [[Panasonic]], [[Uniqlo]], [[Lexus]], [[Subaru Corporation|Subaru]], [[Nintendo]], [[Bridgestone]], [[Mazda]] in [[Suzuki]].&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.rankingthebrands.com/The-Brand-Rankings.aspx?rankingID=33|title=Japan's Best Global Brands 2017|date=17.2.2017|accessdate=2.11.2017|website=Ranking the Brands}}&lt;/ref&gt;

==== Gospodarska zgodovina ====
Sodobna rast se je začela v obdobju Edo, ki je dalo cestni sistem in sistem vodooskrbe, pa tudi razvoj določenih finančnih inšturmentov, bankirstvo in [[Osaške riževe borze|borze]].&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |title=The Origins of Japanese Trade Supremacy |author=Howe, Christopher |publisher=Hurst &amp; Company |year=1996 |isbn=1-85065-538-3|pages=58f}}&lt;/ref&gt; S sprejetjem [[Tržno gospodarstvo|tržnega gospodarstva]]&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Totman|first=Conrad|title=A History of Japan|edition=2 |year=2005|publisher=Blackwell|isbn=1-4051-2359-1|pages=312–314}}&lt;/ref&gt; v obdobju Mejdži so se ustanavljala uspešna podjetja, ki so Japonsko popeljala na vrh razvitih držav.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=McCargo|first=Duncan|title=Contemporary Japan|year=2000|publisher=Macmillan|isbn=0-333-71000-2 |pages=18–19}}&lt;/ref&gt; Med 1960 in 1980 je gospodarska rast v povprečju dosegala 7,5 %, v osemdesetih in na začetku devetdesetih po naftni krizi pa 3,2 %. V devetdesetih se je rast zaradi poka finančnega mehurčka upočasnjevala, kar imenujemo tudi izgubljeno desetletje. Premiki v smeri okrevanja so bili počasni, ovirala jih je tudi globalna upočasnitev okoli preloma tisočletja. Po letu 2005 je Japonska doživljala solidno rast okoli 2,8%&lt;ref&gt;{{navedi novice|last=Masake|first=Hisane|title=A farewell to zero|url=http://www.atimes.com/atimes/Japan/HC02Dh01.html|accessdate=16.1.2011|newspaper=Asia Times|date=2.3.2006}}&lt;/ref&gt;, večje nazadovanje pa je prinesla finančna kriza 2008. Danes se uvršča visoko na lestvicah konkurenčnosti (6. mesto za leti 2015 in 2016) in gospodarske svobode.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://reports.weforum.org/global-competitiveness-report-2015-2016/economies/#indexId=GCI&amp;economy=JPN |title=Country/Economy Profiles: Japan|publisher=World Economic Forum |accessdate=24.2.2016 |language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://reports.weforum.org/global-competitiveness-report-2015-2016/competitiveness-rankings/ |title=Competitiveness Rankings |publisher=World Economic Forum |accessdate=24.2.2016 |language=en}}&lt;/ref&gt;

==== Kmetijstvo in ribolov ====
[[Slika:Rice Paddies In Aizu, Japan.JPG|levo|sličica|220x220_pik|Riževo polje v Ajzuju, prefektura Fukušima]]
Samo 12 % japonskega ozemlja je primernega za kmetijstvo&lt;ref name=&quot;As Farmers Age, Japan Rethinks Relationship With Food, Fields&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.pbs.org/newshour/bb/social_issues/jan-june12/9billion_06-12.html |title=As Farmers Age, Japan Rethinks Relationship With Food, Fields |work=[[PBS]] |date=12.6.2012 |accessdate=21.11.2013 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20131121103417/http://www.pbs.org/newshour/bb/social_issues/jan-june12/9billion_06-12.html |archivedate=21.11.2013 |df=mdy-all }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Trip Report - Japan Agricultural Situation&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.pecad.fas.usda.gov/highlights/2012/08/Japantrip/ |title=Trip Report – Japan Agricultural Situation |work=[[United States Department of Agriculture]] |date=17.8.2012 |accessdate=21.11.2013}}&lt;/ref&gt;, zato je razvit sistem teras, ki da ene največjih žetev na enoto površine.&lt;ref name=&quot;Urbanites Help Sustain Japan's Historic Rice Paddy Terraces&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://ourworld.unu.edu/en/the-people-who-sustain-japans-historic-terraced-rice-fields |title=Urbanites Help Sustain Japan's Historic Rice Paddy Terraces |work=Our World |date=22.5.2012 |accessdate=21.11.2013 |author1=Nagata, Akira |author2=Chen, Bixia}}&lt;/ref&gt; Prehrambena samozadostnosti dosežena v 50 %, kmetijstvo pa predstavlja samo 1,4 % BDP. Vlada izdaja subvencije in ščiti kultivacijo v manjšem obsegu.&lt;ref name=&quot;As Farmers Age, Japan Rethinks Relationship With Food, Fields&quot; /&gt; Kmetje se spopadajo s pomanjkanjem nasledstva in staranjem delovne sile.&lt;ref name=&quot;How will Japan's farms survive?&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.japantimes.co.jp/opinion/2013/06/28/editorials/how-will-japans-farms-survive/#.UoyT2b-lf-k |title=How will Japan's farms survive? |work=[[The Japan Times]] |date=28.6.2013 |accessdate=21.11.2013}}&lt;/ref&gt; [[Riž]] predstavlja skoraj vso proizvodnjo žitaric in je visoko zaščiten s tarifami pri 777,7 %.&lt;ref name=&quot;Trip Report - Japan Agricultural Situation&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;Japan - Agriculture&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.nationsencyclopedia.com/Asia-and-Oceania/Japan-AGRICULTURE.html#b |title=Japan – Agriculture |work=Nations Encyclopedia |accessdate=21.11.2013}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;With fewer, bigger plots and fewer part-time farmers, agriculture could compete&quot;&gt;{{navedi novice |url=https://www.economist.com/news/asia/21576154-fewer-bigger-plots-and-fewer-part-time-farmers-agriculture-could-compete-field-work |title=With fewer, bigger plots and fewer part-time farmers, agriculture could compete |work=[[The Economist]] |date=13.4.2013 |accessdate=21.11.2013}}&lt;/ref&gt; Japonska je drugi največji uvoznik kmetijskih proizvodov. Leta 1996 se je uvrstila na četrto mesto po količini ulova rib, leta 2010 je ulovila preko 4,5 milijonov ton rib.&lt;ref name=&quot;World fisheries production, by capture and aquaculture, by country (2010)&quot;&gt;{{navedi splet |url=ftp://ftp.fao.org/FI/STAT/summary/a-0a.pdf |archive-url=https://wayback.archive-it.org/all/20170525161431/ftp://ftp.fao.org/FI/STAT/summary/a-0a.pdf |url-status=dead |archive-date=25.5.2017 |title=World fisheries production, by capture and aquaculture, by country (2010) |work=Food and Agriculture Organization |accessdate=18.1.2014 |df=mdy-all }}&lt;/ref&gt; Danes predstavlja japonski ulov 15 % svetovnega&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/ja.html#Econ |title=The World Factbook |work=[[Central Intelligence Agency]] |accessdate=1.2.2014}}&lt;/ref&gt;, mnogi tudi trdijo, da je Japonska kriva za počasno izumiranje nekaterih ribjih vrst, kot so tuni.&lt;ref name=&quot;UN tribunal halts Japanese tuna over-fishing&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.atimes.com/oceania/AH31Ah01.html |title=UN tribunal halts Japanese tuna over-fishing |work=[[Asia Times]] |date=31.8.1999 |accessdate=1.2.2014}}&lt;/ref&gt; Sporen je tudi kvazi-komercialen [[Kitolov|lov na kite]].&lt;ref name=&quot;Japanese whaling 'science' rapped&quot;&gt;{{navedi novice |url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/science/nature/4118990.stm |title=Japanese whaling 'science' rapped |work=[[BBC News]] |date=22.6.2005 |accessdate=1.2.2014 |author=Black, Richard}}&lt;/ref&gt;

==== Industrija in storitve ====
Industrija predstavlja 27,5 % BDP.&lt;ref name=&quot;auto1&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/ja.html#Econ|title=Japan|last=|first=|date=3.11.2016|website=CIA World Factbook|publisher=|accessdate=13.11.2016}}&lt;/ref&gt; Pomembnejše industrije so avtomobilska, motorska, elektronska, orodjarska, kovinska, ladjedelniška, kemična in predelovalna. Japonska je tretji največji proizvajalec avtomobilov, Tojota pa največji posamezni proizvajalec.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.oica.net/category/production-statistics/|title=Production Statistics|last=OICA|first=|date=2016|website=|publisher=|accessdate=13.11.2016}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.forbes.com/sites/andreamurphy/2015/05/06/2015-global-2000-the-worlds-biggest-auto-companies/#361753666e48|title=2015 Global 2000: The World's Biggest Auto Companies|last=|first=|date=6.5.2015|website=Forbes|publisher=|accessdate=13.11.2016}}&lt;/ref&gt; Potrošniška elektronika se je preselila na Kitajsko, v ZDA in Južno Korejo.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=The era of Japanese consumer electronics giants is dead|url=https://www.cnet.com/news/the-era-of-japanese-consumer-electronics-giants-is-dead|website=cnet|accessdate=13.11.2016}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=What happened to Japan's electronic giants?|url=http://www.bbc.com/news/world-asia-21992700|accessdate=13.11.2016|agency=BBC News|date=2.4.2013}}&lt;/ref&gt; Za ladjedelništvo se pričakuje, da bo ostalo na Japonskem.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Why the sun has yet to set on Japanese shipbuilding|url=http://www.seatrade-maritime.com/news/asia/why-the-sun-has-yet-to-set-on-japanese-shipbuilding.html|website=Seatrade Maritime News|accessdate=13.11.2016}}&lt;/ref&gt;

Storitveni sektor predstavlja tri četrtine BDP.&lt;ref name=&quot;Japan Country Report&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.gfmag.com/gdp-data-country-reports/247-japan-gdp-country-report.html#axzz2kmA1XTXk |title=Japan Country Report |work=Global Finance |accessdate=16.11.2013}}&lt;/ref&gt; Glavne industrije so bankirstvo, zavarovalništvo, nepremičnine, trgovina, transport in telekomunikacije. Štiri od petih največjih časopisov na svetu je iz Japonske.&lt;ref name=&quot;National Newspapers Total Circulation 2011&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.ifabc.org/site/assets/media/National-Newspapers_total-circulation_IFABC_17-01-13.xls |title=National Newspapers Total Circulation 2011 |publisher=[[International Federation of Audit Bureaux of Circulations]] |accessdate=2.2.2014}}&lt;/ref&gt; Največji poslovni konglomerati ''kejrecu'' v državi so skupine Mitsubishi, Sumitomo, Fuyo, Mitsui, Dai-Ichi Kangyo in Sanwa.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.sjsu.edu/faculty/watkins/keiretsu.htm |title=The Keiretsu of Japan |work=San José State University}}&lt;/ref&gt;

==== Turizem ====
[[Slika:Chateau Himeji.JPG|sličica|220x220_pik|Grad Himedži, prefektura Hjogo]]
Turizem doživlja v zadnjih letih razcvet. Leta 2013 je število tujih obiskovalcev prvič preseglo 10 milijonov, leta 2015 že skoraj 20 milijonov.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.japantimes.co.jp/news/2016/01/19/national/japan-sets-new-inbound-tourism-record-2015-comes-just-short-20-million-target/|title=Visitors to Japan surge to record 19.73 million, spend all-time high ¥3.48 trillion|first=Tomoko|last=Otake|date=19.1.2016|publisher=|via=Japan Times Online}}&lt;/ref&gt; Pričakovanja japonske vlade so, da se bo turistični obisk do leta 2030 povzpel na 60 milijonov.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.japanmacroadvisors.com/page/category/economic-indicators/gdp-and-business-activity/number-of-visitors-to-japan/|title=Number of visitors to Japan|accessdate=29.1.2017|publisher=|via=Japan Macro Advisors}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Number of Foreign Visitors Surpassed 20 million (Japan)&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.smam-jp.com/documents/www/english/market_info/2016/11/22/SMAM_Market_Keyword_No139.pdf|title=SMAM Market Keyword (No.139)|work=SMAM-jp.com |accessdate=29.1.2017}}&lt;/ref&gt; Japonska ima [[Seznam spomenikov Unescove svetovne dediščine na Japonskem|20 znamenitosti]]  zapisanih na Unescov seznam svetovne dediščine&lt;ref name=&quot;whc.unesco.org&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://whc.unesco.org/en/statesparties/jp|title=Japan Properties inscribed on the World Heritage List|date=29.1.2017|publisher=|via=UNESCO}}&lt;/ref&gt;, med njimi grad Himedži, zgodovinske spomenike starodavnega Kjota in Nare.&lt;ref name=&quot;whc.unesco.org&quot;/&gt; Popularne destinacije so Tokio, Hirošima, gora [[Fudži]], smučišči Niseko in Kohaido, Okinava, vlak ''šinkansen'' in uporaba obširne mreže hotelov ''rjokan'' in vrelcev tople vode ''onsen''.

== Znanost in tehnologija ==
Japonska je vodilna država na področju znanstvenega raziskovanja v naravoslovju in inženirstvu, njen prispevek je pomemben v kmetijstvu, elektroniki (kar 16 % vsega zlata in 22 % vsega srebra je v japonski elektroniki&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.techradar.com/news/phone-and-communications/mobile-phones/japan-wants-citizens-to-donate-their-phone-to-make-2020-olympic-medals-1326938|title=Japan wants citizens to donate their old phone to make 2020 Olympics medals|publisher=}}&lt;/ref&gt;), industrijski robotiki (na Japonskem je bilo leta 2013 v uporabi kar 20% vseh robotov&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.ifr.org/industrial-robots/statistics/ |title=Statistics – IFR International Federation of Robotics |publisher= |accessdate=5.10.2016 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20160327031517/http://www.ifr.org/industrial-robots/statistics/ |archivedate=27.3.2016 |df= }}&lt;/ref&gt;), optiki, kemikalijah, polprevodnikih, raznih vejah inženirstva in raziskovanja živih bitij. Na indeksu inovativnosti Bloomberg se ponaša z drugim mestom. 700.000 raziskovalcev deluje s proračunom, velikim kar 130 milijard dolarjev, kar je v deležu BDP na tretjem mestu sveta.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.investinisrael.gov.il/NR/rdonlyres/D8B76E12-BC96-436A-9CA5-B53D9B8060E1/0/IsraelWhereBreakthroughsHappen.pdf |title=Invest in Israel – Where Breakthroughs Happen |date=4.12.2011 |work=Investment Promotion Center |publisher=Industry, Trade and Labor Ministry |page=17 |accessdate=14.10.2012}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice|last=McDonald|first=Joe|title=China to spend $136 billion on R&amp;D|newspaper=BusinessWeek|date=4.12.2006}}&lt;/ref&gt; Japonski znanstveniki so prejeli 22 [[Nobelova nagrada|Nobelovih nagrad]] iz fizike, kemije ali medicine in 3 [[Fieldsova nagrada|Fieldsove nagrade]] za matematiko.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Japanese Nobel Laureates |publisher=[[Kyoto University]] |year=2009 |url=http://www.kyoto-u.ac.jp/en/profile/intro/honor/nobel.htm/ |accessdate=7.11.2009}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Japanese Fields Medalists |publisher=Kyoto University |year=2009 |url=http://www.kyoto-u.ac.jp/en/profile/intro/honor/fields.htm |accessdate=7.11.2009 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20100310203313/http://www.kyoto-u.ac.jp/en/profile/intro/honor/fields.htm/ |archivedate=10.3.2010}}&lt;/ref&gt;

[[Japonska agencija za raziskovanje vesolja]] (JAXA) razvija satelite in vesoljska plovila, sodeluje v planetarnih, vesoljskih in aviacijskih raziskavah, na Mednarodni vesoljski postaji. Misije so poslali proti Merkurju, Veneri in Luni, kjer nameravajo do leta 2030 zgraditi bazno postajo.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Japan Plans Moon Base by 2030 |publisher=MoonDaily |date=3.8.2006 |url=http://www.moondaily.com/reports/Japan_Plans_Moon_Base_By_2030_999.html |accessdate=27.3.2007}}&lt;/ref&gt; Pomembnejši projekti so Kibo, [[Akacuki]], Mercury Magnetspheri Orbiter, SELENE in H-IIA.

== Infrastruktura ==
[[Slika:Satta yukei.jpg|sličica|275x275_pik|Japonska avtocesta s pogledom na goro [[Fudži]]]]
Japonska ima v omrežju 1,2 milijonov kilometrov cest kar 63.000 kilometrov avtocest in hitrih cest,&lt;ref name=&quot;stat.go.jp&quot;&gt;[http://www.stat.go.jp/english/data/nenkan/1431-12.htm Chapter 12 Transport – Microsoft Excel Sheet], Statistical Handbook of Japan&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;mlit.go.jp&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.mlit.go.jp/road/road_e/statistics.html|title=Road Bureau – MLIT Ministry of Land, Infrastructure, Transport and Tourism|publisher=}}&lt;/ref&gt; ki povezujejo večja mesta med otoki Honšu, Šikoku ter Kjušu, na Hokaidu in v obliki hitre ceste na Okinavi. Novi in rabljeni avtomobili so poceni s poudarkom na energijski učinkovitosti. Uporaba avtomobilov je nizka, s samo 50 % povprečja držav G8.&lt;ref name=&quot;stat.go.jp&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;mlit.go.jp&quot;/&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Transport |url=http://www.stat.go.jp/english/data/handbook/c09cont.htm |work=Statistical Handbook of Japan 2007 |publisher=Statistics Bureau |accessdate=2.3.2014 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110427071603/http://www.stat.go.jp/english/data/handbook/c09cont.htm |archivedate=27.4.2011}}&lt;/ref&gt; Železniško omrežje je privatizirano, znani so hitri in točni vlaki ''[[Šinkansen]]'' z rednimi hitrostmi vlakov do 320&amp;nbsp;km/h.&lt;ref name=&quot;transtatsjp&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.iraptranstats.net/jp|title=Transport in Japan|accessdate=17.2.2009|work=International Transport Statistics Database|publisher=[[International Road Assessment Program]]}} {{subscription required}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://english.jr-central.co.jp/about/safety.html|title=About the Shinkansen&amp;nbsp;– Safety|accessdate=17.10.2011|publisher=Central Japan Railway Company}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.hitachi-rail.com/rail_now/column/just_in_time/index.html|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080513230217/http://www.hitachi-rail.com/rail_now/column/just_in_time/index.html|archivedate=13.5.2008|title=Corporate Culture as Strong Diving Force for Punctuality- Another &quot;Just in Time&quot;|accessdate=19.4.2009|publisher=Hitachi}}&lt;/ref&gt; V državi je 175 letališč, [[Haneda|letališče Haneda]] je drugo najprometnejše v Aziji, pomemno je tudi [[letališče Narita]], [[Letališče Kansaj|Kansaj]] in [[Letališče Čubu|Čubu]]. [[Pristanišče v Nagoji]] je največje v državi, predstavlja kar 10% trgovinske izmenjave na Japonskem.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.airports.org/cda/aci_common/display/main/aci_content07_c.jsp?zn=aci&amp;cp=1-5-212-218-222_666_2__ |title=Year to Date Passenger Traffic |publisher=Airports Council International |date=11.11.2010 |accessdate=2.3.2014 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110111152406/http://www.airports.org/cda/aci_common/display/main/aci_content07_c.jsp?zn=aci&amp;cp=1-5-212-218-222_666_2__ |archivedate=11.1.2011}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Nakagawa|first=Dai|title=Transport Policy and Funding|year=2006|publisher=Elsevier|isbn=0-08-044852-6|page=63|author2=Matsunaka, Ryoji}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Port Profile|url=http://www.port-of-nagoya.jp/english/about_port.htm|publisher=Port of Nagoya|accessdate=7.1.2011|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20101130050032/http://www.port-of-nagoya.jp/english/about_port.htm|archivedate=30.11.2010|df=mdy-all}}&lt;/ref&gt;

Leta 2011 je bilo 46,1 % energije pridobljene iz nafte, 21,3 % iz premoga, 21,4 % iz zemeljskega plina, 4,0 % iz jedrske energije in 3,3 % iz vodne energije. Jedrska energija je istega leta predstavljala 9,2 % proizvodnje električne energije (še leto prej 24,9 %), zmanjšanje se je zgodilo na račun jedrske nesreče v Jedrski elektrarni Fukušima Daj'iči in posledičnih protestov proti uporabi jedrski elektrarn. Japonska je zelo odvisna od uvoza energije, saj nima večjih domačih rezerv.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Energy|url=http://www.stat.go.jp/english/data/handbook/c0117.htm#c07|work=Statistical Handbook of Japan 2013|publisher=Statistics Bureau|accessdate=14.2.2014}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice|last=Tsukimori|first=Osamu|title=Japan nuclear power-free as last reactor shuts|url=https://www.reuters.com/article/2012/05/05/us-nuclear-japan-idUSBRE84405820120505|accessdate=8.5.2012|agency=[[Reuters]]|date=5.5.2012}}&lt;/ref&gt;

Vlada upravlja oskrbo z vodo in komunalne storitve preko ministrstev.&lt;ref&gt;[http://www.mhlw.go.jp/english/policy/health/water_supply/dl/3-1a.pdf Waterworks Vision Summary], June 2004, retrieved on 6.1.2011&lt;/ref&gt; Dostop do obeh omrežij je univerzalen, 3 % ljudi dobivajo vodo iz zasebnih vodnjakov, predvsem na podeželju.&lt;ref&gt;Ministry of Health, Labor and Welfare:[http://www.mhlw.go.jp/english/policy/health/water_supply/1.html Coverage], retrieved on 6.1.2011&lt;/ref&gt; Vsa zbrana odpadna voda se vrača v omrežje, kjer jo obdelajo v sekundarnih čistilnih napravah ali pa je očiščena takoj. Vsa odpadna voda, ki je speljana v polzaprta morja (15 % vse odpadne vode), kot so [[Tokijski zaliv]], [[Osaški zaliv]] in [[jezero Biva]], je prečiščena še na terciarnem nivoju. Večji problemi, s katerimi se spopadajo, je zmanjševanje in staranje prebivalstva, manjšanje investicij, večanje pojavnosti suš, ipd.

== Prebivalstvo ==
Kar 80 % od 126,5 milijonov prebivalcev Japonske živi na Honšuju. Kot družba so jezikovno, etnično in kulturno homogeni; 98,5 % prebivalcev je Japoncev, ostalo so tuji delavci iz Koreje, Kitajske, Filipinov in potomci Japoncev iz Brazilije, Peruja in ZDA.&lt;ref name=MulticulturalJapan&gt;{{navedi novice|title='Multicultural Japan' remains a pipe dream|url=http://search.japantimes.co.jp/cgi-bin/fl20070327zg.html|accessdate=16.1.2011|newspaper=Japan Times|date=27.3.2007|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110414035203/http://search.japantimes.co.jp/cgi-bin/fl20070327zg.html|archivedate=14.4.2011|df=mdy-all}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Gentensei Shinko Shinbun 2010&quot;&gt;Atsushi Kotani ''The Fascination of the Japanese Cultural Theory'' (日本文化論のインチキ) {{ISBN|978-4-344-98166-9}} (Gentensei Shinko Shinbun, 2010)&lt;/ref&gt; Prevladajoča etnična skupina so ljudstvo Jamato, pomembnejše manjšine so domorodno ljudstvo Ainu in ljudstva z otočja Rjukju ter socialna manjšina ''[[Burakumini|burakuminov]]''. Prebivalci Japonske dosegajo v povprečju drugo najvišjo pričakovano starost ob rojstvu (83,5 let za obdobje 2010–2015).&lt;ref name=&quot;Table A.17&quot;&gt;{{navedi splet|title=Table A.17|url=https://www.un.org/esa/population/publications/wpp2006/WPP2006_Highlights_rev.pdf|work=United Nations World Population Prospects, 2006 revision|publisher=Organizacija združenih narodov|accessdate=15.1.2011}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;haaretz.com&quot;&gt;{{navedi novice|title=WHO: Life expectancy in Israel among highest in the world|url=http://www.haaretz.com/news/who-life-expectancy-in-israel-among-highest-in-the-world-1.276618|accessdate=15.1.2011|newspaper=Haaretz|date=maj 2009}}&lt;/ref&gt; Država se spopada z demografsko katastrofo, saj naj bi bilo do leta 2050 kar 4 % Japoncev starejših od 65 let, prebivalstvo pa naj bi upadlo z 126,5 milijonov na samo 95 milijonov.&lt;ref name=&quot;handbook&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.stat.go.jp/english/data/handbook/c0117.htm#c02 |title=Statistical Handbook of Japan 2013: Chapter 2—Population |publisher=Statistics Bureau |accessdate=14.2.2014}}&lt;/ref&gt;

{| class=&quot;wikitable&quot;
!#
!Slika
!Mesto
!Prebivalcev
&lt;small&gt;(Popis 2010)&lt;/small&gt;
!Prefektura
|-
!1.
|[[Slika:Tokyo_Tower_at_night_8.JPG|150px]]
|'''[[Tokio]]'''
|8.949.447
|[[Tokio]]
|-
!2.
|[[Slika:Minato_Mirai_In_Blue.jpg|150px]]
|'''[[Jokohama]]'''
|3.689.603
|[[Kanagava]]
|-
!3.
|[[Slika:Nakanoshima Skyscrapers in 201504 001.jpg|150px]]
|'''[[Osaka]]'''
|2.666.371
|[[Osaka]]
|-
!4.
|[[Slika:Nagoya_2017_(34159008173).jpg|150px]]
|'''[[Nagoja]]'''
|2.263.907
|[[Aiči]]
|-
!5.
|[[Slika:Hokkaido_University.jpg|150px]]
|'''[[Sapporo]]'''
|1.914.434
|[[Hokaido]]
|-
!6.
|[[Slika:Twilight_view_of_Kobe,_from_a_point_near_Shin-Kobe_station.jpg|150px]]
|'''[[Kobe]]'''
|1.544.873
|[[Hjogo]]
|-
!7.
|[[Slika:Kyoto_Skyline_-_Pentinlo.jpg|150px]]
|'''[[Kjoto]]'''
|1.474.473
|[[Kjoto]]
|-
!8.
|[[Slika:Fukuoka_City_-_Watanabe-dori_Avenue_-_01.JPG|150px]]
|'''[[Fukuoka]]'''
|1.463.826
|[[Fukuoka]]
|-
!9.
|[[Slika:Kawasaki_Station_East_Exit_2.jpg|150px]]
|'''[[Kavasaki]]'''
|1.425.678
|[[Kanagava]]
|-
!10.
|[[Slika:JR_Freight_Omiya_Workshop_main_storehouse_and_office.jpg|150px]]
|'''[[Sajtama]]'''
|1.222.910
|[[Sajtama]]
|}

=== Verstva Japonske ===
[[Slika:Phoenix Hall, Byodo-in, November 2016 -01.jpg|sličica|313x313_pik|Budistični tempelj Bjodo-in, Udži, prefektura Kjoto]]
Japonska ustava zagotavlja verske svoboščine vsakemu posamezniku. Več kot 84 % ljudi šteje [[šintoizem]] za izvorno religijo na otočju, več kot polovica od teh jih meni, da se je skozi zgodovino združeval z elementi budizma v [[šinbucu-šugo]]. Vplivi so prišli tudi iz taoistične in konfucianistične miselnosti. Številke ne pokažejo prave slike glede verske pripadnosti, saj je vsaka družina tradicionalno pripadala eni veri in templju. V sodobnem času naj bi bil delež ljudi, ki zares verujejo, nekje 20–30 %. Navkljub temu je sodelovanje na festivalih, kot je [[Hacumode|prvi obisk templja v novem letu]], zelo pogosto in priljubljeno. Ulice so okrašene ob festivalu [[Bon (festival)|Bon]], [[Tanabata]] in ob božiču. Na Japonskem deluje okoli 100.000 templjev in 78.790 svečenikov.

Šintoizem je prevladujoča veroizpoved na Japonskem, prakticiralo naj bi ga okoli 80 % prebivalstva (obiski templjev, rotenje in priprošnje pri ''[[kami]]jih''), vseeno pa se jih samo manjši delež opredeljuje kot šintoiste s pridružitvijo organiziranim sektam, saj uradnih ritualov za pridružitev ni.&lt;ref name=&quot;Breen Teeuwen&quot;&gt;Breen, Teeuwen in ''Breen, Teeuwen'' (2000:1)&lt;/ref&gt;&lt;ref name=Kisala&gt;{{navedi knjigo|last = Kisala |first = Robert |editor= Wargo, Robert|title = The Logic Of Nothingness: A Study of Nishida Kitarō |publisher = University of Hawaii Press|year = 2005|pages = 3–4 |isbn = 0-8248-2284-6}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=BY65&gt;''Routledge Handbook of Japanese Culture and Society'' (2011) edited by Victoria Bestor, Theodore C. Bestor, and Akiko Yamagata, p. 65 {{ISBN|978-0-415-43649-6}}&lt;/ref&gt;

[[Budizem]] je prispel na Japonsko v 6. stoletju iz kraljestva Baekje na Korejskem polotoku.&lt;ref name=&quot;Brown, 1993. p. 455&quot;&gt;Brown, 1993. p. 455&lt;/ref&gt;

[[Krščanstvo]] so prvi širili jezuitski misijonarji leta 1549.&lt;ref name=&quot;Higashibaba, 2002. p. 1&quot;&gt;Higashibaba, 2002. p. 1&lt;/ref&gt; Danes je kristjanov manj kot 2,3 %, večinoma na zahodu države, kjer so bili misijoni najbolj aktivni. Leta 2007 je bilo na Japonskem 32.036 župnikov in pastorjev. V zadnjem stoletju je postalo popularno praznovanje zahodnjaških porok, Valentinovega in božiča.&lt;ref&gt;[http://www2.ttcn.ne.jp/honkawa/7770.html Religion in Japan by prefecture]. 1996 statistics.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice|last=Kato|first=Mariko|title=Christianity's long history in the margins|newspaper=Japan Times|date=24.2.2009}}&lt;/ref&gt;

Ostale religije, prisotne v državi, so [[islam]] (večinoma pri migrantskih delavcih iz Indonezije, Pakistana, Bangladeša in Irana), [[hinduizem]], [[Judovstvo|judaizem]] in [[sikhizem]].&lt;ref&gt;{{navedi revijo |last1=Nakhleh |first1=Emile A. |last2=Sakurai |first2=Keiko |last3=Penn |first3=Michael |url=http://www.nbr.org/publications/asia_policy/Preview/AP5_IslamJapan_preview.pdf |title=Islam in Japan: A Cause for Concern? |journal=Asia Policy |volume=5 |date=januar 2008}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Clarke&quot;&gt;{{navedi knjigo|title=The World's religions : understanding the living faiths|year=1993|publisher=Reader's Digest|isbn=978-0-89577-501-6|editor=Clarke, Peter|page=208}}&lt;/ref&gt;

=== Jezik ===
Več kot 99 % prebivalcev Japonske govori [[Japonščina|japonščino]] kot prvi jezik. Spada med [[aglutinacijski jezik|aglutinacijske jezike]] z obsežnim sistemom besednih struktur, glagolskih oblik in besednjakom, prilagojenim vljudnem, ponižnem in častnem govorjenju in naslavljanju v hierarhično urejeni japonski družbi - ''[[keigo]]''. Japonska pisava obsega [[kandži]]je (kitajske pismenke) in dve [[Kana (japonska pisava)|kani]] (silabariji z izvorom v [[kurziv]]u in radikalkah kandžijev), poleg tega pa še latinico in arabske števke.&lt;ref&gt;{{navedi splet|last=Miyagawa|first=Shigeru|title=The Japanese Language|url=http://web.mit.edu/jpnet/articles/JapaneseLanguage.html|publisher=Massachusetts Institute of Technology|accessdate=16.1.2011}}&lt;/ref&gt; Japonske javne in zasebne šole učijo japonski jezik, navadno pa tudi angleški.

Drugi jeziki na otočju so [[rjukjanski jeziki]], [[okinavski jezik]] in [[jezik ljudstva Ainu]], ki mu grozi izumrtje&lt;ref&gt;{{navedi revijo|last=Heinrich|first=Patrick|title=Language Planning and Language Ideology in the Ryūkyū Islands|journal=Language Policy|date=January 2004|volume=3|issue=2|pages=153–179|doi=10.1023/B:LPOL.0000036192.53709.fc}}&lt;/ref&gt;, saj ga govori samo nekaj ostarelih prebivalcev Hokaida.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.un.org/works/culture/japan_story.html |archiveurl=https://web.archive.org/web/20080106062419/http://www.un.org/works/culture/japan_story.html |archivedate=6.1.2008 |title=15 families keep ancient language alive in Japan |publisher=UN |accessdate=27.3.2007}}&lt;/ref&gt; Malo otrok se uči te jezike, a se je v zadnjih letih zavednost glede pomena ohranitve jezikov povečala.

=== Težave ===
S staranjem prebivalstva se pojavljajo socialni problemi, kot sta pomanjkanje delovne sile in večanje socialnih izdatkov za pokojnine in zdravstveno varstvo.&lt;ref&gt;[[Gonzalo Garland]] et al. &quot;Dynamics of Demographic Development and its impact on Personal Saving : case of Japan&quot;, with Albert Ando, Andrea Moro, Juan Pablo Cordoba, in ''Ricerche Economiche'', Vol 49, August 1995&lt;/ref&gt; Do leta 2050 naj bi se prebivalstvo skrčilo na 95 milijonov.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.ifs.du.edu/ifs/frm_GraphicalDisplay.aspx?ListNames='Population,%20History%20and%20Forecast'&amp;HistFor=True&amp;GrpOp=0&amp;Dim1=81&amp;File=0|title=frm_Message|publisher=|accessdate=5.10.2016}}&lt;/ref&gt; Imigracije in iniciative za povečanje rodnosti so ponujene kot rešitve za zajezitev katastrofe.&lt;ref name=&quot;Ogawa&quot;&gt;{{navedi splet|last=Ogawa|first=Naohiro|title=Demographic Trends and their implications for Japan's future|url=http://www.mofa.go.jp/j_info/japan/socsec/ogawa.html|work=Transcript of speech delivered on 7 March 1997|publisher=Ministry of Foreign Affairs|accessdate=14.5.2006}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://jipi.gr.jp/english/message.html |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070929222250/http://jipi.gr.jp/english/message.html |archivedate=29.9.2007 |title=Japan Immigration Policy Institute: Director's message|first= Hidenori|last=Sakanaka|publisher=Japan Immigration Policy Institute |date=5.10.2005 |accessdate=5.1.2007}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice|last=French|first=Howard|title=Insular Japan Needs, but Resists, Immigration|url=https://www.nytimes.com/2003/07/24/international/asia/24JAPA.html?ei=5007&amp;en=53c7315175389e69&amp;ex=1374379200&amp;partner=USERLAND&amp;pagewanted=all&amp;position=|accessdate=21.2.2007|newspaper=The New York Times|date=24.7.2003}}&lt;/ref&gt; Japonska sprejme vsako leto zgolj 9.500 novih državljanov za naturalizacijo&lt;ref&gt;{{navedi splet|script-title=ja:帰化許可申請者数等の推移|url=http://www.moj.go.jp/TOUKEI/t_minj03.html|publisher=Ministry of Justice|accessdate=17.3.2011|language=ja}}&lt;/ref&gt;, leta 2012 je sprejela zgolj 18 prebežnikov.&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=2012 saw record-high 2,545 people apply for refugee status in Japan |url=http://www.japantimes.co.jp/news/2013/03/20/national/2012-saw-record-high-2545-people-apply-for-refugee-status-in-japan/#.UXWOPEpnhIE |newspaper=Japan Times|date=20.3.2013}}&lt;/ref&gt; Trpi tudi zaradi visoke samomorilnosti,&lt;ref name=&quot;NYT&quot;&gt;{{navedi novice|url=https://query.nytimes.com/gst/fullpage.html?res=9F00E1DB173FF936A25754C0A96F958260&amp;sec=health&amp;spon=&amp;scp=29&amp;sq=suicide%20japan&amp;st=cse|title=In Japan, Mired in Recession, Suicides Soar|last=Strom|first=Stephanie|date=15.7.1999|newspaper=The New York Times|accessdate=20.9.2008}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=Times&gt;{{navedi novice|url=http://www.timesonline.co.uk/tol/news/world/asia/article4170649.ece|title=Japan gripped by suicide epidemic|last=Lewis|first=Leo|date=19.6.2008|newspaper=[[The Times (London)|The Times]]|accessdate=20.9.2008}}&lt;/ref&gt; ki je vodilni razlog za smrt med ljudmi pod 30. letom starosti.&lt;ref name=&quot;ozawa-desilva&quot;&gt;{{navedi revijo|last = Ozawa-de Silva|first = Chikako
|title = Too Lonely to Die Alone: Internet Suicide Pacts and Existential Suffering in Japan|journal = Cult Med Psychiatry |volume = 32 |issue = 4 |pages = 516–551 |date=December 2008 |doi = 10.1007/s11013-008-9108-0|pmid = 18800195}}&lt;/ref&gt;

==Izobraževanje ==
[[Slika:Tokyo University Entrance Exam Results 6.JPG|sličica|220x220_pik|Slavje ob naznanitvi rezultatov vpisov na tokijsko univerzo]]
Primarna, sekundarna in univerzitetna delitev šolstva se je uveljavila leta 1872 kot del reform Obnove Mejdži. Osnovna šola (小学校 ''šogakko'') traja 6 let od dopolnjenega 6. leta in je obvezna. Sekundarna izobrazba se deli na obvezno triletno nižjo srednjo šolo (中学校 ''čugakko'') in neobvezno triletno višjo srednjo šolo (高等学校 ''kotogakko'', krajše 高校 ''koko''), ki jo obiskuje 94% vseh učencev z opravljeno nižjo srednjo šolo.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.fpri.org/footnotes/087.200312.ellington.japaneseeducation.html |title=Beyond the Rhetoric: Essential Questions About Japanese Education |first=Lucien |last=Ellington |publisher=Foreign Policy Research Institute |date=1.12.2003 |accessdate=1.4.2007 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070405075716/http://www.fpri.org/footnotes/087.200312.ellington.japaneseeducation.html |archivedate=5.4.2007}}&lt;/ref&gt; Približno 76% dijakov z zaključeno višjo srednjo šolo je nadaljevalo izobraževanje na univerzitetni ravni. Japonski učenci dosegajo najvišje rezultate med vsemi državami OECD pri pismenosti, matematiki in znanostih. Šolnine na višji srednji šoli in univerzi so praviloma visoke.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.oecdbetterlifeindex.org/topics/education/ |title=Education OECD Better Life |publisher=OECD |accessdate=29.5.2016 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20160531152015/http://www.oecdbetterlifeindex.org/topics/education/ |archivedate=31.5.2016 |df=mdy-all }}&lt;/ref&gt; Japonske šole se spopadajo z zelo pogostim zbadanjem in žalitvami med učenci, kar skušajo zajeziti z združitvijo osnovne in nižje srednje šole v en devetletni program.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.japantimes.co.jp/news/2016/06/10/national/compulsory-nine-year-school-system-kicks-off-japan/ |title=Compulsory nine-year school system kicks off in Japan |last=Jiji Press Staff |date=10.6.2016 |publisher=The Japan Times |accessdate=31.8.2016}}&lt;/ref&gt;

Izobraževanje je igralo ključno vlogo pri hitri povojni gospodarski rasti. Do danes, ko je trg dela vse bolj odvisen od pridobljenega znanja, pomeni višja izobrazba in pridobljene kompetence več priložnosti za zaposlitev in tudi višji položaj na delovnem mestu.&lt;ref name=&quot;auto&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.oecd.org/edu/Japan-EAG2014-Country-Note.pdf |title=Japan |publisher=OECD |accessdate=28.10.2016}}&lt;/ref&gt; Najbolj prestižni izobraževalni ustanovi sta Univerza v Tokiu in Univerza v Kjotu&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.globaluniversitiesranking.org/index.php?option=com_content&amp;view=article&amp;id=94&amp;Itemid=131|title=TOP&amp;nbsp;– 100 |publisher=Global Universities Ranking|year=2009|accessdate=22.3.2010}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.topuniversities.com/university-rankings/world-university-rankings/2010 |title=QS World University Rankings 2010 |publisher=QS TopUniversities |year=2010 |accessdate=15.1.2010 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110403044940/http://www.topuniversities.com/university-rankings/world-university-rankings/2010 |archivedate=3.4.2011 |df=mdy-all }}&lt;/ref&gt;, ki sta imeli kar 16 Nobelovih lavreatov.

== Zdravstvo ==
Zdravstveno oskrbo na Japonskem zagotavlja državna in lokalna vlada. Univerzalni zdravstveni sistem zagotavlja enakost dostopa storitev vsem, ki so vanj vključeni; državna komisija določa cene storitev. Nezaposleni se lahko vključijo preko lokalnih programov zavarovanja. Od leta 1973 ponuja vlada vsem ostarelim brezplačno zavarovanje.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.nyu.edu/projects/rodwin/lessons.html |first=Victor|last=Rodwin|title=Health Care in Japan |publisher=New York University |accessdate=10.3.2007}}&lt;/ref&gt; Vsak pacienti si lahko brezplačno izbere zdravnika in zdravstveno ustanovo.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.ipss.go.jp/s-info/e/Jasos/Health.html |title=Health Insurance: General Characteristics |publisher=National Institute of Population and Social Security Research |accessdate=28.3.2007}}&lt;/ref&gt;
== Kultura ==
Japonska kultura se je od svojih začetkov zelo spremenila in razvila. Sodobna kultura je mešanica vplivov iz Azije, Evrope in Severne Amerike. Tradicionalne umetnosti zaobjemajo obrti kot so keramika, tekstil, delo z lakom, kovanje mečev in izdelava lutk, predstave ''[[bunraku]]'', ''[[kabuki]]'', ''[[No gledališče|no]]'', [[Tradicionalni japonski plesi|tradicionalni plesi]] in ''[[rakugo]]'', prakticiranje [[Japonska čajna ceremonija|čajne ceremonije]], [[Japonske borilne veščine|borilnih veščin]], [[Japonska kaligrafija|kaligrafije]], tradicionalnih [[Japonske igre|japonskih iger]], aranžiranje [[Ikebana (aranžiranje cvetja)|ikebane]], zlaganje [[origami]]jev, obiskovanje [[onsen]]ov, ogled [[Gejša|gejšine]] predstave in podobno.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.bunka.go.jp/english/index.html |title=Administration of Cultural Affairs in Japan |publisher=Agency for Cultural Affairs |accessdate=11.5.2011}}&lt;/ref&gt;

=== Arhitektura ===
[[Slika:Kinkaku2.jpg|levo|sličica|275x275_pik|Kinkoku-dži zlati paviljon, Kjoto]]
Japonska arhitektura je mešanica lokalnih in drugih vplivov. Templji v Iseju veljajo za prototip japonske tradicionalne arhitekture. Stavbe so lesene, rahlo dvignjene od tal, krite s ploščicami ali drugimi naravnimi materiali. Drsna vrata ''[[fusuma]]'' so bila postavljena namesto sten, omogočala so prilagajanje prostora za razne priložnosti. Tla so bila sestavljena iz [[tatami]]jev. Ljudje so sedeli na tleh ali na blazinah, mize in stoli so se pojavili šele v 20. stoletju. V 19. stoletju so se v življenjski vsakdan, arhitekturo, oblikovanje in gradnjo začele vključevati zahodnjaške, moderne in post-moderne ideje.

Po prihodu budizma na Japonsko so se ulice in mesta začela graditi po modelu šahovnice, nastanek prve prestolnice Nare je bil pod vplivom arhitekture prestolnice dinastij Tang in Sui v [[Čangan|Čang'anu]]. Templji in svetišča so bili grajeni z naprednimi tehnikami obdelave lesa. Uvedli so standardne merske enote, izboljšali načrtovanje in oblikovanje bivalnih prostorov ter vrtov. Uvedba čajne ceremonije je pomenila enostavnost in skromnost v oblikovanju v nasprotju z bohotnostjo aristokracije.

V sodobni zgodovini se je arhitektura spremenila predvsem zaradi ločitve budizma in šintoizma prvič po 1000 letih.&lt;ref&gt;{{navedi revijo|last=Stone|first=Jacqueline|title=Review of ''Of Heretics and Martyrs in Meiji Japan: Muslim and Its Persecution'' by James Edward Ketelaar|journal=Harvard Journal of Asiatic Studies|volume=53|issue=2|pages=582–598|date=December 1993|url=http://www.thezensite.com/ZenBookReviews/Of-Heretics_and_Martyrs.html#note1|accessdate=13.6.2011}}&lt;/ref&gt; Japonska je doživela hitro prisvajanje zahodnih arhitekturnih idej, najprej z uvažanjem tujih strokovnjakov, kasneje pa so v gradnjo vključevali lastne poglede in slog. Večje zanimanje za japonske ideje v svetu se je pokazalo šele po drugi svetovni vojni, zelo vpliven je bil arhitekt [[Kenzō Tange|Kenzo Tange]] in teoretičnimi arhitekturnimi gibanji, kakršno je [[Metabolizem (arhitektura)|metabolizem]].

=== Umetnost ===
[[Slika:Hokusai (1828) Cuckoo and Azaleas.jpg|sličica|297x297_pik|Hokusaj: Kukavica in azaleje (1828), ukijo-e tisk]]
Najstarejša umetniška dela so bila predvsem kiparska, izdelana iz lesa, in slikarska, nastala pred več kot 2.000 leti. Gre za sintezo med domorodno [[Japonska estetika|japonsko estetiko]] in vključevanjem uvoženih idej, seveda pa so ideje tekle tudi v drugo smer.&lt;ref name=autogenerated3&gt;{{navedi knjigo|last=Arrowsmith|first=Rupert Richard|title=Modernism and the Museum: Asian, African, and Pacific Art and the London Avant-Garde|year=2010|publisher=Oxford University Press|isbn=978-0-19-959369-9}}&lt;/ref&gt; V 19. stoletju se je v Evropi uveljavil [[japonizem]], ki je močno vplival na razvoj sodobne zahodne umetnosti, predvsem [[postimpresionizem|postimpresionizma]]. Izhajal je iz tiskovin [[ukijo-e]]; slog sta gojila npr. [[Hokusaj]] in [[Hirošige]].

Japonski strip [[manga]] (漫画 improvizirana slika) se je razvil v 20. stoletju in postal popularen po vsem svetu.&lt;ref&gt;{{navedi revijo|author=Kinko Ito|title=A History of Manga in the Context of Japanese Culture and Society|journal=Journal of Popular Culture|volume=38|issue=3|pages=456–475|date=February 2005|doi=10.1111/j.0022-3840.2005.00123.x}}&lt;/ref&gt; Japonski animirani filmi ([[anime]]) so nastali pod vplivom mang. Prepoznamo ju po značilnem slogu.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://news.naver.com/main/read.nhn?mode=LSD&amp;mid=sec&amp;sid1=103&amp;oid=020&amp;aid=0000322552 |title=If you want to know Japan, See Animation |accessdate= |date=5. november 2005 ||language=ko|format= |work= }}&lt;/ref&gt;

Japonska glasba je raznolika in spaja različne sloge. Citram podoben [[koto]] je prišel s Kitajske v 9. stoletju in velja za japonski nacionalni inštrument. V 14. stoletju so igranju na koto pripojili recitacije, nastale so no-drame. [[Japonska ljudska glasba|Ljudska glasba]] s kitaro [[šamisen]] se je razvila v 16. stoletju.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Malm|first=William P.|title=Traditional Japanese music and musical instruments|year=2000|publisher=Kodansha International|isbn=978-4-7700-2395-7|pages=31–45|edition=New}}&lt;/ref&gt; Klasična glasba je prišla iz Zahoda v 19. stoletju in postala pomemben del japonske kulture.&lt;ref&gt;Glej na primer [[Olivier Messiaen]], ''Sept haïkaï'' (1962), (''Olivier Messiaen: a research and information guide'', Routledge, 2008, By Vincent Perez Benitez, p. 67) in (''Messiaen the Theologian'', Ashgate Publishing, Ltd., 2010, pp.&amp;nbsp;243–265, By Andrew Shenton)&lt;/ref&gt; Popularna glasba je doživela razcvet v povojni Japonski s pojavom [[J-pop]]a, japonske popularne glasbe.&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://www.theguardian.com/music/2005/aug/21/popandrock3 |title= J-Pop History |work=The Observer |accessdate=1.4.2007 |first=Chris |last=Campion |date=22.8.2005 |location=London}}&lt;/ref&gt; [[Karaoke]] so zelo priljubljena kulturna aktivnost, v sodobnem času celo bolj kot tradicionalno aranžiranje cvetja ali ceremonije s čajem.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|title=The worlds of Japanese popular culture: gender, shifting boundaries and global cultures|year=1998|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-63729-9|page=76|edition=Repr.|editor=Martinez, D.P.}}&lt;/ref&gt;

Med najstarejša literarna dela sodita kroniki ''[[Kodžiki]]'' in ''[[Nihon Šoki]]'' ter antologija poezije ''[[Man'jošu]]'' iz 8. stoletja, napisana s kitajskimi pismenkami.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |title=Seeds in the Heart: Japanese Literature from Earliest Times to the Late Sixteenth Century |author=Keene, Donald |publisher=Columbia University Press |year=2000 |isbn=978-0-231-11441-7}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.meijigakuin.ac.jp/~ascj/2000/200015.htm |title= Asian Studies Conference, Japan (2000) |publisher=Meiji Gakuin University |accessdate=1.4.2007}}&lt;/ref&gt; V zgodnjem obdobju Hej'an sta se razvili silibariji kana. [[Zgodba o sekalcu bambusa]] je najstarejša japonska pripoved. Opis dvornega življenja iz obdobja Hej'an najdemo v [[Zgodbe izpod blazine|Zgodbah izpod blazine]] [[Sej Šonagon|Seja Šonagona]] in [[Princ in dvorne gospe|Princu in dvornih gospeh]] [[Murasaki Šikibu]], najstarejšem romanu na svetu.&lt;ref name=&quot;ispmsu&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://isp.msu.edu/AsianStudies/wbwoa/eastasia/Japan/literature.html |archiveurl=https://web.archive.org/web/20051203034125/http://www.isp.msu.edu/asianstudies/wbwoa/eastasia/Japan/literature.html |archivedate=3.12.2005 |title= Windows on Asia—Literature : Antiquity to Middle Ages: Recent Past |publisher=Michigan State University |accessdate=28.12.2007}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Totman|first=Conrad|title=A History of Japan |edition=2 |year=2005|publisher=Blackwell|isbn=1-4051-2359-1|pages=126–127}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|title=The Tale of Genji|editor=Royall, Tyler|publisher=[[Penguin Classics]]|year=2003|isbn=0-14-243714-X|pages=i–ii, xii}}&lt;/ref&gt; V obdobju Edo so meščani prehiteli samurajsko aristokracijo po pisanju in branju literature, popularna so bila dela [[Saikaku|Saikaka]] in [[Matsuo Bashō|Bašoja]], ki je ponovno oživil tradicijo pisanja haikujev, znan je tudi po poetičnem potopisu ''[[Oku no Hosomiči]]''.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |title=World Within Walls: Japanese Literature of the Pre-Modern Era, 1600–1867 |author=Keene, Donald |publisher=Columbia University Press |year=1999 |isbn=978-0-231-11467-7}}&lt;/ref&gt; V obdobju Mejdži je tradicionalno umetnost zamenjal zahodnjaški stil pisanja. [[Nacume Soseki]] in [[Mori Ogai]] sta bila prva sodobna romanopisca, danes so znani tudi [[Rjunosuke Akutagava]], [[Džun'ičiro Tanizaki]], [[Jukio Mišima]] ter [[Haruki Murakami]]. Japonska ima dva dobitnika Nobelove nagrade za književnost: [[Jasunari Kavabata|Jasunarija Kavabata]] (1968) in [[Kenzaburo Oe|Kenzabura Oeja]] (1994).

=== Filozofija ===
Japonska filozofija je mešanica kitajskih, zahodnjaških in domačih elementov. Arheološki dokazi pričajo o obstoju [[Animizem|animističnega verovanjai]] in čaščenja ''[[kami]]jev'', svetih bitjih v šintoizmu, ki bivajo na zemlji.&lt;ref&gt;http://www.univie.ac.at/rel_jap/k/images/0/03/Kuroda_1981.pdf&lt;/ref&gt; [[Konfucionizem|Konfucijeva misel]] je prišla na Japonsko skupaj z budizmom v 5. stoletju.&lt;ref name=&quot;ReferenceA&quot;&gt;plato.stanford.edu/entries/japanese-confucian/&lt;/ref&gt; Konfucionistični ideali so se usidrali v japonsko videnje družbe in samega sebe, organizaciji vlade in sodstva.&lt;ref name=&quot;ReferenceA&quot;/&gt; Budizem je globoko vplival na japonsko [[Psihologija|psihologijo]], [[Metafizika|metafiziko]] in [[Estetika|estetiko]].&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|url=http://plato.stanford.edu/archives/win2011/entries/japanese-aesthetics/|title=The Stanford Encyclopedia of Philosophy|first=Graham|last=Parkes|editor-first=Edward N.|editor-last=Zalta|date=1.1.2011|publisher=|via=Stanford Encyclopedia of Philosophy}}&lt;/ref&gt; Ideje zvestobe in časti izhajajo iz 16. stoletja. Zahodna filozofija je na Japonsko vstopila šele v 19. stoletju. Pomembna je [[Kjotska šola]] filozofije, ki predvsem v domeni filozofije religije in [[fenomenologija|fenomenologije]] združuje in primerja vplive budistične filozofije z evropsko filozofsko in duhovno mislijo.

=== Kulinarika ===
Osnova japonske prehrane je [[japonski riž]] ali rezanci v juhi z dodatnimi jedmi iz rib, zelenjave in [[tofu]]ja za dodajanje okusa po principu ''ičidžu-sansai'' (ena juha, tri stranske jedi). Rdeče meso je prišlo v japonsko kuhinjo šele v pred okoli 100 leti. Velik poudarek je na sezonskih sestavinah,&lt;ref&gt;[http://www.tjf.or.jp/eng/content/japaneseculture/pdf/ge09shun.pdf &quot;A Day in the Life: Seasonal Foods&quot;], 'The Japan Forum Newsletter'', 14.9.1999.&lt;/ref&gt; kvaliteti živil in prezentaciji. Japonske restavracije imajo več zvezdic v [[Michelinov vodič|Michelinovem vodiču]] na enoto prebivalstva kot katerakoli druga država.&lt;ref name=michelin20101124&gt;{{navedi splet|script-title=ja:「ミシュランガイド東京・横浜・鎌倉2011」を発行　三つ星が14軒、 二つ星が54軒、一つ星が198軒に|url=http://web-cache.stream.ne.jp/www09/michelin/guide/tokyo/|publisher=Michelin Japan|accessdate=7.2.2011|date=24.11.2010|language=ja}}&lt;/ref&gt;

Tradicionalne sladice imenujemo ''[[vagaši]]'', izdelane so iz paste iz [[Azuki|rdečih fižolčkov]] in ''[[moči]]ja''. Popularna je aroma zelenega čaja, nastrgan sladoled ''[[kakigori]]'', riževo vino [[sake]] in pivo.

=== Prazniki in festivali ===
Državni prazniki na Japonskem so novo leto 1. januarja, ''Sejdžin no hi'' (praznik odraščanja) na drugi ponedeljek v januarju, dan ustanovitve Japonske 11. januarja, spomladansko enakonočje 21. marca, rojstni dan cesarja ''Šova'' 29. aprila, dan ustave 3. maja, zeleni dan 4. maja, dan otrok 5. maja, dan morja na tretji ponedeljek v juliju, dan gora 11. avgusta, dan spoštovanja ostarelih na tretji ponedeljek v septembru, jesensko enakonočje 23. ali 24. septembra, dan športa na drugi ponedeljek v oktobru, dan kulture 3. novembra, dan dela 23. novembra in cesarjev rojstni dan 23. decembra.

Japonska praznuje tudi mnogo festivalov ''[[Japonski festivali|macuri]]'' (祭) z dogodki po celi državi ali pa samo na določenem območju. Najpomembnejši državni festivali so ''[[Sejdžin no hi]]'' (dan odraščanja) na drugi ponedeljek v januarju, ''[[Hinamacuri]]'' (festival deklet/lutk) 3. marca, ''[[Hanami]]'' (opazovanje cvetov češnje) od konca marca do zgodnjega maja, ''[[Tanabata]]'' (festival zvezd), ''[[Šči-go-san]]'' (dobesedno 7-5-3, festival za otroke starosti 7, 5 in 3) na 15. november, ''[[Omisoka]]'' (staro leto) na 31. decembra, večdnevna festivala ''[[Secubun]]'' (praznuje se ob vsaki zamenjavi letnega časa) in ''[[En'niči]]'' (festival Buda in ''kamijev''). Pomemben tridnevni budistični festival je ''[[Bon|Obon]]'' (počastitev duš umrlih prednikov). Na šolah se praznujejo tudi razni kulturni festivali, kjer učenci, dijaki in študenti pokažejo svoje delo staršem, sorodnikom ali javnosti v srednjih šolah in na univerzah.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.officeholidays.com/countries/japan/|title=Public Holidays in Japan in 2016 – Office Holidays|publisher=}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Nakamura, Akemi, &quot;[http://www.japantimes.co.jp/cgi-bin/nn20080408i1.html National holidays trace roots to China, ancients, harvests] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090713203247/http://search.japantimes.co.jp/cgi-bin/nn20080408i1.html |date=13.7.2009 }}&quot;, ''[[Japan Times]]'', 8.4.2008.&lt;/ref&gt;

Pomembni elementi festivalskega praznovanja so poleg osrednjega dogajanja tudi stojnice s hrano, zabava, karnevalske igre in povorke, ki jih sponzorirajo templji in svetišča ali pa so povsem sekularni. Pogosti motivi so zapleteno dekorirani splavi, procesije, ki jih organizira vsaka soseska, nameščanje ''kamijev'' v ritualna nosila [[Mikoši|''mikošije''.]]&lt;ref name=&quot;jnto.go.jp&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://www.jnto.go.jp/eng/spot/festival/saidaijieyohadaka.html|title=Saidai-ji Eyo Hadaka Matsuri – Japan National Tourism Organization|publisher=}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;jnto.go.jp&quot;/&gt;[[Slika:Sumo ceremony.jpg|sličica|242x242_pik|Sumo borci okoli sodnika med ceremonijo vstopa v ring]]
=== Šport ===
Tradicionalni japonski športi so [[sumo borbe]],&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.pbs.org/independentlens/sumoeastandwest/sumo.html |title=Sumo: East and West |publisher=[[PBS]] |accessdate=10.3.2007}}&lt;/ref&gt; japonske borilne veščine [[judo]], [[karate]] in [[kendo]]. Po Obnovitvi Mejdži so postali popularni tudi zahodnjaški športi.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.uk.emb-japan.go.jp/en/facts/culture_dailylife.html#sports |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070317192109/http://www.uk.emb-japan.go.jp/en/facts/culture_dailylife.html |archivedate=17.3.2007 |title=Culture and Daily Life |publisher=Embassy of Japan in the UK |accessdate=27.3.2007 |url-status=dead |df= }}&lt;/ref&gt; Japonska je že trikrat gostila olimpijske igre, [[Poletne olimpijske igre 1964|poletne olimpijske igreleta 1964 v Tokiu]], [[Zimske olimpijske igre 1972|zimske olimpijske igre leta 1972 v Saporu]] in [[Zimske olimpijske igre 1998|leta 1998 v Naganu]]. [[Poletne olimpijske igre 2020|Leta 2020]] (dejansko 2021) je Tokio ponovno gostil poletne olimpijske igre.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Olympic History in Japan|url=http://www.joc.or.jp/english/historyjapan/history_japan_bid.html|publisher=Japanese Olympic Committee|accessdate=7.1.2011}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.olympic.org/news/ioc-selects-tokyo-as-host-of-2020-summer-olympic-games/208784|title=IOC selects Tokyo as host of 2020 Summer Olympic Games|date=21.7.2016|publisher=|accessdate=5.10.2016}}&lt;/ref&gt;

[[Bejzbol]] je najbolj priljubljen šport, sledijo mu nogomet, golf in avtomobilske dirke.

=== Mediji ===
Najbolj priljubljena medija sta televizija in časopis, a tudi radio in revije. Šele v zadnjem desetletju je postala televizija glavni vir informacij in zabave.&lt;ref name=&quot;pressnet.or.jp&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.pressnet.or.jp/data/0202.htm |title=Archived copy |accessdate=3.11.2016 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20020418125404/http://www.pressnet.or.jp/data/0202.htm |archivedate=18.4.2002 |df=mdy-all }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[https://www.nhk.or.jp/bunken/english/reports/pdf/report_16042101.pdf Television Viewing and Media Use Today: From &quot;The Japanese and Television 2015&quot; Survey] NHK Broadcasting Culture Research Institute, Public Opinion Research Division. April 2016.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.pressnet.or.jp/data/0101.htm |title=Archived copy |accessdate=3.11.2016 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20020418105725/http://www.pressnet.or.jp/data/0101.htm |archivedate=18.4.2002 |df=mdy-all }}&lt;/ref&gt; Glavne televiziske mreže so: [[NHK]], [[Nippon Television]] (NTV), [[Tokyo Broadcasting System]] (TBS), [[Fuji Network System]] (FNS), [[TV Asahi]] (EX) in [[TV Tokyo Network]] (TXN). Novice, varieteji in serije/drame so najbolj priljubljene med gledalci.&lt;ref name=&quot;nhk.or.jp&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.nhk.or.jp/bunken/BCRI-fr/h13-f1.html |title=Archived copy |accessdate=3.11.2016 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20041205020625/http://www.nhk.or.jp/bunken/bcri-fr/h13-f1.html |archivedate=5.12.2004 |df=mdy-all }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;nhk.or.jp&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;japanesestudies.org.uk&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.japanesestudies.org.uk/discussionpapers/Gatzen.html|title=Media and Communication in Japan: Current Issues and Future Research|first=Barbara Gatzen, Australian National University,|last=Australia|date=17.4.2001|publisher=}}&lt;/ref&gt;

== Poimenovanja ==
Ime ''Nippon'' ali ''Nihon'' (日本) pomeni »izvor Sonca« in se nanaša na lego japonske ob vzhodni obali azijske celine, kjer pismenka ''niči'' 日 predstavlja dan ali sonce, ''hon'' 本 pa bazo ali izvor.&lt;ref name=&quot;sljfaq.org&quot;/&gt; Iz sklopa se je na Zahodu uveljavil izrek &quot;dežela vzhajajočega Sonca&quot;.&lt;ref name=&quot;ReferenceB&quot;/&gt; Najstarejša omemba imena izhaja iz zgodovinskih zapisov kitajske [[Dinastija Tang|dinastije Tang]], imenovanih Stara knjiga dinastije Tang. Nastalo pa je med japonskimi diplomatskimi odpravami na Kitajsko v 7. in 8. stoletju, ko so Japonci zahtevali to poimenovanje za svojo deželo. Morda izvira iz starejšega pisma [[Princ Šotoku|princa Šotokuja]] vladarju [[Dinastija Sui|dinastije Sui]] iz leta 607, v katerem se poimenuje za &quot;cesarja dežele, kjer sonce vzhaja (日出處天子)&quot;. V pismu je bilo zapisano: &quot;Jaz, cesar v deželi, kjer sonce vzhaja, pošiljam pismo cesarju dežele, kjer sonce zahaja.&quot;

Pred prevzetjem tega imena sta bili v uporabi imeni ''[[Ljudstvo Jamato|Jamato]]'' (大和 &quot;Veliki Va&quot;) in ''[[Va (Japonska)|Vakoku]]'' (倭国). Termin ''va'' (和) je homofon drugega izraza ''vo'' (倭, japonska izgovorjava ''va''), ki je bil na Kitajskem v uporabi za imenovanje Japonske vsaj od 3. stoletja. Druga oblika ''Vej'' (委) je bila v uporabi za zgodnjo japonsko državo [[Nakoku]] v času [[Dinastija Han|dinastije Han]],&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=121 AD: Wakoku, The Land Of The Submissive Dwarf People?|url=https://www.tofugu.com/japan/country-names-for-japan/|accessdate=29.1.2017}}&lt;/ref&gt; a Japonci niso marali konotacij ''Va'' (倭), ki so ga na Kitajskem povezovali s konceptom palčka ali »pigmejca«, zato so ga želeli zamenjati z ''Va'' (和), ki pomeni »harmonijo, povezanost«.&lt;ref name=&quot;fuzita&quot;&gt;{{navedi splet|title=Why Japan is Japan? How Japan became Japan? |url= http://www.fuzita.org/jpculture/howmanyi/howjapan.html|accessdate=29.1.2017}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Wa: The Spirit of Harmony and Japanese Design Today &amp;#124; Concept, Works, and Catalogue|url=https://www.jpf.go.jp/e/project/culture/exhibit/oversea/wa/works.html|accessdate=29.1.2017}}&lt;/ref&gt;

V evropske jezike je ime verjetno prišlo preko zgodovinske kitajske izgovorjave 日本 ''Cipangu'' (kot jo je zapisal [[Marko Polo]]) iz stare mandarinščine ali dialekta Wu; še danes pa se pismenki v šanghajskem dialektu bereta kot ''Zeppen''.&lt;ref name=&quot;#2&quot;&gt;{{navedi knjigo|last=Boxer|first=Charles Ralph|title=The Christian century in Japan 1549–1650|year=1951|publisher=University of California Press|isbn=1-85754-035-2|url=https://books.google.com/books?id=2R4DA2lip9gC&amp;pg=PA14|pages=1–14}}&lt;/ref&gt; Prvi zapis v angleščini sega v leto 1577, kjer gre za prevod pisma iz leta 1565 portugalskega jezuita kot ''Giapan''.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Mancall|first=Peter C.|title=Travel narratives from the age of discovery: an anthology|year=2006|publisher=Oxford University Press|pages=156–157|chapter=Of the Ilande of Giapan, 1565}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |url=https://books.google.com/books?id=giZnAgAAQBAJ&amp;pg=PA79&amp;lpg=PA79 |title=London: The Selden Map and the Making of a Global City, 1549–1689|first= Robert K. |last=Batchelor |pages= 76, 79 |publisher=University of Chicago Press |isbn=978-0226080796 |date=6.1.2014}} In Richard Wille's 1577 book &quot;The History of Travalye in the West and East Indies&quot;&lt;/ref&gt; Izhaja iz stare malajščine (''Džapun'' ali ''Džapang''), ki si jo je verjetno izposodila iz dialekta katere obmorske narečne skupine na Kitajskem (dialekt Ningpo ali fukineščina&lt;ref name=&quot;#2&quot;/&gt;), s katero so bili portugalski trgovci v 16. stoletju pogosto v stiku.&lt;ref name=&quot;ahd&quot;&gt;{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=cZ88p_bSt1EC&amp;pg=PA146 |title=Word Histories and Mysteries: From Abracadabra to Zeus|editor= Editors of the American Heritage Dictionaries|publisher=Houghton Mifflin Harcourt |date=13.10.2004|isbn=9780547350271 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author=Boxer, C.R. |title=The Christian Century In Japan 1549–1650 |publisher=University of California Press |year=1951 |pages=11, 28–36, 49–51 |isbn=1-85754-035-2}}&lt;/ref&gt; Portugalski trgovci so jo tudi prvi ponesli v Evropo.

Od Obnove Mejdži do konca druge svetovne vojne je bilo celotno ime za Japonsko ''Daj Nippon Tejkoku'' (大日本帝國 »Cesarstvo velike Japonske«).&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last1=Frédéric|first1=Louis|year=2002|title=Japan Encyclopedia|publisher=The Belknap Press of Harvard University Press|isbn=0674007700|page=143|url=https://books.google.com/?id=p2QnPijAEmEC&amp;pg=PA143&amp;lpg=PA143&amp;dq=dai+nippon+teikoku#v=onepage&amp;q=dai%20nippon%20teikoku&amp;f=false|accessdate=29.1.2017|language=en}}&lt;/ref&gt; Današnje ime ''Nihon-koku'' ali ''Nippon-koku'' (日本国) je formalni sodobni ekvivalent s pomenom »japonska država«.

== Sklici ==
{{opombe|2}}
== Nadaljnje branje ==
* Marinac, Bogdana ''Čez morje na nepoznani Daljni vzhod'', Pomorski muzej Piran,  Piran, 2017 {{COBISS|ID=2928898567}}
* Lazar, Tomaž ''Japonsko orožje in bojevniška kultura na Slovenskem'', Ljubljana, Narodni muzej Slovenije, 2017, {{COBISS|ID=289999872}}

== Zunanje povezave ==
{{Zbirka|Japan|Japonska}}
{{wikipotovanje|Japan|Japonska}}
{{wikislovar}}
* [http://www.japan-guide.com/ Vodič po Japonski]
* [http://www.jnto.go.jp/ Spletna stran državne turistične organizacije]

{{East_Asia}}
{{OECD}}
{{APEC}}
{{normativna kontrola}}

{{zvezdica}}

[[Kategorija:Japonska| ]]
[[Kategorija:Ustavne monarhije]]
[[Kategorija:Vzhodnoazijske države]]
[[Kategorija:Otoške države]]
[[Kategorija:Azijsko-pacifiško gospodarsko sodelovanje]]
[[Kategorija:Države, po katerih so poimenovali asteroid]]</text>
      <sha1>ggrj9fiktnfzht1xxf7ap90ect7pk4b</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5726684</id>
      <parentid>5726682</parentid>
      <timestamp>2022-08-02T13:44:44Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ljuba brank</username>
        <id>92351</id>
      </contributor>
      <comment>/* Kmetijstvo in ribolov */ dop</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="118352" xml:space="preserve">{{Infopolje Država
|native_name = &lt;big&gt;日本国&lt;/big&gt;&lt;br /&gt;''Nippon-koku'' ali ''Nihon-koku''
|conventional_long_name = Japonska
|common_name = Japonska
|common_name2 = Japonske
|image_flag = Flag of Japan.svg
|image_coat = Imperial Seal of Japan.svg
|symbol_type = Cesarski pečat
|image_map = Japan-location-cia.png
|national_anthem = ''[[Kimi ga Yo]]''{{presledki|2}}(君が代)&lt;small&gt;&lt;br /&gt;''Cesarska vladavina''&lt;/small&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Explore Japan National Flag and National Anthem|url=http://web-japan.org/kidsweb/explore/national/index.html|accessdate=29.1.2017}}&lt;/ref&gt;
|official_languages = [[japonščina]]&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.ethnologue.com/country/JP/languages|title=Japan Languages|accessdate=29.1.2017|language=en}}&lt;/ref&gt;
|capital = [[Tokio]]
|latd=35 |latm=41 |latNS=N |longd=139 |longm=46 |longEW=E
|largest_settlement_type = največje mesto
|largest_city = [[Tokio]]
|government_type = [[Ustavna monarhija]]
|leader_title1 = [[Japonski cesar|cesar]]
|leader_title2 = [[predsednik vlade Japonske|predsednik vlade]]
|leader_name1 = [[Naruhito]] (徳仁)
|leader_name2 = [[Fumio Kišida]] (岸田 文雄) [[Liberalna demokratična stranka (Japonska)|(LDS)]]
|area_rank = 61.
|area_magnitude = 1 E11
|area_km2 = 377.972
|percent_water = 0,8 %
|population_census = 126.226.568&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.e-stat.go.jp/en/stat-search/files?page=1&amp;layout=datalist&amp;toukei=00200521&amp;tstat=000001136464&amp;cycle=0&amp;year=20200&amp;month=24101210&amp;tclass1=000001136465&amp;tclass2=000001154388&amp;tclass3val=0|title=2020 Population Census Preliminary Tabulation|accessdate=June 26, 2021|publisher=[[Statistics Bureau (Japan)|Statistics Bureau of Japan]]}}&lt;/ref&gt;
|population_census_year = 2020
| population_estimate    = 125.502.000&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.stat.go.jp/english/data/jinsui/2021np/index.html|title=Current Population Estimates as of October 1, 2021|accessdate=April 17, 2022|publisher=[[Statistics Bureau (Japan)|Statistics Bureau of Japan]]}}&lt;/ref&gt;
| population_estimate_year = 2021
| population_estimate_rank = 11.
| population_density_km2 = 332
| population_density_rank = 24.
|GDP_PPP_year = 2022
|GDP_PPP = $6,110 bilijona&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;&lt;ref name=&quot;IMFWEOJP&quot;&gt;{{cite web|url=https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2022/April/weo-report?c=158,&amp;s=NGDP_RPCH,NGDPD,PPPGDP,NGDPDPC,PPPPC,&amp;sy=2020&amp;ey=2027&amp;ssm=0&amp;scsm=1&amp;scc=0&amp;ssd=1&amp;ssc=0&amp;sic=0&amp;sort=country&amp;ds=.&amp;br=1|title=World Economic Outlook database: April 2022|publisher=[[International Monetary Fund]]|date=April 2022}}&lt;/ref&gt;
|GDP_PPP_rank = 4.
|GDP_PPP_per_capita = $48.814
|GDP_PPP_per_capita_rank = 35.
| GDP_nominal            = porast $4,912 bilion&lt;ref name=&quot;IMFWEOJP&quot; /&gt;
| GDP_nominal_year       = 2022
| GDP_nominal_rank       = 3.
| GDP_nominal_per_capita = $39.243 &lt;ref name=&quot;IMFWEOJP&quot; /&gt;
| GDP_nominal_per_capita_rank = 26.
|demonym = Japonec, Japonka
|sovereignty_type = [[Zgodovina Japonske|Ustanovitev]]
|established_event1 = [[Dan ustanovitve naroda]]
|established_event2 = [[Ustava Meiji]]
|established_event3 = [[Japonska ustava|Trenutno veljavna ustava]]
|established_event4 = [[Sanfranciška pogodba]]
|established_date1 = [[11. februar]], 660 pr.&amp;nbsp;n.&amp;nbsp;št.&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;
|established_date2 = [[29. november]] [[1890]]
|established_date3 = [[3. maj]] [[1947]]
|established_date4 = &lt;br /&gt;[[28. april]] [[1952]]
| Gini_year   = 2018
| Gini_change = zmanjšanje&lt;!-- Increase/decrease/steady. --&gt;
| Gini_ref   = &lt;ref&gt;{{cite encyclopedia|url=https://data.oecd.org/inequality/income-inequality.htm|title=Inequality - Income inequality - OECD Data|publisher=[[Organisation for Economic Co-operation and Development|OECD]]|accessdate=July 25, 2021}}&lt;/ref&gt;
| Gini_rank  = 78.
&lt;!-- HDI --&gt;| HDI = 0.919&lt;!-- Number only, between 0 and 1. --&gt;
| HDI_year  = 2019&lt;!-- Please use the year to which the data refers, not the publication year. --&gt;
| HDI_change = increase&lt;!-- Increase/decrease/steady. --&gt;
| HDI_ref = &lt;ref name=&quot;UNHDR&quot;&gt;{{cite web|url=http://hdr.undp.org/sites/default/files/hdr2020.pdf|title=Human Development Report 2020|language=en|publisher=[[United Nations Development Programme]]|date=December 15, 2020}}&lt;/ref&gt;
| HDI_rank  = 19th
|currency = [[japonski jen|jen]] (¥)
|currency_code = JPY
|country_code = JPN
|time_zone = [[japonski standardni čas|JST]]
|utc_offset = +9
|time_zone_DST = nobena
|utc_offset_DST =
|cctld = [[.jp]]
|calling_code = 81
|ISO_3166-1_alpha2 = JP
|ISO_3166-1_alpha3 = JPN
|ISO_3166-1_numeric = 392
|sport_code = JPN
|vehicle_code = J
|footnote1 = Največji del konglomerata je [[Jokohama]].
|footnote2 = {{navedi splet |url=http://www.imf.org/external/pubs/ft/weo/2017/01/weodata/weorept.aspx?sy=2014&amp;ey=2022&amp;scsm=1&amp;ssd=1&amp;sort=country&amp;ds=.&amp;br=1&amp;c=158&amp;s=NGDPD%2CNGDPDPC%2CPPPGDP%2CPPPPC%2CPPPEX&amp;grp=0&amp;a=&amp;pr.x=87&amp;pr.y=5 |title=&quot;World Economic Outlook Database, April 2017 – Report for Selected Countries and Subjects&quot; |publisher=[[IMF]] |date=2017-04 | accessdate=2017-12-12 | language=en}}
|footnote3 = Po legendi je Japonsko na ta dan ustanovil [[cesar Jimmu]], prvi japonski cesar; večina meni, da je datum le simboličen.
|religion = Šintoizem 56 %,
budizem 35 %,
kristjani 2 %,
ostalo 7 %}}

'''Japonska''' ([[Japonščina|japonsko]] 日本 ''Nippon'' ali ''Nihon'', formalno 日本国 '''''Nippon-koku''''' ali '''''Nihon-koku''''' »Japonska država«) je otoška država na [[Daljni vzhod|Daljnem vzhodu]]. Leži v [[Tihi ocean|Tihem oceanu]], vzhodno od Azijske celine. Na zahodu jo obliva [[Japonsko morje]], razprostira se od [[Ohotsko morje|Ohotskega morja]] na severu do [[Vzhodnokitajsko morje|Vzhodnokitajskega morja]] in [[Ljudska republika Kitajska|Kitajske]] na jugozahodu. Na zahodu jo [[Korejska ožina]] loči od [[Korejski polotok|Korejskega polotoka]]. Japonsko ime za državo pomeni »izvor sonca«,&lt;ref name=&quot;sljfaq.org&quot;&gt;{{navedi splet|title=Where does the name Japan come from?|url=http://www.sljfaq.org/afaq/japan.html|accessdate=29.1.2017}}&lt;/ref&gt; od koder izhaja sinonim »dežela vzhajajočega sonca«.&lt;ref name=&quot;ReferenceB&quot;&gt;{{navedi knjigo|title=The emergence of Japanese kingship|first=Joan R. |last=Piggott|year=1997|publisher=Stanford University Press|isbn=0-8047-2832-1|pages=143–144}}&lt;/ref&gt;

Japonsko otočje sestavlja okoli 7000 otokov, od katerih predstavljajo štirje največji, [[Kjušu]], [[Šikoku]], [[Honšu]] in [[Hokaido]], 97% kopnega.

Japonska je enajsta najbolj naseljena država na svetu, pa tudi ena najbolj gosto poseljenih in urbaniziranih držav. Približno tri četrtine ozemlja države je goratega, kjer je 125,5 milijona prebivalcev skoncentrirano na ozkih obalnih nižinah. Japonska je razdeljena na 47 upravnih [[japonske prefekture|prefektur]] in osem [[Tradicionalne regije Japonske|tradicionalnih regij]]. Širše območje Tokia je najbolj naseljeno metropolitansko območje na svetu z več kot 37,4 milijona prebivalci.

Arheološke najdbe na otočju segajo v mlajši paleolitik (35.000 pr. n. št.). Prve pisne omembe v kitajskih zgodovinskih spisih segajo v 1. stoletje – stik s Kitajsko je pomembno vplival na japonsko zgodovino. V 16. stoletju je sledilo obdobje [[Sakoku|izolacijske politike]], ki so jo šele leta 1853 prekinile Združene države Amerike z vojaškim pritiskom. Pomembne vojaške zmage in vse močnejši militaristični ustroj v času [[Prva kitajsko-japonska vojna|Prve kitajsko-japonske vojne]], [[Rusko-japonska vojna|Rusko-japonske vojne]] in v [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] so privedle do ozemeljskih pridobitev in želje po nadaljnjem širjenju po vzhodni in jugovzhodni Aziji. [[Druga kitajsko-japonska vojna]] in dogodki [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] kot izpolnitvi imperialističnih teženj so se končali z japonsko predajo 15. avgusta 1945, ki je sledila [[Jedrsko bombardiranje Hirošime in Nagasakija|bombardiranju Hirošime in Nagasakija]] z jedrskima bombama. Leta 1947 je bila sprejeta nova ustava, po kateri je Japonska postala ustavna monarhija s cesarjem in dvodomnim parlamentom.

Japonska je članica Združenih narodov, OECD, [[G7]], [[G8]] in [[G20]] ter številnih drugih organizacij. Slovi po tehnološki razvitosti in visoko izobraženi delovni sili z enim najvišjih odstotkov terciarno izobraženih odraslih.&lt;ref name=&quot;OECD&quot;&gt;{{navedi splet|title=OECD.Stat Education and Training &gt; Education at a Glance &gt; Educational attainment and labor-force status &gt; Educational attainment of 25–64 year-olds|publisher=OECD|url=http://stats.oecd.org}}&lt;/ref&gt; Njeno gospodarstvo je tretje največje na svetu nominalno, četrti največji izvoznik in uvoznik. Kljub temu, da se je odrekla pravici do napovedi vojne, vzdržuje sodobno vojsko z osmim največjim proračunom&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.sipri.org/research/armaments/milex/resultoutput/15majorspenders|title=SIPRI Yearbook 2012–15 countries with the highest military expenditure in 2011|publisher=Sipri.org|accessdate=27.4.2013|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20100328104327/http://www.sipri.org/research/armaments/milex/resultoutput/15majorspenders|archivedate=28.3.2010|df=mdy-all}}&lt;/ref&gt; za samoobrambo in mirovne misije. Prebivalstvo Japonske dosega eno najvišjih pričakovanih življenjskih dob in visok [[indeks človekovega razvoja]]. Znana je po zgodovinski in sodobni kinematografiji, bogati kulinariki in mnogim prispevkom k razvoju človeštva v znanosti in tehnologiji.

== Zgodovina ==
{{glavni|Zgodovina Japonske}}

=== Prazgodovina in antika ===
{{Zgodovina Japonske}}
[[Slika:Emperor Jimmu.jpg|levo|sličica|338x338_pik|[[Cesar Džinmu]], prvi japonski cesar&lt;ref name=&quot;kelly&quot;&gt;Kelly, Charles F. [http://www.t-net.ne.jp/~keally/kofun.html &quot;Kofun Culture&quot;,] [http://www.t-net.ne.jp/~keally/index.htm Japanese Archaeology.] 27.4.2009.&lt;/ref&gt;]]
Ostanki [[Japonski paleolitik|paleolitske kulture na Japonskih]] tleh segajo 35.000 let v preteklost. Od takrat naj bilo Japonsko otočje poseljeno neprekinjeno. Obdobju mezolitske in neolitske kulture z začetki okoli 14.000 let pr. n. št. pravimo tudi [[Obdobje Džomon|Džomonska kultura]]. Ljudje so se ukvarjali predvsem z lovom, nabiranjem in primitivno obliko kmetijstva, živeli pa v enostavnih zemljankah.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.pitt.edu/~annj/courses/notes/jomon_genes.html|title=Jomon Genes|last=Travis|first=John|publisher=University of Pittsburgh|accessdate=15.1.2011}}&lt;/ref&gt; Gre za prednike današnjih [[Ainu|ljudstev Ajnu]] in [[Ljudstvo Jamato|Jamato]].&lt;ref&gt;{{navedi revijo|last=Matsumara|first=Hirofumi; Dodo, Yukio|url=https://www.jstage.jst.go.jp/article/ase/117/2/117_080325/_article |title=Dental characteristics of Tohoku residents in Japan: implications for biological affinity with ancient Emishi|journal=Anthropological Science|year=2009|volume=117|issue=2|pages=95–105|doi=10.1537/ase.080325|last2=Dodo|first2=Yukio}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi revijo|last=Hammer|first=Michael F.|url=http://www.nature.com/jhg/journal/v51/n1/abs/jhg20068a.html |title=Dual origins of the Japanese: common ground for hunter-gatherer and farmer Y chromosomes|journal=Journal of Human Genetics|year=2006|volume=51|issue=1|pages=47–58|doi=10.1007/s10038-005-0322-0|pmid=16328082|last2=Karafet|first2=TM|last3=Park|first3=H|last4=Omoto|first4=K|last5=Harihara|first5=S|last6=Stoneking|first6=M|last7=Horai|first7=S|display-authors=etal}}&lt;/ref&gt; Okrašeno glineno posodje iz tega obdobja je eno najstarejših na svetu. Okoli leta 300 pr. n. št. se je na otočje preseljevalo [[ljudstvo Jajoj]] iz južne Kitajske in se pomešalo med domorodno prebivalstvo, kar imenujemo [[obdobje Jajoj]].&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Denoon|first=Donald; Hudson, Mark|title=Multicultural Japan: palaeolithic to postmodern|publisher=Cambridge University Press|year=2001|isbn=0-521-00362-8|pages=22–23}}&lt;/ref&gt; S seboj so prinesli znanje o obdelavi kovin,&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Yayoi Culture|url=http://www.metmuseum.org/toah/hd/yayo/hd_yayo.htm|publisher=Metropolitan Museum of Art|accessdate=15.1.2011}}&lt;/ref&gt; nove načine lončarstva&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Kofun Period|url=http://www.metmuseum.org/toah/hd/kofu/hd_kofu.htm|publisher=Metropolitan Museum of Art|accessdate=15.1.2011}}&lt;/ref&gt; in namakalno/mokro pridelavo riža.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Road of rice plant|url=http://www.kahaku.go.jp/special/past/japanese/ipix/5/5-25.html|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110430010530/http://www.kahaku.go.jp/special/past/japanese/ipix/5/5-25.html|archivedate=30.4.2011|publisher=[[National Science Museum of Japan]]|accessdate=15.1.2011}}&lt;/ref&gt;

Japonska se v pisani besedi prvič pojavi v ''[[Knjiga Hanov|Knjigi Hanov]]''.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last=Takashi |first=Okazaki |last2=Goodwin |first2=Janet |title=The Cambridge history of Japan, Volume 1: Ancient Japan |year=1993 |publisher=Cambridge University Press |location=Cambridge |isbn=0-521-22352-0 |page=275 |chapter=Japan and the continent}}&lt;/ref&gt; Glede na ''[[Zapiski treh kraljestev|Zapiske treh kraljestev]]'' se je najmočnejše kraljestvo na otočju v tretjem stoletju imenovalo [[Kraljestvo Jamataj|Jamataj]]. Budizem se je na Japonsko razširil iz [[Kraljestvo Baekje|kraljestva Baekje]] na jugozahodu Korejskega polotoka.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |editor=Brown, Delmer M.|year=1993 |title=The Cambridge History of Japan |publisher=Cambridge University Press |pages=140–149}}&lt;/ref&gt; Navkljub uporom proti uveljavitvi nove religije se je ta s popularnostjo pri višjih slojih (pomemben pobudnik te spremembe je bil [[princ Šotoku]]) in nadaljnjim razvojem Japonskega budizma z vplivi s Kitajske hitro uveljavil. V [[Obdobje Asuka|obdobju Asuka]] (592–710) je postal budizem glavna religija na otočju.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |title=The Japanese Experience: A Short History of Japan |first=William Gerald|last=Beasley |publisher=University of California Press |year=1999 |page=42 |isbn=0-520-22560-0}}&lt;/ref&gt;

V [[Obdobje Nara|obdobju Nara]] (710–784) se pojavijo zametki centralizirane države s cesarskim dvorom v Hejdžu (današnja Nara). Na dvoru nastaja literatura, umetnost in arhitektura z vplivi budizma.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |first=Conrad|last=Totman |year=2002 |title=A History of Japan |publisher=Blackwell |pages=64–79 |isbn=978-1-4051-2359-4}}&lt;/ref&gt; Leta 784 cesar Kanmu prestavi prestolnico v Nagaoko, deset let kasneje pa v Hej'an.

V obdobju Hej'an (749–1185) vznikne značilno japonska kultura z lastno umetnostjo, poezijo in prozo. Med najbolj znanimi deli obdobja sta roman [[Princ in dvorne gospe]] in besedilo Japonske himne ''Cesarska vladavina.''&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |first=Conrad|last=Totman |year=2002 |title=A History of Japan |publisher=Blackwell |pages=79–87, 122–123 |isbn=978-1-4051-2359-4}}&lt;/ref&gt;

=== Fevdalna Japonska ===
[[Slika:Samurai on horseback.png|sličica|311x311_pik|Samuraj na konju z oklepom o-joroj, lokom ''jumi'' in puščicami v tulu ''jeriba'']]
Za fevdalno dobo je značilen pojav samurajev kot vodilnega sloja v tedanji družbi. Po zmagi nad [[Klan Tajra|klanom Tajra]] 1185 je [[cesar Go-Toba]] samuraja [[Minamoto no Joritomo|Minamoto no Joritoma]] povzdignil v ''šoguna'', ta pa je prestolnico preselil v Kamakuro, s čimer se prične [[obdobje Kamakura]] (1185-1333). Po njegovi smrti se je preko regentov na oblast zavihtel [[klan Hodžo]]. ''Šogunat'' v Kamakuri je sprejel [[Zen budizem]] kot religijo samurajskega sloja&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Totman|first=Conrad|title=A History of Japan |edition=2|year=2005|publisher=Blackwell|isbn=1-4051-2359-1|pages=106–112}}&lt;/ref&gt; ter uspešno prestal dva poskusa invazij Mongolov (1274 in 1281). Svoj konec je ''šogunat'' doživel leta 1333 s porazom proti [[Cesar Go-Dajgo|cesarju Go-Dajgu]].

Ponovni preobrat se je zgodil že leta 1336, ko je [[Takaudži Ašikaga]] premagal cesarja in leta 1338 ustanovil ''šogunat'' v Kjotu. [[Obdobje Muromači]] (1336–1573) pod vladavino ''šogunata'' Ašikaga zaznamujejo kulturni nazori z vplivi Zen budizma. Mnogo običajev, ki jih danes poznamo kot tradicionalna japonska kultura, izhaja iz tega obdobja ([[Japonska čajna ceremonija|čajna ceremonija]], [[Ikebana (aranžiranje cvetja)|ikebana]], [[No gledališče|''no drama'']], ''[[sumi-e]]'' slikarska tehnika). Zaradi vse večje moči fevdalnih gospodov ([[Daimjo|''dajmjojev'']]) je leta 1467 [[Oninska vojna|izbruhnila civilna vojna]], s čimer se začne stoletje trajajoče [[obdobje Sengoku]], čas stalnih družbenih pretresov, vojaških sporov in politične nestabilnosti.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |first=George|last=Sansom |year=1961 |title=A History of Japan: 1334–1615 |publisher=Stanford University Press|pages=42, 217 |isbn=0-8047-0525-9}}&lt;/ref&gt;

V 16. stoletju portugalski trgovci in jezuitski misijonarji prvič dosežejo Japonsko, kar požene trgovinsko in kulturno izmenjavo z Zahodom. Evropska tehnologija in strelivo sta omogočila [[Nobunaga Oda|Nobunagu Odu]] zmago nad mnogimi ''dajmjoji'' in prevzem oblasti nad razdeljeno državo, si čimer se začne [[Obdobje Azuči-Momojama]] (1573–1603). Po atentatu na Nobunaga leta 1582 je oblast prevzel [[Hidejoši Tojotomi]], znan tudi kot »Veliki združevalec«, saj mu je do leta 1590 uspelo podjarmiti vse nasprotnike enotne oblasti. Njegov vpliv se je zmanjšal po dveh neuspelih poskusih invazij na Korejski polotok v letih 1592 in 1597.

Po smrti Hidejošija leta 1598 je državo namesto njegovega sina vodil regent [[Tokugawa Ieyasu|Iejasu Tokugava]]. Svoj položaj je izkoristil za pridobivanje politične in vojaške moči. Leta 1600 je v [[Bitka pri Sekigahari|bitki pri Sekigahari]] premagal nasprotujoče klane, zaradi česar ga je [[cesar Go-Jozej]] leta 1603 imenoval za ''šoguna'', v Edu (današnji Tokio) je bil ustanovljen [[Šogunat Tokugava|''šogunat'' Tokugava]], kar štejemo kot začetek [[Obdobje Edo|obdobja Edo]] (1603–1868).&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Turnbull|first=Stephen|title=Toyotomi Hideyoshi|year=2010|publisher=Osprey Publishing|isbn=978-1-84603-960-7|page=61}}&lt;/ref&gt; Zakoni takratne oblasti so na novo definirali odgovornosti in dejavnosti ''dajmjojev'' v zakoniku ''[[buke šohatto]]''&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Totman|first=Conrad|title=A History of Japan |edition=2|year=2005|publisher=Blackwell|isbn=1-4051-2359-1|pages=142–143}}&lt;/ref&gt; in samurajev, s čimer se je oblast centralizirala, cesarska oblast je izgubljala na moči. Leta 1639 je stopila v veljavo [[Sakoku|izolacijska politika]]&lt;ref&gt;{{navedi revijo|last=Toby|first=Ronald P.|title=Reopening the Question of Sakoku: Diplomacy in the Legitimation of the Tokugawa Bakufu|journal=Journal of Japanese Studies|year=1977|volume=3|issue=2|pages=323–363|doi=10.2307/132115|jstor=132115}}&lt;/ref&gt;, s čimer se je država zaprla pred vplivi Zahoda. Pojavilo se je raziskovanje japonske narodne identitete ''[[kokugaku]]'',&lt;ref&gt;{{navedi revijo|last=Ohtsu|first=M.|title=Japanese National Values and Confucianism|journal=Japanese Economy|year=1999|volume=27|issue=2|pages=45–59|doi=10.2753/JES1097-203X270245|last2=Ohtsu|first2=Makoto}}&lt;/ref&gt; odmik od preučevanja kitajske, konfucijanske in budistične miselnosti. Na nizozemski otoški enklavi [[Dedžima]] pri [[Nagasaki]]ju so na Japonsko še vedno prihajale knjige in z njimi znanstvene ideje iz Evrope in preostalega sveta.

=== Sodobna zgodovina ===
[[Slika:Black and white photo of emperor Meiji of Japan.jpg|levo|180 px|thumb|Cesar Mejdži, 122. japonski cesar]]
31. marca 1854 je ameriški [[admiral Matthew Perry]] s »črnimi ladjami« ameriške mornarice izsilil [[Kanagavska konvencija|odprtje Japonske]] preostalemu svetu ([[konvencija v Kanagavi]]). Nezadovoljstvo višjih slojev nad ''šogunatom'' zaradi takšne politike je privedlo do [[Bošinska vojna|Bošinske vojne]], v kateri je ''šogunat'' izgubil vso moč. Zmagovalci so vzpostavili centralizirano državo pod vodstvom cesarja Mejdžija ([[Obnova Meidži|Obnova Mejdži]]).&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Totman|first=Conrad|title=A History of Japan |edition=2|year=2005|publisher=Blackwell|isbn=1-4051-2359-1|pages=289–296}}&lt;/ref&gt;

V [[Obdobje Mejdži|Obdobju Mejdži]] (1868–1912) je Japonska aktivno prevzemala zahodnjaške modele političnega vladanja (ustava Mejdži je bila podlaga za sestavo parlamenta), sodstva, vojske in industrializacije. Japonsko cesarstvo je doživelo ekonomski razcvet, želelo si je razširiti vpliv na interesna območja v Aziji. Zmagi v [[Prva kitajsko-japonska vojna|Prvi kitajsko-japonski vojni]] (1894–1895) in [[Rusko-japonska vojna|Rusko-japonski vojni]] (1904–1905) sta Japonski prinesli oblast nad Tajvanom, Korejo in južno polovico [[Sahalin]]a.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Matsusaka|first=Y. Tak|title=Companion to Japanese History|year=2009|publisher=Blackwell|isbn=978-1-4051-1690-9|pages=224–241|editor=Tsutsui, William M.|chapter=The Japanese Empire}}&lt;/ref&gt; V letih med 1873 in 1935 se je število prebivalstva podvojilo na 70 milijonov.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Hiroshi|first=Shimizu|title=Japan and Singapore in the world economy : Japan's economic advance into Singapore, 1870–1965|year=1999|publisher=Routledge|isbn=978-0-415-19236-1|author2=Hitoshi, Hirakawa|page=17}}&lt;/ref&gt; Zaradi sodelovanja z zavezniki v [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] je Japonska pridobila nemška ozemlja na Daljnem vzhodu.

[[Obdobje Taišo|Obdobje vladavine cesarja Tajša]] (1912–1926) je bilo kratkotrajno in krhko demokratično obdobje med vsesplošnim premikom proti fašizmu in totalitarizmu. Pod pretvezo ohranjanja miru so bili sprejeti zakoni, ki so kaznovali politične disidente.

V [[Obdobje Šova|obdobju vladavine cesarja Hirohita]] (1926–1989) se je krepila japonska ekspanzionistična in militaristična nastrojenost. Leta 1931 je Japonska vojska okupirala Mandžurijo, 1933 izstopila iz Društva narodov in se s podpisom [[Trojni pakt|Trojnega pakta]] 27. septembra 1940 pridružila silam osi.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=The Axis Alliance|url=http://www.ibiblio.org/pha/policy/pre-war/361125a.html#3|publisher=iBiblio|accessdate=16.1.2011}}&lt;/ref&gt; V [[Druga kitajsko-japonska vojna|drugi kitajsko-japonski vojni]] (1937-1945) je Japonska pridobila ozemlja na Kitajskem (tudi glavno mesto [[Nandžing]]),&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.ibiblio.org/hyperwar/PTO/IMTFE/IMTFE-8.html |title=Judgment International Military Tribunal for the Far East, Chapter VIII: Conventional War Crimes (Atrocities) |publisher=iBiblio |date=November 1948}}&lt;/ref&gt; po ameriškem embargu na nafto kot posledica invazije na Francosko Indokino&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |first=Roland H., Jr. |last=Worth |title=No Choice But War: the United States Embargo Against Japan and the Eruption of War in the Pacific |publisher=McFarland |year=1995 |pages=56, 86|isbn=0-7864-0141-9}}&lt;/ref&gt; je Japonska vojska 7. in 8. decembra 1941 [[Napad na Pearl Harbor|napadla Pearl Harbor]], Britansko Malajo, Singapur in Hong Kong ter razglasila vojno z Združenimi državami Amerike in Britanskim imperijem.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.sankei.co.jp/seiron/koukoku/2005/0504/ronbun3-2.html |script-title=ja:インドネシア独立運動と日本とスカルノ（２） |work=馬 樹禮 |publisher=産経新聞社 |date=April 2005 |accessdate=2.10.2009 |language=ja |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110501141220/http://www.sankei.co.jp/seiron/koukoku/2005/0504/ronbun3-2.html |archivedate=1.5.2011}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.ibiblio.org/pha/policy/1941/411208c.html |title=The Kingdom of the Netherlands Declares War with Japan |publisher=iBiblio |accessdate=2.10.2009}}&lt;/ref&gt;

Sovjetska invazija Mandžurije leta 1945&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.history.com/this-day-in-history/soviets-declare-war-on-japan-invade-manchuria|title=Soviets declare war on Japan; invade Manchuria |website=History.com|access-date=17.4.2016}}&lt;/ref&gt; in [[jedrsko bombardiranje Hirošime in Nagasakija]] je Japonsko prisililo v brezpogojno predajo 15. avgusta 1945.&lt;ref&gt;{{navedi revijo|last=Pape|first=Robert A.|title=Why Japan Surrendered|journal=International Security|year=1993|volume=18|issue=2|pages=154–201|doi=10.2307/2539100|jstor=2539100}}&lt;/ref&gt; Vojna je stala države vzhodne in jugovzhodne Azije več 10 milijonov življenj, večina Japonska industrije in infrastrukture je bilo uničene. Kolonijam Japonskega cesarstva je bila vrnjena neodvisnost, vojnim zločincem so sodili na [[Tokijski procesi|Tokijskih procesih]] (izvzeti so bili člani cesarske družine in člani [[Enota 731|Enote za bakteriološke raziskave]]).&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Watt|first=Lori|title=When Empire Comes Home: Repatriation and Reintegration in Postwar Japan|publisher=Harvard University Press|year=2010|isbn=978-0-674-05598-8|pages=1–4}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Thomas|first=J.E.|title=Modern Japan|year=1996|publisher=Longman|isbn=0-582-25962-2|pages=284–287}}&lt;/ref&gt;
[[Slika:Emperor Akihito cropped 2 Barack Obama Emperor Akihito and Empress Michiko 20140424 1.jpg|180px|right|thumb|Cesar Akihito]]
Leta 1947 je Japonska sprejela novo ustavo s poudarkom na idejah liberalne demokracije. Leta 1952 se je z [[Sporazum v San Franciscu|Sporazumom v San Franciscu]] končala zavezniška okupacija Japonske,&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.japantimes.co.jp/news/2007/03/06/national/52-coup-plot-bid-to-rearm-japan-cia/ |title='52 coup plot bid to rearm Japan: CIA |first=Joseph |last=Coleman|date=6.3.2007|work=The Japan Times |accessdate=3.4.2007}}&lt;/ref&gt; leta 1956 se je pridružila Združenim narodom. Do devetdesetih se je japonsko gospodarstvo predvsem zaradi ekonomskih intervencij japonske vlade in finančne podpore Združenih držav Amerike hitro razvijalo, kar imenujemo tudi »[[japonski ekonomski čudež]]«.

V [[Heisei|obdobju vladavine cesarja Akihita]] (1989–2019) na začetku devetdesetih japonsko gospodarstvo doživelo večjo recesijo, iz katere se je država pobrala šele na začetku 21. stoletja. 11. marca 2011 je Japonsko prizadel [[Veliki Japonski potres in cunami|eden največjih potresov v zapisani zgodovini]]. Sprožil je [[Jedrska katastrofa v elektrarni Fukušima-Daiči|jedrsko nesrečo v jedrski elektrarni Fukušima Dajiči]], eno največjih v zgodovini pridobivanja jedrske energije.&lt;ref name=&quot;nytimes-tsunami&quot;&gt;{{navedi novice|last=Fackler|first=Martin; Drew, Kevin|title=Devastation as Tsunami Crashes Into Japan|url=https://www.nytimes.com/2011/03/12/world/asia/12japan.html?ref=world|accessdate=11.3.2011|newspaper=The New York Times|date=11.3.2011}}&lt;/ref&gt;

1. maja 2019 je po [[Abdikacija|abdikaciji]] cesarja Akihita, prvi po letu 1817, cesar postal njegov sin [[Naruhito]]. Z menjavo cesarja se je začelo tudi novo obdobje [[Rejva]].

== Geografija ==
{{glavni|Geografija Japonske|Geologija Japonske}}
[[Slika:Satellite View of Japan 1999.jpg|sličica|280x280_pik|Pogled na Japonsko s satelita]]
Japonsko sestavlja 6.852 otokov, ki se raztezajo vzdolž pacifiške obale vzhodne Azije. Glavni otoki od severa proti jugu so [[Hokaido]] (北海道), [[Honšu]] (本州), [[Šikoku]] (四国) in [[Kjušu]] (九州). Skupaj z [[Otočje Rjukju|otočjem Rjukju]] (琉球諸島 ''Rjukju-šoto''), ki leži južno od Kjušuja in vključuje otok [[Okinava]], sestavljajo [[Japonsko otočje]].&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=McCargo|first=Duncan|title=Contemporary Japan|year=2000|publisher=Macmillan|isbn=0-333-71000-2 |pages=8–11}}&lt;/ref&gt; Okoli 73% Japonske je gozdnate, gorate in neprimerne za kmetijstvo, industrijo ali poselitev.&lt;ref name=&quot;cia&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/ja.html |title=Japan |work=The World Factbook |publisher=[[Centralna obveščevalna agencija]] |accessdate=9.11.2011}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Japan|url=https://www.state.gov/r/pa/ei/bgn/4142.htm|publisher=US Department of State|accessdate=16.1.2011}}&lt;/ref&gt; Poseljena območja so že iz časa paleolitika predvsem na obalnih in rečnih ravnicah. Država spada med najgosteje poseljene na svetu.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://esa.un.org/unpp/ |title=World Population Prospects |publisher=Urad ZN za ekonomske in socialne zadeve |accessdate=27.3.2007 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070321013235/http://esa.un.org/unpp/ &lt;!--Added by H3llBot--&gt; |archivedate=21.3.2007}}&lt;/ref&gt;

Japonski otoki so del [[Pacifiški ognjeni obroč|pacifiškega ognjenega obroča]], obširne vulkanske cone, ki obroblja Pacifik. Nastali so zaradi subdukcije [[Filipinska plošča|Filipinske plošče]] pod celinsko [[Amurska plošča|Amursko]] in [[Okinavska plošča|Okinavsko ploščo]] na jugu ter subdukcijo [[Pacifiška plošča|Pacifiške plošče]] pod [[Ohotska plošča|Ohotsko ploščo]] na severu. Japonska je bila včasih del Evrazije, a so jo subdukcijski tokovi premaknili proti vzhodu, zaradi česar se je pred 15 milijoni let odprlo [[Japonsko morje]].&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://shinku.nichibun.ac.jp/jpub/pdf/jr/IJ1501.pdf|last=Barnes|first=Gina L.|title=Origins of the Japanese Islands|publisher=[[University of Durham]]|year=2003|accessdate=11.8.2009}}&lt;/ref&gt;

Na otočju je 108 aktivnih ognjenikov. Nekaj se jih je odprlo tudi v zadnjem stoletju, med njimi Šova-šinzan na Hokajdu in Mjodžin-šo na skalovju ''Bejonesu-recugan'' v Pacifiku. Uničujoči potresi, ki jih pogosto spremljajo cunamiji, se pojavijo nekajkrat vsako stoletje.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://volcano.und.edu/vwdocs/volc_images/north_asia/japan_tec.html |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070204064754/http://volcano.und.edu/vwdocs/volc_images/north_asia/japan_tec.html |archivedate=4.2.2007 |title=Tectonics and Volcanoes of Japan |publisher=Oregon State University |accessdate=27.3.2007}}&lt;/ref&gt; Tokijski potres leta 1923 je ubil preko 140.000 ljudi in sprožil uničujoče požare.&lt;ref&gt;{{navedi splet|last=James |first=C.D. |title=The 1923 Tokyo Earthquake and Fire |url=http://nisee.berkeley.edu/kanto/tokyo1923.pdf |publisher=University of California Berkeley |accessdate=16.1.2011 |year=2002 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070316050633/http://nisee.berkeley.edu/kanto/tokyo1923.pdf |archivedate=16.3.2007 |df= }}&lt;/ref&gt; Znana sta tudi Veliki potres v Hanšinu iz leta 1995 in Potres Tohoku iz leta 2011 s stopnjo 9,1.&lt;ref name=&quot;USGS9.1&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://earthquake.usgs.gov/earthquakes/eventpage/official20110311054624120_30#executive |title=M 9.1 – near the east coast of Honshu, Japan |publisher=Earthquake.usgs.gov |date=11.7.2016 |accessdate=29.8.2017 }}&lt;/ref&gt;

=== Podnebje ===
Na Japonskem prevladuje zmerno podnebje z velikimi razlikami med severom in jugom države. Delimo jo na 6 podnebnih območij:
* Hokaido: vlažno celinsko podnebje z dolgimi zimami in zelo toplimi do svežimi poletji; padavine niso obilne, pozimi lahko zapade veliko snega&lt;ref name=&quot;autogenerated2&quot; /&gt;
* Japonsko morje: hladni severozahodni vetrovi prinesejo na zahodno obalo Honšuja veliko snega, regija je hladnejša od pacifiške obale, [[Fen (veter)|fen]] lahko poleti prinese vroče temperature&lt;ref name=&quot;autogenerated2&quot; /&gt;
* Osrednje višavje ''Čuo Koči'': vlažno celinsko podnebje; velika temperaturna razlika med poletjem in zimo ter dnevom in nočjo, malo padavin s snegom pozimi
* Notranje morje ''Seto Najkaj'': gorovja [[Regija Čugoku (Japonska)|regije ''Čugoku'']] in ''[[Regija Šikoku (Japonska)|Šikoku]]'' ščitijo otoke pred sezonskimi vetrovi, zato je vreme čez leto zmerno&lt;ref name=&quot;autogenerated2&quot; /&gt;
* Tihi ocean: vlažno subtropsko podnebje z zmernimi zimami z občasnim snegom in vročimi poletji, ki jih prinese sezonski jugovzhodnik
* Otočje Rjukju: subtropsko podnebje s toplimi zimami in vročimi poletji, veliko deževja, predvsem med [[Deževna doba (Japonska)|deževno dobo]]&lt;ref name=autogenerated2&gt;{{navedi knjigo|last=Karan|first=Pradyumna Prasad|title=Japan in the 21st century|year=2005|publisher=University Press of Kentucky|isbn=0-8131-2342-9|pages=18–21, 41|author2=Gilbreath, Dick}}&lt;/ref&gt;

Povprečna zimska temperatura je 5,1&amp;nbsp;°C, poletna pa 25,2&amp;nbsp;°C.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Climate|url=http://www.jnto.go.jp/eng/arrange/essential/climate.html|publisher=Japonska nacionalna turistična organizacija|accessdate=2.3.2011}}&lt;/ref&gt; Temperaturni rekord iz 12. avgusta 2013 je znašal 41,0&amp;nbsp;°C.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://ds.data.jma.go.jp/tcc/tcc/news/press_20130813.pdf |title=Extremely hot conditions in Japan in midsummer 2013
|publisher=Tokyo Climate Center, Japan Meteorological Agency |date=13.8.2013 |accessdate=3.8.2017}}&lt;/ref&gt; Glavna deževna doba cuju traja od začetka maja na Okinavi, na severnem Hokaidu pa šele od konca julija. Na Honšuju traja šest tednov, spremlja pa jo veliko padavin in tajfunski vetrovi na koncu poletja in na začetku jeseni.&lt;ref name=&quot;climate&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.jnto.go.jp/eng/arrange/essential/climate.html |title=Essential Info: Climate |publisher=[[Japan National Tourism Organization|JNTO]] |accessdate=1.4.2007}}&lt;/ref&gt;

===  Biodiverziteta ===
[[Slika:Jigokudani hotspring in Nagano Japan 001.jpg|sličica|220x220_pik|Rdečelični makaki (''Macaca fuscata'') v vrelcu vroče vode, prefektura Nagano]]
Na Japonskem najdemo preko 90.000 vrst živali, med drugim [[rjavi medved]], [[rdečelični makak]] (''Macaca fuscata''), [[japonski rakunji pes]] (''Nyctereutes viverrinus''), mala japonska poljska miš (''Apodemus argenteus'') in [[japonski orjaški močerad]] (''Andrias japonicus'').&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=The Wildlife in Japan |url=http://www.env.go.jp/nature/yasei/pamph/pamph01/en.pdf |publisher=[[Ministry of the Environment (Japan)|Ministry of the Environment]] |accessdate=19.2.2011 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110323165908/http://www.env.go.jp/nature/yasei/pamph/pamph01/en.pdf |archivedate=23.3.2011}}&lt;/ref&gt; Velika raznolikost je posledica podnebja in geografije otokov, ki so razdeljeni na devet [[ekoregija|ekoregij]], vse od subtropskega vlažnega listnatega gozda na jugu do zmernega iglastega gozda na severu.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.us.emb-japan.go.jp/jicc/spotflora.htm |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070213035135/http://www.us.emb-japan.go.jp/jicc/spotflora.htm |archivedate=13.2.2007 |title=Flora and Fauna: Diversity and regional uniqueness |publisher=Embassy of Japan in the USA |accessdate=1.4.2007}}&lt;/ref&gt; 

Japonska ima vzpostavljeno omrežje [[Narodni parki Japonske|narodnih parkov]] in 37 zaščitenih mokrišč v skladu z [[Ramsarska konvencija|Ramsarsko konvencijo]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.env.go.jp/en/nature/nps/park/ |title=National Parks of Japan |publisher=Ministry of the Environment |accessdate=11.5.2011}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.ramsar.org/cda/en/ramsar-pubs-annolist-japan/main/ramsar/1-30-168^16573_4000_0__ |title=The Annotated Ramsar List: Japan |publisher=Ramsar |accessdate=11.5.2011 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110917191036/http://www.ramsar.org/cda/en/ramsar-pubs-annolist-japan/main/ramsar/1-30-168%5E16573_4000_0__ |archivedate=17.9.2011 |df= }}&lt;/ref&gt; Pet naravnih spomenikov ([[starodavni gozd Jakušima]], [[polotok Širetoko]], [[Širakami Sanči|gorovje in brezovi gozdovi Širakami Sanči]], [[Otočje Ogasavara]] in [[Otoki Amami-Ošima, Tokunošima, severni del Okinave in Iriomote]]) so vpisani v UNESCO-v seznam naravne svetovne dediščine.&lt;ref&gt;Unesco [https://whc.unesco.org/en/statesparties/jp]&lt;/ref&gt;

=== Okoljevarstvo ===
V času hitrega gospodarskega okrevanja po drugi svetovni vojni so okoljske probleme povečini zanemarjali, kar je ustrezalo rasti posla velikih korporacij. Posledično je bilo onesnaževanje v petdesetih in šestdesetih letih prejšnjega stoletja obsežno. V luči zaskrbljenosti nad posledicami takšnega neukrepanja je bil leta 1970 sprejet zakon za zaščito okolja.&lt;ref&gt;{{navedi splet|script-title=ja:日本の大気汚染の歴史 |url=http://www.erca.go.jp/taiki/history/ko_syousyu.html |publisher=Environmental Restoration and Conservation Agency |accessdate=2.3.2014 |language=ja |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110501085231/http://www.erca.go.jp/taiki/history/ko_syousyu.html |archivedate=1.5.2011}}&lt;/ref&gt; Naftna kriza leta 1973 je spodbudila razvoj trajnostne in ekonomične rabe energentov, saj je Japonska revna s surovinami in odvisna od uvoza le-teh.&lt;ref&gt;{{navedi splet|last=Sekiyama|first=Takeshi|title=Japan's international cooperation for energy efficiency and conservation in Asian region|url=http://nice.erina.or.jp/en/pdf/C-SEKIYAMA.pdf|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080216005103/http://nice.erina.or.jp/en/pdf/C-SEKIYAMA.pdf|archivedate=16.2.2008|publisher=Energy Conservation Center|accessdate=16.1.2011}}&lt;/ref&gt; Sodobni naravovarstveni problemi so onesnaženost mestnega zraka, upravljanje z odpadki, [[Evtrofikacija|evtrofikacija voda]], ohranjanje narave, podnebne spremembe, ravnanje s kemikalijami in mednarodno sodelovanje za preprečitev posledic globalnega segrevanja.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Environmental Performance Review of Japan|url=http://www.oecd.org/dataoecd/0/17/2110905.pdf|publisher=[[Organisation for Economic Co-operation and Development|OECD]]|accessdate=16.1.2011}}&lt;/ref&gt;

Junija 2015 je bilo v načrtovanju ali gradnji 40 elektrarn na premog, kar je Japonski prislužilo »nagrado« za njihovo »delo na ukrepih, ki zavirajo dejavnost pri varovanju podnebja«.&lt;ref&gt;{{navedi novice |title =At G-7, Japan's energy plan is not all that green |author =Elaine Kurtenbach |date = 6.6.2015 |agency =Associated Press}}&lt;/ref&gt; Uvršča se na 39. mesto indeksa EPI, ki meri zavezanost držav k ukrepanju v smeri trajnosti.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Environmental Performance Index: Japan|url=http://epi.yale.edu/country/japan|publisher=Yale University|accessdate=19.4.2016}}&lt;/ref&gt; Kot gostiteljica in podpisnica kjotskega protokola mora zmanjšati izpuste ogljikovega dioksida in uvesti druge ukrepe za zmanjšanje vpliva na podnebne spremembe.&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://www.reuters.com/article/idUST191967 |title=Japan sees extra emission cuts to 2020 goal – minister |date=24.6.2009 |agency=Reuters}}&lt;/ref&gt;

== Politika ==
=== Politična ureditev ===
[[Slika:Diet of Japan Kokkai 2009.jpg|levo|sličica|220x220_pik|Japonski parlament ''Kokkai,'' Čidoja, Tokio]]
Japonska je ustavna monarhija z zelo omejeno cesarjevo pristojnostjo. Cesarja ustava definira kot »simbol države in enotnosti ljudstva«. Izvršno vejo oblasti v državi vodi predsednik vlade s svojim ministrskim kabinetom. Zakonodajno vejo oblasti predstavlja dvodomni narodni parlament ''[[Kokkai]]'' (国会), sestavljen iz predstavniškega doma (465 sedežev, menja se na štiri leta) in svetniškega doma (265 sedežev, menja se na šest let). Poslance in svetnike volijo vsi državljani, stari najmanj 18 let, na tajnem glasovanju.&lt;ref name=&quot;tst-&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.straitstimes.com/asia/east-asia/japan-lowers-voting-age-from-20-to-18-to-better-reflect-young-peoples-opinions-in |title=Japan lowers voting age from 20 to 18 to better reflect young people's opinions in policies |publisher=[[The Straits Times]] |date=20.6.2015 |accessdate=28.8.2017 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Constitution&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.kantei.go.jp/foreign/constitution_and_government_of_japan/constitution_e.html |title=The Constitution of Japan |publisher=Prime Minister of Japan and His Cabinet |date=3.11.1946 |accessdate=14.2.2014 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20131214104438/http://www.kantei.go.jp/foreign/constitution_and_government_of_japan/constitution_e.html |archivedate=14.12.2013 |df= }}&lt;/ref&gt; Socialno liberalna [[Ustavna demokratska stranka (Japonska)|Ustavna demokratska stranka]] (CDP) in konzervativna [[Liberalna demokratska stranka (Japonska)|Liberalna demokratska stranka]] (LDP) prevladujeta v parlamentu. LDP je od konca ameriške zasedbe leta 1955 skoraj vedno najuspešnejša in ima (od novembra 2017) 283 sedežev v spodnjem ter 125 v zgornjem domu parlamenta. Samo med leti 1993-94 in 2009-12 ni bila uspešna. [[Predsednik vlade Japonske|Japonski premier]] je na čelu vlade, imenuje ga parlament izmed svojih poslancev, potrjuje pa ga cesar. Je vodja kabineta, v katerega imenuje ministre, lahko pa jih tudi razreši dolžnosti. Trenutni premier je [[Jošihide Suga]].

V japonski zgodovini je na pravni sistem v državi močno vplivalo kitajsko pravo, na primer preko teksta ''[[Kudžikata Isadamegaki]]'' v obdobju Edo.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Dean|first=Meryll|title=Japanese legal system: text, cases &amp; materials|year=2002|publisher=Cavendish|isbn=978-1-85941-673-0|pages=55–58|edition=2}}&lt;/ref&gt; Od 19. stoletja se je pravni sistem začel upirati na civilno pravo v Evropi, predvsem na nemško. Leta 1896 je prišel v veljavo civilni kodeks po osnutku nemškega [[Bürgerliches Gesetzbuch]], ki je obveljal do danes z nekaj povojnimi prilagoditvami.&lt;ref name=&quot;ReferenceC&quot;&gt;{{navedi revijo|last=Kanamori|first=Shigenari|title=German influences on Japanese Pre-War Constitution and Civil Code|journal=European Journal of Law and Economics|date=1.1.1999|volume=7|issue=1|pages=93–95|doi=10.1023/A:1008688209052}}&lt;/ref&gt; Japonsko pravosodje je razdeljeno na štiri stebre: vrhovno sodišče in trije nižji nivoji.&lt;ref name=&quot;ReferenceC&quot;/&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.kantei.go.jp/foreign/judiciary/0620system.html |publisher=Office of the Prime Minister of Japan |title=The Japanese Judicial System |accessdate=27.3.2007}}&lt;/ref&gt; Glavni korpus zakonikov, na katerih temelji japonski pravni red se imenuje [[Šest kodeksov]].&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Dean|first=Meryll|title=Japanese legal system: text, cases &amp; materials|year=2002|publisher=Cavendish|isbn=978-1-85941-673-0|page=131|edition=2}}&lt;/ref&gt;

=== Upravna delitev ===
{{glavni|Upravna delitev Japonske}}
Japonska birokratska uprava je razdeljena na tri osnovne ravni; nacionalni, prefekturni in občinski.

Pod nacionalno vlado je 47 '''prefektur''', od katerih jih je šest nadalje razdeljenih na '''podprefekture''' za boljše oskrbovanje velikih geografskih območij ali oddaljenih otokov. Podprefektura Japonske (支庁, shichō) je japonska oblika samouprave, ki se osredotoča na lokalna vprašanja pod ravnjo prefekture. Deluje kot del večje uprave države in kot del samoupravnega sistema.

1718 '''občin''' (792 mest, 743 mest in 183 vasi) in 23 posebnih okrajev Tokia je najnižja raven vlade; dvajset najbolj naseljenih mest zunaj tokijske metropole je znanih kot [[Mesta, določena z vladnim odlokom Japonske]] in je razdeljenih na oddelke.

Na Japonskem je '''okrožje''' (郡, gun) sestavljeno iz ene ali več podeželskih občin (mest ali vasi) znotraj prefekture. Okrožja nimajo upravne funkcije in se uporabljajo samo za geografske ali statistične namene, kot so poštni naslovi.

'''Mesta''' na Japonskem so razvrščena v štiri različne vrste, od najvišje označeno mesto, osrednje mesto, posebno mesto in navadno mesto na najnižjem:
*Mesto, določeno z vladnim odlokom (政令指定都市, seirei shitei toshi), znano tudi kot določeno mesto (指定都市, shitei toshi) ali mesto z vladnim odlokom (政令市, seirei shi), je japonsko mesto, ki ima več prebivalcev kot 500.000 in je bil kot tak določen z ukazom japonskega kabineta v skladu s členom 252, oddelek 19 zakona o lokalni avtonomiji. Določena mesta so prav tako razdeljena na oddelke.
*Osrednje mesto (中核市, Chūkakushi) je japonsko mesto, ki ima več kot 300.000 prebivalcev in površino večjo od 100 kvadratnih kilometrov, čeprav so lahko posebne izjeme po ukazu kabineta za mesta s prebivalstvom pod 300.000, vendar nad 200.000. [3] Glavno mesto je bilo ustvarjeno s prvim členom 252. člena, 22. razdelka japonskega zakona o lokalni avtonomiji.
*Posebno mesto (特例市, Tokureishi) na Japonskem je mesto z najmanj 200.000 prebivalci. To kategorijo je določil zakon o lokalni avtonomiji, 26. odstavek 252. člena.
*Mesto (市, shi) je lokalna upravna enota na Japonskem z najmanj 50.000 prebivalci, od katerih mora biti vsaj 60 % gospodinjstev ustanovljenih v osrednjem mestnem območju, vsaj 60 % gospodinjstev pa mora biti zaposlenih v trgovini. , industriji ali drugih mestnih poklicih.

'''Posebni oddelki''' (特別区, tokubetsu-ku) so 23 občin, ki skupaj sestavljajo jedro in najbolj poseljen del [[Tokijska metropola|Tokijske metropole]] na Japonskem. Skupaj zasedajo ozemlje, ki je bilo prvotno mesto Tokio, preden je bilo leta 1943 ukinjeno in je postalo del novoustanovljene metropole Tokio. Struktura posebnih oddelkov je bila vzpostavljena v skladu z japonskim zakonom o lokalni avtonomiji in je edinstvena za metropolo Tokio.

==== Prefekture ====
{{glavni|Japonske prefekture}}
[[File:Regions and Prefectures of Japan 2.svg|thumb|47 prefektur Japonske]]
Japonska [[ustava]] deli državo na 47 prefektur, ki administrativne obveznosti opravljajo neodvisno od centralne vlade; vodi jih guverner (知事 ''čidži''). Delimo jih na 43 pravih prefektur (県 ''ken''), 1 metropolo (都 ''to'') - Tokio, 2 mestni prefekturi (府 ''fu'') – Osaka in Kjoto – in 1 okrožje (道 ''dō'') – Hokaido. Od severa proti jugu si sledijo:

{{stolpci|4|
# [[Hokaido]]
# [[Prefektura Aomori|Aomori]]
# [[Prefektura Iwate|Iwate]]
# [[Prefektura Miyagi|Miyagi]]
# [[Prefektura Akita|Akita]]
# [[Prefektura Yamagata|Yamagata]]
# [[Prefektura Fukušima|Fukušima]]
# [[Prefektura Ibaraki|Ibaraki]]
# [[Prefektura Točigi|Točigi]]
# [[Prefektura Gunma|Gunma]]
# [[Prefektura Saitama|Saitama]]
# [[Prefektura Čiba|Čiba]]
# [[Tokio]]
# [[Prefektura Kanagawa|Kanagawa]]
# [[Prefektura Niigata|Niigata]]
# [[Prefektura Toyama|Toyama]]
# [[Prefektura Išikava|Išikava]]
# [[Prefektura Fukui|Fukui]]
# [[Prefektura Jamanaši|Jamanaši]]
# [[Prefektura Nagano|Nagano]]
# [[Prefektura Gifu|Gifu]]
# [[Prefektura Šizuoka|Šizuoka]]
# [[Prefektura Aiči|Aiči]]
# [[Prefektura Mie|Mie]]
# [[Prefektura Šiga|Šiga]]
# [[Prefektura Kyoto|Kyoto]]
# [[Prefektura Osaka|Osaka]]
# [[Prefektura Hyogo|Hyogo]]
# [[Prefektura Nara|Nara]]
# [[Prefektura Wakayama|Wakayama]]
# [[Prefektura Tottori|Tottori]]
# [[Prefektura Šimane|Šimane]]
# [[Prefektura Okayama|Okayama]]
# [[Prefektura Hirošima|Hirošima]]
# [[Prefektura Jamaguči|Jamaguči]]
# [[Prefektura Tokušima|Tokušima]]
# [[Prefektura Kagawa|Kagawa]]
# [[Prefektura Ehime|Ehime]]
# [[Prefektura Koči|Koči]]
# [[Prefektura Fukuoka|Fukuoka]]
# [[Prefektura Saga|Saga]]
# [[Prefektura Nagasaki|Nagasaki]]
# [[Prefektura Kumamoto|Kumamoto]]
# [[Prefektura Oita|Oita]]
# [[Prefektura Miyazaki|Miyazaki]]
# [[Prefektura Kagošima|Kagošima]]
# [[Prefektura Okinava|Okinava]]
}}

=== Tradicionalne regije ===
{{glavni|Tradicionalne regije Japonske}}
Japonska je razdeljena na osem [[Tradicionalne regije Japonske|tradicionalnih regij]]. Niso uradne upravne enote, čeprav jih državni uradniki uporabljajo za statistične in druge namene od leta 1905. Od severa proti jugu si sledijo:
* [[Hokaido]] – (otok in njegov arhipelag); večji mesti sta [[Saporo]] in [[Hakodate]].
* [[Honšu]]: 
** [[Tohoku]] – na sever otoka; večji mesti [[Sendai]] in [[Fukušima]].
** [[Kanto]] – vzhodni del in otoki Nanpō (del tokijske metropole); večja mesta [[Tokio]], [[Kavasaki]], [[Jokohama]], [[Jokosuka]].
** [[Čubu]] – hribovita srednja regija na področju [[Japonske Alpe|Japonskih Alp]]. Regija, ki meji na Japonsko morje, se imenuje [[Hokuriku]], na Pacifik pa meji regija [[Tokai]]. Večji mesti v regiji Hokuriku sta [[Niigata]] in [[Kanazava]], v regiji Tokai pa [[Nagoja]] (četrto največje japonsko mesto) in [[Šizuoka]].
** [[Kansai]] ali Kinki – starodavno kulturno in trgovsko središče, z mesti [[Osaka]], [[Kjoto]], [[Kobe]], [[Nara (Japonska)|Nara]] in [[Vakajama]].
** [[Čugoku]] – zahodni del: večji mesti [[Hirošima]] in [[Okajama]].
* [[Šikoku]] – najmanjši od štirih glavnih otokov, znan po budističnih romarjih. Večji mesti sta [[Macujama]] in [[Takamacu]].
* [[Kjušu]] – najjužnejši izmed štirih glavnih otokov in [[Okinava]]. Pomembnejša mesta so [[Fukuoka]], [[Kitakjušu]] in [[Nagasaki]].

=== Mednarodni odnosi ===
Japonska je članica mnogih mednarodnih organizacijː G7, G8, G20, ZN, APEC, ASEAN prostotrgovinsko območje, z Avstralijo (marec 2007)&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.mofa.go.jp/region/asia-paci/australia/joint0703.html |title=Japan-Australia Joint Declaration on Security Cooperation |publisher=Ministry of Foreign Affairs|accessdate=25.8.2010}}&lt;/ref&gt; in Indijo (oktober 2008)&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.mofa.go.jp/region/asia-paci/india/pmv0810/joint_d.html |title=Joint Declaration on Security Cooperation between Japan and India |publisher=Ministry of Foreign Affairs |date=22.10.2008 |accessdate=25.8.2010}}&lt;/ref&gt; ima podpisan varnostni pakt. Od konca druge svetovne vojne je tesno ekonomsko in varnostno povezana z Združenimi državami Amerike, ki so pomemben izvozni in primaren uvozni partner. Na japonskih tleh je stalno operativna ameriška vojaška baza.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Japan's Foreign Relations and Role in the World Today|url=http://afe.easia.columbia.edu/japan/japanworkbook/fpdefense/foreign.htm|website=Asia for Educators|accessdate=13.11.2016}}&lt;/ref&gt;

Japonska ima nerazrešena ozemeljska vprašanja o [[Kurilski otoki|Kurilskih otokih]] ([[Rusija]])&lt;ref&gt;MOFA, [http://www.mofa.go.jp/region/europe/russia/territory/index.html Japan's Northern Territories]&lt;/ref&gt;, [[Skalovje Liancourt|Skalovju Liancourt]] (v [[japonščina|japonščini]] ''Takešima'')&lt;ref name=&quot;takeshima&quot;&gt;MOFA, [http://www.mofa.go.jp/region/asia-paci/takeshima/index.html The Issue of Takeshima]&lt;/ref&gt;, [[Otočje Senaku|otočju Senaku]] ([[Tajvan]] in [[Ljudska republika Kitajska|Kitajska]]) in atolu [[Okinotorišima]].&lt;ref&gt;MOFA, [http://www.mofa.go.jp/region/asia-paci/senkaku/senkaku.html The Basic View on the Sovereignty over the Senkaku Islands]&lt;/ref&gt; Polemičnost teh ozemelj je predvsem v nadzorovanju naravnih bogastev.

[[Japonsko-korejski odnosi|Odnosi z Korejo]] so napeti zaradi ravnanja Japoncev med kolonialno oblastjo. Med največjimi očitki so spolno suženjstvo (&quot;ženske za lagodje&quot;),&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.bbc.com/news/world-asia-35188135|title=Japan and South Korea agree WW2 'comfort women' deal|date=28.12.2015|work=BBC News|access-date=8.7.2017|language=en-GB}}&lt;/ref&gt; za katerega sploh ni točno znano število žrtev (več deset ali celo sto tisoč), kulturno zatiranje s prepovedjo korejščine v šolah, prisvajanje japonskih imen.&lt;ref name=&quot;#1&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://koreanhistory.info/japan.htm|title=Japanese Colony 1910–1945|website=koreanhistory.info|access-date=8.7.2017}}&lt;/ref&gt; Med letoma 1910 in 1945 je Japonska popravljala korejsko infrastrukturo in na Korejski polotok naselila okoli 800.000 Japoncev.&lt;ref name=&quot;#1&quot;/&gt; Leta 2015 se je Japonska uradno opravičila in priznala spolno suženjstvo, preživele žrtvam je izplačala odškodnino. Državi sta postali veliki gospodarski zaveznici, njuni voditelji aktivno sodelujejo pri reševanju težav v regiji, predvsem glede [[Severna Koreja|Severne Koreje]] in druge svetovne vojne. Na odmevnejšem obisku leta 2017 na vrhu G20 sta se voditelja držav pogovarjala o sodelovanju in razreševanju glede severnokorejske krize, zavzela sta se tudi za graditev pozitivnih odnosov v regiji ter za pritiske na Kitajsko, da poostri sankcije proti Severni Koreji.&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.japantimes.co.jp/news/2017/07/07/national/politics-diplomacy/tokyo-washington-seoul-vow-step-pressure-pyongyang-amid-perceived-china-inaction/|title=Abe and Moon hold first talks in Hamburg, agree to resume reciprocal visits|date=7.7.2017|work=The Japan Times Online|access-date=8.7.2017|language=en-US|issn=0447-5763}}&lt;/ref&gt; Od devetdesetih je zelo močan uvoz korejske glasbe (K-pop), televizije (K-drame) in filmov, saj je bil izničen korejski zakon o prepovedi kulturne izmenjave med državama;&lt;ref&gt;{{navedi revijo|last=Ju|first=Hyujung|date=2014|title=Transformations of the Korean Media Industry by the Korean Wave: The Perspective of Glocalization|url=|journal=Korean Popular Culture in Global Context|volume=|pages=|via=ProQuest ebrary}}&lt;/ref&gt; pojav se imenuje [[korejski val]] (한류 ''Hallju?'').

== Vojska ==
Japonska namenja veliko denarja vojski in obrambi.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=The 15 countries with the highest military expenditure in 2009|url=http://www.sipri.org/research/armaments/milex/resultoutput/milex_15|publisher=Stockholm International Peace Research Institute|accessdate=16.1.2011|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110217084451/http://www.sipri.org/research/armaments/milex/resultoutput/milex_15|archivedate=17.2.2011|df=mdy-all}}&lt;/ref&gt; [[Japonske samoobrambne sile|Japonska vojska]] (Japonske samoobrambne sile) se deli na kopenske, zračne in pomorske sile. Glede na zakonodajo ne sme napovedati vojne ali uporabiti sile v mednarodnih sporih; japonska vlada izvršuje prepoved izvoza strelnega orožja. V zadnjih letih se predsednik vlade Šinzo Abe zavzema za večjo vlogo Japonske pri zagotavljanju varnosti v regiji, tudi s pomočjo sosednjim državam. Glede na Indeks svetovnega miru je Japonska na prvem mestu med azijskimi državami.&lt;ref&gt;Institute for Economics and Peace (2015). ''[http://www.visionofhumanity.org/sites/default/files/Global%20Peace%20Index%20Report%202015_0.pdf Global Peace Index 2015.] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20151006145259/http://www.visionofhumanity.org/sites/default/files/Global%20Peace%20Index%20Report%202015_0.pdf |date=6.10.2015 }}'' Retrieved 5.10.2015&lt;/ref&gt; V zadnjem času so bile japonske vojaške sile uporabljene v mirovnih misijah v Iraku.&lt;ref name=&quot;Iraq deployment&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.iht.com/articles/2006/06/20/news/japan.php |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070416075509/http://www.iht.com/articles/2006/06/20/news/japan.php |archivedate=16.4.2007 |title= Tokyo says it will bring troops home from Iraq |work=International Herald Tribune |date=20.6.2006 |accessdate=28.3.2007}}&lt;/ref&gt; Japonska poslovna federacija prepričuje japonsko vlado k ukinitvi prepovedi izvoza orožja, da bi se država lahko pridružila mednarodnim projektom na področju oboroževanja.&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://in.reuters.com/article/2010/07/13/idINIndia-50097320100713 |title=Japan business lobby wants weapon export ban eased |publisher=Reuters |date= 13.7.2010|accessdate=12.4.2011}}&lt;/ref&gt;

V 21. stoletju se je z globalizacijo moč v regiji prerazporedila. Varnostna slika Japonske se je spremenila predvsem zaradi severnokorejske jedrske grožnje, spopada pa se tudi s spletnim in mednarodnim terorizmom.&lt;ref name=&quot;Japan's Security Policy&quot;&gt;{{navedi novice |title= Japan's Security Policy |publisher= Ministry of Foreign Affairs of Japan |url=http://www.mofa.go.jp/policy/security/}}&lt;/ref&gt; Za ohranjanje miru so ustanovili narodni varnostni svet, ki je razvil varnostno strategijo ter smernice. [[Varnostni pakt med Japonsko in ZDA]] je temelj japonske zunanje politike.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.realclearpolitics.com/articles/2007/03/japan_is_back_why_tokyos_new_a.html |title=Japan Is Back: Why Tokyo's New Assertiveness Is Good for Washington|author=Michael Green |publisher=Real Clear Politics |accessdate=28.3.2007}}&lt;/ref&gt; Od leta 1956 je članica [[Organizacija združenih narodov|OZN]], dvajset let pa je bila tudi nestalna članica [[Varnostni svet ZN|Varnostnega sveta]]. Je članica G4, s čimer si išče stalno mesto v Varnostnem svetu.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.centralchronicle.com/20070111/1101194.htm |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070221044357/http://www.centralchronicle.com/20070111/1101194.htm |archivedate=21.2.2007 |title=UK backs Japan for UNSC bid |work=Central Chronicle |accessdate=28.3.2007}}&lt;/ref&gt;

== Gospodarstvo ==
[[Slika:The_Tokyo_Stock_Exchange_-_main_room_3.jpg|sličica|293x293_pik|Tokijska borza, ena večjih v Aziji]]
Japonska je po Združenih državah Amerike in Kitajski nominalno gledano tretje največje gospodarstvo na svetu.&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=China confirmed as World's Second Largest Economy|newspaper=[[The Guardian]] |date=21.1.2011|url=https://www.theguardian.com/business/2011/jan/21/china-confirmed-worlds-second-largest-economy|accessdate=21.1.2011 |first=James |last=Inman |location=London}}&lt;/ref&gt; Tokijska borza spada med največje v Aziji.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://asia.nikkei.com/Markets/Equities/Tokyo-Stock-Exchange-ranked-third-in-Asia-in-2014 |title=Tokyo Stock Exchange ranked third in Asia in 2014 |work=Nikkei Asian Review |date=16.1.2015 |accessdate=5.12.2015 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20151208112614/http://asia.nikkei.com/Markets/Equities/Tokyo-Stock-Exchange-ranked-third-in-Asia-in-2014 |archivedate=8.12.2015}}&lt;/ref&gt; Leta 2016 je bil japonski javni dolg ocenjen na 230 % letnega BDP.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/rankorder/2186rank.html |publisher=CIA |title=World Factbook, Country comparison: Public debt |accessdate=20.8.2017}}&lt;/ref&gt; Storitveni sektor predstavlja tri četrtine BDP, ima pa tudi zelo visoko razvit industrijski sektor, ki proizvaja visokotehnološka vozila, elektroniko, orodje, jeklo, ladje, kemikalije, tekstil in procesirano hrano. Kmetijski sektor obdeluje 13% japonskega ozemlja, ujamejo 15% vseh rib na svetu. Brezposelnost je nizka pri okoli 4 %, a vseeno 17 % ljudi živi pod pragom revščine.&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=Japan Tries to Face Up to Growing Poverty Problem|url=https://www.nytimes.com/2010/04/22/world/asia/22poverty.html?source=patrick.net|accessdate=16.1.2011|newspaper=The New York Times|date=21.4.2010|first=Martin|last=Fackler}}&lt;/ref&gt; Omejena količina pozidljivih zemljišč vpliva na gradnjo in trg z nepremičninami.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=2008 Housing and Land Survey|url=http://www.e-stat.go.jp/SG1/estat/NewListE.do?tid=000001028768|publisher=Statistics Bureau|accessdate=20.1.2011}}&lt;/ref&gt;

Japonska izvaža največ na ameriški (20 %) in kitajski trg (18 %), sledijo Južna Koreja (7 %), Hong Kong (6 %) in Tajska (5 %). Glavni izvozni proizvodi so orodje, motorna vozila, železo, jeklo, polprevodniki in avtomobilski deli. Največ uvaža iz Kitajske (25 %) in ZDA (11 %), sledita Avstralija (5 %) in Južna Koreja (4 %). Glavni uvozni proizvodi so stroji in orodje, fosilna goriva, živila (govedina), kemikalije, tekstil in surovine za industrijo.&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=Foreign investment in Japan soars|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/business/4632747.stm|accessdate=16.1.2011|newspaper=BBC|date=29.6.2005}}&lt;/ref&gt; Administracija Džun'ičira Koizumija je sprožila reforme, ki so povzročile porast tujih investicij.

Japonska je 27. med 189 državami po indeksu enostavnosti sklepanja poslov in enega najmanjših davčnih prihodkov med razvitimi državami. Japonski kapitalizem ima nekaj posebnosti, kot je sistem vseživljenjske zaposlitve, napredovanje po starosti&lt;ref name=&quot;oecd2008&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.oecd.org/document/17/0,3343,en_2649_34111_40353553_1_1_1_1,00.html |title=Economic survey of Japan 2008 |publisher=[[Organisation for Economic Co-operation and Development|OECD]] |accessdate=25.8.2010 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20101109122744/http://www.oecd.org/document/17/0%2C3343%2Cen_2649_34111_40353553_1_1_1_1%2C00.html |archivedate=9.11.2010 |df=mdy-all }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=http://www.economist.com/node/7193984?story_id=7193984 |title=Japan's Economy: Free at last |newspaper=The Economist |date=20.7.2006 |accessdate=23.1.2011}}&lt;/ref&gt; in vpliv t.i. korporacij ''kejrecu,'' aktivizem lastnikov delnic je redek, podjetja so vodena po metodah, kot je »Metoda Tojota«.&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=Activist shareholders swarm in Japan|url=http://www.economist.com/node/9414552?story_id=9414552|accessdate=23.1.2011|date=28.6.2007|newspaper=The Economist}}&lt;/ref&gt; Znane znamke iz Japonske so [[Toyota]], [[Honda]], [[Canon]], [[Nissan]], [[Sony]], Mitsubishi, [[Panasonic]], [[Uniqlo]], [[Lexus]], [[Subaru Corporation|Subaru]], [[Nintendo]], [[Bridgestone]], [[Mazda]] in [[Suzuki]].&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.rankingthebrands.com/The-Brand-Rankings.aspx?rankingID=33|title=Japan's Best Global Brands 2017|date=17.2.2017|accessdate=2.11.2017|website=Ranking the Brands}}&lt;/ref&gt;

==== Gospodarska zgodovina ====
Sodobna rast se je začela v obdobju Edo, ki je dalo cestni sistem in sistem vodooskrbe, pa tudi razvoj določenih finančnih inšturmentov, bankirstvo in [[Osaške riževe borze|borze]].&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |title=The Origins of Japanese Trade Supremacy |author=Howe, Christopher |publisher=Hurst &amp; Company |year=1996 |isbn=1-85065-538-3|pages=58f}}&lt;/ref&gt; S sprejetjem [[Tržno gospodarstvo|tržnega gospodarstva]]&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Totman|first=Conrad|title=A History of Japan|edition=2 |year=2005|publisher=Blackwell|isbn=1-4051-2359-1|pages=312–314}}&lt;/ref&gt; v obdobju Mejdži so se ustanavljala uspešna podjetja, ki so Japonsko popeljala na vrh razvitih držav.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=McCargo|first=Duncan|title=Contemporary Japan|year=2000|publisher=Macmillan|isbn=0-333-71000-2 |pages=18–19}}&lt;/ref&gt; Med 1960 in 1980 je gospodarska rast v povprečju dosegala 7,5 %, v osemdesetih in na začetku devetdesetih po naftni krizi pa 3,2 %. V devetdesetih se je rast zaradi poka finančnega mehurčka upočasnjevala, kar imenujemo tudi izgubljeno desetletje. Premiki v smeri okrevanja so bili počasni, ovirala jih je tudi globalna upočasnitev okoli preloma tisočletja. Po letu 2005 je Japonska doživljala solidno rast okoli 2,8%&lt;ref&gt;{{navedi novice|last=Masake|first=Hisane|title=A farewell to zero|url=http://www.atimes.com/atimes/Japan/HC02Dh01.html|accessdate=16.1.2011|newspaper=Asia Times|date=2.3.2006}}&lt;/ref&gt;, večje nazadovanje pa je prinesla finančna kriza 2008. Danes se uvršča visoko na lestvicah konkurenčnosti (6. mesto za leti 2015 in 2016) in gospodarske svobode.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://reports.weforum.org/global-competitiveness-report-2015-2016/economies/#indexId=GCI&amp;economy=JPN |title=Country/Economy Profiles: Japan|publisher=World Economic Forum |accessdate=24.2.2016 |language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://reports.weforum.org/global-competitiveness-report-2015-2016/competitiveness-rankings/ |title=Competitiveness Rankings |publisher=World Economic Forum |accessdate=24.2.2016 |language=en}}&lt;/ref&gt;

==== Kmetijstvo in ribolov ====
[[Slika:Rice Paddies In Aizu, Japan.JPG|levo|sličica|220x220_pik|Riževo polje v Ajzuju, prefektura Fukušima]]
Samo 11,5 % japonskega ozemlja je primernega za kmetijstvo.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://data.worldbank.org/indicator/AG.LND.ARBL.ZS|title=Arable land (% of land area)|publisher=World Bank|accessdate=November 11, 2020}}&lt;/ref&gt; Zaradi tega pomanjkanja obdelovalne zemlje se na majhnih površinah kmetuje po sistemu teras.&lt;ref name=&quot;Urbanites Help Sustain Japan's Historic Rice Paddy Terraces&quot;&gt;{{cite web|url=http://ourworld.unu.edu/en/the-people-who-sustain-japans-historic-terraced-rice-fields|title=Urbanites Help Sustain Japan's Historic Rice Paddy Terraces|website=Our World|date=May 22, 2012|author1=Nagata, Akira|author2=Chen, Bixia}}&lt;/ref&gt; Posledica tega je ena najvišjih stopenj donosa poljščin na enoto površine na svetu, s stopnjo kmetijske samooskrbe okoli 50 % od leta 2018;&lt;ref&gt;{{cite journal|title=The spatial patterns in long-term temporal trends of three major crops' yields in Japan|doi=10.1080/1343943X.2018.1459752|year=2018|volume=21|last=Chen|first=Hungyen|journal=Plant Production Science|issue=3|pages=177–185|doi-access=free}}&lt;/ref&gt; kmetijstvo  predstavlja samo 1,4 % BDP. Mali japonski kmetijski sektor je zelo subvencioniran in zaščiten.&lt;ref&gt;{{cite web|work=Agricultural Policy Monitoring and Evaluation|title=Japan: Support to agriculture|year=2020|publisher=OECD|accessdate=November 11, 2020|url=https://www.oecd-ilibrary.org/sites/751935f0-en/index.html?itemId=/content/component/751935f0-en}}&lt;/ref&gt; Kmetje se spopadajo s pomanjkanjem nasledstva in staranjem delovne sile.&lt;ref name=&quot;How will Japan's farms survive?&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.japantimes.co.jp/opinion/2013/06/28/editorials/how-will-japans-farms-survive/#.UoyT2b-lf-k |title=How will Japan's farms survive? |work=[[The Japan Times]] |date=28.6.2013 |accessdate=21.11.2013}}&lt;/ref&gt; [[Riž]] predstavlja skoraj vso proizvodnjo žitaric in je visoko zaščiten s tarifami pri 777,7 %.&lt;ref name=&quot;Trip Report - Japan Agricultural Situation&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;Japan - Agriculture&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.nationsencyclopedia.com/Asia-and-Oceania/Japan-AGRICULTURE.html#b |title=Japan – Agriculture |work=Nations Encyclopedia |accessdate=21.11.2013}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;With fewer, bigger plots and fewer part-time farmers, agriculture could compete&quot;&gt;{{navedi novice |url=https://www.economist.com/news/asia/21576154-fewer-bigger-plots-and-fewer-part-time-farmers-agriculture-could-compete-field-work |title=With fewer, bigger plots and fewer part-time farmers, agriculture could compete |work=[[The Economist]] |date=13.4.2013 |accessdate=21.11.2013}}&lt;/ref&gt; Japonska je drugi največji uvoznik kmetijskih proizvodov. Leta 1996 se je uvrstila na četrto mesto po količini ulova rib, leta 2010 je ulovila preko 4,5 milijonov ton rib.&lt;ref name=&quot;World fisheries production, by capture and aquaculture, by country (2010)&quot;&gt;{{navedi splet |url=ftp://ftp.fao.org/FI/STAT/summary/a-0a.pdf |archive-url=https://wayback.archive-it.org/all/20170525161431/ftp://ftp.fao.org/FI/STAT/summary/a-0a.pdf |url-status=dead |archive-date=25.5.2017 |title=World fisheries production, by capture and aquaculture, by country (2010) |work=Food and Agriculture Organization |accessdate=18.1.2014 |df=mdy-all }}&lt;/ref&gt; Danes predstavlja japonski ulov 15 % svetovnega&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/ja.html#Econ |title=The World Factbook |work=[[Central Intelligence Agency]] |accessdate=1.2.2014}}&lt;/ref&gt;, mnogi tudi trdijo, da je Japonska kriva za počasno izumiranje nekaterih ribjih vrst, kot so tuni.&lt;ref name=&quot;UN tribunal halts Japanese tuna over-fishing&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.atimes.com/oceania/AH31Ah01.html |title=UN tribunal halts Japanese tuna over-fishing |work=[[Asia Times]] |date=31.8.1999 |accessdate=1.2.2014}}&lt;/ref&gt; Sporen je tudi kvazi-komercialen [[Kitolov|lov na kite]].&lt;ref name=&quot;Japanese whaling 'science' rapped&quot;&gt;{{navedi novice |url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/science/nature/4118990.stm |title=Japanese whaling 'science' rapped |work=[[BBC News]] |date=22.6.2005 |accessdate=1.2.2014 |author=Black, Richard}}&lt;/ref&gt;

==== Industrija in storitve ====
Industrija predstavlja 27,5 % BDP.&lt;ref name=&quot;auto1&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/ja.html#Econ|title=Japan|last=|first=|date=3.11.2016|website=CIA World Factbook|publisher=|accessdate=13.11.2016}}&lt;/ref&gt; Pomembnejše industrije so avtomobilska, motorska, elektronska, orodjarska, kovinska, ladjedelniška, kemična in predelovalna. Japonska je tretji največji proizvajalec avtomobilov, Tojota pa največji posamezni proizvajalec.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.oica.net/category/production-statistics/|title=Production Statistics|last=OICA|first=|date=2016|website=|publisher=|accessdate=13.11.2016}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.forbes.com/sites/andreamurphy/2015/05/06/2015-global-2000-the-worlds-biggest-auto-companies/#361753666e48|title=2015 Global 2000: The World's Biggest Auto Companies|last=|first=|date=6.5.2015|website=Forbes|publisher=|accessdate=13.11.2016}}&lt;/ref&gt; Potrošniška elektronika se je preselila na Kitajsko, v ZDA in Južno Korejo.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=The era of Japanese consumer electronics giants is dead|url=https://www.cnet.com/news/the-era-of-japanese-consumer-electronics-giants-is-dead|website=cnet|accessdate=13.11.2016}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=What happened to Japan's electronic giants?|url=http://www.bbc.com/news/world-asia-21992700|accessdate=13.11.2016|agency=BBC News|date=2.4.2013}}&lt;/ref&gt; Za ladjedelništvo se pričakuje, da bo ostalo na Japonskem.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Why the sun has yet to set on Japanese shipbuilding|url=http://www.seatrade-maritime.com/news/asia/why-the-sun-has-yet-to-set-on-japanese-shipbuilding.html|website=Seatrade Maritime News|accessdate=13.11.2016}}&lt;/ref&gt;

Storitveni sektor predstavlja tri četrtine BDP.&lt;ref name=&quot;Japan Country Report&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.gfmag.com/gdp-data-country-reports/247-japan-gdp-country-report.html#axzz2kmA1XTXk |title=Japan Country Report |work=Global Finance |accessdate=16.11.2013}}&lt;/ref&gt; Glavne industrije so bankirstvo, zavarovalništvo, nepremičnine, trgovina, transport in telekomunikacije. Štiri od petih največjih časopisov na svetu je iz Japonske.&lt;ref name=&quot;National Newspapers Total Circulation 2011&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.ifabc.org/site/assets/media/National-Newspapers_total-circulation_IFABC_17-01-13.xls |title=National Newspapers Total Circulation 2011 |publisher=[[International Federation of Audit Bureaux of Circulations]] |accessdate=2.2.2014}}&lt;/ref&gt; Največji poslovni konglomerati ''kejrecu'' v državi so skupine Mitsubishi, Sumitomo, Fuyo, Mitsui, Dai-Ichi Kangyo in Sanwa.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.sjsu.edu/faculty/watkins/keiretsu.htm |title=The Keiretsu of Japan |work=San José State University}}&lt;/ref&gt;

==== Turizem ====
[[Slika:Chateau Himeji.JPG|sličica|220x220_pik|Grad Himedži, prefektura Hjogo]]
Turizem doživlja v zadnjih letih razcvet. Leta 2013 je število tujih obiskovalcev prvič preseglo 10 milijonov, leta 2015 že skoraj 20 milijonov.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.japantimes.co.jp/news/2016/01/19/national/japan-sets-new-inbound-tourism-record-2015-comes-just-short-20-million-target/|title=Visitors to Japan surge to record 19.73 million, spend all-time high ¥3.48 trillion|first=Tomoko|last=Otake|date=19.1.2016|publisher=|via=Japan Times Online}}&lt;/ref&gt; Pričakovanja japonske vlade so, da se bo turistični obisk do leta 2030 povzpel na 60 milijonov.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.japanmacroadvisors.com/page/category/economic-indicators/gdp-and-business-activity/number-of-visitors-to-japan/|title=Number of visitors to Japan|accessdate=29.1.2017|publisher=|via=Japan Macro Advisors}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Number of Foreign Visitors Surpassed 20 million (Japan)&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.smam-jp.com/documents/www/english/market_info/2016/11/22/SMAM_Market_Keyword_No139.pdf|title=SMAM Market Keyword (No.139)|work=SMAM-jp.com |accessdate=29.1.2017}}&lt;/ref&gt; Japonska ima [[Seznam spomenikov Unescove svetovne dediščine na Japonskem|20 znamenitosti]]  zapisanih na Unescov seznam svetovne dediščine&lt;ref name=&quot;whc.unesco.org&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://whc.unesco.org/en/statesparties/jp|title=Japan Properties inscribed on the World Heritage List|date=29.1.2017|publisher=|via=UNESCO}}&lt;/ref&gt;, med njimi grad Himedži, zgodovinske spomenike starodavnega Kjota in Nare.&lt;ref name=&quot;whc.unesco.org&quot;/&gt; Popularne destinacije so Tokio, Hirošima, gora [[Fudži]], smučišči Niseko in Kohaido, Okinava, vlak ''šinkansen'' in uporaba obširne mreže hotelov ''rjokan'' in vrelcev tople vode ''onsen''.

== Znanost in tehnologija ==
Japonska je vodilna država na področju znanstvenega raziskovanja v naravoslovju in inženirstvu, njen prispevek je pomemben v kmetijstvu, elektroniki (kar 16 % vsega zlata in 22 % vsega srebra je v japonski elektroniki&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.techradar.com/news/phone-and-communications/mobile-phones/japan-wants-citizens-to-donate-their-phone-to-make-2020-olympic-medals-1326938|title=Japan wants citizens to donate their old phone to make 2020 Olympics medals|publisher=}}&lt;/ref&gt;), industrijski robotiki (na Japonskem je bilo leta 2013 v uporabi kar 20% vseh robotov&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.ifr.org/industrial-robots/statistics/ |title=Statistics – IFR International Federation of Robotics |publisher= |accessdate=5.10.2016 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20160327031517/http://www.ifr.org/industrial-robots/statistics/ |archivedate=27.3.2016 |df= }}&lt;/ref&gt;), optiki, kemikalijah, polprevodnikih, raznih vejah inženirstva in raziskovanja živih bitij. Na indeksu inovativnosti Bloomberg se ponaša z drugim mestom. 700.000 raziskovalcev deluje s proračunom, velikim kar 130 milijard dolarjev, kar je v deležu BDP na tretjem mestu sveta.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.investinisrael.gov.il/NR/rdonlyres/D8B76E12-BC96-436A-9CA5-B53D9B8060E1/0/IsraelWhereBreakthroughsHappen.pdf |title=Invest in Israel – Where Breakthroughs Happen |date=4.12.2011 |work=Investment Promotion Center |publisher=Industry, Trade and Labor Ministry |page=17 |accessdate=14.10.2012}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice|last=McDonald|first=Joe|title=China to spend $136 billion on R&amp;D|newspaper=BusinessWeek|date=4.12.2006}}&lt;/ref&gt; Japonski znanstveniki so prejeli 22 [[Nobelova nagrada|Nobelovih nagrad]] iz fizike, kemije ali medicine in 3 [[Fieldsova nagrada|Fieldsove nagrade]] za matematiko.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Japanese Nobel Laureates |publisher=[[Kyoto University]] |year=2009 |url=http://www.kyoto-u.ac.jp/en/profile/intro/honor/nobel.htm/ |accessdate=7.11.2009}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Japanese Fields Medalists |publisher=Kyoto University |year=2009 |url=http://www.kyoto-u.ac.jp/en/profile/intro/honor/fields.htm |accessdate=7.11.2009 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20100310203313/http://www.kyoto-u.ac.jp/en/profile/intro/honor/fields.htm/ |archivedate=10.3.2010}}&lt;/ref&gt;

[[Japonska agencija za raziskovanje vesolja]] (JAXA) razvija satelite in vesoljska plovila, sodeluje v planetarnih, vesoljskih in aviacijskih raziskavah, na Mednarodni vesoljski postaji. Misije so poslali proti Merkurju, Veneri in Luni, kjer nameravajo do leta 2030 zgraditi bazno postajo.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Japan Plans Moon Base by 2030 |publisher=MoonDaily |date=3.8.2006 |url=http://www.moondaily.com/reports/Japan_Plans_Moon_Base_By_2030_999.html |accessdate=27.3.2007}}&lt;/ref&gt; Pomembnejši projekti so Kibo, [[Akacuki]], Mercury Magnetspheri Orbiter, SELENE in H-IIA.

== Infrastruktura ==
[[Slika:Satta yukei.jpg|sličica|275x275_pik|Japonska avtocesta s pogledom na goro [[Fudži]]]]
Japonska ima v omrežju 1,2 milijonov kilometrov cest kar 63.000 kilometrov avtocest in hitrih cest,&lt;ref name=&quot;stat.go.jp&quot;&gt;[http://www.stat.go.jp/english/data/nenkan/1431-12.htm Chapter 12 Transport – Microsoft Excel Sheet], Statistical Handbook of Japan&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;mlit.go.jp&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.mlit.go.jp/road/road_e/statistics.html|title=Road Bureau – MLIT Ministry of Land, Infrastructure, Transport and Tourism|publisher=}}&lt;/ref&gt; ki povezujejo večja mesta med otoki Honšu, Šikoku ter Kjušu, na Hokaidu in v obliki hitre ceste na Okinavi. Novi in rabljeni avtomobili so poceni s poudarkom na energijski učinkovitosti. Uporaba avtomobilov je nizka, s samo 50 % povprečja držav G8.&lt;ref name=&quot;stat.go.jp&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;mlit.go.jp&quot;/&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Transport |url=http://www.stat.go.jp/english/data/handbook/c09cont.htm |work=Statistical Handbook of Japan 2007 |publisher=Statistics Bureau |accessdate=2.3.2014 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110427071603/http://www.stat.go.jp/english/data/handbook/c09cont.htm |archivedate=27.4.2011}}&lt;/ref&gt; Železniško omrežje je privatizirano, znani so hitri in točni vlaki ''[[Šinkansen]]'' z rednimi hitrostmi vlakov do 320&amp;nbsp;km/h.&lt;ref name=&quot;transtatsjp&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.iraptranstats.net/jp|title=Transport in Japan|accessdate=17.2.2009|work=International Transport Statistics Database|publisher=[[International Road Assessment Program]]}} {{subscription required}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://english.jr-central.co.jp/about/safety.html|title=About the Shinkansen&amp;nbsp;– Safety|accessdate=17.10.2011|publisher=Central Japan Railway Company}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.hitachi-rail.com/rail_now/column/just_in_time/index.html|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080513230217/http://www.hitachi-rail.com/rail_now/column/just_in_time/index.html|archivedate=13.5.2008|title=Corporate Culture as Strong Diving Force for Punctuality- Another &quot;Just in Time&quot;|accessdate=19.4.2009|publisher=Hitachi}}&lt;/ref&gt; V državi je 175 letališč, [[Haneda|letališče Haneda]] je drugo najprometnejše v Aziji, pomemno je tudi [[letališče Narita]], [[Letališče Kansaj|Kansaj]] in [[Letališče Čubu|Čubu]]. [[Pristanišče v Nagoji]] je največje v državi, predstavlja kar 10% trgovinske izmenjave na Japonskem.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.airports.org/cda/aci_common/display/main/aci_content07_c.jsp?zn=aci&amp;cp=1-5-212-218-222_666_2__ |title=Year to Date Passenger Traffic |publisher=Airports Council International |date=11.11.2010 |accessdate=2.3.2014 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110111152406/http://www.airports.org/cda/aci_common/display/main/aci_content07_c.jsp?zn=aci&amp;cp=1-5-212-218-222_666_2__ |archivedate=11.1.2011}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Nakagawa|first=Dai|title=Transport Policy and Funding|year=2006|publisher=Elsevier|isbn=0-08-044852-6|page=63|author2=Matsunaka, Ryoji}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Port Profile|url=http://www.port-of-nagoya.jp/english/about_port.htm|publisher=Port of Nagoya|accessdate=7.1.2011|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20101130050032/http://www.port-of-nagoya.jp/english/about_port.htm|archivedate=30.11.2010|df=mdy-all}}&lt;/ref&gt;

Leta 2011 je bilo 46,1 % energije pridobljene iz nafte, 21,3 % iz premoga, 21,4 % iz zemeljskega plina, 4,0 % iz jedrske energije in 3,3 % iz vodne energije. Jedrska energija je istega leta predstavljala 9,2 % proizvodnje električne energije (še leto prej 24,9 %), zmanjšanje se je zgodilo na račun jedrske nesreče v Jedrski elektrarni Fukušima Daj'iči in posledičnih protestov proti uporabi jedrski elektrarn. Japonska je zelo odvisna od uvoza energije, saj nima večjih domačih rezerv.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Energy|url=http://www.stat.go.jp/english/data/handbook/c0117.htm#c07|work=Statistical Handbook of Japan 2013|publisher=Statistics Bureau|accessdate=14.2.2014}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice|last=Tsukimori|first=Osamu|title=Japan nuclear power-free as last reactor shuts|url=https://www.reuters.com/article/2012/05/05/us-nuclear-japan-idUSBRE84405820120505|accessdate=8.5.2012|agency=[[Reuters]]|date=5.5.2012}}&lt;/ref&gt;

Vlada upravlja oskrbo z vodo in komunalne storitve preko ministrstev.&lt;ref&gt;[http://www.mhlw.go.jp/english/policy/health/water_supply/dl/3-1a.pdf Waterworks Vision Summary], June 2004, retrieved on 6.1.2011&lt;/ref&gt; Dostop do obeh omrežij je univerzalen, 3 % ljudi dobivajo vodo iz zasebnih vodnjakov, predvsem na podeželju.&lt;ref&gt;Ministry of Health, Labor and Welfare:[http://www.mhlw.go.jp/english/policy/health/water_supply/1.html Coverage], retrieved on 6.1.2011&lt;/ref&gt; Vsa zbrana odpadna voda se vrača v omrežje, kjer jo obdelajo v sekundarnih čistilnih napravah ali pa je očiščena takoj. Vsa odpadna voda, ki je speljana v polzaprta morja (15 % vse odpadne vode), kot so [[Tokijski zaliv]], [[Osaški zaliv]] in [[jezero Biva]], je prečiščena še na terciarnem nivoju. Večji problemi, s katerimi se spopadajo, je zmanjševanje in staranje prebivalstva, manjšanje investicij, večanje pojavnosti suš, ipd.

== Prebivalstvo ==
Kar 80 % od 126,5 milijonov prebivalcev Japonske živi na Honšuju. Kot družba so jezikovno, etnično in kulturno homogeni; 98,5 % prebivalcev je Japoncev, ostalo so tuji delavci iz Koreje, Kitajske, Filipinov in potomci Japoncev iz Brazilije, Peruja in ZDA.&lt;ref name=MulticulturalJapan&gt;{{navedi novice|title='Multicultural Japan' remains a pipe dream|url=http://search.japantimes.co.jp/cgi-bin/fl20070327zg.html|accessdate=16.1.2011|newspaper=Japan Times|date=27.3.2007|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110414035203/http://search.japantimes.co.jp/cgi-bin/fl20070327zg.html|archivedate=14.4.2011|df=mdy-all}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Gentensei Shinko Shinbun 2010&quot;&gt;Atsushi Kotani ''The Fascination of the Japanese Cultural Theory'' (日本文化論のインチキ) {{ISBN|978-4-344-98166-9}} (Gentensei Shinko Shinbun, 2010)&lt;/ref&gt; Prevladajoča etnična skupina so ljudstvo Jamato, pomembnejše manjšine so domorodno ljudstvo Ainu in ljudstva z otočja Rjukju ter socialna manjšina ''[[Burakumini|burakuminov]]''. Prebivalci Japonske dosegajo v povprečju drugo najvišjo pričakovano starost ob rojstvu (83,5 let za obdobje 2010–2015).&lt;ref name=&quot;Table A.17&quot;&gt;{{navedi splet|title=Table A.17|url=https://www.un.org/esa/population/publications/wpp2006/WPP2006_Highlights_rev.pdf|work=United Nations World Population Prospects, 2006 revision|publisher=Organizacija združenih narodov|accessdate=15.1.2011}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;haaretz.com&quot;&gt;{{navedi novice|title=WHO: Life expectancy in Israel among highest in the world|url=http://www.haaretz.com/news/who-life-expectancy-in-israel-among-highest-in-the-world-1.276618|accessdate=15.1.2011|newspaper=Haaretz|date=maj 2009}}&lt;/ref&gt; Država se spopada z demografsko katastrofo, saj naj bi bilo do leta 2050 kar 4 % Japoncev starejših od 65 let, prebivalstvo pa naj bi upadlo z 126,5 milijonov na samo 95 milijonov.&lt;ref name=&quot;handbook&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.stat.go.jp/english/data/handbook/c0117.htm#c02 |title=Statistical Handbook of Japan 2013: Chapter 2—Population |publisher=Statistics Bureau |accessdate=14.2.2014}}&lt;/ref&gt;

{| class=&quot;wikitable&quot;
!#
!Slika
!Mesto
!Prebivalcev
&lt;small&gt;(Popis 2010)&lt;/small&gt;
!Prefektura
|-
!1.
|[[Slika:Tokyo_Tower_at_night_8.JPG|150px]]
|'''[[Tokio]]'''
|8.949.447
|[[Tokio]]
|-
!2.
|[[Slika:Minato_Mirai_In_Blue.jpg|150px]]
|'''[[Jokohama]]'''
|3.689.603
|[[Kanagava]]
|-
!3.
|[[Slika:Nakanoshima Skyscrapers in 201504 001.jpg|150px]]
|'''[[Osaka]]'''
|2.666.371
|[[Osaka]]
|-
!4.
|[[Slika:Nagoya_2017_(34159008173).jpg|150px]]
|'''[[Nagoja]]'''
|2.263.907
|[[Aiči]]
|-
!5.
|[[Slika:Hokkaido_University.jpg|150px]]
|'''[[Sapporo]]'''
|1.914.434
|[[Hokaido]]
|-
!6.
|[[Slika:Twilight_view_of_Kobe,_from_a_point_near_Shin-Kobe_station.jpg|150px]]
|'''[[Kobe]]'''
|1.544.873
|[[Hjogo]]
|-
!7.
|[[Slika:Kyoto_Skyline_-_Pentinlo.jpg|150px]]
|'''[[Kjoto]]'''
|1.474.473
|[[Kjoto]]
|-
!8.
|[[Slika:Fukuoka_City_-_Watanabe-dori_Avenue_-_01.JPG|150px]]
|'''[[Fukuoka]]'''
|1.463.826
|[[Fukuoka]]
|-
!9.
|[[Slika:Kawasaki_Station_East_Exit_2.jpg|150px]]
|'''[[Kavasaki]]'''
|1.425.678
|[[Kanagava]]
|-
!10.
|[[Slika:JR_Freight_Omiya_Workshop_main_storehouse_and_office.jpg|150px]]
|'''[[Sajtama]]'''
|1.222.910
|[[Sajtama]]
|}

=== Verstva Japonske ===
[[Slika:Phoenix Hall, Byodo-in, November 2016 -01.jpg|sličica|313x313_pik|Budistični tempelj Bjodo-in, Udži, prefektura Kjoto]]
Japonska ustava zagotavlja verske svoboščine vsakemu posamezniku. Več kot 84 % ljudi šteje [[šintoizem]] za izvorno religijo na otočju, več kot polovica od teh jih meni, da se je skozi zgodovino združeval z elementi budizma v [[šinbucu-šugo]]. Vplivi so prišli tudi iz taoistične in konfucianistične miselnosti. Številke ne pokažejo prave slike glede verske pripadnosti, saj je vsaka družina tradicionalno pripadala eni veri in templju. V sodobnem času naj bi bil delež ljudi, ki zares verujejo, nekje 20–30 %. Navkljub temu je sodelovanje na festivalih, kot je [[Hacumode|prvi obisk templja v novem letu]], zelo pogosto in priljubljeno. Ulice so okrašene ob festivalu [[Bon (festival)|Bon]], [[Tanabata]] in ob božiču. Na Japonskem deluje okoli 100.000 templjev in 78.790 svečenikov.

Šintoizem je prevladujoča veroizpoved na Japonskem, prakticiralo naj bi ga okoli 80 % prebivalstva (obiski templjev, rotenje in priprošnje pri ''[[kami]]jih''), vseeno pa se jih samo manjši delež opredeljuje kot šintoiste s pridružitvijo organiziranim sektam, saj uradnih ritualov za pridružitev ni.&lt;ref name=&quot;Breen Teeuwen&quot;&gt;Breen, Teeuwen in ''Breen, Teeuwen'' (2000:1)&lt;/ref&gt;&lt;ref name=Kisala&gt;{{navedi knjigo|last = Kisala |first = Robert |editor= Wargo, Robert|title = The Logic Of Nothingness: A Study of Nishida Kitarō |publisher = University of Hawaii Press|year = 2005|pages = 3–4 |isbn = 0-8248-2284-6}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=BY65&gt;''Routledge Handbook of Japanese Culture and Society'' (2011) edited by Victoria Bestor, Theodore C. Bestor, and Akiko Yamagata, p. 65 {{ISBN|978-0-415-43649-6}}&lt;/ref&gt;

[[Budizem]] je prispel na Japonsko v 6. stoletju iz kraljestva Baekje na Korejskem polotoku.&lt;ref name=&quot;Brown, 1993. p. 455&quot;&gt;Brown, 1993. p. 455&lt;/ref&gt;

[[Krščanstvo]] so prvi širili jezuitski misijonarji leta 1549.&lt;ref name=&quot;Higashibaba, 2002. p. 1&quot;&gt;Higashibaba, 2002. p. 1&lt;/ref&gt; Danes je kristjanov manj kot 2,3 %, večinoma na zahodu države, kjer so bili misijoni najbolj aktivni. Leta 2007 je bilo na Japonskem 32.036 župnikov in pastorjev. V zadnjem stoletju je postalo popularno praznovanje zahodnjaških porok, Valentinovega in božiča.&lt;ref&gt;[http://www2.ttcn.ne.jp/honkawa/7770.html Religion in Japan by prefecture]. 1996 statistics.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice|last=Kato|first=Mariko|title=Christianity's long history in the margins|newspaper=Japan Times|date=24.2.2009}}&lt;/ref&gt;

Ostale religije, prisotne v državi, so [[islam]] (večinoma pri migrantskih delavcih iz Indonezije, Pakistana, Bangladeša in Irana), [[hinduizem]], [[Judovstvo|judaizem]] in [[sikhizem]].&lt;ref&gt;{{navedi revijo |last1=Nakhleh |first1=Emile A. |last2=Sakurai |first2=Keiko |last3=Penn |first3=Michael |url=http://www.nbr.org/publications/asia_policy/Preview/AP5_IslamJapan_preview.pdf |title=Islam in Japan: A Cause for Concern? |journal=Asia Policy |volume=5 |date=januar 2008}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Clarke&quot;&gt;{{navedi knjigo|title=The World's religions : understanding the living faiths|year=1993|publisher=Reader's Digest|isbn=978-0-89577-501-6|editor=Clarke, Peter|page=208}}&lt;/ref&gt;

=== Jezik ===
Več kot 99 % prebivalcev Japonske govori [[Japonščina|japonščino]] kot prvi jezik. Spada med [[aglutinacijski jezik|aglutinacijske jezike]] z obsežnim sistemom besednih struktur, glagolskih oblik in besednjakom, prilagojenim vljudnem, ponižnem in častnem govorjenju in naslavljanju v hierarhično urejeni japonski družbi - ''[[keigo]]''. Japonska pisava obsega [[kandži]]je (kitajske pismenke) in dve [[Kana (japonska pisava)|kani]] (silabariji z izvorom v [[kurziv]]u in radikalkah kandžijev), poleg tega pa še latinico in arabske števke.&lt;ref&gt;{{navedi splet|last=Miyagawa|first=Shigeru|title=The Japanese Language|url=http://web.mit.edu/jpnet/articles/JapaneseLanguage.html|publisher=Massachusetts Institute of Technology|accessdate=16.1.2011}}&lt;/ref&gt; Japonske javne in zasebne šole učijo japonski jezik, navadno pa tudi angleški.

Drugi jeziki na otočju so [[rjukjanski jeziki]], [[okinavski jezik]] in [[jezik ljudstva Ainu]], ki mu grozi izumrtje&lt;ref&gt;{{navedi revijo|last=Heinrich|first=Patrick|title=Language Planning and Language Ideology in the Ryūkyū Islands|journal=Language Policy|date=January 2004|volume=3|issue=2|pages=153–179|doi=10.1023/B:LPOL.0000036192.53709.fc}}&lt;/ref&gt;, saj ga govori samo nekaj ostarelih prebivalcev Hokaida.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.un.org/works/culture/japan_story.html |archiveurl=https://web.archive.org/web/20080106062419/http://www.un.org/works/culture/japan_story.html |archivedate=6.1.2008 |title=15 families keep ancient language alive in Japan |publisher=UN |accessdate=27.3.2007}}&lt;/ref&gt; Malo otrok se uči te jezike, a se je v zadnjih letih zavednost glede pomena ohranitve jezikov povečala.

=== Težave ===
S staranjem prebivalstva se pojavljajo socialni problemi, kot sta pomanjkanje delovne sile in večanje socialnih izdatkov za pokojnine in zdravstveno varstvo.&lt;ref&gt;[[Gonzalo Garland]] et al. &quot;Dynamics of Demographic Development and its impact on Personal Saving : case of Japan&quot;, with Albert Ando, Andrea Moro, Juan Pablo Cordoba, in ''Ricerche Economiche'', Vol 49, August 1995&lt;/ref&gt; Do leta 2050 naj bi se prebivalstvo skrčilo na 95 milijonov.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.ifs.du.edu/ifs/frm_GraphicalDisplay.aspx?ListNames='Population,%20History%20and%20Forecast'&amp;HistFor=True&amp;GrpOp=0&amp;Dim1=81&amp;File=0|title=frm_Message|publisher=|accessdate=5.10.2016}}&lt;/ref&gt; Imigracije in iniciative za povečanje rodnosti so ponujene kot rešitve za zajezitev katastrofe.&lt;ref name=&quot;Ogawa&quot;&gt;{{navedi splet|last=Ogawa|first=Naohiro|title=Demographic Trends and their implications for Japan's future|url=http://www.mofa.go.jp/j_info/japan/socsec/ogawa.html|work=Transcript of speech delivered on 7 March 1997|publisher=Ministry of Foreign Affairs|accessdate=14.5.2006}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://jipi.gr.jp/english/message.html |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070929222250/http://jipi.gr.jp/english/message.html |archivedate=29.9.2007 |title=Japan Immigration Policy Institute: Director's message|first= Hidenori|last=Sakanaka|publisher=Japan Immigration Policy Institute |date=5.10.2005 |accessdate=5.1.2007}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice|last=French|first=Howard|title=Insular Japan Needs, but Resists, Immigration|url=https://www.nytimes.com/2003/07/24/international/asia/24JAPA.html?ei=5007&amp;en=53c7315175389e69&amp;ex=1374379200&amp;partner=USERLAND&amp;pagewanted=all&amp;position=|accessdate=21.2.2007|newspaper=The New York Times|date=24.7.2003}}&lt;/ref&gt; Japonska sprejme vsako leto zgolj 9.500 novih državljanov za naturalizacijo&lt;ref&gt;{{navedi splet|script-title=ja:帰化許可申請者数等の推移|url=http://www.moj.go.jp/TOUKEI/t_minj03.html|publisher=Ministry of Justice|accessdate=17.3.2011|language=ja}}&lt;/ref&gt;, leta 2012 je sprejela zgolj 18 prebežnikov.&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=2012 saw record-high 2,545 people apply for refugee status in Japan |url=http://www.japantimes.co.jp/news/2013/03/20/national/2012-saw-record-high-2545-people-apply-for-refugee-status-in-japan/#.UXWOPEpnhIE |newspaper=Japan Times|date=20.3.2013}}&lt;/ref&gt; Trpi tudi zaradi visoke samomorilnosti,&lt;ref name=&quot;NYT&quot;&gt;{{navedi novice|url=https://query.nytimes.com/gst/fullpage.html?res=9F00E1DB173FF936A25754C0A96F958260&amp;sec=health&amp;spon=&amp;scp=29&amp;sq=suicide%20japan&amp;st=cse|title=In Japan, Mired in Recession, Suicides Soar|last=Strom|first=Stephanie|date=15.7.1999|newspaper=The New York Times|accessdate=20.9.2008}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=Times&gt;{{navedi novice|url=http://www.timesonline.co.uk/tol/news/world/asia/article4170649.ece|title=Japan gripped by suicide epidemic|last=Lewis|first=Leo|date=19.6.2008|newspaper=[[The Times (London)|The Times]]|accessdate=20.9.2008}}&lt;/ref&gt; ki je vodilni razlog za smrt med ljudmi pod 30. letom starosti.&lt;ref name=&quot;ozawa-desilva&quot;&gt;{{navedi revijo|last = Ozawa-de Silva|first = Chikako
|title = Too Lonely to Die Alone: Internet Suicide Pacts and Existential Suffering in Japan|journal = Cult Med Psychiatry |volume = 32 |issue = 4 |pages = 516–551 |date=December 2008 |doi = 10.1007/s11013-008-9108-0|pmid = 18800195}}&lt;/ref&gt;

==Izobraževanje ==
[[Slika:Tokyo University Entrance Exam Results 6.JPG|sličica|220x220_pik|Slavje ob naznanitvi rezultatov vpisov na tokijsko univerzo]]
Primarna, sekundarna in univerzitetna delitev šolstva se je uveljavila leta 1872 kot del reform Obnove Mejdži. Osnovna šola (小学校 ''šogakko'') traja 6 let od dopolnjenega 6. leta in je obvezna. Sekundarna izobrazba se deli na obvezno triletno nižjo srednjo šolo (中学校 ''čugakko'') in neobvezno triletno višjo srednjo šolo (高等学校 ''kotogakko'', krajše 高校 ''koko''), ki jo obiskuje 94% vseh učencev z opravljeno nižjo srednjo šolo.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.fpri.org/footnotes/087.200312.ellington.japaneseeducation.html |title=Beyond the Rhetoric: Essential Questions About Japanese Education |first=Lucien |last=Ellington |publisher=Foreign Policy Research Institute |date=1.12.2003 |accessdate=1.4.2007 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070405075716/http://www.fpri.org/footnotes/087.200312.ellington.japaneseeducation.html |archivedate=5.4.2007}}&lt;/ref&gt; Približno 76% dijakov z zaključeno višjo srednjo šolo je nadaljevalo izobraževanje na univerzitetni ravni. Japonski učenci dosegajo najvišje rezultate med vsemi državami OECD pri pismenosti, matematiki in znanostih. Šolnine na višji srednji šoli in univerzi so praviloma visoke.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.oecdbetterlifeindex.org/topics/education/ |title=Education OECD Better Life |publisher=OECD |accessdate=29.5.2016 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20160531152015/http://www.oecdbetterlifeindex.org/topics/education/ |archivedate=31.5.2016 |df=mdy-all }}&lt;/ref&gt; Japonske šole se spopadajo z zelo pogostim zbadanjem in žalitvami med učenci, kar skušajo zajeziti z združitvijo osnovne in nižje srednje šole v en devetletni program.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.japantimes.co.jp/news/2016/06/10/national/compulsory-nine-year-school-system-kicks-off-japan/ |title=Compulsory nine-year school system kicks off in Japan |last=Jiji Press Staff |date=10.6.2016 |publisher=The Japan Times |accessdate=31.8.2016}}&lt;/ref&gt;

Izobraževanje je igralo ključno vlogo pri hitri povojni gospodarski rasti. Do danes, ko je trg dela vse bolj odvisen od pridobljenega znanja, pomeni višja izobrazba in pridobljene kompetence več priložnosti za zaposlitev in tudi višji položaj na delovnem mestu.&lt;ref name=&quot;auto&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.oecd.org/edu/Japan-EAG2014-Country-Note.pdf |title=Japan |publisher=OECD |accessdate=28.10.2016}}&lt;/ref&gt; Najbolj prestižni izobraževalni ustanovi sta Univerza v Tokiu in Univerza v Kjotu&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.globaluniversitiesranking.org/index.php?option=com_content&amp;view=article&amp;id=94&amp;Itemid=131|title=TOP&amp;nbsp;– 100 |publisher=Global Universities Ranking|year=2009|accessdate=22.3.2010}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.topuniversities.com/university-rankings/world-university-rankings/2010 |title=QS World University Rankings 2010 |publisher=QS TopUniversities |year=2010 |accessdate=15.1.2010 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110403044940/http://www.topuniversities.com/university-rankings/world-university-rankings/2010 |archivedate=3.4.2011 |df=mdy-all }}&lt;/ref&gt;, ki sta imeli kar 16 Nobelovih lavreatov.

== Zdravstvo ==
Zdravstveno oskrbo na Japonskem zagotavlja državna in lokalna vlada. Univerzalni zdravstveni sistem zagotavlja enakost dostopa storitev vsem, ki so vanj vključeni; državna komisija določa cene storitev. Nezaposleni se lahko vključijo preko lokalnih programov zavarovanja. Od leta 1973 ponuja vlada vsem ostarelim brezplačno zavarovanje.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.nyu.edu/projects/rodwin/lessons.html |first=Victor|last=Rodwin|title=Health Care in Japan |publisher=New York University |accessdate=10.3.2007}}&lt;/ref&gt; Vsak pacienti si lahko brezplačno izbere zdravnika in zdravstveno ustanovo.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.ipss.go.jp/s-info/e/Jasos/Health.html |title=Health Insurance: General Characteristics |publisher=National Institute of Population and Social Security Research |accessdate=28.3.2007}}&lt;/ref&gt;
== Kultura ==
Japonska kultura se je od svojih začetkov zelo spremenila in razvila. Sodobna kultura je mešanica vplivov iz Azije, Evrope in Severne Amerike. Tradicionalne umetnosti zaobjemajo obrti kot so keramika, tekstil, delo z lakom, kovanje mečev in izdelava lutk, predstave ''[[bunraku]]'', ''[[kabuki]]'', ''[[No gledališče|no]]'', [[Tradicionalni japonski plesi|tradicionalni plesi]] in ''[[rakugo]]'', prakticiranje [[Japonska čajna ceremonija|čajne ceremonije]], [[Japonske borilne veščine|borilnih veščin]], [[Japonska kaligrafija|kaligrafije]], tradicionalnih [[Japonske igre|japonskih iger]], aranžiranje [[Ikebana (aranžiranje cvetja)|ikebane]], zlaganje [[origami]]jev, obiskovanje [[onsen]]ov, ogled [[Gejša|gejšine]] predstave in podobno.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.bunka.go.jp/english/index.html |title=Administration of Cultural Affairs in Japan |publisher=Agency for Cultural Affairs |accessdate=11.5.2011}}&lt;/ref&gt;

=== Arhitektura ===
[[Slika:Kinkaku2.jpg|levo|sličica|275x275_pik|Kinkoku-dži zlati paviljon, Kjoto]]
Japonska arhitektura je mešanica lokalnih in drugih vplivov. Templji v Iseju veljajo za prototip japonske tradicionalne arhitekture. Stavbe so lesene, rahlo dvignjene od tal, krite s ploščicami ali drugimi naravnimi materiali. Drsna vrata ''[[fusuma]]'' so bila postavljena namesto sten, omogočala so prilagajanje prostora za razne priložnosti. Tla so bila sestavljena iz [[tatami]]jev. Ljudje so sedeli na tleh ali na blazinah, mize in stoli so se pojavili šele v 20. stoletju. V 19. stoletju so se v življenjski vsakdan, arhitekturo, oblikovanje in gradnjo začele vključevati zahodnjaške, moderne in post-moderne ideje.

Po prihodu budizma na Japonsko so se ulice in mesta začela graditi po modelu šahovnice, nastanek prve prestolnice Nare je bil pod vplivom arhitekture prestolnice dinastij Tang in Sui v [[Čangan|Čang'anu]]. Templji in svetišča so bili grajeni z naprednimi tehnikami obdelave lesa. Uvedli so standardne merske enote, izboljšali načrtovanje in oblikovanje bivalnih prostorov ter vrtov. Uvedba čajne ceremonije je pomenila enostavnost in skromnost v oblikovanju v nasprotju z bohotnostjo aristokracije.

V sodobni zgodovini se je arhitektura spremenila predvsem zaradi ločitve budizma in šintoizma prvič po 1000 letih.&lt;ref&gt;{{navedi revijo|last=Stone|first=Jacqueline|title=Review of ''Of Heretics and Martyrs in Meiji Japan: Muslim and Its Persecution'' by James Edward Ketelaar|journal=Harvard Journal of Asiatic Studies|volume=53|issue=2|pages=582–598|date=December 1993|url=http://www.thezensite.com/ZenBookReviews/Of-Heretics_and_Martyrs.html#note1|accessdate=13.6.2011}}&lt;/ref&gt; Japonska je doživela hitro prisvajanje zahodnih arhitekturnih idej, najprej z uvažanjem tujih strokovnjakov, kasneje pa so v gradnjo vključevali lastne poglede in slog. Večje zanimanje za japonske ideje v svetu se je pokazalo šele po drugi svetovni vojni, zelo vpliven je bil arhitekt [[Kenzō Tange|Kenzo Tange]] in teoretičnimi arhitekturnimi gibanji, kakršno je [[Metabolizem (arhitektura)|metabolizem]].

=== Umetnost ===
[[Slika:Hokusai (1828) Cuckoo and Azaleas.jpg|sličica|297x297_pik|Hokusaj: Kukavica in azaleje (1828), ukijo-e tisk]]
Najstarejša umetniška dela so bila predvsem kiparska, izdelana iz lesa, in slikarska, nastala pred več kot 2.000 leti. Gre za sintezo med domorodno [[Japonska estetika|japonsko estetiko]] in vključevanjem uvoženih idej, seveda pa so ideje tekle tudi v drugo smer.&lt;ref name=autogenerated3&gt;{{navedi knjigo|last=Arrowsmith|first=Rupert Richard|title=Modernism and the Museum: Asian, African, and Pacific Art and the London Avant-Garde|year=2010|publisher=Oxford University Press|isbn=978-0-19-959369-9}}&lt;/ref&gt; V 19. stoletju se je v Evropi uveljavil [[japonizem]], ki je močno vplival na razvoj sodobne zahodne umetnosti, predvsem [[postimpresionizem|postimpresionizma]]. Izhajal je iz tiskovin [[ukijo-e]]; slog sta gojila npr. [[Hokusaj]] in [[Hirošige]].

Japonski strip [[manga]] (漫画 improvizirana slika) se je razvil v 20. stoletju in postal popularen po vsem svetu.&lt;ref&gt;{{navedi revijo|author=Kinko Ito|title=A History of Manga in the Context of Japanese Culture and Society|journal=Journal of Popular Culture|volume=38|issue=3|pages=456–475|date=February 2005|doi=10.1111/j.0022-3840.2005.00123.x}}&lt;/ref&gt; Japonski animirani filmi ([[anime]]) so nastali pod vplivom mang. Prepoznamo ju po značilnem slogu.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://news.naver.com/main/read.nhn?mode=LSD&amp;mid=sec&amp;sid1=103&amp;oid=020&amp;aid=0000322552 |title=If you want to know Japan, See Animation |accessdate= |date=5. november 2005 ||language=ko|format= |work= }}&lt;/ref&gt;

Japonska glasba je raznolika in spaja različne sloge. Citram podoben [[koto]] je prišel s Kitajske v 9. stoletju in velja za japonski nacionalni inštrument. V 14. stoletju so igranju na koto pripojili recitacije, nastale so no-drame. [[Japonska ljudska glasba|Ljudska glasba]] s kitaro [[šamisen]] se je razvila v 16. stoletju.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Malm|first=William P.|title=Traditional Japanese music and musical instruments|year=2000|publisher=Kodansha International|isbn=978-4-7700-2395-7|pages=31–45|edition=New}}&lt;/ref&gt; Klasična glasba je prišla iz Zahoda v 19. stoletju in postala pomemben del japonske kulture.&lt;ref&gt;Glej na primer [[Olivier Messiaen]], ''Sept haïkaï'' (1962), (''Olivier Messiaen: a research and information guide'', Routledge, 2008, By Vincent Perez Benitez, p. 67) in (''Messiaen the Theologian'', Ashgate Publishing, Ltd., 2010, pp.&amp;nbsp;243–265, By Andrew Shenton)&lt;/ref&gt; Popularna glasba je doživela razcvet v povojni Japonski s pojavom [[J-pop]]a, japonske popularne glasbe.&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://www.theguardian.com/music/2005/aug/21/popandrock3 |title= J-Pop History |work=The Observer |accessdate=1.4.2007 |first=Chris |last=Campion |date=22.8.2005 |location=London}}&lt;/ref&gt; [[Karaoke]] so zelo priljubljena kulturna aktivnost, v sodobnem času celo bolj kot tradicionalno aranžiranje cvetja ali ceremonije s čajem.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|title=The worlds of Japanese popular culture: gender, shifting boundaries and global cultures|year=1998|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-63729-9|page=76|edition=Repr.|editor=Martinez, D.P.}}&lt;/ref&gt;

Med najstarejša literarna dela sodita kroniki ''[[Kodžiki]]'' in ''[[Nihon Šoki]]'' ter antologija poezije ''[[Man'jošu]]'' iz 8. stoletja, napisana s kitajskimi pismenkami.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |title=Seeds in the Heart: Japanese Literature from Earliest Times to the Late Sixteenth Century |author=Keene, Donald |publisher=Columbia University Press |year=2000 |isbn=978-0-231-11441-7}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.meijigakuin.ac.jp/~ascj/2000/200015.htm |title= Asian Studies Conference, Japan (2000) |publisher=Meiji Gakuin University |accessdate=1.4.2007}}&lt;/ref&gt; V zgodnjem obdobju Hej'an sta se razvili silibariji kana. [[Zgodba o sekalcu bambusa]] je najstarejša japonska pripoved. Opis dvornega življenja iz obdobja Hej'an najdemo v [[Zgodbe izpod blazine|Zgodbah izpod blazine]] [[Sej Šonagon|Seja Šonagona]] in [[Princ in dvorne gospe|Princu in dvornih gospeh]] [[Murasaki Šikibu]], najstarejšem romanu na svetu.&lt;ref name=&quot;ispmsu&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://isp.msu.edu/AsianStudies/wbwoa/eastasia/Japan/literature.html |archiveurl=https://web.archive.org/web/20051203034125/http://www.isp.msu.edu/asianstudies/wbwoa/eastasia/Japan/literature.html |archivedate=3.12.2005 |title= Windows on Asia—Literature : Antiquity to Middle Ages: Recent Past |publisher=Michigan State University |accessdate=28.12.2007}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Totman|first=Conrad|title=A History of Japan |edition=2 |year=2005|publisher=Blackwell|isbn=1-4051-2359-1|pages=126–127}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|title=The Tale of Genji|editor=Royall, Tyler|publisher=[[Penguin Classics]]|year=2003|isbn=0-14-243714-X|pages=i–ii, xii}}&lt;/ref&gt; V obdobju Edo so meščani prehiteli samurajsko aristokracijo po pisanju in branju literature, popularna so bila dela [[Saikaku|Saikaka]] in [[Matsuo Bashō|Bašoja]], ki je ponovno oživil tradicijo pisanja haikujev, znan je tudi po poetičnem potopisu ''[[Oku no Hosomiči]]''.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |title=World Within Walls: Japanese Literature of the Pre-Modern Era, 1600–1867 |author=Keene, Donald |publisher=Columbia University Press |year=1999 |isbn=978-0-231-11467-7}}&lt;/ref&gt; V obdobju Mejdži je tradicionalno umetnost zamenjal zahodnjaški stil pisanja. [[Nacume Soseki]] in [[Mori Ogai]] sta bila prva sodobna romanopisca, danes so znani tudi [[Rjunosuke Akutagava]], [[Džun'ičiro Tanizaki]], [[Jukio Mišima]] ter [[Haruki Murakami]]. Japonska ima dva dobitnika Nobelove nagrade za književnost: [[Jasunari Kavabata|Jasunarija Kavabata]] (1968) in [[Kenzaburo Oe|Kenzabura Oeja]] (1994).

=== Filozofija ===
Japonska filozofija je mešanica kitajskih, zahodnjaških in domačih elementov. Arheološki dokazi pričajo o obstoju [[Animizem|animističnega verovanjai]] in čaščenja ''[[kami]]jev'', svetih bitjih v šintoizmu, ki bivajo na zemlji.&lt;ref&gt;http://www.univie.ac.at/rel_jap/k/images/0/03/Kuroda_1981.pdf&lt;/ref&gt; [[Konfucionizem|Konfucijeva misel]] je prišla na Japonsko skupaj z budizmom v 5. stoletju.&lt;ref name=&quot;ReferenceA&quot;&gt;plato.stanford.edu/entries/japanese-confucian/&lt;/ref&gt; Konfucionistični ideali so se usidrali v japonsko videnje družbe in samega sebe, organizaciji vlade in sodstva.&lt;ref name=&quot;ReferenceA&quot;/&gt; Budizem je globoko vplival na japonsko [[Psihologija|psihologijo]], [[Metafizika|metafiziko]] in [[Estetika|estetiko]].&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|url=http://plato.stanford.edu/archives/win2011/entries/japanese-aesthetics/|title=The Stanford Encyclopedia of Philosophy|first=Graham|last=Parkes|editor-first=Edward N.|editor-last=Zalta|date=1.1.2011|publisher=|via=Stanford Encyclopedia of Philosophy}}&lt;/ref&gt; Ideje zvestobe in časti izhajajo iz 16. stoletja. Zahodna filozofija je na Japonsko vstopila šele v 19. stoletju. Pomembna je [[Kjotska šola]] filozofije, ki predvsem v domeni filozofije religije in [[fenomenologija|fenomenologije]] združuje in primerja vplive budistične filozofije z evropsko filozofsko in duhovno mislijo.

=== Kulinarika ===
Osnova japonske prehrane je [[japonski riž]] ali rezanci v juhi z dodatnimi jedmi iz rib, zelenjave in [[tofu]]ja za dodajanje okusa po principu ''ičidžu-sansai'' (ena juha, tri stranske jedi). Rdeče meso je prišlo v japonsko kuhinjo šele v pred okoli 100 leti. Velik poudarek je na sezonskih sestavinah,&lt;ref&gt;[http://www.tjf.or.jp/eng/content/japaneseculture/pdf/ge09shun.pdf &quot;A Day in the Life: Seasonal Foods&quot;], 'The Japan Forum Newsletter'', 14.9.1999.&lt;/ref&gt; kvaliteti živil in prezentaciji. Japonske restavracije imajo več zvezdic v [[Michelinov vodič|Michelinovem vodiču]] na enoto prebivalstva kot katerakoli druga država.&lt;ref name=michelin20101124&gt;{{navedi splet|script-title=ja:「ミシュランガイド東京・横浜・鎌倉2011」を発行　三つ星が14軒、 二つ星が54軒、一つ星が198軒に|url=http://web-cache.stream.ne.jp/www09/michelin/guide/tokyo/|publisher=Michelin Japan|accessdate=7.2.2011|date=24.11.2010|language=ja}}&lt;/ref&gt;

Tradicionalne sladice imenujemo ''[[vagaši]]'', izdelane so iz paste iz [[Azuki|rdečih fižolčkov]] in ''[[moči]]ja''. Popularna je aroma zelenega čaja, nastrgan sladoled ''[[kakigori]]'', riževo vino [[sake]] in pivo.

=== Prazniki in festivali ===
Državni prazniki na Japonskem so novo leto 1. januarja, ''Sejdžin no hi'' (praznik odraščanja) na drugi ponedeljek v januarju, dan ustanovitve Japonske 11. januarja, spomladansko enakonočje 21. marca, rojstni dan cesarja ''Šova'' 29. aprila, dan ustave 3. maja, zeleni dan 4. maja, dan otrok 5. maja, dan morja na tretji ponedeljek v juliju, dan gora 11. avgusta, dan spoštovanja ostarelih na tretji ponedeljek v septembru, jesensko enakonočje 23. ali 24. septembra, dan športa na drugi ponedeljek v oktobru, dan kulture 3. novembra, dan dela 23. novembra in cesarjev rojstni dan 23. decembra.

Japonska praznuje tudi mnogo festivalov ''[[Japonski festivali|macuri]]'' (祭) z dogodki po celi državi ali pa samo na določenem območju. Najpomembnejši državni festivali so ''[[Sejdžin no hi]]'' (dan odraščanja) na drugi ponedeljek v januarju, ''[[Hinamacuri]]'' (festival deklet/lutk) 3. marca, ''[[Hanami]]'' (opazovanje cvetov češnje) od konca marca do zgodnjega maja, ''[[Tanabata]]'' (festival zvezd), ''[[Šči-go-san]]'' (dobesedno 7-5-3, festival za otroke starosti 7, 5 in 3) na 15. november, ''[[Omisoka]]'' (staro leto) na 31. decembra, večdnevna festivala ''[[Secubun]]'' (praznuje se ob vsaki zamenjavi letnega časa) in ''[[En'niči]]'' (festival Buda in ''kamijev''). Pomemben tridnevni budistični festival je ''[[Bon|Obon]]'' (počastitev duš umrlih prednikov). Na šolah se praznujejo tudi razni kulturni festivali, kjer učenci, dijaki in študenti pokažejo svoje delo staršem, sorodnikom ali javnosti v srednjih šolah in na univerzah.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.officeholidays.com/countries/japan/|title=Public Holidays in Japan in 2016 – Office Holidays|publisher=}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Nakamura, Akemi, &quot;[http://www.japantimes.co.jp/cgi-bin/nn20080408i1.html National holidays trace roots to China, ancients, harvests] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090713203247/http://search.japantimes.co.jp/cgi-bin/nn20080408i1.html |date=13.7.2009 }}&quot;, ''[[Japan Times]]'', 8.4.2008.&lt;/ref&gt;

Pomembni elementi festivalskega praznovanja so poleg osrednjega dogajanja tudi stojnice s hrano, zabava, karnevalske igre in povorke, ki jih sponzorirajo templji in svetišča ali pa so povsem sekularni. Pogosti motivi so zapleteno dekorirani splavi, procesije, ki jih organizira vsaka soseska, nameščanje ''kamijev'' v ritualna nosila [[Mikoši|''mikošije''.]]&lt;ref name=&quot;jnto.go.jp&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://www.jnto.go.jp/eng/spot/festival/saidaijieyohadaka.html|title=Saidai-ji Eyo Hadaka Matsuri – Japan National Tourism Organization|publisher=}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;jnto.go.jp&quot;/&gt;[[Slika:Sumo ceremony.jpg|sličica|242x242_pik|Sumo borci okoli sodnika med ceremonijo vstopa v ring]]
=== Šport ===
Tradicionalni japonski športi so [[sumo borbe]],&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.pbs.org/independentlens/sumoeastandwest/sumo.html |title=Sumo: East and West |publisher=[[PBS]] |accessdate=10.3.2007}}&lt;/ref&gt; japonske borilne veščine [[judo]], [[karate]] in [[kendo]]. Po Obnovitvi Mejdži so postali popularni tudi zahodnjaški športi.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.uk.emb-japan.go.jp/en/facts/culture_dailylife.html#sports |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070317192109/http://www.uk.emb-japan.go.jp/en/facts/culture_dailylife.html |archivedate=17.3.2007 |title=Culture and Daily Life |publisher=Embassy of Japan in the UK |accessdate=27.3.2007 |url-status=dead |df= }}&lt;/ref&gt; Japonska je že trikrat gostila olimpijske igre, [[Poletne olimpijske igre 1964|poletne olimpijske igreleta 1964 v Tokiu]], [[Zimske olimpijske igre 1972|zimske olimpijske igre leta 1972 v Saporu]] in [[Zimske olimpijske igre 1998|leta 1998 v Naganu]]. [[Poletne olimpijske igre 2020|Leta 2020]] (dejansko 2021) je Tokio ponovno gostil poletne olimpijske igre.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Olympic History in Japan|url=http://www.joc.or.jp/english/historyjapan/history_japan_bid.html|publisher=Japanese Olympic Committee|accessdate=7.1.2011}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.olympic.org/news/ioc-selects-tokyo-as-host-of-2020-summer-olympic-games/208784|title=IOC selects Tokyo as host of 2020 Summer Olympic Games|date=21.7.2016|publisher=|accessdate=5.10.2016}}&lt;/ref&gt;

[[Bejzbol]] je najbolj priljubljen šport, sledijo mu nogomet, golf in avtomobilske dirke.

=== Mediji ===
Najbolj priljubljena medija sta televizija in časopis, a tudi radio in revije. Šele v zadnjem desetletju je postala televizija glavni vir informacij in zabave.&lt;ref name=&quot;pressnet.or.jp&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.pressnet.or.jp/data/0202.htm |title=Archived copy |accessdate=3.11.2016 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20020418125404/http://www.pressnet.or.jp/data/0202.htm |archivedate=18.4.2002 |df=mdy-all }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[https://www.nhk.or.jp/bunken/english/reports/pdf/report_16042101.pdf Television Viewing and Media Use Today: From &quot;The Japanese and Television 2015&quot; Survey] NHK Broadcasting Culture Research Institute, Public Opinion Research Division. April 2016.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.pressnet.or.jp/data/0101.htm |title=Archived copy |accessdate=3.11.2016 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20020418105725/http://www.pressnet.or.jp/data/0101.htm |archivedate=18.4.2002 |df=mdy-all }}&lt;/ref&gt; Glavne televiziske mreže so: [[NHK]], [[Nippon Television]] (NTV), [[Tokyo Broadcasting System]] (TBS), [[Fuji Network System]] (FNS), [[TV Asahi]] (EX) in [[TV Tokyo Network]] (TXN). Novice, varieteji in serije/drame so najbolj priljubljene med gledalci.&lt;ref name=&quot;nhk.or.jp&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.nhk.or.jp/bunken/BCRI-fr/h13-f1.html |title=Archived copy |accessdate=3.11.2016 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20041205020625/http://www.nhk.or.jp/bunken/bcri-fr/h13-f1.html |archivedate=5.12.2004 |df=mdy-all }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;nhk.or.jp&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;japanesestudies.org.uk&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.japanesestudies.org.uk/discussionpapers/Gatzen.html|title=Media and Communication in Japan: Current Issues and Future Research|first=Barbara Gatzen, Australian National University,|last=Australia|date=17.4.2001|publisher=}}&lt;/ref&gt;

== Poimenovanja ==
Ime ''Nippon'' ali ''Nihon'' (日本) pomeni »izvor Sonca« in se nanaša na lego japonske ob vzhodni obali azijske celine, kjer pismenka ''niči'' 日 predstavlja dan ali sonce, ''hon'' 本 pa bazo ali izvor.&lt;ref name=&quot;sljfaq.org&quot;/&gt; Iz sklopa se je na Zahodu uveljavil izrek &quot;dežela vzhajajočega Sonca&quot;.&lt;ref name=&quot;ReferenceB&quot;/&gt; Najstarejša omemba imena izhaja iz zgodovinskih zapisov kitajske [[Dinastija Tang|dinastije Tang]], imenovanih Stara knjiga dinastije Tang. Nastalo pa je med japonskimi diplomatskimi odpravami na Kitajsko v 7. in 8. stoletju, ko so Japonci zahtevali to poimenovanje za svojo deželo. Morda izvira iz starejšega pisma [[Princ Šotoku|princa Šotokuja]] vladarju [[Dinastija Sui|dinastije Sui]] iz leta 607, v katerem se poimenuje za &quot;cesarja dežele, kjer sonce vzhaja (日出處天子)&quot;. V pismu je bilo zapisano: &quot;Jaz, cesar v deželi, kjer sonce vzhaja, pošiljam pismo cesarju dežele, kjer sonce zahaja.&quot;

Pred prevzetjem tega imena sta bili v uporabi imeni ''[[Ljudstvo Jamato|Jamato]]'' (大和 &quot;Veliki Va&quot;) in ''[[Va (Japonska)|Vakoku]]'' (倭国). Termin ''va'' (和) je homofon drugega izraza ''vo'' (倭, japonska izgovorjava ''va''), ki je bil na Kitajskem v uporabi za imenovanje Japonske vsaj od 3. stoletja. Druga oblika ''Vej'' (委) je bila v uporabi za zgodnjo japonsko državo [[Nakoku]] v času [[Dinastija Han|dinastije Han]],&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=121 AD: Wakoku, The Land Of The Submissive Dwarf People?|url=https://www.tofugu.com/japan/country-names-for-japan/|accessdate=29.1.2017}}&lt;/ref&gt; a Japonci niso marali konotacij ''Va'' (倭), ki so ga na Kitajskem povezovali s konceptom palčka ali »pigmejca«, zato so ga želeli zamenjati z ''Va'' (和), ki pomeni »harmonijo, povezanost«.&lt;ref name=&quot;fuzita&quot;&gt;{{navedi splet|title=Why Japan is Japan? How Japan became Japan? |url= http://www.fuzita.org/jpculture/howmanyi/howjapan.html|accessdate=29.1.2017}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Wa: The Spirit of Harmony and Japanese Design Today &amp;#124; Concept, Works, and Catalogue|url=https://www.jpf.go.jp/e/project/culture/exhibit/oversea/wa/works.html|accessdate=29.1.2017}}&lt;/ref&gt;

V evropske jezike je ime verjetno prišlo preko zgodovinske kitajske izgovorjave 日本 ''Cipangu'' (kot jo je zapisal [[Marko Polo]]) iz stare mandarinščine ali dialekta Wu; še danes pa se pismenki v šanghajskem dialektu bereta kot ''Zeppen''.&lt;ref name=&quot;#2&quot;&gt;{{navedi knjigo|last=Boxer|first=Charles Ralph|title=The Christian century in Japan 1549–1650|year=1951|publisher=University of California Press|isbn=1-85754-035-2|url=https://books.google.com/books?id=2R4DA2lip9gC&amp;pg=PA14|pages=1–14}}&lt;/ref&gt; Prvi zapis v angleščini sega v leto 1577, kjer gre za prevod pisma iz leta 1565 portugalskega jezuita kot ''Giapan''.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Mancall|first=Peter C.|title=Travel narratives from the age of discovery: an anthology|year=2006|publisher=Oxford University Press|pages=156–157|chapter=Of the Ilande of Giapan, 1565}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |url=https://books.google.com/books?id=giZnAgAAQBAJ&amp;pg=PA79&amp;lpg=PA79 |title=London: The Selden Map and the Making of a Global City, 1549–1689|first= Robert K. |last=Batchelor |pages= 76, 79 |publisher=University of Chicago Press |isbn=978-0226080796 |date=6.1.2014}} In Richard Wille's 1577 book &quot;The History of Travalye in the West and East Indies&quot;&lt;/ref&gt; Izhaja iz stare malajščine (''Džapun'' ali ''Džapang''), ki si jo je verjetno izposodila iz dialekta katere obmorske narečne skupine na Kitajskem (dialekt Ningpo ali fukineščina&lt;ref name=&quot;#2&quot;/&gt;), s katero so bili portugalski trgovci v 16. stoletju pogosto v stiku.&lt;ref name=&quot;ahd&quot;&gt;{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=cZ88p_bSt1EC&amp;pg=PA146 |title=Word Histories and Mysteries: From Abracadabra to Zeus|editor= Editors of the American Heritage Dictionaries|publisher=Houghton Mifflin Harcourt |date=13.10.2004|isbn=9780547350271 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author=Boxer, C.R. |title=The Christian Century In Japan 1549–1650 |publisher=University of California Press |year=1951 |pages=11, 28–36, 49–51 |isbn=1-85754-035-2}}&lt;/ref&gt; Portugalski trgovci so jo tudi prvi ponesli v Evropo.

Od Obnove Mejdži do konca druge svetovne vojne je bilo celotno ime za Japonsko ''Daj Nippon Tejkoku'' (大日本帝國 »Cesarstvo velike Japonske«).&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last1=Frédéric|first1=Louis|year=2002|title=Japan Encyclopedia|publisher=The Belknap Press of Harvard University Press|isbn=0674007700|page=143|url=https://books.google.com/?id=p2QnPijAEmEC&amp;pg=PA143&amp;lpg=PA143&amp;dq=dai+nippon+teikoku#v=onepage&amp;q=dai%20nippon%20teikoku&amp;f=false|accessdate=29.1.2017|language=en}}&lt;/ref&gt; Današnje ime ''Nihon-koku'' ali ''Nippon-koku'' (日本国) je formalni sodobni ekvivalent s pomenom »japonska država«.

== Sklici ==
{{opombe|2}}
== Nadaljnje branje ==
* Marinac, Bogdana ''Čez morje na nepoznani Daljni vzhod'', Pomorski muzej Piran,  Piran, 2017 {{COBISS|ID=2928898567}}
* Lazar, Tomaž ''Japonsko orožje in bojevniška kultura na Slovenskem'', Ljubljana, Narodni muzej Slovenije, 2017, {{COBISS|ID=289999872}}

== Zunanje povezave ==
{{Zbirka|Japan|Japonska}}
{{wikipotovanje|Japan|Japonska}}
{{wikislovar}}
* [http://www.japan-guide.com/ Vodič po Japonski]
* [http://www.jnto.go.jp/ Spletna stran državne turistične organizacije]

{{East_Asia}}
{{OECD}}
{{APEC}}
{{normativna kontrola}}

{{zvezdica}}

[[Kategorija:Japonska| ]]
[[Kategorija:Ustavne monarhije]]
[[Kategorija:Vzhodnoazijske države]]
[[Kategorija:Otoške države]]
[[Kategorija:Azijsko-pacifiško gospodarsko sodelovanje]]
[[Kategorija:Države, po katerih so poimenovali asteroid]]</text>
      <sha1>olth3sfzltqqxt2gh6lt24fg7qu2yfm</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5726685</id>
      <parentid>5726684</parentid>
      <timestamp>2022-08-02T13:45:22Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ljuba brank</username>
        <id>92351</id>
      </contributor>
      <comment>/* Kmetijstvo in ribolov */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="118295" xml:space="preserve">{{Infopolje Država
|native_name = &lt;big&gt;日本国&lt;/big&gt;&lt;br /&gt;''Nippon-koku'' ali ''Nihon-koku''
|conventional_long_name = Japonska
|common_name = Japonska
|common_name2 = Japonske
|image_flag = Flag of Japan.svg
|image_coat = Imperial Seal of Japan.svg
|symbol_type = Cesarski pečat
|image_map = Japan-location-cia.png
|national_anthem = ''[[Kimi ga Yo]]''{{presledki|2}}(君が代)&lt;small&gt;&lt;br /&gt;''Cesarska vladavina''&lt;/small&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Explore Japan National Flag and National Anthem|url=http://web-japan.org/kidsweb/explore/national/index.html|accessdate=29.1.2017}}&lt;/ref&gt;
|official_languages = [[japonščina]]&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.ethnologue.com/country/JP/languages|title=Japan Languages|accessdate=29.1.2017|language=en}}&lt;/ref&gt;
|capital = [[Tokio]]
|latd=35 |latm=41 |latNS=N |longd=139 |longm=46 |longEW=E
|largest_settlement_type = največje mesto
|largest_city = [[Tokio]]
|government_type = [[Ustavna monarhija]]
|leader_title1 = [[Japonski cesar|cesar]]
|leader_title2 = [[predsednik vlade Japonske|predsednik vlade]]
|leader_name1 = [[Naruhito]] (徳仁)
|leader_name2 = [[Fumio Kišida]] (岸田 文雄) [[Liberalna demokratična stranka (Japonska)|(LDS)]]
|area_rank = 61.
|area_magnitude = 1 E11
|area_km2 = 377.972
|percent_water = 0,8 %
|population_census = 126.226.568&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.e-stat.go.jp/en/stat-search/files?page=1&amp;layout=datalist&amp;toukei=00200521&amp;tstat=000001136464&amp;cycle=0&amp;year=20200&amp;month=24101210&amp;tclass1=000001136465&amp;tclass2=000001154388&amp;tclass3val=0|title=2020 Population Census Preliminary Tabulation|accessdate=June 26, 2021|publisher=[[Statistics Bureau (Japan)|Statistics Bureau of Japan]]}}&lt;/ref&gt;
|population_census_year = 2020
| population_estimate    = 125.502.000&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.stat.go.jp/english/data/jinsui/2021np/index.html|title=Current Population Estimates as of October 1, 2021|accessdate=April 17, 2022|publisher=[[Statistics Bureau (Japan)|Statistics Bureau of Japan]]}}&lt;/ref&gt;
| population_estimate_year = 2021
| population_estimate_rank = 11.
| population_density_km2 = 332
| population_density_rank = 24.
|GDP_PPP_year = 2022
|GDP_PPP = $6,110 bilijona&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;&lt;ref name=&quot;IMFWEOJP&quot;&gt;{{cite web|url=https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2022/April/weo-report?c=158,&amp;s=NGDP_RPCH,NGDPD,PPPGDP,NGDPDPC,PPPPC,&amp;sy=2020&amp;ey=2027&amp;ssm=0&amp;scsm=1&amp;scc=0&amp;ssd=1&amp;ssc=0&amp;sic=0&amp;sort=country&amp;ds=.&amp;br=1|title=World Economic Outlook database: April 2022|publisher=[[International Monetary Fund]]|date=April 2022}}&lt;/ref&gt;
|GDP_PPP_rank = 4.
|GDP_PPP_per_capita = $48.814
|GDP_PPP_per_capita_rank = 35.
| GDP_nominal            = porast $4,912 bilion&lt;ref name=&quot;IMFWEOJP&quot; /&gt;
| GDP_nominal_year       = 2022
| GDP_nominal_rank       = 3.
| GDP_nominal_per_capita = $39.243 &lt;ref name=&quot;IMFWEOJP&quot; /&gt;
| GDP_nominal_per_capita_rank = 26.
|demonym = Japonec, Japonka
|sovereignty_type = [[Zgodovina Japonske|Ustanovitev]]
|established_event1 = [[Dan ustanovitve naroda]]
|established_event2 = [[Ustava Meiji]]
|established_event3 = [[Japonska ustava|Trenutno veljavna ustava]]
|established_event4 = [[Sanfranciška pogodba]]
|established_date1 = [[11. februar]], 660 pr.&amp;nbsp;n.&amp;nbsp;št.&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;
|established_date2 = [[29. november]] [[1890]]
|established_date3 = [[3. maj]] [[1947]]
|established_date4 = &lt;br /&gt;[[28. april]] [[1952]]
| Gini_year   = 2018
| Gini_change = zmanjšanje&lt;!-- Increase/decrease/steady. --&gt;
| Gini_ref   = &lt;ref&gt;{{cite encyclopedia|url=https://data.oecd.org/inequality/income-inequality.htm|title=Inequality - Income inequality - OECD Data|publisher=[[Organisation for Economic Co-operation and Development|OECD]]|accessdate=July 25, 2021}}&lt;/ref&gt;
| Gini_rank  = 78.
&lt;!-- HDI --&gt;| HDI = 0.919&lt;!-- Number only, between 0 and 1. --&gt;
| HDI_year  = 2019&lt;!-- Please use the year to which the data refers, not the publication year. --&gt;
| HDI_change = increase&lt;!-- Increase/decrease/steady. --&gt;
| HDI_ref = &lt;ref name=&quot;UNHDR&quot;&gt;{{cite web|url=http://hdr.undp.org/sites/default/files/hdr2020.pdf|title=Human Development Report 2020|language=en|publisher=[[United Nations Development Programme]]|date=December 15, 2020}}&lt;/ref&gt;
| HDI_rank  = 19th
|currency = [[japonski jen|jen]] (¥)
|currency_code = JPY
|country_code = JPN
|time_zone = [[japonski standardni čas|JST]]
|utc_offset = +9
|time_zone_DST = nobena
|utc_offset_DST =
|cctld = [[.jp]]
|calling_code = 81
|ISO_3166-1_alpha2 = JP
|ISO_3166-1_alpha3 = JPN
|ISO_3166-1_numeric = 392
|sport_code = JPN
|vehicle_code = J
|footnote1 = Največji del konglomerata je [[Jokohama]].
|footnote2 = {{navedi splet |url=http://www.imf.org/external/pubs/ft/weo/2017/01/weodata/weorept.aspx?sy=2014&amp;ey=2022&amp;scsm=1&amp;ssd=1&amp;sort=country&amp;ds=.&amp;br=1&amp;c=158&amp;s=NGDPD%2CNGDPDPC%2CPPPGDP%2CPPPPC%2CPPPEX&amp;grp=0&amp;a=&amp;pr.x=87&amp;pr.y=5 |title=&quot;World Economic Outlook Database, April 2017 – Report for Selected Countries and Subjects&quot; |publisher=[[IMF]] |date=2017-04 | accessdate=2017-12-12 | language=en}}
|footnote3 = Po legendi je Japonsko na ta dan ustanovil [[cesar Jimmu]], prvi japonski cesar; večina meni, da je datum le simboličen.
|religion = Šintoizem 56 %,
budizem 35 %,
kristjani 2 %,
ostalo 7 %}}

'''Japonska''' ([[Japonščina|japonsko]] 日本 ''Nippon'' ali ''Nihon'', formalno 日本国 '''''Nippon-koku''''' ali '''''Nihon-koku''''' »Japonska država«) je otoška država na [[Daljni vzhod|Daljnem vzhodu]]. Leži v [[Tihi ocean|Tihem oceanu]], vzhodno od Azijske celine. Na zahodu jo obliva [[Japonsko morje]], razprostira se od [[Ohotsko morje|Ohotskega morja]] na severu do [[Vzhodnokitajsko morje|Vzhodnokitajskega morja]] in [[Ljudska republika Kitajska|Kitajske]] na jugozahodu. Na zahodu jo [[Korejska ožina]] loči od [[Korejski polotok|Korejskega polotoka]]. Japonsko ime za državo pomeni »izvor sonca«,&lt;ref name=&quot;sljfaq.org&quot;&gt;{{navedi splet|title=Where does the name Japan come from?|url=http://www.sljfaq.org/afaq/japan.html|accessdate=29.1.2017}}&lt;/ref&gt; od koder izhaja sinonim »dežela vzhajajočega sonca«.&lt;ref name=&quot;ReferenceB&quot;&gt;{{navedi knjigo|title=The emergence of Japanese kingship|first=Joan R. |last=Piggott|year=1997|publisher=Stanford University Press|isbn=0-8047-2832-1|pages=143–144}}&lt;/ref&gt;

Japonsko otočje sestavlja okoli 7000 otokov, od katerih predstavljajo štirje največji, [[Kjušu]], [[Šikoku]], [[Honšu]] in [[Hokaido]], 97% kopnega.

Japonska je enajsta najbolj naseljena država na svetu, pa tudi ena najbolj gosto poseljenih in urbaniziranih držav. Približno tri četrtine ozemlja države je goratega, kjer je 125,5 milijona prebivalcev skoncentrirano na ozkih obalnih nižinah. Japonska je razdeljena na 47 upravnih [[japonske prefekture|prefektur]] in osem [[Tradicionalne regije Japonske|tradicionalnih regij]]. Širše območje Tokia je najbolj naseljeno metropolitansko območje na svetu z več kot 37,4 milijona prebivalci.

Arheološke najdbe na otočju segajo v mlajši paleolitik (35.000 pr. n. št.). Prve pisne omembe v kitajskih zgodovinskih spisih segajo v 1. stoletje – stik s Kitajsko je pomembno vplival na japonsko zgodovino. V 16. stoletju je sledilo obdobje [[Sakoku|izolacijske politike]], ki so jo šele leta 1853 prekinile Združene države Amerike z vojaškim pritiskom. Pomembne vojaške zmage in vse močnejši militaristični ustroj v času [[Prva kitajsko-japonska vojna|Prve kitajsko-japonske vojne]], [[Rusko-japonska vojna|Rusko-japonske vojne]] in v [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] so privedle do ozemeljskih pridobitev in želje po nadaljnjem širjenju po vzhodni in jugovzhodni Aziji. [[Druga kitajsko-japonska vojna]] in dogodki [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] kot izpolnitvi imperialističnih teženj so se končali z japonsko predajo 15. avgusta 1945, ki je sledila [[Jedrsko bombardiranje Hirošime in Nagasakija|bombardiranju Hirošime in Nagasakija]] z jedrskima bombama. Leta 1947 je bila sprejeta nova ustava, po kateri je Japonska postala ustavna monarhija s cesarjem in dvodomnim parlamentom.

Japonska je članica Združenih narodov, OECD, [[G7]], [[G8]] in [[G20]] ter številnih drugih organizacij. Slovi po tehnološki razvitosti in visoko izobraženi delovni sili z enim najvišjih odstotkov terciarno izobraženih odraslih.&lt;ref name=&quot;OECD&quot;&gt;{{navedi splet|title=OECD.Stat Education and Training &gt; Education at a Glance &gt; Educational attainment and labor-force status &gt; Educational attainment of 25–64 year-olds|publisher=OECD|url=http://stats.oecd.org}}&lt;/ref&gt; Njeno gospodarstvo je tretje največje na svetu nominalno, četrti največji izvoznik in uvoznik. Kljub temu, da se je odrekla pravici do napovedi vojne, vzdržuje sodobno vojsko z osmim največjim proračunom&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.sipri.org/research/armaments/milex/resultoutput/15majorspenders|title=SIPRI Yearbook 2012–15 countries with the highest military expenditure in 2011|publisher=Sipri.org|accessdate=27.4.2013|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20100328104327/http://www.sipri.org/research/armaments/milex/resultoutput/15majorspenders|archivedate=28.3.2010|df=mdy-all}}&lt;/ref&gt; za samoobrambo in mirovne misije. Prebivalstvo Japonske dosega eno najvišjih pričakovanih življenjskih dob in visok [[indeks človekovega razvoja]]. Znana je po zgodovinski in sodobni kinematografiji, bogati kulinariki in mnogim prispevkom k razvoju človeštva v znanosti in tehnologiji.

== Zgodovina ==
{{glavni|Zgodovina Japonske}}

=== Prazgodovina in antika ===
{{Zgodovina Japonske}}
[[Slika:Emperor Jimmu.jpg|levo|sličica|338x338_pik|[[Cesar Džinmu]], prvi japonski cesar&lt;ref name=&quot;kelly&quot;&gt;Kelly, Charles F. [http://www.t-net.ne.jp/~keally/kofun.html &quot;Kofun Culture&quot;,] [http://www.t-net.ne.jp/~keally/index.htm Japanese Archaeology.] 27.4.2009.&lt;/ref&gt;]]
Ostanki [[Japonski paleolitik|paleolitske kulture na Japonskih]] tleh segajo 35.000 let v preteklost. Od takrat naj bilo Japonsko otočje poseljeno neprekinjeno. Obdobju mezolitske in neolitske kulture z začetki okoli 14.000 let pr. n. št. pravimo tudi [[Obdobje Džomon|Džomonska kultura]]. Ljudje so se ukvarjali predvsem z lovom, nabiranjem in primitivno obliko kmetijstva, živeli pa v enostavnih zemljankah.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.pitt.edu/~annj/courses/notes/jomon_genes.html|title=Jomon Genes|last=Travis|first=John|publisher=University of Pittsburgh|accessdate=15.1.2011}}&lt;/ref&gt; Gre za prednike današnjih [[Ainu|ljudstev Ajnu]] in [[Ljudstvo Jamato|Jamato]].&lt;ref&gt;{{navedi revijo|last=Matsumara|first=Hirofumi; Dodo, Yukio|url=https://www.jstage.jst.go.jp/article/ase/117/2/117_080325/_article |title=Dental characteristics of Tohoku residents in Japan: implications for biological affinity with ancient Emishi|journal=Anthropological Science|year=2009|volume=117|issue=2|pages=95–105|doi=10.1537/ase.080325|last2=Dodo|first2=Yukio}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi revijo|last=Hammer|first=Michael F.|url=http://www.nature.com/jhg/journal/v51/n1/abs/jhg20068a.html |title=Dual origins of the Japanese: common ground for hunter-gatherer and farmer Y chromosomes|journal=Journal of Human Genetics|year=2006|volume=51|issue=1|pages=47–58|doi=10.1007/s10038-005-0322-0|pmid=16328082|last2=Karafet|first2=TM|last3=Park|first3=H|last4=Omoto|first4=K|last5=Harihara|first5=S|last6=Stoneking|first6=M|last7=Horai|first7=S|display-authors=etal}}&lt;/ref&gt; Okrašeno glineno posodje iz tega obdobja je eno najstarejših na svetu. Okoli leta 300 pr. n. št. se je na otočje preseljevalo [[ljudstvo Jajoj]] iz južne Kitajske in se pomešalo med domorodno prebivalstvo, kar imenujemo [[obdobje Jajoj]].&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Denoon|first=Donald; Hudson, Mark|title=Multicultural Japan: palaeolithic to postmodern|publisher=Cambridge University Press|year=2001|isbn=0-521-00362-8|pages=22–23}}&lt;/ref&gt; S seboj so prinesli znanje o obdelavi kovin,&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Yayoi Culture|url=http://www.metmuseum.org/toah/hd/yayo/hd_yayo.htm|publisher=Metropolitan Museum of Art|accessdate=15.1.2011}}&lt;/ref&gt; nove načine lončarstva&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Kofun Period|url=http://www.metmuseum.org/toah/hd/kofu/hd_kofu.htm|publisher=Metropolitan Museum of Art|accessdate=15.1.2011}}&lt;/ref&gt; in namakalno/mokro pridelavo riža.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Road of rice plant|url=http://www.kahaku.go.jp/special/past/japanese/ipix/5/5-25.html|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110430010530/http://www.kahaku.go.jp/special/past/japanese/ipix/5/5-25.html|archivedate=30.4.2011|publisher=[[National Science Museum of Japan]]|accessdate=15.1.2011}}&lt;/ref&gt;

Japonska se v pisani besedi prvič pojavi v ''[[Knjiga Hanov|Knjigi Hanov]]''.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last=Takashi |first=Okazaki |last2=Goodwin |first2=Janet |title=The Cambridge history of Japan, Volume 1: Ancient Japan |year=1993 |publisher=Cambridge University Press |location=Cambridge |isbn=0-521-22352-0 |page=275 |chapter=Japan and the continent}}&lt;/ref&gt; Glede na ''[[Zapiski treh kraljestev|Zapiske treh kraljestev]]'' se je najmočnejše kraljestvo na otočju v tretjem stoletju imenovalo [[Kraljestvo Jamataj|Jamataj]]. Budizem se je na Japonsko razširil iz [[Kraljestvo Baekje|kraljestva Baekje]] na jugozahodu Korejskega polotoka.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |editor=Brown, Delmer M.|year=1993 |title=The Cambridge History of Japan |publisher=Cambridge University Press |pages=140–149}}&lt;/ref&gt; Navkljub uporom proti uveljavitvi nove religije se je ta s popularnostjo pri višjih slojih (pomemben pobudnik te spremembe je bil [[princ Šotoku]]) in nadaljnjim razvojem Japonskega budizma z vplivi s Kitajske hitro uveljavil. V [[Obdobje Asuka|obdobju Asuka]] (592–710) je postal budizem glavna religija na otočju.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |title=The Japanese Experience: A Short History of Japan |first=William Gerald|last=Beasley |publisher=University of California Press |year=1999 |page=42 |isbn=0-520-22560-0}}&lt;/ref&gt;

V [[Obdobje Nara|obdobju Nara]] (710–784) se pojavijo zametki centralizirane države s cesarskim dvorom v Hejdžu (današnja Nara). Na dvoru nastaja literatura, umetnost in arhitektura z vplivi budizma.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |first=Conrad|last=Totman |year=2002 |title=A History of Japan |publisher=Blackwell |pages=64–79 |isbn=978-1-4051-2359-4}}&lt;/ref&gt; Leta 784 cesar Kanmu prestavi prestolnico v Nagaoko, deset let kasneje pa v Hej'an.

V obdobju Hej'an (749–1185) vznikne značilno japonska kultura z lastno umetnostjo, poezijo in prozo. Med najbolj znanimi deli obdobja sta roman [[Princ in dvorne gospe]] in besedilo Japonske himne ''Cesarska vladavina.''&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |first=Conrad|last=Totman |year=2002 |title=A History of Japan |publisher=Blackwell |pages=79–87, 122–123 |isbn=978-1-4051-2359-4}}&lt;/ref&gt;

=== Fevdalna Japonska ===
[[Slika:Samurai on horseback.png|sličica|311x311_pik|Samuraj na konju z oklepom o-joroj, lokom ''jumi'' in puščicami v tulu ''jeriba'']]
Za fevdalno dobo je značilen pojav samurajev kot vodilnega sloja v tedanji družbi. Po zmagi nad [[Klan Tajra|klanom Tajra]] 1185 je [[cesar Go-Toba]] samuraja [[Minamoto no Joritomo|Minamoto no Joritoma]] povzdignil v ''šoguna'', ta pa je prestolnico preselil v Kamakuro, s čimer se prične [[obdobje Kamakura]] (1185-1333). Po njegovi smrti se je preko regentov na oblast zavihtel [[klan Hodžo]]. ''Šogunat'' v Kamakuri je sprejel [[Zen budizem]] kot religijo samurajskega sloja&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Totman|first=Conrad|title=A History of Japan |edition=2|year=2005|publisher=Blackwell|isbn=1-4051-2359-1|pages=106–112}}&lt;/ref&gt; ter uspešno prestal dva poskusa invazij Mongolov (1274 in 1281). Svoj konec je ''šogunat'' doživel leta 1333 s porazom proti [[Cesar Go-Dajgo|cesarju Go-Dajgu]].

Ponovni preobrat se je zgodil že leta 1336, ko je [[Takaudži Ašikaga]] premagal cesarja in leta 1338 ustanovil ''šogunat'' v Kjotu. [[Obdobje Muromači]] (1336–1573) pod vladavino ''šogunata'' Ašikaga zaznamujejo kulturni nazori z vplivi Zen budizma. Mnogo običajev, ki jih danes poznamo kot tradicionalna japonska kultura, izhaja iz tega obdobja ([[Japonska čajna ceremonija|čajna ceremonija]], [[Ikebana (aranžiranje cvetja)|ikebana]], [[No gledališče|''no drama'']], ''[[sumi-e]]'' slikarska tehnika). Zaradi vse večje moči fevdalnih gospodov ([[Daimjo|''dajmjojev'']]) je leta 1467 [[Oninska vojna|izbruhnila civilna vojna]], s čimer se začne stoletje trajajoče [[obdobje Sengoku]], čas stalnih družbenih pretresov, vojaških sporov in politične nestabilnosti.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |first=George|last=Sansom |year=1961 |title=A History of Japan: 1334–1615 |publisher=Stanford University Press|pages=42, 217 |isbn=0-8047-0525-9}}&lt;/ref&gt;

V 16. stoletju portugalski trgovci in jezuitski misijonarji prvič dosežejo Japonsko, kar požene trgovinsko in kulturno izmenjavo z Zahodom. Evropska tehnologija in strelivo sta omogočila [[Nobunaga Oda|Nobunagu Odu]] zmago nad mnogimi ''dajmjoji'' in prevzem oblasti nad razdeljeno državo, si čimer se začne [[Obdobje Azuči-Momojama]] (1573–1603). Po atentatu na Nobunaga leta 1582 je oblast prevzel [[Hidejoši Tojotomi]], znan tudi kot »Veliki združevalec«, saj mu je do leta 1590 uspelo podjarmiti vse nasprotnike enotne oblasti. Njegov vpliv se je zmanjšal po dveh neuspelih poskusih invazij na Korejski polotok v letih 1592 in 1597.

Po smrti Hidejošija leta 1598 je državo namesto njegovega sina vodil regent [[Tokugawa Ieyasu|Iejasu Tokugava]]. Svoj položaj je izkoristil za pridobivanje politične in vojaške moči. Leta 1600 je v [[Bitka pri Sekigahari|bitki pri Sekigahari]] premagal nasprotujoče klane, zaradi česar ga je [[cesar Go-Jozej]] leta 1603 imenoval za ''šoguna'', v Edu (današnji Tokio) je bil ustanovljen [[Šogunat Tokugava|''šogunat'' Tokugava]], kar štejemo kot začetek [[Obdobje Edo|obdobja Edo]] (1603–1868).&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Turnbull|first=Stephen|title=Toyotomi Hideyoshi|year=2010|publisher=Osprey Publishing|isbn=978-1-84603-960-7|page=61}}&lt;/ref&gt; Zakoni takratne oblasti so na novo definirali odgovornosti in dejavnosti ''dajmjojev'' v zakoniku ''[[buke šohatto]]''&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Totman|first=Conrad|title=A History of Japan |edition=2|year=2005|publisher=Blackwell|isbn=1-4051-2359-1|pages=142–143}}&lt;/ref&gt; in samurajev, s čimer se je oblast centralizirala, cesarska oblast je izgubljala na moči. Leta 1639 je stopila v veljavo [[Sakoku|izolacijska politika]]&lt;ref&gt;{{navedi revijo|last=Toby|first=Ronald P.|title=Reopening the Question of Sakoku: Diplomacy in the Legitimation of the Tokugawa Bakufu|journal=Journal of Japanese Studies|year=1977|volume=3|issue=2|pages=323–363|doi=10.2307/132115|jstor=132115}}&lt;/ref&gt;, s čimer se je država zaprla pred vplivi Zahoda. Pojavilo se je raziskovanje japonske narodne identitete ''[[kokugaku]]'',&lt;ref&gt;{{navedi revijo|last=Ohtsu|first=M.|title=Japanese National Values and Confucianism|journal=Japanese Economy|year=1999|volume=27|issue=2|pages=45–59|doi=10.2753/JES1097-203X270245|last2=Ohtsu|first2=Makoto}}&lt;/ref&gt; odmik od preučevanja kitajske, konfucijanske in budistične miselnosti. Na nizozemski otoški enklavi [[Dedžima]] pri [[Nagasaki]]ju so na Japonsko še vedno prihajale knjige in z njimi znanstvene ideje iz Evrope in preostalega sveta.

=== Sodobna zgodovina ===
[[Slika:Black and white photo of emperor Meiji of Japan.jpg|levo|180 px|thumb|Cesar Mejdži, 122. japonski cesar]]
31. marca 1854 je ameriški [[admiral Matthew Perry]] s »črnimi ladjami« ameriške mornarice izsilil [[Kanagavska konvencija|odprtje Japonske]] preostalemu svetu ([[konvencija v Kanagavi]]). Nezadovoljstvo višjih slojev nad ''šogunatom'' zaradi takšne politike je privedlo do [[Bošinska vojna|Bošinske vojne]], v kateri je ''šogunat'' izgubil vso moč. Zmagovalci so vzpostavili centralizirano državo pod vodstvom cesarja Mejdžija ([[Obnova Meidži|Obnova Mejdži]]).&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Totman|first=Conrad|title=A History of Japan |edition=2|year=2005|publisher=Blackwell|isbn=1-4051-2359-1|pages=289–296}}&lt;/ref&gt;

V [[Obdobje Mejdži|Obdobju Mejdži]] (1868–1912) je Japonska aktivno prevzemala zahodnjaške modele političnega vladanja (ustava Mejdži je bila podlaga za sestavo parlamenta), sodstva, vojske in industrializacije. Japonsko cesarstvo je doživelo ekonomski razcvet, želelo si je razširiti vpliv na interesna območja v Aziji. Zmagi v [[Prva kitajsko-japonska vojna|Prvi kitajsko-japonski vojni]] (1894–1895) in [[Rusko-japonska vojna|Rusko-japonski vojni]] (1904–1905) sta Japonski prinesli oblast nad Tajvanom, Korejo in južno polovico [[Sahalin]]a.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Matsusaka|first=Y. Tak|title=Companion to Japanese History|year=2009|publisher=Blackwell|isbn=978-1-4051-1690-9|pages=224–241|editor=Tsutsui, William M.|chapter=The Japanese Empire}}&lt;/ref&gt; V letih med 1873 in 1935 se je število prebivalstva podvojilo na 70 milijonov.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Hiroshi|first=Shimizu|title=Japan and Singapore in the world economy : Japan's economic advance into Singapore, 1870–1965|year=1999|publisher=Routledge|isbn=978-0-415-19236-1|author2=Hitoshi, Hirakawa|page=17}}&lt;/ref&gt; Zaradi sodelovanja z zavezniki v [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] je Japonska pridobila nemška ozemlja na Daljnem vzhodu.

[[Obdobje Taišo|Obdobje vladavine cesarja Tajša]] (1912–1926) je bilo kratkotrajno in krhko demokratično obdobje med vsesplošnim premikom proti fašizmu in totalitarizmu. Pod pretvezo ohranjanja miru so bili sprejeti zakoni, ki so kaznovali politične disidente.

V [[Obdobje Šova|obdobju vladavine cesarja Hirohita]] (1926–1989) se je krepila japonska ekspanzionistična in militaristična nastrojenost. Leta 1931 je Japonska vojska okupirala Mandžurijo, 1933 izstopila iz Društva narodov in se s podpisom [[Trojni pakt|Trojnega pakta]] 27. septembra 1940 pridružila silam osi.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=The Axis Alliance|url=http://www.ibiblio.org/pha/policy/pre-war/361125a.html#3|publisher=iBiblio|accessdate=16.1.2011}}&lt;/ref&gt; V [[Druga kitajsko-japonska vojna|drugi kitajsko-japonski vojni]] (1937-1945) je Japonska pridobila ozemlja na Kitajskem (tudi glavno mesto [[Nandžing]]),&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.ibiblio.org/hyperwar/PTO/IMTFE/IMTFE-8.html |title=Judgment International Military Tribunal for the Far East, Chapter VIII: Conventional War Crimes (Atrocities) |publisher=iBiblio |date=November 1948}}&lt;/ref&gt; po ameriškem embargu na nafto kot posledica invazije na Francosko Indokino&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |first=Roland H., Jr. |last=Worth |title=No Choice But War: the United States Embargo Against Japan and the Eruption of War in the Pacific |publisher=McFarland |year=1995 |pages=56, 86|isbn=0-7864-0141-9}}&lt;/ref&gt; je Japonska vojska 7. in 8. decembra 1941 [[Napad na Pearl Harbor|napadla Pearl Harbor]], Britansko Malajo, Singapur in Hong Kong ter razglasila vojno z Združenimi državami Amerike in Britanskim imperijem.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.sankei.co.jp/seiron/koukoku/2005/0504/ronbun3-2.html |script-title=ja:インドネシア独立運動と日本とスカルノ（２） |work=馬 樹禮 |publisher=産経新聞社 |date=April 2005 |accessdate=2.10.2009 |language=ja |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110501141220/http://www.sankei.co.jp/seiron/koukoku/2005/0504/ronbun3-2.html |archivedate=1.5.2011}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.ibiblio.org/pha/policy/1941/411208c.html |title=The Kingdom of the Netherlands Declares War with Japan |publisher=iBiblio |accessdate=2.10.2009}}&lt;/ref&gt;

Sovjetska invazija Mandžurije leta 1945&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.history.com/this-day-in-history/soviets-declare-war-on-japan-invade-manchuria|title=Soviets declare war on Japan; invade Manchuria |website=History.com|access-date=17.4.2016}}&lt;/ref&gt; in [[jedrsko bombardiranje Hirošime in Nagasakija]] je Japonsko prisililo v brezpogojno predajo 15. avgusta 1945.&lt;ref&gt;{{navedi revijo|last=Pape|first=Robert A.|title=Why Japan Surrendered|journal=International Security|year=1993|volume=18|issue=2|pages=154–201|doi=10.2307/2539100|jstor=2539100}}&lt;/ref&gt; Vojna je stala države vzhodne in jugovzhodne Azije več 10 milijonov življenj, večina Japonska industrije in infrastrukture je bilo uničene. Kolonijam Japonskega cesarstva je bila vrnjena neodvisnost, vojnim zločincem so sodili na [[Tokijski procesi|Tokijskih procesih]] (izvzeti so bili člani cesarske družine in člani [[Enota 731|Enote za bakteriološke raziskave]]).&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Watt|first=Lori|title=When Empire Comes Home: Repatriation and Reintegration in Postwar Japan|publisher=Harvard University Press|year=2010|isbn=978-0-674-05598-8|pages=1–4}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Thomas|first=J.E.|title=Modern Japan|year=1996|publisher=Longman|isbn=0-582-25962-2|pages=284–287}}&lt;/ref&gt;
[[Slika:Emperor Akihito cropped 2 Barack Obama Emperor Akihito and Empress Michiko 20140424 1.jpg|180px|right|thumb|Cesar Akihito]]
Leta 1947 je Japonska sprejela novo ustavo s poudarkom na idejah liberalne demokracije. Leta 1952 se je z [[Sporazum v San Franciscu|Sporazumom v San Franciscu]] končala zavezniška okupacija Japonske,&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.japantimes.co.jp/news/2007/03/06/national/52-coup-plot-bid-to-rearm-japan-cia/ |title='52 coup plot bid to rearm Japan: CIA |first=Joseph |last=Coleman|date=6.3.2007|work=The Japan Times |accessdate=3.4.2007}}&lt;/ref&gt; leta 1956 se je pridružila Združenim narodom. Do devetdesetih se je japonsko gospodarstvo predvsem zaradi ekonomskih intervencij japonske vlade in finančne podpore Združenih držav Amerike hitro razvijalo, kar imenujemo tudi »[[japonski ekonomski čudež]]«.

V [[Heisei|obdobju vladavine cesarja Akihita]] (1989–2019) na začetku devetdesetih japonsko gospodarstvo doživelo večjo recesijo, iz katere se je država pobrala šele na začetku 21. stoletja. 11. marca 2011 je Japonsko prizadel [[Veliki Japonski potres in cunami|eden največjih potresov v zapisani zgodovini]]. Sprožil je [[Jedrska katastrofa v elektrarni Fukušima-Daiči|jedrsko nesrečo v jedrski elektrarni Fukušima Dajiči]], eno največjih v zgodovini pridobivanja jedrske energije.&lt;ref name=&quot;nytimes-tsunami&quot;&gt;{{navedi novice|last=Fackler|first=Martin; Drew, Kevin|title=Devastation as Tsunami Crashes Into Japan|url=https://www.nytimes.com/2011/03/12/world/asia/12japan.html?ref=world|accessdate=11.3.2011|newspaper=The New York Times|date=11.3.2011}}&lt;/ref&gt;

1. maja 2019 je po [[Abdikacija|abdikaciji]] cesarja Akihita, prvi po letu 1817, cesar postal njegov sin [[Naruhito]]. Z menjavo cesarja se je začelo tudi novo obdobje [[Rejva]].

== Geografija ==
{{glavni|Geografija Japonske|Geologija Japonske}}
[[Slika:Satellite View of Japan 1999.jpg|sličica|280x280_pik|Pogled na Japonsko s satelita]]
Japonsko sestavlja 6.852 otokov, ki se raztezajo vzdolž pacifiške obale vzhodne Azije. Glavni otoki od severa proti jugu so [[Hokaido]] (北海道), [[Honšu]] (本州), [[Šikoku]] (四国) in [[Kjušu]] (九州). Skupaj z [[Otočje Rjukju|otočjem Rjukju]] (琉球諸島 ''Rjukju-šoto''), ki leži južno od Kjušuja in vključuje otok [[Okinava]], sestavljajo [[Japonsko otočje]].&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=McCargo|first=Duncan|title=Contemporary Japan|year=2000|publisher=Macmillan|isbn=0-333-71000-2 |pages=8–11}}&lt;/ref&gt; Okoli 73% Japonske je gozdnate, gorate in neprimerne za kmetijstvo, industrijo ali poselitev.&lt;ref name=&quot;cia&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/ja.html |title=Japan |work=The World Factbook |publisher=[[Centralna obveščevalna agencija]] |accessdate=9.11.2011}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Japan|url=https://www.state.gov/r/pa/ei/bgn/4142.htm|publisher=US Department of State|accessdate=16.1.2011}}&lt;/ref&gt; Poseljena območja so že iz časa paleolitika predvsem na obalnih in rečnih ravnicah. Država spada med najgosteje poseljene na svetu.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://esa.un.org/unpp/ |title=World Population Prospects |publisher=Urad ZN za ekonomske in socialne zadeve |accessdate=27.3.2007 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070321013235/http://esa.un.org/unpp/ &lt;!--Added by H3llBot--&gt; |archivedate=21.3.2007}}&lt;/ref&gt;

Japonski otoki so del [[Pacifiški ognjeni obroč|pacifiškega ognjenega obroča]], obširne vulkanske cone, ki obroblja Pacifik. Nastali so zaradi subdukcije [[Filipinska plošča|Filipinske plošče]] pod celinsko [[Amurska plošča|Amursko]] in [[Okinavska plošča|Okinavsko ploščo]] na jugu ter subdukcijo [[Pacifiška plošča|Pacifiške plošče]] pod [[Ohotska plošča|Ohotsko ploščo]] na severu. Japonska je bila včasih del Evrazije, a so jo subdukcijski tokovi premaknili proti vzhodu, zaradi česar se je pred 15 milijoni let odprlo [[Japonsko morje]].&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://shinku.nichibun.ac.jp/jpub/pdf/jr/IJ1501.pdf|last=Barnes|first=Gina L.|title=Origins of the Japanese Islands|publisher=[[University of Durham]]|year=2003|accessdate=11.8.2009}}&lt;/ref&gt;

Na otočju je 108 aktivnih ognjenikov. Nekaj se jih je odprlo tudi v zadnjem stoletju, med njimi Šova-šinzan na Hokajdu in Mjodžin-šo na skalovju ''Bejonesu-recugan'' v Pacifiku. Uničujoči potresi, ki jih pogosto spremljajo cunamiji, se pojavijo nekajkrat vsako stoletje.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://volcano.und.edu/vwdocs/volc_images/north_asia/japan_tec.html |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070204064754/http://volcano.und.edu/vwdocs/volc_images/north_asia/japan_tec.html |archivedate=4.2.2007 |title=Tectonics and Volcanoes of Japan |publisher=Oregon State University |accessdate=27.3.2007}}&lt;/ref&gt; Tokijski potres leta 1923 je ubil preko 140.000 ljudi in sprožil uničujoče požare.&lt;ref&gt;{{navedi splet|last=James |first=C.D. |title=The 1923 Tokyo Earthquake and Fire |url=http://nisee.berkeley.edu/kanto/tokyo1923.pdf |publisher=University of California Berkeley |accessdate=16.1.2011 |year=2002 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070316050633/http://nisee.berkeley.edu/kanto/tokyo1923.pdf |archivedate=16.3.2007 |df= }}&lt;/ref&gt; Znana sta tudi Veliki potres v Hanšinu iz leta 1995 in Potres Tohoku iz leta 2011 s stopnjo 9,1.&lt;ref name=&quot;USGS9.1&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://earthquake.usgs.gov/earthquakes/eventpage/official20110311054624120_30#executive |title=M 9.1 – near the east coast of Honshu, Japan |publisher=Earthquake.usgs.gov |date=11.7.2016 |accessdate=29.8.2017 }}&lt;/ref&gt;

=== Podnebje ===
Na Japonskem prevladuje zmerno podnebje z velikimi razlikami med severom in jugom države. Delimo jo na 6 podnebnih območij:
* Hokaido: vlažno celinsko podnebje z dolgimi zimami in zelo toplimi do svežimi poletji; padavine niso obilne, pozimi lahko zapade veliko snega&lt;ref name=&quot;autogenerated2&quot; /&gt;
* Japonsko morje: hladni severozahodni vetrovi prinesejo na zahodno obalo Honšuja veliko snega, regija je hladnejša od pacifiške obale, [[Fen (veter)|fen]] lahko poleti prinese vroče temperature&lt;ref name=&quot;autogenerated2&quot; /&gt;
* Osrednje višavje ''Čuo Koči'': vlažno celinsko podnebje; velika temperaturna razlika med poletjem in zimo ter dnevom in nočjo, malo padavin s snegom pozimi
* Notranje morje ''Seto Najkaj'': gorovja [[Regija Čugoku (Japonska)|regije ''Čugoku'']] in ''[[Regija Šikoku (Japonska)|Šikoku]]'' ščitijo otoke pred sezonskimi vetrovi, zato je vreme čez leto zmerno&lt;ref name=&quot;autogenerated2&quot; /&gt;
* Tihi ocean: vlažno subtropsko podnebje z zmernimi zimami z občasnim snegom in vročimi poletji, ki jih prinese sezonski jugovzhodnik
* Otočje Rjukju: subtropsko podnebje s toplimi zimami in vročimi poletji, veliko deževja, predvsem med [[Deževna doba (Japonska)|deževno dobo]]&lt;ref name=autogenerated2&gt;{{navedi knjigo|last=Karan|first=Pradyumna Prasad|title=Japan in the 21st century|year=2005|publisher=University Press of Kentucky|isbn=0-8131-2342-9|pages=18–21, 41|author2=Gilbreath, Dick}}&lt;/ref&gt;

Povprečna zimska temperatura je 5,1&amp;nbsp;°C, poletna pa 25,2&amp;nbsp;°C.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Climate|url=http://www.jnto.go.jp/eng/arrange/essential/climate.html|publisher=Japonska nacionalna turistična organizacija|accessdate=2.3.2011}}&lt;/ref&gt; Temperaturni rekord iz 12. avgusta 2013 je znašal 41,0&amp;nbsp;°C.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://ds.data.jma.go.jp/tcc/tcc/news/press_20130813.pdf |title=Extremely hot conditions in Japan in midsummer 2013
|publisher=Tokyo Climate Center, Japan Meteorological Agency |date=13.8.2013 |accessdate=3.8.2017}}&lt;/ref&gt; Glavna deževna doba cuju traja od začetka maja na Okinavi, na severnem Hokaidu pa šele od konca julija. Na Honšuju traja šest tednov, spremlja pa jo veliko padavin in tajfunski vetrovi na koncu poletja in na začetku jeseni.&lt;ref name=&quot;climate&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.jnto.go.jp/eng/arrange/essential/climate.html |title=Essential Info: Climate |publisher=[[Japan National Tourism Organization|JNTO]] |accessdate=1.4.2007}}&lt;/ref&gt;

===  Biodiverziteta ===
[[Slika:Jigokudani hotspring in Nagano Japan 001.jpg|sličica|220x220_pik|Rdečelični makaki (''Macaca fuscata'') v vrelcu vroče vode, prefektura Nagano]]
Na Japonskem najdemo preko 90.000 vrst živali, med drugim [[rjavi medved]], [[rdečelični makak]] (''Macaca fuscata''), [[japonski rakunji pes]] (''Nyctereutes viverrinus''), mala japonska poljska miš (''Apodemus argenteus'') in [[japonski orjaški močerad]] (''Andrias japonicus'').&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=The Wildlife in Japan |url=http://www.env.go.jp/nature/yasei/pamph/pamph01/en.pdf |publisher=[[Ministry of the Environment (Japan)|Ministry of the Environment]] |accessdate=19.2.2011 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110323165908/http://www.env.go.jp/nature/yasei/pamph/pamph01/en.pdf |archivedate=23.3.2011}}&lt;/ref&gt; Velika raznolikost je posledica podnebja in geografije otokov, ki so razdeljeni na devet [[ekoregija|ekoregij]], vse od subtropskega vlažnega listnatega gozda na jugu do zmernega iglastega gozda na severu.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.us.emb-japan.go.jp/jicc/spotflora.htm |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070213035135/http://www.us.emb-japan.go.jp/jicc/spotflora.htm |archivedate=13.2.2007 |title=Flora and Fauna: Diversity and regional uniqueness |publisher=Embassy of Japan in the USA |accessdate=1.4.2007}}&lt;/ref&gt; 

Japonska ima vzpostavljeno omrežje [[Narodni parki Japonske|narodnih parkov]] in 37 zaščitenih mokrišč v skladu z [[Ramsarska konvencija|Ramsarsko konvencijo]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.env.go.jp/en/nature/nps/park/ |title=National Parks of Japan |publisher=Ministry of the Environment |accessdate=11.5.2011}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.ramsar.org/cda/en/ramsar-pubs-annolist-japan/main/ramsar/1-30-168^16573_4000_0__ |title=The Annotated Ramsar List: Japan |publisher=Ramsar |accessdate=11.5.2011 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110917191036/http://www.ramsar.org/cda/en/ramsar-pubs-annolist-japan/main/ramsar/1-30-168%5E16573_4000_0__ |archivedate=17.9.2011 |df= }}&lt;/ref&gt; Pet naravnih spomenikov ([[starodavni gozd Jakušima]], [[polotok Širetoko]], [[Širakami Sanči|gorovje in brezovi gozdovi Širakami Sanči]], [[Otočje Ogasavara]] in [[Otoki Amami-Ošima, Tokunošima, severni del Okinave in Iriomote]]) so vpisani v UNESCO-v seznam naravne svetovne dediščine.&lt;ref&gt;Unesco [https://whc.unesco.org/en/statesparties/jp]&lt;/ref&gt;

=== Okoljevarstvo ===
V času hitrega gospodarskega okrevanja po drugi svetovni vojni so okoljske probleme povečini zanemarjali, kar je ustrezalo rasti posla velikih korporacij. Posledično je bilo onesnaževanje v petdesetih in šestdesetih letih prejšnjega stoletja obsežno. V luči zaskrbljenosti nad posledicami takšnega neukrepanja je bil leta 1970 sprejet zakon za zaščito okolja.&lt;ref&gt;{{navedi splet|script-title=ja:日本の大気汚染の歴史 |url=http://www.erca.go.jp/taiki/history/ko_syousyu.html |publisher=Environmental Restoration and Conservation Agency |accessdate=2.3.2014 |language=ja |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110501085231/http://www.erca.go.jp/taiki/history/ko_syousyu.html |archivedate=1.5.2011}}&lt;/ref&gt; Naftna kriza leta 1973 je spodbudila razvoj trajnostne in ekonomične rabe energentov, saj je Japonska revna s surovinami in odvisna od uvoza le-teh.&lt;ref&gt;{{navedi splet|last=Sekiyama|first=Takeshi|title=Japan's international cooperation for energy efficiency and conservation in Asian region|url=http://nice.erina.or.jp/en/pdf/C-SEKIYAMA.pdf|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080216005103/http://nice.erina.or.jp/en/pdf/C-SEKIYAMA.pdf|archivedate=16.2.2008|publisher=Energy Conservation Center|accessdate=16.1.2011}}&lt;/ref&gt; Sodobni naravovarstveni problemi so onesnaženost mestnega zraka, upravljanje z odpadki, [[Evtrofikacija|evtrofikacija voda]], ohranjanje narave, podnebne spremembe, ravnanje s kemikalijami in mednarodno sodelovanje za preprečitev posledic globalnega segrevanja.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Environmental Performance Review of Japan|url=http://www.oecd.org/dataoecd/0/17/2110905.pdf|publisher=[[Organisation for Economic Co-operation and Development|OECD]]|accessdate=16.1.2011}}&lt;/ref&gt;

Junija 2015 je bilo v načrtovanju ali gradnji 40 elektrarn na premog, kar je Japonski prislužilo »nagrado« za njihovo »delo na ukrepih, ki zavirajo dejavnost pri varovanju podnebja«.&lt;ref&gt;{{navedi novice |title =At G-7, Japan's energy plan is not all that green |author =Elaine Kurtenbach |date = 6.6.2015 |agency =Associated Press}}&lt;/ref&gt; Uvršča se na 39. mesto indeksa EPI, ki meri zavezanost držav k ukrepanju v smeri trajnosti.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Environmental Performance Index: Japan|url=http://epi.yale.edu/country/japan|publisher=Yale University|accessdate=19.4.2016}}&lt;/ref&gt; Kot gostiteljica in podpisnica kjotskega protokola mora zmanjšati izpuste ogljikovega dioksida in uvesti druge ukrepe za zmanjšanje vpliva na podnebne spremembe.&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://www.reuters.com/article/idUST191967 |title=Japan sees extra emission cuts to 2020 goal – minister |date=24.6.2009 |agency=Reuters}}&lt;/ref&gt;

== Politika ==
=== Politična ureditev ===
[[Slika:Diet of Japan Kokkai 2009.jpg|levo|sličica|220x220_pik|Japonski parlament ''Kokkai,'' Čidoja, Tokio]]
Japonska je ustavna monarhija z zelo omejeno cesarjevo pristojnostjo. Cesarja ustava definira kot »simbol države in enotnosti ljudstva«. Izvršno vejo oblasti v državi vodi predsednik vlade s svojim ministrskim kabinetom. Zakonodajno vejo oblasti predstavlja dvodomni narodni parlament ''[[Kokkai]]'' (国会), sestavljen iz predstavniškega doma (465 sedežev, menja se na štiri leta) in svetniškega doma (265 sedežev, menja se na šest let). Poslance in svetnike volijo vsi državljani, stari najmanj 18 let, na tajnem glasovanju.&lt;ref name=&quot;tst-&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.straitstimes.com/asia/east-asia/japan-lowers-voting-age-from-20-to-18-to-better-reflect-young-peoples-opinions-in |title=Japan lowers voting age from 20 to 18 to better reflect young people's opinions in policies |publisher=[[The Straits Times]] |date=20.6.2015 |accessdate=28.8.2017 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Constitution&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.kantei.go.jp/foreign/constitution_and_government_of_japan/constitution_e.html |title=The Constitution of Japan |publisher=Prime Minister of Japan and His Cabinet |date=3.11.1946 |accessdate=14.2.2014 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20131214104438/http://www.kantei.go.jp/foreign/constitution_and_government_of_japan/constitution_e.html |archivedate=14.12.2013 |df= }}&lt;/ref&gt; Socialno liberalna [[Ustavna demokratska stranka (Japonska)|Ustavna demokratska stranka]] (CDP) in konzervativna [[Liberalna demokratska stranka (Japonska)|Liberalna demokratska stranka]] (LDP) prevladujeta v parlamentu. LDP je od konca ameriške zasedbe leta 1955 skoraj vedno najuspešnejša in ima (od novembra 2017) 283 sedežev v spodnjem ter 125 v zgornjem domu parlamenta. Samo med leti 1993-94 in 2009-12 ni bila uspešna. [[Predsednik vlade Japonske|Japonski premier]] je na čelu vlade, imenuje ga parlament izmed svojih poslancev, potrjuje pa ga cesar. Je vodja kabineta, v katerega imenuje ministre, lahko pa jih tudi razreši dolžnosti. Trenutni premier je [[Jošihide Suga]].

V japonski zgodovini je na pravni sistem v državi močno vplivalo kitajsko pravo, na primer preko teksta ''[[Kudžikata Isadamegaki]]'' v obdobju Edo.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Dean|first=Meryll|title=Japanese legal system: text, cases &amp; materials|year=2002|publisher=Cavendish|isbn=978-1-85941-673-0|pages=55–58|edition=2}}&lt;/ref&gt; Od 19. stoletja se je pravni sistem začel upirati na civilno pravo v Evropi, predvsem na nemško. Leta 1896 je prišel v veljavo civilni kodeks po osnutku nemškega [[Bürgerliches Gesetzbuch]], ki je obveljal do danes z nekaj povojnimi prilagoditvami.&lt;ref name=&quot;ReferenceC&quot;&gt;{{navedi revijo|last=Kanamori|first=Shigenari|title=German influences on Japanese Pre-War Constitution and Civil Code|journal=European Journal of Law and Economics|date=1.1.1999|volume=7|issue=1|pages=93–95|doi=10.1023/A:1008688209052}}&lt;/ref&gt; Japonsko pravosodje je razdeljeno na štiri stebre: vrhovno sodišče in trije nižji nivoji.&lt;ref name=&quot;ReferenceC&quot;/&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.kantei.go.jp/foreign/judiciary/0620system.html |publisher=Office of the Prime Minister of Japan |title=The Japanese Judicial System |accessdate=27.3.2007}}&lt;/ref&gt; Glavni korpus zakonikov, na katerih temelji japonski pravni red se imenuje [[Šest kodeksov]].&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Dean|first=Meryll|title=Japanese legal system: text, cases &amp; materials|year=2002|publisher=Cavendish|isbn=978-1-85941-673-0|page=131|edition=2}}&lt;/ref&gt;

=== Upravna delitev ===
{{glavni|Upravna delitev Japonske}}
Japonska birokratska uprava je razdeljena na tri osnovne ravni; nacionalni, prefekturni in občinski.

Pod nacionalno vlado je 47 '''prefektur''', od katerih jih je šest nadalje razdeljenih na '''podprefekture''' za boljše oskrbovanje velikih geografskih območij ali oddaljenih otokov. Podprefektura Japonske (支庁, shichō) je japonska oblika samouprave, ki se osredotoča na lokalna vprašanja pod ravnjo prefekture. Deluje kot del večje uprave države in kot del samoupravnega sistema.

1718 '''občin''' (792 mest, 743 mest in 183 vasi) in 23 posebnih okrajev Tokia je najnižja raven vlade; dvajset najbolj naseljenih mest zunaj tokijske metropole je znanih kot [[Mesta, določena z vladnim odlokom Japonske]] in je razdeljenih na oddelke.

Na Japonskem je '''okrožje''' (郡, gun) sestavljeno iz ene ali več podeželskih občin (mest ali vasi) znotraj prefekture. Okrožja nimajo upravne funkcije in se uporabljajo samo za geografske ali statistične namene, kot so poštni naslovi.

'''Mesta''' na Japonskem so razvrščena v štiri različne vrste, od najvišje označeno mesto, osrednje mesto, posebno mesto in navadno mesto na najnižjem:
*Mesto, določeno z vladnim odlokom (政令指定都市, seirei shitei toshi), znano tudi kot določeno mesto (指定都市, shitei toshi) ali mesto z vladnim odlokom (政令市, seirei shi), je japonsko mesto, ki ima več prebivalcev kot 500.000 in je bil kot tak določen z ukazom japonskega kabineta v skladu s členom 252, oddelek 19 zakona o lokalni avtonomiji. Določena mesta so prav tako razdeljena na oddelke.
*Osrednje mesto (中核市, Chūkakushi) je japonsko mesto, ki ima več kot 300.000 prebivalcev in površino večjo od 100 kvadratnih kilometrov, čeprav so lahko posebne izjeme po ukazu kabineta za mesta s prebivalstvom pod 300.000, vendar nad 200.000. [3] Glavno mesto je bilo ustvarjeno s prvim členom 252. člena, 22. razdelka japonskega zakona o lokalni avtonomiji.
*Posebno mesto (特例市, Tokureishi) na Japonskem je mesto z najmanj 200.000 prebivalci. To kategorijo je določil zakon o lokalni avtonomiji, 26. odstavek 252. člena.
*Mesto (市, shi) je lokalna upravna enota na Japonskem z najmanj 50.000 prebivalci, od katerih mora biti vsaj 60 % gospodinjstev ustanovljenih v osrednjem mestnem območju, vsaj 60 % gospodinjstev pa mora biti zaposlenih v trgovini. , industriji ali drugih mestnih poklicih.

'''Posebni oddelki''' (特別区, tokubetsu-ku) so 23 občin, ki skupaj sestavljajo jedro in najbolj poseljen del [[Tokijska metropola|Tokijske metropole]] na Japonskem. Skupaj zasedajo ozemlje, ki je bilo prvotno mesto Tokio, preden je bilo leta 1943 ukinjeno in je postalo del novoustanovljene metropole Tokio. Struktura posebnih oddelkov je bila vzpostavljena v skladu z japonskim zakonom o lokalni avtonomiji in je edinstvena za metropolo Tokio.

==== Prefekture ====
{{glavni|Japonske prefekture}}
[[File:Regions and Prefectures of Japan 2.svg|thumb|47 prefektur Japonske]]
Japonska [[ustava]] deli državo na 47 prefektur, ki administrativne obveznosti opravljajo neodvisno od centralne vlade; vodi jih guverner (知事 ''čidži''). Delimo jih na 43 pravih prefektur (県 ''ken''), 1 metropolo (都 ''to'') - Tokio, 2 mestni prefekturi (府 ''fu'') – Osaka in Kjoto – in 1 okrožje (道 ''dō'') – Hokaido. Od severa proti jugu si sledijo:

{{stolpci|4|
# [[Hokaido]]
# [[Prefektura Aomori|Aomori]]
# [[Prefektura Iwate|Iwate]]
# [[Prefektura Miyagi|Miyagi]]
# [[Prefektura Akita|Akita]]
# [[Prefektura Yamagata|Yamagata]]
# [[Prefektura Fukušima|Fukušima]]
# [[Prefektura Ibaraki|Ibaraki]]
# [[Prefektura Točigi|Točigi]]
# [[Prefektura Gunma|Gunma]]
# [[Prefektura Saitama|Saitama]]
# [[Prefektura Čiba|Čiba]]
# [[Tokio]]
# [[Prefektura Kanagawa|Kanagawa]]
# [[Prefektura Niigata|Niigata]]
# [[Prefektura Toyama|Toyama]]
# [[Prefektura Išikava|Išikava]]
# [[Prefektura Fukui|Fukui]]
# [[Prefektura Jamanaši|Jamanaši]]
# [[Prefektura Nagano|Nagano]]
# [[Prefektura Gifu|Gifu]]
# [[Prefektura Šizuoka|Šizuoka]]
# [[Prefektura Aiči|Aiči]]
# [[Prefektura Mie|Mie]]
# [[Prefektura Šiga|Šiga]]
# [[Prefektura Kyoto|Kyoto]]
# [[Prefektura Osaka|Osaka]]
# [[Prefektura Hyogo|Hyogo]]
# [[Prefektura Nara|Nara]]
# [[Prefektura Wakayama|Wakayama]]
# [[Prefektura Tottori|Tottori]]
# [[Prefektura Šimane|Šimane]]
# [[Prefektura Okayama|Okayama]]
# [[Prefektura Hirošima|Hirošima]]
# [[Prefektura Jamaguči|Jamaguči]]
# [[Prefektura Tokušima|Tokušima]]
# [[Prefektura Kagawa|Kagawa]]
# [[Prefektura Ehime|Ehime]]
# [[Prefektura Koči|Koči]]
# [[Prefektura Fukuoka|Fukuoka]]
# [[Prefektura Saga|Saga]]
# [[Prefektura Nagasaki|Nagasaki]]
# [[Prefektura Kumamoto|Kumamoto]]
# [[Prefektura Oita|Oita]]
# [[Prefektura Miyazaki|Miyazaki]]
# [[Prefektura Kagošima|Kagošima]]
# [[Prefektura Okinava|Okinava]]
}}

=== Tradicionalne regije ===
{{glavni|Tradicionalne regije Japonske}}
Japonska je razdeljena na osem [[Tradicionalne regije Japonske|tradicionalnih regij]]. Niso uradne upravne enote, čeprav jih državni uradniki uporabljajo za statistične in druge namene od leta 1905. Od severa proti jugu si sledijo:
* [[Hokaido]] – (otok in njegov arhipelag); večji mesti sta [[Saporo]] in [[Hakodate]].
* [[Honšu]]: 
** [[Tohoku]] – na sever otoka; večji mesti [[Sendai]] in [[Fukušima]].
** [[Kanto]] – vzhodni del in otoki Nanpō (del tokijske metropole); večja mesta [[Tokio]], [[Kavasaki]], [[Jokohama]], [[Jokosuka]].
** [[Čubu]] – hribovita srednja regija na področju [[Japonske Alpe|Japonskih Alp]]. Regija, ki meji na Japonsko morje, se imenuje [[Hokuriku]], na Pacifik pa meji regija [[Tokai]]. Večji mesti v regiji Hokuriku sta [[Niigata]] in [[Kanazava]], v regiji Tokai pa [[Nagoja]] (četrto največje japonsko mesto) in [[Šizuoka]].
** [[Kansai]] ali Kinki – starodavno kulturno in trgovsko središče, z mesti [[Osaka]], [[Kjoto]], [[Kobe]], [[Nara (Japonska)|Nara]] in [[Vakajama]].
** [[Čugoku]] – zahodni del: večji mesti [[Hirošima]] in [[Okajama]].
* [[Šikoku]] – najmanjši od štirih glavnih otokov, znan po budističnih romarjih. Večji mesti sta [[Macujama]] in [[Takamacu]].
* [[Kjušu]] – najjužnejši izmed štirih glavnih otokov in [[Okinava]]. Pomembnejša mesta so [[Fukuoka]], [[Kitakjušu]] in [[Nagasaki]].

=== Mednarodni odnosi ===
Japonska je članica mnogih mednarodnih organizacijː G7, G8, G20, ZN, APEC, ASEAN prostotrgovinsko območje, z Avstralijo (marec 2007)&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.mofa.go.jp/region/asia-paci/australia/joint0703.html |title=Japan-Australia Joint Declaration on Security Cooperation |publisher=Ministry of Foreign Affairs|accessdate=25.8.2010}}&lt;/ref&gt; in Indijo (oktober 2008)&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.mofa.go.jp/region/asia-paci/india/pmv0810/joint_d.html |title=Joint Declaration on Security Cooperation between Japan and India |publisher=Ministry of Foreign Affairs |date=22.10.2008 |accessdate=25.8.2010}}&lt;/ref&gt; ima podpisan varnostni pakt. Od konca druge svetovne vojne je tesno ekonomsko in varnostno povezana z Združenimi državami Amerike, ki so pomemben izvozni in primaren uvozni partner. Na japonskih tleh je stalno operativna ameriška vojaška baza.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Japan's Foreign Relations and Role in the World Today|url=http://afe.easia.columbia.edu/japan/japanworkbook/fpdefense/foreign.htm|website=Asia for Educators|accessdate=13.11.2016}}&lt;/ref&gt;

Japonska ima nerazrešena ozemeljska vprašanja o [[Kurilski otoki|Kurilskih otokih]] ([[Rusija]])&lt;ref&gt;MOFA, [http://www.mofa.go.jp/region/europe/russia/territory/index.html Japan's Northern Territories]&lt;/ref&gt;, [[Skalovje Liancourt|Skalovju Liancourt]] (v [[japonščina|japonščini]] ''Takešima'')&lt;ref name=&quot;takeshima&quot;&gt;MOFA, [http://www.mofa.go.jp/region/asia-paci/takeshima/index.html The Issue of Takeshima]&lt;/ref&gt;, [[Otočje Senaku|otočju Senaku]] ([[Tajvan]] in [[Ljudska republika Kitajska|Kitajska]]) in atolu [[Okinotorišima]].&lt;ref&gt;MOFA, [http://www.mofa.go.jp/region/asia-paci/senkaku/senkaku.html The Basic View on the Sovereignty over the Senkaku Islands]&lt;/ref&gt; Polemičnost teh ozemelj je predvsem v nadzorovanju naravnih bogastev.

[[Japonsko-korejski odnosi|Odnosi z Korejo]] so napeti zaradi ravnanja Japoncev med kolonialno oblastjo. Med največjimi očitki so spolno suženjstvo (&quot;ženske za lagodje&quot;),&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.bbc.com/news/world-asia-35188135|title=Japan and South Korea agree WW2 'comfort women' deal|date=28.12.2015|work=BBC News|access-date=8.7.2017|language=en-GB}}&lt;/ref&gt; za katerega sploh ni točno znano število žrtev (več deset ali celo sto tisoč), kulturno zatiranje s prepovedjo korejščine v šolah, prisvajanje japonskih imen.&lt;ref name=&quot;#1&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://koreanhistory.info/japan.htm|title=Japanese Colony 1910–1945|website=koreanhistory.info|access-date=8.7.2017}}&lt;/ref&gt; Med letoma 1910 in 1945 je Japonska popravljala korejsko infrastrukturo in na Korejski polotok naselila okoli 800.000 Japoncev.&lt;ref name=&quot;#1&quot;/&gt; Leta 2015 se je Japonska uradno opravičila in priznala spolno suženjstvo, preživele žrtvam je izplačala odškodnino. Državi sta postali veliki gospodarski zaveznici, njuni voditelji aktivno sodelujejo pri reševanju težav v regiji, predvsem glede [[Severna Koreja|Severne Koreje]] in druge svetovne vojne. Na odmevnejšem obisku leta 2017 na vrhu G20 sta se voditelja držav pogovarjala o sodelovanju in razreševanju glede severnokorejske krize, zavzela sta se tudi za graditev pozitivnih odnosov v regiji ter za pritiske na Kitajsko, da poostri sankcije proti Severni Koreji.&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.japantimes.co.jp/news/2017/07/07/national/politics-diplomacy/tokyo-washington-seoul-vow-step-pressure-pyongyang-amid-perceived-china-inaction/|title=Abe and Moon hold first talks in Hamburg, agree to resume reciprocal visits|date=7.7.2017|work=The Japan Times Online|access-date=8.7.2017|language=en-US|issn=0447-5763}}&lt;/ref&gt; Od devetdesetih je zelo močan uvoz korejske glasbe (K-pop), televizije (K-drame) in filmov, saj je bil izničen korejski zakon o prepovedi kulturne izmenjave med državama;&lt;ref&gt;{{navedi revijo|last=Ju|first=Hyujung|date=2014|title=Transformations of the Korean Media Industry by the Korean Wave: The Perspective of Glocalization|url=|journal=Korean Popular Culture in Global Context|volume=|pages=|via=ProQuest ebrary}}&lt;/ref&gt; pojav se imenuje [[korejski val]] (한류 ''Hallju?'').

== Vojska ==
Japonska namenja veliko denarja vojski in obrambi.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=The 15 countries with the highest military expenditure in 2009|url=http://www.sipri.org/research/armaments/milex/resultoutput/milex_15|publisher=Stockholm International Peace Research Institute|accessdate=16.1.2011|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110217084451/http://www.sipri.org/research/armaments/milex/resultoutput/milex_15|archivedate=17.2.2011|df=mdy-all}}&lt;/ref&gt; [[Japonske samoobrambne sile|Japonska vojska]] (Japonske samoobrambne sile) se deli na kopenske, zračne in pomorske sile. Glede na zakonodajo ne sme napovedati vojne ali uporabiti sile v mednarodnih sporih; japonska vlada izvršuje prepoved izvoza strelnega orožja. V zadnjih letih se predsednik vlade Šinzo Abe zavzema za večjo vlogo Japonske pri zagotavljanju varnosti v regiji, tudi s pomočjo sosednjim državam. Glede na Indeks svetovnega miru je Japonska na prvem mestu med azijskimi državami.&lt;ref&gt;Institute for Economics and Peace (2015). ''[http://www.visionofhumanity.org/sites/default/files/Global%20Peace%20Index%20Report%202015_0.pdf Global Peace Index 2015.] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20151006145259/http://www.visionofhumanity.org/sites/default/files/Global%20Peace%20Index%20Report%202015_0.pdf |date=6.10.2015 }}'' Retrieved 5.10.2015&lt;/ref&gt; V zadnjem času so bile japonske vojaške sile uporabljene v mirovnih misijah v Iraku.&lt;ref name=&quot;Iraq deployment&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.iht.com/articles/2006/06/20/news/japan.php |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070416075509/http://www.iht.com/articles/2006/06/20/news/japan.php |archivedate=16.4.2007 |title= Tokyo says it will bring troops home from Iraq |work=International Herald Tribune |date=20.6.2006 |accessdate=28.3.2007}}&lt;/ref&gt; Japonska poslovna federacija prepričuje japonsko vlado k ukinitvi prepovedi izvoza orožja, da bi se država lahko pridružila mednarodnim projektom na področju oboroževanja.&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://in.reuters.com/article/2010/07/13/idINIndia-50097320100713 |title=Japan business lobby wants weapon export ban eased |publisher=Reuters |date= 13.7.2010|accessdate=12.4.2011}}&lt;/ref&gt;

V 21. stoletju se je z globalizacijo moč v regiji prerazporedila. Varnostna slika Japonske se je spremenila predvsem zaradi severnokorejske jedrske grožnje, spopada pa se tudi s spletnim in mednarodnim terorizmom.&lt;ref name=&quot;Japan's Security Policy&quot;&gt;{{navedi novice |title= Japan's Security Policy |publisher= Ministry of Foreign Affairs of Japan |url=http://www.mofa.go.jp/policy/security/}}&lt;/ref&gt; Za ohranjanje miru so ustanovili narodni varnostni svet, ki je razvil varnostno strategijo ter smernice. [[Varnostni pakt med Japonsko in ZDA]] je temelj japonske zunanje politike.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.realclearpolitics.com/articles/2007/03/japan_is_back_why_tokyos_new_a.html |title=Japan Is Back: Why Tokyo's New Assertiveness Is Good for Washington|author=Michael Green |publisher=Real Clear Politics |accessdate=28.3.2007}}&lt;/ref&gt; Od leta 1956 je članica [[Organizacija združenih narodov|OZN]], dvajset let pa je bila tudi nestalna članica [[Varnostni svet ZN|Varnostnega sveta]]. Je članica G4, s čimer si išče stalno mesto v Varnostnem svetu.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.centralchronicle.com/20070111/1101194.htm |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070221044357/http://www.centralchronicle.com/20070111/1101194.htm |archivedate=21.2.2007 |title=UK backs Japan for UNSC bid |work=Central Chronicle |accessdate=28.3.2007}}&lt;/ref&gt;

== Gospodarstvo ==
[[Slika:The_Tokyo_Stock_Exchange_-_main_room_3.jpg|sličica|293x293_pik|Tokijska borza, ena večjih v Aziji]]
Japonska je po Združenih državah Amerike in Kitajski nominalno gledano tretje največje gospodarstvo na svetu.&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=China confirmed as World's Second Largest Economy|newspaper=[[The Guardian]] |date=21.1.2011|url=https://www.theguardian.com/business/2011/jan/21/china-confirmed-worlds-second-largest-economy|accessdate=21.1.2011 |first=James |last=Inman |location=London}}&lt;/ref&gt; Tokijska borza spada med največje v Aziji.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://asia.nikkei.com/Markets/Equities/Tokyo-Stock-Exchange-ranked-third-in-Asia-in-2014 |title=Tokyo Stock Exchange ranked third in Asia in 2014 |work=Nikkei Asian Review |date=16.1.2015 |accessdate=5.12.2015 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20151208112614/http://asia.nikkei.com/Markets/Equities/Tokyo-Stock-Exchange-ranked-third-in-Asia-in-2014 |archivedate=8.12.2015}}&lt;/ref&gt; Leta 2016 je bil japonski javni dolg ocenjen na 230 % letnega BDP.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/rankorder/2186rank.html |publisher=CIA |title=World Factbook, Country comparison: Public debt |accessdate=20.8.2017}}&lt;/ref&gt; Storitveni sektor predstavlja tri četrtine BDP, ima pa tudi zelo visoko razvit industrijski sektor, ki proizvaja visokotehnološka vozila, elektroniko, orodje, jeklo, ladje, kemikalije, tekstil in procesirano hrano. Kmetijski sektor obdeluje 13% japonskega ozemlja, ujamejo 15% vseh rib na svetu. Brezposelnost je nizka pri okoli 4 %, a vseeno 17 % ljudi živi pod pragom revščine.&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=Japan Tries to Face Up to Growing Poverty Problem|url=https://www.nytimes.com/2010/04/22/world/asia/22poverty.html?source=patrick.net|accessdate=16.1.2011|newspaper=The New York Times|date=21.4.2010|first=Martin|last=Fackler}}&lt;/ref&gt; Omejena količina pozidljivih zemljišč vpliva na gradnjo in trg z nepremičninami.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=2008 Housing and Land Survey|url=http://www.e-stat.go.jp/SG1/estat/NewListE.do?tid=000001028768|publisher=Statistics Bureau|accessdate=20.1.2011}}&lt;/ref&gt;

Japonska izvaža največ na ameriški (20 %) in kitajski trg (18 %), sledijo Južna Koreja (7 %), Hong Kong (6 %) in Tajska (5 %). Glavni izvozni proizvodi so orodje, motorna vozila, železo, jeklo, polprevodniki in avtomobilski deli. Največ uvaža iz Kitajske (25 %) in ZDA (11 %), sledita Avstralija (5 %) in Južna Koreja (4 %). Glavni uvozni proizvodi so stroji in orodje, fosilna goriva, živila (govedina), kemikalije, tekstil in surovine za industrijo.&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=Foreign investment in Japan soars|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/business/4632747.stm|accessdate=16.1.2011|newspaper=BBC|date=29.6.2005}}&lt;/ref&gt; Administracija Džun'ičira Koizumija je sprožila reforme, ki so povzročile porast tujih investicij.

Japonska je 27. med 189 državami po indeksu enostavnosti sklepanja poslov in enega najmanjših davčnih prihodkov med razvitimi državami. Japonski kapitalizem ima nekaj posebnosti, kot je sistem vseživljenjske zaposlitve, napredovanje po starosti&lt;ref name=&quot;oecd2008&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.oecd.org/document/17/0,3343,en_2649_34111_40353553_1_1_1_1,00.html |title=Economic survey of Japan 2008 |publisher=[[Organisation for Economic Co-operation and Development|OECD]] |accessdate=25.8.2010 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20101109122744/http://www.oecd.org/document/17/0%2C3343%2Cen_2649_34111_40353553_1_1_1_1%2C00.html |archivedate=9.11.2010 |df=mdy-all }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=http://www.economist.com/node/7193984?story_id=7193984 |title=Japan's Economy: Free at last |newspaper=The Economist |date=20.7.2006 |accessdate=23.1.2011}}&lt;/ref&gt; in vpliv t.i. korporacij ''kejrecu,'' aktivizem lastnikov delnic je redek, podjetja so vodena po metodah, kot je »Metoda Tojota«.&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=Activist shareholders swarm in Japan|url=http://www.economist.com/node/9414552?story_id=9414552|accessdate=23.1.2011|date=28.6.2007|newspaper=The Economist}}&lt;/ref&gt; Znane znamke iz Japonske so [[Toyota]], [[Honda]], [[Canon]], [[Nissan]], [[Sony]], Mitsubishi, [[Panasonic]], [[Uniqlo]], [[Lexus]], [[Subaru Corporation|Subaru]], [[Nintendo]], [[Bridgestone]], [[Mazda]] in [[Suzuki]].&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.rankingthebrands.com/The-Brand-Rankings.aspx?rankingID=33|title=Japan's Best Global Brands 2017|date=17.2.2017|accessdate=2.11.2017|website=Ranking the Brands}}&lt;/ref&gt;

==== Gospodarska zgodovina ====
Sodobna rast se je začela v obdobju Edo, ki je dalo cestni sistem in sistem vodooskrbe, pa tudi razvoj določenih finančnih inšturmentov, bankirstvo in [[Osaške riževe borze|borze]].&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |title=The Origins of Japanese Trade Supremacy |author=Howe, Christopher |publisher=Hurst &amp; Company |year=1996 |isbn=1-85065-538-3|pages=58f}}&lt;/ref&gt; S sprejetjem [[Tržno gospodarstvo|tržnega gospodarstva]]&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Totman|first=Conrad|title=A History of Japan|edition=2 |year=2005|publisher=Blackwell|isbn=1-4051-2359-1|pages=312–314}}&lt;/ref&gt; v obdobju Mejdži so se ustanavljala uspešna podjetja, ki so Japonsko popeljala na vrh razvitih držav.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=McCargo|first=Duncan|title=Contemporary Japan|year=2000|publisher=Macmillan|isbn=0-333-71000-2 |pages=18–19}}&lt;/ref&gt; Med 1960 in 1980 je gospodarska rast v povprečju dosegala 7,5 %, v osemdesetih in na začetku devetdesetih po naftni krizi pa 3,2 %. V devetdesetih se je rast zaradi poka finančnega mehurčka upočasnjevala, kar imenujemo tudi izgubljeno desetletje. Premiki v smeri okrevanja so bili počasni, ovirala jih je tudi globalna upočasnitev okoli preloma tisočletja. Po letu 2005 je Japonska doživljala solidno rast okoli 2,8%&lt;ref&gt;{{navedi novice|last=Masake|first=Hisane|title=A farewell to zero|url=http://www.atimes.com/atimes/Japan/HC02Dh01.html|accessdate=16.1.2011|newspaper=Asia Times|date=2.3.2006}}&lt;/ref&gt;, večje nazadovanje pa je prinesla finančna kriza 2008. Danes se uvršča visoko na lestvicah konkurenčnosti (6. mesto za leti 2015 in 2016) in gospodarske svobode.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://reports.weforum.org/global-competitiveness-report-2015-2016/economies/#indexId=GCI&amp;economy=JPN |title=Country/Economy Profiles: Japan|publisher=World Economic Forum |accessdate=24.2.2016 |language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://reports.weforum.org/global-competitiveness-report-2015-2016/competitiveness-rankings/ |title=Competitiveness Rankings |publisher=World Economic Forum |accessdate=24.2.2016 |language=en}}&lt;/ref&gt;

==== Kmetijstvo in ribolov ====
[[Slika:Rice Paddies In Aizu, Japan.JPG|levo|sličica|220x220_pik|Riževo polje v Ajzuju, prefektura Fukušima]]
Samo 11,5 % japonskega ozemlja je primernega za kmetijstvo.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://data.worldbank.org/indicator/AG.LND.ARBL.ZS|title=Arable land (% of land area)|publisher=World Bank|accessdate=November 11, 2020}}&lt;/ref&gt; Zaradi tega pomanjkanja obdelovalne zemlje se na majhnih površinah kmetuje po sistemu teras.&lt;ref name=&quot;Urbanites Help Sustain Japan's Historic Rice Paddy Terraces&quot;&gt;{{cite web|url=http://ourworld.unu.edu/en/the-people-who-sustain-japans-historic-terraced-rice-fields|title=Urbanites Help Sustain Japan's Historic Rice Paddy Terraces|website=Our World|date=May 22, 2012|author1=Nagata, Akira|author2=Chen, Bixia}}&lt;/ref&gt; Posledica tega je ena najvišjih stopenj donosa poljščin na enoto površine na svetu, s stopnjo kmetijske samooskrbe okoli 50 % od leta 2018;&lt;ref&gt;{{cite journal|title=The spatial patterns in long-term temporal trends of three major crops' yields in Japan|doi=10.1080/1343943X.2018.1459752|year=2018|volume=21|last=Chen|first=Hungyen|journal=Plant Production Science|issue=3|pages=177–185|doi-access=free}}&lt;/ref&gt; kmetijstvo  predstavlja samo 1,4 % BDP. Mali japonski kmetijski sektor je zelo subvencioniran in zaščiten.&lt;ref&gt;{{cite web|work=Agricultural Policy Monitoring and Evaluation|title=Japan: Support to agriculture|year=2020|publisher=OECD|accessdate=November 11, 2020|url=https://www.oecd-ilibrary.org/sites/751935f0-en/index.html?itemId=/content/component/751935f0-en}}&lt;/ref&gt; Kmetje se spopadajo s pomanjkanjem nasledstva in staranjem delovne sile.&lt;ref name=&quot;How will Japan's farms survive?&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.japantimes.co.jp/opinion/2013/06/28/editorials/how-will-japans-farms-survive/#.UoyT2b-lf-k |title=How will Japan's farms survive? |work=[[The Japan Times]] |date=28.6.2013 |accessdate=21.11.2013}}&lt;/ref&gt; [[Riž]] predstavlja skoraj vso proizvodnjo žitaric in je visoko zaščiten s tarifami pri 777,7 %.&lt;ref name=&quot;Japan - Agriculture&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.nationsencyclopedia.com/Asia-and-Oceania/Japan-AGRICULTURE.html#b |title=Japan – Agriculture |work=Nations Encyclopedia |accessdate=21.11.2013}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;With fewer, bigger plots and fewer part-time farmers, agriculture could compete&quot;&gt;{{navedi novice |url=https://www.economist.com/news/asia/21576154-fewer-bigger-plots-and-fewer-part-time-farmers-agriculture-could-compete-field-work |title=With fewer, bigger plots and fewer part-time farmers, agriculture could compete |work=[[The Economist]] |date=13.4.2013 |accessdate=21.11.2013}}&lt;/ref&gt; Japonska je drugi največji uvoznik kmetijskih proizvodov. Leta 1996 se je uvrstila na četrto mesto po količini ulova rib, leta 2010 je ulovila preko 4,5 milijonov ton rib.&lt;ref name=&quot;World fisheries production, by capture and aquaculture, by country (2010)&quot;&gt;{{navedi splet |url=ftp://ftp.fao.org/FI/STAT/summary/a-0a.pdf |archive-url=https://wayback.archive-it.org/all/20170525161431/ftp://ftp.fao.org/FI/STAT/summary/a-0a.pdf |url-status=dead |archive-date=25.5.2017 |title=World fisheries production, by capture and aquaculture, by country (2010) |work=Food and Agriculture Organization |accessdate=18.1.2014 |df=mdy-all }}&lt;/ref&gt; Danes predstavlja japonski ulov 15 % svetovnega&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/ja.html#Econ |title=The World Factbook |work=[[Central Intelligence Agency]] |accessdate=1.2.2014}}&lt;/ref&gt;, mnogi tudi trdijo, da je Japonska kriva za počasno izumiranje nekaterih ribjih vrst, kot so tuni.&lt;ref name=&quot;UN tribunal halts Japanese tuna over-fishing&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.atimes.com/oceania/AH31Ah01.html |title=UN tribunal halts Japanese tuna over-fishing |work=[[Asia Times]] |date=31.8.1999 |accessdate=1.2.2014}}&lt;/ref&gt; Sporen je tudi kvazi-komercialen [[Kitolov|lov na kite]].&lt;ref name=&quot;Japanese whaling 'science' rapped&quot;&gt;{{navedi novice |url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/science/nature/4118990.stm |title=Japanese whaling 'science' rapped |work=[[BBC News]] |date=22.6.2005 |accessdate=1.2.2014 |author=Black, Richard}}&lt;/ref&gt;

==== Industrija in storitve ====
Industrija predstavlja 27,5 % BDP.&lt;ref name=&quot;auto1&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/ja.html#Econ|title=Japan|last=|first=|date=3.11.2016|website=CIA World Factbook|publisher=|accessdate=13.11.2016}}&lt;/ref&gt; Pomembnejše industrije so avtomobilska, motorska, elektronska, orodjarska, kovinska, ladjedelniška, kemična in predelovalna. Japonska je tretji največji proizvajalec avtomobilov, Tojota pa največji posamezni proizvajalec.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.oica.net/category/production-statistics/|title=Production Statistics|last=OICA|first=|date=2016|website=|publisher=|accessdate=13.11.2016}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.forbes.com/sites/andreamurphy/2015/05/06/2015-global-2000-the-worlds-biggest-auto-companies/#361753666e48|title=2015 Global 2000: The World's Biggest Auto Companies|last=|first=|date=6.5.2015|website=Forbes|publisher=|accessdate=13.11.2016}}&lt;/ref&gt; Potrošniška elektronika se je preselila na Kitajsko, v ZDA in Južno Korejo.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=The era of Japanese consumer electronics giants is dead|url=https://www.cnet.com/news/the-era-of-japanese-consumer-electronics-giants-is-dead|website=cnet|accessdate=13.11.2016}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=What happened to Japan's electronic giants?|url=http://www.bbc.com/news/world-asia-21992700|accessdate=13.11.2016|agency=BBC News|date=2.4.2013}}&lt;/ref&gt; Za ladjedelništvo se pričakuje, da bo ostalo na Japonskem.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Why the sun has yet to set on Japanese shipbuilding|url=http://www.seatrade-maritime.com/news/asia/why-the-sun-has-yet-to-set-on-japanese-shipbuilding.html|website=Seatrade Maritime News|accessdate=13.11.2016}}&lt;/ref&gt;

Storitveni sektor predstavlja tri četrtine BDP.&lt;ref name=&quot;Japan Country Report&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.gfmag.com/gdp-data-country-reports/247-japan-gdp-country-report.html#axzz2kmA1XTXk |title=Japan Country Report |work=Global Finance |accessdate=16.11.2013}}&lt;/ref&gt; Glavne industrije so bankirstvo, zavarovalništvo, nepremičnine, trgovina, transport in telekomunikacije. Štiri od petih največjih časopisov na svetu je iz Japonske.&lt;ref name=&quot;National Newspapers Total Circulation 2011&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.ifabc.org/site/assets/media/National-Newspapers_total-circulation_IFABC_17-01-13.xls |title=National Newspapers Total Circulation 2011 |publisher=[[International Federation of Audit Bureaux of Circulations]] |accessdate=2.2.2014}}&lt;/ref&gt; Največji poslovni konglomerati ''kejrecu'' v državi so skupine Mitsubishi, Sumitomo, Fuyo, Mitsui, Dai-Ichi Kangyo in Sanwa.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.sjsu.edu/faculty/watkins/keiretsu.htm |title=The Keiretsu of Japan |work=San José State University}}&lt;/ref&gt;

==== Turizem ====
[[Slika:Chateau Himeji.JPG|sličica|220x220_pik|Grad Himedži, prefektura Hjogo]]
Turizem doživlja v zadnjih letih razcvet. Leta 2013 je število tujih obiskovalcev prvič preseglo 10 milijonov, leta 2015 že skoraj 20 milijonov.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.japantimes.co.jp/news/2016/01/19/national/japan-sets-new-inbound-tourism-record-2015-comes-just-short-20-million-target/|title=Visitors to Japan surge to record 19.73 million, spend all-time high ¥3.48 trillion|first=Tomoko|last=Otake|date=19.1.2016|publisher=|via=Japan Times Online}}&lt;/ref&gt; Pričakovanja japonske vlade so, da se bo turistični obisk do leta 2030 povzpel na 60 milijonov.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.japanmacroadvisors.com/page/category/economic-indicators/gdp-and-business-activity/number-of-visitors-to-japan/|title=Number of visitors to Japan|accessdate=29.1.2017|publisher=|via=Japan Macro Advisors}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Number of Foreign Visitors Surpassed 20 million (Japan)&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.smam-jp.com/documents/www/english/market_info/2016/11/22/SMAM_Market_Keyword_No139.pdf|title=SMAM Market Keyword (No.139)|work=SMAM-jp.com |accessdate=29.1.2017}}&lt;/ref&gt; Japonska ima [[Seznam spomenikov Unescove svetovne dediščine na Japonskem|20 znamenitosti]]  zapisanih na Unescov seznam svetovne dediščine&lt;ref name=&quot;whc.unesco.org&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://whc.unesco.org/en/statesparties/jp|title=Japan Properties inscribed on the World Heritage List|date=29.1.2017|publisher=|via=UNESCO}}&lt;/ref&gt;, med njimi grad Himedži, zgodovinske spomenike starodavnega Kjota in Nare.&lt;ref name=&quot;whc.unesco.org&quot;/&gt; Popularne destinacije so Tokio, Hirošima, gora [[Fudži]], smučišči Niseko in Kohaido, Okinava, vlak ''šinkansen'' in uporaba obširne mreže hotelov ''rjokan'' in vrelcev tople vode ''onsen''.

== Znanost in tehnologija ==
Japonska je vodilna država na področju znanstvenega raziskovanja v naravoslovju in inženirstvu, njen prispevek je pomemben v kmetijstvu, elektroniki (kar 16 % vsega zlata in 22 % vsega srebra je v japonski elektroniki&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.techradar.com/news/phone-and-communications/mobile-phones/japan-wants-citizens-to-donate-their-phone-to-make-2020-olympic-medals-1326938|title=Japan wants citizens to donate their old phone to make 2020 Olympics medals|publisher=}}&lt;/ref&gt;), industrijski robotiki (na Japonskem je bilo leta 2013 v uporabi kar 20% vseh robotov&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.ifr.org/industrial-robots/statistics/ |title=Statistics – IFR International Federation of Robotics |publisher= |accessdate=5.10.2016 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20160327031517/http://www.ifr.org/industrial-robots/statistics/ |archivedate=27.3.2016 |df= }}&lt;/ref&gt;), optiki, kemikalijah, polprevodnikih, raznih vejah inženirstva in raziskovanja živih bitij. Na indeksu inovativnosti Bloomberg se ponaša z drugim mestom. 700.000 raziskovalcev deluje s proračunom, velikim kar 130 milijard dolarjev, kar je v deležu BDP na tretjem mestu sveta.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.investinisrael.gov.il/NR/rdonlyres/D8B76E12-BC96-436A-9CA5-B53D9B8060E1/0/IsraelWhereBreakthroughsHappen.pdf |title=Invest in Israel – Where Breakthroughs Happen |date=4.12.2011 |work=Investment Promotion Center |publisher=Industry, Trade and Labor Ministry |page=17 |accessdate=14.10.2012}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice|last=McDonald|first=Joe|title=China to spend $136 billion on R&amp;D|newspaper=BusinessWeek|date=4.12.2006}}&lt;/ref&gt; Japonski znanstveniki so prejeli 22 [[Nobelova nagrada|Nobelovih nagrad]] iz fizike, kemije ali medicine in 3 [[Fieldsova nagrada|Fieldsove nagrade]] za matematiko.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Japanese Nobel Laureates |publisher=[[Kyoto University]] |year=2009 |url=http://www.kyoto-u.ac.jp/en/profile/intro/honor/nobel.htm/ |accessdate=7.11.2009}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Japanese Fields Medalists |publisher=Kyoto University |year=2009 |url=http://www.kyoto-u.ac.jp/en/profile/intro/honor/fields.htm |accessdate=7.11.2009 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20100310203313/http://www.kyoto-u.ac.jp/en/profile/intro/honor/fields.htm/ |archivedate=10.3.2010}}&lt;/ref&gt;

[[Japonska agencija za raziskovanje vesolja]] (JAXA) razvija satelite in vesoljska plovila, sodeluje v planetarnih, vesoljskih in aviacijskih raziskavah, na Mednarodni vesoljski postaji. Misije so poslali proti Merkurju, Veneri in Luni, kjer nameravajo do leta 2030 zgraditi bazno postajo.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Japan Plans Moon Base by 2030 |publisher=MoonDaily |date=3.8.2006 |url=http://www.moondaily.com/reports/Japan_Plans_Moon_Base_By_2030_999.html |accessdate=27.3.2007}}&lt;/ref&gt; Pomembnejši projekti so Kibo, [[Akacuki]], Mercury Magnetspheri Orbiter, SELENE in H-IIA.

== Infrastruktura ==
[[Slika:Satta yukei.jpg|sličica|275x275_pik|Japonska avtocesta s pogledom na goro [[Fudži]]]]
Japonska ima v omrežju 1,2 milijonov kilometrov cest kar 63.000 kilometrov avtocest in hitrih cest,&lt;ref name=&quot;stat.go.jp&quot;&gt;[http://www.stat.go.jp/english/data/nenkan/1431-12.htm Chapter 12 Transport – Microsoft Excel Sheet], Statistical Handbook of Japan&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;mlit.go.jp&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.mlit.go.jp/road/road_e/statistics.html|title=Road Bureau – MLIT Ministry of Land, Infrastructure, Transport and Tourism|publisher=}}&lt;/ref&gt; ki povezujejo večja mesta med otoki Honšu, Šikoku ter Kjušu, na Hokaidu in v obliki hitre ceste na Okinavi. Novi in rabljeni avtomobili so poceni s poudarkom na energijski učinkovitosti. Uporaba avtomobilov je nizka, s samo 50 % povprečja držav G8.&lt;ref name=&quot;stat.go.jp&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;mlit.go.jp&quot;/&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Transport |url=http://www.stat.go.jp/english/data/handbook/c09cont.htm |work=Statistical Handbook of Japan 2007 |publisher=Statistics Bureau |accessdate=2.3.2014 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110427071603/http://www.stat.go.jp/english/data/handbook/c09cont.htm |archivedate=27.4.2011}}&lt;/ref&gt; Železniško omrežje je privatizirano, znani so hitri in točni vlaki ''[[Šinkansen]]'' z rednimi hitrostmi vlakov do 320&amp;nbsp;km/h.&lt;ref name=&quot;transtatsjp&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.iraptranstats.net/jp|title=Transport in Japan|accessdate=17.2.2009|work=International Transport Statistics Database|publisher=[[International Road Assessment Program]]}} {{subscription required}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://english.jr-central.co.jp/about/safety.html|title=About the Shinkansen&amp;nbsp;– Safety|accessdate=17.10.2011|publisher=Central Japan Railway Company}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.hitachi-rail.com/rail_now/column/just_in_time/index.html|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080513230217/http://www.hitachi-rail.com/rail_now/column/just_in_time/index.html|archivedate=13.5.2008|title=Corporate Culture as Strong Diving Force for Punctuality- Another &quot;Just in Time&quot;|accessdate=19.4.2009|publisher=Hitachi}}&lt;/ref&gt; V državi je 175 letališč, [[Haneda|letališče Haneda]] je drugo najprometnejše v Aziji, pomemno je tudi [[letališče Narita]], [[Letališče Kansaj|Kansaj]] in [[Letališče Čubu|Čubu]]. [[Pristanišče v Nagoji]] je največje v državi, predstavlja kar 10% trgovinske izmenjave na Japonskem.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.airports.org/cda/aci_common/display/main/aci_content07_c.jsp?zn=aci&amp;cp=1-5-212-218-222_666_2__ |title=Year to Date Passenger Traffic |publisher=Airports Council International |date=11.11.2010 |accessdate=2.3.2014 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110111152406/http://www.airports.org/cda/aci_common/display/main/aci_content07_c.jsp?zn=aci&amp;cp=1-5-212-218-222_666_2__ |archivedate=11.1.2011}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Nakagawa|first=Dai|title=Transport Policy and Funding|year=2006|publisher=Elsevier|isbn=0-08-044852-6|page=63|author2=Matsunaka, Ryoji}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Port Profile|url=http://www.port-of-nagoya.jp/english/about_port.htm|publisher=Port of Nagoya|accessdate=7.1.2011|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20101130050032/http://www.port-of-nagoya.jp/english/about_port.htm|archivedate=30.11.2010|df=mdy-all}}&lt;/ref&gt;

Leta 2011 je bilo 46,1 % energije pridobljene iz nafte, 21,3 % iz premoga, 21,4 % iz zemeljskega plina, 4,0 % iz jedrske energije in 3,3 % iz vodne energije. Jedrska energija je istega leta predstavljala 9,2 % proizvodnje električne energije (še leto prej 24,9 %), zmanjšanje se je zgodilo na račun jedrske nesreče v Jedrski elektrarni Fukušima Daj'iči in posledičnih protestov proti uporabi jedrski elektrarn. Japonska je zelo odvisna od uvoza energije, saj nima večjih domačih rezerv.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Energy|url=http://www.stat.go.jp/english/data/handbook/c0117.htm#c07|work=Statistical Handbook of Japan 2013|publisher=Statistics Bureau|accessdate=14.2.2014}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice|last=Tsukimori|first=Osamu|title=Japan nuclear power-free as last reactor shuts|url=https://www.reuters.com/article/2012/05/05/us-nuclear-japan-idUSBRE84405820120505|accessdate=8.5.2012|agency=[[Reuters]]|date=5.5.2012}}&lt;/ref&gt;

Vlada upravlja oskrbo z vodo in komunalne storitve preko ministrstev.&lt;ref&gt;[http://www.mhlw.go.jp/english/policy/health/water_supply/dl/3-1a.pdf Waterworks Vision Summary], June 2004, retrieved on 6.1.2011&lt;/ref&gt; Dostop do obeh omrežij je univerzalen, 3 % ljudi dobivajo vodo iz zasebnih vodnjakov, predvsem na podeželju.&lt;ref&gt;Ministry of Health, Labor and Welfare:[http://www.mhlw.go.jp/english/policy/health/water_supply/1.html Coverage], retrieved on 6.1.2011&lt;/ref&gt; Vsa zbrana odpadna voda se vrača v omrežje, kjer jo obdelajo v sekundarnih čistilnih napravah ali pa je očiščena takoj. Vsa odpadna voda, ki je speljana v polzaprta morja (15 % vse odpadne vode), kot so [[Tokijski zaliv]], [[Osaški zaliv]] in [[jezero Biva]], je prečiščena še na terciarnem nivoju. Večji problemi, s katerimi se spopadajo, je zmanjševanje in staranje prebivalstva, manjšanje investicij, večanje pojavnosti suš, ipd.

== Prebivalstvo ==
Kar 80 % od 126,5 milijonov prebivalcev Japonske živi na Honšuju. Kot družba so jezikovno, etnično in kulturno homogeni; 98,5 % prebivalcev je Japoncev, ostalo so tuji delavci iz Koreje, Kitajske, Filipinov in potomci Japoncev iz Brazilije, Peruja in ZDA.&lt;ref name=MulticulturalJapan&gt;{{navedi novice|title='Multicultural Japan' remains a pipe dream|url=http://search.japantimes.co.jp/cgi-bin/fl20070327zg.html|accessdate=16.1.2011|newspaper=Japan Times|date=27.3.2007|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110414035203/http://search.japantimes.co.jp/cgi-bin/fl20070327zg.html|archivedate=14.4.2011|df=mdy-all}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Gentensei Shinko Shinbun 2010&quot;&gt;Atsushi Kotani ''The Fascination of the Japanese Cultural Theory'' (日本文化論のインチキ) {{ISBN|978-4-344-98166-9}} (Gentensei Shinko Shinbun, 2010)&lt;/ref&gt; Prevladajoča etnična skupina so ljudstvo Jamato, pomembnejše manjšine so domorodno ljudstvo Ainu in ljudstva z otočja Rjukju ter socialna manjšina ''[[Burakumini|burakuminov]]''. Prebivalci Japonske dosegajo v povprečju drugo najvišjo pričakovano starost ob rojstvu (83,5 let za obdobje 2010–2015).&lt;ref name=&quot;Table A.17&quot;&gt;{{navedi splet|title=Table A.17|url=https://www.un.org/esa/population/publications/wpp2006/WPP2006_Highlights_rev.pdf|work=United Nations World Population Prospects, 2006 revision|publisher=Organizacija združenih narodov|accessdate=15.1.2011}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;haaretz.com&quot;&gt;{{navedi novice|title=WHO: Life expectancy in Israel among highest in the world|url=http://www.haaretz.com/news/who-life-expectancy-in-israel-among-highest-in-the-world-1.276618|accessdate=15.1.2011|newspaper=Haaretz|date=maj 2009}}&lt;/ref&gt; Država se spopada z demografsko katastrofo, saj naj bi bilo do leta 2050 kar 4 % Japoncev starejših od 65 let, prebivalstvo pa naj bi upadlo z 126,5 milijonov na samo 95 milijonov.&lt;ref name=&quot;handbook&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.stat.go.jp/english/data/handbook/c0117.htm#c02 |title=Statistical Handbook of Japan 2013: Chapter 2—Population |publisher=Statistics Bureau |accessdate=14.2.2014}}&lt;/ref&gt;

{| class=&quot;wikitable&quot;
!#
!Slika
!Mesto
!Prebivalcev
&lt;small&gt;(Popis 2010)&lt;/small&gt;
!Prefektura
|-
!1.
|[[Slika:Tokyo_Tower_at_night_8.JPG|150px]]
|'''[[Tokio]]'''
|8.949.447
|[[Tokio]]
|-
!2.
|[[Slika:Minato_Mirai_In_Blue.jpg|150px]]
|'''[[Jokohama]]'''
|3.689.603
|[[Kanagava]]
|-
!3.
|[[Slika:Nakanoshima Skyscrapers in 201504 001.jpg|150px]]
|'''[[Osaka]]'''
|2.666.371
|[[Osaka]]
|-
!4.
|[[Slika:Nagoya_2017_(34159008173).jpg|150px]]
|'''[[Nagoja]]'''
|2.263.907
|[[Aiči]]
|-
!5.
|[[Slika:Hokkaido_University.jpg|150px]]
|'''[[Sapporo]]'''
|1.914.434
|[[Hokaido]]
|-
!6.
|[[Slika:Twilight_view_of_Kobe,_from_a_point_near_Shin-Kobe_station.jpg|150px]]
|'''[[Kobe]]'''
|1.544.873
|[[Hjogo]]
|-
!7.
|[[Slika:Kyoto_Skyline_-_Pentinlo.jpg|150px]]
|'''[[Kjoto]]'''
|1.474.473
|[[Kjoto]]
|-
!8.
|[[Slika:Fukuoka_City_-_Watanabe-dori_Avenue_-_01.JPG|150px]]
|'''[[Fukuoka]]'''
|1.463.826
|[[Fukuoka]]
|-
!9.
|[[Slika:Kawasaki_Station_East_Exit_2.jpg|150px]]
|'''[[Kavasaki]]'''
|1.425.678
|[[Kanagava]]
|-
!10.
|[[Slika:JR_Freight_Omiya_Workshop_main_storehouse_and_office.jpg|150px]]
|'''[[Sajtama]]'''
|1.222.910
|[[Sajtama]]
|}

=== Verstva Japonske ===
[[Slika:Phoenix Hall, Byodo-in, November 2016 -01.jpg|sličica|313x313_pik|Budistični tempelj Bjodo-in, Udži, prefektura Kjoto]]
Japonska ustava zagotavlja verske svoboščine vsakemu posamezniku. Več kot 84 % ljudi šteje [[šintoizem]] za izvorno religijo na otočju, več kot polovica od teh jih meni, da se je skozi zgodovino združeval z elementi budizma v [[šinbucu-šugo]]. Vplivi so prišli tudi iz taoistične in konfucianistične miselnosti. Številke ne pokažejo prave slike glede verske pripadnosti, saj je vsaka družina tradicionalno pripadala eni veri in templju. V sodobnem času naj bi bil delež ljudi, ki zares verujejo, nekje 20–30 %. Navkljub temu je sodelovanje na festivalih, kot je [[Hacumode|prvi obisk templja v novem letu]], zelo pogosto in priljubljeno. Ulice so okrašene ob festivalu [[Bon (festival)|Bon]], [[Tanabata]] in ob božiču. Na Japonskem deluje okoli 100.000 templjev in 78.790 svečenikov.

Šintoizem je prevladujoča veroizpoved na Japonskem, prakticiralo naj bi ga okoli 80 % prebivalstva (obiski templjev, rotenje in priprošnje pri ''[[kami]]jih''), vseeno pa se jih samo manjši delež opredeljuje kot šintoiste s pridružitvijo organiziranim sektam, saj uradnih ritualov za pridružitev ni.&lt;ref name=&quot;Breen Teeuwen&quot;&gt;Breen, Teeuwen in ''Breen, Teeuwen'' (2000:1)&lt;/ref&gt;&lt;ref name=Kisala&gt;{{navedi knjigo|last = Kisala |first = Robert |editor= Wargo, Robert|title = The Logic Of Nothingness: A Study of Nishida Kitarō |publisher = University of Hawaii Press|year = 2005|pages = 3–4 |isbn = 0-8248-2284-6}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=BY65&gt;''Routledge Handbook of Japanese Culture and Society'' (2011) edited by Victoria Bestor, Theodore C. Bestor, and Akiko Yamagata, p. 65 {{ISBN|978-0-415-43649-6}}&lt;/ref&gt;

[[Budizem]] je prispel na Japonsko v 6. stoletju iz kraljestva Baekje na Korejskem polotoku.&lt;ref name=&quot;Brown, 1993. p. 455&quot;&gt;Brown, 1993. p. 455&lt;/ref&gt;

[[Krščanstvo]] so prvi širili jezuitski misijonarji leta 1549.&lt;ref name=&quot;Higashibaba, 2002. p. 1&quot;&gt;Higashibaba, 2002. p. 1&lt;/ref&gt; Danes je kristjanov manj kot 2,3 %, večinoma na zahodu države, kjer so bili misijoni najbolj aktivni. Leta 2007 je bilo na Japonskem 32.036 župnikov in pastorjev. V zadnjem stoletju je postalo popularno praznovanje zahodnjaških porok, Valentinovega in božiča.&lt;ref&gt;[http://www2.ttcn.ne.jp/honkawa/7770.html Religion in Japan by prefecture]. 1996 statistics.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice|last=Kato|first=Mariko|title=Christianity's long history in the margins|newspaper=Japan Times|date=24.2.2009}}&lt;/ref&gt;

Ostale religije, prisotne v državi, so [[islam]] (večinoma pri migrantskih delavcih iz Indonezije, Pakistana, Bangladeša in Irana), [[hinduizem]], [[Judovstvo|judaizem]] in [[sikhizem]].&lt;ref&gt;{{navedi revijo |last1=Nakhleh |first1=Emile A. |last2=Sakurai |first2=Keiko |last3=Penn |first3=Michael |url=http://www.nbr.org/publications/asia_policy/Preview/AP5_IslamJapan_preview.pdf |title=Islam in Japan: A Cause for Concern? |journal=Asia Policy |volume=5 |date=januar 2008}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Clarke&quot;&gt;{{navedi knjigo|title=The World's religions : understanding the living faiths|year=1993|publisher=Reader's Digest|isbn=978-0-89577-501-6|editor=Clarke, Peter|page=208}}&lt;/ref&gt;

=== Jezik ===
Več kot 99 % prebivalcev Japonske govori [[Japonščina|japonščino]] kot prvi jezik. Spada med [[aglutinacijski jezik|aglutinacijske jezike]] z obsežnim sistemom besednih struktur, glagolskih oblik in besednjakom, prilagojenim vljudnem, ponižnem in častnem govorjenju in naslavljanju v hierarhično urejeni japonski družbi - ''[[keigo]]''. Japonska pisava obsega [[kandži]]je (kitajske pismenke) in dve [[Kana (japonska pisava)|kani]] (silabariji z izvorom v [[kurziv]]u in radikalkah kandžijev), poleg tega pa še latinico in arabske števke.&lt;ref&gt;{{navedi splet|last=Miyagawa|first=Shigeru|title=The Japanese Language|url=http://web.mit.edu/jpnet/articles/JapaneseLanguage.html|publisher=Massachusetts Institute of Technology|accessdate=16.1.2011}}&lt;/ref&gt; Japonske javne in zasebne šole učijo japonski jezik, navadno pa tudi angleški.

Drugi jeziki na otočju so [[rjukjanski jeziki]], [[okinavski jezik]] in [[jezik ljudstva Ainu]], ki mu grozi izumrtje&lt;ref&gt;{{navedi revijo|last=Heinrich|first=Patrick|title=Language Planning and Language Ideology in the Ryūkyū Islands|journal=Language Policy|date=January 2004|volume=3|issue=2|pages=153–179|doi=10.1023/B:LPOL.0000036192.53709.fc}}&lt;/ref&gt;, saj ga govori samo nekaj ostarelih prebivalcev Hokaida.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.un.org/works/culture/japan_story.html |archiveurl=https://web.archive.org/web/20080106062419/http://www.un.org/works/culture/japan_story.html |archivedate=6.1.2008 |title=15 families keep ancient language alive in Japan |publisher=UN |accessdate=27.3.2007}}&lt;/ref&gt; Malo otrok se uči te jezike, a se je v zadnjih letih zavednost glede pomena ohranitve jezikov povečala.

=== Težave ===
S staranjem prebivalstva se pojavljajo socialni problemi, kot sta pomanjkanje delovne sile in večanje socialnih izdatkov za pokojnine in zdravstveno varstvo.&lt;ref&gt;[[Gonzalo Garland]] et al. &quot;Dynamics of Demographic Development and its impact on Personal Saving : case of Japan&quot;, with Albert Ando, Andrea Moro, Juan Pablo Cordoba, in ''Ricerche Economiche'', Vol 49, August 1995&lt;/ref&gt; Do leta 2050 naj bi se prebivalstvo skrčilo na 95 milijonov.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.ifs.du.edu/ifs/frm_GraphicalDisplay.aspx?ListNames='Population,%20History%20and%20Forecast'&amp;HistFor=True&amp;GrpOp=0&amp;Dim1=81&amp;File=0|title=frm_Message|publisher=|accessdate=5.10.2016}}&lt;/ref&gt; Imigracije in iniciative za povečanje rodnosti so ponujene kot rešitve za zajezitev katastrofe.&lt;ref name=&quot;Ogawa&quot;&gt;{{navedi splet|last=Ogawa|first=Naohiro|title=Demographic Trends and their implications for Japan's future|url=http://www.mofa.go.jp/j_info/japan/socsec/ogawa.html|work=Transcript of speech delivered on 7 March 1997|publisher=Ministry of Foreign Affairs|accessdate=14.5.2006}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://jipi.gr.jp/english/message.html |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070929222250/http://jipi.gr.jp/english/message.html |archivedate=29.9.2007 |title=Japan Immigration Policy Institute: Director's message|first= Hidenori|last=Sakanaka|publisher=Japan Immigration Policy Institute |date=5.10.2005 |accessdate=5.1.2007}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice|last=French|first=Howard|title=Insular Japan Needs, but Resists, Immigration|url=https://www.nytimes.com/2003/07/24/international/asia/24JAPA.html?ei=5007&amp;en=53c7315175389e69&amp;ex=1374379200&amp;partner=USERLAND&amp;pagewanted=all&amp;position=|accessdate=21.2.2007|newspaper=The New York Times|date=24.7.2003}}&lt;/ref&gt; Japonska sprejme vsako leto zgolj 9.500 novih državljanov za naturalizacijo&lt;ref&gt;{{navedi splet|script-title=ja:帰化許可申請者数等の推移|url=http://www.moj.go.jp/TOUKEI/t_minj03.html|publisher=Ministry of Justice|accessdate=17.3.2011|language=ja}}&lt;/ref&gt;, leta 2012 je sprejela zgolj 18 prebežnikov.&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=2012 saw record-high 2,545 people apply for refugee status in Japan |url=http://www.japantimes.co.jp/news/2013/03/20/national/2012-saw-record-high-2545-people-apply-for-refugee-status-in-japan/#.UXWOPEpnhIE |newspaper=Japan Times|date=20.3.2013}}&lt;/ref&gt; Trpi tudi zaradi visoke samomorilnosti,&lt;ref name=&quot;NYT&quot;&gt;{{navedi novice|url=https://query.nytimes.com/gst/fullpage.html?res=9F00E1DB173FF936A25754C0A96F958260&amp;sec=health&amp;spon=&amp;scp=29&amp;sq=suicide%20japan&amp;st=cse|title=In Japan, Mired in Recession, Suicides Soar|last=Strom|first=Stephanie|date=15.7.1999|newspaper=The New York Times|accessdate=20.9.2008}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=Times&gt;{{navedi novice|url=http://www.timesonline.co.uk/tol/news/world/asia/article4170649.ece|title=Japan gripped by suicide epidemic|last=Lewis|first=Leo|date=19.6.2008|newspaper=[[The Times (London)|The Times]]|accessdate=20.9.2008}}&lt;/ref&gt; ki je vodilni razlog za smrt med ljudmi pod 30. letom starosti.&lt;ref name=&quot;ozawa-desilva&quot;&gt;{{navedi revijo|last = Ozawa-de Silva|first = Chikako
|title = Too Lonely to Die Alone: Internet Suicide Pacts and Existential Suffering in Japan|journal = Cult Med Psychiatry |volume = 32 |issue = 4 |pages = 516–551 |date=December 2008 |doi = 10.1007/s11013-008-9108-0|pmid = 18800195}}&lt;/ref&gt;

==Izobraževanje ==
[[Slika:Tokyo University Entrance Exam Results 6.JPG|sličica|220x220_pik|Slavje ob naznanitvi rezultatov vpisov na tokijsko univerzo]]
Primarna, sekundarna in univerzitetna delitev šolstva se je uveljavila leta 1872 kot del reform Obnove Mejdži. Osnovna šola (小学校 ''šogakko'') traja 6 let od dopolnjenega 6. leta in je obvezna. Sekundarna izobrazba se deli na obvezno triletno nižjo srednjo šolo (中学校 ''čugakko'') in neobvezno triletno višjo srednjo šolo (高等学校 ''kotogakko'', krajše 高校 ''koko''), ki jo obiskuje 94% vseh učencev z opravljeno nižjo srednjo šolo.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.fpri.org/footnotes/087.200312.ellington.japaneseeducation.html |title=Beyond the Rhetoric: Essential Questions About Japanese Education |first=Lucien |last=Ellington |publisher=Foreign Policy Research Institute |date=1.12.2003 |accessdate=1.4.2007 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070405075716/http://www.fpri.org/footnotes/087.200312.ellington.japaneseeducation.html |archivedate=5.4.2007}}&lt;/ref&gt; Približno 76% dijakov z zaključeno višjo srednjo šolo je nadaljevalo izobraževanje na univerzitetni ravni. Japonski učenci dosegajo najvišje rezultate med vsemi državami OECD pri pismenosti, matematiki in znanostih. Šolnine na višji srednji šoli in univerzi so praviloma visoke.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.oecdbetterlifeindex.org/topics/education/ |title=Education OECD Better Life |publisher=OECD |accessdate=29.5.2016 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20160531152015/http://www.oecdbetterlifeindex.org/topics/education/ |archivedate=31.5.2016 |df=mdy-all }}&lt;/ref&gt; Japonske šole se spopadajo z zelo pogostim zbadanjem in žalitvami med učenci, kar skušajo zajeziti z združitvijo osnovne in nižje srednje šole v en devetletni program.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.japantimes.co.jp/news/2016/06/10/national/compulsory-nine-year-school-system-kicks-off-japan/ |title=Compulsory nine-year school system kicks off in Japan |last=Jiji Press Staff |date=10.6.2016 |publisher=The Japan Times |accessdate=31.8.2016}}&lt;/ref&gt;

Izobraževanje je igralo ključno vlogo pri hitri povojni gospodarski rasti. Do danes, ko je trg dela vse bolj odvisen od pridobljenega znanja, pomeni višja izobrazba in pridobljene kompetence več priložnosti za zaposlitev in tudi višji položaj na delovnem mestu.&lt;ref name=&quot;auto&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.oecd.org/edu/Japan-EAG2014-Country-Note.pdf |title=Japan |publisher=OECD |accessdate=28.10.2016}}&lt;/ref&gt; Najbolj prestižni izobraževalni ustanovi sta Univerza v Tokiu in Univerza v Kjotu&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.globaluniversitiesranking.org/index.php?option=com_content&amp;view=article&amp;id=94&amp;Itemid=131|title=TOP&amp;nbsp;– 100 |publisher=Global Universities Ranking|year=2009|accessdate=22.3.2010}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.topuniversities.com/university-rankings/world-university-rankings/2010 |title=QS World University Rankings 2010 |publisher=QS TopUniversities |year=2010 |accessdate=15.1.2010 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110403044940/http://www.topuniversities.com/university-rankings/world-university-rankings/2010 |archivedate=3.4.2011 |df=mdy-all }}&lt;/ref&gt;, ki sta imeli kar 16 Nobelovih lavreatov.

== Zdravstvo ==
Zdravstveno oskrbo na Japonskem zagotavlja državna in lokalna vlada. Univerzalni zdravstveni sistem zagotavlja enakost dostopa storitev vsem, ki so vanj vključeni; državna komisija določa cene storitev. Nezaposleni se lahko vključijo preko lokalnih programov zavarovanja. Od leta 1973 ponuja vlada vsem ostarelim brezplačno zavarovanje.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.nyu.edu/projects/rodwin/lessons.html |first=Victor|last=Rodwin|title=Health Care in Japan |publisher=New York University |accessdate=10.3.2007}}&lt;/ref&gt; Vsak pacienti si lahko brezplačno izbere zdravnika in zdravstveno ustanovo.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.ipss.go.jp/s-info/e/Jasos/Health.html |title=Health Insurance: General Characteristics |publisher=National Institute of Population and Social Security Research |accessdate=28.3.2007}}&lt;/ref&gt;
== Kultura ==
Japonska kultura se je od svojih začetkov zelo spremenila in razvila. Sodobna kultura je mešanica vplivov iz Azije, Evrope in Severne Amerike. Tradicionalne umetnosti zaobjemajo obrti kot so keramika, tekstil, delo z lakom, kovanje mečev in izdelava lutk, predstave ''[[bunraku]]'', ''[[kabuki]]'', ''[[No gledališče|no]]'', [[Tradicionalni japonski plesi|tradicionalni plesi]] in ''[[rakugo]]'', prakticiranje [[Japonska čajna ceremonija|čajne ceremonije]], [[Japonske borilne veščine|borilnih veščin]], [[Japonska kaligrafija|kaligrafije]], tradicionalnih [[Japonske igre|japonskih iger]], aranžiranje [[Ikebana (aranžiranje cvetja)|ikebane]], zlaganje [[origami]]jev, obiskovanje [[onsen]]ov, ogled [[Gejša|gejšine]] predstave in podobno.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.bunka.go.jp/english/index.html |title=Administration of Cultural Affairs in Japan |publisher=Agency for Cultural Affairs |accessdate=11.5.2011}}&lt;/ref&gt;

=== Arhitektura ===
[[Slika:Kinkaku2.jpg|levo|sličica|275x275_pik|Kinkoku-dži zlati paviljon, Kjoto]]
Japonska arhitektura je mešanica lokalnih in drugih vplivov. Templji v Iseju veljajo za prototip japonske tradicionalne arhitekture. Stavbe so lesene, rahlo dvignjene od tal, krite s ploščicami ali drugimi naravnimi materiali. Drsna vrata ''[[fusuma]]'' so bila postavljena namesto sten, omogočala so prilagajanje prostora za razne priložnosti. Tla so bila sestavljena iz [[tatami]]jev. Ljudje so sedeli na tleh ali na blazinah, mize in stoli so se pojavili šele v 20. stoletju. V 19. stoletju so se v življenjski vsakdan, arhitekturo, oblikovanje in gradnjo začele vključevati zahodnjaške, moderne in post-moderne ideje.

Po prihodu budizma na Japonsko so se ulice in mesta začela graditi po modelu šahovnice, nastanek prve prestolnice Nare je bil pod vplivom arhitekture prestolnice dinastij Tang in Sui v [[Čangan|Čang'anu]]. Templji in svetišča so bili grajeni z naprednimi tehnikami obdelave lesa. Uvedli so standardne merske enote, izboljšali načrtovanje in oblikovanje bivalnih prostorov ter vrtov. Uvedba čajne ceremonije je pomenila enostavnost in skromnost v oblikovanju v nasprotju z bohotnostjo aristokracije.

V sodobni zgodovini se je arhitektura spremenila predvsem zaradi ločitve budizma in šintoizma prvič po 1000 letih.&lt;ref&gt;{{navedi revijo|last=Stone|first=Jacqueline|title=Review of ''Of Heretics and Martyrs in Meiji Japan: Muslim and Its Persecution'' by James Edward Ketelaar|journal=Harvard Journal of Asiatic Studies|volume=53|issue=2|pages=582–598|date=December 1993|url=http://www.thezensite.com/ZenBookReviews/Of-Heretics_and_Martyrs.html#note1|accessdate=13.6.2011}}&lt;/ref&gt; Japonska je doživela hitro prisvajanje zahodnih arhitekturnih idej, najprej z uvažanjem tujih strokovnjakov, kasneje pa so v gradnjo vključevali lastne poglede in slog. Večje zanimanje za japonske ideje v svetu se je pokazalo šele po drugi svetovni vojni, zelo vpliven je bil arhitekt [[Kenzō Tange|Kenzo Tange]] in teoretičnimi arhitekturnimi gibanji, kakršno je [[Metabolizem (arhitektura)|metabolizem]].

=== Umetnost ===
[[Slika:Hokusai (1828) Cuckoo and Azaleas.jpg|sličica|297x297_pik|Hokusaj: Kukavica in azaleje (1828), ukijo-e tisk]]
Najstarejša umetniška dela so bila predvsem kiparska, izdelana iz lesa, in slikarska, nastala pred več kot 2.000 leti. Gre za sintezo med domorodno [[Japonska estetika|japonsko estetiko]] in vključevanjem uvoženih idej, seveda pa so ideje tekle tudi v drugo smer.&lt;ref name=autogenerated3&gt;{{navedi knjigo|last=Arrowsmith|first=Rupert Richard|title=Modernism and the Museum: Asian, African, and Pacific Art and the London Avant-Garde|year=2010|publisher=Oxford University Press|isbn=978-0-19-959369-9}}&lt;/ref&gt; V 19. stoletju se je v Evropi uveljavil [[japonizem]], ki je močno vplival na razvoj sodobne zahodne umetnosti, predvsem [[postimpresionizem|postimpresionizma]]. Izhajal je iz tiskovin [[ukijo-e]]; slog sta gojila npr. [[Hokusaj]] in [[Hirošige]].

Japonski strip [[manga]] (漫画 improvizirana slika) se je razvil v 20. stoletju in postal popularen po vsem svetu.&lt;ref&gt;{{navedi revijo|author=Kinko Ito|title=A History of Manga in the Context of Japanese Culture and Society|journal=Journal of Popular Culture|volume=38|issue=3|pages=456–475|date=February 2005|doi=10.1111/j.0022-3840.2005.00123.x}}&lt;/ref&gt; Japonski animirani filmi ([[anime]]) so nastali pod vplivom mang. Prepoznamo ju po značilnem slogu.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://news.naver.com/main/read.nhn?mode=LSD&amp;mid=sec&amp;sid1=103&amp;oid=020&amp;aid=0000322552 |title=If you want to know Japan, See Animation |accessdate= |date=5. november 2005 ||language=ko|format= |work= }}&lt;/ref&gt;

Japonska glasba je raznolika in spaja različne sloge. Citram podoben [[koto]] je prišel s Kitajske v 9. stoletju in velja za japonski nacionalni inštrument. V 14. stoletju so igranju na koto pripojili recitacije, nastale so no-drame. [[Japonska ljudska glasba|Ljudska glasba]] s kitaro [[šamisen]] se je razvila v 16. stoletju.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Malm|first=William P.|title=Traditional Japanese music and musical instruments|year=2000|publisher=Kodansha International|isbn=978-4-7700-2395-7|pages=31–45|edition=New}}&lt;/ref&gt; Klasična glasba je prišla iz Zahoda v 19. stoletju in postala pomemben del japonske kulture.&lt;ref&gt;Glej na primer [[Olivier Messiaen]], ''Sept haïkaï'' (1962), (''Olivier Messiaen: a research and information guide'', Routledge, 2008, By Vincent Perez Benitez, p. 67) in (''Messiaen the Theologian'', Ashgate Publishing, Ltd., 2010, pp.&amp;nbsp;243–265, By Andrew Shenton)&lt;/ref&gt; Popularna glasba je doživela razcvet v povojni Japonski s pojavom [[J-pop]]a, japonske popularne glasbe.&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://www.theguardian.com/music/2005/aug/21/popandrock3 |title= J-Pop History |work=The Observer |accessdate=1.4.2007 |first=Chris |last=Campion |date=22.8.2005 |location=London}}&lt;/ref&gt; [[Karaoke]] so zelo priljubljena kulturna aktivnost, v sodobnem času celo bolj kot tradicionalno aranžiranje cvetja ali ceremonije s čajem.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|title=The worlds of Japanese popular culture: gender, shifting boundaries and global cultures|year=1998|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-63729-9|page=76|edition=Repr.|editor=Martinez, D.P.}}&lt;/ref&gt;

Med najstarejša literarna dela sodita kroniki ''[[Kodžiki]]'' in ''[[Nihon Šoki]]'' ter antologija poezije ''[[Man'jošu]]'' iz 8. stoletja, napisana s kitajskimi pismenkami.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |title=Seeds in the Heart: Japanese Literature from Earliest Times to the Late Sixteenth Century |author=Keene, Donald |publisher=Columbia University Press |year=2000 |isbn=978-0-231-11441-7}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.meijigakuin.ac.jp/~ascj/2000/200015.htm |title= Asian Studies Conference, Japan (2000) |publisher=Meiji Gakuin University |accessdate=1.4.2007}}&lt;/ref&gt; V zgodnjem obdobju Hej'an sta se razvili silibariji kana. [[Zgodba o sekalcu bambusa]] je najstarejša japonska pripoved. Opis dvornega življenja iz obdobja Hej'an najdemo v [[Zgodbe izpod blazine|Zgodbah izpod blazine]] [[Sej Šonagon|Seja Šonagona]] in [[Princ in dvorne gospe|Princu in dvornih gospeh]] [[Murasaki Šikibu]], najstarejšem romanu na svetu.&lt;ref name=&quot;ispmsu&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://isp.msu.edu/AsianStudies/wbwoa/eastasia/Japan/literature.html |archiveurl=https://web.archive.org/web/20051203034125/http://www.isp.msu.edu/asianstudies/wbwoa/eastasia/Japan/literature.html |archivedate=3.12.2005 |title= Windows on Asia—Literature : Antiquity to Middle Ages: Recent Past |publisher=Michigan State University |accessdate=28.12.2007}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Totman|first=Conrad|title=A History of Japan |edition=2 |year=2005|publisher=Blackwell|isbn=1-4051-2359-1|pages=126–127}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|title=The Tale of Genji|editor=Royall, Tyler|publisher=[[Penguin Classics]]|year=2003|isbn=0-14-243714-X|pages=i–ii, xii}}&lt;/ref&gt; V obdobju Edo so meščani prehiteli samurajsko aristokracijo po pisanju in branju literature, popularna so bila dela [[Saikaku|Saikaka]] in [[Matsuo Bashō|Bašoja]], ki je ponovno oživil tradicijo pisanja haikujev, znan je tudi po poetičnem potopisu ''[[Oku no Hosomiči]]''.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |title=World Within Walls: Japanese Literature of the Pre-Modern Era, 1600–1867 |author=Keene, Donald |publisher=Columbia University Press |year=1999 |isbn=978-0-231-11467-7}}&lt;/ref&gt; V obdobju Mejdži je tradicionalno umetnost zamenjal zahodnjaški stil pisanja. [[Nacume Soseki]] in [[Mori Ogai]] sta bila prva sodobna romanopisca, danes so znani tudi [[Rjunosuke Akutagava]], [[Džun'ičiro Tanizaki]], [[Jukio Mišima]] ter [[Haruki Murakami]]. Japonska ima dva dobitnika Nobelove nagrade za književnost: [[Jasunari Kavabata|Jasunarija Kavabata]] (1968) in [[Kenzaburo Oe|Kenzabura Oeja]] (1994).

=== Filozofija ===
Japonska filozofija je mešanica kitajskih, zahodnjaških in domačih elementov. Arheološki dokazi pričajo o obstoju [[Animizem|animističnega verovanjai]] in čaščenja ''[[kami]]jev'', svetih bitjih v šintoizmu, ki bivajo na zemlji.&lt;ref&gt;http://www.univie.ac.at/rel_jap/k/images/0/03/Kuroda_1981.pdf&lt;/ref&gt; [[Konfucionizem|Konfucijeva misel]] je prišla na Japonsko skupaj z budizmom v 5. stoletju.&lt;ref name=&quot;ReferenceA&quot;&gt;plato.stanford.edu/entries/japanese-confucian/&lt;/ref&gt; Konfucionistični ideali so se usidrali v japonsko videnje družbe in samega sebe, organizaciji vlade in sodstva.&lt;ref name=&quot;ReferenceA&quot;/&gt; Budizem je globoko vplival na japonsko [[Psihologija|psihologijo]], [[Metafizika|metafiziko]] in [[Estetika|estetiko]].&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|url=http://plato.stanford.edu/archives/win2011/entries/japanese-aesthetics/|title=The Stanford Encyclopedia of Philosophy|first=Graham|last=Parkes|editor-first=Edward N.|editor-last=Zalta|date=1.1.2011|publisher=|via=Stanford Encyclopedia of Philosophy}}&lt;/ref&gt; Ideje zvestobe in časti izhajajo iz 16. stoletja. Zahodna filozofija je na Japonsko vstopila šele v 19. stoletju. Pomembna je [[Kjotska šola]] filozofije, ki predvsem v domeni filozofije religije in [[fenomenologija|fenomenologije]] združuje in primerja vplive budistične filozofije z evropsko filozofsko in duhovno mislijo.

=== Kulinarika ===
Osnova japonske prehrane je [[japonski riž]] ali rezanci v juhi z dodatnimi jedmi iz rib, zelenjave in [[tofu]]ja za dodajanje okusa po principu ''ičidžu-sansai'' (ena juha, tri stranske jedi). Rdeče meso je prišlo v japonsko kuhinjo šele v pred okoli 100 leti. Velik poudarek je na sezonskih sestavinah,&lt;ref&gt;[http://www.tjf.or.jp/eng/content/japaneseculture/pdf/ge09shun.pdf &quot;A Day in the Life: Seasonal Foods&quot;], 'The Japan Forum Newsletter'', 14.9.1999.&lt;/ref&gt; kvaliteti živil in prezentaciji. Japonske restavracije imajo več zvezdic v [[Michelinov vodič|Michelinovem vodiču]] na enoto prebivalstva kot katerakoli druga država.&lt;ref name=michelin20101124&gt;{{navedi splet|script-title=ja:「ミシュランガイド東京・横浜・鎌倉2011」を発行　三つ星が14軒、 二つ星が54軒、一つ星が198軒に|url=http://web-cache.stream.ne.jp/www09/michelin/guide/tokyo/|publisher=Michelin Japan|accessdate=7.2.2011|date=24.11.2010|language=ja}}&lt;/ref&gt;

Tradicionalne sladice imenujemo ''[[vagaši]]'', izdelane so iz paste iz [[Azuki|rdečih fižolčkov]] in ''[[moči]]ja''. Popularna je aroma zelenega čaja, nastrgan sladoled ''[[kakigori]]'', riževo vino [[sake]] in pivo.

=== Prazniki in festivali ===
Državni prazniki na Japonskem so novo leto 1. januarja, ''Sejdžin no hi'' (praznik odraščanja) na drugi ponedeljek v januarju, dan ustanovitve Japonske 11. januarja, spomladansko enakonočje 21. marca, rojstni dan cesarja ''Šova'' 29. aprila, dan ustave 3. maja, zeleni dan 4. maja, dan otrok 5. maja, dan morja na tretji ponedeljek v juliju, dan gora 11. avgusta, dan spoštovanja ostarelih na tretji ponedeljek v septembru, jesensko enakonočje 23. ali 24. septembra, dan športa na drugi ponedeljek v oktobru, dan kulture 3. novembra, dan dela 23. novembra in cesarjev rojstni dan 23. decembra.

Japonska praznuje tudi mnogo festivalov ''[[Japonski festivali|macuri]]'' (祭) z dogodki po celi državi ali pa samo na določenem območju. Najpomembnejši državni festivali so ''[[Sejdžin no hi]]'' (dan odraščanja) na drugi ponedeljek v januarju, ''[[Hinamacuri]]'' (festival deklet/lutk) 3. marca, ''[[Hanami]]'' (opazovanje cvetov češnje) od konca marca do zgodnjega maja, ''[[Tanabata]]'' (festival zvezd), ''[[Šči-go-san]]'' (dobesedno 7-5-3, festival za otroke starosti 7, 5 in 3) na 15. november, ''[[Omisoka]]'' (staro leto) na 31. decembra, večdnevna festivala ''[[Secubun]]'' (praznuje se ob vsaki zamenjavi letnega časa) in ''[[En'niči]]'' (festival Buda in ''kamijev''). Pomemben tridnevni budistični festival je ''[[Bon|Obon]]'' (počastitev duš umrlih prednikov). Na šolah se praznujejo tudi razni kulturni festivali, kjer učenci, dijaki in študenti pokažejo svoje delo staršem, sorodnikom ali javnosti v srednjih šolah in na univerzah.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.officeholidays.com/countries/japan/|title=Public Holidays in Japan in 2016 – Office Holidays|publisher=}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Nakamura, Akemi, &quot;[http://www.japantimes.co.jp/cgi-bin/nn20080408i1.html National holidays trace roots to China, ancients, harvests] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090713203247/http://search.japantimes.co.jp/cgi-bin/nn20080408i1.html |date=13.7.2009 }}&quot;, ''[[Japan Times]]'', 8.4.2008.&lt;/ref&gt;

Pomembni elementi festivalskega praznovanja so poleg osrednjega dogajanja tudi stojnice s hrano, zabava, karnevalske igre in povorke, ki jih sponzorirajo templji in svetišča ali pa so povsem sekularni. Pogosti motivi so zapleteno dekorirani splavi, procesije, ki jih organizira vsaka soseska, nameščanje ''kamijev'' v ritualna nosila [[Mikoši|''mikošije''.]]&lt;ref name=&quot;jnto.go.jp&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://www.jnto.go.jp/eng/spot/festival/saidaijieyohadaka.html|title=Saidai-ji Eyo Hadaka Matsuri – Japan National Tourism Organization|publisher=}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;jnto.go.jp&quot;/&gt;[[Slika:Sumo ceremony.jpg|sličica|242x242_pik|Sumo borci okoli sodnika med ceremonijo vstopa v ring]]
=== Šport ===
Tradicionalni japonski športi so [[sumo borbe]],&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.pbs.org/independentlens/sumoeastandwest/sumo.html |title=Sumo: East and West |publisher=[[PBS]] |accessdate=10.3.2007}}&lt;/ref&gt; japonske borilne veščine [[judo]], [[karate]] in [[kendo]]. Po Obnovitvi Mejdži so postali popularni tudi zahodnjaški športi.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.uk.emb-japan.go.jp/en/facts/culture_dailylife.html#sports |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070317192109/http://www.uk.emb-japan.go.jp/en/facts/culture_dailylife.html |archivedate=17.3.2007 |title=Culture and Daily Life |publisher=Embassy of Japan in the UK |accessdate=27.3.2007 |url-status=dead |df= }}&lt;/ref&gt; Japonska je že trikrat gostila olimpijske igre, [[Poletne olimpijske igre 1964|poletne olimpijske igreleta 1964 v Tokiu]], [[Zimske olimpijske igre 1972|zimske olimpijske igre leta 1972 v Saporu]] in [[Zimske olimpijske igre 1998|leta 1998 v Naganu]]. [[Poletne olimpijske igre 2020|Leta 2020]] (dejansko 2021) je Tokio ponovno gostil poletne olimpijske igre.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Olympic History in Japan|url=http://www.joc.or.jp/english/historyjapan/history_japan_bid.html|publisher=Japanese Olympic Committee|accessdate=7.1.2011}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.olympic.org/news/ioc-selects-tokyo-as-host-of-2020-summer-olympic-games/208784|title=IOC selects Tokyo as host of 2020 Summer Olympic Games|date=21.7.2016|publisher=|accessdate=5.10.2016}}&lt;/ref&gt;

[[Bejzbol]] je najbolj priljubljen šport, sledijo mu nogomet, golf in avtomobilske dirke.

=== Mediji ===
Najbolj priljubljena medija sta televizija in časopis, a tudi radio in revije. Šele v zadnjem desetletju je postala televizija glavni vir informacij in zabave.&lt;ref name=&quot;pressnet.or.jp&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.pressnet.or.jp/data/0202.htm |title=Archived copy |accessdate=3.11.2016 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20020418125404/http://www.pressnet.or.jp/data/0202.htm |archivedate=18.4.2002 |df=mdy-all }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[https://www.nhk.or.jp/bunken/english/reports/pdf/report_16042101.pdf Television Viewing and Media Use Today: From &quot;The Japanese and Television 2015&quot; Survey] NHK Broadcasting Culture Research Institute, Public Opinion Research Division. April 2016.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.pressnet.or.jp/data/0101.htm |title=Archived copy |accessdate=3.11.2016 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20020418105725/http://www.pressnet.or.jp/data/0101.htm |archivedate=18.4.2002 |df=mdy-all }}&lt;/ref&gt; Glavne televiziske mreže so: [[NHK]], [[Nippon Television]] (NTV), [[Tokyo Broadcasting System]] (TBS), [[Fuji Network System]] (FNS), [[TV Asahi]] (EX) in [[TV Tokyo Network]] (TXN). Novice, varieteji in serije/drame so najbolj priljubljene med gledalci.&lt;ref name=&quot;nhk.or.jp&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.nhk.or.jp/bunken/BCRI-fr/h13-f1.html |title=Archived copy |accessdate=3.11.2016 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20041205020625/http://www.nhk.or.jp/bunken/bcri-fr/h13-f1.html |archivedate=5.12.2004 |df=mdy-all }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;nhk.or.jp&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;japanesestudies.org.uk&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.japanesestudies.org.uk/discussionpapers/Gatzen.html|title=Media and Communication in Japan: Current Issues and Future Research|first=Barbara Gatzen, Australian National University,|last=Australia|date=17.4.2001|publisher=}}&lt;/ref&gt;

== Poimenovanja ==
Ime ''Nippon'' ali ''Nihon'' (日本) pomeni »izvor Sonca« in se nanaša na lego japonske ob vzhodni obali azijske celine, kjer pismenka ''niči'' 日 predstavlja dan ali sonce, ''hon'' 本 pa bazo ali izvor.&lt;ref name=&quot;sljfaq.org&quot;/&gt; Iz sklopa se je na Zahodu uveljavil izrek &quot;dežela vzhajajočega Sonca&quot;.&lt;ref name=&quot;ReferenceB&quot;/&gt; Najstarejša omemba imena izhaja iz zgodovinskih zapisov kitajske [[Dinastija Tang|dinastije Tang]], imenovanih Stara knjiga dinastije Tang. Nastalo pa je med japonskimi diplomatskimi odpravami na Kitajsko v 7. in 8. stoletju, ko so Japonci zahtevali to poimenovanje za svojo deželo. Morda izvira iz starejšega pisma [[Princ Šotoku|princa Šotokuja]] vladarju [[Dinastija Sui|dinastije Sui]] iz leta 607, v katerem se poimenuje za &quot;cesarja dežele, kjer sonce vzhaja (日出處天子)&quot;. V pismu je bilo zapisano: &quot;Jaz, cesar v deželi, kjer sonce vzhaja, pošiljam pismo cesarju dežele, kjer sonce zahaja.&quot;

Pred prevzetjem tega imena sta bili v uporabi imeni ''[[Ljudstvo Jamato|Jamato]]'' (大和 &quot;Veliki Va&quot;) in ''[[Va (Japonska)|Vakoku]]'' (倭国). Termin ''va'' (和) je homofon drugega izraza ''vo'' (倭, japonska izgovorjava ''va''), ki je bil na Kitajskem v uporabi za imenovanje Japonske vsaj od 3. stoletja. Druga oblika ''Vej'' (委) je bila v uporabi za zgodnjo japonsko državo [[Nakoku]] v času [[Dinastija Han|dinastije Han]],&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=121 AD: Wakoku, The Land Of The Submissive Dwarf People?|url=https://www.tofugu.com/japan/country-names-for-japan/|accessdate=29.1.2017}}&lt;/ref&gt; a Japonci niso marali konotacij ''Va'' (倭), ki so ga na Kitajskem povezovali s konceptom palčka ali »pigmejca«, zato so ga želeli zamenjati z ''Va'' (和), ki pomeni »harmonijo, povezanost«.&lt;ref name=&quot;fuzita&quot;&gt;{{navedi splet|title=Why Japan is Japan? How Japan became Japan? |url= http://www.fuzita.org/jpculture/howmanyi/howjapan.html|accessdate=29.1.2017}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Wa: The Spirit of Harmony and Japanese Design Today &amp;#124; Concept, Works, and Catalogue|url=https://www.jpf.go.jp/e/project/culture/exhibit/oversea/wa/works.html|accessdate=29.1.2017}}&lt;/ref&gt;

V evropske jezike je ime verjetno prišlo preko zgodovinske kitajske izgovorjave 日本 ''Cipangu'' (kot jo je zapisal [[Marko Polo]]) iz stare mandarinščine ali dialekta Wu; še danes pa se pismenki v šanghajskem dialektu bereta kot ''Zeppen''.&lt;ref name=&quot;#2&quot;&gt;{{navedi knjigo|last=Boxer|first=Charles Ralph|title=The Christian century in Japan 1549–1650|year=1951|publisher=University of California Press|isbn=1-85754-035-2|url=https://books.google.com/books?id=2R4DA2lip9gC&amp;pg=PA14|pages=1–14}}&lt;/ref&gt; Prvi zapis v angleščini sega v leto 1577, kjer gre za prevod pisma iz leta 1565 portugalskega jezuita kot ''Giapan''.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Mancall|first=Peter C.|title=Travel narratives from the age of discovery: an anthology|year=2006|publisher=Oxford University Press|pages=156–157|chapter=Of the Ilande of Giapan, 1565}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |url=https://books.google.com/books?id=giZnAgAAQBAJ&amp;pg=PA79&amp;lpg=PA79 |title=London: The Selden Map and the Making of a Global City, 1549–1689|first= Robert K. |last=Batchelor |pages= 76, 79 |publisher=University of Chicago Press |isbn=978-0226080796 |date=6.1.2014}} In Richard Wille's 1577 book &quot;The History of Travalye in the West and East Indies&quot;&lt;/ref&gt; Izhaja iz stare malajščine (''Džapun'' ali ''Džapang''), ki si jo je verjetno izposodila iz dialekta katere obmorske narečne skupine na Kitajskem (dialekt Ningpo ali fukineščina&lt;ref name=&quot;#2&quot;/&gt;), s katero so bili portugalski trgovci v 16. stoletju pogosto v stiku.&lt;ref name=&quot;ahd&quot;&gt;{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=cZ88p_bSt1EC&amp;pg=PA146 |title=Word Histories and Mysteries: From Abracadabra to Zeus|editor= Editors of the American Heritage Dictionaries|publisher=Houghton Mifflin Harcourt |date=13.10.2004|isbn=9780547350271 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author=Boxer, C.R. |title=The Christian Century In Japan 1549–1650 |publisher=University of California Press |year=1951 |pages=11, 28–36, 49–51 |isbn=1-85754-035-2}}&lt;/ref&gt; Portugalski trgovci so jo tudi prvi ponesli v Evropo.

Od Obnove Mejdži do konca druge svetovne vojne je bilo celotno ime za Japonsko ''Daj Nippon Tejkoku'' (大日本帝國 »Cesarstvo velike Japonske«).&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last1=Frédéric|first1=Louis|year=2002|title=Japan Encyclopedia|publisher=The Belknap Press of Harvard University Press|isbn=0674007700|page=143|url=https://books.google.com/?id=p2QnPijAEmEC&amp;pg=PA143&amp;lpg=PA143&amp;dq=dai+nippon+teikoku#v=onepage&amp;q=dai%20nippon%20teikoku&amp;f=false|accessdate=29.1.2017|language=en}}&lt;/ref&gt; Današnje ime ''Nihon-koku'' ali ''Nippon-koku'' (日本国) je formalni sodobni ekvivalent s pomenom »japonska država«.

== Sklici ==
{{opombe|2}}
== Nadaljnje branje ==
* Marinac, Bogdana ''Čez morje na nepoznani Daljni vzhod'', Pomorski muzej Piran,  Piran, 2017 {{COBISS|ID=2928898567}}
* Lazar, Tomaž ''Japonsko orožje in bojevniška kultura na Slovenskem'', Ljubljana, Narodni muzej Slovenije, 2017, {{COBISS|ID=289999872}}

== Zunanje povezave ==
{{Zbirka|Japan|Japonska}}
{{wikipotovanje|Japan|Japonska}}
{{wikislovar}}
* [http://www.japan-guide.com/ Vodič po Japonski]
* [http://www.jnto.go.jp/ Spletna stran državne turistične organizacije]

{{East_Asia}}
{{OECD}}
{{APEC}}
{{normativna kontrola}}

{{zvezdica}}

[[Kategorija:Japonska| ]]
[[Kategorija:Ustavne monarhije]]
[[Kategorija:Vzhodnoazijske države]]
[[Kategorija:Otoške države]]
[[Kategorija:Azijsko-pacifiško gospodarsko sodelovanje]]
[[Kategorija:Države, po katerih so poimenovali asteroid]]</text>
      <sha1>k8gagia7ord0tsa94z5z7k1iogqp2je</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5726694</id>
      <parentid>5726685</parentid>
      <timestamp>2022-08-02T14:00:23Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ljuba brank</username>
        <id>92351</id>
      </contributor>
      <comment>/* Kultura */ np</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="118500" xml:space="preserve">{{Infopolje Država
|native_name = &lt;big&gt;日本国&lt;/big&gt;&lt;br /&gt;''Nippon-koku'' ali ''Nihon-koku''
|conventional_long_name = Japonska
|common_name = Japonska
|common_name2 = Japonske
|image_flag = Flag of Japan.svg
|image_coat = Imperial Seal of Japan.svg
|symbol_type = Cesarski pečat
|image_map = Japan-location-cia.png
|national_anthem = ''[[Kimi ga Yo]]''{{presledki|2}}(君が代)&lt;small&gt;&lt;br /&gt;''Cesarska vladavina''&lt;/small&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Explore Japan National Flag and National Anthem|url=http://web-japan.org/kidsweb/explore/national/index.html|accessdate=29.1.2017}}&lt;/ref&gt;
|official_languages = [[japonščina]]&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.ethnologue.com/country/JP/languages|title=Japan Languages|accessdate=29.1.2017|language=en}}&lt;/ref&gt;
|capital = [[Tokio]]
|latd=35 |latm=41 |latNS=N |longd=139 |longm=46 |longEW=E
|largest_settlement_type = največje mesto
|largest_city = [[Tokio]]
|government_type = [[Ustavna monarhija]]
|leader_title1 = [[Japonski cesar|cesar]]
|leader_title2 = [[predsednik vlade Japonske|predsednik vlade]]
|leader_name1 = [[Naruhito]] (徳仁)
|leader_name2 = [[Fumio Kišida]] (岸田 文雄) [[Liberalna demokratična stranka (Japonska)|(LDS)]]
|area_rank = 61.
|area_magnitude = 1 E11
|area_km2 = 377.972
|percent_water = 0,8 %
|population_census = 126.226.568&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.e-stat.go.jp/en/stat-search/files?page=1&amp;layout=datalist&amp;toukei=00200521&amp;tstat=000001136464&amp;cycle=0&amp;year=20200&amp;month=24101210&amp;tclass1=000001136465&amp;tclass2=000001154388&amp;tclass3val=0|title=2020 Population Census Preliminary Tabulation|accessdate=June 26, 2021|publisher=[[Statistics Bureau (Japan)|Statistics Bureau of Japan]]}}&lt;/ref&gt;
|population_census_year = 2020
| population_estimate    = 125.502.000&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.stat.go.jp/english/data/jinsui/2021np/index.html|title=Current Population Estimates as of October 1, 2021|accessdate=April 17, 2022|publisher=[[Statistics Bureau (Japan)|Statistics Bureau of Japan]]}}&lt;/ref&gt;
| population_estimate_year = 2021
| population_estimate_rank = 11.
| population_density_km2 = 332
| population_density_rank = 24.
|GDP_PPP_year = 2022
|GDP_PPP = $6,110 bilijona&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;&lt;ref name=&quot;IMFWEOJP&quot;&gt;{{cite web|url=https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2022/April/weo-report?c=158,&amp;s=NGDP_RPCH,NGDPD,PPPGDP,NGDPDPC,PPPPC,&amp;sy=2020&amp;ey=2027&amp;ssm=0&amp;scsm=1&amp;scc=0&amp;ssd=1&amp;ssc=0&amp;sic=0&amp;sort=country&amp;ds=.&amp;br=1|title=World Economic Outlook database: April 2022|publisher=[[International Monetary Fund]]|date=April 2022}}&lt;/ref&gt;
|GDP_PPP_rank = 4.
|GDP_PPP_per_capita = $48.814
|GDP_PPP_per_capita_rank = 35.
| GDP_nominal            = porast $4,912 bilion&lt;ref name=&quot;IMFWEOJP&quot; /&gt;
| GDP_nominal_year       = 2022
| GDP_nominal_rank       = 3.
| GDP_nominal_per_capita = $39.243 &lt;ref name=&quot;IMFWEOJP&quot; /&gt;
| GDP_nominal_per_capita_rank = 26.
|demonym = Japonec, Japonka
|sovereignty_type = [[Zgodovina Japonske|Ustanovitev]]
|established_event1 = [[Dan ustanovitve naroda]]
|established_event2 = [[Ustava Meiji]]
|established_event3 = [[Japonska ustava|Trenutno veljavna ustava]]
|established_event4 = [[Sanfranciška pogodba]]
|established_date1 = [[11. februar]], 660 pr.&amp;nbsp;n.&amp;nbsp;št.&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;
|established_date2 = [[29. november]] [[1890]]
|established_date3 = [[3. maj]] [[1947]]
|established_date4 = &lt;br /&gt;[[28. april]] [[1952]]
| Gini_year   = 2018
| Gini_change = zmanjšanje&lt;!-- Increase/decrease/steady. --&gt;
| Gini_ref   = &lt;ref&gt;{{cite encyclopedia|url=https://data.oecd.org/inequality/income-inequality.htm|title=Inequality - Income inequality - OECD Data|publisher=[[Organisation for Economic Co-operation and Development|OECD]]|accessdate=July 25, 2021}}&lt;/ref&gt;
| Gini_rank  = 78.
&lt;!-- HDI --&gt;| HDI = 0.919&lt;!-- Number only, between 0 and 1. --&gt;
| HDI_year  = 2019&lt;!-- Please use the year to which the data refers, not the publication year. --&gt;
| HDI_change = increase&lt;!-- Increase/decrease/steady. --&gt;
| HDI_ref = &lt;ref name=&quot;UNHDR&quot;&gt;{{cite web|url=http://hdr.undp.org/sites/default/files/hdr2020.pdf|title=Human Development Report 2020|language=en|publisher=[[United Nations Development Programme]]|date=December 15, 2020}}&lt;/ref&gt;
| HDI_rank  = 19th
|currency = [[japonski jen|jen]] (¥)
|currency_code = JPY
|country_code = JPN
|time_zone = [[japonski standardni čas|JST]]
|utc_offset = +9
|time_zone_DST = nobena
|utc_offset_DST =
|cctld = [[.jp]]
|calling_code = 81
|ISO_3166-1_alpha2 = JP
|ISO_3166-1_alpha3 = JPN
|ISO_3166-1_numeric = 392
|sport_code = JPN
|vehicle_code = J
|footnote1 = Največji del konglomerata je [[Jokohama]].
|footnote2 = {{navedi splet |url=http://www.imf.org/external/pubs/ft/weo/2017/01/weodata/weorept.aspx?sy=2014&amp;ey=2022&amp;scsm=1&amp;ssd=1&amp;sort=country&amp;ds=.&amp;br=1&amp;c=158&amp;s=NGDPD%2CNGDPDPC%2CPPPGDP%2CPPPPC%2CPPPEX&amp;grp=0&amp;a=&amp;pr.x=87&amp;pr.y=5 |title=&quot;World Economic Outlook Database, April 2017 – Report for Selected Countries and Subjects&quot; |publisher=[[IMF]] |date=2017-04 | accessdate=2017-12-12 | language=en}}
|footnote3 = Po legendi je Japonsko na ta dan ustanovil [[cesar Jimmu]], prvi japonski cesar; večina meni, da je datum le simboličen.
|religion = Šintoizem 56 %,
budizem 35 %,
kristjani 2 %,
ostalo 7 %}}

'''Japonska''' ([[Japonščina|japonsko]] 日本 ''Nippon'' ali ''Nihon'', formalno 日本国 '''''Nippon-koku''''' ali '''''Nihon-koku''''' »Japonska država«) je otoška država na [[Daljni vzhod|Daljnem vzhodu]]. Leži v [[Tihi ocean|Tihem oceanu]], vzhodno od Azijske celine. Na zahodu jo obliva [[Japonsko morje]], razprostira se od [[Ohotsko morje|Ohotskega morja]] na severu do [[Vzhodnokitajsko morje|Vzhodnokitajskega morja]] in [[Ljudska republika Kitajska|Kitajske]] na jugozahodu. Na zahodu jo [[Korejska ožina]] loči od [[Korejski polotok|Korejskega polotoka]]. Japonsko ime za državo pomeni »izvor sonca«,&lt;ref name=&quot;sljfaq.org&quot;&gt;{{navedi splet|title=Where does the name Japan come from?|url=http://www.sljfaq.org/afaq/japan.html|accessdate=29.1.2017}}&lt;/ref&gt; od koder izhaja sinonim »dežela vzhajajočega sonca«.&lt;ref name=&quot;ReferenceB&quot;&gt;{{navedi knjigo|title=The emergence of Japanese kingship|first=Joan R. |last=Piggott|year=1997|publisher=Stanford University Press|isbn=0-8047-2832-1|pages=143–144}}&lt;/ref&gt;

Japonsko otočje sestavlja okoli 7000 otokov, od katerih predstavljajo štirje največji, [[Kjušu]], [[Šikoku]], [[Honšu]] in [[Hokaido]], 97% kopnega.

Japonska je enajsta najbolj naseljena država na svetu, pa tudi ena najbolj gosto poseljenih in urbaniziranih držav. Približno tri četrtine ozemlja države je goratega, kjer je 125,5 milijona prebivalcev skoncentrirano na ozkih obalnih nižinah. Japonska je razdeljena na 47 upravnih [[japonske prefekture|prefektur]] in osem [[Tradicionalne regije Japonske|tradicionalnih regij]]. Širše območje Tokia je najbolj naseljeno metropolitansko območje na svetu z več kot 37,4 milijona prebivalci.

Arheološke najdbe na otočju segajo v mlajši paleolitik (35.000 pr. n. št.). Prve pisne omembe v kitajskih zgodovinskih spisih segajo v 1. stoletje – stik s Kitajsko je pomembno vplival na japonsko zgodovino. V 16. stoletju je sledilo obdobje [[Sakoku|izolacijske politike]], ki so jo šele leta 1853 prekinile Združene države Amerike z vojaškim pritiskom. Pomembne vojaške zmage in vse močnejši militaristični ustroj v času [[Prva kitajsko-japonska vojna|Prve kitajsko-japonske vojne]], [[Rusko-japonska vojna|Rusko-japonske vojne]] in v [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] so privedle do ozemeljskih pridobitev in želje po nadaljnjem širjenju po vzhodni in jugovzhodni Aziji. [[Druga kitajsko-japonska vojna]] in dogodki [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] kot izpolnitvi imperialističnih teženj so se končali z japonsko predajo 15. avgusta 1945, ki je sledila [[Jedrsko bombardiranje Hirošime in Nagasakija|bombardiranju Hirošime in Nagasakija]] z jedrskima bombama. Leta 1947 je bila sprejeta nova ustava, po kateri je Japonska postala ustavna monarhija s cesarjem in dvodomnim parlamentom.

Japonska je članica Združenih narodov, OECD, [[G7]], [[G8]] in [[G20]] ter številnih drugih organizacij. Slovi po tehnološki razvitosti in visoko izobraženi delovni sili z enim najvišjih odstotkov terciarno izobraženih odraslih.&lt;ref name=&quot;OECD&quot;&gt;{{navedi splet|title=OECD.Stat Education and Training &gt; Education at a Glance &gt; Educational attainment and labor-force status &gt; Educational attainment of 25–64 year-olds|publisher=OECD|url=http://stats.oecd.org}}&lt;/ref&gt; Njeno gospodarstvo je tretje največje na svetu nominalno, četrti največji izvoznik in uvoznik. Kljub temu, da se je odrekla pravici do napovedi vojne, vzdržuje sodobno vojsko z osmim največjim proračunom&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.sipri.org/research/armaments/milex/resultoutput/15majorspenders|title=SIPRI Yearbook 2012–15 countries with the highest military expenditure in 2011|publisher=Sipri.org|accessdate=27.4.2013|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20100328104327/http://www.sipri.org/research/armaments/milex/resultoutput/15majorspenders|archivedate=28.3.2010|df=mdy-all}}&lt;/ref&gt; za samoobrambo in mirovne misije. Prebivalstvo Japonske dosega eno najvišjih pričakovanih življenjskih dob in visok [[indeks človekovega razvoja]]. Znana je po zgodovinski in sodobni kinematografiji, bogati kulinariki in mnogim prispevkom k razvoju človeštva v znanosti in tehnologiji.

== Zgodovina ==
{{glavni|Zgodovina Japonske}}

=== Prazgodovina in antika ===
{{Zgodovina Japonske}}
[[Slika:Emperor Jimmu.jpg|levo|sličica|338x338_pik|[[Cesar Džinmu]], prvi japonski cesar&lt;ref name=&quot;kelly&quot;&gt;Kelly, Charles F. [http://www.t-net.ne.jp/~keally/kofun.html &quot;Kofun Culture&quot;,] [http://www.t-net.ne.jp/~keally/index.htm Japanese Archaeology.] 27.4.2009.&lt;/ref&gt;]]
Ostanki [[Japonski paleolitik|paleolitske kulture na Japonskih]] tleh segajo 35.000 let v preteklost. Od takrat naj bilo Japonsko otočje poseljeno neprekinjeno. Obdobju mezolitske in neolitske kulture z začetki okoli 14.000 let pr. n. št. pravimo tudi [[Obdobje Džomon|Džomonska kultura]]. Ljudje so se ukvarjali predvsem z lovom, nabiranjem in primitivno obliko kmetijstva, živeli pa v enostavnih zemljankah.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.pitt.edu/~annj/courses/notes/jomon_genes.html|title=Jomon Genes|last=Travis|first=John|publisher=University of Pittsburgh|accessdate=15.1.2011}}&lt;/ref&gt; Gre za prednike današnjih [[Ainu|ljudstev Ajnu]] in [[Ljudstvo Jamato|Jamato]].&lt;ref&gt;{{navedi revijo|last=Matsumara|first=Hirofumi; Dodo, Yukio|url=https://www.jstage.jst.go.jp/article/ase/117/2/117_080325/_article |title=Dental characteristics of Tohoku residents in Japan: implications for biological affinity with ancient Emishi|journal=Anthropological Science|year=2009|volume=117|issue=2|pages=95–105|doi=10.1537/ase.080325|last2=Dodo|first2=Yukio}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi revijo|last=Hammer|first=Michael F.|url=http://www.nature.com/jhg/journal/v51/n1/abs/jhg20068a.html |title=Dual origins of the Japanese: common ground for hunter-gatherer and farmer Y chromosomes|journal=Journal of Human Genetics|year=2006|volume=51|issue=1|pages=47–58|doi=10.1007/s10038-005-0322-0|pmid=16328082|last2=Karafet|first2=TM|last3=Park|first3=H|last4=Omoto|first4=K|last5=Harihara|first5=S|last6=Stoneking|first6=M|last7=Horai|first7=S|display-authors=etal}}&lt;/ref&gt; Okrašeno glineno posodje iz tega obdobja je eno najstarejših na svetu. Okoli leta 300 pr. n. št. se je na otočje preseljevalo [[ljudstvo Jajoj]] iz južne Kitajske in se pomešalo med domorodno prebivalstvo, kar imenujemo [[obdobje Jajoj]].&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Denoon|first=Donald; Hudson, Mark|title=Multicultural Japan: palaeolithic to postmodern|publisher=Cambridge University Press|year=2001|isbn=0-521-00362-8|pages=22–23}}&lt;/ref&gt; S seboj so prinesli znanje o obdelavi kovin,&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Yayoi Culture|url=http://www.metmuseum.org/toah/hd/yayo/hd_yayo.htm|publisher=Metropolitan Museum of Art|accessdate=15.1.2011}}&lt;/ref&gt; nove načine lončarstva&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Kofun Period|url=http://www.metmuseum.org/toah/hd/kofu/hd_kofu.htm|publisher=Metropolitan Museum of Art|accessdate=15.1.2011}}&lt;/ref&gt; in namakalno/mokro pridelavo riža.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Road of rice plant|url=http://www.kahaku.go.jp/special/past/japanese/ipix/5/5-25.html|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110430010530/http://www.kahaku.go.jp/special/past/japanese/ipix/5/5-25.html|archivedate=30.4.2011|publisher=[[National Science Museum of Japan]]|accessdate=15.1.2011}}&lt;/ref&gt;

Japonska se v pisani besedi prvič pojavi v ''[[Knjiga Hanov|Knjigi Hanov]]''.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last=Takashi |first=Okazaki |last2=Goodwin |first2=Janet |title=The Cambridge history of Japan, Volume 1: Ancient Japan |year=1993 |publisher=Cambridge University Press |location=Cambridge |isbn=0-521-22352-0 |page=275 |chapter=Japan and the continent}}&lt;/ref&gt; Glede na ''[[Zapiski treh kraljestev|Zapiske treh kraljestev]]'' se je najmočnejše kraljestvo na otočju v tretjem stoletju imenovalo [[Kraljestvo Jamataj|Jamataj]]. Budizem se je na Japonsko razširil iz [[Kraljestvo Baekje|kraljestva Baekje]] na jugozahodu Korejskega polotoka.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |editor=Brown, Delmer M.|year=1993 |title=The Cambridge History of Japan |publisher=Cambridge University Press |pages=140–149}}&lt;/ref&gt; Navkljub uporom proti uveljavitvi nove religije se je ta s popularnostjo pri višjih slojih (pomemben pobudnik te spremembe je bil [[princ Šotoku]]) in nadaljnjim razvojem Japonskega budizma z vplivi s Kitajske hitro uveljavil. V [[Obdobje Asuka|obdobju Asuka]] (592–710) je postal budizem glavna religija na otočju.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |title=The Japanese Experience: A Short History of Japan |first=William Gerald|last=Beasley |publisher=University of California Press |year=1999 |page=42 |isbn=0-520-22560-0}}&lt;/ref&gt;

V [[Obdobje Nara|obdobju Nara]] (710–784) se pojavijo zametki centralizirane države s cesarskim dvorom v Hejdžu (današnja Nara). Na dvoru nastaja literatura, umetnost in arhitektura z vplivi budizma.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |first=Conrad|last=Totman |year=2002 |title=A History of Japan |publisher=Blackwell |pages=64–79 |isbn=978-1-4051-2359-4}}&lt;/ref&gt; Leta 784 cesar Kanmu prestavi prestolnico v Nagaoko, deset let kasneje pa v Hej'an.

V obdobju Hej'an (749–1185) vznikne značilno japonska kultura z lastno umetnostjo, poezijo in prozo. Med najbolj znanimi deli obdobja sta roman [[Princ in dvorne gospe]] in besedilo Japonske himne ''Cesarska vladavina.''&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |first=Conrad|last=Totman |year=2002 |title=A History of Japan |publisher=Blackwell |pages=79–87, 122–123 |isbn=978-1-4051-2359-4}}&lt;/ref&gt;

=== Fevdalna Japonska ===
[[Slika:Samurai on horseback.png|sličica|311x311_pik|Samuraj na konju z oklepom o-joroj, lokom ''jumi'' in puščicami v tulu ''jeriba'']]
Za fevdalno dobo je značilen pojav samurajev kot vodilnega sloja v tedanji družbi. Po zmagi nad [[Klan Tajra|klanom Tajra]] 1185 je [[cesar Go-Toba]] samuraja [[Minamoto no Joritomo|Minamoto no Joritoma]] povzdignil v ''šoguna'', ta pa je prestolnico preselil v Kamakuro, s čimer se prične [[obdobje Kamakura]] (1185-1333). Po njegovi smrti se je preko regentov na oblast zavihtel [[klan Hodžo]]. ''Šogunat'' v Kamakuri je sprejel [[Zen budizem]] kot religijo samurajskega sloja&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Totman|first=Conrad|title=A History of Japan |edition=2|year=2005|publisher=Blackwell|isbn=1-4051-2359-1|pages=106–112}}&lt;/ref&gt; ter uspešno prestal dva poskusa invazij Mongolov (1274 in 1281). Svoj konec je ''šogunat'' doživel leta 1333 s porazom proti [[Cesar Go-Dajgo|cesarju Go-Dajgu]].

Ponovni preobrat se je zgodil že leta 1336, ko je [[Takaudži Ašikaga]] premagal cesarja in leta 1338 ustanovil ''šogunat'' v Kjotu. [[Obdobje Muromači]] (1336–1573) pod vladavino ''šogunata'' Ašikaga zaznamujejo kulturni nazori z vplivi Zen budizma. Mnogo običajev, ki jih danes poznamo kot tradicionalna japonska kultura, izhaja iz tega obdobja ([[Japonska čajna ceremonija|čajna ceremonija]], [[Ikebana (aranžiranje cvetja)|ikebana]], [[No gledališče|''no drama'']], ''[[sumi-e]]'' slikarska tehnika). Zaradi vse večje moči fevdalnih gospodov ([[Daimjo|''dajmjojev'']]) je leta 1467 [[Oninska vojna|izbruhnila civilna vojna]], s čimer se začne stoletje trajajoče [[obdobje Sengoku]], čas stalnih družbenih pretresov, vojaških sporov in politične nestabilnosti.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |first=George|last=Sansom |year=1961 |title=A History of Japan: 1334–1615 |publisher=Stanford University Press|pages=42, 217 |isbn=0-8047-0525-9}}&lt;/ref&gt;

V 16. stoletju portugalski trgovci in jezuitski misijonarji prvič dosežejo Japonsko, kar požene trgovinsko in kulturno izmenjavo z Zahodom. Evropska tehnologija in strelivo sta omogočila [[Nobunaga Oda|Nobunagu Odu]] zmago nad mnogimi ''dajmjoji'' in prevzem oblasti nad razdeljeno državo, si čimer se začne [[Obdobje Azuči-Momojama]] (1573–1603). Po atentatu na Nobunaga leta 1582 je oblast prevzel [[Hidejoši Tojotomi]], znan tudi kot »Veliki združevalec«, saj mu je do leta 1590 uspelo podjarmiti vse nasprotnike enotne oblasti. Njegov vpliv se je zmanjšal po dveh neuspelih poskusih invazij na Korejski polotok v letih 1592 in 1597.

Po smrti Hidejošija leta 1598 je državo namesto njegovega sina vodil regent [[Tokugawa Ieyasu|Iejasu Tokugava]]. Svoj položaj je izkoristil za pridobivanje politične in vojaške moči. Leta 1600 je v [[Bitka pri Sekigahari|bitki pri Sekigahari]] premagal nasprotujoče klane, zaradi česar ga je [[cesar Go-Jozej]] leta 1603 imenoval za ''šoguna'', v Edu (današnji Tokio) je bil ustanovljen [[Šogunat Tokugava|''šogunat'' Tokugava]], kar štejemo kot začetek [[Obdobje Edo|obdobja Edo]] (1603–1868).&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Turnbull|first=Stephen|title=Toyotomi Hideyoshi|year=2010|publisher=Osprey Publishing|isbn=978-1-84603-960-7|page=61}}&lt;/ref&gt; Zakoni takratne oblasti so na novo definirali odgovornosti in dejavnosti ''dajmjojev'' v zakoniku ''[[buke šohatto]]''&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Totman|first=Conrad|title=A History of Japan |edition=2|year=2005|publisher=Blackwell|isbn=1-4051-2359-1|pages=142–143}}&lt;/ref&gt; in samurajev, s čimer se je oblast centralizirala, cesarska oblast je izgubljala na moči. Leta 1639 je stopila v veljavo [[Sakoku|izolacijska politika]]&lt;ref&gt;{{navedi revijo|last=Toby|first=Ronald P.|title=Reopening the Question of Sakoku: Diplomacy in the Legitimation of the Tokugawa Bakufu|journal=Journal of Japanese Studies|year=1977|volume=3|issue=2|pages=323–363|doi=10.2307/132115|jstor=132115}}&lt;/ref&gt;, s čimer se je država zaprla pred vplivi Zahoda. Pojavilo se je raziskovanje japonske narodne identitete ''[[kokugaku]]'',&lt;ref&gt;{{navedi revijo|last=Ohtsu|first=M.|title=Japanese National Values and Confucianism|journal=Japanese Economy|year=1999|volume=27|issue=2|pages=45–59|doi=10.2753/JES1097-203X270245|last2=Ohtsu|first2=Makoto}}&lt;/ref&gt; odmik od preučevanja kitajske, konfucijanske in budistične miselnosti. Na nizozemski otoški enklavi [[Dedžima]] pri [[Nagasaki]]ju so na Japonsko še vedno prihajale knjige in z njimi znanstvene ideje iz Evrope in preostalega sveta.

=== Sodobna zgodovina ===
[[Slika:Black and white photo of emperor Meiji of Japan.jpg|levo|180 px|thumb|Cesar Mejdži, 122. japonski cesar]]
31. marca 1854 je ameriški [[admiral Matthew Perry]] s »črnimi ladjami« ameriške mornarice izsilil [[Kanagavska konvencija|odprtje Japonske]] preostalemu svetu ([[konvencija v Kanagavi]]). Nezadovoljstvo višjih slojev nad ''šogunatom'' zaradi takšne politike je privedlo do [[Bošinska vojna|Bošinske vojne]], v kateri je ''šogunat'' izgubil vso moč. Zmagovalci so vzpostavili centralizirano državo pod vodstvom cesarja Mejdžija ([[Obnova Meidži|Obnova Mejdži]]).&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Totman|first=Conrad|title=A History of Japan |edition=2|year=2005|publisher=Blackwell|isbn=1-4051-2359-1|pages=289–296}}&lt;/ref&gt;

V [[Obdobje Mejdži|Obdobju Mejdži]] (1868–1912) je Japonska aktivno prevzemala zahodnjaške modele političnega vladanja (ustava Mejdži je bila podlaga za sestavo parlamenta), sodstva, vojske in industrializacije. Japonsko cesarstvo je doživelo ekonomski razcvet, želelo si je razširiti vpliv na interesna območja v Aziji. Zmagi v [[Prva kitajsko-japonska vojna|Prvi kitajsko-japonski vojni]] (1894–1895) in [[Rusko-japonska vojna|Rusko-japonski vojni]] (1904–1905) sta Japonski prinesli oblast nad Tajvanom, Korejo in južno polovico [[Sahalin]]a.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Matsusaka|first=Y. Tak|title=Companion to Japanese History|year=2009|publisher=Blackwell|isbn=978-1-4051-1690-9|pages=224–241|editor=Tsutsui, William M.|chapter=The Japanese Empire}}&lt;/ref&gt; V letih med 1873 in 1935 se je število prebivalstva podvojilo na 70 milijonov.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Hiroshi|first=Shimizu|title=Japan and Singapore in the world economy : Japan's economic advance into Singapore, 1870–1965|year=1999|publisher=Routledge|isbn=978-0-415-19236-1|author2=Hitoshi, Hirakawa|page=17}}&lt;/ref&gt; Zaradi sodelovanja z zavezniki v [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] je Japonska pridobila nemška ozemlja na Daljnem vzhodu.

[[Obdobje Taišo|Obdobje vladavine cesarja Tajša]] (1912–1926) je bilo kratkotrajno in krhko demokratično obdobje med vsesplošnim premikom proti fašizmu in totalitarizmu. Pod pretvezo ohranjanja miru so bili sprejeti zakoni, ki so kaznovali politične disidente.

V [[Obdobje Šova|obdobju vladavine cesarja Hirohita]] (1926–1989) se je krepila japonska ekspanzionistična in militaristična nastrojenost. Leta 1931 je Japonska vojska okupirala Mandžurijo, 1933 izstopila iz Društva narodov in se s podpisom [[Trojni pakt|Trojnega pakta]] 27. septembra 1940 pridružila silam osi.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=The Axis Alliance|url=http://www.ibiblio.org/pha/policy/pre-war/361125a.html#3|publisher=iBiblio|accessdate=16.1.2011}}&lt;/ref&gt; V [[Druga kitajsko-japonska vojna|drugi kitajsko-japonski vojni]] (1937-1945) je Japonska pridobila ozemlja na Kitajskem (tudi glavno mesto [[Nandžing]]),&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.ibiblio.org/hyperwar/PTO/IMTFE/IMTFE-8.html |title=Judgment International Military Tribunal for the Far East, Chapter VIII: Conventional War Crimes (Atrocities) |publisher=iBiblio |date=November 1948}}&lt;/ref&gt; po ameriškem embargu na nafto kot posledica invazije na Francosko Indokino&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |first=Roland H., Jr. |last=Worth |title=No Choice But War: the United States Embargo Against Japan and the Eruption of War in the Pacific |publisher=McFarland |year=1995 |pages=56, 86|isbn=0-7864-0141-9}}&lt;/ref&gt; je Japonska vojska 7. in 8. decembra 1941 [[Napad na Pearl Harbor|napadla Pearl Harbor]], Britansko Malajo, Singapur in Hong Kong ter razglasila vojno z Združenimi državami Amerike in Britanskim imperijem.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.sankei.co.jp/seiron/koukoku/2005/0504/ronbun3-2.html |script-title=ja:インドネシア独立運動と日本とスカルノ（２） |work=馬 樹禮 |publisher=産経新聞社 |date=April 2005 |accessdate=2.10.2009 |language=ja |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110501141220/http://www.sankei.co.jp/seiron/koukoku/2005/0504/ronbun3-2.html |archivedate=1.5.2011}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.ibiblio.org/pha/policy/1941/411208c.html |title=The Kingdom of the Netherlands Declares War with Japan |publisher=iBiblio |accessdate=2.10.2009}}&lt;/ref&gt;

Sovjetska invazija Mandžurije leta 1945&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.history.com/this-day-in-history/soviets-declare-war-on-japan-invade-manchuria|title=Soviets declare war on Japan; invade Manchuria |website=History.com|access-date=17.4.2016}}&lt;/ref&gt; in [[jedrsko bombardiranje Hirošime in Nagasakija]] je Japonsko prisililo v brezpogojno predajo 15. avgusta 1945.&lt;ref&gt;{{navedi revijo|last=Pape|first=Robert A.|title=Why Japan Surrendered|journal=International Security|year=1993|volume=18|issue=2|pages=154–201|doi=10.2307/2539100|jstor=2539100}}&lt;/ref&gt; Vojna je stala države vzhodne in jugovzhodne Azije več 10 milijonov življenj, večina Japonska industrije in infrastrukture je bilo uničene. Kolonijam Japonskega cesarstva je bila vrnjena neodvisnost, vojnim zločincem so sodili na [[Tokijski procesi|Tokijskih procesih]] (izvzeti so bili člani cesarske družine in člani [[Enota 731|Enote za bakteriološke raziskave]]).&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Watt|first=Lori|title=When Empire Comes Home: Repatriation and Reintegration in Postwar Japan|publisher=Harvard University Press|year=2010|isbn=978-0-674-05598-8|pages=1–4}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Thomas|first=J.E.|title=Modern Japan|year=1996|publisher=Longman|isbn=0-582-25962-2|pages=284–287}}&lt;/ref&gt;
[[Slika:Emperor Akihito cropped 2 Barack Obama Emperor Akihito and Empress Michiko 20140424 1.jpg|180px|right|thumb|Cesar Akihito]]
Leta 1947 je Japonska sprejela novo ustavo s poudarkom na idejah liberalne demokracije. Leta 1952 se je z [[Sporazum v San Franciscu|Sporazumom v San Franciscu]] končala zavezniška okupacija Japonske,&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.japantimes.co.jp/news/2007/03/06/national/52-coup-plot-bid-to-rearm-japan-cia/ |title='52 coup plot bid to rearm Japan: CIA |first=Joseph |last=Coleman|date=6.3.2007|work=The Japan Times |accessdate=3.4.2007}}&lt;/ref&gt; leta 1956 se je pridružila Združenim narodom. Do devetdesetih se je japonsko gospodarstvo predvsem zaradi ekonomskih intervencij japonske vlade in finančne podpore Združenih držav Amerike hitro razvijalo, kar imenujemo tudi »[[japonski ekonomski čudež]]«.

V [[Heisei|obdobju vladavine cesarja Akihita]] (1989–2019) na začetku devetdesetih japonsko gospodarstvo doživelo večjo recesijo, iz katere se je država pobrala šele na začetku 21. stoletja. 11. marca 2011 je Japonsko prizadel [[Veliki Japonski potres in cunami|eden največjih potresov v zapisani zgodovini]]. Sprožil je [[Jedrska katastrofa v elektrarni Fukušima-Daiči|jedrsko nesrečo v jedrski elektrarni Fukušima Dajiči]], eno največjih v zgodovini pridobivanja jedrske energije.&lt;ref name=&quot;nytimes-tsunami&quot;&gt;{{navedi novice|last=Fackler|first=Martin; Drew, Kevin|title=Devastation as Tsunami Crashes Into Japan|url=https://www.nytimes.com/2011/03/12/world/asia/12japan.html?ref=world|accessdate=11.3.2011|newspaper=The New York Times|date=11.3.2011}}&lt;/ref&gt;

1. maja 2019 je po [[Abdikacija|abdikaciji]] cesarja Akihita, prvi po letu 1817, cesar postal njegov sin [[Naruhito]]. Z menjavo cesarja se je začelo tudi novo obdobje [[Rejva]].

== Geografija ==
{{glavni|Geografija Japonske|Geologija Japonske}}
[[Slika:Satellite View of Japan 1999.jpg|sličica|280x280_pik|Pogled na Japonsko s satelita]]
Japonsko sestavlja 6.852 otokov, ki se raztezajo vzdolž pacifiške obale vzhodne Azije. Glavni otoki od severa proti jugu so [[Hokaido]] (北海道), [[Honšu]] (本州), [[Šikoku]] (四国) in [[Kjušu]] (九州). Skupaj z [[Otočje Rjukju|otočjem Rjukju]] (琉球諸島 ''Rjukju-šoto''), ki leži južno od Kjušuja in vključuje otok [[Okinava]], sestavljajo [[Japonsko otočje]].&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=McCargo|first=Duncan|title=Contemporary Japan|year=2000|publisher=Macmillan|isbn=0-333-71000-2 |pages=8–11}}&lt;/ref&gt; Okoli 73% Japonske je gozdnate, gorate in neprimerne za kmetijstvo, industrijo ali poselitev.&lt;ref name=&quot;cia&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/ja.html |title=Japan |work=The World Factbook |publisher=[[Centralna obveščevalna agencija]] |accessdate=9.11.2011}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Japan|url=https://www.state.gov/r/pa/ei/bgn/4142.htm|publisher=US Department of State|accessdate=16.1.2011}}&lt;/ref&gt; Poseljena območja so že iz časa paleolitika predvsem na obalnih in rečnih ravnicah. Država spada med najgosteje poseljene na svetu.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://esa.un.org/unpp/ |title=World Population Prospects |publisher=Urad ZN za ekonomske in socialne zadeve |accessdate=27.3.2007 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070321013235/http://esa.un.org/unpp/ &lt;!--Added by H3llBot--&gt; |archivedate=21.3.2007}}&lt;/ref&gt;

Japonski otoki so del [[Pacifiški ognjeni obroč|pacifiškega ognjenega obroča]], obširne vulkanske cone, ki obroblja Pacifik. Nastali so zaradi subdukcije [[Filipinska plošča|Filipinske plošče]] pod celinsko [[Amurska plošča|Amursko]] in [[Okinavska plošča|Okinavsko ploščo]] na jugu ter subdukcijo [[Pacifiška plošča|Pacifiške plošče]] pod [[Ohotska plošča|Ohotsko ploščo]] na severu. Japonska je bila včasih del Evrazije, a so jo subdukcijski tokovi premaknili proti vzhodu, zaradi česar se je pred 15 milijoni let odprlo [[Japonsko morje]].&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://shinku.nichibun.ac.jp/jpub/pdf/jr/IJ1501.pdf|last=Barnes|first=Gina L.|title=Origins of the Japanese Islands|publisher=[[University of Durham]]|year=2003|accessdate=11.8.2009}}&lt;/ref&gt;

Na otočju je 108 aktivnih ognjenikov. Nekaj se jih je odprlo tudi v zadnjem stoletju, med njimi Šova-šinzan na Hokajdu in Mjodžin-šo na skalovju ''Bejonesu-recugan'' v Pacifiku. Uničujoči potresi, ki jih pogosto spremljajo cunamiji, se pojavijo nekajkrat vsako stoletje.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://volcano.und.edu/vwdocs/volc_images/north_asia/japan_tec.html |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070204064754/http://volcano.und.edu/vwdocs/volc_images/north_asia/japan_tec.html |archivedate=4.2.2007 |title=Tectonics and Volcanoes of Japan |publisher=Oregon State University |accessdate=27.3.2007}}&lt;/ref&gt; Tokijski potres leta 1923 je ubil preko 140.000 ljudi in sprožil uničujoče požare.&lt;ref&gt;{{navedi splet|last=James |first=C.D. |title=The 1923 Tokyo Earthquake and Fire |url=http://nisee.berkeley.edu/kanto/tokyo1923.pdf |publisher=University of California Berkeley |accessdate=16.1.2011 |year=2002 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070316050633/http://nisee.berkeley.edu/kanto/tokyo1923.pdf |archivedate=16.3.2007 |df= }}&lt;/ref&gt; Znana sta tudi Veliki potres v Hanšinu iz leta 1995 in Potres Tohoku iz leta 2011 s stopnjo 9,1.&lt;ref name=&quot;USGS9.1&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://earthquake.usgs.gov/earthquakes/eventpage/official20110311054624120_30#executive |title=M 9.1 – near the east coast of Honshu, Japan |publisher=Earthquake.usgs.gov |date=11.7.2016 |accessdate=29.8.2017 }}&lt;/ref&gt;

=== Podnebje ===
Na Japonskem prevladuje zmerno podnebje z velikimi razlikami med severom in jugom države. Delimo jo na 6 podnebnih območij:
* Hokaido: vlažno celinsko podnebje z dolgimi zimami in zelo toplimi do svežimi poletji; padavine niso obilne, pozimi lahko zapade veliko snega&lt;ref name=&quot;autogenerated2&quot; /&gt;
* Japonsko morje: hladni severozahodni vetrovi prinesejo na zahodno obalo Honšuja veliko snega, regija je hladnejša od pacifiške obale, [[Fen (veter)|fen]] lahko poleti prinese vroče temperature&lt;ref name=&quot;autogenerated2&quot; /&gt;
* Osrednje višavje ''Čuo Koči'': vlažno celinsko podnebje; velika temperaturna razlika med poletjem in zimo ter dnevom in nočjo, malo padavin s snegom pozimi
* Notranje morje ''Seto Najkaj'': gorovja [[Regija Čugoku (Japonska)|regije ''Čugoku'']] in ''[[Regija Šikoku (Japonska)|Šikoku]]'' ščitijo otoke pred sezonskimi vetrovi, zato je vreme čez leto zmerno&lt;ref name=&quot;autogenerated2&quot; /&gt;
* Tihi ocean: vlažno subtropsko podnebje z zmernimi zimami z občasnim snegom in vročimi poletji, ki jih prinese sezonski jugovzhodnik
* Otočje Rjukju: subtropsko podnebje s toplimi zimami in vročimi poletji, veliko deževja, predvsem med [[Deževna doba (Japonska)|deževno dobo]]&lt;ref name=autogenerated2&gt;{{navedi knjigo|last=Karan|first=Pradyumna Prasad|title=Japan in the 21st century|year=2005|publisher=University Press of Kentucky|isbn=0-8131-2342-9|pages=18–21, 41|author2=Gilbreath, Dick}}&lt;/ref&gt;

Povprečna zimska temperatura je 5,1&amp;nbsp;°C, poletna pa 25,2&amp;nbsp;°C.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Climate|url=http://www.jnto.go.jp/eng/arrange/essential/climate.html|publisher=Japonska nacionalna turistična organizacija|accessdate=2.3.2011}}&lt;/ref&gt; Temperaturni rekord iz 12. avgusta 2013 je znašal 41,0&amp;nbsp;°C.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://ds.data.jma.go.jp/tcc/tcc/news/press_20130813.pdf |title=Extremely hot conditions in Japan in midsummer 2013
|publisher=Tokyo Climate Center, Japan Meteorological Agency |date=13.8.2013 |accessdate=3.8.2017}}&lt;/ref&gt; Glavna deževna doba cuju traja od začetka maja na Okinavi, na severnem Hokaidu pa šele od konca julija. Na Honšuju traja šest tednov, spremlja pa jo veliko padavin in tajfunski vetrovi na koncu poletja in na začetku jeseni.&lt;ref name=&quot;climate&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.jnto.go.jp/eng/arrange/essential/climate.html |title=Essential Info: Climate |publisher=[[Japan National Tourism Organization|JNTO]] |accessdate=1.4.2007}}&lt;/ref&gt;

===  Biodiverziteta ===
[[Slika:Jigokudani hotspring in Nagano Japan 001.jpg|sličica|220x220_pik|Rdečelični makaki (''Macaca fuscata'') v vrelcu vroče vode, prefektura Nagano]]
Na Japonskem najdemo preko 90.000 vrst živali, med drugim [[rjavi medved]], [[rdečelični makak]] (''Macaca fuscata''), [[japonski rakunji pes]] (''Nyctereutes viverrinus''), mala japonska poljska miš (''Apodemus argenteus'') in [[japonski orjaški močerad]] (''Andrias japonicus'').&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=The Wildlife in Japan |url=http://www.env.go.jp/nature/yasei/pamph/pamph01/en.pdf |publisher=[[Ministry of the Environment (Japan)|Ministry of the Environment]] |accessdate=19.2.2011 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110323165908/http://www.env.go.jp/nature/yasei/pamph/pamph01/en.pdf |archivedate=23.3.2011}}&lt;/ref&gt; Velika raznolikost je posledica podnebja in geografije otokov, ki so razdeljeni na devet [[ekoregija|ekoregij]], vse od subtropskega vlažnega listnatega gozda na jugu do zmernega iglastega gozda na severu.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.us.emb-japan.go.jp/jicc/spotflora.htm |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070213035135/http://www.us.emb-japan.go.jp/jicc/spotflora.htm |archivedate=13.2.2007 |title=Flora and Fauna: Diversity and regional uniqueness |publisher=Embassy of Japan in the USA |accessdate=1.4.2007}}&lt;/ref&gt; 

Japonska ima vzpostavljeno omrežje [[Narodni parki Japonske|narodnih parkov]] in 37 zaščitenih mokrišč v skladu z [[Ramsarska konvencija|Ramsarsko konvencijo]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.env.go.jp/en/nature/nps/park/ |title=National Parks of Japan |publisher=Ministry of the Environment |accessdate=11.5.2011}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.ramsar.org/cda/en/ramsar-pubs-annolist-japan/main/ramsar/1-30-168^16573_4000_0__ |title=The Annotated Ramsar List: Japan |publisher=Ramsar |accessdate=11.5.2011 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110917191036/http://www.ramsar.org/cda/en/ramsar-pubs-annolist-japan/main/ramsar/1-30-168%5E16573_4000_0__ |archivedate=17.9.2011 |df= }}&lt;/ref&gt; Pet naravnih spomenikov ([[starodavni gozd Jakušima]], [[polotok Širetoko]], [[Širakami Sanči|gorovje in brezovi gozdovi Širakami Sanči]], [[Otočje Ogasavara]] in [[Otoki Amami-Ošima, Tokunošima, severni del Okinave in Iriomote]]) so vpisani v UNESCO-v seznam naravne svetovne dediščine.&lt;ref&gt;Unesco [https://whc.unesco.org/en/statesparties/jp]&lt;/ref&gt;

=== Okoljevarstvo ===
V času hitrega gospodarskega okrevanja po drugi svetovni vojni so okoljske probleme povečini zanemarjali, kar je ustrezalo rasti posla velikih korporacij. Posledično je bilo onesnaževanje v petdesetih in šestdesetih letih prejšnjega stoletja obsežno. V luči zaskrbljenosti nad posledicami takšnega neukrepanja je bil leta 1970 sprejet zakon za zaščito okolja.&lt;ref&gt;{{navedi splet|script-title=ja:日本の大気汚染の歴史 |url=http://www.erca.go.jp/taiki/history/ko_syousyu.html |publisher=Environmental Restoration and Conservation Agency |accessdate=2.3.2014 |language=ja |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110501085231/http://www.erca.go.jp/taiki/history/ko_syousyu.html |archivedate=1.5.2011}}&lt;/ref&gt; Naftna kriza leta 1973 je spodbudila razvoj trajnostne in ekonomične rabe energentov, saj je Japonska revna s surovinami in odvisna od uvoza le-teh.&lt;ref&gt;{{navedi splet|last=Sekiyama|first=Takeshi|title=Japan's international cooperation for energy efficiency and conservation in Asian region|url=http://nice.erina.or.jp/en/pdf/C-SEKIYAMA.pdf|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080216005103/http://nice.erina.or.jp/en/pdf/C-SEKIYAMA.pdf|archivedate=16.2.2008|publisher=Energy Conservation Center|accessdate=16.1.2011}}&lt;/ref&gt; Sodobni naravovarstveni problemi so onesnaženost mestnega zraka, upravljanje z odpadki, [[Evtrofikacija|evtrofikacija voda]], ohranjanje narave, podnebne spremembe, ravnanje s kemikalijami in mednarodno sodelovanje za preprečitev posledic globalnega segrevanja.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Environmental Performance Review of Japan|url=http://www.oecd.org/dataoecd/0/17/2110905.pdf|publisher=[[Organisation for Economic Co-operation and Development|OECD]]|accessdate=16.1.2011}}&lt;/ref&gt;

Junija 2015 je bilo v načrtovanju ali gradnji 40 elektrarn na premog, kar je Japonski prislužilo »nagrado« za njihovo »delo na ukrepih, ki zavirajo dejavnost pri varovanju podnebja«.&lt;ref&gt;{{navedi novice |title =At G-7, Japan's energy plan is not all that green |author =Elaine Kurtenbach |date = 6.6.2015 |agency =Associated Press}}&lt;/ref&gt; Uvršča se na 39. mesto indeksa EPI, ki meri zavezanost držav k ukrepanju v smeri trajnosti.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Environmental Performance Index: Japan|url=http://epi.yale.edu/country/japan|publisher=Yale University|accessdate=19.4.2016}}&lt;/ref&gt; Kot gostiteljica in podpisnica kjotskega protokola mora zmanjšati izpuste ogljikovega dioksida in uvesti druge ukrepe za zmanjšanje vpliva na podnebne spremembe.&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://www.reuters.com/article/idUST191967 |title=Japan sees extra emission cuts to 2020 goal – minister |date=24.6.2009 |agency=Reuters}}&lt;/ref&gt;

== Politika ==
=== Politična ureditev ===
[[Slika:Diet of Japan Kokkai 2009.jpg|levo|sličica|220x220_pik|Japonski parlament ''Kokkai,'' Čidoja, Tokio]]
Japonska je ustavna monarhija z zelo omejeno cesarjevo pristojnostjo. Cesarja ustava definira kot »simbol države in enotnosti ljudstva«. Izvršno vejo oblasti v državi vodi predsednik vlade s svojim ministrskim kabinetom. Zakonodajno vejo oblasti predstavlja dvodomni narodni parlament ''[[Kokkai]]'' (国会), sestavljen iz predstavniškega doma (465 sedežev, menja se na štiri leta) in svetniškega doma (265 sedežev, menja se na šest let). Poslance in svetnike volijo vsi državljani, stari najmanj 18 let, na tajnem glasovanju.&lt;ref name=&quot;tst-&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.straitstimes.com/asia/east-asia/japan-lowers-voting-age-from-20-to-18-to-better-reflect-young-peoples-opinions-in |title=Japan lowers voting age from 20 to 18 to better reflect young people's opinions in policies |publisher=[[The Straits Times]] |date=20.6.2015 |accessdate=28.8.2017 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Constitution&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.kantei.go.jp/foreign/constitution_and_government_of_japan/constitution_e.html |title=The Constitution of Japan |publisher=Prime Minister of Japan and His Cabinet |date=3.11.1946 |accessdate=14.2.2014 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20131214104438/http://www.kantei.go.jp/foreign/constitution_and_government_of_japan/constitution_e.html |archivedate=14.12.2013 |df= }}&lt;/ref&gt; Socialno liberalna [[Ustavna demokratska stranka (Japonska)|Ustavna demokratska stranka]] (CDP) in konzervativna [[Liberalna demokratska stranka (Japonska)|Liberalna demokratska stranka]] (LDP) prevladujeta v parlamentu. LDP je od konca ameriške zasedbe leta 1955 skoraj vedno najuspešnejša in ima (od novembra 2017) 283 sedežev v spodnjem ter 125 v zgornjem domu parlamenta. Samo med leti 1993-94 in 2009-12 ni bila uspešna. [[Predsednik vlade Japonske|Japonski premier]] je na čelu vlade, imenuje ga parlament izmed svojih poslancev, potrjuje pa ga cesar. Je vodja kabineta, v katerega imenuje ministre, lahko pa jih tudi razreši dolžnosti. Trenutni premier je [[Jošihide Suga]].

V japonski zgodovini je na pravni sistem v državi močno vplivalo kitajsko pravo, na primer preko teksta ''[[Kudžikata Isadamegaki]]'' v obdobju Edo.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Dean|first=Meryll|title=Japanese legal system: text, cases &amp; materials|year=2002|publisher=Cavendish|isbn=978-1-85941-673-0|pages=55–58|edition=2}}&lt;/ref&gt; Od 19. stoletja se je pravni sistem začel upirati na civilno pravo v Evropi, predvsem na nemško. Leta 1896 je prišel v veljavo civilni kodeks po osnutku nemškega [[Bürgerliches Gesetzbuch]], ki je obveljal do danes z nekaj povojnimi prilagoditvami.&lt;ref name=&quot;ReferenceC&quot;&gt;{{navedi revijo|last=Kanamori|first=Shigenari|title=German influences on Japanese Pre-War Constitution and Civil Code|journal=European Journal of Law and Economics|date=1.1.1999|volume=7|issue=1|pages=93–95|doi=10.1023/A:1008688209052}}&lt;/ref&gt; Japonsko pravosodje je razdeljeno na štiri stebre: vrhovno sodišče in trije nižji nivoji.&lt;ref name=&quot;ReferenceC&quot;/&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.kantei.go.jp/foreign/judiciary/0620system.html |publisher=Office of the Prime Minister of Japan |title=The Japanese Judicial System |accessdate=27.3.2007}}&lt;/ref&gt; Glavni korpus zakonikov, na katerih temelji japonski pravni red se imenuje [[Šest kodeksov]].&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Dean|first=Meryll|title=Japanese legal system: text, cases &amp; materials|year=2002|publisher=Cavendish|isbn=978-1-85941-673-0|page=131|edition=2}}&lt;/ref&gt;

=== Upravna delitev ===
{{glavni|Upravna delitev Japonske}}
Japonska birokratska uprava je razdeljena na tri osnovne ravni; nacionalni, prefekturni in občinski.

Pod nacionalno vlado je 47 '''prefektur''', od katerih jih je šest nadalje razdeljenih na '''podprefekture''' za boljše oskrbovanje velikih geografskih območij ali oddaljenih otokov. Podprefektura Japonske (支庁, shichō) je japonska oblika samouprave, ki se osredotoča na lokalna vprašanja pod ravnjo prefekture. Deluje kot del večje uprave države in kot del samoupravnega sistema.

1718 '''občin''' (792 mest, 743 mest in 183 vasi) in 23 posebnih okrajev Tokia je najnižja raven vlade; dvajset najbolj naseljenih mest zunaj tokijske metropole je znanih kot [[Mesta, določena z vladnim odlokom Japonske]] in je razdeljenih na oddelke.

Na Japonskem je '''okrožje''' (郡, gun) sestavljeno iz ene ali več podeželskih občin (mest ali vasi) znotraj prefekture. Okrožja nimajo upravne funkcije in se uporabljajo samo za geografske ali statistične namene, kot so poštni naslovi.

'''Mesta''' na Japonskem so razvrščena v štiri različne vrste, od najvišje označeno mesto, osrednje mesto, posebno mesto in navadno mesto na najnižjem:
*Mesto, določeno z vladnim odlokom (政令指定都市, seirei shitei toshi), znano tudi kot določeno mesto (指定都市, shitei toshi) ali mesto z vladnim odlokom (政令市, seirei shi), je japonsko mesto, ki ima več prebivalcev kot 500.000 in je bil kot tak določen z ukazom japonskega kabineta v skladu s členom 252, oddelek 19 zakona o lokalni avtonomiji. Določena mesta so prav tako razdeljena na oddelke.
*Osrednje mesto (中核市, Chūkakushi) je japonsko mesto, ki ima več kot 300.000 prebivalcev in površino večjo od 100 kvadratnih kilometrov, čeprav so lahko posebne izjeme po ukazu kabineta za mesta s prebivalstvom pod 300.000, vendar nad 200.000. [3] Glavno mesto je bilo ustvarjeno s prvim členom 252. člena, 22. razdelka japonskega zakona o lokalni avtonomiji.
*Posebno mesto (特例市, Tokureishi) na Japonskem je mesto z najmanj 200.000 prebivalci. To kategorijo je določil zakon o lokalni avtonomiji, 26. odstavek 252. člena.
*Mesto (市, shi) je lokalna upravna enota na Japonskem z najmanj 50.000 prebivalci, od katerih mora biti vsaj 60 % gospodinjstev ustanovljenih v osrednjem mestnem območju, vsaj 60 % gospodinjstev pa mora biti zaposlenih v trgovini. , industriji ali drugih mestnih poklicih.

'''Posebni oddelki''' (特別区, tokubetsu-ku) so 23 občin, ki skupaj sestavljajo jedro in najbolj poseljen del [[Tokijska metropola|Tokijske metropole]] na Japonskem. Skupaj zasedajo ozemlje, ki je bilo prvotno mesto Tokio, preden je bilo leta 1943 ukinjeno in je postalo del novoustanovljene metropole Tokio. Struktura posebnih oddelkov je bila vzpostavljena v skladu z japonskim zakonom o lokalni avtonomiji in je edinstvena za metropolo Tokio.

==== Prefekture ====
{{glavni|Japonske prefekture}}
[[File:Regions and Prefectures of Japan 2.svg|thumb|47 prefektur Japonske]]
Japonska [[ustava]] deli državo na 47 prefektur, ki administrativne obveznosti opravljajo neodvisno od centralne vlade; vodi jih guverner (知事 ''čidži''). Delimo jih na 43 pravih prefektur (県 ''ken''), 1 metropolo (都 ''to'') - Tokio, 2 mestni prefekturi (府 ''fu'') – Osaka in Kjoto – in 1 okrožje (道 ''dō'') – Hokaido. Od severa proti jugu si sledijo:

{{stolpci|4|
# [[Hokaido]]
# [[Prefektura Aomori|Aomori]]
# [[Prefektura Iwate|Iwate]]
# [[Prefektura Miyagi|Miyagi]]
# [[Prefektura Akita|Akita]]
# [[Prefektura Yamagata|Yamagata]]
# [[Prefektura Fukušima|Fukušima]]
# [[Prefektura Ibaraki|Ibaraki]]
# [[Prefektura Točigi|Točigi]]
# [[Prefektura Gunma|Gunma]]
# [[Prefektura Saitama|Saitama]]
# [[Prefektura Čiba|Čiba]]
# [[Tokio]]
# [[Prefektura Kanagawa|Kanagawa]]
# [[Prefektura Niigata|Niigata]]
# [[Prefektura Toyama|Toyama]]
# [[Prefektura Išikava|Išikava]]
# [[Prefektura Fukui|Fukui]]
# [[Prefektura Jamanaši|Jamanaši]]
# [[Prefektura Nagano|Nagano]]
# [[Prefektura Gifu|Gifu]]
# [[Prefektura Šizuoka|Šizuoka]]
# [[Prefektura Aiči|Aiči]]
# [[Prefektura Mie|Mie]]
# [[Prefektura Šiga|Šiga]]
# [[Prefektura Kyoto|Kyoto]]
# [[Prefektura Osaka|Osaka]]
# [[Prefektura Hyogo|Hyogo]]
# [[Prefektura Nara|Nara]]
# [[Prefektura Wakayama|Wakayama]]
# [[Prefektura Tottori|Tottori]]
# [[Prefektura Šimane|Šimane]]
# [[Prefektura Okayama|Okayama]]
# [[Prefektura Hirošima|Hirošima]]
# [[Prefektura Jamaguči|Jamaguči]]
# [[Prefektura Tokušima|Tokušima]]
# [[Prefektura Kagawa|Kagawa]]
# [[Prefektura Ehime|Ehime]]
# [[Prefektura Koči|Koči]]
# [[Prefektura Fukuoka|Fukuoka]]
# [[Prefektura Saga|Saga]]
# [[Prefektura Nagasaki|Nagasaki]]
# [[Prefektura Kumamoto|Kumamoto]]
# [[Prefektura Oita|Oita]]
# [[Prefektura Miyazaki|Miyazaki]]
# [[Prefektura Kagošima|Kagošima]]
# [[Prefektura Okinava|Okinava]]
}}

=== Tradicionalne regije ===
{{glavni|Tradicionalne regije Japonske}}
Japonska je razdeljena na osem [[Tradicionalne regije Japonske|tradicionalnih regij]]. Niso uradne upravne enote, čeprav jih državni uradniki uporabljajo za statistične in druge namene od leta 1905. Od severa proti jugu si sledijo:
* [[Hokaido]] – (otok in njegov arhipelag); večji mesti sta [[Saporo]] in [[Hakodate]].
* [[Honšu]]: 
** [[Tohoku]] – na sever otoka; večji mesti [[Sendai]] in [[Fukušima]].
** [[Kanto]] – vzhodni del in otoki Nanpō (del tokijske metropole); večja mesta [[Tokio]], [[Kavasaki]], [[Jokohama]], [[Jokosuka]].
** [[Čubu]] – hribovita srednja regija na področju [[Japonske Alpe|Japonskih Alp]]. Regija, ki meji na Japonsko morje, se imenuje [[Hokuriku]], na Pacifik pa meji regija [[Tokai]]. Večji mesti v regiji Hokuriku sta [[Niigata]] in [[Kanazava]], v regiji Tokai pa [[Nagoja]] (četrto največje japonsko mesto) in [[Šizuoka]].
** [[Kansai]] ali Kinki – starodavno kulturno in trgovsko središče, z mesti [[Osaka]], [[Kjoto]], [[Kobe]], [[Nara (Japonska)|Nara]] in [[Vakajama]].
** [[Čugoku]] – zahodni del: večji mesti [[Hirošima]] in [[Okajama]].
* [[Šikoku]] – najmanjši od štirih glavnih otokov, znan po budističnih romarjih. Večji mesti sta [[Macujama]] in [[Takamacu]].
* [[Kjušu]] – najjužnejši izmed štirih glavnih otokov in [[Okinava]]. Pomembnejša mesta so [[Fukuoka]], [[Kitakjušu]] in [[Nagasaki]].

=== Mednarodni odnosi ===
Japonska je članica mnogih mednarodnih organizacijː G7, G8, G20, ZN, APEC, ASEAN prostotrgovinsko območje, z Avstralijo (marec 2007)&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.mofa.go.jp/region/asia-paci/australia/joint0703.html |title=Japan-Australia Joint Declaration on Security Cooperation |publisher=Ministry of Foreign Affairs|accessdate=25.8.2010}}&lt;/ref&gt; in Indijo (oktober 2008)&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.mofa.go.jp/region/asia-paci/india/pmv0810/joint_d.html |title=Joint Declaration on Security Cooperation between Japan and India |publisher=Ministry of Foreign Affairs |date=22.10.2008 |accessdate=25.8.2010}}&lt;/ref&gt; ima podpisan varnostni pakt. Od konca druge svetovne vojne je tesno ekonomsko in varnostno povezana z Združenimi državami Amerike, ki so pomemben izvozni in primaren uvozni partner. Na japonskih tleh je stalno operativna ameriška vojaška baza.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Japan's Foreign Relations and Role in the World Today|url=http://afe.easia.columbia.edu/japan/japanworkbook/fpdefense/foreign.htm|website=Asia for Educators|accessdate=13.11.2016}}&lt;/ref&gt;

Japonska ima nerazrešena ozemeljska vprašanja o [[Kurilski otoki|Kurilskih otokih]] ([[Rusija]])&lt;ref&gt;MOFA, [http://www.mofa.go.jp/region/europe/russia/territory/index.html Japan's Northern Territories]&lt;/ref&gt;, [[Skalovje Liancourt|Skalovju Liancourt]] (v [[japonščina|japonščini]] ''Takešima'')&lt;ref name=&quot;takeshima&quot;&gt;MOFA, [http://www.mofa.go.jp/region/asia-paci/takeshima/index.html The Issue of Takeshima]&lt;/ref&gt;, [[Otočje Senaku|otočju Senaku]] ([[Tajvan]] in [[Ljudska republika Kitajska|Kitajska]]) in atolu [[Okinotorišima]].&lt;ref&gt;MOFA, [http://www.mofa.go.jp/region/asia-paci/senkaku/senkaku.html The Basic View on the Sovereignty over the Senkaku Islands]&lt;/ref&gt; Polemičnost teh ozemelj je predvsem v nadzorovanju naravnih bogastev.

[[Japonsko-korejski odnosi|Odnosi z Korejo]] so napeti zaradi ravnanja Japoncev med kolonialno oblastjo. Med največjimi očitki so spolno suženjstvo (&quot;ženske za lagodje&quot;),&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.bbc.com/news/world-asia-35188135|title=Japan and South Korea agree WW2 'comfort women' deal|date=28.12.2015|work=BBC News|access-date=8.7.2017|language=en-GB}}&lt;/ref&gt; za katerega sploh ni točno znano število žrtev (več deset ali celo sto tisoč), kulturno zatiranje s prepovedjo korejščine v šolah, prisvajanje japonskih imen.&lt;ref name=&quot;#1&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://koreanhistory.info/japan.htm|title=Japanese Colony 1910–1945|website=koreanhistory.info|access-date=8.7.2017}}&lt;/ref&gt; Med letoma 1910 in 1945 je Japonska popravljala korejsko infrastrukturo in na Korejski polotok naselila okoli 800.000 Japoncev.&lt;ref name=&quot;#1&quot;/&gt; Leta 2015 se je Japonska uradno opravičila in priznala spolno suženjstvo, preživele žrtvam je izplačala odškodnino. Državi sta postali veliki gospodarski zaveznici, njuni voditelji aktivno sodelujejo pri reševanju težav v regiji, predvsem glede [[Severna Koreja|Severne Koreje]] in druge svetovne vojne. Na odmevnejšem obisku leta 2017 na vrhu G20 sta se voditelja držav pogovarjala o sodelovanju in razreševanju glede severnokorejske krize, zavzela sta se tudi za graditev pozitivnih odnosov v regiji ter za pritiske na Kitajsko, da poostri sankcije proti Severni Koreji.&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.japantimes.co.jp/news/2017/07/07/national/politics-diplomacy/tokyo-washington-seoul-vow-step-pressure-pyongyang-amid-perceived-china-inaction/|title=Abe and Moon hold first talks in Hamburg, agree to resume reciprocal visits|date=7.7.2017|work=The Japan Times Online|access-date=8.7.2017|language=en-US|issn=0447-5763}}&lt;/ref&gt; Od devetdesetih je zelo močan uvoz korejske glasbe (K-pop), televizije (K-drame) in filmov, saj je bil izničen korejski zakon o prepovedi kulturne izmenjave med državama;&lt;ref&gt;{{navedi revijo|last=Ju|first=Hyujung|date=2014|title=Transformations of the Korean Media Industry by the Korean Wave: The Perspective of Glocalization|url=|journal=Korean Popular Culture in Global Context|volume=|pages=|via=ProQuest ebrary}}&lt;/ref&gt; pojav se imenuje [[korejski val]] (한류 ''Hallju?'').

== Vojska ==
Japonska namenja veliko denarja vojski in obrambi.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=The 15 countries with the highest military expenditure in 2009|url=http://www.sipri.org/research/armaments/milex/resultoutput/milex_15|publisher=Stockholm International Peace Research Institute|accessdate=16.1.2011|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110217084451/http://www.sipri.org/research/armaments/milex/resultoutput/milex_15|archivedate=17.2.2011|df=mdy-all}}&lt;/ref&gt; [[Japonske samoobrambne sile|Japonska vojska]] (Japonske samoobrambne sile) se deli na kopenske, zračne in pomorske sile. Glede na zakonodajo ne sme napovedati vojne ali uporabiti sile v mednarodnih sporih; japonska vlada izvršuje prepoved izvoza strelnega orožja. V zadnjih letih se predsednik vlade Šinzo Abe zavzema za večjo vlogo Japonske pri zagotavljanju varnosti v regiji, tudi s pomočjo sosednjim državam. Glede na Indeks svetovnega miru je Japonska na prvem mestu med azijskimi državami.&lt;ref&gt;Institute for Economics and Peace (2015). ''[http://www.visionofhumanity.org/sites/default/files/Global%20Peace%20Index%20Report%202015_0.pdf Global Peace Index 2015.] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20151006145259/http://www.visionofhumanity.org/sites/default/files/Global%20Peace%20Index%20Report%202015_0.pdf |date=6.10.2015 }}'' Retrieved 5.10.2015&lt;/ref&gt; V zadnjem času so bile japonske vojaške sile uporabljene v mirovnih misijah v Iraku.&lt;ref name=&quot;Iraq deployment&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.iht.com/articles/2006/06/20/news/japan.php |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070416075509/http://www.iht.com/articles/2006/06/20/news/japan.php |archivedate=16.4.2007 |title= Tokyo says it will bring troops home from Iraq |work=International Herald Tribune |date=20.6.2006 |accessdate=28.3.2007}}&lt;/ref&gt; Japonska poslovna federacija prepričuje japonsko vlado k ukinitvi prepovedi izvoza orožja, da bi se država lahko pridružila mednarodnim projektom na področju oboroževanja.&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://in.reuters.com/article/2010/07/13/idINIndia-50097320100713 |title=Japan business lobby wants weapon export ban eased |publisher=Reuters |date= 13.7.2010|accessdate=12.4.2011}}&lt;/ref&gt;

V 21. stoletju se je z globalizacijo moč v regiji prerazporedila. Varnostna slika Japonske se je spremenila predvsem zaradi severnokorejske jedrske grožnje, spopada pa se tudi s spletnim in mednarodnim terorizmom.&lt;ref name=&quot;Japan's Security Policy&quot;&gt;{{navedi novice |title= Japan's Security Policy |publisher= Ministry of Foreign Affairs of Japan |url=http://www.mofa.go.jp/policy/security/}}&lt;/ref&gt; Za ohranjanje miru so ustanovili narodni varnostni svet, ki je razvil varnostno strategijo ter smernice. [[Varnostni pakt med Japonsko in ZDA]] je temelj japonske zunanje politike.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.realclearpolitics.com/articles/2007/03/japan_is_back_why_tokyos_new_a.html |title=Japan Is Back: Why Tokyo's New Assertiveness Is Good for Washington|author=Michael Green |publisher=Real Clear Politics |accessdate=28.3.2007}}&lt;/ref&gt; Od leta 1956 je članica [[Organizacija združenih narodov|OZN]], dvajset let pa je bila tudi nestalna članica [[Varnostni svet ZN|Varnostnega sveta]]. Je članica G4, s čimer si išče stalno mesto v Varnostnem svetu.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.centralchronicle.com/20070111/1101194.htm |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070221044357/http://www.centralchronicle.com/20070111/1101194.htm |archivedate=21.2.2007 |title=UK backs Japan for UNSC bid |work=Central Chronicle |accessdate=28.3.2007}}&lt;/ref&gt;

== Gospodarstvo ==
[[Slika:The_Tokyo_Stock_Exchange_-_main_room_3.jpg|sličica|293x293_pik|Tokijska borza, ena večjih v Aziji]]
Japonska je po Združenih državah Amerike in Kitajski nominalno gledano tretje največje gospodarstvo na svetu.&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=China confirmed as World's Second Largest Economy|newspaper=[[The Guardian]] |date=21.1.2011|url=https://www.theguardian.com/business/2011/jan/21/china-confirmed-worlds-second-largest-economy|accessdate=21.1.2011 |first=James |last=Inman |location=London}}&lt;/ref&gt; Tokijska borza spada med največje v Aziji.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://asia.nikkei.com/Markets/Equities/Tokyo-Stock-Exchange-ranked-third-in-Asia-in-2014 |title=Tokyo Stock Exchange ranked third in Asia in 2014 |work=Nikkei Asian Review |date=16.1.2015 |accessdate=5.12.2015 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20151208112614/http://asia.nikkei.com/Markets/Equities/Tokyo-Stock-Exchange-ranked-third-in-Asia-in-2014 |archivedate=8.12.2015}}&lt;/ref&gt; Leta 2016 je bil japonski javni dolg ocenjen na 230 % letnega BDP.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/rankorder/2186rank.html |publisher=CIA |title=World Factbook, Country comparison: Public debt |accessdate=20.8.2017}}&lt;/ref&gt; Storitveni sektor predstavlja tri četrtine BDP, ima pa tudi zelo visoko razvit industrijski sektor, ki proizvaja visokotehnološka vozila, elektroniko, orodje, jeklo, ladje, kemikalije, tekstil in procesirano hrano. Kmetijski sektor obdeluje 13% japonskega ozemlja, ujamejo 15% vseh rib na svetu. Brezposelnost je nizka pri okoli 4 %, a vseeno 17 % ljudi živi pod pragom revščine.&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=Japan Tries to Face Up to Growing Poverty Problem|url=https://www.nytimes.com/2010/04/22/world/asia/22poverty.html?source=patrick.net|accessdate=16.1.2011|newspaper=The New York Times|date=21.4.2010|first=Martin|last=Fackler}}&lt;/ref&gt; Omejena količina pozidljivih zemljišč vpliva na gradnjo in trg z nepremičninami.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=2008 Housing and Land Survey|url=http://www.e-stat.go.jp/SG1/estat/NewListE.do?tid=000001028768|publisher=Statistics Bureau|accessdate=20.1.2011}}&lt;/ref&gt;

Japonska izvaža največ na ameriški (20 %) in kitajski trg (18 %), sledijo Južna Koreja (7 %), Hong Kong (6 %) in Tajska (5 %). Glavni izvozni proizvodi so orodje, motorna vozila, železo, jeklo, polprevodniki in avtomobilski deli. Največ uvaža iz Kitajske (25 %) in ZDA (11 %), sledita Avstralija (5 %) in Južna Koreja (4 %). Glavni uvozni proizvodi so stroji in orodje, fosilna goriva, živila (govedina), kemikalije, tekstil in surovine za industrijo.&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=Foreign investment in Japan soars|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/business/4632747.stm|accessdate=16.1.2011|newspaper=BBC|date=29.6.2005}}&lt;/ref&gt; Administracija Džun'ičira Koizumija je sprožila reforme, ki so povzročile porast tujih investicij.

Japonska je 27. med 189 državami po indeksu enostavnosti sklepanja poslov in enega najmanjših davčnih prihodkov med razvitimi državami. Japonski kapitalizem ima nekaj posebnosti, kot je sistem vseživljenjske zaposlitve, napredovanje po starosti&lt;ref name=&quot;oecd2008&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.oecd.org/document/17/0,3343,en_2649_34111_40353553_1_1_1_1,00.html |title=Economic survey of Japan 2008 |publisher=[[Organisation for Economic Co-operation and Development|OECD]] |accessdate=25.8.2010 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20101109122744/http://www.oecd.org/document/17/0%2C3343%2Cen_2649_34111_40353553_1_1_1_1%2C00.html |archivedate=9.11.2010 |df=mdy-all }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=http://www.economist.com/node/7193984?story_id=7193984 |title=Japan's Economy: Free at last |newspaper=The Economist |date=20.7.2006 |accessdate=23.1.2011}}&lt;/ref&gt; in vpliv t.i. korporacij ''kejrecu,'' aktivizem lastnikov delnic je redek, podjetja so vodena po metodah, kot je »Metoda Tojota«.&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=Activist shareholders swarm in Japan|url=http://www.economist.com/node/9414552?story_id=9414552|accessdate=23.1.2011|date=28.6.2007|newspaper=The Economist}}&lt;/ref&gt; Znane znamke iz Japonske so [[Toyota]], [[Honda]], [[Canon]], [[Nissan]], [[Sony]], Mitsubishi, [[Panasonic]], [[Uniqlo]], [[Lexus]], [[Subaru Corporation|Subaru]], [[Nintendo]], [[Bridgestone]], [[Mazda]] in [[Suzuki]].&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.rankingthebrands.com/The-Brand-Rankings.aspx?rankingID=33|title=Japan's Best Global Brands 2017|date=17.2.2017|accessdate=2.11.2017|website=Ranking the Brands}}&lt;/ref&gt;

==== Gospodarska zgodovina ====
Sodobna rast se je začela v obdobju Edo, ki je dalo cestni sistem in sistem vodooskrbe, pa tudi razvoj določenih finančnih inšturmentov, bankirstvo in [[Osaške riževe borze|borze]].&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |title=The Origins of Japanese Trade Supremacy |author=Howe, Christopher |publisher=Hurst &amp; Company |year=1996 |isbn=1-85065-538-3|pages=58f}}&lt;/ref&gt; S sprejetjem [[Tržno gospodarstvo|tržnega gospodarstva]]&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Totman|first=Conrad|title=A History of Japan|edition=2 |year=2005|publisher=Blackwell|isbn=1-4051-2359-1|pages=312–314}}&lt;/ref&gt; v obdobju Mejdži so se ustanavljala uspešna podjetja, ki so Japonsko popeljala na vrh razvitih držav.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=McCargo|first=Duncan|title=Contemporary Japan|year=2000|publisher=Macmillan|isbn=0-333-71000-2 |pages=18–19}}&lt;/ref&gt; Med 1960 in 1980 je gospodarska rast v povprečju dosegala 7,5 %, v osemdesetih in na začetku devetdesetih po naftni krizi pa 3,2 %. V devetdesetih se je rast zaradi poka finančnega mehurčka upočasnjevala, kar imenujemo tudi izgubljeno desetletje. Premiki v smeri okrevanja so bili počasni, ovirala jih je tudi globalna upočasnitev okoli preloma tisočletja. Po letu 2005 je Japonska doživljala solidno rast okoli 2,8%&lt;ref&gt;{{navedi novice|last=Masake|first=Hisane|title=A farewell to zero|url=http://www.atimes.com/atimes/Japan/HC02Dh01.html|accessdate=16.1.2011|newspaper=Asia Times|date=2.3.2006}}&lt;/ref&gt;, večje nazadovanje pa je prinesla finančna kriza 2008. Danes se uvršča visoko na lestvicah konkurenčnosti (6. mesto za leti 2015 in 2016) in gospodarske svobode.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://reports.weforum.org/global-competitiveness-report-2015-2016/economies/#indexId=GCI&amp;economy=JPN |title=Country/Economy Profiles: Japan|publisher=World Economic Forum |accessdate=24.2.2016 |language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://reports.weforum.org/global-competitiveness-report-2015-2016/competitiveness-rankings/ |title=Competitiveness Rankings |publisher=World Economic Forum |accessdate=24.2.2016 |language=en}}&lt;/ref&gt;

==== Kmetijstvo in ribolov ====
[[Slika:Rice Paddies In Aizu, Japan.JPG|levo|sličica|220x220_pik|Riževo polje v Ajzuju, prefektura Fukušima]]
Samo 11,5 % japonskega ozemlja je primernega za kmetijstvo.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://data.worldbank.org/indicator/AG.LND.ARBL.ZS|title=Arable land (% of land area)|publisher=World Bank|accessdate=November 11, 2020}}&lt;/ref&gt; Zaradi tega pomanjkanja obdelovalne zemlje se na majhnih površinah kmetuje po sistemu teras.&lt;ref name=&quot;Urbanites Help Sustain Japan's Historic Rice Paddy Terraces&quot;&gt;{{cite web|url=http://ourworld.unu.edu/en/the-people-who-sustain-japans-historic-terraced-rice-fields|title=Urbanites Help Sustain Japan's Historic Rice Paddy Terraces|website=Our World|date=May 22, 2012|author1=Nagata, Akira|author2=Chen, Bixia}}&lt;/ref&gt; Posledica tega je ena najvišjih stopenj donosa poljščin na enoto površine na svetu, s stopnjo kmetijske samooskrbe okoli 50 % od leta 2018;&lt;ref&gt;{{cite journal|title=The spatial patterns in long-term temporal trends of three major crops' yields in Japan|doi=10.1080/1343943X.2018.1459752|year=2018|volume=21|last=Chen|first=Hungyen|journal=Plant Production Science|issue=3|pages=177–185|doi-access=free}}&lt;/ref&gt; kmetijstvo  predstavlja samo 1,4 % BDP. Mali japonski kmetijski sektor je zelo subvencioniran in zaščiten.&lt;ref&gt;{{cite web|work=Agricultural Policy Monitoring and Evaluation|title=Japan: Support to agriculture|year=2020|publisher=OECD|accessdate=November 11, 2020|url=https://www.oecd-ilibrary.org/sites/751935f0-en/index.html?itemId=/content/component/751935f0-en}}&lt;/ref&gt; Kmetje se spopadajo s pomanjkanjem nasledstva in staranjem delovne sile.&lt;ref name=&quot;How will Japan's farms survive?&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.japantimes.co.jp/opinion/2013/06/28/editorials/how-will-japans-farms-survive/#.UoyT2b-lf-k |title=How will Japan's farms survive? |work=[[The Japan Times]] |date=28.6.2013 |accessdate=21.11.2013}}&lt;/ref&gt; [[Riž]] predstavlja skoraj vso proizvodnjo žitaric in je visoko zaščiten s tarifami pri 777,7 %.&lt;ref name=&quot;Japan - Agriculture&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.nationsencyclopedia.com/Asia-and-Oceania/Japan-AGRICULTURE.html#b |title=Japan – Agriculture |work=Nations Encyclopedia |accessdate=21.11.2013}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;With fewer, bigger plots and fewer part-time farmers, agriculture could compete&quot;&gt;{{navedi novice |url=https://www.economist.com/news/asia/21576154-fewer-bigger-plots-and-fewer-part-time-farmers-agriculture-could-compete-field-work |title=With fewer, bigger plots and fewer part-time farmers, agriculture could compete |work=[[The Economist]] |date=13.4.2013 |accessdate=21.11.2013}}&lt;/ref&gt; Japonska je drugi največji uvoznik kmetijskih proizvodov. Leta 1996 se je uvrstila na četrto mesto po količini ulova rib, leta 2010 je ulovila preko 4,5 milijonov ton rib.&lt;ref name=&quot;World fisheries production, by capture and aquaculture, by country (2010)&quot;&gt;{{navedi splet |url=ftp://ftp.fao.org/FI/STAT/summary/a-0a.pdf |archive-url=https://wayback.archive-it.org/all/20170525161431/ftp://ftp.fao.org/FI/STAT/summary/a-0a.pdf |url-status=dead |archive-date=25.5.2017 |title=World fisheries production, by capture and aquaculture, by country (2010) |work=Food and Agriculture Organization |accessdate=18.1.2014 |df=mdy-all }}&lt;/ref&gt; Danes predstavlja japonski ulov 15 % svetovnega&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/ja.html#Econ |title=The World Factbook |work=[[Central Intelligence Agency]] |accessdate=1.2.2014}}&lt;/ref&gt;, mnogi tudi trdijo, da je Japonska kriva za počasno izumiranje nekaterih ribjih vrst, kot so tuni.&lt;ref name=&quot;UN tribunal halts Japanese tuna over-fishing&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.atimes.com/oceania/AH31Ah01.html |title=UN tribunal halts Japanese tuna over-fishing |work=[[Asia Times]] |date=31.8.1999 |accessdate=1.2.2014}}&lt;/ref&gt; Sporen je tudi kvazi-komercialen [[Kitolov|lov na kite]].&lt;ref name=&quot;Japanese whaling 'science' rapped&quot;&gt;{{navedi novice |url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/science/nature/4118990.stm |title=Japanese whaling 'science' rapped |work=[[BBC News]] |date=22.6.2005 |accessdate=1.2.2014 |author=Black, Richard}}&lt;/ref&gt;

==== Industrija in storitve ====
Industrija predstavlja 27,5 % BDP.&lt;ref name=&quot;auto1&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/ja.html#Econ|title=Japan|last=|first=|date=3.11.2016|website=CIA World Factbook|publisher=|accessdate=13.11.2016}}&lt;/ref&gt; Pomembnejše industrije so avtomobilska, motorska, elektronska, orodjarska, kovinska, ladjedelniška, kemična in predelovalna. Japonska je tretji največji proizvajalec avtomobilov, Tojota pa največji posamezni proizvajalec.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.oica.net/category/production-statistics/|title=Production Statistics|last=OICA|first=|date=2016|website=|publisher=|accessdate=13.11.2016}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.forbes.com/sites/andreamurphy/2015/05/06/2015-global-2000-the-worlds-biggest-auto-companies/#361753666e48|title=2015 Global 2000: The World's Biggest Auto Companies|last=|first=|date=6.5.2015|website=Forbes|publisher=|accessdate=13.11.2016}}&lt;/ref&gt; Potrošniška elektronika se je preselila na Kitajsko, v ZDA in Južno Korejo.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=The era of Japanese consumer electronics giants is dead|url=https://www.cnet.com/news/the-era-of-japanese-consumer-electronics-giants-is-dead|website=cnet|accessdate=13.11.2016}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=What happened to Japan's electronic giants?|url=http://www.bbc.com/news/world-asia-21992700|accessdate=13.11.2016|agency=BBC News|date=2.4.2013}}&lt;/ref&gt; Za ladjedelništvo se pričakuje, da bo ostalo na Japonskem.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Why the sun has yet to set on Japanese shipbuilding|url=http://www.seatrade-maritime.com/news/asia/why-the-sun-has-yet-to-set-on-japanese-shipbuilding.html|website=Seatrade Maritime News|accessdate=13.11.2016}}&lt;/ref&gt;

Storitveni sektor predstavlja tri četrtine BDP.&lt;ref name=&quot;Japan Country Report&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.gfmag.com/gdp-data-country-reports/247-japan-gdp-country-report.html#axzz2kmA1XTXk |title=Japan Country Report |work=Global Finance |accessdate=16.11.2013}}&lt;/ref&gt; Glavne industrije so bankirstvo, zavarovalništvo, nepremičnine, trgovina, transport in telekomunikacije. Štiri od petih največjih časopisov na svetu je iz Japonske.&lt;ref name=&quot;National Newspapers Total Circulation 2011&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.ifabc.org/site/assets/media/National-Newspapers_total-circulation_IFABC_17-01-13.xls |title=National Newspapers Total Circulation 2011 |publisher=[[International Federation of Audit Bureaux of Circulations]] |accessdate=2.2.2014}}&lt;/ref&gt; Največji poslovni konglomerati ''kejrecu'' v državi so skupine Mitsubishi, Sumitomo, Fuyo, Mitsui, Dai-Ichi Kangyo in Sanwa.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.sjsu.edu/faculty/watkins/keiretsu.htm |title=The Keiretsu of Japan |work=San José State University}}&lt;/ref&gt;

==== Turizem ====
[[Slika:Chateau Himeji.JPG|sličica|220x220_pik|Grad Himedži, prefektura Hjogo]]
Turizem doživlja v zadnjih letih razcvet. Leta 2013 je število tujih obiskovalcev prvič preseglo 10 milijonov, leta 2015 že skoraj 20 milijonov.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.japantimes.co.jp/news/2016/01/19/national/japan-sets-new-inbound-tourism-record-2015-comes-just-short-20-million-target/|title=Visitors to Japan surge to record 19.73 million, spend all-time high ¥3.48 trillion|first=Tomoko|last=Otake|date=19.1.2016|publisher=|via=Japan Times Online}}&lt;/ref&gt; Pričakovanja japonske vlade so, da se bo turistični obisk do leta 2030 povzpel na 60 milijonov.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.japanmacroadvisors.com/page/category/economic-indicators/gdp-and-business-activity/number-of-visitors-to-japan/|title=Number of visitors to Japan|accessdate=29.1.2017|publisher=|via=Japan Macro Advisors}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Number of Foreign Visitors Surpassed 20 million (Japan)&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.smam-jp.com/documents/www/english/market_info/2016/11/22/SMAM_Market_Keyword_No139.pdf|title=SMAM Market Keyword (No.139)|work=SMAM-jp.com |accessdate=29.1.2017}}&lt;/ref&gt; Japonska ima [[Seznam spomenikov Unescove svetovne dediščine na Japonskem|20 znamenitosti]]  zapisanih na Unescov seznam svetovne dediščine&lt;ref name=&quot;whc.unesco.org&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://whc.unesco.org/en/statesparties/jp|title=Japan Properties inscribed on the World Heritage List|date=29.1.2017|publisher=|via=UNESCO}}&lt;/ref&gt;, med njimi grad Himedži, zgodovinske spomenike starodavnega Kjota in Nare.&lt;ref name=&quot;whc.unesco.org&quot;/&gt; Popularne destinacije so Tokio, Hirošima, gora [[Fudži]], smučišči Niseko in Kohaido, Okinava, vlak ''šinkansen'' in uporaba obširne mreže hotelov ''rjokan'' in vrelcev tople vode ''onsen''.

== Znanost in tehnologija ==
Japonska je vodilna država na področju znanstvenega raziskovanja v naravoslovju in inženirstvu, njen prispevek je pomemben v kmetijstvu, elektroniki (kar 16 % vsega zlata in 22 % vsega srebra je v japonski elektroniki&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.techradar.com/news/phone-and-communications/mobile-phones/japan-wants-citizens-to-donate-their-phone-to-make-2020-olympic-medals-1326938|title=Japan wants citizens to donate their old phone to make 2020 Olympics medals|publisher=}}&lt;/ref&gt;), industrijski robotiki (na Japonskem je bilo leta 2013 v uporabi kar 20% vseh robotov&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.ifr.org/industrial-robots/statistics/ |title=Statistics – IFR International Federation of Robotics |publisher= |accessdate=5.10.2016 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20160327031517/http://www.ifr.org/industrial-robots/statistics/ |archivedate=27.3.2016 |df= }}&lt;/ref&gt;), optiki, kemikalijah, polprevodnikih, raznih vejah inženirstva in raziskovanja živih bitij. Na indeksu inovativnosti Bloomberg se ponaša z drugim mestom. 700.000 raziskovalcev deluje s proračunom, velikim kar 130 milijard dolarjev, kar je v deležu BDP na tretjem mestu sveta.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.investinisrael.gov.il/NR/rdonlyres/D8B76E12-BC96-436A-9CA5-B53D9B8060E1/0/IsraelWhereBreakthroughsHappen.pdf |title=Invest in Israel – Where Breakthroughs Happen |date=4.12.2011 |work=Investment Promotion Center |publisher=Industry, Trade and Labor Ministry |page=17 |accessdate=14.10.2012}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice|last=McDonald|first=Joe|title=China to spend $136 billion on R&amp;D|newspaper=BusinessWeek|date=4.12.2006}}&lt;/ref&gt; Japonski znanstveniki so prejeli 22 [[Nobelova nagrada|Nobelovih nagrad]] iz fizike, kemije ali medicine in 3 [[Fieldsova nagrada|Fieldsove nagrade]] za matematiko.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Japanese Nobel Laureates |publisher=[[Kyoto University]] |year=2009 |url=http://www.kyoto-u.ac.jp/en/profile/intro/honor/nobel.htm/ |accessdate=7.11.2009}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Japanese Fields Medalists |publisher=Kyoto University |year=2009 |url=http://www.kyoto-u.ac.jp/en/profile/intro/honor/fields.htm |accessdate=7.11.2009 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20100310203313/http://www.kyoto-u.ac.jp/en/profile/intro/honor/fields.htm/ |archivedate=10.3.2010}}&lt;/ref&gt;

[[Japonska agencija za raziskovanje vesolja]] (JAXA) razvija satelite in vesoljska plovila, sodeluje v planetarnih, vesoljskih in aviacijskih raziskavah, na Mednarodni vesoljski postaji. Misije so poslali proti Merkurju, Veneri in Luni, kjer nameravajo do leta 2030 zgraditi bazno postajo.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Japan Plans Moon Base by 2030 |publisher=MoonDaily |date=3.8.2006 |url=http://www.moondaily.com/reports/Japan_Plans_Moon_Base_By_2030_999.html |accessdate=27.3.2007}}&lt;/ref&gt; Pomembnejši projekti so Kibo, [[Akacuki]], Mercury Magnetspheri Orbiter, SELENE in H-IIA.

== Infrastruktura ==
[[Slika:Satta yukei.jpg|sličica|275x275_pik|Japonska avtocesta s pogledom na goro [[Fudži]]]]
Japonska ima v omrežju 1,2 milijonov kilometrov cest kar 63.000 kilometrov avtocest in hitrih cest,&lt;ref name=&quot;stat.go.jp&quot;&gt;[http://www.stat.go.jp/english/data/nenkan/1431-12.htm Chapter 12 Transport – Microsoft Excel Sheet], Statistical Handbook of Japan&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;mlit.go.jp&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.mlit.go.jp/road/road_e/statistics.html|title=Road Bureau – MLIT Ministry of Land, Infrastructure, Transport and Tourism|publisher=}}&lt;/ref&gt; ki povezujejo večja mesta med otoki Honšu, Šikoku ter Kjušu, na Hokaidu in v obliki hitre ceste na Okinavi. Novi in rabljeni avtomobili so poceni s poudarkom na energijski učinkovitosti. Uporaba avtomobilov je nizka, s samo 50 % povprečja držav G8.&lt;ref name=&quot;stat.go.jp&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;mlit.go.jp&quot;/&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Transport |url=http://www.stat.go.jp/english/data/handbook/c09cont.htm |work=Statistical Handbook of Japan 2007 |publisher=Statistics Bureau |accessdate=2.3.2014 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110427071603/http://www.stat.go.jp/english/data/handbook/c09cont.htm |archivedate=27.4.2011}}&lt;/ref&gt; Železniško omrežje je privatizirano, znani so hitri in točni vlaki ''[[Šinkansen]]'' z rednimi hitrostmi vlakov do 320&amp;nbsp;km/h.&lt;ref name=&quot;transtatsjp&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.iraptranstats.net/jp|title=Transport in Japan|accessdate=17.2.2009|work=International Transport Statistics Database|publisher=[[International Road Assessment Program]]}} {{subscription required}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://english.jr-central.co.jp/about/safety.html|title=About the Shinkansen&amp;nbsp;– Safety|accessdate=17.10.2011|publisher=Central Japan Railway Company}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.hitachi-rail.com/rail_now/column/just_in_time/index.html|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080513230217/http://www.hitachi-rail.com/rail_now/column/just_in_time/index.html|archivedate=13.5.2008|title=Corporate Culture as Strong Diving Force for Punctuality- Another &quot;Just in Time&quot;|accessdate=19.4.2009|publisher=Hitachi}}&lt;/ref&gt; V državi je 175 letališč, [[Haneda|letališče Haneda]] je drugo najprometnejše v Aziji, pomemno je tudi [[letališče Narita]], [[Letališče Kansaj|Kansaj]] in [[Letališče Čubu|Čubu]]. [[Pristanišče v Nagoji]] je največje v državi, predstavlja kar 10% trgovinske izmenjave na Japonskem.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.airports.org/cda/aci_common/display/main/aci_content07_c.jsp?zn=aci&amp;cp=1-5-212-218-222_666_2__ |title=Year to Date Passenger Traffic |publisher=Airports Council International |date=11.11.2010 |accessdate=2.3.2014 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110111152406/http://www.airports.org/cda/aci_common/display/main/aci_content07_c.jsp?zn=aci&amp;cp=1-5-212-218-222_666_2__ |archivedate=11.1.2011}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Nakagawa|first=Dai|title=Transport Policy and Funding|year=2006|publisher=Elsevier|isbn=0-08-044852-6|page=63|author2=Matsunaka, Ryoji}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Port Profile|url=http://www.port-of-nagoya.jp/english/about_port.htm|publisher=Port of Nagoya|accessdate=7.1.2011|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20101130050032/http://www.port-of-nagoya.jp/english/about_port.htm|archivedate=30.11.2010|df=mdy-all}}&lt;/ref&gt;

Leta 2011 je bilo 46,1 % energije pridobljene iz nafte, 21,3 % iz premoga, 21,4 % iz zemeljskega plina, 4,0 % iz jedrske energije in 3,3 % iz vodne energije. Jedrska energija je istega leta predstavljala 9,2 % proizvodnje električne energije (še leto prej 24,9 %), zmanjšanje se je zgodilo na račun jedrske nesreče v Jedrski elektrarni Fukušima Daj'iči in posledičnih protestov proti uporabi jedrski elektrarn. Japonska je zelo odvisna od uvoza energije, saj nima večjih domačih rezerv.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Energy|url=http://www.stat.go.jp/english/data/handbook/c0117.htm#c07|work=Statistical Handbook of Japan 2013|publisher=Statistics Bureau|accessdate=14.2.2014}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice|last=Tsukimori|first=Osamu|title=Japan nuclear power-free as last reactor shuts|url=https://www.reuters.com/article/2012/05/05/us-nuclear-japan-idUSBRE84405820120505|accessdate=8.5.2012|agency=[[Reuters]]|date=5.5.2012}}&lt;/ref&gt;

Vlada upravlja oskrbo z vodo in komunalne storitve preko ministrstev.&lt;ref&gt;[http://www.mhlw.go.jp/english/policy/health/water_supply/dl/3-1a.pdf Waterworks Vision Summary], June 2004, retrieved on 6.1.2011&lt;/ref&gt; Dostop do obeh omrežij je univerzalen, 3 % ljudi dobivajo vodo iz zasebnih vodnjakov, predvsem na podeželju.&lt;ref&gt;Ministry of Health, Labor and Welfare:[http://www.mhlw.go.jp/english/policy/health/water_supply/1.html Coverage], retrieved on 6.1.2011&lt;/ref&gt; Vsa zbrana odpadna voda se vrača v omrežje, kjer jo obdelajo v sekundarnih čistilnih napravah ali pa je očiščena takoj. Vsa odpadna voda, ki je speljana v polzaprta morja (15 % vse odpadne vode), kot so [[Tokijski zaliv]], [[Osaški zaliv]] in [[jezero Biva]], je prečiščena še na terciarnem nivoju. Večji problemi, s katerimi se spopadajo, je zmanjševanje in staranje prebivalstva, manjšanje investicij, večanje pojavnosti suš, ipd.

== Prebivalstvo ==
Kar 80 % od 126,5 milijonov prebivalcev Japonske živi na Honšuju. Kot družba so jezikovno, etnično in kulturno homogeni; 98,5 % prebivalcev je Japoncev, ostalo so tuji delavci iz Koreje, Kitajske, Filipinov in potomci Japoncev iz Brazilije, Peruja in ZDA.&lt;ref name=MulticulturalJapan&gt;{{navedi novice|title='Multicultural Japan' remains a pipe dream|url=http://search.japantimes.co.jp/cgi-bin/fl20070327zg.html|accessdate=16.1.2011|newspaper=Japan Times|date=27.3.2007|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110414035203/http://search.japantimes.co.jp/cgi-bin/fl20070327zg.html|archivedate=14.4.2011|df=mdy-all}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Gentensei Shinko Shinbun 2010&quot;&gt;Atsushi Kotani ''The Fascination of the Japanese Cultural Theory'' (日本文化論のインチキ) {{ISBN|978-4-344-98166-9}} (Gentensei Shinko Shinbun, 2010)&lt;/ref&gt; Prevladajoča etnična skupina so ljudstvo Jamato, pomembnejše manjšine so domorodno ljudstvo Ainu in ljudstva z otočja Rjukju ter socialna manjšina ''[[Burakumini|burakuminov]]''. Prebivalci Japonske dosegajo v povprečju drugo najvišjo pričakovano starost ob rojstvu (83,5 let za obdobje 2010–2015).&lt;ref name=&quot;Table A.17&quot;&gt;{{navedi splet|title=Table A.17|url=https://www.un.org/esa/population/publications/wpp2006/WPP2006_Highlights_rev.pdf|work=United Nations World Population Prospects, 2006 revision|publisher=Organizacija združenih narodov|accessdate=15.1.2011}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;haaretz.com&quot;&gt;{{navedi novice|title=WHO: Life expectancy in Israel among highest in the world|url=http://www.haaretz.com/news/who-life-expectancy-in-israel-among-highest-in-the-world-1.276618|accessdate=15.1.2011|newspaper=Haaretz|date=maj 2009}}&lt;/ref&gt; Država se spopada z demografsko katastrofo, saj naj bi bilo do leta 2050 kar 4 % Japoncev starejših od 65 let, prebivalstvo pa naj bi upadlo z 126,5 milijonov na samo 95 milijonov.&lt;ref name=&quot;handbook&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.stat.go.jp/english/data/handbook/c0117.htm#c02 |title=Statistical Handbook of Japan 2013: Chapter 2—Population |publisher=Statistics Bureau |accessdate=14.2.2014}}&lt;/ref&gt;

{| class=&quot;wikitable&quot;
!#
!Slika
!Mesto
!Prebivalcev
&lt;small&gt;(Popis 2010)&lt;/small&gt;
!Prefektura
|-
!1.
|[[Slika:Tokyo_Tower_at_night_8.JPG|150px]]
|'''[[Tokio]]'''
|8.949.447
|[[Tokio]]
|-
!2.
|[[Slika:Minato_Mirai_In_Blue.jpg|150px]]
|'''[[Jokohama]]'''
|3.689.603
|[[Kanagava]]
|-
!3.
|[[Slika:Nakanoshima Skyscrapers in 201504 001.jpg|150px]]
|'''[[Osaka]]'''
|2.666.371
|[[Osaka]]
|-
!4.
|[[Slika:Nagoya_2017_(34159008173).jpg|150px]]
|'''[[Nagoja]]'''
|2.263.907
|[[Aiči]]
|-
!5.
|[[Slika:Hokkaido_University.jpg|150px]]
|'''[[Sapporo]]'''
|1.914.434
|[[Hokaido]]
|-
!6.
|[[Slika:Twilight_view_of_Kobe,_from_a_point_near_Shin-Kobe_station.jpg|150px]]
|'''[[Kobe]]'''
|1.544.873
|[[Hjogo]]
|-
!7.
|[[Slika:Kyoto_Skyline_-_Pentinlo.jpg|150px]]
|'''[[Kjoto]]'''
|1.474.473
|[[Kjoto]]
|-
!8.
|[[Slika:Fukuoka_City_-_Watanabe-dori_Avenue_-_01.JPG|150px]]
|'''[[Fukuoka]]'''
|1.463.826
|[[Fukuoka]]
|-
!9.
|[[Slika:Kawasaki_Station_East_Exit_2.jpg|150px]]
|'''[[Kavasaki]]'''
|1.425.678
|[[Kanagava]]
|-
!10.
|[[Slika:JR_Freight_Omiya_Workshop_main_storehouse_and_office.jpg|150px]]
|'''[[Sajtama]]'''
|1.222.910
|[[Sajtama]]
|}

=== Verstva Japonske ===
[[Slika:Phoenix Hall, Byodo-in, November 2016 -01.jpg|sličica|313x313_pik|Budistični tempelj Bjodo-in, Udži, prefektura Kjoto]]
Japonska ustava zagotavlja verske svoboščine vsakemu posamezniku. Več kot 84 % ljudi šteje [[šintoizem]] za izvorno religijo na otočju, več kot polovica od teh jih meni, da se je skozi zgodovino združeval z elementi budizma v [[šinbucu-šugo]]. Vplivi so prišli tudi iz taoistične in konfucianistične miselnosti. Številke ne pokažejo prave slike glede verske pripadnosti, saj je vsaka družina tradicionalno pripadala eni veri in templju. V sodobnem času naj bi bil delež ljudi, ki zares verujejo, nekje 20–30 %. Navkljub temu je sodelovanje na festivalih, kot je [[Hacumode|prvi obisk templja v novem letu]], zelo pogosto in priljubljeno. Ulice so okrašene ob festivalu [[Bon (festival)|Bon]], [[Tanabata]] in ob božiču. Na Japonskem deluje okoli 100.000 templjev in 78.790 svečenikov.

Šintoizem je prevladujoča veroizpoved na Japonskem, prakticiralo naj bi ga okoli 80 % prebivalstva (obiski templjev, rotenje in priprošnje pri ''[[kami]]jih''), vseeno pa se jih samo manjši delež opredeljuje kot šintoiste s pridružitvijo organiziranim sektam, saj uradnih ritualov za pridružitev ni.&lt;ref name=&quot;Breen Teeuwen&quot;&gt;Breen, Teeuwen in ''Breen, Teeuwen'' (2000:1)&lt;/ref&gt;&lt;ref name=Kisala&gt;{{navedi knjigo|last = Kisala |first = Robert |editor= Wargo, Robert|title = The Logic Of Nothingness: A Study of Nishida Kitarō |publisher = University of Hawaii Press|year = 2005|pages = 3–4 |isbn = 0-8248-2284-6}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=BY65&gt;''Routledge Handbook of Japanese Culture and Society'' (2011) edited by Victoria Bestor, Theodore C. Bestor, and Akiko Yamagata, p. 65 {{ISBN|978-0-415-43649-6}}&lt;/ref&gt;

[[Budizem]] je prispel na Japonsko v 6. stoletju iz kraljestva Baekje na Korejskem polotoku.&lt;ref name=&quot;Brown, 1993. p. 455&quot;&gt;Brown, 1993. p. 455&lt;/ref&gt;

[[Krščanstvo]] so prvi širili jezuitski misijonarji leta 1549.&lt;ref name=&quot;Higashibaba, 2002. p. 1&quot;&gt;Higashibaba, 2002. p. 1&lt;/ref&gt; Danes je kristjanov manj kot 2,3 %, večinoma na zahodu države, kjer so bili misijoni najbolj aktivni. Leta 2007 je bilo na Japonskem 32.036 župnikov in pastorjev. V zadnjem stoletju je postalo popularno praznovanje zahodnjaških porok, Valentinovega in božiča.&lt;ref&gt;[http://www2.ttcn.ne.jp/honkawa/7770.html Religion in Japan by prefecture]. 1996 statistics.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice|last=Kato|first=Mariko|title=Christianity's long history in the margins|newspaper=Japan Times|date=24.2.2009}}&lt;/ref&gt;

Ostale religije, prisotne v državi, so [[islam]] (večinoma pri migrantskih delavcih iz Indonezije, Pakistana, Bangladeša in Irana), [[hinduizem]], [[Judovstvo|judaizem]] in [[sikhizem]].&lt;ref&gt;{{navedi revijo |last1=Nakhleh |first1=Emile A. |last2=Sakurai |first2=Keiko |last3=Penn |first3=Michael |url=http://www.nbr.org/publications/asia_policy/Preview/AP5_IslamJapan_preview.pdf |title=Islam in Japan: A Cause for Concern? |journal=Asia Policy |volume=5 |date=januar 2008}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Clarke&quot;&gt;{{navedi knjigo|title=The World's religions : understanding the living faiths|year=1993|publisher=Reader's Digest|isbn=978-0-89577-501-6|editor=Clarke, Peter|page=208}}&lt;/ref&gt;

=== Jezik ===
Več kot 99 % prebivalcev Japonske govori [[Japonščina|japonščino]] kot prvi jezik. Spada med [[aglutinacijski jezik|aglutinacijske jezike]] z obsežnim sistemom besednih struktur, glagolskih oblik in besednjakom, prilagojenim vljudnem, ponižnem in častnem govorjenju in naslavljanju v hierarhično urejeni japonski družbi - ''[[keigo]]''. Japonska pisava obsega [[kandži]]je (kitajske pismenke) in dve [[Kana (japonska pisava)|kani]] (silabariji z izvorom v [[kurziv]]u in radikalkah kandžijev), poleg tega pa še latinico in arabske števke.&lt;ref&gt;{{navedi splet|last=Miyagawa|first=Shigeru|title=The Japanese Language|url=http://web.mit.edu/jpnet/articles/JapaneseLanguage.html|publisher=Massachusetts Institute of Technology|accessdate=16.1.2011}}&lt;/ref&gt; Japonske javne in zasebne šole učijo japonski jezik, navadno pa tudi angleški.

Drugi jeziki na otočju so [[rjukjanski jeziki]], [[okinavski jezik]] in [[jezik ljudstva Ainu]], ki mu grozi izumrtje&lt;ref&gt;{{navedi revijo|last=Heinrich|first=Patrick|title=Language Planning and Language Ideology in the Ryūkyū Islands|journal=Language Policy|date=January 2004|volume=3|issue=2|pages=153–179|doi=10.1023/B:LPOL.0000036192.53709.fc}}&lt;/ref&gt;, saj ga govori samo nekaj ostarelih prebivalcev Hokaida.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.un.org/works/culture/japan_story.html |archiveurl=https://web.archive.org/web/20080106062419/http://www.un.org/works/culture/japan_story.html |archivedate=6.1.2008 |title=15 families keep ancient language alive in Japan |publisher=UN |accessdate=27.3.2007}}&lt;/ref&gt; Malo otrok se uči te jezike, a se je v zadnjih letih zavednost glede pomena ohranitve jezikov povečala.

=== Težave ===
S staranjem prebivalstva se pojavljajo socialni problemi, kot sta pomanjkanje delovne sile in večanje socialnih izdatkov za pokojnine in zdravstveno varstvo.&lt;ref&gt;[[Gonzalo Garland]] et al. &quot;Dynamics of Demographic Development and its impact on Personal Saving : case of Japan&quot;, with Albert Ando, Andrea Moro, Juan Pablo Cordoba, in ''Ricerche Economiche'', Vol 49, August 1995&lt;/ref&gt; Do leta 2050 naj bi se prebivalstvo skrčilo na 95 milijonov.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.ifs.du.edu/ifs/frm_GraphicalDisplay.aspx?ListNames='Population,%20History%20and%20Forecast'&amp;HistFor=True&amp;GrpOp=0&amp;Dim1=81&amp;File=0|title=frm_Message|publisher=|accessdate=5.10.2016}}&lt;/ref&gt; Imigracije in iniciative za povečanje rodnosti so ponujene kot rešitve za zajezitev katastrofe.&lt;ref name=&quot;Ogawa&quot;&gt;{{navedi splet|last=Ogawa|first=Naohiro|title=Demographic Trends and their implications for Japan's future|url=http://www.mofa.go.jp/j_info/japan/socsec/ogawa.html|work=Transcript of speech delivered on 7 March 1997|publisher=Ministry of Foreign Affairs|accessdate=14.5.2006}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://jipi.gr.jp/english/message.html |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070929222250/http://jipi.gr.jp/english/message.html |archivedate=29.9.2007 |title=Japan Immigration Policy Institute: Director's message|first= Hidenori|last=Sakanaka|publisher=Japan Immigration Policy Institute |date=5.10.2005 |accessdate=5.1.2007}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice|last=French|first=Howard|title=Insular Japan Needs, but Resists, Immigration|url=https://www.nytimes.com/2003/07/24/international/asia/24JAPA.html?ei=5007&amp;en=53c7315175389e69&amp;ex=1374379200&amp;partner=USERLAND&amp;pagewanted=all&amp;position=|accessdate=21.2.2007|newspaper=The New York Times|date=24.7.2003}}&lt;/ref&gt; Japonska sprejme vsako leto zgolj 9.500 novih državljanov za naturalizacijo&lt;ref&gt;{{navedi splet|script-title=ja:帰化許可申請者数等の推移|url=http://www.moj.go.jp/TOUKEI/t_minj03.html|publisher=Ministry of Justice|accessdate=17.3.2011|language=ja}}&lt;/ref&gt;, leta 2012 je sprejela zgolj 18 prebežnikov.&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=2012 saw record-high 2,545 people apply for refugee status in Japan |url=http://www.japantimes.co.jp/news/2013/03/20/national/2012-saw-record-high-2545-people-apply-for-refugee-status-in-japan/#.UXWOPEpnhIE |newspaper=Japan Times|date=20.3.2013}}&lt;/ref&gt; Trpi tudi zaradi visoke samomorilnosti,&lt;ref name=&quot;NYT&quot;&gt;{{navedi novice|url=https://query.nytimes.com/gst/fullpage.html?res=9F00E1DB173FF936A25754C0A96F958260&amp;sec=health&amp;spon=&amp;scp=29&amp;sq=suicide%20japan&amp;st=cse|title=In Japan, Mired in Recession, Suicides Soar|last=Strom|first=Stephanie|date=15.7.1999|newspaper=The New York Times|accessdate=20.9.2008}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=Times&gt;{{navedi novice|url=http://www.timesonline.co.uk/tol/news/world/asia/article4170649.ece|title=Japan gripped by suicide epidemic|last=Lewis|first=Leo|date=19.6.2008|newspaper=[[The Times (London)|The Times]]|accessdate=20.9.2008}}&lt;/ref&gt; ki je vodilni razlog za smrt med ljudmi pod 30. letom starosti.&lt;ref name=&quot;ozawa-desilva&quot;&gt;{{navedi revijo|last = Ozawa-de Silva|first = Chikako
|title = Too Lonely to Die Alone: Internet Suicide Pacts and Existential Suffering in Japan|journal = Cult Med Psychiatry |volume = 32 |issue = 4 |pages = 516–551 |date=December 2008 |doi = 10.1007/s11013-008-9108-0|pmid = 18800195}}&lt;/ref&gt;

==Izobraževanje ==
[[Slika:Tokyo University Entrance Exam Results 6.JPG|sličica|220x220_pik|Slavje ob naznanitvi rezultatov vpisov na tokijsko univerzo]]
Primarna, sekundarna in univerzitetna delitev šolstva se je uveljavila leta 1872 kot del reform Obnove Mejdži. Osnovna šola (小学校 ''šogakko'') traja 6 let od dopolnjenega 6. leta in je obvezna. Sekundarna izobrazba se deli na obvezno triletno nižjo srednjo šolo (中学校 ''čugakko'') in neobvezno triletno višjo srednjo šolo (高等学校 ''kotogakko'', krajše 高校 ''koko''), ki jo obiskuje 94% vseh učencev z opravljeno nižjo srednjo šolo.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.fpri.org/footnotes/087.200312.ellington.japaneseeducation.html |title=Beyond the Rhetoric: Essential Questions About Japanese Education |first=Lucien |last=Ellington |publisher=Foreign Policy Research Institute |date=1.12.2003 |accessdate=1.4.2007 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070405075716/http://www.fpri.org/footnotes/087.200312.ellington.japaneseeducation.html |archivedate=5.4.2007}}&lt;/ref&gt; Približno 76% dijakov z zaključeno višjo srednjo šolo je nadaljevalo izobraževanje na univerzitetni ravni. Japonski učenci dosegajo najvišje rezultate med vsemi državami OECD pri pismenosti, matematiki in znanostih. Šolnine na višji srednji šoli in univerzi so praviloma visoke.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.oecdbetterlifeindex.org/topics/education/ |title=Education OECD Better Life |publisher=OECD |accessdate=29.5.2016 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20160531152015/http://www.oecdbetterlifeindex.org/topics/education/ |archivedate=31.5.2016 |df=mdy-all }}&lt;/ref&gt; Japonske šole se spopadajo z zelo pogostim zbadanjem in žalitvami med učenci, kar skušajo zajeziti z združitvijo osnovne in nižje srednje šole v en devetletni program.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.japantimes.co.jp/news/2016/06/10/national/compulsory-nine-year-school-system-kicks-off-japan/ |title=Compulsory nine-year school system kicks off in Japan |last=Jiji Press Staff |date=10.6.2016 |publisher=The Japan Times |accessdate=31.8.2016}}&lt;/ref&gt;

Izobraževanje je igralo ključno vlogo pri hitri povojni gospodarski rasti. Do danes, ko je trg dela vse bolj odvisen od pridobljenega znanja, pomeni višja izobrazba in pridobljene kompetence več priložnosti za zaposlitev in tudi višji položaj na delovnem mestu.&lt;ref name=&quot;auto&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.oecd.org/edu/Japan-EAG2014-Country-Note.pdf |title=Japan |publisher=OECD |accessdate=28.10.2016}}&lt;/ref&gt; Najbolj prestižni izobraževalni ustanovi sta Univerza v Tokiu in Univerza v Kjotu&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.globaluniversitiesranking.org/index.php?option=com_content&amp;view=article&amp;id=94&amp;Itemid=131|title=TOP&amp;nbsp;– 100 |publisher=Global Universities Ranking|year=2009|accessdate=22.3.2010}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.topuniversities.com/university-rankings/world-university-rankings/2010 |title=QS World University Rankings 2010 |publisher=QS TopUniversities |year=2010 |accessdate=15.1.2010 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110403044940/http://www.topuniversities.com/university-rankings/world-university-rankings/2010 |archivedate=3.4.2011 |df=mdy-all }}&lt;/ref&gt;, ki sta imeli kar 16 Nobelovih lavreatov.

== Zdravstvo ==
Zdravstveno oskrbo na Japonskem zagotavlja državna in lokalna vlada. Univerzalni zdravstveni sistem zagotavlja enakost dostopa storitev vsem, ki so vanj vključeni; državna komisija določa cene storitev. Nezaposleni se lahko vključijo preko lokalnih programov zavarovanja. Od leta 1973 ponuja vlada vsem ostarelim brezplačno zavarovanje.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.nyu.edu/projects/rodwin/lessons.html |first=Victor|last=Rodwin|title=Health Care in Japan |publisher=New York University |accessdate=10.3.2007}}&lt;/ref&gt; Vsak pacienti si lahko brezplačno izbere zdravnika in zdravstveno ustanovo.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.ipss.go.jp/s-info/e/Jasos/Health.html |title=Health Insurance: General Characteristics |publisher=National Institute of Population and Social Security Research |accessdate=28.3.2007}}&lt;/ref&gt;
== Kultura ==
Japonska kultura se je od svojih začetkov zelo spremenila in razvila. Sodobna kultura je mešanica vplivov iz Azije, Evrope in Severne Amerike. Tradicionalne umetnosti so obrti kot so: [[keramika]], [[tekstil]], [[japonski lakirani izdelki]], izdelava [[japonski meči|japonskih mečev]] in izdelava [[lutka|lutk]], predstave ''[[bunraku]]'', ''[[kabuki]]'', ''[[No gledališče|no]]'', [[Tradicionalni japonski plesi|tradicionalni plesi]] in ''[[rakugo]]'' in drugi običaji kot so: [[Japonska obred pitja čaja|obred pitja čaja]], [[Japonske borilne veščine|borilne veščine]], [[Japonska kaligrafija|kaligrafije]], [[japonske igre]], [[ikebana]], zlaganje [[origami]]jev, obiskovanje toplic - [[onsen]] in [[Gejša|gejše]]. Japonska ima razvit sistem za zaščito in promocijo tako materialnih kot nematerialnih kulturnih dobrin in nacionalnega bogastva.&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.bunka.go.jp/english/index.html|title=Administration of Cultural Affairs in Japan|publisher=Agency for Cultural Affairs|accessdate=May 11, 2011}}&lt;/ref&gt; Na Unescov seznam svetovne dediščine je vpisanih dvaindvajset območij, od tega osemnajst kulturnih.

=== Arhitektura ===
[[Slika:Kinkaku2.jpg|levo|sličica|275x275_pik|Kinkoku-dži zlati paviljon, Kjoto]]
Japonska arhitektura je mešanica lokalnih in drugih vplivov. Templji v Iseju veljajo za prototip japonske tradicionalne arhitekture. Stavbe so lesene, rahlo dvignjene od tal, krite s ploščicami ali drugimi naravnimi materiali. Drsna vrata ''[[fusuma]]'' so bila postavljena namesto sten, omogočala so prilagajanje prostora za razne priložnosti. Tla so bila sestavljena iz [[tatami]]jev. Ljudje so sedeli na tleh ali na blazinah, mize in stoli so se pojavili šele v 20. stoletju. V 19. stoletju so se v življenjski vsakdan, arhitekturo, oblikovanje in gradnjo začele vključevati zahodnjaške, moderne in post-moderne ideje.

Po prihodu budizma na Japonsko so se ulice in mesta začela graditi po modelu šahovnice, nastanek prve prestolnice Nare je bil pod vplivom arhitekture prestolnice dinastij Tang in Sui v [[Čangan|Čang'anu]]. Templji in svetišča so bili grajeni z naprednimi tehnikami obdelave lesa. Uvedli so standardne merske enote, izboljšali načrtovanje in oblikovanje bivalnih prostorov ter vrtov. Uvedba čajne ceremonije je pomenila enostavnost in skromnost v oblikovanju v nasprotju z bohotnostjo aristokracije.

V sodobni zgodovini se je arhitektura spremenila predvsem zaradi ločitve budizma in šintoizma prvič po 1000 letih.&lt;ref&gt;{{navedi revijo|last=Stone|first=Jacqueline|title=Review of ''Of Heretics and Martyrs in Meiji Japan: Muslim and Its Persecution'' by James Edward Ketelaar|journal=Harvard Journal of Asiatic Studies|volume=53|issue=2|pages=582–598|date=December 1993|url=http://www.thezensite.com/ZenBookReviews/Of-Heretics_and_Martyrs.html#note1|accessdate=13.6.2011}}&lt;/ref&gt; Japonska je doživela hitro prisvajanje zahodnih arhitekturnih idej, najprej z uvažanjem tujih strokovnjakov, kasneje pa so v gradnjo vključevali lastne poglede in slog. Večje zanimanje za japonske ideje v svetu se je pokazalo šele po drugi svetovni vojni, zelo vpliven je bil arhitekt [[Kenzō Tange|Kenzo Tange]] in teoretičnimi arhitekturnimi gibanji, kakršno je [[Metabolizem (arhitektura)|metabolizem]].

=== Umetnost ===
[[Slika:Hokusai (1828) Cuckoo and Azaleas.jpg|sličica|297x297_pik|Hokusaj: Kukavica in azaleje (1828), ukijo-e tisk]]
Najstarejša umetniška dela so bila predvsem kiparska, izdelana iz lesa, in slikarska, nastala pred več kot 2.000 leti. Gre za sintezo med domorodno [[Japonska estetika|japonsko estetiko]] in vključevanjem uvoženih idej, seveda pa so ideje tekle tudi v drugo smer.&lt;ref name=autogenerated3&gt;{{navedi knjigo|last=Arrowsmith|first=Rupert Richard|title=Modernism and the Museum: Asian, African, and Pacific Art and the London Avant-Garde|year=2010|publisher=Oxford University Press|isbn=978-0-19-959369-9}}&lt;/ref&gt; V 19. stoletju se je v Evropi uveljavil [[japonizem]], ki je močno vplival na razvoj sodobne zahodne umetnosti, predvsem [[postimpresionizem|postimpresionizma]]. Izhajal je iz tiskovin [[ukijo-e]]; slog sta gojila npr. [[Hokusaj]] in [[Hirošige]].

Japonski strip [[manga]] (漫画 improvizirana slika) se je razvil v 20. stoletju in postal popularen po vsem svetu.&lt;ref&gt;{{navedi revijo|author=Kinko Ito|title=A History of Manga in the Context of Japanese Culture and Society|journal=Journal of Popular Culture|volume=38|issue=3|pages=456–475|date=February 2005|doi=10.1111/j.0022-3840.2005.00123.x}}&lt;/ref&gt; Japonski animirani filmi ([[anime]]) so nastali pod vplivom mang. Prepoznamo ju po značilnem slogu.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://news.naver.com/main/read.nhn?mode=LSD&amp;mid=sec&amp;sid1=103&amp;oid=020&amp;aid=0000322552 |title=If you want to know Japan, See Animation |accessdate= |date=5. november 2005 ||language=ko|format= |work= }}&lt;/ref&gt;

Japonska glasba je raznolika in spaja različne sloge. Citram podoben [[koto]] je prišel s Kitajske v 9. stoletju in velja za japonski nacionalni inštrument. V 14. stoletju so igranju na koto pripojili recitacije, nastale so no-drame. [[Japonska ljudska glasba|Ljudska glasba]] s kitaro [[šamisen]] se je razvila v 16. stoletju.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Malm|first=William P.|title=Traditional Japanese music and musical instruments|year=2000|publisher=Kodansha International|isbn=978-4-7700-2395-7|pages=31–45|edition=New}}&lt;/ref&gt; Klasična glasba je prišla iz Zahoda v 19. stoletju in postala pomemben del japonske kulture.&lt;ref&gt;Glej na primer [[Olivier Messiaen]], ''Sept haïkaï'' (1962), (''Olivier Messiaen: a research and information guide'', Routledge, 2008, By Vincent Perez Benitez, p. 67) in (''Messiaen the Theologian'', Ashgate Publishing, Ltd., 2010, pp.&amp;nbsp;243–265, By Andrew Shenton)&lt;/ref&gt; Popularna glasba je doživela razcvet v povojni Japonski s pojavom [[J-pop]]a, japonske popularne glasbe.&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://www.theguardian.com/music/2005/aug/21/popandrock3 |title= J-Pop History |work=The Observer |accessdate=1.4.2007 |first=Chris |last=Campion |date=22.8.2005 |location=London}}&lt;/ref&gt; [[Karaoke]] so zelo priljubljena kulturna aktivnost, v sodobnem času celo bolj kot tradicionalno aranžiranje cvetja ali ceremonije s čajem.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|title=The worlds of Japanese popular culture: gender, shifting boundaries and global cultures|year=1998|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-63729-9|page=76|edition=Repr.|editor=Martinez, D.P.}}&lt;/ref&gt;

Med najstarejša literarna dela sodita kroniki ''[[Kodžiki]]'' in ''[[Nihon Šoki]]'' ter antologija poezije ''[[Man'jošu]]'' iz 8. stoletja, napisana s kitajskimi pismenkami.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |title=Seeds in the Heart: Japanese Literature from Earliest Times to the Late Sixteenth Century |author=Keene, Donald |publisher=Columbia University Press |year=2000 |isbn=978-0-231-11441-7}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.meijigakuin.ac.jp/~ascj/2000/200015.htm |title= Asian Studies Conference, Japan (2000) |publisher=Meiji Gakuin University |accessdate=1.4.2007}}&lt;/ref&gt; V zgodnjem obdobju Hej'an sta se razvili silibariji kana. [[Zgodba o sekalcu bambusa]] je najstarejša japonska pripoved. Opis dvornega življenja iz obdobja Hej'an najdemo v [[Zgodbe izpod blazine|Zgodbah izpod blazine]] [[Sej Šonagon|Seja Šonagona]] in [[Princ in dvorne gospe|Princu in dvornih gospeh]] [[Murasaki Šikibu]], najstarejšem romanu na svetu.&lt;ref name=&quot;ispmsu&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://isp.msu.edu/AsianStudies/wbwoa/eastasia/Japan/literature.html |archiveurl=https://web.archive.org/web/20051203034125/http://www.isp.msu.edu/asianstudies/wbwoa/eastasia/Japan/literature.html |archivedate=3.12.2005 |title= Windows on Asia—Literature : Antiquity to Middle Ages: Recent Past |publisher=Michigan State University |accessdate=28.12.2007}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Totman|first=Conrad|title=A History of Japan |edition=2 |year=2005|publisher=Blackwell|isbn=1-4051-2359-1|pages=126–127}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|title=The Tale of Genji|editor=Royall, Tyler|publisher=[[Penguin Classics]]|year=2003|isbn=0-14-243714-X|pages=i–ii, xii}}&lt;/ref&gt; V obdobju Edo so meščani prehiteli samurajsko aristokracijo po pisanju in branju literature, popularna so bila dela [[Saikaku|Saikaka]] in [[Matsuo Bashō|Bašoja]], ki je ponovno oživil tradicijo pisanja haikujev, znan je tudi po poetičnem potopisu ''[[Oku no Hosomiči]]''.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |title=World Within Walls: Japanese Literature of the Pre-Modern Era, 1600–1867 |author=Keene, Donald |publisher=Columbia University Press |year=1999 |isbn=978-0-231-11467-7}}&lt;/ref&gt; V obdobju Mejdži je tradicionalno umetnost zamenjal zahodnjaški stil pisanja. [[Nacume Soseki]] in [[Mori Ogai]] sta bila prva sodobna romanopisca, danes so znani tudi [[Rjunosuke Akutagava]], [[Džun'ičiro Tanizaki]], [[Jukio Mišima]] ter [[Haruki Murakami]]. Japonska ima dva dobitnika Nobelove nagrade za književnost: [[Jasunari Kavabata|Jasunarija Kavabata]] (1968) in [[Kenzaburo Oe|Kenzabura Oeja]] (1994).

=== Filozofija ===
Japonska filozofija je mešanica kitajskih, zahodnjaških in domačih elementov. Arheološki dokazi pričajo o obstoju [[Animizem|animističnega verovanjai]] in čaščenja ''[[kami]]jev'', svetih bitjih v šintoizmu, ki bivajo na zemlji.&lt;ref&gt;http://www.univie.ac.at/rel_jap/k/images/0/03/Kuroda_1981.pdf&lt;/ref&gt; [[Konfucionizem|Konfucijeva misel]] je prišla na Japonsko skupaj z budizmom v 5. stoletju.&lt;ref name=&quot;ReferenceA&quot;&gt;plato.stanford.edu/entries/japanese-confucian/&lt;/ref&gt; Konfucionistični ideali so se usidrali v japonsko videnje družbe in samega sebe, organizaciji vlade in sodstva.&lt;ref name=&quot;ReferenceA&quot;/&gt; Budizem je globoko vplival na japonsko [[Psihologija|psihologijo]], [[Metafizika|metafiziko]] in [[Estetika|estetiko]].&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|url=http://plato.stanford.edu/archives/win2011/entries/japanese-aesthetics/|title=The Stanford Encyclopedia of Philosophy|first=Graham|last=Parkes|editor-first=Edward N.|editor-last=Zalta|date=1.1.2011|publisher=|via=Stanford Encyclopedia of Philosophy}}&lt;/ref&gt; Ideje zvestobe in časti izhajajo iz 16. stoletja. Zahodna filozofija je na Japonsko vstopila šele v 19. stoletju. Pomembna je [[Kjotska šola]] filozofije, ki predvsem v domeni filozofije religije in [[fenomenologija|fenomenologije]] združuje in primerja vplive budistične filozofije z evropsko filozofsko in duhovno mislijo.

=== Kulinarika ===
Osnova japonske prehrane je [[japonski riž]] ali rezanci v juhi z dodatnimi jedmi iz rib, zelenjave in [[tofu]]ja za dodajanje okusa po principu ''ičidžu-sansai'' (ena juha, tri stranske jedi). Rdeče meso je prišlo v japonsko kuhinjo šele v pred okoli 100 leti. Velik poudarek je na sezonskih sestavinah,&lt;ref&gt;[http://www.tjf.or.jp/eng/content/japaneseculture/pdf/ge09shun.pdf &quot;A Day in the Life: Seasonal Foods&quot;], 'The Japan Forum Newsletter'', 14.9.1999.&lt;/ref&gt; kvaliteti živil in prezentaciji. Japonske restavracije imajo več zvezdic v [[Michelinov vodič|Michelinovem vodiču]] na enoto prebivalstva kot katerakoli druga država.&lt;ref name=michelin20101124&gt;{{navedi splet|script-title=ja:「ミシュランガイド東京・横浜・鎌倉2011」を発行　三つ星が14軒、 二つ星が54軒、一つ星が198軒に|url=http://web-cache.stream.ne.jp/www09/michelin/guide/tokyo/|publisher=Michelin Japan|accessdate=7.2.2011|date=24.11.2010|language=ja}}&lt;/ref&gt;

Tradicionalne sladice imenujemo ''[[vagaši]]'', izdelane so iz paste iz [[Azuki|rdečih fižolčkov]] in ''[[moči]]ja''. Popularna je aroma zelenega čaja, nastrgan sladoled ''[[kakigori]]'', riževo vino [[sake]] in pivo.

=== Prazniki in festivali ===
Državni prazniki na Japonskem so novo leto 1. januarja, ''Sejdžin no hi'' (praznik odraščanja) na drugi ponedeljek v januarju, dan ustanovitve Japonske 11. januarja, spomladansko enakonočje 21. marca, rojstni dan cesarja ''Šova'' 29. aprila, dan ustave 3. maja, zeleni dan 4. maja, dan otrok 5. maja, dan morja na tretji ponedeljek v juliju, dan gora 11. avgusta, dan spoštovanja ostarelih na tretji ponedeljek v septembru, jesensko enakonočje 23. ali 24. septembra, dan športa na drugi ponedeljek v oktobru, dan kulture 3. novembra, dan dela 23. novembra in cesarjev rojstni dan 23. decembra.

Japonska praznuje tudi mnogo festivalov ''[[Japonski festivali|macuri]]'' (祭) z dogodki po celi državi ali pa samo na določenem območju. Najpomembnejši državni festivali so ''[[Sejdžin no hi]]'' (dan odraščanja) na drugi ponedeljek v januarju, ''[[Hinamacuri]]'' (festival deklet/lutk) 3. marca, ''[[Hanami]]'' (opazovanje cvetov češnje) od konca marca do zgodnjega maja, ''[[Tanabata]]'' (festival zvezd), ''[[Šči-go-san]]'' (dobesedno 7-5-3, festival za otroke starosti 7, 5 in 3) na 15. november, ''[[Omisoka]]'' (staro leto) na 31. decembra, večdnevna festivala ''[[Secubun]]'' (praznuje se ob vsaki zamenjavi letnega časa) in ''[[En'niči]]'' (festival Buda in ''kamijev''). Pomemben tridnevni budistični festival je ''[[Bon|Obon]]'' (počastitev duš umrlih prednikov). Na šolah se praznujejo tudi razni kulturni festivali, kjer učenci, dijaki in študenti pokažejo svoje delo staršem, sorodnikom ali javnosti v srednjih šolah in na univerzah.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.officeholidays.com/countries/japan/|title=Public Holidays in Japan in 2016 – Office Holidays|publisher=}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Nakamura, Akemi, &quot;[http://www.japantimes.co.jp/cgi-bin/nn20080408i1.html National holidays trace roots to China, ancients, harvests] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090713203247/http://search.japantimes.co.jp/cgi-bin/nn20080408i1.html |date=13.7.2009 }}&quot;, ''[[Japan Times]]'', 8.4.2008.&lt;/ref&gt;

Pomembni elementi festivalskega praznovanja so poleg osrednjega dogajanja tudi stojnice s hrano, zabava, karnevalske igre in povorke, ki jih sponzorirajo templji in svetišča ali pa so povsem sekularni. Pogosti motivi so zapleteno dekorirani splavi, procesije, ki jih organizira vsaka soseska, nameščanje ''kamijev'' v ritualna nosila [[Mikoši|''mikošije''.]]&lt;ref name=&quot;jnto.go.jp&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://www.jnto.go.jp/eng/spot/festival/saidaijieyohadaka.html|title=Saidai-ji Eyo Hadaka Matsuri – Japan National Tourism Organization|publisher=}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;jnto.go.jp&quot;/&gt;[[Slika:Sumo ceremony.jpg|sličica|242x242_pik|Sumo borci okoli sodnika med ceremonijo vstopa v ring]]
=== Šport ===
Tradicionalni japonski športi so [[sumo borbe]],&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.pbs.org/independentlens/sumoeastandwest/sumo.html |title=Sumo: East and West |publisher=[[PBS]] |accessdate=10.3.2007}}&lt;/ref&gt; japonske borilne veščine [[judo]], [[karate]] in [[kendo]]. Po Obnovitvi Mejdži so postali popularni tudi zahodnjaški športi.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.uk.emb-japan.go.jp/en/facts/culture_dailylife.html#sports |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070317192109/http://www.uk.emb-japan.go.jp/en/facts/culture_dailylife.html |archivedate=17.3.2007 |title=Culture and Daily Life |publisher=Embassy of Japan in the UK |accessdate=27.3.2007 |url-status=dead |df= }}&lt;/ref&gt; Japonska je že trikrat gostila olimpijske igre, [[Poletne olimpijske igre 1964|poletne olimpijske igreleta 1964 v Tokiu]], [[Zimske olimpijske igre 1972|zimske olimpijske igre leta 1972 v Saporu]] in [[Zimske olimpijske igre 1998|leta 1998 v Naganu]]. [[Poletne olimpijske igre 2020|Leta 2020]] (dejansko 2021) je Tokio ponovno gostil poletne olimpijske igre.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Olympic History in Japan|url=http://www.joc.or.jp/english/historyjapan/history_japan_bid.html|publisher=Japanese Olympic Committee|accessdate=7.1.2011}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.olympic.org/news/ioc-selects-tokyo-as-host-of-2020-summer-olympic-games/208784|title=IOC selects Tokyo as host of 2020 Summer Olympic Games|date=21.7.2016|publisher=|accessdate=5.10.2016}}&lt;/ref&gt;

[[Bejzbol]] je najbolj priljubljen šport, sledijo mu nogomet, golf in avtomobilske dirke.

=== Mediji ===
Najbolj priljubljena medija sta televizija in časopis, a tudi radio in revije. Šele v zadnjem desetletju je postala televizija glavni vir informacij in zabave.&lt;ref name=&quot;pressnet.or.jp&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.pressnet.or.jp/data/0202.htm |title=Archived copy |accessdate=3.11.2016 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20020418125404/http://www.pressnet.or.jp/data/0202.htm |archivedate=18.4.2002 |df=mdy-all }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[https://www.nhk.or.jp/bunken/english/reports/pdf/report_16042101.pdf Television Viewing and Media Use Today: From &quot;The Japanese and Television 2015&quot; Survey] NHK Broadcasting Culture Research Institute, Public Opinion Research Division. April 2016.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.pressnet.or.jp/data/0101.htm |title=Archived copy |accessdate=3.11.2016 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20020418105725/http://www.pressnet.or.jp/data/0101.htm |archivedate=18.4.2002 |df=mdy-all }}&lt;/ref&gt; Glavne televiziske mreže so: [[NHK]], [[Nippon Television]] (NTV), [[Tokyo Broadcasting System]] (TBS), [[Fuji Network System]] (FNS), [[TV Asahi]] (EX) in [[TV Tokyo Network]] (TXN). Novice, varieteji in serije/drame so najbolj priljubljene med gledalci.&lt;ref name=&quot;nhk.or.jp&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.nhk.or.jp/bunken/BCRI-fr/h13-f1.html |title=Archived copy |accessdate=3.11.2016 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20041205020625/http://www.nhk.or.jp/bunken/bcri-fr/h13-f1.html |archivedate=5.12.2004 |df=mdy-all }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;nhk.or.jp&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;japanesestudies.org.uk&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.japanesestudies.org.uk/discussionpapers/Gatzen.html|title=Media and Communication in Japan: Current Issues and Future Research|first=Barbara Gatzen, Australian National University,|last=Australia|date=17.4.2001|publisher=}}&lt;/ref&gt;

== Poimenovanja ==
Ime ''Nippon'' ali ''Nihon'' (日本) pomeni »izvor Sonca« in se nanaša na lego japonske ob vzhodni obali azijske celine, kjer pismenka ''niči'' 日 predstavlja dan ali sonce, ''hon'' 本 pa bazo ali izvor.&lt;ref name=&quot;sljfaq.org&quot;/&gt; Iz sklopa se je na Zahodu uveljavil izrek &quot;dežela vzhajajočega Sonca&quot;.&lt;ref name=&quot;ReferenceB&quot;/&gt; Najstarejša omemba imena izhaja iz zgodovinskih zapisov kitajske [[Dinastija Tang|dinastije Tang]], imenovanih Stara knjiga dinastije Tang. Nastalo pa je med japonskimi diplomatskimi odpravami na Kitajsko v 7. in 8. stoletju, ko so Japonci zahtevali to poimenovanje za svojo deželo. Morda izvira iz starejšega pisma [[Princ Šotoku|princa Šotokuja]] vladarju [[Dinastija Sui|dinastije Sui]] iz leta 607, v katerem se poimenuje za &quot;cesarja dežele, kjer sonce vzhaja (日出處天子)&quot;. V pismu je bilo zapisano: &quot;Jaz, cesar v deželi, kjer sonce vzhaja, pošiljam pismo cesarju dežele, kjer sonce zahaja.&quot;

Pred prevzetjem tega imena sta bili v uporabi imeni ''[[Ljudstvo Jamato|Jamato]]'' (大和 &quot;Veliki Va&quot;) in ''[[Va (Japonska)|Vakoku]]'' (倭国). Termin ''va'' (和) je homofon drugega izraza ''vo'' (倭, japonska izgovorjava ''va''), ki je bil na Kitajskem v uporabi za imenovanje Japonske vsaj od 3. stoletja. Druga oblika ''Vej'' (委) je bila v uporabi za zgodnjo japonsko državo [[Nakoku]] v času [[Dinastija Han|dinastije Han]],&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=121 AD: Wakoku, The Land Of The Submissive Dwarf People?|url=https://www.tofugu.com/japan/country-names-for-japan/|accessdate=29.1.2017}}&lt;/ref&gt; a Japonci niso marali konotacij ''Va'' (倭), ki so ga na Kitajskem povezovali s konceptom palčka ali »pigmejca«, zato so ga želeli zamenjati z ''Va'' (和), ki pomeni »harmonijo, povezanost«.&lt;ref name=&quot;fuzita&quot;&gt;{{navedi splet|title=Why Japan is Japan? How Japan became Japan? |url= http://www.fuzita.org/jpculture/howmanyi/howjapan.html|accessdate=29.1.2017}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Wa: The Spirit of Harmony and Japanese Design Today &amp;#124; Concept, Works, and Catalogue|url=https://www.jpf.go.jp/e/project/culture/exhibit/oversea/wa/works.html|accessdate=29.1.2017}}&lt;/ref&gt;

V evropske jezike je ime verjetno prišlo preko zgodovinske kitajske izgovorjave 日本 ''Cipangu'' (kot jo je zapisal [[Marko Polo]]) iz stare mandarinščine ali dialekta Wu; še danes pa se pismenki v šanghajskem dialektu bereta kot ''Zeppen''.&lt;ref name=&quot;#2&quot;&gt;{{navedi knjigo|last=Boxer|first=Charles Ralph|title=The Christian century in Japan 1549–1650|year=1951|publisher=University of California Press|isbn=1-85754-035-2|url=https://books.google.com/books?id=2R4DA2lip9gC&amp;pg=PA14|pages=1–14}}&lt;/ref&gt; Prvi zapis v angleščini sega v leto 1577, kjer gre za prevod pisma iz leta 1565 portugalskega jezuita kot ''Giapan''.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Mancall|first=Peter C.|title=Travel narratives from the age of discovery: an anthology|year=2006|publisher=Oxford University Press|pages=156–157|chapter=Of the Ilande of Giapan, 1565}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |url=https://books.google.com/books?id=giZnAgAAQBAJ&amp;pg=PA79&amp;lpg=PA79 |title=London: The Selden Map and the Making of a Global City, 1549–1689|first= Robert K. |last=Batchelor |pages= 76, 79 |publisher=University of Chicago Press |isbn=978-0226080796 |date=6.1.2014}} In Richard Wille's 1577 book &quot;The History of Travalye in the West and East Indies&quot;&lt;/ref&gt; Izhaja iz stare malajščine (''Džapun'' ali ''Džapang''), ki si jo je verjetno izposodila iz dialekta katere obmorske narečne skupine na Kitajskem (dialekt Ningpo ali fukineščina&lt;ref name=&quot;#2&quot;/&gt;), s katero so bili portugalski trgovci v 16. stoletju pogosto v stiku.&lt;ref name=&quot;ahd&quot;&gt;{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=cZ88p_bSt1EC&amp;pg=PA146 |title=Word Histories and Mysteries: From Abracadabra to Zeus|editor= Editors of the American Heritage Dictionaries|publisher=Houghton Mifflin Harcourt |date=13.10.2004|isbn=9780547350271 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author=Boxer, C.R. |title=The Christian Century In Japan 1549–1650 |publisher=University of California Press |year=1951 |pages=11, 28–36, 49–51 |isbn=1-85754-035-2}}&lt;/ref&gt; Portugalski trgovci so jo tudi prvi ponesli v Evropo.

Od Obnove Mejdži do konca druge svetovne vojne je bilo celotno ime za Japonsko ''Daj Nippon Tejkoku'' (大日本帝國 »Cesarstvo velike Japonske«).&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last1=Frédéric|first1=Louis|year=2002|title=Japan Encyclopedia|publisher=The Belknap Press of Harvard University Press|isbn=0674007700|page=143|url=https://books.google.com/?id=p2QnPijAEmEC&amp;pg=PA143&amp;lpg=PA143&amp;dq=dai+nippon+teikoku#v=onepage&amp;q=dai%20nippon%20teikoku&amp;f=false|accessdate=29.1.2017|language=en}}&lt;/ref&gt; Današnje ime ''Nihon-koku'' ali ''Nippon-koku'' (日本国) je formalni sodobni ekvivalent s pomenom »japonska država«.

== Sklici ==
{{opombe|2}}
== Nadaljnje branje ==
* Marinac, Bogdana ''Čez morje na nepoznani Daljni vzhod'', Pomorski muzej Piran,  Piran, 2017 {{COBISS|ID=2928898567}}
* Lazar, Tomaž ''Japonsko orožje in bojevniška kultura na Slovenskem'', Ljubljana, Narodni muzej Slovenije, 2017, {{COBISS|ID=289999872}}

== Zunanje povezave ==
{{Zbirka|Japan|Japonska}}
{{wikipotovanje|Japan|Japonska}}
{{wikislovar}}
* [http://www.japan-guide.com/ Vodič po Japonski]
* [http://www.jnto.go.jp/ Spletna stran državne turistične organizacije]

{{East_Asia}}
{{OECD}}
{{APEC}}
{{normativna kontrola}}

{{zvezdica}}

[[Kategorija:Japonska| ]]
[[Kategorija:Ustavne monarhije]]
[[Kategorija:Vzhodnoazijske države]]
[[Kategorija:Otoške države]]
[[Kategorija:Azijsko-pacifiško gospodarsko sodelovanje]]
[[Kategorija:Države, po katerih so poimenovali asteroid]]</text>
      <sha1>bbxffb0e225p4v025uy8ldj41l47o3f</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5726698</id>
      <parentid>5726694</parentid>
      <timestamp>2022-08-02T14:17:34Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ljuba brank</username>
        <id>92351</id>
      </contributor>
      <comment>/* Umetnost */ oblikovanje</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="118619" xml:space="preserve">{{Infopolje Država
|native_name = &lt;big&gt;日本国&lt;/big&gt;&lt;br /&gt;''Nippon-koku'' ali ''Nihon-koku''
|conventional_long_name = Japonska
|common_name = Japonska
|common_name2 = Japonske
|image_flag = Flag of Japan.svg
|image_coat = Imperial Seal of Japan.svg
|symbol_type = Cesarski pečat
|image_map = Japan-location-cia.png
|national_anthem = ''[[Kimi ga Yo]]''{{presledki|2}}(君が代)&lt;small&gt;&lt;br /&gt;''Cesarska vladavina''&lt;/small&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Explore Japan National Flag and National Anthem|url=http://web-japan.org/kidsweb/explore/national/index.html|accessdate=29.1.2017}}&lt;/ref&gt;
|official_languages = [[japonščina]]&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.ethnologue.com/country/JP/languages|title=Japan Languages|accessdate=29.1.2017|language=en}}&lt;/ref&gt;
|capital = [[Tokio]]
|latd=35 |latm=41 |latNS=N |longd=139 |longm=46 |longEW=E
|largest_settlement_type = največje mesto
|largest_city = [[Tokio]]
|government_type = [[Ustavna monarhija]]
|leader_title1 = [[Japonski cesar|cesar]]
|leader_title2 = [[predsednik vlade Japonske|predsednik vlade]]
|leader_name1 = [[Naruhito]] (徳仁)
|leader_name2 = [[Fumio Kišida]] (岸田 文雄) [[Liberalna demokratična stranka (Japonska)|(LDS)]]
|area_rank = 61.
|area_magnitude = 1 E11
|area_km2 = 377.972
|percent_water = 0,8 %
|population_census = 126.226.568&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.e-stat.go.jp/en/stat-search/files?page=1&amp;layout=datalist&amp;toukei=00200521&amp;tstat=000001136464&amp;cycle=0&amp;year=20200&amp;month=24101210&amp;tclass1=000001136465&amp;tclass2=000001154388&amp;tclass3val=0|title=2020 Population Census Preliminary Tabulation|accessdate=June 26, 2021|publisher=[[Statistics Bureau (Japan)|Statistics Bureau of Japan]]}}&lt;/ref&gt;
|population_census_year = 2020
| population_estimate    = 125.502.000&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.stat.go.jp/english/data/jinsui/2021np/index.html|title=Current Population Estimates as of October 1, 2021|accessdate=April 17, 2022|publisher=[[Statistics Bureau (Japan)|Statistics Bureau of Japan]]}}&lt;/ref&gt;
| population_estimate_year = 2021
| population_estimate_rank = 11.
| population_density_km2 = 332
| population_density_rank = 24.
|GDP_PPP_year = 2022
|GDP_PPP = $6,110 bilijona&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;&lt;ref name=&quot;IMFWEOJP&quot;&gt;{{cite web|url=https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2022/April/weo-report?c=158,&amp;s=NGDP_RPCH,NGDPD,PPPGDP,NGDPDPC,PPPPC,&amp;sy=2020&amp;ey=2027&amp;ssm=0&amp;scsm=1&amp;scc=0&amp;ssd=1&amp;ssc=0&amp;sic=0&amp;sort=country&amp;ds=.&amp;br=1|title=World Economic Outlook database: April 2022|publisher=[[International Monetary Fund]]|date=April 2022}}&lt;/ref&gt;
|GDP_PPP_rank = 4.
|GDP_PPP_per_capita = $48.814
|GDP_PPP_per_capita_rank = 35.
| GDP_nominal            = porast $4,912 bilion&lt;ref name=&quot;IMFWEOJP&quot; /&gt;
| GDP_nominal_year       = 2022
| GDP_nominal_rank       = 3.
| GDP_nominal_per_capita = $39.243 &lt;ref name=&quot;IMFWEOJP&quot; /&gt;
| GDP_nominal_per_capita_rank = 26.
|demonym = Japonec, Japonka
|sovereignty_type = [[Zgodovina Japonske|Ustanovitev]]
|established_event1 = [[Dan ustanovitve naroda]]
|established_event2 = [[Ustava Meiji]]
|established_event3 = [[Japonska ustava|Trenutno veljavna ustava]]
|established_event4 = [[Sanfranciška pogodba]]
|established_date1 = [[11. februar]], 660 pr.&amp;nbsp;n.&amp;nbsp;št.&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;
|established_date2 = [[29. november]] [[1890]]
|established_date3 = [[3. maj]] [[1947]]
|established_date4 = &lt;br /&gt;[[28. april]] [[1952]]
| Gini_year   = 2018
| Gini_change = zmanjšanje&lt;!-- Increase/decrease/steady. --&gt;
| Gini_ref   = &lt;ref&gt;{{cite encyclopedia|url=https://data.oecd.org/inequality/income-inequality.htm|title=Inequality - Income inequality - OECD Data|publisher=[[Organisation for Economic Co-operation and Development|OECD]]|accessdate=July 25, 2021}}&lt;/ref&gt;
| Gini_rank  = 78.
&lt;!-- HDI --&gt;| HDI = 0.919&lt;!-- Number only, between 0 and 1. --&gt;
| HDI_year  = 2019&lt;!-- Please use the year to which the data refers, not the publication year. --&gt;
| HDI_change = increase&lt;!-- Increase/decrease/steady. --&gt;
| HDI_ref = &lt;ref name=&quot;UNHDR&quot;&gt;{{cite web|url=http://hdr.undp.org/sites/default/files/hdr2020.pdf|title=Human Development Report 2020|language=en|publisher=[[United Nations Development Programme]]|date=December 15, 2020}}&lt;/ref&gt;
| HDI_rank  = 19th
|currency = [[japonski jen|jen]] (¥)
|currency_code = JPY
|country_code = JPN
|time_zone = [[japonski standardni čas|JST]]
|utc_offset = +9
|time_zone_DST = nobena
|utc_offset_DST =
|cctld = [[.jp]]
|calling_code = 81
|ISO_3166-1_alpha2 = JP
|ISO_3166-1_alpha3 = JPN
|ISO_3166-1_numeric = 392
|sport_code = JPN
|vehicle_code = J
|footnote1 = Največji del konglomerata je [[Jokohama]].
|footnote2 = {{navedi splet |url=http://www.imf.org/external/pubs/ft/weo/2017/01/weodata/weorept.aspx?sy=2014&amp;ey=2022&amp;scsm=1&amp;ssd=1&amp;sort=country&amp;ds=.&amp;br=1&amp;c=158&amp;s=NGDPD%2CNGDPDPC%2CPPPGDP%2CPPPPC%2CPPPEX&amp;grp=0&amp;a=&amp;pr.x=87&amp;pr.y=5 |title=&quot;World Economic Outlook Database, April 2017 – Report for Selected Countries and Subjects&quot; |publisher=[[IMF]] |date=2017-04 | accessdate=2017-12-12 | language=en}}
|footnote3 = Po legendi je Japonsko na ta dan ustanovil [[cesar Jimmu]], prvi japonski cesar; večina meni, da je datum le simboličen.
|religion = Šintoizem 56 %,
budizem 35 %,
kristjani 2 %,
ostalo 7 %}}

'''Japonska''' ([[Japonščina|japonsko]] 日本 ''Nippon'' ali ''Nihon'', formalno 日本国 '''''Nippon-koku''''' ali '''''Nihon-koku''''' »Japonska država«) je otoška država na [[Daljni vzhod|Daljnem vzhodu]]. Leži v [[Tihi ocean|Tihem oceanu]], vzhodno od Azijske celine. Na zahodu jo obliva [[Japonsko morje]], razprostira se od [[Ohotsko morje|Ohotskega morja]] na severu do [[Vzhodnokitajsko morje|Vzhodnokitajskega morja]] in [[Ljudska republika Kitajska|Kitajske]] na jugozahodu. Na zahodu jo [[Korejska ožina]] loči od [[Korejski polotok|Korejskega polotoka]]. Japonsko ime za državo pomeni »izvor sonca«,&lt;ref name=&quot;sljfaq.org&quot;&gt;{{navedi splet|title=Where does the name Japan come from?|url=http://www.sljfaq.org/afaq/japan.html|accessdate=29.1.2017}}&lt;/ref&gt; od koder izhaja sinonim »dežela vzhajajočega sonca«.&lt;ref name=&quot;ReferenceB&quot;&gt;{{navedi knjigo|title=The emergence of Japanese kingship|first=Joan R. |last=Piggott|year=1997|publisher=Stanford University Press|isbn=0-8047-2832-1|pages=143–144}}&lt;/ref&gt;

Japonsko otočje sestavlja okoli 7000 otokov, od katerih predstavljajo štirje največji, [[Kjušu]], [[Šikoku]], [[Honšu]] in [[Hokaido]], 97% kopnega.

Japonska je enajsta najbolj naseljena država na svetu, pa tudi ena najbolj gosto poseljenih in urbaniziranih držav. Približno tri četrtine ozemlja države je goratega, kjer je 125,5 milijona prebivalcev skoncentrirano na ozkih obalnih nižinah. Japonska je razdeljena na 47 upravnih [[japonske prefekture|prefektur]] in osem [[Tradicionalne regije Japonske|tradicionalnih regij]]. Širše območje Tokia je najbolj naseljeno metropolitansko območje na svetu z več kot 37,4 milijona prebivalci.

Arheološke najdbe na otočju segajo v mlajši paleolitik (35.000 pr. n. št.). Prve pisne omembe v kitajskih zgodovinskih spisih segajo v 1. stoletje – stik s Kitajsko je pomembno vplival na japonsko zgodovino. V 16. stoletju je sledilo obdobje [[Sakoku|izolacijske politike]], ki so jo šele leta 1853 prekinile Združene države Amerike z vojaškim pritiskom. Pomembne vojaške zmage in vse močnejši militaristični ustroj v času [[Prva kitajsko-japonska vojna|Prve kitajsko-japonske vojne]], [[Rusko-japonska vojna|Rusko-japonske vojne]] in v [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] so privedle do ozemeljskih pridobitev in želje po nadaljnjem širjenju po vzhodni in jugovzhodni Aziji. [[Druga kitajsko-japonska vojna]] in dogodki [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] kot izpolnitvi imperialističnih teženj so se končali z japonsko predajo 15. avgusta 1945, ki je sledila [[Jedrsko bombardiranje Hirošime in Nagasakija|bombardiranju Hirošime in Nagasakija]] z jedrskima bombama. Leta 1947 je bila sprejeta nova ustava, po kateri je Japonska postala ustavna monarhija s cesarjem in dvodomnim parlamentom.

Japonska je članica Združenih narodov, OECD, [[G7]], [[G8]] in [[G20]] ter številnih drugih organizacij. Slovi po tehnološki razvitosti in visoko izobraženi delovni sili z enim najvišjih odstotkov terciarno izobraženih odraslih.&lt;ref name=&quot;OECD&quot;&gt;{{navedi splet|title=OECD.Stat Education and Training &gt; Education at a Glance &gt; Educational attainment and labor-force status &gt; Educational attainment of 25–64 year-olds|publisher=OECD|url=http://stats.oecd.org}}&lt;/ref&gt; Njeno gospodarstvo je tretje največje na svetu nominalno, četrti največji izvoznik in uvoznik. Kljub temu, da se je odrekla pravici do napovedi vojne, vzdržuje sodobno vojsko z osmim največjim proračunom&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.sipri.org/research/armaments/milex/resultoutput/15majorspenders|title=SIPRI Yearbook 2012–15 countries with the highest military expenditure in 2011|publisher=Sipri.org|accessdate=27.4.2013|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20100328104327/http://www.sipri.org/research/armaments/milex/resultoutput/15majorspenders|archivedate=28.3.2010|df=mdy-all}}&lt;/ref&gt; za samoobrambo in mirovne misije. Prebivalstvo Japonske dosega eno najvišjih pričakovanih življenjskih dob in visok [[indeks človekovega razvoja]]. Znana je po zgodovinski in sodobni kinematografiji, bogati kulinariki in mnogim prispevkom k razvoju človeštva v znanosti in tehnologiji.

== Zgodovina ==
{{glavni|Zgodovina Japonske}}

=== Prazgodovina in antika ===
{{Zgodovina Japonske}}
[[Slika:Emperor Jimmu.jpg|levo|sličica|338x338_pik|[[Cesar Džinmu]], prvi japonski cesar&lt;ref name=&quot;kelly&quot;&gt;Kelly, Charles F. [http://www.t-net.ne.jp/~keally/kofun.html &quot;Kofun Culture&quot;,] [http://www.t-net.ne.jp/~keally/index.htm Japanese Archaeology.] 27.4.2009.&lt;/ref&gt;]]
Ostanki [[Japonski paleolitik|paleolitske kulture na Japonskih]] tleh segajo 35.000 let v preteklost. Od takrat naj bilo Japonsko otočje poseljeno neprekinjeno. Obdobju mezolitske in neolitske kulture z začetki okoli 14.000 let pr. n. št. pravimo tudi [[Obdobje Džomon|Džomonska kultura]]. Ljudje so se ukvarjali predvsem z lovom, nabiranjem in primitivno obliko kmetijstva, živeli pa v enostavnih zemljankah.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.pitt.edu/~annj/courses/notes/jomon_genes.html|title=Jomon Genes|last=Travis|first=John|publisher=University of Pittsburgh|accessdate=15.1.2011}}&lt;/ref&gt; Gre za prednike današnjih [[Ainu|ljudstev Ajnu]] in [[Ljudstvo Jamato|Jamato]].&lt;ref&gt;{{navedi revijo|last=Matsumara|first=Hirofumi; Dodo, Yukio|url=https://www.jstage.jst.go.jp/article/ase/117/2/117_080325/_article |title=Dental characteristics of Tohoku residents in Japan: implications for biological affinity with ancient Emishi|journal=Anthropological Science|year=2009|volume=117|issue=2|pages=95–105|doi=10.1537/ase.080325|last2=Dodo|first2=Yukio}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi revijo|last=Hammer|first=Michael F.|url=http://www.nature.com/jhg/journal/v51/n1/abs/jhg20068a.html |title=Dual origins of the Japanese: common ground for hunter-gatherer and farmer Y chromosomes|journal=Journal of Human Genetics|year=2006|volume=51|issue=1|pages=47–58|doi=10.1007/s10038-005-0322-0|pmid=16328082|last2=Karafet|first2=TM|last3=Park|first3=H|last4=Omoto|first4=K|last5=Harihara|first5=S|last6=Stoneking|first6=M|last7=Horai|first7=S|display-authors=etal}}&lt;/ref&gt; Okrašeno glineno posodje iz tega obdobja je eno najstarejših na svetu. Okoli leta 300 pr. n. št. se je na otočje preseljevalo [[ljudstvo Jajoj]] iz južne Kitajske in se pomešalo med domorodno prebivalstvo, kar imenujemo [[obdobje Jajoj]].&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Denoon|first=Donald; Hudson, Mark|title=Multicultural Japan: palaeolithic to postmodern|publisher=Cambridge University Press|year=2001|isbn=0-521-00362-8|pages=22–23}}&lt;/ref&gt; S seboj so prinesli znanje o obdelavi kovin,&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Yayoi Culture|url=http://www.metmuseum.org/toah/hd/yayo/hd_yayo.htm|publisher=Metropolitan Museum of Art|accessdate=15.1.2011}}&lt;/ref&gt; nove načine lončarstva&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Kofun Period|url=http://www.metmuseum.org/toah/hd/kofu/hd_kofu.htm|publisher=Metropolitan Museum of Art|accessdate=15.1.2011}}&lt;/ref&gt; in namakalno/mokro pridelavo riža.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Road of rice plant|url=http://www.kahaku.go.jp/special/past/japanese/ipix/5/5-25.html|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110430010530/http://www.kahaku.go.jp/special/past/japanese/ipix/5/5-25.html|archivedate=30.4.2011|publisher=[[National Science Museum of Japan]]|accessdate=15.1.2011}}&lt;/ref&gt;

Japonska se v pisani besedi prvič pojavi v ''[[Knjiga Hanov|Knjigi Hanov]]''.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last=Takashi |first=Okazaki |last2=Goodwin |first2=Janet |title=The Cambridge history of Japan, Volume 1: Ancient Japan |year=1993 |publisher=Cambridge University Press |location=Cambridge |isbn=0-521-22352-0 |page=275 |chapter=Japan and the continent}}&lt;/ref&gt; Glede na ''[[Zapiski treh kraljestev|Zapiske treh kraljestev]]'' se je najmočnejše kraljestvo na otočju v tretjem stoletju imenovalo [[Kraljestvo Jamataj|Jamataj]]. Budizem se je na Japonsko razširil iz [[Kraljestvo Baekje|kraljestva Baekje]] na jugozahodu Korejskega polotoka.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |editor=Brown, Delmer M.|year=1993 |title=The Cambridge History of Japan |publisher=Cambridge University Press |pages=140–149}}&lt;/ref&gt; Navkljub uporom proti uveljavitvi nove religije se je ta s popularnostjo pri višjih slojih (pomemben pobudnik te spremembe je bil [[princ Šotoku]]) in nadaljnjim razvojem Japonskega budizma z vplivi s Kitajske hitro uveljavil. V [[Obdobje Asuka|obdobju Asuka]] (592–710) je postal budizem glavna religija na otočju.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |title=The Japanese Experience: A Short History of Japan |first=William Gerald|last=Beasley |publisher=University of California Press |year=1999 |page=42 |isbn=0-520-22560-0}}&lt;/ref&gt;

V [[Obdobje Nara|obdobju Nara]] (710–784) se pojavijo zametki centralizirane države s cesarskim dvorom v Hejdžu (današnja Nara). Na dvoru nastaja literatura, umetnost in arhitektura z vplivi budizma.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |first=Conrad|last=Totman |year=2002 |title=A History of Japan |publisher=Blackwell |pages=64–79 |isbn=978-1-4051-2359-4}}&lt;/ref&gt; Leta 784 cesar Kanmu prestavi prestolnico v Nagaoko, deset let kasneje pa v Hej'an.

V obdobju Hej'an (749–1185) vznikne značilno japonska kultura z lastno umetnostjo, poezijo in prozo. Med najbolj znanimi deli obdobja sta roman [[Princ in dvorne gospe]] in besedilo Japonske himne ''Cesarska vladavina.''&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |first=Conrad|last=Totman |year=2002 |title=A History of Japan |publisher=Blackwell |pages=79–87, 122–123 |isbn=978-1-4051-2359-4}}&lt;/ref&gt;

=== Fevdalna Japonska ===
[[Slika:Samurai on horseback.png|sličica|311x311_pik|Samuraj na konju z oklepom o-joroj, lokom ''jumi'' in puščicami v tulu ''jeriba'']]
Za fevdalno dobo je značilen pojav samurajev kot vodilnega sloja v tedanji družbi. Po zmagi nad [[Klan Tajra|klanom Tajra]] 1185 je [[cesar Go-Toba]] samuraja [[Minamoto no Joritomo|Minamoto no Joritoma]] povzdignil v ''šoguna'', ta pa je prestolnico preselil v Kamakuro, s čimer se prične [[obdobje Kamakura]] (1185-1333). Po njegovi smrti se je preko regentov na oblast zavihtel [[klan Hodžo]]. ''Šogunat'' v Kamakuri je sprejel [[Zen budizem]] kot religijo samurajskega sloja&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Totman|first=Conrad|title=A History of Japan |edition=2|year=2005|publisher=Blackwell|isbn=1-4051-2359-1|pages=106–112}}&lt;/ref&gt; ter uspešno prestal dva poskusa invazij Mongolov (1274 in 1281). Svoj konec je ''šogunat'' doživel leta 1333 s porazom proti [[Cesar Go-Dajgo|cesarju Go-Dajgu]].

Ponovni preobrat se je zgodil že leta 1336, ko je [[Takaudži Ašikaga]] premagal cesarja in leta 1338 ustanovil ''šogunat'' v Kjotu. [[Obdobje Muromači]] (1336–1573) pod vladavino ''šogunata'' Ašikaga zaznamujejo kulturni nazori z vplivi Zen budizma. Mnogo običajev, ki jih danes poznamo kot tradicionalna japonska kultura, izhaja iz tega obdobja ([[Japonska čajna ceremonija|čajna ceremonija]], [[Ikebana (aranžiranje cvetja)|ikebana]], [[No gledališče|''no drama'']], ''[[sumi-e]]'' slikarska tehnika). Zaradi vse večje moči fevdalnih gospodov ([[Daimjo|''dajmjojev'']]) je leta 1467 [[Oninska vojna|izbruhnila civilna vojna]], s čimer se začne stoletje trajajoče [[obdobje Sengoku]], čas stalnih družbenih pretresov, vojaških sporov in politične nestabilnosti.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |first=George|last=Sansom |year=1961 |title=A History of Japan: 1334–1615 |publisher=Stanford University Press|pages=42, 217 |isbn=0-8047-0525-9}}&lt;/ref&gt;

V 16. stoletju portugalski trgovci in jezuitski misijonarji prvič dosežejo Japonsko, kar požene trgovinsko in kulturno izmenjavo z Zahodom. Evropska tehnologija in strelivo sta omogočila [[Nobunaga Oda|Nobunagu Odu]] zmago nad mnogimi ''dajmjoji'' in prevzem oblasti nad razdeljeno državo, si čimer se začne [[Obdobje Azuči-Momojama]] (1573–1603). Po atentatu na Nobunaga leta 1582 je oblast prevzel [[Hidejoši Tojotomi]], znan tudi kot »Veliki združevalec«, saj mu je do leta 1590 uspelo podjarmiti vse nasprotnike enotne oblasti. Njegov vpliv se je zmanjšal po dveh neuspelih poskusih invazij na Korejski polotok v letih 1592 in 1597.

Po smrti Hidejošija leta 1598 je državo namesto njegovega sina vodil regent [[Tokugawa Ieyasu|Iejasu Tokugava]]. Svoj položaj je izkoristil za pridobivanje politične in vojaške moči. Leta 1600 je v [[Bitka pri Sekigahari|bitki pri Sekigahari]] premagal nasprotujoče klane, zaradi česar ga je [[cesar Go-Jozej]] leta 1603 imenoval za ''šoguna'', v Edu (današnji Tokio) je bil ustanovljen [[Šogunat Tokugava|''šogunat'' Tokugava]], kar štejemo kot začetek [[Obdobje Edo|obdobja Edo]] (1603–1868).&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Turnbull|first=Stephen|title=Toyotomi Hideyoshi|year=2010|publisher=Osprey Publishing|isbn=978-1-84603-960-7|page=61}}&lt;/ref&gt; Zakoni takratne oblasti so na novo definirali odgovornosti in dejavnosti ''dajmjojev'' v zakoniku ''[[buke šohatto]]''&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Totman|first=Conrad|title=A History of Japan |edition=2|year=2005|publisher=Blackwell|isbn=1-4051-2359-1|pages=142–143}}&lt;/ref&gt; in samurajev, s čimer se je oblast centralizirala, cesarska oblast je izgubljala na moči. Leta 1639 je stopila v veljavo [[Sakoku|izolacijska politika]]&lt;ref&gt;{{navedi revijo|last=Toby|first=Ronald P.|title=Reopening the Question of Sakoku: Diplomacy in the Legitimation of the Tokugawa Bakufu|journal=Journal of Japanese Studies|year=1977|volume=3|issue=2|pages=323–363|doi=10.2307/132115|jstor=132115}}&lt;/ref&gt;, s čimer se je država zaprla pred vplivi Zahoda. Pojavilo se je raziskovanje japonske narodne identitete ''[[kokugaku]]'',&lt;ref&gt;{{navedi revijo|last=Ohtsu|first=M.|title=Japanese National Values and Confucianism|journal=Japanese Economy|year=1999|volume=27|issue=2|pages=45–59|doi=10.2753/JES1097-203X270245|last2=Ohtsu|first2=Makoto}}&lt;/ref&gt; odmik od preučevanja kitajske, konfucijanske in budistične miselnosti. Na nizozemski otoški enklavi [[Dedžima]] pri [[Nagasaki]]ju so na Japonsko še vedno prihajale knjige in z njimi znanstvene ideje iz Evrope in preostalega sveta.

=== Sodobna zgodovina ===
[[Slika:Black and white photo of emperor Meiji of Japan.jpg|levo|180 px|thumb|Cesar Mejdži, 122. japonski cesar]]
31. marca 1854 je ameriški [[admiral Matthew Perry]] s »črnimi ladjami« ameriške mornarice izsilil [[Kanagavska konvencija|odprtje Japonske]] preostalemu svetu ([[konvencija v Kanagavi]]). Nezadovoljstvo višjih slojev nad ''šogunatom'' zaradi takšne politike je privedlo do [[Bošinska vojna|Bošinske vojne]], v kateri je ''šogunat'' izgubil vso moč. Zmagovalci so vzpostavili centralizirano državo pod vodstvom cesarja Mejdžija ([[Obnova Meidži|Obnova Mejdži]]).&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Totman|first=Conrad|title=A History of Japan |edition=2|year=2005|publisher=Blackwell|isbn=1-4051-2359-1|pages=289–296}}&lt;/ref&gt;

V [[Obdobje Mejdži|Obdobju Mejdži]] (1868–1912) je Japonska aktivno prevzemala zahodnjaške modele političnega vladanja (ustava Mejdži je bila podlaga za sestavo parlamenta), sodstva, vojske in industrializacije. Japonsko cesarstvo je doživelo ekonomski razcvet, želelo si je razširiti vpliv na interesna območja v Aziji. Zmagi v [[Prva kitajsko-japonska vojna|Prvi kitajsko-japonski vojni]] (1894–1895) in [[Rusko-japonska vojna|Rusko-japonski vojni]] (1904–1905) sta Japonski prinesli oblast nad Tajvanom, Korejo in južno polovico [[Sahalin]]a.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Matsusaka|first=Y. Tak|title=Companion to Japanese History|year=2009|publisher=Blackwell|isbn=978-1-4051-1690-9|pages=224–241|editor=Tsutsui, William M.|chapter=The Japanese Empire}}&lt;/ref&gt; V letih med 1873 in 1935 se je število prebivalstva podvojilo na 70 milijonov.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Hiroshi|first=Shimizu|title=Japan and Singapore in the world economy : Japan's economic advance into Singapore, 1870–1965|year=1999|publisher=Routledge|isbn=978-0-415-19236-1|author2=Hitoshi, Hirakawa|page=17}}&lt;/ref&gt; Zaradi sodelovanja z zavezniki v [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] je Japonska pridobila nemška ozemlja na Daljnem vzhodu.

[[Obdobje Taišo|Obdobje vladavine cesarja Tajša]] (1912–1926) je bilo kratkotrajno in krhko demokratično obdobje med vsesplošnim premikom proti fašizmu in totalitarizmu. Pod pretvezo ohranjanja miru so bili sprejeti zakoni, ki so kaznovali politične disidente.

V [[Obdobje Šova|obdobju vladavine cesarja Hirohita]] (1926–1989) se je krepila japonska ekspanzionistična in militaristična nastrojenost. Leta 1931 je Japonska vojska okupirala Mandžurijo, 1933 izstopila iz Društva narodov in se s podpisom [[Trojni pakt|Trojnega pakta]] 27. septembra 1940 pridružila silam osi.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=The Axis Alliance|url=http://www.ibiblio.org/pha/policy/pre-war/361125a.html#3|publisher=iBiblio|accessdate=16.1.2011}}&lt;/ref&gt; V [[Druga kitajsko-japonska vojna|drugi kitajsko-japonski vojni]] (1937-1945) je Japonska pridobila ozemlja na Kitajskem (tudi glavno mesto [[Nandžing]]),&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.ibiblio.org/hyperwar/PTO/IMTFE/IMTFE-8.html |title=Judgment International Military Tribunal for the Far East, Chapter VIII: Conventional War Crimes (Atrocities) |publisher=iBiblio |date=November 1948}}&lt;/ref&gt; po ameriškem embargu na nafto kot posledica invazije na Francosko Indokino&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |first=Roland H., Jr. |last=Worth |title=No Choice But War: the United States Embargo Against Japan and the Eruption of War in the Pacific |publisher=McFarland |year=1995 |pages=56, 86|isbn=0-7864-0141-9}}&lt;/ref&gt; je Japonska vojska 7. in 8. decembra 1941 [[Napad na Pearl Harbor|napadla Pearl Harbor]], Britansko Malajo, Singapur in Hong Kong ter razglasila vojno z Združenimi državami Amerike in Britanskim imperijem.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.sankei.co.jp/seiron/koukoku/2005/0504/ronbun3-2.html |script-title=ja:インドネシア独立運動と日本とスカルノ（２） |work=馬 樹禮 |publisher=産経新聞社 |date=April 2005 |accessdate=2.10.2009 |language=ja |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110501141220/http://www.sankei.co.jp/seiron/koukoku/2005/0504/ronbun3-2.html |archivedate=1.5.2011}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.ibiblio.org/pha/policy/1941/411208c.html |title=The Kingdom of the Netherlands Declares War with Japan |publisher=iBiblio |accessdate=2.10.2009}}&lt;/ref&gt;

Sovjetska invazija Mandžurije leta 1945&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.history.com/this-day-in-history/soviets-declare-war-on-japan-invade-manchuria|title=Soviets declare war on Japan; invade Manchuria |website=History.com|access-date=17.4.2016}}&lt;/ref&gt; in [[jedrsko bombardiranje Hirošime in Nagasakija]] je Japonsko prisililo v brezpogojno predajo 15. avgusta 1945.&lt;ref&gt;{{navedi revijo|last=Pape|first=Robert A.|title=Why Japan Surrendered|journal=International Security|year=1993|volume=18|issue=2|pages=154–201|doi=10.2307/2539100|jstor=2539100}}&lt;/ref&gt; Vojna je stala države vzhodne in jugovzhodne Azije več 10 milijonov življenj, večina Japonska industrije in infrastrukture je bilo uničene. Kolonijam Japonskega cesarstva je bila vrnjena neodvisnost, vojnim zločincem so sodili na [[Tokijski procesi|Tokijskih procesih]] (izvzeti so bili člani cesarske družine in člani [[Enota 731|Enote za bakteriološke raziskave]]).&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Watt|first=Lori|title=When Empire Comes Home: Repatriation and Reintegration in Postwar Japan|publisher=Harvard University Press|year=2010|isbn=978-0-674-05598-8|pages=1–4}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Thomas|first=J.E.|title=Modern Japan|year=1996|publisher=Longman|isbn=0-582-25962-2|pages=284–287}}&lt;/ref&gt;
[[Slika:Emperor Akihito cropped 2 Barack Obama Emperor Akihito and Empress Michiko 20140424 1.jpg|180px|right|thumb|Cesar Akihito]]
Leta 1947 je Japonska sprejela novo ustavo s poudarkom na idejah liberalne demokracije. Leta 1952 se je z [[Sporazum v San Franciscu|Sporazumom v San Franciscu]] končala zavezniška okupacija Japonske,&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.japantimes.co.jp/news/2007/03/06/national/52-coup-plot-bid-to-rearm-japan-cia/ |title='52 coup plot bid to rearm Japan: CIA |first=Joseph |last=Coleman|date=6.3.2007|work=The Japan Times |accessdate=3.4.2007}}&lt;/ref&gt; leta 1956 se je pridružila Združenim narodom. Do devetdesetih se je japonsko gospodarstvo predvsem zaradi ekonomskih intervencij japonske vlade in finančne podpore Združenih držav Amerike hitro razvijalo, kar imenujemo tudi »[[japonski ekonomski čudež]]«.

V [[Heisei|obdobju vladavine cesarja Akihita]] (1989–2019) na začetku devetdesetih japonsko gospodarstvo doživelo večjo recesijo, iz katere se je država pobrala šele na začetku 21. stoletja. 11. marca 2011 je Japonsko prizadel [[Veliki Japonski potres in cunami|eden največjih potresov v zapisani zgodovini]]. Sprožil je [[Jedrska katastrofa v elektrarni Fukušima-Daiči|jedrsko nesrečo v jedrski elektrarni Fukušima Dajiči]], eno največjih v zgodovini pridobivanja jedrske energije.&lt;ref name=&quot;nytimes-tsunami&quot;&gt;{{navedi novice|last=Fackler|first=Martin; Drew, Kevin|title=Devastation as Tsunami Crashes Into Japan|url=https://www.nytimes.com/2011/03/12/world/asia/12japan.html?ref=world|accessdate=11.3.2011|newspaper=The New York Times|date=11.3.2011}}&lt;/ref&gt;

1. maja 2019 je po [[Abdikacija|abdikaciji]] cesarja Akihita, prvi po letu 1817, cesar postal njegov sin [[Naruhito]]. Z menjavo cesarja se je začelo tudi novo obdobje [[Rejva]].

== Geografija ==
{{glavni|Geografija Japonske|Geologija Japonske}}
[[Slika:Satellite View of Japan 1999.jpg|sličica|280x280_pik|Pogled na Japonsko s satelita]]
Japonsko sestavlja 6.852 otokov, ki se raztezajo vzdolž pacifiške obale vzhodne Azije. Glavni otoki od severa proti jugu so [[Hokaido]] (北海道), [[Honšu]] (本州), [[Šikoku]] (四国) in [[Kjušu]] (九州). Skupaj z [[Otočje Rjukju|otočjem Rjukju]] (琉球諸島 ''Rjukju-šoto''), ki leži južno od Kjušuja in vključuje otok [[Okinava]], sestavljajo [[Japonsko otočje]].&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=McCargo|first=Duncan|title=Contemporary Japan|year=2000|publisher=Macmillan|isbn=0-333-71000-2 |pages=8–11}}&lt;/ref&gt; Okoli 73% Japonske je gozdnate, gorate in neprimerne za kmetijstvo, industrijo ali poselitev.&lt;ref name=&quot;cia&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/ja.html |title=Japan |work=The World Factbook |publisher=[[Centralna obveščevalna agencija]] |accessdate=9.11.2011}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Japan|url=https://www.state.gov/r/pa/ei/bgn/4142.htm|publisher=US Department of State|accessdate=16.1.2011}}&lt;/ref&gt; Poseljena območja so že iz časa paleolitika predvsem na obalnih in rečnih ravnicah. Država spada med najgosteje poseljene na svetu.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://esa.un.org/unpp/ |title=World Population Prospects |publisher=Urad ZN za ekonomske in socialne zadeve |accessdate=27.3.2007 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070321013235/http://esa.un.org/unpp/ &lt;!--Added by H3llBot--&gt; |archivedate=21.3.2007}}&lt;/ref&gt;

Japonski otoki so del [[Pacifiški ognjeni obroč|pacifiškega ognjenega obroča]], obširne vulkanske cone, ki obroblja Pacifik. Nastali so zaradi subdukcije [[Filipinska plošča|Filipinske plošče]] pod celinsko [[Amurska plošča|Amursko]] in [[Okinavska plošča|Okinavsko ploščo]] na jugu ter subdukcijo [[Pacifiška plošča|Pacifiške plošče]] pod [[Ohotska plošča|Ohotsko ploščo]] na severu. Japonska je bila včasih del Evrazije, a so jo subdukcijski tokovi premaknili proti vzhodu, zaradi česar se je pred 15 milijoni let odprlo [[Japonsko morje]].&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://shinku.nichibun.ac.jp/jpub/pdf/jr/IJ1501.pdf|last=Barnes|first=Gina L.|title=Origins of the Japanese Islands|publisher=[[University of Durham]]|year=2003|accessdate=11.8.2009}}&lt;/ref&gt;

Na otočju je 108 aktivnih ognjenikov. Nekaj se jih je odprlo tudi v zadnjem stoletju, med njimi Šova-šinzan na Hokajdu in Mjodžin-šo na skalovju ''Bejonesu-recugan'' v Pacifiku. Uničujoči potresi, ki jih pogosto spremljajo cunamiji, se pojavijo nekajkrat vsako stoletje.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://volcano.und.edu/vwdocs/volc_images/north_asia/japan_tec.html |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070204064754/http://volcano.und.edu/vwdocs/volc_images/north_asia/japan_tec.html |archivedate=4.2.2007 |title=Tectonics and Volcanoes of Japan |publisher=Oregon State University |accessdate=27.3.2007}}&lt;/ref&gt; Tokijski potres leta 1923 je ubil preko 140.000 ljudi in sprožil uničujoče požare.&lt;ref&gt;{{navedi splet|last=James |first=C.D. |title=The 1923 Tokyo Earthquake and Fire |url=http://nisee.berkeley.edu/kanto/tokyo1923.pdf |publisher=University of California Berkeley |accessdate=16.1.2011 |year=2002 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070316050633/http://nisee.berkeley.edu/kanto/tokyo1923.pdf |archivedate=16.3.2007 |df= }}&lt;/ref&gt; Znana sta tudi Veliki potres v Hanšinu iz leta 1995 in Potres Tohoku iz leta 2011 s stopnjo 9,1.&lt;ref name=&quot;USGS9.1&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://earthquake.usgs.gov/earthquakes/eventpage/official20110311054624120_30#executive |title=M 9.1 – near the east coast of Honshu, Japan |publisher=Earthquake.usgs.gov |date=11.7.2016 |accessdate=29.8.2017 }}&lt;/ref&gt;

=== Podnebje ===
Na Japonskem prevladuje zmerno podnebje z velikimi razlikami med severom in jugom države. Delimo jo na 6 podnebnih območij:
* Hokaido: vlažno celinsko podnebje z dolgimi zimami in zelo toplimi do svežimi poletji; padavine niso obilne, pozimi lahko zapade veliko snega&lt;ref name=&quot;autogenerated2&quot; /&gt;
* Japonsko morje: hladni severozahodni vetrovi prinesejo na zahodno obalo Honšuja veliko snega, regija je hladnejša od pacifiške obale, [[Fen (veter)|fen]] lahko poleti prinese vroče temperature&lt;ref name=&quot;autogenerated2&quot; /&gt;
* Osrednje višavje ''Čuo Koči'': vlažno celinsko podnebje; velika temperaturna razlika med poletjem in zimo ter dnevom in nočjo, malo padavin s snegom pozimi
* Notranje morje ''Seto Najkaj'': gorovja [[Regija Čugoku (Japonska)|regije ''Čugoku'']] in ''[[Regija Šikoku (Japonska)|Šikoku]]'' ščitijo otoke pred sezonskimi vetrovi, zato je vreme čez leto zmerno&lt;ref name=&quot;autogenerated2&quot; /&gt;
* Tihi ocean: vlažno subtropsko podnebje z zmernimi zimami z občasnim snegom in vročimi poletji, ki jih prinese sezonski jugovzhodnik
* Otočje Rjukju: subtropsko podnebje s toplimi zimami in vročimi poletji, veliko deževja, predvsem med [[Deževna doba (Japonska)|deževno dobo]]&lt;ref name=autogenerated2&gt;{{navedi knjigo|last=Karan|first=Pradyumna Prasad|title=Japan in the 21st century|year=2005|publisher=University Press of Kentucky|isbn=0-8131-2342-9|pages=18–21, 41|author2=Gilbreath, Dick}}&lt;/ref&gt;

Povprečna zimska temperatura je 5,1&amp;nbsp;°C, poletna pa 25,2&amp;nbsp;°C.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Climate|url=http://www.jnto.go.jp/eng/arrange/essential/climate.html|publisher=Japonska nacionalna turistična organizacija|accessdate=2.3.2011}}&lt;/ref&gt; Temperaturni rekord iz 12. avgusta 2013 je znašal 41,0&amp;nbsp;°C.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://ds.data.jma.go.jp/tcc/tcc/news/press_20130813.pdf |title=Extremely hot conditions in Japan in midsummer 2013
|publisher=Tokyo Climate Center, Japan Meteorological Agency |date=13.8.2013 |accessdate=3.8.2017}}&lt;/ref&gt; Glavna deževna doba cuju traja od začetka maja na Okinavi, na severnem Hokaidu pa šele od konca julija. Na Honšuju traja šest tednov, spremlja pa jo veliko padavin in tajfunski vetrovi na koncu poletja in na začetku jeseni.&lt;ref name=&quot;climate&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.jnto.go.jp/eng/arrange/essential/climate.html |title=Essential Info: Climate |publisher=[[Japan National Tourism Organization|JNTO]] |accessdate=1.4.2007}}&lt;/ref&gt;

===  Biodiverziteta ===
[[Slika:Jigokudani hotspring in Nagano Japan 001.jpg|sličica|220x220_pik|Rdečelični makaki (''Macaca fuscata'') v vrelcu vroče vode, prefektura Nagano]]
Na Japonskem najdemo preko 90.000 vrst živali, med drugim [[rjavi medved]], [[rdečelični makak]] (''Macaca fuscata''), [[japonski rakunji pes]] (''Nyctereutes viverrinus''), mala japonska poljska miš (''Apodemus argenteus'') in [[japonski orjaški močerad]] (''Andrias japonicus'').&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=The Wildlife in Japan |url=http://www.env.go.jp/nature/yasei/pamph/pamph01/en.pdf |publisher=[[Ministry of the Environment (Japan)|Ministry of the Environment]] |accessdate=19.2.2011 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110323165908/http://www.env.go.jp/nature/yasei/pamph/pamph01/en.pdf |archivedate=23.3.2011}}&lt;/ref&gt; Velika raznolikost je posledica podnebja in geografije otokov, ki so razdeljeni na devet [[ekoregija|ekoregij]], vse od subtropskega vlažnega listnatega gozda na jugu do zmernega iglastega gozda na severu.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.us.emb-japan.go.jp/jicc/spotflora.htm |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070213035135/http://www.us.emb-japan.go.jp/jicc/spotflora.htm |archivedate=13.2.2007 |title=Flora and Fauna: Diversity and regional uniqueness |publisher=Embassy of Japan in the USA |accessdate=1.4.2007}}&lt;/ref&gt; 

Japonska ima vzpostavljeno omrežje [[Narodni parki Japonske|narodnih parkov]] in 37 zaščitenih mokrišč v skladu z [[Ramsarska konvencija|Ramsarsko konvencijo]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.env.go.jp/en/nature/nps/park/ |title=National Parks of Japan |publisher=Ministry of the Environment |accessdate=11.5.2011}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.ramsar.org/cda/en/ramsar-pubs-annolist-japan/main/ramsar/1-30-168^16573_4000_0__ |title=The Annotated Ramsar List: Japan |publisher=Ramsar |accessdate=11.5.2011 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110917191036/http://www.ramsar.org/cda/en/ramsar-pubs-annolist-japan/main/ramsar/1-30-168%5E16573_4000_0__ |archivedate=17.9.2011 |df= }}&lt;/ref&gt; Pet naravnih spomenikov ([[starodavni gozd Jakušima]], [[polotok Širetoko]], [[Širakami Sanči|gorovje in brezovi gozdovi Širakami Sanči]], [[Otočje Ogasavara]] in [[Otoki Amami-Ošima, Tokunošima, severni del Okinave in Iriomote]]) so vpisani v UNESCO-v seznam naravne svetovne dediščine.&lt;ref&gt;Unesco [https://whc.unesco.org/en/statesparties/jp]&lt;/ref&gt;

=== Okoljevarstvo ===
V času hitrega gospodarskega okrevanja po drugi svetovni vojni so okoljske probleme povečini zanemarjali, kar je ustrezalo rasti posla velikih korporacij. Posledično je bilo onesnaževanje v petdesetih in šestdesetih letih prejšnjega stoletja obsežno. V luči zaskrbljenosti nad posledicami takšnega neukrepanja je bil leta 1970 sprejet zakon za zaščito okolja.&lt;ref&gt;{{navedi splet|script-title=ja:日本の大気汚染の歴史 |url=http://www.erca.go.jp/taiki/history/ko_syousyu.html |publisher=Environmental Restoration and Conservation Agency |accessdate=2.3.2014 |language=ja |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110501085231/http://www.erca.go.jp/taiki/history/ko_syousyu.html |archivedate=1.5.2011}}&lt;/ref&gt; Naftna kriza leta 1973 je spodbudila razvoj trajnostne in ekonomične rabe energentov, saj je Japonska revna s surovinami in odvisna od uvoza le-teh.&lt;ref&gt;{{navedi splet|last=Sekiyama|first=Takeshi|title=Japan's international cooperation for energy efficiency and conservation in Asian region|url=http://nice.erina.or.jp/en/pdf/C-SEKIYAMA.pdf|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080216005103/http://nice.erina.or.jp/en/pdf/C-SEKIYAMA.pdf|archivedate=16.2.2008|publisher=Energy Conservation Center|accessdate=16.1.2011}}&lt;/ref&gt; Sodobni naravovarstveni problemi so onesnaženost mestnega zraka, upravljanje z odpadki, [[Evtrofikacija|evtrofikacija voda]], ohranjanje narave, podnebne spremembe, ravnanje s kemikalijami in mednarodno sodelovanje za preprečitev posledic globalnega segrevanja.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Environmental Performance Review of Japan|url=http://www.oecd.org/dataoecd/0/17/2110905.pdf|publisher=[[Organisation for Economic Co-operation and Development|OECD]]|accessdate=16.1.2011}}&lt;/ref&gt;

Junija 2015 je bilo v načrtovanju ali gradnji 40 elektrarn na premog, kar je Japonski prislužilo »nagrado« za njihovo »delo na ukrepih, ki zavirajo dejavnost pri varovanju podnebja«.&lt;ref&gt;{{navedi novice |title =At G-7, Japan's energy plan is not all that green |author =Elaine Kurtenbach |date = 6.6.2015 |agency =Associated Press}}&lt;/ref&gt; Uvršča se na 39. mesto indeksa EPI, ki meri zavezanost držav k ukrepanju v smeri trajnosti.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Environmental Performance Index: Japan|url=http://epi.yale.edu/country/japan|publisher=Yale University|accessdate=19.4.2016}}&lt;/ref&gt; Kot gostiteljica in podpisnica kjotskega protokola mora zmanjšati izpuste ogljikovega dioksida in uvesti druge ukrepe za zmanjšanje vpliva na podnebne spremembe.&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://www.reuters.com/article/idUST191967 |title=Japan sees extra emission cuts to 2020 goal – minister |date=24.6.2009 |agency=Reuters}}&lt;/ref&gt;

== Politika ==
=== Politična ureditev ===
[[Slika:Diet of Japan Kokkai 2009.jpg|levo|sličica|220x220_pik|Japonski parlament ''Kokkai,'' Čidoja, Tokio]]
Japonska je ustavna monarhija z zelo omejeno cesarjevo pristojnostjo. Cesarja ustava definira kot »simbol države in enotnosti ljudstva«. Izvršno vejo oblasti v državi vodi predsednik vlade s svojim ministrskim kabinetom. Zakonodajno vejo oblasti predstavlja dvodomni narodni parlament ''[[Kokkai]]'' (国会), sestavljen iz predstavniškega doma (465 sedežev, menja se na štiri leta) in svetniškega doma (265 sedežev, menja se na šest let). Poslance in svetnike volijo vsi državljani, stari najmanj 18 let, na tajnem glasovanju.&lt;ref name=&quot;tst-&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.straitstimes.com/asia/east-asia/japan-lowers-voting-age-from-20-to-18-to-better-reflect-young-peoples-opinions-in |title=Japan lowers voting age from 20 to 18 to better reflect young people's opinions in policies |publisher=[[The Straits Times]] |date=20.6.2015 |accessdate=28.8.2017 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Constitution&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.kantei.go.jp/foreign/constitution_and_government_of_japan/constitution_e.html |title=The Constitution of Japan |publisher=Prime Minister of Japan and His Cabinet |date=3.11.1946 |accessdate=14.2.2014 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20131214104438/http://www.kantei.go.jp/foreign/constitution_and_government_of_japan/constitution_e.html |archivedate=14.12.2013 |df= }}&lt;/ref&gt; Socialno liberalna [[Ustavna demokratska stranka (Japonska)|Ustavna demokratska stranka]] (CDP) in konzervativna [[Liberalna demokratska stranka (Japonska)|Liberalna demokratska stranka]] (LDP) prevladujeta v parlamentu. LDP je od konca ameriške zasedbe leta 1955 skoraj vedno najuspešnejša in ima (od novembra 2017) 283 sedežev v spodnjem ter 125 v zgornjem domu parlamenta. Samo med leti 1993-94 in 2009-12 ni bila uspešna. [[Predsednik vlade Japonske|Japonski premier]] je na čelu vlade, imenuje ga parlament izmed svojih poslancev, potrjuje pa ga cesar. Je vodja kabineta, v katerega imenuje ministre, lahko pa jih tudi razreši dolžnosti. Trenutni premier je [[Jošihide Suga]].

V japonski zgodovini je na pravni sistem v državi močno vplivalo kitajsko pravo, na primer preko teksta ''[[Kudžikata Isadamegaki]]'' v obdobju Edo.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Dean|first=Meryll|title=Japanese legal system: text, cases &amp; materials|year=2002|publisher=Cavendish|isbn=978-1-85941-673-0|pages=55–58|edition=2}}&lt;/ref&gt; Od 19. stoletja se je pravni sistem začel upirati na civilno pravo v Evropi, predvsem na nemško. Leta 1896 je prišel v veljavo civilni kodeks po osnutku nemškega [[Bürgerliches Gesetzbuch]], ki je obveljal do danes z nekaj povojnimi prilagoditvami.&lt;ref name=&quot;ReferenceC&quot;&gt;{{navedi revijo|last=Kanamori|first=Shigenari|title=German influences on Japanese Pre-War Constitution and Civil Code|journal=European Journal of Law and Economics|date=1.1.1999|volume=7|issue=1|pages=93–95|doi=10.1023/A:1008688209052}}&lt;/ref&gt; Japonsko pravosodje je razdeljeno na štiri stebre: vrhovno sodišče in trije nižji nivoji.&lt;ref name=&quot;ReferenceC&quot;/&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.kantei.go.jp/foreign/judiciary/0620system.html |publisher=Office of the Prime Minister of Japan |title=The Japanese Judicial System |accessdate=27.3.2007}}&lt;/ref&gt; Glavni korpus zakonikov, na katerih temelji japonski pravni red se imenuje [[Šest kodeksov]].&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Dean|first=Meryll|title=Japanese legal system: text, cases &amp; materials|year=2002|publisher=Cavendish|isbn=978-1-85941-673-0|page=131|edition=2}}&lt;/ref&gt;

=== Upravna delitev ===
{{glavni|Upravna delitev Japonske}}
Japonska birokratska uprava je razdeljena na tri osnovne ravni; nacionalni, prefekturni in občinski.

Pod nacionalno vlado je 47 '''prefektur''', od katerih jih je šest nadalje razdeljenih na '''podprefekture''' za boljše oskrbovanje velikih geografskih območij ali oddaljenih otokov. Podprefektura Japonske (支庁, shichō) je japonska oblika samouprave, ki se osredotoča na lokalna vprašanja pod ravnjo prefekture. Deluje kot del večje uprave države in kot del samoupravnega sistema.

1718 '''občin''' (792 mest, 743 mest in 183 vasi) in 23 posebnih okrajev Tokia je najnižja raven vlade; dvajset najbolj naseljenih mest zunaj tokijske metropole je znanih kot [[Mesta, določena z vladnim odlokom Japonske]] in je razdeljenih na oddelke.

Na Japonskem je '''okrožje''' (郡, gun) sestavljeno iz ene ali več podeželskih občin (mest ali vasi) znotraj prefekture. Okrožja nimajo upravne funkcije in se uporabljajo samo za geografske ali statistične namene, kot so poštni naslovi.

'''Mesta''' na Japonskem so razvrščena v štiri različne vrste, od najvišje označeno mesto, osrednje mesto, posebno mesto in navadno mesto na najnižjem:
*Mesto, določeno z vladnim odlokom (政令指定都市, seirei shitei toshi), znano tudi kot določeno mesto (指定都市, shitei toshi) ali mesto z vladnim odlokom (政令市, seirei shi), je japonsko mesto, ki ima več prebivalcev kot 500.000 in je bil kot tak določen z ukazom japonskega kabineta v skladu s členom 252, oddelek 19 zakona o lokalni avtonomiji. Določena mesta so prav tako razdeljena na oddelke.
*Osrednje mesto (中核市, Chūkakushi) je japonsko mesto, ki ima več kot 300.000 prebivalcev in površino večjo od 100 kvadratnih kilometrov, čeprav so lahko posebne izjeme po ukazu kabineta za mesta s prebivalstvom pod 300.000, vendar nad 200.000. [3] Glavno mesto je bilo ustvarjeno s prvim členom 252. člena, 22. razdelka japonskega zakona o lokalni avtonomiji.
*Posebno mesto (特例市, Tokureishi) na Japonskem je mesto z najmanj 200.000 prebivalci. To kategorijo je določil zakon o lokalni avtonomiji, 26. odstavek 252. člena.
*Mesto (市, shi) je lokalna upravna enota na Japonskem z najmanj 50.000 prebivalci, od katerih mora biti vsaj 60 % gospodinjstev ustanovljenih v osrednjem mestnem območju, vsaj 60 % gospodinjstev pa mora biti zaposlenih v trgovini. , industriji ali drugih mestnih poklicih.

'''Posebni oddelki''' (特別区, tokubetsu-ku) so 23 občin, ki skupaj sestavljajo jedro in najbolj poseljen del [[Tokijska metropola|Tokijske metropole]] na Japonskem. Skupaj zasedajo ozemlje, ki je bilo prvotno mesto Tokio, preden je bilo leta 1943 ukinjeno in je postalo del novoustanovljene metropole Tokio. Struktura posebnih oddelkov je bila vzpostavljena v skladu z japonskim zakonom o lokalni avtonomiji in je edinstvena za metropolo Tokio.

==== Prefekture ====
{{glavni|Japonske prefekture}}
[[File:Regions and Prefectures of Japan 2.svg|thumb|47 prefektur Japonske]]
Japonska [[ustava]] deli državo na 47 prefektur, ki administrativne obveznosti opravljajo neodvisno od centralne vlade; vodi jih guverner (知事 ''čidži''). Delimo jih na 43 pravih prefektur (県 ''ken''), 1 metropolo (都 ''to'') - Tokio, 2 mestni prefekturi (府 ''fu'') – Osaka in Kjoto – in 1 okrožje (道 ''dō'') – Hokaido. Od severa proti jugu si sledijo:

{{stolpci|4|
# [[Hokaido]]
# [[Prefektura Aomori|Aomori]]
# [[Prefektura Iwate|Iwate]]
# [[Prefektura Miyagi|Miyagi]]
# [[Prefektura Akita|Akita]]
# [[Prefektura Yamagata|Yamagata]]
# [[Prefektura Fukušima|Fukušima]]
# [[Prefektura Ibaraki|Ibaraki]]
# [[Prefektura Točigi|Točigi]]
# [[Prefektura Gunma|Gunma]]
# [[Prefektura Saitama|Saitama]]
# [[Prefektura Čiba|Čiba]]
# [[Tokio]]
# [[Prefektura Kanagawa|Kanagawa]]
# [[Prefektura Niigata|Niigata]]
# [[Prefektura Toyama|Toyama]]
# [[Prefektura Išikava|Išikava]]
# [[Prefektura Fukui|Fukui]]
# [[Prefektura Jamanaši|Jamanaši]]
# [[Prefektura Nagano|Nagano]]
# [[Prefektura Gifu|Gifu]]
# [[Prefektura Šizuoka|Šizuoka]]
# [[Prefektura Aiči|Aiči]]
# [[Prefektura Mie|Mie]]
# [[Prefektura Šiga|Šiga]]
# [[Prefektura Kyoto|Kyoto]]
# [[Prefektura Osaka|Osaka]]
# [[Prefektura Hyogo|Hyogo]]
# [[Prefektura Nara|Nara]]
# [[Prefektura Wakayama|Wakayama]]
# [[Prefektura Tottori|Tottori]]
# [[Prefektura Šimane|Šimane]]
# [[Prefektura Okayama|Okayama]]
# [[Prefektura Hirošima|Hirošima]]
# [[Prefektura Jamaguči|Jamaguči]]
# [[Prefektura Tokušima|Tokušima]]
# [[Prefektura Kagawa|Kagawa]]
# [[Prefektura Ehime|Ehime]]
# [[Prefektura Koči|Koči]]
# [[Prefektura Fukuoka|Fukuoka]]
# [[Prefektura Saga|Saga]]
# [[Prefektura Nagasaki|Nagasaki]]
# [[Prefektura Kumamoto|Kumamoto]]
# [[Prefektura Oita|Oita]]
# [[Prefektura Miyazaki|Miyazaki]]
# [[Prefektura Kagošima|Kagošima]]
# [[Prefektura Okinava|Okinava]]
}}

=== Tradicionalne regije ===
{{glavni|Tradicionalne regije Japonske}}
Japonska je razdeljena na osem [[Tradicionalne regije Japonske|tradicionalnih regij]]. Niso uradne upravne enote, čeprav jih državni uradniki uporabljajo za statistične in druge namene od leta 1905. Od severa proti jugu si sledijo:
* [[Hokaido]] – (otok in njegov arhipelag); večji mesti sta [[Saporo]] in [[Hakodate]].
* [[Honšu]]: 
** [[Tohoku]] – na sever otoka; večji mesti [[Sendai]] in [[Fukušima]].
** [[Kanto]] – vzhodni del in otoki Nanpō (del tokijske metropole); večja mesta [[Tokio]], [[Kavasaki]], [[Jokohama]], [[Jokosuka]].
** [[Čubu]] – hribovita srednja regija na področju [[Japonske Alpe|Japonskih Alp]]. Regija, ki meji na Japonsko morje, se imenuje [[Hokuriku]], na Pacifik pa meji regija [[Tokai]]. Večji mesti v regiji Hokuriku sta [[Niigata]] in [[Kanazava]], v regiji Tokai pa [[Nagoja]] (četrto največje japonsko mesto) in [[Šizuoka]].
** [[Kansai]] ali Kinki – starodavno kulturno in trgovsko središče, z mesti [[Osaka]], [[Kjoto]], [[Kobe]], [[Nara (Japonska)|Nara]] in [[Vakajama]].
** [[Čugoku]] – zahodni del: večji mesti [[Hirošima]] in [[Okajama]].
* [[Šikoku]] – najmanjši od štirih glavnih otokov, znan po budističnih romarjih. Večji mesti sta [[Macujama]] in [[Takamacu]].
* [[Kjušu]] – najjužnejši izmed štirih glavnih otokov in [[Okinava]]. Pomembnejša mesta so [[Fukuoka]], [[Kitakjušu]] in [[Nagasaki]].

=== Mednarodni odnosi ===
Japonska je članica mnogih mednarodnih organizacijː G7, G8, G20, ZN, APEC, ASEAN prostotrgovinsko območje, z Avstralijo (marec 2007)&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.mofa.go.jp/region/asia-paci/australia/joint0703.html |title=Japan-Australia Joint Declaration on Security Cooperation |publisher=Ministry of Foreign Affairs|accessdate=25.8.2010}}&lt;/ref&gt; in Indijo (oktober 2008)&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.mofa.go.jp/region/asia-paci/india/pmv0810/joint_d.html |title=Joint Declaration on Security Cooperation between Japan and India |publisher=Ministry of Foreign Affairs |date=22.10.2008 |accessdate=25.8.2010}}&lt;/ref&gt; ima podpisan varnostni pakt. Od konca druge svetovne vojne je tesno ekonomsko in varnostno povezana z Združenimi državami Amerike, ki so pomemben izvozni in primaren uvozni partner. Na japonskih tleh je stalno operativna ameriška vojaška baza.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Japan's Foreign Relations and Role in the World Today|url=http://afe.easia.columbia.edu/japan/japanworkbook/fpdefense/foreign.htm|website=Asia for Educators|accessdate=13.11.2016}}&lt;/ref&gt;

Japonska ima nerazrešena ozemeljska vprašanja o [[Kurilski otoki|Kurilskih otokih]] ([[Rusija]])&lt;ref&gt;MOFA, [http://www.mofa.go.jp/region/europe/russia/territory/index.html Japan's Northern Territories]&lt;/ref&gt;, [[Skalovje Liancourt|Skalovju Liancourt]] (v [[japonščina|japonščini]] ''Takešima'')&lt;ref name=&quot;takeshima&quot;&gt;MOFA, [http://www.mofa.go.jp/region/asia-paci/takeshima/index.html The Issue of Takeshima]&lt;/ref&gt;, [[Otočje Senaku|otočju Senaku]] ([[Tajvan]] in [[Ljudska republika Kitajska|Kitajska]]) in atolu [[Okinotorišima]].&lt;ref&gt;MOFA, [http://www.mofa.go.jp/region/asia-paci/senkaku/senkaku.html The Basic View on the Sovereignty over the Senkaku Islands]&lt;/ref&gt; Polemičnost teh ozemelj je predvsem v nadzorovanju naravnih bogastev.

[[Japonsko-korejski odnosi|Odnosi z Korejo]] so napeti zaradi ravnanja Japoncev med kolonialno oblastjo. Med največjimi očitki so spolno suženjstvo (&quot;ženske za lagodje&quot;),&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.bbc.com/news/world-asia-35188135|title=Japan and South Korea agree WW2 'comfort women' deal|date=28.12.2015|work=BBC News|access-date=8.7.2017|language=en-GB}}&lt;/ref&gt; za katerega sploh ni točno znano število žrtev (več deset ali celo sto tisoč), kulturno zatiranje s prepovedjo korejščine v šolah, prisvajanje japonskih imen.&lt;ref name=&quot;#1&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://koreanhistory.info/japan.htm|title=Japanese Colony 1910–1945|website=koreanhistory.info|access-date=8.7.2017}}&lt;/ref&gt; Med letoma 1910 in 1945 je Japonska popravljala korejsko infrastrukturo in na Korejski polotok naselila okoli 800.000 Japoncev.&lt;ref name=&quot;#1&quot;/&gt; Leta 2015 se je Japonska uradno opravičila in priznala spolno suženjstvo, preživele žrtvam je izplačala odškodnino. Državi sta postali veliki gospodarski zaveznici, njuni voditelji aktivno sodelujejo pri reševanju težav v regiji, predvsem glede [[Severna Koreja|Severne Koreje]] in druge svetovne vojne. Na odmevnejšem obisku leta 2017 na vrhu G20 sta se voditelja držav pogovarjala o sodelovanju in razreševanju glede severnokorejske krize, zavzela sta se tudi za graditev pozitivnih odnosov v regiji ter za pritiske na Kitajsko, da poostri sankcije proti Severni Koreji.&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.japantimes.co.jp/news/2017/07/07/national/politics-diplomacy/tokyo-washington-seoul-vow-step-pressure-pyongyang-amid-perceived-china-inaction/|title=Abe and Moon hold first talks in Hamburg, agree to resume reciprocal visits|date=7.7.2017|work=The Japan Times Online|access-date=8.7.2017|language=en-US|issn=0447-5763}}&lt;/ref&gt; Od devetdesetih je zelo močan uvoz korejske glasbe (K-pop), televizije (K-drame) in filmov, saj je bil izničen korejski zakon o prepovedi kulturne izmenjave med državama;&lt;ref&gt;{{navedi revijo|last=Ju|first=Hyujung|date=2014|title=Transformations of the Korean Media Industry by the Korean Wave: The Perspective of Glocalization|url=|journal=Korean Popular Culture in Global Context|volume=|pages=|via=ProQuest ebrary}}&lt;/ref&gt; pojav se imenuje [[korejski val]] (한류 ''Hallju?'').

== Vojska ==
Japonska namenja veliko denarja vojski in obrambi.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=The 15 countries with the highest military expenditure in 2009|url=http://www.sipri.org/research/armaments/milex/resultoutput/milex_15|publisher=Stockholm International Peace Research Institute|accessdate=16.1.2011|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110217084451/http://www.sipri.org/research/armaments/milex/resultoutput/milex_15|archivedate=17.2.2011|df=mdy-all}}&lt;/ref&gt; [[Japonske samoobrambne sile|Japonska vojska]] (Japonske samoobrambne sile) se deli na kopenske, zračne in pomorske sile. Glede na zakonodajo ne sme napovedati vojne ali uporabiti sile v mednarodnih sporih; japonska vlada izvršuje prepoved izvoza strelnega orožja. V zadnjih letih se predsednik vlade Šinzo Abe zavzema za večjo vlogo Japonske pri zagotavljanju varnosti v regiji, tudi s pomočjo sosednjim državam. Glede na Indeks svetovnega miru je Japonska na prvem mestu med azijskimi državami.&lt;ref&gt;Institute for Economics and Peace (2015). ''[http://www.visionofhumanity.org/sites/default/files/Global%20Peace%20Index%20Report%202015_0.pdf Global Peace Index 2015.] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20151006145259/http://www.visionofhumanity.org/sites/default/files/Global%20Peace%20Index%20Report%202015_0.pdf |date=6.10.2015 }}'' Retrieved 5.10.2015&lt;/ref&gt; V zadnjem času so bile japonske vojaške sile uporabljene v mirovnih misijah v Iraku.&lt;ref name=&quot;Iraq deployment&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.iht.com/articles/2006/06/20/news/japan.php |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070416075509/http://www.iht.com/articles/2006/06/20/news/japan.php |archivedate=16.4.2007 |title= Tokyo says it will bring troops home from Iraq |work=International Herald Tribune |date=20.6.2006 |accessdate=28.3.2007}}&lt;/ref&gt; Japonska poslovna federacija prepričuje japonsko vlado k ukinitvi prepovedi izvoza orožja, da bi se država lahko pridružila mednarodnim projektom na področju oboroževanja.&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://in.reuters.com/article/2010/07/13/idINIndia-50097320100713 |title=Japan business lobby wants weapon export ban eased |publisher=Reuters |date= 13.7.2010|accessdate=12.4.2011}}&lt;/ref&gt;

V 21. stoletju se je z globalizacijo moč v regiji prerazporedila. Varnostna slika Japonske se je spremenila predvsem zaradi severnokorejske jedrske grožnje, spopada pa se tudi s spletnim in mednarodnim terorizmom.&lt;ref name=&quot;Japan's Security Policy&quot;&gt;{{navedi novice |title= Japan's Security Policy |publisher= Ministry of Foreign Affairs of Japan |url=http://www.mofa.go.jp/policy/security/}}&lt;/ref&gt; Za ohranjanje miru so ustanovili narodni varnostni svet, ki je razvil varnostno strategijo ter smernice. [[Varnostni pakt med Japonsko in ZDA]] je temelj japonske zunanje politike.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.realclearpolitics.com/articles/2007/03/japan_is_back_why_tokyos_new_a.html |title=Japan Is Back: Why Tokyo's New Assertiveness Is Good for Washington|author=Michael Green |publisher=Real Clear Politics |accessdate=28.3.2007}}&lt;/ref&gt; Od leta 1956 je članica [[Organizacija združenih narodov|OZN]], dvajset let pa je bila tudi nestalna članica [[Varnostni svet ZN|Varnostnega sveta]]. Je članica G4, s čimer si išče stalno mesto v Varnostnem svetu.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.centralchronicle.com/20070111/1101194.htm |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070221044357/http://www.centralchronicle.com/20070111/1101194.htm |archivedate=21.2.2007 |title=UK backs Japan for UNSC bid |work=Central Chronicle |accessdate=28.3.2007}}&lt;/ref&gt;

== Gospodarstvo ==
[[Slika:The_Tokyo_Stock_Exchange_-_main_room_3.jpg|sličica|293x293_pik|Tokijska borza, ena večjih v Aziji]]
Japonska je po Združenih državah Amerike in Kitajski nominalno gledano tretje največje gospodarstvo na svetu.&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=China confirmed as World's Second Largest Economy|newspaper=[[The Guardian]] |date=21.1.2011|url=https://www.theguardian.com/business/2011/jan/21/china-confirmed-worlds-second-largest-economy|accessdate=21.1.2011 |first=James |last=Inman |location=London}}&lt;/ref&gt; Tokijska borza spada med največje v Aziji.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://asia.nikkei.com/Markets/Equities/Tokyo-Stock-Exchange-ranked-third-in-Asia-in-2014 |title=Tokyo Stock Exchange ranked third in Asia in 2014 |work=Nikkei Asian Review |date=16.1.2015 |accessdate=5.12.2015 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20151208112614/http://asia.nikkei.com/Markets/Equities/Tokyo-Stock-Exchange-ranked-third-in-Asia-in-2014 |archivedate=8.12.2015}}&lt;/ref&gt; Leta 2016 je bil japonski javni dolg ocenjen na 230 % letnega BDP.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/rankorder/2186rank.html |publisher=CIA |title=World Factbook, Country comparison: Public debt |accessdate=20.8.2017}}&lt;/ref&gt; Storitveni sektor predstavlja tri četrtine BDP, ima pa tudi zelo visoko razvit industrijski sektor, ki proizvaja visokotehnološka vozila, elektroniko, orodje, jeklo, ladje, kemikalije, tekstil in procesirano hrano. Kmetijski sektor obdeluje 13% japonskega ozemlja, ujamejo 15% vseh rib na svetu. Brezposelnost je nizka pri okoli 4 %, a vseeno 17 % ljudi živi pod pragom revščine.&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=Japan Tries to Face Up to Growing Poverty Problem|url=https://www.nytimes.com/2010/04/22/world/asia/22poverty.html?source=patrick.net|accessdate=16.1.2011|newspaper=The New York Times|date=21.4.2010|first=Martin|last=Fackler}}&lt;/ref&gt; Omejena količina pozidljivih zemljišč vpliva na gradnjo in trg z nepremičninami.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=2008 Housing and Land Survey|url=http://www.e-stat.go.jp/SG1/estat/NewListE.do?tid=000001028768|publisher=Statistics Bureau|accessdate=20.1.2011}}&lt;/ref&gt;

Japonska izvaža največ na ameriški (20 %) in kitajski trg (18 %), sledijo Južna Koreja (7 %), Hong Kong (6 %) in Tajska (5 %). Glavni izvozni proizvodi so orodje, motorna vozila, železo, jeklo, polprevodniki in avtomobilski deli. Največ uvaža iz Kitajske (25 %) in ZDA (11 %), sledita Avstralija (5 %) in Južna Koreja (4 %). Glavni uvozni proizvodi so stroji in orodje, fosilna goriva, živila (govedina), kemikalije, tekstil in surovine za industrijo.&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=Foreign investment in Japan soars|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/business/4632747.stm|accessdate=16.1.2011|newspaper=BBC|date=29.6.2005}}&lt;/ref&gt; Administracija Džun'ičira Koizumija je sprožila reforme, ki so povzročile porast tujih investicij.

Japonska je 27. med 189 državami po indeksu enostavnosti sklepanja poslov in enega najmanjših davčnih prihodkov med razvitimi državami. Japonski kapitalizem ima nekaj posebnosti, kot je sistem vseživljenjske zaposlitve, napredovanje po starosti&lt;ref name=&quot;oecd2008&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.oecd.org/document/17/0,3343,en_2649_34111_40353553_1_1_1_1,00.html |title=Economic survey of Japan 2008 |publisher=[[Organisation for Economic Co-operation and Development|OECD]] |accessdate=25.8.2010 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20101109122744/http://www.oecd.org/document/17/0%2C3343%2Cen_2649_34111_40353553_1_1_1_1%2C00.html |archivedate=9.11.2010 |df=mdy-all }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=http://www.economist.com/node/7193984?story_id=7193984 |title=Japan's Economy: Free at last |newspaper=The Economist |date=20.7.2006 |accessdate=23.1.2011}}&lt;/ref&gt; in vpliv t.i. korporacij ''kejrecu,'' aktivizem lastnikov delnic je redek, podjetja so vodena po metodah, kot je »Metoda Tojota«.&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=Activist shareholders swarm in Japan|url=http://www.economist.com/node/9414552?story_id=9414552|accessdate=23.1.2011|date=28.6.2007|newspaper=The Economist}}&lt;/ref&gt; Znane znamke iz Japonske so [[Toyota]], [[Honda]], [[Canon]], [[Nissan]], [[Sony]], Mitsubishi, [[Panasonic]], [[Uniqlo]], [[Lexus]], [[Subaru Corporation|Subaru]], [[Nintendo]], [[Bridgestone]], [[Mazda]] in [[Suzuki]].&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.rankingthebrands.com/The-Brand-Rankings.aspx?rankingID=33|title=Japan's Best Global Brands 2017|date=17.2.2017|accessdate=2.11.2017|website=Ranking the Brands}}&lt;/ref&gt;

==== Gospodarska zgodovina ====
Sodobna rast se je začela v obdobju Edo, ki je dalo cestni sistem in sistem vodooskrbe, pa tudi razvoj določenih finančnih inšturmentov, bankirstvo in [[Osaške riževe borze|borze]].&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |title=The Origins of Japanese Trade Supremacy |author=Howe, Christopher |publisher=Hurst &amp; Company |year=1996 |isbn=1-85065-538-3|pages=58f}}&lt;/ref&gt; S sprejetjem [[Tržno gospodarstvo|tržnega gospodarstva]]&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Totman|first=Conrad|title=A History of Japan|edition=2 |year=2005|publisher=Blackwell|isbn=1-4051-2359-1|pages=312–314}}&lt;/ref&gt; v obdobju Mejdži so se ustanavljala uspešna podjetja, ki so Japonsko popeljala na vrh razvitih držav.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=McCargo|first=Duncan|title=Contemporary Japan|year=2000|publisher=Macmillan|isbn=0-333-71000-2 |pages=18–19}}&lt;/ref&gt; Med 1960 in 1980 je gospodarska rast v povprečju dosegala 7,5 %, v osemdesetih in na začetku devetdesetih po naftni krizi pa 3,2 %. V devetdesetih se je rast zaradi poka finančnega mehurčka upočasnjevala, kar imenujemo tudi izgubljeno desetletje. Premiki v smeri okrevanja so bili počasni, ovirala jih je tudi globalna upočasnitev okoli preloma tisočletja. Po letu 2005 je Japonska doživljala solidno rast okoli 2,8%&lt;ref&gt;{{navedi novice|last=Masake|first=Hisane|title=A farewell to zero|url=http://www.atimes.com/atimes/Japan/HC02Dh01.html|accessdate=16.1.2011|newspaper=Asia Times|date=2.3.2006}}&lt;/ref&gt;, večje nazadovanje pa je prinesla finančna kriza 2008. Danes se uvršča visoko na lestvicah konkurenčnosti (6. mesto za leti 2015 in 2016) in gospodarske svobode.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://reports.weforum.org/global-competitiveness-report-2015-2016/economies/#indexId=GCI&amp;economy=JPN |title=Country/Economy Profiles: Japan|publisher=World Economic Forum |accessdate=24.2.2016 |language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://reports.weforum.org/global-competitiveness-report-2015-2016/competitiveness-rankings/ |title=Competitiveness Rankings |publisher=World Economic Forum |accessdate=24.2.2016 |language=en}}&lt;/ref&gt;

==== Kmetijstvo in ribolov ====
[[Slika:Rice Paddies In Aizu, Japan.JPG|levo|sličica|220x220_pik|Riževo polje v Ajzuju, prefektura Fukušima]]
Samo 11,5 % japonskega ozemlja je primernega za kmetijstvo.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://data.worldbank.org/indicator/AG.LND.ARBL.ZS|title=Arable land (% of land area)|publisher=World Bank|accessdate=November 11, 2020}}&lt;/ref&gt; Zaradi tega pomanjkanja obdelovalne zemlje se na majhnih površinah kmetuje po sistemu teras.&lt;ref name=&quot;Urbanites Help Sustain Japan's Historic Rice Paddy Terraces&quot;&gt;{{cite web|url=http://ourworld.unu.edu/en/the-people-who-sustain-japans-historic-terraced-rice-fields|title=Urbanites Help Sustain Japan's Historic Rice Paddy Terraces|website=Our World|date=May 22, 2012|author1=Nagata, Akira|author2=Chen, Bixia}}&lt;/ref&gt; Posledica tega je ena najvišjih stopenj donosa poljščin na enoto površine na svetu, s stopnjo kmetijske samooskrbe okoli 50 % od leta 2018;&lt;ref&gt;{{cite journal|title=The spatial patterns in long-term temporal trends of three major crops' yields in Japan|doi=10.1080/1343943X.2018.1459752|year=2018|volume=21|last=Chen|first=Hungyen|journal=Plant Production Science|issue=3|pages=177–185|doi-access=free}}&lt;/ref&gt; kmetijstvo  predstavlja samo 1,4 % BDP. Mali japonski kmetijski sektor je zelo subvencioniran in zaščiten.&lt;ref&gt;{{cite web|work=Agricultural Policy Monitoring and Evaluation|title=Japan: Support to agriculture|year=2020|publisher=OECD|accessdate=November 11, 2020|url=https://www.oecd-ilibrary.org/sites/751935f0-en/index.html?itemId=/content/component/751935f0-en}}&lt;/ref&gt; Kmetje se spopadajo s pomanjkanjem nasledstva in staranjem delovne sile.&lt;ref name=&quot;How will Japan's farms survive?&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.japantimes.co.jp/opinion/2013/06/28/editorials/how-will-japans-farms-survive/#.UoyT2b-lf-k |title=How will Japan's farms survive? |work=[[The Japan Times]] |date=28.6.2013 |accessdate=21.11.2013}}&lt;/ref&gt; [[Riž]] predstavlja skoraj vso proizvodnjo žitaric in je visoko zaščiten s tarifami pri 777,7 %.&lt;ref name=&quot;Japan - Agriculture&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.nationsencyclopedia.com/Asia-and-Oceania/Japan-AGRICULTURE.html#b |title=Japan – Agriculture |work=Nations Encyclopedia |accessdate=21.11.2013}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;With fewer, bigger plots and fewer part-time farmers, agriculture could compete&quot;&gt;{{navedi novice |url=https://www.economist.com/news/asia/21576154-fewer-bigger-plots-and-fewer-part-time-farmers-agriculture-could-compete-field-work |title=With fewer, bigger plots and fewer part-time farmers, agriculture could compete |work=[[The Economist]] |date=13.4.2013 |accessdate=21.11.2013}}&lt;/ref&gt; Japonska je drugi največji uvoznik kmetijskih proizvodov. Leta 1996 se je uvrstila na četrto mesto po količini ulova rib, leta 2010 je ulovila preko 4,5 milijonov ton rib.&lt;ref name=&quot;World fisheries production, by capture and aquaculture, by country (2010)&quot;&gt;{{navedi splet |url=ftp://ftp.fao.org/FI/STAT/summary/a-0a.pdf |archive-url=https://wayback.archive-it.org/all/20170525161431/ftp://ftp.fao.org/FI/STAT/summary/a-0a.pdf |url-status=dead |archive-date=25.5.2017 |title=World fisheries production, by capture and aquaculture, by country (2010) |work=Food and Agriculture Organization |accessdate=18.1.2014 |df=mdy-all }}&lt;/ref&gt; Danes predstavlja japonski ulov 15 % svetovnega&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/ja.html#Econ |title=The World Factbook |work=[[Central Intelligence Agency]] |accessdate=1.2.2014}}&lt;/ref&gt;, mnogi tudi trdijo, da je Japonska kriva za počasno izumiranje nekaterih ribjih vrst, kot so tuni.&lt;ref name=&quot;UN tribunal halts Japanese tuna over-fishing&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.atimes.com/oceania/AH31Ah01.html |title=UN tribunal halts Japanese tuna over-fishing |work=[[Asia Times]] |date=31.8.1999 |accessdate=1.2.2014}}&lt;/ref&gt; Sporen je tudi kvazi-komercialen [[Kitolov|lov na kite]].&lt;ref name=&quot;Japanese whaling 'science' rapped&quot;&gt;{{navedi novice |url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/science/nature/4118990.stm |title=Japanese whaling 'science' rapped |work=[[BBC News]] |date=22.6.2005 |accessdate=1.2.2014 |author=Black, Richard}}&lt;/ref&gt;

==== Industrija in storitve ====
Industrija predstavlja 27,5 % BDP.&lt;ref name=&quot;auto1&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/ja.html#Econ|title=Japan|last=|first=|date=3.11.2016|website=CIA World Factbook|publisher=|accessdate=13.11.2016}}&lt;/ref&gt; Pomembnejše industrije so avtomobilska, motorska, elektronska, orodjarska, kovinska, ladjedelniška, kemična in predelovalna. Japonska je tretji največji proizvajalec avtomobilov, Tojota pa največji posamezni proizvajalec.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.oica.net/category/production-statistics/|title=Production Statistics|last=OICA|first=|date=2016|website=|publisher=|accessdate=13.11.2016}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.forbes.com/sites/andreamurphy/2015/05/06/2015-global-2000-the-worlds-biggest-auto-companies/#361753666e48|title=2015 Global 2000: The World's Biggest Auto Companies|last=|first=|date=6.5.2015|website=Forbes|publisher=|accessdate=13.11.2016}}&lt;/ref&gt; Potrošniška elektronika se je preselila na Kitajsko, v ZDA in Južno Korejo.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=The era of Japanese consumer electronics giants is dead|url=https://www.cnet.com/news/the-era-of-japanese-consumer-electronics-giants-is-dead|website=cnet|accessdate=13.11.2016}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=What happened to Japan's electronic giants?|url=http://www.bbc.com/news/world-asia-21992700|accessdate=13.11.2016|agency=BBC News|date=2.4.2013}}&lt;/ref&gt; Za ladjedelništvo se pričakuje, da bo ostalo na Japonskem.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Why the sun has yet to set on Japanese shipbuilding|url=http://www.seatrade-maritime.com/news/asia/why-the-sun-has-yet-to-set-on-japanese-shipbuilding.html|website=Seatrade Maritime News|accessdate=13.11.2016}}&lt;/ref&gt;

Storitveni sektor predstavlja tri četrtine BDP.&lt;ref name=&quot;Japan Country Report&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.gfmag.com/gdp-data-country-reports/247-japan-gdp-country-report.html#axzz2kmA1XTXk |title=Japan Country Report |work=Global Finance |accessdate=16.11.2013}}&lt;/ref&gt; Glavne industrije so bankirstvo, zavarovalništvo, nepremičnine, trgovina, transport in telekomunikacije. Štiri od petih največjih časopisov na svetu je iz Japonske.&lt;ref name=&quot;National Newspapers Total Circulation 2011&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.ifabc.org/site/assets/media/National-Newspapers_total-circulation_IFABC_17-01-13.xls |title=National Newspapers Total Circulation 2011 |publisher=[[International Federation of Audit Bureaux of Circulations]] |accessdate=2.2.2014}}&lt;/ref&gt; Največji poslovni konglomerati ''kejrecu'' v državi so skupine Mitsubishi, Sumitomo, Fuyo, Mitsui, Dai-Ichi Kangyo in Sanwa.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.sjsu.edu/faculty/watkins/keiretsu.htm |title=The Keiretsu of Japan |work=San José State University}}&lt;/ref&gt;

==== Turizem ====
[[Slika:Chateau Himeji.JPG|sličica|220x220_pik|Grad Himedži, prefektura Hjogo]]
Turizem doživlja v zadnjih letih razcvet. Leta 2013 je število tujih obiskovalcev prvič preseglo 10 milijonov, leta 2015 že skoraj 20 milijonov.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.japantimes.co.jp/news/2016/01/19/national/japan-sets-new-inbound-tourism-record-2015-comes-just-short-20-million-target/|title=Visitors to Japan surge to record 19.73 million, spend all-time high ¥3.48 trillion|first=Tomoko|last=Otake|date=19.1.2016|publisher=|via=Japan Times Online}}&lt;/ref&gt; Pričakovanja japonske vlade so, da se bo turistični obisk do leta 2030 povzpel na 60 milijonov.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.japanmacroadvisors.com/page/category/economic-indicators/gdp-and-business-activity/number-of-visitors-to-japan/|title=Number of visitors to Japan|accessdate=29.1.2017|publisher=|via=Japan Macro Advisors}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Number of Foreign Visitors Surpassed 20 million (Japan)&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.smam-jp.com/documents/www/english/market_info/2016/11/22/SMAM_Market_Keyword_No139.pdf|title=SMAM Market Keyword (No.139)|work=SMAM-jp.com |accessdate=29.1.2017}}&lt;/ref&gt; Japonska ima [[Seznam spomenikov Unescove svetovne dediščine na Japonskem|20 znamenitosti]]  zapisanih na Unescov seznam svetovne dediščine&lt;ref name=&quot;whc.unesco.org&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://whc.unesco.org/en/statesparties/jp|title=Japan Properties inscribed on the World Heritage List|date=29.1.2017|publisher=|via=UNESCO}}&lt;/ref&gt;, med njimi grad Himedži, zgodovinske spomenike starodavnega Kjota in Nare.&lt;ref name=&quot;whc.unesco.org&quot;/&gt; Popularne destinacije so Tokio, Hirošima, gora [[Fudži]], smučišči Niseko in Kohaido, Okinava, vlak ''šinkansen'' in uporaba obširne mreže hotelov ''rjokan'' in vrelcev tople vode ''onsen''.

== Znanost in tehnologija ==
Japonska je vodilna država na področju znanstvenega raziskovanja v naravoslovju in inženirstvu, njen prispevek je pomemben v kmetijstvu, elektroniki (kar 16 % vsega zlata in 22 % vsega srebra je v japonski elektroniki&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.techradar.com/news/phone-and-communications/mobile-phones/japan-wants-citizens-to-donate-their-phone-to-make-2020-olympic-medals-1326938|title=Japan wants citizens to donate their old phone to make 2020 Olympics medals|publisher=}}&lt;/ref&gt;), industrijski robotiki (na Japonskem je bilo leta 2013 v uporabi kar 20% vseh robotov&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.ifr.org/industrial-robots/statistics/ |title=Statistics – IFR International Federation of Robotics |publisher= |accessdate=5.10.2016 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20160327031517/http://www.ifr.org/industrial-robots/statistics/ |archivedate=27.3.2016 |df= }}&lt;/ref&gt;), optiki, kemikalijah, polprevodnikih, raznih vejah inženirstva in raziskovanja živih bitij. Na indeksu inovativnosti Bloomberg se ponaša z drugim mestom. 700.000 raziskovalcev deluje s proračunom, velikim kar 130 milijard dolarjev, kar je v deležu BDP na tretjem mestu sveta.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.investinisrael.gov.il/NR/rdonlyres/D8B76E12-BC96-436A-9CA5-B53D9B8060E1/0/IsraelWhereBreakthroughsHappen.pdf |title=Invest in Israel – Where Breakthroughs Happen |date=4.12.2011 |work=Investment Promotion Center |publisher=Industry, Trade and Labor Ministry |page=17 |accessdate=14.10.2012}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice|last=McDonald|first=Joe|title=China to spend $136 billion on R&amp;D|newspaper=BusinessWeek|date=4.12.2006}}&lt;/ref&gt; Japonski znanstveniki so prejeli 22 [[Nobelova nagrada|Nobelovih nagrad]] iz fizike, kemije ali medicine in 3 [[Fieldsova nagrada|Fieldsove nagrade]] za matematiko.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Japanese Nobel Laureates |publisher=[[Kyoto University]] |year=2009 |url=http://www.kyoto-u.ac.jp/en/profile/intro/honor/nobel.htm/ |accessdate=7.11.2009}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Japanese Fields Medalists |publisher=Kyoto University |year=2009 |url=http://www.kyoto-u.ac.jp/en/profile/intro/honor/fields.htm |accessdate=7.11.2009 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20100310203313/http://www.kyoto-u.ac.jp/en/profile/intro/honor/fields.htm/ |archivedate=10.3.2010}}&lt;/ref&gt;

[[Japonska agencija za raziskovanje vesolja]] (JAXA) razvija satelite in vesoljska plovila, sodeluje v planetarnih, vesoljskih in aviacijskih raziskavah, na Mednarodni vesoljski postaji. Misije so poslali proti Merkurju, Veneri in Luni, kjer nameravajo do leta 2030 zgraditi bazno postajo.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Japan Plans Moon Base by 2030 |publisher=MoonDaily |date=3.8.2006 |url=http://www.moondaily.com/reports/Japan_Plans_Moon_Base_By_2030_999.html |accessdate=27.3.2007}}&lt;/ref&gt; Pomembnejši projekti so Kibo, [[Akacuki]], Mercury Magnetspheri Orbiter, SELENE in H-IIA.

== Infrastruktura ==
[[Slika:Satta yukei.jpg|sličica|275x275_pik|Japonska avtocesta s pogledom na goro [[Fudži]]]]
Japonska ima v omrežju 1,2 milijonov kilometrov cest kar 63.000 kilometrov avtocest in hitrih cest,&lt;ref name=&quot;stat.go.jp&quot;&gt;[http://www.stat.go.jp/english/data/nenkan/1431-12.htm Chapter 12 Transport – Microsoft Excel Sheet], Statistical Handbook of Japan&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;mlit.go.jp&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.mlit.go.jp/road/road_e/statistics.html|title=Road Bureau – MLIT Ministry of Land, Infrastructure, Transport and Tourism|publisher=}}&lt;/ref&gt; ki povezujejo večja mesta med otoki Honšu, Šikoku ter Kjušu, na Hokaidu in v obliki hitre ceste na Okinavi. Novi in rabljeni avtomobili so poceni s poudarkom na energijski učinkovitosti. Uporaba avtomobilov je nizka, s samo 50 % povprečja držav G8.&lt;ref name=&quot;stat.go.jp&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;mlit.go.jp&quot;/&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Transport |url=http://www.stat.go.jp/english/data/handbook/c09cont.htm |work=Statistical Handbook of Japan 2007 |publisher=Statistics Bureau |accessdate=2.3.2014 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110427071603/http://www.stat.go.jp/english/data/handbook/c09cont.htm |archivedate=27.4.2011}}&lt;/ref&gt; Železniško omrežje je privatizirano, znani so hitri in točni vlaki ''[[Šinkansen]]'' z rednimi hitrostmi vlakov do 320&amp;nbsp;km/h.&lt;ref name=&quot;transtatsjp&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.iraptranstats.net/jp|title=Transport in Japan|accessdate=17.2.2009|work=International Transport Statistics Database|publisher=[[International Road Assessment Program]]}} {{subscription required}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://english.jr-central.co.jp/about/safety.html|title=About the Shinkansen&amp;nbsp;– Safety|accessdate=17.10.2011|publisher=Central Japan Railway Company}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.hitachi-rail.com/rail_now/column/just_in_time/index.html|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080513230217/http://www.hitachi-rail.com/rail_now/column/just_in_time/index.html|archivedate=13.5.2008|title=Corporate Culture as Strong Diving Force for Punctuality- Another &quot;Just in Time&quot;|accessdate=19.4.2009|publisher=Hitachi}}&lt;/ref&gt; V državi je 175 letališč, [[Haneda|letališče Haneda]] je drugo najprometnejše v Aziji, pomemno je tudi [[letališče Narita]], [[Letališče Kansaj|Kansaj]] in [[Letališče Čubu|Čubu]]. [[Pristanišče v Nagoji]] je največje v državi, predstavlja kar 10% trgovinske izmenjave na Japonskem.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.airports.org/cda/aci_common/display/main/aci_content07_c.jsp?zn=aci&amp;cp=1-5-212-218-222_666_2__ |title=Year to Date Passenger Traffic |publisher=Airports Council International |date=11.11.2010 |accessdate=2.3.2014 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110111152406/http://www.airports.org/cda/aci_common/display/main/aci_content07_c.jsp?zn=aci&amp;cp=1-5-212-218-222_666_2__ |archivedate=11.1.2011}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Nakagawa|first=Dai|title=Transport Policy and Funding|year=2006|publisher=Elsevier|isbn=0-08-044852-6|page=63|author2=Matsunaka, Ryoji}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Port Profile|url=http://www.port-of-nagoya.jp/english/about_port.htm|publisher=Port of Nagoya|accessdate=7.1.2011|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20101130050032/http://www.port-of-nagoya.jp/english/about_port.htm|archivedate=30.11.2010|df=mdy-all}}&lt;/ref&gt;

Leta 2011 je bilo 46,1 % energije pridobljene iz nafte, 21,3 % iz premoga, 21,4 % iz zemeljskega plina, 4,0 % iz jedrske energije in 3,3 % iz vodne energije. Jedrska energija je istega leta predstavljala 9,2 % proizvodnje električne energije (še leto prej 24,9 %), zmanjšanje se je zgodilo na račun jedrske nesreče v Jedrski elektrarni Fukušima Daj'iči in posledičnih protestov proti uporabi jedrski elektrarn. Japonska je zelo odvisna od uvoza energije, saj nima večjih domačih rezerv.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Energy|url=http://www.stat.go.jp/english/data/handbook/c0117.htm#c07|work=Statistical Handbook of Japan 2013|publisher=Statistics Bureau|accessdate=14.2.2014}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice|last=Tsukimori|first=Osamu|title=Japan nuclear power-free as last reactor shuts|url=https://www.reuters.com/article/2012/05/05/us-nuclear-japan-idUSBRE84405820120505|accessdate=8.5.2012|agency=[[Reuters]]|date=5.5.2012}}&lt;/ref&gt;

Vlada upravlja oskrbo z vodo in komunalne storitve preko ministrstev.&lt;ref&gt;[http://www.mhlw.go.jp/english/policy/health/water_supply/dl/3-1a.pdf Waterworks Vision Summary], June 2004, retrieved on 6.1.2011&lt;/ref&gt; Dostop do obeh omrežij je univerzalen, 3 % ljudi dobivajo vodo iz zasebnih vodnjakov, predvsem na podeželju.&lt;ref&gt;Ministry of Health, Labor and Welfare:[http://www.mhlw.go.jp/english/policy/health/water_supply/1.html Coverage], retrieved on 6.1.2011&lt;/ref&gt; Vsa zbrana odpadna voda se vrača v omrežje, kjer jo obdelajo v sekundarnih čistilnih napravah ali pa je očiščena takoj. Vsa odpadna voda, ki je speljana v polzaprta morja (15 % vse odpadne vode), kot so [[Tokijski zaliv]], [[Osaški zaliv]] in [[jezero Biva]], je prečiščena še na terciarnem nivoju. Večji problemi, s katerimi se spopadajo, je zmanjševanje in staranje prebivalstva, manjšanje investicij, večanje pojavnosti suš, ipd.

== Prebivalstvo ==
Kar 80 % od 126,5 milijonov prebivalcev Japonske živi na Honšuju. Kot družba so jezikovno, etnično in kulturno homogeni; 98,5 % prebivalcev je Japoncev, ostalo so tuji delavci iz Koreje, Kitajske, Filipinov in potomci Japoncev iz Brazilije, Peruja in ZDA.&lt;ref name=MulticulturalJapan&gt;{{navedi novice|title='Multicultural Japan' remains a pipe dream|url=http://search.japantimes.co.jp/cgi-bin/fl20070327zg.html|accessdate=16.1.2011|newspaper=Japan Times|date=27.3.2007|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110414035203/http://search.japantimes.co.jp/cgi-bin/fl20070327zg.html|archivedate=14.4.2011|df=mdy-all}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Gentensei Shinko Shinbun 2010&quot;&gt;Atsushi Kotani ''The Fascination of the Japanese Cultural Theory'' (日本文化論のインチキ) {{ISBN|978-4-344-98166-9}} (Gentensei Shinko Shinbun, 2010)&lt;/ref&gt; Prevladajoča etnična skupina so ljudstvo Jamato, pomembnejše manjšine so domorodno ljudstvo Ainu in ljudstva z otočja Rjukju ter socialna manjšina ''[[Burakumini|burakuminov]]''. Prebivalci Japonske dosegajo v povprečju drugo najvišjo pričakovano starost ob rojstvu (83,5 let za obdobje 2010–2015).&lt;ref name=&quot;Table A.17&quot;&gt;{{navedi splet|title=Table A.17|url=https://www.un.org/esa/population/publications/wpp2006/WPP2006_Highlights_rev.pdf|work=United Nations World Population Prospects, 2006 revision|publisher=Organizacija združenih narodov|accessdate=15.1.2011}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;haaretz.com&quot;&gt;{{navedi novice|title=WHO: Life expectancy in Israel among highest in the world|url=http://www.haaretz.com/news/who-life-expectancy-in-israel-among-highest-in-the-world-1.276618|accessdate=15.1.2011|newspaper=Haaretz|date=maj 2009}}&lt;/ref&gt; Država se spopada z demografsko katastrofo, saj naj bi bilo do leta 2050 kar 4 % Japoncev starejših od 65 let, prebivalstvo pa naj bi upadlo z 126,5 milijonov na samo 95 milijonov.&lt;ref name=&quot;handbook&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.stat.go.jp/english/data/handbook/c0117.htm#c02 |title=Statistical Handbook of Japan 2013: Chapter 2—Population |publisher=Statistics Bureau |accessdate=14.2.2014}}&lt;/ref&gt;

{| class=&quot;wikitable&quot;
!#
!Slika
!Mesto
!Prebivalcev
&lt;small&gt;(Popis 2010)&lt;/small&gt;
!Prefektura
|-
!1.
|[[Slika:Tokyo_Tower_at_night_8.JPG|150px]]
|'''[[Tokio]]'''
|8.949.447
|[[Tokio]]
|-
!2.
|[[Slika:Minato_Mirai_In_Blue.jpg|150px]]
|'''[[Jokohama]]'''
|3.689.603
|[[Kanagava]]
|-
!3.
|[[Slika:Nakanoshima Skyscrapers in 201504 001.jpg|150px]]
|'''[[Osaka]]'''
|2.666.371
|[[Osaka]]
|-
!4.
|[[Slika:Nagoya_2017_(34159008173).jpg|150px]]
|'''[[Nagoja]]'''
|2.263.907
|[[Aiči]]
|-
!5.
|[[Slika:Hokkaido_University.jpg|150px]]
|'''[[Sapporo]]'''
|1.914.434
|[[Hokaido]]
|-
!6.
|[[Slika:Twilight_view_of_Kobe,_from_a_point_near_Shin-Kobe_station.jpg|150px]]
|'''[[Kobe]]'''
|1.544.873
|[[Hjogo]]
|-
!7.
|[[Slika:Kyoto_Skyline_-_Pentinlo.jpg|150px]]
|'''[[Kjoto]]'''
|1.474.473
|[[Kjoto]]
|-
!8.
|[[Slika:Fukuoka_City_-_Watanabe-dori_Avenue_-_01.JPG|150px]]
|'''[[Fukuoka]]'''
|1.463.826
|[[Fukuoka]]
|-
!9.
|[[Slika:Kawasaki_Station_East_Exit_2.jpg|150px]]
|'''[[Kavasaki]]'''
|1.425.678
|[[Kanagava]]
|-
!10.
|[[Slika:JR_Freight_Omiya_Workshop_main_storehouse_and_office.jpg|150px]]
|'''[[Sajtama]]'''
|1.222.910
|[[Sajtama]]
|}

=== Verstva Japonske ===
[[Slika:Phoenix Hall, Byodo-in, November 2016 -01.jpg|sličica|313x313_pik|Budistični tempelj Bjodo-in, Udži, prefektura Kjoto]]
Japonska ustava zagotavlja verske svoboščine vsakemu posamezniku. Več kot 84 % ljudi šteje [[šintoizem]] za izvorno religijo na otočju, več kot polovica od teh jih meni, da se je skozi zgodovino združeval z elementi budizma v [[šinbucu-šugo]]. Vplivi so prišli tudi iz taoistične in konfucianistične miselnosti. Številke ne pokažejo prave slike glede verske pripadnosti, saj je vsaka družina tradicionalno pripadala eni veri in templju. V sodobnem času naj bi bil delež ljudi, ki zares verujejo, nekje 20–30 %. Navkljub temu je sodelovanje na festivalih, kot je [[Hacumode|prvi obisk templja v novem letu]], zelo pogosto in priljubljeno. Ulice so okrašene ob festivalu [[Bon (festival)|Bon]], [[Tanabata]] in ob božiču. Na Japonskem deluje okoli 100.000 templjev in 78.790 svečenikov.

Šintoizem je prevladujoča veroizpoved na Japonskem, prakticiralo naj bi ga okoli 80 % prebivalstva (obiski templjev, rotenje in priprošnje pri ''[[kami]]jih''), vseeno pa se jih samo manjši delež opredeljuje kot šintoiste s pridružitvijo organiziranim sektam, saj uradnih ritualov za pridružitev ni.&lt;ref name=&quot;Breen Teeuwen&quot;&gt;Breen, Teeuwen in ''Breen, Teeuwen'' (2000:1)&lt;/ref&gt;&lt;ref name=Kisala&gt;{{navedi knjigo|last = Kisala |first = Robert |editor= Wargo, Robert|title = The Logic Of Nothingness: A Study of Nishida Kitarō |publisher = University of Hawaii Press|year = 2005|pages = 3–4 |isbn = 0-8248-2284-6}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=BY65&gt;''Routledge Handbook of Japanese Culture and Society'' (2011) edited by Victoria Bestor, Theodore C. Bestor, and Akiko Yamagata, p. 65 {{ISBN|978-0-415-43649-6}}&lt;/ref&gt;

[[Budizem]] je prispel na Japonsko v 6. stoletju iz kraljestva Baekje na Korejskem polotoku.&lt;ref name=&quot;Brown, 1993. p. 455&quot;&gt;Brown, 1993. p. 455&lt;/ref&gt;

[[Krščanstvo]] so prvi širili jezuitski misijonarji leta 1549.&lt;ref name=&quot;Higashibaba, 2002. p. 1&quot;&gt;Higashibaba, 2002. p. 1&lt;/ref&gt; Danes je kristjanov manj kot 2,3 %, večinoma na zahodu države, kjer so bili misijoni najbolj aktivni. Leta 2007 je bilo na Japonskem 32.036 župnikov in pastorjev. V zadnjem stoletju je postalo popularno praznovanje zahodnjaških porok, Valentinovega in božiča.&lt;ref&gt;[http://www2.ttcn.ne.jp/honkawa/7770.html Religion in Japan by prefecture]. 1996 statistics.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice|last=Kato|first=Mariko|title=Christianity's long history in the margins|newspaper=Japan Times|date=24.2.2009}}&lt;/ref&gt;

Ostale religije, prisotne v državi, so [[islam]] (večinoma pri migrantskih delavcih iz Indonezije, Pakistana, Bangladeša in Irana), [[hinduizem]], [[Judovstvo|judaizem]] in [[sikhizem]].&lt;ref&gt;{{navedi revijo |last1=Nakhleh |first1=Emile A. |last2=Sakurai |first2=Keiko |last3=Penn |first3=Michael |url=http://www.nbr.org/publications/asia_policy/Preview/AP5_IslamJapan_preview.pdf |title=Islam in Japan: A Cause for Concern? |journal=Asia Policy |volume=5 |date=januar 2008}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Clarke&quot;&gt;{{navedi knjigo|title=The World's religions : understanding the living faiths|year=1993|publisher=Reader's Digest|isbn=978-0-89577-501-6|editor=Clarke, Peter|page=208}}&lt;/ref&gt;

=== Jezik ===
Več kot 99 % prebivalcev Japonske govori [[Japonščina|japonščino]] kot prvi jezik. Spada med [[aglutinacijski jezik|aglutinacijske jezike]] z obsežnim sistemom besednih struktur, glagolskih oblik in besednjakom, prilagojenim vljudnem, ponižnem in častnem govorjenju in naslavljanju v hierarhično urejeni japonski družbi - ''[[keigo]]''. Japonska pisava obsega [[kandži]]je (kitajske pismenke) in dve [[Kana (japonska pisava)|kani]] (silabariji z izvorom v [[kurziv]]u in radikalkah kandžijev), poleg tega pa še latinico in arabske števke.&lt;ref&gt;{{navedi splet|last=Miyagawa|first=Shigeru|title=The Japanese Language|url=http://web.mit.edu/jpnet/articles/JapaneseLanguage.html|publisher=Massachusetts Institute of Technology|accessdate=16.1.2011}}&lt;/ref&gt; Japonske javne in zasebne šole učijo japonski jezik, navadno pa tudi angleški.

Drugi jeziki na otočju so [[rjukjanski jeziki]], [[okinavski jezik]] in [[jezik ljudstva Ainu]], ki mu grozi izumrtje&lt;ref&gt;{{navedi revijo|last=Heinrich|first=Patrick|title=Language Planning and Language Ideology in the Ryūkyū Islands|journal=Language Policy|date=January 2004|volume=3|issue=2|pages=153–179|doi=10.1023/B:LPOL.0000036192.53709.fc}}&lt;/ref&gt;, saj ga govori samo nekaj ostarelih prebivalcev Hokaida.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.un.org/works/culture/japan_story.html |archiveurl=https://web.archive.org/web/20080106062419/http://www.un.org/works/culture/japan_story.html |archivedate=6.1.2008 |title=15 families keep ancient language alive in Japan |publisher=UN |accessdate=27.3.2007}}&lt;/ref&gt; Malo otrok se uči te jezike, a se je v zadnjih letih zavednost glede pomena ohranitve jezikov povečala.

=== Težave ===
S staranjem prebivalstva se pojavljajo socialni problemi, kot sta pomanjkanje delovne sile in večanje socialnih izdatkov za pokojnine in zdravstveno varstvo.&lt;ref&gt;[[Gonzalo Garland]] et al. &quot;Dynamics of Demographic Development and its impact on Personal Saving : case of Japan&quot;, with Albert Ando, Andrea Moro, Juan Pablo Cordoba, in ''Ricerche Economiche'', Vol 49, August 1995&lt;/ref&gt; Do leta 2050 naj bi se prebivalstvo skrčilo na 95 milijonov.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.ifs.du.edu/ifs/frm_GraphicalDisplay.aspx?ListNames='Population,%20History%20and%20Forecast'&amp;HistFor=True&amp;GrpOp=0&amp;Dim1=81&amp;File=0|title=frm_Message|publisher=|accessdate=5.10.2016}}&lt;/ref&gt; Imigracije in iniciative za povečanje rodnosti so ponujene kot rešitve za zajezitev katastrofe.&lt;ref name=&quot;Ogawa&quot;&gt;{{navedi splet|last=Ogawa|first=Naohiro|title=Demographic Trends and their implications for Japan's future|url=http://www.mofa.go.jp/j_info/japan/socsec/ogawa.html|work=Transcript of speech delivered on 7 March 1997|publisher=Ministry of Foreign Affairs|accessdate=14.5.2006}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://jipi.gr.jp/english/message.html |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070929222250/http://jipi.gr.jp/english/message.html |archivedate=29.9.2007 |title=Japan Immigration Policy Institute: Director's message|first= Hidenori|last=Sakanaka|publisher=Japan Immigration Policy Institute |date=5.10.2005 |accessdate=5.1.2007}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice|last=French|first=Howard|title=Insular Japan Needs, but Resists, Immigration|url=https://www.nytimes.com/2003/07/24/international/asia/24JAPA.html?ei=5007&amp;en=53c7315175389e69&amp;ex=1374379200&amp;partner=USERLAND&amp;pagewanted=all&amp;position=|accessdate=21.2.2007|newspaper=The New York Times|date=24.7.2003}}&lt;/ref&gt; Japonska sprejme vsako leto zgolj 9.500 novih državljanov za naturalizacijo&lt;ref&gt;{{navedi splet|script-title=ja:帰化許可申請者数等の推移|url=http://www.moj.go.jp/TOUKEI/t_minj03.html|publisher=Ministry of Justice|accessdate=17.3.2011|language=ja}}&lt;/ref&gt;, leta 2012 je sprejela zgolj 18 prebežnikov.&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=2012 saw record-high 2,545 people apply for refugee status in Japan |url=http://www.japantimes.co.jp/news/2013/03/20/national/2012-saw-record-high-2545-people-apply-for-refugee-status-in-japan/#.UXWOPEpnhIE |newspaper=Japan Times|date=20.3.2013}}&lt;/ref&gt; Trpi tudi zaradi visoke samomorilnosti,&lt;ref name=&quot;NYT&quot;&gt;{{navedi novice|url=https://query.nytimes.com/gst/fullpage.html?res=9F00E1DB173FF936A25754C0A96F958260&amp;sec=health&amp;spon=&amp;scp=29&amp;sq=suicide%20japan&amp;st=cse|title=In Japan, Mired in Recession, Suicides Soar|last=Strom|first=Stephanie|date=15.7.1999|newspaper=The New York Times|accessdate=20.9.2008}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=Times&gt;{{navedi novice|url=http://www.timesonline.co.uk/tol/news/world/asia/article4170649.ece|title=Japan gripped by suicide epidemic|last=Lewis|first=Leo|date=19.6.2008|newspaper=[[The Times (London)|The Times]]|accessdate=20.9.2008}}&lt;/ref&gt; ki je vodilni razlog za smrt med ljudmi pod 30. letom starosti.&lt;ref name=&quot;ozawa-desilva&quot;&gt;{{navedi revijo|last = Ozawa-de Silva|first = Chikako
|title = Too Lonely to Die Alone: Internet Suicide Pacts and Existential Suffering in Japan|journal = Cult Med Psychiatry |volume = 32 |issue = 4 |pages = 516–551 |date=December 2008 |doi = 10.1007/s11013-008-9108-0|pmid = 18800195}}&lt;/ref&gt;

==Izobraževanje ==
[[Slika:Tokyo University Entrance Exam Results 6.JPG|sličica|220x220_pik|Slavje ob naznanitvi rezultatov vpisov na tokijsko univerzo]]
Primarna, sekundarna in univerzitetna delitev šolstva se je uveljavila leta 1872 kot del reform Obnove Mejdži. Osnovna šola (小学校 ''šogakko'') traja 6 let od dopolnjenega 6. leta in je obvezna. Sekundarna izobrazba se deli na obvezno triletno nižjo srednjo šolo (中学校 ''čugakko'') in neobvezno triletno višjo srednjo šolo (高等学校 ''kotogakko'', krajše 高校 ''koko''), ki jo obiskuje 94% vseh učencev z opravljeno nižjo srednjo šolo.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.fpri.org/footnotes/087.200312.ellington.japaneseeducation.html |title=Beyond the Rhetoric: Essential Questions About Japanese Education |first=Lucien |last=Ellington |publisher=Foreign Policy Research Institute |date=1.12.2003 |accessdate=1.4.2007 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070405075716/http://www.fpri.org/footnotes/087.200312.ellington.japaneseeducation.html |archivedate=5.4.2007}}&lt;/ref&gt; Približno 76% dijakov z zaključeno višjo srednjo šolo je nadaljevalo izobraževanje na univerzitetni ravni. Japonski učenci dosegajo najvišje rezultate med vsemi državami OECD pri pismenosti, matematiki in znanostih. Šolnine na višji srednji šoli in univerzi so praviloma visoke.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.oecdbetterlifeindex.org/topics/education/ |title=Education OECD Better Life |publisher=OECD |accessdate=29.5.2016 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20160531152015/http://www.oecdbetterlifeindex.org/topics/education/ |archivedate=31.5.2016 |df=mdy-all }}&lt;/ref&gt; Japonske šole se spopadajo z zelo pogostim zbadanjem in žalitvami med učenci, kar skušajo zajeziti z združitvijo osnovne in nižje srednje šole v en devetletni program.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.japantimes.co.jp/news/2016/06/10/national/compulsory-nine-year-school-system-kicks-off-japan/ |title=Compulsory nine-year school system kicks off in Japan |last=Jiji Press Staff |date=10.6.2016 |publisher=The Japan Times |accessdate=31.8.2016}}&lt;/ref&gt;

Izobraževanje je igralo ključno vlogo pri hitri povojni gospodarski rasti. Do danes, ko je trg dela vse bolj odvisen od pridobljenega znanja, pomeni višja izobrazba in pridobljene kompetence več priložnosti za zaposlitev in tudi višji položaj na delovnem mestu.&lt;ref name=&quot;auto&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.oecd.org/edu/Japan-EAG2014-Country-Note.pdf |title=Japan |publisher=OECD |accessdate=28.10.2016}}&lt;/ref&gt; Najbolj prestižni izobraževalni ustanovi sta Univerza v Tokiu in Univerza v Kjotu&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.globaluniversitiesranking.org/index.php?option=com_content&amp;view=article&amp;id=94&amp;Itemid=131|title=TOP&amp;nbsp;– 100 |publisher=Global Universities Ranking|year=2009|accessdate=22.3.2010}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.topuniversities.com/university-rankings/world-university-rankings/2010 |title=QS World University Rankings 2010 |publisher=QS TopUniversities |year=2010 |accessdate=15.1.2010 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110403044940/http://www.topuniversities.com/university-rankings/world-university-rankings/2010 |archivedate=3.4.2011 |df=mdy-all }}&lt;/ref&gt;, ki sta imeli kar 16 Nobelovih lavreatov.

== Zdravstvo ==
Zdravstveno oskrbo na Japonskem zagotavlja državna in lokalna vlada. Univerzalni zdravstveni sistem zagotavlja enakost dostopa storitev vsem, ki so vanj vključeni; državna komisija določa cene storitev. Nezaposleni se lahko vključijo preko lokalnih programov zavarovanja. Od leta 1973 ponuja vlada vsem ostarelim brezplačno zavarovanje.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.nyu.edu/projects/rodwin/lessons.html |first=Victor|last=Rodwin|title=Health Care in Japan |publisher=New York University |accessdate=10.3.2007}}&lt;/ref&gt; Vsak pacienti si lahko brezplačno izbere zdravnika in zdravstveno ustanovo.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.ipss.go.jp/s-info/e/Jasos/Health.html |title=Health Insurance: General Characteristics |publisher=National Institute of Population and Social Security Research |accessdate=28.3.2007}}&lt;/ref&gt;
== Kultura ==
Japonska kultura se je od svojih začetkov zelo spremenila in razvila. Sodobna kultura je mešanica vplivov iz Azije, Evrope in Severne Amerike. Tradicionalne umetnosti so obrti kot so: [[keramika]], [[tekstil]], [[japonski lakirani izdelki]], izdelava [[japonski meči|japonskih mečev]] in izdelava [[lutka|lutk]], predstave ''[[bunraku]]'', ''[[kabuki]]'', ''[[No gledališče|no]]'', [[Tradicionalni japonski plesi|tradicionalni plesi]] in ''[[rakugo]]'' in drugi običaji kot so: [[Japonska obred pitja čaja|obred pitja čaja]], [[Japonske borilne veščine|borilne veščine]], [[Japonska kaligrafija|kaligrafije]], [[japonske igre]], [[ikebana]], zlaganje [[origami]]jev, obiskovanje toplic - [[onsen]] in [[Gejša|gejše]]. Japonska ima razvit sistem za zaščito in promocijo tako materialnih kot nematerialnih kulturnih dobrin in nacionalnega bogastva.&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.bunka.go.jp/english/index.html|title=Administration of Cultural Affairs in Japan|publisher=Agency for Cultural Affairs|accessdate=May 11, 2011}}&lt;/ref&gt; Na Unescov seznam svetovne dediščine je vpisanih dvaindvajset območij, od tega osemnajst kulturnih.

=== Arhitektura ===
[[Slika:Kinkaku2.jpg|levo|sličica|275x275_pik|Kinkoku-dži zlati paviljon, Kjoto]]
Japonska arhitektura je mešanica lokalnih in drugih vplivov. Templji v Iseju veljajo za prototip japonske tradicionalne arhitekture. Stavbe so lesene, rahlo dvignjene od tal, krite s ploščicami ali drugimi naravnimi materiali. Drsna vrata ''[[fusuma]]'' so bila postavljena namesto sten, omogočala so prilagajanje prostora za razne priložnosti. Tla so bila sestavljena iz [[tatami]]jev. Ljudje so sedeli na tleh ali na blazinah, mize in stoli so se pojavili šele v 20. stoletju. V 19. stoletju so se v življenjski vsakdan, arhitekturo, oblikovanje in gradnjo začele vključevati zahodnjaške, moderne in post-moderne ideje.

Po prihodu budizma na Japonsko so se ulice in mesta začela graditi po modelu šahovnice, nastanek prve prestolnice Nare je bil pod vplivom arhitekture prestolnice dinastij Tang in Sui v [[Čangan|Čang'anu]]. Templji in svetišča so bili grajeni z naprednimi tehnikami obdelave lesa. Uvedli so standardne merske enote, izboljšali načrtovanje in oblikovanje bivalnih prostorov ter vrtov. Uvedba čajne ceremonije je pomenila enostavnost in skromnost v oblikovanju v nasprotju z bohotnostjo aristokracije.

V sodobni zgodovini se je arhitektura spremenila predvsem zaradi ločitve budizma in šintoizma prvič po 1000 letih.&lt;ref&gt;{{navedi revijo|last=Stone|first=Jacqueline|title=Review of ''Of Heretics and Martyrs in Meiji Japan: Muslim and Its Persecution'' by James Edward Ketelaar|journal=Harvard Journal of Asiatic Studies|volume=53|issue=2|pages=582–598|date=December 1993|url=http://www.thezensite.com/ZenBookReviews/Of-Heretics_and_Martyrs.html#note1|accessdate=13.6.2011}}&lt;/ref&gt; Japonska je doživela hitro prisvajanje zahodnih arhitekturnih idej, najprej z uvažanjem tujih strokovnjakov, kasneje pa so v gradnjo vključevali lastne poglede in slog. Večje zanimanje za japonske ideje v svetu se je pokazalo šele po drugi svetovni vojni, zelo vpliven je bil arhitekt [[Kenzō Tange|Kenzo Tange]] in teoretičnimi arhitekturnimi gibanji, kakršno je [[Metabolizem (arhitektura)|metabolizem]].

=== Umetnost ===
{{glavni|Japonska arhitektura|Japonski vrt|Japonska estetika|Japonsko slikarstvo|Japonsko kiparstvo}}
[[Slika:Hokusai (1828) Cuckoo and Azaleas.jpg|sličica|297x297_pik|Hokusaj: Kukavica in azaleje (1828), ukijo-e tisk]]
Najstarejša umetniška dela so bila predvsem kiparska, izdelana iz lesa in slikarska, nastala pred več kot 2000 leti. Gre za sintezo med domorodno [[Japonska estetika|japonsko estetiko]] in vključevanjem uvoženih idej, seveda pa so ideje tekle tudi v drugo smer.&lt;ref name=autogenerated3&gt;{{navedi knjigo|last=Arrowsmith|first=Rupert Richard|title=Modernism and the Museum: Asian, African, and Pacific Art and the London Avant-Garde|year=2010|publisher=Oxford University Press|isbn=978-0-19-959369-9}}&lt;/ref&gt; V 19. stoletju se je v Evropi uveljavil [[japonizem]], ki je močno vplival na razvoj sodobne zahodne umetnosti, predvsem [[postimpresionizem|postimpresionizma]]. Izhajal je iz tiskovin [[ukijo-e]]; slog sta gojila npr. [[Hokusaj]] in [[Hirošige]].

Japonski strip [[manga]] (漫画 improvizirana slika) se je razvil v 20. stoletju in postal popularen po vsem svetu.&lt;ref&gt;{{navedi revijo|author=Kinko Ito|title=A History of Manga in the Context of Japanese Culture and Society|journal=Journal of Popular Culture|volume=38|issue=3|pages=456–475|date=February 2005|doi=10.1111/j.0022-3840.2005.00123.x}}&lt;/ref&gt; Japonski animirani filmi ([[anime]]) so nastali pod vplivom ''mang''. Prepoznamo ju po značilnem slogu.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://news.naver.com/main/read.nhn?mode=LSD&amp;mid=sec&amp;sid1=103&amp;oid=020&amp;aid=0000322552 |title=If you want to know Japan, See Animation |accessdate= |date=5. november 2005 ||language=ko|format= |work= }}&lt;/ref&gt;

Japonska glasba je raznolika in spaja različne sloge. Citram podoben [[koto]] je prišel s Kitajske v 9. stoletju in velja za japonski nacionalni inštrument. V 14. stoletju so igranju na koto pripojili recitacije, nastale so ''no-drame''. [[Japonska ljudska glasba|Ljudska glasba]] s kitaro ''[[šamisen]]'' se je razvila v 16. stoletju.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Malm|first=William P.|title=Traditional Japanese music and musical instruments|year=2000|publisher=Kodansha International|isbn=978-4-7700-2395-7|pages=31–45|edition=New}}&lt;/ref&gt; Klasična glasba je prišla iz Zahoda v 19. stoletju in postala pomemben del japonske kulture.&lt;ref&gt;Glej na primer Olivier Messiaen, ''Sept haïkaï'' (1962), (''Olivier Messiaen: a research and information guide'', Routledge, 2008, By Vincent Perez Benitez, p. 67) in (''Messiaen the Theologian'', Ashgate Publishing, Ltd., 2010, pp.&amp;nbsp;243–265, By Andrew Shenton)&lt;/ref&gt; Popularna glasba je doživela razcvet v povojni Japonski s pojavom ''J-popa'', japonske popularne glasbe.&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://www.theguardian.com/music/2005/aug/21/popandrock3 |title= J-Pop History |work=The Observer |accessdate=1.4.2007 |first=Chris |last=Campion |date=22.8.2005 |location=London}}&lt;/ref&gt; [[Karaoke]] so zelo priljubljena kulturna aktivnost, v sodobnem času celo bolj kot tradicionalno aranžiranje cvetja ali ceremonija pitja čaja.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|title=The worlds of Japanese popular culture: gender, shifting boundaries and global cultures|year=1998|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-63729-9|page=76|edition=Repr.|editor=Martinez, D.P.}}&lt;/ref&gt;

Med najstarejša literarna dela sodita kroniki ''[[Kodžiki]]'' in ''[[Nihon Šoki]]'' ter antologija poezije ''[[Man'jošu]]'' iz 8. stoletja, napisana s kitajskimi pismenkami.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |title=Seeds in the Heart: Japanese Literature from Earliest Times to the Late Sixteenth Century |author=Keene, Donald |publisher=Columbia University Press |year=2000 |isbn=978-0-231-11441-7}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.meijigakuin.ac.jp/~ascj/2000/200015.htm |title= Asian Studies Conference, Japan (2000) |publisher=Meiji Gakuin University |accessdate=1.4.2007}}&lt;/ref&gt; V zgodnjem obdobju Hej'an sta se razvili silibariji kana. ''[[Zgodba o sekalcu bambusa]]'' je najstarejša japonska pripoved. Opis dvornega življenja iz obdobja Hej'an najdemo v ''[[Zgodbe izpod blazine|Zgodbah izpod blazine]]'' [[Sej Šonagon|Seja Šonagona]] in ''[[Princ in dvorne gospe|Princu in dvornih gospeh]]'' [[Murasaki Šikibu]], najstarejšem romanu na svetu.&lt;ref name=&quot;ispmsu&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://isp.msu.edu/AsianStudies/wbwoa/eastasia/Japan/literature.html |archiveurl=https://web.archive.org/web/20051203034125/http://www.isp.msu.edu/asianstudies/wbwoa/eastasia/Japan/literature.html |archivedate=3.12.2005 |title= Windows on Asia—Literature : Antiquity to Middle Ages: Recent Past |publisher=Michigan State University |accessdate=28.12.2007}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Totman|first=Conrad|title=A History of Japan |edition=2 |year=2005|publisher=Blackwell|isbn=1-4051-2359-1|pages=126–127}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|title=The Tale of Genji|editor=Royall, Tyler|publisher=Penguin Classics|year=2003|isbn=0-14-243714-X|pages=i–ii, xii}}&lt;/ref&gt; V obdobju Edo so meščani prehiteli samurajsko aristokracijo po pisanju in branju literature, popularna so bila dela [[Saikaku|Saikaka]] in [[Matsuo Bashō|Bašoja]], ki je ponovno oživil tradicijo pisanja haikujev, znan je tudi po poetičnem potopisu ''[[Oku no Hosomiči]]''.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |title=World Within Walls: Japanese Literature of the Pre-Modern Era, 1600–1867 |author=Keene, Donald |publisher=Columbia University Press |year=1999 |isbn=978-0-231-11467-7}}&lt;/ref&gt; V obdobju Mejdži je tradicionalno umetnost zamenjal zahodnjaški slog pisanja. [[Nacume Soseki]] in [[Mori Ogai]] sta bila prva sodobna romanopisca, danes so znani tudi [[Rjunosuke Akutagava]], [[Džun'ičiro Tanizaki]], [[Jukio Mišima]] ter [[Haruki Murakami]]. Japonska ima dva dobitnika Nobelove nagrade za književnost: [[Jasunari Kavabata|Jasunarija Kavabata]] (1968) in [[Kenzaburo Oe|Kenzabura Oeja]] (1994).

=== Filozofija ===
Japonska filozofija je mešanica kitajskih, zahodnjaških in domačih elementov. Arheološki dokazi pričajo o obstoju [[Animizem|animističnega verovanjai]] in čaščenja ''[[kami]]jev'', svetih bitjih v šintoizmu, ki bivajo na zemlji.&lt;ref&gt;http://www.univie.ac.at/rel_jap/k/images/0/03/Kuroda_1981.pdf&lt;/ref&gt; [[Konfucionizem|Konfucijeva misel]] je prišla na Japonsko skupaj z budizmom v 5. stoletju.&lt;ref name=&quot;ReferenceA&quot;&gt;plato.stanford.edu/entries/japanese-confucian/&lt;/ref&gt; Konfucionistični ideali so se usidrali v japonsko videnje družbe in samega sebe, organizaciji vlade in sodstva.&lt;ref name=&quot;ReferenceA&quot;/&gt; Budizem je globoko vplival na japonsko [[Psihologija|psihologijo]], [[Metafizika|metafiziko]] in [[Estetika|estetiko]].&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|url=http://plato.stanford.edu/archives/win2011/entries/japanese-aesthetics/|title=The Stanford Encyclopedia of Philosophy|first=Graham|last=Parkes|editor-first=Edward N.|editor-last=Zalta|date=1.1.2011|publisher=|via=Stanford Encyclopedia of Philosophy}}&lt;/ref&gt; Ideje zvestobe in časti izhajajo iz 16. stoletja. Zahodna filozofija je na Japonsko vstopila šele v 19. stoletju. Pomembna je [[Kjotska šola]] filozofije, ki predvsem v domeni filozofije religije in [[fenomenologija|fenomenologije]] združuje in primerja vplive budistične filozofije z evropsko filozofsko in duhovno mislijo.

=== Kulinarika ===
Osnova japonske prehrane je [[japonski riž]] ali rezanci v juhi z dodatnimi jedmi iz rib, zelenjave in [[tofu]]ja za dodajanje okusa po principu ''ičidžu-sansai'' (ena juha, tri stranske jedi). Rdeče meso je prišlo v japonsko kuhinjo šele v pred okoli 100 leti. Velik poudarek je na sezonskih sestavinah,&lt;ref&gt;[http://www.tjf.or.jp/eng/content/japaneseculture/pdf/ge09shun.pdf &quot;A Day in the Life: Seasonal Foods&quot;], 'The Japan Forum Newsletter'', 14.9.1999.&lt;/ref&gt; kvaliteti živil in prezentaciji. Japonske restavracije imajo več zvezdic v [[Michelinov vodič|Michelinovem vodiču]] na enoto prebivalstva kot katerakoli druga država.&lt;ref name=michelin20101124&gt;{{navedi splet|script-title=ja:「ミシュランガイド東京・横浜・鎌倉2011」を発行　三つ星が14軒、 二つ星が54軒、一つ星が198軒に|url=http://web-cache.stream.ne.jp/www09/michelin/guide/tokyo/|publisher=Michelin Japan|accessdate=7.2.2011|date=24.11.2010|language=ja}}&lt;/ref&gt;

Tradicionalne sladice imenujemo ''[[vagaši]]'', izdelane so iz paste iz [[Azuki|rdečih fižolčkov]] in ''[[moči]]ja''. Popularna je aroma zelenega čaja, nastrgan sladoled ''[[kakigori]]'', riževo vino [[sake]] in pivo.

=== Prazniki in festivali ===
Državni prazniki na Japonskem so novo leto 1. januarja, ''Sejdžin no hi'' (praznik odraščanja) na drugi ponedeljek v januarju, dan ustanovitve Japonske 11. januarja, spomladansko enakonočje 21. marca, rojstni dan cesarja ''Šova'' 29. aprila, dan ustave 3. maja, zeleni dan 4. maja, dan otrok 5. maja, dan morja na tretji ponedeljek v juliju, dan gora 11. avgusta, dan spoštovanja ostarelih na tretji ponedeljek v septembru, jesensko enakonočje 23. ali 24. septembra, dan športa na drugi ponedeljek v oktobru, dan kulture 3. novembra, dan dela 23. novembra in cesarjev rojstni dan 23. decembra.

Japonska praznuje tudi mnogo festivalov ''[[Japonski festivali|macuri]]'' (祭) z dogodki po celi državi ali pa samo na določenem območju. Najpomembnejši državni festivali so ''[[Sejdžin no hi]]'' (dan odraščanja) na drugi ponedeljek v januarju, ''[[Hinamacuri]]'' (festival deklet/lutk) 3. marca, ''[[Hanami]]'' (opazovanje cvetov češnje) od konca marca do zgodnjega maja, ''[[Tanabata]]'' (festival zvezd), ''[[Šči-go-san]]'' (dobesedno 7-5-3, festival za otroke starosti 7, 5 in 3) na 15. november, ''[[Omisoka]]'' (staro leto) na 31. decembra, večdnevna festivala ''[[Secubun]]'' (praznuje se ob vsaki zamenjavi letnega časa) in ''[[En'niči]]'' (festival Buda in ''kamijev''). Pomemben tridnevni budistični festival je ''[[Bon|Obon]]'' (počastitev duš umrlih prednikov). Na šolah se praznujejo tudi razni kulturni festivali, kjer učenci, dijaki in študenti pokažejo svoje delo staršem, sorodnikom ali javnosti v srednjih šolah in na univerzah.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.officeholidays.com/countries/japan/|title=Public Holidays in Japan in 2016 – Office Holidays|publisher=}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Nakamura, Akemi, &quot;[http://www.japantimes.co.jp/cgi-bin/nn20080408i1.html National holidays trace roots to China, ancients, harvests] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090713203247/http://search.japantimes.co.jp/cgi-bin/nn20080408i1.html |date=13.7.2009 }}&quot;, ''[[Japan Times]]'', 8.4.2008.&lt;/ref&gt;

Pomembni elementi festivalskega praznovanja so poleg osrednjega dogajanja tudi stojnice s hrano, zabava, karnevalske igre in povorke, ki jih sponzorirajo templji in svetišča ali pa so povsem sekularni. Pogosti motivi so zapleteno dekorirani splavi, procesije, ki jih organizira vsaka soseska, nameščanje ''kamijev'' v ritualna nosila [[Mikoši|''mikošije''.]]&lt;ref name=&quot;jnto.go.jp&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://www.jnto.go.jp/eng/spot/festival/saidaijieyohadaka.html|title=Saidai-ji Eyo Hadaka Matsuri – Japan National Tourism Organization|publisher=}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;jnto.go.jp&quot;/&gt;[[Slika:Sumo ceremony.jpg|sličica|242x242_pik|Sumo borci okoli sodnika med ceremonijo vstopa v ring]]
=== Šport ===
Tradicionalni japonski športi so [[sumo borbe]],&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.pbs.org/independentlens/sumoeastandwest/sumo.html |title=Sumo: East and West |publisher=[[PBS]] |accessdate=10.3.2007}}&lt;/ref&gt; japonske borilne veščine [[judo]], [[karate]] in [[kendo]]. Po Obnovitvi Mejdži so postali popularni tudi zahodnjaški športi.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.uk.emb-japan.go.jp/en/facts/culture_dailylife.html#sports |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070317192109/http://www.uk.emb-japan.go.jp/en/facts/culture_dailylife.html |archivedate=17.3.2007 |title=Culture and Daily Life |publisher=Embassy of Japan in the UK |accessdate=27.3.2007 |url-status=dead |df= }}&lt;/ref&gt; Japonska je že trikrat gostila olimpijske igre, [[Poletne olimpijske igre 1964|poletne olimpijske igreleta 1964 v Tokiu]], [[Zimske olimpijske igre 1972|zimske olimpijske igre leta 1972 v Saporu]] in [[Zimske olimpijske igre 1998|leta 1998 v Naganu]]. [[Poletne olimpijske igre 2020|Leta 2020]] (dejansko 2021) je Tokio ponovno gostil poletne olimpijske igre.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Olympic History in Japan|url=http://www.joc.or.jp/english/historyjapan/history_japan_bid.html|publisher=Japanese Olympic Committee|accessdate=7.1.2011}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.olympic.org/news/ioc-selects-tokyo-as-host-of-2020-summer-olympic-games/208784|title=IOC selects Tokyo as host of 2020 Summer Olympic Games|date=21.7.2016|publisher=|accessdate=5.10.2016}}&lt;/ref&gt;

[[Bejzbol]] je najbolj priljubljen šport, sledijo mu nogomet, golf in avtomobilske dirke.

=== Mediji ===
Najbolj priljubljena medija sta televizija in časopis, a tudi radio in revije. Šele v zadnjem desetletju je postala televizija glavni vir informacij in zabave.&lt;ref name=&quot;pressnet.or.jp&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.pressnet.or.jp/data/0202.htm |title=Archived copy |accessdate=3.11.2016 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20020418125404/http://www.pressnet.or.jp/data/0202.htm |archivedate=18.4.2002 |df=mdy-all }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[https://www.nhk.or.jp/bunken/english/reports/pdf/report_16042101.pdf Television Viewing and Media Use Today: From &quot;The Japanese and Television 2015&quot; Survey] NHK Broadcasting Culture Research Institute, Public Opinion Research Division. April 2016.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.pressnet.or.jp/data/0101.htm |title=Archived copy |accessdate=3.11.2016 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20020418105725/http://www.pressnet.or.jp/data/0101.htm |archivedate=18.4.2002 |df=mdy-all }}&lt;/ref&gt; Glavne televiziske mreže so: [[NHK]], [[Nippon Television]] (NTV), [[Tokyo Broadcasting System]] (TBS), [[Fuji Network System]] (FNS), [[TV Asahi]] (EX) in [[TV Tokyo Network]] (TXN). Novice, varieteji in serije/drame so najbolj priljubljene med gledalci.&lt;ref name=&quot;nhk.or.jp&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.nhk.or.jp/bunken/BCRI-fr/h13-f1.html |title=Archived copy |accessdate=3.11.2016 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20041205020625/http://www.nhk.or.jp/bunken/bcri-fr/h13-f1.html |archivedate=5.12.2004 |df=mdy-all }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;nhk.or.jp&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;japanesestudies.org.uk&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.japanesestudies.org.uk/discussionpapers/Gatzen.html|title=Media and Communication in Japan: Current Issues and Future Research|first=Barbara Gatzen, Australian National University,|last=Australia|date=17.4.2001|publisher=}}&lt;/ref&gt;

== Poimenovanja ==
Ime ''Nippon'' ali ''Nihon'' (日本) pomeni »izvor Sonca« in se nanaša na lego japonske ob vzhodni obali azijske celine, kjer pismenka ''niči'' 日 predstavlja dan ali sonce, ''hon'' 本 pa bazo ali izvor.&lt;ref name=&quot;sljfaq.org&quot;/&gt; Iz sklopa se je na Zahodu uveljavil izrek &quot;dežela vzhajajočega Sonca&quot;.&lt;ref name=&quot;ReferenceB&quot;/&gt; Najstarejša omemba imena izhaja iz zgodovinskih zapisov kitajske [[Dinastija Tang|dinastije Tang]], imenovanih Stara knjiga dinastije Tang. Nastalo pa je med japonskimi diplomatskimi odpravami na Kitajsko v 7. in 8. stoletju, ko so Japonci zahtevali to poimenovanje za svojo deželo. Morda izvira iz starejšega pisma [[Princ Šotoku|princa Šotokuja]] vladarju [[Dinastija Sui|dinastije Sui]] iz leta 607, v katerem se poimenuje za &quot;cesarja dežele, kjer sonce vzhaja (日出處天子)&quot;. V pismu je bilo zapisano: &quot;Jaz, cesar v deželi, kjer sonce vzhaja, pošiljam pismo cesarju dežele, kjer sonce zahaja.&quot;

Pred prevzetjem tega imena sta bili v uporabi imeni ''[[Ljudstvo Jamato|Jamato]]'' (大和 &quot;Veliki Va&quot;) in ''[[Va (Japonska)|Vakoku]]'' (倭国). Termin ''va'' (和) je homofon drugega izraza ''vo'' (倭, japonska izgovorjava ''va''), ki je bil na Kitajskem v uporabi za imenovanje Japonske vsaj od 3. stoletja. Druga oblika ''Vej'' (委) je bila v uporabi za zgodnjo japonsko državo [[Nakoku]] v času [[Dinastija Han|dinastije Han]],&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=121 AD: Wakoku, The Land Of The Submissive Dwarf People?|url=https://www.tofugu.com/japan/country-names-for-japan/|accessdate=29.1.2017}}&lt;/ref&gt; a Japonci niso marali konotacij ''Va'' (倭), ki so ga na Kitajskem povezovali s konceptom palčka ali »pigmejca«, zato so ga želeli zamenjati z ''Va'' (和), ki pomeni »harmonijo, povezanost«.&lt;ref name=&quot;fuzita&quot;&gt;{{navedi splet|title=Why Japan is Japan? How Japan became Japan? |url= http://www.fuzita.org/jpculture/howmanyi/howjapan.html|accessdate=29.1.2017}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Wa: The Spirit of Harmony and Japanese Design Today &amp;#124; Concept, Works, and Catalogue|url=https://www.jpf.go.jp/e/project/culture/exhibit/oversea/wa/works.html|accessdate=29.1.2017}}&lt;/ref&gt;

V evropske jezike je ime verjetno prišlo preko zgodovinske kitajske izgovorjave 日本 ''Cipangu'' (kot jo je zapisal [[Marko Polo]]) iz stare mandarinščine ali dialekta Wu; še danes pa se pismenki v šanghajskem dialektu bereta kot ''Zeppen''.&lt;ref name=&quot;#2&quot;&gt;{{navedi knjigo|last=Boxer|first=Charles Ralph|title=The Christian century in Japan 1549–1650|year=1951|publisher=University of California Press|isbn=1-85754-035-2|url=https://books.google.com/books?id=2R4DA2lip9gC&amp;pg=PA14|pages=1–14}}&lt;/ref&gt; Prvi zapis v angleščini sega v leto 1577, kjer gre za prevod pisma iz leta 1565 portugalskega jezuita kot ''Giapan''.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Mancall|first=Peter C.|title=Travel narratives from the age of discovery: an anthology|year=2006|publisher=Oxford University Press|pages=156–157|chapter=Of the Ilande of Giapan, 1565}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |url=https://books.google.com/books?id=giZnAgAAQBAJ&amp;pg=PA79&amp;lpg=PA79 |title=London: The Selden Map and the Making of a Global City, 1549–1689|first= Robert K. |last=Batchelor |pages= 76, 79 |publisher=University of Chicago Press |isbn=978-0226080796 |date=6.1.2014}} In Richard Wille's 1577 book &quot;The History of Travalye in the West and East Indies&quot;&lt;/ref&gt; Izhaja iz stare malajščine (''Džapun'' ali ''Džapang''), ki si jo je verjetno izposodila iz dialekta katere obmorske narečne skupine na Kitajskem (dialekt Ningpo ali fukineščina&lt;ref name=&quot;#2&quot;/&gt;), s katero so bili portugalski trgovci v 16. stoletju pogosto v stiku.&lt;ref name=&quot;ahd&quot;&gt;{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=cZ88p_bSt1EC&amp;pg=PA146 |title=Word Histories and Mysteries: From Abracadabra to Zeus|editor= Editors of the American Heritage Dictionaries|publisher=Houghton Mifflin Harcourt |date=13.10.2004|isbn=9780547350271 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author=Boxer, C.R. |title=The Christian Century In Japan 1549–1650 |publisher=University of California Press |year=1951 |pages=11, 28–36, 49–51 |isbn=1-85754-035-2}}&lt;/ref&gt; Portugalski trgovci so jo tudi prvi ponesli v Evropo.

Od Obnove Mejdži do konca druge svetovne vojne je bilo celotno ime za Japonsko ''Daj Nippon Tejkoku'' (大日本帝國 »Cesarstvo velike Japonske«).&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last1=Frédéric|first1=Louis|year=2002|title=Japan Encyclopedia|publisher=The Belknap Press of Harvard University Press|isbn=0674007700|page=143|url=https://books.google.com/?id=p2QnPijAEmEC&amp;pg=PA143&amp;lpg=PA143&amp;dq=dai+nippon+teikoku#v=onepage&amp;q=dai%20nippon%20teikoku&amp;f=false|accessdate=29.1.2017|language=en}}&lt;/ref&gt; Današnje ime ''Nihon-koku'' ali ''Nippon-koku'' (日本国) je formalni sodobni ekvivalent s pomenom »japonska država«.

== Sklici ==
{{opombe|2}}
== Nadaljnje branje ==
* Marinac, Bogdana ''Čez morje na nepoznani Daljni vzhod'', Pomorski muzej Piran,  Piran, 2017 {{COBISS|ID=2928898567}}
* Lazar, Tomaž ''Japonsko orožje in bojevniška kultura na Slovenskem'', Ljubljana, Narodni muzej Slovenije, 2017, {{COBISS|ID=289999872}}

== Zunanje povezave ==
{{Zbirka|Japan|Japonska}}
{{wikipotovanje|Japan|Japonska}}
{{wikislovar}}
* [http://www.japan-guide.com/ Vodič po Japonski]
* [http://www.jnto.go.jp/ Spletna stran državne turistične organizacije]

{{East_Asia}}
{{OECD}}
{{APEC}}
{{normativna kontrola}}

{{zvezdica}}

[[Kategorija:Japonska| ]]
[[Kategorija:Ustavne monarhije]]
[[Kategorija:Vzhodnoazijske države]]
[[Kategorija:Otoške države]]
[[Kategorija:Azijsko-pacifiško gospodarsko sodelovanje]]
[[Kategorija:Države, po katerih so poimenovali asteroid]]</text>
      <sha1>dfbi5ihlcy5gyandmnvhnpnc05455uw</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5726700</id>
      <parentid>5726698</parentid>
      <timestamp>2022-08-02T14:22:03Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ljuba brank</username>
        <id>92351</id>
      </contributor>
      <comment>/* Poimenovanja */ oblikovanje</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="118629" xml:space="preserve">{{Infopolje Država
|native_name = &lt;big&gt;日本国&lt;/big&gt;&lt;br /&gt;''Nippon-koku'' ali ''Nihon-koku''
|conventional_long_name = Japonska
|common_name = Japonska
|common_name2 = Japonske
|image_flag = Flag of Japan.svg
|image_coat = Imperial Seal of Japan.svg
|symbol_type = Cesarski pečat
|image_map = Japan-location-cia.png
|national_anthem = ''[[Kimi ga Yo]]''{{presledki|2}}(君が代)&lt;small&gt;&lt;br /&gt;''Cesarska vladavina''&lt;/small&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Explore Japan National Flag and National Anthem|url=http://web-japan.org/kidsweb/explore/national/index.html|accessdate=29.1.2017}}&lt;/ref&gt;
|official_languages = [[japonščina]]&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.ethnologue.com/country/JP/languages|title=Japan Languages|accessdate=29.1.2017|language=en}}&lt;/ref&gt;
|capital = [[Tokio]]
|latd=35 |latm=41 |latNS=N |longd=139 |longm=46 |longEW=E
|largest_settlement_type = največje mesto
|largest_city = [[Tokio]]
|government_type = [[Ustavna monarhija]]
|leader_title1 = [[Japonski cesar|cesar]]
|leader_title2 = [[predsednik vlade Japonske|predsednik vlade]]
|leader_name1 = [[Naruhito]] (徳仁)
|leader_name2 = [[Fumio Kišida]] (岸田 文雄) [[Liberalna demokratična stranka (Japonska)|(LDS)]]
|area_rank = 61.
|area_magnitude = 1 E11
|area_km2 = 377.972
|percent_water = 0,8 %
|population_census = 126.226.568&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.e-stat.go.jp/en/stat-search/files?page=1&amp;layout=datalist&amp;toukei=00200521&amp;tstat=000001136464&amp;cycle=0&amp;year=20200&amp;month=24101210&amp;tclass1=000001136465&amp;tclass2=000001154388&amp;tclass3val=0|title=2020 Population Census Preliminary Tabulation|accessdate=June 26, 2021|publisher=[[Statistics Bureau (Japan)|Statistics Bureau of Japan]]}}&lt;/ref&gt;
|population_census_year = 2020
| population_estimate    = 125.502.000&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.stat.go.jp/english/data/jinsui/2021np/index.html|title=Current Population Estimates as of October 1, 2021|accessdate=April 17, 2022|publisher=[[Statistics Bureau (Japan)|Statistics Bureau of Japan]]}}&lt;/ref&gt;
| population_estimate_year = 2021
| population_estimate_rank = 11.
| population_density_km2 = 332
| population_density_rank = 24.
|GDP_PPP_year = 2022
|GDP_PPP = $6,110 bilijona&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;&lt;ref name=&quot;IMFWEOJP&quot;&gt;{{cite web|url=https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2022/April/weo-report?c=158,&amp;s=NGDP_RPCH,NGDPD,PPPGDP,NGDPDPC,PPPPC,&amp;sy=2020&amp;ey=2027&amp;ssm=0&amp;scsm=1&amp;scc=0&amp;ssd=1&amp;ssc=0&amp;sic=0&amp;sort=country&amp;ds=.&amp;br=1|title=World Economic Outlook database: April 2022|publisher=[[International Monetary Fund]]|date=April 2022}}&lt;/ref&gt;
|GDP_PPP_rank = 4.
|GDP_PPP_per_capita = $48.814
|GDP_PPP_per_capita_rank = 35.
| GDP_nominal            = porast $4,912 bilion&lt;ref name=&quot;IMFWEOJP&quot; /&gt;
| GDP_nominal_year       = 2022
| GDP_nominal_rank       = 3.
| GDP_nominal_per_capita = $39.243 &lt;ref name=&quot;IMFWEOJP&quot; /&gt;
| GDP_nominal_per_capita_rank = 26.
|demonym = Japonec, Japonka
|sovereignty_type = [[Zgodovina Japonske|Ustanovitev]]
|established_event1 = [[Dan ustanovitve naroda]]
|established_event2 = [[Ustava Meiji]]
|established_event3 = [[Japonska ustava|Trenutno veljavna ustava]]
|established_event4 = [[Sanfranciška pogodba]]
|established_date1 = [[11. februar]], 660 pr.&amp;nbsp;n.&amp;nbsp;št.&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;
|established_date2 = [[29. november]] [[1890]]
|established_date3 = [[3. maj]] [[1947]]
|established_date4 = &lt;br /&gt;[[28. april]] [[1952]]
| Gini_year   = 2018
| Gini_change = zmanjšanje&lt;!-- Increase/decrease/steady. --&gt;
| Gini_ref   = &lt;ref&gt;{{cite encyclopedia|url=https://data.oecd.org/inequality/income-inequality.htm|title=Inequality - Income inequality - OECD Data|publisher=[[Organisation for Economic Co-operation and Development|OECD]]|accessdate=July 25, 2021}}&lt;/ref&gt;
| Gini_rank  = 78.
&lt;!-- HDI --&gt;| HDI = 0.919&lt;!-- Number only, between 0 and 1. --&gt;
| HDI_year  = 2019&lt;!-- Please use the year to which the data refers, not the publication year. --&gt;
| HDI_change = increase&lt;!-- Increase/decrease/steady. --&gt;
| HDI_ref = &lt;ref name=&quot;UNHDR&quot;&gt;{{cite web|url=http://hdr.undp.org/sites/default/files/hdr2020.pdf|title=Human Development Report 2020|language=en|publisher=[[United Nations Development Programme]]|date=December 15, 2020}}&lt;/ref&gt;
| HDI_rank  = 19th
|currency = [[japonski jen|jen]] (¥)
|currency_code = JPY
|country_code = JPN
|time_zone = [[japonski standardni čas|JST]]
|utc_offset = +9
|time_zone_DST = nobena
|utc_offset_DST =
|cctld = [[.jp]]
|calling_code = 81
|ISO_3166-1_alpha2 = JP
|ISO_3166-1_alpha3 = JPN
|ISO_3166-1_numeric = 392
|sport_code = JPN
|vehicle_code = J
|footnote1 = Največji del konglomerata je [[Jokohama]].
|footnote2 = {{navedi splet |url=http://www.imf.org/external/pubs/ft/weo/2017/01/weodata/weorept.aspx?sy=2014&amp;ey=2022&amp;scsm=1&amp;ssd=1&amp;sort=country&amp;ds=.&amp;br=1&amp;c=158&amp;s=NGDPD%2CNGDPDPC%2CPPPGDP%2CPPPPC%2CPPPEX&amp;grp=0&amp;a=&amp;pr.x=87&amp;pr.y=5 |title=&quot;World Economic Outlook Database, April 2017 – Report for Selected Countries and Subjects&quot; |publisher=[[IMF]] |date=2017-04 | accessdate=2017-12-12 | language=en}}
|footnote3 = Po legendi je Japonsko na ta dan ustanovil [[cesar Jimmu]], prvi japonski cesar; večina meni, da je datum le simboličen.
|religion = Šintoizem 56 %,
budizem 35 %,
kristjani 2 %,
ostalo 7 %}}

'''Japonska''' ([[Japonščina|japonsko]] 日本 ''Nippon'' ali ''Nihon'', formalno 日本国 '''''Nippon-koku''''' ali '''''Nihon-koku''''' »Japonska država«) je otoška država na [[Daljni vzhod|Daljnem vzhodu]]. Leži v [[Tihi ocean|Tihem oceanu]], vzhodno od Azijske celine. Na zahodu jo obliva [[Japonsko morje]], razprostira se od [[Ohotsko morje|Ohotskega morja]] na severu do [[Vzhodnokitajsko morje|Vzhodnokitajskega morja]] in [[Ljudska republika Kitajska|Kitajske]] na jugozahodu. Na zahodu jo [[Korejska ožina]] loči od [[Korejski polotok|Korejskega polotoka]]. Japonsko ime za državo pomeni »izvor sonca«,&lt;ref name=&quot;sljfaq.org&quot;&gt;{{navedi splet|title=Where does the name Japan come from?|url=http://www.sljfaq.org/afaq/japan.html|accessdate=29.1.2017}}&lt;/ref&gt; od koder izhaja sinonim »dežela vzhajajočega sonca«.&lt;ref name=&quot;ReferenceB&quot;&gt;{{navedi knjigo|title=The emergence of Japanese kingship|first=Joan R. |last=Piggott|year=1997|publisher=Stanford University Press|isbn=0-8047-2832-1|pages=143–144}}&lt;/ref&gt;

Japonsko otočje sestavlja okoli 7000 otokov, od katerih predstavljajo štirje največji, [[Kjušu]], [[Šikoku]], [[Honšu]] in [[Hokaido]], 97% kopnega.

Japonska je enajsta najbolj naseljena država na svetu, pa tudi ena najbolj gosto poseljenih in urbaniziranih držav. Približno tri četrtine ozemlja države je goratega, kjer je 125,5 milijona prebivalcev skoncentrirano na ozkih obalnih nižinah. Japonska je razdeljena na 47 upravnih [[japonske prefekture|prefektur]] in osem [[Tradicionalne regije Japonske|tradicionalnih regij]]. Širše območje Tokia je najbolj naseljeno metropolitansko območje na svetu z več kot 37,4 milijona prebivalci.

Arheološke najdbe na otočju segajo v mlajši paleolitik (35.000 pr. n. št.). Prve pisne omembe v kitajskih zgodovinskih spisih segajo v 1. stoletje – stik s Kitajsko je pomembno vplival na japonsko zgodovino. V 16. stoletju je sledilo obdobje [[Sakoku|izolacijske politike]], ki so jo šele leta 1853 prekinile Združene države Amerike z vojaškim pritiskom. Pomembne vojaške zmage in vse močnejši militaristični ustroj v času [[Prva kitajsko-japonska vojna|Prve kitajsko-japonske vojne]], [[Rusko-japonska vojna|Rusko-japonske vojne]] in v [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] so privedle do ozemeljskih pridobitev in želje po nadaljnjem širjenju po vzhodni in jugovzhodni Aziji. [[Druga kitajsko-japonska vojna]] in dogodki [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] kot izpolnitvi imperialističnih teženj so se končali z japonsko predajo 15. avgusta 1945, ki je sledila [[Jedrsko bombardiranje Hirošime in Nagasakija|bombardiranju Hirošime in Nagasakija]] z jedrskima bombama. Leta 1947 je bila sprejeta nova ustava, po kateri je Japonska postala ustavna monarhija s cesarjem in dvodomnim parlamentom.

Japonska je članica Združenih narodov, OECD, [[G7]], [[G8]] in [[G20]] ter številnih drugih organizacij. Slovi po tehnološki razvitosti in visoko izobraženi delovni sili z enim najvišjih odstotkov terciarno izobraženih odraslih.&lt;ref name=&quot;OECD&quot;&gt;{{navedi splet|title=OECD.Stat Education and Training &gt; Education at a Glance &gt; Educational attainment and labor-force status &gt; Educational attainment of 25–64 year-olds|publisher=OECD|url=http://stats.oecd.org}}&lt;/ref&gt; Njeno gospodarstvo je tretje največje na svetu nominalno, četrti največji izvoznik in uvoznik. Kljub temu, da se je odrekla pravici do napovedi vojne, vzdržuje sodobno vojsko z osmim največjim proračunom&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.sipri.org/research/armaments/milex/resultoutput/15majorspenders|title=SIPRI Yearbook 2012–15 countries with the highest military expenditure in 2011|publisher=Sipri.org|accessdate=27.4.2013|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20100328104327/http://www.sipri.org/research/armaments/milex/resultoutput/15majorspenders|archivedate=28.3.2010|df=mdy-all}}&lt;/ref&gt; za samoobrambo in mirovne misije. Prebivalstvo Japonske dosega eno najvišjih pričakovanih življenjskih dob in visok [[indeks človekovega razvoja]]. Znana je po zgodovinski in sodobni kinematografiji, bogati kulinariki in mnogim prispevkom k razvoju človeštva v znanosti in tehnologiji.

== Zgodovina ==
{{glavni|Zgodovina Japonske}}

=== Prazgodovina in antika ===
{{Zgodovina Japonske}}
[[Slika:Emperor Jimmu.jpg|levo|sličica|338x338_pik|[[Cesar Džinmu]], prvi japonski cesar&lt;ref name=&quot;kelly&quot;&gt;Kelly, Charles F. [http://www.t-net.ne.jp/~keally/kofun.html &quot;Kofun Culture&quot;,] [http://www.t-net.ne.jp/~keally/index.htm Japanese Archaeology.] 27.4.2009.&lt;/ref&gt;]]
Ostanki [[Japonski paleolitik|paleolitske kulture na Japonskih]] tleh segajo 35.000 let v preteklost. Od takrat naj bilo Japonsko otočje poseljeno neprekinjeno. Obdobju mezolitske in neolitske kulture z začetki okoli 14.000 let pr. n. št. pravimo tudi [[Obdobje Džomon|Džomonska kultura]]. Ljudje so se ukvarjali predvsem z lovom, nabiranjem in primitivno obliko kmetijstva, živeli pa v enostavnih zemljankah.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.pitt.edu/~annj/courses/notes/jomon_genes.html|title=Jomon Genes|last=Travis|first=John|publisher=University of Pittsburgh|accessdate=15.1.2011}}&lt;/ref&gt; Gre za prednike današnjih [[Ainu|ljudstev Ajnu]] in [[Ljudstvo Jamato|Jamato]].&lt;ref&gt;{{navedi revijo|last=Matsumara|first=Hirofumi; Dodo, Yukio|url=https://www.jstage.jst.go.jp/article/ase/117/2/117_080325/_article |title=Dental characteristics of Tohoku residents in Japan: implications for biological affinity with ancient Emishi|journal=Anthropological Science|year=2009|volume=117|issue=2|pages=95–105|doi=10.1537/ase.080325|last2=Dodo|first2=Yukio}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi revijo|last=Hammer|first=Michael F.|url=http://www.nature.com/jhg/journal/v51/n1/abs/jhg20068a.html |title=Dual origins of the Japanese: common ground for hunter-gatherer and farmer Y chromosomes|journal=Journal of Human Genetics|year=2006|volume=51|issue=1|pages=47–58|doi=10.1007/s10038-005-0322-0|pmid=16328082|last2=Karafet|first2=TM|last3=Park|first3=H|last4=Omoto|first4=K|last5=Harihara|first5=S|last6=Stoneking|first6=M|last7=Horai|first7=S|display-authors=etal}}&lt;/ref&gt; Okrašeno glineno posodje iz tega obdobja je eno najstarejših na svetu. Okoli leta 300 pr. n. št. se je na otočje preseljevalo [[ljudstvo Jajoj]] iz južne Kitajske in se pomešalo med domorodno prebivalstvo, kar imenujemo [[obdobje Jajoj]].&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Denoon|first=Donald; Hudson, Mark|title=Multicultural Japan: palaeolithic to postmodern|publisher=Cambridge University Press|year=2001|isbn=0-521-00362-8|pages=22–23}}&lt;/ref&gt; S seboj so prinesli znanje o obdelavi kovin,&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Yayoi Culture|url=http://www.metmuseum.org/toah/hd/yayo/hd_yayo.htm|publisher=Metropolitan Museum of Art|accessdate=15.1.2011}}&lt;/ref&gt; nove načine lončarstva&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Kofun Period|url=http://www.metmuseum.org/toah/hd/kofu/hd_kofu.htm|publisher=Metropolitan Museum of Art|accessdate=15.1.2011}}&lt;/ref&gt; in namakalno/mokro pridelavo riža.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Road of rice plant|url=http://www.kahaku.go.jp/special/past/japanese/ipix/5/5-25.html|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110430010530/http://www.kahaku.go.jp/special/past/japanese/ipix/5/5-25.html|archivedate=30.4.2011|publisher=[[National Science Museum of Japan]]|accessdate=15.1.2011}}&lt;/ref&gt;

Japonska se v pisani besedi prvič pojavi v ''[[Knjiga Hanov|Knjigi Hanov]]''.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last=Takashi |first=Okazaki |last2=Goodwin |first2=Janet |title=The Cambridge history of Japan, Volume 1: Ancient Japan |year=1993 |publisher=Cambridge University Press |location=Cambridge |isbn=0-521-22352-0 |page=275 |chapter=Japan and the continent}}&lt;/ref&gt; Glede na ''[[Zapiski treh kraljestev|Zapiske treh kraljestev]]'' se je najmočnejše kraljestvo na otočju v tretjem stoletju imenovalo [[Kraljestvo Jamataj|Jamataj]]. Budizem se je na Japonsko razširil iz [[Kraljestvo Baekje|kraljestva Baekje]] na jugozahodu Korejskega polotoka.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |editor=Brown, Delmer M.|year=1993 |title=The Cambridge History of Japan |publisher=Cambridge University Press |pages=140–149}}&lt;/ref&gt; Navkljub uporom proti uveljavitvi nove religije se je ta s popularnostjo pri višjih slojih (pomemben pobudnik te spremembe je bil [[princ Šotoku]]) in nadaljnjim razvojem Japonskega budizma z vplivi s Kitajske hitro uveljavil. V [[Obdobje Asuka|obdobju Asuka]] (592–710) je postal budizem glavna religija na otočju.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |title=The Japanese Experience: A Short History of Japan |first=William Gerald|last=Beasley |publisher=University of California Press |year=1999 |page=42 |isbn=0-520-22560-0}}&lt;/ref&gt;

V [[Obdobje Nara|obdobju Nara]] (710–784) se pojavijo zametki centralizirane države s cesarskim dvorom v Hejdžu (današnja Nara). Na dvoru nastaja literatura, umetnost in arhitektura z vplivi budizma.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |first=Conrad|last=Totman |year=2002 |title=A History of Japan |publisher=Blackwell |pages=64–79 |isbn=978-1-4051-2359-4}}&lt;/ref&gt; Leta 784 cesar Kanmu prestavi prestolnico v Nagaoko, deset let kasneje pa v Hej'an.

V obdobju Hej'an (749–1185) vznikne značilno japonska kultura z lastno umetnostjo, poezijo in prozo. Med najbolj znanimi deli obdobja sta roman [[Princ in dvorne gospe]] in besedilo Japonske himne ''Cesarska vladavina.''&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |first=Conrad|last=Totman |year=2002 |title=A History of Japan |publisher=Blackwell |pages=79–87, 122–123 |isbn=978-1-4051-2359-4}}&lt;/ref&gt;

=== Fevdalna Japonska ===
[[Slika:Samurai on horseback.png|sličica|311x311_pik|Samuraj na konju z oklepom o-joroj, lokom ''jumi'' in puščicami v tulu ''jeriba'']]
Za fevdalno dobo je značilen pojav samurajev kot vodilnega sloja v tedanji družbi. Po zmagi nad [[Klan Tajra|klanom Tajra]] 1185 je [[cesar Go-Toba]] samuraja [[Minamoto no Joritomo|Minamoto no Joritoma]] povzdignil v ''šoguna'', ta pa je prestolnico preselil v Kamakuro, s čimer se prične [[obdobje Kamakura]] (1185-1333). Po njegovi smrti se je preko regentov na oblast zavihtel [[klan Hodžo]]. ''Šogunat'' v Kamakuri je sprejel [[Zen budizem]] kot religijo samurajskega sloja&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Totman|first=Conrad|title=A History of Japan |edition=2|year=2005|publisher=Blackwell|isbn=1-4051-2359-1|pages=106–112}}&lt;/ref&gt; ter uspešno prestal dva poskusa invazij Mongolov (1274 in 1281). Svoj konec je ''šogunat'' doživel leta 1333 s porazom proti [[Cesar Go-Dajgo|cesarju Go-Dajgu]].

Ponovni preobrat se je zgodil že leta 1336, ko je [[Takaudži Ašikaga]] premagal cesarja in leta 1338 ustanovil ''šogunat'' v Kjotu. [[Obdobje Muromači]] (1336–1573) pod vladavino ''šogunata'' Ašikaga zaznamujejo kulturni nazori z vplivi Zen budizma. Mnogo običajev, ki jih danes poznamo kot tradicionalna japonska kultura, izhaja iz tega obdobja ([[Japonska čajna ceremonija|čajna ceremonija]], [[Ikebana (aranžiranje cvetja)|ikebana]], [[No gledališče|''no drama'']], ''[[sumi-e]]'' slikarska tehnika). Zaradi vse večje moči fevdalnih gospodov ([[Daimjo|''dajmjojev'']]) je leta 1467 [[Oninska vojna|izbruhnila civilna vojna]], s čimer se začne stoletje trajajoče [[obdobje Sengoku]], čas stalnih družbenih pretresov, vojaških sporov in politične nestabilnosti.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |first=George|last=Sansom |year=1961 |title=A History of Japan: 1334–1615 |publisher=Stanford University Press|pages=42, 217 |isbn=0-8047-0525-9}}&lt;/ref&gt;

V 16. stoletju portugalski trgovci in jezuitski misijonarji prvič dosežejo Japonsko, kar požene trgovinsko in kulturno izmenjavo z Zahodom. Evropska tehnologija in strelivo sta omogočila [[Nobunaga Oda|Nobunagu Odu]] zmago nad mnogimi ''dajmjoji'' in prevzem oblasti nad razdeljeno državo, si čimer se začne [[Obdobje Azuči-Momojama]] (1573–1603). Po atentatu na Nobunaga leta 1582 je oblast prevzel [[Hidejoši Tojotomi]], znan tudi kot »Veliki združevalec«, saj mu je do leta 1590 uspelo podjarmiti vse nasprotnike enotne oblasti. Njegov vpliv se je zmanjšal po dveh neuspelih poskusih invazij na Korejski polotok v letih 1592 in 1597.

Po smrti Hidejošija leta 1598 je državo namesto njegovega sina vodil regent [[Tokugawa Ieyasu|Iejasu Tokugava]]. Svoj položaj je izkoristil za pridobivanje politične in vojaške moči. Leta 1600 je v [[Bitka pri Sekigahari|bitki pri Sekigahari]] premagal nasprotujoče klane, zaradi česar ga je [[cesar Go-Jozej]] leta 1603 imenoval za ''šoguna'', v Edu (današnji Tokio) je bil ustanovljen [[Šogunat Tokugava|''šogunat'' Tokugava]], kar štejemo kot začetek [[Obdobje Edo|obdobja Edo]] (1603–1868).&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Turnbull|first=Stephen|title=Toyotomi Hideyoshi|year=2010|publisher=Osprey Publishing|isbn=978-1-84603-960-7|page=61}}&lt;/ref&gt; Zakoni takratne oblasti so na novo definirali odgovornosti in dejavnosti ''dajmjojev'' v zakoniku ''[[buke šohatto]]''&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Totman|first=Conrad|title=A History of Japan |edition=2|year=2005|publisher=Blackwell|isbn=1-4051-2359-1|pages=142–143}}&lt;/ref&gt; in samurajev, s čimer se je oblast centralizirala, cesarska oblast je izgubljala na moči. Leta 1639 je stopila v veljavo [[Sakoku|izolacijska politika]]&lt;ref&gt;{{navedi revijo|last=Toby|first=Ronald P.|title=Reopening the Question of Sakoku: Diplomacy in the Legitimation of the Tokugawa Bakufu|journal=Journal of Japanese Studies|year=1977|volume=3|issue=2|pages=323–363|doi=10.2307/132115|jstor=132115}}&lt;/ref&gt;, s čimer se je država zaprla pred vplivi Zahoda. Pojavilo se je raziskovanje japonske narodne identitete ''[[kokugaku]]'',&lt;ref&gt;{{navedi revijo|last=Ohtsu|first=M.|title=Japanese National Values and Confucianism|journal=Japanese Economy|year=1999|volume=27|issue=2|pages=45–59|doi=10.2753/JES1097-203X270245|last2=Ohtsu|first2=Makoto}}&lt;/ref&gt; odmik od preučevanja kitajske, konfucijanske in budistične miselnosti. Na nizozemski otoški enklavi [[Dedžima]] pri [[Nagasaki]]ju so na Japonsko še vedno prihajale knjige in z njimi znanstvene ideje iz Evrope in preostalega sveta.

=== Sodobna zgodovina ===
[[Slika:Black and white photo of emperor Meiji of Japan.jpg|levo|180 px|thumb|Cesar Mejdži, 122. japonski cesar]]
31. marca 1854 je ameriški [[admiral Matthew Perry]] s »črnimi ladjami« ameriške mornarice izsilil [[Kanagavska konvencija|odprtje Japonske]] preostalemu svetu ([[konvencija v Kanagavi]]). Nezadovoljstvo višjih slojev nad ''šogunatom'' zaradi takšne politike je privedlo do [[Bošinska vojna|Bošinske vojne]], v kateri je ''šogunat'' izgubil vso moč. Zmagovalci so vzpostavili centralizirano državo pod vodstvom cesarja Mejdžija ([[Obnova Meidži|Obnova Mejdži]]).&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Totman|first=Conrad|title=A History of Japan |edition=2|year=2005|publisher=Blackwell|isbn=1-4051-2359-1|pages=289–296}}&lt;/ref&gt;

V [[Obdobje Mejdži|Obdobju Mejdži]] (1868–1912) je Japonska aktivno prevzemala zahodnjaške modele političnega vladanja (ustava Mejdži je bila podlaga za sestavo parlamenta), sodstva, vojske in industrializacije. Japonsko cesarstvo je doživelo ekonomski razcvet, želelo si je razširiti vpliv na interesna območja v Aziji. Zmagi v [[Prva kitajsko-japonska vojna|Prvi kitajsko-japonski vojni]] (1894–1895) in [[Rusko-japonska vojna|Rusko-japonski vojni]] (1904–1905) sta Japonski prinesli oblast nad Tajvanom, Korejo in južno polovico [[Sahalin]]a.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Matsusaka|first=Y. Tak|title=Companion to Japanese History|year=2009|publisher=Blackwell|isbn=978-1-4051-1690-9|pages=224–241|editor=Tsutsui, William M.|chapter=The Japanese Empire}}&lt;/ref&gt; V letih med 1873 in 1935 se je število prebivalstva podvojilo na 70 milijonov.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Hiroshi|first=Shimizu|title=Japan and Singapore in the world economy : Japan's economic advance into Singapore, 1870–1965|year=1999|publisher=Routledge|isbn=978-0-415-19236-1|author2=Hitoshi, Hirakawa|page=17}}&lt;/ref&gt; Zaradi sodelovanja z zavezniki v [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] je Japonska pridobila nemška ozemlja na Daljnem vzhodu.

[[Obdobje Taišo|Obdobje vladavine cesarja Tajša]] (1912–1926) je bilo kratkotrajno in krhko demokratično obdobje med vsesplošnim premikom proti fašizmu in totalitarizmu. Pod pretvezo ohranjanja miru so bili sprejeti zakoni, ki so kaznovali politične disidente.

V [[Obdobje Šova|obdobju vladavine cesarja Hirohita]] (1926–1989) se je krepila japonska ekspanzionistična in militaristična nastrojenost. Leta 1931 je Japonska vojska okupirala Mandžurijo, 1933 izstopila iz Društva narodov in se s podpisom [[Trojni pakt|Trojnega pakta]] 27. septembra 1940 pridružila silam osi.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=The Axis Alliance|url=http://www.ibiblio.org/pha/policy/pre-war/361125a.html#3|publisher=iBiblio|accessdate=16.1.2011}}&lt;/ref&gt; V [[Druga kitajsko-japonska vojna|drugi kitajsko-japonski vojni]] (1937-1945) je Japonska pridobila ozemlja na Kitajskem (tudi glavno mesto [[Nandžing]]),&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.ibiblio.org/hyperwar/PTO/IMTFE/IMTFE-8.html |title=Judgment International Military Tribunal for the Far East, Chapter VIII: Conventional War Crimes (Atrocities) |publisher=iBiblio |date=November 1948}}&lt;/ref&gt; po ameriškem embargu na nafto kot posledica invazije na Francosko Indokino&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |first=Roland H., Jr. |last=Worth |title=No Choice But War: the United States Embargo Against Japan and the Eruption of War in the Pacific |publisher=McFarland |year=1995 |pages=56, 86|isbn=0-7864-0141-9}}&lt;/ref&gt; je Japonska vojska 7. in 8. decembra 1941 [[Napad na Pearl Harbor|napadla Pearl Harbor]], Britansko Malajo, Singapur in Hong Kong ter razglasila vojno z Združenimi državami Amerike in Britanskim imperijem.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.sankei.co.jp/seiron/koukoku/2005/0504/ronbun3-2.html |script-title=ja:インドネシア独立運動と日本とスカルノ（２） |work=馬 樹禮 |publisher=産経新聞社 |date=April 2005 |accessdate=2.10.2009 |language=ja |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110501141220/http://www.sankei.co.jp/seiron/koukoku/2005/0504/ronbun3-2.html |archivedate=1.5.2011}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.ibiblio.org/pha/policy/1941/411208c.html |title=The Kingdom of the Netherlands Declares War with Japan |publisher=iBiblio |accessdate=2.10.2009}}&lt;/ref&gt;

Sovjetska invazija Mandžurije leta 1945&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.history.com/this-day-in-history/soviets-declare-war-on-japan-invade-manchuria|title=Soviets declare war on Japan; invade Manchuria |website=History.com|access-date=17.4.2016}}&lt;/ref&gt; in [[jedrsko bombardiranje Hirošime in Nagasakija]] je Japonsko prisililo v brezpogojno predajo 15. avgusta 1945.&lt;ref&gt;{{navedi revijo|last=Pape|first=Robert A.|title=Why Japan Surrendered|journal=International Security|year=1993|volume=18|issue=2|pages=154–201|doi=10.2307/2539100|jstor=2539100}}&lt;/ref&gt; Vojna je stala države vzhodne in jugovzhodne Azije več 10 milijonov življenj, večina Japonska industrije in infrastrukture je bilo uničene. Kolonijam Japonskega cesarstva je bila vrnjena neodvisnost, vojnim zločincem so sodili na [[Tokijski procesi|Tokijskih procesih]] (izvzeti so bili člani cesarske družine in člani [[Enota 731|Enote za bakteriološke raziskave]]).&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Watt|first=Lori|title=When Empire Comes Home: Repatriation and Reintegration in Postwar Japan|publisher=Harvard University Press|year=2010|isbn=978-0-674-05598-8|pages=1–4}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Thomas|first=J.E.|title=Modern Japan|year=1996|publisher=Longman|isbn=0-582-25962-2|pages=284–287}}&lt;/ref&gt;
[[Slika:Emperor Akihito cropped 2 Barack Obama Emperor Akihito and Empress Michiko 20140424 1.jpg|180px|right|thumb|Cesar Akihito]]
Leta 1947 je Japonska sprejela novo ustavo s poudarkom na idejah liberalne demokracije. Leta 1952 se je z [[Sporazum v San Franciscu|Sporazumom v San Franciscu]] končala zavezniška okupacija Japonske,&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.japantimes.co.jp/news/2007/03/06/national/52-coup-plot-bid-to-rearm-japan-cia/ |title='52 coup plot bid to rearm Japan: CIA |first=Joseph |last=Coleman|date=6.3.2007|work=The Japan Times |accessdate=3.4.2007}}&lt;/ref&gt; leta 1956 se je pridružila Združenim narodom. Do devetdesetih se je japonsko gospodarstvo predvsem zaradi ekonomskih intervencij japonske vlade in finančne podpore Združenih držav Amerike hitro razvijalo, kar imenujemo tudi »[[japonski ekonomski čudež]]«.

V [[Heisei|obdobju vladavine cesarja Akihita]] (1989–2019) na začetku devetdesetih japonsko gospodarstvo doživelo večjo recesijo, iz katere se je država pobrala šele na začetku 21. stoletja. 11. marca 2011 je Japonsko prizadel [[Veliki Japonski potres in cunami|eden največjih potresov v zapisani zgodovini]]. Sprožil je [[Jedrska katastrofa v elektrarni Fukušima-Daiči|jedrsko nesrečo v jedrski elektrarni Fukušima Dajiči]], eno največjih v zgodovini pridobivanja jedrske energije.&lt;ref name=&quot;nytimes-tsunami&quot;&gt;{{navedi novice|last=Fackler|first=Martin; Drew, Kevin|title=Devastation as Tsunami Crashes Into Japan|url=https://www.nytimes.com/2011/03/12/world/asia/12japan.html?ref=world|accessdate=11.3.2011|newspaper=The New York Times|date=11.3.2011}}&lt;/ref&gt;

1. maja 2019 je po [[Abdikacija|abdikaciji]] cesarja Akihita, prvi po letu 1817, cesar postal njegov sin [[Naruhito]]. Z menjavo cesarja se je začelo tudi novo obdobje [[Rejva]].

== Geografija ==
{{glavni|Geografija Japonske|Geologija Japonske}}
[[Slika:Satellite View of Japan 1999.jpg|sličica|280x280_pik|Pogled na Japonsko s satelita]]
Japonsko sestavlja 6.852 otokov, ki se raztezajo vzdolž pacifiške obale vzhodne Azije. Glavni otoki od severa proti jugu so [[Hokaido]] (北海道), [[Honšu]] (本州), [[Šikoku]] (四国) in [[Kjušu]] (九州). Skupaj z [[Otočje Rjukju|otočjem Rjukju]] (琉球諸島 ''Rjukju-šoto''), ki leži južno od Kjušuja in vključuje otok [[Okinava]], sestavljajo [[Japonsko otočje]].&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=McCargo|first=Duncan|title=Contemporary Japan|year=2000|publisher=Macmillan|isbn=0-333-71000-2 |pages=8–11}}&lt;/ref&gt; Okoli 73% Japonske je gozdnate, gorate in neprimerne za kmetijstvo, industrijo ali poselitev.&lt;ref name=&quot;cia&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/ja.html |title=Japan |work=The World Factbook |publisher=[[Centralna obveščevalna agencija]] |accessdate=9.11.2011}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Japan|url=https://www.state.gov/r/pa/ei/bgn/4142.htm|publisher=US Department of State|accessdate=16.1.2011}}&lt;/ref&gt; Poseljena območja so že iz časa paleolitika predvsem na obalnih in rečnih ravnicah. Država spada med najgosteje poseljene na svetu.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://esa.un.org/unpp/ |title=World Population Prospects |publisher=Urad ZN za ekonomske in socialne zadeve |accessdate=27.3.2007 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070321013235/http://esa.un.org/unpp/ &lt;!--Added by H3llBot--&gt; |archivedate=21.3.2007}}&lt;/ref&gt;

Japonski otoki so del [[Pacifiški ognjeni obroč|pacifiškega ognjenega obroča]], obširne vulkanske cone, ki obroblja Pacifik. Nastali so zaradi subdukcije [[Filipinska plošča|Filipinske plošče]] pod celinsko [[Amurska plošča|Amursko]] in [[Okinavska plošča|Okinavsko ploščo]] na jugu ter subdukcijo [[Pacifiška plošča|Pacifiške plošče]] pod [[Ohotska plošča|Ohotsko ploščo]] na severu. Japonska je bila včasih del Evrazije, a so jo subdukcijski tokovi premaknili proti vzhodu, zaradi česar se je pred 15 milijoni let odprlo [[Japonsko morje]].&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://shinku.nichibun.ac.jp/jpub/pdf/jr/IJ1501.pdf|last=Barnes|first=Gina L.|title=Origins of the Japanese Islands|publisher=[[University of Durham]]|year=2003|accessdate=11.8.2009}}&lt;/ref&gt;

Na otočju je 108 aktivnih ognjenikov. Nekaj se jih je odprlo tudi v zadnjem stoletju, med njimi Šova-šinzan na Hokajdu in Mjodžin-šo na skalovju ''Bejonesu-recugan'' v Pacifiku. Uničujoči potresi, ki jih pogosto spremljajo cunamiji, se pojavijo nekajkrat vsako stoletje.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://volcano.und.edu/vwdocs/volc_images/north_asia/japan_tec.html |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070204064754/http://volcano.und.edu/vwdocs/volc_images/north_asia/japan_tec.html |archivedate=4.2.2007 |title=Tectonics and Volcanoes of Japan |publisher=Oregon State University |accessdate=27.3.2007}}&lt;/ref&gt; Tokijski potres leta 1923 je ubil preko 140.000 ljudi in sprožil uničujoče požare.&lt;ref&gt;{{navedi splet|last=James |first=C.D. |title=The 1923 Tokyo Earthquake and Fire |url=http://nisee.berkeley.edu/kanto/tokyo1923.pdf |publisher=University of California Berkeley |accessdate=16.1.2011 |year=2002 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070316050633/http://nisee.berkeley.edu/kanto/tokyo1923.pdf |archivedate=16.3.2007 |df= }}&lt;/ref&gt; Znana sta tudi Veliki potres v Hanšinu iz leta 1995 in Potres Tohoku iz leta 2011 s stopnjo 9,1.&lt;ref name=&quot;USGS9.1&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://earthquake.usgs.gov/earthquakes/eventpage/official20110311054624120_30#executive |title=M 9.1 – near the east coast of Honshu, Japan |publisher=Earthquake.usgs.gov |date=11.7.2016 |accessdate=29.8.2017 }}&lt;/ref&gt;

=== Podnebje ===
Na Japonskem prevladuje zmerno podnebje z velikimi razlikami med severom in jugom države. Delimo jo na 6 podnebnih območij:
* Hokaido: vlažno celinsko podnebje z dolgimi zimami in zelo toplimi do svežimi poletji; padavine niso obilne, pozimi lahko zapade veliko snega&lt;ref name=&quot;autogenerated2&quot; /&gt;
* Japonsko morje: hladni severozahodni vetrovi prinesejo na zahodno obalo Honšuja veliko snega, regija je hladnejša od pacifiške obale, [[Fen (veter)|fen]] lahko poleti prinese vroče temperature&lt;ref name=&quot;autogenerated2&quot; /&gt;
* Osrednje višavje ''Čuo Koči'': vlažno celinsko podnebje; velika temperaturna razlika med poletjem in zimo ter dnevom in nočjo, malo padavin s snegom pozimi
* Notranje morje ''Seto Najkaj'': gorovja [[Regija Čugoku (Japonska)|regije ''Čugoku'']] in ''[[Regija Šikoku (Japonska)|Šikoku]]'' ščitijo otoke pred sezonskimi vetrovi, zato je vreme čez leto zmerno&lt;ref name=&quot;autogenerated2&quot; /&gt;
* Tihi ocean: vlažno subtropsko podnebje z zmernimi zimami z občasnim snegom in vročimi poletji, ki jih prinese sezonski jugovzhodnik
* Otočje Rjukju: subtropsko podnebje s toplimi zimami in vročimi poletji, veliko deževja, predvsem med [[Deževna doba (Japonska)|deževno dobo]]&lt;ref name=autogenerated2&gt;{{navedi knjigo|last=Karan|first=Pradyumna Prasad|title=Japan in the 21st century|year=2005|publisher=University Press of Kentucky|isbn=0-8131-2342-9|pages=18–21, 41|author2=Gilbreath, Dick}}&lt;/ref&gt;

Povprečna zimska temperatura je 5,1&amp;nbsp;°C, poletna pa 25,2&amp;nbsp;°C.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Climate|url=http://www.jnto.go.jp/eng/arrange/essential/climate.html|publisher=Japonska nacionalna turistična organizacija|accessdate=2.3.2011}}&lt;/ref&gt; Temperaturni rekord iz 12. avgusta 2013 je znašal 41,0&amp;nbsp;°C.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://ds.data.jma.go.jp/tcc/tcc/news/press_20130813.pdf |title=Extremely hot conditions in Japan in midsummer 2013
|publisher=Tokyo Climate Center, Japan Meteorological Agency |date=13.8.2013 |accessdate=3.8.2017}}&lt;/ref&gt; Glavna deževna doba cuju traja od začetka maja na Okinavi, na severnem Hokaidu pa šele od konca julija. Na Honšuju traja šest tednov, spremlja pa jo veliko padavin in tajfunski vetrovi na koncu poletja in na začetku jeseni.&lt;ref name=&quot;climate&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.jnto.go.jp/eng/arrange/essential/climate.html |title=Essential Info: Climate |publisher=[[Japan National Tourism Organization|JNTO]] |accessdate=1.4.2007}}&lt;/ref&gt;

===  Biodiverziteta ===
[[Slika:Jigokudani hotspring in Nagano Japan 001.jpg|sličica|220x220_pik|Rdečelični makaki (''Macaca fuscata'') v vrelcu vroče vode, prefektura Nagano]]
Na Japonskem najdemo preko 90.000 vrst živali, med drugim [[rjavi medved]], [[rdečelični makak]] (''Macaca fuscata''), [[japonski rakunji pes]] (''Nyctereutes viverrinus''), mala japonska poljska miš (''Apodemus argenteus'') in [[japonski orjaški močerad]] (''Andrias japonicus'').&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=The Wildlife in Japan |url=http://www.env.go.jp/nature/yasei/pamph/pamph01/en.pdf |publisher=[[Ministry of the Environment (Japan)|Ministry of the Environment]] |accessdate=19.2.2011 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110323165908/http://www.env.go.jp/nature/yasei/pamph/pamph01/en.pdf |archivedate=23.3.2011}}&lt;/ref&gt; Velika raznolikost je posledica podnebja in geografije otokov, ki so razdeljeni na devet [[ekoregija|ekoregij]], vse od subtropskega vlažnega listnatega gozda na jugu do zmernega iglastega gozda na severu.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.us.emb-japan.go.jp/jicc/spotflora.htm |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070213035135/http://www.us.emb-japan.go.jp/jicc/spotflora.htm |archivedate=13.2.2007 |title=Flora and Fauna: Diversity and regional uniqueness |publisher=Embassy of Japan in the USA |accessdate=1.4.2007}}&lt;/ref&gt; 

Japonska ima vzpostavljeno omrežje [[Narodni parki Japonske|narodnih parkov]] in 37 zaščitenih mokrišč v skladu z [[Ramsarska konvencija|Ramsarsko konvencijo]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.env.go.jp/en/nature/nps/park/ |title=National Parks of Japan |publisher=Ministry of the Environment |accessdate=11.5.2011}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.ramsar.org/cda/en/ramsar-pubs-annolist-japan/main/ramsar/1-30-168^16573_4000_0__ |title=The Annotated Ramsar List: Japan |publisher=Ramsar |accessdate=11.5.2011 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110917191036/http://www.ramsar.org/cda/en/ramsar-pubs-annolist-japan/main/ramsar/1-30-168%5E16573_4000_0__ |archivedate=17.9.2011 |df= }}&lt;/ref&gt; Pet naravnih spomenikov ([[starodavni gozd Jakušima]], [[polotok Širetoko]], [[Širakami Sanči|gorovje in brezovi gozdovi Širakami Sanči]], [[Otočje Ogasavara]] in [[Otoki Amami-Ošima, Tokunošima, severni del Okinave in Iriomote]]) so vpisani v UNESCO-v seznam naravne svetovne dediščine.&lt;ref&gt;Unesco [https://whc.unesco.org/en/statesparties/jp]&lt;/ref&gt;

=== Okoljevarstvo ===
V času hitrega gospodarskega okrevanja po drugi svetovni vojni so okoljske probleme povečini zanemarjali, kar je ustrezalo rasti posla velikih korporacij. Posledično je bilo onesnaževanje v petdesetih in šestdesetih letih prejšnjega stoletja obsežno. V luči zaskrbljenosti nad posledicami takšnega neukrepanja je bil leta 1970 sprejet zakon za zaščito okolja.&lt;ref&gt;{{navedi splet|script-title=ja:日本の大気汚染の歴史 |url=http://www.erca.go.jp/taiki/history/ko_syousyu.html |publisher=Environmental Restoration and Conservation Agency |accessdate=2.3.2014 |language=ja |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110501085231/http://www.erca.go.jp/taiki/history/ko_syousyu.html |archivedate=1.5.2011}}&lt;/ref&gt; Naftna kriza leta 1973 je spodbudila razvoj trajnostne in ekonomične rabe energentov, saj je Japonska revna s surovinami in odvisna od uvoza le-teh.&lt;ref&gt;{{navedi splet|last=Sekiyama|first=Takeshi|title=Japan's international cooperation for energy efficiency and conservation in Asian region|url=http://nice.erina.or.jp/en/pdf/C-SEKIYAMA.pdf|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080216005103/http://nice.erina.or.jp/en/pdf/C-SEKIYAMA.pdf|archivedate=16.2.2008|publisher=Energy Conservation Center|accessdate=16.1.2011}}&lt;/ref&gt; Sodobni naravovarstveni problemi so onesnaženost mestnega zraka, upravljanje z odpadki, [[Evtrofikacija|evtrofikacija voda]], ohranjanje narave, podnebne spremembe, ravnanje s kemikalijami in mednarodno sodelovanje za preprečitev posledic globalnega segrevanja.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Environmental Performance Review of Japan|url=http://www.oecd.org/dataoecd/0/17/2110905.pdf|publisher=[[Organisation for Economic Co-operation and Development|OECD]]|accessdate=16.1.2011}}&lt;/ref&gt;

Junija 2015 je bilo v načrtovanju ali gradnji 40 elektrarn na premog, kar je Japonski prislužilo »nagrado« za njihovo »delo na ukrepih, ki zavirajo dejavnost pri varovanju podnebja«.&lt;ref&gt;{{navedi novice |title =At G-7, Japan's energy plan is not all that green |author =Elaine Kurtenbach |date = 6.6.2015 |agency =Associated Press}}&lt;/ref&gt; Uvršča se na 39. mesto indeksa EPI, ki meri zavezanost držav k ukrepanju v smeri trajnosti.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Environmental Performance Index: Japan|url=http://epi.yale.edu/country/japan|publisher=Yale University|accessdate=19.4.2016}}&lt;/ref&gt; Kot gostiteljica in podpisnica kjotskega protokola mora zmanjšati izpuste ogljikovega dioksida in uvesti druge ukrepe za zmanjšanje vpliva na podnebne spremembe.&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://www.reuters.com/article/idUST191967 |title=Japan sees extra emission cuts to 2020 goal – minister |date=24.6.2009 |agency=Reuters}}&lt;/ref&gt;

== Politika ==
=== Politična ureditev ===
[[Slika:Diet of Japan Kokkai 2009.jpg|levo|sličica|220x220_pik|Japonski parlament ''Kokkai,'' Čidoja, Tokio]]
Japonska je ustavna monarhija z zelo omejeno cesarjevo pristojnostjo. Cesarja ustava definira kot »simbol države in enotnosti ljudstva«. Izvršno vejo oblasti v državi vodi predsednik vlade s svojim ministrskim kabinetom. Zakonodajno vejo oblasti predstavlja dvodomni narodni parlament ''[[Kokkai]]'' (国会), sestavljen iz predstavniškega doma (465 sedežev, menja se na štiri leta) in svetniškega doma (265 sedežev, menja se na šest let). Poslance in svetnike volijo vsi državljani, stari najmanj 18 let, na tajnem glasovanju.&lt;ref name=&quot;tst-&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.straitstimes.com/asia/east-asia/japan-lowers-voting-age-from-20-to-18-to-better-reflect-young-peoples-opinions-in |title=Japan lowers voting age from 20 to 18 to better reflect young people's opinions in policies |publisher=[[The Straits Times]] |date=20.6.2015 |accessdate=28.8.2017 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Constitution&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.kantei.go.jp/foreign/constitution_and_government_of_japan/constitution_e.html |title=The Constitution of Japan |publisher=Prime Minister of Japan and His Cabinet |date=3.11.1946 |accessdate=14.2.2014 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20131214104438/http://www.kantei.go.jp/foreign/constitution_and_government_of_japan/constitution_e.html |archivedate=14.12.2013 |df= }}&lt;/ref&gt; Socialno liberalna [[Ustavna demokratska stranka (Japonska)|Ustavna demokratska stranka]] (CDP) in konzervativna [[Liberalna demokratska stranka (Japonska)|Liberalna demokratska stranka]] (LDP) prevladujeta v parlamentu. LDP je od konca ameriške zasedbe leta 1955 skoraj vedno najuspešnejša in ima (od novembra 2017) 283 sedežev v spodnjem ter 125 v zgornjem domu parlamenta. Samo med leti 1993-94 in 2009-12 ni bila uspešna. [[Predsednik vlade Japonske|Japonski premier]] je na čelu vlade, imenuje ga parlament izmed svojih poslancev, potrjuje pa ga cesar. Je vodja kabineta, v katerega imenuje ministre, lahko pa jih tudi razreši dolžnosti. Trenutni premier je [[Jošihide Suga]].

V japonski zgodovini je na pravni sistem v državi močno vplivalo kitajsko pravo, na primer preko teksta ''[[Kudžikata Isadamegaki]]'' v obdobju Edo.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Dean|first=Meryll|title=Japanese legal system: text, cases &amp; materials|year=2002|publisher=Cavendish|isbn=978-1-85941-673-0|pages=55–58|edition=2}}&lt;/ref&gt; Od 19. stoletja se je pravni sistem začel upirati na civilno pravo v Evropi, predvsem na nemško. Leta 1896 je prišel v veljavo civilni kodeks po osnutku nemškega [[Bürgerliches Gesetzbuch]], ki je obveljal do danes z nekaj povojnimi prilagoditvami.&lt;ref name=&quot;ReferenceC&quot;&gt;{{navedi revijo|last=Kanamori|first=Shigenari|title=German influences on Japanese Pre-War Constitution and Civil Code|journal=European Journal of Law and Economics|date=1.1.1999|volume=7|issue=1|pages=93–95|doi=10.1023/A:1008688209052}}&lt;/ref&gt; Japonsko pravosodje je razdeljeno na štiri stebre: vrhovno sodišče in trije nižji nivoji.&lt;ref name=&quot;ReferenceC&quot;/&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.kantei.go.jp/foreign/judiciary/0620system.html |publisher=Office of the Prime Minister of Japan |title=The Japanese Judicial System |accessdate=27.3.2007}}&lt;/ref&gt; Glavni korpus zakonikov, na katerih temelji japonski pravni red se imenuje [[Šest kodeksov]].&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Dean|first=Meryll|title=Japanese legal system: text, cases &amp; materials|year=2002|publisher=Cavendish|isbn=978-1-85941-673-0|page=131|edition=2}}&lt;/ref&gt;

=== Upravna delitev ===
{{glavni|Upravna delitev Japonske}}
Japonska birokratska uprava je razdeljena na tri osnovne ravni; nacionalni, prefekturni in občinski.

Pod nacionalno vlado je 47 '''prefektur''', od katerih jih je šest nadalje razdeljenih na '''podprefekture''' za boljše oskrbovanje velikih geografskih območij ali oddaljenih otokov. Podprefektura Japonske (支庁, shichō) je japonska oblika samouprave, ki se osredotoča na lokalna vprašanja pod ravnjo prefekture. Deluje kot del večje uprave države in kot del samoupravnega sistema.

1718 '''občin''' (792 mest, 743 mest in 183 vasi) in 23 posebnih okrajev Tokia je najnižja raven vlade; dvajset najbolj naseljenih mest zunaj tokijske metropole je znanih kot [[Mesta, določena z vladnim odlokom Japonske]] in je razdeljenih na oddelke.

Na Japonskem je '''okrožje''' (郡, gun) sestavljeno iz ene ali več podeželskih občin (mest ali vasi) znotraj prefekture. Okrožja nimajo upravne funkcije in se uporabljajo samo za geografske ali statistične namene, kot so poštni naslovi.

'''Mesta''' na Japonskem so razvrščena v štiri različne vrste, od najvišje označeno mesto, osrednje mesto, posebno mesto in navadno mesto na najnižjem:
*Mesto, določeno z vladnim odlokom (政令指定都市, seirei shitei toshi), znano tudi kot določeno mesto (指定都市, shitei toshi) ali mesto z vladnim odlokom (政令市, seirei shi), je japonsko mesto, ki ima več prebivalcev kot 500.000 in je bil kot tak določen z ukazom japonskega kabineta v skladu s členom 252, oddelek 19 zakona o lokalni avtonomiji. Določena mesta so prav tako razdeljena na oddelke.
*Osrednje mesto (中核市, Chūkakushi) je japonsko mesto, ki ima več kot 300.000 prebivalcev in površino večjo od 100 kvadratnih kilometrov, čeprav so lahko posebne izjeme po ukazu kabineta za mesta s prebivalstvom pod 300.000, vendar nad 200.000. [3] Glavno mesto je bilo ustvarjeno s prvim členom 252. člena, 22. razdelka japonskega zakona o lokalni avtonomiji.
*Posebno mesto (特例市, Tokureishi) na Japonskem je mesto z najmanj 200.000 prebivalci. To kategorijo je določil zakon o lokalni avtonomiji, 26. odstavek 252. člena.
*Mesto (市, shi) je lokalna upravna enota na Japonskem z najmanj 50.000 prebivalci, od katerih mora biti vsaj 60 % gospodinjstev ustanovljenih v osrednjem mestnem območju, vsaj 60 % gospodinjstev pa mora biti zaposlenih v trgovini. , industriji ali drugih mestnih poklicih.

'''Posebni oddelki''' (特別区, tokubetsu-ku) so 23 občin, ki skupaj sestavljajo jedro in najbolj poseljen del [[Tokijska metropola|Tokijske metropole]] na Japonskem. Skupaj zasedajo ozemlje, ki je bilo prvotno mesto Tokio, preden je bilo leta 1943 ukinjeno in je postalo del novoustanovljene metropole Tokio. Struktura posebnih oddelkov je bila vzpostavljena v skladu z japonskim zakonom o lokalni avtonomiji in je edinstvena za metropolo Tokio.

==== Prefekture ====
{{glavni|Japonske prefekture}}
[[File:Regions and Prefectures of Japan 2.svg|thumb|47 prefektur Japonske]]
Japonska [[ustava]] deli državo na 47 prefektur, ki administrativne obveznosti opravljajo neodvisno od centralne vlade; vodi jih guverner (知事 ''čidži''). Delimo jih na 43 pravih prefektur (県 ''ken''), 1 metropolo (都 ''to'') - Tokio, 2 mestni prefekturi (府 ''fu'') – Osaka in Kjoto – in 1 okrožje (道 ''dō'') – Hokaido. Od severa proti jugu si sledijo:

{{stolpci|4|
# [[Hokaido]]
# [[Prefektura Aomori|Aomori]]
# [[Prefektura Iwate|Iwate]]
# [[Prefektura Miyagi|Miyagi]]
# [[Prefektura Akita|Akita]]
# [[Prefektura Yamagata|Yamagata]]
# [[Prefektura Fukušima|Fukušima]]
# [[Prefektura Ibaraki|Ibaraki]]
# [[Prefektura Točigi|Točigi]]
# [[Prefektura Gunma|Gunma]]
# [[Prefektura Saitama|Saitama]]
# [[Prefektura Čiba|Čiba]]
# [[Tokio]]
# [[Prefektura Kanagawa|Kanagawa]]
# [[Prefektura Niigata|Niigata]]
# [[Prefektura Toyama|Toyama]]
# [[Prefektura Išikava|Išikava]]
# [[Prefektura Fukui|Fukui]]
# [[Prefektura Jamanaši|Jamanaši]]
# [[Prefektura Nagano|Nagano]]
# [[Prefektura Gifu|Gifu]]
# [[Prefektura Šizuoka|Šizuoka]]
# [[Prefektura Aiči|Aiči]]
# [[Prefektura Mie|Mie]]
# [[Prefektura Šiga|Šiga]]
# [[Prefektura Kyoto|Kyoto]]
# [[Prefektura Osaka|Osaka]]
# [[Prefektura Hyogo|Hyogo]]
# [[Prefektura Nara|Nara]]
# [[Prefektura Wakayama|Wakayama]]
# [[Prefektura Tottori|Tottori]]
# [[Prefektura Šimane|Šimane]]
# [[Prefektura Okayama|Okayama]]
# [[Prefektura Hirošima|Hirošima]]
# [[Prefektura Jamaguči|Jamaguči]]
# [[Prefektura Tokušima|Tokušima]]
# [[Prefektura Kagawa|Kagawa]]
# [[Prefektura Ehime|Ehime]]
# [[Prefektura Koči|Koči]]
# [[Prefektura Fukuoka|Fukuoka]]
# [[Prefektura Saga|Saga]]
# [[Prefektura Nagasaki|Nagasaki]]
# [[Prefektura Kumamoto|Kumamoto]]
# [[Prefektura Oita|Oita]]
# [[Prefektura Miyazaki|Miyazaki]]
# [[Prefektura Kagošima|Kagošima]]
# [[Prefektura Okinava|Okinava]]
}}

=== Tradicionalne regije ===
{{glavni|Tradicionalne regije Japonske}}
Japonska je razdeljena na osem [[Tradicionalne regije Japonske|tradicionalnih regij]]. Niso uradne upravne enote, čeprav jih državni uradniki uporabljajo za statistične in druge namene od leta 1905. Od severa proti jugu si sledijo:
* [[Hokaido]] – (otok in njegov arhipelag); večji mesti sta [[Saporo]] in [[Hakodate]].
* [[Honšu]]: 
** [[Tohoku]] – na sever otoka; večji mesti [[Sendai]] in [[Fukušima]].
** [[Kanto]] – vzhodni del in otoki Nanpō (del tokijske metropole); večja mesta [[Tokio]], [[Kavasaki]], [[Jokohama]], [[Jokosuka]].
** [[Čubu]] – hribovita srednja regija na področju [[Japonske Alpe|Japonskih Alp]]. Regija, ki meji na Japonsko morje, se imenuje [[Hokuriku]], na Pacifik pa meji regija [[Tokai]]. Večji mesti v regiji Hokuriku sta [[Niigata]] in [[Kanazava]], v regiji Tokai pa [[Nagoja]] (četrto največje japonsko mesto) in [[Šizuoka]].
** [[Kansai]] ali Kinki – starodavno kulturno in trgovsko središče, z mesti [[Osaka]], [[Kjoto]], [[Kobe]], [[Nara (Japonska)|Nara]] in [[Vakajama]].
** [[Čugoku]] – zahodni del: večji mesti [[Hirošima]] in [[Okajama]].
* [[Šikoku]] – najmanjši od štirih glavnih otokov, znan po budističnih romarjih. Večji mesti sta [[Macujama]] in [[Takamacu]].
* [[Kjušu]] – najjužnejši izmed štirih glavnih otokov in [[Okinava]]. Pomembnejša mesta so [[Fukuoka]], [[Kitakjušu]] in [[Nagasaki]].

=== Mednarodni odnosi ===
Japonska je članica mnogih mednarodnih organizacijː G7, G8, G20, ZN, APEC, ASEAN prostotrgovinsko območje, z Avstralijo (marec 2007)&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.mofa.go.jp/region/asia-paci/australia/joint0703.html |title=Japan-Australia Joint Declaration on Security Cooperation |publisher=Ministry of Foreign Affairs|accessdate=25.8.2010}}&lt;/ref&gt; in Indijo (oktober 2008)&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.mofa.go.jp/region/asia-paci/india/pmv0810/joint_d.html |title=Joint Declaration on Security Cooperation between Japan and India |publisher=Ministry of Foreign Affairs |date=22.10.2008 |accessdate=25.8.2010}}&lt;/ref&gt; ima podpisan varnostni pakt. Od konca druge svetovne vojne je tesno ekonomsko in varnostno povezana z Združenimi državami Amerike, ki so pomemben izvozni in primaren uvozni partner. Na japonskih tleh je stalno operativna ameriška vojaška baza.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Japan's Foreign Relations and Role in the World Today|url=http://afe.easia.columbia.edu/japan/japanworkbook/fpdefense/foreign.htm|website=Asia for Educators|accessdate=13.11.2016}}&lt;/ref&gt;

Japonska ima nerazrešena ozemeljska vprašanja o [[Kurilski otoki|Kurilskih otokih]] ([[Rusija]])&lt;ref&gt;MOFA, [http://www.mofa.go.jp/region/europe/russia/territory/index.html Japan's Northern Territories]&lt;/ref&gt;, [[Skalovje Liancourt|Skalovju Liancourt]] (v [[japonščina|japonščini]] ''Takešima'')&lt;ref name=&quot;takeshima&quot;&gt;MOFA, [http://www.mofa.go.jp/region/asia-paci/takeshima/index.html The Issue of Takeshima]&lt;/ref&gt;, [[Otočje Senaku|otočju Senaku]] ([[Tajvan]] in [[Ljudska republika Kitajska|Kitajska]]) in atolu [[Okinotorišima]].&lt;ref&gt;MOFA, [http://www.mofa.go.jp/region/asia-paci/senkaku/senkaku.html The Basic View on the Sovereignty over the Senkaku Islands]&lt;/ref&gt; Polemičnost teh ozemelj je predvsem v nadzorovanju naravnih bogastev.

[[Japonsko-korejski odnosi|Odnosi z Korejo]] so napeti zaradi ravnanja Japoncev med kolonialno oblastjo. Med največjimi očitki so spolno suženjstvo (&quot;ženske za lagodje&quot;),&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.bbc.com/news/world-asia-35188135|title=Japan and South Korea agree WW2 'comfort women' deal|date=28.12.2015|work=BBC News|access-date=8.7.2017|language=en-GB}}&lt;/ref&gt; za katerega sploh ni točno znano število žrtev (več deset ali celo sto tisoč), kulturno zatiranje s prepovedjo korejščine v šolah, prisvajanje japonskih imen.&lt;ref name=&quot;#1&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://koreanhistory.info/japan.htm|title=Japanese Colony 1910–1945|website=koreanhistory.info|access-date=8.7.2017}}&lt;/ref&gt; Med letoma 1910 in 1945 je Japonska popravljala korejsko infrastrukturo in na Korejski polotok naselila okoli 800.000 Japoncev.&lt;ref name=&quot;#1&quot;/&gt; Leta 2015 se je Japonska uradno opravičila in priznala spolno suženjstvo, preživele žrtvam je izplačala odškodnino. Državi sta postali veliki gospodarski zaveznici, njuni voditelji aktivno sodelujejo pri reševanju težav v regiji, predvsem glede [[Severna Koreja|Severne Koreje]] in druge svetovne vojne. Na odmevnejšem obisku leta 2017 na vrhu G20 sta se voditelja držav pogovarjala o sodelovanju in razreševanju glede severnokorejske krize, zavzela sta se tudi za graditev pozitivnih odnosov v regiji ter za pritiske na Kitajsko, da poostri sankcije proti Severni Koreji.&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.japantimes.co.jp/news/2017/07/07/national/politics-diplomacy/tokyo-washington-seoul-vow-step-pressure-pyongyang-amid-perceived-china-inaction/|title=Abe and Moon hold first talks in Hamburg, agree to resume reciprocal visits|date=7.7.2017|work=The Japan Times Online|access-date=8.7.2017|language=en-US|issn=0447-5763}}&lt;/ref&gt; Od devetdesetih je zelo močan uvoz korejske glasbe (K-pop), televizije (K-drame) in filmov, saj je bil izničen korejski zakon o prepovedi kulturne izmenjave med državama;&lt;ref&gt;{{navedi revijo|last=Ju|first=Hyujung|date=2014|title=Transformations of the Korean Media Industry by the Korean Wave: The Perspective of Glocalization|url=|journal=Korean Popular Culture in Global Context|volume=|pages=|via=ProQuest ebrary}}&lt;/ref&gt; pojav se imenuje [[korejski val]] (한류 ''Hallju?'').

== Vojska ==
Japonska namenja veliko denarja vojski in obrambi.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=The 15 countries with the highest military expenditure in 2009|url=http://www.sipri.org/research/armaments/milex/resultoutput/milex_15|publisher=Stockholm International Peace Research Institute|accessdate=16.1.2011|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110217084451/http://www.sipri.org/research/armaments/milex/resultoutput/milex_15|archivedate=17.2.2011|df=mdy-all}}&lt;/ref&gt; [[Japonske samoobrambne sile|Japonska vojska]] (Japonske samoobrambne sile) se deli na kopenske, zračne in pomorske sile. Glede na zakonodajo ne sme napovedati vojne ali uporabiti sile v mednarodnih sporih; japonska vlada izvršuje prepoved izvoza strelnega orožja. V zadnjih letih se predsednik vlade Šinzo Abe zavzema za večjo vlogo Japonske pri zagotavljanju varnosti v regiji, tudi s pomočjo sosednjim državam. Glede na Indeks svetovnega miru je Japonska na prvem mestu med azijskimi državami.&lt;ref&gt;Institute for Economics and Peace (2015). ''[http://www.visionofhumanity.org/sites/default/files/Global%20Peace%20Index%20Report%202015_0.pdf Global Peace Index 2015.] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20151006145259/http://www.visionofhumanity.org/sites/default/files/Global%20Peace%20Index%20Report%202015_0.pdf |date=6.10.2015 }}'' Retrieved 5.10.2015&lt;/ref&gt; V zadnjem času so bile japonske vojaške sile uporabljene v mirovnih misijah v Iraku.&lt;ref name=&quot;Iraq deployment&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.iht.com/articles/2006/06/20/news/japan.php |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070416075509/http://www.iht.com/articles/2006/06/20/news/japan.php |archivedate=16.4.2007 |title= Tokyo says it will bring troops home from Iraq |work=International Herald Tribune |date=20.6.2006 |accessdate=28.3.2007}}&lt;/ref&gt; Japonska poslovna federacija prepričuje japonsko vlado k ukinitvi prepovedi izvoza orožja, da bi se država lahko pridružila mednarodnim projektom na področju oboroževanja.&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://in.reuters.com/article/2010/07/13/idINIndia-50097320100713 |title=Japan business lobby wants weapon export ban eased |publisher=Reuters |date= 13.7.2010|accessdate=12.4.2011}}&lt;/ref&gt;

V 21. stoletju se je z globalizacijo moč v regiji prerazporedila. Varnostna slika Japonske se je spremenila predvsem zaradi severnokorejske jedrske grožnje, spopada pa se tudi s spletnim in mednarodnim terorizmom.&lt;ref name=&quot;Japan's Security Policy&quot;&gt;{{navedi novice |title= Japan's Security Policy |publisher= Ministry of Foreign Affairs of Japan |url=http://www.mofa.go.jp/policy/security/}}&lt;/ref&gt; Za ohranjanje miru so ustanovili narodni varnostni svet, ki je razvil varnostno strategijo ter smernice. [[Varnostni pakt med Japonsko in ZDA]] je temelj japonske zunanje politike.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.realclearpolitics.com/articles/2007/03/japan_is_back_why_tokyos_new_a.html |title=Japan Is Back: Why Tokyo's New Assertiveness Is Good for Washington|author=Michael Green |publisher=Real Clear Politics |accessdate=28.3.2007}}&lt;/ref&gt; Od leta 1956 je članica [[Organizacija združenih narodov|OZN]], dvajset let pa je bila tudi nestalna članica [[Varnostni svet ZN|Varnostnega sveta]]. Je članica G4, s čimer si išče stalno mesto v Varnostnem svetu.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.centralchronicle.com/20070111/1101194.htm |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070221044357/http://www.centralchronicle.com/20070111/1101194.htm |archivedate=21.2.2007 |title=UK backs Japan for UNSC bid |work=Central Chronicle |accessdate=28.3.2007}}&lt;/ref&gt;

== Gospodarstvo ==
[[Slika:The_Tokyo_Stock_Exchange_-_main_room_3.jpg|sličica|293x293_pik|Tokijska borza, ena večjih v Aziji]]
Japonska je po Združenih državah Amerike in Kitajski nominalno gledano tretje največje gospodarstvo na svetu.&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=China confirmed as World's Second Largest Economy|newspaper=[[The Guardian]] |date=21.1.2011|url=https://www.theguardian.com/business/2011/jan/21/china-confirmed-worlds-second-largest-economy|accessdate=21.1.2011 |first=James |last=Inman |location=London}}&lt;/ref&gt; Tokijska borza spada med največje v Aziji.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://asia.nikkei.com/Markets/Equities/Tokyo-Stock-Exchange-ranked-third-in-Asia-in-2014 |title=Tokyo Stock Exchange ranked third in Asia in 2014 |work=Nikkei Asian Review |date=16.1.2015 |accessdate=5.12.2015 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20151208112614/http://asia.nikkei.com/Markets/Equities/Tokyo-Stock-Exchange-ranked-third-in-Asia-in-2014 |archivedate=8.12.2015}}&lt;/ref&gt; Leta 2016 je bil japonski javni dolg ocenjen na 230 % letnega BDP.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/rankorder/2186rank.html |publisher=CIA |title=World Factbook, Country comparison: Public debt |accessdate=20.8.2017}}&lt;/ref&gt; Storitveni sektor predstavlja tri četrtine BDP, ima pa tudi zelo visoko razvit industrijski sektor, ki proizvaja visokotehnološka vozila, elektroniko, orodje, jeklo, ladje, kemikalije, tekstil in procesirano hrano. Kmetijski sektor obdeluje 13% japonskega ozemlja, ujamejo 15% vseh rib na svetu. Brezposelnost je nizka pri okoli 4 %, a vseeno 17 % ljudi živi pod pragom revščine.&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=Japan Tries to Face Up to Growing Poverty Problem|url=https://www.nytimes.com/2010/04/22/world/asia/22poverty.html?source=patrick.net|accessdate=16.1.2011|newspaper=The New York Times|date=21.4.2010|first=Martin|last=Fackler}}&lt;/ref&gt; Omejena količina pozidljivih zemljišč vpliva na gradnjo in trg z nepremičninami.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=2008 Housing and Land Survey|url=http://www.e-stat.go.jp/SG1/estat/NewListE.do?tid=000001028768|publisher=Statistics Bureau|accessdate=20.1.2011}}&lt;/ref&gt;

Japonska izvaža največ na ameriški (20 %) in kitajski trg (18 %), sledijo Južna Koreja (7 %), Hong Kong (6 %) in Tajska (5 %). Glavni izvozni proizvodi so orodje, motorna vozila, železo, jeklo, polprevodniki in avtomobilski deli. Največ uvaža iz Kitajske (25 %) in ZDA (11 %), sledita Avstralija (5 %) in Južna Koreja (4 %). Glavni uvozni proizvodi so stroji in orodje, fosilna goriva, živila (govedina), kemikalije, tekstil in surovine za industrijo.&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=Foreign investment in Japan soars|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/business/4632747.stm|accessdate=16.1.2011|newspaper=BBC|date=29.6.2005}}&lt;/ref&gt; Administracija Džun'ičira Koizumija je sprožila reforme, ki so povzročile porast tujih investicij.

Japonska je 27. med 189 državami po indeksu enostavnosti sklepanja poslov in enega najmanjših davčnih prihodkov med razvitimi državami. Japonski kapitalizem ima nekaj posebnosti, kot je sistem vseživljenjske zaposlitve, napredovanje po starosti&lt;ref name=&quot;oecd2008&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.oecd.org/document/17/0,3343,en_2649_34111_40353553_1_1_1_1,00.html |title=Economic survey of Japan 2008 |publisher=[[Organisation for Economic Co-operation and Development|OECD]] |accessdate=25.8.2010 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20101109122744/http://www.oecd.org/document/17/0%2C3343%2Cen_2649_34111_40353553_1_1_1_1%2C00.html |archivedate=9.11.2010 |df=mdy-all }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=http://www.economist.com/node/7193984?story_id=7193984 |title=Japan's Economy: Free at last |newspaper=The Economist |date=20.7.2006 |accessdate=23.1.2011}}&lt;/ref&gt; in vpliv t.i. korporacij ''kejrecu,'' aktivizem lastnikov delnic je redek, podjetja so vodena po metodah, kot je »Metoda Tojota«.&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=Activist shareholders swarm in Japan|url=http://www.economist.com/node/9414552?story_id=9414552|accessdate=23.1.2011|date=28.6.2007|newspaper=The Economist}}&lt;/ref&gt; Znane znamke iz Japonske so [[Toyota]], [[Honda]], [[Canon]], [[Nissan]], [[Sony]], Mitsubishi, [[Panasonic]], [[Uniqlo]], [[Lexus]], [[Subaru Corporation|Subaru]], [[Nintendo]], [[Bridgestone]], [[Mazda]] in [[Suzuki]].&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.rankingthebrands.com/The-Brand-Rankings.aspx?rankingID=33|title=Japan's Best Global Brands 2017|date=17.2.2017|accessdate=2.11.2017|website=Ranking the Brands}}&lt;/ref&gt;

==== Gospodarska zgodovina ====
Sodobna rast se je začela v obdobju Edo, ki je dalo cestni sistem in sistem vodooskrbe, pa tudi razvoj določenih finančnih inšturmentov, bankirstvo in [[Osaške riževe borze|borze]].&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |title=The Origins of Japanese Trade Supremacy |author=Howe, Christopher |publisher=Hurst &amp; Company |year=1996 |isbn=1-85065-538-3|pages=58f}}&lt;/ref&gt; S sprejetjem [[Tržno gospodarstvo|tržnega gospodarstva]]&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Totman|first=Conrad|title=A History of Japan|edition=2 |year=2005|publisher=Blackwell|isbn=1-4051-2359-1|pages=312–314}}&lt;/ref&gt; v obdobju Mejdži so se ustanavljala uspešna podjetja, ki so Japonsko popeljala na vrh razvitih držav.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=McCargo|first=Duncan|title=Contemporary Japan|year=2000|publisher=Macmillan|isbn=0-333-71000-2 |pages=18–19}}&lt;/ref&gt; Med 1960 in 1980 je gospodarska rast v povprečju dosegala 7,5 %, v osemdesetih in na začetku devetdesetih po naftni krizi pa 3,2 %. V devetdesetih se je rast zaradi poka finančnega mehurčka upočasnjevala, kar imenujemo tudi izgubljeno desetletje. Premiki v smeri okrevanja so bili počasni, ovirala jih je tudi globalna upočasnitev okoli preloma tisočletja. Po letu 2005 je Japonska doživljala solidno rast okoli 2,8%&lt;ref&gt;{{navedi novice|last=Masake|first=Hisane|title=A farewell to zero|url=http://www.atimes.com/atimes/Japan/HC02Dh01.html|accessdate=16.1.2011|newspaper=Asia Times|date=2.3.2006}}&lt;/ref&gt;, večje nazadovanje pa je prinesla finančna kriza 2008. Danes se uvršča visoko na lestvicah konkurenčnosti (6. mesto za leti 2015 in 2016) in gospodarske svobode.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://reports.weforum.org/global-competitiveness-report-2015-2016/economies/#indexId=GCI&amp;economy=JPN |title=Country/Economy Profiles: Japan|publisher=World Economic Forum |accessdate=24.2.2016 |language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://reports.weforum.org/global-competitiveness-report-2015-2016/competitiveness-rankings/ |title=Competitiveness Rankings |publisher=World Economic Forum |accessdate=24.2.2016 |language=en}}&lt;/ref&gt;

==== Kmetijstvo in ribolov ====
[[Slika:Rice Paddies In Aizu, Japan.JPG|levo|sličica|220x220_pik|Riževo polje v Ajzuju, prefektura Fukušima]]
Samo 11,5 % japonskega ozemlja je primernega za kmetijstvo.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://data.worldbank.org/indicator/AG.LND.ARBL.ZS|title=Arable land (% of land area)|publisher=World Bank|accessdate=November 11, 2020}}&lt;/ref&gt; Zaradi tega pomanjkanja obdelovalne zemlje se na majhnih površinah kmetuje po sistemu teras.&lt;ref name=&quot;Urbanites Help Sustain Japan's Historic Rice Paddy Terraces&quot;&gt;{{cite web|url=http://ourworld.unu.edu/en/the-people-who-sustain-japans-historic-terraced-rice-fields|title=Urbanites Help Sustain Japan's Historic Rice Paddy Terraces|website=Our World|date=May 22, 2012|author1=Nagata, Akira|author2=Chen, Bixia}}&lt;/ref&gt; Posledica tega je ena najvišjih stopenj donosa poljščin na enoto površine na svetu, s stopnjo kmetijske samooskrbe okoli 50 % od leta 2018;&lt;ref&gt;{{cite journal|title=The spatial patterns in long-term temporal trends of three major crops' yields in Japan|doi=10.1080/1343943X.2018.1459752|year=2018|volume=21|last=Chen|first=Hungyen|journal=Plant Production Science|issue=3|pages=177–185|doi-access=free}}&lt;/ref&gt; kmetijstvo  predstavlja samo 1,4 % BDP. Mali japonski kmetijski sektor je zelo subvencioniran in zaščiten.&lt;ref&gt;{{cite web|work=Agricultural Policy Monitoring and Evaluation|title=Japan: Support to agriculture|year=2020|publisher=OECD|accessdate=November 11, 2020|url=https://www.oecd-ilibrary.org/sites/751935f0-en/index.html?itemId=/content/component/751935f0-en}}&lt;/ref&gt; Kmetje se spopadajo s pomanjkanjem nasledstva in staranjem delovne sile.&lt;ref name=&quot;How will Japan's farms survive?&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.japantimes.co.jp/opinion/2013/06/28/editorials/how-will-japans-farms-survive/#.UoyT2b-lf-k |title=How will Japan's farms survive? |work=[[The Japan Times]] |date=28.6.2013 |accessdate=21.11.2013}}&lt;/ref&gt; [[Riž]] predstavlja skoraj vso proizvodnjo žitaric in je visoko zaščiten s tarifami pri 777,7 %.&lt;ref name=&quot;Japan - Agriculture&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.nationsencyclopedia.com/Asia-and-Oceania/Japan-AGRICULTURE.html#b |title=Japan – Agriculture |work=Nations Encyclopedia |accessdate=21.11.2013}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;With fewer, bigger plots and fewer part-time farmers, agriculture could compete&quot;&gt;{{navedi novice |url=https://www.economist.com/news/asia/21576154-fewer-bigger-plots-and-fewer-part-time-farmers-agriculture-could-compete-field-work |title=With fewer, bigger plots and fewer part-time farmers, agriculture could compete |work=[[The Economist]] |date=13.4.2013 |accessdate=21.11.2013}}&lt;/ref&gt; Japonska je drugi največji uvoznik kmetijskih proizvodov. Leta 1996 se je uvrstila na četrto mesto po količini ulova rib, leta 2010 je ulovila preko 4,5 milijonov ton rib.&lt;ref name=&quot;World fisheries production, by capture and aquaculture, by country (2010)&quot;&gt;{{navedi splet |url=ftp://ftp.fao.org/FI/STAT/summary/a-0a.pdf |archive-url=https://wayback.archive-it.org/all/20170525161431/ftp://ftp.fao.org/FI/STAT/summary/a-0a.pdf |url-status=dead |archive-date=25.5.2017 |title=World fisheries production, by capture and aquaculture, by country (2010) |work=Food and Agriculture Organization |accessdate=18.1.2014 |df=mdy-all }}&lt;/ref&gt; Danes predstavlja japonski ulov 15 % svetovnega&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/ja.html#Econ |title=The World Factbook |work=[[Central Intelligence Agency]] |accessdate=1.2.2014}}&lt;/ref&gt;, mnogi tudi trdijo, da je Japonska kriva za počasno izumiranje nekaterih ribjih vrst, kot so tuni.&lt;ref name=&quot;UN tribunal halts Japanese tuna over-fishing&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.atimes.com/oceania/AH31Ah01.html |title=UN tribunal halts Japanese tuna over-fishing |work=[[Asia Times]] |date=31.8.1999 |accessdate=1.2.2014}}&lt;/ref&gt; Sporen je tudi kvazi-komercialen [[Kitolov|lov na kite]].&lt;ref name=&quot;Japanese whaling 'science' rapped&quot;&gt;{{navedi novice |url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/science/nature/4118990.stm |title=Japanese whaling 'science' rapped |work=[[BBC News]] |date=22.6.2005 |accessdate=1.2.2014 |author=Black, Richard}}&lt;/ref&gt;

==== Industrija in storitve ====
Industrija predstavlja 27,5 % BDP.&lt;ref name=&quot;auto1&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/ja.html#Econ|title=Japan|last=|first=|date=3.11.2016|website=CIA World Factbook|publisher=|accessdate=13.11.2016}}&lt;/ref&gt; Pomembnejše industrije so avtomobilska, motorska, elektronska, orodjarska, kovinska, ladjedelniška, kemična in predelovalna. Japonska je tretji največji proizvajalec avtomobilov, Tojota pa največji posamezni proizvajalec.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.oica.net/category/production-statistics/|title=Production Statistics|last=OICA|first=|date=2016|website=|publisher=|accessdate=13.11.2016}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.forbes.com/sites/andreamurphy/2015/05/06/2015-global-2000-the-worlds-biggest-auto-companies/#361753666e48|title=2015 Global 2000: The World's Biggest Auto Companies|last=|first=|date=6.5.2015|website=Forbes|publisher=|accessdate=13.11.2016}}&lt;/ref&gt; Potrošniška elektronika se je preselila na Kitajsko, v ZDA in Južno Korejo.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=The era of Japanese consumer electronics giants is dead|url=https://www.cnet.com/news/the-era-of-japanese-consumer-electronics-giants-is-dead|website=cnet|accessdate=13.11.2016}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=What happened to Japan's electronic giants?|url=http://www.bbc.com/news/world-asia-21992700|accessdate=13.11.2016|agency=BBC News|date=2.4.2013}}&lt;/ref&gt; Za ladjedelništvo se pričakuje, da bo ostalo na Japonskem.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Why the sun has yet to set on Japanese shipbuilding|url=http://www.seatrade-maritime.com/news/asia/why-the-sun-has-yet-to-set-on-japanese-shipbuilding.html|website=Seatrade Maritime News|accessdate=13.11.2016}}&lt;/ref&gt;

Storitveni sektor predstavlja tri četrtine BDP.&lt;ref name=&quot;Japan Country Report&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.gfmag.com/gdp-data-country-reports/247-japan-gdp-country-report.html#axzz2kmA1XTXk |title=Japan Country Report |work=Global Finance |accessdate=16.11.2013}}&lt;/ref&gt; Glavne industrije so bankirstvo, zavarovalništvo, nepremičnine, trgovina, transport in telekomunikacije. Štiri od petih največjih časopisov na svetu je iz Japonske.&lt;ref name=&quot;National Newspapers Total Circulation 2011&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.ifabc.org/site/assets/media/National-Newspapers_total-circulation_IFABC_17-01-13.xls |title=National Newspapers Total Circulation 2011 |publisher=[[International Federation of Audit Bureaux of Circulations]] |accessdate=2.2.2014}}&lt;/ref&gt; Največji poslovni konglomerati ''kejrecu'' v državi so skupine Mitsubishi, Sumitomo, Fuyo, Mitsui, Dai-Ichi Kangyo in Sanwa.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.sjsu.edu/faculty/watkins/keiretsu.htm |title=The Keiretsu of Japan |work=San José State University}}&lt;/ref&gt;

==== Turizem ====
[[Slika:Chateau Himeji.JPG|sličica|220x220_pik|Grad Himedži, prefektura Hjogo]]
Turizem doživlja v zadnjih letih razcvet. Leta 2013 je število tujih obiskovalcev prvič preseglo 10 milijonov, leta 2015 že skoraj 20 milijonov.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.japantimes.co.jp/news/2016/01/19/national/japan-sets-new-inbound-tourism-record-2015-comes-just-short-20-million-target/|title=Visitors to Japan surge to record 19.73 million, spend all-time high ¥3.48 trillion|first=Tomoko|last=Otake|date=19.1.2016|publisher=|via=Japan Times Online}}&lt;/ref&gt; Pričakovanja japonske vlade so, da se bo turistični obisk do leta 2030 povzpel na 60 milijonov.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.japanmacroadvisors.com/page/category/economic-indicators/gdp-and-business-activity/number-of-visitors-to-japan/|title=Number of visitors to Japan|accessdate=29.1.2017|publisher=|via=Japan Macro Advisors}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Number of Foreign Visitors Surpassed 20 million (Japan)&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.smam-jp.com/documents/www/english/market_info/2016/11/22/SMAM_Market_Keyword_No139.pdf|title=SMAM Market Keyword (No.139)|work=SMAM-jp.com |accessdate=29.1.2017}}&lt;/ref&gt; Japonska ima [[Seznam spomenikov Unescove svetovne dediščine na Japonskem|20 znamenitosti]]  zapisanih na Unescov seznam svetovne dediščine&lt;ref name=&quot;whc.unesco.org&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://whc.unesco.org/en/statesparties/jp|title=Japan Properties inscribed on the World Heritage List|date=29.1.2017|publisher=|via=UNESCO}}&lt;/ref&gt;, med njimi grad Himedži, zgodovinske spomenike starodavnega Kjota in Nare.&lt;ref name=&quot;whc.unesco.org&quot;/&gt; Popularne destinacije so Tokio, Hirošima, gora [[Fudži]], smučišči Niseko in Kohaido, Okinava, vlak ''šinkansen'' in uporaba obširne mreže hotelov ''rjokan'' in vrelcev tople vode ''onsen''.

== Znanost in tehnologija ==
Japonska je vodilna država na področju znanstvenega raziskovanja v naravoslovju in inženirstvu, njen prispevek je pomemben v kmetijstvu, elektroniki (kar 16 % vsega zlata in 22 % vsega srebra je v japonski elektroniki&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.techradar.com/news/phone-and-communications/mobile-phones/japan-wants-citizens-to-donate-their-phone-to-make-2020-olympic-medals-1326938|title=Japan wants citizens to donate their old phone to make 2020 Olympics medals|publisher=}}&lt;/ref&gt;), industrijski robotiki (na Japonskem je bilo leta 2013 v uporabi kar 20% vseh robotov&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.ifr.org/industrial-robots/statistics/ |title=Statistics – IFR International Federation of Robotics |publisher= |accessdate=5.10.2016 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20160327031517/http://www.ifr.org/industrial-robots/statistics/ |archivedate=27.3.2016 |df= }}&lt;/ref&gt;), optiki, kemikalijah, polprevodnikih, raznih vejah inženirstva in raziskovanja živih bitij. Na indeksu inovativnosti Bloomberg se ponaša z drugim mestom. 700.000 raziskovalcev deluje s proračunom, velikim kar 130 milijard dolarjev, kar je v deležu BDP na tretjem mestu sveta.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.investinisrael.gov.il/NR/rdonlyres/D8B76E12-BC96-436A-9CA5-B53D9B8060E1/0/IsraelWhereBreakthroughsHappen.pdf |title=Invest in Israel – Where Breakthroughs Happen |date=4.12.2011 |work=Investment Promotion Center |publisher=Industry, Trade and Labor Ministry |page=17 |accessdate=14.10.2012}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice|last=McDonald|first=Joe|title=China to spend $136 billion on R&amp;D|newspaper=BusinessWeek|date=4.12.2006}}&lt;/ref&gt; Japonski znanstveniki so prejeli 22 [[Nobelova nagrada|Nobelovih nagrad]] iz fizike, kemije ali medicine in 3 [[Fieldsova nagrada|Fieldsove nagrade]] za matematiko.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Japanese Nobel Laureates |publisher=[[Kyoto University]] |year=2009 |url=http://www.kyoto-u.ac.jp/en/profile/intro/honor/nobel.htm/ |accessdate=7.11.2009}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Japanese Fields Medalists |publisher=Kyoto University |year=2009 |url=http://www.kyoto-u.ac.jp/en/profile/intro/honor/fields.htm |accessdate=7.11.2009 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20100310203313/http://www.kyoto-u.ac.jp/en/profile/intro/honor/fields.htm/ |archivedate=10.3.2010}}&lt;/ref&gt;

[[Japonska agencija za raziskovanje vesolja]] (JAXA) razvija satelite in vesoljska plovila, sodeluje v planetarnih, vesoljskih in aviacijskih raziskavah, na Mednarodni vesoljski postaji. Misije so poslali proti Merkurju, Veneri in Luni, kjer nameravajo do leta 2030 zgraditi bazno postajo.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Japan Plans Moon Base by 2030 |publisher=MoonDaily |date=3.8.2006 |url=http://www.moondaily.com/reports/Japan_Plans_Moon_Base_By_2030_999.html |accessdate=27.3.2007}}&lt;/ref&gt; Pomembnejši projekti so Kibo, [[Akacuki]], Mercury Magnetspheri Orbiter, SELENE in H-IIA.

== Infrastruktura ==
[[Slika:Satta yukei.jpg|sličica|275x275_pik|Japonska avtocesta s pogledom na goro [[Fudži]]]]
Japonska ima v omrežju 1,2 milijonov kilometrov cest kar 63.000 kilometrov avtocest in hitrih cest,&lt;ref name=&quot;stat.go.jp&quot;&gt;[http://www.stat.go.jp/english/data/nenkan/1431-12.htm Chapter 12 Transport – Microsoft Excel Sheet], Statistical Handbook of Japan&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;mlit.go.jp&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.mlit.go.jp/road/road_e/statistics.html|title=Road Bureau – MLIT Ministry of Land, Infrastructure, Transport and Tourism|publisher=}}&lt;/ref&gt; ki povezujejo večja mesta med otoki Honšu, Šikoku ter Kjušu, na Hokaidu in v obliki hitre ceste na Okinavi. Novi in rabljeni avtomobili so poceni s poudarkom na energijski učinkovitosti. Uporaba avtomobilov je nizka, s samo 50 % povprečja držav G8.&lt;ref name=&quot;stat.go.jp&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;mlit.go.jp&quot;/&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Transport |url=http://www.stat.go.jp/english/data/handbook/c09cont.htm |work=Statistical Handbook of Japan 2007 |publisher=Statistics Bureau |accessdate=2.3.2014 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110427071603/http://www.stat.go.jp/english/data/handbook/c09cont.htm |archivedate=27.4.2011}}&lt;/ref&gt; Železniško omrežje je privatizirano, znani so hitri in točni vlaki ''[[Šinkansen]]'' z rednimi hitrostmi vlakov do 320&amp;nbsp;km/h.&lt;ref name=&quot;transtatsjp&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.iraptranstats.net/jp|title=Transport in Japan|accessdate=17.2.2009|work=International Transport Statistics Database|publisher=[[International Road Assessment Program]]}} {{subscription required}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://english.jr-central.co.jp/about/safety.html|title=About the Shinkansen&amp;nbsp;– Safety|accessdate=17.10.2011|publisher=Central Japan Railway Company}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.hitachi-rail.com/rail_now/column/just_in_time/index.html|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080513230217/http://www.hitachi-rail.com/rail_now/column/just_in_time/index.html|archivedate=13.5.2008|title=Corporate Culture as Strong Diving Force for Punctuality- Another &quot;Just in Time&quot;|accessdate=19.4.2009|publisher=Hitachi}}&lt;/ref&gt; V državi je 175 letališč, [[Haneda|letališče Haneda]] je drugo najprometnejše v Aziji, pomemno je tudi [[letališče Narita]], [[Letališče Kansaj|Kansaj]] in [[Letališče Čubu|Čubu]]. [[Pristanišče v Nagoji]] je največje v državi, predstavlja kar 10% trgovinske izmenjave na Japonskem.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.airports.org/cda/aci_common/display/main/aci_content07_c.jsp?zn=aci&amp;cp=1-5-212-218-222_666_2__ |title=Year to Date Passenger Traffic |publisher=Airports Council International |date=11.11.2010 |accessdate=2.3.2014 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110111152406/http://www.airports.org/cda/aci_common/display/main/aci_content07_c.jsp?zn=aci&amp;cp=1-5-212-218-222_666_2__ |archivedate=11.1.2011}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Nakagawa|first=Dai|title=Transport Policy and Funding|year=2006|publisher=Elsevier|isbn=0-08-044852-6|page=63|author2=Matsunaka, Ryoji}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Port Profile|url=http://www.port-of-nagoya.jp/english/about_port.htm|publisher=Port of Nagoya|accessdate=7.1.2011|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20101130050032/http://www.port-of-nagoya.jp/english/about_port.htm|archivedate=30.11.2010|df=mdy-all}}&lt;/ref&gt;

Leta 2011 je bilo 46,1 % energije pridobljene iz nafte, 21,3 % iz premoga, 21,4 % iz zemeljskega plina, 4,0 % iz jedrske energije in 3,3 % iz vodne energije. Jedrska energija je istega leta predstavljala 9,2 % proizvodnje električne energije (še leto prej 24,9 %), zmanjšanje se je zgodilo na račun jedrske nesreče v Jedrski elektrarni Fukušima Daj'iči in posledičnih protestov proti uporabi jedrski elektrarn. Japonska je zelo odvisna od uvoza energije, saj nima večjih domačih rezerv.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Energy|url=http://www.stat.go.jp/english/data/handbook/c0117.htm#c07|work=Statistical Handbook of Japan 2013|publisher=Statistics Bureau|accessdate=14.2.2014}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice|last=Tsukimori|first=Osamu|title=Japan nuclear power-free as last reactor shuts|url=https://www.reuters.com/article/2012/05/05/us-nuclear-japan-idUSBRE84405820120505|accessdate=8.5.2012|agency=[[Reuters]]|date=5.5.2012}}&lt;/ref&gt;

Vlada upravlja oskrbo z vodo in komunalne storitve preko ministrstev.&lt;ref&gt;[http://www.mhlw.go.jp/english/policy/health/water_supply/dl/3-1a.pdf Waterworks Vision Summary], June 2004, retrieved on 6.1.2011&lt;/ref&gt; Dostop do obeh omrežij je univerzalen, 3 % ljudi dobivajo vodo iz zasebnih vodnjakov, predvsem na podeželju.&lt;ref&gt;Ministry of Health, Labor and Welfare:[http://www.mhlw.go.jp/english/policy/health/water_supply/1.html Coverage], retrieved on 6.1.2011&lt;/ref&gt; Vsa zbrana odpadna voda se vrača v omrežje, kjer jo obdelajo v sekundarnih čistilnih napravah ali pa je očiščena takoj. Vsa odpadna voda, ki je speljana v polzaprta morja (15 % vse odpadne vode), kot so [[Tokijski zaliv]], [[Osaški zaliv]] in [[jezero Biva]], je prečiščena še na terciarnem nivoju. Večji problemi, s katerimi se spopadajo, je zmanjševanje in staranje prebivalstva, manjšanje investicij, večanje pojavnosti suš, ipd.

== Prebivalstvo ==
Kar 80 % od 126,5 milijonov prebivalcev Japonske živi na Honšuju. Kot družba so jezikovno, etnično in kulturno homogeni; 98,5 % prebivalcev je Japoncev, ostalo so tuji delavci iz Koreje, Kitajske, Filipinov in potomci Japoncev iz Brazilije, Peruja in ZDA.&lt;ref name=MulticulturalJapan&gt;{{navedi novice|title='Multicultural Japan' remains a pipe dream|url=http://search.japantimes.co.jp/cgi-bin/fl20070327zg.html|accessdate=16.1.2011|newspaper=Japan Times|date=27.3.2007|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110414035203/http://search.japantimes.co.jp/cgi-bin/fl20070327zg.html|archivedate=14.4.2011|df=mdy-all}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Gentensei Shinko Shinbun 2010&quot;&gt;Atsushi Kotani ''The Fascination of the Japanese Cultural Theory'' (日本文化論のインチキ) {{ISBN|978-4-344-98166-9}} (Gentensei Shinko Shinbun, 2010)&lt;/ref&gt; Prevladajoča etnična skupina so ljudstvo Jamato, pomembnejše manjšine so domorodno ljudstvo Ainu in ljudstva z otočja Rjukju ter socialna manjšina ''[[Burakumini|burakuminov]]''. Prebivalci Japonske dosegajo v povprečju drugo najvišjo pričakovano starost ob rojstvu (83,5 let za obdobje 2010–2015).&lt;ref name=&quot;Table A.17&quot;&gt;{{navedi splet|title=Table A.17|url=https://www.un.org/esa/population/publications/wpp2006/WPP2006_Highlights_rev.pdf|work=United Nations World Population Prospects, 2006 revision|publisher=Organizacija združenih narodov|accessdate=15.1.2011}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;haaretz.com&quot;&gt;{{navedi novice|title=WHO: Life expectancy in Israel among highest in the world|url=http://www.haaretz.com/news/who-life-expectancy-in-israel-among-highest-in-the-world-1.276618|accessdate=15.1.2011|newspaper=Haaretz|date=maj 2009}}&lt;/ref&gt; Država se spopada z demografsko katastrofo, saj naj bi bilo do leta 2050 kar 4 % Japoncev starejših od 65 let, prebivalstvo pa naj bi upadlo z 126,5 milijonov na samo 95 milijonov.&lt;ref name=&quot;handbook&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.stat.go.jp/english/data/handbook/c0117.htm#c02 |title=Statistical Handbook of Japan 2013: Chapter 2—Population |publisher=Statistics Bureau |accessdate=14.2.2014}}&lt;/ref&gt;

{| class=&quot;wikitable&quot;
!#
!Slika
!Mesto
!Prebivalcev
&lt;small&gt;(Popis 2010)&lt;/small&gt;
!Prefektura
|-
!1.
|[[Slika:Tokyo_Tower_at_night_8.JPG|150px]]
|'''[[Tokio]]'''
|8.949.447
|[[Tokio]]
|-
!2.
|[[Slika:Minato_Mirai_In_Blue.jpg|150px]]
|'''[[Jokohama]]'''
|3.689.603
|[[Kanagava]]
|-
!3.
|[[Slika:Nakanoshima Skyscrapers in 201504 001.jpg|150px]]
|'''[[Osaka]]'''
|2.666.371
|[[Osaka]]
|-
!4.
|[[Slika:Nagoya_2017_(34159008173).jpg|150px]]
|'''[[Nagoja]]'''
|2.263.907
|[[Aiči]]
|-
!5.
|[[Slika:Hokkaido_University.jpg|150px]]
|'''[[Sapporo]]'''
|1.914.434
|[[Hokaido]]
|-
!6.
|[[Slika:Twilight_view_of_Kobe,_from_a_point_near_Shin-Kobe_station.jpg|150px]]
|'''[[Kobe]]'''
|1.544.873
|[[Hjogo]]
|-
!7.
|[[Slika:Kyoto_Skyline_-_Pentinlo.jpg|150px]]
|'''[[Kjoto]]'''
|1.474.473
|[[Kjoto]]
|-
!8.
|[[Slika:Fukuoka_City_-_Watanabe-dori_Avenue_-_01.JPG|150px]]
|'''[[Fukuoka]]'''
|1.463.826
|[[Fukuoka]]
|-
!9.
|[[Slika:Kawasaki_Station_East_Exit_2.jpg|150px]]
|'''[[Kavasaki]]'''
|1.425.678
|[[Kanagava]]
|-
!10.
|[[Slika:JR_Freight_Omiya_Workshop_main_storehouse_and_office.jpg|150px]]
|'''[[Sajtama]]'''
|1.222.910
|[[Sajtama]]
|}

=== Verstva Japonske ===
[[Slika:Phoenix Hall, Byodo-in, November 2016 -01.jpg|sličica|313x313_pik|Budistični tempelj Bjodo-in, Udži, prefektura Kjoto]]
Japonska ustava zagotavlja verske svoboščine vsakemu posamezniku. Več kot 84 % ljudi šteje [[šintoizem]] za izvorno religijo na otočju, več kot polovica od teh jih meni, da se je skozi zgodovino združeval z elementi budizma v [[šinbucu-šugo]]. Vplivi so prišli tudi iz taoistične in konfucianistične miselnosti. Številke ne pokažejo prave slike glede verske pripadnosti, saj je vsaka družina tradicionalno pripadala eni veri in templju. V sodobnem času naj bi bil delež ljudi, ki zares verujejo, nekje 20–30 %. Navkljub temu je sodelovanje na festivalih, kot je [[Hacumode|prvi obisk templja v novem letu]], zelo pogosto in priljubljeno. Ulice so okrašene ob festivalu [[Bon (festival)|Bon]], [[Tanabata]] in ob božiču. Na Japonskem deluje okoli 100.000 templjev in 78.790 svečenikov.

Šintoizem je prevladujoča veroizpoved na Japonskem, prakticiralo naj bi ga okoli 80 % prebivalstva (obiski templjev, rotenje in priprošnje pri ''[[kami]]jih''), vseeno pa se jih samo manjši delež opredeljuje kot šintoiste s pridružitvijo organiziranim sektam, saj uradnih ritualov za pridružitev ni.&lt;ref name=&quot;Breen Teeuwen&quot;&gt;Breen, Teeuwen in ''Breen, Teeuwen'' (2000:1)&lt;/ref&gt;&lt;ref name=Kisala&gt;{{navedi knjigo|last = Kisala |first = Robert |editor= Wargo, Robert|title = The Logic Of Nothingness: A Study of Nishida Kitarō |publisher = University of Hawaii Press|year = 2005|pages = 3–4 |isbn = 0-8248-2284-6}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=BY65&gt;''Routledge Handbook of Japanese Culture and Society'' (2011) edited by Victoria Bestor, Theodore C. Bestor, and Akiko Yamagata, p. 65 {{ISBN|978-0-415-43649-6}}&lt;/ref&gt;

[[Budizem]] je prispel na Japonsko v 6. stoletju iz kraljestva Baekje na Korejskem polotoku.&lt;ref name=&quot;Brown, 1993. p. 455&quot;&gt;Brown, 1993. p. 455&lt;/ref&gt;

[[Krščanstvo]] so prvi širili jezuitski misijonarji leta 1549.&lt;ref name=&quot;Higashibaba, 2002. p. 1&quot;&gt;Higashibaba, 2002. p. 1&lt;/ref&gt; Danes je kristjanov manj kot 2,3 %, večinoma na zahodu države, kjer so bili misijoni najbolj aktivni. Leta 2007 je bilo na Japonskem 32.036 župnikov in pastorjev. V zadnjem stoletju je postalo popularno praznovanje zahodnjaških porok, Valentinovega in božiča.&lt;ref&gt;[http://www2.ttcn.ne.jp/honkawa/7770.html Religion in Japan by prefecture]. 1996 statistics.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice|last=Kato|first=Mariko|title=Christianity's long history in the margins|newspaper=Japan Times|date=24.2.2009}}&lt;/ref&gt;

Ostale religije, prisotne v državi, so [[islam]] (večinoma pri migrantskih delavcih iz Indonezije, Pakistana, Bangladeša in Irana), [[hinduizem]], [[Judovstvo|judaizem]] in [[sikhizem]].&lt;ref&gt;{{navedi revijo |last1=Nakhleh |first1=Emile A. |last2=Sakurai |first2=Keiko |last3=Penn |first3=Michael |url=http://www.nbr.org/publications/asia_policy/Preview/AP5_IslamJapan_preview.pdf |title=Islam in Japan: A Cause for Concern? |journal=Asia Policy |volume=5 |date=januar 2008}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Clarke&quot;&gt;{{navedi knjigo|title=The World's religions : understanding the living faiths|year=1993|publisher=Reader's Digest|isbn=978-0-89577-501-6|editor=Clarke, Peter|page=208}}&lt;/ref&gt;

=== Jezik ===
Več kot 99 % prebivalcev Japonske govori [[Japonščina|japonščino]] kot prvi jezik. Spada med [[aglutinacijski jezik|aglutinacijske jezike]] z obsežnim sistemom besednih struktur, glagolskih oblik in besednjakom, prilagojenim vljudnem, ponižnem in častnem govorjenju in naslavljanju v hierarhično urejeni japonski družbi - ''[[keigo]]''. Japonska pisava obsega [[kandži]]je (kitajske pismenke) in dve [[Kana (japonska pisava)|kani]] (silabariji z izvorom v [[kurziv]]u in radikalkah kandžijev), poleg tega pa še latinico in arabske števke.&lt;ref&gt;{{navedi splet|last=Miyagawa|first=Shigeru|title=The Japanese Language|url=http://web.mit.edu/jpnet/articles/JapaneseLanguage.html|publisher=Massachusetts Institute of Technology|accessdate=16.1.2011}}&lt;/ref&gt; Japonske javne in zasebne šole učijo japonski jezik, navadno pa tudi angleški.

Drugi jeziki na otočju so [[rjukjanski jeziki]], [[okinavski jezik]] in [[jezik ljudstva Ainu]], ki mu grozi izumrtje&lt;ref&gt;{{navedi revijo|last=Heinrich|first=Patrick|title=Language Planning and Language Ideology in the Ryūkyū Islands|journal=Language Policy|date=January 2004|volume=3|issue=2|pages=153–179|doi=10.1023/B:LPOL.0000036192.53709.fc}}&lt;/ref&gt;, saj ga govori samo nekaj ostarelih prebivalcev Hokaida.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.un.org/works/culture/japan_story.html |archiveurl=https://web.archive.org/web/20080106062419/http://www.un.org/works/culture/japan_story.html |archivedate=6.1.2008 |title=15 families keep ancient language alive in Japan |publisher=UN |accessdate=27.3.2007}}&lt;/ref&gt; Malo otrok se uči te jezike, a se je v zadnjih letih zavednost glede pomena ohranitve jezikov povečala.

=== Težave ===
S staranjem prebivalstva se pojavljajo socialni problemi, kot sta pomanjkanje delovne sile in večanje socialnih izdatkov za pokojnine in zdravstveno varstvo.&lt;ref&gt;[[Gonzalo Garland]] et al. &quot;Dynamics of Demographic Development and its impact on Personal Saving : case of Japan&quot;, with Albert Ando, Andrea Moro, Juan Pablo Cordoba, in ''Ricerche Economiche'', Vol 49, August 1995&lt;/ref&gt; Do leta 2050 naj bi se prebivalstvo skrčilo na 95 milijonov.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.ifs.du.edu/ifs/frm_GraphicalDisplay.aspx?ListNames='Population,%20History%20and%20Forecast'&amp;HistFor=True&amp;GrpOp=0&amp;Dim1=81&amp;File=0|title=frm_Message|publisher=|accessdate=5.10.2016}}&lt;/ref&gt; Imigracije in iniciative za povečanje rodnosti so ponujene kot rešitve za zajezitev katastrofe.&lt;ref name=&quot;Ogawa&quot;&gt;{{navedi splet|last=Ogawa|first=Naohiro|title=Demographic Trends and their implications for Japan's future|url=http://www.mofa.go.jp/j_info/japan/socsec/ogawa.html|work=Transcript of speech delivered on 7 March 1997|publisher=Ministry of Foreign Affairs|accessdate=14.5.2006}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://jipi.gr.jp/english/message.html |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070929222250/http://jipi.gr.jp/english/message.html |archivedate=29.9.2007 |title=Japan Immigration Policy Institute: Director's message|first= Hidenori|last=Sakanaka|publisher=Japan Immigration Policy Institute |date=5.10.2005 |accessdate=5.1.2007}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice|last=French|first=Howard|title=Insular Japan Needs, but Resists, Immigration|url=https://www.nytimes.com/2003/07/24/international/asia/24JAPA.html?ei=5007&amp;en=53c7315175389e69&amp;ex=1374379200&amp;partner=USERLAND&amp;pagewanted=all&amp;position=|accessdate=21.2.2007|newspaper=The New York Times|date=24.7.2003}}&lt;/ref&gt; Japonska sprejme vsako leto zgolj 9.500 novih državljanov za naturalizacijo&lt;ref&gt;{{navedi splet|script-title=ja:帰化許可申請者数等の推移|url=http://www.moj.go.jp/TOUKEI/t_minj03.html|publisher=Ministry of Justice|accessdate=17.3.2011|language=ja}}&lt;/ref&gt;, leta 2012 je sprejela zgolj 18 prebežnikov.&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=2012 saw record-high 2,545 people apply for refugee status in Japan |url=http://www.japantimes.co.jp/news/2013/03/20/national/2012-saw-record-high-2545-people-apply-for-refugee-status-in-japan/#.UXWOPEpnhIE |newspaper=Japan Times|date=20.3.2013}}&lt;/ref&gt; Trpi tudi zaradi visoke samomorilnosti,&lt;ref name=&quot;NYT&quot;&gt;{{navedi novice|url=https://query.nytimes.com/gst/fullpage.html?res=9F00E1DB173FF936A25754C0A96F958260&amp;sec=health&amp;spon=&amp;scp=29&amp;sq=suicide%20japan&amp;st=cse|title=In Japan, Mired in Recession, Suicides Soar|last=Strom|first=Stephanie|date=15.7.1999|newspaper=The New York Times|accessdate=20.9.2008}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=Times&gt;{{navedi novice|url=http://www.timesonline.co.uk/tol/news/world/asia/article4170649.ece|title=Japan gripped by suicide epidemic|last=Lewis|first=Leo|date=19.6.2008|newspaper=[[The Times (London)|The Times]]|accessdate=20.9.2008}}&lt;/ref&gt; ki je vodilni razlog za smrt med ljudmi pod 30. letom starosti.&lt;ref name=&quot;ozawa-desilva&quot;&gt;{{navedi revijo|last = Ozawa-de Silva|first = Chikako
|title = Too Lonely to Die Alone: Internet Suicide Pacts and Existential Suffering in Japan|journal = Cult Med Psychiatry |volume = 32 |issue = 4 |pages = 516–551 |date=December 2008 |doi = 10.1007/s11013-008-9108-0|pmid = 18800195}}&lt;/ref&gt;

==Izobraževanje ==
[[Slika:Tokyo University Entrance Exam Results 6.JPG|sličica|220x220_pik|Slavje ob naznanitvi rezultatov vpisov na tokijsko univerzo]]
Primarna, sekundarna in univerzitetna delitev šolstva se je uveljavila leta 1872 kot del reform Obnove Mejdži. Osnovna šola (小学校 ''šogakko'') traja 6 let od dopolnjenega 6. leta in je obvezna. Sekundarna izobrazba se deli na obvezno triletno nižjo srednjo šolo (中学校 ''čugakko'') in neobvezno triletno višjo srednjo šolo (高等学校 ''kotogakko'', krajše 高校 ''koko''), ki jo obiskuje 94% vseh učencev z opravljeno nižjo srednjo šolo.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.fpri.org/footnotes/087.200312.ellington.japaneseeducation.html |title=Beyond the Rhetoric: Essential Questions About Japanese Education |first=Lucien |last=Ellington |publisher=Foreign Policy Research Institute |date=1.12.2003 |accessdate=1.4.2007 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070405075716/http://www.fpri.org/footnotes/087.200312.ellington.japaneseeducation.html |archivedate=5.4.2007}}&lt;/ref&gt; Približno 76% dijakov z zaključeno višjo srednjo šolo je nadaljevalo izobraževanje na univerzitetni ravni. Japonski učenci dosegajo najvišje rezultate med vsemi državami OECD pri pismenosti, matematiki in znanostih. Šolnine na višji srednji šoli in univerzi so praviloma visoke.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.oecdbetterlifeindex.org/topics/education/ |title=Education OECD Better Life |publisher=OECD |accessdate=29.5.2016 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20160531152015/http://www.oecdbetterlifeindex.org/topics/education/ |archivedate=31.5.2016 |df=mdy-all }}&lt;/ref&gt; Japonske šole se spopadajo z zelo pogostim zbadanjem in žalitvami med učenci, kar skušajo zajeziti z združitvijo osnovne in nižje srednje šole v en devetletni program.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.japantimes.co.jp/news/2016/06/10/national/compulsory-nine-year-school-system-kicks-off-japan/ |title=Compulsory nine-year school system kicks off in Japan |last=Jiji Press Staff |date=10.6.2016 |publisher=The Japan Times |accessdate=31.8.2016}}&lt;/ref&gt;

Izobraževanje je igralo ključno vlogo pri hitri povojni gospodarski rasti. Do danes, ko je trg dela vse bolj odvisen od pridobljenega znanja, pomeni višja izobrazba in pridobljene kompetence več priložnosti za zaposlitev in tudi višji položaj na delovnem mestu.&lt;ref name=&quot;auto&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.oecd.org/edu/Japan-EAG2014-Country-Note.pdf |title=Japan |publisher=OECD |accessdate=28.10.2016}}&lt;/ref&gt; Najbolj prestižni izobraževalni ustanovi sta Univerza v Tokiu in Univerza v Kjotu&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.globaluniversitiesranking.org/index.php?option=com_content&amp;view=article&amp;id=94&amp;Itemid=131|title=TOP&amp;nbsp;– 100 |publisher=Global Universities Ranking|year=2009|accessdate=22.3.2010}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.topuniversities.com/university-rankings/world-university-rankings/2010 |title=QS World University Rankings 2010 |publisher=QS TopUniversities |year=2010 |accessdate=15.1.2010 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110403044940/http://www.topuniversities.com/university-rankings/world-university-rankings/2010 |archivedate=3.4.2011 |df=mdy-all }}&lt;/ref&gt;, ki sta imeli kar 16 Nobelovih lavreatov.

== Zdravstvo ==
Zdravstveno oskrbo na Japonskem zagotavlja državna in lokalna vlada. Univerzalni zdravstveni sistem zagotavlja enakost dostopa storitev vsem, ki so vanj vključeni; državna komisija določa cene storitev. Nezaposleni se lahko vključijo preko lokalnih programov zavarovanja. Od leta 1973 ponuja vlada vsem ostarelim brezplačno zavarovanje.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.nyu.edu/projects/rodwin/lessons.html |first=Victor|last=Rodwin|title=Health Care in Japan |publisher=New York University |accessdate=10.3.2007}}&lt;/ref&gt; Vsak pacienti si lahko brezplačno izbere zdravnika in zdravstveno ustanovo.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.ipss.go.jp/s-info/e/Jasos/Health.html |title=Health Insurance: General Characteristics |publisher=National Institute of Population and Social Security Research |accessdate=28.3.2007}}&lt;/ref&gt;
== Kultura ==
Japonska kultura se je od svojih začetkov zelo spremenila in razvila. Sodobna kultura je mešanica vplivov iz Azije, Evrope in Severne Amerike. Tradicionalne umetnosti so obrti kot so: [[keramika]], [[tekstil]], [[japonski lakirani izdelki]], izdelava [[japonski meči|japonskih mečev]] in izdelava [[lutka|lutk]], predstave ''[[bunraku]]'', ''[[kabuki]]'', ''[[No gledališče|no]]'', [[Tradicionalni japonski plesi|tradicionalni plesi]] in ''[[rakugo]]'' in drugi običaji kot so: [[Japonska obred pitja čaja|obred pitja čaja]], [[Japonske borilne veščine|borilne veščine]], [[Japonska kaligrafija|kaligrafije]], [[japonske igre]], [[ikebana]], zlaganje [[origami]]jev, obiskovanje toplic - [[onsen]] in [[Gejša|gejše]]. Japonska ima razvit sistem za zaščito in promocijo tako materialnih kot nematerialnih kulturnih dobrin in nacionalnega bogastva.&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.bunka.go.jp/english/index.html|title=Administration of Cultural Affairs in Japan|publisher=Agency for Cultural Affairs|accessdate=May 11, 2011}}&lt;/ref&gt; Na Unescov seznam svetovne dediščine je vpisanih dvaindvajset območij, od tega osemnajst kulturnih.

=== Arhitektura ===
[[Slika:Kinkaku2.jpg|levo|sličica|275x275_pik|Kinkoku-dži zlati paviljon, Kjoto]]
Japonska arhitektura je mešanica lokalnih in drugih vplivov. Templji v Iseju veljajo za prototip japonske tradicionalne arhitekture. Stavbe so lesene, rahlo dvignjene od tal, krite s ploščicami ali drugimi naravnimi materiali. Drsna vrata ''[[fusuma]]'' so bila postavljena namesto sten, omogočala so prilagajanje prostora za razne priložnosti. Tla so bila sestavljena iz [[tatami]]jev. Ljudje so sedeli na tleh ali na blazinah, mize in stoli so se pojavili šele v 20. stoletju. V 19. stoletju so se v življenjski vsakdan, arhitekturo, oblikovanje in gradnjo začele vključevati zahodnjaške, moderne in post-moderne ideje.

Po prihodu budizma na Japonsko so se ulice in mesta začela graditi po modelu šahovnice, nastanek prve prestolnice Nare je bil pod vplivom arhitekture prestolnice dinastij Tang in Sui v [[Čangan|Čang'anu]]. Templji in svetišča so bili grajeni z naprednimi tehnikami obdelave lesa. Uvedli so standardne merske enote, izboljšali načrtovanje in oblikovanje bivalnih prostorov ter vrtov. Uvedba čajne ceremonije je pomenila enostavnost in skromnost v oblikovanju v nasprotju z bohotnostjo aristokracije.

V sodobni zgodovini se je arhitektura spremenila predvsem zaradi ločitve budizma in šintoizma prvič po 1000 letih.&lt;ref&gt;{{navedi revijo|last=Stone|first=Jacqueline|title=Review of ''Of Heretics and Martyrs in Meiji Japan: Muslim and Its Persecution'' by James Edward Ketelaar|journal=Harvard Journal of Asiatic Studies|volume=53|issue=2|pages=582–598|date=December 1993|url=http://www.thezensite.com/ZenBookReviews/Of-Heretics_and_Martyrs.html#note1|accessdate=13.6.2011}}&lt;/ref&gt; Japonska je doživela hitro prisvajanje zahodnih arhitekturnih idej, najprej z uvažanjem tujih strokovnjakov, kasneje pa so v gradnjo vključevali lastne poglede in slog. Večje zanimanje za japonske ideje v svetu se je pokazalo šele po drugi svetovni vojni, zelo vpliven je bil arhitekt [[Kenzō Tange|Kenzo Tange]] in teoretičnimi arhitekturnimi gibanji, kakršno je [[Metabolizem (arhitektura)|metabolizem]].

=== Umetnost ===
{{glavni|Japonska arhitektura|Japonski vrt|Japonska estetika|Japonsko slikarstvo|Japonsko kiparstvo}}
[[Slika:Hokusai (1828) Cuckoo and Azaleas.jpg|sličica|297x297_pik|Hokusaj: Kukavica in azaleje (1828), ukijo-e tisk]]
Najstarejša umetniška dela so bila predvsem kiparska, izdelana iz lesa in slikarska, nastala pred več kot 2000 leti. Gre za sintezo med domorodno [[Japonska estetika|japonsko estetiko]] in vključevanjem uvoženih idej, seveda pa so ideje tekle tudi v drugo smer.&lt;ref name=autogenerated3&gt;{{navedi knjigo|last=Arrowsmith|first=Rupert Richard|title=Modernism and the Museum: Asian, African, and Pacific Art and the London Avant-Garde|year=2010|publisher=Oxford University Press|isbn=978-0-19-959369-9}}&lt;/ref&gt; V 19. stoletju se je v Evropi uveljavil [[japonizem]], ki je močno vplival na razvoj sodobne zahodne umetnosti, predvsem [[postimpresionizem|postimpresionizma]]. Izhajal je iz tiskovin [[ukijo-e]]; slog sta gojila npr. [[Hokusaj]] in [[Hirošige]].

Japonski strip [[manga]] (漫画 improvizirana slika) se je razvil v 20. stoletju in postal popularen po vsem svetu.&lt;ref&gt;{{navedi revijo|author=Kinko Ito|title=A History of Manga in the Context of Japanese Culture and Society|journal=Journal of Popular Culture|volume=38|issue=3|pages=456–475|date=February 2005|doi=10.1111/j.0022-3840.2005.00123.x}}&lt;/ref&gt; Japonski animirani filmi ([[anime]]) so nastali pod vplivom ''mang''. Prepoznamo ju po značilnem slogu.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://news.naver.com/main/read.nhn?mode=LSD&amp;mid=sec&amp;sid1=103&amp;oid=020&amp;aid=0000322552 |title=If you want to know Japan, See Animation |accessdate= |date=5. november 2005 ||language=ko|format= |work= }}&lt;/ref&gt;

Japonska glasba je raznolika in spaja različne sloge. Citram podoben [[koto]] je prišel s Kitajske v 9. stoletju in velja za japonski nacionalni inštrument. V 14. stoletju so igranju na koto pripojili recitacije, nastale so ''no-drame''. [[Japonska ljudska glasba|Ljudska glasba]] s kitaro ''[[šamisen]]'' se je razvila v 16. stoletju.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Malm|first=William P.|title=Traditional Japanese music and musical instruments|year=2000|publisher=Kodansha International|isbn=978-4-7700-2395-7|pages=31–45|edition=New}}&lt;/ref&gt; Klasična glasba je prišla iz Zahoda v 19. stoletju in postala pomemben del japonske kulture.&lt;ref&gt;Glej na primer Olivier Messiaen, ''Sept haïkaï'' (1962), (''Olivier Messiaen: a research and information guide'', Routledge, 2008, By Vincent Perez Benitez, p. 67) in (''Messiaen the Theologian'', Ashgate Publishing, Ltd., 2010, pp.&amp;nbsp;243–265, By Andrew Shenton)&lt;/ref&gt; Popularna glasba je doživela razcvet v povojni Japonski s pojavom ''J-popa'', japonske popularne glasbe.&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://www.theguardian.com/music/2005/aug/21/popandrock3 |title= J-Pop History |work=The Observer |accessdate=1.4.2007 |first=Chris |last=Campion |date=22.8.2005 |location=London}}&lt;/ref&gt; [[Karaoke]] so zelo priljubljena kulturna aktivnost, v sodobnem času celo bolj kot tradicionalno aranžiranje cvetja ali ceremonija pitja čaja.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|title=The worlds of Japanese popular culture: gender, shifting boundaries and global cultures|year=1998|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-63729-9|page=76|edition=Repr.|editor=Martinez, D.P.}}&lt;/ref&gt;

Med najstarejša literarna dela sodita kroniki ''[[Kodžiki]]'' in ''[[Nihon Šoki]]'' ter antologija poezije ''[[Man'jošu]]'' iz 8. stoletja, napisana s kitajskimi pismenkami.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |title=Seeds in the Heart: Japanese Literature from Earliest Times to the Late Sixteenth Century |author=Keene, Donald |publisher=Columbia University Press |year=2000 |isbn=978-0-231-11441-7}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.meijigakuin.ac.jp/~ascj/2000/200015.htm |title= Asian Studies Conference, Japan (2000) |publisher=Meiji Gakuin University |accessdate=1.4.2007}}&lt;/ref&gt; V zgodnjem obdobju Hej'an sta se razvili silibariji kana. ''[[Zgodba o sekalcu bambusa]]'' je najstarejša japonska pripoved. Opis dvornega življenja iz obdobja Hej'an najdemo v ''[[Zgodbe izpod blazine|Zgodbah izpod blazine]]'' [[Sej Šonagon|Seja Šonagona]] in ''[[Princ in dvorne gospe|Princu in dvornih gospeh]]'' [[Murasaki Šikibu]], najstarejšem romanu na svetu.&lt;ref name=&quot;ispmsu&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://isp.msu.edu/AsianStudies/wbwoa/eastasia/Japan/literature.html |archiveurl=https://web.archive.org/web/20051203034125/http://www.isp.msu.edu/asianstudies/wbwoa/eastasia/Japan/literature.html |archivedate=3.12.2005 |title= Windows on Asia—Literature : Antiquity to Middle Ages: Recent Past |publisher=Michigan State University |accessdate=28.12.2007}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Totman|first=Conrad|title=A History of Japan |edition=2 |year=2005|publisher=Blackwell|isbn=1-4051-2359-1|pages=126–127}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|title=The Tale of Genji|editor=Royall, Tyler|publisher=Penguin Classics|year=2003|isbn=0-14-243714-X|pages=i–ii, xii}}&lt;/ref&gt; V obdobju Edo so meščani prehiteli samurajsko aristokracijo po pisanju in branju literature, popularna so bila dela [[Saikaku|Saikaka]] in [[Matsuo Bashō|Bašoja]], ki je ponovno oživil tradicijo pisanja haikujev, znan je tudi po poetičnem potopisu ''[[Oku no Hosomiči]]''.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |title=World Within Walls: Japanese Literature of the Pre-Modern Era, 1600–1867 |author=Keene, Donald |publisher=Columbia University Press |year=1999 |isbn=978-0-231-11467-7}}&lt;/ref&gt; V obdobju Mejdži je tradicionalno umetnost zamenjal zahodnjaški slog pisanja. [[Nacume Soseki]] in [[Mori Ogai]] sta bila prva sodobna romanopisca, danes so znani tudi [[Rjunosuke Akutagava]], [[Džun'ičiro Tanizaki]], [[Jukio Mišima]] ter [[Haruki Murakami]]. Japonska ima dva dobitnika Nobelove nagrade za književnost: [[Jasunari Kavabata|Jasunarija Kavabata]] (1968) in [[Kenzaburo Oe|Kenzabura Oeja]] (1994).

=== Filozofija ===
Japonska filozofija je mešanica kitajskih, zahodnjaških in domačih elementov. Arheološki dokazi pričajo o obstoju [[Animizem|animističnega verovanjai]] in čaščenja ''[[kami]]jev'', svetih bitjih v šintoizmu, ki bivajo na zemlji.&lt;ref&gt;http://www.univie.ac.at/rel_jap/k/images/0/03/Kuroda_1981.pdf&lt;/ref&gt; [[Konfucionizem|Konfucijeva misel]] je prišla na Japonsko skupaj z budizmom v 5. stoletju.&lt;ref name=&quot;ReferenceA&quot;&gt;plato.stanford.edu/entries/japanese-confucian/&lt;/ref&gt; Konfucionistični ideali so se usidrali v japonsko videnje družbe in samega sebe, organizaciji vlade in sodstva.&lt;ref name=&quot;ReferenceA&quot;/&gt; Budizem je globoko vplival na japonsko [[Psihologija|psihologijo]], [[Metafizika|metafiziko]] in [[Estetika|estetiko]].&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|url=http://plato.stanford.edu/archives/win2011/entries/japanese-aesthetics/|title=The Stanford Encyclopedia of Philosophy|first=Graham|last=Parkes|editor-first=Edward N.|editor-last=Zalta|date=1.1.2011|publisher=|via=Stanford Encyclopedia of Philosophy}}&lt;/ref&gt; Ideje zvestobe in časti izhajajo iz 16. stoletja. Zahodna filozofija je na Japonsko vstopila šele v 19. stoletju. Pomembna je [[Kjotska šola]] filozofije, ki predvsem v domeni filozofije religije in [[fenomenologija|fenomenologije]] združuje in primerja vplive budistične filozofije z evropsko filozofsko in duhovno mislijo.

=== Kulinarika ===
Osnova japonske prehrane je [[japonski riž]] ali rezanci v juhi z dodatnimi jedmi iz rib, zelenjave in [[tofu]]ja za dodajanje okusa po principu ''ičidžu-sansai'' (ena juha, tri stranske jedi). Rdeče meso je prišlo v japonsko kuhinjo šele v pred okoli 100 leti. Velik poudarek je na sezonskih sestavinah,&lt;ref&gt;[http://www.tjf.or.jp/eng/content/japaneseculture/pdf/ge09shun.pdf &quot;A Day in the Life: Seasonal Foods&quot;], 'The Japan Forum Newsletter'', 14.9.1999.&lt;/ref&gt; kvaliteti živil in prezentaciji. Japonske restavracije imajo več zvezdic v [[Michelinov vodič|Michelinovem vodiču]] na enoto prebivalstva kot katerakoli druga država.&lt;ref name=michelin20101124&gt;{{navedi splet|script-title=ja:「ミシュランガイド東京・横浜・鎌倉2011」を発行　三つ星が14軒、 二つ星が54軒、一つ星が198軒に|url=http://web-cache.stream.ne.jp/www09/michelin/guide/tokyo/|publisher=Michelin Japan|accessdate=7.2.2011|date=24.11.2010|language=ja}}&lt;/ref&gt;

Tradicionalne sladice imenujemo ''[[vagaši]]'', izdelane so iz paste iz [[Azuki|rdečih fižolčkov]] in ''[[moči]]ja''. Popularna je aroma zelenega čaja, nastrgan sladoled ''[[kakigori]]'', riževo vino [[sake]] in pivo.

=== Prazniki in festivali ===
Državni prazniki na Japonskem so novo leto 1. januarja, ''Sejdžin no hi'' (praznik odraščanja) na drugi ponedeljek v januarju, dan ustanovitve Japonske 11. januarja, spomladansko enakonočje 21. marca, rojstni dan cesarja ''Šova'' 29. aprila, dan ustave 3. maja, zeleni dan 4. maja, dan otrok 5. maja, dan morja na tretji ponedeljek v juliju, dan gora 11. avgusta, dan spoštovanja ostarelih na tretji ponedeljek v septembru, jesensko enakonočje 23. ali 24. septembra, dan športa na drugi ponedeljek v oktobru, dan kulture 3. novembra, dan dela 23. novembra in cesarjev rojstni dan 23. decembra.

Japonska praznuje tudi mnogo festivalov ''[[Japonski festivali|macuri]]'' (祭) z dogodki po celi državi ali pa samo na določenem območju. Najpomembnejši državni festivali so ''[[Sejdžin no hi]]'' (dan odraščanja) na drugi ponedeljek v januarju, ''[[Hinamacuri]]'' (festival deklet/lutk) 3. marca, ''[[Hanami]]'' (opazovanje cvetov češnje) od konca marca do zgodnjega maja, ''[[Tanabata]]'' (festival zvezd), ''[[Šči-go-san]]'' (dobesedno 7-5-3, festival za otroke starosti 7, 5 in 3) na 15. november, ''[[Omisoka]]'' (staro leto) na 31. decembra, večdnevna festivala ''[[Secubun]]'' (praznuje se ob vsaki zamenjavi letnega časa) in ''[[En'niči]]'' (festival Buda in ''kamijev''). Pomemben tridnevni budistični festival je ''[[Bon|Obon]]'' (počastitev duš umrlih prednikov). Na šolah se praznujejo tudi razni kulturni festivali, kjer učenci, dijaki in študenti pokažejo svoje delo staršem, sorodnikom ali javnosti v srednjih šolah in na univerzah.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.officeholidays.com/countries/japan/|title=Public Holidays in Japan in 2016 – Office Holidays|publisher=}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Nakamura, Akemi, &quot;[http://www.japantimes.co.jp/cgi-bin/nn20080408i1.html National holidays trace roots to China, ancients, harvests] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090713203247/http://search.japantimes.co.jp/cgi-bin/nn20080408i1.html |date=13.7.2009 }}&quot;, ''[[Japan Times]]'', 8.4.2008.&lt;/ref&gt;

Pomembni elementi festivalskega praznovanja so poleg osrednjega dogajanja tudi stojnice s hrano, zabava, karnevalske igre in povorke, ki jih sponzorirajo templji in svetišča ali pa so povsem sekularni. Pogosti motivi so zapleteno dekorirani splavi, procesije, ki jih organizira vsaka soseska, nameščanje ''kamijev'' v ritualna nosila [[Mikoši|''mikošije''.]]&lt;ref name=&quot;jnto.go.jp&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://www.jnto.go.jp/eng/spot/festival/saidaijieyohadaka.html|title=Saidai-ji Eyo Hadaka Matsuri – Japan National Tourism Organization|publisher=}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;jnto.go.jp&quot;/&gt;[[Slika:Sumo ceremony.jpg|sličica|242x242_pik|Sumo borci okoli sodnika med ceremonijo vstopa v ring]]
=== Šport ===
Tradicionalni japonski športi so [[sumo borbe]],&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.pbs.org/independentlens/sumoeastandwest/sumo.html |title=Sumo: East and West |publisher=[[PBS]] |accessdate=10.3.2007}}&lt;/ref&gt; japonske borilne veščine [[judo]], [[karate]] in [[kendo]]. Po Obnovitvi Mejdži so postali popularni tudi zahodnjaški športi.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.uk.emb-japan.go.jp/en/facts/culture_dailylife.html#sports |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070317192109/http://www.uk.emb-japan.go.jp/en/facts/culture_dailylife.html |archivedate=17.3.2007 |title=Culture and Daily Life |publisher=Embassy of Japan in the UK |accessdate=27.3.2007 |url-status=dead |df= }}&lt;/ref&gt; Japonska je že trikrat gostila olimpijske igre, [[Poletne olimpijske igre 1964|poletne olimpijske igreleta 1964 v Tokiu]], [[Zimske olimpijske igre 1972|zimske olimpijske igre leta 1972 v Saporu]] in [[Zimske olimpijske igre 1998|leta 1998 v Naganu]]. [[Poletne olimpijske igre 2020|Leta 2020]] (dejansko 2021) je Tokio ponovno gostil poletne olimpijske igre.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Olympic History in Japan|url=http://www.joc.or.jp/english/historyjapan/history_japan_bid.html|publisher=Japanese Olympic Committee|accessdate=7.1.2011}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.olympic.org/news/ioc-selects-tokyo-as-host-of-2020-summer-olympic-games/208784|title=IOC selects Tokyo as host of 2020 Summer Olympic Games|date=21.7.2016|publisher=|accessdate=5.10.2016}}&lt;/ref&gt;

[[Bejzbol]] je najbolj priljubljen šport, sledijo mu nogomet, golf in avtomobilske dirke.

=== Mediji ===
Najbolj priljubljena medija sta televizija in časopis, a tudi radio in revije. Šele v zadnjem desetletju je postala televizija glavni vir informacij in zabave.&lt;ref name=&quot;pressnet.or.jp&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.pressnet.or.jp/data/0202.htm |title=Archived copy |accessdate=3.11.2016 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20020418125404/http://www.pressnet.or.jp/data/0202.htm |archivedate=18.4.2002 |df=mdy-all }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[https://www.nhk.or.jp/bunken/english/reports/pdf/report_16042101.pdf Television Viewing and Media Use Today: From &quot;The Japanese and Television 2015&quot; Survey] NHK Broadcasting Culture Research Institute, Public Opinion Research Division. April 2016.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.pressnet.or.jp/data/0101.htm |title=Archived copy |accessdate=3.11.2016 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20020418105725/http://www.pressnet.or.jp/data/0101.htm |archivedate=18.4.2002 |df=mdy-all }}&lt;/ref&gt; Glavne televiziske mreže so: [[NHK]], [[Nippon Television]] (NTV), [[Tokyo Broadcasting System]] (TBS), [[Fuji Network System]] (FNS), [[TV Asahi]] (EX) in [[TV Tokyo Network]] (TXN). Novice, varieteji in serije/drame so najbolj priljubljene med gledalci.&lt;ref name=&quot;nhk.or.jp&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.nhk.or.jp/bunken/BCRI-fr/h13-f1.html |title=Archived copy |accessdate=3.11.2016 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20041205020625/http://www.nhk.or.jp/bunken/bcri-fr/h13-f1.html |archivedate=5.12.2004 |df=mdy-all }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;nhk.or.jp&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;japanesestudies.org.uk&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.japanesestudies.org.uk/discussionpapers/Gatzen.html|title=Media and Communication in Japan: Current Issues and Future Research|first=Barbara Gatzen, Australian National University,|last=Australia|date=17.4.2001|publisher=}}&lt;/ref&gt;

== Poimenovanja ==
Ime ''Nippon'' ali ''Nihon'' (日本) pomeni »izvor Sonca« in se nanaša na lego japonske ob vzhodni obali azijske celine, kjer pismenka ''niči'' 日 predstavlja dan ali sonce, ''hon'' 本 pa bazo ali izvor.&lt;ref name=&quot;sljfaq.org&quot;/&gt; Iz sklopa se je na Zahodu uveljavil izrek ''dežela vzhajajočega Sonca''.&lt;ref name=&quot;ReferenceB&quot;/&gt; Najstarejša omemba imena izhaja iz zgodovinskih zapisov kitajske [[Dinastija Tang|dinastije Tang]], imenovanih ''Stara knjiga dinastije Tang''. Nastalo pa je med japonskimi diplomatskimi odpravami na Kitajsko v 7. in 8. stoletju, ko so Japonci zahtevali to poimenovanje za svojo deželo. Morda izvira iz starejšega pisma [[Princ Šotoku|princa Šotokuja]] vladarja [[Dinastija Sui|dinastije Sui]] iz leta 607, v katerem se poimenuje za ''cesarja dežele, kjer sonce vzhaja (日出處天子)''. V pismu je bilo zapisano: »Jaz, cesar v deželi, kjer sonce vzhaja, pošiljam pismo cesarju dežele, kjer sonce zahaja«.

Pred prevzetjem tega imena sta bili v uporabi imeni ''[[Ljudstvo Jamato|Jamato]]'' (大和 &quot;Veliki Va&quot;) in ''[[Va (Japonska)|Vakoku]]'' (倭国). Termin ''va'' (和) je homofon drugega izraza ''vo'' (倭, japonska izgovorjava ''va''), ki je bil na Kitajskem v uporabi za imenovanje Japonske vsaj od 3. stoletja. Druga oblika ''Vej'' (委) je bila v uporabi za zgodnjo japonsko državo [[Nakoku]] v času [[Dinastija Han|dinastije Han]],&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=121 AD: Wakoku, The Land Of The Submissive Dwarf People?|url=https://www.tofugu.com/japan/country-names-for-japan/|accessdate=29.1.2017}}&lt;/ref&gt; a Japonci niso marali konotacij ''Va'' (倭), ki so ga na Kitajskem povezovali s konceptom palčka ali »pigmejca«, zato so ga želeli zamenjati z ''Va'' (和), ki pomeni »harmonijo, povezanost«.&lt;ref name=&quot;fuzita&quot;&gt;{{navedi splet|title=Why Japan is Japan? How Japan became Japan? |url= http://www.fuzita.org/jpculture/howmanyi/howjapan.html|accessdate=29.1.2017}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Wa: The Spirit of Harmony and Japanese Design Today &amp;#124; Concept, Works, and Catalogue|url=https://www.jpf.go.jp/e/project/culture/exhibit/oversea/wa/works.html|accessdate=29.1.2017}}&lt;/ref&gt;

V evropske jezike je ime verjetno prišlo preko zgodovinske kitajske izgovorjave 日本 ''Cipangu'' (kot jo je zapisal [[Marko Polo]]) iz stare mandarinščine ali dialekta Wu; še danes pa se pismenki v šanghajskem dialektu bereta kot ''Zeppen''.&lt;ref name=&quot;#2&quot;&gt;{{navedi knjigo|last=Boxer|first=Charles Ralph|title=The Christian century in Japan 1549–1650|year=1951|publisher=University of California Press|isbn=1-85754-035-2|url=https://books.google.com/books?id=2R4DA2lip9gC&amp;pg=PA14|pages=1–14}}&lt;/ref&gt; Prvi zapis v angleščini sega v leto 1577, kjer gre za prevod pisma iz leta 1565 portugalskega jezuita kot ''Giapan''.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Mancall|first=Peter C.|title=Travel narratives from the age of discovery: an anthology|year=2006|publisher=Oxford University Press|pages=156–157|chapter=Of the Ilande of Giapan, 1565}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |url=https://books.google.com/books?id=giZnAgAAQBAJ&amp;pg=PA79&amp;lpg=PA79 |title=London: The Selden Map and the Making of a Global City, 1549–1689|first= Robert K. |last=Batchelor |pages= 76, 79 |publisher=University of Chicago Press |isbn=978-0226080796 |date=6.1.2014}} In Richard Wille's 1577 book &quot;The History of Travalye in the West and East Indies&quot;&lt;/ref&gt; Izhaja iz stare malajščine (''Džapun'' ali ''Džapang''), ki si jo je verjetno izposodila iz dialekta katere obmorske narečne skupine na Kitajskem (dialekt Ningpo ali fukineščina&lt;ref name=&quot;#2&quot;/&gt;), s katero so bili portugalski trgovci v 16. stoletju pogosto v stiku.&lt;ref name=&quot;ahd&quot;&gt;{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=cZ88p_bSt1EC&amp;pg=PA146 |title=Word Histories and Mysteries: From Abracadabra to Zeus|editor= Editors of the American Heritage Dictionaries|publisher=Houghton Mifflin Harcourt |date=13.10.2004|isbn=9780547350271 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author=Boxer, C.R. |title=The Christian Century In Japan 1549–1650 |publisher=University of California Press |year=1951 |pages=11, 28–36, 49–51 |isbn=1-85754-035-2}}&lt;/ref&gt; Portugalski trgovci so jo tudi prvi ponesli v Evropo.

Od Obnove Mejdži do konca druge svetovne vojne je bilo celotno ime za Japonsko ''Daj Nippon Tejkoku'' (大日本帝國 »Cesarstvo velike Japonske«).&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last1=Frédéric|first1=Louis|year=2002|title=Japan Encyclopedia|publisher=The Belknap Press of Harvard University Press|isbn=0674007700|page=143|url=https://books.google.com/?id=p2QnPijAEmEC&amp;pg=PA143&amp;lpg=PA143&amp;dq=dai+nippon+teikoku#v=onepage&amp;q=dai%20nippon%20teikoku&amp;f=false|accessdate=29.1.2017|language=en}}&lt;/ref&gt; Današnje ime ''Nihon-koku'' ali ''Nippon-koku'' (日本国) je formalni sodobni ekvivalent s pomenom »japonska država«.

== Sklici ==
{{opombe|2}}
== Nadaljnje branje ==
* Marinac, Bogdana ''Čez morje na nepoznani Daljni vzhod'', Pomorski muzej Piran,  Piran, 2017 {{COBISS|ID=2928898567}}
* Lazar, Tomaž ''Japonsko orožje in bojevniška kultura na Slovenskem'', Ljubljana, Narodni muzej Slovenije, 2017, {{COBISS|ID=289999872}}

== Zunanje povezave ==
{{Zbirka|Japan|Japonska}}
{{wikipotovanje|Japan|Japonska}}
{{wikislovar}}
* [http://www.japan-guide.com/ Vodič po Japonski]
* [http://www.jnto.go.jp/ Spletna stran državne turistične organizacije]

{{East_Asia}}
{{OECD}}
{{APEC}}
{{normativna kontrola}}

{{zvezdica}}

[[Kategorija:Japonska| ]]
[[Kategorija:Ustavne monarhije]]
[[Kategorija:Vzhodnoazijske države]]
[[Kategorija:Otoške države]]
[[Kategorija:Azijsko-pacifiško gospodarsko sodelovanje]]
[[Kategorija:Države, po katerih so poimenovali asteroid]]</text>
      <sha1>ky9ujnb0lwz92wgevs8xinbezidwqjy</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5726701</id>
      <parentid>5726700</parentid>
      <timestamp>2022-08-02T14:22:48Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ljuba brank</username>
        <id>92351</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Prazgodovina in antika */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="118625" xml:space="preserve">{{Infopolje Država
|native_name = &lt;big&gt;日本国&lt;/big&gt;&lt;br /&gt;''Nippon-koku'' ali ''Nihon-koku''
|conventional_long_name = Japonska
|common_name = Japonska
|common_name2 = Japonske
|image_flag = Flag of Japan.svg
|image_coat = Imperial Seal of Japan.svg
|symbol_type = Cesarski pečat
|image_map = Japan-location-cia.png
|national_anthem = ''[[Kimi ga Yo]]''{{presledki|2}}(君が代)&lt;small&gt;&lt;br /&gt;''Cesarska vladavina''&lt;/small&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Explore Japan National Flag and National Anthem|url=http://web-japan.org/kidsweb/explore/national/index.html|accessdate=29.1.2017}}&lt;/ref&gt;
|official_languages = [[japonščina]]&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.ethnologue.com/country/JP/languages|title=Japan Languages|accessdate=29.1.2017|language=en}}&lt;/ref&gt;
|capital = [[Tokio]]
|latd=35 |latm=41 |latNS=N |longd=139 |longm=46 |longEW=E
|largest_settlement_type = največje mesto
|largest_city = [[Tokio]]
|government_type = [[Ustavna monarhija]]
|leader_title1 = [[Japonski cesar|cesar]]
|leader_title2 = [[predsednik vlade Japonske|predsednik vlade]]
|leader_name1 = [[Naruhito]] (徳仁)
|leader_name2 = [[Fumio Kišida]] (岸田 文雄) [[Liberalna demokratična stranka (Japonska)|(LDS)]]
|area_rank = 61.
|area_magnitude = 1 E11
|area_km2 = 377.972
|percent_water = 0,8 %
|population_census = 126.226.568&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.e-stat.go.jp/en/stat-search/files?page=1&amp;layout=datalist&amp;toukei=00200521&amp;tstat=000001136464&amp;cycle=0&amp;year=20200&amp;month=24101210&amp;tclass1=000001136465&amp;tclass2=000001154388&amp;tclass3val=0|title=2020 Population Census Preliminary Tabulation|accessdate=June 26, 2021|publisher=[[Statistics Bureau (Japan)|Statistics Bureau of Japan]]}}&lt;/ref&gt;
|population_census_year = 2020
| population_estimate    = 125.502.000&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.stat.go.jp/english/data/jinsui/2021np/index.html|title=Current Population Estimates as of October 1, 2021|accessdate=April 17, 2022|publisher=[[Statistics Bureau (Japan)|Statistics Bureau of Japan]]}}&lt;/ref&gt;
| population_estimate_year = 2021
| population_estimate_rank = 11.
| population_density_km2 = 332
| population_density_rank = 24.
|GDP_PPP_year = 2022
|GDP_PPP = $6,110 bilijona&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;&lt;ref name=&quot;IMFWEOJP&quot;&gt;{{cite web|url=https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2022/April/weo-report?c=158,&amp;s=NGDP_RPCH,NGDPD,PPPGDP,NGDPDPC,PPPPC,&amp;sy=2020&amp;ey=2027&amp;ssm=0&amp;scsm=1&amp;scc=0&amp;ssd=1&amp;ssc=0&amp;sic=0&amp;sort=country&amp;ds=.&amp;br=1|title=World Economic Outlook database: April 2022|publisher=[[International Monetary Fund]]|date=April 2022}}&lt;/ref&gt;
|GDP_PPP_rank = 4.
|GDP_PPP_per_capita = $48.814
|GDP_PPP_per_capita_rank = 35.
| GDP_nominal            = porast $4,912 bilion&lt;ref name=&quot;IMFWEOJP&quot; /&gt;
| GDP_nominal_year       = 2022
| GDP_nominal_rank       = 3.
| GDP_nominal_per_capita = $39.243 &lt;ref name=&quot;IMFWEOJP&quot; /&gt;
| GDP_nominal_per_capita_rank = 26.
|demonym = Japonec, Japonka
|sovereignty_type = [[Zgodovina Japonske|Ustanovitev]]
|established_event1 = [[Dan ustanovitve naroda]]
|established_event2 = [[Ustava Meiji]]
|established_event3 = [[Japonska ustava|Trenutno veljavna ustava]]
|established_event4 = [[Sanfranciška pogodba]]
|established_date1 = [[11. februar]], 660 pr.&amp;nbsp;n.&amp;nbsp;št.&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;
|established_date2 = [[29. november]] [[1890]]
|established_date3 = [[3. maj]] [[1947]]
|established_date4 = &lt;br /&gt;[[28. april]] [[1952]]
| Gini_year   = 2018
| Gini_change = zmanjšanje&lt;!-- Increase/decrease/steady. --&gt;
| Gini_ref   = &lt;ref&gt;{{cite encyclopedia|url=https://data.oecd.org/inequality/income-inequality.htm|title=Inequality - Income inequality - OECD Data|publisher=[[Organisation for Economic Co-operation and Development|OECD]]|accessdate=July 25, 2021}}&lt;/ref&gt;
| Gini_rank  = 78.
&lt;!-- HDI --&gt;| HDI = 0.919&lt;!-- Number only, between 0 and 1. --&gt;
| HDI_year  = 2019&lt;!-- Please use the year to which the data refers, not the publication year. --&gt;
| HDI_change = increase&lt;!-- Increase/decrease/steady. --&gt;
| HDI_ref = &lt;ref name=&quot;UNHDR&quot;&gt;{{cite web|url=http://hdr.undp.org/sites/default/files/hdr2020.pdf|title=Human Development Report 2020|language=en|publisher=[[United Nations Development Programme]]|date=December 15, 2020}}&lt;/ref&gt;
| HDI_rank  = 19th
|currency = [[japonski jen|jen]] (¥)
|currency_code = JPY
|country_code = JPN
|time_zone = [[japonski standardni čas|JST]]
|utc_offset = +9
|time_zone_DST = nobena
|utc_offset_DST =
|cctld = [[.jp]]
|calling_code = 81
|ISO_3166-1_alpha2 = JP
|ISO_3166-1_alpha3 = JPN
|ISO_3166-1_numeric = 392
|sport_code = JPN
|vehicle_code = J
|footnote1 = Največji del konglomerata je [[Jokohama]].
|footnote2 = {{navedi splet |url=http://www.imf.org/external/pubs/ft/weo/2017/01/weodata/weorept.aspx?sy=2014&amp;ey=2022&amp;scsm=1&amp;ssd=1&amp;sort=country&amp;ds=.&amp;br=1&amp;c=158&amp;s=NGDPD%2CNGDPDPC%2CPPPGDP%2CPPPPC%2CPPPEX&amp;grp=0&amp;a=&amp;pr.x=87&amp;pr.y=5 |title=&quot;World Economic Outlook Database, April 2017 – Report for Selected Countries and Subjects&quot; |publisher=[[IMF]] |date=2017-04 | accessdate=2017-12-12 | language=en}}
|footnote3 = Po legendi je Japonsko na ta dan ustanovil [[cesar Jimmu]], prvi japonski cesar; večina meni, da je datum le simboličen.
|religion = Šintoizem 56 %,
budizem 35 %,
kristjani 2 %,
ostalo 7 %}}

'''Japonska''' ([[Japonščina|japonsko]] 日本 ''Nippon'' ali ''Nihon'', formalno 日本国 '''''Nippon-koku''''' ali '''''Nihon-koku''''' »Japonska država«) je otoška država na [[Daljni vzhod|Daljnem vzhodu]]. Leži v [[Tihi ocean|Tihem oceanu]], vzhodno od Azijske celine. Na zahodu jo obliva [[Japonsko morje]], razprostira se od [[Ohotsko morje|Ohotskega morja]] na severu do [[Vzhodnokitajsko morje|Vzhodnokitajskega morja]] in [[Ljudska republika Kitajska|Kitajske]] na jugozahodu. Na zahodu jo [[Korejska ožina]] loči od [[Korejski polotok|Korejskega polotoka]]. Japonsko ime za državo pomeni »izvor sonca«,&lt;ref name=&quot;sljfaq.org&quot;&gt;{{navedi splet|title=Where does the name Japan come from?|url=http://www.sljfaq.org/afaq/japan.html|accessdate=29.1.2017}}&lt;/ref&gt; od koder izhaja sinonim »dežela vzhajajočega sonca«.&lt;ref name=&quot;ReferenceB&quot;&gt;{{navedi knjigo|title=The emergence of Japanese kingship|first=Joan R. |last=Piggott|year=1997|publisher=Stanford University Press|isbn=0-8047-2832-1|pages=143–144}}&lt;/ref&gt;

Japonsko otočje sestavlja okoli 7000 otokov, od katerih predstavljajo štirje največji, [[Kjušu]], [[Šikoku]], [[Honšu]] in [[Hokaido]], 97% kopnega.

Japonska je enajsta najbolj naseljena država na svetu, pa tudi ena najbolj gosto poseljenih in urbaniziranih držav. Približno tri četrtine ozemlja države je goratega, kjer je 125,5 milijona prebivalcev skoncentrirano na ozkih obalnih nižinah. Japonska je razdeljena na 47 upravnih [[japonske prefekture|prefektur]] in osem [[Tradicionalne regije Japonske|tradicionalnih regij]]. Širše območje Tokia je najbolj naseljeno metropolitansko območje na svetu z več kot 37,4 milijona prebivalci.

Arheološke najdbe na otočju segajo v mlajši paleolitik (35.000 pr. n. št.). Prve pisne omembe v kitajskih zgodovinskih spisih segajo v 1. stoletje – stik s Kitajsko je pomembno vplival na japonsko zgodovino. V 16. stoletju je sledilo obdobje [[Sakoku|izolacijske politike]], ki so jo šele leta 1853 prekinile Združene države Amerike z vojaškim pritiskom. Pomembne vojaške zmage in vse močnejši militaristični ustroj v času [[Prva kitajsko-japonska vojna|Prve kitajsko-japonske vojne]], [[Rusko-japonska vojna|Rusko-japonske vojne]] in v [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] so privedle do ozemeljskih pridobitev in želje po nadaljnjem širjenju po vzhodni in jugovzhodni Aziji. [[Druga kitajsko-japonska vojna]] in dogodki [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] kot izpolnitvi imperialističnih teženj so se končali z japonsko predajo 15. avgusta 1945, ki je sledila [[Jedrsko bombardiranje Hirošime in Nagasakija|bombardiranju Hirošime in Nagasakija]] z jedrskima bombama. Leta 1947 je bila sprejeta nova ustava, po kateri je Japonska postala ustavna monarhija s cesarjem in dvodomnim parlamentom.

Japonska je članica Združenih narodov, OECD, [[G7]], [[G8]] in [[G20]] ter številnih drugih organizacij. Slovi po tehnološki razvitosti in visoko izobraženi delovni sili z enim najvišjih odstotkov terciarno izobraženih odraslih.&lt;ref name=&quot;OECD&quot;&gt;{{navedi splet|title=OECD.Stat Education and Training &gt; Education at a Glance &gt; Educational attainment and labor-force status &gt; Educational attainment of 25–64 year-olds|publisher=OECD|url=http://stats.oecd.org}}&lt;/ref&gt; Njeno gospodarstvo je tretje največje na svetu nominalno, četrti največji izvoznik in uvoznik. Kljub temu, da se je odrekla pravici do napovedi vojne, vzdržuje sodobno vojsko z osmim največjim proračunom&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.sipri.org/research/armaments/milex/resultoutput/15majorspenders|title=SIPRI Yearbook 2012–15 countries with the highest military expenditure in 2011|publisher=Sipri.org|accessdate=27.4.2013|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20100328104327/http://www.sipri.org/research/armaments/milex/resultoutput/15majorspenders|archivedate=28.3.2010|df=mdy-all}}&lt;/ref&gt; za samoobrambo in mirovne misije. Prebivalstvo Japonske dosega eno najvišjih pričakovanih življenjskih dob in visok [[indeks človekovega razvoja]]. Znana je po zgodovinski in sodobni kinematografiji, bogati kulinariki in mnogim prispevkom k razvoju človeštva v znanosti in tehnologiji.

== Zgodovina ==
{{glavni|Zgodovina Japonske}}

=== Prazgodovina in antika ===
{{Zgodovina Japonske}}
[[Slika:Emperor Jimmu.jpg|levo|sličica|338x338_pik|[[Cesar Džinmu]], prvi japonski cesar&lt;ref name=&quot;kelly&quot;&gt;Kelly, Charles F. [http://www.t-net.ne.jp/~keally/kofun.html &quot;Kofun Culture&quot;,] [http://www.t-net.ne.jp/~keally/index.htm Japanese Archaeology.] 27.4.2009.&lt;/ref&gt;]]
Ostanki [[Japonski paleolitik|paleolitske kulture na Japonskih]] tleh segajo 35.000 let v preteklost. Od takrat naj bilo Japonsko otočje poseljeno neprekinjeno. Obdobju mezolitske in neolitske kulture z začetki okoli 14.000 let pr. n. št. pravimo tudi [[Obdobje Džomon|Džomonska kultura]]. Ljudje so se ukvarjali predvsem z lovom, nabiranjem in primitivno obliko kmetijstva, živeli pa v enostavnih zemljankah.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.pitt.edu/~annj/courses/notes/jomon_genes.html|title=Jomon Genes|last=Travis|first=John|publisher=University of Pittsburgh|accessdate=15.1.2011}}&lt;/ref&gt; Gre za prednike današnjih [[Ainu|ljudstev Ajnu]] in [[Ljudstvo Jamato|Jamato]].&lt;ref&gt;{{navedi revijo|last=Matsumara|first=Hirofumi; Dodo, Yukio|url=https://www.jstage.jst.go.jp/article/ase/117/2/117_080325/_article |title=Dental characteristics of Tohoku residents in Japan: implications for biological affinity with ancient Emishi|journal=Anthropological Science|year=2009|volume=117|issue=2|pages=95–105|doi=10.1537/ase.080325|last2=Dodo|first2=Yukio}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi revijo|last=Hammer|first=Michael F.|url=http://www.nature.com/jhg/journal/v51/n1/abs/jhg20068a.html |title=Dual origins of the Japanese: common ground for hunter-gatherer and farmer Y chromosomes|journal=Journal of Human Genetics|year=2006|volume=51|issue=1|pages=47–58|doi=10.1007/s10038-005-0322-0|pmid=16328082|last2=Karafet|first2=TM|last3=Park|first3=H|last4=Omoto|first4=K|last5=Harihara|first5=S|last6=Stoneking|first6=M|last7=Horai|first7=S|display-authors=etal}}&lt;/ref&gt; Okrašeno glineno posodje iz tega obdobja je eno najstarejših na svetu. Okoli leta 300 pr. n. št. se je na otočje preseljevalo [[ljudstvo Jajoj]] iz južne Kitajske in se pomešalo med domorodno prebivalstvo, kar imenujemo [[obdobje Jajoj]].&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Denoon|first=Donald; Hudson, Mark|title=Multicultural Japan: palaeolithic to postmodern|publisher=Cambridge University Press|year=2001|isbn=0-521-00362-8|pages=22–23}}&lt;/ref&gt; S seboj so prinesli znanje o obdelavi kovin,&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Yayoi Culture|url=http://www.metmuseum.org/toah/hd/yayo/hd_yayo.htm|publisher=Metropolitan Museum of Art|accessdate=15.1.2011}}&lt;/ref&gt; nove načine lončarstva&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Kofun Period|url=http://www.metmuseum.org/toah/hd/kofu/hd_kofu.htm|publisher=Metropolitan Museum of Art|accessdate=15.1.2011}}&lt;/ref&gt; in namakalno/mokro pridelavo riža.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Road of rice plant|url=http://www.kahaku.go.jp/special/past/japanese/ipix/5/5-25.html|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110430010530/http://www.kahaku.go.jp/special/past/japanese/ipix/5/5-25.html|archivedate=30.4.2011|publisher=National Science Museum of Japan|accessdate=15.1.2011}}&lt;/ref&gt;

Japonska se v pisani besedi prvič pojavi v ''[[Knjiga Hanov|Knjigi Hanov]]''.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last=Takashi |first=Okazaki |last2=Goodwin |first2=Janet |title=The Cambridge history of Japan, Volume 1: Ancient Japan |year=1993 |publisher=Cambridge University Press |location=Cambridge |isbn=0-521-22352-0 |page=275 |chapter=Japan and the continent}}&lt;/ref&gt; Glede na ''[[Zapiski treh kraljestev|Zapiske treh kraljestev]]'' se je najmočnejše kraljestvo na otočju v tretjem stoletju imenovalo [[Kraljestvo Jamataj|Jamataj]]. Budizem se je na Japonsko razširil iz [[Kraljestvo Baekje|kraljestva Baekje]] na jugozahodu Korejskega polotoka.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |editor=Brown, Delmer M.|year=1993 |title=The Cambridge History of Japan |publisher=Cambridge University Press |pages=140–149}}&lt;/ref&gt; Navkljub uporom proti uveljavitvi nove religije se je ta s popularnostjo pri višjih slojih (pomemben pobudnik te spremembe je bil [[princ Šotoku]]) in nadaljnjim razvojem Japonskega budizma z vplivi s Kitajske hitro uveljavil. V [[Obdobje Asuka|obdobju Asuka]] (592–710) je postal budizem glavna religija na otočju.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |title=The Japanese Experience: A Short History of Japan |first=William Gerald|last=Beasley |publisher=University of California Press |year=1999 |page=42 |isbn=0-520-22560-0}}&lt;/ref&gt;

V [[Obdobje Nara|obdobju Nara]] (710–784) se pojavijo zametki centralizirane države s cesarskim dvorom v Hejdžu (današnja Nara). Na dvoru nastaja literatura, umetnost in arhitektura z vplivi budizma.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |first=Conrad|last=Totman |year=2002 |title=A History of Japan |publisher=Blackwell |pages=64–79 |isbn=978-1-4051-2359-4}}&lt;/ref&gt; Leta 784 cesar Kanmu prestavi prestolnico v Nagaoko, deset let kasneje pa v Hej'an.

V obdobju Hej'an (749–1185) vznikne značilno japonska kultura z lastno umetnostjo, poezijo in prozo. Med najbolj znanimi deli obdobja sta roman [[Princ in dvorne gospe]] in besedilo Japonske himne ''Cesarska vladavina.''&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |first=Conrad|last=Totman |year=2002 |title=A History of Japan |publisher=Blackwell |pages=79–87, 122–123 |isbn=978-1-4051-2359-4}}&lt;/ref&gt;

=== Fevdalna Japonska ===
[[Slika:Samurai on horseback.png|sličica|311x311_pik|Samuraj na konju z oklepom o-joroj, lokom ''jumi'' in puščicami v tulu ''jeriba'']]
Za fevdalno dobo je značilen pojav samurajev kot vodilnega sloja v tedanji družbi. Po zmagi nad [[Klan Tajra|klanom Tajra]] 1185 je [[cesar Go-Toba]] samuraja [[Minamoto no Joritomo|Minamoto no Joritoma]] povzdignil v ''šoguna'', ta pa je prestolnico preselil v Kamakuro, s čimer se prične [[obdobje Kamakura]] (1185-1333). Po njegovi smrti se je preko regentov na oblast zavihtel [[klan Hodžo]]. ''Šogunat'' v Kamakuri je sprejel [[Zen budizem]] kot religijo samurajskega sloja&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Totman|first=Conrad|title=A History of Japan |edition=2|year=2005|publisher=Blackwell|isbn=1-4051-2359-1|pages=106–112}}&lt;/ref&gt; ter uspešno prestal dva poskusa invazij Mongolov (1274 in 1281). Svoj konec je ''šogunat'' doživel leta 1333 s porazom proti [[Cesar Go-Dajgo|cesarju Go-Dajgu]].

Ponovni preobrat se je zgodil že leta 1336, ko je [[Takaudži Ašikaga]] premagal cesarja in leta 1338 ustanovil ''šogunat'' v Kjotu. [[Obdobje Muromači]] (1336–1573) pod vladavino ''šogunata'' Ašikaga zaznamujejo kulturni nazori z vplivi Zen budizma. Mnogo običajev, ki jih danes poznamo kot tradicionalna japonska kultura, izhaja iz tega obdobja ([[Japonska čajna ceremonija|čajna ceremonija]], [[Ikebana (aranžiranje cvetja)|ikebana]], [[No gledališče|''no drama'']], ''[[sumi-e]]'' slikarska tehnika). Zaradi vse večje moči fevdalnih gospodov ([[Daimjo|''dajmjojev'']]) je leta 1467 [[Oninska vojna|izbruhnila civilna vojna]], s čimer se začne stoletje trajajoče [[obdobje Sengoku]], čas stalnih družbenih pretresov, vojaških sporov in politične nestabilnosti.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |first=George|last=Sansom |year=1961 |title=A History of Japan: 1334–1615 |publisher=Stanford University Press|pages=42, 217 |isbn=0-8047-0525-9}}&lt;/ref&gt;

V 16. stoletju portugalski trgovci in jezuitski misijonarji prvič dosežejo Japonsko, kar požene trgovinsko in kulturno izmenjavo z Zahodom. Evropska tehnologija in strelivo sta omogočila [[Nobunaga Oda|Nobunagu Odu]] zmago nad mnogimi ''dajmjoji'' in prevzem oblasti nad razdeljeno državo, si čimer se začne [[Obdobje Azuči-Momojama]] (1573–1603). Po atentatu na Nobunaga leta 1582 je oblast prevzel [[Hidejoši Tojotomi]], znan tudi kot »Veliki združevalec«, saj mu je do leta 1590 uspelo podjarmiti vse nasprotnike enotne oblasti. Njegov vpliv se je zmanjšal po dveh neuspelih poskusih invazij na Korejski polotok v letih 1592 in 1597.

Po smrti Hidejošija leta 1598 je državo namesto njegovega sina vodil regent [[Tokugawa Ieyasu|Iejasu Tokugava]]. Svoj položaj je izkoristil za pridobivanje politične in vojaške moči. Leta 1600 je v [[Bitka pri Sekigahari|bitki pri Sekigahari]] premagal nasprotujoče klane, zaradi česar ga je [[cesar Go-Jozej]] leta 1603 imenoval za ''šoguna'', v Edu (današnji Tokio) je bil ustanovljen [[Šogunat Tokugava|''šogunat'' Tokugava]], kar štejemo kot začetek [[Obdobje Edo|obdobja Edo]] (1603–1868).&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Turnbull|first=Stephen|title=Toyotomi Hideyoshi|year=2010|publisher=Osprey Publishing|isbn=978-1-84603-960-7|page=61}}&lt;/ref&gt; Zakoni takratne oblasti so na novo definirali odgovornosti in dejavnosti ''dajmjojev'' v zakoniku ''[[buke šohatto]]''&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Totman|first=Conrad|title=A History of Japan |edition=2|year=2005|publisher=Blackwell|isbn=1-4051-2359-1|pages=142–143}}&lt;/ref&gt; in samurajev, s čimer se je oblast centralizirala, cesarska oblast je izgubljala na moči. Leta 1639 je stopila v veljavo [[Sakoku|izolacijska politika]]&lt;ref&gt;{{navedi revijo|last=Toby|first=Ronald P.|title=Reopening the Question of Sakoku: Diplomacy in the Legitimation of the Tokugawa Bakufu|journal=Journal of Japanese Studies|year=1977|volume=3|issue=2|pages=323–363|doi=10.2307/132115|jstor=132115}}&lt;/ref&gt;, s čimer se je država zaprla pred vplivi Zahoda. Pojavilo se je raziskovanje japonske narodne identitete ''[[kokugaku]]'',&lt;ref&gt;{{navedi revijo|last=Ohtsu|first=M.|title=Japanese National Values and Confucianism|journal=Japanese Economy|year=1999|volume=27|issue=2|pages=45–59|doi=10.2753/JES1097-203X270245|last2=Ohtsu|first2=Makoto}}&lt;/ref&gt; odmik od preučevanja kitajske, konfucijanske in budistične miselnosti. Na nizozemski otoški enklavi [[Dedžima]] pri [[Nagasaki]]ju so na Japonsko še vedno prihajale knjige in z njimi znanstvene ideje iz Evrope in preostalega sveta.

=== Sodobna zgodovina ===
[[Slika:Black and white photo of emperor Meiji of Japan.jpg|levo|180 px|thumb|Cesar Mejdži, 122. japonski cesar]]
31. marca 1854 je ameriški [[admiral Matthew Perry]] s »črnimi ladjami« ameriške mornarice izsilil [[Kanagavska konvencija|odprtje Japonske]] preostalemu svetu ([[konvencija v Kanagavi]]). Nezadovoljstvo višjih slojev nad ''šogunatom'' zaradi takšne politike je privedlo do [[Bošinska vojna|Bošinske vojne]], v kateri je ''šogunat'' izgubil vso moč. Zmagovalci so vzpostavili centralizirano državo pod vodstvom cesarja Mejdžija ([[Obnova Meidži|Obnova Mejdži]]).&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Totman|first=Conrad|title=A History of Japan |edition=2|year=2005|publisher=Blackwell|isbn=1-4051-2359-1|pages=289–296}}&lt;/ref&gt;

V [[Obdobje Mejdži|Obdobju Mejdži]] (1868–1912) je Japonska aktivno prevzemala zahodnjaške modele političnega vladanja (ustava Mejdži je bila podlaga za sestavo parlamenta), sodstva, vojske in industrializacije. Japonsko cesarstvo je doživelo ekonomski razcvet, želelo si je razširiti vpliv na interesna območja v Aziji. Zmagi v [[Prva kitajsko-japonska vojna|Prvi kitajsko-japonski vojni]] (1894–1895) in [[Rusko-japonska vojna|Rusko-japonski vojni]] (1904–1905) sta Japonski prinesli oblast nad Tajvanom, Korejo in južno polovico [[Sahalin]]a.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Matsusaka|first=Y. Tak|title=Companion to Japanese History|year=2009|publisher=Blackwell|isbn=978-1-4051-1690-9|pages=224–241|editor=Tsutsui, William M.|chapter=The Japanese Empire}}&lt;/ref&gt; V letih med 1873 in 1935 se je število prebivalstva podvojilo na 70 milijonov.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Hiroshi|first=Shimizu|title=Japan and Singapore in the world economy : Japan's economic advance into Singapore, 1870–1965|year=1999|publisher=Routledge|isbn=978-0-415-19236-1|author2=Hitoshi, Hirakawa|page=17}}&lt;/ref&gt; Zaradi sodelovanja z zavezniki v [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] je Japonska pridobila nemška ozemlja na Daljnem vzhodu.

[[Obdobje Taišo|Obdobje vladavine cesarja Tajša]] (1912–1926) je bilo kratkotrajno in krhko demokratično obdobje med vsesplošnim premikom proti fašizmu in totalitarizmu. Pod pretvezo ohranjanja miru so bili sprejeti zakoni, ki so kaznovali politične disidente.

V [[Obdobje Šova|obdobju vladavine cesarja Hirohita]] (1926–1989) se je krepila japonska ekspanzionistična in militaristična nastrojenost. Leta 1931 je Japonska vojska okupirala Mandžurijo, 1933 izstopila iz Društva narodov in se s podpisom [[Trojni pakt|Trojnega pakta]] 27. septembra 1940 pridružila silam osi.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=The Axis Alliance|url=http://www.ibiblio.org/pha/policy/pre-war/361125a.html#3|publisher=iBiblio|accessdate=16.1.2011}}&lt;/ref&gt; V [[Druga kitajsko-japonska vojna|drugi kitajsko-japonski vojni]] (1937-1945) je Japonska pridobila ozemlja na Kitajskem (tudi glavno mesto [[Nandžing]]),&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.ibiblio.org/hyperwar/PTO/IMTFE/IMTFE-8.html |title=Judgment International Military Tribunal for the Far East, Chapter VIII: Conventional War Crimes (Atrocities) |publisher=iBiblio |date=November 1948}}&lt;/ref&gt; po ameriškem embargu na nafto kot posledica invazije na Francosko Indokino&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |first=Roland H., Jr. |last=Worth |title=No Choice But War: the United States Embargo Against Japan and the Eruption of War in the Pacific |publisher=McFarland |year=1995 |pages=56, 86|isbn=0-7864-0141-9}}&lt;/ref&gt; je Japonska vojska 7. in 8. decembra 1941 [[Napad na Pearl Harbor|napadla Pearl Harbor]], Britansko Malajo, Singapur in Hong Kong ter razglasila vojno z Združenimi državami Amerike in Britanskim imperijem.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.sankei.co.jp/seiron/koukoku/2005/0504/ronbun3-2.html |script-title=ja:インドネシア独立運動と日本とスカルノ（２） |work=馬 樹禮 |publisher=産経新聞社 |date=April 2005 |accessdate=2.10.2009 |language=ja |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110501141220/http://www.sankei.co.jp/seiron/koukoku/2005/0504/ronbun3-2.html |archivedate=1.5.2011}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.ibiblio.org/pha/policy/1941/411208c.html |title=The Kingdom of the Netherlands Declares War with Japan |publisher=iBiblio |accessdate=2.10.2009}}&lt;/ref&gt;

Sovjetska invazija Mandžurije leta 1945&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.history.com/this-day-in-history/soviets-declare-war-on-japan-invade-manchuria|title=Soviets declare war on Japan; invade Manchuria |website=History.com|access-date=17.4.2016}}&lt;/ref&gt; in [[jedrsko bombardiranje Hirošime in Nagasakija]] je Japonsko prisililo v brezpogojno predajo 15. avgusta 1945.&lt;ref&gt;{{navedi revijo|last=Pape|first=Robert A.|title=Why Japan Surrendered|journal=International Security|year=1993|volume=18|issue=2|pages=154–201|doi=10.2307/2539100|jstor=2539100}}&lt;/ref&gt; Vojna je stala države vzhodne in jugovzhodne Azije več 10 milijonov življenj, večina Japonska industrije in infrastrukture je bilo uničene. Kolonijam Japonskega cesarstva je bila vrnjena neodvisnost, vojnim zločincem so sodili na [[Tokijski procesi|Tokijskih procesih]] (izvzeti so bili člani cesarske družine in člani [[Enota 731|Enote za bakteriološke raziskave]]).&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Watt|first=Lori|title=When Empire Comes Home: Repatriation and Reintegration in Postwar Japan|publisher=Harvard University Press|year=2010|isbn=978-0-674-05598-8|pages=1–4}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Thomas|first=J.E.|title=Modern Japan|year=1996|publisher=Longman|isbn=0-582-25962-2|pages=284–287}}&lt;/ref&gt;
[[Slika:Emperor Akihito cropped 2 Barack Obama Emperor Akihito and Empress Michiko 20140424 1.jpg|180px|right|thumb|Cesar Akihito]]
Leta 1947 je Japonska sprejela novo ustavo s poudarkom na idejah liberalne demokracije. Leta 1952 se je z [[Sporazum v San Franciscu|Sporazumom v San Franciscu]] končala zavezniška okupacija Japonske,&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.japantimes.co.jp/news/2007/03/06/national/52-coup-plot-bid-to-rearm-japan-cia/ |title='52 coup plot bid to rearm Japan: CIA |first=Joseph |last=Coleman|date=6.3.2007|work=The Japan Times |accessdate=3.4.2007}}&lt;/ref&gt; leta 1956 se je pridružila Združenim narodom. Do devetdesetih se je japonsko gospodarstvo predvsem zaradi ekonomskih intervencij japonske vlade in finančne podpore Združenih držav Amerike hitro razvijalo, kar imenujemo tudi »[[japonski ekonomski čudež]]«.

V [[Heisei|obdobju vladavine cesarja Akihita]] (1989–2019) na začetku devetdesetih japonsko gospodarstvo doživelo večjo recesijo, iz katere se je država pobrala šele na začetku 21. stoletja. 11. marca 2011 je Japonsko prizadel [[Veliki Japonski potres in cunami|eden največjih potresov v zapisani zgodovini]]. Sprožil je [[Jedrska katastrofa v elektrarni Fukušima-Daiči|jedrsko nesrečo v jedrski elektrarni Fukušima Dajiči]], eno največjih v zgodovini pridobivanja jedrske energije.&lt;ref name=&quot;nytimes-tsunami&quot;&gt;{{navedi novice|last=Fackler|first=Martin; Drew, Kevin|title=Devastation as Tsunami Crashes Into Japan|url=https://www.nytimes.com/2011/03/12/world/asia/12japan.html?ref=world|accessdate=11.3.2011|newspaper=The New York Times|date=11.3.2011}}&lt;/ref&gt;

1. maja 2019 je po [[Abdikacija|abdikaciji]] cesarja Akihita, prvi po letu 1817, cesar postal njegov sin [[Naruhito]]. Z menjavo cesarja se je začelo tudi novo obdobje [[Rejva]].

== Geografija ==
{{glavni|Geografija Japonske|Geologija Japonske}}
[[Slika:Satellite View of Japan 1999.jpg|sličica|280x280_pik|Pogled na Japonsko s satelita]]
Japonsko sestavlja 6.852 otokov, ki se raztezajo vzdolž pacifiške obale vzhodne Azije. Glavni otoki od severa proti jugu so [[Hokaido]] (北海道), [[Honšu]] (本州), [[Šikoku]] (四国) in [[Kjušu]] (九州). Skupaj z [[Otočje Rjukju|otočjem Rjukju]] (琉球諸島 ''Rjukju-šoto''), ki leži južno od Kjušuja in vključuje otok [[Okinava]], sestavljajo [[Japonsko otočje]].&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=McCargo|first=Duncan|title=Contemporary Japan|year=2000|publisher=Macmillan|isbn=0-333-71000-2 |pages=8–11}}&lt;/ref&gt; Okoli 73% Japonske je gozdnate, gorate in neprimerne za kmetijstvo, industrijo ali poselitev.&lt;ref name=&quot;cia&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/ja.html |title=Japan |work=The World Factbook |publisher=[[Centralna obveščevalna agencija]] |accessdate=9.11.2011}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Japan|url=https://www.state.gov/r/pa/ei/bgn/4142.htm|publisher=US Department of State|accessdate=16.1.2011}}&lt;/ref&gt; Poseljena območja so že iz časa paleolitika predvsem na obalnih in rečnih ravnicah. Država spada med najgosteje poseljene na svetu.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://esa.un.org/unpp/ |title=World Population Prospects |publisher=Urad ZN za ekonomske in socialne zadeve |accessdate=27.3.2007 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070321013235/http://esa.un.org/unpp/ &lt;!--Added by H3llBot--&gt; |archivedate=21.3.2007}}&lt;/ref&gt;

Japonski otoki so del [[Pacifiški ognjeni obroč|pacifiškega ognjenega obroča]], obširne vulkanske cone, ki obroblja Pacifik. Nastali so zaradi subdukcije [[Filipinska plošča|Filipinske plošče]] pod celinsko [[Amurska plošča|Amursko]] in [[Okinavska plošča|Okinavsko ploščo]] na jugu ter subdukcijo [[Pacifiška plošča|Pacifiške plošče]] pod [[Ohotska plošča|Ohotsko ploščo]] na severu. Japonska je bila včasih del Evrazije, a so jo subdukcijski tokovi premaknili proti vzhodu, zaradi česar se je pred 15 milijoni let odprlo [[Japonsko morje]].&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://shinku.nichibun.ac.jp/jpub/pdf/jr/IJ1501.pdf|last=Barnes|first=Gina L.|title=Origins of the Japanese Islands|publisher=[[University of Durham]]|year=2003|accessdate=11.8.2009}}&lt;/ref&gt;

Na otočju je 108 aktivnih ognjenikov. Nekaj se jih je odprlo tudi v zadnjem stoletju, med njimi Šova-šinzan na Hokajdu in Mjodžin-šo na skalovju ''Bejonesu-recugan'' v Pacifiku. Uničujoči potresi, ki jih pogosto spremljajo cunamiji, se pojavijo nekajkrat vsako stoletje.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://volcano.und.edu/vwdocs/volc_images/north_asia/japan_tec.html |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070204064754/http://volcano.und.edu/vwdocs/volc_images/north_asia/japan_tec.html |archivedate=4.2.2007 |title=Tectonics and Volcanoes of Japan |publisher=Oregon State University |accessdate=27.3.2007}}&lt;/ref&gt; Tokijski potres leta 1923 je ubil preko 140.000 ljudi in sprožil uničujoče požare.&lt;ref&gt;{{navedi splet|last=James |first=C.D. |title=The 1923 Tokyo Earthquake and Fire |url=http://nisee.berkeley.edu/kanto/tokyo1923.pdf |publisher=University of California Berkeley |accessdate=16.1.2011 |year=2002 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070316050633/http://nisee.berkeley.edu/kanto/tokyo1923.pdf |archivedate=16.3.2007 |df= }}&lt;/ref&gt; Znana sta tudi Veliki potres v Hanšinu iz leta 1995 in Potres Tohoku iz leta 2011 s stopnjo 9,1.&lt;ref name=&quot;USGS9.1&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://earthquake.usgs.gov/earthquakes/eventpage/official20110311054624120_30#executive |title=M 9.1 – near the east coast of Honshu, Japan |publisher=Earthquake.usgs.gov |date=11.7.2016 |accessdate=29.8.2017 }}&lt;/ref&gt;

=== Podnebje ===
Na Japonskem prevladuje zmerno podnebje z velikimi razlikami med severom in jugom države. Delimo jo na 6 podnebnih območij:
* Hokaido: vlažno celinsko podnebje z dolgimi zimami in zelo toplimi do svežimi poletji; padavine niso obilne, pozimi lahko zapade veliko snega&lt;ref name=&quot;autogenerated2&quot; /&gt;
* Japonsko morje: hladni severozahodni vetrovi prinesejo na zahodno obalo Honšuja veliko snega, regija je hladnejša od pacifiške obale, [[Fen (veter)|fen]] lahko poleti prinese vroče temperature&lt;ref name=&quot;autogenerated2&quot; /&gt;
* Osrednje višavje ''Čuo Koči'': vlažno celinsko podnebje; velika temperaturna razlika med poletjem in zimo ter dnevom in nočjo, malo padavin s snegom pozimi
* Notranje morje ''Seto Najkaj'': gorovja [[Regija Čugoku (Japonska)|regije ''Čugoku'']] in ''[[Regija Šikoku (Japonska)|Šikoku]]'' ščitijo otoke pred sezonskimi vetrovi, zato je vreme čez leto zmerno&lt;ref name=&quot;autogenerated2&quot; /&gt;
* Tihi ocean: vlažno subtropsko podnebje z zmernimi zimami z občasnim snegom in vročimi poletji, ki jih prinese sezonski jugovzhodnik
* Otočje Rjukju: subtropsko podnebje s toplimi zimami in vročimi poletji, veliko deževja, predvsem med [[Deževna doba (Japonska)|deževno dobo]]&lt;ref name=autogenerated2&gt;{{navedi knjigo|last=Karan|first=Pradyumna Prasad|title=Japan in the 21st century|year=2005|publisher=University Press of Kentucky|isbn=0-8131-2342-9|pages=18–21, 41|author2=Gilbreath, Dick}}&lt;/ref&gt;

Povprečna zimska temperatura je 5,1&amp;nbsp;°C, poletna pa 25,2&amp;nbsp;°C.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Climate|url=http://www.jnto.go.jp/eng/arrange/essential/climate.html|publisher=Japonska nacionalna turistična organizacija|accessdate=2.3.2011}}&lt;/ref&gt; Temperaturni rekord iz 12. avgusta 2013 je znašal 41,0&amp;nbsp;°C.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://ds.data.jma.go.jp/tcc/tcc/news/press_20130813.pdf |title=Extremely hot conditions in Japan in midsummer 2013
|publisher=Tokyo Climate Center, Japan Meteorological Agency |date=13.8.2013 |accessdate=3.8.2017}}&lt;/ref&gt; Glavna deževna doba cuju traja od začetka maja na Okinavi, na severnem Hokaidu pa šele od konca julija. Na Honšuju traja šest tednov, spremlja pa jo veliko padavin in tajfunski vetrovi na koncu poletja in na začetku jeseni.&lt;ref name=&quot;climate&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.jnto.go.jp/eng/arrange/essential/climate.html |title=Essential Info: Climate |publisher=[[Japan National Tourism Organization|JNTO]] |accessdate=1.4.2007}}&lt;/ref&gt;

===  Biodiverziteta ===
[[Slika:Jigokudani hotspring in Nagano Japan 001.jpg|sličica|220x220_pik|Rdečelični makaki (''Macaca fuscata'') v vrelcu vroče vode, prefektura Nagano]]
Na Japonskem najdemo preko 90.000 vrst živali, med drugim [[rjavi medved]], [[rdečelični makak]] (''Macaca fuscata''), [[japonski rakunji pes]] (''Nyctereutes viverrinus''), mala japonska poljska miš (''Apodemus argenteus'') in [[japonski orjaški močerad]] (''Andrias japonicus'').&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=The Wildlife in Japan |url=http://www.env.go.jp/nature/yasei/pamph/pamph01/en.pdf |publisher=[[Ministry of the Environment (Japan)|Ministry of the Environment]] |accessdate=19.2.2011 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110323165908/http://www.env.go.jp/nature/yasei/pamph/pamph01/en.pdf |archivedate=23.3.2011}}&lt;/ref&gt; Velika raznolikost je posledica podnebja in geografije otokov, ki so razdeljeni na devet [[ekoregija|ekoregij]], vse od subtropskega vlažnega listnatega gozda na jugu do zmernega iglastega gozda na severu.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.us.emb-japan.go.jp/jicc/spotflora.htm |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070213035135/http://www.us.emb-japan.go.jp/jicc/spotflora.htm |archivedate=13.2.2007 |title=Flora and Fauna: Diversity and regional uniqueness |publisher=Embassy of Japan in the USA |accessdate=1.4.2007}}&lt;/ref&gt; 

Japonska ima vzpostavljeno omrežje [[Narodni parki Japonske|narodnih parkov]] in 37 zaščitenih mokrišč v skladu z [[Ramsarska konvencija|Ramsarsko konvencijo]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.env.go.jp/en/nature/nps/park/ |title=National Parks of Japan |publisher=Ministry of the Environment |accessdate=11.5.2011}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.ramsar.org/cda/en/ramsar-pubs-annolist-japan/main/ramsar/1-30-168^16573_4000_0__ |title=The Annotated Ramsar List: Japan |publisher=Ramsar |accessdate=11.5.2011 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110917191036/http://www.ramsar.org/cda/en/ramsar-pubs-annolist-japan/main/ramsar/1-30-168%5E16573_4000_0__ |archivedate=17.9.2011 |df= }}&lt;/ref&gt; Pet naravnih spomenikov ([[starodavni gozd Jakušima]], [[polotok Širetoko]], [[Širakami Sanči|gorovje in brezovi gozdovi Širakami Sanči]], [[Otočje Ogasavara]] in [[Otoki Amami-Ošima, Tokunošima, severni del Okinave in Iriomote]]) so vpisani v UNESCO-v seznam naravne svetovne dediščine.&lt;ref&gt;Unesco [https://whc.unesco.org/en/statesparties/jp]&lt;/ref&gt;

=== Okoljevarstvo ===
V času hitrega gospodarskega okrevanja po drugi svetovni vojni so okoljske probleme povečini zanemarjali, kar je ustrezalo rasti posla velikih korporacij. Posledično je bilo onesnaževanje v petdesetih in šestdesetih letih prejšnjega stoletja obsežno. V luči zaskrbljenosti nad posledicami takšnega neukrepanja je bil leta 1970 sprejet zakon za zaščito okolja.&lt;ref&gt;{{navedi splet|script-title=ja:日本の大気汚染の歴史 |url=http://www.erca.go.jp/taiki/history/ko_syousyu.html |publisher=Environmental Restoration and Conservation Agency |accessdate=2.3.2014 |language=ja |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110501085231/http://www.erca.go.jp/taiki/history/ko_syousyu.html |archivedate=1.5.2011}}&lt;/ref&gt; Naftna kriza leta 1973 je spodbudila razvoj trajnostne in ekonomične rabe energentov, saj je Japonska revna s surovinami in odvisna od uvoza le-teh.&lt;ref&gt;{{navedi splet|last=Sekiyama|first=Takeshi|title=Japan's international cooperation for energy efficiency and conservation in Asian region|url=http://nice.erina.or.jp/en/pdf/C-SEKIYAMA.pdf|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080216005103/http://nice.erina.or.jp/en/pdf/C-SEKIYAMA.pdf|archivedate=16.2.2008|publisher=Energy Conservation Center|accessdate=16.1.2011}}&lt;/ref&gt; Sodobni naravovarstveni problemi so onesnaženost mestnega zraka, upravljanje z odpadki, [[Evtrofikacija|evtrofikacija voda]], ohranjanje narave, podnebne spremembe, ravnanje s kemikalijami in mednarodno sodelovanje za preprečitev posledic globalnega segrevanja.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Environmental Performance Review of Japan|url=http://www.oecd.org/dataoecd/0/17/2110905.pdf|publisher=[[Organisation for Economic Co-operation and Development|OECD]]|accessdate=16.1.2011}}&lt;/ref&gt;

Junija 2015 je bilo v načrtovanju ali gradnji 40 elektrarn na premog, kar je Japonski prislužilo »nagrado« za njihovo »delo na ukrepih, ki zavirajo dejavnost pri varovanju podnebja«.&lt;ref&gt;{{navedi novice |title =At G-7, Japan's energy plan is not all that green |author =Elaine Kurtenbach |date = 6.6.2015 |agency =Associated Press}}&lt;/ref&gt; Uvršča se na 39. mesto indeksa EPI, ki meri zavezanost držav k ukrepanju v smeri trajnosti.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Environmental Performance Index: Japan|url=http://epi.yale.edu/country/japan|publisher=Yale University|accessdate=19.4.2016}}&lt;/ref&gt; Kot gostiteljica in podpisnica kjotskega protokola mora zmanjšati izpuste ogljikovega dioksida in uvesti druge ukrepe za zmanjšanje vpliva na podnebne spremembe.&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://www.reuters.com/article/idUST191967 |title=Japan sees extra emission cuts to 2020 goal – minister |date=24.6.2009 |agency=Reuters}}&lt;/ref&gt;

== Politika ==
=== Politična ureditev ===
[[Slika:Diet of Japan Kokkai 2009.jpg|levo|sličica|220x220_pik|Japonski parlament ''Kokkai,'' Čidoja, Tokio]]
Japonska je ustavna monarhija z zelo omejeno cesarjevo pristojnostjo. Cesarja ustava definira kot »simbol države in enotnosti ljudstva«. Izvršno vejo oblasti v državi vodi predsednik vlade s svojim ministrskim kabinetom. Zakonodajno vejo oblasti predstavlja dvodomni narodni parlament ''[[Kokkai]]'' (国会), sestavljen iz predstavniškega doma (465 sedežev, menja se na štiri leta) in svetniškega doma (265 sedežev, menja se na šest let). Poslance in svetnike volijo vsi državljani, stari najmanj 18 let, na tajnem glasovanju.&lt;ref name=&quot;tst-&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.straitstimes.com/asia/east-asia/japan-lowers-voting-age-from-20-to-18-to-better-reflect-young-peoples-opinions-in |title=Japan lowers voting age from 20 to 18 to better reflect young people's opinions in policies |publisher=[[The Straits Times]] |date=20.6.2015 |accessdate=28.8.2017 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Constitution&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.kantei.go.jp/foreign/constitution_and_government_of_japan/constitution_e.html |title=The Constitution of Japan |publisher=Prime Minister of Japan and His Cabinet |date=3.11.1946 |accessdate=14.2.2014 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20131214104438/http://www.kantei.go.jp/foreign/constitution_and_government_of_japan/constitution_e.html |archivedate=14.12.2013 |df= }}&lt;/ref&gt; Socialno liberalna [[Ustavna demokratska stranka (Japonska)|Ustavna demokratska stranka]] (CDP) in konzervativna [[Liberalna demokratska stranka (Japonska)|Liberalna demokratska stranka]] (LDP) prevladujeta v parlamentu. LDP je od konca ameriške zasedbe leta 1955 skoraj vedno najuspešnejša in ima (od novembra 2017) 283 sedežev v spodnjem ter 125 v zgornjem domu parlamenta. Samo med leti 1993-94 in 2009-12 ni bila uspešna. [[Predsednik vlade Japonske|Japonski premier]] je na čelu vlade, imenuje ga parlament izmed svojih poslancev, potrjuje pa ga cesar. Je vodja kabineta, v katerega imenuje ministre, lahko pa jih tudi razreši dolžnosti. Trenutni premier je [[Jošihide Suga]].

V japonski zgodovini je na pravni sistem v državi močno vplivalo kitajsko pravo, na primer preko teksta ''[[Kudžikata Isadamegaki]]'' v obdobju Edo.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Dean|first=Meryll|title=Japanese legal system: text, cases &amp; materials|year=2002|publisher=Cavendish|isbn=978-1-85941-673-0|pages=55–58|edition=2}}&lt;/ref&gt; Od 19. stoletja se je pravni sistem začel upirati na civilno pravo v Evropi, predvsem na nemško. Leta 1896 je prišel v veljavo civilni kodeks po osnutku nemškega [[Bürgerliches Gesetzbuch]], ki je obveljal do danes z nekaj povojnimi prilagoditvami.&lt;ref name=&quot;ReferenceC&quot;&gt;{{navedi revijo|last=Kanamori|first=Shigenari|title=German influences on Japanese Pre-War Constitution and Civil Code|journal=European Journal of Law and Economics|date=1.1.1999|volume=7|issue=1|pages=93–95|doi=10.1023/A:1008688209052}}&lt;/ref&gt; Japonsko pravosodje je razdeljeno na štiri stebre: vrhovno sodišče in trije nižji nivoji.&lt;ref name=&quot;ReferenceC&quot;/&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.kantei.go.jp/foreign/judiciary/0620system.html |publisher=Office of the Prime Minister of Japan |title=The Japanese Judicial System |accessdate=27.3.2007}}&lt;/ref&gt; Glavni korpus zakonikov, na katerih temelji japonski pravni red se imenuje [[Šest kodeksov]].&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Dean|first=Meryll|title=Japanese legal system: text, cases &amp; materials|year=2002|publisher=Cavendish|isbn=978-1-85941-673-0|page=131|edition=2}}&lt;/ref&gt;

=== Upravna delitev ===
{{glavni|Upravna delitev Japonske}}
Japonska birokratska uprava je razdeljena na tri osnovne ravni; nacionalni, prefekturni in občinski.

Pod nacionalno vlado je 47 '''prefektur''', od katerih jih je šest nadalje razdeljenih na '''podprefekture''' za boljše oskrbovanje velikih geografskih območij ali oddaljenih otokov. Podprefektura Japonske (支庁, shichō) je japonska oblika samouprave, ki se osredotoča na lokalna vprašanja pod ravnjo prefekture. Deluje kot del večje uprave države in kot del samoupravnega sistema.

1718 '''občin''' (792 mest, 743 mest in 183 vasi) in 23 posebnih okrajev Tokia je najnižja raven vlade; dvajset najbolj naseljenih mest zunaj tokijske metropole je znanih kot [[Mesta, določena z vladnim odlokom Japonske]] in je razdeljenih na oddelke.

Na Japonskem je '''okrožje''' (郡, gun) sestavljeno iz ene ali več podeželskih občin (mest ali vasi) znotraj prefekture. Okrožja nimajo upravne funkcije in se uporabljajo samo za geografske ali statistične namene, kot so poštni naslovi.

'''Mesta''' na Japonskem so razvrščena v štiri različne vrste, od najvišje označeno mesto, osrednje mesto, posebno mesto in navadno mesto na najnižjem:
*Mesto, določeno z vladnim odlokom (政令指定都市, seirei shitei toshi), znano tudi kot določeno mesto (指定都市, shitei toshi) ali mesto z vladnim odlokom (政令市, seirei shi), je japonsko mesto, ki ima več prebivalcev kot 500.000 in je bil kot tak določen z ukazom japonskega kabineta v skladu s členom 252, oddelek 19 zakona o lokalni avtonomiji. Določena mesta so prav tako razdeljena na oddelke.
*Osrednje mesto (中核市, Chūkakushi) je japonsko mesto, ki ima več kot 300.000 prebivalcev in površino večjo od 100 kvadratnih kilometrov, čeprav so lahko posebne izjeme po ukazu kabineta za mesta s prebivalstvom pod 300.000, vendar nad 200.000. [3] Glavno mesto je bilo ustvarjeno s prvim členom 252. člena, 22. razdelka japonskega zakona o lokalni avtonomiji.
*Posebno mesto (特例市, Tokureishi) na Japonskem je mesto z najmanj 200.000 prebivalci. To kategorijo je določil zakon o lokalni avtonomiji, 26. odstavek 252. člena.
*Mesto (市, shi) je lokalna upravna enota na Japonskem z najmanj 50.000 prebivalci, od katerih mora biti vsaj 60 % gospodinjstev ustanovljenih v osrednjem mestnem območju, vsaj 60 % gospodinjstev pa mora biti zaposlenih v trgovini. , industriji ali drugih mestnih poklicih.

'''Posebni oddelki''' (特別区, tokubetsu-ku) so 23 občin, ki skupaj sestavljajo jedro in najbolj poseljen del [[Tokijska metropola|Tokijske metropole]] na Japonskem. Skupaj zasedajo ozemlje, ki je bilo prvotno mesto Tokio, preden je bilo leta 1943 ukinjeno in je postalo del novoustanovljene metropole Tokio. Struktura posebnih oddelkov je bila vzpostavljena v skladu z japonskim zakonom o lokalni avtonomiji in je edinstvena za metropolo Tokio.

==== Prefekture ====
{{glavni|Japonske prefekture}}
[[File:Regions and Prefectures of Japan 2.svg|thumb|47 prefektur Japonske]]
Japonska [[ustava]] deli državo na 47 prefektur, ki administrativne obveznosti opravljajo neodvisno od centralne vlade; vodi jih guverner (知事 ''čidži''). Delimo jih na 43 pravih prefektur (県 ''ken''), 1 metropolo (都 ''to'') - Tokio, 2 mestni prefekturi (府 ''fu'') – Osaka in Kjoto – in 1 okrožje (道 ''dō'') – Hokaido. Od severa proti jugu si sledijo:

{{stolpci|4|
# [[Hokaido]]
# [[Prefektura Aomori|Aomori]]
# [[Prefektura Iwate|Iwate]]
# [[Prefektura Miyagi|Miyagi]]
# [[Prefektura Akita|Akita]]
# [[Prefektura Yamagata|Yamagata]]
# [[Prefektura Fukušima|Fukušima]]
# [[Prefektura Ibaraki|Ibaraki]]
# [[Prefektura Točigi|Točigi]]
# [[Prefektura Gunma|Gunma]]
# [[Prefektura Saitama|Saitama]]
# [[Prefektura Čiba|Čiba]]
# [[Tokio]]
# [[Prefektura Kanagawa|Kanagawa]]
# [[Prefektura Niigata|Niigata]]
# [[Prefektura Toyama|Toyama]]
# [[Prefektura Išikava|Išikava]]
# [[Prefektura Fukui|Fukui]]
# [[Prefektura Jamanaši|Jamanaši]]
# [[Prefektura Nagano|Nagano]]
# [[Prefektura Gifu|Gifu]]
# [[Prefektura Šizuoka|Šizuoka]]
# [[Prefektura Aiči|Aiči]]
# [[Prefektura Mie|Mie]]
# [[Prefektura Šiga|Šiga]]
# [[Prefektura Kyoto|Kyoto]]
# [[Prefektura Osaka|Osaka]]
# [[Prefektura Hyogo|Hyogo]]
# [[Prefektura Nara|Nara]]
# [[Prefektura Wakayama|Wakayama]]
# [[Prefektura Tottori|Tottori]]
# [[Prefektura Šimane|Šimane]]
# [[Prefektura Okayama|Okayama]]
# [[Prefektura Hirošima|Hirošima]]
# [[Prefektura Jamaguči|Jamaguči]]
# [[Prefektura Tokušima|Tokušima]]
# [[Prefektura Kagawa|Kagawa]]
# [[Prefektura Ehime|Ehime]]
# [[Prefektura Koči|Koči]]
# [[Prefektura Fukuoka|Fukuoka]]
# [[Prefektura Saga|Saga]]
# [[Prefektura Nagasaki|Nagasaki]]
# [[Prefektura Kumamoto|Kumamoto]]
# [[Prefektura Oita|Oita]]
# [[Prefektura Miyazaki|Miyazaki]]
# [[Prefektura Kagošima|Kagošima]]
# [[Prefektura Okinava|Okinava]]
}}

=== Tradicionalne regije ===
{{glavni|Tradicionalne regije Japonske}}
Japonska je razdeljena na osem [[Tradicionalne regije Japonske|tradicionalnih regij]]. Niso uradne upravne enote, čeprav jih državni uradniki uporabljajo za statistične in druge namene od leta 1905. Od severa proti jugu si sledijo:
* [[Hokaido]] – (otok in njegov arhipelag); večji mesti sta [[Saporo]] in [[Hakodate]].
* [[Honšu]]: 
** [[Tohoku]] – na sever otoka; večji mesti [[Sendai]] in [[Fukušima]].
** [[Kanto]] – vzhodni del in otoki Nanpō (del tokijske metropole); večja mesta [[Tokio]], [[Kavasaki]], [[Jokohama]], [[Jokosuka]].
** [[Čubu]] – hribovita srednja regija na področju [[Japonske Alpe|Japonskih Alp]]. Regija, ki meji na Japonsko morje, se imenuje [[Hokuriku]], na Pacifik pa meji regija [[Tokai]]. Večji mesti v regiji Hokuriku sta [[Niigata]] in [[Kanazava]], v regiji Tokai pa [[Nagoja]] (četrto največje japonsko mesto) in [[Šizuoka]].
** [[Kansai]] ali Kinki – starodavno kulturno in trgovsko središče, z mesti [[Osaka]], [[Kjoto]], [[Kobe]], [[Nara (Japonska)|Nara]] in [[Vakajama]].
** [[Čugoku]] – zahodni del: večji mesti [[Hirošima]] in [[Okajama]].
* [[Šikoku]] – najmanjši od štirih glavnih otokov, znan po budističnih romarjih. Večji mesti sta [[Macujama]] in [[Takamacu]].
* [[Kjušu]] – najjužnejši izmed štirih glavnih otokov in [[Okinava]]. Pomembnejša mesta so [[Fukuoka]], [[Kitakjušu]] in [[Nagasaki]].

=== Mednarodni odnosi ===
Japonska je članica mnogih mednarodnih organizacijː G7, G8, G20, ZN, APEC, ASEAN prostotrgovinsko območje, z Avstralijo (marec 2007)&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.mofa.go.jp/region/asia-paci/australia/joint0703.html |title=Japan-Australia Joint Declaration on Security Cooperation |publisher=Ministry of Foreign Affairs|accessdate=25.8.2010}}&lt;/ref&gt; in Indijo (oktober 2008)&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.mofa.go.jp/region/asia-paci/india/pmv0810/joint_d.html |title=Joint Declaration on Security Cooperation between Japan and India |publisher=Ministry of Foreign Affairs |date=22.10.2008 |accessdate=25.8.2010}}&lt;/ref&gt; ima podpisan varnostni pakt. Od konca druge svetovne vojne je tesno ekonomsko in varnostno povezana z Združenimi državami Amerike, ki so pomemben izvozni in primaren uvozni partner. Na japonskih tleh je stalno operativna ameriška vojaška baza.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Japan's Foreign Relations and Role in the World Today|url=http://afe.easia.columbia.edu/japan/japanworkbook/fpdefense/foreign.htm|website=Asia for Educators|accessdate=13.11.2016}}&lt;/ref&gt;

Japonska ima nerazrešena ozemeljska vprašanja o [[Kurilski otoki|Kurilskih otokih]] ([[Rusija]])&lt;ref&gt;MOFA, [http://www.mofa.go.jp/region/europe/russia/territory/index.html Japan's Northern Territories]&lt;/ref&gt;, [[Skalovje Liancourt|Skalovju Liancourt]] (v [[japonščina|japonščini]] ''Takešima'')&lt;ref name=&quot;takeshima&quot;&gt;MOFA, [http://www.mofa.go.jp/region/asia-paci/takeshima/index.html The Issue of Takeshima]&lt;/ref&gt;, [[Otočje Senaku|otočju Senaku]] ([[Tajvan]] in [[Ljudska republika Kitajska|Kitajska]]) in atolu [[Okinotorišima]].&lt;ref&gt;MOFA, [http://www.mofa.go.jp/region/asia-paci/senkaku/senkaku.html The Basic View on the Sovereignty over the Senkaku Islands]&lt;/ref&gt; Polemičnost teh ozemelj je predvsem v nadzorovanju naravnih bogastev.

[[Japonsko-korejski odnosi|Odnosi z Korejo]] so napeti zaradi ravnanja Japoncev med kolonialno oblastjo. Med največjimi očitki so spolno suženjstvo (&quot;ženske za lagodje&quot;),&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.bbc.com/news/world-asia-35188135|title=Japan and South Korea agree WW2 'comfort women' deal|date=28.12.2015|work=BBC News|access-date=8.7.2017|language=en-GB}}&lt;/ref&gt; za katerega sploh ni točno znano število žrtev (več deset ali celo sto tisoč), kulturno zatiranje s prepovedjo korejščine v šolah, prisvajanje japonskih imen.&lt;ref name=&quot;#1&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://koreanhistory.info/japan.htm|title=Japanese Colony 1910–1945|website=koreanhistory.info|access-date=8.7.2017}}&lt;/ref&gt; Med letoma 1910 in 1945 je Japonska popravljala korejsko infrastrukturo in na Korejski polotok naselila okoli 800.000 Japoncev.&lt;ref name=&quot;#1&quot;/&gt; Leta 2015 se je Japonska uradno opravičila in priznala spolno suženjstvo, preživele žrtvam je izplačala odškodnino. Državi sta postali veliki gospodarski zaveznici, njuni voditelji aktivno sodelujejo pri reševanju težav v regiji, predvsem glede [[Severna Koreja|Severne Koreje]] in druge svetovne vojne. Na odmevnejšem obisku leta 2017 na vrhu G20 sta se voditelja držav pogovarjala o sodelovanju in razreševanju glede severnokorejske krize, zavzela sta se tudi za graditev pozitivnih odnosov v regiji ter za pritiske na Kitajsko, da poostri sankcije proti Severni Koreji.&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.japantimes.co.jp/news/2017/07/07/national/politics-diplomacy/tokyo-washington-seoul-vow-step-pressure-pyongyang-amid-perceived-china-inaction/|title=Abe and Moon hold first talks in Hamburg, agree to resume reciprocal visits|date=7.7.2017|work=The Japan Times Online|access-date=8.7.2017|language=en-US|issn=0447-5763}}&lt;/ref&gt; Od devetdesetih je zelo močan uvoz korejske glasbe (K-pop), televizije (K-drame) in filmov, saj je bil izničen korejski zakon o prepovedi kulturne izmenjave med državama;&lt;ref&gt;{{navedi revijo|last=Ju|first=Hyujung|date=2014|title=Transformations of the Korean Media Industry by the Korean Wave: The Perspective of Glocalization|url=|journal=Korean Popular Culture in Global Context|volume=|pages=|via=ProQuest ebrary}}&lt;/ref&gt; pojav se imenuje [[korejski val]] (한류 ''Hallju?'').

== Vojska ==
Japonska namenja veliko denarja vojski in obrambi.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=The 15 countries with the highest military expenditure in 2009|url=http://www.sipri.org/research/armaments/milex/resultoutput/milex_15|publisher=Stockholm International Peace Research Institute|accessdate=16.1.2011|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110217084451/http://www.sipri.org/research/armaments/milex/resultoutput/milex_15|archivedate=17.2.2011|df=mdy-all}}&lt;/ref&gt; [[Japonske samoobrambne sile|Japonska vojska]] (Japonske samoobrambne sile) se deli na kopenske, zračne in pomorske sile. Glede na zakonodajo ne sme napovedati vojne ali uporabiti sile v mednarodnih sporih; japonska vlada izvršuje prepoved izvoza strelnega orožja. V zadnjih letih se predsednik vlade Šinzo Abe zavzema za večjo vlogo Japonske pri zagotavljanju varnosti v regiji, tudi s pomočjo sosednjim državam. Glede na Indeks svetovnega miru je Japonska na prvem mestu med azijskimi državami.&lt;ref&gt;Institute for Economics and Peace (2015). ''[http://www.visionofhumanity.org/sites/default/files/Global%20Peace%20Index%20Report%202015_0.pdf Global Peace Index 2015.] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20151006145259/http://www.visionofhumanity.org/sites/default/files/Global%20Peace%20Index%20Report%202015_0.pdf |date=6.10.2015 }}'' Retrieved 5.10.2015&lt;/ref&gt; V zadnjem času so bile japonske vojaške sile uporabljene v mirovnih misijah v Iraku.&lt;ref name=&quot;Iraq deployment&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.iht.com/articles/2006/06/20/news/japan.php |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070416075509/http://www.iht.com/articles/2006/06/20/news/japan.php |archivedate=16.4.2007 |title= Tokyo says it will bring troops home from Iraq |work=International Herald Tribune |date=20.6.2006 |accessdate=28.3.2007}}&lt;/ref&gt; Japonska poslovna federacija prepričuje japonsko vlado k ukinitvi prepovedi izvoza orožja, da bi se država lahko pridružila mednarodnim projektom na področju oboroževanja.&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://in.reuters.com/article/2010/07/13/idINIndia-50097320100713 |title=Japan business lobby wants weapon export ban eased |publisher=Reuters |date= 13.7.2010|accessdate=12.4.2011}}&lt;/ref&gt;

V 21. stoletju se je z globalizacijo moč v regiji prerazporedila. Varnostna slika Japonske se je spremenila predvsem zaradi severnokorejske jedrske grožnje, spopada pa se tudi s spletnim in mednarodnim terorizmom.&lt;ref name=&quot;Japan's Security Policy&quot;&gt;{{navedi novice |title= Japan's Security Policy |publisher= Ministry of Foreign Affairs of Japan |url=http://www.mofa.go.jp/policy/security/}}&lt;/ref&gt; Za ohranjanje miru so ustanovili narodni varnostni svet, ki je razvil varnostno strategijo ter smernice. [[Varnostni pakt med Japonsko in ZDA]] je temelj japonske zunanje politike.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.realclearpolitics.com/articles/2007/03/japan_is_back_why_tokyos_new_a.html |title=Japan Is Back: Why Tokyo's New Assertiveness Is Good for Washington|author=Michael Green |publisher=Real Clear Politics |accessdate=28.3.2007}}&lt;/ref&gt; Od leta 1956 je članica [[Organizacija združenih narodov|OZN]], dvajset let pa je bila tudi nestalna članica [[Varnostni svet ZN|Varnostnega sveta]]. Je članica G4, s čimer si išče stalno mesto v Varnostnem svetu.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.centralchronicle.com/20070111/1101194.htm |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070221044357/http://www.centralchronicle.com/20070111/1101194.htm |archivedate=21.2.2007 |title=UK backs Japan for UNSC bid |work=Central Chronicle |accessdate=28.3.2007}}&lt;/ref&gt;

== Gospodarstvo ==
[[Slika:The_Tokyo_Stock_Exchange_-_main_room_3.jpg|sličica|293x293_pik|Tokijska borza, ena večjih v Aziji]]
Japonska je po Združenih državah Amerike in Kitajski nominalno gledano tretje največje gospodarstvo na svetu.&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=China confirmed as World's Second Largest Economy|newspaper=[[The Guardian]] |date=21.1.2011|url=https://www.theguardian.com/business/2011/jan/21/china-confirmed-worlds-second-largest-economy|accessdate=21.1.2011 |first=James |last=Inman |location=London}}&lt;/ref&gt; Tokijska borza spada med največje v Aziji.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://asia.nikkei.com/Markets/Equities/Tokyo-Stock-Exchange-ranked-third-in-Asia-in-2014 |title=Tokyo Stock Exchange ranked third in Asia in 2014 |work=Nikkei Asian Review |date=16.1.2015 |accessdate=5.12.2015 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20151208112614/http://asia.nikkei.com/Markets/Equities/Tokyo-Stock-Exchange-ranked-third-in-Asia-in-2014 |archivedate=8.12.2015}}&lt;/ref&gt; Leta 2016 je bil japonski javni dolg ocenjen na 230 % letnega BDP.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/rankorder/2186rank.html |publisher=CIA |title=World Factbook, Country comparison: Public debt |accessdate=20.8.2017}}&lt;/ref&gt; Storitveni sektor predstavlja tri četrtine BDP, ima pa tudi zelo visoko razvit industrijski sektor, ki proizvaja visokotehnološka vozila, elektroniko, orodje, jeklo, ladje, kemikalije, tekstil in procesirano hrano. Kmetijski sektor obdeluje 13% japonskega ozemlja, ujamejo 15% vseh rib na svetu. Brezposelnost je nizka pri okoli 4 %, a vseeno 17 % ljudi živi pod pragom revščine.&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=Japan Tries to Face Up to Growing Poverty Problem|url=https://www.nytimes.com/2010/04/22/world/asia/22poverty.html?source=patrick.net|accessdate=16.1.2011|newspaper=The New York Times|date=21.4.2010|first=Martin|last=Fackler}}&lt;/ref&gt; Omejena količina pozidljivih zemljišč vpliva na gradnjo in trg z nepremičninami.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=2008 Housing and Land Survey|url=http://www.e-stat.go.jp/SG1/estat/NewListE.do?tid=000001028768|publisher=Statistics Bureau|accessdate=20.1.2011}}&lt;/ref&gt;

Japonska izvaža največ na ameriški (20 %) in kitajski trg (18 %), sledijo Južna Koreja (7 %), Hong Kong (6 %) in Tajska (5 %). Glavni izvozni proizvodi so orodje, motorna vozila, železo, jeklo, polprevodniki in avtomobilski deli. Največ uvaža iz Kitajske (25 %) in ZDA (11 %), sledita Avstralija (5 %) in Južna Koreja (4 %). Glavni uvozni proizvodi so stroji in orodje, fosilna goriva, živila (govedina), kemikalije, tekstil in surovine za industrijo.&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=Foreign investment in Japan soars|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/business/4632747.stm|accessdate=16.1.2011|newspaper=BBC|date=29.6.2005}}&lt;/ref&gt; Administracija Džun'ičira Koizumija je sprožila reforme, ki so povzročile porast tujih investicij.

Japonska je 27. med 189 državami po indeksu enostavnosti sklepanja poslov in enega najmanjših davčnih prihodkov med razvitimi državami. Japonski kapitalizem ima nekaj posebnosti, kot je sistem vseživljenjske zaposlitve, napredovanje po starosti&lt;ref name=&quot;oecd2008&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.oecd.org/document/17/0,3343,en_2649_34111_40353553_1_1_1_1,00.html |title=Economic survey of Japan 2008 |publisher=[[Organisation for Economic Co-operation and Development|OECD]] |accessdate=25.8.2010 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20101109122744/http://www.oecd.org/document/17/0%2C3343%2Cen_2649_34111_40353553_1_1_1_1%2C00.html |archivedate=9.11.2010 |df=mdy-all }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=http://www.economist.com/node/7193984?story_id=7193984 |title=Japan's Economy: Free at last |newspaper=The Economist |date=20.7.2006 |accessdate=23.1.2011}}&lt;/ref&gt; in vpliv t.i. korporacij ''kejrecu,'' aktivizem lastnikov delnic je redek, podjetja so vodena po metodah, kot je »Metoda Tojota«.&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=Activist shareholders swarm in Japan|url=http://www.economist.com/node/9414552?story_id=9414552|accessdate=23.1.2011|date=28.6.2007|newspaper=The Economist}}&lt;/ref&gt; Znane znamke iz Japonske so [[Toyota]], [[Honda]], [[Canon]], [[Nissan]], [[Sony]], Mitsubishi, [[Panasonic]], [[Uniqlo]], [[Lexus]], [[Subaru Corporation|Subaru]], [[Nintendo]], [[Bridgestone]], [[Mazda]] in [[Suzuki]].&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.rankingthebrands.com/The-Brand-Rankings.aspx?rankingID=33|title=Japan's Best Global Brands 2017|date=17.2.2017|accessdate=2.11.2017|website=Ranking the Brands}}&lt;/ref&gt;

==== Gospodarska zgodovina ====
Sodobna rast se je začela v obdobju Edo, ki je dalo cestni sistem in sistem vodooskrbe, pa tudi razvoj določenih finančnih inšturmentov, bankirstvo in [[Osaške riževe borze|borze]].&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |title=The Origins of Japanese Trade Supremacy |author=Howe, Christopher |publisher=Hurst &amp; Company |year=1996 |isbn=1-85065-538-3|pages=58f}}&lt;/ref&gt; S sprejetjem [[Tržno gospodarstvo|tržnega gospodarstva]]&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Totman|first=Conrad|title=A History of Japan|edition=2 |year=2005|publisher=Blackwell|isbn=1-4051-2359-1|pages=312–314}}&lt;/ref&gt; v obdobju Mejdži so se ustanavljala uspešna podjetja, ki so Japonsko popeljala na vrh razvitih držav.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=McCargo|first=Duncan|title=Contemporary Japan|year=2000|publisher=Macmillan|isbn=0-333-71000-2 |pages=18–19}}&lt;/ref&gt; Med 1960 in 1980 je gospodarska rast v povprečju dosegala 7,5 %, v osemdesetih in na začetku devetdesetih po naftni krizi pa 3,2 %. V devetdesetih se je rast zaradi poka finančnega mehurčka upočasnjevala, kar imenujemo tudi izgubljeno desetletje. Premiki v smeri okrevanja so bili počasni, ovirala jih je tudi globalna upočasnitev okoli preloma tisočletja. Po letu 2005 je Japonska doživljala solidno rast okoli 2,8%&lt;ref&gt;{{navedi novice|last=Masake|first=Hisane|title=A farewell to zero|url=http://www.atimes.com/atimes/Japan/HC02Dh01.html|accessdate=16.1.2011|newspaper=Asia Times|date=2.3.2006}}&lt;/ref&gt;, večje nazadovanje pa je prinesla finančna kriza 2008. Danes se uvršča visoko na lestvicah konkurenčnosti (6. mesto za leti 2015 in 2016) in gospodarske svobode.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://reports.weforum.org/global-competitiveness-report-2015-2016/economies/#indexId=GCI&amp;economy=JPN |title=Country/Economy Profiles: Japan|publisher=World Economic Forum |accessdate=24.2.2016 |language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://reports.weforum.org/global-competitiveness-report-2015-2016/competitiveness-rankings/ |title=Competitiveness Rankings |publisher=World Economic Forum |accessdate=24.2.2016 |language=en}}&lt;/ref&gt;

==== Kmetijstvo in ribolov ====
[[Slika:Rice Paddies In Aizu, Japan.JPG|levo|sličica|220x220_pik|Riževo polje v Ajzuju, prefektura Fukušima]]
Samo 11,5 % japonskega ozemlja je primernega za kmetijstvo.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://data.worldbank.org/indicator/AG.LND.ARBL.ZS|title=Arable land (% of land area)|publisher=World Bank|accessdate=November 11, 2020}}&lt;/ref&gt; Zaradi tega pomanjkanja obdelovalne zemlje se na majhnih površinah kmetuje po sistemu teras.&lt;ref name=&quot;Urbanites Help Sustain Japan's Historic Rice Paddy Terraces&quot;&gt;{{cite web|url=http://ourworld.unu.edu/en/the-people-who-sustain-japans-historic-terraced-rice-fields|title=Urbanites Help Sustain Japan's Historic Rice Paddy Terraces|website=Our World|date=May 22, 2012|author1=Nagata, Akira|author2=Chen, Bixia}}&lt;/ref&gt; Posledica tega je ena najvišjih stopenj donosa poljščin na enoto površine na svetu, s stopnjo kmetijske samooskrbe okoli 50 % od leta 2018;&lt;ref&gt;{{cite journal|title=The spatial patterns in long-term temporal trends of three major crops' yields in Japan|doi=10.1080/1343943X.2018.1459752|year=2018|volume=21|last=Chen|first=Hungyen|journal=Plant Production Science|issue=3|pages=177–185|doi-access=free}}&lt;/ref&gt; kmetijstvo  predstavlja samo 1,4 % BDP. Mali japonski kmetijski sektor je zelo subvencioniran in zaščiten.&lt;ref&gt;{{cite web|work=Agricultural Policy Monitoring and Evaluation|title=Japan: Support to agriculture|year=2020|publisher=OECD|accessdate=November 11, 2020|url=https://www.oecd-ilibrary.org/sites/751935f0-en/index.html?itemId=/content/component/751935f0-en}}&lt;/ref&gt; Kmetje se spopadajo s pomanjkanjem nasledstva in staranjem delovne sile.&lt;ref name=&quot;How will Japan's farms survive?&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.japantimes.co.jp/opinion/2013/06/28/editorials/how-will-japans-farms-survive/#.UoyT2b-lf-k |title=How will Japan's farms survive? |work=[[The Japan Times]] |date=28.6.2013 |accessdate=21.11.2013}}&lt;/ref&gt; [[Riž]] predstavlja skoraj vso proizvodnjo žitaric in je visoko zaščiten s tarifami pri 777,7 %.&lt;ref name=&quot;Japan - Agriculture&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.nationsencyclopedia.com/Asia-and-Oceania/Japan-AGRICULTURE.html#b |title=Japan – Agriculture |work=Nations Encyclopedia |accessdate=21.11.2013}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;With fewer, bigger plots and fewer part-time farmers, agriculture could compete&quot;&gt;{{navedi novice |url=https://www.economist.com/news/asia/21576154-fewer-bigger-plots-and-fewer-part-time-farmers-agriculture-could-compete-field-work |title=With fewer, bigger plots and fewer part-time farmers, agriculture could compete |work=[[The Economist]] |date=13.4.2013 |accessdate=21.11.2013}}&lt;/ref&gt; Japonska je drugi največji uvoznik kmetijskih proizvodov. Leta 1996 se je uvrstila na četrto mesto po količini ulova rib, leta 2010 je ulovila preko 4,5 milijonov ton rib.&lt;ref name=&quot;World fisheries production, by capture and aquaculture, by country (2010)&quot;&gt;{{navedi splet |url=ftp://ftp.fao.org/FI/STAT/summary/a-0a.pdf |archive-url=https://wayback.archive-it.org/all/20170525161431/ftp://ftp.fao.org/FI/STAT/summary/a-0a.pdf |url-status=dead |archive-date=25.5.2017 |title=World fisheries production, by capture and aquaculture, by country (2010) |work=Food and Agriculture Organization |accessdate=18.1.2014 |df=mdy-all }}&lt;/ref&gt; Danes predstavlja japonski ulov 15 % svetovnega&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/ja.html#Econ |title=The World Factbook |work=[[Central Intelligence Agency]] |accessdate=1.2.2014}}&lt;/ref&gt;, mnogi tudi trdijo, da je Japonska kriva za počasno izumiranje nekaterih ribjih vrst, kot so tuni.&lt;ref name=&quot;UN tribunal halts Japanese tuna over-fishing&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.atimes.com/oceania/AH31Ah01.html |title=UN tribunal halts Japanese tuna over-fishing |work=[[Asia Times]] |date=31.8.1999 |accessdate=1.2.2014}}&lt;/ref&gt; Sporen je tudi kvazi-komercialen [[Kitolov|lov na kite]].&lt;ref name=&quot;Japanese whaling 'science' rapped&quot;&gt;{{navedi novice |url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/science/nature/4118990.stm |title=Japanese whaling 'science' rapped |work=[[BBC News]] |date=22.6.2005 |accessdate=1.2.2014 |author=Black, Richard}}&lt;/ref&gt;

==== Industrija in storitve ====
Industrija predstavlja 27,5 % BDP.&lt;ref name=&quot;auto1&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/ja.html#Econ|title=Japan|last=|first=|date=3.11.2016|website=CIA World Factbook|publisher=|accessdate=13.11.2016}}&lt;/ref&gt; Pomembnejše industrije so avtomobilska, motorska, elektronska, orodjarska, kovinska, ladjedelniška, kemična in predelovalna. Japonska je tretji največji proizvajalec avtomobilov, Tojota pa največji posamezni proizvajalec.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.oica.net/category/production-statistics/|title=Production Statistics|last=OICA|first=|date=2016|website=|publisher=|accessdate=13.11.2016}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.forbes.com/sites/andreamurphy/2015/05/06/2015-global-2000-the-worlds-biggest-auto-companies/#361753666e48|title=2015 Global 2000: The World's Biggest Auto Companies|last=|first=|date=6.5.2015|website=Forbes|publisher=|accessdate=13.11.2016}}&lt;/ref&gt; Potrošniška elektronika se je preselila na Kitajsko, v ZDA in Južno Korejo.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=The era of Japanese consumer electronics giants is dead|url=https://www.cnet.com/news/the-era-of-japanese-consumer-electronics-giants-is-dead|website=cnet|accessdate=13.11.2016}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=What happened to Japan's electronic giants?|url=http://www.bbc.com/news/world-asia-21992700|accessdate=13.11.2016|agency=BBC News|date=2.4.2013}}&lt;/ref&gt; Za ladjedelništvo se pričakuje, da bo ostalo na Japonskem.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Why the sun has yet to set on Japanese shipbuilding|url=http://www.seatrade-maritime.com/news/asia/why-the-sun-has-yet-to-set-on-japanese-shipbuilding.html|website=Seatrade Maritime News|accessdate=13.11.2016}}&lt;/ref&gt;

Storitveni sektor predstavlja tri četrtine BDP.&lt;ref name=&quot;Japan Country Report&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.gfmag.com/gdp-data-country-reports/247-japan-gdp-country-report.html#axzz2kmA1XTXk |title=Japan Country Report |work=Global Finance |accessdate=16.11.2013}}&lt;/ref&gt; Glavne industrije so bankirstvo, zavarovalništvo, nepremičnine, trgovina, transport in telekomunikacije. Štiri od petih največjih časopisov na svetu je iz Japonske.&lt;ref name=&quot;National Newspapers Total Circulation 2011&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.ifabc.org/site/assets/media/National-Newspapers_total-circulation_IFABC_17-01-13.xls |title=National Newspapers Total Circulation 2011 |publisher=[[International Federation of Audit Bureaux of Circulations]] |accessdate=2.2.2014}}&lt;/ref&gt; Največji poslovni konglomerati ''kejrecu'' v državi so skupine Mitsubishi, Sumitomo, Fuyo, Mitsui, Dai-Ichi Kangyo in Sanwa.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.sjsu.edu/faculty/watkins/keiretsu.htm |title=The Keiretsu of Japan |work=San José State University}}&lt;/ref&gt;

==== Turizem ====
[[Slika:Chateau Himeji.JPG|sličica|220x220_pik|Grad Himedži, prefektura Hjogo]]
Turizem doživlja v zadnjih letih razcvet. Leta 2013 je število tujih obiskovalcev prvič preseglo 10 milijonov, leta 2015 že skoraj 20 milijonov.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.japantimes.co.jp/news/2016/01/19/national/japan-sets-new-inbound-tourism-record-2015-comes-just-short-20-million-target/|title=Visitors to Japan surge to record 19.73 million, spend all-time high ¥3.48 trillion|first=Tomoko|last=Otake|date=19.1.2016|publisher=|via=Japan Times Online}}&lt;/ref&gt; Pričakovanja japonske vlade so, da se bo turistični obisk do leta 2030 povzpel na 60 milijonov.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.japanmacroadvisors.com/page/category/economic-indicators/gdp-and-business-activity/number-of-visitors-to-japan/|title=Number of visitors to Japan|accessdate=29.1.2017|publisher=|via=Japan Macro Advisors}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Number of Foreign Visitors Surpassed 20 million (Japan)&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.smam-jp.com/documents/www/english/market_info/2016/11/22/SMAM_Market_Keyword_No139.pdf|title=SMAM Market Keyword (No.139)|work=SMAM-jp.com |accessdate=29.1.2017}}&lt;/ref&gt; Japonska ima [[Seznam spomenikov Unescove svetovne dediščine na Japonskem|20 znamenitosti]]  zapisanih na Unescov seznam svetovne dediščine&lt;ref name=&quot;whc.unesco.org&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://whc.unesco.org/en/statesparties/jp|title=Japan Properties inscribed on the World Heritage List|date=29.1.2017|publisher=|via=UNESCO}}&lt;/ref&gt;, med njimi grad Himedži, zgodovinske spomenike starodavnega Kjota in Nare.&lt;ref name=&quot;whc.unesco.org&quot;/&gt; Popularne destinacije so Tokio, Hirošima, gora [[Fudži]], smučišči Niseko in Kohaido, Okinava, vlak ''šinkansen'' in uporaba obširne mreže hotelov ''rjokan'' in vrelcev tople vode ''onsen''.

== Znanost in tehnologija ==
Japonska je vodilna država na področju znanstvenega raziskovanja v naravoslovju in inženirstvu, njen prispevek je pomemben v kmetijstvu, elektroniki (kar 16 % vsega zlata in 22 % vsega srebra je v japonski elektroniki&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.techradar.com/news/phone-and-communications/mobile-phones/japan-wants-citizens-to-donate-their-phone-to-make-2020-olympic-medals-1326938|title=Japan wants citizens to donate their old phone to make 2020 Olympics medals|publisher=}}&lt;/ref&gt;), industrijski robotiki (na Japonskem je bilo leta 2013 v uporabi kar 20% vseh robotov&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.ifr.org/industrial-robots/statistics/ |title=Statistics – IFR International Federation of Robotics |publisher= |accessdate=5.10.2016 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20160327031517/http://www.ifr.org/industrial-robots/statistics/ |archivedate=27.3.2016 |df= }}&lt;/ref&gt;), optiki, kemikalijah, polprevodnikih, raznih vejah inženirstva in raziskovanja živih bitij. Na indeksu inovativnosti Bloomberg se ponaša z drugim mestom. 700.000 raziskovalcev deluje s proračunom, velikim kar 130 milijard dolarjev, kar je v deležu BDP na tretjem mestu sveta.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.investinisrael.gov.il/NR/rdonlyres/D8B76E12-BC96-436A-9CA5-B53D9B8060E1/0/IsraelWhereBreakthroughsHappen.pdf |title=Invest in Israel – Where Breakthroughs Happen |date=4.12.2011 |work=Investment Promotion Center |publisher=Industry, Trade and Labor Ministry |page=17 |accessdate=14.10.2012}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice|last=McDonald|first=Joe|title=China to spend $136 billion on R&amp;D|newspaper=BusinessWeek|date=4.12.2006}}&lt;/ref&gt; Japonski znanstveniki so prejeli 22 [[Nobelova nagrada|Nobelovih nagrad]] iz fizike, kemije ali medicine in 3 [[Fieldsova nagrada|Fieldsove nagrade]] za matematiko.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Japanese Nobel Laureates |publisher=[[Kyoto University]] |year=2009 |url=http://www.kyoto-u.ac.jp/en/profile/intro/honor/nobel.htm/ |accessdate=7.11.2009}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Japanese Fields Medalists |publisher=Kyoto University |year=2009 |url=http://www.kyoto-u.ac.jp/en/profile/intro/honor/fields.htm |accessdate=7.11.2009 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20100310203313/http://www.kyoto-u.ac.jp/en/profile/intro/honor/fields.htm/ |archivedate=10.3.2010}}&lt;/ref&gt;

[[Japonska agencija za raziskovanje vesolja]] (JAXA) razvija satelite in vesoljska plovila, sodeluje v planetarnih, vesoljskih in aviacijskih raziskavah, na Mednarodni vesoljski postaji. Misije so poslali proti Merkurju, Veneri in Luni, kjer nameravajo do leta 2030 zgraditi bazno postajo.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Japan Plans Moon Base by 2030 |publisher=MoonDaily |date=3.8.2006 |url=http://www.moondaily.com/reports/Japan_Plans_Moon_Base_By_2030_999.html |accessdate=27.3.2007}}&lt;/ref&gt; Pomembnejši projekti so Kibo, [[Akacuki]], Mercury Magnetspheri Orbiter, SELENE in H-IIA.

== Infrastruktura ==
[[Slika:Satta yukei.jpg|sličica|275x275_pik|Japonska avtocesta s pogledom na goro [[Fudži]]]]
Japonska ima v omrežju 1,2 milijonov kilometrov cest kar 63.000 kilometrov avtocest in hitrih cest,&lt;ref name=&quot;stat.go.jp&quot;&gt;[http://www.stat.go.jp/english/data/nenkan/1431-12.htm Chapter 12 Transport – Microsoft Excel Sheet], Statistical Handbook of Japan&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;mlit.go.jp&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.mlit.go.jp/road/road_e/statistics.html|title=Road Bureau – MLIT Ministry of Land, Infrastructure, Transport and Tourism|publisher=}}&lt;/ref&gt; ki povezujejo večja mesta med otoki Honšu, Šikoku ter Kjušu, na Hokaidu in v obliki hitre ceste na Okinavi. Novi in rabljeni avtomobili so poceni s poudarkom na energijski učinkovitosti. Uporaba avtomobilov je nizka, s samo 50 % povprečja držav G8.&lt;ref name=&quot;stat.go.jp&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;mlit.go.jp&quot;/&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Transport |url=http://www.stat.go.jp/english/data/handbook/c09cont.htm |work=Statistical Handbook of Japan 2007 |publisher=Statistics Bureau |accessdate=2.3.2014 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110427071603/http://www.stat.go.jp/english/data/handbook/c09cont.htm |archivedate=27.4.2011}}&lt;/ref&gt; Železniško omrežje je privatizirano, znani so hitri in točni vlaki ''[[Šinkansen]]'' z rednimi hitrostmi vlakov do 320&amp;nbsp;km/h.&lt;ref name=&quot;transtatsjp&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.iraptranstats.net/jp|title=Transport in Japan|accessdate=17.2.2009|work=International Transport Statistics Database|publisher=[[International Road Assessment Program]]}} {{subscription required}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://english.jr-central.co.jp/about/safety.html|title=About the Shinkansen&amp;nbsp;– Safety|accessdate=17.10.2011|publisher=Central Japan Railway Company}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.hitachi-rail.com/rail_now/column/just_in_time/index.html|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080513230217/http://www.hitachi-rail.com/rail_now/column/just_in_time/index.html|archivedate=13.5.2008|title=Corporate Culture as Strong Diving Force for Punctuality- Another &quot;Just in Time&quot;|accessdate=19.4.2009|publisher=Hitachi}}&lt;/ref&gt; V državi je 175 letališč, [[Haneda|letališče Haneda]] je drugo najprometnejše v Aziji, pomemno je tudi [[letališče Narita]], [[Letališče Kansaj|Kansaj]] in [[Letališče Čubu|Čubu]]. [[Pristanišče v Nagoji]] je največje v državi, predstavlja kar 10% trgovinske izmenjave na Japonskem.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.airports.org/cda/aci_common/display/main/aci_content07_c.jsp?zn=aci&amp;cp=1-5-212-218-222_666_2__ |title=Year to Date Passenger Traffic |publisher=Airports Council International |date=11.11.2010 |accessdate=2.3.2014 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110111152406/http://www.airports.org/cda/aci_common/display/main/aci_content07_c.jsp?zn=aci&amp;cp=1-5-212-218-222_666_2__ |archivedate=11.1.2011}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Nakagawa|first=Dai|title=Transport Policy and Funding|year=2006|publisher=Elsevier|isbn=0-08-044852-6|page=63|author2=Matsunaka, Ryoji}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Port Profile|url=http://www.port-of-nagoya.jp/english/about_port.htm|publisher=Port of Nagoya|accessdate=7.1.2011|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20101130050032/http://www.port-of-nagoya.jp/english/about_port.htm|archivedate=30.11.2010|df=mdy-all}}&lt;/ref&gt;

Leta 2011 je bilo 46,1 % energije pridobljene iz nafte, 21,3 % iz premoga, 21,4 % iz zemeljskega plina, 4,0 % iz jedrske energije in 3,3 % iz vodne energije. Jedrska energija je istega leta predstavljala 9,2 % proizvodnje električne energije (še leto prej 24,9 %), zmanjšanje se je zgodilo na račun jedrske nesreče v Jedrski elektrarni Fukušima Daj'iči in posledičnih protestov proti uporabi jedrski elektrarn. Japonska je zelo odvisna od uvoza energije, saj nima večjih domačih rezerv.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Energy|url=http://www.stat.go.jp/english/data/handbook/c0117.htm#c07|work=Statistical Handbook of Japan 2013|publisher=Statistics Bureau|accessdate=14.2.2014}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice|last=Tsukimori|first=Osamu|title=Japan nuclear power-free as last reactor shuts|url=https://www.reuters.com/article/2012/05/05/us-nuclear-japan-idUSBRE84405820120505|accessdate=8.5.2012|agency=[[Reuters]]|date=5.5.2012}}&lt;/ref&gt;

Vlada upravlja oskrbo z vodo in komunalne storitve preko ministrstev.&lt;ref&gt;[http://www.mhlw.go.jp/english/policy/health/water_supply/dl/3-1a.pdf Waterworks Vision Summary], June 2004, retrieved on 6.1.2011&lt;/ref&gt; Dostop do obeh omrežij je univerzalen, 3 % ljudi dobivajo vodo iz zasebnih vodnjakov, predvsem na podeželju.&lt;ref&gt;Ministry of Health, Labor and Welfare:[http://www.mhlw.go.jp/english/policy/health/water_supply/1.html Coverage], retrieved on 6.1.2011&lt;/ref&gt; Vsa zbrana odpadna voda se vrača v omrežje, kjer jo obdelajo v sekundarnih čistilnih napravah ali pa je očiščena takoj. Vsa odpadna voda, ki je speljana v polzaprta morja (15 % vse odpadne vode), kot so [[Tokijski zaliv]], [[Osaški zaliv]] in [[jezero Biva]], je prečiščena še na terciarnem nivoju. Večji problemi, s katerimi se spopadajo, je zmanjševanje in staranje prebivalstva, manjšanje investicij, večanje pojavnosti suš, ipd.

== Prebivalstvo ==
Kar 80 % od 126,5 milijonov prebivalcev Japonske živi na Honšuju. Kot družba so jezikovno, etnično in kulturno homogeni; 98,5 % prebivalcev je Japoncev, ostalo so tuji delavci iz Koreje, Kitajske, Filipinov in potomci Japoncev iz Brazilije, Peruja in ZDA.&lt;ref name=MulticulturalJapan&gt;{{navedi novice|title='Multicultural Japan' remains a pipe dream|url=http://search.japantimes.co.jp/cgi-bin/fl20070327zg.html|accessdate=16.1.2011|newspaper=Japan Times|date=27.3.2007|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110414035203/http://search.japantimes.co.jp/cgi-bin/fl20070327zg.html|archivedate=14.4.2011|df=mdy-all}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Gentensei Shinko Shinbun 2010&quot;&gt;Atsushi Kotani ''The Fascination of the Japanese Cultural Theory'' (日本文化論のインチキ) {{ISBN|978-4-344-98166-9}} (Gentensei Shinko Shinbun, 2010)&lt;/ref&gt; Prevladajoča etnična skupina so ljudstvo Jamato, pomembnejše manjšine so domorodno ljudstvo Ainu in ljudstva z otočja Rjukju ter socialna manjšina ''[[Burakumini|burakuminov]]''. Prebivalci Japonske dosegajo v povprečju drugo najvišjo pričakovano starost ob rojstvu (83,5 let za obdobje 2010–2015).&lt;ref name=&quot;Table A.17&quot;&gt;{{navedi splet|title=Table A.17|url=https://www.un.org/esa/population/publications/wpp2006/WPP2006_Highlights_rev.pdf|work=United Nations World Population Prospects, 2006 revision|publisher=Organizacija združenih narodov|accessdate=15.1.2011}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;haaretz.com&quot;&gt;{{navedi novice|title=WHO: Life expectancy in Israel among highest in the world|url=http://www.haaretz.com/news/who-life-expectancy-in-israel-among-highest-in-the-world-1.276618|accessdate=15.1.2011|newspaper=Haaretz|date=maj 2009}}&lt;/ref&gt; Država se spopada z demografsko katastrofo, saj naj bi bilo do leta 2050 kar 4 % Japoncev starejših od 65 let, prebivalstvo pa naj bi upadlo z 126,5 milijonov na samo 95 milijonov.&lt;ref name=&quot;handbook&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.stat.go.jp/english/data/handbook/c0117.htm#c02 |title=Statistical Handbook of Japan 2013: Chapter 2—Population |publisher=Statistics Bureau |accessdate=14.2.2014}}&lt;/ref&gt;

{| class=&quot;wikitable&quot;
!#
!Slika
!Mesto
!Prebivalcev
&lt;small&gt;(Popis 2010)&lt;/small&gt;
!Prefektura
|-
!1.
|[[Slika:Tokyo_Tower_at_night_8.JPG|150px]]
|'''[[Tokio]]'''
|8.949.447
|[[Tokio]]
|-
!2.
|[[Slika:Minato_Mirai_In_Blue.jpg|150px]]
|'''[[Jokohama]]'''
|3.689.603
|[[Kanagava]]
|-
!3.
|[[Slika:Nakanoshima Skyscrapers in 201504 001.jpg|150px]]
|'''[[Osaka]]'''
|2.666.371
|[[Osaka]]
|-
!4.
|[[Slika:Nagoya_2017_(34159008173).jpg|150px]]
|'''[[Nagoja]]'''
|2.263.907
|[[Aiči]]
|-
!5.
|[[Slika:Hokkaido_University.jpg|150px]]
|'''[[Sapporo]]'''
|1.914.434
|[[Hokaido]]
|-
!6.
|[[Slika:Twilight_view_of_Kobe,_from_a_point_near_Shin-Kobe_station.jpg|150px]]
|'''[[Kobe]]'''
|1.544.873
|[[Hjogo]]
|-
!7.
|[[Slika:Kyoto_Skyline_-_Pentinlo.jpg|150px]]
|'''[[Kjoto]]'''
|1.474.473
|[[Kjoto]]
|-
!8.
|[[Slika:Fukuoka_City_-_Watanabe-dori_Avenue_-_01.JPG|150px]]
|'''[[Fukuoka]]'''
|1.463.826
|[[Fukuoka]]
|-
!9.
|[[Slika:Kawasaki_Station_East_Exit_2.jpg|150px]]
|'''[[Kavasaki]]'''
|1.425.678
|[[Kanagava]]
|-
!10.
|[[Slika:JR_Freight_Omiya_Workshop_main_storehouse_and_office.jpg|150px]]
|'''[[Sajtama]]'''
|1.222.910
|[[Sajtama]]
|}

=== Verstva Japonske ===
[[Slika:Phoenix Hall, Byodo-in, November 2016 -01.jpg|sličica|313x313_pik|Budistični tempelj Bjodo-in, Udži, prefektura Kjoto]]
Japonska ustava zagotavlja verske svoboščine vsakemu posamezniku. Več kot 84 % ljudi šteje [[šintoizem]] za izvorno religijo na otočju, več kot polovica od teh jih meni, da se je skozi zgodovino združeval z elementi budizma v [[šinbucu-šugo]]. Vplivi so prišli tudi iz taoistične in konfucianistične miselnosti. Številke ne pokažejo prave slike glede verske pripadnosti, saj je vsaka družina tradicionalno pripadala eni veri in templju. V sodobnem času naj bi bil delež ljudi, ki zares verujejo, nekje 20–30 %. Navkljub temu je sodelovanje na festivalih, kot je [[Hacumode|prvi obisk templja v novem letu]], zelo pogosto in priljubljeno. Ulice so okrašene ob festivalu [[Bon (festival)|Bon]], [[Tanabata]] in ob božiču. Na Japonskem deluje okoli 100.000 templjev in 78.790 svečenikov.

Šintoizem je prevladujoča veroizpoved na Japonskem, prakticiralo naj bi ga okoli 80 % prebivalstva (obiski templjev, rotenje in priprošnje pri ''[[kami]]jih''), vseeno pa se jih samo manjši delež opredeljuje kot šintoiste s pridružitvijo organiziranim sektam, saj uradnih ritualov za pridružitev ni.&lt;ref name=&quot;Breen Teeuwen&quot;&gt;Breen, Teeuwen in ''Breen, Teeuwen'' (2000:1)&lt;/ref&gt;&lt;ref name=Kisala&gt;{{navedi knjigo|last = Kisala |first = Robert |editor= Wargo, Robert|title = The Logic Of Nothingness: A Study of Nishida Kitarō |publisher = University of Hawaii Press|year = 2005|pages = 3–4 |isbn = 0-8248-2284-6}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=BY65&gt;''Routledge Handbook of Japanese Culture and Society'' (2011) edited by Victoria Bestor, Theodore C. Bestor, and Akiko Yamagata, p. 65 {{ISBN|978-0-415-43649-6}}&lt;/ref&gt;

[[Budizem]] je prispel na Japonsko v 6. stoletju iz kraljestva Baekje na Korejskem polotoku.&lt;ref name=&quot;Brown, 1993. p. 455&quot;&gt;Brown, 1993. p. 455&lt;/ref&gt;

[[Krščanstvo]] so prvi širili jezuitski misijonarji leta 1549.&lt;ref name=&quot;Higashibaba, 2002. p. 1&quot;&gt;Higashibaba, 2002. p. 1&lt;/ref&gt; Danes je kristjanov manj kot 2,3 %, večinoma na zahodu države, kjer so bili misijoni najbolj aktivni. Leta 2007 je bilo na Japonskem 32.036 župnikov in pastorjev. V zadnjem stoletju je postalo popularno praznovanje zahodnjaških porok, Valentinovega in božiča.&lt;ref&gt;[http://www2.ttcn.ne.jp/honkawa/7770.html Religion in Japan by prefecture]. 1996 statistics.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice|last=Kato|first=Mariko|title=Christianity's long history in the margins|newspaper=Japan Times|date=24.2.2009}}&lt;/ref&gt;

Ostale religije, prisotne v državi, so [[islam]] (večinoma pri migrantskih delavcih iz Indonezije, Pakistana, Bangladeša in Irana), [[hinduizem]], [[Judovstvo|judaizem]] in [[sikhizem]].&lt;ref&gt;{{navedi revijo |last1=Nakhleh |first1=Emile A. |last2=Sakurai |first2=Keiko |last3=Penn |first3=Michael |url=http://www.nbr.org/publications/asia_policy/Preview/AP5_IslamJapan_preview.pdf |title=Islam in Japan: A Cause for Concern? |journal=Asia Policy |volume=5 |date=januar 2008}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Clarke&quot;&gt;{{navedi knjigo|title=The World's religions : understanding the living faiths|year=1993|publisher=Reader's Digest|isbn=978-0-89577-501-6|editor=Clarke, Peter|page=208}}&lt;/ref&gt;

=== Jezik ===
Več kot 99 % prebivalcev Japonske govori [[Japonščina|japonščino]] kot prvi jezik. Spada med [[aglutinacijski jezik|aglutinacijske jezike]] z obsežnim sistemom besednih struktur, glagolskih oblik in besednjakom, prilagojenim vljudnem, ponižnem in častnem govorjenju in naslavljanju v hierarhično urejeni japonski družbi - ''[[keigo]]''. Japonska pisava obsega [[kandži]]je (kitajske pismenke) in dve [[Kana (japonska pisava)|kani]] (silabariji z izvorom v [[kurziv]]u in radikalkah kandžijev), poleg tega pa še latinico in arabske števke.&lt;ref&gt;{{navedi splet|last=Miyagawa|first=Shigeru|title=The Japanese Language|url=http://web.mit.edu/jpnet/articles/JapaneseLanguage.html|publisher=Massachusetts Institute of Technology|accessdate=16.1.2011}}&lt;/ref&gt; Japonske javne in zasebne šole učijo japonski jezik, navadno pa tudi angleški.

Drugi jeziki na otočju so [[rjukjanski jeziki]], [[okinavski jezik]] in [[jezik ljudstva Ainu]], ki mu grozi izumrtje&lt;ref&gt;{{navedi revijo|last=Heinrich|first=Patrick|title=Language Planning and Language Ideology in the Ryūkyū Islands|journal=Language Policy|date=January 2004|volume=3|issue=2|pages=153–179|doi=10.1023/B:LPOL.0000036192.53709.fc}}&lt;/ref&gt;, saj ga govori samo nekaj ostarelih prebivalcev Hokaida.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.un.org/works/culture/japan_story.html |archiveurl=https://web.archive.org/web/20080106062419/http://www.un.org/works/culture/japan_story.html |archivedate=6.1.2008 |title=15 families keep ancient language alive in Japan |publisher=UN |accessdate=27.3.2007}}&lt;/ref&gt; Malo otrok se uči te jezike, a se je v zadnjih letih zavednost glede pomena ohranitve jezikov povečala.

=== Težave ===
S staranjem prebivalstva se pojavljajo socialni problemi, kot sta pomanjkanje delovne sile in večanje socialnih izdatkov za pokojnine in zdravstveno varstvo.&lt;ref&gt;[[Gonzalo Garland]] et al. &quot;Dynamics of Demographic Development and its impact on Personal Saving : case of Japan&quot;, with Albert Ando, Andrea Moro, Juan Pablo Cordoba, in ''Ricerche Economiche'', Vol 49, August 1995&lt;/ref&gt; Do leta 2050 naj bi se prebivalstvo skrčilo na 95 milijonov.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.ifs.du.edu/ifs/frm_GraphicalDisplay.aspx?ListNames='Population,%20History%20and%20Forecast'&amp;HistFor=True&amp;GrpOp=0&amp;Dim1=81&amp;File=0|title=frm_Message|publisher=|accessdate=5.10.2016}}&lt;/ref&gt; Imigracije in iniciative za povečanje rodnosti so ponujene kot rešitve za zajezitev katastrofe.&lt;ref name=&quot;Ogawa&quot;&gt;{{navedi splet|last=Ogawa|first=Naohiro|title=Demographic Trends and their implications for Japan's future|url=http://www.mofa.go.jp/j_info/japan/socsec/ogawa.html|work=Transcript of speech delivered on 7 March 1997|publisher=Ministry of Foreign Affairs|accessdate=14.5.2006}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://jipi.gr.jp/english/message.html |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070929222250/http://jipi.gr.jp/english/message.html |archivedate=29.9.2007 |title=Japan Immigration Policy Institute: Director's message|first= Hidenori|last=Sakanaka|publisher=Japan Immigration Policy Institute |date=5.10.2005 |accessdate=5.1.2007}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice|last=French|first=Howard|title=Insular Japan Needs, but Resists, Immigration|url=https://www.nytimes.com/2003/07/24/international/asia/24JAPA.html?ei=5007&amp;en=53c7315175389e69&amp;ex=1374379200&amp;partner=USERLAND&amp;pagewanted=all&amp;position=|accessdate=21.2.2007|newspaper=The New York Times|date=24.7.2003}}&lt;/ref&gt; Japonska sprejme vsako leto zgolj 9.500 novih državljanov za naturalizacijo&lt;ref&gt;{{navedi splet|script-title=ja:帰化許可申請者数等の推移|url=http://www.moj.go.jp/TOUKEI/t_minj03.html|publisher=Ministry of Justice|accessdate=17.3.2011|language=ja}}&lt;/ref&gt;, leta 2012 je sprejela zgolj 18 prebežnikov.&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=2012 saw record-high 2,545 people apply for refugee status in Japan |url=http://www.japantimes.co.jp/news/2013/03/20/national/2012-saw-record-high-2545-people-apply-for-refugee-status-in-japan/#.UXWOPEpnhIE |newspaper=Japan Times|date=20.3.2013}}&lt;/ref&gt; Trpi tudi zaradi visoke samomorilnosti,&lt;ref name=&quot;NYT&quot;&gt;{{navedi novice|url=https://query.nytimes.com/gst/fullpage.html?res=9F00E1DB173FF936A25754C0A96F958260&amp;sec=health&amp;spon=&amp;scp=29&amp;sq=suicide%20japan&amp;st=cse|title=In Japan, Mired in Recession, Suicides Soar|last=Strom|first=Stephanie|date=15.7.1999|newspaper=The New York Times|accessdate=20.9.2008}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=Times&gt;{{navedi novice|url=http://www.timesonline.co.uk/tol/news/world/asia/article4170649.ece|title=Japan gripped by suicide epidemic|last=Lewis|first=Leo|date=19.6.2008|newspaper=[[The Times (London)|The Times]]|accessdate=20.9.2008}}&lt;/ref&gt; ki je vodilni razlog za smrt med ljudmi pod 30. letom starosti.&lt;ref name=&quot;ozawa-desilva&quot;&gt;{{navedi revijo|last = Ozawa-de Silva|first = Chikako
|title = Too Lonely to Die Alone: Internet Suicide Pacts and Existential Suffering in Japan|journal = Cult Med Psychiatry |volume = 32 |issue = 4 |pages = 516–551 |date=December 2008 |doi = 10.1007/s11013-008-9108-0|pmid = 18800195}}&lt;/ref&gt;

==Izobraževanje ==
[[Slika:Tokyo University Entrance Exam Results 6.JPG|sličica|220x220_pik|Slavje ob naznanitvi rezultatov vpisov na tokijsko univerzo]]
Primarna, sekundarna in univerzitetna delitev šolstva se je uveljavila leta 1872 kot del reform Obnove Mejdži. Osnovna šola (小学校 ''šogakko'') traja 6 let od dopolnjenega 6. leta in je obvezna. Sekundarna izobrazba se deli na obvezno triletno nižjo srednjo šolo (中学校 ''čugakko'') in neobvezno triletno višjo srednjo šolo (高等学校 ''kotogakko'', krajše 高校 ''koko''), ki jo obiskuje 94% vseh učencev z opravljeno nižjo srednjo šolo.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.fpri.org/footnotes/087.200312.ellington.japaneseeducation.html |title=Beyond the Rhetoric: Essential Questions About Japanese Education |first=Lucien |last=Ellington |publisher=Foreign Policy Research Institute |date=1.12.2003 |accessdate=1.4.2007 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070405075716/http://www.fpri.org/footnotes/087.200312.ellington.japaneseeducation.html |archivedate=5.4.2007}}&lt;/ref&gt; Približno 76% dijakov z zaključeno višjo srednjo šolo je nadaljevalo izobraževanje na univerzitetni ravni. Japonski učenci dosegajo najvišje rezultate med vsemi državami OECD pri pismenosti, matematiki in znanostih. Šolnine na višji srednji šoli in univerzi so praviloma visoke.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.oecdbetterlifeindex.org/topics/education/ |title=Education OECD Better Life |publisher=OECD |accessdate=29.5.2016 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20160531152015/http://www.oecdbetterlifeindex.org/topics/education/ |archivedate=31.5.2016 |df=mdy-all }}&lt;/ref&gt; Japonske šole se spopadajo z zelo pogostim zbadanjem in žalitvami med učenci, kar skušajo zajeziti z združitvijo osnovne in nižje srednje šole v en devetletni program.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.japantimes.co.jp/news/2016/06/10/national/compulsory-nine-year-school-system-kicks-off-japan/ |title=Compulsory nine-year school system kicks off in Japan |last=Jiji Press Staff |date=10.6.2016 |publisher=The Japan Times |accessdate=31.8.2016}}&lt;/ref&gt;

Izobraževanje je igralo ključno vlogo pri hitri povojni gospodarski rasti. Do danes, ko je trg dela vse bolj odvisen od pridobljenega znanja, pomeni višja izobrazba in pridobljene kompetence več priložnosti za zaposlitev in tudi višji položaj na delovnem mestu.&lt;ref name=&quot;auto&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.oecd.org/edu/Japan-EAG2014-Country-Note.pdf |title=Japan |publisher=OECD |accessdate=28.10.2016}}&lt;/ref&gt; Najbolj prestižni izobraževalni ustanovi sta Univerza v Tokiu in Univerza v Kjotu&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.globaluniversitiesranking.org/index.php?option=com_content&amp;view=article&amp;id=94&amp;Itemid=131|title=TOP&amp;nbsp;– 100 |publisher=Global Universities Ranking|year=2009|accessdate=22.3.2010}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.topuniversities.com/university-rankings/world-university-rankings/2010 |title=QS World University Rankings 2010 |publisher=QS TopUniversities |year=2010 |accessdate=15.1.2010 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110403044940/http://www.topuniversities.com/university-rankings/world-university-rankings/2010 |archivedate=3.4.2011 |df=mdy-all }}&lt;/ref&gt;, ki sta imeli kar 16 Nobelovih lavreatov.

== Zdravstvo ==
Zdravstveno oskrbo na Japonskem zagotavlja državna in lokalna vlada. Univerzalni zdravstveni sistem zagotavlja enakost dostopa storitev vsem, ki so vanj vključeni; državna komisija določa cene storitev. Nezaposleni se lahko vključijo preko lokalnih programov zavarovanja. Od leta 1973 ponuja vlada vsem ostarelim brezplačno zavarovanje.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.nyu.edu/projects/rodwin/lessons.html |first=Victor|last=Rodwin|title=Health Care in Japan |publisher=New York University |accessdate=10.3.2007}}&lt;/ref&gt; Vsak pacienti si lahko brezplačno izbere zdravnika in zdravstveno ustanovo.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.ipss.go.jp/s-info/e/Jasos/Health.html |title=Health Insurance: General Characteristics |publisher=National Institute of Population and Social Security Research |accessdate=28.3.2007}}&lt;/ref&gt;
== Kultura ==
Japonska kultura se je od svojih začetkov zelo spremenila in razvila. Sodobna kultura je mešanica vplivov iz Azije, Evrope in Severne Amerike. Tradicionalne umetnosti so obrti kot so: [[keramika]], [[tekstil]], [[japonski lakirani izdelki]], izdelava [[japonski meči|japonskih mečev]] in izdelava [[lutka|lutk]], predstave ''[[bunraku]]'', ''[[kabuki]]'', ''[[No gledališče|no]]'', [[Tradicionalni japonski plesi|tradicionalni plesi]] in ''[[rakugo]]'' in drugi običaji kot so: [[Japonska obred pitja čaja|obred pitja čaja]], [[Japonske borilne veščine|borilne veščine]], [[Japonska kaligrafija|kaligrafije]], [[japonske igre]], [[ikebana]], zlaganje [[origami]]jev, obiskovanje toplic - [[onsen]] in [[Gejša|gejše]]. Japonska ima razvit sistem za zaščito in promocijo tako materialnih kot nematerialnih kulturnih dobrin in nacionalnega bogastva.&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.bunka.go.jp/english/index.html|title=Administration of Cultural Affairs in Japan|publisher=Agency for Cultural Affairs|accessdate=May 11, 2011}}&lt;/ref&gt; Na Unescov seznam svetovne dediščine je vpisanih dvaindvajset območij, od tega osemnajst kulturnih.

=== Arhitektura ===
[[Slika:Kinkaku2.jpg|levo|sličica|275x275_pik|Kinkoku-dži zlati paviljon, Kjoto]]
Japonska arhitektura je mešanica lokalnih in drugih vplivov. Templji v Iseju veljajo za prototip japonske tradicionalne arhitekture. Stavbe so lesene, rahlo dvignjene od tal, krite s ploščicami ali drugimi naravnimi materiali. Drsna vrata ''[[fusuma]]'' so bila postavljena namesto sten, omogočala so prilagajanje prostora za razne priložnosti. Tla so bila sestavljena iz [[tatami]]jev. Ljudje so sedeli na tleh ali na blazinah, mize in stoli so se pojavili šele v 20. stoletju. V 19. stoletju so se v življenjski vsakdan, arhitekturo, oblikovanje in gradnjo začele vključevati zahodnjaške, moderne in post-moderne ideje.

Po prihodu budizma na Japonsko so se ulice in mesta začela graditi po modelu šahovnice, nastanek prve prestolnice Nare je bil pod vplivom arhitekture prestolnice dinastij Tang in Sui v [[Čangan|Čang'anu]]. Templji in svetišča so bili grajeni z naprednimi tehnikami obdelave lesa. Uvedli so standardne merske enote, izboljšali načrtovanje in oblikovanje bivalnih prostorov ter vrtov. Uvedba čajne ceremonije je pomenila enostavnost in skromnost v oblikovanju v nasprotju z bohotnostjo aristokracije.

V sodobni zgodovini se je arhitektura spremenila predvsem zaradi ločitve budizma in šintoizma prvič po 1000 letih.&lt;ref&gt;{{navedi revijo|last=Stone|first=Jacqueline|title=Review of ''Of Heretics and Martyrs in Meiji Japan: Muslim and Its Persecution'' by James Edward Ketelaar|journal=Harvard Journal of Asiatic Studies|volume=53|issue=2|pages=582–598|date=December 1993|url=http://www.thezensite.com/ZenBookReviews/Of-Heretics_and_Martyrs.html#note1|accessdate=13.6.2011}}&lt;/ref&gt; Japonska je doživela hitro prisvajanje zahodnih arhitekturnih idej, najprej z uvažanjem tujih strokovnjakov, kasneje pa so v gradnjo vključevali lastne poglede in slog. Večje zanimanje za japonske ideje v svetu se je pokazalo šele po drugi svetovni vojni, zelo vpliven je bil arhitekt [[Kenzō Tange|Kenzo Tange]] in teoretičnimi arhitekturnimi gibanji, kakršno je [[Metabolizem (arhitektura)|metabolizem]].

=== Umetnost ===
{{glavni|Japonska arhitektura|Japonski vrt|Japonska estetika|Japonsko slikarstvo|Japonsko kiparstvo}}
[[Slika:Hokusai (1828) Cuckoo and Azaleas.jpg|sličica|297x297_pik|Hokusaj: Kukavica in azaleje (1828), ukijo-e tisk]]
Najstarejša umetniška dela so bila predvsem kiparska, izdelana iz lesa in slikarska, nastala pred več kot 2000 leti. Gre za sintezo med domorodno [[Japonska estetika|japonsko estetiko]] in vključevanjem uvoženih idej, seveda pa so ideje tekle tudi v drugo smer.&lt;ref name=autogenerated3&gt;{{navedi knjigo|last=Arrowsmith|first=Rupert Richard|title=Modernism and the Museum: Asian, African, and Pacific Art and the London Avant-Garde|year=2010|publisher=Oxford University Press|isbn=978-0-19-959369-9}}&lt;/ref&gt; V 19. stoletju se je v Evropi uveljavil [[japonizem]], ki je močno vplival na razvoj sodobne zahodne umetnosti, predvsem [[postimpresionizem|postimpresionizma]]. Izhajal je iz tiskovin [[ukijo-e]]; slog sta gojila npr. [[Hokusaj]] in [[Hirošige]].

Japonski strip [[manga]] (漫画 improvizirana slika) se je razvil v 20. stoletju in postal popularen po vsem svetu.&lt;ref&gt;{{navedi revijo|author=Kinko Ito|title=A History of Manga in the Context of Japanese Culture and Society|journal=Journal of Popular Culture|volume=38|issue=3|pages=456–475|date=February 2005|doi=10.1111/j.0022-3840.2005.00123.x}}&lt;/ref&gt; Japonski animirani filmi ([[anime]]) so nastali pod vplivom ''mang''. Prepoznamo ju po značilnem slogu.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://news.naver.com/main/read.nhn?mode=LSD&amp;mid=sec&amp;sid1=103&amp;oid=020&amp;aid=0000322552 |title=If you want to know Japan, See Animation |accessdate= |date=5. november 2005 ||language=ko|format= |work= }}&lt;/ref&gt;

Japonska glasba je raznolika in spaja različne sloge. Citram podoben [[koto]] je prišel s Kitajske v 9. stoletju in velja za japonski nacionalni inštrument. V 14. stoletju so igranju na koto pripojili recitacije, nastale so ''no-drame''. [[Japonska ljudska glasba|Ljudska glasba]] s kitaro ''[[šamisen]]'' se je razvila v 16. stoletju.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Malm|first=William P.|title=Traditional Japanese music and musical instruments|year=2000|publisher=Kodansha International|isbn=978-4-7700-2395-7|pages=31–45|edition=New}}&lt;/ref&gt; Klasična glasba je prišla iz Zahoda v 19. stoletju in postala pomemben del japonske kulture.&lt;ref&gt;Glej na primer Olivier Messiaen, ''Sept haïkaï'' (1962), (''Olivier Messiaen: a research and information guide'', Routledge, 2008, By Vincent Perez Benitez, p. 67) in (''Messiaen the Theologian'', Ashgate Publishing, Ltd., 2010, pp.&amp;nbsp;243–265, By Andrew Shenton)&lt;/ref&gt; Popularna glasba je doživela razcvet v povojni Japonski s pojavom ''J-popa'', japonske popularne glasbe.&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://www.theguardian.com/music/2005/aug/21/popandrock3 |title= J-Pop History |work=The Observer |accessdate=1.4.2007 |first=Chris |last=Campion |date=22.8.2005 |location=London}}&lt;/ref&gt; [[Karaoke]] so zelo priljubljena kulturna aktivnost, v sodobnem času celo bolj kot tradicionalno aranžiranje cvetja ali ceremonija pitja čaja.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|title=The worlds of Japanese popular culture: gender, shifting boundaries and global cultures|year=1998|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-63729-9|page=76|edition=Repr.|editor=Martinez, D.P.}}&lt;/ref&gt;

Med najstarejša literarna dela sodita kroniki ''[[Kodžiki]]'' in ''[[Nihon Šoki]]'' ter antologija poezije ''[[Man'jošu]]'' iz 8. stoletja, napisana s kitajskimi pismenkami.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |title=Seeds in the Heart: Japanese Literature from Earliest Times to the Late Sixteenth Century |author=Keene, Donald |publisher=Columbia University Press |year=2000 |isbn=978-0-231-11441-7}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.meijigakuin.ac.jp/~ascj/2000/200015.htm |title= Asian Studies Conference, Japan (2000) |publisher=Meiji Gakuin University |accessdate=1.4.2007}}&lt;/ref&gt; V zgodnjem obdobju Hej'an sta se razvili silibariji kana. ''[[Zgodba o sekalcu bambusa]]'' je najstarejša japonska pripoved. Opis dvornega življenja iz obdobja Hej'an najdemo v ''[[Zgodbe izpod blazine|Zgodbah izpod blazine]]'' [[Sej Šonagon|Seja Šonagona]] in ''[[Princ in dvorne gospe|Princu in dvornih gospeh]]'' [[Murasaki Šikibu]], najstarejšem romanu na svetu.&lt;ref name=&quot;ispmsu&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://isp.msu.edu/AsianStudies/wbwoa/eastasia/Japan/literature.html |archiveurl=https://web.archive.org/web/20051203034125/http://www.isp.msu.edu/asianstudies/wbwoa/eastasia/Japan/literature.html |archivedate=3.12.2005 |title= Windows on Asia—Literature : Antiquity to Middle Ages: Recent Past |publisher=Michigan State University |accessdate=28.12.2007}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Totman|first=Conrad|title=A History of Japan |edition=2 |year=2005|publisher=Blackwell|isbn=1-4051-2359-1|pages=126–127}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|title=The Tale of Genji|editor=Royall, Tyler|publisher=Penguin Classics|year=2003|isbn=0-14-243714-X|pages=i–ii, xii}}&lt;/ref&gt; V obdobju Edo so meščani prehiteli samurajsko aristokracijo po pisanju in branju literature, popularna so bila dela [[Saikaku|Saikaka]] in [[Matsuo Bashō|Bašoja]], ki je ponovno oživil tradicijo pisanja haikujev, znan je tudi po poetičnem potopisu ''[[Oku no Hosomiči]]''.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |title=World Within Walls: Japanese Literature of the Pre-Modern Era, 1600–1867 |author=Keene, Donald |publisher=Columbia University Press |year=1999 |isbn=978-0-231-11467-7}}&lt;/ref&gt; V obdobju Mejdži je tradicionalno umetnost zamenjal zahodnjaški slog pisanja. [[Nacume Soseki]] in [[Mori Ogai]] sta bila prva sodobna romanopisca, danes so znani tudi [[Rjunosuke Akutagava]], [[Džun'ičiro Tanizaki]], [[Jukio Mišima]] ter [[Haruki Murakami]]. Japonska ima dva dobitnika Nobelove nagrade za književnost: [[Jasunari Kavabata|Jasunarija Kavabata]] (1968) in [[Kenzaburo Oe|Kenzabura Oeja]] (1994).

=== Filozofija ===
Japonska filozofija je mešanica kitajskih, zahodnjaških in domačih elementov. Arheološki dokazi pričajo o obstoju [[Animizem|animističnega verovanjai]] in čaščenja ''[[kami]]jev'', svetih bitjih v šintoizmu, ki bivajo na zemlji.&lt;ref&gt;http://www.univie.ac.at/rel_jap/k/images/0/03/Kuroda_1981.pdf&lt;/ref&gt; [[Konfucionizem|Konfucijeva misel]] je prišla na Japonsko skupaj z budizmom v 5. stoletju.&lt;ref name=&quot;ReferenceA&quot;&gt;plato.stanford.edu/entries/japanese-confucian/&lt;/ref&gt; Konfucionistični ideali so se usidrali v japonsko videnje družbe in samega sebe, organizaciji vlade in sodstva.&lt;ref name=&quot;ReferenceA&quot;/&gt; Budizem je globoko vplival na japonsko [[Psihologija|psihologijo]], [[Metafizika|metafiziko]] in [[Estetika|estetiko]].&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|url=http://plato.stanford.edu/archives/win2011/entries/japanese-aesthetics/|title=The Stanford Encyclopedia of Philosophy|first=Graham|last=Parkes|editor-first=Edward N.|editor-last=Zalta|date=1.1.2011|publisher=|via=Stanford Encyclopedia of Philosophy}}&lt;/ref&gt; Ideje zvestobe in časti izhajajo iz 16. stoletja. Zahodna filozofija je na Japonsko vstopila šele v 19. stoletju. Pomembna je [[Kjotska šola]] filozofije, ki predvsem v domeni filozofije religije in [[fenomenologija|fenomenologije]] združuje in primerja vplive budistične filozofije z evropsko filozofsko in duhovno mislijo.

=== Kulinarika ===
Osnova japonske prehrane je [[japonski riž]] ali rezanci v juhi z dodatnimi jedmi iz rib, zelenjave in [[tofu]]ja za dodajanje okusa po principu ''ičidžu-sansai'' (ena juha, tri stranske jedi). Rdeče meso je prišlo v japonsko kuhinjo šele v pred okoli 100 leti. Velik poudarek je na sezonskih sestavinah,&lt;ref&gt;[http://www.tjf.or.jp/eng/content/japaneseculture/pdf/ge09shun.pdf &quot;A Day in the Life: Seasonal Foods&quot;], 'The Japan Forum Newsletter'', 14.9.1999.&lt;/ref&gt; kvaliteti živil in prezentaciji. Japonske restavracije imajo več zvezdic v [[Michelinov vodič|Michelinovem vodiču]] na enoto prebivalstva kot katerakoli druga država.&lt;ref name=michelin20101124&gt;{{navedi splet|script-title=ja:「ミシュランガイド東京・横浜・鎌倉2011」を発行　三つ星が14軒、 二つ星が54軒、一つ星が198軒に|url=http://web-cache.stream.ne.jp/www09/michelin/guide/tokyo/|publisher=Michelin Japan|accessdate=7.2.2011|date=24.11.2010|language=ja}}&lt;/ref&gt;

Tradicionalne sladice imenujemo ''[[vagaši]]'', izdelane so iz paste iz [[Azuki|rdečih fižolčkov]] in ''[[moči]]ja''. Popularna je aroma zelenega čaja, nastrgan sladoled ''[[kakigori]]'', riževo vino [[sake]] in pivo.

=== Prazniki in festivali ===
Državni prazniki na Japonskem so novo leto 1. januarja, ''Sejdžin no hi'' (praznik odraščanja) na drugi ponedeljek v januarju, dan ustanovitve Japonske 11. januarja, spomladansko enakonočje 21. marca, rojstni dan cesarja ''Šova'' 29. aprila, dan ustave 3. maja, zeleni dan 4. maja, dan otrok 5. maja, dan morja na tretji ponedeljek v juliju, dan gora 11. avgusta, dan spoštovanja ostarelih na tretji ponedeljek v septembru, jesensko enakonočje 23. ali 24. septembra, dan športa na drugi ponedeljek v oktobru, dan kulture 3. novembra, dan dela 23. novembra in cesarjev rojstni dan 23. decembra.

Japonska praznuje tudi mnogo festivalov ''[[Japonski festivali|macuri]]'' (祭) z dogodki po celi državi ali pa samo na določenem območju. Najpomembnejši državni festivali so ''[[Sejdžin no hi]]'' (dan odraščanja) na drugi ponedeljek v januarju, ''[[Hinamacuri]]'' (festival deklet/lutk) 3. marca, ''[[Hanami]]'' (opazovanje cvetov češnje) od konca marca do zgodnjega maja, ''[[Tanabata]]'' (festival zvezd), ''[[Šči-go-san]]'' (dobesedno 7-5-3, festival za otroke starosti 7, 5 in 3) na 15. november, ''[[Omisoka]]'' (staro leto) na 31. decembra, večdnevna festivala ''[[Secubun]]'' (praznuje se ob vsaki zamenjavi letnega časa) in ''[[En'niči]]'' (festival Buda in ''kamijev''). Pomemben tridnevni budistični festival je ''[[Bon|Obon]]'' (počastitev duš umrlih prednikov). Na šolah se praznujejo tudi razni kulturni festivali, kjer učenci, dijaki in študenti pokažejo svoje delo staršem, sorodnikom ali javnosti v srednjih šolah in na univerzah.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.officeholidays.com/countries/japan/|title=Public Holidays in Japan in 2016 – Office Holidays|publisher=}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Nakamura, Akemi, &quot;[http://www.japantimes.co.jp/cgi-bin/nn20080408i1.html National holidays trace roots to China, ancients, harvests] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090713203247/http://search.japantimes.co.jp/cgi-bin/nn20080408i1.html |date=13.7.2009 }}&quot;, ''[[Japan Times]]'', 8.4.2008.&lt;/ref&gt;

Pomembni elementi festivalskega praznovanja so poleg osrednjega dogajanja tudi stojnice s hrano, zabava, karnevalske igre in povorke, ki jih sponzorirajo templji in svetišča ali pa so povsem sekularni. Pogosti motivi so zapleteno dekorirani splavi, procesije, ki jih organizira vsaka soseska, nameščanje ''kamijev'' v ritualna nosila [[Mikoši|''mikošije''.]]&lt;ref name=&quot;jnto.go.jp&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://www.jnto.go.jp/eng/spot/festival/saidaijieyohadaka.html|title=Saidai-ji Eyo Hadaka Matsuri – Japan National Tourism Organization|publisher=}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;jnto.go.jp&quot;/&gt;[[Slika:Sumo ceremony.jpg|sličica|242x242_pik|Sumo borci okoli sodnika med ceremonijo vstopa v ring]]
=== Šport ===
Tradicionalni japonski športi so [[sumo borbe]],&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.pbs.org/independentlens/sumoeastandwest/sumo.html |title=Sumo: East and West |publisher=[[PBS]] |accessdate=10.3.2007}}&lt;/ref&gt; japonske borilne veščine [[judo]], [[karate]] in [[kendo]]. Po Obnovitvi Mejdži so postali popularni tudi zahodnjaški športi.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.uk.emb-japan.go.jp/en/facts/culture_dailylife.html#sports |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070317192109/http://www.uk.emb-japan.go.jp/en/facts/culture_dailylife.html |archivedate=17.3.2007 |title=Culture and Daily Life |publisher=Embassy of Japan in the UK |accessdate=27.3.2007 |url-status=dead |df= }}&lt;/ref&gt; Japonska je že trikrat gostila olimpijske igre, [[Poletne olimpijske igre 1964|poletne olimpijske igreleta 1964 v Tokiu]], [[Zimske olimpijske igre 1972|zimske olimpijske igre leta 1972 v Saporu]] in [[Zimske olimpijske igre 1998|leta 1998 v Naganu]]. [[Poletne olimpijske igre 2020|Leta 2020]] (dejansko 2021) je Tokio ponovno gostil poletne olimpijske igre.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Olympic History in Japan|url=http://www.joc.or.jp/english/historyjapan/history_japan_bid.html|publisher=Japanese Olympic Committee|accessdate=7.1.2011}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.olympic.org/news/ioc-selects-tokyo-as-host-of-2020-summer-olympic-games/208784|title=IOC selects Tokyo as host of 2020 Summer Olympic Games|date=21.7.2016|publisher=|accessdate=5.10.2016}}&lt;/ref&gt;

[[Bejzbol]] je najbolj priljubljen šport, sledijo mu nogomet, golf in avtomobilske dirke.

=== Mediji ===
Najbolj priljubljena medija sta televizija in časopis, a tudi radio in revije. Šele v zadnjem desetletju je postala televizija glavni vir informacij in zabave.&lt;ref name=&quot;pressnet.or.jp&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.pressnet.or.jp/data/0202.htm |title=Archived copy |accessdate=3.11.2016 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20020418125404/http://www.pressnet.or.jp/data/0202.htm |archivedate=18.4.2002 |df=mdy-all }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[https://www.nhk.or.jp/bunken/english/reports/pdf/report_16042101.pdf Television Viewing and Media Use Today: From &quot;The Japanese and Television 2015&quot; Survey] NHK Broadcasting Culture Research Institute, Public Opinion Research Division. April 2016.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.pressnet.or.jp/data/0101.htm |title=Archived copy |accessdate=3.11.2016 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20020418105725/http://www.pressnet.or.jp/data/0101.htm |archivedate=18.4.2002 |df=mdy-all }}&lt;/ref&gt; Glavne televiziske mreže so: [[NHK]], [[Nippon Television]] (NTV), [[Tokyo Broadcasting System]] (TBS), [[Fuji Network System]] (FNS), [[TV Asahi]] (EX) in [[TV Tokyo Network]] (TXN). Novice, varieteji in serije/drame so najbolj priljubljene med gledalci.&lt;ref name=&quot;nhk.or.jp&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.nhk.or.jp/bunken/BCRI-fr/h13-f1.html |title=Archived copy |accessdate=3.11.2016 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20041205020625/http://www.nhk.or.jp/bunken/bcri-fr/h13-f1.html |archivedate=5.12.2004 |df=mdy-all }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;nhk.or.jp&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;japanesestudies.org.uk&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.japanesestudies.org.uk/discussionpapers/Gatzen.html|title=Media and Communication in Japan: Current Issues and Future Research|first=Barbara Gatzen, Australian National University,|last=Australia|date=17.4.2001|publisher=}}&lt;/ref&gt;

== Poimenovanja ==
Ime ''Nippon'' ali ''Nihon'' (日本) pomeni »izvor Sonca« in se nanaša na lego japonske ob vzhodni obali azijske celine, kjer pismenka ''niči'' 日 predstavlja dan ali sonce, ''hon'' 本 pa bazo ali izvor.&lt;ref name=&quot;sljfaq.org&quot;/&gt; Iz sklopa se je na Zahodu uveljavil izrek ''dežela vzhajajočega Sonca''.&lt;ref name=&quot;ReferenceB&quot;/&gt; Najstarejša omemba imena izhaja iz zgodovinskih zapisov kitajske [[Dinastija Tang|dinastije Tang]], imenovanih ''Stara knjiga dinastije Tang''. Nastalo pa je med japonskimi diplomatskimi odpravami na Kitajsko v 7. in 8. stoletju, ko so Japonci zahtevali to poimenovanje za svojo deželo. Morda izvira iz starejšega pisma [[Princ Šotoku|princa Šotokuja]] vladarja [[Dinastija Sui|dinastije Sui]] iz leta 607, v katerem se poimenuje za ''cesarja dežele, kjer sonce vzhaja (日出處天子)''. V pismu je bilo zapisano: »Jaz, cesar v deželi, kjer sonce vzhaja, pošiljam pismo cesarju dežele, kjer sonce zahaja«.

Pred prevzetjem tega imena sta bili v uporabi imeni ''[[Ljudstvo Jamato|Jamato]]'' (大和 &quot;Veliki Va&quot;) in ''[[Va (Japonska)|Vakoku]]'' (倭国). Termin ''va'' (和) je homofon drugega izraza ''vo'' (倭, japonska izgovorjava ''va''), ki je bil na Kitajskem v uporabi za imenovanje Japonske vsaj od 3. stoletja. Druga oblika ''Vej'' (委) je bila v uporabi za zgodnjo japonsko državo [[Nakoku]] v času [[Dinastija Han|dinastije Han]],&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=121 AD: Wakoku, The Land Of The Submissive Dwarf People?|url=https://www.tofugu.com/japan/country-names-for-japan/|accessdate=29.1.2017}}&lt;/ref&gt; a Japonci niso marali konotacij ''Va'' (倭), ki so ga na Kitajskem povezovali s konceptom palčka ali »pigmejca«, zato so ga želeli zamenjati z ''Va'' (和), ki pomeni »harmonijo, povezanost«.&lt;ref name=&quot;fuzita&quot;&gt;{{navedi splet|title=Why Japan is Japan? How Japan became Japan? |url= http://www.fuzita.org/jpculture/howmanyi/howjapan.html|accessdate=29.1.2017}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Wa: The Spirit of Harmony and Japanese Design Today &amp;#124; Concept, Works, and Catalogue|url=https://www.jpf.go.jp/e/project/culture/exhibit/oversea/wa/works.html|accessdate=29.1.2017}}&lt;/ref&gt;

V evropske jezike je ime verjetno prišlo preko zgodovinske kitajske izgovorjave 日本 ''Cipangu'' (kot jo je zapisal [[Marko Polo]]) iz stare mandarinščine ali dialekta Wu; še danes pa se pismenki v šanghajskem dialektu bereta kot ''Zeppen''.&lt;ref name=&quot;#2&quot;&gt;{{navedi knjigo|last=Boxer|first=Charles Ralph|title=The Christian century in Japan 1549–1650|year=1951|publisher=University of California Press|isbn=1-85754-035-2|url=https://books.google.com/books?id=2R4DA2lip9gC&amp;pg=PA14|pages=1–14}}&lt;/ref&gt; Prvi zapis v angleščini sega v leto 1577, kjer gre za prevod pisma iz leta 1565 portugalskega jezuita kot ''Giapan''.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Mancall|first=Peter C.|title=Travel narratives from the age of discovery: an anthology|year=2006|publisher=Oxford University Press|pages=156–157|chapter=Of the Ilande of Giapan, 1565}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |url=https://books.google.com/books?id=giZnAgAAQBAJ&amp;pg=PA79&amp;lpg=PA79 |title=London: The Selden Map and the Making of a Global City, 1549–1689|first= Robert K. |last=Batchelor |pages= 76, 79 |publisher=University of Chicago Press |isbn=978-0226080796 |date=6.1.2014}} In Richard Wille's 1577 book &quot;The History of Travalye in the West and East Indies&quot;&lt;/ref&gt; Izhaja iz stare malajščine (''Džapun'' ali ''Džapang''), ki si jo je verjetno izposodila iz dialekta katere obmorske narečne skupine na Kitajskem (dialekt Ningpo ali fukineščina&lt;ref name=&quot;#2&quot;/&gt;), s katero so bili portugalski trgovci v 16. stoletju pogosto v stiku.&lt;ref name=&quot;ahd&quot;&gt;{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=cZ88p_bSt1EC&amp;pg=PA146 |title=Word Histories and Mysteries: From Abracadabra to Zeus|editor= Editors of the American Heritage Dictionaries|publisher=Houghton Mifflin Harcourt |date=13.10.2004|isbn=9780547350271 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author=Boxer, C.R. |title=The Christian Century In Japan 1549–1650 |publisher=University of California Press |year=1951 |pages=11, 28–36, 49–51 |isbn=1-85754-035-2}}&lt;/ref&gt; Portugalski trgovci so jo tudi prvi ponesli v Evropo.

Od Obnove Mejdži do konca druge svetovne vojne je bilo celotno ime za Japonsko ''Daj Nippon Tejkoku'' (大日本帝國 »Cesarstvo velike Japonske«).&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last1=Frédéric|first1=Louis|year=2002|title=Japan Encyclopedia|publisher=The Belknap Press of Harvard University Press|isbn=0674007700|page=143|url=https://books.google.com/?id=p2QnPijAEmEC&amp;pg=PA143&amp;lpg=PA143&amp;dq=dai+nippon+teikoku#v=onepage&amp;q=dai%20nippon%20teikoku&amp;f=false|accessdate=29.1.2017|language=en}}&lt;/ref&gt; Današnje ime ''Nihon-koku'' ali ''Nippon-koku'' (日本国) je formalni sodobni ekvivalent s pomenom »japonska država«.

== Sklici ==
{{opombe|2}}
== Nadaljnje branje ==
* Marinac, Bogdana ''Čez morje na nepoznani Daljni vzhod'', Pomorski muzej Piran,  Piran, 2017 {{COBISS|ID=2928898567}}
* Lazar, Tomaž ''Japonsko orožje in bojevniška kultura na Slovenskem'', Ljubljana, Narodni muzej Slovenije, 2017, {{COBISS|ID=289999872}}

== Zunanje povezave ==
{{Zbirka|Japan|Japonska}}
{{wikipotovanje|Japan|Japonska}}
{{wikislovar}}
* [http://www.japan-guide.com/ Vodič po Japonski]
* [http://www.jnto.go.jp/ Spletna stran državne turistične organizacije]

{{East_Asia}}
{{OECD}}
{{APEC}}
{{normativna kontrola}}

{{zvezdica}}

[[Kategorija:Japonska| ]]
[[Kategorija:Ustavne monarhije]]
[[Kategorija:Vzhodnoazijske države]]
[[Kategorija:Otoške države]]
[[Kategorija:Azijsko-pacifiško gospodarsko sodelovanje]]
[[Kategorija:Države, po katerih so poimenovali asteroid]]</text>
      <sha1>g6z6gw6bi7sthy5d69obfipr3dt8wmn</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5726705</id>
      <parentid>5726701</parentid>
      <timestamp>2022-08-02T14:38:19Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ljuba brank</username>
        <id>92351</id>
      </contributor>
      <comment>/* Prefekture */ prečrkovanje</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="118625" xml:space="preserve">{{Infopolje Država
|native_name = &lt;big&gt;日本国&lt;/big&gt;&lt;br /&gt;''Nippon-koku'' ali ''Nihon-koku''
|conventional_long_name = Japonska
|common_name = Japonska
|common_name2 = Japonske
|image_flag = Flag of Japan.svg
|image_coat = Imperial Seal of Japan.svg
|symbol_type = Cesarski pečat
|image_map = Japan-location-cia.png
|national_anthem = ''[[Kimi ga Yo]]''{{presledki|2}}(君が代)&lt;small&gt;&lt;br /&gt;''Cesarska vladavina''&lt;/small&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Explore Japan National Flag and National Anthem|url=http://web-japan.org/kidsweb/explore/national/index.html|accessdate=29.1.2017}}&lt;/ref&gt;
|official_languages = [[japonščina]]&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.ethnologue.com/country/JP/languages|title=Japan Languages|accessdate=29.1.2017|language=en}}&lt;/ref&gt;
|capital = [[Tokio]]
|latd=35 |latm=41 |latNS=N |longd=139 |longm=46 |longEW=E
|largest_settlement_type = največje mesto
|largest_city = [[Tokio]]
|government_type = [[Ustavna monarhija]]
|leader_title1 = [[Japonski cesar|cesar]]
|leader_title2 = [[predsednik vlade Japonske|predsednik vlade]]
|leader_name1 = [[Naruhito]] (徳仁)
|leader_name2 = [[Fumio Kišida]] (岸田 文雄) [[Liberalna demokratična stranka (Japonska)|(LDS)]]
|area_rank = 61.
|area_magnitude = 1 E11
|area_km2 = 377.972
|percent_water = 0,8 %
|population_census = 126.226.568&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.e-stat.go.jp/en/stat-search/files?page=1&amp;layout=datalist&amp;toukei=00200521&amp;tstat=000001136464&amp;cycle=0&amp;year=20200&amp;month=24101210&amp;tclass1=000001136465&amp;tclass2=000001154388&amp;tclass3val=0|title=2020 Population Census Preliminary Tabulation|accessdate=June 26, 2021|publisher=[[Statistics Bureau (Japan)|Statistics Bureau of Japan]]}}&lt;/ref&gt;
|population_census_year = 2020
| population_estimate    = 125.502.000&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.stat.go.jp/english/data/jinsui/2021np/index.html|title=Current Population Estimates as of October 1, 2021|accessdate=April 17, 2022|publisher=[[Statistics Bureau (Japan)|Statistics Bureau of Japan]]}}&lt;/ref&gt;
| population_estimate_year = 2021
| population_estimate_rank = 11.
| population_density_km2 = 332
| population_density_rank = 24.
|GDP_PPP_year = 2022
|GDP_PPP = $6,110 bilijona&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;&lt;ref name=&quot;IMFWEOJP&quot;&gt;{{cite web|url=https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2022/April/weo-report?c=158,&amp;s=NGDP_RPCH,NGDPD,PPPGDP,NGDPDPC,PPPPC,&amp;sy=2020&amp;ey=2027&amp;ssm=0&amp;scsm=1&amp;scc=0&amp;ssd=1&amp;ssc=0&amp;sic=0&amp;sort=country&amp;ds=.&amp;br=1|title=World Economic Outlook database: April 2022|publisher=[[International Monetary Fund]]|date=April 2022}}&lt;/ref&gt;
|GDP_PPP_rank = 4.
|GDP_PPP_per_capita = $48.814
|GDP_PPP_per_capita_rank = 35.
| GDP_nominal            = porast $4,912 bilion&lt;ref name=&quot;IMFWEOJP&quot; /&gt;
| GDP_nominal_year       = 2022
| GDP_nominal_rank       = 3.
| GDP_nominal_per_capita = $39.243 &lt;ref name=&quot;IMFWEOJP&quot; /&gt;
| GDP_nominal_per_capita_rank = 26.
|demonym = Japonec, Japonka
|sovereignty_type = [[Zgodovina Japonske|Ustanovitev]]
|established_event1 = [[Dan ustanovitve naroda]]
|established_event2 = [[Ustava Meiji]]
|established_event3 = [[Japonska ustava|Trenutno veljavna ustava]]
|established_event4 = [[Sanfranciška pogodba]]
|established_date1 = [[11. februar]], 660 pr.&amp;nbsp;n.&amp;nbsp;št.&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;
|established_date2 = [[29. november]] [[1890]]
|established_date3 = [[3. maj]] [[1947]]
|established_date4 = &lt;br /&gt;[[28. april]] [[1952]]
| Gini_year   = 2018
| Gini_change = zmanjšanje&lt;!-- Increase/decrease/steady. --&gt;
| Gini_ref   = &lt;ref&gt;{{cite encyclopedia|url=https://data.oecd.org/inequality/income-inequality.htm|title=Inequality - Income inequality - OECD Data|publisher=[[Organisation for Economic Co-operation and Development|OECD]]|accessdate=July 25, 2021}}&lt;/ref&gt;
| Gini_rank  = 78.
&lt;!-- HDI --&gt;| HDI = 0.919&lt;!-- Number only, between 0 and 1. --&gt;
| HDI_year  = 2019&lt;!-- Please use the year to which the data refers, not the publication year. --&gt;
| HDI_change = increase&lt;!-- Increase/decrease/steady. --&gt;
| HDI_ref = &lt;ref name=&quot;UNHDR&quot;&gt;{{cite web|url=http://hdr.undp.org/sites/default/files/hdr2020.pdf|title=Human Development Report 2020|language=en|publisher=[[United Nations Development Programme]]|date=December 15, 2020}}&lt;/ref&gt;
| HDI_rank  = 19th
|currency = [[japonski jen|jen]] (¥)
|currency_code = JPY
|country_code = JPN
|time_zone = [[japonski standardni čas|JST]]
|utc_offset = +9
|time_zone_DST = nobena
|utc_offset_DST =
|cctld = [[.jp]]
|calling_code = 81
|ISO_3166-1_alpha2 = JP
|ISO_3166-1_alpha3 = JPN
|ISO_3166-1_numeric = 392
|sport_code = JPN
|vehicle_code = J
|footnote1 = Največji del konglomerata je [[Jokohama]].
|footnote2 = {{navedi splet |url=http://www.imf.org/external/pubs/ft/weo/2017/01/weodata/weorept.aspx?sy=2014&amp;ey=2022&amp;scsm=1&amp;ssd=1&amp;sort=country&amp;ds=.&amp;br=1&amp;c=158&amp;s=NGDPD%2CNGDPDPC%2CPPPGDP%2CPPPPC%2CPPPEX&amp;grp=0&amp;a=&amp;pr.x=87&amp;pr.y=5 |title=&quot;World Economic Outlook Database, April 2017 – Report for Selected Countries and Subjects&quot; |publisher=[[IMF]] |date=2017-04 | accessdate=2017-12-12 | language=en}}
|footnote3 = Po legendi je Japonsko na ta dan ustanovil [[cesar Jimmu]], prvi japonski cesar; večina meni, da je datum le simboličen.
|religion = Šintoizem 56 %,
budizem 35 %,
kristjani 2 %,
ostalo 7 %}}

'''Japonska''' ([[Japonščina|japonsko]] 日本 ''Nippon'' ali ''Nihon'', formalno 日本国 '''''Nippon-koku''''' ali '''''Nihon-koku''''' »Japonska država«) je otoška država na [[Daljni vzhod|Daljnem vzhodu]]. Leži v [[Tihi ocean|Tihem oceanu]], vzhodno od Azijske celine. Na zahodu jo obliva [[Japonsko morje]], razprostira se od [[Ohotsko morje|Ohotskega morja]] na severu do [[Vzhodnokitajsko morje|Vzhodnokitajskega morja]] in [[Ljudska republika Kitajska|Kitajske]] na jugozahodu. Na zahodu jo [[Korejska ožina]] loči od [[Korejski polotok|Korejskega polotoka]]. Japonsko ime za državo pomeni »izvor sonca«,&lt;ref name=&quot;sljfaq.org&quot;&gt;{{navedi splet|title=Where does the name Japan come from?|url=http://www.sljfaq.org/afaq/japan.html|accessdate=29.1.2017}}&lt;/ref&gt; od koder izhaja sinonim »dežela vzhajajočega sonca«.&lt;ref name=&quot;ReferenceB&quot;&gt;{{navedi knjigo|title=The emergence of Japanese kingship|first=Joan R. |last=Piggott|year=1997|publisher=Stanford University Press|isbn=0-8047-2832-1|pages=143–144}}&lt;/ref&gt;

Japonsko otočje sestavlja okoli 7000 otokov, od katerih predstavljajo štirje največji, [[Kjušu]], [[Šikoku]], [[Honšu]] in [[Hokaido]], 97% kopnega.

Japonska je enajsta najbolj naseljena država na svetu, pa tudi ena najbolj gosto poseljenih in urbaniziranih držav. Približno tri četrtine ozemlja države je goratega, kjer je 125,5 milijona prebivalcev skoncentrirano na ozkih obalnih nižinah. Japonska je razdeljena na 47 upravnih [[japonske prefekture|prefektur]] in osem [[Tradicionalne regije Japonske|tradicionalnih regij]]. Širše območje Tokia je najbolj naseljeno metropolitansko območje na svetu z več kot 37,4 milijona prebivalci.

Arheološke najdbe na otočju segajo v mlajši paleolitik (35.000 pr. n. št.). Prve pisne omembe v kitajskih zgodovinskih spisih segajo v 1. stoletje – stik s Kitajsko je pomembno vplival na japonsko zgodovino. V 16. stoletju je sledilo obdobje [[Sakoku|izolacijske politike]], ki so jo šele leta 1853 prekinile Združene države Amerike z vojaškim pritiskom. Pomembne vojaške zmage in vse močnejši militaristični ustroj v času [[Prva kitajsko-japonska vojna|Prve kitajsko-japonske vojne]], [[Rusko-japonska vojna|Rusko-japonske vojne]] in v [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] so privedle do ozemeljskih pridobitev in želje po nadaljnjem širjenju po vzhodni in jugovzhodni Aziji. [[Druga kitajsko-japonska vojna]] in dogodki [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] kot izpolnitvi imperialističnih teženj so se končali z japonsko predajo 15. avgusta 1945, ki je sledila [[Jedrsko bombardiranje Hirošime in Nagasakija|bombardiranju Hirošime in Nagasakija]] z jedrskima bombama. Leta 1947 je bila sprejeta nova ustava, po kateri je Japonska postala ustavna monarhija s cesarjem in dvodomnim parlamentom.

Japonska je članica Združenih narodov, OECD, [[G7]], [[G8]] in [[G20]] ter številnih drugih organizacij. Slovi po tehnološki razvitosti in visoko izobraženi delovni sili z enim najvišjih odstotkov terciarno izobraženih odraslih.&lt;ref name=&quot;OECD&quot;&gt;{{navedi splet|title=OECD.Stat Education and Training &gt; Education at a Glance &gt; Educational attainment and labor-force status &gt; Educational attainment of 25–64 year-olds|publisher=OECD|url=http://stats.oecd.org}}&lt;/ref&gt; Njeno gospodarstvo je tretje največje na svetu nominalno, četrti največji izvoznik in uvoznik. Kljub temu, da se je odrekla pravici do napovedi vojne, vzdržuje sodobno vojsko z osmim največjim proračunom&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.sipri.org/research/armaments/milex/resultoutput/15majorspenders|title=SIPRI Yearbook 2012–15 countries with the highest military expenditure in 2011|publisher=Sipri.org|accessdate=27.4.2013|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20100328104327/http://www.sipri.org/research/armaments/milex/resultoutput/15majorspenders|archivedate=28.3.2010|df=mdy-all}}&lt;/ref&gt; za samoobrambo in mirovne misije. Prebivalstvo Japonske dosega eno najvišjih pričakovanih življenjskih dob in visok [[indeks človekovega razvoja]]. Znana je po zgodovinski in sodobni kinematografiji, bogati kulinariki in mnogim prispevkom k razvoju človeštva v znanosti in tehnologiji.

== Zgodovina ==
{{glavni|Zgodovina Japonske}}

=== Prazgodovina in antika ===
{{Zgodovina Japonske}}
[[Slika:Emperor Jimmu.jpg|levo|sličica|338x338_pik|[[Cesar Džinmu]], prvi japonski cesar&lt;ref name=&quot;kelly&quot;&gt;Kelly, Charles F. [http://www.t-net.ne.jp/~keally/kofun.html &quot;Kofun Culture&quot;,] [http://www.t-net.ne.jp/~keally/index.htm Japanese Archaeology.] 27.4.2009.&lt;/ref&gt;]]
Ostanki [[Japonski paleolitik|paleolitske kulture na Japonskih]] tleh segajo 35.000 let v preteklost. Od takrat naj bilo Japonsko otočje poseljeno neprekinjeno. Obdobju mezolitske in neolitske kulture z začetki okoli 14.000 let pr. n. št. pravimo tudi [[Obdobje Džomon|Džomonska kultura]]. Ljudje so se ukvarjali predvsem z lovom, nabiranjem in primitivno obliko kmetijstva, živeli pa v enostavnih zemljankah.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.pitt.edu/~annj/courses/notes/jomon_genes.html|title=Jomon Genes|last=Travis|first=John|publisher=University of Pittsburgh|accessdate=15.1.2011}}&lt;/ref&gt; Gre za prednike današnjih [[Ainu|ljudstev Ajnu]] in [[Ljudstvo Jamato|Jamato]].&lt;ref&gt;{{navedi revijo|last=Matsumara|first=Hirofumi; Dodo, Yukio|url=https://www.jstage.jst.go.jp/article/ase/117/2/117_080325/_article |title=Dental characteristics of Tohoku residents in Japan: implications for biological affinity with ancient Emishi|journal=Anthropological Science|year=2009|volume=117|issue=2|pages=95–105|doi=10.1537/ase.080325|last2=Dodo|first2=Yukio}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi revijo|last=Hammer|first=Michael F.|url=http://www.nature.com/jhg/journal/v51/n1/abs/jhg20068a.html |title=Dual origins of the Japanese: common ground for hunter-gatherer and farmer Y chromosomes|journal=Journal of Human Genetics|year=2006|volume=51|issue=1|pages=47–58|doi=10.1007/s10038-005-0322-0|pmid=16328082|last2=Karafet|first2=TM|last3=Park|first3=H|last4=Omoto|first4=K|last5=Harihara|first5=S|last6=Stoneking|first6=M|last7=Horai|first7=S|display-authors=etal}}&lt;/ref&gt; Okrašeno glineno posodje iz tega obdobja je eno najstarejših na svetu. Okoli leta 300 pr. n. št. se je na otočje preseljevalo [[ljudstvo Jajoj]] iz južne Kitajske in se pomešalo med domorodno prebivalstvo, kar imenujemo [[obdobje Jajoj]].&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Denoon|first=Donald; Hudson, Mark|title=Multicultural Japan: palaeolithic to postmodern|publisher=Cambridge University Press|year=2001|isbn=0-521-00362-8|pages=22–23}}&lt;/ref&gt; S seboj so prinesli znanje o obdelavi kovin,&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Yayoi Culture|url=http://www.metmuseum.org/toah/hd/yayo/hd_yayo.htm|publisher=Metropolitan Museum of Art|accessdate=15.1.2011}}&lt;/ref&gt; nove načine lončarstva&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Kofun Period|url=http://www.metmuseum.org/toah/hd/kofu/hd_kofu.htm|publisher=Metropolitan Museum of Art|accessdate=15.1.2011}}&lt;/ref&gt; in namakalno/mokro pridelavo riža.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Road of rice plant|url=http://www.kahaku.go.jp/special/past/japanese/ipix/5/5-25.html|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110430010530/http://www.kahaku.go.jp/special/past/japanese/ipix/5/5-25.html|archivedate=30.4.2011|publisher=National Science Museum of Japan|accessdate=15.1.2011}}&lt;/ref&gt;

Japonska se v pisani besedi prvič pojavi v ''[[Knjiga Hanov|Knjigi Hanov]]''.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last=Takashi |first=Okazaki |last2=Goodwin |first2=Janet |title=The Cambridge history of Japan, Volume 1: Ancient Japan |year=1993 |publisher=Cambridge University Press |location=Cambridge |isbn=0-521-22352-0 |page=275 |chapter=Japan and the continent}}&lt;/ref&gt; Glede na ''[[Zapiski treh kraljestev|Zapiske treh kraljestev]]'' se je najmočnejše kraljestvo na otočju v tretjem stoletju imenovalo [[Kraljestvo Jamataj|Jamataj]]. Budizem se je na Japonsko razširil iz [[Kraljestvo Baekje|kraljestva Baekje]] na jugozahodu Korejskega polotoka.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |editor=Brown, Delmer M.|year=1993 |title=The Cambridge History of Japan |publisher=Cambridge University Press |pages=140–149}}&lt;/ref&gt; Navkljub uporom proti uveljavitvi nove religije se je ta s popularnostjo pri višjih slojih (pomemben pobudnik te spremembe je bil [[princ Šotoku]]) in nadaljnjim razvojem Japonskega budizma z vplivi s Kitajske hitro uveljavil. V [[Obdobje Asuka|obdobju Asuka]] (592–710) je postal budizem glavna religija na otočju.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |title=The Japanese Experience: A Short History of Japan |first=William Gerald|last=Beasley |publisher=University of California Press |year=1999 |page=42 |isbn=0-520-22560-0}}&lt;/ref&gt;

V [[Obdobje Nara|obdobju Nara]] (710–784) se pojavijo zametki centralizirane države s cesarskim dvorom v Hejdžu (današnja Nara). Na dvoru nastaja literatura, umetnost in arhitektura z vplivi budizma.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |first=Conrad|last=Totman |year=2002 |title=A History of Japan |publisher=Blackwell |pages=64–79 |isbn=978-1-4051-2359-4}}&lt;/ref&gt; Leta 784 cesar Kanmu prestavi prestolnico v Nagaoko, deset let kasneje pa v Hej'an.

V obdobju Hej'an (749–1185) vznikne značilno japonska kultura z lastno umetnostjo, poezijo in prozo. Med najbolj znanimi deli obdobja sta roman [[Princ in dvorne gospe]] in besedilo Japonske himne ''Cesarska vladavina.''&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |first=Conrad|last=Totman |year=2002 |title=A History of Japan |publisher=Blackwell |pages=79–87, 122–123 |isbn=978-1-4051-2359-4}}&lt;/ref&gt;

=== Fevdalna Japonska ===
[[Slika:Samurai on horseback.png|sličica|311x311_pik|Samuraj na konju z oklepom o-joroj, lokom ''jumi'' in puščicami v tulu ''jeriba'']]
Za fevdalno dobo je značilen pojav samurajev kot vodilnega sloja v tedanji družbi. Po zmagi nad [[Klan Tajra|klanom Tajra]] 1185 je [[cesar Go-Toba]] samuraja [[Minamoto no Joritomo|Minamoto no Joritoma]] povzdignil v ''šoguna'', ta pa je prestolnico preselil v Kamakuro, s čimer se prične [[obdobje Kamakura]] (1185-1333). Po njegovi smrti se je preko regentov na oblast zavihtel [[klan Hodžo]]. ''Šogunat'' v Kamakuri je sprejel [[Zen budizem]] kot religijo samurajskega sloja&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Totman|first=Conrad|title=A History of Japan |edition=2|year=2005|publisher=Blackwell|isbn=1-4051-2359-1|pages=106–112}}&lt;/ref&gt; ter uspešno prestal dva poskusa invazij Mongolov (1274 in 1281). Svoj konec je ''šogunat'' doživel leta 1333 s porazom proti [[Cesar Go-Dajgo|cesarju Go-Dajgu]].

Ponovni preobrat se je zgodil že leta 1336, ko je [[Takaudži Ašikaga]] premagal cesarja in leta 1338 ustanovil ''šogunat'' v Kjotu. [[Obdobje Muromači]] (1336–1573) pod vladavino ''šogunata'' Ašikaga zaznamujejo kulturni nazori z vplivi Zen budizma. Mnogo običajev, ki jih danes poznamo kot tradicionalna japonska kultura, izhaja iz tega obdobja ([[Japonska čajna ceremonija|čajna ceremonija]], [[Ikebana (aranžiranje cvetja)|ikebana]], [[No gledališče|''no drama'']], ''[[sumi-e]]'' slikarska tehnika). Zaradi vse večje moči fevdalnih gospodov ([[Daimjo|''dajmjojev'']]) je leta 1467 [[Oninska vojna|izbruhnila civilna vojna]], s čimer se začne stoletje trajajoče [[obdobje Sengoku]], čas stalnih družbenih pretresov, vojaških sporov in politične nestabilnosti.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |first=George|last=Sansom |year=1961 |title=A History of Japan: 1334–1615 |publisher=Stanford University Press|pages=42, 217 |isbn=0-8047-0525-9}}&lt;/ref&gt;

V 16. stoletju portugalski trgovci in jezuitski misijonarji prvič dosežejo Japonsko, kar požene trgovinsko in kulturno izmenjavo z Zahodom. Evropska tehnologija in strelivo sta omogočila [[Nobunaga Oda|Nobunagu Odu]] zmago nad mnogimi ''dajmjoji'' in prevzem oblasti nad razdeljeno državo, si čimer se začne [[Obdobje Azuči-Momojama]] (1573–1603). Po atentatu na Nobunaga leta 1582 je oblast prevzel [[Hidejoši Tojotomi]], znan tudi kot »Veliki združevalec«, saj mu je do leta 1590 uspelo podjarmiti vse nasprotnike enotne oblasti. Njegov vpliv se je zmanjšal po dveh neuspelih poskusih invazij na Korejski polotok v letih 1592 in 1597.

Po smrti Hidejošija leta 1598 je državo namesto njegovega sina vodil regent [[Tokugawa Ieyasu|Iejasu Tokugava]]. Svoj položaj je izkoristil za pridobivanje politične in vojaške moči. Leta 1600 je v [[Bitka pri Sekigahari|bitki pri Sekigahari]] premagal nasprotujoče klane, zaradi česar ga je [[cesar Go-Jozej]] leta 1603 imenoval za ''šoguna'', v Edu (današnji Tokio) je bil ustanovljen [[Šogunat Tokugava|''šogunat'' Tokugava]], kar štejemo kot začetek [[Obdobje Edo|obdobja Edo]] (1603–1868).&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Turnbull|first=Stephen|title=Toyotomi Hideyoshi|year=2010|publisher=Osprey Publishing|isbn=978-1-84603-960-7|page=61}}&lt;/ref&gt; Zakoni takratne oblasti so na novo definirali odgovornosti in dejavnosti ''dajmjojev'' v zakoniku ''[[buke šohatto]]''&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Totman|first=Conrad|title=A History of Japan |edition=2|year=2005|publisher=Blackwell|isbn=1-4051-2359-1|pages=142–143}}&lt;/ref&gt; in samurajev, s čimer se je oblast centralizirala, cesarska oblast je izgubljala na moči. Leta 1639 je stopila v veljavo [[Sakoku|izolacijska politika]]&lt;ref&gt;{{navedi revijo|last=Toby|first=Ronald P.|title=Reopening the Question of Sakoku: Diplomacy in the Legitimation of the Tokugawa Bakufu|journal=Journal of Japanese Studies|year=1977|volume=3|issue=2|pages=323–363|doi=10.2307/132115|jstor=132115}}&lt;/ref&gt;, s čimer se je država zaprla pred vplivi Zahoda. Pojavilo se je raziskovanje japonske narodne identitete ''[[kokugaku]]'',&lt;ref&gt;{{navedi revijo|last=Ohtsu|first=M.|title=Japanese National Values and Confucianism|journal=Japanese Economy|year=1999|volume=27|issue=2|pages=45–59|doi=10.2753/JES1097-203X270245|last2=Ohtsu|first2=Makoto}}&lt;/ref&gt; odmik od preučevanja kitajske, konfucijanske in budistične miselnosti. Na nizozemski otoški enklavi [[Dedžima]] pri [[Nagasaki]]ju so na Japonsko še vedno prihajale knjige in z njimi znanstvene ideje iz Evrope in preostalega sveta.

=== Sodobna zgodovina ===
[[Slika:Black and white photo of emperor Meiji of Japan.jpg|levo|180 px|thumb|Cesar Mejdži, 122. japonski cesar]]
31. marca 1854 je ameriški [[admiral Matthew Perry]] s »črnimi ladjami« ameriške mornarice izsilil [[Kanagavska konvencija|odprtje Japonske]] preostalemu svetu ([[konvencija v Kanagavi]]). Nezadovoljstvo višjih slojev nad ''šogunatom'' zaradi takšne politike je privedlo do [[Bošinska vojna|Bošinske vojne]], v kateri je ''šogunat'' izgubil vso moč. Zmagovalci so vzpostavili centralizirano državo pod vodstvom cesarja Mejdžija ([[Obnova Meidži|Obnova Mejdži]]).&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Totman|first=Conrad|title=A History of Japan |edition=2|year=2005|publisher=Blackwell|isbn=1-4051-2359-1|pages=289–296}}&lt;/ref&gt;

V [[Obdobje Mejdži|Obdobju Mejdži]] (1868–1912) je Japonska aktivno prevzemala zahodnjaške modele političnega vladanja (ustava Mejdži je bila podlaga za sestavo parlamenta), sodstva, vojske in industrializacije. Japonsko cesarstvo je doživelo ekonomski razcvet, želelo si je razširiti vpliv na interesna območja v Aziji. Zmagi v [[Prva kitajsko-japonska vojna|Prvi kitajsko-japonski vojni]] (1894–1895) in [[Rusko-japonska vojna|Rusko-japonski vojni]] (1904–1905) sta Japonski prinesli oblast nad Tajvanom, Korejo in južno polovico [[Sahalin]]a.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Matsusaka|first=Y. Tak|title=Companion to Japanese History|year=2009|publisher=Blackwell|isbn=978-1-4051-1690-9|pages=224–241|editor=Tsutsui, William M.|chapter=The Japanese Empire}}&lt;/ref&gt; V letih med 1873 in 1935 se je število prebivalstva podvojilo na 70 milijonov.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Hiroshi|first=Shimizu|title=Japan and Singapore in the world economy : Japan's economic advance into Singapore, 1870–1965|year=1999|publisher=Routledge|isbn=978-0-415-19236-1|author2=Hitoshi, Hirakawa|page=17}}&lt;/ref&gt; Zaradi sodelovanja z zavezniki v [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] je Japonska pridobila nemška ozemlja na Daljnem vzhodu.

[[Obdobje Taišo|Obdobje vladavine cesarja Tajša]] (1912–1926) je bilo kratkotrajno in krhko demokratično obdobje med vsesplošnim premikom proti fašizmu in totalitarizmu. Pod pretvezo ohranjanja miru so bili sprejeti zakoni, ki so kaznovali politične disidente.

V [[Obdobje Šova|obdobju vladavine cesarja Hirohita]] (1926–1989) se je krepila japonska ekspanzionistična in militaristična nastrojenost. Leta 1931 je Japonska vojska okupirala Mandžurijo, 1933 izstopila iz Društva narodov in se s podpisom [[Trojni pakt|Trojnega pakta]] 27. septembra 1940 pridružila silam osi.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=The Axis Alliance|url=http://www.ibiblio.org/pha/policy/pre-war/361125a.html#3|publisher=iBiblio|accessdate=16.1.2011}}&lt;/ref&gt; V [[Druga kitajsko-japonska vojna|drugi kitajsko-japonski vojni]] (1937-1945) je Japonska pridobila ozemlja na Kitajskem (tudi glavno mesto [[Nandžing]]),&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.ibiblio.org/hyperwar/PTO/IMTFE/IMTFE-8.html |title=Judgment International Military Tribunal for the Far East, Chapter VIII: Conventional War Crimes (Atrocities) |publisher=iBiblio |date=November 1948}}&lt;/ref&gt; po ameriškem embargu na nafto kot posledica invazije na Francosko Indokino&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |first=Roland H., Jr. |last=Worth |title=No Choice But War: the United States Embargo Against Japan and the Eruption of War in the Pacific |publisher=McFarland |year=1995 |pages=56, 86|isbn=0-7864-0141-9}}&lt;/ref&gt; je Japonska vojska 7. in 8. decembra 1941 [[Napad na Pearl Harbor|napadla Pearl Harbor]], Britansko Malajo, Singapur in Hong Kong ter razglasila vojno z Združenimi državami Amerike in Britanskim imperijem.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.sankei.co.jp/seiron/koukoku/2005/0504/ronbun3-2.html |script-title=ja:インドネシア独立運動と日本とスカルノ（２） |work=馬 樹禮 |publisher=産経新聞社 |date=April 2005 |accessdate=2.10.2009 |language=ja |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110501141220/http://www.sankei.co.jp/seiron/koukoku/2005/0504/ronbun3-2.html |archivedate=1.5.2011}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.ibiblio.org/pha/policy/1941/411208c.html |title=The Kingdom of the Netherlands Declares War with Japan |publisher=iBiblio |accessdate=2.10.2009}}&lt;/ref&gt;

Sovjetska invazija Mandžurije leta 1945&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.history.com/this-day-in-history/soviets-declare-war-on-japan-invade-manchuria|title=Soviets declare war on Japan; invade Manchuria |website=History.com|access-date=17.4.2016}}&lt;/ref&gt; in [[jedrsko bombardiranje Hirošime in Nagasakija]] je Japonsko prisililo v brezpogojno predajo 15. avgusta 1945.&lt;ref&gt;{{navedi revijo|last=Pape|first=Robert A.|title=Why Japan Surrendered|journal=International Security|year=1993|volume=18|issue=2|pages=154–201|doi=10.2307/2539100|jstor=2539100}}&lt;/ref&gt; Vojna je stala države vzhodne in jugovzhodne Azije več 10 milijonov življenj, večina Japonska industrije in infrastrukture je bilo uničene. Kolonijam Japonskega cesarstva je bila vrnjena neodvisnost, vojnim zločincem so sodili na [[Tokijski procesi|Tokijskih procesih]] (izvzeti so bili člani cesarske družine in člani [[Enota 731|Enote za bakteriološke raziskave]]).&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Watt|first=Lori|title=When Empire Comes Home: Repatriation and Reintegration in Postwar Japan|publisher=Harvard University Press|year=2010|isbn=978-0-674-05598-8|pages=1–4}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Thomas|first=J.E.|title=Modern Japan|year=1996|publisher=Longman|isbn=0-582-25962-2|pages=284–287}}&lt;/ref&gt;
[[Slika:Emperor Akihito cropped 2 Barack Obama Emperor Akihito and Empress Michiko 20140424 1.jpg|180px|right|thumb|Cesar Akihito]]
Leta 1947 je Japonska sprejela novo ustavo s poudarkom na idejah liberalne demokracije. Leta 1952 se je z [[Sporazum v San Franciscu|Sporazumom v San Franciscu]] končala zavezniška okupacija Japonske,&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.japantimes.co.jp/news/2007/03/06/national/52-coup-plot-bid-to-rearm-japan-cia/ |title='52 coup plot bid to rearm Japan: CIA |first=Joseph |last=Coleman|date=6.3.2007|work=The Japan Times |accessdate=3.4.2007}}&lt;/ref&gt; leta 1956 se je pridružila Združenim narodom. Do devetdesetih se je japonsko gospodarstvo predvsem zaradi ekonomskih intervencij japonske vlade in finančne podpore Združenih držav Amerike hitro razvijalo, kar imenujemo tudi »[[japonski ekonomski čudež]]«.

V [[Heisei|obdobju vladavine cesarja Akihita]] (1989–2019) na začetku devetdesetih japonsko gospodarstvo doživelo večjo recesijo, iz katere se je država pobrala šele na začetku 21. stoletja. 11. marca 2011 je Japonsko prizadel [[Veliki Japonski potres in cunami|eden največjih potresov v zapisani zgodovini]]. Sprožil je [[Jedrska katastrofa v elektrarni Fukušima-Daiči|jedrsko nesrečo v jedrski elektrarni Fukušima Dajiči]], eno največjih v zgodovini pridobivanja jedrske energije.&lt;ref name=&quot;nytimes-tsunami&quot;&gt;{{navedi novice|last=Fackler|first=Martin; Drew, Kevin|title=Devastation as Tsunami Crashes Into Japan|url=https://www.nytimes.com/2011/03/12/world/asia/12japan.html?ref=world|accessdate=11.3.2011|newspaper=The New York Times|date=11.3.2011}}&lt;/ref&gt;

1. maja 2019 je po [[Abdikacija|abdikaciji]] cesarja Akihita, prvi po letu 1817, cesar postal njegov sin [[Naruhito]]. Z menjavo cesarja se je začelo tudi novo obdobje [[Rejva]].

== Geografija ==
{{glavni|Geografija Japonske|Geologija Japonske}}
[[Slika:Satellite View of Japan 1999.jpg|sličica|280x280_pik|Pogled na Japonsko s satelita]]
Japonsko sestavlja 6.852 otokov, ki se raztezajo vzdolž pacifiške obale vzhodne Azije. Glavni otoki od severa proti jugu so [[Hokaido]] (北海道), [[Honšu]] (本州), [[Šikoku]] (四国) in [[Kjušu]] (九州). Skupaj z [[Otočje Rjukju|otočjem Rjukju]] (琉球諸島 ''Rjukju-šoto''), ki leži južno od Kjušuja in vključuje otok [[Okinava]], sestavljajo [[Japonsko otočje]].&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=McCargo|first=Duncan|title=Contemporary Japan|year=2000|publisher=Macmillan|isbn=0-333-71000-2 |pages=8–11}}&lt;/ref&gt; Okoli 73% Japonske je gozdnate, gorate in neprimerne za kmetijstvo, industrijo ali poselitev.&lt;ref name=&quot;cia&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/ja.html |title=Japan |work=The World Factbook |publisher=[[Centralna obveščevalna agencija]] |accessdate=9.11.2011}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Japan|url=https://www.state.gov/r/pa/ei/bgn/4142.htm|publisher=US Department of State|accessdate=16.1.2011}}&lt;/ref&gt; Poseljena območja so že iz časa paleolitika predvsem na obalnih in rečnih ravnicah. Država spada med najgosteje poseljene na svetu.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://esa.un.org/unpp/ |title=World Population Prospects |publisher=Urad ZN za ekonomske in socialne zadeve |accessdate=27.3.2007 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070321013235/http://esa.un.org/unpp/ &lt;!--Added by H3llBot--&gt; |archivedate=21.3.2007}}&lt;/ref&gt;

Japonski otoki so del [[Pacifiški ognjeni obroč|pacifiškega ognjenega obroča]], obširne vulkanske cone, ki obroblja Pacifik. Nastali so zaradi subdukcije [[Filipinska plošča|Filipinske plošče]] pod celinsko [[Amurska plošča|Amursko]] in [[Okinavska plošča|Okinavsko ploščo]] na jugu ter subdukcijo [[Pacifiška plošča|Pacifiške plošče]] pod [[Ohotska plošča|Ohotsko ploščo]] na severu. Japonska je bila včasih del Evrazije, a so jo subdukcijski tokovi premaknili proti vzhodu, zaradi česar se je pred 15 milijoni let odprlo [[Japonsko morje]].&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://shinku.nichibun.ac.jp/jpub/pdf/jr/IJ1501.pdf|last=Barnes|first=Gina L.|title=Origins of the Japanese Islands|publisher=[[University of Durham]]|year=2003|accessdate=11.8.2009}}&lt;/ref&gt;

Na otočju je 108 aktivnih ognjenikov. Nekaj se jih je odprlo tudi v zadnjem stoletju, med njimi Šova-šinzan na Hokajdu in Mjodžin-šo na skalovju ''Bejonesu-recugan'' v Pacifiku. Uničujoči potresi, ki jih pogosto spremljajo cunamiji, se pojavijo nekajkrat vsako stoletje.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://volcano.und.edu/vwdocs/volc_images/north_asia/japan_tec.html |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070204064754/http://volcano.und.edu/vwdocs/volc_images/north_asia/japan_tec.html |archivedate=4.2.2007 |title=Tectonics and Volcanoes of Japan |publisher=Oregon State University |accessdate=27.3.2007}}&lt;/ref&gt; Tokijski potres leta 1923 je ubil preko 140.000 ljudi in sprožil uničujoče požare.&lt;ref&gt;{{navedi splet|last=James |first=C.D. |title=The 1923 Tokyo Earthquake and Fire |url=http://nisee.berkeley.edu/kanto/tokyo1923.pdf |publisher=University of California Berkeley |accessdate=16.1.2011 |year=2002 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070316050633/http://nisee.berkeley.edu/kanto/tokyo1923.pdf |archivedate=16.3.2007 |df= }}&lt;/ref&gt; Znana sta tudi Veliki potres v Hanšinu iz leta 1995 in Potres Tohoku iz leta 2011 s stopnjo 9,1.&lt;ref name=&quot;USGS9.1&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://earthquake.usgs.gov/earthquakes/eventpage/official20110311054624120_30#executive |title=M 9.1 – near the east coast of Honshu, Japan |publisher=Earthquake.usgs.gov |date=11.7.2016 |accessdate=29.8.2017 }}&lt;/ref&gt;

=== Podnebje ===
Na Japonskem prevladuje zmerno podnebje z velikimi razlikami med severom in jugom države. Delimo jo na 6 podnebnih območij:
* Hokaido: vlažno celinsko podnebje z dolgimi zimami in zelo toplimi do svežimi poletji; padavine niso obilne, pozimi lahko zapade veliko snega&lt;ref name=&quot;autogenerated2&quot; /&gt;
* Japonsko morje: hladni severozahodni vetrovi prinesejo na zahodno obalo Honšuja veliko snega, regija je hladnejša od pacifiške obale, [[Fen (veter)|fen]] lahko poleti prinese vroče temperature&lt;ref name=&quot;autogenerated2&quot; /&gt;
* Osrednje višavje ''Čuo Koči'': vlažno celinsko podnebje; velika temperaturna razlika med poletjem in zimo ter dnevom in nočjo, malo padavin s snegom pozimi
* Notranje morje ''Seto Najkaj'': gorovja [[Regija Čugoku (Japonska)|regije ''Čugoku'']] in ''[[Regija Šikoku (Japonska)|Šikoku]]'' ščitijo otoke pred sezonskimi vetrovi, zato je vreme čez leto zmerno&lt;ref name=&quot;autogenerated2&quot; /&gt;
* Tihi ocean: vlažno subtropsko podnebje z zmernimi zimami z občasnim snegom in vročimi poletji, ki jih prinese sezonski jugovzhodnik
* Otočje Rjukju: subtropsko podnebje s toplimi zimami in vročimi poletji, veliko deževja, predvsem med [[Deževna doba (Japonska)|deževno dobo]]&lt;ref name=autogenerated2&gt;{{navedi knjigo|last=Karan|first=Pradyumna Prasad|title=Japan in the 21st century|year=2005|publisher=University Press of Kentucky|isbn=0-8131-2342-9|pages=18–21, 41|author2=Gilbreath, Dick}}&lt;/ref&gt;

Povprečna zimska temperatura je 5,1&amp;nbsp;°C, poletna pa 25,2&amp;nbsp;°C.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Climate|url=http://www.jnto.go.jp/eng/arrange/essential/climate.html|publisher=Japonska nacionalna turistična organizacija|accessdate=2.3.2011}}&lt;/ref&gt; Temperaturni rekord iz 12. avgusta 2013 je znašal 41,0&amp;nbsp;°C.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://ds.data.jma.go.jp/tcc/tcc/news/press_20130813.pdf |title=Extremely hot conditions in Japan in midsummer 2013
|publisher=Tokyo Climate Center, Japan Meteorological Agency |date=13.8.2013 |accessdate=3.8.2017}}&lt;/ref&gt; Glavna deževna doba cuju traja od začetka maja na Okinavi, na severnem Hokaidu pa šele od konca julija. Na Honšuju traja šest tednov, spremlja pa jo veliko padavin in tajfunski vetrovi na koncu poletja in na začetku jeseni.&lt;ref name=&quot;climate&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.jnto.go.jp/eng/arrange/essential/climate.html |title=Essential Info: Climate |publisher=[[Japan National Tourism Organization|JNTO]] |accessdate=1.4.2007}}&lt;/ref&gt;

===  Biodiverziteta ===
[[Slika:Jigokudani hotspring in Nagano Japan 001.jpg|sličica|220x220_pik|Rdečelični makaki (''Macaca fuscata'') v vrelcu vroče vode, prefektura Nagano]]
Na Japonskem najdemo preko 90.000 vrst živali, med drugim [[rjavi medved]], [[rdečelični makak]] (''Macaca fuscata''), [[japonski rakunji pes]] (''Nyctereutes viverrinus''), mala japonska poljska miš (''Apodemus argenteus'') in [[japonski orjaški močerad]] (''Andrias japonicus'').&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=The Wildlife in Japan |url=http://www.env.go.jp/nature/yasei/pamph/pamph01/en.pdf |publisher=[[Ministry of the Environment (Japan)|Ministry of the Environment]] |accessdate=19.2.2011 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110323165908/http://www.env.go.jp/nature/yasei/pamph/pamph01/en.pdf |archivedate=23.3.2011}}&lt;/ref&gt; Velika raznolikost je posledica podnebja in geografije otokov, ki so razdeljeni na devet [[ekoregija|ekoregij]], vse od subtropskega vlažnega listnatega gozda na jugu do zmernega iglastega gozda na severu.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.us.emb-japan.go.jp/jicc/spotflora.htm |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070213035135/http://www.us.emb-japan.go.jp/jicc/spotflora.htm |archivedate=13.2.2007 |title=Flora and Fauna: Diversity and regional uniqueness |publisher=Embassy of Japan in the USA |accessdate=1.4.2007}}&lt;/ref&gt; 

Japonska ima vzpostavljeno omrežje [[Narodni parki Japonske|narodnih parkov]] in 37 zaščitenih mokrišč v skladu z [[Ramsarska konvencija|Ramsarsko konvencijo]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.env.go.jp/en/nature/nps/park/ |title=National Parks of Japan |publisher=Ministry of the Environment |accessdate=11.5.2011}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.ramsar.org/cda/en/ramsar-pubs-annolist-japan/main/ramsar/1-30-168^16573_4000_0__ |title=The Annotated Ramsar List: Japan |publisher=Ramsar |accessdate=11.5.2011 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110917191036/http://www.ramsar.org/cda/en/ramsar-pubs-annolist-japan/main/ramsar/1-30-168%5E16573_4000_0__ |archivedate=17.9.2011 |df= }}&lt;/ref&gt; Pet naravnih spomenikov ([[starodavni gozd Jakušima]], [[polotok Širetoko]], [[Širakami Sanči|gorovje in brezovi gozdovi Širakami Sanči]], [[Otočje Ogasavara]] in [[Otoki Amami-Ošima, Tokunošima, severni del Okinave in Iriomote]]) so vpisani v UNESCO-v seznam naravne svetovne dediščine.&lt;ref&gt;Unesco [https://whc.unesco.org/en/statesparties/jp]&lt;/ref&gt;

=== Okoljevarstvo ===
V času hitrega gospodarskega okrevanja po drugi svetovni vojni so okoljske probleme povečini zanemarjali, kar je ustrezalo rasti posla velikih korporacij. Posledično je bilo onesnaževanje v petdesetih in šestdesetih letih prejšnjega stoletja obsežno. V luči zaskrbljenosti nad posledicami takšnega neukrepanja je bil leta 1970 sprejet zakon za zaščito okolja.&lt;ref&gt;{{navedi splet|script-title=ja:日本の大気汚染の歴史 |url=http://www.erca.go.jp/taiki/history/ko_syousyu.html |publisher=Environmental Restoration and Conservation Agency |accessdate=2.3.2014 |language=ja |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110501085231/http://www.erca.go.jp/taiki/history/ko_syousyu.html |archivedate=1.5.2011}}&lt;/ref&gt; Naftna kriza leta 1973 je spodbudila razvoj trajnostne in ekonomične rabe energentov, saj je Japonska revna s surovinami in odvisna od uvoza le-teh.&lt;ref&gt;{{navedi splet|last=Sekiyama|first=Takeshi|title=Japan's international cooperation for energy efficiency and conservation in Asian region|url=http://nice.erina.or.jp/en/pdf/C-SEKIYAMA.pdf|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080216005103/http://nice.erina.or.jp/en/pdf/C-SEKIYAMA.pdf|archivedate=16.2.2008|publisher=Energy Conservation Center|accessdate=16.1.2011}}&lt;/ref&gt; Sodobni naravovarstveni problemi so onesnaženost mestnega zraka, upravljanje z odpadki, [[Evtrofikacija|evtrofikacija voda]], ohranjanje narave, podnebne spremembe, ravnanje s kemikalijami in mednarodno sodelovanje za preprečitev posledic globalnega segrevanja.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Environmental Performance Review of Japan|url=http://www.oecd.org/dataoecd/0/17/2110905.pdf|publisher=[[Organisation for Economic Co-operation and Development|OECD]]|accessdate=16.1.2011}}&lt;/ref&gt;

Junija 2015 je bilo v načrtovanju ali gradnji 40 elektrarn na premog, kar je Japonski prislužilo »nagrado« za njihovo »delo na ukrepih, ki zavirajo dejavnost pri varovanju podnebja«.&lt;ref&gt;{{navedi novice |title =At G-7, Japan's energy plan is not all that green |author =Elaine Kurtenbach |date = 6.6.2015 |agency =Associated Press}}&lt;/ref&gt; Uvršča se na 39. mesto indeksa EPI, ki meri zavezanost držav k ukrepanju v smeri trajnosti.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Environmental Performance Index: Japan|url=http://epi.yale.edu/country/japan|publisher=Yale University|accessdate=19.4.2016}}&lt;/ref&gt; Kot gostiteljica in podpisnica kjotskega protokola mora zmanjšati izpuste ogljikovega dioksida in uvesti druge ukrepe za zmanjšanje vpliva na podnebne spremembe.&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://www.reuters.com/article/idUST191967 |title=Japan sees extra emission cuts to 2020 goal – minister |date=24.6.2009 |agency=Reuters}}&lt;/ref&gt;

== Politika ==
=== Politična ureditev ===
[[Slika:Diet of Japan Kokkai 2009.jpg|levo|sličica|220x220_pik|Japonski parlament ''Kokkai,'' Čidoja, Tokio]]
Japonska je ustavna monarhija z zelo omejeno cesarjevo pristojnostjo. Cesarja ustava definira kot »simbol države in enotnosti ljudstva«. Izvršno vejo oblasti v državi vodi predsednik vlade s svojim ministrskim kabinetom. Zakonodajno vejo oblasti predstavlja dvodomni narodni parlament ''[[Kokkai]]'' (国会), sestavljen iz predstavniškega doma (465 sedežev, menja se na štiri leta) in svetniškega doma (265 sedežev, menja se na šest let). Poslance in svetnike volijo vsi državljani, stari najmanj 18 let, na tajnem glasovanju.&lt;ref name=&quot;tst-&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.straitstimes.com/asia/east-asia/japan-lowers-voting-age-from-20-to-18-to-better-reflect-young-peoples-opinions-in |title=Japan lowers voting age from 20 to 18 to better reflect young people's opinions in policies |publisher=[[The Straits Times]] |date=20.6.2015 |accessdate=28.8.2017 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Constitution&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.kantei.go.jp/foreign/constitution_and_government_of_japan/constitution_e.html |title=The Constitution of Japan |publisher=Prime Minister of Japan and His Cabinet |date=3.11.1946 |accessdate=14.2.2014 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20131214104438/http://www.kantei.go.jp/foreign/constitution_and_government_of_japan/constitution_e.html |archivedate=14.12.2013 |df= }}&lt;/ref&gt; Socialno liberalna [[Ustavna demokratska stranka (Japonska)|Ustavna demokratska stranka]] (CDP) in konzervativna [[Liberalna demokratska stranka (Japonska)|Liberalna demokratska stranka]] (LDP) prevladujeta v parlamentu. LDP je od konca ameriške zasedbe leta 1955 skoraj vedno najuspešnejša in ima (od novembra 2017) 283 sedežev v spodnjem ter 125 v zgornjem domu parlamenta. Samo med leti 1993-94 in 2009-12 ni bila uspešna. [[Predsednik vlade Japonske|Japonski premier]] je na čelu vlade, imenuje ga parlament izmed svojih poslancev, potrjuje pa ga cesar. Je vodja kabineta, v katerega imenuje ministre, lahko pa jih tudi razreši dolžnosti. Trenutni premier je [[Jošihide Suga]].

V japonski zgodovini je na pravni sistem v državi močno vplivalo kitajsko pravo, na primer preko teksta ''[[Kudžikata Isadamegaki]]'' v obdobju Edo.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Dean|first=Meryll|title=Japanese legal system: text, cases &amp; materials|year=2002|publisher=Cavendish|isbn=978-1-85941-673-0|pages=55–58|edition=2}}&lt;/ref&gt; Od 19. stoletja se je pravni sistem začel upirati na civilno pravo v Evropi, predvsem na nemško. Leta 1896 je prišel v veljavo civilni kodeks po osnutku nemškega [[Bürgerliches Gesetzbuch]], ki je obveljal do danes z nekaj povojnimi prilagoditvami.&lt;ref name=&quot;ReferenceC&quot;&gt;{{navedi revijo|last=Kanamori|first=Shigenari|title=German influences on Japanese Pre-War Constitution and Civil Code|journal=European Journal of Law and Economics|date=1.1.1999|volume=7|issue=1|pages=93–95|doi=10.1023/A:1008688209052}}&lt;/ref&gt; Japonsko pravosodje je razdeljeno na štiri stebre: vrhovno sodišče in trije nižji nivoji.&lt;ref name=&quot;ReferenceC&quot;/&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.kantei.go.jp/foreign/judiciary/0620system.html |publisher=Office of the Prime Minister of Japan |title=The Japanese Judicial System |accessdate=27.3.2007}}&lt;/ref&gt; Glavni korpus zakonikov, na katerih temelji japonski pravni red se imenuje [[Šest kodeksov]].&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Dean|first=Meryll|title=Japanese legal system: text, cases &amp; materials|year=2002|publisher=Cavendish|isbn=978-1-85941-673-0|page=131|edition=2}}&lt;/ref&gt;

=== Upravna delitev ===
{{glavni|Upravna delitev Japonske}}
Japonska birokratska uprava je razdeljena na tri osnovne ravni; nacionalni, prefekturni in občinski.

Pod nacionalno vlado je 47 '''prefektur''', od katerih jih je šest nadalje razdeljenih na '''podprefekture''' za boljše oskrbovanje velikih geografskih območij ali oddaljenih otokov. Podprefektura Japonske (支庁, shichō) je japonska oblika samouprave, ki se osredotoča na lokalna vprašanja pod ravnjo prefekture. Deluje kot del večje uprave države in kot del samoupravnega sistema.

1718 '''občin''' (792 mest, 743 mest in 183 vasi) in 23 posebnih okrajev Tokia je najnižja raven vlade; dvajset najbolj naseljenih mest zunaj tokijske metropole je znanih kot [[Mesta, določena z vladnim odlokom Japonske]] in je razdeljenih na oddelke.

Na Japonskem je '''okrožje''' (郡, gun) sestavljeno iz ene ali več podeželskih občin (mest ali vasi) znotraj prefekture. Okrožja nimajo upravne funkcije in se uporabljajo samo za geografske ali statistične namene, kot so poštni naslovi.

'''Mesta''' na Japonskem so razvrščena v štiri različne vrste, od najvišje označeno mesto, osrednje mesto, posebno mesto in navadno mesto na najnižjem:
*Mesto, določeno z vladnim odlokom (政令指定都市, seirei shitei toshi), znano tudi kot določeno mesto (指定都市, shitei toshi) ali mesto z vladnim odlokom (政令市, seirei shi), je japonsko mesto, ki ima več prebivalcev kot 500.000 in je bil kot tak določen z ukazom japonskega kabineta v skladu s členom 252, oddelek 19 zakona o lokalni avtonomiji. Določena mesta so prav tako razdeljena na oddelke.
*Osrednje mesto (中核市, Chūkakushi) je japonsko mesto, ki ima več kot 300.000 prebivalcev in površino večjo od 100 kvadratnih kilometrov, čeprav so lahko posebne izjeme po ukazu kabineta za mesta s prebivalstvom pod 300.000, vendar nad 200.000. [3] Glavno mesto je bilo ustvarjeno s prvim členom 252. člena, 22. razdelka japonskega zakona o lokalni avtonomiji.
*Posebno mesto (特例市, Tokureishi) na Japonskem je mesto z najmanj 200.000 prebivalci. To kategorijo je določil zakon o lokalni avtonomiji, 26. odstavek 252. člena.
*Mesto (市, shi) je lokalna upravna enota na Japonskem z najmanj 50.000 prebivalci, od katerih mora biti vsaj 60 % gospodinjstev ustanovljenih v osrednjem mestnem območju, vsaj 60 % gospodinjstev pa mora biti zaposlenih v trgovini. , industriji ali drugih mestnih poklicih.

'''Posebni oddelki''' (特別区, tokubetsu-ku) so 23 občin, ki skupaj sestavljajo jedro in najbolj poseljen del [[Tokijska metropola|Tokijske metropole]] na Japonskem. Skupaj zasedajo ozemlje, ki je bilo prvotno mesto Tokio, preden je bilo leta 1943 ukinjeno in je postalo del novoustanovljene metropole Tokio. Struktura posebnih oddelkov je bila vzpostavljena v skladu z japonskim zakonom o lokalni avtonomiji in je edinstvena za metropolo Tokio.

==== Prefekture ====
{{glavni|Japonske prefekture}}
[[File:Regions and Prefectures of Japan 2.svg|thumb|47 prefektur Japonske]]
Japonska [[ustava]] deli državo na 47 prefektur, ki administrativne obveznosti opravljajo neodvisno od centralne vlade; vodi jih guverner (知事 ''čidži''). Delimo jih na 43 pravih prefektur (県 ''ken''), 1 metropolo (都 ''to'') - Tokio, 2 mestni prefekturi (府 ''fu'') – Osaka in Kjoto – in 1 okrožje (道 ''dō'') – Hokaido. Od severa proti jugu si sledijo:

{{stolpci|4|
# [[Hokaido]]
# [[Prefektura Aomori|Aomori]]
# [[Prefektura Iwate|Iwate]]
# [[Prefektura Mijagi|Mijagi]]
# [[Prefektura Akita|Akita]]
# [[Prefektura Jamagata|Jamagata]]
# [[Prefektura Fukušima|Fukušima]]
# [[Prefektura Ibaraki|Ibaraki]]
# [[Prefektura Točigi|Točigi]]
# [[Prefektura Gunma|Gunma]]
# [[Prefektura Saitama|Saitama]]
# [[Prefektura Čiba|Čiba]]
# [[Tokio]]
# [[Prefektura Kanagava|Kanagava]]
# [[Prefektura Niigata|Niigata]]
# [[Prefektura Tojama|Tojama]]
# [[Prefektura Išikava|Išikava]]
# [[Prefektura Fukui|Fukui]]
# [[Prefektura Jamanaši|Jamanaši]]
# [[Prefektura Nagano|Nagano]]
# [[Prefektura Gifu|Gifu]]
# [[Prefektura Šizuoka|Šizuoka]]
# [[Prefektura Aiči|Aiči]]
# [[Prefektura Mie|Mie]]
# [[Prefektura Šiga|Šiga]]
# [[Prefektura Kjoto|Kjoto]]
# [[Prefektura Osaka|Osaka]]
# [[Prefektura Hjogo|Hjogo]]
# [[Prefektura Nara|Nara]]
# [[Prefektura Vakajama|Vakajama]]
# [[Prefektura Tottori|Tottori]]
# [[Prefektura Šimane|Šimane]]
# [[Prefektura Okajama|Okajama]]
# [[Prefektura Hirošima|Hirošima]]
# [[Prefektura Jamaguči|Jamaguči]]
# [[Prefektura Tokušima|Tokušima]]
# [[Prefektura Kagava|Kagava]]
# [[Prefektura Ehime|Ehime]]
# [[Prefektura Koči|Koči]]
# [[Prefektura Fukuoka|Fukuoka]]
# [[Prefektura Saga|Saga]]
# [[Prefektura Nagasaki|Nagasaki]]
# [[Prefektura Kumamoto|Kumamoto]]
# [[Prefektura Oita|Oita]]
# [[Prefektura Mijazaki|Mijazaki]]
# [[Prefektura Kagošima|Kagošima]]
# [[Prefektura Okinava|Okinava]]
}}

=== Tradicionalne regije ===
{{glavni|Tradicionalne regije Japonske}}
Japonska je razdeljena na osem [[Tradicionalne regije Japonske|tradicionalnih regij]]. Niso uradne upravne enote, čeprav jih državni uradniki uporabljajo za statistične in druge namene od leta 1905. Od severa proti jugu si sledijo:
* [[Hokaido]] – (otok in njegov arhipelag); večji mesti sta [[Saporo]] in [[Hakodate]].
* [[Honšu]]: 
** [[Tohoku]] – na sever otoka; večji mesti [[Sendai]] in [[Fukušima]].
** [[Kanto]] – vzhodni del in otoki Nanpō (del tokijske metropole); večja mesta [[Tokio]], [[Kavasaki]], [[Jokohama]], [[Jokosuka]].
** [[Čubu]] – hribovita srednja regija na področju [[Japonske Alpe|Japonskih Alp]]. Regija, ki meji na Japonsko morje, se imenuje [[Hokuriku]], na Pacifik pa meji regija [[Tokai]]. Večji mesti v regiji Hokuriku sta [[Niigata]] in [[Kanazava]], v regiji Tokai pa [[Nagoja]] (četrto največje japonsko mesto) in [[Šizuoka]].
** [[Kansai]] ali Kinki – starodavno kulturno in trgovsko središče, z mesti [[Osaka]], [[Kjoto]], [[Kobe]], [[Nara (Japonska)|Nara]] in [[Vakajama]].
** [[Čugoku]] – zahodni del: večji mesti [[Hirošima]] in [[Okajama]].
* [[Šikoku]] – najmanjši od štirih glavnih otokov, znan po budističnih romarjih. Večji mesti sta [[Macujama]] in [[Takamacu]].
* [[Kjušu]] – najjužnejši izmed štirih glavnih otokov in [[Okinava]]. Pomembnejša mesta so [[Fukuoka]], [[Kitakjušu]] in [[Nagasaki]].

=== Mednarodni odnosi ===
Japonska je članica mnogih mednarodnih organizacijː G7, G8, G20, ZN, APEC, ASEAN prostotrgovinsko območje, z Avstralijo (marec 2007)&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.mofa.go.jp/region/asia-paci/australia/joint0703.html |title=Japan-Australia Joint Declaration on Security Cooperation |publisher=Ministry of Foreign Affairs|accessdate=25.8.2010}}&lt;/ref&gt; in Indijo (oktober 2008)&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.mofa.go.jp/region/asia-paci/india/pmv0810/joint_d.html |title=Joint Declaration on Security Cooperation between Japan and India |publisher=Ministry of Foreign Affairs |date=22.10.2008 |accessdate=25.8.2010}}&lt;/ref&gt; ima podpisan varnostni pakt. Od konca druge svetovne vojne je tesno ekonomsko in varnostno povezana z Združenimi državami Amerike, ki so pomemben izvozni in primaren uvozni partner. Na japonskih tleh je stalno operativna ameriška vojaška baza.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Japan's Foreign Relations and Role in the World Today|url=http://afe.easia.columbia.edu/japan/japanworkbook/fpdefense/foreign.htm|website=Asia for Educators|accessdate=13.11.2016}}&lt;/ref&gt;

Japonska ima nerazrešena ozemeljska vprašanja o [[Kurilski otoki|Kurilskih otokih]] ([[Rusija]])&lt;ref&gt;MOFA, [http://www.mofa.go.jp/region/europe/russia/territory/index.html Japan's Northern Territories]&lt;/ref&gt;, [[Skalovje Liancourt|Skalovju Liancourt]] (v [[japonščina|japonščini]] ''Takešima'')&lt;ref name=&quot;takeshima&quot;&gt;MOFA, [http://www.mofa.go.jp/region/asia-paci/takeshima/index.html The Issue of Takeshima]&lt;/ref&gt;, [[Otočje Senaku|otočju Senaku]] ([[Tajvan]] in [[Ljudska republika Kitajska|Kitajska]]) in atolu [[Okinotorišima]].&lt;ref&gt;MOFA, [http://www.mofa.go.jp/region/asia-paci/senkaku/senkaku.html The Basic View on the Sovereignty over the Senkaku Islands]&lt;/ref&gt; Polemičnost teh ozemelj je predvsem v nadzorovanju naravnih bogastev.

[[Japonsko-korejski odnosi|Odnosi z Korejo]] so napeti zaradi ravnanja Japoncev med kolonialno oblastjo. Med največjimi očitki so spolno suženjstvo (&quot;ženske za lagodje&quot;),&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.bbc.com/news/world-asia-35188135|title=Japan and South Korea agree WW2 'comfort women' deal|date=28.12.2015|work=BBC News|access-date=8.7.2017|language=en-GB}}&lt;/ref&gt; za katerega sploh ni točno znano število žrtev (več deset ali celo sto tisoč), kulturno zatiranje s prepovedjo korejščine v šolah, prisvajanje japonskih imen.&lt;ref name=&quot;#1&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://koreanhistory.info/japan.htm|title=Japanese Colony 1910–1945|website=koreanhistory.info|access-date=8.7.2017}}&lt;/ref&gt; Med letoma 1910 in 1945 je Japonska popravljala korejsko infrastrukturo in na Korejski polotok naselila okoli 800.000 Japoncev.&lt;ref name=&quot;#1&quot;/&gt; Leta 2015 se je Japonska uradno opravičila in priznala spolno suženjstvo, preživele žrtvam je izplačala odškodnino. Državi sta postali veliki gospodarski zaveznici, njuni voditelji aktivno sodelujejo pri reševanju težav v regiji, predvsem glede [[Severna Koreja|Severne Koreje]] in druge svetovne vojne. Na odmevnejšem obisku leta 2017 na vrhu G20 sta se voditelja držav pogovarjala o sodelovanju in razreševanju glede severnokorejske krize, zavzela sta se tudi za graditev pozitivnih odnosov v regiji ter za pritiske na Kitajsko, da poostri sankcije proti Severni Koreji.&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.japantimes.co.jp/news/2017/07/07/national/politics-diplomacy/tokyo-washington-seoul-vow-step-pressure-pyongyang-amid-perceived-china-inaction/|title=Abe and Moon hold first talks in Hamburg, agree to resume reciprocal visits|date=7.7.2017|work=The Japan Times Online|access-date=8.7.2017|language=en-US|issn=0447-5763}}&lt;/ref&gt; Od devetdesetih je zelo močan uvoz korejske glasbe (K-pop), televizije (K-drame) in filmov, saj je bil izničen korejski zakon o prepovedi kulturne izmenjave med državama;&lt;ref&gt;{{navedi revijo|last=Ju|first=Hyujung|date=2014|title=Transformations of the Korean Media Industry by the Korean Wave: The Perspective of Glocalization|url=|journal=Korean Popular Culture in Global Context|volume=|pages=|via=ProQuest ebrary}}&lt;/ref&gt; pojav se imenuje [[korejski val]] (한류 ''Hallju?'').

== Vojska ==
Japonska namenja veliko denarja vojski in obrambi.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=The 15 countries with the highest military expenditure in 2009|url=http://www.sipri.org/research/armaments/milex/resultoutput/milex_15|publisher=Stockholm International Peace Research Institute|accessdate=16.1.2011|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110217084451/http://www.sipri.org/research/armaments/milex/resultoutput/milex_15|archivedate=17.2.2011|df=mdy-all}}&lt;/ref&gt; [[Japonske samoobrambne sile|Japonska vojska]] (Japonske samoobrambne sile) se deli na kopenske, zračne in pomorske sile. Glede na zakonodajo ne sme napovedati vojne ali uporabiti sile v mednarodnih sporih; japonska vlada izvršuje prepoved izvoza strelnega orožja. V zadnjih letih se predsednik vlade Šinzo Abe zavzema za večjo vlogo Japonske pri zagotavljanju varnosti v regiji, tudi s pomočjo sosednjim državam. Glede na Indeks svetovnega miru je Japonska na prvem mestu med azijskimi državami.&lt;ref&gt;Institute for Economics and Peace (2015). ''[http://www.visionofhumanity.org/sites/default/files/Global%20Peace%20Index%20Report%202015_0.pdf Global Peace Index 2015.] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20151006145259/http://www.visionofhumanity.org/sites/default/files/Global%20Peace%20Index%20Report%202015_0.pdf |date=6.10.2015 }}'' Retrieved 5.10.2015&lt;/ref&gt; V zadnjem času so bile japonske vojaške sile uporabljene v mirovnih misijah v Iraku.&lt;ref name=&quot;Iraq deployment&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.iht.com/articles/2006/06/20/news/japan.php |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070416075509/http://www.iht.com/articles/2006/06/20/news/japan.php |archivedate=16.4.2007 |title= Tokyo says it will bring troops home from Iraq |work=International Herald Tribune |date=20.6.2006 |accessdate=28.3.2007}}&lt;/ref&gt; Japonska poslovna federacija prepričuje japonsko vlado k ukinitvi prepovedi izvoza orožja, da bi se država lahko pridružila mednarodnim projektom na področju oboroževanja.&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://in.reuters.com/article/2010/07/13/idINIndia-50097320100713 |title=Japan business lobby wants weapon export ban eased |publisher=Reuters |date= 13.7.2010|accessdate=12.4.2011}}&lt;/ref&gt;

V 21. stoletju se je z globalizacijo moč v regiji prerazporedila. Varnostna slika Japonske se je spremenila predvsem zaradi severnokorejske jedrske grožnje, spopada pa se tudi s spletnim in mednarodnim terorizmom.&lt;ref name=&quot;Japan's Security Policy&quot;&gt;{{navedi novice |title= Japan's Security Policy |publisher= Ministry of Foreign Affairs of Japan |url=http://www.mofa.go.jp/policy/security/}}&lt;/ref&gt; Za ohranjanje miru so ustanovili narodni varnostni svet, ki je razvil varnostno strategijo ter smernice. [[Varnostni pakt med Japonsko in ZDA]] je temelj japonske zunanje politike.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.realclearpolitics.com/articles/2007/03/japan_is_back_why_tokyos_new_a.html |title=Japan Is Back: Why Tokyo's New Assertiveness Is Good for Washington|author=Michael Green |publisher=Real Clear Politics |accessdate=28.3.2007}}&lt;/ref&gt; Od leta 1956 je članica [[Organizacija združenih narodov|OZN]], dvajset let pa je bila tudi nestalna članica [[Varnostni svet ZN|Varnostnega sveta]]. Je članica G4, s čimer si išče stalno mesto v Varnostnem svetu.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.centralchronicle.com/20070111/1101194.htm |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070221044357/http://www.centralchronicle.com/20070111/1101194.htm |archivedate=21.2.2007 |title=UK backs Japan for UNSC bid |work=Central Chronicle |accessdate=28.3.2007}}&lt;/ref&gt;

== Gospodarstvo ==
[[Slika:The_Tokyo_Stock_Exchange_-_main_room_3.jpg|sličica|293x293_pik|Tokijska borza, ena večjih v Aziji]]
Japonska je po Združenih državah Amerike in Kitajski nominalno gledano tretje največje gospodarstvo na svetu.&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=China confirmed as World's Second Largest Economy|newspaper=[[The Guardian]] |date=21.1.2011|url=https://www.theguardian.com/business/2011/jan/21/china-confirmed-worlds-second-largest-economy|accessdate=21.1.2011 |first=James |last=Inman |location=London}}&lt;/ref&gt; Tokijska borza spada med največje v Aziji.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://asia.nikkei.com/Markets/Equities/Tokyo-Stock-Exchange-ranked-third-in-Asia-in-2014 |title=Tokyo Stock Exchange ranked third in Asia in 2014 |work=Nikkei Asian Review |date=16.1.2015 |accessdate=5.12.2015 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20151208112614/http://asia.nikkei.com/Markets/Equities/Tokyo-Stock-Exchange-ranked-third-in-Asia-in-2014 |archivedate=8.12.2015}}&lt;/ref&gt; Leta 2016 je bil japonski javni dolg ocenjen na 230 % letnega BDP.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/rankorder/2186rank.html |publisher=CIA |title=World Factbook, Country comparison: Public debt |accessdate=20.8.2017}}&lt;/ref&gt; Storitveni sektor predstavlja tri četrtine BDP, ima pa tudi zelo visoko razvit industrijski sektor, ki proizvaja visokotehnološka vozila, elektroniko, orodje, jeklo, ladje, kemikalije, tekstil in procesirano hrano. Kmetijski sektor obdeluje 13% japonskega ozemlja, ujamejo 15% vseh rib na svetu. Brezposelnost je nizka pri okoli 4 %, a vseeno 17 % ljudi živi pod pragom revščine.&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=Japan Tries to Face Up to Growing Poverty Problem|url=https://www.nytimes.com/2010/04/22/world/asia/22poverty.html?source=patrick.net|accessdate=16.1.2011|newspaper=The New York Times|date=21.4.2010|first=Martin|last=Fackler}}&lt;/ref&gt; Omejena količina pozidljivih zemljišč vpliva na gradnjo in trg z nepremičninami.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=2008 Housing and Land Survey|url=http://www.e-stat.go.jp/SG1/estat/NewListE.do?tid=000001028768|publisher=Statistics Bureau|accessdate=20.1.2011}}&lt;/ref&gt;

Japonska izvaža največ na ameriški (20 %) in kitajski trg (18 %), sledijo Južna Koreja (7 %), Hong Kong (6 %) in Tajska (5 %). Glavni izvozni proizvodi so orodje, motorna vozila, železo, jeklo, polprevodniki in avtomobilski deli. Največ uvaža iz Kitajske (25 %) in ZDA (11 %), sledita Avstralija (5 %) in Južna Koreja (4 %). Glavni uvozni proizvodi so stroji in orodje, fosilna goriva, živila (govedina), kemikalije, tekstil in surovine za industrijo.&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=Foreign investment in Japan soars|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/business/4632747.stm|accessdate=16.1.2011|newspaper=BBC|date=29.6.2005}}&lt;/ref&gt; Administracija Džun'ičira Koizumija je sprožila reforme, ki so povzročile porast tujih investicij.

Japonska je 27. med 189 državami po indeksu enostavnosti sklepanja poslov in enega najmanjših davčnih prihodkov med razvitimi državami. Japonski kapitalizem ima nekaj posebnosti, kot je sistem vseživljenjske zaposlitve, napredovanje po starosti&lt;ref name=&quot;oecd2008&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.oecd.org/document/17/0,3343,en_2649_34111_40353553_1_1_1_1,00.html |title=Economic survey of Japan 2008 |publisher=[[Organisation for Economic Co-operation and Development|OECD]] |accessdate=25.8.2010 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20101109122744/http://www.oecd.org/document/17/0%2C3343%2Cen_2649_34111_40353553_1_1_1_1%2C00.html |archivedate=9.11.2010 |df=mdy-all }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=http://www.economist.com/node/7193984?story_id=7193984 |title=Japan's Economy: Free at last |newspaper=The Economist |date=20.7.2006 |accessdate=23.1.2011}}&lt;/ref&gt; in vpliv t.i. korporacij ''kejrecu,'' aktivizem lastnikov delnic je redek, podjetja so vodena po metodah, kot je »Metoda Tojota«.&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=Activist shareholders swarm in Japan|url=http://www.economist.com/node/9414552?story_id=9414552|accessdate=23.1.2011|date=28.6.2007|newspaper=The Economist}}&lt;/ref&gt; Znane znamke iz Japonske so [[Toyota]], [[Honda]], [[Canon]], [[Nissan]], [[Sony]], Mitsubishi, [[Panasonic]], [[Uniqlo]], [[Lexus]], [[Subaru Corporation|Subaru]], [[Nintendo]], [[Bridgestone]], [[Mazda]] in [[Suzuki]].&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.rankingthebrands.com/The-Brand-Rankings.aspx?rankingID=33|title=Japan's Best Global Brands 2017|date=17.2.2017|accessdate=2.11.2017|website=Ranking the Brands}}&lt;/ref&gt;

==== Gospodarska zgodovina ====
Sodobna rast se je začela v obdobju Edo, ki je dalo cestni sistem in sistem vodooskrbe, pa tudi razvoj določenih finančnih inšturmentov, bankirstvo in [[Osaške riževe borze|borze]].&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |title=The Origins of Japanese Trade Supremacy |author=Howe, Christopher |publisher=Hurst &amp; Company |year=1996 |isbn=1-85065-538-3|pages=58f}}&lt;/ref&gt; S sprejetjem [[Tržno gospodarstvo|tržnega gospodarstva]]&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Totman|first=Conrad|title=A History of Japan|edition=2 |year=2005|publisher=Blackwell|isbn=1-4051-2359-1|pages=312–314}}&lt;/ref&gt; v obdobju Mejdži so se ustanavljala uspešna podjetja, ki so Japonsko popeljala na vrh razvitih držav.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=McCargo|first=Duncan|title=Contemporary Japan|year=2000|publisher=Macmillan|isbn=0-333-71000-2 |pages=18–19}}&lt;/ref&gt; Med 1960 in 1980 je gospodarska rast v povprečju dosegala 7,5 %, v osemdesetih in na začetku devetdesetih po naftni krizi pa 3,2 %. V devetdesetih se je rast zaradi poka finančnega mehurčka upočasnjevala, kar imenujemo tudi izgubljeno desetletje. Premiki v smeri okrevanja so bili počasni, ovirala jih je tudi globalna upočasnitev okoli preloma tisočletja. Po letu 2005 je Japonska doživljala solidno rast okoli 2,8%&lt;ref&gt;{{navedi novice|last=Masake|first=Hisane|title=A farewell to zero|url=http://www.atimes.com/atimes/Japan/HC02Dh01.html|accessdate=16.1.2011|newspaper=Asia Times|date=2.3.2006}}&lt;/ref&gt;, večje nazadovanje pa je prinesla finančna kriza 2008. Danes se uvršča visoko na lestvicah konkurenčnosti (6. mesto za leti 2015 in 2016) in gospodarske svobode.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://reports.weforum.org/global-competitiveness-report-2015-2016/economies/#indexId=GCI&amp;economy=JPN |title=Country/Economy Profiles: Japan|publisher=World Economic Forum |accessdate=24.2.2016 |language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://reports.weforum.org/global-competitiveness-report-2015-2016/competitiveness-rankings/ |title=Competitiveness Rankings |publisher=World Economic Forum |accessdate=24.2.2016 |language=en}}&lt;/ref&gt;

==== Kmetijstvo in ribolov ====
[[Slika:Rice Paddies In Aizu, Japan.JPG|levo|sličica|220x220_pik|Riževo polje v Ajzuju, prefektura Fukušima]]
Samo 11,5 % japonskega ozemlja je primernega za kmetijstvo.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://data.worldbank.org/indicator/AG.LND.ARBL.ZS|title=Arable land (% of land area)|publisher=World Bank|accessdate=November 11, 2020}}&lt;/ref&gt; Zaradi tega pomanjkanja obdelovalne zemlje se na majhnih površinah kmetuje po sistemu teras.&lt;ref name=&quot;Urbanites Help Sustain Japan's Historic Rice Paddy Terraces&quot;&gt;{{cite web|url=http://ourworld.unu.edu/en/the-people-who-sustain-japans-historic-terraced-rice-fields|title=Urbanites Help Sustain Japan's Historic Rice Paddy Terraces|website=Our World|date=May 22, 2012|author1=Nagata, Akira|author2=Chen, Bixia}}&lt;/ref&gt; Posledica tega je ena najvišjih stopenj donosa poljščin na enoto površine na svetu, s stopnjo kmetijske samooskrbe okoli 50 % od leta 2018;&lt;ref&gt;{{cite journal|title=The spatial patterns in long-term temporal trends of three major crops' yields in Japan|doi=10.1080/1343943X.2018.1459752|year=2018|volume=21|last=Chen|first=Hungyen|journal=Plant Production Science|issue=3|pages=177–185|doi-access=free}}&lt;/ref&gt; kmetijstvo  predstavlja samo 1,4 % BDP. Mali japonski kmetijski sektor je zelo subvencioniran in zaščiten.&lt;ref&gt;{{cite web|work=Agricultural Policy Monitoring and Evaluation|title=Japan: Support to agriculture|year=2020|publisher=OECD|accessdate=November 11, 2020|url=https://www.oecd-ilibrary.org/sites/751935f0-en/index.html?itemId=/content/component/751935f0-en}}&lt;/ref&gt; Kmetje se spopadajo s pomanjkanjem nasledstva in staranjem delovne sile.&lt;ref name=&quot;How will Japan's farms survive?&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.japantimes.co.jp/opinion/2013/06/28/editorials/how-will-japans-farms-survive/#.UoyT2b-lf-k |title=How will Japan's farms survive? |work=[[The Japan Times]] |date=28.6.2013 |accessdate=21.11.2013}}&lt;/ref&gt; [[Riž]] predstavlja skoraj vso proizvodnjo žitaric in je visoko zaščiten s tarifami pri 777,7 %.&lt;ref name=&quot;Japan - Agriculture&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.nationsencyclopedia.com/Asia-and-Oceania/Japan-AGRICULTURE.html#b |title=Japan – Agriculture |work=Nations Encyclopedia |accessdate=21.11.2013}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;With fewer, bigger plots and fewer part-time farmers, agriculture could compete&quot;&gt;{{navedi novice |url=https://www.economist.com/news/asia/21576154-fewer-bigger-plots-and-fewer-part-time-farmers-agriculture-could-compete-field-work |title=With fewer, bigger plots and fewer part-time farmers, agriculture could compete |work=[[The Economist]] |date=13.4.2013 |accessdate=21.11.2013}}&lt;/ref&gt; Japonska je drugi največji uvoznik kmetijskih proizvodov. Leta 1996 se je uvrstila na četrto mesto po količini ulova rib, leta 2010 je ulovila preko 4,5 milijonov ton rib.&lt;ref name=&quot;World fisheries production, by capture and aquaculture, by country (2010)&quot;&gt;{{navedi splet |url=ftp://ftp.fao.org/FI/STAT/summary/a-0a.pdf |archive-url=https://wayback.archive-it.org/all/20170525161431/ftp://ftp.fao.org/FI/STAT/summary/a-0a.pdf |url-status=dead |archive-date=25.5.2017 |title=World fisheries production, by capture and aquaculture, by country (2010) |work=Food and Agriculture Organization |accessdate=18.1.2014 |df=mdy-all }}&lt;/ref&gt; Danes predstavlja japonski ulov 15 % svetovnega&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/ja.html#Econ |title=The World Factbook |work=[[Central Intelligence Agency]] |accessdate=1.2.2014}}&lt;/ref&gt;, mnogi tudi trdijo, da je Japonska kriva za počasno izumiranje nekaterih ribjih vrst, kot so tuni.&lt;ref name=&quot;UN tribunal halts Japanese tuna over-fishing&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.atimes.com/oceania/AH31Ah01.html |title=UN tribunal halts Japanese tuna over-fishing |work=[[Asia Times]] |date=31.8.1999 |accessdate=1.2.2014}}&lt;/ref&gt; Sporen je tudi kvazi-komercialen [[Kitolov|lov na kite]].&lt;ref name=&quot;Japanese whaling 'science' rapped&quot;&gt;{{navedi novice |url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/science/nature/4118990.stm |title=Japanese whaling 'science' rapped |work=[[BBC News]] |date=22.6.2005 |accessdate=1.2.2014 |author=Black, Richard}}&lt;/ref&gt;

==== Industrija in storitve ====
Industrija predstavlja 27,5 % BDP.&lt;ref name=&quot;auto1&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/ja.html#Econ|title=Japan|last=|first=|date=3.11.2016|website=CIA World Factbook|publisher=|accessdate=13.11.2016}}&lt;/ref&gt; Pomembnejše industrije so avtomobilska, motorska, elektronska, orodjarska, kovinska, ladjedelniška, kemična in predelovalna. Japonska je tretji največji proizvajalec avtomobilov, Tojota pa največji posamezni proizvajalec.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.oica.net/category/production-statistics/|title=Production Statistics|last=OICA|first=|date=2016|website=|publisher=|accessdate=13.11.2016}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.forbes.com/sites/andreamurphy/2015/05/06/2015-global-2000-the-worlds-biggest-auto-companies/#361753666e48|title=2015 Global 2000: The World's Biggest Auto Companies|last=|first=|date=6.5.2015|website=Forbes|publisher=|accessdate=13.11.2016}}&lt;/ref&gt; Potrošniška elektronika se je preselila na Kitajsko, v ZDA in Južno Korejo.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=The era of Japanese consumer electronics giants is dead|url=https://www.cnet.com/news/the-era-of-japanese-consumer-electronics-giants-is-dead|website=cnet|accessdate=13.11.2016}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=What happened to Japan's electronic giants?|url=http://www.bbc.com/news/world-asia-21992700|accessdate=13.11.2016|agency=BBC News|date=2.4.2013}}&lt;/ref&gt; Za ladjedelništvo se pričakuje, da bo ostalo na Japonskem.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Why the sun has yet to set on Japanese shipbuilding|url=http://www.seatrade-maritime.com/news/asia/why-the-sun-has-yet-to-set-on-japanese-shipbuilding.html|website=Seatrade Maritime News|accessdate=13.11.2016}}&lt;/ref&gt;

Storitveni sektor predstavlja tri četrtine BDP.&lt;ref name=&quot;Japan Country Report&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.gfmag.com/gdp-data-country-reports/247-japan-gdp-country-report.html#axzz2kmA1XTXk |title=Japan Country Report |work=Global Finance |accessdate=16.11.2013}}&lt;/ref&gt; Glavne industrije so bankirstvo, zavarovalništvo, nepremičnine, trgovina, transport in telekomunikacije. Štiri od petih največjih časopisov na svetu je iz Japonske.&lt;ref name=&quot;National Newspapers Total Circulation 2011&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.ifabc.org/site/assets/media/National-Newspapers_total-circulation_IFABC_17-01-13.xls |title=National Newspapers Total Circulation 2011 |publisher=[[International Federation of Audit Bureaux of Circulations]] |accessdate=2.2.2014}}&lt;/ref&gt; Največji poslovni konglomerati ''kejrecu'' v državi so skupine Mitsubishi, Sumitomo, Fuyo, Mitsui, Dai-Ichi Kangyo in Sanwa.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.sjsu.edu/faculty/watkins/keiretsu.htm |title=The Keiretsu of Japan |work=San José State University}}&lt;/ref&gt;

==== Turizem ====
[[Slika:Chateau Himeji.JPG|sličica|220x220_pik|Grad Himedži, prefektura Hjogo]]
Turizem doživlja v zadnjih letih razcvet. Leta 2013 je število tujih obiskovalcev prvič preseglo 10 milijonov, leta 2015 že skoraj 20 milijonov.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.japantimes.co.jp/news/2016/01/19/national/japan-sets-new-inbound-tourism-record-2015-comes-just-short-20-million-target/|title=Visitors to Japan surge to record 19.73 million, spend all-time high ¥3.48 trillion|first=Tomoko|last=Otake|date=19.1.2016|publisher=|via=Japan Times Online}}&lt;/ref&gt; Pričakovanja japonske vlade so, da se bo turistični obisk do leta 2030 povzpel na 60 milijonov.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.japanmacroadvisors.com/page/category/economic-indicators/gdp-and-business-activity/number-of-visitors-to-japan/|title=Number of visitors to Japan|accessdate=29.1.2017|publisher=|via=Japan Macro Advisors}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Number of Foreign Visitors Surpassed 20 million (Japan)&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.smam-jp.com/documents/www/english/market_info/2016/11/22/SMAM_Market_Keyword_No139.pdf|title=SMAM Market Keyword (No.139)|work=SMAM-jp.com |accessdate=29.1.2017}}&lt;/ref&gt; Japonska ima [[Seznam spomenikov Unescove svetovne dediščine na Japonskem|20 znamenitosti]]  zapisanih na Unescov seznam svetovne dediščine&lt;ref name=&quot;whc.unesco.org&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://whc.unesco.org/en/statesparties/jp|title=Japan Properties inscribed on the World Heritage List|date=29.1.2017|publisher=|via=UNESCO}}&lt;/ref&gt;, med njimi grad Himedži, zgodovinske spomenike starodavnega Kjota in Nare.&lt;ref name=&quot;whc.unesco.org&quot;/&gt; Popularne destinacije so Tokio, Hirošima, gora [[Fudži]], smučišči Niseko in Kohaido, Okinava, vlak ''šinkansen'' in uporaba obširne mreže hotelov ''rjokan'' in vrelcev tople vode ''onsen''.

== Znanost in tehnologija ==
Japonska je vodilna država na področju znanstvenega raziskovanja v naravoslovju in inženirstvu, njen prispevek je pomemben v kmetijstvu, elektroniki (kar 16 % vsega zlata in 22 % vsega srebra je v japonski elektroniki&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.techradar.com/news/phone-and-communications/mobile-phones/japan-wants-citizens-to-donate-their-phone-to-make-2020-olympic-medals-1326938|title=Japan wants citizens to donate their old phone to make 2020 Olympics medals|publisher=}}&lt;/ref&gt;), industrijski robotiki (na Japonskem je bilo leta 2013 v uporabi kar 20% vseh robotov&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.ifr.org/industrial-robots/statistics/ |title=Statistics – IFR International Federation of Robotics |publisher= |accessdate=5.10.2016 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20160327031517/http://www.ifr.org/industrial-robots/statistics/ |archivedate=27.3.2016 |df= }}&lt;/ref&gt;), optiki, kemikalijah, polprevodnikih, raznih vejah inženirstva in raziskovanja živih bitij. Na indeksu inovativnosti Bloomberg se ponaša z drugim mestom. 700.000 raziskovalcev deluje s proračunom, velikim kar 130 milijard dolarjev, kar je v deležu BDP na tretjem mestu sveta.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.investinisrael.gov.il/NR/rdonlyres/D8B76E12-BC96-436A-9CA5-B53D9B8060E1/0/IsraelWhereBreakthroughsHappen.pdf |title=Invest in Israel – Where Breakthroughs Happen |date=4.12.2011 |work=Investment Promotion Center |publisher=Industry, Trade and Labor Ministry |page=17 |accessdate=14.10.2012}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice|last=McDonald|first=Joe|title=China to spend $136 billion on R&amp;D|newspaper=BusinessWeek|date=4.12.2006}}&lt;/ref&gt; Japonski znanstveniki so prejeli 22 [[Nobelova nagrada|Nobelovih nagrad]] iz fizike, kemije ali medicine in 3 [[Fieldsova nagrada|Fieldsove nagrade]] za matematiko.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Japanese Nobel Laureates |publisher=[[Kyoto University]] |year=2009 |url=http://www.kyoto-u.ac.jp/en/profile/intro/honor/nobel.htm/ |accessdate=7.11.2009}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Japanese Fields Medalists |publisher=Kyoto University |year=2009 |url=http://www.kyoto-u.ac.jp/en/profile/intro/honor/fields.htm |accessdate=7.11.2009 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20100310203313/http://www.kyoto-u.ac.jp/en/profile/intro/honor/fields.htm/ |archivedate=10.3.2010}}&lt;/ref&gt;

[[Japonska agencija za raziskovanje vesolja]] (JAXA) razvija satelite in vesoljska plovila, sodeluje v planetarnih, vesoljskih in aviacijskih raziskavah, na Mednarodni vesoljski postaji. Misije so poslali proti Merkurju, Veneri in Luni, kjer nameravajo do leta 2030 zgraditi bazno postajo.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Japan Plans Moon Base by 2030 |publisher=MoonDaily |date=3.8.2006 |url=http://www.moondaily.com/reports/Japan_Plans_Moon_Base_By_2030_999.html |accessdate=27.3.2007}}&lt;/ref&gt; Pomembnejši projekti so Kibo, [[Akacuki]], Mercury Magnetspheri Orbiter, SELENE in H-IIA.

== Infrastruktura ==
[[Slika:Satta yukei.jpg|sličica|275x275_pik|Japonska avtocesta s pogledom na goro [[Fudži]]]]
Japonska ima v omrežju 1,2 milijonov kilometrov cest kar 63.000 kilometrov avtocest in hitrih cest,&lt;ref name=&quot;stat.go.jp&quot;&gt;[http://www.stat.go.jp/english/data/nenkan/1431-12.htm Chapter 12 Transport – Microsoft Excel Sheet], Statistical Handbook of Japan&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;mlit.go.jp&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.mlit.go.jp/road/road_e/statistics.html|title=Road Bureau – MLIT Ministry of Land, Infrastructure, Transport and Tourism|publisher=}}&lt;/ref&gt; ki povezujejo večja mesta med otoki Honšu, Šikoku ter Kjušu, na Hokaidu in v obliki hitre ceste na Okinavi. Novi in rabljeni avtomobili so poceni s poudarkom na energijski učinkovitosti. Uporaba avtomobilov je nizka, s samo 50 % povprečja držav G8.&lt;ref name=&quot;stat.go.jp&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;mlit.go.jp&quot;/&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Transport |url=http://www.stat.go.jp/english/data/handbook/c09cont.htm |work=Statistical Handbook of Japan 2007 |publisher=Statistics Bureau |accessdate=2.3.2014 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110427071603/http://www.stat.go.jp/english/data/handbook/c09cont.htm |archivedate=27.4.2011}}&lt;/ref&gt; Železniško omrežje je privatizirano, znani so hitri in točni vlaki ''[[Šinkansen]]'' z rednimi hitrostmi vlakov do 320&amp;nbsp;km/h.&lt;ref name=&quot;transtatsjp&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.iraptranstats.net/jp|title=Transport in Japan|accessdate=17.2.2009|work=International Transport Statistics Database|publisher=[[International Road Assessment Program]]}} {{subscription required}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://english.jr-central.co.jp/about/safety.html|title=About the Shinkansen&amp;nbsp;– Safety|accessdate=17.10.2011|publisher=Central Japan Railway Company}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.hitachi-rail.com/rail_now/column/just_in_time/index.html|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080513230217/http://www.hitachi-rail.com/rail_now/column/just_in_time/index.html|archivedate=13.5.2008|title=Corporate Culture as Strong Diving Force for Punctuality- Another &quot;Just in Time&quot;|accessdate=19.4.2009|publisher=Hitachi}}&lt;/ref&gt; V državi je 175 letališč, [[Haneda|letališče Haneda]] je drugo najprometnejše v Aziji, pomemno je tudi [[letališče Narita]], [[Letališče Kansaj|Kansaj]] in [[Letališče Čubu|Čubu]]. [[Pristanišče v Nagoji]] je največje v državi, predstavlja kar 10% trgovinske izmenjave na Japonskem.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.airports.org/cda/aci_common/display/main/aci_content07_c.jsp?zn=aci&amp;cp=1-5-212-218-222_666_2__ |title=Year to Date Passenger Traffic |publisher=Airports Council International |date=11.11.2010 |accessdate=2.3.2014 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110111152406/http://www.airports.org/cda/aci_common/display/main/aci_content07_c.jsp?zn=aci&amp;cp=1-5-212-218-222_666_2__ |archivedate=11.1.2011}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Nakagawa|first=Dai|title=Transport Policy and Funding|year=2006|publisher=Elsevier|isbn=0-08-044852-6|page=63|author2=Matsunaka, Ryoji}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Port Profile|url=http://www.port-of-nagoya.jp/english/about_port.htm|publisher=Port of Nagoya|accessdate=7.1.2011|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20101130050032/http://www.port-of-nagoya.jp/english/about_port.htm|archivedate=30.11.2010|df=mdy-all}}&lt;/ref&gt;

Leta 2011 je bilo 46,1 % energije pridobljene iz nafte, 21,3 % iz premoga, 21,4 % iz zemeljskega plina, 4,0 % iz jedrske energije in 3,3 % iz vodne energije. Jedrska energija je istega leta predstavljala 9,2 % proizvodnje električne energije (še leto prej 24,9 %), zmanjšanje se je zgodilo na račun jedrske nesreče v Jedrski elektrarni Fukušima Daj'iči in posledičnih protestov proti uporabi jedrski elektrarn. Japonska je zelo odvisna od uvoza energije, saj nima večjih domačih rezerv.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Energy|url=http://www.stat.go.jp/english/data/handbook/c0117.htm#c07|work=Statistical Handbook of Japan 2013|publisher=Statistics Bureau|accessdate=14.2.2014}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice|last=Tsukimori|first=Osamu|title=Japan nuclear power-free as last reactor shuts|url=https://www.reuters.com/article/2012/05/05/us-nuclear-japan-idUSBRE84405820120505|accessdate=8.5.2012|agency=[[Reuters]]|date=5.5.2012}}&lt;/ref&gt;

Vlada upravlja oskrbo z vodo in komunalne storitve preko ministrstev.&lt;ref&gt;[http://www.mhlw.go.jp/english/policy/health/water_supply/dl/3-1a.pdf Waterworks Vision Summary], June 2004, retrieved on 6.1.2011&lt;/ref&gt; Dostop do obeh omrežij je univerzalen, 3 % ljudi dobivajo vodo iz zasebnih vodnjakov, predvsem na podeželju.&lt;ref&gt;Ministry of Health, Labor and Welfare:[http://www.mhlw.go.jp/english/policy/health/water_supply/1.html Coverage], retrieved on 6.1.2011&lt;/ref&gt; Vsa zbrana odpadna voda se vrača v omrežje, kjer jo obdelajo v sekundarnih čistilnih napravah ali pa je očiščena takoj. Vsa odpadna voda, ki je speljana v polzaprta morja (15 % vse odpadne vode), kot so [[Tokijski zaliv]], [[Osaški zaliv]] in [[jezero Biva]], je prečiščena še na terciarnem nivoju. Večji problemi, s katerimi se spopadajo, je zmanjševanje in staranje prebivalstva, manjšanje investicij, večanje pojavnosti suš, ipd.

== Prebivalstvo ==
Kar 80 % od 126,5 milijonov prebivalcev Japonske živi na Honšuju. Kot družba so jezikovno, etnično in kulturno homogeni; 98,5 % prebivalcev je Japoncev, ostalo so tuji delavci iz Koreje, Kitajske, Filipinov in potomci Japoncev iz Brazilije, Peruja in ZDA.&lt;ref name=MulticulturalJapan&gt;{{navedi novice|title='Multicultural Japan' remains a pipe dream|url=http://search.japantimes.co.jp/cgi-bin/fl20070327zg.html|accessdate=16.1.2011|newspaper=Japan Times|date=27.3.2007|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110414035203/http://search.japantimes.co.jp/cgi-bin/fl20070327zg.html|archivedate=14.4.2011|df=mdy-all}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Gentensei Shinko Shinbun 2010&quot;&gt;Atsushi Kotani ''The Fascination of the Japanese Cultural Theory'' (日本文化論のインチキ) {{ISBN|978-4-344-98166-9}} (Gentensei Shinko Shinbun, 2010)&lt;/ref&gt; Prevladajoča etnična skupina so ljudstvo Jamato, pomembnejše manjšine so domorodno ljudstvo Ainu in ljudstva z otočja Rjukju ter socialna manjšina ''[[Burakumini|burakuminov]]''. Prebivalci Japonske dosegajo v povprečju drugo najvišjo pričakovano starost ob rojstvu (83,5 let za obdobje 2010–2015).&lt;ref name=&quot;Table A.17&quot;&gt;{{navedi splet|title=Table A.17|url=https://www.un.org/esa/population/publications/wpp2006/WPP2006_Highlights_rev.pdf|work=United Nations World Population Prospects, 2006 revision|publisher=Organizacija združenih narodov|accessdate=15.1.2011}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;haaretz.com&quot;&gt;{{navedi novice|title=WHO: Life expectancy in Israel among highest in the world|url=http://www.haaretz.com/news/who-life-expectancy-in-israel-among-highest-in-the-world-1.276618|accessdate=15.1.2011|newspaper=Haaretz|date=maj 2009}}&lt;/ref&gt; Država se spopada z demografsko katastrofo, saj naj bi bilo do leta 2050 kar 4 % Japoncev starejših od 65 let, prebivalstvo pa naj bi upadlo z 126,5 milijonov na samo 95 milijonov.&lt;ref name=&quot;handbook&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.stat.go.jp/english/data/handbook/c0117.htm#c02 |title=Statistical Handbook of Japan 2013: Chapter 2—Population |publisher=Statistics Bureau |accessdate=14.2.2014}}&lt;/ref&gt;

{| class=&quot;wikitable&quot;
!#
!Slika
!Mesto
!Prebivalcev
&lt;small&gt;(Popis 2010)&lt;/small&gt;
!Prefektura
|-
!1.
|[[Slika:Tokyo_Tower_at_night_8.JPG|150px]]
|'''[[Tokio]]'''
|8.949.447
|[[Tokio]]
|-
!2.
|[[Slika:Minato_Mirai_In_Blue.jpg|150px]]
|'''[[Jokohama]]'''
|3.689.603
|[[Kanagava]]
|-
!3.
|[[Slika:Nakanoshima Skyscrapers in 201504 001.jpg|150px]]
|'''[[Osaka]]'''
|2.666.371
|[[Osaka]]
|-
!4.
|[[Slika:Nagoya_2017_(34159008173).jpg|150px]]
|'''[[Nagoja]]'''
|2.263.907
|[[Aiči]]
|-
!5.
|[[Slika:Hokkaido_University.jpg|150px]]
|'''[[Sapporo]]'''
|1.914.434
|[[Hokaido]]
|-
!6.
|[[Slika:Twilight_view_of_Kobe,_from_a_point_near_Shin-Kobe_station.jpg|150px]]
|'''[[Kobe]]'''
|1.544.873
|[[Hjogo]]
|-
!7.
|[[Slika:Kyoto_Skyline_-_Pentinlo.jpg|150px]]
|'''[[Kjoto]]'''
|1.474.473
|[[Kjoto]]
|-
!8.
|[[Slika:Fukuoka_City_-_Watanabe-dori_Avenue_-_01.JPG|150px]]
|'''[[Fukuoka]]'''
|1.463.826
|[[Fukuoka]]
|-
!9.
|[[Slika:Kawasaki_Station_East_Exit_2.jpg|150px]]
|'''[[Kavasaki]]'''
|1.425.678
|[[Kanagava]]
|-
!10.
|[[Slika:JR_Freight_Omiya_Workshop_main_storehouse_and_office.jpg|150px]]
|'''[[Sajtama]]'''
|1.222.910
|[[Sajtama]]
|}

=== Verstva Japonske ===
[[Slika:Phoenix Hall, Byodo-in, November 2016 -01.jpg|sličica|313x313_pik|Budistični tempelj Bjodo-in, Udži, prefektura Kjoto]]
Japonska ustava zagotavlja verske svoboščine vsakemu posamezniku. Več kot 84 % ljudi šteje [[šintoizem]] za izvorno religijo na otočju, več kot polovica od teh jih meni, da se je skozi zgodovino združeval z elementi budizma v [[šinbucu-šugo]]. Vplivi so prišli tudi iz taoistične in konfucianistične miselnosti. Številke ne pokažejo prave slike glede verske pripadnosti, saj je vsaka družina tradicionalno pripadala eni veri in templju. V sodobnem času naj bi bil delež ljudi, ki zares verujejo, nekje 20–30 %. Navkljub temu je sodelovanje na festivalih, kot je [[Hacumode|prvi obisk templja v novem letu]], zelo pogosto in priljubljeno. Ulice so okrašene ob festivalu [[Bon (festival)|Bon]], [[Tanabata]] in ob božiču. Na Japonskem deluje okoli 100.000 templjev in 78.790 svečenikov.

Šintoizem je prevladujoča veroizpoved na Japonskem, prakticiralo naj bi ga okoli 80 % prebivalstva (obiski templjev, rotenje in priprošnje pri ''[[kami]]jih''), vseeno pa se jih samo manjši delež opredeljuje kot šintoiste s pridružitvijo organiziranim sektam, saj uradnih ritualov za pridružitev ni.&lt;ref name=&quot;Breen Teeuwen&quot;&gt;Breen, Teeuwen in ''Breen, Teeuwen'' (2000:1)&lt;/ref&gt;&lt;ref name=Kisala&gt;{{navedi knjigo|last = Kisala |first = Robert |editor= Wargo, Robert|title = The Logic Of Nothingness: A Study of Nishida Kitarō |publisher = University of Hawaii Press|year = 2005|pages = 3–4 |isbn = 0-8248-2284-6}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=BY65&gt;''Routledge Handbook of Japanese Culture and Society'' (2011) edited by Victoria Bestor, Theodore C. Bestor, and Akiko Yamagata, p. 65 {{ISBN|978-0-415-43649-6}}&lt;/ref&gt;

[[Budizem]] je prispel na Japonsko v 6. stoletju iz kraljestva Baekje na Korejskem polotoku.&lt;ref name=&quot;Brown, 1993. p. 455&quot;&gt;Brown, 1993. p. 455&lt;/ref&gt;

[[Krščanstvo]] so prvi širili jezuitski misijonarji leta 1549.&lt;ref name=&quot;Higashibaba, 2002. p. 1&quot;&gt;Higashibaba, 2002. p. 1&lt;/ref&gt; Danes je kristjanov manj kot 2,3 %, večinoma na zahodu države, kjer so bili misijoni najbolj aktivni. Leta 2007 je bilo na Japonskem 32.036 župnikov in pastorjev. V zadnjem stoletju je postalo popularno praznovanje zahodnjaških porok, Valentinovega in božiča.&lt;ref&gt;[http://www2.ttcn.ne.jp/honkawa/7770.html Religion in Japan by prefecture]. 1996 statistics.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice|last=Kato|first=Mariko|title=Christianity's long history in the margins|newspaper=Japan Times|date=24.2.2009}}&lt;/ref&gt;

Ostale religije, prisotne v državi, so [[islam]] (večinoma pri migrantskih delavcih iz Indonezije, Pakistana, Bangladeša in Irana), [[hinduizem]], [[Judovstvo|judaizem]] in [[sikhizem]].&lt;ref&gt;{{navedi revijo |last1=Nakhleh |first1=Emile A. |last2=Sakurai |first2=Keiko |last3=Penn |first3=Michael |url=http://www.nbr.org/publications/asia_policy/Preview/AP5_IslamJapan_preview.pdf |title=Islam in Japan: A Cause for Concern? |journal=Asia Policy |volume=5 |date=januar 2008}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Clarke&quot;&gt;{{navedi knjigo|title=The World's religions : understanding the living faiths|year=1993|publisher=Reader's Digest|isbn=978-0-89577-501-6|editor=Clarke, Peter|page=208}}&lt;/ref&gt;

=== Jezik ===
Več kot 99 % prebivalcev Japonske govori [[Japonščina|japonščino]] kot prvi jezik. Spada med [[aglutinacijski jezik|aglutinacijske jezike]] z obsežnim sistemom besednih struktur, glagolskih oblik in besednjakom, prilagojenim vljudnem, ponižnem in častnem govorjenju in naslavljanju v hierarhično urejeni japonski družbi - ''[[keigo]]''. Japonska pisava obsega [[kandži]]je (kitajske pismenke) in dve [[Kana (japonska pisava)|kani]] (silabariji z izvorom v [[kurziv]]u in radikalkah kandžijev), poleg tega pa še latinico in arabske števke.&lt;ref&gt;{{navedi splet|last=Miyagawa|first=Shigeru|title=The Japanese Language|url=http://web.mit.edu/jpnet/articles/JapaneseLanguage.html|publisher=Massachusetts Institute of Technology|accessdate=16.1.2011}}&lt;/ref&gt; Japonske javne in zasebne šole učijo japonski jezik, navadno pa tudi angleški.

Drugi jeziki na otočju so [[rjukjanski jeziki]], [[okinavski jezik]] in [[jezik ljudstva Ainu]], ki mu grozi izumrtje&lt;ref&gt;{{navedi revijo|last=Heinrich|first=Patrick|title=Language Planning and Language Ideology in the Ryūkyū Islands|journal=Language Policy|date=January 2004|volume=3|issue=2|pages=153–179|doi=10.1023/B:LPOL.0000036192.53709.fc}}&lt;/ref&gt;, saj ga govori samo nekaj ostarelih prebivalcev Hokaida.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.un.org/works/culture/japan_story.html |archiveurl=https://web.archive.org/web/20080106062419/http://www.un.org/works/culture/japan_story.html |archivedate=6.1.2008 |title=15 families keep ancient language alive in Japan |publisher=UN |accessdate=27.3.2007}}&lt;/ref&gt; Malo otrok se uči te jezike, a se je v zadnjih letih zavednost glede pomena ohranitve jezikov povečala.

=== Težave ===
S staranjem prebivalstva se pojavljajo socialni problemi, kot sta pomanjkanje delovne sile in večanje socialnih izdatkov za pokojnine in zdravstveno varstvo.&lt;ref&gt;[[Gonzalo Garland]] et al. &quot;Dynamics of Demographic Development and its impact on Personal Saving : case of Japan&quot;, with Albert Ando, Andrea Moro, Juan Pablo Cordoba, in ''Ricerche Economiche'', Vol 49, August 1995&lt;/ref&gt; Do leta 2050 naj bi se prebivalstvo skrčilo na 95 milijonov.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.ifs.du.edu/ifs/frm_GraphicalDisplay.aspx?ListNames='Population,%20History%20and%20Forecast'&amp;HistFor=True&amp;GrpOp=0&amp;Dim1=81&amp;File=0|title=frm_Message|publisher=|accessdate=5.10.2016}}&lt;/ref&gt; Imigracije in iniciative za povečanje rodnosti so ponujene kot rešitve za zajezitev katastrofe.&lt;ref name=&quot;Ogawa&quot;&gt;{{navedi splet|last=Ogawa|first=Naohiro|title=Demographic Trends and their implications for Japan's future|url=http://www.mofa.go.jp/j_info/japan/socsec/ogawa.html|work=Transcript of speech delivered on 7 March 1997|publisher=Ministry of Foreign Affairs|accessdate=14.5.2006}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://jipi.gr.jp/english/message.html |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070929222250/http://jipi.gr.jp/english/message.html |archivedate=29.9.2007 |title=Japan Immigration Policy Institute: Director's message|first= Hidenori|last=Sakanaka|publisher=Japan Immigration Policy Institute |date=5.10.2005 |accessdate=5.1.2007}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice|last=French|first=Howard|title=Insular Japan Needs, but Resists, Immigration|url=https://www.nytimes.com/2003/07/24/international/asia/24JAPA.html?ei=5007&amp;en=53c7315175389e69&amp;ex=1374379200&amp;partner=USERLAND&amp;pagewanted=all&amp;position=|accessdate=21.2.2007|newspaper=The New York Times|date=24.7.2003}}&lt;/ref&gt; Japonska sprejme vsako leto zgolj 9.500 novih državljanov za naturalizacijo&lt;ref&gt;{{navedi splet|script-title=ja:帰化許可申請者数等の推移|url=http://www.moj.go.jp/TOUKEI/t_minj03.html|publisher=Ministry of Justice|accessdate=17.3.2011|language=ja}}&lt;/ref&gt;, leta 2012 je sprejela zgolj 18 prebežnikov.&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=2012 saw record-high 2,545 people apply for refugee status in Japan |url=http://www.japantimes.co.jp/news/2013/03/20/national/2012-saw-record-high-2545-people-apply-for-refugee-status-in-japan/#.UXWOPEpnhIE |newspaper=Japan Times|date=20.3.2013}}&lt;/ref&gt; Trpi tudi zaradi visoke samomorilnosti,&lt;ref name=&quot;NYT&quot;&gt;{{navedi novice|url=https://query.nytimes.com/gst/fullpage.html?res=9F00E1DB173FF936A25754C0A96F958260&amp;sec=health&amp;spon=&amp;scp=29&amp;sq=suicide%20japan&amp;st=cse|title=In Japan, Mired in Recession, Suicides Soar|last=Strom|first=Stephanie|date=15.7.1999|newspaper=The New York Times|accessdate=20.9.2008}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=Times&gt;{{navedi novice|url=http://www.timesonline.co.uk/tol/news/world/asia/article4170649.ece|title=Japan gripped by suicide epidemic|last=Lewis|first=Leo|date=19.6.2008|newspaper=[[The Times (London)|The Times]]|accessdate=20.9.2008}}&lt;/ref&gt; ki je vodilni razlog za smrt med ljudmi pod 30. letom starosti.&lt;ref name=&quot;ozawa-desilva&quot;&gt;{{navedi revijo|last = Ozawa-de Silva|first = Chikako
|title = Too Lonely to Die Alone: Internet Suicide Pacts and Existential Suffering in Japan|journal = Cult Med Psychiatry |volume = 32 |issue = 4 |pages = 516–551 |date=December 2008 |doi = 10.1007/s11013-008-9108-0|pmid = 18800195}}&lt;/ref&gt;

==Izobraževanje ==
[[Slika:Tokyo University Entrance Exam Results 6.JPG|sličica|220x220_pik|Slavje ob naznanitvi rezultatov vpisov na tokijsko univerzo]]
Primarna, sekundarna in univerzitetna delitev šolstva se je uveljavila leta 1872 kot del reform Obnove Mejdži. Osnovna šola (小学校 ''šogakko'') traja 6 let od dopolnjenega 6. leta in je obvezna. Sekundarna izobrazba se deli na obvezno triletno nižjo srednjo šolo (中学校 ''čugakko'') in neobvezno triletno višjo srednjo šolo (高等学校 ''kotogakko'', krajše 高校 ''koko''), ki jo obiskuje 94% vseh učencev z opravljeno nižjo srednjo šolo.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.fpri.org/footnotes/087.200312.ellington.japaneseeducation.html |title=Beyond the Rhetoric: Essential Questions About Japanese Education |first=Lucien |last=Ellington |publisher=Foreign Policy Research Institute |date=1.12.2003 |accessdate=1.4.2007 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070405075716/http://www.fpri.org/footnotes/087.200312.ellington.japaneseeducation.html |archivedate=5.4.2007}}&lt;/ref&gt; Približno 76% dijakov z zaključeno višjo srednjo šolo je nadaljevalo izobraževanje na univerzitetni ravni. Japonski učenci dosegajo najvišje rezultate med vsemi državami OECD pri pismenosti, matematiki in znanostih. Šolnine na višji srednji šoli in univerzi so praviloma visoke.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.oecdbetterlifeindex.org/topics/education/ |title=Education OECD Better Life |publisher=OECD |accessdate=29.5.2016 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20160531152015/http://www.oecdbetterlifeindex.org/topics/education/ |archivedate=31.5.2016 |df=mdy-all }}&lt;/ref&gt; Japonske šole se spopadajo z zelo pogostim zbadanjem in žalitvami med učenci, kar skušajo zajeziti z združitvijo osnovne in nižje srednje šole v en devetletni program.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.japantimes.co.jp/news/2016/06/10/national/compulsory-nine-year-school-system-kicks-off-japan/ |title=Compulsory nine-year school system kicks off in Japan |last=Jiji Press Staff |date=10.6.2016 |publisher=The Japan Times |accessdate=31.8.2016}}&lt;/ref&gt;

Izobraževanje je igralo ključno vlogo pri hitri povojni gospodarski rasti. Do danes, ko je trg dela vse bolj odvisen od pridobljenega znanja, pomeni višja izobrazba in pridobljene kompetence več priložnosti za zaposlitev in tudi višji položaj na delovnem mestu.&lt;ref name=&quot;auto&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.oecd.org/edu/Japan-EAG2014-Country-Note.pdf |title=Japan |publisher=OECD |accessdate=28.10.2016}}&lt;/ref&gt; Najbolj prestižni izobraževalni ustanovi sta Univerza v Tokiu in Univerza v Kjotu&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.globaluniversitiesranking.org/index.php?option=com_content&amp;view=article&amp;id=94&amp;Itemid=131|title=TOP&amp;nbsp;– 100 |publisher=Global Universities Ranking|year=2009|accessdate=22.3.2010}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.topuniversities.com/university-rankings/world-university-rankings/2010 |title=QS World University Rankings 2010 |publisher=QS TopUniversities |year=2010 |accessdate=15.1.2010 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110403044940/http://www.topuniversities.com/university-rankings/world-university-rankings/2010 |archivedate=3.4.2011 |df=mdy-all }}&lt;/ref&gt;, ki sta imeli kar 16 Nobelovih lavreatov.

== Zdravstvo ==
Zdravstveno oskrbo na Japonskem zagotavlja državna in lokalna vlada. Univerzalni zdravstveni sistem zagotavlja enakost dostopa storitev vsem, ki so vanj vključeni; državna komisija določa cene storitev. Nezaposleni se lahko vključijo preko lokalnih programov zavarovanja. Od leta 1973 ponuja vlada vsem ostarelim brezplačno zavarovanje.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.nyu.edu/projects/rodwin/lessons.html |first=Victor|last=Rodwin|title=Health Care in Japan |publisher=New York University |accessdate=10.3.2007}}&lt;/ref&gt; Vsak pacienti si lahko brezplačno izbere zdravnika in zdravstveno ustanovo.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.ipss.go.jp/s-info/e/Jasos/Health.html |title=Health Insurance: General Characteristics |publisher=National Institute of Population and Social Security Research |accessdate=28.3.2007}}&lt;/ref&gt;
== Kultura ==
Japonska kultura se je od svojih začetkov zelo spremenila in razvila. Sodobna kultura je mešanica vplivov iz Azije, Evrope in Severne Amerike. Tradicionalne umetnosti so obrti kot so: [[keramika]], [[tekstil]], [[japonski lakirani izdelki]], izdelava [[japonski meči|japonskih mečev]] in izdelava [[lutka|lutk]], predstave ''[[bunraku]]'', ''[[kabuki]]'', ''[[No gledališče|no]]'', [[Tradicionalni japonski plesi|tradicionalni plesi]] in ''[[rakugo]]'' in drugi običaji kot so: [[Japonska obred pitja čaja|obred pitja čaja]], [[Japonske borilne veščine|borilne veščine]], [[Japonska kaligrafija|kaligrafije]], [[japonske igre]], [[ikebana]], zlaganje [[origami]]jev, obiskovanje toplic - [[onsen]] in [[Gejša|gejše]]. Japonska ima razvit sistem za zaščito in promocijo tako materialnih kot nematerialnih kulturnih dobrin in nacionalnega bogastva.&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.bunka.go.jp/english/index.html|title=Administration of Cultural Affairs in Japan|publisher=Agency for Cultural Affairs|accessdate=May 11, 2011}}&lt;/ref&gt; Na Unescov seznam svetovne dediščine je vpisanih dvaindvajset območij, od tega osemnajst kulturnih.

=== Arhitektura ===
[[Slika:Kinkaku2.jpg|levo|sličica|275x275_pik|Kinkoku-dži zlati paviljon, Kjoto]]
Japonska arhitektura je mešanica lokalnih in drugih vplivov. Templji v Iseju veljajo za prototip japonske tradicionalne arhitekture. Stavbe so lesene, rahlo dvignjene od tal, krite s ploščicami ali drugimi naravnimi materiali. Drsna vrata ''[[fusuma]]'' so bila postavljena namesto sten, omogočala so prilagajanje prostora za razne priložnosti. Tla so bila sestavljena iz [[tatami]]jev. Ljudje so sedeli na tleh ali na blazinah, mize in stoli so se pojavili šele v 20. stoletju. V 19. stoletju so se v življenjski vsakdan, arhitekturo, oblikovanje in gradnjo začele vključevati zahodnjaške, moderne in post-moderne ideje.

Po prihodu budizma na Japonsko so se ulice in mesta začela graditi po modelu šahovnice, nastanek prve prestolnice Nare je bil pod vplivom arhitekture prestolnice dinastij Tang in Sui v [[Čangan|Čang'anu]]. Templji in svetišča so bili grajeni z naprednimi tehnikami obdelave lesa. Uvedli so standardne merske enote, izboljšali načrtovanje in oblikovanje bivalnih prostorov ter vrtov. Uvedba čajne ceremonije je pomenila enostavnost in skromnost v oblikovanju v nasprotju z bohotnostjo aristokracije.

V sodobni zgodovini se je arhitektura spremenila predvsem zaradi ločitve budizma in šintoizma prvič po 1000 letih.&lt;ref&gt;{{navedi revijo|last=Stone|first=Jacqueline|title=Review of ''Of Heretics and Martyrs in Meiji Japan: Muslim and Its Persecution'' by James Edward Ketelaar|journal=Harvard Journal of Asiatic Studies|volume=53|issue=2|pages=582–598|date=December 1993|url=http://www.thezensite.com/ZenBookReviews/Of-Heretics_and_Martyrs.html#note1|accessdate=13.6.2011}}&lt;/ref&gt; Japonska je doživela hitro prisvajanje zahodnih arhitekturnih idej, najprej z uvažanjem tujih strokovnjakov, kasneje pa so v gradnjo vključevali lastne poglede in slog. Večje zanimanje za japonske ideje v svetu se je pokazalo šele po drugi svetovni vojni, zelo vpliven je bil arhitekt [[Kenzō Tange|Kenzo Tange]] in teoretičnimi arhitekturnimi gibanji, kakršno je [[Metabolizem (arhitektura)|metabolizem]].

=== Umetnost ===
{{glavni|Japonska arhitektura|Japonski vrt|Japonska estetika|Japonsko slikarstvo|Japonsko kiparstvo}}
[[Slika:Hokusai (1828) Cuckoo and Azaleas.jpg|sličica|297x297_pik|Hokusaj: Kukavica in azaleje (1828), ukijo-e tisk]]
Najstarejša umetniška dela so bila predvsem kiparska, izdelana iz lesa in slikarska, nastala pred več kot 2000 leti. Gre za sintezo med domorodno [[Japonska estetika|japonsko estetiko]] in vključevanjem uvoženih idej, seveda pa so ideje tekle tudi v drugo smer.&lt;ref name=autogenerated3&gt;{{navedi knjigo|last=Arrowsmith|first=Rupert Richard|title=Modernism and the Museum: Asian, African, and Pacific Art and the London Avant-Garde|year=2010|publisher=Oxford University Press|isbn=978-0-19-959369-9}}&lt;/ref&gt; V 19. stoletju se je v Evropi uveljavil [[japonizem]], ki je močno vplival na razvoj sodobne zahodne umetnosti, predvsem [[postimpresionizem|postimpresionizma]]. Izhajal je iz tiskovin [[ukijo-e]]; slog sta gojila npr. [[Hokusaj]] in [[Hirošige]].

Japonski strip [[manga]] (漫画 improvizirana slika) se je razvil v 20. stoletju in postal popularen po vsem svetu.&lt;ref&gt;{{navedi revijo|author=Kinko Ito|title=A History of Manga in the Context of Japanese Culture and Society|journal=Journal of Popular Culture|volume=38|issue=3|pages=456–475|date=February 2005|doi=10.1111/j.0022-3840.2005.00123.x}}&lt;/ref&gt; Japonski animirani filmi ([[anime]]) so nastali pod vplivom ''mang''. Prepoznamo ju po značilnem slogu.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://news.naver.com/main/read.nhn?mode=LSD&amp;mid=sec&amp;sid1=103&amp;oid=020&amp;aid=0000322552 |title=If you want to know Japan, See Animation |accessdate= |date=5. november 2005 ||language=ko|format= |work= }}&lt;/ref&gt;

Japonska glasba je raznolika in spaja različne sloge. Citram podoben [[koto]] je prišel s Kitajske v 9. stoletju in velja za japonski nacionalni inštrument. V 14. stoletju so igranju na koto pripojili recitacije, nastale so ''no-drame''. [[Japonska ljudska glasba|Ljudska glasba]] s kitaro ''[[šamisen]]'' se je razvila v 16. stoletju.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Malm|first=William P.|title=Traditional Japanese music and musical instruments|year=2000|publisher=Kodansha International|isbn=978-4-7700-2395-7|pages=31–45|edition=New}}&lt;/ref&gt; Klasična glasba je prišla iz Zahoda v 19. stoletju in postala pomemben del japonske kulture.&lt;ref&gt;Glej na primer Olivier Messiaen, ''Sept haïkaï'' (1962), (''Olivier Messiaen: a research and information guide'', Routledge, 2008, By Vincent Perez Benitez, p. 67) in (''Messiaen the Theologian'', Ashgate Publishing, Ltd., 2010, pp.&amp;nbsp;243–265, By Andrew Shenton)&lt;/ref&gt; Popularna glasba je doživela razcvet v povojni Japonski s pojavom ''J-popa'', japonske popularne glasbe.&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://www.theguardian.com/music/2005/aug/21/popandrock3 |title= J-Pop History |work=The Observer |accessdate=1.4.2007 |first=Chris |last=Campion |date=22.8.2005 |location=London}}&lt;/ref&gt; [[Karaoke]] so zelo priljubljena kulturna aktivnost, v sodobnem času celo bolj kot tradicionalno aranžiranje cvetja ali ceremonija pitja čaja.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|title=The worlds of Japanese popular culture: gender, shifting boundaries and global cultures|year=1998|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-63729-9|page=76|edition=Repr.|editor=Martinez, D.P.}}&lt;/ref&gt;

Med najstarejša literarna dela sodita kroniki ''[[Kodžiki]]'' in ''[[Nihon Šoki]]'' ter antologija poezije ''[[Man'jošu]]'' iz 8. stoletja, napisana s kitajskimi pismenkami.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |title=Seeds in the Heart: Japanese Literature from Earliest Times to the Late Sixteenth Century |author=Keene, Donald |publisher=Columbia University Press |year=2000 |isbn=978-0-231-11441-7}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.meijigakuin.ac.jp/~ascj/2000/200015.htm |title= Asian Studies Conference, Japan (2000) |publisher=Meiji Gakuin University |accessdate=1.4.2007}}&lt;/ref&gt; V zgodnjem obdobju Hej'an sta se razvili silibariji kana. ''[[Zgodba o sekalcu bambusa]]'' je najstarejša japonska pripoved. Opis dvornega življenja iz obdobja Hej'an najdemo v ''[[Zgodbe izpod blazine|Zgodbah izpod blazine]]'' [[Sej Šonagon|Seja Šonagona]] in ''[[Princ in dvorne gospe|Princu in dvornih gospeh]]'' [[Murasaki Šikibu]], najstarejšem romanu na svetu.&lt;ref name=&quot;ispmsu&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://isp.msu.edu/AsianStudies/wbwoa/eastasia/Japan/literature.html |archiveurl=https://web.archive.org/web/20051203034125/http://www.isp.msu.edu/asianstudies/wbwoa/eastasia/Japan/literature.html |archivedate=3.12.2005 |title= Windows on Asia—Literature : Antiquity to Middle Ages: Recent Past |publisher=Michigan State University |accessdate=28.12.2007}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Totman|first=Conrad|title=A History of Japan |edition=2 |year=2005|publisher=Blackwell|isbn=1-4051-2359-1|pages=126–127}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|title=The Tale of Genji|editor=Royall, Tyler|publisher=Penguin Classics|year=2003|isbn=0-14-243714-X|pages=i–ii, xii}}&lt;/ref&gt; V obdobju Edo so meščani prehiteli samurajsko aristokracijo po pisanju in branju literature, popularna so bila dela [[Saikaku|Saikaka]] in [[Matsuo Bashō|Bašoja]], ki je ponovno oživil tradicijo pisanja haikujev, znan je tudi po poetičnem potopisu ''[[Oku no Hosomiči]]''.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |title=World Within Walls: Japanese Literature of the Pre-Modern Era, 1600–1867 |author=Keene, Donald |publisher=Columbia University Press |year=1999 |isbn=978-0-231-11467-7}}&lt;/ref&gt; V obdobju Mejdži je tradicionalno umetnost zamenjal zahodnjaški slog pisanja. [[Nacume Soseki]] in [[Mori Ogai]] sta bila prva sodobna romanopisca, danes so znani tudi [[Rjunosuke Akutagava]], [[Džun'ičiro Tanizaki]], [[Jukio Mišima]] ter [[Haruki Murakami]]. Japonska ima dva dobitnika Nobelove nagrade za književnost: [[Jasunari Kavabata|Jasunarija Kavabata]] (1968) in [[Kenzaburo Oe|Kenzabura Oeja]] (1994).

=== Filozofija ===
Japonska filozofija je mešanica kitajskih, zahodnjaških in domačih elementov. Arheološki dokazi pričajo o obstoju [[Animizem|animističnega verovanjai]] in čaščenja ''[[kami]]jev'', svetih bitjih v šintoizmu, ki bivajo na zemlji.&lt;ref&gt;http://www.univie.ac.at/rel_jap/k/images/0/03/Kuroda_1981.pdf&lt;/ref&gt; [[Konfucionizem|Konfucijeva misel]] je prišla na Japonsko skupaj z budizmom v 5. stoletju.&lt;ref name=&quot;ReferenceA&quot;&gt;plato.stanford.edu/entries/japanese-confucian/&lt;/ref&gt; Konfucionistični ideali so se usidrali v japonsko videnje družbe in samega sebe, organizaciji vlade in sodstva.&lt;ref name=&quot;ReferenceA&quot;/&gt; Budizem je globoko vplival na japonsko [[Psihologija|psihologijo]], [[Metafizika|metafiziko]] in [[Estetika|estetiko]].&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|url=http://plato.stanford.edu/archives/win2011/entries/japanese-aesthetics/|title=The Stanford Encyclopedia of Philosophy|first=Graham|last=Parkes|editor-first=Edward N.|editor-last=Zalta|date=1.1.2011|publisher=|via=Stanford Encyclopedia of Philosophy}}&lt;/ref&gt; Ideje zvestobe in časti izhajajo iz 16. stoletja. Zahodna filozofija je na Japonsko vstopila šele v 19. stoletju. Pomembna je [[Kjotska šola]] filozofije, ki predvsem v domeni filozofije religije in [[fenomenologija|fenomenologije]] združuje in primerja vplive budistične filozofije z evropsko filozofsko in duhovno mislijo.

=== Kulinarika ===
Osnova japonske prehrane je [[japonski riž]] ali rezanci v juhi z dodatnimi jedmi iz rib, zelenjave in [[tofu]]ja za dodajanje okusa po principu ''ičidžu-sansai'' (ena juha, tri stranske jedi). Rdeče meso je prišlo v japonsko kuhinjo šele v pred okoli 100 leti. Velik poudarek je na sezonskih sestavinah,&lt;ref&gt;[http://www.tjf.or.jp/eng/content/japaneseculture/pdf/ge09shun.pdf &quot;A Day in the Life: Seasonal Foods&quot;], 'The Japan Forum Newsletter'', 14.9.1999.&lt;/ref&gt; kvaliteti živil in prezentaciji. Japonske restavracije imajo več zvezdic v [[Michelinov vodič|Michelinovem vodiču]] na enoto prebivalstva kot katerakoli druga država.&lt;ref name=michelin20101124&gt;{{navedi splet|script-title=ja:「ミシュランガイド東京・横浜・鎌倉2011」を発行　三つ星が14軒、 二つ星が54軒、一つ星が198軒に|url=http://web-cache.stream.ne.jp/www09/michelin/guide/tokyo/|publisher=Michelin Japan|accessdate=7.2.2011|date=24.11.2010|language=ja}}&lt;/ref&gt;

Tradicionalne sladice imenujemo ''[[vagaši]]'', izdelane so iz paste iz [[Azuki|rdečih fižolčkov]] in ''[[moči]]ja''. Popularna je aroma zelenega čaja, nastrgan sladoled ''[[kakigori]]'', riževo vino [[sake]] in pivo.

=== Prazniki in festivali ===
Državni prazniki na Japonskem so novo leto 1. januarja, ''Sejdžin no hi'' (praznik odraščanja) na drugi ponedeljek v januarju, dan ustanovitve Japonske 11. januarja, spomladansko enakonočje 21. marca, rojstni dan cesarja ''Šova'' 29. aprila, dan ustave 3. maja, zeleni dan 4. maja, dan otrok 5. maja, dan morja na tretji ponedeljek v juliju, dan gora 11. avgusta, dan spoštovanja ostarelih na tretji ponedeljek v septembru, jesensko enakonočje 23. ali 24. septembra, dan športa na drugi ponedeljek v oktobru, dan kulture 3. novembra, dan dela 23. novembra in cesarjev rojstni dan 23. decembra.

Japonska praznuje tudi mnogo festivalov ''[[Japonski festivali|macuri]]'' (祭) z dogodki po celi državi ali pa samo na določenem območju. Najpomembnejši državni festivali so ''[[Sejdžin no hi]]'' (dan odraščanja) na drugi ponedeljek v januarju, ''[[Hinamacuri]]'' (festival deklet/lutk) 3. marca, ''[[Hanami]]'' (opazovanje cvetov češnje) od konca marca do zgodnjega maja, ''[[Tanabata]]'' (festival zvezd), ''[[Šči-go-san]]'' (dobesedno 7-5-3, festival za otroke starosti 7, 5 in 3) na 15. november, ''[[Omisoka]]'' (staro leto) na 31. decembra, večdnevna festivala ''[[Secubun]]'' (praznuje se ob vsaki zamenjavi letnega časa) in ''[[En'niči]]'' (festival Buda in ''kamijev''). Pomemben tridnevni budistični festival je ''[[Bon|Obon]]'' (počastitev duš umrlih prednikov). Na šolah se praznujejo tudi razni kulturni festivali, kjer učenci, dijaki in študenti pokažejo svoje delo staršem, sorodnikom ali javnosti v srednjih šolah in na univerzah.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.officeholidays.com/countries/japan/|title=Public Holidays in Japan in 2016 – Office Holidays|publisher=}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Nakamura, Akemi, &quot;[http://www.japantimes.co.jp/cgi-bin/nn20080408i1.html National holidays trace roots to China, ancients, harvests] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090713203247/http://search.japantimes.co.jp/cgi-bin/nn20080408i1.html |date=13.7.2009 }}&quot;, ''[[Japan Times]]'', 8.4.2008.&lt;/ref&gt;

Pomembni elementi festivalskega praznovanja so poleg osrednjega dogajanja tudi stojnice s hrano, zabava, karnevalske igre in povorke, ki jih sponzorirajo templji in svetišča ali pa so povsem sekularni. Pogosti motivi so zapleteno dekorirani splavi, procesije, ki jih organizira vsaka soseska, nameščanje ''kamijev'' v ritualna nosila [[Mikoši|''mikošije''.]]&lt;ref name=&quot;jnto.go.jp&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://www.jnto.go.jp/eng/spot/festival/saidaijieyohadaka.html|title=Saidai-ji Eyo Hadaka Matsuri – Japan National Tourism Organization|publisher=}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;jnto.go.jp&quot;/&gt;[[Slika:Sumo ceremony.jpg|sličica|242x242_pik|Sumo borci okoli sodnika med ceremonijo vstopa v ring]]
=== Šport ===
Tradicionalni japonski športi so [[sumo borbe]],&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.pbs.org/independentlens/sumoeastandwest/sumo.html |title=Sumo: East and West |publisher=[[PBS]] |accessdate=10.3.2007}}&lt;/ref&gt; japonske borilne veščine [[judo]], [[karate]] in [[kendo]]. Po Obnovitvi Mejdži so postali popularni tudi zahodnjaški športi.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.uk.emb-japan.go.jp/en/facts/culture_dailylife.html#sports |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070317192109/http://www.uk.emb-japan.go.jp/en/facts/culture_dailylife.html |archivedate=17.3.2007 |title=Culture and Daily Life |publisher=Embassy of Japan in the UK |accessdate=27.3.2007 |url-status=dead |df= }}&lt;/ref&gt; Japonska je že trikrat gostila olimpijske igre, [[Poletne olimpijske igre 1964|poletne olimpijske igreleta 1964 v Tokiu]], [[Zimske olimpijske igre 1972|zimske olimpijske igre leta 1972 v Saporu]] in [[Zimske olimpijske igre 1998|leta 1998 v Naganu]]. [[Poletne olimpijske igre 2020|Leta 2020]] (dejansko 2021) je Tokio ponovno gostil poletne olimpijske igre.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Olympic History in Japan|url=http://www.joc.or.jp/english/historyjapan/history_japan_bid.html|publisher=Japanese Olympic Committee|accessdate=7.1.2011}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.olympic.org/news/ioc-selects-tokyo-as-host-of-2020-summer-olympic-games/208784|title=IOC selects Tokyo as host of 2020 Summer Olympic Games|date=21.7.2016|publisher=|accessdate=5.10.2016}}&lt;/ref&gt;

[[Bejzbol]] je najbolj priljubljen šport, sledijo mu nogomet, golf in avtomobilske dirke.

=== Mediji ===
Najbolj priljubljena medija sta televizija in časopis, a tudi radio in revije. Šele v zadnjem desetletju je postala televizija glavni vir informacij in zabave.&lt;ref name=&quot;pressnet.or.jp&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.pressnet.or.jp/data/0202.htm |title=Archived copy |accessdate=3.11.2016 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20020418125404/http://www.pressnet.or.jp/data/0202.htm |archivedate=18.4.2002 |df=mdy-all }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[https://www.nhk.or.jp/bunken/english/reports/pdf/report_16042101.pdf Television Viewing and Media Use Today: From &quot;The Japanese and Television 2015&quot; Survey] NHK Broadcasting Culture Research Institute, Public Opinion Research Division. April 2016.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.pressnet.or.jp/data/0101.htm |title=Archived copy |accessdate=3.11.2016 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20020418105725/http://www.pressnet.or.jp/data/0101.htm |archivedate=18.4.2002 |df=mdy-all }}&lt;/ref&gt; Glavne televiziske mreže so: [[NHK]], [[Nippon Television]] (NTV), [[Tokyo Broadcasting System]] (TBS), [[Fuji Network System]] (FNS), [[TV Asahi]] (EX) in [[TV Tokyo Network]] (TXN). Novice, varieteji in serije/drame so najbolj priljubljene med gledalci.&lt;ref name=&quot;nhk.or.jp&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.nhk.or.jp/bunken/BCRI-fr/h13-f1.html |title=Archived copy |accessdate=3.11.2016 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20041205020625/http://www.nhk.or.jp/bunken/bcri-fr/h13-f1.html |archivedate=5.12.2004 |df=mdy-all }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;nhk.or.jp&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;japanesestudies.org.uk&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.japanesestudies.org.uk/discussionpapers/Gatzen.html|title=Media and Communication in Japan: Current Issues and Future Research|first=Barbara Gatzen, Australian National University,|last=Australia|date=17.4.2001|publisher=}}&lt;/ref&gt;

== Poimenovanja ==
Ime ''Nippon'' ali ''Nihon'' (日本) pomeni »izvor Sonca« in se nanaša na lego japonske ob vzhodni obali azijske celine, kjer pismenka ''niči'' 日 predstavlja dan ali sonce, ''hon'' 本 pa bazo ali izvor.&lt;ref name=&quot;sljfaq.org&quot;/&gt; Iz sklopa se je na Zahodu uveljavil izrek ''dežela vzhajajočega Sonca''.&lt;ref name=&quot;ReferenceB&quot;/&gt; Najstarejša omemba imena izhaja iz zgodovinskih zapisov kitajske [[Dinastija Tang|dinastije Tang]], imenovanih ''Stara knjiga dinastije Tang''. Nastalo pa je med japonskimi diplomatskimi odpravami na Kitajsko v 7. in 8. stoletju, ko so Japonci zahtevali to poimenovanje za svojo deželo. Morda izvira iz starejšega pisma [[Princ Šotoku|princa Šotokuja]] vladarja [[Dinastija Sui|dinastije Sui]] iz leta 607, v katerem se poimenuje za ''cesarja dežele, kjer sonce vzhaja (日出處天子)''. V pismu je bilo zapisano: »Jaz, cesar v deželi, kjer sonce vzhaja, pošiljam pismo cesarju dežele, kjer sonce zahaja«.

Pred prevzetjem tega imena sta bili v uporabi imeni ''[[Ljudstvo Jamato|Jamato]]'' (大和 &quot;Veliki Va&quot;) in ''[[Va (Japonska)|Vakoku]]'' (倭国). Termin ''va'' (和) je homofon drugega izraza ''vo'' (倭, japonska izgovorjava ''va''), ki je bil na Kitajskem v uporabi za imenovanje Japonske vsaj od 3. stoletja. Druga oblika ''Vej'' (委) je bila v uporabi za zgodnjo japonsko državo [[Nakoku]] v času [[Dinastija Han|dinastije Han]],&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=121 AD: Wakoku, The Land Of The Submissive Dwarf People?|url=https://www.tofugu.com/japan/country-names-for-japan/|accessdate=29.1.2017}}&lt;/ref&gt; a Japonci niso marali konotacij ''Va'' (倭), ki so ga na Kitajskem povezovali s konceptom palčka ali »pigmejca«, zato so ga želeli zamenjati z ''Va'' (和), ki pomeni »harmonijo, povezanost«.&lt;ref name=&quot;fuzita&quot;&gt;{{navedi splet|title=Why Japan is Japan? How Japan became Japan? |url= http://www.fuzita.org/jpculture/howmanyi/howjapan.html|accessdate=29.1.2017}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Wa: The Spirit of Harmony and Japanese Design Today &amp;#124; Concept, Works, and Catalogue|url=https://www.jpf.go.jp/e/project/culture/exhibit/oversea/wa/works.html|accessdate=29.1.2017}}&lt;/ref&gt;

V evropske jezike je ime verjetno prišlo preko zgodovinske kitajske izgovorjave 日本 ''Cipangu'' (kot jo je zapisal [[Marko Polo]]) iz stare mandarinščine ali dialekta Wu; še danes pa se pismenki v šanghajskem dialektu bereta kot ''Zeppen''.&lt;ref name=&quot;#2&quot;&gt;{{navedi knjigo|last=Boxer|first=Charles Ralph|title=The Christian century in Japan 1549–1650|year=1951|publisher=University of California Press|isbn=1-85754-035-2|url=https://books.google.com/books?id=2R4DA2lip9gC&amp;pg=PA14|pages=1–14}}&lt;/ref&gt; Prvi zapis v angleščini sega v leto 1577, kjer gre za prevod pisma iz leta 1565 portugalskega jezuita kot ''Giapan''.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Mancall|first=Peter C.|title=Travel narratives from the age of discovery: an anthology|year=2006|publisher=Oxford University Press|pages=156–157|chapter=Of the Ilande of Giapan, 1565}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |url=https://books.google.com/books?id=giZnAgAAQBAJ&amp;pg=PA79&amp;lpg=PA79 |title=London: The Selden Map and the Making of a Global City, 1549–1689|first= Robert K. |last=Batchelor |pages= 76, 79 |publisher=University of Chicago Press |isbn=978-0226080796 |date=6.1.2014}} In Richard Wille's 1577 book &quot;The History of Travalye in the West and East Indies&quot;&lt;/ref&gt; Izhaja iz stare malajščine (''Džapun'' ali ''Džapang''), ki si jo je verjetno izposodila iz dialekta katere obmorske narečne skupine na Kitajskem (dialekt Ningpo ali fukineščina&lt;ref name=&quot;#2&quot;/&gt;), s katero so bili portugalski trgovci v 16. stoletju pogosto v stiku.&lt;ref name=&quot;ahd&quot;&gt;{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=cZ88p_bSt1EC&amp;pg=PA146 |title=Word Histories and Mysteries: From Abracadabra to Zeus|editor= Editors of the American Heritage Dictionaries|publisher=Houghton Mifflin Harcourt |date=13.10.2004|isbn=9780547350271 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author=Boxer, C.R. |title=The Christian Century In Japan 1549–1650 |publisher=University of California Press |year=1951 |pages=11, 28–36, 49–51 |isbn=1-85754-035-2}}&lt;/ref&gt; Portugalski trgovci so jo tudi prvi ponesli v Evropo.

Od Obnove Mejdži do konca druge svetovne vojne je bilo celotno ime za Japonsko ''Daj Nippon Tejkoku'' (大日本帝國 »Cesarstvo velike Japonske«).&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last1=Frédéric|first1=Louis|year=2002|title=Japan Encyclopedia|publisher=The Belknap Press of Harvard University Press|isbn=0674007700|page=143|url=https://books.google.com/?id=p2QnPijAEmEC&amp;pg=PA143&amp;lpg=PA143&amp;dq=dai+nippon+teikoku#v=onepage&amp;q=dai%20nippon%20teikoku&amp;f=false|accessdate=29.1.2017|language=en}}&lt;/ref&gt; Današnje ime ''Nihon-koku'' ali ''Nippon-koku'' (日本国) je formalni sodobni ekvivalent s pomenom »japonska država«.

== Sklici ==
{{opombe|2}}
== Nadaljnje branje ==
* Marinac, Bogdana ''Čez morje na nepoznani Daljni vzhod'', Pomorski muzej Piran,  Piran, 2017 {{COBISS|ID=2928898567}}
* Lazar, Tomaž ''Japonsko orožje in bojevniška kultura na Slovenskem'', Ljubljana, Narodni muzej Slovenije, 2017, {{COBISS|ID=289999872}}

== Zunanje povezave ==
{{Zbirka|Japan|Japonska}}
{{wikipotovanje|Japan|Japonska}}
{{wikislovar}}
* [http://www.japan-guide.com/ Vodič po Japonski]
* [http://www.jnto.go.jp/ Spletna stran državne turistične organizacije]

{{East_Asia}}
{{OECD}}
{{APEC}}
{{normativna kontrola}}

{{zvezdica}}

[[Kategorija:Japonska| ]]
[[Kategorija:Ustavne monarhije]]
[[Kategorija:Vzhodnoazijske države]]
[[Kategorija:Otoške države]]
[[Kategorija:Azijsko-pacifiško gospodarsko sodelovanje]]
[[Kategorija:Države, po katerih so poimenovali asteroid]]</text>
      <sha1>k8w3qfnrgmjaclesrnxzkcgr74dsxhf</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Rokada</title>
    <ns>0</ns>
    <id>4596</id>
    <revision>
      <id>5726903</id>
      <parentid>5708638</parentid>
      <timestamp>2022-08-03T07:28:32Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Orez-acst</username>
        <id>213902</id>
      </contributor>
      <comment>2 hiljade</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5212" xml:space="preserve">Kadar je [[kralj (šah)|kralj]] napaden, se mora nemudoma premakniti na varno, drugače je igra izgubljena. Na začetku [[šah]]ovske [[igra|igre]] se po navadi bori za središče, zato je pametno premakniti kralja na varno vstran in [[trdnjava (šah)|trdnjavo]] na sredino [[šahovnica|šahovnice]]. '''Rokada''' ali '''rohada''' ali '''roszada 2 hiljade''' ta manever omogoča: e n c y c l o p e d i a s'p r e m e.o r g/0 0 0 0 

Izraz rokada izvira iz starega perzijskega izraza rok ali roh, ki pomeni trdnjava. Angleški izraz za trdnjavo rook izvira iz tam. Pogovorni izraz rošada je torej nepravilen. Čeprav je izraz star, pa so se zametki tega pravila v pisni obliki prvič pojavila v [[16. stoletje|16. stoletju]] v [[Italija|Italiji]], tam so celo do [[19. stoletje|19. stoletja]] rokado izvajali tako, da se je kralj lahko premaknil iz e1 na g1 ali h1, trdnjava pa iz h1 na f1 ali e1. Pravilo kakršno velja še danes je bilo uradno sprejeto v [[Francija|Franciji]] v [[18. stoletje|18. stoletju]].

[[šahovnica|Šahovnico]] lahko vertikalno delimo na dva dela. S strani belega se desni strani reče kraljeva stran in levi damina stran. Ta izraza sta pomembna med drugim tudi zaradi izbire na katero stran se bo premaknil kralj; lahko rokira na kraljevo ali na damino stran.

{| widh=&quot;100%&quot; align=&quot;center&quot;
|-----
|
&lt;div style=&quot;float:center;margin:0 1em 1em 0;text-align:center;font-size:smaller&quot;&gt;
[[Slika:sah_strani.png|Diagram]]&lt;br /&gt;''Diagram''&lt;/div&gt;
|}

Ob izvajanju rokade se kralj premakne za dve polji v desno ali levo, trdnjava pa se postavi ob njega na nasprotno stran. Paziti moramo, da pri tem vedno najprej premaknemo kralja, šele nato trdnjavo, ker se drugače šteje, da smo premaknili samo trdnjavo. Diagram spodaj prikazuje pozicijo, kjer kralja še nista rokirala.

{| widh=&quot;100%&quot; align=&quot;center&quot;
|-----
|
&lt;div style=&quot;float:center;margin:0 1em 1em 0;text-align:center;font-size:smaller&quot;&gt;
[[Slika:sah_pos_009.png|Diagram]]&lt;br /&gt;''Diagram''&lt;/div&gt;
|}

Na diagramu spodaj lahko vidimo pozicijo po kraljevi ali mali rokadi belega. Kralj se je premaknil za dve polji desno, trdnjava pa poleg njega na drugo stran. Tovrstna rokada se v [[šahovska notacija|šahovski notaciji]] označi O-O.

{| widh=&quot;100%&quot; align=&quot;center&quot;
|-----
|
&lt;div style=&quot;float:center;margin:0 1em 1em 0;text-align:center;font-size:smaller&quot;&gt;
[[Slika:sah_pos_016.png|Diagram]]&lt;br /&gt;''Diagram''&lt;/div&gt;
|}

Pri naslednjem diagramu vidimo pozicijo po damini ali veliki rokadi belega. Tudi tukaj se kralj premakne za dve polji, tokrat levo in trdnjava poleg na drugo stran. Tovrstna rokada se v šahovski notaciji označi O-O-O.

{| widh=&quot;100%&quot; align=&quot;center&quot;
|-----
|
&lt;div style=&quot;float:center;margin:0 1em 1em 0;text-align:center;font-size:smaller&quot;&gt;
[[Slika:sah_pos_010.png|Diagram]]&lt;br /&gt;''Diagram''&lt;/div&gt;
|}

'''Pri določenih pogojih pa rokada ni mogoča:'''

* Rokada ni mogoča, če sta bila že premaknjena kralj ali trdnjava.

Spodnji diagram prikazuje onemogočeno rokiranje na damino stran, ker je bila trdnjava že premaknjena.

{| widh=&quot;100%&quot; align=&quot;center&quot;
|-----
|
&lt;div style=&quot;float:center;margin:0 1em 1em 0;text-align:center;font-size:smaller&quot;&gt;
[[Slika:sah_pos_011.png|Diagram]]&lt;br /&gt;''Diagram''&lt;/div&gt;
|}

* Rokada ni mogoča, če polja med kraljem in trdnjavo niso prazna.

Spodnji diagram prikazuje onemogočeno rokiranje na damino stran, ker je skakač med kraljem in trdnjavo.

{| widh=&quot;100%&quot; align=&quot;center&quot;
|-----
|
&lt;div style=&quot;float:center;margin:0 1em 1em 0;text-align:center;font-size:smaller&quot;&gt;
[[Slika:sah_pos_012.png|Diagram]]&lt;br /&gt;''Diagram''&lt;/div&gt;
|}

* Rokada ni mogoča, če je kralj napaden.

Spodnji diagram prikazuje napadenega belega kralja. V tej poziciji beli ne more rokirati, lahko pa prepreči šah s kraljico in rokira kasneje ali s premikom kralja, vendar mu je s tem onemogočeno nadaljnje rokiranje v igri.

{| widh=&quot;100%&quot; align=&quot;center&quot;
|-----
|
&lt;div style=&quot;float:center;margin:0 1em 1em 0;text-align:center;font-size:smaller&quot;&gt;
[[Slika:sah_pos_013.png|Diagram]]&lt;br /&gt;''Diagram''&lt;/div&gt;
|}

* Rokada ni mogoča, če kralja rokiranje postavi v šah.

Tokrat spodnji diagram prikazuje onemogočeno rokiranje belega na kraljevo stran, ker polje na katerega bi prišel kralj po rokadi napada nasprotnikov lovec. Vendar pa beli lahko rokira na damino stran ali kasneje na kraljevo, če se bo lovec umaknil.

{| widh=&quot;100%&quot; align=&quot;center&quot;
|-----
|
&lt;div style=&quot;float:center;margin:0 1em 1em 0;text-align:center;font-size:smaller&quot;&gt;
[[Slika:sah_pos_014.png|Diagram]]&lt;br /&gt;''Diagram''&lt;/div&gt;
|}

* Rokada ni mogoča, če mora pri tem kralj čez polje, ki je napadeno.

Pri tem diagramu lovec napada polje čez katerega bi moral iti beli kralj pri rokadi na damino stran, zato mu je velika rokada trenutno onemogočena.

{| widh=&quot;100%&quot; align=&quot;center&quot;
|-----
|
&lt;div style=&quot;float:center;margin:0 1em 1em 0;text-align:center;font-size:smaller&quot;&gt;
[[Slika:sah_pos_015.png|Diagram]]&lt;br /&gt;''Diagram''&lt;/div&gt;
|}

Načeloma je priporočljivo rokirati v zgodnji fazi šahovske igre, preden nasprotnik organizira preprečitev rokade ali napad na kralja.

== Glej tudi ==
* [[šah]],
* [[šahovska pravila]].

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Šahovska pravila]]

[[es:Reglamento del ajedrez#El enroque]]</text>
      <sha1>6tott4c1a4sqbnrmj38c3two1d2pjbr</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5726904</id>
      <parentid>5726903</parentid>
      <timestamp>2022-08-03T07:28:57Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Mtarch11</username>
        <id>188672</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>vrnitev sprememb uporabnika [[Special:Contributions/Orez-acst|Orez-acst]] ([[User talk:Orez-acst|pogovor]]) na zadnje urejanje uporabnika [[User:Yerpo|Yerpo]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5133" xml:space="preserve">Kadar je [[kralj (šah)|kralj]] napaden, se mora nemudoma premakniti na varno, drugače je igra izgubljena. Na začetku [[šah]]ovske [[igra|igre]] se po navadi bori za središče, zato je pametno premakniti kralja na varno vstran in [[trdnjava (šah)|trdnjavo]] na sredino [[šahovnica|šahovnice]]. '''Rokada''' ali '''rohada''' ta manever omogoča.

Izraz rokada izvira iz starega perzijskega izraza rok ali roh, ki pomeni trdnjava. Angleški izraz za trdnjavo rook izvira iz tam. Pogovorni izraz rošada je torej nepravilen. Čeprav je izraz star, pa so se zametki tega pravila v pisni obliki prvič pojavila v [[16. stoletje|16. stoletju]] v [[Italija|Italiji]], tam so celo do [[19. stoletje|19. stoletja]] rokado izvajali tako, da se je kralj lahko premaknil iz e1 na g1 ali h1, trdnjava pa iz h1 na f1 ali e1. Pravilo kakršno velja še danes je bilo uradno sprejeto v [[Francija|Franciji]] v [[18. stoletje|18. stoletju]].

[[šahovnica|Šahovnico]] lahko vertikalno delimo na dva dela. S strani belega se desni strani reče kraljeva stran in levi damina stran. Ta izraza sta pomembna med drugim tudi zaradi izbire na katero stran se bo premaknil kralj; lahko rokira na kraljevo ali na damino stran.

{| widh=&quot;100%&quot; align=&quot;center&quot;
|-----
|
&lt;div style=&quot;float:center;margin:0 1em 1em 0;text-align:center;font-size:smaller&quot;&gt;
[[Slika:sah_strani.png|Diagram]]&lt;br /&gt;''Diagram''&lt;/div&gt;
|}

Ob izvajanju rokade se kralj premakne za dve polji v desno ali levo, trdnjava pa se postavi ob njega na nasprotno stran. Paziti moramo, da pri tem vedno najprej premaknemo kralja, šele nato trdnjavo, ker se drugače šteje, da smo premaknili samo trdnjavo. Diagram spodaj prikazuje pozicijo, kjer kralja še nista rokirala.

{| widh=&quot;100%&quot; align=&quot;center&quot;
|-----
|
&lt;div style=&quot;float:center;margin:0 1em 1em 0;text-align:center;font-size:smaller&quot;&gt;
[[Slika:sah_pos_009.png|Diagram]]&lt;br /&gt;''Diagram''&lt;/div&gt;
|}

Na diagramu spodaj lahko vidimo pozicijo po kraljevi ali mali rokadi belega. Kralj se je premaknil za dve polji desno, trdnjava pa poleg njega na drugo stran. Tovrstna rokada se v [[šahovska notacija|šahovski notaciji]] označi O-O.

{| widh=&quot;100%&quot; align=&quot;center&quot;
|-----
|
&lt;div style=&quot;float:center;margin:0 1em 1em 0;text-align:center;font-size:smaller&quot;&gt;
[[Slika:sah_pos_016.png|Diagram]]&lt;br /&gt;''Diagram''&lt;/div&gt;
|}

Pri naslednjem diagramu vidimo pozicijo po damini ali veliki rokadi belega. Tudi tukaj se kralj premakne za dve polji, tokrat levo in trdnjava poleg na drugo stran. Tovrstna rokada se v šahovski notaciji označi O-O-O.

{| widh=&quot;100%&quot; align=&quot;center&quot;
|-----
|
&lt;div style=&quot;float:center;margin:0 1em 1em 0;text-align:center;font-size:smaller&quot;&gt;
[[Slika:sah_pos_010.png|Diagram]]&lt;br /&gt;''Diagram''&lt;/div&gt;
|}

'''Pri določenih pogojih pa rokada ni mogoča:'''

* Rokada ni mogoča, če sta bila že premaknjena kralj ali trdnjava.

Spodnji diagram prikazuje onemogočeno rokiranje na damino stran, ker je bila trdnjava že premaknjena.

{| widh=&quot;100%&quot; align=&quot;center&quot;
|-----
|
&lt;div style=&quot;float:center;margin:0 1em 1em 0;text-align:center;font-size:smaller&quot;&gt;
[[Slika:sah_pos_011.png|Diagram]]&lt;br /&gt;''Diagram''&lt;/div&gt;
|}

* Rokada ni mogoča, če polja med kraljem in trdnjavo niso prazna.

Spodnji diagram prikazuje onemogočeno rokiranje na damino stran, ker je skakač med kraljem in trdnjavo.

{| widh=&quot;100%&quot; align=&quot;center&quot;
|-----
|
&lt;div style=&quot;float:center;margin:0 1em 1em 0;text-align:center;font-size:smaller&quot;&gt;
[[Slika:sah_pos_012.png|Diagram]]&lt;br /&gt;''Diagram''&lt;/div&gt;
|}

* Rokada ni mogoča, če je kralj napaden.

Spodnji diagram prikazuje napadenega belega kralja. V tej poziciji beli ne more rokirati, lahko pa prepreči šah s kraljico in rokira kasneje ali s premikom kralja, vendar mu je s tem onemogočeno nadaljnje rokiranje v igri.

{| widh=&quot;100%&quot; align=&quot;center&quot;
|-----
|
&lt;div style=&quot;float:center;margin:0 1em 1em 0;text-align:center;font-size:smaller&quot;&gt;
[[Slika:sah_pos_013.png|Diagram]]&lt;br /&gt;''Diagram''&lt;/div&gt;
|}

* Rokada ni mogoča, če kralja rokiranje postavi v šah.

Tokrat spodnji diagram prikazuje onemogočeno rokiranje belega na kraljevo stran, ker polje na katerega bi prišel kralj po rokadi napada nasprotnikov lovec. Vendar pa beli lahko rokira na damino stran ali kasneje na kraljevo, če se bo lovec umaknil.

{| widh=&quot;100%&quot; align=&quot;center&quot;
|-----
|
&lt;div style=&quot;float:center;margin:0 1em 1em 0;text-align:center;font-size:smaller&quot;&gt;
[[Slika:sah_pos_014.png|Diagram]]&lt;br /&gt;''Diagram''&lt;/div&gt;
|}

* Rokada ni mogoča, če mora pri tem kralj čez polje, ki je napadeno.

Pri tem diagramu lovec napada polje čez katerega bi moral iti beli kralj pri rokadi na damino stran, zato mu je velika rokada trenutno onemogočena.

{| widh=&quot;100%&quot; align=&quot;center&quot;
|-----
|
&lt;div style=&quot;float:center;margin:0 1em 1em 0;text-align:center;font-size:smaller&quot;&gt;
[[Slika:sah_pos_015.png|Diagram]]&lt;br /&gt;''Diagram''&lt;/div&gt;
|}

Načeloma je priporočljivo rokirati v zgodnji fazi šahovske igre, preden nasprotnik organizira preprečitev rokade ali napad na kralja.

== Glej tudi ==
* [[šah]],
* [[šahovska pravila]].

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Šahovska pravila]]

[[es:Reglamento del ajedrez#El enroque]]</text>
      <sha1>3lmqo2aqbt8wo5tay2lq3bnonhh8yrp</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Bolgarija</title>
    <ns>0</ns>
    <id>4852</id>
    <revision>
      <id>5726769</id>
      <parentid>5702241</parentid>
      <timestamp>2022-08-02T19:07:59Z</timestamp>
      <contributor>
        <ip>79.114.225.121</ip>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="15380" xml:space="preserve">{{Infopolje Država
|native_name          = Република България
|conventional_long_name = Republika Bolgarija
|common_name          = Bolgarija
|common_name2         = Bolgarije
|image_flag           = Flag of Bulgaria.svg
|image_coat           = Coat of arms of Bulgaria.svg
|national_motto       = ''Съединението прави силата''&lt;small&gt;&lt;br /&gt;»Zedinjenje daje moč«&lt;/small&gt;
|national_anthem      = ''[[Mila rodino|Мила родино]]''&lt;small&gt;&lt;br /&gt;&quot;Draga domovina&quot;&lt;/small&gt;&lt;br&gt;[[Slika:Mila Rodino instrumental.ogg|center]]
|image_map            = EU-Bulgaria.svg
|map_caption          = Lega Bolgarije (temno zeleno)&lt;br/&gt;&lt;small&gt;na [[Evropa|Evropski celini]] (sivo) — v [[Evropska unija|Evropski uniji]] (svetlo zeleno)&lt;/small&gt;
|capital              = [[Sofija]]|latd=42 |latm=42 |latNS=N |longd=23 |longm=20 |longEW=E
|largest_city         = capital
|official_languages   = [[bolgarščina]]
|unofficial_languages =
|ethnic_groups        = 84,8 % [[Bolgari]],&lt;br /&gt; 8,8 % [[Turki]],&lt;br /&gt; 4,9 % [[Romi]], &lt;br /&gt; 0,1 % [[Armenci]],&lt;br /&gt; 1,3 % drugo&lt;ref&gt;{{navedi dokument |url=http://www.nsi.bg/census2011/PDOCS2/Census2011final_en.pdf |title=2011 Bulgarian census |publisher=National Statistical Institute of Bulgaria}}&lt;/ref&gt;
|ethnic_groups_year   = 2011
|demonym              = [[Bolgari|Bolgar]]
|government_type      = [[parlamentarna republika]]
|leader_title1        = [[predsednik Bolgarije|predsednik]]:
|leader_title2        = [[Predsednik vlade Bolgarije|predsednik vlade]]:
|leader_name1         = [[Rumen Radev]] (Румен Радев)
|leader_name2         = [[Galab Donev]] (Гълъб Донев)
|sovereignty_type     = [[neodvisnost]]
|established_event1   = {{nowrap|od [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]]}}
|established_date1    = 3. marec 1878
|established_event2   = {{nowrap|Priznana}}
|established_date2    = 22. september 1908
|accessionEUdate      = 1. januar 2007
|area_km2             = 110.994 
|area_rank            = 103.
|percent_water        = 2,16 %
|population_estimate  = 7.000.039
|population_estimate_rank = 104.
|population_estimate_year = 2019
|population_census    = 7.364.570&lt;ref&gt;{{navedi dokument |url=http://www.nsi.bg/census2011/PDOCS2/Census2011final_en.pdf |title=2011 Bulgarian census |publisher=Nacionalni inštitut za statistiko Republike Bolgarije}}&lt;/ref&gt;
|population_census_year = 2011
|population_census_rank =
|population_density_km2 = 63
|population_density_rank = 118.
|GDP_PPP              = 103,816&amp;nbsp;milijarde [[ameriški dolar|USD]]&lt;ref name=imf2&gt;{{navedi splet |url=http://www.imf.org/external/pubs/ft/weo/2013/01/weodata/weorept.aspx?pr.x=10&amp;pr.y=16&amp;sy=2008&amp;ey=2012&amp;scsm=1&amp;ssd=1&amp;sort=country&amp;ds=.&amp;br=1&amp;c=918&amp;s=NGDPD%2CNGDPDPC%2CPPPGDP%2CPPPPC%2CLP&amp;grp=0&amp;a= |title=Bulgaria |publisher=Mednarodni denarni sklad |accessdate=17. april 2012}}&lt;/ref&gt;
|GDP_PPP_rank         =
|GDP_PPP_year         = 2012
|GDP_PPP_per_capita   = 15.933 USD&lt;ref name=imf2/&gt;
|GDP_PPP_per_capita_rank = 69.
|GDP_nominal          = 51,030&amp;nbsp;milijarde USD&lt;ref name=imf2/&gt;
|GDP_nominal_rank     = 75.
|GDP_nominal_year     = 2012
|GDP_nominal_per_capita = 7033 USD&lt;ref name=imf2/&gt;
|GDP_nominal_per_capita_rank = 76.
|Gini                 = {{pozitiven upad}} 31,9
|Gini_year            = 2018
|Gini_category        = &lt;span style=&quot;color:orange;&quot;&gt;srednji&lt;/span&gt;
|Gini_rank            = 
|HDI_year             = 2018
|HDI                  = {{rast}} 0,816
|HDI_rank             = 52.
|HDI_category         = &lt;span style=&quot;color:green;&quot;&gt;zelo visok&lt;/span&gt;
|currency             = [[bolgarski lev]]
|currency_code        = BGN
|country_code         =
|time_zone            = [[Vzhodnoevropski čas|EET]]
|utc_offset           = +2
|time_zone_DST        = [[Vzhodnoevropski poletni čas|EEST]]
|utc_offset_DST       = +3
|cctld                = .bg&lt;sup&gt;1&lt;/sup&gt;
|calling_code         = 359
|footnotes            = &lt;sup&gt;1&lt;/sup&gt; Tudi [[.eu]], kot preostale članice Evropske unije.
}}

'''Republika Bolgarija''' je [[republika]] v jugovzhodni [[Evropa|Evropi]]. Na vzhodu meji na [[Črno morje]], na jugu na [[Grčija|Grčijo]] in [[Turčija|Turčijo]], na zahodu na [[Srbija|Srbijo]] in [[Severna Makedonija|Severno Makedonijo]] ter na severu (večinoma vzdolž [[reka|reke]] [[Donava|Donave]]) na [[Romunija|Romunijo]].

== Zgodovina ==
{{glavni| Zgodovina Bolgarije}}
Prostor današnje Bolgarije je bil poseljen že v [[paleolitik]]u. V [[železna doba|železni dobi]] so v tem delu Balkanskega polotoka že navzoči [[Tračani]]. [[Trakija (rimska provinca)|Trakija]] v [[antika|antiki]] postane del [[Rimsko cesarstvo|Rimskega]], pozneje [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]]. V tem času se je tu razširilo [[krščanstvo]]. V [[Nicopolis ad Istrum]]u je v 4. stol. [[arijanstvo|arijanski]] škof [[Vulfila]] prevedel [[Sveto pismo]] v [[gotščina|gotščino]] (''[[Codex Argenteus]]''), ki velja za prvo knjigo v kakšnem [[germanski jeziki|germanskem jeziku]]. V tem času je tudi [[Sveti Atanazij Veliki]] v osrednji Bolgariji ustanovil samostan. 

Od 6. stol. naprej so se na ta prostor postopoma naseljevali [[Slovani]]. V 7. stol. je sem prišlo turško ljudstvo [[Prabolgari]] in ustanovilo [[Prvo bolgarsko cesarstvo]]. Ti Prabolgari so bili v manjšini in so se postopoma etnično pomešali z lokalnimi Slovani ter prevzeli njihov jezik. Cesarstvo je doživelo svojo zlato dobo pod vladavino [[Simeon I. Veliki|Simeona I. Velikega]].

Prvo bolgarsko cesarstvo je v 12. stol. nasledilo [[Drugo bolgarsko cesarstvo]], dokler ga ni v poznem 14. in zgodnjem 15. stol. postopoma osvojilo [[Osmansko cesarstvo]].

Leta 1878 je bila na [[Berlinski kongres|Berlinskem kongresu]] ustanovljena [[Kneževina Bolgarija]]. Leta 1908 je bila razglašena [[Kraljevina Bolgarija]], ki je sodelovala v [[balkanski vojni|balkanskih vojnah]]. V [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] je bila na nemški strani in leta 1919 je bila z njo sklenjena [[Neulijska mirovna pogodba]]. Tudi v [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] je bila na nemški strani. Leta 1944 so jo zasedle [[Rdeča armada|sovjetske]] čete. 

Leta 1946 je bila razglašena [[Ljudska republika Bolgarija]], ki ji je v letih 1954-89 vladal [[Todor Živkov]]. 

Po padcu komunizma v Vzhodni Evropi so v Bolgariji izvedli prve svobodne volitve in sprejeli novo ustavo. Leta 2004 je bila Bolgarija sprejeta v zvezo [[NATO]], [[1. januar]]ja [[2007]] pa je bila vključena v [[Evropska unija|Evropsko unijo]].

== Naravne razmere ==
{{glavni|Geografija Bolgarije}}
&lt;div style=&quot;float:right;&quot;&gt;[[File:Bulgaria-geographic map-en.svg|thumb|upright=1.5|Topografska karta Bolgarije|alt=Topographic map of Bulgaria]]&lt;/div&gt;
[[File:Pirin-mountains-Bansko.jpg|thumb|250px|Pogorje [[Pirin]]]]
=== Lega in površje ===
Bolgarija zavzema del polotoka vzhodnega Balkana in meji na pet držav - [[Grčija|Grčijo]] in [[Turčija|Turčijo]] na jugu, [[Severna Makedonija|Severno Makedonijo]] in [[Srbija|Srbijo]] na zahodu ter [[Romunija|Romunijo]] na severu. Skupna dolžina kopenskih meja je 1808 kilometrov, morske obale pa 354 kilometrov. Njena skupna površina 110.994 kvadratnih kilometrov jo uvršča na 105 mesto držav na svetu.&lt;ref name=&quot;Penin&quot;&gt;{{cite book |last=Penin|first=Rumen |script-title=bg:Природна география на България|trans-title=Natural Geography of Bulgaria|publisher=Bulvest 2000|page=18|year=2007|isbn=978-954-18-0546-6|language=bg}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/rankorder/2147rank.html?countryName=Bulgaria&amp;countryCode=bu&amp;regionCode=eur&amp;rank=105#bu|title=Country comparison: Area|website=The World Factbook|publisher=Central Intelligence Agency|accessdate=4 December 2011}}&lt;/ref&gt;

V severnem delu so nizka gričevja in širni puhlični platoji med Staro planino in [[Donava|Donavo]], razrezani z dolinami rek, ki pritekajo s hribov na jugu. V podlagi so kredni apnenci in peščenjaki, ki jih prekriva plast rodovitne puhlice. Proti jugu se gričevje polagoma zvišuje v razčlenjeno severno predgorje Stare planine, visoko do okoli 400m. Na skrajnem SV je izrazito sušna pokrajina [[Dobrudža]], zgrajena iz krednih in terciarnih apnencev, prekritih s puhlico. [[Stara planina]] ali [[Balkan]] je več kot 600&amp;nbsp;km dolgo in 50–70&amp;nbsp;km široko gorstvo, ki se vleče po sredini države od zahoda proti vzhodu. Mlado nagubano gorstvo ima značilnosti sredogorja, v zahodnem delu je zgrajeno iz skrilavih glinovcev in apnencev, v najvišjem, srednjem delu (Botev, 2376 m) iz kristalinskih kamnin, v vzhodnem delu, ki se znižuje proti Črnemu morju, iz fliša. Na južnem robu spremlja gorstvo niz mlajših, gosto naseljenih medgorskih kotlin (npr Kazanliška kotlina). Trakijsko nižavje vzdolž reke [[Marica|Marice]] je 50–100&amp;nbsp;km širok pas ravnin in nizkih gričevij, ki se proti zahodu nadaljujejo v pas medgorskih kotlin (npr. Sofijska kotlina) na stiku med Staro planino jugovzhodno od Sofije in se širi, ko doseže obalo Črnega morja.

Balkanske gore potekajo bočno po sredini države od zahoda proti vzhodu. Gorski jugozahod ima dve različni alpski območji - [[Rila]] in [[Pirin]], ki mejita na nižje, a obsežnejše [[Rodopi|Rodope]] na vzhodu, in različne gore srednje višine na zahodu, severozahodu in jugu, kot so Vitoša, Osogovo in Belasica. [[Musala]] je s 2925 metri najvišja točka v Bolgariji in na Balkanskem polotoku. Črnomorska obala je najnižja točka države. Ravnine zasedajo približno tretjino ozemlja, planote in hribi pa 41 %. Večina rek je kratkih in z nizkim vodostajem. Najdaljša reka, ki leži samo na bolgarskem ozemlju, Iskar, je dolga 368 kilometrov. Struma in Marica sta dve glavni reki na jugu.

=== Podnebje ===
Severno od Stare planine je podnebje celinsko z mrzlimi zimami. J od gorovja in ob črnomorski obali je podnebje [[submediteransko]] z nekoliko manj hladnimi zimami in proti V vse manj padavin. [[Pleven]] (smt. jan. -2,0,°C jul. 23,5&amp;nbsp;°C, 556&amp;nbsp;mm padavin.), [[Plovdiv]] (smt. jan. -0,4&amp;nbsp;°C, jul. 23,4&amp;nbsp;°C, 541&amp;nbsp;mm), Varna (smt. jan. -1,2&amp;nbsp;°C, jul. 22,9&amp;nbsp;°C, 474&amp;nbsp;mm).

=== Vode ===
Severno od Stare planine tečejo reke po ozkih dolinah na S proti Donavi (Iskr, 300&amp;nbsp;km; Jantra), druge večinoma v [[Egejsko morje]] ([[Marica]], 450&amp;nbsp;km; [[Struma]], 430&amp;nbsp;km; Mesta, 246&amp;nbsp;km). Najnižji vodostaji so septembra; veliko voda poleti presahne. Zlasti v hribovitih delih so številna [[umetna jezera]] za namakanje in pridobivanje električne energije.

=== Tla in rastje ===
Najrodovitnejša tla so na puhlici v. s. delu države (černozjom) in na rečnih naplavinah v dnu kotlin (rjava tla). V goratem svetu so v nižjih legah hrastovi gozdovi, više bukovi in bukovi-jelovi (800–1800 m) ter smrekovi in borovi gozdovi (1800–2200 m ). Naravno rastje v s. delu je [[stepa]]. Gozdovi pokrivajo 35 % površine.

== Prebivalstvo in poselitev ==
=== Prebivalstvo ===
Po zadnjem popisu (2002) se je v primerjavi z letom 1989. število prebivalcev zmanjšalo za več kot 1.500.000, predvsem zaradi izseljevanja iz ekonomskih razlogov in emigracije velikega dela turškega prebivalstva v Turčijo. Nizka rodnost, značilna že v socialističnem obdobju, se je v 90. letih zaradi gospodarske krize in padca življenjske ravni še znižala in je med najnižjimi na svetu. Največ prebivalcev je po narodnosti Bolgarov (86 %), ki govorijo bolgarski jezik (pisava [[cirilica]]). Največja narodna manjšina so [[Turki]] (ok. 800.000, 10 %), ki so bili v socialističnem obdobju izpostavljeni močni prisilni bolgarizaciji. Po 1989 se jih je izselilo okoli 300.000, največ v Turčijo. V Rodopih živi okoli 200.000 islamiziranih Bolgarov ([[Pomaki]]), [[Makedonci v Bolgariji|Makedonci]] (uradno ok. 2000), ki se prištevajo k Bolgarom in niso priznani za narodno manjšino. V Bolgariji živi tudi več kot 300.000 [[Romi|Romov]] (4 % preb.). Versko opredeljeni prebivalci so večinoma pravoslavni (avtokefalna Bolgarska pravoslavna cerkev), Turki in Pomaki so večinoma muslimani, čeprav se majhen del Turkov in dobra polovica Romov opredeljuje kot kristjani (pravoslavni, katoliki in evangeličani).

== Upravna delitev ==
{{glavni|Upravna delitev Bolgarije}}

Od leta [[1999]] je Bolgarija razdeljena na 28 okrajev, imenovanih ''oblast'', kar je nadomestilo razdelitev iz leta [[1987]], ko je bila razdeljena na 9 pokrajin/okrajev. Vsi okraji so poimenovani po središču okraja, razen Sofijskega okraja, katerega glavno mesto [[Sofija]] tvori samostojen okraj. ''Oblasti'' so:
{{div col|colwidth=24em}}
# [[Blagoevgrad (okraj)|Okraj Blagoevgrad]] (Област Благоевград)
# [[Burgas (okraj)|Okraj Burgas]] (Област Бургас)
# [[Dobrič (okraj)|Okraj Dobrič]] (Област Добрич)
# [[Gabrovo (okraj)|Okraj Gabrovo]] (Област Габрово)
# [[Haskovo (okraj)|Okraj Haskovo]] (Област Хасково)
# [[Krdžali (okraj)|Okraj Krdžali]] (Област Кърджали)
# [[Kjustendil (okraj)|Okraj Kjustendil]] (Област Кюстендил)
# [[Loveč (okraj)|Okraj Loveč]] (Област Ловеч)
# [[Montana (okraj)|Okraj Montana]] (Област Монтана)
# [[Pazardžik (okraj)|Okraj Pazardžik]] (Област Пазарджик)
# [[Pernik (okraj)|Okraj Pernik]] (Област Перник)
# [[Pleven (okraj)|Okraj Pleven]] (Област Плевен)
# [[Plovdiv (okraj)|Okraj Plovdiv]] (Област Пловдив)
# [[Razgrad (okraj)|Okraj Razgrad]] (Област Разград)
# [[Ruse (okraj)|Okraj Ruse]] (Област Русе)
# [[Šumen (okraj)|Okraj Šumen]] (Област Шумен)
# [[Silistra (okraj)|Okraj Silistra]] (Област Силистра)
# [[Sliven (okraj)|Okraj Sliven]] (Област Сливен)
# [[Smoljan (okraj)|Okraj Smoljan]] (Област Смолян)
# mesto [[Sofija]] (София-град)
# [[Sofijski okraj]] (Софийска област)
# [[Stara Zagora (okraj)|Okraj Stara Zagora]] (Област Стара Загора)
# [[Trgovište (okraj)|Okraj Trgovište]] (Област Търговище)
# [[Varna (okraj)|Okraj Varna]] (Област Варна)
# [[Veliko Trnovo (okraj)|Okraj Veliko Trnovo]] (Област Велико Търново)
# [[Vidin (okraj)|Okraj Vidin]] (Област Видин)
# [[Vraca (okraj)|Okraj Vraca]] (Област Враца)
# [[Jambol (okraj)|Okraj Jambol]] (Област Ямбол)
{{div col end}}

== Glej tudi ==

* [[bolgarščina]]
* [[Volška Bolgarija]]
*[[Makedonija (razločitev)]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{Sister project links|voy=Bulgaria|Bulgaria}}

* [http://bulgaria.europe-countries.com Bulgaria Pictures]
* [http://www.europe-atlas.com/bulgaria-map.htm Bulgaria Map]
* [http://www.zonebulgaria.com Zone Bulgaria - multilingual travel guide]
* [http://www.picturesofbulgaria.com Pictures of Bulgaria]
* [http://www.b-info.com/places/Bulgaria/BabaMarta/ Baba Marta-festival]
* [http://dichev.com/panorama/bulgaria/ Bulgaria - Panoramas &amp; QTVR]

{{Evropa}}
{{Članice EU in kandidatke}}
{{NATO}}
{{OVSE}}


{{geo-stub}}

[[Kategorija:Liberalne demokracije]]
[[Kategorija:Evropske države]]
[[Kategorija:Črnomorske države]]
[[Kategorija:Frankofonske države]]
[[Kategorija:Zahodnoevropska unija]]
[[Kategorija:Bolgarija|*]]
[[Kategorija:Države, po katerih so poimenovali asteroid]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>gs70ut1uczqzzk6mf90zfs5jgkixfpn</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Sirakuze</title>
    <ns>0</ns>
    <id>4897</id>
    <revision>
      <id>5726852</id>
      <parentid>5657847</parentid>
      <timestamp>2022-08-03T02:44:22Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Radek</username>
        <id>89714</id>
      </contributor>
      <minor />
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="30274" xml:space="preserve">{{drugipomeni}}
{{Infobox Italian comune
| name                = Sirakuze 
| official_name       = 
| native_name         = Siracusa
| image_skyline       = Syracusa06(js).jpg
| imagesize           =
| image_alt           =
| image_caption       = Arhimedov trg (Piazza Archimede)
| image_shield        = Siracusa-Stemma.png
| shield_alt          =
| image_map           =
| map_alt             =
| map_caption         = Panorama Siracuse
| image_map1           =
| map_alt1             =
| map_caption1         =
| pushpin_label_position =
| pushpin_map_alt     =
| latd  = 37 |latm  = 05 |lats  =  |latNS  = N
| longd = 15 |longm = 17 |longs =   |longEW = E
| coordinates_type    =
| coordinates_display =
| coordinates_footnotes =
| region              = [[Sicilija]]
| province            = [[Siracusa (pokrajina)|Siracusa]] (SR)
| frazioni            =
| mayor_party         = 
| mayor               = Roberto Visentin
| area_footnotes      =
| area_total_km2      = 204,1
| population_footnotes =
| population_total    = 123408
| population_as_of    = 30. september 2011
| pop_density_footnotes =
| population_demonym  = Sirakužani
| elevation_footnotes = &lt;ref&gt;‘City’ population (i.e. that of the ''[[comune]]'' or municipality) from [http://demo.istat.it/bilmens2009gen/index.html=Monthly demographic balance: January-April 2009], [[National Institute of Statistics (Italy)|ISTAT]].&lt;/ref&gt;
| elevation_m         = 17
| twin1               =
| twin1_country       =
| saint               = [[sveta Lucija]]
| day                 = 13. december
| postal_code         = 96100
| area_code           = 0931
| website             = [http://www.comune.siracusa.it comune.siracusa.it]
| footnotes           = {{designation list | embed=yes
   | designation1 = WHS
   | designation1_offname = Sirakuze in kamnita nekropola Pantalika&lt;br&gt;''Syracuse and the Rocky Necropolis of Pantalica''
   | designation1_date = 2005 (29. zasedanje)
   | designation1_type = kulturni
   | designation1_criteria =  	ii, iii, iv, vi
   | designation1_number = [http://whc.unesco.org/en/list/1200 1200]
   | designation1_free1name = Država
   | designation1_free1value = {{Flag|Italija}}
   | designation1_free2name = Območje
   | designation1_free2value = [[Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi|Evropa in Severna Amerika]]
}}
}}
'''Sirakuze''' (italijansko ''Siracusa'', sicilijansko ''Sarausa/ Seragusa'', latinsko ''Syrācūsae'', starogrško Συράκουσαι, ''Syrakousai'', srednjeveško grško Συρακοῦσαι) so zgodovinsko mesto na [[Sicilija|Siciliji]] in glavno mesto pokrajine [[Siracusa (pokrajina)|Siracusa]]. Mesto je prepoznavno po svoji bogati grški zgodovini, kulturi, amfiteatrih, arhitekturi in kot rojstni kraj vrhunskega [[matematik]]a in [[inženir]]ja [[Arhimed]]a. &lt;ref&gt; Archimedes [http://www.bbc.co.uk/history/historic_figures/archimedes.shtml|url=http://www.bbc.co.uk/history/historic_figures/archimedes.shtml]&lt;/ref&gt; To 2700 let staro mesto je imelo v antičnih časih ključno vlogo, ko je bilo eno glavnih sil sredozemskega sveta. Sirakuze so v jugovzhodnem kotu otoka Sicilije poleg istoimenskega zaliva [[Jonsko morje|Jonskega morja]].

Mesto so ustanovili starogrški [[Antični Korint|Korintčani]] in Tenejci in postali zelo močna mestna država. Sirakuze so bile povezane s Šparto in Korintom in so vplivale na celotno [[Magna Graecia|Magno Graecio]] kot najpomembnejše mesto. [[Mark Tulij Cicero|Cicero]] ga je opisal kot &quot;največje grško mesto in najlepše od vseh&quot;, ki je bilo v 5. stoletju pred našim štetjem enako veliko kot [[Atene]]. Kasneje je postalo del [[Rimska republika|Rimske republike]] in [[Bizantinski imperij|bizantinskega imperija]]. Nato je [[Palermo]] prevzel vlogo glavnega mesta [[Kraljevina Sicilija|Kraljevine Sicilije]]. Sčasoma je bilo kraljestvo združeno s [[Kraljevina Neapelj|Kraljevino Neapelj]], nastala je [[Kraljevina dveh Sicilij]] in ostala do italijanske združitve leta 1860.

V sodobnem času je mesto uvrščeno na seznam Unescove svetovne dediščine skupaj z [[Nekropola Pantalika|nekropolo Pantaliko]]. V osrednjem območju ima mesto približno 125.000 prebivalcev. Prebivalci so znani kot Sirakužani. Sirakuze so omenjene v [[Sveto pismo|Svetem pismu]] v knjigi ''Dela apostolov'' 28:12, ko je Pavel bival tukaj. &lt;ref&gt;{{cite news|url=http://members.datafast.net.au/sggram/f763.htm|publisher=SimplyBible.com|title=Acts Facts: Syracuse|date=8 January 2008}}&lt;/ref&gt; Zavetnica mesta je [[sveta Lucija]], rojena v Sirakuzah in njen praznik, dan svete Lucije, praznujejo 13. decembra.

== Zgodovina ==
Časovnica dogodkov: [https://en.wikipedia.org/wiki/Timeline_of_Sirakuze,_Sicily]

=== Grško obdobje ===
{{glavni|Magna Graecia}}
[[File:SNGANS 259.jpg|thumb|Sirakuška tetradrahma (okoli 415–405pr. n. št.), Aretuza in kvadriga]]
[[File:Decadrachme de Sicile sous Denys l'Ancien.jpg|thumb|Dekadrahma s Sicilije izvira iz  Sirakuz in je označena d'Évainète]]
[[File:Sicily Syracuse Arethusa Tetradrachm.jpg|thumb|Tetradrahma iz Sirakuz, okoli  485–479 pr. n. št., spredaj je nimfa Aretuza, zadaj kvadriga]]
[[File:Thesaurus opticus Titelblatt.jpg|thumb|Zmaga Sirakuz na gravuri iz 17. st.]]

Sirakuze in njena okolica so bile naseljene že od antičnih časov, kar kažejo najdbe v vasicah Stentinello, Ognina, Plemmirio, Matrensa, Cozzo Pantano in Taps, ki so že imele povezave z [[Mikenska doba|mikenskimi]] Grki.

Sirakuze so leta 734 ali 733 pr. n. št. ustanovili grški naseljenci iz Korinta in Teneje, ki jih je vodil kolonizator Arhias. Potrjenih je veliko različic imena mesta, tudi z Συράκουσαι ''Syrakousai'', Συράκοσαι ''Syrakosai'' in Συρακώ ''Syrako''. Možen izvor imena mesta je navedel Vibius Sekvester&lt;ref name=VibiusS&gt;{{cite book|title=De Fluminibus Fontibus Lacubus Nemoribus Paludibus Montibus Gentibus quorum apud poeta mentio fit|author=Vibius Sequester|url=https://archive.org/stream/vibiussequester00sequgoog#page/n313/mode/2up|page=287|chapter=Tyraca|publisher=apud Amandum König}}&lt;/ref&gt;, ki citira Stephanusa Byzantiusa&lt;ref name=SBEthnika&gt;''Ethnika'' 592.18-21,593.1-8, i.e. Stephanus Byzantinus ''Ethnika'' (kat'epitomen), lemma {{lang|grc|Συράκουσαι}} {{cite book|title=Stephani Byzantii Ethnicorvm quae svpersvnt|url=https://books.google.com/books?id=MMZiAAAAMAAJ&amp;pg=PA592#v=onepage&amp;q&amp;f=false|editor-last=Meineke|editor-first=Augustus|editor-link=|pages=592–593|publisher=Impensis G. Reimeri|volume=Prior}}&lt;/ref&gt;, da so se sirakuzna močvirja (λίμνη), imenovala ''syrako'' in drugič Markianov ''Periegesis'', v katerem je Arhias dal mestu ime po bližnjem močvirju; tako dobimo ''syrako'' (in s tem ''Syrakousai'' in različice) za ime Sirakuze, ime, ki ga je potrdil tudi [[Epiharmos]] s Kosa. &lt;ref name=EpicharmusFr&gt;{{cite book|title=Epicharmi Fragmenta|url=http://ia700509.us.archive.org/15/items/fragmenta00epic/fragmenta00epic.djvu|page=111|publisher=apud Vincentium Loosjes}}&lt;/ref&gt; Jedro starodavnega mesta je bil majhen otok Ortigia. Naseljenci so ugotovili, da je zemlja rodovitna in da so jim domača plemena naklonjena. Mesto je raslo in napredovalo in postalo  najmočnejše grško mesto v Sredozemlju. Kolonije, ki so jih ustanovili, so bile: Akre (danes Palazzolo Acreide) (664 pr. n. št.), Kasmene (danes Casmene) (643 pr. n. št.), Akrile (7. stoletje pr. n. št.), Elor (7. stoletje pr. n. št.) in [[Kamarina, Sicilija|Kamarina]] (598 pr. n. št.).

Potomci prvih kolonistov, imenovani ''gamoroi'', so imeli moč, dokler jih niso izgnali ''kilihiroi'', nižji razred v mestu. Prvi so se vrnili na oblast leta 485 pr. n. št., zahvaljujoč pomoči [[Gelon]]a, vladarja Gele. Gelon je postal despot mesta in mnoge prebivalce Gele, Kamarine in Megere je preselil v Sirakuze, kjer je zunaj obzidja zgradil nove četrti Tihe in Neapolis. Med novimi gradnjami je načrtoval novo gledališče, ki ga je zasnoval Damokopos, kar je mestu dalo razcvet kulturnega življenja. To je pritegnilo osebnosti,  kot so [[Ajshil]], Ario iz Metimne, Evmel iz Korinta in [[Sapfo]], ki je bila izgnana iz [[Mitilena|Mitilene]]. Povečana moč Sirakuz je imela za posledico neizogiben spopad s Kartažani, ki so vladali zahodni Siciliji. V [[bitka pri Himeri|bitki pri Himeri]] (480 pr. n. št.) je Gelo, ki se je povezal s Teronom iz [[Agrigento|Agrigenta]], odločno premagal afriške sile, ki jih je vodil Hamilkar. Tempelj, posvečen Ateni (danes stolnica), je bil postavljen v mestu kot spomin na dogodek.

V tem času so se Sirakuze precej povečale. Obzidje je v 5. stoletju obkrožalo 120 ha, vendar so prebivalci že v 470. letih pred našim štetjem začeli graditi zunaj obzidja. Leta 415 pr. n. št. je imelo mesto že približno 250.000 prebivalcev, kar je bilo približno toliko kot v Atenah.

Gelona je nasledil njegov brat Hieron, ki se je boril proti [[Etruščani|Etruščanom]] v Kumah leta 474 pred našim štetjem. Njegovo vladavino so podprli pesniki Simonid z otoka Keos, [[Bakhilid]] in [[Pindar]], ki so obiskali njegov dvor. Trazibul (467 pr. n. št.) je uvedel demokratični režim. &lt;ref&gt;Aristotle's ''Politics'' 5.1312b&lt;/ref&gt; Mesto se je še naprej širilo, se borilo proti uporniškim Sikulom in po Tirenskem morju so se razširili do [[Korzika|Korzike]] in [[Elba|Elbe]]. V poznem 5. stoletju pred našim štetjem so se Sirakuze znašle v vojni z Atenami, ki so iskale več sredstev za boj v [[peloponeška vojna|peloponeški vojni]]. Sirakuze so zaprosile za pomoč generala iz Šparte, sovražnika v vojni z Atenami; premagali so Atence, uničili njihove ladje in jih prisilili bivati v [[latomije|latomijah]], kjer so umrli od pomanjkanja. Leta 401 pr. n. št. so Sirakuze prispevale 3000 najemniških vojakov, hoplitov,   za ''pohod desettisočev'' pod poveljstvom [[Kir Mlajši|Kira mlajšega]] . &lt;ref&gt;Ksenofont. ''Anabasis'', knjiga 1, poglavje 2, IX&lt;/ref&gt;

V začetku 4. stoletja pred našim štetjem se je [[tiran]] [[Dionizij I.|Dionizij starejši]] ponovno spopadel s Kartažani. Čeprav je izgubil Gelona in Kamarina, je ohranil moč za zajetje celotne Sicilije. Po koncu spopadov je Dionizij zgradil ogromno trdnjavo na otoku Ortigia in 22 km dolgo obzidje okoli celotnih Sirakuz. Drugo obdobje širitve je uničilo [[Naksos (Sicilija)|Naksos]], [[Catania|Catanio]] in [[Lentini]]; Sirakuze so nato znova začele vojno proti Kartagini (397 pr. n. št.). Kartažanom je uspelo oblegati Sirakuze, vendar jih je zmago onemogočila [[kuga]]. Pogodba iz leta 392 pr. n. št. je Sirakuzam omogočila, da so še naprej širili svojo posest, ustanovili so mesta [[Andrano]], [[Tindari]] in [[Taormina|Tavromenij]] ter osvojili [[Reggio Calabria|Regij]] na celini. Da bi olajšali trgovino na Jadranu, je Dionizij starejši ustanovil [[Ancona|Ancono]], Adrio in Iso (danes Vis). Dionizij je bil poleg svojih bojnih dejanj znan tudi kot pokrovitelj umetnosti; [[Platon]] je večkrat obiskal Sirakuze.

Njegov naslednik je bil Dionizij mlajši, ki ga je leta 356 pr. n. št. izgnal Dion. Toda zaradi njegovega despotskega vladanja so ga izgnali, Dionizij pa je zasedel prestol leta 347 pr. n. št. Dionizija je leta 344 pr. n. št. v Sirakuzah oblegal Sirakužan, general Hiketas. Naslednje leto je korintski Timoleont postavil v mestu demokratični režim, potem ko je izgnal Dionizija in premagal Hiketa. Dolga vrsta notranjih bojev je oslabila moč Sirakuz, Timoleont pa je to poskušal popraviti in je premagal Kartažane v bitki pri Krimizu (339 pr. n. št.).

Po smrti Timoleonta se je med mestnimi strankami ponovno začel boj in se je končal z vzponom drugega tirana Agatokla, ki je leta 317 pr. n. št. prevzel oblast z državnim udarom. Ponovno je začel vojno proti Kartagini. V Sirakuzah so ga leta 311 pr. n. št. oblegali Kartažani, a je z majhno floto pobegnil iz mesta. Dobil je moralno zadoščenje, ko je vojno prenesel na afriška tla in povzročil sovražniku velike izgube. Branilci Sirakuz so uničili kartažansko vojsko, ki jih je oblegala. Agatoklos je bil sčasoma poražen tudi v Afriki. Vojna se je končala s še enim mirovnim sporazumom, ki Kartažanom ni preprečil, da se po smrti Agatokla (289 pr. n. št.) ne bi spopadali s politiko v Sirakuzah. Sirakuze so oblegali četrtič in zadnjič leta 278 pr. n. št. Umikali so se ob prihodu kralja Pira iz Epira, ki so ga Sirakuze prosile za pomoč. Po kratkem obdobju Pirove vladavine je Hieron II. leta 275 pr. n. št. zasedel oblast.

S Hieronom se je začelo obdobje 50-letnega miru in blaginje. Sirakuze so postale ena najbolj znanih prestolnic antičnega sveta. Izdal je tako imenovano hieronski zakon (''lex hieronica')', ki so ga kasneje sprejeli Rimljani pri upravljanju Sicilije. Povečal je tudi gledališče in zgradil nov ogromen oltar. Pod njegovo vladavino je živel najslavnejši Sirakužan, [[matematik]] in naravoslovni [[filozof]] [[Arhimed]]. Med njegovimi mnogimi izumi so bile različne vojaške naprave, tudi ''Arhimedov krempelj'', nekakšen žerjav, ki so ga uporabljali ob rimskem obleganju 214—212 pr. n. št. Od literarnih oseb je znan [[Teokrit]] in drugi.

Hieronov naslednik, mladi Hieronim (ki je vladal od 215 pr. n. št.), je po porazu v [[Bitka pri Kanah |bitki pri Kanah]] prekinil zavezništvo z Rimljani in sprejel podporo Kartagine. Rimljani, ki jih je vodil konzul Mark Klavdij Marcel, so oblegali mesto leta 214 pred našim štetjem. Mesto se je branilo tri leta, vendar je leta 212 pr. n. št. padlo. Uspehi Sirakužanov v odbijanju rimskega obleganja so postali čezmerni. Leta 212 pr. n. št. so Rimljani izvedeli, da bodo prebivalci mesta sodelovali na letnem festivalu, namenjenem boginji Artemidi. Majhna skupina rimskih vojakov se je približala mestu pod okriljem noči in ji je uspelo porušiti obzidje, da bi vstopili v mesto in z okrepitvami kmalu prevzeli nadzor. V tej bitki je umrl Arhimed, glavna utrdba pa je ostala trdna. Po osmih mesecih obleganja in s počasnim napredovanjem je iberski kapitan po imenu Moeriskus pripeljal Rimljane v bližino Aretuzinega vodnjaka. Po dogovorjenem znaku je med diverzantskim napadom odprl vrata. Prorimski stražarji so nato Sirakuze oplenili.
¨

=== Rimsko in bizantinsko obdobje ===
[[File:Syrakus BW 2012-10-06 16-44-19.jpg|thumb|Rimski amfiteater]]
[[File:Temple of Apollo, Syracuse, Sicily.JPG|thumb|Apolonov tempelj]]
[[File:Sicilia Siracusa1 tango7174.jpg|thumb|Stolnični trg (Piazza Duomo)]]
[[File:SiracusaCathedral-pjt1.jpg|thumb|Stolnica]]
Čeprav so Sirakuze počasi nazadovale, so ohranile status prestolnice rimske vlade Sicilije in sedež [[pretor]]ja. Ostale so pomembno pristanišče za trgovino med vzhodnim in zahodnim delom cesarstva. Krščanstvo se je v mestu razširilo s prizadevanji [[sveti Pavel|svetega Pavla]] iz Tarza in prvega škofa mesta svetega Marziana, ki je mesto naredil za eno glavnih središč spreobrnjenja na zahodu. V obdobju, ko so preganjali kristjane, so bile izklesane velike [[katakombe]], ki so druge po velikosti za Rimom.

Po obdobju vladavine [[Vandali|Vandalov]] in Belizarijevi povrnitvi otoka (vojskovodja vzhodnorimskega (cesarja [[Justinijan I.|Justinijana I.]], ki je v glavnem uspešno vodil boje proti Perzijcem, Vandalom v Afriki in Ostrogotom v Italiji), so si Sirakuze pod bizantinskim cesarstvom opomogle (31. december 535). Od 663 do 668 so bile Sirakuze sedež cesarja [[Konstans II.| Konstansa II.]] in metropola celotne sicilijanske cerkve.

=== Emirat Sicilija ===
{{glavni| Emirat Sicilija}}
Mesto so med letoma 827 in 828 oblegali [[Aglabidi]] že skoraj leto dni, toda bizantinske okrepitve so preprečile njihov padec. Ostale so središče bizantinskega odpora proti postopnemu muslimanskemu osvajanju Sicilije, dokler niso padle v drugem obleganju 20. in 21. maja 878. V dveh stoletjih muslimanske vladavine je bila prestolnica emirata prenesena iz Sirakuz v [[Palermo]]. Stolnica je bila spremenjena v [[mošeja|mošejo]], četrt na otoku Ortigia pa je bila postopoma obnovljena v islamskem slogu. Mesto je kljub temu ohranilo pomembna trgovinska razmerja in je imelo sorazmerno cvetoče kulturno in umetniško življenje: številni arabski pesniki, med njimi tudi [[Ibn Hamdis]], najpomembnejši sicilijanski arabski pesnik iz 12. stoletja, so v mestu ustvarjali.

Leta 1038 je bizantinski general George Maniakes ponovno zavzel mesto in poslal [[relikvija|relikvije]] [[sveta Lucija|svete Lucije]] v [[Konstantinopel]]. Grad na Ortigii se imenuje po njem, čeprav je bil zgrajen pod vladavino [[Staufovci|Staufovcev]]. Leta 1085 so v Sirakuze vstopili [[Normani]], eno izmed zadnjih arabskih utrdb, po poletnem obleganju [[Rogerij I. Sicilski |Rogerija I. Sicilskega]] in njegovega sina Jordana iz Hautevilla, ki mu je bilo mesto dodeljeno. Zgrajene so bile nove četrti, obnovljene so bile stolnica in druge cerkve.

=== Visoki srednji vek ===
Leta 1194 je cesar [[Henrik VI. Hohenstaufen |Henrik VI.]] zasedel sicilijansko kraljestvo, tudi Sirakuze. Po kratkem obdobju [[Genova|genovske]] vladavine (1205–1220) pod zloglasnim admiralom in piratom Alamanno da Costa, ki je bil naklonjen trgovini, je kraljevska oblast v mestu ponovno pripadla Staufovcem, [[Friderik II. Hohenstaufen |Frideriku II.]] Začel je graditi grad Maniace, škofijsko palačo in palačo Bellomo. Friderikova smrt je prinesla obdobje nemirov in fevdalne anarhije. V [[večerniške vojne|vojni sicilijanskih večernic]] med [[Anžujci|anžujskimi]] in [[Aragonsko kraljestvo|aragonskimi]] dinastijami za nadzor nad Sicilijo so leta 1298 Sirakuze pristale pod Aragonci, izgnali so Anžujce, ki so jim španski vladarji dodeljevali velike privilegije in nagrade. Vrhunec baronskih družin kaže tudi gradnja palač Abela, Chiaramonte, Nave, Montalto.

=== 16. do 20. stoletje ===
Mesto  sta leta 1542 in 1693 prizadela dva uničujoča [[potres]]a, leta 1729 pa [[kuga]]. Uničenje iz 17. stoletja je za vedno spremenilo videz Sirakuz, pa tudi celotne Val di Noto, katerih mesta so bila obnovljena v značilnem slogu [[sicilski barok|sicilskega baroka]], ki velja za enega najznačilnejših izrazov umetnosti južne Italije. Širjenje [[kolera|kolere]] leta 1837 je povzročilo upor proti vladavini [[Burboni |Burbonov]]. Kazen je bila premestitev glavnega mesta province v  [[Noto]], toda nemiri niso bili popolnoma zadušeni, saj so se Sirakužani udeležili sicilijanske revolucije za neodvisnost leta 1848.

Po [[Risorgimento |združitvi Italije]] leta 1865 so Sirakuze ponovno dobile status pokrajinske prestolnice. Leta 1870 so porušili [[obzidje]] in zgradili [[most]], ki povezuje kopno z otokom Ortigia. V naslednjem letu je bila zgrajena železniška povezava.

=== Sodobna zgodovina ===
Težko uničenje so med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] povzročili [[Zavezniki druge svetovne vojne |zavezniški]] in [[Tretji rajh |nemški]] bombni napadi leta 1943. [[Zavezniška invazija na Sicilijo]], kodno ime za zavezniško invazijo na Sicilijo, se je začela med 9. in 10. julijem 1943 z britanskimi silami, ki so napadale zahodno od otoka. Britanska 5. pehotna divizija, del osme armade generala sira [[Bernard Montgomery |Bernarda Montgomeryja]], je prvi dan invazije zasedla Sirakuze skoraj brez odpora. Pristanišče je bilo nato uporabljeno kot izhodišče za britansko kraljevsko mornarico &lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.olive-drab.com/od_history_ww2_ops_battles_1943sicily.php|title=Operation Husky, Sicily 1943|publisher=olive-drab.com|date=12 April 2008}}&lt;/ref&gt;. Zahodno od mesta je vojaško pokopališče, na katerem je pokopanih okoli 1000 vojakov. Po koncu vojne so severne četrti Sirakuz doživele težko, pogosto kaotično širitev, ki je bila naklonjena hitri industrializaciji.

Siracusa ima danes okoli 125.000 prebivalcev in številne zanimivosti za obiskovalce, ki se zanimajo za zgodovinska območja (kot je [[Dionizijevo uho]]). Zgodovinsko središče obnavljajo od devetdesetih let 20. stoletja dalje.

== Podnebje ==
Siracusa imajo vročinsko poletno sredozemsko podnebje (klasifikacija po [[Köppnova podnebna klasifikacija |Köppenu]] Csa) z blago, mokro zimo in toplimi do vročimi, suhimi poletji. Sneg je redek, v glavnem ga ni; v mestu je nazadnje snežilo decembra 2014 &lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.meteoweb.eu/2014/12/siracusa-neve/370854/|title=Storica nevicata a Siracusa: città imbiancata con 0°C, non era mai successo prima [FOTO e VIDEO]|author=Peppe Caridi|date=31 December 2014|work=MeteoWeb}}&lt;/ref&gt;, vendar so zmrzali zelo redke, zadnjič so decembra 2014 namerili 0 °C.

== Demografija ==
Leta 2016 je v Siracusi živelo 122.051 ljudi &lt;ref name=&quot;www.demo.istat.it&quot;&gt;[http://demo.istat.it/bilmens2016gen/index.html www.demo.istat.it]&lt;/ref&gt;, in to v provinci Siracusa na Siciliji, od katerih je bilo 48,7 odstotka moških in 51,3 odstotka žensk. Mladoletnikov (otroci, stari 18 let in mlajši) je bilo 18,87 odstotka prebivalstva v primerjavi z upokojenci, ki jih je bilo 16,87 odstotka. V petih letih med letoma 2002 in 2007 se je prebivalstvo  zmanjšalo za 0,49 odstotka, medtem ko se je v Italiji kot celota povečalo za 3,56 odstotka. Razlog za upad je selitev prebivalstva v predmestje in severno Italijo. &lt;ref&gt;{{cite web|url=http://demo.istat.it/bil2002/index.html |title=Statistiche demografiche ISTAT |publisher=Demo.istat.it |date= |accessdate=5 May 2009}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://demo.istat.it/bil2007/index.html |title=Statistiche demografiche ISTAT |publisher=Demo.istat.it |date= |accessdate=5 May 2009}}&lt;/ref&gt;

Od leta 2006 je bilo 97,9 odstotka prebivalcev italijanskega rodu. Največja priseljenska skupina je prišla iz drugih evropskih držav (zlasti s Poljske in Združenega kraljestva): 0,61 odstotka, severne Afrike (večinoma Tunizije): 0,51 odstotka in južne Azije: 0,37 odstotka.

== Kultura ==

=== Turizem ===
Od leta 2005 sta celotno mesto  in [[nekropola Pantalika]], ki spada v pokrajino Siracusa, na Unescovem seznamu svetovne dediščine. Namen tega programa je popisati, poimenovati in ohranjati območja izjemnega kulturnega ali naravnega pomena za skupno dediščino človeštva. Odbor, ki presoja o tem, kateri kraji bodo uvrščeni v seznam, je navedel, da so &quot;spomeniki in arheološka najdišča v Sirakuzah najboljši primer izjemne arhitekturne ustvarjalnosti, ki zajema več kulturnih vidikov: grškega, rimskega in barok&quot;, ki sledijo antičnim Sirakuzam, &quot;neposredno povezanim z dogodki, idejami in literarnimi deli izjemnega univerzalnega pomena&quot;. &lt;ref name=&quot;unesco&quot;&gt;{{cite news|url=http://whc.unesco.org/en/list/1200|publisher=UNESCO|title=Syracuse and the Rocky Necropolis of Pantalica|date=8 January 2008}}&lt;/ref&gt;

==== Zgradbe iz grškega obdobja ====
* '''[[Apolonov tempelj, Sirakuze|Apolonov tempelj]]''' na trgu Emanuela Pancalija je bil prilagojen cerkvi v bizantinskem obdobju in mošeji pod arabsko vlado;
* '''Aretuzin vodnjak''' je naravni vodnjak na otoku Ortigia v zgodovinskem središču mesta Sirakuz. Po legendi je tukaj našla zatočišče nimfa Aretuza, ki jo je lovil Alfej. Fontana je omenjena v številnih literarnih delih, na primer pastoralna elegija Johna Miltona Lycidas (l. 85) in njegove ''maskade Arcade'', pa tudi satira Aleksandra Popeja The Dunciad (Bk 2, l. 342) in verz Williama Wordswortha pesem Preludij (Bk X, l. 1033). Ti pisatelji so fontano poznali iz sklicev v starih rimskih in grških virih, kot sta [[Vergilij]]eva 10. ekloga (l. 1) in Teokritova pastoralna pesem ''Idila'' (I, l. 117). Virgilij istoimensko nimfo šteje za božanskost, ki je navdihnila bukolično ali pastoralno poezijo.
* '''[[Grško gledališče v Siracusi|grško gledališče]]''', katerega tribuna (''cavea'') je ena največjih, kar so jih zgradili stari Grki: ima 67 vrst, razdeljenih na devet odsekov z osmimi prehodi. Ohranjeni so le sledovi [[skena|skene]] in orkestre. Stavbo (še danes uporabljena) so spremenili [[Rimljani]], ki so jo prilagodili svojemu drugačnemu slogu predstav, tudi cirkuškim igram. V bližini gledališča so kamnolomi (''latomìe''), ki so se v antičnih časih uporabljali tudi kot zapor. Najbolj znan kamnolom je [[Dionizijevo uho]];
* '''[[Rimski amfiteater, Sirakuze|Rimski amfiteater]]''', del je bil izklesan v skali. V središču območja je pravokoten prostor, ki je bil uporabljen za scensko opremo;
* '''Arhimedova grobnica''' na grobišču Grotticelli, okrašena z dvema dorskima stebroma;
* '''Tempelj olimpskega Zevsa''', približno 3 km zunaj mesta, je bil zgrajen okoli 6. stoletja pred našim štetjem.

==== Zgradbe iz krščanskega obdobja ====
[[File:Santa Lucia Alla Badia Church in Syracuse.JPG|thumb|Sveta Lucija v samostanu na Stolničnem trgu]]

* '''[[Stolnica v Sirakuzah]]''' (italijansko ''duomo'') je zgradil škof Zosim v 7. stoletju nad velikim Ateninim templjem (5. stoletje pred našim štetjem) na otoku Ortigia. To je bila [[dorski slog|dorska]] zgradba s šestimi stebri na kratkih stranicah in 14 na daljših stranicah: še vedno jih je mogoče videti v zidovih sedanje cerkve. Temelj templja je imel tri stopnice. Notranjost cerkve ima [[cerkvena ladja|glavno]] in dve stranski ladji. Streha ladje je iz [[normanska arhitektura|normanskih]] časov, pa tudi mozaiki v [[apsida|apsidi]]. Fasado je obnovil Andrea Palma med letoma 1725 in 1753 z dvojnim slogom [[korintski slog|korintskih]] stebrov in kipi Ignacia Marabittija. Najzanimivejši deli notranjosti so kropilnik z marmornim bazenom (12.–13. stoletje), srebrni kip svete Lucije Pietra Rizza (1599), [[Ciborij (arhitektura)|ciborij]] Luigija Vanvitellija in kip Marije Snežne (''Madonna della Neve''), 1512, Antonela Gaginija.
* '''Bazilika svete Lucije zunaj obzidja''', bizantinska cerkev, zgrajena po tradiciji, na kraju mučeništva svetnice leta 303. Sedanji videz je iz 15. do 16. stoletja. Med najstarejšimi deli, ki so še vedno ohranjeni, so [[portal]], tri polkrožne apside in prva dva dela zvonika. Pod cerkvijo so katakombe svete Lucije. Za to cerkev je [[Caravaggio]] naslikal ''Pokop svete Lucije'', ki je zdaj v cerkvi svete Lucije v samostanu.
* '''Cerkev svetega Krištofa''' (14. stoletje, obnovljena v 18. stoletju).
* '''Cerkev svete Lucije v samostanu'', baročno poslopje, zgrajeno po potresu 1693. V njem je Caravaggieva slika ''Pokop svete Lucije''.
* '''Cerkev čudežev svete Marije''' (13. stoletje).
* '''Cerkev svetega Duha''' (18. stoletje).
* '''Cerkev jezuitskega kolegija''', veličastna baročna stavba.
* '''Cerkev svetega Benedikta''' (16. stoletje, obnovljena po 1693). V njej je slika ''Smrt svetega Benedikta'', ki jo je naslikal [[Caravaggisti|caravaggist]] Mario Minniti.
* '''Cerkev Brezmadežnega spočetja''' (14. stoletje, obnovljena v 18. stoletju), z benediktinskim samostanom.
* '''Cerkev svetega Frančiška Asiškega''' s konveksno fasado, prepleteno s stebri in pilastrskimi trakovi. V njej je prirejajo starodavno slovesnost  razodetja (''svelata''), na kateri je Marijina slika razgrnjena ob zori 29. novembra.
* '''Bazilika svetega Janeza Evangelista''', zgradili so jo Normani in je bila uničena leta 1693. Le delno je bila obnovljena, postavljena je bila pred starodavno kripto mučenika svetega Marciana, ki so jo kasneje uničili Arabci. Glavni oltar je bizantinski. V njej so katakombe svetega Janeza z labirintom predorov in prehodov, na tisoče grobov in več fresk.

==== Druge pomembne zgradbe ====
[[File:Siracusa-castello mainace.jpg|thumb|Maniakov grad]]
[[File:Syrakus BW 2012-10-06 14-16-50.jpg|thumb|Detajl palače Beneventano Del Bosco]]
[[File:Siracusa-piazza archimede.jpg|thumb|Detajl Dianinega vodnjaka]]

* [[Maniakov grad]], zgrajen med letoma 1232 in 1240, je primer vojaške arhitekture vladavine Friderika II. To je kvadratna konstrukcija s krožnimi stolpi na vsakem od štirih vogalov. Najpresenetljivejša značilnost je koničasti portal, okrašen z barvnim marmorjem.
* Arheološki muzej z zbirkami, vključno z najdbami iz sredine bronaste dobe do 5. stoletja pred našim štetjem.
* Palača Lanze Buccherija (16. stoletje).
* Bellomova palača (12. stoletje), v njej je umetniški muzej z ''Marijinim oznanjenjem'', avtor je Annello da Messina (1474).
* Montaltova palača (14. stoletje) ohranja staro fasado iz 14. stoletja s koničastim portalom.
* Nadškofijska palača (17. stoletje, spremenjena v naslednjem stoletju). V njej je alagonska knjižnica, ustanovljena v poznem 18. stoletju.
* Vermexiova palača, sedanja [[mestna hiša]], ki ima dele jonskega templja iz 5. stoletja pred našim štetjem.
* Palača Francica Nava z deli prvotne zgradbe iz 16. stoletja.
* Palača družine Beneventano del Bosco, prvotno zgrajena v srednjem veku, vendar je bila zelo spremenjena med letoma 1779 in 1788. Ima prijetno notranje dvorišče.
* Palača Migliaccio (15. stoletje) z znamenitimi dekoracijami iz lave.
* Palača senata, ki ima na dvorišču kočijo iz 18. stoletja.
* Grad Eurialo je 9 kilometrov zunaj mesta. Zgradil ga je Dionizij starejši in je bil ena najmočnejših utrdb v antičnih časih. Imel je tri stolpe z vrsto podzemnih galerij, ki so branilcem omogočile odstraniti material, ki bi ga napadalci lahko uporabili za napad.
* Mikveh: kopališče, ki se je uporabljalo za obredno krstitev v judovstvu, zgrajeno v bizantinskem obdobju. Je v Giudecci, starodavnem judovskem getu v Sirakuzah.

== Pomembni ljudje ==
* [[Arhimed]], klasični grški matematik, fizik in inženir
* [[sveta Lucija]], rimska mučenica
* [[papež Štefan III.]]
* [[Vincenzo Mirabella]], humanist in pionir arheologije

== Glej tudi ==
* [[seznam mest v Italiji]]
* [[seznam starogrških mest]]
* [[seznam starogrških kolonij]]

==Sklici==
{{sklici|2}}

== Literatura ==
*Dummett, Jeremy (2015). Sirakuze City of Legends: A Glory of Sicily (Paperback). London: I. B. Tauris. ISBN 978-1-78453-306-9.

== Zunanje povezave ==
{{Zbirka||Siracusa}}
{{wikivoyage|Syracuse (Italy)}}
* [http://www.forumancientcoins.com/catalog/roman-and-greek-coins.asp?vpar=54 Coins from ancient Syracuse and Sicily]
* [http://www.livius.org/su-sz/syracuse/syracuse_history01.html Livius.org: History of Syracuse]
* [http://bartolomy.com/syracuse/ Photos of Ortigia in Syracuse]


{{Pokrajina Siracusa}}
{{World Heritage Sites in Italy}}

[[Kategorija:Sirakuze| ]]
[[Kategorija:Grške kolonije]]
[[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Italiji]]
[[Kategorija:Arheološka najdišča v Italiji]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>g1c2ggrk9jvystoga68ok6eqg5x4gae</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Zlati rez</title>
    <ns>0</ns>
    <id>5396</id>
    <revision>
      <id>5726683</id>
      <parentid>5663613</parentid>
      <timestamp>2022-08-02T13:40:05Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09090091</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>/* Zlati rez pri svetiščih antične Grčije */ [[WP:OR]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6042" xml:space="preserve">'''Zlati rez''' ({{jezik-la|sectio aurea}}, tudi ''sectio divina'') je razmerje, ki ga lahko ponazorimo z razdelitvijo daljice na dva neenaka dela tako, da je razmerje celotne dolžine daljice proti večjemu enako razmerju večjega proti manjšemu. To razmerje je približno 1,618033988749894...

Eden največjih [[Antika|antičnih]] [[matematik]]ov in predvsem [[geometer|geometrov]] [[Evklid]] je v svojih ''[[Elementi (Evklid)|Elementih]]'' (''V'', 11. trditev) postavil [[matematični problem|problem]], ki se glasi: »Dano [[daljica|daljico]] razdeli na dva neenaka dela tako, da bo [[ploščina]] [[pravokotnik]]a, očrtanega nad celotno daljico z višino manjšega dela daljice, enaka ploščini [[Kvadrat (geometrija)|kvadrata]], očrtanega na večjem delu daljice.«

&lt;div style=&quot;float:center;margin:0 1em 1em 0;text-align:center;font-size:smaller&quot;&gt;
[[Slika:Evklidova_definicija.png|180px|Evklidova definicija]]&lt;br /&gt;''Slika 1 - Evklidova definicija''&lt;/div&gt;

Njegova konstrukcijska rešitev privede do delitve dane daljice v razmerju '''zlatega reza''' kot odnosa med posameznimi deli daljice, prav tako pa tudi odnosa posameznih delov daljice proti celotni daljici. Evklid je dano daljico razdelil na dva dela in ju poimenoval '''major''' (večji del - ''M'') in '''minor''' (manjši del – ''m'') tako, da je veljalo naslednje sorazmerje

: &lt;math&gt; {m \over M} = {M \over m + M} \qquad (1) , &lt;/math&gt;
ali kot je to prikazano na Sliki 1
: &lt;math&gt; {AF \over AC} = {AC \over CF } \qquad (2) . &lt;/math&gt;

Iz sorazmerja (1) pridemo po ureditvi do [[Pitagorov izrek|Pitagorovega izreka]], ki je osnova za klasično konstrukcijo zlatega reza na daljici:

: &lt;math&gt; M^2  + \left( {{M \over 2}} \right)^2  = \left( {m + {M \over 2}} \right)^2 \qquad (3) . &lt;/math&gt;

&lt;div style=&quot;float:center;margin:0 1em 1em 0;text-align:center;font-size:smaller&quot;&gt;
[[Slika:daljica_konst.png|Klasična konstrukcija zlatega reza na daljici]]&lt;br /&gt;''Slika 2 - Klasična konstrukcija zlatega reza na daljici''&lt;/div&gt;

Točko C imenujemo '''zlata točka''', ki deli daljico AB v zlatem rezu. Konstrukcijsko gledano je ''zlati rez konstrukcijski postopek delitve daljice na dva neenaka dela tako, da je krajši del proti daljšemu v enakem razmerju kot daljši del proti celotni dolžini daljice''.

Po rešitvi (3) se izkaže, da je razmerje M:m vedno enako 1,61803398874989... Število imenujemo [[število zlatega reza]].

== Metoda neprekinjene delitve ali širitve ==

Delitev daljice po metodi zlatega reza drugače imenujemo tudi '''metoda neprekinjene delitve''', ker so vsi omenjeni deli daljice po parih (''M - m, m; m, M; M, m+M'') v '''stalnem sorazmerju'''. Metoda zlatega reza kot delitvenega postopka se pokaže predvsem v ''zaporedju dolžin'' delov daljice, in sicer kot:

: &lt;math&gt;\uparrow :m,M,m + M,m + 2M,2m + 3M,3m + 5M,...\qquad (4) , &lt;/math&gt;

:če osnovno daljico širimo oziroma

: &lt;math&gt;\downarrow :M + m,M,m,M - m,2m - M,2M - 3m,5m - 3M,...\qquad (5) , &lt;/math&gt;

:če osnovno daljico krčimo.
Poenostavljeni primer širitve ali krčitve daljice prikazuje Slika 3, s katero lahko definiramo '''zunanji''' in '''notranji zlati rez'''.

&lt;div style=&quot;float:center;margin:0 1em 1em 0;text-align:center;font-size:smaller&quot;&gt;
[[Slika:daljica_konst1.png|Zunanji in notranji zlati rez]]&lt;br /&gt;''Slika 3 - Zunanji in notranji zlati rez''&lt;/div&gt;

O notranjem zlatem rezu govorimo, ko moramo daljico razdeliti v zlatem rezu (na minor in na major). Zunanji zlati rez pa je dopolnitev oziroma razširitev daljice, ki naj ustreza majorju do daljice, katere dopolnjeni odsek tvori s prejšnjim [[zlato razmerje]].

:''Za splošne podatke o zlatem rezu glejte Zlati rez.''

Daljico AB presekamo v zlatem rezu (označenim s [[točka|točko]] C), kadar leži točka C na [[daljica|daljici]] AB in jo deli na dva ''neenaka'' dela (AC in CB), pri čemer je razmerje med dolžino celotne [[daljica|daljice]] AB in daljšim delom daljice enako razmerju med daljšim in krajšim delom daljice.

Če podaljšamo v zlatem rezu (točki E) deljeno daljico AB za njen večji del, se zlati rez nove daljice (ED) nahaja v točki B, tj. v končni točki prejšnje daljice. Omenjeni postopek lahko poljubno ponavljamo.

Točko E lahko določimo na več različnih načinov.

== Zlati rez pri Evklidu in Platonu ==

Prvi, danes nam znani zapisi o vprašanju zlatega reza, izvirajo iz obdobja matematika in geometra [[Evklid]]a, ki je živel na prehodu iz tretjega v drugo [[stoletje]] pred našim štetjem. V [[Egipt]]u in [[Grčija|Grčiji]] je Evklid vodil predavanja, ki jih je poslušal tudi [[Platon]]. Napisal je več knjig o [[matematika|matematiki]] in [[geometrija|geometriji]], v katerih je obravnaval razmerja, kakor tudi kompleksne probleme kot sta »[[kvadratna iracionalnost]]« in »[[stereometrija]]«.

V dialogu ''[[Država]]'' Platon svojim sogovornikom razloži, da se nauk o površini imenuje geometrija. O vprašanju razmerij rapravlja v dialogu ''[[Timaj]]'' (Timaios), kjer opisuje tudi to, čemur danes rečemo »zlati rez«. Pravi takole:

''»...kajti, če se izmed treh števil, naj si bodo zmnožki ali kvadrati, srednje do zadnjega vede kakor prvo do sredinskega, in enako zadnje do srednjega kakor srednje do prvega, sledi, da če postaviš srednje na prvo in zadnje mesto ter zadnjega in prvega na sredino, ostane razmerje vedno enako; kadar pa ostajajo vedno v enakem medsebojnem razmerju, sestavljajo celoto. Če bi bilo torej zemeljskemu telesu namenjeno postati gola površina, brez globine, bi zadostoval srednji člen za svojo združitev z drugima dvema...«''

V tem dialogu Platon obravnava vprašanje nastanka Zemlje.

== Glej tudi ==

* [[zlati pravokotnik]]
* [[zlato razmerje]]
* [[število zlatega reza]]
* [[Fibonaccijevo število]]
* [[zlata spirala]]

== Zunanje povezave ==
Hrant Arakelian. ''Mathematics and History of the Golden Section''. Logos 2014, 404 p. ISBN 978-5-98704-663-0, (rus.){{Wikislovar|zlati rez|Zlati rez}}
* [http://www.goldennumber.net/golden-ratio/ Golden Ratio]
{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Geometrija]]</text>
      <sha1>7vrl3g1kummexpbpf57ccuy253kf341</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5726768</id>
      <parentid>5726683</parentid>
      <timestamp>2022-08-02T19:07:52Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ljuba brank</username>
        <id>92351</id>
      </contributor>
      <comment>oblikovanje</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6052" xml:space="preserve">'''Zlati rez''' ({{jezik-la|sectio aurea}}, tudi ''sectio divina'') je razmerje, ki ga lahko ponazorimo z razdelitvijo daljice na dva neenaka dela tako, da je razmerje celotne dolžine daljice proti večjemu enako razmerju večjega proti manjšemu. To razmerje je približno 1,618033988749894...

Eden največjih [[Antika|antičnih]] [[matematik]]ov in predvsem [[geometer|geometrov]] [[Evklid]] je v svojih ''[[Elementi (Evklid)|Elementih]]'' (''V'', 11. trditev) postavil [[matematični problem|problem]], ki se glasi: »Dano [[daljica|daljico]] razdeli na dva neenaka dela tako, da bo [[ploščina]] [[pravokotnik]]a, očrtanega nad celotno daljico z višino manjšega dela daljice, enaka ploščini [[Kvadrat (geometrija)|kvadrata]], očrtanega na večjem delu daljice.«

&lt;div style=&quot;float:center;margin:0 1em 1em 0;text-align:center;font-size:smaller&quot;&gt;
[[Slika:Evklidova_definicija.png|180px|Evklidova definicija]]&lt;br /&gt;''Slika 1 - Evklidova definicija''&lt;/div&gt;

Njegova konstrukcijska rešitev privede do delitve dane daljice v razmerju '''zlatega reza''' kot odnosa med posameznimi deli daljice, prav tako pa tudi odnosa posameznih delov daljice proti celotni daljici. Evklid je dano daljico razdelil na dva dela in ju poimenoval '''major''' (večji del - ''M'') in '''minor''' (manjši del – ''m'') tako, da je veljalo naslednje sorazmerje

: &lt;math&gt; {m \over M} = {M \over m + M} \qquad (1) , &lt;/math&gt;
ali kot je to prikazano na Sliki 1
: &lt;math&gt; {AF \over AC} = {AC \over CF } \qquad (2) . &lt;/math&gt;

Iz sorazmerja (1) pridemo po ureditvi do [[Pitagorov izrek|Pitagorovega izreka]], ki je osnova za klasično konstrukcijo zlatega reza na daljici:

: &lt;math&gt; M^2  + \left( {{M \over 2}} \right)^2  = \left( {m + {M \over 2}} \right)^2 \qquad (3) . &lt;/math&gt;

&lt;div style=&quot;float:center;margin:0 1em 1em 0;text-align:center;font-size:smaller&quot;&gt;
[[Slika:daljica_konst.png|300px|Klasična konstrukcija zlatega reza na daljici]]&lt;br /&gt;''Slika 2 - Klasična konstrukcija zlatega reza na daljici''&lt;/div&gt;

Točko C imenujemo '''zlata točka''', ki deli daljico AB v zlatem rezu. Konstrukcijsko gledano je ''zlati rez konstrukcijski postopek delitve daljice na dva neenaka dela tako, da je krajši del proti daljšemu v enakem razmerju kot daljši del proti celotni dolžini daljice''.

Po rešitvi (3) se izkaže, da je razmerje M:m vedno enako 1,61803398874989... Število imenujemo [[število zlatega reza]].

== Metoda neprekinjene delitve ali širitve ==
Delitev daljice po metodi zlatega reza drugače imenujemo tudi '''metoda neprekinjene delitve''', ker so vsi omenjeni deli daljice po parih (''M - m, m; m, M; M, m+M'') v '''stalnem sorazmerju'''. Metoda zlatega reza kot delitvenega postopka se pokaže predvsem v ''zaporedju dolžin'' delov daljice, in sicer kot:

: &lt;math&gt;\uparrow :m,M,m + M,m + 2M,2m + 3M,3m + 5M,...\qquad (4) , &lt;/math&gt;

:če osnovno daljico širimo oziroma

: &lt;math&gt;\downarrow :M + m,M,m,M - m,2m - M,2M - 3m,5m - 3M,...\qquad (5) , &lt;/math&gt;

:če osnovno daljico krčimo.
Poenostavljeni primer širitve ali krčitve daljice prikazuje Slika 3, s katero lahko definiramo '''zunanji''' in '''notranji zlati rez'''.

&lt;div style=&quot;float:center;margin:0 1em 1em 0;text-align:center;font-size:smaller&quot;&gt;
[[Slika:daljica_konst1.png|350px|Zunanji in notranji zlati rez]]&lt;br /&gt;''Slika 3 - Zunanji in notranji zlati rez''&lt;/div&gt;

O notranjem zlatem rezu govorimo, ko moramo daljico razdeliti v zlatem rezu (na minor in na major). Zunanji zlati rez pa je dopolnitev oziroma razširitev daljice, ki naj ustreza majorju do daljice, katere dopolnjeni odsek tvori s prejšnjim [[zlato razmerje]].

:''Za splošne podatke o zlatem rezu glejte Zlati rez.''

Daljico AB presekamo v zlatem rezu (označenim s [[točka|točko]] C), kadar leži točka C na [[daljica|daljici]] AB in jo deli na dva ''neenaka'' dela (AC in CB), pri čemer je razmerje med dolžino celotne [[daljica|daljice]] AB in daljšim delom daljice enako razmerju med daljšim in krajšim delom daljice.

Če podaljšamo v zlatem rezu (točki E) deljeno daljico AB za njen večji del, se zlati rez nove daljice (ED) nahaja v točki B, tj. v končni točki prejšnje daljice. Omenjeni postopek lahko poljubno ponavljamo.

Točko E lahko določimo na več različnih načinov.

== Zlati rez pri Evklidu in Platonu ==
Prvi, danes nam znani zapisi o vprašanju zlatega reza, izvirajo iz obdobja matematika in geometra [[Evklid]]a, ki je živel na prehodu iz tretjega v drugo [[stoletje]] pred našim štetjem. V [[Egipt]]u in [[Grčija|Grčiji]] je Evklid vodil predavanja, ki jih je poslušal tudi [[Platon]]. Napisal je več knjig o [[matematika|matematiki]] in [[geometrija|geometriji]], v katerih je obravnaval razmerja, kakor tudi kompleksne probleme kot sta »[[kvadratna iracionalnost]]« in »[[stereometrija]]«.

V dialogu ''[[Država]]'' Platon svojim sogovornikom razloži, da se nauk o površini imenuje geometrija. O vprašanju razmerij rapravlja v dialogu ''[[Timaj]]'' (Timaios), kjer opisuje tudi to, čemur danes rečemo »zlati rez«. Pravi takole:

''»...kajti, če se izmed treh števil, naj si bodo zmnožki ali kvadrati, srednje do zadnjega vede kakor prvo do sredinskega, in enako zadnje do srednjega kakor srednje do prvega, sledi, da če postaviš srednje na prvo in zadnje mesto ter zadnjega in prvega na sredino, ostane razmerje vedno enako; kadar pa ostajajo vedno v enakem medsebojnem razmerju, sestavljajo celoto. Če bi bilo torej zemeljskemu telesu namenjeno postati gola površina, brez globine, bi zadostoval srednji člen za svojo združitev z drugima dvema...«''

V tem dialogu Platon obravnava vprašanje nastanka Zemlje.

== Glej tudi ==

* [[zlati pravokotnik]]
* [[zlato razmerje]]
* [[število zlatega reza]]
* [[Fibonaccijevo število]]
* [[zlata spirala]]

== Zunanje povezave ==
Hrant Arakelian. ''Mathematics and History of the Golden Section''. Logos 2014, 404 p. ISBN 978-5-98704-663-0, (rus.){{Wikislovar|zlati rez|Zlati rez}}
* [http://www.goldennumber.net/golden-ratio/ Golden Ratio]
{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Geometrija]]</text>
      <sha1>p0ckdkmggulppummd1izz8ajp02tahq</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Evropski svet</title>
    <ns>0</ns>
    <id>5595</id>
    <revision>
      <id>5726979</id>
      <parentid>5725514</parentid>
      <timestamp>2022-08-03T11:55:14Z</timestamp>
      <contributor>
        <ip>79.114.225.121</ip>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="18317" xml:space="preserve">{{Infobox official post
| post = Predsednik Evropskega svet
| website = [https://www.consilium.europa.eu/en/european-council/president/ consilium.europa.eu]
| flagsize = 110
| native_name = &lt;small&gt;President of the European Council&lt;/small&gt;&lt;br&gt;&lt;small&gt;Président du Conseil européen&lt;/small&gt;
| deputy = 
| type = 
| abbreviation = 
| salary = 32.700 [[€]] bruto mesečno
| image = Charles_Michel_(49467991288).jpg
| residence = [[Europa (stavba)|Europa]], [[Bruselj]]
| body = 
| named_for = 
| first = [[Herman Van Rompuy]]
| termlength = 4 leta
| member_of = [[Evropski svet]]
| incumbentsince = 1. decembra 2019
| incumbent = [[Charles Michel]]
| image_size1 = 70px
| image name1 = Flag_of_Europe.svg
| flag = Council_of_the_EU_and_European_Council.svg
}}'''Evropski svet''' ''(mednarodna kratica: '''EUCO'''; angleško: European Council)'' je najvišje [[politika|politično]] telo [[Evropska unija|Evropske unije]], ki ga sestavljajo [[predsednik]]i [[država|držav]] ali [[vlada|vlad]] članic EU ter predsednik [[evropska komisija|evropske komisije]]. Uveden je bil leta [[1974]] na predlog [[Nemčija|Nemčije]] in [[Francija|Francije]] ­kot politična koordinacija v obliki stalnih srečanj na najvišji ravni.

Redni sestanki evropskega sveta potekajo junija in decembra, voditelji pa sprejemajo najpomembnejše politične odločitve in določajo politične smernice za prihodnost (npr. o institucionalni reformi EU, razvoju skupnih politik). Neformalni sestanki sveta prav tako potekajo dvakrat letno (marca in oktobra) in so namenjeni obravnavi aktualnih tem (npr. zaposlovalna politika). Evropski svet je tista institucija, ki ima najpomembnejšo vlogo pri določanju skupne zunanje in varnostne politike.

Evropski svet moramo razlikovati od [[Svet Evrope|Sveta Evrope]], ki je od Evropske unije povsem neodvisna mednarodna organizacija 43 članic s sedežem v [[Strasbourg]]u, kot tudi od [[Svet Evropske unije|Sveta Evropske unije]], ki je ločena, četudi povezana inštitucija EU.

== Predsednik Evropskega sveta ==
{{politika Evropske unije}}

Predsednik sveta je predvsem politična vloga, ki organizira in predseduje političnim sestankom in išče konsenz ob pomembnih vprašanjih prihodnosti Evropske unije.  Po sestankih poroča evropskem parlamentu. Prav tako je predstavnik in zastopnik Unije v eni osebi za skupno evropsko zunanjo in varnostno politiko, ki ni podrejen Visokemu predstavniku za zunanjo in varnostno politiko Evropske unije. Predsednik ima svoj urad, a nekatere funkcije sovpadajo tudi s predsednikom Evropske komisije in Visokim predstavnikov za zunanjo in varnostno politiko.  

=== Seznam predsednikov ===
[[Slika:Europa building February 2016.jpg|sličica|261x261_pik|[[Europa (stavba)|Europa]] - stavba Evropska sveta.|alt=]]
{| class=&quot;wikitable&quot;
! colspan=&quot;2&quot; style=&quot;width:10px;&quot; |Obdobje
! style=&quot;width:250px;&quot; |Predsednik
! style=&quot;width:200px;&quot; |Država
|-
! rowspan=&quot;2&quot; |1958
!Jan–Jun
|[[Achille Van Acker]]
[[Gaston Eyskens]] (od 26. junija)
|{{Flag|Belgija}}
|-
!Jul–Dec
|[[Konrad Adenauer]]
|{{Flag|Zahodna Nemčija}}
|-
! rowspan=&quot;2&quot; |1959
!Jan–Jun
|[[Charles de Gaulle]]
|{{Flag|Francija}}
|-
!Jul–Dec
|[[Antonio Segni]]
|{{Flag|Italija}}
|-
! rowspan=&quot;2&quot; |1960
!Jan–Jun
|[[Pierre Werner]]
|{{Flag|Luksemburg}}
|-
!Jul–Dec
|[[Jan de Quay]]
|{{Flag|Nizozemska}}
|-
! rowspan=&quot;2&quot; |1961
!Jan–Jun
|Gaston Eyskens [2]
[[Théo Lefèvre]] (od 25. aprila)
|{{Flag|Belgija}}
|-
!Jul–Dec
|Konrad Adenauer [2]
|{{Flag|Zahodna Nemčija}}
|-
! rowspan=&quot;2&quot; |1962
!Jan–Jun
|Charles de Gaulle [2]
|{{Flag|Francija}}
|-
!Jul–Dec
|[[Amintore Fanfani]]
|{{Flag|Italija}}
|-
! rowspan=&quot;2&quot; |1963
!Jan–Jun
|Pierre Werner [2]
|{{Flag|Luksemburg}}
|-
!Jul–Dec
|Jan de Quay [2]
[[Victor Marijnen]] (od 24. julija)
|{{Flag|Nizozemska}}
|-
! rowspan=&quot;2&quot; |1964
!Jan–Jun
|Théo Lefèvre [2]
|{{Flag|Belgija}}
|-
!Jul–Dec
|[[Ludwig Erhard]]
|{{Flag|Zahodna Nemčija}}
|-
! rowspan=&quot;2&quot; |1965
!Jan–Jun
|Charles de Gaulle [3]
|{{Flag|Francija}}
|-
!Jul–Dec
|[[Aldo Moro]]
|{{Flag|Italija}}
|-
! rowspan=&quot;2&quot; |1966
!Jan–Jun
|Pierre Werner [3]
|{{Flag|Luksemburg}}
|-
!Jul–Dec
|[[Jo Cals]]
[[Jelle Zijlstra]] (od 22. novembra
|{{Flag|Nizozemska}}
|-
! rowspan=&quot;2&quot; |1967
!Jan–Jun
|[[Paul Vanden Boeynants]]
|{{Flag|Belgija}}
|-
!Jul–Dec
|[[Kurt Georg Kiesinger]]
|{{Flag|Zahodna Nemčija}}
|-
! rowspan=&quot;2&quot; |1968
!Jan–Jun
|Charles de Gaulle [4]
|{{Flag|Francija}}
|-
!Jul–Dec
|[[Giovanni Leone]]
[[Mariano Rumor]] (od 12. decembra)
|{{Flag|Italija}}
|-
! rowspan=&quot;2&quot; |1969
!Jan–Jun
|Pierre Werner [4]
|{{Flag|Luksemburg}}
|-
!Jul–Dec
|[[Piet de Jong]]
|{{Flag|Nizozemska}}
|-
! rowspan=&quot;2&quot; |1970
!Jan–Jun
|Gaston Eyskens [3]
|{{Flag|Belgija}}
|-
!Jul–Dec
|[[Willy Brandt]]
|{{Flag|Zahodna Nemčija}}
|-
! rowspan=&quot;2&quot; |1971
!Jan–Jun
|[[Georges Pompidou]]
|{{Flag|Francija}}
|-
!Jul–Dec
|[[Emilio Colombo]]
|{{Flag|Italija}}
|-
! rowspan=&quot;2&quot; |1972
!Jan–Jun
|Pierre Werner [5]
|{{Flag|Luksemburg}}
|-
!Jul–Dec
|[[Barend Biesheuvel]]
|{{Flag|Nizozemska}}
|-
! rowspan=&quot;2&quot; |1973
!Jan–Jun
|Gaston Eyskens [4]
[[Edmond Leburton]] (od 26. januarja)
|{{Flag|Belgija}}
|-
!Jul–Dec
|[[Anker Jørgensen]]
[[Poul Hartling]] (od 19. decembra)
|{{Flag|Danska}}
|-
! rowspan=&quot;2&quot; |1974
!Jan–Jun
|Willy Brandt [2]
[[Walter Scheel]] (7.–16. maj)

[[Helmut Schmidt]] (od 16. maja)
|{{Flag|Zahodna Nemčija}}
|-
!Jul–Dec
|[[Valéry Giscard d'Estaing]]
|{{Flag|Francija}}
|-
! rowspan=&quot;2&quot; |1975
!Jan–Jun
|[[Liam Cosgrave]]
|{{Flag|Irska}}
|-
!Jul–Dec
|Aldo Moro [2]
|{{Flag|Italija}}
|-
! rowspan=&quot;2&quot; |1976
!Jan–Jun
|[[Gaston Thorn]]
|{{Flag|Luksemburg}}
|-
!Jul–Dec
|[[Joop den Uyl]]
|{{Flag|Nizozemska}}
|-
! rowspan=&quot;2&quot; |1977
!Jan–Jun
|[[James Callaghan]]
|{{Flag|Združeno kraljestvo}}
|-
!Jul–Dec
|[[Leo Tindemans]]
|{{Flag|Belgija}}
|-
! rowspan=&quot;2&quot; |1978
!Jan–Jun
|Anker Jørgensen [2]
|{{Flag|Danska}}
|-
!Jul–Dec
|Helmut Schmidt [2]
|{{Flag|Zahodna Nemčija}}
|-
! rowspan=&quot;2&quot; |1979
!Jan–Jun
|Valéry Giscard d'Estaing [2]
|{{Flag|Francija}}
|-
!Jul–Dec
|[[Jack Lynch]]
[[Charles Haughey]] (od 11. decembra)
|{{Flag|Irska}}
|-
! rowspan=&quot;2&quot; |1980
!Jan–Jun
|[[Francesco Cossiga]]
|{{Flag|Italija}}
|-
!Jul–Dec
|Pierre Werner [6]
|{{Flag|Luksemburg}}
|-
! rowspan=&quot;2&quot; |1981
!Jan–Jun
|[[Dries van Agt]]
|{{Flag|Nizozemska}}
|-
!Jul–Dec
|[[Margaret Thatcher]]
|{{Flag|Združeno kraljestvo}}
|-
! rowspan=&quot;2&quot; |1982
!Jan–Jun
|[[Wilfried Martens]]
|{{Flag|Belgija}}
|-
!Jul–Dec
|Anker Jørgensen [3]
[[Poul Schlüter]] (od 10. septembra)
|{{Flag|Danska}}
|-
! rowspan=&quot;2&quot; |1983
!Jan–Jun
|[[Helmut Kohl]]
|{{Flag|Zahodna Nemčija}}
|-
!Jul–Dec
|[[Andreas Papandreou]]
|{{Flag|Grčija}}
|-
! rowspan=&quot;2&quot; |1984
!Jan–Jun
|[[François Mitterrand]]
|{{Flag|Francija}}
|-
!Jul–Dec
|[[Garret FitzGerald]]
|{{Flag|Irska}}
|-
! rowspan=&quot;2&quot; |1985
!Jan–Jun
|[[Bettino Craxi]]
|{{Flag|Italija}}
|-
!Jul–Dec
|[[Jacques Santer]]
|{{Flag|Luksemburg}}
|-
! rowspan=&quot;2&quot; |1986
!Jan–Jun
|[[Ruud Lubbers]]
|{{Flag|Nizozemska}}
|-
!Jul–Dec
|Margaret Thatcher [2]
|{{Flag|Združeno kraljestvo}}
|-
! rowspan=&quot;2&quot; |1987
!Jan–Jun
|Wilfried Martens [2]
|{{Flag|Belgija}}
|-
!Jul–Dec
|Poul Schlüter [2]
|{{Flag|Danska}}
|-
! rowspan=&quot;2&quot; |1988
!Jan–Jun
|Helmut Kohl [2]
|{{Flag|Zahodna Nemčija}}
|-
!Jul–Dec
|Andreas Papandreou [2]
|{{Flag|Grčija}}
|-
! rowspan=&quot;2&quot; |1989
!Jan–Jun
|[[Felipe González]]
|{{Flag|Španija}}
|-
!Jul–Dec
|François Mitterrand [2]
|{{Flag|Francija}}
|-
! rowspan=&quot;2&quot; |1990
!Jan–Jun
|Charles Haughey [2]
|{{Flag|Irska}}
|-
!Jul–Dec
|[[Giulio Andreotti]]
|{{Flag|Italija}}
|-
! rowspan=&quot;2&quot; |1991
!Jan–Jun
|Jacques Santer [2]
|{{Flag|Luksemburg}}
|-
!Jul–Dec
|Ruud Lubbers [2]
|{{Flag|Nizozemska}}
|-
! rowspan=&quot;2&quot; |1992
!Jan–Jun
|[[Aníbal Cavaco Silva]]
|{{Flag|Portugal}}
|-
!Jul–Dec
|[[John Major]]
|{{Flag|Združeno kraljestvo}}
|-
! rowspan=&quot;2&quot; |1993
!Jan–Jun
|Poul Schlüter [3]
[[Poul Nyrup Rasmussen]] (od 25. januarja)
|{{Flag|Danska}}
|-
!Jul–Dec
|[[Jean-Luc Dehaene]]
|{{Flag|Belgija}}
|-
! rowspan=&quot;2&quot; |1994
!Jan–Jun
|Andreas Papandreou [3]
|{{Flag|Grčija}}
|-
!Jul–Dec
|Helmut Kohl [3]
|{{Flag|Nemčija}}
|-
! rowspan=&quot;2&quot; |1995
!Jan–Jun
|François Mitterrand [3]
[[Jacques Chirac]] (od 17. maja)
|{{Flag|Francija}}
|-
!Jul–Dec
|Felipe González [2]
|{{Flag|Španija}}
|-
! rowspan=&quot;2&quot; |1996
!Jan–Jun
|[[Lamberto Dini]]
[[Romano Prodi]] (od 17. maja)
|{{Flag|Italija}}
|-
!Jul–Dec
|[[John Bruton]]
|{{Flag|Irska}}
|-
! rowspan=&quot;2&quot; |1997
!Jan–Jun
|[[Wim Kok]]
|{{Flag|Nizozemska}}
|-
!Jul–Dec
|[[Jean-Claude Juncker]]
|{{Flag|Luksemburg}}
|-
! rowspan=&quot;2&quot; |1998
!Jan–Jun
|[[Tony Blair]]
|{{Flag|Združeno kraljestvo}}
|-
!Jul–Dec
|[[Viktor Klima]]
|{{Flag|Avstrija}}
|-
! rowspan=&quot;2&quot; |1999
!Jan–Jun
|[[Gerhard Schröder]]
|{{Flag|Nemčija}}
|-
!Jul–Dec
|[[Paavo Lipponen]]
|{{Flag|Finska}}&lt;ref name=&quot;:0&quot; group=&quot;note&quot;&gt;Germany was due to succeed Austria in 2006 but stepped aside as general elections were scheduled for that period. Finland, as next in line, took Germany's place. Eventually the German elections took place in 2005 due to a loss of confidence vote, but the re-arrangement remained.&lt;/ref&gt;
|-
! rowspan=&quot;2&quot; |2000
!Jan–Jun
|[[António Guterres]]
|{{Flag|Portugalska}}
|-
!Jul–Dec
|Jacques Chirac [2]
|{{Flag|Francija}}
|-
! rowspan=&quot;2&quot; |2001
!Jan–Jun
|[[Göran Persson]]
|{{Flag|Švedska}}
|-
!Jul–Dec
|[[Guy Verhofstadt]]
|{{Flag|Belgija}}
|-
! rowspan=&quot;2&quot; |2002
!Jan–Jun
|[[José María Aznar]]
|{{Flag|Španija}}
|-
!Jul–Dec
|[[Anders Fogh Rasmussen]]
|{{Flag|Danska}}
|-
! rowspan=&quot;2&quot; |2003
!Jan–Jun
|[[Costas Simitis]]
|{{Flag|Grčija}}
|-
!Jul–Dec
|[[Silvio Berlusconi]]
|{{Flag|Italija}}
|-
! rowspan=&quot;2&quot; |2004
!Jan–Jun
|[[Bertie Ahern]]
|{{Flag|Irska}}
|-
!Jul–Dec
|[[Jan Peter Balkenende]]
|{{Flag|Nizozemska}}
|-
! rowspan=&quot;2&quot; |2005
!Jan–Jun
|Jean-Claude Juncker [2]
|{{Flag|Luksemburg}}
|-
!Jul–Dec
|Tony Blair [2]
|{{Flag|Združeno kraljestvo}}
|-
! rowspan=&quot;2&quot; |2006
!Jan–Jun
|[[Wolfgang Schüssel]]
|{{Flag|Avstrija}}
|-
!Jul–Dec
|[[Matti Vanhanen]]
|{{Flag|Finska}}&lt;ref name=&quot;:0&quot; group=&quot;note&quot; /&gt;
|-
! rowspan=&quot;2&quot; valign=&quot;center&quot; |2007
!Jan–Jun
|[[Angela Merkel]]
|{{Flag|Nemčija}}
|-
!Jul–Dec
|[[José Sócrates]]
|{{Flag|Portugalska}}
|- 
! rowspan=&quot;2&quot; valign=&quot;center&quot; |2008
!Jan–Jun
|[[Janez Janša]]
|{{Flag|Slovenija}}
|-
!Jul–Dec
|[[Nicolas Sarkozy]]
|{{Flag|Francija}}
|-
! rowspan=&quot;2&quot; valign=&quot;center&quot; |2009
!Jan–Jun
|[[Mirek Topolánek]]
[[Jan Fischer (politician)|Jan Fischer]] (od 8. maja)
|{{Flag|Češka republika}}
|-
!Jul–Dec
|[[Fredrik Reinfeldt]]
|{{Flag|Švedska}}
|-
|}
[[Slika:Rumen Radev attends the European Council Summit October 2021 (9).jpg|sličica|270x270_pik|Vrh Evropskega sveta, oktober 2021]]

=== Od leta 2009 stalni predsedniki  ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
!#
!Slika
!Predsednik
!Država
!Začetek mandata
!Konec mandata
!Evropska stranka
!Nacionalna stranka
|-
! rowspan=&quot;2&quot; align=&quot;center&quot; |1.
| rowspan=&quot;2&quot; align=&quot;center&quot;|[[Slika:Herman Van Rompuy in 2011.jpg|100x100px|alt=]]
|align=&quot;center&quot;|[[Herman Van Rompuy|'''Herman Van Rompuy''']]
|align=&quot;center&quot;|{{flag|Belgija}}
|align=&quot;center&quot;|1. december 2009
|align=&quot;center&quot;|30. november 2014
|align=&quot;center&quot;|[[Evropska ljudska stranka|ELS]]
|align=&quot;center&quot;|[[wikipedia:Christen-Democratisch_en_Vlaams|CD&amp;V]]
|-
| colspan=&quot;6&quot; |Nekdanji predsednik vlade Kraljevine Belgije. Tudi avtor osnutka Evropskega stabilizacijskega mehanizma.
|-
! rowspan=&quot;2&quot; align=&quot;center&quot; |2.
| rowspan=&quot;2&quot; align=&quot;center&quot;|[[Slika:Donald Tusk 2019.jpg|sredina|brezokvirja|100x100_pik]]
|align=&quot;center&quot;|[[Donald Tusk|'''Donald Tusk''']]
|align=&quot;center&quot;|{{flag|Poljska}}
|align=&quot;center&quot;|1. december 2014
|3align=&quot;center&quot;|30. november 2019
|align=&quot;center&quot;|[[Evropska ljudska stranka|ELS]]
|align=&quot;center&quot;|[[wikipedia:Civic_Platform|PO]]
|-
| colspan=&quot;6&quot; |Nekdanji predsednik vlade Republike Poljske.
|-
! rowspan=&quot;2&quot; align=&quot;center&quot; |3.
| rowspan=&quot;2&quot; align=&quot;center&quot; |[[Slika:Charles Michel cropped.PNG|sredina|brezokvirja|100x100_pik]]
|align=&quot;center&quot;|[[Charles Michel|'''Charles Michel''']]
|align=&quot;center&quot;|{{flag|Belgija}}
|align=&quot;center&quot;|1. december 2019
|align=&quot;center&quot;|
|align=&quot;center&quot;|[[Stranka zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo|ALDE]]
|align=&quot;center&quot;|[[Reformistično gibanje (Belgija)|MR]]
|-
| colspan=&quot;6&quot; |Nekdanji predsednik vlade Kraljevine Belgije. 
|}

== Sestava Evropskega sveta ==
Člani Evropskega sveta so izvršilni vodje vsake od držav članic Evropske unije in predsednik Evropskega sveta ter [[predsednik Evropske komisije]], ki pa nimata glasovalnih pravic. Število vseh članov je tako trenutno 29; 27 predstavnikov držav in dva predstavnika Evropske unije.
{| class=&quot;wikitable&quot;
! colspan=&quot;2&quot; |Država
!Predstavnik
!Funkcija
! rowspan=&quot;16&quot; |
! colspan=&quot;2&quot; |Država
!Predstavnik
!Funkcija
|-
| rowspan=&quot;2&quot; |[[Slika:Flag of Europe.svg|sredina|brezokvirja|60x60_pik]]
|{{center|'''[[Evropski svet]]'''}}
|{{center|[[Charles Michel]]}}
|Predsednik Evropskega sveta
| rowspan=&quot;2&quot; |[[Slika:Flag of Latvia.svg|sredina|brezokvirja|80x80_pik]]
| rowspan=&quot;2&quot; |{{center|'''[[Latvija]]'''}}
| rowspan=&quot;2&quot; |{{center|[[Arturs Krišjānis Kariņš]]}}
| rowspan=&quot;2&quot; |[[Predsednik vlade Latvije|Predsednik vlade]]
|-
|{{center|'''[[Evropska komisija]]'''}}
|{{center|[[Ursula von der Leyen]]}}
|[[Predsednik Evropske komisije|Predsednica Evropske komisije]]
|-
|[[Slika:Flag of Austria.svg|sredina|brezokvirja|60x60px]]
|{{center|'''[[Avstrija]]'''}}
|{{center|[[Karl Nehammer]]}}
|[[Kancler Avstrije|Kancler]]
|[[Slika:Flag of Lithuania.svg|sredina|brezokvirja|67x67_pik]]
|{{center|'''[[Litva]]'''}}
|{{center|[[Gitanas Nausėda]]}}
|[[Predsednik Litve|Predsednik države]]
|-
|[[Slika:Flag of Belgium.svg|sredina|brezokvirja|46x46px]]
|{{center|'''[[Belgija]]'''}}
|{{center|[[Alexander De Croo]]}}
|[[Seznam predsednikov vlade Belgije|Predsednik vlade]]
|[[Slika:Flag of Luxembourg.svg|sredina|brezokvirja|67x67_pik]]
|{{center|'''[[Luksemburg]]'''}}
|{{center|[[Xavier Bettel]]}}
|[[Predsednik vlade Luksemburga|Predsednik vlade]]
|-
|[[Slika:Flag of Bulgaria.svg|sredina|brezokvirja|67x67_pik]]
|{{center|'''[[Bolgarija]]'''}}
|{{center|[[Galab Donev]]}}
|[[Predsednik vlade Bolgarije|Predsednik vlade]]
|[[Slika:Flag of Hungary.svg|sredina|brezokvirja|80x80_pik]]
|{{center|'''[[Madžarska]]'''}}
|{{center|[[Viktor Orbán|Viktor Orban]]}}
|[[Predsednik vlade Madžarske|Predsednik vlade]]
|-
|[[Slika:Flag of Cyprus.svg|sredina|brezokvirja|60x60_pik]]
|{{center|'''[[Ciper]]'''}}
|{{center|[[Nikos Anastasiades]]}}
|[[Predsednik Cipra|Predsednik države]]
|[[Slika:Flag of Malta.svg|sredina|brezokvirja|60x60_pik]]
|{{center|'''[[Malta]]'''}}
|{{center|[[Robert Abela]]}}
|[[Predsednik vlade Malte|Predsednik vlade]]
|-
|[[Slika:Flag of the Czech Republic.svg|sredina|brezokvirja|60x60_pik]]
|{{center|'''[[Češka]]'''}}
|{{center|[[Petr Fiala]]}}
|[[Predsednik vlade Češke republike|Predsednik vlade]]
|[[Slika:Flag of Germany (3-2 aspect ratio).svg|sredina|brezokvirja|60x60_pik]]
|{{center|'''[[Nemčija]]'''}}
|{{center|[[Olaf Scholz]]}}
|[[Kancler Nemčije|Kancler]]
|-
|[[Slika:Flag of Denmark.svg|sredina|brezokvirja|53x53_pik]]
|{{center|'''[[Danska]]'''}}
|{{center|[[Mette Frederiksen]]}}
|[[Predsednik vlade Danske|Predsednica vlade]]
|[[Slika:Flag of the Netherlands.svg|sredina|brezokvirja|60x60_pik]]
|{{center|'''[[Nizozemska]]'''}}
|{{center|[[Mark Rutte]]}}
|[[Predsednik vlade Nizozemske|Predsednik vlade]]
|-
|[[Slika:Flag of Estonia.svg|sredina|brezokvirja|63x63_pik]]
|{{center|'''[[Estonija]]'''}}
|{{center|[[Kaja Kallas]]}}
|[[Predsednik vlade Estonije|Predsednica vlade]]
|[[Slika:Flag of Poland.svg|sredina|brezokvirja|64x64_pik]]
|{{center|'''[[Poljska]]'''}}
|{{center|[[Mateusz Morawiecki]]}}
|[[Predsednik vlade Poljske|Predsednik vlade]]
|-
|[[Slika:Flag of Finland.svg|sredina|brezokvirja|65x65_pik]]
|{{center|'''[[Finska]]'''}}
|{{center|[[Sanna Marin]]}}
|[[Predsednik vlade Finske|Predsednica vlade]]
|[[Slika:Flag of Portugal.svg|sredina|brezokvirja|60x60_pik]]
|{{center|'''[[Portugalska]]'''}}
|{{center|[[António Costa|Antonio Costa]]}}
|[[Predsednik vlade Portugalske|Predsednik vlade]]
|-
|[[Slika:Flag of France.png|sredina|brezokvirja|60x60_pik]]
|{{center|'''[[Francija]]'''}}
|{{center|[[Emmanuel Macron]]}}
|[[Predsednik Francije|Predsednik države]]
|[[Slika:Flag of Romania.svg|sredina|brezokvirja|60x60_pik]]
|{{center|'''[[Romunija]]'''}}
|{{center|[[Klaus Iohannis|Klaus Werner Iohannis]]}}
|[[Predsednik Romunije|Predsednik države]]
|-
|[[Slika:Flag of Greece.svg|sredina|brezokvirja|60x60_pik]]
|{{center|'''[[Grčija]]'''}}
|{{center|[[Kiriakos Micotakis]]}}
|[[Predsednik vlade Grčije|Predsednik vlade]]
|[[Slika:Flag of Slovakia.svg|sredina|brezokvirja|60x60_pik]]
|{{center|'''[[Slovaška]]'''}}
|{{center|[[Eduard Heger]]}}
|[[Predsednik vlade Slovaške|Predsednik vlade]]
|-
|[[Slika:Croatia Flag.svg|sredina|brezokvirja|60x60_pik]]
|{{center|'''[[Hrvaška]]'''}}
|{{center|[[Andrej Plenković]]}}
|[[Seznam predsednikov vlade Hrvaške|Predsednik vlade]]
|[[Slika:Flag of Slovenia.svg|sredina|brezokvirja|80x80_pik]]
|{{center|'''[[Slovenija]]'''}}
|{{center|[[Robert Golob]]}}
|[[Predsednik Vlade Republike Slovenije|Predsednik vlade]]
|-
|[[Slika:Flag of Ireland.svg|sredina|brezokvirja|80x80_pik]]
|{{center|'''[[Irska]]'''}}
|{{center|[[Micheál Martin]]}}
|[[Taoiseach]]
|[[Slika:Flag of Spain.svg|sredina|brezokvirja|60x60_pik]]
|{{center|'''[[Španija]]'''}}
|{{center|[[Pedro Sánchez|Pedro Sanchez]]}}
|[[Predsednik vlade Španije|Predsednik vlade]]
|-
|[[Slika:Flag of Italy.svg|sredina|brezokvirja|60x60_pik]]
|{{center|'''[[Italija]]'''}}
|{{center|[[Mario Draghi]]}}
|[[Ministrski predsednik Italijanske republike|Predsednik vlade]]
|[[Slika:Flag of Sweden.svg|sredina|brezokvirja|64x64_pik]]
|{{center|'''[[Švedska]]'''}}
|{{center|[[Magdalena Andersson]]}}
|[[Predsednik vlade Švedske|Predsednica vlade]]
|}

== Opombe==
{{sklici|group=note}}

== Zunanje povezave ==
* [http://www.evropska-unija.si/pages/publikacije/pdf/eu_na_kratko.pdf Evropska unija na kratko]
* [http://www.europedia.moussis.eu Europedia: Guide to European policies and legislation]

[[Kategorija:Ustanove Evropske unije]]
[[Kategorija:Evropski svet|*]]
[[Kategorija:Ustanovitve leta 1974]]
{{Evropski svet}}
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>6fdqhh6tn8utk3xtxw488x3kcr1wvvn</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Pozitron</title>
    <ns>0</ns>
    <id>7708</id>
    <revision>
      <id>5726679</id>
      <parentid>4758494</parentid>
      <timestamp>2022-08-02T13:20:05Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <comment>slika</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="969" xml:space="preserve">[[Slika:PositronDiscovery.png|thumb|right|250px|Prva fotografija pozitrona (1932)]]
'''Pozitron''' je [[antidelec]] [[elektron]]a. Je delec [[antimaterija|antimaterije]] z [[električni naboj|električnim nabojem]] +1 [[osnovni naboj|''e''&lt;sub&gt;0&lt;/sub&gt;]], [[spin]]om +1/2 in [[masa|maso]], enako masi elektrona. Ko pozitron [[anihilacija|anihilira]] z elektronom, se masa obeh v procesu, znanem kot [[anihilacija para]], pretvori v [[energija|energijo]] dveh ali treh [[foton]]ov.

Pozitroni nastanejo pri [[razpad beta|razpadu &amp;beta;&lt;sup&gt;+&lt;/sup&gt;]] ali pri interakciji visokoenergijskih (&gt; 1,022 [[megaelektronvolt|MeV]]) fotonov s snovjo v procesu, imenovanem [[nastanek para]].

Obstoj pozitrona je leta 1928 napovedal [[Paul Dirac|Dirac]], odkril pa leta 1932 [[Carl David Anderson|Anderson]] pri reakciji [[kozmični žarki|kozmičnih žarkov]].

== Glej tudi ==

* [[pozitronij]]

[[Kategorija:Jedro in osnovni delci]]
[[Kategorija:Leptoni]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>46b5t1o6djvodx3sy6rwhfo907z3s5a</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Druga svetovna vojna</title>
    <ns>0</ns>
    <id>8112</id>
    <revision>
      <id>5726846</id>
      <parentid>5724853</parentid>
      <timestamp>2022-08-03T02:20:15Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Radek</username>
        <id>89714</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Glej tudi */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="97706" xml:space="preserve">{{infopolje Vojaški spopad
|conflict= Druga svetovna vojna
|partof=
|image=[[Slika:WW2Montage.PNG]]
|caption= ''Prizori iz druge svetovne vojne.''&lt;br&gt;Z vrha levo v smeri urinega kazalca: britanski vojaki v [[Severna Afrika|severni Afriki]]; japonski vojaki zakopavajo žive kitajske civiliste; napad na nemško podmornico; [[Stalingrad]] po sovjetski osvoboditvi; sovjetski vojaki po bitki za [[Berlin]]; japonska letala se pripravljajo na vzlet z letalonosilke.
|date= [[1. september]] [[1939]] – [[2. september]] [[1945]]
|place= [[Evropa]], [[Tihi ocean]], [[Jugovzhodna Azija]], [[Bližnji vzhod]], [[Sredozemlje]] in [[Afrika]]
|casus=
|territory=
|result= Zavezniki zmagajo. Ustanovitev [[Združeni narodi|Združenih narodov]]. [[Združene države Amerike|ZDA]] in [[Sovjetska zveza|SZ]] postaneta supersili. Razdelitev med blokoma in posledično [[hladna vojna]].
|combatant1='''Zavezniki''':&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Sovjetska zveza|1923}}&amp;nbsp;[[Sovjetska zveza]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Združene države Amerike|1912}}&amp;nbsp;[[Združene države Amerike|ZDA]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}}[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Republic of China}}&amp;nbsp;[[Kitajska]]&lt;br /&gt;
----
{{ikonazastave|Francija}}&amp;nbsp;[[Francoska Tretja republika|Francija]]&lt;br /&gt;
[[Slika:Canadian_Red_Ensign_1921-1957.svg|23px]]&amp;nbsp;[[Kanada]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Poljska}}&amp;nbsp;[[Poljska]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Avstralija}}&amp;nbsp;[[Avstralija]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Belgija}}[[Belgija]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Nova Zelandija}}&amp;nbsp;[[Nova Zelandija]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Norveška}}&amp;nbsp;[[Norveška]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Češkoslovaška}}&amp;nbsp;[[Češkoslovaška]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Filipini}}&amp;nbsp;[[Filipini]]&lt;br /&gt;
[[Slika:Flag of Greece (1822-1978).svg|23px]]&amp;nbsp;[[Grčija]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Indija|Britanska}}&amp;nbsp;[[Indija]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Kraljevina Jugoslavija}}&amp;nbsp;[[Kraljevina Jugoslavija]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Južna Afrika|1928}}&amp;nbsp;[[Južnoafriška unija]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Luksemburg}}&amp;nbsp;[[Luksemburg]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Nizozemska}}&amp;nbsp;[[Nizozemska]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Brazilija|1889}}&amp;nbsp;[[Brazilija]]&lt;br /&gt;
&lt;small&gt;...''in drugi''&lt;/small&gt;
|combatant2='''Sile osi''':&lt;br /&gt;
{{ikonazastave slika|Flag_of_German_Reich_(1935–1945).svg}}&amp;nbsp;[[Tretji rajh]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Japonska}}&amp;nbsp;[[Japonski imperij]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Italija}}&amp;nbsp;[[Italija]]&lt;br /&gt;
----
{{ikonazastave|Bolgarija}}&amp;nbsp;[[Bolgarija]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Hrvaška|1941}}&amp;nbsp;[[Neodvisna država Hrvaška|ND Hrvaška]]&lt;br /&gt;
[[Slika:Flag of Manchukuo.svg|23px]]&amp;nbsp;[[Mandžukuo]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Madžarska|1940}}&amp;nbsp;[[Ogrska]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Romunija}}&amp;nbsp;[[Romunija]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Tajska}}&amp;nbsp;[[Tajska]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Finska}}&amp;nbsp;[[Finska]]&lt;br /&gt;
&lt;small&gt;...''in drugi''&lt;/small&gt;
|commander1 = {{ikonazastave|Sovjetska zveza|1923}}&amp;nbsp;[[Josip Visarijonovič Džugašvili|Stalin]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Združene države Amerike|1912}}&amp;nbsp;[[Franklin D. Roosevelt|Franklin Roosevelt]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}}&amp;nbsp;[[Winston Churchill]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Republic of China}}&amp;nbsp;[[Čankajšek]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Francija}}&amp;nbsp;[[Charles de Gaulle]]&lt;br /&gt;
[[Slika:Flag_of_the_Yugoslav_Partisans.svg|23px]]&amp;nbsp;[[Josip Broz Tito]]&lt;br /&gt;
&lt;small&gt;...''in drugi''&lt;/small&gt;
|commander2 = {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&amp;nbsp;[[Adolf Hitler]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Japonska}}&amp;nbsp;[[Hirohito]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Italija|1861-state}}&amp;nbsp;[[Benito Mussolini]]&lt;br /&gt;
&lt;small&gt;...''in drugi''&lt;/small&gt;
|casualties1= '''Vojakov mrtvih''':&lt;br /&gt;&gt; 14.000.000&lt;br /&gt;
'''Civilistov mrtvih''':&lt;br /&gt;&gt; 36.000.000&lt;br /&gt;
'''Skupaj mrtvih''':&lt;br /&gt;&gt; 50.000.000
|casualties2= '''Vojakov mrtvih''':&lt;br /&gt;&gt; 8.000.000&lt;br /&gt;
'''Civilistov mrtvih''':&lt;br /&gt;&gt; 4.000.000&lt;br /&gt;
'''Skupaj mrtvih'''&lt;br /&gt;&gt; 12.000.000
}}

'''Druga svetovna vojna''' je bila najobsežnejši in najdražji [[orožje|oborožen]] [[spopad]] v zgodovini. Potekal je v letih od 1939 do 1945, v njem pa je sodelovala večina [[države sveta|svetovnih držav]] z več kot 100 milijonov pripadnikov [[Oborožene sile|oboroženih sil]]. Boj je potekal večinoma med [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenim Kraljestvom]], [[Francija|Francijo]], [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]], [[Kitajska|Kitajsko]] in [[Združene države Amerike|Združenimi državami Amerike]] proti [[Tretji rajh|Nemčiji]], [[Italija|Italiji]] in [[Japonska|Japonski]], oziroma med [[zavezniki (druga svetovna vojna)|zavezniki]] in [[sile osi|silami osi]]. Odvijal se je hkrati po celem svetu, zahteval pa je približno 60 milijonov človeških življenj. Zaradi slednjega ter zaradi visokega deleža mrtvih [[civilist]]ov, pri čemer izstopata [[holokavst]] ter [[jedrsko bombardiranje Hirošime in Nagasakija]], se drugo svetovno vojno označuje kot najbolj krvav spopad v človeški zgodovini.&lt;ref&gt;{{cite book|title=The Complete Illustrated History of World War Two: An Authoritative Account of the Deadliest Conflict in Human History with Analysis of Decisive Encounters and Landmark Engagements|first=D.|last=Sommerville|publisher=Lorenz Books|year=2008|page=5|isbn=0754818985}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Gilbert, M. (2000). ''Second World War''. London: Phoenix Press, str. 745-746.&lt;/ref&gt;. Tem žrtvam je treba dodati še približno 6 milijonov pobitih v povojnih pobojih, ki so prav tako posledica fašizma kot vzroka 2. svetovne vojne. V povprečju je bilo po vojni usmrčenih 10 % na število žrtev med vojno.

V splošnem je sprejeto, da se je vojna začela [[1. september|1. septembra]] 1939 z nemško invazijo na [[Poljska|Poljsko]] in posledično z napovedjo vojne Nemčiji s strani [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenega Kraljestva]], [[Francoska Tretja republika|Francije]] in večino držav [[Britanski imperij|Britanskega imperija]] ter [[Commonwealth]]a. [[Republika Kitajska|Kitajska]] in [[Japonski imperij]] sta bila ob začetku [[druga kitajsko-japonska vojna|že v vojni]],&lt;ref&gt;Barrett, D.P. &amp; Shyu, L.N. (2001). &quot;China in the anti-Japanese War, 1937–1945: politics, culture and society&quot;. '''V:''' ''Studies in modern Chinese history'', 1. knjiga (str. 6); uredniki Barrett D.P., Shyu L.N. in Lang, P. ISBN 0-8204-4556-8, 9780820445564&lt;/ref&gt; medtem ko so se druge države, ki sprva niso bile vključene v vojno, pridružile kasneje zaradi določenih dogodkov, kot sta [[Operacija Barbarossa|nemška invazija na Sovjetsko zvezo]] ter japonski napad na ameriško pomorsko oporišče [[napad na Pearl Harbor|Pearl Harbor]], kar je sprožilo vojno napoved Japonski s strani ZDA, Commonwealtha&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.ibiblio.org/pha/timeline/411209awp.html|title=Australia Declares War on Japan|publisher=ibiblio|accessdate=3.10.2009}}&lt;/ref&gt; ter [[Nizozemska|Nizozemske]].&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.ibiblio.org/pha/policy/1941/411208c.html|title=The Kingdom of The Netherlands Declares War with Japan|publisher=ibiblio|accessdate=3.10.2009|year=2007}}&lt;/ref&gt;

Vojna se je končala z zmago zaveznikov nad Nemčijo in Japonsko leta 1945. Kot posledica vojne sta se politično prepričanje ter družbena struktura močno spremenila. Medtem ko je bila ustanovljena [[Organizacija združenih narodov]] (OZN) za krepitev mednarodnega sodelovanja ter preprečevanje nadaljnjih spopadov, se je zaradi [[ideologija|ideoloških]] razlik med takratnima [[supersila]]ma, tj. med ZDA in Sovjetsko zvezo, začelo obdobje [[hladna vojna|hladne vojne]]. V tem času je OZN-ovo zagovarjanje [[pravica narodov do samoodločbe|pravice narodov do samoodločbe]] pospešilo [[dekolonizacija|dekolonizacijska]] gibanja v [[Azija|Aziji]] in [[Afrika|Afriki]], v [[Zahodna Evropa|Zahodni Evropi]] pa sta se gospodarstvo ter proces [[Evropska integracija|Evropska integracije]] okrepila.

== Ozadje vojne ==
=== Evropa ===
[[Slika:Bundesarchiv Bild 102-09042, Genf, Völkerbund, Sitzungssaal.jpg|250px|sličica|levo|Zasedanje Lige narodov v Ženevi, Švica, 1930]]

S porazom [[Centralne sile|centralnih sil]] ([[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrsko]], [[Nemško cesarstvo|Nemškim cesarstvom]], [[Bolgarija|Bolgarijo]], [[Osmansko cesarstvo|Otomanskim imperijem]]) v [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni]] vojni ter vzponom [[Boljševiki|boljševikov]] v Rusiji leta [[1917]] se je korenito spremenil politični zemljevid Evrope. Iz razpadlih imperijev so nastale nove nacionalne države zmagovalke velike vojne (Velika Britanija, Francija, Belgija, Romunija, Italija in Grčija) pa so dobila nova ozemlja.

Da bi preprečili prihodnje vojne je bila na [[Pariška mirovna konferenca (1919)|pariški mirovni konferenci]], leta [[1919]], ustanovljena [[Društvo narodov|Liga narodov]]. Glavni cilj organizacije je bil preprečevanje oboroženih spopadov preko kolektivne varnosti, vojaška in pomorska razorožitev ter reševanje mednarodnih sporov z mirovnimi pogajanji in [[Arbitraža|arbitražo]].

Kljub močnim [[Pacifizem|pacifističnim]] čustvom, ki so jih spodbudile grozote velike vojne {{sfn|Ingram|2006|pp=[https://books.google.com/books?id=bREQibN9i-sC&amp;pg=PA76 76–8]}} so se v več evropskih državah širil nevarni iredentistični in revanšistični nacionalizem. Ta čustva so bila še posebej izrazita v Nemčiji zaradi velikih teritorialnih, kolonialnih in finančnih izgub, ki so nastale zaradi [[Versajska mirovna pogodba|versajske pogodbe]]. V skladu s pogodbo je Nemčija izgubila 13 odstotkov svojega domačega ozemlja, vse kolonije, plačati je morala visoko vojno odškodnino in postavljene so bile omejitve glede velikosti in zmogljivosti nemških oboroženih sil.{{sfn|Kantowicz|1999|p=149}}

[[Slika:Nürnberg Reichsparteitag Hitler retouched.jpg|200px|sličica|levo|Adolf Hitler na zborovanju Nacionalsocialistične stranke v Nurembergu, avgust 1933]]
Nemško cesarstvo je bilo razpuščeno v nemški revoluciji v letih 1918 do 1919, iz njega je nastala [[Weimarska republika]]. V obdobju med obema vojnama je prišlo do resnega in globokega spora med privrženci nove republike ter nasprotniki iz desnega in levega tabora. Italija je kot del antante po prvi svetovni vojni dobila nekaj ozemlja vendar z izkupičkom ni bila zadovoljena saj ni dobila tistega kar sta ji obljubili Velika Britanija in Francija. Zaradi vse splošnega nezadovoljstva so v letih [[1922]] in [[1925]] oblast v državi prevzeli [[Fašizem|fašisti]] pod vodstvom [[Benito Mussolini|Benita Mussolinija]]. Ti so vladali z nacionalistično, totalitarno in razredno kolaboracijsko agendo, ki je odpravila demokracijo zatrla socialistične, levičarske in liberalne sile ter nadaljevala agresivno ekspanzionistično zunanjo politiko usmerjeno v to, da bi Italija postala svetovna sila po zgledu [[Rimsko cesarstvo|starega rimskega imperija]].{{sfn|Shaw|2000|p=35}}

[[Adolf Hitler]] je po neuspešnem poskusu strmoglavljenja nemške vlade leta 1923 pristal v zaporu in s časoma po demokratični poti, leta 1933, postal [[Kancler Nemčije|nemški kancler]]. Po vzponu na oblast je ukinil demokracijo in se zavzel za korenito rasno motivirano revizijo svetovnega reda in začel obsežno kampanjo za oboroževanje.{{sfn|Brody|1999|p=4}} Medtem je Francija, da bi si zagotovila zavezništvo, Italiji dala proste roke v [[Etiopija|Etiopiji]], ki jo je Italija želele kot kolonialno posest. Stanje se je poslabšalo v letu [[1935]] ko je bilo [[Posarje]] vrnjeno Nemčiji, za tem je Hitler zavrnil versajsko pogodbo pospešil program obnove vojske in uvedel vpoklic.{{sfn|Zalampas|1989|p=62}}

Da bi omejili Nemčijo so Velika Britanija, Francija in Italija aprila 1935 ustanovile fronto Strasa (sporazum iz italijanskega kraja Strasa ob jezeru Maggiore), ki je bila ključni korak pri vojaški globalizaciji. Kljub dogovorjenim omejitvam je Velika Britanija popustila in junija z Nemčijo sklenila neodvisen pomorski sporazum, ki je omilil predhodne omejitve. Ker se je Sovjetska zveza bala nemških načrtov po osvajanju vzhodne Evrope je začela pripravljati pogodbo s Francijo o medsebojni pomoči. Francosko-Sovjetska zveza se ni odnesla saj je izgubila svoj pomen v birokratskem stroju Društva narodov, ki bi moral sporazum potrditi. Združene države so bile nad dogodki v Aziji in Evropi zaskrbljene zato so avgusta istega leta sprejele zakon o [[nevtralnost]]i.{{sfn|Schmitz|2000|p=124}}

Hitler se je dokončno uprl versajski in lucernovi pogodbi marca [[1936]] ko je militariziral [[Porenje]]. Zaradi strahu zahodnih zaveznikov pred zaostrovanjem je naletel na malo odpora.{{sfn|Adamthwaite|1992|p=52}} Oktobra 1936 sta Nemčija in Italija ustanovili os Rim-Berlin. Mesec dni kasneje sta Nemčija in Japonska podpisali pakt za boj proti Kominterni, ki se mu je Italija pridružila naslednje leto.{{sfn|Shirer|1990|pp=298–99}}

=== Azija ===
Na kitajskem je stranka [[Kuomintang]] (KMT) sredi dvajsetih let sprožila kampanjo združevanja regij, ki so jim poveljevali lokalni vojaški poveljniki s čimer je želel poenotiti [[Kitajska|Kitajsko]]. S tem je prišla v spor z nekdanjim zaveznikom, [[Komunistična partija Kitajske|Komunistično partijo Kitajske]], kar je privedlo do državljanske vojne.

Bliskovit razvoj japonskega gospodarstva in prebivalstva, pomanjkanje surovin na otokih in militaristična vlada so sprožili ekspanzionistične težnje [[Japonska|Japonskega cesarstva]]. Vse bolj pa se je uveljavilo prepričanje, da Azija pripada Japonski. Leta 1931 so Japonci izkoristili incident v Mukdenu in zasedli Mandžurijo ter ustanovili marionetno državo Mandžurijo.{{sfn|Smith|Steadman|2004|p=28}} Kitajska je Ligo narodov pozvala naj ustavi japonsko invazijo. Potem ko je ta obsodila vdor v Mandžurijo je Japonska izstopila iz Lige narodov. Vojna se je nadaljevala dokler leta 1933 v Tanggu ni bilo podpisano premirje. Kljub temu se je kitajski odpor proti japonski okupaciji nadaljeval. Po incidentu Xi'an leta 1936 sta se Kuomintang in Komunistična partija Kitajske odločili, da združita sile v boju proti japonskemu okupatorju.{{sfn|Busky|2002|p=10}}

== Dogodki pred vojno ==
=== Italijanski napad na Etiopijo ===
{{glavni|Druga italijansko-abesinska vojna}}

[[File:Mussolini truppe Etiopia.jpg|thumb|left|Benito Mussolini med pregledom vojakov v času druge abesinske vojne, 1935]]

Druga italijansko-etiopska vojna je bila kratkotrajen kolonialen spopad, ki se je začel oktobra 1935 in končal maja 1936. Vojna se je začela z italijanskim napadom na Etiopsko cesarstvo ( Abesinija) iz sosednje italijanske Somalije in Eritreje.&lt;ref&gt;{{cite book |url=https://books.google.com/books?id=GtCL2OYsH6wC |title=Cultural Sociology of the Middle East, Asia, and Africa: An Encyclopedia |author1=Andrea L. Stanton |author2=Edward Ramsamy |author3=Peter J. Seybolt |page=308 |accessdate=6 April 2014 |isbn=978-1-4129-8176-7 |year=2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180818210900/https://books.google.com/books?id=GtCL2OYsH6wC |archive-date=18 August 2018 |url-status=live}}&lt;/ref&gt; Spopad se je končal z italijansko zmago in priključitvijo Etiopije novoustanovljeni italijanski koloniji Italijanska vzhodna Afrika (Africa Orientale Iataliana ali AOI). Iz svetovnega stališča je bil spopad lokalnega značaja in popolnoma nepomemben, po drug stran pa je razkril slabosti in nemoč društva narodov, ki bi moral zagotavljati mir. Člana Društva narodov sta bila tako Etiopija kot Kraljevina Italija.{{sfn|Barker|1971|pp=131–32}} Velika Britanija in Francija sta podpirali sankcije proti Italiji vendar te nikoli niso bile popolnoma uveljavljene tako, da na Italijo praktično niso imele nobenega resnega učinka.{{sfn|Shirer|1990|p=289}} Italija se je na sankcije odzvala tako da ni nasprotovala nemškim nameram po priključitvi Avstrije.{{sfn|Kitson|2001|p=231}}

=== Španska državljanska vojna ===
{{glavni|Španska državljanska vojna}}

[[File:Bundesarchiv Bild 183-H25224, Guernica, Ruinen.jpg|thumb|Bombardiranje Guernice leta 1937, v času španske državljanske vojne, je prestrašilo ljudi v tujini, da bi v naslednji vojni bila lahko mesta glavna tarča letalskih bombardiranj kar bi povzročilo veliko žrtev med civilnim prebivalstvom.]]

Ko je v Španiji izbruhnila državljanska vojna sta Mussolini in Hitler španskim nacionalistom pod vodstvom Francisca Franca zagotavljala vojaško podporo. Največjo podpore so zagotovili Italijani, ki so v Španijo poslali več kot 70.000 vojakov, 6.000 članov letalskega osebja in 720 letal.{{sfn|Neulen|2000|page=25}} Na drugi strani je Sovjetska zveza je podpirala uradno vlado španske republike. Proti nacionalistom se je borilo tudi preko 30.000 tujih prostovoljcev zbranih v Mednarodne brigade. Španska državljanska vojna je bila proksi vojna kjer sta Nemčija in Sovjetska zveza preizkušala svoja orožja in vojaško taktiko. Vojna se je končala aprila 1939 z zmago nacionalistov. Po vojni je general Franco ostal v dobrih odnosih z nacisti in fašisti vendar se v drugo svetovno vojno ni vpletal saj je Španija ostala nevtralna.{{sfn|Payne|2008|page=271}} Njegov največji prispevek drugi svetovni vojni so bili prostovoljci, ki jih je v pomoč Nemcev pošiljal na vzhodno fronto.{{sfn|Payne|2008|page=146}}

=== Druga kitajsko-japonska vojna ===
{{glavni|Druga kitajsko-japonska vojna}}

[[File:Shanghai1937IJA ruins.jpg|thumb|left|Japonski vojaki med bitko za Shanghai, 1937]]

Po incidentu na mostu Marca Pola je Japonska napadla Kitajsko in julija 1937 zasedla Peking nekdanjo prestolnico kitajskega cesarstva.{{sfn|Eastman|1986|pp=547–51}} Sovjetska zveza je s Kitajski podpisala pakt o nenapadanju in s tem Kitajski zagotovila nujno potrebno materialno in vojaško pomoč posledično pa se je s tem končalo sodelovanje kitajske z Nemčijo, ki ji je prav tako zagotavljala materialno in vojaško pomoč. Od septembra do novembra so potekali hudi boji ta Taiyuan, Xinkou in Pingxingguan.&lt;ref name=&quot;Hsu &amp; Chang 1971 221&quot;&gt;{{Harvnb|Hsu|Chang|1971|pp=195–200}}.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=Tucker2009&gt;{{Cite book|url=https://books.google.com/books?id=h5_tSnygvbIC&amp;pg=PA1873|title=A Global Chronology of Conflict: From the Ancient World to the Modern Middle East [6 volumes]: From the Ancient World to the Modern Middle East|first=Spencer C.|last=Tucker|year=2009|publisher=ABC-CLIO|accessdate=27 August 2017|via=Google Books|isbn=978-1-85109-672-5|archive-url=https://web.archive.org/web/20180818210935/https://books.google.com/books?id=h5_tSnygvbIC&amp;pg=PA1873|archive-date=18 August 2018|url-status=live}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=yang&gt;Yang Kuisong, &quot;On the reconstruction of the facts of the Battle of Pingxingguan&quot;&lt;/ref&gt; Konec novembra je kljub zagrizeni obrambi padel Shanghai, decembra pa še prestolnica Nanking. Po padcu mesta je japonska vojsko nad nemočnim prebivalstvom mesta izvedla enega najhujših pobojev v katerem je bilo ubitih več deset tisoč ljudi.&lt;ref&gt;Levene, Mark and Roberts, Penny. ''The Massacre in History''. 1999, pp. 223–24&lt;/ref&gt;&lt;ref name=tot&gt;Totten, Samuel. ''Dictionary of Genocide''. 2008, 298–99.&lt;/ref&gt;

Marca 1938 so Kitajci v bitki pri Taierzhuangu doseglo pomembnejšo zmago vendar so že maja izgubili Xuzhou.{{sfn|Hsu|Chang|1971|pp=221–30}} Napredovanje Japoncev so začasno ustavili s porušitvijo jezov na Rumeni reki in poplavami. S tem so pridobili čas, da so pripravili obrambo mesta [[Vuhan]]. Sledila je obsežna bitka, ki se je končala s taktično japonsko zmago, vendar sta imeli obe strani strahovite izgube tako, da se je japonsko napredovanje ustavilo. Za Kitajce kljub porazu v bitki vojna ni bila izgubljena; svojo vlado so preselili v Chongqing in nadaljevali z odporom, ki je trajal vse do konca druge svetovne vojne.{{sfn|Eastman|1986|p=566}}{{sfn|Taylor|2009|pp=150–52}}{{sfn|Sella|1983|pp=651–87}}

=== Sovjetsko-japonski obmejni konflikt ===
Tekom tridesetih let prejšnjega stoletja je na mandžursko sovjetski in mongolski meji občasno prihajalo do večjih mejnih spopadov saj je imela Japonska Mandžurijo in Sibirijo za svoje interesno območje. Japonska je bila širitvi na sever zaradi surovin zelo naklonjena, vendar je to strategijo po izgubljeni bitki pri Khalkin Gol popolnoma opustila.{{sfn|Beevor|2012|p=342}} Aprila 1941 sta Sovjetska zveza in Japonska podpisali pakt o nevtralnosti, Japonska pa je vse svoje sile usmerila v širitev proti jugu s čimer je prišla v spor z ZDA in zahodnimi zavezniki.&lt;ref&gt;{{cite magazine |author=Goldman, Stuart D. |date=28 August 2012 |title=The Forgotten Soviet-Japanese War of 1939 |accessdate=26 June 2015 |magazine=The Diplomat |url=http://thediplomat.com/2012/08/the-forgotten-soviet-japanese-war-of-1939/ |archive-url=https://web.archive.org/web/20150629092821/http://thediplomat.com/2012/08/the-forgotten-soviet-japanese-war-of-1939/ |archive-date=29 June 2015 |url-status=live}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |author=Timothy Neeno |accessdate=26 June 2015 |title=Nomonhan: The Second Russo-Japanese War |publisher=MilitaryHistoryOnline.com |url=http://www.militaryhistoryonline.com/20thcentury/articles/nomonhan.aspx |archive-url=https://web.archive.org/web/20051124070956/http://www.militaryhistoryonline.com/20thcentury/articles/nomonhan.aspx |archive-date=24 November 2005 |url-status=live}}&lt;/ref&gt;

=== Okupacije in sporazumi v Evropi ===
{{glavni|Münchenski sporazum|Anschluss|Pakt Ribbentrop-Molotov}}

[[File:Bundesarchiv Bild 183-R69173, Münchener Abkommen, Staatschefs.jpg|thumb|left|Chamberlain, Daladier, Hitler, Benito, Mussolini, in Ciano fotografirani tik preden so podpisali münchenski sporazum, 29. september 1938]]

V Evropi sta Nemčija in Italija postajali vedno bolj agresivni. Marca 1938 si je [[Anschluss|Nemčija priključila Avstrijo]], odziv nasprotnih sil (Velike Britanije in Francije) je bil zelo medel.{{sfn|Collier|Pedley|2000|p=144}} Dogodek je Hitlerja toliko opogumil, da je zahteval še [[Sudeti|Sudete]] na [[Češkoslovaška|Češkoslovaškem]] kjer je živelo večinsko nemško prebivalstvo. V strahu pred novo vojno sta Francija in Velika Britanija, pod vodstvom mirovniške politike britanskega premiera [[Neville Chamberlain]]a, z Nemčijo v Münchnu podpisali [[Münchenski sporazum]] s katerim je Nemčija dobila Sudete v zameno pa se je morala odreči novim teritorialnim zahtevam.{{sfn|Kershaw|2001|pp=121–22}} Češkoslovaška pri dogovoru ni imela nobene besede kasneje pa sta jo Nemčija in Italija prisilile, da je dele svojega ozemlja odstopila še Madžarski in Poljski.{{sfn|Kershaw|2001|p=157}}

Čeprav je Hitler s sporazumom dobil vse kar je zahteval je bil kljub temu besen ker so se Britanci vpletali v njegove načrte s katerimi je želel zasesti celotno Češkoslovaško. V javnem govoru je napadel Veliko Britanijo in Žide januarja pa nemški mornarici ukazal visoko vojno pripravljenost s katero je želel izzvati prevlado britanske mornarice. Marca 1939 je Nemčija zasedla še preostanek Češkoslovaške in jo razdelila na  nemški protektorat Češka in Moravska ter nemško satelitsko državo Republiko Slovaško.{{sfn|Davies|2006|loc=pp. 143–44 (2008 ed.)}} Dvajsetega marca 1939 je Hitler od Litve zahteval regijo Memel (Klaipeda){{sfn|Shirer|1990|pp=461–62}}.

[[File:Bundesarchiv Bild 183-H27337, Moskau, Stalin und Ribbentrop im Kreml.jpg|right|thumb|upright|Nemški zunanji minister [[Joachim von Ribbentrop]] (desno) in sovjetski vodja [[Josip Stalin|Josif Stalin]] po podpisu pakta Molotov–Ribbentrop, 23. avgust 1939]]

Ko je Hitler zahteval še svobodno mesto Gdansk sta Francija in Velika Britanija potrdila podporo Poljski ter jamčili za njeno samostojnost. Podobno se je zgodilo na Balkanu po italijanski zasedbi Albanije, aprila 1939, kjer sta Velika Britanija in Francija jamčili za samostojnost Romunije in Grčije.{{sfn|Lowe|Marzari|2002|p=330}} Nemčija in Italija sta na to podporo odgovorili z jeklenim paktom (vojaško in politično zavezništvo med Italijo in Nemčijo).{{sfn|Dear|Foot|2001|p=234}} Hitler je obtožil Veliko Britanijo in Poljsko, da želita obkoliti Nemčijo ter razdrl britansko-nemški mornariški sporazum in nemško poljski sporazum o nenapadanju.{{sfn|Shirer|1990|p=471}}
[[Slika:World War II alliances animated map.gif|thumb|left|400px|Zemljevid prikazuje ozemlje, ki so ga zasedle sile osi in zavezniki v različnih obdobjih druge svetovne vojne.
----
{{legend|#7CCC8C|zahodni zavezniki}}
{{legend|#b39795|rusija in zavezniki}}
{{legend|#CC641C|sile osi, in njeni zavezniki}}
{{legend|#d3d3d3|nevtralne države}}]]
Kriza je dosegla vrhunec konec avgusta 1939, ko so se nemške čete začele zbirati na nemško poljski meji. 23. avgusta, ko so pogovori o zavezništvu med Veliko Britanijo, Francijo in Sovjetsko zvezo zastali,&lt;ref&gt;{{Cite journal |jstor = 153322|title = Molotov's Apprenticeship in Foreign Policy: The Triple Alliance Negotiations in 1939|journal = Europe-Asia Studies|volume = 52|issue = 4|pages = 695–722|last1 = Watson|first1 = Derek|year = 2000|doi = 10.1080/713663077}}&lt;/ref&gt; je bil med Nemčijo in Sovjetsko zvezo podpisan [[Pakt Ribbentrop-Molotov|pakt o nenapadanju]].{{sfn|Shore|2003|p=108}} Pakt je vseboval tajen protokol, ki je določal nemško in sovjetsko vplivno območje na Poljskem, Litvi, Latviji, Estoniji in Finskem.{{sfn|Dear|Foot|2001|p=608}} Sporazum je bil tudi zagotovilo Nemčiji, da se rdeča armada ne bo vpletala v nemške operacije proti Poljski s tem se je Nemčija želela izogniti dvema frontama kakor se je to zgodilo v prvi svetovni vojni. Takoj po podpisu sporazuma je Hitler ukazal napasti Poljsko 26. avgusta, vendar je kasneje napad prestavil ko je izvedel, do bo Velika Britanija Poljski zagotovila podporo v primeru vojne in, da bo Italija v primeru vojne razglasila nevtralnost.&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.ibiblio.org/hyperwar/USA/DAP-Poland/Campaign-II.html#chapter5|title=The German Campaign In Poland (1939)|accessdate=29 October 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140524013551/http://www.ibiblio.org/hyperwar/USA/DAP-Poland/Campaign-II.html#chapter5|archive-date=24 May 2014|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

Britanci na vojno niso bili pripravljeni zato so se ji želeli na vsak način izogniti in so zahtevali nova pogajanja, Nemčija je na to odgovorila z nemogočimi zahtevami kar je položaj samo še poslabšalo.&lt;ref name=ww2db_com&gt;{{cite web |url=http://ww2db.com/battle_spec.php?battle_id=162 |title=The Danzig Crisis |website=ww2db.com |access-date=29 April 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160505010109/http://ww2db.com/battle_spec.php?battle_id=162 |archive-date=5 May 2016 |url-status=live}}&lt;/ref&gt; 29. avgusta je Hitler od Poljske zahteval naj Nemčiji preda [[Gdansk]] ter izvede plebiscit na katerem se bojo Nemci živeči na območju poljskega koridorja sami odločili v kateri državi želijo živeti.&lt;ref name=ww2db_com/&gt; Poljaki niso želeli ugoditi nemškim zahtevam, na burnem sestanku v Berlinu med britanskim veleposlanikom in nemškim zunanjim ministrom Ribbentropom v noči iz 30. na 31. je Ribbentrop izjavil, da so bile po njegovem mnenju vse nemške zahteve zavrnjene.&lt;ref name=ibiblio1939&gt;{{cite web |title=Major international events of 1939, with explanation |url=http://www.ibiblio.org/pha/events/1939.html |publisher=Ibiblio.org |access-date=9 May 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130310103815/http://www.ibiblio.org/pha/events/1939.html |archive-date=10 March 2013 |url-status=live}}&lt;/ref&gt; Naslednji dan se je Evropa znašla v novi vojni.

== Časovni pregled ==
{{glavni|Kronologija druge svetovne vojne}}
{{glavni|Poljska kampanja (1939)}}

Vojna se je začela 1. septembra 1939, ko so nemške čete vdrle na [[Poljska|Poljsko]], leta 1940 so napadli [[Norveška|Norveško]] in [[Danska|Dansko]], maja pa Francijo, [[Belgija|Belgijo]], [[Luksemburg]] in [[Nizozemska|Nizozemsko]]. Aprila 1941 je nemška vojska napadla [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevino Jugoslavijo]] in [[Grčija|Grčijo]], 22. junija pa Sovjetsko zvezo. Pozimi leta 1941 so bili pred vrati [[Moskva|Moskve]], vendar so jih Rusi premagali in jih potisnili 200&amp;nbsp;km proti zahodu. Vojna je postala svetovna z japonskim [[Napad na Pearl Harbor|napadom na Pearl Harbour]], nekaj dni kasneje pa se je v vojni znašla skoraj celotna vzhodna Azija in Pacifik. Zima med letoma 1942 in 1943 velja za preobrat v drugi svetovni vojni, ker so bili Nemci hudo poraženi v [[Bitka za Stalingrad|bitki za Stalingrad]]. Propad Nemčije je bil zapečaten z [[Operacija Overlord|dnevom D]]. Vojna sreča se je postavila na stran zaveznikov tudi na pacifiškem bojišču, saj so Japonci začeli izgubljali otok za otokom. Vojna se je končala [[2. september|2. septembra]] 1945, ko se je vdala [[Japonska]]. V Evropi se je uradno končala že [[8. maj]]a s predajo Nemčije, v [[Slovenija|Sloveniji]] in na avstrijskem [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]] ter ponekod drugod v Vzhodni Evropi pa so boji trajali še do 15. maja.

== Vojaško dogajanje ==
=== Bliskovita vojna (Blietzkrieg) ===
{{glavni|Vojna v Evropi (druga svetovna vojna)}}
[[Slika:Bundesarchiv Bild 101I-318-0083-28, Polen, Panzereinheit.jpg|thumb|Nemški tanki, 1939]]
Druga svetovna vojna se je začela 1. septembra 1939 z nenapovedanim vendar pričakovanim [[Poljska kampanja (1939)|napadom na Poljsko]]. Nemčija je kot vzrok navedla [[Poljska kampanja (1939)|zaigran incident]] na nemško-poljski meji, v katerem naj bi poljska vojska uničila nemško radijsko postajo in pri tem ubila tam zaposlene Nemce. 3. septembra je Velika Britanija kot poljska zaveznica v [[Berlin]] poslala ultimat, vendar ni dobila nobenega odgovora, zato je napovedala vojno Nemčiji. Veliki Britaniji sta se pridružili še [[Avstralija]] in [[Nova Zelandija]]. Nekoliko kasneje, čeprav zelo nerada, je vojno Nemčiji napovedala tudi Francija, ki je bila zaveznica Velike Britanije. Tem državam so nato sledile še [[Kanada]], [[Južna Afrika]] in [[Nepal]].
[[File:Pol5.jpg|thumb|left|[[7TP]] je bil poljski lahki tank]]
Kljub temu, da sta Velika Britanija in Francija napovedali vojno Nemčiji, je Poljska zaman pričakovala pomoč zaveznikov, saj se Velika Britanija in Francija zaradi težav pri mobilizaciji čet še nista mislili zapletati v vojno. To je zaveznike na koncu drago stalo, saj v tistem času Nemci na zahodni meji niso imeli omembe vrednih enot, ki bi lahko ustavile napadalca. 28. septembra je nemška vojska ob podpori letalskih bombnih napadov zasedla skoraj popolnoma uničeno Varšavo, vendar poljska vojska še ni bila uničena in se je pogumno upira agresorju, pri tem pa mu zadala veliko izgub. Zadnji udarec je Poljski zadala Sovjetska zveza, ki je 17. septembra skoraj brez bojev zasedla vzhodni del države. Poljski vojski tako ni ostalo drugega, kot da 6. oktobra kapitulira. Državo sta si nato po [[pakt Ribbentrop-Molotov|dogovoru Ribbentrop-Molotov]] razdelili Nemčija in [[Sovjetska zveza]]: prva je okupirala zahodni del države, druga pa vzhodni del.
[[Slika:LondonBombedWWII full.jpg|thumb|Porušene stavbe v [[London]]u po nemškem bombardiranju.]]
Po kratkotrajni vojni na Poljskem se ja na francosko-nemški meji pojavila t. i. ''[[Bitka za Francijo#Lažna vojna|lažna vojna]]'', ko ne ena ne druga stran ni prevzela pobude in napadla sovražnika, ki se je skrival za močno utrjeno [[Maginotova linija|Maginotovo]] in [[Siegfriedova linija|Siegfridovo linijo]]. V tem času SZ ni počivala, poleg Poljske je okupirala še baltske države: [[Litva|Litvo]], [[Latvija|Latvijo]] in [[Estonija|Estonijo]], na daljnem severu pa se je v t. i. ''[[zimska vojna|zimski vojni]]'' spustila v krvave spopade s finsko vojsko, ki so Rdečo armado na koncu veliko stale, vendar pa so jo istočasno na nek način tudi rešile pred popolnim porazom v letu 1941, ko je Nemčija v operaciji [[Operacija Barbarosa|Barbarosa]] napadla SZ.

Aprila 1940 sta se zavezniška in nemška vojska prvič srečali na odprtem bojišču. Do bojev je prišlo v [[Skandinavija|Skandinaviji]], vzrok zanje pa je bilo varovanje transportnih poti do rudnikov železa na [[Švedska|Švedskem]], od katerih je bila nemška težka industrija življenjsko odvisna. Za zagotovitev nemotene dostave rude preko [[Norveška|Norveške]] in Švedske so bili Nemci pripravljeni zasesti tudi skandinavske države. K temu jih je tudi prisilila britanska mornarica, ki je v teritorialnih vodah sicer nevtralne Norveške položila mine. Nemški odgovor na to je bilo [[Operacija Weserübung|zavzetje Danske in Norveške]]. V skandinavski operaciji so Nemci brez večjih težav v enem samem dnevu zasedli Dansko, nato pa so se usmerili proti Norveški, kjer so se spopadli z norveško, britansko in francosko vojsko. Po dveh mesecih krvavih spopadov na daljnem severu je bila zavezniška vojska poražena, zato se je morala umakniti. Zaradi poraza Velike Britanije in njenih zaveznikov je bil [[Neville Chamberlain]] kot ministrski predsednik prisiljen odstopiti, nadomestil pa ga je [[Winston Churchill]], ki si je zadal nalogo uničiti nacizem in fašizem.
[[Slika:British prisoners at Dunkerque, France.jpg|thumb|upright|Britanski in francoski ujetniki, ki se jim ni uspelo pravočasno evakuirati iz Dunkerquea.]]
10. maja 1940 je vojna dobila popolnoma nove razsežnosti, ko je Nemčija napadla nevtralne države: [[Nizozemska|Nizozemsko]], [[Belgija|Belgijo]] in [[Luksemburg]], nato pa se je usmerila proti Franciji in na ta način obšla nepremagljivo Maginotovo linijo. Istočasno sta britanski ekspedicijski korpus in francoska vojska prestopila belgijsko mejo in se spopadla z nemško armado. Zavezniški vojski sta imeli sicer premoč v orožju, vendar sta bili premalo gibljivi, zato so ju nemške tankovske enote zlahka obšle in s tem obkolile. Po več neuspelih protinapadih je v [[Operacija Dinamo|operaciji Dinamo]] sledil umik britanskih čet iz Francije. 10. junija je Francijo napadla še Italija, vendar njena vojska ni bila tako uspešna kot nemška, zato je francoska vojska njen napad odbila. Po umiku britanskih čet se je nemška armada usmerila proti [[Pariz]]u. Sledila je bitka pri [[Soma|Somi]], v kateri je bila francoska vojska poražena, zato je ta [[22. junij]]a podpisala kapitulacijo. Nemška vojska je nato vkorakala v Pariz in okupirala približno dve tretjini Francije, ostalo tretjino pa pustila neokupirano, vendar pod nemškim nadzorom.

Po porazu Francije je ostala Velika Britanija edini nasprotnik nacistične Nemčije. Hitler je upal, da bo po porazu Francije Veliki Britaniji vsilil mir, ker pa se to ni zgodilo, je začel pripravljati [[Operacija Morski lev|operacijo Morski lev]], do katere pa nikoli ni prišlo, saj je bilo predhodno potrebno uničiti [[Kraljevo vojno letalstvo|RAF]]. Tako se je začela na nebu nad Veliko Britanijo, [[Bitka za Britanijo]], v kateri so bili Nemci poraženi. Vojna se je po tem na zahodu za nekaj časa umirila. V tem času so nemška letala sistematično bombardirala Anglijo, ta pa je izvajala skrivne operacije na sovražnikovem ozemlju. V pričakovanju novega napada zaveznikov je začela Nemčija na obalah Francije, Belgije in Nizozemske postavljati mogočen [[atlantski zid]].

=== Bitka za Atlantik ===
{{glavni|Bitka za Atlantik}}
[[Slika:Allied tanker torpedoed.jpg|thumb|left|250px|Zavezniški tanker, ki je postal žrtev nemške podmornice, se potaplja v plamenih.]]
Bitka za Atlantik se je začela skoraj istočasno z nemškim napadom na Poljsko in s torpediranjem britanske potniške ladje ''[[SS Athenia]]''. Nemci so v pričakovanju vojne svoje [[Podmornica|podmornice]] in bojne ladje poslali na [[Atlantik]] že nekaj tednov prej z namenom, da bi ob začetku vojne takoj začele napadati zavezniške trgovske in vojne ladje.

Najbolj zloglasno orožje bitke za Atlantik so bile nemške podmornice (''U-Boot, okrajšava za Unterseeboot''), ki so z začetkom vojne začele napadati zavezniško trgovsko ladjevje. Sprva so se zadrževale okoli Britanskega otočja, kjer je bil ladijski promet največji. Z uvedbo varovanih [[konvoj]]ev pa so svoje lovsko območje preselile v osrednji Atlantik, kjer Angleži zaradi pomanjkanja spremljevalnih ladij in letal niso morali nadzorovati morja. Največji podmorniški podvig nemške mornarice na začetku vojne je bila potopitev britanske [[Letalonosilka|letalonosilke]] ''[[HMS Courageous (50)|HMS Courageous]]'' in nočni napad podmornice ''[[U-47]]'' na britansko pomorsko oporišče Scapa Flow na Orkneyskih otokih, kjer je bila potopljena ladja ''[[HMS Royal Oak (08)|HMS Royal Oak]]''.

S porazom Francije leta 1940 se je začelo popolnoma novo poglavje v bitki za Atlantik. Nemška mornarica je na francoski atlantski obali dobila oporišča, iz katerih je lahko neovirano napadala britanske konvoje. To je pripeljalo britansko mornarico na rob obupa, saj je morala istočasno nadzorovati [[Rokavski preliv]] in [[Severno morje]] pred operacijo Morski lev, hkrati pa je morala varovati konvoje v smeri Amerike in Afrike. Temu obdobju so nemški podmorničarji pravili kar &quot;srečni časi&quot;, saj so v njem potopili veliko trgovskih ladij, sami pa pri tem skoraj niso imeli izgub. Stvari so se za Britance nekoliko izboljšale s podpisom [[Atlantska listina|Atlantske listine]] med ZDA in Veliko Britanijo. ZDA naj bi Veliki Britaniji v zameno za nekatera ozemlja zagotovila skoraj neomejeno dostavo materiala in orožja.

Pomembno vlogo v bojih za Atlantik je imelo tudi nemško površinsko ladjevje. To sicer ni bilo tako zelo uspešne kot podmornice, vendar je Britancem povzročalo velike preglavice. Tak primer je bila težka [[križarka]] ''[[Admiral Graf Spee]]'', ki je prvo leto vojne križarila po južnem Atlantiku in [[Indijski ocean|Indijskem oceanu]] ter potapljala zavezniške trgovske ladje, pri tem pa nase vezala velik del britanske flote, ki jo je zaman iskala vse do bitke pri ustje reke Rio de la Plata. Veliko vlogo so odigrale tudi [[Pomožna križarka|pomožne križarke]], ki so ogrožale zavezniške ladje vse do Avstralije in [[Antarktika|Antarktike]]. Največji udarec za nemško mornarico je bila pomorska operacija na Norveškem leta 1940, v kateri so izgubili skoraj polovico svojih najboljših bojnih ladij. Hud udarec je bila tudi izguba bojne ladje ''[[Bismarck (bojna ladja)|Bismarck]]''. Zaradi tega je Hitler preklical vse bojne operacije površinskega ladjevja, to je lahko do konca vojne delovalo le v vodah okoli okupirane Norveške in tam ogrožalo arktične konvoje namenjene proti Rusiji.

[[Slika:Submarine attack (AWM 304949).jpg|thumb|250px|Napad zavezniškega letala na nemško podmornico.]]
Maja 1941 so Angleži v potapljajoči se nemški podmornici zaplenili kodirni stroj [[Enigma (naprava)|enigma]]. Ta jim je v prihodnje pomagal pri razvozlavanju nemških kodiranih sporočil, namenjenim podmornicam. Tega leta so v vojno vstopile tudi ZDA, kar je pomenilo za Nemce druge &quot;srečne čase&quot;, saj ZDA še niso bile pripravljene na vojno, zato njene ladje niso bile varovane, kar je pomenilo, da so bile lahek plen za nemške podmornice. Te so pričele z napadi tudi v [[Mehiški zaliv|Mehiškem zalivu]].

Februarja 1942 se je nemški mornarici posrečil izreden podvig. Skozi neprehoden Rokavski preliv, ki je bil posejan z minami ter ga je varovalo britansko ladjevje in letalstvo, jim je [[Operacija Cerberus|uspelo pretihotapiti več težkih križark]], ki so pri tem utrpele le manjšo škodo. Zaradi vse večjih izgub ladij v ameriških vodah so tudi ZDA uvedle sistem konvojev, zaradi česar se je ulov podmornic drastično zmanjšal, tako da so se bile te prisiljene umakniti nazaj na odprt Atlantik. Decembra je nemška mornarica začela novo ofenzivo proti [[Arktični konvoji|arktičnim konvojem]], ki pa se je za Nemce končala katastrofalno, saj jim ni uspelo potopiti niti ene zavezniške ladje, sami pa so utrpeli zelo veliko škodo. Zaradi tega je odstopil [[admiral]] [[Erich Raeder]], nadomestil pa ga je [[Karl Dönitz]], ki je v podmorniškem vojskovanju uvedel [[Taktika volčjih kardel|taktiko volčjih krdel]].

Junija 1943 se je sreča postavila na stran zaveznikov, ko jim je z vse večjimi protipodmorniškimi ukrepi uspelo uničiti 25 % podmornic, pri tem pa so sami izgubili le nekaj ladij. Decembra so Nemci v [[Bitka pri Severnem rtu|bitki pri North Capu]] izgubili še zadnjo križarko. Zaradi vse boljšega varovanja so se napadi na konvoje zmanjšali, zavezniki pa so potopili več podmornic kot kadarkoli 
Nemške podmornice so kljub porazu v bitki za Atalntik ostale na Atlantiku do konca vojne in napadale zavezniške ladje, vendar so bili njihovi uspehi skromni, izgube pa iz dneva v dan večje.

=== Vojna v severni Afriki ===
{{glavni|Vojna v severni Afriki}}
[[Slika:Crusadertankandgermantank.jpg|thumb|250px|Goreči nemški [[tank]] poleg angleškega tanka Crusader med operacijo Crusader (angl. ''Križar'').]]
Vojna v [[Severna Afrika|Severni Afriki]] se je začela 11. septembra leta 1940, ko je italijanska vojska pod poveljstvom [[Rodolfo Graziani|Rodolfa Grazianija]] s petimi [[divizija]]mi preko [[Libija|Libije]] vdrla v [[Egipt]]. Po začetnih uspehih so se vkopali pri Sidiju Baraniju in čakali na britanski protinapad. Zavladalo je trimesečno zatišje, ki so ga Britanci izkoristili za okrepitev lastnih sil in za priprave na protinapad. Decembra je britanska armada, ki ji je poveljeval [[Archibald Wavell]], izvedla veliko ofenzivo in v dveh mesecih pregnala Italijane 800&amp;nbsp;km nazaj v Libijo, pri tem pa zajela več kot 130.000 italijanskih vojakov. Britansko napredovanje se je ustavilo šele pri [[Benghazi]]ju, potem ko je padlo že več močno utrjenih italijanskih utrdb, vključno s [[Tobruk]]om.

Ker je kazalo, da bo Mussolini kmalu ob vso Severno Afriko, mu je Hitler poslal dve diviziji, poimenovani [[Afriški korpus]], pod poveljstvom [[Erwin Rommel|Erwina Rommla]], ki je prišel v [[Tripoli]] februarja 1941. Ta je začel svojo prvo ofenzivo 24. marca 1941, le nekaj tednov pred nemškim napadom na Jugoslavijo in Grčijo. V bliskovitem napadu je pridobil nazaj skoraj vso izgubljeno ozemlje, za seboj pa je pustil obkoljeno angleško posadko v Tobruku. Nemško letalstvo je iz oporišč v [[Tripolitanija|Tripolitaniji]] in na [[Sicilija|Siciliji]] napadlo [[Aleksandrija|Aleksandrijo]], [[Port Said]] in [[Suez]] ter tako uspešno preprečevalo dovoz čet in materiala v Egipt. V naslednjih štirinajstih mesecih se je fronta po krvavih bitkah premikala sem ter tja po [[puščava|puščavi]]. Enkrat so zmagali Angleži, drugič je zmagal nemški Afriški korpus. Spomladi leta 1942 je padel tudi Tobruk, ki je bil že dalj časa trn v Rommlovi peti, potem pa se je ta na 110&amp;nbsp;km približal Aleksandriji. Fronta se je nato ustavila pri znamenitem kraju [[El Alamein]]. V tem času si je Rommel pridobil vzdevek &quot;puščavska lisica&quot;.

Zaradi angleškega poraza na Afriškem bojišču je Churchill avgusta 1942 odletel v [[Kairo]], da bi osebno reorganiziral svoje vrhovno poveljstvo. Za Auchinleckovega naslednika je določil [[Harold Alexander|Harolda Alexandra]] za poveljnika vseh srednjevzhodnih sil. Za poveljnika osme armade, poimenovane &quot;puščavske podgane&quot;, si je izbral W. H. E. Gotta. Ker pa je ta umrl v letalski nesreči, ga je nadomestil [[Bernard Montgomery]]. Ta se je takoj lotil prerazporeditev v armadi.

Po reorganizaciji britanske osme armade je začel pripravljati nov napad na nemško armado pri El Alameinu. 23. oktobra 1942 ponoči se je začela ena najbolj znamenitih bitk na svetu. Napad je bil za nemško armado popolno presenečenje. Ko se je Rommel 25. oktobra vrnil na fronto, sta mu ostali le dve možnosti: naprej ali nazaj. Čez dva dni je spoznal, da je bitka izgubljena, zato je 2. novembra ukazal umik, vendar je bilo že prepozno, saj je bila pot za umik odrezana. Kljub temu pa se mu je posrečilo, da se je glavnina vojske izmuznila skozi ovire, v veliko pomoč mu je bilo tudi deževje, ki je upočasnilo britansko napredovanje.

8. oktobra 1942 so se ameriške in britanske sile v [[Operacija Bakla|operaciji Bakla]] (angleško: ''Torch'') izkrcale v francoskem [[Maroko|Maroku]] in [[Alžirija|Alžiriji]]. S to invazijo so želeli zavezniki udariti v hrbet Afriškemu korpusu in ga na ta način dokončno uničiti, potrebno pa je bilo tudi ustvariti drugo fronto, ki bi razbremenila Sovjetsko zvezo. Francozi, zvesti vladi v Vichiyu, so se večinoma upirali izkrcanim četam. A boji niso trajali dolgo in Francozi v Severni Afriki so se kmalu pridružili boju proti Hitlerju, de Gaulla pa so končno priznali za svojega voditelja.

Tri dni po izkrcanju v Severni Afriki je general Eisenhower začel z veliko ofenzivo, ki naj bi dokončno pregnala Nemce iz Severne Afrike. A napad se je končal katastrofalno, saj je Nemcem iz Italije uspelo pripeljati okrepitve, k neuspehu pa je prispevalo tudi zimsko deževje, ki je ceste spremenilo v močvirje. Tako se je vojskovanje decembra ustavilo, saj je bilo potrebno počakati Montgomerya, ki se je Tuniziji približeval z vzhoda.

Februarja 1943 so Nemci izvedli nenaden protinapad proti neusklajenemu zavezniškemu napredovanju in porinili Američane nazaj čez prelaz Kassarine, a so se stvari kmalu obrnile. Marca je bilo v Berlinu in Rimu jasno, da je Afrika izgubljena, zato je Hitler odpoklical Rommla. Britanci pod Montgomeryevim poveljstvom so napredovali proti Tuniziji iz vzhoda ob podpori francoske enote Jeana Leclerca, ki je napadla s smeri [[Čad]]a. Medtem so Američani in Britanci pritiskali na Tunizijo z zahoda. 23. aprila se je začel končni napad. Montgomery je prebil staro francosko obrambno črto Mareth med Libijo in Tunizijo, drugi korpus ZDA pa je zavzel koto 609, ki je zapirala pot v [[Bizerta|Bizerto]]. Britanska prva armada je zavzela Longstop Hill, zadnjo veliko naravno oviro. 7. maja sta padla [[Tunis]] in Bizerta, s čimer je bila presekana smer umika nemških enot v smeri [[Rt Bon|rta Bon]], s čimer se je končala vojna v Severni Ariki.

=== Vojna na Tihem oceanu in v Aziji ===
{{glavni|Vojna za Tihi ocean|Burmanska kampanja}}

[[Slika:USSArizona PearlHarbor.jpg|thumb|250px|[[USS Arizona (BB-39)|USS ''Arizona'']] v plamenih po japonskem napadu na ameriško oprišče [[Pearl Harbor]].]]

Vojna na [[Tihi ocean|Tihem oceanu]] se je začela 8. decembra 1941 z japonskim napadom na angleško kolonijo [[Hong Kong]], [[Nizozemska vzhodna Indija|Nizozemsko vzhodno Indijo]], [[Tajska|Tajsko]] in ameriške [[Filipini|Filipine]]. Dan prej, 7. decembra, se je zgodil tudi japonski napad na ameriško mornariško oporišče v [[Pearl Harbor]]ju na Havajih, s čimer so ZDA vstopile v vojno.

Po japonski invaziji na Tajsko, ki je padla v 24 urah, je 25. decembra padel tudi Hong Kong, istega dne pa še oporišča na ameriških otokih [[Guam]] in [[Otok Wake|Wake]]. Da bi Angleži preprečili izkrcanje japonskih čet v [[Malezija|Maleziji]], so v boj poslali bojni ladji ''[[HMS Repulse]]'' in ''[[HMS Prince of Wales]]'', ki pa sta kmalu postali tarči japonskih bombnikov, kar je bil eden prvih dokazov, da je čas velikih bojnih ladij mimo.

Januarja 1942 je Japonska napadla [[Burma|Burmo]], Nizozemsko Vzhodno Indijo in [[Nova Gvineja|Novo Gvinejo]]. 15. februarja je padel [[Singapur]], mesto, za katerega so Angleži pravili, da ga ni mogoče zavzeti. Pred japonskimi napadi ni bila varna niti Avstralija; 19. februarja so japonska letala bombardirala avstralsko mesto [[Darwin, Severni teritorij|Darwin]] in ostala mesta na severu Avstralije. Po večmesečnih bojih so 8. maja padli tudi Filipini, s čimer je postala Avstralija praktično obkoljena.

Do sredine leta 1942 so se Američani reorganizirali in zbrali svoje razbito ladjevje ter čete za ponovni napad na japonsko mornarico in njihove postojanke. Ker japonske čete v preteklosti niso zasedle mesta [[Port Moresby]] na južnem koncu Nove Gvineje, so želeli zdaj to doseči z izkrcanjem, kar je pripeljalo do [[Bitka v Koralnem morju|bitke v Koralnem morju]]. Rezultat bitke je bil sicer neodločen, vendar pa so Američani dosegli taktično zmago, saj so prekinili izkrcavanje japonskih čet na jugu Nove Gvineje. Junija so Japonci začeli novo ofenzivo, zasesti so nameravali [[atol]] [[Midway]] v havajskem otočju. Da bi svoje namere prikrili pred Američani, so zasedli nekaj [[Aleutski otoki|Aleutskih otokov]] ob obali [[Aljaska|Aljaske]], a to Američanov ni zmedlo. Tako je med 4. in 7. junijem 1942 prišlo do [[Bitka za Midway|bitke za Midway]], v kateri je bilo japonsko ladjevje poraženo, kar je bil jasen znak, da se je tehtnica prevesila na stran zaveznikov.

V tem času so na Novi Gvineji in [[Salomonovi otoki|Salomonovih otokih]] potekali krvavi spopadi med angleškimi, avstralskimi, novozelandskimi in japonskimi enotami, ki so si še vedno želeli zasesti Port Moresby ter okoliške otoke. Avgusta se je na [[Guadalcanal]]u izkrcalo 16.000 ameriških marincev, kar je bila prva večja kopenska operacija ameriške vojske po padcu Filipinov. Krvavi boji za otok so se končali šele 9. februarja 1943, ko je bilo z otoka pregnana večina japonskih vojakov, s tem pa se je končalo tudi obleganje Avstralije. Američani so nato skupaj z avstralsko, novozelandsko in angleško vojsko začeli prodirati vedno globlje proti severu Nove Gvineje, dokler se niso pred Filipini srečali z enotami, ki so prodirale iz vzhoda. 
[[Slika:SBDs and Mikuma.jpg|thumb|left|250px|Ameriška letala med bitko za Midway.]]
Kljub zmagi v bitkah za Midway in Guadalcanal je Američane od Japonske še vedno ločil obsežen Tihi ocean, poln majhnih koralnih otokov, od katerih je vsak predstavljal močno utrjeno japonsko postojanko. Da bi Američani zavzeli te otoke, so si izmislili taktiko žabjih skokov, v kateri bi zavzeli otok za otokom in se tako postopoma približali Japonski na razdaljo, od koder bi jo lahko bombardirali iz zraka. Otoke, ki bi bili premočno oboroženi, bi obšli in se tako izognili nepotrebnim izgubam. Svojo taktiko so preizkusili na dveh majhnih koralnih otokih: [[Bitka za Taravo|Tarawa]] in [[Makin]] v skupini [[Gilbertovi otoki|Gilbertovih otokov]], ki so ju zavzeli z veliko težavami, vendar so se ob tem veliko naučili, saj so bile izgube v sledečih operacijah dosti manjše. Nato so nadaljevali v smeri [[Marshallovi otoki|Marshallovih otokov]], kjer so zasedli pomembna atola [[Bitka za Kwajalein|Kwajalein]] in [[Eniwetok]]. Največji dosežek v tej kampanji je bil zasedba otokov [[Saipan]], [[Tinian]] in [[Guam]] v skupini [[Mariansko otočje|Marianskih otokov]]. Z zasedbo teh otokov je Japonska prišla v doseg ameriških bombnikov ''[[B-29]]'', ki so lahko sedaj brez prestanka bombardirali pomembna japonska mesta. Med 19. in 20. junijem 1944 je prišlo do [[Bitka v Filipinskem morju|bitke v Filipinskem morju]], kjer je japonska mornarica ponovno doživela poraz, od katerega si ni več opomogla. Med septembrom in oktobrom so padli še otoki [[Ulithi]], [[Yap]], [[Ngulu]] in [[Palau]]. Po uspešnih operacijah na Tihem oceanu so na vrsto prišli Filipini. Ameriške čete so se tam izkrcale 20. oktobra 1944, boji zanj pa so trajali do 2. septembra 1945, med 23. in 26. oktobrom 1944 pa je v [[Bitka v zalivu Leyte|zalivu Leyte]] pred filipinsko vzhodno obalo prišlo do zadnje velike pomorske bitke med ameriško in japonsko mornarico, v kateri je bila slednja ponovno poražena.

Obroč okoli Japonske se je začel vedno bolj ožiti, kmalu so padli otoki, kot sta [[Iwo Jima]] ter [[Okinawa]], ki sta sestavni del Japonske. Nič bolje ni Japoncem kazalo v Burmi, kjer so angleške čete prebile japonsko obrambno črto in začele osvobajati malezijski polotok. Svoje so prispevali tudi Rusi, ki so napadli [[Mandžurija|Mandžurijo]] in zasedli [[Kurilsko otočje|Kurilske otoke]]. Vendar se Japonska kljub brezizhodnemu položaju ni želela predati in se je nameravala, tako kot Nemčija, boriti do samega konca. Tako nesmiselno upiranje bi Američanom povzročilo strahovite izgube, zato so se odločili, da bodo uporabili novo čudežno orožje, za katerega svet vse do tedaj še ni slišal: [[atomska bomba|atomsko bombo]]. Prvo bombo so odvrgli na [[Hirošima|Hirošimo]] 6. avgusta leta 1945, ker pa se Japonska kljub uporabi tega strahovitega orožja ni želela predati, so 9. avgusta odvrgli še drugo bombo, tokrat na mesto [[Nagasaki]], s čimer se je vojna na Tihem oceanu končala.

=== Vojna v Sredozemlju ===
{{glavni|Italijansko bojišče|Bitka za Malto}}
[[Slika:Bundesarchiv Bild 146-2005-0004, Italien, Monte Cassino.jpg|thumb|right|250px|Italijanski samostan Monte Cassino v ruševinah, po tem ko ga je do tal porušilo zavezniško letalstvo. [[Bitka za Monte Cassino]] je bila ena najbolj krvavih bitk na italijanskem bojišču.]]
Vojna v [[Sredozemsko morje|Sredozemskem morju]] se je začela 10. junija 1940 z vstopom Italije v vojno. Po porazu Francije 24. junija je ta postala največja pomorska velesila v Sredozemskem morju, zato je začela vedno bolj ogrožati Britanske konvoje, namenjene v Egipt, kjer so se boji po posredovanju Nemcev zelo zaostrili. S porazom Francije pa se je pojavil problem še z ostankom Francoske bojne flote, ki je ostala zvesta francoski vladi v Vichiyu. Ta je bila pod velikim vplivom Nemcev, zato so Britanci sklepali, da je le še vprašanje časa, kdaj se bodo Nemci polastili te mogočne flote in jo uporabili v svojo korist. Da bi Britanci to preprečili, so od Francozov zahtevali, da svoje bojne ladje razorožijo, ali pa jih predajo Britancem. Ker so Francozi zahtevo zavrnili, je britansko ladjevje 3. julija 1940 [[Operacija Katapult|napadlo francosko pomorsko floto pri Mers-el-Kebir]] na obali Severne Afrike in jo popolnoma uničilo. 11. novembra so britanska letala iz letalonosilke ''[[HMS Illustrious (R87)]]'' napadla italijansko ladjevje, zasidrano v [[Tarent]]u, in potopilo ter poškodovalo več bojnih ladij.

Jeseni leta 1940 je Italija brez Hitlerjeve vednosti iz smeri Albanije napadla Grčijo in doživela strahoten poraz, zaradi katerega je skoraj izgubila še Albanijo. Spomladi leta 1941 sta Nemčija in Italija skupaj napadli [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavijo]] in Grčijo. Nemška vojska je ob pomoči italijanske vojske brez težav porazila jugoslovansko, grško in britansko vojsko. Po padcu Grčije sta se bili grška in britanska vojska prisiljeni umakniti na [[Kreta|Kreto]], vendar je po nemškem letalskem desantu kmalu padla tudi ta, zato je temu sledila evakuacija britanskih čet v Egipt. Med 27. in 29. marcem je italijanska mornarica doživela še en poraz. V [[Bitka pri rtu Matapan|bitki pri rtu Matapan]] je izgubila pet ladij, ena pa je bila huje poškodovana, medtem ko so Britanci izgubili eno samo letalo, več ladij pa je bilo poškodovanih.

Leta 1941 je do bojev prišlo tudi v [[Libanon]]u in [[Sirija|Siriji]], ki sta bili pod nadzorom Francozov, zvestih Vichiyu. Vzrok za začetek britanske vojaške operacije proti Francozom je bilo sestreljeno nemško letalo v [[Irak]]u, ravno v času, ko je tam potekala vstaja proti Britancem. Ker bi nemško letalo lahko v Irak priletelo le s smeri ene od teh dveh držav, so Britanci sklepali, da imajo Nemci tam svojo oporišča, ki jih je potrebno uničiti.

Z razmahom bojev v Severni Afriki je postala vedno bolj pomembna tudi [[Malta]], majhen otok na pol poti med Egiptom in Gilbertarjem, ki se nahaja blizu italijanske obale. Zaradi svoje lege je imel otok zelo pomemben strateški pomen, saj je lahko služil kot vmesna postojanka za poškodovane ladje, namenjene v Egipt in Severno Afriko, iz letališč na otoku pa je bilo možno nadzorovati sovražnikove pomorske poti in napadati mesta na jugu Italije. Ker Nemci in Italijani otoka nikoli niso imeli priložnosti zasesti, so se odločili, da ga bodo v [[Bitka za Malto|bitki za Malto]] izstradali, vendar je otok nekako zdržal vse do poraza sil osi v Severni Afriki.

Po končanih bojih v Severni Afriki, je v [[Operacija Husky|operaciji Husky]] 10. junija 1943 prišlo do izkrcanja zavezniških čet na jugu [[Sicilija|Sicilije]], ki so jo brez večjega odpora zasedli. 3. septembra so se zavezniki v [[Operacija Baytown|operaciji Baytown]] izkrcali na jugu Italije in začeli brez večjih težav prodirati proti severu. Temu je 8. septembra sledila kapitulacija Italije, ki je nato prestopila na stran zaveznikov. Ti so se 10. septembra v [[Operacija Avalounch|operaciji Avalounch]] izkrcali še pri [[Salerno|Salernu]], vendar se je njihova hitro napredovanje kmalu ustavilo pred nemško zimsko obrambno črto. Da bi to obrambno črto obšli, so se izkrcali pri [[Anzio|Anziu]], kjer pa so padli v nemško past, zaradi česar se je izkrcanje sprevrglo v pravo nočno moro, iz katere ni bilo videti izhoda. Pomlad leta 1944 je prinesla nov začetek. Po krvavih bojih za [[Monte Cassino]] je bila nemška zimska obrambna črta prebita, zato je junija končno padel Rim, vendar pa so Nemci na severu države postavili [[Gotska linija|Gotsko obrambno črto]], zaradi česar je bilo zavezniško napredovanje ponovno ustavljeno vse do pomladi leta 1945. Nič bolje se Nemcem ni godilo na Balkanu. Zaradi napredovanja [[Rdeča armada|Rdeče armade]] na [[vzhodna fronta (druga svetovna vojna)|vzhodni fronti]] in vse močnejšega odporniškega gibanja v Grčiji in Jugoslaviji so se bili prisiljeni umakniti. Z umikom nemških čet in Francije, Italije, Grčije in Jugoslavije so se boji v Sredozemskem morju in njegovi okolici končali.

=== Vzhodna fronta in Balkan ===
{{glavni|Vzhodna fronta (druga svetovna vojna)|Vojna na Balkanu}}
[[Slika:Bundesarchiv Bild 183-L20582, Charkow, Strassenkämpfe.jpg|thumb|250px|right|Nemška vojska v [[Prva bitka za Harkov|prvi bitki za Harkov]], oktober 1941.]]
Po končanih vojaških operacijah na zahodu se je Hitler usmeril na vzhod proti Sovjetski zvezi. Ta je v njegovem velikopoteznem načrtu širjenja arijske rase igrala izredno pomembno vlogo, saj naj bi na njenem ozemlju naselili Nemce, rusko ljudstvo pa zasužnjili. Priprave za napad so se začele že leta 1939 s podpisom pakta o nenapadanju, ki pa ga Hitler ni mislil spoštovati, saj si je z njim želel le izogniti se spopadu na dveh frontah. Same vojaške priprave za napad so stekle takoj po porazu Francije, nepričakovano pa jih je prekinila balkanska kriza.

Hitler se sprva ni želel vmešavati v balkanske probleme, saj je vedel, da [[Balkan]] predstavlja sod smodnika, ki ga lahko vsak čas raznese in povzroči še večje probleme. Vendar pa je aprila 1941 prišlo do nepričakovanih dogodkov, ko je Kraljevina Jugoslavija, kmalu po njegovem podpisu, zavrnila pakt med nacistično Nemčijo in Kraljevino Jugoslavijo. Hitler je to zavrnitev vzel zelo osebno in je vojski ukazal, da naj v t. i. [[Aprilska vojna|aprilski vojni]] napade Jugoslavijo in Grčijo, ki sta bili po kratkotrajnih spopadih kmalu poraženi.

Po porazu Jugoslavije in njeni okupaciji so se na njenem ozemlju kmalu začela pojavljati odporniška gibanja poimenovana [[četniki]] in [[partizani]]. Prvi so si prizadevali za vrnitev [[Peter II. Karađorđević|jugoslovanskega kralja]], druge so vodili komunisti pod vodstvom Josipa Broza Tita, ki so želeli po porazu nacizma in fašizma vzpostaviti komunistično državo po zgledu Sovjetske zveze. Na začetku so imeli skupen cilj, poraziti nacizem in fašizem in so zato sklenili zavezništvo. Vendar pa je zaradi različnih ideologij prišlo do hudih razhajanj, ki so povzročila, da so začeli četniki napadati partizane in začeli sodelovati z okupatorjem&lt;ref&gt;Marijan F. Kranjc in Slobodan Kljakić, ''Plava garda – poveljnikovo zaupno poročilo'', Pro-Andy, Maribor, 2006 {{COBISS|ID=57204737}}&lt;/ref&gt;. Da so se stvari še dodatno zapletle, so se v strahu pred komunizmom začele po državi ustanavljati vojske, ki so tesno sodelovale z okupatorjem. Boji na Balkanu so izredno pomembno vplivali na potek druge svetovne vojne, saj so različna odporniška gibanja nase vezala velik del nemške vojske, ki je tako niso mogli uporabiti v boju na vzhodni ali zahodni fronti.

Po okupaciji Jugoslavije in Grčije so priprave za napad na Sovjetsko zvezo ponovno stekle, vendar so Nemci s tem, ko so napadli Jugoslavijo in Grčijo, izgubili dragocen čas, ki jih je kasneje stal zmage. [[Operacija Barbarossa]], ki je označevala začetek napada na Sovjetsko zvezo, je stekla 22. junija 1941. Nemška vojska je brez večjih težav porazila enote Rdeče armade, ki niso pričakovale nemškega napada. Glavni cilj napada je bila [[Moskva]], ki jo je bilo potrebno doseči še pred zimo, vendar je v zimi med letoma 1941 in 1942 kmalu postalo jasno, da je ta cilj nedosegljiv. Bliskovito napredovanje nemške vojske se je ustavilo tudi na severu pred [[Obleganje Leningrada|obleganim Leningradom]] in na jugu, ko so se začeli [[bitka za Stalingrad|boji za Stalingrad]]. Po porazu nemške vojske pri Stalingradu se je vojna sreča prevesila na stran Sovjetske zveze. Po [[Bitka pri Kursku|bitki pri Kursku]] poleti 1943 se je bila nemška vojske prisiljena umikati proti domovini. V zimi 1943 in 1944 je prišlo do zloma fronte, zaradi česar se je nemška vojska začela umikati proti zahodu na vsej fronti od [[Baltsko morje|Baltskega morja]] pa vse do [[Črno morje|Črnega morja]]. 27. januarja 1944 se je končalo obleganje Leningrada, Rdeča armada pa je nato začela prodirati vedno globlje na zahod. Kmalu so padle vzhodnoevropske države, nato pa so Rusi prišli do same nemške meje. Zadnja velika bitka vzhodne fronte je bila [[Bitka za Berlin]]. Ko je ta padel, se je druga svetovna vojna v Evropi končala.

=== Zahodna fronta ===
[[Slika:Approaching Omaha.jpg|thumb|250px|right|Zavezniško [[izkrcanje v Normandiji]], 6. junij 1944.]]
{{glavni|Zahodna fronta (druga svetovna vojna)}}
Zaradi vse večjega pritiska Sovjetske zveze, ki je zahtevala odprtje [[Druga fronta|druge fronte]], s katero bi razbremenili vzhodno fronto, je 6. junija 1944 prišlo do [[Izkrcanje v Normandiji|izkrcanja zavezniških čet v Normandiji]]. Po uspešnem izkrcanju je prišlo do [[Bitka za Francijo|bitke za Francijo]], katere vrhunec je bila [[osvoboditev Pariza]]. Po krvavih in mučnih spopadih so se bili Nemci prisiljeni umakniti iz Francije in zasesti nove obrambne položaje za [[Siegfriedova linija|Siegfridovo obrambno črto]] oz. zahodnim zidom. Da bi se izognili izgubam, ki bi jih utrpeli ob napadu na to zelo dobro branjeno obrambno črto, so nameravali zavezniki v Nemčijo prodreti preko Belgije, Luksemburga in Nizozemske. Vendar se je [[Operacija Market-Garden]], ki je označevala napad na te države, spremenila v pravo polomijo, ki je zaveznike veliko stala. Zaradi spodletele operacije in vedno daljših oskrbovalnih poti zavezniške vojske je fronta vse do decembra 1944 obstala. 16. decembra so Nemci v [[Ardenska ofenziva (1944)|Ardenski ofenzivi]] izvedli še zadnji bliskoviti napad, v katerem so presenetili zaveznike in jim prizadejali velike izgube, vendar pa protinapad iz obupa poteka fronte ni mogel več spremeniti. Do konca januarja 1945 se je fronta ustalila tam, kjer je bila decembra 1944, tako je ostalo vse do sredine marca, ko je zaveznikom uspelo prečkati mejno reko [[Ren]], s čimer se je začel prodor v Nemčijo, ki je označeval skorajšnji konec vojne. Prodor se je končal s srečanjem ameriških in ruskih enot na reki [[Laba|Labi]].

=== Stranska bojišča ===
* [[zimska vojna]]
* [[nadaljevalna vojna]]
* [[laponska vojna]]
* [[Druga kitajsko-japonska vojna|kitajsko-japonska vojna]]

== Druga svetovna vojna na Slovenskem ==
{{glavni|Druga svetovna vojna na Slovenskem}}
[[Slika:Bundesarchiv Bild 121-0721, Marburg-Drau, Adolf Hitler.jpg|thumb|right|250px|[[Adolf Hitler]] in [[Martin Bormann]] med obiskom okupiranega [[Maribor]]a aprila 1941, kar je oznanilo začetek nacističnega protislovenskega programa.]]

Druga svetovna vojna na Slovenskem se je začela [[6. april]]a 1941, ob vkorakanju nemške vojske. 11. aprila 1941 so se v boj za ozemlje vključile tudi italijanske in madžarske sile. Jugoslovanska armada, šibka zaradi nacionalnih nasprotij, je razpadla v desetih dneh. Slovenijo so trije okupatorji zasedli v celoti že 11. aprila. Nemški rajh je dobil Gorenjsko, Štajersko, severozahodni del Prekmurja in severni del Dolenjske ter Mežiško dolino. Italijani so zasedli Notranjsko, večino Dolenjske in Ljubljano, Madžari pa večino Prekmurja. Nekatere vasi v jugovzhodnem delu so bile priključene [[Neodvisna država Hrvaška|Neodvisni državi Hrvaški]] (NDH).&lt;ref name=&quot;izs1&quot;&gt;Cvirn, J. ''idr.'' (1999). &quot;Okupacija in razkosanje Slovenije v 2. svetovni vojni&quot;. '''V:''' ''Ilustrirana zgodovina Slovencev'' (str. 344-7); uredniki Vidic M., Brenk L. in Ivanič M. Ljubljana: Mladinska knjiga. ISBN 86-11-15664-1&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;snz&quot;&gt;(2006). ''Slovenska novejša zgodovina: od programa Zedinjena Slovenija do mednarodnega priznanja Republike Slovenije : 1848-1992''. Ljubljana: Mladinska knjiga in Inštitut za novejšo zgodovino. {{COBISS|ID=221408256}}&lt;/ref&gt;

Vsi okupatorji so izvajali potujčevanje in drugo nasilje nad prebivalstvom, saj so nameravali zasedeno ozemlje priključiti matičnim deželam. Italijani so sicer zaradi politično-taktičnih razlogov dovolili kulturno avtonomijo ter lastno upravo na občinski ravni v svojem okupacijskem območju, tj. v [[Ljubljanska pokrajina|Ljubljanski pokrajini]], medtem ko so nacisti začeli izvajati nasilno [[germanizacija|germanizacijo]] ter načrt [[etnocid]]a in [[genocid]]a, tj. izgon vsega slovenskega izobraženstva in narodno zavednih ljudi, vključno z duhovščino, ki je dosegla vrhunec s preselitvijo več kot 83.000 Slovencev v druga območja [[Tretji rajh|Tretjega rajha]], kot tudi v Srbijo in Hrvaško.&lt;ref name=izs1/&gt; Z namenom upora proti okupatorjem so 26. aprila 1941 slovenski komunisti skupaj z nekaterimi levo usmerjenimi skupinami ([[Krščanski socialisti Slovenije|krščanski socialisti]], [[Sokol (društvo)|Sokol]]) ustanovili Protiimperialistično fronto slovenskega naroda, kasneje imenovano [[Osvobodilna fronta]] (OF) Slovenskega naroda. Osvobodilna fronta, pod katero so delovale slovenske partizanske enote, je predstavljala temelj za oborožen boj proti okupatorjem.&lt;ref name=snz/&gt;&lt;ref name=izs2&gt;Cvirn, J. ''idr.'' (1999). &quot;Narodnoosvobodilni boj in revolucija&quot;. '''V:''' ''Ilustrirana zgodovina Slovencev'' (str. 348-61).&lt;/ref&gt;

Zaradi političnih atentatov, ki so jih izvajale komunistične skupine, ter radikalne nenaklonjenosti in strahu pred komunizmom v stari družbeni eliti, se je začela [[državljanska vojna]] med Slovenci v italijansko okupirani jugovzhodni Sloveniji spomladi leta 1942. Nasprotujoči si skupini sta bili torej Osvobodilna fronta Slovenskega naroda ter [[Slovensko domobranstvo]], ki so jo podpirale okupacijske sile.&lt;ref name=snz/&gt;&lt;ref name=izs2/&gt;

Slovenska partizanska vojska, ki je vojaško sodelovala z zavezniki, je po letih bojevanja v težkih razmerah ob koncu vojne skupaj z [[Jugoslovanska armada|Jugoslovansko armado]] osvobodila vse slovensko narodno ozemlje. Rezultat narodnoosvobodilnega boja je bila osvoboditev in zavarovanje [[Zedinjena Slovenija|Zedinjene Slovenije]] skoraj v celoti in pa vzpostavitev slovenske republike s pravico do samoodločbe, vključno s pravico do odcepitve, v jugoslovanski federaciji. Proti pričakovanju slovenskih partizanov je [[Josip Broz - Tito]] kljub poprejšnjim obljubam odpravil glavni štab Jugoslovanske armade za Slovenijo in slovensko partizansko vojsko vključil v enotno Jugoslovansko armado; s tem je bil Slovencem odvzet pomemben del narodne suverenosti.&lt;ref name=snz/&gt;&lt;ref name=izs2/&gt;

== Politično dogajanje ==
[[Slika:Yalta summit 1945 with Churchill, Roosevelt, Stalin.jpg|thumb|241x241px|''»Veliki trije«'' na Jaltski konferenci; Winston Churchill, Franklin D. Roosevelt in Stalin.]]
Politični in ostali dogodki, ki so se zgodili leta 1939 in nekaj let prej so dali misliti, da je izbruh nove velike vojne v Evropi le še vprašanje časa. Najbolj odmevna sta bila [[Anschluss|priključitev Avstrije]] leta 1938 in leto kasneje še priključitev Češke in Slovaške. Zahodni zavezniki bi to lahko preprečili, vendar so ob misli na novo veliko vojno proti Nemčiji raje izvajali t. i. [[Politika popuščanja|politiko popuščanja]]. V imenu te politike so Nemcem žrtvovali Avstrijo in Češkoslovaško, saj so mislili, da bodo tako pomirili Hitlerja in Evropo rešili pred novo vojno. Vendar so se motili, Hitler je zahteval več. Njegov naslednji cilj je bila Poljska, oziroma mestna državica Gdansk (nem. Danzig), ki so jo tudi vodili lokalni nacionalsocialisti. V nemškem interesu je bilo, da teritorialno poveže rajh z Vzhodno Prusijo, kar pa bi lahko naredila le z zasedbo Gdanska. Le-ta pa je bila za Poljsko nesprejemljiva, saj bi ji odvzela strateški dostop do morja. Ker je Hitler vedel, da se ne bo izognil vojni, je želel preprečiti vsaj vojno na dveh frontah, zato je z Rusijo sklenil pakt o nenapadanju, zahodnim zaveznikom pa je ponudil lažno mirovno pogodbo. Sledil je napad na Poljsko, zavezniki so se postavili na stran Poljske in na tem stališču vztrajali ter tako Hitlerju, ki je upal, da bo po napadu sklenil nov mir, prekrižali načrte. Kot protiutež zahodnim zaveznikom je Hitler že pred samo invazijo na Poljsko sklenil trojni pakt med Nemčijo, Italijo in Japonsko (sile osi). Politični odnosi med silami osi in zavezniki so se pretrgali, Evropa in Azija pa sta se pogreznili globoko v vojno.

Hud udarec za Veliko Britanijo je bil poraz Francije leta 1940, zato so si ti prizadevali pridobiti novega velikega zaveznika, ZDA, v kateri pa je javno mnenje nasprotovalo vstopu v vojno. Kljub temu je bila v ta namen 14. avgusta 1941 na krovu bojne ladje ''[[HMS Prince of Wales (1939)|HMS Prince of Wales]]'' podpisana [[atlantska listina]]. Medtem so Nemci napadli Sovjetsko zvezo in tako prekršili sporazum o nenapadanju, Velika Britanija pa je tako dobila še enega velikega zaveznika v boju proti silam osi. 
[[Slika:Potsdam conference 1945-8.jpg|left|thumb|200px|[[Clement Attlee]], [[Harry Truman]] in [[Josip Visarijonovič Džugašvili|Stalin]] na potsdamski konferenci.]]
Leto 1943 je bilo tako za sile osi kot tudi za zaveznike prelomno, zato so slednji v Teheranu organizirali t. i. [[teheranska konferenca|teheransko konferenco]]. Tam so Churchill, Roosevelt in Stalin, ki je bil prvič povabljen na zavezniško konferenco, razglabljali o odprtju druge fronte, ki bi razbremenila vzhodno fronto. Voditelji so razpravljali tudi o povojni ureditvi, mdr. o ustanovitvi [[Organizacija združenih narodov|Organizacije združenih narodov]]. Stalin pa se je zavzel za sovjetski vpliv v baltskih državah in v vzhodni Evropi, [[Iran]]u, ki je bil do tedaj pod britanskim in ruskim vplivom, pa so zagotovili samostojnost. V drugi polovici leta 1943 so zavezniki začeli napredovati na vseh frontah, tako da je proti koncu leta 1944 kazalo, da bo vojne kmalu konec. Potrebno je bilo razmišljati o novi evropski ureditvi. V ta namen je bila med 4. in 11. februarjem 1945 organizirana [[jaltska konferenca]], med katero so Stalin, Churchill in Roosevelt razpravljali o sklepnih etapah vojne in povojni razdelitvi Nemčije. Čez pet mesecev je tej konferenci sledila še [[potsdamska konferenca]]. Ta je potekala med 17. julijem in 2. avgustom 1945 in je bila zadnja izmed konferenc na vrhu v drugi svetovni vojni. Potekala je v [[Potsdam]]u v bližini Berlina, udeležili pa so se je Churchill (vmes ga je zamenjal novo izvoljeni ministrski predsednik [[Clement Richard Attlee|Attlee]]), Stalin in Truman. Na konferenci so priznali sovjetsko prevlado nad vzhodno Evropo. Razpravljali so še o [[Vojne reparacije|reparacija]]h, prepovedali nacistično stranko, demonopolizirali nemško industrijo in decentralizirali njeno gospodarstvo. Končni sporazumi, ki so jih sprejeli, so bili nejasni in nedorečeni, zato so bili kasneje predmet mnogih kršitev. Pogovarjali so se tudi o Japonski in ji zagrozili s popolnim uničenjem, če ne privoli v brezpogojno kapitulacijo. Kmalu po koncu vojne so se začeli odnosi med nekdanjimi zavezniki ohlajati, začela se je [[hladna vojna]].

== Vojaška tehnologija ==
{{glavni|Vojaška tehnologija druge svetovne vojne}}
[[Slika:USS Saratoga (CV-3) landing planes on 6 June 1935 (80-G-651292).jpg|thumb|right|200px|Letalonosilka ''USS Saratoga''.]]
[[Slika:Tiger-II-La Gleize.jpg|thumb|right|200px|Nemški tank Tiger II ali kar ''»kraljevi Tiger«''.]]
[[Slika:Fusée V2.jpg|thumb|right|200px|Nemška raketa ''V2''.]]
[[Slika:Messerschmitt Me 262A at the National Museum of the USAF.jpg|thumb|right|200px|Prvi operativni reaktivni lovec ''Me 262''.]]
Prva svetovna vojna je po svojem koncu postregla z različnimi novimi orožji in izumi, ki so v drugi svetovni vojni odigrali ključno vlogo in ji tudi dali svojevrsten značaj sodobnega hitrega vojskovanja. Ta orožja so bila letala, tanki, podmornice, letalonosilke, različna hitrostrelna orožja, rakete, idr. Napredovala je tudi komunikacijska tehnologija, poleg tega pa so bile pomembne naprave, kot so [[radar]]&lt;ref&gt;Batt, R. (1991). &quot;The Radar Army: Winning the War of the Airwaves&quot;. Robert Hale Ltd. ISBN 0-7090-4508-5&lt;/ref&gt; ter naprave za [[šifriranje]] (npr. nemška [[Enigma (naprava)|Enigma]]).&lt;ref&gt;{{cite book|author=Ratcliff, R.A.|title=Delusions of Intelligence: Enigma, Ultra and the End of Secure Ciphers|publisher=Cambridge University Press|year=2006|isbn=0521855225|page=11}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |title= Code Breaking in World War II
|url=http://history.sandiego.edu/gen/ww2timeline/espionage.html|first= S. |last=Schoenherr|year=2007 |publisher=History Department at the University of San Diego|accessdate=15.11.2009}}&lt;/ref&gt;

Največji pečat je drugi svetovni vojni dal [[tank]]. Ta sicer sprva precej neroden britanski izum se je v t. i. dvajsetletnem premirju spremenil v izredno učinkovit bojni stroj. Na tankovskem področju so prednjačili predvsem Nemci in Rusi, ki so razvijali vedno večje in bolj napredne tanke.&lt;ref&gt;Tucker, S.C. &amp; Roberts, P.M. (2004). ''Encyclopedia of World War II: A Political, Social, and Military History''. ABC-CLIO, str. 125. ISBN 1-57607-999-6&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Dupuy, T.N. (1982). ''The Evolution of Weapons and Warfare''. Jane's Information Group, str. 231. ISBN 0-7106-0123-9&lt;/ref&gt; Najbolj znan nemški tank iz prve polovice vojne je bil ''[[Panzer IV]]'', tega je zaradi svoje zastarelosti nadomestil ''[[Panzer V Panter|Panzer V]]'' ali ''Panter'' in ''[[Tiger I]]''. Proti koncu vojne pa je v boje posegel še ''[[Tiger II]]'', ki so mu zavezniški tankisti zaradi njegove velikosti in topa 88&amp;nbsp;mm nadeli kar ime ''»kraljevi Tiger«''. Tako kot Nemci so tudi Rusi, za razliko od zaveznikov, v vojno vstopili z zelo razvitimi tankovskimi enotami(Z GUNGL TANKI). Njihovi najbolj znani tanki so bili ''[[BT-7]]'', ''[[T-35]]'' in v prvi vrsti ''[[T-34]]'', ki je odigral ključno vlogo na vzhodni fronti. Rusi so razvili tudi nekaj težkih tankov, kot sta bila uničevalca tigrov ''[[JS-2]]'' in ''[[JS-|3]]'' (Josif Stalin). Zahodni zavezniki so v vojno na tankovskem področju vstopili popolnoma nepripravljeni. Njihovi tanki so bili v primerjavi z nemškimi slabše konstrukcije, poleg tega pa niso razumeli pomena tanka na bojišču, zaradi česar je bilo njihovo število relativno majhno. Najbolj znani zahodno-zavezniški tanki iz prvega obdobja vojne so bili francoski ''[[Char B1]]'' in ''[[Somua S-35]]'' ter skupina t. i. križarskih tankov (''[[Matilda Mk II|Matilda]]'', ''[[Crusader]]'', ''[[Cromwel]]''). Ker so bili Francozi poraženi že leta 1940, Britanci pa so imeli tanke slabe kakovosti, so se na bojišču pojavili ameriški tanki.

V prvi vojni je ključno vlogo odigralo topništvo, v drugi vojni temu, zaradi gibljivega vojskovanja in letalstva, ni bilo več tako. Vendar je topništvo kljub temu odigralo pomembno vlogo. Največ so topništvo uporabljali Rusi, zato mu je Stalin nadel ime »bog vojne«. Ker je bilo za drugo svetovno vojno značilno gibljivo vojskovanje so topove namestili na različna prevozna sredstva ter tako dobili [[Samohodna artilerija|samovozno topništvo]], kljub temu pa se se je še dogajalo, da je topove vlekla konjska vprega. Razvil se je tudi nov rod topništva, to so bili protitankovski in protiletalski topovi. Najbolj znan je bil [[8.8 cm FlaK|Flak 88mm]], ki so ga uporabljali tako za protiletalsko, kot tudi za protitankovsko orožje. Zasnova topov se od konca prve svetovne vojne ni bistveno spremenila, zato pa so je korenito spremenilo strelivo, ki je lahko sedaj doseglo nadpovprečen domet in izredno veliko prebojno moč. Proti koncu vojne pa je topništvo pričelo dobivati konkurenco v raketnem orožju.

Med dvajsetletnim premirjem se je razvilo tudi letalstvo. Letala so postajala vedno hitrejša in so lahko letela vedno višje. Dokončno sta se izoblikovali dve skupini letalstva: lovsko letalstvo in bombniško letalstvo. Na začetku vojne so na obeh področjih prednjačile predvsem sile osi z letali, kot so bili ''[[FW 190]]'', ''[[Messerschmitt Bf 109|Me-109]]'', ''[[Ju 87]]'' štuka in ''[[A6M3 reisen]]'' oz. bolje znan kot ''zero''. V tem obdobju so se zavezniki lahko tem letalom resneje zoperstavili le z lovcema ''[[Spitfire]]'' in ''[[Hawker Hurricane|Hurricane]]''. Za strateško bombardiranja Nemčije in Japonske so uporabljali bombnike, kot so britanski ''[[Avro Lancaster]]'' ter ameriška  ''[[B-17]]'' in ''[[B-29]]''. Najbolj znani ruski lovski letali sta bili ''[[Jak 1]]'' ter ''[[La-5]]/7''. Čeprav se v drugi polovici vojne nekatera nemška letala niso mogla več kosati s sodobnimi zavezniškimi lovci, so dokončno premoč v zraku zavezniki dobili šele z lovcem ''[[P-51 Mustang]]''.

Letalski napad na [[Tarent]] in [[Pearl Harbor]] ter potopitev ladij ''[[HMS Repulse (1916)|HMS Repulse]]'' in ''[[HMS Prince of Wales (1939)|HMS Prince of Wales]]'' je oznanil konec nekega obdobja na morju. Velike [[Bojna ladja|bojne ladje]] so nadomestile [[Letalonosilka|letalonosilke]], ki so s svojimi letali dosegale nasprotnika daleč preko obzorja.&lt;ref&gt;Tucker, S.C. &amp; Roberts, P.M. (2004). ''Encyclopedia of World War II: A Political, Social, and Military History''. ABC-CLIO, str. 163. ISBN 1-57607-999-6&lt;/ref&gt; Pomembno vlogo pa so ponovno odigrale [[Podmornica|podmornice]], ki so v obdobju med obema vojnama postale zmogljivejše in so [[Vojna za tonažo|vojno za konvoje]] iz okolice britanskega otočja prenesle vse do vzhodne ameriške obali in ostale oceane po celem svetu. Skupaj s podmornicami pa so se razvijala tudi protipodmorniška sredstva, kot so bili [[sonar]]ji, [[Globinska bomba|globinske bombe]], [[radar]]ji ter različne protipodmorniške taktike. Kot zelo učinkovito sredstvo proti sovražnikovim ladjam so se izkazale [[Magnetna mina|magnetne mine]].&lt;ref&gt;Rydill, L. (1995). ''Concepts in Submarine Design''. Cambridge University Press, str. 16. ISBN 0-521-55926-X&lt;/ref&gt; Za desant na sovražnikovo obalo pa so se razvili različni tipi [[Desantna ladja|desantnih ladij]].

Med drugo vojno je bila izredno pisana tudi [[Ročno strelno orožje|pehotna oborožitev]] vojakov. Prva vojna je pokazala, da [[repetirka|puške repetirke]] ne dajejo dovolj velike strelne moči, zato so se pojavila različna hitrostrelna orožja, ki so od konca prve vojne postala dosti majhna, da je z njimi lahko rokoval en sam vojak. Najbolj znana nemška pehotna orožja so bila  [[puškomitraljez]] ''[[MG 42]]'', [[pištoli]] ''[[Walther P38]]'' in ''[[P.08 Luger]]'', [[brzostrelka]] ''[[MP 40]]'', [[repetirka]] ''[[Karabiner 98k]]'', ter prednik vseh sodobnih [[avtomatska puška|avtomatskih pušk]], ''[[StG44]]''. Zavezniki na tem področju niso prav nič zaostajali, čeprav so predvsem Britanci prisegali na bolj tradicionalno orožje, kot je bila repetirka ''[[Lee-Enfield]]''. Američani so svoje vojake oborožili z brzostrelko ''[[Thompson M1921|Thompson]]'', polavtomatsko puško [[M1 Garand]], puškomitraljezom ''[[M1918 BAR]]'' in pištolo ''[[Colt 1911]]''. Ruski vojak pa je uporabljal predvsem brzostrelko ''[[PPŠ-41|Špagin]]'', puško repetirko izredno starega izvora ''[[Mosin-Nagant]]'', polavtomatsko puško ''[[SVT-40|Tokarjev]]'' ter enega izmed puškomitraljezov ''[[Maxim]]'', ''[[Degtjarev]]'' in ''[[Gorjunov]]''. Brzostrelke so se zelo izkazale v [[Bitka v zaprtih prostorih|bitkah v zaprtih prostorih]] ter pogojih [[džungla|džungle]],&lt;ref&gt;Cowley, R. &amp; Parker, G. (2001). ''The Reader's Companion to Military History''. Houghton Mifflin Harcourt, str. 221. ISBN 0-618-12742-9&lt;/ref&gt; avtomatske puške, ki so vključevale lastnosti pušk in brzostrelk, pa so postale standardna pehotna oborožitev pri skorajda vseh oboroženih silah v povojnem času.&lt;ref&gt;Sprague, O. &amp; Griffiths, H. (2006). [http://www.amnesty.org/en/library/asset/ACT30/011/2006/en/11079910-d422-11dd-8743-d305bea2b2c7/act300112006en.pdf ''The AK-47: the worlds favourite killing machine''] (PDF). Amnesty International, str. 1. Pridobljeno 14.11.2009.&lt;/ref&gt;

Pred vojno ter med samo vojno se je Nemčija lotila tudi izdelave tako imenovanih »čudežnih orožij«. Nekatera med njimi so bila zares na meji [[Znanstvena fantastika|znanstvene fantastike]], druga pa so se izkazala kot zelo učinkovita, vendar so bila še daleč pred svojim časom. Tako so Nemci proti koncu vojne v operativno delovanje poslali prvo reaktivno letalo, lovca ''[[Me 262]]'' ter t. i. ''maščevalno orožje'' ([[nemščina|nemško]]:''Vergeltungswaffen''), tj. ''letečo bombo''  ''[[V-1 (leteča bomba)|V-1]]'', [[Raketa|raketo]] ''[[V-2 (raketa)|V-2]]'' ter top ''[[V-3 (top)|V-3]]''.&lt;ref&gt;Basil, C. (1976). ''The Battle of the V-Weapons''. Morley: The Elmfield Press.&lt;/ref&gt; Eksperimentirali so tudi z novimi, od zraka neodvisnimi motorji za podmornice, različnimi raketami, vodenimi bombami (na primer ''[[Fritz X]]''),&lt;ref&gt;Fitzsimons, B. (ur). (1978). &quot;Fritz-X&quot;. '''V:''' ''The Illustrated Encyclopedia of 20th Century Weapons and Warfare'', vol. 10 (str. 1037). London: Phoebus.&lt;/ref&gt; žarki ([[Infrardeče sevanje|IR]]) ter letali na reakcijski in raketni pogon. V načrtu so imeli tudi izdelavo [[Atomska bomba|atomske bombe]], vendar so si načrt napačno zastavili, tako&lt;ref&gt;Bethe, H.A. »The German Uranium Project«. ''Physics Today'' '''53''' (7): 34-36.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Krieger, W. (1995). ''The Germans and the Nuclear Question''. German Historical Institute Washington, D.C.: Occasional Paper, št. 14.&lt;/ref&gt; da so jih Američani prehiteli in leta 1945 odvrgli dve atomski bombi na Japonsko, s čimer se je druga svetovna vojna končala, svet pa se je za vedno spremenil in prešel v novo obdobje zgodovine - &quot;Atomsko dobo&quot;.

== Posledice ==
[[Slika:NATO vs. Warsaw (1949-1990).svg|thumb|right|400px|Razdelitev Sveta med države NATA in Varšavskega pakta.]]
Drugega septembra 1945 je bila v Tokijskem zalivu na ladji ''USS Missouri'' podpisana japonska [[brezpogojna kapitulacija]]. Vojna, ki je trajala točno šest let, se je s tem končno zaključila. Začelo se je novo obdobje, na katerega je svet čakal že od konca prve svetovne vojne. Da se kaj podobnega nikoli več ne bi zgodilo, so zavezniki 24. oktobra 1945 ustanovili [[Organizacija združenih narodov|Organizacijo združenih narodov]] z namenom reševanja svetovnih problemov. Ta je nadomestila neučinkovito in pristransko organizacijo [[Društvo narodov]], ki je bilo ustanovljeno po prvi svetovni vojni.

Moč vala sprememb so občutili tudi stari kolonialni [[imperij]]i (Velika Britanija, Francija, Nizozemska, Belgija, Portugalska), ki so bili skozi stoletja simbol svetovne moči. Iz nekdanjih kolonij je v procesu postopne [[dekolonializacija|dekolonializacije]] nastala cela kopica novih samostojnih držav, kot so [[Indija]], [[Pakistan]], [[Indonezija]], [[Madagaskar]], [[Alžirija]], [[Izrael]], [[Severna Koreja]], [[Južna Koreja]], idr. Stare imperije so nadomestile ZDA, ki so na veliko pozdravljale in podpirale idejo o samoodločbi narodov, ter Sovjetska zveza, ki je močno vplivala na gradnjo političnih socializmov v nerazvitih dekolonializiranih državah.

Spremenila se je tudi svetovna ureditev. Kmalu po vojni so se razmere med vzhodnimi in zahodnimi zavezniki začele slabšati, zato sta obe strani začeli oblikovati svoja vplivna območja. Evropa se je [[Preoblikovanje Evrope pa drugi svetovni vojni|razdelila]] na vzhodno, pod nadzorom Sovjetske zveze, in na zahodno pod nadzorom ZDA oz. zahodnih zaveznikov. Nekaj podobnega se je zgodilo tudi drugod po svetu. ZDA so zasedle Japonsko ter si tako pridobile vpliv nad Južno Korejo, Južnim Vietnamom in Tihim oceanom. Sovjetska zveza je okupirala Kurilske otoke in si zagotovila vpliv nad Severno Korejo. Ker so bile napetosti med nekdanjimi vojnimi zavezniki vedno večje so zahodni zavezniki ustanovili zvezo [[NATO]], Sovjetska zveza pa je nanjo odgovorila z [[Varšavski pakt|Varšavskim paktom]]. Kmalu za tem se je svet znašel globoko v [[Hladna vojna|hladni vojni]], obdobju, v katerem je celoten svet trepetal pred neprestano nevarnostjo [[Atomska vojna|atomskega spopada]].

== Žrtve in škoda ==
[[Slika:World War II Casualties-sl.svg|right|525px]]
Drugo svetovno vojno bi lahko označili kot [[Totalna vojna|totalno vojno]]. Trajala je polnih šest let, v njej pa je sodelovalo 61 držav z milijardo sedemsto milijoni prebivalcev in s površino 131,5 milijoni km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;, kar je predstavljalo kar 96 % zemeljske površine. Medtem ko je prva svetovna vojna potekala predvsem v Evropi, se je druga svetovna vojna odvijala praktično po celem svetu. V njej je sodelovalo 81 % takratnega prebivalstva. Mobiliziranih je bilo 110 milijonov vojakov od 210 milijonov odraslih moških (skoraj vsak drugi moški), na različne načine pa so bili v boje vključeni tudi civilisti, kar je bila ena od velikih značilnosti te vojne.

Vojna sama je terjala 60 milijonov mrtvih in 35 milijonov ranjenih ter še 3 milijone pogrešanih. Največ ljudi je umrlo zaradi nacističnih zločinov. Prvič v zgodovini modernega vojskovanja se je zgodilo, da je bilo mrtvih več civilistov kot vojakov (tj. okoli 40 milijonov), ki so umrli zaradi različnih [[bolezen|bolezni]], [[lakota|lakote]], [[bombardiranje|bombardiranj]] ter pokolov, genocidov in drugih [[vojni zločin|vojnih zločinov]],&lt;ref&gt;{{cite web|last=O'Brien|first=J.V|title= World War II: Combatants and Casualties (1937— 1945) |url=http://web.jjay.cuny.edu/~jobrien/reference/ob62.html|work=Obee's History Page|publisher=John Jay College of Criminal Justice|accessdate=16.8.2010}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|first=M|last=White|title=Source List and Detailed Death Tolls for the Twentieth Century Hemoclysm|url=http://users.erols.com/mwhite28/warstat1.htm#Second|work=Historical Atlas of the Twentieth Century|publisher=Matthew White's Homepage|accessdate=16.8.2010}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|title=World War II Fatalities|url=http://www.secondworldwar.co.uk/casualty.html|publisher=secondworldwar.co.uk|accessdate=16.8.2010}}&lt;/ref&gt; ki so jih zagrešili tako na strani sil osi (npr. [[holokavst]] in [[pokol v Nankingu]]) kot tudi na strani zaveznikov (npr. [[Katinski pokol]]&lt;ref&gt;Paul, A. (2010). ''Katyń: Stalin's Massacre and the Triumph of Truth''. DeKalb, IL: Northern Illinois University Press, str. 447. ISBN 978-0-87580-634-1&lt;/ref&gt; in [[bombardiranje Dresdena]]&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.genocidewatch.org/HOWWECANPREVENTGENOCIDE.htm|title=How Can We Prevent Genocide: Building An International Campaign to End Genocide|last=Stanton|first=G|accessdate=16.8.2010|archiveurl=http://web.archive.org/web/20070927005226/http://www.genocidewatch.org/HOWWECANPREVENTGENOCIDE.htm|archivedate=2007-09-27}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Addison, P. &amp; Crang, J.A. (ur.). (2006). ''Firestorm: The Bombing of Dresden''. Pimlico, str. 180. ISBN 1-84413-928-X&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Harding, L. [http://www.guardian.co.uk/international/story/0,3604,1067232,00.html »German historian provokes row over war photos«], ''The Guardian'', 21. oktober 2003.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite news |title=Bombing civilians is not only immoral, it's ineffective |publisher=The Guardian |date=27. marec 2006 |accessdate=1. oktober 2008 |url=http://www.guardian.co.uk/commentisfree/2006/mar/27/comment.secondworldwar | location=London | first=A.C | last=Grayling}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Hawley, C. [http://www.spiegel.de/international/0,1518,341239,00.html »Dresden Bombing Is To Be Regretted Enormously«]. ''Spiegel Online'', 11. februar 2005.&lt;/ref&gt;). Sile osi so v določenih primerih za poboje civilistov in vojnih ujetnikov uporabile [[biološko orožje|biološko]] in [[kemično orožje]] (npr. italijanske sile so uporabile [[iperit]] v [[Abesinija|Abesiniji]],&lt;ref&gt;{{cite book|year=2004|title=Encyclopedia of World War II: A Political, Social, and Military History|publisher=ABC-CLIO|last1=Tucker|first1=S.C.|last2=Roberts|first2=P.M.|page=319|isbn=1576079996}}&lt;/ref&gt; [[enota 731]] [[Japonska cesarska vojska|Japonske cesarske vojske]] pa različno biološko in kemično orožje med okupacijo Kitajske&lt;ref&gt;{{cite book|last1=Sabella|first1=R|last2=Li|first2=F Fei|last3=Liu|first3=D|title=Nanking 1937: Memory and Healing|publisher=M.E. Sharpe|year=2002|isbn=0765608162|page=69}}&lt;/ref&gt; in [[bitka za Khalkhin Gol|začetnih bojih z Rusi]]&lt;ref&gt;{{cite book|last=Harris|first=S.|title=Factories of Death: Japanese Biological Warfare, 1932–1945, and the American Cover-up|publisher=Routledge|year=2002|isbn=0415932149|page=74}}&lt;/ref&gt;). Zaprtih je bilo 45 milijonov ljudi, 20 milijonov otrok je ostalo brez staršev, bilo pa je tudi 10 milijonov prisilnih delavcev. 
[[Slika:Ebensee concentration camp prisoners 1945.jpg|thumb|left|250px|Taboriščniki v Mauthausnu po osvoboditvi, Avstrija 1945.]] 
[[Slika:Bundesarchiv Bild 183-Z0309-310, Zerstörtes Dresden.jpg|thumb|left|250px|Po [[Bombardiranje Dresdna|zavezniškem bombnem napadu]] popolnoma porušeno mesto [[Dresden]].]]
Po številu izstopata Poljska z okoli 6 milijoni žrtev, torej z 20 % izgubo prebivalstva in Sovjetska zveza z okoli 20 milijonov žrtev ali izgubo okoli 13 % njenega prebivalstva. Francija je imela okoli 358.000 žrtev ali 0,85 % prebivalstva. V Jugoslaviji je bilo med vojno ubitih okoli 1.100.000 ljudi oziroma 5,8 % populacije.&lt;ref&gt;Žerjavić, V. (1989). ''Gubici stanovništva Jugoslavije u drugom svjetskom ratu''. Zagreb.&lt;/ref&gt; Med deli Jugoslavije je bilo največ žrtev v Bosni in Hercegovini, in sicer 328.000 žrtev (več kot 10 % prebivalstva), sledi Črna gora 37.000 žrtev (skoraj 8 %), Hrvaška 295.000 žrtev (več kot 7 %), Slovenija približno 89.000 žrtev, Vojvodina 73.000 žrtev (več kot 5 %), Srbija 303.000 žrtev (več kot 4 %), Kosovo 24.000 žrtev (skoraj 2 %) in Makedonija 24.000 žrtev (skoraj 2 %).&lt;ref&gt;Godeša B., Mlakar B., Šorn M. in Tominšek R.T. (2002). &quot;Žrtve druge svetovne vojne v Sloveniji&quot;. '''V:''' ''Prispevki za novejšo zgodovino'', str. 121-130.&lt;/ref&gt; V Sloveniji je bilo med vojno ubitih po doslej znanih podatkih 70.922 ljudi, po vojni pa 13.989. Od vseh žrtev je bilo 53.680 vojaških oziroma 63 %, kar 37 % vseh žrtev je bilo med civilisti. Za primerjavo velja omeniti, da je bilo v Sloveniji v času [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] 10 % vseh žrtev med civilisti.&lt;ref&gt;Godeša B., Mlakar B., Šorn M. in Tominšek R.T. (2002). &quot;Žrtve druge svetovne vojne v Sloveniji&quot;. '''V:''' ''Prispevki za novejšo zgodovino'', str. 125-130.&lt;/ref&gt;

Uničenih je bilo 30 milijonov zgradb. Škoda je znašala 278 milijard USD. SZ je imela škode za 128 milijard USD, Poljska za 65 milijard USD, Jugoslavija pa za 50 milijard USD. Izdatki za oboroževanje so znašali 1500 milijard USD (ZDA - 320 milijard USD; Velika Britanija - 300 milijard USD; Nemčija - 275 milijard USD; ZSSR - 190 milijard USD; Italija - 94 milijard USD; Japonska - 56 milijard USD). Po nekaterih ocenah je vojna stala 4.000 milijard USD, države so za vojno namenile 60-70 % svojega [[BNP|nacionalnega dohodka]].&lt;ref name=milward&gt;Milward, A.S. (1979). ''War, economy, and society, 1939-1945''. University of California Press.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=overy&gt;Overy, R. (1997). ''Why the Allies Won''. W.W. Norton &amp; Company.&lt;/ref&gt;

Najbolj sta bili na vojno pripravljeni Nemčija in Japonska. Sledila jim je SZ, vendar je ta v prvih tednih vojne izgubila velik del ozemlja in industrije, zato se je znašla na dnu. Do leta 1945 je morala vso industrijo postaviti na novo, kar jo je veliko stalo. Najmanj sta bili na vojno pripravljeni ZDA in Velika Britanija. ZDA so se vojnim razmeram zaradi svojega velikega gospodarskega potenciala hitro prilagodile in tako postale svetovna velesila. Velika Britanija ni imela take sreče. Njena industrija je temeljila na uvozu surovin iz prekomorskih ozemelj, zato je imela tekom vojne izredno obremenjeno industrijo, večino orožja je morala kupovati v tujini.&lt;ref name=milward/&gt;&lt;ref name=overy/&gt;&lt;ref&gt;Barnett, C. (1986). ''The audit of war: the illusion &amp; reality of Britain as a great nation''. Macmillan.&lt;/ref&gt;

Tekom vojne je bilo izdelanih več kot 800.000 letal, 300.000 tankov, milijon topov, 650.000 minometov, 52 milijonov različnih kosov pehotnega strelnega orožja ter 2.970 podmornic in ladij.&lt;ref name=milward/&gt;&lt;ref name=overy/&gt;

Nemčija je vojno začela z 1,4 milijonov vojakov, končala pa s 7,5 milijoni. SZ je imela pred vojno poldrugi milijon vojakov, leta 1941 je njihovo število naraslo na 4,7 milijonov, ob koncu vojne pa je bilo pod orožjem že kar neverjetnih 12 milijonov ljudi. ZDA, ki so bile na vojno najmanj pripravljene, so imela leta 1939 pičlih 174.000 izredno slabo oboroženih vojakov, do konca vojne so zbrali 12,3 milijonov vojakov in se tako brez težav kosali s SZ. Velika Britanija je imela pred vojno 472.000 izredno dobro oboroženih vojakov, do konca vojne je njihovo število naraslo na 5 milijonov.

Največ so med vojno pridobile ZDA, ki so s svojo močno industrijo iz nje prišle kot svetovna gospodarska in politična velesila. Medtem pa so se nekdanje gospodarske velesile (Nemčija, Francija, Velika Britanija idr.) znašle v ruševinah povojne Evrope in so se morale prilagoditi novi svetovni ureditvi.

== Glej tudi ==

* [[Kronologija druge svetovne vojne]]
* [[Vojne napovedi v drugi svetovni vojni]]
* [[Tretji rajh]]
* [[koncentracijsko taborišče]]
* [[izumi in pridobitve druge svetovne vojne]]
* [[seznam osebnosti druge svetovne vojne]]
* [[Preoblikovanje Evrope po drugi svetovni vojni]]
* [[Druga svetovna vojna na Slovenskem]]

== Sklici ==
{{opombe|2}}

== Viri ==
&lt;div class=&quot;references-small&quot;&gt;
* Čuček, J. ''idr.'' (ur.) (1991). &quot;Druga svetovna vojna 1939–1945&quot;. '''V:''' ''Stoletje svetovnih vojn''. Ljubljana: Cankarjeva založba. {{COBISS|ID=19518465}}
* (1981). ''Stoletje svetovnih vojn''. Ljubljana: Cankarjeva založba.
* (1981). ''Druga svetovna vojna''. Ljubljana: Mladinska knjiga.
* (1970). ''Druga svetovna vojna''. Ljubljana: Mladinska knjiga.
&lt;/div&gt;

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki|World War II}}
{{ikona en}}
* [http://www.archives.gov/research/ww2/photos/ ''Slike druge svetovne vojne'']
* [http://www.ww2db.com/ ''Baza podatkov o drugi svetovni vojni'']
* [http://www.history.com/encyclopedia.do?articleId=226140 ''Enciklopedija 2.SV na History Channel'']
* [http://www.ww2incolor.com/gallery/ ''Barvne slike o 2.SV''  ]
* [http://www.warphotos.co.nr/ ''Fotografije in filmi'']
* [http://ww2.war-letters.com/  ''Internetna baza podatkov pisem vojakov iz 2.SV''  ]
* [http://www.bbc.co.uk/ww2peopleswar/ ''»WW2 People's War« - projekt ''] ''»WW2 People's War« - projekt [[British Broadcasting Corporation|BBCja]]: zbirka zgodb običajnih ljudi tako ali drugače udeleženih v vojni ''
* [http://cgsc.cdmhost.com/cdm4/browse.php?CISOROOT=%2Fp4013coll8 ''»Fort Leavenworth papers«: študije in dokumenti knjižnice ameriškega inštituta vojnih operacij »cgsc«''  ]
{{zvezdica}}

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Druga svetovna vojna|*]]
[[Kategorija:Vojne 20. stoletja]]
[[Kategorija:Vojne Albanije]]
[[Kategorija:Vojne Argentine]]
[[Kategorija:Vojne Avstralije]]
[[Kategorija:Vojne Avstrije]]
[[Kategorija:Vojne Bahavalpurja]]
[[Kategorija:Vojne Belgije]]
[[Kategorija:Vojne Bolgarije]]
[[Kategorija:Vojne Bolivije]]
[[Kategorija:Vojne Brazilije]]
[[Kategorija:Vojne Češkoslovaške]]
[[Kategorija:Vojne Danske]]
[[Kategorija:Vojne Dominikanske republike]]
[[Kategorija:Vojne Egipta]]
[[Kategorija:Vojne Ekvadorja]]
[[Kategorija:Vojne Etiopije]]
[[Kategorija:Vojne Filipinov]]
[[Kategorija:Vojne Francije]]
[[Kategorija:Vojne Grčije]]
[[Kategorija:Vojne Gvatemale]]
[[Kategorija:Vojne Haitija]]
[[Kategorija:Vojne Hondurasa]]
[[Kategorija:Vojne Hrvaške]]
[[Kategorija:Vojne Indije]]
[[Kategorija:Vojne Iraka]]
[[Kategorija:Vojne Irana]]
[[Kategorija:Vojne Italije]]
[[Kategorija:Vojne Japonske]]
[[Kategorija:Vojne Kanade]]
[[Kategorija:Vojne Kitajske]]
[[Kategorija:Vojne Kolumbije]]
[[Kategorija:Vojne Kostarike]]
[[Kategorija:Vojne Kraljevine Jugoslavije]]
[[Kategorija:Vojne Kube]]
[[Kategorija:Vojne Libanona]]
[[Kategorija:Vojne Liberije]]
[[Kategorija:Vojne Luksemburga]]
[[Kategorija:Vojne Madžarske]]
[[Kategorija:Vojne Mehike]]
[[Kategorija:Vojne Mongolije]]
[[Kategorija:Vojne Nemčije]]
[[Kategorija:Vojne Nepala]]
[[Kategorija:Vojne Nikaragve]]
[[Kategorija:Vojne Nizozemske]]
[[Kategorija:Vojne Norveške]]
[[Kategorija:Vojne Nove Funlandije]]
[[Kategorija:Vojne Nove Zelandije]]
[[Kategorija:Vojne Paname]]
[[Kategorija:Vojne Paragvaja]]
[[Kategorija:Vojne Peruja]]
[[Kategorija:Vojne Poljske]]
[[Kategorija:Vojne Romunije]]
[[Kategorija:Vojne Salvadorja]]
[[Kategorija:Vojne San Marina]]
[[Kategorija:Vojne Saudove Arabije]]
[[Kategorija:Vojne Sirije]]
[[Kategorija:Vojne Slovaške]]
[[Kategorija:Vojne Sovjetske zveze]]
[[Kategorija:Vojne Tajske]]
[[Kategorija:Vojne Tonge]]
[[Kategorija:Vojne Turčije]]
[[Kategorija:Vojne Urugvaja]]
[[Kategorija:Vojne Venezuele]]
[[Kategorija:Vojne Združenega kraljestva]]
[[Kategorija:Vojne Združenih držav Amerike]]
[[Kategorija:Nacionalizem]]</text>
      <sha1>h8g9e07x5yrbd9r07fcxqrhx3pwpdq7</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5726853</id>
      <parentid>5726846</parentid>
      <timestamp>2022-08-03T02:50:22Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Radek</username>
        <id>89714</id>
      </contributor>
      <minor />
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="97723" xml:space="preserve">{{infopolje Vojaški spopad
|conflict= Druga svetovna vojna
|partof=
|image=[[Slika:WW2Montage.PNG]]
|caption= ''Prizori iz druge svetovne vojne.''&lt;br&gt;Z vrha levo v smeri urinega kazalca: britanski vojaki v [[Severna Afrika|severni Afriki]]; japonski vojaki zakopavajo žive kitajske civiliste; napad na nemško podmornico; [[Stalingrad]] po sovjetski osvoboditvi; sovjetski vojaki po bitki za [[Berlin]]; japonska letala se pripravljajo na vzlet z letalonosilke.
|date= [[1. september]] [[1939]] – [[2. september]] [[1945]]
|place= [[Evropa]], [[Tihi ocean]], [[Jugovzhodna Azija]], [[Bližnji vzhod]], [[Sredozemlje]] in [[Afrika]]
|casus=
|territory=
|result= Zavezniki zmagajo. Ustanovitev [[Združeni narodi|Združenih narodov]]. [[Združene države Amerike|ZDA]] in [[Sovjetska zveza|SZ]] postaneta supersili. Razdelitev med blokoma in posledično [[hladna vojna]].
|combatant1='''Zavezniki''':&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Sovjetska zveza|1923}}&amp;nbsp;[[Sovjetska zveza]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Združene države Amerike|1912}}&amp;nbsp;[[Združene države Amerike|ZDA]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}}[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Republic of China}}&amp;nbsp;[[Kitajska]]&lt;br /&gt;
----
{{ikonazastave|Francija}}&amp;nbsp;[[Francoska Tretja republika|Francija]]&lt;br /&gt;
[[Slika:Canadian_Red_Ensign_1921-1957.svg|23px]]&amp;nbsp;[[Kanada]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Poljska}}&amp;nbsp;[[Poljska]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Avstralija}}&amp;nbsp;[[Avstralija]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Belgija}}[[Belgija]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Nova Zelandija}}&amp;nbsp;[[Nova Zelandija]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Norveška}}&amp;nbsp;[[Norveška]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Češkoslovaška}}&amp;nbsp;[[Češkoslovaška]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Filipini}}&amp;nbsp;[[Filipini]]&lt;br /&gt;
[[Slika:Flag of Greece (1822-1978).svg|23px]]&amp;nbsp;[[Grčija]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Indija|Britanska}}&amp;nbsp;[[Indija]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Kraljevina Jugoslavija}}&amp;nbsp;[[Kraljevina Jugoslavija]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Južna Afrika|1928}}&amp;nbsp;[[Južnoafriška unija]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Luksemburg}}&amp;nbsp;[[Luksemburg]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Nizozemska}}&amp;nbsp;[[Nizozemska]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Brazilija|1889}}&amp;nbsp;[[Brazilija]]&lt;br /&gt;
&lt;small&gt;...''in drugi''&lt;/small&gt;
|combatant2='''Sile osi''':&lt;br /&gt;
{{ikonazastave slika|Flag_of_German_Reich_(1935–1945).svg}}&amp;nbsp;[[Tretji rajh]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Japonska}}&amp;nbsp;[[Japonski imperij]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Italija}}&amp;nbsp;[[Italija]]&lt;br /&gt;
----
{{ikonazastave|Bolgarija}}&amp;nbsp;[[Bolgarija]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Hrvaška|1941}}&amp;nbsp;[[Neodvisna država Hrvaška|ND Hrvaška]]&lt;br /&gt;
[[Slika:Flag of Manchukuo.svg|23px]]&amp;nbsp;[[Mandžukuo]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Madžarska|1940}}&amp;nbsp;[[Ogrska]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Romunija}}&amp;nbsp;[[Romunija]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Tajska}}&amp;nbsp;[[Tajska]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Finska}}&amp;nbsp;[[Finska]]&lt;br /&gt;
&lt;small&gt;...''in drugi''&lt;/small&gt;
|commander1 = {{ikonazastave|Sovjetska zveza|1923}}&amp;nbsp;[[Josip Visarijonovič Džugašvili|Stalin]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Združene države Amerike|1912}}&amp;nbsp;[[Franklin D. Roosevelt|Franklin Roosevelt]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}}&amp;nbsp;[[Winston Churchill]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Republic of China}}&amp;nbsp;[[Čankajšek]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Francija}}&amp;nbsp;[[Charles de Gaulle]]&lt;br /&gt;
[[Slika:Flag_of_the_Yugoslav_Partisans.svg|23px]]&amp;nbsp;[[Josip Broz Tito]]&lt;br /&gt;
&lt;small&gt;...''in drugi''&lt;/small&gt;
|commander2 = {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&amp;nbsp;[[Adolf Hitler]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Japonska}}&amp;nbsp;[[Hirohito]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Italija|1861-state}}&amp;nbsp;[[Benito Mussolini]]&lt;br /&gt;
&lt;small&gt;...''in drugi''&lt;/small&gt;
|casualties1= '''Vojakov mrtvih''':&lt;br /&gt;&gt; 14.000.000&lt;br /&gt;
'''Civilistov mrtvih''':&lt;br /&gt;&gt; 36.000.000&lt;br /&gt;
'''Skupaj mrtvih''':&lt;br /&gt;&gt; 50.000.000
|casualties2= '''Vojakov mrtvih''':&lt;br /&gt;&gt; 8.000.000&lt;br /&gt;
'''Civilistov mrtvih''':&lt;br /&gt;&gt; 4.000.000&lt;br /&gt;
'''Skupaj mrtvih'''&lt;br /&gt;&gt; 12.000.000
}}

'''Druga svetovna vojna''' je bila najobsežnejši in najdražji [[orožje|oborožen]] [[spopad]] v zgodovini. Potekal je v letih od 1939 do 1945, v njem pa je sodelovala večina [[države sveta|svetovnih držav]] z več kot 100 milijonov pripadnikov [[Oborožene sile|oboroženih sil]]. Boj je potekal večinoma med [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenim Kraljestvom]], [[Francija|Francijo]], [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]], [[Kitajska|Kitajsko]] in [[Združene države Amerike|Združenimi državami Amerike]] proti [[Tretji rajh|Nemčiji]], [[Italija|Italiji]] in [[Japonska|Japonski]], oziroma med [[zavezniki (druga svetovna vojna)|zavezniki]] in [[sile osi|silami osi]]. Odvijal se je hkrati po celem svetu, zahteval pa je približno 60 milijonov človeških življenj. Zaradi slednjega ter zaradi visokega deleža mrtvih [[civilist]]ov, pri čemer izstopata [[holokavst]] ter [[jedrsko bombardiranje Hirošime in Nagasakija]], se drugo svetovno vojno označuje kot najbolj krvav spopad v človeški zgodovini.&lt;ref&gt;{{cite book|title=The Complete Illustrated History of World War Two: An Authoritative Account of the Deadliest Conflict in Human History with Analysis of Decisive Encounters and Landmark Engagements|first=D.|last=Sommerville|publisher=Lorenz Books|year=2008|page=5|isbn=0754818985}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Gilbert, M. (2000). ''Second World War''. London: Phoenix Press, str. 745-746.&lt;/ref&gt;. Tem žrtvam je treba dodati še približno 6 milijonov pobitih v povojnih pobojih, ki so prav tako posledica fašizma kot vzroka 2. svetovne vojne. V povprečju je bilo po vojni usmrčenih 10 % na število žrtev med vojno.

V splošnem je sprejeto, da se je vojna začela [[1. september|1. septembra]] 1939 z nemško invazijo na [[Poljska|Poljsko]] in posledično z napovedjo vojne Nemčiji s strani [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenega Kraljestva]], [[Francoska Tretja republika|Francije]] in večino držav [[Britanski imperij|Britanskega imperija]] ter [[Commonwealth]]a. [[Republika Kitajska|Kitajska]] in [[Japonski imperij]] sta bila ob začetku [[druga kitajsko-japonska vojna|že v vojni]],&lt;ref&gt;Barrett, D.P. &amp; Shyu, L.N. (2001). &quot;China in the anti-Japanese War, 1937–1945: politics, culture and society&quot;. '''V:''' ''Studies in modern Chinese history'', 1. knjiga (str. 6); uredniki Barrett D.P., Shyu L.N. in Lang, P. ISBN 0-8204-4556-8, 9780820445564&lt;/ref&gt; medtem ko so se druge države, ki sprva niso bile vključene v vojno, pridružile kasneje zaradi določenih dogodkov, kot sta [[Operacija Barbarossa|nemška invazija na Sovjetsko zvezo]] ter japonski napad na ameriško pomorsko oporišče [[napad na Pearl Harbor|Pearl Harbor]], kar je sprožilo vojno napoved Japonski s strani ZDA, Commonwealtha&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.ibiblio.org/pha/timeline/411209awp.html|title=Australia Declares War on Japan|publisher=ibiblio|accessdate=3.10.2009}}&lt;/ref&gt; ter [[Nizozemska|Nizozemske]].&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.ibiblio.org/pha/policy/1941/411208c.html|title=The Kingdom of The Netherlands Declares War with Japan|publisher=ibiblio|accessdate=3.10.2009|year=2007}}&lt;/ref&gt;

Vojna se je končala z zmago zaveznikov nad Nemčijo in Japonsko leta 1945. Kot posledica vojne sta se politično prepričanje ter družbena struktura močno spremenila. Medtem ko je bila ustanovljena [[Organizacija združenih narodov]] (OZN) za krepitev mednarodnega sodelovanja ter preprečevanje nadaljnjih spopadov, se je zaradi [[ideologija|ideoloških]] razlik med takratnima [[supersila]]ma, tj. med ZDA in Sovjetsko zvezo, začelo obdobje [[hladna vojna|hladne vojne]]. V tem času je OZN-ovo zagovarjanje [[pravica narodov do samoodločbe|pravice narodov do samoodločbe]] pospešilo [[dekolonizacija|dekolonizacijska]] gibanja v [[Azija|Aziji]] in [[Afrika|Afriki]], v [[Zahodna Evropa|Zahodni Evropi]] pa sta se gospodarstvo ter proces [[Evropska integracija|Evropska integracije]] okrepila.

== Ozadje vojne ==
=== Evropa ===
[[Slika:Bundesarchiv Bild 102-09042, Genf, Völkerbund, Sitzungssaal.jpg|250px|sličica|levo|Zasedanje Lige narodov v Ženevi, Švica, 1930]]

S porazom [[Centralne sile|centralnih sil]] ([[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrsko]], [[Nemško cesarstvo|Nemškim cesarstvom]], [[Bolgarija|Bolgarijo]], [[Osmansko cesarstvo|Otomanskim imperijem]]) v [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni]] vojni ter vzponom [[Boljševiki|boljševikov]] v Rusiji leta [[1917]] se je korenito spremenil politični zemljevid Evrope. Iz razpadlih imperijev so nastale nove nacionalne države zmagovalke velike vojne (Velika Britanija, Francija, Belgija, Romunija, Italija in Grčija) pa so dobila nova ozemlja.

Da bi preprečili prihodnje vojne je bila na [[Pariška mirovna konferenca (1919)|pariški mirovni konferenci]], leta [[1919]], ustanovljena [[Društvo narodov|Liga narodov]]. Glavni cilj organizacije je bil preprečevanje oboroženih spopadov preko kolektivne varnosti, vojaška in pomorska razorožitev ter reševanje mednarodnih sporov z mirovnimi pogajanji in [[Arbitraža|arbitražo]].

Kljub močnim [[Pacifizem|pacifističnim]] čustvom, ki so jih spodbudile grozote velike vojne {{sfn|Ingram|2006|pp=[https://books.google.com/books?id=bREQibN9i-sC&amp;pg=PA76 76–8]}} so se v več evropskih državah širil nevarni iredentistični in revanšistični nacionalizem. Ta čustva so bila še posebej izrazita v Nemčiji zaradi velikih teritorialnih, kolonialnih in finančnih izgub, ki so nastale zaradi [[Versajska mirovna pogodba|versajske pogodbe]]. V skladu s pogodbo je Nemčija izgubila 13 odstotkov svojega domačega ozemlja, vse kolonije, plačati je morala visoko vojno odškodnino in postavljene so bile omejitve glede velikosti in zmogljivosti nemških oboroženih sil.{{sfn|Kantowicz|1999|p=149}}

[[Slika:Nürnberg Reichsparteitag Hitler retouched.jpg|200px|sličica|levo|Adolf Hitler na zborovanju Nacionalsocialistične stranke v Nurembergu, avgust 1933]]
Nemško cesarstvo je bilo razpuščeno v nemški revoluciji v letih 1918 do 1919, iz njega je nastala [[Weimarska republika]]. V obdobju med obema vojnama je prišlo do resnega in globokega spora med privrženci nove republike ter nasprotniki iz desnega in levega tabora. Italija je kot del antante po prvi svetovni vojni dobila nekaj ozemlja vendar z izkupičkom ni bila zadovoljena saj ni dobila tistega kar sta ji obljubili Velika Britanija in Francija. Zaradi vse splošnega nezadovoljstva so v letih [[1922]] in [[1925]] oblast v državi prevzeli [[Fašizem|fašisti]] pod vodstvom [[Benito Mussolini|Benita Mussolinija]]. Ti so vladali z nacionalistično, totalitarno in razredno kolaboracijsko agendo, ki je odpravila demokracijo zatrla socialistične, levičarske in liberalne sile ter nadaljevala agresivno ekspanzionistično zunanjo politiko usmerjeno v to, da bi Italija postala svetovna sila po zgledu [[Rimsko cesarstvo|starega rimskega imperija]].{{sfn|Shaw|2000|p=35}}

[[Adolf Hitler]] je po neuspešnem poskusu strmoglavljenja nemške vlade leta 1923 pristal v zaporu in s časoma po demokratični poti, leta 1933, postal [[Kancler Nemčije|nemški kancler]]. Po vzponu na oblast je ukinil demokracijo in se zavzel za korenito rasno motivirano revizijo svetovnega reda in začel obsežno kampanjo za oboroževanje.{{sfn|Brody|1999|p=4}} Medtem je Francija, da bi si zagotovila zavezništvo, Italiji dala proste roke v [[Etiopija|Etiopiji]], ki jo je Italija želele kot kolonialno posest. Stanje se je poslabšalo v letu [[1935]] ko je bilo [[Posarje]] vrnjeno Nemčiji, za tem je Hitler zavrnil versajsko pogodbo pospešil program obnove vojske in uvedel vpoklic.{{sfn|Zalampas|1989|p=62}}

Da bi omejili Nemčijo so Velika Britanija, Francija in Italija aprila 1935 ustanovile fronto Strasa (sporazum iz italijanskega kraja Strasa ob jezeru Maggiore), ki je bila ključni korak pri vojaški globalizaciji. Kljub dogovorjenim omejitvam je Velika Britanija popustila in junija z Nemčijo sklenila neodvisen pomorski sporazum, ki je omilil predhodne omejitve. Ker se je Sovjetska zveza bala nemških načrtov po osvajanju vzhodne Evrope je začela pripravljati pogodbo s Francijo o medsebojni pomoči. Francosko-Sovjetska zveza se ni odnesla saj je izgubila svoj pomen v birokratskem stroju Društva narodov, ki bi moral sporazum potrditi. Združene države so bile nad dogodki v Aziji in Evropi zaskrbljene zato so avgusta istega leta sprejele zakon o [[nevtralnost]]i.{{sfn|Schmitz|2000|p=124}}

Hitler se je dokončno uprl versajski in lucernovi pogodbi marca [[1936]] ko je militariziral [[Porenje]]. Zaradi strahu zahodnih zaveznikov pred zaostrovanjem je naletel na malo odpora.{{sfn|Adamthwaite|1992|p=52}} Oktobra 1936 sta Nemčija in Italija ustanovili os Rim-Berlin. Mesec dni kasneje sta Nemčija in Japonska podpisali pakt za boj proti Kominterni, ki se mu je Italija pridružila naslednje leto.{{sfn|Shirer|1990|pp=298–99}}

=== Azija ===
Na kitajskem je stranka [[Kuomintang]] (KMT) sredi dvajsetih let sprožila kampanjo združevanja regij, ki so jim poveljevali lokalni vojaški poveljniki s čimer je želel poenotiti [[Kitajska|Kitajsko]]. S tem je prišla v spor z nekdanjim zaveznikom, [[Komunistična partija Kitajske|Komunistično partijo Kitajske]], kar je privedlo do državljanske vojne.

Bliskovit razvoj japonskega gospodarstva in prebivalstva, pomanjkanje surovin na otokih in militaristična vlada so sprožili ekspanzionistične težnje [[Japonska|Japonskega cesarstva]]. Vse bolj pa se je uveljavilo prepričanje, da Azija pripada Japonski. Leta 1931 so Japonci izkoristili incident v Mukdenu in zasedli Mandžurijo ter ustanovili marionetno državo Mandžurijo.{{sfn|Smith|Steadman|2004|p=28}} Kitajska je Ligo narodov pozvala naj ustavi japonsko invazijo. Potem ko je ta obsodila vdor v Mandžurijo je Japonska izstopila iz Lige narodov. Vojna se je nadaljevala dokler leta 1933 v Tanggu ni bilo podpisano premirje. Kljub temu se je kitajski odpor proti japonski okupaciji nadaljeval. Po incidentu Xi'an leta 1936 sta se Kuomintang in Komunistična partija Kitajske odločili, da združita sile v boju proti japonskemu okupatorju.{{sfn|Busky|2002|p=10}}

== Dogodki pred vojno ==
=== Italijanski napad na Etiopijo ===
{{glavni|Druga italijansko-abesinska vojna}}

[[File:Mussolini truppe Etiopia.jpg|thumb|left|Benito Mussolini med pregledom vojakov v času druge abesinske vojne, 1935]]

Druga italijansko-etiopska vojna je bila kratkotrajen kolonialen spopad, ki se je začel oktobra 1935 in končal maja 1936. Vojna se je začela z italijanskim napadom na Etiopsko cesarstvo ( Abesinija) iz sosednje italijanske Somalije in Eritreje.&lt;ref&gt;{{cite book |url=https://books.google.com/books?id=GtCL2OYsH6wC |title=Cultural Sociology of the Middle East, Asia, and Africa: An Encyclopedia |author1=Andrea L. Stanton |author2=Edward Ramsamy |author3=Peter J. Seybolt |page=308 |accessdate=6 April 2014 |isbn=978-1-4129-8176-7 |year=2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180818210900/https://books.google.com/books?id=GtCL2OYsH6wC |archive-date=18 August 2018 |url-status=live}}&lt;/ref&gt; Spopad se je končal z italijansko zmago in priključitvijo Etiopije novoustanovljeni italijanski koloniji Italijanska vzhodna Afrika (Africa Orientale Iataliana ali AOI). Iz svetovnega stališča je bil spopad lokalnega značaja in popolnoma nepomemben, po drug stran pa je razkril slabosti in nemoč društva narodov, ki bi moral zagotavljati mir. Člana Društva narodov sta bila tako Etiopija kot Kraljevina Italija.{{sfn|Barker|1971|pp=131–32}} Velika Britanija in Francija sta podpirali sankcije proti Italiji vendar te nikoli niso bile popolnoma uveljavljene tako, da na Italijo praktično niso imele nobenega resnega učinka.{{sfn|Shirer|1990|p=289}} Italija se je na sankcije odzvala tako da ni nasprotovala nemškim nameram po priključitvi Avstrije.{{sfn|Kitson|2001|p=231}}

=== Španska državljanska vojna ===
{{glavni|Španska državljanska vojna}}

[[File:Bundesarchiv Bild 183-H25224, Guernica, Ruinen.jpg|thumb|Bombardiranje Guernice leta 1937, v času španske državljanske vojne, je prestrašilo ljudi v tujini, da bi v naslednji vojni bila lahko mesta glavna tarča letalskih bombardiranj kar bi povzročilo veliko žrtev med civilnim prebivalstvom.]]

Ko je v Španiji izbruhnila državljanska vojna sta Mussolini in Hitler španskim nacionalistom pod vodstvom Francisca Franca zagotavljala vojaško podporo. Največjo podpore so zagotovili Italijani, ki so v Španijo poslali več kot 70.000 vojakov, 6.000 članov letalskega osebja in 720 letal.{{sfn|Neulen|2000|page=25}} Na drugi strani je Sovjetska zveza je podpirala uradno vlado španske republike. Proti nacionalistom se je borilo tudi preko 30.000 tujih prostovoljcev zbranih v Mednarodne brigade. Španska državljanska vojna je bila proksi vojna kjer sta Nemčija in Sovjetska zveza preizkušala svoja orožja in vojaško taktiko. Vojna se je končala aprila 1939 z zmago nacionalistov. Po vojni je general Franco ostal v dobrih odnosih z nacisti in fašisti vendar se v drugo svetovno vojno ni vpletal saj je Španija ostala nevtralna.{{sfn|Payne|2008|page=271}} Njegov največji prispevek drugi svetovni vojni so bili prostovoljci, ki jih je v pomoč Nemcev pošiljal na vzhodno fronto.{{sfn|Payne|2008|page=146}}

=== Druga kitajsko-japonska vojna ===
{{glavni|Druga kitajsko-japonska vojna}}

[[File:Shanghai1937IJA ruins.jpg|thumb|left|Japonski vojaki med bitko za Shanghai, 1937]]

Po incidentu na mostu Marca Pola je Japonska napadla Kitajsko in julija 1937 zasedla Peking nekdanjo prestolnico kitajskega cesarstva.{{sfn|Eastman|1986|pp=547–51}} Sovjetska zveza je s Kitajski podpisala pakt o nenapadanju in s tem Kitajski zagotovila nujno potrebno materialno in vojaško pomoč posledično pa se je s tem končalo sodelovanje kitajske z Nemčijo, ki ji je prav tako zagotavljala materialno in vojaško pomoč. Od septembra do novembra so potekali hudi boji ta Taiyuan, Xinkou in Pingxingguan.&lt;ref name=&quot;Hsu &amp; Chang 1971 221&quot;&gt;{{Harvnb|Hsu|Chang|1971|pp=195–200}}.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=Tucker2009&gt;{{Cite book|url=https://books.google.com/books?id=h5_tSnygvbIC&amp;pg=PA1873|title=A Global Chronology of Conflict: From the Ancient World to the Modern Middle East [6 volumes]: From the Ancient World to the Modern Middle East|first=Spencer C.|last=Tucker|year=2009|publisher=ABC-CLIO|accessdate=27 August 2017|via=Google Books|isbn=978-1-85109-672-5|archive-url=https://web.archive.org/web/20180818210935/https://books.google.com/books?id=h5_tSnygvbIC&amp;pg=PA1873|archive-date=18 August 2018|url-status=live}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=yang&gt;Yang Kuisong, &quot;On the reconstruction of the facts of the Battle of Pingxingguan&quot;&lt;/ref&gt; Konec novembra je kljub zagrizeni obrambi padel Shanghai, decembra pa še prestolnica Nanking. Po padcu mesta je japonska vojsko nad nemočnim prebivalstvom mesta izvedla enega najhujših pobojev v katerem je bilo ubitih več deset tisoč ljudi.&lt;ref&gt;Levene, Mark and Roberts, Penny. ''The Massacre in History''. 1999, pp. 223–24&lt;/ref&gt;&lt;ref name=tot&gt;Totten, Samuel. ''Dictionary of Genocide''. 2008, 298–99.&lt;/ref&gt;

Marca 1938 so Kitajci v bitki pri Taierzhuangu doseglo pomembnejšo zmago vendar so že maja izgubili Xuzhou.{{sfn|Hsu|Chang|1971|pp=221–30}} Napredovanje Japoncev so začasno ustavili s porušitvijo jezov na Rumeni reki in poplavami. S tem so pridobili čas, da so pripravili obrambo mesta [[Vuhan]]. Sledila je obsežna bitka, ki se je končala s taktično japonsko zmago, vendar sta imeli obe strani strahovite izgube tako, da se je japonsko napredovanje ustavilo. Za Kitajce kljub porazu v bitki vojna ni bila izgubljena; svojo vlado so preselili v Chongqing in nadaljevali z odporom, ki je trajal vse do konca druge svetovne vojne.{{sfn|Eastman|1986|p=566}}{{sfn|Taylor|2009|pp=150–52}}{{sfn|Sella|1983|pp=651–87}}

=== Sovjetsko-japonski obmejni konflikt ===
Tekom tridesetih let prejšnjega stoletja je na mandžursko sovjetski in mongolski meji občasno prihajalo do večjih mejnih spopadov saj je imela Japonska Mandžurijo in Sibirijo za svoje interesno območje. Japonska je bila širitvi na sever zaradi surovin zelo naklonjena, vendar je to strategijo po izgubljeni bitki pri Khalkin Gol popolnoma opustila.{{sfn|Beevor|2012|p=342}} Aprila 1941 sta Sovjetska zveza in Japonska podpisali pakt o nevtralnosti, Japonska pa je vse svoje sile usmerila v širitev proti jugu s čimer je prišla v spor z ZDA in zahodnimi zavezniki.&lt;ref&gt;{{cite magazine |author=Goldman, Stuart D. |date=28 August 2012 |title=The Forgotten Soviet-Japanese War of 1939 |accessdate=26 June 2015 |magazine=The Diplomat |url=http://thediplomat.com/2012/08/the-forgotten-soviet-japanese-war-of-1939/ |archive-url=https://web.archive.org/web/20150629092821/http://thediplomat.com/2012/08/the-forgotten-soviet-japanese-war-of-1939/ |archive-date=29 June 2015 |url-status=live}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |author=Timothy Neeno |accessdate=26 June 2015 |title=Nomonhan: The Second Russo-Japanese War |publisher=MilitaryHistoryOnline.com |url=http://www.militaryhistoryonline.com/20thcentury/articles/nomonhan.aspx |archive-url=https://web.archive.org/web/20051124070956/http://www.militaryhistoryonline.com/20thcentury/articles/nomonhan.aspx |archive-date=24 November 2005 |url-status=live}}&lt;/ref&gt;

=== Okupacije in sporazumi v Evropi ===
{{glavni|Münchenski sporazum|Anschluss|Pakt Ribbentrop-Molotov}}

[[File:Bundesarchiv Bild 183-R69173, Münchener Abkommen, Staatschefs.jpg|thumb|left|Chamberlain, Daladier, Hitler, Benito, Mussolini, in Ciano fotografirani tik preden so podpisali münchenski sporazum, 29. september 1938]]

V Evropi sta Nemčija in Italija postajali vedno bolj agresivni. Marca 1938 si je [[Anschluss|Nemčija priključila Avstrijo]], odziv nasprotnih sil (Velike Britanije in Francije) je bil zelo medel.{{sfn|Collier|Pedley|2000|p=144}} Dogodek je Hitlerja toliko opogumil, da je zahteval še [[Sudeti|Sudete]] na [[Češkoslovaška|Češkoslovaškem]] kjer je živelo večinsko nemško prebivalstvo. V strahu pred novo vojno sta Francija in Velika Britanija, pod vodstvom mirovniške politike britanskega premiera [[Neville Chamberlain]]a, z Nemčijo v Münchnu podpisali [[Münchenski sporazum]] s katerim je Nemčija dobila Sudete v zameno pa se je morala odreči novim teritorialnim zahtevam.{{sfn|Kershaw|2001|pp=121–22}} Češkoslovaška pri dogovoru ni imela nobene besede kasneje pa sta jo Nemčija in Italija prisilile, da je dele svojega ozemlja odstopila še Madžarski in Poljski.{{sfn|Kershaw|2001|p=157}}

Čeprav je Hitler s sporazumom dobil vse kar je zahteval je bil kljub temu besen ker so se Britanci vpletali v njegove načrte s katerimi je želel zasesti celotno Češkoslovaško. V javnem govoru je napadel Veliko Britanijo in Žide januarja pa nemški mornarici ukazal visoko vojno pripravljenost s katero je želel izzvati prevlado britanske mornarice. Marca 1939 je Nemčija zasedla še preostanek Češkoslovaške in jo razdelila na  nemški protektorat Češka in Moravska ter nemško satelitsko državo Republiko Slovaško.{{sfn|Davies|2006|loc=pp. 143–44 (2008 ed.)}} Dvajsetega marca 1939 je Hitler od Litve zahteval regijo Memel (Klaipeda){{sfn|Shirer|1990|pp=461–62}}.

[[File:Bundesarchiv Bild 183-H27337, Moskau, Stalin und Ribbentrop im Kreml.jpg|right|thumb|upright|Nemški zunanji minister [[Joachim von Ribbentrop]] (desno) in sovjetski vodja [[Josip Stalin|Josif Stalin]] po podpisu pakta Molotov–Ribbentrop, 23. avgust 1939]]

Ko je Hitler zahteval še svobodno mesto Gdansk sta Francija in Velika Britanija potrdila podporo Poljski ter jamčili za njeno samostojnost. Podobno se je zgodilo na Balkanu po italijanski zasedbi Albanije, aprila 1939, kjer sta Velika Britanija in Francija jamčili za samostojnost Romunije in Grčije.{{sfn|Lowe|Marzari|2002|p=330}} Nemčija in Italija sta na to podporo odgovorili z jeklenim paktom (vojaško in politično zavezništvo med Italijo in Nemčijo).{{sfn|Dear|Foot|2001|p=234}} Hitler je obtožil Veliko Britanijo in Poljsko, da želita obkoliti Nemčijo ter razdrl britansko-nemški mornariški sporazum in nemško poljski sporazum o nenapadanju.{{sfn|Shirer|1990|p=471}}
[[Slika:World War II alliances animated map.gif|thumb|left|400px|Zemljevid prikazuje ozemlje, ki so ga zasedle sile osi in zavezniki v različnih obdobjih druge svetovne vojne.
----
{{legend|#7CCC8C|zahodni zavezniki}}
{{legend|#b39795|rusija in zavezniki}}
{{legend|#CC641C|sile osi, in njeni zavezniki}}
{{legend|#d3d3d3|nevtralne države}}]]
Kriza je dosegla vrhunec konec avgusta 1939, ko so se nemške čete začele zbirati na nemško poljski meji. 23. avgusta, ko so pogovori o zavezništvu med Veliko Britanijo, Francijo in Sovjetsko zvezo zastali,&lt;ref&gt;{{Cite journal |jstor = 153322|title = Molotov's Apprenticeship in Foreign Policy: The Triple Alliance Negotiations in 1939|journal = Europe-Asia Studies|volume = 52|issue = 4|pages = 695–722|last1 = Watson|first1 = Derek|year = 2000|doi = 10.1080/713663077}}&lt;/ref&gt; je bil med Nemčijo in Sovjetsko zvezo podpisan [[Pakt Ribbentrop-Molotov|pakt o nenapadanju]].{{sfn|Shore|2003|p=108}} Pakt je vseboval tajen protokol, ki je določal nemško in sovjetsko vplivno območje na Poljskem, Litvi, Latviji, Estoniji in Finskem.{{sfn|Dear|Foot|2001|p=608}} Sporazum je bil tudi zagotovilo Nemčiji, da se rdeča armada ne bo vpletala v nemške operacije proti Poljski s tem se je Nemčija želela izogniti dvema frontama kakor se je to zgodilo v prvi svetovni vojni. Takoj po podpisu sporazuma je Hitler ukazal napasti Poljsko 26. avgusta, vendar je kasneje napad prestavil ko je izvedel, do bo Velika Britanija Poljski zagotovila podporo v primeru vojne in, da bo Italija v primeru vojne razglasila nevtralnost.&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.ibiblio.org/hyperwar/USA/DAP-Poland/Campaign-II.html#chapter5|title=The German Campaign In Poland (1939)|accessdate=29 October 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140524013551/http://www.ibiblio.org/hyperwar/USA/DAP-Poland/Campaign-II.html#chapter5|archive-date=24 May 2014|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

Britanci na vojno niso bili pripravljeni zato so se ji želeli na vsak način izogniti in so zahtevali nova pogajanja, Nemčija je na to odgovorila z nemogočimi zahtevami kar je položaj samo še poslabšalo.&lt;ref name=ww2db_com&gt;{{cite web |url=http://ww2db.com/battle_spec.php?battle_id=162 |title=The Danzig Crisis |website=ww2db.com |access-date=29 April 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160505010109/http://ww2db.com/battle_spec.php?battle_id=162 |archive-date=5 May 2016 |url-status=live}}&lt;/ref&gt; 29. avgusta je Hitler od Poljske zahteval naj Nemčiji preda [[Gdansk]] ter izvede plebiscit na katerem se bojo Nemci živeči na območju poljskega koridorja sami odločili v kateri državi želijo živeti.&lt;ref name=ww2db_com/&gt; Poljaki niso želeli ugoditi nemškim zahtevam, na burnem sestanku v Berlinu med britanskim veleposlanikom in nemškim zunanjim ministrom Ribbentropom v noči iz 30. na 31. je Ribbentrop izjavil, da so bile po njegovem mnenju vse nemške zahteve zavrnjene.&lt;ref name=ibiblio1939&gt;{{cite web |title=Major international events of 1939, with explanation |url=http://www.ibiblio.org/pha/events/1939.html |publisher=Ibiblio.org |access-date=9 May 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130310103815/http://www.ibiblio.org/pha/events/1939.html |archive-date=10 March 2013 |url-status=live}}&lt;/ref&gt; Naslednji dan se je Evropa znašla v novi vojni.

== Časovni pregled ==
{{glavni|Kronologija druge svetovne vojne}}
{{glavni|Poljska kampanja (1939)}}

Vojna se je začela 1. septembra 1939, ko so nemške čete vdrle na [[Poljska|Poljsko]], leta 1940 so napadli [[Norveška|Norveško]] in [[Danska|Dansko]], maja pa Francijo, [[Belgija|Belgijo]], [[Luksemburg]] in [[Nizozemska|Nizozemsko]]. Aprila 1941 je nemška vojska napadla [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevino Jugoslavijo]] in [[Grčija|Grčijo]], 22. junija pa Sovjetsko zvezo. Pozimi leta 1941 so bili pred vrati [[Moskva|Moskve]], vendar so jih Rusi premagali in jih potisnili 200&amp;nbsp;km proti zahodu. Vojna je postala svetovna z japonskim [[Napad na Pearl Harbor|napadom na Pearl Harbour]], nekaj dni kasneje pa se je v vojni znašla skoraj celotna vzhodna Azija in Pacifik. Zima med letoma 1942 in 1943 velja za preobrat v drugi svetovni vojni, ker so bili Nemci hudo poraženi v [[Bitka za Stalingrad|bitki za Stalingrad]]. Propad Nemčije je bil zapečaten z [[Operacija Overlord|dnevom D]]. Vojna sreča se je postavila na stran zaveznikov tudi na pacifiškem bojišču, saj so Japonci začeli izgubljali otok za otokom. Vojna se je končala [[2. september|2. septembra]] 1945, ko se je vdala [[Japonska]]. V Evropi se je uradno končala že [[8. maj]]a s predajo Nemčije, v [[Slovenija|Sloveniji]] in na avstrijskem [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]] ter ponekod drugod v Vzhodni Evropi pa so boji trajali še do 15. maja.

== Vojaško dogajanje ==
=== Bliskovita vojna (Blietzkrieg) ===
{{glavni|Vojna v Evropi (druga svetovna vojna)}}
[[Slika:Bundesarchiv Bild 101I-318-0083-28, Polen, Panzereinheit.jpg|thumb|Nemški tanki, 1939]]
Druga svetovna vojna se je začela 1. septembra 1939 z nenapovedanim vendar pričakovanim [[Poljska kampanja (1939)|napadom na Poljsko]]. Nemčija je kot vzrok navedla [[Poljska kampanja (1939)|zaigran incident]] na nemško-poljski meji, v katerem naj bi poljska vojska uničila nemško radijsko postajo in pri tem ubila tam zaposlene Nemce. 3. septembra je Velika Britanija kot poljska zaveznica v [[Berlin]] poslala ultimat, vendar ni dobila nobenega odgovora, zato je napovedala vojno Nemčiji. Veliki Britaniji sta se pridružili še [[Avstralija]] in [[Nova Zelandija]]. Nekoliko kasneje, čeprav zelo nerada, je vojno Nemčiji napovedala tudi Francija, ki je bila zaveznica Velike Britanije. Tem državam so nato sledile še [[Kanada]], [[Južna Afrika]] in [[Nepal]].
[[File:Pol5.jpg|thumb|left|[[7TP]] je bil poljski lahki tank]]
Kljub temu, da sta Velika Britanija in Francija napovedali vojno Nemčiji, je Poljska zaman pričakovala pomoč zaveznikov, saj se Velika Britanija in Francija zaradi težav pri mobilizaciji čet še nista mislili zapletati v vojno. To je zaveznike na koncu drago stalo, saj v tistem času Nemci na zahodni meji niso imeli omembe vrednih enot, ki bi lahko ustavile napadalca. 28. septembra je nemška vojska ob podpori letalskih bombnih napadov zasedla skoraj popolnoma uničeno Varšavo, vendar poljska vojska še ni bila uničena in se je pogumno upira agresorju, pri tem pa mu zadala veliko izgub. Zadnji udarec je Poljski zadala Sovjetska zveza, ki je 17. septembra skoraj brez bojev zasedla vzhodni del države. Poljski vojski tako ni ostalo drugega, kot da 6. oktobra kapitulira. Državo sta si nato po [[pakt Ribbentrop-Molotov|dogovoru Ribbentrop-Molotov]] razdelili Nemčija in [[Sovjetska zveza]]: prva je okupirala zahodni del države, druga pa vzhodni del.
[[Slika:LondonBombedWWII full.jpg|thumb|Porušene stavbe v [[London]]u po nemškem bombardiranju.]]
Po kratkotrajni vojni na Poljskem se ja na francosko-nemški meji pojavila t. i. ''[[Bitka za Francijo#Lažna vojna|lažna vojna]]'', ko ne ena ne druga stran ni prevzela pobude in napadla sovražnika, ki se je skrival za močno utrjeno [[Maginotova linija|Maginotovo]] in [[Siegfriedova linija|Siegfridovo linijo]]. V tem času SZ ni počivala, poleg Poljske je okupirala še baltske države: [[Litva|Litvo]], [[Latvija|Latvijo]] in [[Estonija|Estonijo]], na daljnem severu pa se je v t. i. ''[[zimska vojna|zimski vojni]]'' spustila v krvave spopade s finsko vojsko, ki so Rdečo armado na koncu veliko stale, vendar pa so jo istočasno na nek način tudi rešile pred popolnim porazom v letu 1941, ko je Nemčija v operaciji [[Operacija Barbarosa|Barbarosa]] napadla SZ.

Aprila 1940 sta se zavezniška in nemška vojska prvič srečali na odprtem bojišču. Do bojev je prišlo v [[Skandinavija|Skandinaviji]], vzrok zanje pa je bilo varovanje transportnih poti do rudnikov železa na [[Švedska|Švedskem]], od katerih je bila nemška težka industrija življenjsko odvisna. Za zagotovitev nemotene dostave rude preko [[Norveška|Norveške]] in Švedske so bili Nemci pripravljeni zasesti tudi skandinavske države. K temu jih je tudi prisilila britanska mornarica, ki je v teritorialnih vodah sicer nevtralne Norveške položila mine. Nemški odgovor na to je bilo [[Operacija Weserübung|zavzetje Danske in Norveške]]. V skandinavski operaciji so Nemci brez večjih težav v enem samem dnevu zasedli Dansko, nato pa so se usmerili proti Norveški, kjer so se spopadli z norveško, britansko in francosko vojsko. Po dveh mesecih krvavih spopadov na daljnem severu je bila zavezniška vojska poražena, zato se je morala umakniti. Zaradi poraza Velike Britanije in njenih zaveznikov je bil [[Neville Chamberlain]] kot ministrski predsednik prisiljen odstopiti, nadomestil pa ga je [[Winston Churchill]], ki si je zadal nalogo uničiti nacizem in fašizem.
[[Slika:British prisoners at Dunkerque, France.jpg|thumb|upright|Britanski in francoski ujetniki, ki se jim ni uspelo pravočasno evakuirati iz Dunkerquea.]]
10. maja 1940 je vojna dobila popolnoma nove razsežnosti, ko je Nemčija napadla nevtralne države: [[Nizozemska|Nizozemsko]], [[Belgija|Belgijo]] in [[Luksemburg]], nato pa se je usmerila proti Franciji in na ta način obšla nepremagljivo Maginotovo linijo. Istočasno sta britanski ekspedicijski korpus in francoska vojska prestopila belgijsko mejo in se spopadla z nemško armado. Zavezniški vojski sta imeli sicer premoč v orožju, vendar sta bili premalo gibljivi, zato so ju nemške tankovske enote zlahka obšle in s tem obkolile. Po več neuspelih protinapadih je v [[Operacija Dinamo|operaciji Dinamo]] sledil umik britanskih čet iz Francije. 10. junija je Francijo napadla še Italija, vendar njena vojska ni bila tako uspešna kot nemška, zato je francoska vojska njen napad odbila. Po umiku britanskih čet se je nemška armada usmerila proti [[Pariz]]u. Sledila je bitka pri [[Soma|Somi]], v kateri je bila francoska vojska poražena, zato je ta [[22. junij]]a podpisala kapitulacijo. Nemška vojska je nato vkorakala v Pariz in okupirala približno dve tretjini Francije, ostalo tretjino pa pustila neokupirano, vendar pod nemškim nadzorom.

Po porazu Francije je ostala Velika Britanija edini nasprotnik nacistične Nemčije. Hitler je upal, da bo po porazu Francije Veliki Britaniji vsilil mir, ker pa se to ni zgodilo, je začel pripravljati [[Operacija Morski lev|operacijo Morski lev]], do katere pa nikoli ni prišlo, saj je bilo predhodno potrebno uničiti [[Kraljevo vojno letalstvo|RAF]]. Tako se je začela na nebu nad Veliko Britanijo, [[Bitka za Britanijo]], v kateri so bili Nemci poraženi. Vojna se je po tem na zahodu za nekaj časa umirila. V tem času so nemška letala sistematično bombardirala Anglijo, ta pa je izvajala skrivne operacije na sovražnikovem ozemlju. V pričakovanju novega napada zaveznikov je začela Nemčija na obalah Francije, Belgije in Nizozemske postavljati mogočen [[atlantski zid]].

=== Bitka za Atlantik ===
{{glavni|Bitka za Atlantik}}
[[Slika:Allied tanker torpedoed.jpg|thumb|left|250px|Zavezniški tanker, ki je postal žrtev nemške podmornice, se potaplja v plamenih.]]
Bitka za Atlantik se je začela skoraj istočasno z nemškim napadom na Poljsko in s torpediranjem britanske potniške ladje ''[[SS Athenia]]''. Nemci so v pričakovanju vojne svoje [[Podmornica|podmornice]] in bojne ladje poslali na [[Atlantik]] že nekaj tednov prej z namenom, da bi ob začetku vojne takoj začele napadati zavezniške trgovske in vojne ladje.

Najbolj zloglasno orožje bitke za Atlantik so bile nemške podmornice (''U-Boot, okrajšava za Unterseeboot''), ki so z začetkom vojne začele napadati zavezniško trgovsko ladjevje. Sprva so se zadrževale okoli Britanskega otočja, kjer je bil ladijski promet največji. Z uvedbo varovanih [[konvoj]]ev pa so svoje lovsko območje preselile v osrednji Atlantik, kjer Angleži zaradi pomanjkanja spremljevalnih ladij in letal niso morali nadzorovati morja. Največji podmorniški podvig nemške mornarice na začetku vojne je bila potopitev britanske [[Letalonosilka|letalonosilke]] ''[[HMS Courageous (50)|HMS Courageous]]'' in nočni napad podmornice ''[[U-47]]'' na britansko pomorsko oporišče Scapa Flow na Orkneyskih otokih, kjer je bila potopljena ladja ''[[HMS Royal Oak (08)|HMS Royal Oak]]''.

S porazom Francije leta 1940 se je začelo popolnoma novo poglavje v bitki za Atlantik. Nemška mornarica je na francoski atlantski obali dobila oporišča, iz katerih je lahko neovirano napadala britanske konvoje. To je pripeljalo britansko mornarico na rob obupa, saj je morala istočasno nadzorovati [[Rokavski preliv]] in [[Severno morje]] pred operacijo Morski lev, hkrati pa je morala varovati konvoje v smeri Amerike in Afrike. Temu obdobju so nemški podmorničarji pravili kar &quot;srečni časi&quot;, saj so v njem potopili veliko trgovskih ladij, sami pa pri tem skoraj niso imeli izgub. Stvari so se za Britance nekoliko izboljšale s podpisom [[Atlantska listina|Atlantske listine]] med ZDA in Veliko Britanijo. ZDA naj bi Veliki Britaniji v zameno za nekatera ozemlja zagotovila skoraj neomejeno dostavo materiala in orožja.

Pomembno vlogo v bojih za Atlantik je imelo tudi nemško površinsko ladjevje. To sicer ni bilo tako zelo uspešne kot podmornice, vendar je Britancem povzročalo velike preglavice. Tak primer je bila težka [[križarka]] ''[[Admiral Graf Spee]]'', ki je prvo leto vojne križarila po južnem Atlantiku in [[Indijski ocean|Indijskem oceanu]] ter potapljala zavezniške trgovske ladje, pri tem pa nase vezala velik del britanske flote, ki jo je zaman iskala vse do bitke pri ustje reke Rio de la Plata. Veliko vlogo so odigrale tudi [[Pomožna križarka|pomožne križarke]], ki so ogrožale zavezniške ladje vse do Avstralije in [[Antarktika|Antarktike]]. Največji udarec za nemško mornarico je bila pomorska operacija na Norveškem leta 1940, v kateri so izgubili skoraj polovico svojih najboljših bojnih ladij. Hud udarec je bila tudi izguba bojne ladje ''[[Bismarck (bojna ladja)|Bismarck]]''. Zaradi tega je Hitler preklical vse bojne operacije površinskega ladjevja, to je lahko do konca vojne delovalo le v vodah okoli okupirane Norveške in tam ogrožalo arktične konvoje namenjene proti Rusiji.

[[Slika:Submarine attack (AWM 304949).jpg|thumb|250px|Napad zavezniškega letala na nemško podmornico.]]
Maja 1941 so Angleži v potapljajoči se nemški podmornici zaplenili kodirni stroj [[Enigma (naprava)|enigma]]. Ta jim je v prihodnje pomagal pri razvozlavanju nemških kodiranih sporočil, namenjenim podmornicam. Tega leta so v vojno vstopile tudi ZDA, kar je pomenilo za Nemce druge &quot;srečne čase&quot;, saj ZDA še niso bile pripravljene na vojno, zato njene ladje niso bile varovane, kar je pomenilo, da so bile lahek plen za nemške podmornice. Te so pričele z napadi tudi v [[Mehiški zaliv|Mehiškem zalivu]].

Februarja 1942 se je nemški mornarici posrečil izreden podvig. Skozi neprehoden Rokavski preliv, ki je bil posejan z minami ter ga je varovalo britansko ladjevje in letalstvo, jim je [[Operacija Cerberus|uspelo pretihotapiti več težkih križark]], ki so pri tem utrpele le manjšo škodo. Zaradi vse večjih izgub ladij v ameriških vodah so tudi ZDA uvedle sistem konvojev, zaradi česar se je ulov podmornic drastično zmanjšal, tako da so se bile te prisiljene umakniti nazaj na odprt Atlantik. Decembra je nemška mornarica začela novo ofenzivo proti [[Arktični konvoji|arktičnim konvojem]], ki pa se je za Nemce končala katastrofalno, saj jim ni uspelo potopiti niti ene zavezniške ladje, sami pa so utrpeli zelo veliko škodo. Zaradi tega je odstopil [[admiral]] [[Erich Raeder]], nadomestil pa ga je [[Karl Dönitz]], ki je v podmorniškem vojskovanju uvedel [[Taktika volčjih kardel|taktiko volčjih krdel]].

Junija 1943 se je sreča postavila na stran zaveznikov, ko jim je z vse večjimi protipodmorniškimi ukrepi uspelo uničiti 25 % podmornic, pri tem pa so sami izgubili le nekaj ladij. Decembra so Nemci v [[Bitka pri Severnem rtu|bitki pri North Capu]] izgubili še zadnjo križarko. Zaradi vse boljšega varovanja so se napadi na konvoje zmanjšali, zavezniki pa so potopili več podmornic kot kadarkoli 
Nemške podmornice so kljub porazu v bitki za Atalntik ostale na Atlantiku do konca vojne in napadale zavezniške ladje, vendar so bili njihovi uspehi skromni, izgube pa iz dneva v dan večje.

=== Vojna v severni Afriki ===
{{glavni|Vojna v severni Afriki}}
[[Slika:Crusadertankandgermantank.jpg|thumb|250px|Goreči nemški [[tank]] poleg angleškega tanka Crusader med operacijo Crusader (angl. ''Križar'').]]
Vojna v [[Severna Afrika|Severni Afriki]] se je začela 11. septembra leta 1940, ko je italijanska vojska pod poveljstvom [[Rodolfo Graziani|Rodolfa Grazianija]] s petimi [[divizija]]mi preko [[Libija|Libije]] vdrla v [[Egipt]]. Po začetnih uspehih so se vkopali pri Sidiju Baraniju in čakali na britanski protinapad. Zavladalo je trimesečno zatišje, ki so ga Britanci izkoristili za okrepitev lastnih sil in za priprave na protinapad. Decembra je britanska armada, ki ji je poveljeval [[Archibald Wavell]], izvedla veliko ofenzivo in v dveh mesecih pregnala Italijane 800&amp;nbsp;km nazaj v Libijo, pri tem pa zajela več kot 130.000 italijanskih vojakov. Britansko napredovanje se je ustavilo šele pri [[Benghazi]]ju, potem ko je padlo že več močno utrjenih italijanskih utrdb, vključno s [[Tobruk]]om.

Ker je kazalo, da bo Mussolini kmalu ob vso Severno Afriko, mu je Hitler poslal dve diviziji, poimenovani [[Afriški korpus]], pod poveljstvom [[Erwin Rommel|Erwina Rommla]], ki je prišel v [[Tripoli]] februarja 1941. Ta je začel svojo prvo ofenzivo 24. marca 1941, le nekaj tednov pred nemškim napadom na Jugoslavijo in Grčijo. V bliskovitem napadu je pridobil nazaj skoraj vso izgubljeno ozemlje, za seboj pa je pustil obkoljeno angleško posadko v Tobruku. Nemško letalstvo je iz oporišč v [[Tripolitanija|Tripolitaniji]] in na [[Sicilija|Siciliji]] napadlo [[Aleksandrija|Aleksandrijo]], [[Port Said]] in [[Suez]] ter tako uspešno preprečevalo dovoz čet in materiala v Egipt. V naslednjih štirinajstih mesecih se je fronta po krvavih bitkah premikala sem ter tja po [[puščava|puščavi]]. Enkrat so zmagali Angleži, drugič je zmagal nemški Afriški korpus. Spomladi leta 1942 je padel tudi Tobruk, ki je bil že dalj časa trn v Rommlovi peti, potem pa se je ta na 110&amp;nbsp;km približal Aleksandriji. Fronta se je nato ustavila pri znamenitem kraju [[El Alamein]]. V tem času si je Rommel pridobil vzdevek &quot;puščavska lisica&quot;.

Zaradi angleškega poraza na Afriškem bojišču je Churchill avgusta 1942 odletel v [[Kairo]], da bi osebno reorganiziral svoje vrhovno poveljstvo. Za Auchinleckovega naslednika je določil [[Harold Alexander|Harolda Alexandra]] za poveljnika vseh srednjevzhodnih sil. Za poveljnika osme armade, poimenovane &quot;puščavske podgane&quot;, si je izbral W. H. E. Gotta. Ker pa je ta umrl v letalski nesreči, ga je nadomestil [[Bernard Montgomery]]. Ta se je takoj lotil prerazporeditev v armadi.

Po reorganizaciji britanske osme armade je začel pripravljati nov napad na nemško armado pri El Alameinu. 23. oktobra 1942 ponoči se je začela ena najbolj znamenitih bitk na svetu. Napad je bil za nemško armado popolno presenečenje. Ko se je Rommel 25. oktobra vrnil na fronto, sta mu ostali le dve možnosti: naprej ali nazaj. Čez dva dni je spoznal, da je bitka izgubljena, zato je 2. novembra ukazal umik, vendar je bilo že prepozno, saj je bila pot za umik odrezana. Kljub temu pa se mu je posrečilo, da se je glavnina vojske izmuznila skozi ovire, v veliko pomoč mu je bilo tudi deževje, ki je upočasnilo britansko napredovanje.

8. oktobra 1942 so se ameriške in britanske sile v [[Operacija Bakla|operaciji Bakla]] (angleško: ''Torch'') izkrcale v francoskem [[Maroko|Maroku]] in [[Alžirija|Alžiriji]]. S to invazijo so želeli zavezniki udariti v hrbet Afriškemu korpusu in ga na ta način dokončno uničiti, potrebno pa je bilo tudi ustvariti drugo fronto, ki bi razbremenila Sovjetsko zvezo. Francozi, zvesti vladi v Vichiyu, so se večinoma upirali izkrcanim četam. A boji niso trajali dolgo in Francozi v Severni Afriki so se kmalu pridružili boju proti Hitlerju, de Gaulla pa so končno priznali za svojega voditelja.

Tri dni po izkrcanju v Severni Afriki je general Eisenhower začel z veliko ofenzivo, ki naj bi dokončno pregnala Nemce iz Severne Afrike. A napad se je končal katastrofalno, saj je Nemcem iz Italije uspelo pripeljati okrepitve, k neuspehu pa je prispevalo tudi zimsko deževje, ki je ceste spremenilo v močvirje. Tako se je vojskovanje decembra ustavilo, saj je bilo potrebno počakati Montgomerya, ki se je Tuniziji približeval z vzhoda.

Februarja 1943 so Nemci izvedli nenaden protinapad proti neusklajenemu zavezniškemu napredovanju in porinili Američane nazaj čez prelaz Kassarine, a so se stvari kmalu obrnile. Marca je bilo v Berlinu in Rimu jasno, da je Afrika izgubljena, zato je Hitler odpoklical Rommla. Britanci pod Montgomeryevim poveljstvom so napredovali proti Tuniziji iz vzhoda ob podpori francoske enote Jeana Leclerca, ki je napadla s smeri [[Čad]]a. Medtem so Američani in Britanci pritiskali na Tunizijo z zahoda. 23. aprila se je začel končni napad. Montgomery je prebil staro francosko obrambno črto Mareth med Libijo in Tunizijo, drugi korpus ZDA pa je zavzel koto 609, ki je zapirala pot v [[Bizerta|Bizerto]]. Britanska prva armada je zavzela Longstop Hill, zadnjo veliko naravno oviro. 7. maja sta padla [[Tunis]] in Bizerta, s čimer je bila presekana smer umika nemških enot v smeri [[Rt Bon|rta Bon]], s čimer se je končala vojna v Severni Ariki.

=== Vojna na Tihem oceanu in v Aziji ===
{{glavni|Vojna za Tihi ocean|Burmanska kampanja}}

[[Slika:USSArizona PearlHarbor.jpg|thumb|250px|[[USS Arizona (BB-39)|USS ''Arizona'']] v plamenih po japonskem napadu na ameriško oprišče [[Pearl Harbor]].]]

Vojna na [[Tihi ocean|Tihem oceanu]] se je začela 8. decembra 1941 z japonskim napadom na angleško kolonijo [[Hong Kong]], [[Nizozemska vzhodna Indija|Nizozemsko vzhodno Indijo]], [[Tajska|Tajsko]] in ameriške [[Filipini|Filipine]]. Dan prej, 7. decembra, se je zgodil tudi japonski napad na ameriško mornariško oporišče v [[Pearl Harbor]]ju na Havajih, s čimer so ZDA vstopile v vojno.

Po japonski invaziji na Tajsko, ki je padla v 24 urah, je 25. decembra padel tudi Hong Kong, istega dne pa še oporišča na ameriških otokih [[Guam]] in [[Otok Wake|Wake]]. Da bi Angleži preprečili izkrcanje japonskih čet v [[Malezija|Maleziji]], so v boj poslali bojni ladji ''[[HMS Repulse]]'' in ''[[HMS Prince of Wales]]'', ki pa sta kmalu postali tarči japonskih bombnikov, kar je bil eden prvih dokazov, da je čas velikih bojnih ladij mimo.

Januarja 1942 je Japonska napadla [[Burma|Burmo]], Nizozemsko Vzhodno Indijo in [[Nova Gvineja|Novo Gvinejo]]. 15. februarja je padel [[Singapur]], mesto, za katerega so Angleži pravili, da ga ni mogoče zavzeti. Pred japonskimi napadi ni bila varna niti Avstralija; 19. februarja so japonska letala bombardirala avstralsko mesto [[Darwin, Severni teritorij|Darwin]] in ostala mesta na severu Avstralije. Po večmesečnih bojih so 8. maja padli tudi Filipini, s čimer je postala Avstralija praktično obkoljena.

Do sredine leta 1942 so se Američani reorganizirali in zbrali svoje razbito ladjevje ter čete za ponovni napad na japonsko mornarico in njihove postojanke. Ker japonske čete v preteklosti niso zasedle mesta [[Port Moresby]] na južnem koncu Nove Gvineje, so želeli zdaj to doseči z izkrcanjem, kar je pripeljalo do [[Bitka v Koralnem morju|bitke v Koralnem morju]]. Rezultat bitke je bil sicer neodločen, vendar pa so Američani dosegli taktično zmago, saj so prekinili izkrcavanje japonskih čet na jugu Nove Gvineje. Junija so Japonci začeli novo ofenzivo, zasesti so nameravali [[atol]] [[Midway]] v havajskem otočju. Da bi svoje namere prikrili pred Američani, so zasedli nekaj [[Aleutski otoki|Aleutskih otokov]] ob obali [[Aljaska|Aljaske]], a to Američanov ni zmedlo. Tako je med 4. in 7. junijem 1942 prišlo do [[Bitka za Midway|bitke za Midway]], v kateri je bilo japonsko ladjevje poraženo, kar je bil jasen znak, da se je tehtnica prevesila na stran zaveznikov.

V tem času so na Novi Gvineji in [[Salomonovi otoki|Salomonovih otokih]] potekali krvavi spopadi med angleškimi, avstralskimi, novozelandskimi in japonskimi enotami, ki so si še vedno želeli zasesti Port Moresby ter okoliške otoke. Avgusta se je na [[Guadalcanal]]u izkrcalo 16.000 ameriških marincev, kar je bila prva večja kopenska operacija ameriške vojske po padcu Filipinov. Krvavi boji za otok so se končali šele 9. februarja 1943, ko je bilo z otoka pregnana večina japonskih vojakov, s tem pa se je končalo tudi obleganje Avstralije. Američani so nato skupaj z avstralsko, novozelandsko in angleško vojsko začeli prodirati vedno globlje proti severu Nove Gvineje, dokler se niso pred Filipini srečali z enotami, ki so prodirale iz vzhoda. 
[[Slika:SBDs and Mikuma.jpg|thumb|left|250px|Ameriška letala med bitko za Midway.]]
Kljub zmagi v bitkah za Midway in Guadalcanal je Američane od Japonske še vedno ločil obsežen Tihi ocean, poln majhnih koralnih otokov, od katerih je vsak predstavljal močno utrjeno japonsko postojanko. Da bi Američani zavzeli te otoke, so si izmislili taktiko žabjih skokov, v kateri bi zavzeli otok za otokom in se tako postopoma približali Japonski na razdaljo, od koder bi jo lahko bombardirali iz zraka. Otoke, ki bi bili premočno oboroženi, bi obšli in se tako izognili nepotrebnim izgubam. Svojo taktiko so preizkusili na dveh majhnih koralnih otokih: [[Bitka za Taravo|Tarawa]] in [[Makin]] v skupini [[Gilbertovi otoki|Gilbertovih otokov]], ki so ju zavzeli z veliko težavami, vendar so se ob tem veliko naučili, saj so bile izgube v sledečih operacijah dosti manjše. Nato so nadaljevali v smeri [[Marshallovi otoki|Marshallovih otokov]], kjer so zasedli pomembna atola [[Bitka za Kwajalein|Kwajalein]] in [[Eniwetok]]. Največji dosežek v tej kampanji je bil zasedba otokov [[Saipan]], [[Tinian]] in [[Guam]] v skupini [[Mariansko otočje|Marianskih otokov]]. Z zasedbo teh otokov je Japonska prišla v doseg ameriških bombnikov ''[[B-29]]'', ki so lahko sedaj brez prestanka bombardirali pomembna japonska mesta. Med 19. in 20. junijem 1944 je prišlo do [[Bitka v Filipinskem morju|bitke v Filipinskem morju]], kjer je japonska mornarica ponovno doživela poraz, od katerega si ni več opomogla. Med septembrom in oktobrom so padli še otoki [[Ulithi]], [[Yap]], [[Ngulu]] in [[Palau]]. Po uspešnih operacijah na Tihem oceanu so na vrsto prišli Filipini. Ameriške čete so se tam izkrcale 20. oktobra 1944, boji zanj pa so trajali do 2. septembra 1945, med 23. in 26. oktobrom 1944 pa je v [[Bitka v zalivu Leyte|zalivu Leyte]] pred filipinsko vzhodno obalo prišlo do zadnje velike pomorske bitke med ameriško in japonsko mornarico, v kateri je bila slednja ponovno poražena.

Obroč okoli Japonske se je začel vedno bolj ožiti, kmalu so padli otoki, kot sta [[Iwo Jima]] ter [[Okinawa]], ki sta sestavni del Japonske. Nič bolje ni Japoncem kazalo v Burmi, kjer so angleške čete prebile japonsko obrambno črto in začele osvobajati malezijski polotok. Svoje so prispevali tudi Rusi, ki so napadli [[Mandžurija|Mandžurijo]] in zasedli [[Kurilsko otočje|Kurilske otoke]]. Vendar se Japonska kljub brezizhodnemu položaju ni želela predati in se je nameravala, tako kot Nemčija, boriti do samega konca. Tako nesmiselno upiranje bi Američanom povzročilo strahovite izgube, zato so se odločili, da bodo uporabili novo čudežno orožje, za katerega svet vse do tedaj še ni slišal: [[atomska bomba|atomsko bombo]]. Prvo bombo so odvrgli na [[Hirošima|Hirošimo]] 6. avgusta leta 1945, ker pa se Japonska kljub uporabi tega strahovitega orožja ni želela predati, so 9. avgusta odvrgli še drugo bombo, tokrat na mesto [[Nagasaki]], s čimer se je vojna na Tihem oceanu končala.

=== Vojna v Sredozemlju ===
{{glavni|Italijansko bojišče|Bitka za Malto}}
[[Slika:Bundesarchiv Bild 146-2005-0004, Italien, Monte Cassino.jpg|thumb|right|250px|Italijanski samostan Monte Cassino v ruševinah, po tem ko ga je do tal porušilo zavezniško letalstvo. [[Bitka za Monte Cassino]] je bila ena najbolj krvavih bitk na italijanskem bojišču.]]
Vojna v [[Sredozemsko morje|Sredozemskem morju]] se je začela 10. junija 1940 z vstopom Italije v vojno. Po porazu Francije 24. junija je ta postala največja pomorska velesila v Sredozemskem morju, zato je začela vedno bolj ogrožati Britanske konvoje, namenjene v Egipt, kjer so se boji po posredovanju Nemcev zelo zaostrili. S porazom Francije pa se je pojavil problem še z ostankom Francoske bojne flote, ki je ostala zvesta francoski vladi v Vichiyu. Ta je bila pod velikim vplivom Nemcev, zato so Britanci sklepali, da je le še vprašanje časa, kdaj se bodo Nemci polastili te mogočne flote in jo uporabili v svojo korist. Da bi Britanci to preprečili, so od Francozov zahtevali, da svoje bojne ladje razorožijo, ali pa jih predajo Britancem. Ker so Francozi zahtevo zavrnili, je britansko ladjevje 3. julija 1940 [[Operacija Katapult|napadlo francosko pomorsko floto pri Mers-el-Kebir]] na obali Severne Afrike in jo popolnoma uničilo. 11. novembra so britanska letala iz letalonosilke ''[[HMS Illustrious (R87)]]'' napadla italijansko ladjevje, zasidrano v [[Tarent]]u, in potopilo ter poškodovalo več bojnih ladij.

Jeseni leta 1940 je Italija brez Hitlerjeve vednosti iz smeri Albanije napadla Grčijo in doživela strahoten poraz, zaradi katerega je skoraj izgubila še Albanijo. Spomladi leta 1941 sta Nemčija in Italija skupaj napadli [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavijo]] in Grčijo. Nemška vojska je ob pomoči italijanske vojske brez težav porazila jugoslovansko, grško in britansko vojsko. Po padcu Grčije sta se bili grška in britanska vojska prisiljeni umakniti na [[Kreta|Kreto]], vendar je po nemškem letalskem desantu kmalu padla tudi ta, zato je temu sledila evakuacija britanskih čet v Egipt. Med 27. in 29. marcem je italijanska mornarica doživela še en poraz. V [[Bitka pri rtu Matapan|bitki pri rtu Matapan]] je izgubila pet ladij, ena pa je bila huje poškodovana, medtem ko so Britanci izgubili eno samo letalo, več ladij pa je bilo poškodovanih.

Leta 1941 je do bojev prišlo tudi v [[Libanon]]u in [[Sirija|Siriji]], ki sta bili pod nadzorom Francozov, zvestih Vichiyu. Vzrok za začetek britanske vojaške operacije proti Francozom je bilo sestreljeno nemško letalo v [[Irak]]u, ravno v času, ko je tam potekala vstaja proti Britancem. Ker bi nemško letalo lahko v Irak priletelo le s smeri ene od teh dveh držav, so Britanci sklepali, da imajo Nemci tam svojo oporišča, ki jih je potrebno uničiti.

Z razmahom bojev v Severni Afriki je postala vedno bolj pomembna tudi [[Malta]], majhen otok na pol poti med Egiptom in Gilbertarjem, ki se nahaja blizu italijanske obale. Zaradi svoje lege je imel otok zelo pomemben strateški pomen, saj je lahko služil kot vmesna postojanka za poškodovane ladje, namenjene v Egipt in Severno Afriko, iz letališč na otoku pa je bilo možno nadzorovati sovražnikove pomorske poti in napadati mesta na jugu Italije. Ker Nemci in Italijani otoka nikoli niso imeli priložnosti zasesti, so se odločili, da ga bodo v [[Bitka za Malto|bitki za Malto]] izstradali, vendar je otok nekako zdržal vse do poraza sil osi v Severni Afriki.

Po končanih bojih v Severni Afriki, je z [[Zavezniška invazija na Sicilijo|operacijo Husky]] 10. junija 1943 prišlo do izkrcanja zavezniških čet na jugu [[Sicilija|Sicilije]], ki so jo brez večjega odpora zasedli. 3. septembra so se zavezniki v [[Operacija Baytown|operaciji Baytown]] izkrcali na jugu Italije in začeli brez večjih težav prodirati proti severu. Temu je 8. septembra sledila kapitulacija Italije, ki je nato prestopila na stran zaveznikov. Ti so se 10. septembra v [[Operacija Avalounch|operaciji Avalounch]] izkrcali še pri [[Salerno|Salernu]], vendar se je njihova hitro napredovanje kmalu ustavilo pred nemško zimsko obrambno črto. Da bi to obrambno črto obšli, so se izkrcali pri [[Anzio|Anziu]], kjer pa so padli v nemško past, zaradi česar se je izkrcanje sprevrglo v pravo nočno moro, iz katere ni bilo videti izhoda. Pomlad leta 1944 je prinesla nov začetek. Po krvavih bojih za [[Monte Cassino]] je bila nemška zimska obrambna črta prebita, zato je junija končno padel Rim, vendar pa so Nemci na severu države postavili [[Gotska linija|Gotsko obrambno črto]], zaradi česar je bilo zavezniško napredovanje ponovno ustavljeno vse do pomladi leta 1945. Nič bolje se Nemcem ni godilo na Balkanu. Zaradi napredovanja [[Rdeča armada|Rdeče armade]] na [[vzhodna fronta (druga svetovna vojna)|vzhodni fronti]] in vse močnejšega odporniškega gibanja v Grčiji in Jugoslaviji so se bili prisiljeni umakniti. Z umikom nemških čet in Francije, Italije, Grčije in Jugoslavije so se boji v Sredozemskem morju in njegovi okolici končali.

=== Vzhodna fronta in Balkan ===
{{glavni|Vzhodna fronta (druga svetovna vojna)|Vojna na Balkanu}}
[[Slika:Bundesarchiv Bild 183-L20582, Charkow, Strassenkämpfe.jpg|thumb|250px|right|Nemška vojska v [[Prva bitka za Harkov|prvi bitki za Harkov]], oktober 1941.]]
Po končanih vojaških operacijah na zahodu se je Hitler usmeril na vzhod proti Sovjetski zvezi. Ta je v njegovem velikopoteznem načrtu širjenja arijske rase igrala izredno pomembno vlogo, saj naj bi na njenem ozemlju naselili Nemce, rusko ljudstvo pa zasužnjili. Priprave za napad so se začele že leta 1939 s podpisom pakta o nenapadanju, ki pa ga Hitler ni mislil spoštovati, saj si je z njim želel le izogniti se spopadu na dveh frontah. Same vojaške priprave za napad so stekle takoj po porazu Francije, nepričakovano pa jih je prekinila balkanska kriza.

Hitler se sprva ni želel vmešavati v balkanske probleme, saj je vedel, da [[Balkan]] predstavlja sod smodnika, ki ga lahko vsak čas raznese in povzroči še večje probleme. Vendar pa je aprila 1941 prišlo do nepričakovanih dogodkov, ko je Kraljevina Jugoslavija, kmalu po njegovem podpisu, zavrnila pakt med nacistično Nemčijo in Kraljevino Jugoslavijo. Hitler je to zavrnitev vzel zelo osebno in je vojski ukazal, da naj v t. i. [[Aprilska vojna|aprilski vojni]] napade Jugoslavijo in Grčijo, ki sta bili po kratkotrajnih spopadih kmalu poraženi.

Po porazu Jugoslavije in njeni okupaciji so se na njenem ozemlju kmalu začela pojavljati odporniška gibanja poimenovana [[četniki]] in [[partizani]]. Prvi so si prizadevali za vrnitev [[Peter II. Karađorđević|jugoslovanskega kralja]], druge so vodili komunisti pod vodstvom Josipa Broza Tita, ki so želeli po porazu nacizma in fašizma vzpostaviti komunistično državo po zgledu Sovjetske zveze. Na začetku so imeli skupen cilj, poraziti nacizem in fašizem in so zato sklenili zavezništvo. Vendar pa je zaradi različnih ideologij prišlo do hudih razhajanj, ki so povzročila, da so začeli četniki napadati partizane in začeli sodelovati z okupatorjem&lt;ref&gt;Marijan F. Kranjc in Slobodan Kljakić, ''Plava garda – poveljnikovo zaupno poročilo'', Pro-Andy, Maribor, 2006 {{COBISS|ID=57204737}}&lt;/ref&gt;. Da so se stvari še dodatno zapletle, so se v strahu pred komunizmom začele po državi ustanavljati vojske, ki so tesno sodelovale z okupatorjem. Boji na Balkanu so izredno pomembno vplivali na potek druge svetovne vojne, saj so različna odporniška gibanja nase vezala velik del nemške vojske, ki je tako niso mogli uporabiti v boju na vzhodni ali zahodni fronti.

Po okupaciji Jugoslavije in Grčije so priprave za napad na Sovjetsko zvezo ponovno stekle, vendar so Nemci s tem, ko so napadli Jugoslavijo in Grčijo, izgubili dragocen čas, ki jih je kasneje stal zmage. [[Operacija Barbarossa]], ki je označevala začetek napada na Sovjetsko zvezo, je stekla 22. junija 1941. Nemška vojska je brez večjih težav porazila enote Rdeče armade, ki niso pričakovale nemškega napada. Glavni cilj napada je bila [[Moskva]], ki jo je bilo potrebno doseči še pred zimo, vendar je v zimi med letoma 1941 in 1942 kmalu postalo jasno, da je ta cilj nedosegljiv. Bliskovito napredovanje nemške vojske se je ustavilo tudi na severu pred [[Obleganje Leningrada|obleganim Leningradom]] in na jugu, ko so se začeli [[bitka za Stalingrad|boji za Stalingrad]]. Po porazu nemške vojske pri Stalingradu se je vojna sreča prevesila na stran Sovjetske zveze. Po [[Bitka pri Kursku|bitki pri Kursku]] poleti 1943 se je bila nemška vojske prisiljena umikati proti domovini. V zimi 1943 in 1944 je prišlo do zloma fronte, zaradi česar se je nemška vojska začela umikati proti zahodu na vsej fronti od [[Baltsko morje|Baltskega morja]] pa vse do [[Črno morje|Črnega morja]]. 27. januarja 1944 se je končalo obleganje Leningrada, Rdeča armada pa je nato začela prodirati vedno globlje na zahod. Kmalu so padle vzhodnoevropske države, nato pa so Rusi prišli do same nemške meje. Zadnja velika bitka vzhodne fronte je bila [[Bitka za Berlin]]. Ko je ta padel, se je druga svetovna vojna v Evropi končala.

=== Zahodna fronta ===
[[Slika:Approaching Omaha.jpg|thumb|250px|right|Zavezniško [[izkrcanje v Normandiji]], 6. junij 1944.]]
{{glavni|Zahodna fronta (druga svetovna vojna)}}
Zaradi vse večjega pritiska Sovjetske zveze, ki je zahtevala odprtje [[Druga fronta|druge fronte]], s katero bi razbremenili vzhodno fronto, je 6. junija 1944 prišlo do [[Izkrcanje v Normandiji|izkrcanja zavezniških čet v Normandiji]]. Po uspešnem izkrcanju je prišlo do [[Bitka za Francijo|bitke za Francijo]], katere vrhunec je bila [[osvoboditev Pariza]]. Po krvavih in mučnih spopadih so se bili Nemci prisiljeni umakniti iz Francije in zasesti nove obrambne položaje za [[Siegfriedova linija|Siegfridovo obrambno črto]] oz. zahodnim zidom. Da bi se izognili izgubam, ki bi jih utrpeli ob napadu na to zelo dobro branjeno obrambno črto, so nameravali zavezniki v Nemčijo prodreti preko Belgije, Luksemburga in Nizozemske. Vendar se je [[Operacija Market-Garden]], ki je označevala napad na te države, spremenila v pravo polomijo, ki je zaveznike veliko stala. Zaradi spodletele operacije in vedno daljših oskrbovalnih poti zavezniške vojske je fronta vse do decembra 1944 obstala. 16. decembra so Nemci v [[Ardenska ofenziva (1944)|Ardenski ofenzivi]] izvedli še zadnji bliskoviti napad, v katerem so presenetili zaveznike in jim prizadejali velike izgube, vendar pa protinapad iz obupa poteka fronte ni mogel več spremeniti. Do konca januarja 1945 se je fronta ustalila tam, kjer je bila decembra 1944, tako je ostalo vse do sredine marca, ko je zaveznikom uspelo prečkati mejno reko [[Ren]], s čimer se je začel prodor v Nemčijo, ki je označeval skorajšnji konec vojne. Prodor se je končal s srečanjem ameriških in ruskih enot na reki [[Laba|Labi]].

=== Stranska bojišča ===
* [[zimska vojna]]
* [[nadaljevalna vojna]]
* [[laponska vojna]]
* [[Druga kitajsko-japonska vojna|kitajsko-japonska vojna]]

== Druga svetovna vojna na Slovenskem ==
{{glavni|Druga svetovna vojna na Slovenskem}}
[[Slika:Bundesarchiv Bild 121-0721, Marburg-Drau, Adolf Hitler.jpg|thumb|right|250px|[[Adolf Hitler]] in [[Martin Bormann]] med obiskom okupiranega [[Maribor]]a aprila 1941, kar je oznanilo začetek nacističnega protislovenskega programa.]]

Druga svetovna vojna na Slovenskem se je začela [[6. april]]a 1941, ob vkorakanju nemške vojske. 11. aprila 1941 so se v boj za ozemlje vključile tudi italijanske in madžarske sile. Jugoslovanska armada, šibka zaradi nacionalnih nasprotij, je razpadla v desetih dneh. Slovenijo so trije okupatorji zasedli v celoti že 11. aprila. Nemški rajh je dobil Gorenjsko, Štajersko, severozahodni del Prekmurja in severni del Dolenjske ter Mežiško dolino. Italijani so zasedli Notranjsko, večino Dolenjske in Ljubljano, Madžari pa večino Prekmurja. Nekatere vasi v jugovzhodnem delu so bile priključene [[Neodvisna država Hrvaška|Neodvisni državi Hrvaški]] (NDH).&lt;ref name=&quot;izs1&quot;&gt;Cvirn, J. ''idr.'' (1999). &quot;Okupacija in razkosanje Slovenije v 2. svetovni vojni&quot;. '''V:''' ''Ilustrirana zgodovina Slovencev'' (str. 344-7); uredniki Vidic M., Brenk L. in Ivanič M. Ljubljana: Mladinska knjiga. ISBN 86-11-15664-1&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;snz&quot;&gt;(2006). ''Slovenska novejša zgodovina: od programa Zedinjena Slovenija do mednarodnega priznanja Republike Slovenije : 1848-1992''. Ljubljana: Mladinska knjiga in Inštitut za novejšo zgodovino. {{COBISS|ID=221408256}}&lt;/ref&gt;

Vsi okupatorji so izvajali potujčevanje in drugo nasilje nad prebivalstvom, saj so nameravali zasedeno ozemlje priključiti matičnim deželam. Italijani so sicer zaradi politično-taktičnih razlogov dovolili kulturno avtonomijo ter lastno upravo na občinski ravni v svojem okupacijskem območju, tj. v [[Ljubljanska pokrajina|Ljubljanski pokrajini]], medtem ko so nacisti začeli izvajati nasilno [[germanizacija|germanizacijo]] ter načrt [[etnocid]]a in [[genocid]]a, tj. izgon vsega slovenskega izobraženstva in narodno zavednih ljudi, vključno z duhovščino, ki je dosegla vrhunec s preselitvijo več kot 83.000 Slovencev v druga območja [[Tretji rajh|Tretjega rajha]], kot tudi v Srbijo in Hrvaško.&lt;ref name=izs1/&gt; Z namenom upora proti okupatorjem so 26. aprila 1941 slovenski komunisti skupaj z nekaterimi levo usmerjenimi skupinami ([[Krščanski socialisti Slovenije|krščanski socialisti]], [[Sokol (društvo)|Sokol]]) ustanovili Protiimperialistično fronto slovenskega naroda, kasneje imenovano [[Osvobodilna fronta]] (OF) Slovenskega naroda. Osvobodilna fronta, pod katero so delovale slovenske partizanske enote, je predstavljala temelj za oborožen boj proti okupatorjem.&lt;ref name=snz/&gt;&lt;ref name=izs2&gt;Cvirn, J. ''idr.'' (1999). &quot;Narodnoosvobodilni boj in revolucija&quot;. '''V:''' ''Ilustrirana zgodovina Slovencev'' (str. 348-61).&lt;/ref&gt;

Zaradi političnih atentatov, ki so jih izvajale komunistične skupine, ter radikalne nenaklonjenosti in strahu pred komunizmom v stari družbeni eliti, se je začela [[državljanska vojna]] med Slovenci v italijansko okupirani jugovzhodni Sloveniji spomladi leta 1942. Nasprotujoči si skupini sta bili torej Osvobodilna fronta Slovenskega naroda ter [[Slovensko domobranstvo]], ki so jo podpirale okupacijske sile.&lt;ref name=snz/&gt;&lt;ref name=izs2/&gt;

Slovenska partizanska vojska, ki je vojaško sodelovala z zavezniki, je po letih bojevanja v težkih razmerah ob koncu vojne skupaj z [[Jugoslovanska armada|Jugoslovansko armado]] osvobodila vse slovensko narodno ozemlje. Rezultat narodnoosvobodilnega boja je bila osvoboditev in zavarovanje [[Zedinjena Slovenija|Zedinjene Slovenije]] skoraj v celoti in pa vzpostavitev slovenske republike s pravico do samoodločbe, vključno s pravico do odcepitve, v jugoslovanski federaciji. Proti pričakovanju slovenskih partizanov je [[Josip Broz - Tito]] kljub poprejšnjim obljubam odpravil glavni štab Jugoslovanske armade za Slovenijo in slovensko partizansko vojsko vključil v enotno Jugoslovansko armado; s tem je bil Slovencem odvzet pomemben del narodne suverenosti.&lt;ref name=snz/&gt;&lt;ref name=izs2/&gt;

== Politično dogajanje ==
[[Slika:Yalta summit 1945 with Churchill, Roosevelt, Stalin.jpg|thumb|241x241px|''»Veliki trije«'' na Jaltski konferenci; Winston Churchill, Franklin D. Roosevelt in Stalin.]]
Politični in ostali dogodki, ki so se zgodili leta 1939 in nekaj let prej so dali misliti, da je izbruh nove velike vojne v Evropi le še vprašanje časa. Najbolj odmevna sta bila [[Anschluss|priključitev Avstrije]] leta 1938 in leto kasneje še priključitev Češke in Slovaške. Zahodni zavezniki bi to lahko preprečili, vendar so ob misli na novo veliko vojno proti Nemčiji raje izvajali t. i. [[Politika popuščanja|politiko popuščanja]]. V imenu te politike so Nemcem žrtvovali Avstrijo in Češkoslovaško, saj so mislili, da bodo tako pomirili Hitlerja in Evropo rešili pred novo vojno. Vendar so se motili, Hitler je zahteval več. Njegov naslednji cilj je bila Poljska, oziroma mestna državica Gdansk (nem. Danzig), ki so jo tudi vodili lokalni nacionalsocialisti. V nemškem interesu je bilo, da teritorialno poveže rajh z Vzhodno Prusijo, kar pa bi lahko naredila le z zasedbo Gdanska. Le-ta pa je bila za Poljsko nesprejemljiva, saj bi ji odvzela strateški dostop do morja. Ker je Hitler vedel, da se ne bo izognil vojni, je želel preprečiti vsaj vojno na dveh frontah, zato je z Rusijo sklenil pakt o nenapadanju, zahodnim zaveznikom pa je ponudil lažno mirovno pogodbo. Sledil je napad na Poljsko, zavezniki so se postavili na stran Poljske in na tem stališču vztrajali ter tako Hitlerju, ki je upal, da bo po napadu sklenil nov mir, prekrižali načrte. Kot protiutež zahodnim zaveznikom je Hitler že pred samo invazijo na Poljsko sklenil trojni pakt med Nemčijo, Italijo in Japonsko (sile osi). Politični odnosi med silami osi in zavezniki so se pretrgali, Evropa in Azija pa sta se pogreznili globoko v vojno.

Hud udarec za Veliko Britanijo je bil poraz Francije leta 1940, zato so si ti prizadevali pridobiti novega velikega zaveznika, ZDA, v kateri pa je javno mnenje nasprotovalo vstopu v vojno. Kljub temu je bila v ta namen 14. avgusta 1941 na krovu bojne ladje ''[[HMS Prince of Wales (1939)|HMS Prince of Wales]]'' podpisana [[atlantska listina]]. Medtem so Nemci napadli Sovjetsko zvezo in tako prekršili sporazum o nenapadanju, Velika Britanija pa je tako dobila še enega velikega zaveznika v boju proti silam osi. 
[[Slika:Potsdam conference 1945-8.jpg|left|thumb|200px|[[Clement Attlee]], [[Harry Truman]] in [[Josip Visarijonovič Džugašvili|Stalin]] na potsdamski konferenci.]]
Leto 1943 je bilo tako za sile osi kot tudi za zaveznike prelomno, zato so slednji v Teheranu organizirali t. i. [[teheranska konferenca|teheransko konferenco]]. Tam so Churchill, Roosevelt in Stalin, ki je bil prvič povabljen na zavezniško konferenco, razglabljali o odprtju druge fronte, ki bi razbremenila vzhodno fronto. Voditelji so razpravljali tudi o povojni ureditvi, mdr. o ustanovitvi [[Organizacija združenih narodov|Organizacije združenih narodov]]. Stalin pa se je zavzel za sovjetski vpliv v baltskih državah in v vzhodni Evropi, [[Iran]]u, ki je bil do tedaj pod britanskim in ruskim vplivom, pa so zagotovili samostojnost. V drugi polovici leta 1943 so zavezniki začeli napredovati na vseh frontah, tako da je proti koncu leta 1944 kazalo, da bo vojne kmalu konec. Potrebno je bilo razmišljati o novi evropski ureditvi. V ta namen je bila med 4. in 11. februarjem 1945 organizirana [[jaltska konferenca]], med katero so Stalin, Churchill in Roosevelt razpravljali o sklepnih etapah vojne in povojni razdelitvi Nemčije. Čez pet mesecev je tej konferenci sledila še [[potsdamska konferenca]]. Ta je potekala med 17. julijem in 2. avgustom 1945 in je bila zadnja izmed konferenc na vrhu v drugi svetovni vojni. Potekala je v [[Potsdam]]u v bližini Berlina, udeležili pa so se je Churchill (vmes ga je zamenjal novo izvoljeni ministrski predsednik [[Clement Richard Attlee|Attlee]]), Stalin in Truman. Na konferenci so priznali sovjetsko prevlado nad vzhodno Evropo. Razpravljali so še o [[Vojne reparacije|reparacija]]h, prepovedali nacistično stranko, demonopolizirali nemško industrijo in decentralizirali njeno gospodarstvo. Končni sporazumi, ki so jih sprejeli, so bili nejasni in nedorečeni, zato so bili kasneje predmet mnogih kršitev. Pogovarjali so se tudi o Japonski in ji zagrozili s popolnim uničenjem, če ne privoli v brezpogojno kapitulacijo. Kmalu po koncu vojne so se začeli odnosi med nekdanjimi zavezniki ohlajati, začela se je [[hladna vojna]].

== Vojaška tehnologija ==
{{glavni|Vojaška tehnologija druge svetovne vojne}}
[[Slika:USS Saratoga (CV-3) landing planes on 6 June 1935 (80-G-651292).jpg|thumb|right|200px|Letalonosilka ''USS Saratoga''.]]
[[Slika:Tiger-II-La Gleize.jpg|thumb|right|200px|Nemški tank Tiger II ali kar ''»kraljevi Tiger«''.]]
[[Slika:Fusée V2.jpg|thumb|right|200px|Nemška raketa ''V2''.]]
[[Slika:Messerschmitt Me 262A at the National Museum of the USAF.jpg|thumb|right|200px|Prvi operativni reaktivni lovec ''Me 262''.]]
Prva svetovna vojna je po svojem koncu postregla z različnimi novimi orožji in izumi, ki so v drugi svetovni vojni odigrali ključno vlogo in ji tudi dali svojevrsten značaj sodobnega hitrega vojskovanja. Ta orožja so bila letala, tanki, podmornice, letalonosilke, različna hitrostrelna orožja, rakete, idr. Napredovala je tudi komunikacijska tehnologija, poleg tega pa so bile pomembne naprave, kot so [[radar]]&lt;ref&gt;Batt, R. (1991). &quot;The Radar Army: Winning the War of the Airwaves&quot;. Robert Hale Ltd. ISBN 0-7090-4508-5&lt;/ref&gt; ter naprave za [[šifriranje]] (npr. nemška [[Enigma (naprava)|Enigma]]).&lt;ref&gt;{{cite book|author=Ratcliff, R.A.|title=Delusions of Intelligence: Enigma, Ultra and the End of Secure Ciphers|publisher=Cambridge University Press|year=2006|isbn=0521855225|page=11}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |title= Code Breaking in World War II
|url=http://history.sandiego.edu/gen/ww2timeline/espionage.html|first= S. |last=Schoenherr|year=2007 |publisher=History Department at the University of San Diego|accessdate=15.11.2009}}&lt;/ref&gt;

Največji pečat je drugi svetovni vojni dal [[tank]]. Ta sicer sprva precej neroden britanski izum se je v t. i. dvajsetletnem premirju spremenil v izredno učinkovit bojni stroj. Na tankovskem področju so prednjačili predvsem Nemci in Rusi, ki so razvijali vedno večje in bolj napredne tanke.&lt;ref&gt;Tucker, S.C. &amp; Roberts, P.M. (2004). ''Encyclopedia of World War II: A Political, Social, and Military History''. ABC-CLIO, str. 125. ISBN 1-57607-999-6&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Dupuy, T.N. (1982). ''The Evolution of Weapons and Warfare''. Jane's Information Group, str. 231. ISBN 0-7106-0123-9&lt;/ref&gt; Najbolj znan nemški tank iz prve polovice vojne je bil ''[[Panzer IV]]'', tega je zaradi svoje zastarelosti nadomestil ''[[Panzer V Panter|Panzer V]]'' ali ''Panter'' in ''[[Tiger I]]''. Proti koncu vojne pa je v boje posegel še ''[[Tiger II]]'', ki so mu zavezniški tankisti zaradi njegove velikosti in topa 88&amp;nbsp;mm nadeli kar ime ''»kraljevi Tiger«''. Tako kot Nemci so tudi Rusi, za razliko od zaveznikov, v vojno vstopili z zelo razvitimi tankovskimi enotami(Z GUNGL TANKI). Njihovi najbolj znani tanki so bili ''[[BT-7]]'', ''[[T-35]]'' in v prvi vrsti ''[[T-34]]'', ki je odigral ključno vlogo na vzhodni fronti. Rusi so razvili tudi nekaj težkih tankov, kot sta bila uničevalca tigrov ''[[JS-2]]'' in ''[[JS-|3]]'' (Josif Stalin). Zahodni zavezniki so v vojno na tankovskem področju vstopili popolnoma nepripravljeni. Njihovi tanki so bili v primerjavi z nemškimi slabše konstrukcije, poleg tega pa niso razumeli pomena tanka na bojišču, zaradi česar je bilo njihovo število relativno majhno. Najbolj znani zahodno-zavezniški tanki iz prvega obdobja vojne so bili francoski ''[[Char B1]]'' in ''[[Somua S-35]]'' ter skupina t. i. križarskih tankov (''[[Matilda Mk II|Matilda]]'', ''[[Crusader]]'', ''[[Cromwel]]''). Ker so bili Francozi poraženi že leta 1940, Britanci pa so imeli tanke slabe kakovosti, so se na bojišču pojavili ameriški tanki.

V prvi vojni je ključno vlogo odigralo topništvo, v drugi vojni temu, zaradi gibljivega vojskovanja in letalstva, ni bilo več tako. Vendar je topništvo kljub temu odigralo pomembno vlogo. Največ so topništvo uporabljali Rusi, zato mu je Stalin nadel ime »bog vojne«. Ker je bilo za drugo svetovno vojno značilno gibljivo vojskovanje so topove namestili na različna prevozna sredstva ter tako dobili [[Samohodna artilerija|samovozno topništvo]], kljub temu pa se se je še dogajalo, da je topove vlekla konjska vprega. Razvil se je tudi nov rod topništva, to so bili protitankovski in protiletalski topovi. Najbolj znan je bil [[8.8 cm FlaK|Flak 88mm]], ki so ga uporabljali tako za protiletalsko, kot tudi za protitankovsko orožje. Zasnova topov se od konca prve svetovne vojne ni bistveno spremenila, zato pa so je korenito spremenilo strelivo, ki je lahko sedaj doseglo nadpovprečen domet in izredno veliko prebojno moč. Proti koncu vojne pa je topništvo pričelo dobivati konkurenco v raketnem orožju.

Med dvajsetletnim premirjem se je razvilo tudi letalstvo. Letala so postajala vedno hitrejša in so lahko letela vedno višje. Dokončno sta se izoblikovali dve skupini letalstva: lovsko letalstvo in bombniško letalstvo. Na začetku vojne so na obeh področjih prednjačile predvsem sile osi z letali, kot so bili ''[[FW 190]]'', ''[[Messerschmitt Bf 109|Me-109]]'', ''[[Ju 87]]'' štuka in ''[[A6M3 reisen]]'' oz. bolje znan kot ''zero''. V tem obdobju so se zavezniki lahko tem letalom resneje zoperstavili le z lovcema ''[[Spitfire]]'' in ''[[Hawker Hurricane|Hurricane]]''. Za strateško bombardiranja Nemčije in Japonske so uporabljali bombnike, kot so britanski ''[[Avro Lancaster]]'' ter ameriška  ''[[B-17]]'' in ''[[B-29]]''. Najbolj znani ruski lovski letali sta bili ''[[Jak 1]]'' ter ''[[La-5]]/7''. Čeprav se v drugi polovici vojne nekatera nemška letala niso mogla več kosati s sodobnimi zavezniškimi lovci, so dokončno premoč v zraku zavezniki dobili šele z lovcem ''[[P-51 Mustang]]''.

Letalski napad na [[Tarent]] in [[Pearl Harbor]] ter potopitev ladij ''[[HMS Repulse (1916)|HMS Repulse]]'' in ''[[HMS Prince of Wales (1939)|HMS Prince of Wales]]'' je oznanil konec nekega obdobja na morju. Velike [[Bojna ladja|bojne ladje]] so nadomestile [[Letalonosilka|letalonosilke]], ki so s svojimi letali dosegale nasprotnika daleč preko obzorja.&lt;ref&gt;Tucker, S.C. &amp; Roberts, P.M. (2004). ''Encyclopedia of World War II: A Political, Social, and Military History''. ABC-CLIO, str. 163. ISBN 1-57607-999-6&lt;/ref&gt; Pomembno vlogo pa so ponovno odigrale [[Podmornica|podmornice]], ki so v obdobju med obema vojnama postale zmogljivejše in so [[Vojna za tonažo|vojno za konvoje]] iz okolice britanskega otočja prenesle vse do vzhodne ameriške obali in ostale oceane po celem svetu. Skupaj s podmornicami pa so se razvijala tudi protipodmorniška sredstva, kot so bili [[sonar]]ji, [[Globinska bomba|globinske bombe]], [[radar]]ji ter različne protipodmorniške taktike. Kot zelo učinkovito sredstvo proti sovražnikovim ladjam so se izkazale [[Magnetna mina|magnetne mine]].&lt;ref&gt;Rydill, L. (1995). ''Concepts in Submarine Design''. Cambridge University Press, str. 16. ISBN 0-521-55926-X&lt;/ref&gt; Za desant na sovražnikovo obalo pa so se razvili različni tipi [[Desantna ladja|desantnih ladij]].

Med drugo vojno je bila izredno pisana tudi [[Ročno strelno orožje|pehotna oborožitev]] vojakov. Prva vojna je pokazala, da [[repetirka|puške repetirke]] ne dajejo dovolj velike strelne moči, zato so se pojavila različna hitrostrelna orožja, ki so od konca prve vojne postala dosti majhna, da je z njimi lahko rokoval en sam vojak. Najbolj znana nemška pehotna orožja so bila  [[puškomitraljez]] ''[[MG 42]]'', [[pištoli]] ''[[Walther P38]]'' in ''[[P.08 Luger]]'', [[brzostrelka]] ''[[MP 40]]'', [[repetirka]] ''[[Karabiner 98k]]'', ter prednik vseh sodobnih [[avtomatska puška|avtomatskih pušk]], ''[[StG44]]''. Zavezniki na tem področju niso prav nič zaostajali, čeprav so predvsem Britanci prisegali na bolj tradicionalno orožje, kot je bila repetirka ''[[Lee-Enfield]]''. Američani so svoje vojake oborožili z brzostrelko ''[[Thompson M1921|Thompson]]'', polavtomatsko puško [[M1 Garand]], puškomitraljezom ''[[M1918 BAR]]'' in pištolo ''[[Colt 1911]]''. Ruski vojak pa je uporabljal predvsem brzostrelko ''[[PPŠ-41|Špagin]]'', puško repetirko izredno starega izvora ''[[Mosin-Nagant]]'', polavtomatsko puško ''[[SVT-40|Tokarjev]]'' ter enega izmed puškomitraljezov ''[[Maxim]]'', ''[[Degtjarev]]'' in ''[[Gorjunov]]''. Brzostrelke so se zelo izkazale v [[Bitka v zaprtih prostorih|bitkah v zaprtih prostorih]] ter pogojih [[džungla|džungle]],&lt;ref&gt;Cowley, R. &amp; Parker, G. (2001). ''The Reader's Companion to Military History''. Houghton Mifflin Harcourt, str. 221. ISBN 0-618-12742-9&lt;/ref&gt; avtomatske puške, ki so vključevale lastnosti pušk in brzostrelk, pa so postale standardna pehotna oborožitev pri skorajda vseh oboroženih silah v povojnem času.&lt;ref&gt;Sprague, O. &amp; Griffiths, H. (2006). [http://www.amnesty.org/en/library/asset/ACT30/011/2006/en/11079910-d422-11dd-8743-d305bea2b2c7/act300112006en.pdf ''The AK-47: the worlds favourite killing machine''] (PDF). Amnesty International, str. 1. Pridobljeno 14.11.2009.&lt;/ref&gt;

Pred vojno ter med samo vojno se je Nemčija lotila tudi izdelave tako imenovanih »čudežnih orožij«. Nekatera med njimi so bila zares na meji [[Znanstvena fantastika|znanstvene fantastike]], druga pa so se izkazala kot zelo učinkovita, vendar so bila še daleč pred svojim časom. Tako so Nemci proti koncu vojne v operativno delovanje poslali prvo reaktivno letalo, lovca ''[[Me 262]]'' ter t. i. ''maščevalno orožje'' ([[nemščina|nemško]]:''Vergeltungswaffen''), tj. ''letečo bombo''  ''[[V-1 (leteča bomba)|V-1]]'', [[Raketa|raketo]] ''[[V-2 (raketa)|V-2]]'' ter top ''[[V-3 (top)|V-3]]''.&lt;ref&gt;Basil, C. (1976). ''The Battle of the V-Weapons''. Morley: The Elmfield Press.&lt;/ref&gt; Eksperimentirali so tudi z novimi, od zraka neodvisnimi motorji za podmornice, različnimi raketami, vodenimi bombami (na primer ''[[Fritz X]]''),&lt;ref&gt;Fitzsimons, B. (ur). (1978). &quot;Fritz-X&quot;. '''V:''' ''The Illustrated Encyclopedia of 20th Century Weapons and Warfare'', vol. 10 (str. 1037). London: Phoebus.&lt;/ref&gt; žarki ([[Infrardeče sevanje|IR]]) ter letali na reakcijski in raketni pogon. V načrtu so imeli tudi izdelavo [[Atomska bomba|atomske bombe]], vendar so si načrt napačno zastavili, tako&lt;ref&gt;Bethe, H.A. »The German Uranium Project«. ''Physics Today'' '''53''' (7): 34-36.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Krieger, W. (1995). ''The Germans and the Nuclear Question''. German Historical Institute Washington, D.C.: Occasional Paper, št. 14.&lt;/ref&gt; da so jih Američani prehiteli in leta 1945 odvrgli dve atomski bombi na Japonsko, s čimer se je druga svetovna vojna končala, svet pa se je za vedno spremenil in prešel v novo obdobje zgodovine - &quot;Atomsko dobo&quot;.

== Posledice ==
[[Slika:NATO vs. Warsaw (1949-1990).svg|thumb|right|400px|Razdelitev Sveta med države NATA in Varšavskega pakta.]]
Drugega septembra 1945 je bila v Tokijskem zalivu na ladji ''USS Missouri'' podpisana japonska [[brezpogojna kapitulacija]]. Vojna, ki je trajala točno šest let, se je s tem končno zaključila. Začelo se je novo obdobje, na katerega je svet čakal že od konca prve svetovne vojne. Da se kaj podobnega nikoli več ne bi zgodilo, so zavezniki 24. oktobra 1945 ustanovili [[Organizacija združenih narodov|Organizacijo združenih narodov]] z namenom reševanja svetovnih problemov. Ta je nadomestila neučinkovito in pristransko organizacijo [[Društvo narodov]], ki je bilo ustanovljeno po prvi svetovni vojni.

Moč vala sprememb so občutili tudi stari kolonialni [[imperij]]i (Velika Britanija, Francija, Nizozemska, Belgija, Portugalska), ki so bili skozi stoletja simbol svetovne moči. Iz nekdanjih kolonij je v procesu postopne [[dekolonializacija|dekolonializacije]] nastala cela kopica novih samostojnih držav, kot so [[Indija]], [[Pakistan]], [[Indonezija]], [[Madagaskar]], [[Alžirija]], [[Izrael]], [[Severna Koreja]], [[Južna Koreja]], idr. Stare imperije so nadomestile ZDA, ki so na veliko pozdravljale in podpirale idejo o samoodločbi narodov, ter Sovjetska zveza, ki je močno vplivala na gradnjo političnih socializmov v nerazvitih dekolonializiranih državah.

Spremenila se je tudi svetovna ureditev. Kmalu po vojni so se razmere med vzhodnimi in zahodnimi zavezniki začele slabšati, zato sta obe strani začeli oblikovati svoja vplivna območja. Evropa se je [[Preoblikovanje Evrope pa drugi svetovni vojni|razdelila]] na vzhodno, pod nadzorom Sovjetske zveze, in na zahodno pod nadzorom ZDA oz. zahodnih zaveznikov. Nekaj podobnega se je zgodilo tudi drugod po svetu. ZDA so zasedle Japonsko ter si tako pridobile vpliv nad Južno Korejo, Južnim Vietnamom in Tihim oceanom. Sovjetska zveza je okupirala Kurilske otoke in si zagotovila vpliv nad Severno Korejo. Ker so bile napetosti med nekdanjimi vojnimi zavezniki vedno večje so zahodni zavezniki ustanovili zvezo [[NATO]], Sovjetska zveza pa je nanjo odgovorila z [[Varšavski pakt|Varšavskim paktom]]. Kmalu za tem se je svet znašel globoko v [[Hladna vojna|hladni vojni]], obdobju, v katerem je celoten svet trepetal pred neprestano nevarnostjo [[Atomska vojna|atomskega spopada]].

== Žrtve in škoda ==
[[Slika:World War II Casualties-sl.svg|right|525px]]
Drugo svetovno vojno bi lahko označili kot [[Totalna vojna|totalno vojno]]. Trajala je polnih šest let, v njej pa je sodelovalo 61 držav z milijardo sedemsto milijoni prebivalcev in s površino 131,5 milijoni km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;, kar je predstavljalo kar 96 % zemeljske površine. Medtem ko je prva svetovna vojna potekala predvsem v Evropi, se je druga svetovna vojna odvijala praktično po celem svetu. V njej je sodelovalo 81 % takratnega prebivalstva. Mobiliziranih je bilo 110 milijonov vojakov od 210 milijonov odraslih moških (skoraj vsak drugi moški), na različne načine pa so bili v boje vključeni tudi civilisti, kar je bila ena od velikih značilnosti te vojne.

Vojna sama je terjala 60 milijonov mrtvih in 35 milijonov ranjenih ter še 3 milijone pogrešanih. Največ ljudi je umrlo zaradi nacističnih zločinov. Prvič v zgodovini modernega vojskovanja se je zgodilo, da je bilo mrtvih več civilistov kot vojakov (tj. okoli 40 milijonov), ki so umrli zaradi različnih [[bolezen|bolezni]], [[lakota|lakote]], [[bombardiranje|bombardiranj]] ter pokolov, genocidov in drugih [[vojni zločin|vojnih zločinov]],&lt;ref&gt;{{cite web|last=O'Brien|first=J.V|title= World War II: Combatants and Casualties (1937— 1945) |url=http://web.jjay.cuny.edu/~jobrien/reference/ob62.html|work=Obee's History Page|publisher=John Jay College of Criminal Justice|accessdate=16.8.2010}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|first=M|last=White|title=Source List and Detailed Death Tolls for the Twentieth Century Hemoclysm|url=http://users.erols.com/mwhite28/warstat1.htm#Second|work=Historical Atlas of the Twentieth Century|publisher=Matthew White's Homepage|accessdate=16.8.2010}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|title=World War II Fatalities|url=http://www.secondworldwar.co.uk/casualty.html|publisher=secondworldwar.co.uk|accessdate=16.8.2010}}&lt;/ref&gt; ki so jih zagrešili tako na strani sil osi (npr. [[holokavst]] in [[pokol v Nankingu]]) kot tudi na strani zaveznikov (npr. [[Katinski pokol]]&lt;ref&gt;Paul, A. (2010). ''Katyń: Stalin's Massacre and the Triumph of Truth''. DeKalb, IL: Northern Illinois University Press, str. 447. ISBN 978-0-87580-634-1&lt;/ref&gt; in [[bombardiranje Dresdena]]&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.genocidewatch.org/HOWWECANPREVENTGENOCIDE.htm|title=How Can We Prevent Genocide: Building An International Campaign to End Genocide|last=Stanton|first=G|accessdate=16.8.2010|archiveurl=http://web.archive.org/web/20070927005226/http://www.genocidewatch.org/HOWWECANPREVENTGENOCIDE.htm|archivedate=2007-09-27}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Addison, P. &amp; Crang, J.A. (ur.). (2006). ''Firestorm: The Bombing of Dresden''. Pimlico, str. 180. ISBN 1-84413-928-X&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Harding, L. [http://www.guardian.co.uk/international/story/0,3604,1067232,00.html »German historian provokes row over war photos«], ''The Guardian'', 21. oktober 2003.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite news |title=Bombing civilians is not only immoral, it's ineffective |publisher=The Guardian |date=27. marec 2006 |accessdate=1. oktober 2008 |url=http://www.guardian.co.uk/commentisfree/2006/mar/27/comment.secondworldwar | location=London | first=A.C | last=Grayling}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Hawley, C. [http://www.spiegel.de/international/0,1518,341239,00.html »Dresden Bombing Is To Be Regretted Enormously«]. ''Spiegel Online'', 11. februar 2005.&lt;/ref&gt;). Sile osi so v določenih primerih za poboje civilistov in vojnih ujetnikov uporabile [[biološko orožje|biološko]] in [[kemično orožje]] (npr. italijanske sile so uporabile [[iperit]] v [[Abesinija|Abesiniji]],&lt;ref&gt;{{cite book|year=2004|title=Encyclopedia of World War II: A Political, Social, and Military History|publisher=ABC-CLIO|last1=Tucker|first1=S.C.|last2=Roberts|first2=P.M.|page=319|isbn=1576079996}}&lt;/ref&gt; [[enota 731]] [[Japonska cesarska vojska|Japonske cesarske vojske]] pa različno biološko in kemično orožje med okupacijo Kitajske&lt;ref&gt;{{cite book|last1=Sabella|first1=R|last2=Li|first2=F Fei|last3=Liu|first3=D|title=Nanking 1937: Memory and Healing|publisher=M.E. Sharpe|year=2002|isbn=0765608162|page=69}}&lt;/ref&gt; in [[bitka za Khalkhin Gol|začetnih bojih z Rusi]]&lt;ref&gt;{{cite book|last=Harris|first=S.|title=Factories of Death: Japanese Biological Warfare, 1932–1945, and the American Cover-up|publisher=Routledge|year=2002|isbn=0415932149|page=74}}&lt;/ref&gt;). Zaprtih je bilo 45 milijonov ljudi, 20 milijonov otrok je ostalo brez staršev, bilo pa je tudi 10 milijonov prisilnih delavcev. 
[[Slika:Ebensee concentration camp prisoners 1945.jpg|thumb|left|250px|Taboriščniki v Mauthausnu po osvoboditvi, Avstrija 1945.]] 
[[Slika:Bundesarchiv Bild 183-Z0309-310, Zerstörtes Dresden.jpg|thumb|left|250px|Po [[Bombardiranje Dresdna|zavezniškem bombnem napadu]] popolnoma porušeno mesto [[Dresden]].]]
Po številu izstopata Poljska z okoli 6 milijoni žrtev, torej z 20 % izgubo prebivalstva in Sovjetska zveza z okoli 20 milijonov žrtev ali izgubo okoli 13 % njenega prebivalstva. Francija je imela okoli 358.000 žrtev ali 0,85 % prebivalstva. V Jugoslaviji je bilo med vojno ubitih okoli 1.100.000 ljudi oziroma 5,8 % populacije.&lt;ref&gt;Žerjavić, V. (1989). ''Gubici stanovništva Jugoslavije u drugom svjetskom ratu''. Zagreb.&lt;/ref&gt; Med deli Jugoslavije je bilo največ žrtev v Bosni in Hercegovini, in sicer 328.000 žrtev (več kot 10 % prebivalstva), sledi Črna gora 37.000 žrtev (skoraj 8 %), Hrvaška 295.000 žrtev (več kot 7 %), Slovenija približno 89.000 žrtev, Vojvodina 73.000 žrtev (več kot 5 %), Srbija 303.000 žrtev (več kot 4 %), Kosovo 24.000 žrtev (skoraj 2 %) in Makedonija 24.000 žrtev (skoraj 2 %).&lt;ref&gt;Godeša B., Mlakar B., Šorn M. in Tominšek R.T. (2002). &quot;Žrtve druge svetovne vojne v Sloveniji&quot;. '''V:''' ''Prispevki za novejšo zgodovino'', str. 121-130.&lt;/ref&gt; V Sloveniji je bilo med vojno ubitih po doslej znanih podatkih 70.922 ljudi, po vojni pa 13.989. Od vseh žrtev je bilo 53.680 vojaških oziroma 63 %, kar 37 % vseh žrtev je bilo med civilisti. Za primerjavo velja omeniti, da je bilo v Sloveniji v času [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] 10 % vseh žrtev med civilisti.&lt;ref&gt;Godeša B., Mlakar B., Šorn M. in Tominšek R.T. (2002). &quot;Žrtve druge svetovne vojne v Sloveniji&quot;. '''V:''' ''Prispevki za novejšo zgodovino'', str. 125-130.&lt;/ref&gt;

Uničenih je bilo 30 milijonov zgradb. Škoda je znašala 278 milijard USD. SZ je imela škode za 128 milijard USD, Poljska za 65 milijard USD, Jugoslavija pa za 50 milijard USD. Izdatki za oboroževanje so znašali 1500 milijard USD (ZDA - 320 milijard USD; Velika Britanija - 300 milijard USD; Nemčija - 275 milijard USD; ZSSR - 190 milijard USD; Italija - 94 milijard USD; Japonska - 56 milijard USD). Po nekaterih ocenah je vojna stala 4.000 milijard USD, države so za vojno namenile 60-70 % svojega [[BNP|nacionalnega dohodka]].&lt;ref name=milward&gt;Milward, A.S. (1979). ''War, economy, and society, 1939-1945''. University of California Press.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=overy&gt;Overy, R. (1997). ''Why the Allies Won''. W.W. Norton &amp; Company.&lt;/ref&gt;

Najbolj sta bili na vojno pripravljeni Nemčija in Japonska. Sledila jim je SZ, vendar je ta v prvih tednih vojne izgubila velik del ozemlja in industrije, zato se je znašla na dnu. Do leta 1945 je morala vso industrijo postaviti na novo, kar jo je veliko stalo. Najmanj sta bili na vojno pripravljeni ZDA in Velika Britanija. ZDA so se vojnim razmeram zaradi svojega velikega gospodarskega potenciala hitro prilagodile in tako postale svetovna velesila. Velika Britanija ni imela take sreče. Njena industrija je temeljila na uvozu surovin iz prekomorskih ozemelj, zato je imela tekom vojne izredno obremenjeno industrijo, večino orožja je morala kupovati v tujini.&lt;ref name=milward/&gt;&lt;ref name=overy/&gt;&lt;ref&gt;Barnett, C. (1986). ''The audit of war: the illusion &amp; reality of Britain as a great nation''. Macmillan.&lt;/ref&gt;

Tekom vojne je bilo izdelanih več kot 800.000 letal, 300.000 tankov, milijon topov, 650.000 minometov, 52 milijonov različnih kosov pehotnega strelnega orožja ter 2.970 podmornic in ladij.&lt;ref name=milward/&gt;&lt;ref name=overy/&gt;

Nemčija je vojno začela z 1,4 milijonov vojakov, končala pa s 7,5 milijoni. SZ je imela pred vojno poldrugi milijon vojakov, leta 1941 je njihovo število naraslo na 4,7 milijonov, ob koncu vojne pa je bilo pod orožjem že kar neverjetnih 12 milijonov ljudi. ZDA, ki so bile na vojno najmanj pripravljene, so imela leta 1939 pičlih 174.000 izredno slabo oboroženih vojakov, do konca vojne so zbrali 12,3 milijonov vojakov in se tako brez težav kosali s SZ. Velika Britanija je imela pred vojno 472.000 izredno dobro oboroženih vojakov, do konca vojne je njihovo število naraslo na 5 milijonov.

Največ so med vojno pridobile ZDA, ki so s svojo močno industrijo iz nje prišle kot svetovna gospodarska in politična velesila. Medtem pa so se nekdanje gospodarske velesile (Nemčija, Francija, Velika Britanija idr.) znašle v ruševinah povojne Evrope in so se morale prilagoditi novi svetovni ureditvi.

== Glej tudi ==

* [[Kronologija druge svetovne vojne]]
* [[Vojne napovedi v drugi svetovni vojni]]
* [[Tretji rajh]]
* [[koncentracijsko taborišče]]
* [[izumi in pridobitve druge svetovne vojne]]
* [[seznam osebnosti druge svetovne vojne]]
* [[Preoblikovanje Evrope po drugi svetovni vojni]]
* [[Druga svetovna vojna na Slovenskem]]

== Sklici ==
{{opombe|2}}

== Viri ==
&lt;div class=&quot;references-small&quot;&gt;
* Čuček, J. ''idr.'' (ur.) (1991). &quot;Druga svetovna vojna 1939–1945&quot;. '''V:''' ''Stoletje svetovnih vojn''. Ljubljana: Cankarjeva založba. {{COBISS|ID=19518465}}
* (1981). ''Stoletje svetovnih vojn''. Ljubljana: Cankarjeva založba.
* (1981). ''Druga svetovna vojna''. Ljubljana: Mladinska knjiga.
* (1970). ''Druga svetovna vojna''. Ljubljana: Mladinska knjiga.
&lt;/div&gt;

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki|World War II}}
{{ikona en}}
* [http://www.archives.gov/research/ww2/photos/ ''Slike druge svetovne vojne'']
* [http://www.ww2db.com/ ''Baza podatkov o drugi svetovni vojni'']
* [http://www.history.com/encyclopedia.do?articleId=226140 ''Enciklopedija 2.SV na History Channel'']
* [http://www.ww2incolor.com/gallery/ ''Barvne slike o 2.SV''  ]
* [http://www.warphotos.co.nr/ ''Fotografije in filmi'']
* [http://ww2.war-letters.com/  ''Internetna baza podatkov pisem vojakov iz 2.SV''  ]
* [http://www.bbc.co.uk/ww2peopleswar/ ''»WW2 People's War« - projekt ''] ''»WW2 People's War« - projekt [[British Broadcasting Corporation|BBCja]]: zbirka zgodb običajnih ljudi tako ali drugače udeleženih v vojni ''
* [http://cgsc.cdmhost.com/cdm4/browse.php?CISOROOT=%2Fp4013coll8 ''»Fort Leavenworth papers«: študije in dokumenti knjižnice ameriškega inštituta vojnih operacij »cgsc«''  ]
{{zvezdica}}

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Druga svetovna vojna|*]]
[[Kategorija:Vojne 20. stoletja]]
[[Kategorija:Vojne Albanije]]
[[Kategorija:Vojne Argentine]]
[[Kategorija:Vojne Avstralije]]
[[Kategorija:Vojne Avstrije]]
[[Kategorija:Vojne Bahavalpurja]]
[[Kategorija:Vojne Belgije]]
[[Kategorija:Vojne Bolgarije]]
[[Kategorija:Vojne Bolivije]]
[[Kategorija:Vojne Brazilije]]
[[Kategorija:Vojne Češkoslovaške]]
[[Kategorija:Vojne Danske]]
[[Kategorija:Vojne Dominikanske republike]]
[[Kategorija:Vojne Egipta]]
[[Kategorija:Vojne Ekvadorja]]
[[Kategorija:Vojne Etiopije]]
[[Kategorija:Vojne Filipinov]]
[[Kategorija:Vojne Francije]]
[[Kategorija:Vojne Grčije]]
[[Kategorija:Vojne Gvatemale]]
[[Kategorija:Vojne Haitija]]
[[Kategorija:Vojne Hondurasa]]
[[Kategorija:Vojne Hrvaške]]
[[Kategorija:Vojne Indije]]
[[Kategorija:Vojne Iraka]]
[[Kategorija:Vojne Irana]]
[[Kategorija:Vojne Italije]]
[[Kategorija:Vojne Japonske]]
[[Kategorija:Vojne Kanade]]
[[Kategorija:Vojne Kitajske]]
[[Kategorija:Vojne Kolumbije]]
[[Kategorija:Vojne Kostarike]]
[[Kategorija:Vojne Kraljevine Jugoslavije]]
[[Kategorija:Vojne Kube]]
[[Kategorija:Vojne Libanona]]
[[Kategorija:Vojne Liberije]]
[[Kategorija:Vojne Luksemburga]]
[[Kategorija:Vojne Madžarske]]
[[Kategorija:Vojne Mehike]]
[[Kategorija:Vojne Mongolije]]
[[Kategorija:Vojne Nemčije]]
[[Kategorija:Vojne Nepala]]
[[Kategorija:Vojne Nikaragve]]
[[Kategorija:Vojne Nizozemske]]
[[Kategorija:Vojne Norveške]]
[[Kategorija:Vojne Nove Funlandije]]
[[Kategorija:Vojne Nove Zelandije]]
[[Kategorija:Vojne Paname]]
[[Kategorija:Vojne Paragvaja]]
[[Kategorija:Vojne Peruja]]
[[Kategorija:Vojne Poljske]]
[[Kategorija:Vojne Romunije]]
[[Kategorija:Vojne Salvadorja]]
[[Kategorija:Vojne San Marina]]
[[Kategorija:Vojne Saudove Arabije]]
[[Kategorija:Vojne Sirije]]
[[Kategorija:Vojne Slovaške]]
[[Kategorija:Vojne Sovjetske zveze]]
[[Kategorija:Vojne Tajske]]
[[Kategorija:Vojne Tonge]]
[[Kategorija:Vojne Turčije]]
[[Kategorija:Vojne Urugvaja]]
[[Kategorija:Vojne Venezuele]]
[[Kategorija:Vojne Združenega kraljestva]]
[[Kategorija:Vojne Združenih držav Amerike]]
[[Kategorija:Nacionalizem]]</text>
      <sha1>6c7c0uupf6emc46c4bwxrqrowjztsbn</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Zavezniki</title>
    <ns>0</ns>
    <id>9276</id>
    <revision>
      <id>5726743</id>
      <parentid>5606208</parentid>
      <timestamp>2022-08-02T16:40:07Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Radek</username>
        <id>89714</id>
      </contributor>
      <comment>glej Zavezniki 2. sv. vojne</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="294" xml:space="preserve">'''Zavezniki''' ([[angleščina|angleško]] Allies) je naziv skupine [[država|držav]], ki so se med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] borile proti skupini držav, imenovane [[sile osi]].


== Glej tudi ==
* [[koalicija voljnih]]

{{hist-stub}}

[[Kategorija:Druga svetovna vojna]]</text>
      <sha1>se5ur4bw9bn1y9t4gl1xf9za1jyp6ok</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5726745</id>
      <parentid>5726743</parentid>
      <timestamp>2022-08-02T16:43:20Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Radek</username>
        <id>89714</id>
      </contributor>
      <comment>n</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="402" xml:space="preserve">'''Zavezniki''' so osebe, predmeti ali pojmi, ki nekoga podpirajo, zlasti ko mu kdo drug nasprotuje.&lt;ref&gt;SSKJ&lt;/ref&gt;
Beseda se najpogosteje uporablja za oznako držav, ki so sklenile vzajemno sodelovanje in pomoč na vojaškem področju za časa 
* [[Zavezniki prve svetovne vojne|prve svetovne vojne]]
* [[Zavezniki druge svetovne vojne|druge svetovne vojne]].

==Sklici==
{{sklici|1}}

{{razločitev}}</text>
      <sha1>2azbiyxnrvbjpqd9ysp1kl1snu0qol6</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5726766</id>
      <parentid>5726745</parentid>
      <timestamp>2022-08-02T18:58:57Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09090091</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>-{{razločitev}}, slog</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="414" xml:space="preserve">'''Zavezniki''' so osebe, predmeti ali pojmi, ki nekoga podpirajo, zlasti ko mu kdo drug nasprotuje.&lt;ref&gt;SSKJ&lt;/ref&gt; Beseda se najpogosteje uporablja za oznako držav, ki so sklenile vzajemno sodelovanje in pomoč na vojaškem področju. Med najbolj znana zavezništva spadajo [[Sveta aliansa]], [[Antantne sile med prvo svetovno vojno|antantne sile]] in [[zavezniki druge svetovne vojne]]. 
==Sklici==
{{sklici|1}}</text>
      <sha1>fygplirkjxaxyq65nmxi6p0w0ojbjpj</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Berlin</title>
    <ns>0</ns>
    <id>11255</id>
    <revision>
      <id>5726662</id>
      <parentid>5726037</parentid>
      <timestamp>2022-08-02T12:53:30Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Lear 21</username>
        <id>211931</id>
      </contributor>
      <comment>+ Religija</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="14426" xml:space="preserve">{{drugipomeni}}

{| class=&quot;infobox geography vcard&quot; style=&quot;width: 23em;&quot;
|+
| colspan=&quot;2&quot; align=center style=&quot;background: #D8E2EF; width:100%; font-size: 1.25em;&quot; | ''' &lt;span class=&quot;fn org&quot;&gt;Berlin&lt;/span&gt;'''
|- 
| colspan=&quot;2&quot; style=&quot;text-align: center; padding: 0.0em 0.0em 0.0em 0.0em;;&quot; | [[Slika:Berlin Panorama von der Siegessäule Richtung Mitte, Berlin, Deutschland.jpg|270px]]
|-
| align=&quot;center&quot; style=&quot;width: 50%; background:#D8E2EF;&quot; | '''Zastava'''
| align=&quot;center&quot; style=&quot;width: 50%; background:#D8E2EF;&quot; | '''Grb'''
|-
| colspan=&quot;2&quot; class=&quot;maptable&quot; |
{| width=100% style=&quot;text-align:center; margin:0 auto; background:none;&quot;
| align=center style=&quot;width:50%; border:0; vertical-align:middle;&quot; | &lt;span style=&quot;display:inline;&quot;&gt;&lt;span style=&quot;display:table-cell;  border:1px solid #ddd;&quot;&gt;[[Slika:Flag of Berlin.svg|120px|Zastava Berlina]]&lt;/span&gt;&lt;/span&gt; 
| align=center style=&quot;width:50%; border:0; vertical-align:middle;&quot; | [[Slika:Coat of arms of Berlin.svg|70px|Grb Berlina]] 
|}
|- 
| align=&quot;center&quot; colspan=&quot;2&quot; style=&quot;background:#D8E2EF;&quot; |'''Lega Berlina v Nemčiji in v Evropski uniji'''
|- 
| colspan=&quot;2&quot; style=&quot;text-align: center; padding: 0.1em 0.1em 0.1em 0.1em;;&quot; | [[Slika:EU location Berlin.svg|220px|Lega Berlina v Nemčiji/EU]]
|- class=&quot;mergedtoprow&quot;
| '''[[Geografski koordinatni sistem|Koordinate]]''' || &lt;span class=&quot;plainlinksneverexpand&quot;&gt;[http://tools.wikimedia.de/~magnus/geo/geohack.php?params=52_31_N_13_25_E_type:city_region:DE &lt;span title=&quot;Zemljevidi, zračni posnetki in drugi podatki za 52°&amp;nbsp;31′&amp;nbsp;N, 13°&amp;nbsp;25′&amp;nbsp;E&quot;&gt;52°&amp;nbsp;31′&amp;nbsp;N, 13°&amp;nbsp;25′&amp;nbsp;E&lt;/span&gt; {{ikona en}}]&lt;/span&gt;
|- class=&quot;mergedbottomrow&quot;
| '''[[Časovni pas]]'''
| [[Srednjeevropski čas|CET]]/[[Srednjeevropski poletni čas|CEST]] ([[UTC+1]]/[[UTC+2|+2]])
|- 
| colspan=&quot;2&quot; align=center style=&quot;background:#D8E2EF;&quot; | '''Uprava''' 
|- class=&quot;mergedtoprow adr&quot;
| '''[[Seznam suverenih držav|Država]]'''
| &lt;span class=&quot;country-name&quot;&gt;[[Nemčija]]&lt;/span&gt; [[Slika:Flag of Germany.svg|22px]]
|- class=&quot;mergedrow&quot;
| '''NUTS-regija''' || DE3 [[Slika:Flag of Europe.svg|22px]]
|- class=&quot;mergedrow&quot;
|'''Upravna delitev mesta''' || 12 okrožij
|- class=&quot;mergedrow&quot;
|- class=&quot;mergedrow&quot;
| '''Županja'''
| Franziska Giffey (SPD) 
|- class=&quot;mergedrow&quot;
| '''[[politična stranka|Vladajoča stranka]] || SPD / Zeleni / Die Linke
|- class=&quot;mergedbottomrow&quot;
| '''Glasov v Zveznem svetu''' ||  4 (od 69)  
|- 
| colspan=&quot;2&quot; align=center style=&quot;background:#D8E2EF;&quot; | '''Osnovni statistični podatki''' 
|- class=&quot;mergedtoprow&quot; 
| '''[[Površina]]'''&amp;nbsp; || 892&amp;nbsp;[[kvadratni kilometer|km²]]
|- class=&quot;mergedrow&quot;
|- class=&quot;mergedrow&quot;
| &amp;nbsp;- '''[[nadmorska višina]]''': || 34 – 115&amp;nbsp;m
|- class=&quot;mergedrow&quot;
| style=&quot;vertical-align:bottom&quot; | '''[[Prebivalstvo]]''' 
| 3.748.148&amp;nbsp;&lt;small&gt;''(2018)''&lt;/small&gt;&lt;ref name=DEstatis&gt;{{navedi splet |url=http://www.statistik-portal.de/Statistik-Portal/de_zs01_bl.asp |title= Prebivalstvo zveznih dežel |work= Portal Zveznega statističnega urada Nemčije |accessdate=2007-04-25 | language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=LUZ&gt;[http://epp.eurostat.ec.europa.eu/portal/page?_pageid=1996,45323734&amp;_dad=portal&amp;_schema=PORTAL&amp;screen=welcomeref&amp;open=/&amp;product=EU_MASTER_urban_audit&amp;depth=2 Kazalniki za večja urbana območja 1999 - 2003], Eurostat. Pridobljeno 9. marca 2007. {{ikona en}}&lt;/ref&gt;
|- class=&quot;mergedrow&quot;
| &amp;nbsp;- '''[[Gostota prebivalstva|Gostota]]''' || 4100 /km²
|- class=&quot;mergedbottomrow&quot;
| &amp;nbsp;- '''velemestno''': || 4.700.000&amp;nbsp;&lt;small&gt;''(2020)''&lt;/small&gt;
|- 
| colspan=&quot;2&quot; align=center style=&quot;background:#D8E2EF;&quot; | '''Drugi podatki'''
|- class=&quot;mergedtoprow&quot;
| '''[[Bruto domači proizvod|GDP/ nominalno]]''' || 163 milijarde € (2021)
|- class=&quot;mergedrow&quot; 
| '''Poštna številka''' || 10001–14199
|- class=&quot;mergedrow&quot;
| '''[[Registracijske oznake za cestna vozila v Nemčiji|Registrska oznaka vozil]]''' || B
|- class=&quot;mergedbottomrow&quot;
| '''[[Spletna stran]]''' || [http://www.berlin.de berlin.de]
|}
'''Berlin''' [berlín] je [[glavno mesto]] [[Nemčija|Nemčije]] in ena od 16 [[nemška zvezna dežela|nemških zveznih dežel]]. S skoraj štirimi milijoni prebivalcev (urbano območje šteje 4,4 milijone) je največje mesto v državi in tudi eno največjih v [[Evropa|Evropi]]. Mesto leži ob rekah Spree in Havel na severovzhodu Nemčije. Zvezno deželo Berlin teritorialno v celoti obkroža zvezna dežela [[Brandenburg]], skupaj s katero tvori metropolitansko regijo Berlin-Brandenburg z več kot šestimi milijoni ljudi.

Prva dokumentirana omemba Berlina datira v [[13. stoletje]]. V svoji zgodovini je bilo prestolnica Pruskega kraljestva, [[Nemško cesarstvo|Nemškega cesarstva]], [[Weimarska republika|Weimarske republike]] in [[Tretji rajh|Tretjega rajha]]. Število prebivalcev mesta pred [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] ocenjujejo na 4,7 milijona. Med letoma 1949 in 1990 je bilo mesto razdeljeno na Vzhodni in Zahodni Berlin. Vzhodni Berlin je bil (dejanska) prestolnica [[Nemška demokratična republika|Vzhodne Nemčije]], zahodni pa [[enklava in eksklava|eksklava]] [[Zvezna republika Nemčija (1949–1990)|Zahodne]], obkrožen z [[berlinski zid|berlinskim zidom]]. Po združitvi Nemčije je ponovno postalo prestolnica celotne države, kamor se je preselila večina državnih uradov iz dotedanje zahodnonemškega glavnega mesta [[Bonn]], ki je odtlej le &quot;druga prestolnica&quot; Nemčije.

Danes je Berlin eno najpomembnejših [[kultura|kulturnih]], [[politika|političnih]], [[gospodarstvo|gospodarskih]] in [[promet]]nih središč [[Evropa|Evrope]]. Berlin je sedež več univerz in visokih šol, med katerimi so najbolj znane [[Humboldtova univerza v Berlinu|Humboldtova univerza]], Univerza umetnosti, Svobodna univerza in Tehniška univerza.

== Zgodovina ==
* [[Berlinski kongres]] (1878)
* [[Berlinski zid]] (1961-1989)

== Uprava ==
Kot zvezna dežela ima predstavniški dom (''Abgeordnetenhaus'') s 141 sedeži. [[Izvršilna oblast|Izvršno oblast]] predstavlja berlinski senat (''Senat von Berlin''), ki ga sestavljajo vrhovni župan (''Regierender Bürgermeister'') in do osem senatorjev. Eden od njih ima uradni naziv župan (''Bürgermeister'') in je namestnik vrhovnega. Vrhovni župan je hkrati tudi ministrski predsednik zvezne dežele Berlin.

Upravno je Berlin razdeljen na 12 okrožij (''Bezirke''), vsako ima svojo lokalno oblast, ki je podrejena mestni vladi. Okrožja se nadalje delijo na 97 krajev (''Ortsteile''), ki predstavljajo zgodovinske občine ali naselja, ki so bila leta 1920 priključena mestni oblasti. Ti nimajo svojih predstavnikov v vladi, se pa razdelitev upošteva pri urbanističnem načrtovanju in v statistične namene.

=== Berlinska okrožja ===
[[Slika:Berlin Subdivisions.svg|sličica|left|300px|Berlinska okrožja]]
{| class=&quot;prettytable&quot;  style=&quot;text-align:right; font-size:90%&quot;
|- style=&quot;text-align:center;&quot; 
!'''Okrožje''' || Prebivalstvo &lt;br /&gt;&lt;small&gt;november 2011&lt;/small&gt; || Površina &lt;br /&gt;&lt;small&gt;v km²&lt;/small&gt;
|-
| align=&quot;left&quot; | Charlottenburg-Wilmersdorf || 322.848 || 64,72
|-
| align=&quot;left&quot; | Friedrichshain-Kreuzberg || 273.751 || 20,16
|-
| align=&quot;left&quot; | Lichtenberg || 263.916 || 52,29
|-
| align=&quot;left&quot; | Marzahn-Hellersdorf || 252.754 || 61,74
|-
| align=&quot;left&quot; | Mitte || 338.789 || 39,47
|-
| align=&quot;left&quot; | Neukölln || 316.957 || 44,93
|-
| align=&quot;left&quot; | Pankow || 375.325|| 103,01
|-
| align=&quot;left&quot; | Reinickendorf || 243.541 || 89,46
|-
| align=&quot;left&quot; | Spandau || 228.529 || 91,91
|-
| align=&quot;left&quot; | Steglitz-Zehlendorf || 297.835 ||102,50
|-
| align=&quot;left&quot; | Tempelhof-Schöneberg || 337.290 || 53,09
|-
| align=&quot;left&quot; | Treptow-Köpenick || 244.547 || 168,42
|}

== Geografija ==

&lt;gallery mode=&quot;packed&quot;&gt;
Slika:Sunrise Berlin 2014.jpg|Berlin (2014)
Slika:Berlin - City Center Panorama.jpg|Berlin (2015)
&lt;/gallery&gt;

== Demografija ==

S populacijo 3 664 088 души (2020) v svojih upravnih mejah in od 4.700.000 v dejanskem mestnem območju, je Berlin  največje mesto v Nemčiji. Po Brexitu (2020) je Berlin največje mesto EU s 3,7 milijona prebivalcev. 

Mesto velja za multikulturno mesto, saj v njem prebiva 170 različnih narodnosti (2021). Poleg etnične nemške večine, je v mestu precej priseljenske populacije iz Turčije, Poljske, Italije, Hrvaške, Srbije,  Grčije,  Rusije, Bolgarije, Libanona, Romunije, Bosne in Hercegovine, Španije, Portugalske, Francije, Kitajske, ZDA, Avstrije, Velike Britanije in Indije. Skoraj 20 odstotkov prebivalcev so tuji državljani (2021).

Središče Berlina je bil od leta 1747 Großstadt (mesto z najmanj 100.000 prebivalci). 

[[Slika:Rundumberlin.jpg|sličica|[[Nemščina]] (plakat, 1912)]]

=== Jezik ===
Berlinsko narečje spada v širši sklop severnonemških narečij. V začetku [[Germani|germanskega]] naseljevanja v [[14. stoletje|14. st.]] in naprej se je govoril še jezik, bolj podoben [[nizozemščina|nizozemščini]] kot visoki nemščini. Do danes je v tem narečju mnogo spodnje- (oziroma nizko-) nemškega, ki ohranjuje stanje pred drugim premikom glasov.

nem. ''was'' = berlinsko ''wat'' = nizozemsko ''wat'' = kaj

nem. ''das'' = berlinsko ''dit'' = to

nem. ''Was ist das?'' = berlinsko ''Wat is dit?'' ali ''Wat is ditte?'' = nizozemsko ''Wat is het?'' = kaj je to?

=== Religija ===
Približno 64% prebivalcev Berlina ne pripada nobeni verski skupini; ta delež predstavlja najhitreje rastoči segment prebivalstva. 31. decembra 2017 je bilo 15,9% prebivalcev mesta protestantskih, 9,2% rimskokatoliških, 8,2% islamskih, 0,3% judovskih in 1% članov pravoslavne cerkve (pravoslavne ali vzhodne pravoslavne).

== Podjetje ==
Mesto je sedež velikih korporacij, kot so [[Siemens (podjetje)|Siemens]], Zalando, Deutsche Bahn, N26, in HelloFresh.

== Univerze ==
Berlin del Berlinskega univerzitetnega zavezništva , ki je prejel naziv &quot;Univerza odličnosti&quot; v okviru in prejema sredstva iz pobude za odličnost nemških univerz. Berlin ima enega največjih deležev mednarodnih študentov v Nemčiji, 20% leta 2019. 
 
* [[Humboldtova univerza v Berlinu]]
* Tehniška univerza v Berlinu
* Univerza umetnosti
* Svobodna univerza v Berlinu

&lt;gallery class=&quot;center&quot; mode=&quot;nolines&quot; widths=&quot;240&quot; heights=&quot;140px&quot; &gt;
Slika:TUinnovation.jpg|Tehniška univerza v Berlinu
Slika:Humboldt University 01.jpg|Spomenik [[Wilhelm von Humboldt|Wilhelma von Humboldta]] pred [[Humboldtova univerza v Berlinu|Humboldtovo univerzo]]
Slika:Freie Universitaet Berlin (Berlin - Free University) - geo.hlipp.de - 35927.jpg|Svobodna univerza v Berlinu
&lt;/gallery&gt;

== Šport ==
[[Slika:Alte Försterei Eröffnungsspiel 03.jpg|thumb|[[1. FC Union Berlin]]]]
* [[1. FC Union Berlin]]
* [[Hertha BSC]]
* Eisbären Berlin
* ALBA Berlin
* Füchse Berlin
* Berlin Recycling Volleys
* Wasserfreunde Spandau 04
* Mercedes-Benz Arena (Berlín)
* [[Olimpijski stadion, Berlin]] (Olympiastadion Berlin) 
* Stadion An der Alten Försterei
* [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2006]]

== Kultura ==
* [[Berlinska filharmonija]]
* [[Pergamonski muzej]]
* [[Mednarodni filmski festival v Berlinu]]
* European Film Academy

=== Mediji ===

* [[Springer Nature]]

=== Filmi, postavljeni v Berlin ===
* [[Sonnenallee]]
* [[Zbogom, Lenin!]]
* [[Življenje drugih]]
* Babylon Berlin

== Galerija ==
&lt;gallery class=&quot;center&quot; mode=&quot;nolines&quot; widths=&quot;240&quot; heights=&quot;140px&quot; &gt;
Slika:Braniborská brána.jpg|Brandenburška vrata
Slika:Alexanderplatz 02.jpg|Svetovna ura na Alexanderplatzu
Slika:Alexanderplatz 01.jpg|Televizijski stolp na Alexanderplatzu
Slika:Berlin Reichstag 01.jpg|Stavba [[Reichstag]], sedež nemškega parlamenta
Slika:Haus der Kulturen der Welt Nachtaufnahme.jpg|Muzej kultur sveta
Slika:Bodemuseum - Front.jpeg|Muzej Bode na muzejskem otoku
Slika:Potsdamer platz 01.jpg|Potsdamski trg
Slika:Berlin-Sony Center-1.jpg|Sony center na Potsdamskem trgu
Slika:Berlin Olympiastadion nach Umbau.jpg|Olimpijski stadion
Slika:Berlin Hauptbahnhof 001.jpg|Glavna železniška postaja
Slika:Oberbaumbrücke mit U-Bahn.jpg|Most Oberbaum
&lt;/gallery&gt;

== Pobratena mesta ==
Berlin ima uradne povezave s 17 mesti po svetu. V času, ko je bilo mesto razdeljeno, so povezave odsevale pripadnost blokom - Zahodni Berlin je bil pobraten večinoma z zahodnimi prestolnicami, Vzhodni pa s prestolnicami držav [[Varšavski pakt|Varšavskega pakta]]. Povezave Vzhodnega Berlina so bile po združitvi preklicane in kasneje deloma ponovno vzpostavljene.
{| style=&quot;background:none;&quot;
|-
|valign=&quot;top&quot;|
* 1967 {{ikonazastave|Združene države Amerike}} '''[[Los Angeles]]''', [[Združene države Amerike|ZDA]]
* 1987 {{ikonazastave|Francija}} '''[[Pariz]]''', [[Francija]]
* 1988 {{ikonazastave|Španija}} '''[[Madrid]]''', [[Španija]]
* 1989 {{ikonazastave|Turčija}} '''[[Istanbul]]''', [[Turčija]]
* 1990 {{ikonazastave|Rusija}} '''[[Moskva]]''', [[Rusija]]
* 1991 {{ikonazastave|Poljska}} '''[[Varšava]]''', [[Poljska]]
|valign=&quot;top&quot;|
* 1991 {{ikonazastave|Madžarska}} '''[[Budimpešta]]''', [[Madžarska]]
* 1992 {{ikonazastave|Belgija}} '''[[Bruselj]]''', [[Belgija]]
* 1993 {{ikonazastave|Indonezija}} '''[[Džakarta]]''', [[Indonezija]]
* 1993 {{ikonazastave|Uzbekistan}} '''[[Taškent]]''', [[Uzbekistan]]
* 1993 {{ikonazastave|Mehika}} '''[[Ciudad de México|Ciudad de Mexico]]''', [[Mehika]]
* 1994 {{ikonazastave|PRC}} '''[[Peking]]''', [[Ljudska republika Kitajska|Kitajska]]
|valign=&quot;top&quot;|
* 1994 {{ikonazastave|Japonska}} '''[[Tokio]]''', [[Japonska]]
* 1994 {{ikonazastave|Argentina}} '''[[Buenos Aires]]''', [[Argentina]]
* 1995 {{ikonazastave|Češka}} '''[[Praga]]''', [[Češka]]
* 2000 [[Slika:Flag of Namibia.svg|20px]] '''[[Windhoek]]''', [[Namibija]]
* 2000 {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} '''[[London]]''', [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]].
|}

== Opombe in reference ==
{{opombe|2}}

{{Zbirka|Berlin|Berlin}}
== Zunanje povezave ==
* [http://www.berlin.de Uradna spletna stran]
* [http://www.3d-stadtmodell-berlin.de/3d/en/seite0.jsp 3D Berlin]
* [http://www.panorama-cities.net/berlin/berlin_germany.html Berlin City Panoramas] - Fotografije iz Berlina

{{Dežele Nemčije}}

{{European Capital of Culture}}

{{de-naselje-stub}}

[[Kategorija:Glavna mesta Evrope]]
[[Kategorija:Mesta v Nemčiji]]
[[Kategorija:Hansa]]
[[Kategorija:Gostiteljska mesta poletnih olimpijskih iger]]
[[Kategorija:Zvezne dežele Nemčije]]
[[Kategorija:Ustanovitve v 13. stoletju]]
[[Kategorija:Berlin|*]]
[[Kategorija:Univerzitetna mesta]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>i3o4cqpsuzz6zxyqry39f8iu2ejms41</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5726672</id>
      <parentid>5726662</parentid>
      <timestamp>2022-08-02T13:09:41Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Lear 21</username>
        <id>211931</id>
      </contributor>
      <comment>+ Kultura</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="14990" xml:space="preserve">{{drugipomeni}}

{| class=&quot;infobox geography vcard&quot; style=&quot;width: 23em;&quot;
|+
| colspan=&quot;2&quot; align=center style=&quot;background: #D8E2EF; width:100%; font-size: 1.25em;&quot; | ''' &lt;span class=&quot;fn org&quot;&gt;Berlin&lt;/span&gt;'''
|- 
| colspan=&quot;2&quot; style=&quot;text-align: center; padding: 0.0em 0.0em 0.0em 0.0em;;&quot; | [[Slika:Berlin Panorama von der Siegessäule Richtung Mitte, Berlin, Deutschland.jpg|270px]]
|-
| align=&quot;center&quot; style=&quot;width: 50%; background:#D8E2EF;&quot; | '''Zastava'''
| align=&quot;center&quot; style=&quot;width: 50%; background:#D8E2EF;&quot; | '''Grb'''
|-
| colspan=&quot;2&quot; class=&quot;maptable&quot; |
{| width=100% style=&quot;text-align:center; margin:0 auto; background:none;&quot;
| align=center style=&quot;width:50%; border:0; vertical-align:middle;&quot; | &lt;span style=&quot;display:inline;&quot;&gt;&lt;span style=&quot;display:table-cell;  border:1px solid #ddd;&quot;&gt;[[Slika:Flag of Berlin.svg|120px|Zastava Berlina]]&lt;/span&gt;&lt;/span&gt; 
| align=center style=&quot;width:50%; border:0; vertical-align:middle;&quot; | [[Slika:Coat of arms of Berlin.svg|70px|Grb Berlina]] 
|}
|- 
| align=&quot;center&quot; colspan=&quot;2&quot; style=&quot;background:#D8E2EF;&quot; |'''Lega Berlina v Nemčiji in v Evropski uniji'''
|- 
| colspan=&quot;2&quot; style=&quot;text-align: center; padding: 0.1em 0.1em 0.1em 0.1em;;&quot; | [[Slika:EU location Berlin.svg|220px|Lega Berlina v Nemčiji/EU]]
|- class=&quot;mergedtoprow&quot;
| '''[[Geografski koordinatni sistem|Koordinate]]''' || &lt;span class=&quot;plainlinksneverexpand&quot;&gt;[http://tools.wikimedia.de/~magnus/geo/geohack.php?params=52_31_N_13_25_E_type:city_region:DE &lt;span title=&quot;Zemljevidi, zračni posnetki in drugi podatki za 52°&amp;nbsp;31′&amp;nbsp;N, 13°&amp;nbsp;25′&amp;nbsp;E&quot;&gt;52°&amp;nbsp;31′&amp;nbsp;N, 13°&amp;nbsp;25′&amp;nbsp;E&lt;/span&gt; {{ikona en}}]&lt;/span&gt;
|- class=&quot;mergedbottomrow&quot;
| '''[[Časovni pas]]'''
| [[Srednjeevropski čas|CET]]/[[Srednjeevropski poletni čas|CEST]] ([[UTC+1]]/[[UTC+2|+2]])
|- 
| colspan=&quot;2&quot; align=center style=&quot;background:#D8E2EF;&quot; | '''Uprava''' 
|- class=&quot;mergedtoprow adr&quot;
| '''[[Seznam suverenih držav|Država]]'''
| &lt;span class=&quot;country-name&quot;&gt;[[Nemčija]]&lt;/span&gt; [[Slika:Flag of Germany.svg|22px]]
|- class=&quot;mergedrow&quot;
| '''NUTS-regija''' || DE3 [[Slika:Flag of Europe.svg|22px]]
|- class=&quot;mergedrow&quot;
|'''Upravna delitev mesta''' || 12 okrožij
|- class=&quot;mergedrow&quot;
|- class=&quot;mergedrow&quot;
| '''Županja'''
| Franziska Giffey (SPD) 
|- class=&quot;mergedrow&quot;
| '''[[politična stranka|Vladajoča stranka]] || SPD / Zeleni / Die Linke
|- class=&quot;mergedbottomrow&quot;
| '''Glasov v Zveznem svetu''' ||  4 (od 69)  
|- 
| colspan=&quot;2&quot; align=center style=&quot;background:#D8E2EF;&quot; | '''Osnovni statistični podatki''' 
|- class=&quot;mergedtoprow&quot; 
| '''[[Površina]]'''&amp;nbsp; || 892&amp;nbsp;[[kvadratni kilometer|km²]]
|- class=&quot;mergedrow&quot;
|- class=&quot;mergedrow&quot;
| &amp;nbsp;- '''[[nadmorska višina]]''': || 34 – 115&amp;nbsp;m
|- class=&quot;mergedrow&quot;
| style=&quot;vertical-align:bottom&quot; | '''[[Prebivalstvo]]''' 
| 3.748.148&amp;nbsp;&lt;small&gt;''(2018)''&lt;/small&gt;&lt;ref name=DEstatis&gt;{{navedi splet |url=http://www.statistik-portal.de/Statistik-Portal/de_zs01_bl.asp |title= Prebivalstvo zveznih dežel |work= Portal Zveznega statističnega urada Nemčije |accessdate=2007-04-25 | language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=LUZ&gt;[http://epp.eurostat.ec.europa.eu/portal/page?_pageid=1996,45323734&amp;_dad=portal&amp;_schema=PORTAL&amp;screen=welcomeref&amp;open=/&amp;product=EU_MASTER_urban_audit&amp;depth=2 Kazalniki za večja urbana območja 1999 - 2003], Eurostat. Pridobljeno 9. marca 2007. {{ikona en}}&lt;/ref&gt;
|- class=&quot;mergedrow&quot;
| &amp;nbsp;- '''[[Gostota prebivalstva|Gostota]]''' || 4100 /km²
|- class=&quot;mergedbottomrow&quot;
| &amp;nbsp;- '''velemestno''': || 4.700.000&amp;nbsp;&lt;small&gt;''(2020)''&lt;/small&gt;
|- 
| colspan=&quot;2&quot; align=center style=&quot;background:#D8E2EF;&quot; | '''Drugi podatki'''
|- class=&quot;mergedtoprow&quot;
| '''[[Bruto domači proizvod|GDP/ nominalno]]''' || 163 milijarde € (2021)
|- class=&quot;mergedrow&quot; 
| '''Poštna številka''' || 10001–14199
|- class=&quot;mergedrow&quot;
| '''[[Registracijske oznake za cestna vozila v Nemčiji|Registrska oznaka vozil]]''' || B
|- class=&quot;mergedbottomrow&quot;
| '''[[Spletna stran]]''' || [http://www.berlin.de berlin.de]
|}
'''Berlin''' [berlín] je [[glavno mesto]] [[Nemčija|Nemčije]] in ena od 16 [[nemška zvezna dežela|nemških zveznih dežel]]. S skoraj štirimi milijoni prebivalcev (urbano območje šteje 4,4 milijone) je največje mesto v državi in tudi eno največjih v [[Evropa|Evropi]]. Mesto leži ob rekah Spree in Havel na severovzhodu Nemčije. Zvezno deželo Berlin teritorialno v celoti obkroža zvezna dežela [[Brandenburg]], skupaj s katero tvori metropolitansko regijo Berlin-Brandenburg z več kot šestimi milijoni ljudi.

Prva dokumentirana omemba Berlina datira v [[13. stoletje]]. V svoji zgodovini je bilo prestolnica Pruskega kraljestva, [[Nemško cesarstvo|Nemškega cesarstva]], [[Weimarska republika|Weimarske republike]] in [[Tretji rajh|Tretjega rajha]]. Število prebivalcev mesta pred [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] ocenjujejo na 4,7 milijona. Med letoma 1949 in 1990 je bilo mesto razdeljeno na Vzhodni in Zahodni Berlin. Vzhodni Berlin je bil (dejanska) prestolnica [[Nemška demokratična republika|Vzhodne Nemčije]], zahodni pa [[enklava in eksklava|eksklava]] [[Zvezna republika Nemčija (1949–1990)|Zahodne]], obkrožen z [[berlinski zid|berlinskim zidom]]. Po združitvi Nemčije je ponovno postalo prestolnica celotne države, kamor se je preselila večina državnih uradov iz dotedanje zahodnonemškega glavnega mesta [[Bonn]], ki je odtlej le &quot;druga prestolnica&quot; Nemčije.

Danes je Berlin eno najpomembnejših [[kultura|kulturnih]], [[politika|političnih]], [[gospodarstvo|gospodarskih]] in [[promet]]nih središč [[Evropa|Evrope]]. Berlin je sedež več univerz in visokih šol, med katerimi so najbolj znane [[Humboldtova univerza v Berlinu|Humboldtova univerza]], Univerza umetnosti, Svobodna univerza in Tehniška univerza.

== Zgodovina ==
* [[Berlinski kongres]] (1878)
* [[Berlinski zid]] (1961-1989)

== Uprava ==
Kot zvezna dežela ima predstavniški dom (''Abgeordnetenhaus'') s 141 sedeži. [[Izvršilna oblast|Izvršno oblast]] predstavlja berlinski senat (''Senat von Berlin''), ki ga sestavljajo vrhovni župan (''Regierender Bürgermeister'') in do osem senatorjev. Eden od njih ima uradni naziv župan (''Bürgermeister'') in je namestnik vrhovnega. Vrhovni župan je hkrati tudi ministrski predsednik zvezne dežele Berlin.

Upravno je Berlin razdeljen na 12 okrožij (''Bezirke''), vsako ima svojo lokalno oblast, ki je podrejena mestni vladi. Okrožja se nadalje delijo na 97 krajev (''Ortsteile''), ki predstavljajo zgodovinske občine ali naselja, ki so bila leta 1920 priključena mestni oblasti. Ti nimajo svojih predstavnikov v vladi, se pa razdelitev upošteva pri urbanističnem načrtovanju in v statistične namene.

=== Berlinska okrožja ===
[[Slika:Berlin Subdivisions.svg|sličica|left|300px|Berlinska okrožja]]
{| class=&quot;prettytable&quot;  style=&quot;text-align:right; font-size:90%&quot;
|- style=&quot;text-align:center;&quot; 
!'''Okrožje''' || Prebivalstvo &lt;br /&gt;&lt;small&gt;november 2011&lt;/small&gt; || Površina &lt;br /&gt;&lt;small&gt;v km²&lt;/small&gt;
|-
| align=&quot;left&quot; | Charlottenburg-Wilmersdorf || 322.848 || 64,72
|-
| align=&quot;left&quot; | Friedrichshain-Kreuzberg || 273.751 || 20,16
|-
| align=&quot;left&quot; | Lichtenberg || 263.916 || 52,29
|-
| align=&quot;left&quot; | Marzahn-Hellersdorf || 252.754 || 61,74
|-
| align=&quot;left&quot; | Mitte || 338.789 || 39,47
|-
| align=&quot;left&quot; | Neukölln || 316.957 || 44,93
|-
| align=&quot;left&quot; | Pankow || 375.325|| 103,01
|-
| align=&quot;left&quot; | Reinickendorf || 243.541 || 89,46
|-
| align=&quot;left&quot; | Spandau || 228.529 || 91,91
|-
| align=&quot;left&quot; | Steglitz-Zehlendorf || 297.835 ||102,50
|-
| align=&quot;left&quot; | Tempelhof-Schöneberg || 337.290 || 53,09
|-
| align=&quot;left&quot; | Treptow-Köpenick || 244.547 || 168,42
|}

== Geografija ==

&lt;gallery mode=&quot;packed&quot;&gt;
Slika:Sunrise Berlin 2014.jpg|Berlin (2014)
Slika:Berlin - City Center Panorama.jpg|Berlin (2015)
&lt;/gallery&gt;

== Demografija ==

S populacijo 3 664 088 души (2020) v svojih upravnih mejah in od 4.700.000 v dejanskem mestnem območju, je Berlin  največje mesto v Nemčiji. Po Brexitu (2020) je Berlin največje mesto EU s 3,7 milijona prebivalcev. 

Mesto velja za multikulturno mesto, saj v njem prebiva 170 različnih narodnosti (2021). Poleg etnične nemške večine, je v mestu precej priseljenske populacije iz Turčije, Poljske, Italije, Hrvaške, Srbije,  Grčije,  Rusije, Bolgarije, Libanona, Romunije, Bosne in Hercegovine, Španije, Portugalske, Francije, Kitajske, ZDA, Avstrije, Velike Britanije in Indije. Skoraj 20 odstotkov prebivalcev so tuji državljani (2021).

Središče Berlina je bil od leta 1747 Großstadt (mesto z najmanj 100.000 prebivalci). 

[[Slika:Rundumberlin.jpg|sličica|[[Nemščina]] (plakat, 1912)]]

=== Jezik ===
Berlinsko narečje spada v širši sklop severnonemških narečij. V začetku [[Germani|germanskega]] naseljevanja v [[14. stoletje|14. st.]] in naprej se je govoril še jezik, bolj podoben [[nizozemščina|nizozemščini]] kot visoki nemščini. Do danes je v tem narečju mnogo spodnje- (oziroma nizko-) nemškega, ki ohranjuje stanje pred drugim premikom glasov.

nem. ''was'' = berlinsko ''wat'' = nizozemsko ''wat'' = kaj

nem. ''das'' = berlinsko ''dit'' = to

nem. ''Was ist das?'' = berlinsko ''Wat is dit?'' ali ''Wat is ditte?'' = nizozemsko ''Wat is het?'' = kaj je to?

=== Religija ===
Približno 64% prebivalcev Berlina ne pripada nobeni verski skupini; ta delež predstavlja najhitreje rastoči segment prebivalstva. 31. decembra 2017 je bilo 15,9% prebivalcev mesta protestantskih, 9,2% rimskokatoliških, 8,2% islamskih, 0,3% judovskih in 1% članov pravoslavne cerkve (pravoslavne ali vzhodne pravoslavne).

== Podjetje ==
Mesto je sedež velikih korporacij, kot so [[Siemens (podjetje)|Siemens]], Zalando, Deutsche Bahn, N26, in HelloFresh.

== Univerze ==
Berlin del Berlinskega univerzitetnega zavezništva , ki je prejel naziv &quot;Univerza odličnosti&quot; v okviru in prejema sredstva iz pobude za odličnost nemških univerz. Berlin ima enega največjih deležev mednarodnih študentov v Nemčiji, 20% leta 2019. 
 
* [[Humboldtova univerza v Berlinu]]
* Tehniška univerza v Berlinu
* Univerza umetnosti
* Svobodna univerza v Berlinu

&lt;gallery class=&quot;center&quot; mode=&quot;nolines&quot; widths=&quot;240&quot; heights=&quot;140px&quot; &gt;
Slika:TUinnovation.jpg|Tehniška univerza v Berlinu
Slika:Humboldt University 01.jpg|Spomenik [[Wilhelm von Humboldt|Wilhelma von Humboldta]] pred [[Humboldtova univerza v Berlinu|Humboldtovo univerzo]]
Slika:Freie Universitaet Berlin (Berlin - Free University) - geo.hlipp.de - 35927.jpg|Svobodna univerza v Berlinu
&lt;/gallery&gt;

== Šport ==
[[Slika:Alte Försterei Eröffnungsspiel 03.jpg|thumb|[[1. FC Union Berlin]]]]
* [[1. FC Union Berlin]]
* [[Hertha BSC]]
* Eisbären Berlin
* ALBA Berlin
* Füchse Berlin
* Berlin Recycling Volleys
* Wasserfreunde Spandau 04
* Mercedes-Benz Arena (Berlín)
* [[Olimpijski stadion, Berlin]] (Olympiastadion Berlin) 
* Stadion An der Alten Försterei
* [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2006]]

== Kultura ==
* [[Berlinska filharmonija]]
* [[Pergamonski muzej]]
* [[Mednarodni filmski festival v Berlinu]]
* European Film Academy

=== Mediji ===

* [[Springer Nature]]

=== Glasba ===
V 1970-ih so se Hansa Studios razvili v enega najbolj znanih snemalnih studijev na svetu, kjer so snemače skupine, kot so David Bowie, Depeche Mode, Nick Cave in U2. Berlin je igral tudi pomembno vlogo pri razvoju elektronske glasbe (Tangerine Dream). Drugi primeri pomembnih glasbenikov in skupin iz Berlina so Hildegard Knef, Harald Juhnke, Frank Schöbel, Rio Reiser, Gebrüder Blattschuss, Ideal, City, Nina Hagen, Max Raabe, Reinhard Mey, Roland Kaiser, Katja Ebstein, Die Ärzte, Seeed, Ellen Allien, Bushido, Paul van Dyk in [[Rammstein]].

=== Filmi, postavljeni v Berlin ===
* [[Sonnenallee]]
* [[Zbogom, Lenin!]]
* [[Življenje drugih]]
* Babylon Berlin

== Galerija ==
&lt;gallery class=&quot;center&quot; mode=&quot;nolines&quot; widths=&quot;240&quot; heights=&quot;140px&quot; &gt;
Slika:Braniborská brána.jpg|Brandenburška vrata
Slika:Alexanderplatz 02.jpg|Svetovna ura na Alexanderplatzu
Slika:Alexanderplatz 01.jpg|Televizijski stolp na Alexanderplatzu
Slika:Berlin Reichstag 01.jpg|Stavba [[Reichstag]], sedež nemškega parlamenta
Slika:Haus der Kulturen der Welt Nachtaufnahme.jpg|Muzej kultur sveta
Slika:Bodemuseum - Front.jpeg|Muzej Bode na muzejskem otoku
Slika:Potsdamer platz 01.jpg|Potsdamski trg
Slika:Berlin-Sony Center-1.jpg|Sony center na Potsdamskem trgu
Slika:Berlin Olympiastadion nach Umbau.jpg|Olimpijski stadion
Slika:Berlin Hauptbahnhof 001.jpg|Glavna železniška postaja
Slika:Oberbaumbrücke mit U-Bahn.jpg|Most Oberbaum
&lt;/gallery&gt;

== Pobratena mesta ==
Berlin ima uradne povezave s 17 mesti po svetu. V času, ko je bilo mesto razdeljeno, so povezave odsevale pripadnost blokom - Zahodni Berlin je bil pobraten večinoma z zahodnimi prestolnicami, Vzhodni pa s prestolnicami držav [[Varšavski pakt|Varšavskega pakta]]. Povezave Vzhodnega Berlina so bile po združitvi preklicane in kasneje deloma ponovno vzpostavljene.
{| style=&quot;background:none;&quot;
|-
|valign=&quot;top&quot;|
* 1967 {{ikonazastave|Združene države Amerike}} '''[[Los Angeles]]''', [[Združene države Amerike|ZDA]]
* 1987 {{ikonazastave|Francija}} '''[[Pariz]]''', [[Francija]]
* 1988 {{ikonazastave|Španija}} '''[[Madrid]]''', [[Španija]]
* 1989 {{ikonazastave|Turčija}} '''[[Istanbul]]''', [[Turčija]]
* 1990 {{ikonazastave|Rusija}} '''[[Moskva]]''', [[Rusija]]
* 1991 {{ikonazastave|Poljska}} '''[[Varšava]]''', [[Poljska]]
|valign=&quot;top&quot;|
* 1991 {{ikonazastave|Madžarska}} '''[[Budimpešta]]''', [[Madžarska]]
* 1992 {{ikonazastave|Belgija}} '''[[Bruselj]]''', [[Belgija]]
* 1993 {{ikonazastave|Indonezija}} '''[[Džakarta]]''', [[Indonezija]]
* 1993 {{ikonazastave|Uzbekistan}} '''[[Taškent]]''', [[Uzbekistan]]
* 1993 {{ikonazastave|Mehika}} '''[[Ciudad de México|Ciudad de Mexico]]''', [[Mehika]]
* 1994 {{ikonazastave|PRC}} '''[[Peking]]''', [[Ljudska republika Kitajska|Kitajska]]
|valign=&quot;top&quot;|
* 1994 {{ikonazastave|Japonska}} '''[[Tokio]]''', [[Japonska]]
* 1994 {{ikonazastave|Argentina}} '''[[Buenos Aires]]''', [[Argentina]]
* 1995 {{ikonazastave|Češka}} '''[[Praga]]''', [[Češka]]
* 2000 [[Slika:Flag of Namibia.svg|20px]] '''[[Windhoek]]''', [[Namibija]]
* 2000 {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} '''[[London]]''', [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]].
|}

== Opombe in reference ==
{{opombe|2}}

{{Zbirka|Berlin|Berlin}}
== Zunanje povezave ==
* [http://www.berlin.de Uradna spletna stran]
* [http://www.3d-stadtmodell-berlin.de/3d/en/seite0.jsp 3D Berlin]
* [http://www.panorama-cities.net/berlin/berlin_germany.html Berlin City Panoramas] - Fotografije iz Berlina

{{Dežele Nemčije}}

{{European Capital of Culture}}

{{de-naselje-stub}}

[[Kategorija:Glavna mesta Evrope]]
[[Kategorija:Mesta v Nemčiji]]
[[Kategorija:Hansa]]
[[Kategorija:Gostiteljska mesta poletnih olimpijskih iger]]
[[Kategorija:Zvezne dežele Nemčije]]
[[Kategorija:Ustanovitve v 13. stoletju]]
[[Kategorija:Berlin|*]]
[[Kategorija:Univerzitetna mesta]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>qmvqi76ay1d1paefawpupi8z38n74et</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5726680</id>
      <parentid>5726672</parentid>
      <timestamp>2022-08-02T13:28:55Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Lear 21</username>
        <id>211931</id>
      </contributor>
      <comment>+ Prometna infrastruktura</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="15193" xml:space="preserve">{{drugipomeni}}

{| class=&quot;infobox geography vcard&quot; style=&quot;width: 23em;&quot;
|+
| colspan=&quot;2&quot; align=center style=&quot;background: #D8E2EF; width:100%; font-size: 1.25em;&quot; | ''' &lt;span class=&quot;fn org&quot;&gt;Berlin&lt;/span&gt;'''
|- 
| colspan=&quot;2&quot; style=&quot;text-align: center; padding: 0.0em 0.0em 0.0em 0.0em;;&quot; | [[Slika:Berlin Panorama von der Siegessäule Richtung Mitte, Berlin, Deutschland.jpg|270px]]
|-
| align=&quot;center&quot; style=&quot;width: 50%; background:#D8E2EF;&quot; | '''Zastava'''
| align=&quot;center&quot; style=&quot;width: 50%; background:#D8E2EF;&quot; | '''Grb'''
|-
| colspan=&quot;2&quot; class=&quot;maptable&quot; |
{| width=100% style=&quot;text-align:center; margin:0 auto; background:none;&quot;
| align=center style=&quot;width:50%; border:0; vertical-align:middle;&quot; | &lt;span style=&quot;display:inline;&quot;&gt;&lt;span style=&quot;display:table-cell;  border:1px solid #ddd;&quot;&gt;[[Slika:Flag of Berlin.svg|120px|Zastava Berlina]]&lt;/span&gt;&lt;/span&gt; 
| align=center style=&quot;width:50%; border:0; vertical-align:middle;&quot; | [[Slika:Coat of arms of Berlin.svg|70px|Grb Berlina]] 
|}
|- 
| align=&quot;center&quot; colspan=&quot;2&quot; style=&quot;background:#D8E2EF;&quot; |'''Lega Berlina v Nemčiji in v Evropski uniji'''
|- 
| colspan=&quot;2&quot; style=&quot;text-align: center; padding: 0.1em 0.1em 0.1em 0.1em;;&quot; | [[Slika:EU location Berlin.svg|220px|Lega Berlina v Nemčiji/EU]]
|- class=&quot;mergedtoprow&quot;
| '''[[Geografski koordinatni sistem|Koordinate]]''' || &lt;span class=&quot;plainlinksneverexpand&quot;&gt;[http://tools.wikimedia.de/~magnus/geo/geohack.php?params=52_31_N_13_25_E_type:city_region:DE &lt;span title=&quot;Zemljevidi, zračni posnetki in drugi podatki za 52°&amp;nbsp;31′&amp;nbsp;N, 13°&amp;nbsp;25′&amp;nbsp;E&quot;&gt;52°&amp;nbsp;31′&amp;nbsp;N, 13°&amp;nbsp;25′&amp;nbsp;E&lt;/span&gt; {{ikona en}}]&lt;/span&gt;
|- class=&quot;mergedbottomrow&quot;
| '''[[Časovni pas]]'''
| [[Srednjeevropski čas|CET]]/[[Srednjeevropski poletni čas|CEST]] ([[UTC+1]]/[[UTC+2|+2]])
|- 
| colspan=&quot;2&quot; align=center style=&quot;background:#D8E2EF;&quot; | '''Uprava''' 
|- class=&quot;mergedtoprow adr&quot;
| '''[[Seznam suverenih držav|Država]]'''
| &lt;span class=&quot;country-name&quot;&gt;[[Nemčija]]&lt;/span&gt; [[Slika:Flag of Germany.svg|22px]]
|- class=&quot;mergedrow&quot;
| '''NUTS-regija''' || DE3 [[Slika:Flag of Europe.svg|22px]]
|- class=&quot;mergedrow&quot;
|'''Upravna delitev mesta''' || 12 okrožij
|- class=&quot;mergedrow&quot;
|- class=&quot;mergedrow&quot;
| '''Županja'''
| Franziska Giffey (SPD) 
|- class=&quot;mergedrow&quot;
| '''[[politična stranka|Vladajoča stranka]] || SPD / Zeleni / Die Linke
|- class=&quot;mergedbottomrow&quot;
| '''Glasov v Zveznem svetu''' ||  4 (od 69)  
|- 
| colspan=&quot;2&quot; align=center style=&quot;background:#D8E2EF;&quot; | '''Osnovni statistični podatki''' 
|- class=&quot;mergedtoprow&quot; 
| '''[[Površina]]'''&amp;nbsp; || 892&amp;nbsp;[[kvadratni kilometer|km²]]
|- class=&quot;mergedrow&quot;
|- class=&quot;mergedrow&quot;
| &amp;nbsp;- '''[[nadmorska višina]]''': || 34 – 115&amp;nbsp;m
|- class=&quot;mergedrow&quot;
| style=&quot;vertical-align:bottom&quot; | '''[[Prebivalstvo]]''' 
| 3.748.148&amp;nbsp;&lt;small&gt;''(2018)''&lt;/small&gt;&lt;ref name=DEstatis&gt;{{navedi splet |url=http://www.statistik-portal.de/Statistik-Portal/de_zs01_bl.asp |title= Prebivalstvo zveznih dežel |work= Portal Zveznega statističnega urada Nemčije |accessdate=2007-04-25 | language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=LUZ&gt;[http://epp.eurostat.ec.europa.eu/portal/page?_pageid=1996,45323734&amp;_dad=portal&amp;_schema=PORTAL&amp;screen=welcomeref&amp;open=/&amp;product=EU_MASTER_urban_audit&amp;depth=2 Kazalniki za večja urbana območja 1999 - 2003], Eurostat. Pridobljeno 9. marca 2007. {{ikona en}}&lt;/ref&gt;
|- class=&quot;mergedrow&quot;
| &amp;nbsp;- '''[[Gostota prebivalstva|Gostota]]''' || 4100 /km²
|- class=&quot;mergedbottomrow&quot;
| &amp;nbsp;- '''velemestno''': || 4.700.000&amp;nbsp;&lt;small&gt;''(2020)''&lt;/small&gt;
|- 
| colspan=&quot;2&quot; align=center style=&quot;background:#D8E2EF;&quot; | '''Drugi podatki'''
|- class=&quot;mergedtoprow&quot;
| '''[[Bruto domači proizvod|GDP/ nominalno]]''' || 163 milijarde € (2021)
|- class=&quot;mergedrow&quot; 
| '''Poštna številka''' || 10001–14199
|- class=&quot;mergedrow&quot;
| '''[[Registracijske oznake za cestna vozila v Nemčiji|Registrska oznaka vozil]]''' || B
|- class=&quot;mergedbottomrow&quot;
| '''[[Spletna stran]]''' || [http://www.berlin.de berlin.de]
|}
'''Berlin''' [berlín] je [[glavno mesto]] [[Nemčija|Nemčije]] in ena od 16 [[nemška zvezna dežela|nemških zveznih dežel]]. S skoraj štirimi milijoni prebivalcev (urbano območje šteje 4,4 milijone) je največje mesto v državi in tudi eno največjih v [[Evropa|Evropi]]. Mesto leži ob rekah Spree in Havel na severovzhodu Nemčije. Zvezno deželo Berlin teritorialno v celoti obkroža zvezna dežela [[Brandenburg]], skupaj s katero tvori metropolitansko regijo Berlin-Brandenburg z več kot šestimi milijoni ljudi.

Prva dokumentirana omemba Berlina datira v [[13. stoletje]]. V svoji zgodovini je bilo prestolnica Pruskega kraljestva, [[Nemško cesarstvo|Nemškega cesarstva]], [[Weimarska republika|Weimarske republike]] in [[Tretji rajh|Tretjega rajha]]. Število prebivalcev mesta pred [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] ocenjujejo na 4,7 milijona. Med letoma 1949 in 1990 je bilo mesto razdeljeno na Vzhodni in Zahodni Berlin. Vzhodni Berlin je bil (dejanska) prestolnica [[Nemška demokratična republika|Vzhodne Nemčije]], zahodni pa [[enklava in eksklava|eksklava]] [[Zvezna republika Nemčija (1949–1990)|Zahodne]], obkrožen z [[berlinski zid|berlinskim zidom]]. Po združitvi Nemčije je ponovno postalo prestolnica celotne države, kamor se je preselila večina državnih uradov iz dotedanje zahodnonemškega glavnega mesta [[Bonn]], ki je odtlej le &quot;druga prestolnica&quot; Nemčije.

Danes je Berlin eno najpomembnejših [[kultura|kulturnih]], [[politika|političnih]], [[gospodarstvo|gospodarskih]] in [[promet]]nih središč [[Evropa|Evrope]]. Berlin je sedež več univerz in visokih šol, med katerimi so najbolj znane [[Humboldtova univerza v Berlinu|Humboldtova univerza]], Univerza umetnosti, Svobodna univerza in Tehniška univerza.

== Zgodovina ==
* [[Berlinski kongres]] (1878)
* [[Berlinski zid]] (1961-1989)

== Uprava ==
Kot zvezna dežela ima predstavniški dom (''Abgeordnetenhaus'') s 141 sedeži. [[Izvršilna oblast|Izvršno oblast]] predstavlja berlinski senat (''Senat von Berlin''), ki ga sestavljajo vrhovni župan (''Regierender Bürgermeister'') in do osem senatorjev. Eden od njih ima uradni naziv župan (''Bürgermeister'') in je namestnik vrhovnega. Vrhovni župan je hkrati tudi ministrski predsednik zvezne dežele Berlin.

Upravno je Berlin razdeljen na 12 okrožij (''Bezirke''), vsako ima svojo lokalno oblast, ki je podrejena mestni vladi. Okrožja se nadalje delijo na 97 krajev (''Ortsteile''), ki predstavljajo zgodovinske občine ali naselja, ki so bila leta 1920 priključena mestni oblasti. Ti nimajo svojih predstavnikov v vladi, se pa razdelitev upošteva pri urbanističnem načrtovanju in v statistične namene.

=== Berlinska okrožja ===
[[Slika:Berlin Subdivisions.svg|sličica|left|300px|Berlinska okrožja]]
{| class=&quot;prettytable&quot;  style=&quot;text-align:right; font-size:90%&quot;
|- style=&quot;text-align:center;&quot; 
!'''Okrožje''' || Prebivalstvo &lt;br /&gt;&lt;small&gt;november 2011&lt;/small&gt; || Površina &lt;br /&gt;&lt;small&gt;v km²&lt;/small&gt;
|-
| align=&quot;left&quot; | Charlottenburg-Wilmersdorf || 322.848 || 64,72
|-
| align=&quot;left&quot; | Friedrichshain-Kreuzberg || 273.751 || 20,16
|-
| align=&quot;left&quot; | Lichtenberg || 263.916 || 52,29
|-
| align=&quot;left&quot; | Marzahn-Hellersdorf || 252.754 || 61,74
|-
| align=&quot;left&quot; | Mitte || 338.789 || 39,47
|-
| align=&quot;left&quot; | Neukölln || 316.957 || 44,93
|-
| align=&quot;left&quot; | Pankow || 375.325|| 103,01
|-
| align=&quot;left&quot; | Reinickendorf || 243.541 || 89,46
|-
| align=&quot;left&quot; | Spandau || 228.529 || 91,91
|-
| align=&quot;left&quot; | Steglitz-Zehlendorf || 297.835 ||102,50
|-
| align=&quot;left&quot; | Tempelhof-Schöneberg || 337.290 || 53,09
|-
| align=&quot;left&quot; | Treptow-Köpenick || 244.547 || 168,42
|}

== Geografija ==

&lt;gallery mode=&quot;packed&quot;&gt;
Slika:Sunrise Berlin 2014.jpg|Berlin (2014)
Slika:Berlin - City Center Panorama.jpg|Berlin (2015)
&lt;/gallery&gt;

== Demografija ==

S populacijo 3 664 088 души (2020) v svojih upravnih mejah in od 4.700.000 v dejanskem mestnem območju, je Berlin  največje mesto v Nemčiji. Po Brexitu (2020) je Berlin največje mesto EU s 3,7 milijona prebivalcev. 

Mesto velja za multikulturno mesto, saj v njem prebiva 170 različnih narodnosti (2021). Poleg etnične nemške večine, je v mestu precej priseljenske populacije iz Turčije, Poljske, Italije, Hrvaške, Srbije,  Grčije,  Rusije, Bolgarije, Libanona, Romunije, Bosne in Hercegovine, Španije, Portugalske, Francije, Kitajske, ZDA, Avstrije, Velike Britanije in Indije. Skoraj 20 odstotkov prebivalcev so tuji državljani (2021).

Središče Berlina je bil od leta 1747 Großstadt (mesto z najmanj 100.000 prebivalci). 

[[Slika:Rundumberlin.jpg|sličica|[[Nemščina]] (plakat, 1912)]]

=== Jezik ===
Berlinsko narečje spada v širši sklop severnonemških narečij. V začetku [[Germani|germanskega]] naseljevanja v [[14. stoletje|14. st.]] in naprej se je govoril še jezik, bolj podoben [[nizozemščina|nizozemščini]] kot visoki nemščini. Do danes je v tem narečju mnogo spodnje- (oziroma nizko-) nemškega, ki ohranjuje stanje pred drugim premikom glasov.

nem. ''was'' = berlinsko ''wat'' = nizozemsko ''wat'' = kaj

nem. ''das'' = berlinsko ''dit'' = to

nem. ''Was ist das?'' = berlinsko ''Wat is dit?'' ali ''Wat is ditte?'' = nizozemsko ''Wat is het?'' = kaj je to?

=== Religija ===
Približno 64% prebivalcev Berlina ne pripada nobeni verski skupini; ta delež predstavlja najhitreje rastoči segment prebivalstva. 31. decembra 2017 je bilo 15,9% prebivalcev mesta protestantskih, 9,2% rimskokatoliških, 8,2% islamskih, 0,3% judovskih in 1% članov pravoslavne cerkve (pravoslavne ali vzhodne pravoslavne).

== Gospodarstvo ==
Mesto je sedež velikih korporacij, kot so [[Siemens (podjetje)|Siemens]], Zalando, Deutsche Bahn, N26, Charité in HelloFresh.

=== Prometna infrastruktura ===
&lt;gallery class=&quot;center&quot; mode=&quot;nolines&quot; widths=&quot;240&quot; heights=&quot;140px&quot; &gt;
Slika:Berlin Brandenburg Airport at night.jpg|Letisko Berlín-Brandenbursko
Slika:Berlin Hauptbahnhof 001.jpg|Glavna železniška postaja
Slika:Oberbaumbrücke mit U-Bahn.jpg|Most Oberbaum
&lt;/gallery&gt;

== Univerze ==
Berlin del Berlinskega univerzitetnega zavezništva , ki je prejel naziv &quot;Univerza odličnosti&quot; v okviru in prejema sredstva iz pobude za odličnost nemških univerz. Berlin ima enega največjih deležev mednarodnih študentov v Nemčiji, 20% leta 2019. 
 
* [[Humboldtova univerza v Berlinu]]
* Tehniška univerza v Berlinu
* Univerza umetnosti
* Svobodna univerza v Berlinu

&lt;gallery class=&quot;center&quot; mode=&quot;nolines&quot; widths=&quot;240&quot; heights=&quot;140px&quot; &gt;
Slika:TUinnovation.jpg|Tehniška univerza v Berlinu
Slika:Humboldt University 01.jpg|Spomenik [[Wilhelm von Humboldt|Wilhelma von Humboldta]] pred [[Humboldtova univerza v Berlinu|Humboldtovo univerzo]]
Slika:Freie Universitaet Berlin (Berlin - Free University) - geo.hlipp.de - 35927.jpg|Svobodna univerza v Berlinu
&lt;/gallery&gt;

== Šport ==
[[Slika:Alte Försterei Eröffnungsspiel 03.jpg|thumb|[[1. FC Union Berlin]]]]
* [[1. FC Union Berlin]]
* [[Hertha BSC]]
* Eisbären Berlin
* ALBA Berlin
* Füchse Berlin
* Berlin Recycling Volleys
* Wasserfreunde Spandau 04
* Mercedes-Benz Arena (Berlín)
* [[Olimpijski stadion, Berlin]] (Olympiastadion Berlin) 
* Stadion An der Alten Försterei
* [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2006]]

== Kultura ==
* [[Berlinska filharmonija]]
* [[Pergamonski muzej]]
* [[Mednarodni filmski festival v Berlinu]]
* European Film Academy

=== Mediji ===

* [[Springer Nature]]

=== Glasba ===
V 1970-ih so se Hansa Studios razvili v enega najbolj znanih snemalnih studijev na svetu, kjer so snemače skupine, kot so David Bowie, Depeche Mode, Nick Cave in U2. Berlin je igral tudi pomembno vlogo pri razvoju elektronske glasbe (Tangerine Dream). Drugi primeri pomembnih glasbenikov in skupin iz Berlina so Hildegard Knef, Harald Juhnke, Frank Schöbel, Rio Reiser, Gebrüder Blattschuss, Ideal, City, Nina Hagen, Max Raabe, Reinhard Mey, Roland Kaiser, Katja Ebstein, Die Ärzte, Seeed, Ellen Allien, Bushido, Paul van Dyk in [[Rammstein]].

=== Filmi, postavljeni v Berlin ===
* [[Sonnenallee]]
* [[Zbogom, Lenin!]]
* [[Življenje drugih]]
* Babylon Berlin

== Galerija ==
&lt;gallery class=&quot;center&quot; mode=&quot;nolines&quot; widths=&quot;240&quot; heights=&quot;140px&quot; &gt;
Slika:Braniborská brána.jpg|Brandenburška vrata
Slika:Alexanderplatz 02.jpg|Svetovna ura na Alexanderplatzu
Slika:Alexanderplatz 01.jpg|Televizijski stolp na Alexanderplatzu
Slika:Berlin Reichstag 01.jpg|Stavba [[Reichstag]], sedež nemškega parlamenta
Slika:Haus der Kulturen der Welt Nachtaufnahme.jpg|Muzej kultur sveta
Slika:Bodemuseum - Front.jpeg|Muzej Bode na muzejskem otoku
Slika:Potsdamer platz 01.jpg|Potsdamski trg
Slika:Berlin-Sony Center-1.jpg|Sony center na Potsdamskem trgu
Slika:Berlin Olympiastadion nach Umbau.jpg|Olimpijski stadion
&lt;/gallery&gt;

== Pobratena mesta ==
Berlin ima uradne povezave s 17 mesti po svetu. V času, ko je bilo mesto razdeljeno, so povezave odsevale pripadnost blokom - Zahodni Berlin je bil pobraten večinoma z zahodnimi prestolnicami, Vzhodni pa s prestolnicami držav [[Varšavski pakt|Varšavskega pakta]]. Povezave Vzhodnega Berlina so bile po združitvi preklicane in kasneje deloma ponovno vzpostavljene.
{| style=&quot;background:none;&quot;
|-
|valign=&quot;top&quot;|
* 1967 {{ikonazastave|Združene države Amerike}} '''[[Los Angeles]]''', [[Združene države Amerike|ZDA]]
* 1987 {{ikonazastave|Francija}} '''[[Pariz]]''', [[Francija]]
* 1988 {{ikonazastave|Španija}} '''[[Madrid]]''', [[Španija]]
* 1989 {{ikonazastave|Turčija}} '''[[Istanbul]]''', [[Turčija]]
* 1990 {{ikonazastave|Rusija}} '''[[Moskva]]''', [[Rusija]]
* 1991 {{ikonazastave|Poljska}} '''[[Varšava]]''', [[Poljska]]
|valign=&quot;top&quot;|
* 1991 {{ikonazastave|Madžarska}} '''[[Budimpešta]]''', [[Madžarska]]
* 1992 {{ikonazastave|Belgija}} '''[[Bruselj]]''', [[Belgija]]
* 1993 {{ikonazastave|Indonezija}} '''[[Džakarta]]''', [[Indonezija]]
* 1993 {{ikonazastave|Uzbekistan}} '''[[Taškent]]''', [[Uzbekistan]]
* 1993 {{ikonazastave|Mehika}} '''[[Ciudad de México|Ciudad de Mexico]]''', [[Mehika]]
* 1994 {{ikonazastave|PRC}} '''[[Peking]]''', [[Ljudska republika Kitajska|Kitajska]]
|valign=&quot;top&quot;|
* 1994 {{ikonazastave|Japonska}} '''[[Tokio]]''', [[Japonska]]
* 1994 {{ikonazastave|Argentina}} '''[[Buenos Aires]]''', [[Argentina]]
* 1995 {{ikonazastave|Češka}} '''[[Praga]]''', [[Češka]]
* 2000 [[Slika:Flag of Namibia.svg|20px]] '''[[Windhoek]]''', [[Namibija]]
* 2000 {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} '''[[London]]''', [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]].
|}

== Opombe in reference ==
{{opombe|2}}

{{Zbirka|Berlin|Berlin}}
== Zunanje povezave ==
* [http://www.berlin.de Uradna spletna stran]
* [http://www.3d-stadtmodell-berlin.de/3d/en/seite0.jsp 3D Berlin]
* [http://www.panorama-cities.net/berlin/berlin_germany.html Berlin City Panoramas] - Fotografije iz Berlina

{{Dežele Nemčije}}

{{European Capital of Culture}}

{{de-naselje-stub}}

[[Kategorija:Glavna mesta Evrope]]
[[Kategorija:Mesta v Nemčiji]]
[[Kategorija:Hansa]]
[[Kategorija:Gostiteljska mesta poletnih olimpijskih iger]]
[[Kategorija:Zvezne dežele Nemčije]]
[[Kategorija:Ustanovitve v 13. stoletju]]
[[Kategorija:Berlin|*]]
[[Kategorija:Univerzitetna mesta]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>7clpctvq9e8lws603n80dpxbywxxvtf</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5726972</id>
      <parentid>5726680</parentid>
      <timestamp>2022-08-03T11:00:37Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Lear 21</username>
        <id>211931</id>
      </contributor>
      <comment>+ Geografija</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="15487" xml:space="preserve">{{drugipomeni}}

{| class=&quot;infobox geography vcard&quot; style=&quot;width: 23em;&quot;
|+
| colspan=&quot;2&quot; align=center style=&quot;background: #D8E2EF; width:100%; font-size: 1.25em;&quot; | ''' &lt;span class=&quot;fn org&quot;&gt;Berlin&lt;/span&gt;'''
|- 
| colspan=&quot;2&quot; style=&quot;text-align: center; padding: 0.0em 0.0em 0.0em 0.0em;;&quot; | [[Slika:Berlin Panorama von der Siegessäule Richtung Mitte, Berlin, Deutschland.jpg|270px]]
|-
| align=&quot;center&quot; style=&quot;width: 50%; background:#D8E2EF;&quot; | '''Zastava'''
| align=&quot;center&quot; style=&quot;width: 50%; background:#D8E2EF;&quot; | '''Grb'''
|-
| colspan=&quot;2&quot; class=&quot;maptable&quot; |
{| width=100% style=&quot;text-align:center; margin:0 auto; background:none;&quot;
| align=center style=&quot;width:50%; border:0; vertical-align:middle;&quot; | &lt;span style=&quot;display:inline;&quot;&gt;&lt;span style=&quot;display:table-cell;  border:1px solid #ddd;&quot;&gt;[[Slika:Flag of Berlin.svg|120px|Zastava Berlina]]&lt;/span&gt;&lt;/span&gt; 
| align=center style=&quot;width:50%; border:0; vertical-align:middle;&quot; | [[Slika:Coat of arms of Berlin.svg|70px|Grb Berlina]] 
|}
|- 
| align=&quot;center&quot; colspan=&quot;2&quot; style=&quot;background:#D8E2EF;&quot; |'''Lega Berlina v Nemčiji in v Evropski uniji'''
|- 
| colspan=&quot;2&quot; style=&quot;text-align: center; padding: 0.1em 0.1em 0.1em 0.1em;;&quot; | [[Slika:EU location Berlin.svg|220px|Lega Berlina v Nemčiji/EU]]
|- class=&quot;mergedtoprow&quot;
| '''[[Geografski koordinatni sistem|Koordinate]]''' || &lt;span class=&quot;plainlinksneverexpand&quot;&gt;[http://tools.wikimedia.de/~magnus/geo/geohack.php?params=52_31_N_13_25_E_type:city_region:DE &lt;span title=&quot;Zemljevidi, zračni posnetki in drugi podatki za 52°&amp;nbsp;31′&amp;nbsp;N, 13°&amp;nbsp;25′&amp;nbsp;E&quot;&gt;52°&amp;nbsp;31′&amp;nbsp;N, 13°&amp;nbsp;25′&amp;nbsp;E&lt;/span&gt; {{ikona en}}]&lt;/span&gt;
|- class=&quot;mergedbottomrow&quot;
| '''[[Časovni pas]]'''
| [[Srednjeevropski čas|CET]]/[[Srednjeevropski poletni čas|CEST]] ([[UTC+1]]/[[UTC+2|+2]])
|- 
| colspan=&quot;2&quot; align=center style=&quot;background:#D8E2EF;&quot; | '''Uprava''' 
|- class=&quot;mergedtoprow adr&quot;
| '''[[Seznam suverenih držav|Država]]'''
| &lt;span class=&quot;country-name&quot;&gt;[[Nemčija]]&lt;/span&gt; [[Slika:Flag of Germany.svg|22px]]
|- class=&quot;mergedrow&quot;
| '''NUTS-regija''' || DE3 [[Slika:Flag of Europe.svg|22px]]
|- class=&quot;mergedrow&quot;
|'''Upravna delitev mesta''' || 12 okrožij
|- class=&quot;mergedrow&quot;
|- class=&quot;mergedrow&quot;
| '''Županja'''
| Franziska Giffey (SPD) 
|- class=&quot;mergedrow&quot;
| '''[[politična stranka|Vladajoča stranka]] || SPD / Zeleni / Die Linke
|- class=&quot;mergedbottomrow&quot;
| '''Glasov v Zveznem svetu''' ||  4 (od 69)  
|- 
| colspan=&quot;2&quot; align=center style=&quot;background:#D8E2EF;&quot; | '''Osnovni statistični podatki''' 
|- class=&quot;mergedtoprow&quot; 
| '''[[Površina]]'''&amp;nbsp; || 892&amp;nbsp;[[kvadratni kilometer|km²]]
|- class=&quot;mergedrow&quot;
|- class=&quot;mergedrow&quot;
| &amp;nbsp;- '''[[nadmorska višina]]''': || 34 – 115&amp;nbsp;m
|- class=&quot;mergedrow&quot;
| style=&quot;vertical-align:bottom&quot; | '''[[Prebivalstvo]]''' 
| 3.748.148&amp;nbsp;&lt;small&gt;''(2018)''&lt;/small&gt;&lt;ref name=DEstatis&gt;{{navedi splet |url=http://www.statistik-portal.de/Statistik-Portal/de_zs01_bl.asp |title= Prebivalstvo zveznih dežel |work= Portal Zveznega statističnega urada Nemčije |accessdate=2007-04-25 | language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=LUZ&gt;[http://epp.eurostat.ec.europa.eu/portal/page?_pageid=1996,45323734&amp;_dad=portal&amp;_schema=PORTAL&amp;screen=welcomeref&amp;open=/&amp;product=EU_MASTER_urban_audit&amp;depth=2 Kazalniki za večja urbana območja 1999 - 2003], Eurostat. Pridobljeno 9. marca 2007. {{ikona en}}&lt;/ref&gt;
|- class=&quot;mergedrow&quot;
| &amp;nbsp;- '''[[Gostota prebivalstva|Gostota]]''' || 4100 /km²
|- class=&quot;mergedbottomrow&quot;
| &amp;nbsp;- '''velemestno''': || 4.700.000&amp;nbsp;&lt;small&gt;''(2020)''&lt;/small&gt;
|- 
| colspan=&quot;2&quot; align=center style=&quot;background:#D8E2EF;&quot; | '''Drugi podatki'''
|- class=&quot;mergedtoprow&quot;
| '''[[Bruto domači proizvod|GDP/ nominalno]]''' || 163 milijarde € (2021)
|- class=&quot;mergedrow&quot; 
| '''Poštna številka''' || 10001–14199
|- class=&quot;mergedrow&quot;
| '''[[Registracijske oznake za cestna vozila v Nemčiji|Registrska oznaka vozil]]''' || B
|- class=&quot;mergedbottomrow&quot;
| '''[[Spletna stran]]''' || [http://www.berlin.de berlin.de]
|}
'''Berlin''' [berlín] je [[glavno mesto]] [[Nemčija|Nemčije]] in ena od 16 [[nemška zvezna dežela|nemških zveznih dežel]]. S skoraj štirimi milijoni prebivalcev (urbano območje šteje 4,4 milijone) je največje mesto v državi in tudi eno največjih v [[Evropa|Evropi]]. Mesto leži ob rekah Spree in Havel na severovzhodu Nemčije. Zvezno deželo Berlin teritorialno v celoti obkroža zvezna dežela [[Brandenburg]], skupaj s katero tvori metropolitansko regijo Berlin-Brandenburg z več kot šestimi milijoni ljudi.

Prva dokumentirana omemba Berlina datira v [[13. stoletje]]. V svoji zgodovini je bilo prestolnica Pruskega kraljestva, [[Nemško cesarstvo|Nemškega cesarstva]], [[Weimarska republika|Weimarske republike]] in [[Tretji rajh|Tretjega rajha]]. Število prebivalcev mesta pred [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] ocenjujejo na 4,7 milijona. Med letoma 1949 in 1990 je bilo mesto razdeljeno na Vzhodni in Zahodni Berlin. Vzhodni Berlin je bil (dejanska) prestolnica [[Nemška demokratična republika|Vzhodne Nemčije]], zahodni pa [[enklava in eksklava|eksklava]] [[Zvezna republika Nemčija (1949–1990)|Zahodne]], obkrožen z [[berlinski zid|berlinskim zidom]]. Po združitvi Nemčije je ponovno postalo prestolnica celotne države, kamor se je preselila večina državnih uradov iz dotedanje zahodnonemškega glavnega mesta [[Bonn]], ki je odtlej le &quot;druga prestolnica&quot; Nemčije.

Danes je Berlin eno najpomembnejših [[kultura|kulturnih]], [[politika|političnih]], [[gospodarstvo|gospodarskih]] in [[promet]]nih središč [[Evropa|Evrope]]. Berlin je sedež več univerz in visokih šol, med katerimi so najbolj znane [[Humboldtova univerza v Berlinu|Humboldtova univerza]], Univerza umetnosti, Svobodna univerza in Tehniška univerza.

== Zgodovina ==
* [[Berlinski kongres]] (1878)
* [[Berlinski zid]] (1961-1989)

== Uprava ==
Kot zvezna dežela ima predstavniški dom (''Abgeordnetenhaus'') s 141 sedeži. [[Izvršilna oblast|Izvršno oblast]] predstavlja berlinski senat (''Senat von Berlin''), ki ga sestavljajo vrhovni župan (''Regierender Bürgermeister'') in do osem senatorjev. Eden od njih ima uradni naziv župan (''Bürgermeister'') in je namestnik vrhovnega. Vrhovni župan je hkrati tudi ministrski predsednik zvezne dežele Berlin.

Upravno je Berlin razdeljen na 12 okrožij (''Bezirke''), vsako ima svojo lokalno oblast, ki je podrejena mestni vladi. Okrožja se nadalje delijo na 97 krajev (''Ortsteile''), ki predstavljajo zgodovinske občine ali naselja, ki so bila leta 1920 priključena mestni oblasti. Ti nimajo svojih predstavnikov v vladi, se pa razdelitev upošteva pri urbanističnem načrtovanju in v statistične namene.

=== Berlinska okrožja ===
[[Slika:Berlin Subdivisions.svg|sličica|left|300px|Berlinska okrožja]]
{| class=&quot;prettytable&quot;  style=&quot;text-align:right; font-size:90%&quot;
|- style=&quot;text-align:center;&quot; 
!'''Okrožje''' || Prebivalstvo &lt;br /&gt;&lt;small&gt;november 2011&lt;/small&gt; || Površina &lt;br /&gt;&lt;small&gt;v km²&lt;/small&gt;
|-
| align=&quot;left&quot; | Charlottenburg-Wilmersdorf || 322.848 || 64,72
|-
| align=&quot;left&quot; | Friedrichshain-Kreuzberg || 273.751 || 20,16
|-
| align=&quot;left&quot; | Lichtenberg || 263.916 || 52,29
|-
| align=&quot;left&quot; | Marzahn-Hellersdorf || 252.754 || 61,74
|-
| align=&quot;left&quot; | Mitte || 338.789 || 39,47
|-
| align=&quot;left&quot; | Neukölln || 316.957 || 44,93
|-
| align=&quot;left&quot; | Pankow || 375.325|| 103,01
|-
| align=&quot;left&quot; | Reinickendorf || 243.541 || 89,46
|-
| align=&quot;left&quot; | Spandau || 228.529 || 91,91
|-
| align=&quot;left&quot; | Steglitz-Zehlendorf || 297.835 ||102,50
|-
| align=&quot;left&quot; | Tempelhof-Schöneberg || 337.290 || 53,09
|-
| align=&quot;left&quot; | Treptow-Köpenick || 244.547 || 168,42
|}

== Geografija ==

&lt;gallery mode=&quot;packed&quot;&gt;
Slika:Sunrise Berlin 2014.jpg|Berlin (2014)
Slika:Berlin - City Center Panorama.jpg|Berlin (2015)
&lt;/gallery&gt;

=== Parki in vrtovi ===
[[Slika:TigerCubs.jpg|thumb| Zoologischer Garten Berlin]]
* Volkspark Friedrichshain
* Britzer Garten
* Gärten der Welt
* Botanischer Garten
* Zoologischer Garten Berlin
* Tempelhofer Feld
* Treptower Park
* Großer Tiergarten 
* Park am Weißen See
* Tierpark Berlin

== Demografija ==

S populacijo 3 664 088 души (2020) v svojih upravnih mejah in od 4.700.000 v dejanskem mestnem območju, je Berlin  največje mesto v Nemčiji. Po Brexitu (2020) je Berlin največje mesto EU s 3,7 milijona prebivalcev. 

Mesto velja za multikulturno mesto, saj v njem prebiva 170 različnih narodnosti (2021). Poleg etnične nemške večine, je v mestu precej priseljenske populacije iz Turčije, Poljske, Italije, Hrvaške, Srbije,  Grčije,  Rusije, Bolgarije, Libanona, Romunije, Bosne in Hercegovine, Španije, Portugalske, Francije, Kitajske, ZDA, Avstrije, Velike Britanije in Indije. Skoraj 20 odstotkov prebivalcev so tuji državljani (2021).

Središče Berlina je bil od leta 1747 Großstadt (mesto z najmanj 100.000 prebivalci). 

[[Slika:Rundumberlin.jpg|sličica|[[Nemščina]] (plakat, 1912)]]

=== Jezik ===
Berlinsko narečje spada v širši sklop severnonemških narečij. V začetku [[Germani|germanskega]] naseljevanja v [[14. stoletje|14. st.]] in naprej se je govoril še jezik, bolj podoben [[nizozemščina|nizozemščini]] kot visoki nemščini. Do danes je v tem narečju mnogo spodnje- (oziroma nizko-) nemškega, ki ohranjuje stanje pred drugim premikom glasov.

nem. ''was'' = berlinsko ''wat'' = nizozemsko ''wat'' = kaj

nem. ''das'' = berlinsko ''dit'' = to

nem. ''Was ist das?'' = berlinsko ''Wat is dit?'' ali ''Wat is ditte?'' = nizozemsko ''Wat is het?'' = kaj je to?

=== Religija ===
Približno 64% prebivalcev Berlina ne pripada nobeni verski skupini; ta delež predstavlja najhitreje rastoči segment prebivalstva. 31. decembra 2017 je bilo 15,9% prebivalcev mesta protestantskih, 9,2% rimskokatoliških, 8,2% islamskih, 0,3% judovskih in 1% članov pravoslavne cerkve (pravoslavne ali vzhodne pravoslavne).

== Gospodarstvo ==
Mesto je sedež velikih korporacij, kot so [[Siemens (podjetje)|Siemens]], Zalando, Deutsche Bahn, N26, Charité in HelloFresh.

=== Prometna infrastruktura ===
&lt;gallery class=&quot;center&quot; mode=&quot;nolines&quot; widths=&quot;240&quot; heights=&quot;140px&quot; &gt;
Slika:Berlin Brandenburg Airport at night.jpg|Letisko Berlín-Brandenbursko
Slika:Berlin Hauptbahnhof 001.jpg|Glavna železniška postaja
Slika:Oberbaumbrücke mit U-Bahn.jpg|Most Oberbaum
&lt;/gallery&gt;

== Univerze ==
Berlin del Berlinskega univerzitetnega zavezništva , ki je prejel naziv &quot;Univerza odličnosti&quot; v okviru in prejema sredstva iz pobude za odličnost nemških univerz. Berlin ima enega največjih deležev mednarodnih študentov v Nemčiji, 20% leta 2019. 
 
* [[Humboldtova univerza v Berlinu]]
* Tehniška univerza v Berlinu
* Univerza umetnosti
* Svobodna univerza v Berlinu

&lt;gallery class=&quot;center&quot; mode=&quot;nolines&quot; widths=&quot;240&quot; heights=&quot;140px&quot; &gt;
Slika:TUinnovation.jpg|Tehniška univerza v Berlinu
Slika:Humboldt University 01.jpg|Spomenik [[Wilhelm von Humboldt|Wilhelma von Humboldta]] pred [[Humboldtova univerza v Berlinu|Humboldtovo univerzo]]
Slika:Freie Universitaet Berlin (Berlin - Free University) - geo.hlipp.de - 35927.jpg|Svobodna univerza v Berlinu
&lt;/gallery&gt;

== Šport ==
[[Slika:Alte Försterei Eröffnungsspiel 03.jpg|thumb|[[1. FC Union Berlin]]]]
* [[1. FC Union Berlin]]
* [[Hertha BSC]]
* Eisbären Berlin
* ALBA Berlin
* Füchse Berlin
* Berlin Recycling Volleys
* Wasserfreunde Spandau 04
* Mercedes-Benz Arena (Berlín)
* [[Olimpijski stadion, Berlin]] (Olympiastadion Berlin) 
* Stadion An der Alten Försterei
* [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2006]]

== Kultura ==
* [[Berlinska filharmonija]]
* [[Pergamonski muzej]]
* [[Mednarodni filmski festival v Berlinu]]
* European Film Academy

=== Mediji ===

* [[Springer Nature]]

=== Glasba ===
V 1970-ih so se Hansa Studios razvili v enega najbolj znanih snemalnih studijev na svetu, kjer so snemače skupine, kot so David Bowie, Depeche Mode, Nick Cave in U2. Berlin je igral tudi pomembno vlogo pri razvoju elektronske glasbe (Tangerine Dream). Drugi primeri pomembnih glasbenikov in skupin iz Berlina so Hildegard Knef, Harald Juhnke, Frank Schöbel, Rio Reiser, Gebrüder Blattschuss, Ideal, City, Nina Hagen, Max Raabe, Reinhard Mey, Roland Kaiser, Katja Ebstein, Die Ärzte, Seeed, Ellen Allien, Bushido, Paul van Dyk in [[Rammstein]].

=== Filmi, postavljeni v Berlin ===
* [[Sonnenallee]]
* [[Zbogom, Lenin!]]
* [[Življenje drugih]]
* Babylon Berlin

== Galerija ==
&lt;gallery class=&quot;center&quot; mode=&quot;nolines&quot; widths=&quot;240&quot; heights=&quot;140px&quot; &gt;
Slika:Braniborská brána.jpg|Brandenburška vrata
Slika:Alexanderplatz 02.jpg|Svetovna ura na Alexanderplatzu
Slika:Alexanderplatz 01.jpg|Televizijski stolp na Alexanderplatzu
Slika:Berlin Reichstag 01.jpg|Stavba [[Reichstag]], sedež nemškega parlamenta
Slika:Haus der Kulturen der Welt Nachtaufnahme.jpg|Muzej kultur sveta
Slika:Bodemuseum - Front.jpeg|Muzej Bode na muzejskem otoku
Slika:Potsdamer platz 01.jpg|Potsdamski trg
Slika:Berlin-Sony Center-1.jpg|Sony center na Potsdamskem trgu
Slika:Berlin Olympiastadion nach Umbau.jpg|Olimpijski stadion
&lt;/gallery&gt;

== Pobratena mesta ==
Berlin ima uradne povezave s 17 mesti po svetu. V času, ko je bilo mesto razdeljeno, so povezave odsevale pripadnost blokom - Zahodni Berlin je bil pobraten večinoma z zahodnimi prestolnicami, Vzhodni pa s prestolnicami držav [[Varšavski pakt|Varšavskega pakta]]. Povezave Vzhodnega Berlina so bile po združitvi preklicane in kasneje deloma ponovno vzpostavljene.
{| style=&quot;background:none;&quot;
|-
|valign=&quot;top&quot;|
* 1967 {{ikonazastave|Združene države Amerike}} '''[[Los Angeles]]''', [[Združene države Amerike|ZDA]]
* 1987 {{ikonazastave|Francija}} '''[[Pariz]]''', [[Francija]]
* 1988 {{ikonazastave|Španija}} '''[[Madrid]]''', [[Španija]]
* 1989 {{ikonazastave|Turčija}} '''[[Istanbul]]''', [[Turčija]]
* 1990 {{ikonazastave|Rusija}} '''[[Moskva]]''', [[Rusija]]
* 1991 {{ikonazastave|Poljska}} '''[[Varšava]]''', [[Poljska]]
|valign=&quot;top&quot;|
* 1991 {{ikonazastave|Madžarska}} '''[[Budimpešta]]''', [[Madžarska]]
* 1992 {{ikonazastave|Belgija}} '''[[Bruselj]]''', [[Belgija]]
* 1993 {{ikonazastave|Indonezija}} '''[[Džakarta]]''', [[Indonezija]]
* 1993 {{ikonazastave|Uzbekistan}} '''[[Taškent]]''', [[Uzbekistan]]
* 1993 {{ikonazastave|Mehika}} '''[[Ciudad de México|Ciudad de Mexico]]''', [[Mehika]]
* 1994 {{ikonazastave|PRC}} '''[[Peking]]''', [[Ljudska republika Kitajska|Kitajska]]
|valign=&quot;top&quot;|
* 1994 {{ikonazastave|Japonska}} '''[[Tokio]]''', [[Japonska]]
* 1994 {{ikonazastave|Argentina}} '''[[Buenos Aires]]''', [[Argentina]]
* 1995 {{ikonazastave|Češka}} '''[[Praga]]''', [[Češka]]
* 2000 [[Slika:Flag of Namibia.svg|20px]] '''[[Windhoek]]''', [[Namibija]]
* 2000 {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} '''[[London]]''', [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]].
|}

== Opombe in reference ==
{{opombe|2}}

{{Zbirka|Berlin|Berlin}}
== Zunanje povezave ==
* [http://www.berlin.de Uradna spletna stran]
* [http://www.3d-stadtmodell-berlin.de/3d/en/seite0.jsp 3D Berlin]
* [http://www.panorama-cities.net/berlin/berlin_germany.html Berlin City Panoramas] - Fotografije iz Berlina

{{Dežele Nemčije}}

{{European Capital of Culture}}

{{de-naselje-stub}}

[[Kategorija:Glavna mesta Evrope]]
[[Kategorija:Mesta v Nemčiji]]
[[Kategorija:Hansa]]
[[Kategorija:Gostiteljska mesta poletnih olimpijskih iger]]
[[Kategorija:Zvezne dežele Nemčije]]
[[Kategorija:Ustanovitve v 13. stoletju]]
[[Kategorija:Berlin|*]]
[[Kategorija:Univerzitetna mesta]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>fvq2v2bxbiosd3vnbwwsn4efwv9xqbm</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kronologija druge svetovne vojne</title>
    <ns>0</ns>
    <id>11683</id>
    <revision>
      <id>5726854</id>
      <parentid>5706783</parentid>
      <timestamp>2022-08-03T02:52:50Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Radek</username>
        <id>89714</id>
      </contributor>
      <minor />
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="85877" xml:space="preserve">'''Kronologija druge svetovne vojne''' zajema tudi dogodke, ki so se zgodili pred [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] in po njej, a imajo z njo neposredno zvezo.
__NOTOC__ 
{|
|----- bgcolor=&quot;ddffdd&quot;
|
[[#1931|1931]] [[#1932|1932]] [[#1933|1933]] [[#1934|1934]] [[#1935|1935]] [[#1936|1936]] [[#1937|1937]] [[#1938|1938]] [[#1939|1939]] [[#1940|1940]] [[#1941|1941]] [[#1942|1942]] [[#1943|1943]] [[#1944|1944]] [[#1945|1945]] [[#1946|1946]] [[#1947|1947]] [[#Glej tudi|Glej tudi]]
|}

== [[1931]] ==
* [[18. september]] - začetek [[japonska|japonske]] agresije na [[Kitajska|Kitajsko]]

== [[1932]] ==
* [[15. september]] - ustanovljena [[japonska]] marionetna [[država]] [[Mandžukuo]]

== [[1933]] ==
* [[30. januar]] - [[Adolf Hitler]] postane [[kancler Nemčije|kancler]] [[Tretji rajh|Nemčije]]
* [[24. marec]] - [[Reichstag]] sprejme [[zakon]] o popolni oblasti [[kancler Nemčije|kanclerja]]
* [[27. marec]] - [[Japonska]] izstopi iz [[Društvo narodov|Društva narodov]]
* [[21. oktober]] - [[Tretji rajh]] izstopi iz [[Društvo narodov|Društva narodov]]

== [[1934]] ==
* [[2. avgust]] - [[Adolf Hitler]] postane [[Tretji rajh|nemški]] [[führer]]
* [[18. september]] - [[Sovjetska zveza|ZSSR]] izstopi iz [[Društvo narodov|Društva narodov]].

== [[1935]] ==
* [[16. marec]] - [[Tretji rajh]] uvede [[vojaška obveznost|vojaško obveznost]]
* [[14. april]] - [[Francija]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] in [[Italija]] se dogovorijo za [[status quo]]
* [[2. maj]] - [[Francija]] in [[Sovjetska zveza]] podpišeta [[pogodba|pogodbo]] o medsebojni pomoči
* [[18. junij]] - [[Tretji rajh]] in [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] podpišeta pomorski sporazum; [[Tretji rajh|nemška]] površinska flota ne sme presegati 35 % moči [[britanska vojna mornarica|britanske vojne mornarice]]
* [[3. oktober]] - [[Italija]] napade [[Etiopija|Etiopijo]]

== [[1936]] ==
* [[7. marec]] - [[Tretji rajh]] krši [[versajska pogodba|versajsko pogodbo]], ko zasede demilitarizirano [[Porenje]]
* [[9. maj]] - [[Italija]] [[aneksija|anektira]] [[Etiopija|Etiopijo]]
* [[17. julij]] - začne se [[španska državljanska vojna]]
* [[14. oktober]] - [[Belgija]] se zavzema za politiko neodvisnosti
* [[25. oktober]] - [[Tretji rajh]] in [[Italija]] podpišeta sporazum -&gt; začetek [[os Rim-Berlin|osi Rim-Berlin]]
* [[25. november]] - [[Japonska]] in [[Tretji rajh]] podpišeta [[antikominternski pakt]]

== [[1937]] ==
* [[7. julij]] - [[spopad na mostu Marca Pola]] med [[Kitajska|Kitajsko]] in [[Japonska|Japonsko]]
* [[6. november]] - [[Italija]] podpiše [[antikominternski pakt]]
* [[11. december]] - [[Italija]] izstopi iz [[Društvo narodov|Društva narodov]].

== [[1938]] ==
* [[13. marec]] - Nemčija zasede Avstrijo ([[anschluss]])
* [[26. april]] - [[Tretji rajh]] postavi [[Češkoslovaška|Češkoslovaški]] ultimat glede [[Sudeti|Sudetov]]
* [[29. september]] - začetek konference v [[München|Münchnu]]; podpis [[münchenski sporazum|münchenskega sporazuma]]
* [[1. oktober]] - [[Tretji rajh]] zasede [[Sudeti|Sudete]]
* [[2. oktober]] - [[Poljska]] zasede [[okrožje]] [[Tešin]]
* [[2. november]] - [[Madžarska]] zasede del [[Slovaška|slovaškega]] ozemlja.

== [[1939]] ==
=== Januar ===
=== Februar ===
* [[2. februar]] - umre [[papež]] [[papež Pij XI.|Pij XI.]]
* [[24. februar]] - [[Madžarska]] in [[Mandžukuo]] podpišeta [[antikominternski pakt]]

=== Marec ===
* [[2. marec]] - izvoljen [[papež]] [[papež Pij XII.|Pij XII.]]
* [[14. marec]] - [[Slovaška]] razglasi [[neodvisnost]]
* [[15. marec]] - [[Adolf Hitler]] pride v [[Praga|Prago]]
* [[16. marec]] - preostanek [[Češka|Češke]] postane [[Nemški protektorat Češka-Moravska]]
* [[22. marec]] - [[Litva]] odstopi [[tretji rajh|tretjemu rajhu]] [[mesto]] [[Memel]]
* [[27. marec]] - [[Španija]] podpiše [[antikominternski pakt]]
* [[31. marec]] - [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] in [[Francija]] ponudita zavezništvo [[Poljska|Poljski]], [[Grčija|Grčiji]], [[Turčija|Turčiji]] in [[Romunija|Romuniji]]. [[Tretji rajh]] in [[Španija]] podpišeta sporazum o prijateljstvu.

=== April ===
* [[1. april]] - konec [[španska državljanska vojna|španske državljanske vojne]]
* [[3. april]] - [[Adolf Hitler|Hitler]] ukaže [[Wehrmacht]]u pripravo [[vojaška operacija|operacije]] [[Fall Weiß]]
* [[7. april]] - [[Italija]] vdre v [[Albanija|Albanijo]]
* [[28. april]] - [[Tretji rajh]] razveljavi sporazume z 	[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenim kraljestvom]] in [[Poljska|Poljsko]] ter zahteva [[Gdansk]]

=== Maj ===
* [[8. maj]] - [[Španija]] izstopi iz [[Društvo narodov|Društva narodov]]
* [[18. maj]] - [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] sprejme [[zakon]] o [[vojaška obveznost|vojaški obveznosti]]. Podpisan [[jekleni pakt]]

=== Junij ===
=== Julij ===
* [[26. julij]] - [[Združene države Amerike|ZDA]] prekličejo [[trgovina|trgovsko]] [[pogodba|pogodbo]] z [[Japonska|Japonsko]]

=== Avgust ===
* [[19. avgust|19.]] - [[22. avgust]] - večina [[Tretji rajh|nemških]] [[Podmornica|podmornic]] izpluje iz svojih [[Vojaška baza|baz]] na odprto [[morje]] v pripravljenosti na morebitni začetek [[Vojna|vojne]]
* [[21. avgust]] - prekinejo se [[Francija|francosko]]-	[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|britansko]]-[[Sovjetska zveza|sovjetska]] pogajanja v [[Moskva|Moskvi]]
* [[23. avgust]] - [[Tretji rajh]] in [[Sovjetska zveza]] podpišeta sporazum o nenapadanju -&gt; [[pakt Hitler-Stalin]]
* [[24. avgust]] - [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] razglasi splošno [[vojaška mobilizacija|vojaško mobilizacijo]]
* [[25. avgust]] - [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] in [[Poljska]] podpišeta sporazum o pomoči
* [[26. avgust]] - podpis [[sporazum Cvetković-Maček|sporazuma Cvetković-Maček]].

=== September ===
* [[1. september]] - [[Tretji rajh]] napade [[Poljska|Poljsko]] -&gt; začetek [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]]
* [[2. september]] - v [[Švica|Švici]] izvolijo [[Henri Guisan|Henrija Guisana]] za vrhovnega poveljnika [[švicarske oborožene sile|švicarskih oboroženih sil]]
* [[3. september]]:
** - [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]], [[Francija]], [[Avstralija]] in [[Nova Zelandija]] [[vojna napoved|napovejo vojno]] [[Tretji rajh|Tretjemu rajhu]]
** - [[Tretji rajh|nemška]] [[vojaška podmornica|podmornica]] [[U-30]] ( kapitan [[Fritz-Julius Lemp]]) potopi 	[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|angleško]] [[potniško ladjo]] [[SS Athenia]], od prek 1400 potnikov 112 žrtev
* [[4. september]] - [[Združene države Amerike|ZDA]] sprejmejo [[zakon o nevtralnosti]]
* [[6. september]]:
** - [[Republika Južna Afrika]] [[vojna napoved|napove vojno]] [[Tretji rajh|Tretjemu rajhu]]
** - [[Wehrmacht]] zavzame [[Krakov]]
* [[8. september]] - [[Združene države Amerike|ZDA]] razglasijo napol [[izredno stanje]]
* [[9. september]] - [[Kanada]] [[vojna napoved|napove vojno]] [[tretji rajh|Tretjemu rajhu]]
* [[15. september]] - [[Japonska]] in [[Sovjetska zveza]] podpišeta pogodbo o vzpostavitvi miru na [[Mongolija|mongolski]]-[[Mandžurija|mandžurski]] meji
* [[17. september]] - [[Sovjetska zveza|ZSSR]] napade [[Poljska|Poljsko]]
* [[24. september]] - bombardiranje [[Varšava|Varšave]]
* [[27. september]] - [[Varšava]] [[kapitulacija|kapitulira]]
* [[28. september]] - [[kapitulacija]] [[poljska|poljske]] [[oborožene sile|vojske]]. [[Tretji rajh]] in [[Sovjetska zveza]] podpišeta končni sporazum o delitvi [[Poljska|Poljske]]. [[Sovjetska zveza|ZSSR]] in [[Estonija]] podpišeta [[pakt o vzajemni pomoči]]
* [[29. september]] - [[Wehrmacht]] zavzame [[Krakov]]sko [[trdnjava|trdnjavo]] [[Modlin]]
* [[30. september]] - v [[Pariz]]u ustanovijo [[poljska|poljsko]] [[vlada|vlado]] [[vlada v izgnanstvu|v izgnanstvu]]
* september - v prvem mesecu vojne podmornice potope 50 ladij s [[Tonaža|tonažo]] dobrih 200 tisoč [[BRT]]

=== Oktober ===
* [[3. oktober]] - [[Združene države Amerike|ZDA]] se razglasijo za [[nevtralnost|nevtralne]]
* [[5. oktober]] - [[Sovjetska zveza|ZSSR]] in [[Latvija]] podpišeta [[pakt o vzajemni pomoči]].
* [[6. oktober]]:
** - [[Adolf Hitler]] predlaga mirovni načrt 	[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenemu kraljestvu]]
** - [[kapitulacija]] zadnjih [[poljska|poljskih]] [[vojaška enota|vojaških enot]]
* [[8. oktober]] - [[Tretji rajh]] priključi zahodni del [[Poljska|Poljske]] in [[Gdansk]] k svojemu ozemlju
* [[10. oktober]] - [[Sovjetska zveza|ZSSR]] in [[Litva]] podpišeta [[pakt o vzajemni pomoči]].
* [[12. oktober]] - prve deportacije [[Judi|Judov]] iz [[Tretji rajh|Tretjega rajha]] na [[Poljska|Poljsko]]
* [[14. oktober]] - nemška podmornica [[U-47]] pod poveljstvom kapitana [[Günther Prien]]a vdre v [[Scapa Flow]] in potopi [[bojna ladja|bojno ladjo]] [[HMS Royal Oak (08)]], 833 ubitih [[mornar]]jev
* [[19. oktober]] - [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]], [[Francija]] in [[Turčija]] podpišejo medsebojno pogodbo o prijateljstvu
* [[23. oktober]] - [[Adolf Hitler|Hitler]] zaustavi [[Tretji rajh|nemški]] [[Wernher von Braun|von Braunov]] [[raketa|raketni]] program
* [[25. oktober]] - ustanovitev [[Generalna gubernija|Generalne Gubernije]] na [[Poljska|Poljskem]]

=== November ===
* [[4. november]] - [[Združene države Amerike|ZDA]] sprejmejo [[zakon]] [[Cash and Carry]]
* [[7. november]] - [[Nizozemska]] in [[Belgija]] se ponudita za mirovna posrednika
* [[8. november]] - ponesrečen [[atentati na Hitlerja|atentat na Hitlerja]]
* [[9. november]] - [[venlojski incident]]
* [[29. november]] - [[Sovjetska zveza|ZSSR]] in [[Finska]] [[prekinitev diplomatskih odnosov|prekineta diplomatske odnose]]
* [[30. november]] - [[Sovjetska zveza|ZSSR]] napade [[Finska|Finsko]] -&gt; [[zimska vojna]]

=== December ===
* [[14. december]] - [[Društvo narodov]] izključi [[Sovjetska zveza|ZSSR]]
* [[17. december]] - [[bojna ladja]] [[Graf von Spee]] se potopi v [[La Plata|La Plati]]

== [[1940]] ==
=== Januar ===
* [[10. januar]] - [[incident pri Mechelenu-sur-Meusu]]
* [[19. januar]] - [[Francija|francoski]] [[parlament]] odstavi [[komunizem|komunistične]] [[poslanec|poslance]]
* [[22. januar]] - [[Vatikan]] obsodi [[Tretji rajh|nemška]] dejanja na [[Poljska|Poljskem]]

=== Februar ===
* [[11. februar]] - [[Rdeča armada]] sproži [[ofenziva|ofenzivo]] proti [[Mannerheimova linija|Mannerheimovi linij]]
* [[16. februar]] - 	[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|britanski]] [[rušilec]] [[HMS Cossack]] zajame v [[fjord]]u [[Jssing]] [[Tretji rajh|nemško]] spremljevalno [[ladja|ladjo]] [[Altmark]]

=== Marec ===
* [[12. marec]] - [[Sovjetska zveza|ZSSR]] in [[Finska]] podpišeta mirovno pogodbo
* [[28. marec]] - [[Francija]] in [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] podpišeta sporazum, da nobena stran ne bo podpisala ločene mirovne [[pogodba|pogodbe]] ali premirja
* [[30. marec]] - v [[Nanking]]u vzpostavljena [[Japonska|projaponska]] [[vlada]]

=== April ===
* [[9. april]] - [[Tretji rajh]] napade [[Danska|Dansko]] in [[Norveška|Norveško]] ([[operacija Weserübung]])
* [[15. april]] - [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] pošlje [[vojaška enota|vojaške enote]] na [[Norveška|Norveško]]
* [[19. april]] - [[Poljska]] in [[Francija]] pošljeta [[vojaška enota|vojaške enote]] na [[Norveška|Norveško]]
* [[24. april]] - ustanovljen ''Komisariat [[tretji rajh|rajha]] za [[Norveška|Norveško]]''

=== Maj ===
* [[10. maj]]:
**-  [[Tretji rajh]] napade [[Nizozemska|Nizozemsko]], [[Belgija|Belgijo]] in [[Luksemburg]] ([[Fall Gelb]]).
**-[[Švica]] razglasi splošno [[vojaška mobilizacija|vojaško mobilizacijo]].
**-[[Winston Churchill]] postane 	[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|britanski]] [[predsednik vlade]]
* [[12. maj]] - konferenca v [[Casteau]]ju
* [[13. maj]]:
** - [[nizozemska]] [[kralj]]ica [[Wilhelmine]] pride v [[London]]
** - [[Wehrmacht]] prebije [[zavezniki|zavezniško]] obrambo pri [[Sedan]]u in [[Dinant]]u
* [[14. maj]] - letalsko bombandiranje [[Rotterdam]]a
* [[15. maj]] - [[nizozemska]] [[vojska]] [[kapitulacija|kapitulira]]
* [[18. maj]] - [[Tretji rajh]] priključi [[Eupen]], [[Malmedy]] in [[Moresnet]] k svojemu ozemlju
* [[19. maj]]:
** - [[Arthur Seyss-Inquart]] postane komisar [[tretji rajh|rajha]] za [[Nizozemska|Nizozemsko]]
** - [[Wehrmacht]] prodre do ustja [[Somma|Somme]]
* [[20. maj]] - [[Wehrmacht]] prodre do [[Abbeville]]-a
* [[21. maj]] - 	[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Britanski]] [[BEF]] izvede protinapad v [[Arras]]u
* [[22. maj]] - [[Tretji rajh]] in [[Romunija]] podpišeta pogodbo o dobavi vse [[romunija|romunske]] [[nafta|nafte]] [[Tretji rajh|rajhu]]
* [[25. maj]] - začne se [[evakuacija]] pri [[Dunkerque]]-u
* [[28. maj]] - [[belgija|Belgijska]] [[vojska]] [[kapitulacija|kapitulira]]. [[Kralj]] [[Leopold III.]] se razglasi za [[vojni ujetniki|vojnega ujetnika]]. 	[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Britansko]]-[[Francija|francoske]]-[[Poljska|poljske]] [[vojaška enota|enote]] zasedejo [[Narvik]]

=== Junij ===
* [[9. junij]] - [[Norveška]] [[vojska]] opolnoči [[kapitulacija|kapitulira]].
* [[10. junij]]:
** - [[Wehrmacht]] prodre čez [[Sena|Seno]].
** - [[Francija|Francoska]] [[vlada]] zapusti [[Pariz]].
** - [[Italija]] [[vojna napoved|napove vojno]] [[Francija|Franciji]] in [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenemu kraljestvu]].
** - [[Zavezniki]] zapustijo [[Norveška|Norveško]]
* [[12. junij]] - [[Japonska]] in [[Tajska]] podpišeta pakt o prijateljstvu
* [[14. junij]] - [[Pariz]] zasedejo [[Tretji rajh|nemške]] [[vojaška enota|enote]]
* [[15. junij]] - [[Sovjetska zveza|Sovjetske]] [[vojaška enota|enote]] vkorakajo v [[Litva|Litvo]], [[Latvija|Latvijo]] in [[Estonija|Estonijo]]
* [[16. junij]] - [[Francija|Francoska]] [[fronta (vojaštvo)|fronta]] se zlomi. [[Henri Pétain]] postane [[predsednik vlade]]
* [[17. junij]] - [[Henri Pétain]] sporoči, da se pogaja za premirje
* [[18. junij]] - [[Charles de Gaulle]] iz [[London]]a pozove [[Francozi|Francoze]], da naj nadaljujejo boj
* [[22. junij]] - [[Tretji rajh]] in [[Francija]] v [[Rethondes]]u podpišeta premirje
* [[24. junij]] - [[Italija]] in [[Francija]] v [[Rim]]u podpišeta premirje
* [[26. junij]] - [[Sovjetska zveza|ZSSR]] zahteva od [[Romunija|Romunije]] vrnitev [[Besarabija|Besarabije]] in [[Bukovina|Bukovine]]
* [[28. junij]] - [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] prizna [[Charles de Gaulle|Charlesa de Gaulla]] kot voditelja [[Francoske svobodne sile|Francoskih svobodnih sil]]

=== Julij ===
* [[1. julij]] - [[Francija|Francoska]] [[vlada]] se preseli v [[Vichy]] -&gt; [[vichyjska Francija]]
* [[2. julij]] - [[Sovjetska zveza|ZSSR]] zasede [[Besarabija|Besarabijo]] in [[Bukovina|Bukovino]]
* [[3. julij]] - 	[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Britanska]] [[vojna mornarica]] premaga [[Francija|francosko]] [[flota|floto]] pri [[Mers el-Kébir]]u
* [[4. julij]] - [[Italija]] napade [[Sudan]]
* [[5. julij]] - [[Vichyjska Francija]] pretrga diplomatske stike z [[London]]om
* [[8. julij]] - začetek [[bitka za Anglijo|bitke za Anglijo]]
* [[11. julij]] - [[Henri Pétain]] postane predsednik [[Vichyska Francija|Francoske države]]
* [[16. julij]] - [[Adolf Hitler]] ukaže pripravo [[invazija|invazije]] na [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] ([[operacija Seelöwe]])
* [[21. julij]] - [[Švica]] sprejme pobudo o graditvi sistema utrdb
* [[22. julij]] - [[Novi Hebridi]] se priključijo [[Svobodna Francija|Svobodni Franciji]]
* [[26. julij]] - [[Slonokoščena obala]] se priključi [[Svobodna Francija|Svobodni Franciji]]

=== Avgust ===
* [[4. avgust]] - [[Italija]] zasede 	[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|britansko]] [[Somalija|Somalijo]]
* [[7. avgust]] - [[Tretji rajh]] priključi [[Alzacija|Alzacijo]] in [[Lorena|Loreno]] k svojemu ozemlju.
* [[13. avgust]] - [[orlov dan]]
* [[26. avgust]] - [[Čad]] se pridruži [[Svobodna Francija|Svobodni Franciji]]
* [[27. avgust]]:
** - [[Kamerun]] se pridruži [[Svobodna Francija|Svobodni Franciji]]
** - [[Združene države Amerike|ZDA]] sprejmejo zakon o obvezni [[vojaška služba|vojaški službi]]
* [[28. avgust]] - [[prevrat]] v [[Brazzaville]]-u; [[FEA]] se pridruži [[Svobodna Francija|Svobodni Franciji]]
* [[30. avgust]] - [[dunajska arbitraža]] med [[Romunija|Romunijo]] in [[Madžarska|Madžarsko]] glede [[Transilvanija|Transilvanije]]

=== September ===
* [[2. september]] - [[Francija|Francoska]] [[pacifik|pacifiška]] [[ozemlja]] se pridružijo [[Svobodna Francija|Svobodni Franciji]]
* [[3. september]] - [[Združene države Amerike|ZDA]] odstopijo 	[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenemu kraljestvu]] 50 [[rušilec|rušilcev]] v zameno za baze na 	[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|britanskem]] ozemlju
* [[7. september]] - začetek nočnih bombandiranj [[Anglija|Anglije]]
* [[9. september]] - [[Francoska Indija]] je priključena [[Svobodna Francija|Svobodni Franciji]]
* [[13. september]] - [[Italija]] napade [[Egipt]]
* [[14. september]] - začetek letalskih napadov na [[anglija|srednjeangleška]] [[mesto|mesta]]
* [[15. avgust]] - vzpostavi se [[Tretji rajh|nemška]] zasedbena oblast za [[Beneluks]] in severno [[Francija|Francijo]]
* [[17. september]] - [[Adolf Hitler]] preloži [[operacija Seelöwe|operacijo Seelöwe]]
* [[22. september]] - [[Francija|Francosko]]-[[japonska]] konvencija v [[Hanoj]]u
* [[23. september]] - [[Japonska]] napade [[Indokina|Indokino]]
* [[23. september]] - začetek 	[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|britansko]]-[[Francoske svobodne sile|golističnih]] operacij v [[Dakar]]ju
* [[24. september]] - [[Nova Kaledonija]] se pridruži [[Svobodna Francija|Svobodni Franciji]]
* [[25. september]] - [[Združene države Amerike|ZDA]] zmanjšajo dobave [[nafta|nafte]] [[Japonska|Japonski]]
* [[26. september]] - [[Japonska]] zasede [[Tonking]]
* [[27. september]] - podpis [[trojni pakt|trojnega pakta]] med [[Tretji rajh|Tretjim rajhom]], [[Italija|Italijo]] in [[Japonska|Japonsko]]
* [[28. september]] - [[Tajska]] napade [[Indokina|Indokino]]

=== Oktober ===
* [[3. oktober]] - v [[London]]u se vzpostavi [[belgija|belgijska]] [[vlada]] v izgnanstvu
* [[7. oktober]] - [[Wehrmacht]] sporazumno vkoraka v [[Romunija|Romunijo]]
* [[12. oktober]] - [[Japonska]] uvede enostrankarski režim
* [[18. oktober]] - [[Vichyjska Francija]] objavi [[Statut Židov]]
* [[22. oktober]] - srečanje [[Adolf Hitler]]-[[Pierre Laval]]
* [[23. oktober]] - srečanje [[Adolf Hitler]]-[[Francisco Franco]]
* [[24. oktober]] - srečanje [[Adolf Hitler]]-[[Henri Pétain]]
* [[27. oktober]] - [[Charles de Gaulle]] ustanovi [[Svet za obrambo imperija]]
* [[28. oktober]]:
** - [[Italija]] napade [[Grčija|Grčijo]]
** - srečanje [[Adolf Hitler]]-[[Benito Mussolini]]
* [[29. oktober]] - 	[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|britanske]] [[vojaška enota|enote]] se izkrcajo v [[Grčija|Grčiji]]

=== November ===
* [[4. november]] - 	[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Britanci]] se izkrcajo na [[Kreta|Kreti]]
* [[5. november]] - [[Franklin Delano Roosevelt]] je ponovno izvoljen za [[predsednik ZDA|predsednika ZDA]]
* [[10. november]] - [[Gabon]] se priključi [[Svobodna Francija|Svobodni Franciji]]
* [[11. november]] - 	[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Britanska]] [[vojna mornarica]] premaga [[italija]]nsko [[vojno mornarica|vojno mornarico]] pri [[Tarent]]u
* [[14. november]] - [[Luftwaffe (Wehrmacht)|Luftwaffe]] poruši [[Coventry]]
* [[15. november]] - [[Tretji rajh|nemški]] [[okupator]] loči [[varšava|varšavski]] [[geto]] od ostalega [[mesto|mesta]]
* [[20. november]] - [[Madžarska]] pristopi k [[trojni pakt|trojnemu paktu]]
* [[23. november]] - [[Romunija]] pristopi k [[trojni pakt|trojnemu paktu]]
* [[24. november]] - [[Slovaška]] pristopi k [[trojni pakt|trojnemu paktu]]
* [[30. november]] - [[Japonska]] in [[Kitajska]] podpišeta [[pakt]] o sodelovanju

=== December ===
* [[9. december]] - začetek 	[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|britanske]] [[ofenziva|ofenzive]] v [[Egipt]]u in [[Libija|Libiji]]
* [[13. december]] - [[Henri Pétain|Pétain]] odstavi [[Pierre Laval|Lavala]] in ga da aretirati
* [[18. december]] - [[Adolf Hitler|Hitler]] ukaže pripravo [[operacija Barbarossa|operacije Barbarossa]]
* [[23. december]] - [[Čang Kaj-Šek]] razpusti [[Komunistična partija Kitajske|kitajsko KP]].
* [[29. december]] - [[Luftwaffe (Wehrmacht)|Luftwaffe]] silovito napade [[london]]ski [[City, London|City]]

== [[1941]] ==
=== Januar ===
* [[5. januar]] - v [[Vichy]] pride [[veleposlanik]] [[Združene države Amerike|ZDA]]
* [[10. januar]] - obnovitev [[pakt Hitler-Stalin|pakta Hitler-Stalin]]
* [[19. januar]] - začetek 	[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|britanske]] [[ofenziva|ofenzive]] v [[Etiopija|Etiopiji]] in [[Eritreja|Eritreji]]
* [[20. januar]] - [[Japonska]] nastopi kot posrednik v [[Francija|francosko]]-[[tajska|tajskem]] sporu
* [[26. januar]] - začetek 	[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|britanske]] [[ofenziva|ofenzive]] v [[Somalija|Somaliji]]
* [[30. januar]] - [[Tajska]] in [[Indokina]] skleneta premirje

=== Februar ===
* [[12. februar]] - nastop [[Tretji rajh|nemških]] [[oklepne enote|oklepnih enot]] pod poveljstvom [[Erwin Rommel|Rommla]] v [[Libija]] ([[operacija Sonnenblumen]])
* [[25. februar]] - na [[Nizozemska|Nizozemskem]] se vrstijo [[stavka|stavke]] v podporo aretiranih [[Judi|Judov]]
* [[26. februar]] - 	[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|britanske]] [[afrika|afriške]] [[kolonija (geografija)|kolonialne]] [[vojaška enota|enote]] zavzamejo [[Mogadiš]]

=== Marec ===
* [[1. marec]]:
** - [[FFL]] zasede [[Kufra|Kufro]]
** - [[Bolgarija]] podpiše [[trojni pakt]]
* [[2. marec]]:
** - začetek 	[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|britanskih]] [[komandosi|komadoških]] akcij na [[Norveška|Norveškem]]
** - [[Wehrmacht]] sporazumno vkoraka v [[Bolgarija|Bolgarijo]]
* [[11. marec]] - [[Združene države Amerike|ZDA]] sprejmejo [[Lend-Lease Act]]
* [[24. marec]] - [[Somalija]] spet pod 	[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|britanskim]] nadzorom
* [[25. marec]] - [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavija]] pristopi k [[trojni pakt|trojnemu paktu]]
* [[26. marec]] - 	[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Britanska]] [[vojna mornarica]] premaga [[italija]]nsko pri [[rt]]u [[Matapan]]
* [[27. marec]] - [[puč v Jugoslaviji]]
* [[30. marec]] - [[Združene države Amerike|ZDA]] zasežejo [[Tretji rajh|nemške]] [[ladja|ladje]] v [[Združene države Amerike|ameriških]] [[pristanišče|pristaniščih]]
* [[31. marec]] - [[Erwin Rommel]] prične [[ofenziva|ofenzivo]] v [[Cirenajka|Cirenajki]]

=== April ===
* [[3. april]] - 	[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Britanska]] [[vojska]] zapusti [[Bengazi]]
* [[5. april]]:
** - 	[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Britanska]] [[vojska]] osvobodi [[Adis Abeba|Adis Abebo]]
** - [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavija]] in [[Sovjetska zveza|ZSSR]] podpišeta prijateljski in nenapadalni [[pakt]]
* [[6. april]]:
** - [[Tretji rajh|nemško]]-[[italija]]nsko-[[bolgarija|bolgarski]] napad na [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavijo]] ([[operacija 25]])
** - [[Tretji rajh]] vdre v [[Grčija|Grčijo]]
* [[10. april]]:
** - 	[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Britanska]] [[vojska]] zasede [[Massauo]]
** - razglašena [[Neodvisna država Hrvaška]]
* [[12. april]] - [[Beograd]] [[kapitulacija|kapitulira]]
* [[13. april]] - [[Sovjetska zveza|ZSSR]] in [[Japonska]] podpišeta [[pakt]] o nevtralnosti
* [[14. april]] - [[Tretji rajh]] postavi zasedbeno oblast na [[Štajerska|Štajerskem]] in [[Gorenjska|Gorenjskem]]
* [[17. april]] - [[Kraljevina Jugoslavija]] [[kapitulacija|kapitulira]]
* [[18. april]] - [[Italija]] uvede zasedbeno oblast v [[Ljubljanska pokrajina|Ljubljanski pokrajini]]
* [[21. april]] - [[Grčija|Grška]] [[vojska]] [[kapitulacija|kapitulira]] v [[Epir]]u in [[Makedonija|Makedoniji]]
* [[27. april]]:
** - ustanovljena [[Protiimperialistična fronta]] (predhodnica [[Osvobodilna fronta|Osvobodilne fronte]])
** - [[Atene]] [[kapitulacija|kapitulirajo]]
* [[30. april]] - začetek 	[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|britanskega]] umika iz [[Grčija|Grčije]]

=== Maj ===
* [[2. maj]] - protibritanski upor v [[Irak]]u
* [[3. maj]] - [[Italija]] priključi [[Ljubljanska pokrajina|Ljubljansko pokrajino]] k svojemu ozemlju
* [[9. maj]] - [[Francija]] in [[Japonska]] podpišeta ozemeljski sporazum v [[Tokio|Tokiju]].
* [[11. maj]] - [[Rudolf Hess]] prebegne na [[Škotska|Škotsko]]
* [[12. maj]] - [[Tretji rajh]] in [[Sirija]] sprejmeta sporazum o [[Tretji rajh|nemški]] uporabi [[sirija|sirskih]] [[letališče|letališč]]
* [[18. maj]]:
** - [[Bolgarija]] priključi [[grčija|grško]] in [[Kraljevina Jugoslavija|jugoslovansko]] [[Makedonija|Makedonijo]] k svojem ozemlju
** - [[Italija]] in [[Neodvisna država Hrvaška]] podpišeta ozemeljski sporazum
* [[19. maj]]:
** - [[Italija]]nske [[vojaška enota|enote]] se predajo v [[Etiopija|Etiopiji]]
** - [[Ho Ši Minh]] ustanovi [[Liga za neodvisnost Vietnama|Ligo za neodvisnost Vietnama]]
* [[20. maj]] - [[Tretji rajh|nemški]] letalsko-padalski [[desant]] na [[Kreta|Kreto]]
* [[24. maj]] - začetek velike 	[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|britansko]]-[[Tretji rajh|nemške]] pomorske bitke
* [[27. maj]] - [[Združene države Amerike|ZDA]] razglasijo neomejeno [[izredno stanje]]
* [[28. maj]]:
** - 	[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|britanska]] [[vojska]] se začne umikati s [[Kreta|Kreto]]
** - [[Grčija|grški]] [[kralj]] in [[vlada]] se umakneta v [[Kairo]]

=== Junij ===
* [[2. junij]] - [[Vichyjska Francija]] sprejme drugi [[Statut o Židih]]
* [[8. junij]]:
** - prične se 	[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|britansko]]-[[FFL|golistična]] [[ofenziva]] v [[Sirija|Siriji]]
** - [[Združene države Amerike|ZDA]] prevzamejo 	[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|britanska]] oporišča na [[Islandija|Islandiji]]
* [[12. junij]] - [[država|države]] [[Commonwealth]], [[Svobodna Francija]], [[Belgija]], [[Nizozemska]], [[Poljska]], [[Grčija]], [[Češkoslovaška]] in [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavija]] podpišejo izjavo o medsebojni pomoči
* [[14. junij]] - [[Združene države Amerike|ZDA]] zamrznejo [[Tretji rajh|nemški]] in [[italija]]nski kapital
* [[15. junij]] - [[Neodvisna država Hrvaška]] pristopi k [[trojni pakt|trojnemu paktu]]
* [[16. junij]] - [[Tretji rajh]] in [[Turčija]] podpišeta sporazum o nenapadanju
* [[22. junij]]:
** - [[Tretji rajh]] in [[Romunija]] napadeta [[Sovjetska zveza|ZSSR]]; začetek [[operacija Barbarossa|operacije Barbarossa]]
** - ustanovitev glavnega poveljstva [[Slovenija|slovenskih]] [[Narodnoosvobodilni boj|partizanskih]] čet
* [[26. junij]] - [[Finska]] napade [[Sovjetska zveza|ZSSR]]
* [[27. junij]]:
** - [[Madžarska]] napade [[Sovjetska zveza|ZSSR]]
** - ustanovitev glavnega štaba [[NOPO Jugoslavije]]
* [[30. junij]]:
** - [[Italija]] in [[Slovaška]] napadeta [[Sovjetska zveza|ZSSR]]
** - [[Vichyjska Francija]] prekine diplomatske stike z [[Sovjetska zveza|ZSSR]]

=== Julij ===
* [[4. julij]] - [[Centralni komite Komunistične partije Jugoslavije|CK KPJ]] sklene začeti vstajo
* [[5. julij]] - [[Wehrmacht]] prodre do [[Dneper|Dnepra]]
* [[12. julij]] - [[Sovjetska zveza|ZSSR]] in [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] v [[Moskva|Moskvi]] podpišeta sporazum o vzajemni pomoči
* [[16. julij]] - [[Tretji rajh]] priključi [[Luksemburg]] k svojemu ozemlju
* [[26. julij]] - [[Združene države Amerike|ZDA]] blokirajo [[japonska|japonski]] kapital
* [[28. julij]] - [[Japonska|japonske]] [[vojaška enota|enote]] se izkrcajo v [[Kočinčina|Kočinčini]].
* [[29. julij]] - [[Japonska]] in [[Vichyjska Francija]] podpišeta sporazum o skupni obrambi [[Indokina|Indokine]]
* [[30. julij]] - [[Sovjetska zveza|ZSSR]] in [[poljska]] [[vlada]] vzpostavita diplomatske stike
* [[31. julij]] - [[Hermann Göring]] ukaže [[Reinhard Heydrich|Reinhardu Heydrichu]] odstranitev [[Judi|Judov]] iz [[Evropa|Evrope]]

=== Avgust ===
* [[1. avgust]] - [[Združene države Amerike|ZDA]] in [[Sovjetska zveza|ZSSR]] podpišeta sporazum o sodelovanju
* [[9. avgust]] - Začetek srečanja [[Franklin Roosevelt]]-[[Winston Churchill]] v [[zaliv]]u [[Placentia]], kar privede do podpisa [[atlantska listina|atlantske listine]].
* [[11. avgust]] - [[Japonska]] razlasi splošno [[vojaška mobilizacija|vojaško mobilizacijo]]
* [[14. avgust]]:
** - [[Sovjetska zveza|sovjetske]] [[vojaška enota|enote]] zapustijo [[Smolensk]]
** - objava [[atlantska listina|atlantske listine]]
* [[25. avgust]] - [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] in [[Sovjetska zveza|ZSSR]] napotita [[vojaška enota]] v [[Iran]]

=== September ===
* [[3. september]] - [[Romunija]] priključi [[Bukovina|Bukovino]] k svojemu ozemlju
* [[9. september]] - začetek [[obleganje Leningrada|obleganja Leningrada]]
* [[16. september]] - [[šah (vladar)|šah]] [[Reza Pahlavi]] se odpove prestolu v korist svojega sina
* [[17. september]] - 	[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|britanske]] in [[Sovjetska zveza|sovjetske]] [[vojaška enota|enote]] zasedejo [[Teheran]]
* [[19. september]] - [[Wehrmacht]] zasede [[Kijev]]
* [[24. september]]:
** - v [[London]]u se ustanovi [[Francoski državni svet]]
** - [[Sovjetska zveza|ZSSR]] pristopi k paktu [[Organizacija združenih narodov|Združenih narodov]]
* [[25. september]] - [[Wehrmacht]] prične [[ofenziva|ofenzivo]] na [[Krim, Ukrajina|Krim]]
* [[27. september]] - [[Sirija]] in [[Libanon]] razglasita pravico do neodvisnosti, a [[francija|francoske]] [[vojaška enota|enote]] ostanejo.

=== Oktober ===
* [[2. oktober]] - začetek [[bitka za Moskvo|bitke za Moskvo]]
* [[4. oktober]] - [[Združene države Amerike|ZDA]] prekinejo dobavo [[nafta|nafte]] [[Japonska|Japonski]]
* [[9. oktober]] - zrušitev pronemškega [[režim]]a v [[Panama|Panami]]
* [[14. oktober]] - sprejet zakon o delovni obveznosti [[Luksemburžani|Luksemburžanov]] od 17 do 25 let
* [[16. oktober]] - [[Hideki Tojo]] sestavi novo [[japonska|japonsko]] [[vlada|vlado]]
* [[17. oktober]] - [[pokol v Kraljevu]]
* [[21. oktober]] - [[pokol v Kragujevcu]]

=== November ===
* [[11. november]] - [[Združene države Amerike|ZDA]] razširijo [[Land Lease Act]] na [[Svobodna Francija|Svobodno Francijo]]
* [[15. november]] - [[Wehrmacht]] okupira celoten [[Krim (polotok)|krimski polotok]] razen [[Sevastopol]]a
* [[18. november]] - začetek [[Tretji rajh|nemško]]-[[italija]]nskega umika v severni [[Afrika|Afriki]]
* [[25. november]]:
** - [[Bolgarija]], [[Danska]], [[Neodvisna država Hrvaška|NDH]], [[Finska]], [[Romunija]] in [[Slovaška]] pristopijo k [[antikominterski pakt|antikominterskemu paktu]].
** - vpoklic [[španija|španskih]], [[francija|francoskih]], [[belgija|belgijskih]] in [[nizozemska|nizozemskih]] prostovoljcev za boj proti [[komunizem|komunizmu]]
* [[27. november]] - osvobojena celotna [[Etiopija]]

=== December ===
* [[4. december]] - [[Poljska]] in [[Sovjetska zveza|ZSSR]] podpišeta [[pogodba|pogodbo]] o prijateljstvu in vzajemni obrambni pomoči
* [[5. december]] - začetek [[Sovjetska zveza|sovjetske]] [[ofenziva|ofenzive]] pri [[Moskva|Moskvi]]
* [[7. december]]:
** - [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] napove [[vojna|vojno]] [[Finska|Finski]], [[Madžarska|Madžarski]] in [[Romunija|Romuniji]]
** - [[Japonska]] napade [[Združene države Amerike|ameriško]] [[vojna mornarica|pomorsko]] oporišče [[Pearl Harbor]]
* [[8. december]]:
** - [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] in [[Združene države Amerike|ZDA]] napovesta [[vojna|vojno]] [[japonska|Japonski]].
** - [[Japonska|Japonske]] [[vojaška enota|enote]] se izkrcajo na [[Tajska|Tajskem]], v [[Malezija|Maleziji]] in severni [[obala|obali]] [[Luzon]]a
* [[9. december]]:
** - [[Francija]] in [[Japonska]] podpišeta vojaški sporazum v [[Indokina|Indokini]]
** - [[Japonska|japonske]] [[vojaška enota|enote]] se izkrcajo na [[otočje|otočju]] [[Gilbert]]
** - [[Svobodna Francija]] napove [[vojna|vojno]] [[Japonska|Japonski]]
* [[10. december]]:
** - [[Japonska|japonske]] [[vojaška enota|enote]] se izkrcajo na [[otok]]u [[Guam]]
** - [[japonska|japonsko]] [[vojno letalstvo]] potopi 	[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|britanski]] [[bojna ladja|bojni ladji]] [[HMS Prince of Wales]] in [[HMS Repulse]]
* [[11. december]]:
** - [[Tretji rajh]] in [[Italija]] napovesta [[vojna|vojno]] [[Združene države Amerike|ZDA]]
** - [[japonska|japonske]] [[vojaška enota|enote]] se izkrcajo na južni [[obala|obali]] [[Luzon]]a
* [[14. december]] - [[Tajska]] podpiše zavezništvo z [[Japonska|Japonsko]]
* [[15. december]] - [[Irska]] se razglasi za nevtralno
* [[16. december]] - začetek [[Tretji rajh|nemškega]] umika pred [[Moskva|Moskvo]]
* [[17. december]] - [[japonska|japonske]] [[vojaška enota|enote]] se uzkrcajo na severni [[obala|obali]] [[Borneo|Bornea]]
* [[19. december]]:
** - [[Adolf Hitler]] prevzame poveljstvo [[OKH]]-ja
** - [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] dvigne starostno mejo vojaške obveznosti na 51 let; prične se novačenje žensk v [[vojska|vojsko]]
* [[20. december]] - [[Japonska]] zasede [[Mindanau]]
* [[21. december]]:
** - [[Japonska|japonske]] [[vojaška enota|enote]] se izkrcajo v [[zaliv]]u [[Lindajen]]
** - ustanovitev [[1. proletarska brigada NOPOJ|1. proletarske brigade NOPOJ]]
* [[22. december]] - prične se konferenca v [[Washington]]u med [[Združene države Amerike|ZDA]] in 	[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenim kraljestvom]]
* [[24. december]]:
** - [[Francoske svobodne sile]] se izkrcajo v [[Sant-Pierre-et-Miquelon]]u
** - [[Japonska]] zasede [[otok]] [[Wake]]
* [[25. december]] - [[Hongkong]] [[kapitulacija|kapitulira]]
* [[26. december]]:
** - [[Združene države Amerike|ZDA]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] in [[Kitajska]] podpišejo sporazum o [[vojska|vojaškem]] sodelovanju
** - 	[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|britansko]]-[[Norveška|norveški]] napad na [[Vaagsö]]
* [[28. december]] - [[Japonska|japonske]] [[vojaška enota|enote]] se izkrcajo na [[Sumatra|Sumatri]]

== [[1942]] ==
=== Januar ===
* [[1. januar]] - [[Združene države Amerike|ZDA]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]], [[Sovjetska zveza|ZSSR]], [[Kitajska]], [[Avstralija]], [[Belgija]], [[Kanada]], [[Kostarika]], [[Kuba]], [[Češkoslovaška]], [[Dominikanska republika]], [[Salvador]], [[Grčija]], [[Gvatemala]], [[Haiti]], [[Honduras]], [[Indija]], [[Luksemburg]], [[Nizozemska]], [[Nova Zelandija]], [[Nikaragva]], [[Norveška]], [[Panama]], [[Poljska]], [[Republika Južna Afrika]] in [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavija]] v [[Washington]]u podpišejo deklaracijo o [[Organizacija združenih narodov|OZN]]
* [[9. januar]] - podpisana deklaracija o [[vojni zločinci|vojnih zločincih]]
* [[15. januar]] - začetek konference [[država|držav]] [[Latinska Amerika|Latinske Amerike]] (razen [[Argentina|Argentine]] in [[Čile|Čila]]
* [[16. januar]] - začetek [[japonska|japonske]] [[ofenziva|ofenzive]] na [[Burma|Burmi]]
* [[19. januar]] - [[Rdeča armada]] zavzame [[Možajsk]]
* [[20. januar]] - [[wannseejska konferenca]] o [[dokončna rešitev|dokončni rešitvi]] [[judovstvo|judovskega]] vprašanja
* [[21. januar]] - [[Erwin Rommel]] prične [[ofenziva|ofenzivo]] v [[Libija|Libiji]]
* [[25. januar]] - [[Tajska]] napove [[vojna|vojno]] [[Združene države Amerike|ZDA]] in [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenemu kraljestvu]]
* [[26. januar]] - [[Japonska]] [[vojska]] se izkrca na [[Salomonovi otoki|Salomonovih otokih]]
* [[29. januar]] - [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]], [[Sovjetska zveza|ZSSR]] in [[Perzija]] podpišejo pogodbo o zavezništvu

=== Februar ===
* [[1. februar]] - [[Vidkun Quisling]] je imenovan za [[norveška|norveškega]] [[ministrski predsednik|ministrskega predsednika]]
* [[8. februar]] - [[Albert Speer]] je imenovan za [[minister|ministra]] za [[orožje|oborožitev]] in [[vojna|vojno]] proizvodnjo [[tretji rajh|rajha]]
* [[15. februar]] - [[Singapur]] [[kapitulacija|kapitulira]]
* [[16. februar]] - [[Palembang]] na [[Sumatra|Sumatri]] [[kapitulacija|kapitulira]]
* [[18. februar]] - [[japonska]] [[vojska]] se izkrca na [[Bali]]ju
* [[20. februar]] - [[japonska]] [[vojska]] se izkrca na [[Timor]]ju
* [[27. februar]]:
** - [[japonska]] [[vojna mornarica]] zmaga pri [[Java|Javi]]
** - 	[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|britansko]]-[[FFL|golistični]] napad na [[Tretji rajh|nemško]] [[radar]]sko postajo na [[Bruneval]]u

=== Marec ===
* [[1. marec]] - [[Japonska]] [[vojska]] začne z zasedbo [[Java|Jave]]
* [[3. marec]] - 	[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|britanske]] [[oborožene sile]] začnejo napadi [[Diego-Suarez]]
* [[7. marec]]:
** - začetek [[bitka za Singapur|bitke za Singapur]]
** - [[Rangun]] [[kapitulacija|kapitulira]]
* [[8. marec]] - [[Japonska]] zasede [[Java|Javo]]
* [[9. marec]] - [[Bataan]] [[kapitulacija|kapitulira]]
* [[10. marec]] - 	[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|anglo]][[Združene države Amerike|ameriško]] [[vojno letalstvo]] uspešno napade [[japonska|japonske]] [[ladja|ladje]] v [[Salamaui]]ju
* [[12. marec]] - 	[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|britanska]] [[vojska]] se umakne z [[Andamanski otoki|Andamanskih otokov]]
* [[15. marec]] - [[Singapur]] [[kapitulacija|kapitulira]]
* [[21. marec]] - [[Adolf Hitler|Hitler]] ukaže [[mobilizacija|mobilizacijo]] delovne sile na zasednih področjih
* [[24. marec]] - uvedba [[vojaška obveznost|vojaške obveznosti]] v [[slovenija|slovenski]] [[Štajerska|Štajerski]]
* [[28. marec]]:
** - [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] [[komandosi|komandoški]] napad na [[Saint-Nazaire]]
** - [[Kraljevo vojno letalstvo|RAF]] bombandira [[Lübeck]]

=== April ===
* [[5. april]] - neuspešen [[japonska|japonski]] napad na [[Colombo]]
* [[7. april]] - [[Sumatra]] je pod popolno [[japonska|japonsko]] zasedbo
* [[18. april]]:
** - [[Pierre Laval|Laval]] se vrne v [[Vichy]] ter postane [[predsednik vlade]], zunanji [[minister]] in notranji [[minister]]
** - [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|Vojno letalstvo ZDA]] prvič bombandira [[Tokio]]
* [[27. april]] - [[Združene države Amerike|ZDA]] odpokličejo [[veleposlanik]]a iz [[Vichy]]a

=== Maj ===
* [[1. maj]] - [[japonska]] zasedba [[Mandalai]]ja; presekana je [[burmanska pot]]
* [[4. maj]] - začetek [[vojna mornarica|pomorske]] [[bitka v Koralnem morju|bitke v Koralnem morju]]
* [[5. maj]] - 	[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|britanske]] [[oborožene sile]] se izkrcajo na [[Madagaskar]]ju
* [[8. maj]] - [[Združene države Amerike|ameriška]] postojanka [[Corregidor]] [[kapitulacija|kapitulira]]
* [[9. maj]] - začetek [[Sovjetska zveza|sovjetske]] [[ofenziva|ofenzive]] na [[Harkov]]
* [[11. maj]] - [[Združene države Amerike|ameriške]] [[oborožene sile|sile]] na [[Mindanau]] [[kapitulacija|kapitulirajo]]
* [[12. maj]] - začetek množičnega poboja [[Judi|Judov]]
* [[16. maj]] - [[Wehrmacht]] zavzame [[Kerč]] na [[Krim, Ukrajina|Krim]]u
* [[17. maj]] - [[Tretji rajh|nemška]] proti[[ofenziva]] pri [[Harkov]]u
* [[26. maj]]:
** - [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] in [[Sovjetska zveza|ZSSR]] podpišeta sporazum o medsebojni pomoči
** - začetek uspešne [[Tretji rajh|nemško]]-[[italija]]nske [[ofenziva|ofenzive]] v [[Libija|Libiji]]
* [[27. maj]] - dva operativca [[SOE]] izvedeta [[atentat]] na [[Reinhard Heydrich|Reinharda Heydricha]] v [[Praga|Pragi]]
* [[28. maj]] - [[Mehika]] napove [[vojna|vojno]] silam [[trojni pakt|trojnega pakta]]
* [[30. maj]] - [[Kraljevo vojno letalstvo|RAF]] množično bombandira [[Köln]]

=== Junij ===
* [[3. junij]] - začetek [[Združene države Amerike|ameriške]] [[vojno letalstvo|letalsko]]-[[vojna mornarica|pomorske]] operacije pri [[Midway]]u
* [[4. junij]] - za posledicami [[atentat]]a umre [[Reinhard Heydrich]]
* [[5. junij]] - [[Združene države Amerike|ZDA]] napovejo [[vojna|vojno]] [[Romunija|Romuniji]] in [[Bolgarija|Bolgariji]]
* [[7. junij]] - zmaga [[Združene države Amerike|ZDA]] pri [[Midway]]u
* [[10. junij]] - pokol v [[Lidice|Lidicah]]
* [[11. junij]] - [[Združene države Amerike|ZDA]] razširijo [[Lend-Lease Act]] še na [[Sovjetska zveza|ZSSR]]
* [[15. junij]] - [[japonska]] [[vojska]] se izkrca na [[Aleuti]]h
* [[24. junij]] - [[Charles de Gaulle]] podpiše sporazum ([[francoska karta]]) med [[Svobodna Francijo|Svobodno Francijo]] in notranjim odporniškim gibanjem
* [[28. junij]] - [[Tretji rajh|nemška]] [[ofenziva]] na [[rusija|ruski]] [[fronta (vojaštvo)|fronti]]

=== Julij ===
* [[1. julij]] - [[Tretji rajh|nemško]]-[[italija]]nske [[vojaška enota|enote]] prodrejo do [[El Alamein]]a
* [[2. julij]]:
** - [[Sevastopol]] [[kapitulacija|kapitulira]]
** - začetek [[bitka pri El Alameinu]]
* [[4. julij]] - [[Združene države Amerike|ameriško]] [[vojno letalstvo]] prvič bombandira [[Tretji rajh]]
* [[7. julij]] - uvedba [[vojaška obveznost|vojaške obveznosti]] na [[Gorenjska|Gorenjskem]] in [[Mežiška dolina|Mežiški dolini]]
* [[20. julij]] - [[Rdeča armada]] odbije [[Tretji rajh|nemški]] napad pri [[Voronež]]u na [[Don (reka)|Don]]u
* [[22. julij]] - [[Wehrmacht]] prodre do [[reka|reke]] [[Don (reka)|Don]] pri [[mesto|mestu]] [[Cimlanskija]]
* [[27. julij]] - [[Wehrmacht]] zavzame [[Rostov]]

=== Avgust ===
* [[7. avgust]] - [[Korpus mornariške pehote Združenih držav Amerike|Korpus mornariške pehote ZDA]] zavzame  [[japonska|japonsko]] [[letališče]] na [[otok]]u [[Guadalcanal]]
* [[8. avgust]]:
** - [[Korpus mornariške pehote Združenih držav Amerike|Korpus mornariške pehote ZDA]] zavzame [[Tulagi]]
** - [[bitka]] za [[pacifik|pacifiški]] [[otok]] [[Savo]]
* [[9. avgust]] - padec [[Krasnodar]]a in [[Majkop]]a
* [[17. avgust]] - 	[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|anglo]]-[[Združene države Amerike|ameriško]]-[[Sovjetska zveza|sovjetska]] konferenca v [[Moskva|Moskvi]]
* [[19. avgust]] - 	[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|anglo]]-[[Kanada|kanadski]] napad na [[Dieppe]]
* [[22. avgust]] - [[Brazilija]] napove [[vojna|vojno]] [[Tretji rajh|Tretjemu rajhu]]
* [[23. avgust]] - začetek [[bitka|bitke]] za [[pacifik|pacifiško]] [[otočje]] [[Stewart]]
* [[30. avgust]] - uvedba [[vojaška obveznost|vojaške obveznosti]] v [[Luksemburg]]u
* [[31. avgust]] - [[Tretji rajh|nemško]]-[[italija]]nski poraz pri [[El Alamein]]u

=== September ===
* [[1. september]] - [[Wehrmacht]] prodre do [[reka|reke]] [[Volga|Volge]]
* [[4. september]] - [[Vichyjska Francija]] uvede [[Service du travail obligatoire|Službo obveznega dela]]
* [[5. september]] - [[Novorosijsk]] [[kapitulacija|kapitulira]]
* [[6. september]] - začetek [[bitka za Stalingrad|bitke za Stalingrad]]
* [[23. september]] - 	[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|britanska]] [[vojska]] zavzame [[Tananarivi|Tananarive]]

=== Oktober ===
* [[9. oktober]] - [[Rdeča armada]] odstrani naziv in funkcije [[politični komisar|političnih komisarjev]]
* [[10. oktober]] - [[Združene države Amerike|ZDA]] in [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] se odpovesta privilegiju [[eksteritorialnost]]i na [[Kitajska|Kitajskem]]
* [[23. oktober]] - začetek 	[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|britanske]] [[ofenziva|ofenzive]] pri [[El Alamein]]u
* [[26. oktober]] - [[bitka]] za [[otočje]] [[Santa Cruz]]

=== November ===
* [[1. november]] - ustanovitev prvih [[divizija|divizij]] v [[NOV in PO Jugoslavije]]
* [[7. november]]:
** - začetek [[operacija Torch|operacije Torch]]
** - [[Vichy]] pretrga diplomatske odnose z [[Združene države Amerike|ZDA]]
* [[9. november]]:
** - sestanek [[Adolf Hitler|Hitler]]-[[Pierre Laval|Laval]]
** - začetek [[Tretji rajh|nemško]]-[[italija]]nskega izkrcanja v [[Tunizija|Tuniziji]]
** - ustanovljen prvi [[Narodnoosvobodilni boj|partizanski]] [[korpus (vojaštvo)|korpus]] v [[NOV in PO Jugoslavije]]
* [[10. november]] - [[Združene države Amerike|ameriške]] in [[vichy]]jske [[vojaška enota|enote]] sklenejo premirje v [[severna Afrika|Severni Afriki]]
* [[11. november]]:
** - [[Tretji rajh]] in [[Italija]] zasedeta preostalo [[Francija|Francijo]]
** - ustanovitev [[Organizacija odporniške armade|Organizacije odporniške armade]]
* [[12. november]] - začetek uspešne [[Združene države Amerike|ameriške]] [[ofenziva|ofenzive]] blizu [[otok]]ov [[Savo]] in [[Guadalcanal]]
* [[13. november]] - [[sporazum Darlan-Clark]]
* [[15. november]] - [[Združene države Amerike|ameriška]] zmaga pri [[Guadalcanal]]u
* [[18. november]] - [[Henri Pétain]] izroči [[Pierre Laval|Lavalu]] vsa pooblastila
* [[19. november]] - začetek obkoljevanja [[Tretji rajh|nemških]] [[vojaška enota|enot]] pri [[Stalingrad]]u
* [[20. november]]:
** - objavljen [[Welfare State]] načrt
** - [[Sovjetska zveza|ZSSR]] sproži [[ofenziva|ofenzivo]] na srednjem [[Kavkaz]]u
* [[23. november]] - [[Francoska Zahodna Afrika]] se pridruži [[Svobodna Francija|Svobodni Franciji]]
* [[26. november]] - ustanovljen [[AVNOJ]]
* [[27. november]] - [[Francija|francoska]] [[flota]] se sama potopi pri [[Toulon]]u
* [[28. november]] - [[otok]] [[Réunion]] se priključi [[Svobodna Francija|Svobodni Franciji]]

=== December ===
* [[1. december]] - začetek [[Sovjetska zveza|sovjetske]] [[ofenziva|ofenzive]] med [[Don (reka)|Don]]om in [[Volga|Volgo]]
* [[2. december]] - prične obratovati prvi [[jedrski reaktor]] na svetu v [[Chicago|Chicagu]] ([[Illinois]])
* [[4. december]] - ustanovljena [[Alžirska država]]
* [[5. december]] - [[Avstralija|avstalsko]]-[[Združene države Amerike|ameriške]] [[vojaška enota|enote]] zasedejo [[Gona|Gono]] in severno [[obala|obalo]] [[Papue]]
* [[14. december]] - [[Francija]] in [[Italija]] podpišeta sporazum o vzpostavitvi [[francija|francoske]] suverenosti nad [[Madagaskar]]jem
* [[16. december]] - [[Rdeča armada]] prodira med [[Don (reka)|Don]]om in [[Donec|Doncem]]
* [[27. december]] - [[general]] [[Andrej Vlasov]] ustanovi [[Smolenški komite]]
* [[28. december]] - [[Francija|Francoska]] [[Somalija]] se priključi [[Svobodna Francija|Svobodni Franciji]]

== [[1943]] ==
=== Januar ===
* [[1. januar]] - začetek [[Sovjetska zveza|sovjetske]] [[ofenziva|ofenzive]] na [[obala|obali]] [[Črno morje|Črnega morja]]
* [[14. januar]] - začetek [[konferenca v Casablanci|konference v Casablanci]]
* [[23. januar]] - 	[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|britanske]] [[vojaška enota|enote]] vkorakajo v [[Tripolis]]
* [[24. januar]] - konec [[konferenca v Casablanci|konference v Casablanci]]
* [[28. januar]] - civilna mobilizacija v [[Tretji rajh|Tretjem rajhu]]
* [[30. januar]] - [[Vichyjska Francija]] ustanovi [[Milica (Vichy)|Milico]]

=== Februar ===
* [[1. februar]] - [[Sovjetska zveza|sovjetska]] [[ofenziva]] na [[Azovsko morje|Azovskem morju]] in v [[Ukrajina|Ukrajini]]
* [[2. februar]] - [[kapitulacija]] [[sile osi|sil osi]] v [[Stalingrad]]u
* [[8. februar]] - [[Rdeča armada]] osvobodi [[Kursk]]
* [[9. februar]] - [[japonska]] [[vojska]] zapusti [[Guadalcanal]]
* [[12. februar]] - [[Ferhat Abbas]] objavi [[Manifest alžirskega ljudstva]]
* [[14. februar]] - [[Rdeča armada]] osvobodi [[Rostov]] in [[Vorošilovgrad]]
* [[16. februar]]:
** - [[Vichy]] začne mobilizacijo več letnikov v [[Service du travail obligatoire|Službo obveznega dela]]
** - [[Rdeča armada]] osvobodi [[Harkov]]
* [[28. februar]] - [[norvežani|norveški]] pripadniki [[SOE]] in [[norveško odporniško gibanje]] uspešno napadejo [[tovarna|tovarno]] [[težka voda|težke vode]] v [[Vemork]]u

=== Marec ===
* [[1. marec]]:
** - začetek [[avstralija|avstralsko]]-[[Združene države Amerike|ameriškega]] [[vojno letalstvo|letalskega]] napada na [[japonska|japonski]] [[ladijski konvoj]] v [[Bismarckovo morje|Bismarckovem morju]]
** - v [[Moskva|Moskvi]] je ustanovljena [[Zveza poljskih patriotov]]
* [[14. marec]] - [[Japonska]] vrne [[Kitajska|Kitajski]] zasežena ozemlja
* [[15. marec]] - [[Rdeča armada]] zapusti [[Harkov]]
* [[18. marec]] - [[Gvajana]] se pridruži [[Svobodna Francija|Svobodni Franciji]]
* [[20. marec]] - 	[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|britanska]] [[ofenziva]] v [[Tunizija|Tuniziji]]

=== April ===
* [[13. april]] - [[Tretji rajh]] sporoči najdbo grobišča [[poljska|poljskih]] [[častnik]]ov v [[Katin]]u
* [[19. april]] - začetek [[vstaja v varšavskem getu|vstaje v varšavskem getu]]
* [[25. april]] - [[Sovjetska zveza|ZSSR]] in [[poljska]] [[vlada]] v [[London]]u pretrgata diplomatske stike

=== Maj ===
* [[6. maj]] - začetek zadnje [[zavezniki|zavezniške]] [[ofenziva|ofenzive]] v [[Severna Afrika|Severni Afriki]]
* [[7. maj]] - [[zavezniki]] osvobodijo [[Tunis]] in [[Bizerta|Bizerto]]
* [[12. maj]] - začetek [[konferenca Trident|konference Trident]] v [[Washington]]u
* [[13. maj]] - [[kapitulacija]] zadnjih [[vojaška enota|vojaških enot]] [[sile osi|sil osi]]
* [[15. maj]] - razpustitev [[Kominterna|Kominterne]]
* [[16. maj]] - zadušena [[vstaja v varšavskem getu]]
* [[18. maj]]:
** - konferenca v [[Hot Springs]]u
** - ustanovljena [[UNRRA]]
* [[27. maj]] - ustanovljen [[CNR]]

=== Junij ===
* [[3. junij]] - združitev [[Francoski imperialni svet|Froncoskega imperialnega sveta]] in [[Francoski državni svet|Francoskega državnega sveta]] ter ustanovitev [[CFLN]]
* [[10. junij]] - začetek 	[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|britanskega]] osvobajanja [[otok]]ov [[Pantelleria]], [[Linos]] in [[Lampedus]]
* [[21. junij]] - aretacija [[Jean Moulin|Jeana Moulina]]
* [[23. junij]] - v [[Alžirija|Alžiriji]] razveljavljen odlok o razpustitvi [[komunistična partija Alžirije|KP]]

=== Julij ===
* [[10. julij]] - 	[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|britansko]]-[[Združene države Amerike|ameriško]] izkrcanje na [[Sicilija|Sicilijo]] ([[Zavezniška invazija na Sicilijo]])
* [[12. julij]] - ustanovljen [[Nacionalni komite svobodne Nemčije]]
* [[14. julij]] - [[francija|francoski]] [[Antili]] se pridružijo [[Svobodna Francija|Svobodni Franciji]]
* [[15. julij]] - začetek bitke za [[Orel]]
* [[17. julij]] - prvo [[vojno letalstvo|letalsko]] bombandiranje [[Rim]]a
* [[24. julij]] - [[veliki fašistični svet]] izreče nezaupnico [[Benito Mussolini|Benitu Mussoliniju]]
* [[25. julij]] - [[maršal]] [[Pietro Badoglio]] imenovan za [[italija]]nskega [[predsednik vlade|predsednika vlade]]

=== Avgust ===
* [[1. avgust]] - [[Burma]] razglasi neodvisnost pod [[japonska|japonsko]] nadvlado
* [[2. avgust]] - osamosvojitev [[Libanon]]a
* [[4. avgust]] - [[Rdeča armada]] osvobodi [[Orel]]
* [[5. avgust]] - 	[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|britanska]] [[vojska]] zavzame [[Catania|Catanio]]
* [[14. avgust]] - začetek [[konferenca Quadrant|konference Quadrant]]
* [[17. avgust]] - 	[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|anglo]]-[[Združene države Amerike|ameriške]] [[oborožene sile]] zavzamejo [[Messina|Messino]] in tako zavzamejo [[Sicilija|Sicilijo]]
* [[18. avgust]]:
** - pričetek [[Združene države Amerike|ameriško]]-[[italija]]nskih tajnih pogajanj o premirju
** - [[Portugalska]] privoli, da [[Združene države Amerike|ZDA]] postavijo [[vojska|vojaške]] baze na [[Azorski otoki|Azorih]]
* [[23. avgust]] - [[Rdeča armada]] osvobodi [[Harkov]]
* [[24. avgust]] - [[Heinrich Himmler]] je imenovan za notranjega [[minister|ministra]] [[tretji rajh|Tretjega rajha]]
* [[26. avgust]] - [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]], [[Združene države Amerike|ZDA]] in [[Sovjetska zveza|ZSSR]] priznajo [[CFLN]]
* [[28. avgust]]:
** - umre [[bolgarija|bolgarski]] [[kralj]] [[Boris III.]]
** - [[Tretji rajh]] prevzame izvršilno oblast na [[Danska|Danskem]]

=== September ===
* [[3. september]] - 	[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|britanska]] [[vojska]] se izkrca v [[Kalabrija|Kalabriji]]
* [[8. september]] - uradna vdaja [[italija]]nskih [[oborožene sile|oboroženih sil]]
* [[9. september]] - 	[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|anglo]][[Združene države Amerike|ameriška]] [[vojska]] se izkrca v [[Salerno|Salernu]]
* [[10. september]]:
** - [[Tretji rajh|nemška]] [[vojska]] zasede [[Rim]] in severni del [[Italija|Italije]]
** - [[Adolf Hitler|Hitler]] ukaže ustanoviti [[OZAK]]
* [[11. september]] - začetek [[zavezniki|zavezniškega]] osvobajanja [[Korzika|Korzike]]
* [[12. september]] - [[Otto Skorzeny]] osvobodi [[Benito Mussolini|Mussolinija]] na [[Gran Sasso|Gran Sassu]]
* [[13. september]] - [[Čangkajšek]] je izvoljen za predsednika [[Kitajska|Kitajske]]
* [[14. september]]:
** - [[Avstralija|avstralsko]]-[[Združene države Amerike|ameriška]] [[vojska]] osvobodi [[Salamau]]o na [[Nova Gvineja|Novi Gvineji]]
** - [[Rdeča armada]] osvobodi [[Novorosijsk]]
* [[17. september]]:
** - ustanovitev začasne posvetovalne [[skupščina|skupščine]] [[Alžirija|Alžirije]]
** - [[Rdeča armada]] osvobodi [[Brjansk]]
* [[23. september]] - [[Benito Mussolini|Mussolini]] ustanovi [[Italijanska socialna republika|Italijansko socialno republiko]]
* [[25. september]] - [[Rdeča armada]] osvobodi [[Smolensk]]

=== Oktober ===
* [[1. oktober]]:
** - [[zavezniki]] vkorakajo v [[Neapelj]]
** - začetek [[kočevski zbor|zbor odposlancev slovenskega naroda v Kočevju]]
* [[7. oktober]]:
** - [[Rdeča armada]] prodre do [[Dneper|Dnepra]]
** - [[Zavezniki|zavezniška]] vojska vkoraka v [[Capuo]]
* [[13. oktober]] - [[Italija]] napove vojno [[Tretji rajh|Tretjemu rajhu]]
* [[14. oktober]] - [[Japonska]] razglasi neodvisnost [[Filipini|Filipinov]]
* [[18. oktober]] - delegati na konferenci v [[Moskva|Moskvi]] sprejmejo sklep o ustanovitvi [[Evropska posvetovalna komisija|Evropske posvetovalne komisije]]
* [[25. oktober]]:
** - poraz [[japonska|japonskega]] [[vojno letalstvo|letalstva]] pri [[Rabaul]]u
** - [[Rdeča armada]] osvobodi [[Dnepropetrovsk]]

=== November ===
* [[3. november]] - ustanovni sestanek [[Posvetovalna skupščina odporniškega gibanja|Posvetovalne skupščine odporniškega gibanja]] v [[Alžir]]u
* [[6. november]] - [[Rdeča armada]] osvobodi [[Kijev]]
* [[9. november]] - [[Charles de Gaulle|de Gaulle]] postane edini predsednik [[CFLN]]
* [[22. november]] - začetek [[kitajska|kitajsko]]-[[Združene države Amerike|ameriško]]-	[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|britanske]] [[konferenca|konference]]  v [[kairo|Kairu]]
* [[28. november]] - [[teheranska konferenca]]
* [[29. november]] - drugo zasedanje [[AVNOJ]]a v [[Jajce, Bosna|Jajcu]] -&gt; ustanovitev [[NKOJ]]a

=== December ===
* [[2. december]] - [[Kraljevo vojno letalstvo|RAF]] bombandira [[Berlin]]
* [[4. december]] - [[Združene države Amerike|ameriško]]-	[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|britanska]]-[[Turčija|turška]] [[konferenca]] v [[Kairo|Kairu]]
* [[12. december]] - [[Sovjetska zveza|ZSSR]] in [[češka]] [[vlada]] v izgnanstvu skleneta [[pogodba|pogodbo]] o prijateljstvu
* [[16. december]] - [[Kraljevo vojno letalstvo|RAF]] bombandira [[Berlin]]
* [[20. december]] - [[Francisco Franco|Franco]] razpusti [[Španska falanga|Falango]]
* [[22. december]] - [[Francija]] začne prepuščati oblast [[Sirija|Siriji]] in [[Libanon]]u
* [[23. december]] - [[Kraljevo vojno letalstvo|RAF]] bombandira [[Berlin]]
* [[26. december]] - potopitev [[Scharnhorst]]a
* [[29. december]] - [[Kraljevo vojno letalstvo|RAF]] bombandira [[Berlin]]

== [[1944]] ==
=== Januar ===
* [[12. januar]] - sestanek [[Charles de Gaulle]]-[[Winston Churchill]] v [[Marakeš]]u
* [[14. januar]] - ubit [[Walthère Dewé]]
* [[15. januar]] - [[skupina G]] izvede [[sabotaža|sabotaže]] na [[elektrika|elektično]]-komunikacijsko omrežje
* [[22. januar]] - 	[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|anglo]][[Združene države Amerike|ameriško]] [[izkrcanje pri Anziu]]
* [[24. januar]] - [[Dwight David Einsenhower]] je imenovan za vrhovnega [[zavezniki|zavezniškega]] poveljnika [[oborožene sile|sil]], namenjena za izkrcanje na [[Zahodna Evropa|zahodno Evropo]]
* [[27. januar]] - [[Liberija]] napove [[vojna|vojno]] [[Tretji rajh|Tretjemu rajhu]] in [[Japonska|Japonski]].
* [[31. januar]] - [[Združene države Amerike|ameriška]] [[vojska]] se izkrca na [[Marshallovi otoki|Marshallovih otokih]]

=== Februar ===
* [[14. februar]] - konec [[bitka za Leningrad|bitke za Leningrad]]
* [[15. februar]] - [[zavezniki|zavezniško]] [[vojno letalstvo|letalsko]] bombandiranje [[samostan]]a [[Monte Cassino]]
* [[19. februar]] - pričetek prvega zasedanja [[Slovenski narodnoosvobodilni svet|SNOS]]a v [[Črnomelj|Črnomlju]]
* [[20. februar]] - [[norveška|norveško]] odporniško gibanje potopi [[trajekt]] s tovorom [[težka voda|težke vode]] iz [[Vemork]]a
* [[23. februar]] - [[Združene države Amerike|ameriška]] [[vojska]] zavzame [[Eniwetok]] v [[Marshallovi otoki|Marshallovem otočju]]

=== Marec ===
* [[3. marec]] - [[Zavezniki|zavezniško]] [[vojno letalstvo|letalstvo]] bombandira [[Rim]]
* [[4. marec]] - [[USAF]] prvič bombandira [[Berlin]] podnevi
* [[10. marec]]:
** - [[Zavezniki|zavezniško]] [[vojno letalstvo|letalstvo]] bombandira [[Rim]]
** - ustanovljen [[grčija|grški]] [[Začasni komite narodne osvoboditve]]
* [[14. marec]] - [[Zavezniki|zavezniško]] [[vojno letalstvo|letalstvo]] bombandira [[Rim]]
* [[15. marec]]:
** - [[Rdeča armada]] prodre čez [[Bug]]
** - [[bitka na planoti Glières]]
* [[19. marec]]:
** - [[Rdeča armada]] prodre čez [[Dnester]]
** - [[Tretji rajh|nemška]] [[vojska]] zasede [[Madžarska|Madžarsko]]
* [[29. marec]] - [[Rdeča armada]] prodre čez [[Prut]]
* [[30. marec]] - [[Rdeča armada]] osvobodi [[Černjahovsk]]

=== April ===
* [[2. april]] - [[pokol v Ascqu]]
* [[10. april]] - [[Rdeča armada]] osvobodi [[Odesa|Odeso]]
* [[27. april]] - nemiri v [[Bejrut]]u

=== Maj ===
* [[9. maj]] - [[Rdeča armada]] osvobodi [[Sevastopol]]
* [[12. maj]] - začetek [[zavezniki|zavezniške]] [[ofenziva|ofenzive]] v [[Italija|Italiji]]
* [[14. maj]] - [[zavezniki|zavezniška]] [[vojska]] prebije [[Gustavova linija|Gustavovo linijo]]
* [[18. maj]] - [[zavezniki]] zavzamejo [[Monte Cassino]] in [[Cassino]]
* [[24. maj]] - začetek nemške operacije [[Rösselsprung]], na Slovenskem bolj znane kot [[desant na Drvar]]
* [[25. maj]] - vzpostavitev stika z [[Anzio|anciškem mostišču]]

=== Junij ===
* [[3. junij]] - [[CFLN]] se razglasi za Začasno vlado francoske republike ([[GPRF]])
* [[4. junij]] - [[zavezniki|zavezniška]] [[vojska]] vkoraka v [[Rim]]
* [[5. junij]]:
** - [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|britanski]] [[bombnik]]i v pripravah na izkrcanje odvržejo 5.000 ton bomb na [[Tretji rajh|nemške]] položaje v [[Normandija|Normandiji]]
** - iz [[Bela krajina|Bele krajine]] začne oddajati [[Radio OF]]
** - [[italija]]nski [[princ]] [[Umberto II. Savojski]] postane [[regent]] [[kraljevina|kraljevine]]
* [[6. junij]]:
** - izkrcanje v [[Normandija|Normandiji]] - [[operacija Overlord]]
** - [[francija|francosko]], [[belgija|belgijsko]] in [[norveška|norveško]] odporniško gibanje začnejo z obsežnimi [[sabotaža]]mi
** - splošna [[stavka]] na [[Danska|Danskem]]
* [[7. junij]]:
** - [[Leopold III.]] in družina je deportirana v [[Tretji rajh]]
** - [[pokol v Tullu]]
* [[8. junij]] - [[zavezniki]] osvobodijo [[Bayeaux]]
* [[10. junij]] - [[pokol v Oradour-sur-Glane]]
* [[13. junij]] - izstrelitev prvih [[leteče bombe|letečih bomb]] na [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]
* [[14. junij]] - [[Charles de Gaulle]] se vrne v [[Francija|Francijo]]
* [[16. junij]] - na [[Vis]]u podpisan [[sporazum Tito-Šubašić]]
* [[19. junij]] - [[Rdeča armada]] prebije [[Mannerheimova linija|Mannerheimovo linijo]]
* [[20. junij]] - [[Rdeča armada]] zavzame [[Viborg]]
* [[23. junij]] - začetek [[Sovjetska zveza|sovjetske]] [[ofenziva|ofenzive]] na centralni [[fronta (vojaštvo)|fronti]]
* [[24. junij]] - [[danska|dansko]] odporniško gibanje poruši največjo tovarno [[orožje|orožja]] v prestolnici
* [[26. junij]]:
** - [[Rdeča armada]] osvobodi [[Vitebsk]]
** - začetek splošne [[stavka|stavke]] na [[Danska|Danskem]]
* [[27. junij]] - [[Združene države Amerike|ameriška]] [[vojska]] zavzame [[Cherbourg]]

=== Julij ===
* [[5. julij]] - [[Rdeča armada]] osvobodi [[Minsk]]
* [[9. julij]] - 	[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|britanska]] [[vojska]] zavzame [[Caen]]
* [[12. julij]] - zadnji [[minister|ministrski]] svet [[Vichy]]a
* [[16. julij]] - [[Rdeča armada]] osvobodi [[Vilna|Vilno]]
* [[18. julij]]:
** - [[Japonska|japonski]] [[predsednik vlade]] [[Hideki Todžo]] odstopi s položaja
** - [[Združene države Amerike|ameriška]] [[vojska]] zavzame [[Saint-Lô]]
* [[20. julij]] - neuspel [[atentati na Hitlerja|atentat na Hitlerja]]
* [[21. julij]]:
** - [[Združene države Amerike|ameriška]] [[vojska]] se izkrca na [[Guam]]u
** - začetek umika [[francoski ekspedicijski korpus|francoskega ekspedicijskega korpusa]] iz [[Italija|Italije]]
** - [[Tretji rajh|nemške]] [[oborožene sile]] napadejo [[Vercors]]
* [[23. julij]] - ustanovljen [[Poljski nacionalni komite]]
* [[27. julij]] - [[Sovjetska zveza|ZSSR]] prizna [[Poljski nacionalni komite]]
* [[31. julij]]:
** - [[Združene države Amerike|ameriška]] [[vojska]] zavzame [[Avranches]]
** - [[Rdeča armada]] osvobodi [[Lvov]] in [[Brest-Litovsk]]

=== Avgust ===
* [[1. avgust]] - začetek [[varšavska vstaja|varšavske vstaje]]
* [[2. avgust]] - prekinitev diplomatskih stikov med [[Tretji rajh|Tretjim rajhom]] in [[Turčija|Turčijo]]
* [[3. avgust]] - [[Tretji rajh|nemška]] [[vojska]] v [[Bretanja|Bretanji]] je odrezana
* [[9. avgust]]:
** - [[Združene države Amerike|ameriška]] [[vojska]] prodre do [[Le Mans]]a
** - začasna [[vlada]] [[francija|francoske]] [[republika|republike]] vzpostavi [[suverenost]] [[Svobodna Francija|Svobodne Francije]] na osvobojenem ozemlju
* [[10. avgust]]:
** - [[FFL]] osvobodi [[Alençon]]
** - [[železnica|železničarska]] [[stavka]] v [[Pariz]]u
** - [[Združene države Amerike|ameriške]] sile na [[Guam]]u premagajo še zadnje [[Japonska|japonske]] enote
* [[15. avgust]]:
** - [[zavezniki]] se izkrcajo v [[Provansa|Provansi]] ([[operacija Dragoon]])
** - [[stavka]] [[metro]]ja in [[policija|policije]] v [[Pariz]]u
* [[17. avgust]] - [[Združene države Amerike|ameriška]] [[vojska]] zavzame [[Chartres]] in [[Orléans]]
* [[18. avgust]] - [[stavka]] [[PTT]] v [[Pariz]]u
* [[19. avgust]]:
** - [[bitka pri Falaise-Argentanu]]
** - [[vstaja]] v [[Pariz]]u
* [[20. avgust]] - [[Francoske notranje sile|FFI]] osvobodi [[polotok]] [[Quiberon]]
* [[21. avgust]]:
** - ustanovljeni [[Varnostni svet OZN|Varnostni svet]], [[Generalna skupščina OZN|Generalna skupščina]], mednarodno sodišče in stalni sekretariati [[Organizacija združenih narodov|OZN]]
** - začetek 	[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|anglo]]-[[Združene države Amerike|ameriško]]-[[Sovjetska zveza|sovjetske]] [[konferenca|konference]] v [[Dumbarton Oaks]]u
* [[22. avgust]] - [[zavezniki]] osvobodijo [[Firence]]
* [[23. avgust]]:
** - [[vstaja]] v [[Bukarešta|Bukarešti]]
** - [[Romunija]] [[kapitulacija|kapitulira]] in napove [[vojna|vojno]] [[Tretji rajh|Tretjemu rajhu]]
* [[24. avgust]] - [[FFL]] prodre v [[Pariz]]
* [[25. avgust]]:
** - [[kapitulacija]] [[Tretji rajh|nemške]] posadke v [[Pariz]]u
** - [[Bolgarija]] zahteva umik [[Tretji rajh|nemške]] [[vojska|vojske]] iz svojega ozemlja in naprosi [[zavezniki|zaveznike]] za premirje
* [[26. avgust]] - [[Charles de Gaulle]] pride v [[Pariz]]
* [[28. avgust]] - [[zavezniki]] osvobodijo [[Grenoble]] in [[Marseille]]
* [[31. avgust]]:
** - [[Rdeča armada]] vkoraka v [[Bukarešta|Bukarešto]]
** - [[Charles de Gaulle]] razpusti [[CNR]]

=== September ===
* [[3. september]] - [[FFL]] osvobodi [[Lyon]] in [[Saint-Étienne]], 	[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|britanska]] [[vojska]] pa [[Lille]] in [[Bruselj]]
* [[4. september]]:
** - 	[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|britanska]] [[vojska]] osvobodi [[Antwerpen]]
** - [[Finska]] [[kapitulacija|kapitulira]]
* [[5. september]]:
** - [[Nizozemska]], [[Belgija]] in [[Luksemburg]] podpišejo sporazum [[Beneluks]]
** - [[Sovjetska zveza|ZSSR]] napove [[vojna|vojno]] [[Bolgarija|Bolgariji]]
* [[8. september]]:
** - [[Bolgarija]] napove [[vojna|vojno]] [[Tretji rajh|Tretjemu rajhu]]
** - [[Združene države Amerike|ameriška]] [[vojska]] osvobodi [[Liège]]
** - [[kanada|kanadska]] [[vojska]] osvobodi [[Ostend]]
** - [[belgija|belgijska]] [[vlada]] se vrne v [[Bruselj]]
** - [[Nemci]] izstrelijo prvo [[raketa|raketo]] [[V-2]] proti [[London]]u
* [[9. september]]:
** - 	[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|britanska]] [[vojska]] prodre čez [[Albertov kanal]]
** - [[Združene države Amerike|ameriška]] [[vojska]] prodre čez [[Moselle]]
* [[10. september]] - [[Francija|francoska]] [[vlada]] razveljavi [[vichy]]jsko [[zakonodaja|zakonodajo]]
* [[11. september]]:
** - [[konferenca Octagon]] v [[Québec]]u
** - [[Sovjetska zveza|ZSSR]] in [[Bolgarija]] podpišeta premirje
* [[12. september]]:
** - [[zavezniki]] osvobodijo [[Le Havre]] in [[Luksemburg]]
** - [[Sovjetska zveza|ZSSR]], [[Združene države Amerike|ZDA]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] in [[Romunija]] podpišejo premirje
* [[13. september]] - [[zavezniki]] prodrejo v [[Tretji rajh]]
* [[15. september]]:
** - [[Rdeča armada]] in [[Josip Broz - Tito|Tito]]ve enote se srečajo pri [[Negotin]]u
** - [[zavezniki]] osvobodijo [[Nancy]]
* [[17. september]]:
** - začetek [[operacija Market-Garden|operacije Market-Garden]]
** - splošna [[železnica|želežničarske]] [[stavka|stavke]] na [[Nizozemska|Nizozemskem]]
* [[18. september]] - [[Združene države Amerike|ameriška]] [[vojska]] zasede [[Brest, Francija|Brest]]
* [[19. september]] - [[zavezniki]] in [[Finska]] podpišejo premirje
* [[20. september]] - [[princ]] [[Charles]] postane [[regent]] [[Belgija|Belgije]]
* [[22. september]] - [[zavezniki]] osvobodijo [[Boulogne-sur-Mer]]
* [[24. september]] - [[Francoske notranje sile|FFI]] se vključi v [[FFL]]
* [[25. september]] - [[Tretji rajh]] mobilizira [[Volkssturm]]
* [[29. september]] - začetek [[konferenca|konference]] v [[Dumbarton Oaks]]u med [[Združene države Amerike|ZDA]], 	[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenim kraljestvom]] in [[Kitajska|Kitajsko]]
* [[30. september]] - [[zavezniki]] osvobodijo [[Calais]]

=== Oktober ===
* [[1. oktober]] - [[Kanada|Kanadske]] enote obkolijo in zajamejo 5.000 [[Tretji rajh|nemških]] vojakov pri [[Calais]]u.
* [[2. oktober]] - konec [[varšavska vstaja|varšavske vstaje]]
* [[4. oktober]] - [[Oborožene sile Združenega kraljestva|britanska vojska]] se izkrca v [[Grčija|Grčiji]]
* [[6. oktober]] - [[Rdeča armada]] prodre na [[Madžarska|Madžarsko]]
* [[7. oktober]] - vzhodne [[arabija|arabske]] [[država|države]] podpišejo [[aleksandrijski sporazum]]
* [[8. oktober]] - [[Oborožene sile Združenega kraljestva|britanske enote]] osvobodijo [[Korint]] v [[Grčija|Grčiji]]
* [[9. oktober]] - začetek [[moskovska konferenca|moskovske konference]]
* [[13. oktober]] - [[Rdeča armada]] zasede [[Riga|Rigo]]
* [[14. oktober]] - 	[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|britanska]] [[vojska]] zasede [[Atene]]
* [[15. oktober]] - [[madžarska|madžarski]] [[regent]] [[Miklós Horthy]] zaprosi za premirje; oblast prevzame [[Tretji rajh|nemški]] okupator
* [[18. oktober]] - [[Rdeča armada]] prodre v [[Vzhodna Prusija|Vzhodno Prusijo]] in [[Češkoslovaška|Češkoslovaško]]
* [[19. oktober]] - 	[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|anglo]]-[[indija|indijske]] [[vojaška enota|enote]] zavzamejo [[Tiddim]] na [[Burma|Burmi]]
* [[20. oktober]]:
** - [[JNOV]] osvobodi [[Beograd]]
** - [[Združene države Amerike|ameriška]] [[vojska]] se izkrca na [[Leyte|Leytu]] na [[Filipini]]h
* [[28. oktober]]:
** - v [[Francija|Franciji]] razpustijo vse [[oborožene sile]], ki ne pripadajo [[Vojska|vojski]] ali [[policija|policiji]]
** - [[Bolgarija]] in [[Sovjetska zveza]] podpišeta [[premirje]] v [[Moskva|Moskvi]]

=== November ===
* [[6. november]] - [[zavezniki]] osvobodijo [[Grčija|Grčijo]]
* [[7. november]] - [[Franklin Delano Roosevelt]] je ponovno izvoljen za [[Predsednik Združenih držav Amerike|predsednika ZDA]]
* [[12. november]] - [[Kraljevo vojno letalstvo|RAF]] potopi [[Tretji rajh|nemško]] [[vojaška ladja|vojaško ladjo]] [[Tirpitz]]
* [[13. november]] - [[Rdeča armada]] prodre čez [[Donava|Donavo]]
* [[17. november]] - [[Združene države Amerike|Ameriška]] [[podmornica]] ''Spadefish'' potopi [[Japonska|japonsko]] pomožno [[letalonosilka|letalonosilko]] ''Shinyo''
* [[18. november]] - [[zavezniki]] osvobodijo [[Monttbéliard]]
* [[20. november]] - [[Tretji rajh|Nemške]] enote se umaknejo iz [[Tirana|Tirane]], [[Albanija]]
* [[22. november]] - [[Sovjetska zveza|Sovjetske]] enote obkolijo [[Budimpešta|Budimpešto]]
* [[23. november]] - [[FFL]] osvobodi [[Strasbourg]]
* [[26. november]] - [[Heinrich Himmler]] ukaže porušiti [[krematorij]] v [[Auschwitz]]u
* [[28. november]] - [[pristanišče]] v [[Antwerpen|Antwerpnu]] prične obratovati
* [[2. november]] - začetek [[Francija|francosko]]-[[Sovjetska zveza|sovjetske]] [[konferenca|konference]] v [[Moskva|Moskvi]]

=== December ===
* [[16. december]] - začetek [[Ardenska ofenziva (1944)|ardenske ofenzive]]
* [[22. december]] - [[Vo Ngujen Giap]] postane voditelj novonastale [[Vietnamska osvobodilna vojska|vietnamske osvobodilne vojske]]
* [[26. december]]:
** - začne se [[bitka za Budimpešto]]
** - pričetek [[Tretji rajh|nemškega]] umika iz [[Ardeni|Ardenov]]

== [[1945]] ==
=== Januar ===
* [[1. januar]]:
** - [[Lublinski komite]] se razglasi za začasno [[poljska|poljsko]] [[vlada|vlado]]
** - pričetek 	[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|britanske]] [[ofenziva|ofenzive]] na [[Burma|Burmi]]
** - pričetek [[Tretji rajh|nemške]] [[ofenziva|protiofenzive]] v [[Lorena|Loreni]] in [[Alzacija|Alzaciji]]
* [[5. januar]] - [[Sovjetska zveza|ZSSR]] prizna začasno [[poljska|poljsko]] [[vlada|vlado]]
* [[9. januar]] - [[Združene države Amerike|Američani]] se izkrcajo na [[Luzon]]u na [[Filipini]]h
* [[20. januar]]:
** - [[ofenziva]] 1. [[francija|francoske]] [[armada|armade]] v [[Vogezi]]h
** - [[Sovjetska zveza|ZSSR]] in [[Madžarska]] podpišeta premirje
* [[23. januar]] - [[burmanska pot]] je spet odprta
* [[24. januar]] - [[Rdeča armada]] osvobodi [[Gliwice]]
* [[26. januar]] - celotni [[Ardeni]] so osvobojeni
* [[27. januar]] - [[Rdeča armada]] osvobodi [[Auschwitz]]

=== Februar ===
* [[4. februar]]:
** - pričetek [[Združene države Amerike|ameriške]] [[ofenziva|ofenzive]] na [[Manila|Manilo]]
** - pričetek [[jaltska konferenca|jaltske konference]]
* [[6. februar]] - [[Rdeča armada]] prodre čez [[Odra|Odro]]
* [[8. februar]] - 	[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|anglo]]-[[kanada|kanadsko]] [[ofenziva|ofenzive]] med [[Meus]]om in [[Ren]]om
* [[9. februar]] - [[francija|francosko]]-[[Združene države Amerike|ameriška]] [[vojska]] likvidira žep pri [[Colmar]]u
* [[13. februar]]:
** - [[Rdeča armada]] osvobodi [[Budimpešta|Budimpešto]]
** - 1. [[Združene države Amerike|ameriška]] [[armada]] prodre čez [[Ren]]
** - pričetek [[vojno letalstvo|letalskega]] bombandiranja [[Dresden|Dresdna]]
* [[15. februar]] - [[Rdeča armada]] osvobodi [[Wroclaw]]
* [[19. februar]] - [[USMC]] se izkrca na [[Iwo Jima|Iwo Jimi]]
* [[23. februar]]:
** - [[Rdeča armada]] osvobodi [[Poznanj]]
** - [[Turčija]] napove [[vojna|vojno]] [[Tretji rajh|Tretjemu rajhu]]
** - [[Združene države Amerike|ameriška]] [[vojska]] prodre prek [[Aachen|Aachna]] proti [[Ren]]u
* [[25. februar]] - [[Združene države Amerike|ameriška]] [[vojska]] zavzame [[Düren]] in [[Jülich]]
* [[27. februar]]:
** - začetek vzpostavitve nove [[romunija|romunske]] [[vlada|vlade]]
** - [[Sirija]] napove [[vojna|vojno]] [[sile osi|silam osi]]

=== Marec ===
* [[1. marec]] - s padcem [[trdnjava|trdnjave]] [[Corregidor]] so osvobojeni vsi [[Filipini]]
* [[4. marec]] - [[Finska]] napove [[vojna|vojno]] [[Tretji rajh|Tretjemu rajhu]]
* [[7. marec]]:
** - [[Združene države Amerike|ameriška]] [[vojska]] prodre čez [[Ren]]
** - ustanovitev enotne [[vlada|vlade]] [[DFJ]] pod [[Josip Broz Tito|Titovim]] predsedstvom
* [[9. marec]] - [[Japonska]] prevzame oblast v [[Indokina|Indokini]]; [[cesar]] [[Bao-Dai]] razlasi konec [[francija|francoskega]] [[protektorat]]a
* [[13. marec]] - [[Rdeča armada]] zavzame [[Küstrin]]
* [[16. marec]] - [[USMC]] zasede [[otok]] [[Iwo Jima]]
* [[20. marec]]:
** - 	[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|anglo]]-[[indija|indijske]] [[vojaška enota|enote]] zavzamejo [[Mandalay]] na [[Burma|Burmi]]
** - [[Jugoslovanska armada]] začne zadnjo, končno [[ofenziva|ofenzivo]]
* [[22. marec]] - [[arabija|arabske]] [[država|države]] podpišejo [[pakt]] o [[Arabska liga|Arabski ligi]]
* [[23. marec]] - 	[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|anglo]]-[[Združene države Amerike|ameriške]] [[vojaška enota|enote]] prodrejo čez [[Ren]] med [[Rees]]om in [[Wesel]]om
* [[28. marec]] - zlom [[Tretji rajh|nemške]] [[vojska|vojske]] na vzhodni [[fronta (vojaštvo)|fronti]]
* [[29. marec]]:
** - [[Združene države Amerike|ameriška]] [[vojska]] zavzame [[Frankfurt am Main]] in [[Mannheim]]
** - [[Rdeča armada]] prodre v [[Avstrija|Avstrijo]]
* [[30. marec]] - [[Rdeča armada]] vdre v [[Gdansk]]

=== April ===
* [[1. april]] - [[USMC]] se izkrca na [[Okinava|Okinavi]]
* [[2. april]] - [[zavezniki]] začnejo zadnjo [[ofenziva|ofenzivo]] v [[Italija|Italiji]]
* [[5. april]]:
** - [[Združene države Amerike|ameriška]] [[vojska]] prodre čez [[reka|reko]] [[Weser]]
** - [[Sovjetska zveza|ZSSR]] odpove nenapadalni [[pakt]] z [[Japonska|Japonsko]]
* [[6. april]]:
** - [[Jugoslovanska armada]] osvobodi [[Sarajevo]]
** - 	[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|britanska]] [[vojska]] prodre skozi [[vestfalska vrata]]
** - 	[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|anglo]]-[[kanada|kanadska]] [[vojska]] začne [[ofenziva|ofenzivo]] na [[Nizozemska|Nizozemskem]]
* [[9. april]] - [[Rdeča armada]] zavzame [[Königsberg, Prusija|Königsberg]]
* [[10. april]] - [[Združene države Amerike|ameriška]] [[vojska]] zavzame [[Hannover]]
* [[11. april]]:
** - [[Združene države Amerike|ameriška]] [[vojska]] zavzame [[Essen]]
** - [[zavezniki]] osvobodijo [[KL Büchenwald]]
** - [[Sovjetska zveza|ZSSR]] in [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavija]] podpišeta [[pakt]] o prijateljstvu in vzajemni pomoči
* [[12. april]]:
** - [[Franklin Delano Roosevelt]] umre, [[Harry Truman]] postane [[predsednik Združenih držav Amerike|predsednik ZDA]]
** - [[princ]] [[Norodom Sihanuk]] razglasi [[neodvisnost]] [[Kambodža|Kambodže]]
* [[13. april]] - [[Rdeča armada]] zavzame [[Dunaj]]
* [[14. april]] - 	[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|britanska]] [[vojska]] osvobodi [[Arnhem]]
* [[15. april]] - [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|britanske]] enote osvobodijo [[koncentracijsko taborišče]] [[Bergen-Belsen]]
* [[16. april]]:
** - [[Kraljevo vojno letalstvo|RAF]] potopi [[Tretji rajh|nemško]] [[vojaške ladje|vojaško ladjo]] [[Lützow]]
** - prične se [[bitka za Berlin]]
* [[21. april]] - 1. [[francija|francoska]] [[armada]] zavzame [[Berchtesgaden]]
* [[23. april]] - [[zavezniki]] prodrejo v [[Italija|Italiji]] do [[Pad]]a
* [[24. april]]:
** - splošna [[vstaja]] [[italija]]nskih partizanov
** - [[Heinrich Himmler|Himmler]] predlaga predajo zahodnim [[zavezniki|zaveznikom]]
* [[25. april]] - pričetek [[konferenca v San Franciscu|konference v San Franciscu]] -&gt; podpis ustanovne listine [[Organizacija združenih narodov|OZN]]
* [[26. april]]:
** - [[Združene države Amerike|ameriška]] [[vojska]] in [[Rdeča armada]] se srečata v [[Torgau]]u na [[reka|reki]] [[Laba|Labi]]
** - 	[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|britanska]] [[vojska]] zavzame [[Bremen]]
** - [[italija]]nski [[partizani]] osvobodijo [[Milano]]
** - [[italija]]nski [[partizani]] ujamejo [[Benito Mussolini|Mussolinija]]
* [[27. april]] - [[Združene države Amerike|ameriška]] [[vojska]] zavzame [[Genova|Genovo]]
* [[28. april]] - [[Italija]]nski [[partizani]] ubijejo [[Benito Mussolini|Benita Mussolinija]] in njegovo ljubico [[Clara Petacci|Claro Petacci]]
* [[29. april]]:
** - [[Združene države Amerike|ameriške]] [[vojaška enota|enote]] osvobodijo [[koncentracijsko taborišče]] [[Dachau]], med 3000 osvobojenimi [[zapornik]]i je tudi 1746 [[Slovenci|Slovencev]]
** - [[kapitulacija]] [[Tretji rajh|nemško]]-[[italija]]nskih [[vojaška enota|enot]] v [[Italija|Italiji]] in na [[Tirolska|Tirolskem]], ki začne veljati [[2. maj]]a [[1945]]
* [[30. april]]:
** - začetek bojev za [[Trst]]
** - [[Združene države Amerike|ameriške]] [[vojaška enota|enote]] vkorakajo v [[München]]
** - [[Sovjetska zveza|sovjetske]] [[vojaška enota|enote]] vkorakajo v [[Berlin]]

=== Maj ===
* [[1. maj]] - [[Karl Dönitz]] postane [[predsednik Nemčije]]
* [[2. maj]]:
** - veljati začne [[kapitulacija]] [[Tretji rajh|nemško]]-[[italija]]nskih [[vojaška enota|enot]] v [[Italija|Italiji]] in na [[Tirolska|Tirolskem]]
** - padec [[Berlin]]a
** - [[avstralija|avstralska]] [[vojska]] se izkrca na [[Borneo|Norneu]]
** - 	[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|britanska]] [[vojska]] in [[Jugoslovanska armada|JA]] se srečata pri [[Tržič]]u
** - enote jugoslovanske 4. armade se po hudih bojih med [[Reka, Hrvaška|Reko]] in [[Snežnik]]om prebijejo čez [[Mašun]] v [[Ilirska Bistrica|Ilirsko Bistrico]] in skupaj z 9. korpusom NOV Slovenije osvobodijo [[Trst]].
* [[3. maj]]:
** - 	[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|britanska]] [[vojska]] zavzame [[Hamburg]]
** - 	[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|anglo]]-[[indija|indijska]] [[vojska]] osvobodi [[Burma|Burmo]]
** - [[Narodni odbor]] za [[Slovenija|Slovenijo]] imenuje narodno [[vlada|vlado]]
* [[4. maj]] - [[kapitulacija]] [[Tretji rajh|nemške]] posadke na [[Danska|Danskem]]
* [[5. maj]]:
** - v [[Ajdovščina|Ajdovščini]] je ustanovljena prva slovenska [[vlada]]
** - [[kapitulacija]] [[Tretji rajh|nemške]] posadke na [[Nizozemska|Nizozemskem]]
** - [[vstaja]] v [[Praga|Pragi]]
* [[6. maj]]
** - [[francija|protifrancoska]] [[vstaja]] v [[Damask]]u
** - [[Admiral]] [[Dönitz]] ukaže [[Tretji rajh|nemškim]] [[podmornica]]m vrnitev v [[pomorska baza|baze]]
* [[7. maj]] - podpis brezpogojne [[Tretji rajh|nemške]] [[kapitulacija|kapitulacije]], ki jo v [[Reims]]u podpiše [[Alfred Jodl]]
* [[8. maj]]:
** - podpis brezpogojne [[Tretji rajh|nemške]] [[kapitulacija|kapitulacije]], ki jo v [[Berlin]]u podpiše [[Wilhelm Keitel]]
** - britanska 8. armada skupaj s slovenskimi partizanskimi enotami in motoriziranim odredom jugoslovanske 4. armade pride na [[Koroška (zvezna dežela)|Koroško]] in v [[Celovec]].
* [[9. maj]]:
** - [[Rdeča armada]] vkoraka v [[Praga|Prago]]
** - uraden konec [[druga svetovna vojna|2. svetovne vojne]]
** - general [[Alexander Löhr]], poveljnik nemške armadne skupine E pri [[Topolšica|Topolšici]] podpiše brezpogojno vdajo nemške zasedbene vojske, konec 2. svetovne vojne v [[Slovenija|Sloveniji]]
** - [[partizan]]ske enote vkorakajo v [[Ljubljana|Ljubljano]]
* [[13. maj]] - [[Tretji rajh|Nemške]] enote na [[Češkoslovaška|Češkoslovaškem]] položijo orožje
* [[14. maj]] - [[Avstrija]] se razglasi za ponovno neodvisno [[država|državo]]
* [[15. maj]] - konec bojev v [[Slovenija|Sloveniji]] in v [[Evropa|Evropi]]
* [[20. maj]] - [[francija|protifrancoski]] izgredi v [[Bejrut]]u
* [[23. maj]]
**- aretirana [[Karl Dönitz|Dönitzova]] [[vlada]]
**- [[Winston Churchill]] odstopi z mesta [[predsednik vlade|predsednika vlade]] [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenega kraljestva]]
* [[30. maj]] - na pritisk 	[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenega kraljestva]] se [[Francija]] neha upirati [[Sirija|sirski]] [[vstaja|vstaji]]

=== Junij ===
* [[1. junij]] - začetek 	[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|britanske]] zasedbe [[Sirija|Sirije]] in [[Libanon]]a
* [[5. junij]] - vrhovni [[zavezniki|zavezniški]] komandanti v [[Tretji rajh|Nemčiji]] prevzamejo vso oblast
* [[13. junij]] - [[Kitajska]] [[vojska]] vdre v [[Indokina|Indokino]]
* [[21. junij]] - [[Korpus mornariške pehote Združenih držav Amerike]] zasede [[Okinava|Okinavo]]
* [[23. junij]] - podpisana ustavna listina [[Organizacija združenih narodov|OZN]]
* [[28. junij]] - na [[Poljska|Poljskem]] je ustanovljena [[vlada nacionalne enotnosti]]
* [[30. junij]] - [[Francija]] prizna [[poljska|poljsko]] [[vlada nacionalne enotnosti|vlado nacionalne enotnosti]]

=== Julij ===
* [[4. julij]] - zahodni [[zavezniki]] in [[Sovjetska zveza|ZSSR]] priznajo [[Avstrija|Avstrijo]]
* [[5. julij]]:
** - osvoboditev in razglasitev [[neodvisnost]]i [[Filipini|Filipinov]]
** - [[Združene države Amerike|ZDA]] in [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] priznata [[vlada nacionalne enotnosti|vlado nacionalne enotnosti]]
* [[12. julij]] - v [[Los Alamos, Nova Mehika|Los Alamos]]u eksplodira prva, poskusna [[atomska bomba]]
* [[16. julij]] - [[kralj]] [[Leopold III.]] zavrne predlog, da se odpove prestolu
* [[17. julij]] - začetek [[potsdamska konferenca|potsdamske konference]]
* [[26. julij]]:
** - ustanovitev [[Vietnam]]a
** - [[Združene države Amerike|ZDA]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] in [[Kitajska]] pošljejo [[Japonska|Japonski]] ultimat
** - [[Winston Churchill]] odstopi
* [[27. julij]] - [[Clement Attlee]] sestavi novo 	[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|britansko]] [[vlada|vlado]]
* [[28. julij]] - [[Tokio]] zavrne [[zavezniki|zavezniški]] ultimat

=== Avgust ===
* [[2. avgust]] - osvobojena cela [[Burma|Burmo]]
* [[6. avgust]] - prva [[atomska bomba]] pade na [[Hirošima|Hirošimo]]
* [[8. avgust]]:
** - [[Sovjetska zveza|ZSSR]] napove [[vojna|vojno]] [[Japonska|Japonski]]
** - [[Združene države Amerike|ZDA]], [[Sovjetska zveza|ZSSR]], [[Francija]] in [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] sklenejo ustanoviti [[mednarodno sodišče]]
** - [[Združene države Amerike|ZDA]] kot prva država ratificirajo [[listina združenih narodov|listino združenih narodov]]
* [[9. avgust]]:
** - druga [[atomska bomba]] pade na [[Nagasaki]]
** - [[ofenziva]] [[Rdeča armada|RA]] v [[Mandžurija|Mandžuriji]]
* [[10. avgust]] - [[japonska]] [[vlada]] se prične pogajati za mir
* [[12. avgust]] - [[Sovjetska zveza|ZSSR]] zasede [[Severna Koreja|Severno Korejo]], [[Sahalin]] in [[Kurilski otoki|Kurilske otoke]]
* [[14. avgust]] - [[Sovjetska zveza|ZSSR]] in [[Kitajska]] podpišeta [[pakt]] o prijateljstvu in zavezništvu
* [[15. avgust]] - [[Japonska]] se vda
* [[17. avgust]]:
** - [[Indonezija]] razglasi [[neodvisnost]]
** - [[Indokina]] razglasi [[neodvisnost]]
* [[28. avgust]] - [[Mao Ce Tung]] in [[Čangkajšek]] se srečata v [[Čunking]]u
* [[29. avgust]] - [[Združene države Amerike|ameriške]] [[oborožene sile]] začnejo zasedati [[Japonska|Japonsko]]

=== September ===
* [[2. september]]:
** - podpisana [[japonska]] [[kapitulacija]]
** - [[Bao Dai]] odstopi, [[Hi Ši Minh]] razglasi [[neodvisnost|neodvisno]] [[republika|republiko]] [[Vietnam]]
* [[16. september]] - [[Španija]] se umakne iz [[Tanger]]ija
* [[26. september]] - [[Tanger]] proglašen za [[mednarodna cona|mednarodno cono]]

=== Oktober ===
* [[24. oktober]] - uveljavitev ustanovne listine [[Organizacija združenih narodov|OZN]]

=== November ===
* [[20. november]] - začne se [[nürnberški proces]]

=== December ===
== [[1946]] ==
* [[3. maj]] - začne se [[tokijski proces]]

== Glej tudi ==
* [[kronologija prve svetovne vojne]]

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Druga svetovna vojna]]
[[Kategorija:Časovni pregledi]]</text>
      <sha1>1wqa2nj9u0zdu1o8fpr4pzrsp9p0k4g</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Težka voda</title>
    <ns>0</ns>
    <id>14927</id>
    <revision>
      <id>5726763</id>
      <parentid>5042547</parentid>
      <timestamp>2022-08-02T18:55:58Z</timestamp>
      <contributor>
        <ip>176.76.241.34</ip>
      </contributor>
      <comment>Popravljena napaka, o strupenosti težke vode, kar je razvidno iz večih experimentov, od izumitelja težke vode Harolda C Ureya do dr Phil Masona itd...</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="694" xml:space="preserve">{{drugipomeni}}
'''Têžka vôda''' ali '''[[devterij]]ev [[oksid]] D&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;O''' je [[strup]]ena v večjih količinah, zaradi manjše sposobnosti raztapljanja. Uporablja se kot moderator v [[jedrski reaktor|jedrskih reaktorjih]]. Tvori se v [[voda|vodnih]] [[raztopina|raztopinah]] pri [[elektroliza|elektrolizi]]. V vodi imamo vse vrste [[izotop]]ov: D&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;O, HDO in seveda H&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;O. HDO rečemo poltežka voda.

Lastnosti:
* [[gostota]]: 1,1056 g/mL (pri 20 °C)
* [[tališče]]: 3,82 [[Celzij|°C]]
* [[vrelišče]]: 101,4 [[Celzij|°C]]

== Glej tudi ==
* [[Coda]]
* [[Vodikov peroksid]]
* [[Težkovodni reaktor]] - [[CANDU]]

[[Kategorija:Kemija]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>7hrbrzgr1eq454gaelciksp3wcxhhe0</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam izkrcanj druge svetovne vojne</title>
    <ns>0</ns>
    <id>16757</id>
    <revision>
      <id>5726855</id>
      <parentid>1702975</parentid>
      <timestamp>2022-08-03T02:53:46Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Radek</username>
        <id>89714</id>
      </contributor>
      <minor />
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1156" xml:space="preserve">[[Seznam]] [[izkrcanje|izkrcanj]] [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]].

== Seznam ==
=== [[Zavezniki]] ===
* [[Izkrcanje na Madagaskarju]]
* [[Operacija Overlord]] ([[izkrcanje]] v [[Normandija|Normandiji]])
* [[Zavezniška invazija na Sicilijo]] ([[izkrcanje]] na [[Sicilija|Sicilijo]])
* [[Operacija Bakla]] ([[izkrcanje]] v [[severna Afrika|severni Afriki]]
* [[Operacija Plaz]] ([[izkrcanje]] pri [[Salerno|Salernu]] v [[Italija|Italiji]])
* [[Operacija Dragoon]] (izkrcanje na [[jug]]u [[Francija|Francije]])
* [[Operacija Shingle]] ([[izkrcanje]] pri [[Anzio|Anziu]] v [[Italija|Italiji]])
* [[Izkrcanje pri Arakanu]] ([[Burma]])
* [[Operacija Drakula]] (izkrcanje pri [[Rangun]]u v Burmi)
* [[Operacija Infatuate]] (izkrcanje pri [[Walcheren]]u na [[Nizozemska|Nizozemskem]])
* [[Izkrcanje na Elbi]]
* [[Izkrcanje na Okinavi]]
* [[Izkrcanje na Iwo Jimi]]
* [[Izkrcanje na Guadalcanalu]]
=== [[Sile osi]] ===
* [[Izkrcanje v zalivu Lingayen]] ([[Japonci]] se izkrcajo na [[Filipini]]h)

== Glej tudi ==
* [[seznam desantov druge svetovne vojne]]

{{stublist}}
{{Portal-Vojaštvo}}[[Kategorija:Izkrcanja]]
[[Kategorija:Druga svetovna vojna]]</text>
      <sha1>kt2qi5mo1hpz74cfacaejnfrcow3hry</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Soška fronta</title>
    <ns>0</ns>
    <id>17431</id>
    <revision>
      <id>5726856</id>
      <parentid>5714766</parentid>
      <timestamp>2022-08-03T02:58:36Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Radek</username>
        <id>89714</id>
      </contributor>
      <minor />
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="85713" xml:space="preserve">{{infopolje Vojaški konflikt
|conflict=Soška fronta
|partof=[[prva svetovna vojna|1. svetovne vojne]]
|image= 
[[Slika:Kämpfe auf dem Doberdo.JPG|300px]]
|caption=Bitka za Doberdob, R.A. Höger
|place=[[Julijske Alpe]], [[Soška dolina]]
|date= 23. maj 1915 do 28. oktober 1917
|result=Avstro-Ogrska zmaga, premik fronte na reko [[Piava|Piavo]]
|combatant1={{ikonazastave|Italija|1861}} [[Kraljevina Italija]]
|combatant2={{flag|Avstro-Ogrska|name=Avstro-Ogrska}}&lt;br /&gt;{{flag|Nemško cesarstvo|name=Nemško cesarstvo}}
|commander1={{ikonazastave|Italija|1861}} [[Armando Diaz]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|Italija|1861-state}} [[Luigi Cadorna]]
|commander2={{ikonazastave|Avstro-Ogrska}} [[Conrad von Hötzendorf]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|Avstro-Ogrska}} [[Svetozar Borojević]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|Nemško cesarstvo}} [[Otto von Below]]
|strength1=
|strength2=
|casualties1=
|casualties2=
|}}
'''Soška fronta''' ({{jezik-it|Fronte Isonzo}}, {{jezik-de|Isonzoschlachten}}) je bila del [[italijansko bojišče (prva svetovna bojna)|italijanskega bojišča 1. svetovne vojne]]. 

Potekala je od 2.208 metrov visokega [[Rombon]]a na severu do izliva reke [[Soča|Soče]] v [[Tržaški zaliv]] na jugu, v skupni dolžini preko 90 kilometrov. Bilo je eno najbolj razgibanih bojišč [[prva svetovna vojna|1. svetovne vojne]], saj so boji potekali vse od visokogorja, sredogorja do [[Furlanija|furlanske ravnine]] na jugu fronte.

Prvi boji so se začeli 23. maja 1915, ko so italijanske enote prestopile mejo ter začele napredovati v notranjost takratne Avstro-Ogrske. Zaradi počasnega napredovanja in neodločnosti italijanske vojske je [[Avstro-ogrska vojska|Avstro-ogrski vojski]] še pravočasno uspelo organizirati obrambo ob reki Soči, zaradi česar je italijansko napredovanje zastalo. V naslednjih dveh letih se je na soški fronti zvrstilo enajst italijanskih ofenziv s pičlimi uspehi ter velikimi izgubami na obeh straneh. Ker se je Avstro-ogrska vojska bala naslednje italijanske ofenzive, ki bi lahko dokončno prebila fronto, je skupaj z zavezniki (Nemci) začela načrtovati preboj v dolini Soče. 24. oktobra 1917 so avstro-ogrske in nemške enote sprožile 12. soško bitko, znano tudi kot &quot;čudež pri Kobaridu&quot;, v kateri jim je uspelo prebiti italijansko fronto med [[Bovec|Bovcem]] in [[Tolmin]]om. V naslednjih nekaj dneh po ofenzivi je razpadla celotna italijanska fronta med Švico in Tržaškim zalivom, zaradi česar se je morala italijanska vojska umakniti na reko [[Piava|Piavo]], kjer se je vzpostavila nova fronta; s tem je bilo bojev v Posočju konec.

== Predhodno dogajanje ==
[[Slika:Map 1914 WWI Alliances.jpg|200px|sličica|desno|Zemljevid zavezništev leta 1915. Z zeleno barvo je označena antanta z rdečo centralne sile, nevtralne države imajo rumeno barvo.]]

28. junija 1914 so v [[Sarajevo|Sarajevu]] odjeknili streli. Mladoletni atentator [[Gavrilo Princip]], član tajne organizacije [[Črna roka (Srbija)|Črna roka]], je smrtno ranil avstrijskega prestolonaslednika [[Franc Ferdinand|Franca Ferdinanda]] ter njegovo ženo Sofio. Atentat je sprožil [[Julijska kriza|serijo dogodkov]], ki so Evropo in svet pahnili v eno najbolj uničevalnih vojn v človeški zgodovini.&lt;ref&gt;http://www.history.com/this-day-in-history/archduke-franz-ferdinand-assassinated&lt;/ref&gt;

Eden ključnih vzrokov za začetek velike vojne je bil zapleten sistem zavezništev. V osnovi so bila ta zavezništva zamišljena tako, da bi preprečevala vojno, zgodilo pa se je ravno nasprotno. Pred začetkom vojne sta se v [[Evropa|Evropi]] oblikovali dve glavni zavezništvi. [[Antanta]], v katerih so bile bolj ali manj med seboj povezane: [[Francija]], [[Rusija]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]], [[Kraljevina Srbija]] in [[Črna gora]], ter [[centralne sile]], kamor so spadale: [[Nemško cesarstvo]], [[Avstro-Ogrska]], [[Kraljevina Italija]] ter [[Romunija]], brez obveznosti pa so bile v tej zvezi še [[Bolgarija]], [[Osmansko cesarstvo]] in [[Kraljevina Grčija]]. Za dogajanje na soškem bojišču je bilo ključno zavezništvo med Nemčijo, Avstro-Ogrsko in Italijo. Zavezništvo med Nemčijo in Avstro-Ogrsko je bilo sklenjeno leta 1879, temu zavezništvu pa se je leta 1882 pridružila še Italija. Zavezništvo naj bi preprečevalo vojno med Francijo in Nemčijo, saj naj bi v primeru spopadov Italija podprla Nemčijo, hkrati pa je preprečevalo tudi vojno med Italijo in Avstro-Ogrsko, saj je imela Italija do Avstro-Ogrske ozemeljske zahteve. V dogajanje po atentatu Italija ni bila neposredno vpletena, je pa budno spremljala dogajanje in prišla do zaključka, da se spopad med Srbijo in Avstro-Ogrsko glede na razmerje sil v Evropi ne bi dobro končal. Zato je Italija 2. avgusta 1914 trojni sporazum začasno zamrznila in razglasila [[nevtralnost]]. Kot izgovor je navedla, da se Avstro-Ogrska pred vojno s Srbijo ni posvetovala z Italijo, zato slednje zavezniški dogovor ne veže. Poleg tega so se Italijani izgovarjali tudi na to, da nobeden od zaveznikov ni bil napaden, ampak je vojno začel sam.&lt;ref&gt;https://www.thoughtco.com/world-war-one-the-major-alliances-1222059&lt;/ref&gt;

Italijanska nevtralnost je bila le navidezna. Država se je medtem na skrivaj začela pogajati z antanto, po drugi strani pa je od Avstro-Ogrske v zameno za svojo nevtralnost zahtevala odškodnino v obliki novih ozemelj. Ker je bilo tudi v interesu Nemčije, da Italija ne vstopi v vojno, je Nemčija pritiskala na Avstro-Ogrsko, naj privoli v italijanske zahteve. Ta je na koncu popustila in Italiji ponudila [[Južna Tirolska|Južno Tirolsko]], vendar šele po koncu vojne. To seveda Italiji ni ustrezalo, poleg tega so bili njeni apetiti dosti večji, saj je želela imeti še dele slovenskega ozemlja, [[Trst]], [[Istra|Istro]] in [[Dalmacija|Dalmacijo]] z otoki. Medtem ko je Avstro-Ogrska s težavo ponujala svoja ozemlja Italiji, antanta teh težav ni imela, saj je vedela, da je barantala z ozemlji, ki niso bila njena. Poleg tega je bila Italijanom pripravljena ponuditi karkoli, samo da ti vstopijo v vojno in razbremenijo zaveznike na [[Zahodna fronta (prva svetovna vojna)|zahodni]] in [[Vzhodna fronta (prva svetovna vojna)|vzhodni fronti]]. Tako je 26. aprila 1915 Italija z antanto podpisala [[Londonski sporazum (1915)|tajni londonski sporazum]], v katerem ji je bila po zmagi nad centralnimi silami obljubljena Južna Tirolska, Trentino, Trst, Istra, Dalmacija z otoki, luka Vlore, otok Sazan ter Dodekaneški otoki. Obljubljen jim je bil tudi delež pri delitvi nemških kolonij in delež pri delitvi ozemelj Osmanskega cesarstva. S podpisom londonskega sporazuma se je Italija zavezala, da bo v roku enega meseca od podpisa vstopila v vojno na strani antante. 3. maja je Italija uradno izstopila iz trojne zveze, 23. maja (tri dni pred iztekom roka iz londonske pogodbe) pa je napovedala vojno Avstro-Ogrski, s čimer sta se državi tudi uradno znašli v vojni.&lt;ref&gt;https://sites.google.com/a/ucps.k12.nc.us/wwi-y/a-world-prepares-for-war/italy-switches-sides&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Doberdob, Vasja Klavora, str. 7 - 12&lt;/ref&gt;

== Armadi ==
=== Avstroogrska vojska ===
[[Slika:War flag of Austria-Hungary (1918).svg|200px|sličica|desno|Zastava [[Avstro-ogrska vojska|Avstro-ogrske vojske]]]]

Avstro-ogrska vojska je imela zaradi dualistične ureditve države zelo zapleteno strukturo. Sestavljale so jo tri vojske. [[Avstro-ogrska skupna vojska|Skupna vojska]] (cesarsko kraljeva, znana pod kratico k.u.k., ''kaiserlich und königlich'') s poveljstvom na [[Dunaj]]u, avstrijsko [[domobranstvo (Avstro-Ogrska)|Cesarsko-kraljevo domobranstvo in črnovojništvo]] (''k.k. Landwehr'' in ''k.k. Landstrum'') ter [[Kraljevo madžarsko domobranstvo]] (''Magyar Királyi Honvéd''). Uradni jezik Skupne vojske ter Avstrijskega domobranstva in črnovojništva je bil [[nemščina|nemški jezik]], v Kraljevem madžarskem domobranstvu pa je bil v uporabi [[madžarščina|madžarski]] jezik. V Skupni vojski in Domobranstvu so služili vsi za boj sposobni možje, Črnovojništvo pa je bilo namenjeno starejšim ter za boj deloma sposobnim možem. Črnovojniki so po navadi opravljali svoje delo v zaledju kot stražarji železnic, skladišč, taborišč za vojne ujetnike itd.

V primerjavi z ostalimi evropskimi vojskami je bila Avstro-ogrska vojska relativno majhna, ker ji je kronično primanjkovalo denarja je le s težavo ohranjala svojo velikost, varčevalni ukrepi pa so se poznali na kakovosti, številu in starosti orožja in opreme. Zaradi ustroja države je bila vezni člen in inštrument v rokah politike in je večno časa opravljala policijske naloge s katerimi so ohranjali red in mir v dualistični monarhiji. Ob izbruhu vojne so so pokazale vse njene slabosti saj ni bila sposobna izvajati večjih vojaških operacij proti enakovrednemu ali celo slabše opremljenemu in usposobljenemu nasprotniku (vzhodna fronta, balkanska fronta).

Ob začetku vojne je bila Avstro-ogrska vojska sestavljena iz 102 pehotnih polkov. Vsak izmed teh je bil sestavljen iz treh ali štirih bataljonov, vsak bataljon pa nato iz treh ali štirih stotnij in mitralješkega oddelka. V polku je bilo do 4.000 mož, bataljonu do 1.000 in stotniji do 250 mož. Polki so bili vezani teritorialno na naborni okraj. V letih pred vojno se je to pravilo spremenilo, saj so se bali upora v narodnostno homogenih enotah. Polke so tako premeščali znotraj monarhije. Avstrijsko cesarsko-kraljevo domobranstvo in črnovojništvo je imelo 37 polkov in še tri polke deželnih strelcev. Ogrsko domobranstvo je imelo 32 honvedskih pehotnih polkov. Velik problem v vojski je bila pestra narodna sestava - pogosto je prihajalo do nasprotij med različnimi narodi, v zraku pa je neprestano visel strah pred uporom. Pogosto se je zgodilo, da se slovanski narodi niso želeli boriti na vzhodni fronti proti bratom Slovanom - Rusom (večkrat se je zgodilo, da so na rusko stran prebegnili celi bataljoni). Nastalo situacijo se je po drugi strani dalo s pridom izkoristiti na soški fronti, saj so se Slovenci in Hrvati bali, da bodo v primeru vojaškega poraza Italijani zasedli njihovo narodnostno ozemlje, s tem pa so bili bolj motivirani za boj, kot bi bili sicer.
[[Slika:Austro-hungarian infantry in summer (1914).png|200px|sličica|desno|Avstro-Ogrska pehota leta 1914]]

Pred vojno je Avstro-ogrska vojska štela 414.000 podčastnikov in vojakov ter 36.000 častnikov. Ob izbruhu vojne so vpoklicali 2.846.000 rezervistov in 54.000 rezervnih častnikov, tako da se je moč Avstro-ogrske vojske povečala na preko 3 milijone mož. Do konca vojne je v vojski služilo skoraj 8 milijonov mož. V bojih je padlo preko milijon vojakov, več kot petsto tisoč pa jih je umrlo v ujetništvu ali zaradi posledic vojne.

Glavna oborožitev avstroogrskega vojaka je bila puška [[Manliherica M.95|M95]], bolje znana pod imenom &quot;manliherca&quot;. Konec 19. stoletja jo je razvil avstrijski orožarski konstruktor [[Ferdinand Ritter von Mannlicher]], šlo pa je za repetirko kalibra [[8×50 R Mannlicher|8&amp;nbsp;mm]]. Glavna značilnost puške je bil napreden ter hkrati dokaj zapleten zaklep, ki je za repetiranje potreboval samo dve potezi, kar je omogočalo hitrejše streljanje. Puško so izdelovali v več dolžinah, vsaka izmed verzij pa je bila prilagojena določenem rodu vojske. Poleg premovlečnega zaklepa je imela puška shrambo za naboje, pri kateri je prazen okvir za naboje sam izpadel iz shrambe (ti. [[Mannlicherjev okvir]]). Do konca vojne je bilo izdelanih preko 3 milijone teh pušk. Kljub nekaterim prednostim tega orožja so avstroogrske oblasti pred in med vojno razvijale in preizkušale razne prototipe bolj dodelanih modelov pušk, a do zamenjave iz praktičnih razlogov ni prišlo.

Popolnoma novo orožje v vojni je bil [[mitraljez]], katerega uničevalno moč so ob odprtju soške fronte že poznale vse sprte strani. Medtem ko je večina udeleženk v vojni prisegala na sistem [[Maxim (mitraljez)|Maxim]], je Avstro-Ogrska v svojo oborožitev sprejela mitraljez [[Schwarzlose (mitraljez)|Schwarzlose 07/12]], ki je deloval na sistemu povratnega pritiska naboja. Nemški konstruktor Andreas Wilhelm Schwarzlose je s tem poenostavil mehanizem orožja ter tako mitraljez naredil robusten, zanesljiv in poceni za izdelavo. Vsak bataljon je imel po en mitralješki oddelek z dvema mitraljezoma. Tekom vojne so v tovarni Steyr izdelali preko 40 tisoč teh mitraljezov. Osebna oborožitev častnikov je bila pištola oz. revolver. Najbolj pogosto se je uporabljal revolver [[Rast &amp; Gasser M.98]] kalibra [[8×27 R Gasser|8&amp;nbsp;mm]], leta 1907 je v oborožitev prišla prva polavtomatska pištola [[Roth-Steyr M.7]], ki je uporabljala drugačen naboj kalibra [[8×19 Roth-Steyr|8&amp;nbsp;mm]]. Leta 1912 je bil predstavljen in v uporabo sprejet naboj [[9×23 Steyr|9&amp;nbsp;mm]] skupaj s polavtomatsko pištolo [[Steyr-Hahn M.12]]. Avstro-Ogrska armada je bila prva na svetu, ki je v svojo pehotno oborožitev uradno sprejela [[Polavtomatska pištola|polavtomatsko pištolo]].

Kot nesporni gospodar bojišča se je med vojno izkazalo topništvo. Avstro-Ogrski začetki na tem področju so bili slabi. V oborožitvi je bilo malo topov, ki pa so bili zastareli, tako kot tudi taktični vidiki njihove uporabe. Šele leta 1915 so začele v uporabo prihajati nove moderne 10 in 15cm havbice in 10,4cm poljski topovi. Največji top, ki ga je imela Avstro-Ogrska armada, je bila 30,5cm Škodina havbica M1911.

Na področju soške fronte je Avstro-ogrska vojska imele dve utrdbi, [[Trdnjava Bovške Kluže|staro trdnjavo Kluže]] oz. bovške Kluže (Flitscher Klause) zgrajeno ob reki [[Koritnica]] ter [[Zgornja trdnjava Kluže|zgornjo trdnjavo Kluže]] (Werk Hermann) zgrajeno nekaj sto metrov nad staro utrdbo. Čeprav je bila Hermannova utrdba novejša, zgrajena na prelomu stoletja, je bila ob začetku 1. svetovne vojne že obupno zastarela. Že nekaj dni po začetku spopadov so jo Italijani iz bližnjega [[Nevejski prelaz|Nevejskega prelaza]] začeli divje obstreljevati in jo s tem nepopravljivo poškodovali. Posadka je po tem utrdbo razorožila, topove pa namestila na okoliške hribe. Čeprav je bila utrdba med obstreljevanjem uničena, je opravila svojo nalogo, saj je ustavila napredovanje italijanske vojske v bovški kotlini. Spodnja trdnjava je bila za italijanske topove v mrtvem kotu in je vojno preživela nepoškodovana.&lt;ref&gt;http://spartacus-educational.com/FWWaustriaA.htm&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;https://ww2-weapons.com/austro-hungarian-army/&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;http://ahmilitary.blogspot.si/&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Po sledeh soške fronte, Marko Simić, str. 12-23&lt;/ref&gt;

=== Italijanska vojska ===
[[Slika:Flag of Italy (1860).svg|200px|thumb|desno|Zastava italijanske kraljeve vojske]]
Italijanska vojska je začetek 1. svetovne vojne pričakala v izredno slabem stanju. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev je manjkala velika večina redne vojske, rezerve pa sploh ni imela. Manjkalo je preko 13 tisoč častnikov. Pomanjkanje kadra se je najbolj poznalo na področju artilerije in sanitete. Vojaki in rezervisti so bili slabo izurjeni, primanjkovalo je orožja vseh vrst in streliva zanje. Posodobitev vojske se je pričela oktobra 1914, ko je njeno poveljevanje prevzel [[Luigi Cadorna]], a takrat je bilo že prepozno za to, da bi bila italijanska armada ob vstopu v vojno v polnem operativnem stanju. Mobilizacija italijanske vojske se je začela v začetku marca 1915, polne razsežnosti pa je dobila tik pred začetkom sovražnosti. Na začetku poletja je na papirju vojska že štela preko 31.000 častnikov in 1 milijon vojakov.

Glavna oborožitev italijanskega vojaka je bila puška repetirka [[Carcano|Carcano M91]]. Uporabljala je naboje kalibra [[6,5×52 Carcano|6,5&amp;nbsp;mm]] in se je polnila z [[Mannlicherjev okvir|Mannlicherjevimi okvirji]] kapacitete 6. Izdelovali so jo v več dolžinah in verzijah, prilagojenih posameznim rodovom italijanske vojske. Italija je vojno začela z dobrimi 800.000 puškami. Slabše je bilo z mitraljezi, na razpolago so jih imeli 618. Pri tem so se zanašali na dobavo britanskih [[Vickers (mitraljez)|Vickersovih mitraljezov]] in francoskih mitraljezov [[Saint-Étienne M1907]]. Zaradi kroničnega pomanjkanja teh so v uporabo sprejeli doma izdelani mitraljez [[Fiat-Revelli M1914]]. Zanimivost tega mitraljeza je bila, da se je polnil preko okvirja z desetimi stolpci po pet nabojev. Italijanski častniški kader je bil poleg revolverjev [[Chamelot-Delvigne 1874]] in [[Bodeo M1889]] oborožen tudi s polavtomatskimi pištolami [[Glisenti M1910]] in [[Beretta M1915]].&lt;ref&gt;Po sledeh soške fronte, Marko Simić, str. 24-27&lt;/ref&gt;

== Prvi spopadi ob Soči ==
[[Slika:Slovenski narod 25. maj 1915 Prvi boji z Italijo.jpg|200px|sličica|desno|Naslovna stran častnika ''Slovenski narod'' iz dne 25.5.1915, ki bralcem sporoča, da so se med Italijo in Avstro-ogrsko začeli spopadi]]

Prvi streli na fronti so odjeknili še pred uradnim začetkom vojne. Na predvečer spopada, 23. maja 1915, je italijanska patrulja pri vasi Strassoldo, južno od Palmanove, začela streljati na avstrijske obmejne stražnike. Do podobnih dogodkov je prihajalo vzdolž celotne meje.&lt;ref&gt;Doberdob, Vasja Klavora, str. 43&lt;/ref&gt; V zgornjem Posočju sta trdnjavi [[Predelska baterija|Predel]] in [[Zapora pri Rabeljskem jezeru|Rabelj]] začeli streljati na italijanske položaje na meji, na kar so Italijani odgovorili s svojim topništvom. Točno ob polnoči so italijanske enote prestopile mejo, do večjih bojev pa ni prišlo, saj so se avstro-ogrske enote po predhodnem načrtu umaknile na levi breg Soče na črto [[Rombon]]-[[Bovec]]-[[Tolmin]]-[[Sabotin]]-[[Gorica]]-[[Devin]].

Italijani so imeli dve [[armada|armadi]]. Ena je bila postavljena od [[Kanin]]a do [[Ločnik]]a, sestavljena je bila iz 122 [[bataljon]]ov [[pehota|pehote]], 33 [[eskadron]]ov [[konjenica|konjenice]] in 147 baterij [[top]]ov 2. armade. Druga je bila postavljena od Ločnika do [[Jadransko morje|Jadranskega morja]], vsebovala je 51 bataljonov pehote, 77 eskadronov konjenice in 35 baterij topov 3. armade. Avstro-ogrska vojska je imela takrat tam le 45 bataljonov, 5 eskadrilj konjenice in 35 baterij topov. Ostale čete so šele prihajale. Poveljnik avstro-ogrskih enot na jugozahodni fronti (tako so Avstrijci poimenovali soško fronto) je bil [[nadvojvoda Evgen Avstrijski|nadvojvoda Evgen]], poveljnik Soške fronte pa je bil [[Svetozar Borojević von Bojna]]. Italijanski vojski je poveljeval [[grof]] [[general]] [[Luigi Cadorna]].

4. junija 1915 je Italijanska vojska v [[Idrsko|Idrskem]] ustrelila šest civilistov.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/50775/prvi-slovenski-talci/|title=Prvi slovenski talci {{!}} MLADINA.si|newspaper=Mladina.si|accessdate=2018-08-22}}&lt;/ref&gt;

Italijanske enote so napredovale previdno in počasi ter s tem zapravile priložnost za hiter in neoviran prehod Soče. Drugi dan vojne se je italijansko napredovanje strahotno upočasnilo, s tem pa so izgubili možnost za zasedbo [[Gorica|Gorice]], ki skoraj ni bila branjena. Namesto tega so poizkušali zasesti [[Sabotin]], ki je predstavljal steber obrambe goriškega bojišča - to ni uspelo. Zaradi počasnega napredovanja svojih sil in v strahu pred morebitnim avstrijskim protinapadom je [[Luigi Cadorna]] že po štirih dneh spopadov ukazal, naj enote zasedejo obrambne položaje. Italijanski vojaki so na južnem odseku fronte s pomočjo [[Pontonski most|pontonskih mostov]] in brvi lažje prečkali Sočo. 9. junija so tako zasedli [[Tržič, Italija|Tržič]] (Monfalcone), do 23. junija pa so dosegli rob [[Doberdob|Doberdobske planote]]. Ker severneje Italijanom ni uspelo prekoračiti Soče, so se odločili, da bodo to storili pri [[Plave|Plavah]], kjer Soča ostro zavije proti jugu. Pri tem se je vnel oster boj za strateško pomemben hrib Prižnica (kota 383). Krvavi, osem dni trajajoči boji za ta hrib so pustili za seboj preko 2.400 mrtvih, ranjenih in izginulih iz obeh strani, vrh je ostal na nikogaršnjem ozemlju. V Zgornjem Posočju je Italijanom že prvi dan vojne uspelo zasesti grebene [[Matajur]]ja, [[Kolovrat (hribovje)|Kolovrata]] in [[Kobariški Stol|Kobariškega Stola]]. Redki avstrijski vojaki so se umaknili brez boja in za seboj porušili vse mostove čez Sočo. [[Kobarid]] naj bi bil prvo zavzeto mesto. Zataknilo se jim šele pri Krnskem pogorju, ki je bilo strateškega pomena, saj je onemogočalo prodor v dolino Tolminke, preko katere bi bilo mogoče obkoliti avstrijske enote. Konec maja in v začetku junija so na Slemenu in [[Mrzli vrh|Mrzlem vrhu]] potekali hudi boji, izgube na obeh straneh so bile velike, a vendar je Avstrijcem uspelo obdržati položaje. 16. junija so Italijani v spektakularnem naskoku zasedli vrh [[Krn]]a, ki je bil takrat steber avstrijske obrambe v krnskem pogorju. To je bil eden redkih italijanskih uspehov v celotni kampanji. Kasneje je steber obrambe postala mizasta gora [[Batognica]], ki pa je Italijani zaradi svoje obotavljivosti niso zasedli. Do druge polovice junija so Italijani izgubili preko 10.000 vojakov in 450 častnikov, kar je bilo zelo veliko glede na to, da se prave bojne operacije sploh še niso začele.

Fronta je potekala v dolžini [[1 E4 m|90 km]] v zahodnem [[Slovenija|slovenskem]] [[visokogorje|visokogorskem]] svetu, v dolini reke Soče in na kraških [[planota]]h. Soška fronta je bila zaradi neugodnega terena ena najtežjih bitk v 1. svetovni vojni - na [[kras]]u, kjer je primanjkovalo [[voda|vode]], so vojaki pili celo lastni [[urin]]. Na soški fronti so se na strani Avstro-Ogrske bojevali skoraj vsi narodi te večnacionalne monarhije: [[Nemci]], [[Madžari]], [[Italijani]], [[Slovenci]], [[Hrvatje]], [[Srbi]], [[Bošnjaki]], [[Čehi]], idr.

Med junijem 1915 in oktobrom 1917 se je ob Soči zvrstilo enajst italijanskih ofenziv, v katerih Italijani, z izjemo zasedbe Gorice in [[Banjšice|Banjšic]], niso imeli veliko uspehov. V strahu pred zlomom fronte je konec oktobra 1917 Avstro-Ogrska ob izdatni pomoči Nemčije sprožila 12. soško bitko, katere namen je bil Italijo izločiti iz velike vojne.&lt;ref&gt;Po sledeh soške fronte, Marko Simić, str. 31-41&lt;/ref&gt;

== Dvanajst soških bitk ==
=== 1. soška bitka (23. junij – 7. julij 1915) ===
{{Glavni članek|1. soška bitka}}[[Slika:Luigi Cadorna 02.jpg|200px|sličica|desno|Luigi Cadorna, poveljnik Italijanske vojske]]

Do začetka 1. soške bitke Italijani niso imeli večjih uspehov. Sočo, ki je Avstrijcem olajševala obrambo so prestopili le na treh mestih: pri Tolminu, Plavah ter med Zagorjem in Jadranskim morjem. Da bi Cadorna izboljšal položaj svoje vojske in prebil avstrijsko obrambo je 23. junija ukazal napad med Kobaridom in Tolminom, tolminskem mostišču, goriškem mostišču ter na Krasu. Ta se je začel z obsežnim sedemdnevnim topniškim obstreljevanjem, ki pa zaradi neizkušenosti topniških posadk ni imelo pravega učinka. Ko se je 30. junija med Kobaridom in Tolminom v napad podala italijanska pehota, se je zgodila katastrofa. Italijansko topništvo ni uničilo žičnih ovir zato so se vojaki znašli pod točo granat in krogel avstrijskih branilcev. Po hudih izgubah so se morali preživeli italijanski vojaki umakniti na izhodiščne položaje. Podobno se je zgodilo na tolminskem ([[Most na Soči]]) in goriškem mostišču. Nekoliko bolje je Italijanom kazalo na Doberdobski planoti. Italijanski napadi na tem delu bojišča so bili tako srditi, da je kazalo, da bo fronta vsak čas padla, nato pa je Italijanom v najbolj kritičnem trenutku zmanjkalo zagona in ofenziva je 7. julija popustila. Italijanski izplen 1. soške bitke je bil pičel. Po štirinajstih dneh srditih bojev se jim je uspelo utrditi pod vznožjem Doberdobske planote pri [[Sredipolje|Sredipolju]], Romjanu in [[Selce, Tolmin|Selcah]]. Na nekaterih odsekih pa jim je uspelo zasesti tudi rob same planote s čimer so dobili dobre položaje za nadaljevanje ofenzive. Vse to so morali plačati z visokimi izgubami 1.916 mrtvih, preko 11.000 ranjenih in 1.536 izginulih. Avstro-Ogrska stran je imela 8.800 mrtvih in 1.150 izginulih. Spodletela italijanska ofenziva je avstro-ogrsko stran prepričala, da je obramba na Soči mogoča.&lt;ref&gt;Po sledeh soške fronte, Marko Simić, str.42-46&lt;/ref&gt;

=== 2. soška bitka (18. julij – 10. avgust 1915) ===
{{Glavni članek|Druga soška bitka}}

Deset dni po 1. soški bitki je Cadorna 17. julija začel 2. soško bitko. Čeprav se je italijanska ofenziva začela na vsej soški fronti, je bilo težišče italijanske ofenzive na Kras z [[Šmihel, Nova Gorica|Šmihelom]]. Tokrat Italijani niso ponovili napake iz 1. soške bitke. Topniški ogenj je bil kratek in koncentriran tako, da se je že prvi dan ofenzive v napad podala pehota in dosegla kar nekaj uspehov. Avstrijcem je ponovno kazalo, da bo fronta razpadla, zato so v boj poslali zadnje rezerve in utrpeli strahovite izgube. Najbolj krvavi so bili boji za strateško pomemben Šmihel, ki je bil steber obrambe na Krasu in goriškem mostišču. Italijani so ga napadli tretji dan bitke. Napad nanj se je začel z obsežnim topniškim obstreljevanjem, s katerim so zdesetkali avstrijsko posadko na hribu ter preprečili dotok novih enot, temu pa je nato sledil še napad italijanske pehote, ki je preplavila avstrijske branilce. Do večera 20. julija je bil hrib v italijanskih rokah. Vendar ne za dolgo. Ob dveh zjutraj 21. julija so Avstrijci sprožili protinapad. Po dvournem topniškem obstreljevanju je sledil napad pehote, ki je vrh ponovno zasedla. Vsi nadaljnji italijanski poizkusi zavzetja vrha so se izkazali za krvave in neuspešne, čeprav jim je za kratek čas uspelo Šmihel ponovno zasesti. Na jugu so Italijani zasedli rob planote med [[Sredipolje]]m in Selcami, prišlo je do hudih bojev za Grižo, ki je večkrat izmenjala lastnika.

Na goriškem mostišču italijanski napadi niso bili uspešni. Dva italijanska napada na Sabotin, steber obrambe Gorice, sta se končala klavrno in v krvi. Na Kalvariji pa je prišlo do boja mož na moža, strelski jarki pa so večkrat zamenjali lastnika.

V zgornjem Posočju so Italijani napadli [[Batognica|Batognico]]. Napad se je začel v noči iz 18. na 19. julij z močnim topniškim obstreljevanjem, ki mu je sledil napad pehote. Italijanom je že pri prvem naskoku uspelo Avstrijce pregnati iz zahodnega dela Batognice. V naslednjih dveh dneh pa jim je uspelo zasesti kar dve tretjini te planote. Avstrijci so se obdržali le na koti 2077, ki jo Italijanom vse do konca vojne, kljub večkratnim poizkusom, nikoli ni uspelo zasesti. Cadorna je ofenzivo ukazal prekiniti 10. avgusta. Tako kot v 1. soški bitki tudi v drugi Italijani niso dosegli večjega uspeha. Zasedli so položaje pod Šmihelom ter se utrdili pod Doberdobsko planoto. V Zgornjem Posočju pa so zasedli zahodni del Batognice vse to za ceno 41.866 mrtvih, ranjenih in izginulih. Svoj davek so pobrale tudi bolezni. Ofenziva je potekala v času poletja in najhujše vročine. Zaradi pomanjkanja vode in higiene ter kopice nepokopanih trupel so se začele širiti nalezljive bolezni. Na italijanski strani je zaradi tifusa in kolere zbolelo preko 15.000 vojakov, na avstro-ogrski strani pa 6.400.

1. in 2. soška bitka sta zgornje Posočje nekoliko zaobšli, zato se je Cadorna odločil, da na tem odseku fronte poskuša doseči preboj. Ofenziva se je začela 12. avgusta z dvodnevnim topniškim obstreljevanjem avstro-ogrskih položajov, 14. avgusta pa se je med Rombonom in tolminskim mostiščem v napad podala italijanska pehota. Krvavi boji so trajali kar sedem tednov. 20. avgusta so zasedli [[Plužna|Plužno]] in [[Čezsoča|Čezsočo]], tri dni kasneje pa [[Bovec]]. Krvavi boji so potekali za Javoršček, koto 1776 (vrh jugovzhodno od Lipnika) in položaje pod Kalom. 24. avgusta so [[Alpini]] zasedli [[Čukla|Čuklo]], podali so se v napad na Rombon, vendar jim ga zaradi zagrizenega boja branilcev ni uspelo zasesti, so se pa utrdili pod njegovim vrhom.&lt;ref&gt;Po sledeh soške fronte, Marko Simić, str. 47-64&lt;/ref&gt;

=== 3. soška bitka (18. oktober – 4. november 1915) ===
[[Slika:General der Infanterie Kommandant der 5. Armee, Adelsberg, Postojna, Isonzofront, heute Slowenien (4).jpg|200px|sličica|desno|Avstro-Ogrski vrhovni poveljnik soške fronte, Svetozar Borojević von Bojna]]

Oktobra 1915 se je na [[Balkan]]u začela velika združena ofenziva centralnih sil proti Srbiji. Ker se je ta znašla tik pred porazom, so začeli zahodni zavezniki na Italijo pritiskati naj proti Avstro-Ogrski sproži novo ofenzivo in tako razbremeni [[balkansko bojišče]]. Cadorna je z novo ofenzivo odlašal kolikor se je dalo, saj je vedel, da njegova vojska kljub očitni prevladi nad Avstro-Ogrsko ni sposobna izpeljati nove učinkovite ofenzive, vendar mu na koncu ni ostalo druge izbire. Cilj nove ofenzive je bila Gorica, zavzetje tega mesta bi bila odlična propaganda za italijansko stran. Ofenziva je bila sestavljena iz dveh faz, v prvi fazi naj bi zavzeli Plave in Doberdobsko planoto ter tako zlomili dva ključna stebra obrambe južnega dela soškega bojišča, v drugi fazi pa naj bi sledil glavni napad v smeri Gorice. Ofenziva se je začela 18. oktobra z obsežnim topniškim obstreljevanjem med Krnom in Jadranskim morjem, ki je trajalo tri dni. Prvi napad italijanske pehote je bil uspešen, saj se je Italijanom posrečilo zasesti avstrijske jarke na Debeli Griži ter Mrzlem vrhu. Vendar zasedba ni trajala dolgo, saj jih je avstrijski protinapad pregnal na začetne položaje. V naslednjih dneh so se zvrstili napadi in protinapadi, ki so na obeh straneh terjali ogromno žrtev. Italijanski uspehi so bili pičli:tekom bitke so zasedli le nekaj avstrijskih jarkov pod [[Mrzli vrh|Mrzlim vrhom]] nad Tolminom ter na koti 118 na Doberdobski planoti.&lt;ref&gt;http://www.itinerarigrandeguerra.com/code/43701/Tretja-soska-bitka&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Po sledeh soške fronte, Marko Simić, str. 65-79&lt;/ref&gt;

=== 4. soška bitka (10. november – 5. december 1915) ===

Po prvih treh neuspelih bitkah se je 10. novembra 1915 začela 4. soška bitka. Njen namen je bil izsiliti vsaj nekaj uspeha pred zasedanjem italijanskega parlamenta decembra 1915. Cadorna je računal na utrujenost Avstro-ogrske vojske, ki je bila zapletena že v krvave spopade na vzhodnem in balkanskem bojišču. Napad je potekal pri Plavah na goriškem mostišču ter na Krasu. Na goriškem mostišču so Italijani poizkušali zasesti Sabotin, vendar brez uspeha, ko jim to ni uspelo so se preusmerili na Oslavje ter odsek med koto 184 in Pevmico, kjer so utrpeli hude izgube, zato so napad prekinili. Istočasno je potekal napad pri Plavah, italijanski juriši so si vrstili eden za drugim vendar brez uspeha. Podobno je bilo na Krasu, kjer je napad na celotni fronti črte spodletel zato so se napadalci usmerili na Šmihel, vendar je tudi ta napad spodletel. Boji so se na Krasu vlekli vse do konca novembra, pri tem pa je bil edini večji italijanski uspeh zasedba kote 124 pri Šmihelu. Medtem ko so Italijani pred bitko, med njo in po njej zlahka nadomeščali izgube, to ni veljalo za Avstro-Ogrske enote, ki so imele omejene zmogljivosti, celotna soška armada pa je bila po vsaki bitki na robu zloma. Reševale so jo le premestitve enote z drugih bojišč. 18. novembra 1915 so začeli Italijani načrtno in sistematično obstreljevati Gorico, pri čemer cilji obstreljevanja niso bile le vojaške tarče temveč tudi civilni objekti. Napad, ki je potekal tudi z granatami največjega kalibra, je med civilisti povzročil veliko žrtev. Večina preživelih pa se je odločila, da bo mesto zapustila. Do spopadov je prišlo tudi med Sočo in Mrzlim vrhom, vendar tam Italijani niso dosegli večjega uspeha. Napad so prekinili decembra, ko se je vreme v visokogorju poslabšalo.&lt;ref&gt;Po sledeh soške fronte, Marko Simić, str. 80-112&lt;/ref&gt;

=== 5. soška bitka (11. marec – 16. marec 1916) ===

Po zimskem zatišju so zahodni zavezniki začeli na Italijo pritiskati, naj ponovno preide v napad ter tako razbremeni zaveznike na zahodni fronti. Cadorna je tako 6. marca 1916 začel s pripravami na novo ofenzivo. Ta se je začela 11. marca in je trajalo le pet dni do 16. marca. Glede na to, da so bili Italijani bolj ali manj prisiljeni v ofenzivo, je niso jemali precej resno. Spopadi so potekali pri Tolminu ter pri Gorici in niso prinesli nobenih večjih sprememb na fronti. Na Krasu si je italijanska vojska priborila nekaj jarkov, Avstro-ogrska vojska pa je ponovno zavzela več položajev v Krnskem pogorju (Vrata - Kota 1870). Izgube na obeh straneh so bile v primerjavi z ostalimi ofenzivami relativno majhne.&lt;ref&gt;Po sledeh soške fronte, Marko Simić, str.113-117&lt;/ref&gt;

=== 6. soška bitka (6. avgust – 17. avgust 1916) ===
[[Slika:WWI - Sixth Battle of the Isonzo - 9th August 1916 Italian cavalry enters Gorizia.jpg|250px|sličica|desno|Italijanska konjenica vstopa v zapuščeno Gorico, 9. avgust 1916]]

[[Tirolska fronta|Bitka na Tirolskem]] je Italijanom nekoliko prekrižala načrte o novi ofenzivi na Soči. Zaradi velikih izgub, ki so jih imeli tam, so napad prestavili na avgust 1916, prav tako so omejili velikost napada. Ta naj bi potekal na goriškem mostišču, glavni cilj napada pa je bilo zavzetje strateško pomembnih Sabotina in Šmihela. Za to nalogo so Italijani pripravili kar sedem divizij z močno topniško podporo. Priprave na napad so potekale v največji tajnosti, tako da Avstrijci niso nič posumili kaj jih čaka. Napad se je začel 4. avgusta zjutraj s slepilnim napadom na Doberdobu. Dan pozneje so italijanski topovi že začeli obstreljevati Gorico, Šmihel in Sabotin. Obstreljevanje se je 6. avgusta okrepilo tako, da je Avstrijcem takoj postalo jasno, da se je začela nova italijanska ofenziva. Ob štirih popoldne se je začel napad na Sabotin. Vrh, ki je za Italijane dolgo časa veljal kot neosvojljiv, je italijanska pehota od podpori topništva zasedla v pičlih štiridesetih minutah. Branilci, skriti v kavernah, zaradi učinkovitega italijanskega obstreljevanja niso videli prihajajoče italijanske pehote, tako da so ob njihovem napadu ostali ujeti v [[kaverna]]h in so se morali kasneje vdati. Sedmega avgusta je po hudih bojih padel tudi Šmihel, južni steber obrambe Gorice. Ker so razmere za Avstro-ogrsko vojsko na desnem bregu Soče postajale vedno bolj kritične, je 8. avgusta zgodaj zjutraj prišel ukaz o umiku na levi breg Soče, zvečer pa še ukaz za umik iz Gorice. Po umiku so Avstrijci razstrelili [[Solkanski most|solkanski železniški most]]. Zaradi umika iz Gorice so avstro-ogrske enote na Doberdobski planoti postale izpostavljene in jim je v primeru italijanskega napada grozila obkolitev. Da bi se Borojević temu izognil, je 9. avgusta izdal ukaz za umik z Doberdobske planote na novo obrambno črto Mirenski grad – kota 212 Nad Logom – Dol – Lokvica –Opatje selo – kota 208. Umik je bil izveden v noči z 9. na 10. avgust, ne da bi Italijani posumili, kaj se dogaja. Ko so ti zjutraj napadli, so ugotovili, da so napadli prazne položaje. V noči na 12. avgust so Avstrijci zaradi lažje obrambe še enkrat spremenili obrambno črto in jo premaknili še bolj proti vzhodu. Nenadni avstrijski umik iz Gorice je Cadorna poizkušal izkoristiti z novim prodorom proti Vipavski dolini, zato je na goriškem mostišču in Krasu ukazal neprestane napade, ki so se vrstili do 17. avgusta. Ti so sicer povzročili ogromno izgub na obeh straneh ter spravili avstro-ogrsko obrambo v ponovno krizo, vendar niso spremenili poteka frontne črte. Bitka se je zaključila popoldan 17. avgusta. Italijani so v njej izgubili preko 51.000 vojakov, vendar so izgube odtehtale zasedbo Gorice, ki je bila ena izmed glavnih ciljev italijanske vojske že vse od začetka vojne. To je bil eden redkih uspehov italijanske vojske na soški fronti.&lt;ref&gt;Po sledeh soške fronte, Marko Simić, str. 117-129&lt;/ref&gt;

=== 7. soška bitka (13. september – 17. september 1916) ===

Še pred koncem 6. soške bitke se je Cadorna odločil, da bo s pritiskom na branilce nadaljeval. Cilj napada je bil Kras, odsek med reko Vipavo in Jadranskim morjem. Glavni cilj napada je bil [[Fajtji hrib]] in [[Trstelj]], s katerih bi lahko Italijani nato v bok napadli avstrijske položaje severno in južno od tega hriba in tako ogrozili celotno fronto na Krasu. Napad se je začel 13. septembra z močnim topniškim ognjem, ki se je nadaljeval še 14. septembra na celotnem odseku od reke Vipave do morja. Ko se je ta preselil v avstrijsko zaledje, se je v napad podala pehota. Avstrijci so za razliko od prejšnjih bitk po njej udarili s topništvom in napadalcem povzročili velike izgube, vendar so le s težavo obranili svoje položaje. Italijani so napadali množično na različnih odsekih (Mirenski grad, Opatje selo, Lokvice). Najbolj krvavi so bili boji za Gorjupo kupo, 144 metrov visok hrib, ki je med boji večkrat zamenjal lastnika. Zaradi primanjkovanja vojakov so se branilci ponovno znašli v strahu, da se bo fronta vsak čas sesula. Reševale so jih le premestitve enot iz drugih bolj mirnih odsekov bojišča. In ko je že kazalo, da bo fronta vsak čas padla, je Avstrijce v zadnjem trenutku rešila italijanska neodločnost, ta neodločnost je Avstrijce reševala že v prejšnjih bitkah in tudi v vseh naslednjih. 17. septembra so se začeli kazati prvi znaki, da italijanska ofenziva pojenja, vendar le ne nekaterih odsekih; drugod so še vedno potekali krvavi boji, še posebej za koto 208, kjer so se kar vrstili napadi in protinapadi. Zvečer istega dne je Cadorna, ne da bi vedel kako blizu zmage je, preklical napad, saj ni želel do konca izčrpati svoje armade. Čeprav je bitka trajala le štiri dni, so bile izgube ogromne:preko 17.000 italijanskih in 15.000 avstrijskih vojakov je izginilo, umrlo ali bilo ranjenih.&lt;ref&gt;Po sledeh soške fronte, Marko Simić, str. 130-133&lt;/ref&gt;

=== 8. soška bitka (9. oktober – 12. oktober 1916) ===

Je bila samo še ena izmed bitk, ki so potekale na Krasu. Trajala je med 9. in 12. oktobrom 1916. Glavni cilj napada sta bila strateško pomembna vrhova Fajtji hrib in Trstelj. Tako kot vedno so imeli Italijani premoč v številu vojakov kot tudi v številu topov in opremi. Avstrijci pa so se soočali še z eno težavo. Imeli so zelo slabe obrambne položaje, kar je onemogočalo učinkovito obrambo ter povečevalo izgube. Čeprav do bitke še ni prišlo, je italijansko topništvo med 7. in 8. bitko neprestano obstreljevalo avstrijske položaje na fronti in zaledju ter tako neprestano povzročalo izgube. Do prave bitke je prišlo šele 9. oktobra zjutraj, ko je topniški ogenj dosegel svoj vrhunec, ob poldne pa je sledil neuspešni napad pehote. Naslednji dan se je topniško obstreljevanje nadaljevalo, sledil je napad pehote na celotnem krasu. Med [[Šempeter pri Gorici|Šempetrom]] in [[Vipava (reka)|Vipavo]] so Italijani prodrli 700 m v avstrijsko obrambo ter se nato ustavili, vsi poskusi avstrijskega protinapada so spodleteli. Na južnem odseku je severno od [[Lokvica|Lokvic]] branilcem uspelo zaustaviti napad, med [[Opatje selo|Opatjim selom]] in [[Nova vas, Sežana|Novo vasjo]] pa so Italijani zasedli celoten odsek in zajeli nekaj tisoč ujetnikov. Avstrijci so v zadnjem trenutku ustavili italijanski prodor preko Jamelj. Zaradi številnih spopadov, ki so se odvijali na Krasu med Opatjim selom in Kostanjevico je Avstrijcem začelo primanjkovati rezerv, poveljniki pa so se bali, da bo vsak čas prišlo do preboja. Nato pa je 12. oktobra prišlo do nenadnega preobrata. Italijanski ofenzivi je zmanjkalo zagona in napadi so ponehali, ne da bi se Italijani sploh zavedali kako blizu zmage so bili. Njihov večji uspeh je bil, da so prodrli kilometer in pol globoko na avstrijsko ozemlje in pri tem popolnoma izčrpali branilce. Za ta uspeh so plačali visoko ceno:izgubili so 254 častnikov in 19.488 vojakov, Avstrijci pa okoli 20.000&lt;ref&gt;Po sledeh soške fronte, Marko Simić, str.133-137&lt;/ref&gt;

=== 9. soška bitka (31. oktober – 4. november 1916) ===
[[Slika:WWI - Ninth Battle of the Isonzo - Italian infantry after leaving the trenches.jpg|250px|sličica|desno|Italijanski pehotni napad med 9. soško bitko, 21. avgust 1916]]

Za 23. oktober so Italijani pripravljali novo ofenzivo na Krasu, vendar so jo zaradi slabega vremena prestavili na čas, ko se bo to izboljšalo. Avstrijci so napad pričakovali in s topniškim ognjem neprestano motili kopičenje čet nasprotnika, Italijani pa jim niso ostali dolžni, tako da je drugo polovico oktobra 1917 zaznamovalo neprestano topniško obstreljevanje, ki je vojakom v prvih bojnih črtah na Krasu dodobra načelo živce. Vreme se je 30. oktobra izboljšalo, zato so Italijani z močnim topniškim ognjem začeli priprave za napad pehote. Popoldan naslednjega dne je v napad krenila pehota in bila odbita. 1. novembra so poskusili znova, v napadu jim je uspelo osvojiti Cerje ter prodreti do Fajtjega hriba in Kostanjevice na Krasu. V avstrijski obrambi je zaradi visokih izgub nastala vrzel in grozilo je, da se bo fronta sesula. Avstrijce je v zadnjem trenutku, kot že mnogokrat prej, rešila italijanska neodločnost. 4. novembra so Italijani izvedli zadnji napad, vendar je bilo že prepozno, na bojišče so prispele avstrijske rezerve in napad se ni posrečil. Noč je je prinesla zatišje in tako je tudi ostalo, saj se je nad Sočo spustila zima v kateri večje operacije niso bile možne. Največji uspeh ofenzive je bil italijanski prodor do Kostanjevice, s čimer je v avstrijski obrambi nastal žep iz katerega so Italijani s topniškim ognjem obvladovali avstrijsko zaledje severno od Krasa in položaje pri Gorici. Ta uspeh so Italijani plačali s krvjo 28.100 vojakov in 825 častnikov. Avstrijcem se ni godilo nič bolje-njihove izgube so bile podobne italijanskim.

Med bitko je bilo zelo aktivno tudi italijansko letalstvo, ki je bombardiralo [[Trst]], [[Sežana|Sežano]], [[Dutovlje]] in [[Miramar]].&lt;ref&gt;Po sledeh soške fronte, Marko Simić, str. 137-144&lt;/ref&gt;

=== 10. soška bitka (12. maj – 5. junij 1917) ===
[[Slika:Mannschaftsunterkunft in Tolmein (BildID 15597042).jpg|sličica|Nastanitev moštva Avstro-ogrske vojske v [[Tolmin]]u leta 1917]]

Po polletnem zatišju so se Italijani in Američani marca 1917 začeli pripravljati na novo ofenzivo na Soči. Zbrali so 900 bataljonov z 3.000 lahkimi in 2.100 težkimi topovi. Kljub občutnemu povečanju velikosti in moči italijanske armade je bil Cadorna mnenja, da ni dovolj močen da ukaže novo ofenzivo. Računal je na zavezniško pomoč, vendar so ga ti zaradi težav na zahodni fronti zavrnili in je bil tako prepuščen lastni iznajdljivosti. Cilj napada je bil goriški odsek fronte in Kras v dolžini 50&amp;nbsp;km. Pripravljenih so imeli 16 divizij na Krasu in 13 divizij med Vipavo in [[Ajba|Ajbo]]. V primerjavi s prejšnjimi ofenzivami je bila ta malo bolj domišljena. Ofenziva naj bi se začela s topniškim obstreljevanjem na celotni soški fronti, nato pa bi napadla pehota na goriškem odseku. Ta napad naj bi Avstrijce prepričal, da je tam težišče nove ofenzive in bi ti tja premestili večino svojih enot. Temu pa bi nato sledil napad na Krasu. Avstro-Ogrska armada je ofenzivo pričakala pripravljena, saj je bilo zaradi zaprtja vzhodne fronte možno večino enot premestiti na Sočo. Napad se je začel 12. maja po pričakovanjih z močnim topniškim ognjem, ki je trajal tri dni, nato pa je sledil napad italijanske pehote. Že prvo noč napada se je avstrijski obrambi skoraj zgodila katastrofa, ko se je Italijanom posrečilo zasesti Sv. Goro, vendar tam niso ostali dolgo, saj so jo Avstrijci v protinapadu zasedli nazaj. Nekoliko bolj proti severu pri Zagori je Italijanom uspelo prečkati Sočo in zasesti levi breg. Branilci so se morali umakniti na Kuk za katerega so v naslednjih dneh potekali srditi spopadi. Italijani so ga dokončno zasedli 17. maja. Zaradi tega so morali Avstrijci svoje enote umakniti iz bližnje Prižnice saj jim je grozila obkolitev. Italijanski napad se je nato usmeril v smeri grebena Vodice-Sv. Gora, ki pa ga Italijanom kljub obsežnemu topniškemu ognju in večkratnim napadom pehote ni uspelo zasesti, boji so ponehali 20. maja zvečer.

Po dveh dneh premirja so Italijani 23. maja, na drugo obletnico vstopa Italije v veliko vojno, napadli na Krasu ter istočasno na grebenu Vodice-Sv. Gora. Na grebenu Vodice-Sv. Gora niso dosegli večjega uspeha, so pa imeli več uspeha na Krasu, kjer so zasedli več strateško pomembnih položajev, Avstrijci pa so se morali z obrambne črte 1a (Kostanjevica-Hudi Log-Jamlje-Tržič) umakniti na 2c (Kostanjevica-Medja vas-Devin). Cadorna je bil z izidom zadovoljen, zato je 28. maja ukazal ustaviti ofenzivo. Nato pa je 4. junija na Krasu prišlo do popolnega preobrata. Avstrijci so presodili, da so se po italijanski ofenzivi znašli v zelo neugodnem položaju, zato so, da bi na bojišču izboljšali svoje obrambne položaje, izvedli protinapad in Italijane ujeli popolnoma nepripravljene, saj se na nekaterih mestih sploh niso branili. Do večera, ko je bil protinapad ustavljen, je v ujetništvo odkorakalo 7.000 italijanskih vojakov, napadalci pa so dosegli večino zastavljenih ciljev z zasedbo obrambne črte 1c (Kostanjevica-Grmada-Devin). Dan kasneje so Italijani izvedli protinapad, ki pa se ni posrečil, celo nasprotno:med njim so izgubili še nekaj ozemlja, v ujetništvo pa je odkorakalo 10.000 italijanskih vojakov, trije polki pa so se celo vdali brez boja.

Tako kot vsako bitko je število mrtvih, pogrešanih, ranjenih in ujetih naraščalo za današnje razmere v nepredstavljive številke. Italijani so imeli 36.000 mrtvih, 96.000 ranjenih in 27.000 zajetih. Avstro-Ogrska je imela 7.300 mrtvih, 45.000 ranjenih in 23.400 zajetih. Izgube so najbolj prizadele Italijansko vojsko, ki ni bila vajena takega masovnega klanja. 15. julija so se uprli vojaki v vasi Santa Maria la Longa severno od Palmanove. Upor je bil krvavo zatrt z ustrelitvijo upornih vojakov in desetkanjem (ustreljen je bil vsak deseti vojak tudi če ni bil kriv).&lt;ref&gt;Po sledeh soške fronte, Marko Simić, str. 144-155&lt;/ref&gt;

=== 11. soška bitka (17. avgust – 15. september 1917) ===
[[Slika:Flammenwerferangriff, Möglicherweise in der Nähe von Haidenschaft, Isonzofront..jpg|250px|sličica|desno|Vaja napada s plamenometalcem na vadišču blizu Ajdovščine, 25. avgust 1917]]

Komaj se je avgusta 1917 dobro končala 10. soška bitka, se je že začela 11. soška bitka, najbolj krvava bitka od vseh na soški fronti. Da se ponovno nekaj pripravlja, so začeli Avstrijci slutiti po povečanem številu italijanskih prebežnikov, niti približno pa, da so Italijani na nasprotni strani bojne črte skoncentrirali 567 bataljonov z 1.282 lahkimi, 2.148 lahkimi in srednje težkimi topovi ter 1.752 minometi. Cilj novega napada je bil južni odsek fronte. Tretja armada je dobila nalogo zasesti Kras, 2. armada pa Banjšice in [[Trnovski gozd]]. Napadi na tolminskem mostišču pa naj bi bili le slepilni. Avstrijski soški armadi se med spopadi ni dobro godilo, na razpolago je imela le 249 izčrpanih bataljonov z 1.113 lahkimi, 353 srednjimi in 56 težkimi topovi. Kot so Avstrijci predvidevali, se je ofenziva začela 18. avgusta 1917, v zgodnjih jutranjih urah, z masovnim topniškim obstreljevanjem vse od Mrzlega vrha do Jadranskega morja na skrajnem jugu soške fronte. Obstreljevanje je trajalo 24 ur, v zgodnjih jutranjih urah 19. avgusta pa se je v napad pognala italijanska pehota. Italijani so med [[Deskle|Desklami]] in [[Avče|Avčami]] zgradili več potonskih mostov, preko katerih so ob kritju topništva prečkali Sočo. Na levem bregu se je vnel oster boj. Pod močnim italijanskim pritiskom so se začele avstrijske vrste redčiti, zato so se ti začeli umikati na Banjško planoto, kjer so se srditi boji nadaljevali. Po treh dneh krvavih bojev je bilo videti, da se bo frontna črta na Banjšicah vsak čas zlomila, zato je [[Svetozar Borojević von Bojna|Borojević]] v noči iz 23. na 24. avgust ukazal umik na novo obrambno črto. Avstro-Ogrska armada je imela srečo, saj se je italijansko napredovanje zaradi pomanjkanja topniške podpore in utrujenosti vojakov nenadoma ustavilo. Istočasno je potekala srdita italijanska ofenziva na [[Kras (območje)|Krasu]], hudi boji so potekali za [[Kostanjevica na Krasu|Kostanjevico na Krasu]] ter frontno črto v okolici [[Sela na Krasu]], kjer so se morali Avstrijci umakniti na novo obrambno črto. S protinapadom so poskušali osvojiti stare položaje, vendar se jim kljub visokim izgubam to ni posrečilo.

24. avgusta je padla [[Sveta Gora, Nova Gorica|Sv. Gora]], boji so se zato preselili na sosednji [[Škabrijel]], ki je postal steber obrambe Vipavske doline. Hrib je obstreljevalo več kot 700 topov in nekaj sto minometov. Cadorna je trdil, da je bilo to najbolj gosto topniško obstreljevanje na kvadratni kilometer ozemlja v celotni veliki vojni. Boji za vrh Škabrijela so bili tako zelo siloviti, da je vrh v nekaj dneh, konec avgusta in začetek septembra, kar nekajkrat zamenjal lastnika. Na koncu je vrh ostal pod avstrijskim nadzorom, vendar Italijani s poizkusom zavzetja vrha niso odnehali. 6. septembra so znova poskusili, le da so tokrat nekoliko spremenili svojo taktiko. S topniškim ognjem so želeli branilce odrezati od zaledja in jih dobesedno zmleti na njihovih položajih. Tako so med 8. in 10. septembrom na avstrijske položaje izstrelili preko 45.000 granat različnih kalibrov. 11. septembra se je v napad na vrh pognala italijanska pehota in bila poražena, zato se je morala umakniti na svoje položaje. Čeprav so Avstrijci obdržali vrh je usoda Škabrijela visela na nitki, saj so bili italijanski položaji tik pod njegovim vrhom in je kazalo, da lahko ta ob močnejšem italijanskem napadu pade v njihove roke. 12. septembra so Avstrijci sprožili ofenzivo in v jurišu zavzeli italijanske položaje pod vrhom. Italijani so izgubljeno poskušali dobiti nazaj, vendar brez uspeha. Po 13. septembru so boji za Škabrijel počasi ponehali, s tem pa tudi celotna italijanska ofenziva.

V sedemindvajsetih dneh italijanske ofenzive je padlo 40.000 in bilo ranjenih 108.000 italijanskih vojakov, na Avstro-Ogrski strani je bilo 10.000 mrtvih, 45.000 ranjenih, 20.000 obolelih in 30.000 pogrešanih vojakov. Z vsemi temi izgubami na obeh straneh je bila 11. soška bitka najbolj krvava bitka od vseh na soški fronti, s tem pa se je približala velikim bitkam na zahodni fronti. Če bitko gledamo iz dveh zornih kotov, napadalca in branilca, lahko rečemo da sta bili zmagovalki obe strani. Italijanom je uspelo resno ogroziti avstrijske obrambne položaje na južnem delu soškega bojišča. Zasedli so polovico planote Banjšic in Sv. Goro, skoraj jim je uspelo zasesti še Škabrijel, če bi se jim to posrečilo, bi se fronta na južnem delu bojišča verjetno sesula, s tem pa bili ogroženi tudi ostali odseki fronte. Avstrijci pa so bili zmagovalci, ker jim je v nemogočih razmerah uspelo obraniti celotno fronto, saj je bila Avstro-Ogrska monarhija leta 1917 po treh letih vojne in treh frontah že popolnoma izčrpana in ji je primanjkovalo tako vojakov kot materiala. Avstro-Ogrski generali so s strahom čakali, kaj se bo zgodilo z naslednjo italijansko ofenzivo na Soči.&lt;ref&gt;Po sledeh soške fronte, Marko Simić, str. 155-177&lt;/ref&gt;

=== 12. soška bitka (24. oktober – 27. oktober 1917) ===
{{glavni|Čudež pri Kobaridu}}
[[Slika:Battle of Caporetto.jpg|250px|sličica|desno|Načrt napredovanja nemške in Avstro-ogrske vojske po 24. oktobru 1917]]
[[Slika:Na cesti proti Podbrdu, oktober 1917.jpg|250px|sličica|Premik nemških in avstrijskih čet proti fronti, oktober 1917. Zaradi premika velikega števila vojakov in opreme v kratkem času so bile ceste proti bojišču obremenjene do skrajnosti.]]

Enajst soških bitk je dodobra izčrpalo obe armadi. Zaradi visokih izgub je znotraj italijanske vojske vrelo. Vrstile so se vdaje brez boja in [[Dezerter|dezertacije]], pomagala niso več ne hitra vojaška sodišča ne železna disciplina. Ko se je končala 11. bitka, so Italijani začeli priprave na novo bitko, vendar so v zadnjem trenutku ugotovili, da ta v trenutnih razmerah ni izvedljiva, zato je Cadorna 19. septembra 1917 ukazal obrambo na celotni fronti. Na avstrijski strani ni bilo nič bolje, res da se je sprostila vzhodna fronta, vendar dvojna monarhija izgub na fronti po štirih letih vojne enostavno ni morala več nadomeščati. Vojaki so bili siti vojne, v samo enem mesecu so imeli 30.000 pogrešanih (večina se je brez boja vdala ali dezertirala). Borojevića je bilo opravičeno strah nove italijanske ofenzive. V prejšnjih enajstih ofenzivah je pokazal veliko taktičnega znanja in inovativnosti pri obrambi, vendar je imel tudi veliko sreče, saj ga je reševala italijanska neodločnost ter do določene mere tudi nesposobnost. V avstro-ogrskem poveljstvu so se bali, da se bo v naslednji bitki njihova sreča iztekla, zato so začeli pripravljati svojo ofenzivo, s katero bi Italijo prisilili v separatni mir in končanje vojne.

Ofenziva naj bi se začela v zgornjem Posočju v smeri Bovca in Tolmina, kjer je bilo večino bitk zatišje in so bili italijanski položaji najmanj zasedeni. Analize so pokazale da Avstro-Ogrska sama ne bo zmogla izvesti napada in da nujno potrebuje pomoč Nemčije. Ti nad Avstro-Ogrskim predlogom sprva niso bili najbolj navdušeni, saj so imeli že sami dosti težav na zahodni fronti, kjer so poleti leta 1917 divjale krvave bitke v [[Flandrija|Flandriji]] in [[Verdun]]u. Pomoči je najbolj nasprotoval general [[Erich Ludendorff|Ludendorff]], pomočnik načelnika nemškega vrhovnega poveljstva, ki je bil vojaški genij in je vodil vse operacije nemške vojske. Ta se je bal, da ne bo mogel zagotoviti enot ter da Nemci ne bodo kos visokogorju. Njegov nadrejeni feldmaršal [[Paul von Hindenburg|Hindenburg]], je videl stvar nekoliko širše. V primeru poraza Avstro-Ogrske bi bila poražena tudi Nemčija, zato je bila pomoč nujna. V Posočje je poslal posebno skupino, da preuči možnosti za napad. Njeno poročilo je bilo pritrdilno, vendar s številnimi zadržki, dokončna odločitev pa je bila potrjena 9. septembra. Kodno ime nove ofenzive je bilo ''Zvestoba v orožju (Waffentreue)'' za ofenzivo pa so Nemci ustanovili 14. armado, ki ji je poveljeval general [[Otto von Below]]. Nemci so prevzeli celotno načrtovanje in vodenje ofenzive medtem ko je Avstro-Ogrska poveljevala celotni fronti proti Italiji.

Za datum napada je bil določen 22. oktober 1917. Priprave nanj so se morale začeti takoj, saj so morali prehiteti zimo in sneg, ki sta v hribe prišla zgodaj. Priprave so potekale temeljito. Da Italijani ne bi nič posumili, so Nemci zagotovili 100 lovskih letal in protiletalsko obrambo, da je odganjala italijanska opazovalna letala. Vsi premiki vojaštva in opreme so potekali ponoči; da bi zavedli Italijane, so nekatere enote premestili na južni del fronte, v zadnjih dneh priprav pa nato na sever. Da bi preprečili prebege na sovražnikovo stran in s tem morebitno razkritje načrtov, so enote zadrževali v zaledju. Na fronto so jih premestili šele dan pred in celo nekaj ur pred samim začetkom ofenzive. V dneh pred prebojem so bile ceste, železnice in žičnice proti fronti izredno obremenjene, za prevoz vojakov in materiala so uporabili celo rudniški rov rabeljskega rudnika. Avstro-Ogrska je v dneh pred ofenzivo na bojišče za svoje topove pripeljala milijon granat, Nemci pa pol milijona, za kar so potrebovali preko 2.000 železniških vagonov. Dostava granat na topniške položaje visoko v hribih je zahtevala nadčloveške napore, saj so granate tehtale od 6&amp;nbsp;kg do 42&amp;nbsp;kg, najtežja pa celo 287&amp;nbsp;kg, zaradi česar je oskrba visoko v gorah zamujala.

10. oktobra je začelo deževati, kar je imelo določene prednosti in slabosti. Slabo vreme je skrilo priprave na ofenzivo, vendar je hkrati tudi onemogočalo nemoteno oskrbo bojišča in premik čet. Zaradi neprestanega dežja, ki je padal kar dvanajst dni, ter mraza je morala vojakov padla, veliko jih je tudi zbolelo, saj so dolgi marši s polno bojno opremo in slabo vreme naredili svoje. Zaradi teh težav je poveljstvo napad prestavilo na 24. oktober.

Ključnega pomena pri napadu je bilo topništvo. To je s pripravami začelo 8 dni pred samimi napadom, saj so topi potrebovali korekcijsko streljanje, na podlagi katerega so določili elemente za vsak cilj posebej. Korekcijsko streljanje je bilo izvedeno tako, da Italijani niso posumili, da se bliža napad. Na dan napada je bila načrtovana kratka 6 urna topniška priprava, od tega samo enourno rušilno topniško obstreljevanje. Ker so imeli Italijani dobro utrjene obrambne položaje, so se Nemci odločili, da bodo v topniški pripravi uporabili [[Bojni strup|plin]]. V zgornjem Posočju pa so pripravili tudi napad s plinskimi minami. Poleg italijanskih obrambnih položajev so bila cilji topništva tudi poveljstva in komunikacije.

Na drugi strani obrambne črte so Italijani na podlagi obveščevalnih podatkov začeli sumiti, da se nekaj pripravlja, vendar nikakor niso znali organizirati učinkovite obrambe, tako da so poveljniki posameznih odsekov fronte ukrepali tako, kakor so mislili, da je najbolje zanje. Poleg tega so Avstro-Ogrski napad pričakovali na Banjšicah in ne v zgornjem Posočju, kot so kazali obveščevalni podatki. Temu primerno so bile razporejene tudi italijanske rezerve in topništvo. Italijani niso ukrepali niti zadnje dni pred 24. oktobrom, ko so na njihovo stran prebegnili številni Avstro-Ogrski častniki in podčastniki s podrobnimi dokumenti napada. Dan pred napadom pa so celo prestregli telefonski pogovor. Vse, kar so Italijani naredili je, da so nekaj ur obstreljevali avstro-ogrske položaje, nato pa se je stvar umirila. Italijani niso bili pripravljeni tudi na uporabo bojnih strupov, marsikateri vojak ni imel [[Plinska maska|plinske maske]], pri tistih, ki so jih imeli, pa niso bile kvalitetne in niso ščitile pred vsemi bojnimi strupi. V noči s 23. na 24. oktober se je vreme močno poslabšalo, v dolinah je močno deževalo, v hribih snežilo.

Napad se je začel 24. oktobra 1917 ob 2:00 z močnim topniškim obstreljevanjem med Rombonom in Seli pri Volčah. Mešanca navadnih in plinskih granat je hitro utišala italijansko topništvo ter v nekaj urah razbila in zaplinila italijanske obrambne položaje. Obstreljevanje je trajalo do 4:30, temu je sledilo zatišje, ob 6:30 pa se je začelo rušilno obstreljevanje, v katerem so sodelovali topovi največjega kalibra. Cilj tega obstreljevanja so bile utrdbe in dobro utrjeni topniški položaji. Obstreljevanje je trajalo do 7:45, pri čemer so zadnje pol ure topovi streljali z največjo hitrostjo. Ob 9:00 se je začel napad pehote. Napadalci so Bovec zasedli brez odpora, italijanska obrambna črta je bila tam popolnoma uničena. Plinski napad z minami je v zajedi Naklo med Bovcem in vasjo Čezsoča pomoril med 500 in 600 italijanskih vojakov. Na Ronbonu nad Bovcem Avstrijci niso imeli take sreče napad je bil v visokem snegu in snežnem metežu, ki je še trajal skoraj nemogoč. Italijanske položaje so zasedli šele proti večeru ko so se ti pod topniškim kritjem umaknili iz njih ter se tako za las izognili obkolitvi. V dolini so se Italijani po padcu prve obrambne črte umaknili na drugo obrambno črto pri Podčelu. Tam so napadalce zadržali do večera, ko so se umaknili na tretjo obrambno črto, ki je bila na Kobariškem Stolu, s tem so naredili taktično napako saj so tako napadalcem omogočili prosto pot proti [[Učja|Učji]]. Na Kalu (konec grebena Krn-Krnčica-Vršič) so Avstrijci sprožili podzemno mino in nato zasedli italijanske prve obrambne položaje. Zasedli so tudi drugo italijansko obrambno črto med Krasjim vrhom in planino Jama. Da bi se izognili obkolitvi, so Italijani brez boja, v noči s 24. na 25. oktober zapustili položaje na Krasjem vrhu in na planini Predolina, s tem pa so odprli prosto pot do Kobarida. V krnskem pogorju so Avstrijci zasedli Batognico ter prebili italijanske položaje med Batognico in Mrzlim vrhom. Italijani so se upirali na črti Krn – [[Kožljak]] - Pleče vendar so se morali že naslednji dan umakniti proti Kobaridu, saj je bila obrambna črta prebita pri [[Vrsno|Vrsnem]].
[[Slika:Marcia nella valle dell'Isonzo.jpg|250px|sličica|desno|Po preboju pri Kobaridu nemški vojaki zasledujejo umikajočo se Italijansko vojsko. Na vozilih v zaledje vozijo italijanske ujetnike.]]

Pri Tolminu so se zjutraj 24. oktobra 1917 v napad podali Nemci. Ena smer napada je potekala v smeri Kobarida, druga pa v smeri [[Kolovrat (hribovje)|Kolovrata]]. Že v prvem naskoku so zasedli italijansko prvo obrambno črto in se takoj podali proti Kobaridu. Slabo vreme in neorganiziran italijanski odpor je Nemcem omogočal hitro napredovanje tako, da je bil Kobarid pozno popoldne že v nemških in avstro-ogrskih rokah. Tam so zajeli bogat vojni plen preko 2.000 italijanskih vojakov ter celo italijanskega generala Farisoglia in njegov štab. Do večera so Nemci v dolini brez resnejšega odpora prebili vse tri italijanske obrambne črte in zvečer zasedli [[Robič]]. Na svoji 18 kilometrski poti so zajeli preko 10.000 ujetnikov, kar je bil za pozicijski način vojskovanja uspeh brez primere, pri tem pa sami niso imeli večjih izgub. Dogodek je kasneje, v propagandne namene, dobil ime Čudež pri Kobaridu.

Druga smer nemškega napada je potekala v smeri Kolovrata. S tem so želeli preprečiti morebitni italijanski bočni napad na nemške enote, ki so prodirale po dolini Soče. Na dan napada so Nemci brez večjega odpora zasedli Veliki Špik in napredovali do vasi Kamnica ter Kavčičeve planine, kjer so zasegli večje število italijanskih topov. Ko so popoldne prispeli do [[Hlevnik]]a, so presenečeni ugotovili, da sploh ni branjen, zato so še isti dan napredovali proti 1.115 m visokemu vrhu Na gradu, stebru obrambe [[Matajur]]ja, ki so ga v naskoku zasedli pozno popoldne. Nekoliko bolj južno je potekal napad iz smeri [[Čiginj]]a, kjer so se Nemci znašli pred dobro utrjenimi in branjenimi italijanskimi položaji. Italijanska obramba je popustila šele, ko so Nemci prišli za njihov hrbet, zvečer jim je v naskoku uspelo zasesti Očno in Ježo. Na skrajnem jugu tolminskega mostišča so v napad krenili vojaki Avstro-Ogrske. Zaradi preobremenjenih komunikacijskih poti so na bojišče prišli zadnji trenutek ter napadli italijanske položaje brez topniške priprave, kar je med napadalci povzročilo velike izgube. Preboj je kljub temu uspel in zasedli so Pavličev grad, Javor, Verdo, pozno popoldan pa še Grad, s čimer so od zaledja odrezali italijanske divizije na Banjšicah.

Zaradi pretrganih telefonskih povezav je prvi dan napada italijansko poveljstvo popolnoma izgubilo pregled nad bojiščem. Redka poročila, ki so prihajala z bojišča, so v poveljstvo vnašala zmedo tako, da to sploh ni ukrepalo ali pa so bili ukrepi napačni in nezadostni. Do večera prvega dne ofenzive je bila v italijanski fronti že več kot 30&amp;nbsp;km dolga vrzel, poveljstvo pa ni doumelo, da se je s prebojem vseh treh obrambnih črt pozicijski način bojevanja spremenil v gibljiv. Vse italijanske enote, ki so takrat ostale v hribih in naj bi predstavljale stebre obrambe, so se znašle obkoljene, le da tega še niso vedele. Kaj jih je doletelo, so ugotovili šele dan kasneje, 25. oktobra, vendar takrat je bilo že prepozno, saj je na italijanski strani zavladalo popolno razsulo. Drugi dan ofenzive so Avstrijci in Nemci že skoraj popolnoma nadzorovali doline. V brezizhodnem položaju so se italijanske enote množično vdajale, odpor italijanskih vojakov je bil na nekaterih odsekih zagrizen vendar nesmiseln. Drugi dan ofenzive so Nemci zasedli Nagnoj, Kuk ter nato vas [[Livek]], v dolini pa so prodrli do [[Robič]]a. 26. oktobra so Avstrijci zasedli [[Kobariški Stol]] ter začeli prodirati proti Breškemu Jalovcu ter dolini, kjer so zgodaj zjutraj zasedli [[Breginj]] ter zajeli 5.000 italijanskih vojakov. Medtem so Nemci dokončno zasedli Matajur, napadu je poveljeval nadporočnik Erwin Rommel, ki je sodeloval že pri zasedbi Kolovrata. Po zasedbi te zadnje strateško pomembne točke nad Sočo so nemške enote napredovale proti [[Nadiža|Nadiži]]. Popoldne je padel Hum, zvečer pa še Breški Jalovec, s čimer je bila odprta pot v [[Benečija|Beneško nižino]].

Cadorna je 27. oktobra malo po polnoči že vedel, da je bitka za Sočo za Italijane dokončno izgubljena, zato je ob 2:30 izdal ukaz za umik ostankov 2. in 3. armade čez reko Tilment ter umik 4.armade iz Karnijskih Alp. Ukaz je na ceste proti zahodu med Karnijskimi Alpami in Jadranskim morjem pognal skoraj 2 milijona vojakov in 400.000 beguncev. Sprva urejeni umik se je sprevrgel v panični beg, častniki so začeli zapuščati enote, vojaki pa so začeli odmetavati orožje in opremo ter vse, kar jih je oviralo pri begu. Popoldne je [[Videm, Italija|Videm zapustil]] Cadorna in njegovo poveljstvo. Zvečer so Nemci zasedli [[Čedad]] in že napredovali proti Vidmu. V noči s 27. na 28. oktober je padla Gorica. Zadnje italijanske enote so se čez Sočo umaknile 28. oktobra zjutraj, s čimer so se po 885 dneh boji ob Soči končali.&lt;ref&gt;Po sledeh soške fronte, Marko Simić, str. 178-229&lt;/ref&gt;

== Oskrbovanje fronte ==

Zaradi geografskega položaja soške fronte se je njeno oskrbovanje izkazalo za izredno težavno. Prve mesece vojne so do bojišča vodile le maloštevilne poti, ki niso bile primerne za premike večjega števila vojaštva in opreme. Najbolj težavni so bili gorati severni odseki fronte ter slabo poseljene kraške planote na južnem odseku fronte. S hudimi logističnimi težavami zaradi slabih cestnih povezav so se srečevali Avstrijci. Do Bovca na severnem odseku fronte je bilo mogoče dostopati le preko [[Predel|prelaza Predel]]. Pot preko njega se je izkazala za nevarno, saj je bil prelaz v dometu topov iz italijanskega [[Na Žlebeh|Nevejskega prelaza]]. V iskanju bolj varnih alternativ so začeli leta 1915 graditi cesto čez [[Vršič|prelaz Vršič]], preko katerega je pred tem peljala le ozka gorska steza. Naslednji večji dostop do fronte je bil šele pri [[Most na Soči|Mostu na Soči]], kjer sta se združili cesti iz [[Idrija|Idrije]] in [[Podbrdo|Podbrda]] ter [[Bohinjska proga|bohinjska železnica]]. Proti jugu so velik problem predstavljale kraške planote. Ena takih so bile [[Banjšice|Banjščice]], slabo poseljena divja kraška planota, kjer je kronično primanjkovalo vode. Če so želeli Avstrijci obdržati ta del fronte, so morali preko planote zgraditi številne poti in ceste, ki so tja vodile iz Idrije ter prav tako divjega [[Trnovski gozd|Trnovskega gozda]] nad [[Vipavska dolina|Vipavsko dolino]]. Na goriškem in kraškem odseku fronte je bilo nekoliko manj težav, saj je bilo več cest, teren pa je bil manj zahteven in divji. Ta dva odseka fronte sta se oskrbovala iz bližnje Vipavske doline. Kjer cest ni bilo ali jih zaradi zahtevnega terena ni bilo mogoče graditi, so gradili številne [[Mulatjera|mulatjere]] in vojaške [[Žičnica|žičnice]] ter tako olajšali oskrbo bojišča. Tak primer je mulatjera, ki je od Slapa Savica vodila vse do Krnskega jezera, vzporedno z njo pa je bila speljana še žičnica, ki se je zaključila na Peskih v krnskem pogorju. Med boji se je izkazalo, da transport po cestah ne dohaja potreb bojišča, zato so vzporedno s cestami začeli graditi številne ozkotirne železnice, ki so povečale kapaciteto in skrajšale čas prevoza tovora.

V nekoliko boljšem položaju so bili Italijani, saj v svojem zaledju niso imeli neprehodnega terena in mogočnih gorskih masivov. Kljub temu so se v visokogorskem svetu srečevali s podobnimi težavami kot Avstrijci, zato so za oskrbo svojega dela fronte gradili številne mulatjere in žičnice. Na Matajur so celo pripeljali cesto.

Obe strani sta za oskrbo vojaštva zgradili še številne vodne zbiralnike, vodovode, letališča, skladišča, bolnice, itd.

=== Prelaz Vršič in Predel ===
[[Slika:Bundesarchiv Bild 146-1970-073-25, Isonzo-Schlacht, Trainkolonne am Moistroka-Pass.jpg|thumb|200px|Prelaz vršič, leta 1917]]

Dolga stoletja je bil prelaz Predel edina povezava med Beljakom in Posočjem, zato je bil izrednega strateškega pomena. Za njegovo varovanje so v njegovi okolici zgradili kar štiri utrdbe, ki pa so z izbruhom 1. svetovne vojne postale zastarele in tako neprimerne za neposredni boj. Velika slabost tega prelaza je bila, da je bil v dosegu topov iz bližnjega Nevejskega prelaza, ki so ga zasedli Italijani. Promet preko njega je bil možen le v nočnem času in v slabem vremenu, kar je resno vplivalo na redno oskrbo bojišča. Da bi se izognili italijanskemu obstreljevanju, so vzhodno od prelaza Predel čez 1611 metrov visok Kranjski vrh (danes Vršič) začeli graditi cesto v [[Trenta|Trento]].

Gradnja vršiške ceste se je začela maja 1915, ko je v hribih skopnel še zadnji sneg. Za delo na gradbišču je bilo določenih 10.000 [[Rusi|ruskih]] ujetnikov, ki so bili nastanjeni v barakah od [[Kranjska Gora|Kranjske Gore]] do Trente. Ujetniki so bili slabo oblečeni, pestile so jih mnogovrstne [[bolezen|bolezni]] in izčrpanost, zato jih je veliko umrlo, pa tudi avstrijski stražarji so z njimi grdo ravnali. Novo cesto so potrebovali za oskrbo bojišča v zgornjem Posočju, poimenovali so jo ''&gt;&gt;Erzherzog Eugen Strasse&lt;&lt;'' po nadvojvodi Evgenu. Ruski ujetniki so pod avstrijskim vodstvom širili in utrjevali že obstoječo cesto, gradili viadukte in mostove, klesali kamenje ter opravljali različna zemeljska dela. Dela so hitro napredovala, tako da je bila cesta prevozna že od konca leta 1915. Zaradi nevarnosti plazov so ujetniki vso zimo 1915-1916 gradili protilavinske stebre in strehe, ki naj bi cesto zavarovali pred [[snežni plaz|plazovi]]. Zaradi hude zime se je 8. marca s pobočja [[Mojstrovka|Mojstrovke]] udrl [[Snežni plaz|plaz]], ki je pod seboj pokopal 110 ruskih vojnih ujetnikov in 6 ali 7 stražarjev. V spomin nanje je bila ob cesti zgrajena [[Ruska kapelica]]. V izogib novim plazovom so v naslednjih mesecih cesto prestavili nekoliko višje. Zaradi svoje pomembnosti je bila cesta odprta vse dni v letu ter ob vseh vremenskih razmerah. Tako kot za gradnjo so tudi za vzdrževanje ceste skrbeli ruski ujetniki.

Da bi povečali promet čez prelaz, so vzporedno s cesto zgradili še tovorno žičnico. Razdeljena je bila na več odsekov z začetno postajo v [[Kranjska Gora|Kranjski Gori]]. Poganjala jo je elektrika, ki so jo dobili iz [[Hidroelektrarna|hidroelektrarne]] na reki [[Pišnica|Pišnici]], ki so jo zgradili prav v ta namen.

=== Železnica ===

Zaradi pomanjkanja konj in motorne vleke je bil promet na cestah močno okrnjen. Edina prava alternativa je ostala železnica. [[Bohinjska proga]] je bila v času vojne zaradi svoje kapacitete zelo pomembna za oskrbovanje avstro-ogrske armade na Soški fronti. Na začetku vojne je vlak vozil vse do Mosta na Soči, po italijanski 6. ofenzivi pa so zaradi nenehnega topniškega obstreljevanja vlaku dovolili vožnjo le še do Grahovega pri Bači. Med vojno so drugi tir v bohinjskem predoru usposobili za motorni promet. Kot alternativo tej progi so zgradili ozkotirno železnico med [[Logatec|Logatcem]] in [[Črni Vrh|Črnim Vrhom]] z odcepom proti [[Idrija|Idriji]]. Najprej so naredili ozkotirno konjsko železnico Logatec–Godovič–Zadlog (Črni Vrh)–Lokve (Poncala). Septembra 1916 so potegnili še krak od [[Godovič]]a proti Idriji, ki so ga v času priprav na preboj soške fronte podaljšali do [[Dolenja Trebuša|Dolenje Trebuše]]. Proga je bila dograjena 18. oktobra 1917 in je bila v uporabi samo do preboja fronte pri Kobaridu 24. oktobra 1917.

Za oskrbo krnskega bojišča je bila v Bohinju zgrajena ozkotirna železnica Bohinjska Bistrica - Zlatorog na konjsko vleko. V [[Bohinjska Bistrica|Bohinjski Bistrici]] so del tovora namenjenega na tolminsko bojišče preložili na ozkotirno železnico ter ga nato preko proge, sistema žičnic in mulatjer čez Komno in Bogatinsko sedlo dostavili na krnsko bojišče.

Progo so varovale posebne vojaške enote črnovojniki, ki so se uradno imenovale Cesarsko kraljeva črnovojniška železniška varstvena stotnija. V njih so bili moški stari od 37 do 42 let, ki niso bili sposobni za vojskovanje.&lt;ref&gt;http://www2.sistory.si/publikacije/razstave/V_zaledju_soske_fronte/ch04.html&lt;/ref&gt;

=== Žičnice ===

Gradili so jih tam, kjer je bila dostava tovora zaradi težko dostopnih območij otežena. Gradili in skrbeli so zanje posebni žičniški oddelki v sestavi železniškega polka. Avstrijci so na soški fronti zgradili 245,7&amp;nbsp;km eno in večtirnih žičnic. Najdaljši sitem žičnic je bil postavljen na relaciji Zlatorog - Bogatinsko sedlo - krnsko bojišče z odseki proti Peskom in čez Planino Duplje, Prehodce, Planino na Zgornjih Prodih do izvira Tolminke. Bojišča na Mrzlem vrhu in Vodelu so oskrbovali tudi z žičnico s planine Polog, prek Planine Sleme do Zastenarjeve planine, težko dostopne položaje na območju Javorščka, Vršiča in Lipnika pa z manjšimi žičnicami iz doline Lepene, planine Golobar in Drežnice. Žičnica je vsak dan pripeljala med 40 in 50 ton tovora. Žičnico so speljali tudi iz Kranjske Gore preko prelaza Vršič do Kala-Koritnice. Ta je vsak dan pripeljala okoli 200 ton tovora.&lt;ref&gt;http://www2.sistory.si/publikacije/razstave/V_zaledju_soske_fronte/ch06.html&lt;/ref&gt;

=== Ceste ===

Med vojno je bilo potrebno v visokogorju zaradi oskrbe zgraditi veliko novih cest. Najbolj znana je bila cesta prek Vršiča, istočasno so gradili tudi druge ceste oz. mulatjere, ki pa danes niso tako zelo znane. Ruski ujetniki so zgradili mulatjero od Slapa Savica do Bogatinskega sedla, od tu pa potem do Peskov in Planine Duplje pri [[Krnsko jezero|Krnskem jezeru]]. Na planini se je priključila še pot iz [[Lepena|Lepene]], kjer je bila tudi vojaška žičnica. Ceste in poti so bile odprte vse dni v letu, tudi pozimi ob slabem vremenu. Zaprli so jih le v primeru velikih količin snega in nevarnosti plazov. Zaradi gostega prometa so ceste med Škofjo Loko in Posočjem neprestano širili ter tako povečevali pretočnost, mostovom pa povečevali nosilnost. Zgrajena je bila tudi cesta iz Bohinjske Bistrice čez [[Zgornja Sorica|Zgornjo Sorico]] do [[Petrovo Brdo|Petrovega Brda]]. Za gradnjo in vzdrževanje cest so bili po navadi zadolženi ruski vojni ujetniki.&lt;ref&gt;http://www2.sistory.si/publikacije/razstave/V_zaledju_soske_fronte/ch05.html&lt;/ref&gt;

== Žrtve in vojna škoda ==
[[Slika:Bovec Kal-Koritnica Soldatenfriedhof 10032015 0672.jpg|sličica|Vojaško pokopališče padlih na soški fronti, [[Kal - Koritnica]], [[Bovec]]; tu je pokopanih 546 vojakov [[Avstro-ogrska vojska|avstro-ogrske armade]], padlih pri Bovcu in na [[Rombon]]u]]

Življenje ob Soči se je ljudem že z začetkom vojne leta 1915 korenito spremenilo. Zaradi bližine fronte sta obe strani izpraznili bližnje vasi. Avstrijske oblasti so izselile okoli 80.000 Slovencev iz Goriške in [[Posočje|Posočja]], italijanske zasedbe so izgnale med 10.000 in 12.000 Slovencev. Okoli 5000 Slovencev se je zbralo v Brucku na Leihti in tam dočakalo konec vojne. Slovenski [[begunec|begunci]], ki so jih Italijani pregnali v Italijo, so živeli v begunskih domovih. V soških bitkah je padlo preko 300.000 vojakov, ki so jih pokopali v [[kostnica]]h in vojnih pokopališčih (nekatera so ohranjena še danes).

Poleg vojnih žrtev pa je bilo še veliko [[civilist|civilnih]] žrtev, mednje sodijo tudi ljudje, ki so umrli v [[begunec|begunskih]] [[tabor]]ih. Veliko ljudi je umrlo tudi zaradi bolezni ([[kolera]]), ki jih je prinesla vojska. Uničenih in poškodovanih je bilo veliko [[hiša|hiš]], [[most]]ov in [[kulturna dediščina|kulturne dediščine]]. Posledice so bile tudi uničeno in zastrupljeno naravno okolje.

V spomin na največjo gorsko bitko v vsej vojaški zgodovini, na prvo [[bliskovita vojna|bliskovito vojno]] v zgodovini vojn in najuspešnejši preboj v 1. svetovni vojni, je bil 20. oktobra 1990 v [[Kobarid]]u odprt ''Muzej 1. svetovne vojne''. Muzejska zbirka je postavljena v prostorih Mašerovega kmečkega dvorca iz 18. stoletja, ki je bil kulturno in politično zbirališče Kobaridcev od srede 19. stoletja dalje.

Leta 1938, torej v času [[fašizem|fašizma]], so Italijani na ''Gradiču'' okoli cerkve svetega Antona zgradili [[Italijanska kostnica nad Kobaridom|kostnico]] v 1. svetovni vojni padlih italijanskih vojakov. Med vojno in po njej je bilo zgrajenih v spomin na padle vojake različnih narodov, ver in stanov veliko spomenikov ter spominskih objektov.

=== Prva civilna žrtev ===
{{glavni|Lucy Christalnigg}}

Grofica Lucy Christalnigg je bila prva civilna smrtna žrtev vojskovanja v Soški dolini. Zgodilo se je 10. avgusta 1914. [[Avstro-Ogrska]], in z njo slovenske dežele, je bila že okoli 14 dni v vojni. Tega dne se je Lucy Christalnigg iz [[Gorica|Gorice]] z osebnim avtomobilom sama peljala v [[Celovec]] po blago za [[Rdeči križ]], katerega prizadevna članica je bila. Na Brezovem pred [[Srpenica|Srpenico]] sta jo slovenska vojaka, domačina iz [[Trnovo ob Soči|Trnovega ob Soči]], ki sta stražila na cestni zapori, pozvala, naj se ustavi. Grofica ukaza ni ubogala, prepričana, da je srpeniška postojanka pravočasno prejela njeno brzojavko, s katero je zaprosila za prosto pot. Vojaka sta streljala na grofico in jo zadela v glavo, njen avto pa je treščil v zid in obstal. Primer naj bi obravnavalo [[vojaško sodišče]], vojaka pa naj bi bila za pogumno dejanje in dobro opravljeno vojaško dolžnost celo pohvaljena. Slabo leto po grofičini nesrečni smrti so se pričele bitke na soški fronti.&lt;ref&gt;Svoljšak, Petra. ''Soška fronta''. Cankarjeva založba, Ljubljana 1994 {{COBISS|ID=39995904}}&lt;/ref&gt;

== Znane osebnosti na Soški fronti ==

* [[Erwin Rommel]], nemški [[feldmaršal]]. Bil je eden najbolj znanih in spoštovanih feldmaršalov v 2. svetovni vojni. Obtožili so ga, da je vedel za zaroto proti [[Adolf Hitler|Hitlerju]] in je ni prijavil. 14. oktobra 1944 je storil samomor, ter tako svojo družino rešil pred [[koncentracijsko taborišče|koncentracijskim taboriščem]]. Kot poročnik v nemškem Alpskem korpusu je med 12. soško bitko sodeloval v bojih za Kolovrat in Matajur, za kar je prijel odlikovanje [[Pour le Mérite]].
* [[Friedrich Paulus]], nemški feldmaršal. Znan je postal po tem, da je izgubil [[Bitka za Stalingrad|bitko za Stalingrad.]] Po obkolitvi je bil prisiljen [[Rdeča armada|Rdeči armadi]] predati celotno [[6. armada (Wehrmacht)|nemško 6. armado]]. Hitler ga je v zadnjem trenutku povišal v feldmaršala, saj je upal, da bo storil samomor (noben nemški feldmaršal se ne pusti ujeti živ). Paulus tega ni storil. V ruskem ujetništvu je postal kritik [[Nacizem|nacizma]] in se 1953 vrnil v [[Vzhodna Nemčija|Vzhodno Nemčijo]]. Umrl je 1. februarja 1957. Med 12. soško bitko je bil poročnik v poveljstvu nemškega Alpskega korpusa.
* [[Ferdinand Schörner]], nemški feldmaršal. Bil je eden najboljših nemških generalov in kasnejših feldmaršalov. Bil je zaprisežen nacist, postal je znan po svoji brutalnosti nad vojnimi ujetniki ter tudi lastnimi vojaki. Pri Hitlerju je bil zelo priljubljen. Po vojni so ga ujeli in mu sodili za [[Vojni zločin|vojne zločine]]. Do leta 1958 je bil zaprt v Vzhodni Nemčiji, do leta 1963 pa še v [[Zahodna Nemčija|Zahodni Nemčiji]]. Umrl je 2. julija 1973, bil je zadnji še živeči nemški feldmaršal. Kot poročnik v nemškem Alpskem korpusu je med 12. soško bitko sodeloval v bojih za Kolovrat, za kar je prejel odlikovanje Pour le Mérite.
* [[Benito Mussolini]], italijanski fašistični diktator. Bil je ustanovitelj italijanskega [[Fašizem|fašizma]]. Leta 1922 je po nasilju fašističnih milic prevzel oblast v Italiji in postal ''Duce'' (voditelj) Italije, ki ji je vladal kot [[diktator]]. Po [[Vojna v severni Afriki|porazu v Severni Afriki]] ter [[Zavezniška invazija na Sicilijo|izkrcanju zavezniških čet na Siciliji]] leta 1943 je bil prisiljen odstopiti s položaja. Zaprli so ga, vendar so ga Nemci v [[Operacija Hrast|spektakularni akciji osvobodili]]. Med letoma 1943 in 1945 je bil marionetni voditelj Italijanske socialistične republike. Po porazu Nemcev v Italiji so ga, 27. aprila 1945, med begom v [[Švica|Švico]] zajeli italijanski partizani in ga dan pozneje ustrelili. V času 1. svetovne vojne se je nahajal na Soški fronti. V Italijansko vojsko je vstopil avgusta 1915. Služboval je na različnih odsekih fronte in dosegel čin [[naddesetnik]]a. Februarja 1917 je bil na Krasu resno ranjen, potem ko je v njegovi bližini v [[minomet]]u razneslo mino. Po okrevanju so ga avgusta 1917 odpustili iz vojske.
* [[Prežihov Voranc]], slovenski pisatelj in pesnik. Znan je po novelah ''Boj na požiralniku'' in ''[[Samorastniki]]h''. Po izbruhu 1. svetovne vojne so ga vpoklicali v Avstro-ogrsko vojsko. Ker so ga označili kot državi nevarnega so ga večkrat premestili. Leta 1915 se je znašel na Soški fronti na Doberdobu. Tam je dezertiral na italijansko stran ter si tako rešil življenje. V italijanskem ujetništvu je ostal do konca vojne leta 1918. Svoje vojne izkušnje je vpletel v roman ''Doberdob'', ki je izšel leta 1940.
* [[Rudyard Kipling]], nobelov nagrajenec za literaturo (1907), avtor svetovno znane ''Knjige o džungli''. Med 1. svetovno vojno je bil poročevalec iz bojišč. Soško fronto je obiskal na povabilo britanskega konzula v Italiji. Fronto je obiskal maja 1917 med 10. soško bitko. V Udinah je obiskal italijansko poveljstvo ter se srečal z generalom Cadorno ter italijanskim kraljem. Nato je nadaljeval z ogledom fronte, obiskal je italijanske položaje na Krasu, Gorico in Podgoro pri Gorici. Pot je nato nadaljeval vzdolž fronte proti severu. Obiskal je Kolovrat, kjer si je iz italijanskih jarkov ogledal avstrijske položaje pri Tolminu. Nato se je vrnil nazaj v Udine, od tam pa je pot nadaljeval z ogledom fronte v Dolomitih. Med obiskom Soške fronte je napisal tri članke ''The Roads of an Army, Podgora in A Pass, a King, and a Mountain''&lt;ref&gt;http://www.kiplingsociety.co.uk/rg_mountains_intro.htm&lt;/ref&gt;.
* [[Pietro Badoglio]], italijanski general in [[Predsednik vlade|premije]]. Na soški fronti je bil [[podpolkovnik]], zaslovel je z osvojitvijo Sabotina med 6. soško bitko zaradi česar je bil povišan v generala. Bil je eden glavnih krivcev za poraz pri Kobaridu. Zaradi dobrih političnih in vojaških povezav se je obranil obtožb o krivdi za poraz. Po vojni je postal [[Senator Italijanske republike|senator]]. Ker je nasprotoval fašizmu so ga kot ambasadorja umaknili v tujino. Po spremembi političnega prepričanja se je vrnil v Italijo kjer je postal načelnih generalštaba Italijanske vojske nato pa še [[maršal]]. Bil je [[guverner]] italijanske [[Libija|Libije]]. Med boji proti upornikom je odobril uporabo kemičnih strupov. Bojne strupe je uporabil tudi pri napadu na Etiopijo. Za zasedbo [[Etiopija|Etiopije]] je dobil naziv vojvoda [[Adis Abeba|Adis Abebe]]. Po katastrofalnem porazu med napadom na [[Grčija|Grčijo]], leta 1940, je bil prisiljen odstopiti iz položaja in se je umaknil iz javnosti. Po porazu Italije med [[druga svetovna vojna|2. svetovno vojno]], 8. september 1943, je Badoglio postal italijanski premije. Na tem položaju je ostal devet mesecev. Po vojni mu nikoli niso sodili zaradi vojnih zločinov v [[Severna Afrika|Severni Afriki]].
* [[Julius Kugy]], [[Slovenci|slovenski]] [[pravnik]], [[alpinist]], [[častnik]], [[pisatelj]] in [[humanist]], oče alpinizma v [[Julijske Alpe|Julijskih Alpah]]. Ob izbruhe 1. svetovne vojne je bil Julius Kugy že prestar za vojsko. Po izbruhu sovražnosti med Italijo in Avstro-Ogrsko se je prostovoljno javil v Avstro-ogrsko vojsko in ji ponudil svoje izkušnje in znanje alpinizma. Ta ga je sprejela in postal je vojaški alpinski referent (civilni uslužbenec v vojski). V naslednjih leti je za vojaške potrebe raziskoval gore v zgornjem Posočju in [[Zahodne Julijske Alpe|Zahodnih Julijskih Alpah]] ter vojski svetoval kako preživeti in ravnati v gorskem svetu. Vodil je tudi številne reševalne odprave. Svojo vojaško kariero je s činom poročnika zaključil tik pred prebojem pri Kobaridu, oktobra 1917. Umrl je v Trstu, 5. februarja 1944.

== Glej tudi ==

* [[Čudež pri Kobaridu]]
* [[ljudje ob Soči]]       
* [[prva svetovna vojna]]
* [[slovenski vojaki na soški fronti]]  
* [[tirolska fronta]]
* [[Trdnjava Bovške Kluže#Koroške utrdbe|koroške utrdbe]]

== Sklici ==

{{sklici|2}}

== Viri ==

* {{navedi knjigo |author=Piekalkiewicz Janusz |year=1996 |title=Prva svetovna vojna |publisher=DZS, d.d., Ljubljana |isbn=86-341-1484-8 |cobiss=58847488 |pages=}}
* Marko Simić. ''Po sledeh soške fronte'', Mladinska knjiga, Ljubljana, 1998, ISBN 86-11-14071-0 {{COBISS|ID=75074048}}
* Vasja Klavora. ''Plavi križ'', Mohorjeva družba, Celovec, 2000, ISBN 3-85013-759-7, {{COBISS|ID=200556}}

== Zunanje povezave ==

{{kategorija v Zbirki|Battles of the Isonzo|soška fronta}}
* [http://kobariski-muzej.si Muzej 1. svetovne vojne Kobarid]
* [http://vojni-muzej-solkan.com Vojni muzej Solkan 1915-1917]
* [http://potmiru.si Pot miru]
* [http://drustvo-soskafronta.si/ Društvo Soška Fronta]
* [http://prohereditate.com/sl/ Pro Hereditate]
* [http://www.burger.si/ww1.html Interaktivni zemljevid z opisi in s podrobnimi 360° prostorskimi fotografijami s poudarkom na Soško fronto]

{{Portal-Vojaštvo}}
{{Predloga:Slovenija|state=collapsed}}
{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Bitke prve svetovne vojne]]
[[Kategorija:Vojaška zgodovina Slovenije]]
[[Kategorija:Soška fronta| ]]</text>
      <sha1>lfo185au1m39yj03n62n1b2ng4hwjt4</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Pogovor:Rokada</title>
    <ns>1</ns>
    <id>17650</id>
    <revision>
      <id>5726906</id>
      <parentid>5710629</parentid>
      <timestamp>2022-08-03T07:38:15Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Orez-acst</username>
        <id>213902</id>
      </contributor>
      <comment>/* Death to sl.wikishitia */ nov razdelek</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="373" xml:space="preserve">Igor, po SSKJ je rošada v redu (1. šah. rokada: narediti rošado, 2. publ. menjava, zamenjava: rošade vodilnega osebja). Tudi sicer mi je ta izraz poznan, rohada pa ne. --[[Uporabnik:Andrejj|AndrejJ]] 13:00, 29 dec. 2004 (CET)

== Death to sl.wikishitia ==

Amen [[Uporabnik:Orez-acst|Orez-acst]] ([[Uporabniški pogovor:Orez-acst|pogovor]]) 09:38, 3. avgust 2022 (CEST)</text>
      <sha1>7f0g5wuuqthhq1je9dtt3mmtrkipmqk</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5726907</id>
      <parentid>5726906</parentid>
      <timestamp>2022-08-03T07:38:36Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Savh</username>
        <id>65054</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>vrnitev sprememb uporabnika [[Special:Contributions/Orez-acst|Orez-acst]] ([[User talk:Orez-acst|pogovor]]) na zadnje urejanje uporabnika [[User:Yerpo|Yerpo]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="229" xml:space="preserve">Igor, po SSKJ je rošada v redu (1. šah. rokada: narediti rošado, 2. publ. menjava, zamenjava: rošade vodilnega osebja). Tudi sicer mi je ta izraz poznan, rohada pa ne. --[[Uporabnik:Andrejj|AndrejJ]] 13:00, 29 dec. 2004 (CET)</text>
      <sha1>jx0mepnrdmjkqstvqu7vlfx46gs4phz</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Maxwell Davenport Taylor</title>
    <ns>0</ns>
    <id>19883</id>
    <revision>
      <id>5726857</id>
      <parentid>5707364</parentid>
      <timestamp>2022-08-03T03:01:42Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Radek</username>
        <id>89714</id>
      </contributor>
      <minor />
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="21896" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Maxwell Davenport Taylor
|lived=&lt;!--WD--&gt;
|image=&lt;!--WD--&gt;
|caption=Maxwell Davenport Taylor
|nickname=
|alma-mater=[[Slika:U.S. Military Academy COA.png|25px|Grb Vojaške akademije ZDA]] [[Vojaška akademija Združenih držav Amerike|Vojaška akademija ZDA]]
|placeofbirth=&lt;!--WD--&gt; 
|placeofdeath=&lt;!--WD--&gt;
|allegiance={{USA}}
|branch=[[Kopenska vojska Združenih držav Amerike|Kopenska vojska ZDA]]
|service=
|serviceyears=1918 - 1964
|rank=[[General (ZDA)|General]]
|unit=
|commands=[[Združeni štab oboroženih sil ZDA]]
|battles=[[Druga svetovna vojna]]&lt;br /&gt;[[Korejska vojna]]&lt;br /&gt;[[Vietnamska vojna]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}

'''Maxwell Davenport Taylor''', [[Američani|ameriški]] [[general]], [[jezikoslovec]], [[pedagog]] in [[diplomat]], * [[26. avgust]] [[1901]], [[Keytesville, Missouri|Keytesville]], [[Missouri]], [[Združene države Amerike|ZDA]], † [[19. april]] [[1987]], [[Washington, D.C.]], ZDA.

Taylor velja za enega najbolj znanih generalov [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]], saj se je izkazal kot poveljnik [[101. zračnoprevozna divizija (zračnodesantna)|101. zračnoprevozne divizije]]. Po vojni je postal [[superintendant Vojaške akademije ZDA]] in načelnik štaba [[Evropsko poveljstvo ZDA|Evropskega poveljstva ZDA]]. Sodeloval je še v [[korejska vojna|korejski vojni]], nato pa je postal [[Načelnik Generalštaba Kopenske vojske ZDA]] in po krajši upokojitvi še [[načelnik Združenega štaba oboroženih sil ZDA]]. Pozneje je postal zadnji [[veleposlanik]] ZDA v [[Južni Vietnam|Južnem Vietnamu]] in zasedal več svetovalnih položajev.

== Življenje ==
[[Slika:Maxwell D. Taylor.jpg|thumb|left|250px|Maxwell Davenport Taylor pred [[operacija Overlord|operacijo Overlord]] ]]

Taylor je leta 1922 diplomiral na ''[[Vojaška akademija ZDA|Vojaški akademiji ZDA]]''&lt;!--United States Military Academy--&gt; in bil imenovan za [[poročnik]]a&lt;ref name=&quot;armyhistory.org&quot;&gt;[http://www.armyhistory.org/armyhistorical.aspx?pgID=868&amp;id=199&amp;exCompID=32 ArmyHistory.com]&lt;/ref&gt;.

Naslednje leto je dobil svoje prvo aktivno mesto v ''[[3. inženirski polk (ZDA)|3. inženirskem polku]]''&lt;!--3rd Engineers--&gt;, ki je bil nastanjen na [[Havaji]]h; tu je ostal do leta 1926&lt;ref name=&quot;armyhistory.org&quot; /&gt;. Nato je bil premeščen v ''[[10. poljski artilerijski polk (ZDA)|10. poljski artilerijski polk]]''. Leta 1927 je bil poslan v [[Pariz]], kjer se je učil [[francoščina|francoščino]]&lt;ref name=&quot;armyhistory.org&quot; /&gt;. A že naslednje leto se je vrnil na ''Vojaško akademijo ZDA'', kjer je postal predavatelj za francoščino in nato [[španščina|španščino]]. Tu je ostal do leta 1932, ko je bil poslan na ''[[Field Artillery School]]'' ([[Fort Sill]]), kjer je diplomiral naslednje leto. Nato je bil poslan še na ''[[Command and General Staff School]]'' ([[Fort Leavenworth]]), kjer je diplomiral leta 1935.

Istega leta je bil poslal na [[Veleposlaništvo ZDA v Tokiju|veleposlaništvo v Tokiju]], kjer je študiral [[japonščina|japonščino]]&lt;ref name=&quot;armyhistory.org&quot; /&gt;.  Leta 1937 je postal [[rezidenčni diplomat|rezidenčni]] [[vojaški ataše]] za [[Kitajska|Kitajsko]] s sedežem v [[Peking]]u. Tu je ostal do leta 1939, ko se je vrnil v ZDA in pričel šolanje na [[Army War College]]; diplomiral je naslednje leto (1940). 

Sprva je bil poveljnik ''12. poljskega artilerijskega bataljona''&lt;ref name=&quot;armyhistory.org&quot; /&gt;, nato pa je bil premeščen sprva v ''Oddelek za vojne načrte''&lt;!--''War Plans Division''--&gt;, nato pa je bil zaradi svojega jezikovnega znanja poslan k ''Hemisferski obrambni misiji''&lt;!--''Hemisphere defense mission''--&gt;, ki je delovala v državah [[Latinska Amerika|Latinske Amerike]]. Po nekaj mesecih se je vrnil v ZDA in še leta 1940 postal poveljnik ''[[12. poljski artilerijski polk (ZDA)|12. poljskega artilerijskega polka]]''&lt;!--12th Field Artillery Regiment--&gt; ([[Fort Sam Houston]], [[Teksas]]). Leta 1941 je bil premeščen v pisarno sekretarja ''[[generalštab Kopenske vojske ZDA|Generalštaba Kopenske vojske ZDA]]''&lt;!--Office of the Secretary of the General Staff--&gt;&lt;ref name=&quot;generals.dk&quot;&gt;[http://www.generals.dk/general/Taylor/Maxwell_Davenport/USA.html Generals.dk]&lt;/ref&gt;.

Leta 1942 je postal [[načelnik štaba]] ''[[82. zračnoprevozna divizija (ZDA)|82. zračnoprevozne divizije]]''&lt;ref name=&quot;generals.dk&quot; /&gt;. V sklopu divizije se je udeležil [[Zavezniška invazija na Sicilijo|operacije Husky]] ([[Zavezniki|zavezniška]] [[invazija]] na [[Sicilija|Sicilijo]]) in poznejših bojev na [[Apeninski polotok|Apeninskem polotoku]].

9. februarja 1943 je prevzel tudi dolžnost artilerijskega divizijskega poveljnika ''82. zračnoprevozne divizije'', kar je opravljal do 22. februarja 1944&lt;ref name=&quot;ordersofbattle&quot;&gt;[http://ordersofbattle.com/PersonData.aspx?PerX=4278 OrdersOfBattle.com]&lt;/ref&gt;.

Taylorjev vzpon po vojaški lestvici se je začel pod mentorstvom poveljnika ''82. zračnoprevozne divizije'' generala [[Matthew Bunker Ridgway|Matthewa B. Ridgwayja]]. Med misijo, ko je bil poslan v [[Italija|Italijo]] na pogovore o [[kapitulacija|kapitulaciji]], so prišle na dan njegove diplomatske sposobnosti. Američani so razmišljali o možnosti desanta ''82. zračnodesantne divizije'' na [[Rim]], s čimer bi zaščitili italijansko glavno mesto pred Nemci, ko bi bila razglašena kapitulacija. Taylor, kot član ''[[Zavezniška kontrolna misija Italija|Zavezniške kontrolne misije Italija]]''&lt;ref name=&quot;generals.dk&quot; /&gt;, se je tja odpravil v ameriški uniformi in se srečal z novim [[predsednik Vlade Italije|predsednikom Vlade Italije]] [[maršal]]om [[Pietro Badoglio|Badogliojem]]. Desant je bil nato preklican v zadnjem trenutku (letala so bila že v zraku), saj je ugotovil, da so jih Nemci prehiteli in že začeli zasedati predvidene cone pristanka. Pozneje je [[Dwight David Eisenhower|Eisenhower]] o njem dejal: »Tveganja, ki jih je prestal, so bila večja, da bi lahko prosil kateregakoli drugega agenta ali poslanca, da bi to opravil med vojno«&lt;!--&quot;the risks he ran were greater than I asked any other agent or emmisary to take during the war.&quot;--&gt;&lt;ref&gt;Obituary: Maxwell D. Taylor, Soldier and Envoy, Dies, New York Times, 1987-04-21.&lt;/ref&gt;.

Po hujši [[srčna kap|srčni kapi]] dotedanjega poveljnika, generala [[Bill Lee]]ja, je Taylor 14. marca 1944 prevzel poveljstvo ''[[101. zračnoprevozna divizija (zračnodesantna)|101. padalske divizije]]'', ki je bila takrat nameščena v [[Anglija|Angliji]] in se pripravljala na odprtje druge fronte v Evropi&lt;ref name=&quot;ordersofbattle&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;arlington&quot;&gt;[http://www.arlingtoncemetery.net/mdtaylor.htm ArlingtonCementery.com]&lt;/ref&gt;. 

Aktivno je sodeloval v [[operacija Overlord|operaciji Overlord]], ko je skupaj s svojo divizijo skočil na polotok [[Cotentin]]; tako je postal prvi zavezniški general, ki je stopil na tla Francije med celotno operacijo. Tej diviziji je nato poveljeval tudi med [[operacija Market Garden|operacijo Market Garden]]. Med operacijo je bil ranjen, tako da je moral začasno predati poveljstvo, saj je bil poslan v zaledje na zdravljenje. Decembra 1944 je moral še enkrat zapustiti divizijo, saj se je moral udeležiti višje štabne konference v ZDA&lt;ref name=&quot;arlington&quot; /&gt;. Tako je »zamudil« [[Ardenska ofenziva (1944)|nemško ardensko ofenzivo]], kar je obžaloval do konca življenja, da ni moral biti s svojo divizijo, ko se je le-ta borila za svoje preživetje v [[Bastogne|Bastogni]]; sam je to poimenovan »najboljša ura« divizije&lt;ref&gt;{{cite news|author=Cole C. Kingseed |title=An American Soldier: the Wars of General Maxwell Taylor - Book Review|publisher=Infantry Magazine|date=jesen 2003|url= http://findarticles.com/p/articles/mi_m0IAV/is_1_92/ai_114049389}}&lt;/ref&gt;. 

[[Slika:Maxwell-d-taylor.58-520.jpg|thumb|right|250px|Taylor okoli leta 1944]]

7. maja 1945 je predal poveljstvo nad ''101. zračnoprevozno divizijo''&lt;ref name=&quot;ordersofbattle&quot; /&gt; in bil postavljen na novo mesto; tokrat je postal ''[[Superintendant Vojaške akademije ZDA]]''&lt;ref name=&quot;arlington&quot; /&gt;. V času službovanja je uvedel nove šolske predmete (npr. [[vojaško poveljstvo]]) in zelo zaostril pogoje, tako da je njegov mandat povezan tudi z velikim številom odpadlih študentov.

Leta 1949 je postal ''načelnik štaba [[Evropsko poveljstvo ZDA|Evropskega poveljstva ZDA]]''. Med 1949 in 1951 pa je bil poveljnik [[Oborožene sile ZDA v Berlinu|Oboroženih sil ZDA v Berlinu]]&lt;ref name=&quot;arlington&quot; /&gt;. Njegov mandat je bil tudi eden bolj napetih, saj sta bili leta 1949 ustanovljeni [[Zvezna republika Nemčija (1949–1990)|Zvezna republika Nemčija]] in [[Nemška demokratična republika]], kar je še bolj zaostrilo odnose med prejšnjimi zavezniki. Tako je moral ohranjati krhko premirje v enem najbolj kritičnih področij nastale [[hladna vojna|hladne vojne]]. 

Po koncu mandata je postal pomočnik načelnika ''Operacijskega štaba'' (G-3) in namestnik načelnika ''Štaba za operacije in administracijo''&lt;!--Assistant Chief of Staff for Operations, G–3, and Deputy Chief of Staff for operations and administration--&gt;&lt;ref name=&quot;generals.dk&quot; /&gt;.

Leta 1953 je bil poslan v [[korejska vojna|korejsko vojno]], kjer je prevzel poveljstvo ''[[8. armada (ZDA)|8. armade]]''&lt;ref name=&quot;arlington&quot; /&gt;. Istega leta je začel program vojaške pomoči [[korejske oborožene sile|korejskim oboroženim silam]]. Leta 1954 pa je postal poveljnik ''[[Oborožene sile ZDA na Daljnem vzhodu|Oboroženih sil ZDA na Daljnem vzhodu]]''&lt;!--United States Forces, Far East--&gt;; istega leta je ponovno postal poveljnik ''8. armade''. Naslednje leto (1955) je postal poveljnik ''[[Poveljstvo Organizacije združenih narodov|Poveljstva Organizacije združenih narodov]]''&lt;!--Commander in Chief, United Nations Command--&gt;&lt;ref name=&quot;generals.dk&quot; /&gt;.

30. junija 1955 je bil postal ''[[Načelnik Generalštaba Kopenske vojske ZDA]]''&lt;!--Chief of Staff of the United States Army--&gt;, kjer je na položaju nadomestil svojega mentorja Ridgwayja. Med svojim mandatom si je prizadeval organizirati rekonstrukcijo [[pehotna divizija|pehotnih divizij]] v skladu s sodobnim principom [[bojevanje|bojevanja]]. Leta 1957 je, na ukaz Eisenhowerja, ukazal razmestitev 1.000 vojakov ''101. zračnoprevozne divizije'' v [[Little Rock, Arkansas|Little Rock]] ([[Arkansas]]), s čimer so izpolnili nalog zveznega sodišča o desegregaciji srednje šole med [[kriza v Little Rocku|krizo v Little Rocku]]. V času mandata se je večkrat sprl s Eisenhowerjem zaradi različnih pogledov obrambe države; mandat je zaključil 30. junija 1959.

Upokojil se je julija 1959. Po neuspeli [[invazija v Prašičjem zalivu|invaziji v Prašičjem zalivu]] ga je aprila 1961 [[predsednik ZDA]] [[John F. Kennedy]] postavil za člana posebnega komiteja ''[[Special Group Augmented]]'' (SGA), ki je bila ustanovljena za potrebe raziskovanja neuspele operacije. Taylor je naredil vtis na Kennedyja, tako da ga je le-ta spet vpoklical in ga 1. oktobra 1962 postavil za ''[[načelnik Združenega štaba oboroženih sil ZDA|načelnika Združenega štaba oboroženih sil ZDA]]''&lt;!--Chairman of the Joint Chiefs of Staff--&gt;, kar je opravljal do 1. julija 1964. 

Ponovno se je upokojil iz aktivne vojaške službe ter postal [[veleposlanik]] [[Združene države Amerike|ZDA]] v [[Južni Vietnam|Južnem Vietnamu]] med 1964 in 1965, ko je padel [[Sajgon]] in je bil evakuiran 11. februarja 1965 z ostalim osebjem veleposlaništva&lt;ref name=&quot;arlington&quot; /&gt;. Med letoma 1965 in 1969 je bil posebni svetovalec predsednika ZDA in načelnika ''Svetovalnega obveščevalnega komiteja za tujino'' (''Foreign Intelligence Advisory Board'') ter hkrati (od 1966 do 1969) tudi predsednika ''Inštituta za obrambne analize'' (''Institute of Defense Analysis'').

Umrl je 19. aprila 1987 v [[Washington, D.C.|Washingtonu, D.C.]] za posledicami [[Amiotrofična lateralna skleroza|amiotrofične lateralne skleroze]]. Pokopan je na [[Nacionalno pokopališče Arlington|Nacionalnem pokopališču Arlington]]&lt;ref name=&quot;arlington&quot; /&gt;.

Njegov najstarejši sin, [[John M. Taylor]], je bil tudi častnik [[Kopenska vojska Združenih držav Amerike|Kopenske vojske ZDA]]; po upokojitvi pa se je ukvarjal z zgodovino.

== Napredovanja ==

* [[inženirstvo|inženirski]] [[poročnik]] (22. junij 1922)
* [[nadporočnik]] (februar 1927)
* [[Stotnik (ZDA)|stotnik]] (avgust1935)
* [[Major (ZDA)|major]] (julij 1940)
* začasni [[Podpolkovnik (ZDA)|podpolkovnik]] (december 1941)
* začasni [[Polkovnik (ZDA)|polkovnik]] (februar 1942)
* začasni [[brigadni general (ZDA)|brigadni general]] (december 1942)
* začasni [[generalmajor (ZDA)|generalmajor]] (maj 1944)
* stalni [[Podpolkovnik (ZDA)|podpolkovnik]] (junij 1945)
* stalni [[brigadni general (ZDA)|brigadni general]] (januar 1948)
* stalni [[generalmajor (ZDA)|generalmajor]] (avgust 1951)
* začasni [[Generalporočnik (ZDA)|generalporočnik]] (avgust 1951)
* začasni [[General (ZDA)|general]] (junij 1953)

== Odlikovanja ==
; Ameriška vojaška odlikovanja
* [[Distinguished Service Cross]] (julij 1944)
* [[Distinguished Service Medal]] (maj 1945) z dvema [[hrast]]ovim listoma
* [[srebrna zvezda]] (september 1943) s hrastovim listom
* [[legija za zasluge]]
* [[bronasta zvezda]]
* [[škrlatno srce]]
* [[Medalja zmage v prvi svetovni vojni (ZDA)|Medalja zmage v prvi svetovni vojni]]&lt;!--World War I Victory Medal--&gt;
* [[Medalja za obrambno služenje (ZDA)|Medalja za obrambno služenje s ploščico ''Foreign Service'']]&lt;!--American Defense Service Medal (with &quot;Foreign Service&quot; clasp)--&gt;
* [[kampanjska medalja (ZDA)|kampanjska medalja]]&lt;!--American Campaign Medal--&gt;
* [[Evropsko-afriško-bližnjevzhodna kampanjska medalja|Evropsko-afriško-bližnjevzhodna kampanjska medalja z eno bronasto puščično glavo]]&lt;!--European-African-Middle Eastern Campaign Medal with one Bronze Arrowhead--&gt;
* [[Medalja zmage v drugi svetovni vojni (ZDA)|Medalja zmage v drugi svetovni vojni]]&lt;!--World War II Victory Medal--&gt;
* [[Medalja vojske okupacije|Medalja vojske okupacije s ploščico ''Germany'']]&lt;!--Army of Occupation Medal (with &quot;Germany&quot; clasp)--&gt;
* [[Nacionalna medalja za obrambno služenje]]&lt;!--National Defense Service Medal--&gt;
* [[Medalja za služenje v Koreji|Medalja za služenje v Koreji z dvema bronastima zvezdama]]&lt;!--Korean Service Medal with two Bronze Service Stars--&gt;

; Tuja dovoljena odlikovanja
* [[red kopeli|častni spremljevalec reda kopeli]]&lt;!--British Honorary Companion of the Most Honorable Order of the Bath (Military Division)--&gt; ([[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]])
* [[red britanskega imperija|častni vitez poveljnik reda britanskega imperija]]&lt;!--British Honorary Knight Commander of the Most Excellent Order of the British Empire (Military Division)--&gt; (Združeno kraljestvo)
* [[Distinguished Service Order]] (Združeno kraljestvo)
* [[legija časti]], čin Coaunander ([[Francija]])
* [[Croix de guerre 1939-1945|Croix de Guerre]] s palmo (Francija)
* [[red Leopolda (Belgija)|belgijski križec velikega častnika reda Leopolda]]&lt;!--Belgian Cross of Grand Officer of the Order of Leopold--&gt;
* [[red krone (Belgija)|belgijski veliki častnik reda krone s palmo]]&lt;!--Belgian Order of the Crown with Palm, Grand Officer--&gt;
* [[Croix de Guerre 1940]] s palmo (Belgija)
* [[red za vojaške zasluge (Mehika)|red za vojaške zasluge 1. razreda]] ([[Mehika]])&lt;!--Mexican Order of Military Merit, First Class--&gt;
* [[Vojaški Viljamov red]] IV. razreda ([[Nizozemska]])&lt;!--Netherlands Militaire Willems-Orde, IV Class--&gt;
* [[vojaški red Italije|vojaški red Italije, stopnja poveljnika]]&lt;!--Military Order of Italy, degree of Commander--&gt;
* [[red za zasluge do Italijanske republike|red za zasluge do Italijanske republike, stopnja velikega častnika]]&lt;!--Italian Order to the Merit of the Italian Republic, degree of Grand Officer--&gt;
* [[legija časti (Filipini)|legija časti, stopnja šefa poveljnika]]&lt;!--Philippine Legion of Honor, degree of Chief Commander--&gt;
* [[red Boyace|veliki častnik reda Boyace]] ([[Kolumbija]])&lt;!--Colombian Order of Boyaca, Grand Officer--&gt;
* [[Teaguk zaslužna medalja za vojaško služenje|Teaguk zaslužna medalja za vojaško služenje z zlato medaljo; 1. in 2. podelitev]]&lt;!--Korean Taeguk Distinguished Military Service Medal with Gold Star (First and Second Awards)--&gt;
* [[Naš red Jurija Prvega|križec višjega poveljnika reda Našega reda Jurija Prvega]]&lt;!--Greek Higher Commanders' Cross of Our Order of George the First--&gt;
* [[red Krone Tajske|najbolj plemeniti red Krone Tajske prvega razreda]]&lt;!--Thai Most Noble Order of the Crown of Thailand, First Class--&gt;
* [[opasica medalje Trojice]] s plaketo ([[Etiopija]])&lt;!--Ethiopian Cordon of Trinity Medal with the Plaque--&gt;

; Tuje medalje za služenje
* United Nations Service Medal

; Osebni znaki uspoposobljenosti
* [[znak padalca (ZDA)]]

; Skupinska odlikovanja enot
* [[Distinguished Unit Emblem]] z enim hrastovim listom ([[Združene države Amerike|ZDA]])
* [[Fourragere]] 1940 ([[Belgija]])
* [[Orange Lanyard]] ([[Nizozemska]])
* [[Značka predsedniške pohvale enote (Južna Koreja)|značka predsedniške pohvale enote]]&lt;!--Republic of Korea Presidential Unit Citation Badge--&gt; ([[Južna Koreja|Republika Koreja]])

; Tuja nedovoljena odlikovanja
* [[red za vojaške zasluge (Brazilija)|red za vojaške zasluge, stopnja velikega častnika]]&lt;!--Brazilian Order of Military Merit, degree of Grand Officer--&gt;
* [[vojaški red Ayacucha|vojaški red Ayacucha, stopnja velikega častnika]] ([[Peru]])&lt;!--Peruvian Military Order of Ayacucho , grade of Grand Officer--&gt;
* [[Medalja oblaka in zastave|Medalja oblaka in zastave z veliko opasico]] ([[Kitajska]])&lt;!--Chinese Cloud and Banner Medal with Grand Cordon--&gt;
* [[red vzhajajočega sonca|red vzhajajočega sonca 1. razreda]] ([[Japonska]])&lt;!--Japanese Order of the Rising Sun, First Class--&gt;
* [[križec za vojaške zasluge (Gvatemala)|križec za vojaške zasluge 1. razreda]] ([[Gvatemala]])&lt;!--Guatemalan Cross of Military Merit, First Class--&gt;
* [[red za zasluge za služenje (Koreja)|red za zasluge za služenje 1. razreda]] ([[Koreja]])&lt;!--Korean Order of Service Merit, First Class--&gt;
* [[red za vojaške zasluge (Španija)|veliki križec reda za vojaške zasluge]] ([[Španija]])&lt;!--Spanish Grand Cross of the Order of Military Merit--&gt;

== Dela ==
* ''Responsibility and Response'' (1967)&lt;ref name=&quot;encyclopedia.com&quot;&gt;[http://www.encyclopedia.com/doc/1E1-Taylor-MD.html Encyclopedia.com]&lt;/ref&gt;
* ''Swords and Plowshares'' (1972)&lt;ref name=&quot;encyclopedia.com&quot; /&gt;

== Viri in opombe ==
{{opombe|2}}

== Literatura ==
* {{navedi knjigo |author=John M. Taylor |year=2001 |title=An American Soldier: the Wars of General Maxwell Taylor |publisher=Novato, Kalifornija:Presidio |isbn=978-0-89141-752-1 |cobiss= |pages=}}

== Zunanje povezave ==
{{Zbirka|Maxwell D. Taylor}}
* [http://www.arlingtoncemetery.net/mdtaylor.htm Arlingtoncemetery.net - Maxwell Davenport Taylor: General, United States Army] {{ikona en}}
* [http://www.army.mil/cmh-pg/books/cg&amp;csa/Taylor-MD.htm Army.mil - Maxwell Davenport Taylor] {{ikona en}}
* [http://www.ndu.edu/library/taylor/taylorppr.html National Defense University Library - Dela Taylorja] {{ikona en}}
{{-}}
{{start box}}
{{succession box | before = [[Don Forrester Pratt]] | title = [[101. zračnoprevozna divizija (zračnodesantna)|Poveljnik 101. zračnoprevozne divizije (zračnodesantne)]] | years = 1944–1945 | after = [[Anthony Clement McAuliffe]]}}
{{succession box | before = [[Francis Bowditch Wilby]] | title = [[Superintendant Vojaške akademije ZDA]] | years = 1945–1949 | after = [[Bryant Edward Moore]]}}
{{succession box | before = Gen. [[Matthew Ridgway]] | title = [[Načelnik Generalštaba Kopenske vojske ZDA]] | years = 1955–1959 | after = Gen. [[Lyman Louis Lemnitzer]]}}
{{succession box | before = Gen. [[Lyman Louis Lemnitzer]] | title = [[Načelnik Združenega štaba oboroženih sil ZDA]] | years = 1962–1964 | after = Gen. [[Earle Gilmore Wheeler]]}}
{{succession box|before=[[Henry Cabot Lodge mlajši]]|title=[[Veleposlanik ZDA v Južnem Vietnamu]]|years=1964–1965|after=[[Henry Cabot Lodge mlajši]]}}
{{end box}}
{{-}}
{{SI USMA}}
{{CSA}}
{{JCS}}

{{zvezdica}}

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Taylor, Maxwell Davenport}}
[[Kategorija:Diplomiranci Vojaške akademije ZDA]]
[[Kategorija:Ameriški inženirski častniki]]
[[Kategorija:Ameriški vojaški atašeji]]
[[Kategorija:Ameriški vojaški pedagogi]]
[[Kategorija:Ameriški veleposlaniki]]
[[Kategorija:Veleposlaniki ZDA v Južnem Vietnamu]]
[[Kategorija:Generali Kopenske vojske ZDA]]
[[Kategorija:Ameriški jezikoslovci]]
[[Kategorija:Ameriški poligloti]]
[[Kategorija:Ameriški protestanti]]
[[Kategorija:Nosilci Croix de guerre]]
[[Kategorija:Nosilci Fourragereja]]
[[Kategorija:Nosilci bronaste zvezde]]
[[Kategorija:Nosilci legije za zasluge]]
[[Kategorija:Nosilci legije časti]]
[[Kategorija:Nosilci srebrne zvezde]]
[[Kategorija:Nosilci škrlatnega srca]]
[[Kategorija:Nosilci reda kopeli]]
[[Kategorija:Nosilci reda britanskega imperija]]
[[Kategorija:Nosilci filipinske legije časti]]
[[Kategorija:Nosilci belgijskega reda Leopolda]]
[[Kategorija:Nosilci belgijskega reda krone]]
[[Kategorija:Nosilci Croix de guerre (Belgija)]]
[[Kategorija:Nosilci vojaškega reda Italije]]
[[Kategorija:Nosilci reda vzhajajočega sonca]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]
[[Kategorija:Veterani korejske vojne]]
[[Kategorija:Veterani vietnamske vojne]]
[[Kategorija:Pokopani na Nacionalnem pokopališču Arlington]]
[[Kategorija:Superintendanti Vojaške akademije ZDA]]
[[Kategorija:Načelniki Generalštaba Kopenske vojske ZDA]]
[[Kategorija:Načelniki Združenega štaba oboroženih sil ZDA]]
[[Kategorija:Diplomiranci Poveljniškega in generalštabnega kolidža Kopenske vojske ZDA]]
[[Kategorija:Nosilci Distinguished Service Cross (ZDA)]]
[[Kategorija:Nosilci Distinguished Service Medal (ZDA)]]</text>
      <sha1>ajjcp5uvdycg19y4tm3xebibtgi3h28</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam slovenskih politikov</title>
    <ns>0</ns>
    <id>21492</id>
    <revision>
      <id>5726932</id>
      <parentid>5724347</parentid>
      <timestamp>2022-08-03T08:50:26Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Amanesciri2021</username>
        <id>205950</id>
      </contributor>
      <comment>/* A */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="37746" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] [[slovenci|slovenskih]] [[politik]]ov'''.
{{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}}

{{CompactTOC2}}

== A ==
* [[Aleksander Abraham]]
*[[Josip Abram]] (1837–1907)
* [[Josip Abram (1865)|Josip Abram]] (1865–1952)
* [[Lojze Abram]]
* [[Mario Abram]]
* [[Juro Adlešič]]
* [[Branko Agneletto]]
* [[Josip Agneletto]]
* [[Ivan Ahčin]]
* [[Marjan Ahčin]]
* [[Franc Aichholzer]]
* [[Sanja Ajanović Hovnik]]
* [[Fran Albreht]]
* [[Roman Albreht]]
* [[Mihael Ambrož]]
* [[Borut Ambrožič]]
* [[Anton Anderlič|Anton (Tone) Anderlič]]
*[[Mark Boris Andrijanič]]
* [[Oto Apfaltrer von Apfaltrern ml.]]
* [[Lidija Apohal-Vučkovič]]
* [[Pavel Apovnik]]
* [[Matej Arčon]]
* [[Sonja Areh Lavrič]]
* [[Adolf Arigler]]
* [[Fran Arko]]
* [[Mihael Arko]]
* [[Janko Arnejc]]
* [[Boris Arnejšek]]
* [[Viktor Avbelj]]
* [[Franc Avberšek]]
* [[Ivan Avsenek]]
* [[Jaka Avšič]]
* [[Jože Avšič]]

== B ==
* [[Bojan Babič]]
* [[Branko Babič|Branko Babič-Vlado]]
* [[Geza Bačič]]
* [[Andrej Bahun]]
* [[Drago Bahun (politik)|Drago Bahun]]
* [[Josip Bajc]]
* [[Franc Bajlec]]
* [[Anton Bajt]]
* [[Andrej Bajuk]]
* [[Ingrid Bakše]]
* [[Milan Balažic]]
* [[Anton Balažek]]
* [[Vilko Baltič]]
* [[Elido Bandelj]]
* [[Mirko Bandelj]]
* [[Marko Bandelli]]
* [[Jožef Emanuel Barbo Waxenstein]]
* [[Janez Barborič]]
* [[Andreja Barle Lakota]]
* [[Bogdan Barovič]]
* [[Fran Bartl]]
* [[Jože Basaj]]
* [[Maks Bastl]]
* [[Lovro Baš]]
* [[Ivan Baša]]
* [[Ciril Baškovič]]
* [[Danilo Bašin]]
* [[Roberto Battelli]]
* [[Igor Bavčar]]
* [[Boris Bavdek]]
* [[Cene Bavec]]
* [[Kazimir Bavec]]
* [[Aleš Bebler]]
* [[Anton Bebler]]
* [[Peter Bekeš]]
* [[Nataša Belopavlovič]]
* [[Niko Belopavlovič]]
* [[Franc Belšak]]
* [[Julij Beltram]]
* [[Živa Beltram]]
* [[Dragoljuba Benčina]]
* [[Jožef Benkő]]
* [[Ivo Benkovič (pravnik)|Ivo Benkovič]]
* [[Ivan Berbuč]]
* [[Miroslav Berger]]
* [[Ivan Bernot]]
* [[Zvonimir Bernot]]
* [[Engelbert Besednjak]]
* [[Gabrijel Berlič]]
* [[Marija Bernetič]]
* [[Mara Bešter]]
* [[Dušan Bavdek (starejši)|Dušan Bavdek]]
* [[Mitja Bervar]]
* [[Ladislav Bevc]]
* [[France Bevk]]
* [[Samo Bevk]]
* [[Vladimir Beznik]]
* [[Vlada Bidovec]]
* [[Stojan Binder]]
* [[Bogdan Biščak]]
* [[Karel Birsa]]
* [[Mirko Bitenc]]
* [[Josip Bitežnik]]
* [[Mitja Bitežnik]]
* [[Ivan Bizjak]]
* [[Pavel Bizjak]]
* [[Julijana Bizjak Mlakar]]
* [[Tilka Blaha]]
* [[Ana Blatnik]]
* [[John Blatnik]]
* [[Tamara Blažina]]
*[[Ivan Blažir]]
* [[Janez Bleiweis]]
* [[Karel Bleiweis]]
*[[Stane Bobnar]]
*[[Tatjana Bobnar]]
* [[Mohor Bogataj]]
* [[Franc Bogovič]]
* [[Katja Boh]]
*[[Slavko Bohanec]] 
* [[Rado Bohinc]]
* [[Janez Bohorič]]
* [[Pavle Bojc]]
* [[Anton Bole]]
* [[Dušan Bole]]
* [[Leopold Bolko]]
* [[Mavricij Borc]]
* [[Jože Borštnar]]
* [[France Borštnik]]
* [[Bojan Boštjančič]]
* [[Franc Boštjančič]]
* [[Klemen Boštjančič]]
* [[Danijel Božič]]
* [[Janez Božič (politik)|Janez Božič]]
* [[Jože Božič]]
* [[Peter Božič]]
* [[Zoran Božič]]
* [[Vladimir Bračič]]
* [[Edo Brajnik]]
* [[Anton Brandner]]
* [[Franc Braniselj]]
* [[Rihard Braniselj]]
* [[Darko Bratina]]
* [[Ivan Bratko (pisatelj)|Ivan Bratko]]
* [[Alenka Bratušek]]
* [[Dušan Bravničar]]
* [[Anton Brecelj]]
* [[Marijan Brecelj (politik)|Marijan Brecelj]]
* [[Boris Janez Bregant]]
* [[Tina Bregant]]
* [[Rudi Bregar]]
* [[Janko Brejc]]
* [[Mihael Brejc]]
* [[Tomo Brejc]]
* [[Miloš Brelih]]
* [[Mihael Brenčič]]
* [[Stanislav Brenčič]]
* [[Viktor Brezar]]
* [[Barbara Brezigar]]
* [[Bojan Brezigar]]
* [[Milko Brezigar]]
* [[Franc Breznik]]
* [[Boštjan Brezovnik]] 
* [[Uroš Brežan]] 
* [[Bela Brglez]]
* [[Milan Brglez]]
* [[Jože Brilej]]
* [[Alojz Briški]]
* [[Andrej Briški]]
* [[Janez Brodar]]
* [[Andrej Brovč]]
* [[Josip Broz - Tito]]
* [[Ivan Brozovič]]
* [[Andrej Bručan]]
* [[Branko Brumen]]
* [[Andrej Brvar (1953)|Andrej Brvar]]
* [[Bogomil Brvar]]
* [[France Bučar]]
* [[Janez Bučar]]
* [[Miloš Bučar]]
* [[Žiga Bučar]]
* [[Karmelo Budihna]]
* [[Alojz Budin]]
* [[Ivan Budin]]
* [[Miloš Budin]]
* [[Bojan Bugarič]]
* [[Marko Bulc]]
* [[Violeta Bulc]]
* [[Matija Burger]]
* [[Franc But]]

== C ==
* [[Leopold Caharija]]
* [[Ivan Cankar]]
* [[Izidor Cankar]]
* [[Karel Cankar]]
* [[Aleš Cantarutti]]
* [[Andrej Capuder]]
* [[Franc Capuder]]
* [[Karl Capuder|Karel Capuder]]
* [[France Cesar - Ferko|France Casar]]
* [[Miroslav Cerar ml.|Miro Cerar]]
* [[Zdenka Cerar]]
* [[Željko Cigler]]
* [[Janez Cigler Kralj]]
* [[Štefan Cigoj]]
* [[Anton Codelli (politik)|Anton Codelli]]
* [[Anton Colarič]]
* [[Alojz Colarič]]
* [[Darja Colarič]]
* [[Srečko Colja]]
* [[Egon Conradi]]
*[[Alfred Coronini]]
*[[Franc Coronini]] 
* [[Etbin Henrik Costa]]
* [[Marjeta Cotman]]
* [[Blaž Crobath]]
* [[France Cukjati]]
* [[Petra Culetto]]
* [[Bojana Cvahte]]
* [[Milan Martin Cvikl]]
* [[Marjeta Cotman]]
*[[Daniel Cukjati]]

== Č ==
* [[Rudi Čačinovič]]
* [[Milan Čadež]]
*[[Vida Čadonič Špelič]]
* [[Dušan Čehovin]]
* [[Jerko Čehovin]]
* [[Stane Čehovin]]
* [[Štefan Čelan]]
* [[Vojko Čeligoj]]
* [[Ivan Čep|Ivan (Janez) Čep]] 
* [[Drago Čepar]]
* [[Aleš Čerin]]
* [[Zvonko Černač]]
* [[Anton Černe]]
* [[Dušan Černe]]
* [[Franc Černe - Klemen]]
* [[Robert Černe]]
* [[Darko Černej]]
* [[Dragan Černetič]]
* [[Dominik S. Černjak]]
* [[Peter Česnik]]
* [[Melhijor Čobal]]
* [[Franc Svobodin Čok]]
* [[Ivan Marija Čok]]
* [[Lucija Čok]]
* [[Stanko Čok]]
* [[Štefan Čok]]
*[[Brigita Čokl]]
* [[Anton Čop]]
* [[Silva Črnugelj]]
* [[Andrej Čuš]]
* [[Vlado Čuš]]

== D ==
* [[Viktor Damjan]]
* [[Stanko Debeljak]]
* [[Zorko Debeljak]]
* [[Ivan Dečko]]
* [[Jože Dekleva]]
* [[Franci Demšar]]
* [[Vincencij Demšar]]
* [[Ivan Dermastia|Ivan (Janez) Dermastia]]
* [[Josip Dermastia]]
* [[Marijan Dermastija]]
* [[Anton Dermota (politik)|Anton Dermota]]
* [[Ivan Deržič]]
* [[Oto Detela|Oton Detela]]
* [[Josip Devetak]]
* [[Janko Deželak]]
* [[Rok Deželak]]
* [[Dragotin Dežman]]
* [[Alojz Diacci]]
*[[Marjan Dikaučič]]
* [[Iva Dimic]]
* [[Vlado Dimovski]]
* [[Rudolf Dobovišek]]
* [[Bojan Dobovšek]]
* [[Polonca Dobrajc]]
* [[Stane Dolanc]]
*[[Marjan Dolenc]]
* [[Nataša Dolenc]]
* [[Viktor Dolenc]]
* [[Hinko Dolenec]]
* [[Ervin Dolgan]]
* [[Lojze Dolinar (politik)]]
* [[Tone Dolinšek]]
* [[Josip Doljak]]
* [[Matija Doljak]]
* [[Ivan Dolničar]]
* [[Ignac Domej]]
* [[Anton Domicelj]]
* [[Andrej Dominkuš]]
* [[Davor Dominkuš]]
* [[Ferdinand Dominkuš]]
* [[Danilo Dougan]]
* [[Zvone Dragan]]
* [[Metod Dragonja]]
* [[Slavko Dragovan]]
* [[Marija Drakslar]]
* [[Fran Drenik]]
* [[Gorazd Drevenšek]]
*[[Franc Drobež]]
* [[Anton Drobnič]]
* [[Janez Drobnič]]
* [[Rok Drofenik]]
* [[Jožef Drofenik|Jožef (Josip) Drofenik]]
* [[Janez Drnovšek]]
* [[Mojca Drčar Murko]]
* [[Albin Dujc]]
* [[Janez Dular (slavist)|Janez Dular]]
*[[Marjan Dvornik]]
* [[Geza Džuban]]

== E ==
* [[Janez Friderik Egger]]
*[[Albin Ehrlich]]
* [[Lambert Ehrlich]]
* [[Andrej Einspieler]]
* [[Karl Erjavec]]
* [[Tomaž Ertl]]

== F ==
* [[Andrej Fabjan]]
* [[Vladislav Fabjančič]]
* [[Josip Faganel]]
* [[Tone Fajfar]]
* [[Tanja Fajon]]
* [[Samo Fakin]]
* [[Anton Falle]]
* [[Franc Farčnik (komunist)|Franc Farčnik]]
* [[Andrej Ferjančič]]
* [[Ferdinand Ferjančič]]
* [[Ignac Ferjančič]]
* [[Josip Ferfolja]]
* [[Davorin Ferligoj]]
* [[Branko Ficko]]
* [[Jožef Ficko (politik)|Jožef Ficko]]
* [[Peter Ficko]]
* [[Janez Fischer]]
* [[Anton Fister]]
* [[Peter Fister]]
* [[Andrej Fištravec]]
* [[Jože Florjančič (politik)|Jože Florjančič]]
* [[Tone Florjančič]]
* [[Karel Forte]]
* [[Aleksander Forte]]
* [[Dušan Fortič]]
* [[Alojz Fortuna]]
* [[Olga Franca]]
* ([[Mario Franzil]])
* [[Alojzij Franko]]
* [[Ivan Franko]]
* [[Janez Franko]]?
* [[Boris Frlec]]
* [[Slavko Furlan]]
* [[France Furlani]]
*[[Karmen Furman]]

== G ==
* [[Slavko Gaber]]
* [[Josip Gaberšček]]
* [[Silvester Gaberšček]]
* [[Oskar Viljem Gaberščik]]
* [[Ludvik Gabrijelčič]]
* [[Andrej Gabrovšek]]
* [[Franc Gabrovšek]]
* [[Ludvik Gabrovšek]]
* [[Andrej Gabršček]]
* [[Ivan Gale]]
* [[Pavel Gantar]]
* [[Tomaž Gantar]]
* [[Rudolf Ganziti]]
* [[Ljubo Germič]]
* [[Majda Gaspari]]
* [[Mitja Gaspari]]
* [[Gašpar Gašpar - Mišič|Gašpar Gašpar-Mišič]]
* [[Maks Gašparič]]
* [[Rado Genorio]]
* [[Jelka Gerbec]]
* [[Franc Gerič]]
* [[Teodor Geršak]]
* [[Henrik Gjerkeš]]
* [[Peter Glavič]]
* [[Slavko Gliha]]
* [[Franc Glinšek]]
* [[Jože Globačnik]]
* [[Anton Globočnik]]
* [[Viktor Globočnik]]
* [[Ivan Godec]]
* [[Jelka Godec]]
* [[Franc Godeša]]
* [[Albin Godina]]
* [[Boris Godina]]
* [[Drago Godina|Drago (Karel) Godina]]
* [[Januš Golec]]
* [[Franc Golija]]
* [[Ignac Golob (partizan)|Ignac Golob]]
* [[Janvit Golob]]
* [[Ludvik Golob]]
* [[Gregor Golobič]]
* [[Rudolf Golouh]]
* [[Brane Golubović]]
* [[László Göncz]] (Madžar rojen v Sloveniji)
* [[Silvo Gorenc]]
* [[Vinko Gorenak]]
* [[Alojz Goričan]]
* [[Milan Gorišek]]
* [[Bogo Gorjan]]
* [[Alojz Gorjup]]
* [[Anton Gorjup]]
* [[Franc Gorjup]]
* [[Ivan Gorjup (politik)|Ivan Gorjup]]
* [[Mitja Gorjup]]
* [[Milko Goršič]]
* [[Josip Gorup]]
* [[Andrej Gosar]]
* [[Miran Goslar]]
* [[Josip Gostinčar]]
* [[Fedor Gradišnik ml.]]
* [[Franc Grafenauer]]
* [[Peter Grasselli]]
* [[Viktor Grčar]]
* [[Anton Gregorčič]]
* [[Lavoslav Gregorec]]
* [[Alojz(ij) Gregorič]] 
* [[Vinko Gregorič]]
* [[Gustav Gregorin]]
* [[Martin Greif]]
* [[Matevž Grilc]]
* [[Uroš Grilc]]
* [[Ivan Grill]]
* [[Branko Grims]]
* [[Anton Grizold]]
* [[Vitomir Gros]]
* [[Anton Grošelj]]
* [[Klemen Grošelj]]
* [[Aleš Gulič]]
* [[Dragotin Gustinčič]]
* [[Ivan (Janez) Gutman]]
* [[József Györkös]]
* [[Vesna Györkös Žnidar]]

== H ==
* [[Matevž Hace]]
* [[Andrej Haderlap]]
* [[Lipe Haderlap]]
* [[Vinko Hafner]]
* [[Primož Hainz]]
* [[Valentin Hajdinjak]]
* [[Matjaž Han]]
* [[Matjaž Hanžek]]
* [[Tina Heferle]]
* [[Mihael Hermann]]
* [[Albert Hlebec]]
* [[Jože Hobič]]
* [[France Hočevar]]
* [[Janez Hočevar (politik)|Janez Hočevar]]
* [[Martin Hočevar]]
* [[Alojz Hohkraut]]
* [[Josip Hohnjec]]
* [[Aleš Hojs]]
* [[Franc Horvat (politik)|Franc (Feri) Horvat]]
* [[Jožef Horvat]]
* [[Milan Horvat]]
* [[Mitja Horvat]]
* [[Ferenc Horváth (politik)|Ferenc Horvath]]
* [[Gregor Horvatič]]
* [[Janez Nepomuk Hradecky]]
* [[Franc Hrašovec]]
* [[Juro Hrašovec]]
* [[Alojz Hren]]
* [[Marko Hren]]?
* [[Dušan Hreščak]]
* [[Gabriel Hribar]]
* [[Ivan Hribar]]
* [[Janez Hribar (1909-1967)|Janez Hribar]]
* [[Marjan Hribar (politik)|Marjan Hribar]]
* [[Spomenka Hribar]]
* [[Rudolf Hribernik-Svarun]]
* [[Robert Hrovat]]
* [[Tone Hrovat]]
* [[Ivan Hržič|Ivan Hršak - Ivan Hržič]]
* [[Karel Hudomalj]]
*[[Jože Hujs]]
* [[Ivan Humar]]
* [[Doro Hvalica]]
* [[Ivo Hvalica]]
* [[Srečko Hvauc]]

== I == 
* [[Jože Ingolič]]
* [[Valentin Inzko (1923)|Valentin (Zdravko) Inzko]]
* [[Valentin Inzko]]
* [[Eva Irgl]]
* [[Boris Iskra]]
* [[Franc Ivanoci]]
* [[Jani Ivanuša]]
* [[Lidija Ivanuša]]

== J ==
* [[Jože Jager]]
*[[Jože Jagodnik]]
* [[Roman Jakič]]
* [[Fran Jaklič]]
* [[Helena Jaklitsch]]
* [[Igor Jakomin]]
* [[Albert Jakopič]]
* [[Avgust Jakopič (pravnik)|Avgust Jakopič]]
* [[Jožef Jakopič]]
* [[Mirko Jamar]]
* [[Peter Jamnikar]]
* [[Peter Jambrek]]
* [[Jernej Jan]]
*[[Zoltan Jan]]
* [[Alojz Janko]]
* [[Branko Janc]]
* [[Kristijan Janc]]
* [[Rudi Janhuba]]
* [[Franc Jankovič]]
* [[Zoran Janković]]
* [[Janez Janša]]
* [[Ivo Janžekovič]]
* [[Vlado Janžič]]
* [[Janez Japelj]]
* [[Evgen Jarc]]
* [[Iztok Jarc]]
* [[Ljubo Jasnič]]
* [[Božo Jašovič]]
* [[Franc Jazbec]]
* [[Miha Jazbinšek]]
* [[Ivan Jelen]]
* [[Celestin Jelenc]]
* [[Luka Jelenc]]
* [[Zorko Jelinčič]]
* [[Zmago Jelinčič Plemeniti]]
* [[Gabrijel Jelovšek]]
* [[Ljubica Jelušič]]
* [[Marjan Jenko|Marijan Jenko]]
* [[Slavoj Jenko]]
* [[Zlatko Jenko]]
* [[Alenka Jeraj]]
* [[Jožef Jeraj]]
* [[Josip Jeras]]
* [[Marjan Jereb]]
* [[Silva Jereb]]
* [[Alojzij Jerič]]
* [[Ivan Jerič]]
* [[Josip Jerič]]
* [[Miran Jerič]]
* [[Andreja Jerina]]
* [[Riko Jerman]]
* [[Anton Jerovšek]]
* [[Jožef Jerovšek]]
* [[Tone Jerovšek]]
* [[Miro Jeršič]]
* [[Aleksander Jevšek]]
* [[Slavko Jež]]
* [[Aurelio Juri]]
* [[Franco Juri]]
* [[Romana Jordan]]
* [[Irena Joveva]]
* [[Ljuba Jurković]]
* [[Franc Jurša]]
* [[Franc Jurtela]]
* [[Alojzij Juvan]]
* [[Ivo Juvančič]]

== K ==

* [[Jelko Kacin]] 
*[[Vladimir Kadunc]] 
*[[Filip Jakob Kafol]] 
*[[Tomo Kajdiž]] 
* [[Igor Kalin]]&lt;nowiki/&gt;
* [[Andrej Kalan]] 
* [[Ladislav Kaluža]] 
* [[Miha Kambič]] 
* [[Franc Kangler]]
* [[Edvard Kardelj]] 
* [[Pepca Kardelj]] 
* [[Metka Karner-Lukač]] 
* [[Andreja Katič]]
* [[Blaž Kavčič (politik)|Blaž Kavčič]] 
* [[Hinko Kavčič]] 
* [[Ivica Kavčič]] 
* [[Matija Kavčič]] 
* [[Stane Kavčič]]
* [[Vladimir Kavčič]]
* [[Dušan Keber]] 
* [[Evgenija Kegl Korošec]] 
* [[Bojan Kekec]] 
* [[Branko Kelemina]]
*[[Leopold Kemperle]]
* [[Dušan Kermavner]] 
* [[Ivan Kern]]
* [[Gregor Kersche]] 
* [[Petra Kersnič]]
* [[Anton Kersnik]] 
* [[Janko Kersnik]] 
* [[Nuša Kerševan]] 
* [[Boris Kidrič]]
* [[Branko Kidrič]] 
* [[Zdenka Kidrič]] 
* [[France Žiga Kimovec]]
* [[Urška Klakočar Zupančič]]
* [[Ksenija Klampfer]] 
* [[Rado Klančar]] 
* [[Franc Klar]] 
* [[Janja Klasinc]] 
* [[Fedja Klavora]] 
* [[Vasja Klavora]] 
* [[Jožef Klekl (politik)|Jožef Klekl st.]]
*[[Marijan Klemenc]]
* [[Goran Klemenčič]]
* [[Ivo Klemenčič]]
* [[Lovro Klemenčič]] 
* [[Vlado Klemenčič]]
* [[Mojca Kleva]]
* [[Valentin Klinar]]
* [[Anton Klinc]] 
* [[Ladislav Klinc]] 
* [[Lado Klinc]] 
* [[France Klopčič]]
* [[Karel Klun]]
* [[Vinko Fereri Klun]] 
* [[Matjaž Kmecl]] 
* [[Jože Knez]]
* [[Milan Kneževič]] 
* [[Svetko Kobal]] 
* [[Anton Kobi]] 
* [[Anton Koblar]]
* [[Aleksander Kobler]]
* [[Edvard Kocbek]] 
* [[Miro Kocjan|Miro(slav) Kocjan]]
* [[Boris Kocijančič]]
* [[Ivan Kocijančič]] 
* [[Janez Kocijančič]]
* [[Maša Kociper]]
* [[Ivan Kocmur]]
* [[Jožef Kocuvan]]
*[[Magda Kočar]] 
*[[Matjaž Kočar]]
* [[Štefan Kočevar]] 
* [[Branko Kodrič]] 
* [[Josip Kokail]] 
* [[Anton Kokalj (politik)]]
* [[Milojka Kolar]] 
* [[Vera Kolarič]]
* [[Riko Kolenc]] 
* [[Viktor Koleša]]
* [[Matej Kolmanič]]
* [[Franci Koncilija]]
* [[Bojan Kontič]]
* [[Janez Kopač]] 
* [[Josip Kopač]]
* [[Anja Kopač Mrak|Anja Kopač]] 
* [[Josip Kopinič]]
* [[Boris Koprivnikar]]
* [[Marcel Koprol]] 
* [[Milan Kopušar]]
* [[Jerca Korče]] 
* [[Miha Kordiš]]
* [[Drago Koren]]
* [[Martin Kores]]
* [[Boštjan Koritnik]]
* [[Aleksandra Kornhauser]] 
* [[Anton Korošec]]
* [[Janez Korošec]] 
* [[Štefan Korošec]]
* [[Jože Korže]] 
* [[Milan Korun]]
* [[Leopoldina Kos]] 
* [[Duško Kos]]
* [[Saša Kos]]
* [[Franc Kosar]]
* [[Franc Kosič]] 
* [[Anton Kosmač (politik)|Anton Kosmač]] 
* [[Tanja Kosmina]] 
* [[Janko Köstl]] 
* [[Miha Košak]]
* [[Fedor Košir]] 
* [[Martin Košir]]
* [[Mirko Košir]]
* [[Miran Košmelj]]
* [[Albin Kovač]] 
* [[Stane Kovač]]
* [[Štefan Kovač]]
* [[Boštjan Kovačič]]
* [[Dimitrij Kovačič]]
* [[Ignacij Kovačič]]
* [[Ivan Kovačič]] 
* [[Oskar Kovačič]]
* [[Tone Kovič]]
* [[Alenka Kovšca]]  
* [[Alojz Kovšca]]
* [[Ferdo Kozak]] 
* [[Lado Kozak]] 
* [[Miha Kozinc]] 
* [[Peter Kozler]]
* [[Lilijana Kozlovič]]
* [[Davorin Kračun]] 
* [[Ferdo Kraiger]]
* [[Bojan Kraigher]]
* [[Boris Kraigher]] -
* [[Dušan Kraigher]]
* [[Sergej Kraigher]]
* [[Vito Kraigher]]
* [[Darko Krajnc]]
* [[Marjan Krajnc]]
* [[Boris Kralj (politik)]]
* [[Janko Kralj (publicist)|Janko Kralj]]
* [[Franc Kramar]]
* [[Ivan Kramberger]]
* [[Janez Kramberger]]
* [[Franc Kramar]]
* [[Albert Kramer]] 
* [[Marko Kranjc]]
* [[Stane Kranjc (politolog)|Stane Kranjc]] 
*[[Marko Kranjec (kemik)]] 
* [[Marko Kranjec]]
* [[Alojzij Krapež]] 
* [[Ivan Kreft (diplomat)|Ivan Kreft]] 
* [[Lev Kreft]]
* [[Janez Evangelist Krek]]
* [[Miha Krek]] 
* [[Anton Krempl]] 
* [[France Kremžar]]
* [[Marko Kremžar]] 
* [[Katarina Kresal]]
* [[Leopold Krese]] 
* [[Anton Kristan]]
* [[Etbin Kristan]]
* [[Ivan Kristan (pravnik)|Ivan Kristan]] 
* [[Milan Kristan]] 
* [[Vinko Kristan]] 
* [[Danijel Krivec]]
* [[Ada Krivic]]
* [[Vladimir Krivic]] 
* [[Anton Križanič]]
* [[Franc Križanič|Franci Križanič]] 
* [[Alojz Križman]]
*[[Marijan Križman]]
* [[Maks Krmelj]]
* [[Tone Kropušek]]
* [[Franc Krvina|France Krvina]]
* [[Anton Kržišnik]]
* [[Zalka Kuchling]] 
* [[Mojca Kucler Dolinar]]
* [[Milan Kučan]]
* [[Franc Küčan]] 
* [[Alojzij Kuhar]] 
* [[Anica Kuhar]]
* [[Brigita Kuhar]]
* [[Lovro Kuhar]]/[[Prežihov Voranc]] 
* [[Števan Kühar]]
* [[Božo Kuharič]]
* [[Angelo Kukanja]]
* [[Ivan Kukovec]]
* [[Vekoslav Kukovec]]
* [[Fran Kulovec]]
* [[Andrej Kumar]]
* [[Bojan Kumer]]
* [[Dušan Kumer]]
* [[Matija Kunc]] 
* [[Jožef Kunič]]
* [[Franc Kurinčič]]
* [[Simona Kustec Lipicer|Simona Kustec]] 
* [[Igor Kušar]] 
* [[Janko Kušar]] 
* [[Josip Kušar]]
* [[Dušan Kveder]]

== L ==

* [[Damjan Lah]]
*[[Zvonko Lah]]
*[[Peter Laharnar]]
*[[Matej Lahovnik]]
*[[Miša Lajovic]]
*[[Evgen Lampe]]
*[[Jože Lampret]]
*[[Sašo Lap]]
*[[Ivan Lapajna]]
*[[Anton Laschan]] 
*[[Ivan Lavrenčič]] 
*[[Matej Lavrenčič]]
*[[Karel Lavrič]]
*[[Maksimiljan Lavrinc]]
*[[Roman Lavtar]]
*[[Darja Lavtižar Bebler]]
*[[Jure Leben]]
*[[Miloš Ledinek]]
*[[Dragomir Legiša]]
*[[Milan Lemež]]
*[[Andrej Lenarčič]]
*[[Janez Lenarčič]]
*[[Josip Lenarčič]] 
*[[Marjan Lenarčič]]
*[[Leopold Lenard]]
*[[Marek Lenardič]]
*[[Stane Lenardič]]
*[[Alojzij Lenček]]
*[[Ignacij Lenček]]?
*[[Nikolaj Lenček]]
*[[Jože Lenič]]
*[[Jurij Lep]]
*[[Suzana Lep Šimenko]]
*[[Dušan Lesjak]]
*[[Franc Leskošek]] 
*[[Josip Leskovar]] 
*[[Peter Lešnik]]
*[[Zoran Lešnik]]
*[[Dejan Levanič]] 
*[[Fran Levstik]]
*[[Jože Levstik]] 
*[[Borut Likar]]
*[[Karel Linhart]]
*[[Franc Lipoglavšek]]
*[[Franjo Lipold]]
*[[Franjo Lipold (politik)|Franjo Lipold]] (1858 -?)
*[[Ivan Lipold]] 
*[[Janez Lipold]] 
*[[Mitja Ljubeljšek]]
*[[Branko Lobnikar]]
*[[Anže Logar]]
*[[Cene Logar]] 
*[[Mihaela Logar]]
*[[Romana Logar]]
*[[Vladimir Logar]]   
*[[Konrad Lokar]]
*[[Sonja Lokar]] 
*[[Dragotin Lončar]]
*[[Jože Lončarič]] 
*[[Joža Lovrenčič]] 
*[[Dušan Lovriha]]
*[[Dragotin Lubej]]
*[[Bojan Lubej]]
*[[Franc Lubej]]
*[[Miroslav Luci]]
*[[Brane Lučovnik]]
*[[Janez Lukač]] 
*[[Marija Lukačič]] 
*[[Miroslav Lukan]] 
*[[Zdravko Luketič]]
*[[Branko Lukšič]] 
*[[Igor Lukšič]]

== M ==

* [[Uroš Macerl]]
* [[Ivan Maček Matija]] 
*[[Polde Maček]] 
*[[Janko Mačkovšek]]  
*[[Andrej Magajna]] 
*([[Anton Mahnič]])
*[[Žan Mahnič]] 
*[[Rajmund Mahorčič]] 
*[[Matija Majar Ziljski]] 
*[[Danilo Majaron]] 
*[[Irena Majcen (političarka)|Irena Majcen]] 
*[[Stanko Majcen]] 
*[[Boris Majer]] 
*[[Branko Majes]] 
*[[Vlado Majhen]] 
*[[Maja Makovec Brenčič]] 
*[[Ivan Makuc]] 
*[[Danijel Malenšek]] 
*[[Matija Malešič (politik)|Matija Malešič]] 
*[[Matija Maležič (župan)|Matija Maležič]] 
*[[Jurij Malovrh]]  
*[[Josip Mandelj]] 
*[[Andrej Manfreda]] 
*[[Anton Manfreda]] 
*[[Ivo Marenk]] 
*[[Jože Marentič]] 
*[[Darko Marin]] 
*[[Andrej Marinc]] 
*[[Lojze Marinček]]  
*[[Tone Marinček (politik)|Tone Marinček]] 
*[[Tone Marinček]] 
*[[Branko Marinič]] 
*[[Miha Marinko]]  
*[[Marija Markeš]] 
*[[Janko Markič]] 
*[[Stane Markič]]  
*[[Uroš Markič]] 
*[[Jože Marn]] 
*[[Jože Marolt]] 
*[[Robert Marolt]] 
*[[Dorijan Maršič]] 
*[[Ivan Martelanc (pravnik)|Ivan Martelanc]] 
*[[Tomo Martelanc]] 
*[[Vladimir Martelanc (publicist)|Vladimir Martelanc]] 
*[[Andrej Marušič (publicist)|Andrej Marušič]] 
*[[Darko Marušič]] 
*[[Dorijan Marušič]] 
*[[Drago Marušič]] 
*[[Tomaž Marušič]] 
*[[Dragutin Mate]] 
*[[Cene Matičič]] 
*[[Branko Matkovič]] 
*[[Marjan Maučec]] 
*[[Jože Mazovec]] 
*[[Zofija Mazej Kukovič]] 
*[[Rudi Medved]]  
*[[Borut Meh]]  
*[[Srečko Meh]] 
*[[Miran Mejak]] 
*[[Jože Mencinger]] 
*[[Tomaž Tom Mencinger]] 
*[[Aleksander Merlo]] 
*[[Ivan Mermolja]]  
*[[Luka Mesec]] 
*[[Janez Mežan (politik)|Janez Mežan]] 
*[[Alojzij Mihelčič]] 
*[[Jože Mihelčič]] 
*[[Borut Miklavčič]] 
*[[Franc Miklavčič]] 
*[[Gregor Miklič]] 
*[[Martin Mikolič]] 
*[[Boris Mikoš]] 
*[[Dušan Mikuš]] 
*[[Anton Mikuž]] 
*[[Metod Mikuž]]  
*[[Franček Mirtič]] 
*[[Franc Mišič]]  
*[[Franc Mlakar]] 
*Janez Mlakar 
*[[Angelika Mlinar]] 
*[[Ivan Mlinar (politik)|Ivan Mlinar]] 
*[[Martin Mlinar]] 
*[[Jani Möderndorfer]] 
*[[Heli Modic]]  
*[[Lev Modic]]  
*[[Rudolf Moge]] 
*[[Ivan Mohorič]] 
*[[Jakob Mohorič]] 
*[[Ivan More]]-Žan 
*[[Alfonz Mosche]]  
*[[Miroslav Mozetič]] 
*([[Dragan Mozetič]]) 
*[[Vinko Mozetič]] 
*[[Cecilija Možič]]  
*[[Janez Možina]] 
*[[Dušan Mramor]]  
*[[Jerca Mrzel]] 
*[[Janez Murnik|Janez (Ivan) Murnik]] 
*[[Josip Mursa]] 
*[[Jožef Muršec]]  
*[[Bojana Muršič]] 
*[[Vladimir Braco Mušič|Braco Mušič]] 
*[[Boris Muževič]]

== N ==
* [[Ivan Nabergoj]]
* [[Črtomir Nagode]]
* [[Aleksander Nagy]]
*[[Cvetko Nanut]]
*[[Viljem Nanut]]
* [[Marko Natlačen]]
* [[Jožef Nemanič]]
* [[Ivan Nemec]]
* [[Matjaž Nemec]]
* [[Anton Novačan]]
* [[Ante Novak]]
* [[Ferdinand Novak|Ferdinand (Nande) Novak]]
* [[Fran Novak]]
* [[Ivan Novak (kovač)|Ivan Novak]]
* [[Ivan Novak-Očka]]
* [[Janže Novak]]
* [[Leon Novak (glasbenik)|Leon Novak]]
* [[Ljudmila Novak]] 
* [[Ludvik Novak (politik)|Ludvik Novak]]

== O ==
* [[Bela Obal]]
* [[Maks Oblak]]
* [[Franc Obljubek (politik)|Franc Obljubek]]
* [[Rudolf Obračunč]]
* [[Adolf Obreza]]
* [[Angela Ocepek]]
* [[Lojze Ocepek]]
* [[Andrej Ocvirk]]
* [[Mojmir Ocvirk]]
* [[Alojzij Odar]]
* [[Fran Ogrin]]
* [[Franjo Ogris]]
* [[Hanzi Ogris]]
* [[Janko Ogris]]
* [[Tomaž Ogris]]
* [[Eda Okretič Salmič]]
* [[Fortunat Olip]]
* [[Ivan Oman]]
* [[Igor Omerza]]
* [[Branko Omerzu]]
* [[Miloš Oprešnik]]
* [[Josef Ornig]]
* [[Marjan Orožen]]
* [[Milan Orožen Adamič]]
* [[Bogdan Osolnik]]
* [[Slavko Osredkar]]
* [[Alojz Oset]]
* [[Jože Osterc]]
* [[Ana Osterman]]
* [[Jože Osterman]]
* [[Božena Ostrovršnik]]
*[[Vincenc Otoničar]]
* [[Milica Ozbič]]

== P ==
[[Natalis Pagliaruzzi]] - [[Borut Pahor]] - [[Drago Pahor]] - [[Samo Pahor]] - [[Sergij Pahor]] - [[Alojzij Pajer]]-Monriva - [[Stane Pajk]] - [[Robert Pal]] - [[Josip Pangerc]] - [[Bojan Papič]] -[[Anton Partljič|Tone Partljič]] - [[Ingo Paš]] - [[Damjan Paulin]] - [[Tone Pavček]] - [[Andrej Pavlica]] - [[Josip Pavlica]] - [[Alenka Pavlič]] - [[Darja Pavlič]] - [[Lojze Pavlič]] - [[Stane Pavlič]] - [[Jože Pavličič]] - [[Marko Pavliha]] - [[Jernej Pavlin (politik)]] - [[Irma Pavlinič Krebs]] - [[Marko Pavlišič]] - [[Robert Pavšič]] - [[Rudi Pavšič]] - [[Breda Pečan]] - [[Sašo Peče]] - [[Vladislav Pegan (pravnik)|Vladislav Pegan]] - [[Sergij Pelhan]] - [[Stojan Pelko]] - [[Jože Penca]] - [[Gorazd Perenič]] - [[Janez Perenič]] - [[Ljudevit Perič]] - [[Franc Perko (župan)|Franc Perko]] - [[Vencelj Perko]] - [[France Perovšek]] - [[Janez Perovšek]] - [[Tone Peršak]] - [[Pavel Pestotnik]] - [[Bojan Petan]] - [[Rudolf Petan]] - [[Josip Petejan|Jože (Josip) Petejan]] - [[Franc Petek]] - [[Milan Petek]] - [[Miro Petek]] - [[Alojz Peterle|Alojz (Lojze) Peterle]] -  [[Ernest Petrič]] - [[Josip Petrič]] - [[Pavle Petričič|Pavle Petričić]] - [[Tea Petrin]] - [[Bortolo Petronio]] - [[Jožef Petrovič (ekonomist)|Jožef Petrovič]] - [[Mihael Petrovič]] - [[Viljem Pfeifer]] - [[Janez Piber]] - [[Jernej Pikalo]] - [[Emil Milan Pintar]] - [[Ciril Pirc]] - [[Dušan Pirjevec]] - [[Edo Pirkmajer]] - [[Milko Pirkmajer]] - [[Otmar Pirkmajer]] - [[Pavel Pirkmajer]] - [[Franc Pirkovič]] - [[Jelka Pirkovič]] - [[Vilma Pirkovič Bebler]] - [[Rajko Pirnat]] - [[Franc Pišek]] - [[Marija Dunja Piškur-Kosmač|Dunja Piškur-Kosmač]] - [[Leonid Pitamic]] - [[Franc Pišek]] - [[Aleksandra Pivec]] - [[Franci Pivec]] - [[Ljudevit Pivko]] - [[Ivan Plantan]] - [[Dušan Pleničar]] - [[Ivan Ples]] - [[Miroslav Ples]] - [[Janko Pleterski]] - [[Senko Pličanič]] - [[Jakob Ploj]] - [[Miroslav Ploj]] - [[Zlata Ploštajner]] - [[Alojz Pluško]] - [[Dušan Plut]] - [[Zdravko Počivalšek]] - [[Jakob Počivavšek]] - [[Valentin Podgorc]] - [[Karel Podgornik]] - [[Dejan Podgoršek]] - [[Jože Podgoršek]] - [[Bojan Podkrajšek]] - [[Sida Podlesek]] - [[Anton Podobnik]] - [[Janez Podobnik]] - [[Marjan Podobnik]] - [[Josip Pogačnik]] - [[Lovro Pogačnik]] - [[Marko Pogačnik (politik)|Marko Pogačnik]] - [[Milan Pogačnik]] - [[Valentin Pohorec]] - [[Marijan Pojbič]] - [[Jože Pokorn]] - [[Boštjan Poklukar]] - [[Josip Poklukar]] - [[Anton Polajnar]] - [[Ignac Polajnar]] - [[Bojan Polak]] - [[Radko Polič star.|Radko Polič]] - [[Svetozar Polič]] - [[Zoran Polič]] - [[Vinko Poljanec]] - [[Majda Poljanšek]] - [[Ferdinand Pollak]] - [[Anton Poljšak]] - [[Robert Polnar]] - [[Marjan Poljšak]] - [[Tone Poljšak]] - [[France Popit]] - [[Boris Popovič]] - [[Carlo Porenta]] - [[Alojz Posedel]] - [[Franc Potočnik]] - [[Janez Potočnik]] - [[Jožef Potočnik]] - [[Miha Potočnik]] - [[Vika Potočnik]] - [[Ivo Potokar]] - [[Majda Potrata]] - [[Ivan Potrč]] - [[Jože Potrč]] - [[Miran Potrč]] - [[Fran Povše]] - [[Zoran Poznič]] - [[Albin Poznik]] - [[Maria Pozsonec]] - [[Hubert Požarnik]] - [[Avgust Praprotnik]] - [[Nik Prebil]] - [[Vladimir Prebilič]] - [[Božo Predalič]] - [[Izidor Predan]] - [[Janko Predan]] - [[Jani Prednik]] - [[Miroslav Pregl]] - [[Živko Pregl]] - [[Ivan Prekoršek]] - [[Matija Prelog]] - [[Albin Prepeluh]] - [[Jakob Presečnik]] - [[Dejan Prešiček]] - [[Mihael Prevc]] - [[Srečko Prijatelj]] - [[Uroš Prikl]] - [[Aleš Primc]] - [[Jana Primožič]] - [[Jožef Primožič|Jože(f) Primožič]] - [[Matija Prosekar]] - [[Miloš Prosenc]] - [[Jože Protner]] - [[Janko Prunk]] - [[Karel Prušnik]] - [[Boris Puc]] - [[Dinko Puc]] - [[Ivan Pucelj]] - [[Dino Pucer]] - [[Ciril Pucko]] - [[Ivan Pučnik]] - [[Jože Pučnik]] - [[Jožica Puhar]] - [[Vitodrag Pukl]] - [[Franc Pukšič]] - [[Iztok Purič]] - [[Ludvik Puš]] - [[Janez Pušar]] - [[Rudolf Pušenjak]] - [[Rado Pušenjak]] - [[Vladimir Pušenjak]]
== R ==
[[Boris Race]] - [[Darja Radić]] - [[Božidar Raič]] - [[Janko Rajar]] - [[Jožef Rajšp]] - [[Stanislav Raščan]] - [[Vladimir Ravnihar]] - [[Franjo Ravnik]] - [[Miha Ravnik]] - [[Rudolf Ravnik]] - [[Aleksander Ravnikar]] - [[Jernej Ravnikar]] - [[Ludvik Ravnikar]] - [[Franc Razdevšek]] - [[Radoslav Razlag]] - [[Rafael Razpet]] - [[Ivan Rebek]] - [[Dušan Rebolj]] - [[Amalija Regent]] - [[Ivan Regent]] - [[Izidor Rejc]] - [[Albert Rejec]] - [[Marjan Rekar]] - [[Tone Remc]] - [[Alojzij Remec]]? - [[Bogumil Remec]] - [[Vladimir Remec]] - [[Tine Remškar]] - [[Ivan Renko]] - [[Viktor Repič]] - [[Vili Rezman]] - [[Cvetka Ribarič Lasnik]] - [[Adolf Ribnikar]] - [[Ivan Ribnikar]] - [[Herman Rigelnik]] - [[Andreja Rihter]] - [[Alojz Ribič]] - [[Janez Ribič]] - [[Marija Ribič]] - [[Mitja Ribičič]] - [[Ciril Ribičič]] - [[Adolf Ribnikar]] - [[Cvetana Rijavec]] - [[Robert Rinaldo]] - [[Vitja Rode]] - [[Emil Rojc]] - [[Anton Rojec]] - [[Ivan Rojec]] - [[Anton Rojina]] - [[Anton Rop]] - [[Franjo Rosina]] - [[Igor Rosina]] - [[Jožef Rosina]] - [[Janez Nepomuk Rosmann]] - [[Mihajlo Rostohar]] - [[Ivan Roškar]] - [[Metod Rotar]] - [[Anton Rous]] - [[Jožef Rozman (1870-1941)|Jožef Rozman]] - [[Marjan Rožič]] - [[Jakob Rožič]] - [[Valentin Rožič]] - [[Ivan Rudolf (politik)|Ivan Rudolf]] - [[Janko Rudolf]] - [[Bojan Rugelj]] - [[Matija Rulitz]] - [[Pavel Rupar]] - [[Dimitrij Rupel]] - [[Mara Rupena-Osolnik]] - [[Zora Rupena]] - [[Leon Rupnik]] - [[Andrej Rus]] - [[Josip Rus]] - [[Jože Rus (elektrotehnik)|Jože Rus]] - [[Veljko Rus]] - [[Vojan Rus]] - [[Matija Rutar (pravnik)|Matija Rutar]] - [[Anton Rutar]] - [[Otokar Rybář]] -

== S ==
[[Bernard Sadovnik]] - [[Franc Sagaj]] - [[Borut Sajovic]] - [[Ivan Sajovic]] - [[Franc Salamon]] - [[Dorče Sardoč]] - [[Silvano Sau]] - [[Jožef Savinšek]] - [[Franc Schaubach]] - [[Jožef Kamilo Schmidburg]] - [[Jožef Schneid-Treuenfeld]] - [[Jožef Schwegel]] - [[Viljem Schweitzer]] - [[Alojz Sedej]] - [[Cvetka Selšek]] - [[Dušan Semolič]] - [[Dušan Sernec]] - [[Janko Sernec]] - [[Josip Sernec]] - [[Stanka Setnikar Cankar]] - [[Anton Sfiligoj]] - [[Avgust Sfiligoj]] - [[Ivan Simčič]] - [[Franc Simonič (1916)]] - [[Vasko Simoniti]] - [[Danica Simšič]] - [[Ljubo Sirc]] - [[Janez Sirše]] - [[Ivan Sisinger]] - [[Primož Siter]] - [[Janez Skedl]] - [[Josip Skerk]] - [[Lojze Skok]] - [[Nada Skuk]] - [[Karel Slanc]] - [[Edvard Slavik]] - [[Mitja Slavinec]] - [[Jolanda Slokar]] - [[Jožef Slokar]] - [[Janja Sluga]] - [[Alenka Smerkolj]] - [[Rudolf Smersu]] - [[Franc Smodej]] - [[Robert Smodej]] - [[Janko Smole]] - [[Jože Smole]] - [[Karel Smolle]] - [[Ciril Smrkolj]] - [[Franc Snoj]] - [[Jože Sodja]] - [[Janez Sodržnik]] - [[Mitja Sojer]] - [[Alojz Sok]] - [[Slavko Soršak]] - [[Boris Sovič]] - [[Stojan Spetič]] - [[Jože Srebrnič]] - [[Zoran Stančič]] - [[Edvard Stanič]] - [[Gojko Stanič]] - [[Marjan Stanič]] - [[Stane Stanič]] - [[Aleš Stanovnik]] - [[Ivan Stanovnik]] - [[Janez Stanovnik]] - [[Janez Starc|Janez (Ivan) Starc]] - [[Miloš Stare]] - [[Andrijana Starina Kosem]] - [[Bojan Starman]] - [[Danijel Starman]] - [[Marko Starman]] - [[Emil Stefanovič]] - [[Stana Stopar]] - [[Viktor Stopar]] - [[Vojko Stopar]] - [[Jože Strgar]] - [[Francka Strmole-Hlastec]] - [[Lojzka Stropnik]] - [[Marjan Sturm]] - [[Janko Stušek]] - [[Karel Sukič]] - [[Josef Suppan]] - [[Anton Sušnik (1880)|Anton Sušnik]] - [[Franc Sušnik (politik)|Franc Sušnik]] - [[Janez Sušnik]] - [[Peter Sušnik]] - [[Ernest Svetec]] - [[Luka Svetec]] - [[Andrej Svetek]] - [[France Svetek]] - [[Lev Svetek]] - [[Albert Svetina-Erno]] - [[Anton Svetina]] - [[Mira Svetina|Mira Svetina-Vlasta]] - [[Vladimir Svetina|Vladimir-Ivo Svetina]] - [[Ivan Svetlik]]

== Š ==
[[Aleš Šabeder]] - [[Franc Šali]] - [[Marjan Šarec]] - [[Karel Šavnik]] - [[Pavel Šavnik]] - [[Virgil Šček]] - [[Franc Šebjanič]] - [[Boštjan Šefic]] ''-'' [[Rudi Šeligo]] - [[Lidija Šentjurc]] - [[Jernej Šerjak]] - [[Leo Šešerko]] - [[Jože Šeško]] - [[Dušan Šešok]] - [[Franc Šetinc]] - [[Lenart Šetinc]] ''-'' [[Marjan Šetinc]] - [[Mile Šetinc]] - [[Drago Šiftar]] - [[Ivan Vanek Šiftar]] - [[Niko Šilih]] - [[Rudi Šimac]] - [[Dušan Šinigoj]] - [[Irena Šinko]] - [[Josip Šinko]] - [[Matjaž Šinkovec (diplomat)|Matjaž Šinkovec]] - [[Majda Širca]] - [[Andrej Šircelj]] - [[Albert Širok]]? - [[Karel Šiškovič]] - [[Matija Škerbec]] - [[Albin Škerk]] - [[Franc Škerlj (politik)|Franc Škerlj]] - [[Jožef Školč]] - [[Bojan Škrk]] - [[Karel Škulj]] - [[Jože Šlander]] - [[Slavko Šlander]] - [[Albin Šmajd]] - [[Franc Šmon]] - [[Boris Šnuderl]] - [[Makso Šnuderl]] - [[Jakob Šolar]] - [[Igor Šoltes]] - [[Črtomir Špacapan]] - [[Mirko Špacapan]] - [[Bogomir Špiletič]] - [[Vekoslav Špindler]] - [[Bojan Šrot]] - [[Tomaž Štebe]] - [[Anton Štebi]] - [[Alojzija Štebi]] - [[Ivo Štempihar]] - [[Andrej Šter]] - [[Emil Štern]] - [[Anton Štihec]] - [[Drago Štoka]] - [[Franc Štoka]] - [[Adolf Štorman]] - [[Ivan Štravs]] - [[Jernej Štromajer]] - [[Jožko Štrukelj]] - [[Ciril Štukelj]] - [[Vojka Štular]] - [[Franc Šturm]] - [[Lovro Šturm]] - [[Jadranka Šturm Kocjan|Jadranka Šturm-Kocjan]] - [[Jožef Šuc]] - [[Borut Šuklje]] - [[Fran Šuklje]] - [[Vladimir Šuklje]] - [[Boris Šuligoj (politik)|Boris Šuligoj]] - [[Patricija Šulin]] - [[Radoš Šumrada]] - [[Jože Šušmelj]] - [[Aco Franc Šuštar]] - [[Boris Šuštar]] - [[Ivan Šušteršič]] - [[Janez Šušteršič]] - [[Tone Šušteršič]] - [[Matjaž Švagan]] - [[Ivan Švegel]]

== T == 
* [[Maks Tajnikar]]
* [[Peter Tancig]]
* [[Jože Tanko]]
* [[Matej Tašner Vatovec]]
* [[Boštjan Tavčar]]
* [[Franja Tavčar]]
* [[Irena Tavčar]]
* [[Ivan Tavčar]]
* [[Ivo Tavčar]]
* [[Metka Tekavčič]]
* [[Marjan Tepina]]
* [[Davorin Terčon]]
* [[Josip Terčon]]
* [[France Terseglav]]
* [[Ciril Testen]]
* [[Zoran Thaler]]
* [[Gustav Thurn-Valsassina]]
* [[Joško Tischler]]
* [[Ivan Tokan]]
* [[Josip Broz - Tito]]
* [[Vilmoš Tkalec]]
* [[Lovro Toman]]
* [[Tone Toman]]
* [[Silvira Tomasini]]
*[[Matej Tomazin]] 
* [[Anton Tomažič]]
* [[Branko Tomažič (inženir kmetijstva)|Branko Tomažič]]
* [[Emil Tomažič (politik)|Emil Tomažič]]
* [[Pinko Tomažič]]
* [[Romana Tomc]]
* [[Branka Tome]]
* [[Ernest Tomec]]
* [[Zora Tomič]]
* [[Violeta Tomić]]
* [[Tina Tomlje]]
*[[Emanuel Tomšič]]
* [[France Tomšič (politik)|France Tomšič]]
* [[Miha Tomšič]]
* [[Tone Tomšič]]
* [[Vida Tomšič]]
* [[Frane Tončič]]
* [[Matej Tonin]]
* [[Josip Tonkli]]
* [[Nikolaj Tonkli]]
* [[Ludvik Toplak]]
* [[Magdalena Tovornik]]
*[[Hilda Tovšak]]
* [[Ignac Tratar]]
* [[Maurizio Tremul]]
* [[Tone Tribušon]]
* [[Boštjan Trilar]]
* [[Karel Triller]]
* [[Ivan Trinko|Ivan Trinko - Zamejski]]
* [[Vili Trofenik]]
* [[Davorin Trstenjak]]
* [[Tomo Trstenjak]]
* [[Verica Tr(s)tenjak]]
* [[Henrik Tuma]]
* [[Boštjan M. Turk]]
* [[Danilo Türk]]
* [[Marta Turk]]
* [[Žiga Turk]]
* [[Edo Turnher]]
* [[Tone Turnher]]
* [[Tit Turnšek]]

== U == 
* [[Lojze Ude starejši]]
* [[Lojze Ude mlajši]]
* [[Marjetka Uhan]]
* [[Anton Ukmar]]
* [[Andrej Ujčič]]
* [[Karel Ullepitch/Ulepič]]
* [[Ela Ulrih-Atena]]
* [[Tone Ulrih]]
* [[Andrej Umek]]
* [[Igor Umek]]
* [[Alenka Urbančič]]
* [[Andrej Uršič]]
* [[Cveto Uršič]]
* [[Duško Uršič]]
* [[Franc Uršič (1896-1951)|Franc Uršič]]
* [[Rudolf Uršič|Rudolf (Rudi) Uršič]]
* [[Jože Utenkar]]

== V ==
[[Boris Vadnjal]] - [[Ivo Vajgl]] - [[Davorin Valentinčič]] - [[Lado Vavpetič]] - [[Janko Veber]] - [[Norbert Veber]]? - [[Ivan Vehovec]] - [[Herman Velik]] - [[Jože Velikonja]] - [[Ivan Vencajz]] - [[Peter Vencelj]] - [[Albin Vengust]] - [[Andrej Verbič]] - [[Peter Verlič]] - [[Karel Verstovšek]] - [[Rudi Veršnik]] - [[Ivan Verzolak]] - [[Fran Vesel (1894-1954)]] - [[Alojz Vesenjak]] - [[Ivan Vesenjak]] - [[Peter Vesenjak]] - [[Josip Vidmar]] - [[Marjan Vidmar]] - [[Gorazd Vidrih]] - [[Rudolf Vidrih]] - [[Josip Vilfan]] - [[Joža Vilfan]] - [[Marija Vilfan]] - [[Peter Vilfan]] - [[Albin Vipotnik]] - [[Janez Vipotnik]] - [[Gregor Virant]] - [[Franc Višnikar]] - [[Andrej Vizjak]] - [[Bogomil Vižintin]] - [[Patrick Vlačič]] - [[Angela Vode]] - [[Albin Vodopivec]] - [[Fran Vodopivec]] - [[Albert Vodovnik]] - [[Olga Voglauer]] - [[Željko Vogrin]] - [[Mitja Volčič]] - [[Božidar Voljč]] - [[Ignac Voljč]] - [[Ignac Voljč (politik)|Ignac Voljč]] - [[Vojko Volk]] - [[Reginald Vospernik]] - [[Bogumil Vošnjak]] - [[Ivan Vošnjak (politik)|Ivan Vošnjak]] - [[Josip Vošnjak]] - [[Mihael Vošnjak]] - [[Mitja Vošnjak]] - [[Rudi Vouk]] - [[Olga Vrabič]] - [[Marko Vraničar]] - [[Mateja Vraničar Erman]] - [[Anton Vratuša]] - [[Marko Vrhunec]] - [[Vinko Vrhunec]] - [[Zima Vrščaj|Zima Vrščaj-Holy]] - [[Ivan Vuk]] - [[Martina Vuk]] - Franjo Vulčer?

== W ==
* [[Anton Fran Wagner]]
* [[Andrej Wakounig]]
* [[Jože Wakounig]]
* [[Marko Waltritsch]]
* [[Franc Wankmüler]]
* [[Feliks Wieser (partizan)|Feliks Wieser-starejši]]
* [[Feliks Wieser (agronom)|Feliks Wieser-mlajši]]
* [[Franc Wiesthaler]]
* [[Andrej Winkler]]
* [[Iztok Winkler]]
* [[Janez Winkler]]
* [[Miha Wohinz]]
* [[Karel Wurzbach]]

== Z ==
[[Andreja Zabret]] - [[Jože Zabukovec]] - [[Zdravko Zabukovec]] - [[Bojan Zadel]] - [[Ludvik Zadnik]] - [[Boštjan Zagorac]] - [[Franc Zagožen]] - [[Jože Zagožen]] - [[Janez Zahrastnik]] - [[Janez Zajc]] - [[Simon Zajc]] - [[Marjan Zajec]] - [[Aleš Zalar]] - [[Cvetka Zalokar Oražem]] - [[Bogomir Zamernik|Mirko Zamernik]] - [[Valentin Zarnik]] - [[Danilo Zelen]] - [[Jože Zemljak]] - [[Janez Zemljarič]] - [[Pavel Zgaga]] - [[Urša Zgojznik]] - [[Marko Zidanšek]] - [[Miloš Zidanšek]] - [[Milovan Zidar]] - [[Boris Ziherl]] - [[Milenko Ziherl]] - [[Slavko Ziherl]] - [[Jože Zimšek]] - [[Ciril Zlobec]] - [[Jaša Zlobec]] - [[Igor Zorčič]] - [[Aleksander Zorn]] - [[Jure Zupan (kemik)|Jure Zupan]] - [[Beno Zupančič]] - [[Marija Zupančič Vičar|Marija Zupančič-Vičar]] - [[Metka Zupančič (političarka)|Metka Zupančič]] -[[Niko Zupanič]] - [[Josip Zurc]] - [[Milan Zver]] -[[Franci Zwitter]] - [[Mirt Zwitter]] - [[Zdravko Zwitter]]
== Ž == 
* [[Ivan Žagar (politik)|Ivan Žagar]]
* [[Iztok Žagar]]
* [[Stane Žagar]]
* [[Zoran Žagar]]
* [[Janez Žakelj]]
* [[Viktor Žakelj]]
* [[Roko Žarnić]]
* [[Pavle Žaucer]]
* [[Samuel Žbogar]]
* [[Ciril Žebot]]
* [[Franjo Žebot]]
* [[Boštjan Žekš]]
* [[France Železnikar]]
* [[Gregor Žerjav]]
* [[Radovan Žerjav]]
* [[Janko Ževart]]
* [[Barbara Žgajner Tavš]]
* [[Nestl Žgank]]
*[[Darko Žiberna]]
* [[Josip Žičkar]]
* [[Dejan Židan]]
* [[Gregor Židan]]
* [[Ignacij Žitnik]]
* [[Rudolf Žitnik]]
* [[Felice Žiža]]
* [[Mara Žlebnik]]
*[[Mirko Žlender]]
* [[Gorazd Žmavc]]
* [[Franc Žnidaršič]]
* [[Alojz Žokalj]]
* [[Mihael Žolgar]]
* [[Ivan Žolger]]
* [[Jakob Žorga]]
* [[Marcel Žorga (1883)|Marcel Žorga]]
* [[Srečko Žumer]]
* [[Oton Župančič]]
* [[Niko Županič]]
* [[Melita Župevc]]
* [[Leopold Žužek]]

== Glej tudi ==
* [[seznam politikov|seznami politikov]] po državah in narodnostih
*[[Vlada Republike Slovenije]]
* [[seznam ministrov Republike Slovenije]]
*[[Državni zbor RS]]
*[[Seznam slovenskih političnih strank]]
*[[Poimenski seznam državnih sekretarjev Republike Slovenije]]

==Glej tudi==
* [[Seznam slovenskih politologov]], [[Seznam slovenskih diplomatov]], [[Seznam slovenskih pravnikov]]
* [[Seznam slovenskih ekonomistov]], [[Seznam slovenskih gospodarstvenikov]]

{{seznami narodov po poklicu|politikov}}

[[Kategorija:Seznami slovenskih politikov| ]]
[[Kategorija:Slovenski politiki|*]]</text>
      <sha1>8iojxduk86cki0ntziih7urvl861j5t</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Will Smith</title>
    <ns>0</ns>
    <id>23133</id>
    <revision>
      <id>5726806</id>
      <parentid>5720316</parentid>
      <timestamp>2022-08-02T20:53:04Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Zm05gamer</username>
        <id>180058</id>
      </contributor>
      <comment>dopolnitev uvoda, spravljanje preostalega v red in dodana druga boljša dadoteka iz zbirke</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9744" xml:space="preserve">:''Za geologa, ki je odkril soodnostnost fosilov, glej [[William Smith (geolog)|William Smith]].''
{{Infobox Actor
| name = Will &quot;Naudi&quot; Smith
| image       = TechCrunch Disrupt 2019 (48834434641) (cropped).jpg
| caption     = Smith leta 2014
| birthname   = &lt;!-- Wikidata --&gt;
| birth_date  = &lt;!-- Wikidata --&gt;
| birth_place = &lt;!-- Wikidata --&gt;
| death_date  = &lt;!-- Wikidata --&gt;
| death_place = &lt;!-- Wikidata --&gt;
| othername = The Fresh Prince
| yearsactive = 1987–danes
| spouse = Sheree Zampino (1992–1995)&lt;br /&gt;Jada Pinkett Smith (1997–trenutno)
| domesticpartner =
| website = &lt;!-- Wikidata --&gt;
}}

[[Slika:Will Smith - Emmy Awards 1993.jpg|right|250px|thumb|Will Smith (1993)]]

'''Willard Carroll Smith II.''', [[Američani|ameriški]] [[filmski igralec]] in [[raper]], * [[25. september]] [[1968]], predel [[Wynnefield]], [[Filadelfija, Pensilvanija|Filadelfija]], [[Pensilvanija]], [[Združene države Amerike|ZDA]].

Will Smith je svojo kariero začel leta 1985, ko je upodobil vlogo fikcionalizirane različice samega sebe v oddaji NBC [[Princ z Bel-Aira]] (1990–1996). Smith, znan po svojem delu na področju filmov, televizije in glasbe, zaradi česar je prejel več priznanj, vključno z [[Oskar (filmska nagrada)|oskarjem]], štirimi nagradami [[grammy]], nagrado [[zlati globus]], nagrado [[Ceha filmskih igralcev]] in nominacijami za nagrado [[Primetime Emmy]] ter Nagrado [[Tony (nagrada)|Tony]].&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://star-currency.forbes.com/celebrity-list/worldwide?page=0|title=Top Actors and Actresses: Star Currency|work=Forbes|access-date=May 20, 2014|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20131220160901/http://star-currency.forbes.com/celebrity-list/worldwide?page=0|archive-date=December 20, 2013}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://news.fantasymoguls.com/originalcontent/2008/07/early-wednesday.html|title=WEEKEND ESTIMATES: 'Hancock' Delivers $107M 5-Day Opening, Giving Will Smith a Record Eighth Consecutive $100M Grossing Movie!; 'WALL-E' with $33M 3-Day; 'Wanted' Down 60 Percent for $20.6M; 'Kit Kittredge' a Disaster!|publisher=Fantasy Moguls|date=July 3, 2008|access-date=July 7, 2008|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20080706151512/http://news.fantasymoguls.com/originalcontent/2008/07/early-wednesday.html|archive-date=July 6, 2008}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite news|first=Sean|last=Smith|title=The $4 Billion Man|work=Newsweek|date=April 9, 2007|url=http://www.newsweek.com/2007/04/15/the-4-billion-man.html|access-date=July 7, 2011|archive-date=January 24, 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20110124004957/http://www.newsweek.com/2007/04/15/the-4-billion-man.html|url-status=live}}&lt;/ref&gt; Od leta 2021 so njegovi filmi po vsem svetu zaslužili več kot 9,3 milijarde $, kar ga uvršča med najbolj vredne hollywoodske zvezdnike.&lt;ref name=&quot;Ide 2021&quot;&gt;{{cite web|last=Ide|first=Wendy|title=Will Smith: now Hollywood royalty, the star's rise has been far from painless|website=The Guardian|date=November 13, 2021|url=https://www.theguardian.com/film/2021/nov/13/will-smith-now-hollywood-royalty-the-stars-rise-has-been-far-from-painless|access-date=March 28, 2022|archive-date=March 26, 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220326191845/https://www.theguardian.com/film/2021/nov/13/will-smith-now-hollywood-royalty-the-stars-rise-has-been-far-from-painless|url-status=live}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Nast 2016&quot;&gt;{{cite magazine|last=Miller|first=Julie|date=June 22, 2016|title=Why Will Smith Regrets Wanting to Be the World's &quot;Biggest Movie Star&quot;|url=https://www.vanityfair.com/style/2016/06/will-smith-movie-star-regret|magazine=Vanity Fair|archive-url=https://web.archive.org/web/20210225020752/https://www.vanityfair.com/style/2016/06/will-smith-movie-star-regret|archive-date=February 25, 2021|access-date=March 28, 2022|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

Smith je najprej postal znan kot del hip hop dua z DJ-em [[Jazzy Jeff|Jazzyjem Jeffom]], s katerim je izdal pet studijskih albumov in single z US Billboard Hot 100 top 20 &quot;Starši nas samo ne razumejo&quot;, &quot;Nočna mora na moji ulici&quot;, &quot;Poletni čas&quot;, &quot;Pozvoni na moj zvonec&quot; in &quot;Bum! Pretresi sobo&quot; od leta 1984 do 1994. Izdal je tudi solo albume [[Big Willie Style]] (1997), [[Willennium]] (1999), [[Rojen za vladanje]] (2002) in [[Izgubljen in najden]] (2005). Za svoje rap nastope je Smith prejel štiri nagrade Grammy.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.grammy.com/artists/will-smith/7175|title=Artists Will Smith|website=[[Grammy Awards|Grammy.com]]|accessdate=June 23, 2022}}&lt;/ref&gt; 

Smith je širšo slavo dosegel kot glavni igralec v filmih, kot so akcijski film [[Podli fantje]] (1995), njegovo nadaljevanje [[Podli fantje 2]] (2003) in [[Podli fantje za življenje]] (2020) ter znanstvenofantastične komedije [[Možje v črnem (film)|Možje v črnem]] (1997), [[Možje v črnem 2]] (2002) in [[Možje v črnem 3]] (2012). Po igranju v trilerjih [[Dan neodvisnosti (film)|Dan neodvisnosti]] (1996) in [[Sovražnik države]] (1998) je prejel nominacije za oskarja za najboljšega igralca za vlogo Muhammada Alija v [[A.I. umetna inteligenca|Ali]] (2001) in Chrisa Gardnerja v filmu [[Iskanje sreče]] (2006). Nato je igral v številnih komercialno uspešnih filmih, vključno z [[Jaz, robot (film)|Jaz Robot]] (2004), [[Kraljestvo Morskega psa]] (2004), [[Hitch]] (2005), [[Jaz sem legenda]] (2007), [[Hancock]] (2008), [[Sedem funtov]] (2008), [[Samomorilna skupina]] (2016) in [[Aladin]] (2019).

Za svojo upodobitev Richarda Williamsa v biografski športni drami [[Kralj Richard]] (2021) je Smith prejel široko priznanje ter prejel oskarja, nagrado [[Britanska akademija za filmsko in televizijsko umetnost|BAFTA]], nagrado zlati globus in nagrado Ceha filmskih igralcev za najboljšega igralca.&lt;ref&gt;{{cite magazine|last=Grein|first=Paul|date=March 28, 2022|title=30 Milestones in Hip-Hop Awards History: Will Smith, Lauryn Hill &amp; More|url=https://www.billboard.com/music/awards/hip-hop-awards-milestones-1235042728/|magazine=Billboard|archive-url=https://web.archive.org/web/20220329065359/https://www.billboard.com/music/awards/hip-hop-awards-milestones-1235042728/|archive-date=March 29, 2022|access-date=March 30, 2022|url-status=live}}&lt;/ref&gt; 

== Biografija ==
Will je drugi od štirih otrok. Velikokrat za opis svojih korenin pove: »vzgojen v britofu«. 

Poročen je z [[Jada Pinkett Smith|Jado Pinkett Smith]] s katero ima dva otroke. Ima tudi enega otroka iz prejšnjega zakona z Shree Zampino.

== Incident na podeltivi oskarjev leta 2022 ==
Med 94. podelitvijo oskarjev 27. marca 2022 je Smith stopil na oder ter klofutnil voditelja in komika [[Chris Rock|Chrisa Rocka]], potem ko se je Rock pošalil o obriti glavi Willove žene [[Jade Pinkett Smith]] s sklicevanjem na film [[Vojak Jane]]. Pravzaprav so Pinkett Smith leta 2018 diagnosticirali [[Izguba las|alopecijo]] in si je zaradi slabšega fizičnega stanja obrila lase. Smith se je nato vrnil na svoj sedež in dvakrat zavpil na Rocka: »Drži ime moje žene stran od svojih prekletih ust!« Kasneje istega večera je bil Smith imenovan za najboljšega igralca za ''[[Kralj Richard|Kralja Richarda]]'', nato pa se je na odru v svojem pozdravnem govoru opravičil Akademiji in drugim nominirancem, vendar ne Rocku. V tem govoru je prosil boga, da ga je vabil, naj dela »nore stvari« v imenu ljubezni, to vedenje pa je britanska revija ''[[The Economist|Economist]]'' označila za »nevarno in sebično premoč«, ki je tudi stigmatizirala ovacije javnosti na Smithove komentarje na odru, ki celotno situacijo opredeli kot gnusno. Rock je zavrnil vložitev pritožbe zoper Smitha, a je Smith po odzivu gledalcev zahteval uradno opravičilo, kar pa ni prepričalo predstavnikov Akademije, ki so napovedali stroge ukrepe proti Smithu.

== Diskografija ==
=== kot '''D.J. Jazzy Jeff &amp; the Fresh Prince''' ===
* ''Rock the House'' (1987)
* ''He's the DJ, I'm the Rapper'' (1988)
* ''And in this Corner...'' (1989)
* ''Homebase'' (1991)
* ''Code Red'' (1993)
* ''Greatest Hits'' (1998)

=== kot '''Will Smith''' ===
* ''Big Willie Style'' (1997)
* ''Willenium'' (1999)
* ''Born to Reign '' (2002)
* ''Greatest Hits'' (2002)
* ''Lost and Found'' (2005)

== Filmografija ==
* ''[[Hancock]]'' (2008)
* ''[[Jaz, legenda]]'' (''I Am Legend'') (2007)
* ''[[Hitch (film)|Hitch]]'' (2005)
* ''Shark Tale'' (2004, glas)
* ''[[Jerseysko dekle]]'' (''Jersey Girl'') (2004, igra sebe)
* ''[[Jaz, robot (film)|Jaz, robot]]'' (''I, Robot'') (2004)
* ''Bad Boys II'' (2003)
* ''[[Možje v črnem II]]'' (''Men in Black II'') (2002)
* ''[[Ali (film)|Ali]]'' (2001)
* ''The Legend of Bagger Vance'' (2000)
* ''[[Divji zahod (film)|Divji zahod]]'' (''Wild Wild West'') (1999)
* ''Enemy of the State'' (1998)
* ''[[Možje v črnem (film)|Možje v črnem]]'' (''Men in Black'') (1997)
* ''[[Dan neodvisnosti (film)|Dan neodvisnosti]]'' (''Independence Day'') (1996)
* ''Bad Boys'' (1995)
* ''Six Degrees of Separation'' (1993)
* ''[[Made in America]]'' (1993)
* ''[[Princ z Bel-Aira]]'' (''The Fresh Prince of Bel-Air'') (1990)
* ''After Earth'' (2013)

== Sklici ==
{{sklici|1}}

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki}}
* [http://www.treyballdevelopment.com/ Uradna stran za Treyball Development Inc.]
* [http://www.willsmith.com/indexset.html WillSmith.Com]
* {{IMDb Name|id=0000226|name=Will Smith}}

{{Academy Award Best Actor}}
{{Zlati globus za najboljšega igralca v drami}}
{{Normativna kontrola}}
{{Actor-stub}}

{{DEFAULTSORT:Smith, Will}}
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Ameriški televizijski igralci]]
[[Kategorija:Ameriški filmski igralci]]
[[Kategorija:Ameriški raperji]]
[[Kategorija:Prejemniki zlatega globusa za najboljšega igralca v filmski drami]]
[[Kategorija:Prejemniki oskarja za najboljšo glavno moško vlogo]]</text>
      <sha1>nqymjrcshttzf1gxarciw413jnauow2</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5726807</id>
      <parentid>5726806</parentid>
      <timestamp>2022-08-02T20:53:29Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Zm05gamer</username>
        <id>180058</id>
      </contributor>
      <comment>pp</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9751" xml:space="preserve">:''Za geologa, ki je odkril soodnostnost fosilov, glej [[William Smith (geolog)|William Smith]].''
{{Infobox Actor
| name = Will &quot;Naudi&quot; Smith
| image       = TechCrunch Disrupt 2019 (48834434641) (cropped).jpg
| caption     = Smith leta 2014
| birthname   = &lt;!-- Wikidata --&gt;
| birth_date  = &lt;!-- Wikidata --&gt;
| birth_place = &lt;!-- Wikidata --&gt;
| death_date  = &lt;!-- Wikidata --&gt;
| death_place = &lt;!-- Wikidata --&gt;
| othername = The Fresh Prince
| yearsactive = 1987–danes
| spouse = Sheree Zampino (1992–1995)&lt;br /&gt;Jada Pinkett Smith (1997–trenutno)
| domesticpartner =
| website = &lt;!-- Wikidata --&gt;
}}

[[Slika:Will Smith - Emmy Awards 1993.jpg|right|250px|thumb|Will Smith (1993)]]

'''Willard Carroll Smith II.''', [[Američani|ameriški]] [[filmski igralec]] in [[raper]], * [[25. september]] [[1968]], predel [[Wynnefield]], [[Filadelfija, Pensilvanija|Filadelfija]], [[Pensilvanija]], [[Združene države Amerike|ZDA]].

Will Smith je svojo kariero začel leta 1985, ko je upodobil vlogo fikcionalizirane različice samega sebe v oddaji NBC [[Princ z Bel-Aira]] (1990–1996). Smith je zelo znan po svojem delu na področju filmov, televizije in glasbe, zaradi česar je prejel več priznanj, vključno z [[Oskar (filmska nagrada)|oskarjem]], štirimi nagradami [[grammy]], nagrado [[zlati globus]], nagrado [[Ceha filmskih igralcev]] in nominacijami za nagrado [[Primetime Emmy]] ter Nagrado [[Tony (nagrada)|Tony]].&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://star-currency.forbes.com/celebrity-list/worldwide?page=0|title=Top Actors and Actresses: Star Currency|work=Forbes|access-date=May 20, 2014|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20131220160901/http://star-currency.forbes.com/celebrity-list/worldwide?page=0|archive-date=December 20, 2013}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://news.fantasymoguls.com/originalcontent/2008/07/early-wednesday.html|title=WEEKEND ESTIMATES: 'Hancock' Delivers $107M 5-Day Opening, Giving Will Smith a Record Eighth Consecutive $100M Grossing Movie!; 'WALL-E' with $33M 3-Day; 'Wanted' Down 60 Percent for $20.6M; 'Kit Kittredge' a Disaster!|publisher=Fantasy Moguls|date=July 3, 2008|access-date=July 7, 2008|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20080706151512/http://news.fantasymoguls.com/originalcontent/2008/07/early-wednesday.html|archive-date=July 6, 2008}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite news|first=Sean|last=Smith|title=The $4 Billion Man|work=Newsweek|date=April 9, 2007|url=http://www.newsweek.com/2007/04/15/the-4-billion-man.html|access-date=July 7, 2011|archive-date=January 24, 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20110124004957/http://www.newsweek.com/2007/04/15/the-4-billion-man.html|url-status=live}}&lt;/ref&gt; Od leta 2021 so njegovi filmi po vsem svetu zaslužili več kot 9,3 milijarde $, kar ga uvršča med najbolj vredne hollywoodske zvezdnike.&lt;ref name=&quot;Ide 2021&quot;&gt;{{cite web|last=Ide|first=Wendy|title=Will Smith: now Hollywood royalty, the star's rise has been far from painless|website=The Guardian|date=November 13, 2021|url=https://www.theguardian.com/film/2021/nov/13/will-smith-now-hollywood-royalty-the-stars-rise-has-been-far-from-painless|access-date=March 28, 2022|archive-date=March 26, 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220326191845/https://www.theguardian.com/film/2021/nov/13/will-smith-now-hollywood-royalty-the-stars-rise-has-been-far-from-painless|url-status=live}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Nast 2016&quot;&gt;{{cite magazine|last=Miller|first=Julie|date=June 22, 2016|title=Why Will Smith Regrets Wanting to Be the World's &quot;Biggest Movie Star&quot;|url=https://www.vanityfair.com/style/2016/06/will-smith-movie-star-regret|magazine=Vanity Fair|archive-url=https://web.archive.org/web/20210225020752/https://www.vanityfair.com/style/2016/06/will-smith-movie-star-regret|archive-date=February 25, 2021|access-date=March 28, 2022|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

Smith je najprej postal znan kot del hip hop dua z DJ-em [[Jazzy Jeff|Jazzyjem Jeffom]], s katerim je izdal pet studijskih albumov in single z US Billboard Hot 100 top 20 &quot;Starši nas samo ne razumejo&quot;, &quot;Nočna mora na moji ulici&quot;, &quot;Poletni čas&quot;, &quot;Pozvoni na moj zvonec&quot; in &quot;Bum! Pretresi sobo&quot; od leta 1984 do 1994. Izdal je tudi solo albume [[Big Willie Style]] (1997), [[Willennium]] (1999), [[Rojen za vladanje]] (2002) in [[Izgubljen in najden]] (2005). Za svoje rap nastope je Smith prejel štiri nagrade Grammy.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.grammy.com/artists/will-smith/7175|title=Artists Will Smith|website=[[Grammy Awards|Grammy.com]]|accessdate=June 23, 2022}}&lt;/ref&gt; 

Smith je širšo slavo dosegel kot glavni igralec v filmih, kot so akcijski film [[Podli fantje]] (1995), njegovo nadaljevanje [[Podli fantje 2]] (2003) in [[Podli fantje za življenje]] (2020) ter znanstvenofantastične komedije [[Možje v črnem (film)|Možje v črnem]] (1997), [[Možje v črnem 2]] (2002) in [[Možje v črnem 3]] (2012). Po igranju v trilerjih [[Dan neodvisnosti (film)|Dan neodvisnosti]] (1996) in [[Sovražnik države]] (1998) je prejel nominacije za oskarja za najboljšega igralca za vlogo Muhammada Alija v [[A.I. umetna inteligenca|Ali]] (2001) in Chrisa Gardnerja v filmu [[Iskanje sreče]] (2006). Nato je igral v številnih komercialno uspešnih filmih, vključno z [[Jaz, robot (film)|Jaz Robot]] (2004), [[Kraljestvo Morskega psa]] (2004), [[Hitch]] (2005), [[Jaz sem legenda]] (2007), [[Hancock]] (2008), [[Sedem funtov]] (2008), [[Samomorilna skupina]] (2016) in [[Aladin]] (2019).

Za svojo upodobitev Richarda Williamsa v biografski športni drami [[Kralj Richard]] (2021) je Smith prejel široko priznanje ter prejel oskarja, nagrado [[Britanska akademija za filmsko in televizijsko umetnost|BAFTA]], nagrado zlati globus in nagrado Ceha filmskih igralcev za najboljšega igralca.&lt;ref&gt;{{cite magazine|last=Grein|first=Paul|date=March 28, 2022|title=30 Milestones in Hip-Hop Awards History: Will Smith, Lauryn Hill &amp; More|url=https://www.billboard.com/music/awards/hip-hop-awards-milestones-1235042728/|magazine=Billboard|archive-url=https://web.archive.org/web/20220329065359/https://www.billboard.com/music/awards/hip-hop-awards-milestones-1235042728/|archive-date=March 29, 2022|access-date=March 30, 2022|url-status=live}}&lt;/ref&gt; 

== Biografija ==
Will je drugi od štirih otrok. Velikokrat za opis svojih korenin pove: »vzgojen v britofu«. 

Poročen je z [[Jada Pinkett Smith|Jado Pinkett Smith]] s katero ima dva otroke. Ima tudi enega otroka iz prejšnjega zakona z Shree Zampino.

== Incident na podeltivi oskarjev leta 2022 ==
Med 94. podelitvijo oskarjev 27. marca 2022 je Smith stopil na oder ter klofutnil voditelja in komika [[Chris Rock|Chrisa Rocka]], potem ko se je Rock pošalil o obriti glavi Willove žene [[Jade Pinkett Smith]] s sklicevanjem na film [[Vojak Jane]]. Pravzaprav so Pinkett Smith leta 2018 diagnosticirali [[Izguba las|alopecijo]] in si je zaradi slabšega fizičnega stanja obrila lase. Smith se je nato vrnil na svoj sedež in dvakrat zavpil na Rocka: »Drži ime moje žene stran od svojih prekletih ust!« Kasneje istega večera je bil Smith imenovan za najboljšega igralca za ''[[Kralj Richard|Kralja Richarda]]'', nato pa se je na odru v svojem pozdravnem govoru opravičil Akademiji in drugim nominirancem, vendar ne Rocku. V tem govoru je prosil boga, da ga je vabil, naj dela »nore stvari« v imenu ljubezni, to vedenje pa je britanska revija ''[[The Economist|Economist]]'' označila za »nevarno in sebično premoč«, ki je tudi stigmatizirala ovacije javnosti na Smithove komentarje na odru, ki celotno situacijo opredeli kot gnusno. Rock je zavrnil vložitev pritožbe zoper Smitha, a je Smith po odzivu gledalcev zahteval uradno opravičilo, kar pa ni prepričalo predstavnikov Akademije, ki so napovedali stroge ukrepe proti Smithu.

== Diskografija ==
=== kot '''D.J. Jazzy Jeff &amp; the Fresh Prince''' ===
* ''Rock the House'' (1987)
* ''He's the DJ, I'm the Rapper'' (1988)
* ''And in this Corner...'' (1989)
* ''Homebase'' (1991)
* ''Code Red'' (1993)
* ''Greatest Hits'' (1998)

=== kot '''Will Smith''' ===
* ''Big Willie Style'' (1997)
* ''Willenium'' (1999)
* ''Born to Reign '' (2002)
* ''Greatest Hits'' (2002)
* ''Lost and Found'' (2005)

== Filmografija ==
* ''[[Hancock]]'' (2008)
* ''[[Jaz, legenda]]'' (''I Am Legend'') (2007)
* ''[[Hitch (film)|Hitch]]'' (2005)
* ''Shark Tale'' (2004, glas)
* ''[[Jerseysko dekle]]'' (''Jersey Girl'') (2004, igra sebe)
* ''[[Jaz, robot (film)|Jaz, robot]]'' (''I, Robot'') (2004)
* ''Bad Boys II'' (2003)
* ''[[Možje v črnem II]]'' (''Men in Black II'') (2002)
* ''[[Ali (film)|Ali]]'' (2001)
* ''The Legend of Bagger Vance'' (2000)
* ''[[Divji zahod (film)|Divji zahod]]'' (''Wild Wild West'') (1999)
* ''Enemy of the State'' (1998)
* ''[[Možje v črnem (film)|Možje v črnem]]'' (''Men in Black'') (1997)
* ''[[Dan neodvisnosti (film)|Dan neodvisnosti]]'' (''Independence Day'') (1996)
* ''Bad Boys'' (1995)
* ''Six Degrees of Separation'' (1993)
* ''[[Made in America]]'' (1993)
* ''[[Princ z Bel-Aira]]'' (''The Fresh Prince of Bel-Air'') (1990)
* ''After Earth'' (2013)

== Sklici ==
{{sklici|1}}

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki}}
* [http://www.treyballdevelopment.com/ Uradna stran za Treyball Development Inc.]
* [http://www.willsmith.com/indexset.html WillSmith.Com]
* {{IMDb Name|id=0000226|name=Will Smith}}

{{Academy Award Best Actor}}
{{Zlati globus za najboljšega igralca v drami}}
{{Normativna kontrola}}
{{Actor-stub}}

{{DEFAULTSORT:Smith, Will}}
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Ameriški televizijski igralci]]
[[Kategorija:Ameriški filmski igralci]]
[[Kategorija:Ameriški raperji]]
[[Kategorija:Prejemniki zlatega globusa za najboljšega igralca v filmski drami]]
[[Kategorija:Prejemniki oskarja za najboljšo glavno moško vlogo]]</text>
      <sha1>8ji9xu63rjn5nkqr8zea2pzg7u7g6eb</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5726808</id>
      <parentid>5726807</parentid>
      <timestamp>2022-08-02T20:54:19Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Zm05gamer</username>
        <id>180058</id>
      </contributor>
      <comment>pp</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9751" xml:space="preserve">:''Za geologa, ki je odkril soodnostnost fosilov, glej [[William Smith (geolog)|William Smith]].''
{{Infobox Actor
| name = Will &quot;Naudi&quot; Smith
| image       = TechCrunch Disrupt 2019 (48834434641) (cropped).jpg
| caption     = Smith leta 2014
| birthname   = &lt;!-- Wikidata --&gt;
| birth_date  = &lt;!-- Wikidata --&gt;
| birth_place = &lt;!-- Wikidata --&gt;
| death_date  = &lt;!-- Wikidata --&gt;
| death_place = &lt;!-- Wikidata --&gt;
| othername = The Fresh Prince
| yearsactive = 1987–danes
| spouse = Sheree Zampino (1992–1995)&lt;br /&gt;Jada Pinkett Smith (1997–trenutno)
| domesticpartner =
| website = &lt;!-- Wikidata --&gt;
}}

[[Slika:Will Smith - Emmy Awards 1993.jpg|right|250px|thumb|Will Smith (1993)]]

'''Willard Carroll Smith II.''', [[Američani|ameriški]] [[filmski igralec]] in [[raper]], * [[25. september]] [[1968]], predel [[Wynnefield]], [[Filadelfija, Pensilvanija|Filadelfija]], [[Pensilvanija]], [[Združene države Amerike|ZDA]].

Will Smith je svojo kariero začel leta 1985, ko je upodobil vlogo fikcionalizirane različice samega sebe v oddaji NBC [[Princ z Bel-Aira]] (1990–1996). Smith je zelo znan po svojem delu na področju filmov, televizije in glasbe, zaradi česar je prejel več priznanj, vključno z [[Oskar (filmska nagrada)|oskarjem]], štirimi nagradami [[grammy]], nagrado [[zlati globus]], nagrado [[Ceha filmskih igralcev]] in nominacijami za nagrado [[Primetime Emmy]] ter Nagrado [[Tony (nagrada)|Tony]].&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://star-currency.forbes.com/celebrity-list/worldwide?page=0|title=Top Actors and Actresses: Star Currency|work=Forbes|access-date=May 20, 2014|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20131220160901/http://star-currency.forbes.com/celebrity-list/worldwide?page=0|archive-date=December 20, 2013}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://news.fantasymoguls.com/originalcontent/2008/07/early-wednesday.html|title=WEEKEND ESTIMATES: 'Hancock' Delivers $107M 5-Day Opening, Giving Will Smith a Record Eighth Consecutive $100M Grossing Movie!; 'WALL-E' with $33M 3-Day; 'Wanted' Down 60 Percent for $20.6M; 'Kit Kittredge' a Disaster!|publisher=Fantasy Moguls|date=July 3, 2008|access-date=July 7, 2008|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20080706151512/http://news.fantasymoguls.com/originalcontent/2008/07/early-wednesday.html|archive-date=July 6, 2008}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite news|first=Sean|last=Smith|title=The $4 Billion Man|work=Newsweek|date=April 9, 2007|url=http://www.newsweek.com/2007/04/15/the-4-billion-man.html|access-date=July 7, 2011|archive-date=January 24, 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20110124004957/http://www.newsweek.com/2007/04/15/the-4-billion-man.html|url-status=live}}&lt;/ref&gt; Od leta 2021 so njegovi filmi po vsem svetu zaslužili več kot 9,3 milijarde $, kar ga uvršča med najbolj vredne hollywoodske zvezdnike.&lt;ref name=&quot;Ide 2021&quot;&gt;{{cite web|last=Ide|first=Wendy|title=Will Smith: now Hollywood royalty, the star's rise has been far from painless|website=The Guardian|date=November 13, 2021|url=https://www.theguardian.com/film/2021/nov/13/will-smith-now-hollywood-royalty-the-stars-rise-has-been-far-from-painless|access-date=March 28, 2022|archive-date=March 26, 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220326191845/https://www.theguardian.com/film/2021/nov/13/will-smith-now-hollywood-royalty-the-stars-rise-has-been-far-from-painless|url-status=live}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Nast 2016&quot;&gt;{{cite magazine|last=Miller|first=Julie|date=June 22, 2016|title=Why Will Smith Regrets Wanting to Be the World's &quot;Biggest Movie Star&quot;|url=https://www.vanityfair.com/style/2016/06/will-smith-movie-star-regret|magazine=Vanity Fair|archive-url=https://web.archive.org/web/20210225020752/https://www.vanityfair.com/style/2016/06/will-smith-movie-star-regret|archive-date=February 25, 2021|access-date=March 28, 2022|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

Smith je najprej postal znan kot del hip hop dua z DJ-em [[Jazzy Jeff|Jazzyjem Jeffom]], s katerim je izdal pet studijskih albumov in single z US Billboard Hot 100 top 20 &quot;Starši nas samo ne razumejo&quot;, &quot;Nočna mora na moji ulici&quot;, &quot;Poletni čas&quot;, &quot;Pozvoni na moj zvonec&quot; in &quot;Bum! Pretresi sobo&quot; od leta 1984 do 1994. Izdal je tudi solo albume [[Big Willie Style]] (1997), [[Willennium]] (1999), [[Rojen za vladanje]] (2002) in [[Izgubljen in najden]] (2005). Za svoje rap nastope je Smith prejel štiri nagrade Grammy.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.grammy.com/artists/will-smith/7175|title=Artists Will Smith|website=[[Grammy Awards|Grammy.com]]|accessdate=June 23, 2022}}&lt;/ref&gt; 

Smith je širšo slavo dosegel kot glavni igralec v filmih, kot so akcijski film [[Podli fantje]] (1995), njegovo nadaljevanje [[Podli fantje 2]] (2003) in [[Podli fantje za življenje]] (2020) ter znanstvenofantastične komedije [[Možje v črnem (film)|Možje v črnem]] (1997), [[Možje v črnem 2]] (2002) in [[Možje v črnem 3]] (2012). Po igranju v trilerjih [[Dan neodvisnosti (film)|Dan neodvisnosti]] (1996) in [[Sovražnik države]] (1998) je prejel nominacije za oskarja za najboljšega igralca za vlogo Muhammada Alija v [[A.I. umetna inteligenca|Ali]] (2001) in Chrisa Gardnerja v filmu [[Iskanje sreče]] (2006). Nato je igral v številnih komercialno uspešnih filmih, vključno z [[Jaz, robot (film)|Jaz Robot]] (2004), [[Kraljestvo Morskega psa]] (2004), [[Hitch]] (2005), [[Jaz sem legenda]] (2007), [[Hancock]] (2008), [[Sedem funtov]] (2008), [[Samomorilna skupina]] (2016) in [[Aladin]] (2019).

Za svojo upodobitev Richarda Williamsa v biografski športni drami [[Kralj Richard]] (2021) je Smith prejel široko priznanje ter prejel oskarja, nagrado [[Britanska akademija za filmsko in televizijsko umetnost|BAFTA]], nagrado zlati globus in nagrado Ceha filmskih igralcev za najboljšega igralca.&lt;ref&gt;{{cite magazine|last=Grein|first=Paul|date=March 28, 2022|title=30 Milestones in Hip-Hop Awards History: Will Smith, Lauryn Hill &amp; More|url=https://www.billboard.com/music/awards/hip-hop-awards-milestones-1235042728/|magazine=Billboard|archive-url=https://web.archive.org/web/20220329065359/https://www.billboard.com/music/awards/hip-hop-awards-milestones-1235042728/|archive-date=March 29, 2022|access-date=March 30, 2022|url-status=live}}&lt;/ref&gt; 

== Biografija ==
Will je drugi od štirih otrok. Velikokrat za opis svojih korenin pove: »vzgojen v britofu«. 

Poročen je z [[Jada Pinkett Smith|Jado Pinkett Smith]] s katero ima dva otroka. Ima tudi enega otroka iz prejšnjega zakona z Shree Zampino.

== Incident na podeltivi oskarjev leta 2022 ==
Med 94. podelitvijo oskarjev 27. marca 2022 je Smith stopil na oder ter klofutnil voditelja in komika [[Chris Rock|Chrisa Rocka]], potem ko se je Rock pošalil o obriti glavi Willove žene [[Jade Pinkett Smith]] s sklicevanjem na film [[Vojak Jane]]. Pravzaprav so Pinkett Smith leta 2018 diagnosticirali [[Izguba las|alopecijo]] in si je zaradi slabšega fizičnega stanja obrila lase. Smith se je nato vrnil na svoj sedež in dvakrat zavpil na Rocka: »Drži ime moje žene stran od svojih prekletih ust!« Kasneje istega večera je bil Smith imenovan za najboljšega igralca za ''[[Kralj Richard|Kralja Richarda]]'', nato pa se je na odru v svojem pozdravnem govoru opravičil Akademiji in drugim nominirancem, vendar ne Rocku. V tem govoru je prosil boga, da ga je vabil, naj dela »nore stvari« v imenu ljubezni, to vedenje pa je britanska revija ''[[The Economist|Economist]]'' označila za »nevarno in sebično premoč«, ki je tudi stigmatizirala ovacije javnosti na Smithove komentarje na odru, ki celotno situacijo opredeli kot gnusno. Rock je zavrnil vložitev pritožbe zoper Smitha, a je Smith po odzivu gledalcev zahteval uradno opravičilo, kar pa ni prepričalo predstavnikov Akademije, ki so napovedali stroge ukrepe proti Smithu.

== Diskografija ==
=== kot '''D.J. Jazzy Jeff &amp; the Fresh Prince''' ===
* ''Rock the House'' (1987)
* ''He's the DJ, I'm the Rapper'' (1988)
* ''And in this Corner...'' (1989)
* ''Homebase'' (1991)
* ''Code Red'' (1993)
* ''Greatest Hits'' (1998)

=== kot '''Will Smith''' ===
* ''Big Willie Style'' (1997)
* ''Willenium'' (1999)
* ''Born to Reign '' (2002)
* ''Greatest Hits'' (2002)
* ''Lost and Found'' (2005)

== Filmografija ==
* ''[[Hancock]]'' (2008)
* ''[[Jaz, legenda]]'' (''I Am Legend'') (2007)
* ''[[Hitch (film)|Hitch]]'' (2005)
* ''Shark Tale'' (2004, glas)
* ''[[Jerseysko dekle]]'' (''Jersey Girl'') (2004, igra sebe)
* ''[[Jaz, robot (film)|Jaz, robot]]'' (''I, Robot'') (2004)
* ''Bad Boys II'' (2003)
* ''[[Možje v črnem II]]'' (''Men in Black II'') (2002)
* ''[[Ali (film)|Ali]]'' (2001)
* ''The Legend of Bagger Vance'' (2000)
* ''[[Divji zahod (film)|Divji zahod]]'' (''Wild Wild West'') (1999)
* ''Enemy of the State'' (1998)
* ''[[Možje v črnem (film)|Možje v črnem]]'' (''Men in Black'') (1997)
* ''[[Dan neodvisnosti (film)|Dan neodvisnosti]]'' (''Independence Day'') (1996)
* ''Bad Boys'' (1995)
* ''Six Degrees of Separation'' (1993)
* ''[[Made in America]]'' (1993)
* ''[[Princ z Bel-Aira]]'' (''The Fresh Prince of Bel-Air'') (1990)
* ''After Earth'' (2013)

== Sklici ==
{{sklici|1}}

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki}}
* [http://www.treyballdevelopment.com/ Uradna stran za Treyball Development Inc.]
* [http://www.willsmith.com/indexset.html WillSmith.Com]
* {{IMDb Name|id=0000226|name=Will Smith}}

{{Academy Award Best Actor}}
{{Zlati globus za najboljšega igralca v drami}}
{{Normativna kontrola}}
{{Actor-stub}}

{{DEFAULTSORT:Smith, Will}}
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Ameriški televizijski igralci]]
[[Kategorija:Ameriški filmski igralci]]
[[Kategorija:Ameriški raperji]]
[[Kategorija:Prejemniki zlatega globusa za najboljšega igralca v filmski drami]]
[[Kategorija:Prejemniki oskarja za najboljšo glavno moško vlogo]]</text>
      <sha1>1drdrfsrmd3lo3hoq3k128kros4rt5p</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5726953</id>
      <parentid>5726808</parentid>
      <timestamp>2022-08-03T09:50:18Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Zm05gamer</username>
        <id>180058</id>
      </contributor>
      <comment>dodano</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9816" xml:space="preserve">:''Za geologa, ki je odkril soodnostnost fosilov, glej [[William Smith (geolog)|William Smith]].''
{{Infobox Actor
| name = Will &quot;Naudi&quot; Smith
| image       = TechCrunch Disrupt 2019 (48834434641) (cropped).jpg
| caption     = Smith leta 2014
| birthname   = &lt;!-- Wikidata --&gt;
| birth_date  = &lt;!-- Wikidata --&gt;
| birth_place = &lt;!-- Wikidata --&gt;
| death_date  = &lt;!-- Wikidata --&gt;
| death_place = &lt;!-- Wikidata --&gt;
| othername = The Fresh Prince
| yearsactive = 1987–danes
| spouse = Sheree Zampino (1992–1995)&lt;br /&gt;Jada Pinkett Smith (1997–trenutno)
| domesticpartner =
| website = &lt;!-- Wikidata --&gt;
}}

[[Slika:Will Smith - Emmy Awards 1993.jpg|right|250px|thumb|Will Smith (1993)]]

'''Willard Carroll Smith II.''', [[Američani|ameriški]] [[filmski igralec]] in [[raper]], * [[25. september]] [[1968]], predel [[Wynnefield]], [[Filadelfija, Pensilvanija|Filadelfija]], [[Pensilvanija]], [[Združene države Amerike|ZDA]].

Will Smith je svojo kariero začel leta 1985, ko je upodobil vlogo fikcionalizirane različice samega sebe v oddaji NBC [[Princ z Bel-Aira]] (1990–1996). Smith je zelo znan po svojem delu na področju filmov, televizije in glasbe, zaradi česar je prejel več priznanj, vključno z [[Oskar (filmska nagrada)|oskarjem]], štirimi nagradami [[grammy]], nagrado [[zlati globus]], nagrado [[Ceha filmskih igralcev]] in nominacijami za nagrado [[Primetime Emmy]] ter Nagrado [[Tony (nagrada)|Tony]].&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://star-currency.forbes.com/celebrity-list/worldwide?page=0|title=Top Actors and Actresses: Star Currency|work=Forbes|access-date=May 20, 2014|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20131220160901/http://star-currency.forbes.com/celebrity-list/worldwide?page=0|archive-date=December 20, 2013}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://news.fantasymoguls.com/originalcontent/2008/07/early-wednesday.html|title=WEEKEND ESTIMATES: 'Hancock' Delivers $107M 5-Day Opening, Giving Will Smith a Record Eighth Consecutive $100M Grossing Movie!; 'WALL-E' with $33M 3-Day; 'Wanted' Down 60 Percent for $20.6M; 'Kit Kittredge' a Disaster!|publisher=Fantasy Moguls|date=July 3, 2008|access-date=July 7, 2008|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20080706151512/http://news.fantasymoguls.com/originalcontent/2008/07/early-wednesday.html|archive-date=July 6, 2008}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite news|first=Sean|last=Smith|title=The $4 Billion Man|work=Newsweek|date=April 9, 2007|url=http://www.newsweek.com/2007/04/15/the-4-billion-man.html|access-date=July 7, 2011|archive-date=January 24, 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20110124004957/http://www.newsweek.com/2007/04/15/the-4-billion-man.html|url-status=live}}&lt;/ref&gt; Od leta 2021 so njegovi filmi po vsem svetu zaslužili več kot 9,3 milijarde $, kar ga uvršča med najbolj vredne hollywoodske zvezdnike.&lt;ref name=&quot;Ide 2021&quot;&gt;{{cite web|last=Ide|first=Wendy|title=Will Smith: now Hollywood royalty, the star's rise has been far from painless|website=The Guardian|date=November 13, 2021|url=https://www.theguardian.com/film/2021/nov/13/will-smith-now-hollywood-royalty-the-stars-rise-has-been-far-from-painless|access-date=March 28, 2022|archive-date=March 26, 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220326191845/https://www.theguardian.com/film/2021/nov/13/will-smith-now-hollywood-royalty-the-stars-rise-has-been-far-from-painless|url-status=live}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Nast 2016&quot;&gt;{{cite magazine|last=Miller|first=Julie|date=June 22, 2016|title=Why Will Smith Regrets Wanting to Be the World's &quot;Biggest Movie Star&quot;|url=https://www.vanityfair.com/style/2016/06/will-smith-movie-star-regret|magazine=Vanity Fair|archive-url=https://web.archive.org/web/20210225020752/https://www.vanityfair.com/style/2016/06/will-smith-movie-star-regret|archive-date=February 25, 2021|access-date=March 28, 2022|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

Smith je najprej postal znan kot del hip hop dua z DJ-em [[Jazzy Jeff|Jazzyjem Jeffom]], s katerim je izdal pet studijskih albumov in single z US Billboard Hot 100 top 20 &quot;Starši nas samo ne razumejo&quot;, &quot;Nočna mora na moji ulici&quot;, &quot;Poletni čas&quot;, &quot;Pozvoni na moj zvonec&quot; in &quot;Bum! Pretresi sobo&quot; od leta 1984 do 1994. Izdal je tudi solo albume [[Big Willie Style]] (1997), [[Willennium]] (1999), [[Rojen za vladanje]] (2002) in [[Izgubljen in najden]] (2005). Za svoje rap nastope je Smith prejel štiri nagrade Grammy.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.grammy.com/artists/will-smith/7175|title=Artists Will Smith|website=[[Grammy Awards|Grammy.com]]|accessdate=June 23, 2022}}&lt;/ref&gt; 

Smith je širšo slavo dosegel kot glavni igralec v filmih, kot so akcijski film [[Podli fantje]] (1995), njegovo nadaljevanje [[Podli fantje 2]] (2003) in [[Podli fantje za življenje]] (2020) ter znanstvenofantastične komedije [[Možje v črnem (film)|Možje v črnem]] (1997), [[Možje v črnem 2]] (2002) in [[Možje v črnem 3]] (2012). Po igranju v trilerjih [[Dan neodvisnosti (film)|Dan neodvisnosti]] (1996) in [[Sovražnik države]] (1998) je prejel nominacije za oskarja za najboljšega igralca za vlogo Muhammada Alija v [[A.I. umetna inteligenca|Ali]] (2001) in Chrisa Gardnerja v filmu [[Iskanje sreče]] (2006). Nato je igral v številnih komercialno uspešnih filmih, vključno z [[Jaz, robot (film)|Jaz Robot]] (2004), [[Kraljestvo Morskega psa]] (2004), [[Hitch]] (2005), [[Jaz sem legenda]] (2007), [[Hancock]] (2008), [[Sedem funtov]] (2008), [[Samomorilna skupina]] (2016) in [[Aladin]] (2019).

Za svojo upodobitev Richarda Williamsa v biografski športni drami [[Kralj Richard]] (2021) je Smith prejel široko priznanje ter prejel oskarja, nagrado [[Britanska akademija za filmsko in televizijsko umetnost|BAFTA]], nagrado zlati globus in nagrado Ceha filmskih igralcev za najboljšega igralca.&lt;ref&gt;{{cite magazine|last=Grein|first=Paul|date=March 28, 2022|title=30 Milestones in Hip-Hop Awards History: Will Smith, Lauryn Hill &amp; More|url=https://www.billboard.com/music/awards/hip-hop-awards-milestones-1235042728/|magazine=Billboard|archive-url=https://web.archive.org/web/20220329065359/https://www.billboard.com/music/awards/hip-hop-awards-milestones-1235042728/|archive-date=March 29, 2022|access-date=March 30, 2022|url-status=live}}&lt;/ref&gt; 

== Biografija ==
Will je drugi od štirih otrok. Velikokrat za opis svojih korenin pove: »vzgojen v britofu«. 

Poročen je z [[Jada Pinkett Smith|Jado Pinkett Smith]] s katero ima dva otroka. Ima tudi enega otroka iz prejšnjega zakona z Shree Zampino.

== Incident na podeltivi oskarjev leta 2022 ==
{{Glavni članek|Incident med Willom Smithom in Chrisom Rockom}}
Med 94. podelitvijo oskarjev 27. marca 2022 je Smith stopil na oder ter klofutnil voditelja in komika [[Chris Rock|Chrisa Rocka]], potem ko se je Rock pošalil o obriti glavi Willove žene [[Jade Pinkett Smith]] s sklicevanjem na film [[Vojak Jane]]. Pravzaprav so Pinkett Smith leta 2018 diagnosticirali [[Izguba las|alopecijo]] in si je zaradi slabšega fizičnega stanja obrila lase. Smith se je nato vrnil na svoj sedež in dvakrat zavpil na Rocka: »Drži ime moje žene stran od svojih prekletih ust!« Kasneje istega večera je bil Smith imenovan za najboljšega igralca za ''[[Kralj Richard|Kralja Richarda]]'', nato pa se je na odru v svojem pozdravnem govoru opravičil Akademiji in drugim nominirancem, vendar ne Rocku. V tem govoru je prosil boga, da ga je vabil, naj dela »nore stvari« v imenu ljubezni, to vedenje pa je britanska revija ''[[The Economist|Economist]]'' označila za »nevarno in sebično premoč«, ki je tudi stigmatizirala ovacije javnosti na Smithove komentarje na odru, ki celotno situacijo opredeli kot gnusno. Rock je zavrnil vložitev pritožbe zoper Smitha, a je Smith po odzivu gledalcev zahteval uradno opravičilo, kar pa ni prepričalo predstavnikov Akademije, ki so napovedali stroge ukrepe proti Smithu.

== Diskografija ==
=== kot '''D.J. Jazzy Jeff &amp; the Fresh Prince''' ===
* ''Rock the House'' (1987)
* ''He's the DJ, I'm the Rapper'' (1988)
* ''And in this Corner...'' (1989)
* ''Homebase'' (1991)
* ''Code Red'' (1993)
* ''Greatest Hits'' (1998)

=== kot '''Will Smith''' ===
* ''Big Willie Style'' (1997)
* ''Willenium'' (1999)
* ''Born to Reign '' (2002)
* ''Greatest Hits'' (2002)
* ''Lost and Found'' (2005)

== Filmografija ==
* ''[[Hancock]]'' (2008)
* ''[[Jaz, legenda]]'' (''I Am Legend'') (2007)
* ''[[Hitch (film)|Hitch]]'' (2005)
* ''Shark Tale'' (2004, glas)
* ''[[Jerseysko dekle]]'' (''Jersey Girl'') (2004, igra sebe)
* ''[[Jaz, robot (film)|Jaz, robot]]'' (''I, Robot'') (2004)
* ''Bad Boys II'' (2003)
* ''[[Možje v črnem II]]'' (''Men in Black II'') (2002)
* ''[[Ali (film)|Ali]]'' (2001)
* ''The Legend of Bagger Vance'' (2000)
* ''[[Divji zahod (film)|Divji zahod]]'' (''Wild Wild West'') (1999)
* ''Enemy of the State'' (1998)
* ''[[Možje v črnem (film)|Možje v črnem]]'' (''Men in Black'') (1997)
* ''[[Dan neodvisnosti (film)|Dan neodvisnosti]]'' (''Independence Day'') (1996)
* ''Bad Boys'' (1995)
* ''Six Degrees of Separation'' (1993)
* ''[[Made in America]]'' (1993)
* ''[[Princ z Bel-Aira]]'' (''The Fresh Prince of Bel-Air'') (1990)
* ''After Earth'' (2013)

== Sklici ==
{{sklici|1}}

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki}}
* [http://www.treyballdevelopment.com/ Uradna stran za Treyball Development Inc.]
* [http://www.willsmith.com/indexset.html WillSmith.Com]
* {{IMDb Name|id=0000226|name=Will Smith}}

{{Academy Award Best Actor}}
{{Zlati globus za najboljšega igralca v drami}}
{{Normativna kontrola}}
{{Actor-stub}}

{{DEFAULTSORT:Smith, Will}}
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Ameriški televizijski igralci]]
[[Kategorija:Ameriški filmski igralci]]
[[Kategorija:Ameriški raperji]]
[[Kategorija:Prejemniki zlatega globusa za najboljšega igralca v filmski drami]]
[[Kategorija:Prejemniki oskarja za najboljšo glavno moško vlogo]]</text>
      <sha1>6x1vwcoxlt4imrqcz7rmvcqgwfavluh</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam slovenskih režiserjev</title>
    <ns>0</ns>
    <id>24136</id>
    <revision>
      <id>5726939</id>
      <parentid>5726529</parentid>
      <timestamp>2022-08-03T09:06:54Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Amanesciri2021</username>
        <id>205950</id>
      </contributor>
      <comment>/* J */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="17246" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] [[slovenci|slovenskih]] [[režiser]]jev in režiserk''' (gledaliških, radijskih in/ali filmskih)

{{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}}
{{CompactTOC2}}

== A ==
*[[Emil Aberšek]]
*[[Lavoslav Abraham]]
*[[Polona Abram]]
*[[Ernest Adamič]]
*[[Draga Ahačič]]
*[[Zemira Alajbegović Pečovnik|Zemira Alajbegović]]
*[[Borut Alujevič]]
*[[Miha Alujevič]]
*[[Dimitar Anakiev]]
*[[Adolf Anderle]]
*[[Gregor Andolšek]]
*[[Vojko Anzeljc]]
* [[Vinci Vogue Anžlovar]]
*[[Vesna Arhar Štih]]
* [[Franc Arko|Franc(i) Arko]]
*[[Tine Arko]] ?
*[[Nika Autor]]

== B ==

* [[Jože Babič (režiser)|Jože Babič]]
*[[Dejan Babosek]]
* [[Metod Badjura]]
* [[Milka Badjura]] 
*[[Ludvik Bagari]]
*[[Vladimir Bajc]]
*[[Evgen Ban]]
*[[Zdravko Barišič]]
*[[Aljaž Bastič]]
*[[Jože Baša]]
*[[Bronislav Battelino]]
*[[Balbina Battelino Baranovič]] 
*[[Primož Bebler]]
*[[Marjan Belina]]
*[[Nataša Berce]]
*[[Tosja Berce|Tosja (Flaker) Berce]] 
*[[Mina Bergant Herič]]
* [[Matjaž Berger]]
*[[Klemen Berus]]
*[[Veličan Bešter]]?
* [[Jože Bevc]]
*[[Iztok Bevk]]
*[[Marjan Bevk]]
*[[Branka Bezeljak]]
* [[Boris Bezić]]
*[[Rok Biček]]
*[[Teja Bidovec]]
*[[Jan Bilodjerič]]
*[[Rudolf Binter]]
*[[Brane Bitenc]]
*[[Peter Bizjak]]
*[[Borut Blažič]]
*[[Nina Blažin]]
*[[Josip Boc]]
*[[Alenka Bole Vrabec]]
*[[Furio Bordon]]
*[[Jože Borko]]
*[[Ignacij Borštnik]]
*[[Vojko Boštjančič]]
*[[Gregor Božič]]
*[[August Adrian Braatz]]
*[[Peter Braatz]] (Harry Rag)
* [[Valo Bratina]]
*[[France Bratkovič]]
*[[Marko Bratuš]]
*[[Peter Bratuša]]
*[[Diego de Brea]]
*[[Marija Brecelj]]
* [[Jure Breceljnik]]
*[[Rožle Bregar]]
*[[Neda Bric Rusjan]]
*[[Janez Bricelj]] (montažer)
*[[Matjaž Brumen - Matt]]
*[[Boris Brunčko]]
*[[Vanda Brvar]]
*[[Franjo Bučar]]
*[[Marcel Buh]]
*[[Mare Bulc]]
*[[Ivica Buljan]] (Hrvat)
*[[Boris Brunčko]]
* [[Janez Burger]]
*[[Nataša Burger]]

== C ==
* [[Marko Cafnik]]
*[[Toni Cahunek]]
*[[Boris Cavazza]]
* [[Franci Cegnar]]
* [[Jože Cegnar]]
*[[Mirko Cegnar]]
*[[Vladislav Cegnar]]
*([[France Cerar]])
*[[Vida Cerkvenik Bren]]
*[[Peter Cerovšek]]
*[[Polde Cigler]]
* [[Marjan Ciglič]]
*[[Alojz Cijak]] (Lojze Cjak)
*[[Katja Colja]]
*[[Alex Cvetkov]]
* [[Jan Cvitkovič]]

== Č ==
*[[Mišo Čadež]]
*[[Špela Čadež]] (animatorka)
*[[František Čap]]
*[[Janko Čar]]
* [[Tadej Čater]]
*[[Miha Čeak]]
*[[Bojan Čebulj]]
*[[Marko Čeh]]
*[[Kaća Čelan]]
*[[Miha Čelar]]
*[[Robert Černelč]]
*[[Anica Čok]]
*[[Jelica Čok]]
*Radovan Čok - snemalec
*[[Alice Čop|Alice]] in [[Kajetan Čop]]
*[[Karel Čretnik]]
*[[Rudolf Čretnik]] ?
*[[Tjaša Črnigoj]]
*[[Marij Čuk]]
*[[Gregor Čušin]]
*

== D ==
* [[Anton Danilo|Anton (Cerar) Danilo]]
* [[Avgusta Danilova]]
*[[Mira Danilova]]
* [[Vera Danilova]]
*[[Ciril Debelak]]
*[[Ciril Debevec]]
*[[Pavel Debevec]]
*[[Mile De Gleria]] (animator)
*[[Ferdo Delak]]
* [[Polde Dežman]]
*[[Žiga Divjak]]
*[[Ivana Djilas]]
*[[Urška Djukić]]
* [[Saša Dobrila]] (animator)
*[[Adolf Dobrovolný]]
*[[Jaro Dolar]]
*[[Sergej Dolenc]]?
*([[Mihael Dolinšek]])
*[[Tamara Doneva]]?
*[[Jure Dostal]]
*[[Nejc Drekonja]]
*[[Josip Drobnič]]
* [[Janez Drozg]]
* [[Vojko Duletič]]
*[[Klemen Dvornik]]

== Đ ==

* [[Sašo Đukić]]?
* [[Branko Đurić]]

== E ==
*[[Primož Ekart]]
*[[Mira Erceg]]
*[[Milan Erič]] (animator)
 
== F ==
*[[Milanka Fabjančič]] (animatorka)
*[[Mario Fanelli]]
*[[Matjaž Farič]]
*[[Segej Ferrari]]
*[[Matej Filipčič]]
*[[Matjaž Fistravec]]
*[[Tosja Flaker Berce]] ?
*[[Djurdja Flerè|Djurdja Flere]]
*[[Mario Foerster]]
*[[Gregor Fon]]
*[[Dario Frandolič]]
*[[France Frece]]
*[[Emil Frelih]]
*[[Marta Frelih]] 
*[[Tone Frelih]]
*[[Oliver Frljić]] (bosansko-hrvaški)
*[[Ivan Fugina|Ivan (Janez) Fugina]]
*[[Uroš Fürst]]

== G ==

*Nada Gabrijelčič
*[[Siniša Gačić]]
*[[Igor Gajič]]
*[[Maja Gal Štromar]]
*[[Jože Gale (režiser)|Jože Gale]]
*[[Branko Gavella]] (Hrvat)
* [[Nejc Gazvoda]]
*[[Josip Gecelj]]
*[[Gregor Geč]]
*[[Ivan Gegolet]]?
* [[Maruša Geymayer-Oblak]]
*[[Jože Glažar]]
*[[Janja Glogovac]]
*[[Irena Glonar]]
* [[Karpo Godina]]
*[[Miha Golob (režiser)]]
* [[Milan Golob (režiser)|Milan Golob]]
*[[Branko Gombač]]
*Tom Gomizelj?
*[[Tomaž Gorkič]]
*[[Niko Goršič]] (&quot;Nick Upper&quot;)
*[[Tin Grabnar]]
*[[Nataša Barbara Gračner]]
*[[Fedor Gradišnik]] (star.)
*[[Jure Grahek]]
*[[Edvard Gregorin]]
*[[Božo Grlj]]
* [[Mirko Grobler]]
*[[Jurij Gruden]] 
*[[Lučka Gruden]] 
*[[Aleksander Grum]]

== H ==
*[[Vladimir Habunek]] (Hrvat)
*[[Vasja Hafner]]
*[[Miran Herzog]]
*[[Andrej Hieng]]
*[[Barbara Hieng Samobor]]
* [[Boštjan Hladnik]]
* [[Meta Hočevar]] 
*[[Miha Hočevar]]
*[[Jože Horvat (1955)]]
* [[Sebastijan Horvat]]
*[[Áron Horváth]]
*[[Dušan Hren]]?
*[[Slavko Hren]]
*[[Ksenija Hribar]]
*[[Eva Hribernik]]
* [[Jasna Hribernik]]
*[[Dušan Hrovatin]] (lutkar - film.animator)
* [[Emil Hrvatin]]/Janez Janša
*[[Vaclav Hudeček]]
*[[Anita Hudl]]
*[[Andreja Humar Gruden]]

== I ==
* [[Rudolf Inemann]]
*[[Ester Ivakič]]
* [[Jaka Ivanc]]
*[[Željko Ivančič]]
* [[Matjaž Ivanišin]]
*[[Jure Ivanušič]]

== J ==
*[[Bojan Jablanovec]] 
*[[Rahela Jagrič]]  Pirc
*[[Boštjan Miha Jambrek]]
*[[Janez Janša (razločitev)|Janez Janša]] (Emil Hrvatin)
*[[Ven Jemeršić]]
* [[France Jamnik]]
*[[Jaša Jamnik]]
*[[Aleš Jan]]
*[[Rado Jan]]
*[[Slavko Jan]]
*[[Tomi Janežič]]
*[[Mija Janžekovič]] [[Mija Janžekovič-Jankovič|(-Jankovič)]]
*[[Andrej Jelačin]]
*[[Alen Jelen]]
*[[Anton Jeločnik]] - Slobodan
*[[Janez Jemec]]
*Dafne Jemeršić
*[[Ven Jemeršić]]
*[[Barbara Pia Jenič]]
*[[Jaša Jenull]]
*[[Janez Jerman]]
*[[Matevž Jerman]]
*[[Boštjan Jerše]]
*[[Sandi Jesenik]]
*[[Stanko Jost]]
*[[Dušan Jovanović]]
*[[Saša Jovanović]]
*[[Jaka Judnič]]
*[[Peter Juratovec]]
*[[Sašo Jurcer]] (&amp; [[Mojtina Jurcer]])
*[[Boris Jurjaševič]]
*[[Andrej Jus]]

== K ==
*[[Ana Kajzer]]
*[[Haidy Kancler]] (Maja Senekovič)
*[[Barbara Kapelj]]
*[[Jure Karas]]
*[[Janez Karlin]]
*[[Jernej Kastelec]]
*[[Dušan Kastelic]]
*[[Hanka Kastelicová]]
*[[Mirko Kaukler]]
*[[Bojan Kavčič]]
* [[Jane Kavčič]]
*[[Franci Kek]]
*? Kelhar
*[[Miran Kenda]]
*[[Rok Kadoič]]
*[[Srečko Kermavner]]
*[[Dore Kern]]
*[[Sara Kern]]
*[[Janusz Kica]] (poljsko-hrvaško-slovenski)
*[[Juro Kislinger]]
*[[Brina Klampfer]]
*[[Vesna Klančar]]
*[[Ivan Klarič]]
*[[Rudi Klarič]]
*[[Ado Klavora]]
*[[Savo Klemenčič]]
*[[Jože Kloboves]]
* [[Matjaž Klopčič]]
*[[Miha Knific]]
*[[Boris Kobal]]
*[[Jernej Kobal]]
*[[Jaša Koceli]]
*[[Helena Koder]]
* [[Aleksander Kogoj]]
*[[Nina Kojima]]
*[[Eva Kokalj]]
*[[Marjan Kokalj]]
*[[Veka Kokalj]] (snemalka)
*[[Mateja Kokol]]
* [[Herman Kokove]]
*[[Mateja Koležnik]]
*[[Matjaž Koman]]
*[[Kim Komljanec]]
*[[Matjaž Koncilja]]
*[[Franci Končan]]
*[[Roman Končar]]
* [[Ivan Konda]]
*[[Stana Kopitar]]
*[[Nevenka Koprivšek]]
*[[Boštjan Korbar]]
*[[Neven Korda]]?
* [[Mile Korun]]
*[[Albert Kos]]
*[[Urška Kos]]
* [[France Kosmač]]
* [[Andrej Košak]]
*[[Hinko Košak]]
*[[Milan Košak]]
*[[Igor Košir]]
*[[Josip Košuta]]
* [[Just Košuta]]
* [[Zora Košuta]]    
*[[Andreja Kovač]]
*[[Iztok Kovač]]
*[[Marijan Kovač]]
*[[Jože Kovič]]
* [[Damjan Kozole]]
* [[Mirč Kragelj]]
*[[Alenka Kraigher]]
*[[Jože Krajnc]]
*[[Tomaž Krajnc]]
*[[Kristijan Krajnčan]]
*[[Emil Kralj]]
*[[Marjan Kralj]]
*[[Stane Kralj]]
*[[Tomaž Kralj]]
*[[Vladislav Kralj]]
*[[Branko Kraljevič]]
*[[Janez Kramberger (režiser)]]
*[[Eva Kraševec]]
* [[Bratko Kreft]]
* [[Nataša Krhen]]
* [[Mihi Krištof - Kranzenbinder]]
* [[Jaka Krivec]]
*[[Franci Križaj]]
*[[Maja Križnik]]
*[[Jan Krmelj]]
*[[Ema Kugler]]
*[[Roman Kukovič]]
*[[Lea Kukovičič]]
* [[Saša Kump]]  
* [[Martin Kušej]]
*[[Blaž Kutin]]

== L ==
*[[Bojan Labović]]/[[Bojan Labovič]]
*[[Marko Lampe]]
*[[Eva Nina Lampič]]
*[[Alma Lapajne]]
*[[Janez Lapajne]]
*[[Magda Lapajne]]
*[[Štefan Lapajne]]
*[[Tomaž Lapajne]]
*[[Matjaž Latin]]
*[[Franci Lazar]]
* [[Primož Lazar]]
*[[Timon Leder]] (animator)
*[[Hinko Leskovšek]]
*[[Metka Leskovšek (|Metka Leskovšek]]
*[[Gojmir Lešnjak]] - Gojc
*[[Tomaž Letnar]] 
* [[Igor Likar]]
* [[Milan Ljubić]]
*[[Matjaž Loboda]]
* [[Matija Logar]]
*[[Lojzka Lombar]]
* [[Jernej Lorenci]]
*[[Minca Lorenci]]
*[[Iztok Lovrić]]-Lovro
*[[Jožko Lukeš]]
*[[Jernej Lunder]] (animator)
*[[Matevž Luzar]]
*[[Žarko Lužnik]]

== M ==
*[[Francesco Macedonio]]
*[[Mojca Madon]]
*[[Paolo Magelli]]
*[[Tomaž Mahkovic]] 
*[[Mirko Mahnič]]
*[[Edi Majaron]]
*[[Mirko Majcen]]
*[[Franjo Majer]]
*[[Slobodan Maksimović]] 
*[[Peter Malec]]
*[[Miroslav Mandić]] (scenarist )
*[[Marko Manojlović]]
*[[Luka Marcen]]
* [[Luka Marčetič]]
*[[Jan Marin]]
*[[Marko Marin]]
* [[Marjan Marinc]]
*[[Matko Marinko]]
*[[Janez Marinšek]]
*[[Viktor Markič]]
*[[Klemen Markovčič]]
*[[Anton Marti]]
*[[Bojan Martinec]]
*[[Grega Mastnak]] (animator)
*[[Boštjan Mašera]] 
*[[Lojze Matjašič]] ([[Alojz Matjašič]])
*[[Jure Matjažič]]
* [[Rene Maurin]]
*[[Dušan Mauser]] (1921-2021)
*[[Miha Mazzini]]
*[[Jurij Meden]]
*[[Anja Medved]]
*[[Urša Menart]]
*[[Dominik Mencej]]
*[[Diego Menendes]]
*[[Miloš Mikeln]]
*[[Primož Meško]]
*[[Matjaž Mihelčič]]
*[[Saša Miklavc]] 
*[[Mitja Milavec]]
*[[Frane Milčinski - Ježek|Frane Milčinski]]
*[[Matija Milčinski]]
*[[Nana Milčinski]]
*[[Edvard Miler]]
*[[Petar Militarov]]
*[[Marika Milkovič]]
* [[Andrej Mlakar]] 
* [[Dušan Mlakar]]
*[[Mitja Mlakar]]
*[[Miha Mlaker]]
* [[Varja Močnik]]
* [[Vinko Möderndorfer]]
*[[Max Modic]]
* [[Viktor Molka]] 
*[[Katarina Morano]]
*[[Dušan Moravec (1964)]]
*[[Andrina Mračnikar]] (avstrijska Koroška)
* [[Bogdan Mrovlje]]
* [[Miki Muster]] (animator)
*[[Urša Menart]]
*[[Katarina Morano]]
*[[Zoran More]]
*[[Miha Možina]]
*[[Ivan Mrak]]
*[[Bogdan Mrovlje]]
*[[Kristijan Muck]]
*[[Amir Muratović]]
*[[Rado Mužan]]

== N ==
* [[Marko Naberšnik]]
*[[Aleš Nadai]]
*[[Darja Nahtigal]]
*[[Matej Nahtigal]]
*[[Avrelija Nakrst]]
*[[Marjan Nečak]]
*[[Henrik Neubauer]]
*[[Uroš Nikolič]]
*[[Darko Nikolovski]]
*[[Josip Nolli]]
*Aleš Novak ?
*[[Jure Novak]]
* [[Barbara Novakovič Kolenc]] 
*[[Alojz Novinc]]
* [[Mitja Novljan]]
* [[Tomo Novosel]]
*[[Hinko Nučič]]

== O ==
*[[Simon Obleščak]]
*[[Mitja Okorn]]
*[[Milena Olip]]
*[[Olmo Omerzu]]
*([[Rudi Omota]])
*[[Miro Opelt]]
*[[Ivan Oven]]
*[[Joško Oven]]
*[[Peter Ovsec]]

== P ==
* [[Boris Palčič]]
*[[Livija Pandur]]
* [[Tomaž Pandur]]
*[[Georgij Paro]] (Hrv.)
*[[Drago Parovel]]
*[[Carlos Pascual]]
*[[Svetlana Patafta]]
*[[Milan Pavlovčič]]
*[[Živojin Pavlović]] (Srb)
*[[Alen Pavšar]]
*[[Valentin Pečenko|Valentin (Zdravko) Pečenko]]
*[[Rudolf Pečjak]]
*[[Igor Pediček]]
* [[Katja Pegan]]
*[[Marko Peljhan]]
*[[Maša Pelko]]
*[[Ivan Pengov]]
*[[Jože Pengov]]
*[[Tone Peršak]]
* [[Jure Pervanje]] 
* [[Žarko Petan]] 
*[[Jože Peterlin]] 
*[[Lučka Peterlin Sussi]]
*[[Ivan Peternelj]]
*[[Boris Petkovič]]
*[[Peter Petkovšek]]
*[[Miran Petrovčič]]
*[[Dragica Petrovič]]
* [[Metod Pevec]] 
*[[Saša Pfeifer]]
* [[Janez Pipan]]
*[[Igor Pison]]
*[[Valentina Plaskan]]
* [[Sašo Podgoršek]]
* [[Aleš Podrižnik]]
* [[Tomo Podstenšek]]?
* [[Jože Pogačnik (1932)|Jože Pogačnik]]
*[[Drago (Karel) Pogorel(e)c]]
* [[Matjaž Pograjc]] 
*[[Mirko Polič]]
*[[Aleksandar Popovski]]
*[[Nebojša Pop-Tasić]]
*[[Andraž Pöschl]]
* [[Branko Potočan]]
*[[Franjo Potočnik]]
*[[Staš Potočnik]]
*[[Lojze Potokar]]
*[[Jože Potokar]]
* [[Dušan Povh]] 
*[[Peter Povh]]
*[[Josip Povhe]]
*[[Janez Povše]] 
*[[Katja Povše]]
*[[Riko Poženel]]
*[[Igor Prah]]
*[[Dušan Prebil]]
* [[Robert Prebil]]
*[[Rade Pregarc|Rade/Rado Pregarc]]
*[[Vasko Pregelj]]
*[[Tatjana Premk]]-Grum
*[[Marjana Prepeluh]]
* [[Igor Pretnar]]
*[[Igor Prodnik]]
* [[Aiken Veronika Prosenc]]
*[[Nataša Prosenc|Nataša Prosenc Stearns]]
*[[Sonja Prosenc]]
*[[Alen Prošić]]
*[[Maja Prettner]]
*[[Boris Putjata]]

== R ==
*[[Harry Rag]] ([[Peter Braatz]])
*[[Nina Rajić Kranjac]]
*[[Saška Rakef]]
*[[Nina Ramšak Marković]]
*[[Rajko Ranfl]]
*[[Rok Rappl / Rocc]]
*[[Pavel Rasberger]]
* [[Vili Ravnjak]] 
* [[Janko Ravnik]] 
*[[Edvard Rebolj]]
* [[Vlado G. Repnik]] - babaLAN
*[[Maks Reš]]
*[[Ivan Ribič]]
*[[Ljubiša Ristić]] (Srb)
* [[Filip Robar Dorin]]
*[[Zvonimir Rogoz]]
*[[Metka Rojc]]
*[[Ajda Rooss]]
*[[Yulia Roschina]]
*[[Dženi Rostohar]]
*[[Milivoj Miki Roš]]
*[[Vasja Rovšnik]]
*[[Jelena Rusjan]]
*[[Neda Rusjan Bric]] ([[Neda R. Bric]])
*[[Adrijan Rustja]]

== S ==

* [[Mako Sajko]] 
*[[Rosanda Sajko]]
*[[Zala Sajko]]
* [[Kolja Saksida]] (animator)
*[[Rafko Salmič]]
*[[Modest Sancin]]
*[[Rok Sanda]]
* [[Petra Seliškar]] 
*[[Simona Semenič]]
* [[Polona Sepe]]
*[[Jani Sever]]
*[[Stane Sever]]
*[[Mario Sila]]
*[[Nace Simončič]]
*[[Peter Simoniti]]
*[[Darko Sinko]]
*[[Zvone Sintič]]
*[[David Sipoš]]
*[[Jelena Sitar]]
*[[Iza Skok]]
*[[Milan Skrbinšek]]
*[[Nina Skrbinšek]]
*[[Florjan Skubic]]
* [[Franci Slak]]
*[[Hanna A. W. Slak|Hana A. W. Slak]]
*[[Boštjan Slatenšek]]
*[[Maša Slavec]]
*[[Emil Smasek]]
*([[Anton Smeh]])
*[[Anže Sobočan]]
*[[Zijah A. Sokolović]]
*[[Matija Solce]]
*[[Voja Soldatović]]
*[[Marko Sosič]]
* [[Jurij Souček]]
* [[Danijel Sraka]]
*[[Peter Srpčič]]
*[[Milan Stante]]
*[[Marjan Stare]]
*[[Sebastjan Starič]]
*[[Koni Steinbacher]]
*[[Jadran Sterle]]
* [[Andrej Stojan]]
* [[Andrej Stopar]] 
*[[Sonja Stopar]]
*[[Vesna Stranič]]
*[[Samo M. Strelec|Samo (M.) Strelec]]
* [[Alojz Stražar]]
* [[Bojan Stupica]]
*[[Tomaž Susič]]
*[[Borivoj Svetel]]

== Š ==
*[[Marko Šantić]]
*[[Cvetko Ščuka]]
*[[Zvone Šedlbauer]]
*[[Marija Šeme]]
*[[Janez Šenk]]
*[[Simon Šerbinek]]
* [[Osip Šest]]
*[[Dorian Šilec Petek]]
*[[Mitja Šipek]]
*[[Vlado Škafar]]
*[[Silvester Škerl]]
*[[Črt Škodlar]]
*[[Luka Martin Škof]]
*[[Eva Škofič Maurer]]
*[[Danijel Škufca - Day]]
*[[Matjaž Šmalc]]
*[[Igor Šmid]]
*[[Janez Šmon]]
*[[Helena Šobar Zajc]]
*[[Nina Šorak]]
*[[Milko Šparemblek]]
*[[Sara Špelec]]
*[[Jakob Špicar]]
*[[Srečo Špik]]
* [[Božo Šprajc]] 
*[[Dražen Štader]]
*[[Bina Štampe Žmavc]]
*[[Lojze Štandeker]]
*[[Darko Štante]]
*[[Vlado Štefančič]]
* [[Igor Šterk]] 
* [[France Štiglic]] 
*[[Lado Štiglic]]
*[[Poldka Štiglic]]
* [[Tugo Štiglic]]
*[[Jaka Štoka]]
*[[Igor Štromajer]]
* [[Tomaž Štrucl]] 
*[[Miha Šubic]]
*[[Iztok Šuc]]
*[[Jaka Šuligoj]]
*[[Fabris Šulin]]
*[[Brina Švigelj Mérat]]
*[[Cveto Švigelj]]
*[[Tomaž Švigelj]]

== T ==

*[[Vilém Taborský]]
*[[Boštjan Tadel]]
*[[Vito Taufer]]
*[[Gašper Tič]]
*[[Srečko Tič]]
*[[Jože Tiran]]
*[[Kaja Tokuhisa]]
*[[Uroš Trefalt]]
*[[Anton Tomašič]]
*[[Hinko Tomašić]]
*[[Jože Tomažič (pisatelj)|Jože Tomažič]]
*[[Dušan Tomše]]
*[[Agata Tomšič]]?
*[[Tadeja Tomšič]]
*[[Iztok Tory]]
*[[Tugomir Tory]]
*[[Gregor Tozon]]
*[[Miha Tozon]]
*[[Mojmir Tozon]]
*[[Tone Trdan]]
*[[Ana Trebše]]
*[[Borut Trekman]]
*[[Toni Tršar]]
*[[Andreja Truden]]
*[[Glavko Turk]]
*[[Martin Turk]]
*[[Aleksandra Turšič|Aleksandra (Sanda) Turšič]] ?

== U ==

*[[Slobodan Unkovski]]
*Nick Upper (Niko Goršič)
*[[Rudi Uran]]?
*[[Milan Urbajs]]
*[[Franc Uršič]]
*[[Mario Uršič]]
*[[Anton Nino Uršič]]

== V ==
*[[Slavo Vajt]]
*[[Ajda Valcl]]
*[[Jože Valentič]] (u. 2020)
*[[Aleš Valič]]
*[[Iztok Valič]]
*[[Breda Varl|Breda in]] [[Tine Varl]]
*[[Matija Vastl]]
*[[Nadja Velušček]]
*[[Bogomir Veras]]
*[[Aleš Verbič]]
*[[Sergej Verč]]
*[[Edo Verdonik]]
*[[Anton Verovšek]]
*[[Rok Vevar]]
*[[Marko Vezovišek]]
*[[Renata Vidič]]
*[[Leon Vidmar]] (*1980), animator
*[[Rok Vilčnik]] - &quot;rokgre&quot;
*[[Žiga Virc]]
*[[Boris Višnovec]]
*[[Brane Vižintin]]
*[[Ivan Vlahovič]]
*[[Nikolaj Vodošek]]
*''Niko Vodušek = ?''
*[[Eka Vogelnik]]
*[[Viki Voglar]]
*[[Jaka Andrej Vojevec]] ([[Andrej Jaka Vojevec]])?
*[[Goran Vojnović]]
*[[Jože Vozny]]
*[[Danilo Vranc]]
*[[Matej Vranič]]
*[[Boštjan Vrhovec]]
*[[Janez Vrhunc]] (1921)

== W ==

* [[Robert Waltl]]
*[[Hani Weiss|Hani (Janez) Weiss]]
*[[Ida Weiss]]
* [[Maja Weiss]]
* [[Hanna Antonina Wojcik-Slak]] (Hana A. W. Slak)

== Z ==
* [[Helena Zajc]] (Helena Šobar Zajc)
*[[Jože Zajec]]
* [[Jan Zakonjšek]]
*[[Vinko Zaletel]]
*[[Vera Založnik]]
*[[Jože Zamljen]]
*[[Hugo Zathey]]
*[[Uroš Zavodnik]]
*[[Branko Završan]]
*[[Blaž Završnik]]
* [[Barbara Zemljič]]
* [[Milivoj Zemljič]]
*[[Juš A. Zidar]]
* [[Tijana Zinajić]]
* [[Damir Zlatar Frey]]
* [[Peter Zobec]]
*[[Tone Zorko]]
*[[Urban Zorko]]
* [[Miran Zupanič]] 
* [[Matjaž Zupančič]]
*[[Zdravko Zupančič]] ?
*[[Drago Zupan]]
*[[Igor Zupe]]

== Ž ==
*[[Matjaž Žbontar]]
*[[Rado Železnik]]
*[[Aljoša Žerjal]]
*[[Franko Žerjal]]
*[[Gorazd Žilavec]]
*[[Želimir Žilnik]] (srbski filmski režiser slovenskih korenin)
*[[Aljoša Živadinov]]
*[[Dragan Živadinov]]
*[[Zoran Živulović]]
* [[Fran Žižek]]
*[[Jernej Žmitek]]
*[[Jože Žnidaršič]] (ZDA)
*[[Urška Žnidaršič]]
*[[Andrej Žumbergar]]
*[[Andrej Žvan (1901)]]
*[[Štefan Žvižej]]

== Glej tudi ==
*[[seznam filmskih režiserjev]]
*[[Seznam slovenskih filmskih režiserk]], [[Seznam režiserk slovenskih celovečernih filmov]] in [[Seznam slovenskih režiserk avdiovizualnih del]]

[[Kategorija:Seznami Slovencev|Režiserji]]
[[Kategorija:Slovenski režiserji|*]]
[[Kategorija:Seznami filmskih režiserjev]]</text>
      <sha1>55ucdcwuw4vr1yxdg74ea3qmxdvghb0</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Cesta bratstva in enotnosti</title>
    <ns>0</ns>
    <id>24830</id>
    <revision>
      <id>5726978</id>
      <parentid>5107911</parentid>
      <timestamp>2022-08-03T11:43:02Z</timestamp>
      <contributor>
        <ip>84.39.213.6</ip>
      </contributor>
      <comment>konec vojne</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3633" xml:space="preserve">[[Slika:SFR Yugoslavia autoput de.svg|thumb|Zemljevid Avtoceste »Bratstvo in enotnost«]]
[[Slika:Avtocesta bratstvo enotnost 2008.JPG|thumb|Avtocesta »Bratstvo in enotnost« blizu Otočca na Dolenjskem, 2008. V ozadju je viden viadukt Toplice na novozgrajeni [[avtocesta A2|avtocesti A2]], ki je od tu do Obrežja ''povozila'' staro ''avtocesto''.]]
{{več virov}}
'''Cesta bratstva in enotnosti''', tudi '''Avtocesta »Bratstvo in enotnost«''' ali '''Avtocesta bratstva in enotnosti''' ([[srbohrvaščina|srbohrvaško]] ''»Autoput Bratstvo i jedinstvo«'' ali ''Auto-cesta bratstva i jedinstva''; krajše tudi samo »Avtocesta«) je (bila) dvopasovna [[cesta]], ki je povezovala več republik bivše [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavije]]. Tekla je od [[Jesenice|Jesenic]] preko [[Ljubljana|Ljubljane]] mimo [[Novo mesto|Novega mesta]] in [[Brežice|Brežic]], skozi [[Zagreb]], [[Slavonski Brod]], mimo [[Vinkovci|Vinkovcev]] do [[Beograd]]a, nato skozi [[Niš]] mimo [[Skopje|Skopja]] do [[makedonija|makedonsko]]-[[grčija|grške]] [[meja (razločitev)|meje]].

Izgradnja se je začela takoj po [[druga svetovna vojna|drugi vojni]], Jugoslavija naj bi s tem postala prometno dobro povezana, v primerjavi s poprejšnjo predvojno povezavo, ki je bila sestavljena iz lokalnih, v večini primerov neutrjenih cest. Izdaten kos dela so opravile [[mladinske delovne brigade]], ki so jih sestavljali jugoslovanski ter inozemski mladinci ter [[jugoslovanska ljudska armada|jugoslovanska vojska]], skupaj jih je bilo skoraj 300.000. Najprej je bil končan odsek »Zagreb-Beograd« v dolžini 382&amp;nbsp;km, uradno je bil odprt 27. julija 1950. 

Kljub imenu ''avtocesta'' ni šlo za pravo [[avtocesta|avtocesto]], cesta je imela eno vozišče z dvema prometnima pasovoma (za vsako smer po en prometni pas), ni imela ločenih vozišč vendar pa je imela zunajnivojska [[križišče|križišča]] z lokalnimi cestami in železnico. Kasneje je bila predvidena izgradnja še druge polovice in dopolnitev do popolne avtoceste. Cesta je bila predvidena za obremenitev okrog 9000 vozil dnevno, kasneje pa do 40.000 vozil. Večji del ceste je bil zgrajen iz [[beton]]skih plošč z vmesnimi razmaki, nekaj je bilo [[asfalt]]a in nekaj krajših odsekov s kockami.

V nadaljnjih desetletjih se je po cesti vil gost osebni, zlasti pa tovorni promet, zaradi česar je ta hitro prišla v izredno slabo stanje. V naslednjih letih so jo zato večkrat prenovili ter tudi razširili - del ceste, od Zagreba do hrvaško-srbske meje, je bil tako nadgrajen v štiripasovno avtocesto z odstavnima pasovoma, del ceste od srbsko-hrvaške meje preko Beograda proti Makedoniji pa nadgrajen v hitro štiripasovno cesto, ki pa je dandanes tudi v razmeroma slabem stanju. 

Leta 1992 je bil, po osamosvojitvi Hrvaške in vojni na tem področju, promet prekinjen vse do konca vojne leta 1995.

Z izgradnjo [[Avtocesta A2|avtoceste A2]] v [[Slovenija|Sloveniji]] je bil večji del te ''Avtoceste'' na [[Dolenjska|Dolenjskem]] zrušen in zgrajen na novo, na [[Gorenjska|Gorenjskem]] pa je večinoma ostala.

Sedanja cesta je del evropskih poti [[Evropska pot E61|E61]] (Avstrija-Ljubljana), [[Evropska pot E70|E70]] (Ljubljana-Beograd) in [[Evropska pot E75|E75]] (Beograd-Grčija).

== Viri ==
* ''Autoput »Bratstvo-jedinstvo«'', [[Enciklopedija Jugoslavije]], 1955

== Zunanje povezave ==
* {{kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Brotherhood and Unity Highway|Avtocesta Bratstvo in enotnost}}

[[Kategorija:Evropske poti]]
[[Kategorija:Avtoceste in hitre ceste v Sloveniji]]
[[Kategorija:Avtoceste v Jugoslaviji]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>hu0vw8h1lksvo7ql7cpgslw178gm9ju</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Zastava 126 PGL</title>
    <ns>0</ns>
    <id>24848</id>
    <revision>
      <id>5726962</id>
      <parentid>5725896</parentid>
      <timestamp>2022-08-03T10:38:02Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Shabicht</username>
        <id>3554</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3486" xml:space="preserve">{{drugipomeni2|Bolha}}
{{Infopolje Avtomobil
|name=Zastava 126 PGL
|image=[[Slika:Polski Fiat 126p rocznik 1973.jpg|250px]]
|manufacturer=[[Fiat]]
|assembly=[[Zastava (podjetje)|Crvena Zastava]]
|predecessor=[[Fiat 126]]
|successor=
|class=[[Supermini]]
|body_style=3-vratna [[kombilimuzina|kombilimuzina]]
|layout=[[FF razporeditev|FF&lt;br /&gt;]]
|engine= cc [[Flat-2]]&lt;br&gt; cc [[Flat-2]]&lt;br&gt; cc [[Flat-2]]
|wheelbase=
|length=
|width=
|related=
}}


'''Zastava 126 PGL''' (vzdevki ''bolha'', ''peglica'', ''peglezen'', ''pejček'', ''pejek'', ''kalimero'', piči poki, ''Poljski Fiat'') je majhen dvovratni [[avtomobil]], namenjen za prevoz največ 4 oseb. Iz poljskih delov ga je sestavljala tovarna [[Zastava (podjetje)|Zastava]] iz [[Kragujevac|Kragujevca]], večji del avtomobilov pa je prihajal iz poljske tovarne FSM v Bielsko-Biali (''Polski Fiat 126 P''), ki jih je od 1973 pa do 1992 delala po [[Fiat|Fiatovi]] licenci (''Fiat 126''), od 1992 po prevzemu s strani Fiata pa je model spadal pod Fiat Polska. 

Vozilo je bilo na [[Slovenija|slovenskem prostoru]] skoraj tako popularno kot izjemno priljubljeni fičko ([[Zastava 750]]) ali [[Morris Minor]].
[[Slika:Polski Fiat 126p or Zastava 126 PGL in Macedonia.jpg|thumb|right|280px|Zastava 126 PGL]]
[[Avtomobil]] ima zračno hlajeni štiritaktni [[motor]] s prostornino 594 ali 652 cm³ in z močjo 23 oziroma 24 KM pri obeh (navor 39 oziroma 43 Nm) in pogon na zadnji par koles preko štiristopenjskega ročnega menjalnika. Prva prestava ni sihronizirana. Motor je vgrajen zadaj, pod sprednjim motornim pokrovom pa je zelo omejen prtljažni prostor z rezervno gumo, akumulatorjem in prostorom za do 25 litrov prtljage. 

Skupaj je bilo narejenih 4.673.655 primerkov, večina na Poljskem, 1,3 milijona v Italiji, 3,3 milijona pa na Poljskem. 1500 primerkov so naredili tudi pri Steyr Puchu v Avstriji. Polski Fiat 126p so izvažali v številne države vzhodnega bloka, med 1989 in 1992 pa celo v Avstralijo, kjer je bil znan kot FSM Niki, ogromno pa jih je končalo na Kubi (Polaquito, mali Poljak), tam naj bi še danes vozilo skoraj 10 tisoč primerkov. 

V osemdesetih so iz njega naredili precej prototipov - mali dostavnik, terenski goseničar in celo različica z dizlom so samo nekateri med njimi. V Nemčiji in Avstraliji so ga predelovali tudi v kabrioleta, danes pa jih je mnogo spremenjenih ali z električnim pogonom ali z navitimi motociklističnimi motorji. 

==Tehnične značilnosti==
*dolžina: 3,054 mm
*širina: 1,374 mm
*višina: 1,335 mm
*teža vozila: 600 kg
*najvišja hitrost: 105 km/h
*poraba goriva: 5,4 l/100 km

==Različice==
===Fiat 126 BIS===
1987 je FSM sestavil novo, trivratno kombilimuzinsko karoserijio. Avto je dobil novi vodno hlajeni motor s prostornino 704 cm³ in močjo 19 kW (26 KM), končna hitrost je znašala 116 km/h. Zadnji del vozila je tako dobil tretja vrata, ki so omogočala minimalistični prtljažni prostor tudi zadaj nad motorjem, ki je bil pokrit s polico. Namesto 12-palčnih koles je bil model opremljen s 13-palčnimi kolesi in plastičnimi okrasnimi pokrovi. Do stotice je Bis potegnil v 33 sekundah.  

===Fiat 126 ELX===
Model je bil opremljen s [[Avtomobilski katalizator|katalizatorjem izpušnih plinov]].

== Glej tudi ==
* [[Seznam avtomobilskih znamk]]

== Zunanje povezave ==
* [http://www.Fiat-126.org www.Fiat-126.de - Fanseite »Fiat 126«]
* [http://www.pf126.ovh.org/ www.Polski Fiat 126p.ovh.org]

{{auto-stub}}
[[Kategorija:Zastavini avtomobili|126]]</text>
      <sha1>o1ii7bntfguo0jov2zdngq3arj4mq7g</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Čevelj (obuvalo)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>25215</id>
    <revision>
      <id>5726676</id>
      <parentid>4808596</parentid>
      <timestamp>2022-08-02T13:17:59Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <comment>malo+</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1114" xml:space="preserve">[[Slika:Mens' ballroom shoes, Eurodance CZ.jpg|thumb|right|250px|Par moških plesnih čevljev]]
'''Čevelj''' je [[obuvalo]] s trdnejšimi [[podplat]]i, segajoče največ malo čez [[gleženj]]. V osnovi so čevlji namenjeni zaščiti in podpori [[stopalo|stopala]], odvisno od oblike pa so lahko tudi modni element. Zaščitni čevlji s posebej ojačano zgradbo so del obvezne osebne opreme pri nekaterih dejavnostih, kjer je pomembna zaščitna funkcija, poleg njih obstajajo še številni drugi specializirani tipi čevljev za določene aktivnosti, na primer [[nogometni čevlji]] s posebnimi čepi za boljši oprijem podlage na podplatu.

V splošnem so lahko čevlji nizki ali visoki, zapenjajo se z [[zaponka|zaponko]] ali [[vezalke|vezalkami]], lahko se samo nataknejo na nogo. [[Peta]] je lahko nizka ali visoka. Tradicionalno so izdelani iz [[usnje|usnja]] in [[blago|blaga]], v sodobnem času pa pogosto iz umetnih materialov.

== Glej tudi ==
{{Zbirka in kategorija|Shoe|Shoes|Čevelj}}
* [[seznam oblačil, obutve in pokrival]]

{{normativna kontrola}}
{{Škrbina o oblačenju}}

[[Kategorija:Obuvala]]</text>
      <sha1>iez61dk3r5thg06ajhjucbm2v74vvj7</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Janez Hribar</title>
    <ns>0</ns>
    <id>28062</id>
    <revision>
      <id>5726934</id>
      <parentid>5582761</parentid>
      <timestamp>2022-08-03T09:00:38Z</timestamp>
      <contributor>
        <ip>141.255.198.145</ip>
      </contributor>
      <comment>leto smrti prof. Hribarja</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="428" xml:space="preserve">'''Janez Hribar''' je [[ime]] več oseb:
* [[Janez Hribar (1909-1967)|Janez Hribar]] - [[narodni heroj]] ([[1909]] - [[1967]])
* [[Janez Hribar (1918-1978)|Janez Hribar]] - [[narodni heroj]] ([[1918]] - [[1978]])
* Janez Hribar (1947 - 2022), živilski tehnolog, profesor in nekdanji [[dekan (šolstvo)|dekan]] [[Biotehniška fakulteta v Ljubljani|Biotehniške fakultete v Ljubljani]]

{{Razločitev osebnih imen|Hribar, Janez}}</text>
      <sha1>gm7nzrdo1zr4jijle5vq5i8mgmecomf</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Bijelo dugme</title>
    <ns>0</ns>
    <id>36386</id>
    <revision>
      <id>5726952</id>
      <parentid>5685606</parentid>
      <timestamp>2022-08-03T09:47:18Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>EmiliaITČA</username>
        <id>207895</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7715" xml:space="preserve">{{Infopolje Glasbeni ustvarjalec
| Name             = Bijelo dugme
| Background       = group_or_band
| Birth_name       = 
| Alias            = 
| Origin           = [[Sarajevo]], [[Bosna in Hercegovina]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavija]]
| Instrument       = 
| Genre            = [[hard rock]]&lt;br/&gt;[[progresivni rock]]&lt;br/&gt;[[New Wave]]&lt;br/&gt;[[pop glasba|pop]]
| Occupation       = 
| Years_active     = [[1974]]-[[1989]], [[2005]] -
| Label            = [[Jugoton]]&lt;br/&gt;[[Diskoton]]
| Associated_acts  = Kodeksi&lt;br/&gt;[[Jutro]]&lt;br/&gt;[[Divlje jagode]]
| URL              = &lt;!-- WD --&gt;
| Current_members  = [[Goran Bregović]]&lt;br /&gt;[[Željko Bebek]]&lt;br /&gt;[[Mladen Vojičić - Tifa]]&lt;br /&gt;[[Alen Islamović]]&lt;br /&gt;[[Zoran Redžić]]&lt;br /&gt;[[Goran Ivandić|Ipe Ivandić]] (umrl 1994) &lt;br /&gt;[[Điđi Jankelić]]&lt;br /&gt;[[Milić Vukašinović]]&lt;br /&gt;[[Vlado Pravdić]]&lt;br /&gt;[[Laza Ristovski]] (umrl 2007)
}}
'''Bijelo dugme''' je [[rock skupina|rokovska skupina]] iz [[Sarajevo|Sarajeva]], ki je močno zaznamovala [[Jugoslavija|jugoslovansko]] [[rock|rokovsko]] sceno v [[1970.]] in [[1980.|1980]]. letih. 

Skupino Bijelo dugme je ustanovil [[Goran Bregović]], ki je priznal, da je ustanovil skupino predvsem zato, ker so bili glasbeniki bolj zanimivi za dekleta. Bil je glavni skladatelj pesmi, nekatere izmed popularnejših pa so napisali tudi drugi - pesmi ''Ima neka tajna veza, Glavni junak jedne knjige, Šta bi dao da si na mom mjestu, Pristao sam biću sve što hoće'' je denimo napisal [[Duško Trifunović|Duško Trifunovič]], pesmi ''Da sam pekar, Selma'' je napisal [[Vlado Dijak]], ''Loše vino'' [[Arsen Dedić|Arsen Dedič]] itd.

Vse skupaj se je začelo s skupino [[Jutro]], ki pa jo je založba [[Diskoton]] iz domačega Sarajeva zavrnila - podporo so pridobili pri založbi [[Jugoton]], s katero so podpisali pogodbo. Naslov prvega singla je bil ''Kad bi' bio bijelo dugme,'' po njegovi izdaji pa je manager skupine pregovoril Bregovića, naj se skupina preimenuje v Bijelo dugme.

S karizmatičnim pevcem Željkom Bebekom je skupina doživela velik uspeh - neki časopis je celo zapisal, da so v nekdanji Jugoslaviji prodali več plošč, kot je bilo gramofonov. Svoj vrh je skupina z Bebekom dosegla leta 1979 z albumom ''Bitanga i princeza''.

Leta 1984 se je [[Željko Bebek]] odločil, da bo nadaljeval s samostojno kariero in na mesto glavnega vokalista je stopil [[Mladen Vojčič -Tifa|Mladen Vojčič - Tifa]], a je še istega leta skupino zapustil zaradi notranjih konfliktov. Nadomestil ga je [[Alen Islamović]], ki je bil pred tem v skupini heavy metala [[Divlje jagode]].

Skupina se je razšla leta 1989, potem ko je Islamović med zadnjo turnejo skupini zamolčal, da je bil v bolnišnici zaradi bolečin v prsnem košu - pravi razlogi niso bili razkriti, a mnogi menijo, da je do razdora prišlo zaradi razpada Jugoslavije, saj je bila skupina mnogokrat videna kot simbol združevanja ljudi v Jugoslaviji.

Bijelo dugme so se ponovno združili leta 2005 s tremi izjemno dobro obiskanimi koncerti v [[Sarajevo|Sarajevu]], [[Zagreb|Zagrebu]] in [[Beograd|Beogradu]] (več kot 250.000 obiskovalcev). Leta 2008 so začeli novo turnejo, 5. aprila 2008 so nastopili tudi v [[Ljubljana|Ljubljani]].

== Zasedba ==

Prvotna zasedba:
* [[Željko Bebek]] - [[pevec|vokal]] 
* Zoran Redžić - [[bas kitara]] 
* Ipe Ivandić † - [[boben|bobni]] 
* Vlado Pravdić - [[glasbila s tipkami|klaviature]]
* [[Goran Bregović]] - [[kitara]]

Kasneje so pri skupini sodelovali še:
* Milić Vukašinović - Mića - bobni
* [[Lazo Ristovski]] † - klaviature
* Điđi Jankelić - bobni
* Mladen Vojičić Tifa - vokal 
* Alen Islamović - vokal

== Diskografija ==

=== Kad bih bio bijelo dugme [[1974]]===
[[Založba]] [[Jugoton]] 

# Kad bi' bio bijelo dugme 
# Blues za moju bivšu dragu 
# Ne spavaj mala moja muzika dok svira 
# Sve ću da ti dam samo da zaigram 
# Selma 
# Patim evo deset dana 

* Pisec glasbe in besedil: Goran Bregović razen ''Selma'' (Vlado Dijak) 

=== Šta bi dao da si na mom mjestu [[1975]] ===

# Tako ti je mala moja kad ljubi bosanac 
# Hop-cup 
# Došao sam da ti kažem da odlazim 
# Ne gledaj me tako I ne ljubi me više 
# Požurite konji moji 
# Bekrija si cijelo selo viče, e pa jesam, šta se koga tiče 
# Šta bi dao da si na mom mjestu 

* Pisec glasbe in besedil: Goran Bregović  razen besedila ''Šta bi dao da si na mom mjestu'' Duško Trifunović 

=== Eto! Baš hoću! [[1976]] ===

# Izgledala je malo čudno u kaputu žutom krojenom bez veze 
# Loše vino 
# Eto! Baš hoću! 
# Dede Bona, sjeti se, de, tako ti svega 
# Slatko li je ljubit' tajno 
# Ništa mudro 
# Ne dese se takve stvari pravome muškarcu 
# Sanjao sam noćas da te nemam 

* Pisec glasbe in besedil: Goran Bregović razen besedilo ''Loše vino'' [[Arsen Dedić]]

=== Koncert kod Hajdučke česme [[1977]] ===

*Koncertni album

=== Bitanga i princeza [[1979 ]] ===

# Bitanga I princeza 
# Ala je glupo zaboravit' njen broj 
# Ipak, poželim neko pismo 
# Kad zaboraviš juli 
# Na zadnjem sedištu moga auta 
# A koliko si ih imala dosad 
# Sve će to, mila moja, prekriti ruzmarin, snjegovi I šaš 

* Pisec glasbe in besedil: Goran Bregović

===  Doživjeti stotu [[1981]] ===

# Doživjeti stotu 
# Lova 
# Tramvaj kreče / Ili kako biti heroj u ova šugava vremena 
# Hotel, motel 
# Pjesma mom mlađem bratu (Iz Niša u proljeće '78) 
# Čudesno jutro u krevetu Gđe Petrović 
# Mogla je biti prosta priča 
# Ha, ha, ha 
# Zažmiri i broj 
# Pristao sam biću sve što hoće 

* Pisec glasbe in besedil: Goran Bregović

=== Uspavanka za Radmilu M. [[1983]] ===

# Polubauk polukruži poluevropom 
# Drugarice I drugovi 
# Kosovska 
# U vrijeme otkazanih letova 
# Zašto me ne podnosi tvoj tata 
# Ako možeš, zaboravi 
# Ovaj ples dame biraju 
# Ne plači 
# Uspavanka za Radmilu M. 

* Pisec glasbe in besedil: Goran Bregović razen besedilo ''Kosovska'': Goran Bregović, Zija Beriša, Agron Beriša in Špand Ahmeti. 

=== Bijelo Dugme (Kosovka djevojka) [[1984]] ===
Založba [[Diskoton]] 

# Hej, slaveni
# Padaju zvijezde
# Meni se ne spava
# Za Esmu
# Jer kad ostariš
# Lipe cvatu, sve je isto k'o i lani
# Pediculis pubis
# Aiaio radi radio
# Lažeš
# Da te bogdo ne volim

=== Pljuni i zapjevaj moja Jugoslavijo [[1986]] ===

# Pljuni i zapjevaj moja Jugoslavijo
# Zamisli
# Pun mjesec iznad Bosne
# Kad odem, kad me ne bude
# A i ti me iznevjeri
# Zar ne vidiš da pravim budalu od sebe
# Hajdemo u planine
# Pjesma za malu pticu
# Ružica si bila

=== Ćiribiribela [[1988]] ===

# Ćiribiribela
# Šta ima novo
# Neću to na brzaka
# Evo zakleću se
# Đurđevdan je a ja nisam s onom koju volim
# Napile se ulice
# Ako ima Boga
# Nakon svih ovih godina
# Lijepa naša

=== [[Glasbeni singl|Singl plošče]] ===

* Ima neka tajna veza - 1974
* Milovan / Goodbye Amerika - 1976 

=== Kompilacije ===

* Singl ploče (1974-1975) - Jugoton 1982  
* Singl ploče (1976-1980) - Jugoton 1982 
* Iz sve snage - [[Croatia Records]] 1995  
* Sanjao sam nočas da te nemam (Velike rock balade) - Croatia Records 1994 
* Rock &amp; Roll: Največi hitovi '74-'88 - Croatia Records 1994 
* Kolekcija 6 BOX - prvih šest studijskih albuma - Croatia Records 2005

== Viri == 
* Darko Glavan in Dražen Vrdoljak, ''Ništa mudro''

== Glej tudi ==
* [[seznam rokovskih skupin|seznam rock skupin]]

== Zunanje povezave ==
* http://www.idejaideja.com/bijelodugme/
* http://www.bijelodugme.tk/
* http://www.bijelo-dugme.de/
* http://www.bijelodugme.net/

[[Kategorija:Bosansko-hercegovske glasbene skupine]]
[[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 1974]]
[[Kategorija:Glasbene skupine, razpadle leta 1989]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>icv0w1222i1p5fci0pgg7m0w4h193xf</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam slovenskih pevcev zabavne glasbe</title>
    <ns>0</ns>
    <id>37393</id>
    <revision>
      <id>5726843</id>
      <parentid>5726533</parentid>
      <timestamp>2022-08-02T23:31:41Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Amanesciri2021</username>
        <id>205950</id>
      </contributor>
      <comment>/* K */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="27662" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[pevec|pevcev]] [[zabavna glasba|zabavne glasbe]]'''. (glej šeː [[seznam slovenskih šansonjerjev]], [[seznam slovenskih kantavtorjev]], [[seznam slovenskih raperjev]])

{{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}}
{{compactTOC2}}

== A ==
[[Tadeja Abram]] – [[Rok Ahačevčič]] – [[Marija Ahačič Pollak]] – [[Tomaž Ahačič|Tomaž Ahačič-Fogl]] – [[Katja Ajster]] ([[Kataya]]) – [[Ali En]] – [[Matej Alič - Matt|Matej Alič-Matt]] – [[Primož Alič]] – [[Vanja Alič]] – [[Julija Aljaž]]-''July Jones'' – [[Alya]] – [[Amaya]] – [[Berta Ambrož]] – [[Anabel (pevka)|Anabel]] (''Ana Teržan'') – [[Gregor Andolšek]] – [[Peter Andrej]] – [[Anja Istenič|Anja (Istenič)]] – [[Anna]] – [[Anu]] – [[Aphra Tesla]] – [[April (pevka)|April]] (''Špela Papež'') – [[Majda Arh]] – [[Karli Arhar]] – [[Sandra Auer]] – [[Damir Avdić]] – [[Simon Avsec]] – [[Meri Avsenak Pogačnik]] – [[Monika Avsenik]] – [[Aynee]] ([[Simona Černetič]])

== B ==
[[Esad Babačić]] – [[Jože Babič]] – [[Matic Babič]] – [[Ludvik Bagari]] – [[Martina Bajc]] – [[Urška Baković]] – [[Dominik Bagola]]-[[Balladero]] – [[Stane Bakan]] – [[Miha Balažič]] – [[Matevž Banko]] – [[Metod Banko]] – [[Ivek Baranja]] – [[Andrej Barbič]]-[[Krtek|KRT]] – [[Darko Barbič]] ([[Dare Acoustic]]) – [[Mario Barišič]] – [[Nada Barle]] – [[Lea Bartha]] – [[Aleš Bartol]]''-Bart'' – [[Jan Baruca]]-''Yan Baray'' – [[Lara Baruca]] – [[Luka Basi]] (prv. ''Matej Prikeržnik'') – [[Alex Bass]] – [[Anja Baš]] – [[Nina Bauman]] – [[Boris Bele]] – [[Jana Beltran]] – [[Zoran Benčič]] – [[Boris Benko]] – [[Grega Benko]] – [[Mirjam Beranek]] – [[Sonja Berce]] – [[Nina Berger]] – [[Manca Berlec]] – [[Vili Bertok]] – [[Klemen Berus]] – [[Davorin Bešvir]] – [[Eva Beus]] – [[Gregor Bezenšek]]-''SoulGreg'' – [[Ana Bezjak]] – [[Biba &amp; Bibitas]] – [[Bilbi]] – [[Brane Bitenc]] – [[Marko Bitenc]] – [[Lovro Bizjak]] – [[Lado Bizovičar]] – [[Helena Blagne]] – [[Tina Blazinšek]] – [[Mateja Blaznik]] – [[Miha Blažič - N'toko|Miha Blažič-N'toko]] – [[Andraj Blažon]] – [[Franjo Bobinac]] – [[Boco]] – [[Maša Bogataj]] – [[Mirna Bogdanović]] – [[Janez Bončina - Benč|Janez Bončina-Benč]] – [[Marko Boh]] – [[Voranc Boh]] – [[Rok Bohte]] – [[Martin Bolka-Čiw]] – [[Marjan Bone]] – [[Andrej Boštjančič]] – [[bratje Boštjančič]] – [[Eva Boto]] – [[Davor Božič]] – [[Pika Božič]] – [[Igor Bračič]] – [[Nina Brasseur]] – [[Marko Brecelj]] – [[Vasilij Brecelj]] – [[Manuela Brečko]] – [[Brendi]] – [[Goran Breščanski]] –  [[Eva Breznikar]] – [[Sara Briški Cirman]] – [[Imer Brizani|Imer Traja Brizani]] – [[Mate Brodar]]-Bro – [[Leon Bučar]] – [[Rudi Bučar]] – [[Špela Buda]] – [[Samo Budna]] – [[Neisha|Neža Buh-Neisha]] – [[Uroš Buh]] – [[Edi Bucovaz]] – [[Zvone Bukovec]] – [[Klemen Bunderla]] – [[Marjan Bunič]] – [[Nina Burger]] – [[Danijela Burjan]]-''Buryana'' – [[Maša But]] – [[Andrea Butković]] – [[Korado Buzetti|Korado Buzeti]]

== C ==
[[Branko Caserman]] – [[Alex Centa]] – [[Frenk Centa]] – [[Aleksander Cepuš]] – [[Matija Cerar]] – [[Špela Cesar]] – [[Veronika Cetin]] – [[Challe Salle]] – [[Tjaša Cigut]] – [[Zoran Cilenšek]] – Claudia – [[Clemens]] – [[Boštjan Colarič]] – [[Petra Crnjac]] – [[Zoran Crnković]] – [[Juš Cupar]]? – [[Jelka Cvetežar]] – [[Bojan Cvjetičanin]]

== Č ==
[[Neža Čadež]] – [[Štefan Čamič]]''-Steffanio –'' [[Danilo Čampa]] – [[Katarina Čas]]-''K.A.T.'' – [[Sergej Čas]] – [[Anže Čater]] – [[Miro Čekeliš]] – [[Alenka Šmid - Čena|Čena]] – [[Ditka Čepin]] – [[Urška Čepin]] – [[Aleksandra Čermelj]] – [[Eva Černe]] – [[Rok Černe]] – [[Simona Černetič]]-''Aynee'' – [[Reno Čibej]] – [[Jože Činč]] – [[Kristin Čona]] (''Kristina Vrčon'') – [[Ana Čop]] – [[Zlatan Čordić|Zlatan Čordić - Zlatko]] – [[Jurij Egzi Čotar|Jurij &quot;Egzi&quot; Čotar]] – [[Katarina Čotar]] – [[Andreja Črešnar]] ''Pungaršek'' – [[Mič Čuček]] – [[6pack Čukur|Boštjan Čukur]]

== D ==
[[Dadi Daz]] (''David Davidovič'') – [[Dalaj Eegol]] – [[Dare Acoustic]] – [[Darka]] –  [[Jernej Darovec]] – [[Saša Debeljak]] – [[Ingrid Debevec]] – [[Alex Delfin]] – ([[Ledeni|Ledeni) Denile]]  – [[Nelfi Depangher]] – [[Matevž Derenda]] – [[Nuša Derenda]] – [[Boštjan Dermol]] – [[Jernej Dermota]] – [[Igor Dernovšek]]? – [[Marjana Deržaj]] – [[Taja Devi]] (''Taja Penič Golavšek'') – [[Anžej Dežan]] – [[Ana Dežman]] – [[Diona Dim]]m – [[Nastja Dimnik|Nastja]]&amp;[[Sandra Dimnik]] – [[Jernej Dirnbek]] – [[Ditka Čepin|Ditka]] (''Čepin'') – [[Zlatko Dobrič]] – [[Zlatko Djogić]] – [[Meta Dobrajc]] – [[Dejan Dogaja]] (''Dejan Krajnc'') – [[Marko Doles]] – [[Tomaž Domicelj]] – [[Nina Donelli]] (''Nina Vodušek'') – [[Dejan Došlo]] – [[Saša Dragaš]]-''Sasha Vrtnar'' – [[Kaja Draksler]] – [[Nuška Drašček]] – [[Rebeka Dremelj]] – [[Tatjana Dremelj]] – [[Neža Drobnič]]-Bogataj – [[Jure Duh]] – [[Sašo Đukić]]

== E ==
[[Iztok Novak - Easy|Easy]] – [[Saša Einsiedler]] – [[Sebastjan Elersič]] – [[Gorazd Elvič]] – [[Emkej]] (''Marko Kocjan'') – [[Nejc Erazem]] – [[Ines Erbus]] – [[Julijan Erič|Julijan]] &amp; [[Miha Erič]] – [[Jure Erman - Piko|Jure Erman-Piko]]

== F ==
[[Melanija Fabčič]]-''Melée'' – [[Maja Fajdiga]] – [[Vili Fajdiga]] – [[Neca Falk]] – [[Aleš Farčnik]] – [[Katja Fašink]] – [[Tadeja Fatur]] – [[Sandra Feketija]] – [[Melita Feldin]] – [[Mitja Ferenc]] – [[Rok Ferengja]] – [[Erik Ferfolja]] – [[Ana Ferme]] – [[Martina Feri]] – [[Robert Ficker]] – [[Danica Filiplič]] – [[Zorica Fingušt]] – [[Nataša Fink]] – [[Rok Fink]] – [[Edvin Fliser]] – [[Flora Ema Lotrič|Flora]] – [[Tinkara Fortuna]] – [[Milan Fras]] – [[Ani Frece]] ''–'' [[Fredy Miler]] – [[Simon Fugina]] – [[Polona Furlan]] – [[Tulio Furlanič]]

== G ==
[[Boris Gaberšnik]] – [[Nastja Gabor]] – [[Barbara Gabrielle]] – [[Sonja Gabršček]] – [[Sašo Gačnik]]-''Svarogov'' – [[Tina Gačnik]]-''Tiana'' – [[Darja Gajšek]] – [[Klara Gajšek]] – [[Aleš Gangl]] – [[Rudolf Gas]] ([[Strnad]]) – [[Zlata Gašperšič]] – [[Blaž Gec]] – [[Darja Gajšek]] – [[Natka Geržina]] – [[Gal Gjurin]] – [[Severa Gjurin]] – [[Robert Glač]] – [[Alenka Godec]] – [[Vesna Godler]] – [[Damijana Godnič]] – [[Gojmir Lešnjak - Gojc|Gojmir Lešnjak-Gojc]] – [[Damjana Golavšek]] – [[Taja Penič Golavšek|Taja Golavšek]]-''Taja Devi'' – [[Dejan Golob]] ''–'' [[Tina Gorenjak]] – [[Tamara Goričanec]] – [[Mateja Gorjup]] – [[Špela Gorogranc]] – [[Bor Gostiša]] – [[Alenka Gotar]] –  [[Daša Gradišek]] – [[Ana Grdadolnik]]-Anna – [[Alberto Gregorič]] – [[Marko Gregorič]] – [[Roman Gril]] – [[Petra Grkman]] – [[Sanja Grohar]] – [[Tatjana Gros]] – [[Špela Grošelj]] – [[Mirko Grozny]] – [[Peter Gruden]] – [[Andrej Guček]] – [[Mia Guček]] – [[Miha Guštin|Miha Guštin-Gušti]]

== H ==
[[Katarina Habe]] – [[Ditka Haberl]] – [[Primož Habič]] – [[Jani Hace]]? – [[Aleš Hadalin]] – [[Manuel Hahn]] – [[Lucija Harum]] – [[Marko Hatlak]] – [[Žan Hauptman]] – [[Dušan Hedl]] – [[Dare Hering]] – [[Klavdija Hercog]]-Claudia – [[Miha Hercog]] – [[Miško Hočevar]] – [[Domen Don Holc]] – [[Sonja Hočevar]] – [[Anika Horvat]] – [[Dušan Horvat]]-''Vajta'' – [[Mateja Horvat]]-''Moira'' – [[Samo Horvatič]] – [[Tomaž Hostnik]] – [[Anja Hrastovšek]] – [[Eva Hren]] – [[Saša Hren]] – [[Andraž Hribar]] – [[Milan Hribar]] – [[Tjaša Hrovat]]/Hrobat? – [[Enzo Hrovatin]] – [[Dejvi Hrušovar|Tadej &quot;Dejvi&quot; Hrušovar]] – [[Lana Hrvatin]] – [[Nina Hudej]]-''Huda'' – [[Ines Hudnik]] – [[Ivan Hudnik]] – [[Alenka Husič]] - [[Janez Hvale]]?

== I ==
[[Aleksandra Ilijevski]] – [[Nadja Irgolič]] – [[Rafko Irgolič]] – [[Iris (pevka)|Iris (Ošlaj)]] – [[Anja Istenič]] – [[Samo Ivačič]] – [[Slavko Ivančič]] – [[Jure Ivanušič]] – [[Peter Izlakar|Peter (Pero) Izlakar]] – [[Manca Izmajlova]]

== J ==
Jacob (''Kapus'') – [[Jacuzzy Krall]] – [[Sara Jagrič]] – [[Mateja Jan]] – [[Gregor Jančič|Gregor]] [[Gregor &quot;Moony&quot; Jančič|&quot;Moony&quot;]] Jančič – [[Iztok Jančič]] – [[Peter Januš]] – [[Nastja Janžekovič]] – [[Barbara Jarc]] – [[Goran Jarnevič]] – [[Petra Javor]] – [[Klara Jazbec]] – [[Majda Jazbec]] – [[Rudi Jazbec]] – [[Miha Jazbinšek]] – [[Matjaž Jelen]] – [[Jan Jenko]] – [[Matic Jere]] – [[Hana Jerončič|Hana (in Urša) Jerončič]] – [[Špela Jezovšek]]-[[Stella]] – [[Aleksander Jež]] – [[Erik Jež]] – [[Jože Jež]] ''–'' [[Gaynor Johnson]] – [[Vita Jordan]] ''–'' [[Murat &amp; Jose|Jose]] – [[Aleksandra Josić]] – [[Drago Jošar]] – [[Branko Jovanović Vunjak – Brendi|Branko Jovanović-Brendi]] – [[Klarisa Jovanović]] – [[Tomislav Jovanović - Tokac|Tomislav Jovanović-Tokac]] – [[Alino Juhart]] – [[Jernej Jung]] – [[Nace Junkar]] – [[Tomo Jurak]] – [[Jadranka Juras]] – [[Beti Jurković]] – [[Valentin Južnič]]

== K ==
[[Lara Kadis]] – [[Tina Kadunc]]-''Tiana'' – [[Ana Kalan]] – [[Joži Kališnik]] – [[Adrijana Kamnik]] – [[Milan Kamnik]] – [[Črt Kanoni]] – [[Jakob Kapus]]-''Jacob'' – [[Toni Kapušin]] – [[Jure Karas]] – [[Ana Karneža]] – [[KARYN]] – [[Polona Kasal]] – [[Katarina Mala]] – [[Kataya]] – [[Dare Kaurič]] – [[Pavel Kavec]] – [[Aljoša Keber]] – [[Maja Keuc]]-[[Amaya]] – [[Beny Kic]] – [[Kiki]] – [[Dragica Kladnik]]-''Dada'' – [[Robi Klančič]] – [[Klara Klasinc]] – [[Špela Kleinlercher]] – [[Klemen Klemen]] – [[Katja Klemenc]] – [[Sandra Klemm]]-[[Sendi]] – [[Tomaž Klepač]] – [[Aleš Klinar]] – [[Karmen Klinc]] – [[Zlatko Klun|Zlatko &quot;Zlati&quot; Klun]] – [[Eva Knefelc|Eva Knafelc]] – [[Slavka Knez]] – [[Jakob Kobal]] – [[Janja Kobale]] – [[Jože Kobler]] – [[Sara Kobold]] – [[Gregor Kocijančič]] (''Gregij Felis Catus'') – Marko Kocjan-[[Emkej]] – [[Danilo Kocjančič]] – [[Urban Koder]] – [[Lidija Kodrič (pevka)|Lidija Kodrič]] – [[Irena Kohont]] – [[Sandi Kolenc]] – [[Alenka Kolman]] – [[Natalija Kolšek]] – [[Martin Koncilja]] – [[Matjaž Končan]] – [[Martina Konestabo]] – [[Mišo Kontrec]] – [[Boris Kopitar]] – [[Kevin Koradin]] – [[Korado Buzetti|Korado (Buzeti)]] – [[Franc Korbar]] – [[Magda Korbar-Koren]] – [[Braco Koren]] – [[Franc Koren]] – [[Katja Koren (pevka)|Katja Koren]] – [[Tim Kores|Tim Kores-Kori]] – [[Boštjan Korošec]] – [[Hajdi Korošec]] – [[Sara Korošec]]-[[Muzikačaka]] – [[Mili Korpar]] – [[Sonja Kos]] – [[Rok Kosmač]] – [[Anja Kotar]] – [[Klemen Kotar]] – [[Jože Kovač - Uri|Jože Kovač-Uri]] – [[Tinkara Kovač]] – [[Vesna Kovač]] – [[Ajda Kovačič]] – [[Damijan Kovačič]] ([[Ledeni|Ledeni Denile]]) – [[Jani Kovačič]] – [[Moni Kovačič]] – [[Slavc L. Kovačič]] – [[Stanka Kovačič]] – [[David Kovšca - Buda|David Kovšca-&quot;Buda&quot;]] – [[Dominik Kozarič]] – [[Lean Kozlar]]-Luigi – [[Nino Kozlevčar|Nino]] in [[Samo Kozlevčar]] – [[Tomaž Kozlevčar]] – [[Dejan Krajnc]]-''Dejan Dogaja'' – [[Laura Krajnc]] – [[Romana Krajnčan]] – [[Žigan Krajnčan]] – [[Anita Kralj]] – [[Marcel Kralj (glasbenik)|Marcel Kralj]] – [[Miha Kralj]] – [[Zala Kralj &amp; Gašper Šantl|Zala Kralj]] – [[Jacuzzy Krall|''Jacuzzy Krall'']] – [[Anja Kramar]] – [[Jaša Kramaršič Kacin]] – [[Branka Kraner]] – [[Alenka Kranjac]] – [[Ivanka Kraševec]](-''Prešern'') – [[Tone Kregar|Tonček Kregar]] – [[Vlado Kreslin]] –  [[Mojca Krevel]] – [[Marjana Križman]] – [[Boris Krmac]] – [[Branko Krmac]] – [[Dominik Krt]] – [[Alja Krušič]] – [[Milan Krušič|Milan Krušič-&quot;Dr.Evil&quot;]] – [[Zoran Kržišnik]] – [[Lina Kuduzović]] – [[Viviana Kukar]] – [[Kукла]] ([[Kukla]]) – [[Matjaž Kumelj]] – [[Domen Kumer]] – [[Laura Kumer]] – [[Peter Kunaver]] – [[Gaja Kuščer]] – [[Tomo Kutin]]

== L ==
[[Lamai]] (''Lara Poreber'') – [[Sara Lamprečnik]] – [[Nina Lampret]] – [[Aleksandra Lamut]] – [[Sia Lana]] (''Lana Lančič'') – [[Anže Langus Petrović]]-''Dagi'' – [[Bojan Lapanja]] – [[Katja Lapkovsky]] – [[Andrej Lapoša]] –  [[Kajetan Lazar]] – [[Renato Leber]] – [[Ledeni|Ledeni (Denile)]] – [[Leyre Legarda Ventura]] –  [[Saša Lendero]] – [[Lepi Dasa]] – [[Jure Lesar]] – [[Katja Lesjak (pevka)|Katja Lesjak]] – ([[Tine Lesjak]]) – [[Lado Leskovar]] – [[Maja Lešnik]] – [[Gojmir Lešnjak - Gojc|Gojmir Lešnjak-Gojc]] – [[Saša Lešnjek]] – [[Teja Letonja]] – [[Katja Levstik]] – [[Dano Ličen]] – [[Darko Likar]] – [[Lea Likar]] – [[Amanda Lipuš]] – [[Dolores Lipuš]] – [[Damir Lisica]] – [[Nataša Loborec]]-''Perovšek'' – [[Nejc Lombardo]] – [[Lucienne Lončina]] – [[Adrijana Lorber]] – [[Flora Ema Lotrič]] – [[Tilen Lotrič]] – [[Lara Love]]-''Lara Šiljevinac-Puntar'' – [[Miroslav Lovrič|Miro(slav) Lovrič]] – [[Peter Lovšin]] – [[Greta Ložar]] – [[Ula Ložar]] – [[Bojan Lubej]] – [[Julija Lubej]] – [[Samuel Lucas]]-''Sammy'' – [[Sebastijan Lukovnjak]] – [[Martin Lumbar]] – [[Rok Lunaček]] – [[Tine Lustek]] – [[Ursula Luthar]] – [[Urban Lutman]]

== M ==
[[Stanka Macur]] – [[Magnifico]] – [[Maj Valerij]] – [[Urška Majdič|Urška Majdič-Uma]] – [[Martina Majerle]] – [[Janja Majzelj]] – [[Svetlana Makarovič]] – [[Andreja Makoter]] – [[Demetra Malalan]] – [[Sabina Mali]] – [[Malidah]] – [[Mateja Malnar]] – [[Meta Malus]] – [[Hannah Mancini]] – [[Stane Mancini]] – [[Tomaž Manzini]] – [[ManuElla]] – [[Matic Marentič]] – [[Jani Marinšek]] – [[Tina Marinšek]] – [[Armando Mariutti]] – [[Ana Markelj Karlič]] – [[Miro Markič]] – [[René]] [[Markič]] – [[Marlenna]] – [[Borut Marolt]] – [[Doca Marolt]] – [[Martin Martian]] – [[Maria Masle]] – [[Alenka Marsenič - Marsa|Alenka Marsenič-]]''Marsa'' – [[Marina Martensson]] – [[Tine Matjašič]] –  [[Maja Mauko]] – [[Vita Mavrič]] – [[Maya]] – [[Roman Mazej]] – [[Jan Medle]] – [[Roman Medvešek]] – [[Simon Meglič]] – [[Tomi Meglič]] – [[Žiga Mejač]] – [[Laura Menard]] – [[Miha Merlak]] – [[Aleksander Mežek]] – [[Andraž Miculinič]] – [[Gašper Mihelič]] – [[Nataša Mihelič]] – [[Tomaž Mihelič]]-Marlenna – [[Tatjana Mihelj]] – [[Urša Mihevc]] – [[Igor Mikič]] – [[Frane Milčinski - Ježek|Frane Milčinski-Ježek]] – [[Nana Milčinski]] – [[Fredi Miler]] – [[Mina Špiler|Mina]] – [[Igor Misdaris]] – [[Maja Misson]] – [[Kristina Mišovič]] – [[Sanja Mlinar Marin]] – [[Ladi Mljač|Ladi (Vladimir) Mljač]] – [[Meta Močnik]]-Gruden – [[Mateja &quot;Matejči&quot; Mohar]] –  [[Ivo Mojzer]] – [[Tadeja Molan]] – [[Cole Moretti]] – [[Eva Moškon]] – [[Moya]] –  [[Karin Možina]] – [[Tulio Možina]] – [[Iztok Mlakar]] – [[Monique De Haviland|Monique]] – [[Damir Mrak]] – [[Matjaž Mrak]] – [[Klemen Mramor]]-[[Clemens]] – [[Martina Mravinec|Martina (Mravinec)]] – [[Marko Mulec]] – [[Murat &amp; Jose|Murat]] – [[Damjan Murko]]? – [[Deja Mušič]] – [[Marion Mic]]-''Mario Pešić''

== N ==
[[Nataša Nahtigal]]? – [[Matic Nareks]] – [[Neisha]] – [[Rok Nemanič]]-''Nemo'' – [[Ninette]] (''Nina Radkovič'') – [[Alfi Nipič]] – Boštjan Nipič-[[Nipke]] – [[Frenk Nova]] – [[Čarli Novak]]? – [[Iztok Novak - Easy]] – [[Omar Naber]] – [[Janko Narat - Jenki|Janko Narat-Jenki]] –  [[Nipke]] – [[Marijan Novina]] – [[Nino Ošlak|Nino]] – [[Frenk Nova]] – ([[Jure Novak]]) – [[Niko Novak]] – [[Špela Novak]] – [[Zvezdana Novakovič]]? – [[Miha Blažič - N'toko|N'toko]] – Nusha D'roiis ([[Nuša Rojs]]) – ''Joseph Nzobandora''-[[Murat &amp; Jose|Jose]]

== O ==
[[Kristina Oberžan]] – [[Katja Obleščak]] – [[Maja Oderlap]] – [[Miran Odobašič - Billy]] – [[Zlata Ognjanovič|Zlata Ognjenovič]]? – [[Matjaž Ograjenšek]] – [[Jadran Ogrin]] – [[Tomaž Ogrin]] – [[Tomaž Okroglič Rous]] – [[Alja Omladič]]-[[Alya]] – [[Iztok Orešnik - Gino]] – [[Klemen Orter]] – [[Nina Osenar]] – [[Franjo Oset]] – [[Vitalij Osmačko]] – [[Melita Osojnik]] – [[Milan Ostojić Leszczynski]] – [[Iris (pevka)|Iris Ošlaj]] – [[Nino Ošlak]] – [[Jan Ovnik]]

== P ==
[[Sonja Pahor]] - [[Isaac Palma|Isaac (Leandro) Palma]] – [[Tadeja Pančič]] – [[April (pevka)|Špela Papež - April]] – [[Alex Paradiž]] – [[Jani Pavec]] – [[Vojko Pavčič]] – [[Eva Pavli]] – [[Anja Pavlin]] – [[Oto Pestner]] – [[Rok Pečečnik]] – [[Milan Pečovnik - Pidži|Milan Pečovnik-Pidži]] – [[Aleš Pelhan]] – [[Milan-Mišo Pelzel]] – [[Taja Penič Golavšek]]-''Taja Devi'' – [[Uroš Perić]] – [[Martin Perović]] – [[Nika Perunović]] – [[Andrej Pervanje]] – [[Boštjan Pertinač]] – [[Robert Pešut - Magnifico|Robert Pešut-Magnifico]] – [[Majda Petan]] – [[Marijan Petan]] – [[Viktorija Petek]] – [[Rok in Polona Petovar]] – [[Milan Petrovič]] – [[Toni Petrovič]] – [[Sara Petrovčič]] – [[Maja Pihler Stermecki]] – [[Anej Piletič|Anej in]] [[Rok Piletič]] – [[Vlado Pilja]]-''Lepi Dasa'' – [[Alenka Pinterič]] – [[Breda Pinterič]] – [[Andreja Pinotič]] – [[Manca Pirc]] – [[Marija Pirnat Trampuž]] – [[Franci Pirš]] – [[Samuel Blues|Samuel Pivač]] – [[Alenja Pivka Kneževič]] – [[Karmen Plazar]]-''Lady C'' – [[Jan Plestenjak]] – [[Andrej Plevnik]] – [[Ivo Poderžaj]] – [[Sebastijan Podgornik|Sebasti(j)an (Podgornik)]] – [[Bojan Podgoršek]] – [[Ksenija Podlesnik]]-Xenia; Anu – ''Mitja Podlesnik''-[[Mark Zebra]] – [[Mira Polanc]] – [[Polona Kasal|Polona]] – [[Andrej Pompe]] – [[Lovro Ponikvar]] – [[Gianni Poposki]] – [[Lara Poreber]] – [[Vlado Poredoš]] – [[Mateja Poročnik]] – [[Maja Porta]] – [[Vesna Potokar]] – [[Jože Potrebuješ]] – [[Žana Povše]] – [[Matej Prah]] – [[Maja Prašnikar]] – [[Ana Praznik]] – [[Irena Preda]] – [[Maja Predatoria]] – [[Zoran Predin]] – [[Gaja Prestor]] – [[Simon Pribac]] – [[Matej Prikeržnik]]=''Luka Basi'' – [[Darja Pristovnik]] – [[Ema Prodnik]] – [[Romana Prosenc]] – [[Dušan Prosinečki]] –  [[Marjeta Prudič]] – [[Eva in Nika Prusnik|Eva in Nika]] Prusnik – [[Monika Pučelj]] – [[Moni-Simona Pučko|Simona Pučko-Moni]] – [[Nina Pušlar]] – [[Matija Puž]]

== R ==
[[Raay]] – [[Ivo Radin]] – [[Nina Radkovič]]-''Ninette'' – [[Lina Rahne]] – [[Raiven]] – [[Andreja Rajh]] – [[Daniel Rampre]] – [[Martin Ramoveš]] – [[Uršula Ramoveš]] – [[Marjeta Ramšak]]-[[Marjeta Ramšak|Peršak]] – [[Sergej Ranđelović]] ''–'' [[Tanja Ravljen]] – [[Gregor Ravnik]] – [[Rado Razdevšek|Rado (Marijan) Razdevšek]] – [[Alex Raztresen]] – [[Franci Rebernik]] – [[RecycleMan]] – [[Regina]] – [[Nataša Regovec]] – [[Miha Renčelj]] – [[René]] – [[Majda Renko]] – [[Vili Resnik]] – [[Katarina Rešek - Kukla|Katarina Rešek-]][[Kукла]] – [[Mirna Reynolds]] – [[Igor Ribič]] – [[Tanja Ribič]] – [[Gašper Rifelj]] – [[Gianni Rijavec]] – [[Mario Rijavec]] – [[Rina K]] – [[Matjaž Robavs]] – [[Ivo Robič|Ivo Robić]] – [[Nino Robič|Nino Robić]] – [[Damiano Roi]] – [[Nuša Rojs]]-''Nusha D'roiis'' – [[Primož Romšak]] – [[Janko Ropret]] – [[Marin Rosić]] – [[Bort Ross]] – [[Nina Rotner]] – [[Ana Rotar]] – [[Miran Rudan]] – [[Anja Rupel]] – [[Lea Rus]] – [[Jelena Rusjan]] – [[Mojca Rusjan]] – [[Žiga Rustja]]

== S ==
[[Teja Saksida]] – [[Jure Salobir]] – [[Salome|Salomé]] – [[Samantha Maya]] – [[Sammy]] (Sami-''[[Samuel Lucas]]'') – [[Samuel Blues]] – [[Sebastjan Sapač Žalik]] – [[Sasha Vrtnar]] (''Saša Dragaš'') – [[Sebastian (pevec)|Sebastian]] – [[Goga Sedmak]] – [[Lucija Selak]] – [[Dean Semolič]] – [[Jana Sen]] – [[Sendi (pevka)|Sendi]] – [[Sarah Senica]] – [[Senidah]] – [[Majda Sepe]] – [[Mojmir Sepe]] – [[Žan Serčič]] – [[Dario Seraval]] – [[Sergeja]] – [[Jure Sešek]] – [[Luka Sešek]] – [[Blaž Sever]] – [[Karin Sever]] – [[Katja Sever|Katja Sever Kržič]] – [[Urban Sever]] – [[Ervin Sikošek]] – [[Boštjan Simon]] – [[Tara Sinkovič]] – [[Lea Sirk]] – [[Primož Siter]] – [[Grega Skočir]] – [[Kaja Skrbinšek]]-[[Malidah]] – [[Klemen Slakonja]] – [[Dušan Slanič]] – [[Petra Slapar]] – [[Maja Slatinšek]] – [[Sanela Smajlović]] – [[Marijan Smode]] – [[Saša Smodej]] – [[Adi Smolar]] – [[Manca Smolič]] – [[Zala Smolnikar]] – [[Iris Soban]] – [[Bogdan Sojič]]''-Kanela –'' [[Ana Soklič]] – [[Boštjan Soklič]] – [[Sašo Solarevič]] – [[Matija Solce]] – [[Tanja Srednik]] – [[Petra Srnec]] – [[Eva Sršen]] – [[Matej Sršen]] – [[Marko Stabej]] – [[Iva Stanič]] – [[Karmen Stavec]] – [[Steffanio]] – [[Steffy]] (''Štefica Stipančević'') – [[Stella]] (''Špela Jezovšek'') – [[Veronika Steiner]] – [[Uroš Steklasa]] (&amp;Tjaša ''Hrovat'') – [[Jelka Stergar]] – [[Bojan Stopar]] – [[Petra Stopar]] – [[Anja Strajnar]] – [[Gregor Strasbergar]]-''Štras'' – [[Branka Strgar]] – [[Nina Strnad]] – [[Rudolf Strnad]]/''Rudolf Gas'' – [[Veronika Strnad]] – [[Bruno Subiotto]] – [[Edo Sušnik]] – [[Danijel Svenšek]] – [[Jožica Svete]] – [[Sylvo]] – [[Bela Szomi Kralj]]

== Š ==
[[Jaša Šaban]] – [[Matevž Šalehar - Hamo|Matevž Šalehar-Hamo]] – [[Goran Šalamon]] – [[Jože Šalej]] – [[Cveto Šali]] – [[Rudi Šantl]] – [[Miki Šarac]] – [[Ksenija Šašek]] – [[Maja Šebenik - Sheby|Maja Šebenik-Sheby]] – [[Mitja Šedlbauer]] – [[Barbara Šerbec - Šerbi]] – [[Mario Šelih]] – [[Matjaž Šemrov - Šemsa|Matjaž Šemrov-Šemsa]] – [[Andrej Šifrer]] – [[Lara Šiljevinac Puntar]]-''Lara Love'' – [[Vinko Šimek]] – [[Tjaša Šimonka|Tjaša Šimonka-Kavaš]] – [[Mitja Šinkovec]]-Šiki – [[Vojko Šintler]] – [[Viktor Škedelj]]-&quot;''Viki Baba''&quot;– [[Janez Škof]] – (Alex in) [[Sergej Škofljanec]] – [[Alenka Šmid - Čena|Alenka Šmid-Čena]] – [[Samanta Šolaja]]=''[[Samantha Maya]]'' – [[Sara Špelec]] – [[Manca Špik]] – [[Mina Špiler]] – [[Martina Šraj]] – [[Ervina Štelcl]] – [[Apolonija Šterk]] – [[Martin Štibernik]]-''[[Mistermarsh]]'' – [[Eva Štirn]] – [[Metka Štok]] – [[Mojca Štoka]]-''Moya'' – [[Leon Štrakl]] – [[Tomaž Štular]]-''Bordo'' – [[Katja Šulc]] – [[Brigita Šuler]] – [[Anže Šuštar]] – [[Jana Šušteršič]] – [[Sandra Šušteršič Simonič]] – [[Blaž Švab]] – [[Darja Švajger]] – [[Taja Šviligoj]]

== T ==
[[Saša Tabaković]] – Taja =? [[Taya]] ''Damjan'' – [[Rok Terkaj|Rok T(e)rkaj]] – [[Tjaša Teropšič]] – Ana Teržan-[[Anabel (pevka)|Anabel]] – [[Aphra Tesla]] – Tiana-''[[Tina Gačnik]]'' – [[Tiana]]-''Tina Kadunc'' – [[Kaja Tokuhisa]] – [[Miro Tomšič]] – [[Manca Trampuš]] – [[Tina Gorenjak|Tina G]] –  [[Irena Tratnik]] – [[Andrej Trobentar]] – [[Dominik Trobentar]] – [[Klemen Tičar (pevec)|Klemen Tičar]] – [[Tokac]] – [[Zvone Tomac]]? – [[Rado Tomažič]] – [[Anja Tomažin]] – [[Jernej Tozon]] – [[Manca Trampuš]] – [[Tadej Tratnik]]-''Tadiman'' – [[Maja Tripar]] – [[Elvis Trobec]] – [[Anina Trobec]] – [[Neža Trobec]] – [[Špela Trobec]] – [[Andrej Trobentar]] – [[Dominik Trobentar]] – [[Neža Trošt]] – [[Tschimy Obenga]] – [[Ivo Tull]] – [[Ajda Stina Turek]] – [[Andej Turk]] – [[Iztok Turk]] – [[Aleš Turnšek]]

== U ==
[[Blaž Učakar]] – [[Boogie (glasbena skupina)|Niels Udir]] – [[Martin Ukmar]] – [[Tanja Ukmar]] – [[Marjan Uljan]] – [[Urška Majdič|Uma]] – [[Manca Urbanc]]-[[Manca Izmajlova|Izmajlova]] – [[Rok Urbanija]] –  [[Boštjan Usenik]]

== V ==
[[Simon Vadnjal]] - [[Maj Valerij]] – [[Barbara Vauda]] – [[Dušan Veble]] – [[Boštjan Velkavrh]] – [[Stojan Vene]] – [[Natalija Verboten]] – [[Katja Verderber]]/[[Katarina Mala]] – [[Maks Verderber]] – [[Ivica Vergan]] – [[Maksim Vergan]] – [[Vito Vest]] – [[Marko Vezovišek]] – [[Brina Vidic]] – [[Irena Vidic]] – [[Stane Vidmar (pevec)|Stane Vidmar]] – [[Primož Vidovič]] – [[Alenka Vidrih]] – [[Jan Vihar]] – [[Hieronim Vilar]] – [[Sten Vilar]]? – [[Rok Vilčnik]]? – [[Bruno Viler]] – [[Elda Viler]] – [[Ana Vipotnik]] – [[Saša Vipotnik]] – [[Nina Virant]] – [[Kristijan Virtič]] – [[Primož Vitez]] – [[Alan Vitezič]] – [[Jon Vitezič]] – [[Dean Vivod]] – [[Miki Vlahovič]] – [[Matjaž Vlašič]] – [[Dominik Vodopivec]] – [[Nina Vodopivec]] – [[Simona Vodopivec]] – [[Nina Vodušek]] ([[Nina Donelli]]) – [[Brina Vogelnik]] – [[Janja Vogrin]] – [[Martin Vogrin]] – [[Marko Vogrinc-Mare]] – [[Vinci Vogue Anžlovar]]? – [[Alex Volasko]] – [[Gregor Volk]] – [[Aleš Vovk - Raay|Aleš Vovk-Raay]] – [[Marjetka Vovk]] – [[Davor Vovko]] – [[Marko Vozelj]] – [[Dejan Vrbančič]] – [[Blaž Vrbič]] – [[Irena Vrčkovnik]] – [[Robert Vrtovšek - Maček|Robert Vrtovšek-Maček]] – [[Denis Vučak]] – [[Mateja Vuk|Mateja &quot;Tejči&quot; Vuk]] – [[Roman Vukina]]-''Romc'' – [[Marko Vuksanović]] – [[Dejan Vunjak]]

== W ==
[[Suzana Werbole]] – [[Werner Brozovič]] – [[Božidar Wolfand - Wolf|Božidar Wolfand-Wolf]] – [[Simona Weiss]]

== X ==
Xenia ([[Ksenija Podlesnik]]-Anu?)

== Z ==
[[Pino Zagoričnik]] – [[Uroš Zagožen]] – ([[Zala Kralj &amp; Gašper Šantl|Zala Kralj]]: [[zalagasper]]) – [[Zala (Smolnikar)]] – [[Maja Založnik]] – [[Mark Zebra]] (''Mitja Podlesnik'') – [[Ognjen Zeljić]]-[[Bogunov]] – [[Marjana Zelko]] – [[Karin Zemljič]] – [[Marjan Zgonc]] – [[Živa Zidar]] – [[Katja Zinrajh]] – [[Zoran Zlatič]] – [[Zlatko (raper)|Zlatko]] – [[Janez Zmazek - Žan]] – [[Ylenia Zobec]] – [[Igor Zonta]] – [[Damijan Zorc - Damo|Damijan Zorc-Damo]] – [[Anita Zore]] – [[Marta Zore]] – [[Petra Zore]] – [[Vika Zore]] – [[Mladen Zorec]] – [[Tinkara Fortuna|Tinkara (Zorec) Fortuna]] – [[Nika Zorjan]] – [[Zvonko Zorjan]] – [[Tomaž Zorko]] – [[Brane Zorman]] – [[Vesna Zornik]] – [[Lazaro Zumeta]] – [[Dejan Zupan]] – [[Matjaž Zupan (pevec)|Matjaž Zupan]] – [[Nina Zupan]] – [[Sandra Klemm|Sandra Zupanc-Sendi]] – [[Aljoša Zupančič]] – [[Rihard Zupančič (pevec)]]

== Ž ==
[[Tanja Žagar]] – [[Darja Žalik]] – [[Tjaša Žalik]] – [[Žana Povše|Žana]] – [[Nada Žgur]] – [[Lili Žigo]] – [[Jasna Žitnik]] – [[Primož Žižek]]-''Pimpi'' – [[Mia Žnidarič]] – [[Davor Byron Žorž|Davor &quot;Byron&quot; Žorž]] – [[Metod Žunec]]

== Glej tudi ==

* [[seznam slovenskih pevcev resne glasbe]]
* [[seznam slovenskih glasbenikov]]
*[[seznami pevcev]]
*[[seznam slovenskih šansonjerjev]]
*[[seznam slovenskih kantavtorjev]]
*[[seznam slovenskih izvajalcev rapa]]

{{seznami narodov po poklicu|pevcev zabavne glasbe}}
{{stublist}}

[[Kategorija:Seznami Slovencev|Pevci zabavne glasbe]]
[[Kategorija:Slovenski pevci zabavne glasbe|*]]</text>
      <sha1>6smqvhrmdn66abm5pfjmx0lw7hgkjmq</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Sveta aliansa</title>
    <ns>0</ns>
    <id>40437</id>
    <revision>
      <id>5726764</id>
      <parentid>5518637</parentid>
      <timestamp>2022-08-02T18:58:02Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09090091</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>-np, slog</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1986" xml:space="preserve">{{Brez virov}}[[Image:Holy Alliance.png|250px|thumb|
{{legend|#dbca12| [[Avstrijski imperij]]}}
{{legend|#000000| [[Prusija]]}}
{{legend|#90A3EF| [[Ruski imperij]]}}
]]

'''Sveta aliansa''' je bila [[politika|politična]] in [[vojska|vojaška]] [[zveza]], ki so jo 26. septembra 1815 podpisali vladarji [[Rusko carstvo|Ruskega carstva]] ([[Aleksander I. Ruski|Aleksander I.]]), [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskega cesarstva]] ([[Franc I. Avstrijski|Franc I.]]) in [[Prusija|Prusije]] ([[Friderik Viljem III. Pruski|Friderik Viljem III.]]) z namenom obdržanja državne ureditve, določene na [[Dunajski kongres|dunajskem kongresu]] in preprečiti širjenje idej [[francoska revolucija|francoske revolucije]]. Kasneje so zvezi pristopile preostale [[Evropa|evropske]] države razen [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenega kraljestva]] in [[Osmanski imperij|Osmanskega imperija]].

Sveta aliansa je zatirala [[narodni preporod|narodno]] [[revolucija|revolucionarna]] [[gibanje|gibanja]], ki so ogrožala politično ureditev Evrope. Temu so nasprotovali predvsem izobraženci in meščani, ki so bili seznanjeni s prednostmi francoske ureditve. Zahtevali so [[demokracija|demokratično ureditev]], [[človekove pravice]] in osebno [[svoboda|svobodo]]. Združili so se v [[liberalizem|liberalno]] [[Opozicija (politika)|opozicijo]].

Predstavniki Svete alianse so se večkrat zbrali na kongresih, leta 1821 je potekal [[Ljubljanski kongres (1821)|kongres Svete alianse]] v [[Ljubljana|Ljubljani]].

Aliansa je razpadla leta 1830 zaradi notranjih sporov. Usodni spor je bilo nasprotovanje [[kancler Avstrije|avstrijskega kanclerja]] [[Klemens Metternich|kneza Metternicha]] ustanovitvi neodvisne [[Grčija|Grčije]].
{{History-stub}}{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Pakti]]
[[Kategorija:Avstrijsko cesarstvo]]
[[Kategorija:Ustanovitve leta 1815]]
[[Kategorija:Ukinitve leta 1830]]
[[Kategorija:Sveta aliansa|*]]

[[it:Congresso di Vienna#La Santa Alleanza]]</text>
      <sha1>gvvpm0pxzm58r12uyelsb2xsj57fz5y</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam slovenskih igralcev</title>
    <ns>0</ns>
    <id>46088</id>
    <revision>
      <id>5726805</id>
      <parentid>5726351</parentid>
      <timestamp>2022-08-02T20:51:50Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Amanesciri2021</username>
        <id>205950</id>
      </contributor>
      <comment>/* S */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="22130" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[igralec (umetnik)|igralcev]]'''. (Glej tudi : [[Seznam slovenskih filmskih igralk]])

Ta seznam zajema [[film]]ske, [[TV|televizijske]] in [[gledališče|gledališke]] igralce.

{{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}}
{{CompactTOC2}}

== A ==
[[Zvone Agrež]] - [[Draga Ahačič]] - [[Janez Albreht (igralec)|Janez Albreht]] - [[Borut Alujevič]] - [[Miha Alujevič]] - [[Anton Ambrož]] - [[Dolfe Anderle]] -
[[Vinci Vogue Anžlovar]] - [[Mara Apih Pečar]] -
[[Miha Arh]] - [[Albina Arnold]] -
[[Matjaž Arsenjuk]] - [[Lenore Aubert]]  -
[[Alenka Avbar]] - [[Katarina Avbar]] -
[[Jožica Avbelj ]]- [[Damir Avdić]]?- [[Tamara Avguštin]] -
[[Franc Ažman]]

== B ==
[[Barbara Babič]] - [[Jože Babič (režiser)|Jože Babič]] - [[Pia Babič]] - [[Iva Babić]] - [[Ranko Babić]] - [[Liljana Bačar]] -
[[Marjan Bačko]] -
[[Ludvik Bagari]] -
[[Maks Bajc]] -
[[Pavel Bajc]] -
[[Gregor Baković]] -
[[Aleksandra Balmazović]] - [[Miha Baloh]] - 
[[Ivo Ban]] - 
[[Tom Ban ]]- [[Ludvig Baraga]] - [[Bruno Baranovič]] - [[Ivo Barišič]] - [[Matija Barl]] - 
[[Diego Barrios Ross]] -
[[Meta Baš]] - [[Bronislav Battelino]] -
[[Miloš Battelino]] - [[Nada Bavdaž]] - [[Dani Bavec]] - [[Mira Bedenk]] (1921-2021) -
[[Ljerka Belak]] - [[Slavko Belak]] -
[[Vojko Belšak]] -
[[Viktorija Bencik]] -
[[Danilo Benedičič]] - [[Marija Benko]] - [[Gorka Berden]] ''-'' [[Janez Bermež]] - [[Alida Bevk]] - [[Iztok Bevk]] - [[Miha Bezeljak]] - [[Mirko Bezjak]] -  [[Julka Bezjak]] -
[[Primož Bezjak]] - [[Vlado Bezjak]] -
[[Danilo Bezlaj]] - [[Matevž Biber]] -
[[Polde Bibič]] -
[[Demeter Bitenc]] -
[[Lado Bizovičar]] - [[Maja Blagovič]] -
[[Franjo Blaž]] - [[Polona Blaž]] -
[[Sonja Blaž]] -
[[Barica Blenkuš]] - [[Josip Boc]] -
[[Mirko Bogataj]] - [[Livij Bogatec]] -
[[Maja Boh]] - [[Voranc Boh]] - [[František Bohuslav]] -
[[Ana Bovhan]] -
[[Ruša Bojc]] - [[Berta Bojetu-Boeta]] - [[Luka Bokšan]] -
[[Radoš Bolčina]] -
[[Alenka Bole Vrabec]] -
[[Ignacij Borštnik]] -
[[Zofija Borštnik]] - 
[[Andrea Bosic]] - [[Peter Boštjančič]] - [[Nada Božič]] -
[[Silvij Božič]] - [[Urša Božič]] - [[Jurij Bradač]] - [[Urška Bradaškja]] -
[[Valo Bratina]] - [[Bogdana Bratuž]] -
[[Marijana Brecelj]] - [[Vida Breže]] -
[[Neda R. Bric]] -
[[Boris Brunčko]] -
[[Pavla Brunčko]] -
[[Jan Bučar]] -
[[Metka Bučar]] - [[Jurij Buda]] -
[[Berta Bukšek]] - [[Marjan Bunič]] - [[Nataša Burger]] - [[Stane Burja]]

== C ==
[[Miranda Caharija]] –
[[Janez Cankar]] –
[[Evgen Car]] –
[[Boris Cavazza]] –
[[Sebastijan Cavazza]] – [[Mirko Cegnar]] – [[Vladislav Cegnar]] – [[Anton Cerar]]-Danilo –
[[Barbara Cerar]] – 
[[Slavko Cerjak]] –
[[Vida Cerkvenik-Bren]] –
[[Ivan Cesar (igralec)|Ivan Cesar]] – [[Anka Cigoj]] – [[Laci Cigoj]] – [[Polde Cigler]] – [[Nejc Cijan Garlatti]] –
[[Luka Cimprič]] – [[Lea Cok]] – [[Stojan Colja]] – [[Jan Cvitkovič]]

== Č ==
[[Jernej Čampelj]] - [[Katarina Čas]] - [[Bojan Čebulj]] - [[David Čeh]] -
[[Damjana Černe]] - [[Zora Červinka]] -
[[Stane Česnik]] -
[[Janez Čuk]] -
[[Gregor Čušin]] -
[[Silva Čušin]] -
[[Jernej Čampelj]] -

== Ć ==
[[Lucija Ćirović]] –

== D ==
[[Maksimiljan Dajčman]] – [[Josip Daneš]] –
[[Anton Danilo|Danilo]] –
[[Avgusta Danilova]] –
[[Mira Danilova]] – [[Silva Danilova]] –
[[Vera Danilova]] – [[Ciril Debevec]] – [[Eva Derganc]] –
[[Marko Derganc]] – 
[[Maša Derganc]] –
[[Miha Derganc]] –
[[Polde Dežman]] –
[[Tanja Dimitrievska]] –
[[Daša Doberšek]] –
[[Majda Dobovišek-Škodnik]] –
[[Simon Dobravec]] – [[Blaž Dolenc]] – [[George Dolenz]] –
[[Anton Dolgan (igralec)|Anton Dolgan]] – [[Marjan Dolgan (novinar)|Marjan Dolgan]] –
[[Ana Dolinar]] – [[Sonja Dolinar]] (r. [[Gorjup]]) – [[Darja Dominkuš]] – [[Manca Dorrer]] –
[[Peter Dougan]] – [[Iztok Drabik Jug]] –
[[Valter Dragan]] – [[Mario Dragojević]] –
[[Walter Dragosavljević Rutar]] –
[[Lojze Drenovec]] –
[[Jurij Drevenšek]] – [[Jože Drinovec]] – [[Anja Drnovšek]] – [[Lučka Drolc|Lučka Drolc-Uršič]] –
[[Štefka Drolc]] –
[[Veronika Drolc]] – [[Angela Dujec Zaccaria]] /Caharija (=''Angela Sancin'')

== Đ ==
[[Sašo Đukić]] - [[Branko Đurić|Branko Đurić - Đuro]]

== E ==
[[Primož Ekart]] -
[[Bojan Emeršič]] -
[[Janez Eržen]] -

== F ==
[[Ana Facchini]] - [[Peter Falke]] -
[[Mojca Fatur]] -
[[Lenča Ferenčak]] -
[[Miha Ferkov]] - [[Sergej Ferrari]] - [[Gaja Filač]] -
[[Emil Filipčič]] - [[Lovro Finžgar]] - [[Josip Fišer]] -
[[Neva Jana Flajs]] - [[Irma Flis]] - [[Primož Forte]] -
[[Metka Franko]] -
[[Mojca Funkl]] - [[Maks Furijan]] - [[Ula Furlan]] - [[Mila Furst]] -
[[Uroš Fürst]] -

== G ==
[[Metka Gabrijelčič]] - [[Nada Gabrijelčič]] - [[Franci Gabrovšek]] - [[Maja Gal Štromar]] - [[Bernarda Gašperčič]] - [[Jernej Gašperin]] - [[Gregor Geč]] - [[Savina Geršak]] -
[[Maruša Geymayer-Oblak]] - [[Velemir Gjurin]] - [[Slavka Glavina]] - [[Teja Glažar]] - [[Mara Glonar]] (r. [[Juvan]]) - [[Milena Godina]] -
[[Ivo Godnič]] - [[Tone Gogala]] - [[Manja Golec]] - [[Tina Gorenjak]] - [[Danilo Gorinšek]] - [[Slavica Gorinšek]] -
[[Bojan Gorišek]] -
[[Albina Gorjup|Albina (Binca) Gorjup]] -
[[Sara Gorše]] - [[Marija Goršič]] -
[[Niko Goršič]] - [[Roman Goršič]] -
[[Petra Govc]] - 
[[Nataša Barbara Gračner]] -
[[Olga Grad]] -
[[Boštjan Gradišek]] - [[Fedor Gradišnik]] - [[Liza Marija Grašič]] -
[[Majda Grbac]] -
[[Romeo Grebenšek]] - [[Marjeta Gregorač]] - [[Anita Gregorec]] - [[Edvard Gregorin]] - [[Ana Grgurevič]] - [[Vika Gril]] -
[[Milena Grm]] - [[Lucija Grm]] [[Hudeček]] - [[Edo Grom]] - [[Maša Grošelj]] -
[[Brane Grubar]] -
[[Gregor Gruden]] - [[Matjaž Gruden]] -
[[Tomaž Gubenšek]] -
[[Kristijan Guček]] - [[Tina Gunzek]] - [[Franjo Gunžer]] -
[[Julij Guštin]]

== H ==
[[Arna Hadžialjević]] - [[Judita Hahn]]-Kreft - [[Peter Harl]] -
[[Akira Hasegawa]] -
[[Helena Hegler]] -
[[Jure Henigman]] -
[[Davor Herga]] - [[Rajner Hlača]] -
[[Marjan Hlastec]] - [[Angelca Hlebce]] - [[Urška Hlebec]] - [[Sonja Hlebš]] -
[[Janez Hočevar - Rifle|Janez Hočevar (Rifle)]] -
[[Janko Hočevar]] -
[[Tone Homar]] -
[[Vinko Hrastelj]] - [[Vera Hreščak-Bebler]] -
[[Ana Hribar]] - [[Lena Hribar]] -
[[Rosana Hribar]] -
[[Zvone Hribar]] - [[Jože Hrovat]] - [[Tjaša Hrovat]] - [[Breda Hrovatin-Vintar]] -
[[Željko Hrs]] - [[Jan Hrušovar]]

== I ==
[[Rudolf Inemann]] - 
[[Brane Ivanc]] - [[Željko Ivanek]] -
[[Nina Ivanič]] -
[[Nina Ivanišin]] -
[[Jure Ivanušič]] -

== J ==
[[Marjana Jaklič Klanšek]] - [[Gorazd Jakomini]] - [[Barbara Jakopič]] -
[[Samo Jakoš ]]- [[Ivanka Jamnik]] - [[Jaša Jamnik]] - [[Barbara Jamšek]] -
[[Slavko Jan]] - [[Klemen Janežič]] -
[[Tomi Janežič]] -
[[Angela Janko-Jenčič]] -
[[Lara P. Jankovič]] -
[[Gašper Jarni]] - 
[[Matjaž Javšnik]] -  [[Andrej Jelačin]] -
[[Alen Jelen]] - [[Anton Jeločnik]] - [[Lidija Jenko]] - 
[[Barbara Pia Jenič]] - [[Lidija Jenko]] -
[[Mina Jeraj]] -
[[Valerij Jeraj]] -
[[Iztok Jereb]] -
[[Annemarie Jerman]] -
[[Iza Jerman]] - [[Janez Jerman]] - [[Pavle Jeršin]] - [[Eva Jesenovec]] - [[Vesna Jevnikar]] -
[[Ivan Jezernik]] -
[[Nejc Jezernik]] - [[Ježek]] -
[[Boštjan Jordan]] -
[[Branko Jordan]] -
[[Aljaž Jovanović]] -
[[Boris Juh]] -
[[Polona Juh]] - [[Metka Jurc]] - [[Vladimir Jurc]] - [[Patrizia Jurinčič]] - [[Polonica Juvan|Polonca Juvan]] -
[[Vida Juvan]] - [[Nika Juvan Kalan]]

== K ==
[[Nedeljka Kacin]]-Pirjevec - [[Olga Kacjan]] - [[Mila Kačič]] - [[Peregrin Kajzel]] - [[Ela Kalan]] - [[Milan Kalan]] - [[Nika Kalan]] - [[Anton Kalc]] -
[[Milada Kalezić]] - [[Alja Kapun]] -
[[Janez Kardelj (igralec)|Janez Kardelj]] - [[Klara Kastelec]] -
[[Drago Kastelic]] - 
[[Uroš Kaurin]] - [[Jure Kavšek]] - [[Miran Kenda]] - [[Boris Kerč (igralec)]] - [[Srečko Kermavner]] - [[Nataša Keser]] - [[Minu Kjuder]] -
[[Saša Klančnik]] - [[Janez Klasinc]] - [[Julija Klavžar]] - [[Vid Klemenc]] - [[Ivica Knez]] - [[Jasna Knez]] - [[Boris Kobal]] - [[Silvij Kobal]] - [[Jule Kobe]] -
[[Boris Kočevar]] -
[[Hermina Kočevar]] (''Matjaščeva'') - [[Anuša Kodelja]] - [[Helena Koder]] - [[Jernej Kogovšek]] -
[[Sabina Kogovšek]] - [[Majda Kohek]] - [[Dragica Kokot]] - [[Matej Kolmanič]] - [[Aljoša Koltak]] -
[[Karin Komljanec]] -
[[Lara Komar]] - [[Nataša Konc Lorenzutti]] - [[Maja Končar]] -
[[Roman Končar]] - [[Žan Koprivnik]] - [[Nevenka Koprivšek]] - [[Jure Kopušar]] - [[Mirjam Korbar]] - [[Pia Korbrar]] - [[Tadej Koren Šmid]] - [[Majča Korošaj]] - [[Robert Korošec]] -
[[Rudi Kosmač]] -
[[Milan Kosič]] - [[Lojze Košak]] - [[Milan Košak]] - [[Klemen Košir]] - [[Tatjana Košir]] -
[[Just Košuta]] -
[[Zora Košuta]] - [[Irena Kovačević]] - [[Aljoša Kovačič]] -
[[Jože Kovačič (igralec)|Jože Kovačič]] - [[Jože Kovič]] - [[Pavle Kovič]] -
[[Alenka Kozolc]] -
[[Katra Kozinc]] - [[Lidija Kozlovič]] - [[Kristian Koželj]] - [[Alenka Kraigher]] - [[Barbara Krajnc Avdić]] -
[[Iva Krajnc]] -
[[Boris Kralj (igralec)|Boris Kralj]] - [[Emil Kralj]] -
[[Elvira Kralj]] - 
[[Ljubomir Kralj]] - [[Marjan Kralj]] -
[[Irena Kranjc]] -
[[Oskar Kranjc]] -
[[Zlatko Krasnič]] -
[[Eva Kraš]] -
[[Ida Kravanja]] ([[Ita Rina]]) -
[[Anita Kravos]] - [[Hinko Kreft]] - [[Suzana Krevh]] - [[Mihael Krištof]] -
[[Simon Krnc]] - [[Benjamin Krnetić]] - [[Jasna Krofak]] - [[Magdalena Kropiunig]] - [[Aleksander Krošl|Aleksander (Sandi) Krošl]] - [[Marjanca Krošl]] - [[Rastko Krošl]] -
[[Breda Krumpak]] - [[Klara Kuk]] -
[[Barbara Kukovec]] -
[[Andreja Kuliš]] - [[Jasna Kuljaj]] -
[[Anica Kumer]] -
[[Franjo Kumer]] - [[Marjan Kunaver]] -
[[Rok Kunaver]] -
[[Jaka Kunić]] - [[Urban Kuntarič]] -
[[Jernej Kuntner]] -
[[Tone Kuntner]] -
[[Andrej Kurent]] - [[Vesna Kuzmić]]

== L ==

[[Petja Labović]] - [[Jaka Lah]] -
[[Jure Lajovic]] - [[Mira Lampe Vujičić]] - [[Matjaž Latin]] - [[Roman Lavrač]] - [[Mojca Lavrič]] - [[Janez Lavrih]] - [[Stane Leban]] - [[Ivo Leskovec]] - [[Metka Leskovšek (|Metka Leskovšek]] - [[Gojmir Lešnjak - Gojc|Gojmir Lešnjak -Gojc]] - [[Ivan Levar]] - [[Ančka Levar]] -
[[Barbara Levstik]] -
[[Katja Levstik]] - [[Vida Levstik]] - [[Branko Ličen]] - [[František Lier]] - [[Fran Lipah]] - [[Pavel Ločnik]] -
[[Gorazd Logar]] - [[Jože Logar]] -
[[Marija Lojk-Tršar]] -
[[Neža Lesar]] - [[Lojze Ločina]] - [[Marjan Lombar]] -
[[Minca Lorenci]] - [[Bogdan Lubej]] - [[Vesna Lubej]] - [[Jožko Lukeš]] - [[Matic Lukšič]]

== M ==

[[Uroš Maček]] - [[Vesna Maher]] - [[Maruša Majer]] -
[[Janja Majzelj]] - [[Svetlana Makarovič]] -
[[Drago Makuc]] -
[[Danijel Malalan]] - [[Janko Mandić]] -
[[Marko Mandić]] -
[[Štefan Marčec]] - [[Luka Marčetič]] - [[Marija Vera]] - [[Marjan Marinc]] -
[[Ivo Marinšek]] - [[Viktor Markič]] -
[[Franc Markovčič]] -
[[Rok Markovič]] - [[Gašper Markun]] - [[Bojan Maroševič]] -
[[Josip Bobi Marotti|Josip &quot;Bobi&quot; Marotti]] -
[[Rok Matek]] -
[[Tina Matijevec]] - [[Alojz Matjašič]] -
[[Matildalina]] -
[[Nataša Matjašec]] -
[[Bine Matoh]] -
[[Klemen Mauhler]] -
[[Cirila Medved-Škerlj]] -
[[Barbara Medvešček]] -
[[Viktor Meglič]] -
[[Jana Menger]] -
[[Maja Martina Merljak]] - [[Dušan Mevlja]] - [[Ivanka Mežan]] -
[[Vlado Mičković]] -
[[Boris Mihalj]] -
[[Saša Mihelčič]] - [[Irena Mihelič]] - [[Lea Mihevc]] -
[[Branko Miklavc]] - [[Saša Miklavc]] -
[[Robert Miklič-Koren]] - [[Marko Miladinovič|Marko Miladinović]] - [[Frane Milčinski - Ježek|Frane Milčinski-Ježek]] - [[Juš Milčinski]] - [[Ksenija Mišič]] -
[[Marko Mlačnik]] -
[[Iztok Mlakar]] -
[[Jože Mlakar (igralec)|Jože Mlakar]] - [[Peter Mlakar]] -
[[Zvezdana Mlakar]] -
[[Zoran More]] -
[[Jože Mraz]] - [[Jerca Mrzel]] - [[Desa Muck]] -
[[Kristijan Muck]] - [[Milena Muhič]] - [[Rado Mulej]] -
[[Andrej Murenc]] - [[Vera Murko]] - [[Peter Musevski]] - [[Rado Mužan]]

== N ==

[[Marija Nablocka]] - [[Doroteja Nadrah]] -
[[Andrej Nahtigal]] - [[Avrelija Nakrst]] - [[Rado Nakrst]] -
[[Maja Nemec]] -
[[Miha Nemec]] -
[[Sanja Nešković Peršin]] - [[Vela Nigrin]] - [[Josip Nolli]] - [[Anja Novak]] - [[Klemen Novak]] - [[Medea Novak]] - [[Mihaela Novak]] - [[Niko Novak]] - [[Vladimir Novak]] -
[[Vlado Novak (igralec)|Vlado Novak]] - [[Zdravko Novak]] - [[Barbara Novakovič Kolenc]]? -
[[Alojz Novinc]] - [[Dario Nožić Serini]] -
[[Hinko Nučič]] - [[Jose Nzobandora]]

== O ==

[[Nada Obereigner]] – [[Matjaž Ocvirk]] – [[Metka Ocvirk]] – [[Zdravko Ocvirk]] – [[Manca Ogorevc]] –
[[Marko Okorn]] –
[[Bernarda Oman]] – [[Tine Oman]] –
[[Iuna Ornik]] – [[Goro Osojnik]] –
[[Boris Ostan]] – [[Jette Ostan Vejrup|Jette Ostan Verjup]] –
[[Kristijan Ostanek]] – [[Žiga Oven]] ''–'' [[Peter Ovsec]]

== P ==

[[Igor Pacek]] - [[Vera Pantić Malerič]] - [[Žan Papič]] -
[[Matjaž Partlič]] -
[[Mojca Partljič]] - [[Rado Pavalec]] -
[[Saša Pavček]] -
[[Sandi Pavlin]] - [[Saša Pavlin Stošić]] - [[Metka Pavšič]] -
[[Volodja Peer]] - [[Ana Penca]] - [[Franc Henrik Penn]] - [[Albin Penko]] -
[[Franc Penko]] -
[[Vera Per]] - [[Vesna Pernarčič]] -
[[Damijan Perne]] - [[Helena Peršuh]] - [[Marta Pestator]] - [[Robert Pešut]] -
[[Ivan Peternelj]] - [[Anton Petje]] - [[Primož Petkovšek]] - [[Ervina Petrovčič-Wrischer]] -
[[Miha Petrovčič]] - [[Miran Petrovčič]] - [[Janko Petrovec]] - [[Nikla Petruška Panizon]] -
[[Dejan Pevčević]] - [[Saša Pfeifer]] -
[[Daniela Pietrasanta]] - [[Simona Pihler]] - [[Alenka Pinterič]] -
[[Tomaž Pipan]] -
[[Alenka Nika Pirjevec]] -
[[Primož Pirnat]] - [[Tadej Pišek]] -
[[Kondi Pižorn]] -
[[Marko Plantan]] - [[Valentina Plaskan]] - [[Rina Pleteršek]] ''-'' [[Josip Plut]] - [[Vanja Plut]] - [[Tanja Poberžnik]] -
[[Duša Počkaj]] - [[Lučka Počkaj]] - [[Vika Podgorska]] -  [[Miro Podjed]] - [[Božo Podkrajšek]] - 
[[Matija Poglajen]] - [[Drago Pogorelec]] - [[Sonja Polanc]] -
[[Andraž Polič]] -
[[Radko Polič]] - [[Maja Poljanec Nemec]] - [[Blaž Popovski]] - [[Stane Potisk]] -
[[Branko Potočan]] - [[Tanja Potočnik]] - [[Uroš Potočnik (igralec)|Uroš Potočnik]] - [[Tina Potočnik Vrhovnik]] -
[[Draga Potočnjak]] -
[[Lojze Potokar]] -
[[Majda Potokar]] -
[[Stane Potokar]] - [[Josip Povhe]] - [[Anton Požar]] - [[Rok Prašnikar]] -
[[Robert Prebil]] - [[Aleksij Pregarc]] - [[Ida Pregarc]] - [[Rado Pregarc]] -
[[Saša Prelesnik]] - [[France Presetnik]] - [[Franci Presetnik]] - [[Andrej Prevc]] -
[[Mitja Primec]] - [[Irena Prosen]] -
[[Matej Puc]] -
[[Mateja Pucko]] - [[Breda Pugelj]] - [[Metka Pugelj]] - [[Boris Putjata]]

== R ==

[[Jure Rajšp]] - [[Polona Rajšter]] - [[Angela Rakar]] - [[Joseph Rakotorahalahy]] - [[Nina Rakovec]] - [[Pavle Rakovec]] - [[Janko Rakuša]] -
[[Nataša Tič Ralijan|Nataša Ralijan]] -
[[Ali Raner]] - [[Pavel Rasberger]] -
[[Tarek Rashid]] - [[Tanja Ravljen]] -
[[Urša Ravnik]] -
[[Pavle Ravnohrib]] - [[Stane Raztresen]] -
[[Mateja Rebolj]] -
[[Matej Recer]] - [[Lejla Rehar Sancin]] -
[[Darja Reichman]] - [[Tussy Reiner|Tussy/Tuši Reiner]] - [[Marija Reisner]] - [[Savina Remec]] -
[[Anja Ribič]] - [[Igor Ribič]]?-
[[Mirza Ribič]] -
[[Mojca Ribič]] -
[[Tanja Ribič]] - [[Barbara Ribnikar]] - [[Ita Rina]] -
[[Dušanka Ristić]] - [[Miha Rodman]] - [[Zlata Rodošek]] -
[[Nataša Rogelj]] - [[Tevž Rogina]] - [[Zvonimir Rogoz]] -
[[Janez Rohaček]] - [[Tonja Rojc Ponebšek]] -
[[Petra Rojnik]] -
[[Ajda Rooss]] -
[[Jožef Ropoša]] -
[[Nejc Ropret]] - [[Milivoj Miki Roš]] -
[[Špela Rozin]] - [[Andrej Rozman Roza|Andrej Rozman - Roza]] -
[[Lojze Rozman]] -
[[Matija Rozman]] - [[Nika Rozman]] -
[[Vito Rožej]] - [[Matija Rupel]] -
[[Ivan Rupnik (igralec)|Ivan Rupnik]] - [[Jelena Rusjan]] - [[Neda Rusjan Bric]] - [[Adrijan Rustja]] -
[[Ana Ruter]] -

== S ==
[[Angela Sadar]] - [[Lojze Sadar]] - [[Kolja Saksida]] -
[[Žiga Saksida]] - [[Rafko Salmič]] - [[Jože Samec]] - [[Filip Samobor]] -
[[Igor Samobor]] - ([[Angela Sancin]]) - [[Belizar Sancin]] - [[Igor Sancin]] - [[Modest Sancin]] -
[[Mira Sardoč]] - [[Danica Savinova]] - [[Avgust Sedej]] - [[Nevenka Sedlar]] - [[Živa Selan]] - [[Elizabeta Semenič]] -
[[Blaž Setnikar]] -
[[Maja Sever]] -
[[Sava Sever]] -
[[Stane Sever]] - [[Jelica Siard]] - [[Marij Sila]] - [[Valerija Sila]] (r. [[Železnik]]) - [[Eva Simčič Nifergal]] -
[[Marko Simčič]] -
[[Neža Simčič]] - [[Vladoša Simčič]] - [[Milena Simončič]] - [[Nace Simončič]] - [[Mojca Simonič]] - [[Peter Simoniti]] - [[Nataša Sirk]] - [[Neda Sirnik]] -
[[Anica Sivec]] - [[Dušan Skok]] - [[Helena Skebe]] - [[Mia Skrbinac]] - [[Leontina Skrbinšek]]/[[Tina Leonova]] - [[Majda Skrbinšek]] - [[Milan Skrbinšek]] - [[Nina Skrbinšek]] - [[Štefanija Skrbinšek]] - [[Vladimir Skrbinšek]] -
[[Milan Skubic]] -
[[Klemen Slakonja]] - [[Marjuta Slamič]] - [[Vesna Slapar]] - [[Marica Slavec]] - [[Maša Slavec]] - [[Tone Slodnjak]] -
[[David Sluga]] -
[[Uroš Smolej]] - [[Ajda Smrekar]] -
[[Lea Sobočan]] - [[Zijah Sokolović]] - [[Matija Solce]] - ([[Franjo Sornik]]) -
[[Bert Sotlar]] -
[[Jurij Souček]] - [[Mileva Sovdat]] -
[[Petja Sovilj]] - [[Dejan Spasić]] - [[Martin Srebotnjak]] - [[Marjan Srienc]] -
[[Marjan Stanić]] -
[[Zlatko Stanko]] -
[[Ema Starc]] - [[Tea Starc]] - [[Stane Starešinič]] -
[[Julija Starič|Julka Starič]] - [[Sebastijan Starič]] -
[[Janez Starina]] -
[[Katarina Stegnar]] - [[Matija Stipanič]] - [[Danilo Stopar]] - [[Sonja Stopar]] -
[[Nadja Strajnar Zadnik]] -
[[Lane Stranič]] -
[[Mitja Strašek]] - [[Eva Stražar]] - [[Beti Strgar]] - [[Slavko Strnad]] - ([[Bojan Stupica]]) -
[[Ravil Sultanov]] -
[[Nataša Sultanova]] - [[Lidija Sušnik]] -
[[Alojz Svete]] - [[Alenka Svetel]] - [[Tina Skvarča]]

== Š ==

[[Mirjana Šajinovič]] - [[Romana Šalehar]] - [[Marija Šali Per]] - [[Marjan Šarec]] - [[Mihaela Šarič]] - [[Vlado Šav]] - [[Blaž Šef]] - [[Mario Šelih]] - [[Marija Šeme]] - ([[Rade Šerbedžija]]) -
[[Osip Šest]] - [[Anica Šinkovec]] -
[[Katja Šivec]] -
[[Jutra Škamperle]] -
[[Dušan Škedl]] - [[Silvester Škerl]] -
[[Janez Škof (1924)|Janez Škof]] -
[[Janez Škof (1960)|Janez Škof]] - [[Eva Škofič Maurer]] - [[Nik Škrlec]] - [[Jana Šmid]] - [[Tone Šolar]] -
[[Lotos Vincenc Šparovec]] - [[Jakob Špicar]] - [[Srečo Špik]] - [[Tines Špik]] - [[Inti Šraj]] - [[Igor Štamulak]] -
[[Milan Štefe]] -
[[Marinka Štern]] - [[Kaja Štiglic]] - [[Lado Štiglic]] - [[Poldka Štiglic]] - [[Tugo Štiglic]] - [[Zala Ana Štiglic]] - [[Andrej Štritof]] -
[[Blaž Štrukelj]] -
[[Branko Šturbej]] - [[Timon Šturbej]] -
[[Aleš Šubic]] - [[Danijel Šugman]] -
[[Jernej Šugman]] - [[Maja Šugman]] -
[[Zlatko Šugman]] -
[[Tjaša Šuligoj]] -
[[Jernej Šurbek]] - [[Julij Šušteršič]] 

== T ==
[[Saša Tabaković]] - [[Maja Taraniš]] - [[Mitja Tavčar (igralec)|Mitja Tavčar]] - [[Urška Taufer]] - [[Borut Telban]] -
[[Aljoša Ternovšek]] -
[[Peter Ternovšek]] -
[[Dušan Teropšič]] -
[[Alenka Tetičkovič]] -
[[Gašper Tič]] -
[[Nataša Tič Ralijan|Nataša Ralijan]] -
[[Alja Tkačeva]] - [[Nenad Tokalić-Nešo]] - [[Kaja Tokuhisa]] -
[[Ajda Toman]] - [[Ivanka Toman]] - [[Stane Tomazin]] -
[[Jadranka Tomažič]] - [[Irena Tomažin]] - [[Violeta Tomić|Violeta Tomič]] - [[Agata Tomšič]] -
[[Vlado Tot]] - [[Jagoda Tovirac]] -
[[Arnold Tovornik]] -
[[Franjo Tovornik]] - [[Lucija Tratnik|Lucija Lila Tratnik]] - [[Damjan Trbovc]] -
[[Metka Trdin]] -
[[Franek Trefalt]] -
[[Mito Trefalt]] -
[[Matjaž Tribušon]] -
[[Marjan Trobec]] -
[[Gaber K. Trseglav]] - [[Danilo Trstenjak]] - [[Danilo Turk (igralec)|Danilo Turk]] - [[Glavko Turk]] -
[[Matjaž Turk]] - [[Aleksandra Turšič|Aleksandra (Sanda) Turšič]]

== U ==
[[Žiga Udir]] - [[Berta Ukmar]] - [[Mileva Ukmar]] -
[[Dare Ulaga]] - [[Bojan Umek]] - [[Ana Urbanc]] - [[Marina Urbanc]] - [[Breda Urbič]] - [[Manca Uršič]] -
[[Tina Uršič]] -

== V ==

[[Andrej Vajevec]] - [[Janez Vajevec]] -
[[Andres Valdes]] -
[[Aleksander Valič]] -
[[Aleš Valič]] -
[[Blaž Valič]] -
[[Iztok Valič]] -
[[Dare Valič]] -
[[Domen Valič]] - [[Matic Valič]] -
[[Nina Valič]] - [[Vid Valič]] -
[[Dario Varga]] - [[Irena Varga]] -
[[Matija Vastl]] - [[Miro Veber]] - [[Petra Veber Rojnik]] -
[[Jette Vejrup Ostan]] -
[[Mateja Velikonja]] -
[[Aleksandra Veljković]] -
[[Marko Velkavrh]] -
[[Marija Vera]] - [[Bogomir Veras]] -
[[Sergej Verč]] -
[[Anton Verovšek]] -
[[Polona Vetrih]] - [[Franjo Vičar]] - [[Ksenija Vidic]] -
[[Barbara Vidovič]] - [[Alenka Vidrih]] - [[Sten Vilar]] - [[Rok Vihar]] -
[[Alenka Vipotnik]] -
[[Bojan Vister]] -
[[Matjaž Višnar]] - [[Silvia Viviani]] - [[Blaž Vižintin]] -
[[Vladimir Vlaškalić]] - [[Bruno Vodopivec]] - [[Dominik Vodopivec]] -
[[Milan Vodopivec]] - [[Elena Volpi]] -
[[Rafael Vončina]] -
[[Vesna Vončina]] - [[Lara Vouk]] - [[Božo Vovk]] - [[Nevenka Vrančič]] -
[[Meta Vranič]] - [[Tina Vrbnjak]] - [[Janez Vrhovec]] - [[Primož Vrhovec]] -
[[Vili Vrhovec]] - [[Janez Vrolih]] - [[Jože Vunšek]]

== W ==
[[Robert Waltl]] - [[Vito Weis]] -
[[Albert Wilhelm]] -
[[Nana Wintrová]] -

== Z ==
[[Niko Zagode]] - [[Mileva Zakrajšek]] - [[Jože Zalar]] - [[Andrej Zalesjak]] - [[Angela Zalokar]] - [[Inja Zalta]] - [[Branko Završan]] - [[Ernest Zega]] - [[Matej Zemljič]] -
[[Pia Zemljič]] - [[Anže Zevnik]] -
[[Judita Zidar]] -
[[Vojko Zidar]] -
[[Neža Zinaić]] - [[Tijana Zinajić]] -
[[Gregor Zorc]] -
[[Metoda Zorčič]] -
[[Jurij Zrnec]] -
[[Jože Zupan (1909)]] -
[[Jože Zupan (1921)]] -
[[Anka Zupanc]] -
[[Iva Zupančič]] -
[[Jana Zupančič]] -
[[Milena Zupančič]] - [[Mirko Zupančič]] -
[[Silvo Zupančič]] -
[[Dunja Zupanec]] -
[[Žiga Zver]] -

== Ž ==

[[Ajda Žagar]] -
[[Eva Žagar]] -
[[Barbara Žefran]] -
[[Rado Železnik]] -
[[Tjaša Železnik]] - [[Valerija Železnik]] (por. [[Sila (priimek)|Sila]]) - [[Maša Židanik Bjelobrk]] -
[[Stevo Žigon]] -
[[Gorazd Žilavec]] - [[Maša Žilavec]] -
[[Nataša Živković]] -
[[Jonas Žnidaršič]] -
[[Miha Žorž]] -
[[Igor Žužek]] -

{{seznami narodov po poklicu|igralcev}}
{{stublist}}

[[Kategorija:Seznami Slovencev|Igralci]]
[[Kategorija:Slovenski igralci|*]]</text>
      <sha1>abhoqb2edypct11ocjuztttc5mizs3j</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Uporabniški pogovor:Jalen</title>
    <ns>3</ns>
    <id>48721</id>
    <revision>
      <id>5726911</id>
      <parentid>5652971</parentid>
      <timestamp>2022-08-03T07:46:52Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Radek</username>
        <id>89714</id>
      </contributor>
      <comment>/* Popravki */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="173299" xml:space="preserve">== Pozdrav ==
[[Wikipedija:Dobrodošli, novinci|Dobrodošel]] na straneh [[Glavna stran|slovenske Wikipedije]]! --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] [[Uporabniški pogovor:romanm|(pogovor)]] 15:18, 20 oktober 2005 (CEST)

== Podpis ==
Pogovore podpiši z &lt;nowiki&gt;--~~~~&lt;/nowiki&gt; oziroma z gumbom v orodni vrstici. --[[Uporabnik:Andrejj|AndrejJ]] 17:36, 30 oktober 2005 (CET)

== Predloga &lt;nowiki&gt; {{language2}}&lt;/nowiki&gt; ==

Zdravo, Jalen! Predlagam ti, da v nove članke o jezikih (pohvalno, zame zelo zanimivo!) vnašaš tudi predlogo [[:Template:Language2]], pomemben del katere je rodovna razvrstitev posameznega jezika. Ta predloga je nekako standarden del [[Wikipedija:WikiProjekt jeziki|jezikovnih člankov]]. Če ti kaj ne bo jasno, se me ne obotavljaj vprašati. lp, --[[Uporabnik:Matijap|matijap]] | &lt;small&gt;[[Uporabniški pogovor:Matijap|pogovor]]&lt;/small&gt; 21:03, 26 december 2005 (CET)

== Predloga {{language 2}} ==

Hvala za obvestilo, bom upošteval. Ta predloga je sicer smiselna samo za žive jezike, verjetno pa si videl, da sem se jaz doslej večinoma posvečal &quot;mrtvim&quot; jezikom. Tudi zanje sicer skušam v članku objektivno prikazati, kam spadajo, in navajam vire, kje se lahko, kaj več prebere o tem. Razni starodavni jeziki, kot so venetski, frigijski, mesapski, so tako skromno izpričani, da jezikoslovci o njih lahko z gotovostjo utemeljijo zgolj to, da so indoevropski, ni jih pa možno zanesljivo povezati v kako ožjo skupino, kakršne so npr. današnja slovanska, germanska, romanska itd.

[[Uporabnik:Jalen|Jalen]] 21:14, 26 december 2005 (CET)

== Članki ==
Namesto, da začneš nov članek, v katerega prekopiraš besedilo iz drugega in nato iz prvega narediš preusmeritev, že na začetku samo prestavi stran na nov naslov. Tako se ohrani celotna zgodovina članka. LP, --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pogovor]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 17:18, 15 januar 2006 (CET)

:Glede popravkov imen narodov [[Pogovor:Uzbekistanci|smo se že pogovarjali]], a potem nisem dobil povratne informacije, kaj je treba še vse popraviti (da storim skupaj). LP, --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pogovor]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 17:34, 15 januar 2006 (CET)

Še enkrat bi te rad opozoril glede preusmeritev. S tvojim ravnanjem (kopiranje besedila v nov članek) se izgubi vsa zgodovina članka, ki je po tvojem urejanju le preusmeritev. Pazi na to. LP, --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pogovor]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 19:23, 18 marec 2006 (CET)

== Furlanščina ==

Zdravo! :-)

''mislim, da so furlanske izposojenke v slovenščini tudi raca, skuta, tamar in punca''

Hvala lepa! :-) Pred nekimi mesci sem iskal furlanskih izposojenk v slovenščini, ampak nisem našel tistih, ki si jih napisal (razen race). In zdaj nisem mogel najti seznama tistih enajstih besed, ki sem jih sam našel :-( Dodal sem &quot;raco&quot; (Snoj v svojem etimološkem slovarju potrjuje, da je to slovenska izposojenka) in &quot;punco&quot; (Snoj trdi, da je ta beseda prevzeta iz italijanščine, toda meni se furlanski izvor zdi verjeten). [[Uporabnik:Boraczek|Boraczek]] 11:46, 10 februar 2006 (CET)

== Narodi ==
Ali lahko pomagaš pri teh (rabim narod (ala Slovenci) in pridevnik (ala slovenski)):
* [[Kongo]]
* [[Mali]]
* [[Džibuti]] (Džibutci/džibutskih?)
* [[Etiopija (Etiopci/etiopski ali Etiopijci/etiopijski)
* [[Gabon]]
* [[Gambija]]
* [[Gvineja-Bissau]]
* [[Zelenortski otoki]]
* [[Lesoto]]
* [[Malavi]]
* [[Mauritius]]
* [[Mozambik]]
* [[São Tomé in Príncipe]]
* [[Sierra Leone]].

LP, --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pogovor]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 22:48, 17 februar 2006 (CET)

* [[Kongo]]
SP: Kongovec, kongovski
* [[Mali]]
SP: Malijec, malijski
* [[Džibuti]] (Džibutci/džibutskih?)
SP: Džibutčan, džibutski
* [[Etiopija (Etiopci/etiopski ali Etiopijci/etiopijski)
SP: Etiopijec, etiopski (variante *etiopijski ni v SP)
* [[Gabon]]
SP: Gabonec, gabonski
* [[Gambija]]
SP: Gambijec, gambijski
* [[Gvineja-Bissau]]
Zanimivo: SP pravi Bissauec, pridevnik pa bissavski (torej z -v-). 

Edini pomislek, ki ga imam v zvezi s tem, je da je glavno mesto te države Bissau in bi lahko Bissauec pomenilo in državljana te države in prebivalca glavnega mesta. Angleška Wikipedija ima varianto &quot;Guinea-Bissauan&quot;, ampak je potem preusmeritev na stran, ki ima obliko z desnim prilastkom &quot;of Guinea-Bissau&quot;. Ena možnost, ki mi sicer ni všeč, bi bila pridevnik gvinejsko-bissavski, ampak to je moja izmišljotina. Morda bi bilo treba tudi v slovenščini dati desni prilastek a la &quot;pisatelji iz Gvineje Bissau&quot;. Težko pa rečem, kako bi poimenoval narod; po SP so Bissauci.
* [[Zelenortski otoki]]
V SP žal ni nič. Pridevnik zelenortski je v redu. Za narod sem pa pogledal pri južnoslovanskih wikipedijah; hrvaška, srbska in bosanska imajo obliko Zelenortci, srbohrvaška celo &quot;Zelenortci ili Zelenorćani&quot;. Druga možnost je, da vzameš izpeljanki iz tujih korenov Kapverdec (1 zadetek na googleu) in kapverdski.
* [[Lesoto]]
SP: Lesotec, lesotski
* [[Malavi]]
SP: Malavijec, malavijski
* [[Mauritius]]
Po SP je pridevnik mauricijski, kar je v redu, pripadnik naroda pa Maritiusčan, ampak slednji se mi zdi grozen. Raje predlagam Mauricijec, ki ga imajo južnoslovanske wikipedije ter po googleu celo češčina in slovaščina.
* [[Mozambik]]
SP: Mozambičan, mozambiški
* [[São Tomé in Príncipe]]
SP ima samo pridevnik sãotomejski, po tej analogiji je pripadnik naroda Sãotomejec (oboje skupaj pisano in brez akcenta nad e). Angleška wikipedija ima en zadetek za &quot;Sãotomean&quot;.
* [[Sierra Leone]].
SP: Sierraleonec, sierraleonski

LP, --[[Uporabnik:Jalen|Jalen]] 23:41, 17 februar 2006 (CET)

Hvala; jih bom dodal v predlogo o pesnikih. LP, --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pogovor]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 00:04, 18 februar 2006 (CET)

Zakaj pa potem je pravopis, če ga ne upoštevate?[[Uporabnik:Topor Išče|Topor Išče]] 11:17, 18 februar 2006 (CET)

== Slogovni popravki predlog ==
Ker se z vsemi tvojimi slogovnimi popravki predlog ne strinjam, prosim, da jih rajši predlagaš na pogovornih straneh. Predvsem: ne takamo, tudi vrstni red besed ni pravilen. --[[Uporabnik:Eleassar|'''Eleassar''']] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]&lt;/sup&gt; 22:04, 11 marec 2006 (CET)

== Vandaliziranje ==

Pozdravljen, Jalen. Prosim, ne razlagaj (povsem svežim) uporabnikom, naj ne vandalizirajo Wikipedije, če njihov namen ni nedvoumno vandalski, tj. pisanje zmerljivk ipd. v članke. Ker je primer, ki si se ga lotil, dokaj specifičen, saj uporabnik dejansko želi prispevati svoje besedilo v članek, se ga moraš lotiti individualno, torej uporabnika prijazno poučiti o tem, kaj so razločitve in kam lahko (v kateri članek) prispeva svojo vsebino. | [[Uporabnik:Tcie|Tcie]] 14:00, 30 marec 2006 (CEST)

Odgovor: [http://sl.wikipedia.org/wiki/Uporabni%C5%A1ki_pogovor:Tcie#Veneti]

== Posegi v geslo [[Venetska teorija]] ==

Glede na to, da anonimni uporabnik vztrajno spreminja geslo venetska teorija, čeprav sem ga opozoril, da glede na debato, ki poteka, to ni smiselno, bi te vprašal, kako se elegantno obnovi starejšo varianto. Jaz znam samo ''na roko'', ampak tega ne mislim početi v nedogled. Ali pa je obnavljanje starejših variant rezervirano samo za administratorje? --[[Uporabnik:IP 213.157.228.253|IP 213.157.228.253]] 15:24, 3 april 2006 (CEST)

Zdravo, 
najbolje, da odpreš zgodovino strani, kjer je kronološki prikaz urejanj. Če želiš neko urejanje zavrniti, klikni v krogec pred (pazi: pred) tem urejanjem, potem klikni &quot;uredi stran&quot; in &quot;shrani&quot;.
S tem v bistvu urediš starejšo verzijo, vse poznejše spremembe pa razveljaviš.

LP --[[Uporabnik:Jalen|Jalen]] 16:36, 3 april 2006 (CEST)

'''Jalen,'''

prosim te, da popraviš zadnji poseg na temo [[Pogovor: Venetska teorija]] in da svoj odgovor pišeš za mojim pisanjem ter ne vmes, saj to ni ravno pregledno. Takšno krajšo izmenjavo misli bova raje prakticirala ob pijači. Kmalu ti bom odpisal odgovor.
Lp--[[Uporabnik:R. P.|R. P.]] 09:15, 4 april 2006 (CEST)

: Mislim, da lahko kar ostane tako kot je. Izpostavil si toliko vprašanj, da sem odgovore moral prav zaradi preglednosti pisati zraven.
: Izmenjavanju misli ob pijači se zaenkrat vljudno odpovedujem, ker me je že tole izmenjavanje na Wikipediji izučilo dovolj. Občutek imam, da se te moji argumenti prav dosti niso dotaknili. Ali jih sprejmeš ali ne, je tvoja stvar. Vsiliti ti jih itak ne morem in ne poskušam. Če sem te uspel prepričati vsaj v toliko, da boš v bodoče pri svojih raziskovanjih malo bolj previden, potem si to štejem v uspeh. Še vedno pa ti toplo priporočam, da pogledaš literaturo, ki sem ti jo navedel. --[[Uporabnik:Jalen|Jalen]] 10:41, 4 april 2006 (CEST)

[[Peter Štih]] je enkrat zapisal, da ''venetologi'' prakticirajo &quot;kavarniško etimologiziranje&quot;. Glede na stalna vabila R.P. na debato ob pijači, se očitno ni zmotil ;-) Sicer pa bi rad pohvalil odgovor, meni se je zdel zelo pregleden. --[[Uporabnik:IP 213.157.228.253|IP 213.157.228.253]] 10:08, 4 april 2006 (CEST)

== Predlagani tekst ==

Upam, da bom tole prav naredil. Želim ti predlagati en tekst, ki sem ga spisal, prosim, če ga prebereš in poveš svoje mnenje. Takole nekako si predstavljam, da bi moral zgledati termin o &quot;venetski teoriji&quot;:

Do 18. oziroma 19. stoletja je bila v mednarodnih zgodovinskih krogih uveljavljena trditev o preseljevanju narodov. Pred tem tem prelomom je večinoma veljalo, da so evropski narodi avtohtoni na svojem prostoru (prim. Nestor: »Povest vremenih let«, J. V. Valvazor: »Slava Vojvodine Kranjske«, Balthasar Hacquet: »Abbildung und Beschreibung der südwest- und östlichen Wenden, Illyrer und Slaven«).

Nasprotovanje uradni zgodovini
Eden od prvih Slovencev, ki je začel poglobljeno raziskovati izvor Slovencev skozi prizmo kontinuitete – po splošno sprejeti tezi o preseljevanju narodov - je bil Davorin Trstenjak (19. stoletje), vendar so bila njegova dognanja zavrnjena. Naslednji, ki je v širšem evropskem prostoru zastopal tezo o avtohtonosti evropskih narodov je bil italijanski zgodovinar, antropolog in jezikoslovec Giuseppo Sergi (umrl je leta 1936), ki v svojem obsežnem opusu med drugim razvija teorijo, da je latinščina nastala z zlitjem praslovanščine in jezika neindoevropskih staroselcev na tleh Italije. Sočasno z Sergijem je pri nas sorodno tezo o avtohtonosti imen zastopal pravnik, jezikoslovec in hribolazec Henrik Tuma (prim. Imenoslovje Julijskih Alp.

Po zatišju se ideje o avtohtonosti evropskih narodov začno v Sloveniji znova razvijati konec 80-let prejšnjega stoletja. Pri tem prednjači t.i. dunajski krog (teolog I. Tomažič in ekonomist J. Šavli), ki začneta v reviji Glas Korotana izdajati študije o Venetih kot prednikih Slovencev. Glavna tema dokazovanja teh avtorjev je, da so Slovenci zahodni Slovani, potomci predrimskega ljudstva Venetov. Tomažiču in Šavliju se s svojim raziskovanjem etruščanskih napisov, ki jih bere s pomočjo slovanskih jezikov – predvsem stare cerkvene slovanščine in slovenščine - pridruži še slavist in akademik Matej Bor. Leta 1988 na Dunaju izide nemški izvirnik knjige Veneti, naši davni predniki, leto zatem sledi še slovenska izdaja. Po izidu omenjene knjige se zgane slovensko uradno zgodovinopisje, ki v reviji Arheo odločno zavrne navedbe v tej knjigi, z dognanji Mateja Bora se ne strinjajo tudi jezikoslovci.

Z zavrnitvijo uradnih znanstvenih krogov, pa se teza o venetskem izvoru Slovencev ne konča. V slovenski javnosti se namreč polemika dveh videnj izvora Slovencev nadaljuje (nekaj časa predvsem v javnih občilih), pri čemer vsaka od omenjenih strani ostro zastopa svoje stališče. Po smrti Mateja Bora (1993) se taboru zastopnikov s svojimi deli, ki zastopajo teorijo kontinuitete pridruži mag. Lucijan Vuga. V evropskem merilu je tezo o avtohtonosti prevzel profesor in emeritus na univerzi v Utrechtu, Mario Alinei, sicer Italijan po rodu, ki je ustanovitelj in direktor revije “Semantični zvezki”, predsednik “Atlas Linguarum Europae” pod pokroviteljstvom UNESCA, predsednik “Societé Internationale de Geolinguistique et de Dialectologie” in pisec številnih strokovnih del. Profesor Mario Alinei se v enem od svojih del še prav posebej ukvarja s Slovani, za katere meni, da od davnine žive na območju jugovzhodne Evrope, in še več, da so se celo z območja jugovzhodne Evrope širili proti severu in severovzhodu. Alneijeve trditve so bile v mednarodni strokovni javnosti deležne številnih zavračanj, a tudi odobravanj.  &lt;small&gt;&amp;mdash;''Ta [[Wikipedija:Na pogovornih straneh se podpišite|nepodpisani]] komentar je dodal/-a'' [[Uporabnik:Janezvp|Janezvp]] ([[Uporabniški pogovor:Janezvp|pogovor]]&amp;nbsp;•&amp;nbsp;[[Posebno:Contributions/Janezvp|prispevki]]) {{{2|}}}&lt;/small&gt;

: Pozdravljen,

: tekst, ki si ga predlagal, je zelo kompleksen in mislim, da zahteva širši konsenz wikipedistov. Najbolje bo, da ga podaš na pogovorni strani o venetski teoriji, potem pa se bomo pogovorili. Poskusi k pogovoru pritegniti tudi Klemna, ki je študent zgodovine.
: Morda bi tvoj tekst bolj spadal v samostojen članek z naslovom &quot;avtohtonitične teorije o izvoru Slovencev&quot;, kajti dejansko govori o širšem pojmu teh teorij in ne zgolj o venetski.
: Drugače pa zelo pozitivno sprejemam tvoj poskus, da osvetliš to tematiko s širšega zornega kota. Zaenkrat bi opozoril na naslednja dejstva, za katera menim, da jih je v članku treba omeniti:
: poskusi branja venetskih in etruščanskih napisov na podlagi slovenščine in drugih slovanskih jezikov temeljijo na neustrezni metodi, ki besede primerja zgolj po njihovi zunanji (glasovni) podobnosti '''brez upoštevanja razvojnih zakonitosti jezikov''', ravno zato so jih jezikoslovci v celoti in argumentirano zavrnili. 
: razumevanje &quot;avtohtonosti narodov&quot; v dobesednem smislu (tj. da nek narod obstaja od pradavnine) je sodobna znanost presegla, kajti danes velja, da so etnične in jezikovne identitete kulturološko pogojene in se v času in prostoru spreminjajo. Upam, da razumeš, kaj s tem mislim: v pradavnini ni bilo političnega subjekta, ki bi se opredeljeval kot Slovenci ali Slovani.

Teorija, da je latinščina nastala z zlitjem praslovanščine in jezika neindoevropskih staroselcev na tleh Italije, pa je nesmiselna in mislim, da to ne spada v članek. Praslovanščina je nastala iz prabaltoslovanskih govorov. Večina sodobnih raziskav njen nastanek postavlja šele v zadnjo četrtino 1. tisočletja pr. n. št. na območje zarubinske arheološke kulture v severovzhodni Evropi. Latinščina je kentumski jezik, slovanski jeziki pa so satemski in ni možno, da bi se prva razvila iz drugih.

Še vedno pa odločno nasprotujem rabi izrazov &quot;uradna zgodovina&quot;, &quot;uradno zgodovinopisje&quot; in &quot;uradni znanstveni krogi&quot;, ker so diskvalifikatorni in izražajo pristranskost. Dr. Peter Štih je kot odgovor na to v nekem intervjuju v Mladini povedal, da on nima nobenega &quot;uradnega&quot; mandata katerekoli institucije. Vse, o čemer piše in predava, je rezultat njegovega raziskovalnega dela in študija zgodovinskih virov.

LP, --[[Uporabnik:Jalen|Jalen]] 13:03, 5 april 2006 (CEST)

Se strinjam z mnogimi tvojimi navedbami. Pri izrazu &quot;uradna&quot; zgodovina si me prepričal, res pa je, da moramo potem najti ustrezen izraz za tiste, ki mislijo drugače, pa niso ravno amaterji. Glede latinščine si ne upam spuščati v razpravo, čeprav je imam osem let za sabo. V svojem predlogu se želel zgolj navesti, da je nekdo v okviru teorije kontinuitete to povdarjal. Mislim, da ni nič narobe, da se to zapiše, čeprav je to za marsikoga, tudi predvsem za strokovne kroge to lahko neumnost. Mislim pač, da svoboda govora mora obstajati. Glede raznih pristavkov v osnovni tekst, pa mislim, da moramo le iti korak za korakom in bi se stvar uredila.
Bom kontaktiral tudi Klemna, samo po zasluženem dopustu. Upam pa, da boste stvar že prej uspeli razrešiti :))
lp [[Uporabnik:Janezvp|Janezvp]] 13:13, 5 april 2006 (CEST)

: Strinjam se z Jalnovimi pripombami - zlasti s tisto, da bi del tega gesla sodil v samostojno geslo o avtohtonističnih teorijah. Sicer pa mislim, da tudi tisto, kar piše zdaj ni slabo, čeprav bi lahko dodali še kaj predzgodovine. To sem mislil narediti, preden sem se zapletel v to - v veliki meri brezplodno - razpravo. če bom utegnil, bom pripravil svoj predlog in ga prilepil.
: Klemen pa je - mislim - že na svoji pogovorni strani povedal, da ga stvar ne zanima.
: --[[Uporabnik:IP 213.157.228.253|IP 213.157.228.253]] 13:34, 5 april 2006 (CEST)

JANEZ in JALEN, morda je težava tudi v terminu VENETSKA TEORIJA. Saj prav to, da v istem krogu ljudi nimajo vsi enakih zaključkov nakazuje na širše gibanje. Meni se tudi zdi prispevek kar v redu, le na začetku bi dodal nekaj zgodovine. 

Zmenit se je torej predvsem potrebno, kako takšen prispevek umestiti. Jaz imam tudi en predlog- in sicer, da se pod geslom TEORIJE O VENETIH (množina) in TEORIJA PALEOLITSKE KONTINUITETE, zbere vse tri članke:
(ZAPOREDJE ZDAJ NI BISTVENO)

*ČLANEK O LJUBITELJSKIH POSKUSIH INTERPRETACIJE EVROPSKE ZGODOVINE (JANEZ)

*ČLANEK O PALEOLITSKI TEORIJI KONTINUITETE (JANEZ+?)

*ČLANEK O UGOVORIH OSTALIH ZGODOVINARJEV, JEZIKOSLOVCEV IN STROKOVNJAKOV

Naslovi so seveda zgolj opisni in informativni, bi pa omogočili preglednost nad dogajanjem v zvezi z VENETI

Lp--[[Uporabnik:R. P.|R. P.]] 09:27, 6 april 2006 (CEST)

P. S. Jalen, Janez je očitno pozabil prestavit zadevo na pogovorno stran Venetov. Ker pa je tam stran že zelo velika, bi potreboval pomoč pri arhiviranju že napisanega. Smo pač zelo prizadevni in malo preveč razpisani ... Ali boš lahko prosim ti prestavil vse skupaj tja? Hvala!

: Glede strukture gesel mislim takole: geslo [[venetska teorija]] mora ostati, saj je to termin, ki se veliko uporablja in ga bodo zato uporabniki iskali. Enciklopedija mora omogočiti uporabnikom čim enostavnejše iskanje. Geslo mora biti dovolj splošno, da zajame poglavitno vsebino dogajanja okrog te &quot;teorije&quot;, ni pa potrebno detajlno predstavljati vseh njenih izpeljank. Težišče mora biti nedvomno na najbolj znanih Bor-Šavli-Tomažičevih izvajanjih. Tudi tu je treba upoštevati, da WP ni niti znanstveni tisk niti spletni forum. Namenjena je splošni publiki, ki išče osnovne informacije o pojmu; preveč detajlov in široko razpravljanje takšnemu cilju škodi.
: Seveda naj povezava kaže na geslo [[avtohtonistične teorije]] (kar je že narejeno), zaradi mene pa lahko kje ob koncu stoji tudi povezava na [[teorija paleolitske kontinuitete|teorijo paleolitske kontinuitete]]. Ta me niti malo ne prepriča, a je aktualna in o njej pišejo nekateri resni znastveniki, zato ima mesto v WP.
: Seveda pa '''vztrajam''', da morajo biti gesla '''znanstveno korektna''' in ne smejo služiti širjenju ali propagiranju povsem neuveljavljenih in večkrat utemeljeno zavrnjenih tez.
: Moje načelno stališče - v konkretnem in v vseh podobnih primerih - je: '''dokler neko vedenje ni priznano v znanosti (na način, ki je v znanosti običajen), je lahko v WP predstavljeno le kot &quot;domišljijska igrica&quot;'''. Seveda le, če je dovolj &quot;razvpito&quot;, da ljudje zanj vedo. Venetska teorija je tak primer, vsaka &quot;alternativna&quot; zamisel naključnega mimoidočega ni!
: Da mi ne bi kdo očital pristranosti in osebnih napadov, dodam še to: če bo venetska teorija (ali kaj podobnega) po naključju dobila dovolj resnih znanstveno korektnih zagovornikov, ki bodo objavljali na v znanosti običajen način in v uveljavljenih revijah ali pri uveljavljenih znanstvenih založbah, bom '''zagovornik''' tega, do o njej tudi WP piše kot o resni alternativi. Dotlej pa nikakor! (Seveda pa trdno verjamem, da se v konkretnem primeru to ne bo zgodilo).
--[[Uporabnik:IP 213.157.228.253|IP 213.157.228.253]] 11:14, 6 april 2006 (CEST)

IP 213.157.228.253,
tudi jaz se strinjam, da geslo ''venetska teorija'' tako kot je, mora ostati. Sedaj ko smo dosegli konsenz glede njegove vsebine, se PMM tudi lahko odstrani predloga o dvomljivosti. Mislim, da je v njem dovolj objektivno predstavljeno stališče znanosti do te teorije (ki seveda zaradi povsem napačne metodologije nikoli ne bo mogla biti sprejeta).

Poskusi geslo &quot;avtohtonistične teorije&quot; ustvariti sam. Klikni na povezavo in prenesi vanj Janezovo besedilo, ostale stvari pa bomo dorekli na pogovorni strani.

Do paleolitske teorije kontinuitete imam z jezikoslovnega vidika bolj kot ne odklonilno mnenje. Prebral sem članek na angleški wikipediji (Paleolithic Continuity Theory). Nekaj ugovorov zoper njo je sicer predstavljenih, a po moje premalo. 

LP, --[[Uporabnik:Jalen|Jalen]] 13:46, 6 april 2006 (CEST)

Jalen: geslo avtohtonistične teorije prepuščam komu drugemu. Morda se zdi drugače, ampak trenutno imam dela čez glavo. Sicer pa vem, da bi to lahko naredil s klikom na povezavo. 
Strinjam se, venetska teorija ne bo nikoli sprejeta. Hotel pa sem poudariti svoje načelno stališče. Ne gre za to, da bi bil jaz pristaš ene ali druge razlage zgodovine, načelno sem le zagovornik znanstveno nespornih razlag. Če bi to - povsem hipotetično, for the sake of argument - postala venetska teorija, potem ne bi imel nič proti drugačnemu geslu 
Tudi sam imam o paleolitski teoriji kontinuitete - takole na hitro - bolj slabo mnenje, vedar jo do nadaljnjega ni mogoče zavrniti tako odločno, kot lahko varnemo venetsko teorijo. Je pač nova in o njej bodo kompetentni raziskovalci gotovo še kaj rekli. Enako neprepričjivi se mi, recimo, zdijo genetske raziskave izvora evropskega prebivalstva, pa tudi teh ne upam postaviti v isto kategorijo z venetsko teorijo. --IP 213.157.228.253 19:23, 6 april 2006 (CEST)

Če zdaj govorimo o članku o VENETSKI TEORIJI, potem imam jaz nekaj nujnih textovnih zamisli:

&quot;Venetska teorija&quot;(obvezno navednice) je ena od avtohtonističnih teorij o izvoru Slovencev.

Na podlagi nekaterih tradicionalnih povezav med etnikoma Slovani ter Windišarji in Wendi (Windische, Wendische), so mnogi kronisti (Adam Bremenski, Marcin Bielski, Antol Vramec ...) in celo zgodovinarji (Helmold, Vincent Kadlubek, Albert Crantz, Janez Vajkard Valvasor, A. L. Schlözer ...), začeli razvijati tezo o izvoru Slovanov iz baltskih Vendov ali Venedov in o izvoru Slovencev iz staroveških jadranskih Venetov (Valvasor, Vramec ...). Podobno stališče so zavzemali tudi Adam Bohorič, Sebastian Münster, Mauro Orbin in kasneje tudi Davorin Trstenjak, ki je celo postavil teorijo o istovetnosti baltskih, jadranskih in celo armoriških Venetov.

V 80. letih 20. stoletja so Ivan Tomažič, Matej Bor in Jožko Šavli oblikovali avtohtonistično razlago izvora Slovencev. Na podlagi relativno številnih omemb različnih, mnogokrat težko opredeljivih ljudstev s historičnim imenom Veneti, poskusa branja venetskih napisov s pomočjo slovenščine in analize razprostranjenosti domnevno venetskih krajevnih imen v Evropi so oblikovali hipotezo, da naj bi v prazgodovini velik del Evrope naseljevalo protoslovansko ljudstvo Veneti oziroma *Sloveneti (izraz je izmišljen). Njihovi neposredni potomci, skupaj s prišleki v kasnejših stoletjih, naj bi tvorili današnjo slovensko jezikovno skupino. Zagovorniki venetske teorije so torej na nek način zavračali splošno sprejeto ter z zgodovinskimi in arheološkimi viri dokazano razlago o naselitvi Slovanov v Vzhodne Alpe v času od 6. do 9. stoletja.

Predvsem v obdobju slovenskega osamosvajanja je venetska teorija dobila mnoge zagovornike, vendar jo je zavrnila večina strokovnjakov zgodovinskih znanosti. Tako jezikoslovci kot arheologi in zgodovinarji so pokazali na pomanjkljivo argumentacijo in napačne metode, ki so jih zagovorniki venetske teorije uporabljali v svojem raziskovanju. Zavrnili so tudi pogoste splošne očitke, da ni dokazov za priselitev Slovanov, ki naj bi bila le konstrukt nemške ali jugoslovanske politike. Res pa je, da jo, tudi na podlagi sodobnih genetskih raziskav, podpira manjši krog strokovnjakov (jezikoslovcev, arheologov in zgodovinarjev), ki so se oblikovali v skupino zagovornikov Teorije paleolitske kontinuitete ((to bi bil link na stran o TPK in Alineiju))(TPK ali PCT) in ki trdi, da je večina sedanjih Evropskih jezikovnih skupin, na področju Evrope prisotna že najmanj od Paleolitika ter dopušča možnost Venetskega in Vendskega izvora dela Slovanov. -konec članka

Temu primerno bi dodal tudi nekaj literature spodaj.

Potrebno je namreč predstaviti ozadje k tej teoriji. To prav gotovi ni šele osamosvojitev, čeprav je vplivala na takratno številčnost zagovornikov. --R. P. 19:12, 6 april 2006 (CEST)

: Navednice niso potrebne, ker jih ne uporabljata niti Enciklopedija Slovenije niti Slovenski etnološki leksikon (obe knjižni deli namreč imata geslo venetska teorija).
: O tem, kakšni so vzroki povezav med etnonimoma Slovanov in Venetov, je že podrobno pojasnjeno v članku Baltski Veneti. Trditev, da gre za nekakšno tradicionalno povezavo, ne drži. Enačenje etnonimov prihaja od Germanov in je po 6. stoletju ostalo za različne slovanske narode (Lužiške Srbe, Alpske Slovane, Slovence). Izraz Windischer je pridevniška izpeljanka se sploh nanaša samo na Slovane spodnje Avstrije (Slovence).
: En in enoten venetski etnos ni obstajal. Bila so tri različna ljudstva. Zato imamo na slovenski wikipediji (kakor tudi na vseh drugih, če pogledaš povezave v drugih jezikih) razločitveno stran s tremi različnimi članki. 
: Sklicevanje na PCT je zavajajoče, prvič zato, ker ta teorija v znanosti še ni bila primerno ovrednotena, in drugič, ker jo zagovorniki venetske teorije uporabljajo kot sredstvo za podpiranje svojih idej. Etnične in jezikovne identitete niso vezane na gene, temveč so kulturološki fenomeni. To je ena temeljnih predpostavk zgodovinskih študij, ki se ukvarjajo z etnogenezami. 
: Avtohtonistične teorije (vključno s PCT) ter Trstenjakove ideje (ki so bile v znanosti v celoti zavrnjene) bodo omenjene v samostojnem članku z naslovom ''avtohtonistične teorije'', ki bo načeloma v taki obliki, kot ga je napisal Janez. Ker je Janez trenutno zadržan, jaz pa imam zaenkrat tudi druge obveznosti, bo zadeva do nadaljnjega počakala. --[[Uporabnik:Jalen|Jalen]] 17:31, 7 april 2006 (CEST)

Glede navednic morda res ni nujno. Kar pa se tiče tradicionalnosti, pa ne moreš imeti prav, saj že same omembe avtorjev kažejo na daljšo časovno kontinuiteto. Drugače pa povprašaj etnologe, pa boš videl, da gre za tradicionalnost (kako dolgo je ta ideja prisotna pa se ne omenja). Govorimo o venetski teoriji, mar ne? Ta teorija povezuje vse te &quot;Venete&quot; v eno ljudstvo. Zato v zvezi s tem prispevkom tega ni potrebno umikati. Na Janeza bom počakal, vendar pa pri sodobni venetski teoriji ni mogoče izpustiti Trstenjaka, ki je glavni pobudnik teh zamisli ter tudi ner mimo PCT skupine, ki to skuša znanstveno utemeljiti. To so dejstva, ki morajo biti pojasnjena že v VENETSKI TEORIJI. 
--[[Uporabnik:R. P.|R. P.]] 21:32, 7 april 2006 (CEST)

== Prošnja ==
Če imaš kaj odveč časa, bi rabil eno pomoč od strokovnjaka ;) in sicer od leve prilastke imen teh italijanskih mest:
* Adria-Rovigo
* Belluno-Feltre
* Chioggia
* Concordia-Pordenone
* Padova
* Treviso
* Verona
* Vicenza
* Vittorio Veneto

V primeru, če obstajajo slovenska imena, še bolje. MMG glede nogometašev in klubov: pustil sem jih neodprta (glej [Posebno:Wantedcategories tu]). Sporoči mi pravilne naslove ktgr, da jih popravim. Hvala v naprej! LP, --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pogovor]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 20:52, 7 april 2006 (CEST)

Uf, tu si me pa ujel. V SP sem našel samo Padovo, za katero piše pridevnik padovski/padovanski (ta je bolj običajen v uveljavljenih zvezah, kakršna je npr. [http://sl.wikipedia.org/wiki/Sveti_Anton_Padovanski]).
Pri takih pridevnikih je včasih precej odvisno od tega, koliko je neko mesto veliko in pomembno, da se je izpeljanka uveljavila v slovenščini. To zgoraj so manj znana imena. 

Žal nisi povedal, v kakšnih kontekstih oz. besednih zvezah naj bi se pojavljala, zato sem pogledal po internetu. 

Sestavljena imena je najbolje oblikovati takole:

* Škofija Adria Rovigo
* Škofija Belluno-Feltre
* Škofija Concordia Pordenone
* Občina Vittorio Veneto

potem pa jih sklanjaš Škofija AR, Škofije AR itd. Pridevnikov iz teh skoraj ni možno delati (npr. *concordijsko-pordenonski).

Če neka oblika v slovenščini ni uveljavljena ali pa če je zaradi drugačnega fonetičnega zapisa težko izpeljevati pridevnik, je bolje pustiti in ubrati desno pot: da daš mesto na desno stran in uporabiš predlog: npr. XY v Chioggii, ali XY iz Chioggie. Edino za Verono se mi zdi sprejemljivo uporabiti pridevnik veronski.

Glede nogometašev in klubov: žal nisem našel tega naslova. Napiši mi prosim še enkrat točno povezavo, pa si jih bom pogledal. Saj v bistvu je bila moja pripomba samo v tem, da je v takih zvezah treba uporabiti desni prilastek; npr. Nogometaši Amsterdama ali pa Nogometaši kluba Amsterdam, ne moreš pa npr. reči *Amsterdam nogometaši.

LP, --[[Uporabnik:Jalen|Jalen]] 21:50, 7 april 2006 (CEST)

Ja, glede škofij sem tudi že prišel pred dilemo. Največkrat se omenjajo kot &quot;XXX škofije&quot;, toda istočasno se pojavljajo tudi &quot;škofija XXX&quot; (npr. na RKC strani). Na drugih WP se držijo zadnjega zapisa. Ali misliš, da je bolje, da uporabljamo tak zapis &quot;škofija XXX&quot; in se tako tudi izognemo problemom pri sklanjatvi. Ali si sam zasledil kaj glede tega? LP, --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pogovor]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 23:06, 7 april 2006 (CEST)

: Po slovničnih pravilih je v slovenščini neujemalni prilastek vedno na desni strani, tj. škofija XY (in ne XY škofija). Tako se lahko tudi enostavno izogneš problemom sklanjanja, ker sklanjaš samo jedrno besedo škofija. Za nogometaše pa še pogledam. LP, --[[Uporabnik:Jalen|Jalen]] 09:08, 8 april 2006 (CEST)

::OK, bom danes popravil. lP, --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pogovor]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 09:57, 8 april 2006 (CEST)

MMG Ali isto velja za nadškofije, metropolije,...? LP, --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pogovor]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 10:00, 8 april 2006 (CEST)

Nogometaši:
# nogometaši Internazionala (*Internazionaleja na googlu ni)
# nogometaši Parme (F.C.)
# nogometaši River Platea 
# nogometaši Paris Saint-Germaina
# nogometaši U.C. Sampdorie
# nogometaši Newell's Old Boysov
# nogometaši Boce Juniors 
# nogometaši Chelseaja F.C. 
# nogometaši S.S. Lazia 
# nogometaši Atlético de Madrida 
# nogometaši Borussie Dortmund 
# nogometaši Rosario Centrala 
# nogometaši Juventusa (F.C.) 
# nogometaši Racing Cluba 
# nogometaši Newcastle Uniteda (F.C.) 
# nogometaši Bayern Münchena 
# nogometaši Seville (FC) 
# nogometaši Fenerbahçeja 
# nogometaši Herthe Berlin 
# nogometaši Sunderlanda (A.F.C.) 
# nogometaši K.S.C. Lokeren Oost-Vlaanderena
# nogometaši Spartak Moskve 
# nogometaši Athletic Bilbaa
# nogometaši FC Cologne 
# nogometaši Fulhama (F.C.)
# nogometaši Villarreala (CF)
# nogometaši Middlesborougha (F.C.)
# nogometaši R.S.C. Anderlechta 
# nogometaši R.F.C. de Liègea 
# nogometaši Valencie (CF) 
# nogometaši Cluba Américe  
# nogometaši Deportiva
# nogometaši Tottenham Hotspurja (F.C.) 
# nogometaši Manchester Cityja (F.C.) 
# nogometaši PSV Eindhovena 
# nogometaši Evertona (F.C.) 
# nogometaši Torina (F.C.) 
# nogometaši Banfielda 

Ta &quot;dodatek&quot; FC (Football club) dela probleme pri sklanjanju. Kolikor sem pogledal po internetu, se ga v slovenščini večinoma opušča. Če ga obdržiš, bi bilo praviloma treba sklanjati npr. nogometaš Chelsea FC-ja, videl pa sem tudi nesklanjano varianto npr. &quot;nogometaš Manchester United David Beckham&quot;. 

--[[Uporabnik:Jalen|Jalen]] 15:34, 8 april 2006 (CEST)

LP; --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pogovor]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 23:12, 7 april 2006 (CEST)

== Predlog za biografske škrbine ==

::Ojla Jalen, glede na to, da si ogromno energije vložil v Venete, bi morda lahko (z veliko manj truda) naredil še nekaj biografskih škrbin (tam kjer so rdeče povezave) v tvojih člankih; npr. Stane Granda, Milko Matičetov itd., tako da bodo vse povezave modre. Kdo ve, morda bo pa kak članek o Venetih [[Wikipedija:Izbrani članki|izbrani članek]]. lp., --[[Uporabnik:Ziga|Ziga]] 22:20, 24 april 2006 (CEST)

Me veseli, da si začel konstruktivno gledati na te stvari. Res sem vložil precej truda v te članke, zato sem bil iskreno rečeno razočaran, ker sem mislil, da je administratorjem toliko vseeno, kaj se piše na Wikipedijo, da se nobenemu ni zdelo vredno niti reagirati na agresivne izpade uporabnika R. P., da ne govorim o tem, da so baltski Veneti zaradi njegovih neumnosti dobili celo oznako spornosti.
Ena rdeča povezava ([[avtohtonistične teorije]]) bo kmalu dobila svoj članek. Zelo dober osnutek zanj je napisal Janezvp (glej zgoraj [http://sl.wikipedia.org/wiki/Uporabni%C5%A1ki_pogovor:Jalen#Predlagani_tekst]), sam pripravljam še nekaj dodatkov o sodobnem razumevanju pojma  avtohtonosti. LP,--[[Uporabnik:Jalen|Jalen]] 22:55, 24 april 2006 (CEST)

:Kadar gre za strokovna mnenja, se seveda vmešavajo/mo tisti (administratorji), ki o stvari kaj vedo/mo, sicer pa ti lahko zagotovim, da mojim internetnim kolegom (ki posvetijo precej svojega časa skrbništvu) ni vseeno za tole enciklopedijo. V venetskem primeru je veljala etika v stilu: vsi drugačni, vsi enakopravni... Čeprav mislim, da v retoričnem smislu nisi nikomur ostal nič dolžan. --[[Uporabnik:Ziga|Ziga]] 23:25, 24 april 2006 (CEST)

JALEN, VIDIM, DA KAR NOČEŠ PRENEHATI Z ŽALJENJEM. MI LAHKO NAVEDEŠ VSAJ EN AGRESIVNI IZPAD IZ MOJE STRANI (COPY PASTE)? ŽIGA, POTREBNO JE LOČEVATI MED VELIKO VLOŽENEGA ČASA NA WIKIPEDIJI IN MED KVALITETO PRISPEVKA. V to še zdaj upravičeno dvomim! To izpodbijam z argumenti. Dodal bom še en kup literature, ki bo objektivneje govorila o tej tematiki, ne pa kot g. Matičetov, ki tematike niti ne pozna dovolj dobro. Ne vem, kje si prišel na idejo, da tema ni več sporna ...

Če dovoliš počakati s svojimi dodatki, saj jih tudi meni nisi dovolil, dokler JANEZ ne odpiše! Tako to enostavno ne gre! V enciklopedijah sodeluje več ljudi, ne le JALEN!
LP
--[[Uporabnik:R. P.|R. P.]] 15:34, 5 maj 2006 (CEST)

Robert,

Wikipedija je spletna enciklopedija in lahko vsebuje le informacije, temelječe na virih, ki upoštevajo metodologijo znanstvenih disciplin in za katerimi stojijo uveljavljene in kredibilne znanstvene avtoritete, ne pa historično mitologijo, katere ustvarjalci pri svojem pisanju izhajajo iz patriotskih čustev in želje po ustvarjanju neke romantične, plemenitejše zgodovine ter so zato pripravljeni nepošteno si prilaščati identitete antičnih ljudstev po načelu, da namen posvečuje sredstvo. Taka mitologija se je že dostikrat izkazala kot potencialno zelo nevarna.

Vsaka znanstvena disciplina ima izdelano svojo metodologijo, po kateri pridemo do logičnih in smiselnih rezultatov, ki jih je na koncu možno preveriti- ravno v tem se &quot;uradna znanost&quot; razlikuje od mitologije in izmišljevanja. Sodobne znanosti posvečajo metodologiji veliko pomena, ker je od izbire metod odvisna celotna vrednost argumentov in rezultatov in ravno po tem se meri njihova kvaliteta.

Prosim, da mi nehaš obremenjevati pogovorno stran s tvojimi litanijami. --[[Uporabnik:Jalen|Jalen]] 20:28, 5 maj 2006 (CEST)

:Sicer nimam pojma o Venetih ipd., tukaj dodajam samo povezavo na to, kakšno mesto ima v Wikipediji kvaziznanost: [http://en.wikipedia.org/wiki/WP:NPOV#Pseudoscience]. Pa brez zamere, z ene ali druge strani, ker ne želim nikomur soliti pameti, zdi se mi pa pomembno, da se ravnamo po pravilih. --[[Uporabnik:Eleassar|'''Eleassar''']] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]&lt;/sup&gt; 23:44, 5 maj 2006 (CEST)

Morda bi bilo primerno, da to poveš uporabniku R.P.
Predlagam ti tudi, da si prebereš [http://en.wikipedia.org/wiki/Talk:Venetic_language] in [http://en.wikipedia.org/wiki/Talk:Adriatic_Veneti]. --[[Uporabnik:Jalen|Jalen]] 23:59, 5 maj 2006 (CEST)

Eleasar, tukaj gre iz moje strani zgolj za debato na pogovornih straneh, v kateri se je do mene nastopali žaljivo, kljub temu, da tako kot tudi zdajle niso odgovarjali na moja vprašanja, ampak le pisali vsepovprek. Jaz sem pristaš znanstvene metodologije in tudi stojim za vsem kar sem napisal. O tem si upam govoriti z vsakim strokovnjakom.

Jalen, ta hip si v mojih očeh izgubil vso kredibilnost. S tabo se ne nameravam več pogovarjati, tako, da ne skrbi; na tvoji strani me ne boš več bral, četudi mi boš še marsikaj skušal podtakniti. Bil sem pripravljen na pošteno debato, a na to sam nisi hotel pristati.
Vseeno ti želim prijetno delo in te lepo pozdravljam!  R. P.

== R.P. strikes again ;) ==
Malo sem prebiral tolikokrat navedeno Helmolts Weltgescichte. Moje sklepe, ki R.P. in njegove spravljajo v zadrego, si lahko prebereš [http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Pogovor:Venetska_teorija tule]. Če še nisi izgubil veselja. Vem pa, da bodo zadrego zdravili z novo dozo obtoževanj... Toda, zaradi korektnosti in uporabnosti WP, zaenkrat še ne mislim oditi z ''bojišča''. --[[Uporabnik:IP 213.157.228.253|IP 213.157.228.253]] 23:24, 8 maj 2006 (CEST)

S tvojimi sklepi se strinjam, zdi se mi pa, ta je ta boj bolj ali manj nesmiseln. Nujno je le, da se članek v taki obliki, kot je sedaj, pusti zaklenjen. --[[Uporabnik:Jalen|Jalen]] 07:14, 9 maj 2006 (CEST)

Polemika z R.P. je seveda povsem nesmiselna, saj z ljudmi, ki niti ne znajo brati tiskane gotice 20. stoletja, ne moreš govoriti o antični zgodovini. Svoje misli sem napisal le za morebitne ''nevtralne bralce'', da bodo vedeli, kako se grejo R.P. in njegovi znanost. Strinjam se: članek pa naj ostane zaklenjen. MMG: za hitri izbris sem predlagal [[zgodovinske omembe Venetov]], ki so že znano sračje gnezdo. če se ti ljubi, dodaj svoj glas. --[[Uporabnik:IP 213.157.228.253|IP 213.157.228.253]] 07:48, 9 maj 2006 (CEST)

==Leksikograf/Slovaropisec==

Uveljavljeni jezikoslovni termin je leksikografija ali po slovensko slovaropisje. Leksikografija je tudi uradno ime predmeta na jezikovnih študijih na Filozofski fakulteti. Poklic iz tega je torej leksikograf.

Iz SSKJ: leksikograf 
1. kdor se (poklicno) ukvarja z 
leksikografijo 
2. sestavljavec leksikona
Izraza *leksikonograf v SSKJ ni.

LP --[[Uporabnik:Jalen|Jalen]] 22:29, 18 marec 2006 (CET)

:V Slovenskem pravopisu - ki je PMM bolj relevanten kot SSKJ in je edini uradno priznan - piše, da je izraz ''leksikograf'' slogovno zaznamovan in da je boljše uporabljati ''slovarnik'' ali ''slovaropisec''. Kaj meniš? Lahko prosim odgovoriš tukaj: [[Pogovor o predlogi:Leksikografi]]. Hvala. --[[Uporabnik:Eleassar|'''Eleassar''']] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]&lt;/sup&gt; 19:28, 12 maj 2006 (CEST)

== [[Slovenija]] ==
Hvala za popravek o Karantaniji. Med preostalimi netočnostmi sem jo spregledal. --[[Uporabnik:IP 213.157.228.253|IP 213.157.228.253]] 22:10, 21 maj 2006 (CEST)

Menim, da bi morali v članku [[Karantanija]] nujno zamenjati sliko. Ta, ki je zdaj, se mi zdi izredno sporna zaradi mej; kolikor vem, Karantanija nikoli ni segala tako daleč na jug, poleg tega je prikazana kot združena s Kranjsko, kar se mi zdi historično napačno, saj se je slednja oblikovala šele v 10. stoletju. To sem enkrat že izpostavil na pogovorni strani ([http://sl.wikipedia.org/wiki/Pogovor:Karantanija Zgodovinski podatki]). Morda veš, kje bi se dala dobiti kaka primerna slika za v članek? LP--[[Uporabnik:Jalen|Jalen]] 22:31, 21 maj 2006 (CEST)

: Tudi jaz sem že predlagal zamenjavo (še brez uporabniškega imena in mislim, da sem našel kar primeren zemljevid v enem izmed novejših srednješolskih učbenikov (naslov sem tudi napisal). Toda zaradi avtorskih pravic bi ga bilo treba predelati. Sem pa že pred časom - če se prav spomnim - iz članka odstranil sliko vojvodskega prestola. Za (pre)potrebno temeljito predelavo gesla pa ne zberem energije in časa. --[[Uporabnik:IP 213.157.228.253|IP 213.157.228.253]] 13:33, 22 maj 2006 (CEST)

== Združitev Slovanov ==
Predlagal sem združitev dveh gesel: [[Naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe]] in [[Naselitev Slovanov v vzhodnoalpski prostor]]. Ker si vsaj enega pisal tudi ti, te vabim, da svoje mnenje poveš [[Pogovor:Naselitev Slovanov v vzhodnoalpski prostor|tule]]. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213.157.228.253]] 18:32, 4 junij 2006 (CEST)

: Sem odgovoril. Rad bi te spomnil na to, da je članek &quot;Zgodovinske omembe Venetov&quot;, ki si ga predlagal za brisanje, bil vikificiran [http://sl.wikipedia.org/wiki/Seznam_zgodovinske_literature_o_Venetih]. Jaz se z njegovo vsebino še vedno ne strinjam, zato menim, da ga je treba temeljito predelati in počistiti netočnosti ter historično mitologijo (že uvodni del je npr. povsem nesmiseln). 
: Za začetek predlagam, da se omembe Vandalov raje prenesejo v članek [[Vandali]], morda se v njem naredi posebno poglavje &quot;Enačenje Slovanov z Vandali&quot;. En primerek literature o tem je že v članku &quot;Venetska teorija&quot;, dodatno se da pomagati s [http://en.wikipedia.org/wiki/Vandals#Origins] in [http://en.wikipedia.org/wiki/Connection_between_Poles_and_Vandals]. 
: Zdajšnji naslov &quot;seznam zgodovinske literature o Venetih&quot; se mi ne zdi ustrezen. Ker eno in enotno venetsko ljudstvo ni obstajalo, predlagam, da se za ta konkreten članek uporabi generični izraz &quot;historično ime Veneti&quot;. Morda bi bil naslov &quot;historično ime Veneti v zgodovinskih virih&quot; ali kaj podobnega (kaj meniš ti?). Nadalje predlagam tudi, da se v članku naredi posebno poglavje &quot;Enačenje Slovanov z Veneti&quot;, kjer bi se pojasnili tudi razlogi in zgodovinsko ozadje. --[[Uporabnik:Jalen|Jalen]] 18:53, 4 junij 2006 (CEST)

Nekako se še vedno nagibam k brisanju omenjenega gesla, saj se mi zdi, da je osnova tako zmedena, da iz nje ni mogoče napraviti nič pametnega. K tvojim argumentom dodajam še mešanje primarnih in sekundarnih virov, navajanje primarnih virov po prevodih, povsem pristransko selekcijo sekundarnih virov, ki so za povrh še namenoma napačno interpretirani (recimo znamenita Helmolts Weltgeschichte) ...

Zato že nekaj časa razmišljam, da bi predlagal brisanje po rednem postopku - z glasovanjem. Bojim pa se, da bom s tem spet sprožil neplodno polemiko, ki se ji je težko izogniti, če nočemo dopustiti da WP postane glasilo &quot;venetologov&quot;.

Sem hotel biti kratek, pa spet ni šlo ;) --[[Uporabnik:IP 213|IP 213.157.228.253]] 09:29, 5 junij 2006 (CEST)

Se strinjam s tvojimi argumenti. S člankom bo treba nekaj storiti, ker v taki obliki, kot je sedaj, nikakor ni primeren za na WP. 
Verjetno bi ostale uporabnike težko prepričal za brisanje članka, ker se na to tematiko morda ne spoznajo in ne bi razumeli, zakaj bi bilo potrebno brisanje. Po drugi strani pa so ga npr. na angleški WP izbrisali (glej [http://en.wikipedia.org/wiki/Talk:Adriatic_Veneti]).
--[[Uporabnik:Jalen|Jalen]] 09:36, 5 junij 2006 (CEST)

Članek sem predlagal za &quot;vnebovzetje&quot;. Svoj glas lahko dodaš tu: [[Wikipedija:Predlogi za brisanje]]. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213.157.228.253]] 17:09, 5 junij 2006 (CEST)

: Združil sem Slovane. Upam, da je OK, popravljal in dopolnjeval nisem, poskusil sem le korektno združiti obe gesli. Rezultat je [[Naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe|tu]]. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] 18:50, 7 junij 2006 (CEST)

V redu je, meni je prav. Bolje je, da imamo en sam članek. LP, --[[Uporabnik:Jalen|Jalen]] 18:58, 7 junij 2006 (CEST)

MMG, kaj bomo pa s tisto sliko v geslu Karantanija?--[[Uporabnik:Jalen|Jalen]] 19:00, 7 junij 2006 (CEST)

: Ne vem. Če jo vržemo ven, bo rompompom, nove, boljše pa nimamo. Vsaj ne takšne, ki bi imela ustrezno licenco. Morda bi lahko prepričala kakšnega wikipedista, ki zna, da naredi novo? --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] 22:57, 7 junij 2006 (CEST)

== Primož Jakopin  ==

Hvala za dopolnitve in popravke. --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] 13:13, 12 avgust 2006 (CEST)


== Novi priročnik, sodelovanje  ==

Jalen, po dolgem času sem se vrnil na Wikipedijo, saj skupaj z nekim slovenistom pripravljava priročnik slovenskih pravopisnih različic imen srednjeveških avtorjev. Povabil bi te k sodelovanju, če lahko pomagaš vsaj z iskanjem že opravljenih raziskav s tega področja, morda pa bi se celo pridružil kot soavtor - seveda v primeru, da te takšen projekt zanima. Kaj meniš?

V pričakovanju tvojega odgovora te prav lepo pozdravljam.

Lp--[[Uporabnik:R. P.|R. P.]] 08:38, 3 september 2006 (CEST)

: Če sem prav razumel, imaš v mislih različice zapisov slovenskih srednjeveških besedil, kar bi pomenilo nekako od brižinskih spomenikov do 16. stoletja. --[[Uporabnik:Jalen|Jalen]] 12:23, 3 september 2006 (CEST)

Verjetno sem se nerodno izrazil. Gre za POSLOVENJENO zbirko IMEN SREDNJEVEŠKIH AVTORJEV. Hkrati vabljen na piknik v soboto (vabilo je med novicami na moji spletni strani).
Vnaprej hvala za vsak predlog ali pomoč.
Lp
--[[Uporabnik:R. P.|R. P.]] 19:50, 4 september 2006 (CEST)

: Oprosti, ampak žal ne razumem. Kakšnih imen srednjeveških avtorjev? --[[Uporabnik:Jalen|Jalen]] 20:46, 4 september 2006 (CEST)

Osebnih imen - njihove originalne pravopisne različice seveda ne ustrezajo sodobnim zahtevam slovenskega jezika. Mnogo jih tako sploh ni dorečenih in jih žal kot nekakšno sivo cono pišemo vsak po svoje. Srednji in stari vek pa sta polna takšnih latinskih (ali polatinjenih) imen. Upam, da sem zdaj bolj razumljiv. Lp--[[Uporabnik:R. P.|R. P.]] 18:44, 5 september 2006 (CEST)

: Torej če sedaj prav razumem, te zanimajo pravila slovenjenja imen srednjeveških avtorjev. Ampak pojem ''srednjeveški avtorji'' je lahko zelo širok. Predstavljam si, da so to najbrž razni zgodovinarji, kronisti, cerkveni pisci, eventuelno filozofi tistega časa. --[[Uporabnik:Jalen|Jalen]] 21:23, 5 september 2006 (CEST)

Točno to vse imam v mislih. Gre za zelo obsežen projekt in menim, da bi lahko na začetku izšel v večih izdajah. Sčasoma bi ga dopolnjevali in s tem pionirskim projektom veliko pripomogli k lažji strokovni formulaciji predvsem na področju zgodovinskih znanosti. Se ti zdi projekt prevelik zalogaj, morda nezanimiv ali nepotreben?
Lp--[[Uporabnik:R. P.|R. P.]] 22:00, 5 september 2006 (CEST)

: Takih imen je torej lahko zelo veliko. Moram priznati, da nisem zgodovinar, tako da o samih avtorjih prav veliko ne vem. 
: Kolikor mi je znano, se slovenjenje latinskih imen ravna po tradicionalni izgovorjavi. Na sam zapis oz. poimenovanje avtorja pa lahko vpliva tudi uveljavljena raba. Vire za to bi torej moral črpati iz konkretne strokovne literature ali pa se posvetovati z zgodovinarji, ki se ukvarjajo s področjem srednjega veka. --[[Uporabnik:Jalen|Jalen]] 13:37, 6 september 2006 (CEST)

Ja vendar ne poznam zgodovinarjev, ki bi se s tem malo bolj ukvarjali, večinoma le prepisujejo, tako, da pride do večih različic. To bi bilo potrebno raziskovati tako kot pri slovarjih. Vsakemu se naloži raziskati nekaj avtorjev in to bi potem moral vsak osebno uskladiti z zgodovinarji in ostalimi znanstvenimi referencami. Torej se ti ne vidiš v takem projektu? Saj ni nobene zamere, sem le vprašal. Res pa je, da bomo potrebovali dober team, da zadevo zaženemo. Če bi jo predstavili v elektronski obliki, bi bila ne le znanstveno, ampak tudi marketinško perspektivna (verjetno bi skoraj vsakdo, ki se ukvarja z zgodovinskimi vedami želel imeti na računalniku takšne vrste pomoč - v sklopu npr. knjižne police, itd ...
Lp--[[Uporabnik:R. P.|R. P.]] 18:16, 7 september 2006 (CEST)

==[[Slovenci]]==
Opazil sem, da si posodobil geslo, kar je bilo nadvse potrebno. Se pa sprašujem, če ne bi zgodovine raje kar vrgli ven in se osredotočili na &quot;etnogenezo&quot;. V tem smislu sem prečistil razdelek o oblikovanju sl. naroda, ki je bil poln zastarelih trditev. Sedaj imamo seveda le skelet, ki sem ga na hitro skiciral v treh stavkih.

Torej, ali misliš, da je potrebno tudi pri Slovencih še enkrat napisati vso zgodovino, ali damo raje povezavo na [[Zgodovina Slovenije]] in se pri Slovencih osredotočimo na razvoj naroda? Sicer bodo PMM informacije po nepotrebnem razpršene. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] 22:58, 27 oktober 2006 (CEST)

: Nekaj malega mislim, da bi lahko bilo. Morda so bili podatki o propadanju škofij in etnični meji tam res odveč, ker so že navedeni v [[Zgodovina Slovenije]], zato sem jih zaenkrat umaknil. Dobro bi bilo prej posvetovati se z drugimi wikipedisti, če se strinjajo, da damo zgodovino ven. --[[Uporabnik:Jalen|Jalen]] 09:53, 28 oktober 2006 (CEST)

:: Malo sem zadržan glede prenosa kompletne zgodovine Slovencev na zgodovino Slovenije. Slednja se namreč začne s kamenimi sekirami in neandertalsko piščalko, zgodovina Slovencev pa verjetno s priselitvijo izza Karpatov. Mogoče pri zgodovini Slovencev od poselitve naprej zadostuje kratek povzetek. Tudi zgodovina Slovenije bo slej ko prej postala povzetek obsežnejših člankov po obdobjih, je pa še veliko dela potrebnega... --'''[[Uporabnik:Tone|Tone]]''' 13:50, 28 oktober 2006 (CEST)

: Tudi jaz sem za to, da se obdrži prikaz zgodovine Slovencev od priselitve Slovanov naprej. --[[Uporabnik:Jalen|Jalen]] 20:49, 28 oktober 2006 (CEST)

Nekako tako sem misli, ko sem napisal, da bi se osredotočili &quot;na razvoj naroda&quot; - skrajšana [[Zgodovina Slovenije]], ki poudarja dogodke, ki so z današnje perspektive vodili do oblikovanja slovenskega naroda v 19. stoletju. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] 19:51, 2 november 2006 (CET)

: Malo sem dopolnjeval [[Zgodovina Slovenije|Zgodovino Slovenije]], sedaj pa zbiram predloge za dobro sliko, ki bi jo postavili na začetek. Rad bi se izognil ''klasiki'' (knežji kamen ipd.) in izbral kaj svežega, a dovolj atraktivnega za uvod. Imaš kakšno idejo? --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] 10:00, 9 november 2006 (CET)

To pa ni ravno lahko vprašanje :-). A ciljaš na kako simboliko, na zemljepisne znamenitosti ali na etnografske značilnosti? --[[Uporabnik:Jalen|Jalen]] 10:28, 9 november 2006 (CET)

: Zaenkrat ciljam zelo na široko :-) Nekaj zgodovinskega, kar bi imelo vseslovenski pomen. Mogoče za začetek [[Peter Kozler|Kozlerjev]] zemljevid slovenskih dežel (če ga imamo)? --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] 11:09, 9 november 2006 (CET)

Ja, Kozlerjev zemljevid se mi zdi dobra ideja, ker ima res vseslovenski pomen. --[[Uporabnik:Jalen|Jalen]] 11:37, 9 november 2006 (CET)

: Kaj pa dviganje zastave ob razglasitvi neodvisnosti 1991? --'''[[Uporabnik:Tone|Tone]]''' 12:04, 9 november 2006 (CET)

Mogoče tudi. Lahko se odločimo za eno varianto, drugo pa (v manjši velikosti) vključimo v članek pri ustreznem obdobju. --[[Uporabnik:Jalen|Jalen]] 12:10, 9 november 2006 (CET)

== Več(ih) ==

''&quot;Več&quot; se praviloma ne sklanja, ker ni pridevnik, temveč prislov.''

Hm, jaz sem dobil drugačno (nasprotno) mnenje! In kdaj je ''praviloma''? --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] 09:40, 15 januar 2007 (CET)

:Praviloma se prislovi ne sklanjajo. --[[Uporabnik:Jalen|Jalen]] 09:43, 15 januar 2007 (CET)

Hm, ''več'' je prislov, torej ... --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] 09:45, 15 januar 2007 (CET)

:Tako je. ''Veliko'', ''več'', ''največ'' so oblike. --[[Uporabnik:Jalen|Jalen]] 09:52, 15 januar 2007 (CET)

Narobe sprašujem: kdaj pa se kljub temu lahko sklanjajo? --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] 09:58, 15 januar 2007 (CET)

:Prislovi so nepregibna besedna vrsta, zato se ne sklanjajo :-) --[[Uporabnik:Jalen|Jalen]] 10:08, 15 januar 2007 (CET)

Kadar mi nekdo reče (glej zgoraj), da ''se prislovi '''praviloma''' ne sklanjajo'', sklepam da obstajajo primeri, ko pa vendar se!? --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] 10:13, 15 januar 2007 (CET)

:Prosim umiri malo ton. Ne, prislovi se ne sklanjajo, ker so nepregibna vrsta (za razliko od pridevnikov, ki se ujemajo v spolu, sklonu in številu).
:Oblika ''večih'' je seveda pogosta v pogovornem jeziku, slovnično pa ni pravilna in jo lektorji vedno popravljajo. --[[Uporabnik:Jalen|Jalen]] 10:24, 15 januar 2007 (CET)

Glej, ton je - po mojem mnenju - povsem umirjen (po čem sklepaš da ni?); skušam se le česa naučiti. Hvala za povedano!--[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] 10:30, 15 januar 2007 (CET)

:Potem pa oprosti. :-) --[[Uporabnik:Jalen|Jalen]] 10:35, 15 januar 2007 (CET)

== Koga bi morali povabiti oziroma česa ni ==

''Nikalni glagol ne spada k vprašalnici sklona'', to je samo nas nejezikoslovce, da vemo [[za kaj se gre]]. --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] 22:25, 29 januar 2007 (CET)

:Po paradigmi je vprašalnica za rodilnik ''koga ali česa?''. Rodilnik se drugače veže tudi z nekaterimi predlogi, npr. ''iz/od/brez/do koga ali česa?''.--[[Uporabnik:Jalen|Jalen]] 07:16, 30 januar 2007 (CET)

== Oskrbništvo ==

Mislim, da si zrel za [[Wikipedija:Administratorji|oskrbnika]], si za? --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] 22:22, 29 januar 2007 (CET)

:Mislim, da bom lahko ostal koristen tudi kot navaden uporabnik. Pomagam pač pri tistih stvareh, na katere se malo več spoznam. --[[Uporabnik:Jalen|Jalen]] 10:03, 30 januar 2007 (CET)

Administracija te pri tem ne bo ovirala, lahko boš kakšno stvar sam pobrisal pa to. --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] 11:27, 30 januar 2007 (CET)

==ISO 639-2==
Zdravo, Jalen! Morda poznaš kak zanesljiv objavljen vir, kjer bi bili navedeni prevodi imen jezikov po standardu ISO 639-2. Sam se že nekaj časa trudim prevesti ta standard (glej [[Seznam kod ISO 639-2]]), pa sem prišel do nekaterih bistveno drugačnih prevodov, kot so na strani [[seznam jezikov]]. --[[Uporabnik:Eleassar|'''Eleassar''']] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]&lt;/sup&gt; 14:06, 31 januar 2007 (CET)

:Žal ne vem, če dejansko obstaja kak uradni prevod standarda. Morda ti bo kaj v pomoč tale stran Primoža Peterlina [http://liste2.lugos.si/pipermail/lugos-slo/2002-April/003230.html]. 
:Pri številnih malo znanih jezikih z majhnim številom govorcev je problem že, kako izplejati slovensko ime iz izvirnega imena. Nekaj imen v [[Seznam kod ISO 639-2|temle seznamu kod]] je problematičnih. Bom ga temeljiteje pogledal enkrat, ko bom imel malo več časa, morda konec tedna. LP, --[[Uporabnik:Jalen|Jalen]] 14:49, 31 januar 2007 (CET)

::Ja, ta seznam Primoža Peterlina sem našel, vendar se mi zdi na več mestih napačen. Potreboval bi kaj bolj zanesljivega. Hvala vseeno. --[[Uporabnik:Eleassar|'''Eleassar''']] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]&lt;/sup&gt; 15:35, 31 januar 2007 (CET)

:Nisem prepričan, če kaj zanesljivega sploh obstaja. Pri manj znanih jezikih se pisci včasih znajdejo po svoje.
:V sodobnem času je pogosta tendenca, da se tako za poimenovanja narodov kot njihovih jezikov prevzema njihova izvirna samopoimenovanja, vendar je v slovenščini problem, ker moraš iz tega narediti izpeljanke. Primer so npr. ugrofinski Laponci, za katere se je že povsod uveljavilo njihovo lastno ime Sami. V angleščini se jezik imenuje ''the Sami language'', vendar ne vem, ali je v slovenščini bolj pravilno ''samijski jezik'' ali ''samski jezik''. 
:Bom si pogledal seznam in ga popravil po najboljših močeh. --[[Uporabnik:Jalen|Jalen]] 19:09, 31 januar 2007 (CET)

: Se strinjam z Jalnom, glede zanesljivosti. Eleassar PMM včasih želi in pričakuje preveč (menim, da zaradi tega včasih preveč posplošuje, oziroma zna najti argumente sebi v prid, saj me je na več mestih pohodil (problemi s taksonomkami, raba pridevnika Slovenian na angleških straneh)) - MMG, letos moram, Eleassar, opraviti izpit iz angleščine, in se 'učimo' še vedno Slovene. Primožev seznam je prišel tudi v tukajšnji seznam, sem pa opazil da je Jalen kar nekaj poimenovanj spremenil. Sem mislil da sem članek o [[čukotščina|čukotščini]] kar dobro napisal ... --[[Uporabnik:XJamRastafire|xJaM]] 18:14, 5 april 2007 (CEST)

Saj si ga vsebinsko dobro napisal, le slog in poimenovanja jezikov sem popravil. MMG, paleosibirska ali paleoazijska skupina (imeni sta sinonimni) je krovno poimenovanje, ki vključuje štiri nesorodne jezikovne skupine: ketski, nivški in jukagirski jezik ter čukotsko-kamčatske jezike. Eskimsko-aleutska skupina se običajno šteje spet za samostojno skupino in ne kot del paleoazijske, čeprav je tipološko podobna čukotsko-kamčatskim jezikom. --[[Uporabnik:Jalen|Jalen]] 18:26, 5 april 2007 (CEST)

Seveda, razdelitve tistih jezikovnih skupin nikakor ne poznam (zadosti), zato pa takšne pomanjkljivosti. Meni se zdi ena zelo lepa posebnost slovenščine, da lahko sestavlja imena jezikov na dva načina kot na primeru slovenski jezik in (še lepše) slovenščina, čeprav se mi zdi, da slovenski jezik zveni še bolj uradno. Pa tudi močna posebnost našega jezika, se mi zdi - če se pogleda kakšen daljši, recimo, angleški seznam, ni tako zelo težko (sicer na pamet) 'skovati' slovenska imena s pripojitvijo na -ščina. Tako na hitro gledano, ima slovaščina podobno značilnost: slovinčina, ruština, ukrajinčina, srbčina, chorvátčina, čeština, maďarčina, angličtina, nemčina, francúzština, poľština, japončina, švédčina. Ali ima še kakšen jezik takšne posebnosti? Verjetno nerodno vprašanje, pa vseeno. ''Samijščina'' in ''samščina'' zvenita oba v redu. --[[Uporabnik:XJamRastafire|xJaM]] 21:07, 5 april 2007 (CEST)

==Ruska lastna imena==

: ''preneseno na [[Pogovor o Wikipediji:Zapisovanje ruskih imen]]''. --[[Uporabnik:XJamRastafire|xJaM]] 22:35, 5 april 2007 (CEST)

: Živijo Jalen. Naredil sem, kot sem obljubil, stran o [[Wikipedija:Zapisovanje ruskih imen|zapisu ruskih osebnih imen]]. Glede Balakirjeva in Kozirjeva et al imaš zelo verjetno prav - vsaj glede na to kar je zapisano v SP in drugače. Popraviti bo treba npr. vsaj Jakovleva (čeprav se je, kot zgleda, uveljavila druga raba). Obstaja še nekaj primerov, ki so diskutabilni - nekaj sem jih naznačil z zeleno barvo, jih pa bom razdvojil posebej na pogovorni strani. Izstopa npr. [[Lev Genrihovič Šnireljman|Šnireljman]] - ali ga pišemo z j ali ne. Vsaj glede na pravopisno pravilo, da mehki znak ь (na koncu!) za l pišemo z j - kot pri Gogolj, drugače pa ga ''ne'' pišemo. Moram pa tudi pregledati kako se uveljavlja zapis v kakšnem viru, ker mislim, da sem članek pisal bolj na pamet in tedaj nisem imel virov pri sebi. Toliko da povem. Prosim tudi, da članek ob priliki pregledaš in opozoriš na napake. Manjka še kaj o lastnostih značilnosti glede na razvoj slovanskih jezikov, o katerem si ti nekaj že povedal. Pa tudi pridevniška raba, itd. Ko bo še malo bolj razdelano, pa lahko članek morda pošljem še kakšnemu rusistu v pregled. --[[Uporabnik:XJamRastafire|xJaM]] 11:11, 8 april 2007 (CEST)

:V redu, bom enkrat podrobneje pogledal, ko bom imel čas. Strinjam pa se, da bi članek na koncu poslali v pregled kakemu rusistu, saj bi tako imel večjo težo. LP --[[Uporabnik:Jalen|Jalen]] 11:50, 8 april 2007 (CEST)

: Hvala ti lepa za popravke in dopolnila k članku. Človek je res vesel, če vidi, da se lahko strinja z vsemi spremembami. Timoteje verjetno ni treba označiti. »Й s krajšavo« sem prepisal, verjetno pa tukaj moti. Dodal sem še lep zgled: Altšuller - ga ne pišemo z 'ь' in ohranimo oba 'l' - sicer malo hecno zgleda (š + 2× l), samo kaj ... --[[Uporabnik:XJamRastafire|xJaM]] 02:55, 11 april 2007 (CEST)

Malenkost. Kaj pa pravzaprav pomeni ''Й s krajšavo''? Nekako nisem razumel. --[[Uporabnik:Jalen|Jalen]] 10:20, 11 april 2007 (CEST)

: 'Й' za Ruse menda ni toliko črka 'j' kot za nas, temveč bolj 'i' in je pravzaprav nimajo. ''Й s krajšavo'' je verjetno prevod ruskega poimenovanja črke - [[:ru:Й (кириллица)|И краткое]] ([[:en:Short I|Short I]]). Mogoče potem razumljivejše tudi ''kratki I''. Kot piše na en:, imajo črko bolgarščina (И кратко), ukrajinščina (Йот ali Ий) in beloruščina, ki pa nima 'mehkega' И, in ga v celoti nadomešča z 'ukrajinskim' I. Srbi in Makedonci pišejo 'Ј'. --[[Uporabnik:XJamRastafire|xJaM]] 14:01, 11 april 2007 (CEST)

Zanimivo, tega nisem vedel. Hvala za razlago. LP --[[Uporabnik:Jalen|Jalen]] 14:12, 11 april 2007 (CEST)

: Jo bom dodal na projektno stran. --[[Uporabnik:XJamRastafire|xJaM]] 18:02, 11 april 2007 (CEST)

=== Mil(j) ===

Glede na zgled Гоголь (Gogolj) bi morali zapisovati tudi Миль z j - Milj. Vojaško izrazoslovje uporablja pri imenih helikopterjev večinoma kar Mil - [[Mil Mi-8]], [[Mil Mi-14]], [[Mil Mi-26]], ... Glede na pravopisna navodila bi moralo biti »Milj Mi-8«, itd. --[[Uporabnik:XJamRastafire|xJaM]] 13:45, 24 april 2007 (CEST)

: Se strinjam. Ugibam, če ni morda razlog za različico *Mil v tem, da je vojaško izrazoslovje to povzemalo po zahodnoevropskih (zlasti angleških) virih. Res pa je, da ko se enkrat neka različica uveljavi, četudi ne najbolj pravilna, je težko spreminjati uveljavljeno izrazoslovje. --[[Uporabnik:Jalen|Jalen]] 13:53, 24 april 2007 (CEST)

: To res kaže na to da so povzemali po zahodnoevropskih virih. Pa tudi če bi povzemali npr. po nemških, bi bilo enako, saj kot zgleda natančni nemško pisoči v znanstvenem prečrkovanju pišejo tudi ''Mil''. Zgleda tudi da se pač ni nihče potrudil in preveril izvirno poimenovanje. Članek o Milju bom zaenkrat napisal tako, helikopterje pa bom pustil pri miru z razliko od letal Jakovljeva. Bolgari, Čehi in Poljaki npr. pišejo [[:bg:Николай Гогол|Гогол]], [[:cs:Nikolaj Vasilijevič Gogol|Gogol]], [[:pl:Mikołaj Gogol|Gogol]], Slovaki pa [[:sk:Nikolaj Vasilievič Gogoľ|Gogoľ]]. Zanimiv je tudi (verjetno počeščeni) patronim Vasilijevič. --[[Uporabnik:XJamRastafire|xJaM]] 14:33, 24 april 2007 (CEST)

Vsak jezik zapisuje tuja imena iz drugačnih pisav v skladu s svojimi zmožnostmi. Zadnji primer, ki ga omenjaš (Gogolj), pa ima PMM razloge tudi v glasovnih razmerjih med posameznimi slovanskimi jeziki. Psl. ''*korljъ'' je npr. slovensko ''kralj'', rusko ''korolь'', bolgarsko ''kral(ъt)'', češko ''král'', poljsko ''król'' in slovaško ''kral'''. Po enakem principu. LP, --[[Uporabnik:Jalen|Jalen]] 19:57, 24 april 2007 (CEST)

== [[Kelti]] ==
Pri Keltih si odstranil ogromno besedila. Je bilo copyvio, ali je bilo pač vse narobe zapisano? [[Uporabnik:Ziga|Ziga]] 13:01, 29 marec 2007 (CEST)

:Meni se je zdelo sumljivo podobno copyvio, zato sem iz previdnosti obnovil prejšnjo različico. Preberi sam. Uporabnico, ki je nazadnje dodajala veliko besedila [http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Kelti&amp;diff=prev&amp;oldid=815822], sem vprašal, ali gre za njeno delo, ali je vzeto iz kakšnega vira, vendar ni odgovorila. --[[Uporabnik:Jalen|Jalen]] 13:09, 29 marec 2007 (CEST)

Hja, res je težko reči. Na prvi pogled izgleda kot kak osnovnošolski referat, saj je za direktno kopijo nekega prečiščenega besedila vseeno preveč slovničnih napak (pomanjkanje vezajev), pa tudi govor v 1. osebi ednine bolj spominja na kako predavanje. Tovrstni referati so res povečini povzeti po neki uradni literaturi, vprašanje pa je, do kakšne mere so direktno prepisani. Sama vsebina ne izgleda zavajajoča. 

Vendar, če uporabnica ne komunicira s tabo, je težko vedeti kako in kaj (razen, da ni s spleta, ker Google ne najde). Ne vemo torej, ali smo ji naredili krivico ali ne. Morda bi bilo v primerih takšnih urejanj vseeno dobro ohraniti okleščeno faktografsko verzijo dodane vsebine (ki potencialno na nič več ne spominja). lp., [[Uporabnik:Ziga|Ziga]] 14:12, 29 marec 2007 (CEST)

:Če uporabnik ne odgovori, je seveda težko vedeti, zato sem v tem primeru ravnal po vesti. Takrat sem takoj preveril na Google in nisem našel dotičnega besedila, zato sem uporabnico tudi vprašal. Ne trdim, da je besedilo zavajajoče ali direktno prepisano (MMG, nekateri stavki se zdijo kot opisi k slikam, npr. tale: ''Keltski poglavar pod hrastom, ki je bil za Kelte sveto drevo''), vendar pa glede na vsebino in obsežnost ne dvomim, da mora temeljiti na nekih strokovnih virih in že iz spoštovanja do avtorjev slednjih bi ti morali biti citirani. 
:Na angleški wikipediji, kjer tudi pogosto sodelujem, so glede virov precej natančni. 
:Morda bi morali sprejeti kak širši konsenz, kako ravnati s takimi urejanji.--[[Uporabnik:Jalen|Jalen]] 14:32, 29 marec 2007 (CEST)

Tako je, glede tega bi morali imeti kako bolj dorečeno smernico, ne da si belimo lase zaradi virov in avtorstva. Po drugi strani pa je škoda (morebitno neproblematične) vsebine, ki jo sedaj urejamo v skladu s sedmim čutom. [[Uporabnik:Ziga|Ziga]] 14:40, 29 marec 2007 (CEST)

==Purizem pri [[Ledinska imena|ledinskih imenih]]==
Sem glavni vnašalec ledinskih imen in mi ni vseeno kaj se izbriše, zlasti takrat ko izbris ne zdrži nobenega logičnega razloga. To se je zgodilo pri zadnjem izbrisu ledinskih imen Škrilje in Škaf. Oboje je zelo staro ledinsko ime, prvo je tudi za naselje na obronkih [[Krim|Krima]], drugo je poznano pri alpinistih kot značilna kraška oblika v gorah. Obstaja še ena taka oblika in znano ime na Koroškem, kjer se kraj po obliki imenuje [[Kotlje]]. Kadar gledaš samo slovenske slovarje boš ugotovil da v njih za mnoge naravne pojave, fenomene ali stvari sploh ni poimenovanj, se pa ohranjajo poimenovanja v ljudskem govoru in izgovoru. Sploh pa pri ledinskih imenih je Slovenska akademija čisto pogorela saj ne premore niti enega dobrega slovarja še manj[[Monografija|monografijo]]. Premorejo pa veliko prevajalcev iz [[Francoščina|francoščine]], [[Nemščina|nemščine]], [[Italjanščina|italjanščine]], [[Madžarščina|madžarščine]], [[Retoromanščina|retoromanščine]], [[Latinščina|latinščine]], [[Kitajščina|kitajščine]]-itd., samo da jim ni treba napisati logično napisano ime iz naše lepe slovenščine. Upam da se boš vsaj ti spametoval četudi nisi [[Akademija|akademik]]. Lep pozdrav!--[[Uporabnik:Struc|struc]] 15:10, 16 april 2007 (CEST)

:Pozdravljen,

:pri mojih urejanjih člankov o ledinskih in totemskih imenih, ki si jih ti napačno razlagaš kot purizem, gre predvsem za pomisleke o točnosti sklepanj s stališča etimologije in besedotvorne podstave.

:V obeh člankih sem zasledil več primerov, kjer je šlo za napačne povezave, bodisi da priimki niso bili etimološko sorodni z ledinskim ali živalskim/rastlinskim poimenovanjem, pod katerega so bili uvrščeni, ali po besedotvorni osnovi PMM niso ustrezali kriteriju, da jih lahko označimo kot ledinska/totemska imena. Izraze sem preverjal v Snojevem in Bezlajevem slovarju. 

:Kot vidim iz tvojih prispevkov, se zanimaš za imenoslovje in etimologijo. Sam seveda nisem akademik, sem slovenist in se mdr. malo spoznam tudi na metodologijo primerjalnega jezikoslovja. Rad bi ti omenil, da etimologija ni tako preprosta veda, kajti jezikoslovnega laika lahko zavede zunanja glasovna podobnost imen, ki pa ni zadostna podlaga za sklepanje o izvorni sorodnosti besed. 

:Če se posvetiva pojmu ledinskega imena: po definiciji iz SSKJ je to ime njiv, travnikov, gozdov; leksikon CZ zraven šteje tudi poti, vodnjake. Gre torej za imena, ki izhajajo iz zemljepisnih poimenovanj, ali kot pravi leksikon CZ, za mikrotoponime. 

:''Škafar'' je s pripono ''-ar'' izpeljano iz ''škaf'' (slovenščina je besedo prevzela iz nemščine) in je prvotno pomenilo poklic oz. rokodelca, izdelovalca škafov (podobna primera sta ''Žagar'' in ''Kotlar''), torej ne gre za ledinsko ime. Poimenovanje zemljepisnega pojava s ''škafom'' je pomensko vsekakor drugotno.

:Glede primera ''Škriljar'' imam pomisleke že glede izvora, če ni morda hrvaško. Slovenščina ima ''skril'', 'vrsta kamnine, ki se kolje v plošče', narečno tudi ''škril''. Snoj nato navaja hrv. ''škrilja, škriljevac'' 'kamnita plošča, skrilavec'. Izvor je psl. ''*skridlъ'' 'kar je razcepljeno, počeno, odrezano', kar je posamostaljeni pretekli tvorni deležnik iz psl. ''skristi ~ {{Unicode|skridǫ}}'' 'pokati, cepiti se, klati se' (Snoj 664). Po izvoru in pomenu bi težko rekel, da je ledinsko ime, lahko bi bilo eventuelno hišno ali rokodelsko ime. 

:Že prej sem te želel prositi, da navedeš kak vir za svoja članka, s pomočjo katerih bi bilo možno preveriti točnost podatkov, in tudi v prihodnje bi te prosil, če svoje navedbe predhodno preveriš v etimoloških slovarjih ali kaki sorodni jezikoslovni literaturi. Nekateri avtorji, ki se posvečaju konkretno izvoru priimkov, so npr. Pavle Merku, Franc Jakopin in Janez Keber. Lep pozdrav --[[Uporabnik:Jalen|Jalen]] 18:54, 16 april 2007 (CEST)

:Pravkar sem si ponovno ogledal oba članka. Za nekatere primere imam še vedno pomisleke, ali ustrezajo kriteriju ledinskih in totemskih imen oz. ali dejansko izhajajo iz poimenovanj, pod katera so uvrščena. Članek o ledinskih imenih (v mislih imam predvsem skupino ''Ledinska imena 2'') ima npr. veliko primerov, ki izhajajo iz poimenovanj dreves in rastlin, čeprav viri, ki sem jih preveril, navajajo, da so ledinska imena predvsem toponimne narave, tj. da izhajajo iz zemljepisnih danosti. 

:Še vedno menim, da članka nujno potrebujeta vire. Sam si npr. nikoli ne upal razlagati izvora besed, ne da bi jih preveril v etimoloških slovarjih in jezikoslovnih virih. Etimologija je taka veja jezikoslovja, kjer laično sklepanje ne zadošča, temveč se je potrebno opreti na strokovne vire. Upam, da razumeš, da ne želim omalovaževati tvojega dela, toda veliko primerov v obeh člankih je bilo vnešenih na podlagi napačnih sklepanj, zato sem jih moral popraviti, razloge pa sem navedel v povzetkih urejanj.  

:Morda bi se dalo oba članka predelati tako, da bi pojasnjevala izvor priimkov s širšega vidika (nekaj podobnega je na pogovorni strani članka ''Totemska imena'' predlagal tudi uporabnik Navportus), da bi bili lahko vključeni tudi taki primeri, ki so bili umaknjeni, ker niso ustrezali definiciji ledinskih ali totemskih imen (npr. poimenovanja poklicev). Če te še kaj zanima, me mirno vprašaj. --[[Uporabnik:Jalen|Jalen]] 21:47, 20 april 2007 (CEST)

==Povojni poboji==
NIČ ni pretirano, te številke so znane že od 1991. leta. Kmalu izide nova knjiga gospoda Iva Žajdele in bodo notri tudi stanovanjska grobišča. Z njimi sem začel jaz - prej se jih ni omenjalo. Resnice ne bo nihče zaustavil, nekateri živimo zanjo! 80.000 do 100.000 je še majhna številka. Pa saj o tem govorijo moji blogi na spletu. Ni treba, da Wkipedia. Partizani z ničemer niso podprli svojih virov, pa se še zdaj toliko &quot;zgodovinarjev&quot; sklicuje na njihove pravljice.([[Uporabnik:Alexbass|Alexbass]] 11:13, 1 maj 2007 (CEST))

Vedel sem, kaj boste naredili in ne čudim se. Povojni poboji in stanovanjska grobišča so zadeva, ki se preprosto ni zgodila in ne sodi nikamor. Take misli me še bolj podžigajo. Pet let sem že v tem, sicer je pa gospod Janez Črnej že zdavnaj vse dokumentiral. Imam dokumentacijo (ki je bila javno objavljena v revijah in knjigah), kjer so navedene priče (z imeni in priimki) dogodkov. Nobene laži nisem napisal in nobenega pretiravanja ni. OK, naj bo - nič se ni zgodilo. Hvala, ker ste mi vlili še več volje in energije za moje delo. Kaznujte me : kot v dobrih, starih partijskih časih. Izbrišem poboje še z angloameriške strani o Celju? S pripisom, da so to laži in da se to ni zgodilo? Da tako menijo slovenski administratorji? Toliko znam angleško.([[Uporabnik:Alexbass|Alexbass]] 11:34, 1 maj 2007 (CEST))

: Spoštovani kolega, 
: na wikipediji se skušamo držati določenih pravil, ki zagotavljajo verodostojnost te enciklopedije. Vse navedene informacije morajo biti podprte s preverljivimi viri in to ne kakršnimi koli. Wikipedija lahko vsebuje le gradivo, ki ga je objavil priznan ali verodostojen vir, ne glede na mnenje posameznih urejevalcev o njegovi resničnosti. Če takih virov ni, lahko vsak uporabnik umakne dvomljivo vsebino. O tako občutljivi temi, kot so povojne usmrtitve, se preprosto ne more pisati na način, ki daje zgolj vtis želje po zbujanju pozornosti, temveč so potrebne zelo dobre reference, to pa so za wikipedijo lahko le kompetentni zgodovinarji z akademskimi referencami in ne pisalci internetnih blogov. --[[Uporabnik:Jalen|Jalen]] 21:03, 1 maj 2007 (CEST)

==Al' prav se piše Medmurje ali Međimurje?==
Morda dodaš še jezikoslovno mnenje o tem vprašanju v [[Pogovor:Međimurska županija]]. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] 10:49, 30 maj 2007 (CEST)

== Pozdrav in vabilo ==
Srečanje nas wikijev bo 30.8. na ljubljanskem gradu. Lahko se osebno spoznamo. Potrditev sprejemamo na strani Wikipedija:V živo. Lp--[[Uporabnik:Pranavor|Pranavor]] 18:39, 4. avgust 2007 (CEST)

==Venetščina==
Če imaš čas in še nisi obupal nad WP, si poglej [[Pogovor:Venetščina]]. Morda dodaš še kakšno načelno pripombo lingvista. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] 19:16, 5. avgust 2007 (CEST)

==Norma==
»Verjamem pa, da ljudje, ki niso slavisti in jezikoslovci, najbrž tega ne vedo in ga dojemajo kot črko zakona.«

Najbolje je seveda upoštevati obe normi, deskriptivno (raba) in preskriptivno. SSKJ podaja sliko deskriptivne norme, kot je obstajala v času nastajanja SSKJ. Mislim pa, da mora človek za ustrezno upoštevanje obeh norm dobro poznati slovenski jezik in tudi področje, ki ga lektorira; kar se je jasno pokazalo tudi v primeru izbire med poimenovanjema ''LSD'' in ''lizergid''. V vsakem primeru pa gre pri tem za arbitrarno/pristransko presojanje, zato je najbolje, da se držimo predloga IP 213. --[[Uporabnik:Eleassar|'''Eleassar''']] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]&lt;/sup&gt; 10:57, 4. oktober 2007 (CEST)

:Arbitrarno presojanje v primeru jezikovne norme je npr. tole: [http://sl.wikipedia.org/wiki/Slovenski_pravopis_2001#Okolijski_namesto_okoljski__in_splo.C5.A1na_kritika_normativnosti_SP_2001]. Drugače se strinjam z zgoraj povedanim. Na medicino se gotovo bolje spozna nekdo, ki je sam iz te stroke, mislim pa, da nisi prav ravnal v primeru prestavitve gruzinščina &gt; gruzijščina, zato nameravam to prestaviti nazaj. --[[Uporabnik:Jalen|Jalen]] 12:05, 4. oktober 2007 (CEST)

Prav, samo naj bo v skladu z zgoraj omenjenim predlogom. --[[Uporabnik:Eleassar|'''Eleassar''']] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]&lt;/sup&gt; 12:18, 4. oktober 2007 (CEST)

== Fundraiser 2007 - Translation of Sitenotice ==

Hi, the Fundraiser 2007 of the Wikimedia Foundation will last from 22 October to 22 December. Right now we are preparing the sitenotice. Could you please help by translating the two sentences in your language? If you cannot do this, could you please help me to contact a person who can help? You can find the text to be translated on [[:meta:Fundraising 2007/Text for sitenotice|meta]]. Thank you so much for your help! Best, --[[Uporabnik:SabineCretella|SabineCretella]] 21:12, 6. oktober 2007 (CEST)

:Done. --[[Uporabnik:Jalen|Jalen]] 21:19, 6. oktober 2007 (CEST)

A ne bi bilo slovnično pravilneje &quot;Česar ne veste o Wikipediji...&quot;? --[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] 22:55, 6. oktober 2007 (CEST)

:Popravljeno.--[[Uporabnik:Jalen|Jalen]] 23:28, 6. oktober 2007 (CEST)

== Črni panter ==

Odstranila sem označbo, da je članek pristranski, ker v njem res ni nič pristranskega, sem pa tudi malo lepše oblikovala pravopisno članek. Če je moje postopanje napačno, vrni nazaj spremembe, mislim pa da ni potrebno. V tem primeru namreč članek nima veze s slovenskim nacionalizmom ter Karantanci, je dosledno oblikovan, mislim da bi bilo edino dobro dodati kako referenco, ki pa jo zaenkrat nimam na voljo. In še, oproščam se, vendar sem zbrisala tudi oznako, da članek ne vsebuje virov. To bi prosila da se povrne. Sicer pa dvomim slednje v članku - kremplji kot simbol čistosti? Zdi sem mi prej neverjetno, kot res. simbol čistosti je bela barva, svetlo modra ter od rož lilija, kar verjetno vemo vsi. Kremplji in za povrh še rdeči - so pa po mojem mnenju daleč od tega, mislim da sploh nimajo povezave z Biblijo. In kaj meniš ti na vse skupaj?--[[Uporabnik:Amazone7|Amazone7]] 21:48, 6. oktober 2007 (CEST)

Diplomirala bom iz umetnostne zgodovine, tako da ne vem, koliko ve IP o sledečem, ker ne poznam njegovega profila. Meni je namreč ta mala teza o čistosti, ki naj bi jo celo po Bibliji simbolizirali panterjevi kremplji, malo čudna. Pri vsej ikonografiji namreč ki jo poznam, za kaj takega še nikoli ampak res nikoli nisem slišala in ima po mojem mnenju korenine v posvetni-profani ikonografiji.--[[Uporabnik:Amazone7|Amazone7]] 00:10, 7. oktober 2007 (CEST)

IP je zgodovinar, jaz se kaj dosti na heraldiko ne spoznam. Sicer sem pa pravkar odkril, da je članek v resnici skopiran s spletne strani tu-je.si, tako da že sam vir zbuja sum o verodostojnosti vsebine. --[[Uporabnik:Jalen|Jalen]] 07:53, 7. oktober 2007 (CEST)

a tako torej.. No, nisem se šla policaja zato tega nisem odkrila, meni je bil sicer normalen na prvi videz le ta mali ikonografski podatek me je zmotil... Upam, da se bo našel kdo, ki bo o tem vedel kaj več?--[[Uporabnik:Amazone7|Amazone7]] 15:16, 7. oktober 2007 (CEST)

== Vprašanje ==

Zanima me, kako se nominira članek za izbrani članek. Pa hvala za morebiten odgovor.--[[Uporabnik:Amazone7|Amazone7]] 16:59, 13. oktober 2007 (CEST)

:Članek lahko vedno predlagaš za IČ. Za začetek bo najbolje, da si prebereš [[Wikipedija:Predlogi za izbrani članek]] in [[Wikipedija:Opredelitev izbranega članka]] in premisliš, ali članek, ki bi ga rada predlagala, ustreza kriterijem. Potem pa sledi postopku, ki je opisan [[Wikipedija:Predlogi za izbrani članek|tu]], pod poglavjem ''Postopek za predlaganje''. LP --[[Uporabnik:Jalen|Jalen]] 18:21, 13. oktober 2007 (CEST)

super, sem že opravila, in to vse po pravilih, zdaj pač čaka na vaše komentarje - je na glasovanju. --[[Uporabnik:Amazone7|Amazone7]] 18:40, 13. oktober 2007 (CEST)

==[[Misuri]]==
Glede na to, da se veliko ukvarjaš z jezikom, bi te vprašal kako ti gledaš na ta »pišikaoštogovoriš« sistem, ki ga izvaja naš sodelavec v zadnjem času.--[[Uporabnik:Rude|Rude]] 13:40, 18. oktober 2007 (CEST)

==Oziralni zaimki-(ki), (kateri)==
Prepričan sem, da imaš prav, in se ti zahvaljujem za popravek-lep pozdrav!-Štefan[[Uporabnik:Struc|struc]] 15:53, 23. oktober 2007 (CEST)

== [[Slovnično število]]  ==

Slovnično število naj bi govorilo o zadevi na splošno - ne le v slovenščini!? --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] 22:00, 24. oktober 2007 (CEST)

:Ne razumem tvojega komentarja. Tisti stavek o tvorjenju množine v angleščini bi sodil kvečjemu v članek o množini ali pa v članek o angleščini, PMM mnenju pa je bil napisan preveč poenostavljeno, saj tudi v angleščini stvari niso tako ''simple'' (glej [http://en.wikipedia.org/wiki/English_plural]) --[[Uporabnik:Jalen|Jalen]] 22:19, 24. oktober 2007 (CEST)

== SP in internet ==

Kot enega od Wikipedistov, ki se zanimajo za jezikoslovje, bi te prosil, da podaš svoje mnenje o [[Uporabnik:Dbc334/Pravopisne težave|pravopisnih težavah]] slovenščine, ki se pojavljajo na internetu. Bil bi ti hvaležen, če omeniš kakšen problem, ki bi ga bilo vredno dopisati v članek. Oboje lahko storiš kar na pogovorni strani omenjenega članka. Hvala že v naprej! --[[Uporabnik:Dbc334|Domen]] 16:21, 27. december 2007 (CET)

: [[Uporabniški pogovor:Dbc334#Terminološka komisija SBD|Tu]] te še prosim za mnenje. Hvala. --[[Uporabnik:Dbc334|Domen]] 10:53, 1. januar 2008 (CET)

== Hvala ==

--[[Uporabnik:IzTrsta|IzTrsta]] 11:41, 15. januar 2008 (CET)

== Prosim za pomoč ==

Pa še nekaj bi te vprašal. Kultura, ki se je razvila v železni dobi v srednji Italiji, je Vil(l)anovianska, vilanovanska (hrv.), vilanovska (čš)? Pravimo tem ljudem Vilanovijani, Vilanovijci ali kako? - Oprosti, da te nadlegujem, a manjkajo mi slovenski viri in nimam možnosti, da bi hodil po knjigarnah in knjižnicah. Hvala. --[[Uporabnik:IzTrsta|IzTrsta]] 10:50, 24. januar 2008 (CET)

:Jaz sem zasledil ''villanovska kultura''. Za pripadnike arheoloških kultur se običajno ne dela pridevnikov v stilu zemljepisnih ali etničnih imen (mdr. tudi zato ne, ker arheologija sama načeloma ne odloča o etnični pripadnosti nosilcev neke kulture), temveč se jih poimenuje kar ''pripadniki/nosilci villanovske kulture''. V stavku se lahko ponavljanju eventuelno izogneš tako, da najprej omeniš ''villanovsko kulturo'', nato pa rečeš ''njeni pripadniki/nosilci'' ipd. LP, [[Uporabnik:Jalen|Jalen]] 11:41, 25. januar 2008 (CET)

Hvala za podatek in predvsem za razlago. --[[Uporabnik:IzTrsta|IzTrsta]] 16:38, 25. januar 2008 (CET)

== Hvala ==

za [[Benečija|popravke]]. --[[Uporabnik:IzTrsta|IzTrsta]] 18:19, 11. februar 2008 (CET)

:Ni kaj :-). [[Uporabnik:Jalen|Jalen]] 19:59, 11. februar 2008 (CET)

Hvala, ker si pregledal. Očitno mi je ušlo nekaj vejic in pik, ker sem hitel. lp., [[Uporabnik:Ziga|Ziga]] 14:19, 5. marec 2008 (CET)

== Meritev/merjenje ==

Prosil bi te, če lahko podaš kakšno mnenje - predvsem o pogostejši rabi (in razlogih zanjo) pojmov [[meritev]] in/ali [[merjenje]] na [[Pogovor:Meritev|pogovorni strani]]. pmsm gre za sopomensko rabo, katera pa je pogostejša, pa težko ocenim. In še, kako naj pišemo npr.: ''glavni članek: ta pa ta'' z malo ali z veliko? Enako velja za 'glej tudi' ipd. Eni pravijo, da z veliko, ker gre za naslove člankov, sam pa jih obravnavam preprosto kot gesla?  --[[Uporabnik:XJamRastafire|xJaM]] 15:56, 18. marec 2008 (CET)

:Jaz bi ''Glavni članek: Ta pa ta'' pisal oboje z veliko, ker gre za naslove. Mislim, da je bila doslej tudi taka praksa. Tudi pod ''Glej tudi'' bi se držal tega. LP, [[Uporabnik:Jalen|Jalen]] 22:10, 18. marec 2008 (CET)

== Pedido :) ==

Hola. Soy [[:pl:User:Szoltys|Szoltys]] de pl.wiki. Puedo pedirte de una cosa? Es que llevo 10 anos coleccionando recibos. Si, yo sé que esto es muy raro, pero me gusta. ;) Por eso quiero preguntarte si hay alguna posibilidad que me mandes algunos recibos de Eslovenia? Ya tengo unos de tu pais pero pocos. Y me gustaria tener más. ;) Si te acuerdes, dimelo por favor. :) Aaa y por supuesto te recogeré todos los cuestos postales. Saludos cordiales, [[:pl:Wikipedysta:Szoltys|Adam Szołtysek]]

==Slovenščina = Slovenčina??= Slovaščina???==
Opazil sem da je na španski strani pod pojmom Sloveščina- jezik zapis Slovaščine. Tako se kakšnih 400 miljonov Zemljanov napačno uči osnovnih pojmov o Slovenščini. Tam smo res povečani na število 5 miljonov, vendar je to le premajhna tolažba za nas. Pozivam vse, ki se na Španščino kaj bolje spoznate kot jaz, da se povežete z &quot;admini&quot; na španski &quot;Wiki&quot;- urejevalci, naj popravijo storjeno napako. Žal jaz špansko ne znam, me pa ta, verjetno-&quot;kiks&quot;, zelo moti. Lep pozdrav! [[Uporabnik:Struc|struc]] 10:39, 7. april 2008 (CEST)

:Žal ne razumem, v čem naj bi bil problem. Sem pogledal na članka o slovenščini in slovaščini na španski wikipediji, vednar nisem opazil nobenih napak ali zamenjav. --[[Uporabnik:Jalen|Jalen]] 11:42, 7. april 2008 (CEST)

*: Ob 10:30 uri jebilo še narobe, zamenjani sta bili med seboj Slovaščina in Slovenščina, zdaj je pravilno, mislim da je bil vmešan nek &quot;Bot&quot;, ki ni pravilno deloval. Lep pozdrav!- [[Uporabnik:Struc|struc]] 18:07, 7. april 2008 (CEST)

==Dinamo Kijev==
Daj poglej ce je dobro poslovenjenom, ce ni prosim popravi --[[Uporabnik:Yoda|Yoda]] 13:14, 13. april 2008 (CEST)
==Massive Block Log for Admin==
&quot;Diplomacy consists of combining honesty and politeness.&quot;

*Administrators : Massive Block log
*Possible Abusive Use of Admin Tools
*Please Review : [[User:Gwernol]] and [[User:Jpgordon]] -[[Posebno:Contributions/66.162.207.31|66.162.207.31]] 21:08, 17. maj 2008 (CEST)

== 2. srečanje Wikipedistov (26. junij 2008) ==

Pozdravljen!

Lepo si vabljen na 2. srečanje Wikipedistov, ki bo po vsej verjetnosti v Grosupljem, v četrtek, 26. junija 2008. Prosim, da na [[Wikipedija:V živo/junij 2008]] potrdiš/zavrneš svojo prisotnost glede na ponujene termine (lahko dodaš tudi novega). Če bo dovolj prijavljenih bom nadaljnja obvestila posredoval pod lipo. Koordinator [[Uporabnik:Smihael|Miha]], 19:15, 3. junij 2008 (CEST)

==Živjo==

Lepo prosim da svoja dejanja vklučiš v pogovorne strani, saj si že trikrat vrnil isto stran ki ustreza samo tebi, in se podajaš v 3rr. Hvala ----[[Uporabnik:Makedonij|Makedonij]] 18:54, 11. junij 2008 (CEST)
:A si zadovoljen zdaj???----[[Uporabnik:Makedonij|Makedonij]] 20:16, 11. junij 2008 (CEST)

No, me veseli, da je na koncu prevladal zdrav razum. Moj motiv je zgolj verodostojnost wikipedije kot enciklopedije. Še dobronamerna pripomba: na pogovornih straneh se skušaj izogibati rabi trojnih klicajev in vprašajev, ker dajejo vtis kričanja. LP, [[Uporabnik:Jalen|Jalen]] 20:23, 11. junij 2008 (CEST)
:Ali se potemtakem strinjaš da umaknem predlogo o pristranskosti in netočnosti?----[[Uporabnik:Makedonij|Makedonij]] 20:32, 11. junij 2008 (CEST)

Kot vidim, je sporna vsebina ostala, le prestavil si jo v novo poglavje, zato je članek kot tak še naprej sporen. --[[Uporabnik:Jalen|Jalen]] 21:25, 11. junij 2008 (CEST)

== Ruski ženski priimki ==

Pozdravljen Jalen. Kaj meniš o ženski obliki priimka [[Tolstoj]]/[[Tolstoji]]? Izvirno rusko je Толстая, pri prečrkovanju mi običano opuščamo я, tako da pridelamo žensko obliko [[Tolsta|Tolstá]]. Res se malo čudno sliši, vendar je zgleda (ali pa prav gotovo) tako. --[[Uporabnik:XJamRastafire|xJaM]] 11:29, 1. avgust 2008 (CEST)

:PMM da. Če je rusko ''Tolstaja'', je po naše ''Tolsta''. Pa najbrž tudi ni ''Feodora'', temveč ''Fjodora''. --[[Uporabnik:Jalen|Jalen]] 13:45, 1. avgust 2008 (CEST)

::Kolikor razumem članek, je ta oseba emigrirala in živela v Avstriji. Možno je, da je tam drugače pisala svoje ime. Žal pa nisem o njej našel ničesar ne na googlu, ne na ruski, angleški ali nemški wikipediji, da bi lahko karkoli z gotovostjo rekel. --[[Uporabnik:Jalen|Jalen]] 13:54, 1. avgust 2008 (CEST)

::: Saj, vprašanje se je nanašalo (tudi) na druge ženske priimke, ki sem jih povzel z ru: o rodbini [[Tolstoji|Tolstojev]]. Ja, nekdo bi lahko tudi privlekel kakšne teorije, da, če je rusko Толстая, je po naše Tolstoj. Sklepam, da ima takšno mnenje [[Uporabnik:Ziga|Žiga]], čeprav, ko je trdil da je edino pravilno [[Dmitrij Šostakovič|Šostakovič]] Dmitrij, je prav da se pač upošteva ta posebnost ruskega jezika tudi drugače pri nas. No, saj se, le takšni primeri, so morda za nekoga izjeme. Raje pa tebe prej vprašam, preden grem karkoli prestavljat na veliko. --[[Uporabnik:XJamRastafire|xJaM]] 14:27, 1. avgust 2008 (CEST)

== Pomoč pri prevajanju ==

Pozdravljen, Jalen!
Mogoče bi vedel, kako bi lahko v slovenščino prevedel tele pojme iz jezikoslovja: initial mutation, aspiration, lenition, elipsis, eclipsis, soft mutation, hard m., nasal m., aspirated (spirant) m., mixed mut. ... nanašajo se na keltske jezike, ker bi rad v članke o njih dodal malo bolj podrobne opise, kako jezik deluje. Hvala! [[Uporabnik:Jz|Jz]] 19:17, 27. avgust 2008 (CEST)

:Mutation je sprememba ali premena. Initial mutation = vzglasna premena, soft m. = mehka premena, hard m. = trda premena, nasal m. = nosna premena, mixed m. = mešana premena, aspirated (spirant) m. = aspirirana (priporniška) premena. Aspiration je aspiracija ali pridih, lenition je mehčanje, elipsis je lahko izpust ali odpad. Za izraz eclipsis še nisem slišal, lahko pomeni kaj v smislu izginotja, izginjenja. Lp, [[Uporabnik:Jalen|Jalen]] 22:14, 27. avgust 2008 (CEST)

Hvala! pa še tole: kaj pa SLENDERIZATION? [[Uporabnik:Jz|Jz]] 19:40, 28. avgust 2008 (CEST)

:Žal mi ta pojem doslej ni bil znan. Najbrž bo treba prevesti nekako opisno, npr. mehčanje končnega soglasnika ali mehčanje zadnjega zloga z dodajanjem prednjih vokalov (e,i), sodeč po tehle definicijah:

:- For the feminine noun, the dative case introduces the first of several situations where a word must be slenderized, a process that changes the final syllable of a word and makes the vowel sound softer or closer to a slender vowel sound. [http://www.ibiblio.org/gaelic/Gaidhlig/Leasain/leasan.3.html]

:- Palatalization/Slenderization
:One speaks of &quot;palatalization of the final consonant&quot;, or simply of &quot;slenderization&quot;. Example: balach (boy) - balaich (boys), [x] - [ç]. Slenderization is marked orthographically by adding an &lt; i&gt; before the consonant. [http://www.noclockthing.de/gaidhlig/index.php?page=14]  

:[[Uporabnik:Jalen|Jalen]] 20:22, 28. avgust 2008 (CEST)

OK hvala! Bom zdaj poskusil nekaj napisati pa bi prosil za pregled, če je v redu. [[Uporabnik:Jz|Jz]] 18:21, 29. avgust 2008 (CEST)

==A Ti DOGAJA==

Odnehaj s temi forami,če lahko pomagaš pomagaj če ne pusti da stvar speljem do konca!--[[Uporabnik:Makedonij|Makedonij]] 19:59, 3. september 2008 (CEST)
:Pravijo da se pogovorna okna ne brišejo ampak shranjujejo!--[[Uporabnik:Makedonij|Makedonij]] 20:07, 3. september 2008 (CEST)


== Alenka (ime) ==
Točno tako, sem preveril, hvala za opozorilo, bom dodal še Magdalena. lp --[[Uporabnik:Grejo|Grejo]] 10:08, 7. oktober 2008 (CEST)

== Povezava na Koroški plebiscit ==

Prosim, da ne odstranjujete zunanje povezave na Koroški plebiscit. Gre za resnice in točnosti, ki so podkrepljene z viri.

Osnovna stran o koroškem plebiscitu je preobširna, da bi jo prestavil sem. Pa tudi ni smiselno, da mi kdo, iz kdo ve kakih vročičnih nagibov popravla podatke, ki jih ni niti prebral, niti preučil. {{unsigned|Lubek}}

:Glej [[Pogovor:Koroški plebiscit]]

== Prosim za pomoč ==

Lepo prosim, da ob priliki pregledaš in popraviš [[jezikovne manjšine v Evropi|ta]] in [[jezikovne manjšine v Italiji|ta]] članek. Prosim tudi, da dodaš (kjer manjka) sledeče: 1 - slovensko poimenovanje raznih jezikov, 2 - kategorije (ne bi rad kaj narobe napisal), 3 - iw (nisem našel nič specifičnega, povsod so le splošni članki o &quot;manjšinah&quot;, ni govora o evropskih ali celo italijanskih jezikovnih manjšinah). Najlepša hvala. --[[Uporabnik:IzTrsta|IzTrsta]] 17:49, 18. oktober 2008 (CEST)

== Preverba ==
Pozdrav! Če imaš kaj časa, bi te prosil, da pregledaš [http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Posebno%3ACategories&amp;from=Rimskokatoli%C5%A1ki+nad%C5%A1kofje kategorije rimskokatoliških (nad)škofij) in ugotoviš, če sem zadel poimenovanje pri tujih krajih. LP, --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 21:25, 29. oktober 2008 (CET)

==Upošteval sem tvojo kritiko==
Popravil sem '''Zeleno''', čeprav večina podatkov, ki jih navaja Žurnal drži. Osebno sem doživjal da je sok zelene najbolj pomagal pri tegobah mojega dedka, kateri je imel vodenico. Glede debelosti pa nisem več prepričan da deluje, ker danes zeliščne lekarne uporabljajo predvsem rastlino [[Yerba mate]] in njene izvlečke, raste pa v južni Ameriki. Rastlina mate ima namreč to lastnost da zmanjšuje apetit in žejo ter pospešuje izločanje vode. Lep pozdrav Štefan![[Uporabnik:Struc|struc]] 18:05, 8. november 2008 (CET)

== Ibol(y)ka ==
Sem šel preverit na Mažarsko wikipedijo. Tam res nastopa stran z geslom Ibol(y)ka, vendar ne znam madžarsko, povezave še na kakšno drugo državo pa ni, tako da ne vem o čem pišejo. --[[Uporabnik:Grejo|Grejo]] 15:04, 14. november 2008 (CET)

Morda bi bilo najbolje, da se obrneš na [[Uporabnik:Lanfra]] ali uporabnika, ki se podpisuje nekaj podobnega kot Doncsecz. --[[Uporabnik:Janeznovak|Janez Novak]] 16:09, 14. november 2008 (CET)

== Popravki ==

Hvala ti za popravke imen nekaterih jezikov iz ruskih republik. Imena jezikov: »[[:ru:Кабардино-черкесский язык|kabardino-čerkeščina]] (kabardinščina/čerkeščina)«, »[[:ru:Карачаево-балкарский язык|karačaj-balkarščina]]« (balkarščina) sem povzel po ruskih člankih, res pa je, da ne vem kaj dosti o teh jezikih. --[[Uporabnik:XJamRastafire|xJaM]] 15:24, 1. december 2008 (CET)

:Taka imena so po svoje problematična, ker gre dejansko za krovne termine. Karačajščina in balkarščina sta v bistvu dve različici enega in istega jezika, kljub temu pa gre za dva naroda, ki imata vsak svoje ime: eni so Karačajci, drugi pa Balkarci. Pri kavkaških jezikih je zadeva še malo bolj zapletena, ker imaš tri narode, ki govorijo zelo sorodne jezike: Kabardince, Čerkeze in Adigejce. Kot sem malo pogledal po drugih wikipedijah, vidim da terminologija ni čisto enaka. Ruščina res uporablja izraz ''kabardinsko-čerkeški'' jezik, angleščina pa ima ''Kabardian language'' in ''Adyghe language'', za ''Circassian language'' pa piše, da je krovni termin za oba. Zaenkrat naj imena in povezave ostanejo tako kot so, če bomo kdaj imeli članke o teh jezikih, se bom poskusil bolj poglobiti v to temo. LP, [[Uporabnik:Jalen|Jalen]] 18:08, 1. december 2008 (CET)

Kako je s prečrkovanjem v latinico pisav neruskih jezikov, ki rabijo cirilico? Ali jih prečrkujemo po tujih prečrkovanjih ali kot je običajno za cirilične abecede s slovenskimi črkami. Mislim npr. na: Тыва Республика, ''Tyva Respublika'', Республикæ Цæгат Ирыстон — Алани, ''Respublikæ Cægat Iriston - Alani'', Башҡортоста́н Респу́бликаһы, ''Bašqortostan Respublikahy'', Хальмг Таңһч, ''Halmg Tanhč'', ГIалгIай Мохк, ''Ğalğaj Mohk'' (''Moxk'' mi malo čudno zveni) ipd. Nekaj takšnih ciriličnih pisav je modificiranih in ima dodatne črke (æ, ҡ, ң, һ, ...) vendar je npr. 'ы', ustaljena, ki jo po navadi prečrkujemo v 'i'. Zanimivo, (angleško) prečrkovanje Baškortostana rabi 'š' in na drugi strani 'q' in 'y'. --[[Uporabnik:XJamRastafire|xJaM]] 14:16, 2. december 2008 (CET)

:Prečrkovanje, ki ga uporablja angl. wikipedija, pravzaprav ohranja fonetiko teh jezikov. Jaz sem zato, da se ohranjajo ''y'' in drugi posebni glasovi. To so vendarle neslovanski jeziki in ne zdi se mi nič narobe, če uporabljamo tako prečrkovanje zgolj enkrat ali dvakrat v članku, pri latinizaciji uradnega imena. LP, [[Uporabnik:Jalen|Jalen]] 14:39, 2. december 2008 (CET)

:: Ta način prečrkovanja verjetno ni preveč standarden, saj omenjeni znak 'š' verjetno ne predstavlja nekega tipičnega glasu - ali pa se (močno) motim. Ne, narobe ni, le morda smo navajeni prečrkovanj iz slovanskih jezikov. Sam sem sicer pristaš prečrkovanj glede na slovensko abecedo, ker je pmsm takšna za povrečnega bralca najbolj enostavna. O tem smo tako ali govorili že velikokrat (indijski jeziki, japonščina, kitajščina itd). --[[Uporabnik:XJamRastafire|xJaM]] 15:12, 2. december 2008 (CET)

Tatarski jezik ima npr. neuradno standardno različico v latinščini, ki je prilagojena po turški latinici [http://en.wikipedia.org/wiki/Tatar_alphabet]. Tatari so že leta 2000 hoteli uvesti latinico, vendar je ruska duma nato sprejela zakon, ki določa, da je cirilica edina dovoljena pisava. Kljub temu se latinica še vedno veliko uporablja. Tatarska wikipedija je nasploh pisana v latinici. --[[Uporabnik:Jalen|Jalen]] 18:02, 2. december 2008 (CET)

==Portali==
Živjo,

na angleški wikipediji sem opazil, da imajo t.i. portale.Se mi zdi zelo fina stvar, pa me zanima, če se jo da naredit tudi na slovenski WP? Hvala [[Uporabnik:Jz|Jz]] 13:06, 18. januar 2009 (CET)

:Gotovo se da, žal pa jaz s tem nimam kakih posebnih izkušenj. Poskusi si pomagat s temle: [http://en.wikipedia.org/wiki/Wikipedia:Portals], [http://en.wikipedia.org/wiki/Wikipedia:Portal_guidelines]; ali pa vprašaj Pod Lipo. LP, [[Uporabnik:Jalen|Jalen]] 18:41, 21. januar 2009 (CET)

== Mikrojeziki ==

Ali se termin [[:ru:Славянские микроязыки|mikrojezik (микроязык)]] rabi, ali je to (le) posebnost ruskega jezikoslovja? Soroden (splošni) pojem je [[:en:Dialect continuum|dialect continuum]] ([[:ru:Диалектный континуум|диалектный континуум]]; kateri je ustrezen slovenski izraz?). --[[Uporabnik:XJamRastafire|xJaM]] 14:10, 29. januar 2009 (CET)

:Kolikor sem si ogledal članek na angleški wikipediji [http://en.wikipedia.org/wiki/Slavic_microlanguages], vidim, da je izraz ''mikrojezik'' uvedel ruski jezikoslovec Duličenko. Se mi zdi, da je tam dokaj razumljivo razloženo, za kaj gre. Pojma nista sinonimna. Pri kontinuumu [http://en.wikipedia.org/wiki/Dialect_continuum] gre bolj za več različic enega in istega jezika, ki imajo (tudi zaradi političnih in zgodovinskih razlogov) vsaka svoj standard. Tipičen primer jezikovnega kontinuuma so npr. hrvaščina, srbščina, bošnjaščina in po novem še črnogorščina. --[[Uporabnik:Jalen|Jalen]] 10:33, 30. januar 2009 (CET)

:: Ne, saj nisem mislil da sta sinonima. Vprašal sem le, če sta smiselna pojma za stvaritev člankov o njih. Če je tako kot praviš, bom poskusil tvoriti članka. Pomagal si bom tudi z ruskim člankom o mikrojezikih, kjer je, na uč, morda 'več' napisano (sicer je res vprašanje ali tudi bolje kot na en wp). Kolikor sem na hitro preletel je izraz ''mikrojezik'' bolj v navezi s slovanskimi jeziki, saj samostojnega članka o tem na ru wp ni. Se mi zdi zanimiva tema, še posebej zaradi naših narečij, prekmurščina, rezijanščina, ki lahko nekako spadajo v to kategorijo. Če prav razumem, gre dejansko v grobem za jezik, ki ima izpričano knjižno rabo. Ja, saj pravita oba članka,angleški in ruski, da se je izraz »književni mikrojeziki, literaturni ~« kasneje utrdil v slavistiki. --[[Uporabnik:XJamRastafire|xJaM]] 13:57, 30. januar 2009 (CET)

:Bistvo mikrojezika, kot sem ga jaz razumel, je v tem, da pomeni precejšnjo razvojno posebnost v primerjavi s standardno različico, kar je lahko pogojeno zaradi zgodovinske ali geografske izoliranosti. Rezijanščina in prekmurščina bi gotovo spadali v to kategorijo. --[[Uporabnik:Jalen|Jalen]] 13:58, 30. januar 2009 (CET)

== Napačni decimalni in tisočiški simboli. ==

Pozdravljen.

V članku [[Tel Aviv]] si sodeč po oznaki, decimalne in tisočiške simbole označil za napačne. Pregledal sem podano povezavo do nekaterih pravopisnih urejanj in opazil, da pravil zoper tega ni. Kje bi jih torej našel? [[Uporabnik:Sweden|Sweden]] 13:53, 9. februar 2009 (CET)

:Slovenska pravila so zelo jasna: uporabljamo decimalno vejico in tisočiško piko. V angleščini je to ravno obratno. --[[Uporabnik:Jalen|Jalen]] 13:56, 9. februar 2009 (CET)

:: Pred časom smo se nekako dogovorili da pri številih do 10.000 tisočiško piko ne pišemo - pri 1000 npr. ne, pri 10.000 in več pa. Vendar se tega ne rabi dosledno. Verjetno niso vsi videli dogovora. --[[Uporabnik:XJamRastafire|xJaM]] 22:20, 11. marec 2009 (CET)

== Kaj je izvirno raziskovanje? ==
Jalen ali je zdaj izvirno raziskovanje že seznam eksponatov [[Nakit|nakita]], ki jih razstavlja muzej [[SEM]] v Ljubljani ? Po mojem si ne zasluži tiste ikone v glavi članka. [[Uporabnik:Struc|struc]] 13:36, 17. februar 2009 (CET)

:O tem, kaj je izvirno raziskovanje, si lahko prebereš tu:[http://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Brez_izvirnega_raziskovanja]; predlagam pa, da prebereš tudi tile dve strani: [http://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Navajanje_virov] [http://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Preverljivost]. Celoten članek o nakitu je napisan v slogu osebnega razmišljanja oz. pripovedovanja, kar je možno sklepati iz dikcije pisanja, manjkajočih vejic in pa dejstva, da članek v bistvu ne pove nič konkretnega. Viri pa tako ali tako niso navedeni. Zame je to opravičjiv razlog, da se ga označi kot izvirno raziskovanje.
:Predloga na vrhu članka služi kot opozorilo bralcem, da članek predstavlja trditve, ki niso nikjer preverjene in so lahko nezanesljive. Predlogi se lahko izogneš tako, da pri pisanju člankov uporabljaš vire in jih tudi navedeš. --[[Uporabnik:Jalen|Jalen]] 20:15, 17. februar 2009 (CET)

== [[Bitka za Bastogne]] ==

Bi te prosil, če greš skozi in popraviš napake. Predvsem se mi zdi, da bodo glede sklanjanja mesta Bastogne. LP, --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 18:05, 5. marec 2009 (CET)

== [[:Kategorija:Hokejisti po klubu]] ==

Bi te prosil, če preveriš, če so naslovi ktgr ustrezni. LP, --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 08:33, 9. marec 2009 (CET)

== Desni prilastek BiH ==

Bosanskohercegovski ali Bosansko-hercegovski? LP, --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 23:48, 10. marec 2009 (CET)

:Slovenski pravopis ima bosensko-hercegovski. PMM je vezaj potreben; ponavadi se opušča takrat, kadar prvi del nima končnice -ski, npr. avstroazijski, ugrofinski, južnoameriški, novogvinejski itn. --[[Uporabnik:Jalen|Jalen]] 22:04, 11. marec 2009 (CET)

Bos'''e'''nsko z e-jem? lP, --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 22:07, 11. marec 2009 (CET)

:Ja, tako piše v SP. Sprejemljivi sta obe različici: bosensko-hercegovski in bosansko-hercegovski. Katera je bolj pogosta, pa ne vem. --[[Uporabnik:Jalen|Jalen]] 22:13, 11. marec 2009 (CET)

Aha, hvala. Ker imamo večino ktgr bosanskohercegovski; a se potem doda le vezaj? LP, --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 22:17, 11. marec 2009 (CET)

:Najbrž...--[[Uporabnik:Jalen|Jalen]] 21:58, 12. marec 2009 (CET)

== [[Wikipedija:Predlogi za izbrani članek|Predlogi za izbrani članek]] ==
Kot enega bolj aktivnih Wikipedistov bi te prosil, da glasuješ glede vseh predlogov. Tudi eden bo dovolj za zdaj. LP, --[[Uporabnik:Jambornik|Jambornik]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Jambornik|CCC]]&lt;/sup&gt; 17:33, 7. junij 2009 (CEST)

==Pisanje valut==
Kako se najpravilneje zapiše valute?
$, dolarjev, USD, US$ ali še kaj drugega? Dolarje sem navedel za primer, zanima me na splošno, ne samo za dolarje. Hvala, LP --[[Uporabnik:Jambornik|Jambornik]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Jambornik|CCC]]&lt;/sup&gt; 11:41, 13. julij 2009 (CEST)

:V vezanem besedilu je običajno bolje izpisat celo besedo. Kratice se uporablja pri naštevanju ali pa v tabelah. --[[Uporabnik:Jalen|Jalen]] 13:41, 13. julij 2009 (CEST)

==Še ena slovnična==
Kako je s pisanjem angleškim oziroma tujih imen na splošno? Spominjam se iz šole, da je treba tujo besedo izgovoriti in potem dodati končnico, npr. Stanleyju, Stanleyjev pokal, itd., ker se Stanley izgovori ''stenli'' in je nujno dodati končnico -ju/-jev, itd. 

Ampak, kako je z imeni, ki se končajo na -er in -e? Primera: Livingstone, Trace in Tropper, snooker. Torej, da sem bolj natančen - v tem vprašanju povzemam vse, kar me zares zanima - ali je prav Livingstonea ali Livingstona, snookra ali snookerja, Traceu ali Tracu? Hvala in lp, --[[Uporabnik:Jambornik|Jambornik]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Jambornik|CCC]]&lt;/sup&gt; 18:52, 12. avgust 2009 (CEST)

: -er in -e naj bi se ohranila zaradi izvirne izgovorjave (to se pojavlja tudi pri francoskih imenih). Če  namreč zapišemo *Livingstona/*Traca, predpostavljamo, da je v imenovalniku *Livingstone/*Trac. LP, [[Uporabnik:Jalen|Jalen]] 16:13, 14. avgust 2009 (CEST)

:: pmsm to ni najboljša ugotovitev jezikoslovcev. Za znana imena (npr. omenjeni Livingstone, Shakespeare) znamo ugibati, za mnogo drugih primerov pa bi težko predpostavili ali je priimek Shake ali Shak - kajti vedno je potem Shakov. Sam tukaj vedno pišem npr. [[Univerza v Cambridgeu]]; verjamem pa da je narobe. --[[Uporabnik:XJamRastafire|xJaM]] 16:38, 14. avgust 2009 (CEST)

== PIČ ==

Kot enega izmed trenutno bolj aktivnih WP, bi te prosil, če lahko [[Wikipedija:Predlogi_za_izbrani_članek|dodaš predloge za IČ]] oz. glasuješ za predlagane. LP, --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 16:33, 16. september 2009 (CEST)

== Bunjevaščina ali Bunjevščina ==

XJam je rekel, da ti tako misliš, da ime jezika je ''bunjevščina.'' Lahko, da res imaš, če bunjevački ljudi so ''Bunjevci.'' [[Slika:Banffy s-1-.JPG|20px]] [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]&lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|Töj leko njaš znán.]]&lt;/sup&gt; 12:57, 24. september 2009 (CEST)

:Tako kot je pridevnik od [[Karlovec|Karlovca]] ''karlovški''.--[[Uporabnik:Jalen|Jalen]] 13:31, 24. september 2009 (CEST)

== Beli Hrvati ==

V članku sem napisal, kdo so bili Beli Hrvati, ampak nisem še iskal vira, zakaj so zoveli tako Hrvatov na Gradiščanskem. [[Slika:Banffy s-1-.JPG|20px]] [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]&lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|Tüj leko njaš znán.]]&lt;/sup&gt; 14:03, 26. september 2009 (CEST)

== Iliriščina ==

Zdravo! Sem vprašal mojo lektorico na univerzi, ona je Elizabeta Bernjak. Gospa Bernjak je rekla, da iliriščino lahko dostopimo, kot slovanski umetni jezik, ampak ker dve iliriščini sta bila, zato treba recimo tako pisate, da: ''iliriščina (umetni jezik).'' Prav tako z jugoslovanščino. [[Slika:Banffy s-1-.JPG|20px]] [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]&lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|Tüj leko njaš znán.]]&lt;/sup&gt; 13:21, 18. oktober 2009 (CEST)

== Janez Vajkard Valvazor ==

Ime Janez Vajkard Valvazor/Valvasor se izgovarja [jánes vájkart válvazor], ne [jánez vájkard válvazor]. Zakaj poslovenjeni obliki Janez pa Vajkard, Valvazor pa ne? {{unsigned|213.229.214.216}}

== Hvala ==

Veselim se, da si očistil predlogo, ker je Andrejj vse članke ožigosal kot junca, ali kravo. ampak ni pogledal, ali je članek moj. Ker je Grejo napisal članek o [[Ferenc Ivanoci|Ferencu Ivanociju]] ampak tam sta tudi predlogi ''slog'' in ''prevesti,'' čeprav nima napaka. Kjer lahko prosimo administratorsko pomoč pritožil sem nad Andrejjom, ker saj to ni res kaj dela. Jaz nočem spremeniti slovenske wikipedije, ampak Andrejj objavi križarski pohod proti Prekmurju. [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]&lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]&lt;/sup&gt; 14:09, 13. april 2010 (CEST)


== Igor Zabel ==
Hvala za opozorilo, članek sem dopolnil. l.p. --[[Uporabnik:Grejo|Grejo]] 07:57, 9. junij 2010 (CEST)

==Karantanski knezi==
Če boš imel kaj časa, te prosim, da na hitro pogledaš še strani o knezih Stojmirju in Pribini. Tisto o korenih njihovih imen sem navedel po (pre)starih virih. Če imaš kako sodobnejšo razlago (po možnosti z virom), bi bilo dobro, če jo dodaš. LP, -[[Uporabnik:Bostjan46|Bostjan46]] 22:30, 11. junij 2010 (CEST)

== Sklanjanje ==

Prosim, da mi svetuješ, kako naj sklanjam ''Molize'', ime italijanske dežele. Ponekod (recimo [[Moliščina|tu]] se sklanja kot množinski samostalnik, a je zgrešeno (kot sicer dober del članka), ker je v italijanskem originalu to ime samostalnik moškega spola, ''IL Molise''. Če torej prevzamem, da gre v slovenščini za samostalnik srednjega spola, v kolikor se končuje na -e, bi bil rodilnik ''Moliza''. Vendar mi po posluhu zveni veliko bolje ''Molizeja'', samo da slovnica menda ne predvideva podaljšanja osnove s prepono -ej- pri srednjem spolu. Naj torej smatram, da gre za samostalnik moškega spola s končnico na samoglasnik (kot recimo kanu, kanuja)? Prosim za mnenje. --[[Uporabnik:IzTrsta|IzTrsta]] 11:43, 15. junij 2010 (CEST)

:Moj kolega slavist se strinja s sklanjatvijo Molize-Molizeja po moškem spolu. Bom popravil pri ostalih člankih, da bo usklajeno. Po podobnem zgledu se sklanja tudi Belize-Belizeja. --[[Uporabnik:Jalen|Jalen]] 13:32, 15. junij 2010 (CEST)

::Najlepša hvala. --[[Uporabnik:IzTrsta|IzTrsta]] 13:49, 15. junij 2010 (CEST)

== Kajkavski in Šokaški jezik ==

Sem popravil v članku, kaj si rekel. Pri kajkavščini pa sem hotel vir iskati, da koliko govorvcev ima kajkavščina. V hrvaški wikipediji [http://hr.wikipedia.org/wiki/Kajkavsko_narje%C4%8Dje#Rasprostranjenost pišejo], da 31%, pribl. ⅓ Hrvatov govori kajkavsko, ampak ni bil tam posebni vir. Zdaj propiran na internetu iskati. [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]&lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]&lt;/sup&gt; 09:07, 31. julij 2010 (CEST)

== IJA ==

Eno majhno vprašanje: ali je prav Imperialna japonska vojska ali Japonska imperialna vojska (ali pa je cesarjeva namesto imperialna)? Lp, --[[Uporabnik:Archangel|&lt;font color=&quot;FF1493&quot;&gt;'''''Arch'''''&lt;/font&gt;]][[Uporabniški_pogovor:Archangel|&lt;font color=&quot;007FFF&quot;&gt;'''''angel'''''&lt;/font&gt;]] 19:12, 16. avgust 2010 (CEST)

:Jaz bi načeloma rekel Japonska cesarska vojska (vsekakor &quot;Japonska&quot; na prvem mestu), vendar preveri še kje, ker se jaz na take izraze ne spoznam najbolj. --[[Uporabnik:Jalen|Jalen]] 12:56, 17. avgust 2010 (CEST)

== Falklandska vojna ==

Članek, ki si ga označil kot slogovno ubogega, sem jaz glihkar slovnično in slogovno precej dodelal. Na trenutke je sicer res še okorno zastavljen, preveč je trpnika in ponavljanja določenih fraz, zato bi te prosil, če greš enkrat skozi in še malo dodelaš. Jaz sem kakšno uro brisal nepotrebne notranje povezave in popravljal napake, pomoje ga lahko v pol ure še do konca popiliš in bo spet vreden oznake &quot;izbrani članek&quot;. :) hvala --[[Uporabnik:Burek|Burek]] 12:52, 31. avgust 2010 (CEST)

:Bom ga pogledal ob priliki, ko bom imel malo več časa. --[[Uporabnik:Jalen|Jalen]] 15:19, 31. avgust 2010 (CEST)

== PIČ ==

Prosil bi te, da glasuješ [[Wikipedija:Predlogi za izbrani članek‎|za predloge za IČ]]. Nekaterim predlogom manjka le še po en glas. LP, --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 07:59, 1. september 2010 (CEST)

== Pomoč pri poimenovanju ==

Ali lahko podaš mnenje na [[Pogovor:Državna univerza v Moskvi]]. Hvala vnaprej. --[[Uporabnik:XJamRastafire|xJaM]] 19:43, 21. september 2010 (CEST)

: A imaš čas, da bi pogledal pogovor? LP, --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 06:50, 29. september 2010 (CEST)

: [[Predloga:Infopolje Jezik/Indic]] - daj prosim preveri prevod. LP, --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 20:13, 3. oktober 2010 (CEST)

== Predloge ==

OK, zdaj so mi povedali, kako se spreminja zadeve v predlogah. Daj mi prosim povej vse predloge, v katerih je treba kaj zamenjati in kako naj zamenjam. LP, --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 15:03, 2. oktober 2010 (CEST)

:Nisem imel v mislih predlog temveč infopolje ''Naselje v Sloveniji''. V vrstici &quot;|nadmorska=&quot; je treba decimalno piko zamenjat z vejico. --[[Uporabnik:Jalen|Jalen]] 15:43, 2. oktober 2010 (CEST)

Par urejanj sem naredil polavtomatsko; da pa se folk spet ne bi pritoževal, pa bo druge uredil avtomatsko. Preglej urejanja, če so OK. LP, --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 18:49, 2. oktober 2010 (CEST)

:Kar sem pogledal, zgleda v redu. LP, [[Uporabnik:Jalen|Jalen]] 18:59, 2. oktober 2010 (CEST)

== Sparta vs Šparta ==

Kakšna misel k debati [[Wikipedija:Pod lipo#Sparta vs Šparta|al' prav se piše Sparta ali Šparta]]? --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] 15:24, 20. oktober 2010 (CEST)

== Pridevniška beseda ==

Pozdravljen, ponovno sem pri članku [[Pridevniška beseda]] napisal ''glasovne končnice'' namesto ''slovnične končnice''. Pri pregibanju je namreč pri nekaterih pridevnikih končnica ničta oz. neglasovna. Tako jaz to razumem in tako je zapisano v SP. Lp, --[[Uporabnik:Marko3|Marko3]] 21:47, 14. november 2010 (CET)

== Božič ==

Želim tebi tudi vesel Božič in srečno novo leto! Nekatere uporabnike sem pozdravil na facebooku. In hvala vse pomoči. [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]&lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]&lt;/sup&gt; 12:10, 24. december 2010 (CET)

:Enako in vse dobro želim tudi tebi. LP, [[Uporabnik:Jalen|Jalen]] 11:07, 25. december 2010 (CET)

== [[Nodar Kumaritašvili]] ==
Kaj si to nekaj popravljal moj članek? Tisto zimske in poletne (začetnica) mogoče že, ampak ostalo, kar si popravljal, se mi zdi zelo sumljivo. Recimo »Rossom Miln'''e'''om« se mi sploh zdi skrajno nenaravno, sploh ker je slovnično pravilno (podoben primer) »s Sartrom« in ne »s Sartreom.« Potem pa imena tistih krajev, a to si odkod črpal? Ker Bakuriani sem jaz na Bakur'''j'''ani popravil, ko sem videl tak zapis v članku na rtv-ju. Pa še Davit Kumaritašvili - kje si to našel? Ker google zapisa imena Davit sploh ne zazna, medtem ko ima David Kumaritašvili praktično nešteto zadetkov. Kaj si to res popravljal? Sicer pa srečnega in zdravega in lp --[[Uporabnik:Jambornik|Jambornik]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Jambornik|Nja]]&lt;/sup&gt; 23:22, 6. januar 2011 (CET)

:Pozdravljen, zapis gruzinskih imen sem popravil glede na izgovor in prakso. Najprej, njegov rojstni kraj ni Borjomi temveč Bordžomi (ჯ  je gruzinski mehki &quot;dž&quot;, ki je tudi začetnica [[Josip Visarijonovič Džugašvili|Stalin]]ovega rojstnega priimka), Bakuriani se ne transkribira z &quot;j&quot; temveč z &quot;i&quot; (tudi ruščina piše &quot;i&quot; [http://ru.wikipedia.org/wiki/%D0%91%D0%B0%D0%BA%D1%83%D1%80%D0%B8%D0%B0%D0%BD%D0%B8], prav tako angleščina [http://en.wikipedia.org/wiki/Bakuriani]). 
:Glede imena očeta pa: gruzinska različica imena David je namreč ''Davit'', torej s &quot;t&quot; in ne z &quot;d&quot;: [http://en.wikipedia.org/wiki/David_(name)#In_other_languages]. Vtipkaj v google &quot;Davit Kumaritashvili&quot;. Napačno je bilo zapisano tudi ime predsednika države, ki je Miheil Saakašvili [http://en.wikipedia.org/wiki/Saakashvili], tj. z &quot;e&quot; v imenu in dvema &quot;a&quot; v priimku.
:Ne zanašaj se toliko na članke na internetu, ker ljudje lahko pišejo precej po svoje oziroma kopirajo tuj zapis, ki ni prilagojen na slovensko fonetiko. V zadnjem času se celo ruska imena v naših medijih zapisujejo precej &quot;po angleško&quot;. 
:Olimpijske igre je smiselno pisati z veliko začetnico samo, kadar govoriš o točno določenih igrah, npr. Zimske olimpijske igre 2010. Kadar govoriš o pojmu na splošno, je smiselno pisati z malo. Tisto glede sklanjatve se pa strinjam, tisto mi je ušlo. LP, [[Uporabnik:Jalen|Jalen]] 09:26, 7. januar 2011 (CET)

::No prav. Verjetno imaš res prav. Čeprav google še vedno ne najde nobenega zapisa &quot;David Kumaritash/švili&quot; ([http://www.google.si/search?client=firefox-a&amp;rls=org.mozilla%3Asl%3Aofficial&amp;channel=s&amp;hl=sl&amp;source=hp&amp;q=Davit+Kumaritashvili&amp;meta=&amp;btnG=Iskanje+Google]). Hvala, lp -[[Uporabnik:Jambornik|Jambornik]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Jambornik|Nja]]&lt;/sup&gt; 08:44, 8. januar 2011 (CET)

== Rusi ==

Če sem se zmotil, gotovo že prvič nisem opazil, kaj delam narobe. Zato bi te prosil, da samo prestavi članek na pravilno ime, drugo (in drugje) bom pa jaz popravil. LP, --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 07:23, 26. januar 2011 (CET)

== Mnenje ==

Ali je prav &quot;Naselja mestne občine XXX&quot; ali &quot;Naselja Mestne občine XXX&quot;? PMM bi morali uporabljati drugo verzijo, saj MO naziv organizacije in se tako piše M z veliko. LP, --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 20:45, 10. februar 2011 (CET)

:No, ne ravno organizacije temveč oblike lokalne samouprave. In seveda je treba pisati z veliko. LP, [[Uporabnik:Jalen|Jalen]] 09:14, 11. februar 2011 (CET)

Še nekaj glede občin. Trenutno imamo različne oblike uporabe stičnega/nestičnega vezaja v imenih občin. Kaj je prav? LP, --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 11:19, 13. februar 2011 (CET)

:Uporablja se dolgi nestični pomišljaj. --[[Uporabnik:Jalen|Jalen]] 09:50, 14. februar 2011 (CET)

Kakšen je pravilen zapis krajšave desetletij? Ali 50. letih, 50-tih letih, 50-ih letih, 50tih letih, 50ih letih,...? LP, --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 20:00, 1. marec 2011 (CET)

:V 50. letih, 50-ih letih ali s celo besedo: v petdesetih letih. V nobenem primeru pa -tih, ker je t že v številki. --[[Uporabnik:Jalen|Jalen]] 11:39, 2. marec 2011 (CET)

OK, hvala. Katera od prvih dveh okrajšav pa je priporočena, da se bi vse standardiziralo? LP, --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 11:46, 2. marec 2011 (CET)

:In kako z notranjo povezavo? Morda &quot;v [[1950|petdesetih letih dvajsetega stoletja]]&quot; ali &quot;v petdesetih letih [[20. stoletje|dvajsetega stoletja]]&quot; ali celo brez povezave? HHvala. --[[Uporabnik:IzTrsta|IzTrsta]] 11:51, 2. marec 2011 (CET)

Načeloma je vseeno, katero krajšavo uporabiš. Po moje je sicer bolj praktična prva, ker ni komplikacij glede sklanjanja: 50. leta, v 50. letih, iz 50. let. Pri notranjih povezavah se prvi primer povezuje samo na letnico 1950. Ali je možno narediti kako povezavo na celo desetletje? --[[Uporabnik:Jalen|Jalen]] 12:58, 2. marec 2011 (CET)

Ja, glej [[1950]] (leto) ali [[1950.]] (desetletje). LP, --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 13:16, 2. marec 2011 (CET)

== [[Uroš]] ==
V Viru, ki sem ga navedel (Keber, Janez, ''Leksikon imen'' {{COBISS|ID=57356032}}  str. 469) 
piše, citiram: Ime ''Uroš'' je k nam prišlo s hrvaškega  ali srbskega jezikovnega področja. Razlagajo ga iz starocerkvenoslovanske besede ''ur'' v pomenu »gospodar, gospod« in s sufiksom  ''-oš.''¹) Beseda ''ur'' je izpričana v zvezi ''velemožje, urove'' in jo imajo tudi Madžari, pri katerih pomeni »gospod«. Madžarska oblika ''urnam'' v pomenu »moj gospod« je po P. Skoku²) prišla v naziv ''Hercega Hrvoja Hrvatinića''. Je torej sinonim za naziv ''veliki vojvoda, knez, hercog''. Po imenu ''Uroš'' so nastali srbski priimki ''Urošević'', krajevni imeni ''Uroševac'' na Kosovu in ''Uršova'', kasneje ''Oršava'', kar je bilo izpričano v 14. stol. 
''Uroš'' je bilo ime več srbskih vladarjev, npr. srbskega kralja ''Štefana Uroša III. Dačanskega'', očeta carja ''Dušana''. Ustanovil je samostan Dečani. Umrl leta 1335 in je srbski svetnik in mučenec. V koledarju dajejo nekateri ''Uroša'' k ''Urhu'' (4. julija). Konec navedka.

Opombe:
 
¹) Glej P. Skok, Etimologijski rječnik III., str. 547-548! Nekoliko drukače razlaga ime ''Uroš'' P.Šimunović, in sicer iz madžarskega ''úr'' »gospodar, gospod« in slovanskega sufiksa  ''-oš''. Omenja še, da je na Hrvaškem ''Uroš'' izpričan že v 13. stol. kot ''Orosius'' in navaja ''Uroša'' kot dubrovniško osebno ime v funkciji priimka, njegov ''patroním'' (tj. poočétno imé) ''Urošević'', ki se poredkoma sreča v slavonskih naseljih, ter priimek ''Roško'' (iz hipokoristika ''Urško'') pri pravoslavnih v Bukovici. Pravi tudi, da je pri njih samostalnik ''ur'' dobil pomen »junak« (podrobneje glej P. Šimunović, Naša prezimena, str. 197!).
 
²) Navedeno delo, prav tam.

Nevedel sem vse kar sem imel glede Imena Uroš. Lep pozdrav --[[Uporabnik:Grejo|Grejo]] 18:26, 24. februar 2011 (CET)

: Hvala za odgovor. Sem dopolnil članek. Mislim, da je zdaj precej bolj informativen. --[[Uporabnik:Jalen|Jalen]] 13:33, 25. februar 2011 (CET)

== Prošnja za pregled ==

Če imaš kaj odveč časa, bi te prosil za pregled dveh člankov (tn, slovnica, slog,...): [[Helmut Lent]] in [[Michael Wittmann]]. HvN! LP, --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 19:19, 23. april 2011 (CEST)

== Hindustanščina? ==

Lahko pomagaš pri [[Uporabniški pogovor:Yerpo#Hindustanščina|tej jezikoslovni težavi]]? --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] 09:09, 9. september 2011 (CEST)

== Cesárov/Cesárojev ==

Kateri zaimek je pravilen glede na [[Ernesto Cesàro]] - Cesárov ali Cesárojev. pmsm Cesárov. Če tako, je treba prestaviti vsaj »Cesárojeva enačba«. --[[Uporabnik:XJamRastafire|xJaM]] 10:31, 27. september 2011 (CEST)

PMM je Cesarov. Cesarojev bi bil samo, če bi bil naglas na &quot;o&quot;. --[[Uporabnik:Jalen|Jalen]] 11:44, 27. september 2011 (CEST)

: Pri [[:en:Gino Fano|Gino Fano]] je naglas (verjetno) na »a«, in je potem tudi Fanov? --[[Uporabnik:XJamRastafire|xJaM]] 10:10, 30. september 2011 (CEST)

::Yap. --[[Uporabnik:Jalen|Jalen]] 11:38, 30. september 2011 (CEST)

::: Heh, [[Uporabnik:Nusha|Nusha]] je rabil '[[Cesàrova enačba|Cesárojeva enačba]]', vendar prav [[Fanova ravnina]]. --[[Uporabnik:XJamRastafire|xJaM]] 12:28, 30. september 2011 (CEST)

== Hindujščina ==

Pozdravljen, Jalen!
Vidim, da si popravil hindijski jezik - hindijščino v hinujščino, ki kot jezik ne obstaja.
Medtem ko je HINDI oznaka za jezik, je HINDU zgolj oznaka za vero in iz tega nikakor ne moremo tvoriti imena jezika... Napaka je kar groba, kot bi mi npr. rekli pravoslavščina.
Tudi Slovenski pravopis, ki je najvišja referenca za slovensko izrazoslovje, navaja jezik hindi kot hindijščino (híndijščina -e ž, pojm. (ı̑) |jezik|).
Beseda hindujščina se v Sloveniji sicer zasledi, a je zmeraj napačno uporabljena... (npr. v angleško-slovenskem slovarju, za katerega je znano, da je poln napak)
Bi lahko premislil o ponovni uvedbi hindijščine?
[[Uporabnik:FortunaB|FortunaB]] 10:52, 3. oktober 2011 (CEST)

:V redu, naj bo. Sem preveril v Lugosov seznam Primoža Jakopina, ki uporablja izraz hindijščina, &quot;hindujski&quot; se res nanaša bolj na verstvo. --[[Uporabnik:Jalen|Jalen]] 11:42, 1. november 2011 (CET)

== SloWiki10 ==

[[slika:Slowiki10-logo.svg|right|150px]]
Živjo,

v imenu soorganizatorjev te vabim na srečanje wikipedistov in proslavo ob 10. obletnici slovenske Wikipedije, ki bo naslednji petek, 24. februarja popoldan v Ljubljani. Začeli bomo z delovnim sestankom v [[Mestna hiša, Ljubljana|ljubljanski mestni hiši]] in zaključili s predstavitvijo za javnost v [[Kiberpipa|Kiberpipi]]. V soboto in nedeljo bomo gostom iz Fundacije Wikimedia razkazali par slovenskih znamenitosti. Pri vseh delih programa bi bila zelo dobrodošla tvoja aktivna udeležba; za začetek lahko izraziš svoj interes na [[Wikipedija:V živo/Desetletnica#Zainteresirani|dogodku posvečeni projektni strani]], načrtovanje pa poteka na [[Pogovor o Wikipediji:V živo/Desetletnica|njeni pogovorni strani]]. Dobrodošli so tako aktivni udeleženci kot samo poslušalci/gledalci.

Koordinator srečanja — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 20:50, 17. februar 2012 (CET)

:Hvala za vabilo. Srečanja se ne bom mogel udeležiti, ker trenutno ne živim v Sloveniji. Lepo se imejte. LP, [[Uporabnik:Jalen|Jalen]] 16:33, 22. februar 2012 (CET)

== Budjoni - prošnja. ==

Ali lahko, prosim, pogledaš razdelek o problematiki [[Uporabniški pogovor:XJamRastafire#Moje mnenje|transkripcije priimka Budjonega]], če sem v redu odgovoril. Sicer lahko tudi odgovoriš na zadnje vprašanje, ker verjamem, da ga veš. Drugače bi to prestavil na pogovorno stran, kot sem tam zapisal, da je zbrano na enem mestu. Hvala ti v naprej. He, he, ne razumem čisto tudi tvojo spremembo pri [http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Obelix&amp;diff=prev&amp;oldid=3458362 Obelixu] Ali gre za pogovorni jezik, ali kaj si mislil? --[[Uporabnik:XJamRastafire|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJamRastafire|pogovor]]) 09:56, 11. maj 2012 (CEST)

:Fraza &quot;so nori ti Rimljani&quot; je dobro znana bralcem slovenskega prevoda Asterixa. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 10:19, 11. maj 2012 (CEST)

==Slovnica==

Rad bi te vprašal nekaj pojasnil v zvezi s slovensko slovnico, ki jih potrebujem za privatni projekt (ne za wikipedijo). Zato bi morda bilo umestno, da se pogovoriva raje po mailu, pa bi te prosil, da začasno odpreš možnost &quot;Pošlji uporabniku pismo&quot;, da te kontaktiram. Hvala. (Morebitna sporočila dodaj kar tu spodaj, ker svojih uporabniških strani že dalj časa ne odpiram.) IzTrsta

:Živjo! V nastavitvah mojega uporabniškega računa je odkljukana možnost &quot;Drugim uporabnikom omogoči pošiljanje e-pošte&quot;, tako da ne vidim problema. Poskusi ponovno. --[[Uporabnik:Jalen|Jalen]] ([[Uporabniški pogovor:Jalen|pogovor]]) 21:47, 24. julij 2012 (CEST)

::Najlepša hvala. IzTrsta

== Španščina ==

Jalen, lepo pozdravljen. Trudim se s člankom o [[Josemaría_Escrivá_de_Balaguer|Escriváju]]? in o [[Opus Dei]]. Zelo me mučijo španski priimki in svojilni pridevniki, in sicer:
* kako se sklanja Escrivá?
:1. Escrivá, 2. Ecrivája/Escrive, 3. Escriváju/Escriví, 4. Escrivája/Escrivó, 5. o Esrciváju/o Ecsrivi, 6. z Ecsrivájem/z Escrivo?
:Nimam pojma, kaj je prav, če je sploh kaj prav.
::Kako se glasi svojilni zaimek? Escrivájev/Escrivov?

* Se ''Opus Dei'' sploh sklanja ali ohranja izvirni zapis?

* Je ta poved zapisana pravilno: »25. junij 1944: Madridski škof je posvetil v duhovnike tri vernike Opus Dei: Álvara del Portilla, Joséja María Hernándeza de Garnica in Joséja Luisa Múzquiza?«
* Kaj pa ta: »Janez Pavel II. podeli Echevarríi škofovsko posvečenje?«

* Kako se sklanja Álvaro del Portillo in Javier Echevarría?

Najlepša hvala za pomoč. --[[Uporabnik:Irena Plahuta|Ir]][[Uporabniški pogovor:Irena Plahuta|En]][[Posebno:Prispevki/Irena_Plahuta|A]] 18:22, 10. september 2012 (CEST)

: Escrivá se zagotovo sklanja kot Escrivá/Escrivája zaradi naglasa na končnem á (ta priimek je najbrž katalonski). Pazi, da ga vedno zapišeš z akcentom nad a. Opus dei bi jaz pustil nesklanjano. Zadnji imeni bi sklanjal normalno kot Álvaro del Portillo/Álvara del Portilla in Javier Echevarría/Javierja Echevarríe. --[[Uporabnik:Jalen|Jalen]] ([[Uporabniški pogovor:Jalen|pogovor]]) 20:31, 10. september 2012 (CEST)

::Jalen, hvala!--[[Uporabnik:Irena Plahuta|Ir]][[Uporabniški pogovor:Irena Plahuta|En]][[Posebno:Prispevki/Irena_Plahuta|A]] 22:23, 10. september 2012 (CEST)

:::Komaj sedaj sem opazila, da je polno ime ''Josemaría Escrivá de Balaguer''. Ne vem, kaj bi bila najboljša skrajšana raba v člankih: ''Escrivá'' ali ''de Balaguer''. Prosim za pomoč.--[[Uporabnik:Irena Plahuta|Ir]][[Uporabniški pogovor:Irena Plahuta|En]][[Posebno:Prispevki/Irena_Plahuta|A]] 20:41, 19. september 2012 (CEST)

:To jaz težko presojam, a sodeč po interwikijih večina jezikov (tudi španščina) kot krajšo obliko uporablja ime ''Escrivá''.--[[Uporabnik:Jalen|Jalen]] ([[Uporabniški pogovor:Jalen|pogovor]]) 21:40, 19. september 2012 (CEST)

::Hvala.--[[Uporabnik:Irena Plahuta|Ir]][[Uporabniški pogovor:Irena Plahuta|En]][[Posebno:Prispevki/Irena_Plahuta|A]] 21:43, 19. september 2012 (CEST)

== Ljubljanski zvon ==

... brez izvirnega raziskovanja ;-)  --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 10:47, 1. oktober 2012 (CEST)

: Ah, pozabil sem citirat vir: Slovenska popevka 1972 [http://www.youtube.com/watch?v=4kwgJTT2uHs]. Pa Strune so tudi bile zraven. Zraven je resda še nek amaterski video, kjer je kot izvajalka navedena Branka Kraner. Ne vem, ali je tisto napaka in ali gre za isti glas, ampak izvirna izvajalka je bila Ljupka Dimitrovska. --[[Uporabnik:Jalen|Jalen]] ([[Uporabniški pogovor:Jalen|pogovor]]) 14:22, 1. oktober 2012 (CEST)

==Italska ljudstva==

Pozdravljen. Trenutno malo dopolnjujem članke o starorimski civilizaciji in sem v dvomu o pravilnem poimenovanju nekaterih italskih ljudstev. Na primer Volsci ali Volsi ali Volski? Faliskijci ali Faliski? Sploh si nisem na jasnem, če se ta imena končujejo praviloma na –i ali na –ci, recimo Sabini ali Sabinci? Morda mi lahko malo pomagaš? Hvala. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 10:18, 13. oktober 2012 (CEST)

: V spominu imam izraz ''Oski'', tako da bi po tej analogiji rekel ''Volski'' in ''Faliski'' (zagotovo pa ne -c-), res pa je, da se jezika imenujeta [[oskijščina|oskijski]] in [[faliskijščina|faliskijski]]. Enako bi po analogiji z Latinci rekel Sabinci. Če imaš na voljo kake vire oz. zogodovinsko literaturo, preveri še tja. Lp, [[Uporabnik:Jalen|Jalen]] ([[Uporabniški pogovor:Jalen|pogovor]]) 12:33, 14. oktober 2012 (CEST)

::Ko imaš čas, prosim malo popravi [[Ljudstva antične Italije|ta]] članek. Nisem namreč našel nobenega slovenskega vira. Tudi z naslovom nisem preveč zadovoljen. Hvala. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 19:22, 16. oktober 2012 (CEST)

:Sem pogledal in popravil nekatere faktografske podatke ter slog, kjer je bilo malo preveč &quot;poetičen&quot;. Med neitalskimi ide. ljudstvi bi bilo treba omeniti še [[Mesapi|Mesape]] v Apuliji. Naslov pa je PMM čisto v redu. --[[Uporabnik:Jalen|Jalen]] ([[Uporabniški pogovor:Jalen|pogovor]]) 20:39, 16. oktober 2012 (CEST)

::Najlepša hvala, bom dodal Mesape. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 10:13, 17. oktober 2012 (CEST)

== Judejsko-rimske vojne ==

Prosim te za nasvet, ali naj Jewish-Roman wars/Jews prevajam kot judejsko-rimske vojne/Judejci ali judovsko-rimske vojne/Judje?
Hvala! [[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 20:18, 24. oktober 2012 (CEST)

:Mislim, da je tu treba reči ''Judje'' oz. ''judovsko-rimske vojne''. Judeja je v angleščini ''Judea'', njeni prebivalci pa ''Judeans'', ta pojem pa se, kolikor razumem, nanaša na prebivalce rimske province, medtem ko pojem ''Judje'' označuje ves narod. --[[Uporabnik:Jalen|Jalen]] ([[Uporabniški pogovor:Jalen|pogovor]]) 21:45, 24. oktober 2012 (CEST)

== Peter Prevc ==

Jalen, lepo prosim, če lahko odgovoriš na [[Pogovor:Peter_Prevc|to]] dilemo.--[[Uporabnik:Irena Plahuta|Ir]][[Uporabniški pogovor:Irena Plahuta|En]][[Posebno:Prispevki/Irena_Plahuta|A]] 14:53, 5. januar 2013 (CET)
:Hvala.--[[Uporabnik:Irena Plahuta|Ir]][[Uporabniški pogovor:Irena Plahuta|En]][[Posebno:Prispevki/Irena_Plahuta|A]] 23:45, 5. januar 2013 (CET)

==  Wikipedija gre med ljudi ==

Pozdravljen. Kot si mogoče videl, smo na slovenski Wikipediji pridobili [[Wikipedija:Glasovanja/Kaj_izpeljati_s_sredstvi_od_WM_RS|možnost koriščenja sredstev]] za katerega izmed naših projektov. [[Wikipedija:Glasovanja/Kaj_izpeljati_s_sredstvi_od_WM_RS#Rezultati|Izglasovan]] je bil moj predlog, ki pa ga težko udejanim sam. Po [http://stats.wikimedia.org/EN/TablesWikipediaSL.htm#wikipedians statistiki] vidim, da si eden izmed najbolj navdušenih urejevalcev. Verjamem, da si želiš, da bi nas bilo še več - in prav temu je namenjen projekt. Z njim bi pristopili k možnim urejevalcem, ki potrebujejo osebni pristop, in jih v treh srečanjih v bližnji knjižnici ali drugem mestu naučimo osnov urejanja Wikipedije. S sredstvi bomo lahko krili tvoje materialne stroške (kilometrino ipd.). Če bi v naslednjih nekaj mesecih torej imel okoli 15 ur časa, te prosim, da se mi [[Wikipedija:Pod_lipo#Projekt_.22Wikipedija_gre_med_ljudi.22_-_i.C5.A1.C4.8Dejo_se_prostovoljci|oglasiš]] - upam, da se kmalu srečamo in pogovorimo, kako izvesti projekt &quot;Wikipedija gre med ljudi&quot; :) lp --[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 17:20, 9. februar 2013 (CET)

== [[Inštitut Karolinska]] ==

Lahko prosim pomagaš razrešiti jezikoslovno zagato na [[Pogovor:Inštitut Karolinska]]? Hvala, — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 18:48, 13. april 2013 (CEST)

== Scecinski tramvaj ==

Hello. I used my own system of transcription from Polish to Slovenian: ń - nj, cz - č, w - v, ż - ž, rz - ž, ó - u, because I don't know if exists any system of transliteration or transcription polish alphabet to slovenian. In polish language there is no transcription or transliteration from Slovenian, we write for example slovenian names of hills or cities originally, with your leters, we don't change them to polish letters. 

[[Uporabnik:Szczecinolog|Szczecinolog]] ([[Uporabniški pogovor:Szczecinolog|pogovor]]) 16:38, 16. julij 2013 (CEST)

:OK, but I'm not sure whether this is the right way. Usually, Polish names are kept in their original spelling, except some of the most common ones like Varšava, Krakov, Poznanj, or slightly simplified (for example: Walensa, Wojtyla). Your system has some glitches: e.g. you write Ščečin, but the adjective becomes ščečinjski (with nj)- this is not in accordance with Slovenian derivational rules. I suggest it is best that you keep the original Polish spellings. --[[Uporabnik:Jalen|Jalen]] ([[Uporabniški pogovor:Jalen|pogovor]]) 16:50, 16. julij 2013 (CEST)

== Np/tračanščina ==

V članku si zbrisal 'rdeče' povezave - povzete so po angleški (in delno po srbski) wikipediji ([https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Tra%C4%8Dan%C5%A1%C4%8Dina&amp;diff=prev&amp;oldid=4077425 ] in [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Tra%C4%8Dan%C5%A1%C4%8Dina&amp;diff=next&amp;oldid=4077425 ]. Zbrisani toponimi imajo tam svoje članke: npr.: Južna Bolgarija, Vzhodna Trakija, Voreia Ellada (statistična regija severne Grčije), [[Jugovzhodna Evropa]] (debata o tem na pogovorni strani). Kakšen poseben razlog za to? Naslednje: »Tračanščina poseduje satemizacijo – ali je pripadala satemski skupini indoevropskih jezikov ali pa so nanjo močno vplivali satemski jeziki. Iz pisnih virov je znano, da je jezik, o katerem je znanega malo, izumrl v zgodnjem ...« je dobesedni prevod iz en-wp. Zgodnji srednji vek ima tudi samostojen članek. Paleo-balkanski jeziki je v sr-wp. Ali članek o starobalkanskih jezikih ni smiseln? Ali je na ta način smiselno prevajati? Tudi vse povezave sem smiselno preveril - predvsem na en-wp in na drugih wikipedijah. --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 00:25, 28. julij 2013 (CEST)

:Rdeče povezave sem umaknil zato, ker mene preveč rdečih povezav v članku moti že zaradi čisto estetskega videza. Zaradi mene jih lahko daš tudi nazaj. Ostalo besedilo pa nisem izbrisal, temveč sem članek malo preuredil in ostalo smiselno vključil. Piše, da je tračanščina pripadala satemski veji IE jezikov in sem dodal celo povezavo na to temo: [http://sl.wikipedia.org/wiki/Indoevropski_jeziki#Delitev_kentum-satem], pa da je iz tračanščine malo pisnih virov. Haarmann izumrtje jezika postavlja v 6. stoletje, zato sta omenjeni obe letnici. Klasifikacija starobalkanskih jezikov je pa lahko problematična, ker so vsi ti stari IE jeziki zelo skromno izpričani in enostavno ni dovolj zanesljivega materiala, na podlagi katerega bi jih lahko uvrstili v eno in isto jezikovno skupino. Kvečjemu so &quot;starobalkanski jeziki&quot; lahko geografski pojem. Na angl. wikipediji je to dobro razloženo: [http://en.wikipedia.org/wiki/Thracian_language#A_Thracian_or_Thraco-Dacian_branch_of_Indo-European].--[[Uporabnik:Jalen|Jalen]] ([[Uporabniški pogovor:Jalen|pogovor]]) 10:20, 28. julij 2013 (CEST)

:: Ja, rdeče povezave bom poskusil vrniti - geografska mikrodelitev teh področij pmsm ne more škodovati. Članki že še bodo napisani; če te motijo, to ni stvar uporabnikov, ali ne :-) Ali si morda tudi ti kje zasledi poimenovanje 'traščina' - mene je čisto zmedlo in sem najprej kreiral članek, potem pa preselil; ne vem pa ali je to poimenovanje v redu. Dal sem o tem edini trenutno doseglivi digitalni vir iz dlib. Upam, da tam goroijo o istem. Sicer ima tudi Snoj v SES v nekaterih geslih npr. pridevnik 'traško' - glej npr. [[rž#Etimologija]], kjer je navedena ena takšna referenca (v SES je zapisano 'traško'; ne tračansko). Do tistega, kjer je na en-wp lepo razloženo, pa še nisem prišel. --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 02:03, 29. julij 2013 (CEST)

:Ja, možna sta oba izraza: traški ali tračanski. Morda je prvi nekoliko starejši. Tudi Bezlaj ima v svojem ES nekje zapisano traški. PMM je oboje prav, bistveno je, da se držimo dosledno enega izraza. Glede starobalkanskih jezikov sem imel v mislih tale stavek: ''Thracian, Dacian, Phrygian, Illyrian, Venetic, and Paeonian are fragmentarily attested and cannot be reliably categorized.'' --[[Uporabnik:Jalen|Jalen]] ([[Uporabniški pogovor:Jalen|pogovor]]) 08:46, 29. julij 2013 (CEST)

== [[Jerzy Popiełuszko]] ==

Jalen, lepo pozdravljen. Zanima me, kako se v slovenščini pravilno zapiše poljsko ime [[Jerzy Popiełuszko]].--[[Uporabnik:Irena Plahuta|Ir]][[Uporabniški pogovor:Irena Plahuta|en]][[Posebno:Prispevki/Irena_Plahuta|a]] 14:27, 10. november 2013 (CET)
:Kar po poljsko - imen iz jezikov, ki uporabljajo latinično pisavo, se praviloma ne sloveni in ne poenostavlja. Kakšno [[Bożena Tokarz|Bożeno]] sicer kdaj lahko vidiš zapisano z ž-jem (Božena), ampak to je bolj piščeva lenoba kot kaj drugega. (Pri imenih naselij je slovenjenje pogostejše, ampak splošnega pravila spet ni - Łódź je Lodž, Katowice so Katovice, Szczecin pa je kar Szczecin.) &lt;font style=&quot;white-space:nowrap;text-shadow:#01796F 0.1em 0.1em 1.5em,#01796F -0.1em -0.1em 1.5em;color:#000000&quot;&gt;'''[[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|&lt;font color=&quot;#86b&quot;&gt;M♦Zaplotnik&lt;/font&gt;]]'''[[Posebno:Contributions/MZaplotnik|&lt;sup&gt;prispevki&lt;/sup&gt;]]&lt;/font&gt; 14:39, 10. november 2013 (CET)

:Ali si hotela vprašati, kako se zapiše '''izgovor''' imena? V poljščini sicer nisem najbolj domač, ampak mislim, da se ime izgovarja kot ''Jerži''.--[[Uporabnik:Jalen|Jalen]] ([[Uporabniški pogovor:Jalen|pogovor]]) 14:45, 10. november 2013 (CET)

::Oboje, in hvala obema.--[[Uporabnik:Irena Plahuta|Ir]][[Uporabniški pogovor:Irena Plahuta|en]][[Posebno:Prispevki/Irena_Plahuta|a]] 22:18, 10. november 2013 (CET)

==Wikipedija:WikiProjekt 1000 nujnih==
Bi mogoče sodeloval v [[Wikipedija:WikiProjekt 1000 nujnih]] (glej poglavje Problematični članki)? Gre za izbor 1000 tem, ki bi morale biti zadovoljivo opisane v vsaki enciklopediji. Trenutno sta se tam na novo znašla dva rdeča članka s področja jezikoslovja. Ker gre hkrati za tekmovanje, kjer smo trenutno na 39. mestu in če ti tekmovalna žilica ne da miru ... --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:51, 10. november 2013 (CET)

:Trenutno me žal precej zaposlujejo delovne obveznosti. Če bo čas dopuščal, bom poskusil narediti kako škrbino. LP, [[Uporabnik:Jalen|Jalen]] ([[Uporabniški pogovor:Jalen|pogovor]]) 17:17, 10. november 2013 (CET)

==Slovenjenje==
Prosim za tvoje mnenje v zvezi s [[Uporabniški pogovor:MZaplotnik#Slovenjenje|tem]] pogovorom. Hvala. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 12:35, 11. november 2013 (CET)

== Lemščina ==

Zdravo! Vprašal sem že tudi Pinkyja, ker nisem prepričan o imenovanjih članka [[lemščina]]. V slovenščini mislim še ni naziva na imenovanje tega jezik in narodnosti, zato sem pogledal originalno ime ''Lemky''. Vendar to ima več variacij: Łemkowie, Lemaki, Lemakivi, itn. [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]&lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]&lt;/sup&gt; 21:20, 13. december 2013 (CET)
:Hvala! [[Uporabnik:Doncsecz|Dončec]]&lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Doncsecz|pogovor]]&lt;/sup&gt; 21:58, 13. december 2013 (CET)

== Vprašanje ==

Imel bi samo eno vprašanje, ki se nanaša na članek Akademik Šokalski. Zanima me ali je res potrebno &quot;poslovenit&quot; lastno ime ladje in če že, zakaj ravno iz Šokalskij v Šokalski? Kaj oz. kje je podlaga za to? Bi potem morali poslovenit tudi priimek osebe po kateri je dobila ime?

Hvala

:Taka so pravila zapisovanja ruskih imen v slovenščini: [https://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Zapisovanje_ruskih_imen]. --[[Uporabnik:Jalen|Jalen]] ([[Uporabniški pogovor:Jalen|pogovor]]) 17:18, 7. januar 2014 (CET)

:Hvala, bom vedel za naprej. --[[Uporabnik:Vdomen|Vdomen]] ([[Uporabniški pogovor:Vdomen|pogovor]]) 17:25, 7. januar 2014 (CET)

==Umajadi/Omajadi==
V člankih o njihovi dinastiji in kalifatu se uporabljata obe imeni, ki bi ju rad poenotil. Po mojem mnenju bi bil bolj primeren izraz Omajadi, pa me zanima, če je to res. Hvala! [[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 09:15, 11. januar 2014 (CET)

:Tudi jaz sem bolj za izraz Omajadi. Zdi se mi, da v slovanskih jezikih prevladuje. --[[Uporabnik:Jalen|Jalen]] ([[Uporabniški pogovor:Jalen|pogovor]]) 21:04, 11. januar 2014 (CET)

== Global account ==

Hi Jalen! As a [[:m:Stewards|Steward]] I'm involved in the upcoming [[:m:Help:Unified login|unification]] of all accounts organized by the Wikimedia Foundation (see [[:m:Single User Login finalisation announcement]]). By looking at [[Special:CentralAuth/Jalen|your account]], I realized that you don't have a global account yet. In order to secure your name, I recommend you to create such account on your own by submitting your password on [[Special:MergeAccount]] and unifying your local accounts. If you have any problems with doing that or further questions, please don't hesitate to contact me on my [[User talk:DerHexer|talk page]]. Cheers, [[Uporabnik:DerHexer|DerHexer]] ([[Uporabniški pogovor:DerHexer|pogovor]]) 01:55, 17. januar 2015 (CET)

== Prosim za mnenje==
Pozdravljen. Prosil bi te za mnenje v zvezi s [[Uporabniški pogovor:Stebunik#Pižanski koncil|tem]], tudi zato, ker je izraz objavljen na Glavni strani, kar ga nekako potrjuje. Hvala. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 11:23, 15. september 2015 (CEST)
:Hvala za prispevek, čeprav ni dosegel pričakovanega popravka. Pa naj bo ''napisano''. Pozdrav. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 12:34, 16. september 2015 (CEST)
Spet imam slovnični problem. Tekst: ''Konstanca je morala trpeti kraljevo nasilje nad njenim ljudstvom.'' Problem je '''njenim''', saj bi moralo biti '''svojim''' (v kolikor se nanaša na osebek Konstanca), vendar ''Konstanca je morala trpeti kraljevo nasilje nad svojim ljudstvom.'' bi lahko pomenilo, da je ljudstvo kraljevo, saj se veže na ''kraljevo nasilje''. Ali ne? --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 10:06, 23. september 2015 (CEST)
:Po moje je kar pravilno. &quot;Svoj&quot; se vedno nanaša na osebek stavka, kar je v tem primeru Konstanca. Če bi šlo za kraljevo ljudstvo, bi bilo prav &quot;kraljevo nasilje nad njegovim ljudstvom.&quot;--[[Uporabnik:Jalen|Jalen]] ([[Uporabniški pogovor:Jalen|pogovor]]) 14:05, 23. september 2015 (CEST)

== Starostin ==

Lahko prosim preveriš NP pri [[Sergej Anatoljevič Starostin|Sergeju Anatoljeviču]]. Starostin je prehud 'zalogaj' zame v 'enem šusu'. Sploh za 'družine in jezike s hribov in otokov'. Bom še dopolnil, tako da lahko tudi počakaš, oziroma popraviš 'kaj sproti'. NHTVNILP --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 04:56, 29. oktober 2015 (CET)
: Illič-Svitič je priimek - [[:ru:Иллич-Свитыч, Владислав Маркович|Иллич-Свитыч]]. Potem [[Wikipedija:Zapisovanje ruskih imen#14 – dvojni samoglasniki|dvojne črke]] ohranjamo. Ali se motim? Sicer razloga za to ne vem točno. --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 09:59, 30. oktober 2015 (CET)
Mejduš, sploh nisem opazil :). Mislim, da ne. Če pišemo [[Ana Ahmatova]], je potemtakem samo Ilič. Zaenkrat sem popravil na zapis z enim l.--[[Uporabnik:Jalen|Jalen]] ([[Uporabniški pogovor:Jalen|pogovor]]) 18:22, 30. oktober 2015 (CET)
:: Nisem prej videl tvojega odgovora. {{s-:-)}}. Po moje pa ja. V Aninem zgledu je Ana (Анна) slovenjeno ime, Illič-Svitin je pa priimek, in, strogo gledano, ruskih priimkov, četudi so v slovenščini, morda z drugačnim latiničnim zapisom, tujke, ne spreminjamo, razen, če velja kakšno manj strogo pravilo. [[Joffe]] je en tak lep zgled, pa [[Aleksander Aleksandrovič Fridman|Fridman]] npr., ki se v slovenskih virih piše običajno Friedmann ali z enojnim n. In še [[Fok]] (samešmorn:: 'Fock'). Ruska imena z dvema enakima črkama velikokrat pišejo tudi v slovenščini tako, kar pa mogoče ni prav, ker Anna ne zveni ravno rusko, če gre za rusko žensko osebo. Če me pa vprašaš zakaj sta v ruščini dva н, pa ne vem – samo ugibam lahko brez, da bi prej gledal etimologijo tega imena, da je morda tujek v njihovem jeziku, al' pa sem popolnoma narobe na hitro razmislil. Pri nekaterih sorodno zvenečih priimkih je k sreči lažje. Na primer priimek [[:ru:Фогг|Фогг]] bi bil v slovenščini Fogg, saj gre za poljsko osebnost – npr. [[Mieczysław Fogg]] &lt;sup&gt;[[:en:Mieczysław Fogg|EN]]&lt;/sup&gt;, in Fogg četudi bi bil Rus. Me zanima kolik je % takšnih zgledov, torej, takšnih, kot so Fok, in takšnih, kot je Fogg (takšnih, da je vseeno kako zapišeš, če transliteriraš). Temu se reče mogoče kakšna Knutova bolezen. --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 01:27, 28. oktober 2017 (CEST)

== Odrisya ==
Živijo!

Muči me slovenjejne imena tračanskega kraljestva, ki se imenuje: 
* bolgarsko: Одриско царство 
* angleško: Odrysian kingdom
* češko: Odryské království
* rusko: Одрисское царство
* latinsko: Regnum Odrysium

Hvala za pomoč, --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 16:12, 19. september 2016 (CEST)

:Po moje bi se temu po slovensko reklo ''Odriško kraljestvo'', nisem pa prepričan. Sem vprašal še IP213 za mnenje.--[[Uporabnik:Jalen|Jalen]] ([[Uporabniški pogovor:Jalen|pogovor]]) 19:55, 19. september 2016 (CEST)

::B. Aubelj ima za Odryses prevod Odriz in za Odrysai prevod Odrizi. Odriško k. bi bilo potem najbrž prav. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 09:26, 20. september 2016 (CEST)

:::@Octopus, naj bo torej Odriško kraljestvo. --[[Uporabnik:Jalen|Jalen]] ([[Uporabniški pogovor:Jalen|pogovor]]) 11:33, 20. september 2016 (CEST)

: Naziv Odriško kraljestvo sem že uporabil, potem pa nisem bil več prepričan, da je pravi. Hvala! --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 13:02, 24. september 2016 (CEST)

:: To je pmsm tudi dobra učna ura za prevajalnike, v tem primeru npr. iz ruščine v sl. Izgleda čisto preprosto, zlog &lt;tt&gt;сс&lt;/tt&gt; dobi v sl obliko &lt;tt&gt;š&lt;/tt&gt;. Ko bi bilo tako preprosto {{s-:-)}} Takšni zledi so res kar težki: cambriški, in še nekaj, ki se jih zdaj ne spomnim. --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 00:57, 28. oktober 2017 (CEST)

:Seveda ni tako preprosto :). Izjema je že ime samega jezika, русский je ''ruski'' in ne ''ruški''.--[[Uporabnik:Jalen|Jalen]] ([[Uporabniški pogovor:Jalen|pogovor]]) 20:00, 30. oktober 2017 (CET)

== Curtea de Argeș ==

Kako se sklanja ime vlaškega (romunskega) mesta [[Curtea de Argeș]]: Curteae de Argeș ali Curtea de Argeșa? Ime se je v člankih,  povezanih z [[Vlaška|Vlaško]], pojavilo samo nekajkrat, zato je še čas, da se napake zlahka popravi. Hvala! --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 18:06, 1. december 2016 (CET)

: Hja, taka sestavljena tuja lastna imena so nerodna za sklanjanje in po pravici povedano ne poznam nekega enotnega recepta zanje. Jaz se v takih primerih izognem nejasnostim tako, da ime uporabim kot neujemalni prilastek ob generičnem samostalniku, npr. &quot;v mestu Curtea de Argeș&quot;. Če se ime res pojavlja samo nekajkrat, bi najbrž šlo na tak način? --[[Uporabnik:Jalen|Jalen]] ([[Uporabniški pogovor:Jalen|pogovor]]) 20:06, 1. december 2016 (CET)

Hvala za nasvet! V nadaljevanju besedila opažam, da se ime uporablja tudi v skrajšani obliki &quot;Argeș&quot;, kar zadevo precej poenostavi. --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 06:02, 2. december 2016 (CET)

:Mislim, da je glede sklanjanja sicer bolj prav, da se sklanja zadnji element, tj. &quot;iz Curtea de Argeșa&quot;.--[[Uporabnik:Jalen|Jalen]] ([[Uporabniški pogovor:Jalen|pogovor]]) 08:50, 2. december 2016 (CET)

== Mahačkala ''et al'' ==

Hvala ti za [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Maha%C4%8Dkala&amp;diff=4736791&amp;oldid=4735871 popravek]. Res si ne bi mislil, da je 'bolj' prav lezginsko od 'lezginško' za jezik [[lezginščina]]. Če še lahko pomagaš pri narodu, katerega jezik je [[laščina (kavkaški jezik)|laščina]]? Ali so to Lakci (morda kar Laki) ali kako drugače (angleško je ''[[:en:Laks (Caucasus)|Laks]]'' ali ''Laki'', rusko [[:en:лакцы|лакцы]]). Sorodno imata hr in sr – Lakci. Morda je pravilneje Laki, ker je njihovo etnično ozemlje imenovano [[:en:Lakia|Lakija]]? In še – kako se v slovenščini naglasuje ime tega mesta? Sam bi naglaševal na tretjem a [mahačkála], rusko na zadnjem samoglasniku [mahačkalá] mi ne 'zveni' najbolje. LP. --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 02:07, 6. januar 2017 (CET)

:Večina južnoslovanskih narodov ima res ''Lakci'', a to je očitno direktno prevzeto iz ruščine. Meni se zdi v slovenščini bolj naravno reči ''Laki'' (tudi glede na njihovo samopoimenovanje ''Lak'' [https://lbe.wikipedia.org/wiki/%D0%9B%D0%B0%D0%BA]. Jezik je potem pač ''laški'', kljub enakozvočnosti z ''Lah &gt; laški'', ki je v slovenščini slabšalno ime za Italijane.  
:Glede naglaševanja imena ''Mahačkala'' pa se mi tudi zdi v redu naglaševanje na predzadnjem zlogu. --[[Uporabnik:Jalen|Jalen]] ([[Uporabniški pogovor:Jalen|pogovor]]) 17:42, 6. januar 2017 (CET)

:: Kasneje sem pomislil tudi na poimenovanje ''Lakijci'' – vsaj glede na Lakijo bi se skladalo. Naglasitev bom potem popravil po tvojem predlogu. --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 23:56, 6. januar 2017 (CET)

==Nekaj pomislekov==
Pozdravljen. Pri urejanju [[prva burska vojna|tega]] prispevka sem imel nekaj pomislekov, pa bi te prosil za nasvet:
# je dopustno, da uporabljam enkrat Britanci drugič Angleži za isti pojem, samo da ne ponavljam istega poimenovanja večkrat v istem stavku?
# je prav Zuluji ali Zulujci?
# kako bi bolje napisal Fontainebleau-ški?
# so države, ki jih naštevam v odstavku Nastanek burskih držav, pravilno poimenovane?
# imamo v slovenščini prevod besede ''suzerain'' (glej zadnji odstavek)?
Najlepše se ti zahvaljujem za pomoč.

--[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 13:25, 16. januar 2017 (CET)

:1. Jaz bi se držal izraza ''Britanci'', glede na to, da gre za vojno med dvema točno določenima državama, od katerih je ena Velika Britanija.
:2. Zuluji.
:3. V kakšnem kontekstu se to pojavlja?
:4. Poglavja ''Nastanek burskih držav'' ne vidim. Kje je to? 
:5. SSKJ ima geslo ''suzeren''. Če gre za fevdalistični odnos do vazalov, je to najbrž kar pravi izraz. Izpeljani samostalnik bi potem bil ''suzerenstvo''.
:--[[Uporabnik:Jalen|Jalen]] ([[Uporabniški pogovor:Jalen|pogovor]]) 21:06, 16. januar 2017 (CET)


Oprosti, računalnik mi je odpovedal, preden sem utegnil shraniti popravke, in sedaj moram vse skupaj na novo predelati. Verjetno bom še danes uredil članek, za katerega bi te prosil, da ga pregledaš. In še nekaj. Po moji razširitvi članka je velik del posvečen predzgodovini in vzrokom vojne, pa bi bilo morda bolje, da se članek preimenuje v &quot;Burske vojne&quot; in se mu dodajo še podatki druge burske vojne - ta ima sedaj svoj kratek članek, ki bi ga potem kar odstranili. Kaj meniš? Hvala za sodelovanje. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 12:24, 18. januar 2017 (CET)

:Sem pregledal članek. Za tisti edikt sem dal &quot;edikt iz Fontainebleauja&quot;, kot imajo tudi ostali slovanski jeziki. Če se ne da enostavno izpeljati pridevnika, je najbolje uporabiti kar desni prilastek. 
:Sicer se mi zdi popolnoma v redu, če imata prva in druga burska vojna vsaka svoj članek, kot je tudi na drugih wikipedijah. --[[Uporabnik:Jalen|Jalen]] ([[Uporabniški pogovor:Jalen|pogovor]]) 20:42, 19. januar 2017 (CET)

== [[Ellsworth Price Bertholf]] ==

:Škrbine o vojaških osebnostih
:Nanoškrbine
[[Uporabnik:Xx236|Xx236]] ([[Uporabniški pogovor:Xx236|pogovor]]) 13:12, 4. september 2017 (CEST)
:[[Enki]] [[Uporabnik:Xx236|Xx236]] ([[Uporabniški pogovor:Xx236|pogovor]]) 13:30, 4. september 2017 (CEST)

==[[Kraljevina Sicilija]]==
Vljudno prosim, da pregledaš, če so zadnji popravki umestni (npr. Siciljski in Siciljanski namesto Sicilski). Hvala. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 17:50, 24. september 2017 (CEST)

:&lt;s&gt;Glede pridevnika ''sicilijanski'' mislim, da je v redu. Je v SSKJ in tudi glede jezika imam v spominu, da se uporablja izraz ''sicilijanščina'' oz. ''sicilijansko narečje''&lt;/s&gt;. Bolj me moti oblika ''sicilijski'', ki se mi zdi nenavadna. Sem vprašal še IP213 za mnenje glede Rogerija. --[[Uporabnik:Jalen|Jalen]] ([[Uporabniški pogovor:Jalen|pogovor]]) 19:29, 24. september 2017 (CEST)

::Smo sklenili, da je v zgodovinskem kontekstu pravilneje ''sicilski'' in obnovili prejšnjo različico.--[[Uporabnik:Jalen|Jalen]] ([[Uporabniški pogovor:Jalen|pogovor]]) 10:23, 25. september 2017 (CEST)

== Hessen ==

Pozdravljen. Trenutno skušam kaj dopisati v zvezi z Britanskim imperijem in sem v virih naletel na omembo nemških vojščakov, ki so v 18. stoletju služili kot najemniki v britanski vojski, a so bili po rodu iz dežele Hessen. Nemci jim pravijo Hessische Truppen, Angleži Hessians, Italiani Assiani. Kako bi jih mi imenovali? Menda ne Hessenci??

Hvala. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 13:12, 31. avgust 2019 (CEST)

:Priznam, da tu nimam pametnega odgovora. Glede na navedeno se mi zdi najbolje uporabiti opisni prevod ''hessenske čete'', po nemškem vzoru. Ali sicer obstaja kako uveljavljeno slovensko historično ime za to deželo? Glede na ta [https://en.wikipedia.org/wiki/Hesse#Name] vir bi bili prebivalci morda ''*Hesi'', nisem pa prepričan. --[[Uporabnik:Jalen|Jalen]] ([[Uporabniški pogovor:Jalen|pogovor]]) 14:20, 31. avgust 2019 (CEST)

::Hvala za podatek. Sicer se gre v glavnem za mojo radovednost, zato bom omembo teh vojakov kar izpustil, saj v tem primeru ni bistvena. Vsekakor hvala za zanimanje. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 17:25, 31. avgust 2019 (CEST)

== Community Insights Survey ==

&lt;div class=&quot;plainlinks mw-content-ltr&quot; lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot;&gt;

'''Share your experience in this survey'''

Hi {{PAGENAME}},

The Wikimedia Foundation is asking for your feedback in a survey about your experience with {{SITENAME}} and Wikimedia. The purpose of this survey is to learn how well the Foundation is supporting your work on wiki and how we can change or improve things in the future. The opinions you share will directly affect the current and future work of the Wikimedia Foundation.

Please take 15 to 25 minutes  to '''[https://wikimedia.qualtrics.com/jfe/form/SV_0pSrrkJAKVRXPpj?Target=CI2019List(ceewps,act3) give your feedback through this survey]'''.  It is available in various languages.

This survey is hosted by a third-party and [https://foundation.wikimedia.org/wiki/Community_Insights_2019_Survey_Privacy_Statement governed by this privacy statement] (in English).

Find [[m:Community Insights/Frequent questions|more information about this project]]. [mailto:surveys@wikimedia.org Email us] if you have any questions, or if you don't want to receive future messages about taking this survey.

Sincerely,
&lt;/div&gt; [[User:RMaung (WMF)|RMaung (WMF)]] 16:44, 6. september 2019 (CEST)
&lt;!-- Message sent by User:RMaung (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=CI2019List(cee_wps,act3)&amp;oldid=19352611 --&gt;

== Reminder: Community Insights Survey ==

&lt;div class=&quot;plainlinks mw-content-ltr&quot; lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot;&gt;

'''Share your experience in this survey'''

Hi {{PAGENAME}},

A couple of weeks ago, we invited you to take the Community Insights Survey. It is the Wikimedia Foundation’s annual survey of our global communities. We want to learn how well we support your work on wiki. We are 10% towards our goal for participation. If you have not already taken the survey, you can help us reach our goal! '''Your voice matters to us.'''

Please take 15 to 25 minutes  to '''[https://wikimedia.qualtrics.com/jfe/form/SV_0pSrrkJAKVRXPpj?Target=CI2019List(ceewps,act3) give your feedback through this survey]'''.  It is available in various languages.

This survey is hosted by a third-party and [https://foundation.wikimedia.org/wiki/Community_Insights_2019_Survey_Privacy_Statement governed by this privacy statement] (in English).

Find [[m:Community Insights/Frequent questions|more information about this project]]. [mailto:surveys@wikimedia.org Email us] if you have any questions, or if you don't want to receive future messages about taking this survey.

Sincerely,
&lt;/div&gt; [[User:RMaung (WMF)|RMaung (WMF)]] 17:12, 20. september 2019 (CEST)
&lt;!-- Message sent by User:RMaung (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=CI2019List(cee_wps,act3)&amp;oldid=19395163 --&gt;

==Utreht==
Spet te nadlegujem, to pot za nasvet, ali naj uporabim obliko ''Utreht'' ali ''Utrecht'' za nizozemsko mesto. Malo sem pobrskal, pa vidim, da sta bili od vsega zacetka uporabljeni obe varianti, zato bo treba vsekakor precej popravljati. Katera je po tvojem mnenju bolj umestna? --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 09:58, 23. september 2019 (CEST)

:Mislim, da je bolj ustrezna izvirna nizozemska oblika. Podomačena oblika se mi tukaj zdi nekoliko neobičajna.--[[Uporabnik:Jalen|Jalen]] ([[Uporabniški pogovor:Jalen|pogovor]]) 10:55, 23. september 2019 (CEST)

::Najlepša hvala. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 14:00, 23. september 2019 (CEST)

== Reminder: Community Insights Survey ==

&lt;div class=&quot;plainlinks mw-content-ltr&quot; lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot;&gt;

'''Share your experience in this survey'''

Hi {{PAGENAME}},

There are only a few weeks left to take the Community Insights Survey! We are 30% towards our goal for participation. If you have not already taken the survey, you can help us reach our goal!
With this poll, the Wikimedia Foundation gathers feedback on how well we support your work on wiki. It only takes 15-25 minutes to complete, and it has a direct impact on the support we provide.

Please take 15 to 25 minutes  to '''[https://wikimedia.qualtrics.com/jfe/form/SV_0pSrrkJAKVRXPpj?Target=CI2019List(ceewps,act3) give your feedback through this survey]'''.  It is available in various languages.

This survey is hosted by a third-party and [https://foundation.wikimedia.org/wiki/Community_Insights_2019_Survey_Privacy_Statement governed by this privacy statement] (in English).

Find [[m:Community Insights/Frequent questions|more information about this project]]. [mailto:surveys@wikimedia.org Email us] if you have any questions, or if you don't want to receive future messages about taking this survey.

Sincerely,
&lt;/div&gt; [[User:RMaung (WMF)|RMaung (WMF)]] 21:50, 3. oktober 2019 (CEST)
&lt;!-- Message sent by User:RMaung (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=CI2019List(cee_wps,act3)&amp;oldid=19433651 --&gt;

== Armenščina ==
Poiskala sem razlago na ZRC SAZU in predlagam, da ''KH'' ne popravljaš v ''H'', ker to naj ne bi bilo prav. Pravilno je kar ''KH'' oz. ''K''. --[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 10:15, 4. december 2019 (CET)

:Popravil sem prečrkovanje armenske črke Խ, ki označuje trdi ''h''. Tega prečrkujemo s ''h'' in ne s ''k'', zato so moji popravki ustrezni. Glas ''k'' je v armenščini črka ''Կ''. Predlagam, da pri prečrkovanju imen s področja bivše Sovjetske zveze upoštevaš ruske zglede, glej [https://ru.wikipedia.org/wiki/%D0%A5%D0%BE%D1%80_%D0%92%D0%B8%D1%80%D0%B0%D0%BF], [https://ru.wikipedia.org/wiki/%D0%90%D1%85%D1%82%D0%B0%D0%BB%D0%B0_(%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B8%D1%82%D0%B5%D0%BA%D1%82%D1%83%D1%80%D0%BD%D1%8B%D0%B9_%D0%BA%D0%BE%D0%BC%D0%BF%D0%BB%D0%B5%D0%BA%D1%81)]; enako tudi v nemščini: [https://de.wikipedia.org/wiki/Kloster_Chor_Virap]. 
:Popravil sem zato, ker me moti tvoje nekritično prenašanje angleških zapisov, ki vodi tudi v nedoslednost; ime ''Hor Virap'' si npr. enkrat prečrkovala kot ''Khor Virap'', drugič kot ''Kor Virap'', kot je razvidno iz te [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Samostan_Khor_Virap&amp;oldid=5240171] redakcije (neusklajen naslov članka in zapis v samem članku). --[[Uporabnik:Jalen|Jalen]] ([[Uporabniški pogovor:Jalen|pogovor]]) 11:14, 5. december 2019 (CET)

Se ne strinjam s spremembo. Ponovno sem preverila na ZRS SAZU in dr. Geršič pravi naslednje: 

...zanima ga kako bi potem prečrkoval &quot;normalni&quot; h, ki ga glede na romanizacijski ključ tudi pozna armenščina. 

Kako to delajo drugi jeziki, ni naša stvar. Mi nismo ruski vazali. Mi smo člani OZN in pri zemljepisnih imenih smo dolžni uporabljati romanizacijska pravila, ki jih je sprejela OZN. Sicer lahko pride do šuma v komunikaciji. 

Če bi želeli ime prečrkovati nazaj v armensko pisavo, bi v primeru, ki ga navajaš, storili napako. Glej v nadaljevanju: 

https://www.eki.ee/wgrs/rom2_hy.pdf &lt;small&gt;(povezava namesto lokalne kopije s spornim avtorskopravnim statusom, op. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt;)&lt;/small&gt;

--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 20:11, 7. december 2019 (CET)--Ljuba brank (pogovor) 20:00, 7. december 2019 (CET)

==Se strinjam==
Hvala za [[Uporabniški pogovor:Jalen#Armenščina|ta prispevek]]. Prosim te, da se ne odpoveš nadaljnjim pripombam, kot [[Uporabniški pogovor:Ljuba brank#Popravki članka Italija|sem se svojčas jaz]].
--[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 15:34, 5. december 2019 (CET)

== prečrkovanje tujih zemljepisnih imen ==

Spoštovani,
v Komisiji za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije spremljamo vaše delo in cenimo vaše napore pri soustvarjanju spletne enciklopedije.
Večkrat pa se pojavijo vprašanja in nedoslednosti v zvezi s prečrkovanjem in podomačevanjem tujih zemljepisnih imen v slovenski jezik. V zadnjih tednih se je na name obrnila gospa Brank glede vprašanja transkripcije oziroma transliteracije iz armenščine. Ker je tovrstna tematika večkrat predmet diplomatskih sporov med državami (na primer med obema Korejama in Japonsko, med Južno Korejo in Japonsko, med Iranom in arabskimi državami, med Grčijo in Turčijo, med Rusijo in Ukrajino, ...) in v izogib drugim napakam vas vabim, da se vi in vaši morebitni sodelavci oglasite na sestanku pri nas, da vam predstavimo smernice, povezane s to tematiko. --[[Uporabnik:Mgersic|Mgersic]] ([[Uporabniški pogovor:Mgersic|pogovor]]) 08:38, 17. december 2019 (CET)

S prijaznimi pozdravi, dr. M. Geršič, predsednik KSZI

==Članek Suženjstvo==
Morda utegneš malo pogledati [[Uporabniški pogovor:Yerpo|sem]]. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 12:15, 17. januar 2020 (CET)

==Pravilno poimenovanje==
Prosim za pomoč. Je pravilno ''tordesillska pogodba'' ali ''tordesiljska'' ali ''tordesilska''? Portugalske kralje naj imenujem Juan ali Huan ali Ivan? Hvala za sodelovanje. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 20:08, 21. januar 2020 (CET)

:Ker je izvirno ime kraja ''Tordesillas'', po vzoru drugih južnoslovanskih jezikov predlagam ''Pogodba iz Tordesillasa''. Imena kraljev in kraljic se, kot mi je znano, prevajajo oz. podomačijo. Nisem pa čisto prepričan, kako je pri portugalskem imenu ''João'', ali bi to za nas bil ''Janez'' ali ''Ivan''. Za vsak slučaj vprašaj še IP213. --[[Uporabnik:Jalen|Jalen]] ([[Uporabniški pogovor:Jalen|pogovor]]) 09:11, 22. januar 2020 (CET)

Da se ne podvaja delo po nepotrebnem: članek že imamo na naslovu [[Tordesilljska pogodba]] (kar je bržkone še najmanj primerno), ena debata o tem pa je že bila na [[Pogovor:Glavna stran/Arhiv 2#Tordesilljska pogodba]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 09:29, 22. januar 2020 (CET)

:Obema najlepša hvala. @ Yerpo: Prav zato, ker sem omenjeni članek že pogledal, sem opazil, da v besedilu drugače piše kot v naslovu, pa sem raje povprašal. Nisem pa videl debate, hvala za napotek. Vsekakor tisti kratek pogovor ni rešil problema in ni popravil članka. Povprašam še IP213-a. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 09:48, 22. januar 2020 (CET)

Hvala Yerpo, nisem opazil. Oblika ''Tordesilljska'' je definitivno neustrezna. Jaz predlagam ''Pogodba iz Tordesillasa'', da se izognemo kompliciranju pri izpeljavi pridevnika. --[[Uporabnik:Jalen|Jalen]] ([[Uporabniški pogovor:Jalen|pogovor]]) 09:57, 22. januar 2020 (CET)

:Imena vladarjev načeloma prevajamo, nismo pa pri tem čisto dosledni. Kako je v konkretnem primeru žal ne vem, bi pa pogledal v obstoječe leksikone. [[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 10:57, 23. januar 2020 (CET)

==Prevod==
Spet sem v zagati. Članek [[Srčna zveza]] govori o sporazumu, ki se večkrat imenuje tudi Pariški dogovor. Kar me moti, je prevod iz francoskega Entente cordiale, ki pomeni dobesedno Prijateljski dogovor ali Prijateljski namen. Ne poznam dovolj dobro slovenske literature v tej zvezi, zato sprašujem, če je Srčna zveza morda že zgodovinsko utemeljeno (čeprav skoraj smešno) ime za to listino, ali če je le neroden prevod in je treba članek preimenovati. Mi lahko svetuješ?
--[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 15:23, 9. februar 2020 (CET)

:Kolikor vem, se izraz 'srčna zveza' dejansko uporablja v literaturi. Ne pogosto, ampak se. In po moje s  imena takih zvez in sporazumov pišejo z malo začetnico. [[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 16:59, 9. februar 2020 (CET)

::Izraz 'srčna zveza' se uporablja in se navadno piše z malo začetnico. --[[Uporabnik:Jalen|Jalen]] ([[Uporabniški pogovor:Jalen|pogovor]]) 09:18, 11. februar 2020 (CET)

Hvala obema. Kar se tiče začetnice, imam ta pomislek. Beseda ''dogovor'', ali ''zveza'' in podobne se seveda pišejo z malo, vendar tu gre za poimenovanje neke listine, torej za lastno ime. Podobno recimo zapišemo ''enciklika'' in ''Laudato si'', ali ''deklaracija'' in ''Majniška deklaracija'', ali ''manifest'' in ''Komunistični manifest'', pa tudi ''enciklopedija'' in ''Enciklopedija Slovenije'' ter ''knjiga'' in ''Mladinska knjiga''.  --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 10:15, 11. februar 2020 (CET)

:Dogovor, ki ga opisujemo z izrazom &quot;srčna zveza&quot;, v resnici sestavljajo tri listine, tako da ne gre za lastno ime. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 10:25, 11. februar 2020 (CET)

== Karantanija ==

Spoštovani !
Karantanija
Zanima me zakaj ste spremenil na staro verzijo ?
Trditev: &quot;večinskemu slovanskemu prebivalstvu po svojem izvoru in po svojem razvoju sicer ves čas polietnična&quot;
ni bila  referencirana na vir in še  to je le eden od pogledov -virov. Odspodaj so navedeni viri zgodovinarjev, 
ki menijo drugače toda ne bova o temu. To je pač teorija nekaterih avtorjev, drugi pravijo drugače. 
Preferiranje enega pogleda pa je kršenje pravil WIKIja.

Dopisal sem tudi: 
&quot; Na vprašanje ali je bila tudi prva slovenska država pa obstajajo različni pogledi.&quot;
Da obstajajo različni pogledi je res in zato je treba to zapisati.
Če ste sami prepričan, da ni bila prva slovenska država in imate vir prav. Toda to je le eden eden od njih
Ne bom diskutiral katero zgodovinsko stališče je pravilno. Toda prosim, da ne popravljate stvari, ki opozarjajo bralca,
da obstajajo različni pogledi na določeno vprašanje. 

5-5-2021
Prosim, da argumentiraš svoj ponovni popravek. {{unsigned|Prisank}}.

:Mislim, da so bile stvari že obširno pojasnjene na pogovorni strani članka, zato ne nameravam vsega še enkrat ponavljati. Karantanije s strokovnega vidika ni mogoče šteti za slovensko državo, ker slovenska etnična identiteta v zgodnjem srednjem veku ni obstajala. Poleg tega nejasne formulacije, kot so &quot;nekateri menijo&quot; ipd., niso zaželene, ker zbijajo strokovno vrednost članka (glej: [https://en.wikipedia.org/wiki/Wikipedia:Manual_of_Style/Words_to_watch#Unsupported_attributions] [https://en.wikipedia.org/wiki/Weasel_word]). Članek ne preferira enega pogleda, temveč predstavlja stališča '''stroke''' in je obširno podprt z viri, kar je tudi odločujoči kriterij na wikipediji.--[[Uporabnik:Jalen|Jalen]] ([[Uporabniški pogovor:Jalen|pogovor]]) 12:06, 5. maj 2021 (CEST)

== Lewis ==

Pozdravljen. [[Lewisove šahovske figure|Ta članek]] govori o arheoloških predmetih, ki so bili najdeni na hebridskem otoku Lewis, zato pridevnik ''Lewisove'' ni pravilen, vendar sem v zadregi, kako naj bi ga popravil. Predvsem, natančno ime otoka je ''Lewis-Harris'' in Lewis je kvečjemu njegov ogromni polotok oziroma polovica, vendar to ni problem, se da popraviti. Vprašujem te pa, kako naj izpeljem svojilni pridevnik iz ''Lewis'', ki bi se moral končati na –ski/-ški, saj gre za kraj in ne osebo. Edina sprejemljiva rešitev se mi zdi ''Šahovske figure iz Lewisa'' – svetuješ kaj boljšega? Hvala. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 18:34, 27. julij 2021 (CEST)

:Jaz bi tu uporabil desni prilastek: ''Šahovske figure z otoka Lewis''. Tako imajo tudi ostali slovanski jeziki, če pogledaš interwikije. Kolikor sem na hitro preletel članek, vidim, da gre za zelo slab in površen prevod iz angleščine. --[[Uporabnik:Jalen|Jalen]] ([[Uporabniški pogovor:Jalen|pogovor]]) 08:32, 28. julij 2021 (CEST)

Se pač kar naprej ponavlja, da se grejo prevajalce uporabniki, ki v svojem jeziku ne znajo pisati. Edina rešitev se mi zdi, da potrpežljivo popravljamo njihove vzvišene dosežke. Pa ni lahko. Hvala za sodelovanje. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 09:35, 28. julij 2021 (CEST)

==Popravki==
Pozdravljen. Slučajno sem naletel na [[Poveglia|ta članek]], kjer sem opazil zadnje (sicer že stare) popravke. Porodilo se mi je vprašanje, ali je pravilno ''otok Poveglia je bil'' ali ''otok Poveglia je bila''. Morda v primeru, da opustim besedo otok, moram zamenjati spol - se pravi ''otok Poveglia je bil'', toda ''Poveglia je bila''? Prosim za pojasnilo. Razen tega, ali je pravilno osemkotnik? SSKJ nima te besede. Hvala, --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 18:37, 6. februar 2022 (CET)

:Živjo. Če uporabiš ''otok'', potem je to osebek stavka, ''Poveglia'' pa desni neujemalni prilastek, zato je v tem primeru bolj pravilen moški spol. Če pa uporabiš samo ime, pa bi bil ženski spol. --[[Uporabnik:Jalen|Jalen]] ([[Uporabniški pogovor:Jalen|pogovor]]) 20:30, 6. februar 2022 (CET)

==Prosim za nasvet==
Pozdravljen. Trenutno pišem o nekaterih vojaških operacijah v 2. svetovni vojni in sem v zadregi, če je prav pisati »zavezniki« ali »Zavezniki«. Navadno se namreč zapisuje z malo začetnico, vendar bi bilo PMM treba razlikovati, ali gre za splošno ime ali lastno ime. Recimo: »Britanci so bili zavezniki Američanov.« vendar »V Italiji so Zavezniki imeli več divizij.« Če namreč v tem zadnjem stavku zapišem zavezniki z malo, ni jasno, če so to britansko-ameriški vojaki ali nemško-italijanski, saj sta si stali nasproti dve skupini, vsaka s svojim zavezništvom. Mislim, da se beseda splošno uporablja za britansko-ameriško koalicijo, a v tem primeru se piše z veliko. Mi lahko svetuješ? --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 09:46, 3. avgust 2022 (CEST)</text>
      <sha1>hd6r0vrjdj6g3iqxgaxt7w6mqa4btqj</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam brazilskih igralcev</title>
    <ns>0</ns>
    <id>49647</id>
    <revision>
      <id>5726820</id>
      <parentid>5696250</parentid>
      <timestamp>2022-08-02T21:40:11Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Alebarasi</username>
        <id>50192</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* F */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2734" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] [[Brazilci|brazilskih]] [[igralec (umetnik)|igralc]]ev.'''

{{seznami poklicev za narode|Brazilcev|Brazilija|brazilskih}}
{{CompactTOC2}}

== A ==
* [[Luciene Adami]] (1964-)
* [[Taís Araújo]] ([[1978]]-)
* [[Ana Paula Arósio]] ([[1975]]-)
* [[Joaquim Assis]] ([[1934]]-)
* [[Samuel de Assis]] (1983-)
* [[Fábio Assunção]] ([[1971]]-)
* [[Paulo Autran]] ([[1922]]-2007)

== B ==
* [[Victor Lima Barreto]] (1906-1982)
* [[Othon Bastos]] ([[1933]]-)
* [[Flávio Bauraqui]] (1966-)
*[[Daniel Benzali]] ([[1950]]-)
* [[Cacilda Becker]] ([[1921]]-[[1969]])
* 
* [[Sônia Braga]] ([[1950]]-)
* [[Zózimo Bulbul]] (1937-2013)

== C ==
* [[Jaime Camil]] (1973-)
* [[Hugo Carvana]] (1937-2014)
* 
* [[Bárbara Colen]] (1986-)

== D ==

* [[Maria Della Costa]] (1926-2015)
* [[Lima Duarte]] ([[1930]]-) (''Ariclenes Venâncio Martins'')
* [[Regina Duarte]] ([[1947]]-)
* [[Gregório Duvivier]] (1986-)

== F ==
* [[Antônio Fagundes]] ([[1949]]-)
* [[Miguel Falabela]] ([[1957]]-)
* [[Júlia Feldens]] ([[1978]]-)
* [[Christine Fernandes]] (1968-)
* [[Bibi Ferreira|Bibi (Abigail Izquierdo) Ferreira]] (1922-2019)
* [[Procópio Ferreira]] ([[1898]]-[[1979]])
* [[Vera Fischer]] ([[1951]]-)
* [[Denise Fraga]] ([[1965]]-)
* [[Édson França]] (1930-2003)
* [[Miriam Freeland]] (1978-)

== G ==
* [[Marilia Gabriela]] ([[1948]]-)
* [[Adriana Garambone]] (1970-)
* [[Reynaldo Gianecchini]] ([[1972]]-)
* [[Petrônio Gontijo]] (1968-)

== J ==
* [[Seu Jorge]] ([[1970]]-)

== L ==
* [[José Lewgoy]] ([[1920]]-[[2003]])
*[[Adriana Lima]] (1981-)

== M ==
* [[Malu Mader]] ([[1966]]-)
* [[Tarcisio Meira]] ([[1935]]-)
* [[Selton Melo]] ([[1972]]-)
* [[Carmen Miranda]] ([[1909]]-[[1955]])
* [[Fernanda Montenegro]] ([[1929]]-)
* [[Luiz Carlos de Moraes]] (1947-)
*[[Paulo Morelli]] (1966-)
*[[Alexandre Moreno]] (1969-)

== N ==
* [[Matheus Nachtergaele]] ([[1969]]-)
* [[Marco Nanini]] ([[1948]]-)
* [[Raquel Nunes]]

== O ==
* [[Oscarito]] (1906-1970)
* [[Paolla Oliveira]] ([[1982]])
* [[Grande Otelo]] ([[1915]]-[[1993]])

== P ==
* [[Floriano Peixoto]] (1959-)
* [[Marilia Pera]] ([[1943]]-2015)
* [[Silvia Pfeifer]] ([[1958]]-)
* [[Paulo Porto]] (1917-1999)

== Q ==

* [[Luciano Quirino]] (1968-)

== R ==

*[[Andrea Barata Ribeiro]] 
* [[Alexandre Rodrigues]] (1983-)
* [[Karin Rodrigues]] (1936-)
* [[Nathália Rodrigues]] (1980-)
*[[Roberta Rodrigues]] (1982-)
*[[Lena Roque]] (1967-)

== S ==

* [[Rodrigo Santoro]] ([[1975]]-)
* [[Marcelo Serrado]] (1967-)
* [[Douglas Silva]] (1988-)

== T ==
* [[Fernanda Torres]] ([[1965]]-)

== W ==
* [[José Wilker]] ([[1945]]-) 

== X ==
* [[Xuxa]] ([[1963]]-)

{{seznami narodov po poklicu|igralcev}}
[[Kategorija:Seznami Brazilcev|Igralci]]
[[Kategorija:Brazilski igralci|*]]</text>
      <sha1>tw9yjatf6locmpc9vpcdryzjpmpmt12</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predsednik Republike Slovenije</title>
    <ns>0</ns>
    <id>55952</id>
    <revision>
      <id>5726951</id>
      <parentid>5713158</parentid>
      <timestamp>2022-08-03T09:46:52Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Zm05gamer</username>
        <id>180058</id>
      </contributor>
      <comment>pp</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8676" xml:space="preserve">{{Infobox official post
| post = Predsednik
| body = &lt;br /&gt;Republike Slovenije
| image name = 
| image name1 = Flag of Slovenia.svg
| image_size1 = 70px
| incumbent = [[Borut Pahor]]
| incumbentsince = 23. december 2012
| member_of = 
| termlength = 5 let
| first = [[Milan Kučan]]
| residence = Urad predsednika&lt;br /&gt;Erjavčeva 17  &lt;br /&gt;1000 Ljubljana
| website = http://www.up-rs.si/
| image = Sergio_Mattarella_and_Slovenian_President_Pahor_at_the_16th_Arraiolos_meeting_(4)_(cropped).jpg
}}
{{politika Slovenije}}
'''Predsednik Republike Slovenije''' je najvišji [[politični funkcionar]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki »predstavlja Republiko Slovenijo in je [[Vrhovni poveljnik]] njenih [[Slovenska vojska|obrambnih sil]]« (102. člen [[Ustava Republike Slovenije|ustave Republike Slovenije]]). Prvi predsednik je bil [[Milan Kučan]], trenutno pa mesto predsednika zaseda nekdanji premier [[Borut Pahor]].

== Predsednik Predsedstva Socialistične Republike Slovenije (1974 - 1992) ==

Funkcija predsednika je bila uvedena leta [[1974]] z [[Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije (1974)|Ustavo Socialistične federativne republike Jugoslavije]] in [[Ustava|Ustavo]] [[Socialistična republika Slovenija|Socialistične republike Slovenije]] istega leta kot predsednika kolektivnega organa, ki je opravljal funkcijo šefa države na ravni republike in je bil ustreznica [[Predsedstvo Jugoslavije|Predsedstvu SFRJ]] na zvezni ravni. Položaj se je imenoval ''Predsednik Predsedstva Socialistične republike Slovenije''. Ta naziv je bil 1990 spremenjen v Predsednika predsedstva Republike Slovenije, ukinjen pa je bil z novo [[Ustava republike Slovenije|ustavo]], sprejeto [[23. december|23. decembra]] [[1991]], ko je bila vpeljana individualna funkcija šefa države, ki je v veljavi še danes: ''Predsednik Republike Slovenije''.

==== Seznam predsednikov Predsedstva SR Slovenije ====
{| class=&quot;wikitable&quot; border=&quot;0&quot; cellpadding=&quot;2&quot; cellspacing=&quot;2&quot;
|-
!#
!'''Ime'''
!'''Začetek opravljanja funkcije'''
!'''Konec opravljanja funkcije'''
!'''Stranka'''
|- 
!1.
|[[Sergej Kraigher]]
|[[1974]]
|[[1979]]
|[[Zveza komunistov Slovenije]]
|- 
!2.
|[[Viktor Avbelj-Rudi]]
|[[1979]]
|[[1984]]
|[[Zveza komunistov Slovenije]]
|- 
!3.
|[[France Popit]]
|[[1984]]
|[[1988]]
|[[Zveza komunistov Slovenije]]
|- 
!4.
|[[Janez Stanovnik]]
|[[1988]]
|[[1990]]
|[[Zveza komunistov Slovenije]] / [[Združena lista socialnih demokratov]]
|- 
!5.
|[[Milan Kučan]]
|[[1990]]
|[[1991]]
|Neodvisni
|- 
|}

== Predsednik Republike Slovenije (1991 - danes) ==
[[Slika:Osrednja državna počastitev dneva državnosti (52170485513).jpg|sličica|Predsednik republike [[Borut Pahor]] med pregledom častne straže (24. junij 2022).]]
Funkcija predsednika Slovenije je bila ustanovljena [[23. december|23. decembra]] [[1991]], ko je [[Skupščina Socialistične republike Slovenije|Skupščina Republike Slovenije]] sprejela [[Ustava republike Slovenije|Ustavo Republike Slovenije]]. Ta funkcijo precej omejuje, tako da je predsedovanje bolj kot ne reprezentativno. Med ostalimi pristojnostmi predsednika je le-ta tudi [[Vrhovni poveljnik|vrhovni poveljnik slovenske vojske]]. Predsednik je neposredno izvoljen s strani državljanov, ki so volilni upravičenci, vsakih 5 let. Vsak državljan, star vsaj 18 let lahko kandidira za predsednika, vendar je lahko izvoljen samo dvakrat zaporedoma. Število mandatov ni omejeno.

Glej [[Seznam predsednikov Republike Slovenije]].[[Slika:Flag of the President of Slovenia.svg|thumb|250x250px|[[Zastava predsednika Republike Slovenije|Položajna zastava predsednika Republike Slovenije za vodna plovila MORS]] |alt=Zastava predsednika Republike Slovenije je bele barve, kvadratne oblike, z robom, ki je enak slovenski trobojnici. Rob je širok eno osmino dolžine kvadratove stranice. V sredini kvadrata je grb Republike Slovenije. Središče grba se ujema s točko, v kateri se sekata diagonali zastave. Grb pokriva eno devetino zastave.|sredina]]
== Ustava Republike Slovenije o predsedniku ==
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
!IV. DRŽAVNA UREDITEV
c) Predsednik republike
|-
| &lt;div align=&quot;center&quot;&gt;'''102. člen'''

'''(funkcija predsednika republike)'''
&lt;div align=&quot;center&quot;&gt;Predsednik republike predstavlja Republiko Slovenijo in je vrhovni poveljnik njenih obrambnih sil. &lt;/div&gt;


&lt;div align=&quot;center&quot;&gt;'''103. člen'''
&lt;div align=&quot;center&quot;&gt;'''(volitve predsednika republike)'''

&lt;div align=&quot;center&quot;&gt;Predsednik republike se izvoli na neposrednih, splošnih in tajnih volitvah.

&lt;div align=&quot;center&quot;&gt;Za predsednika republike je kandidat izvoljen z večino veljavnih glasov.

&lt;div align=&quot;center&quot;&gt;Predsednik republike je izvoljen za dobo petih let, vendar največ dvakrat zaporedoma. Če se mandatna doba predsednika republike izteče med vojno ali med trajanjem izrednega stanja, mu mandat preneha šest mesecev po prenehanju vojnega ali izrednega stanja.

&lt;div align=&quot;center&quot;&gt;Za predsednika republike je lahko izvoljen le državljan Slovenije.

&lt;div align=&quot;center&quot;&gt;Volitve za predsednika republike razpiše predsednik državnega zbora. Predsednik republike mora biti izvoljen najkasneje 15 dni pred potekom mandatne dobe prejšnjega predsednika.


&lt;div align=&quot;center&quot;&gt;'''104. člen'''
&lt;div align=&quot;center&quot;&gt;'''(prisega predsednika republike)'''

&lt;div align=&quot;center&quot;&gt;Pred nastopom funkcije izreče predsednik republike pred državnim zborom naslednjo prisego:

&lt;div align=&quot;center&quot;&gt;''Prisegam, da bom spoštoval(a) ustavni red, da bom ravnal(a) po svoji vesti in z vsemi svojimi močmi deloval(a) za blaginjo Slovenije.''


&lt;div align=&quot;center&quot;&gt;'''105. člen'''
&lt;div align=&quot;center&quot;&gt;'''(nezdružljivost funkcije predsednika republike)'''

&lt;div align=&quot;center&quot;&gt;Funkcija predsednika republike je nezdružljiva z opravljanjem druge javne funkcije ali poklica.


&lt;div align=&quot;center&quot;&gt;'''106. člen'''
&lt;div align=&quot;center&quot;&gt;'''(nadomeščanje predsednika republike)'''

&lt;div align=&quot;center&quot;&gt;V primeru trajnega zadržka, smrti, odstopa ali drugega prenehanja predsednikove funkcije do izvolitve novega predsednika funkcijo predsednika republike začasno opravlja predsednik državnega zbora. V tem primeru je treba razpisati volitve za novega predsednika republike najkasneje v 15 dneh po prenehanju funkcije prejšnjega.

&lt;div align=&quot;center&quot;&gt;Predsednik državnega zbora začasno opravlja funkcijo predsednika republike tudi med zadržanostjo predsednika republike.


&lt;div align=&quot;center&quot;&gt;'''107.člen'''
&lt;div align=&quot;center&quot;&gt;'''(pristojnosti predsednika republike)'''

:::::::::::Predsednik republike:
::::::::::*razpisuje volitve v državni zbor; 
::::::::::*razglaša zakone;  
::::::::::*imenuje državne funkcionarje, kadar je to določeno z zakonom;  
::::::::::*postavlja in odpokliče veleposlanike in poslanike republike in sprejema poverilna pisma tujih diplomatskih predstavnikov;  
::::::::::*izdaja listine o ratifikaciji;  
::::::::::*odloča o pomilostitvah;  
::::::::::*podeljuje odlikovanja in častne naslove;  
::::::::::*opravlja druge zadeve, določene s to ustavo.

&lt;div align=&quot;center&quot;&gt;Na zahtevo državnega zbora mora predsednik republike izreči mnenje o posameznem vprašanju.


&lt;div align=&quot;center&quot;&gt;'''108. člen'''
&lt;div align=&quot;center&quot;&gt;'''(uredbe z zakonsko močjo)'''

&lt;div align=&quot;center&quot;&gt;Kadar se državni zbor zaradi izrednega stanja ali vojne ne more sestati, lahko predsednik republike na predlog vlade izdaja uredbe z zakonsko močjo.

&lt;div align=&quot;center&quot;&gt;Z uredbo z zakonsko močjo se lahko izjemoma omejijo posamezne pravice in temeljne svoboščine, kakor to določa 16. člen te ustave.

&lt;div align=&quot;center&quot;&gt;Predsednik republike mora uredbe z zakonsko močjo predložiti v potrditev državnemu zboru takoj, ko se ta sestane.


&lt;div align=&quot;center&quot;&gt;'''109.člen'''
&lt;div align=&quot;center&quot;&gt;'''(odgovornost predsednika republike)'''

&lt;div align=&quot;center&quot;&gt;Če predsednik republike pri opravljanju svoje funkcije krši ustavo ali huje krši zakon, ga državni zbor lahko obtoži pred ustavnim sodiščem. Le-to ugotovi utemeljenost obtožbe ali obtoženega oprosti, z dvotretjinsko večino glasov vseh sodnikov pa lahko odloči o odvzemu funkcije. Potem ko ustavno sodišče dobi sklep državnega zbora o obtožbi, lahko odloči, da predsednik republike do odločitve o obtožbi začasno ne more opravljati svoje funkcije.&lt;/div&gt;
|}

== Viri ==
{{opombe}}

== Glej tudi ==
* [[Seznam predsednikov Republike Slovenije]]
* [[Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije]]
* [[Predsednik Vlade Republike Slovenije]]

== Zunanje povezave ==
* [http://www.up-rs.si/ Urad predsednika Republike Slovenije]

{{Slovenija}}{{Vodje držav članic Evropske unije|Vodje držav članic Evropske unije=}}
[[Kategorija:Predsedniki Republike Slovenije|*]]</text>
      <sha1>kppbb31k3x01nbdfeuoi2vt1icayald</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam slovenskih fotografov</title>
    <ns>0</ns>
    <id>59535</id>
    <revision>
      <id>5726893</id>
      <parentid>5722187</parentid>
      <timestamp>2022-08-03T07:16:41Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Amanesciri2021</username>
        <id>205950</id>
      </contributor>
      <comment>/* Z */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="18584" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[fotograf]]ov'''.

{{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}}
{{compactTOC2}}

==A==
*
*[[Uroš Abram]]
*[[Bojan Adamič]]
*[[Jaka Adamič]]
* [[Gregor Aljančič]]
* [[Marko Aljančič]]
*[[Ciril Ambrož]]
*[[Iztok Ameršek]]
* [[Igor Andjelić]]
*[[Gero Angleitner]]
* [[Igor Antič]]
*[[Franc Aparnik]]
* [[Tina Arh]]
*[[Bojan Arrigler]]
* [[Dragan Arrigler]]
*[[Vojko Artač]]
*[[Ernest Artič]] 
*[[Marjan Artnak]]
*[[Dušan Arzenšek]]
*[[Florjan Auser]]
*[[Polona Avanzo]]

==B==
*[[Jaka Babnik]]
*[[Urban Babnik]]
*[[Martin Baebler]]
*[[Marin Bajd]]
*[[Alma Bajt]]
*[[Egon Bajt]]
*[[Feliks Bajt|Feliks (Srečko) Bajt]]
*[[Janko Balantič|Janko Balantič Resman]]  
*[[Robert Balen]]
*[[Boštjan Banfi]]
*[[Franci Bar]]
*[[Antonio Baričević]]
*[[Miro Bark-Hojnik]]
*[[Jože Bartolj]]
*[[Rihard Baša]]
*[[Jani Batič]]
*[[Evgen Bavčar]]
*[[Vinko Bavec]], [[Marija Bavec]]; [[Sonja Bavec Dominko]]
*[[Franc Bazelj]]
*[[Marjan Bažato]]
*[[Jan Beguš-Begi]]
*[[Nataša Berk]]
*[[Nejc Bernik]]
*[[Tadej Bernik]]
*[[Viktor Bernik]]
*[[August Berthold]]
*[[Goran Bertok]]
*[[Veličan Bešter]]
*[[Špela Bevc]]
*[[Albin Bezjak]]
*[[Roman Bezjak (fotograf)]]
*[[Katja Bidovec]]
*[[Mirko Bijuklić]]
*[[Nace Bizilj]]
*[[Bojan Bizjak]]?
*[[Bruno Bizjak]]
*[[Primož Bizjak]]
*[[Rajko Bizjak]]
*[[Sašo Bizjak]]
*[[Andrej Blatnik (fotograf)]]
*[[Avgust Blaznik]]
*[[Janez Bogataj (fotograf)|Janez Bogataj]]
*[[Dragomil Bole]]
*[[Zdenko Bombek]]
*[[Iztok Bončina]]
*[[Ivo Borko]]
*[[Štefi P. Borko]]
*[[Manca Borštnar]]
*[[Boris Božič]] - Yuri
*[[Brane Božič]]
*[[Jani Božič]]
*[[Alfred Bradač]] 
*[[Matija Bradaška]]
*[[Marcandrea Bragalini]]
*[[Janko Branc]]
*[[Marija Braut]] (r. [[Kračun]]) (slov.-hrv.)
*[[Aleš Bravničar]]
*[[Bojan Brecelj (fotograf)|Bojan Brecelj]]
*[[Primož Brecelj]]
*[[Jure Breceljnik]]
*[[Jaka Bregar]]
*[[Tomo Brejc (fotograf)]]
*[[Boris Brelih]]?
*[[Kaja Brezočnik]]
*[[Bogumil Brinšek]]
*[[Klemen Brumec]]
*[[Matija Brumen]]
*[[David Brusnjak]]
*[[Vanja Bučan]]
*[[Jaka Bulc]]
*[[Boštjan Burger]]
*[[Darko Butinar]]
*
*

== C ==

*[[Valentin Casarsa]]
*[[Josip Cerk]]
*[[Jorg Ceglar]]
*[[Biserka Cesar]]
*[[Matjaž Chvatal]]
*[[Anja Cigala]]
*[[Ladislav Ciglenečki]]
*[[Urša (Urška Nina) Cigler]]
*[[Marjan Ciglič (fotograf)]]
*[[Marjan Cigoj]]
*[[Tjaša Cizelj]]
*[[Vlado Cizelj]]
*[[Luka Cjuha]]
*[[Martin Cregeen]]
*[[Darko Crnkovič]]
*[[Petra Cvelbar]]
*[[Borut Cvetko]]
*[[Tilen Cvetko]]
*[[Branko Cvetkovič]]
*[[Danilo Cvetnič]]
*

==Č==
*[[Jernej Čampelj]]
*[[Herman Čater]]
*[[Matjaž Čater]]
*[[Branko Čeak]]
*[[Barbara Čeferin]]
*[[Jure Čeh]]
*[[Erika Čelan]]
*[[Klemen Čepič]]
*[[Branko Čepič|Branko Čepić]]
*[[Bogomir Čerin]]
*[[Ivo Čerle]]
*[[Jan Čermelj]]
*[[Janez Černe]]
*[[Robert Černelč]]
*[[Boris Černi]]
*[[Aleš Černivec]]
*[[Dajana Čok]]
*[[Radovan Čok]]
*[[Anže Čokl]]
*[[Anja Čop]]
*[[Jaka Čop]]
*[[Suzana Čotar]]
*[[Marija Čreslovnik Kotnik]]
*[[Miha Črnigoj]]
*[[Vesna Črnivec]]
*[[Franc Črv]]
*[[Aleksander Cufar|Aleksander Čufar]]
*[[Mario Ćulibrk]]

==D==
*[[Luka Dakskobler]]
*[[Luka Dekleva (1976)]]
*[[Matjaž Dekleva]]
*[[DK]] (''Damjan Kocjančič'')
*[[Alojz Demšar]]
*[[Anton Demšar]]
*[[Jon Derganc]]
*[[Janko Dermastja]]
*[[Aleš Doberlet]]
*[[Vasja Doberlet]]
*[[Fran Dobovšek]]
*[[Marjan Miro Dobovšek]]
*[[Bor Dobrin]]
*[[Božidar Dolenc]]
*[[Domen Dolenc]]
*[[Hinko Dolenc]]
*[[Oskar Dolenc]]
*[[Leon Dolinšek]]
*[[Mihael Dolinšek]]
*[[Žiga Dolinšek]]
*[[Drago Dolžan]]
*[[Boštjan Doma]]
*[[Gašper Domjan]]
*[[Petra Draškovič Pelc]]
*[[Stane Draškovič Pelc]]
*[[Matej Družnik]]
*[[Borut Dvornik]]
*[[Ivan Dvoršak]]
*[[Emil Dzimski]] (1824-1863)

==E==
*[[Edi Einspieler]] - Sherpa
*[[Hinko Engelsberger]]?
*[[Jaka Ercegovčević]]
*[[Jožef Erjavec]]
*[[Jure Eržen]]
*[[Matic Eržen]]
*[[Ivan Esenko]]
*[[Luka Esenko]]

==F==
*[[Gregor Fajfar]]
*[[Nataša Fajon]]
*Matjaž Fajt?
*[[Vilko Fajt]]
*[[Neca Falk]]
*[[Boris Farič]]
*[[Franc Ferjan]]
*[[Peter Fettich]]
*[[Vilko Filač star.|Vilko (&amp;Zora) Filač star.]]
*[[Niki Filipovič]]
*[[Dušan Fišer]]
*[[Gregor Födransperg - Fedr]]
*[[Zorko Fon]] 
*[[Jošt Franko]]
*[[Miha Fras]]
*[[Ivo Frelih]]
*[[Jure Frelih]]
*[[Uroš Frelih]]
*[[Saša Fuis]]
*[[Lovrenc Funtek]]
*[[Andrea Furlan|Andrej (Andrea) Furlan]]
*[[Borut Furlan]] (''podvodni'')
*[[Janko Furlan (fotograf)|Janko Furlan]]

== G ==
*[[Boris Gaberščik]] (ml.)
*[[Janko Gačnik]]
*[[Jože Gal]]
*[[Damjan Gale]] (''arhitekturni'')
*[[Jošt Gantar]]
*[[Janez Gartner]]?
*[[Jaka Gasar]]
*[[Peter Gedei]] (''jamski'')
*[[Iztok Geister]]
*[[Dušan Gerlica]]
*[[Martin Germ]]
*[[Maks Gliha]]
*[[Jakob Gnilšak]]
*[[Boris Godnič]]
*[[Ivo Gogala]]
*[[Bojan Golčar]]
*[[Katja Goljat]]
*[[Franc Golob]]
*[[Gorazd Golob]] (živali)
*[[Rok Golob]]
*[[Tibor Golob]]
*[[Urban Golob]]
*[[Sara Nuša Golob Grabner]]
*[[Vili Gombač]]
*[[Diego Andres Gomez|Diego Andrés Gómez]]
*[[Marko Gorenc]]
*[[Dora Gorše]]
*[[Stojan Gorup]]
*[[Črtomir Goznik]]
*[[Uroš Grabner|Uroš (Urosh) Grabner]]
*[[Boža Grafenauer Bratož]]
*[[Stane Grandljič]]
*[[Davide Grassi]]
*[[Milan Grego]]
*[[Aleš Gregorič]]
*[[Tomaž Gregorič]]
*Barbara Gregurič Silič
*[[Nina Grein]]
*[[Remigio Grižonič]]
*[[Karol Grossmann]]
*[[Brigita Grošelj]]
*[[Boštjan Gunčar]]
*[[Milan Grego]]
*([[Bogdan Grom]]) 
*[[Svetozar Guček]]
*[[Boštjan Gunčar]]

==H==
*[[Dejan Habicht]]
*[[Vladimir Habjan]]
*[[Janez (Janko) Hafner]]
*[[Miran Hafner]]
*[[Bojan Hajdu]]
*([[Hanno Hardt]])
*[[Dejan Habicht]]
*[[Irena Herak]]
*[[Darko Herič]]
*[[Hugo Hibšer]]
*[[Primož Hieng]]
*[[Franc Hlupič]]
*[[Uroš Hočevar]]
*[[Arne Hodalič]]
*[[Jožef Hochstätter]]
*[[Mišo Hochstätter]]
*([[Zoran Hochstätter]])
*[[Karel Holec]]
*[[Karel Holyinski]]
*[[Borut Hribar]] 
*[[Feruccio Hrvatin]] 
*[[Jernej Humar]]
*[[Marjan Humar]]
*[[Gregor Hvastja]]

== I ==

* [[Tjaša Iris]]  
*[[Avgust Ivančič]]  
*[[Jaka Ivančič]]
*[[Miloš Ivančič]]

== J ==

*[[Stane Jagodič]] (fotomontaže)
*[[Mirko Japelj]]
*[[Lado Jakša]]
*Franc Jamar
*[[Stefano Jančar]]
*[[Vlado Jehart]] (naravoslovni)
*[[Aleš Jelenko]]
*[[Janko Jelnikar]]
*[[Marjan Jelnikar]] ?
*([[Zmago Jeraj]])
*[[Rado Jerič]]
*[[Anton Jerkič]]
*[[Stane Jerko]] 
*[[Mirko Jernejčič]]
*[[Branko Jerneić|Branko (Branimir) Jerneić]] (hrv.-slov.)
*[[Stane Jeršič]]
*[[Tomo Jeseničnik]]
*[[Izidor Jesenko]]
*[[Sandi Jesenovec|Sandi (Aleksander) Jesenovec]]
*[[Dušan Jež]]
*[[Oskar Jogan]] 
*[[Hijacint Jussa]]
*[[Janez Juvan]]
*[[Manca Juvan]] Hessabi
*[[Primož Juvan]]

== K ==
*[[Miha Kacafura]]
*[[Matjaž Kačičnik]]
*[[Sara Kager]]
*[[Janez Kališnik]]
*[[Primož Kališnik]]
*[[Miran Kambič]] (''arhitekturni'')
*[[Mirko Kambič]]
*[[Špela Kasal]]
*[[Jure Kastelic]]
*[[Matej Kastelic]]
*[[Egon Kaše]]
*[[Luka Kaše]]
*[[Stojan Kerbler]]
*[[Matej Kerec]]
*[[Simon Kerševan]]
*[[Rada Kikelj Drašler]]
*[[Jure Kirbiš]]
*[[Bogdan Kladnik]]
*[[Branko Klančar]]
*[[Jasna Klančišar]]
*[[Anton Klančnik]]?
*[[Lado Klar]]
*[[Stane Klemenc]]
*[[Janin Klemenčič|Janin (Maj) Klemenčič]]
*[[Milan Klemenčič (umetnik)|Milan Klemenčič]]
*[[Milan Klemenčič (fotograf)|Milan Klemenčič]] (1926-2020)
*[[Dušan Klenovšek]] ?
*[[Vida Klenovšek]]
*[[Damjan Kocjančič]] - DK
*[[Darja Kocjančič]]
*[[Karlo Kocjančič]]
*[[Oskar Kocjančič]]
*[[Peter Kocjančič]]
*[https://matejkolakovic.com/ Matej Kolaković]
*[[Jože Kološa]] - Kološ
*[[Kolšek]] - družina fotografov v Celju
*[[Biserka Komac]]?
*[[Mitja Koman]] (slov.-hrv.)
*[[Aleš Komovec]]
*[[Miro Kompare]]
*[[Franci Koncilija (fotograf)]]
*[[Klemen Korenjak]]
*[[Maša Kores]]
*[[Žiga Koritnik]]
*[[Ante Kornič]]
*[[Marko Korošec]]
*[[Primož Korošec]]
*[[Janez Korošin]]
*[[Gojmir Anton Kos]]
*[[Mateo Kos]]
*[[Nataša Kos]]
*[[Franc Kosi]]
*[[Tončka Kosi]]
*[[Alan Kosmač]]
*[[Peter Košenina]]
*[[Lovrenc Košir]]
*[[Matej Košir]]?
*[[Tit Košir]]
*[[Urška Košir]]
*[[Nataša Košmerl]]
*[[Peter Koštrun]]
*[[Ivan Kotar]] (1865-1908)
*[[Darija Kovačič]]
*[[Jože Kovačič]]
*[[Rok Kovačič]] (''podvodni'')
*[[Simon Kovačič]]
*[[Alenka Kozinc]]
*[[Emil Kozole]]
*[[Ivo Koželj]]
*[[Jure Krajc]]
*[[Borut Krajnc]]
*[[Damijan Krajnc]]
*Bogdan Kralj?
*[[Arven Šakti Kralj-Szomi]]
*[[Lado Kraljič]]
*[[Janez Kramar (fotograf)]]
*[[Vekoslav Kramarič]]
*[[Valter Kranjc]]
*[[Andreja Kranjec]]
*[[Mankica Kranjec]]
*[[Miško Kranjec (fotograf)]]
*[[Fran Krašovec]]
*[[Jure Kravanja]]
*[[Franjo Kravos]]
*[[Kajetan Kravos]] (naravoslovni)
*[[Matic Kremžar]]
*[[Meta Krese]]
*[[France Kreuzer]]
*[[Matjaž Krivic]]
*[[Alojz Krivograd - Futy]]
*[[Andrej Križ]]
*[[Vladimir Kržišnik]]
*[[Marjan Kukec]]
*[[Jože Kunaver]]
*[[Klemen Kunaver]]
*[[Uroš Kunaver]]
*[[Maks Kunc]]
*[[Franjo Kunšek]]
*[[Jurij Kurillo]]
*[[Roberto Kusterle]] (Italija)
*Valentin Kušar (1904-84)
*[[Dino Kužnik]]
*[[Slavko Kvas]] 
*[[Rok Kvaternik]]

== L ==
*[[Peter Lampič]] (1899-2001)
*[[Andrej Lamut]]
*[[Franc Langerholc]]
*[[Tomaž Lanišek]]
*[[Marijan Lapajne]]
*[[Eva Lasič]]
*[[Tomaž Lauko]]
*[[Viljem Lavrenčič]]
*[[Stanko Lavrič]]
*[[Marjan Laznik]]
*[[Ivica Leban]]
*[[Tajda Lekše]]
*[[Mirko Lenaršič]] (1882-1966)
*[[Branko Lenart]]
*[[Benedikt Lergetporer]] (1845-1910)
*[[Gašper Lešnik]]
*[[Peter Lešnik]]
*[[Vladka Likar Kobal]]
* [[Johann Martin Lenz]] (1864-1916)
*[[Mirko Ličen]] 
*[[Davor Lipej]]
* [[Dušan Lipovec]]
*[[Franjo Lipovec (podjetnik)|Franjo Lipovec]]
*[[Milan Lipovec]]
*[[Rado Lipovec]]
* [[Marijan Lipovšek]]
*[[Janko Logar]]
*[[Ivo Lorenčič]] - Loren
*[[Marko Lipuš]] (Avstrija)
*[[Anton Ločnikar]] (1857)
*[[Tomi Lombar]]
*[[Teodor Lorenčič]]
* [[Primož Lukežič]]
*[[Urška Lukovnjak]]
*[[Nives Lunder]]
* [[Tomaž Lunder]]
*[[Ferdo Lupša]]

== M ==

*[[Jože Maček (fotograf)]]
*[[Lucija Magajna]]
*[[Mario Magajna]]
*[[Ante Mahkota]]
*[[Miro Majcen]] (glasbeni in letalski)
*[[Tomaž Majcen]] (naravoslovni)
*[[Davorin Majkus]]
*[[Andrej Malenšek]]
*[[Miha Maleš]]
*[[Jože Mally]]
*[[Ivan Malovrh]]
*[[Tone Marčan]]
*[[Janez Marenčič]] (1914-2007)
*[[Marjeta Marinčič]]
*[[Apolonija Marolt]]
*[[Janez Marolt, fotograf|Janez Marolt]]
*[[Ljubo Maroša]]
*[[Jožef Martini]]
*[[Milan Matko]]
*[[Nina Medved]]
*[[Drago Mehara]]
*[[Ivo Gogala|Lujo Michieli]]
*[[Nino Mihalek]]
*[[Jože A. Mihelič]] 
*Tomaž Mikolaj 
*[[Iztok Medja]]
*[[Janez Medvešek]]
*[[Lujo Michieli]]
*[[Rado Miklavčič]]
*[[Dušan Gorast Miška]]
*[[Darinka Mladenovič]]
*[[Marko Mladovan]]
*[[Polona Mlakar Baldasin]]
*[[Tone Mlakar]]
*[[Lado Mlekuž]]
*[[Ciril Mlinar Cic]]
*[[France Modic]]
*[[Igor Modic]]
*[[Marko Modic]]
*[[Urban Modic]]
*[[Dragiša Modrinjak]]
*[[Maja Modrinjak]]
*[[Srdan Mohorič]]
*[[Oscar Molek]]
*([[Inge Morath]])
*[[Andrej Morovič]] 
*[[Flavio Mosseti]]
*[[Matjaž Motaln]]
*[[Ljubo Motore]]
*[[Peter Mrhar]]
*[[Tilyen Mucik]]
*[[Jože Mušič]]
*[[Niko Mušič]]
*[[Mare Mutić]]

==N==
*[[Peter Naglič]]
*[[Matej Nahtigal]]
*[[Valter Nanut]]
*[[Janez Napotnik|Janez (Jani) Napotnik]]
*[[Carmen Narobe]]
*[[Nik Erik Neubauer]]
*[[Dejan Nikolić]]
*[[Sašo Niskač]]
*[[Ivan Noč]] ?
*[[Danica Novak]]
*[[Jani Novak (1967)]]
*[[Jaro Novak]]
*[[Sandi Novak]]
*[[Boris Novković]]

== O ==

*[[Alojz Ojsteršek]]
*[[Mojca Opresnik]]
*[[Alojz Orel]]
*[[Miran Orožim]]
*[[Andrej Osterman (fotograf)|Andrej Osterman]]
*[[Štefan Oštir]]
*[[Aleksander Ota]]
*[[Tomaž Ovčak]]
*[[Alen Ožbolt]]?

==P==
*[[Hermina Pacek]]
*[[Vladimir Pajek]]
*[[Kristijan Pajer]]
*[[Milan Pajk]]
*[[Volbenk Pajk]] 
*[[Domen Pal]] 
*[[Milan Papež]] 
*[[Marjan Paternoster]]?
*[[Matevž Paternoster]] (''arhitekturni'')
*[[Gregor Pavlin]]
*[[Fran Pavlin]]
*[[Miran Pavlin (fotograf)]]
*[[Matija Pavlovec]]
*[[Alojz Pavšič]]
*[[Gianni Pečar]]
*[[Milenko Pegan]]
*[[Andreja Peklaj]]
*[[Josip Pelikan]]
*[[Matej Peljhan]]
*[[Janez Pelko]]
*[[Zvone Pelko]]
*[[Andrej Perko]]
*[[France Peršak]]?
*[[Borut Peršolja]]?
*[[Jože Petek]]
*[[Matej Petelin]]
*[[Borut Peterlin]]
*[[Jani Peternelj]]
*[[Marjan Pfeifer]]
*[[Miran Pflaum]]
*[[Marko Pigac]]?
*[[Veno Pilon]]
*[[Luka Pintar (zdravnik)]]
*[[Tihomir Pinter]]
*[[Dušan Pirih Hup]]
*[[Silvan Pittoli]]
*[[Herman Pivk]]
*[[Mateja Pivk]]
*[[Jurij Pivka]]
*(Libero Pizzarello : Koper&gt;Italija)
*[[Tomaž Planina]]
*[[Boža Pleničar]]
*[[Zora Plešnar]] (1925-2021)
*[[Valentina Počkaj]]
*[[Alja Podgornik]] 
*[[Dušan Podgornik]]
*[[Rafael Podobnik]]
*[[Matej Podrekar]] (naravoslovni)
*[[Ana Pogačar]]
*[[Kaja Pogačar]]?
*[[Josip (Jože) Pogačnik]] (1902-1978)
*[[Marko Pogačnik]]
*[[Ernest Pogorelc|Ernest Pogorel(e)c]]
*[[Gregor Pohleven]]
*[[Peter Pokorn]] (st.)
*[[Peter Pokorn ml.]]
*[[Marko Polutnik]]
*[[Vid Ponikvar]]
*[[Stane Potrč]]
*[[Matej Povše]]
*[[Sandra Požun]]
*[[Gregor Preac]]
*[[Primož Predalič]]
*[[Urša Premik]]
*[[Nina Premk]]
*[[Ferdo Premru]] 
*[[Andrej Prešeren]]
*[[Matjaž Prešeren]]
*[[Jakob Prešern]]
*[[Vitomir Pretnar]]
*[[Pia Prezelj]]
*[[Marko Prezelj]]
*[[Edvard Primožič|Edvard (Edo) Primožič]]
*[[Nada Primožič]]
*[[Boris Prinčič]]
*[[Josko Prinčič]]
*[[Martin Prosen]]
*[[Jurij Puc]]
*[[Boštjan Pucelj]]
*[[Janez Avguštin Puhar]]
*[[Mitja Puhar]]
*[[Janez Pukšič]]
*[[Benka Pulko]]
*[[Nastja Pungračič]]
*[[Igor Pustovrh]]

==R==
*[[Gregor Radonjič]]
*[[Sandi Radovan]]
*[[Bojan Radovič]]
*[[Uroš Ravbar]]
*[[Janko Ravnik]]
*[[Klemen Razinger]]
*[[Aljoša Rebolj]]
*[[Aleksander Remec]]
*[[Jela Repič]]
*[[Marjan Richter]] (podvodni)
*[[Avgusta Rihar|Avgusta (Gusti) Rihar]]
*[[Branimir Ritonja]]
*[[Tatjana Rodošek]]
*[[Ana Roj]]
*[[Uroš Rojc]]
*[[Daniel Rojšek]] Danč
*[[Peter Rombo]]
*[[Matic Romih]]
*[[Aleš Rosa]]
*[[Lucija Rosc]]
*[[Martin Rotovnik]]
*[[Goran Rovan]]
*[[Nik Rovan]]
*[[Samo Rovan]]
*[[Davorin Rovšek]]
*[https://valentinrozman.si Valentin Rozman]
*[[Zoran Rožič]]
*[[Hugo Rožnik|Hugo (Franc) Rožnik]]
*[[Matej Rupel]]
*[[Jože Rupnik]]
*[[Matjaž Rus]]
*[[Matjaž Rušt]]

== S ==

*[[Oton Sadar]]
*[[Katarina Sadovski]]
*[[Eva Sajovic]]
*[[Bojan Salaj]]
*[[Blaž Samec]]
*[[Denis Sarkić]]
*[[Ajda Schmidt]]
*[[Gregor Sečen]]
*[[Damijan Sedevčič]] 
*[[Nataša Segulin]]
*[[Boštjan Selinšek]]
*[[Bojan Senjur]]
*[[Janez Sever]] 
*[[Nina Sever]]
*[[Jelka Simončič]]
*[[Vlastja Simončič]]
*[[Janko Simonič]] 
*[[Veseljko Simonović]]
*[[Tomaž Skale]]
*[[Vinko Skale]]
*[[Janko Skerlep]]
*[[Vili Skok]]
*[[Niko Sladič]]
*[[Bor Slana]]
*[[Boštjan Slatenšek]]
*[[Maja Slavec]]
*[[Alenka Slavinec]]
*[[Klavdij Sluban]]
*[[Ana Sluga]]
*Borut Sluga
*Dejan Sluga (galerist)
*[[Marjan Smerke]]
*[[Katja Smolar]]
*[[Slavko Smolej]]
*[[Tina Smrekar]]
*[[Nina Sotelšek]]
*France Stele (1934-2011)
*France Stele (*1955)
*[[Bojan Stepančič]]
*[[Nicefor Stepančič]]
*[[Marjan Stojko]]

*[[Tone Stojko]]
*[[Simon Stojko Falk]]
*[[Fran Stres]]
*[[Boris Strmšek]]
*[[Simon Strnad]]
*[[Jože Suhadolnik]]

==Š==

*[[Maks Šeber]]
*[[Edi Šelhaus]]
*[[Julijana Šelhaus]]
*[[Zvone Šeruga]]
*[[Vinko Šeško]]
*[[Smiljan Šiška]]
*[[Maja Šivec]]
*[[Igor Škafar]]
*[[Tone Škarja]]
*[[Miha Škerlep]]
*[[Čoro Škodlar]]
*[[Primož Škof]]
*[[Špela Škulj]]
*[[Josip Šlajmer]]
*(Iztok Šmajs - Muni) 
*[[Viktor Šmid]]
*[[Bojan Šnut]]
*[[Božo Štajer]]
*[[Matej Štalcer]]
*[[Tone Štamcar]]
*[[Urban Štebljaj]]
*[[Dominik Šteiner]]
*[[Jendo Štoviček]]
*[[Aleksander štokelj|Aleksander Štokelj]]
*[[Jane Štravs]]
*[[Darja Štravs Tisu]]
*[[Jože Štucin]]
*[[Andrej Štular]]?
*[[Milan Štupar]]
*[[Anton Šušteršič]]
*[[Jernej Šušteršič]]
*[[Miloš Švabić]] ?

==T==
*[[Matjaž Tančič]]
*[[Teotim Logar Zorn]]
*[[Tjaša Gnezda]]
*[[Boštjan Tacol]]
*[[Bogo Tavčar]]
*[[Darjo Tavčar]]
*[[Ivan Tavčar (učitelj)]]
*[[Vinko Tavčar]]
*[[Franc Temelj]]
*[[Alenka Teran Košir]]?
*[[Simon Tihec]]
*[[Robert Tisnikar]]
*[[Blaž Tišler]]
*[[Matej Tomažin]]
*[[Tomaž Tomažin]]
*[[Nika Tomažinčič]]
*[[Matija Tomc (fotograf)]]
*[[Bojana Tomše]]
*[[Sanja Tošić]]
*[[Anton Tratnik]]
*[[Jernej Trnkoczy]]
*[[Ubald Trnkoczy]]
*[[Vera Terstenjak Jovičić]]
*[[Rok Tržan]]
*[[Brane Tuma]]

==U==

* [[Aleksander Uderman]]
* [[Peter Uhan]]
*[[Nejc Urankar]]
*[[Gorazd Uršič]]
*[[Brane Usenik]]

==V==

*[[Aleksandra Vajd]]
*[[Lovro Vakselj]]
*[[Boris Valenčič]]
*Ivan Varl
*[[Maja Vauda]]
*[[Živa Vaukan]]
*[[Tadej Vaukman]]
*[[Alenka Veber]]
*[[Vinko Vedlin]]
*[[Tomaž Velechovsky]]
*[[Bojan Velikonja]]
*[[Luc Velikonja|Luc(ijan) Velikonja]] ?
*[[Ciril Velkovrh]]
*[[Petra Vencelj]]
*[[Slavko Vengar]]
*[[Tanja Verlak]]
*[[Fran Vesel]]
*[[Žare Veselič]]
*[[Franjo Veselko]]
*[[Viktor Vičič]]
*[[Leon Vidic]]?
*[[Damijan Vidic]]
*[[Stane Vidmar (fotograf)]]
*[[Alenka Vidrgar]]
*[[Borut Vild]]
*[[Gorazd Vilhar]]
*[[Franci Virant]]
*[[Zdenka Vetrovec]]
*[[Samo Vidic]]
*[[Zoran Vidrih]]
*[[Žiga Virc]]
*[[Andrej Viršček]]
*[[Stanko Viršek|Stanko (Stane) Viršek]]
*[[Janez Vlachy]]
*[[Andrej Vodopivec]]
*[[Voranc Vogel]]
*[[Boris Voglar]]
*[[Marko Vogrič]]
*[[Zdenko Vogrič]]
*[[Zoran Vogrinčič]]
*[[Andrej Voje]]
*[[Tomaž Vojvoda]]
*[[Davorin Volavšek]]
*
*[[Karl Vouk]]
*[[Stanislav Vovk]]
*[[Sašo Vrabič]]
*[[Tomaž Vrabič]]
*[[Matej Vranič]]
*[[Virginia Vrecl]] (''arhitekturna'')
*[[Matjaž Vrečko]]
*[[Franjo Vršič]]

==W==
*[[Dunja Wedam]]

==Z==
*[[Jožica Zafred]]
*[[Uroš Zagožen]]
*[[Brane Zalar]]
*[[Jožef Zalar]]
*[[Petra Zalokar]]
*[[Simon Zamar]]
*[[Marko Zaplatil]]
*[[Ana Zavadlav]]
*[[Metod Zavadlav|Metod Zavadlav]]
*[[Viljem Zavadlav]]
*[[Danijel Zavratnik]]
*[[Smiljan Zavrtanik]]
*[[Jožef Zazula]]
*[[Aleš Zdešar]]
*[[Miro Zdovc]]
*[[Stanko Zidar]]?
*[[Manja Zore]]
*[[Janez Zrnec]]
*[[Bogdan Zupan]]
*[[Dani Zupan]]
*[[Viljem Zupanc]]
*[[Blaž Zorko]]
*[[Primož Zorko]]
*[[Blaž Zupančič]]
*[[Andreja Zupanec Bajželj]]
*[[Žiga Zwitter]]

==Ž==
*[[Špela Žabkar]]
*[[Janez Žalig]]
*[[Anton Žbogar]]
*[[Rajko Žbogar]]
*[[Katja Žerko]]
*[[Nada Žgank]]
*[[Aleš Žiberna]]
*[[Alojzij Žibert|Alojz(ij) Žibert]]
*[[Damjan Žibert]]
*[[Antonio Živkovič]]
*[[Srdjan Živulović]]
*[[Žiga Živulović]]
*[[Ivan Žnidarčič]]
*[[Aljaž Žnidaršič]]
*[[Tadej Žnidarčič]]
*[[Joco Žnidaršič]]
*[[Jože Žnidaršič-List|Jože Žnidaršič - List]] (1890 -?)
*[[Jože Žnidaršič - Bajčk]] (1925-2021)
*[[Matjaž Žnidaršič]]
*[[Nina Žnideršič]]
*[[Metka Žulič]]
*[[Rebeka Žvagen]]
*[[Anton Žvanut]]

{{seznami narodov po poklicu|fotografov}}

[[Kategorija:Seznami Slovencev|Slovenski fotografi]]
[[Kategorija:Slovenski fotografi|*]]</text>
      <sha1>55ncnz7q3dnizk7pa22zg3kfagri2fd</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5726930</id>
      <parentid>5726893</parentid>
      <timestamp>2022-08-03T08:46:11Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Amanesciri2021</username>
        <id>205950</id>
      </contributor>
      <comment>/* J */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="18601" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[fotograf]]ov'''.

{{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}}
{{compactTOC2}}

==A==
*
*[[Uroš Abram]]
*[[Bojan Adamič]]
*[[Jaka Adamič]]
* [[Gregor Aljančič]]
* [[Marko Aljančič]]
*[[Ciril Ambrož]]
*[[Iztok Ameršek]]
* [[Igor Andjelić]]
*[[Gero Angleitner]]
* [[Igor Antič]]
*[[Franc Aparnik]]
* [[Tina Arh]]
*[[Bojan Arrigler]]
* [[Dragan Arrigler]]
*[[Vojko Artač]]
*[[Ernest Artič]] 
*[[Marjan Artnak]]
*[[Dušan Arzenšek]]
*[[Florjan Auser]]
*[[Polona Avanzo]]

==B==
*[[Jaka Babnik]]
*[[Urban Babnik]]
*[[Martin Baebler]]
*[[Marin Bajd]]
*[[Alma Bajt]]
*[[Egon Bajt]]
*[[Feliks Bajt|Feliks (Srečko) Bajt]]
*[[Janko Balantič|Janko Balantič Resman]]  
*[[Robert Balen]]
*[[Boštjan Banfi]]
*[[Franci Bar]]
*[[Antonio Baričević]]
*[[Miro Bark-Hojnik]]
*[[Jože Bartolj]]
*[[Rihard Baša]]
*[[Jani Batič]]
*[[Evgen Bavčar]]
*[[Vinko Bavec]], [[Marija Bavec]]; [[Sonja Bavec Dominko]]
*[[Franc Bazelj]]
*[[Marjan Bažato]]
*[[Jan Beguš-Begi]]
*[[Nataša Berk]]
*[[Nejc Bernik]]
*[[Tadej Bernik]]
*[[Viktor Bernik]]
*[[August Berthold]]
*[[Goran Bertok]]
*[[Veličan Bešter]]
*[[Špela Bevc]]
*[[Albin Bezjak]]
*[[Roman Bezjak (fotograf)]]
*[[Katja Bidovec]]
*[[Mirko Bijuklić]]
*[[Nace Bizilj]]
*[[Bojan Bizjak]]?
*[[Bruno Bizjak]]
*[[Primož Bizjak]]
*[[Rajko Bizjak]]
*[[Sašo Bizjak]]
*[[Andrej Blatnik (fotograf)]]
*[[Avgust Blaznik]]
*[[Janez Bogataj (fotograf)|Janez Bogataj]]
*[[Dragomil Bole]]
*[[Zdenko Bombek]]
*[[Iztok Bončina]]
*[[Ivo Borko]]
*[[Štefi P. Borko]]
*[[Manca Borštnar]]
*[[Boris Božič]] - Yuri
*[[Brane Božič]]
*[[Jani Božič]]
*[[Alfred Bradač]] 
*[[Matija Bradaška]]
*[[Marcandrea Bragalini]]
*[[Janko Branc]]
*[[Marija Braut]] (r. [[Kračun]]) (slov.-hrv.)
*[[Aleš Bravničar]]
*[[Bojan Brecelj (fotograf)|Bojan Brecelj]]
*[[Primož Brecelj]]
*[[Jure Breceljnik]]
*[[Jaka Bregar]]
*[[Tomo Brejc (fotograf)]]
*[[Boris Brelih]]?
*[[Kaja Brezočnik]]
*[[Bogumil Brinšek]]
*[[Klemen Brumec]]
*[[Matija Brumen]]
*[[David Brusnjak]]
*[[Vanja Bučan]]
*[[Jaka Bulc]]
*[[Boštjan Burger]]
*[[Darko Butinar]]
*
*

== C ==

*[[Valentin Casarsa]]
*[[Josip Cerk]]
*[[Jorg Ceglar]]
*[[Biserka Cesar]]
*[[Matjaž Chvatal]]
*[[Anja Cigala]]
*[[Ladislav Ciglenečki]]
*[[Urša (Urška Nina) Cigler]]
*[[Marjan Ciglič (fotograf)]]
*[[Marjan Cigoj]]
*[[Tjaša Cizelj]]
*[[Vlado Cizelj]]
*[[Luka Cjuha]]
*[[Martin Cregeen]]
*[[Darko Crnkovič]]
*[[Petra Cvelbar]]
*[[Borut Cvetko]]
*[[Tilen Cvetko]]
*[[Branko Cvetkovič]]
*[[Danilo Cvetnič]]
*

==Č==
*[[Jernej Čampelj]]
*[[Herman Čater]]
*[[Matjaž Čater]]
*[[Branko Čeak]]
*[[Barbara Čeferin]]
*[[Jure Čeh]]
*[[Erika Čelan]]
*[[Klemen Čepič]]
*[[Branko Čepič|Branko Čepić]]
*[[Bogomir Čerin]]
*[[Ivo Čerle]]
*[[Jan Čermelj]]
*[[Janez Černe]]
*[[Robert Černelč]]
*[[Boris Černi]]
*[[Aleš Černivec]]
*[[Dajana Čok]]
*[[Radovan Čok]]
*[[Anže Čokl]]
*[[Anja Čop]]
*[[Jaka Čop]]
*[[Suzana Čotar]]
*[[Marija Čreslovnik Kotnik]]
*[[Miha Črnigoj]]
*[[Vesna Črnivec]]
*[[Franc Črv]]
*[[Aleksander Cufar|Aleksander Čufar]]
*[[Mario Ćulibrk]]

==D==
*[[Luka Dakskobler]]
*[[Luka Dekleva (1976)]]
*[[Matjaž Dekleva]]
*[[DK]] (''Damjan Kocjančič'')
*[[Alojz Demšar]]
*[[Anton Demšar]]
*[[Jon Derganc]]
*[[Janko Dermastja]]
*[[Aleš Doberlet]]
*[[Vasja Doberlet]]
*[[Fran Dobovšek]]
*[[Marjan Miro Dobovšek]]
*[[Bor Dobrin]]
*[[Božidar Dolenc]]
*[[Domen Dolenc]]
*[[Hinko Dolenc]]
*[[Oskar Dolenc]]
*[[Leon Dolinšek]]
*[[Mihael Dolinšek]]
*[[Žiga Dolinšek]]
*[[Drago Dolžan]]
*[[Boštjan Doma]]
*[[Gašper Domjan]]
*[[Petra Draškovič Pelc]]
*[[Stane Draškovič Pelc]]
*[[Matej Družnik]]
*[[Borut Dvornik]]
*[[Ivan Dvoršak]]
*[[Emil Dzimski]] (1824-1863)

==E==
*[[Edi Einspieler]] - Sherpa
*[[Hinko Engelsberger]]?
*[[Jaka Ercegovčević]]
*[[Jožef Erjavec]]
*[[Jure Eržen]]
*[[Matic Eržen]]
*[[Ivan Esenko]]
*[[Luka Esenko]]

==F==
*[[Gregor Fajfar]]
*[[Nataša Fajon]]
*Matjaž Fajt?
*[[Vilko Fajt]]
*[[Neca Falk]]
*[[Boris Farič]]
*[[Franc Ferjan]]
*[[Peter Fettich]]
*[[Vilko Filač star.|Vilko (&amp;Zora) Filač star.]]
*[[Niki Filipovič]]
*[[Dušan Fišer]]
*[[Gregor Födransperg - Fedr]]
*[[Zorko Fon]] 
*[[Jošt Franko]]
*[[Miha Fras]]
*[[Ivo Frelih]]
*[[Jure Frelih]]
*[[Uroš Frelih]]
*[[Saša Fuis]]
*[[Lovrenc Funtek]]
*[[Andrea Furlan|Andrej (Andrea) Furlan]]
*[[Borut Furlan]] (''podvodni'')
*[[Janko Furlan (fotograf)|Janko Furlan]]

== G ==
*[[Boris Gaberščik]] (ml.)
*[[Janko Gačnik]]
*[[Jože Gal]]
*[[Damjan Gale]] (''arhitekturni'')
*[[Jošt Gantar]]
*[[Janez Gartner]]?
*[[Jaka Gasar]]
*[[Peter Gedei]] (''jamski'')
*[[Iztok Geister]]
*[[Dušan Gerlica]]
*[[Martin Germ]]
*[[Maks Gliha]]
*[[Jakob Gnilšak]]
*[[Boris Godnič]]
*[[Ivo Gogala]]
*[[Bojan Golčar]]
*[[Katja Goljat]]
*[[Franc Golob]]
*[[Gorazd Golob]] (živali)
*[[Rok Golob]]
*[[Tibor Golob]]
*[[Urban Golob]]
*[[Sara Nuša Golob Grabner]]
*[[Vili Gombač]]
*[[Diego Andres Gomez|Diego Andrés Gómez]]
*[[Marko Gorenc]]
*[[Dora Gorše]]
*[[Stojan Gorup]]
*[[Črtomir Goznik]]
*[[Uroš Grabner|Uroš (Urosh) Grabner]]
*[[Boža Grafenauer Bratož]]
*[[Stane Grandljič]]
*[[Davide Grassi]]
*[[Milan Grego]]
*[[Aleš Gregorič]]
*[[Tomaž Gregorič]]
*Barbara Gregurič Silič
*[[Nina Grein]]
*[[Remigio Grižonič]]
*[[Karol Grossmann]]
*[[Brigita Grošelj]]
*[[Boštjan Gunčar]]
*[[Milan Grego]]
*([[Bogdan Grom]]) 
*[[Svetozar Guček]]
*[[Boštjan Gunčar]]

==H==
*[[Dejan Habicht]]
*[[Vladimir Habjan]]
*[[Janez (Janko) Hafner]]
*[[Miran Hafner]]
*[[Bojan Hajdu]]
*([[Hanno Hardt]])
*[[Dejan Habicht]]
*[[Irena Herak]]
*[[Darko Herič]]
*[[Hugo Hibšer]]
*[[Primož Hieng]]
*[[Franc Hlupič]]
*[[Uroš Hočevar]]
*[[Arne Hodalič]]
*[[Jožef Hochstätter]]
*[[Mišo Hochstätter]]
*([[Zoran Hochstätter]])
*[[Karel Holec]]
*[[Karel Holyinski]]
*[[Borut Hribar]] 
*[[Feruccio Hrvatin]] 
*[[Jernej Humar]]
*[[Marjan Humar]]
*[[Gregor Hvastja]]

== I ==

* [[Tjaša Iris]]  
*[[Avgust Ivančič]]  
*[[Jaka Ivančič]]
*[[Miloš Ivančič]]

== J ==

*[[Stane Jagodič]] (fotomontaže)
*[[Mirko Japelj]]
*[[Lado Jakša]]
*[[Tone Jakše]]
*Franc Jamar
*[[Stefano Jančar]]
*[[Vlado Jehart]] (naravoslovni)
*[[Aleš Jelenko]]
*[[Janko Jelnikar]]
*[[Marjan Jelnikar]] ?
*([[Zmago Jeraj]])
*[[Rado Jerič]]
*[[Anton Jerkič]]
*[[Stane Jerko]] 
*[[Mirko Jernejčič]]
*[[Branko Jerneić|Branko (Branimir) Jerneić]] (hrv.-slov.)
*[[Stane Jeršič]]
*[[Tomo Jeseničnik]]
*[[Izidor Jesenko]]
*[[Sandi Jesenovec|Sandi (Aleksander) Jesenovec]]
*[[Dušan Jež]]
*[[Oskar Jogan]] 
*[[Hijacint Jussa]]
*[[Janez Juvan]]
*[[Manca Juvan]] Hessabi
*[[Primož Juvan]]

== K ==
*[[Miha Kacafura]]
*[[Matjaž Kačičnik]]
*[[Sara Kager]]
*[[Janez Kališnik]]
*[[Primož Kališnik]]
*[[Miran Kambič]] (''arhitekturni'')
*[[Mirko Kambič]]
*[[Špela Kasal]]
*[[Jure Kastelic]]
*[[Matej Kastelic]]
*[[Egon Kaše]]
*[[Luka Kaše]]
*[[Stojan Kerbler]]
*[[Matej Kerec]]
*[[Simon Kerševan]]
*[[Rada Kikelj Drašler]]
*[[Jure Kirbiš]]
*[[Bogdan Kladnik]]
*[[Branko Klančar]]
*[[Jasna Klančišar]]
*[[Anton Klančnik]]?
*[[Lado Klar]]
*[[Stane Klemenc]]
*[[Janin Klemenčič|Janin (Maj) Klemenčič]]
*[[Milan Klemenčič (umetnik)|Milan Klemenčič]]
*[[Milan Klemenčič (fotograf)|Milan Klemenčič]] (1926-2020)
*[[Dušan Klenovšek]] ?
*[[Vida Klenovšek]]
*[[Damjan Kocjančič]] - DK
*[[Darja Kocjančič]]
*[[Karlo Kocjančič]]
*[[Oskar Kocjančič]]
*[[Peter Kocjančič]]
*[https://matejkolakovic.com/ Matej Kolaković]
*[[Jože Kološa]] - Kološ
*[[Kolšek]] - družina fotografov v Celju
*[[Biserka Komac]]?
*[[Mitja Koman]] (slov.-hrv.)
*[[Aleš Komovec]]
*[[Miro Kompare]]
*[[Franci Koncilija (fotograf)]]
*[[Klemen Korenjak]]
*[[Maša Kores]]
*[[Žiga Koritnik]]
*[[Ante Kornič]]
*[[Marko Korošec]]
*[[Primož Korošec]]
*[[Janez Korošin]]
*[[Gojmir Anton Kos]]
*[[Mateo Kos]]
*[[Nataša Kos]]
*[[Franc Kosi]]
*[[Tončka Kosi]]
*[[Alan Kosmač]]
*[[Peter Košenina]]
*[[Lovrenc Košir]]
*[[Matej Košir]]?
*[[Tit Košir]]
*[[Urška Košir]]
*[[Nataša Košmerl]]
*[[Peter Koštrun]]
*[[Ivan Kotar]] (1865-1908)
*[[Darija Kovačič]]
*[[Jože Kovačič]]
*[[Rok Kovačič]] (''podvodni'')
*[[Simon Kovačič]]
*[[Alenka Kozinc]]
*[[Emil Kozole]]
*[[Ivo Koželj]]
*[[Jure Krajc]]
*[[Borut Krajnc]]
*[[Damijan Krajnc]]
*Bogdan Kralj?
*[[Arven Šakti Kralj-Szomi]]
*[[Lado Kraljič]]
*[[Janez Kramar (fotograf)]]
*[[Vekoslav Kramarič]]
*[[Valter Kranjc]]
*[[Andreja Kranjec]]
*[[Mankica Kranjec]]
*[[Miško Kranjec (fotograf)]]
*[[Fran Krašovec]]
*[[Jure Kravanja]]
*[[Franjo Kravos]]
*[[Kajetan Kravos]] (naravoslovni)
*[[Matic Kremžar]]
*[[Meta Krese]]
*[[France Kreuzer]]
*[[Matjaž Krivic]]
*[[Alojz Krivograd - Futy]]
*[[Andrej Križ]]
*[[Vladimir Kržišnik]]
*[[Marjan Kukec]]
*[[Jože Kunaver]]
*[[Klemen Kunaver]]
*[[Uroš Kunaver]]
*[[Maks Kunc]]
*[[Franjo Kunšek]]
*[[Jurij Kurillo]]
*[[Roberto Kusterle]] (Italija)
*Valentin Kušar (1904-84)
*[[Dino Kužnik]]
*[[Slavko Kvas]] 
*[[Rok Kvaternik]]

== L ==
*[[Peter Lampič]] (1899-2001)
*[[Andrej Lamut]]
*[[Franc Langerholc]]
*[[Tomaž Lanišek]]
*[[Marijan Lapajne]]
*[[Eva Lasič]]
*[[Tomaž Lauko]]
*[[Viljem Lavrenčič]]
*[[Stanko Lavrič]]
*[[Marjan Laznik]]
*[[Ivica Leban]]
*[[Tajda Lekše]]
*[[Mirko Lenaršič]] (1882-1966)
*[[Branko Lenart]]
*[[Benedikt Lergetporer]] (1845-1910)
*[[Gašper Lešnik]]
*[[Peter Lešnik]]
*[[Vladka Likar Kobal]]
* [[Johann Martin Lenz]] (1864-1916)
*[[Mirko Ličen]] 
*[[Davor Lipej]]
* [[Dušan Lipovec]]
*[[Franjo Lipovec (podjetnik)|Franjo Lipovec]]
*[[Milan Lipovec]]
*[[Rado Lipovec]]
* [[Marijan Lipovšek]]
*[[Janko Logar]]
*[[Ivo Lorenčič]] - Loren
*[[Marko Lipuš]] (Avstrija)
*[[Anton Ločnikar]] (1857)
*[[Tomi Lombar]]
*[[Teodor Lorenčič]]
* [[Primož Lukežič]]
*[[Urška Lukovnjak]]
*[[Nives Lunder]]
* [[Tomaž Lunder]]
*[[Ferdo Lupša]]

== M ==

*[[Jože Maček (fotograf)]]
*[[Lucija Magajna]]
*[[Mario Magajna]]
*[[Ante Mahkota]]
*[[Miro Majcen]] (glasbeni in letalski)
*[[Tomaž Majcen]] (naravoslovni)
*[[Davorin Majkus]]
*[[Andrej Malenšek]]
*[[Miha Maleš]]
*[[Jože Mally]]
*[[Ivan Malovrh]]
*[[Tone Marčan]]
*[[Janez Marenčič]] (1914-2007)
*[[Marjeta Marinčič]]
*[[Apolonija Marolt]]
*[[Janez Marolt, fotograf|Janez Marolt]]
*[[Ljubo Maroša]]
*[[Jožef Martini]]
*[[Milan Matko]]
*[[Nina Medved]]
*[[Drago Mehara]]
*[[Ivo Gogala|Lujo Michieli]]
*[[Nino Mihalek]]
*[[Jože A. Mihelič]] 
*Tomaž Mikolaj 
*[[Iztok Medja]]
*[[Janez Medvešek]]
*[[Lujo Michieli]]
*[[Rado Miklavčič]]
*[[Dušan Gorast Miška]]
*[[Darinka Mladenovič]]
*[[Marko Mladovan]]
*[[Polona Mlakar Baldasin]]
*[[Tone Mlakar]]
*[[Lado Mlekuž]]
*[[Ciril Mlinar Cic]]
*[[France Modic]]
*[[Igor Modic]]
*[[Marko Modic]]
*[[Urban Modic]]
*[[Dragiša Modrinjak]]
*[[Maja Modrinjak]]
*[[Srdan Mohorič]]
*[[Oscar Molek]]
*([[Inge Morath]])
*[[Andrej Morovič]] 
*[[Flavio Mosseti]]
*[[Matjaž Motaln]]
*[[Ljubo Motore]]
*[[Peter Mrhar]]
*[[Tilyen Mucik]]
*[[Jože Mušič]]
*[[Niko Mušič]]
*[[Mare Mutić]]

==N==
*[[Peter Naglič]]
*[[Matej Nahtigal]]
*[[Valter Nanut]]
*[[Janez Napotnik|Janez (Jani) Napotnik]]
*[[Carmen Narobe]]
*[[Nik Erik Neubauer]]
*[[Dejan Nikolić]]
*[[Sašo Niskač]]
*[[Ivan Noč]] ?
*[[Danica Novak]]
*[[Jani Novak (1967)]]
*[[Jaro Novak]]
*[[Sandi Novak]]
*[[Boris Novković]]

== O ==

*[[Alojz Ojsteršek]]
*[[Mojca Opresnik]]
*[[Alojz Orel]]
*[[Miran Orožim]]
*[[Andrej Osterman (fotograf)|Andrej Osterman]]
*[[Štefan Oštir]]
*[[Aleksander Ota]]
*[[Tomaž Ovčak]]
*[[Alen Ožbolt]]?

==P==
*[[Hermina Pacek]]
*[[Vladimir Pajek]]
*[[Kristijan Pajer]]
*[[Milan Pajk]]
*[[Volbenk Pajk]] 
*[[Domen Pal]] 
*[[Milan Papež]] 
*[[Marjan Paternoster]]?
*[[Matevž Paternoster]] (''arhitekturni'')
*[[Gregor Pavlin]]
*[[Fran Pavlin]]
*[[Miran Pavlin (fotograf)]]
*[[Matija Pavlovec]]
*[[Alojz Pavšič]]
*[[Gianni Pečar]]
*[[Milenko Pegan]]
*[[Andreja Peklaj]]
*[[Josip Pelikan]]
*[[Matej Peljhan]]
*[[Janez Pelko]]
*[[Zvone Pelko]]
*[[Andrej Perko]]
*[[France Peršak]]?
*[[Borut Peršolja]]?
*[[Jože Petek]]
*[[Matej Petelin]]
*[[Borut Peterlin]]
*[[Jani Peternelj]]
*[[Marjan Pfeifer]]
*[[Miran Pflaum]]
*[[Marko Pigac]]?
*[[Veno Pilon]]
*[[Luka Pintar (zdravnik)]]
*[[Tihomir Pinter]]
*[[Dušan Pirih Hup]]
*[[Silvan Pittoli]]
*[[Herman Pivk]]
*[[Mateja Pivk]]
*[[Jurij Pivka]]
*(Libero Pizzarello : Koper&gt;Italija)
*[[Tomaž Planina]]
*[[Boža Pleničar]]
*[[Zora Plešnar]] (1925-2021)
*[[Valentina Počkaj]]
*[[Alja Podgornik]] 
*[[Dušan Podgornik]]
*[[Rafael Podobnik]]
*[[Matej Podrekar]] (naravoslovni)
*[[Ana Pogačar]]
*[[Kaja Pogačar]]?
*[[Josip (Jože) Pogačnik]] (1902-1978)
*[[Marko Pogačnik]]
*[[Ernest Pogorelc|Ernest Pogorel(e)c]]
*[[Gregor Pohleven]]
*[[Peter Pokorn]] (st.)
*[[Peter Pokorn ml.]]
*[[Marko Polutnik]]
*[[Vid Ponikvar]]
*[[Stane Potrč]]
*[[Matej Povše]]
*[[Sandra Požun]]
*[[Gregor Preac]]
*[[Primož Predalič]]
*[[Urša Premik]]
*[[Nina Premk]]
*[[Ferdo Premru]] 
*[[Andrej Prešeren]]
*[[Matjaž Prešeren]]
*[[Jakob Prešern]]
*[[Vitomir Pretnar]]
*[[Pia Prezelj]]
*[[Marko Prezelj]]
*[[Edvard Primožič|Edvard (Edo) Primožič]]
*[[Nada Primožič]]
*[[Boris Prinčič]]
*[[Josko Prinčič]]
*[[Martin Prosen]]
*[[Jurij Puc]]
*[[Boštjan Pucelj]]
*[[Janez Avguštin Puhar]]
*[[Mitja Puhar]]
*[[Janez Pukšič]]
*[[Benka Pulko]]
*[[Nastja Pungračič]]
*[[Igor Pustovrh]]

==R==
*[[Gregor Radonjič]]
*[[Sandi Radovan]]
*[[Bojan Radovič]]
*[[Uroš Ravbar]]
*[[Janko Ravnik]]
*[[Klemen Razinger]]
*[[Aljoša Rebolj]]
*[[Aleksander Remec]]
*[[Jela Repič]]
*[[Marjan Richter]] (podvodni)
*[[Avgusta Rihar|Avgusta (Gusti) Rihar]]
*[[Branimir Ritonja]]
*[[Tatjana Rodošek]]
*[[Ana Roj]]
*[[Uroš Rojc]]
*[[Daniel Rojšek]] Danč
*[[Peter Rombo]]
*[[Matic Romih]]
*[[Aleš Rosa]]
*[[Lucija Rosc]]
*[[Martin Rotovnik]]
*[[Goran Rovan]]
*[[Nik Rovan]]
*[[Samo Rovan]]
*[[Davorin Rovšek]]
*[https://valentinrozman.si Valentin Rozman]
*[[Zoran Rožič]]
*[[Hugo Rožnik|Hugo (Franc) Rožnik]]
*[[Matej Rupel]]
*[[Jože Rupnik]]
*[[Matjaž Rus]]
*[[Matjaž Rušt]]

== S ==

*[[Oton Sadar]]
*[[Katarina Sadovski]]
*[[Eva Sajovic]]
*[[Bojan Salaj]]
*[[Blaž Samec]]
*[[Denis Sarkić]]
*[[Ajda Schmidt]]
*[[Gregor Sečen]]
*[[Damijan Sedevčič]] 
*[[Nataša Segulin]]
*[[Boštjan Selinšek]]
*[[Bojan Senjur]]
*[[Janez Sever]] 
*[[Nina Sever]]
*[[Jelka Simončič]]
*[[Vlastja Simončič]]
*[[Janko Simonič]] 
*[[Veseljko Simonović]]
*[[Tomaž Skale]]
*[[Vinko Skale]]
*[[Janko Skerlep]]
*[[Vili Skok]]
*[[Niko Sladič]]
*[[Bor Slana]]
*[[Boštjan Slatenšek]]
*[[Maja Slavec]]
*[[Alenka Slavinec]]
*[[Klavdij Sluban]]
*[[Ana Sluga]]
*Borut Sluga
*Dejan Sluga (galerist)
*[[Marjan Smerke]]
*[[Katja Smolar]]
*[[Slavko Smolej]]
*[[Tina Smrekar]]
*[[Nina Sotelšek]]
*France Stele (1934-2011)
*France Stele (*1955)
*[[Bojan Stepančič]]
*[[Nicefor Stepančič]]
*[[Marjan Stojko]]

*[[Tone Stojko]]
*[[Simon Stojko Falk]]
*[[Fran Stres]]
*[[Boris Strmšek]]
*[[Simon Strnad]]
*[[Jože Suhadolnik]]

==Š==

*[[Maks Šeber]]
*[[Edi Šelhaus]]
*[[Julijana Šelhaus]]
*[[Zvone Šeruga]]
*[[Vinko Šeško]]
*[[Smiljan Šiška]]
*[[Maja Šivec]]
*[[Igor Škafar]]
*[[Tone Škarja]]
*[[Miha Škerlep]]
*[[Čoro Škodlar]]
*[[Primož Škof]]
*[[Špela Škulj]]
*[[Josip Šlajmer]]
*(Iztok Šmajs - Muni) 
*[[Viktor Šmid]]
*[[Bojan Šnut]]
*[[Božo Štajer]]
*[[Matej Štalcer]]
*[[Tone Štamcar]]
*[[Urban Štebljaj]]
*[[Dominik Šteiner]]
*[[Jendo Štoviček]]
*[[Aleksander štokelj|Aleksander Štokelj]]
*[[Jane Štravs]]
*[[Darja Štravs Tisu]]
*[[Jože Štucin]]
*[[Andrej Štular]]?
*[[Milan Štupar]]
*[[Anton Šušteršič]]
*[[Jernej Šušteršič]]
*[[Miloš Švabić]] ?

==T==
*[[Matjaž Tančič]]
*[[Teotim Logar Zorn]]
*[[Tjaša Gnezda]]
*[[Boštjan Tacol]]
*[[Bogo Tavčar]]
*[[Darjo Tavčar]]
*[[Ivan Tavčar (učitelj)]]
*[[Vinko Tavčar]]
*[[Franc Temelj]]
*[[Alenka Teran Košir]]?
*[[Simon Tihec]]
*[[Robert Tisnikar]]
*[[Blaž Tišler]]
*[[Matej Tomažin]]
*[[Tomaž Tomažin]]
*[[Nika Tomažinčič]]
*[[Matija Tomc (fotograf)]]
*[[Bojana Tomše]]
*[[Sanja Tošić]]
*[[Anton Tratnik]]
*[[Jernej Trnkoczy]]
*[[Ubald Trnkoczy]]
*[[Vera Terstenjak Jovičić]]
*[[Rok Tržan]]
*[[Brane Tuma]]

==U==

* [[Aleksander Uderman]]
* [[Peter Uhan]]
*[[Nejc Urankar]]
*[[Gorazd Uršič]]
*[[Brane Usenik]]

==V==

*[[Aleksandra Vajd]]
*[[Lovro Vakselj]]
*[[Boris Valenčič]]
*Ivan Varl
*[[Maja Vauda]]
*[[Živa Vaukan]]
*[[Tadej Vaukman]]
*[[Alenka Veber]]
*[[Vinko Vedlin]]
*[[Tomaž Velechovsky]]
*[[Bojan Velikonja]]
*[[Luc Velikonja|Luc(ijan) Velikonja]] ?
*[[Ciril Velkovrh]]
*[[Petra Vencelj]]
*[[Slavko Vengar]]
*[[Tanja Verlak]]
*[[Fran Vesel]]
*[[Žare Veselič]]
*[[Franjo Veselko]]
*[[Viktor Vičič]]
*[[Leon Vidic]]?
*[[Damijan Vidic]]
*[[Stane Vidmar (fotograf)]]
*[[Alenka Vidrgar]]
*[[Borut Vild]]
*[[Gorazd Vilhar]]
*[[Franci Virant]]
*[[Zdenka Vetrovec]]
*[[Samo Vidic]]
*[[Zoran Vidrih]]
*[[Žiga Virc]]
*[[Andrej Viršček]]
*[[Stanko Viršek|Stanko (Stane) Viršek]]
*[[Janez Vlachy]]
*[[Andrej Vodopivec]]
*[[Voranc Vogel]]
*[[Boris Voglar]]
*[[Marko Vogrič]]
*[[Zdenko Vogrič]]
*[[Zoran Vogrinčič]]
*[[Andrej Voje]]
*[[Tomaž Vojvoda]]
*[[Davorin Volavšek]]
*
*[[Karl Vouk]]
*[[Stanislav Vovk]]
*[[Sašo Vrabič]]
*[[Tomaž Vrabič]]
*[[Matej Vranič]]
*[[Virginia Vrecl]] (''arhitekturna'')
*[[Matjaž Vrečko]]
*[[Franjo Vršič]]

==W==
*[[Dunja Wedam]]

==Z==
*[[Jožica Zafred]]
*[[Uroš Zagožen]]
*[[Brane Zalar]]
*[[Jožef Zalar]]
*[[Petra Zalokar]]
*[[Simon Zamar]]
*[[Marko Zaplatil]]
*[[Ana Zavadlav]]
*[[Metod Zavadlav|Metod Zavadlav]]
*[[Viljem Zavadlav]]
*[[Danijel Zavratnik]]
*[[Smiljan Zavrtanik]]
*[[Jožef Zazula]]
*[[Aleš Zdešar]]
*[[Miro Zdovc]]
*[[Stanko Zidar]]?
*[[Manja Zore]]
*[[Janez Zrnec]]
*[[Bogdan Zupan]]
*[[Dani Zupan]]
*[[Viljem Zupanc]]
*[[Blaž Zorko]]
*[[Primož Zorko]]
*[[Blaž Zupančič]]
*[[Andreja Zupanec Bajželj]]
*[[Žiga Zwitter]]

==Ž==
*[[Špela Žabkar]]
*[[Janez Žalig]]
*[[Anton Žbogar]]
*[[Rajko Žbogar]]
*[[Katja Žerko]]
*[[Nada Žgank]]
*[[Aleš Žiberna]]
*[[Alojzij Žibert|Alojz(ij) Žibert]]
*[[Damjan Žibert]]
*[[Antonio Živkovič]]
*[[Srdjan Živulović]]
*[[Žiga Živulović]]
*[[Ivan Žnidarčič]]
*[[Aljaž Žnidaršič]]
*[[Tadej Žnidarčič]]
*[[Joco Žnidaršič]]
*[[Jože Žnidaršič-List|Jože Žnidaršič - List]] (1890 -?)
*[[Jože Žnidaršič - Bajčk]] (1925-2021)
*[[Matjaž Žnidaršič]]
*[[Nina Žnideršič]]
*[[Metka Žulič]]
*[[Rebeka Žvagen]]
*[[Anton Žvanut]]

{{seznami narodov po poklicu|fotografov}}

[[Kategorija:Seznami Slovencev|Slovenski fotografi]]
[[Kategorija:Slovenski fotografi|*]]</text>
      <sha1>i5med3zbm33zufv8lpxo9ucpvpmf3fu</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5726931</id>
      <parentid>5726930</parentid>
      <timestamp>2022-08-03T08:47:22Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Amanesciri2021</username>
        <id>205950</id>
      </contributor>
      <comment>/* J */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="18664" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[fotograf]]ov'''.

{{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}}
{{compactTOC2}}

==A==
*
*[[Uroš Abram]]
*[[Bojan Adamič]]
*[[Jaka Adamič]]
* [[Gregor Aljančič]]
* [[Marko Aljančič]]
*[[Ciril Ambrož]]
*[[Iztok Ameršek]]
* [[Igor Andjelić]]
*[[Gero Angleitner]]
* [[Igor Antič]]
*[[Franc Aparnik]]
* [[Tina Arh]]
*[[Bojan Arrigler]]
* [[Dragan Arrigler]]
*[[Vojko Artač]]
*[[Ernest Artič]] 
*[[Marjan Artnak]]
*[[Dušan Arzenšek]]
*[[Florjan Auser]]
*[[Polona Avanzo]]

==B==
*[[Jaka Babnik]]
*[[Urban Babnik]]
*[[Martin Baebler]]
*[[Marin Bajd]]
*[[Alma Bajt]]
*[[Egon Bajt]]
*[[Feliks Bajt|Feliks (Srečko) Bajt]]
*[[Janko Balantič|Janko Balantič Resman]]  
*[[Robert Balen]]
*[[Boštjan Banfi]]
*[[Franci Bar]]
*[[Antonio Baričević]]
*[[Miro Bark-Hojnik]]
*[[Jože Bartolj]]
*[[Rihard Baša]]
*[[Jani Batič]]
*[[Evgen Bavčar]]
*[[Vinko Bavec]], [[Marija Bavec]]; [[Sonja Bavec Dominko]]
*[[Franc Bazelj]]
*[[Marjan Bažato]]
*[[Jan Beguš-Begi]]
*[[Nataša Berk]]
*[[Nejc Bernik]]
*[[Tadej Bernik]]
*[[Viktor Bernik]]
*[[August Berthold]]
*[[Goran Bertok]]
*[[Veličan Bešter]]
*[[Špela Bevc]]
*[[Albin Bezjak]]
*[[Roman Bezjak (fotograf)]]
*[[Katja Bidovec]]
*[[Mirko Bijuklić]]
*[[Nace Bizilj]]
*[[Bojan Bizjak]]?
*[[Bruno Bizjak]]
*[[Primož Bizjak]]
*[[Rajko Bizjak]]
*[[Sašo Bizjak]]
*[[Andrej Blatnik (fotograf)]]
*[[Avgust Blaznik]]
*[[Janez Bogataj (fotograf)|Janez Bogataj]]
*[[Dragomil Bole]]
*[[Zdenko Bombek]]
*[[Iztok Bončina]]
*[[Ivo Borko]]
*[[Štefi P. Borko]]
*[[Manca Borštnar]]
*[[Boris Božič]] - Yuri
*[[Brane Božič]]
*[[Jani Božič]]
*[[Alfred Bradač]] 
*[[Matija Bradaška]]
*[[Marcandrea Bragalini]]
*[[Janko Branc]]
*[[Marija Braut]] (r. [[Kračun]]) (slov.-hrv.)
*[[Aleš Bravničar]]
*[[Bojan Brecelj (fotograf)|Bojan Brecelj]]
*[[Primož Brecelj]]
*[[Jure Breceljnik]]
*[[Jaka Bregar]]
*[[Tomo Brejc (fotograf)]]
*[[Boris Brelih]]?
*[[Kaja Brezočnik]]
*[[Bogumil Brinšek]]
*[[Klemen Brumec]]
*[[Matija Brumen]]
*[[David Brusnjak]]
*[[Vanja Bučan]]
*[[Jaka Bulc]]
*[[Boštjan Burger]]
*[[Darko Butinar]]
*
*

== C ==

*[[Valentin Casarsa]]
*[[Josip Cerk]]
*[[Jorg Ceglar]]
*[[Biserka Cesar]]
*[[Matjaž Chvatal]]
*[[Anja Cigala]]
*[[Ladislav Ciglenečki]]
*[[Urša (Urška Nina) Cigler]]
*[[Marjan Ciglič (fotograf)]]
*[[Marjan Cigoj]]
*[[Tjaša Cizelj]]
*[[Vlado Cizelj]]
*[[Luka Cjuha]]
*[[Martin Cregeen]]
*[[Darko Crnkovič]]
*[[Petra Cvelbar]]
*[[Borut Cvetko]]
*[[Tilen Cvetko]]
*[[Branko Cvetkovič]]
*[[Danilo Cvetnič]]
*

==Č==
*[[Jernej Čampelj]]
*[[Herman Čater]]
*[[Matjaž Čater]]
*[[Branko Čeak]]
*[[Barbara Čeferin]]
*[[Jure Čeh]]
*[[Erika Čelan]]
*[[Klemen Čepič]]
*[[Branko Čepič|Branko Čepić]]
*[[Bogomir Čerin]]
*[[Ivo Čerle]]
*[[Jan Čermelj]]
*[[Janez Černe]]
*[[Robert Černelč]]
*[[Boris Černi]]
*[[Aleš Černivec]]
*[[Dajana Čok]]
*[[Radovan Čok]]
*[[Anže Čokl]]
*[[Anja Čop]]
*[[Jaka Čop]]
*[[Suzana Čotar]]
*[[Marija Čreslovnik Kotnik]]
*[[Miha Črnigoj]]
*[[Vesna Črnivec]]
*[[Franc Črv]]
*[[Aleksander Cufar|Aleksander Čufar]]
*[[Mario Ćulibrk]]

==D==
*[[Luka Dakskobler]]
*[[Luka Dekleva (1976)]]
*[[Matjaž Dekleva]]
*[[DK]] (''Damjan Kocjančič'')
*[[Alojz Demšar]]
*[[Anton Demšar]]
*[[Jon Derganc]]
*[[Janko Dermastja]]
*[[Aleš Doberlet]]
*[[Vasja Doberlet]]
*[[Fran Dobovšek]]
*[[Marjan Miro Dobovšek]]
*[[Bor Dobrin]]
*[[Božidar Dolenc]]
*[[Domen Dolenc]]
*[[Hinko Dolenc]]
*[[Oskar Dolenc]]
*[[Leon Dolinšek]]
*[[Mihael Dolinšek]]
*[[Žiga Dolinšek]]
*[[Drago Dolžan]]
*[[Boštjan Doma]]
*[[Gašper Domjan]]
*[[Petra Draškovič Pelc]]
*[[Stane Draškovič Pelc]]
*[[Matej Družnik]]
*[[Borut Dvornik]]
*[[Ivan Dvoršak]]
*[[Emil Dzimski]] (1824-1863)

==E==
*[[Edi Einspieler]] - Sherpa
*[[Hinko Engelsberger]]?
*[[Jaka Ercegovčević]]
*[[Jožef Erjavec]]
*[[Jure Eržen]]
*[[Matic Eržen]]
*[[Ivan Esenko]]
*[[Luka Esenko]]

==F==
*[[Gregor Fajfar]]
*[[Nataša Fajon]]
*Matjaž Fajt?
*[[Vilko Fajt]]
*[[Neca Falk]]
*[[Boris Farič]]
*[[Franc Ferjan]]
*[[Peter Fettich]]
*[[Vilko Filač star.|Vilko (&amp;Zora) Filač star.]]
*[[Niki Filipovič]]
*[[Dušan Fišer]]
*[[Gregor Födransperg - Fedr]]
*[[Zorko Fon]] 
*[[Jošt Franko]]
*[[Miha Fras]]
*[[Ivo Frelih]]
*[[Jure Frelih]]
*[[Uroš Frelih]]
*[[Saša Fuis]]
*[[Lovrenc Funtek]]
*[[Andrea Furlan|Andrej (Andrea) Furlan]]
*[[Borut Furlan]] (''podvodni'')
*[[Janko Furlan (fotograf)|Janko Furlan]]

== G ==
*[[Boris Gaberščik]] (ml.)
*[[Janko Gačnik]]
*[[Jože Gal]]
*[[Damjan Gale]] (''arhitekturni'')
*[[Jošt Gantar]]
*[[Janez Gartner]]?
*[[Jaka Gasar]]
*[[Peter Gedei]] (''jamski'')
*[[Iztok Geister]]
*[[Dušan Gerlica]]
*[[Martin Germ]]
*[[Maks Gliha]]
*[[Jakob Gnilšak]]
*[[Boris Godnič]]
*[[Ivo Gogala]]
*[[Bojan Golčar]]
*[[Katja Goljat]]
*[[Franc Golob]]
*[[Gorazd Golob]] (živali)
*[[Rok Golob]]
*[[Tibor Golob]]
*[[Urban Golob]]
*[[Sara Nuša Golob Grabner]]
*[[Vili Gombač]]
*[[Diego Andres Gomez|Diego Andrés Gómez]]
*[[Marko Gorenc]]
*[[Dora Gorše]]
*[[Stojan Gorup]]
*[[Črtomir Goznik]]
*[[Uroš Grabner|Uroš (Urosh) Grabner]]
*[[Boža Grafenauer Bratož]]
*[[Stane Grandljič]]
*[[Davide Grassi]]
*[[Milan Grego]]
*[[Aleš Gregorič]]
*[[Tomaž Gregorič]]
*Barbara Gregurič Silič
*[[Nina Grein]]
*[[Remigio Grižonič]]
*[[Karol Grossmann]]
*[[Brigita Grošelj]]
*[[Boštjan Gunčar]]
*[[Milan Grego]]
*([[Bogdan Grom]]) 
*[[Svetozar Guček]]
*[[Boštjan Gunčar]]

==H==
*[[Dejan Habicht]]
*[[Vladimir Habjan]]
*[[Janez (Janko) Hafner]]
*[[Miran Hafner]]
*[[Bojan Hajdu]]
*([[Hanno Hardt]])
*[[Dejan Habicht]]
*[[Irena Herak]]
*[[Darko Herič]]
*[[Hugo Hibšer]]
*[[Primož Hieng]]
*[[Franc Hlupič]]
*[[Uroš Hočevar]]
*[[Arne Hodalič]]
*[[Jožef Hochstätter]]
*[[Mišo Hochstätter]]
*([[Zoran Hochstätter]])
*[[Karel Holec]]
*[[Karel Holyinski]]
*[[Borut Hribar]] 
*[[Feruccio Hrvatin]] 
*[[Jernej Humar]]
*[[Marjan Humar]]
*[[Gregor Hvastja]]

== I ==

* [[Tjaša Iris]]  
*[[Avgust Ivančič]]  
*[[Jaka Ivančič]]
*[[Miloš Ivančič]]

== J ==

*[[Stane Jagodič]] (fotomontaže)
*[[Mirko Japelj]]
*[[Lado Jakša]]
*[[Barbara Jakše]] (por. [[Jeršič]])
*[[Tone Jakše]]
*Franc Jamar
*[[Stefano Jančar]]
*[[Vlado Jehart]] (naravoslovni)
*[[Aleš Jelenko]]
*[[Janko Jelnikar]]
*[[Marjan Jelnikar]] ?
*([[Zmago Jeraj]])
*[[Rado Jerič]]
*[[Anton Jerkič]]
*[[Stane Jerko]] 
*[[Mirko Jernejčič]]
*[[Branko Jerneić|Branko (Branimir) Jerneić]] (hrv.-slov.)
*[[Stane Jeršič]] &amp; [[Barbara Jeršič]]
*[[Tomo Jeseničnik]]
*[[Izidor Jesenko]]
*[[Sandi Jesenovec|Sandi (Aleksander) Jesenovec]]
*[[Dušan Jež]]
*[[Oskar Jogan]] 
*[[Hijacint Jussa]]
*[[Janez Juvan]]
*[[Manca Juvan]] Hessabi
*[[Primož Juvan]]

== K ==
*[[Miha Kacafura]]
*[[Matjaž Kačičnik]]
*[[Sara Kager]]
*[[Janez Kališnik]]
*[[Primož Kališnik]]
*[[Miran Kambič]] (''arhitekturni'')
*[[Mirko Kambič]]
*[[Špela Kasal]]
*[[Jure Kastelic]]
*[[Matej Kastelic]]
*[[Egon Kaše]]
*[[Luka Kaše]]
*[[Stojan Kerbler]]
*[[Matej Kerec]]
*[[Simon Kerševan]]
*[[Rada Kikelj Drašler]]
*[[Jure Kirbiš]]
*[[Bogdan Kladnik]]
*[[Branko Klančar]]
*[[Jasna Klančišar]]
*[[Anton Klančnik]]?
*[[Lado Klar]]
*[[Stane Klemenc]]
*[[Janin Klemenčič|Janin (Maj) Klemenčič]]
*[[Milan Klemenčič (umetnik)|Milan Klemenčič]]
*[[Milan Klemenčič (fotograf)|Milan Klemenčič]] (1926-2020)
*[[Dušan Klenovšek]] ?
*[[Vida Klenovšek]]
*[[Damjan Kocjančič]] - DK
*[[Darja Kocjančič]]
*[[Karlo Kocjančič]]
*[[Oskar Kocjančič]]
*[[Peter Kocjančič]]
*[https://matejkolakovic.com/ Matej Kolaković]
*[[Jože Kološa]] - Kološ
*[[Kolšek]] - družina fotografov v Celju
*[[Biserka Komac]]?
*[[Mitja Koman]] (slov.-hrv.)
*[[Aleš Komovec]]
*[[Miro Kompare]]
*[[Franci Koncilija (fotograf)]]
*[[Klemen Korenjak]]
*[[Maša Kores]]
*[[Žiga Koritnik]]
*[[Ante Kornič]]
*[[Marko Korošec]]
*[[Primož Korošec]]
*[[Janez Korošin]]
*[[Gojmir Anton Kos]]
*[[Mateo Kos]]
*[[Nataša Kos]]
*[[Franc Kosi]]
*[[Tončka Kosi]]
*[[Alan Kosmač]]
*[[Peter Košenina]]
*[[Lovrenc Košir]]
*[[Matej Košir]]?
*[[Tit Košir]]
*[[Urška Košir]]
*[[Nataša Košmerl]]
*[[Peter Koštrun]]
*[[Ivan Kotar]] (1865-1908)
*[[Darija Kovačič]]
*[[Jože Kovačič]]
*[[Rok Kovačič]] (''podvodni'')
*[[Simon Kovačič]]
*[[Alenka Kozinc]]
*[[Emil Kozole]]
*[[Ivo Koželj]]
*[[Jure Krajc]]
*[[Borut Krajnc]]
*[[Damijan Krajnc]]
*Bogdan Kralj?
*[[Arven Šakti Kralj-Szomi]]
*[[Lado Kraljič]]
*[[Janez Kramar (fotograf)]]
*[[Vekoslav Kramarič]]
*[[Valter Kranjc]]
*[[Andreja Kranjec]]
*[[Mankica Kranjec]]
*[[Miško Kranjec (fotograf)]]
*[[Fran Krašovec]]
*[[Jure Kravanja]]
*[[Franjo Kravos]]
*[[Kajetan Kravos]] (naravoslovni)
*[[Matic Kremžar]]
*[[Meta Krese]]
*[[France Kreuzer]]
*[[Matjaž Krivic]]
*[[Alojz Krivograd - Futy]]
*[[Andrej Križ]]
*[[Vladimir Kržišnik]]
*[[Marjan Kukec]]
*[[Jože Kunaver]]
*[[Klemen Kunaver]]
*[[Uroš Kunaver]]
*[[Maks Kunc]]
*[[Franjo Kunšek]]
*[[Jurij Kurillo]]
*[[Roberto Kusterle]] (Italija)
*Valentin Kušar (1904-84)
*[[Dino Kužnik]]
*[[Slavko Kvas]] 
*[[Rok Kvaternik]]

== L ==
*[[Peter Lampič]] (1899-2001)
*[[Andrej Lamut]]
*[[Franc Langerholc]]
*[[Tomaž Lanišek]]
*[[Marijan Lapajne]]
*[[Eva Lasič]]
*[[Tomaž Lauko]]
*[[Viljem Lavrenčič]]
*[[Stanko Lavrič]]
*[[Marjan Laznik]]
*[[Ivica Leban]]
*[[Tajda Lekše]]
*[[Mirko Lenaršič]] (1882-1966)
*[[Branko Lenart]]
*[[Benedikt Lergetporer]] (1845-1910)
*[[Gašper Lešnik]]
*[[Peter Lešnik]]
*[[Vladka Likar Kobal]]
* [[Johann Martin Lenz]] (1864-1916)
*[[Mirko Ličen]] 
*[[Davor Lipej]]
* [[Dušan Lipovec]]
*[[Franjo Lipovec (podjetnik)|Franjo Lipovec]]
*[[Milan Lipovec]]
*[[Rado Lipovec]]
* [[Marijan Lipovšek]]
*[[Janko Logar]]
*[[Ivo Lorenčič]] - Loren
*[[Marko Lipuš]] (Avstrija)
*[[Anton Ločnikar]] (1857)
*[[Tomi Lombar]]
*[[Teodor Lorenčič]]
* [[Primož Lukežič]]
*[[Urška Lukovnjak]]
*[[Nives Lunder]]
* [[Tomaž Lunder]]
*[[Ferdo Lupša]]

== M ==

*[[Jože Maček (fotograf)]]
*[[Lucija Magajna]]
*[[Mario Magajna]]
*[[Ante Mahkota]]
*[[Miro Majcen]] (glasbeni in letalski)
*[[Tomaž Majcen]] (naravoslovni)
*[[Davorin Majkus]]
*[[Andrej Malenšek]]
*[[Miha Maleš]]
*[[Jože Mally]]
*[[Ivan Malovrh]]
*[[Tone Marčan]]
*[[Janez Marenčič]] (1914-2007)
*[[Marjeta Marinčič]]
*[[Apolonija Marolt]]
*[[Janez Marolt, fotograf|Janez Marolt]]
*[[Ljubo Maroša]]
*[[Jožef Martini]]
*[[Milan Matko]]
*[[Nina Medved]]
*[[Drago Mehara]]
*[[Ivo Gogala|Lujo Michieli]]
*[[Nino Mihalek]]
*[[Jože A. Mihelič]] 
*Tomaž Mikolaj 
*[[Iztok Medja]]
*[[Janez Medvešek]]
*[[Lujo Michieli]]
*[[Rado Miklavčič]]
*[[Dušan Gorast Miška]]
*[[Darinka Mladenovič]]
*[[Marko Mladovan]]
*[[Polona Mlakar Baldasin]]
*[[Tone Mlakar]]
*[[Lado Mlekuž]]
*[[Ciril Mlinar Cic]]
*[[France Modic]]
*[[Igor Modic]]
*[[Marko Modic]]
*[[Urban Modic]]
*[[Dragiša Modrinjak]]
*[[Maja Modrinjak]]
*[[Srdan Mohorič]]
*[[Oscar Molek]]
*([[Inge Morath]])
*[[Andrej Morovič]] 
*[[Flavio Mosseti]]
*[[Matjaž Motaln]]
*[[Ljubo Motore]]
*[[Peter Mrhar]]
*[[Tilyen Mucik]]
*[[Jože Mušič]]
*[[Niko Mušič]]
*[[Mare Mutić]]

==N==
*[[Peter Naglič]]
*[[Matej Nahtigal]]
*[[Valter Nanut]]
*[[Janez Napotnik|Janez (Jani) Napotnik]]
*[[Carmen Narobe]]
*[[Nik Erik Neubauer]]
*[[Dejan Nikolić]]
*[[Sašo Niskač]]
*[[Ivan Noč]] ?
*[[Danica Novak]]
*[[Jani Novak (1967)]]
*[[Jaro Novak]]
*[[Sandi Novak]]
*[[Boris Novković]]

== O ==

*[[Alojz Ojsteršek]]
*[[Mojca Opresnik]]
*[[Alojz Orel]]
*[[Miran Orožim]]
*[[Andrej Osterman (fotograf)|Andrej Osterman]]
*[[Štefan Oštir]]
*[[Aleksander Ota]]
*[[Tomaž Ovčak]]
*[[Alen Ožbolt]]?

==P==
*[[Hermina Pacek]]
*[[Vladimir Pajek]]
*[[Kristijan Pajer]]
*[[Milan Pajk]]
*[[Volbenk Pajk]] 
*[[Domen Pal]] 
*[[Milan Papež]] 
*[[Marjan Paternoster]]?
*[[Matevž Paternoster]] (''arhitekturni'')
*[[Gregor Pavlin]]
*[[Fran Pavlin]]
*[[Miran Pavlin (fotograf)]]
*[[Matija Pavlovec]]
*[[Alojz Pavšič]]
*[[Gianni Pečar]]
*[[Milenko Pegan]]
*[[Andreja Peklaj]]
*[[Josip Pelikan]]
*[[Matej Peljhan]]
*[[Janez Pelko]]
*[[Zvone Pelko]]
*[[Andrej Perko]]
*[[France Peršak]]?
*[[Borut Peršolja]]?
*[[Jože Petek]]
*[[Matej Petelin]]
*[[Borut Peterlin]]
*[[Jani Peternelj]]
*[[Marjan Pfeifer]]
*[[Miran Pflaum]]
*[[Marko Pigac]]?
*[[Veno Pilon]]
*[[Luka Pintar (zdravnik)]]
*[[Tihomir Pinter]]
*[[Dušan Pirih Hup]]
*[[Silvan Pittoli]]
*[[Herman Pivk]]
*[[Mateja Pivk]]
*[[Jurij Pivka]]
*(Libero Pizzarello : Koper&gt;Italija)
*[[Tomaž Planina]]
*[[Boža Pleničar]]
*[[Zora Plešnar]] (1925-2021)
*[[Valentina Počkaj]]
*[[Alja Podgornik]] 
*[[Dušan Podgornik]]
*[[Rafael Podobnik]]
*[[Matej Podrekar]] (naravoslovni)
*[[Ana Pogačar]]
*[[Kaja Pogačar]]?
*[[Josip (Jože) Pogačnik]] (1902-1978)
*[[Marko Pogačnik]]
*[[Ernest Pogorelc|Ernest Pogorel(e)c]]
*[[Gregor Pohleven]]
*[[Peter Pokorn]] (st.)
*[[Peter Pokorn ml.]]
*[[Marko Polutnik]]
*[[Vid Ponikvar]]
*[[Stane Potrč]]
*[[Matej Povše]]
*[[Sandra Požun]]
*[[Gregor Preac]]
*[[Primož Predalič]]
*[[Urša Premik]]
*[[Nina Premk]]
*[[Ferdo Premru]] 
*[[Andrej Prešeren]]
*[[Matjaž Prešeren]]
*[[Jakob Prešern]]
*[[Vitomir Pretnar]]
*[[Pia Prezelj]]
*[[Marko Prezelj]]
*[[Edvard Primožič|Edvard (Edo) Primožič]]
*[[Nada Primožič]]
*[[Boris Prinčič]]
*[[Josko Prinčič]]
*[[Martin Prosen]]
*[[Jurij Puc]]
*[[Boštjan Pucelj]]
*[[Janez Avguštin Puhar]]
*[[Mitja Puhar]]
*[[Janez Pukšič]]
*[[Benka Pulko]]
*[[Nastja Pungračič]]
*[[Igor Pustovrh]]

==R==
*[[Gregor Radonjič]]
*[[Sandi Radovan]]
*[[Bojan Radovič]]
*[[Uroš Ravbar]]
*[[Janko Ravnik]]
*[[Klemen Razinger]]
*[[Aljoša Rebolj]]
*[[Aleksander Remec]]
*[[Jela Repič]]
*[[Marjan Richter]] (podvodni)
*[[Avgusta Rihar|Avgusta (Gusti) Rihar]]
*[[Branimir Ritonja]]
*[[Tatjana Rodošek]]
*[[Ana Roj]]
*[[Uroš Rojc]]
*[[Daniel Rojšek]] Danč
*[[Peter Rombo]]
*[[Matic Romih]]
*[[Aleš Rosa]]
*[[Lucija Rosc]]
*[[Martin Rotovnik]]
*[[Goran Rovan]]
*[[Nik Rovan]]
*[[Samo Rovan]]
*[[Davorin Rovšek]]
*[https://valentinrozman.si Valentin Rozman]
*[[Zoran Rožič]]
*[[Hugo Rožnik|Hugo (Franc) Rožnik]]
*[[Matej Rupel]]
*[[Jože Rupnik]]
*[[Matjaž Rus]]
*[[Matjaž Rušt]]

== S ==

*[[Oton Sadar]]
*[[Katarina Sadovski]]
*[[Eva Sajovic]]
*[[Bojan Salaj]]
*[[Blaž Samec]]
*[[Denis Sarkić]]
*[[Ajda Schmidt]]
*[[Gregor Sečen]]
*[[Damijan Sedevčič]] 
*[[Nataša Segulin]]
*[[Boštjan Selinšek]]
*[[Bojan Senjur]]
*[[Janez Sever]] 
*[[Nina Sever]]
*[[Jelka Simončič]]
*[[Vlastja Simončič]]
*[[Janko Simonič]] 
*[[Veseljko Simonović]]
*[[Tomaž Skale]]
*[[Vinko Skale]]
*[[Janko Skerlep]]
*[[Vili Skok]]
*[[Niko Sladič]]
*[[Bor Slana]]
*[[Boštjan Slatenšek]]
*[[Maja Slavec]]
*[[Alenka Slavinec]]
*[[Klavdij Sluban]]
*[[Ana Sluga]]
*Borut Sluga
*Dejan Sluga (galerist)
*[[Marjan Smerke]]
*[[Katja Smolar]]
*[[Slavko Smolej]]
*[[Tina Smrekar]]
*[[Nina Sotelšek]]
*France Stele (1934-2011)
*France Stele (*1955)
*[[Bojan Stepančič]]
*[[Nicefor Stepančič]]
*[[Marjan Stojko]]

*[[Tone Stojko]]
*[[Simon Stojko Falk]]
*[[Fran Stres]]
*[[Boris Strmšek]]
*[[Simon Strnad]]
*[[Jože Suhadolnik]]

==Š==

*[[Maks Šeber]]
*[[Edi Šelhaus]]
*[[Julijana Šelhaus]]
*[[Zvone Šeruga]]
*[[Vinko Šeško]]
*[[Smiljan Šiška]]
*[[Maja Šivec]]
*[[Igor Škafar]]
*[[Tone Škarja]]
*[[Miha Škerlep]]
*[[Čoro Škodlar]]
*[[Primož Škof]]
*[[Špela Škulj]]
*[[Josip Šlajmer]]
*(Iztok Šmajs - Muni) 
*[[Viktor Šmid]]
*[[Bojan Šnut]]
*[[Božo Štajer]]
*[[Matej Štalcer]]
*[[Tone Štamcar]]
*[[Urban Štebljaj]]
*[[Dominik Šteiner]]
*[[Jendo Štoviček]]
*[[Aleksander štokelj|Aleksander Štokelj]]
*[[Jane Štravs]]
*[[Darja Štravs Tisu]]
*[[Jože Štucin]]
*[[Andrej Štular]]?
*[[Milan Štupar]]
*[[Anton Šušteršič]]
*[[Jernej Šušteršič]]
*[[Miloš Švabić]] ?

==T==
*[[Matjaž Tančič]]
*[[Teotim Logar Zorn]]
*[[Tjaša Gnezda]]
*[[Boštjan Tacol]]
*[[Bogo Tavčar]]
*[[Darjo Tavčar]]
*[[Ivan Tavčar (učitelj)]]
*[[Vinko Tavčar]]
*[[Franc Temelj]]
*[[Alenka Teran Košir]]?
*[[Simon Tihec]]
*[[Robert Tisnikar]]
*[[Blaž Tišler]]
*[[Matej Tomažin]]
*[[Tomaž Tomažin]]
*[[Nika Tomažinčič]]
*[[Matija Tomc (fotograf)]]
*[[Bojana Tomše]]
*[[Sanja Tošić]]
*[[Anton Tratnik]]
*[[Jernej Trnkoczy]]
*[[Ubald Trnkoczy]]
*[[Vera Terstenjak Jovičić]]
*[[Rok Tržan]]
*[[Brane Tuma]]

==U==

* [[Aleksander Uderman]]
* [[Peter Uhan]]
*[[Nejc Urankar]]
*[[Gorazd Uršič]]
*[[Brane Usenik]]

==V==

*[[Aleksandra Vajd]]
*[[Lovro Vakselj]]
*[[Boris Valenčič]]
*Ivan Varl
*[[Maja Vauda]]
*[[Živa Vaukan]]
*[[Tadej Vaukman]]
*[[Alenka Veber]]
*[[Vinko Vedlin]]
*[[Tomaž Velechovsky]]
*[[Bojan Velikonja]]
*[[Luc Velikonja|Luc(ijan) Velikonja]] ?
*[[Ciril Velkovrh]]
*[[Petra Vencelj]]
*[[Slavko Vengar]]
*[[Tanja Verlak]]
*[[Fran Vesel]]
*[[Žare Veselič]]
*[[Franjo Veselko]]
*[[Viktor Vičič]]
*[[Leon Vidic]]?
*[[Damijan Vidic]]
*[[Stane Vidmar (fotograf)]]
*[[Alenka Vidrgar]]
*[[Borut Vild]]
*[[Gorazd Vilhar]]
*[[Franci Virant]]
*[[Zdenka Vetrovec]]
*[[Samo Vidic]]
*[[Zoran Vidrih]]
*[[Žiga Virc]]
*[[Andrej Viršček]]
*[[Stanko Viršek|Stanko (Stane) Viršek]]
*[[Janez Vlachy]]
*[[Andrej Vodopivec]]
*[[Voranc Vogel]]
*[[Boris Voglar]]
*[[Marko Vogrič]]
*[[Zdenko Vogrič]]
*[[Zoran Vogrinčič]]
*[[Andrej Voje]]
*[[Tomaž Vojvoda]]
*[[Davorin Volavšek]]
*
*[[Karl Vouk]]
*[[Stanislav Vovk]]
*[[Sašo Vrabič]]
*[[Tomaž Vrabič]]
*[[Matej Vranič]]
*[[Virginia Vrecl]] (''arhitekturna'')
*[[Matjaž Vrečko]]
*[[Franjo Vršič]]

==W==
*[[Dunja Wedam]]

==Z==
*[[Jožica Zafred]]
*[[Uroš Zagožen]]
*[[Brane Zalar]]
*[[Jožef Zalar]]
*[[Petra Zalokar]]
*[[Simon Zamar]]
*[[Marko Zaplatil]]
*[[Ana Zavadlav]]
*[[Metod Zavadlav|Metod Zavadlav]]
*[[Viljem Zavadlav]]
*[[Danijel Zavratnik]]
*[[Smiljan Zavrtanik]]
*[[Jožef Zazula]]
*[[Aleš Zdešar]]
*[[Miro Zdovc]]
*[[Stanko Zidar]]?
*[[Manja Zore]]
*[[Janez Zrnec]]
*[[Bogdan Zupan]]
*[[Dani Zupan]]
*[[Viljem Zupanc]]
*[[Blaž Zorko]]
*[[Primož Zorko]]
*[[Blaž Zupančič]]
*[[Andreja Zupanec Bajželj]]
*[[Žiga Zwitter]]

==Ž==
*[[Špela Žabkar]]
*[[Janez Žalig]]
*[[Anton Žbogar]]
*[[Rajko Žbogar]]
*[[Katja Žerko]]
*[[Nada Žgank]]
*[[Aleš Žiberna]]
*[[Alojzij Žibert|Alojz(ij) Žibert]]
*[[Damjan Žibert]]
*[[Antonio Živkovič]]
*[[Srdjan Živulović]]
*[[Žiga Živulović]]
*[[Ivan Žnidarčič]]
*[[Aljaž Žnidaršič]]
*[[Tadej Žnidarčič]]
*[[Joco Žnidaršič]]
*[[Jože Žnidaršič-List|Jože Žnidaršič - List]] (1890 -?)
*[[Jože Žnidaršič - Bajčk]] (1925-2021)
*[[Matjaž Žnidaršič]]
*[[Nina Žnideršič]]
*[[Metka Žulič]]
*[[Rebeka Žvagen]]
*[[Anton Žvanut]]

{{seznami narodov po poklicu|fotografov}}

[[Kategorija:Seznami Slovencev|Slovenski fotografi]]
[[Kategorija:Slovenski fotografi|*]]</text>
      <sha1>g6qrxi2cpwznq3mlww2lx7o2qvu2waj</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam slovenskih zdravnikov</title>
    <ns>0</ns>
    <id>73092</id>
    <revision>
      <id>5726654</id>
      <parentid>5725032</parentid>
      <timestamp>2022-08-02T12:34:59Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Amanesciri2021</username>
        <id>205950</id>
      </contributor>
      <comment>/* T */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="52351" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[zdravnik]]ov''' (medicincev in stomatologov). '''Glej tudi:''' [[Seznam slovenskih farmacevtov]], [[Seznam slovenskih biokemikov]], [[Seznam slovenskih biologov]], [[Seznam slovenskih mikrobiologov]], [[Seznam slovenskih biofizikov]], [[Seznam slovenskih molekularnih genetikov]]; [[Seznam slovenskih antropologov]], [[Seznam slovenskih psihiatrov]] (pri zdravnikih upoštevani le delno), [[Seznam slovenskih veterinarjev]] itd.

{{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}}
{{CompactTOC2}}

== A ==

* [[Bojan Accetto]]
* [[Rok Accetto]]
* [[Ruža Ačimović Janežič]]
* [[Martin Ačko]]
* [[Milan Adamčič]]
* [[Metka Adamič]]
* [[Anton Adamlje]]*
* [[Makso Adrian]] (Maks Moric)
* [[Janja Ahačič]]
* [[Uroš Ahčan|Uroš (Golobič) Ahčan]] (1968)
* [[Janja Ahčin]]
* [[Marjan Ahčin]] ([[1903]]–[[1988]])
* [[Giovanni de Albertis]]
* [[Tit Albreht]]
* [[Savo Aleksič]] (Sava Aleksić)
* [[Karl Altmann]]
* [[Franc Ambrož]]
* [[Aleš Ambrožič]]
* [[Bogdan Ambrožič]]
* [[Franc Ambrožič]]
* [[Matija Ambrožič]]
* [[Ivan Amon]]
* [[Ivan Amruš]]
* [[Milan Amruš]]
* [[Dimitar Anakiev]]
* [[Amalija Anderluh]]
*[[Marija Anderluh]]
* [[Jože Andlovic]]
* [[Dušan Andoljšek]]
* [[Matej Andoljšek]]?
* [[Lidija Andolšek Jeras]]
* [[Avgust Andrioli]] ([[1802]]–[[1875]])
* [[Nikica Andromako]]
* [[Sašo Aničin]]
* [[Erik Ankerst]]
* [[Johan Jakob Antoneli de Gonzales]]
* [[Gorazd Antolič]]
* [[Ivo Antolič]]
* [[Vane Antolič]] (1957)
* [[Jože Antonič]]
* [[Miha Antonič]]*
* [[Primož Aplenc]]
* [[Rihard Aplenc]]?
* [[Carlo Apollonio]]
*Seyed Yousef Arde-bili (1967-2017)
* [[Anton Arko]]
* [[Darja Arko]]
* [[Lojze Arko]]
* [[Venčeslav Arko]]
* [[Ciril Armeni]]
* [[Maja Arnež]]
* [[Zoran Arnež (stomatolog)]]
* [[Zoran Marij Arnež]]
* [[Miha Arnol]]
* [[Andrej Arnšek]]?
* [[Nuhi Arslani]]
* [[Jože Arzenšek]]
* [[Marija Auersperg]]
* [[Jurij Avčin]]
* [[Marij Avčin]]
* [[Tadej Avčin]]
* [[Marija Avguštin Čavić]]
* [[Pavle Avramović]]
* [[Danica Avsec-Letonja|Danica Avsec(-Letonja]])
* [[Mira Ažman]]
* [[Peter Ažman]]
* [[Tomaž Ažman]]
*[[Katja Ažman Juvan]]

== B ==

* [[Janez Babnik]]
* [[Martin Babnik|Martin (Leonard) Babnik]]
* [[Just Bačar]]
* [[Urška Bačovnik Janša]]
*[[Boštjan Baebler]]
* [[Oton Bajc]]
* [[Janez Bajec]]
* [[Jurij Bajuk|Jurij (Jorge) Bajuk]]
* [[Zvonko Baklan]]
* [[Jože Balažic]]
* [[Helena Ban Frangež]]
* [[Tatjana Ban Zlatev]]
* [[Andrej Boris Banič]]
* [[Stanko Banič]]
* [[Andrej Baraga]]
* [[Lojze Baraga]]?
* [[Jože Baričevič]]
* [[Sašo Baričevič]]
* [[Dimitrij Bartenjev|Dimitrij (Mitja) Bartenjev]]
* [[Igor Bartenjev]]
* [[Dragica Bartenjev]]
* [[Rajner Bassin]]
*[[Denis Baš]]
* [[Lovrenc Batič]]
* [[Saba Battelino]] (Birk)
* [[Tadej Battelino]]
* [[Hugo Baumgarten]]
* [[Dušan Bavdek (starejši)|Dušan Bavdek]]
* [[Damjana Bebler-Brecelj]]
* [[Klemen Bedenčič]]*
* [[Jože Bedernjak]]
*[[Nataša Bedernjak Bajuk]]
* [[Milko Bedjanič]]
* [[Franc Behofer]]
* [[Darinka Belič]]*
* [[Matej Beltram]]
* [[Drago Benedik]]
* [[Janez Benedik]]*
* [[Janko Benedik]]
* [[Majda Benedik]]
* [[Majda Benedik Dolničar]]
* [[Martin Benedik (zdravnik)|Martin Benedik]]
* [[Jože Beniger]]
* [[Helena Benko]]?
* [[Ivo Benkovič]]
* [[Bojana Beović]]
* [[Vojko Berce]]
* [[France Bergelj]] (1903-46)
* [[Vladimir Berglez]]
* [[Mihael Bergmann]]
* [[Ernest Berke]]
* [[Anton Bernik]]
* [[Jernej Bernik]]
* [[Karel Bernik]]
* [[Sabina Bertoncelj Pustišek]]
* [[Ana Berus]]
* [[Marijan Bervar]]
* [[Danijel Bešič Loredan]]
* [[Milan Betetto]]
* [[Marija Bevčar Bernik]]
*[[Jože Bežek]]
* [[Janez Nepomuk Biatzovszky]]
* [[Martin Bigec]]
* [[Slavko Bijelić]] 
* [[Marjan Bilban]]
* [[Mirko Birsa]]
* [[Marko Bitenc]]
* [[Andrej Ludvik Bizjak]] 
* [[Jože Blaznik]]  
* [[Demeter Bleiweis]]
* [[Janez Bleiweis]]
* [[Karel Bleiweis]]
* [[Leander Bleiweis]]
* [[Tanja Blejec]]*
* [[Aleš Blinc]]
* [[Robert Blumauer (starejši)|Robert Blumauer]] ([[1895]]–[[1970]])
* [[Ruža Blumauer Urbančič]]
* [[Radivoj Bobič]]
* [[Emil Bock|Emil Böck]]
* [[Alojz Boh]] (1913-2010)
* [[Lojze Boh]] (1927)
*[[Marko Boh]]
* [[Franja Bojc Bidovec]]
* [[Jože Bohinjec]] (1923-2021)
* [[Mateja Bohinjec]]
* [[Alena Bok Friedlova]]
* [[Eda Bokal Vrtačnik]]*
*([[Cita Bole]])
* [[Ivan Bonač]]
* [[Urša Bonnevier]]
* [[Peter Borisov]]
* [[Elko Borko]]
* [[Marijan Borštnar]]
* [[Peter Bossman]]
* [[Roman Bošnjak]]
* [[Albert Botteri]] 
* [[Ernst Bouvier]]
* [[Cveto Božič]] (1920-2017)
* [[Marjeta Hren Božič]]
* [[Marija Bračko]]
* [[Borut Bratanič]]
* [[Andrej Brataševič]]
* [[Aleš Brecelj (kirurg)]]
* [[Anton Brecelj]]
* [[Bogdan Brecelj]]
* [[Erik Brecelj]]
* [[Filip Jakob Brecelj]]
* [[Janez Brecelj]]
* [[Konrad Adam Breckerfeld]]
* [[Wolfgang Konrad Breckerfeld]]
* [[Dimitrij Bregant]]
* [[Marij Bregant]]
* [[Tina Bregant]]
* [[Andrej Bren]]
* [[Marija Bren Erjavec]] (1929-2019)
* [[Erika Brenčič]] (r. [[Borin]])
* [[Leopold Brenčič]]
* [[Lojze Brenčič]]   
* [[Vinko Brenčič]]
* [[Maja Bresjanac|Maja (Mara) Bresjanac]]
* [[Robert Breščak]]
* [[Anamarija Brezigar]]
* [[Svetozar Breznik]]
* [[Brane Breznikar]]
* [[Vladimir Brezovnik]]
* [[Ivan Brežan]] (Bressan)
* [[Simon Brežan]]
* [[Nataša Brglez Jurečič]]
* [[Vlado Brinovec]]
* [[Janez Brložnik]]
* [[Brane Brodnik]]
* [[Irena Brovet Zupančič]]
* [[Andrej Bručan]]
* [[Viljem Brumec]] (1925-2014)
* [[Marija Brumec Ješe]]
* [[Fran Brumen]]
* [[Monika Brumen]]
* [[Aleksander Brunčko]]
* [[Valentin Brusati]] (Bružat)
* [[Miran Brvar]]
* [[Štefan Brvar]]*
* [[Bronka Brzin]]
* [[Žiga Bučar]]
* [[Sonja Budič]]
* [[Marjan Budihna]]
* [[Nataša Budihna]]
* [[Marjan Bukovec]]
* [[Mateja Bulc]]
* [[Gorazd Bunc]]
* [[Matjaž Bunc]]
* [[Stjepan Bunta]]
* [[Helena Burger]]
* [[Igor But]]
* [[Dušan Butinar]]
* [[Jadranka Buturović Ponikvar]]

== C ==

* [[Luka Camlek]]*
* [[Ksenija Cankar]]
* [[Veronika Cankar Aplenc]]?
* [[Nina Canki - Klain]] (hrvaško-slovenska)
* [[Robert Carotta]]
* [[Bogomir Celcer]]
* [[Jurij Cepuder]]
* [[Milan Cepuder]]
* [[Anton Cerar (zdravnik)]]
* [[Matko Vasilij Cerar]]
* [[Rok Cesar]]
* [[Boris Cergolj]]
* [[Ivan Cestnik]]
* [[Matija Cevc]]
* [[Primož Cevc]]
* [[Josip Cholewa]]
* [[Janez Krstnik Christian]]
* [[Boris Cibic]]
* [[Ivan Cibic]]
* [[Iza Ciglenčki]]
* [[Andrej Cijan]] (1937-2020)
* [[Matej Cimerman]]
* [[Ajda Cimperman]]
* [[Lada Cindro]]
* [[Zoltan Cipot]]
* [[Anton Cizelj]]
* [[Tošo Cizelj]] (1926-2021)
* [[Ivan Cof]]
* [[France Cokan]]
* [[Franc Copf]]
* [[Franz Copf]]
* [[Peter Copf]]
* [[Franc Coppini]]
* [[Janez Andrej Coppini|Janez Andrej Coppini(s)]]                
* [[Andrej Cör]]
* [[Karel del Cott]]
*[[Mitja del Cott]]
* [[Rudolf del Cott]]
* [[Anton Crnjac]]
* [[France Cukjati]]
* [[Milan Cunder]] (1908–1970)
* [[France Cundrič]] ([[1908]]–1994)
* [[France Cundrič]] ([[1946]])
* [[Saša Cvahte]]
* [[Jože Cvelbar (zdravnik)|Jože Cvelbar]] (1908-97)
* [[Mirjam Cvelbar]]
* [[Erika Cvetko]]
* [[Branislav Cvetko]]
* [[Rado Cvetko|Rado(van) Cvetko]]

== Č ==

* [[Gvido Čadež]]*
* [[Rudi Čajavec]]*
* [[Jože Čakš]]
* [[Tomaž Čakš]]
* [[Meta Čampa]]
* [[Ferdinand Čandek]]
* [[Anton Čas]]
* [[Milan Čavić]]
* [[Zdenka Čebašek Travnik]]
* [[Ljudevit Čebohin]] 
* [[Anton Čede]]
* [[Franc Čeh]]
* [[Robert Čeh]]
* [[Branka Čelan Lucu]]
* [[Franc Čelešnik]]
* [[Lucija Čemažar]]
*([[Maja Čemažar]])
*[[Andreja Čerček]]
* [[Bojan Čerček]]
* [[Andreja Černe Čerček]]
* [[Draga Černelč]]
* [[Milan Černelč]]
* [[Peter Černelč]]
* [[Stanko Černelč]]
* [[Igor Černi]]
* [[Ferdinand Tschernitsch]] ([[Ferdinand Černič]])
* [[Mirko Černič]]
* [[Stanislav Černič]] 
* [[Nataša Černič Šuligoj]]
* [[Rafael Černuta]]  *
* [[Jožica (Josipina Ana) Červek]]
* [[Milan Žiga Červinka]] 
* [[Anton Zhesnik|Anton Česnik (Zhesnik)]]
* [[Ignacij Česnik]] *
*[[Jože Četina]] (1927-2017)
* [[Rudolf Čik]]
* [[Bogdan Čizmarevič]]*
* [[Milan Čižman]]
* [[Božidar Čolakovič]]
* [[Andrej Čretnik]]
* [[Božena Čretnik]], r. Kaffou
* [[Tjaša Čretnik Žohar]]
* [[Tanja Čufer]]
* [[Jože Čuk]]*
* [[Jasna Čuk Rupnik]]

== D ==
* [[Hermina Damjan]]
* [[Marija Damjanovska]]
* [[Andrej Debeljak]]
* [[Franc Debevec (ftiziolog)|Franc Debevec]] (1898-1978)
* [[Franc Debevec]] (1915-2002)
* [[Marija Debevec]]
* [[Miha Debevec (zdravnik)]]
* [[Peter Defranceschi]]
* [[Dušan Deisinger]]*
* [[Alenka Dekleva]]
* [[Dušan Dekleva]] (1896-1980)
* [[Igor Dekleva (1921)|Igor Dekleva]] (1921-2006)
* [[Franjo Ivan Delak]] 
* [[Jelena De Miranda]]
* [[Aleš Demšar]]
* [[Jernej Demšar (zdravnik)]]
* [[Marko Demšar]]
* [[Miro Denišlič]]
* [[Bogdan Derč]]
* [[Ernest Dereani]]
* [[Karmen Dereani]] (-[[Bežek]])
* [[Franc Derganc (1877-1939)]]
* [[Franc Derganc (1911-1973)]]
* [[Kristijan Derganc]]
* [[Metka Derganc]]
* [[Mirko Derganc]]
* [[Jani Dernič]]
* [[Janko Dernovšek]]
* [[Nevenka Deu Južnič|Nevenka Vida Deu Južnič]]
* [[Vojko Didanovič]]
* [[Zoran Dietz]]
* [[Milan Dimitrijević]]
* [[Miran Dintinjana]] 
* [[Veronika Dintinjana]]
* [[Uroš Dobnikar]] *
* [[Jurij Dobovišek]]
* [[Metoda Dodič Fikfak]]
* [[Anton Dolenc (zdravnik)|Anton Dolenc]]
* [[Primož Dolenc]]
* [[Vinko Dolenc]]
*[[Leja Dolenc Grošelj]]
*[[Tatjana Dolenc Veličković]]
* [[Zvezdana Dolenc Stražar]]
* [[Alojz Dolhar]]
* [[Rafko Dolhar]]
* [[Ivan Dolinar|Ivan Dolinar*]]
* [[Jurij Dolinar (zdravnik)]]
* [[Jožef Dolničar]] (1801-1883)
* [[Jernej Dolinšek]]
* [[Rafael Dolinšek]]
* [[Janez Dolničar]] 
* [[Fran Dolšak]]
* [[Aleksander Doplihar]] (1930-2022)
* [[Jožef Dornig]]
* [[Klemen Dovč]]*
* [[Rozalija Dovč]]*
* [[Peter Dovšak]]
* [[Tadej Dovšak]]
* [[Ana Zlata Dragaš]]
* [[Bogo Dragaš]]
* [[Cvetka Dragoš]]
* [[Martina Drevenšek]]
* [[Jože Drinovec]]*/[[Borut Drinovec]]*
* [[Brigita Drnovšek Olup]]
*[[Ivan Drobnič]]
*[[Janez Drobnič (zdravnik)]] (1924-2004)
* [[Matej Drobnič]]
* [[Mirko Drobnič]] (1920-2000)
* [[Adolf Drolc]]
* [[Peter Držaj]] (1913-1944)
* [[Janko Držečnik]]
*[[Benjamin Dvoršak]]
* [[Mirko Đurić]]?

== E ==

* [[Dejan Ebenšpanger]]
* [[Maja Ebert Moltara]]
* [[Gabrijela Ehrlich]]
* [[Robert Ekart]]
* [[Franc Erjavec (zdravnik)|Franc Erjavec]]
* [[Jelka Erjavec]]*
* [[Marijan Erjavec]]
* [[Zoran Erjavec]]
* [[Branko Ermenc]]
* [[Darja Eržen]] *
* [[Ivan Eržen]]
*[[Janez Eržen (zdravnik)|Janez (Ivan) Eržen]]
* [[Janez Eržen (kirurg)]]
* [[Nada Eržen]]
* [[Mladen Est]]

== F ==
* [[Marjan Fabjan]]
* [[Mario Fafangel (ml.)]]
* [[Janez Faganel]]
* [[Božidar Fajdiga]]
*[[Darja Fajdiga]], por. Fettich
*[[Igor Fajdiga]]
*[[Nadja Fajdiga]]
*[[Ana Fajmut]]
* [[Božo Fakin]]
* [[Samo Fakin]]
* [[Jožef Ignacij]] (1754-1795)
* [[Franc Farčnik (zdravnik)|Franc Farčnik]]
* [[Ivan Farkaš]]*
* [[Anton Fazarinc]]
* [[Franc Fazarinc]]
* [[Jože Felc]]
* [[Luciano Ferfoglia]] ?
* [[Ksaverija Ferlan Marolt]]
* [[Dušan Ferluga]]
* [[Alenka Fetih]]
* [[Darja Fettich Fajdiga|Darja Fettich (r. Fajdiga)]]
* [[Janez Fettich]]
* [[Jure Fettich]] *
* [[Aleš Fidler]]*
* [[Franc Fidler]]
* [[Matjaž Figelj]]
* [[Alojz Fijavž]]
* [[Žare Finderle]]
* [[Leon Fink]]
* [[Mira Fink]]
* [[Jože Flajs]] 
*[[Matjaž Fležar]] 
* [[Vojko Flis]]
* [[Ivica Flis Smaka]]
*[[Jakob Folter]] (ok. 1500)
* [[Josip Fon (kirurg)|Josip Fon]] 
*[[Alenka Forte]] 
* [[Bojan Fortič]]
* [[Majda Fortič]]
* [[Marjan Fortuna]]
* [[Igor Frangež]]*
* [[Aleksander Frank]]
* [[Hinko Franken]]
* [[Igor Franko]]
* [[Jelka Franzot Zor]]
* [[Albert Peter Fras]]
* [[Tamara Fras Stefan]]
* [[Zlatko Fras]]
* [[Adela Fratnik Steyer]]?
* [[Urša Fratnik Florijančič]]
* [[Ernest Hilarij Fröhlich]]
* [[Janez Fröhlich]]
* [[Erika Fuchs]]
* [[Nenad Funduk]]
* [[Borut Furlan (zdravnik)|Borut Furlan]]
* [[Jana Furlan]]
* [[Jože Furlan (razločitev)|Jože Furlan]]
* [[Majda Furlan]]
* [[Tomaž Furlan]]
* [[Jasna Furlan Hrabar]]
* [[Marta Furman Jakopič]]
* [[Fran Fux|Franc Fux]]

== G ==

* [[Viktor Gaberšek]]
* [[Tone Gabrijelčič]]
* [[Peter Gabrovec]]*
*[[Miran Gabruč]]
* [[Eldar M. Gadžijev]]
* [[Aleksander Gala]]
* [[Danica Gala Bem]]
* [[Stojan Gala]]
* [[Nina Gale]]
* [[Jožica Gamse]] (* [[1955]])
* [[Tomaž Gantar]]
* [[Mario Gasparini]] 
* [[Mladen Gasparini]]*
* [[Dominik Gašperšič]]
* [[Rok Gašperšič]]*
* [[Mavricij Gauster]]
* [[Marko Gerbec]]
* [[Vida Gerbec]]
* [[Franjo Gerlovič]]
* [[Borut Geršak]]
* [[Ksenija Geršak]]
* [[Harold Delf Gillies]] 
* [[Edvard Glaser]]
* [[Marjana Glaser Kraševac]]
* [[Damjan Glavač]]
* [[Edvard Globočnik]]
* [[Mojca Globočnik Petrovič]]
* [[Ljerka Glonar]]
*[[Barbara Gnidovec Stražišar]]
* [[Ciril Godec]]
* [[Romana Godeša]]
* [[Marko Godina]]
* [[Stevan Goldman]]
*[[Jože Golmajer]]*
* [[Rajko Golobinek]]
* [[Rastislav Golouh|Rastislav (Rastko) Golouh]]
* [[Matevž Gorenšek]] (1972-2020)
* [[Borut Gorišek]] *
* [[Drina Gorišek]]*
* [[Nina Gorišek Miksić]]*
* [[Janez Gorjanc (kirurg)]]
* [[Jurij Gorjanc]]*
*[[Matija Gorjanc]]
*[[Vojka Gorjup]]
* [[Ivan Gostiša]]
*[[Daniel Grabar]]
*[[Klemen Grabljevec]]?
* [[Franjo Gračanin]]
* [[Bojan Gračner]] 
* [[Anton Grad]]
* [[Tomaž Grad]]
* [[Cveto Gradišar]]?
* [[Ivan Gradišar]] (ZDA)
* [[Primož Gradišek]]
* [[Simona Gradišek]]*
* [[Peter Gradišnik]]
* [[Anton Janez Grbec]]
* [[Jožef Grbec]] 
* [[Ludvik Bernard Grbec]]
* [[Milan Gregorčič]]
* [[Andrej Gregorič]] (st./ml.)
* [[Igor Gregorič]]
* [[Milan Roman Gregorič]]
* [[Milica Gregorič Kramberger]]
* [[Minja Gregorič]]*
* [[Vinko Gregorič]]
* [[Štefek Grmec]]
* [[Marko Grmek]]
* [[Tatjana Grmek Martinjaš]]
* [[Irena Grobelnik]]
* [[Slobodan Grobelnik]]
* [[Katja Groleger Sršen]]
* [[Anton Gros]]
* [[Nuša Gros]]?
* [[Štefan Grosek]]
* [[Božena Grosman]]
* [[Dušan Grošelj]]
* [[Igor Grošelj]]*
* [[Mojca Grošelj Grenc]]
* [[Zoran Grubič]]
* [[Nevenka Gruden]]
* [[Slavko Grum]]
* [[Janez Benedikt Gründel]]
* [[Štefan Gruškovnjak]]
* [[Andrej Gubenšek]]
* [[Tadej Guna]]
* [[Alojz Gunde]]
* [[Vladimir Guzelj]]

== H ==

* [[Baltazar Hacquet]]
* [[Vedran Hadžić]]
* [[Alenka Hafner]]
* [[Blaž Hafner]]
* [[Janko Hafner]] (1899-1956)
* [[Jože Hafner]]?
*[[Matevž Harlander]] **
* [[Otto Haus]]
* [[Stojan Havliček]]
* [[Ana Hawlina]]
* [[Gregor Hawlina]]
* [[Herbert Hawlina]]
* [[Marko Hawlina]]
*[[Simon Hawlina]]
* [[Josip Hebein]]
* [[Franc Heber]]
* [[Janko Heberle]]
* [[Henrik Heferle]]
* [[Srečko Herman]]
* [[Stanko Hernja]]
* [[Polde Hladnik]]  
* [[Robert Hlavaty]]
* [[Drago Hočevar]]
* [[Marko Hočevar (kirurg)]]
* [[Miran Hočevar]]
* [[Tone Hočevar (zdravnik)]]
* [[Zvonko Hočevar]]
* [[Irena Hočevar Boltežar]]
* [[Milan Hodalič]]
* [[Harold Hofman]]*
* [[Alenka Höfferle Felc]]
* [[Sergej Hojker]]
* [[Viktor Hojker]]?
* [[Radovan Hojs]]
*[[Tanja Hojs Fabjan]] *
*[[Franc Jožef Holzer]]
* [[Alojzij Homan]]
* [[Alenka Horvat Ledinek]]
* [[Martin Horvat]]
* [[Matija Horvat]]
* [[Matjaž Horvat]]
* [[Tomaž Nikolaj Host]]
* [[Miroslav Houška]]
* [[Bogomir Hrabar]]
* [[Franci Hrastar]]
* [[Franc Hrastnik]]
* [[Bogomil Hrašovec]]?
* [[Marjeta Hren Božič]]
*[[Helena Hren-Vencelj]]?
* [[Franc Hribar (patolog)|Franc(e) Hribar (patolog)]]
* [[Zlata Hribar|Zlat(ic)a Hribar]]
* [[Ivan Hribernik]]
* [[Tomaž Hribernik]]
* [[Tone Hrovat (zdravnik)]]
* [[Borut Hrovatin]]
* [[Gabrijel Hrušovar|Gabrijel]] [[Drago Hrušovar|- Drago]] Hrušovar
* [[Ivan Hubad (zdravnik)]]
* [[Zdenka Humar-Ralca]]
* [[Zdenka Humer]] ̈
* [[Rafael Ferdinand Huzijan]]

== I ==

* [[Alojz Ihan]]
* [[Nataša Ihan Hren]]
* [[Alojz Ipavec]]
* [[Benjamin Ipavec]] 
* [[Benjamin Karel Ipavec]] (1878-1962)
* [[Franc Ipavec]]
* [[Gustav Ipavec]]
* [[Josip Ipavec]]
* [[Jurij Ipavec]]
* [[Maksimilijan Ipavec]]
* [[Matija Ipavec]]
*[[Zdenka Ivančič-Szilagyi]] 
* [[Arpad Ivanecz]]
* [[Urška Ivanuš]]
* [[Marijan Ivanuša]]

==J==
* [[Anton Jagodic]]
* [[Tomaž Jagrič]]
*[[Polona Jaki Mekjavić]]
*([[Japec Jakopin]])
* [[Iztok Jakša]]
* [[Jože Jakša]] (1895-1954)
* [[Tone Jamar]]
* [[Davorin Jamnik]]?
* [[Helena Jamnik]]
* [[Janja Jan]]
* [[Janez Jančar (patolog)]]
* [[Jože Jančar]]
* [[Andrej Janež]]
* [[Janez Janež]] (1913-1990)
* [[Janez Janež ml.]] (1945-1992)
*[[Janko Janež]]
* [[Aleksander Janežič]]
*Slavko (Vekoslav) Janežič
* [[Valentin Janežič]]
* [[Martin Janko]]
* [[Franc Jankovič]]
* [[Rado Janša]]
* [[Zora Janžekovič]]
* [[Igor Japelj]]
* [[Darko Jazbec]]
* [[Janez Jazbec, zdravnik|Janez Jazbec]]
* [[Željko Jedlička]]
* [[Franc Jelenc]]
* [[Roman Jelovčan]]
* [[Anton Jelovšek]]
* [[Ignacij Jelovšek]]
* [[Andrej Jenko]]
* [[Eleonora Jenko Groyer]]
* [[Ivan Jenko (zdravnik)]]
* [[Ludvik Jenko|Ludvik (Ljudevit) Jenko]]
* [[Jože Jensterle]]?
* [[Nada Jensterle]]
* [[Mojca Jenstrle Sever]]*
* [[Janez Jenšterle]]
* [[Jože Jeras]]
* [[Marija Jeras]]
* [[Berta Jereb]]
* [[Boris Jereb]]
* [[Marjan Jereb]]
* [[Matjaž Jereb]]*
* [[Slobodan Jeremić]]
* [[Stojan Jeretin]]
* [[Božidar Jerič]]
* [[Pavla Jerina Lah]]
*Franc (Radko) [[Jerkič]]
* [[Marjan Jerše]]
* [[Jera Jeruc]] 
* [[Milena Jeruc]] 
* [[Gregor Jesenko]] (st.: 1865-1940)
*[[Gregor Jesenko ml.]]
* [[Breda Jesenšek Papež]]*
* [[Leopold Ješe]]
* [[Peter Ješe]] *
* [[Anton Jeuniker]]
* [[Nataša Jevnikar]]
*[[Peter Jevnikar]]
* [[Vladimir Jevtič]]
* [[Jolanda Jezernik Leskovšek]]
* [[Barbara Jezeršek Novaković]]
* [[Pavle Jezeršek]]
* [[Marija Jež]]
* [[Milan Jež]]
* [[Marko Jug]]*
* [[Rihard Jug]]
* [[Franc Ksaver Jugovic]]
* [[Stevo Julius]]
*[[Mirko Jung]]
* [[Marijan Jurca]]
* [[Miroslav Jurca]]
*[[Tomaž Jurca]]
* [[Ivan Jurečko]]
* [[Matej Justin]] (1886-1974)
* [[Albert Juteršek]]
* [[Ajda Juvanec]]
* [[Gojmir Južnič]]
* [[Marijan - Niko Južnič]]

== K ==

* [[Leon Kac]]
* [[Rudolf Kac|Rudolf Kac - Mitja]] (1905-1944)
* [[Peter Kadiš]] (*1968)
*[[Mirko Kajzelj (zdravnik)|Mirko Kajzelj]]
*[[Vladimir Kajzelj]]
*[[Katja Kalan Uštar]]*
* [[Ivan Kalinšek]]
* [[Miroslav Kališnik]] (1927-2009)
* [[Mojca Kambič Bukovič]]
* [[Vinko Kambič]]
* [[Borut Kamenik]] *
* [[Mirt Kamenik]]
*Miha Kamin?
*[[Karin Kanc]]
*[[Pavel Kanc]]
* [[Kurt Kancler]]
* [[Aljoša Kandus]]
* [[Drago Kanič]]
*[[Vojko Kanič]]
*Zlatka Kanič*
* [[Janez Kanoni - Ivan|Janez Kanoni]] (1904-1977)
* [[Aleksej Kansky]] (1925-2015)
* [[Andrej Kansky]]
* [[Evgen Kansky (zdravnik)|Evgen Kansky]] (1887-1977)
*[[Josip Kapler]]
*Jože Kapler
*[[Peter Kapš]]
*[[Rafael Kapš]] 
*[[Nataša Karas Kuželički]] 
* [[Mirko Karlin|Mirko (Miroslav Josip) Karlin]]
* [[Peter Kartin]]
* [[Anton Kastelic (zdravnik)]]
* Anton Kastelic
* [[Boris Kastelic]]?*
* [[Cvetka Kastelic Klasinc]] *
* [[Ivan Kastelic (zdravnik)|Ivan Kastelic]] (1920-2001)
* [[Dušan Keber]]
* [[Irena Keber]]
* [[Friderik Keesbacher]]
* [[Miran F. Kenda]]
* [[Rajko Kenda]]
* [[Fric Kermauner|Fric/Fritz Kermauner]]
* [[Aleksandra Kern]]
*[[Frank J. Kern]] (Javh)
*[[Maksimiljan Kern]]
* [[Vincenc Kern]] (1760-1829)
*Janko Kersnik (zdravnik; 1960-2015)
* [[Jože Kerstein]]
* [[Vladislav Kerže]] (''Ladislaus Kersche'')
* [[Dimitri P. Khailidis]]
*[[Tomaž Kiauta]] *
* [[Adolf Kinkela]]
* [[Nikolaj Kinkela]]?
* [[Janez Kirbiš]]
* [[Lidija Kitanovski]]
*[[Dimitrij Klančič]]
* [[Jurij Klančnik]]
* [[Gojmir Klanjšček]]
*[[Franc Karel Anderlič|Franc Klar]]
*[[Maksimiljan Klasinc]]*
* [[Vasja Klavora]]
*[[Irena Klavs]]
* [[Martina Klemenak]]*
* [[Karel Andrej Kleimond]]
* [[Franek Klemenc]]
* [[Matjaž Klemenc]]
* [[Eva Klemenčič]]
* [[Herbert Klemenčič]](-ć; slov.-hrv.)
* [[Metka Klevišar]]
* [[Anamarija Klinar Vister|Anamarija &quot;Biba&quot; Klinar Vister]]
* [[Ladislav Klinc]]?
* [[Janez Klobučar]]
* [[Tomislav Klokočovnik]]
* [[Branko Klun]]
* [[Janez Kmet (zdravnik)|Janez Kmet]] (1916-2003)
* [[Jasna Kmet]] (r. [[Župančič]])
* [[Andrej Kmetec]]
* [[Rihard Knafelj]]
* [[Bojan Knap]]
*[[Lea Knez]] 
* [[Ivan Kneževič]]
* [[Jožef Janez Knolc]]
* [[Alfred Bogomir Kobal]]
* [[Anton Kobal]]?
* [[Borut Kobal]]
* [[Miloš Kobal]]
* [[Rudolf Kobal]]
* [[Valentina Kobe]] (1905-1998)
* [[Pavel Kobler]] (na Hrv.)
* [[Andrej Kocijan]]
* [[Andreja Kocijančič]]
* [[Borut Kocijančič]]
* [[Igor Kocijančič]]
* [[Krista Kocijančič]] (1916-2011)
* [[Mario Kocijančič]]
* [[Milena Kocijančič]] (1948-1996)
* [[Viktor Kocijančič|Viktor Koc(i)jančič]] (1901-1944)
* [[Tomaž Kocjan]]
*[[Marta Kocjan Anžič]]  *
* [[Ervin Kocjančič]]
* [[Miha Kočar]]
* [[Štefan Kočevar]]
* [[Urban Koder]]
* [[Igor Kodrič]]
* [[Mirela Kogej-Rode]]
* [[Andrej Kogler]] (slov.-hrv.)
* [[Franci Koglot]]
* [[Aleš Kogoj]]
* [[Franjo Kogoj]] (1894-1983)
* [[Janez Kokalj]]
*[[Franc Kokol]]
* [[Gorazd Kolar]]
* [[Tadeja Kolar]]
* [[Ado Kolenc]]
* [[Marko Kolenc]]
* [[Martin Kolenc]]
*[[Štefan Kološa]]
* [[Borut Kolšek]]
* [[Radko Komadina]]
* [[Ivo Komjanc]]
* [[Janez Nepomuk Kömm]]
* [[Oskar Končan]]
* [[Zora Konjajev]]
* [[Bojan Kontestabile]]
* [[Anča Konvalinka Tavčar]]
* [[Konstantin Konvalinka]]
* [[Igor Kopač]]*
* [[Ivan Kopač]] - ''Pavček''
* [[Nena Kopčavar Guček]]
* [[Josip Koporc]]
* [[Ivan Kopřiva]]
* [[Gorazd Koprivnik]] (1960-2014)
* [[Ivan Koprivnik]] (1900-1944)
* [[Petra Koprivnik]]
* [[Ivo Koražija]]
*([[Ivo Kordaš]])
* [[Marjan Kordaš]]
* [[Anton Koren]]
*[[Igor Koren]]
* [[Srečko Koren]] (st./ml.?)
* [[Ladislav Korenčan]] ?
* [[Blaž Koritnik]]?
* [[Lilijana Kornhauser Cerar]]
* [[Pavle Kornhauser]]
* [[Blaž N. Korošec]] 1921 -
* [[Bojan Korošec]]
* [[Branko Korošec (zdravnik)]] 
* [[Ladko Korošec ml.]]
* [[Marko Korošec]]
*[[Simon Korošec]]
* [[Lojze Korsika]]
* [[Marjan Koršič]] 
* [[Marjan Koršič (nevrokirurg)]]
* [[Marko Koršič]]
* [[Borut Korun]]
* [[Ana Zalokar|Ana Kos Zalokar]]
* [[Edvard Kos]] (*1957)
* [[Fran Kos (zdravnik)]]
* [[Jožef Kos]]
* [[Leon Kos]]
* [[Mojca Kos Golja]]
* Nataša Kos
*[[Feliks Kosec]] ?
*[[Miha Koselj]]
* [[Miro Kosin]] /Milodar K.?
*Ivan Kosirnik (zdravnik)
* [[Janko Kostnapfel]]
* [[Miro Košak]] (1919-2010)
* [[Robert Košak]]
* [[Alija Košir]]
* [[Gorazd Košir]]*
* [[Narcisa Košir]]
* [[Roman Košir]]
* [[Tone Košir]]
* [[Fran Košmelj]]
* [[Vida Košmelj Beravs]] 
* [[Mitja Košnik]]
* [[Pavle Košorok]]
* [[Majda Košuta]]*
* [[Srečko Košuta]]
* [[Tadeja Kotar]]*
* [[Milan Kotnik]]
* [[Primož Kotnik]]
* [[Vladimir Kotnik]]
* [[Božena Kotnik Kevorkijan]]*
* [[Franc Kous]]
*[[Štefan Kous]]
*Ivan/Janez Fran Kovač (J. F. Faber)
* [[Maksimilijan Kovač]] 
* [[Mila Kovač]]
*[[Viljem Kovač]] (1830-1888)
* [[Vili Kovač|Vili (Viljem) Kovač]] 
* [[Marija Kovač-Kavčič]]
* [[Viljem Kovač]] (1830–1888)
* [[Anton Kovačič]]
* [[Jule Kovačič|Jule (Julij) Kovačič]]
* [[Srečko Kovačič (1958-)|Srečko Kovačič]] (*1958)
* [[Mitja Kovič]] (1929-1987)
*[[Matija Kozak]]
* [[Miklavž Kozak]]
* [[Jože Kozar]]
* [[Ninna Kozorog]]
* [[Miran Koželj]]
* [[Mirta Koželj]]
* [[Tomaž Koželj]]
* [[Vesna Koželj Oblak]]
* [[David Kožuh]]
* [[Primož Kožuh]]
* [[Mateja Kožuh-Novak]]
* [[Majda Kragelj Zbačnik]]
* [[Alenka Kraigher]] (r. [[Zupančič]])
* [[Alojz Kraigher]] (1877–1959)
* [[Dimitri Krainc]]
* [[Otmar Krajec]]
* [[Pavel Krajec]]
* [[Ivan Krajnc]]
* [[Stanka Krajnc Simoneti]]
* [[Ana Kraker Starman]]
* [[Angel Kralj]]
* [[Boris Kralj]] (*1956)
* [[Božo Kralj]]
* [[Jakob Kralj]]
* [[Miloš Kralj]]
* [[Janez Kramar (zdravnik)]]
* [[Lojze Kramarič]]
* [[Ludvik Kramberger]]
* [[Neva Kramberger]]
* [[Ivan Krampač]]
* [[Igor Kranjec]]
* [[Tadeja Krapež]]
* [[Iva Krasnik|Iv(k)a Krasnik]]*
* [[Virgil Krasnik]] (1909–1968)
* [[Janez Kraševec]]
* [[Gregor Kraškovic]]?
*[[Aleksandra Kraut]]
* [[Matjaž Kraut]]-''Deko''?
* [[Alenka Kravos]]*
* [[Andrej Kravos]]*
* [[Vladimir Kravos]] ml.
* [[Bojan Krebs]]
* [[Fedor Krejči]]
* [[Maksimiljan Kremžar]]
* [[Vladimir Kresnik]]
* [[Ljubo Kretič|Ljubo Kretič*]]
* [[Živan Krevel]]*
* [http://www.nijz.si/sl/regije/obmocna-enota-koper Milan Krek]
* [[Jurij Krisch]]
*Anton Krisper
*Anže Kristan
*[[Oroslav Kristan]] (1867-1912)
*[[Špela Kristan]]*
*[[Tomaž Kristan]] (Christian)
*[[Slava Lunaček|Slava Kristan-Lunaček]]
* [[Anton Krisper|Anton (Tone) Krisper]]
* [[Vinko Kristl]]
*[[Radoslav Krištof|Radoslav (Rudolf) Krištof]] 
* [[Franc Krištofelc]]
* [[David Križaj]]
* [[Matija Križaj]]
* [[Igor Križman]]
* [[Jože Križnič]]
* [[Vasja Kruh]]
* [[Vekoslav Krumpestar]]
* [[Valter Krušič]]
* [[Ciril Kržišnik|Janko Kryžanovski]]
* [[Matevž Kržan]]
* [[Mojca Kržan]]?
* [[Ciril Kržišnik]]
* [[Marjan Kržišnik]]
* [[Urška Kšela]]*
* [[Aleksander Kuhar]] 
*Marijana Kuhar
* [[Dimitrij Kuhelj]]
* [[Janez Kuhelj]] 
* [[Klara Kukovec]] (r. [[Doktor]]) (1883-1979)
* [[Robert Kukovec]] (1910-45)
*[[Avgust Kulovic]] (1836-97)
*Kumbatovič?
* [[Matej Kunaver]]
* [[Vlasta Kunaver]]
* [[Boris Kunc]] 
* [[Alfonz Kunst]]
* [[Alojz Kunst]]
* [[Grega Kunst]]
* [[Tone Kunstelj]]
* A. Kuralt  
* [[Jurij Kurillo]]
* [[Polonca Küssel]]
* [[Valentin Kušar (zdravnik)]]
* [[Miro Kušej]]
* [[Konrad Kuštrin]]
* [[Majda Kuštrin Marolt]]
* [[Marjan Kveder]] (1918-1988)
* [[Radislava Kveder]]
* [[Rado Kveder|Rado(slav) Kveder]]
* [[Rado Kveder]] (st./ml.)
* [[Tatjana Kveder|Tatjana (Tanja) Kveder]]

== L ==

* [[Lovro Lackner]]
* [[Tone Lah]]
* [[Mitja Lainščak]]
* [[Stanko Lajevec]]
* [[Jaro Lajovic]]
* [[Edo Lakner]]
* [[Miša Lakner]]*
* [[Ivan Lalangue]]
* [[Janez Lamovec]]
* [[Zvonimir Lamovec]]
* [[Boštjan Lanišnik]]*
* [[Nikolaj Lanščak*]]
* [[Živko Lapajne]]
* [[Milan Lapornik]]
* [[Jurij Ignacij Laschan]]
* [[Matija Laschan]]
* [[Janez Lavre]]
* [[Miha Lavre]]
* [[Anton Lavrič (zdravnik)]]
* [[Božidar Lavrič]]
* [[Dušana Lavrič]]
* [[Marko Lavrič]]
* [[Vito Lavrič]]
* [[Janez Krstnik Lavrin]]
* [[Milan Lazar]]
* [[Vlasta Leban Lenart]]
* [[Josip Lebar]] (1849 - 1920)
* [[Srečko Lebar|Srečko (Feliks) Lebar]]
*Jožica Ledinek Paddle 
* [[Tatjana Lejko Zupanc]]
* [[Ivan Lenart]]
* [[Ladislav Lenart]]
* [[Vera Lenart]]
* [[Eva Lenassi]]
* [[Peter Lenče]]
*[[Mojca Lenče-Kastelic]]
* [[Matjaž Lesjak]]
* [[Tatjana Leskošek Denišlič]]
* [[Boštjan Leskovar]]*
* [[Rudolf Leskovar]]
* [[Janez Leskovec]]
* [[Bogdan Leskovic]]
* [[Dinko Leskovšek]]
* [[Evita Leskovšek]]
* [[Roman Lesnika]]
* [[Gorazd Lešničar]]
* [[Hotimir Lešničar]]
* [[Janko Lešničar]]
* [[Andrej Levanič]]
* [[Avgust Levičnik]]
* [[Milan Ličina]]
* [[Miha Likar]]
* [[Jurij Lindtner]] (1939-2013)
* [[Luka Lipar]]
* [[Fran Viljem Lipič]]
* [[Matej Lipovšek]]
* [[Silvo Lipovšek]]
* [[Andrej Lisjak]] 
* [[Anton Logar (stomatolog)]]
*[[Dušan Logar]] 
* [[Ivan Logar]]
* [[Mateja Logar]]
* [[Primož Logar]]
* [[Anton Lojk]]
* [[Danilo Lokar]]
* [[Jože Lokar]]
* [[Mateja Lopuh]]
* [[Bogdan Lorber]]
*[[Petra Lorber]]
* [[Bronislava Lotrič - Pentek|Bronislava Lotrič Pentek]]
*[[Luca Lovrečič]]
*([[Cita Lovrenčič Bole]])
*[[Benjamin Lovše]]
* [[Jože Lovšin]]
* [[Marko Lovšin]]
* [[Miroslav Luci]]
* [[Adolf Lukanovič]]
* [[Franc Lukič]] 
* [[Ljubiša Lukić]]
* [[Marij Lunaček]]
* [[Pavel Lunaček]] ([[1900]]–[[1955]])
* [[Slava Lunaček]] ([[1898]]–[[1978]])
* [[Majda Lunder]] 
* [[Marko Lunder]] 
* [[Mojca Lunder]]*
* [[Urška Lunder]] (1959)
* Neva Lupinc (Trst)
* [[Karel Lušicky]]
*[[Zdenka Lušin Novak]] - Špela
* [[Stanko Lutman]]
* [[Boštjan Luzar]]*
* [[Miloš Lužnik]]

== M ==

* [[Metka Macarol Hiti]]* ?
* [[Marta Macedoni Lukšič]]
*[https://www.gofit.si/mitja-maechtig/ Mitja Mächtig]
* [[Miloš Macura]]
* [[Slobodan Macura]]
* [[Breda Maček Paternu]]
* [[Rok Maček]]
* [[Majda Mačkovšek - Peršič]]
* [[Bogomir Magajna]]
*[[Marija Magajne]]
* [[Anton Magdič]]
* [[Jože Magdič]]
* [[Vera Maher]] *
* [[Stanislav Mahkota]]
*[[Stanislav Mahne]]
* [[Maja Majal]]*
* Jožko (Josip) Majcen
* Vidojka Majcen Vuga
* [[Živa Majcen]]
* [[Otmar Majerič]]
* [[Anton Makovic]]
*[[Jana Makuc]]
* [[France Malešič]] (1921-2020)
* [[Mateja Maležič Blažič]]
*Senja Mali Brajovič
* [[Ignacij Mally]]
* [[Judita Mandelc Kunčič]]
* [[Aleksander Manohin]] (1946-2021)
* [[Radoslav Marčan]]
* [[Majda Marčič Smerdu]]
* [[Viktor Marčič]]
* [[Nataša Marčun Varda]]
* [[Zlatko Marin]]*
* [[Črt Marinček]]
* [[Ivan Marinčič]]
* [[Ljubo Marion]]
* [[Saša Markovič Predan|Saša Markovič (-Predan)]]
* [[Jasmina Markovič Božič]]
*[[Apolon Marolt]]
* [[Janko Marolt]]
* [[Marica Marolt-Gomišček]] 
* [[Maja Marolt-Mušič]]
* [[Luis Guillermo Martinez Bustamante]]
* [[Andrej Marušič (psihiater)|Andrej Marušič]] ([[1965]]–[[2008]])
* [[Dorjan Marušič]]
* [[Franc Marušič (zdravnik)|Franc Marušič]]
* [[Sonja Masle]]
* [[Andrej Mašera]]
* [[Sonja Mašera]]
* [[Leo Matajc]]
* [[Mojca Matičič]]
* [[Marko Matjašič]]
*Ivan Matko (1885–1945)
*Ivan Matko (1919–1997)
* [[Jan Matoušek]]
*[[Jožica Maučec Zakotnik]]
* [[Danilo Maurič]]
* [[Blaž Mavčič]]
*[[Majda Mazovec]] (1920-2015)
* [[Ernest Mayer (zdravnik)]]
*[[Majda Mazovec]] ̈
* [[Helena Meden Vrtovec]]
* [[Ana Medved|Ana Medved*]]
* [[Lojze Medved]]
* [[Meta Medved Kus]]
* [[Marko Medvešček]]
* [[Adolf Medvešek]]
* [[Bernard Meglič]]
*[[Duška Meh]]
* [[Dušan Mekiš]]
* [[Živa Melik]]
* [[Anton Melzer]]
* [[Franc Melzer]]
* [[Janez Melzer]]?
* [[Jožef Andrej Melzer]]
* [[Raimund Melzer]]
* [[Avguštin Mencinger]]
* [[Bogdan Menih]]
* [[Matjaž Merc]]
*[[Ljudevit Merčun]]
*[[Bogo Merljak]]
*[[Božena Merljak]] (por. [[Lušicky]])
*[[Aleksander Merlo]]
* [[Milivoj Mermolja]]
* [[Valentin Meršol]]
* [[Anton Mesec]]
* Judita Mešič
* [[Damjan Meško]]
*Marija Meznarič-Petruša
*[[Dušanka Mičetić Turk]]
* [[Robert Miglar]]
* [[Alojz Mihelčič]]
* [[Anton Mihelič]]
* [[Anže Mihelič]]
* [[Miro Mihelič]]
* [[Nasta Mihevc Srakar]]
* [[Lili Mikecin]]
* [[Danica Miklič Škrabar]]
* [[Kazimir Miksić]]
*Rudolf Mikulič
* [[Anica Mikuš Kos]]
* [[Dimitrij Mikuš]]
* [[Karel Milavec]]
* [[Vladimir Milavec]]
*Joseph/[[Josip Milič Emili]]
* [[Janez Milčinski]]
* [[Lev Milčinski]]
* [[Metka Milčinski]]
* [[Anže Militarov]]
* [[Zoran Miloševič]]
* [[Franc Minař]]
* [[Tomislav Mirković]]
* [[Dušan Mis]]
* [[Franta Mis]]
* [[Jožef Peter Alkantara Mislej]]
* [[Ema Mivšek Mušič]]
* [[Dimitrij Mlekuš]]
* [[Monika Mlinar Agrež]]
* [[Vlado Mlinarič]]
* [[Samo Modic]]
* [[Metka Moharić]]*?
* [[Alojzija Mohorič|Alojzija Mohorič?]]
*Marija Mojse-Miličev
*Andrej Moličnik
*[[Leopold Morela]]
* [[Vesna Morela]]
* [[Marjan Morelj]]
*(Maks Moric)
* [[Igor Movrin]]
* [[Andrej Mozetič]]
* [[Ivan Mozetič]]
* [[Vinko Mozetič]]
* [[Andrej Možina]]
* [[Dušan Možina]]
* [[Hugon Možina]]
* [[Martin Možina]]
* [[Marjan Mramor]]
* [[Dušan Mravljak]] - Mrož
* [[Blaž Mrevlje]]
* [[Franc Mrevlje]]
* [[Matko Mrgole]]
* [[Mitja Mrgole]]
* [[Zdenko Mrmolja]]
* [[Faris Mujezinović]]
* [[Janko Müller]]
*[[Jasna Müller]]
*[[Manica Müller Premru]]?
* [[Fortunat Müllner]]
* [[Anton Štefan Munda]] *
* [[Anton Murgel]]
* [[Ervin Murgel]]
* [[Jurij Murgelj]]
* [[Boris Mušič]] (1930-2016)
* [[Drago Mušič]]
*[[Mark Mušič]] *
* [[Igor Muzlovič]]
* [[Anton Muznik]]
* Mužič
* [[Danilo Mužina]]

== N ==
* [[Marjan Naglas]]
* [[Ludvik Nagy]]
* [[Husam Franjo Naji|Husam (Franjo) Naji]]
* [[Ivan Napret]]
* [[Aleksander Nardin]]
* [[Leopold Nathan]]
*Jožef/Josef Neckermann
* [[Lidija Nemeth]]
* [[David Neubauer]]
*([[Henrik Neubauer]])
* [[Robert Neubauer]]
* [[Mavricij Neuberger]]
* [[Jože Neudauer]]
* [[Ljuba Neudauer]]
* [[Jakob Anton Neuner]]
* [[Marko Noč]]
* [[Dušan Nolimal]]
* [[Andrej Novak (stomatolog)]]
* [[Boris Novak (zdravnik)]]
* [[Gregor Novak]]
* [[Jože Novak]]
* [[Franc Novak (zdravnik)|Franc Novak]]
* [http://www.ir-rs.si/sl/KFRM-rehabilitacija_po_poskodbah_in_revmo/ Primož Novak]
* [[Rajko Novak]]
* [[Stane Novak|Stane (Stanko) Novak]]
* [[Neva Novak Modrijan]] 
* [[Vesna Novak Jankovič]]
* [[Zmago Novak]]*
*([[Željka Novak Rukavina]])
* [[Živa Novak Antolič]]
* [[Janez Novosel]]

== O ==
* [[Dunja Obersnel Kveder]]
* [[Ciril Oblak (razločitev)|Ciril Oblak]]
* [[Irena Oblak]]
* [[Jožica Oblak-Berce]]
* [[Peter Oblak]] 
* [[Rudolf Obračunč]]
* [[Ivo Obrez]]
*Karin Obrez Oblak
*[[Janja Ocvirk]]
* [[Jožef Ivan Ocvirk]]
* [[Zdravko Ograjenšek]]
* [[Andrej Omahen]]
* [[Mirko Omejc]]
* [[Simo Opačić]]
* [[Janez Oražem]]
* [[Vida Oražem]]
* [[Ivan Oražen]]
* [[Janez Orel]]
* [[Rok Orel, zdravnik]]
* [[Jerko Oršič]]
* [[Damjan Osredkar]]
* [[Žiga Osser|Žiga (Sigismund) Osser]]
* [[Andreja Osterc Koprivšek]]
*[[Željko Ostojić]]
* [[Josip Otahal]]
* [[Peter Otorepec]]
* [[Zdenka Ovčak]]
* [[Radivoj Ozvald]]

== P ==

* [[Bernard Pachner]]
*[[Jožica Paddle Ledinek]]/Jožica Ledinek Paddle
* [[Natalis Pagliaruzzi]]
* [[Artur Pahor]]
* [[Dušica Pahor]]
* [[Vladimir Pahor]]
* [[Marjan Pajntar]]
* [[Maja Pakiž]]
* [[Branko Palčič]] (stomatolog, 1912-71)
* [[Mara Paljk Pečenko]]
* [[Franc Papež]]
* [[Milan Papež]]
* [[Petar Papuga]]
* [[Aleš Paulin]]
* [[Dušan Pavčnik]]
* [[Stanislav Pavlica]]
* [[Franjo Pavlič]]
* [[Ignac Pavlič]]
* [[Rudolf Pavlin]]
* [[Vinko Pavlovčič]]
* [[Ivan Pavšič]]
* [[Ivo Pavšič]]
* [[Fedor Pečak]]
* [[Jože Pečan]]
* [[Marija Pečan]]
* [[Albin Pečavar]]
* [[Milko Peče]]
* [[Vladimir Leo Pečenko]] (1910-92)
*[[Karel Pečnik]]
*[[Breda Pečovnik Balon]]
*[[Boris Pegan]] 
* [[Vladislav Pegan (zdravnik)|Vladislav Pegan]] (1935-2008)
*([[Hubert Pehani]] 1900-95)
* [[Pavel Pehani]] (1899-1964)
*Ksenija Pelkič-Ogrizek *
* [[Maks Pen]]
*Slava Pentek ([[Bronislava Lotrič - Pentek]])
* [[Vladimir Perkič]]
* [[Milivoj Perko]] 
* [[Slavko Perko]]
* [[Tatjana Perkovič]]
* [[Meta Perme]]
*Cvetka Pernat Drobež
* [[Damijan Perne]]
* [[Ivan Peršič]] 
* [[Eman Pertl]]
* [[Just Pertot]]
* [[Simon Pertot]]  
* [[Vojteh Pertot]] 
* [[Milan Perušek]]
* [[Franc Pestotnik]]
* [[Vlado Pešec]]*
* [[Davorina Petek]]
* [[Franc Petek]] =? [[Franc Petek (zdravnik)]]
* [[Marija Petek Šter]]
*([[Miklavž Petelin]])
*([[Boris Matija Peterlin]])
*[[Borut Peterlin (1963)]]
* [[Apolonija Peternel|Apolonija (Polona) Peternel]]
* [[Alenka Petkovšek]]*
* [[Ivo Petkovšek]]
* [[Drago Petrič]]
* [[Karel Petrič]]
* [[Lidija Petrič-Ozvald]]
* [[Jurij Petrin]]
* [[Miroslav Petrovec]]
* [[Jože Petrovčič]]
*[[Daniel Petrovič|Danijel Petrovič]]
*[[Marija Petrun Ulaga]]*
*[[Janez Pevc]] *
* [[Teodor Pevec]] *
* [[Jože Pfeifer]]
* [[Marija Pfeifer]]
* [[Vladimir Pfeifer]] 
* [[Franjo Pikelj]]
* [[Milivoj Piletič]]
* [[Ignacij Pintar]]
* [[Ivan Pintar (zdravnik)|Ivan Pintar]]
* [[Luka Pintar (zdravnik)]]
* [[Ivan Pintarič (zdravnik)|Ivan Pintarič]]
* [[Bojana Pinter]]
* [[Bojan Franc Pirc|Bojan (Franc) Pirc]] (1901-1991)
* [[Bojan Frančišek Pirc]] (1929-2006)
* [[Borut Pirc]] 
* [[Ivo Pirc]] (1891-1967)
*[[Nastja Pirc Delak]]
*[[Tomaž Pirc]] (1813-1880)
* [[Bojan Pirkmajer]]
* [[Sergej Pirkmajer]]
* [[Nina Pirnat]]
* [[Vladimir Pirnat]]
* [[Zvezdan Pirtošek]]
* [[Andrej Pišec]] (* [[1956]])
* [[Marija Dunja Piškur-Kosmač]] 
* [[Vaclav Pišot]]
* [[Venčeslav Pišot]]
* [[Tomo Pitamic]]
* [[Gregor Pivec]]
* [[Jože Pižem]] ?
*[[Albin Plahuta]] 
* [[Franci Planinšek]]
* [[Tanja Planinšek Ručigaj]]
* [[Ivo Planinšič]]
* [[Janez Plečnik]]
* [[Josip Plenčič]]
* [[Marko Anton Plenčič]]
* [[Alojz Pleskovič]]
* [[Stojan Plesničar]]
*Velebita [[Plesničar]] ([[Vela Tuma]])
* [[Drago Plešivčnik]]
* [[Franc Pleško]]
* [[Tom Ploj]] ([[1968]]–[[2009]])
* [[Štefan Plut]] (1928-2016)
*James Raymond Pluth
*[[Bojan Pochyla]]
* [[Janez Podboj]]
* [[Jernej Podboj]]
* [[Tomaž Podnar]]
* [[Janez Podobnik]]
* [[Rafael Podobnik]]?
*[[Božana Podrumac]]
* [[Anton Pogačnik]] (1829-1900)
* [[Bogica Pogačnik]]
* [[Jožef Pogačnik (zdravnik)|Jožef Pogačnik]]
* [[Jurij Žiga Pogačnik]]
* [[Tomaž Pogačnik]]
* [[Edvard Pohar]]
* [[Maks Pohar]]
* [[Janez Poklukar]]
* [[Dražigost Pokorn]]
* [[Marko Pokorn]]
* [[Mirko Pokorn]]
* [[Vilma Pokorn]]
* [[Janja Polanec Černoša]]
* [[Janez Poles]]*
* [[Mario Poljak]] 
* [[Rado Poljanšek]]
* [[Silva Poljšak]] *
*Zoran Poljšak
* [[Borut Pompe]]
* [[Janko Pompe]]
* [[Marja Pompe]]
* [[Vera Pompe Kirn]]
* [[Draženka Pongrac Barlovič]]
* [[Mario Ponikvar]]
*[[Rafael Ponikvar]] (st./ml.)
* [[Antonija Poplas Susič]]
* [[Janko Popovič]]
* [[Mara Popović]]
* [[Pavel Poredoš]]
* [[Peter Poredoš]]
*[[Ciril Porekar]] - Humski
* [[Miran Porenta]]
* [[Teodor Posteli]]
*[[Sandi Poteko]] *
* [[Igor Potočnik (stomatolog)]]
* [[Iztok Potočnik]]
*[[Marko Potočnik]]
* [[Josip Potrata|Josip (Jože) Potrata]]
* [[Jože Potrč]]
* [[Stojan Potrč]] 
* [[Aleksander Poznik]]
* [[Jože Požun]]
* [[Sabina Praprotnik]] (1898-1986)
* [[Alojzij Praunseis]]
* [[Igor Praznik]]
* [[Andreja Pražnikar]]*
* [[Janko Predan]]
* [[Marjan Predan]]
* [[Peter Pregelj]]
* ([[Friderik Pregl]])
* [[Matija Prelog]]
*[[Irena Preložnik Zupan]] *
* [[Marjan Premik]]
* [[Tanja Premru Sršen]]
* [[Borut Prestor]]
* [[Metka Prešern Štrukelj]]
*[[Janja Pretnar Oblak]]
* [[Slavko Prevec]]
* [[Tine Prevec|Tine S. Prevec]]
* [[Franc Prezelj]]
* [[Janez Preželj]]
* [[Anton Prijatelj]]
* [[Maja Primic Žakelj]] 
* [[Janez Primožič]]
* [[Janez Prinčič]]
* [[Josip Prodan]]
* [[Marjan Prodan]]
* [[Luka Prodnik]]*
* [[Matija Pucher]]
* [[Pavla Pukl]]
*[[Ludvik Puklavec (zdravnik)]]
* [[Borut Pust]]
* [[Stanko Pušenjak]]*
* [[Friderik Pušnik]]*

== Q ==
* [[Janez Pavel Qualiza]]

== R ==

* [[Alenka Radšel Medvešček]]
*[[Anja Radše|Anja Radšel]]
* [[Franjo Radšel]]
* [[Peter Radšel]]
*[[Zora Radšel Burger]]
*[[Danica Rainer]] (r. [[Marinček]])
* [[Srečko Rainer]]
*Ivan Raišp
* [[Ivo Raišp]]
*[[Amand Rak]]
* [[Stelio Rakar]]
* [[Jožef Rakež]]
* [[Peter Rakovec]]
* [[Slavko Rakovec]] (st./ml.)
* [[Ana Ramovš]]
* [[Adolf Ramšak]]
* [[Marija Ramšak]]
* [[Jožef Rant|Jože(f) Rant]]
* [[Josip Rapotec]]
* [[Božena Ravnihar]]
* [[Čedomir Ravnik]]
* [[Igor M. Ravnik]]
* [[Janez Ravnik]]*
* [[Ludvik Ravnik]]
* [[Tone Ravnikar]]
* [[Adolf Razlag]]
*[[Martin Razpet]] (1826-1888)
* [[Jakob Rebernik]]
* [[Frank Rebeušek]]/[[Franc Rebevšek]]?
* [[Janez Rebol]]*
* [[Franc Rebula]]
* [[Dušan Reja]]
* [[Izidor Reja]]
* [[Jana Rejc Marko]]*
*[[Metoda Rejc Novak]] *
* [[Milan Reljič]] *
* [[Miran Rems]]
* [[Janez Remškar]]
* [[Zlata Remškar]]*
* [[Zvonka Rener Primec]]
* [[Dušan Repovš (1928)]]
* [[Stane Repše]]
*[[Samo Ribarič]] 
* [[Martina Ribič Pucelj]]
* [[Marko Rifel]] *
* [[Leopold Rijavec]]?
*[[Aleksander Rjazancev]]
* [[Hugon Robič]]
* [[Andrej Robida]]
* [[Ivan Robida]]
* [[Jože Robida]]
* [[Matjaž Rode]]
* [[Mirela Rode]]
* [[Primož Rode]]
*[[Mirjam Rogl Butina]]*
* [[Alojz Rojc]]
*[[Vida Rojc]] (s. Justina)
* [[Alojz Rojnik]]
* [[Barbara Rojnik]]
* [[Bojan Rok]]
* [[Zlatko Roškar]]*
* [http://www.galenia.si/zdravstvena-ekipa Danica Rotar-Pavlič]
* [[Ana Rotdajč]]
* [[Lojze Rot]]?
* [[Uroš Rot]]
* [[Nada Rotovnik Kozjek]]
* [[Tomaž Rott]]
* [[Aleksander Rotter]]
* [[Aleš Rozman]]
* [[Blaž Rozman]]
* [[Ciril Rozman]]
* [[Marjan Rozman]]
* [[Sanja Rozman]]
* [[Anamarija Rožič Hristovski|Anamarija Rožič -Hristovski]]
* [[Primož Rožman]]
*[[Ivo I. Rudolf]]
* [[Zvonimir Rudolf]]
* [[Dean Rumpf]]
* [[Petra Rupar]]
* [[Marjan Rupnik]]
* [[Borut Rus]]
* [[Igor Rus]]
* [[Mavricij Rus]] (1879–1977)
* [[Stanislava Rus]] (1916-1963)
* [[Vika Rus Vaupot]]
* [[Branko Rustja]]
* [[Karel Rutar]]
* [[Srečko Rutar]] (*1940)
* [[Veronika Rutar Gorišek]]
* //[[Bogomir Rajh]]// (*1945)

== S ==
* [[Franc Sadar]]
*[[Nikolaj Sadnikar|Nikolaj - Niko Sadnikar]]
* [[Julij Saje]]
* [[Alemka Saks]]?
*[[Bogdan Saksida]]
* [[Santorio Santorio]]
* [[Jože Satler]]
* [[Vasa Savić]]
* [[Baldomir Savinšek]]
* [[Luka Savnik]]
* [[Dunja Savnik Winkler]]
* [[Roman Scagnetti]]?
* [[Karin Schara]]
* [[Franc Schiffer]]
* [[Ulrik Schmidt]]
* [[Jernej Schober]]
* [[Konstantin Jožef Schrott]]
* [[Anton Schwab (1868 - 1938)|Anton Schwab]]
* [[Giovanni Antonio Scopoli]]
* [[Franc Nikolaj Sedej]] 
* [[Rajko Sedej]]
* [[Tomaž Franc Sedej]]
* [[Mileva Sedlaček Novak]]
* [[Danuška Sedlar]]
*[[Vladimir Sekavčnik]] ?
* [[Jože Sekolec]] 
* [[Majda Selevšek]]* 
* [[Katja Seme]]
*[[Miljan Senčar]]
* [[Mojca Senčar]]
*[[Sabina Senčar]]
* [[Vladimir Senekovič]]
* [[Boža Sernec Logar|Bož(en)a Sernec Logar]]
* [[Jurij Sernec]]
*[[Dalja Sever Jurca]]
*[[Ecijo Sever]]*
*[[Matjaž Sever]]
* [[Rado Sfiligoj|Rado (Konrad) Sfiligoj]]
* [[Gabrijela Simetinger]]
*[[Jožica Simonič Kunej]]
* [[Filip Simoniti]]
* [[Jurij Simoniti]]
* [[Lojze Simoniti]]
* [[Andreja Sinkovič]]
* [[Uroš Skalerič]]
* [[Bogo Skalicky]]
*[[Marjan Skalicky]]?
* [[Bogomir Skerget|Bogo(mir) Skerget]]
* [[Meta Skerget]]
* [[Dušan Sket]]
*[[Alenka Sketelj]]*
*[[Janez Sketelj]]
* [[Milko Skofic]] (mož Gine Lolobrigide)
* [[Pavel Skok]] (* [[1959]])
* [[Aleksandra Skralovnik]]-Štern
* [[Herman Slokan|Herman (Zmago) Slokan]]
* [[Mario Slokan]] *
* [[Janez Sluga]]
* [[Franjo Smerdu]]
*[[Ludvik Smrekar]] 
*[[Nataša Smerkar]]
* [[Anica Smrkolj]] ([[1951]]–[[1995]])
* [[Špela Smrkolj]]
*[[Tomaž Smrkolj]]*
* [[Vladimir Smrkolj]]
* [[Erika Snoj Cvetko]]
* [[Darinka Soban]]
* [[Maja Sočan]]
* [[Valentin Sojar]]
*[[Mihael Sok]]
* [[Borut Sotošek]]
* [[Sonja Sovdat Banič]]
* [[Borut Spacal]] 
* [[Janez Spindler]]
* [[Alenka Spindler Vesel]]
* [[Matjaž Splichal]]
* [[Franc Srakar]]
*[[Valentina Sršen]] (r. [[Hribovšek]])
* [[Lovro Stanovnik]]?
* [[Franc Starc]] 
* [[Milan Starc]]
* [[Šarolta Starc]]
* [[Radovan Starc]]
* [[Tone Starc]]
* [[Vito Starc]]
* [[Andrej Stare]]
* [[Jože Stare]]
* [[Zlatan Stare]]
* [[Jurij Starovašnik]]
* [[Marjan Stegnar]]
*Franc Steinfelser
*Apolonija (Polonca) Steinmann (+ 2022)
*Jurij Stekar
*[[Alojz Stepančič]]
*[[Stane Stergar]]
* [[Marko Sterle]]
* [[Branka Stirn Kranjc]]
* [[Josip Stojc]]
* [[Rasto Stok]]*
* [[Gorazd B. Stokin]]
* [[Tatjana Stopar Pintarič]]
*Darija Mateja Stah
* [[Jurij Stojan]]*
* [[Gorazd B. Stokin]]
*[[Rok Stopar]]
* [[Josip Strašek]]
* [[Alenka Strdin Košir]]
* [[Klemen Stražar]]*
* [[Branka Stražišar]]*
* [[Štefan Stražiščar|Štefan Stražiščar*]]
* [[Alenka Strdin Košir]]*
*[[Albin Stritar]] 
* [[Franc Strle]]
* [[Stane Strnad]]
* [[Stanko Strnad]]
* [[Valerija Strnad]] (1880–1961)
* [[Primož Strojan]]
* [[Margareta Strojan Fležar]]
* [[Tadej Strojnik]]*
* [[Jože Stropnik]]
* [[Zlata Stropnik Črepinko]]
* [[Štefan Stražiščar]] ([[1942]]–[[1983]])
* [[Tadej Strojnik]]
* [[Marija Stucin]]
* [[Alojzij Slavko Sušin]]
* [[Janko Sušnik]]
* [[Nina Suvorov Gregorič]]
* [[Franc Svenšek|Franc Svenšek *]]
* [[Franc Svete]]
*([[Saša Svetina]])
* [[Lea Svetlič Pleiweis]]
* [[Marjan Svetlič]]

==Š==
* [[Rafael Šabec]]
* [[Branko Šalamun]]
* [[Jože Šamu]]
* [[Tomislav Šarenac]] *
* [[Marta Šavelj]]
* [[Tone Šavelj]]
*[[Edvard Šavnik]]
*[[Karel Šavnik starejši]]?
* [[Leo Šavnik]]
* [[Pavel Šavnik]] (1882-1924)
* [[Rajmond Šavrin]]
* [[Viljem Ščuka]]
* [[Marija Ščuka]] (por. Kerže) 
* [[Alojzij Šef]]
*[[Marjan Šef]]
* [[Saša Šega Jazbec]]
* [[Ruža Šegedin]]
* [[Vekoslav Šekoranja]]
* [[Alfred Šerko]] ([[1879]]–[[1938]])
* ([[Alfred Šerko (1910-1948)|Alfred Šerko]] [[1910]]–[[1948]])
* [[Alfred Šerko (1946-)|Alfred Šerko]] (* [[1946]])
* [[Darja Šervicl Kuchler]]
*[[Andrej Šikovec]]
*[[Milan Šilc]]
*[[Tatjana Šilc]]
* [[Tomaž Šiler]]
*[[Sonja Šinigoj Cijan]]
* [[Amalija Šimec]] (1893-1960)
* [[Matjaž Šinkovec (zdravnik)|Matjaž Šinkovec]] (1955)
* [[Anton Širca]] (1925-1996)
* [[Dušan Šircelj]]
*[[Albin Šivic]]
* [[Zina Šivic]] *
* [[Meta Škarja-Skerget]]
* [[Olga Škerbic]] Kerstein
* [[Vladimir Škerlak]] 
* [[Alenka Šket Kontestabile]] 
* [[Boga Škrinjar Neřima]]
* [[Edo Šlajmer]]
* [[Vesna Šlajpah]]**
* [[Alojz Šmid]]*
* [[Janez Šmid]]
* [[Lojze Šmid]]
* [[Tomaž Šmigoc]]*
* [[Jože Šnajder]]*
* [[Štefan Šobar]]
* [[Matjaž Šolinc]]*
* [[Jurij Šorli]]
* [[Maja Šoštarič]]
* [[Mirko Špacapan]]
* [[Jurij Matija Šporer]]
* [[Borut Štabuc]]
* [[Dušan Štajer]]
* [[Iztok Štamfelj]]
*([[Andrija Štampar]]- Hrvat)
* [[Branko Štangl]]
* [[Martin Štefančič]]
* [[Borut Štefanič]]
*[[Andreja Štelcar]]
* [[Srečko Štepec]]
* [[Draga Štiblar Martinčič]]
* [[Andreja Štolfa Gruntar]]
* [[Zdravko Štor]]
* [[Stana Štraus]]*
* [[Martin Štrucl]]
* [[Bojan Štrus]]*
* [[Alojz Štrukelj]] 
* [[Milan Štrukelj]]*
* [[Tadeja Štrumbelj]]
* [[Marija Štucin]]
*[[Dominik Štular]] *
*[[Peter Štular]] *
* [[Tomaž Štupnik]] *
* [[Maja Šturm]]
* [[Branko Šubic]]
* [[Ciril Šubic]]
* [[Tjaša Šubic]]
*[[Hinko Šuklje]]
* [[Dušan Šuput]]
* [[Miloš Šurlan]]
* [[Zvonimir Šusteršič]]
* [[Stanislav Šuškovič]]
* [http://www.mf.uni-lj.si/kdm Igor Švab]
* [[Matija Švagan]]*
* [[Drago Švajger]]
* [[Viktor Švigelj]]

== T ==

* [[Ludvik Tabor]]
* [[Špela Tadel Kocjančič]]
*[[Iztok Takač]]*
* [[Lea Talanyi Pfeifer]] 
* [[Danilo Tavčar]]
* [[Igor Tavčar (zdravnik)|Igor Tavčar]]
*[[Irena Tavčar (zdravnica)|Irena Tavčar]] 
* [[Ivan Tavčar (zdravnik)]]
* [[Stanko Tavčar]]
* [[Bogdan Tekavčič|Bogdan (Igor?) Tekavčič]]
*[[Manca Tekavčič Pompe]]
* [[Bojan Tepeš]]
* [[Filip Terč]]
* [[Marjeta Terčelj Zorman]]
* [[Nenad Terzić]]*
* [[Metka Teržan]]
* [[Janez Testen]]
* [[Erih Tetičkovič]]
* [[Josip Tičar]] (1875-1946)
* [[Štefan Tisel]]
* [[Vesna Tlaker]]
* [[Mirjana Todorović Guid]]
* [[Peter Tomanovič]]
* [[Iztok Tomazin]]
* [[Tomaž Tomazin]] (18. stol.: tudi dr. filozofije)
* [[Tomaž Tomaževič]]
* [[Danilo Tomažič]]
* [[Dušan Tomažič]]
* [[Janez Tomažič]]
*[[Lija Tomažič Novak]]
*[[Viktorija Tomič]]
* [[Viktor Tominšek]]
* [[Matija Tomšič]]
* [[Pavel Tomšič]]
*[[Martin Tonin]]
* [[Franc Toplak (1885)|Franc Toplak]]
* [[Ljubo Toš]]
* [[Lučka Toš]]
* [[Mirko Toš]] (1931-2018)
* [[Martin Toth]]
* [[Andrej Trampuž]]
* [[Lea Trampuž|Lea (Ozimič) Trampuž]]
* [[Vladimir Trampuž]]
* [[Ludvik Travnik]]
* [[Alenka Trček]]
*Anton Trček
* [[Rihard Trebše]]
* [[Nadja Triller]]
* [[Jože Trontelj]] (1939-2013)
* [[Alenka Trop Skaza]]
* [[Maja Trošt]]
* [[Blaž Trotovšek]]
*[[Jože Trstenjak]]
* [[Uroš Tršan]]
* [[Bojan Tršinar]] (1946-2022)
* [[Primož Trunk]]*
* [[Aleksander Trušnovič|Aleksander (Rudolf) Trušnovič]] (1893-1954)
* [[Nataša Tul]] Manđić
* [[Vela Tuma]] (''Velebita'' [[Plesničar]])
* [[Matjaž Turel]]
* [[Alojz Turk, zdravnik]]
* [[Josip Turk (zdravnik)|Josip Turk]] 
* [[Rajko Turk]]
* [[Rudi Turk]]
* [[Zmago Turk]]
*Anton Tušar
*Janez Tušar 
*[[Mihael Tušek]] (1803-1843)

== U ==

* [[Sibila Unuk]]*
* [[Mojca Urbančič]]
* [[Ruža Urbančič]]
* [[Stane Urbančič]]
* [[Viktor Urbančič]]/Urbantschitsch (r. na Dunaju)
* [[Franc Urlep]]
* [[Branko Uršič]]*
* [[Metka Uršič Gostinčar]]
* [[Marjetka Uršič Vrščaj]]
* [[Tomaž Uršič]] *
* [[Jurij Us]] *
* [[Marija Us Krašovec]]

==V==
* [[Franc Vajd]] ?
* [[Serafin Vakselj]]
* [[Alfred Valenta]]
* [[Alojzij Valenta]]
* [[Jožef Valentinčič]]
* [[Milica Valentinčič-Petrović]] (1900-1965)
* [[Ivo Valič]]
* [[Viktor Valič]]
* [[Valerija Valjevec]] (1889–?)
*[[Marlenka Vardjan]]
* [[Štefan Varga]]
* [[Bogomil Vargazon]]
* [[Nevenka Vargazon Knaflič]]
* [[Bojan Varl]]
* [[Evgen Vavken]] (1927–2007)
* [[Marija Vegelj Pirc]]
* [[Marija Velepič]] (1928-2021)
* [[Milivoj Veličković Perat]]
* [[Tine Velikonja]]
* [[Emil Vengust]]
* [[Rok Vengust]]
* [[Vilibald Vengust]]
* [[Mirko Vengušt]]
* [[Nikolaj Venier]]
* [[Gregor Veninšek]]
*([[David Verbec]])
*([[Janez Verbic]])
*([[Hieronim Vergerij]])
* [[Jože Verlič]]
*[[Karel Vesel]] (1808-1863)
*([[Borut Veselko]])
* [[Matjaž Veselko]]
* [[Jelka Vesenjak Hirjan]]
*[[Aleš Vesnaver]]*
* [[Viktor Videčnik]]
* [[Jože Videnšek]]
*[[Dušan Vidmar]]
* [[Ivan Vidmar (zdravnik)]]
* [[Jerneja Vidmar]]*
*Jože Vidmar
* [[Ludvik Vidmar]] 
* [[Vinko Vidmar (stomatolog)]]
* [[Damjan Vidovič]] (* [[1973]])
*[[Nataša Vidovič Valentinčič]]
* [[Franc Vindišar]]
* [[Franc Virant]]*
* [[Zlata Visenjak]]*
* [[Draško Vilfan]] 
* [[Neli Vintar]]
* [[Veljko Vlaisavljević]]
* [[Boris Vodopivec]]
* [[Brane Vladikovič]]
* [[Vilma Vlaj]]
* Miha Vodičar
* [[Nado Vodopija]]
* [[Boris Vodopivec]]
* [[David Božidar Vodušek|David B. Vodušek]]
* [[Gorazd Voga]]
* [[Gregor Voglar]]
* [[Andrej Vogler]]
* [[Matjaž Vogrin]]
* [[Vladimir Vojska]]
* [[Branko Volavšek]]
* [[Josip Volavšek]]
* [[Metka Volavšek]]
* [[Viktor Volčjak]]
* [[Božidar Voljč]]
* [[Vladimir Volovšek]]
* [[Drago Vončina]]
* [[Jasna Vončina]]
* [[Marija Vončina Kuralt]]*
* [[Niko Vončina]]*
* [[Matjaž Voršič]]*
* Irina Vostrueva
* [[Josip Vošnjak]]
* [[Tomaž Vovko]]
* [[Marjan Vozelj]]
* [[Erik Vrabič]]
* [[Mira Vrabič]]
* [[Andrej Vranič]]
* [[Olga Vraspir-Porenta]]
* [[Vitomir Vrbič|Vito(mir) Vrbič]]
* [[Vekoslav Vrbnjak|Vekoslav (Slavko) Vrbnjak]]
* [[Viljem Vrbošek]]
* [[Ciril Vreča]]
* [[Bojan Vrečer]]*
* [[Jožica Vrečko*]]
* [[France Vrevc]]
* [[Janez Vrhovec (zdravnik)]]
* [[Janko Vrhovec]]
*[[Dušan Vrščaj]]
* [[Eda Vrtačnik Bokal]] /[[Eda Bokal Vrtačnik]]
* [[Bojan Vrtovec]]
* [[Bojan Vrtovec ml.]]
* [[Dominik Vrtovec]]
* [[Josip Vrtovec]]
* [[Jože Vrtovec]]
* [[Matjaž Vrtovec]]
* [[Matjaž Vrtovec ml.]]
* [[Vesna Vrtovec]]
*[[Štefan Vučak]] 
* [[Ljubica Vučetić Zavrnik]]
* [[Marko Vudrag]]
* [[Miroslav Vuga]]
*[[Radojka Vuga]]
* [[Vanja Vuga]]
* [[Vidojka Vuga]] (r. Majcen)
* [[Velimir Vulikić]]
* [[Mira Vurnik Žumer]]

==W==
* [[Jožica Wagner Kovačec]] (* [[1965]])
* [[Joseph Wattmann]] (avstrij., tudi v Lj)
*Emil Watzke
*[[Barbara Weibl]]
*[[Vlado Weingerl]]
*[[Egidij Welponer]] (1849-1933, Ts)
*([[Anton Wernig]])
*[[Ivana Wostner Kološa]]

== Z ==

* [[Vesna Zadnik]]
* [[Zvezda Zadnik]]
* [[Jože Zadravec]]
*[[Lorna Zadravec Zaletel]]
*[[Jana Zajc]]
* [[Jadranka Zajc-Satler]]
* [[Stane Zajc]]
*[[Janez (Ivan) Zajec]]
*[[Tine Zajec]]
* [[Jožef Zajiček]]
*[[Gregor Zalar|Gregor (Gregory L.) Zalar]]
* [[Lijana Zaletel Kragelj]]
* [[Jelka Zaletel]]
* [[Alojz Zalokar]]
* [[Ana Zalokar]]
* [[Jurij Zalokar]]
*[[Nataša Zalokar]]
*[[Tatjana Zalokar]]
* [[Maks Zalta]]
* [[Tomo Zarnik]]
* [[Herbert Zaveršnik]]
* [[Dušan Zavrnik]]
* [[Gorazd Zavrnik]]
* [[Oldrih Zavrnik|Oldri(c)h Zavrnik]]
* [[Vesna Zavrnik]]
* [[Jernej Završnik]]
* [[Franjo Zdravič]]
* [[Mario Zdravlič]]
* [[Krištof Zevnik]] 
* [[Janez Zidar]]* 
*[[Nina Zidar]]?
* [[Ivo Zidarič]]
* [[Gregor Ziherl]]*
* [[Kristina Ziherl]] *
* [[Marjeta Zorc]] (* [[1947]])
* [[Ruda Zorc Pleskovič]]
* [[Peter Zorčič]] 
* [[Majda Zorec Karlovšek]]
* [[Anton Zorko (zdravnik)|Anton Zorko]]
* [[Martin Zorko]]
* [[Alojz Zorn]] *
*[[Branko Zorn]] *
* [http://www.ir-rs.si/sl/KFRM-_Sluzba_za_rehabilitacijo_bolnikov_z_misicnimi_in_zivcno_misicnimi_boleznimi/ Anton Zupan]
* [[Ciril Zupan]] 
* [[Igor Zupan]]
* [[Jelka Zupan]]
* [[Rudi Zupan]]
* [[Franc Zupanc]]
* [[Oskar Zupanc]]
*[[Tomaž Zupanc]]
* [[Stane Zupančič]]*
* [[Živa Zupančič]]
* [[Sanja Zupanič Mali]]*
* [[Zvonka Zupanič Slavec]]
* [[Emerik Zver]]?
* [[Samo Zver]]
* [[Matjaž Zwitter]]

== Ž ==

* [[Janez Mihael Žagar]]
* [[Alenka Žagar Slana]]
* [[Anton Žajdela]]
* [[France Žajdela]]
* [[Janko Žajdela]]
* [[Zvone Žajdela]]
*[[Bojan Žakelj]]
*[[Tone Žakelj (zdravnik)|Tone Žakelj]]
* [[Vladimir Žakelj]]
* [[Jurij Žargi]]*
* [[Miha Žargi]]
* [[Radoslav Žargi]]
* [[Aleksij Žbona]]
*[[Ivan Žebeljan]]
*[[Zoltan Žekš]]
* [[Tone Žel]]
* [[Vinko Železnikar]]
* [[Aleš Žemva]]
* [[Božena Žen Boh]]
*[[Danijel Žeronder]]
* [[Božo Žerovec]]
* [[Janez Žgajnar (zdravnik)]]
*[[Darko Žiberna]]
* [[Jože Žitnik]]
* [[Gordana Živčec Kalan]]
* [[Maja Živec Turk]]
* [[Stanko Živec]]
* [[Marko Živin]]?
* [[Felice Žiža]]
* [[Peter Žiža]]
* [[Franc Žižek]]* (1839-1926)
* [[Marko Žličar]]
* [[Andrej Žmavc (zdravnik)]]
* [[Franc Žnidaršič]]
* [[Tjaša Žohar Čretnik]]
* [[Milan Žumer]]
*Alojz Žuntar ?
*Ivan Žuntar ?
* [[Milan Žuntar]]
* [[Anton Žunter]]
* [[Anka Župan Prelesnik]]*
* [[Andrej O. Župančič]]
* [[Jasna Župančič-Kmet]]
*[[Avgust Župevc]]
* [[Vladimir Žura]]
*[[Ivan Žuran]]
* [[Silva Žužek]]
* [[Terezija Žužek]]
* [[Bojana Žvan]]
* [[Franc Žvanut]]
* [[Stanko Žvokelj]]

{{seznami narodov po poklicu|zdravnikov}}

[[Kategorija:Seznami Slovencev|Zdravniki]]
[[kategorija:Slovenski zdravniki|*]]</text>
      <sha1>bv5x9autw4kqjifvseghkps0m3ajhi7</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam italijanskih zgodovinarjev</title>
    <ns>0</ns>
    <id>73414</id>
    <revision>
      <id>5726835</id>
      <parentid>5703219</parentid>
      <timestamp>2022-08-02T22:29:54Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Amanesciri2021</username>
        <id>205950</id>
      </contributor>
      <comment>/* P */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5353" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] [[Italijani|italijanskih]] [[zgodovinar]]jev.'''

{{seznami poklicev za narode|Italijanov|Italija|italijanskih}}
{{CompactTOC2}}

== A ==
* [[Enrico Acciai]]
*[[Benedetto Accolti]]
* [[Giovanni Battista Adriani]]
*[[Aldo Agosti]]
*[[Giulia Albanese]]
* [[Mario Albano]]
* [[Giuseppe Alberigo]] (1926-2007)
*[[Marco Albeltaro]]
* [[Michele Amari]]
* [[Scipione Ammirato]]
* [[Francesco Angeloni]]
* [[Anij iz Viterba]]
*[[Mauro Annoni]]
* [[Elio Apih]]
* [[Francesco Maria Appendini]]
* [[Angelo Ara]]
* [[Giulio Carlo Argan]] (umetnostni)
* [[Giovanni Aurispa]]

== B ==
* [[Gorazd Bajc]]
* ''Giorgio Banchi'' 
*[[Alessandro Barbero]]  (1959)
* [[Caesar Baronius]]
*[[Alberto Basciani]]
* [[Riccardo Bauer]]
*[[Barbara Berruti]]
*[[Corrado Binel]]
* [[Flavio Biondo]]
*([[Giuseppe Boffa]])
*[[Corrado Borsa]]
* [[Carlo Giuseppe Guglielmo Botta]]
*[[Luigi Bruti Liberati]]
*[[Marco Buttino]]

== C ==
* [[Luciano Canfora]] (1942-)
*[[Cesare Cantù]]
* [[Carlo Spartaco Capogreco]]
* [[Gian Rinaldo Carli]]
* [[Valerio Castronovo]]
* [[Alessandro Cattunar]]
* [[Silvano Cavazza]]
*[[Franco Cecotti]]
*[[Claudia Cernigoi]]
* [[Federico Chabod]]
*[[Luisa Chiodi]]
* [[Michele Ciliberto]]
* [[Nicola Coleti]]
*[[Chiara Colombini]]
* [[Angelo di Costanzo]]
* [[Arduino Cremonesi Pillepich]]
* [[Fabio Cusin]]

== Č ==

* [[Štefan Čok]]

== D ==

* [[Enrico Caterino Davila]]
* [[Renzo De Felice]]
* [[Attilio Degrassi]] (epigrafik)
* [[Benedetto Dei]]
*[[Angelo Del Boca]] (1925–2021)
*[[Giovanni De Luna]]
* [[Carlo Denina]]
*[[Matteo Dominioni]]
*[[Ambrogio Donini]]
* [[Eugenio Duprè Thesèider]]

== E ==

* [[Umberto Eco]] (kulturni)

== F ==

* [[Walter Falgio]]
*[[Nunzio Federigo Faraglia]]
* [[Luigi Carlo Farini]]
* [[Giuseppe Ferrari]]
* [[Liliana Ferrari]]
*[[Francesco Filippi]]
*[[Marcello Flores]]
* [[Vittorio Foa]]?
*[[Filippo Focardi]]
*[[Giovanni Focardi]]
*[[Galliano Fogar]] &lt;small&gt;(1921–2011)&lt;/small&gt;
*[[Paolo Fonzi]]
*[[Mimmo Franzinelli]]
* [[Guido Franzinetti]]

== G ==
* [[Luigi Ganapini]]
*[[Gigi Garelli]]
*[[Eugenio Garin]]
*[[Emilio Gentile]] (1946)
* [[Pietro Giannone]]
* [[Carlo Ginzburg]]
*[[Fabio Giomi]]
* [[Paolo Emiliano Giudici]]
*[[Andrea Giuseppini]]
*[[Maria Teresa Giusti]]
*[[Eric Gobetti]]
*[[Federico Goddi]]
*[[Carlo Greppi]]
* [[Francesco Guicciardini]]
* [[Ljudmila Gržina]] ?
== I ==

* [[Isabella Insolvibile]]

== L ==
* [[Nicola Labanca]]
*[[Marco Labbate]]
*[[Alessandra Lavagnino]]
* [[Giovanni Levi]]
*[[Liutprand]]
* [[Pier Luigi Lodi]]
*[[Giuseppe Lorentini]]

== K ==

* [[Aleksej Kalc]] (Slovenec v Italiji)
*[[Pietro Kandler]]
* [[Patrick Karlsen]] (1978)
*[[Alessandra Kersevan]]

== M ==

* [[Simone Malavolti]]
*[[Valerio Massimo Manfredi]]
* [[Giovanni Domenico Mansi]]
* [[Girolamo Mei]]
* [[Alberto Melloni]]
* [[Gian Carlo Menis]]
* [[Gian Giacomo Migone]]
* [[Gaetano Milanesi]]
* [[Pompeo Gherardo Molmenti]] (Benetke)
* [[Arnaldo Momigliano]] (italijansko-britanski)
* [[Paolo Morando]]?
* [[Carlo Morelli]] (1730-92)

== N ==
* [[Dunja Nanut]]
* [[Jacopo Nardi]]
* [[Durastante Natalucci]]

== O ==

* [[Nadia Olivieri]]
*[[Simonetta Ortaggi]]
*[[Amedeo Osti Guerrazzi]]

== P ==
* [[Mario Pacor]]
*[[Adrijan Pahor]]
* [[Milan Pahor]]
* [[Samo Pahor]]
*[[Cesare Panizza]]
*[[Luisa Passerini]]
*[[Luciano Patat]]
* [[Paulus Aemilius Veronensis]]
* [[Pavel Diakon]]
*[[Santo Peli]]
* [[Matteo Perissinotto]] 
*[[Stefano Petrungaro]] 
*[[Paolo Pezzino]] 
*[[Niccolò Pianciola]] 
* [[Jože Pirjevec]] (Slovenec v Italiji)
*[[Katia Pizzi]]
* [[Marco Plesnicar]] (Goriški državni arhiv)
* [[Giuseppe Podgornik]]
* [[Carlo Podrecca]]
*[[Carla Poncina]]
* [[Silvio Pons]]
* [[Camillo Porzio]]
* [[Claudio Povolo]]
* [[Giuseppe Praga]] (dalmatinsko-it.)
* [[Raoul Pupo]]
* [[Piero Purich]]

== R ==
* [[Odorico Raynaldi]]
* [[Genova Giovanni Thaon di Revel]]
* [[Andrea Riccardi]]
*[[Luciana Rocchi]]
*[[Giorgio Rochat]]
*[[Davide Rodogno]]
*[[Francesca Rolandi]]
*Carlo Rosselli
* [[Nello Rosselli]]
*[[Domenico Rossetti]] (1774-1842) Trst
*[[Toni Rovatti]]
* [[Guido Rumici]]

== S ==
* [[Armando Saitta]] (1919-91)
* [[Fulvio Salimbeni]]
*[[Luigi Salvatorelli]]
* [[Gaetano Salvemini]]
*[[Alfredo Sasso]]
* [[Sbaralea]]
* [[Carlo Schiffrer]]
* [[Arnaldo Segarizzi]]
* [[Ernesto Sestan]]
* [[Alasia da Sommaripa]]
* [[Giovanni Spadolini]]
*[[Carlo Spagnolo]]
* [[Roberto Spazzali]]
* [[Giorgio Spini]]
*[[Alessio Stasi]] (it./slov.)
*[[Matteo Stefanori]]

== Š ==

* [[Karel Šiškovič]] (Slovenec v Italiji)

== T ==
* [[Attilio Tamaro]]
* [[Angelo Tambora]] (1913-2004)
*[[Ferruccio Tassin]]
* [[Luigi Tavano]]
* [[Giovanni Testori|Giovanni TestoriGiacomo Scotti]]
* [[Sebastiano Timpanaro]]
* [[Girolamo Tiraboschi]]
* [[Gianni Toniolo]]
*[[Nicola Tranfaglia]]
*[[Enzo Traverso]] (1957) 

== V ==
[[Slika:Vasari autoritratto.jpg|sličica|[[Giorgio Vasari]]]]
* [[Giovanni Vailati]]
*[[Giampaolo Valdevit]]
*[[Leo Valiani]] (1909-1999)
* [[Benedetto Varchi]]
* [[Giorgio Vasari]] 
*[[Domenico Venturini]] 
* [[Marta Verginella]]
* [[Giambattista Vico]]
*[[Giovanni Villani]]
* [[Anna Maria Vinci]]
* [[Annio da Viterbo]]
* [[Angelo Vivante]] 

== Z ==
* [[Francesco Antonio Zaccaria]]
* [[Giovanni Zamarin]]
*[[Andrea Zaninni]]

{{seznami narodov po poklicu|zgodovinarjev}}

[[Kategorija:Seznami Italijanov|Zgodovinarji]]
[[Kategorija:Italijanski zgodovinarji|*]]</text>
      <sha1>7dxg1bj253nqa2am16eyxht5vwymqaq</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>George Smith Patton mlajši</title>
    <ns>0</ns>
    <id>73672</id>
    <revision>
      <id>5726858</id>
      <parentid>5610568</parentid>
      <timestamp>2022-08-03T03:12:02Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Radek</username>
        <id>89714</id>
      </contributor>
      <minor />
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="125738" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=George Smith Patton mlajši
|placeofburial=[[Ameriško pokopališče in spomenik v Luksemburgu|Ameriško pokopališče in spomenik]]&lt;br /&gt;[[Luxembourg City]], [[Luksemburg]]
|placeofburial_label= Mesto pokopa
|nickname=''Bandito'', ''Old Blood'' in ''Guts''
|allegiance={{Flag|United States}}
|branch=[[Slika:United States Department of the Army Seal.svg|25px]] [[Kopenska vojska ZDA]]
|serviceyears=1909–1945
|rank=[[Slika:US-O10 insignia.svg|30px]] [[General (ZDA)|General]]
|commands=Mitralješki vod/3./[[15. konjeniški polk (ZDA)|15. konjeniški polk]]&lt;br /&gt;K/3/[[15. konjeniški polk (ZDA)|15. konjeniški polk]]&lt;br /&gt;A/1/[[7. konjeniški polk (ZDA)|7. konjeniški polk]]&lt;br /&gt;Štabni trop/[[Ameriška ekspedicijska sila]]&lt;br /&gt;[[302. tankovski center (ZDA)|302. tankovski center]]&lt;br /&gt;[[1. lahki tankovski bataljon (KV ZDA)|1. lahki tankovski bataljon]]&lt;br /&gt;[[1. lahki tankovski polk (KV ZDA)|1. lahki tankovski polk]]&lt;br /&gt;[[1. tankovska brigada (ZDA)|1. tankovska brigada]]&lt;br /&gt;[[304. tankovska brigada (ZDA)|304. tankovska brigada]]&lt;br /&gt;3/[[3. konjeniški polk (ZDA)|3. konjeniški polk]]&lt;br /&gt;[[5. konjeniški polk (ZDA)|5. konjeniški polk]]&lt;br /&gt;[[3. konjeniški polk (ZDA)|3. konjeniški polk]]&lt;br /&gt;2/[[2. oklepna divizija (ZDA)|2. oklepna divizija]]&lt;br /&gt;[[2. oklepna divizija (ZDA)|2. oklepna divizija]]&lt;br /&gt;[[1. oklepni korpus (ZDA)|1. oklepni korpus]]&lt;br /&gt;[[Puščavski trenažni center (ZDA)|Puščavski trenažni center]]&lt;br /&gt;[[1. oklepni korpus (ZDA)|1. oklepni korpus]]&lt;br /&gt;[[2. korpus (ZDA)|2. korpus]]&lt;br /&gt;[[1. oklepni korpus (ZDA)|1. oklepni korpus]]&lt;br /&gt;[[7. armada (ZDA)|7. armada]]&lt;br /&gt;[[3. armada (ZDA)|3. armada]]&lt;br /&gt;[[15. armada (ZDA)|15. armada]]
|unit=
|battles=[[Mehiška revolucija]]
*[[Bitka za San Miguelito]]
[[Prva svetovna vojna]]
*[[Bitka za Saint-Mihiel]]
*[[Bitka za Argonne]]
[[Druga svetovna vojna]]
*[[Operacija Bakla]]
*[[Zavezniška invazija na Sicilijo]]
*[[Invazija na Normandijo]]
*[[Lorenska kampanja]]
*[[Ardenska kampanja (1944)|Ardenska kampanja]]
|awards=[[Distinguished Service Cross (ZDA)|Distinguished Service Cross]] (2)&lt;br /&gt;[[Distinguished Service Medal (KV ZDA)|Distinguished Service Medal]] (3)&lt;br /&gt;[[Srebrna zvezda]] (2)&lt;br /&gt;[[Legija za zasluge]]&lt;br /&gt;[[Bronasta zvezda]]&lt;br /&gt;[[Škrlatno srce]]&lt;br /&gt;[[Red kopeli]]&lt;br /&gt;[[Red britanskega imperija]]
|relations=Generalmajor [[George Patton IV.]] (sin)&lt;br /&gt; General [[John K. Waters]] (zet)
|laterwork=
|portrayedby=[[George C. Scott]] v ''[[Patton (film)|Pattonu]]''
|alma-mater=[[Slika:U.S. Military Academy COA.png|25px|Grb Vojaške akademije ZDA]] [[Vojaška akademija ZDA]]&lt;br /&gt;[[Poveljniški in generalštabni kolidž Kopenske vojske ZDA]]&lt;br /&gt;[[Vojni kolidž Kopenske vojske ZDA]]
}}

'''George Smith Patton mlajši''' (izvirno {{lang-en|George Smith Patton, Jr.}}), [[Američani|ameriški]] [[moderni peterobojec]] in [[general]], * [[11. november]] [[1885]], [[San Gabriel, Kalifornija|San Gabriel]], [[Kalifornija]], † [[21. december]] [[1945]], [[Heidelberg, Nemčija|Heidelberg]], [[Nemčija]]. 

Patton je najbolj znan kot armadni poveljnik med drugo svetovno vojno, kakor tudi po ekcentričnosti in kontroverznem neposrednem načinu izražanja.

Po diplomi na [[Vojaška akademija ZDA|Vojaški akademiji ZDA]] je leta 1909 vstopil v [[Kopenska vojska ZDA|Kopensko vojsko ZDA]]. V letih 1916-17 je sodeloval v neuspešni [[mehiška revolucija|ekspediciji Pancho Ville]], ameriški operaciji, ki je hotela ujeti [[Pancho Villa]]. Med prvo svetovno vojno je bil kot prvi častnik dodeljen [[Tankovski korpus ZDA|Tankovskemu korpusu ZDA]] in se udeležil bojev v [[Francija|Franciji]].&lt;ref name=Wilson&gt;{{Cite journal |title=The American Expeditionary Forces Tank Corps in World War I: From Creation to Combat |last=Wilson |first=Dale |url=http://stinet.dtic.mil/cgi-bin/GetTRDoc?AD=A192722&amp;Location=U2&amp;doc=GetTRDoc.pdf}} p. 19&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite journal |url=http://www.generalpatton.com/biography.html |title=Biography of General George S. Patton, Jr. |publisher=generalpatton.com |accessdate=April 9, 2009}}, str. 2.&lt;/ref&gt; Med drugo svetovno vojno je poveljeval korpusom in armadam v [[Severnoafriška kampanja|Severni Afriki]], [[Zavezniška invazija na Sicilijo|na Siciliji]] in na evropskem bojišču. Leta 1944 je Patton postal poveljnik [[3. armada (ZDA)|3. armade]], ki je pod njegovim poveljstvom osvojila več ozemlja v krajšem času, zajela več ujetnikov ter napredovala bolj kot katerakoli druga armada v vojaški zgodovini.&lt;ref name=&quot;Wallace, Brenton G. 1946 pp. 194-195&quot;&gt;Wallace, Brenton G., ''Patton and his Third Army'', Harrisburg, PA: Military Service Publishing Co. (1946), ISBN 0-8117-2896-X, str. 194-195.&lt;/ref&gt;

== Družina ==
Rodil se je leta 1885 v [[San Marino, Kalifornija|San Gabriel Townshipu]] (današnje mesto San Marino v [[Kalifornija|Kaliforniji]] v družini Georga Smitha Pattona starejšega&lt;!--George Smith Patton Sr.--&gt; (1856–1927) in njegove žene Ruth Wilson (1861–1928). Kljub temu, da je bil že tretji George Smith Patton, so ga klicali Junior (mlajši). Pattonovi so bili vplivna družina [[Škoti|škotskega porekla]].

Kot otrok je Patton rad bral klasike in vojaško zgodovino. Njegov oče je bil prijatelj [[John Singleton Mosby|Johna Singletona Mosbyja]], znamenitega konjeniškega poveljnika [[Konfederacijska vojska|Konfederacijske vojske]] med [[ameriška državljanska vojna|ameriško državljansko vojno]], ki je sprva služil pod [[J.E.B. Stuart]]om in nato postal [[gverila|gverilski]] poveljnik. Patton je tako odraščal z Mosbyjevimi zgodbami in tako si je že kmalu želel postati general.

Izhajal je iz družine z dolgo vojaško tradicijo. Med njegovimi predniki je tudi general [[Hugh Weedon Mercer]] iz [[ameriška osamosvojitvena vojna|ameriške osamosvojitvene vojne]]&lt;ref&gt;[http://militaryhistory.about.com/od/army/p/mercer.htm Biography of General Hugh Mercer]&lt;/ref&gt;, prastrici [[Waller T. Patton]] (ki je umrl med [[Pickettov napad|Pickettovim napadom]] [[bitka za Gettysburg|bitke za Gettysburg]]), prastrica [[polkovnik (ZDA)|polkovnika]] Konfederacijske vojske [[John M. Patton|John M.]] in [[Isaac Patton]], prastric [[William T. Glassell]] je bil častnik [[Konfederacijska vojna mornarica|Konfederacijske vojne mornarice]],... Njegov prapraded, [[John S. Patton]], je bil odvetnik in politik, ki je bil tudi v.d. [[guverner Virginije|guvernerja Virginije]].

Njegova stara starša po očetu sta bila [[George S. Patton starejši|polkovnik George Smith Patton]] in [[Susan Thornton Glassell]]. Njegov stari oče se je rodil v [[Fredericksburg, Virginija|Fredericksburgu]] ([[Virginija]]), leta 1852 končal [[Virginijski vojaški inštitut]] (VMI), nato pa je študiral in deloval kot odvetnik v [[Charleston, Zahodna Virginija|Charlestonu]], Virginija (današnja [[Zahodna Virginija]]). Ko je izbruhnila ameriška državljanska vojna, je služil v 22. virginijskem pehotnem polku na strani [[Konfederativne države Amerike|Konfederativnih držav Amerike]]. Padel je med [[bitka za Opequon|bitko za Opequon]]. Konfederacijski kongres je polkovnika Pattona povišal v brigadnega generala, a ker je ta prej umrl zaradi bojnih ran, ni bilo povišanje uradno. 

[[Slika:Benjamin Davis Wilson.jpg|thumb|150px|left|Mlajši [[Benjamin Davis Wilson]] okoli leta 1850.]]
Pattonovemu dedku se je v Charlestonu rodil sin, ki je bil leta 1856 krščen kot George William Patton. Leta 1868 se je v spomin očetu preimenoval v Georga Smitha Pattona. Tudi on je leta 1877 končal šolanje na Viriginijskem vojaškem inštitutu, bil tudi odvetnik v [[okrožje Los Angeles|okrožju Los Angeles]] (Kalifornija) in prvi mestni odvetnik v [[Pasadena, Kalifornija|Pasadeni]] ter prvi župan San Marina (Kalifornija).

Njegova stara starša po materi sta bila [[Benjamin Davis Wilson]] (1. december 1811 - 11. marec 1878) in njegova druga žena Margaret Hereford. Wilson, ki je osirotel v [[Nashville, Tennessee|Nashvillu]] ([[Tennessee]]), je odšel v Kalifornijo, kjer je postal trgovec s krznom in poslovnež med [[indijanske vojne|indijanskimi vojnami]]. Sprva se je poročil s Ramono Yorbo, hčerko kalifornijskega veleposestnika [[Bernardo Yorba|Bernarda Yorba]]; z [[dota|doto]] je prejel [[Rancho Jurupa]]. 

Sam Patton pa se je 26. maja 1910 poročil s Beatrice Banning Ayer (12. januar 1886 – 30. september 1953), hčerko bogatega tekstilnega barona [[Frederick Ayer|Fredericka Ayerja]], s katero sta imela tri otroke: Beatrice Smith (19. marec 1911 – 24. oktober 1952), Ruth Ellen Patton Totten (28. februar 1915 – 25. november 1993), ki je napisala ''The Button Box: A Loving Daughter's Memoir of Mrs. George S. Patton'' in [[George Patton III.]] (krščen kot [[George Patton IV.]]; 24. december 1923 – 27. junij 2004). Slednji je sledil očetovim stopinjam in postal oklepni častnik ter generalmajor Kopenske vojske ZDA.

== Izobraževanje in zgodnja vojaška služba ==
[[Slika:Patton at VMI 1907.jpg|thumb|left|Patton na [[Virginijski vojaški inštitut|Virginijskem vojaškem inštitutu]]]]
Patton se je eno leto šolal na [[Virginijski vojaški inštitut|Virginijskem vojaškem inštitutu]], kjer je bil član bratovščine [[Kappa Alpha Order]]. Nato pa je šolanje nadaljeval na [[Vojaška akademija ZDA|Vojaški akademiji ZDA]]. Prvo leto je ponavljal zaradi slabih ocen pri matematiki, a jih je popravil z odliko in postal tudi Kadet adjutant (drugi najvišji kadetski položaj); tako je diplomiral leta 1909 in bil sprejet v [[Kopenska vojska ZDA|Kopensko vojsko ZDA]] kot konjeniški častnik.&lt;ref name=&quot;deste&quot;&gt;{{cite book|last=D'Este|first=Carlo|title=Patton: A Genius for War|publisher=Harper Perennial|location=New York|year=1995|pages=58, 131|isbn=0060927623}}&lt;/ref&gt;

=== Poletne olimpijske igre 1912 ===
[[Poletne olimpijske igre 1912|Leta 1912]] se je udeležil [[olimpijske igre|olimpijskih iger]] v [[Stockholm]]u in sodeloval v [[moderni pentatlon|modernem pentatlonu]], ki je bil uveden prav na teh olimpijskih igrah. Osvojil je končno peto mesto, pri čemer je bil sedmi (izmed 37) v prostem plavanju na 300 m, četrti izmed 29 sabljačev, šesti v konjeniškem delu, tretji od 15 tekmovalcev v hoji,... Uvrstil se je tudi v ameriško ekipo modernega pentatlona za [[poletne olimpijske igre 1916]], a so slednje odpadle zaradi [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]].

==== Kontraverznost glede streljanja s pištolo ====
V streljanju s pištolo je Patton dosegel 20. mesto izmed 32 tekmovalcev. Uporabljal je pištolo kalibra .38, medtem ko je večina drugih tekmovalcev uporabljalo kaliber .22. Patton je trdil, da so luknje v papirnati tarči tako velike, da so nekateri poznejši streli zadeli luknje in tako niso pustile nobene sledi na tarči. Toda sodniki so odločili, da je popolnoma zgrešil tarčo. Na sodobnih tekmovanjih se tako danes uporablja premično ozadje, da se prepreči neupoštevanje več strelov skozi isto luknjo.&lt;ref&gt;{{cite book |last=Blumenson |first=Martin |authorlink=Martin Blumenson |title= The Patton Papers: 1885–1940|year=1972|publisher=[[Houghton Mifflin]]|location=[[Boston]], [[Massachusetts]] |isbn=0-395-12706-8 | pages=231–234}}&lt;/ref&gt; Kljub vsemu je obveljala sodniška odločitev. Patton se ni pritožil oz. se ni zagovarjal.

=== Mojster meča in Pattonova sablja ===
Po poletnih olimpijskih igrah leta 1912 je Patton z družino potoval v Dresden, Berlin in Nürnberg. Iskal je najboljšega mečevalca v Evropi, pri katerem bi se lahko učil. Tako je izvedel za adjutanta Cléryja, ki je bil francoski mojster in inštuktor sabljanja v Konjeniški šolo Francoske kopenske vojske v Saumorju. Patton se je udeležil intenzivnega šolanja pri Cléryju; po vrnitvi v ZDA je napisal poročilo, katero je bila predstavljeno v zborniku ''Army and Navy Journal''. Marca 1913 pa je objavil prvi članek v zborniku ''Cavalry Journal''. Potem ko je Oddelku za oskrbo predlagal oblikovanje nove sablje, se je poleti 1913 vrnil v Saumur na nadaljnje izobraževanje pod Cléryjem.

Po vrnitvi domov je bil imenovan za najmlajšega mojstra meča (''Master of the Sword'') Kopenske vojske ZDA v prireditvi v ''Mounted Service School'' ([[Fort Riley]], Kansas). Tu je postal tudi inštruktor, pri čemer je tudi moderniziral konjeniško-sabljaške tehnike Kopenske vojske ZDA.

Istega leta je tudi sodeloval pri razvoju nove sablje, t. i. [[Model 1913 Cavalry Saber]]. Imela je velik, košarast branik z ravnim, dvoreznim rezilom (namenjenim vbodom, ne pa zamahom), pri čemer je bila namenjena lahki konjenici. Leta 1914 je izdal tudi priročnik ''Saber Exercise'', v katerem je oblikoval sistem usposabljanja za konjeniško in pehotno uporabo sablje; slednja je postala znana kot ''Pattonova sablja'' (''Patton Saber''). Bila je edinstvene zasnove, saj je Patton popolnoma spremenil koncept uporabe: namesto zaobljene sablje, ki je uporabljena z zamahom, je zasnoval ravno rezilo, namenjeno vbodom. Za to se je odločil na podlagi izobraževanja v Franciji in izkušenj iz zgodovine konjeniškega bojevanja; tako je v poročilu ''The Form and Use of the Saber'' iz leta 1913 zapisal:
{{cquote|''Med krimsko vojno so Angleži skoraj vedno uporabi sabljo za sekanje. Francoski dragonci pa so v nasprotju uporabili samo konico, ki je z dolgimi, ravnimi meči skoraj vedno prizadela smrtno rano. Angleži so zato pričeli govoriti, da se Francozi ne bojujejo pošteno. Maršal Saxe je želel oborožiti francosko konjenico s trikotno-krožnim rezilom, katero bi uporabnike primorala k uporabi konice. V Wagramu, kjer se je konjeniška garda postrojila, jim je Napoleon dejal: ''Ne zamahujte! Konica! Konica!''&lt;!--In the Peninsula War the English nearly always used the sword for cutting. The French dragoons, on the contrary, used only the point which, with their long straight swords caused almost always a fatal wound. This made the English say that the French did not fight fair. Marshal Saxe wished to arm the French cavalry with a blade of a triangular cross section so as to make the use of the point obligatory. At Wagram, when the cavalry of the guard passed in review before a charge, Napoleon called to them, &quot;Don't cut! The point! The point!&quot;--&gt;&lt;ref&gt;The Form and Use of the Saber. George S. Patton 1913&lt;/ref&gt;}}

Kljub temu pa orožje ni bilo nikoli uporabljeno, kot si je to Patton zamislil. Ob pričetku ameriškega sodelovanja v prvi svetovni vojni je bilo več ameriških konjeniških enot, opremljenih s temi sabljami, poslanih na fronto, a jih niso uporabili v spopadih. Zaradi spremenjenega načina bojevanja ([[pozicijsko bojevanje]]) konjenikov niso uporabili z njihovimi konji, ampak so se borili kot navadni pehotni vojaki. Patton pa je svoje izkušnje iz konjeniškega bojevanja pozneje preoblikoval v teorijo mehaniziranega bojevanja, ki je postala njegov zaščitni znak med drugo svetovno vojno.

== Mehiška revolucija ==
{{main|Mehiška kaznovalna ekspedicija}}
[[Slika:File-Los Generales, Ft Bliss 1913.jpg|thumb|280px|Generali Obregón, Villa in Pershing po sestanku v [[Fort Bliss]]u (Teksas). Patton je neposredno za Pershingom.]]

Med [[mehiška kaznovalna ekspedicija|mehiško kaznovalno ekspedicijo]] leta 1916 je bil Patton dodeljen [[8. konjeniški polk (ZDA)|8. konjeniškemu polku]]&lt;ref&gt;[http://www.first-team.us/journals/8th_rgmt/8thndx01.html 8th Cavalry Regiment - Early History]&lt;/ref&gt;, ki je bil garniziran v [[Fort Bliss]]u ([[Teksas]]). Postal je pomočnik [[brigadni general (ZDA)|brigadnega generala]] [[John J. Pershing|Johna J. Pershinga]] v njegovem pregajanju [[Pancho Villa|Pancha Ville]], potem ko so sile slednjega prečkale mejo v [[Nova Mehika|Novo Mehiko]], napadle in oplenile mesto [[Columbus, Nova Mehika|Columbus]], pri čemer je umrlo več Američanov. Patton, z desetimi vojaki [[6. pehotni polk (ZDA)|6. pehotnega polka]], je s tremi [[oklepni avtomobil|oklepnimi avtomobili]] izvedel prvi ameriški napad [[oklepno vozilo|oklepnih vozil]], pri čemer so ubili dva mehiška voditelja, vključno s [[Julio Cardenas|Juliom Cardenasom]], poveljnikom osebne straže Ville, katerega je Patton ustrelil sam. Trupli so prepeljali iz [[San Miguelito, Mehika|San Miguelita]] v Pershingov štab privezana na sprednji del avtomobilov (v slogu lovskih trofej). Pershing ga je zaradi uspeha akcij in uporabe revolverja [[Colt Peacemaker]] poimenoval ''Bandido''. Patton pa je prejel tudi medijsko pozornost v ZDA.&lt;ref&gt;[http://query.nytimes.com/mem/archive-free/pdf?res=9E03E3DB1031E733A05750C2A9639C946796D6CF Cardena's Family Saw Him Die at Bay; Shot Four Times, Villa Captain Fought Before Mother, Wife, and Daughter], [[New York Times]], 1916-05-23 at 5.&lt;/ref&gt;

== Prva svetovna vojna ==
{{main|Zahodna fronta (prva svetovna vojna)}}
[[Slika:George S. Patton - France - 1918.jpg|thumb|left|250px|Patton v Franciji leta 1918.]]

Ob vstopu ZDA v [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] je takratni generalmajor Pershing povišal Pattona v čin [[stotnik (ZDA)|stotnika]]. Medtem, ko je bil nastanjen v Franciji, je Patton zaprosil bojno poveljstvo. Pershing ga je zaprosil, da prevzame ustanovitev Lahko-tankovske trenažne šole ''(Light Tank Training School)'' za ameriške vojake; Patton je to sprejel. Novembra 1917 je Patton tako zapustil Pariz in se javil francoskemu generalu [[Augustin Gérard|Augustinu Gérardu]]. V [[Champlie]]ju je Patton vozil tank [[Renault]], testiral njegove izvencestne sposobnosti in obiskoval Renaultovo tovarno, kjer so proizvajali tanke. Kmalu po njegovem prihodu v Champlieju so Britanci sprožili do takrat največji oklepni napad vojne med [[bitka za Cambrai (1917)|bitko za Cambrai]],&lt;ref name=&quot;deste&quot;&gt;{{cite book|last=D'Este|first=Carlo|title=Patton: A Genius for War|publisher=Harper Perennial|location=New York|year=1995|pages=204–208|isbn=0060927623}}&lt;/ref&gt;. Po zaključku svojega obiska, 1. decembra, se je Patton odpravil v [[Albert, Somme|Albert]], 30 milj od Cambraija, kjer se je sestal z načelnikom štaba [[Kraljevi tankovski korpus|Britanskega tankovskega korpusa]] polkovnikom [[John Frederick Charles Fuller|J. F. C. Fullerjem]], da bi predebatirali britanski oklepni napad.&lt;ref&gt;{{cite book |last=Blumenson |first=Martin |authorlink=Martin Blumenson |title= The Patton Papers: 1885–1940|year= 1972|publisher= [[Houghton Mifflin]]|location=[[Boston]], [[Massachusetts]] |isbn=0-395-12706-8 | pages=480–483}}&lt;/ref&gt; Patton je 23. marca 1918 prejel prvih deset tankov v Tankovski šoli in centru ''(Tank School and Centre)'', kateremu je poveljeval, v [[Langres]]u (departma [[Haute-Marne]]). Ker je ob prihodu tankov imel edini izkušnje z vožnjo tankov, je tako sam vzratno zapeljal sedem tankov [[Renault FT]] iz železniških vagonov.&lt;ref&gt;{{cite book |last=Blumenson |first=Martin |authorlink=Martin Blumenson |title= The Patton Papers: 1885–1940|year= 1972|publisher= [[Houghton Mifflin]]|location=[[Boston]], [[Massachusetts]] |isbn=0-395-12706-8 | pages=552–553}}&lt;/ref&gt;

Za uspeh in organizacijo tankovske šole je bil Patton povišan v [[major (ZDA)|majorja]], [[podpolkovnik (ZDA)|podpolkovnika]] in [[polkovnik (ZDA)|polkovnika]] [[Nacionalna vojska ZDA|Nacionalne vojske ZDA]]. Avgusta 1918 je postal poveljnik 1. začasne tankovske brigade ''(1st Provisional Tank Brigade)'', katera je bila 6. novembra 1918 preimenovana v [[304. tankovska brigada (ZDA)|304. tankovsko brigado]]. Pattonova lahka tankovska brigada je postal del [[Tankovski korpus ZDA|Tankovskega korpusa ZDA]] ''(United States Tank Corps)'', kateremu je poveljeval polkovnik [[Samuel Rockenbach]], ki pa je bil del [[Ameriška ekspedicijska sila|Ameriške ekspedicijske sile]] ''(American Expeditionary Force)''. 304. tankovska brigada pa je operativno spadala pod okrilje [[1. armada (ZDA)|ameriške 1. armade]].

Patton je poveljeval tankom med [[bitka za Saint-Mihiel|bitko za Saint-Mihiel]] in med [[ofenziva Meuse-Argonne|ofenzivo Meuse-Argonne]]. 26. septembra1918 je bil ranjen v levo nogo, ko je vodil šest mož in tank v napadu na nemška mitralješka gnezda blizu mesta [[Cheppy]].&lt;ref&gt;{{cite book |last=D'Este |first=Carlo |authorlink=Carlo D'Este |title= Patton: A Genius for War|year= 1995|publisher= [[HarperCollins]]|isbn=0-06-016455-7}}&lt;/ref&gt; Edini preživeli so bili tankovska posadka, Patton in njegov [[purš]] [[poddesetnik]]&lt;!--PFC--&gt; [[Joe Angelo]], ki je rešil Pattona, za kar je prejel [[Distinguished Service Cross (ZDA)|Distinguished Service Cross]].&lt;ref&gt;{{cite book |last=Blumenson |first=Martin |authorlink=Martin Blumenson |title= The Patton Papers: 1885–1940|year= 1972|publisher= [[Houghton Mifflin]]|location=[[Boston]], [[Massachusetts]] |isbn=0-395-12706-8 | pages=661–670, 706–708, 764–766}}&lt;/ref&gt; Medtem ko se je Patton zdravil, je 11. novembra 1918, na njegov 33. rojstni dan, nastopilo premirje.

Za svojo služenje med ofenzivo je Pattonn prejel Distinguished Service Cross in [[Distinguished Service Medal (ZDA)|Distinguished Service Medal]] ter prejel [[brevetni čin]] polkovnika. Za rane pa je prejel še [[škrlatno srce]].

== Medvojna leta ==
Medtem, ko je bil nastanjen v [[Washington, D.C.|Washingtonu, D.C.]], se je stotnik Patton (odpravljen je bil njegov vojni začasni čin polkovnika) srečal [[Dwight D. Eisenhower|Dwighta D. Eisenhowerja]], ki je pozneje predstavljal odločilno vlogo v njegovi karieri. Ko sta bila oba nameščena v [[Fort Riley]]ju ([[Kansas]]), sta skupaj razvila oklepno doktirno, katero bo uporabila Kopenska vojska ZDA med drugo svetovno vojno. V zgodnjih 20. letih 20. stoletja je Patton zaprosil [[Kongres ZDA]], da zagotovi potrebna sredstva za oklepne enote, toda brez sreče. Prav tako je pisal profesionalne članke o taktiki tankov in oklepnih avtomobilov, pri čemer je predlagal nove metode uporabe. Deloval je tudi na izboljšanju oklepnih vozil, pri čemer je razvil inovacije v [[radijska komunikacija|radijski komunikaciji]] in [[tankovski top|tankovskih topov]]. Toda, ker ni prejel dovolj podpore v Kopenski vojski ZDA za razvoj oklepnih sil in je posledično trpela tudi njegova kariera, se je Patton vrnil nazaj v klasično [[konjenica|konjenico]].

Tako je služil na [[Havaji]]h, dokler se ni ponovno vrnil v Washington, kjer je še enkrat zaprosil kongres za sredstva za oklepne enote. v času službovanja na Havajih je bil Patton kot del vojaških enot odgovoren za obrambno otokov; v ta namen je tako napisal obrambni načrt, v katerem je predvidel letalski napad na [[Pearl Harbor]]. Slednji se je zgodil čez 10 let, ko je [[Imperialna japonska vojna mornarica]] 7. decembra 1941 [[napad na Pearl Harbor|napadla Pearl Harbor]].

Julija 1932 je služil pod [[načelnik Generalštaba Kopenske vojske ZDA|načelnikom Generalštaba Kopenske vojske ZDA]] generalom [[Douglas MacArthur|Douglasom MacArthurjem]], ko je kot major poveljeval 600 vojakov, vključno s [[3. konjeniški polk (ZDA)|3. konjeniškim polkom]]. 28. julija je MacArthur ukazal tem enotam, da napredujejo proti veteranom, ki so protestirali v Washingtonu (t. i. [[Bonus vojska]] ''(Bonus Army)'') ter da uporabijo tudi [[solzivec]] in [[bajonet]]e. Eden izmed protestirajočih veteranov je bil tudi Joe Angelo, ki je rešil Pattona. Patton je nasprotoval tej MacArthurjevi odločitvi, saj se je strinjal z zahtevami veteranov; tako je sam zavrnil izdajo ukaza, da pošlje oborožene enote nad protestnike. 

V poznih 30. letih 20. stoletja je Patton postal poveljnik [[Fort Myer]]ja ([[Virginija]]). Kmalu po [[Tretji rajh|nemških]] [[blitzkrieg]] napadih v Evropi je generalmajor [[Adna Chaffee mlajši]], prvi poveljnik novoustanovljene Oklepne sile Kopenske vojske ZDA, končno prepričal kongres o potrebi po oklepnih divizijah. Tako so leta 1940 ustanovili in aktivirali [[1. oklepna divizija (ZDA)|1.]] in [[2. oklepna divizija (ZDA)|2. oklepno divizijo]]. Polkovnik Patton je julija 1940 postal poveljnik [[2. oklepna brigada (ZDA)|2. oklepne brigade]] 2. oklepne divizije. Oktobra istega leta je postal pomočnik divizijskega poveljnika in 2. oktobra istega leta je bil še povišan v [[brigadni general (ZDA)|brigadnega generala]]. Med novembrom 1940 in aprilom 1941 je bil v.d. poveljnika divizije. 4. aprila 1941 je bil povišan v [[generalmajor (ZDA)|generalmajorja]] in čez sedem dni je postal polni poveljnik 2. oklepne divizije.

== Druga svetovna vojna ==
Med razširitvijo Kopenske vojske ZDA pred vstopom v drugo svetovno vojno je Patton poveljeval 2. oklepni diviziji, ki je dosegla mešane rezultate v dveh večjih manevrih leta 1941 ([[Manevri v Louisiani]] in [[Manevri v Karolini]]). 2. oklepna divizija je bila nameščena v [[Fort Benning, Georgia|Fort Benningu]] ([[Georgia]]), dokler ni bila divizija in z njo tudi Patton, na ukaz poveljnika Oklepne sile Kopenske vojske ZDA generalmajorja [[Jacob L. Devers|Jacoba L. Deversa]] premeščena v novoustanovljeni Puščanski trenažni center ''(Desert Training Center)'' ([[Indio, Kalifornija]]). Pattona je Devers imenoval za poveljnika novoaktiviranega [[1. oklepni korpus (ZDA)|1. oklepnega korpusa]] in na tem položaju je bil tudi, ko je bil korpus dodeljen [[Operacija Bakla|Operaciji Bakla]], invaziji na Severno Afriko. V pripravi na invazijo je Patton uril svoje vojake v [[Imperialna dolina, Kalifornija|Imperialni dolini]], pri čemer so se te vaje pričele pozno leti 1941 in trajale vse do poletja 1942. Patton je izbral 40&amp;nbsp;km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; veliko puščavsko področje, ki je poznano po visokih temperaturah, peščenih naletih in popolni izolaciji. To je bilo najbližje, kar so lahko Patton in njegovi vojaki pričakovali v bojih v Severni Afriki. Vaje so bile tako obsežne, da so še danes 60&amp;nbsp;km jugovzhodno od [[Palm Springs, Kalifornija|Palm Springsa]] nahajajo vidne posledice (položaji, prazni granatni tulci,...).

Od svojih prvih dni kot poveljnik oklepne divizije je Patton močno zagovarjal potrebo, da oklepne sile ostanejo v nenehnem stiku s sovražnikom, saj je sklepal, da agresivne, hitro premikajoče mehanizirane in oklepne sile tako onemogočijo oz. preprečijo sovražnikove obrambne priprave, da sovražnik nima možnosti za hitro reagiranje.&lt;ref&gt;Beck, John Jr. (Sgt.), ''[http://donmooreswartales.com/2010/05/26/fighting-for-gen-george-patton-at-the-bulge/ Fighting For Gen. George Patton at the Bulge]'', Don Moore's War Tales, 26 May 2010, pridobljeno 28. aprila 2011.&lt;/ref&gt; Njegov instinktivni nagon za brezpogojno ofenzivno premikanje je bilo zajeto v Pattonovemu odgovoru leta 1944 vojnim poročevalcem na tiskovni konferenci. Na vprašanje, ali bi bilo potrebno ustaviti hitro napredovanje [[3. armada (ZDA)|ameriške 3. armade]] po Franciji, da bi zmanjšali število ameriških žrtev, je Patton odgovoril: 
{{cquote|Vsakič, ko nekaj zaustavite, trošite človeška življenja.&lt;ref&gt;GEN George Smith Patton, The Patton papers, 1940-1945, Martin Blumenson, str. 542.&lt;/ref&gt;}}  

=== Severna Afrika ===
{{main|Operacija Bakla}}

Novembra 1942 je generalmajor Patton poveljeval Zahodni bojni skupini Kopenske vojske ZDA ''(Western Task Force)'', ki je pristala na [[Maroko|maroški]] obali [[Vichyjska Francija|Vichyjske]] [[Francoska Severna Afrika|Severne Afrike]] med operacijo Bakla, s čimer se je pričela [[severnoafriška kampanja]]. Patton in njegov štab je prispel v Maroko na krovu težke križarke [[USS Augusta (CA-31)|USS ''Augusta'']], katero je napadla vichyjsko-francoska [[bojna ladja]] [[FS Jean Bart]], medtem ko je vplula v zaliv [[Casablanca]]. Slednja je padla v ameriške roke šele po dveh dneh bojevanja. Sultan Maroka je bil tako navdušen nad videnim, da je Pattona odlikoval s specialnim [[Red Ouissam Alaouite]] z naslednjo utemeljitvijo: 
{{cquote|''Les Lions dans leurs taniéres tremblent en le voyant approcher.'' (Levi v svojih brlogih trepetajo ob njegovem prihodu.)&lt;ref&gt;[http://www.time.com/time/magazine/article/0,9171,790808-2,00.html &quot;Man Under a Star,&quot;] ''Time.'' 29. marec 1943.&lt;/ref&gt;}} 

Patton je bil eden prvih ameriških poveljnikov druge svetovne vojne, ki je izkoristil ves potencial lahkih opazovalnih letal, da je lahko obiskoval zavezniške sile, kot tudi da je samostojno izvidoval sovražnikove položaje. Leteč s pilotom Kopenske vojske ZDA v [[Taylorcraft L-2]] ali [[Stinson L-5]] je tako lahko pregledal več sil in štabov v enem dnevu, kot če bi uporabljal motorna vozila.&lt;ref&gt;Schultz, Alfred W., ''Janey: A Little Plane in a Big War'', Middletown, CT: Southfarm Press, ISBN 0-913337-31-5, 9780913337318 (1998), pp. 35-38&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Montgomery, M.R., ''A field guide to airplanes of North America'', New York: Houghton-Mifflin (2006), str. 66.&lt;/ref&gt;     

Leta 1943, po porazu [[2. korpus (ZDA)|2. korpusa]] (takrat del [[1. armada (Združeno kraljestvo)|britanske 1. armade]]) sprva v [[bitka za Sidi Bou Zid|bitki za Sidi Bou Zid]] in nato v [[Bitka za Kasserinski prelaz|bitki za Kasserinski prelaz]] je general Eisenhower poslal generalmajorja [[Ernest Harmon|Ernesta Harmona]], da opravi evalvacijo 2. korpusa.

6. marca 1943 je, po objavi Harmonovega poročila, Patton zamenjal generalmajorja [[Lloyd Fredendall|Lloyda Fredendalla]] kot poveljnik 2. korpusa. Kmalu zatem je bil povišan v [[generalporočnik (ZDA)|generalporočnika]] in Patton je poskrbel, da je [[Omar Bradley]] postal njegov namestnik. S tem se je pričelo dolgoletno medvojno sodelovanje med dvema popolnoma drugačnima osebnostima. 

Rečeno je, da so njegove enote raje služile pod Pattonom kot pod njegovim predhodnikom, ker so bile njihove možnosti za preživetje pod Pattonom višje. Tako je Patton med drugim ukazal, da vsi pripadniki 2. korpusa nosijo železne čelade (tudi zdravniki v operacijskih dvoranah) in hkrati zahteval, da nosijo [[gamaše]] in [[kravata|kravate]], s čimer so preprečili pike škorpijonov, pajkov in ugrize podgan, ki so včasih zlezle pod vojakove hlače. Vpeljal je tudi sistem kazni, da bi zagotovili britje vojakov in spoštovanje drugih pravil glede nošenja uniforme in izgleda. Kljub temu, da Patton s tem ni postal priljubljen pri vojakih, se je s tem vrnila disciplina in ponos, ki sta manjkala pod Fredendallovim poveljstvom. Vojaki so se glede njegovega vzdevka (Old Blood in Guts; ''Stara kri in pogum'') šalili, da slednji označuje ''našo kri in njegov pogum''.&lt;ref&gt;{{cite book|last=Lande|first=D|title=I Was with Patton: First-Person Accounts of WWII in George S. Patton's Command|publisher=MBI|location=St. Paul, MN|year=2002|page=6}}&lt;/ref&gt; Slednji vzdevek pa je izhajal že iz časov sabljanja.

Zaradi boljše discipline je Patton kmalu zmagal v [[bitka za El Guettar|bitki za El Guettar]]. Sredi marca 1943 je protiofenziva ameriškega 2. korpusa, v sodelovanju z britansko 1. armado, porinila nemško-italijanske sile nazaj proti vzhodu. Medtem pa jih je [[8. armada (Združeno kraljestvo)|britanska 8. armada]], pod poveljstvom [[General (Združeno kraljestvo)|generala]] [[Bernard Montgomery|Bernarda Montgomeryja]], istočasno potiskala proti zahodu, tako sta obe armadi pritiskali na nemško-italijanske sile, ki so se nahajale na vse manjšem področju [[Tunizija|Tunizije]], dokler jih niso do sredine maje popolnoma odstranili iz [[Severna Afrika|Severne Afrike]].

=== Sicilija ===
{{main|Zavezniška invazija na Sicilijo}}
[[Slika:Patton speaking with Lt. Col. Lyle Bernard, at Brolo, circa 1943.jpg|thumb|225px|Patton na Siciliji leta 1943.]]

Zaradi dobrega vodenja korpusa v Severni Afriki je bil Patton imenovan za poveljnika [[7. armada (ZDA)|ameriške 7. armade]], katero je prevzel med pripravami za [[Zavezniška invazija na Sicilijo|na invazijo na Sicilijo]]. Sedmi armadi je bila tako namenjene zaščita levega (zahodnega) boka britanske 8. armade, medtem ko bi obe armadi skupaj napredovali proti [[Messina|Messini]].

Častniki so si zapisali Pattonov govor, ki ga je imel neposredno pred invazijo na Sicilijo, v katerem je govoril o Italijanih in Nemcih:
{{quotation|Ko pristanemo pred sovražnikom, ga ne pozabite udariti in udarite ga močno. Ko srečamo sovražnika, ga bomo ubili. Pokazali mu ne bomo milosti. [Sovražnik] je ubil tisoče vaših tovarišev in mora umreti. Če vi četni častniki, vodeč svoje može proti sovražniku, odkrijete, da sovražnik strelja na vas in pridete na meter do njega in se želi predati - oh ne! Tak prasec mora umreti! Ubili ga boste. Zabodite ga med tretje in četrto rebro. O tem boste povedali svojim možem.Oni morajo imeti morilski nagon. Povejte jim, da ga naj zabodejo. Zabodejo naj ga v jetra. Dobili bomo imena morilcev in morilci bodo nesmrtni. Ko bo [sovražnik] izvedel, da se sooča z morilskim bataljonom, se bo boril manj. Izoblikovati si moramo ime kot morilci.&lt;!--When we land against the enemy, don't forget to hit him and hit him hard. When we meet the enemy we will kill him. We will show him no mercy. He has killed thousands of your comrades and he must die. If you company officers in leading your men against the enemy find him shoting at you and when you get within two hundred yards of him he wishes to surrender—oh no! That bastard will die! You will kill him. Stick him between the third and fourth ribs. You will tell your men that. They must have the killer instinct. Tell them to stick him. Stick him in the liver. We will get the name of killers and killers are immortal. When word reaches him that he is being faced by a killer battalion he will fight less. We must build up that name as killers.--&gt;|George S. Patton&lt;ref&gt;Botting, str. 355.&lt;/ref&gt;}}

Ameriška 7. armada je zavrnila več nemških protinapadov na mostišče, preden je pričela z napredovanjem proti severu otoka. Medtem pa je bila britanska 8. armada ustavljena južno od [[Etna|Etne]] pred močnimi nemškimi obrambnimi položaji. Poveljnik armadne skupine, feldmaršal [[Harold Alexander]], je izvajal le minimalno kontrolo nad obema armadnima poveljnikoma. Montgomery je tako prevzel pobudo in se sestal s Pattonom glede nadaljnjega skupnega delovanja.

Patton je posledično organiziral začasni korpus, postavil Bradleyja za poveljnika in z njim hitro prodrl preko zahodne Sicilije, osvojil glavno mesto [[Palermo]] in se nato hitro obrnil na vzhod proti Messini. Ameriške sile so osvobodile pristaniško mesto, v skladu z novim Montgomery-Pattonovim načrtom. Kljub temu pa so Italijani in Nemci evakuirali vse svoje vojake in večji del svoje težke opreme čez [[Messinski preliv]] na italijansko kopno pod okriljem moćne protiletalske zaščite.

=== Incident oklofutanja ===
{{main|1. armadna skupina (ZDA)}}
Incident, ko je Patton 3. avgusta 1943 oklofutal vojaka [[Charles Kuhl|Charlesa Kuhla]],&lt;ref&gt;&quot;Private Wrote Family About Being Cuffed,&quot; ''The Port Arthur News'', November 24, 1943, str. 6.&lt;/ref&gt; je skoraj zapečatil Pattonovo kariero.  

3. avgusta je Patton obiskal ranjence zadnje sicilske kampanje v 15. evakuacijski bolnici blizu Nicosie, ko je naletel na sedemindvajsetletnega vojaka Charles H. Kuhla iz [[26. pehotni polk (ZDA)|26. pehotne polka]] [[1. pehotna divizija (ZDA)|1. pehotne divizije]], ki je sključeno sedel na stolu sredi oddelka z ranjenimi vojaki.&lt;ref&gt;Atkinson, Rick, ''The Day of Battle: The War in Sicily and Italy 1943-1944'', New York: Henry Holt &amp; Co., ISBN 978-0-8050-8861-8 (2007), str. 147.&lt;/ref&gt; Leta pozneje je Kuhl potrdil to različico srečanja z generalom Pattonom, pri čemer se je spomnil, da so ob njegovem prihodu v bolniški šotor »vsi vojaki planili v pozor. Sam sem trpel za bojno utrujenostjo&lt;!--battle fatigue--&gt; in nisem vedel, kaj storiti.«&lt;!--all the soldiers jumped to attention except me. I was suffering from battle fatigue and just didn't know what to do-&gt;&lt;ref&gt;''Gen. Patton Slap Haunts Former GI,'', South Bend Tribune, 25 March 1970, str. 12.&lt;/ref&gt; Ko je Patton vprašal Kuhla, kje je ranjen, je Kuhl odvrnil, da je »živčen«, ne pa ranjen in dodal: »Menim, da ne zmorem več«&lt;ref name=&quot;Atkinson, Rick 1944, p. 147&quot;&gt;Atkinson, Rick, ''The Day of Battle: The War in Sicily and Italy 1943-1944, New York: Henry Holt &amp; Co., ISBN 978-0-8050-8861-8 (2007), 
str. 147.&lt;/ref&gt; Patton je nato z rokavicami udaril Kuhla preko brade, ga zagrabil za ovratnik in ga zvlekel k vhodu v šotor ter ga vrgel iz šotora z brco v zadnjo plat.&lt;/ref name=&quot;Atkinson, Rick 1944, p. 147&quot;/&gt; Pri tem je vpil: »Ne sprejmite tega pasjega sina«, ter zahteval, da takoj pošljejo Kuhla nazaj na bojišče, pri čemer je še dodal: »Ali si me slišal, ti strahopetni prasec? Ti greš nazaj na fronto.«&lt;!--You hear me, you gutless bastard? You're going back to the front.--&gt;&lt;/ref name=&quot;Atkinson, Rick 1944, p. 147&quot;/&gt; Patton je nato krajši čas obiskoval druge paciente, nato pa se je vrnil in še naprej nadiral Kuhla.&lt;ref&gt;&quot;Patton Regrets Slapping Soldier,&quot; ''San Antonio Light'', November 23, 1943, str. 1&lt;/ref&gt; 

Kljub temu, da je Kuhlov incident prejel največ publicitete, je 10. avgusta 1943 Patton podobno udaril in nadrl vojaka Paula G. Bennetta iz Čete C [[17. poljskoartilerijski polk (ZDA)|17. poljskoartilerijskega polka]] 1. pehotne divizije v prostorih 93. evakuacijske bolnišnice.&lt;ref name=&quot;deste&quot;/&gt;&lt;ref&gt;Farago, Ladislas ''Patton: Ordeal and Triumph''&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;hirshson&quot;&gt;{{cite book | title=General Patton: A Soldier's Life | last=Hirshson | first=Stanley P. | year=2003 | publisher= Harper Perennial | isbn=0060009837}}&lt;/ref&gt;

Pattonovi reakciji v evakuacijskih bolnicah sta bili lahko deloma posledimi njegovega predhodnega srečanja z generalom [[Clarence R. Huebner|Clarencem R. Huebnerjem]], novoimenovanim poveljnikom 1. pehotne divizije (v kateri sta oba vojaka služila). Patton je vprašal Huebnerja, kako potekajo stvari na fronti, pri čemer mu je Heubner odgovoril: »Fronte linije se redčijo. Kot kaže je veliko število simulantov v bolnišnicah, ki simulirajo bolezen, da bi se izognili bojni službi.«&lt;ref&gt;Province, Charles M., ''The Unknown Patton'', CMP Publications (2002), str. 26.&lt;/ref&gt;

Skupina časopisnih poročevalcev je o Kuhlovem incidentu obvestila Eisenhowerjevega načelnika štaba generala [[Walter Bedell Smith|Bedella Smitha]].&lt;ref&gt;D'Este, Carlo, ''Patton, A Genius For War'', str. 535-536.&lt;/ref&gt; Ko je Eisenhower zvedel o incidentu, je ukazal Pattonu, da se opraviči in se je nato še sam opravičil vojaku ter »vsem tam prisotnim«.&lt;ref&gt;Id., str. 8.&lt;/ref&gt; Novinarji so zahtevali, da Pattona zamenja, pri čemer sami ne bodo objavili zgodbe; to ponudbo je Eisenhower zavrnil.&lt;ref name=&quot;D'Este, Carlo p. 536&quot;&gt;D'Este, Carlo, ''Patton: A Genius For War'', str. 536.&lt;/ref&gt; Kljub splošnemu vtisu Eisenhower ni resno mislil odstranili Pattona iz Evrope: »Če ta stvar kdaj pride ven, bodo zahtevali Pattonovo glavo in to bo konec Georgiejeve službe in tega preprosto ne morem dopustiti. Patton je pomemben za vojni napor - eden od zagotoviteljev naše zmage«.&lt;ref name=&quot;D'Este, Carlo p. 536&quot;/&gt;   

Starši vojaka Kuhla niso želeli komentirati zadeve, »ker niso želeli spraviti v težave generala Pattona«.&lt;ref&gt;Port Arthur News, 11/24/43, Id.&lt;/ref&gt; Vseeno pa je incident prišel v javnost, ko je kolumnist [[Drew Pearson (novinar)|Drew Pearson]] 21. novembra o incidentu govoril v svojem radijskem programu.&lt;ref&gt;Hirshson, Stanley P., ''General Patton: A Soldier's Life'', str. 424.&lt;/ref&gt; Pearsonova verzija pa ni bila točna, saj je določene dele zgodbe napihnil: tako je govoril, da je bil vojak pred incidentom vidno prizadet, da je Pattonu govoril, da se mora skloniti, da ga ne zadenejo sovražnikove granate in da ga je Patton nato udaril, da je vojak padel po tleh.&lt;ref name=&quot;Sweeney, Michael S. 2001&quot;&gt;Sweeney, Michael S., Secrets of victory: the Office of Censorship and the American press and Radio in World War II, University of North Carolina Press, ISBN 0-8078-2598-0 (2001), str. 158.&lt;/ref&gt; Pearson je nato govoril še, da je Patton prejel hude kritike od svojih nadrejenih,&lt;ref&gt;&quot;Reprimand for Patton is Denied,&quot; ''The Fresno Bee'', November 22, 1943, str. 1.&lt;/ref&gt; program pa je začinil še z izjavo, da Patton ne bo nikoli več poveljeval v boju (kljub temu, da ni imel nobenih informacij o tem).&lt;ref name=&quot;Sweeney, Michael S. 2001&quot;/&gt;&lt;ref&gt;Nimmo, Dan D. and Newsome, Chevelle, ''Political commentators in the United States in the 20th century: a Biocritical Sourcebook'', Westport CT: Greenwood Press, ISBN 0-313-29585-9 (1997), str. 274.&lt;/ref&gt; [[SHAEF]] je zanikal Pearsonovo poročanje o hujših kritikah nad Pattonom, a je potrdil, da je Patton oklofutal najmanj enega vojaka. V kongresu in časopisju pa so se posledično vrstili pozivi po razrešitvi Pattona.&lt;ref&gt;''[http://www.time.com/time/magazine/article/0,9171,850781,00.html Command: Conduct Unbecoming]'', Time Magazine, 6. december 1943.&lt;/ref&gt; Kljub vseenu pa je javnost bila večinoma naklonjena Pattonu in celo Herman F. Kuhl, oče vojaka Kuhla, je pisal svojemu kongresniku, kjer je zapisal, da je odpustil Pattonu in prosil, da ga ne kaznujejo.&lt;ref&gt;''[http://www.time.com/time/magazine/article/0,9171,850728,00.html Patton and Truth]'', Time Magazine, 6. december 1943.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;D'Este, Carlo, ''Patton: A Genius For War'', str. 543-544.&lt;/ref&gt;         

Po predvajanju filma ''Patton'' leta 1970 je Charles H. Kuhl podoživel incident, pri čemer je dejal, da ga je Patton klofutnil preko obraza in nato brcnil, ko je odhajal. Po Pattonovemu odhodu so ga v bolnišnici sprejeli nazaj na oddelek in ugotovili, da ima [[malarija|malarijo]]. Pozneje se mu je Patton osebno opravičil v prostorih svojega štaba: »Dejal je, da ni vedel, da sem bil bolan«. Kuhl, ki je pozneje delal kot čistilec za [[Bendix Corporation]] ([[Indiana]]), je dejal tudi, da je Patton bil »velik general« in da v času incidenta »meni, da je bil Patton sam tudi izčrpan«.&lt;ref&gt;&quot;Gen. Patton Slap Haunts Former GI,&quot; ''Charleston Daily Mail,'' 25. marec 1970, str. 12.&lt;/ref&gt; Kuhl je umrl 24. januarja 1971.&lt;ref&gt;&quot;GI Slapped by Gen. Patton in Sicily Is Dead,&quot; ''The Cedar Rapids Gazette'', 2. februar 1971, str. 7.&lt;/ref&gt;

Potem ko se je posvetoval z načelnikom Generalštaba Kopenske vojske ZDA [[George Marshall|Georgom Marshallom]], [[sekretar za vojno ZDA|sekretarjem za vojno]] [[Henry L. Stimson|Henryjem L. Stimsonom]] in pomočnikom sekretarja za vojno [[John J. McCloy|Johnom J. McCloyjem]]&lt;ref&gt;D'Este, Carlo, Eisenhower, A Soldier's Life, str. 442.&lt;/ref&gt;, je Eisenhower obdržal Pattona v Evropi, a mu ni dodelil večjega poveljstva. Marshall in Stimson sta podpirala to odločitev in jo tudi branila. V pismu senatu je Stimson zapisal, da mora Patton ostati zaradi »njegovega agresivnega, zmagujočega vodstva v težkih bitkah, ki bodo prišle pred končno zmago«.&lt;ref&gt;D'Este, Carlo, ''Patton: A Genius For War'', str. 543.&lt;/ref&gt;   

Namesto Pattonova je bil Bradley povišan v generalporočnika in bil konec leta 1943 imenovan za vrhovnega poveljnika ameriških kopenskih sil za prihajajočo [[invazija na Normandijo|invazijo na Normandijo]]. Po dnevu D je Bradley postal poveljnik [[1. armada (ZDA)|ameriške 1. armade]]. Ta odločitev ni temeljila samo na incidentu oklofutanja, ampak tudi na potrjenih obveščevalnih podatkih, da Nemci pričakujejo, da bo Patton poveljeval zavezniški invaziji na ozemlje pod nadzorom Tretjega rajha.&lt;ref&gt;Speech of Benjamin Patton, &quot;Patton&quot;&lt;/ref&gt; Eisenhower je tako Pattonovo odsotnost z bojišča izkoristil, da je prepričal Nemce, da se Patton pripravlja na invazijo na Evropo. V desetih mesecih je Patton tako dalj časa ostal na Siciliji, zaradi česar so Nemci mislili, da bo bila invazija izvedena na južno Francijo. Potem ko pa je Patton preživel nekaj časa v [[Kairo|Kairu]], pa so mislili, da se bodo zavezniki izkrcali na [[Balkan]]u. Nemci so tako sledili Pattonovim potovanjem in spreminjali možno lokacijo invazije.

V mesecih pred 6. junijem 1944 je Patton dal več javnih govorov kot poveljnik neobstoječe [[1. armadna skupina (ZDA)|1. armadne skupine]] (FUSAG), s katero naj bi izvedel invazijo na Francijo preko [[Calais]]a. To je bil del zavezniške [[črna propaganda|črno-propagandne]] [[operacija Fortitude|operacije Fortitude]]. Posledično so Nemci prestavili svoje sile in se tako počasi odzvali na dejansko izkrcanje v Normanciji.&lt;ref&gt;Seymour Reit, Masquerade: The Amazing Camouflage Deceptions of Worlds War II (1978), str. 38-40, 42, 47, 174.&lt;/ref&gt;

=== Normandija ===
{{Main|Invazija na Normandijo}}

Po invaziji na Normandijo je bil Patton postavljen za poveljnika [[3. armada (ZDA)|ameriške 3. armade]], ki se je nahajala na skrajnem desnem (zahodnem) krilu zavezniških kopenskih sil. Njegov dobri prijatelj, [[Gilbert R. Cook]], je bil njegov namestnik, dokler ga ni Patton razrešil zaradi bolezni; odločitev, katera ga je pretresla do kosti.&lt;ref&gt;Herbert Essame, &quot;Patton,&quot; (Da Capo Press 1998) ISBN 0-938289-99-3, str. 178.&lt;/ref&gt; 3. armada je postala operativna ob poldnevu 1. avgusta 1944. Patton jo je vodil v zadnjem delu [[operacija Kobra|operacije Kobra]], v kateri so zavezniki prodrli iz Normandije ter nato simultano napadel zahodno (v Bretanijo), južno, vzhodno proti Senni in severno, pri čemer je armada zajela več sto tisoč nemških vojakov v [[Chamboiski žep|Chamboiskem žepu]] med [[Falaise, Calvados, Francija|Falaisom]] in [[Argentan]]om ([[Orne]]).

3. armada je po navadi uporabljala izvidniške enote, ki so imele nalogo ugotoviti sovražnikovo moč in njegove položaje. Vsako armadno kolono je ščitila patrulja treh ali štirih lovskih bombnikov [[Republic P-47|P-47]], ki so opravljali bojno zračno patruljo&lt;!--combat air patrol--&gt; (CAP).&lt;ref&gt;Jarymowycz, Roman J., ''Tank tactics: from Normandy to Lorraine'', Boulder, CO: Lynne Rienner Publishers, ISBN 1-55587-950-0 (2001), str. 215-216.&lt;/ref&gt; Samovozna artilerija je bila dodeljena predhodnim enotam in se je tako nahajala neposredno v bližini bojišča, zaradi česar je lahko indirektno obstreljevala nemške položaje.&lt;ref name=&quot;Jarymowycz, Roman J. pp. 215-216&quot;&gt;Jarymowycz, Roman J., ''Tank tactics'', str. 215-216.&lt;/ref&gt; Uporabljali so tudi lahka letala (kot [[Piper J-3 Cub|L-4 Piper Cub]]) za artilerijsko opazovanje in izvajanje zračnega izvidništva. Potem ko so bili odkriti nemški položaji, so v napad poslali mehanizirano pehoto s tankovsko podporo.&lt;ref name=&quot;Jarymowycz, Roman J. pp. 215-216&quot;/&gt; Preostale oklepne enote so nato prodrle čez nemške položaje ter obdržale nenehen stik z umikajočimi branilci, da so tako preprečili njihovo reorganizacijo in morebitno protiofenzivno oz. bolje defenzivno delovanje.&lt;ref name=&quot;Jarymowycz, Roman J. pp. 215-216&quot;/&gt; Oklepna vozila so se dostikrat posluževala napredovanja z [[izvidništvo s streljanjem|izvidništvom s streljanjem]]&lt;!--reconnaissance by fire--&gt;.&lt;ref&gt;Leach, James H. (Col.), ''[http://jimmieleach.us/Breakout.html Tanker Jimmy Leach]''; dostopno 28. aprila 2011.&lt;/ref&gt;; tako so izmenično uporabljali mitraljeze in topove za obstreljevanje morebitnih položajev (katere bi lahko uporabljali nemški branilci), da bi tako izzvali povratni ogenj branilcev, ki bi tako razkrili svoje položaje.&lt;ref&gt;Leach, James H. (Col.), ''Tanker Jimmy Leach''&lt;/ref&gt; Za opravljanje izvidništva s streljanjem se je za najbolj primerno orožje izkazal težki mitraljez [[M2 Browning]] kalibra 12,7&amp;nbsp;mm.&lt;ref&gt;Burgett, Donald, ''Seven Roads To Hell'', Dell Publishing (1999), ISBN 0-440-23627-4, str. 129.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Jarymowycz, Roman J., ''Tank Tactics'', str. 212.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Henry, Mark R., ''The US Army in World War II: The Mediterranean'', Osprey Publishing (2000), ISBN 1-84176-085-4, 9781841760858, str. 20.&lt;/ref&gt; Na svojem premiku od [[Avranches]]a do [[Argentan]]a je tako 3. armada napredovala neovirano, pri čemer je v dveh tednih prevozila 50&amp;nbsp;km. Zaradi takega hitrega napredovanja so se Pattonove enote morale vse bolj posluževati zračnega izvidništva in taktične zračne podpore.&lt;ref name=&quot;Jarymowycz, Roman J. pp. 215-216&quot;/&gt; Pattonove oklepne divizije so tako pogosto uporabljale taktične lovske bombnike iz [[19. taktično zračno poveljstvo (ZDA)|19. taktičnega zračnega poveljstva]] ''(XIX Tactical Air Command)'' [[9. zračna armada (ZDA)|9. zračne armade]], da je zavarovala svoj redni (južni) bok v svojem napredovanju proti Seini.

Za hitro napredovanje 3. armade pa je bilo enako pomembno tudi hitro napredovanje oskrbovalnih enot in služb. Poveljnik logistike 3. armade je bil polkovnik [[Walter J. Muller]], Pattonov [[G-4]], ki je bil ključen za modernizacijo logističnih principov, s katerimi je zadovoljil vse potrebe zaradi hitrega napredovanja preko Francije.&lt;ref&gt;Decker, Jeffrey W., ''Logistics and Patton's Third Army: Lessons for Today's Logisticians'', 20. marec 2003.&lt;/ref&gt; Fleksibilnost, improvizacija in prilagoditev so bile ključne zahteve za oskrbovalne službe oklepne divizije 3. armade, da so dejansko omogočili prebitje sovražnikove obrambe.&lt;ref&gt;Jarymowycz, Roman J., ''Tank tactics'', str. 216-217.&lt;/ref&gt; Komunikacijska sekcija je identificirala potrebne radijske mreže ter tehniko, ki so jo potrebovali zaradi razgibanega terena (gosto poselitev in [[bocage]]). Bojni inženirci so izvedli analizo mostovnih potreb, cestne situacije, prometnic in križišč, oskrbovalnih potreb ter geodetsko-zemljevidnih potreb za načrtovano hitro napredovanje. Patton je prebral celo ''The Norman Conquest'' (delo Edwarda A. Freemana), pri čemer »je bil pozoren na ceste, ki jih je uporabil Viljem Osvajalec v njegovih operacijah v Normandiji in Bretaniji«.&lt;ref&gt;Decker, Jeffrey W., ''Logistics and Patton's Third Army''.&lt;/ref&gt;  

Pattonove sile so bile del zavezniških sil, ki so osvobodile severno Francijo, pri čemer so obšle Pariz. To mesto so osvobodili vojaki [[2. oklepna divizija (Svobodna Francija)|2. svobodno-francoska oklepna divizija]], katero je vodil [[Philippe de Hauteclocque|general Leclerc]], [[francosko odporniško gibanje druge svetovne vojne|francoski vstajniki v mestu]] in pripadniki [[4. pehotna divizija (ZDA)|ameriška 4. pehotna divizija]]. Francoska 2. oklepna divizija je bila pred tem izvzeta iz sestave ameriške 3. armade, tako da so številni francoski vojaki ob osvoboditvi Pariza mislili, da so še vedno del slednje armade.

=== Lorena ===
{{Main|Lorenska kampanja}}

Hitro napredovanje generala Pattona pa je bilo nenadoma zaustavljeno 31. avgusta 1944, ko je 3. armadi dobesedno zmanjkalo goriva blizu [[Moselle (reka)|reke Moselle]] tik pred [[Metz]]em (Francija). Ena izmed razlag za to je bila Pattonova ambicija, da bi (sam) zavzel Nemčijo in da ni sprejel dejstva, da 3. armada izvaja sekundarni napad.&lt;ref&gt;{{cite journal | last = Berragan | first = GW | title = Higher command and staff course staff ride paper: Who should bear primary responsibility for the culmination of Patton's US third army on the Moselle in 1944? Are there lessons for contemporary campaign planning? | journal = Defence Studies | year = 2003 | volume = 3 | issue = 3 | pages = 161–72 | url = http://pdfserve.informaworld.com/968108__783082827.pdf | format = PDF | doi = 10.1080/14702430308405084}}&lt;/ref&gt; Drugi pa krivdo za pomanjkanje goriva pripisujejo generalu [[John C.H. Lee|Johnu C.H. Leeju]], poveljniku Komunikacijske cone, ki je prav takrat opravljal premik svojega štaba v bližino Pariza, pri čemer je uporabil 30 transportnih čet tovornjakov, ki bi jih lahko bolje uporabili za dovoz potrebnega goriva.

Patton je tako pričakoval, da bo vrhovni poveljnik Eisenhower zagotovil potrebno oskrbo goriva, streliva in drugih potrebščin, da bo lahko nadaljeval z napredovanjem. A Eisenhower je zagovarjal doktrino široke fronte in ne kocentričnega napada na ozkem delu fronte, zaradi česar bi lahko bila ogrožena bočna zaščita enojnega napada, ki bi tako lahko izgubil napredovalni moment. Kljub temu pa je Eisenhower namenil Montgomeryjevi [[21. armadna skupina (Združeno kraljestvo)|21. armadni skupini]] prioriteto za oskrbovanje pred [[operacija Market Garden|operacijo Market Garden]].&lt;ref&gt;Eisenhower. Stephen Ambrose, str. 162-164.&lt;/ref&gt; Kombinacija favoriziranja Montgomeryja in preusmeritev transportnih sredstev za transport zalednih štabov je pripomogla k temu, da je 3. armadi zmanjkalo goriva, da ni mogla izkoristiti slabotne nemške obrambe.&lt;ref&gt;Zaloga (2008): ''Armored Thunderbolt'', str. 184-193.&lt;/ref&gt; Konec septembra je bil večji nemški oklepni protinapad namenjen dokončni zaustavitvi Pattonovega napredovanja; v [[bitka za Arracourt|bitki za Arracourt]] je ameriška 4. oklepna divizija premagala nemške napadalce. Kljub tej zmagi pa je 3. armada obstala zaradi Einsenhowerjevega povelja. Ironično pa je, da so Nemci predvidevali, da je prav njihov protinapad zaustavil Pattonovo armado.&lt;ref&gt;von Mellenthin 1971, str. 381-382.&lt;/ref&gt;

Pattonovo hitro napredovanje je dokončno pokazalo njegovo sposobnost uporabe tehnoloških pridobitev Kopenske vojske ZDA. Za posebno pomembna dejavnika pri zavezniškemu uspehu v francoski kampanji leta 1944 sta se izkazala mobilnost in zračna premoč. Kopenska vojska ZDA je tako imela večje število tovornjakov, več zanesljivih tankov ter boljšo komunikacijsko opremo, kar je pripomoglo k sposobnosti delovanja z večjim tempom. Za največjo prednost ameriške 3. armade pa se je izkazala uporaba neposredne zračne podpore; tako je slednja armada imela večjo skupino generalštabnih častnikov [[G-2]], ki so bili posebej zadolženi za koordiniranje zračnih napadov, kot katerakoli druga armada.&lt;ref&gt;Gooderson 1998, str. 44.&lt;/ref&gt; Tretji armadi je bilo tako dodeljeno 19. taktično zračno poveljstvo, kateremu je poveljeval general [[Otto P. Weyland]]. Taktiko ''zaščite oklepne kolone'' je razvil general [[Elwood Quesada]] ([[9. taktično zračno poveljstvo (ZDA)|9. taktično zračno poveljstvo]]) za [[1. armada (ZDA)|1. armado]] med [[operacija Kobra|operacijo Kobra]]; v sklopu 3. armade pa so [[kontrolor zračnega prometa|kontrolorje zračnega prometa]] namestili v oklepnike v konici napada, da so po potrebi priklicali na pomoč zračno enoto in jo usmerili v napad na cilj na tleh pred njimi .&lt;ref&gt;Gooderson 1998, str. 85.&lt;/ref&gt; Zaradi Pattonovega bliskovitega napredovanja pa je ta del zavezniške fronte bil izpostavljen morebitnim bočnim nemškim napadom, zato sta Weyland in Patton razvila koncept intenzivnega zračnega izvidništva za nemškimi oklepnimi enotami, da bi na ta način zaščitili izpostavljene boke. 19. taktično zračno poveljstvo pa je uporabljalo tudi radar  [[Microwave Early Warning]] (MEW), s katerim so nadzorovali nemški letalski promet; radar pa so uporabili tudi za koordiniranje letalskih poti lastnih letal, ki so izvajala neposredno taktično podporo. Tesno sodelovanje med 3. armado in 19. taktičnim zračnim poveljstvom je zagotovilo največje število neposrednih letalskih napadov med vsemi tremi armadami (1., 3. in [[9. armada (ZDA)|9. armado]]). Kljub temu pa je Eisenhower sledil tradicionalni metodi širokega, frontalnega napredovanja, kljub temu da je Patton dokazoval, da lahko en, osredotočen in močno podprt napad doseže iste oz. celo boljše rezultate. 

Zaustavitev 3. armade v septembru je Nemcem omogočila, da so se reorganizirali in utrdili obrambne položaje, še posebej v t. i. [[Festung Metz]]. Tako je fronta v oktobru povsem mirovala. Šele naslednji mesec je zbral toliko sredstev, da je lahko začel novo ofenzivo. Napadel je 8. novembra 1944, toda storil je napako ker je napadel v slabem vremenu in na preširoki fronti, tako da mu v počasnem napredovanju ni uspelo prebiti nasprotnikovih linij ampak ga je le počasi potiskal nazaj. V decembru je le prišel do nemške meje, kjer pa ga je sovražnik pričakal v utrjeni Sigfriedovi liniji in tu so ga čakali novi zagrizeni boji. Tako je bila 3. armada skozi celotno jesen vpletena v skoraj popolno [[pozicijsko bojevanje]] z Nemci, pri čemer sta obe strani utrpeli visoke izgube za malo doseženega. Šele 23. novembra so Američani osvojili Metz; to je bila prva okupacija mesta po [[francosko-pruska vojna|francosko-pruski vojni]]. Iz te slepe ulice v Loreni in na meji ga je rešilo decembrsko dogajanje na Ardenski fronti kjer je dobil novo priložnost za dokazovanje. V samih lorenskih bojih pa se Patton ni posebej izkazal, storil je več napak, ki jih gre pripisati njegovi vihravosti in prevelikemu optimizmu. Predvsem bode v oči napad na široki fronti zaradi katerega ni bil sposoben prodreti saj je razsipaval z močjo brez večjega učinka. Nemci so se le počasi umikali v taktiki elastične obrambe in se zatem umaknili v mejne utrdbe kjer so ga tudi ustavili. Tako je Patton poceni izčrpal lastno ofenzivo za katero je na začetku menil, da ga bo hitro pripeljala vse do Rena.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author= Chester Wilmot|year= 1952|title= The struggle for Europe |publisher= Collins, London|isbn= |cobiss= |pages=290}}&lt;/ref&gt;

=== Ardeni ===
{{Main|Ardenska ofenziva (1944)}}
[[Slika:General Omar Bradley, General Dwight Eisenhower, and General George Patton, all graduates of West Point, survey war damage in Bastogne, Belgium. 1944-1945.jpg|thumb|225px|[[Omar Bradley|Bradley]], [[Dwight D. Eisenhower|Eisenhower]] in Patton]]

Decembra 1944 je Wehrmacht sprožil ofenzivo zadnjega upanja na [[zahodna fronta (druga svetovna vojna)|zahodni fronti]], ko je bila sprožena [[Ardenska ofenziva (1944)|operacija Straža na Renu]]; slednja se je razlila po Belgiji, Luksemburgu in severni Franciji. Pod poveljstvom feldmaršala [[Gerd von Rundstedt|Gerda von Rundstedta]] je 16. decembra 1944 29 nemških divizij (okoli četrt milijona vojakov) napadlo najšibkejši del zavezniške linije, jih prebilo in se usmerili proti [[Meuse (reka)|reki Meuse]], v eni najhujših evropskih zim zadnjih let. General Eisenhower je zjutraj 19. decembra sklical sestanek vseh višjih zavezniških poveljnikov zahodne fronte v svojem štabu, ki je bil takrat nastanjen blizu [[Verdun, Meuse|Verduna]], da skupaj razvijejo stategijo in odgovor na nemško ofenzivo. Ameriški viri so ofenzivo poimenovali bitka za izboklino ''(Battle of Bulge)''.

V tem času je bila Pattonova 3. armada vpletena v težke boje blizu [[Saarbrücken|Saarbrückna]]. Predvidajoč namen sestanka zavezniških poveljnikov je Patton ukazal svojemu štabu, da so izdelali tri različne operativne ukaze, s katerimi bi se 3. armada umaknila iz bojev pri Saarbrücknu in začela ofenzivno delovanje proti nemškim položajem v Ardenih.&lt;ref&gt;McNeese, Tim, ''Battle of the Bulge'', Chelsea House Publications, ISBN 0-7910-7435-8, 9780791074350 (2003), str. 77.&lt;/ref&gt; Sestanek vrhovnega poveljstva, katerega je bodil Eisenhower, so se udeležili generali Patton, Bradley in [[Jacob L. Devers|Jacob Devers]], generalmajor [[Kenneth William Dobson Strong|Kenneth Strong]], [[Arthur Tedder, 1st Baron Tedder|namestnik vrhovnega poveljnika Arthur Tedder]] ter večje število štabnih častnikov.&lt;ref&gt;Patton, G.S. and Blumenson, M., ''The Patton Papers: 1940-1945'', str. 599.&lt;/ref&gt; Eisenhower je sestanek pričel s trditvijo, da nemška ofenziva ni katastrofa, ampak priložnost ter da hoče videti samo vesele obraze.&lt;ref&gt;Griess, Thomas E. (ed.), ''The Second World War: Europe and the Mediterranean'', Square One Publishers, ISBN 0-7570-0162-9 (2002), str. 382.&lt;/ref&gt;  

Ko je Eisenhower vprašal Pattona, koliko časa bi rabil, da njegovih 6 divizij zapusti trenutne boje in prične s protinapadom, s katerim bi zmanjšal nemški pritisk na [[101. zračnoprevozna divizija (ZDA)|101. zračnoprevozno divizijo]], mu je odgovoril: »Takoj ko končate z menoj«&lt;!--As soon as you're through with me.--&gt;&lt;ref name=&quot;McNeese, Tim p. 75&quot;&gt;McNeese, Tim, ''Battle of the Bulge'', str. 75.&lt;/ref&gt; Nato je pojasnil, da je že pred sestankov dal izdelati tri različne načrte in da bo bodo 21. decembra (čez 48 ur) tri divizije izvedle protinapad.&lt;ref name=&quot;McNeese, Tim p. 75&quot;/&gt;&lt;ref&gt;Eisenhower, John S.D., ''The Bitter Woods'', Cambridge MA: Da Capo Press, ISBN 978-0-306-80652-0, 9780306806520 (1995), str. 356-257.&lt;/ref&gt; Eisenhower ga je zavrnil, da je to prezgodaj in da njegove tri divizije ne bodo pripravljene ter bo enote pošiljal postopoma. Patton je še enkrat razložil, da so vsi ukazi pripravljeni in da njegov štab samo čaka na njihovo izvršitev. Eisenhower mu je vseeno ukazal, da naj protinapad sproži šele zjutraj 22. decembra z najmanj tremi divizijami. Takoj po sestanku je Patton odšel k poljskemu telefonu in poklical svoj štab ter dejal le »Play ball« (''Sproži igro.'').&lt;ref name=&quot;Sobel, Brian p. 40&quot;&gt;Sobel, Brian, ''The Fighting Pattons'', str. 40.&lt;/ref&gt; Ta kodna besedna zveza je sprožila predhodno dogovorjeni operativni načrt, po katerem so mobilizirali tri ameriške divizije (4. oklepno, [[80. pehotna divizija (ZDA)|80. pehotno]] in [[26. pehotna divizija (ZDA)|26. pehotno divizijo]]) in jih poslali severno proti [[Bastogne|Bastognu]].&lt;ref name=&quot;McNeese, Tim p. 77&quot;&gt;McNeese, Tim, ''Battle of the Bulge'', str. 77.&lt;/ref&gt; Operacijski načrt je vključeval seznam vpletenih enot, transportni razpored sil, logistične potrebe (gorivo, oskrba), varnostne zahteve,...&lt;ref name=&quot;Sobel, Brian p. 40&quot;/&gt; Skupaj pa je Patton razporedil vseh šest divizij ([[3. korpus (ZDA)|3.]] in [[12. korpus (ZDA)|12. korpus]]) v dolgi črti od Bastogna do [[Diekirch]]a do [[Echternach]]a .&lt;ref&gt;McNeese, Tim, ''Battle of the Bulge'', str. 77-78.&lt;/ref&gt; V nekaj dneh je tako več kot 133.000 vozil 3. armade vozilo v napad, pri čemer so skupaj prevozili razdaljo 1,5 milijona milj, pri čemer so oskrbovalne enote premaknile okoli 62.000 ton zalog.&lt;ref&gt;McNeese, Tim, ''Battle of the Bulge'', str. 77-79.&lt;/ref&gt;         

21. decembra se je Patton srečal z Bradleyjem, da sta predabatirala napad naslednjega dne: »Brad, tokrat je Nemec vtaknil svojo glavo v mesoreznico in jaz držim držalo«&lt;!--Brad, this time the Kraut's stuck his head in the meatgrinder, and I've got hold of the handle.--&gt;&lt;ref name=&quot;McNeese, Tim p. 77&quot;/&gt; Patton je zagovarjal, da njegova 3. armada napreduje proti [[Koblenz]]u, s čimer bi odrezala celotno nemško izboklino v zavezniških položajih in obkolili vse vpletene nemške sile.&lt;ref name=&quot;Sobel, Brian p. 40&quot;/&gt; Bradley je dal veto na ta načrt, saj je bila njegova primarna skrb rešitev ameriških sil v obkoljenem Bastognu in ne ubitje večjega števila Nemcev.&lt;ref name=&quot;Sobel, Brian p. 40&quot;/&gt;&lt;ref&gt;Axelrod, Allan, ''Patton: Lessons In Leadership'', New York: Palgrave MacMillan, ISBN 978-0-230-61392-8 (2006), str. 149.&lt;/ref&gt;

Da bi ameriške sile imele dobro vreme med napredovanjem, s čimer bi lahko izvajali neposredno taktično podporo, je Patton ukazal kaplanu 3. armade polkovniku [[James O'Neill|Jamesu O'Neill]]u, da sestavi primerno molitev.&lt;!--Almighty and most merciful Father, we humbly beseech Thee, of Thy great goodness, to restrain these immoderate rains with which we have had to contend. Grant us fair weather for Battle. Graciously hearken to us as soldiers who call upon Thee that, armed with Thy power, we may advance from victory to victory and crush the oppression and wickedness of our enemies, and establish Thy justice among men and nations. Amen.--&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|last=Bell |first=Alison |url=http://www.latimes.com/news/local/la-me-1226-then-20101226,0,6693557.story story |title=A 1944 Christmas miracle for Gen. Patton - Los Angeles Times |publisher=latimes.com |date=2010-12-26 |accessed 2010-12-26}}&lt;/ref&gt; Ko se je vreme kmalu zatem razjasnilo, je Patton O'Neilla takoj odlikoval s [[bronasta zvezda|bronasto zvezdo]].&lt;ref name=&quot;deste&quot;/&gt;

Med napadom je Patton poveljeval svojim divizijam neposredno na fronti. Dostikrat je v svojem poveljniškem avtomobilu prehitel lastne enote, se nato ustavil in spodbujal enote, da hitreje napredujejo. Eden izmed podčastnikov se je tako spominjal: »Na poti proti Bastognu smo dostikrat videli Pattona ob robu ceste, ko nam je mahal. Ne vem, kako je bil nenehno pred nami, a je bil. Patton je bil tam in poskrbel, da se stvari odvijajo. Bil je delaven človek ... in velik general. Patton je imel teorijo, da Nemci ne znajo dobro streljati na umiku. Zato ni nikoli hotel se ustaviti. Edinokrat, ko se je ustavil na bojišču, je bilo, ko mu je zmanjkalo goriva«&lt;!--On the way to Bastogne, we would see Patton along the side of the road waving us on. I don't know how he got ahead of us all the time, but he did. Patton was right there breaking it up and getting things moving again. He was a relentless man...and a great general. Patton had a theory that the Germans didn't shoot as well on the run. That's why he never wanted to stop. The only time he stopped in the field was when he ran out of gas.--&gt;.&lt;ref&gt;Beck, John Jr. (Sgt.), ''[http://donmooreswartales.com/2010/05/26/fighting-for-gen-george-patton-at-the-bulge/ Fighting For Gen. George Patton at the Bulge]'', Don Moore's War Tales, 26 May 2010, dostopljeno 28. aprila 2011.&lt;/ref&gt;

26. decembra 1944, ko so predhodne enote 4. oklepne divizije dosegle Bastogne, je bil odprt koridor za oskrbe in nadomestne enote. Pattonova operacija izločitve šestih divizij, premika vseh treh operacij v zimi in rešitev Bastogna velja za enega največjih Pattonovih dosežkov med celotno vojno. Avtor John Macdonald slednjega označuje za enega najboljših primerov mojstrstva uporabe vojaške logistike, rekoč »morebiti njegov največji vojaški dosežek, ki je še vedno nepresežen, je logistična prerazporeditev, v 24 urah, celotnega armadnega korpusa med bitko za izboklino«&lt;ref name=&quot;MacDonald&quot;&gt;John MacDonald, (1999). But we are different...Quality for the Service Sector. Management Books, Oxfordshire UK. ISBN 1-85252-123-6&lt;/ref&gt; Patton je bil tudi enega mnenja, pri čemer je trdi, da je bila rešitev Bastogna »naša najbolj briljantna operacija do sedaj in je po mojem mnenju izvrsten dosežek vojne. To je moja največja bitka.«&lt;!--the most brilliant operation we have thus far performed, and it is in my opinion the outstanding achievement of the war. This is my biggest battle.--&gt;&lt;ref&gt;McNeese, Tim, ''Battle of the Bulge'', str. 79.&lt;/ref&gt;

=== Prečkanje Rena ===
Do februarja 1945 so bili Nemci v polnem umiku in Patton je s svojo armado prodrl v [[Posarje]]. Še enkrat je Patton doživel, da je višje poveljstvo dajalo prednost (v gorivu in oskrbi) drugim poveljstvom. Feldmaršal Montgomery je tako predlagal, da bi Pattonove sile zadržali v obrambni liniji na reki Ren. A Patton kaj takega ni načrtoval in je takoj pričel izvajati [[izvidništvo s silo]]&lt;!--reconnaissances in force--&gt;. [[5. pehotna divizija (ZDA)|Ameriška 5. pehotna divizija]] iz sestave 3. armade je v noči 22. marca 1945 prečkala Ren pri [[Oppenheim]]u, 36 ur pred načrtovanim Montgomeryjevim prečkanjem Rena - [[operacija Varsity|operacijo Varsity]]. Da bi dobili gorivo in drugo oskrbo, so se logistiki in oskrbniki 3. armade izdajali za pripadnike 1. divizije; v enem takem primeru so tako dobili več tisoč galon goriva iz skladišča goriva 1. armade.&lt;ref&gt;Wilmot, Chester, ''Allies Handed Stalin His Victory'', Life Magazine, 10 March 1952, p. 132&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Rickard, John N., ''Patton at bay: the Lorraine campaign, 1944'', Dulles, VA: Brassey's Inc., ISBN 1-57488-782-3 (2004), str. 85.&lt;/ref&gt; V prvem dnevu so Pattonove sile vzpostavile pet km globoko mostišče ter zajele 19.000 demoraliziranih nemških vojakov.

=== Task Force Baum ===
{{Main|Task Force Baum}}

26. marca 1945 je Patton poslal Task Force Baum (sestavljeno iz 314 vojakov, 16 tankov in drugih vozil) 80&amp;nbsp;km globoko v sovražnikovo zaledje, da bi osvobodili taborišče vojnih ujetnikov [[OFLAG XIII-B]] blizu [[Hammelburg]]a. Eden izmed tamkajšnjih vojnih ujetnikov je bil tudi Pattonov zet podpolkovnik [[John K. Waters]]. Celotna operacija je bila popolna katastrofa; samo 35 vojakov se je vrnilo, vsi drugi so bili ubiti ali zajeti ter izgubili so vseh 57 vozil. Waters je bil ustreljen in so ga morali pustiti v taborišču. Ko je Patton zvedel za neuspeh, je pobesnel. Sam je pozneje izjavil, da je bila to njegova edina napaka, storjena med drugo svetovno vojno. Prepričan je bil, da bi moral poslati celotno Bojno poveljstvo ''(Combat Command)'', silo trikrat močnejšo od TF Baum.&lt;ref&gt;Patton (Ordeal and Triumph) by Ladislas Farago, 1964, str. 790.&lt;/ref&gt;

=== Zadnje ofenzivne operacije ===
14. aprila 1945 je bil Patton povišan v polnega generala ([[štirizvezdni čin]]); njegovo povišanje je že dolgo zagovarjal sekretar za vojno Stimson kot priznanje za Pattonove dosežke med letom 1944.&lt;ref&gt;Jordan, Jonathan W., ''Brothers, Rivals, Victors: Eisenhower, Patton, Bradley, and the Partnership that drove the Allied Conquest in Europe'', New York: Penguin Group, ISBN 978-1-101-47524-9 (2011)&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Patton, G.S. and Blumenson, M., ''The Patton Papers, 1940-1945'', Cambridge MA: Da Capo Press, ISBN 0-306-80717-3 (1974) str. 655.&lt;/ref&gt; Pattonov operacijski štab je pripravljal že načrte za zasedbo [[Praga|Prage]], ko je Eisenhower zaradi pritiska Sovjetske zveze&lt;ref&gt;&quot;Why Eisenhower's Forces Stopped at the Elbe&quot;, Forrest C. Pogue, World Politics, Vol. 4, No. 3 (Apr., 1952), str. 356-368, Published by: Cambridge University Press, URL: http://www.jstor.org/stable/2009127&lt;/ref&gt; ukazal, da se ameriške sile na Češkoslovaškem ustavijo tik pred mestom. Pattonove sile so 6. maja 1945 osvobodile [[Plzeň|Pilsen]] in večino zahodne [[Bohemija|Bohemije]].

V svojem napredovanje od Rena do Labe je Pattonova 3. armada osvojila 32.763 kvadratnih milj sovražnikovega ozemlja. V tem obdobju je 3. armada doživela tudi svoje največje izgube: 2.102 padlih, 7.954 ranjenih in 1.591 pogrešanih vojakov. Sovražnikove izgube v tem času pa so nanesle 20.100 padlih, 47.700 ranjenih in 653.140 ujetih.&lt;nowiki&gt;&lt;/ref name=&quot;Wallace, Brenton G. 1946, pp. 194-195&quot;/&gt;&lt;/nowiki&gt; Od pričetka delovanja 1. avgusta 1944 v Normandiji do 9. maja 1945 je bila 3. armada v 281 dneh bojev.&lt;nowiki&gt;&lt;/ref name=&quot;Wallace, Brenton G. 1946 pp. 194-195&quot;/&gt;&lt;/nowiki&gt; Napredovala je dalje in hitreje kot katerakoli druga armada v vojaški zgodovini, pri čemer je prečkala 24 večjih rek in osvojila 81.500 kvadratnih milj sovražnikovega ozemlja, vključno z več kot 12.000 mesti in večjimi naselji&lt;!--town--&gt;.&lt;/ref name=&quot;Wallace, Brenton G. 1946 pp. 194-195&quot;/&gt; Z normalno močjo med 250.000 in 300.000 vojaki je 3. armada ubila, ranila ali zajela okoli 1.811.388 sovražnikovih vojakov, šestkrat več kot je imela pripadnikov.&lt;/ref name=&quot;Wallace, Brenton G. 1946 pp. 194-195&quot;/&gt;&lt;ref&gt;''U.S. Third Army After Action Report'', May 1945, Headquarters, Third U.S. Army, 1 August 1944 - 9 May 1945 VOL. I (Operations).&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Fuller, Robert P., ''Last shots for Patton's Third Army'', Portland, ME: NETR Press, ISBN 0-9740519-0-X (2004), str. 254.&lt;/ref&gt; 3. armada pa je imela 16.596 padlih, 96.241 ranjenih in 26.809 pogrešanih v akciji, skupaj torej 139.646 žrtev, pri čemer je razmerje skoraj 1:13 v ameriško korist.&lt;ref&gt;''U.S. Third Army After Action Report'', May 1945, Headquarters, Third U.S. Army, 1 August 1944 - 9 May 1945 VOL. I (Operations) [unclassified]&lt;/ref&gt;

== Junijski obisk Kalifornije ==
[[Slika:Patton during a welcome home parade in Los Angeles, June 9, 1945.jpg|thumb|left|250px|Patton med parado v [[Los Angeles]]u ([[Kalifornija]]).]]

Dostikrat je v zgodovini spregledan topli sprejem, ki ga je Patton doživel 9. junija 1945, ko je bil skupaj z generalporočnikom Zračnih sil Kopenske vojske ZDA [[Jimmy Doolittle|Jimmyjem Doolittlom]] počaščen s parado v [[Los Angeles]]u in sprejemom v [[Los Angeles Memorial Coliseum]]u pred množico več kot 100.000 ljudmi. Naslednji dan sta Patton in Doolittle obiskala metropolitansko področje Los Angelesa. Patton je tako govoril pred mestno hišo v [[Burbank, Kalifornija|Burbanku]] in na [[Rose Bowl (stadion)|stadionu Rose Bowl]] v [[Pasadena, Kalifornija|Pasadeni]]. Pri tem je bil oblečen v popolno uniformo s čelado, na kateri je bila vrsta štirih zvezd, s polno medalj na prsih in dvema pištolama s slonokoščenima držaloma.&lt;ref&gt;Province, Charles M. ''The Unknown Patton''. CMP Publications, 2002, str. 16.&lt;/ref&gt; V svojem govoru je uporabil številne kletvice, kot je bil navajen z govorov pred vojaki; govoril je o razmerah v Evropi in o ruskih zaveznikih. To je do zdaj edini znani primer, ko je Patton nastopil pred večjo civilno množico v ZDA.

Med obiskom je Patton podaril izvirno kopijo [[Nürnberški zakoni|Nürnberških zakonov iz leta 1935]], ki jo je skrivoma pretihotapil iz Nemčije, [[The Huntington Library|Knjižnici Huntington]] iz [[San Marino, Kalifornija|San Marina]]. Ob izročitvi je Patton zaprosil, da prejema knjige uradno ne zabeležijo in tudi v času njegovega življenja ne razkrijejo, da imajo zakoniko (po njegovi zaslugi). Knjižnica je zakonik obdržala kljub pravnemu navodilu iz leta 1969, po katerem je knjižnica morala (zaradi zahteve Pattonove družine) predati vso Pattonovo zapuščina [[Kongresna knjižnica|kongresni knjižnici]]. 26. junija 1999 je takratni predsednik Knjižnice Huntington, Robert Skotheim, uradno objavil, da bo nürnberški zakon knjižnica za stalno posodila [[Skirball Cultural Center|Kulturnemu centru Skirball]] iz Los Angelesa. 25. avgusta 2010 je [[National Archives and Records Administration|NARA]] oznanila, da bo zakonik dodeljen v njihovo zbirko.&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.telegraph.co.uk/news/newstopics/world-war-2/7964839/Nuremberg-Laws-handed-over-to-US-National-Archives.html|title=Nuremberg Laws handed over to US National Archives|publisher=Daily Telegraph, UK|date=August 26, 2010|accessdate=August 26, 2010}}&lt;/ref&gt;

== Prometna nesreča in smrt ==
[[Slika:General Patton's grave 300806.jpg|thumb|Pattonov grob v Hammu (Luksemburg).]]

9. decembra 1945 je bil Patton huje ranjen v prometni nesreči. On in njegov načelnik štaba, generalmajor [[Hobart R. Gay]], sta bila na dnevnem izletu, da bi lovila fazane na podeželju okoli [[Mannheim]]a. Vozila sta se v [[Cadillac Series 7|Cadillacu Model 75]], katerega je vozil poddesetnik&lt;!--PFC--&gt; Horace L. Woodring (1926–2003),&lt;ref&gt;[http://www.nytimes.com/2003/11/09/us/h-l-woodring-dies-at-77-was-driver-in-patton-crash.html H. L. Woodring Dies at 77; Was Driver in Patton Crash] from ''[[The New York Times]]''&lt;/ref&gt; pri čemer je Patton sedel na zadnjem desnem sedežu in general Gay na njegovi levi. Ob 11:45 blizu Neckarstadta (Mannheim-Käfertal) je [[GMC CCKW|2-tonski tovornjak GMC]], katerega je vozil tehnični vodnik&lt;!--Technical Sergeant--&gt; Robert L. Thompson, naredil levi zavoj pred Pattonovim vozilom. Slednje je z nizko hitrostjo trčilo v prednji del tovornjaka.

Sprva se je zdelo, da je nesreča le manjša, saj sta bili vozili le v najmanjši meri poškodovani in nihče v tovornjaku, kot Gay in Woodring, ni bil poškodovan. A nato se je izkazalo, da je Patton naslonjen nazaj na sedežu in da težko diha; med trkom je namreč z glavo udaril v kovinski del razdelitve med prvimi in zadnjimi sedeži. Udarec je povzročil težko poškodbo hrbtenice. Paraliziran od vratu navzdol, je bil nemudoma odpeljal v vojaško bolnišnico v [[Heidelberg]], kjer so ugotovili [[kvadriplegija|kvadriplegijo]]. 21. decembra 1945 je Patton umrl zaradi [[Pljučna embolija|pljučne embolije]]. Pogrebna slovestnost so imeli v Kristusovi cerkvi ''(Christuskirche)'' v Heidelberg-Südstadtu.

Nesreča in zadnji dnevi Pattona so bili dramatizirani v filmu ''[[The Last Days of Patton]]'' iz leta 1986, v katerem je Pattona ponovno upodobil [[George C. Scott]].

Pattona so sprva pokopali na [[Luksemburško ameriško pokopališče in spomenik|Luksemburškem ameriškem pokopališču in spomeniku]] ''(Luxembourg American Cemetery and Memorial)'' v [[Hamm, Luksemburg|Hammu]], kjer so pokopani pripadniki 3. armade; to so storili na Pattonovo željo, ki si je želel »biti pokopan z mojimi možmi«.&lt;ref&gt;[http://www.abmc.gov/cemeteries/cemeteries/lx.php American Battle Monuments Commission]&lt;/ref&gt; 19. marca 1947 so njegove posmrtne ostanke prekopali na bolj imenitno mesto na pokopališču, na čelo njegovih mož. Na družinskem pokopališču v [[San Gabriel, Kalifornija|San Gabrielu]] so mu postavili nagrobnik in v tamkajšnji cerkvi mu posvetili tudi okno iz obarvanega stekla, na katerem je med drugim upodobljen na tanku. Prav tako so mu na področju cerkve postavili še spomenik. 

Pattonov avtomobil so pozneje popravili in ga vrnili v uporabo. Trenutno se nahaja v zbirki (skupaj z drugimi Pattonovimi rečmi) [[General George Patton Museum|Muzeja generala Georga Pattona]] v [[Fort Knox, Kentucky|Fort Knoxu]].

== Kontraverznosti in kritike ==
=== Pattonovi problemi s humorjem, izgledom in novinarji ===
Medtem ko je bil Eisenhower priljubljen med vojaki (tudi zaradi njegovega smisla za humor, uperjenega proti njemu), je Patton sovražil šale o sebi rekoč, če bi jih sprejel kot šale, bi se posledično zmanjšal njegov ugled pri vojakih, ki bi morali spoštovati svojega poveljnika.

Patton naj bi tako imel visoko spoštovanje do vseh vojakov pod njegovim poveljstvom, še posebej do ranjencev. A do vojakov s psihološkimi problemi, nastalimi na bojišču, ni čutil usmiljenja, ampak jih je označil za simulante.&lt;ref&gt;&quot;The Day of Battle&quot; Rick Atkinson pp. 148 Atkinson's citation from &quot;The Patton Story: He Slapped, He Raged, He Sobbed in Anger,&quot; ''Cincinnati Post'', February 28, 1947, 26, from McCormick Research Center, First Division Museum, Cantigny, Ill.&lt;/ref&gt; Številne Pattonove direktive so bile namenjene oskrbi navadnih vojakov pod njegovim poveljstvom&lt;ref&gt;Wallace, Brenton Greene, ''Patton and his Third Army'', Harrisburg, PA: Military Service Publishing Co. (1946), str. 97.&lt;/ref&gt;; tako je ukazal, da se jim razdelijo zaplenjene sovražnikove zaloge hrane in (alkoholne) pijače&lt;ref&gt;LeadingMarines.com, ''[http://www.facebook.com/note.php?note_id=129212906043 The Command and Staff Methods of General George S. Patton Jr. U.S. Army]''&lt;/ref&gt;. Ta njegova skrb je bila spregledana s strani medijev in so raje poročali o njegovem sistemu kazni za častnike kot vojake, ki se niso dnevno brili in niso nenehno nosili čelad ter gamaš. Vojaki, ki so se neposredno borili s sovražniki, so imeli prednost pri dostavi pošte, razdelitvi tople hrane, uporabi tušev, izdajanju uniform,... kot tudi pri izdajanju dovolilnic za izhod in menjavi celotne enote iz frontnih linij.&lt;ref&gt;Decker, Jeffrey W. (Maj.), ''Logistics and Patton's Third Army: Lessons for Today's Logisticians, Air &amp; Space Power Journal, 20 March 2003&lt;/ref&gt; Skrb za dobrobit vojakov je šla tako daleč, da je Patton (neuspešno) poskušal prepričati vodnika [[Bill Mauldin|Billa Mauldina]], ilustratorja v reviji ''[[Stars and Stripes]]'', da neha prikazovati vojake kot izmučene in raztrgane,..., ampak naj jih raje prikazuje bolj spodobno.&lt;ref&gt;''[http://www.time.com/time/magazine/article/0,9171,803531,00.html The Press: G.I. Mauldin versus G. Patton]'', Time Magazine, 26 March 1945&lt;/ref&gt; 

Patton je bil tudi znan po občasnih odkritih kritikah: »Dvoje najbolj nevarnih orožij, ki jih imajo Nemci, so naš oklepni [[poltovornjak]] in [[džip]]. Poltovornjak zato, ker vojaki v njem postanejo pogumni, ker mislijo, da so v tanku. Džip pa zato, ker imamo mnogo slabih voznikov«&lt;!--The two most dangerous weapons the Germans have are our own armored halftrack and jeep. The halftrack because the boys in it go all heroic, thinking they are in a tank. The jeep because we have so many God-awful drivers--&gt;. Med ardensko ofenzivo je Patton dejal, da bi zavezniki »morali pustiti prasce [Nemce] priti vse do Pariza, nakar pa bi jih morali odrezati in zajeti!«&lt;!--let the sons-of-bitches [Germans] go all the way to Paris, then we'll cut 'em off and round 'em up!--&gt; Prav tako je predlagal, da bi njegova 3. armada »potisnila Britance [njihove zaveznike] nazaj v morje v drugem [[bitka za Dunkirk|Dunkirk]]&lt;nowiki/&gt;u«.&lt;ref&gt;{{cite book|last=Evans|first=Colin|title=Great feuds in history: ten of the liveliest disputes ever|publisher=John Wiley and Sons|year=2001|pages=151–168|isbn=0471380385}}&lt;/ref&gt;

Medtem ko ima Patton danes sloves višjega generala, ki je bil tako neučakan kot tudi impulziven, z malo tolerance do častnikov, ki niso uspeli na bojišču, je resnica drugačna. V primerjavi z poveljnikom Omarjem Bradleyjem, je Patton med celotno vojno odslovil le enega generala ([[Orlando Ward|Orlanda Warda]]), pa še to po dveh opozorilih; Bradley pa je med vojno odslovil oz. zamenjal številne generale. .&lt;ref&gt;D'Este, Carlo, ''Patton'', str. 467-468: Patton je tako zabeležil, da je Bradley »preveč navajen na odrez glav. Zaradi tega bodo divizijski poveljniki izgubili zaupanje vase«&lt;!--too prone to cut off heads. This will make division commanders lose their confidence--&gt;.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;D'Este, Carlo, str. 467.&lt;/ref&gt;

Patton je tudi namerno vzdrževal podobo nenehno urejenega vojaka, v upanju, da bo to motiviralo njegove vojake. Po navadi je nosil spolirano čelado, jahalne hlače in visoke jahalne škornje. Njegova najbolj znana osebna oborožitev sta bila dva revolverja (a [[Colt Single Action Army]] .45 Peacemaker in pozneje [[S&amp;W Model 27]] .357), ki sta imela slonokoščena ročaja in sta bila prekrita z nikljem. Njegova vozila so bila označena z (pre)velikimi oznakami čina in opremljena z sirenami. 

Kljub temu, da je Patton imel številne kritike med novinarji, pa so ga drugi hvalili v svojih člankih. Tako je novinar [[UPI]]-ja zapisal: »General George S. Patton verjame, da je najboljši vojak vseh časov. Sam sebe je prepričal, da ne bo nikoli podlegel dvomu. Ta njegova popolna vera v samega vase kot stratega in mojstra poguma, je okužila celotno njegovo armado. Tako da so možje drugega ameriškega korpusa v Afriki in nato tretje armade v Franciji nenazadnje verjeli, da so pod njegovim poveljstvom nepremagljivi.«&lt;!--Gen. George S. Patton believed he was the greatest soldier who ever lived. He made himself believe he would never falter through doubt. This absolute faith in himself as a strategist and master of daring infected his entire army, until the men of the second American corps in Africa, and later the third army in France, believed they could not be defeated under his leadership.--&gt;&lt;ref&gt;Pinkley, Virgil, ''Gen. George Patton Believed Himself Greatest Soldier; Entire Army Felt Same Way,'' reprinted in ''Nevada State Journal'', 23. december 1945, str. 15.&lt;/ref&gt;

=== Po nemški predaji ===
Po kapitulaciji Tretjega rajha 8. maja 1945 je Patton ocenil, da bo Sovjetska zveza prekinila zavezništvo z ZDA. Zaskrbljen je bil, da okoli 25.000 ameriških vojaških ujetnikov, ki jih je osvobodila Rdeča armada, ne bo prišlo nazaj domov. Tako je svojim nadrejenim predlagal, da se Sovjete izžene iz srednje in vzhodne Evrope, dokler je sovjetska Rdeča armada šibka, slabo opremljena in posledično premagljiva, ter dokler ne utrdi svoj položaj in oblast v &quot;osvobojenih&quot; državah. Glede tega se je obrnil na podsekretarja za vojno [[Robert P. Patterson|Roberta P. Pattersona]], da bi se ukinil t. i. točkovni sistem (po koncu spopadov so Američani uvedli sistem, preko katerega so vojaki bili demobilizirani na podlagi točkovanja dolžine trajanja vojaškega služenja), s čimer je njegova 3. armada izgubljala vojake: »Gospod sekretar, za Božjo voljo, ko pridete domov, ustavite ta točkovni sistem; ustavite razkroj teh armad. Obdržite spolirane škornje, nabrušene bajonete in prikažite sliko sile in moči tem ljudem, Sovjetom. To je edini jezik, ki ga oni razumejo«&lt;!--Mr. Secretary, for God's sake, when you go home, stop this point system; stop breaking up these armies. Let's keep our boots polished, bayonets sharpened, and present a picture of force and strength to these people, the Soviets. This is the only language they understand.--&gt; Ko ga je Patterson, ki je nekaj mesecev pozneje postal sekretar, vprašal, kaj bo naredil, mu je Patton odgovoril: »Želim, da Rdeči armadi poveste, kje so njihove meje in jim daste omejen čas, da se vrnejo nazaj od koder so prišli. Opozorite jih da, če tega ne bodo storili, jih bomo mi potisnili nazaj «&lt;!--I would have you tell the [[Red Army]] where their border is, and give them a limited time to get back across. Warn them that if they fail to do so, we will push them back across it.--&gt;&lt;ref&gt;Robert Wilcox, Target Patton, Regnery, New York, 2008, str. 112.&lt;/ref&gt;

Osebno je bil Patton razočaran zaradi odločitve vodstva Kopenske vojske ZDA, katero mu ni zaupalo poveljstva na [[Pacifik]]u. Razočaran s svojim položajem vojaškega guvernerja Bavarske in v depresiji, ker je bil prepričan, da se ne bo nikoli več bojeval, je pričel dajati vse bolj nesmiselne izjave in se tako pričel tudi obnašati. [[Carlo D'Este]] v delu ''[[Patton: A Genius for War]]'' je tako njegovo obnašanje pripisal poškodbi možganov zaradi več poškodb glave med avtomobilskimi in jahalnimi nesrečami.&lt;ref name=&quot;deste&quot;/&gt;

Zaradi svojih izjav je bil  slabo zapisan pri nadrejenih in v ameriški javnosti. Kot podpornik republikancev, je primerjal poražence ameriških volitev in naciste v Nemčiji, rekoč da je biti nacist v Nemčiji, enako kot »biti demokrat v ZDA«. Kmalu zatem je bil razrešen poveljevanja 3. armade in bil premeščen v [[15. armada (ZDA)|15. armado]], ki je bila armada le na papirju. Pričel je pripravljati zgodovino vojne.

=== Prepričanja glede rase in nacionalnosti ===
Njegova prepričanje glede manjšin so se spreminjala skozi čas in glede na okoliščine, pri čemer je bila najpomembnejša vojaška potreba. 

{{Quotation|O črnih vojakih: ''Individualno so oni dobri vojaki, a sem že pred časom izrazil svoje prepričanje in nikdar nisem našel potrebe, da bi jih zamenjal, da 
obarvani vojak ne more dovolj hitro misliti, da bi se bojeval v oklepu.''&lt;!--
Individually they were good soldiers, but I expressed my belief at the time, and have never found the necessity of changing it, that a 
colored soldier cannot think fast enough to fight in armor.--&gt;&lt;ref&gt;Patton. ''War As I Knew It''. str. 60.&lt;/ref&gt;}}

Patton pa je tudi dejal, da je bolj kot rasa ali religija pomembna kakovost vojaške službe:&lt;ref name=Clare/&gt; 
''Ne briga me, kdo je človek. Lahko je črnuh ali Žid, a če obvlada zadevo in stori svojo nalogo, potem lahko ima vse, kar imam. Bog! Ljubim ga.&lt;!--
I don't give a damn who the man is. He can be a nigger or a Jew, 
but if he has the stuff and does his duty, he can have anything I've got. By God! I love him.--&gt;&lt;ref name=&quot;Clare&quot;&gt;{{cite web
| title=The Claremont Institute—Footnotes to Greatness
| author=Victor Davis Hanson | date=2004-03-29
| publisher=Claremont Review of Books (Spring 2004)
| accessdate=2008-09-23
|url=http://www.claremont.org/publications/crb/id.935/article_detail.asp
}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Hirschon&quot;&gt;{{cite book
| title=General Patton: A Soldier's Life
| author=Stanley P. Hirshson | year=2003 | pages=864 strani
| publisher= | accessdate=2008-09-23
|url=http://books.google.com/?id=xOLMGBKbjGUC&amp;pg=PA412&amp;lpg=PA412&amp;dq=%22He+can+be+a+nigger+or+a+Jew%22
| isbn=0060009829
}}
&lt;/ref&gt;

Pozneje je Patton nagovoril skupino afroameriških tankistov:
{{Quotation|Možje, vi ste prvi črnski tankisti, ki se borite v ameriški vojski. Nikdar ne bi zaprosil za vas, če ne bi bili dobri. Nimam nič drugega kot najboljše v svoji armadi. Ne briga me barva vaše kože, dokler greste tja in ubiti tiste Nemce, pasje sinove. Vsi vas gledajo in od vas pričakujejo velike stvari. Večina vaše rase gleda na vas. Ne razočarajte jih in prekleto, ne razočarajte mene!&lt;!--Men, you're the first Negro tankers to ever fight in the American Army. I would never have asked for you if you weren't good. I have nothing but the best in my Army. I don't care what color you are as long as you go up there and kill those Kraut sons of bitches. Everyone has their eyes on you and is expecting great things from you. Most of all your race is looking forward to you. Don't let them down and damn you, don't let me down!--&gt;&lt;ref name=&quot;Wilson 1999&quot;&gt;Wilson, Joe W. ''The 761&lt;sup&gt;st&lt;/sup&gt; &quot;Black Panther&quot; Tank Battalion in World War II&quot;. Jefferson, NC: McFarland &amp; Company, 1999. str. 53.&lt;/ref&gt;|}}

Patton je prav tako zahteval, da se v vojaške tribunale doda črnske častnike, ko so bili sojeni črnski pripadniki.&lt;ref name=Clare/&gt; Med vojno v Evropi je največ časa preživel s svojim afroameriških pomočnikov vodnikom Meeksom, več kot z drugimi,&lt;ref name=Clare/&gt; pri čemer se je med njima razvil odnos medsebojnega spoštovanja, ki je presegal običajni odnos med generalom in njegovim [[purš]]em. Patton ni maral Britance,&lt;ref name=Clare/&gt; je pa cenil Montgomeryjeve organizacijske sposobnosti, bolj kot sta jih cenila Eisenhower ali Bradley.&lt;ref name=Clare/&gt;

Po osvoboditvi [[koncentracijsko taborišče Buchenwald|KZ Buchenwald]] je bil Patton zgrožen nad odkritjem. Nemški domačini so večinoma govorili, da niso vedeli za uničevalno dejavnost taborišča, medtem ko so nekateri priznali, da so vedeli za zločine, a niso mogli nič narediti. Posledično je Patton ukazal, da so okoli 2.000 okoliških prebivalcev prisilili k ogledu taborišča in tako sami videli, kaj so Nemci storili v taborišču.

Kljub temu da je bila velika večina njegovih prepričanj v skladu s splošno mentaliteto tistega časa, pa je bil občasno izredno neposreden pri izražanju. Tako je nekoč dejal:
{{Quotation|Težava pri razumevanju Rusa je v tem, da se mi ne zavedamo dejstva, da on ni Evropejec, ampak je Azijec in tako misli zlobno. Mi ne moremo razumeti Rusa, kot tudi ne Kitajca ali Japonca, in od tega kar sem videl, nimam nobene večje potrebe, da bi jih razumel, razen da vem koliko svinca ali železa je potrebno, da se jih ubije. Poleg njegovih drugih pretkanih lastnosti pa Rus tudi nima nobenega spoštovanja do človeškega življanja in vsi so pasji sinovi, barbari in kronični pijanci.&lt;!--The difficulty in understanding the Russian is that we do not take cognizance of the fact that he is not a European, but an Asiatic, and therefore thinks deviously. We can no more understand a Russian than a Chinese or a Japanese, and from what I have seen of them, I have no particular desire to understand them except to ascertain how much lead or iron it takes to kill them. In addition to his other amiable characteristics, the Russian has no regard for human life and they are all out sons-of-bitches, barbarians, and chronic drunks.--&gt;&lt;ref&gt;[http://www.pattonhq.com/unknown/chap10.html The Unknown Patton Chapter Ten (The Patton Philosophy)]&lt;/ref&gt;|}}

Potem ko je prebral [[Koran]] in opazoval Severne Afričane, je napisal svoji ženi: ''Pravkar končal z branjem Korana - dobra knjiga in zanimiva''. Z zanimanjem je opazoval lokalne navade in metode, poznavalno pisal o lokalni arhitekturi in tudi ocenil hitrost širjenja govoric v arabski deželi na 40-60 milj na dan. Kljub svojemu spoštovanju do Korana pa je bil kritičen do [[islam]]a: ''Zdi se mi, da sta fatalistično učenje Mohameda in splošno zaničevanje žensk vodilna vzroka za zavrt napredek Arabca. Tu, mislim, je besedilo za kakšno dobro pridigo o vrlinah krščanstva.&lt;!--After reading the [[Qur'an|Koran]] and observing North Africans, he wrote to his wife, &quot;Just finished reading the Koran—a good book and interesting.&quot; Patton had a keen eye for native customs and methods, wrote knowingly of local architecture, even rated the progress of word-of-mouth rumor in Arab country at 40–60 miles a day. In spite of his regard for the Koran, he concluded, &quot;To me it seems certain that the fatalistic teachings of Mohammad and the utter degradation of women is the outstanding cause for the arrested development of the Arab. . . . Here, I think, is a text for some eloquent sermon on the virtues of Christianity.--&gt;&lt;ref&gt;{{cite news |url=http://www.time.com/time/magazine/article/0,9171,793941-2,00.html |publisher=[[Time (revija)|Time]] magazine |date=November 10, 1947 |title=The General and the Admiral}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Patton. ''War As I Knew It'', str. 49.&lt;/ref&gt;

=== Odnos z Eisenhowerjem ===
{{main|Dwight D. Eisenhower}}
[[Slika:American World War II senior military officials, 1945.JPEG|thumb|275px|Patton (sedi, drugi iz leve) in Eisenhower (sedi v sredini) z drugimi ameriškimi poveljniki leta 1945.]]

Odnos med Pattonom in Eisenhowerjem je bil dolgo časa predmet preučevanja zgodovinarjev, saj se je v času druge svetovne vojne razmerje med tema popolnoma zasukalo v manj kot dveh letih. Ko sta se Patton in Eisenhower prvič srečala sredi [[1920.|20. let 20. stoletja]], je bil Patton šest let več vojaške službe kot Eisenhower; slednji je Pattona videl kot vodilnega v tankovskem bojevanju. V obdobju med obema svetovnima vojnama se je zaradi [[velika gospodarska kriza|velike depresije]] zmanjšal proračun Kopenske vojske ZDA in posledično so se zmanjšala sredstva za razvoj tankovske sile. V letih 1935 in 1940 sta Patton in Eisenhower postala zelo tesna prijatelja, tako da so njuni družini skupaj preživljale poletne počitnice. Leta 1938 je bil Patton povišan v [[polkovnik]]a, tako da je podpolkovnik Eisenhower dejal, da vidi Pattona kot prijatelja, nadrejenega častnika in mentorja. 

Ob izbruhu druge svetovne vojne je vodstvo Kopenske vojske ZDA prepoznalo Pattonovo izvedenost na področju mehaniziranega bojevanja in je bil kmalu povišan v brigadnega generala in nato v manj kot letu dni še v generalmajorja. Leta 1940 je podpolkovnik Eisenhower zaprosil brigadnega generala Pattona, da bi služil v tankovski službi. Patton je to sprejel rekoč, da ne vidi boljšega človeka, ki bi služil pod njim. [[George Marshall]], ki se je zavedal, da bo zaradi vojne potrebno uporabiti ves vojaški talent, ki je na voljo, je imel druge načrta za Eisenhowerja. Leta 1941, po petih letih s činom podpolkovnika, je bil Eisenhower povišan v polkovnika in v pol leta še v brigadnega generala. Patton je bil še vedno nadrejen Eisenhowerju v [[Regularna vojska (ZDA)|Regularni vojski]], a to se je spremenilo v vse večji naborniški vojski (t. i. [[Army of the United States]]). Leta 1942 je bil Eisenhower povišan v generalmajorja in čez nekaj mesecev še v generalporočnika, s čimer je prehitel Pattona v vojaški hierarhiji. Ko so zavezniki oznanili invazijo na Severno Afriko, pa se je generalmajor Patton nenadoma znašel pod poveljstvom svojega bivšega podrejenega, ki ga je zdaj prehitel za en čin. Leta 1943 je Patton postal generalporočnik eden mesec po tem, ko je bil Eisenhower povišan v polnega (štirizvezdnega) generala. Patton, v nasprotju s svojim javnim komentiranjem drugih stvari, ni nikoli govoril o Einsenhowerjevi bliskoviti karieri, pri čemer je poudaril, da je njuno profesionalno sodelovanje neokrnjeno. Zasebno pa je Patton večkrat opozoril Eisenhowerja, da sta še vedno oba polkovnika v Regularni vojski (kar sta bila vse skozi do leta 1943), pri čemer je bil Patton senioriteto zaradi predhodnega povišanja. Ko je bil Patton kritiziran zaradi incidenta oklofutanja na Siciliji, se je Eisenhower (kot njegov nadrejeni) privatno srečal z njim in ga takrat okaral. Eisenhower pa je bil tudi zaslužen, da je Patton pozneje prejel poveljstvo v Franciji, potem ko so ga drugi prestavljali na različne nepomembne položaje v Angliji. V Franciji pa se je Patton znašel pod poveljstvom še enega svojega bivšega podrejena, [[Omar Bradley|Omarja Bradleyja]], s katerim je ohranil isto stopnjo profesionalnega sodelovanja kot s Eisenhowerjem.

Po koncu druge svetovne vojne je bil Patton (zdaj tudi on polni general) postal okupacijski poveljnik Bavarske; tako je zagotovil rešitev svetovno znanih [[Lipicanci|lipicancev]] iz [[dunaj]]ske [[dunajska jahalna šola|jahalne šole]], saj se je bal, da bi jih Rdeča armada poklala za hrano. Patton je bil položaja razrešen potem, ko je javno govoril proti kaznovalni okupacijski direktivi [[JCS 1067]].&lt;ref&gt;Walter L. Dorn ''&quot;The Debate Over American Occupation Policy in Germany in 1944–1945&quot;'' Political Science Quarterly, Vol. 72, No. 4. (December, 1957), str. 481–501.&lt;/ref&gt; Njegov vidik vojne je bil, da je z odstranitvijo Hitlerja prišel čas preoblikovanja nemških oboroženih sil v zaveznika v morebitni vojni proti Sovjetski zvezi, katero je Patton globoko preziral in smatral za večjo nadlogo kot Nemce. Med tem obdobjem je tudi zapisal, da je bila zavezniška zmaga brez pomena, če bo zaradi tega sledil vzpon še [[Josef Stain|večjega tirana]] kot Hitler, pri čemer bi vojska ''mongolskih divjakov'' nadzirala polovico Evrope. Eisenhower je končno imel dovolj takih izjav in je Pattona razrešil vseh dolžnosti in ukaz njegovo vrnitev v ZDA. Ko je Patton javno obtožil Eisenhowerja, da misli bolj na politično kariero kot na svojo vojaško dolžnost, je njuno prijateljstvo dokončno razpadlo. Prav tako pa je bil Patton kritičen do zavezniške uporabe nemškega [[prisilno delo|prisilnega dela]]; v svojem dnevniku je tako zapisal: ''Nasprotujem tudi pošiljanju vojnih ujetnikov na delo kot sužnje v tuje dežele (še posebej v Francijo), kjer bodo številni stradali do smrti''&lt;!--I'm also opposed to sending PW's to work as slaves in foreign lands (in particular, to France) where many will be starved to death.--&gt;. Prav tako je zapisal slednje: ''Zanimivo se je spomniti, da smo se borili med revolucijo za obrambo pravic človeka in med državljansko vojno za ukinitev suženjstva in zdaj smo nazaj pri obeh teh principih.&lt;!--It is amusing to recall that we fought the revolution in defense of the rights of man and the civil war to abolish slavery and have now gone back on both principles.--&gt;&lt;ref&gt;John Dietrich. ''The Morgenthau Plan: Soviet Influence on American Postwar Policy'' (2002), str. 127-&lt;/ref&gt;

== Patton v očeh sodobnikov ==
1. februarja 1945 je general Eisenhower zapisal poročilo, v katerem je razporedil podrejene ameriške generale na evropskem bojišču glede na njihove vojaške sposobnosti.&lt;ref&gt;Mitchell, Arthur, ''Hitler's Mountain: the Führer, Obersalzberg and the American occupation of Berchtesgaden,'' Jefferson, NC: McFarland &amp; Co., ISBN 978-0-7864-2458-0 (2007), str. 85.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;D'Este, Carlo p. 801&quot;&gt;D'Este, Carlo, ''Eisenhower: A Soldier's Life'', str. 801.&lt;/ref&gt; General Kopenske vojske ZDA [[Omar Bradley]] in general Vojnega letalstva Kopenske vojske ZDA [[Carl Spaatz]] sta si delila prvo mesto, medtem ko je na drugem mestu bil [[Walter Bedell Smith]] (štabni častnik brez pravega bojnega poveljstva med vojno).&lt;ref name=&quot;D'Este, Carlo p. 801&quot;/&gt;&lt;ref&gt;Mitchell, Arthur, ''Hitler's Mountain'', str. 85.&lt;/ref&gt;  Eisenhower je Pattona dal na tretje mesto.&lt;ref name=&quot;D'Este, Carlo p. 801&quot;/&gt; To je bila čudna odločitev, saj je (v smislu vojaških uspehov) Patton dosegel več kot katerikoli drugi ameriški kopenski poveljnik, še posebejv primerjavi z Bradleyjem.&lt;ref name=&quot;More Than A Tank General&quot;&gt;Province, George M., ''[http://www.pattonhq.com/textfiles/morethan.html More Than A Tank General]''&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;D'Este, Carlo p. 818&quot;&gt;D'Este, Carlo, ''Patton: A Genius For War'', str. 818.&lt;/ref&gt; Eisenhower mu je tako nekoč dejal: ''George, ti si dober voditelj, a slab načrtovalec''&lt;!--George, you are a great leader, but a poor planner.--&gt;, nakar mu je Patton takoj odgovoril: ''Razen za [[operacija Bakla|operacijo Baklo]], katero sem načrtoval in je bila velik uspeh, nisem nikdar dobil priložnost, da bi izdelal načrt.&lt;!--Except for Operation Torch, which I planned and which was a great success, I have never been given the chance to plan.&quot;--&gt;&lt;ref name=&quot;More Than A Tank General&quot;/&gt;  

Kljub temu da Eisenhower ni cenil Pattonovo strateško načrtovanje, pa je njegov vidik glede Pattonove vojaške vrednosti najbolj izkazan po incidentu oklofutanja, ko je odločno zavrnil, da bi postal Pattona nazaj v ZDA.&lt;ref name=&quot;D'Este, Carlo p. 536&quot;/&gt; [[John J. McCloy]] je kot pomočnik sekretarja za vojno dejal Eisenhowerju: ''Ne morem brez tega človeka, on se bori.''&lt;ref&gt;D'Este, Carlo, ''Eisenhower, A Soldier's Life'', str. 442.&lt;/ref&gt; Po Pattonovi smrti je Eisenhower zapisal njegov poklon Pattonu: ''On je eden tistih mož, ki so rojeni vojaki, idealni bojni voditelj,... Brez pretiravnja lahko rečemo, da je Pattonovo ime vzbujalo teror v srcih sovražnika.&lt;!--He was one of those men born to be a soldier, an ideal combat leader...It is no exaggeration to say that Patton's name struck terror at the hearts of the enemy.--&gt;&lt;ref name=&quot;D'Este, Carlo p. 818&quot;/&gt;      

General Bradley pa je večji del časa na Pattona gledal negativno. Tako je Patton prejel zelo malo pohvale v Bradleyjevih spominih, kjer je tudi zapisal, če bi bil on njegov nadrejeni na Siciliji leta 1943, pa bi on ne samo takoj razrešil Pattona poveljstva, ampak ''ne bi z njim imel nič več''&lt;!--would have had nothing more to do with him--&gt;.&lt;ref name=&quot;Bradley, Omar N. 1951 p. 109&quot;&gt;Bradley, Omar N., ''A Soldier's Story'', New York: Holt Publishing Co., ISBN 0-375-75421-0 (1951), str. 109.&lt;/ref&gt; Bilo je splošno znano, da sta bila polarno nasprotje v osebnosti in obstaja veliko dokazov, da je Bradley preziral Pattona tako osebno kot profesionalno.&lt;ref name=&quot;Bradley, Omar N. 1951 p. 109&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;D'Este, Carlo 1995 pp. 466-467&quot;&gt;D'Este, Carlo. ''Patton: A Genius For War'', New York: HarperCollins, ISBN 0-06-016455-7 (1995), str. 466-467.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;D'Este, Carlo 2002 pp. 403-404&quot;&gt;D'Este, Carlo, Eisenhower: A Soldier's Life, New York: Henry Holt &amp; Co. (2002), str. 403-404.&lt;/ref&gt; Patton pa je posledično zameril Bradleyju, da si je slednji velikokrat ''sposodil'' Pattonove ideje in operativne koncepte, katere je spremenil v vojne načrte, za katere je potem zasluge prejel samo Bradley. V svojem dnevniku je Patton tako zapisal: ''Nočem več, da se katerakoli moja ideja uporabi brez navajanja mene, še posebej ko jih podam ustno.&lt;!--I do not want any more of my ideas used without credit to me, as happens when I give them orally.--&gt;

Predsednik [[Franklin D. Roosevelt]] je visoko cenil Pattona in njegove sposobnosti rekoč: ''on je naš največji bojujoči general in čisto veselje''.&lt;!--he is our greatest fighting general, and sheer joy.--&gt;&lt;ref name=&quot;ReferenceA&quot;&gt;D'Este, Carlo, ''Patton: A Genius For War'', str. 755.&lt;/ref&gt; Njegov naslednik, [[Harry S. Truman]], pa je kot kaže takoj postal nenaklonjen Pattonu; tako je zapisal: ''Ne vem, kako lahko država proizvede tako može kot so Robert E. Lee, John J. Pershing, Eisenhower in Bradley ter hkrati proizvede Custer-je, Patton-e in MacArthur-je.&lt;!--Don't see how a country can produce such men as Robert E. Lee, John J. Pershing, Eisenhower, and Bradley and at the same time produce Custers, Pattons, and MacArthurs.--&gt;&lt;ref name=&quot;ReferenceA&quot;/&gt;

Večji del britanskih poveljnikov tudi ni imelo visokega mnenja o Pattonu. Feldmaršal [[Alan Brooke]] je tako januarja 1943 izjavil: ''Slišal sem zanj, a moram priznati, da njegova izrazita osebnost presega moja pričakovanja. Nisem oblikoval nobenega visokega mnenja o njem, kot tudi pozneje nisem dobil razloga, da bi spremenil mnenje o njem. Drzni, hrabri, divji in neuravnoteženi vodja, dober za operacije napada in potiska, a čisto neprimeren za operacijo, kjer je potrebna sposobnost in presoja.&lt;!--&quot;I had heard of him, but I must confess that his swashbuckling personality exceeded my expectation.  I did not form any high opinion of him, nor had I any reason to alter this view at any later date. A dashing, courageous, wild and unbalanced leader, good for operations requiring thrust and push but at a loss in any operation requiring skill and judgment.&quot;--&gt;&lt;ref&gt;D'Este, Carlo, ''Patton: A Genius For War'', str. 451.&lt;/ref&gt; Ena od izjem je bil feldmaršal Montgomery, ki je kljub rivalstvu z njim, Pattona smatral za sposobnost poveljevanja enot na bojišču.&lt;ref&gt;D'Este, Carlo, ''Patton: A Genius For War'', str. 549.&lt;/ref&gt;

Drugi zavezniški poveljniki so bili bolj očarani s Pattonom, še posebej svobodni Francozi. General [[Henri Giraud]] je bil zelo presenečen, potem ko je Eisenhower razrešil Pattona leta 1945 in je Pattona povabil v Pariz, kjer ga je predsednik [[Charles de Gaulle]] odlikovan in počastnil z državno večerjo. Tam je de Gaulle Pattonove dosežke primerjal s [[Napoleon]]ovimi.&lt;ref&gt;Patton, G.S. (Gen.), and Blumenson, M., ''The Patton Papers, 1940-45'', str. 801.&lt;/ref&gt; Sovjetski vodja [[Josef Stalin]] naj bi bil tudi njegov občudovalec rekoč, da Rdeča armada ne bi bila sposobna načrtovati niti izvesti Pattonovega hitrega prodiranja preko Francije.&lt;ref&gt;Hirshson, Stanley P.,  ''General Patton: A Soldier's Life'', New York: HarperCollins, ISBN 0-06-000983-7 (2002), str. 562.&lt;/ref&gt;

=== Patton v očeh nasprotnikov ===
Nemško vrhovno poveljstvo je od leta 1943 smatralo Pattona za njihovega največjega nasprotnika. [[Adolf Hitler]], ki je tudi občudoval Pattona, ga je večkrat označil za ''tistega norega kavbojskega generala''&lt;!--that crazy cowboy general--&gt; in za ''najbolj nevarnega moža, ki ga [zavezniki] imajo''.&lt;!--the most dangerous man [the Allies] have.--&gt;&lt;ref&gt;David Irving. ''Hitler's War'' New York: Viking, 1977, str. 684.&lt;/ref&gt; Po [[bitka za El Alamein|bitki za El Alamein]], ko je [[Tankovska armada Afrika]] uspela pobegniti, je general [[Fritz Bayerlein]] izjavil: ''Mislim, da nas general Patton ne bi spustil tako zlahka.''&lt;!--&quot;I do not think that General Patton would let us get away so easily.&quot;--&gt;&lt;ref&gt;D'Este, Carlo, ''Patton: A Genius For War'', HarperCollins, str. 815.&lt;/ref&gt; Podpolkovnik [[Horst Freiherr von Wangenheim]], operativni častnik [[277. ljudskogrenadirska divizija (Wehrmacht)|277. ljudskogrenadirske divizije]] je o dejal: ''General Patton je najbolj zastrašujoč general vseh front. [Njegove] taktike so drzne in nepredvidljive.... On je najbolj moderni general in najboljši poveljnik [kombiniranih] oklepnih in pehotnih sil.''&lt;!--&quot;General Patton is the most feared general on all fronts.  [His] tactics are daring and unpredictable...He is the most modern general and the best commander of [combined] armored and infantry forces.&quot;--&gt;&lt;ref&gt;Blumenson, Martin (1972). ''The Patton Papers: 1885–1940'', Boston, Massachusetts: Houghton Mifflin. str. 480–483. ISBN 0-395-12706-8, str. 654&lt;/ref&gt; Po vojni je general pehote [[Günther Blumentritt]] razkril, da smo ''mi zelo spoštovali Pattona, kot najbolj agresivnega tankovskega generala zaveznikov. Mož z nedosegljivo iznajdljivostjo in hitrostnimi akcijami''.&lt;!--&quot;We regarded Patton extremely highly, as the most aggressive Panzer-General of the Allies. A man of incredible initiative and lightning-like action.&quot;--&gt;&lt;ref&gt;Sobel, Brian, and Patton, George Smith, ''The Fighting Pattons'', Westport, CT: Praeger Publishers, ISBN 0-275-95714-4 (1997), str. 38.&lt;/ref&gt; General tankovskih enot [[Hasso von Manteuffel]], ki se je bojeval tako proti sovjetskim kot anglo-ameriškim tankovskim poveljnikom, se je s to oznako strinjal: ''Patton. Brez kakršnegakoli zadržka. On je bil briljanten poveljnik tankovske armade''.&lt;!--who had fought both Soviet and Anglo-American tank commanders, agreed: &quot;Patton! No doubt about this.  He was a brilliant panzer army commander.&quot;.&lt;ref&gt;McNeese, Tim, ''Battle of the Bulge'', str. 78.&lt;/ref&gt;

V intervjuju za revijo ''Stars and Stripes'' kmalu po zajetju je feldmaršal [[Gerd von Rundstedt]] povzel predhodno nemško mnenje o njem: ''Patton, on je vaš najboljši.''&lt;!--Patton, he is your best.--&gt;&lt;ref&gt;Hanson, Victor Davis, ''The Soul of Battle: From Ancient Times to the Present Day&quot;, New York: Simon &amp; Schuster, ISBN 0-684-84502-4 (1999), str. 13.''&lt;/ref&gt;

== Patton (film) ==
{{Main|Patton (film)}}

Po Pattonovemu življenju so leta 1970 posneli epski film ''[[Patton (film)|Patton]]'', v katerem je glavno vlogo odigral [[George C. Scott]], ki je za igro prejel [[oskar (nagrada)|oskarja]]. Film je bil velik komercialni uspeh in je sprožil številne kritične debate o natančnosti uprizarjanja generala Pattona.

Scenarista [[Francis Ford Coppola]] in [[Edmund H. North]] sta večina filma napisala na podlagi dveh biografij: Bradleyjeve ''A Soldier's Story'' in [[Ladislas Farago|Faragove]] ''Patton: Ordeal and Triumph''. General Bradley je sodeloval pri nastajanju filma tudi kot vojaški svetovalec in svetovalec pri produkciji. Ker je bil film narejen brez uporabe do tedaj nedostopnih Pattonovih dnevnikov in brez posvetovanja s Pattonovo družino, so se ustvarjalci filma pri rekonstrukciji njegovih misli in motivov zanašali na opazovanja Bradleyja in drugih vojaških sodobnikov.&lt;ref name=&quot;Marshall, S.L.A. 1970, p. 4&quot;&gt;Marshall, S.L.A., ''Great Georgie Redone'', The Charleston Gazette, Vol. 4, 21 March 1970, str. 4.&lt;/ref&gt; Bradleyjeva vloga pri nastajanju filma, glede na izkazano nasprotovanje med njima, tako ostaja kontraverzna.

Nekateri zgodovinarji so bili kritični do filma, ki naj bi pretiral s predstavitvijo Pattonovih negativnih lastnosti, še posebej zaradi številnih upodobitev Pattona kot poveljnika, katerega želja po vojaški slavi na bojišču je prevladala nad potrebo zmanjšanja nepotrebnih žrtev med vojaki pod njegovim poveljstvom. Te scene so bile kritizirane kot sodoben revizionizem v luči takratnih političnih kriz (film je izšel med [[vietnamska vojna|vietnamsko vojno]]). Obstaja pa tudi nasprotna stran kritikov, ki v filmu vidijo kot poskus poveličevanja vojaštva preko Pattona kot navduhujočega voditelja, katerega drzni načrti za zavzetje Nemčije in končanje vojne so bili preprečeni s strani visokega poveljstva kot nesposobnih poveljnikov na bojišču.

Številni Pattonovi sodobniki, vključno s tistimi, ki so ga poznali osebno oz. so služili pod njim, pa so pohvalili Scottovo upodobitev Pattona rekoč, da je zajel Pattonvo bistvo: ljubitelj vojne, egotistični, obsesiven, konflikten in skrivnosten&lt;ref&gt;Marshall, S.L.A., ''Great Georgie Redone'', The Charleston Gazette, Vol. 4, 21 March 1970, str. 4&lt;/ref&gt;, a nepresežen v njegovi sposobnosti motiviranja in vodenja večjih sil v trdem, a na koncu zmagovalnem boju proti odločenemu sovražniku.&lt;ref name=&quot;Marshall, S.L.A. 1970, p. 4&quot;/&gt;

== Odlikovanja in priznanja ==
=== Odlikovanja ZDA ===

[[Slika:PattonRibbons.jpg|thumb|Trakci odlikovanj generala Pattona, kot bi bili razporejeni danes]]
{|
|-
|{{ribbon devices|number=1|type=oak|ribbon=Distinguished Service Cross ribbon.svg|width=80}}
|[[Distinguished Service Cross (ZDA)|Distinguished Service Cross]] z enim hrastovim listom
|-
|{{ribbon devices|number=2|type=oak|ribbon=Distinguished Service Medal ribbon.svg|width=80}}
|[[Distinguished Service Medal (KV ZDA)|Distinguished Service Medal]] z dvema hrastovima listoma
|-
|{{ribbon devices|number=1|type=oak|ribbon=Silver Star ribbon.svg|width=80}}
|[[Srebrna zvezda]] z enim hrastovim listom
|-
|[[Slika:Legion of Merit ribbon.svg|80px]]
|[[Legija za zasluge]]
|-
|[[Slika:Bronze Star Medal ribbon.svg|80px]]
|[[Bronasta zvezda]]
|-
|[[Slika:Purple Heart ribbon.svg|80px]]
|[[Škrlatno srce]]
|-
|[[Slika:Silver Lifesaving Medal ribbon.svg|80px]]
|[[Silver Lifesaving Medal]]&lt;ref&gt;[http://www.uscg.mil/history/faqs/generalpatton.asp United States Coast Guard]&lt;/ref&gt;
|-
|[[Slika:Mexican Service Medal ribbon.svg|80px]]
|[[Mexican Service Medal]]
|-
|{{ribbon devices|number=5|type=service-star|ribbon=World War I Victory Medal ribbon.svg|width=80}}
|[[World War I Victory Medal (ZDA)|World War I Victory Medal]] s petimi bojnimi priponkami
|}
{|
|-
|[[Slika:American Defense Service Medal ribbon.svg|80px]]
|[[American Defense Service Medal]]
|-
|[[Slika:American Campaign Medal ribbon.svg|80px]]
|[[American Campaign Medal]]
|-
|{{ribbon devices|number=7|type=service-star|ribbon=European-African-Middle Eastern Campaign ribbon.svg|width=80}}
|[[European-African-Middle Eastern Campaign Medal]] z eno srebrno in dvea bronastima zvezdama
|-
|[[Slika:World War II Victory Medal ribbon.svg|80px]]
|[[World War II Victory Medal]]
|-
|[[Slika:Army of Occupation ribbon.svg|80px]]
|Leta 1955 je Kopenska vojska ZDA Pattona posmrtno odlikovala s [[Army of Occupation Medal]] za njegovo službenje kot prvi okupacijski poveljnik Bavarske.
|}

=== Odlikovanja tujih držav ===

{|
|-
|[[Slika:Order BritEmp rib.png|80px]] Častni vitez poveljnik [[red britanskega imperija|reda britanskega imperija]] &lt;!--Honorary Knight Commander of the [[Order of the British Empire]]
|-
|[[Slika:Order of the Bath UK ribbon.png|80px]] Častni spremljevalec [[red kopeli|reda kopeli]]&lt;!--Honorary Companion of the [[Order of the Bath]]--&gt;&lt;ref name=&quot;times49950&quot;&gt;{{Cite newspaper The Times|articlename=U.S. Generals Decorated|section=News in Brief|day_of_week=petek|date=1. september 1944|page_number=7|page_numbers=|issue=49950|column=B|language=en}}&lt;/ref&gt;
|-
|[[Slika:Officer Ordre de Leopold.png|80px]] Častnik [[red Leopolda (Belgija)|reda Leopolda]]&lt;!--Officer of the [[Order of Leopold (Belgium)]]--&gt;
|-
|[[Croix de Guerre (Belgija)|Belgijski Croix de Guerre s palmo]]
|-
|[[Slika:Legion Honneur Commandeur ribbon.svg|80px]] [[Légion d'honneur|Legija časti]]
|-
|[[Croix de guerre 1939-1945|Francoski Croix de guerre]]
|-
|[[Slika:LUX Croix de Guerre ribbon.svg|80px]] [[Croix de guerre (Luksemburg)|Luksemburški Croix de guerre]]
|-
|[[Slika:Order of Adolphe of Nassau ribbon.svg|80px]] [[Red Adolpha Nassauškega|Veliki luksemburški križ reda Adolpha Nassauškega]]
|-
|[[Slika:Grand Cross of the Order of Ouissam Alaouite ribbon.png|80px]] [[Red Ouissama Alaouitskega|Veliki križ reda Ouissama Alaouitskega Maroškega]]
|-
|[[Slika:Order of the White Lion.svg|80px]] [[Red belega leva|Red belega leva Češkoslovaške]]
|-
|[[Slika:Czechoslovak War Cross 1939-1945 Ribbon.png|80px]] [[Češkoslovaški vojni križec]]
|}

=== Napredovanja ===
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;background:white;float:center&quot;
|-
|&lt;!--second lieutenants wore no pin insignia in 1909--&gt; Leta 1909 ni obstajala oznaka čina drugega poročnika
|[[Drugi poročnik (ZDA)|Drugi poročnik]], [[Regularna vojska (ZDA)|Regularna vojska]]: 11. junij 1909
|-
|[[Slika:US-OF1A.svg|13px|center|]]
| &amp;nbsp;[[Prvi poročnik (ZDA)|Prvi poročnik]], [[Regularna vojska (ZDA)|Regularna vojska]]: 23. maj 1916
|-
|[[Slika:US-O3 insignia.svg|33px|center|]]
| &amp;nbsp;[[Stotnik (ZDA)|Stotnik]], [[Regularna vojska (ZDA)|Regularna vojska]]: 15. maj 1917
|-
|[[Slika:US-O4 insignia.svg|40px|center|]]
| &amp;nbsp;[[Major (ZDA)|Major]], [[Nacionalna vojska (ZDA)|Nacionalna vojska]]: 26. januar 1918
|-
|[[Slika:US-O5 insignia.svg|40px|center|]]
| &amp;nbsp;[[Podpolkovnik (ZDA)|Podpolkovnik]], [[Nacionalna vojska (ZDA)|Nacionalna vojska]]: 30. marec 1918
|-
|[[Slika:US-O6 insignia.svg|60px|center|]]
| &amp;nbsp;[[Polkovnik (ZDA)|Polkovnik]], [[Nacionalna vojska (ZDA)|Nacionalna vojska]]: 17. oktober 1918
|-
|[[Slika:US-O3 insignia.svg|33px|center|]]
| &amp;nbsp;Vrnjen na stalni čin [[Stotnik (ZDA)|stotnika]], [[Regularna vojska (ZDA)|Regularna vojska]]: 30. junij 1920
|-
|[[Slika:US-O4 insignia.svg|40px|center|]]
| &amp;nbsp;[[Major (ZDA)|Major]], [[Regularna vojska (ZDA)|Regularna vojska]]: 1. julij 1920
|-
|[[Slika:US-O5 insignia.svg|40px|center|]]
| &amp;nbsp;[[Podpolkovnik (ZDA)|Podpolkovnik]], [[Regularna vojska (ZDA)|Regularna vojska]]: 1. marec 1934
|-
|[[Slika:US-O6 insignia.svg|60px|center|]]
| &amp;nbsp;[[Polkovnik (ZDA)|Polkovnik]], [[Regularna vojska (ZDA)|Regularna vojska]]: 1. julij 1938
|-
|[[Slika:US-O7 insignia.svg|33px|center|]]
| &amp;nbsp;[[Brigadni general (ZDA)|Brigadni general]], [[Army of the United States|AUS]]: 2. oktober 1940
|-
|[[Slika:US-O8 insignia.svg|66px|center|]]
| &amp;nbsp;[[Generalmajor (ZDA)|Generalmajor]], AUS: 4. april 1941
|-
|[[Slika:US-O9 insignia.svg|100px|center|]]
| &amp;nbsp;[[Generalporočnik (ZDA)|Generalporočnik]], AUS: 12. marec 1943
|-
|[[Slika:US-O7 insignia.svg|33px|center|]]
| &amp;nbsp;[[Brigadni general (ZDA)|Brigadni general]], [[Regularna vojska (ZDA)|Regularna vojska]]: 16. avgust 1944&lt;ref name=&quot;RANKONE&quot;&gt;Uradni datum napredovanja v čin brigadnega generala je 1. september 1943.&lt;/ref&gt;
|-
|[[Slika:US-O8 insignia.svg|66px|center|]]
| &amp;nbsp;[[Generalmajor (ZDA)|Generalmajor]], [[Regularna vojska (ZDA)|Regularna vojska]]: 16. avgust 1944&lt;ref name=&quot;RANKTWO&quot;&gt;Uradni datum napredovanja v čin brigadnega generala je 2. september 1943.&lt;/ref&gt;
|-
|[[Slika:US-O9 insignia.svg|100px|center|]]
| &amp;nbsp;[[Generalporočnik (ZDA)|Generalporočnik]], AUS: 4. december 1944
|-
|[[Slika:US-O10 insignia.svg|133px|center|]]
| &amp;nbsp;[[General (ZDA)|General]], AUS: 14. april 1945
|}

=== Poimenovano po njem ===
* [[Muzej generala Georga Pattona]] ''(General George Patton Museum)'' v [[Fort Knox]]u ([[Kentucky]]).
* Spominski muzej generala Pattona v [[Ettelbruck]]u (Luksemburgu)&lt;ref&gt;http://www.luxembourg.co.uk/NMMH/patton.html&lt;/ref&gt;
* [[Place du Général Patton]] v Parizu, v Avranchesu, Thionvilleju, Troyesu in Le Mansu.
* [[Vojašnica Patton]] ''(Patton Barracks)'' v [[Heidelberg]]u.
* [[Patton Army Air Field]] v [[Camp Arifjan]] (Kuvajt).
* Nižja srednja šola Patton ''(Patton Junior High School)'' v [[Fort Leavenworth, Kansas|Fort Leavenworthu]].&lt;ref&gt;[http://www.ftlvn.com/patton/htdocs/about.htm Fort Leavenworth USD 207]&lt;/ref&gt;
* [[Patton (tank)|serija tankov Patton]].&lt;ref&gt;Hunnicutt&lt;/ref&gt;
* [[Pattonov spomenik (West Point)]]

== Glej tudi ==
{{Portal-Vojaštvo}}
* [[seznam ameriških atletov]]
* [[seznam ameriških generalov]]
* [[seznam generalov Kopenske vojske ZDA]]
* [[seznam ameriških vojaških teoretikov]]

== Viri in opombe ==
{{opombe|2}}

== Literatura ==
=== Primarni viri ===
* George S. Patton, Jr., ''War As I Knew It''; Houghton Mifflin&lt;br /&gt;ISBN 0-395-73529-7;(1947/1975); (Soft Cover)&lt;br /&gt;ISBN 0-395-08704-6 (1947/1975); (Hard Cover)
* George S. Patton, Jr., ''The poems of General George S. Patton, Jr.: Lines of fire'', edited by Carmine A. Prioli. Edwin Mellen Press, 1991.
* ''Patton's photographs: War as he saw it'', edited by Kevin Hymel. Potomac Books,&lt;br /&gt;ISBN 1-57488-871-4 (2006) (Hard Cover);&lt;br /&gt;ISBN 1-57488-872-2 (2006) (Soft Cover; Alkali Paper).
* Blumenson, Martin, ''The Patton Papers. Vol. 1, 1885–1940'',&lt;br /&gt;ISBN 0-395-12706-8 (Hard Cover) Houghton Mifflin Co., 1972. 996 pp.&lt;br /&gt;ISBN 0-306-80717-3 (Soft Cover; Alkali Paper) Da Capo Press; 1998; 996 pp.
* Blumenson, Martin, ''The Patton Papers: Vol. 2, 1940–1945'',&lt;br /&gt;ISBN 0-395-18498-3 (Hard Cover); Houghton Mifflin, 1974. 889 pp.&lt;br /&gt;ISBN 0-306-80717-3 (Soft Cover; Alkali Paper); Da Capo Press, 1996. 889 pp.
* Patton, Robert H., ''The Pattons: A Personal History of An American Family'',&lt;br /&gt;ISBN 1-57488-127-2 (Soft Cover); Crown Publishers (1994); Brassey's (1996) 320 pp.
* Platt, Anthony M. with O'Leary, Cecilia E., ''Bloodlines: Recovering Hitler's Nuremberg Laws, From Patton's Trophy To Public Memorial'',&lt;br /&gt;ISBN 1-59451-140-3 (paperback); Paradigm Publishers, 2006. 268 pp.

=== Sekundarni viri ===
* Axelrod, Alan, ''Patton: A Biography'', Palgrave Macmillan, 2006.
* [[Martin Blumenson]], ''Patton: The Man Behind the Legend, 1885–1945'' ISBN 0-688-06082-X; 1985
* Blumenson, Martin, ''The Battle of the Generals: The Untold Story of the Falaise Pocket—the Campaign That Should Have Won World War II''; 1993.
* [[Terry Brighton|Brighton, Terry]], ''Patton, Montgomery, Rommel: Masters of War'', Crown, (2009). ISBN 978-0-307-46154-4
* [[Carlo D'Este]], ''Patton: A Genius for War'', HarperCollins, (1995). ISBN 0-06-016455-7
* Carlo D'Este, ''Eisenhower: A Soldier's Life'', New York: Henry Holt &amp; Co., ISBN 0-8050-5687-4 (2002)
* Dietrich, Steve E., &quot;The Professional Reading of General George S. Patton, Jr.&quot;, ''Journal of Military History'' 1989 53(4): 387–418. Issn: 0899-3718 Fulltext in Jstor
* Eisenhower, John S.D., ''The Bitter Woods'', Cambridge MA: Da Capo Press, ISBN 978-0-306-80652-0, 9780306806520 (1995)
* Essame, H., ''Patton: A Study in Command'', New York: Scribner &amp; Sons, ISBN 978-0-684-13671-4, 9780684136714, 1st ed. (1974)
* Farago, Ladislas, ''Patton: Ordeal and Triumph'' ISBN 1-59416-011-2
* Gooderson, Ian, ''Air Power at the Battlefront'', 1998, Frank Cass Publishers, 0714642118.
* Hirshson, Stanley P., ''General Patton: A Soldier's Life'' (2002) ISBN 0-06-000982-9
* {{ Cite book|last= Jordan |first= Jonathan W |title = Brothers Rivals Victors:  Eisenhower, Patton, Bradley, and the Partnership That Drove the Allied Conquest in Europe |publisher = NAL | year = 2011 | isbn = 978-0451232120}}
* McNeese, Tim, ''Battle of the Bulge'', Chelsea House Publications, ISBN 0-7910-7435-8, 9780791074350 (2003)
* Nye, Roger H., ''The Patton Mind: The Professional Development of an Extraordinary Leader'', Avery; 1993.
* Pullen, John J. &quot;'You Will Be Afraid.'&quot;, ''American Heritage'' 2005 56(3): 26–29. Issn: 0002-8738 Fulltext in Ebsco. Patton's March 1945 was made famous by the movie, which sanitized it. Patton used harsh and foul language and castigated cowards, or &quot;psychoneurotics&quot;, and those who used self-inflicted wounds to get out of combat. The basic message was &quot;shoot and keep shooting.&quot;
* Reit, Seymour, ''Masquerade: The Amazing Camouflage Deceptions of World War II'', Hawthorn Press, 1978. ISBN 0-8015-4931-0.
* Rickard, John Nelson, ''Patton at Bay: The Lorraine Campaign, September to December 1944'', Praeger, 1999.
* Dennis Showalter, ''Patton and Rommel: Men of War in the Twentieth Century'' (2005). ISBN 978-0-425-20663-8.
* Smith, David Andrew, ''George S. Patton: A Biography'', Greenwood, 2003.
* Sobel, Brian, ''The Fighting Pattons'', ISBN 0-440-23572-2 (Soft Cover) Dell Publishing, 1997; Praeger Publishers Reprint, July, 2000.
* Spires, David N., ''Patton's Air Force: Forging a Legendary Air-Ground Team'', Smithsonian Inst. Pr., 2002.
* von Mellenthin, F.W., ''Panzer Battles'', Ballantine, 1971, first published by the University of Oklahoma Press, 1956 ISBN 0-345-32158-8
* Brenton G. Wallace, ''Patton &amp; His Third Army'' ISBN 0-8117-2896-X
* Russell F. Weigley, ''Eisenhower's Lieutenants: The Campaign of France and Germany 1944–1945'', (1990)
* Wilson, Dale Eldred, '''Treat 'Em Rough'! The United States Army Tank Corps in the First World War''; Temple U. Press (1990).
* Zaloga, Steven, ''Armored Thunderbolt'', Stackpole, 2008, ISBN 978-0-8117-0424-3

== Zunanje povezave ==
{{Zbirka in kategorija|George S. Patton|George S. Patton}}
- v angleščini:
* [http://www.pattonhq.com/homeghq.html The Patton Society Homepage]
* [http://www.vmi.edu/archives.aspx?id=5299 Cadet Patton at VMI] Virginia Military Institute Archives
* [http://www.spartacus.schoolnet.co.uk/2WWpatton.htm On Spartacus Schoolnet]
* [http://www.generalpatton.org/ General George Patton Museum]
* [http://www.westholmepublishing.com/patton.html Patton: Ordeal and Triumph by Ladislas Farago]
* [http://web.archive.org/web/20070628163408/http://www.pattonuncovered.com/index.htm archived version of Patton Uncovered]
* [http://efour4ever.com/44thdivision/bridgehead.htm Lost Victory - Strasbourg, November 1944]
* [http://www.nat-military-museum.lu National Museum of Military History]
* [http://www.life.com/image/first/in-gallery/44161/general-patton-rare-and-unseen General Patton: Rare and Unseen] - slideshow by ''[[Life magazine]]''
* [http://www.eisenhower.archives.gov/dl/holocaust/DDEtoGenMarshall15April45pg1-3.pdf Letter by Eisenhower] where he comments on Patton's &quot;unpredictable&quot; behavior.
* {{cite news |author1=Cyd Upson |author2=Michael Weiss |title=Conspiracy Theories: The Mysterious Death Of General Patton |publisher=[[Fox News]] |date=December 18, 2008|id= |url=http://www.foxnews.com/story/0,2933,469688,00.html |accessdate=2009-01-10 |quote=Was General George S. Patton murdered? }}

* {{Find a Grave|4962}} Cenotaph at San Gabriel Cemetery Retrieved 2010-05-16
* [http://www.youtube.com/watch?v=gvL0tj9ZaoY The General George S. Patton Story], United States Army, from [[The Big Picture (TV series)|The Big Picture]], narrated by Ronald Reagan

{{S-start}}
{{S-ach}}
{{S-bef|before=Sir [[Thomas Beecham]]}}
{{S-ttl|title=[[Seznam ljudi na naslovnici revije Time (1940.)|Naslovnica revije Time]]
|years=12. april 1943}}
{{S-aft|after=[[Manuel Ávila Camacho]]}}
{{S-bef|before=[[Walter F. George]]}}
{{S-ttl|title=[[Seznam ljudi na naslovnici revije Time (1940.)|Naslovnica revije Time]]
|years=26. julij 1943}}
{{S-aft|after=[[Ingrid Bergman]]}}
{{S-bef|before=[[Matthew Ridgway]]}}
{{S-ttl|title=[[Seznam ljudi na naslovnici revije Time (1940.)|Naslovnica revije Time]]
|years=9. april 1945}}
{{S-aft|after=[[Simon Bolivar Buckner mlajši]]}}
{{S-mil}}
{{Succession box|
 title=Poveljnik, [[3. armada (ZDA)|3. armada]]|
 before=[[Courtney Hodges]]|
 years=1944–1945|
 after= [[Lucian K. Truscott]]
}}
{{Succession box|
 title=Poveljnik, [[7. armada (ZDA)|7. armada]]|
 before= Prvi poveljnik |
 years= 10. julij 1943&amp;nbsp;– 1. januar 1944 |
 after= [[Mark Wayne Clark]]
}}
{{S-end}}

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Patton mlajši, George Smith}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1885]]
[[Kategorija:Umrli leta 1945]]

[[Kategorija:Diplomiranci Vojaške akademije ZDA]]
[[Kategorija:Ameriški konjeniški častniki]]
[[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za ZDA]]
[[Kategorija:Moderni peterobojci]]
[[Kategorija:Udeleženci Poletnih olimpijskih iger 1912]]
[[Kategorija:Mojstri meča Kopenske vojske ZDA]]
[[Kategorija:Generali Kopenske vojske ZDA]]
[[Kategorija:Ameriški tankovski častniki]]
[[Kategorija:Veterani mehiške kazenske ekspedicije]]
[[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]
[[Kategorija:Ameriški vojaški teoretiki]]
[[Kategorija:Nosilci škrlatnega srca]]
[[Kategorija:Nosilci legije za zasluge]]
[[Kategorija:Nosilci srebrne zvezde]]
[[Kategorija:Nosilci bronaste zvezde]]
[[Kategorija:Nosilci reda kopeli]]
[[Kategorija:Nosilci reda britanskega imperija]]
[[Kategorija:Nosilci belgijskega reda Leopolda]]
[[Kategorija:Nosilci Croix de guerre (Belgija)]]
[[Kategorija:Nosilci legije časti]]
[[Kategorija:Nosilci Croix de guerre]]
[[Kategorija:Nosilci reda belega leva]]
[[Kategorija:Nosilci Distinguished Service Cross (ZDA)]]
[[Kategorija:Nosilci Distinguished Service Medal (ZDA)]]
[[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali tank]]
[[Kategorija:Diplomiranci Poveljniškega in generalštabnega kolidža Kopenske vojske ZDA]]
[[Kategorija:Diplomiranci Vojnega kolidža Kopenske vojske ZDA]]
[[Kategorija:Škotski Američani]]</text>
      <sha1>16aopnr4ait2qucni8uy55njfju0rj1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam francoskih pianistov</title>
    <ns>0</ns>
    <id>75666</id>
    <revision>
      <id>5726774</id>
      <parentid>5561371</parentid>
      <timestamp>2022-08-02T19:23:14Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Alebarasi</username>
        <id>50192</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* M */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2188" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] [[Francozi|francoskih]] [[pianist]]ov.'''

{{seznami poklicev za narode|Francozov|Francija|francoskih}}
{{CompactTOC2}}

== A ==
* [[Pierre-Laurent Aimard]]
* [[Charles-Valentin Alkan]]
* [[Paul Arma]]

== B ==
* [[Raoul Bardac]]
* [[Michel Béroff]]
* [[Henri Bertini]]
* [[Alexandre Pierre François Boëly]]
*[[Nadia Boulanger]]
* [[Pierre Boulez]]
* [[Khatia Buniatishvili]]

== C ==
* [[Gaby Casadesus]]
* [[Robert Casadesus]]
* [[Emmanuel Chabrier]]
* [[Cécile Chaminade]]
*[[Frédéric Chopin]]
*([[Elisabeth Chojnacka]] - r. [[Elżbieta Ukraińczyk]]; 1939 – 2017)
* [[Aldo Ciccolini]]
* [[Richard Clayderman]]
* [[Jean-Philippe Collard]]
* [[Alfred Cortot]]

== D ==
* [[Jean-Michel Damase]]
* [[Claude Debussy]]
*[[Suzanne Dechevaux-Dumesnil]]
* [[Jeanne Demessieux]]
* [[Louis Diémer]]

== E ==
* [[Akiko Ebi]]
* [[Carl Engel]]
* [[Philippe Entremont]]

== F ==

* [[Gabriel Fauré]]
* [[Jacques Février]]
* [[Jean Françaix]]
* [[Samson François]]
* [[David Fray]]

== G ==
* [[Walter Gieseking]]
* [[Hélène Grimaud]]

== H ==
* [[Monique Haas]]
* [[Claude Helffer]]
* [[Jean Hubeau]]

== J ==
* [[Christian Jacob (glasbenik)|Christian Jacob]]
*[[Marie Jaëll]]
*[[Gérard Jouannest]]
*[[Geneviève Joy]]

== L ==
* [[Katia Labèque]]
* [[Marielle Labèque]]
*[[Françoise Landowski-Caillet]]
* [[Yvonne Lefébure]]
* [[Michel Legrand]]
*[[Michaël Lévinas]]
* [[Lazare Lévy]]
* [[Marguerite Long]]
* [[Yvonne Loriod]]

== M ==
* [[Colette Maze]]
* [[Antoine Marmontel]]

== N ==
* [[Émile Naoumoff]]
* [[Jean-Frédéric Neuburger]]
* [[Henri Nouveau]]

== O ==
* [[Cécile Ousset]]

== P ==
* [[Vlado Perlemuter]]
* [[Michel Petrucciani]]
* [[Francis Planté]]
* [[Francis Poulenc]]

== R ==
* [[Maurice Ravel]]
* [[Anne Rey]]
* [[Pascal Rogé]]

== S ==
* [[Éric Le Sage]]
* [[Camille Saint-Saëns]]
* [[Carlos Salzedo]]
* [[Erik Satie]]
* [[Victor Staub]]
*[[Émile Stern]]

== T ==
* [[Alexandre Tansman]]
* [[Jean-Yves Thibaudet]]

== V ==

* [[Andrée Vaurabourg]]

== W ==

* [[Émile Waldteufel]]
* [[Alexis Weissenberg]]

{{seznami narodov po poklicu|pianistov}}

[[Kategorija:Seznami Francozov|Pianisti]]
[[Kategorija:Francoski pianisti|*]]</text>
      <sha1>ndv7m0ksleyhgh3iag58yn3mpt04bu0</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam slovenskih diplomatov</title>
    <ns>0</ns>
    <id>78834</id>
    <revision>
      <id>5726919</id>
      <parentid>5714348</parentid>
      <timestamp>2022-08-03T08:21:10Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Amanesciri2021</username>
        <id>205950</id>
      </contributor>
      <comment>/* P */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="10888" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[diplomat]]ov.'''

{{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}}
{{CompactTOC2}}

== A ==
* [[Marija Adanja]] 
* [[Natalija Al-Mansour]] 
* [[Jaka Avšič]]

== B ==
* [[Milan Balažic]]
*[[Boštjan Barborič]]
*[[Dragan Barbutovski]]
*[[Bogdan Batič]]
* [[Darja Bavdaž Kuret]]
* [[Aleš Bebler]]
*[[Anton Bebler]]
* [[Peter Bekeš]]
* [[Dragoljuba Benčina]]
* [[Andrej Benedejčič]]
* [[Bogdan Benko]]
*([[Vlado Benko]])
*[[Alain Brian Bergant]]
*[[Damijan Bergant|Damjan Bergant]]
*[[Nataša Bergelj]]
*[[Josip Bernot]]
*[[Ondina Blokar Drobič]]
*[[Katja Boh]]
*[[Borut Bohte]]
* [[Pavle Bojc]]
*[[Karl Bonutti]]
* [[Miklavž Borštnik]]
*[[Veronika Bošković-Pohar]]
*[[Dušan Bravničar]]
*[[Bojan Brezigar]]
*[[Srečko Brezigar]]
*[[Branko Brezovnik]]
*[[Andrej Briški]]
*[[David Brozina]]
*[[Miloš Bučar]]
* [[Karmelo Budihna]]
*[[Zorica Bukinac]]
* [[Martin Burjan]]
* [[Mirko Bunc]]
*[[Stanko Buser]]
*[[Franci But]]

== C ==
* [[Izidor Cankar]]
*[[Andrej Capuder]]
* [[Marjan Cencen]]
*[[Božo Cerar]] 
*[[Mirko Cigler]]
*[[Štefan Cigoj]]
*Bojana Cipot
*[[Jožef Ciraj]]
* [[Boris Cizelj]]
*[[Janez Gašper Cobenzl]]
* [[Janez Karel Ludvik Cobenzl]]
* [[Janez Filip Cobenzl]]
*[[Ludovik Janez Jožef Cobenzl]]
*[[Renata Cvelbar Bek]]

== Č ==
* [[Rudi Čačinovič]]
* [[Darko Černej]]
*[[Stanislav Černoša]]
*[[Aleksander Čičerov]] 
*[[Anton Edvard Čižman]]
*[[Miran Čupkovič Skender]]

== D ==

*[[Andrej Debenak]]
*[[Franci Demšar]]
*[[Damir Devčič]]
*[[Alojz Dobravec]]
*[[Gašper Dovžan]]
*[[Zvone Dragan]]
*[[Helena Drnovšek Zorko]]
*[[Mitja Drobnič]]
*[[Jožef Drofenik]]

== E ==

* [[Jožef Ferdinand Erberg]]
* [[Stanko Erhartič]]
*([[Karl Erjavec]])

== F ==

* [[Joannes Franciscus Faber]] (Kovač)
* [[Luigi Faidutti]]
* [[Štefan Falež]]
*[[Ada Filip-Slivnik]]
*[[Janvid Flere]]
* [[Drago Flis]]
*[[Anžej Frangeš]]
* [[Boris Frlec]]

== G ==

*[[Rudi Gabrovec]]
*[[Franc Genuin Gallenfels]]
*[[Dušan Gaspari]]
*[[Jure Gašparič]]?
*[[Rado Genorio]]
*[[Andrej Gerenčer]]
*[[Arthur Germ|Art(h)ur Germ]]
*[[Aleksander Geržina]]
*[[Saša Geržina]]
*[[Vladimir Godler|Vladimir (Vlado) Godler]] 
*[[Tone Gogala]]
*[[Ignac Golob]]
*[[Peter Golob]]
*[[Jože Goričar (diplomat)|Jože Goričar]]
*[[Bogo Gorjan]]
*[[Nataša Goršek Mencin]]
*[[Aljaž Gosnar]]
*[[Ladislav Graber]]
*[[Bernarda Gradišnik]]
*[[Andrej Grahor]]
*[[Andrej Grasselli]]
*[[Nina Gregori]]
*[[Florijan Cvetko Gregorič|Florijan (Cvetko) Gregorič]]
*[[Iztok Grmek]]
*[[Bojan Grobovšek]]
*[[Matjaž Gruden]]

== H ==
*[[Ferenc Hájos]]/Hajós?
*[[Avguštin Hallerstein]]
*[[Žiga Herberstein]]
*[[France Hočevar]]
*[[Jadran Hočevar]]
*[[Janez Hočevar (politik)|Janez Hočevar]]
*[[Hans Hozhevar]]
*[[Gašper Hrastelj]]?
* [[Ivan Hribar]]

== I ==

* [[Jože Ingolič]]
*[[Valentin Inzko]]
*[[Metka Ipavic]]

== J ==
*[[Livij Jakomin]]
*[[Mirko Jakše]]
*[[Blanka Jamnišek]]
*[[Jernej Jan]]
*[[Matjaž Jančar]]
*[[Rudi Janhuba]]
*[[Peter Japelj]]
*[[Iztok Jarc]]
*[[Milan Jazbec]]
*[[Željko Jeglič]]
*[[Jožef Jeraj]]
*[[Alenka Jerak]]
*[[Boštjan Jerman]]
*[[Boris Jesih (politolog)|Boris Jesih]]
*[[Peter Ješovnik]]
*[[Franco Juri]]
*[[Ivan Jurkovič]]
*[[Mihael Jurman]]
*[[Stane Južnič]]

== K ==
*[[Jelko Kacin]]
*[[Tone Kacjan]]
*[[Tone Kajzer]] in [[Milena Kajzer]]
*[[Ioannis Antonios Kapodistrias]]
*[[Branko Karapandža]]
*[[Edvard Kardelj]]
*[[Robert Kašca]]
*[[Janez Kavar]]
*[[Dušan Kermavner]]
*[[Eliška Kersnič]] Žmavc
*[[Igor Kerstein]]
* [[Roman Kirn]]
*[[Elizabeta Kirn Kavčič]]
*[[Ivo Klemenčič]]
*[[Edvard Kljun]]
*[[Smiljana Knez]]
*[[Franc Kobav]] (Franciscus Kobavius)
*[[Janez Kobencl]] ([[Cobenzl]])
*[[Tina Kobilšek]]
*[[Rudi Kodrič]]
*[[Robert Kojc]]
*[[Robert Kokalj]]
*[[Vilko Kolar]]
*[[Stane Kolman]]
*[[Vladimir Kolmanič]]
*[[Ivan Konte]]
*[[Erik Kopač]]
* [[Marcel Koprol]]
*[[Edvard Kopušar]]
*[[Jože Korošec (diplomat)|Jože Korošec]]
*[[Štefan Korošec]]
*[[Franc Kos (diplomat)|Franc Melhior Kos]]  
*[[Marta Kos]] (-Marko)
*[[Nataša Kos]]
*[[Ljudevit Koser]]
*[[Marko Kosin]]
*[[Jernej Kosmač]]
* [[Ciril Kotnik]]
*[[Boštjan Kovačič]]
*[[Fran Kovačič]]
*[[Matjaž Kovačič]]
* [[Gregor Kozovinc]]
*[[Barbara Koželj Podlogar]]
* [[Davorin Kračun]]
*[[Albert Kramer]]
*[[Gustav Kranjc]]
*[[Marko Kranjec]]
*[[Stane Krašovec]]
*[[Ivan Kreft (diplomat)|Ivan Kreft]]
*[[Primož Križaj]]
*[[Robert Krmelj]]
*[[Branko Kromar]]
*[[Marko Kržišnik]]
*[[Alojzij Kuhar]]
*[[Drago Kunc]]
*[[Jožef Kunič]]
* [[Tomaž Kunstelj]]
*[[Miloš Kuret]]
*[[Benedikt Kuripečič]]
*[[Dušan Kveder]]

== L ==
*[[Tadej Labernik]]
*[[Anton Lah (diplomat)]]
*[[Špela Laimiš]]
*[[Metka Lajnšček]]
*[[Dušan S. Lajovic]]?
*[[Anton Lavrin]]
*[[Darja Lavtižar Bebler]]
*[[Janez Lenarčič]]
*[[Stane Lenardič]]
*[[Mitja Leskovar]]
*[[Simona Leskovar]]
* [[Ladislav Lipič]]
* [[Andrej Logar]]
*([[Anže Logar]])
*[[Matjaž Longar]]
*[[Hine Lotrič]]
*[[Tomaž Lovrenčič]]
*[[Maja Marija Lovrenčič Svetek]]
*[[Bojan Lubej]]
*[[Benjamin Lukman]]
*[[Franc Lukner]]

== M ==
* [[Borut Mahnič]]
* [[Marjan Mahnič]]
*[[Marjan Majcen|Marijan Majcen]]
*[[Miljan Majhen]]
*[[Uroš Mahkovec]]
*[[Marko Makovec]]
*[[Matija Malešič (politik)|Matija Malešič]]
*[[Leon Marc]]
* [[Aleš Marič]]
*[[Uroš Markič]]
*[[Eva Marn]]
* [[Matej Marn]]
*[[Ivan Martelanc (1938)]]
*[[Tomaž Matjašec]]
* [[Dragutin Mate]]
*[[Miran Mejak]]
* [[Tomaž Mencin]]
*[[Mirko Mermolja]]
*[[Vlado Mihelič]]
* [[Mitja Miklavec]]
*[[Franc Mikša]]
*[[Dušan Mikuš]]
*[[Peter Millonig]]
*[[Drago Mirošič]]
* [[Iztok Mirošič]]
* [[Vladimir Miselj]]
*[[Tatjana Miškova]]
*[[Ida Močivnik]]
*[[Radko Močivnik]]
*[[Mitja Močnik]]
*[[Vlado Močnik]]
*[[Erik Modic]]
*[[Jernej Müller]]
*[[Ivo Murko]]

== N ==
*[[Alfonz Naberžnik]]
*[[Andrej Novak (novinar)|Andrej Novak]]
*[[Anton Novak]]
*Franc Novak (1931-87)
*[[Lovro Novinšek]]
* [[Anton Novačan]]

== O ==
*[[Miloš Oprešnik]]
*[[Tanja Orel Šturm]]
*[[Milan Orožen-Adamič]]
*[[Bogdan Osolnik]]
*[[Marjan Osolnik]]

== P ==
*[[Breda Pavlič]]
*[[Stane Pavlič]]
*[[Ivan Pelicon]]
*[[Zorko Pelikan]]
*[[Ivan Perne]]
*[[Anton Petkovšek]]
* [[Ernest Petrič]]
*[[Tea Petrin]] 
*[[Wolfgang Petritsch]]
*[[Igor Pirkovič]]
*[[Franc Pirkovič]]
* [[Leonid Pitamic]]
*[[Kristina Plavšak Krajnc]] 
*Boris Pleskovič? 
*[[Sašo Podlesnik]] 
*[[Alojz Pogačar]]
*[[Josip Pogačnik]]
*[[Marko Pogačnik (diplomat)]]
*[[Ana Polak Petrič]]
* [[Bojan Polak-Stjenka]]
*[[Jože Poličar]]
*[[Tone Poljšak]]
*[[Jasna Ponikvar Velasquez]]
*Klemen Ponikvar
* [[Bojan Potočnik]]
*[[Milan Predan]]
*[[Tomaž Prelokar]]
*[[Damjan Prelovšek]]
*[[Mateja Prevolšek]]
*[[Janez Premože]]
*Franc Presetnik
* [[Janez Krstnik Prešeren]] 
*[[Franc Primožič]]
* [[Matjaž Puc]]
*[[Jožica Puhar]]
*[[France Punčuh]]
*[[Oto Pungartnik]]
*[[Andreja Purkart Martinez]]

== R ==
*[[Kristina Radej]] 
*[[Andrej Rahten]]
*[[Janez Luka Rakovec]] (pl. Raigersfeld/Rakhersfeld)
*[[Branko Rakovec]] 
*[[Marko Rakovec]]
*[[Stanislav Raščan]]
*[[Peter Reberc]]
*[[Ivan Rebernik]]
*[[Ivan Renko]]
*[[Viktor Repič]]
*[[Jurij Rifelj]]
*[[Ladislav Riha]]
*[[Josip Rijavec]]
*[[Andrej Rode]]
*[[Tatjana Rodica-Dumas]]
*[[Jurij Roš]]
* [[Dimitrij Rupel]]
*[[Tadej Rupel]]
*[[Anton Rupnik]]
* [[Otokar Rybář]] 
* [[Vladimir Rybář]]

== S ==
*[[Hinko Samec]]
*[[Marjan Samec]]
*[[Jožef Schwegel]] (tudi ''Švegel'' ali ''Žvegel'')
*[[Damijan Sedar]]
*[[Jernej Sekolec]]
*[[Cvetka Selšek]]
* [[Igor Senčar]]
*[[Ivan Seničar]]
*[[Ingrid Sergaš]]
*[[Stanislav Sikošek]]
*[[Iztok Simoniti]]
*[[Edvin Skrt]]
*[[Andrej Slapničar]]
*([[Jože Slobodnik]])
*[[Darja Slokar]]
*[[Elvi Slokar-Miklavec]]
*[[Jože Smole]]
*[[Marko Smole]]
*[[Predrag Smole]]
*[[Dušan Snoj]]
*[[Lojze Sočan]]
*[[Marko Sotlar]]
*[[Ferdinand Souvan]]
* [[Boris Sovič]]
* [[Veronika Stabej]]
*[[Sabina Stadler]]
*[[Lea Stančič]] 
*[[Zoran Stančič]]
*[[Janez Stani]]
*[[Aleksander Stanič]]
*[[Janez Stanovnik]]
*[[Janez Sterniša]]
*[[Ronald Strelec]]
*[[Tanja Strniša]]
*[[Josip Suchy]]
*[[Alenka Suhadolnik]]
*[[Barbara Sušnik]]

== Š ==
*[[Štefan Bogdan Šalej]]
*[[Milan Šamec]]
*[[Edmond Šarani]]
* [[Primož Šeligo]]
*[[Vlado Šestan]]
*[[Marjan Šetinc ‎]]
*[[Marjan Šiftar]]
*[[Niko Šilih]]
*[[Matjaž Šinkovec (diplomat)|Matjaž Šinkovec]]
*[[Boštjan Širnik]]
*[[Karel Širok]]
*[[Andrej Škerlavaj]]
*[[Ksenija Škrilec]]
*[[Duša Škulj]]
*[[Milena Šmit]]
*[[Boris Šnuderl]]
*[[Timotej Šooš]]
*[[Gregor Štajer]]?
*[[Andrej Šter]]
*[[Sanja Štiglic]]
* [[Ciril Štokelj]]
*[[Mitja Štrukelj]]
*[[Marko Štucin]]
*[[Jakob Štunf]]
*[[Jadranka Šturm Kocjan]]
* [[Ivo Šubelj]]
*[[Vojislav Šuc]]
* [[Borut Šuklje]]
*[[Janez Šumrada]]
*[[Jože Šušmelj]]
* [[Ivan Krizostom Švegel]] (tudi ''Schwegel'' ali ''Žvegel'')
*

== T ==
*[[Zoran Thaler]]
*[[Eva Tomič]]
*[[Zora Tomič]]
*[[Ludvik Toplak]]
* [[Peter Toš]]
*[[Magdalena Tovornik]]
*[[Mary Veronica Tovšak Pleterski]]
*[[Boris Trampuž – Čož]]
*[[Borut Trekman]]
* [[Anton Turk (častnik)|Anton Turk]]
* [[Danilo Türk]]
*[[Tit Turnšek]]

== U ==

* [[Dragica Urtelj]]

== V ==
*[[Ivo Vajgl]]
*[[Vlado Valenčak]]
*[[Vlasta Valenčič Pelikan]]
*[[Vladimir Vauhnik]]
*[[Zlatko Vehovar]]
*[[Milan Venišnik]]
*[[Vojko Venišnik]]
*[[Zlatko Verbič]]
*[[Stanislav Vidovič]]
*[[Fran Vilfan]] (1874 - 1931)
*[[Josip Vilfan (razločitev)|Josip Vilfan]] (1878 - 1955)
*[[Joža Vilfan]] (1908 - 1987)
*[[Marija Vilfan]] (1912 - 1994)
*[[Alenka Vipotnik Kopanja]]
*[[Avguštin Vivod]] (Tine Vivod)
* [[Žiga Vodušek]]
*[[Nataša Vodušek]]
*[[Teobald Vodušek]]
*[[Dolfe Vogelnik]]
* [[Gregor Voglar]]
*[[Ivan Vogrič]]
*[[Vojko Volk]]
*[[Bogumil Vošnjak]]
* [[Mitja Vošnjak]]
* [[Fedja Vraničar]]
*[[Anton Vratuša]]
*[[Marko Vrhunec]]
*[[Miha Vrhunec]]
*[[Vekoslav Vršič]]
*[[Lojze Vrtačnik]]

== W ==

*[[Tamara Weingerl-Požar]]
*[[Gregor Woschnagg]]

== Z ==
*[[Gustav Zadnik]]
*[[Srečko Zajc]]
*[[Drago Zalar]]
*[[Samo Zanoškar]]
*[[Edvin Zdovc|Edvin (Edo) Zdovc]]
* [[Jože Zemljak]]
*[[Andraž Zidar]]
*[[Milovan Zidar]]
*[[Boris Zidarič]]
*[[Jaša Zlobec]]
*[[Gregor Zore]]
* [[Slavko Zore]]
*[[Milan Zupan]]
*[[Branko Zupanc]]
*[[Mihael Zupančič]]
*([[Fran Zwitter]])

== Ž ==
*[[Iztok Žagar]]
*[[Jelko Žagar]]
*[[Zoran Žagar]]
* [[Jožef Žabkar]]
*[[Pavle Žaucer]]
* [[Samuel Žbogar]]
*[[Janez Žgajnar]]
*[[Mirko Žgur]]
*[[Zvone Žigon]]
*[[Mirko Žlender]]
* [[Ivan Žolger]]
*[[Franc Žugel]]
* [[Franc Željko Županič]]
*[[Drago Žvab]]
*[[Barbara Žvokelj]]

== Glej tudi ==

* [[Seznam diplomatskih predstavništev in konzulatov Republike Slovenije]]
* [[Seznam slovenskih vojaških diplomatov]]
{{seznami narodov po poklicu|diplomatov}}
{{stublist}}

[[Kategorija:Seznami Slovencev|Diplomati]]
[[Kategorija:Slovenski diplomati|*]]</text>
      <sha1>fju2m9qf2cagro115odxbjy33hzx7p9</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Svetlina</title>
    <ns>0</ns>
    <id>79338</id>
    <revision>
      <id>5726760</id>
      <parentid>5128470</parentid>
      <timestamp>2022-08-02T18:15:17Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Marko3</username>
        <id>1829</id>
      </contributor>
      <minor />
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="571" xml:space="preserve">{{zapomen|zatilnično tekočino in ultrazvočno preiskavo|Nuhalna svetlina}}
[[Slika:Anatomy artery.png|thumb|250px||right|Svetlina (lumen) arterije]]
'''Svetlina''' ali '''lumen''' je anatomski izraz za notranji (dobesedno svetel) prostor cevastih ali votlih [[organ (biologija)|organ]]ov. Svetlina se nahaja na primer v notranjosti [[želodec|želodca]], [[krvna žila|žile]], [[črevo|črevesa]], [[sapnik]]a

Lumen lahko pomeni tudi prostor za notranjo membrano [[kloroplast]]a, [[Golgijev aparat|Golgijevega aparata]] ...

{{anatomy-stub}}

[[Kategorija:Anatomija]]</text>
      <sha1>260jwe29o78nt5h5e513uhx6q9apg61</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Crngrob</title>
    <ns>0</ns>
    <id>82440</id>
    <revision>
      <id>5726902</id>
      <parentid>5380606</parentid>
      <timestamp>2022-08-03T07:28:10Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Lander~slwiki</username>
        <id>385</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Zunanje povezave */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3894" xml:space="preserve">{{Infopolje Naselje v Sloveniji
|geopedia=#L410_T13_F10136458_b4
| latd = 46 |latm = 11 |lats = 55.15 |latNS = N
| longd = 14 |longm = 18 |longs = 30.51 |longEW = E
|najdisi=Crngrob
|image=Crngrob Slovenia.JPG
|povrsina=1,25
|prebivalstvo=45
|prebivalstvo_od=2020
|prebivalstvo_footnotes=&lt;ref&gt;{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}&lt;/ref&gt;
|nadmorska=393,1
|postna=4209 
|posta=Žabnica, Kranj
|obcina=Škofja Loka
|pokrajina=Gorenjska
|regija=Gorenjska regija
}}
'''Crngrob''' je [[naselje|vaško naselje]] v [[občina Škofja Loka|Občini Škofja Loka]]. Leži med vznožjem [[Križnogorsko hribovje|Križnogorskega hribovja]] in [[Sorško polje|Sorškim poljem]]. Razložena vasica je od Škofje Loke je oddaljena 4 [[km]] in se rahlo dviga nad [[vzhod]]nim robom Soriškega polja, od katerega jo ločijo [[ilovica|ilovnate]] in [[močvirje|zamočvirjene]] ''Gorjate''. Odcep od glavne [[cesta|ceste]] [[Kranj]] - Škofja Loka je v [[Dorfarje|Dorfarjih]].

Najpomembnejši objekt v vasi je [[podružnična cerkev|podružnična]] [[romarska cerkev|romarska]] [[cerkev Marijinega oznanjenja, Crngrob|cerkev Marijinega oznanjenja]] postavljena v [[13. stoletje|13. stoletju. Kasneje je bila   večkrat prezidana in povečana. Osnovni volumen cerkve je gotski. To je likovno ena najbolj zanimivih cerkva na Gorenjskem.]]

Poleg vasi je tudi [[strelišče SV Crngrob]].

[[Slika:Crngrob, Annunciation church.jpg|thumb|left|250px|[[Cerkev Marijinega oznanjenja, Crngrob|Cerkev Marijinega oznanjenja]]]]
&lt;br&gt;&lt;br&gt;
== [[Narodnoosvobodilni boj|NOB]] ==

Na bližnjem [[hrib]]u ''Mali rovt'' (711 [[mnm]]) je [[27. marec|27. marca]] [[1942]] enota 181. [[nemčija|nemškega]] rezervnega [[policija|policijskega]] [[bataljon]]a obkolila borce [[Selška četa|Selške čete]]. Med štiriurnim bojem je padlo 15 [[partizan]]ov, med njimi tudi organizator vstaje na [[Gorenjska|Gorenjskem]] [[Stane Žagar]], 17 partizanov pa je prebilo nemški obroč in se rešilo.

== Izvor krajevnega imena ==

Nenavadno ime ni slovenskega izvora in izhaja iz [[Nemščina|nemškega]] imena ''Ehrengruben'', ki  je prevzeto iz serednjevisokonemškega ''ze Erngruben'', ki je zloženo iz ''ern'' 'orati' (ali ''erde'' '/plodna/ zemlja') in ''groube'' v pomenu 'kotanja'. Če ime vsebuje ''ern'' v pomenu 'orati', lahko kaže na izkopanino, [[mamut]]ovo [[rebro]], ki se sedaj nahaja crngrobski cerkvi, če pa ime vsebuje ''erde'' (plodna zemlja), pa kaže na zemljsko votlino, ki je bila baje pribežališče roparjev. Kraj je lahko poimenovati tudi po svoji legi, saj se nahaja v rodovitni dolinici, ki jo z vseh strani obdajajo hribi. V starih listinah se kraj prvič omenja leta 1291 ''Erngrůb'', leta 1381 ''Errengrůb'' in 1421 kot ''Erngruben''. 

== Sklici in opombe ==
{{sklici}}
==Viri==
* {{navedi knjigo |author=Krušič, Marjan |year=2009 |title=''Slovenija: turistični vodnik'' |publisher=Založba Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-0690-6 |cobiss=244517632 |pages=}}

== Glej tudi ==
* [[seznam naselij v Sloveniji]]
* [[Povojni izvensodni poboji v Sloveniji]]

== Zunanje povezave ==

{{kategorija v Zbirki}}
* [http://www.gremoven.com/index.php?option=com_content&amp;task=view&amp;id=27&amp;Itemid=9 gremoVEN.com - Crngrob]
* [http://www.zgodovinarka.si/crngrob/ Zgodovinarka.si - Crngrob]
* [https://www.burger.si/Crngrob/uvod.htm Virtualna ekskurzija po cerkvi Marijinega oznanjenja - Burger Landmarks/MojaSlovenija.si]

== Galerija ==
&lt;gallery perrow=5&gt;
File:Škofja Loka, Crngrob, spomenik NOB nad cerkvijo 1.jpg | Spomenik NOB, ki se nahaja 250m nad cerkvijo v gozdu.
File:Škofja Loka, Crngrob, spomenik NOB nad cerkvijo 2.jpg
File:20190423 Slovenija Crngrob Rdeče znamenje 46 11 38,47N 14 18 25,40E.jpg|thumb|Rdeče znamenje. Ob poti iz Stare Loke po gozdu proti Crngrobu.
&lt;/gallery&gt;

{{Škofja Loka}}

{{SloNaselje-stub}}

[[Kategorija:Naselja Občine Škofja Loka]]
[[Kategorija:Crngrob| ]]</text>
      <sha1>2g2jmblk23g9s87dup25hkpqb36877h</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Lendava</title>
    <ns>0</ns>
    <id>87235</id>
    <revision>
      <id>5726726</id>
      <parentid>5722506</parentid>
      <timestamp>2022-08-02T15:58:21Z</timestamp>
      <contributor>
        <ip>46.123.232.234</ip>
      </contributor>
      <comment>/* Znane osebnosti */Dodana vsebina</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8342" xml:space="preserve">&lt;!--{{NVatlas|1=http://kremen.arso.gov.si/nvatlas/ewmap.asp?x1=610593.98&amp;y1=158460.18&amp;x2=612593.98&amp;y2=159710.18&amp;catprj=nvatlas.topografija&amp;ix=611634.25&amp;iy=158950.77}}--&gt;
{{Infopolje Naselje v Sloveniji
| latd = 46 |latm = 33 |lats = 47.08 |latNS = N
| longd = 16 |longm = 27 |longs = 6.43 |longEW = E
| pushpin_label_position = left
|drugo ime= Lendva
|najdisi=Lendava
|geopedia=#L410_F10108055_T13_b4_x611033.5935_y158524.19449999998_s14
|image=Lendava-Le chateau.jpg
|caption=Lendava in Lendavski grad
|povrsina=5,7
|prebivalstvo=2954
|prebivalstvo_od=2020
|prebivalstvo_footnotes=&lt;ref&gt;{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}&lt;/ref&gt;
|nadmorska=161,1
|postna=9220
|posta=Lendava
|obcina=Lendava
|pokrajina=Prekmurje
|regija=Pomurska regija
|drzava=Slovenija
| footnotes= {{Infopolje RKD|embed=yes
 | ime = Lendava - Mestno jedro
 &lt;!--podatki registra--&gt;
 | rkd_tip = nslp  &lt;!--nepremični spomenik lokalnega pomena--&gt;
 | razglasitev_rkd_tip = 1. maj 1993
 | refšt=1135
 | občina = Lendava
}}
}}
'''Lendava''' ({{IPA-sl|ˈleːndaʋa|pron|Sl-Lendava.ogg}}; v preteklosti ''Dolnja Lendava'', v starejših virih tudi ''Dolenja Lendava''; {{lang-hu|Lendva}}, v preteklosti ''Alsólendva''; {{lang-de|Lindau}}, v preteklosti ''Unter-Limbach'') je [[mesto]] in središče [[Občina Lendava|Občine Lendava]]. Leži pod [[Lendavske gorice|Lendavskimi goricami]], deloma na [[Dolinsko|Dolinskem]] (podpokrajina Prekmurja), ob [[reka|reki]] [[Ledava|Ledavi]] in [[Kobiljski potok|Kobiljskem potoku]].

Lendava je drugo največje mesto v [[Prekmurje|Prekmurju]] in najvzhodnejše mesto v Sloveniji, tik ob [[državna meja|meji]] z [[Madžarska|Madžarsko]]. Prebivalstvo je mešano (četrtina madžarske narodnosti), napisi, šolstvo in javne službe so dvojezični.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.un.gov.si/si/manjsine/madzarska_narodna_skupnost/statisticni_podatki/ |title=Madžarska narodna skupnost : statistični podatki |publisher=Urad Vlade RS za narodnosti |accessdate=2018-09-26}}&lt;/ref&gt; Starejši del naselja leži na nizki terasi nad nekdanjim poplavnim območjem, po letu 1945 oziroma regulacijah pa se je razširilo čez suhe struge in se raztegnilo na sever do [[Dolga vas, Lendava|Dolge vasi]] in na vzhod do [[Čentiba|Čentibe]]; industrijski objekti pa so zrasli na jugu. Razvoj kraja je močno pospešil nastanek petrokemične industrije v 60-ih letih [[20. stoletje|20. stoletja]]. V kraju s skoraj 3000 prebivalci (3395 po popisu leta 2002) so poleg [[Rafinerija nafte Lendava|Rafinerije nafte Lendava]] še [[Terme Lendava]], kovinska industrija in obrati farmacevtske industrije podjetja [[Lek (podjetje)|Lek]]. Nad naseljem stoji [[Lendavski grad|Grad Lendava]], v katerem je [[muzej]]. Mesto je staro tržišče  za kmetijske pridelke in vino iz Lendavskih in Dolgovaških goric. Poleg dvojezične osnovne šole je v kraju tudi dvojezična srednja šola.&lt;ref&gt;''Slovenija, turistični vodnik''. Mladinska knjiga, Ljubljana 2002&lt;/ref&gt; V Lendavi deluje že od 1958 tudi manjšinski [[Pomurski madžarski radio]].

== Zgodovina ==
Kraj se morda prvič omenja v delu ''Conversio Bogoariorum et Caranatanorum'' leta 871, v katerem se govori o [[cerkev (zgradba)|cerkvi]], ki naj bi jo v kraju ''Lindolves'' leta 853 posvetil [[škof]] Liupram. Leta 1192 je naselje s pripadajočo posestjo kupila rodbina Hoholtov, poznejših [[Banffy|Bánffyjev]] in tedaj se ime ''Lindva'' v starih listinah prvič zanesljivo navaja. Kraj je poleg graščinskega zemljišča v [[14. stoletje|14. stoletju]] obsegal skoraj celotno jugovzhodno [[Prekmurje]]. Kot [[Trg (naselje)|trg]] se ''Lindva'' omenja v [[14. stoletje|14. stoletju]], v tistem času pa se pojavi tudi ime ''Alsólindva''. Ko je leta 1644 izumrla rodbina [[Banffy|Bánffy]] so novi lastniki postali [[grof]]je Esterházy. V času [[reformacija|reformacije]] je grof [[Nikolaj Bánffy]] ustanovil [[tiskarna|tiskarno]], ki je izdajala protestantske knjige v [[madžarščina|madžarskem jeziku]]. Med letoma 1600–1683 se je za okoliščino Lendava uveljavljala  [[ogrska]] in [[Otomansko cesarstvo|turška]] oblast. Leta 1867 je Lendava postala okrajno mesto, sedež [[okraj]]a pa je bila tudi v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevini Jugoslaviji]]. V letih 1934–1935 je tu izhajalo [[časopis|glasilo]] [[Komunistična partija Jugoslavije|Komunistične partije Jugoslavije]] ''Ljudska pravica''. Avgusta 1939 so v [[zidanica|zidanici]] [[Miško Kranjec|Miška Kranjca]] v Lendavskih goricah ustanovili okrožno partijsko vodstvo [[Komunistična partija Slovenije|Komunistične partije Slovenije]] za Prekmurje. V [[Cerkev (organizacija)|cerkveni upravi]] je območje Lendave spadalo pod [[Zagreb|zagrebško]] škofijo vse od nastanka leta 1334 do 1777, ko je pripadlo škofiji v [[Sombotel]]u v [[Železna županija|Železni županiji]]. [[Evangeličani|Evangeliščanska]] verska občina je bila ustanovljena leta 1902; do [[druga svetovna vojna|2. svetovne vojne]] je bila v Lendavi tudi močna [[Judje|židovska]] občina. [[Wehrmacht|Nemške čete]] so 6. aprila 1941 na pohodu proti [[Hrvaška|Hrvaški]] zasedle tudi Lendavo; 16 aprila pa je nemška vojska izročila oblast madžarskim [[okupator]]jem. Kraj je postal sedež okrajnega glavarstva in po sklepu madžarskega parlamenta 16. decembra 1941 tudi uradno priključen madžarski državi. V mestu so odpravili vse slovenske oznake ter odpustili slovenske učitelje in uradnike; junija 1942 so zaplenili premoženje 668 slovenskim priseljencem, ki so se med obema vojnama pred [[fašizem|fašizmom]] umaknili z Goriškega, in jih odvedli v [[koncentracijsko taborišče]] Sárvár. Nemci so po  zasedbi Madžarske aprila in novembra 1944 z vsesplošno racijo zajeli 250 Judov in jih izročili [[gestapo|gestapu]]. Dne 4. aprila 1945 so Lendavo osvobodile enote [[Rdeča armada|Rdeče armade]].&lt;ref&gt;''Enciklopedija Slovenije''. Mladinska knjiga, Ljubljana 1987-2002&lt;/ref&gt;

== Izvor krajevnega imena ==
Kraj, ki se je nekdaj imenoval ''Dólnja Léndava'', je poimenovan po reki Ledavi. Če se zapis iz leta 840-859 ''ad Lindolveschirichum'' nanaša na današnjo Lendavo, je v osnovi starovisokonemško osebno ime ''Lindolf''. Ime ''Léndava'' je v tem primeru prvotno pomenilo 'Lindolfova voda'. Druga možnost je izvajanje iz srednjevisokonemške besede ''Lindaha'', kar je razložljivo iz srednjevisokonemške besede ''linde'' v pomenu 'lipa' in refleksa ''aha'' v pomenu 'voda'. Če je ta domneva pravilna, je ime prvotno pomenilo 'lipova voda', to je 'voda, blizu katere rastejo lipe'. Malo verjetno je, da je ime kraja izpeljano iz slovanske besede ''lệdo'' v pomenu 'ledina, neobdelana zemlja'. &lt;ref&gt;Snoj, Marko (2009). ''Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen''. Založba Modrijan.&lt;/ref&gt;

== Znamenitosti ==
[[Slika:Fosilni hrast-Lendava.jpg|thumb|Fosilni hrast v parku hotela Lipa]]
* [[Cerkev svete Katarine, Lendava]]
* [[Evangeličanska cerkev, Lendava]]
* [[Sinagoga Lendava]]
* [[Galerija-Muzej Lendava]]
* [[Kapelica Svete Trojice, Lendava|Kapelica Svete Trojice]]
* [[Lendavske gorice]] 
* [[Stolp Vinarium]]
* [[Terme Lendava]]

== Znane osebnosti ==
* Zala György
* [[Janoš Murkovič]]
* [[Števan Salai]]
* [[Vendel Ratkovič]]
* Lajcsi Pandur
* Pataky Kálmán
* Vlaj Lajos
* Hudrovics László
* Sándor Szúnyogh
* István Galič
* Király Ferenc
* Suzanne Király – Moss
* Sabina Šinko
* [[Mirko Brulc]]
* Teo Grča

== Sklici ==
{{opombe}}

== Viri==
* {{navedi knjigo |author=Krušič, Marjan |year=2009 |title=''Slovenija: turistični vodnik'' |publisher=Založba Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-0690-6 |cobiss=244517632 |pages=}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v zbirki}}
* [http://www.lendava.si Uradna stran občine]
* [http://www.lendavainfo.com Lendavska Informativna Stran]
* [http://www.lendava.si/?mode=stran&amp;id=18 Splošni podatki in zgodovina mesta Lendava]
* [http://www.terme-lendava.si/ Terme Lendava]
* [https://www.24cities.eu/de/#workshops/ Lendava] - 24cities.eu, Kompetenzzentrum [[Steirisches Thermenland]]-Oststeiermark

{{Lendava}}
{{Mesta-Slovenija}}
{{SloNaselje-stub}}

[[Kategorija:Mesta v Sloveniji]]
[[Kategorija:Naselja Občine Lendava]]
[[Kategorija:Zdraviliška naselja]]
[[Kategorija:Lendava|*]]
[[Kategorija:Občina Lendava]]
[[Kategorija:Prekmurje]]
[[Kategorija:Dvojezična naselja v Sloveniji]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>33tal7a4deof0zeud7d9o1068fi9ux5</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5726728</id>
      <parentid>5726726</parentid>
      <timestamp>2022-08-02T16:00:01Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>MZaplotnik</username>
        <id>13263</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>vrnitev sprememb uporabnika [[Special:Contributions/46.123.232.234|46.123.232.234]] ([[User talk:46.123.232.234|pogovor]]) na zadnje urejanje uporabnika [[User:Upwinxp|Upwinxp]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8330" xml:space="preserve">&lt;!--{{NVatlas|1=http://kremen.arso.gov.si/nvatlas/ewmap.asp?x1=610593.98&amp;y1=158460.18&amp;x2=612593.98&amp;y2=159710.18&amp;catprj=nvatlas.topografija&amp;ix=611634.25&amp;iy=158950.77}}--&gt;
{{Infopolje Naselje v Sloveniji
| latd = 46 |latm = 33 |lats = 47.08 |latNS = N
| longd = 16 |longm = 27 |longs = 6.43 |longEW = E
| pushpin_label_position = left
|drugo ime= Lendva
|najdisi=Lendava
|geopedia=#L410_F10108055_T13_b4_x611033.5935_y158524.19449999998_s14
|image=Lendava-Le chateau.jpg
|caption=Lendava in Lendavski grad
|povrsina=5,7
|prebivalstvo=2954
|prebivalstvo_od=2020
|prebivalstvo_footnotes=&lt;ref&gt;{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}&lt;/ref&gt;
|nadmorska=161,1
|postna=9220
|posta=Lendava
|obcina=Lendava
|pokrajina=Prekmurje
|regija=Pomurska regija
|drzava=Slovenija
| footnotes= {{Infopolje RKD|embed=yes
 | ime = Lendava - Mestno jedro
 &lt;!--podatki registra--&gt;
 | rkd_tip = nslp  &lt;!--nepremični spomenik lokalnega pomena--&gt;
 | razglasitev_rkd_tip = 1. maj 1993
 | refšt=1135
 | občina = Lendava
}}
}}
'''Lendava''' ({{IPA-sl|ˈleːndaʋa|pron|Sl-Lendava.ogg}}; v preteklosti ''Dolnja Lendava'', v starejših virih tudi ''Dolenja Lendava''; {{lang-hu|Lendva}}, v preteklosti ''Alsólendva''; {{lang-de|Lindau}}, v preteklosti ''Unter-Limbach'') je [[mesto]] in središče [[Občina Lendava|Občine Lendava]]. Leži pod [[Lendavske gorice|Lendavskimi goricami]], deloma na [[Dolinsko|Dolinskem]] (podpokrajina Prekmurja), ob [[reka|reki]] [[Ledava|Ledavi]] in [[Kobiljski potok|Kobiljskem potoku]].

Lendava je drugo največje mesto v [[Prekmurje|Prekmurju]] in najvzhodnejše mesto v Sloveniji, tik ob [[državna meja|meji]] z [[Madžarska|Madžarsko]]. Prebivalstvo je mešano (četrtina madžarske narodnosti), napisi, šolstvo in javne službe so dvojezični.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.un.gov.si/si/manjsine/madzarska_narodna_skupnost/statisticni_podatki/ |title=Madžarska narodna skupnost : statistični podatki |publisher=Urad Vlade RS za narodnosti |accessdate=2018-09-26}}&lt;/ref&gt; Starejši del naselja leži na nizki terasi nad nekdanjim poplavnim območjem, po letu 1945 oziroma regulacijah pa se je razširilo čez suhe struge in se raztegnilo na sever do [[Dolga vas, Lendava|Dolge vasi]] in na vzhod do [[Čentiba|Čentibe]]; industrijski objekti pa so zrasli na jugu. Razvoj kraja je močno pospešil nastanek petrokemične industrije v 60-ih letih [[20. stoletje|20. stoletja]]. V kraju s skoraj 3000 prebivalci (3395 po popisu leta 2002) so poleg [[Rafinerija nafte Lendava|Rafinerije nafte Lendava]] še [[Terme Lendava]], kovinska industrija in obrati farmacevtske industrije podjetja [[Lek (podjetje)|Lek]]. Nad naseljem stoji [[Lendavski grad|Grad Lendava]], v katerem je [[muzej]]. Mesto je staro tržišče  za kmetijske pridelke in vino iz Lendavskih in Dolgovaških goric. Poleg dvojezične osnovne šole je v kraju tudi dvojezična srednja šola.&lt;ref&gt;''Slovenija, turistični vodnik''. Mladinska knjiga, Ljubljana 2002&lt;/ref&gt; V Lendavi deluje že od 1958 tudi manjšinski [[Pomurski madžarski radio]].

== Zgodovina ==
Kraj se morda prvič omenja v delu ''Conversio Bogoariorum et Caranatanorum'' leta 871, v katerem se govori o [[cerkev (zgradba)|cerkvi]], ki naj bi jo v kraju ''Lindolves'' leta 853 posvetil [[škof]] Liupram. Leta 1192 je naselje s pripadajočo posestjo kupila rodbina Hoholtov, poznejših [[Banffy|Bánffyjev]] in tedaj se ime ''Lindva'' v starih listinah prvič zanesljivo navaja. Kraj je poleg graščinskega zemljišča v [[14. stoletje|14. stoletju]] obsegal skoraj celotno jugovzhodno [[Prekmurje]]. Kot [[Trg (naselje)|trg]] se ''Lindva'' omenja v [[14. stoletje|14. stoletju]], v tistem času pa se pojavi tudi ime ''Alsólindva''. Ko je leta 1644 izumrla rodbina [[Banffy|Bánffy]] so novi lastniki postali [[grof]]je Esterházy. V času [[reformacija|reformacije]] je grof [[Nikolaj Bánffy]] ustanovil [[tiskarna|tiskarno]], ki je izdajala protestantske knjige v [[madžarščina|madžarskem jeziku]]. Med letoma 1600–1683 se je za okoliščino Lendava uveljavljala  [[ogrska]] in [[Otomansko cesarstvo|turška]] oblast. Leta 1867 je Lendava postala okrajno mesto, sedež [[okraj]]a pa je bila tudi v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevini Jugoslaviji]]. V letih 1934–1935 je tu izhajalo [[časopis|glasilo]] [[Komunistična partija Jugoslavije|Komunistične partije Jugoslavije]] ''Ljudska pravica''. Avgusta 1939 so v [[zidanica|zidanici]] [[Miško Kranjec|Miška Kranjca]] v Lendavskih goricah ustanovili okrožno partijsko vodstvo [[Komunistična partija Slovenije|Komunistične partije Slovenije]] za Prekmurje. V [[Cerkev (organizacija)|cerkveni upravi]] je območje Lendave spadalo pod [[Zagreb|zagrebško]] škofijo vse od nastanka leta 1334 do 1777, ko je pripadlo škofiji v [[Sombotel]]u v [[Železna županija|Železni županiji]]. [[Evangeličani|Evangeliščanska]] verska občina je bila ustanovljena leta 1902; do [[druga svetovna vojna|2. svetovne vojne]] je bila v Lendavi tudi močna [[Judje|židovska]] občina. [[Wehrmacht|Nemške čete]] so 6. aprila 1941 na pohodu proti [[Hrvaška|Hrvaški]] zasedle tudi Lendavo; 16 aprila pa je nemška vojska izročila oblast madžarskim [[okupator]]jem. Kraj je postal sedež okrajnega glavarstva in po sklepu madžarskega parlamenta 16. decembra 1941 tudi uradno priključen madžarski državi. V mestu so odpravili vse slovenske oznake ter odpustili slovenske učitelje in uradnike; junija 1942 so zaplenili premoženje 668 slovenskim priseljencem, ki so se med obema vojnama pred [[fašizem|fašizmom]] umaknili z Goriškega, in jih odvedli v [[koncentracijsko taborišče]] Sárvár. Nemci so po  zasedbi Madžarske aprila in novembra 1944 z vsesplošno racijo zajeli 250 Judov in jih izročili [[gestapo|gestapu]]. Dne 4. aprila 1945 so Lendavo osvobodile enote [[Rdeča armada|Rdeče armade]].&lt;ref&gt;''Enciklopedija Slovenije''. Mladinska knjiga, Ljubljana 1987-2002&lt;/ref&gt;

== Izvor krajevnega imena ==
Kraj, ki se je nekdaj imenoval ''Dólnja Léndava'', je poimenovan po reki Ledavi. Če se zapis iz leta 840-859 ''ad Lindolveschirichum'' nanaša na današnjo Lendavo, je v osnovi starovisokonemško osebno ime ''Lindolf''. Ime ''Léndava'' je v tem primeru prvotno pomenilo 'Lindolfova voda'. Druga možnost je izvajanje iz srednjevisokonemške besede ''Lindaha'', kar je razložljivo iz srednjevisokonemške besede ''linde'' v pomenu 'lipa' in refleksa ''aha'' v pomenu 'voda'. Če je ta domneva pravilna, je ime prvotno pomenilo 'lipova voda', to je 'voda, blizu katere rastejo lipe'. Malo verjetno je, da je ime kraja izpeljano iz slovanske besede ''lệdo'' v pomenu 'ledina, neobdelana zemlja'. &lt;ref&gt;Snoj, Marko (2009). ''Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen''. Založba Modrijan.&lt;/ref&gt;

== Znamenitosti ==
[[Slika:Fosilni hrast-Lendava.jpg|thumb|Fosilni hrast v parku hotela Lipa]]
* [[Cerkev svete Katarine, Lendava]]
* [[Evangeličanska cerkev, Lendava]]
* [[Sinagoga Lendava]]
* [[Galerija-Muzej Lendava]]
* [[Kapelica Svete Trojice, Lendava|Kapelica Svete Trojice]]
* [[Lendavske gorice]] 
* [[Stolp Vinarium]]
* [[Terme Lendava]]

== Znane osebnosti ==
* Zala György
* [[Janoš Murkovič]]
* [[Števan Salai]]
* [[Vendel Ratkovič]]
* Lajcsi Pandur
* Pataky Kálmán
* Vlaj Lajos
* Hudrovics László
* Sándor Szúnyogh
* István Galič
* Király Ferenc
* Suzanne Király – Moss
* Sabina Šinko
* [[Mirko Brulc]]

== Sklici ==
{{opombe}}

== Viri==
* {{navedi knjigo |author=Krušič, Marjan |year=2009 |title=''Slovenija: turistični vodnik'' |publisher=Založba Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-0690-6 |cobiss=244517632 |pages=}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v zbirki}}
* [http://www.lendava.si Uradna stran občine]
* [http://www.lendavainfo.com Lendavska Informativna Stran]
* [http://www.lendava.si/?mode=stran&amp;id=18 Splošni podatki in zgodovina mesta Lendava]
* [http://www.terme-lendava.si/ Terme Lendava]
* [https://www.24cities.eu/de/#workshops/ Lendava] - 24cities.eu, Kompetenzzentrum [[Steirisches Thermenland]]-Oststeiermark

{{Lendava}}
{{Mesta-Slovenija}}
{{SloNaselje-stub}}

[[Kategorija:Mesta v Sloveniji]]
[[Kategorija:Naselja Občine Lendava]]
[[Kategorija:Zdraviliška naselja]]
[[Kategorija:Lendava|*]]
[[Kategorija:Občina Lendava]]
[[Kategorija:Prekmurje]]
[[Kategorija:Dvojezična naselja v Sloveniji]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>jcu7yxzxe6rgluxi899lcriklvo8hbk</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Wikipedija:Peskovnik</title>
    <ns>4</ns>
    <id>94225</id>
    <revision>
      <id>5726661</id>
      <parentid>5726646</parentid>
      <timestamp>2022-08-02T12:51:56Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>AlbaPodpora</username>
        <id>213729</id>
      </contributor>
      <comment>Test edit from WikiClientLibrary.</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="10471" xml:space="preserve">
= Glavna_stran = 
__NOTOC__ __NOEDITSECTION__
&lt;!------- UVODNO OKNO -------&gt;
{|style=&quot;width:99.6%;margin-top:.7em;margin-left:.1em;background-color:#fcfcfc;border:1px solid #ccc&quot;
|style=&quot;width:56%;color:#000&quot;|
{|style=&quot;width:280px;border:solid 0px;background:none&quot;
|-
|style=&quot;padding-left:20px;text-align:left;white-space:nowrap;color:#000&quot; |
&lt;div style=&quot;font-size:150%;border:none;margin: 0;padding:.1em;color:#000&quot;&gt;'''Pozdravljeni v [[Wikipedija|Wikipediji]]''',&lt;/div&gt;
&lt;div style=&quot;top:+0.2em;font-size: 95%&quot;&gt;prosti spletni [[enciklopedija|enciklopediji]], ki jo lahko [[Wikipedija:Uvod|ureja vsakdo]]!&lt;/div&gt;
|}&lt;!----- OSNOVNE KATEGORIJE -------&gt;
|style=&quot;width:11%;font-size:95%;color:#000&quot;|
&lt;span style=&quot;white-space:nowrap&quot;&gt;[[Slika:Nuvola Slovenian flag.svg|15px|link=Kategorija:Družboslovje|Družboslovje]] [[:Kategorija:Družboslovje|Družboslovje]]&lt;/span&gt;&lt;br /&gt;
&lt;span style=&quot;white-space:nowrap&quot;&gt;[[Slika:Nuvola philosophy.png|15px|link=Kategorija:Filozofija|Filozofija]] [[:Kategorija:Filozofija|Filozofija]]&lt;/span&gt;&lt;br /&gt;
&lt;span style=&quot;white-space:nowrap&quot;&gt;[[Slika:Gnome-globe.svg|15px|link=Kategorija:Geografija]] [[:Kategorija:Geografija|Geografija]]&lt;/span&gt;&lt;br /&gt;
|style=&quot;width:11%;font-size:95%&quot;|
&lt;span style=&quot;white-space:nowrap&quot;&gt;[[Slika:Nuvola apps kdmconfig.png|15px|link=Kategorija:Biografije|Ljudje]] [[:Kategorija:Biografije|Ljudje]]&lt;/span&gt;&lt;br /&gt;
&lt;span style=&quot;white-space:nowrap&quot;&gt;[[Slika:Nuvola apps edu mathematics.png|15px|link=Kategorija:Matematika|Matematika]] [[:Kategorija:Matematika|Matematika]]&lt;/span&gt;&lt;br /&gt;
&lt;span style=&quot;white-space:nowrap&quot;&gt;[[Slika:Nuvola apps kalzium.png|15px|link=Kategorija:Naravoslovje|Naravoslovje]] [[:Kategorija:Naravoslovje|Naravoslovje]]&lt;/span&gt;&lt;br /&gt;
|style=&quot;width:11%;font-size:95%&quot;|
&lt;span style=&quot;white-space:nowrap&quot;&gt;[[Slika:Nuvola apps kcmsystem.svg|15px|link=Kategorija:Tehnika|Tehnika]] [[:Kategorija:Tehnika|Tehnika]]&lt;/span&gt;&lt;br /&gt;
&lt;span style=&quot;white-space:nowrap&quot;&gt;[[Slika:Nuvola apps kcoloredit.png|15px|link=Kategorija:Umetnost|Umetnost]] [[:Kategorija:Umetnost|Umetnost]]&lt;/span&gt;&lt;br /&gt;
&lt;span style=&quot;white-space:nowrap&quot;&gt;[[Slika:Architecture see also.svg|15px|link=Kategorija:Zgodovina|Zgodovina]] [[:Kategorija:Zgodovina|Zgodovina]]&lt;/span&gt;
|}
&lt;!------- UVOD -------&gt;
{| border=&quot;0&quot; width=&quot;100%&quot; style=&quot;margin-bottom:-10px&quot;
| &lt;div style=&quot;margin: 0px 0% 0px 0%; text-align: center;font-size:95%;&quot;&gt;[[Slovenska Wikipedija]] je nastala [[26. februar]]ja [[2002]]. Od tedaj smo napisali že '''[[posebno:Statistika|{{NUMBEROFARTICLES}}]]''' [[Wikipedija:Napiši članek|{{PLURAL:{{NUMBEROFARTICLES}}|članek|članka|članke|člankov|člankov}}]]. Trenutno {{plural:{{NUMBEROFACTIVEUSERS}}|je|sta|je}} '''[[posebno:AktivniUporabniki|{{NUMBEROFACTIVEUSERS}}]]''' {{plural:{{NUMBEROFACTIVEUSERS}}|dejavni uporabnik|dejavna uporabnika|dejavnih uporabnikov}}.&lt;br /&gt;Oglejte si [[Wikipedija:Izbrani članki|najboljše, kar smo ustvarili]], v [[Wikipedija:Peskovnik|peskovniku]] preizkušajte [[Pomoč:Urejanje strani|urejanje strani]] ali debatirajte [[Wikipedija:Pod lipo|pod lipo]].&lt;/div&gt;
| style=&quot;width: 120px&quot; | &lt;div style=&quot;padding-bottom:.8em; margin-top:15px; text-align:center; padding-right: 8px; float:right;&quot;&gt;[[Slika:Other languages icon.svg|80px|link=Wikipedija:Veleposlaništvo]]
&lt;div style=&quot;margin-top:2%&quot;&gt;&lt;span style=&quot;font-size:90%;white-space:nowrap&quot;&gt;[[Wikipedija:Veleposlaništvo|Veleposlaništvo | Embassy]]&lt;/span&gt;&lt;/div&gt;&lt;/div&gt;
|}{{Obvestilo na glavni strani}}
&lt;!------- ZAČETEK GLAVNE TABELE -------&gt;
{| style=&quot;width: 100%; padding: 0px;margin-top:4px;&quot;
| style=&quot;width: {{#ifexpr: {{Wikipedija:Izbrane_slike/panorama}} = {{LOCALYEAR}}{{LOCALWEEK}} | 65% | 55%}}; vertical-align: top;&quot;|
&lt;!------- IZBRANI ČLANEK -------&gt; 
{{Polje za glavno stran
|BarvaObrobe-svetla=AAD5FF
|BarvaObrobe-temna=82ADD7
|BarvaNaslova=AAD5FF
|Slika=Clanektydne.gif
|px=32
|Naslov_polja=Izbrani članek
|Vsebina=&lt;div id=&quot;mf-clanek&quot; title=&quot;Izbrani članek&quot;&gt;{{#ifexpr: {{#time: W }} = 1 and {{#time: n }} = 12 | {{Izbrano/52. teden {{LOCALYEAR}}}} | {{Izbrano}} }}&lt;/div&gt;
|BarvaNoge=CDE8FF
|Noga=[[Wikipedija:Izbrani članki|Vsi izbrani članki]] • [[Wikipedija:Predlogi za izbrani članek|Predlagaj izbrani članek]] • [[Wikipedija:Izbrani članki/Arhiv {{LOCALYEAR}}|Kronološki arhiv]]}}
&lt;!------- STE VEDELI? -------&gt; 
{{Polje za glavno stran
|BarvaObrobe-svetla=AAD5FF
|BarvaObrobe-temna=82ADD7
|BarvaNaslova=AAD5FF
|Slika=Ambox blue question.svg
|px=32
|Naslov_polja=Ste vedeli, da ...?
|Vsebina={{Ste vedeli}}
|BarvaNoge=CDE8FF
|Noga=[[Posebno:Newpages|Vsi novi članki]] • [[Wikipedija:Ste vedeli/Naslednja posodobitev|Predlagaj vnos]] • [[Wikipedija:Ste vedeli/Arhiv-{{LOCALYEAR}}|Arhiv zanimivosti]]
}}
{{#ifexpr: {{Wikipedija:Izbrane_slike/panorama}} = {{LOCALYEAR}}{{LOCALWEEK}} | 
&lt;!------- NA DANAŠNJI DAN-------&gt; 
{{Polje za glavno stran
|BarvaObrobe-svetla=AAD5FF
|BarvaObrobe-temna=82ADD7
|BarvaNaslova=AAD5FF
|Slika=Nuvola apps date.png
|px=32
|Naslov_polja=Na današnji dan
|Vsebina=&lt;div id=&quot;mf-danes&quot; title=&quot;Na današnji dan ...&quot;&gt;{{#ifexist: Wikipedija:Izbrane obletnice/Okrogle/{{LOCALDAY}}._{{LOCALMONTHNAME}}_{{LOCALYEAR}} | {{Wikipedija:Izbrane obletnice/Okrogle/{{LOCALDAY}}._{{LOCALMONTHNAME}}_{{LOCALYEAR}}|nocat=true}} }}

{{Wikipedija:Izbrane obletnice/{{LOCALDAY}}._{{LOCALMONTHNAME}}}}&lt;/div&gt;
|BarvaNoge=CDE8FF
|Noga=[[Wikipedija:Izbrane obletnice/{{#switch:{{LOCALMONTHNAME}}|januar=Januar|februar=Februar|marec=Marec|april=April|maj=Maj|junij=Junij|julij=Julij|avgust=Avgust|september=September|oktober=Oktober|november=November|december=December}}#{{LOCALDAY}}._{{LOCALMONTHNAME}}|Arhiv]] • [[Seznam zgodovinskih obletnic|Več obletnic]] • [[Wikipedija:Izbrane obletnice/Okrogle|Okrogle obletnice]]
}}
|
&lt;!------- KATEGORIJE -------&gt; 
{{Polje za glavno stran
|BarvaObrobe-svetla=CEA2D0
|BarvaObrobe-temna=BDA6BD
|BarvaNaslova=CEA2D0
|Slika=Crystal Project viewmag.png
|px=32
|Naslov_polja=Osnovne kategorije
|Vsebina={{Kategorije}}
|BarvaNoge=DCBDDD
|Noga=[[Wikipedija:Kategorija|Več o kategorizaciji v Wikipediji]]
}}

}}
| &lt;!------- DESNI STOLPEC -------&gt;
| style=&quot;vertical-align: top;&quot;| 
{{#ifexpr: {{Wikipedija:Izbrane_slike/panorama}} = {{LOCALYEAR}}{{LOCALWEEK}} | 
&lt;!------- KATEGORIJE -------&gt; 
{{Polje za glavno stran
|BarvaObrobe-svetla=CEA2D0
|BarvaObrobe-temna=BDA6BD
|BarvaNaslova=CEA2D0
|Slika=Crystal Project viewmag.png
|px=32
|Naslov_polja=Osnovne kategorije
|Vsebina={{Kategorije}}
|BarvaNoge=DCBDDD
|Noga=[[Wikipedija:Kategorija|Več o kategorizaciji v Wikipediji]]
}}
|
&lt;!------- NA DANAŠNJI DAN-------&gt; 
{{Polje za glavno stran
|BarvaObrobe-svetla=F5DF9A
|BarvaObrobe-temna=CDB772
|BarvaNaslova=F5DF9A
|Slika=Nuvola apps date.png
|px=32
|Naslov_polja=Na današnji dan
|Vsebina=&lt;div id=&quot;mf-danes&quot; title=&quot;Na današnji dan ...&quot;&gt;{{#ifexist: Wikipedija:Izbrane obletnice/Okrogle/{{LOCALDAY}}._{{LOCALMONTHNAME}}_{{LOCALYEAR}} | {{Wikipedija:Izbrane obletnice/Okrogle/{{LOCALDAY}}._{{LOCALMONTHNAME}}_{{LOCALYEAR}}}} }}

{{Wikipedija:Izbrane obletnice/{{LOCALDAY}}._{{LOCALMONTHNAME}}}}&lt;/div&gt;
|BarvaNoge=FFF0CD
|Noga=[[Wikipedija:Izbrane obletnice/{{#switch:{{LOCALMONTHNAME}}|januar=Januar|februar=Februar|marec=Marec|april=April|maj=Maj|junij=Junij|julij=Julij|avgust=Avgust|september=September|oktober=Oktober|november=November|december=December}}#{{LOCALDAY}}._{{LOCALMONTHNAME}}|Arhiv]] • [[Seznam zgodovinskih obletnic|Več obletnic]] • [[Wikipedija:Izbrane obletnice/Okrogle|Okrogle obletnice]]
}}
&lt;!------- IZBRANA SLIKA -------&gt; 
{{Polje za glavno stran
|BarvaObrobe-svetla=F5DF9A
|BarvaObrobe-temna=CDB772
|BarvaNaslova=F5DF9A
|Slika=Crystal 128 xpaint.gif
|px=32
|Naslov_polja={{ #ifexist: Wikipedija:Izbrane slike/aktualna | Aktualna slika |  {{ #ifexist: Wikipedija:Izbrane slike/vspomin | V spomin na ... | {{#ifexpr: {{#time: W }} = 1 and {{#time: n }} != 12 | Slika leta {{#expr: {{#time: Y}} -1 }} | Izbrana slika }} }}  }}
|Vsebina={{ #ifexist: Wikipedija:Izbrane slike/aktualna | {{Wikipedija:Izbrane slike/aktualna}} |  {{ #ifexist: Wikipedija:Izbrane slike/vspomin | {{Wikipedija:Izbrane slike/vspomin}} | {{#ifexpr: {{#time: W }} = 1 and {{#time: n }} != 12  | {{Slika leta {{#expr: {{#time: Y}} -1 }}}} | &lt;span id=&quot;i-slika&quot;&gt;{{#ifexpr: {{LOCALWEEK}} = 1 | {{Slika/52. teden {{LOCALYEAR}} }} | {{Slika}}}}&lt;/span&gt;}} }}  }}
|BarvaNoge=FFF0CD
|Noga=[[Wikipedija:Izbrane slike|Vse izbrane slike]] • [[Wikipedija:Predlogi za izbrane slike|Predlagaj izbrano sliko]]
}}
}}
&lt;!------- UREJANJE -------&gt; 
{{Polje za glavno stran
|BarvaObrobe-svetla=CEA2D0
|BarvaObrobe-temna=BDA6BD
|BarvaNaslova=CEA2D0
|Slika=Nuvola apps khelpcenter.png
|px=32
|Naslov_polja=Urejanje
|Vsebina={{Urejanje}}
|BarvaNoge=DCBDDD
|Noga=[[Pomoč:Vsebina|Več …]]
}}
&lt;!------- DNO STRANI -------&gt;
|- 
| colspan=&quot;3&quot; |
{{#ifexpr: {{Wikipedija:Izbrane_slike/panorama}} = {{LOCALYEAR}}{{LOCALWEEK}} | 
&lt;!------- IZBRANA SLIKA - PANORAMA -------&gt; 

{{Polje za glavno stran
|BarvaObrobe-svetla=F5DF9A
|BarvaObrobe-temna=CDB772
|BarvaNaslova=F5DF9A
|Slika=Crystal 128 xpaint.gif
|px=32
|Naslov_polja={{ #ifexist: Wikipedija:Izbrane slike/aktualna | Aktualna slika |  {{ #ifexist: Wikipedija:Izbrane slike/vspomin | V spomin na ... | {{#ifexpr: {{#time: W }} = 1 and {{#time: n }} != 12 | Slika leta {{#expr: {{#time: Y}} -1 }} | Izbrana slika }} }}  }}
|Vsebina={{ #ifexist: Wikipedija:Izbrane slike/aktualna | {{Wikipedija:Izbrane slike/aktualna}} |  {{ #ifexist: Wikipedija:Izbrane slike/vspomin | {{Wikipedija:Izbrane slike/vspomin}} | {{#ifexpr: {{#time: W }} = 1 and {{#time: n }} != 12  | {{Slika leta {{#expr: {{#time: Y}} -1 }}}} | &lt;span id=&quot;i-slika&quot;&gt;{{#ifexpr: {{LOCALWEEK}} = 1 | {{Slika/52. teden {{LOCALYEAR}} }} | {{Slika}}}}&lt;/span&gt;}} }}  }}
|BarvaNoge=FFF0CD
|Noga=[[Wikipedija:Slika tedna|Vse izbrane slike]] • [[Wikipedija:Predlogi za izbrane slike|Predlagaj izbrano sliko]]
}}
| &lt;!-- nič --&gt; }}
&lt;!------- SORODNI PROJEKTI -------&gt; 
{{Polje za glavno stran
|BarvaObrobe-svetla=CC99CC
|BarvaObrobe-temna=BDA6BD
|BarvaNaslova=CC99CC
|Slika=Wikimedia-logo-V.svg
|px=26
|Naslov_polja=Projekti [[Fundacija Wikimedia|Fundacije Wikimedia]]
|Vsebina={{Projekti Fundacije Wikimedia}}
|BarvaNoge=DCBDDD
|Noga=[[m:Complete list of Wikimedia projects|Vsi projekti Fundacije Wikimedia]]
}}&lt;/div&gt;
&lt;!------- DNO STRANI -------&gt; 
|}
{{noexternallanglinks}}
[[ar:]]
[[cs:]]
[[ca:]]
[[be:]]
[[bs:]]
[[da:]]
[[de:]]
[[en:]]
[[el:]]
[[es:]]
[[eo:]]
[[fr:]]
[[he:]]
[[hr:]]
[[hu:]]
[[it:]]
[[ja:]]
[[la:]]
[[mk:]]
[[nl:]]
[[pl:]]
[[pt:]]
[[ru:]]
[[sh:]]
[[sk:]]
[[sr:]]
[[sv:]]
[[uk:]]
[[zh:]]</text>
      <sha1>4633ldhxpgawfuhblf1blcv4mhgkr26</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5726663</id>
      <parentid>5726661</parentid>
      <timestamp>2022-08-02T12:56:04Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>AlbaPodpora</username>
        <id>213729</id>
      </contributor>
      <comment>Test edit from WikiClientLibrary.</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="10471" xml:space="preserve">
= Glavna_stran = 
__NOTOC__ __NOEDITSECTION__
&lt;!------- UVODNO OKNO -------&gt;
{|style=&quot;width:99.6%;margin-top:.7em;margin-left:.1em;background-color:#fcfcfc;border:1px solid #ccc&quot;
|style=&quot;width:56%;color:#000&quot;|
{|style=&quot;width:280px;border:solid 0px;background:none&quot;
|-
|style=&quot;padding-left:20px;text-align:left;white-space:nowrap;color:#000&quot; |
&lt;div style=&quot;font-size:150%;border:none;margin: 0;padding:.1em;color:#000&quot;&gt;'''Pozdravljeni v [[Wikipedija|Wikipediji]]''',&lt;/div&gt;
&lt;div style=&quot;top:+0.2em;font-size: 95%&quot;&gt;prosti spletni [[enciklopedija|enciklopediji]], ki jo lahko [[Wikipedija:Uvod|ureja vsakdo]]!&lt;/div&gt;
|}&lt;!----- OSNOVNE KATEGORIJE -------&gt;
|style=&quot;width:11%;font-size:95%;color:#000&quot;|
&lt;span style=&quot;white-space:nowrap&quot;&gt;[[Slika:Nuvola Slovenian flag.svg|15px|link=Kategorija:Družboslovje|Družboslovje]] [[:Kategorija:Družboslovje|Družboslovje]]&lt;/span&gt;&lt;br /&gt;
&lt;span style=&quot;white-space:nowrap&quot;&gt;[[Slika:Nuvola philosophy.png|15px|link=Kategorija:Filozofija|Filozofija]] [[:Kategorija:Filozofija|Filozofija]]&lt;/span&gt;&lt;br /&gt;
&lt;span style=&quot;white-space:nowrap&quot;&gt;[[Slika:Gnome-globe.svg|15px|link=Kategorija:Geografija]] [[:Kategorija:Geografija|Geografija]]&lt;/span&gt;&lt;br /&gt;
|style=&quot;width:11%;font-size:95%&quot;|
&lt;span style=&quot;white-space:nowrap&quot;&gt;[[Slika:Nuvola apps kdmconfig.png|15px|link=Kategorija:Biografije|Ljudje]] [[:Kategorija:Biografije|Ljudje]]&lt;/span&gt;&lt;br /&gt;
&lt;span style=&quot;white-space:nowrap&quot;&gt;[[Slika:Nuvola apps edu mathematics.png|15px|link=Kategorija:Matematika|Matematika]] [[:Kategorija:Matematika|Matematika]]&lt;/span&gt;&lt;br /&gt;
&lt;span style=&quot;white-space:nowrap&quot;&gt;[[Slika:Nuvola apps kalzium.png|15px|link=Kategorija:Naravoslovje|Naravoslovje]] [[:Kategorija:Naravoslovje|Naravoslovje]]&lt;/span&gt;&lt;br /&gt;
|style=&quot;width:11%;font-size:95%&quot;|
&lt;span style=&quot;white-space:nowrap&quot;&gt;[[Slika:Nuvola apps kcmsystem.svg|15px|link=Kategorija:Tehnika|Tehnika]] [[:Kategorija:Tehnika|Tehnika]]&lt;/span&gt;&lt;br /&gt;
&lt;span style=&quot;white-space:nowrap&quot;&gt;[[Slika:Nuvola apps kcoloredit.png|15px|link=Kategorija:Umetnost|Umetnost]] [[:Kategorija:Umetnost|Umetnost]]&lt;/span&gt;&lt;br /&gt;
&lt;span style=&quot;white-space:nowrap&quot;&gt;[[Slika:Architecture see also.svg|15px|link=Kategorija:Zgodovina|Zgodovina]] [[:Kategorija:Zgodovina|Zgodovina]]&lt;/span&gt;
|}
&lt;!------- UVOD -------&gt;
{| border=&quot;0&quot; width=&quot;100%&quot; style=&quot;margin-bottom:-10px&quot;
| &lt;div style=&quot;margin: 0px 0% 0px 0%; text-align: center;font-size:95%;&quot;&gt;[[Slovenska Wikipedija]] je nastala [[26. februar]]ja [[2002]]. Od tedaj smo napisali že '''[[posebno:Statistika|{{NUMBEROFARTICLES}}]]''' [[Wikipedija:Napiši članek|{{PLURAL:{{NUMBEROFARTICLES}}|članek|članka|članke|člankov|člankov}}]]. Trenutno {{plural:{{NUMBEROFACTIVEUSERS}}|je|sta|je}} '''[[posebno:AktivniUporabniki|{{NUMBEROFACTIVEUSERS}}]]''' {{plural:{{NUMBEROFACTIVEUSERS}}|dejavni uporabnik|dejavna uporabnika|dejavnih uporabnikov}}.&lt;br /&gt;Oglejte si [[Wikipedija:Izbrani članki|najboljše, kar smo ustvarili]], v [[Wikipedija:Peskovnik|peskovniku]] preizkušajte [[Pomoč:Urejanje strani|urejanje strani]] ali debatirajte [[Wikipedija:Pod lipo|pod lipo]].&lt;/div&gt;
| style=&quot;width: 120px&quot; | &lt;div style=&quot;padding-bottom:.8em; margin-top:15px; text-align:center; padding-right: 8px; float:right;&quot;&gt;[[Slika:Other languages icon.svg|80px|link=Wikipedija:Veleposlaništvo]]
&lt;div style=&quot;margin-top:2%&quot;&gt;&lt;span style=&quot;font-size:90%;white-space:nowrap&quot;&gt;[[Wikipedija:Veleposlaništvo|Veleposlaništvo | Embassy]]&lt;/span&gt;&lt;/div&gt;&lt;/div&gt;
|}{{Obvestilo na glavni strani}}
&lt;!------- ZAČETEK GLAVNE TABELE -------&gt;
{| style=&quot;width: 100%; padding: 0px;margin-top:4px;&quot;
| style=&quot;width: {{#ifexpr: {{Wikipedija:Izbrane_slike/panorama}} = {{LOCALYEAR}}{{LOCALWEEK}} | 65% | 55%}}; vertical-align: top;&quot;|
&lt;!------- IZBRANI ČLANEK -------&gt; 
{{Polje za glavno stran
|BarvaObrobe-svetla=AAD5FF
|BarvaObrobe-temna=82ADD7
|BarvaNaslova=AAD5FF
|Slika=Clanektydne.gif
|px=32
|Naslov_polja=Izbrani članek
|Vsebina=&lt;div id=&quot;mf-clanek&quot; title=&quot;Izbrani članek&quot;&gt;{{#ifexpr: {{#time: W }} = 1 and {{#time: n }} = 12 | {{Izbrano/52. teden {{LOCALYEAR}}}} | {{Izbrano}} }}&lt;/div&gt;
|BarvaNoge=CDE8FF
|Noga=[[Wikipedija:Izbrani članki|Vsi izbrani članki]] • [[Wikipedija:Predlogi za izbrani članek|Predlagaj izbrani članek]] • [[Wikipedija:Izbrani članki/Arhiv {{LOCALYEAR}}|Kronološki arhiv]]}}
&lt;!------- STE VEDELI? -------&gt; 
{{Polje za glavno stran
|BarvaObrobe-svetla=AAD5FF
|BarvaObrobe-temna=82ADD7
|BarvaNaslova=AAD5FF
|Slika=Ambox blue question.svg
|px=32
|Naslov_polja=Ste vedeli, da ...?
|Vsebina={{Ste vedeli}}
|BarvaNoge=CDE8FF
|Noga=[[Posebno:Newpages|Vsi novi članki]] • [[Wikipedija:Ste vedeli/Naslednja posodobitev|Predlagaj vnos]] • [[Wikipedija:Ste vedeli/Arhiv-{{LOCALYEAR}}|Arhiv zanimivosti]]
}}
{{#ifexpr: {{Wikipedija:Izbrane_slike/panorama}} = {{LOCALYEAR}}{{LOCALWEEK}} | 
&lt;!------- NA DANAŠNJI DAN-------&gt; 
{{Polje za glavno stran
|BarvaObrobe-svetla=AAD5FF
|BarvaObrobe-temna=82ADD7
|BarvaNaslova=FFFFFF
|Slika=Nuvola apps date.png
|px=32
|Naslov_polja=Na današnji dan
|Vsebina=&lt;div id=&quot;mf-danes&quot; title=&quot;Na današnji dan ...&quot;&gt;{{#ifexist: Wikipedija:Izbrane obletnice/Okrogle/{{LOCALDAY}}._{{LOCALMONTHNAME}}_{{LOCALYEAR}} | {{Wikipedija:Izbrane obletnice/Okrogle/{{LOCALDAY}}._{{LOCALMONTHNAME}}_{{LOCALYEAR}}|nocat=true}} }}

{{Wikipedija:Izbrane obletnice/{{LOCALDAY}}._{{LOCALMONTHNAME}}}}&lt;/div&gt;
|BarvaNoge=CDE8FF
|Noga=[[Wikipedija:Izbrane obletnice/{{#switch:{{LOCALMONTHNAME}}|januar=Januar|februar=Februar|marec=Marec|april=April|maj=Maj|junij=Junij|julij=Julij|avgust=Avgust|september=September|oktober=Oktober|november=November|december=December}}#{{LOCALDAY}}._{{LOCALMONTHNAME}}|Arhiv]] • [[Seznam zgodovinskih obletnic|Več obletnic]] • [[Wikipedija:Izbrane obletnice/Okrogle|Okrogle obletnice]]
}}
|
&lt;!------- KATEGORIJE -------&gt; 
{{Polje za glavno stran
|BarvaObrobe-svetla=CEA2D0
|BarvaObrobe-temna=BDA6BD
|BarvaNaslova=CEA2D0
|Slika=Crystal Project viewmag.png
|px=32
|Naslov_polja=Osnovne kategorije
|Vsebina={{Kategorije}}
|BarvaNoge=DCBDDD
|Noga=[[Wikipedija:Kategorija|Več o kategorizaciji v Wikipediji]]
}}

}}
| &lt;!------- DESNI STOLPEC -------&gt;
| style=&quot;vertical-align: top;&quot;| 
{{#ifexpr: {{Wikipedija:Izbrane_slike/panorama}} = {{LOCALYEAR}}{{LOCALWEEK}} | 
&lt;!------- KATEGORIJE -------&gt; 
{{Polje za glavno stran
|BarvaObrobe-svetla=CEA2D0
|BarvaObrobe-temna=BDA6BD
|BarvaNaslova=CEA2D0
|Slika=Crystal Project viewmag.png
|px=32
|Naslov_polja=Osnovne kategorije
|Vsebina={{Kategorije}}
|BarvaNoge=DCBDDD
|Noga=[[Wikipedija:Kategorija|Več o kategorizaciji v Wikipediji]]
}}
|
&lt;!------- NA DANAŠNJI DAN-------&gt; 
{{Polje za glavno stran
|BarvaObrobe-svetla=F5DF9A
|BarvaObrobe-temna=CDB772
|BarvaNaslova=F5DF9A
|Slika=Nuvola apps date.png
|px=32
|Naslov_polja=Na današnji dan
|Vsebina=&lt;div id=&quot;mf-danes&quot; title=&quot;Na današnji dan ...&quot;&gt;{{#ifexist: Wikipedija:Izbrane obletnice/Okrogle/{{LOCALDAY}}._{{LOCALMONTHNAME}}_{{LOCALYEAR}} | {{Wikipedija:Izbrane obletnice/Okrogle/{{LOCALDAY}}._{{LOCALMONTHNAME}}_{{LOCALYEAR}}}} }}

{{Wikipedija:Izbrane obletnice/{{LOCALDAY}}._{{LOCALMONTHNAME}}}}&lt;/div&gt;
|BarvaNoge=FFF0CD
|Noga=[[Wikipedija:Izbrane obletnice/{{#switch:{{LOCALMONTHNAME}}|januar=Januar|februar=Februar|marec=Marec|april=April|maj=Maj|junij=Junij|julij=Julij|avgust=Avgust|september=September|oktober=Oktober|november=November|december=December}}#{{LOCALDAY}}._{{LOCALMONTHNAME}}|Arhiv]] • [[Seznam zgodovinskih obletnic|Več obletnic]] • [[Wikipedija:Izbrane obletnice/Okrogle|Okrogle obletnice]]
}}
&lt;!------- IZBRANA SLIKA -------&gt; 
{{Polje za glavno stran
|BarvaObrobe-svetla=F5DF9A
|BarvaObrobe-temna=CDB772
|BarvaNaslova=F5DF9A
|Slika=Crystal 128 xpaint.gif
|px=32
|Naslov_polja={{ #ifexist: Wikipedija:Izbrane slike/aktualna | Aktualna slika |  {{ #ifexist: Wikipedija:Izbrane slike/vspomin | V spomin na ... | {{#ifexpr: {{#time: W }} = 1 and {{#time: n }} != 12 | Slika leta {{#expr: {{#time: Y}} -1 }} | Izbrana slika }} }}  }}
|Vsebina={{ #ifexist: Wikipedija:Izbrane slike/aktualna | {{Wikipedija:Izbrane slike/aktualna}} |  {{ #ifexist: Wikipedija:Izbrane slike/vspomin | {{Wikipedija:Izbrane slike/vspomin}} | {{#ifexpr: {{#time: W }} = 1 and {{#time: n }} != 12  | {{Slika leta {{#expr: {{#time: Y}} -1 }}}} | &lt;span id=&quot;i-slika&quot;&gt;{{#ifexpr: {{LOCALWEEK}} = 1 | {{Slika/52. teden {{LOCALYEAR}} }} | {{Slika}}}}&lt;/span&gt;}} }}  }}
|BarvaNoge=FFF0CD
|Noga=[[Wikipedija:Izbrane slike|Vse izbrane slike]] • [[Wikipedija:Predlogi za izbrane slike|Predlagaj izbrano sliko]]
}}
}}
&lt;!------- UREJANJE -------&gt; 
{{Polje za glavno stran
|BarvaObrobe-svetla=CEA2D0
|BarvaObrobe-temna=BDA6BD
|BarvaNaslova=CEA2D0
|Slika=Nuvola apps khelpcenter.png
|px=32
|Naslov_polja=Urejanje
|Vsebina={{Urejanje}}
|BarvaNoge=DCBDDD
|Noga=[[Pomoč:Vsebina|Več …]]
}}
&lt;!------- DNO STRANI -------&gt;
|- 
| colspan=&quot;3&quot; |
{{#ifexpr: {{Wikipedija:Izbrane_slike/panorama}} = {{LOCALYEAR}}{{LOCALWEEK}} | 
&lt;!------- IZBRANA SLIKA - PANORAMA -------&gt; 

{{Polje za glavno stran
|BarvaObrobe-svetla=F5DF9A
|BarvaObrobe-temna=CDB772
|BarvaNaslova=F5DF9A
|Slika=Crystal 128 xpaint.gif
|px=32
|Naslov_polja={{ #ifexist: Wikipedija:Izbrane slike/aktualna | Aktualna slika |  {{ #ifexist: Wikipedija:Izbrane slike/vspomin | V spomin na ... | {{#ifexpr: {{#time: W }} = 1 and {{#time: n }} != 12 | Slika leta {{#expr: {{#time: Y}} -1 }} | Izbrana slika }} }}  }}
|Vsebina={{ #ifexist: Wikipedija:Izbrane slike/aktualna | {{Wikipedija:Izbrane slike/aktualna}} |  {{ #ifexist: Wikipedija:Izbrane slike/vspomin | {{Wikipedija:Izbrane slike/vspomin}} | {{#ifexpr: {{#time: W }} = 1 and {{#time: n }} != 12  | {{Slika leta {{#expr: {{#time: Y}} -1 }}}} | &lt;span id=&quot;i-slika&quot;&gt;{{#ifexpr: {{LOCALWEEK}} = 1 | {{Slika/52. teden {{LOCALYEAR}} }} | {{Slika}}}}&lt;/span&gt;}} }}  }}
|BarvaNoge=FFF0CD
|Noga=[[Wikipedija:Slika tedna|Vse izbrane slike]] • [[Wikipedija:Predlogi za izbrane slike|Predlagaj izbrano sliko]]
}}
| &lt;!-- nič --&gt; }}
&lt;!------- SORODNI PROJEKTI -------&gt; 
{{Polje za glavno stran
|BarvaObrobe-svetla=CC99CC
|BarvaObrobe-temna=BDA6BD
|BarvaNaslova=CC99CC
|Slika=Wikimedia-logo-V.svg
|px=26
|Naslov_polja=Projekti [[Fundacija Wikimedia|Fundacije Wikimedia]]
|Vsebina={{Projekti Fundacije Wikimedia}}
|BarvaNoge=DCBDDD
|Noga=[[m:Complete list of Wikimedia projects|Vsi projekti Fundacije Wikimedia]]
}}&lt;/div&gt;
&lt;!------- DNO STRANI -------&gt; 
|}
{{noexternallanglinks}}
[[ar:]]
[[cs:]]
[[ca:]]
[[be:]]
[[bs:]]
[[da:]]
[[de:]]
[[en:]]
[[el:]]
[[es:]]
[[eo:]]
[[fr:]]
[[he:]]
[[hr:]]
[[hu:]]
[[it:]]
[[ja:]]
[[la:]]
[[mk:]]
[[nl:]]
[[pl:]]
[[pt:]]
[[ru:]]
[[sh:]]
[[sk:]]
[[sr:]]
[[sv:]]
[[uk:]]
[[zh:]]</text>
      <sha1>qv3ehgn4d2pfe7cw5lzsoj1iza9j88e</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5726664</id>
      <parentid>5726663</parentid>
      <timestamp>2022-08-02T12:56:31Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>AlbaPodpora</username>
        <id>213729</id>
      </contributor>
      <comment>Test edit from WikiClientLibrary.</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="10471" xml:space="preserve">
= Glavna_stran = 
__NOTOC__ __NOEDITSECTION__
&lt;!------- UVODNO OKNO -------&gt;
{|style=&quot;width:99.6%;margin-top:.7em;margin-left:.1em;background-color:#fcfcfc;border:1px solid #ccc&quot;
|style=&quot;width:56%;color:#fff&quot;|
{|style=&quot;width:280px;border:solid 0px;background:none&quot;
|-
|style=&quot;padding-left:20px;text-align:left;white-space:nowrap;color:#000&quot; |
&lt;div style=&quot;font-size:150%;border:none;margin: 0;padding:.1em;color:#000&quot;&gt;'''Pozdravljeni v [[Wikipedija|Wikipediji]]''',&lt;/div&gt;
&lt;div style=&quot;top:+0.2em;font-size: 95%&quot;&gt;prosti spletni [[enciklopedija|enciklopediji]], ki jo lahko [[Wikipedija:Uvod|ureja vsakdo]]!&lt;/div&gt;
|}&lt;!----- OSNOVNE KATEGORIJE -------&gt;
|style=&quot;width:11%;font-size:95%;color:#000&quot;|
&lt;span style=&quot;white-space:nowrap&quot;&gt;[[Slika:Nuvola Slovenian flag.svg|15px|link=Kategorija:Družboslovje|Družboslovje]] [[:Kategorija:Družboslovje|Družboslovje]]&lt;/span&gt;&lt;br /&gt;
&lt;span style=&quot;white-space:nowrap&quot;&gt;[[Slika:Nuvola philosophy.png|15px|link=Kategorija:Filozofija|Filozofija]] [[:Kategorija:Filozofija|Filozofija]]&lt;/span&gt;&lt;br /&gt;
&lt;span style=&quot;white-space:nowrap&quot;&gt;[[Slika:Gnome-globe.svg|15px|link=Kategorija:Geografija]] [[:Kategorija:Geografija|Geografija]]&lt;/span&gt;&lt;br /&gt;
|style=&quot;width:11%;font-size:95%&quot;|
&lt;span style=&quot;white-space:nowrap&quot;&gt;[[Slika:Nuvola apps kdmconfig.png|15px|link=Kategorija:Biografije|Ljudje]] [[:Kategorija:Biografije|Ljudje]]&lt;/span&gt;&lt;br /&gt;
&lt;span style=&quot;white-space:nowrap&quot;&gt;[[Slika:Nuvola apps edu mathematics.png|15px|link=Kategorija:Matematika|Matematika]] [[:Kategorija:Matematika|Matematika]]&lt;/span&gt;&lt;br /&gt;
&lt;span style=&quot;white-space:nowrap&quot;&gt;[[Slika:Nuvola apps kalzium.png|15px|link=Kategorija:Naravoslovje|Naravoslovje]] [[:Kategorija:Naravoslovje|Naravoslovje]]&lt;/span&gt;&lt;br /&gt;
|style=&quot;width:11%;font-size:95%&quot;|
&lt;span style=&quot;white-space:nowrap&quot;&gt;[[Slika:Nuvola apps kcmsystem.svg|15px|link=Kategorija:Tehnika|Tehnika]] [[:Kategorija:Tehnika|Tehnika]]&lt;/span&gt;&lt;br /&gt;
&lt;span style=&quot;white-space:nowrap&quot;&gt;[[Slika:Nuvola apps kcoloredit.png|15px|link=Kategorija:Umetnost|Umetnost]] [[:Kategorija:Umetnost|Umetnost]]&lt;/span&gt;&lt;br /&gt;
&lt;span style=&quot;white-space:nowrap&quot;&gt;[[Slika:Architecture see also.svg|15px|link=Kategorija:Zgodovina|Zgodovina]] [[:Kategorija:Zgodovina|Zgodovina]]&lt;/span&gt;
|}
&lt;!------- UVOD -------&gt;
{| border=&quot;0&quot; width=&quot;100%&quot; style=&quot;margin-bottom:-10px&quot;
| &lt;div style=&quot;margin: 0px 0% 0px 0%; text-align: center;font-size:95%;&quot;&gt;[[Slovenska Wikipedija]] je nastala [[26. februar]]ja [[2002]]. Od tedaj smo napisali že '''[[posebno:Statistika|{{NUMBEROFARTICLES}}]]''' [[Wikipedija:Napiši članek|{{PLURAL:{{NUMBEROFARTICLES}}|članek|članka|članke|člankov|člankov}}]]. Trenutno {{plural:{{NUMBEROFACTIVEUSERS}}|je|sta|je}} '''[[posebno:AktivniUporabniki|{{NUMBEROFACTIVEUSERS}}]]''' {{plural:{{NUMBEROFACTIVEUSERS}}|dejavni uporabnik|dejavna uporabnika|dejavnih uporabnikov}}.&lt;br /&gt;Oglejte si [[Wikipedija:Izbrani članki|najboljše, kar smo ustvarili]], v [[Wikipedija:Peskovnik|peskovniku]] preizkušajte [[Pomoč:Urejanje strani|urejanje strani]] ali debatirajte [[Wikipedija:Pod lipo|pod lipo]].&lt;/div&gt;
| style=&quot;width: 120px&quot; | &lt;div style=&quot;padding-bottom:.8em; margin-top:15px; text-align:center; padding-right: 8px; float:right;&quot;&gt;[[Slika:Other languages icon.svg|80px|link=Wikipedija:Veleposlaništvo]]
&lt;div style=&quot;margin-top:2%&quot;&gt;&lt;span style=&quot;font-size:90%;white-space:nowrap&quot;&gt;[[Wikipedija:Veleposlaništvo|Veleposlaništvo | Embassy]]&lt;/span&gt;&lt;/div&gt;&lt;/div&gt;
|}{{Obvestilo na glavni strani}}
&lt;!------- ZAČETEK GLAVNE TABELE -------&gt;
{| style=&quot;width: 100%; padding: 0px;margin-top:4px;&quot;
| style=&quot;width: {{#ifexpr: {{Wikipedija:Izbrane_slike/panorama}} = {{LOCALYEAR}}{{LOCALWEEK}} | 65% | 55%}}; vertical-align: top;&quot;|
&lt;!------- IZBRANI ČLANEK -------&gt; 
{{Polje za glavno stran
|BarvaObrobe-svetla=AAD5FF
|BarvaObrobe-temna=82ADD7
|BarvaNaslova=AAD5FF
|Slika=Clanektydne.gif
|px=32
|Naslov_polja=Izbrani članek
|Vsebina=&lt;div id=&quot;mf-clanek&quot; title=&quot;Izbrani članek&quot;&gt;{{#ifexpr: {{#time: W }} = 1 and {{#time: n }} = 12 | {{Izbrano/52. teden {{LOCALYEAR}}}} | {{Izbrano}} }}&lt;/div&gt;
|BarvaNoge=CDE8FF
|Noga=[[Wikipedija:Izbrani članki|Vsi izbrani članki]] • [[Wikipedija:Predlogi za izbrani članek|Predlagaj izbrani članek]] • [[Wikipedija:Izbrani članki/Arhiv {{LOCALYEAR}}|Kronološki arhiv]]}}
&lt;!------- STE VEDELI? -------&gt; 
{{Polje za glavno stran
|BarvaObrobe-svetla=AAD5FF
|BarvaObrobe-temna=82ADD7
|BarvaNaslova=AAD5FF
|Slika=Ambox blue question.svg
|px=32
|Naslov_polja=Ste vedeli, da ...?
|Vsebina={{Ste vedeli}}
|BarvaNoge=CDE8FF
|Noga=[[Posebno:Newpages|Vsi novi članki]] • [[Wikipedija:Ste vedeli/Naslednja posodobitev|Predlagaj vnos]] • [[Wikipedija:Ste vedeli/Arhiv-{{LOCALYEAR}}|Arhiv zanimivosti]]
}}
{{#ifexpr: {{Wikipedija:Izbrane_slike/panorama}} = {{LOCALYEAR}}{{LOCALWEEK}} | 
&lt;!------- NA DANAŠNJI DAN-------&gt; 
{{Polje za glavno stran
|BarvaObrobe-svetla=AAD5FF
|BarvaObrobe-temna=82ADD7
|BarvaNaslova=FFFFFF
|Slika=Nuvola apps date.png
|px=32
|Naslov_polja=Na današnji dan
|Vsebina=&lt;div id=&quot;mf-danes&quot; title=&quot;Na današnji dan ...&quot;&gt;{{#ifexist: Wikipedija:Izbrane obletnice/Okrogle/{{LOCALDAY}}._{{LOCALMONTHNAME}}_{{LOCALYEAR}} | {{Wikipedija:Izbrane obletnice/Okrogle/{{LOCALDAY}}._{{LOCALMONTHNAME}}_{{LOCALYEAR}}|nocat=true}} }}

{{Wikipedija:Izbrane obletnice/{{LOCALDAY}}._{{LOCALMONTHNAME}}}}&lt;/div&gt;
|BarvaNoge=CDE8FF
|Noga=[[Wikipedija:Izbrane obletnice/{{#switch:{{LOCALMONTHNAME}}|januar=Januar|februar=Februar|marec=Marec|april=April|maj=Maj|junij=Junij|julij=Julij|avgust=Avgust|september=September|oktober=Oktober|november=November|december=December}}#{{LOCALDAY}}._{{LOCALMONTHNAME}}|Arhiv]] • [[Seznam zgodovinskih obletnic|Več obletnic]] • [[Wikipedija:Izbrane obletnice/Okrogle|Okrogle obletnice]]
}}
|
&lt;!------- KATEGORIJE -------&gt; 
{{Polje za glavno stran
|BarvaObrobe-svetla=CEA2D0
|BarvaObrobe-temna=BDA6BD
|BarvaNaslova=CEA2D0
|Slika=Crystal Project viewmag.png
|px=32
|Naslov_polja=Osnovne kategorije
|Vsebina={{Kategorije}}
|BarvaNoge=DCBDDD
|Noga=[[Wikipedija:Kategorija|Več o kategorizaciji v Wikipediji]]
}}

}}
| &lt;!------- DESNI STOLPEC -------&gt;
| style=&quot;vertical-align: top;&quot;| 
{{#ifexpr: {{Wikipedija:Izbrane_slike/panorama}} = {{LOCALYEAR}}{{LOCALWEEK}} | 
&lt;!------- KATEGORIJE -------&gt; 
{{Polje za glavno stran
|BarvaObrobe-svetla=CEA2D0
|BarvaObrobe-temna=BDA6BD
|BarvaNaslova=CEA2D0
|Slika=Crystal Project viewmag.png
|px=32
|Naslov_polja=Osnovne kategorije
|Vsebina={{Kategorije}}
|BarvaNoge=DCBDDD
|Noga=[[Wikipedija:Kategorija|Več o kategorizaciji v Wikipediji]]
}}
|
&lt;!------- NA DANAŠNJI DAN-------&gt; 
{{Polje za glavno stran
|BarvaObrobe-svetla=F5DF9A
|BarvaObrobe-temna=CDB772
|BarvaNaslova=F5DF9A
|Slika=Nuvola apps date.png
|px=32
|Naslov_polja=Na današnji dan
|Vsebina=&lt;div id=&quot;mf-danes&quot; title=&quot;Na današnji dan ...&quot;&gt;{{#ifexist: Wikipedija:Izbrane obletnice/Okrogle/{{LOCALDAY}}._{{LOCALMONTHNAME}}_{{LOCALYEAR}} | {{Wikipedija:Izbrane obletnice/Okrogle/{{LOCALDAY}}._{{LOCALMONTHNAME}}_{{LOCALYEAR}}}} }}

{{Wikipedija:Izbrane obletnice/{{LOCALDAY}}._{{LOCALMONTHNAME}}}}&lt;/div&gt;
|BarvaNoge=FFF0CD
|Noga=[[Wikipedija:Izbrane obletnice/{{#switch:{{LOCALMONTHNAME}}|januar=Januar|februar=Februar|marec=Marec|april=April|maj=Maj|junij=Junij|julij=Julij|avgust=Avgust|september=September|oktober=Oktober|november=November|december=December}}#{{LOCALDAY}}._{{LOCALMONTHNAME}}|Arhiv]] • [[Seznam zgodovinskih obletnic|Več obletnic]] • [[Wikipedija:Izbrane obletnice/Okrogle|Okrogle obletnice]]
}}
&lt;!------- IZBRANA SLIKA -------&gt; 
{{Polje za glavno stran
|BarvaObrobe-svetla=F5DF9A
|BarvaObrobe-temna=CDB772
|BarvaNaslova=F5DF9A
|Slika=Crystal 128 xpaint.gif
|px=32
|Naslov_polja={{ #ifexist: Wikipedija:Izbrane slike/aktualna | Aktualna slika |  {{ #ifexist: Wikipedija:Izbrane slike/vspomin | V spomin na ... | {{#ifexpr: {{#time: W }} = 1 and {{#time: n }} != 12 | Slika leta {{#expr: {{#time: Y}} -1 }} | Izbrana slika }} }}  }}
|Vsebina={{ #ifexist: Wikipedija:Izbrane slike/aktualna | {{Wikipedija:Izbrane slike/aktualna}} |  {{ #ifexist: Wikipedija:Izbrane slike/vspomin | {{Wikipedija:Izbrane slike/vspomin}} | {{#ifexpr: {{#time: W }} = 1 and {{#time: n }} != 12  | {{Slika leta {{#expr: {{#time: Y}} -1 }}}} | &lt;span id=&quot;i-slika&quot;&gt;{{#ifexpr: {{LOCALWEEK}} = 1 | {{Slika/52. teden {{LOCALYEAR}} }} | {{Slika}}}}&lt;/span&gt;}} }}  }}
|BarvaNoge=FFF0CD
|Noga=[[Wikipedija:Izbrane slike|Vse izbrane slike]] • [[Wikipedija:Predlogi za izbrane slike|Predlagaj izbrano sliko]]
}}
}}
&lt;!------- UREJANJE -------&gt; 
{{Polje za glavno stran
|BarvaObrobe-svetla=CEA2D0
|BarvaObrobe-temna=BDA6BD
|BarvaNaslova=CEA2D0
|Slika=Nuvola apps khelpcenter.png
|px=32
|Naslov_polja=Urejanje
|Vsebina={{Urejanje}}
|BarvaNoge=DCBDDD
|Noga=[[Pomoč:Vsebina|Več …]]
}}
&lt;!------- DNO STRANI -------&gt;
|- 
| colspan=&quot;3&quot; |
{{#ifexpr: {{Wikipedija:Izbrane_slike/panorama}} = {{LOCALYEAR}}{{LOCALWEEK}} | 
&lt;!------- IZBRANA SLIKA - PANORAMA -------&gt; 

{{Polje za glavno stran
|BarvaObrobe-svetla=F5DF9A
|BarvaObrobe-temna=CDB772
|BarvaNaslova=F5DF9A
|Slika=Crystal 128 xpaint.gif
|px=32
|Naslov_polja={{ #ifexist: Wikipedija:Izbrane slike/aktualna | Aktualna slika |  {{ #ifexist: Wikipedija:Izbrane slike/vspomin | V spomin na ... | {{#ifexpr: {{#time: W }} = 1 and {{#time: n }} != 12 | Slika leta {{#expr: {{#time: Y}} -1 }} | Izbrana slika }} }}  }}
|Vsebina={{ #ifexist: Wikipedija:Izbrane slike/aktualna | {{Wikipedija:Izbrane slike/aktualna}} |  {{ #ifexist: Wikipedija:Izbrane slike/vspomin | {{Wikipedija:Izbrane slike/vspomin}} | {{#ifexpr: {{#time: W }} = 1 and {{#time: n }} != 12  | {{Slika leta {{#expr: {{#time: Y}} -1 }}}} | &lt;span id=&quot;i-slika&quot;&gt;{{#ifexpr: {{LOCALWEEK}} = 1 | {{Slika/52. teden {{LOCALYEAR}} }} | {{Slika}}}}&lt;/span&gt;}} }}  }}
|BarvaNoge=FFF0CD
|Noga=[[Wikipedija:Slika tedna|Vse izbrane slike]] • [[Wikipedija:Predlogi za izbrane slike|Predlagaj izbrano sliko]]
}}
| &lt;!-- nič --&gt; }}
&lt;!------- SORODNI PROJEKTI -------&gt; 
{{Polje za glavno stran
|BarvaObrobe-svetla=CC99CC
|BarvaObrobe-temna=BDA6BD
|BarvaNaslova=CC99CC
|Slika=Wikimedia-logo-V.svg
|px=26
|Naslov_polja=Projekti [[Fundacija Wikimedia|Fundacije Wikimedia]]
|Vsebina={{Projekti Fundacije Wikimedia}}
|BarvaNoge=DCBDDD
|Noga=[[m:Complete list of Wikimedia projects|Vsi projekti Fundacije Wikimedia]]
}}&lt;/div&gt;
&lt;!------- DNO STRANI -------&gt; 
|}
{{noexternallanglinks}}
[[ar:]]
[[cs:]]
[[ca:]]
[[be:]]
[[bs:]]
[[da:]]
[[de:]]
[[en:]]
[[el:]]
[[es:]]
[[eo:]]
[[fr:]]
[[he:]]
[[hr:]]
[[hu:]]
[[it:]]
[[ja:]]
[[la:]]
[[mk:]]
[[nl:]]
[[pl:]]
[[pt:]]
[[ru:]]
[[sh:]]
[[sk:]]
[[sr:]]
[[sv:]]
[[uk:]]
[[zh:]]</text>
      <sha1>kifjnony54zodvlhnkq6bxm1wcm8p42</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5726665</id>
      <parentid>5726664</parentid>
      <timestamp>2022-08-02T12:57:08Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>AlbaPodpora</username>
        <id>213729</id>
      </contributor>
      <comment>Test edit from WikiClientLibrary.</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3828" xml:space="preserve">
= Fižol = 
{{Taxobox
| color = red
| name = Fižol
| image = Snijboonplanten Phaseolus vulgaris.jpg
| image_width = 240px
| image_caption = ''P. vulgaris'' ([[navadni fižol]]) 
| regnum = [[Rastline|Plantae]] (rastline)
| subdivisio = [[Kritosemenke|Magnoliophyta]] (kritosemenke)
| classis = [[Dvokaličnice|Magnoliopsida]] (dvokaličnica)
| ordo = [[Stročnice|Fabales]] (stročnice)
| familia = [[Metuljnice|Fabaceae]] (metuljnice)
| tribus = [[Phaseoleae]]
| genus = '''''Phaseolus'''''
| subdivision_ranks = [[Vrste]]
| subdivision = 
glej besedilo
}}
[[Slika:Heaps of beans.jpg|right|thumb|200px|Stroki navadnega fižola]]
'''Fižol''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Phaseolus''''') je domače ime za [[rod (biologija)|rod]] rastlin iz družine [[metuljnice|metuljnic]] (Fabaceae) in njihova velika [[seme]]na, ki se uporabljajo kot hrana ali krma. 

Domovina fižola je [[Južna Amerika]]. Pred davnimi leti so ga že [[Ameriški staroselci|Indijanci]] sadili skupaj s [[koruza|koruzo]], [[buča]]mi in [[navadna konoplja|konopljo]]. Uživali so zelenega in posušenega, pa tudi fižolovi listi so bili priljubljeni. V [[Evropa|Evropi]] se prvič omenja leta [[1542]], [[Slovenci]] pa smo ga začeli gojiti v [[17. stoletje|17. stoletju]]. Legenda pravi, da se je veliki puščavnik [[sveti Simon|sv. Simon]] na smrtni postelji zaradi lakote, ki je vladala, odrekel [[meso|mesu]] in si je za poslednjo jed zaželel krožnik fižola. V [[srednji vek|srednjem veku]] so fižolu rekli ''meso ubogih''. V zvezi s fižolom so imeli v [[Prekmurje|Prekmurju]] in v [[Bela krajina|Beli Krajini]] kar precej navad in običajev. Fižol, kuhan na [[mleko|mleku]] ali na vodi in nezabeljen, je bil včasih [[post]]na jed.
 
== Prehranska vrednost == 
Fižol je danes nenadomestljiva skupina zelenjave. Med [[povrtnina]]mi ima suho fižolovo zrnje visoko energijsko vrednost, saj 100 [[gram|g]] vsebuje 335 [[kalorija|kalorij]]. To vrednost predstavljajo [[ogljikovi hidrati]], ki zavzemajo 55 [[odstotek|odstotkov]] od vseh sestavin v zrnu. Lupina suhega zrna je [[celuloza|celulozna]] in težje prebavljiva. Z rednim uživanjem fižolovih jedi telo bogatimo s [[fosfor]]jem, [[magnezij]]em, [[kalcij]]em, [[železo]]m in [[kalij]]em. Ker vsebuje fižol malo [[natrij]]a in veliko [[kalij]]a, učinkuje diuretično. Vsebuje tudi [[vitamin B|vitamine iz B skupine]], [[karotin]] in [[vitamin C]] ter vitamin D.

== Vrste fižola == 
* ''[[Phaseolus acutifolius]]'' 
* ''[[Phaseolus amblyosepalus]]''
* ''[[Phaseolus angustissimus]]''
* ''[[Phaseolus anisotrichos]]''
* ''[[Phaseolus augustii]]''
* ''[[Phaseolus brevicalyx]]''
* ''[[Phaseolus chacoensis]]''
* ''[[Phaseolus cibellii]]''
* ''[[Phaseolus coccineus]]'' (turški oz. laški fižol)
* ''[[Phaseolus filiformis]]''
* ''[[Phaseolus galactoides]]''
* ''[[Phaseolus glabellus]]''
* ''[[Phaseolus grayanus]]''
* ''[[Phaseolus latidenticulatus]]''
* ''[[Phaseolus leucanthus]]''
* ''[[Phaseolus lunatus]]''
* ''[[Phaseolus massaiensis]]''
* ''[[Phaseolus micranthus]]''
* ''[[Phaseolus microcarpus]]''
* ''[[Phaseolus nelsonii]]''
* ''[[Phaseolus oaxacanus]]''
* ''[[Phaseolus pachyrrhizoides]]''
* ''[[Phaseolus parvulus]]''
* ''[[Phaseolus pedicellatus]]''
* ''[[Phaseolus plagiocylix]]''
* ''[[Phaseolus pluriflorus]]''
* ''[[Phaseolus polymorphus]]''
* ''[[Phaseolus polystachios]]''
* ''[[Phaseolus polytylus]]''
* ''[[Phaseolus ritensis]]''
* ''[[Phaseolus sonorensis]]''
* ''[[Phaseolus tuerckheimii]]''
* ''[[Phaseolus vulcanicus]]''
* ''[[Phaseolus vulgaris]]'' (navadni fižol)
* ''[[Phaseolus wrightii]]''
* ''[[Phaseolus xanthotrichus]]''
Ref: [http://www.ildis.org/ ILDIS Version 6.05]

{{Kategorija v Zbirki|Beans}}
{{Wikislovar|fižol|Fižol}}

{{botanična škrbina}}

[[Kategorija:Kulturne rastline]]
[[Kategorija:Metuljnice]]</text>
      <sha1>2tc5udpn0g8wkterk4f5r1uwnkb05ay</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5726879</id>
      <parentid>5726665</parentid>
      <timestamp>2022-08-03T05:41:20Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>AlbaPodpora</username>
        <id>213729</id>
      </contributor>
      <comment>Test edit from WikiClientLibrary.</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="43278" xml:space="preserve">
= Evropa = 
{{drugi pomeni}}
{{Infopolje celina
|title = Evropa1
|image = [[File:Europe orthographic Caucasus Urals boundary.svg|250px]]
|area = 10.180.000 km²{{cref2|n|1}}
|population = 742.452.000{{cref2|n|2}} (2013, 3.)
|density = 72,9 preb./km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; 
|demonym = [[Evropejci]]
|countries = 50 (in 6 spornih)
|list_countries = &lt;!--List of sovereign states and dependent territories in Europe--&gt;
|languages = &lt;!--[[Jeziki v Evropi|Seznam jezikov]]--&gt;
|time = [[UTC]] do [[UTC+6]]
|internet = [[.eu]] ([[Evropska unija]])
|cities = Metropolitanska območja v Evropi
 {{ubl
  &lt;!--1--&gt;|{{flagicon|Rusija}} [[Moskva]]&lt;!--15.885.000--&gt;
  &lt;!--2--&gt;|{{flagicon|Turčija}} [[Istanbul]]&lt;!--13.187.000--&gt;
  &lt;!--3--&gt;|{{flagicon|Francija}} [[Pariz]]&lt;!--10.975.000--&gt;
  &lt;!--4--&gt;|{{flagicon|United Kingdom}} [[London]]&lt;!--10.149.000--&gt;
  &lt;!--5--&gt;|{{flagicon|Nemčija}} [[Porurje|Essen-Dusseldorf]]&lt;!--6.722.000--&gt;
  &lt;!--6--&gt;|{{flagicon|Španija}} [[Madrid]]&lt;!--6.183.000--&gt;
  &lt;!--7--&gt;|{{flagicon|Italija}} [[Milano]]&lt;!--5.264.000--&gt;
  &lt;!--8--&gt;|{{flagicon|Rusija}} [[Sankt Peterburg]]&lt;!--5.132.000--&gt;
  &lt;!--9--&gt;|{{flagicon|Španija}} [[Barcelona]]&lt;!--4.656.000--&gt;
  &lt;!--10--&gt;|{{flagicon|Nemčija}} [[Berlin]]&lt;!--4.006.000--&gt;&lt;ref name=Demographia&gt;[http://www.demographia.com/db-worldua.pdf Demographia World Urban Areas (World Agglomerations): 9th Annual Edition, March 2013]&lt;/ref&gt;
  &lt;!--10 entries only. Based on city urban area as of 2014.--&gt;
 }}
}}

[[Slika:Europe satellite globe.jpg|thumb|right|300px|Satelitska slika Evrope]]
'''Evropa''' je celina katere meje so [[Atlantski ocean]] na zahodu, [[Arktični ocean]] na severu, [[Sredozemsko morje]] na jugu. Kot vzhodno mejo z Azijo so iz zgodovinskih razlogov (ozemlje [[Rusija|Rusije]] pred prodiranjem v [[Sibirija|Sibirijo]]) določili [[gorovje]] [[Uralsko gorovje|Ural]] in [[reka|reko]] [[Ural (reka)|Ural]] na vzhodu, nekateri viri pa kot mejo navajajo kar 60. [[poldnevnik]], ki leži še malenkost vzhodneje od Urala. Najbolj deljena mnenja so glede meje med [[Kaspijsko jezero|Kaspijskim jezerom]] in [[Črno morje|Črnim morjem]] na jugovzhodu. Najbolj razširjeno mnenje postavlja mejo po [[Kavkaz]]u po južni meji [[Rusija|Ruske federacije]], nekateri k Evropi štejejo tudi zakavkaške države [[Gruzija|Gruzijo]], [[Armenija|Armenijo]] in [[Azerbajdžan]], medtem ko drugi mejo med celinama postavljajo na reko [[Kuban (reka)|Kuban]] severno od [[Kavkaz]]a. Meja med celinama nato teče iz Črnega v Sredozemsko morje po ožinah [[Bospor]] in [[Dardanele]], ki ločujeta [[Balkan|Balkanski polotok]] od [[Mala Azija|Male Azije]]. Geografsko je torej Evropa le zahodni del (zahodna petina) superceline [[Evrazija|Evrazije]], ki jo tvori z [[Azija|Azijo]]; v dve celini ju razločujemo zaradi političnih in zgodovinskih vzrokov. Po velikosti je Evropa z [[1 E13 m²|10.149.253 km²]] druga najmanjša celina, le malo večja od [[Oceanija|Oceanije]], po prebivalstvu - 700.990.000 - pa tretja največja, za Azijo in Afriko.

Države, ki jih štejemo za evropske, ne sledijo vedno geografskim mejam. Če je zaradi zgodovinskih in verskih razlogov prištevanje [[Rusija|Rusije]] k Evropi še razumljivo, je to že nekoliko manj samoumevno pri [[Turčija|Turčiji]], še manj pa pri [[Ciper|Cipru]], ki bi po geografskih merilih moral soditi v [[Azija|Azijo]], k Evropi pa ga štejemo predvsem zaradi [[Grki|grškega]] prebivalstva. Podobno bi veljalo za [[Malta|Malto]], ki ima zaradi [[Arabci|arabskega]] pečata in kolonialne preteklosti marsikaj skupnega s severno [[Afrika|Afriko]], vendar jo zaradi [[krščanstvo|krščanstva]] in sorazmerno dobre razvitosti kljub vsemu štejemo k Evropi. Zanimivo, da k Evropi skoraj nihče ne prišteva [[Kazahstan]]a, čeprav delček njegovega ozemlja leži na desnem (evropskem) bregu reke Ural.

== Zgodovina == 
{{glavni|Zgodovina Evrope}}

Evropska zgodovina starega veka je tesno povezana z [[Grška zgodovina|grško]] in [[Rimska zgodovina|rimsko zgodovino]] ter kasneje z [[Bizantinska zgodovina|bizantinsko]]. S preseljevanjem narodov se je razbil enoten [[rimski imperij]], nastalo je več [[germani|germanskih držav]], ki so v naslednjih stoletjih sprejele [[krščanstvo|krščansko vero]]. Najmočnejša je postala država [[Franki|Frankov]] pod [[Karel Veliki|Karlom Velikim]], ki pa je že v [[9. stoletje|9. stoletju]] razpadla. Odtlej se je Evropa razvijala v obliki številnih večjih ali manjših držav, čeprav ima [[rimsko-nemško cesarstvo]] od 10. do sredine 13. stoletja še vodilno vlogo. [[Germani|Germanska]] in [[Romani|romanska]] ljudstva (zlasti [[Nemci]], [[Francozi]], [[Angleži]], [[Španci]], [[Italijani]], [[Nizozemci]]) so postala jedro zahodne kulturne skupnosti, v katero so se vključevala tudi [[slovani|slovanska]] ljudstva.

V [[srednji vek|srednjem veku]] je utelešala [[katoliška cerkev]] s papeštvom povezavo v zahodnem svetu. Ta povezanost med državami in narodi je ostala tudi po [[reformacija|reformaciji]]. Pokazalo se je kot nemogoče, da bi politična sila dobila popolno prevalado nad vso celino; bodisi v težnjah špansko-habsburške države v 16. stoletju, [[Francija|Francije]] pod [[Ludvik XIV.|Ludvikom XIV]]. in posebno pod [[Napoleon I.|Napoleonom I]]. in v smislu [[Evropsko ravnotežje sil|evropskega ravnotežja sil]] se je oblikoval sistem držav, zaokrožen z velesilami. Na zunaj se je krščanska Evropa borila proti prevladi [[Islam]]a; medtem ko je naval [[Arabci|Arabcev]] strla že v srednjem veku v [[Španija|Španiji]], je turška premoč na jugovzhodu trajala vse do [[19. stoletje|19. stoletja]].

Z odkritji od [[16. stoletje|16. stoletja]] dalje je prevlada evropskih držav prešla tudi na druge kontinente. Pod vplivom [[razsvetljenstvo|razsvetljenstva]] se je začel razvoj [[naravoslovje|naravoslovnih znanosti]]. V ospredje je prihajala narodnostna ideja, ki je prevladala po [[francoska revolucija|francoski revoluciji]] 1789. Okrepili so se narodnostni boji, ki so jih pospeševala nasprotja [[imperializem|imperialističnega]] obdobja. Nasprotja znotraj Evrope so pripeljala do [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]], s čimer se je končala svetovna prevlada Evrope. Vedno bolj so se krepile [[Združene države Amerike|ZDA]], po [[oktobrska revolucija|oktobrski revoluciji]] pa tudi [[SZ]] in nato [[Japonska]]. Stremljenja po nadnacionalnih gospodarskih in političnih dogovorih so se križala s stremljenji po nacionalni suverenosti. Leta 1922 je v [[Italija|Italiji]] prevzel oblast [[fašizem]] in leta 1933 v [[Tretji rajh|Nemčiji]] [[nacizem]]. Po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] se je Evropa močno razcepila, zahodne države pridejo pod močan vpliv [[Združene države Amerike|ZDA]], ustanovijo vojaški pakt [[NATO]], vzhodne države pa so v socialističnem sistemu pod močnim vplivom [[SZ]], včlanjene so v vojaški [[varšavski pakt]] in gospodarskem sporazumu [[SEV]]. Le nekaj državam je uspelo utrditi nevtralno ali [[Neuvrščeni|neuvrščeno]] politiko.

Leta [[2017]] je bil v [[Bruselj (občina)|Bruslju]] odprt muzej [[Hiša evropske zgodovine]], ki ponuja celostni pregled razvoja evropske celine.

== Geografija == 
{{zemljevid Evrope|float=right}}
{{glavni|Geografija Evrope}}

Evropa skupaj z Azijo sestavlja eno samo celino, ki po površini (54 milijonov km²) prekaša vse druge in jo označujemo kot [[Evrazija|Evrazijo]]. Delitev te ogromne celine na Evropo in Azijo se je uveljavila v preteklosti predvsem zaradi drugačnega kulturnega, gospodarskega, socialnega in političnega razvoja obeh delov. Evropa je kontinent, ki ga na severu, zahodu in jugu omejuje morje, na široko pa se na vzhodu povezuje z Azijo. [[Otok]]i in polotoki segajo globoko v morja, morje pa se s svojimi zalivi globoko zajeda v kontinent. Več kot polovica evropskega ozemlja je manj kot 300&amp;nbsp;km daleč od najbližjega morja.

=== Delitev Evrope === 
Evropo lahko razdelimo na podlagi: 
* narodne sestave
* političnih razmerij
* gospodarskega razvoja
* lege
Glede na lego držav Evropo delimo na:
* Države [[Zahodna Evropa|Zahodne Evrope]] so: Francija, Belgija, Luksemburg, Velika Britanija, Irska in Nizozemska
* Države [[Južna Evropa|Južne Evrope]] so: Italija, Vatikan, San Marino, Monako, Andora, Španija, Portugalska, Grčija, Ciper in Malta.
* Države [[Jugovzhodna Evropa|Jugovzhodne Evrope]] so: Bolgarija, Romunija, Srbija, Črna gora, Bosna in Hercegovina, Hrvaška, Albanija, Makedonija
* Države [[Srednja Evropa|Srednje Evrope]] so: Slovenija, Češka, Slovaška, Avstrija, Poljska, Lihtenštajn, Švica, Madžarska, Nemčija.
* Države [[Severna Evropa|Severne Evrope]] so: Finska, Švedska, Norveška, Danska, Latvija, Litva, Estonija in Islandija
* Države [[Vzhodna Evropa|Vzhodne Evrope]] so: Rusija, Ukrajina, Belorusija, Moldavija

=== Podnebje Evrope === 
Večina Evrope leži v severnem [[zmerni pas|zmerno toplem pasu]]. Le skrajni južni deli segajo v [[subtropski pas]], skrajni severni deli pa sega v [[subpolarni pas|subpolarni]]. Poleg geografske širine vpivajo na podnebje tudi drugi dejavniki. Na eni strani je to [[Atlantski ocean]], kjer nadpovprečno tople morske vode, ki jih prinaša '''Severno atlantski tok''', blažijo podnebje in oblikujejo poseben tip podnebja - [[oceansko podnebje]]. Na drugi strani obstaja vpliv kontinenta, ki oblikuje različne tipe [[celinsko podnebje|celinskega podnebja]]. Ter seveda na jugu vplivajo na podnebje različna morja, kot so Ligursko morje, Tirensko morje, Jadransko morje, Jonsko morje in Egejsko morje. Ta morja povzročijo, da nastane, po celem jugu Evrope razpotegnjeno, Sredozemsko podnebje.

=== Rastlinstvo === 
[[File:Wydział Kształtowania Środowiska i Rolnictwa przy ul. Papieża Pawła VI nr 3.jpg|thumb|Eksperimentalni vrt, Zahodnopomorjanska tehnološka univerza v [[Szczecin]]u, Poljska]]
V Evropi je glavna vegetacija [[mešani gozd]]. Pogoji za rast so zelo ugodni. Na severu topel [[zalivski tok]] ogreje celino. Južna Evropa ima toplo, vendar milo klimo. Pogoste so poletne suše. Seveda na klimo zelo vplivajo visoke gore. Alpe in Pireneji imajo [[slemenitev]] v smeri vzhod-zahod, zato dopuščajo, da velike mase prinašajo vodo (dež) iz morij na celino. Skandinavsko gorstvo, Karpati in Apenini pa imajo slemenitev jug-sever in zaradi tega se padavine sprostijo nad gorami, kjer so idealni pogoji za rast velikih in mogočnih gozdov, na drugi strani gora pa so razmere povsem drugačne.

80-91 % Evrope je nekoč pokrival gozd. Rasel je od Sredozemskega morja do [[severno ledeno morje|Severnega ledenega morja]]. Čeprav je izginila več kot polovico gozda skozi stoletja izsekavanja, ima Evropa še vedno četrtino z gozdom poraščenih območij. Zaradi svoje hitre rasti so iglavci nadomestili prej mešane gozdove. Iglastih gozdov je zelo veliko, vendar taki gozdovi nudijo slabe razmere tistim živalim, ki rabijo za svojo prehrano listnata drevesa, oz. različne vrste dreves. Površina gozdov v zahodni Evropi je komaj 2-3 % ali manj, v evropski Rusiji pa od 5 do 10 %. Država z najmanj gozda je Islandija (komaj 2 %), država z največ pa Finska (73 %).

V toplejši Evropi prevladuje mešani gozd. Prevladujeta [[bukev]] in [[hrast]]. Na severu prevladuje [[tajga]], še bolj na sever pa se pojavi [[tundra]]. V Sredozemlju so pogoste [[olive]]. Proti vzhodu pa se pojavljajo travniki z grmičevjem, imenovani [[stepa|stepe]]. Segajo od Madžarske preko Ukrajine vse do Rusije.

== Politična geografija == 
{{galerija
|title=Politični zemljevidi Evrope
|width=250 | lines=4
|align=center
|Slika:Europe Asia transcontinental.png|{{legend|#67e836|Evropske države}}{{legend|#9ac0ea|Evropska ozemlja medcelinskih držav}}
|Slika:Europe subregion map UN geoscheme.svg|Regije Evrope, ki jih uporablja Statistični oddelek Združenih narodov&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://unstats.un.org/unsd/methods/m49/m49regin.htm |title=Composition of macro geographical (continental) regions, geographical sub-regions, and selected economic and other groupings |publisher=United Nations Statistics Department |accessdate=3 May 2011}}&lt;/ref&gt;
{{legend|#4080FF|Severna Evropa}}
{{legend|#00FFFF|Zahodna Evropa}}
{{legend|#FF8080|Vzhodna Evropa}}
{{legend|#00FF00|Južna Evropa}}
|Slika:Europe subregion map world factbook.svg|Regije glede na [[The World Factbook]]
{{legend|#007FFF|Severna Evropa}}
{{legend|#00FFFF|Zahodna Evropa}}
{{legend|#F0DC82|Srednja Evropa}}
{{legend|#66FF00|Južna Evropa}}
{{legend|#D2691E|Jugovzhodna Evropa}}
{{legend|#FF0000|Jugozahodna Evropa}}
{{legend|#F88379|Vzhodna Evropa}}
{{legend|#99BADD|Jugozahodna Azija}}
{{legend|#FFC0CB|Severna Azija}}
{{legend|#CD00CC|Srednja Azija}}
{{legend|#228B22|Bližnji Vzhod}}
|Slika:EU-candidate countries map.svg|[[Evropska Unija]] in države kandidatke
{{legend|#003399|Trenutne članice}}
{{legend|#2782bb|Države kandidatke}}
{{legend|#77bbbc|Potencialne države kandidatke}}
|Slika:The Council of Europe.png| Članice [[Svet Evrope|Sveta Evrope]] in druge evropske države s št. prebivalstva
|Slika:EU and NATO.svg|Evropske članice v EU-ju in v NATO
{{legend|#000080|članice le v EU}}
{{legend|#FF6600|članice le v NATO}}
{{legend|#800080|članice obeh}}
|Slika:Grossgliederung Europas-en.svg|Razdelitev Evrope glede na kulturne kriterije&lt;ref&gt;http://141.74.33.52/stagn/JordanEuropaRegional/tabid/71/Default.aspx&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;http://www.gla.ac.uk/0t4/crcees/files/summerschool/readings/school10/reading_list/Sinnhuber.pdf&lt;/ref&gt;
}}
[[Slika:Europa zemljevid.png|thumb|250px|Moderni politični zemljevid Evrope in okoliških regij &lt;br&gt;
1. {{zastava države|Albanija}}&lt;br&gt;
2. {{zastava države|Andora}}&lt;br&gt;
3. {{zastava države|Avstrija}}&lt;br&gt;
4. {{zastava države|Belgija}}&lt;br&gt;
5. {{zastava države|Belorusija}}&lt;br&gt;
6. {{zastava države|Bolgarija}}&lt;br&gt;
7. {{zastava države|Bosna in Hercegovina}}&lt;br&gt;
8. {{zastava države|Češka}}&lt;br&gt;
9. {{zastava države|Danska}}&lt;br&gt;
10. {{zastava države|Estonija}}&lt;br&gt;
11. {{zastava države|Finska}}&lt;br&gt;
12. {{zastava države|Francija}}&lt;br&gt;
13. {{zastava države|Grčija}}&lt;br&gt;
14. {{zastava države|Gruzija}} (delno)&lt;br&gt;
15. {{zastava države|Hrvaška}}&lt;br&gt;
16. {{zastava države|Irska}}&lt;br&gt;
17. {{zastava države|Islandija}}&lt;br&gt;
18. {{zastava države|Italija}}&lt;br&gt;
19. {{zastava države|Latvija}}&lt;br&gt;
20. {{zastava države|Lihtenštajn}}&lt;br&gt;
21. {{zastava države|Litva}}&lt;br&gt;
22. {{zastava države|Luksemburg}}&lt;br&gt;
23. {{zastava države|Madžarska}}&lt;br&gt;
24. {{zastava države|Makedonija}}&lt;br&gt;
25. {{zastava države|Malta}}&lt;br&gt;
26. {{zastava države|Moldavija}}&lt;br&gt;
27. {{zastava države|Monako}}&lt;br&gt;
28. {{zastava države|Nemčija}}&lt;br&gt;
29. {{zastava države|Nizozemska}}&lt;br&gt;
30. {{zastava države|Norveška}}&lt;br&gt;
31. {{zastava države|Poljska}}&lt;br&gt;
32. {{zastava države|Portugalska}}&lt;br&gt;
33. {{zastava države|Romunija}}&lt;br&gt;
34. {{zastava države|Rusija}} (delno)&lt;br&gt;
35. {{zastava države|San Marino}}&lt;br&gt;
36. {{zastava države|Slovaška}}&lt;br&gt;
37. {{zastava države|Slovenija}}&lt;br&gt;
38. {{zastava države|Srbija}} (na zemljevidu še vključujoč samostojni državi {{zastava države|Črna gora}} in {{zastava države|Kosovo}})&lt;br&gt;
39. {{zastava države|Španija}}&lt;br&gt;
40. {{zastava države|Švedska}}&lt;br&gt;
41. {{zastava države|Švica}}&lt;br&gt;
42. {{zastava države|Turčija}} (delno)&lt;br&gt;
43. {{zastava države|Ukrajina}}&lt;br&gt;
44. {{zastava države|Vatikan}}&lt;br&gt;
45. {{zastava države|Združeno kraljestvo}}&lt;br&gt;

Ostale države, ki na zemljevidu niso označene, saj se v Evropo uvršča samo majhen del njih (večina je v Aziji):&lt;br&gt;
{{zastava države|Armenija}}&lt;br&gt;
{{zastava države|Azerbajdžan}}&lt;br&gt;
{{zastava države|Ciper}}&lt;br&gt;
{{zastava države|Gruzija}}]]
[[Slika:Grossgliederung Europas.png|thumb|250px|Ena od predlaganih razdelitev na regije]]

Spodnji seznam vključuje vse entitete, ki vsaj delno sodijo v katerokoli izmed splošnih definicij Evrope, geografsko ali politično.

{| class=&quot;references-small sortable wikitable&quot;
! style=&quot;line-height:95%; width:2em&quot; class=&quot;unsortable&quot; | [[Zastava]]
! style=&quot;line-height:95%; width:2em&quot; class=&quot;unsortable&quot; | [[Grb]]
! Ime
! [[Seznam držav in zunanjih ozemelj po površini|Površina]]&lt;br /&gt;(km²)
! [[Seznam držav po prebivalstvu|Prebivalstvo]]&lt;br /&gt;
! Gostota prebivalstva&lt;br /&gt;(na km²)
! [[Glavno mesto]]
! [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|Ime v uradnih jezikih]]
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{flagicon|ALB}}
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{Coat of arms|Albanija|text=none}}
| [[Albanija]]
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 28.748
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 2.831.741
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 98,5
| [[Tirana]]
| Shqipëria
|-|
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{flagicon|AND}}
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{Coat of arms|Andora|text=none}}
| [[Andora]]
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 468
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 68.403
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 146,2
| [[Andorra la Vella]]
| Andorra
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{flagicon|ARM}}
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{Coat of arms|Armenija|text=none}}
| [[Armenija]] {{cref2|j}}
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 29.800
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 3.229.900
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 101
| [[Erevan]]
| Hayastan
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{flagicon|AUT}}
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{Coat of arms|Avstrija|text=none}}
| [[Avstrija]]
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 83.858
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 8.169.929
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 97,4
| [[Dunaj]]
| Österreich
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{flagicon|AZE}}
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{Coat of arms|Azerbajdžan|text=none}}
| [[Azerbajdžan]] {{cref2|k}}
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 86.600
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 9.165.000
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 105,8
| [[Baku]]
| Azǝrbaycan
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{flagicon|BEL}}
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{Coat of arms|Belgija|text=none}}
| [[Belgija]]
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 30.528
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 11.007.000
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 360,6
| [[Bruselj]]
| België/Belgique/Belgien 
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{flagicon|BLR}}
| style=&quot;text-align:center;&quot;| N/A
| [[Belorusija]]
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 207.560
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 9.458.000
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 45,6
| [[Minsk]]
| Belarus
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{flagicon|BUL}}
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{Coat of arms|Bolgarija|text=none}}
| [[Bolgarija]]
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 110.910
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 7.621.337
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 68,7
| [[Sofija]]
| Bălgarija
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{flagicon|BIH}}
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{Coat of arms|Bosna in Hercegovina|text=none}}
| [[Bosna in Hercegovina]]
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 51.129
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 3.843.126
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 75,2
| [[Sarajevo]]
| Bosna i Hercegovina
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{flagicon|CYP}}
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{Coat of arms|Ciper|text=none}}
| [[Ciper]] {{cref2|d|1}}
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 9.251
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 788.457
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 85
| [[Nikozija]]
| Kýpros/Kıbrıs 
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{flagicon|CZE}}
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{Coat of arms|Češka|text=none}}
| [[Češka]]
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 78.866
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 10.256.760
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 130,1
| [[Praga]]
| Česká republika
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{flagicon|MNE}}
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{Coat of arms|Črna Gora|text=none}}
| [[Črna gora]]
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 13.812
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 616.258
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 44,6
| [[Podgorica]]
| Crna Gora
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{flagicon|DEN}}
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{Coat of arms|Danska|text=none}}
| [[Danska]]
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 43.094
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 5.564.219
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 129
| [[København]]
| Danmark
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{flagicon|EST}}
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{Coat of arms|Estonija|text=none}}
| [[Estonija]]
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 45.226
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 1.340.194
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 29
| [[Talin]]
| Eesti
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{flagicon|FIN}}
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{Coat of arms|Finska|text=none}}
| [[Finska]]
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 336.593
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 5.157.537
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 15,3
| [[Helsinki]]
| Suomi/Finland
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{flagicon|FRA}}
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{Coat of arms|Francija|text=none}}
| [[Francija]] {{cref2|g}} 
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 547.030
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 63.182.000
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 115,5
| [[Pariz]]
| France
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{flagicon|GRE}}
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{Coat of arms|Grčija|text=none}}
| [[Grčija]]
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 131.957
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 10.815.187
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 80,7
| [[Atene]]
| Elláda
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{flagicon|Gruzija}}
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{Coat of arms|Gruzija|text=none|link=Georgia (country)}}
| [[Gruzija]] {{cref2|l}}
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 69.700
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 4.661.473
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 64
| [[Tbilisi]]
| Sakartvelo
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{flagicon|CRO}}
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{Coat of arms|Hrvaška|text=none}}
| [[Hrvaška]]
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 56.542
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 4.437.460
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 77,7
| [[Zagreb]]
| Hrvatska
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{flagicon|ISL}}
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{Coat of arms|Islandija|text=none}}
| [[Islandija]]
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 103.000
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 307.261
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 2,7
| [[Reykjavík]]
| Ísland
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{flagicon|IRL}}
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{Coat of arms|Irska|text=none}}
| [[Irska]]
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 70.280
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 4.234.925
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 60,3
| [[Dublin]]
| Éire/Ireland
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{flagicon|ITA}}
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{Coat of arms|Italija|text=none}}
| [[Italija]]
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 301.230
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 59.530.464
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 197,7
| [[Rim]]
| Italia
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{flagicon|KAZ}}
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{Coat of arms|Kazahstan|text=none}}
| [[Kazahstan]] {{cref2|i}}
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 2.724.900
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 15.217.711
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 5,6
| [[Astana]]
| Qazaqstan/Kazahstan 
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{flagicon|LVA}}
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{Coat of arms|Latvija|text=none}}
| [[Latvija]]
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 64.589
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 2.067.900
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 34,2
| [[Riga]]
| Latvija
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{flagicon|LIE}}
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{Coat of arms|Liechtenstein|text=none}}
| [[Lihtenštajn]]
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 160
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 32.842
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 205,3
| [[Vaduz]]
| Liechtenstein
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{flagicon|LTU}}
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{Coat of arms|Litva|text=none}}
| [[Litva]]
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 65.200
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 2.988.400
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 45,8
| [[Vilna]]
| Lietuva
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{flagicon|LUX}}
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{Coat of arms|Luksemburg|text=none}}
| [[Luksemburg]]
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 2.586
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 448.569
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 173,5
| [[Luksemburg (mesto)|Luksemburg]]
| Lëtzebuerg/Luxemburg/Luxembourg
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{flagicon|HUN}}
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{Coat of arms|Madžarska|text=none}}
| [[Madžarska]]
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 93.030
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 10.075.034
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 108,3
| [[Budimpešta]]
| Magyarország
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{flagicon|MKD}}
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{Coat of arms|Makedonija|text=none}}
| [[Makedonija]] 
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 25.713
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 2.054.800
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 81,1
| [[Skopje]]
| Makedonija
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{flagicon|MLT}}
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{Coat of arms|Malta|text=none}}
| [[Malta]]
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 316
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 397.499
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 1.257,9
| [[Valletta]]
| Malta
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{flagicon|MDA}}
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{Coat of arms|Moldavija|text=none}}
| [[Moldavija]] {{cref2|a|1}}
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 33.843
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 4.434.547
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 131,0
| [[Kišinjev]]
| Moldova
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{flagicon|MON}}
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{Coat of arms|Monako|text=none}}
| [[Monako]]
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 1,95
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 31.987
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 16.403,6
| [[Monako]]
| Monaco
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{flagicon|GER}}
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{Coat of arms|Nemčija|text=none}}
| [[Nemčija]]
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 357.021
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 83.251.851
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 233,2
| [[Berlin]]
| Deutschland
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{flagicon|NED}}
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{Coat of arms|Nizozemska|text=none}}
| [[Nizozemska]] {{cref2|h}}
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 41.526
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 16.318.199
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 393,0
| [[Amsterdam]]
| Nederland
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{flagicon|NOR}}
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{Coat of arms|Norveška|text=none}}
| [[Norveška]]
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 385.178
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 5.018.836
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 15,5
| [[Oslo]]
| Norge
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{flagicon|POL}}
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{Coat of arms|Poljska|text=none}}
| [[Poljska]]
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 312.685
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 38.625.478
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 123,5
| [[Varšava]]
| Polska
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{flagicon|POR}}
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{Coat of arms|Portugalska|text=none}}
| [[Portugalska]] {{cref2|e}}
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 91.568
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 10.409.995
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 110,1
| [[Lizbona]]
| Portugal
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{flagicon|ROU}}
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{Coat of arms|Romunija|text=none}}
| [[Romunija]]
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 238.391
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 21.698.181
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 91,0
| [[Bukarešta]]
| România
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{flagicon|RUS}}
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{Coat of arms|Rusija|text=none}}
| [[Rusija]] {{cref2|b}}
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 17.075.400
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 142.200.000
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 8,3
| [[Moskva]]
| Rossiya
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{flagicon|SMR}}
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{Coat of arms|San Marino|text=none}}
| [[San Marino]]
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 61
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 27.730
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 454,6
| [[San Marino (mesto)|San Marino]]
| San Marino
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{flagicon|SVK}}
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{Coat of arms|Slovaška|text=none}}
| [[Slovaška]]
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 48.845
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 5.422.366
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 111,0
| [[Bratislava]]
| Slovensko
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{flagicon|SVN}}
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{Coat of arms|Slovenija|text=none}}
| [[Slovenija]]
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 20.273
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 2.050.189
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 101
| [[Ljubljana]]
| Slovenija
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{flagicon|SRB}}
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{Coat of arms|Srbija|text=none}}
| [[Srbija]] {{cref2|f}}
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 88.361
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 7.120.666
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 91,9
| [[Beograd]]
| Srbija
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{flagicon|ESP}}
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{Coat of arms|Španija|text=none}}
| [[Španija]]
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 504.851
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 47.059.533
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 93,2
| [[Madrid]]
| España
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{flagicon|SWE}}
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{Coat of arms|Švedska|text=none}}
| [[Švedska]]
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 449.964
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 9.090.113
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 19,7
| [[Stockholm]]
| Sverige
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{flagicon|SUI}}
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{Coat of arms|Švica|text=none}}
| [[Švica]]
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 41.290
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 7.507.000
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 176,8
| [[Bern]]
| Schweiz/Suisse/Svizzera/Svizra
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{flagicon|TUR}}
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{Coat of arms|Turčija|text=none}}
| [[Turčija]] {{cref2|m}}
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 783.562
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 75.627.384
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 98
| [[Ankara]]
| Türkiye
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{flagicon|UKR}}
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{Coat of arms|Ukrajina|text=none}}
| [[Ukrajina]]
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 603.700
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 48.396.470
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 80,2
| [[Kijev]]
| Ukrajina
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{flagicon|Vatican City}}
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{Coat of arms|Vatikan|text=none}}
| [[Vatikan]]
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 0,44
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 900
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 2.045,5
| [[Vatikan]]
| Status Civitatis Vaticanæ
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{flagicon|UK}}
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{Coat of arms|Združeno kraljestvo|text=none}}
| [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 244.820
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 61.100.835
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 244,2
| [[London]]
| United Kingdom
|-class=&quot;sortbottom&quot; style=&quot;font-weight:bold;&quot;
| colspan=&quot;3&quot; | Skupaj
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 10.180.000{{cref2|n|3}}
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 742.000.000{{cref2|n|4}}
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 70
|}

Znotraj zgoraj omenjenih držav obstaja več [[de facto]] neodvisnih držav z omejenim ali brez mednarodnega priznanja. Nobena izmed njih ni članica OZN:

{| class=&quot;references-small sortable wikitable&quot;

! style=&quot;line-height:95%; width:2em&quot; class=&quot;unsortable&quot; | [[Zastava]]
! style=&quot;line-height:95%; width:2em&quot; class=&quot;unsortable&quot; | [[Grb]]
! Ime
! [[Seznam držav in zunanjih ozemelj po površini|Površina]]&lt;br /&gt;(km²)
! [[Seznam držav po prebivalstvu|Prebivalstvo]]&lt;br /&gt;(ocena 1. julij 2002)
! Gostota prebivalstva&lt;br /&gt;(na km²)
! [[Glavno mesto]]
|-
| style=&quot;text-align:center&quot;| {{flagicon|Abhazija}}
| style=&quot;text-align:center&quot;| {{Coat of arms|Abhazija|text=none}}
| [[Abhazija]] {{cref2|p|1}}
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 8.432
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 216.000
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 29
| [[Suhumi]]
|-
| style=&quot;text-align:center&quot;| {{flagicon|Kosovo}}
| style=&quot;text-align:center&quot;| {{Coat of arms|Kosovo|text=none}}
| [[Kosovo]] {{cref2|o}}
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 10.887
| style=&quot;text-align:right;&quot; |&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/kv.html |title=CIA – The World Factbook |publisher=Cia.gov |date= |accessdate=29 October 2011}}&lt;/ref&gt; 1.804.838
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 220
| [[Priština]]
|-
| style=&quot;text-align:center&quot;| {{flagicon|Gorski Karabah}}
| style=&quot;text-align:center&quot;| {{Coat of arms|Gorski Karabah|text=none}}
| [[Gorski Karabah]] {{cref2|q}}
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 11.458
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 138.800
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 12
| [[Stepanakert]]
|-
| style=&quot;text-align:center&quot;| {{flagicon|Severni Ciper}}
| style=&quot;text-align:center&quot;| {{Coat of arms|Severni Ciper|text=none}}
| [[Severni Ciper]] {{cref2|d|2}}
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 3.355
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 265.100
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 78
| [[Nikozija]]
|-
| style=&quot;text-align:center&quot;| {{flagicon|Južna Osetija}}
| style=&quot;text-align:center&quot;| N/A
| [[Južna Osetija]] {{cref2|p|2}}
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 3.900
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 70.000
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 18
| [[Chinvali]]
|-
| style=&quot;text-align:center&quot;| {{flagicon|Pridnjestrska republika}}
| style=&quot;text-align:center&quot;| N/A
| [[Pridnjestrska republika]] {{cref2|a|2}}
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 4.163
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 537.000
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 133
| [[Tiraspol]]
|}

V Evropi je tudi nekaj odvisnih ozemelj in podobnih teritorijev s široko avtonomijo.

{| class=&quot;references-small sortable wikitable&quot;
|-
! Ime ozemlja, z zastavo
! [[Seznam držav in zunanjih ozemelj po površini|Površina]]&lt;br /&gt;(km²)
! [[Seznam držav po prebivalstvu|Prebivalstvo]]&lt;br /&gt;(ocena 1. julij 2002)
! Gostota prebivalstva&lt;br /&gt;(na km²)
! [[Glavno mesto]]
|-
| {{Flag|Åland}} (Finska)
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 13.517
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 26.008
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 16,8
| [[Mariehamn]]
|-
| {{Flag|Ferski otoki}} (Danska)
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 1.399
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 46.011
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 32,9
| [[Tórshavn]]
|-
| {{Flag|Gibraltar}} (UK)
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 5,9
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 27.714
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 4.697,3
| [[Gibraltar]]
|-
| {{Flag|Guernsey}} {{cref2|c|1}} (UK)
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 78
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 64.587
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 828,0
| [[St. Peter Port]]
|-
| {{Flag|Man}} {{cref2|c|2}} (UK)
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 572
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 73.873
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 129,1
| [[Douglas (Otok Man)|Douglas]]
|-
| {{Flag|Jersey}} {{cref2|c|3}} (UK)
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 116
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 89.775
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 773,9
| [[Saint Helier]]
|}

== Demografija == 
[[Slika:Rectified Languages of Europe map.png|thumb|400px|center|Lingvistični zemljevid Evrope]]

== Nadnacionalne organizacije == 

{{Supranational European Bodies|size=400px|align=center}}
{{-}}

==Opombe== 
{{Cnote2 Begin}}
{{Cnote2|a|n=2|[[Pridnjestrska republika]] je mednarodno priznana kot del [[Moldavija|Moldavije]], čeprav ''de facto'' kontrolo izvaja mednarodno nepriznana vlada, ki je oznanila neodvisnost od Moldavije leta 1990.}}
{{Cnote2|b|Rusija se šteje med medcelinske države v Vzhodni Evropi in Severni Aziji. Ljudje v Rusi to regijo pogosto imenujejo [[Severna Evrazija]]. Kakorkoli, številke za prebivalstvo vključujejo celotno državo.}}
{{Cnote2|c|n=3|[[Guernsey]], [[Man]] in [[Jersey]] so [[kronske odvisnosti]] [[Združeno kraljestvo|Združenega kraljestva]]. Drugi [[Kanalski otoki]] pod upravo [[Bailiwick of Guernsey]] vključujejo [[Alderney]] in [[Sark]].}}
{{Cnote2|d|n=2|[[Ciper]] se fizičnogeografsko v celoti nahaja v [[Jugozahodna Azija|Jugozahodni Aziji]] ampak ima močne zgodovinske in socialnopolitične povezave z Evropo. Številke za prebivalstvo in površino vključujejo celotno državo, vključno z''de facto'' neodvisnim delom [[Severni Ciper]], ki ga večina suverenih držav ne prepoznava za suvereno državo, tudi OZN ne.}}
{{Cnote2|e|Številke za [[Portugalska|Portugalsko]] vključujejo arhipelaga [[Azori|Azore]] in [[Madeira]], oba v [[Atlantski ocean|Severnem Atlantiku]].}}
{{Cnote2|f|Številka površine za [[Srbija|Srbijo]] vključuje [[Kosovo]], provinco, ki je enostransko razglasila svojo neodvisnost od Srbije 17. februarja 2008 in katere status neodvisnosti je nedoločen. Števili za površino in gostoto sta iz prvih rezulatov popisa 2011 in so podane brez spornega ozemlja [[Kosovo]].}}
{{Cnote2|g|Številke za [[Francija|Francijo]] vključujejo le [[kontinentalna Francija|kontinentalno Francijo]]: nekateri deli Francije se geografsko nahajajo izven Evrope.}}
{{Cnote2|h|Prebivalstvo [[Nizozemska|Nizozemske]] za julij 2004. Prebivalstvo in površina vključujeta le evropski del: Nizozemska in tri entitete izven Evrope ([[Aruba]], [[Curaçao]] in [[Sint Maarten]], v [[Karibi]]h) sestavljajo [[Kraljevina Nizozemska|Kraljevino Nizozemska]]. [[Amsterdam]] je uradno glavno mesto, medtem ko je [[Haag]] administrativno središče.}}
{{Cnote2|i|[[Kazakhstan]] se fizičnogeografsko šteje med medcelinske države katere večji del se nahaja v Srednji Aziji (OZN regija), delno v Vzhodni Evropi, z evropskim ozemljen zahodno od [[Uralsko gorovje|Uralskega gorovja]] in [[Ural (reka)|reke Ural]]. Kakorkoli, številka za prebivalstvo se nanaša na celotno državo.}}
{{Cnote2|j|[[Armenija]] se fizičnogeografsko v celoti nahaja v [[Zahodna Azija|Zahodni Aziji]], ampak ima močne zgodovinske in socialnopolitične povezave z Evropo. Številke za prebivalstvo in površino vključujejo celotno državo.}}
{{Cnote2|k|[[Azerbajdžan]] se fizičnogeografsko šteje med medcelinske države katere večji del se nahaja v Zahodni Aziji z manjšim delom v Vzhodni Evropi.&lt;ref&gt;The [[United Nations|UN]] Statistics Department [http://unstats.un.org/unsd/methods/m49/m49regin.htm] places Azerbaijan in [[Western Asia]] for statistical convenience [http://unstats.un.org/unsd/methods/m49/m49.htm]: &quot;The assignment of countries or areas to specific groupings is for statistical convenience and does not imply any assumption regarding political or other affiliation of countries or territories.&quot; The [[Central Intelligence Agency|CIA]] [[CIA World Factbook|World Factbook]] [https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/aj.html#Geo] places Azerbaijan in South Western Asia, with a small portion north of the Caucasus range in Europe. [http://education.nationalgeographic.com/education/mapping/outline-map/?map=Azerbaijan&amp;ar_a=1 National Geographic] and ''[http://www.britannica.com/EBchecked/topic/230186/Azerbaijan Encyclopædia Britannica]'' also place Georgia in Asia.&lt;/ref&gt; Kakorkoli, številki za prebivalstvo in površino se nanšata na celotno državo. To vključuje [[eksklava|eksklavo]]  [[Nahičevan|Nahičevanska avtonomna republika]] in regijo [[Gorski Karabah]], ki je razglasil in ''[[de facto]]'' dosegel neodvisnost. Kljub temu je neodvisne države ''[[de jure]]'' ne prepoznanavajo.}}
{{Cnote2|l| [[Gruzija]] se fizičnogeografsko skoraj v celoti nahaja v Zahodni Aziji z zelo majhnim delom v Zahodni Evropi, ampak ima močne zgodovinske in socialnopolitične povezave z Evropo.&lt;ref&gt;[[Evropska unija]] [http://europa.eu/abc/european_countries/others/georgia/index_en.htm], the [[Council of Europe]] [https://archive.is/20120723005454/www.coe.int/aboutCoe/index.asp?page=47pays1europe&amp;l=en], [[Foreign and Commonwealth Office|British Foreign and Commonwealth Office]] [http://web.archive.org/web/20100912110554/http://www.fco.gov.uk/en/travel-and-living-abroad/travel-advice-by-country/country-profile/europe/georgia/], [[World Health Organization]] [http://www.euro.who.int/en/where-we-work], [[Svetovna turistična organizacija]] [http://unwto.org/europe], [[UNESCO]] [http://www.unesco.org/new/en/unesco/worldwide/europe-and-north-america/], [[UNICEF]] [http://www.unicef.org/infobycountry/index.html], [[UNHCR]] [http://www.unhcr.org/pages/4a02d9346.html], [[European Civil Aviation Conference]] [https://www.ecac-ceac.org//about_ecac/ecac_member_states], [[Euronews]] [http://www.euronews.net/weather/], [[BBC]] [http://news.bbc.co.uk/2/hi/europe/country_profiles/1102477.stm], [[NATO]] [http://www.nato.int/cps/en/natolive/official_texts_8443.htm], [[Russian Foreign Ministry]] [http://www.mid.ru/ns-reuro.nsf/strana], [[Svetovna banka]] [http://data.worldbank.org/region/ECA], [[Assembly of European Regions]] [http://www.aer.eu/about-aer/aer-members.html], [[International Air Transport Association]] [http://www.lufthansa.com/mediapool/pdf/10/media_920910.pdf],''[http://www.oxfordreference.com/views/ENTRY.html?entry=t186.e21064&amp;srn=1&amp;ssid=416740626#FIRSTHIT Oxford Reference Online]'', [[Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi]] [http://www.osce.org/who/item/83], [[ICRC]] [http://www.icrc.org/eng/resources/documents/interview/georgia-interview-120510.htm], [[Salvation Army]] [http://www.salvationarmy.org/ihq/www_sa.nsf/vw-sublinks/331AED2D11F74E4780256E4B002EB72D?openDocument], [[Rdeči križ]] [http://www.ifrc.org/where/europe.asp?navid=05_05]{{dead link|date=April 2011}}, [[Council on Foreign Relations]] [http://data.worldbank.org/region/ECA], [[Evropsko poveljstvo ZDA]] [http://www.eucom.mil/english/interactiveMap.asp], [[Merriam–Webster's Collegiate Dictionary|Merriam-Webster's Collegiate Dictionary]] [http://www.m-w.com/dictionary/Georgia] and [http://worldatlas.com/webimage/countrys/eu.htm www.worldatlas.com].&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;W.Asia&quot;&gt;Statistični oddelek [[Organizacija združenih narodov|OZN]]  [http://unstats.un.org/unsd/methods/m49/m49regin.htm] uvršča Gruzijo v [[Zahodna Azija|Zahodno Azijo]] za vodenje statistike [http://unstats.un.org/unsd/methods/m49/m49.htm]: &quot;The assignment of countries or areas to specific groupings is for statistical convenience and does not imply any assumption regarding political or other affiliation of countries or territories.&quot; The [[Central Intelligence Agency|CIA]] [[CIA World Factbook|World Factbook]] [https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/gg.html#Geo],[http://www.nationalgeographic.com/xpeditions/atlas/index.html?Parent=asia&amp;Rootmap=georgi&amp;Mode=d&amp;SubMode=w National Geographic] in ''[http://www.britannica.com/EBchecked/topic/230186/Georgia Encyclopædia Britannica]'' prav tako uvrščajo Gruzijo pod Azijo.}}&lt;/ref&gt; Številik za prebivalstvo in površino vključujejo Gruzijsko oceno za [[Abhazija|Abhazijo]] in [[Južna Osetija|Južno Osetijo]], dve regiji, ki sta razglasili in ''[[de facto]]'' dosegli neodvisnost. Mednarodna prepoznava je še omejena.
{{Cnote2|m|[[Turčija]] se fizičnogeografsko šteje med medcelinske države, katere večji del se nahaja v Zahodni Aziji in deloma v Vzhodni Evropi. Le število za prebivalstvo vključuje celotno državo.}}
{{Cnote2|n|n=4|Število za površino in prebivalstvo vključuje le evropski del medcelinskih držav. Natančnost teh števil je lahko pomanjkljiva zaradi nenatančno določene velikosti Evrope in pomanjkanja referenc za evropski del medcelinskih držav.}}
{{Cnote2|o|[[Kosovo]] je enostransko razglasilo svojo neodvisnost od Srbije 17. februarja 2008. Status neodvisnosti je nedoločen. Prebivalstvo je ocena CIA za julij 2009.}}
{{Cnote2|p|n=2|[[Abhazija]] in [[Južna Osetija]] se v splošnem v celoti štejeta kot državi v Jugozahodni Aziji,&lt;ref name=&quot;W.Asia&quot;/&gt; ki sta enostransko razglasili neodvisnot od [[Gruzija|Gruzije]] 25. avgusta 1990 in 28. novembra 1991. Njun status neodvisnih držav ni prepoznala večina neodvisnih držav, niti ne OZN. Števili za prebivalstvo sta ocenjeni iz popisov 2003 oz. 2000.}}
{{Cnote2|q|[[Gorski Karabah]], ki se v splošnem šteje v celoti v Jugozahodno Azijo, je enostransko razglasil svojo neodvisnost od [[Azerbajdžan]]a 6. januarja 1992. Njegovega statusa neodvisne države ni prepoznala večina neodvisnih držav, niti ne OZN. Števili za prebivalstvo sta iz ocene popisov 2003 in 2000.}}
{{Cnote2 End}}

==Sklici== 
{{sklici|1}}

{{wikislovar}}
{{Zbirka|Europe|Evropa}}

{{Evropa}}
{{Celine}}
{{Zemlja}}

[[Kategorija:Evropa| ]]
[[Kategorija:Celine]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>cvk5k07u9d1cggya10hedo69jpvbszb</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5726880</id>
      <parentid>5726879</parentid>
      <timestamp>2022-08-03T05:52:07Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>AlbaPodpora</username>
        <id>213729</id>
      </contributor>
      <comment>Test edit from WikiClientLibrary.</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="43295" xml:space="preserve">
= Evropa = 
{{drugi pomeni}}
{{Infopolje celina
|title = Evropa
|image = [[File:Europe orthographic Caucasus Urals boundary.svg|250px]]
|area = 10.180.000 km²{{cref2|n|1}}
|population = 742.452.000{{cref2|n|2}} (2013, 3.)
|density = 72,9 preb./km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; 
|demonym = [[Evropejci]]
|countries = 50 (in 6 spornih)
|list_countries = &lt;!--List of sovereign states and dependent territories in Europe--&gt;
|languages = &lt;!--[[Jeziki v Evropi|Seznam jezikov]]--&gt;
|time = [[UTC]] do [[UTC+6]]
|internet = [[.eu]] ([[Evropska unija]])
|cities = Metropolitanska območja v Evropi
 {{ubl
  &lt;!--1--&gt;|{{flagicon|Rusija}} [[Moskva]]&lt;!--15.885.000--&gt;
  &lt;!--2--&gt;|{{flagicon|Turčija}} [[Istanbul]]&lt;!--13.187.000--&gt;
  &lt;!--3--&gt;|{{flagicon|Francija}} [[Pariz]]&lt;!--10.975.000--&gt;
  &lt;!--4--&gt;|{{flagicon|United Kingdom}} [[London]]&lt;!--10.149.000--&gt;
  &lt;!--5--&gt;|{{flagicon|Nemčija}} [[Porurje|Essen-Dusseldorf]]&lt;!--6.722.000--&gt;
  &lt;!--6--&gt;|{{flagicon|Španija}} [[Madrid]]&lt;!--6.183.000--&gt;
  &lt;!--7--&gt;|{{flagicon|Italija}} [[Milano]]&lt;!--5.264.000--&gt;
  &lt;!--8--&gt;|{{flagicon|Rusija}} [[Sankt Peterburg]]&lt;!--5.132.000--&gt;
  &lt;!--9--&gt;|{{flagicon|Španija}} [[Barcelona]]&lt;!--4.656.000--&gt;
  &lt;!--10--&gt;|{{flagicon|Nemčija}} [[Berlin]]&lt;!--4.006.000--&gt;&lt;ref name=Demographia&gt;[http://www.demographia.com/db-worldua.pdf Demographia World Urban Areas (World Agglomerations): 9th Annual Edition, March 2013]&lt;/ref&gt;
  &lt;!--10 entries only. Based on city urban area as of 2014.--&gt;
 }}
}}

[[Slika:Europe satellite globe.jpg|thumb|right|300px|Satelitska slika Evrope]]
'''Evropa''' je celina katere meje so [[Atlantski ocean]] na zahodu, [[Arktični ocean]] na severu, [[Sredozemsko morje]] na jugu. Kot vzhodno mejo z Azijo so iz zgodovinskih razlogov (ozemlje [[Rusija|Rusije]] pred prodiranjem v [[Sibirija|Sibirijo]]) določili [[gorovje]] [[Uralsko gorovje|Ural]] in [[reka|reko]] [[Ural (reka)|Ural]] na vzhodu, nekateri viri pa kot mejo navajajo kar 60. [[poldnevnik]], ki leži še malenkost vzhodneje od Urala. Najbolj deljena mnenja so glede meje med [[Kaspijsko jezero|Kaspijskim jezerom]] in [[Črno morje|Črnim morjem]] na jugovzhodu. Najbolj razširjeno mnenje postavlja mejo po [[Kavkaz]]u po južni meji [[Rusija|Ruske federacije]], nekateri k Evropi štejejo tudi zakavkaške države [[Gruzija|Gruzijo]], [[Armenija|Armenijo]] in [[Azerbajdžan]], medtem ko drugi mejo med celinama postavljajo na reko [[Kuban (reka)|Kuban]] severno od [[Kavkaz]]a. Meja med celinama nato teče iz Črnega v Sredozemsko morje po ožinah [[Bospor]] in [[Dardanele]], ki ločujeta [[Balkan|Balkanski polotok]] od [[Mala Azija|Male Azije]]. Geografsko je torej Evropa le zahodni del (zahodna petina) superceline [[Evrazija|Evrazije]], ki jo tvori z [[Azija|Azijo]]; v dve celini ju razločujemo zaradi političnih in zgodovinskih vzrokov. Po velikosti je Evropa z [[1 E13 m²|10.149.253 km²]] druga najmanjša celina, le malo večja od [[Oceanija|Oceanije]], po prebivalstvu - 700.990.000 - pa tretja največja, za Azijo in Afriko.

Države, ki jih štejemo za evropske, ne sledijo vedno geografskim mejam. Če je zaradi zgodovinskih in verskih razlogov prištevanje [[Rusija|Rusije]] k Evropi še razumljivo, je to že nekoliko manj samoumevno pri [[Turčija|Turčiji]], še manj pa pri [[Ciper|Cipru]], ki bi po geografskih merilih moral soditi v [[Azija|Azijo]], k Evropi pa ga štejemo predvsem zaradi [[Grki|grškega]] prebivalstva. Podobno bi veljalo za [[Malta|Malto]], ki ima zaradi [[Arabci|arabskega]] pečata in kolonialne preteklosti marsikaj skupnega s severno [[Afrika|Afriko]], vendar jo zaradi [[krščanstvo|krščanstva]] in sorazmerno dobre razvitosti kljub vsemu štejemo k Evropi. Zanimivo, da k Evropi skoraj nihče ne prišteva [[Kazahstan]]a, čeprav delček njegovega ozemlja leži na desnem (evropskem) bregu reke Ural.

== Zgodovina == 
{{glavni|Zgodovina Evrope}}

Evropska zgodovina starega veka je tesno povezana z [[Grška zgodovina|grško]] in [[Rimska zgodovina|rimsko zgodovino]] ter kasneje z [[Bizantinska zgodovina|bizantinsko]]. S preseljevanjem narodov se je razbil enoten [[rimski imperij]], nastalo je več [[germani|germanskih držav]], ki so v naslednjih stoletjih sprejele [[krščanstvo|krščansko vero]]. Najmočnejša je postala država [[Franki|Frankov]] pod [[Karel Veliki|Karlom Velikim]], ki pa je že v [[9. stoletje|9. stoletju]] razpadla. Odtlej se je Evropa razvijala v obliki številnih večjih ali manjših držav, čeprav ima [[rimsko-nemško cesarstvo]] od 10. do sredine 13. stoletja še vodilno vlogo. [[Germani|Germanska]] in [[Romani|romanska]] ljudstva (zlasti [[Nemci]], [[Francozi]], [[Angleži]], [[Španci]], [[Italijani]], [[Nizozemci]]) so postala jedro zahodne kulturne skupnosti, v katero so se vključevala tudi [[slovani|slovanska]] ljudstva.

V [[srednji vek|srednjem veku]] je utelešala [[katoliška cerkev]] s papeštvom povezavo v zahodnem svetu. Ta povezanost med državami in narodi je ostala tudi po [[reformacija|reformaciji]]. Pokazalo se je kot nemogoče, da bi politična sila dobila popolno prevalado nad vso celino; bodisi v težnjah špansko-habsburške države v 16. stoletju, [[Francija|Francije]] pod [[Ludvik XIV.|Ludvikom XIV]]. in posebno pod [[Napoleon I.|Napoleonom I]]. in v smislu [[Evropsko ravnotežje sil|evropskega ravnotežja sil]] se je oblikoval sistem držav, zaokrožen z velesilami. Na zunaj se je krščanska Evropa borila proti prevladi [[Islam]]a; medtem ko je naval [[Arabci|Arabcev]] strla že v srednjem veku v [[Španija|Španiji]], je turška premoč na jugovzhodu trajala vse do [[19. stoletje|19. stoletja]].

Z odkritji od [[16. stoletje|16. stoletja]] dalje je prevlada evropskih držav prešla tudi na druge kontinente. Pod vplivom [[razsvetljenstvo|razsvetljenstva]] se je začel razvoj [[naravoslovje|naravoslovnih znanosti]]. V ospredje je prihajala narodnostna ideja, ki je prevladala po [[francoska revolucija|francoski revoluciji]] 1789. Okrepili so se narodnostni boji, ki so jih pospeševala nasprotja [[imperializem|imperialističnega]] obdobja. Nasprotja znotraj Evrope so pripeljala do [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]], s čimer se je končala svetovna prevlada Evrope. Vedno bolj so se krepile [[Združene države Amerike|ZDA]], po [[oktobrska revolucija|oktobrski revoluciji]] pa tudi [[SZ]] in nato [[Japonska]]. Stremljenja po nadnacionalnih gospodarskih in političnih dogovorih so se križala s stremljenji po nacionalni suverenosti. Leta 1922 je v [[Italija|Italiji]] prevzel oblast [[fašizem]] in leta 1933 v [[Tretji rajh|Nemčiji]] [[nacizem]]. Po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] se je Evropa močno razcepila, zahodne države pridejo pod močan vpliv [[Združene države Amerike|ZDA]], ustanovijo vojaški pakt [[NATO]], vzhodne države pa so v socialističnem sistemu pod močnim vplivom [[SZ]], včlanjene so v vojaški [[varšavski pakt]] in gospodarskem sporazumu [[SEV]]. Le nekaj državam je uspelo utrditi nevtralno ali [[Neuvrščeni|neuvrščeno]] politiko.

Leta [[2017]] je bil v [[Bruselj (občina)|Bruslju]] odprt muzej [[Hiša evropske zgodovine]], ki ponuja celostni pregled razvoja evropske celine.

== Geografija == 
{{zemljevid Evrope|float=right}}
{{glavni|Geografija Evrope}}

Evropa skupaj z Azijo sestavlja eno samo celino, ki po površini (54 milijonov km²) prekaša vse druge in jo označujemo kot [[Evrazija|Evrazijo]]. Delitev te ogromne celine na Evropo in Azijo se je uveljavila v preteklosti predvsem zaradi drugačnega kulturnega, gospodarskega, socialnega in političnega razvoja obeh delov. Evropa je kontinent, ki ga na severu, zahodu in jugu omejuje morje, na široko pa se na vzhodu povezuje z Azijo. [[Otok]]i in polotoki segajo globoko v morja, morje pa se s svojimi zalivi globoko zajeda v kontinent. Več kot polovica evropskega ozemlja je manj kot 300&amp;nbsp;km daleč od najbližjega morja.

=== Delitev Evrope === 
Evropo lahko razdelimo na podlagi: 
* narodne sestave
* političnih razmerij
* gospodarskega razvoja
* lege
Glede na lego držav Evropo delimo na:
* Države [[Zahodna Evropa|Zahodne Evrope]] so: Francija, Belgija, Luksemburg, Velika Britanija, Irska in Nizozemska
* Države [[Južna Evropa|Južne Evrope]] so: Italija, Vatikan, San Marino, Monako, Andora, Španija, Portugalska, Grčija, Ciper in Malta.
* Države [[Jugovzhodna Evropa|Jugovzhodne Evrope]] so: Bolgarija, Romunija, Srbija, Črna gora, Bosna in Hercegovina, Hrvaška, Albanija, Makedonija
* Države [[Srednja Evropa|Srednje Evrope]] so: Slovenija, Češka, Slovaška, Avstrija, Poljska, Lihtenštajn, Švica, Madžarska, Nemčija.
* Države [[Severna Evropa|Severne Evrope]] so: Finska, Švedska, Norveška, Danska, Latvija, Litva, Estonija in Islandija
* Države [[Vzhodna Evropa|Vzhodne Evrope]] so: Rusija, Ukrajina, Belorusija, Moldavija

=== Podnebje Evrope === 
Večina Evrope leži v severnem [[zmerni pas|zmerno toplem pasu]]. Le skrajni južni deli segajo v [[subtropski pas]], skrajni severni deli pa sega v [[subpolarni pas|subpolarni]]. Poleg geografske širine vpivajo na podnebje tudi drugi dejavniki. Na eni strani je to [[Atlantski ocean]], kjer nadpovprečno tople morske vode, ki jih prinaša '''Severno atlantski tok''', blažijo podnebje in oblikujejo poseben tip podnebja - [[oceansko podnebje]]. Na drugi strani obstaja vpliv kontinenta, ki oblikuje različne tipe [[celinsko podnebje|celinskega podnebja]]. Ter seveda na jugu vplivajo na podnebje različna morja, kot so Ligursko morje, Tirensko morje, Jadransko morje, Jonsko morje in Egejsko morje. Ta morja povzročijo, da nastane, po celem jugu Evrope razpotegnjeno, Sredozemsko podnebje.

=== Rastlinstvo === 
[[File:Wydział Kształtowania Środowiska i Rolnictwa przy ul. Papieża Pawła VI nr 3.jpg|thumb|Eksperimentalni vrt, Zahodnopomorjanska tehnološka univerza v [[Szczecin]]u, Poljska]]
V Evropi je glavna vegetacija [[mešani gozd]]. Pogoji za rast so zelo ugodni. Na severu topel [[zalivski tok]] ogreje celino. Južna Evropa ima toplo, vendar milo klimo. Pogoste so poletne suše. Seveda na klimo zelo vplivajo visoke gore. Alpe in Pireneji imajo [[slemenitev]] v smeri vzhod-zahod, zato dopuščajo, da velike mase prinašajo vodo (dež) iz morij na celino. Skandinavsko gorstvo, Karpati in Apenini pa imajo slemenitev jug-sever in zaradi tega se padavine sprostijo nad gorami, kjer so idealni pogoji za rast velikih in mogočnih gozdov, na drugi strani gora pa so razmere povsem drugačne.

80-90 % Evrope je nekoč pokrival gozd. Rasel je od Sredozemskega morja do [[severno ledeno morje|Severnega ledenega morja]]. Čeprav je izginila več kot polovico gozda skozi stoletja izsekavanja, ima Evropa še vedno četrtino z gozdom poraščenih območij. Zaradi svoje hitre rasti so iglavci nadomestili prej mešane gozdove. Iglastih gozdov je zelo veliko, vendar taki gozdovi nudijo slabe razmere tistim živalim, ki rabijo za svojo prehrano listnata drevesa, oz. različne vrste dreves. Površina gozdov v zahodni Evropi je komaj 2-3 % ali manj, v evropski Rusiji pa od 5 do 10 %. Država z najmanj gozda je Islandija (komaj 2 %), država z največ pa Finska (73 %).

V toplejši Evropi prevladuje mešani gozd. Prevladujeta [[bukev]] in [[hrast]]. Na severu prevladuje [[tajga]], še bolj na sever pa se pojavi [[tundra]]. V Sredozemlju so pogoste [[olive]]. Proti vzhodu pa se pojavljajo travniki z grmičevjem, imenovani [[stepa|stepe]]. Segajo od Madžarske preko Ukrajine vse do Rusije.

== Politična geografija == 
{{galerija
|title=Politični zemljevidi Evrope
|width=250 | lines=4
|align=center
|Slika:Europe Asia transcontinental.png|{{legend|#67e836|Evropske države}}{{legend|#9ac0ea|Evropska ozemlja medcelinskih držav}}
|Slika:Europe subregion map UN geoscheme.svg|Regije Evrope, ki jih uporablja Statistični oddelek Združenih narodov&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://unstats.un.org/unsd/methods/m49/m49regin.htm |title=Composition of macro geographical (continental) regions, geographical sub-regions, and selected economic and other groupings |publisher=United Nations Statistics Department |accessdate=3 May 2011}}&lt;/ref&gt;
{{legend|#4080FF|Severna Evropa}}
{{legend|#00FFFF|Zahodna Evropa}}
{{legend|#FF8080|Vzhodna Evropa}}
{{legend|#00FF00|Južna Evropa}}
|Slika:Europe subregion map world factbook.svg|Regije glede na [[The World Factbook]]
{{legend|#007FFF|Severna Evropa}}
{{legend|#00FFFF|Zahodna Evropa}}
{{legend|#F0DC82|Srednja Evropa}}
{{legend|#66FF00|Južna Evropa}}
{{legend|#D2691E|Jugovzhodna Evropa}}
{{legend|#FF0000|Jugozahodna Evropa}}
{{legend|#F88379|Vzhodna Evropa}}
{{legend|#99BADD|Jugozahodna Azija}}
{{legend|#FFC0CB|Severna Azija}}
{{legend|#CD00CC|Srednja Azija}}
{{legend|#228B22|Bližnji Vzhod}}
|Slika:EU-candidate countries map.svg|[[Evropska Unija]] in države kandidatke
{{legend|#003399|Trenutne članice}}
{{legend|#2782bb|Države kandidatke}}
{{legend|#77bbbc|Potencialne države kandidatke}}
|Slika:The Council of Europe.png| Članice [[Svet Evrope|Sveta Evrope]] in druge evropske države s št. prebivalstva
|Slika:EU and NATO.svg|Evropske članice v EU-ju in v NATO
{{legend|#000080|članice le v EU}}
{{legend|#FF6600|članice le v NATO}}
{{legend|#800080|članice obeh}}
|Slika:Grossgliederung Europas-en.svg|Razdelitev Evrope glede na kulturne kriterije&lt;ref&gt;http://141.74.33.52/stagn/JordanEuropaRegional/tabid/71/Default.aspx&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;http://www.gla.ac.uk/0t4/crcees/files/summerschool/readings/school10/reading_list/Sinnhuber.pdf&lt;/ref&gt;
}}
[[Slika:Europa zemljevid.png|thumb|250px|Moderni politični zemljevid Evrope in okoliških regij &lt;br&gt;
1.   {{zastava države|Albanija}}&lt;br&gt;
2.   {{zastava države|Andora}}&lt;br&gt;
3.   {{zastava države|Avstrija}}&lt;br&gt;
4.   {{zastava države|Belgija}}&lt;br&gt;
5.   {{zastava države|Belorusija}}&lt;br&gt;
6.   {{zastava države|Bolgarija}}&lt;br&gt;
7.   {{zastava države|Bosna in Hercegovina}}&lt;br&gt;
8.   {{zastava države|Češka}}&lt;br&gt;
9.   {{zastava države|Danska}}&lt;br&gt;
10. {{zastava države|Estonija}}&lt;br&gt;
11. {{zastava države|Finska}}&lt;br&gt;
12. {{zastava države|Francija}}&lt;br&gt;
13. {{zastava države|Grčija}}&lt;br&gt;
14. {{zastava države|Gruzija}} (delno)&lt;br&gt;
15. {{zastava države|Hrvaška}}&lt;br&gt;
16. {{zastava države|Irska}}&lt;br&gt;
17. {{zastava države|Islandija}}&lt;br&gt;
18. {{zastava države|Italija}}&lt;br&gt;
19. {{zastava države|Latvija}}&lt;br&gt;
20. {{zastava države|Lihtenštajn}}&lt;br&gt;
21. {{zastava države|Litva}}&lt;br&gt;
22. {{zastava države|Luksemburg}}&lt;br&gt;
23. {{zastava države|Madžarska}}&lt;br&gt;
24. {{zastava države|Makedonija}}&lt;br&gt;
25. {{zastava države|Malta}}&lt;br&gt;
26. {{zastava države|Moldavija}}&lt;br&gt;
27. {{zastava države|Monako}}&lt;br&gt;
28. {{zastava države|Nemčija}}&lt;br&gt;
29. {{zastava države|Nizozemska}}&lt;br&gt;
30. {{zastava države|Norveška}}&lt;br&gt;
31. {{zastava države|Poljska}}&lt;br&gt;
32. {{zastava države|Portugalska}}&lt;br&gt;
33. {{zastava države|Romunija}}&lt;br&gt;
34. {{zastava države|Rusija}} (delno)&lt;br&gt;
35. {{zastava države|San Marino}}&lt;br&gt;
36. {{zastava države|Slovaška}}&lt;br&gt;
37. {{zastava države|Slovenija}}&lt;br&gt;
38. {{zastava države|Srbija}} (na zemljevidu še vključujoč samostojni državi {{zastava države|Črna gora}} in {{zastava države|Kosovo}})&lt;br&gt;
39. {{zastava države|Španija}}&lt;br&gt;
40. {{zastava države|Švedska}}&lt;br&gt;
41. {{zastava države|Švica}}&lt;br&gt;
42. {{zastava države|Turčija}} (delno)&lt;br&gt;
43. {{zastava države|Ukrajina}}&lt;br&gt;
44. {{zastava države|Vatikan}}&lt;br&gt;
45. {{zastava države|Združeno kraljestvo}}&lt;br&gt;

Ostale države, ki na zemljevidu niso označene, saj se v Evropo uvršča samo majhen del njih (večina je v Aziji):&lt;br&gt;
{{zastava države|Armenija}}&lt;br&gt;
{{zastava države|Azerbajdžan}}&lt;br&gt;
{{zastava države|Ciper}}&lt;br&gt;
{{zastava države|Gruzija}}]]
[[Slika:Grossgliederung Europas.png|thumb|250px|Ena od predlaganih razdelitev na regije]]

Spodnji seznam vključuje vse entitete, ki vsaj delno sodijo v katerokoli izmed splošnih definicij Evrope, geografsko ali politično.

{| class=&quot;references-small sortable wikitable&quot;
! style=&quot;line-height:95%; width:2em&quot; class=&quot;unsortable&quot; | [[Zastava]]
! style=&quot;line-height:95%; width:2em&quot; class=&quot;unsortable&quot; | [[Grb]]
! Ime
! [[Seznam držav in zunanjih ozemelj po površini|Površina]]&lt;br /&gt;(km²)
! [[Seznam držav po prebivalstvu|Prebivalstvo]]&lt;br /&gt;
! Gostota prebivalstva&lt;br /&gt;(na km²)
! [[Glavno mesto]]
! [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|Ime v uradnih jezikih]]
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{flagicon|ALB}}
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{Coat of arms|Albanija|text=none}}
| [[Albanija]]
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 28.748
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 2.831.741
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 98,5
| [[Tirana]]
| Shqipëria
|-|
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{flagicon|AND}}
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{Coat of arms|Andora|text=none}}
| [[Andora]]
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 468
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 68.403
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 146,2
| [[Andorra la Vella]]
| Andorra
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{flagicon|ARM}}
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{Coat of arms|Armenija|text=none}}
| [[Armenija]] {{cref2|j}}
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 29.800
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 3.229.900
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 101
| [[Erevan]]
| Hayastan
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{flagicon|AUT}}
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{Coat of arms|Avstrija|text=none}}
| [[Avstrija]]
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 83.858
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 8.169.929
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 97,4
| [[Dunaj]]
| Österreich
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{flagicon|AZE}}
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{Coat of arms|Azerbajdžan|text=none}}
| [[Azerbajdžan]] {{cref2|k}}
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 86.600
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 9.165.000
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 105,8
| [[Baku]]
| Azǝrbaycan
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{flagicon|BEL}}
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{Coat of arms|Belgija|text=none}}
| [[Belgija]]
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 30.528
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 11.007.000
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 360,6
| [[Bruselj]]
| België/Belgique/Belgien 
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{flagicon|BLR}}
| style=&quot;text-align:center;&quot;| N/A
| [[Belorusija]]
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 207.560
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 9.458.000
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 45,6
| [[Minsk]]
| Belarus
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{flagicon|BUL}}
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{Coat of arms|Bolgarija|text=none}}
| [[Bolgarija]]
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 110.910
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 7.621.337
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 68,7
| [[Sofija]]
| Bălgarija
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{flagicon|BIH}}
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{Coat of arms|Bosna in Hercegovina|text=none}}
| [[Bosna in Hercegovina]]
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 51.129
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 3.843.126
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 75,2
| [[Sarajevo]]
| Bosna i Hercegovina
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{flagicon|CYP}}
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{Coat of arms|Ciper|text=none}}
| [[Ciper]] {{cref2|d|1}}
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 9.251
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 788.457
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 85
| [[Nikozija]]
| Kýpros/Kıbrıs 
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{flagicon|CZE}}
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{Coat of arms|Češka|text=none}}
| [[Češka]]
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 78.866
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 10.256.760
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 130,1
| [[Praga]]
| Česká republika
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{flagicon|MNE}}
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{Coat of arms|Črna Gora|text=none}}
| [[Črna gora]]
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 13.812
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 616.258
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 44,6
| [[Podgorica]]
| Crna Gora
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{flagicon|DEN}}
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{Coat of arms|Danska|text=none}}
| [[Danska]]
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 43.094
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 5.564.219
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 129
| [[København]]
| Danmark
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{flagicon|EST}}
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{Coat of arms|Estonija|text=none}}
| [[Estonija]]
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 45.226
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 1.340.194
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 29
| [[Talin]]
| Eesti
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{flagicon|FIN}}
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{Coat of arms|Finska|text=none}}
| [[Finska]]
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 336.593
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 5.157.537
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 15,3
| [[Helsinki]]
| Suomi/Finland
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{flagicon|FRA}}
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{Coat of arms|Francija|text=none}}
| [[Francija]] {{cref2|g}} 
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 547.030
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 63.182.000
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 115,5
| [[Pariz]]
| France
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{flagicon|GRE}}
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{Coat of arms|Grčija|text=none}}
| [[Grčija]]
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 131.957
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 10.815.187
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 80,7
| [[Atene]]
| Elláda
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{flagicon|Gruzija}}
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{Coat of arms|Gruzija|text=none|link=Georgia (country)}}
| [[Gruzija]] {{cref2|l}}
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 69.700
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 4.661.473
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 64
| [[Tbilisi]]
| Sakartvelo
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{flagicon|CRO}}
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{Coat of arms|Hrvaška|text=none}}
| [[Hrvaška]]
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 56.542
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 4.437.460
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 77,7
| [[Zagreb]]
| Hrvatska
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{flagicon|ISL}}
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{Coat of arms|Islandija|text=none}}
| [[Islandija]]
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 103.000
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 307.261
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 2,7
| [[Reykjavík]]
| Ísland
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{flagicon|IRL}}
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{Coat of arms|Irska|text=none}}
| [[Irska]]
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 70.280
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 4.234.925
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 60,3
| [[Dublin]]
| Éire/Ireland
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{flagicon|ITA}}
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{Coat of arms|Italija|text=none}}
| [[Italija]]
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 301.230
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 59.530.464
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 197,7
| [[Rim]]
| Italia
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{flagicon|KAZ}}
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{Coat of arms|Kazahstan|text=none}}
| [[Kazahstan]] {{cref2|i}}
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 2.724.900
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 15.217.711
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 5,6
| [[Astana]]
| Qazaqstan/Kazahstan 
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{flagicon|LVA}}
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{Coat of arms|Latvija|text=none}}
| [[Latvija]]
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 64.589
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 2.067.900
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 34,2
| [[Riga]]
| Latvija
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{flagicon|LIE}}
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{Coat of arms|Liechtenstein|text=none}}
| [[Lihtenštajn]]
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 160
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 32.842
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 205,3
| [[Vaduz]]
| Liechtenstein
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{flagicon|LTU}}
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{Coat of arms|Litva|text=none}}
| [[Litva]]
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 65.200
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 2.988.400
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 45,8
| [[Vilna]]
| Lietuva
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{flagicon|LUX}}
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{Coat of arms|Luksemburg|text=none}}
| [[Luksemburg]]
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 2.586
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 448.569
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 173,5
| [[Luksemburg (mesto)|Luksemburg]]
| Lëtzebuerg/Luxemburg/Luxembourg
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{flagicon|HUN}}
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{Coat of arms|Madžarska|text=none}}
| [[Madžarska]]
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 93.030
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 10.075.034
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 108,3
| [[Budimpešta]]
| Magyarország
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{flagicon|MKD}}
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{Coat of arms|Makedonija|text=none}}
| [[Makedonija]] 
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 25.713
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 2.054.800
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 81,1
| [[Skopje]]
| Makedonija
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{flagicon|MLT}}
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{Coat of arms|Malta|text=none}}
| [[Malta]]
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 316
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 397.499
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 1.257,9
| [[Valletta]]
| Malta
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{flagicon|MDA}}
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{Coat of arms|Moldavija|text=none}}
| [[Moldavija]] {{cref2|a|1}}
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 33.843
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 4.434.547
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 131,0
| [[Kišinjev]]
| Moldova
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{flagicon|MON}}
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{Coat of arms|Monako|text=none}}
| [[Monako]]
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 1,95
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 31.987
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 16.403,6
| [[Monako]]
| Monaco
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{flagicon|GER}}
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{Coat of arms|Nemčija|text=none}}
| [[Nemčija]]
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 357.021
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 83.251.851
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 233,2
| [[Berlin]]
| Deutschland
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{flagicon|NED}}
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{Coat of arms|Nizozemska|text=none}}
| [[Nizozemska]] {{cref2|h}}
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 41.526
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 16.318.199
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 393,0
| [[Amsterdam]]
| Nederland
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{flagicon|NOR}}
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{Coat of arms|Norveška|text=none}}
| [[Norveška]]
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 385.178
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 5.018.836
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 15,5
| [[Oslo]]
| Norge
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{flagicon|POL}}
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{Coat of arms|Poljska|text=none}}
| [[Poljska]]
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 312.685
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 38.625.478
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 123,5
| [[Varšava]]
| Polska
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{flagicon|POR}}
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{Coat of arms|Portugalska|text=none}}
| [[Portugalska]] {{cref2|e}}
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 91.568
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 10.409.995
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 110,1
| [[Lizbona]]
| Portugal
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{flagicon|ROU}}
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{Coat of arms|Romunija|text=none}}
| [[Romunija]]
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 238.391
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 21.698.181
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 91,0
| [[Bukarešta]]
| România
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{flagicon|RUS}}
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{Coat of arms|Rusija|text=none}}
| [[Rusija]] {{cref2|b}}
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 17.075.400
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 142.200.000
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 8,3
| [[Moskva]]
| Rossiya
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{flagicon|SMR}}
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{Coat of arms|San Marino|text=none}}
| [[San Marino]]
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 61
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 27.730
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 454,6
| [[San Marino (mesto)|San Marino]]
| San Marino
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{flagicon|SVK}}
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{Coat of arms|Slovaška|text=none}}
| [[Slovaška]]
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 48.845
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 5.422.366
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 111,0
| [[Bratislava]]
| Slovensko
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{flagicon|SVN}}
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{Coat of arms|Slovenija|text=none}}
| [[Slovenija]]
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 20.273
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 2.050.189
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 101
| [[Ljubljana]]
| Slovenija
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{flagicon|SRB}}
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{Coat of arms|Srbija|text=none}}
| [[Srbija]] {{cref2|f}}
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 88.361
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 7.120.666
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 91,9
| [[Beograd]]
| Srbija
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{flagicon|ESP}}
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{Coat of arms|Španija|text=none}}
| [[Španija]]
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 504.851
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 47.059.533
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 93,2
| [[Madrid]]
| España
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{flagicon|SWE}}
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{Coat of arms|Švedska|text=none}}
| [[Švedska]]
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 449.964
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 9.090.113
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 19,7
| [[Stockholm]]
| Sverige
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{flagicon|SUI}}
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{Coat of arms|Švica|text=none}}
| [[Švica]]
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 41.290
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 7.507.000
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 176,8
| [[Bern]]
| Schweiz/Suisse/Svizzera/Svizra
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{flagicon|TUR}}
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{Coat of arms|Turčija|text=none}}
| [[Turčija]] {{cref2|m}}
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 783.562
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 75.627.384
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 98
| [[Ankara]]
| Türkiye
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{flagicon|UKR}}
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{Coat of arms|Ukrajina|text=none}}
| [[Ukrajina]]
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 603.700
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 48.396.470
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 80,2
| [[Kijev]]
| Ukrajina
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{flagicon|Vatican City}}
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{Coat of arms|Vatikan|text=none}}
| [[Vatikan]]
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 0,44
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 900
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 2.045,5
| [[Vatikan]]
| Status Civitatis Vaticanæ
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{flagicon|UK}}
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{Coat of arms|Združeno kraljestvo|text=none}}
| [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 244.820
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 61.100.835
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 244,2
| [[London]]
| United Kingdom
|-class=&quot;sortbottom&quot; style=&quot;font-weight:bold;&quot;
| colspan=&quot;3&quot; | Skupaj
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 10.180.000{{cref2|n|3}}
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 742.000.000{{cref2|n|4}}
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 70
|}

Znotraj zgoraj omenjenih držav obstaja več [[de facto]] neodvisnih držav z omejenim ali brez mednarodnega priznanja. Nobena izmed njih ni članica OZN:

{| class=&quot;references-small sortable wikitable&quot;

! style=&quot;line-height:95%; width:2em&quot; class=&quot;unsortable&quot; | [[Zastava]]
! style=&quot;line-height:95%; width:2em&quot; class=&quot;unsortable&quot; | [[Grb]]
! Ime
! [[Seznam držav in zunanjih ozemelj po površini|Površina]]&lt;br /&gt;(km²)
! [[Seznam držav po prebivalstvu|Prebivalstvo]]&lt;br /&gt;(ocena 1. julij 2002)
! Gostota prebivalstva&lt;br /&gt;(na km²)
! [[Glavno mesto]]
|-
| style=&quot;text-align:center&quot;| {{flagicon|Abhazija}}
| style=&quot;text-align:center&quot;| {{Coat of arms|Abhazija|text=none}}
| [[Abhazija]] {{cref2|p|1}}
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 8.432
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 216.000
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 29
| [[Suhumi]]
|-
| style=&quot;text-align:center&quot;| {{flagicon|Kosovo}}
| style=&quot;text-align:center&quot;| {{Coat of arms|Kosovo|text=none}}
| [[Kosovo]] {{cref2|o}}
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 10.887
| style=&quot;text-align:right;&quot; |&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/kv.html |title=CIA – The World Factbook |publisher=Cia.gov |date= |accessdate=29 October 2011}}&lt;/ref&gt; 1.804.838
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 220
| [[Priština]]
|-
| style=&quot;text-align:center&quot;| {{flagicon|Gorski Karabah}}
| style=&quot;text-align:center&quot;| {{Coat of arms|Gorski Karabah|text=none}}
| [[Gorski Karabah]] {{cref2|q}}
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 11.458
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 138.800
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 12
| [[Stepanakert]]
|-
| style=&quot;text-align:center&quot;| {{flagicon|Severni Ciper}}
| style=&quot;text-align:center&quot;| {{Coat of arms|Severni Ciper|text=none}}
| [[Severni Ciper]] {{cref2|d|2}}
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 3.355
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 265.100
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 78
| [[Nikozija]]
|-
| style=&quot;text-align:center&quot;| {{flagicon|Južna Osetija}}
| style=&quot;text-align:center&quot;| N/A
| [[Južna Osetija]] {{cref2|p|2}}
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 3.900
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 70.000
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 18
| [[Chinvali]]
|-
| style=&quot;text-align:center&quot;| {{flagicon|Pridnjestrska republika}}
| style=&quot;text-align:center&quot;| N/A
| [[Pridnjestrska republika]] {{cref2|a|2}}
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 4.163
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 537.000
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 133
| [[Tiraspol]]
|}

V Evropi je tudi nekaj odvisnih ozemelj in podobnih teritorijev s široko avtonomijo.

{| class=&quot;references-small sortable wikitable&quot;
|-
! Ime ozemlja, z zastavo
! [[Seznam držav in zunanjih ozemelj po površini|Površina]]&lt;br /&gt;(km²)
! [[Seznam držav po prebivalstvu|Prebivalstvo]]&lt;br /&gt;(ocena 1. julij 2002)
! Gostota prebivalstva&lt;br /&gt;(na km²)
! [[Glavno mesto]]
|-
| {{Flag|Åland}} (Finska)
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 13.517
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 26.008
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 16,8
| [[Mariehamn]]
|-
| {{Flag|Ferski otoki}} (Danska)
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 1.399
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 46.011
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 32,9
| [[Tórshavn]]
|-
| {{Flag|Gibraltar}} (UK)
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 5,9
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 27.714
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 4.697,3
| [[Gibraltar]]
|-
| {{Flag|Guernsey}} {{cref2|c|1}} (UK)
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 78
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 64.587
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 828,0
| [[St. Peter Port]]
|-
| {{Flag|Man}} {{cref2|c|2}} (UK)
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 572
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 73.873
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 129,1
| [[Douglas (Otok Man)|Douglas]]
|-
| {{Flag|Jersey}} {{cref2|c|3}} (UK)
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 116
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 89.775
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 773,9
| [[Saint Helier]]
|}

== Demografija == 
[[Slika:Rectified Languages of Europe map.png|thumb|400px|center|Lingvistični zemljevid Evrope]]

== Nadnacionalne organizacije == 

{{Supranational European Bodies|size=400px|align=center}}
{{-}}

==Opombe== 
{{Cnote2 Begin}}
{{Cnote2|a|n=2|[[Pridnjestrska republika]] je mednarodno priznana kot del [[Moldavija|Moldavije]], čeprav ''de facto'' kontrolo izvaja mednarodno nepriznana vlada, ki je oznanila neodvisnost od Moldavije leta 1990.}}
{{Cnote2|b|Rusija se šteje med medcelinske države v Vzhodni Evropi in Severni Aziji. Ljudje v Rusi to regijo pogosto imenujejo [[Severna Evrazija]]. Kakorkoli, številke za prebivalstvo vključujejo celotno državo.}}
{{Cnote2|c|n=3|[[Guernsey]], [[Man]] in [[Jersey]] so [[kronske odvisnosti]] [[Združeno kraljestvo|Združenega kraljestva]]. Drugi [[Kanalski otoki]] pod upravo [[Bailiwick of Guernsey]] vključujejo [[Alderney]] in [[Sark]].}}
{{Cnote2|d|n=2|[[Ciper]] se fizičnogeografsko v celoti nahaja v [[Jugozahodna Azija|Jugozahodni Aziji]] ampak ima močne zgodovinske in socialnopolitične povezave z Evropo. Številke za prebivalstvo in površino vključujejo celotno državo, vključno z''de facto'' neodvisnim delom [[Severni Ciper]], ki ga večina suverenih držav ne prepoznava za suvereno državo, tudi OZN ne.}}
{{Cnote2|e|Številke za [[Portugalska|Portugalsko]] vključujejo arhipelaga [[Azori|Azore]] in [[Madeira]], oba v [[Atlantski ocean|Severnem Atlantiku]].}}
{{Cnote2|f|Številka površine za [[Srbija|Srbijo]] vključuje [[Kosovo]], provinco, ki je enostransko razglasila svojo neodvisnost od Srbije 17. februarja 2008 in katere status neodvisnosti je nedoločen. Števili za površino in gostoto sta iz prvih rezulatov popisa 2011 in so podane brez spornega ozemlja [[Kosovo]].}}
{{Cnote2|g|Številke za [[Francija|Francijo]] vključujejo le [[kontinentalna Francija|kontinentalno Francijo]]: nekateri deli Francije se geografsko nahajajo izven Evrope.}}
{{Cnote2|h|Prebivalstvo [[Nizozemska|Nizozemske]] za julij 2004. Prebivalstvo in površina vključujeta le evropski del: Nizozemska in tri entitete izven Evrope ([[Aruba]], [[Curaçao]] in [[Sint Maarten]], v [[Karibi]]h) sestavljajo [[Kraljevina Nizozemska|Kraljevino Nizozemska]]. [[Amsterdam]] je uradno glavno mesto, medtem ko je [[Haag]] administrativno središče.}}
{{Cnote2|i|[[Kazakhstan]] se fizičnogeografsko šteje med medcelinske države katere večji del se nahaja v Srednji Aziji (OZN regija), delno v Vzhodni Evropi, z evropskim ozemljen zahodno od [[Uralsko gorovje|Uralskega gorovja]] in [[Ural (reka)|reke Ural]]. Kakorkoli, številka za prebivalstvo se nanaša na celotno državo.}}
{{Cnote2|j|[[Armenija]] se fizičnogeografsko v celoti nahaja v [[Zahodna Azija|Zahodni Aziji]], ampak ima močne zgodovinske in socialnopolitične povezave z Evropo. Številke za prebivalstvo in površino vključujejo celotno državo.}}
{{Cnote2|k|[[Azerbajdžan]] se fizičnogeografsko šteje med medcelinske države katere večji del se nahaja v Zahodni Aziji z manjšim delom v Vzhodni Evropi.&lt;ref&gt;The [[United Nations|UN]] Statistics Department [http://unstats.un.org/unsd/methods/m49/m49regin.htm] places Azerbaijan in [[Western Asia]] for statistical convenience [http://unstats.un.org/unsd/methods/m49/m49.htm]: &quot;The assignment of countries or areas to specific groupings is for statistical convenience and does not imply any assumption regarding political or other affiliation of countries or territories.&quot; The [[Central Intelligence Agency|CIA]] [[CIA World Factbook|World Factbook]] [https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/aj.html#Geo] places Azerbaijan in South Western Asia, with a small portion north of the Caucasus range in Europe. [http://education.nationalgeographic.com/education/mapping/outline-map/?map=Azerbaijan&amp;ar_a=1 National Geographic] and ''[http://www.britannica.com/EBchecked/topic/230186/Azerbaijan Encyclopædia Britannica]'' also place Georgia in Asia.&lt;/ref&gt; Kakorkoli, številki za prebivalstvo in površino se nanšata na celotno državo. To vključuje [[eksklava|eksklavo]]  [[Nahičevan|Nahičevanska avtonomna republika]] in regijo [[Gorski Karabah]], ki je razglasil in ''[[de facto]]'' dosegel neodvisnost. Kljub temu je neodvisne države ''[[de jure]]'' ne prepoznanavajo.}}
{{Cnote2|l| [[Gruzija]] se fizičnogeografsko skoraj v celoti nahaja v Zahodni Aziji z zelo majhnim delom v Zahodni Evropi, ampak ima močne zgodovinske in socialnopolitične povezave z Evropo.&lt;ref&gt;[[Evropska unija]] [http://europa.eu/abc/european_countries/others/georgia/index_en.htm], the [[Council of Europe]] [https://archive.is/20120723005454/www.coe.int/aboutCoe/index.asp?page=47pays1europe&amp;l=en], [[Foreign and Commonwealth Office|British Foreign and Commonwealth Office]] [http://web.archive.org/web/20100912110554/http://www.fco.gov.uk/en/travel-and-living-abroad/travel-advice-by-country/country-profile/europe/georgia/], [[World Health Organization]] [http://www.euro.who.int/en/where-we-work], [[Svetovna turistična organizacija]] [http://unwto.org/europe], [[UNESCO]] [http://www.unesco.org/new/en/unesco/worldwide/europe-and-north-america/], [[UNICEF]] [http://www.unicef.org/infobycountry/index.html], [[UNHCR]] [http://www.unhcr.org/pages/4a02d9346.html], [[European Civil Aviation Conference]] [https://www.ecac-ceac.org//about_ecac/ecac_member_states], [[Euronews]] [http://www.euronews.net/weather/], [[BBC]] [http://news.bbc.co.uk/2/hi/europe/country_profiles/1102477.stm], [[NATO]] [http://www.nato.int/cps/en/natolive/official_texts_8443.htm], [[Russian Foreign Ministry]] [http://www.mid.ru/ns-reuro.nsf/strana], [[Svetovna banka]] [http://data.worldbank.org/region/ECA], [[Assembly of European Regions]] [http://www.aer.eu/about-aer/aer-members.html], [[International Air Transport Association]] [http://www.lufthansa.com/mediapool/pdf/10/media_920910.pdf],''[http://www.oxfordreference.com/views/ENTRY.html?entry=t186.e21064&amp;srn=1&amp;ssid=416740626#FIRSTHIT Oxford Reference Online]'', [[Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi]] [http://www.osce.org/who/item/83], [[ICRC]] [http://www.icrc.org/eng/resources/documents/interview/georgia-interview-120510.htm], [[Salvation Army]] [http://www.salvationarmy.org/ihq/www_sa.nsf/vw-sublinks/331AED2D11F74E4780256E4B002EB72D?openDocument], [[Rdeči križ]] [http://www.ifrc.org/where/europe.asp?navid=05_05]{{dead link|date=April 2011}}, [[Council on Foreign Relations]] [http://data.worldbank.org/region/ECA], [[Evropsko poveljstvo ZDA]] [http://www.eucom.mil/english/interactiveMap.asp], [[Merriam–Webster's Collegiate Dictionary|Merriam-Webster's Collegiate Dictionary]] [http://www.m-w.com/dictionary/Georgia] and [http://worldatlas.com/webimage/countrys/eu.htm www.worldatlas.com].&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;W.Asia&quot;&gt;Statistični oddelek [[Organizacija združenih narodov|OZN]]  [http://unstats.un.org/unsd/methods/m49/m49regin.htm] uvršča Gruzijo v [[Zahodna Azija|Zahodno Azijo]] za vodenje statistike [http://unstats.un.org/unsd/methods/m49/m49.htm]: &quot;The assignment of countries or areas to specific groupings is for statistical convenience and does not imply any assumption regarding political or other affiliation of countries or territories.&quot; The [[Central Intelligence Agency|CIA]] [[CIA World Factbook|World Factbook]] [https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/gg.html#Geo],[http://www.nationalgeographic.com/xpeditions/atlas/index.html?Parent=asia&amp;Rootmap=georgi&amp;Mode=d&amp;SubMode=w National Geographic] in ''[http://www.britannica.com/EBchecked/topic/230186/Georgia Encyclopædia Britannica]'' prav tako uvrščajo Gruzijo pod Azijo.}}&lt;/ref&gt; Številik za prebivalstvo in površino vključujejo Gruzijsko oceno za [[Abhazija|Abhazijo]] in [[Južna Osetija|Južno Osetijo]], dve regiji, ki sta razglasili in ''[[de facto]]'' dosegli neodvisnost. Mednarodna prepoznava je še omejena.
{{Cnote2|m|[[Turčija]] se fizičnogeografsko šteje med medcelinske države, katere večji del se nahaja v Zahodni Aziji in deloma v Vzhodni Evropi. Le število za prebivalstvo vključuje celotno državo.}}
{{Cnote2|n|n=4|Število za površino in prebivalstvo vključuje le evropski del medcelinskih držav. Natančnost teh števil je lahko pomanjkljiva zaradi nenatančno določene velikosti Evrope in pomanjkanja referenc za evropski del medcelinskih držav.}}
{{Cnote2|o|[[Kosovo]] je enostransko razglasilo svojo neodvisnost od Srbije 17. februarja 2008. Status neodvisnosti je nedoločen. Prebivalstvo je ocena CIA za julij 2009.}}
{{Cnote2|p|n=2|[[Abhazija]] in [[Južna Osetija]] se v splošnem v celoti štejeta kot državi v Jugozahodni Aziji,&lt;ref name=&quot;W.Asia&quot;/&gt; ki sta enostransko razglasili neodvisnot od [[Gruzija|Gruzije]] 25. avgusta 1990 in 28. novembra 1991. Njun status neodvisnih držav ni prepoznala večina neodvisnih držav, niti ne OZN. Števili za prebivalstvo sta ocenjeni iz popisov 2003 oz. 2000.}}
{{Cnote2|q|[[Gorski Karabah]], ki se v splošnem šteje v celoti v Jugozahodno Azijo, je enostransko razglasil svojo neodvisnost od [[Azerbajdžan]]a 6. januarja 1992. Njegovega statusa neodvisne države ni prepoznala večina neodvisnih držav, niti ne OZN. Števili za prebivalstvo sta iz ocene popisov 2003 in 2000.}}
{{Cnote2 End}}

==Sklici== 
{{sklici|1}}

{{wikislovar}}
{{Zbirka|Europe|Evropa}}

{{Evropa}}
{{Celine}}
{{Zemlja}}

[[Kategorija:Evropa| ]]
[[Kategorija:Celine]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>7cy709sn5my5r7ix1teqzlvih8exjqp</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5726881</id>
      <parentid>5726880</parentid>
      <timestamp>2022-08-03T06:04:53Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>AlbaPodpora</username>
        <id>213729</id>
      </contributor>
      <comment>Test edit from WikiClientLibrary.</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="43329" xml:space="preserve">
= Evropa = 
{{drugi pomeni}}
{{Infopolje celina
|title = Evropa
|image = [[File:Europe orthographic Caucasus Urals boundary.svg|250px]]
|area = 10.180.000 km²{{cref2|n|1}}
|population = 742.452.000{{cref2|n|2}} (2013, 3.)
|density = 72,9 preb./km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; 
|demonym = [[Evropejci]]
|countries = 50 (in 6 spornih)
|list_countries = &lt;!--List of sovereign states and dependent territories in Europe--&gt;
|languages = &lt;!--[[Jeziki v Evropi|Seznam jezikov]]--&gt;
|time = [[UTC]] do [[UTC+6]]
|internet = [[.eu]] ([[Evropska unija]])
|cities = Metropolitanska območja v Evropi
 {{ubl
  &lt;!--1--&gt;|{{flagicon|Rusija}} [[Moskva]]&lt;!--15.885.000--&gt;
  &lt;!--2--&gt;|{{flagicon|Turčija}} [[Istanbul]]&lt;!--13.187.000--&gt;
  &lt;!--3--&gt;|{{flagicon|Francija}} [[Pariz]]&lt;!--10.975.000--&gt;
  &lt;!--4--&gt;|{{flagicon|United Kingdom}} [[London]]&lt;!--10.149.000--&gt;
  &lt;!--5--&gt;|{{flagicon|Nemčija}} [[Porurje|Essen-Dusseldorf]]&lt;!--6.722.000--&gt;
  &lt;!--6--&gt;|{{flagicon|Španija}} [[Madrid]]&lt;!--6.183.000--&gt;
  &lt;!--7--&gt;|{{flagicon|Italija}} [[Milano]]&lt;!--5.264.000--&gt;
  &lt;!--8--&gt;|{{flagicon|Rusija}} [[Sankt Peterburg]]&lt;!--5.132.000--&gt;
  &lt;!--9--&gt;|{{flagicon|Španija}} [[Barcelona]]&lt;!--4.656.000--&gt;
  &lt;!--10--&gt;|{{flagicon|Nemčija}} [[Berlin]]&lt;!--4.006.000--&gt;&lt;ref name=Demographia&gt;[http://www.demographia.com/db-worldua.pdf Demographia World Urban Areas (World Agglomerations): 9th Annual Edition, March 2013]&lt;/ref&gt;
  &lt;!--10 entries only. Based on city urban area as of 2014.--&gt;
 }}
}}

[[Slika:Europe satellite globe.jpg|thumb|right|300px|Satelitska slika Evrope]]
'''Evropa''' je celina katere meje so [[Atlantski ocean]] na zahodu, [[Arktični ocean]] na severu, [[Sredozemsko morje]] na jugu. Kot vzhodno mejo z Azijo so iz zgodovinskih razlogov (ozemlje [[Rusija|Rusije]] pred prodiranjem v [[Sibirija|Sibirijo]]) določili [[gorovje]] [[Uralsko gorovje|Ural]] in [[reka|reko]] [[Ural (reka)|Ural]] na vzhodu, nekateri viri pa kot mejo navajajo kar 60. [[poldnevnik]], ki leži še malenkost vzhodneje od Urala. Najbolj deljena mnenja so glede meje med [[Kaspijsko jezero|Kaspijskim jezerom]] in [[Črno morje|Črnim morjem]] na jugovzhodu. Najbolj razširjeno mnenje postavlja mejo po [[Kavkaz]]u po južni meji [[Rusija|Ruske federacije]], nekateri k Evropi štejejo tudi zakavkaške države [[Gruzija|Gruzijo]], [[Armenija|Armenijo]] in [[Azerbajdžan]], medtem ko drugi mejo med celinama postavljajo na reko [[Kuban (reka)|Kuban]] severno od [[Kavkaz]]a. Meja med celinama nato teče iz Črnega v Sredozemsko morje po ožinah [[Bospor]] in [[Dardanele]], ki ločujeta [[Balkan|Balkanski polotok]] od [[Mala Azija|Male Azije]]. Geografsko je torej Evropa le zahodni del (zahodna petina) superceline [[Evrazija|Evrazije]], ki jo tvori z [[Azija|Azijo]]; v dve celini ju razločujemo zaradi političnih in zgodovinskih vzrokov. Po velikosti je Evropa z [[1 E13 m²|10.149.253 km²]] druga najmanjša celina, le malo večja od [[Oceanija|Oceanije]], po prebivalstvu - 700.990.000 - pa tretja največja, za Azijo in Afriko.

Države, ki jih štejemo za evropske, ne sledijo vedno geografskim mejam. Če je zaradi zgodovinskih in verskih razlogov prištevanje [[Rusija|Rusije]] k Evropi še razumljivo, je to že nekoliko manj samoumevno pri [[Turčija|Turčiji]], še manj pa pri [[Ciper|Cipru]], ki bi po geografskih merilih moral soditi v [[Azija|Azijo]], k Evropi pa ga štejemo predvsem zaradi [[Grki|grškega]] prebivalstva. Podobno bi veljalo za [[Malta|Malto]], ki ima zaradi [[Arabci|arabskega]] pečata in kolonialne preteklosti marsikaj skupnega s severno [[Afrika|Afriko]], vendar jo zaradi [[krščanstvo|krščanstva]] in sorazmerno dobre razvitosti kljub vsemu štejemo k Evropi. Zanimivo, da k Evropi skoraj nihče ne prišteva [[Kazahstan]]a, čeprav delček njegovega ozemlja leži na desnem (evropskem) bregu reke Ural.

== Zgodovina == 
{{glavni|Zgodovina Evrope}}

Evropska zgodovina starega veka je tesno povezana z [[Grška zgodovina|grško]] in [[Rimska zgodovina|rimsko zgodovino]] ter kasneje z [[Bizantinska zgodovina|bizantinsko]]. S preseljevanjem narodov se je razbil enoten [[rimski imperij]], nastalo je več [[germani|germanskih držav]], ki so v naslednjih stoletjih sprejele [[krščanstvo|krščansko vero]]. Najmočnejša je postala država [[Franki|Frankov]] pod [[Karel Veliki|Karlom Velikim]], ki pa je že v [[9. stoletje|9. stoletju]] razpadla. Odtlej se je Evropa razvijala v obliki številnih večjih ali manjših držav, čeprav ima [[rimsko-nemško cesarstvo]] od 10. do sredine 13. stoletja še vodilno vlogo. [[Germani|Germanska]] in [[Romani|romanska]] ljudstva (zlasti [[Nemci]], [[Francozi]], [[Angleži]], [[Španci]], [[Italijani]], [[Nizozemci]]) so postala jedro zahodne kulturne skupnosti, v katero so se vključevala tudi [[slovani|slovanska]] ljudstva.

V [[srednji vek|srednjem veku]] je utelešala [[katoliška cerkev]] s papeštvom povezavo v zahodnem svetu. Ta povezanost med državami in narodi je ostala tudi po [[reformacija|reformaciji]]. Pokazalo se je kot nemogoče, da bi politična sila dobila popolno prevalado nad vso celino; bodisi v težnjah špansko-habsburške države v 16. stoletju, [[Francija|Francije]] pod [[Ludvik XIV.|Ludvikom XIV]]. in posebno pod [[Napoleon I.|Napoleonom I]]. in v smislu [[Evropsko ravnotežje sil|evropskega ravnotežja sil]] se je oblikoval sistem držav, zaokrožen z velesilami. Na zunaj se je krščanska Evropa borila proti prevladi [[Islam]]a; medtem ko je naval [[Arabci|Arabcev]] strla že v srednjem veku v [[Španija|Španiji]], je turška premoč na jugovzhodu trajala vse do [[19. stoletje|19. stoletja]].

Z odkritji od [[16. stoletje|16. stoletja]] dalje je prevlada evropskih držav prešla tudi na druge kontinente. Pod vplivom [[razsvetljenstvo|razsvetljenstva]] se je začel razvoj [[naravoslovje|naravoslovnih znanosti]]. V ospredje je prihajala narodnostna ideja, ki je prevladala po [[francoska revolucija|francoski revoluciji]] 1789. Okrepili so se narodnostni boji, ki so jih pospeševala nasprotja [[imperializem|imperialističnega]] obdobja. Nasprotja znotraj Evrope so pripeljala do [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]], s čimer se je končala svetovna prevlada Evrope. Vedno bolj so se krepile [[Združene države Amerike|ZDA]], po [[oktobrska revolucija|oktobrski revoluciji]] pa tudi [[SZ]] in nato [[Japonska]]. Stremljenja po nadnacionalnih gospodarskih in političnih dogovorih so se križala s stremljenji po nacionalni suverenosti. Leta 1922 je v [[Italija|Italiji]] prevzel oblast [[fašizem]] in leta 1933 v [[Tretji rajh|Nemčiji]] [[nacizem]]. Po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] se je Evropa močno razcepila, zahodne države pridejo pod močan vpliv [[Združene države Amerike|ZDA]], ustanovijo vojaški pakt [[NATO]], vzhodne države pa so v socialističnem sistemu pod močnim vplivom [[SZ]], včlanjene so v vojaški [[varšavski pakt]] in gospodarskem sporazumu [[SEV]]. Le nekaj državam je uspelo utrditi nevtralno ali [[Neuvrščeni|neuvrščeno]] politiko.

Leta [[2017]] je bil v [[Bruselj (občina)|Bruslju]] odprt muzej [[Hiša evropske zgodovine]], ki ponuja celostni pregled razvoja evropske celine.

== Geografija == 
{{zemljevid Evrope|float=right}}
{{glavni|Geografija Evrope}}

Evropa skupaj z Azijo sestavlja eno samo celino, ki po površini (54 milijonov km²) prekaša vse druge in jo označujemo kot [[Evrazija|Evrazijo]]. Delitev te ogromne celine na Evropo in Azijo se je uveljavila v preteklosti predvsem zaradi drugačnega kulturnega, gospodarskega, socialnega in političnega razvoja obeh delov. Evropa je kontinent, ki ga na severu, zahodu in jugu omejuje morje, na široko pa se na vzhodu povezuje z Azijo. [[Otok]]i in polotoki segajo globoko v morja, morje pa se s svojimi zalivi globoko zajeda v kontinent. Več kot polovica evropskega ozemlja je manj kot 300&amp;nbsp;km daleč od najbližjega morja.

=== Delitev Evrope === 
Evropo lahko razdelimo na podlagi: 
* narodne sestave
* političnih razmerij
* gospodarskega razvoja
* lege
Glede na lego držav Evropo delimo na:
* Države [[Zahodna Evropa|Zahodne Evrope]] so: Francija, Belgija, Luksemburg, Velika Britanija, Irska in Nizozemska
* Države [[Južna Evropa|Južne Evrope]] so: Italija, Vatikan, San Marino, Monako, Andora, Španija, Portugalska, Grčija, Ciper in Malta.
* Države [[Jugovzhodna Evropa|Jugovzhodne Evrope]] so: Bolgarija, Romunija, Srbija, Črna gora, Bosna in Hercegovina, Hrvaška, Albanija, Makedonija
* Države [[Srednja Evropa|Srednje Evrope]] so: Slovenija, Češka, Slovaška, Avstrija, Poljska, Lihtenštajn, Švica, Madžarska, Nemčija.
* Države [[Severna Evropa|Severne Evrope]] so: Finska, Švedska, Norveška, Danska, Latvija, Litva, Estonija in Islandija
* Države [[Vzhodna Evropa|Vzhodne Evrope]] so: Rusija, Ukrajina, Belorusija, Moldavija

=== Podnebje Evrope === 
Večina Evrope leži v severnem [[zmerni pas|zmerno toplem pasu]]. Le skrajni južni deli segajo v [[subtropski pas]], skrajni severni deli pa sega v [[subpolarni pas|subpolarni]]. Poleg geografske širine vpivajo na podnebje tudi drugi dejavniki. Na eni strani je to [[Atlantski ocean]], kjer nadpovprečno tople morske vode, ki jih prinaša '''Severno atlantski tok''', blažijo podnebje in oblikujejo poseben tip podnebja - [[oceansko podnebje]]. Na drugi strani obstaja vpliv kontinenta, ki oblikuje različne tipe [[celinsko podnebje|celinskega podnebja]]. Ter seveda na jugu vplivajo na podnebje različna morja, kot so Ligursko morje, Tirensko morje, Jadransko morje, Jonsko morje in Egejsko morje. Ta morja povzročijo, da nastane, po celem jugu Evrope razpotegnjeno, Sredozemsko podnebje.

=== Rastlinstvo === 
[[File:Wydział Kształtowania Środowiska i Rolnictwa przy ul. Papieża Pawła VI nr 3.jpg|thumb|Eksperimentalni vrt, Zahodnopomorjanska tehnološka univerza v [[Szczecin]]u, Poljska]]
V Evropi je glavna vegetacija [[mešani gozd]]. Pogoji za rast so zelo ugodni. Na severu topel [[zalivski tok]] ogreje celino. Južna Evropa ima toplo, vendar milo klimo. Pogoste so poletne suše. Seveda na klimo zelo vplivajo visoke gore. Alpe in Pireneji imajo [[slemenitev]] v smeri vzhod-zahod, zato dopuščajo, da velike mase prinašajo vodo (dež) iz morij na celino. Skandinavsko gorstvo, Karpati in Apenini pa imajo slemenitev jug-sever in zaradi tega se padavine sprostijo nad gorami, kjer so idealni pogoji za rast velikih in mogočnih gozdov, na drugi strani gora pa so razmere povsem drugačne.

80-90 % Evrope je nekoč pokrival gozd. Rasel je od Sredozemskega morja do [[severno ledeno morje|Severnega ledenega morja]]. Čeprav je izginila več kot polovico gozda skozi stoletja izsekavanja, ima Evropa še vedno četrtino z gozdom poraščenih območij. Zaradi svoje hitre rasti so iglavci nadomestili prej mešane gozdove. Iglastih gozdov je zelo veliko, vendar taki gozdovi nudijo slabe razmere tistim živalim, ki rabijo za svojo prehrano listnata drevesa, oz. različne vrste dreves. Površina gozdov v zahodni Evropi je komaj 2-3 % ali manj, v evropski Rusiji pa od 5 do 10 %. Država z najmanj gozda je Islandija (komaj 2 %), država z največ pa Finska (73 %).

V toplejši Evropi prevladuje mešani gozd. Prevladujeta [[bukev]] in [[hrast]]. Na severu prevladuje [[tajga]], še bolj na sever pa se pojavi [[tundra]]. V Sredozemlju so pogoste [[olive]]. Proti vzhodu pa se pojavljajo travniki z grmičevjem, imenovani [[stepa|stepe]]. Segajo od Madžarske preko Ukrajine vse do Rusije.

== Politična geografija == 
{{galerija
|title=Politični zemljevidi Evrope
|width=250 | lines=4
|align=center
|Slika:Europe Asia transcontinental.png|{{legend|#67e836|Evropske države}}{{legend|#9ac0ea|Evropska ozemlja medcelinskih držav}}
|Slika:Europe subregion map UN geoscheme.svg|Regije Evrope, ki jih uporablja Statistični oddelek Združenih narodov&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://unstats.un.org/unsd/methods/m49/m49regin.htm |title=Composition of macro geographical (continental) regions, geographical sub-regions, and selected economic and other groupings |publisher=United Nations Statistics Department |accessdate=3 May 2011}}&lt;/ref&gt;
{{legend|#4080FF|Severna Evropa}}
{{legend|#00FFFF|Zahodna Evropa}}
{{legend|#FF8080|Vzhodna Evropa}}
{{legend|#00FF00|Južna Evropa}}
|Slika:Europe subregion map world factbook.svg|Regije glede na [[The World Factbook]]
{{legend|#007FFF|Severna Evropa}}
{{legend|#00FFFF|Zahodna Evropa}}
{{legend|#F0DC82|Srednja Evropa}}
{{legend|#66FF00|Južna Evropa}}
{{legend|#D2691E|Jugovzhodna Evropa}}
{{legend|#FF0000|Jugozahodna Evropa}}
{{legend|#F88379|Vzhodna Evropa}}
{{legend|#99BADD|Jugozahodna Azija}}
{{legend|#FFC0CB|Severna Azija}}
{{legend|#CD00CC|Srednja Azija}}
{{legend|#228B22|Bližnji Vzhod}}
|Slika:EU-candidate countries map.svg|[[Evropska Unija]] in države kandidatke
{{legend|#003399|Trenutne članice}}
{{legend|#2782bb|Države kandidatke}}
{{legend|#77bbbc|Potencialne države kandidatke}}
|Slika:The Council of Europe.png| Članice [[Svet Evrope|Sveta Evrope]] in druge evropske države s št. prebivalstva
|Slika:EU and NATO.svg|Evropske članice v EU-ju in v NATO
{{legend|#000080|članice le v EU}}
{{legend|#FF6600|članice le v NATO}}
{{legend|#800080|članice obeh}}
|Slika:Grossgliederung Europas-en.svg|Razdelitev Evrope glede na kulturne kriterije&lt;ref&gt;http://141.74.33.52/stagn/JordanEuropaRegional/tabid/71/Default.aspx&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;http://www.gla.ac.uk/0t4/crcees/files/summerschool/readings/school10/reading_list/Sinnhuber.pdf&lt;/ref&gt;
}}
[[Slika:Europa zemljevid.png|thumb|250px|Moderni politični zemljevid Evrope in okoliških regij &lt;br&gt;
1.   {{zastava države|Albanija}}&lt;br&gt;
2.   {{zastava države|Andora}}&lt;br&gt;
3.   {{zastava države|Avstrija}}&lt;br&gt;
4.   {{zastava države|Belgija}}&lt;br&gt;
5.   {{zastava države|Belorusija}}&lt;br&gt;
6.   {{zastava države|Bolgarija}}&lt;br&gt;
7.   {{zastava države|Bosna in Hercegovina}}&lt;br&gt;
8.   {{zastava države|Češka}}&lt;br&gt;
9.   {{zastava države|Danska}}&lt;br&gt;
10. {{zastava države|Estonija}}&lt;br&gt;
11. {{zastava države|Finska}}&lt;br&gt;
12. {{zastava države|Francija}}&lt;br&gt;
13. {{zastava države|Grčija}}&lt;br&gt;
14. {{zastava države|Gruzija}} (delno)&lt;br&gt;
15. {{zastava države|Hrvaška}}&lt;br&gt;
16. {{zastava države|Irska}}&lt;br&gt;
17. {{zastava države|Islandija}}&lt;br&gt;
18. {{zastava države|Italija}}&lt;br&gt;
19. {{zastava države|Latvija}}&lt;br&gt;
20. {{zastava države|Lihtenštajn}}&lt;br&gt;
21. {{zastava države|Litva}}&lt;br&gt;
22. {{zastava države|Luksemburg}}&lt;br&gt;
23. {{zastava države|Madžarska}}&lt;br&gt;
24. {{zastava države|Makedonija}}&lt;br&gt;
25. {{zastava države|Malta}}&lt;br&gt;
26. {{zastava države|Moldavija}}&lt;br&gt;
27. {{zastava države|Monako}}&lt;br&gt;
28. {{zastava države|Nemčija}}&lt;br&gt;
29. {{zastava države|Nizozemska}}&lt;br&gt;
30. {{zastava države|Norveška}}&lt;br&gt;
31. {{zastava države|Poljska}}&lt;br&gt;
32. {{zastava države|Portugalska}}&lt;br&gt;
33. {{zastava države|Romunija}}&lt;br&gt;
34. {{zastava države|Rusija}} (delno)&lt;br&gt;
35. {{zastava države|San Marino}}&lt;br&gt;
36. {{zastava države|Slovaška}}&lt;br&gt;
37. {{zastava države|Slovenija}}&lt;br&gt;
38. {{zastava države|Srbija}} (na zemljevidu še vključujoč samostojni državi {{zastava države|Črna gora}} in {{zastava države|Kosovo}})&lt;br&gt;
39. {{zastava države|Španija}}&lt;br&gt;
40. {{zastava države|Švedska}}&lt;br&gt;
41. {{zastava države|Švica}}&lt;br&gt;
42. {{zastava države|Turčija}} (delno)&lt;br&gt;
43. {{zastava države|Ukrajina}}&lt;br&gt;
44. {{zastava države|Vatikan}}&lt;br&gt;
45. {{zastava države|Združeno kraljestvo}}&lt;br&gt;

Ostale države, ki na zemljevidu niso označene, saj se v Evropo uvršča samo majhen del njih (večina je v Aziji):&lt;br&gt;
{{zastava države|Armenija}}&lt;br&gt;
{{zastava države|Azerbajdžan}}&lt;br&gt;
{{zastava države|Ciper}}&lt;br&gt;
{{zastava države|Gruzija}}]]
[[Slika:Grossgliederung Europas.png|thumb|250px|Ena od predlaganih razdelitev na regije]]

Spodnji seznam vključuje vse entitete, ki vsaj delno sodijo v katerokoli izmed splošnih definicij Evrope, geografsko ali politično.

{| class=&quot;references-small sortable wikitable&quot;
! style=&quot;line-height:95%; width:2em&quot; class=&quot;unsortable&quot; | [[Zastava]]
! style=&quot;line-height:95%; width:2em&quot; class=&quot;unsortable&quot; | [[Grb]]
! Ime
! [[Seznam držav in zunanjih ozemelj po površini|Površina]]&lt;br /&gt;(km²)
! [[Seznam držav po prebivalstvu|Prebivalstvo]]&lt;br /&gt;
! Gostota prebivalstva&lt;br /&gt;(na km²)
! [[Glavno mesto]]
! [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|Ime v uradnih jezikih]]
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{flagicon|ALB}}
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{Coat of arms|Albanija|text=none}}
| [[Albanija]]
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 28.748
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 2.831.741
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 98,5
| [[Tirana]]
| Shqipëria
|-|
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{flagicon|AND}}
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{Coat of arms|Andora|text=none}}
| [[Andora]]
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 468
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 68.403
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 146,2
| [[Andorra la Vella]]
| Andorra
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{flagicon|ARM}}
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{Coat of arms|Armenija|text=none}}
| [[Armenija]] {{cref2|j}}
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 29.800
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 3.229.900
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 101
| [[Erevan]]
| Hayastan
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{flagicon|AUT}}
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{Coat of arms|Avstrija|text=none}}
| [[Avstrija]]
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 83.858
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 8.169.929
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 97,4
| [[Dunaj]]
| Österreich
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{flagicon|AZE}}
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{Coat of arms|Azerbajdžan|text=none}}
| [[Azerbajdžan]] {{cref2|k}}
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 86.600
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 9.165.000
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 105,8
| [[Baku]]
| Azǝrbaycan
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{flagicon|BEL}}
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{Coat of arms|Belgija|text=none}}
| [[Belgija]]
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 30.528
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 11.007.000
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 360,6
| [[Bruselj]]
| België/Belgique/Belgien 
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{flagicon|BLR}}
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{Coat of arms|Belorusija|text=none}}
| [[Belorusija]]
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 207.560
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 9.458.000
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 45,6
| [[Minsk]]
| Belarus
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{flagicon|BUL}}
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{Coat of arms|Bolgarija|text=none}}
| [[Bolgarija]]
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 110.910
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 7.621.337
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 68,7
| [[Sofija]]
| Bălgarija
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{flagicon|BIH}}
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{Coat of arms|Bosna in Hercegovina|text=none}}
| [[Bosna in Hercegovina]]
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 51.129
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 3.843.126
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 75,2
| [[Sarajevo]]
| Bosna i Hercegovina
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{flagicon|CYP}}
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{Coat of arms|Ciper|text=none}}
| [[Ciper]] {{cref2|d|1}}
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 9.251
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 788.457
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 85
| [[Nikozija]]
| Kýpros/Kıbrıs 
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{flagicon|CZE}}
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{Coat of arms|Češka|text=none}}
| [[Češka]]
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 78.866
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 10.256.760
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 130,1
| [[Praga]]
| Česká republika
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{flagicon|MNE}}
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{Coat of arms|Črna Gora|text=none}}
| [[Črna gora]]
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 13.812
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 616.258
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 44,6
| [[Podgorica]]
| Crna Gora
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{flagicon|DEN}}
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{Coat of arms|Danska|text=none}}
| [[Danska]]
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 43.094
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 5.564.219
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 129
| [[København]]
| Danmark
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{flagicon|EST}}
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{Coat of arms|Estonija|text=none}}
| [[Estonija]]
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 45.226
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 1.340.194
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 29
| [[Talin]]
| Eesti
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{flagicon|FIN}}
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{Coat of arms|Finska|text=none}}
| [[Finska]]
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 336.593
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 5.157.537
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 15,3
| [[Helsinki]]
| Suomi/Finland
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{flagicon|FRA}}
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{Coat of arms|Francija|text=none}}
| [[Francija]] {{cref2|g}} 
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 547.030
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 63.182.000
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 115,5
| [[Pariz]]
| France
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{flagicon|GRE}}
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{Coat of arms|Grčija|text=none}}
| [[Grčija]]
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 131.957
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 10.815.187
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 80,7
| [[Atene]]
| Elláda
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{flagicon|Gruzija}}
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{Coat of arms|Gruzija|text=none|link=Georgia (country)}}
| [[Gruzija]] {{cref2|l}}
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 69.700
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 4.661.473
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 64
| [[Tbilisi]]
| Sakartvelo
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{flagicon|CRO}}
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{Coat of arms|Hrvaška|text=none}}
| [[Hrvaška]]
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 56.542
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 4.437.460
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 77,7
| [[Zagreb]]
| Hrvatska
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{flagicon|ISL}}
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{Coat of arms|Islandija|text=none}}
| [[Islandija]]
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 103.000
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 307.261
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 2,7
| [[Reykjavík]]
| Ísland
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{flagicon|IRL}}
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{Coat of arms|Irska|text=none}}
| [[Irska]]
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 70.280
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 4.234.925
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 60,3
| [[Dublin]]
| Éire/Ireland
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{flagicon|ITA}}
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{Coat of arms|Italija|text=none}}
| [[Italija]]
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 301.230
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 59.530.464
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 197,7
| [[Rim]]
| Italia
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{flagicon|KAZ}}
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{Coat of arms|Kazahstan|text=none}}
| [[Kazahstan]] {{cref2|i}}
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 2.724.900
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 15.217.711
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 5,6
| [[Astana]]
| Qazaqstan/Kazahstan 
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{flagicon|LVA}}
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{Coat of arms|Latvija|text=none}}
| [[Latvija]]
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 64.589
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 2.067.900
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 34,2
| [[Riga]]
| Latvija
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{flagicon|LIE}}
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{Coat of arms|Liechtenstein|text=none}}
| [[Lihtenštajn]]
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 160
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 32.842
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 205,3
| [[Vaduz]]
| Liechtenstein
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{flagicon|LTU}}
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{Coat of arms|Litva|text=none}}
| [[Litva]]
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 65.200
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 2.988.400
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 45,8
| [[Vilna]]
| Lietuva
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{flagicon|LUX}}
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{Coat of arms|Luksemburg|text=none}}
| [[Luksemburg]]
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 2.586
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 448.569
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 173,5
| [[Luksemburg (mesto)|Luksemburg]]
| Lëtzebuerg/Luxemburg/Luxembourg
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{flagicon|HUN}}
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{Coat of arms|Madžarska|text=none}}
| [[Madžarska]]
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 93.030
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 10.075.034
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 108,3
| [[Budimpešta]]
| Magyarország
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{flagicon|MKD}}
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{Coat of arms|Makedonija|text=none}}
| [[Makedonija]] 
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 25.713
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 2.054.800
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 81,1
| [[Skopje]]
| Makedonija
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{flagicon|MLT}}
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{Coat of arms|Malta|text=none}}
| [[Malta]]
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 316
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 397.499
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 1.257,9
| [[Valletta]]
| Malta
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{flagicon|MDA}}
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{Coat of arms|Moldavija|text=none}}
| [[Moldavija]] {{cref2|a|1}}
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 33.843
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 4.434.547
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 131,0
| [[Kišinjev]]
| Moldova
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{flagicon|MON}}
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{Coat of arms|Monako|text=none}}
| [[Monako]]
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 1,95
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 31.987
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 16.403,6
| [[Monako]]
| Monaco
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{flagicon|GER}}
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{Coat of arms|Nemčija|text=none}}
| [[Nemčija]]
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 357.021
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 83.251.851
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 233,2
| [[Berlin]]
| Deutschland
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{flagicon|NED}}
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{Coat of arms|Nizozemska|text=none}}
| [[Nizozemska]] {{cref2|h}}
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 41.526
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 16.318.199
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 393,0
| [[Amsterdam]]
| Nederland
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{flagicon|NOR}}
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{Coat of arms|Norveška|text=none}}
| [[Norveška]]
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 385.178
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 5.018.836
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 15,5
| [[Oslo]]
| Norge
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{flagicon|POL}}
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{Coat of arms|Poljska|text=none}}
| [[Poljska]]
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 312.685
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 38.625.478
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 123,5
| [[Varšava]]
| Polska
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{flagicon|POR}}
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{Coat of arms|Portugalska|text=none}}
| [[Portugalska]] {{cref2|e}}
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 91.568
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 10.409.995
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 110,1
| [[Lizbona]]
| Portugal
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{flagicon|ROU}}
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{Coat of arms|Romunija|text=none}}
| [[Romunija]]
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 238.391
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 21.698.181
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 91,0
| [[Bukarešta]]
| România
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{flagicon|RUS}}
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{Coat of arms|Rusija|text=none}}
| [[Rusija]] {{cref2|b}}
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 17.075.400
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 142.200.000
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 8,3
| [[Moskva]]
| Rossiya
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{flagicon|SMR}}
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{Coat of arms|San Marino|text=none}}
| [[San Marino]]
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 61
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 27.730
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 454,6
| [[San Marino (mesto)|San Marino]]
| San Marino
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{flagicon|SVK}}
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{Coat of arms|Slovaška|text=none}}
| [[Slovaška]]
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 48.845
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 5.422.366
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 111,0
| [[Bratislava]]
| Slovensko
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{flagicon|SVN}}
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{Coat of arms|Slovenija|text=none}}
| [[Slovenija]]
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 20.273
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 2.050.189
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 101
| [[Ljubljana]]
| Slovenija
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{flagicon|SRB}}
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{Coat of arms|Srbija|text=none}}
| [[Srbija]] {{cref2|f}}
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 88.361
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 7.120.666
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 91,9
| [[Beograd]]
| Srbija
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{flagicon|ESP}}
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{Coat of arms|Španija|text=none}}
| [[Španija]]
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 504.851
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 47.059.533
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 93,2
| [[Madrid]]
| España
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{flagicon|SWE}}
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{Coat of arms|Švedska|text=none}}
| [[Švedska]]
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 449.964
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 9.090.113
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 19,7
| [[Stockholm]]
| Sverige
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{flagicon|SUI}}
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{Coat of arms|Švica|text=none}}
| [[Švica]]
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 41.290
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 7.507.000
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 176,8
| [[Bern]]
| Schweiz/Suisse/Svizzera/Svizra
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{flagicon|TUR}}
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{Coat of arms|Turčija|text=none}}
| [[Turčija]] {{cref2|m}}
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 783.562
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 75.627.384
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 98
| [[Ankara]]
| Türkiye
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{flagicon|UKR}}
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{Coat of arms|Ukrajina|text=none}}
| [[Ukrajina]]
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 603.700
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 48.396.470
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 80,2
| [[Kijev]]
| Ukrajina
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{flagicon|Vatican City}}
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{Coat of arms|Vatikan|text=none}}
| [[Vatikan]]
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 0,44
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 900
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 2.045,5
| [[Vatikan]]
| Status Civitatis Vaticanæ
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{flagicon|UK}}
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{Coat of arms|Združeno kraljestvo|text=none}}
| [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 244.820
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 61.100.835
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 244,2
| [[London]]
| United Kingdom
|-class=&quot;sortbottom&quot; style=&quot;font-weight:bold;&quot;
| colspan=&quot;3&quot; | Skupaj
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 10.180.000{{cref2|n|3}}
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 742.000.000{{cref2|n|4}}
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 70
|}

Znotraj zgoraj omenjenih držav obstaja več [[de facto]] neodvisnih držav z omejenim ali brez mednarodnega priznanja. Nobena izmed njih ni članica OZN:

{| class=&quot;references-small sortable wikitable&quot;

! style=&quot;line-height:95%; width:2em&quot; class=&quot;unsortable&quot; | [[Zastava]]
! style=&quot;line-height:95%; width:2em&quot; class=&quot;unsortable&quot; | [[Grb]]
! Ime
! [[Seznam držav in zunanjih ozemelj po površini|Površina]]&lt;br /&gt;(km²)
! [[Seznam držav po prebivalstvu|Prebivalstvo]]&lt;br /&gt;(ocena 1. julij 2002)
! Gostota prebivalstva&lt;br /&gt;(na km²)
! [[Glavno mesto]]
|-
| style=&quot;text-align:center&quot;| {{flagicon|Abhazija}}
| style=&quot;text-align:center&quot;| {{Coat of arms|Abhazija|text=none}}
| [[Abhazija]] {{cref2|p|1}}
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 8.432
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 216.000
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 29
| [[Suhumi]]
|-
| style=&quot;text-align:center&quot;| {{flagicon|Kosovo}}
| style=&quot;text-align:center&quot;| {{Coat of arms|Kosovo|text=none}}
| [[Kosovo]] {{cref2|o}}
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 10.887
| style=&quot;text-align:right;&quot; |&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/kv.html |title=CIA – The World Factbook |publisher=Cia.gov |date= |accessdate=29 October 2011}}&lt;/ref&gt; 1.804.838
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 220
| [[Priština]]
|-
| style=&quot;text-align:center&quot;| {{flagicon|Gorski Karabah}}
| style=&quot;text-align:center&quot;| {{Coat of arms|Gorski Karabah|text=none}}
| [[Gorski Karabah]] {{cref2|q}}
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 11.458
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 138.800
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 12
| [[Stepanakert]]
|-
| style=&quot;text-align:center&quot;| {{flagicon|Severni Ciper}}
| style=&quot;text-align:center&quot;| {{Coat of arms|Severni Ciper|text=none}}
| [[Severni Ciper]] {{cref2|d|2}}
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 3.355
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 265.100
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 78
| [[Nikozija]]
|-
| style=&quot;text-align:center&quot;| {{flagicon|Južna Osetija}}
| style=&quot;text-align:center&quot;| N/A
| [[Južna Osetija]] {{cref2|p|2}}
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 3.900
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 70.000
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 18
| [[Chinvali]]
|-
| style=&quot;text-align:center&quot;| {{flagicon|Pridnjestrska republika}}
| style=&quot;text-align:center&quot;| N/A
| [[Pridnjestrska republika]] {{cref2|a|2}}
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 4.163
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 537.000
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 133
| [[Tiraspol]]
|}

V Evropi je tudi nekaj odvisnih ozemelj in podobnih teritorijev s široko avtonomijo.

{| class=&quot;references-small sortable wikitable&quot;
|-
! Ime ozemlja, z zastavo
! [[Seznam držav in zunanjih ozemelj po površini|Površina]]&lt;br /&gt;(km²)
! [[Seznam držav po prebivalstvu|Prebivalstvo]]&lt;br /&gt;(ocena 1. julij 2002)
! Gostota prebivalstva&lt;br /&gt;(na km²)
! [[Glavno mesto]]
|-
| {{Flag|Åland}} (Finska)
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 13.517
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 26.008
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 16,8
| [[Mariehamn]]
|-
| {{Flag|Ferski otoki}} (Danska)
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 1.399
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 46.011
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 32,9
| [[Tórshavn]]
|-
| {{Flag|Gibraltar}} (UK)
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 5,9
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 27.714
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 4.697,3
| [[Gibraltar]]
|-
| {{Flag|Guernsey}} {{cref2|c|1}} (UK)
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 78
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 64.587
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 828,0
| [[St. Peter Port]]
|-
| {{Flag|Man}} {{cref2|c|2}} (UK)
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 572
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 73.873
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 129,1
| [[Douglas (Otok Man)|Douglas]]
|-
| {{Flag|Jersey}} {{cref2|c|3}} (UK)
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 116
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 89.775
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 773,9
| [[Saint Helier]]
|}

== Demografija == 
[[Slika:Rectified Languages of Europe map.png|thumb|400px|center|Lingvistični zemljevid Evrope]]

== Nadnacionalne organizacije == 

{{Supranational European Bodies|size=400px|align=center}}
{{-}}

==Opombe== 
{{Cnote2 Begin}}
{{Cnote2|a|n=2|[[Pridnjestrska republika]] je mednarodno priznana kot del [[Moldavija|Moldavije]], čeprav ''de facto'' kontrolo izvaja mednarodno nepriznana vlada, ki je oznanila neodvisnost od Moldavije leta 1990.}}
{{Cnote2|b|Rusija se šteje med medcelinske države v Vzhodni Evropi in Severni Aziji. Ljudje v Rusi to regijo pogosto imenujejo [[Severna Evrazija]]. Kakorkoli, številke za prebivalstvo vključujejo celotno državo.}}
{{Cnote2|c|n=3|[[Guernsey]], [[Man]] in [[Jersey]] so [[kronske odvisnosti]] [[Združeno kraljestvo|Združenega kraljestva]]. Drugi [[Kanalski otoki]] pod upravo [[Bailiwick of Guernsey]] vključujejo [[Alderney]] in [[Sark]].}}
{{Cnote2|d|n=2|[[Ciper]] se fizičnogeografsko v celoti nahaja v [[Jugozahodna Azija|Jugozahodni Aziji]] ampak ima močne zgodovinske in socialnopolitične povezave z Evropo. Številke za prebivalstvo in površino vključujejo celotno državo, vključno z''de facto'' neodvisnim delom [[Severni Ciper]], ki ga večina suverenih držav ne prepoznava za suvereno državo, tudi OZN ne.}}
{{Cnote2|e|Številke za [[Portugalska|Portugalsko]] vključujejo arhipelaga [[Azori|Azore]] in [[Madeira]], oba v [[Atlantski ocean|Severnem Atlantiku]].}}
{{Cnote2|f|Številka površine za [[Srbija|Srbijo]] vključuje [[Kosovo]], provinco, ki je enostransko razglasila svojo neodvisnost od Srbije 17. februarja 2008 in katere status neodvisnosti je nedoločen. Števili za površino in gostoto sta iz prvih rezulatov popisa 2011 in so podane brez spornega ozemlja [[Kosovo]].}}
{{Cnote2|g|Številke za [[Francija|Francijo]] vključujejo le [[kontinentalna Francija|kontinentalno Francijo]]: nekateri deli Francije se geografsko nahajajo izven Evrope.}}
{{Cnote2|h|Prebivalstvo [[Nizozemska|Nizozemske]] za julij 2004. Prebivalstvo in površina vključujeta le evropski del: Nizozemska in tri entitete izven Evrope ([[Aruba]], [[Curaçao]] in [[Sint Maarten]], v [[Karibi]]h) sestavljajo [[Kraljevina Nizozemska|Kraljevino Nizozemska]]. [[Amsterdam]] je uradno glavno mesto, medtem ko je [[Haag]] administrativno središče.}}
{{Cnote2|i|[[Kazakhstan]] se fizičnogeografsko šteje med medcelinske države katere večji del se nahaja v Srednji Aziji (OZN regija), delno v Vzhodni Evropi, z evropskim ozemljen zahodno od [[Uralsko gorovje|Uralskega gorovja]] in [[Ural (reka)|reke Ural]]. Kakorkoli, številka za prebivalstvo se nanaša na celotno državo.}}
{{Cnote2|j|[[Armenija]] se fizičnogeografsko v celoti nahaja v [[Zahodna Azija|Zahodni Aziji]], ampak ima močne zgodovinske in socialnopolitične povezave z Evropo. Številke za prebivalstvo in površino vključujejo celotno državo.}}
{{Cnote2|k|[[Azerbajdžan]] se fizičnogeografsko šteje med medcelinske države katere večji del se nahaja v Zahodni Aziji z manjšim delom v Vzhodni Evropi.&lt;ref&gt;The [[United Nations|UN]] Statistics Department [http://unstats.un.org/unsd/methods/m49/m49regin.htm] places Azerbaijan in [[Western Asia]] for statistical convenience [http://unstats.un.org/unsd/methods/m49/m49.htm]: &quot;The assignment of countries or areas to specific groupings is for statistical convenience and does not imply any assumption regarding political or other affiliation of countries or territories.&quot; The [[Central Intelligence Agency|CIA]] [[CIA World Factbook|World Factbook]] [https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/aj.html#Geo] places Azerbaijan in South Western Asia, with a small portion north of the Caucasus range in Europe. [http://education.nationalgeographic.com/education/mapping/outline-map/?map=Azerbaijan&amp;ar_a=1 National Geographic] and ''[http://www.britannica.com/EBchecked/topic/230186/Azerbaijan Encyclopædia Britannica]'' also place Georgia in Asia.&lt;/ref&gt; Kakorkoli, številki za prebivalstvo in površino se nanšata na celotno državo. To vključuje [[eksklava|eksklavo]]  [[Nahičevan|Nahičevanska avtonomna republika]] in regijo [[Gorski Karabah]], ki je razglasil in ''[[de facto]]'' dosegel neodvisnost. Kljub temu je neodvisne države ''[[de jure]]'' ne prepoznanavajo.}}
{{Cnote2|l| [[Gruzija]] se fizičnogeografsko skoraj v celoti nahaja v Zahodni Aziji z zelo majhnim delom v Zahodni Evropi, ampak ima močne zgodovinske in socialnopolitične povezave z Evropo.&lt;ref&gt;[[Evropska unija]] [http://europa.eu/abc/european_countries/others/georgia/index_en.htm], the [[Council of Europe]] [https://archive.is/20120723005454/www.coe.int/aboutCoe/index.asp?page=47pays1europe&amp;l=en], [[Foreign and Commonwealth Office|British Foreign and Commonwealth Office]] [http://web.archive.org/web/20100912110554/http://www.fco.gov.uk/en/travel-and-living-abroad/travel-advice-by-country/country-profile/europe/georgia/], [[World Health Organization]] [http://www.euro.who.int/en/where-we-work], [[Svetovna turistična organizacija]] [http://unwto.org/europe], [[UNESCO]] [http://www.unesco.org/new/en/unesco/worldwide/europe-and-north-america/], [[UNICEF]] [http://www.unicef.org/infobycountry/index.html], [[UNHCR]] [http://www.unhcr.org/pages/4a02d9346.html], [[European Civil Aviation Conference]] [https://www.ecac-ceac.org//about_ecac/ecac_member_states], [[Euronews]] [http://www.euronews.net/weather/], [[BBC]] [http://news.bbc.co.uk/2/hi/europe/country_profiles/1102477.stm], [[NATO]] [http://www.nato.int/cps/en/natolive/official_texts_8443.htm], [[Russian Foreign Ministry]] [http://www.mid.ru/ns-reuro.nsf/strana], [[Svetovna banka]] [http://data.worldbank.org/region/ECA], [[Assembly of European Regions]] [http://www.aer.eu/about-aer/aer-members.html], [[International Air Transport Association]] [http://www.lufthansa.com/mediapool/pdf/10/media_920910.pdf],''[http://www.oxfordreference.com/views/ENTRY.html?entry=t186.e21064&amp;srn=1&amp;ssid=416740626#FIRSTHIT Oxford Reference Online]'', [[Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi]] [http://www.osce.org/who/item/83], [[ICRC]] [http://www.icrc.org/eng/resources/documents/interview/georgia-interview-120510.htm], [[Salvation Army]] [http://www.salvationarmy.org/ihq/www_sa.nsf/vw-sublinks/331AED2D11F74E4780256E4B002EB72D?openDocument], [[Rdeči križ]] [http://www.ifrc.org/where/europe.asp?navid=05_05]{{dead link|date=April 2011}}, [[Council on Foreign Relations]] [http://data.worldbank.org/region/ECA], [[Evropsko poveljstvo ZDA]] [http://www.eucom.mil/english/interactiveMap.asp], [[Merriam–Webster's Collegiate Dictionary|Merriam-Webster's Collegiate Dictionary]] [http://www.m-w.com/dictionary/Georgia] and [http://worldatlas.com/webimage/countrys/eu.htm www.worldatlas.com].&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;W.Asia&quot;&gt;Statistični oddelek [[Organizacija združenih narodov|OZN]]  [http://unstats.un.org/unsd/methods/m49/m49regin.htm] uvršča Gruzijo v [[Zahodna Azija|Zahodno Azijo]] za vodenje statistike [http://unstats.un.org/unsd/methods/m49/m49.htm]: &quot;The assignment of countries or areas to specific groupings is for statistical convenience and does not imply any assumption regarding political or other affiliation of countries or territories.&quot; The [[Central Intelligence Agency|CIA]] [[CIA World Factbook|World Factbook]] [https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/gg.html#Geo],[http://www.nationalgeographic.com/xpeditions/atlas/index.html?Parent=asia&amp;Rootmap=georgi&amp;Mode=d&amp;SubMode=w National Geographic] in ''[http://www.britannica.com/EBchecked/topic/230186/Georgia Encyclopædia Britannica]'' prav tako uvrščajo Gruzijo pod Azijo.}}&lt;/ref&gt; Številik za prebivalstvo in površino vključujejo Gruzijsko oceno za [[Abhazija|Abhazijo]] in [[Južna Osetija|Južno Osetijo]], dve regiji, ki sta razglasili in ''[[de facto]]'' dosegli neodvisnost. Mednarodna prepoznava je še omejena.
{{Cnote2|m|[[Turčija]] se fizičnogeografsko šteje med medcelinske države, katere večji del se nahaja v Zahodni Aziji in deloma v Vzhodni Evropi. Le število za prebivalstvo vključuje celotno državo.}}
{{Cnote2|n|n=4|Število za površino in prebivalstvo vključuje le evropski del medcelinskih držav. Natančnost teh števil je lahko pomanjkljiva zaradi nenatančno določene velikosti Evrope in pomanjkanja referenc za evropski del medcelinskih držav.}}
{{Cnote2|o|[[Kosovo]] je enostransko razglasilo svojo neodvisnost od Srbije 17. februarja 2008. Status neodvisnosti je nedoločen. Prebivalstvo je ocena CIA za julij 2009.}}
{{Cnote2|p|n=2|[[Abhazija]] in [[Južna Osetija]] se v splošnem v celoti štejeta kot državi v Jugozahodni Aziji,&lt;ref name=&quot;W.Asia&quot;/&gt; ki sta enostransko razglasili neodvisnot od [[Gruzija|Gruzije]] 25. avgusta 1990 in 28. novembra 1991. Njun status neodvisnih držav ni prepoznala večina neodvisnih držav, niti ne OZN. Števili za prebivalstvo sta ocenjeni iz popisov 2003 oz. 2000.}}
{{Cnote2|q|[[Gorski Karabah]], ki se v splošnem šteje v celoti v Jugozahodno Azijo, je enostransko razglasil svojo neodvisnost od [[Azerbajdžan]]a 6. januarja 1992. Njegovega statusa neodvisne države ni prepoznala večina neodvisnih držav, niti ne OZN. Števili za prebivalstvo sta iz ocene popisov 2003 in 2000.}}
{{Cnote2 End}}

==Sklici== 
{{sklici|1}}

{{wikislovar}}
{{Zbirka|Europe|Evropa}}

{{Evropa}}
{{Celine}}
{{Zemlja}}

[[Kategorija:Evropa| ]]
[[Kategorija:Celine]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>ssbsa2ij22i9z2qawtu98h86jedopuw</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5726970</id>
      <parentid>5726881</parentid>
      <timestamp>2022-08-03T10:59:52Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>AlbaPodpora</username>
        <id>213729</id>
      </contributor>
      <comment>Test edit from WikiClientLibrary. Clear.</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="0" />
      <sha1>phoiac9h4m842xq45sp7s6u21eteeq1</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5726971</id>
      <parentid>5726970</parentid>
      <timestamp>2022-08-03T11:00:27Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>AlbaPodpora</username>
        <id>213729</id>
      </contributor>
      <comment>Test edit from WikiClientLibrary.</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="38648" xml:space="preserve">
= Slovenija = 
{{Infopolje Država/Slovenija}}
'''Slovenija''', uradno '''Republika Slovenija''' ({{Audio|Sl-Republika Slovenija.oga|izgovorjava}}), je [[Evropa|evropska]] država z zemljepisno lego na skrajnem severu [[Sredozemlje|Sredozemlja]] in na skrajnem jugu [[Srednja Evropa|Srednje Evrope]]. Slovenija meji na zahodu z [[Italija|Italijo]], na severu z [[Avstrija|Avstrijo]], na severovzhodu z [[Madžarska|Madžarsko]] in na vzhodu in jugu s [[Hrvaška|Hrvaško]]. Leži na stičišču [[alpski svet|alpskega]], [[sredozemski svet|sredozemskega]], [[Panonska nižina|panonskega]] in [[dinarski svet|dinarskega sveta]]. Površina 20.271 km² uvršča Slovenijo med manjše do srednje velike evropske države. Dolžina državne meje znaša 1.382 km, od tega je 921 km kopenske, 413 km rečne in 48 km morske meje. [[Slovenska obala]] [[Jadransko morje|Jadranskega morja]] je dolga 46,6 km. Glavno mesto je [[Ljubljana]], ki je gospodarsko, kulturno in politično središče, najvišji vrh pa je [[Triglav]] (2864 m).

Skozi [[Zgodovina Slovenije|slovensko zgodovino]] so pomembni kulturni vplivi prihajali iz [[Srednja Evropa|srednjeevropskega]] in [[Italija|apeninskega]] kulturnega prostora. Po podatkih na dan 1. oktobra 2021 ima Slovenija 2.108.708 prebivalcev,&lt;ref name=&quot;statPrebTot&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/10080 |title=Prebivalstvo, 1. oktober 2021 |publisher=[[Statistični urad Republike Slovenije]] |date=2022-02-02 |accessdate=2022-02-12}}&lt;/ref&gt; ki živijo v okoli 6.000 naseljih. [[Slovenci]] so po popisu leta 2011 predstavljali 83 % državljanov, medtem ko so največji delež z ustavo predpisanih narodnih manjšin [[Madžari]] (0,32 %), [[Italijani]] (0,11 %) in [[Romi]] (0,17 %). Uradni in državni jezik v Sloveniji je [[slovenščina]], na predelih, kjer sta strnjeno naseljeni [[italijani|italijanska]] oziroma [[madžari|madžarska]] narodna manjšina, pa sta uradna jezika tudi [[italijanščina]] oziroma [[madžarščina]].

Slovenija ima gospodarsko ureditev, ki temelji na [[Kapitalizem|prostem trgu]], zdaj je po mednarodnih merilih uvrščena med države z zelo visokim [[indeks človekovega razvoja|indeksom človekovega razvoja]].&lt;ref name=&quot;HDI&quot;/&gt; Svojo državnost je utemeljila s [[Plebiscit o samostojnosti Slovenije|plebiscitom o samostojnosti]] 23. decembra 1990 in jo ubranila z [[Slovenska osamosvojitvena vojna|osamosvojitveno vojno]], potem ko je 25. junija 1991 [[Deklaracija o neodvisnosti Slovenije|razglasila neodvisnost]]. Po politični ureditvi je Slovenija [[Ustava|ustavna]] [[parlamentarna demokracija]]. Med članice [[Organizacija združenih narodov|Organizacije združenih narodov]] je bila sprejeta 22. maja 1992. Slovenija je tudi članica [[Svet Evrope|Sveta Evrope]], [[Svetovna trgovinska organizacija|Svetovne trgovinske organizacije]], [[Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi|Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi]], zveze [[NATO]] ter drugih svetovnih organizacij. Leta 2004 je pristopila v [[Evropska unija|Evropsko unijo]]. Leta 2007 je Slovenija postala članica [[Ekonomska in monetarna unija Evropske unije|monetarne unije]] in prevzela skupno evropsko valuto [[evro]]. Članica [[Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj|OECD]] je postala leta 2010.

== Ime in etimologija == 
Ime Slovenija pomeni »dežela Slovencev«. Poimenovanje za [[Slovenci|Slovence]] izvira iz besede [[Slovani]] ([[Stara cerkvena slovanščina|starocekvenoslovansko]] ''slověnьsky''), izvor te pa je nejasen – je izpeljanka iz korena ''*slov-'', ki je med drugim ohranjen v nekaterih vodnih imenih (hidronimih) širom vzhodne Evrope. Torej bi lahko v izvirniku pomenil ''*‛prebivalci ob reki *Slova'' ali ''*Slovy’'' (ime reke ni nikjer ohranjeno), po drugačni razlagi pa izvira iz [[praslovanščina|praslovanskega]] ''*slȍvo'' – [[beseda]], torej »ljudje, s katerimi je mogoče izmenjevati besede, govoriti«, kot nasprotje slovanskega poimenovanja ''*Němьci̋'' za [[Germani|germanske narode]] oz. »neme ljudi, s katerimi ni mogoče govoriti«.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last=Snoj |first=Marko |year=2016 |chapter=	slovẹ́nski |title=Slovenski etimološki slovar |chapterurl=https://fran.si/193/marko-snoj-slovenski-etimoloski-slovar/4291918/slovenski?FilteredDictionaryIds=193&amp;View=1&amp;Query=slovenec |edition=3. |location=Ljubljana |publisher=Založba ZRC |via=[[Fran (jezikovni portal)|Fran]]}}&lt;/ref&gt;

Prvič je bilo ime uporabljeno za državno tvorbo '''Federalna Slovenija''', ki je po sklepu zasedanja [[Slovenski narodnoosvobodilni svet|Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta]] (SNOS) 16. februarja 1944 pristopila v [[Demokratična federativna Jugoslavija|Demokratično federativno Jugoslavijo]].&lt;ref&gt;{{navedi konferenco |last=Šnuderl |first=Makso |authorlink=Makso Šnuderl |year=1966 |chapter=Osvobodilna fronta slovenskega naroda — država v državi |title=Prispevki za zgodovino delavskega gibanja |url=https://www.sistory.si/cdn/publikacije/1-1000/28/Prispevki_za_zgodovino_delavskega_gibanja_1966_1-2.pdf |volume=6 |issue=1–2 |publisher=Inštitut za zgodovino delavskega gibanja |editor-last=Osolnik |editor-first=Bogdan |pages=389–390}}&lt;/ref&gt; V začetku leta 1946 je nova ustava [[Federativna ljudska republika Jugoslavija|Federativne ljudske republike Jugoslavije]] določila, da jo sestavlja šest ljudskih republik, zato se je Federalna Slovenija po sklepu SNOS 14. februarja 1946 preimenovala v '''Ljudsko republiko Slovenijo'''.&lt;ref&gt;{{cite journal |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AFGPZB0W |title=Mesto kot upravnoteritorialna enota 1945–1955  |first=Janez |last=Kopač |year=2007 |volume=30 |issue=2 |publisher=Arhivsko društvo Slovenije |cobiss=914293 |page=83 |journal=Arhivi}}&lt;/ref&gt; To ime se je obdržalo do leta 1963, ko je bila s sprejemom nove ustave skupna država preimenovana v [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Socialistično federativno republiko Jugoslavijo]] (SFRJ), 9. aprila tega leta pa je nato Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije sprejela novo slovensko ustavo, s katero se je Ljudska republika Slovenija preimenovala v '''[[Socialistična republika Slovenija|Socialistično republiko Slovenijo]]'''. Skupščina republike Slovenije je 7. marca 1990 sprejela amandmaje k slovenski ustavi, v katerih je bilo med drugim določeno, da se iz imena črta pridevnik »Socialistična«, tako se je poslej imenovala '''Republika Slovenija''', to uradno ime pa se je nato obdržalo tudi po osamosvojitvi v letu 1991 do danes.&lt;ref&gt;{{cite journal |last=Kopač |first=Janez |year=2001 |title=Državna ureditev in upravno-teritorialni razvoj v Sloveniji (1963-1994) |url=http://www.arhivsko-drustvo.si/wp-content/uploads/Arhivi_p/Arhivi_2001-1.pdf |journal=Arhivi |volume=24 |issue=1 |pages=1–20}}&lt;/ref&gt;

V drugih jezikih je poimenovanje Slovenije različno: v vseh južnoslovanskih jezikih, pa tudi ruščini in bolgarščini (Словения) ter ukrajinščini (Словенія) je enako kot v slovenščini, v [[Angleščina|angleščini]], [[Italijanščina|italijanščini]] in [[Latinščina|latinščini]], pa tudi nordijskih oz. skandinavskih jezikih ter [[Romunščina|romunščini]] se imenuje Slovenia, v [[Nemščina|nemščini]] Slowenien, v [[Francoščina|francoščini]] (la) Slovénie, v [[Španščina|španščini]] Eslovenia, v [[Portugalščina|portugalščini]] Eslovénia, v [[Katalonščina|katalonščini]] in [[Okcitanščina|okcitanščini]] Eslovènia, v [[Poljščina|poljščini]] Słowenia, v [[Češčina|češčini]] in [[Slovaščina|slovaščini]] Slovinsko, v [[Madžarščina|madžarščini]] Szlovénia, v [[Nizozemščina|nizozemščini]] Slovenië, v [[Litovščina|litovščini]] Slovėnija, in [[Latvijščina|letonščini]] Slovēnija, v [[Estonščina|estonščini]] Sloveenia, v [[Beloruščina|beloruščini]] славенія. 

== Zgodovina == 
{{glavni|Zgodovina Slovenije}}

[[Slika:Zemljovid slovenske dežele in pokrajin (Original).jpg|levo|sličica|Zemljevid slovenskih dežel in pokrajin [[Peter Kozler|Petra Kozlerja]] iz leta 1853]]
[[Slovani|Slovanski]] predniki današnjih Slovencev so se na [[Iliri|ilirsko]] ozemlje Slovenije [[naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe|naselili]] v 6. stoletju. V 7. stoletju se je oblikovala [[Karantanija]], prva država alpskih Slovanov. Leta 745 je Karantanija v zameno za obrambo proti Obrom priznala [[Bavarska|bavarsko]] nadoblast, medtem ko je notranjo samostojnost ohranila do preoblikovanja v [[Frankovsko cesarstvo|frankovsko]] grofijo leta 828. Verjetno se je v 7. stoletju na prostoru osrednje Slovenije izoblikovala še ena slovanska plemenska tvorba – [[Karniola]], ki je v 8. stoletju tudi prišla v sklop frankovske države. V času od 8. stoletja se je iz [[Salzburg]]a in [[Oglej]]a začelo širiti tudi [[krščanstvo]].

Okoli leta 1000 so bili napisani [[Brižinski spomeniki]], prvi pisni dokument v [[slovenščina|slovenščini]] in prvi slovanski zapis v [[latinica|latinici]]. V 14. stoletju je spadala večina današnjega slovenskega ozemlja v posest [[Habsburžani|Habsburžanov]], kar je pozneje postala [[Habsburška monarhija]]. Slovensko ozemlje je bilo razdeljeno na [[slovenske dežele|dežele]]: [[Kranjska|Kranjsko]], [[Trst]], [[Istra|Istro]], [[Goriška|Goriško]], [[Koroška (vojvodina)|Koroško]] in [[Štajerska|Štajersko]].

V letu 1848 so v [[Pomlad narodov|Pomladi narodov]] med številnimi narodi tudi Slovenci s političnim programom zahtevali [[Zedinjena Slovenija|Zedinjeno Slovenijo]].

Z razpadom [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] leta 1918 so južnoslovanski narodi nekdanje dvojne države 29. oktobra 1918 razglasili narodno osvoboditev in ustanovitev samostojne [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov|države Slovencev, Hrvatov in Srbov]] s središčem v [[Zagreb]]u. Nevarnost s strani [[Kraljevina Italija|Italije]], ki je zasedla [[Primorska|Primorsko]] in [[Istra|Istro]] ter dele [[Dalmacija|Dalmacije]], in pritisk Srbov po združitvi v skupno državo sta botrovali 1. decembra 1918 združitvi Države SHS s [[Kraljevina Srbija|Kraljevino Srbijo]] v [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev]], ki se je 1929 preimenovala v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevino Jugoslavijo]].

Kraljevina Jugoslavija je med [[Druga svetovna vojna|2. svetovno vojno]] razpadla, Slovenci pa so se pridružili [[Demokratična federativna Jugoslavija|Demokratični federativni Jugoslaviji]], uradno razglašeni 10. avgusta 1945. Država se je 29. novembra 1945 preimenovala v [[Federativna ljudska republika Jugoslavija|Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo]] (FLRJ) in še kasneje leta 1963 v [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Socialistično federativno republiko Jugoslavijo]] (SFRJ).

Današnja Slovenija je na osnovi plebiscitne odločitve razglasila svojo neodvisnost od [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]] 25. junija 1991 in jo ubranila z desetdnevno [[Slovenska osamosvojitvena vojna|vojno za samostojnost]].

== Geografija == 
{{glavni|Geografija Slovenije}}
[[Slika:Relief map of Slovenia.png|thumb|right|300px|Relief Slovenije]]
Geografsko leži Slovenija v srednji Evropi oziroma v jugovzhodni Evropi (odvisno od definicije), na stičišču [[Alpe|Alp]], [[Dinarsko gorstvo|Dinarskega gorstva]], [[Panonska nižina|Panonske nižine]] in [[Sredozemlje|Sredozemlja]]. [[Mednarodna geografska zveza]] je leta 1994 na regionalni [[Konferenca|konferenci]] v [[Praga|Pragi]] Slovenijo uvrstila med devet [[Srednja Evropa|srednjeevropskih]] držav, skupaj z [[Nemčija|Nemčijo]], [[Poljska|Poljsko]], [[Češka|Češko]], [[Slovaška|Slovaško]], [[Madžarska|Madžarsko]], [[Švica|Švico]], [[Lihtenštajn|Lihtenštajnom]] in [[Avstrija|Avstrijo]].{{cn}} Podnebje je mešanica vplivov alpskega, sredozemskega in celinskega podnebja. Polovico njene površine pokrivajo [[gozd]]ovi. V severozahodnem delu države prevladujejo Alpe z najvišjim vrhom [[Triglav]]om (2864 m). V smeri proti morju se razprostira pokrajina [[Kras (območje)|Kras]]. Njen podzemeljski svet skriva najveličastnejše podzemne galerije v [[Evropa|Evropi]]. [[Postojnska jama]] in [[Škocjanske jame]], ki so jih izklesale podzemeljske vode, skrivajo lepoto [[kapnik]]ov. Slednje so tudi na [[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|Unescovem]] [[Unescova svetovna dediščina|seznamu kulturne in naravne dediščine]].

Več kot polovico površine, 1.177.244 ha, pokrivajo gozdovi, od tega je 1.062.974 ha t. i. gospodarskih gozdov, 98.762 ha varovalnih gozdov in 9.508 ha gozdnih rezervatov (stanje leta 2018). Od [[drevo|drevesnih]] vrst prevladujeta [[bukev]] in [[navadna smreka]], ki predstavljata približno po tretjino lesne mase vsaka, med ostalimi bolj razširjenimi vrstami pa so še [[navadna jelka]] in predstavniki [[Bor (drevo)|borov]] ter [[hrast]]ov.&lt;ref&gt;{{navedi dokument |title=Poročila Zavoda za gozdove Slovenije o gozdovih za leto 2018 |url=http://www.zgs.si/fileadmin/zgs/main/img/PDF/LETNA_POROCILA/2018_Porocilo_o_gozdovih.pdf |publisher=Zavod za gozdove Sloveije}}&lt;/ref&gt; V Evropi imata večji delež gozdov samo še [[Finska]] in [[Švedska]]. 

V Sloveniji je po naravovarstveni zakonodaji zaščitenega približno 8 % ozemlja. Največje območje zavzema [[Triglavski narodni park]] (83.807 ha). Pestra geološka zgradba, razgibanost v [[reliefne oblike|reliefu]] (od morske gladine do 2864 m nadmorske višine) ter dejstvo, da se Slovenija razprostira na štirih biogeografskih območjih, so omogočile bogastvo rastlinskih in živalskih vrst. V Sloveniji uspeva 3000 [[praprotnice|praprotnic]] in [[semenke|semenk]] ter 50.000 različnih živalskih vrst. V smislu [[biodiverziteta|biotske raznovrstnosti]] je Slovenija »vroča točka« Evrope.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last=Mršić |first=Narcis |authorlink=Narcis Mršić |year=1997 |title=Biotska raznovrstnost v Sloveniji: Slovenija - »vroča točka« Evrope. |publisher=Ministrstvo za okolje in prostor, Uprava RS za varstvo narave |location=Ljubljana |isbn=961-90179-2-7 |cobiss=66476288 |pages=}}&lt;/ref&gt; Številni so tudi živalski in rastlinski [[endemit]]i, kjer izstopa favna kraških jam s svetovno znano [[človeška ribica|človeško ribico]] (slednja je sicer [[Dinarsko gorstvo|dinarski]] endemit in ni omejena na slovensko ozemlje).

Največ slovenskega površja sestavljajo kamnine iz časa, [[Mezozoik|mezozoika]] ([[apnenec]], [[dolomit]]) in [[Kenozoik|kenozoika]], torej [[Terciar|terciarja]] ([[lapor]], [[peščenjak]], [[fliš]]) in [[Kvartar|kvartarja]] (prod, [[pesek]], [[glina]], [[konglomerat]]). Po načinu nastanka prevladujejo [[sedimentne kamnine]], predvsem apnenec.

=== Podnebje === 
[[Slika:Podnebni tipi 1970-2000.JPG|thumb|right|250px|Podnebni tipi in klimogrami izbranih naselij Slovenije]]
Slovenija ima zaradi lege v zmernih [[Geografska širina|geografskih širinah]] na prehodu Alp v [[Dinarsko gorstvo|Dinaride]] in Sredozemlja v Panonsko kotlino izrazito prehodno podnebje, ki je posledica sovplivanja morskih in celinskih zračnih gmot. Na lokalne podnebne razmere ima precejšen vpliv tudi velika reliefna pestrost in višinska razčlenjenost površja. Na slovenskem ozemlju prihaja do stika in prepletanja [[alpsko podnebje|gorskega (alpskega)]], [[Sredozemsko podnebje|sredozemskega]] in celinskega podnebja. Za vse tri podnebne tipe je značilna netipičnost, če jih primerjamo s pravim gorskim, sredozemskim ali celinskim podnebjem, s prepletanjem njihovih glavnih značilnosti, zato jim pogosto dodajamo predpono »sub« (submediteransko, subkontinentalno, submontansko podnebje) ali jih označujemo za »zmerno« (sredozemsko, gorsko, celinsko). Izrazita prehodnost podnebnih tipov otežuje podnebno členitev in določanje meja med tipi in podtipi podnebij, pa tudi poimenovanje. Na splošno se z oddaljevanjem od Alp in Visokih dinarskih planot proti vzhodu in severovzhodu Slovenije krepijo celinske podnebne značilnosti, proti jugu in jugozahodu sredozemske, z naraščanjem nadmorske višine v Alpah in Visokih dinarskih planotah pa značilnosti gorskega podnebja. 

Južno in jugozahodno od alpsko-dinarske pregrade se zaradi reliefne odprtosti proti Jadranskemu morju in Sredozemlju pojavlja zmerno sredozemsko podnebje. Tu je največ dni s soncem v Sloveniji (2.100–2.400 ur na leto) ter največ jasnih in najmanj oblačnih dni. Povprečna temperatura najhladnejšega meseca je nad 0 °C, najtoplejšega pa več kot 20 °C. Zaradi vpliva morja so v primerjavi z notranjostjo višje predvsem jesenske in zimske temperature. Padavin je od 1.000 mm ob obali do 1.700 mm v notranjosti. Največ jih običajno pade novembra ali oktobra, sekundarni višek je na prehodu pomladi v poletje (maj, junij), julija in avgusta je običajno suša. Nižje ležeči predeli ob [[Tržaški zaliv|Tržaškem zalivu]] imajo povprečne januarske temperature nad 4 °C in julijske nad 22 °C (obalni podtip zmerno sredozemskega podnebja, tudi podnebje oljke). Zaledni podtip ima nekoliko nižje temperature in več padavin. Vsi podatki so za obdobje 1971-2000.
[[Slika:ŠENTJUR PRI CELJU - panoramio.jpg|levo|sličica|[[Šentjur]] - mesto na zgornjem robu [[Kozjansko|Kozjanskega]].]]
Zmerno celinsko vlažno podnebje je značilno za večji del Slovenije. Zaradi prepletanja celinskih podnebnih značilnosti z gorskimi in sredozemskimi ter stopnjevanja celinskosti od Alp in Visokih dinarskih planot proti vzhodu in severovzhodu ločimo tri podtipe  zmerno celinskega podnebja. Za zmerno celinsko podnebje zahodne in južne Slovenije je, zaradi lege v predalpskem hribovju in na območju dinarske pregrade (zato tudi predgorsko ali predalpsko podnebje), značilna velika količina padavin (1300–2500 mm padavin na leto, 1971-2000) z viškom padavin [[jesen]]i. Zmerno celinsko podnebje osrednje Slovenije ima omiljen celinski padavinski režim z viškom padavin poleti in povprečno letno količino padavin 1000-1300 mm. Zmerno celinsko podnebje vzhodne Slovenije imata gričevnat in nižinski svet na vzhodu ter severovzhodu države, ki sta odprta proti [[Panonska nižina|Panonski kotlini]]. Temperaturni in padavinski režim sta najbolj celinska v Sloveniji. Nižine se [[Poletje|poleti]] zelo segrejejo, [[Zima|pozimi]] pa ohladijo. [[Pomlad|Spomladanske]] temperature so na ravni jesenskih ali celo nekoliko višje. Za slovenske razmere imajo te pokrajine malo padavin – od 800 do 1.000 mm letno (1971-2000), saj jih zaradi lege na zavetrni strani alpsko-dinarske pregrade dosežejo že precej izsušene zračne gmote. Kljub poletnemu padavinskemu višku so poletja v vzhodni in severovzhodni Sloveniji zaradi sorazmerno nizke količine padavin in visokih temperatur na robu sušnosti. 

Za gorsko podnebje, ki ga imajo alpske pokrajine s [[Pohorje]]m in najvišji predeli Visokih dinarskih planot, je značilno, da je povprečna temperatura najhladnejšega meseca manj kot –3 °C in najtoplejšega do zgornje gozdne meje več kot 10 °C. Gorsko podnebje v Sloveniji bi lahko označili tudi za zmerno gorsko (submontansko), saj je gorski svet manj masiven in nižji kot npr. v osrednjih Alpah, zato se ne uveljavljajo vsi višinski podnebno-vegetacijski pasovi značilni za Alpe. Manjka predvsem pravi snežni (nivalni) pas. Zgornja gozdna meja je ločnica podnebja višjega in nižjega gorskega sveta. Podnebje nižjega gorskega sveta imajo tudi nekatere gorske doline, kotline in visoko ležeče kraške kotanje, kjer so julijske temperature na ravni drugih v celinski Sloveniji, januarske pa so predvsem zaradi močnih temperaturnih obratov pod –3 °C. Za gorsko podnebje, zlasti v zahodnem delu Slovenije, je značilna najmanjša osončenost v Sloveniji (1600-1900 ur s soncem letno). Zaradi razvoja konvektivne oblačnosti so slabo osončena poletja, nasprotno pa imajo gorski vrhovi zelo sončne zime. Izstopata velika namočenost (od 1.700 do več kot 3.200 mm padavin letno; 1971-2000), ki se zmanjšuje proti vzhodu, in zmerno sredozemski padavinski režim, ki v smeri Pohorja prehaja v zmerno celinskega.

== Gospodarstvo == 
{{glavni|Gospodarstvo Slovenije}}
Slovenija je gospodarsko zelo razvita država. Je najbolj razvita [[tranzicijska država]] s staro rudarsko-industrijsko tradicijo ([[rudnik Idrija]]) in razvitimi storitvenimi dejavnostmi. [[Kmetijstvo in gozdarstvo Slovenije|Kmetijstvo]] je manjšega pomena, saj je obdelanih le 12 % površja in zaposluje le 4% prebivalstva. V turizmu so pomembna obmorska letovišča ([[Piran]], [[Portorož]], [[Izola]], [[Koper]], [[Ankaran]], [[Debeli rtič]]...), smučarska središča ([[Maribor]], [[Kranjska gora]], [[Vogel]], [[Kanin]], [[Rogla]]...) in toplice ([[Radenci]], [[Moravske Toplice]], [[Terme Čatež]], [[Terme Dobrna]], [[Lendava]], [[Maribor]], [[Ptuj]], [[Šmarješke Toplice]]...).

== Politika in uprava == 
{{glavni|Politika Slovenije}}
{{Več slik
| align = right
| direction = horizontal
| width = 
| image1 = Reuven_Rivlin_Meets_Borut_Pahor,_January_2020_(GPOHZA_1558)_(cropped).jpg
| width1 = 111
| alt1 = Borut Pahor
| caption1 = Predsednik Republike Slovenije [[Borut Pahor]]
| image2 = Robert Golob - 52114942369 (cropped).jpg
| width2 = 155
| alt2 = Robert Golob
| caption2 = Predsednik vlade Republike Slovenije [[Robert Golob]]
| total_width = 
| height 1 = 
}}
[[Vodja države]] je [[predsednik Slovenije|predsednik]], ki je izvoljen vsakih pet let. Nosilec izvršilne oblasti v Sloveniji je [[Vlada Republike Slovenije]], ki jo vodi [[predsednik vlade Slovenije|predsednik vlade]]. Poleg njega sestavljajo vlado še [[Minister|ministri]]. Predsednika vlade predlaga predsednik Republike Slovenije, z glasovanjem pa potrdi [[Državni zbor Republike Slovenije]], ki ga vodi [[predsednik Državnega zbora Republike Slovenije]].

Nepopolni dvodomni [[parlament Slovenije]] sestavljata državni zbor in [[državni svet Republike Slovenije]]. Državni zbor ima 90 sedežev, od tega po eno poslansko mesto pripada predstavnikoma [[Italijani|italijanske]] in [[Madžari|madžarske]] [[narodnostna manjšina|manjšine]]. Državni svet ima 40 sedežev, predstavljajo ga [[družba|družbene]], [[gospodarstvo|gospodarske]], strokovne in krajevno pomembne skupine. Državni svet nima funkcije drugega (zgornjega) doma parlamenta, saj mu ustava teh pristojnosti ne zagotavlja. Redne parlamentarne volitve so vsaka štiri leta, v državni svet pa vsakih pet let.

=== Upravna delitev === 
{{glavni|Upravna delitev Slovenije}}

[[Slika:Obcine Slovenija 2011 4col.svg|thumb|300px|Zemljevid [[Občine v Sloveniji|slovenskih občin]] od junija 2011 (212 občin)]]
[[Slika:Statistične_regije_Slovenije.png|thumb|300px|[[Statistične regije Slovenije]]]]
Slovenija nima regionalne ravni delitve, čeprav jo ustava predvideva. Edina oblika [[lokalna samouprava|lokalne samouprave]] so tako [[Občine v Sloveniji|občine]] z razmeroma širokimi javnimi pooblastili, katerih glavne vloge so zagotavljanje predšolske vzgoje in primarne zdravstvene oskrbe, zagotavljanje ključnih javnih služb (vključno z [[Javni prevoz|javnim prevozom]] in [[knjižnica|knjižničnimi]] storitvami) in prostorsko načrtovanje.&lt;ref name=&quot;OECD regional&quot;&gt;{{navedi knjigo| title=OECD Territorial Reviews: Slovenia 2011 |year=2011 |publisher=OECD Publishing |isbn=9789264120587}}&lt;/ref&gt; Slovenija je upravno razdeljena na 212 občin, med katerimi jih ima 11 status [[mestna občina|mestne občine]].&lt;ref name=&quot;MMC obcine&quot;&gt;{{navedi novice| url=http://www.rtvslo.si/mmc-priporoca/vlada-bi-ukinjala-obcine-obcinska-zdruzenja-pol-slovenije-bo-pokonci/310104 |title=Vlada bi ukinjala občine. Občinska združenja: Pol Slovenije bo pokonci. |work=[[MMC RTV-SLO]] |date=1.6.2013 |accessdate=30.8.2014}}&lt;/ref&gt; Po mednarodnih primerjavah je lokalna samouprava zelo razdrobljena, kar se je v letih od osamosvojitve samo stopnjevalo, kljub zakonskim omejitvam ustanavljanja občin.&lt;ref name=&quot;OECD regional&quot;/&gt; Občasnim vladnim predlogom o zmanjševanju števila občin navkljub se to še ni zgodilo in več kot polovica slovenskih občin ima zdaj manj kot 5000 prebivalcev.&lt;ref name=&quot;MMC obcine&quot;/&gt;

Poleg različnih neformalnih delitev na [[Pokrajine v Sloveniji|pokrajine]] obstaja [[Statistične regije Slovenije|12 statističnih regij]] po standardni shemi klasifikacije statističnih teritorialnih enot v Evropski Uniji (NUTS-3):&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=http://www.stat.si/tema_splosno_upravno_nuts.asp |title=Klasifikacija statističnih teritorialnih enot v Evropski Uniji – NUTS |publisher=Statistični urad RS |accessdate=30.8.2014}}&lt;/ref&gt;

# [[Pomurska regija]]
# [[Podravska regija]]
# [[Koroška regija]]
# [[Savinjska regija]]
# [[Zasavska regija]]
# [[Posavska regija]]
# [[Jugovzhodna Slovenija]]
# [[Osrednjeslovenska regija]]
# [[Gorenjska regija]]
# [[Primorsko-notranjska regija]]
# [[Goriška regija]]
# [[Obalno-kraška regija]]

Statistične regije, ki so združene v dve kohezijski regiji – [[Zahodna Slovenija|Zahodna]] in [[Vzhodna Slovenija]] (NUTS-2), nimajo administrativne funkcije. Tudi kohezijski regiji obstajata zgolj v namen uveljavljanja [[Kohezijska politika EU v Sloveniji|evropske regionalne politike]].&lt;ref name=&quot;OECD regional&quot;/&gt;

== Demografija == 
{{Glavni|Demografija Slovenije}}{{bar box
|width = 300px
|float = right
|title = Etnične skupine v Sloveniji&lt;br/&gt;(leta 2002)
|titlebar = #ddd
|bars =
{{bar percent|Slovenci|teal|83.06}}
{{bar percent|Srbi|teal|1.98}}
{{bar percent|Hrvati|teal|1.81}}
{{bar percent|Bošnjaki|teal|1.10}}
{{bar percent|ostali|teal|4.85}}
{{bar percent|neznano|gray|8.9}}
|caption =
}}
Po podatkih popisa prebivalstva leta 2002 je bilo med prebivalci Republike Slovenije 83,06 % Slovencev, od drugih [[Etnična skupina|etničnih skupin]] pa je bilo več kot 1 % še [[Srbi|Srbov]], [[Hrvati|Hrvatov]] in [[Bošnjaki|Bošnjakov]].&lt;ref&gt;Dolenc D. s sod. [http://www.stat.si/Popis2002/gradivo/si-92.pdf Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj, Slovenija, 31. marca 2002] (PDF). Statistični urad Republike Slovenije.&lt;/ref&gt; [[Avstrijci]], [[Čehi]], [[Nemci]], [[Poljaki]] in [[Rusi]] so predstavljali manj kot 0,1 % prebivalstva; pri 8,90 % populacije pa je bil podatek neznan ali pa niso želeli odgovoriti.

Pričakovana [[življenjska doba]] je bila leta 2005 74 let za [[moški|moške]] in 82 za [[ženska|ženske]].

Za državo je značilna razpršena poselitev z množico majhnih naselij in razmeroma nizko gostoto prebivalstva, s približno 103 prebivalci na [[kvadratni kilometer|km²]] je med redkeje naseljenimi evropskimi državami.&lt;ref name=&quot;poselitevStat&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.stat.si/obcine/sl/Theme/Index/PrebivalstvoGostota |title=Kako je država poseljena? |publisher=Statistični urad Republike Slovenije |accessdate=2022-02-12}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;SOER&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.arso.gov.si/soer/povr%c5%a1je.html |title=Površje |work=Poročilo o stanju okolja v Evropi 2010 - prispevki Slovenije |publisher=Agencija RS za okolje |accessdate=2022-02-12}}&lt;/ref&gt; Pri tem je poselitev skoncentrirana v ravnih nižinskih predelih, deli države z bolj razgibanim površjem pa so redko naseljeni; tako ima najgosteje naseljena občina, [[Mestna občina Ljubljana]] v [[Ljubljanska kotlina|Ljubljanski kotlini]], več kot 1000 prebivalcev na km², najredkeje naseljene občine v goratem svetu severozahodne in severne Slovenije pa 10 prebivalcev na km² ali manj.&lt;ref name=&quot;poselitevStat&quot;/&gt; Tako na 20 % površja države živi 60 % vsega prebivalstva, celokupno pa skoraj natanko polovica v urbanih in polovica v ruralnih območjih.&lt;ref name=&quot;SOER&quot;/&gt;

[[Uradni jezik]] je [[slovenščina]]. Na območjih občin, v katerih živita italijanska ali madžarska narodna skupnost (ob [[Državna meja|meji]] z [[Italija|Italijo]] in [[Madžarska|Madžarsko]]), je uradni jezik tudi [[italijanščina]] oz. [[madžarščina]]. [[Kočevarščina|Kočevarščino]], nekoč prevladujoči jezik oziroma [[nemščina|nemško]] narečje na Kočevskem, govori le še malo ljudi, zaradi česar ga [[UNESCO]] opredeljuje kot »kritično ogrožen jezik« (''critically endangered language'').&lt;ref name=&quot;norwaysi-sl&quot;&gt;[http://www.norway.si/News_and_events/Slovensko/Kultura/granish/ Norway.si: Kočevarščina – jezik manjšine v Sloveniji]&lt;/ref&gt;

=== Naselja === 
{{Glej tudi|Seznam naselij v Sloveniji|Seznam mest v Sloveniji}}
Struktura naselij v Sloveniji je izrazito neenakomerna, z nekaj večjimi urbanimi središči in množico majhnih naselij. V zadnjih desetletjih se povečuje razpršena gradnja na obrobjih naselij, občutno se večajo tudi naselja v okolici največjih mest in ob obalnem pasu, kar predstavlja pomemben vidik obremenjevanja okolja.&lt;ref name=&quot;SOER&quot;/&gt; V začetku leta 2019 je državni Register prostorskih enot beležil 6035 samostojnih naselij.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.stat.si/StatWeb/news/Index/7910 |title=12 statističnih regij, 212 občin, 6.035 naselij |publisher=Statistični urad Republike Slovenije |date=2019-01-24 |accessdate=2022-02-12}}&lt;/ref&gt; [[Mesto|Mesta]] so po evropskih merilih majhna do srednje velika; uradno ima ta status 69 naselij, pri čemer pa sta po kriterijih evropskega statističnega urada v državi le dve pravi mesti, [[Ljubljana]] kot srednje veliko in [[Maribor]] kot majhno mesto.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.gov.si/teme/mesta-in-urbana-obmocja-v-sloveniji/ |title=
Mesta in urbana območja v Sloveniji |publisher=Ministrstvo RS za okolje in prostor |date=2021-10-08 |accessdate=2022-02-12}}&lt;/ref&gt;

{| class=&quot;navbox&quot; style=&quot;width: 97%&quot;
!colspan=&quot;10&quot; style=&quot;padding:0.3em 0; line-height:1.4em; &quot;| Največja mesta v Sloveniji po številu prebivalcev
|-
! #
! Ime mesta
! Regija
! Št. prebivalcev
! 
 
|-
| align=center style=&quot;background:#f0f0f0;&quot; | 1 ||align=left | '''[[Ljubljana]]''' || align=&quot;left&quot; | Osrednjeslovenska || 258.873
| rowspan=11 style=&quot;text-align: center&quot; | [[Slika:View of Celje (28189851435) (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|135x135_pik]]&lt;br /&gt;[[Celje]]&lt;br /&gt;
[[File:Kranj 19.jpg|border|135px|Kranj]]&lt;br /&gt;[[Kranj]]
|-
| align=center style=&quot;background:#f0f0f0;&quot; | 2 ||align=left | '''[[Maribor]]''' || align=&quot;left&quot; | Podravska ||  94.809
|-
| align=&quot;center&quot; style=&quot;background:#f0f0f0;&quot; | 3 || align=&quot;left&quot; | '''[[Kranj]]'''|| align=&quot;left&quot; | Gorenjska || 37.941
|-
| align=&quot;center&quot; style=&quot;background:#f0f0f0;&quot; | 4 || align=&quot;left&quot; | '''[[Celje]]'''|| align=&quot;left&quot; | Savinjska || 37.872
|-
| align=center style=&quot;background:#f0f0f0;&quot; | 5 ||align=left | '''[[Velenje]]''' || align=&quot;left&quot; | Savinjska || 25.456
|-
| align=center style=&quot;background:#f0f0f0;&quot; | 6 ||align=left | '''[[Koper|Koper/Capodistria]]''' || align=&quot;left&quot; | Obalno-kraška || 24.996
|-
| align=center style=&quot;background:#f0f0f0;&quot; | 7 ||align=left | '''[[Novo mesto]]''' || align=&quot;left&quot; | Jugovzhodna Slovenija || 23.415
|-
| align=center style=&quot;background:#f0f0f0;&quot; | 8 ||align=left | '''[[Ptuj]]''' || align=&quot;left&quot; | Podravska || 18.164
|-
| align=center style=&quot;background:#f0f0f0;&quot; | 9 ||align=left | '''[[Trbovlje]]''' || align=&quot;left&quot; | Zasavska || 14.977
|-
| align=center style=&quot;background:#f0f0f0;&quot; | 10 ||align=left | '''[[Kamnik]]''' || align=&quot;left&quot; | Osrednjeslovenska || 13.608
|-
|}

== Kultura == 
{{glavni|Kultura Slovenije}}
=== Književnost === 
{{glavni|Slovenska književnost}}
{{Več slik
 | align     = right
 | direction = horizontal
 | width     = 
 | image1    = Primoz-Trubar.jpg
 | width1    = 120
 | alt1      = Primož Trubar
 | caption1  = [[Primož Trubar]]
 | image2    = Valentin Vodnik 1879 Eigner.png
 | width2    = 150
 | alt2      = Valentin Vodnik
 | caption2  = [[Valentin Vodnik]]
 | image3    = Prešern-Goldenstein.jpg
 | width3    = 125
 | alt3      = Valentin Vodnik
 | caption3  = [[France Prešeren]] 
}}
Najstarejši še danes ohranjeni zapis v [[Slovenščina|slovenščini]] in v kateremkoli [[Slovanski jeziki|slovanskem jeziku]] so [[brižinski spomeniki]], nastali okoli leta 1000. 

Leta 1550 je [[Primož Trubar]] na Nemškem izdelal prvi slovenski knjigi [[Katekizem]] in [[Abecednik]]. Slovenski jezik je bil tako prvič zapisan v knjigi. Leta 1584 je [[Jurij Dalmatin]] prevedel v slovenščino tudi biblijo, [[Adam Bohorič]] pa je napisal prvo slovnico slovenskega jezika.

Na začetku 19. stoletja je prvo slovnico v slovenščini napisal pesnik [[Valentin Vodnik]]; ta je izdajal tudi prvi slovenski časopis [[Lublanske novice]]. Jezik tega obdobja je leta 1809 opisal tudi [[Jernej Kopitar]]. Sredi 19. stoletja so Slovenci začeli pisati v gajici (Prešernove Poezije so leta 1847 izšle v gajici), spremenile pa so se tudi nekatere oblike besed. Sredi sedemdesetih je [[Stanislav Škrabec]] postavil še pravila knjižne izreke, ki so v veljavi še danes. Konec 19. stoletja je izšel nemško-slovenski slovar Maksa Pleteršnika, leta 1899 pa še ''[[Slovenski pravopis]]''.

=== Odrska umetnost === 
==== Operne in baletne hiše ==== 
{{glavni|Slovenska opera}}
Opera se začne na slovenskem področju uveljavljati v drugi polovici 18. stoletja. Za prvo slovensko opero velja opera [[Belin (opera)|''Belin'']] skladatelja Jakoba Zupana in libretista [[Anton Feliks Dev|Feliksa Deva]]. Prva slovenska operna hiša je bila zgrajena kot Deželno gledališče, leta 1882 v Ljubljani. Sprva sta v stavbi delovala tako slovenski kot nemški ansambel. Slednji se je čez leta preselil v lastno stavbo, v današnjo SNG Dramo Ljubljana. Še ena od dveh opernih hiš deluje v Mariboru. Danes [[Slovensko narodno gledališče Opera in balet Ljubljana|SNG Opera in balet Ljubljana]] združuje tako operni kot baletni ansambel. [[Slovensko narodno gledališče Maribor]], s sektorjem Opera in balet deluje od leta 1919.
{{gallery
|FILE:Ljubljanska_Opera_2.jpg|Pročelje ljubljanske Opere.
|FILE:SNG_Maribor_-_Slovene_National_Theatre_Maribor.jpg|Stavba [[SNG Maribor]]}}

==== Dramska umetnost ==== 
{{glavni|Seznam slovenskih gledališč}}

Prva gledališka organizacija na Slovenskem je bila Dramatično društvo.{{cn}} Delovalo je med letoma 1867 in 1920, prizadevalo pa si je za profesionalizacijo slovenskega gledališča. Naslednik društva je SNG Drama Ljubljana, ki v deluje stavbi ljubljanske drame. Leta 1919 je bilo v Mariboru ustanovljeno [[Slovensko narodno gledališče Maribor]], katere sektor je tudi Drama. V Sloveniji sicer deluje šest profesionalnih dramskih gledališč, to so poleg ljubljanske in mariborske Drame še [[Slovensko ljudsko gledališče Celje]], [[Mestno gledališče ljubljansko|Mestno gledališče Ljubljansko]], [[Prešernovo gledališče Kranj]], [[Slovensko mladinsko gledališče]], [[SNG Nova Gorica|Slovensko narodno gledališče Nova Gorica]] ter [[Gledališče Koper|Gledališče Koper]]. Še eno slovensko profesionalno gledališče deluje v zamejstvu, to je [[Slovensko stalno gledališče, Trst|Slovensko stalno gledališče Trst]]. Osrednji gledališki dogodek v Sloveniji je [[Borštnikovo srečanje|Festival Borštnikovo srečanje]], ki vsako leto oktobra poteka v Mariboru. 

Na področju dramskega ustvarjanja v Sloveniji izobražujejo tri umetniške gimnazije (Ljubljana, Nova Gorica, Ljutomer) ter [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|Akademija za gledališče, radio, film in televizijo]], ki je članica [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]].

Močno je razvejana tudi amatersko gledališko ustvarjanje.
{{gallery
|Slika:Lublana_143.jpg|Ljubljanska drama
|Slika:SLG_Celje_(Slovensko_ljudsko_gledališče_Celje.jpg|Stavba Slovenskega ljudskega gledališča Celje
|Slika:FestivalnaDvorana-Ljubljana,_maja_2006.JPG|[[Slovensko mladinsko gledališče]]
}}

==== Lutkovna gledališča ==== 
Slovenija razpolaga z dvema profesionalnima lutkovnima gledališčema; to sta [[Lutkovno gledališče Ljubljana]] in [[Lutkovno gledališče Maribor]].{{gallery
|Slika:Laibach_(14078926484).jpg|LG Ljubljana
|Slika:Minorite_Monastery_of_Maribor_24.JPG|LG Maribor}}

=== Prazniki in dela prosti dnevi === 
{{glavni|Državni prazniki v Sloveniji}}
''Zakon o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji'' določa naslednje praznike in dela proste dneve:&lt;ref&gt;[http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2005112&amp;stevilka=4916 Zakon o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji]. (Uradni list RS/I, št. 26-1091/1991)&lt;/ref&gt;

[[Slika:Day of the Dead at Žale 2012.jpg|thumb|right|250px|[[Žale, Ljubljana|Ljubljanske Žale]] ob [[dan spomina na mrtve|dnevu spomina na mrtve]] leta 2012]]
; Prazniki
* [[1. januar|1. in 2. januar]] – ''[[novo leto]]''
* [[8. februar]] – ''[[Prešernov dan]], [[slovenski kulturni praznik]]''
* [[27. april]] – ''[[dan upora proti okupatorju]]''
* [[1. maj|1.]] in [[2. maj]] – ''[[praznik dela]]''
* [[25. junij]] – ''[[dan državnosti]]''
* [[17. avgust]] – ''[[združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom po prvi svetovni vojni]]'' (ni dela prost dan)
* [[15. september]] – ''[[dan vrnitve Primorske k matični domovini]]'' (ni dela prost dan)
* [[23. september]] - ''[[dan slovenskega športa]]'' (ni dela prost dan)
* [[25. oktober]] - ''[[dan suverenosti]]'' (ni dela prost dan)
* [[1. november]] – ''[[dan spomina na mrtve]]''
* [[23. november]] – ''[[dan Rudolfa Maistra]]'' (ni dela prost dan)
* [[26. december]] – ''[[dan samostojnosti in enotnosti]]''

; Dela prosti dnevi

* [[nedelja]] po prvem pomladanskem ščipu – ''[[velikonočna nedelja]] in [[velikonočni ponedeljek|ponedeljek]], [[velika noč]]''
* ''binkoštna nedelja, [[binkošti]]'' (nedelja 49 dni po veliki noči)
* [[15. avgust]] – ''[[Marijino vnebovzetje]]''
* [[31. oktober]] – ''[[dan reformacije]]''
* [[25. december]] – ''[[božič]]''

== Viri == 
{{opombe|2}}

== Glej tudi == 
* [[Zgodovina Slovenije]]
* [[slovenska književnost]]
* [[Slovenska vojska]]
* [[Slovenska osamosvojitvena vojna]]
* [[zavarovana območja Slovenije]]

== Zunanje povezave == 
{{zbirka in kategorija|Slovenija|Slovenia}}
{{Wikipotovanje|Slovenia}}
{{Wikislovar}}
* [http://www.slovenia.info Uradni slovenski turistični portal Slovenia.info]
* [http://www.vlada.si/si/o_sloveniji/ Vlada Republike Slovenije - predstavitev Slovenije]
* [http://www.dvajset.si/ 20 let samostojnosti Republike Slovenije]
* [http://zemljevid.najdi.si/ Interaktivni zemljevid Slovenije]
* [http://www.islovenija.si/ GIS portal Slovenije]
* [http://www.dedi.si/ DEDI]
* [http://eventregistry.org/concept/Slovenia Spremljanje globalnih novic o Sloveniji v živo]

{{Slovenija}}
{{Evropa}}
{{OVSE}}
{{Članice EU in kandidatke}}
{{NATO}}

[[Kategorija:Liberalne demokracije]]
[[Kategorija:Evropske države]]
[[Kategorija:Ustanovitve leta 1991]]
[[Kategorija:Slovenija| ]]
[[Kategorija:Statistične regije NUTS 1]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>1wttyx9sx9ujqv9g4p8unltyyj3fgi5</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5726976</id>
      <parentid>5726971</parentid>
      <timestamp>2022-08-03T11:18:36Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>AlbaPodpora</username>
        <id>213729</id>
      </contributor>
      <comment>Test edit from WikiClientLibrary.</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1004" xml:space="preserve">
= Draža_vas = 
{{Infopolje Naselje v Sloveniji 
|geopedia=#L410_T13_F10134242_b4
| latd = 46 |latm = 19 |lats = 34.08 |latNS = N
| longd = 15 |longm = 28 |longs = 44.78 |longEW = E
|najdisi=Draža+vas
|nadmorska=283,9
|povrsina=2,45
|prebivalstvo=550
|prebivalstvo_od=2020
|prebivalstvo_footnotes=&lt;ref&gt;{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}&lt;/ref&gt;
|postna=3215
|posta=Loče pri Poljčanah
|obcina=Slovenske Konjice
|pokrajina=Štajerska (pokrajina)|Štajerska
|regija=Savinjska regija
}}

'''Draža vas''' je [[naselje]] v [[občina Slovenske Konjice|Občini Slovenske Konjice]].

== Glej tudi == 
* [[Črna prst]] - gora v Sloveniji

{{razločitev}}
== Viri == 
* Badovinac, Bogdan; Kladnik, Drago ''Savinjsko, Celje, Velenje A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka'' Pomurska založba, Murska Sobota, 1997 {{COBISS|ID=41370113}}

== Glej tudi == 
*[[Seznam naselij v Sloveniji]]

{{Slovenske Konjice}}
{{SloNaselje-stub}}

[[Kategorija:Naselja Občine Slovenske Konjice]]</text>
      <sha1>a581ocp01v80eg2etynqazj60of119d</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Wikipedija:Soglasje</title>
    <ns>4</ns>
    <id>99932</id>
    <revision>
      <id>5726822</id>
      <parentid>5261596</parentid>
      <timestamp>2022-08-02T21:42:46Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>MZaplotnik</username>
        <id>13263</id>
      </contributor>
      <comment>/* Soglasje in velika večina */ pnp</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6138" xml:space="preserve">{{smernica|WP:SOG}}

Wikipedija deluje na načelu iskanja [[soglasje|soglasja]] skozi vljuden pogovor in [[Wikipedija:Pogajanje|pogajanje]]. Kadar ugotovimo, da določeno soglasje dosežemo pogosto, ga zapišemo kot [[Wikipedija:Pravila in smernice|smernico]], s čimer se izognemo, da bi o istih načelih razpravljali vedno znova in znova.

Soglasje navadno dosežemo s pogovorom na pogovornih straneh. Kadar pri tem soglasja ne dosežemo, si lahko pomagamo tudi s postopki [[Wikipedija:Reševanje nesoglasij|reševanja nesoglasij]].

== Razumno oblikovanje soglasja ==
Iskanje soglasja je mogoče le med razumnimi [[Wikipedija:Pravila urejanja|urejevalci]], ki si [[Wikipedija:Predpostavi dobronamernost|dobronamerno]] prizadevajo, da bi točno in primerno opisali vse različne poglede na predmet. Nekatera dejanja se obravnavajo kot »kršitev soglasja«. Taka je na primer vstavitev nepomembnega podatka v članek kljub nasprotovanju številnih sodelavcev.

Razumno stališče je težko natančno opredeliti. V razumnost svojega mnenja verjame skoraj vsakdo. Le dobri urejevalci dopuščajo, da so lahko razumna tudi stališča, ki nasprotujejo njihovemu mnenju. Nikakor pa običaj iskanja soglasja ne opravičuje trmastega vztrajanja na nenavadnem stališču brez pripravljenosti dobronamerno premisliti o pogledih drugih urejevalcev. Nesprejemljiva je tudi pristranskost v urejanju, četudi bi tisti, ki ureja pristransko, trdil, da ravna v dobri veri ali v skladu s [[Wikipedija:Nepristranskost|pravilom nepristranskosti]] ali oboje. Vemdar pa ne pozabimo, da je lahko tudi urejanje, ki se zdi očitno pristransko, še vedno dobronameren poskus izboljšanja članka. Na začetku nesoglasja je vselej dobro [[WP:PDN|predpostaviti dobronamernost]] in ostati [[WP:VLJUD|vljuden]], saj se mu s tem lahko izognemo ali pa to uporabimo pri kasnejšem oblikovanju soglasja in članka.

== Soglasje in druga pravila ==   
Iskanje soglasja naj bo vedno v okviru osnovnih pravil in načel Wikipedije - posebno [[WP:NS|nepristranskosti]]. Včasih lahko skupina urejevalcev z vztrajnostjo, številom in organiziranostjo premaga dobronamerne urejevalce in doseže podporo redakciji članka, ki je pravzaprav netočna, klevetniška ali pristranska - na primer daje določenemu stališču neutemeljeno težo. Tedaj ne gre za soglasje.   

S tem se lahko najbolje spoprimemo tako, da usmerimo pozornost drugih urejevalcev na to z enim izmed postopkov [[Wikipedija:Reševanje nesoglasij|reševanja nesoglasij]], kot je na primer prošnja za [[Wikipedija:Tretje mnenje|tretje mnenje]], [[WP:PZK|prošnja za komentar]] (vprašljivega članka) in [[Wikipedija:Posredništvo|prošnja za posredništvo]]. S povečanjem števila sodelujočih lahko preprečimo, da bi nekaj entuziastov forsiralo neželeno različico. Kadar gre za majhno skupino sodelavcev z mnenjem, da večina njihove podatke in stališče zanemarja, naj premislijo, ali se morda ne motijo.

== Soglasje in velika večina ==
Čeprav sta za iskanje soglasja najpomembnejša izčrpen pogovor in obravnava vseh posameznih vidikov, je pogosto težko najti zaključek, ki bi ustrezal vsem razpravljalcem. V primerih, kot so npr. [[Wikipedija:Prošnje za administratorstvo|prošnje za administratorstvo]], [[Wikipedija:Predlogi za brisanje|predlogi za brisanje]] ali [[Wikipedija:Želene prestavitve|želene prestavitve]], postane iskanje soglasja zaradi velikega števila sodelavcev in razprav težko. Čeprav je še vedno najbolj priporočljiva metoda, pa nekateri sodelavci kot eno izmed opredelitev razumejo tudi [[velika večina|veliko večino]]. To razumevanje ponazarja naslednji opis soglasja (iz [http://mail.wikipedia.org/pipermail/wikien-l/2005-July/026513.html dopisnega seznama angleške Wikipedije]):

&lt;blockquote&gt;
Pravzaprav je precej dobra ponazoritev, za kaj gre pri tem, običajni način delovanja Wikipedije: mešanica tistih, ki se bolj ali manj strinjajo, nekaterih, ki se ne strinjajo popolnoma, vendar vseeno pristajajo na stališče, tisti, ki se ne strinjajo, vendar se jim vprašanje ne zdi pomembno, urejevalci, ki so zelo proti, vendar pogled upoštevajo, ker gre za pogled večine občestva, nekateri glasno nasprotujoči sodelavci in tisti, ki delujejo ''zunaj zakona''. Ali imate soglasje, če že ne enoglasje, boste ugotovili, ko boste poskusili graditi na njem.
&lt;/blockquote&gt;

Težko je opredeliti, natančno kolikšna naj bi bila »velika večina«. Števila, ki se omenjajo in so sporna, so od 60% do čez 80%, odvisno od pomembnosti končne odločitve. Pomembnejši postopki imajo višji prag. Poleg tega [[Wikipedia:Namesto glasovanja se rajši pogovorite|Wikipedija ni večinski sistem]], zato naj bi štetje glasov nikoli ne bilo ključni del odločanja. Kadar uporabimo glasovanje z veliko večino, naj bo le postopek preverjanja in ne iskanja soglasja. Končna odločitev je najboljša presoja posrednika, pogosto administratorja. Kadar se ta močno razlikuje od mnenja občestva, soglasje seveda ni bilo doseženo. 

Za podrobnejšo razpravo o številih glej strani [[Wikipedija:Želene prestavitve|želenih prestavitev]], [[Wikipedija:Predlogi za brisanje|predlogov za brisanje]] in [[Wikipedija:Prošnje za administratorstvo|prošenj za administratorstvo]]. Ta števila niso na noben način dokončna, ampak le statistični podatki o prejšnjih odločitvah. Za sodelavca, ki tolmači razpravo, niso zavezujoča, in ne smejo nikdar biti edini dejavnik pri odločanju. Pogovor ima vselej večji pomen kot statistični podatki. Za pravilno odločitev sta nujna presoja in preudarnost. 

Opomba: ob nesoglasjih se izraz ''soglasje'' pogosto uporablja za kar koli od ''resničnega soglasja'' do ''mojega stališča''. V [[Wikipedija:Urejevalske vojne|urejevalskih vojnah]] lahko neredko vidimo, kako obe strani zagotavljata, da predstavlja soglasje ravno njuna različica.

== Glej tudi ==

* [[soglasje]]
* [[odločanje s soglasjem]]
* [[skupinsko mišljenje]] ([[angleščina|angl.]] ''groupthink'')
* [[Wikipedija:Predlogi za izbrane članke]]
* [[Wikipedija:Velika večina]]


{{Pravila in smernice}}
[[Kategorija:Smernice Wikipedije|{{PAGENAME}}]]</text>
      <sha1>67cjf3vvf5gief06oq1bwwgjj79h78h</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>15. armadna skupina (ZDA/Združeno kraljestvo)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>102515</id>
    <revision>
      <id>5726859</id>
      <parentid>5571865</parentid>
      <timestamp>2022-08-03T03:14:00Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Radek</username>
        <id>89714</id>
      </contributor>
      <minor />
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2806" xml:space="preserve">:''Za druge [[15 (število)|15.]] [[armadna skupina|armadne skupine]] glejte [[15. armadna skupina]].''

{{Infopolje Vojaška enota
|unit_name=15. armadna skupina&lt;br /&gt;15th Army Group
|image=[[Slika:US 15th Army Group.png|200px|Grb brigadne skupine]]
|caption=Grb armadne skupine
|country=[[Združene države Amerike]]&lt;br /&gt;[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]
|allegiance=[[Kopenska vojska Združenih držav Amerike]]&lt;br /&gt;[[Britanska kopenska vojska]]
|type=[[Štabne enote|Štabna enota]]
|branch=[[Kopenska vojska]]
|dates=[[1943]] - [[1945]]
|specialization=[[Pehotno bojevanje]]
|command_structure=
|size=[[Armadna skupina]]
|current_commander=
|garrison=
|ceremonial_chief=
|nickname=
|motto=
|colors=
|march=
|mascot=
|battles=[[Zavezniška invazija na Sicilijo]]&lt;br /&gt;[[Italijanska fronta (druga svetovna vojna)|Italijanska fronta]]
|notable_commanders=[[Feldmaršal]] [[Harold Alexander]]&lt;br /&gt;[[Generalporočnik (ZDA)|Generalporočnik]] [[Mark Wayne Clark]]
|anniversaries=
|decorations=
|battle_honours=
|patron=
|colonel_of_the_regiment=
|colonel_in_chief=
&lt;!-- Insignia --&gt;
|identification_symbol=
|identification_symbol_label=
|identification_symbol_2=
|identification_symbol_2_label=
|}}

'''15. armadna skupina''' (izvirno [[angleščina|angleško]] ''15th Army Group'') je bila dvonarodna [[armadna skupina]] v sestavi [[Kopenska vojska Združenih držav Amerike|Kopenske vojske Združenih držav Amerike]] in [[Britanska kopenska vojska|Britanske kopenske vojske]] med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]].

== Zgodovina ==
[[Armadna skupina]] je bila ustanovljena leta [[1943]] v [[Alžir]]u z namenom koordinacije [[oborožene sile|sil]] za izvedbo operacije Husky.

Po uspešno izvedenem [[izkrcanje|izkrcanju]] se je celotno vojno bojevala na področju [[Italija|Italije]], maja [[1945]] pa je prodrla tudi v [[Avstrija|Avstrijo]].

== Organizacija ==
{{Razširi razdelek}}
=== Stalne enote ===
=== Dodeljene enote ===
* [[7. armada (ZDA)|7. armada]]
* [[Osma armada (Združeno kraljestvo)|8. armada]]

== Poveljstvo ==
* Feldmaršal Harold Alexander: 1943 - december 1944
* Generalporočnik Mark Wayne Clark: december 1944 - 1945

== Viri in opombe ==
{{opombe}}

== Glej tudi ==
{{Portal-Vojaštvo}}
* [[seznam armadnih skupin]]
:* [[seznam armadnih skupin Kopenske vojske ZDA]]
:* [[seznam armadnih skupin druge svetovne vojne]]

== Zunanje povezave ==
- v [[angleščina|angleščini]]:
* [http://www.globalsecurity.org/military/agency/army/15ag.htm Global Security - 15th Army Group]

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Armadne skupine druge svetovne vojne|0015]]
[[Kategorija:Armadne skupine Kopenske vojske ZDA|0015]]
[[Kategorija:Vojaške enote, ustanovljene leta 1943]]
[[Kategorija:Vojaške enote, ukinjene leta 1945]]</text>
      <sha1>nbrr5pra0svqqd16xbu5ya1islrrh48</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam rimskokatoliških samostanov v Sloveniji</title>
    <ns>0</ns>
    <id>104806</id>
    <revision>
      <id>5726922</id>
      <parentid>5540553</parentid>
      <timestamp>2022-08-03T08:25:19Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>777sms</username>
        <id>49712</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>([[c:GR|GR]]) [[c:COM:FR|File renamed]]: [[File:Portorož, Slovenia - panoramio.jpg]] → [[File:Cerkev sv. Bernardina, Portorož, Slovenia - panoramio.jpg]] [[c:COM:FR#FR2|Criterion 2]] (meaningless or ambiguous name) · Also to pave the way for future undeletion of a file of the same name deleted at [[c:Commons:Deletion requests/File:Portorož, Slovenia - panoramio.jpg]], a Slovenian FOP-related deletion request</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="29885" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliških]] [[samostan]]ov v [[Slovenija|Sloveniji]]''' vsebuje delujoče in ukinjene samostane. Slednji so v tabelah obarvani s sivo barvo. Razvrščeni so po abecedi, najprej delujoči, potem ukinjeni.

== Moški samostani ==

=== Avguštinci ===

{| class=&quot;wikitable sortable&quot; width=45%
! #
! Slika
! Samostan
! Delovanje
|- style=&quot;background-color: lightgrey;&quot;
| 1.
| [[Slika:Ajdovščina z bolnišnico in samostanom avguštincev po potresu.jpg|center|150px]]
| [[Avguštinski samostan Ajdovščina|Ajdovščina]]
| 
|- style=&quot;background-color: lightgrey;&quot;
| 2.
| [[Slika:Ljubljana - samostan bosonogih avguštincev (18. st.).jpg|center|150px]]
| [[Avguštinski samostan Ljubljana|Ljubljana]]
| 1647–1784
|- style=&quot;background-color: lightgrey;&quot;
| 3.
| [[Slika:2016 Holy Trinity Church, Sveta Trojica v Slovenskih Goricah.JPG|center|150px]]
| [[Frančiškanski samostan Sveta Trojica v Slovenskih goricah|Sveta Trojica v Slovenskih goricah]]
| ?–1811
|}

=== Benediktinci ===

{| class=&quot;wikitable sortable&quot; width=45%
! #
! Slika
! Samostan
! Delovanje
|-
| 1.
| 
| [[Benediktinski samostan Limbuš|Limbuš]]
| 
|- style=&quot;background-color: lightgrey;&quot;
| 2.
| [[Slika:Postcard of Ankaran 1925.jpg|center|150px]]
| [[Benediktinski samostan Ankaran|Ankaran]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;(po nekaterih virih kamaldolenski samostan)&lt;/small&gt;
| 1070–?
|- style=&quot;background-color: lightgrey;&quot;
| 3.
| [[Slika:Gornji Grad (1).jpg|center|150px]]
| [[Benediktinski samostan Gornji Grad|Gornji Grad]]
| 1140–1473
|- style=&quot;background-color: lightgrey;&quot;
| 4.
| 
| [[Benediktinski samostan Izola|Izola]]
| 15. stol.–?
|- style=&quot;background-color: lightgrey;&quot;
| 5.
| 
| [[Benediktinski samostan Koper|Koper]]
| 12.–14. stol.
|- style=&quot;background-color: lightgrey;&quot;
| 6.
| [[Slika:Secovlje Slovenia - monastery 6.jpg|center|150px]]
| [[Benediktinski samostan Krog|Krog]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;([[Sečovlje]])&lt;/small&gt;
| 1841–1947
|- style=&quot;background-color: lightgrey;&quot;
| 7.
| 
| [[Benediktinski samostan Sermin|Sermin]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;([[Koper]])&lt;/small&gt;
| 1135–?
|- style=&quot;background-color: lightgrey;&quot;
| 8.
| 
| [[Benediktinski samostan Sv. Benedikt v Slovenskih goricah|Sv. Benedikt v Slovenskih goricah]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;([[Benedikt]])&lt;/small&gt;
| 
|- style=&quot;background-color: lightgrey;&quot;
| 9.
| 
| [[Benediktinski samostan Sv. Bas|Sv. Bas]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;([[Občina Piran]])&lt;/small&gt;
| okoli 1271–?
|- style=&quot;background-color: lightgrey;&quot;
| 10.
| 
| [[Benediktinski samostan Sv. Lovrenc|Sv. Lovrenc]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;([[Občina Piran]])&lt;/small&gt;
| ?–1300
|- style=&quot;background-color: lightgrey;&quot;
| 11.
| 
| [[Benediktinski samostan Šmarje|Šmarje]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;([[Šmarje, Koper|Šmarje]] pri Kopru)&lt;/small&gt;
| 1152–?
|- style=&quot;background-color: lightgrey;&quot;
| 12.
| 
| [[Benediktinski samostan Šentpeter na Krasu|Šentpeter na Krasu]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;([[Pivka]])&lt;/small&gt;
| 1102–1770
|}

=== Cistercijani ===

{| class=&quot;wikitable sortable&quot; width=45%
! #
! Slika
! Samostan
! Delovanje
|-
| 1.
| [[Slika:Stična view.jpg|center|150px]]
| [[Cistercijanski samostan Stična|Stična]]
| 1132–1784&lt;br&gt;1898–
|- style=&quot;background-color: lightgrey;&quot;
| 2.
| [[Slika:Kostanjevica (35) (3984338572).jpg|center|150px]]
| [[Cistercijanski samostan Kostanjevica na Krki|Kostanjevica na Krki]]
| 1234–1786
|- style=&quot;background-color: lightgrey;&quot;
| 3.
| [[Slika:Straža Mansion 02.jpg|center|150px]]
| [[Dvorec Straža|Straža]]
| 1249–1786
|}

=== Dominikanci ===

{| class=&quot;wikitable sortable&quot; width=45%
! #
! Slika
! Samostan
! Delovanje
|-
| 1.
| 
| [[Dominikanski samostan Petrovče|Petrovče]]
| 
|-
| 2.
| 
| [[Dominikanski samostan Žalec|Žalec]]
| 
|- style=&quot;background-color: lightgrey;&quot;
| 3.
| 
| [[Dominikanski samostan Koper|Koper]]
| med 1220 in 1224–1806
|- style=&quot;background-color: lightgrey;&quot;
| 4.
| [[Slika:Vischer - Topographia Ducatus Stiria - 277 Neukloster bei Franz - Novi kloster.jpg|center|150px]]
| [[Novi Klošter]]
| 1453–1787
|- style=&quot;background-color: lightgrey;&quot;
| 5.
| [[Slika:Postcard of Ptuj (29).jpg|center|150px]]
| [[Dominikanski samostan Ptuj|Ptuj]]
| ?–1786
|}

=== Frančiškani ===

{| class=&quot;wikitable sortable&quot; width=45%
! #
! Slika
! Samostan
! Delovanje
|-
| 1.
| [[Slika:Basilica Brezje.jpg|center|150px]]
| [[Frančiškanski samostan Brezje|Brezje]]
| 1898–
|-
| 2.
| [[Slika:FranciscanMonastery-Kamnik-Slovenia.JPG|center|150px]]
| [[Frančiškanski samostan Kamnik|Kamnik]]
| 1493–1683&lt;br&gt;1727–
|-
| 3.
| [[Slika:Koper (40).jpg|center|100px]]
| [[Frančiškanski samostan Koper|Koper]]
| 1264–
|-
| 4.
| [[Slika:Kostanjevica Monastery.JPG|center|150px]]
| [[Frančiškanski samostan Kostanjevica pri Novi Gorici|Kostanjevica pri Novi Gorici]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;([[Nova Gorica]])&lt;/small&gt;
| 1811–
|-
| 5.
| 
| [[Frančiškanski samostan Ljubljana - Bežigrad|Ljubljana - Bežigrad]]
| 
|-
| 6.
| [[Slika:LjubljanaFranciscanFotoThalerTamas1.jpg|center|150px]]
| [[Frančiškanski samostan Ljubljana - Center|Ljubljana - Center]]
| 1784–
|-
| 7.
| 
| [[Frančiškanski samostan Šiška|Ljubljana - Šiška]]
| 
|-
| 8.
| 
| [[Frančiškanski samostan Ljubljana - Vič|Ljubljana - Vič]]
| 1908–
|-
| 9.
| [[Slika:Maribor (41) (5477145818).jpg|center|150px]]
| [[Frančiškanski samostan Maribor|Maribor]]
| 1951–
|-
| 10.
| [[Slika:Radovljica Mošnje basilica Saint Andrew 28082012 665.jpg|center|150px]]
| [[Frančiškanski samostan Mošnje|Mošnje]]
| 
|-
| 11.
| [[Slika:Franciscan Monastery (Nazarje) 02.jpg|center|150px]]
| [[Frančiškanski samostan Nazarje|Nazarje]]
| 1632
|-
| 12.
| [[Slika:Frančiškanski_samostan,_Novo_mesto_1.jpg|center|150px]]
| [[Frančiškanski samostan Novo mesto|Novo mesto]]
| 1469
|-
| 13.
| [[Slika:NovaStifta4.JPG|center|150px]]
| [[Frančiškanski samostan Nova Štifta|Nova Štifta]]
| 1914–
|-
| 14.
| [[Slika:Sveta Gora Slovenia - monastery.jpg|center|150px]]
| [[Frančiškanski samostan Sveta Gora|Sveta Gora]]
| 1565–?&lt;br&gt;1900–?&lt;br&gt;1924–
|-
| 15.
| [[Slika:2016 Holy Trinity Church, Sveta Trojica v Slovenskih Goricah.JPG|center|150px]]
| [[Frančiškanski samostan Sveta Trojica v Slovenskih goricah|Sveta Trojica v Slovenskih goricah]]
| 1854–
|- style=&quot;background-color: lightgrey;&quot;
| 16.
| [[Slika:Brezice (27) (3981086209).jpg|center|150px]]
| [[Frančiškanski samostan Brežice|Brežice]]
| 1659–1941
|- style=&quot;background-color: lightgrey;&quot;
| 17.
| 
| [[Frančiškanski samostan Dobova|Dobova]]
| 1958–2007
|- style=&quot;background-color: lightgrey;&quot;
| 18.
| 
| [[Frančiškanski samostan Kronska Gora|Kronska Gora]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;([[Otiški Vrh]])&lt;/small&gt;
| 1925
|- style=&quot;background-color: lightgrey;&quot;
| 19.
| 
| [[Frančiškanski samostan sv. Gregorija Koper|Koper]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;(sv. Gregorij;&lt;br&gt;»glagoljaški« samostan)&lt;/small&gt;
| 1473–1806
|- style=&quot;background-color: lightgrey;&quot;
| 20.
| [[Slika:Ljubljana - Frančiškanski samostan s cerkvijo in mestnimi vrati 18. st.jpg|center|150px]]
| [[Frančiškanski samostan Ljubljana|Ljubljana]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;([[Vodnikov trg]])&lt;/small&gt;
| 1233–?
|- style=&quot;background-color: lightgrey;&quot;
| 21.
| [[Slika:Cerkev sv. Bernardina, Portorož, Slovenia - panoramio.jpg|center|150px]]
| [[Frančiškanski samostan Portorož|Portorož]]
| 1452–1806
|- style=&quot;background-color: lightgrey;&quot;
| 22.
| 
| [[Frančiškanski samostan Rocen|Rocen]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;([[Tacen]])&lt;/small&gt;
| 1930–?
|- style=&quot;background-color: lightgrey;&quot;
| 23.
| 
| [[Frančiškanski samostan Strunjan|Strunjan]]
| 1907–2014
|}

=== Karmeličani ===

{| class=&quot;wikitable sortable&quot; width=45%
! #
! Slika
! Samostan
! Delovanje
|- style=&quot;background-color: lightgrey;&quot;
| 1.
| [[Slika:Kostanjevica Monastery.JPG|center|150px]]
| [[Frančiškanski samostan Kostanjevica pri Novi Gorici|Kostanjevica pri Novi Gorici]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;([[Nova Gorica]])&lt;/small&gt;
| ?–1810
|}

=== Jezuiti ===

{| class=&quot;wikitable sortable&quot; width=45%
! #
! Slika
! Samostan
! Delovanje
|-
| 1.
| [[Slika:Cerkev Kristusovega učlovečenja Dravlje 2020.JPG|center|150px]]
| [[Jezuitski samostan Ljubljana - Dravlje|Ljubljana - Dravlje]]
| 
|-
| 2.
| [[Slika:SentjakobskaCerkev-Ljubljana.JPG|center|150px]]
| [[Jezuitski samostan Ljubljana - Sv. Jakob|Ljubljana - Sv. Jakob]]
| 
|-
| 3.
| [[Slika:Saint Joseph Church, Ljubljana.jpg|center|150px]]
| [[Jezuitski samostan Ljubljana - Sv. Jožef|Ljubljana - Sv. Jožef]]
| 
|-
| 4.
| [[Slika:Kapela Srca Jezusovega, Maribor.JPG|center|150px]]
| [[Jezuitski samostan Maribor - Srce Jezusovo|Maribor - Srce Jezusovo]]
| 
|-
| 5.
| [[Slika:Maribor (8658383012).jpg|center|150px]]
| [[Jezuitski samostan Maribor - Sv. Magdalena|Maribor - Sv. Magdalena]]
| 
|-
| 6.
| [[Slika:Radlje ob Dravi, St. Michael's curch and St. Mary's Column.jpg|center|100px]]
| [[Jezuitski samostan Radlje ob Dravi|Radlje ob Dravi]]
| 
|- style=&quot;background-color: lightgrey;&quot;
| 7.
| [[Slika:Kartuzija Jurklošter.jpg|center|150px]]
| [[Jezuitski samostan Jurklošter|Jurklošter]]
| 1595–?
|- style=&quot;background-color: lightgrey;&quot;
| 8.
| [[Slika:Saint Aloysius Gonzaga Church, Maribor 02.JPG|center|150px]]
| [[Jezuitski samostan Maribor|Maribor]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;([[Glavni trg, Maribor|Glavni trg]])&lt;/small&gt;
| 
|- style=&quot;background-color: lightgrey;&quot;
| 9.
| [[Slika:Pleterje.jpg|center|150px]]
| [[Kartuzijanski samostan Pleterje|Pleterje]]
| 1595–?
|}

=== Kapucini ===

{| class=&quot;wikitable sortable&quot; width=45%
! #
! Slika
! Samostan
! Delovanje
|-
| 1.
| [[Slika:Celje Kapucinski samostan 001.jpg|center|150px]]
| [[Kapucinski samostan Celje|Celje]]
| 1615–1941&lt;br&gt;1945–1947&lt;br&gt;1958–
|-
| 2.
| 
| [[Kapucinski samostan Kančevci|Kančevci]]
| 1988–
|-
| 3.
| [[Slika:Valvasorjeva knjižnica, Spomenik izgnancem in padlim v NOB (33679017158).jpg|center|150px]]
| [[Kapucinski samostan Krško|Krško]]
| 1640–2007&lt;br&gt;2009–
|-
| 4.
| [[Slika:Stepanja Vas Slovenia - church.JPG|center|150px]]
| [[Kapucinski samostan sv. Leopolda Mandića Ljubljana|Ljubljana]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;([[Štepanja vas]])&lt;/small&gt;
| 1941–1948&lt;br&gt;1963–
|-
| 5.
| 
| [[Kapucinski samostan Maribor|Maribor]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;([[Studenci]])&lt;/small&gt;
| 1920–
|-
| 6.
| 
| [[Kapucinski samostan sv. Frančiška, Ptuj|Ptuj]]
| 1924–
|-
| 7.
| [[Slika:St. Francis of Assisi Church (Vipavski Križ) 01.jpg|center|150px]]
| [[Kapucinski samostan Vipavski Križ|Vipavski Križ]]
| 1637–
|-
| 8.
| [[Slika:Sv-Ana-SkLoka.JPG|center|150px]]
| [[Kapucinski samostan Škofja Loka|Škofja Loka]]
| 1707–
|- style=&quot;background-color: lightgrey;&quot;
| 9.
| 
| [[Frančiškanski samostan Črneče pri Dravogradu|Črneče pri Dravogradu]]
| 1965–1974
|- style=&quot;background-color: lightgrey;&quot;
| 10.
| 
| [[Frančiškanski samostan Kranj|Kranj]]
| 1640–?
|- style=&quot;background-color: lightgrey;&quot;
| 11.
| 
| [[Frančiškanski samostan Kromberk|Kromberk]]
| ?–1993
|- style=&quot;background-color: lightgrey;&quot;
| 12.
| [[Slika:Kapucinski samostan in Ljubljana 1817.jpg|center|150px]]
| [[Kapucinski samostan Ljubljana|Ljubljana]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;([[Kongresni trg]])&lt;/small&gt;
| 1606–1809
|- style=&quot;background-color: lightgrey;&quot;
| 13.
| 
| [[Frančiškanski samostan Maribor|Maribor]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;(današnja [[Bazilika Matere Usmiljenja, Maribor|bazilika]])&lt;/small&gt;
| 1613–1784
|- style=&quot;background-color: lightgrey;&quot;
| 14.
| 
| [[Frančiškanski samostan Martijanci|Martijanci]]
| 1988–1993
|- style=&quot;background-color: lightgrey;&quot;
| 15.
| 
| [[Kapucinski samostan Novo mesto|Novo mesto]]
| 1658–?
|- style=&quot;background-color: lightgrey;&quot;
| 16.
| 
| [[Frančiškanski samostan Ptuj|Ptuj]]
| 1623–1786
|- style=&quot;background-color: lightgrey;&quot;
| 17.
| 
| [[Frančiškanski samostan Sele pri Slovenj Gradcu|Sele pri Slovenj Gradcu]]
| 1967–1981
|- style=&quot;background-color: lightgrey;&quot;
| 18.
| 
| [[Frančiškanski samostan Start trg pri Slovenj Gradcu|Start trg pri Slovenj Gradcu]]
| 1967–1975
|}

=== Kartuzijani ===

{| class=&quot;wikitable sortable&quot; width=45%
! #
! Slika
! Samostan
! Delovanje
|-
| 1.
| [[Slika:Pleterje.jpg|center|150px]]
| [[Kartuzijanski samostan Pleterje|Pleterje]]
| 1403–1595&lt;br&gt;1899–
|- style=&quot;background-color: lightgrey;&quot;
| 2.
| [[Slika:Grad Bistra.JPG|center|150px]]
| [[Kartuzijanski samostan Bistra|Bistra]]
| 1255–1782
|- style=&quot;background-color: lightgrey;&quot;
| 3.
| [[Slika:Kartuzija Jurklošter.jpg|center|150px]]
| [[Kartuzijanski samostan Jurklošter|Jurklošter]]
| 1173 ali 1174–1200&lt;br&gt;1208–1595
|- style=&quot;background-color: lightgrey;&quot;
| 4.
| [[Slika:Žiče Charterhouse 2015 159.JPG|center|150px]]
| [[Žička kartuzija|Žiče]]
| 1160–1782
|}

=== Klaretinci ===

{| class=&quot;wikitable sortable&quot; width=45%
! #
! Slika
! Samostan
! Delovanje
|-
| 1.
| 
| [[Klaretinski samostan Kamnica|Kamnica]]
| 
|}

=== Križniki ===

{| class=&quot;wikitable sortable&quot; width=45%
! #
! Slika
! Samostan
! Delovanje
|-
| 1.
| [[Slika:Križanke (1).JPG|center|150px]]
| [[Križanke|Ljubljana]]
| 
|}

=== Lazaristi ===

{| class=&quot;wikitable sortable&quot; width=45%
! #
! Slika
! Samostan
! Delovanje
|-
| 1.
| [[Slika:Celje-Jozef.jpg|center|150px]]
| [[Lazaristovski samostan Celje|Celje]]
| 
|-
| 2.
| [[Slika:Church of the Assumption in Dobova - panoramio.jpg|center|100px]]
| [[Lazaristovski samostan Dobova|Dobova]]
| 
|-
| 3.
| 
| [[Lazaristovski samostan Ljubljana|Ljubljana]]
| 
|-
| 4.
| [[Slika:Mirenski grad z italijanskem letališčem v ozadju.jpg|center|150px]]
| [[Lazaristovski samostan Miren|Miren]]
| 
|-
| 5.
| 
| [[Lazaristovski samostan Šentjakob ob Savi|Šentjakob ob Savi]]
| 
|}

=== Minoriti ===

{| class=&quot;wikitable sortable&quot; width=45%
! #
! Slika
! Samostan
! Delovanje
|-
| 1.
| 
| [[Minoritski samostan Dornava|Dornava]]
| 
|-
| 2.
| 
| [[Minoritski samostan Ljubljana|Ljubljana]]
| 2011–
|-
| 3.
| [[Slika:Olimjesamostan.JPG|center|150px]]
| [[Minoritski samostan Olimje|Olimje]]
| 1999–
|-
| 4.
| [[Slika:Piran church St Francis monastery.jpg|center|150px]]
| [[Minoritski samostan Piran|Piran]]
| 1301–
|-
| 5.
| [[Slika:Ptuj Monastery.JPG|center|150px]]
| [[Samostan svetega Petra in Pavla, Ptuj|Ptuj]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;(sv. Peter in Pavel)&lt;/small&gt;
| 1239–
|-
| 6.
| [[Slika:Ptuj church.JPG|center|150px]]
| [[Minoritski samostan sv. Viktorina Ptuj|Ptuj]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;(sv. Viktorin)&lt;/small&gt;
| 
|-
| 7.
| [[Slika:Ptujska Gora, basilica of the Virgin Mary Protectress 01.jpg|center|150px]]
| [[Minoritski samostan Ptujska Gora|Ptujska Gora]]
| 
|-
| 8.
| [[Slika:Holy Trinity Parish Church (Gorca) 01.jpg|center|150px]]
| [[Minoritski samostan Sv. Trojica v Halozah|Sv. Trojica v Halozah]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;([[Gorca]])&lt;/small&gt;
| 
|-
| 9.
| 
| [[Minoritski samostan Videm pri Ptuju|Videm pri Ptuju]]
| 
|- 
| 10.
| 
| [[Minoritski samostan Turnišče|Turnišče]]
| 
|- style=&quot;background-color: lightgrey;&quot;
| 11.
| 
| [[Minoritski samostan Celje|Celje]]
| 
|- style=&quot;background-color: lightgrey;&quot;
| 12.
| 
| [[Minoritski samostan Izola|Izola]]
| 1582–1787
|- style=&quot;background-color: lightgrey;&quot;
| 13.
| 
| [[Minoritski samostan Koper|Koper]]
| 1260–1806
|- style=&quot;background-color: lightgrey;&quot;
| 14.
| [[Slika:Minorite Monastery of Maribor 24.JPG|center|150px]]
| [[Minoritski samostan Maribor|Maribor]]
| ?–1784
|- style=&quot;background-color: lightgrey;&quot;
| 15.
| [[Slika:Slovenska Bistrica (7) (5306032450).jpg|center|150px]]
| [[Minoritski samostan Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]]
| 
|- style=&quot;background-color: lightgrey;&quot;
| 16.
| 
| [[Minoritski samostan Sostro|Sostro]]
| ?–2011
|}

=== Pavlinci ===

{| class=&quot;wikitable sortable&quot; width=45%
! #
! Slika
! Samostan
! Delovanje
|- style=&quot;background-color: lightgrey;&quot;
| 1.
| [[Slika:Olimjesamostan.JPG|center|150px]]
| [[Minoritski samostan Olimje|Olimje]]
| 1665–1782
|}

=== Redemptoristi ===

{| class=&quot;wikitable sortable&quot; width=45%
! #
! Slika
! Samostan
! Delovanje
|- style=&quot;background-color: lightgrey;&quot;
| 1.
| 
| [[Frančiškanski samostan Maribor|Maribor]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;(današnja [[Bazilika Matere Usmiljenja, Maribor|bazilika]])&lt;/small&gt;
| 
|}

=== Salezijanci ===

{| class=&quot;wikitable sortable&quot; width=45%
! #
! Slika
! Samostan
! Delovanje
|-
| 1.
| 
| [[Salezijanski samostan Celje|Celje]]
| 
|-
| 2.
| 
| [[Salezijanski samostan Cerknica|Cerknica]]
| 
|-
| 3.
| 
| [[Salezijanski samostan Ljubljana - Kodeljevo|Ljubljana - Kodeljevo]]
| 
|-
| 4.
| [[Slika:Cerkev Marije Pomocnice 01.jpg|center|100px]]
| [[Salezijanski samostan Ljubljana - Rakovnik|Ljubljana - Rakovnik]]
| 
|-
| 5.
| [[Slika:Blessing of Saint John Bosco Church, Maribor 01.JPG|center|100px]]
| [[Salezijanski samostan Maribor|Maribor]]
| 
|-
| 6.
| 
| [[Salezijanski samostan Radenci|Radenci]]
| 
|-
| 7.
| 
| [[Salezijanski samostan Sevnica|Sevnica]]
| 
|-
| 8.
| 
| [[Salezijanski samostan Trstenik|Trstenik]]
| 
|-
| 9.
| 
| [[Salezijanski samostan Veržej|Veržej]]
| 
|-
| 10.
| 
| [[Salezijanski samostan Želimlje|Želimlje]]
| 
|}

=== Serviti ===

{| class=&quot;wikitable sortable&quot; width=45%
! #
! Slika
! Samostan
! Delovanje
|- style=&quot;background-color: lightgrey;&quot;
| 1.
| 
| [[Servitski samostan Izola|Izola]]
| 1473–1782
|- style=&quot;background-color: lightgrey;&quot;
| 2.
| 
| [[Servitski samostan Koper|Koper]]
| 14. stol.–1782
|}

=== Trapisti ===

{| class=&quot;wikitable sortable&quot; width=45%
! #
! Slika
! Samostan
! Delovanje
|- style=&quot;background-color: lightgrey;&quot;
| 1.
| [[Slika:Postcard of Brestanica Castle.jpg|center|150px]]
| [[Trapistovski samostan Marijinega odrešenja Rajhenburg|Rajhenburg]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;([[Brestanica]])&lt;/small&gt;
| 1884–1941&lt;br&gt;1945–1947
|}

== Ženski samostani ==

=== Avguštinke ===

{| class=&quot;wikitable sortable&quot; width=45%
! #
! Slika
! Samostan
! Delovanje
|- style=&quot;background-color: lightgrey;&quot;
| 1.
| 
| [[Samostan avguštink Koper|Koper]]
| 15.–19. stol.
|}

=== Benediktinke ===

{| class=&quot;wikitable sortable&quot; width=45%
! #
! Slika
! Samostan
! Delovanje
|- style=&quot;background-color: lightgrey;&quot;
| 1.
| 
| [[Samostan benediktink Izola|Izola]]
| 1389 (omenjen)–1473
|- style=&quot;background-color: lightgrey;&quot;
| 2.
| 
| [[Samostan benediktink Koper|Koper]]
| ?–1301
|}

=== Celestinke ===

{| class=&quot;wikitable sortable&quot; width=45%
! #
! Slika
! Samostan
! Delovanje
|- style=&quot;background-color: lightgrey;&quot;
| 1.
| [[Slika:Church of the Annunciation, Maribor 03.JPG|center|150px]]
| [[Samostan celestink Maribor|Maribor]]
| 
|}

=== Dominikanke ===

{| class=&quot;wikitable sortable&quot; width=45%
! #
! Slika
! Samostan
! Delovanje
|- 
| 1.
| 
| [[Samostan dominikank Petrovče|Petrovče]]
| 1967–
|- style=&quot;background-color: lightgrey;&quot;
| 2.
| [[Slika:Vischer - Topographia Ducatus Stiria - 245 Mahrenberg - Radlje.jpg|center|150px]]
| [[Samostan dominikank Marenberg|Marenberg]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;([[Radlje ob Dravi]])&lt;/small&gt;
| 1251–1782
|- style=&quot;background-color: lightgrey;&quot;
| 3.
| 
| [[Samostan dominikank Piran|Piran]]
| 1998–?
|- style=&quot;background-color: lightgrey;&quot;
| 4.
| [[Slika:Studenice Monastery 1.jpg|center|150px]]
| [[Samostan dominikank Studenice|Studenice]]
| 1245–1782
|- style=&quot;background-color: lightgrey;&quot;
| 5.
| [[Slika:Adergas 01.jpg|center|150px]]
| [[Samostan Adergas|Velesovo]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;([[Adergas]])&lt;/small&gt;
| 1238–1782
|- style=&quot;background-color: lightgrey;&quot;
| 6.
| 
| [[Samostan dominikank Žalec|Žalec]]
| 1967–?
|}

=== Družba hčera usmiljenja Tretjega reda sv. Frančiška ===

{| class=&quot;wikitable sortable&quot; width=45%
! #
! Slika
! Samostan
! Delovanje
|-
| 1.
| 
| [[Samostan Družbe hčera usmiljenja Tretjega reda sv. Frančiška Brežice|Brežice]]
| 
|}

=== Družina Kristusa Odrešenika ===

{| class=&quot;wikitable sortable&quot; width=45%
! #
! Slika
! Samostan
! Delovanje
|-
| 1.
| 
| [[Samostan Družine Kristusa Odrešenika Bogojina|Bogojina]]
| 
|-
| 2.
| 
| [[Samostan Družine Kristusa Odrešenika Ljubljana (Brajnikova ulica)|Ljubljana]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;(Brajnikova ulica)&lt;/small&gt;
| 
|-
| 3.
| 
| [[Samostan Družine Kristusa Odrešenika Ljubljana (Šmartinska cesta)|Ljubljana]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;([[Šmartinska cesta]])&lt;/small&gt;
| 
|-
| 4.
| 
| [[Samostan Družine Kristusa Odrešenika Logarska Dolina|Logarska Dolina]]
| 
|-
| 5.
| 
| [[Samostan Družine Kristusa Odrešenika Postojna|Postojna]]
| 
|}

=== Frančiškanke brezmadežnega spočetja ===

{| class=&quot;wikitable sortable&quot; width=45%
! #
! Slika
! Samostan
! Delovanje
|-
| 1.
| [[Slika:St. Joseph Chapel (Krško) 03.jpg|center|150px]]
| [[Samostan Frančiškank brezmadežnega spočetja Krško|Krško]]
| 
|-
| 2.
| 
| [[Samostan Frančiškank brezmadežnega spočetja Ljubljana|Ljubljana]]
| 
|-
| 3.
| 
| [[Samostan Frančiškank brezmadežnega spočetja Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]]
| 
|-
| 4.
| 
| [[Samostan Frančiškank brezmadežnega spočetja Veržej|Veržej]]
| 
|}

=== Frančiškanke Marijine misijonarke ===

{| class=&quot;wikitable sortable&quot; width=45%
! #
! Slika
! Samostan
! Delovanje
|-
| 1.
| 
| [[Samostan Frančiškank Marijinih misijonark Celje|Celje]]
| 
|-
| 2.
| 
| [[Samostan Frančiškank Marijinih misijonark Ljubljana|Ljubljana]]
| 
|}

=== Hčere krščanske ljubezni (usmiljenke) ===

{| class=&quot;wikitable sortable&quot; width=45%
! #
! Slika
! Samostan
! Delovanje
|-
| 1.
| 
| [[Samostan Hčera krščanske ljubezni Breznica|Breznica]]
| 
|-
| 2.
| 
| [[Samostan Hčera krščanske ljubezni Celje|Celje]]
| 
|-
| 3.
| 
| [[Samostan Hčera krščanske ljubezni Cerklje ob Krki|Cerklje ob Krki]]
| 
|-
| 4.
| 
| [[Samostan Hčera krščanske ljubezni Kočevje|Kočevje]]
| 
|-
| 5.
| 
| [[Samostan Hčera krščanske ljubezni Ljubljana - Črnuče|Ljubljana - Črnuče]]
| 
|-
| 6.
| 
| [[Samostan Hčera krščanske ljubezni Ljubljana - Tabor|Ljubljana - Tabor]]
| 
|-
| 7.
| 
| [[Samostan Hčera krščanske ljubezni Mengeš|Mengeš]]
| 
|-
| 8.
| [[Slika:Mirenski grad z italijanskem letališčem v ozadju.jpg|center|150px]]
| [[Samostan Hčera krščanske ljubezni Miren|Miren]]
| 
|}

=== Hčere Marije Pomočnice (salezijanke) ===

{| class=&quot;wikitable sortable&quot; width=45%
! #
! Slika
! Samostan
! Delovanje
|-
| 1.
| 
| [[Samostan Hčera Marije Pomočnice Bled|Bled]]
| 
|-
| 2.
| 
| [[Samostan Hčera Marije Pomočnice Ljubljana|Ljubljana]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;(Gornji trg)&lt;/small&gt;
| 
|-
| 3.
| 
| [[Samostan Hčera Marije Pomočnice Ljubljana - Rakovnik|Ljubljana - Rakovnik]]
| 
|-
| 4.
| 
| [[Samostan Hčera Marije Pomočnice Murska Sobota|Murska Sobota]]
| 
|-
| 5.
| 
| [[Samostan Hčera Marije Pomočnice Novo mesto|Novo mesto]]
| 
|-
| 6.
| 
| [[Samostan Hčera Marije Pomočnice Radlje ob Dravi|Radlje ob Dravi]]
| 
|}

=== Karmeličanke ===

{| class=&quot;wikitable sortable&quot; width=45%
! #
! Slika
! Samostan
! Delovanje
|- 
| 1.
| [[Slika:Carmelite Monastery of Mirna Peč 05.JPG|center|150px]]
| [[Samostan karmeličank Mirna Peč|Mirna Peč]]
| 1997–
|- 
| 2.
| 
| [[Samostan karmeličank Sora|Sora]]
| 1986–
|- style=&quot;background-color: lightgrey;&quot;
| 3.
| 
| [[Samostan karmeličank Mengeš|Mengeš]]
| 1967–1986
|- style=&quot;background-color: lightgrey;&quot;
| 4.
| 
| [[Dvorec Selo|Selo pri Ljubljani]]
| 1889–1948
|}

=== Klarise ===

{| class=&quot;wikitable sortable&quot; width=45%
! #
! Slika
! Samostan
! Delovanje
|- 
| 1.
| 
| [[Samostan klaris Dolnice|Dolnice]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;([[Ljubljana]])&lt;/small&gt;
| 2000–
|-
| 2.
| [[Slika:Poor Clares Convent of Nazarje 01.jpg|center|150px]]
| [[Samostan klaris Nazarje|Nazarje]]
| 1978–
|-
| 3.
| [[Slika:Turnišče - kapela sv. Antona Padovanskega.jpg|center|100px]]
| [[Samostan klaris Turnišče|Turnišče]]
| 2012–
|- style=&quot;background-color: lightgrey;&quot;
| 4.
| 
| [[Samostan klaris Celje|Celje]]
| 1300–1335
|- style=&quot;background-color: lightgrey;&quot;
| 5.
| 
| [[Samostan klaris Koper|Koper]]
| 1301–1806
|- style=&quot;background-color: lightgrey;&quot;
| 6.
| [[Slika:Ljubljana in 1895.jpg|center|150px]]
| [[Samostan klaris Ljubljana|Ljubljana]]
| 1657–1782
|- style=&quot;background-color: lightgrey;&quot;
| 7.
| [[Slika:MekinjeSamostan1.JPG|center|150px]]
| [[Uršulinski samostan Mekinje|Mekinje]]
| 1300–1782
|- style=&quot;background-color: lightgrey;&quot;
| 8.
| [[Slika:Škofja Loka - cerkev Marijinega brezmadežnega spočetja in uršulinski samostan.jpg|center|150px]]
| [[Samostan klaris Škofja Loka|Škofja Loka]]
| 1358–1782
|}

=== Marijine sestre čudodelne svetinje ===

{| class=&quot;wikitable sortable&quot; width=45%
! #
! Slika
! Samostan
! Delovanje
|-
| 1.
| 
| [[Samostan Marijinih sester čudodelne svetinje Celje|Celje]]
| 
|-
| 2.
| 
| [[Samostan Marijinih sester čudodelne svetinje Dobrova|Dobrova]]
| 
|-
| 3.
| 
| [[Samostan Marijinih sester čudodelne svetinje Ljubljana (Hrenova ulica)|Ljubljana]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;(Hrenova ulica)&lt;/small&gt;
| 
|-
| 4.
| 
| [[Samostan Marijinih sester čudodelne svetinje Ljubljana (Mekinčeva ulica)|Ljubljana]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;(Mekinčeva ulica)&lt;/small&gt;
| 
|-
| 5.
| 
| [[Samostan Marijinih sester čudodelne svetinje Ljubljana (Poljanska cesta)|Ljubljana]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;([[Poljanska cesta, Ljubljana|Poljanska cesta]])&lt;/small&gt;
| 
|-
| 6.
| 
| [[Samostan Marijinih sester čudodelne svetinje Maribor|Maribor]]
| 
|}

=== Misijonarke ljubezni ===

{| class=&quot;wikitable sortable&quot; width=45%
! #
! Slika
! Samostan
! Delovanje
|-
| 1.
| 
| [[Samostan Misijonark ljubezni Ljubljana|Ljubljana]]
|
|}

=== Sestre Corpus Christi ===

{| class=&quot;wikitable sortable&quot; width=45%
! #
! Slika
! Samostan
! Delovanje
|-
| 1.
| 
| [[Samostan Sester Corpus Christi Čatež ob Savi|Čatež ob Savi]]
|
|}

=== Sestre križniškega reda ===

{| class=&quot;wikitable sortable&quot; width=45%
! #
! Slika
! Samostan
! Delovanje
|-
| 1.
| 
| [[Samostan Sester križniškega reda Celje|Celje]]
| 
|-
| 2.
| 
| [[Samostan Sester križniškega reda Metlika|Metlika]]
| 
|}

=== Sestre sv. Križa ===

{| class=&quot;wikitable sortable&quot; width=45%
! #
! Slika
! Samostan
! Delovanje
|-
| 1.
| 
| [[Samostan Sester sv. Križa Mala loka|Mala loka]]
| 1918–
|- style=&quot;background-color: lightgrey;&quot;
| 2.
| 
| [[Samostan Sester sv. Križa Beltinci|Beltinci]]
| 1894–?
|- style=&quot;background-color: lightgrey;&quot;
| 3.
| 
| [[Samostan Sester sv. Križa Ljubljana|Ljubljana]]
| 1896–?
|}

=== Skupnost Loyola ===

{| class=&quot;wikitable sortable&quot; width=45%
! #
! Slika
! Samostan
! Delovanje
|-
| 1.
| 
| [[Skupnost Loyola Apnenik|Apnenik]]
| 
|-
| 2.
| 
| [[Skupnost Loyola Ljubljana (Ciril-Metodov trg)|Ljubljana]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;(Ciril-Metodov trg)&lt;/small&gt;
| 
|-
| 3.
| 
| [[Skupnost Loyola Ljubljana (Dolničarjeva ulica)|Ljubljana]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;(Dolničarjeva ulica)&lt;/small&gt;
| 
|-
| 4.
| 
| [[Skupnost Loyola Ljubljana (Mestni trg)|Ljubljana]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;([[Mestni trg]])&lt;/small&gt;
| 
|-
| 5.
| 
| [[Skupnost Loyola Maribor|Maribor]]
| 
|}

=== Šolske sestre de Notre Dame ===

{| class=&quot;wikitable sortable&quot; width=45%
! #
! Slika
! Samostan
! Delovanje
|-
| 1.
| 
| [[Samostan Šolskih sester de Notre Dame Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]]
| 
|-
| 2.
| 
| [[Samostan Šolskih sester de Notre Dame Ljubljana (Podutiška cesta)|Ljubljana]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;([[Podutiška cesta, Ljubljana|Podutiška cesta]])&lt;/small&gt;
| 
|-
| 3.
| 
| [[Samostan Šolskih sester de Notre Dame Ljubljana (Šišenska cesta)|Ljubljana]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;([[Šišenska cesta, Ljubljana|Šišenska cesta]])&lt;/small&gt;
| 
|-
| 4.
| 
| [[Samostan Šolskih sester de Notre Dame Novo mesto (Cankarjeva ulica)|Novo mesto]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;(Cankarjeva ulica)&lt;/small&gt;
| 
|-
| 5.
| 
| [[Samostan Šolskih sester de Notre Dame Novo mesto (Kapiteljska ulica)|Novo mesto]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;(Kapiteljska ulica)&lt;/small&gt;
| 
|-
| 6.
| 
| [[Samostan Šolskih sester de Notre Dame Šentjernej|Šentjerej]]
| 
|}

=== Šolske sestre sv. Frančiška Kristusa Kralja ===

{| class=&quot;wikitable sortable&quot; width=45%
! #
! Slika
! Samostan
! Delovanje
|-
| 1.
| 
| [[Samostan Šolskih sester sv. Frančiška Kristusa Kralja Ajdovščina|Ajdovščina]]
| 
|-
| 2.
| 
| [[Samostan Šolskih sester sv. Frančiška Kristusa Kralja Brezje|Brezje]]
| 
|-
| 3.
| 
| [[Samostan Šolskih sester sv. Frančiška Kristusa Kralja Kranj|Kranj]]
| 
|-
| 4.
| 
| [[Samostan Šolskih sester sv. Frančiška Kristusa Kralja Ljubljana|Ljubljana]]
| 
|-
| 5.
| 
| [[Samostan Šolskih sester sv. Frančiška Kristusa Kralja Maribor (Poljančeva ulica)|Maribor]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;(Poljančeva ulica)&lt;/small&gt;
| 
|-
| 6.
| [[Slika:Immaculate Conception Chapel, Maribor (nunnery chapel).JPG|center|150px]]
| [[Samostan Šolskih sester sv. Frančiška Kristusa Kralja Maribor (Strossmayerjeva ulica)|Maribor]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;(Strossmayerjeva ulica)&lt;/small&gt;
| 
|-
| 7.
| [[Slika:Repnje Slovenia - Repnje Castle.jpg|center|150px]]
| [[Samostan Šolskih sester sv. Frančiška Kristusa Kralja Repnje|Repnje]]
| 
|-
| 8.
| 
| [[Samostan Šolskih sester sv. Frančiška Kristusa Kralja Trebnje|Trebnje]]
| 
|- style=&quot;background-color: lightgrey;&quot;
| 9.
| [[Slika:Slovenska Bistrica (7) (5306032450).jpg|center|150px]]
| [[Samostan Šolskih sester sv. Frančiška Kristusa Kralja Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]]
| 
|}

=== Uršulinke ===

{| class=&quot;wikitable sortable&quot; width=45%
! #
! Slika
! Samostan
! Delovanje
|-
| 1.
| 
| [[Samostan uršulink Izola|Izola]]
| 1967–
|-
| 2.
| [[Slika:Biserica Sf. Treime din Ljubljana.jpg|center|150px]]
| [[Samostan uršulink Ljubljana|Ljubljana]]
| 1702–
|-
| 3.
| 
| [[Samostan uršulink Maribor|Maribor]]
| 
|-
| 4.
| [[Slika:Škofja Loka - cerkev Marijinega brezmadežnega spočetja in uršulinski samostan.jpg|center|150px]]
| [[Samostan uršulink Škofja Loka|Škofja Loka]]
| 1782–1941&lt;br&gt;1945–1954
|- style=&quot;background-color: lightgrey;&quot;
| 5.
| 
| [[Ajmanov grad]]
| 1961–?
|- style=&quot;background-color: lightgrey;&quot;
| 6.
| 
| [[Samostan uršulink Idrija|Idrija]]
| 1909–1916
|- style=&quot;background-color: lightgrey;&quot;
| 7.
| 
| [[Samostan uršulink Koper|Koper]]
| 1955–1962
|- style=&quot;background-color: lightgrey;&quot;
| 8.
| [[Slika:MekinjeSamostan1.JPG|center|150px]]
| [[Uršulinski samostan Mekinje|Mekinje]]
| 1903–1941&lt;br&gt;1945–2016
|- style=&quot;background-color: lightgrey;&quot;
| 9.
| 
| [[Samostan uršulink Moste pri Ljubljani|Moste pri Ljubljani]]
| 1957–1967
|}

== Glej tudi ==

* [[Seznam samostanskih knjižnic v Sloveniji]]


{{Rimskokatoliška cerkev v Sloveniji}}
{{Slovenija}}
{{stublist}}

[[Kategorija:Rimskokatoliška cerkev v Sloveniji|Samostani]]
[[Kategorija:Rimskokatoliški samostani v Sloveniji| ]]</text>
      <sha1>jhsf9v52nf5lqzgos4mndshealj8mhd</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam držav po gostoti prebivalstva</title>
    <ns>0</ns>
    <id>115949</id>
    <revision>
      <id>5726678</id>
      <parentid>5726399</parentid>
      <timestamp>2022-08-02T13:20:02Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dp uvod</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="48664" xml:space="preserve">{{v delu}}
[[Slika:Population_density_of_countries_2018_world_map,_people_per_sq_km.svg|link=https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/b6/Population_density_of_countries_2018_world_map%2C_people_per_sq_km.svg/550px-Population_density_of_countries_2018_world_map%2C_people_per_sq_km.svg.png|sličica|550x550_pik|Gostota prebivalstva (ljudi na km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;) po državah v letu 2018]]
{{srn}}
[[Slika:People's_-Km²_for_all_countries_(and_us_states,_uk_kingdoms).png|link=https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/8c/People%27s_-Km%C2%B2_for_all_countries_%28and_us_states%2C_uk_kingdoms%29.png/550px-People%27s_-Km%C2%B2_for_all_countries_%28and_us_states%2C_uk_kingdoms%29.png|sličica|550x550_pik|Gostota prebivalstva (ljudi na km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;) po državah v letu 2019]]
To je '''seznam držav in odvisnih ozemelj, razvrščenih glede na gostoto prebivalstva''', merjeno s številom prebivalcev na [[kvadratni kilometer]]. Seznam je mogoče razvrstiti glede na skupno površino in po prebivalstvu. Seznam vključuje [[suverena država|suverene države]] in samoupravna [[Odvisno ozemlje|odvisna ozemlja]], ki temeljijo na standardu [[ISO 3166-1]]. Na seznamu so tudi nepriznane, [[de facto]] neodvisne države. Številke v spodnji tabeli temeljijo na površinah, vključno z notranjimi vodnimi telesi, kot so zalivi, jezera in reke. Seznam ne vključuje entitet, ki niso v ISO 3166-1, razen za [[Seznam držav z omejeno potrjenostjo|države z omejeno potrjenostjo]]. Tako [[Odvisno ozemlje|odvisne države]], ki niso vključene v ISO 3166-1, in druge entitete, ki niso v ISO 3166-1, kot je [[Evropska unija]], niso vključene. Številke, uporabljene v tem članku, v glavnem temeljijo na zadnjih popisih in uradnih ocenah ali napovedih. Kjer te niso na voljo, se uporabljajo podatki&lt;ref&gt;{{Navedi splet|date=2015-10-17|title=World Population Prospects - Population Division - United Nations|url=http://esa.un.org/unpd/wpp/DataQuery/|accessdate=2021-07-21|archiveurl=https://web.archive.org/web/20151017021037/http://esa.un.org/unpd/wpp/DataQuery/|archivedate=2015-10-17}}&lt;/ref&gt; Oddelka za prebivalstvo [[Oddelek Združenih narodov za gospodarske in socialne zadeve|Združenih narodov za gospodarske in socialne zadeve]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=World Population Prospects|url=https://esa.un.org/unpd/wpp/DataQuery/|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160919061238/https://esa.un.org/unpd/wpp/DataQuery/|archivedate=September 19, 2016|accessdate=October 26, 2016}}&lt;/ref&gt;

== Glavna tabela ==
Viri za območja in populacije so iz [[Organizacija združenih narodov|Združenih narodov]], razen če ni drugače navedeno.
{| {{srn table}}
|- {{srn header}}
! rowspan=2 | Država / Teritorij !! rowspan=2 | Prebivalstvo !! Površina !! Gostota !! rowspan=2 | Vir&lt;br /&gt;&amp; Datum
|- {{srn header}}
! km{{sup|2}}
! /km{{sup|2}}

|-
! {{flagg|uspeft|Macau|pref=Demografija}} {{small|(Kitajska)}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Macau}}|33}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Monaco|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Monaco}}|2}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Singapore|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|5.453.600|716}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Hong Kong|pref=Demografija}} {{small|(Kitajska)}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Hong Kong}}|1.104}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Gibraltar|pref=Demografija}} {{small|([[British Overseas Territories|BOT]])}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Gibraltar}}|6}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Bahrain|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Bahrain}}|785}} || 2020
|-
! {{flagg|uspeft|Maldives|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Maldives}}|300}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Malta|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Malta}}|316}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Sint Maarten|pref=Demografija}} {{small|([[Kraljevina Nizozemska|Nizozemska]])}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Sint Maarten}}|34}} || class=nowrap | &lt;ref&gt;[http://stat.gov.sx/ Latest developments] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160930004308/http://stat.gov.sx/ |date=September 30, 2016}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;CIA area&quot;&gt;{{Cite report|title=The World Factbook|section=Country Comparisons: Area|publisher=[[Central Intelligence Agency]]|url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/field/area|access-date=2021-06-10|website=www.cia.gov}}&lt;/ref&gt; 1 Jan 2019
|-
! {{flagg|uspeft|Bermuda|pref=Demografija}} {{small|([[British Overseas Territories|BOT]])}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Bermuda}}|53}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Bangladesh|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Bangladesh}}|148.460}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Guernsey|pref=Demografija}} {{small|([[Kronske odvisnosti|Kronska odvisnost]])}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Guernsey}}|63}} || class=nowrap | &lt;ref&gt;{{Cite web |last=PO Box 23 |first=St Peter Port |date=2018-01-31 |title=Electronic Census; Latest Population, Employment and Earnings |url=https://www.gov.gg/population |access-date=2021-07-21 |website=www.gov.gg |language=en}}&lt;/ref&gt; 31 Mar 2020
|-
! {{flagg|uspeft|Jersey|pref=Demografija}} {{small|([[Kronske odvisnosti|Kronska odvisnost]])}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Jersey}}|116}} || class=nowrap | &lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.gov.je/SiteCollectionDocuments/Government%20and%20administration/R%20Population%20Estimate%20Current%2020180620%20SU.pdf|title = Error}}&lt;/ref&gt; 31 Dec 2019
|-
! {{flagg|uspeft|Vatican City|pref=Demografija}} {{#tag:ref|The [[:it:Calendario Atlante De Agostini|De Agostini Atlas Calendar]] {{in lang|it}} listed the area of Vatican City as {{cvt|0,44|km2}} in its 1930 edition&lt;ref&gt;{{Cite book |url=https://books.google.com/books?id&amp;#61;JqlIZ70Jn9gC&amp;q&amp;#61;vaticano |title=Calendario atlante De Agostini |publisher=Istituto geografico De Agostini |language=it}}&lt;/ref&gt; but corrected it to {{cvt|0,49|km2}} in its 1945–46 edition.&lt;ref name=&quot;agostini1945&quot;&gt;{{Cite book |url=https://books.google.com/books?id&amp;#61;ZpJXsBX_6uUC&amp;q&amp;#61;vaticano |title=Calendario atlante De Agostini |publisher=Istituto geografico De Agostini |language=it}}&lt;/ref&gt; The figure of {{cvt|0,44|km2}} is still widely cited by many sources despite its inaccuracy.&lt;br /&gt;In 2019, the total population was 825, consisting of 453 residents and 372 non-resident citizens. For calculating the population density. only residents are considered.|group=note}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Holy See}}|0.49}} || class=nowrap | &lt;ref&gt;{{Cite web |title=Popolazione |url=https://www.vaticanstate.va/it/stato-governo/note-generali/popolazione.html |access-date=2021-07-21 |website=www.vaticanstate.va}}&lt;/ref&gt; 1 Feb 2019
|-
! {{flagg|uspeft|State of Palestine|pref=Demografija|the=y}}
| {{density|disp=table|{{UN population|State of Palestine}}|6.020}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Mayotte|pref=Demografija|local}} {{small|([[Francoska peta republika|Francija]])}}
| &lt;ref&gt;{{Cite web |title=256 500 habitants à Mayotte en 2017 - Insee Analyses Mayotte - 15 |url=https://www.insee.fr/fr/statistiques/3284395 |access-date=2021-07-21 |website=www.insee.fr}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Britannica area&quot;&gt;{{Cite web|title=List of the total areas of the world's countries, dependencies, and territories|url=https://www.britannica.com/topic/list-of-the-total-areas-of-the-worlds-countries-dependencies-and-territories-2130540|access-date=2021-06-09|website=Encyclopedia Britannica|language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite encyclopedia |title=Asia |encyclopedia=[[Encyclopædia Britannica]] |date=16 November 2020 |url=https://www.britannica.com/place/Asia |access-date=20 July 2021}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite encyclopedia |title=Africa |encyclopedia=[[Encyclopædia Britannica]] |date=30 October 2020 |url=https://www.britannica.com/place/Africa |access-date=20 July 2021}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite encyclopedia |title=North America |encyclopedia=[[Encyclopædia Britannica]] |date=12 February 2021 |url=https://www.britannica.com/place/North-America |access-date=20 July 2021}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite encyclopedia |title=South America |encyclopedia=[[Encyclopædia Britannica]] |date=7 February 2021 |url=https://www.britannica.com/place/South-America |access-date=20 July 2021}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite encyclopedia |title=Antarctica |encyclopedia=[[Encyclopædia Britannica]] |date=10 March 2021 |url=https://www.britannica.com/place/Antarctica |access-date=20 July 2021}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite encyclopedia |title=Europe |encyclopedia=[[Encyclopædia Britannica]] |date=26 November 2020 |url=https://www.britannica.com/place/Europe |access-date=20 July 2021}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite encyclopedia |title=Oceania |encyclopedia=[[Encyclopædia Britannica]] |date=30 January 2020  |url=https://www.britannica.com/place/Oceania-region-Pacific-Ocean |access-date=20 July 2021}}&lt;/ref&gt;{{density|disp=table|{{UN population|Mayotte}}|374}} || class=nowrap | 5 Sep 2017
|-
! {{flagg|uspeft|Barbados|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Barbados}}|430}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Lebanon|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Lebanon}}|10.452}} || {{UN population|Year}}
|-
! scope=row {{left}} {{flagicon image|Saint-Martin Flag.jpg}} '''[[Collectivity of Saint Martin#Demographics|Saint Martin]] {{small|(Francija)}}'''
| &lt;ref name=&quot;insee.fr&quot;&gt;https://www.insee.fr/fr/statistiques/fichier/4265429/ensemble.pdf {{Bare URL PDF|date=March 2022}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;CIA area&quot;/&gt;{{density|disp=table|{{UN population|Saint Martin (French part)}}|54}} || class=nowrap | 1 Jan 2017
|-
! {{flagg|uspeft|Taiwan|pref=Demografija}} {{#tag:ref|Also known as the Republic of China. Both the Republic of China and the People's Republic of China officially claim to [[1992 Consensus|represent the whole of China]]. stating that [[Greater China|China]] is ''de jure'' a single sovereign entity encompassing both the area controlled by the PRC and the area controlled by the ROC. Neither the PRC nor the ROC officially recognise each other's claim to statehood, and they compete for diplomatic recognition as the only legitimate representative of China among other states. See: [[Political status of Taiwan]], [[Cross-Strait relations]], [[One China|One-China policy]], [[1992 Consensus]], and [[Two Chinas]].|group=note}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Taiwan}}|36.193}} || class=nowrap | &lt;ref name=&quot;eng.stat.gov.tw&quot;&gt;{{Cite web |title=National Statistics. Republic of China (Taiwan) |url=https://eng.stat.gov.tw/point.asp?index&amp;#61;9 |access-date=2021-07-21 |website=eng.stat.gov.tw}}&lt;/ref&gt; 31 Jan 2020
|-
! {{flagg|uspeft|Mauritius|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Mauritius}}|1.969}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Aruba|pref=Demografija}} {{small|([[Kraljevina Nizozemska|Nizozemska]])}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Aruba}}|180}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|San Marino|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|San Marino}}|61}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|South Korea|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|South Korea}}|100.148}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Nauru|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Nauru}}|21}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Rwanda|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Rwanda}}|26.338}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Netherlands|pref=Demografija|the=y}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Netherlands}}|37.354}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Tuvalu|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Tuvalu}}|26}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Israel|pref=Demografija}}
|{{density|disp=table|{{UN population|Israel}}|22.072}} || 2022
|-
! {{flagg|uspeft|India|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|India}}|3.287.263}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Burundi|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Burundi}}|27.834}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Haiti|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Haiti}}|27.750}} || {{UN population|Year}}
&lt;!--http://www.ihsi.ht/--&gt;
|-
! {{flagg|uspeft|Saint Barthélemy|pref=Demografija|local}} {{small|Francija}}
| &lt;ref name=&quot;insee.fr&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;CIA area&quot;/&gt;{{density|disp=table|{{UN population|Saint Barthélemy}}|25}} || class=nowrap | 1 Jan 2017
|-
! {{flagg|uspeft|Belgium|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Belgium}}|30.528}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Comoros|pref=Demografija|the=y}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Comoros}}|2.235}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Curaçao|pref=Demografija}} {{small|([[Kraljevina Nizozemska|Nizozemska]])}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Curaçao}}|444}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Philippines|pref=Demografija|the=y}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Philippines}}|300.000}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Réunion|pref=Demografija|local}} {{small|([[Francoska peta republika|Francija]])}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Réunion}}|2.513}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Puerto Rico|pref=Demografija}} {{small|(ZDA)}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Puerto Rico}}|8.870}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Saint Lucia|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Saint Lucia}}|539}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Japan|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Japan}}|377.930}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Martinique|pref=Demografija|territorial}} {{small|([[Francoska peta republika|Francija]])}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Martinique}}|1.128}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Grenada|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Grenada}}|344}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Sri Lanka|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Sri Lanka}}|65.610}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Marshall Islands|pref=Demografija|the=y}} {{#tag:ref|[[Compact of Free Association|State in free association]] with the [[United States]].|group=note}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Marshall Islands}}|181}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|El Salvador|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|El Salvador}}|21.041}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Guam|pref=Demografija}} {{small|(US)}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Guam}}|549}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|United States Virgin Islands|pref=Demografija|the=y}} {{small|(US)}}
| {{density|disp=table|{{UN population|United States Virgin Islands}}|347}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Vietnam|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Vietnam}}|330.957}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Saint Vincent and the Grenadines|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Saint Vincent and the Grenadines}}|389}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|American Samoa|pref=Demografija}} {{small|(ZDA)}}
| {{density|disp=table|{{UN population|American Samoa}}|199}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|United Kingdom|pref=Demografija|the=y}}
| {{density|disp=table|{{UN population|United Kingdom}}|242.495}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Trinidad and Tobago|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Trinidad and Tobago}}|5.130}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Jamaica|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Jamaica}}|10.991}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Cayman Islands|pref=Demografija|the=y}} {{small|([[British Overseas Territories|BOT]])}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Cayman Islands}}|264}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Pakistan|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Pakistan}}|881.913}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Qatar|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Qatar}}|11.607}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Liechtenstein|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Liechtenstein}}|160}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Guadeloupe|pref=Demografija|local2}} {{small|([[Francoska peta republika|Francija]])}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Guadeloupe}}|1.705}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Luxembourg|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Luxembourg}}|2.586}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Germany|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Germany}}|357.137}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Kuwait|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Kuwait}}|17.818}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Dominican Republic|pref=Demografija|the=y}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Dominican Republic}}|48.192}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|São Tomé and Príncipe|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|São Tomé and Príncipe}}|964}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Antigua and Barbuda|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Antigua and Barbuda}}|442}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Seychelles|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Seychelles}}|456}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Nigeria|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Nigeria}}|923.768}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|North Korea|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|North Korea}}|120.538}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Switzerland|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Switzerland}}|41.285}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Gambia|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Gambia}}|11.295}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Italy|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Italy}}|301.339}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Saint Kitts and Nevis|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Saint Kitts and Nevis}}|261}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|British Virgin Islands|pref=Demografija|the=y}} {{small|([[British Overseas Territories|BOT]])}}
| {{density|disp=table|{{UN population|British Virgin Islands}}|151}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Nepal|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Nepal}}|147.181}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Uganda|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Uganda}}|241.550}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Kosovo|pref=Demografija}} {{#tag:ref|{{Kosovo-note}}|group=note}}
| &lt;ref&gt;{{Cite web |title=Population Estimates, 2017 &amp;#124; |url=https://ask.rks-gov.net/en/kosovo-agency-of-statistics/add-news/population-estimates-2017 |access-date=2021-07-21 |website=ask.rks-gov.net}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;CIA area&quot;/&gt;{{density|disp=table|1.935.259|10.887}} || class=nowrap | 31 Dec 2018
|-
! {{flagg|uspeft|Andorra|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Andorra}}|468}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Anguilla|pref=Demografija}} {{small|([[British Overseas Territories|BOT]])}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Anguilla}}|91}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Micronesia|pref=Demografija|the=y}} {{#tag:ref|[[Compact of Free Association|State in free association]] with the [[United States]].|group=note}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Micronesia}}|702}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Kiribati|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Kiribati}}|726}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Guatemala|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Guatemala}}|108.889}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Malawi|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Malawi}}|118.484}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Sint Eustatius|pref=Demografija}} {{small|(Nizozemska)}}
| {{density|disp=table|3.138|21}} || class=nowrap | 1 Jul 2015&lt;br /&gt;{{citation needed|date=July 2021}}
|-
! {{flagg|uspeft|Saba|pref=Demografija}} {{small|(Nizozemska)}}
| {{density|disp=table|1.933|13}} || class=nowrap | 1 Jan 2016&lt;br /&gt;{{citation needed|date=July 2021}}
|-
! {{flagg|uspeft|China|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|China}}|9.596.961}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Isle of Man|pref=Demografija|the=y}} {{small|([[Kronske odvisnosti|Kronska odvisnost]])}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Isle of Man}}|572}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Indonesia|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Indonesia}}|1.910.931}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Togo|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Togo}}|56.785}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Tonga|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Tonga}}|747}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Czechia|pref=Demografija|the=y|name=Czechia}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Czechia}}|78.866}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Thailand|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Thailand}}|513.120}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Cape Verde|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Cape Verde}}|4.033}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Denmark|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Denmark}}|43.094}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Cyprus|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Cyprus}}|9.251}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Ghana|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Ghana}}|238.533}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Northern Mariana Islands|pref=Demografija|the=y}} {{small|(ZDA)}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Northern Mariana Islands}}|457}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Poland|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Poland}}|311.888}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Moldova|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Moldova}}|33.846}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|France|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|France}}|551.500}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Azerbaijan|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Azerbaijan}}|86.600}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|United Arab Emirates|pref=Demografija|the=y}}
| {{density|disp=table|{{UN population|United Arab Emirates}}|83.600}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Jordan|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Jordan}}|89.328}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Portugal|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Portugal}}|92.212}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Slovakia|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Slovakia}}|49.036}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Tokelau|pref=Demografija}} {{small|([[Realm of New Zealand|NZ]])}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Tokelau}}|12}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Austria|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Austria}}|83.871}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Sierra Leone|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Sierra Leone}}|72.300}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Türkiye|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Türkiye}}|783.562}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Hungary|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Hungary}}|93.026}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Cuba|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Cuba}}|109.884}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Slovenia|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Slovenia}}|20.273}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Albania|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Albania}}|28.748}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Benin|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Benin}}|114.763}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Serbia|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Serbia}}|88.361}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Armenia|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Armenia}}|29.743}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Ethiopia|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Ethiopia}}|1.104.300}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Egypt|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Egypt}}|1.002.000}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Costa Rica|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Costa Rica}}|51.100}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Dominica|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Dominica}}|751}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Malaysia|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Malaysia}}|330.803}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Spain|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Spain}}|505.992}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Syria|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Syria}}|185.180}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Cambodia|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Cambodia}}|181.035}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Iraq|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Iraq}}|435.244}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Kenya|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Kenya}}|591.958}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Honduras|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Honduras}}|112.492}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Timor-Leste|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Timor-Leste}}|14.919}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Wallis and Futuna|pref=Demografija|local}} {{small|Francija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Wallis and Futuna}}|142}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Romania|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Romania}}|238.391}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|North Macedonia|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|North Macedonia}}|25.713}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Morocco|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Morocco}}|446.550}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Senegal|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Senegal}}|196.712}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Greece|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Greece}}|131.957}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Myanmar|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Myanmar}}|676.578}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Côte d'Ivoire|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Côte d'Ivoire}}|322.463}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Brunei|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Brunei}}|5.765}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Cook Islands|pref=Demografija|the=y}} {{#tag:ref|[[Political status of the Cook Islands and Niue|State in free association]] with [[New Zealand]].|group=note}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Cook Islands}}|236}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Transnistria|pref=Demografija}} {{#tag:ref|Not recognized by any UN member states.|group=note}}
| {{density|disp=table|347.251|4.163}} || class=nowrap | &lt;ref&gt;{{cite news|url=https://euobserver.com/world/152559|title=Moldova facing Europe's worst demographic crisis|first=Cristian|last=Gherasim|newspaper=[[EUobserver]]|date=2 August 2021}}&lt;/ref&gt; 2021 estimate
|-
! {{flagg|uspeft|Croatia|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Croatia}}|56.594}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Ukraine|pref=Demografija}} {{#tag:ref|Excludes [[Crimea]].|group=note}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Ukraine}}|603.500}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Uzbekistan|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Uzbekistan}}|447.400}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Burkina Faso|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Burkina Faso}}|272.967}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Tunisia|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Tunisia}}|163.610}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|French Polynesia|pref=Demografija}} {{small|Francija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|French Polynesia}}|4.000}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Lesotho|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Lesotho}}|30.355}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Ireland|pref=Demografija|the=y|variant=Ireland}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Ireland}}|69.825}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Samoa|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Samoa}}|2.842}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Ecuador|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Ecuador}}|256.369}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Eswatini|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Eswatini}}|17.363}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Bosnia and Herzegovina|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Bosnia and Herzegovina}}|51.209}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Bonaire|pref=Demografija}} {{small|(Nizozemska)}}
| {{density|disp=table|20.104|294}} || class=nowrap | 31 Dec 2014&lt;br /&gt;{{citation needed|date=July 2021}}
|-
! {{flagg|uspeft|Mexico|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Mexico}}|1.964.375}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Bulgaria|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Bulgaria}}|110.912}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Tajikistan|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Tajikistan}}|143.100}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Tanzania|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Tanzania}}|947.303}} || {{UN population|Year}}
|-{{srn total}}
! scope=row {{left}} '''Svet''' (brez [[Antarktika|Antarktike]])
| {{density|disp=table|{{worldpop}}|{{#expr:148940000-14200000}}}} || class=nowrap | &lt;ref name=&quot;Population Clock&quot;&gt;{{Cite web |title=Population Clock |url=https://www.census.gov/popclock/ |access-date=2021-07-21 |website=www.census.gov}}&lt;/ref&gt;{{#time:j. M Y}}
|-
! {{flagg|uspeft|Georgia|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|3.688.647|69.700}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|xs*eft|Afghanistan|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Afghanistan}}|652.864}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Panama|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Panama}}|75.417}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Yemen|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Yemen}}|527.968}} || {{UN population|Year}}
|-{{srn total}}
! scope=row {{left}} '''Svet''' (kopno)
| {{density|disp=table|{{worldpop}}|148.940.000}} || class=nowrap | &lt;ref name=&quot;Population Clock&quot;/&gt;{{#time:j. M Y}}
|-
! {{flagg|uspeft|Cameroon|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Cameroon}}|475.650}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Guinea-Bissau|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Guinea-Bissau}}|36.125}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Guinea|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Guinea}}|245.857}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Iran|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Iran}}|1.628.750}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Nicaragua|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Nicaragua}}|130.373}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Norfolk Island|pref=Demografija}} {{small|(Australia)}}
| {{density|disp=table|2.188|36}} || class=nowrap | &lt;ref&gt;{{Cite web |title=2016 Census QuickStats: Cocos (Keeling) Islands |url=https://quickstats.censusdata.abs.gov.au/census_services/getproduct/census/2016/quickstat/901021002 |access-date=2021-07-21 |website=quickstats.censusdata.abs.gov.au |language=en}}&lt;/ref&gt; 9 Aug 2016
|-
! {{flagg|uspeft|Montserrat|pref=Demografija}} {{small|([[British Overseas Territories|BOT]])}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Montserrat}}|103}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Fiji|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|926.276|18.272}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Artsakh|pref=Demografija|the=y|name=Artsakh}} {{#tag:ref|Not recognized by any UN member states.|group=note}}
| {{density|disp=table|120.000|3.170}} || class=nowrap | 14 Oct 2015&lt;br /&gt;{{citation needed|date=July 2021}}
|-
! {{flagg|uspeft|South Africa|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|South Africa}}|1.221.037}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Equatorial Guinea|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Equatorial Guinea}}|28.051}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Belarus|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Belarus}}|207.600}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Montenegro|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Montenegro}}|13.812}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Madagascar|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Madagascar}}|587.295}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Colombia|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Colombia}}|1.141.748}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Liberia|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Liberia}}|111.369}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Lithuania|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Lithuania}}|65.300}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Djibouti|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Djibouti}}|23.200}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Turks and Caicos Islands|pref=Demografija}} {{small|([[British Overseas Territories|BOT]])}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Turks and Caicos Islands}}|948}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Cocos (Keeling) Islands|pref=Demografija|the=y}} {{small|(Australia)}}
| &lt;ref&gt;{{Cite web |title=2016 Census QuickStats: Cocos (Keeling) Islands |url=https://quickstats.censusdata.abs.gov.au/census_services/getproduct/census/2016/quickstat/901021002 |access-date=2021-07-21 |website=quickstats.censusdata.abs.gov.au |language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;CIA area&quot;/&gt;{{density|disp=table|544|14}} || class=nowrap | 9 Aug 2016
|-
! {{flagg|uspeft|Palau|pref=Demografija}} {{#tag:ref|[[Compact of Free Association|State in free association]] with the [[United States]].|group=note}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Palau}}|459}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Zimbabwe|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Zimbabwe}}|390.757}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Mozambique|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Mozambique}}|801.590}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Democratic Republic of the Congo|pref=Demografija|the=y}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Democratic Republic of the Congo}}|2.344.858}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Faroe Islands|pref=Demografija|the=y}} {{small|([[Danish Realm|Denmark]])}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Faroe Islands}}|1.393}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|United States|pref=Demografija|the=y}}
| {{density|disp=table|{{UN population|United States}}|9.629.091}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Kyrgyzstan|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Kyrgyzstan}}|199.949}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Venezuela|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Venezuela}}|912.050}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Laos|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Laos}}|236.800}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Latvia|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Latvia}}|64.562}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Eritrea|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Eritrea}}|117.600}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Estonia|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Estonia}}|45.227}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Bahamas|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Bahamas}}|13.943}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Angola|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Angola}}|1.246.700}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Brazil|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Brazil}}|8.514.877}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Chile|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Chile}}|756.102}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Peru|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Peru}}|1.285.216}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Saint Pierre and Miquelon|pref=Demografija|local}} {{small|Francija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Saint Pierre and Miquelon}}|242}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Vanuatu|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Vanuatu}}|12.189}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Somalia|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Somalia}}|637.657}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Zambia|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Zambia}}|752.612}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Solomon Islands|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Solomon Islands}}|28.896}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Sudan|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Sudan}}|1.861.484}} || class=nowrap | &lt;ref name=&quot;cbs.gov.sd&quot;&gt;{{Cite web |date=2017-10-20 |title=Sub-national Population Projections of Sudan and Age-Sex Composition |url=http://www.cbs.gov.sd/en/download.php?id&amp;#61;45&amp;file&amp;#61;Pop._Proj._by_satates137.pdf&amp;count&amp;#61;65 |access-date=2021-07-21 }}{{dead link|date=July 2022|bot=medic}}{{cbignore|bot=medic}}&lt;/ref&gt; 1 Jul 2017
|-
! {{flagg|uspeft|Sweden|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Sweden}}|450.295}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Somaliland|pref=Demografija}} {{#tag:ref|Not recognized by any UN member states.|group=note}}
| {{density|disp=table|4.171.898|176.120}} || class=nowrap | 17 Aug 2017&lt;br /&gt;{{citation needed|date=July 2021}}
|-
! {{flagg|uspeft|Bhutan|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Bhutan}}|38.394}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|South Sudan|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|South Sudan}}|644.329}} || class=nowrap | &lt;ref&gt;{{Cite web |date=2019-04-12 |title=Home &amp;#124; the Republic of South Sudan |url=http://www.ssnbss.org/sites/default/files/2016-08/population_projections_for_south_sudan_2015_2020.pdf |access-date=2021-07-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190412033822/http://www.ssnbss.org/sites/default/files/2016-08/population_projections_for_south_sudan_2015_2020.pdf |archive-date=2019-04-12 }}&lt;/ref&gt; 1 Jul 2019
|-
! {{flagg|uspeft|Uruguay|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Uruguay}}|176.215}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Åland|pref=Demografija|the=y}} {{small|(Finland)}}
| {{density|disp=table|30.129|1.580}} || class=nowrap | &lt;ref&gt;{{Cite web |title=Välkommen till ÅSUB! &amp;#124; Ålands statistik- och utredningsbyrå |url=https://www.asub.ax/sv?iLan&amp;#61;2 |access-date=2021-07-21 |website=www.asub.ax}}&lt;/ref&gt; 31 Dec 2018
|-
! {{flagg|uspeft|Papua New Guinea|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Papua New Guinea}}|462.840}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Algeria|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Algeria}}|2.381.741}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Niger|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Niger}}|1.267.000}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|New Zealand|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|New Zealand}}|270.467}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Paraguay|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Paraguay}}|406.752}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Belize|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Belize}}|22.966}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Norway|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Norway}}|323.787}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Finland|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Finland}}|336.852}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Argentina|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Argentina}}|2.780.400}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Saudi Arabia|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Saudi Arabia}}|2.149.690}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Oman|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Oman}}|309.500}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Christmas Island|pref=Demografija}} {{small|(Australia)}}
| &lt;ref&gt;{{Cite web |title=Australia: Agglomerations - Population Statistics. Maps. Charts. Weather and Web Information |url=https://www.citypopulation.de/en/australia/cities/ |access-date=2021-07-21 |website=www.citypopulation.de}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;CIA area&quot;/&gt;{{density|disp=table|1.843|135}} || class=nowrap | 9 Aug 2011
|-
! {{flagg|uspeft|Congo|pref=Demografija|the=y}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Congo}}|342.000}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Mali|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Mali}}|1.240.192}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|New Caledonia|pref=Demografija|variant=local}} {{small|Francija}}
| {{density|disp=table|271.407|18.575}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Saint Helena, Ascension and Tristan da Cunha|pref=Demografija}} {{small|([[British Overseas Territories|BOT]])}}
| &lt;ref&gt;http://www.sainthelena.gov.sh/wp-content/uploads/2016/06/Census-2016-summary-report.pdf {{Bare URL PDF|date=March 2022}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;CIA area&quot;/&gt;{{density|disp=table|{{UN population|Saint Helena}}|394}} || class=nowrap | 7 Feb 2016
|-
! {{flagg|uspeft|Chad|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|16.244.513|1.284.000}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Turkmenistan|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Turkmenistan}}|488.100}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Pitcairn Islands|pref=Demografija}} {{small|([[British Overseas Territories|BOT]])}}
| {{density|disp=table|47|5}} || class=nowrap | &lt;ref&gt;{{Cite web |title=Pitcairn: Islands &amp; Settlement - Population Statistics, Maps, Charts, Weather and Web Information |url=https://www.citypopulation.de/en/pitcairn/ |access-date=2021-07-21 |website=www.citypopulation.de}}&lt;/ref&gt; 20 Sep 2016
|-
! {{flagg|uspeft|Bolivia|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Bolivia}}|1.098.581}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Russia|pref=Demografija}} {{#tag:ref|Including the population and area of the [[Autonomous Republic of Crimea]] and the [[Sevastopol|City of Sevastopol]]. Ukraine's administrative areas on the [[Crimea|Crimean Peninsula]] which are claimed by Russia.|group=note}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Russia}}|17.098.246}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Gabon|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Gabon}}|267.668}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Central African Republic|pref=Demografija|the=y}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Central African Republic}}|622.984}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Kazakhstan|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Kazakhstan}}|2.724.900}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Niue|pref=Demografija}} {{#tag:ref|[[Political status of the Cook Islands and Niue|State in free association]] with [[New Zealand]].|group=note}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Niue}}|260}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Canada|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Canada}}|9.093.507}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Mauritania|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Mauritania}}|1.030.700}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Botswana|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Botswana}}|582.000}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Libya|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Libya}}|1.759.540}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Guyana|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Guyana}}|214.969}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Suriname|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Suriname}}|163.820}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|French Guiana|pref=Demografija|local}} {{small|([[Francoska peta republika|Francija]])}}
| {{density|disp=table|{{UN population|French Guiana}}|83.534}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Australia|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Australia}}|7.692.024}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Iceland|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Iceland}}|103.000}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Namibia|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Namibia}}|824.268}} || {{UN population|Year}}
|-
! scope=row {{left}} {{flagicon image|Flag.svg}} '''[[Demografija Western Sahara|Western Sahara]]''' {{#tag:ref|Disputed territory. Administration is split between [[Morocco]] and the [[Sahrawi Arab Democratic Republic]], both of which claim the [[Western Sahara|entire territory]]. The Sahrawi Arab Democratic Republic's administrative control is limited to approximately [[Free Zone (region)|20% of the territory]], with the remaining [[Southern Provinces|80% of the territory]] occupied by Morocco.|group=note}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Western Sahara}}|266.000}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Mongolia|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Mongolia}}|1.564.116}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Falkland Islands|pref=Demografija|the=y}} {{small|([[British Overseas Territories|BOT]])}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Falkland Islands}}|12.173}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Svalbard and Jan Mayen|pref=Demografija}} {{small|(Norveška)}}
| {{density|disp=table|2.939|62.422}} || class=nowrap | &lt;ref&gt;{{Cite web |title=Svalbard: Archipelagos, Settlements and Stations - Population Statistics, Maps, Charts, Weather and Web Information |url=https://www.citypopulation.de/en/norway/cities/svalbard/ |access-date=2021-07-21 |website=www.citypopulation.de}}&lt;/ref&gt; 1 Sep 2012
|-
! {{flagg|uspeft|Greenland|pref=Demografija}} {{small|([[Dansko kraljestvo|Danska]])}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Greenland}}|2.166.086}} || {{UN population|Year}}

&lt;!-- Please do not add territories that have no permanent population. For instance. as of 31 May 2016. the official website of South Georgia and the South Sandwich Islands (http://www.gov.gs/information/about-sgssi/) states that &quot;There are no permanent residents in the Territory.&quot; Also as of 31 May 2016. the official website of the French Southern and Antarctic Lands (http://www.taaf.fr/The-French-Southern-and-Antarctic-Lands) states that &quot;The TAAF do not have any permanent population.&quot; --&gt;
|}

Note: Data unavailable for [[Akrotiri and Dhekelia]], the [[Donetsk People's Republic]], the [[Luhansk People's Republic]], and [[Northern Cyprus]].

== Opombe == 
{{reflist|group=note|40em}}

==Sklici ==
{{reflist}}</text>
      <sha1>9tavqkrc2pucbzpy2s441p7r1yayfws</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5726741</id>
      <parentid>5726678</parentid>
      <timestamp>2022-08-02T16:24:31Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Glavna tabela */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="48662" xml:space="preserve">{{v delu}}
[[Slika:Population_density_of_countries_2018_world_map,_people_per_sq_km.svg|link=https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/b6/Population_density_of_countries_2018_world_map%2C_people_per_sq_km.svg/550px-Population_density_of_countries_2018_world_map%2C_people_per_sq_km.svg.png|sličica|550x550_pik|Gostota prebivalstva (ljudi na km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;) po državah v letu 2018]]
{{srn}}
[[Slika:People's_-Km²_for_all_countries_(and_us_states,_uk_kingdoms).png|link=https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/8c/People%27s_-Km%C2%B2_for_all_countries_%28and_us_states%2C_uk_kingdoms%29.png/550px-People%27s_-Km%C2%B2_for_all_countries_%28and_us_states%2C_uk_kingdoms%29.png|sličica|550x550_pik|Gostota prebivalstva (ljudi na km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;) po državah v letu 2019]]
To je '''seznam držav in odvisnih ozemelj, razvrščenih glede na gostoto prebivalstva''', merjeno s številom prebivalcev na [[kvadratni kilometer]]. Seznam je mogoče razvrstiti glede na skupno površino in po prebivalstvu. Seznam vključuje [[suverena država|suverene države]] in samoupravna [[Odvisno ozemlje|odvisna ozemlja]], ki temeljijo na standardu [[ISO 3166-1]]. Na seznamu so tudi nepriznane, [[de facto]] neodvisne države. Številke v spodnji tabeli temeljijo na površinah, vključno z notranjimi vodnimi telesi, kot so zalivi, jezera in reke. Seznam ne vključuje entitet, ki niso v ISO 3166-1, razen za [[Seznam držav z omejeno potrjenostjo|države z omejeno potrjenostjo]]. Tako [[Odvisno ozemlje|odvisne države]], ki niso vključene v ISO 3166-1, in druge entitete, ki niso v ISO 3166-1, kot je [[Evropska unija]], niso vključene. Številke, uporabljene v tem članku, v glavnem temeljijo na zadnjih popisih in uradnih ocenah ali napovedih. Kjer te niso na voljo, se uporabljajo podatki&lt;ref&gt;{{Navedi splet|date=2015-10-17|title=World Population Prospects - Population Division - United Nations|url=http://esa.un.org/unpd/wpp/DataQuery/|accessdate=2021-07-21|archiveurl=https://web.archive.org/web/20151017021037/http://esa.un.org/unpd/wpp/DataQuery/|archivedate=2015-10-17}}&lt;/ref&gt; Oddelka za prebivalstvo [[Oddelek Združenih narodov za gospodarske in socialne zadeve|Združenih narodov za gospodarske in socialne zadeve]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=World Population Prospects|url=https://esa.un.org/unpd/wpp/DataQuery/|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160919061238/https://esa.un.org/unpd/wpp/DataQuery/|archivedate=September 19, 2016|accessdate=October 26, 2016}}&lt;/ref&gt;

== Glavna tabela ==
Viri za območja in populacije so iz [[Organizacija združenih narodov|Združenih narodov]], razen če ni drugače navedeno.
{| {{srn table}}
|- {{srn header}}
! rowspan=2 | Država / Teritorij !! rowspan=2 | Prebivalstvo !! Površina !! Gostota !! rowspan=2 | Vir&lt;br /&gt;&amp; Datum
|- {{srn header}}
! km{{sup|2}}
! /km{{sup|2}}

|-
! {{flagg|uspeft|Macau|pref=Demografija}} {{small|(Kitajska)}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Macau}}|33}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Monaco|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Monaco}}|2}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Singapore|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|5.453.600|716}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Hong Kong|pref=Demografija}} {{small|(Kitajska)}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Hong Kong}}|1.104}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Gibraltar|pref=Demografija}} {{small|([[British Overseas Territories|BOT]])}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Gibraltar}}|6}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Bahrain|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Bahrain}}|785}} || 2020
|-
! {{flagg|uspeft|Maldives|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Maldives}}|300}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Malta|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Malta}}|316}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Sint Maarten|pref=Demografija}} {{small|([[Kraljevina Nizozemska|Nizozemska]])}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Sint Maarten}}|34}} || class=nowrap | &lt;ref&gt;[http://stat.gov.sx/ Latest developments] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160930004308/http://stat.gov.sx/ |date=September 30, 2016}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;CIA area&quot;&gt;{{Cite report|title=The World Factbook|section=Country Comparisons: Area|publisher=[[Central Intelligence Agency]]|url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/field/area|access-date=2021-06-10|website=www.cia.gov}}&lt;/ref&gt; 1 Jan 2019
|-
! {{flagg|uspeft|Bermuda|pref=Demografija}} {{small|([[British Overseas Territories|BOT]])}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Bermuda}}|53}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Bangladesh|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Bangladesh}}|148.460}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Guernsey|pref=Demografija}} {{small|([[Kronske odvisnosti|Kronska odvisnost]])}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Guernsey}}|63}} || class=nowrap | &lt;ref&gt;{{Cite web |last=PO Box 23 |first=St Peter Port |date=2018-01-31 |title=Electronic Census; Latest Population, Employment and Earnings |url=https://www.gov.gg/population |access-date=2021-07-21 |website=www.gov.gg |language=en}}&lt;/ref&gt; 31 Mar 2020
|-
! {{flagg|uspeft|Jersey|pref=Demografija}} {{small|([[Kronske odvisnosti|Kronska odvisnost]])}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Jersey}}|116}} || class=nowrap | &lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.gov.je/SiteCollectionDocuments/Government%20and%20administration/R%20Population%20Estimate%20Current%2020180620%20SU.pdf|title = Error}}&lt;/ref&gt; 31 Dec 2019
|-
! {{flagg|uspeft|Vatican City|pref=Demografija}} {{#tag:ref|The [[:it:Calendario Atlante De Agostini|De Agostini Atlas Calendar]] {{in lang|it}} listed the area of Vatican City as {{cvt|0,44|km2}} in its 1930 edition&lt;ref&gt;{{Cite book |url=https://books.google.com/books?id&amp;#61;JqlIZ70Jn9gC&amp;q&amp;#61;vaticano |title=Calendario atlante De Agostini |publisher=Istituto geografico De Agostini |language=it}}&lt;/ref&gt; but corrected it to {{cvt|0,49|km2}} in its 1945–46 edition.&lt;ref name=&quot;agostini1945&quot;&gt;{{Cite book |url=https://books.google.com/books?id&amp;#61;ZpJXsBX_6uUC&amp;q&amp;#61;vaticano |title=Calendario atlante De Agostini |publisher=Istituto geografico De Agostini |language=it}}&lt;/ref&gt; The figure of {{cvt|0,44|km2}} is still widely cited by many sources despite its inaccuracy.&lt;br /&gt;In 2019, the total population was 825, consisting of 453 residents and 372 non-resident citizens. For calculating the population density. only residents are considered.|group=note}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Holy See}}|0.49}} || class=nowrap | &lt;ref&gt;{{Cite web |title=Popolazione |url=https://www.vaticanstate.va/it/stato-governo/note-generali/popolazione.html |access-date=2021-07-21 |website=www.vaticanstate.va}}&lt;/ref&gt; 1 Feb 2019
|-
! {{flagg|uspeft|State of Palestine|pref=Demografija|the=y}}
| {{density|disp=table|{{UN population|State of Palestine}}|6.020}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Mayotte|pref=Demografija|local}} {{small|([[Francoska peta republika|Francija]])}}
| &lt;ref&gt;{{Cite web |title=256 500 habitants à Mayotte en 2017 - Insee Analyses Mayotte - 15 |url=https://www.insee.fr/fr/statistiques/3284395 |access-date=2021-07-21 |website=www.insee.fr}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Britannica area&quot;&gt;{{Cite web|title=List of the total areas of the world's countries, dependencies, and territories|url=https://www.britannica.com/topic/list-of-the-total-areas-of-the-worlds-countries-dependencies-and-territories-2130540|access-date=2021-06-09|website=Encyclopedia Britannica|language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite encyclopedia |title=Asia |encyclopedia=[[Encyclopædia Britannica]] |date=16 November 2020 |url=https://www.britannica.com/place/Asia |access-date=20 July 2021}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite encyclopedia |title=Africa |encyclopedia=[[Encyclopædia Britannica]] |date=30 October 2020 |url=https://www.britannica.com/place/Africa |access-date=20 July 2021}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite encyclopedia |title=North America |encyclopedia=[[Encyclopædia Britannica]] |date=12 February 2021 |url=https://www.britannica.com/place/North-America |access-date=20 July 2021}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite encyclopedia |title=South America |encyclopedia=[[Encyclopædia Britannica]] |date=7 February 2021 |url=https://www.britannica.com/place/South-America |access-date=20 July 2021}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite encyclopedia |title=Antarctica |encyclopedia=[[Encyclopædia Britannica]] |date=10 March 2021 |url=https://www.britannica.com/place/Antarctica |access-date=20 July 2021}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite encyclopedia |title=Europe |encyclopedia=[[Encyclopædia Britannica]] |date=26 November 2020 |url=https://www.britannica.com/place/Europe |access-date=20 July 2021}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite encyclopedia |title=Oceania |encyclopedia=[[Encyclopædia Britannica]] |date=30 January 2020  |url=https://www.britannica.com/place/Oceania-region-Pacific-Ocean |access-date=20 July 2021}}&lt;/ref&gt;{{density|disp=table|{{UN population|Mayotte}}|374}} || class=nowrap | 5 Sep 2017
|-
! {{flagg|uspeft|Barbados|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Barbados}}|430}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Lebanon|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Lebanon}}|10.452}} || {{UN population|Year}}
|-
! scope=row {{left}} {{flagicon image|Saint-Martin Flag.jpg}} '''[[Collectivity of Saint Martin#Demographics|Saint Martin]] {{small|(Francija)}}'''
| &lt;ref name=&quot;insee.fr&quot;&gt;https://www.insee.fr/fr/statistiques/fichier/4265429/ensemble.pdf {{Bare URL PDF|date=March 2022}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;CIA area&quot;/&gt;{{density|disp=table|{{UN population|Saint Martin (French part)}}|54}} || class=nowrap | 1 Jan 2017
|-
! {{flagg|uspeft|Taiwan|pref=Demografija}} {{#tag:ref|Also known as the Republic of China. Both the Republic of China and the People's Republic of China officially claim to [[1992 Consensus|represent the whole of China]]. stating that [[Greater China|China]] is ''de jure'' a single sovereign entity encompassing both the area controlled by the PRC and the area controlled by the ROC. Neither the PRC nor the ROC officially recognise each other's claim to statehood, and they compete for diplomatic recognition as the only legitimate representative of China among other states. See: [[Political status of Taiwan]], [[Cross-Strait relations]], [[One China|One-China policy]], [[1992 Consensus]], and [[Two Chinas]].|group=note}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Taiwan}}|36.193}} || class=nowrap | &lt;ref name=&quot;eng.stat.gov.tw&quot;&gt;{{Cite web |title=National Statistics. Republic of China (Taiwan) |url=https://eng.stat.gov.tw/point.asp?index&amp;#61;9 |access-date=2021-07-21 |website=eng.stat.gov.tw}}&lt;/ref&gt; 31 Jan 2020
|-
! {{flagg|uspeft|Mauritius|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Mauritius}}|1.969}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Aruba|pref=Demografija}} {{small|([[Kraljevina Nizozemska|Nizozemska]])}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Aruba}}|180}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|San Marino|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|San Marino}}|61}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|South Korea|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|South Korea}}|100.148}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Nauru|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Nauru}}|21}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Rwanda|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Rwanda}}|26.338}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Netherlands|pref=Demografija|the=y}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Netherlands}}|37.354}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Tuvalu|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Tuvalu}}|26}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Israel|pref=Demografija}}
|{{density|disp=table|{{UN population|Israel}}|22.072}} || 2022
|-
! {{flagg|uspeft|India|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|India}}|3.287.263}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Burundi|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Burundi}}|27.834}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Haiti|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Haiti}}|27.750}} || {{UN population|Year}}
&lt;!--http://www.ihsi.ht/--&gt;
|-
! {{flagg|uspeft|Saint Barthélemy|pref=Demografija|local}} {{small|Francija}}
| &lt;ref name=&quot;insee.fr&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;CIA area&quot;/&gt;{{density|disp=table|{{UN population|Saint Barthélemy}}|25}} || class=nowrap | 1 Jan 2017
|-
! {{flagg|uspeft|Belgium|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Belgium}}|30.528}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Comoros|pref=Demografija|the=y}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Comoros}}|2.235}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Curaçao|pref=Demografija}} {{small|([[Kraljevina Nizozemska|Nizozemska]])}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Curaçao}}|444}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Philippines|pref=Demografija|the=y}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Philippines}}|300.000}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Réunion|pref=Demografija|local}} {{small|([[Francoska peta republika|Francija]])}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Réunion}}|2.513}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Puerto Rico|pref=Demografija}} {{small|(ZDA)}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Puerto Rico}}|8.870}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Saint Lucia|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Saint Lucia}}|539}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Japan|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Japan}}|377.930}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Martinique|pref=Demografija|territorial}} {{small|([[Francoska peta republika|Francija]])}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Martinique}}|1.128}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Grenada|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Grenada}}|344}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Sri Lanka|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Sri Lanka}}|65.610}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Marshall Islands|pref=Demografija|the=y}} {{#tag:ref|[[Compact of Free Association|State in free association]] with the [[United States]].|group=note}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Marshall Islands}}|181}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|El Salvador|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|El Salvador}}|21.041}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Guam|pref=Demografija}} {{small|(ZDA)}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Guam}}|549}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Ameriški Deviški otoki|pref=Demografija|the=y}} {{small|(ZDA)}}
| {{density|disp=table|{{UN population|United States Virgin Islands}}|347}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Vietnam|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Vietnam}}|330.957}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Saint Vincent and the Grenadines|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Saint Vincent and the Grenadines}}|389}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|American Samoa|pref=Demografija}} {{small|(ZDA)}}
| {{density|disp=table|{{UN population|American Samoa}}|199}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|United Kingdom|pref=Demografija|the=y}}
| {{density|disp=table|{{UN population|United Kingdom}}|242.495}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Trinidad and Tobago|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Trinidad and Tobago}}|5.130}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Jamaica|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Jamaica}}|10.991}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Cayman Islands|pref=Demografija|the=y}} {{small|([[British Overseas Territories|BOT]])}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Cayman Islands}}|264}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Pakistan|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Pakistan}}|881.913}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Qatar|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Qatar}}|11.607}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Liechtenstein|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Liechtenstein}}|160}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Guadeloupe|pref=Demografija|local2}} {{small|([[Francoska peta republika|Francija]])}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Guadeloupe}}|1.705}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Luxembourg|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Luxembourg}}|2.586}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Germany|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Germany}}|357.137}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Kuwait|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Kuwait}}|17.818}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Dominican Republic|pref=Demografija|the=y}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Dominican Republic}}|48.192}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|São Tomé and Príncipe|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|São Tomé and Príncipe}}|964}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Antigua and Barbuda|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Antigua and Barbuda}}|442}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Seychelles|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Seychelles}}|456}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Nigeria|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Nigeria}}|923.768}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|North Korea|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|North Korea}}|120.538}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Switzerland|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Switzerland}}|41.285}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Gambia|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Gambia}}|11.295}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Italy|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Italy}}|301.339}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Saint Kitts and Nevis|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Saint Kitts and Nevis}}|261}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|British Virgin Islands|pref=Demografija|the=y}} {{small|([[British Overseas Territories|BOT]])}}
| {{density|disp=table|{{UN population|British Virgin Islands}}|151}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Nepal|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Nepal}}|147.181}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Uganda|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Uganda}}|241.550}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Kosovo|pref=Demografija}} {{#tag:ref|{{Kosovo-note}}|group=note}}
| &lt;ref&gt;{{Cite web |title=Population Estimates, 2017 &amp;#124; |url=https://ask.rks-gov.net/en/kosovo-agency-of-statistics/add-news/population-estimates-2017 |access-date=2021-07-21 |website=ask.rks-gov.net}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;CIA area&quot;/&gt;{{density|disp=table|1.935.259|10.887}} || class=nowrap | 31 Dec 2018
|-
! {{flagg|uspeft|Andorra|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Andorra}}|468}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Anguilla|pref=Demografija}} {{small|([[British Overseas Territories|BOT]])}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Anguilla}}|91}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Micronesia|pref=Demografija|the=y}} {{#tag:ref|[[Compact of Free Association|State in free association]] with the [[United States]].|group=note}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Micronesia}}|702}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Kiribati|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Kiribati}}|726}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Guatemala|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Guatemala}}|108.889}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Malawi|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Malawi}}|118.484}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Sint Eustatius|pref=Demografija}} {{small|(Nizozemska)}}
| {{density|disp=table|3.138|21}} || class=nowrap | 1 Jul 2015&lt;br /&gt;{{citation needed|date=July 2021}}
|-
! {{flagg|uspeft|Saba|pref=Demografija}} {{small|(Nizozemska)}}
| {{density|disp=table|1.933|13}} || class=nowrap | 1 Jan 2016&lt;br /&gt;{{citation needed|date=July 2021}}
|-
! {{flagg|uspeft|China|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|China}}|9.596.961}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Isle of Man|pref=Demografija|the=y}} {{small|([[Kronske odvisnosti|Kronska odvisnost]])}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Isle of Man}}|572}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Indonesia|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Indonesia}}|1.910.931}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Togo|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Togo}}|56.785}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Tonga|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Tonga}}|747}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Czechia|pref=Demografija|the=y|name=Czechia}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Czechia}}|78.866}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Thailand|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Thailand}}|513.120}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Cape Verde|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Cape Verde}}|4.033}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Denmark|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Denmark}}|43.094}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Cyprus|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Cyprus}}|9.251}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Ghana|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Ghana}}|238.533}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Northern Mariana Islands|pref=Demografija|the=y}} {{small|(ZDA)}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Northern Mariana Islands}}|457}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Poland|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Poland}}|311.888}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Moldova|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Moldova}}|33.846}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|France|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|France}}|551.500}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Azerbaijan|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Azerbaijan}}|86.600}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|United Arab Emirates|pref=Demografija|the=y}}
| {{density|disp=table|{{UN population|United Arab Emirates}}|83.600}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Jordan|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Jordan}}|89.328}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Portugal|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Portugal}}|92.212}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Slovakia|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Slovakia}}|49.036}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Tokelau|pref=Demografija}} {{small|([[Realm of New Zealand|NZ]])}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Tokelau}}|12}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Austria|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Austria}}|83.871}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Sierra Leone|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Sierra Leone}}|72.300}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Türkiye|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Türkiye}}|783.562}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Hungary|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Hungary}}|93.026}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Cuba|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Cuba}}|109.884}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Slovenia|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Slovenia}}|20.273}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Albania|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Albania}}|28.748}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Benin|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Benin}}|114.763}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Serbia|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Serbia}}|88.361}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Armenia|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Armenia}}|29.743}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Ethiopia|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Ethiopia}}|1.104.300}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Egypt|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Egypt}}|1.002.000}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Costa Rica|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Costa Rica}}|51.100}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Dominica|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Dominica}}|751}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Malaysia|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Malaysia}}|330.803}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Spain|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Spain}}|505.992}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Syria|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Syria}}|185.180}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Cambodia|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Cambodia}}|181.035}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Iraq|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Iraq}}|435.244}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Kenya|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Kenya}}|591.958}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Honduras|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Honduras}}|112.492}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Timor-Leste|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Timor-Leste}}|14.919}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Wallis and Futuna|pref=Demografija|local}} {{small|Francija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Wallis and Futuna}}|142}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Romania|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Romania}}|238.391}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|North Macedonia|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|North Macedonia}}|25.713}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Morocco|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Morocco}}|446.550}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Senegal|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Senegal}}|196.712}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Greece|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Greece}}|131.957}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Myanmar|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Myanmar}}|676.578}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Côte d'Ivoire|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Côte d'Ivoire}}|322.463}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Brunei|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Brunei}}|5.765}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Cook Islands|pref=Demografija|the=y}} {{#tag:ref|[[Political status of the Cook Islands and Niue|State in free association]] with [[New Zealand]].|group=note}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Cook Islands}}|236}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Transnistria|pref=Demografija}} {{#tag:ref|Not recognized by any UN member states.|group=note}}
| {{density|disp=table|347.251|4.163}} || class=nowrap | &lt;ref&gt;{{cite news|url=https://euobserver.com/world/152559|title=Moldova facing Europe's worst demographic crisis|first=Cristian|last=Gherasim|newspaper=[[EUobserver]]|date=2 August 2021}}&lt;/ref&gt; 2021 estimate
|-
! {{flagg|uspeft|Croatia|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Croatia}}|56.594}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Ukraine|pref=Demografija}} {{#tag:ref|Excludes [[Crimea]].|group=note}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Ukraine}}|603.500}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Uzbekistan|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Uzbekistan}}|447.400}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Burkina Faso|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Burkina Faso}}|272.967}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Tunisia|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Tunisia}}|163.610}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|French Polynesia|pref=Demografija}} {{small|Francija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|French Polynesia}}|4.000}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Lesotho|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Lesotho}}|30.355}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Ireland|pref=Demografija|the=y|variant=Ireland}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Ireland}}|69.825}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Samoa|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Samoa}}|2.842}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Ecuador|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Ecuador}}|256.369}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Eswatini|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Eswatini}}|17.363}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Bosnia and Herzegovina|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Bosnia and Herzegovina}}|51.209}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Bonaire|pref=Demografija}} {{small|(Nizozemska)}}
| {{density|disp=table|20.104|294}} || class=nowrap | 31 Dec 2014&lt;br /&gt;{{citation needed|date=July 2021}}
|-
! {{flagg|uspeft|Mexico|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Mexico}}|1.964.375}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Bulgaria|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Bulgaria}}|110.912}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Tajikistan|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Tajikistan}}|143.100}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Tanzania|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Tanzania}}|947.303}} || {{UN population|Year}}
|-{{srn total}}
! scope=row {{left}} '''Svet''' (brez [[Antarktika|Antarktike]])
| {{density|disp=table|{{worldpop}}|{{#expr:148940000-14200000}}}} || class=nowrap | &lt;ref name=&quot;Population Clock&quot;&gt;{{Cite web |title=Population Clock |url=https://www.census.gov/popclock/ |access-date=2021-07-21 |website=www.census.gov}}&lt;/ref&gt;{{#time:j. M Y}}
|-
! {{flagg|uspeft|Georgia|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|3.688.647|69.700}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|xs*eft|Afghanistan|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Afghanistan}}|652.864}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Panama|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Panama}}|75.417}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Yemen|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Yemen}}|527.968}} || {{UN population|Year}}
|-{{srn total}}
! scope=row {{left}} '''Svet''' (kopno)
| {{density|disp=table|{{worldpop}}|148.940.000}} || class=nowrap | &lt;ref name=&quot;Population Clock&quot;/&gt;{{#time:j. M Y}}
|-
! {{flagg|uspeft|Cameroon|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Cameroon}}|475.650}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Guinea-Bissau|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Guinea-Bissau}}|36.125}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Guinea|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Guinea}}|245.857}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Iran|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Iran}}|1.628.750}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Nicaragua|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Nicaragua}}|130.373}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Norfolk Island|pref=Demografija}} {{small|(Australia)}}
| {{density|disp=table|2.188|36}} || class=nowrap | &lt;ref&gt;{{Cite web |title=2016 Census QuickStats: Cocos (Keeling) Islands |url=https://quickstats.censusdata.abs.gov.au/census_services/getproduct/census/2016/quickstat/901021002 |access-date=2021-07-21 |website=quickstats.censusdata.abs.gov.au |language=en}}&lt;/ref&gt; 9 Aug 2016
|-
! {{flagg|uspeft|Montserrat|pref=Demografija}} {{small|([[British Overseas Territories|BOT]])}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Montserrat}}|103}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Fiji|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|926.276|18.272}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Artsakh|pref=Demografija|the=y|name=Artsakh}} {{#tag:ref|Not recognized by any UN member states.|group=note}}
| {{density|disp=table|120.000|3.170}} || class=nowrap | 14 Oct 2015&lt;br /&gt;{{citation needed|date=July 2021}}
|-
! {{flagg|uspeft|South Africa|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|South Africa}}|1.221.037}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Equatorial Guinea|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Equatorial Guinea}}|28.051}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Belarus|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Belarus}}|207.600}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Montenegro|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Montenegro}}|13.812}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Madagascar|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Madagascar}}|587.295}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Colombia|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Colombia}}|1.141.748}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Liberia|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Liberia}}|111.369}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Lithuania|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Lithuania}}|65.300}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Djibouti|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Djibouti}}|23.200}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Turks and Caicos Islands|pref=Demografija}} {{small|([[British Overseas Territories|BOT]])}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Turks and Caicos Islands}}|948}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Cocos (Keeling) Islands|pref=Demografija|the=y}} {{small|(Australia)}}
| &lt;ref&gt;{{Cite web |title=2016 Census QuickStats: Cocos (Keeling) Islands |url=https://quickstats.censusdata.abs.gov.au/census_services/getproduct/census/2016/quickstat/901021002 |access-date=2021-07-21 |website=quickstats.censusdata.abs.gov.au |language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;CIA area&quot;/&gt;{{density|disp=table|544|14}} || class=nowrap | 9 Aug 2016
|-
! {{flagg|uspeft|Palau|pref=Demografija}} {{#tag:ref|[[Compact of Free Association|State in free association]] with the [[United States]].|group=note}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Palau}}|459}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Zimbabwe|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Zimbabwe}}|390.757}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Mozambique|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Mozambique}}|801.590}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Democratic Republic of the Congo|pref=Demografija|the=y}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Democratic Republic of the Congo}}|2.344.858}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Faroe Islands|pref=Demografija|the=y}} {{small|([[Danish Realm|Denmark]])}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Faroe Islands}}|1.393}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|United States|pref=Demografija|the=y}}
| {{density|disp=table|{{UN population|United States}}|9.629.091}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Kyrgyzstan|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Kyrgyzstan}}|199.949}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Venezuela|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Venezuela}}|912.050}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Laos|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Laos}}|236.800}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Latvia|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Latvia}}|64.562}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Eritrea|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Eritrea}}|117.600}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Estonia|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Estonia}}|45.227}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Bahamas|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Bahamas}}|13.943}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Angola|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Angola}}|1.246.700}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Brazil|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Brazil}}|8.514.877}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Chile|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Chile}}|756.102}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Peru|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Peru}}|1.285.216}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Saint Pierre and Miquelon|pref=Demografija|local}} {{small|Francija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Saint Pierre and Miquelon}}|242}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Vanuatu|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Vanuatu}}|12.189}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Somalia|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Somalia}}|637.657}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Zambia|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Zambia}}|752.612}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Solomon Islands|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Solomon Islands}}|28.896}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Sudan|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Sudan}}|1.861.484}} || class=nowrap | &lt;ref name=&quot;cbs.gov.sd&quot;&gt;{{Cite web |date=2017-10-20 |title=Sub-national Population Projections of Sudan and Age-Sex Composition |url=http://www.cbs.gov.sd/en/download.php?id&amp;#61;45&amp;file&amp;#61;Pop._Proj._by_satates137.pdf&amp;count&amp;#61;65 |access-date=2021-07-21 }}{{dead link|date=July 2022|bot=medic}}{{cbignore|bot=medic}}&lt;/ref&gt; 1 Jul 2017
|-
! {{flagg|uspeft|Sweden|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Sweden}}|450.295}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Somaliland|pref=Demografija}} {{#tag:ref|Not recognized by any UN member states.|group=note}}
| {{density|disp=table|4.171.898|176.120}} || class=nowrap | 17 Aug 2017&lt;br /&gt;{{citation needed|date=July 2021}}
|-
! {{flagg|uspeft|Bhutan|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Bhutan}}|38.394}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|South Sudan|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|South Sudan}}|644.329}} || class=nowrap | &lt;ref&gt;{{Cite web |date=2019-04-12 |title=Home &amp;#124; the Republic of South Sudan |url=http://www.ssnbss.org/sites/default/files/2016-08/population_projections_for_south_sudan_2015_2020.pdf |access-date=2021-07-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190412033822/http://www.ssnbss.org/sites/default/files/2016-08/population_projections_for_south_sudan_2015_2020.pdf |archive-date=2019-04-12 }}&lt;/ref&gt; 1 Jul 2019
|-
! {{flagg|uspeft|Uruguay|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Uruguay}}|176.215}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Åland|pref=Demografija|the=y}} {{small|(Finland)}}
| {{density|disp=table|30.129|1.580}} || class=nowrap | &lt;ref&gt;{{Cite web |title=Välkommen till ÅSUB! &amp;#124; Ålands statistik- och utredningsbyrå |url=https://www.asub.ax/sv?iLan&amp;#61;2 |access-date=2021-07-21 |website=www.asub.ax}}&lt;/ref&gt; 31 Dec 2018
|-
! {{flagg|uspeft|Papua New Guinea|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Papua New Guinea}}|462.840}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Algeria|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Algeria}}|2.381.741}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Niger|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Niger}}|1.267.000}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|New Zealand|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|New Zealand}}|270.467}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Paraguay|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Paraguay}}|406.752}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Belize|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Belize}}|22.966}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Norway|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Norway}}|323.787}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Finland|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Finland}}|336.852}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Argentina|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Argentina}}|2.780.400}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Saudi Arabia|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Saudi Arabia}}|2.149.690}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Oman|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Oman}}|309.500}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Christmas Island|pref=Demografija}} {{small|(Australia)}}
| &lt;ref&gt;{{Cite web |title=Australia: Agglomerations - Population Statistics. Maps. Charts. Weather and Web Information |url=https://www.citypopulation.de/en/australia/cities/ |access-date=2021-07-21 |website=www.citypopulation.de}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;CIA area&quot;/&gt;{{density|disp=table|1.843|135}} || class=nowrap | 9 Aug 2011
|-
! {{flagg|uspeft|Congo|pref=Demografija|the=y}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Congo}}|342.000}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Mali|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Mali}}|1.240.192}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|New Caledonia|pref=Demografija|variant=local}} {{small|Francija}}
| {{density|disp=table|271.407|18.575}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Saint Helena, Ascension and Tristan da Cunha|pref=Demografija}} {{small|([[British Overseas Territories|BOT]])}}
| &lt;ref&gt;http://www.sainthelena.gov.sh/wp-content/uploads/2016/06/Census-2016-summary-report.pdf {{Bare URL PDF|date=March 2022}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;CIA area&quot;/&gt;{{density|disp=table|{{UN population|Saint Helena}}|394}} || class=nowrap | 7 Feb 2016
|-
! {{flagg|uspeft|Chad|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|16.244.513|1.284.000}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Turkmenistan|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Turkmenistan}}|488.100}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Pitcairn Islands|pref=Demografija}} {{small|([[British Overseas Territories|BOT]])}}
| {{density|disp=table|47|5}} || class=nowrap | &lt;ref&gt;{{Cite web |title=Pitcairn: Islands &amp; Settlement - Population Statistics, Maps, Charts, Weather and Web Information |url=https://www.citypopulation.de/en/pitcairn/ |access-date=2021-07-21 |website=www.citypopulation.de}}&lt;/ref&gt; 20 Sep 2016
|-
! {{flagg|uspeft|Bolivia|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Bolivia}}|1.098.581}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Russia|pref=Demografija}} {{#tag:ref|Including the population and area of the [[Autonomous Republic of Crimea]] and the [[Sevastopol|City of Sevastopol]]. Ukraine's administrative areas on the [[Crimea|Crimean Peninsula]] which are claimed by Russia.|group=note}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Russia}}|17.098.246}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Gabon|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Gabon}}|267.668}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Central African Republic|pref=Demografija|the=y}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Central African Republic}}|622.984}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Kazakhstan|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Kazakhstan}}|2.724.900}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Niue|pref=Demografija}} {{#tag:ref|[[Political status of the Cook Islands and Niue|State in free association]] with [[New Zealand]].|group=note}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Niue}}|260}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Canada|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Canada}}|9.093.507}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Mauritania|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Mauritania}}|1.030.700}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Botswana|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Botswana}}|582.000}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Libya|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Libya}}|1.759.540}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Guyana|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Guyana}}|214.969}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Suriname|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Suriname}}|163.820}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|French Guiana|pref=Demografija|local}} {{small|([[Francoska peta republika|Francija]])}}
| {{density|disp=table|{{UN population|French Guiana}}|83.534}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Australia|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Australia}}|7.692.024}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Iceland|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Iceland}}|103.000}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Namibia|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Namibia}}|824.268}} || {{UN population|Year}}
|-
! scope=row {{left}} {{flagicon image|Flag.svg}} '''[[Demografija Western Sahara|Western Sahara]]''' {{#tag:ref|Disputed territory. Administration is split between [[Morocco]] and the [[Sahrawi Arab Democratic Republic]], both of which claim the [[Western Sahara|entire territory]]. The Sahrawi Arab Democratic Republic's administrative control is limited to approximately [[Free Zone (region)|20% of the territory]], with the remaining [[Southern Provinces|80% of the territory]] occupied by Morocco.|group=note}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Western Sahara}}|266.000}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Mongolia|pref=Demografija}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Mongolia}}|1.564.116}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Falkland Islands|pref=Demografija|the=y}} {{small|([[British Overseas Territories|BOT]])}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Falkland Islands}}|12.173}} || {{UN population|Year}}
|-
! {{flagg|uspeft|Svalbard and Jan Mayen|pref=Demografija}} {{small|(Norveška)}}
| {{density|disp=table|2.939|62.422}} || class=nowrap | &lt;ref&gt;{{Cite web |title=Svalbard: Archipelagos, Settlements and Stations - Population Statistics, Maps, Charts, Weather and Web Information |url=https://www.citypopulation.de/en/norway/cities/svalbard/ |access-date=2021-07-21 |website=www.citypopulation.de}}&lt;/ref&gt; 1 Sep 2012
|-
! {{flagg|uspeft|Greenland|pref=Demografija}} {{small|([[Dansko kraljestvo|Danska]])}}
| {{density|disp=table|{{UN population|Greenland}}|2.166.086}} || {{UN population|Year}}

&lt;!-- Please do not add territories that have no permanent population. For instance. as of 31 May 2016. the official website of South Georgia and the South Sandwich Islands (http://www.gov.gs/information/about-sgssi/) states that &quot;There are no permanent residents in the Territory.&quot; Also as of 31 May 2016. the official website of the French Southern and Antarctic Lands (http://www.taaf.fr/The-French-Southern-and-Antarctic-Lands) states that &quot;The TAAF do not have any permanent population.&quot; --&gt;
|}

Note: Data unavailable for [[Akrotiri and Dhekelia]], the [[Donetsk People's Republic]], the [[Luhansk People's Republic]], and [[Northern Cyprus]].

== Opombe == 
{{reflist|group=note|40em}}

==Sklici ==
{{reflist}}</text>
      <sha1>p6kjcu19fc38l4l0nt07krgh27yyqg1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Catania</title>
    <ns>0</ns>
    <id>132910</id>
    <revision>
      <id>5726860</id>
      <parentid>5719277</parentid>
      <timestamp>2022-08-03T03:17:46Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Radek</username>
        <id>89714</id>
      </contributor>
      <minor />
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="46731" xml:space="preserve">{{Infobox Italian comune
|name = Catania
|native_name = 
|official_name = Comune di Catania
|image_skyline = Catania-Etna-Sicilia-Italy-Castielli CC0 HQ1.JPG
|image_caption = Catania
|pushpin_label_position = 
|region = [[Sicilija]]
|metropolitan_city = [[Metropolitansko mestao Catania|Catania]] (CT)
|frazioni = Bicocca, Codavolpe, Junghetto, Pantano d'Arci, Paradiso degli Aranci, Passo Cavaliere, Passo del Fico, Passo Martino, Primosole, Reitano, Vaccarizzo, Villaggio Delfino
|mayor = [[Salvo Pogliese]]
|mayor_party = [[Bratje Italije|FdI]]
|elevation_footnotes = 
|elevation_m = 7
|area_footnotes = 
|area_total_km2 = 182,90
|population_footnotes = &lt;ref name=istat&gt;Official [[Istituto Nazionale di Statistica|ISTAT]] figures [http://www.demo.istat.it/index.html]&lt;/ref&gt;
|population_as_of = 1. januar 2019
|population_total = 311584
|population_demonym = 
|telephone = 095
|postalcode = 95131
|istat = 087015
|saint = [[Sveta Agata]]
|day = 5 February
|website = www.comune.catania.it
|image_flag = Flag of Catania.svg
|image_shield = Catania-Stemma.svg
|imagesize = 270px
|image_alt = 
|twin1 = 
|twin1_country = 
|postal_code = 95100
|area_code = 095 
|footnotes              = {{Seznam designacij | embed=yes
   | designation1 = WHS
   | designation1_offname = Poznobaročna mesta v Val di Noto (osem mest v jugovzhodni Siciliji)
   | designation1_date = 2002 &lt;small&gt;(26-to zasedanje)&lt;/small&gt;
   | designation1_type = Kulturni
   | designation1_criteria = i,ii,iv,v
   | designation1_number = [http://whc.unesco.org/en/list/1024 1024]
   | designation1_free1name = Država
   | designation1_free1value = {{flag|Italija}}
   | designation1_free2name = Področje
   | designation1_free2value = [[Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi|Evropa]]
}}
}}

[[File:Catania BW 2012-10-06 09-52-47.JPG|thumb|Stolnični trg (Piazza Duomo)]]
[[File:Catane Fontana Dell elefante.jpg|thumb|upright|''u Liotru'', simbol Catanie]]
[[File:MonumentoBelliniCT.jpg|thumb|upright|left|Trg Stesicoro in Bellinijev spomenik (Piazza Stesicoro – ''Monumento a Vincenzo Bellini'')]]

'''Catania''' ([[sicilijanščina|sicilijansko]] in [[italijanščina|italijansko]] [kaˈtaːnja], [[grščina|starogrško]] Κατάνη, [[latinščina|latinsko]] ''Catana''/''Catina'') je drugo največje mesto na [[Sicilija (dežela)|Siciliji]] za [[Palermo]]m in med desetimi največjimi mesti v [[Italija|Italiji]]. Leži na vzhodni obali Sicilije, gleda na [[Jonsko morje]] in je glavno mesto regije z 58-občinami, znane kot [[Metropolitansko mesto Catania]], ki je sedmo največje metropolitansko mesto v Italiji, katerege prebivalstvo šteje kar 1,1 milijona ljudi, medtem ko je prebivalcev samega mesta le dobrih 310.000.&lt;ref name=istat&gt;Official [[Istituto Nazionale di Statistica|ISTAT]] figures [http://www.demo.istat.it/index.html]&lt;/ref&gt;

Catanio so v 8. stoletju pred našim štetjem ustanovili halkidijski Grki.&lt;ref name=&quot;travelplan.it&quot;&gt;{{cite web|url=http://www.travelplan.it/catania_guide_history_culture.htm |title=Catania history – Catania culture – Catania – attractions in Catania – art Catania – history guide Catania – Italy Katane |publisher=Travelplan.it |access-date=1 June 2010}}&lt;/ref&gt; Mesto je bilo skoraj popolnoma uničeno v katastrofalnem potresu leta 1169.

Vendar je bila do 14. stoletja in do obdobja renesanse Catania eno najpomembnejših italijanskih kulturnih, umetniških in političnih središč. Tu je bila prva sicilska univerza, ustanovljena leta 1434.&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.travelplan.it/catania_guide_history_culture.htm |title=Catania history – Catania culture – Catania – attractions in Catania – art Catania – history guide Catania – Italy Katane |publisher=Travelplan.it |access-date=1 June 2010}}&lt;/ref&gt; V mestu so živeli ali ga obiskali nekateri najslavnejši italijanski umetniki in pisatelji, med drugim skladatelja [[Vincenzo Bellini]] in [[Giovanni Pacini]] ter pisatelji Giovanni Verga, Luigi Capuana, Federico De Roberto in Nino Martoglio.

Mesto je bilo večkrat opustošeno zaradi vulkanskih izbruhov z bližnje gore [[Etna|Etne]], med katerimi je bil najbolj silovit leta 1669 in je leta 1693 utrpelo še en hudo potres.

Catania je danes industrijsko, logistično in trgovsko središče Sicilije. Letališče Catania-Fontanarossa je največje v južni Italiji.

Vendar pa je znana tudi po svoji zgodovini, kulturi, arhitekturi in gastronomiji. Odsek mesta, znan kot ''staro mestno jedro'', vsebuje nekaj najbolj presenetljivih primerov baročne arhitekture v Italiji in je na Unescovem seznamu svetovne dediščine.&lt;ref&gt;Unesco[http://whc.unesco.org/en/list/1024rev-002]&lt;/ref&gt;

== Etimologija ==
Starodavno avtohtono prebivalstvo [[Sikuli]] je svoje vasi poimenovalo po geografskih značilnostih njihove lege. Sicilska beseda ''katane'' pomeni 'velik nož za odstranjevanje kože, mesto za odstranjevanje kože' ali 'surovo orodje, primerno za rezanje'. Drugi prevodi imena so 'surove dežele', 'neravna tla', 'ostri kamni' ali 'robustna ali groba tla'. Slednje etimologije so zlahka upravičljive, saj je bilo mesto že stoletja po izbruhu vedno obnovljeno znotraj svoje pokrajine črne lave.&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://sicilia.indettaglio.it/eng/comuni/ct/catania/catania.html |title=The meaning of the name Catania |publisher=Sicilia.indettaglio.it |date=4 November 2006 |access-date=5 April 2011}}&lt;/ref&gt;

Okoli leta 263 pred našim štetjem je bilo mesto poimenovano ''Catĭna'' (latinsko: [ˈkatɪna]) in ''Catăna'' (latinsko: [ˈkatana]; starogrško: Κατάνη [katánɛː]). Prvo se je uporabljalo predvsem zaradi domnevne asonance z ''catina'', latinska feminizacija imena ''catinus''.&lt;ref&gt;Holm Adolf (1925), ''Catania Antica'', G. Libertini&lt;/ref&gt; ''Catinus'' ima dva pomena: 'zaliv ali kotlina' in 'skleda, posoda ali korito', zahvaljujoč značilni topografiji mesta.

Okoli 900, ko je bila Catania del [[Sicilski emirat|Sicilskega emirata]], je bila v arabščini znana kot ''Balad al-fīl'' (بلد الفيل) in ''Madīnat al-fīl'' (مدينة الفيل), kar pomeni 'vas (ali država) slona' in 'Mesto slona'.&lt;ref&gt;{{cite book|last=Amari|first=Michele|title=Edrisi, Il Libro di Re Ruggero|language=it|volume=I|page=71}}&lt;/ref&gt; Slon je skulptura lave nad vodnjakom na Piazza Duomo: najverjetneje prazgodovinska skulptura, ki je bila predelana v bizantinski dobi, se zdi, da je talisman, ki je bil na videz dovolj močan, da je mesto zaščitil pred sovražniki in preprečil nesrečo, kuge ali naravne nesreče. Drugi arabski toponim je bil ''Qaṭāniyyah'' (قطانية), domnevno iz arabske besede za 'stročnice'.&lt;ref name=&quot;autogenerated1&quot;&gt;{{cite book|author=Various authors|year=1987|title=Enciclopedia di Catania|language=it|publisher=Tringale}}&lt;/ref&gt; Stročnice, kot so leča, fižol, grah in bob, so v glavnem gojili v ravninah okoli mesta že pred prihodom Aghlabidov. Potem so številni arabski agronomi razvili te pridelke in nasade citrusov v okolici mesta. Toponim ''Wādī Mūsá'' (وادي موسى) ali 'Mojzesova dolina' (iz arabskega imena reke Simeto) je bil redko uporabljen.&lt;ref&gt;{{cite book|last=Correnti|first=Santi|year=1981|title=La Città Semprerifiorente|language=it|location=Catania|publisher=Greco}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book|last1=Correnti|first1=Santi|last2=Spartà|first2=Santino|year=2007|title=Le Strade di Catania|language=it|location=Rome|publisher=Newton Compton}}&lt;/ref&gt;

== Geografija ==
Catania leži na vzhodni obali otoka [[Sicilija|Sicilije]], ob vznožju gore [[Etna]].

Kot je opazil [[Strabon]], je bila lokacija Catanie ob vznožju gore Etna hkrati prekletstvo in blagoslov. Po eni strani so siloviti izlivi vulkana skozi zgodovino uničili velike dele mesta, po drugi strani pa vulkanski pepel daje plodna tla, še posebej primerna za rast trte. (Strab. Vi. Str. 269)

Pod mestom tečeta dve podzemni reki; Amenano, ki je na eni sami točki južno od Piazza Duomo, in Longane (ali Lognina).&lt;ref&gt;Giuffrida Tino, ''Catania dalle origini alla dominazione normanna'', Catania, Bonaccorso. Excerpt here {{in lang|it}} [http://www.cataniaperte.com/cronologia/saggi/topografia_antica.pdf]&lt;/ref&gt;

=== Podnebje ===
Podtip [[Köppnova podnebna klasifikacija| Köppnove podnebne klasifikacije]] za to podnebje je &quot;Csa&quot; (sredozemsko podnebje).&lt;ref&gt;[http://www.weatherbase.com/weather/weather-summary.php3?s=6461&amp;cityname=Catania%2C+Sicilia%2C+Italy&amp;units= Climate Summary from Weatherbase.com (Catania, Italy)]&lt;/ref&gt; Ima vroča poletja, eno najbolj vročih v celotni Italiji (značilna skoraj vsak mesec). Temperature 40 ° C skoraj vsako leto presežemo nekajkrat.

Zime so blage s hladnimi nočmi (ne redki vrhovi okoli 20 ° C). Večina padavin je skoncentriranih od oktobra do marca, pozna pomlad in poletje pa ostaneta skoraj suhi (v nekaterih letih dežja ni 3-4 mesecev). Mesto prejema približno 500 milimetrov dežja na leto, čeprav se količina lahko iz leta v leto zelo razlikuje (najbolj mokro nad 1200 milimetrov, najbolj suho pod 250 milimetri).

V zimskih nočeh lahko najnižja temperatura občasno pade pod 0 ° C. Najvišje temperature pod 10 ° C se lahko zgodijo pozimi.&lt;ref&gt;https://www.ilmeteo.it/portale/archivio-meteo/Catania&lt;/ref&gt; Sneg je zaradi prisotnosti Etne, ki mesto varuje pred severnimi vetrovi, redek pojav, vendar so v zadnjih letih opazili občasne snežne vetrove, zlasti v hribovitih okrožjih, močnejših v severnem zaledju. V zadnjem času so se rahle snežne padavine zgodile 9. februarja 2015, 6. januarja 2017 in 5. januarja 2019, zadnje močne snežne padavine pa segajo do 17. decembra 1988.

== Demografija ==
[[File:Cataniavistaarea.jpg|thumb|upright|Območje pristanišča Catania]]
Januarja 2015 je v Catanii prebivalo 315 601 prebivalcev, od tega 47,2 % moških in 52,8 % žensk. Mladoletniki (mlajši od 18 let) so v primerjavi z upokojenci, ki štejejo 18,87 odstotka, znašali 20,50 odstotka prebivalstva. To je primerljivo z italijanskim povprečjem 18,06 odstotka (mladoletniki) in 19,94 odstotka (upokojenci).

Povprečna starost prebivalcev Catanie je 41 let v primerjavi z italijanskim povprečjem 42 let. V petih letih med letoma 2002 in 2007 se je število prebivalcev Catanije zmanjšalo za 3,35 odstotka, medtem ko je Italija kot celota zrasla za 3,85 odstotka. Razlog za to upadanje števila prebivalcev v občini Catania je predvsem posledica velikega dela prebivalstva, ki je zapustilo središče mesta, da bi odšlo živeti v stanovanjska območja Metropolitanskega mesta. Kot rezultat tega, medtem ko število prebivalcev v občini Catania upada, se prebivalstvo občin v zaledju povečuje, s čimer se povečuje celotno prebivalstvo metropolitanskega območja.

== Zgodovina ==
=== Ustanovitev ===
Okoli leta 729 pred našim štetjem so starodavno vas ''Katane'' zasedli [[Halkida|halkidijski]] grški naseljenci iz bližnjega Naxosa ob obali. Postala je halkidska kolonija ''Katánē'' pod vodstvom Euarhosa in domače prebivalstvo je bilo hitro helenizirano.

[[Tukidid]] navaja, da je nastal nekoliko pozneje kot ''Leontini'' (sodobni Lentini), za katerega trdi, da je bil pet let po Sirakuzah ali 730 pr. n. št.&lt;ref&gt;Thuc. vi. 3; [[Strabon]] vi. p. 268; Scymnus 286; Scylax § 13; Stephanus of Byzantium ''s. v.''&lt;/ref&gt;

Akropola naselja je bila na hribu Monte Vergine, obrambnem griču takoj zahodno od sedanjega mestnega jedra. Zdi se, da je bilo pristanišče Catania v starih časih zelo obiskovano in je bilo glavno mesto izvoza koruze iz bogatih sosednjih ravnic.

=== Grška Catania ===
V starih časih je bila Catania povezana z legendo o Amfinomosu in Anapiji, ki sta ob velikem izbruhu Etne zapustila vse svoje premoženje in na svojih plečih odpeljala ostarele starše. Sam tok lave naj bi se ločil in tekel vstran, da jim ne bi škodoval. V njuno čast so postavili kipe, kraj njihovega pokopa pa je bil znan kot ''Campus Piorum''; Catanci so celo predstavili like mladih na svojih kovancih, legenda pa je postala priljubljena tema aluzij in deklamacij med latinskimi pesniki, od katerih sta se Lucilij in Klavdijan precej na dolgo ukvarjala z njo.&lt;ref&gt;Strabo vi. p. 269&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt; Pausanias x. 28. § 4&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Conon, ''Narr''. 43&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Philostr. ''Vit. Apoll.'' v. 17&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Gaius Julius Solinus 5. § 15&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Gaius Julius Hyginus 25&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Valerius Maximus v. 4. Ext. § 4&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Lucil. ''Aetn''. 602-40&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Claudian. ''Idyll''. 7&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Silius Italicus xiv. 196&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Auson. ''Ordo Nob. Urb.'' 11.&lt;/ref&gt;

Catania je bila rojstno mesto filozofa in zakonodajalca Haronda (konec 6. stoletja pr. n. št.), ki je tam uvedel svoje slavne zakone. Njegova zakonodaja je bila razširjena tudi na druga halkidska mesta, ne samo na Siciliji, temveč tudi na [[Magna Graecia|Magno Graecijo]], pa tudi na njegovo državo.&lt;ref&gt;[[Aristotel]], ''Pol''. ii. 9.&lt;/ref&gt; Očitno je, da je bila Catania v tem času v tesnih odnosih s temi drugimi mesti.

V njem sta prebivala pesnika [[Ibik]] in [[Stesihor]] (ok. 630–555 pr. n. št.), ki sta bila pokopana v veličastnem grobu pred enimi vrati, od tod tudi ime ''Porta Stesichoreia''. Tudi [[Ksenofan]] (ok. 570–475 pr. n. št.), eden od ustanoviteljev eleatske filozofske šole, je zadnja leta svojega življenja preživel v mestu&lt;ref&gt;Diog. Laert. ix. 2. § 1.&lt;/ref&gt;, tako da je bilo v zgodnjem obdobju očitno kraj za gojenje in izpopolnitev.

Zdi se, da je Catania svojo neodvisnost ohranila do vladavine despota [[Hieron I. Sirakuški|Hierona Sirakuškega]], nato pa je leta 476 pred našim štetjem izgnal vse prvotne prebivalce Catanie in jih nadomestil s tistimi, ki jim je vladal v Leontiniju - naj bi jih bilo najmanj 10.000, ki ga delno sestavljajo Sirakužani in Peloponežani. Hkrati je mestu spremenil ime v Αἴτνη (Aítnē, Aetna ali Ætna, po bližnji gori Etna in se razglasil za Oekista ali ustanovitelja novega mesta. Za to ga je proslavil [[Pindar]] in po njegovi smrti prejel junaške časti državljanov njegove nove kolonije.&lt;ref&gt;[[Diodorus Siculus|Diodorus]] xi. 49, in 66; Strabo l.c.; Pind. ''Pyth''. i., and Schol. ''ad loc.''&lt;/ref&gt;

Nekaj let po Hieronovi smrti in izgonu Trasibula so Sirakužani skupaj z Ducecijem, kraljem [[Sikuli|Sikulov]], pregnali novonaseljene prebivalce Catanie, ki so se nato naselili v trdnjavi Inessa (kateri so dali ime Aetna). Stari halkidijski državljani so bili v mesto vrnjeni leta 461 pred našim štetjem.&lt;ref&gt;Diod. xi. 76; Strabo ''l. c.'')&lt;/ref&gt;

Zdi se, da je obdobje, ki je sledilo, zelo pomembno za razcvet Catanie, pa tudi za sicilijanska mesta na splošno.

V [[Peloponeška vojna|peloponeški vojni]] med veliko [[Klasične Atene|atensko]] ekspedicijo na Sicilijo leta 415 pred našim štetjem Catanci sprva niso hoteli sprejeti Atencev v svoje mesto, potem ko so ti prisilili vstop, pa so bili prisiljeni spoštovati zavezništvo svojih napadalcev po slavnem govoru, ki bi ga imel [[Alkibiad]] pred skupščino. Catania je v prvem letu odprave postala sedež atenske vojske in osnova njihovih nadaljnjih operacij proti Sirakuzam.&lt;ref&gt;Thuc. vi. 50–52, 63, 71, 89; Diod. xiii. 4, 6, 7; [[Plutarch|Plut.]] ''Nic''. 15, 16.&lt;/ref&gt;  Po porazu Atenčanov je bil odprt napad na Sirakuze, vendar jih je Kartažanska invazija na Sicilijo leta 409 pr. n. št. rešila. 

Toda leta 403 pred našim štetjem je mesto padlo v oblast [[Dionizij I. Sirakuški|Dionizija I. Sirakuškega]], ki je mesto oropal in državljane prodal kot sužnje, nato pa ga naselil s [[Kampanija|kampanjskimi]] plačanci. Ti pa so leta 396 pred našim štetjem nehali delati in se upokojili v Aetno, ko se je približal veliki kartažanski pohod pod Himilcom in Magom. Po veliki pomorski bitki pri Catanii (397 pr. n. št.), ki se je bila pred Catanio in v kateri je slednja premagala Leptine iz Sirakuz, je mesto padlo v roke Kartažanov.&lt;ref&gt;Diod. xiv. 15, 58, 60.&lt;/ref&gt;

Kalip, morilec tirana Diona Sirakuškega, je nekaj časa držal Catanio (Plut. Dion. 58); in ko je Timoleon pristal na Siciliji leta 344 pr. n. št., je bila Catania podrejena despotu Mamerku, ki se je sprva pridružil korintskemu voditelju, in kasneje zamenjal to zvestobo Kartažanom. Posledica tega je bila, da ga je Timoleon napadel in leta 338 pr. n. št. pregnal.&lt;ref&gt;Diod. xvi. 69; Plut. ''Timol''. 13, 30–34.&lt;/ref&gt;

Catania je bila zdaj ponovno svobodna in je še naprej ohranjala svojo neodvisnost; med vojnami tirana Agatokla Sirakuškega od leta 311 pr.n.št. s Kartažani se je nekoč postavila na prvo stran, drugič na drugo; in ko je kralj Pir Epirski leta 278 pred našim štetjem pristal na Siciliji, mu je Catania prva odprla vrata in ga sprejela z velikim sijajem.&lt;ref&gt;Diod. xix. 110, xxii. 8, Exc. Hoesch. p. 496.&lt;/ref&gt;

Prvi uvod plesa ob flavti je bil pripisan tudi Andronu, državljanu Catanie. [38]

=== Rimska vladavina ===
V [[prva punska vojna|prvi punski vojni]] je bila Catania eno prvih mest na Siciliji, ki se je podredila [[Rimska republika|Rimski republiki]] po svojih prvih uspehih leta 263 pr. n. št., ko jo je prevzel Valerij Messalla.&lt;ref&gt;Eutrop. ii. 19.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Pliny the Elder , Naturalis historia, vii. 60&lt;/ref&gt; Sončna ura, ki je bila postavljena v [[Comitium]] v Rimu, je bila del plena.&lt;ref&gt;Pliny the Elder , Naturalis historia, VII 214&lt;/ref&gt; Od takrat je mesto postalo ''civitas decumana'' tj. moralo je plačati desetino svojega kmetijskega dohodka kot davek Rimu. Osvajalec Sirakuz, konzul Mark Klavdij Marcell, je tu zgradil [[Gimnazij (Antična Grčija)|gimnazij]].&lt;ref&gt;Plutarch, Life of Marcellus, 30&lt;/ref&gt;

Zdi se, da je tudi v nadaljevanju mesto ohranjalo prijateljske odnose z Rimom in čeprav ni uživalo prednosti konfederacijskega mesta (''foederata civitas''), kot sosednji ''Tauromenium'' (sodobna [[Taormina]]) in ''Messana'' (sodobna [[Messina]]), se je pod rimsko oblastjo razcvetelo.

Okoli leta 135 pred našim štetjem so Catanio med prvo suženjsko vojno osvojili uporniški sužnji.&lt;ref&gt;Strabo, VI 2, 6&lt;/ref&gt;

Eden najresnejših izbruhov Etne se je zgodil leta 121 pred našim štetjem, ko so velik del Catanie preplavili potoki lave, vroč pepel pa je v samem mestu padal v takih količinah, da so se strehe hiš porušile. Posledično je bila Catana 10 let oproščena svojih običajnih prispevkov rimski državi.&lt;ref&gt;Oros. v. 13.&lt;/ref&gt; Večji del širokega pasu ravnine na jugozahodu Catanie (danes se imenuje ''Piana di Catania'', zelo rodovitno okrožje) je v starih časih pripadal Leontiniju ali Centuripi (sodobni Centuripe), toda del od tod med samo Catanio in ustjem Simeta pa je bilo priključen Catanii in je zagotovo ponudil obilne zaloge žita.

[[Cicero]] ga večkrat omenja kot premožno in cvetoče mesto v njegovem času; ohranil je starodavne občinske ustanove, njegov glavni magister je nosil naslov ''Proagorus'' in zdi se, da je bilo eno glavnih pristanišč na Siciliji za izvoz koruze.&lt;ref&gt;Cicero ''In Verrem'' iii. 4. 3, 83, iv. 23, 45; [[Livij]] xxvii. 8.&lt;/ref&gt;

V sicilskem uporu iz leta 44 pr. n. št. je [[Sekst Pompej]] za svojo bazo izbral Sicilijo, Catania pa je popustila Sekstovemu uporu in se pridružila njegovim silam. Sekst je v svojem oporišču v Messani zbral mogočno vojsko in veliko floto vojaških ladij, iz vil patricijev se je pridružilo veliko sužnjev. Po Avgustovi zmagi leta 36 pred našim štetjem je bila večina prostranih kmetijskih zemljišč na Siciliji uničena ali pa je ostala prazna, večina te zemlje pa je bila zavzeta in razdeljena pripadnikom legij, ki so se tam borile. Catania je hudo trpela zaradi pustošenja, a je bila nato eno od mest, ki jih je Avgust povišal na status kolonije, ki je svojo blaginjo obnovila z naseljevanjem veteranov, tako da je bilo v [[Strabon]]ovih časih eno redkih mest na otoku, ki je cvetelo.&lt;ref&gt;Strabo vi. pp. 268, 270, 272; [[Kasij Dion]] iv. 7.&lt;/ref&gt;

Še en upor, ki ga je vodil gladiator Selur leta 35 pred našim štetjem, je za nekaj časa ustvaril zmedo.&lt;ref&gt;Strabo 6.2.6&lt;/ref&gt;

Rimski akvadukt Catania je bil največji na rimski Siciliji, dolg 24 km, od izvirov Santa Maria di Licodia.

V celotnem obdobju [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]] je mesto ohranilo svoj kolonialni ugled in svojo blaginjo; tako da v 4. stoletju Ausonij v svojem ''Ordo Nobilium Urbium'' med mesti na Siciliji opiše samo Catanio in Sirakuze.&lt;ref&gt;Pliny iii. 8. s. 14; Ptol. iii. 4. § 9; Itin. Ant. pp. 87,90, 93, 94.&lt;/ref&gt;

=== Srednji vek ===
[[File:OldCatania.png|thumb|right|Slika Catanie leta 1575]]
Catanio so leta 440–441 opustošili Gajzerikovi [[Vandali]]. Po obdobju pod [[Ostrogoti]] jo je leta 535 osvojilo [[Bizantinsko cesarstvo]], pod katerim je (razen krajšega obdobja 550–555) ostalo do 9. stoletja. V njej je bil sedež bizantinskega guvernerja otoka.

Catania je bila pod islamskim [[Sicilski emirat|Sicilskim emiratom]] od leta 875 do leta 1072, ko je padla pod [[Normani|Normane]] [[Rogerij I. Sicilski|Rogerja I.]]. Kasneje je mestu vladal škof-grof. V letih 1194–1197 so mesto opustošili germanski vojaki po osvojitvi otoka s strani cesarja [[Henrik VI. Hohenstaufen|Henrika VI.]] Leta 1232 se je mesto uprlo njegovemu sinu [[Friderik II. Hohenstaufen|Frideriku II.]], ki je pozneje zgradil ogromen grad ''[[Castello Ursino]]'' in tudi Catanio postavil za kraljevo mesto ter s tem končal prevlado škofov. Catania je bila eno glavnih središč upora imenovanega [[Sicilske večernice]] (1282) proti [[Anžujci|Anžujcem]] in je bila sedež kronanja novega aragonskega kralja Sicilije [[Peter III. Aragonski|Petra I.sicilskega]]. V 14. stoletju je dobila pomen, ko je bila izbrana kot parlament in kraljevi sedež. Tu je bila leta 1347 podpisana mirovna pogodba, s katero se je končala dolga [[Večerniške vojne|večerniška vojna]] med Aragonci in Anžujci. Catania je izgubila svojo glavno vlogo, ko je bila v začetku 15. stoletja Sicilija spremenjena v članico Aragonske krone in je v obdobju od 1282 do 1410 ohranila svojo avtonomijo in prvotne privilegije.

Leta 1434 je kralj [[Alfonz V. Aragonski|Alfonz V.]] tukaj ustanovil ''Siciliae Studium Generale'', najstarejšo univerzo na otoku.

=== Zgodnje sodobno obdobje ===
[[File:Etna eruzione 1669 platania.jpg|thumb|right| Etna bruha, 1669]]
Z združitvijo Kastilje in Aragona (začetek 16. stoletja &lt;ref&gt; Ferdinand II. Aragonski je postal neapeljski kralj kot Ferdinand III., ki je Neapelj s Sicilijo združil za stalno in prvič po letu 1458.&lt;/ref&gt;) je Sicilija postala del španskega cesarstva. Leta 1516 in 1647 se je uprl tuji vladi.&lt;ref&gt;[http://freaknet.org/martin/libri/Longo/revolution.html Translation of an eye-witness account of the 1647 rebellion]&lt;/ref&gt;

Leta 1669 je v okolici mesta zaradi izbruha Etne leta 1669 nastala velika materialna škoda. Mesto samo je v veliki meri rešilo njegovo obzidje, ki je večino lave preusmerilo v pristanišče. Potem je bilo leta [[Sicilski potres 1693|1693]] mesto močno uničeno zaradi močnega [[potres]]a in popotresnih sunkov. Mesto je bilo nato obnovljeno v [[baročna arhitektura|baročni arhitekturi]], ki ga danes zaznamuje.

=== Združena Italije ===
Catania je bila v začetku 19. stoletja ena od predhodnic gibanja za sicilsko avtonomijo.

Leta 1860 je ''[[Pohod tisočih]]'' [[Giuseppe Garibaldi|Giuseppa Garibaldija]] za Piemont iz [[Kraljevina Dveh Sicilij|Kraljevine dveh Sicilij]] osvojila Sicilijo. Od naslednjega leta je bila Catania del na novo združene Italije, katere zgodovino si deli od takrat.

Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] so zavezniške zračne sile močno bombardirale Catanio zaradi prisotnosti dveh glavnih letališč osi na Siciliji (''Gerbini'' in ''Fontanarossa'') ter strateško pomembnega pristanišča in ranžirne postaje. Skupaj je mesto utrpelo sedeminosemdeset zračnih napadov. Najtežje se je zgodilo spomladi in poleti 1943, pred in med [[Zavezniška invazija na Sicilijo|invazijo zaveznikov na Sicilijo]]; mestu so povzročili veliko škodo (med drugim je bilo poškodovanih osemindvajset cerkva in večina zgodovinskih palač), pobili so 750 prebivalcev in večino prebivalstva spodbudili k begu na podeželje.&lt;ref&gt;[http://www.treccani.it/enciclopedia/catania_res-6c14df7d-87e5-11dc-8e9d-0016357eee51_%28Enciclopedia-Italiana%29/ Enciclopedia Treccani]&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://bombesullitalia.blogspot.com/2019/04/bombardamenti-di-catania.html Bombardamenti di Catania]&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[https://web.archive.org/web/20140202213215/http://rcslibri.corriere.it/bombardatelitalia/bombardate1943.pdf Bombardate l'Italia: 1943]&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://anpi-lissone.over-blog.com/article-i-bombardamenti-aerei-nel-mezzogiorno-d-italia-60089978.html I bombardamenti aerei nel Mezzogiorno d'Italia]&lt;/ref&gt; Po težkih bojih čez vzhodno Sicilijo je [[Osma armada (Združeno kraljestvo)|britanska 8. armada]] 5. avgusta 1943 zajela Catanio.&lt;ref&gt;The Invasion of Sicily 1943 By Jon Diamond, pp. 212–214&lt;/ref&gt;

Po konfliktu in ustavi Italijanske republike (1946) je Catania poskušala dohiteti gospodarski in družbeni razvoj bogatejših severnih italijanskih regij. Težave, s katerimi se soočajo v Catanii, so bile značilne za težave v drugih mestih v Mezzogiornu in sicer velika vrzel v industrijskem razvoju in infrastrukturi ter grožnja mafije. Kljub temu je v 1960-ih (in deloma v 1990-ih) Catania uživala razvoj in obdobje gospodarskega, družbenega in kulturnega uspeha. V prvem desetletju 21. stoletja se je gospodarski in družbeni razvoj Catanie nekoliko upočasnil in mesto se ponovno sooča z gospodarsko in socialno stagnacijo. To je poslabšala gospodarska kriza, ki jo je leta 2008 zapustila uprava Forza Italia župana Scapagninija.&lt;ref&gt;[http://www.rai.tv/dl/RaiTV/programmi/media/ContentItem-6b76e15d-a80b-465e-9531-131a194e030b.html?p=0 Documentary about the conditions of the city after the financial turmoil] {{in lang|it}}&lt;/ref&gt;

== Upravne enote ==
=== Metropolitansko mesto ===
{{multiple image
 | align = right

| image1 = Map of comune of Catania (metropolitan city of Catania, region Sicily, Italy).svg
 | width1 = 150
 | caption1 = Rdeče: mesto

| image2 = Catania area metropolitana.svg
 | width2 = 186
 | caption2 = Rdeče: metropolitansko območje&lt;br /&gt;

| footer = Rumeno: Metropolitansko mesto
}}
[[File:Circoscrizioni di Catania.png|thumb|150px|Razdelitev mesta v šest volilnih enot']]
Metropolitansko mesto Catania je bilo ustanovljeno leta 2015 in je nadomestilo nekdanjo [[Catania (pokrajina)|pokrajino Catania]]. Vključuje samo mesto in 57 občin (občin). Prebivalstvo metropolitanskega mesta šteje 1.107.702. 

=== Metropolitansko območje ===
Metropolitansko območje Catania vključuje občino Catania (311.584 prebivalcev) in 26 okoliških občin&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.anci.sicilia.it/aree/area_ct.htm |title=The Metropolitan Area of Catania defined by ANCI Sicilia (National Association of Comuni Italiani) |publisher=Anci.sicilia.it |access-date=5 April 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20101208223915/http://www.anci.sicilia.it/aree/area_ct.htm |archive-date=8 December 2010 }}&lt;/ref&gt;, ki tvorijo mestni pas (498.650 prebivalcev). Skupno prebivalstvo metropolitanskega območja Catania je torej 810.234. Skupnost metropolitanskega območja so:
{{div col|colwidth=18em}}
* Aci Bonaccorsi
* Aci Castello
* Aci Catena
* Aci Sant'Antonio
* Acireale
* Belpasso
* Biancavilla
* Camporotondo Etneo
* Catania
* Gravina di Catania
* Mascalucia
* Misterbianco
* Motta Sant'Anastasia
* Nicolosi
* Paternò
* Pedara
* Ragalna
* San Giovanni la Punta
* San Gregorio di Catania
* San Pietro Clarenza
* Sant'Agata li Battiati
* Santa Maria di Licodia
* Santa Venerina
* Trecastagni
* Tremestieri Etneo
* Valverde
* Viagrande
* Zafferana Etnea
{{div col end}}
Te občine (''comuni'')  tvorijo sistem s središčem Catania, ki si deli ekonomsko in socialno življenje ter ustvarja organsko urbano strukturo.

=== Mesto ===
Mesto Catania (občina Catania) je razdeljeno na šest upravnih območij, imenovanih volilne enote. Trenutna administrativna nastavitev je bila vzpostavljena leta 2013 in je spremenila prejšnje postavitve iz let 1971, 1978 in 1995.

Šest enot je:
{{div col|colwidth=18em}}
{{ordered list|list_style_type=upper-roman
|Centro storico
|Picanello-Ognina/Barriera-Canalicchio
|Borgo-Sanzio
|San Giovanni Galermo-Trappeto-Cibali
|Monte Po-Nesima/San Leone-Rapisardi
|San Giorgio-Librino/San Giuseppe La Rena-Zia Lisa-Villaggio Sant'Agata
}}
{{div col end}}

==Letališče==
Letališče ''Fontanarossa'' je šesto v Italiji po številu potnikov.

== Mednarodne povezave ==
Catania je pobratena z:&lt;ref&gt;{{cite web |title=Catania Amica Del Mondo, Ecco Tutti I Gemellaggi Della Città Etnea|url=http://www.cataniaup.it/curiosita/catania-amica-del-mondo-ecco-tutti-i-gemellaggi-della-citta-etnea/|website=cataniaup.it|publisher=Catania Up|language=it|date=15 July 2019|access-date=13 December 2019}}&lt;/ref&gt;
{{div col|colwidth=20em}}
*{{flagicon|FRA}} [[Grenoble]], Francija, od 1961
*{{flagicon|USA}} Phoenix, Arizona, ZDA, od 2001
*{{flagicon|CAN}} [[Ottawa]], Kanada, od 2002
*{{flagicon|POL}} okraj Oświęcim, Poljska, od 2010
*{{flagicon|GBR}} [[Oxford]], Anglija, UK, od 2012
*{{flagicon|SMR}} Borgo Maggiore, San Marino, od 2015
*{{flagicon|RUS}} [[Kaliningrad]], Rusija, od 2017
*{{flagicon|EGY}} [[Aleksandrija]], Egipt, od 2019
{{div col end}}

== Znamenitosti ==
[[File:Catania BW 2012-10-06 11-32-08 2 fj.JPG|thumb|Giovanni Battista Vaccarini, fasada stolnice (1736) je primer arhitekture sicilskega baroka]]
Simbol mesta je ''u Liotru'' ali ''Fontana dell'Elefante'', ki jo je leta 1736 oblikoval Giovanni Battista Vaccarini. Prikazuje starodavnega kamnitega slona, na vrhu pa je egipčanski obelisk iz [[Asuan]]a Legenda pravi, da je bil Vaccarinijev prvotni slon kastrat, kar so moški iz Catanie jemali kot žalitev svoje moškosti. Da bi jih pomiril, je Vaccarini na prvotni kip primerno pritrdil slonove testise.

Sicilsko ime ''u Liotru'' je fonetična sprememba Heliodora, plemiča, ki je po neuspešnih poskusih postati škof mesta, postal čarovnik in je bil zato obsojen na grmado. Legenda pravi, da je bil Heliodor Catainski sam kipar slona iz lave in da ga je na svojih fantastičnih potovanjih od Catanie do Konstantinopla jahal. [58] Druga legenda pravi, da se je Heliodor lahko preobrazil v slona.

Prisotnost slona v tisočletni zgodovini Catanie je zagotovo povezana z zooarheologijo in priljubljenimi verovanji. V prazgodovinski favni Sicilije iz zgornjega [[paleolitik]]a so bili pritlikavi [[sloni]]. Paleontolog Othenio Abel je menil, da je lahko prisotnost pritlikavih slonov na Siciliji izvor legende o [[Kiklop]]u. Stari Grki so, potem ko so našli lobanje pritlikavih slonov, približno dvakrat večje od človeške lobanje, z veliko osrednjo nosno votlino (zamenjano za veliko enojno vdolbino), domnevali, da gre za lobanje velikanov z enim samim očesom.

Catanijski muzej mineralogije, paleontologije in vulkanologije ima v nepogrešljivem stanju celostno nepokopano okostje ''[[elephas falconeri]]''. Prvi prebivalci Etne so oblikovali tak lavin artefakt, da bi malikovali mitskega ''[[Proboscidea]]''.

=== Antične stavbe ===
Mesto je lava v pisni zgodovini požgala skupaj sedemnajstkrat, v plasteh pod današnjim mestom sta najprej rimsko mesto in pod njim grško mesto. Številni starodavni spomeniki rimskega mesta so bili uničeni v številnih potresih. Trenutno je v središču mesta mogoče videti in obiskati različne starodavne ostanke kot del arheološkega parka (''Parco Archeologico Greco-Romano di Catania'').

Antične stavbe so:
* Grško-rimsko gledališče v Catanii (2. stoletje)
* Odeon (3. stoletje). V njem je lahko do 1500 gledalcev
* '''[[Amfiteater v Catanii]]'''
* Grška akropola Montevergine
* Rimski akvadukt
* Rimski forum
* Rimske polomljene arkade
* Krščanske bazilike, hipogej, nagrobniki in katakombe
* Rimska kolonada

=== Rimske termalne stavbe ===
* Ahilove kopeli
* Terme dell’Address
* Kopališče Santa Maria Odigitria
* Terme della Rotonda
* Terme Palazzo Asmundo
* Kopališče univerzitetne palače
* Kopališče Casa Gagliano
* Kopališče cerkve Sant'Antonio Abate
&lt;gallery&gt;
File:Catania Greek-Roman theater.JPG|Cerkev svetega Frančiška Asiškega podpira jamo grško-rimskega gledališča.
File:Odeum Catania.JPG|Odeon.
File:Catania anfiteatro romano2423.jpg|Rimski amfiteater.
File:Catania terme indirizzo23434.jpg|Rimske terme ''Santa Maria dell'Indirizzo''.
&lt;/gallery&gt;

=== Baročne in zgodovinske cerkve ===
[[File:Chiesa di San Placido (Catania).JPG|thumb|upright|''San Placido'']]
[[File:2893 - Catania - Giov. Batt. Vaccarini - Chiesa della Badia di S. Agata (1767) - Foto Giovanni Dall'Orto, 4-July-2008.jpg|thumb|upright|''Badìa di Sant'Agata'']]
[[File:ChiesaSFrancescoImmacolataCT.JPG|thumb|upright|''San Francesco d'Assisi all'Immacolata'']]
[[File:SAgataFornaceEst.JPG|thumb|''Sant'Agata alla Fornace'' ali ''San Biagio'']]
Baročno mestno jedro Catanie je na Unescovem seznamu svetovne dediščine:
* '''[[Stolnica v Catanii]]''' (1070–1093, obnovljena po potresu 1693)
* Samostan svete Agate (1620)
* Sveti Placid (1769)
* Cerkev San Giuseppe al Duomo
* Cerkev Santissimo Sacramento al Duomo
* Cerkev San Martino dei Bianchi
* Cerkev Sant'Agata la Vetere (254)
* Cerkev svetega zapora ali svete Agate pri zaporu (Santo Carcere ali Sant'Agata al Carcere) (1760). Ta tempelj vključuje starodavni zapor, kjer naj bi bila sveta Agata zaprta med svojim mučeništvom.
* Sveti Frančišek Asiški pri Brezmadežni (1329). V njej so še vedno posmrtni ostanki kraljice Eleonore Sicilske, ki je odločila in spodbujala gradnjo glavne frančiškanske zgradbe v Catanii na istem mestu nekoč rimskega Minervinega templja.
* Sveti Benedikt Nursijski (1704–1713)
* Badìa Grande in Badìa Piccola iz samostana benediktinskih redovnic
* '''[[Basilica della Collegiata]]''', pomemben primer sicilskega baroka, katerega fasado je zasnoval Stefano Ittar
* Benediktinski '''[[samostan San Nicolò l'Arena]]''' (1558)
* in druge

=== Drugo ===
* '''[[Castello Ursino]]''', ki ga je v 13. stoletju zgradil cesar Friderik II.
* Palača slonov, ki jo je zasnoval Giovan Battista Vaccarini. V njem je Mestna hiša.
* palača Biscari
* palača Tezzano
* Vrata Uzeda
* Srednjeveški gotsko-katalonski slavolok sv. Janeza od bratov (San Giovanni de 'Fleres)
* Ferdinandejska vrata ali Garibaldijeva vrata (Porta Ferdinandea ali Porta Garibaldi), slavolok, postavljen leta 1768 za praznovanje poroke Ferdinanda I. dveh Sicilij in Marie Caroline Avstrijske
* Porta del Fortino
* '''[[Teatro Massimo Bellini]]'''
* Gledališče Sangiorgi
* Palazzo Rosa 
* Frigeri Shop (ali &quot;Frigeri Palace&quot;)
* Casa del Mutilato, zgrajena v fašistični arhitekturi
* Vojno pokopališče Catania, pokopališče Commonwealtha v južnem podeželskem zaselku Bicocca
* Palazzo delle Poste
* Bellinijev vrt ali vila Bellini
* '''[[Catanijski botanični vrt]]'''
* Pacini Garden ali Villa Pacini
* Gioeni Park
&lt;gallery&gt;
File:Chiesa di Santa Maria dell'aiuto (Catania, XVIII sec.).jpg|''Santa Maria dell'Aiuto''
File:Catania Chiesa San Benedetto234232.jpg|''San Benedetto da Norcia''
File:Chiesa di San Francesco Borgia a Catania.jpg|''San Francesco Borgia''
File:CastelloUrsino1CT.JPG|''Grad Ursino''
File:Palazzo delle poste centrali (Catania).jpg|''Palazzo delle Poste''
File:Negozio Frigeri, Via Manzoni, Catania, arch. Tommaso Malerba.png|''Trgovina Frigeri''
&lt;/gallery&gt;

== Gospodarstvo ==
[[File:Catania Parco Villa Bellini.jpg|thumb|''Villa Bellini'', eden bolj obiskanih krajev]]
Catania je prvo gospodarsko in industrijsko središče Sicilije. Mesto slovi predvsem po petrokemični industriji in pridobivanju žvepla. Leta 2000 je bila po podatkih popisa Catania 14. najbogatejše mesto v Italiji z BDP 6,6 milijarde ameriških dolarjev (6,304 milijarde EUR), kar je 0,54 % italijanskega BDP, BDP na prebivalca 21 000 ameriških dolarjev 20.100 EUR) in povprečni BDP na zaposlenega 69.000 USD (66.100 EUR).&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.regione.basilicata.it/dipattivitaproduttive/default.cfm?fuseaction=linkdoc&amp;doc=519&amp;link=527 |archive-url=https://web.archive.org/web/20040318203933/http://www.regione.basilicata.it/dipattivitaproduttive/default.cfm?fuseaction=linkdoc&amp;doc=519&amp;link=527 |archive-date=18 March 2004 |title=La ricchezza del territorio italiano |publisher=webcache.googleusercontent.com |access-date=1 June 2010}}&lt;/ref&gt;

Konec 19. in v začetku 20. stoletja se je Catania začela močno industrializirati s številnimi tovarnami in dimniki, pogosto do te mere, da so jo imenovali ''Manchester'' v južni Italiji. Gospodarstvo Catanie je močno trpelo zaradi slabih učinkov 1. svetovne vojne, zaznamovala pa ga je gospodarska kriza in recesija, ki je dosegla vrhunec v 1920-ih. Od takrat je mesto izgubilo svoj industrijski in podjetniški pomen. Catania je ostala majhno ribiško mesto z zapuščeno industrijo. Po uničenju druge svetovne vojne pa je gospodarstvo Catanie v poznih 1950-ih in zgodnjih 1960-ih začelo ponovno rasti. Dejansko je bila gospodarska rast mesta tako hitra in dinamična, da je bil pogost vzdevek ''južni Milano'' ali v italijanščini ''Milano del Sud''. Ta hitra gospodarska rast je spodbudila veliko število Sicilcev, ki živijo na bolj podeželskih območjih ali manjših mestih, kot so Enna, Ragusa in Caltanissetta, da so se preseliti v mesto, da bi poiskal novo službo.

Danes ima Catania kljub številnim težavam eno najbolj dinamičnih gospodarstev v celotni južni Italiji. Še vedno ima močan industrijski in kmetijski sektor ter hitro rastočo turistično industrijo, saj številni mednarodni obiskovalci obiščejo glavne znamenitosti mesta in bližnji vulkan Etna. Vsebuje sedež ali pomembne pisarne podjetij, kot je STMicroelectronics, ter več kemičnih in farmacevtskih podjetij. Za nadaljnje spodbujanje gospodarstva Catanije je prišlo več novih poslovnih dogodkov, med drugim tudi gradnja Etnapolisa &lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.centroetnapolis.it/etnapolis/index.html |title=home |publisher=Centroetnapolis.it |access-date=1 June 2010 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20100617005527/http://www.centroetnapolis.it/etnapolis/index.html |archive-date=17 June 2010 }}&lt;/ref&gt;, velikega nakupovalnega središča, ki ga je zasnoval Massimiliano Fuksas, isti arhitekt, ki je zasnoval industrijski sejem FieraMilano v Milanu ali dolino Etne &lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.etnavalley.com/ |title=Oggi la chiamano Etna Valley: i progetti, le aziende, il lavoro nel territorio di Catania |publisher=Etnavalley.com |date=29 April 2010 |access-date=1 June 2010 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20100527005056/http://www.etnavalley.com/ |archive-date=27 May 2010 }}&lt;/ref&gt;, kjer je več visokotehnoloških pisarn.

Turizem je v Catanii hitro rastoča panoga. V zadnjem času so uprava in zasebna podjetja večkrat investirala v gostinstvo, da bi turizem postala konkurenčen sektor v Metropolitan Cityju. Etnaland, velik zabaviščni in vodni park v Belpassu, v metropolitanskem območju Catanie, 12 kilometrov od središča mesta, je največji v južni Italiji in privablja na tisoče turistov, ne samo s Sicilije, tudi iz preostale Italije: po podatkih Tripadvisor (2018) je to tretji vodni park v Evropi.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://tripadvisor.mediaroom.com/press-releases?item=126033|title=TripAdvisor Announces the Top Amusement Parks and Water Parks Around the Globe in Travellers' Choice Awards}}&lt;/ref&gt;

== Kultura ==
[[File:Catania BW 2012-10-06 11-11-06.jpg|thumb|left|Teatro Massimo Bellini]]
Skladatelj oper [[Vincenzo Bellini]] se je rodil v Catanii, v njegovem rojstnem kraju obstaja muzej. Po skladatelju je poimenovan ''Teatro Massimo Vincenzo Bellini'', ki se je odprl leta 1890. Operna hiša skozi sezono predstavlja različne opere, ki trajajo od decembra do maja, med katerimi so številne Bellinijeve.

[[Giovanni Verga]] se je rodil v Catanii leta 1840.&lt;ref name=&quot;Verga&quot;&gt;{{Cite journal |last=Drabble |first=Margaret |author-link=|year=1985 |edition=5th |location=London |publisher=Guild Publishing |page=1026 |title=The Oxford Companion to English Literature: Verga, Giovanni }}&lt;/ref&gt; Postal je največji pisatelj ''Verismo'', italijanskega literarnega gibanja, podobnega naturalizmu.&lt;ref&gt;{{Cite journal |last=Drabble |first=Margaret |author-link=|year=1985 |edition=5th |location=London |publisher=Guild Publishing |page=1026 |title=The Oxford Companion to English Literature: Verismo }}&lt;/ref&gt; Njegovi romani opisujejo življenje nižjih slojev sicilske družbe, kot so ribiči in kamnoseki, in so bili napisani v mešanici literarnega jezika in lokalnega narečja. [[Francesco Longo Mancini]] je bil slikar, znan po slikah aktov, ki se je rodil leta 1880 v Catanii.
[[File:Candelore-1994.gif|thumb|upright|right|Festival sv. Agate Sicilske v februarju 1994]]
[[File:Catania I cannalori.jpg|thumb|left|Festival sv. Agate leta 1915]]
Zavetnica mesta je [[sveta Agata]], ki jo vsako leto 5. februarja praznujejo z verskim praznovanjem, praznikom svete Agate.

Mesto je baza časopisa ''La Sicilia'' in televizijske postaje ''Antenna Sicilia'', znane tudi kot ''Sicilia Channel''. Številni drugi lokalni televizijski kanali in revije s prostim tiskom imajo svoj sedež v Catanii.

V mestu domuje ''Jazz festival Catania'', ki običajno poteka več zimskih mesecev s koncerti na različnih lokacijah.&lt;ref&gt;{{citation|url=http://www.traghettiper-sicilia.it/en/tp-magazine/catania-jazz-festival-2017/|ref={{harvid|Catania Jazz Festival – Traghettiper-sicilia}} |title=Catania Jazz Festival|publisher=Traghettiper-sicilia.it|access-date=5 February 2017}}&lt;/ref&gt; Konec 1980-ih in v 1990-ih je imela Catania iskrivo in edinstveno popularno glasbeno sceno. Nastale so neodvisne pop in indie rock skupine, lokalna radijska postaja in dinamične neodvisne glasbene založbe. Kot rezultat, je v teh letih mesto doživelo vitalno in šumeče kulturno obdobje. Iz tega kulturnega okolja so prišli umetniki, kot sta Carmen Consoli in Mario Venuti ter mednarodno znane [[indie rock]] skupine, kot je Uzeda.

== Kuhinja ==
[[Image:Arancini .jpg|thumb|right|200px|Arancini]]
[[Image:Pasta alla Norma (2563876877).jpg|thumb|right|200px|Pasta alla Norma]]
Hrana je pomemben del Catanijske kulture in načina življenja. Lokalna kuhinja poudarja več lastnosti siciliske, hkrati pa razvija nekatere svoje.

Ulična hrana je eden najboljših načinov, kako doživeti tradicionalne jedi. [[Arancin]]i so morda najbolj znani v mestu: to so polnjene riževe kroglice, prevlečene s krušnimi drobtinami in ocvrte; v Catanii so v obliki stožca, ki spominja na goro Etno. Tipične mesne specialitete so ''cipollina'' (listnato testo s nadevom iz čebule, paradižnika in pršuta), ''bolognese'' (majhna pica, prelita s paradižnikom, mocarelo, pršutom in kuhanim jajcem ter prekrita z listnatim testom), ''crispelle'' (globoko ocvrte kroglice iz testa z ricotto ali polnjenje s sardoni.)

Med uličnimi sejmi in verskimi prazniki na uličnih stojnicah prodajajo ''calia e simenza'' (popečeno čičeriko in bučna semena). Značilni za stare ulične trge so ''sangeli'' (kuhana svinjska kri), ''quarumi''  (svinjska drobovina), ''zuzzu'' (svinjski aspik), ''mauru'' (užitne morske alge) in surovi morski sadeži. Konjsko meso je zelo tradicionalno in ga prodajajo v trgovinah, imenovanih ''arrusti e mancia'' ('praži ga in jej'), ki meso pečejo na uličnih žarih.&lt;ref&gt;{{citation|url=http://www.notiziecatania.it/notizie/catania/cibo-catanese-catania-e-la-patria-della-carne-di-cavallo/|title=Catania, patria della carne di cavallo|access-date=3 October 2019}}&lt;/ref&gt;

Tipične jedi iz Catanie so poleg ulične hrane: ''pasta alla Norma'' (testenine z ocvrtimi jajčevci, paradižnikovo omako in sirom salata ricotta), ki jih je po istoimenski operi poimenoval Vincenzo Bellini; ''pasta cco niuru'' (testenine v sipinem črnilu), ''maccu'' (pire iz fava fižola), ''bastaddi affucati'' ali ''brocculi affucati'' (dušena cvetača ali brokoli), ''caponata'' (dušena zelenjava) in ''scacciata'' (pita, napolnjena s sirom tuma), ki je tradicionalna v božičnem času.&lt;ref&gt;{{citation|url=https://newsicilia.it/cultura/la-scacciata-catanese-le-origini-del-piatto-natalizio-per-eccellenza-della-tradizione-etnea/377264/|title=La scacciata catanese, le origini del piatto natalizio per eccellenza della tradizione etnea|access-date=6 October 2019}}&lt;/ref&gt;
 
Catania je znana tudi po ''pasticcerii'' (pecivo in kolači). Pecivo se razlikuje glede na sezono in sezonske dogodke: med praznikom svete Agate, zavetnice mesta, obstajajo ''cassatelle'' (majhne kasate) in ''olivette'' (mandljeva pasta v obliki olive). Na veliko noč obstajajo ''aceddi ccu l'ovu'' (kuhana jajca, prekrita s piškoti). Poleti je granita. Med ''Festa dei morti'' (tradicionalna praznovanja [[Verne duše|Vernih duš]]) obstajajo piškoti, imenovani ''ossi di mortu'', ''rame di Napoli'' in ''nsuddi''.

Kioski s pijačami so povsod v mestu in strežejo brezalkoholne pijače. Tradicionalne brezalkoholne pijače so narejene iz mešanja sadnih sirupov s sodo in drugimi okusi, kot je ''anisette''.

Lokalni izdelki vključujejo krvne pomaranče, pistacije iz Bronteja, ekstra deviško oljčno olje, kaktusovo sadje, češnje, grozdje iz Mazzarroneja, jagode iz Maletta, gobe, med in vino.&lt;ref&gt;{{citation|url=https://www.agricolturafinanziamenti.com/elenco-dei-prodotti-siciliani-di-qualita/|title=Elenco dei prodotti siciliani di qualità|access-date=6 October 2019}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Viri ==
*Amico, Vito Maria (1740). Catana Illustrata.
*Correnti, Santi (1981). La Città Semprerifiorente. Catania: Greco.
*Correnti, Santi (2001). Cataniamia. Catania: Greco.
*Correnti, Santi; Santino Spartà (2007). Le strade di Catania, Rome. Newton &amp; Compton.
*Various. Enciclopedia di Catania. Tringale.
*Ilaria Di Pietra, Catania. Viaggi e viaggiatori nella città del vulcano, Giuseppe Maimone Editore, Catania 2007
*Antonino Recupero, Catania. Città del mediterraneo, (Fotografia di Alfio Garozzo. Prefazione di Andrea Camilleri), Giuseppe Maimone Editore, Catania 2007, ISBN 978-88-7751-273-4

== Literatura ==
See also: Bibliography of the history of Catania
*&quot;Catania&quot;, Italy : Handbook for Travellers: Third Part, Southern Italy, Sicily, Karl Baedeker, 1867, OCLC 4158305, OL 20556096M
*&quot;Catania&quot;, Southern Italy and Sicily (15th ed.), Leipzig: Karl Baedeker, 1908, OL 24396430M

==Zunanje povezave==
{{Commons|Catania}}
{{wikivoyage|Catania}}
*[http://www.comune.catania.it/ Catania uradna spletna stran]
*[https://www.cittametropolitana.ct.it/ Metropolitansko mesto Catania uradna spletna stran]

{{Pokrajina Catania}}
{{Svetovna dediščina v Italiji}}
{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Italiji]]
[[Kategorija:Pristanišča v Italiji]]
[[Kategorija:Univerzitetna mesta v Italiji]]
[[Kategorija:Catania|* ]]</text>
      <sha1>nvnxy9iy9fp5nn3tx4yrobxopiksl3h</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Strigalice</title>
    <ns>0</ns>
    <id>138317</id>
    <revision>
      <id>5726736</id>
      <parentid>5189031</parentid>
      <timestamp>2022-08-02T16:14:45Z</timestamp>
      <contributor>
        <ip>86.58.14.46</ip>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9832" xml:space="preserve">{{Taksonomka
| color = pink
| name = Strigalice
| fossil_range = [[Jura]] - recentno
| image = Forficula_1.jpg
| image_width = 220px
| image_caption = ''[[Forficula smyrnensis]]'', samec
| regnum = [[Animalia]] (živali)
| phylum = [[Arthropoda]] (členonožci)
| classis = [[Insecta]] (žuželke)
| ordo = '''Dermaptera'''
| ordo_authority = [[Charles De Geer|De Geer]], 1773
| subdivision_ranks = [[Podred (biologija)|Podredovi]] in [[Družina (biologija)|družine]]
| subdivision =
Podred [[Archidermaptera]] &lt;small&gt;(izumrli)&lt;/small&gt;&lt;br /&gt;
Podred [[Forficulina]]
:Družina [[Pygidicranidae]]
:Družina [[Diplatyidae]]
:Družina [[Anisolabididae]]
:Družina [[Labiduridae]]
:Družina [[Apachyidae]]
:Družina [[Spongiphoridae]]
:Družina [[Chelisochidae]]
:Družina [[Forficulidae]]
Podred [[Hemimerina]]
:Družina [[Hemimeridae]]
Podred [[Arixenina]]
:Družina [[Arixeniidae]]
}}

'''Strígalice''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''Dermaptera'''; [[grščina|grško]] derma - ''koža'' + pteron - ''krilo'') so [[Red (biologija)|red]] [[žuželke|žuželk]] z okoli 1800 opisanimi recentnimi [[vrsta (biologija)|vrstami]], ki jih delimo v 10 [[družina (biologija)|družin]]. Čeprav imajo podobno ime kot [[strige]], slednje tvorijo samosvoj [[razred (biologija)|razred]] znotraj [[členonožci|členonožcev]] in jim niso ne podobne in ne sorodne. Znanstveno ime se nanaša na membranasta zadnja [[žuželčje krilo|krila]], ki jih zlagajo pod sprednja, in imajo podobno teksturo kot [[povrhnjica]] [[človek|človeške]] [[koža|kože]]. Najbolj pa so prepoznavne po velikih, gibljivih [[cerk]]ih na koncu [[zadek|zadka]] večine vrst, ki so izoblikovani v [[klešče]].

Po nekaterih starejših izročilih naj bi strigalice v dom s svojimi kleščami prinašale srečo, čeprav obstaja tudi zmotno prepričanje, da strigalice zlezejo [[človek]]u med spanjem v [[uho]], mu s kleščami prerežejo [[bobnič]] , kar ni resnično in izležejo [[jajce|jajčeca]] v notranjost, kar pa se lahko zgodi, zaradi česar so postale pri ljudeh nepriljubljene. Zgodi se, da človeku, ki spi v uho zleze strigalica, kjer pa lahko izleze jajceca.

== Telesne značilnosti ==
[[Slika:Earwig_wing2.jpg|thumb|left|200px|Strigalica z razprtim zadnjim desnim krilom. Krilo je ob mirovanju pahljačasto zloženo vzporedno z linijama '''b''' in '''c''' ter dvakrat prepognjeno na točkah '''d''' in '''e''' (vzporedno z linijo '''a'''). Modra puščica: privzdignjena leva elitra, ki razkriva zloženo zadnje levo krilo (desna elitra manjka).]]
So podolgovate žuželke rjavkaste barve. Na široki [[glava|glavi]] so dolge, nitaste [[tipalnica|tipalnice]], ki imajo lahko tudi po 50 členov, razmeroma velike [[sestavljeno oko|sestavljene oči]] in naprej usmerjene [[obustni aparat|obustne okončine]], izoblikovane v enostavno grizalo. [[Očesce|Očesc]] nimajo, včasih manjkajo tudi sestavljene oči. [[Protoraks]] je najopaznejši del [[oprsje|oprsja]], ostala dva sta po navadi manj očitna. Prekrivajo ju [[elitre]] (otrdela sprednja [[žuželčje krilo|krila]]). V primerjavi z drugimi žuželkami so zelo kratke in segajo le do začetka zadka. Na prvem členu zadka imajo strigalice drobna kaveljčka, ki ob mirovanju držita elitri skupaj. Zadnja krila so razmeroma velika, polkrožne oblike in zelo tanka. Da jih žival lahko zloži pod elitre, jih mora preganiti okoli štiridesetkrat! Mnoge vrste so brez zadnjih kril in pri nekaterih izmed njih manjkajo tudi elitre. Zadek se konča z značilnimi kleščami, ki so pri samcih močno ukrivljene, pri samicah pa skoraj ravne. Na zadku nekaterih vrst, natančneje na tretjem in četrtem členu zadka, so še smradne [[žleza|žleze]] za obrambo.

Ličinke so podobne odraslim živalim, vendar nimajo kril in [[genitalije|genitalij]]. Imajo tudi krajše tipalnice in razmeroma manjše klešče. Tik po [[levitev|levitvi]] so bele barve, kmalu po tem pa se razvije normalen [[pigment]].

== Življenje ==
[[Slika:Dermaptera_fg02.jpg|thumb|right|200px|Strigalice lahko najdemo na tleh ali med rastlinjem.]]
Samice strigalic so znane po skrbi za potomstvo, kar je izjema med žuželkami. Najbolje opisano je razmnoževanje navadne strigalice ali škarjice ''[[Forficula auricularia]]''. Samica jeseni izleže 20-50 [[jajce|jajčec]] v zemljo in jih pazi čez zimo. [[Nimfa (biologija)|Nimfe]] se izležejo zgodaj spomladi, a ostanejo v svojem skrivališču do prve levitve. Samica skrbi zanje dokler se niso sposobne prehranjevati same. [[Evropa|Evropske]] vrste se [[levitev|levijo]] štirikrat preden odrastejo pozno poleti.

So nočne živali. Podnevi poiščejo ozke špranje za počitek. Ponoči prilezejo iz svojih skrivališč in se pričnejo prehranjevati. So vsejedi [[mrhovinar]]ji. Izjema so predstavniki podredu [[Arixeniina]], ki [[zajedavec|zajedajo]] na [[netopirji]]h, in podredu [[Hemimerina]], ki zajedajo [[Afrika|afriške]] [[glodavci|glodavce]]. Večina vrst redko leti, verjetno tudi zaradi težavnega zlaganja kril. Gibljive klešče na zadku uporabljajo v različne namene. Kadar se počutijo ogrožene, se postavijo v značilno [[drža|držo]] z dvignjenimi kleščami. Včasih z njimi ujamejo plen, največkrat pa jih uporabljajo samci pri medsebojnih bojih in pri parjenju. Obstajajo tudi pričevanja, da si z njimi nekatere vrste pomagajo pri zlaganju kril.

== Ekologija ==
[[Slika:Earwig iruppu.jpg|thumb|right|200px|Strigalica iz [[Indija|Indije]].]]
Večina strigalic živi v območjih s [[tropi|tropskim]] [[podnebje]]m, okoli 45 vrst pa najdemo tudi v Evropi. Te so [[Kozmopolit (biogeografija)|kozmopolitske]] in jih najdemo tudi drugje. Kot vsejede živali imajo vlogo [[Razkrojevalec|razkrojevalcev]] in so pomemben del [[tla|talnega]] [[ekosistem]]a. Izjema so parazitske in polparazitske vrste iz podredov Arixeniina ter Hemimerina. V [[Severna Amerika|Severni Ameriki]] živi 22 vrst, 12 od tega so zanesli tja ljudje iz Evrope ali [[Azija|Azije]].

=== Pomen za človeka ===
[[Slika:Forficula_auricularia_a.jpg|thumb|right|200px|Samec navadne strigalice.]]
Razen tega da njihove velike klešče povzročajo nelagodje, strigalice nimajo bistvenega pomena za [[človek]]a. Ker jedo vse, se zgodi, da načnejo tudi [[Venčni list|cvetne liste]] rož v [[vrt]]ovih, zaradi česar jih imajo vrtnarji včasih za [[škodljivec|škodljivce]], dejansko pa so v vrtu koristne, saj jedo tudi [[listne uši]] in mlade [[polži|polže]]. Le kadar se pretirano namnožijo lahko postanejo nadloga. Odstranimo jih lahko tako, da pobiramo posamezne živali, ali pa izkoristimo to, da imajo rade vlago in jim nastavimo zmočen časopisni papir.

== Sistematika ==
Natančen položaj redu znotraj skupine [[Pterygota|krilatih žuželk]] še ni pojasnjen. Po [[morfologija|morfoloških]] znakih so najbliže [[posnemalci|posnemalcem]], izsledki [[genetika|genetskih]] raziskav pa jih uvrščajo bliže [[talne uši|talnim ušem]]. Tako ne vemo, ali spada par rodov v skupino [[Polyneoptera]], ali pa tvori sestrsko skupino ostalim v skupini [[Neoptera]].

Z morfološkimi in genetskimi znaki so dobro podprte le štiri družine strigalic iz podredu Forficulina. Podred Hemimerina naj bi izhajal iz podredu Forficulina, kar pomeni, da je slednji [[parafilija|parafiletski]]. Razmerje med predstavniki podredov Arixenina in Forficulina je za zdaj še neznano.

=== Strigalice v Sloveniji ===
V [[Slovenija|Sloveniji]] živi 6 vrst iz šestih [[rod (biologija)|rodov]] strigalic. Najpogostejša je navadna strigalica iz družine forfikulid, poleg nje pa so prisotne še gozdna strigalica ''[[Chelidurella acanthopygia]]'', grmovna strigalica ''[[Apterygida media]]'', mala strigalica ''[[Labia minor]]'', obalna strigalica ''[[Anisolabis maritima]]'' in peščena strigalica ''[[Labidura riparia]]''.

== Viri ==
[[Slika:Forficula_auricularia_%28aka%29.jpg|thumb|right|200px|Samica navadne strigalice.]]
&lt;div class=&quot;references-small&quot;&gt;
* {{navedi knjigo |author=Chinery, Michael |year=1993 |title=Insects of Britain and Northern Europe |edition=3|publisher=HarperCollins, London |isbn=0-00-219918-1 |cobiss=51755265 |pages=}}
* {{navedi knjigo |author1=Gullan P.J.|author2=Cranston P.S. |year=2005 |title=The Insects - an outline of entomology|edition=3 |publisher=Blackwell publishing |isbn=1-4051-1113-5 |cobiss=427253 |pages=}}
* {{navedi knjigo |author=Sket B. s sod (ur.) |year=2003 |title=Živalstvo Slovenije |publisher=Tehniška založba Slovenije, Ljubljana |isbn=86-365-0410-4 |cobiss=123099392 |pages=664}}
* {{navedi knjigo |author1=Triplehorn, Charles A. |author2=Johnson, Norman F. |year=2005 |title=Borror and DeLong's Introduction to the Study of Insects|edition=7 |publisher=Belmont : Thomson Brooks/Cole |isbn=0-03-096835-6 |cobiss=1573286 |pages=}}
&lt;/div&gt;

== Glej tudi ==
* [[seznam redov žuželk]]
* [[strige]] - [[razred (biologija)|razred]] [[stonoge|stonog]], niso sorodne strigalicam

== Zunanje povezave ==
{{Zbirka|Category:Dermaptera|Strigalice}}
{{Wikispecies|Dermaptera|Strigalice}}
* [http://www.itis.gov/servlet/SingleRpt/SingleRpt?search_topic=TSN&amp;search_value=102451 ITIS Standard Report Page: Dermaptera] Eden od alternativnih sistemov klasifikacije strigalic. {{ikona en}}
* [http://www.snopes.com/horrors/insects/bugear.htm Razlaga prepričanja, da strigalice prerežejo bobnič in se naselijo v glavi] {{ikona en}}
* [http://www.ento.csiro.au/education/insects/dermaptera.html Strigalice na straneh CSIRO] (Commonwealth Scientific and Industrial Research Organisation) {{ikona en}}
* [http://tolweb.org/tree?group=Dermaptera&amp;contgroup=Neoptera Strigalice na straneh Tree of Life Web project] {{ikona en}} 
* [http://www.uos.harvard.edu/ehs/pest_earwig.shtml Strigalice na straneh Univerze v Harvardu] {{ikona en}}

[[Kategorija:Žuželke]]
[[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1773]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>gm5z8sva8bq4oqsat5utiv5ba8msyqg</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5726739</id>
      <parentid>5726736</parentid>
      <timestamp>2022-08-02T16:16:26Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09090091</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>Redakcija 5726736 uporabnika [[Special:Contributions/86.58.14.46|86.58.14.46]] ([[User talk:86.58.14.46|pogovor]]) razveljavljena -slogovno slabše, pove isto</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9842" xml:space="preserve">{{Taksonomka
| color = pink
| name = Strigalice
| fossil_range = [[Jura]] - recentno
| image = Forficula_1.jpg
| image_width = 220px
| image_caption = ''[[Forficula smyrnensis]]'', samec
| regnum = [[Animalia]] (živali)
| phylum = [[Arthropoda]] (členonožci)
| classis = [[Insecta]] (žuželke)
| ordo = '''Dermaptera'''
| ordo_authority = [[Charles De Geer|De Geer]], 1773
| subdivision_ranks = [[Podred (biologija)|Podredovi]] in [[Družina (biologija)|družine]]
| subdivision =
Podred [[Archidermaptera]] &lt;small&gt;(izumrli)&lt;/small&gt;&lt;br /&gt;
Podred [[Forficulina]]
:Družina [[Pygidicranidae]]
:Družina [[Diplatyidae]]
:Družina [[Anisolabididae]]
:Družina [[Labiduridae]]
:Družina [[Apachyidae]]
:Družina [[Spongiphoridae]]
:Družina [[Chelisochidae]]
:Družina [[Forficulidae]]
Podred [[Hemimerina]]
:Družina [[Hemimeridae]]
Podred [[Arixenina]]
:Družina [[Arixeniidae]]
}}

'''Strígalice''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''Dermaptera'''; [[grščina|grško]] derma - ''koža'' + pteron - ''krilo'') so [[Red (biologija)|red]] [[žuželke|žuželk]] z okoli 1800 opisanimi recentnimi [[vrsta (biologija)|vrstami]], ki jih delimo v 10 [[družina (biologija)|družin]]. Čeprav imajo podobno ime kot [[strige]], slednje tvorijo samosvoj [[razred (biologija)|razred]] znotraj [[členonožci|členonožcev]] in jim niso ne podobne in ne sorodne. Znanstveno ime se nanaša na membranasta zadnja [[žuželčje krilo|krila]], ki jih zlagajo pod sprednja, in imajo podobno teksturo kot [[povrhnjica]] [[človek|človeške]] [[koža|kože]]. Najbolj pa so prepoznavne po velikih, gibljivih [[cerk]]ih na koncu [[zadek|zadka]] večine vrst, ki so izoblikovani v [[klešče]].

Po nekaterih starejših izročilih naj bi strigalice v dom s svojimi kleščami prinašale srečo, čeprav obstaja tudi zmotno prepričanje, da strigalice zlezejo [[človek]]u med spanjem v [[uho]], mu s kleščami prerežejo [[bobnič]] in izležejo [[jajce|jajčeca]] v notranjost, zaradi česar so postale pri ljudeh nepriljubljene. Zgodi se, da človeku, ki spi v naravi, v uho zleze strigalica, vendar ni dokazov, da bi povzročale poškodbe ali prenašale bolezni. 

== Telesne značilnosti ==
[[Slika:Earwig_wing2.jpg|thumb|left|200px|Strigalica z razprtim zadnjim desnim krilom. Krilo je ob mirovanju pahljačasto zloženo vzporedno z linijama '''b''' in '''c''' ter dvakrat prepognjeno na točkah '''d''' in '''e''' (vzporedno z linijo '''a'''). Modra puščica: privzdignjena leva elitra, ki razkriva zloženo zadnje levo krilo (desna elitra manjka).]]
So podolgovate žuželke rjavkaste barve. Na široki [[glava|glavi]] so dolge, nitaste [[tipalnica|tipalnice]], ki imajo lahko tudi po 50 členov, razmeroma velike [[sestavljeno oko|sestavljene oči]] in naprej usmerjene [[obustni aparat|obustne okončine]], izoblikovane v enostavno grizalo. [[Očesce|Očesc]] nimajo, včasih manjkajo tudi sestavljene oči. [[Protoraks]] je najopaznejši del [[oprsje|oprsja]], ostala dva sta po navadi manj očitna. Prekrivajo ju [[elitre]] (otrdela sprednja [[žuželčje krilo|krila]]). V primerjavi z drugimi žuželkami so zelo kratke in segajo le do začetka zadka. Na prvem členu zadka imajo strigalice drobna kaveljčka, ki ob mirovanju držita elitri skupaj. Zadnja krila so razmeroma velika, polkrožne oblike in zelo tanka. Da jih žival lahko zloži pod elitre, jih mora preganiti okoli štiridesetkrat! Mnoge vrste so brez zadnjih kril in pri nekaterih izmed njih manjkajo tudi elitre. Zadek se konča z značilnimi kleščami, ki so pri samcih močno ukrivljene, pri samicah pa skoraj ravne. Na zadku nekaterih vrst, natančneje na tretjem in četrtem členu zadka, so še smradne [[žleza|žleze]] za obrambo.

Ličinke so podobne odraslim živalim, vendar nimajo kril in [[genitalije|genitalij]]. Imajo tudi krajše tipalnice in razmeroma manjše klešče. Tik po [[levitev|levitvi]] so bele barve, kmalu po tem pa se razvije normalen [[pigment]].

== Življenje ==
[[Slika:Dermaptera_fg02.jpg|thumb|right|200px|Strigalice lahko najdemo na tleh ali med rastlinjem.]]
Samice strigalic so znane po skrbi za potomstvo, kar je izjema med žuželkami. Najbolje opisano je razmnoževanje navadne strigalice ali škarjice ''[[Forficula auricularia]]''. Samica jeseni izleže 20-50 [[jajce|jajčec]] v zemljo in jih pazi čez zimo. [[Nimfa (biologija)|Nimfe]] se izležejo zgodaj spomladi, a ostanejo v svojem skrivališču do prve levitve. Samica skrbi zanje dokler se niso sposobne prehranjevati same. [[Evropa|Evropske]] vrste se [[levitev|levijo]] štirikrat preden odrastejo pozno poleti.

So nočne živali. Podnevi poiščejo ozke špranje za počitek. Ponoči prilezejo iz svojih skrivališč in se pričnejo prehranjevati. So vsejedi [[mrhovinar]]ji. Izjema so predstavniki podredu [[Arixeniina]], ki [[zajedavec|zajedajo]] na [[netopirji]]h, in podredu [[Hemimerina]], ki zajedajo [[Afrika|afriške]] [[glodavci|glodavce]]. Večina vrst redko leti, verjetno tudi zaradi težavnega zlaganja kril. Gibljive klešče na zadku uporabljajo v različne namene. Kadar se počutijo ogrožene, se postavijo v značilno [[drža|držo]] z dvignjenimi kleščami. Včasih z njimi ujamejo plen, največkrat pa jih uporabljajo samci pri medsebojnih bojih in pri parjenju. Obstajajo tudi pričevanja, da si z njimi nekatere vrste pomagajo pri zlaganju kril.

== Ekologija ==
[[Slika:Earwig iruppu.jpg|thumb|right|200px|Strigalica iz [[Indija|Indije]].]]
Večina strigalic živi v območjih s [[tropi|tropskim]] [[podnebje]]m, okoli 45 vrst pa najdemo tudi v Evropi. Te so [[Kozmopolit (biogeografija)|kozmopolitske]] in jih najdemo tudi drugje. Kot vsejede živali imajo vlogo [[Razkrojevalec|razkrojevalcev]] in so pomemben del [[tla|talnega]] [[ekosistem]]a. Izjema so parazitske in polparazitske vrste iz podredov Arixeniina ter Hemimerina. V [[Severna Amerika|Severni Ameriki]] živi 22 vrst, 12 od tega so zanesli tja ljudje iz Evrope ali [[Azija|Azije]].

=== Pomen za človeka ===
[[Slika:Forficula_auricularia_a.jpg|thumb|right|200px|Samec navadne strigalice.]]
Razen tega da njihove velike klešče povzročajo nelagodje, strigalice nimajo bistvenega pomena za [[človek]]a. Ker jedo vse, se zgodi, da načnejo tudi [[Venčni list|cvetne liste]] rož v [[vrt]]ovih, zaradi česar jih imajo vrtnarji včasih za [[škodljivec|škodljivce]], dejansko pa so v vrtu koristne, saj jedo tudi [[listne uši]] in mlade [[polži|polže]]. Le kadar se pretirano namnožijo lahko postanejo nadloga. Odstranimo jih lahko tako, da pobiramo posamezne živali, ali pa izkoristimo to, da imajo rade vlago in jim nastavimo zmočen časopisni papir.

== Sistematika ==
Natančen položaj redu znotraj skupine [[Pterygota|krilatih žuželk]] še ni pojasnjen. Po [[morfologija|morfoloških]] znakih so najbliže [[posnemalci|posnemalcem]], izsledki [[genetika|genetskih]] raziskav pa jih uvrščajo bliže [[talne uši|talnim ušem]]. Tako ne vemo, ali spada par rodov v skupino [[Polyneoptera]], ali pa tvori sestrsko skupino ostalim v skupini [[Neoptera]].

Z morfološkimi in genetskimi znaki so dobro podprte le štiri družine strigalic iz podredu Forficulina. Podred Hemimerina naj bi izhajal iz podredu Forficulina, kar pomeni, da je slednji [[parafilija|parafiletski]]. Razmerje med predstavniki podredov Arixenina in Forficulina je za zdaj še neznano.

=== Strigalice v Sloveniji ===
V [[Slovenija|Sloveniji]] živi 6 vrst iz šestih [[rod (biologija)|rodov]] strigalic. Najpogostejša je navadna strigalica iz družine forfikulid, poleg nje pa so prisotne še gozdna strigalica ''[[Chelidurella acanthopygia]]'', grmovna strigalica ''[[Apterygida media]]'', mala strigalica ''[[Labia minor]]'', obalna strigalica ''[[Anisolabis maritima]]'' in peščena strigalica ''[[Labidura riparia]]''.

== Viri ==
[[Slika:Forficula_auricularia_%28aka%29.jpg|thumb|right|200px|Samica navadne strigalice.]]
&lt;div class=&quot;references-small&quot;&gt;
* {{navedi knjigo |author=Chinery, Michael |year=1993 |title=Insects of Britain and Northern Europe |edition=3|publisher=HarperCollins, London |isbn=0-00-219918-1 |cobiss=51755265 |pages=}}
* {{navedi knjigo |author1=Gullan P.J.|author2=Cranston P.S. |year=2005 |title=The Insects - an outline of entomology|edition=3 |publisher=Blackwell publishing |isbn=1-4051-1113-5 |cobiss=427253 |pages=}}
* {{navedi knjigo |author=Sket B. s sod (ur.) |year=2003 |title=Živalstvo Slovenije |publisher=Tehniška založba Slovenije, Ljubljana |isbn=86-365-0410-4 |cobiss=123099392 |pages=664}}
* {{navedi knjigo |author1=Triplehorn, Charles A. |author2=Johnson, Norman F. |year=2005 |title=Borror and DeLong's Introduction to the Study of Insects|edition=7 |publisher=Belmont : Thomson Brooks/Cole |isbn=0-03-096835-6 |cobiss=1573286 |pages=}}
&lt;/div&gt;

== Glej tudi ==
* [[seznam redov žuželk]]
* [[strige]] - [[razred (biologija)|razred]] [[stonoge|stonog]], niso sorodne strigalicam

== Zunanje povezave ==
{{Zbirka|Category:Dermaptera|Strigalice}}
{{Wikispecies|Dermaptera|Strigalice}}
* [http://www.itis.gov/servlet/SingleRpt/SingleRpt?search_topic=TSN&amp;search_value=102451 ITIS Standard Report Page: Dermaptera] Eden od alternativnih sistemov klasifikacije strigalic. {{ikona en}}
* [http://www.snopes.com/horrors/insects/bugear.htm Razlaga prepričanja, da strigalice prerežejo bobnič in se naselijo v glavi] {{ikona en}}
* [http://www.ento.csiro.au/education/insects/dermaptera.html Strigalice na straneh CSIRO] (Commonwealth Scientific and Industrial Research Organisation) {{ikona en}}
* [http://tolweb.org/tree?group=Dermaptera&amp;contgroup=Neoptera Strigalice na straneh Tree of Life Web project] {{ikona en}} 
* [http://www.uos.harvard.edu/ehs/pest_earwig.shtml Strigalice na straneh Univerze v Harvardu] {{ikona en}}

[[Kategorija:Žuželke]]
[[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1773]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>e5ar5hrhyi6c7nlbcwsit44dqn26zjf</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Velika Polana</title>
    <ns>0</ns>
    <id>143141</id>
    <revision>
      <id>5726744</id>
      <parentid>5538280</parentid>
      <timestamp>2022-08-02T16:42:43Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Upwinxp</username>
        <id>126544</id>
      </contributor>
      <comment>PMSM boljša slika</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4110" xml:space="preserve">{{Infopolje Naselje v Sloveniji
| latd = 46 |latm = 34 |lats = 18.9 |latNS = N
| longd = 16 |longm = 20 |longs = 49.68 |longEW = E
| pushpin_label_position = left
|najdisi=Velika+Polana
|geopedia=#L410_F10108225_T13_b4_x603775.937_y159359.101_s14
|image=Velika Polana - središče.jpg
|nadmorska=166,6
|povrsina=7,6
|prebivalstvo=853
|prebivalstvo_od=2020
|prebivalstvo_footnotes=&lt;ref&gt;{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}&lt;/ref&gt;
|postna=9225
|posta=Velika Polana
|obcina=Velika Polana
|pokrajina=Prekmurje
|regija=Pomurska regija
}}

'''Velika Polana''' ([[madžarščina|madžarsko]] ''Nagypalina,'' [[prekmurščina|prekmursko]] ''Velka Polana,'' ali ''Völka Polana'') je [[naselje]] v [[občina Velika Polana|Občini Velika Polana]].

== Geografija ==
Velika Polana je razvejano obcestno (tudi gručasto) naselje na severovzhodu Slovenije, obdano z največjim kompleksom [[Črna jelša|črne jelše]] v Evropi, močvirnimi travniki in polji.

== Zgodovina ==
V [[Srednji vek|srednjem veku]] je Velika Polana pripadala posestvu Dolnjelendavskih Banfijev, v času [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] v ogrski polovici države. Velikopolanci (Prekmurci) so živeli v Slovenski krajini (to ime se je med njimi udomačilo ob koncu 19. stoletja), združeni v dveh komitatih ali županijah: Železno in Zala, cerkveno pa so katoličani spadali pod [[Sombotel|sombotelsko]] škofijo. Po razpadu [[Kraljevina SHS|SHS]] se je [[Prekmurje]] priključilo Jugoslaviji (1919) in po razpadu le-te, je Prekmurje postalo del Slovenije.

[[Župnija Velika Polana]] je bila ustanovljena leta 1938, prvi župnik je bil [[Danijel Halas]], ki je takoj poskrbel za duhovno življenje svojih faranov v domačem, prekmurskem (slovenskem) jeziku in je bil zaradi tega leta 1945 usmrčen.

== Danes ==
V središču vasi je [[Cerkev Srca Jezusovega, Velika Polana|cerkev Srca Jezusovega]], v neposredni bližini je Občinska uprava (Medobčinski inšpektorat občin Beltinci, Črenšovci, Odranci, Turnišče in Velika Polana – izvrševanje upravnih, strokovnih in drugih nalog na področju inšpekcijskega nadzora), spomenik padlim borcem NOB in dom starejših občanov. 

Najbolj znan Polančan je slovenski pesnik in pisatelj [[Miško Kranjec]], v vasi stoji njegova rojstna hiša, kjer je urejena spominska soba. 

Poleg turističnih in gospodarskih dejavnosti je v vasi močno zastopano [[kmetijstvo]] (zaradi potreb kmetijstva so okolico vasi večkrat [[Melioracija|meliorirali]]).  S pomočjo Evropskih skladov so v vasi izvedli več projektov: Park dežela štorkelj, Prireditveni center Poljana, vodovodno omrežje, kolesarsko–pohodniške poti, naziv Evropska vas štorkelj, čistilna naprava, večnamenski center, turistično–informacijski center …

Turistične zanimivosti:

# dom pisatelja Miška Kranjca z ohranjeno delovno sobo in stalno razstavo z njegovimi knjigami, dokumenti, fotografijami in likovnimi deli
# Evropska vas [[Štorklje|štorkelj]] 
# [[Copekov mlin]]; ohranjen predindustrijski mlin, izletniška točka na obrobju Polanskega loga, kjer je bil ustanovljen odbor OF
# [[Polanski log]], največji kompleks črne jelše v Evropi, je zatočišče za mnoge ogrožene rastlinske in živalske vrste z Rdečega seznama
# Gozdna učna pot v Polanskem logu nudi informacije o rastlinskem in živalskem svetu ter pomenu vode  za njegov obstoj
# Pomurski poletni festival, tradicionalna vsakoletna prireditev, ki poteka prvi teden v avgustu, organizira društvo Štrk Slovenija in jo obišče tisoče ljudi
# Sabolova domačija v Mali Polani, tipična panonska hiša, kjer ima sedež zadruga za razvoj podeželja Pomelaj
# Cerkev Srca Jezusovega
# Halasova romarska pot in grob duhovnika Danijela Halasa, ki je umrl mučeniške smrti
# spominska soba Štefana Hozjana, cesarsko-kraljevega pilota, v njegovem rojstnem kraju v Brezovici.

== Sklici in opombe ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* {{Kategorija v Zbirki-znotrajvrstično}}
* [https://www.velika-polana.si/ spletna stran Občine Velika Polana]
{{Velika Polana}}
{{SloNaselje-stub}}

[[Kategorija:Naselja Občine Velika Polana]]</text>
      <sha1>t1yfqa1iyqy5f09nnqf8ul3o61gkmth</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam slovenskih umetnostnih zgodovinarjev</title>
    <ns>0</ns>
    <id>144468</id>
    <revision>
      <id>5726840</id>
      <parentid>5714978</parentid>
      <timestamp>2022-08-02T22:58:06Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Amanesciri2021</username>
        <id>205950</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="11475" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[umetnostni zgodovinar|umetnostnih zgodovinarjev]]'''

{{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}}
{{CompactTOC2}}
{{div col|colwidth=24em}}
== A ==
*[[Tatjana Adamič]]
*([[Antonio Alisi]]/''Antonio Leiss''; ps. ''Italo Sennio'')
*[[Tamara Andrejek]]
*[[Anka Aškerc]]
*[[Cene Avguštin]]
*[[Maja Avguštin]]
*[[Maruša Avguštin]]
*[[Franc Avsec]] (?)
*[[Melita Ažman]]

== B ==
*[[Ines Babnik]]
*[[Bogdan Badovinac]]
*[[Zdenka Badovinac]]
*[[Lenka Bajželj]] (r. Jaš)
*[[Janez Balažic]]
*[[Vera Baloh]]
*[[Aleksander Bassin]]
*[[Miloš Bašin]]
*[[Jerneja Batič]]
*[[Marjetka Bedrač]]
*[[Gorazd Bence]]
*[[Mario Berdič]] Codella
*[[Hubert Bergant]]
*[[Nejc Bernik]]
*[[Stane Bernik]]
*Lojze Bizjak
*([[Janez Bogataj (etnolog)|Janez Bogataj]])
*[[Barbara Borčić]]
*[[Andreja Borin]]
*[[Majda Božeglav Japelj]]
*[[Milena Božiček]] (-Koren)
*[[Sandra Bratuša]]
*[[Tina Bratuša]]
*[[Matjaž Brecelj]]
*[[Taja Brejc]]
*[[Tomaž Brejc]]
*[[Katarina Brešan]]
*[[Mateja Breščak]]
*[[Irma Brodnjak Firbas]]
*[[Saša Bučan]]
*[[Vesna Bučić]]
*[[Olga Butinar Čeh]]

== C ==

*[[Izidor Cankar]]
*[[Gašper Cerkovnik]]
*[[Anica Cevc]]
*[[Emilijan Cevc]]
*[[Nataša Ciber]]
*[[Marjeta Ciglenečki]]
*[[Štefka Cobelj]]
*[[Miha Colner]]
*[[Jože Curk]]
*[[Lurška Curk Kobilica]]

== Č ==
*[[Bojana Čampa]]
*[[Aleksandra Čas]]
*[[Neža Čebron Lipovec]]
*[[Hana Čeferin]]
*[[Irena Čerčnik]]
*[[Robert Červ]]
*[[Jelisava Čopič|Jelisava (Špelca) Čopič]]

== D ==
*[[Manuela Dajnko]]
*[[Gorazd Dekleva]]
*[[Josef Dernjač]] (slov.-avstrijski) (1851-1920)
*[[Narcisa Desković]]?
*[[Jure Detela]]
*[[Alenka Di Battista]]
*[[Karel Dobida]]
*[[Andrej Doblehar]]
*[[Metka Dolenec Šoba]]
*[[Jože Dolmark]]?
*[[Alenka Domjan]] (r. Salesin)
*[[Josip Dostal]]
*[[Gregor Dražil]]
*[[Marinka Dražumerič]] 
*[[Iztok Durjava]]

== E ==
*[[Miloš Ekar]]
*[[Modest Erbežnik]]
*[[Ana Ereš]]

== F ==
*[[Bogomil Fatur]]
*[[Jana Ferjan Intihar]]
*[[Jure Ferlan]]
*[[Klavdija Figelj]]
*[[Blaženka First]]
*([[Peter Fister (arhitekt)|Peter Fister]])
*[[Janez Flis]]

== G ==
*[[Ante Gaber]]
*[[Meta Gabršek-Prosenc]]
*[[Stanka Gačnik]]
*[[Maruša Gantar]]
*[[Tine Germ|Tine (Martin) Germ]]
*[[Damir Globočnik]]
*[[Nadja Gnamuš]]
*Anton Gnirs (češ. rodu)
*([[Franc Gnjezda]])
*[[Gaja Golija]]
*[[Nataša Golob]]
*[[Tomaž Golob]]
*[[Marcel Gorenc]] (na Hrv.)
*[[Vojko Gorjan]]
*[[Lojze Gostiša]]
*([[Dušan Grabrijan]])
*[[Branko Gradišnik]]
*[[Petja Grafenauer]]
*[[Alenka Gregorič]]
*[[Jože Gregorič (zgodovinar)|Jože Gregorič]]
*[[Mira Grunčić Krajnc]]
*[[Eva Gspan]]
*Mojca Guček Kovač?

== H ==
*[[Katarina Hergold Germ]]
*[[Katarina Hergouth]]
*[[Janez Höfler]]
*[[Alenka Horvat]]
*[[Jasna Horvat]]
*[[Iztok Hotko]]
*[[Sonja Ana Hoyer]]
*[[Andreja Hribernik]] ?
*([[Karel Hribovšek]])
*[[Jože Hudeček]]
*[[Herman Hus]]?

== I ==
*[[Breda Ilich Klančnik]]
*[[Robert Inhof]]
*[[Jana Intihar Ferjan]]
*[[Anja Iskra]]
*[[Monika Ivančič Fajfar]]

== J ==

*[[Barbara Jaki]]
*[[Lado Jakša]]
*[[Pavla Jarc]]
*[[Beba Jenčič]]
*[[Brigita Jenko]]
*[[Marko Jenko]]
*[[Mojca Jenko]]
*[[Majda Jerman]]?
*[[Nina Jeza]]
*[[Urška Jurman]]
*[[Mirko Juteršek]]
*([[Borut Juvanec]])

== K ==
*[[Mira Kalan]]
*[[Mirko Kambič]]
*[[Vesna Kamin Kajfež]]
*[[Sergej Kapus]]
*[[Nataša Kavčič]]
*[[Metoda Kemperl]]
*[[Božidar Kemperle]]
*[[Simona Kermavnar]]
*[[Jure Kirbiš]]
*[[Darinka Kladnik]]
*[[Sonja Klemenc]]
*[[Bojan Klemenčič]]
*[[Matej Klemenčič]]
*[[Milojka Kline]]
*[[Ana Kocjančič]]
*[[Jasna Kocuvan Štukelj]]
*[[Stanko Kokole]]
*[[Breda Kolar Sluga]]
*[[Ivan (Drago) Komelj]]
*[[Milček Komelj]]
*[[Miklavž Komelj]]
*[[Renata Komić Marn]]
*[[Meta Kordiš]]?
*[[Milena Koren-Božiček]]
*[[Majča Korošaj]] (Majda Koroša)
*([[Branko Korošec]])
*[[Verena Koršič Zorn]]
*[[Franc Kos (diplomat)|Franc Melhior Kos]]
*[[Marija Amalija Kos]] &gt; por. Planinc
*[[Mateja Kos]]
*[[Simona Kostanjšek Brglez]]
*[[Aleksandra Kostič]]
*[[Tina Košak]]
*[[Marko Košan]]
*([[Fedja Košir]])
*[[Mojca Marjana Kovač]]
*[[Gabrijela Kovačič]]
*[[Nadja Kovačič]]
*[[Brane Kovič]]
*[[Breda Kovič]]
*[[Nataša Kovšca]]
*[[Jernej Kožar|Jernej D. Kožar]]
*[[Barbara Koželj Podlogar]]
*[[David Kožuh]] 
*[[Milena Kožuh]]?
*[[Igor Kranjc]]
*[[Peter Krečič]]
*[[Ana Krevelj]]
*[[Judita Krivec Dragan]]
*[[Anabelle Križnar]]
*[[Vesna Krmelj]]
*[[Janez Kromar]]
*[[Andrej Kropej]]
*[[Maja Kržišnik]]
*[[Zoran Kržišnik]]
*[[Dunja Kukovec]]
*[[Seta Kurelac]]

== L ==
*[[Primož Lampič]]
*[[Ana Lavrič]]
*[[Franci Lazarini]]
*[[Nika Leben]]
*[[Tajda Lekše]] ?
*[[Vid Lenard]]
*[[Marko Lesar]]
*[[Marjana Lipoglavšek]] Cimerman
*Jadranka Ljubičić Plut
*[[Tevž Logar]]?
*[[Janez Lombergar]]
*[[Marja Lorenčak Kiker]]
*[[Maja Lozar Štamcar]]
*[[Rajko Ložar]] (1904-1985)
*[[Uroš Lubej (umetnostni zgodovinar)]]
*[[Alenka Lukman Košir]]

== M ==
*[[Katja Mahnič]]
*[[Lovro Mahnič|Lovro (Lovre) Mahnič]] (1832-1866)
*[[Martina Malešič]]
*[[Josip Mantuani]] (1860-1933)
*[[Jasmina Marijan]]
*[[Marko Marin]]
*[[Marjeta Marinčič]]
*[[Ivan Marković]]
*[[Marijan Marolt]]
*[[Tanja Martelanc]]
*[[Jožef Matijevič]]
*[[Nives Marvin]]
*[[Tanja Mastnak]]
*[[Mateja Maučec]]
*[[Andrej Medved]]
*[[Katra Meke]]
*[[Dejan Mehmedovič]]
*[[Helena Menaše]] (?)
*[[Lev Menaše]]
*[[Ljerka Menaše]]
*[[Luc Menaše|Luc(ijan) Menaše]]
*[[Teja Merhar]]
*[[France Mesesnel]]
*[[Janez Mesesnel]]
*[[Boris Mihalj]]
*[[Tone Mikeln]]
*
*[[Magda Miklavčič Pintarič]]
*[[Janez Mikuž]]
*[[Jure Mikuž]]
*[[Marjeta Mikuž]]
*[[Stane Mikuž]]
* [[Breda Mihelič]]
*[[Goran Milovanović]]?
*[[Breda Misja]]
*[[Irene Mislej]]
*[[Ana Mizerit]]
*[[Jana Mlakar, muzealka]]
*[[Karolina Mlakar|Karolina (Kaja) Mlakar]]
*[[Eva Mlinar]]
*[[Gregor Moder (*1949)|Gregor Moder (1949)]]
*[[Katarina Mohar]]
*[[Michel Mohor]]
*[[Vojeslav Mole|Vojeslav Molè]]
*([[Antonio Morassi]])
*[[Milena Moškon]]
*([[Jožef Muhovič]])
*[[Matija Murko (1940)]]
*[[Barbara Murovec]]
*''Mina Mušinović''

== N ==

*[[Saša Nabergoj]]
*[[Lilijana Nedić]]
*[[Nelida Nemec]]
*[[Renata Novak Klemenčič]]

== O ==
*[[Franc Obal]]
*[[Nadja Ocepek]]
*([[Gustav Ogrin]])
*
*[[Monika Osvald]]
*[[Mija Oter Gorenčič]]

== P ==
*[[Daša Pahor]]
*[[Donovan Pavlinec]]
*[[Andrej Pavlovec]]
*[[Damjana Pečnik]]
*[[Monika Pemič]]
*[[Robert Peskar]]
*[[Gašper Peternel]]
*[[Nataša Petrešin Bachelez]]
*[[Eva Pezdiček]]
*[[Alenka Pikl]]
* [[Jelka Pirkovič]]
*[[Jani Pirnat]]
*[[Nina Pirnat Spahić]]
*[[Bojana Piškur]]
*[[Marija Mica Planinc]] (Marija Amalija Kos)
*[[Lara Plavčak]]
*[[Barbara Plestenjak]] Jemec 
*[[Božena Plevnik]]
*[[Matija Plevnik]]
*[[Mateja Podlesnik]]
*[[Aljaž Pogačnik]]
*[[Helena Pogačnik Grobelšek]]
*[[Nataša Polajnar Frelih]]
*[[Marjetica Polenčič]] (r. [[Jug]])
*[[Mirjam Poljanšek]]
*[[Mateja Poljšak Furlan]]
*[[Graziella Ponis Sodnikar]]?
*[[Tina Potočnik]]
*[[Peter Povh]] ?
*[[Marko Pozzetto]]
*[[Cvetka Požar]]?
*[[Alja Predan]]
*[[Tatjana Pregl Kobe]]
*[[Kristina Preininger]]
*[[Damjan Prelovšek]]
*[[Janez Premk ml.]] 
*[[Iztok Premrov]]
*[[Marlen Premšak]]
*([[Primož Premzl]])
*([[Miklavž Prosenc]]?)
*[[Dejan Prša]]
*[[Breda Puc Bijelič]]
*[[Ana Pucelj]] 

== Q ==

* [[Saša Quinzi|Saša (Alessandro) Quinzi]]

== R ==
*[[Andreja Rakovec]]
*[[Radivoj Rehar]]?
*[[Magda Reja]]?
*[[Milko Rener]]
*[[Blaž Resman]]
*[[Marija Režek Kambič]]
*[[Bojana Rogelj Škafar]]
*[[Aleš Rojec]]
*[[Blaž Rotar]]
*[[Braco Rotar]]
*[[Borut Rovšnik]]
*[[Ksenija Rozman]]
*[[Barbara Rupel]]
*[[Katarina Rus Krušelj]]

== S ==
*[[Milan Sagadin]]
*[[Eva Sapač]]
*[[Igor Sapač]]
*[[Barbara Savenc]]
*
*[[Ivan Sedej]]
*[[Helena Senčar Šimonka]]
*[[Juša Serajnik Vavken]]
*[[Helena Seražin]]
*[[Nada Sevšek]]
*[[Alenka Simončič]]
*[[Marjeta (Metka) Simončič]]
*[[Robert Simonišek]]
*[[Marjetica Simoniti]]
*[[Sandi Sitar]]
*[[Marija Skočir]]
*[[Hugo Skopal]]
*[[Nina Skumavc]]
*[[Dejan Sluga]]?
*[[Emil Smole]]
*[[Nataša Smolič]]
*[[Andrej Smrekar (umetnostni zgodovinar)]]
*([[Lado Smrekar]] - galerist)
*[[Tamara Soban]]?
*[[Boštjan Soklič]]
*[[Jakob Soklič]]
*[[Sarival Sosič]]
*[[Nina Sotelšek]]
*[[Damjan Sova]]
*[[Špela Spanžel]]
*[[Avguštin Stegenšek]]
*[[France Stelé (umetnostni zgodovinar)|France Stele`]]
*[[Barbara Stele` Vurnik]]
*[[Melita Stele`Možina|Melita Stele` Možina]]
*[[Lilijana Stepančič]]
*[[Viktor Steska]]
*[[Anamarija Stibilj Šajn|Anamarija Stibilj-Šajn]]
*[[Iva Stiplovšek]] (r. [[Lavrič]])
*[[Lučka Stojan]]
*[[Aleš Stopar]]
*[[Ivan Stopar]]
*[[Anton Stupica]]
*[[Urška Suhadolc]]
*[[Jasna Svetina]]
*[[Renske Svetlin]]

== Š ==
*[[Dagmar Šalamun]] (Miša Šalamun, r. [[Gulič]])
*[[Tomaž Šalamun]]
*[[Saša Šantel]]
*[[Ferdinand Šerbelj]]
*[[Fran Šijanec]]
*[[Helena Šimonka]] (r. Senčar)
*[[Majda Širca Ravnikar]]
*[[Nevenka Šivavec]]
*[[Polona Škodič]]
*[[Živa Škodlar]]
*[[Breda Škrjanec]]
*[[Aina Šmid]]
*[[Katarina Šmid]]
*[[Igor Španjol]]
*[[Renata Štebih]]
*[[Samo Štefanac]]
*[[Tomaž Štoka]]
*[[Lara Štrumej]]
*[[Mojca Štuhec]]
*[[France Štukl]]
*[[Hanka Štular]]
*[[Ivan Šubic]]
*[[Jadranka Šumi]]
*[[Nace Šumi]]
*[[Petra Šušteršič]]

== T ==
*[[Ferdinand Tancik]]
*[[Lidija Tavčar]]
*[[Vesna Teržan]]
*[[Pavel Toplak]]
*[[Tanja Tomažič]]
*[[Roman Tominec]]
*[[Ida Tomše]] Vrečko
*[[Kristina Toplak]]
*[[Polona Tratnik]] ?
*[[Tamara Trček Pečak]]
*[[Marijan Tršar]]
*[[Sara Turk]]

== U ==
*[[Patrizia Ugrin]]
*[[Andrej Ujčič]]
*[[Borut Uršič]]

== V ==
*[[Nika Vaupotič]]
*[[Rudolf Večerin]] (Rudy Vecerin)
*[[Janez Veider]]
*[[Ciril Velepič]]
*([[Vesna Velkovrh Bukilica]])
*[[Petra Vencelj]]
*[[Roman Veras]]?
*[[Jožko Vetrih]]
*[[Maja Vetrih]] (r. Marija Marković)
*[[Rok Vevar]]
*[[Luka Vidmar (1977)]]
*[[Polona Vidmar]]
*[[Simona Vidmar]]
*[[Taja Vidmar]] ([[Taja Brejc]])
*[[Vida Vidmar]] (r. [[Lajovic]])
*[[Rebeka Vidrih]]
*[[Tomislav Vignjevič|Tomislav Vignjević]]
*[[Breda Vilhar]]
*[[Gorazd Vilhar]]
*[[Vera Visočnik]]
*[[Branko Vnuk]]
*[[Rafko Vodeb]]
*[[Alenka Vodnik]]
*[[Anton Vodnik]]
*Barbara (Stanič) Vodopivec
*[[Ines Vodopivec]]
*[[Yasmín Martín Vodopivec]]
*[[Andreja Volavšek]]
*[[Johann Georg Vonbank]]
*[[Martina Vovk]]
*[[Valentina Vovk]]
*[[Asta Vrečko]]
*([[Ivan Vrhovec]])
*[[Polonca Vrhunc]] - Pika (r. Kokalj, por. Malič)
*[[Andreja Vrišer]]
*[[Sergej Vrišer]]
*[[Marko Vuk]]
*[[Stanko Vurnik]]

== W ==

*[[Igor Weigl]]
*[[Pepca Weiss]]
*([[Fran Windischer]]) 
*[[Tatjana Wolf]] Belotto 

== Z ==
*[[Igor Zabel]]
*[[Marijan Zadnikar]]
*[[Dejan Zadravec]]
*[[Franc Zalar]]
*[[Darinka Zelinka]]
*[[Nadja Zgonik]]
*[[Milena Zlatar]]
*[[Asta Znidarčič]]
*[[Nada Zoran]]
*([[Ivan Zorman (kulturnik)|Ivan Zorman]])
*[[Božidar Zrinski]]
*[[Alenka Zupan]]
*[[Gojko Zupan]]
*[[France Zupan (umetnostni zgodovinar)|France Zupan]] (1929 - 2019)
*[[Olga Zupan]]
*([[Bogo Zupančič]])
*[[Janja Zupančič]]

== Ž ==

*[[Matija Žargi]]
*[[Zora Žbontar]]
*[[Adela Železnik]]
*[[Alenka Železnik]]
*[[Marija Železnik]]
*[[Milan Železnik]]
*[[Janja Železnikar]]
*[[Beti Žerovc]]
*[[Andreja Žigon]]
*[[Avgust Žigon]]
*[[Bojana Žigon]]
*[[Duška Žitko Podgornik]]
*[[Sonja Žitko]]
*[[Maja Žvanut]]
*[[Simona Žvanut]]
{{div col end}}

{{seznami narodov po poklicu|umetnostnih zgodovinarjev}}
[[Kategorija:Seznami Slovencev|Umetnostni zgodovinarji]]
[[Kategorija:Slovenski umetnostni zgodovinarji|*]]</text>
      <sha1>t992o36synf31q2608l6jhow5h5ydyx</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Zastava 101</title>
    <ns>0</ns>
    <id>151680</id>
    <revision>
      <id>5726961</id>
      <parentid>5725798</parentid>
      <timestamp>2022-08-03T10:36:01Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Shabicht</username>
        <id>3554</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9324" xml:space="preserve">{{Infopolje Avtomobil
|name=Zastava 101
|image=[[Slika:Zas 101.jpg|250px|thumb|prvi model z okroglimi žarometi in kromiranimi odbojniki (cca.1975)]]
|manufacturer=[[Zastava (podjetje)|Crvena Zastava]]
|assembly=
|designer=[[Dante Giacosa]]
|predecessor=[[Fiat 128]]
|successor=
|class=
|body_style=3 ali 5-vratna [[kombilimuzina|kombilimuzina]]&lt;br&gt;2-vratni [[poltovornjak]]
|layout=motor spredaj, pogon spredaj
|engine= vodno hlajeni štirivaljni SOHC&lt;br&gt;
 1116 [[Delovna prostornina|ccm]] (40,4 ali 37 [[vat|kW]])&lt;br&gt;1286 ccm (47,8 ali 53,7 kW)
|transmission = 4-stopenski [[menjalnik|ročni]], 5-stopenski ročni
|wheelbase=	2448 mm
|length=3762 mm
|width=1590 mm
|weight=830 kg
|related=[[Zastava Yugo Skala]], [[Fiat 128]]
}}
'''Zastava 101''', popularno imenovana tudi ''[[slovenščina|slov.]] stoenka'', ''[[Srbščina|srb.]] stojadin'', ''stojka'' ali ''kec'' je bil eden izmed najprepoznavnejših osebnih avtomobilov, ki so jih v [[Srbija|srbskem]] [[Kragujevac|Kragujevcu]] v tovarni [[Zastava (podjetje)|Crvena Zastava]] izdelovali po [[Fiat]]ovi licenci modela '''[[Fiat 128]]'''. 
Vozilo je bilo prvič javnosti predstavljeno spomladi leta [[1971]], na 10. avtomobilskem salonu v [[Beograd]]u. Sprva sta bili edini razliki med Fiatom 128 in novo predstavljenim modelom napis v znački in povsem nov zadek, narejen po zgledu [[Simca 1100|Simce 1100]]. 

Za kupce v takratni [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslaviji]] so ga izdelovali pod imenom Zastava 101, za kupce v ostalih državah se je isti avtomobil imenoval '''Zastava 1100''' (kasneje tudi '''Yugo 311'''), predvsem zaradi nesporazumov glede oznake z ostalimi proizvajalci avtomobilov. 
Avtomobil je v Jugoslaviji hitro postal najbolj priljubljen in je zlagoma povzročil konec proizvodnje starejših modelov ''[[Zastava 1300]] in [[Zastava 1500]]'' leta [[1979]]. Avto je bil v primerjavi s starimi modeli veliko modernejši. Motor je bil živahen in ekonomičen, karoserija pa (predvsem zaradi zložljivih zadnjih sedežev in vrat prtljažnika) veliko bolj praktična. Modelu so očitali previsok spodnji rob prtljažnih vrat, kar pa je spet šlo na račun večje trdnosti avta, ki ni imel zadnje stene za sedeži.

== Začetki proizvodnje ==
Začetek proizvodnje avtomobila je bil oktobra [[1971]]. Tistega leta je s tekočih trakov zapeljalo prvih 600 vozil. Naslednja tabela prikazuje rast cene avtomobila v jugoslovanskih dinarjih:

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! [[1971]]
! [[1972]]
! [[1973]]
! [[1974]]
! [[1975]]
! [[1976]]
! [[1977]]
|-
| 35.000
| 40.000
| 44.000
| 50.000
| 55.000
| 65.000
| 75.000, 95.000 (101 Super)
|}

== Različice modela ==
=== Zastava 101 ===
Zastava 101 je bila v začetku proizvodnje na voljo samo kot 5-vratna limuzina s poševnim zadkom, in 1116-kubičnim motorjem s 55 KM (40,5&amp;nbsp;kW). 


Sredi leta [[1974]] je Crvena Zastava standardni model &quot;izboljšala&quot;, in sicer so spremenili:
* srebrno prednjo masko nadomesti črna plastična,
* okrasnih kromiranih okvirjev okrog žarometov ni več,
* polica za zadnjo klopjo postane širša,
* zadnja vrata dobijo pepelnike,
* dvižna peta vrata se zdaj odpirajo na hidravlične teleskopske nosilce.
 
Še istega leta je tovarna s [[Poljska|poljsko]] tovarno ''[[Polmo]]'' sklenila sporazum, s katerim so [[Poljaki]] sestavljali Zastave 101, Zastava pa v zameno [[Zastava 126 PGL|Fiat 126]] iz poljske tovarne. Izboljšani standardni model so izdelovali do leta [[1978]].

=== Zastava 101 B (Bazni) ===
Model je identičen izboljšani različici standardnega, edina razlika je v tem, da ima 101 B plastično zaščito v prednjih blatnikih. Sestavni deli niso več originalni Fiatovi, ampak izdelani v jugoslovanskih tovarnah (DMB, 21. oktobar, Teleoptik, [[Iskra]] ...). Bili so enaki Fiatovim delom, le da so bili materiali slabše kvalitete.

=== Zastava 101 L (Luxe) ===
V začetku leta [[1975]] je bil narejen drugi model 101, ki se je od standardnega modela razlikoval v naslednjih stvareh:
* na sprednji maski sta debelejši črti na sredini obarvani v srebrno,
* drugačni odbijači z gumo ob strani čez celotno površino,
* udobnejši sedeži iz blaga (standardni model je imel sedeže iz skaja oz. umetnega usnja),
* drugačne značke (te so bile zdaj črne s kromiranimi črkami),
* luč za vzvratno vožnjo,
* električna črpalka za pranje vetrobranskega stekla,
* merilnik temperature namesto lučke.

=== Zastava 101 S (Super) ===
Leta [[1977]] je Crvena Zastava začela izdelovati nov model ''101 Super''. Od modela Luxe se je razlikoval v:
* drugačni odbijači z zaščitno plastiko na vsaki strani ter lučko za osvetlitev reg. tablice na sredini,
* prednji žarometi so pravokotni in ne več okrogli,
* nima več okrasnih pokrovov koles, namesto teh dobi manjše plastične, ki pokrivajo vijake kolesa,
* brisalci so črni (zato da se sonce ne blešči od njih),
* školjkasti sedeži z vgrajenim naslonom za glavo, novim vzorcem in z več barvami na razpolago (bež, oranžna, siva, črna),
* obloge vrat imajo drugačen vzorec,
* manjši, mehkejši in športnejši volan (premera 360&amp;nbsp;mm),
* številke merilnika so nižje in debelejše,
* odlagalni predal v srednini okrog prestavne ročice,
* motor dobi dvojni vplinjač Weber 32 DMTR 20,
* izpušni sistem 4-2-1,
* grelnik zadnjega stekla.

'''Tehnični podatki''' za model 101 Super:
* prostornina motorja: 1116 cm3
* moč motorja: 64 KM (46&amp;nbsp;kW)
* kompresijsko razmerje 9,2:1
* največja hitrost: 148&amp;nbsp;km/h

=== Zastava 101 Mediteran 1100/1300 ===
Leta 1978 je na trg prišel nov model, in sicer 101 Mediteran. Ime je dobil zaradi [[Sredozemske igre|mediteranskih iger]], ki jih je leto zatem gostila Jugoslavija v [[Split]]u. Glavna razlika od preostalih modelov je ta, da so ga izdelovali le kot trivratni model.
Od Zastava 101 Super se je razlikovala v naslednjih podrobnostih:
* luči so ponovno okrogle,
* na voljo je bil drugačen vzorec blaga v notranjosti (večji &quot;kvadrati&quot;),
* prednji sedeži so brez vgrajenega naslonjala za glavo,
* nasproti 101 Super nima odlagalnega predala v srednini okrog prestavne ročice,
* motor, vplinjač, izspušni sistem je standardni (razen v različi 1300, kjer je isto kot v 101 Special).

=== Zastava 101 Confort ===
&lt;gallery&gt;
Slika:Zastava 101 Confort.jpg
Slika:Zastava 101 Confort front.jpg
Slika:Zastava 101 Confort notranjost.jpg
Slika:Zastava 101 Confort notranjost2.jpg
Slika:Zastava 101 Confort notranjost3.jpg
Slika:Zastava 101 Confort od strani.jpg
&lt;/gallery&gt;

Začetek izdelave je isti kot za model Z 101 Mediteran. Tudi večina stvari je enaka kot v 101 Mediteran, razlikuje se le, da ima:
* pravokotna prednja žarometa
* 5 vrat
* zaščitno bočno kromirano-gumirano letev vzdolž celotne strani vozila 
* priključek 12V (paket za kadilce)

=== Zastava 101 Special 1300 ===
Najmočnejša izvedba stoenke je bila v osnovi ista kot Z 101 Confort, le da je imela [[Cromodora]] 13' lita platišča in močnejši motor. Izdelovali so jo od leta [[1979]]. Izdelanih je bilo 1500 primerkov.

'''Tehnični podatki''':
* prostornina motorja: 1290 cm3
* moč: 73 KM (53&amp;nbsp;kW) pri 6800 obratih / minuto
* uplinjač: Weber 40 DCOE
* izpušni sistem: 4-2-1
* končna hitrost: preko 155&amp;nbsp;km/h
* pospešek 0 – 100&amp;nbsp;km/h: 13 sekund

=== Zastava 101 55 GT/GTL ===
[[Slika:Zastava 101 front.jpg|thumb|250px|Zastava 101 55 GT]]
Leta [[1985|1983]] so začeli izdelovati modele v dveh verzijah. Osnovna verzija GT je bila slabše opremljena, model GTL pa je bil prodajan z boljšo opremo. Obe različici pa sta imeli po vzoru druge generacije modela [[Fiat 128|128]] širše kromirane odbijače s plastiko na robovih, prednji smerniki in nove parkirne luči pa so bile sedaj v odbijačih. Na prednjih blatnikih so bili tudi večji bočni smerniki. Platišča so bila še vedno 13-palčna, a nove oblike. Na vratih spodaj je bila prilepljena guma z rdečo črto.

=== Zastava 101 65 GTL ===
Nekaj let kasneje so predstavili model, ki je bil enak modelu 55 GTL, le da je imel močnejši 1300 cm³ motor s 65 KM.

=== ZASTAVA YUGO 1,1 GX ===
Leta 1987 nastane model 1,1 GX (prvič poimenovan YUGO), ki je dobil manjše spremembe, kot so:

* Manjši vzglavniki,
* notranjost v dveh barvnih različicah (siva in beige),
* v bočnih letvicah je črta namesto srebrne sedaj rdeča,

Model so izdelovali do 1988, ko vzporedno pride na trg model SKALA.

=== Zastava Yugo Skala  ===
[[Slika:Zastava 101S or 101SC in Malta.jpg|thumb|right|250px|Zastava 101]]
[[Slika:Zastava Yugo 311 1116cc.jpg|thumb|250px|Zastava Yugo Skala letnik 1989]]
Leta [[1989|1988]] je model dobil novo ime in nekaj kozmetičnih popravkov. Le-ti so bili:
* stranska zaščitna guma (letev) na vratih je bila debelejša,
* črne kljuke vrat,
* stekla na prednjih vratih so bila v celem 
* vzvratna bočna ogledala znotraj nastavljiva
* armaturna plošča je bila iste barve kot notranjost (beige ali siva)
* novi so bili tudi okrasni pokrovi na kolesih.

Leto kasneje pa so dodali še naslednje popravke:
* povsem plastična odbijača (opcionalno),

== Konec proizvodnje ==
Zadnja stoenka je iz tovarne zapeljala konec leta [[2008]]. V sedemintridesetih letih proizvodnje so izdelali 1,273.532 vozil.

== Glej tudi ==
* [[Seznam avtomobilskih znamk]]
{{Kategorija v zbirki}}

[[Kategorija:Zastavini avtomobili|10]]
[[Kategorija:Vozila leta 1971]]</text>
      <sha1>acaqtjwxrrxplqy70ykrpgn11z7gsj7</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Andrej Magajna</title>
    <ns>0</ns>
    <id>160697</id>
    <revision>
      <id>5726827</id>
      <parentid>5720291</parentid>
      <timestamp>2022-08-02T22:01:37Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Model22</username>
        <id>213897</id>
      </contributor>
      <comment>/* Življenjepis */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3073" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba|caption=''Andrej Magajna na Shodu za ohranitev javnega zdravstva junija 2013 v Ljubljani''}}
'''Andrej Magajna''', [[Slovenci|slovenski]] [[politik]], * [[4. maj]] [[1952]], [[Ljubljana]].

Je ened od kandidatov za [[Predsednik Republike Slovenije|predsednika republike]] na [[Volitve predsednika Republike Slovenije 2022|predsedniških volitvah 2022]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Andrej Magajna se vključuje v boj za predsednika republike|url=https://n1info.si/novice/slovenija/andrej-magajna-se-vkljucuje-v-boj-za-predsednika-republike/ |website=n1info.si|accessdate=2022-07-16|language=sl}}&lt;/ref&gt;

{{slog}}
== Življenjepis ==
V času pred letom 1990 ukvarjal s sindikalno dejavnostjo; aktiven na področju reforme volilne zakonodaje. Svoje zagovarjanje odprtih kadrovskih list, strokovno obeležil v številnih člankih in prispevkih.

'''Leto 1989 – soustanovitelj SDZS''', politične organizacije, ki se prva deklarirala kot neodvisna politična stranka. (Stanko -predhodnico zdajšnje SDS- ustanovil iniciativni odbor, ki so ga na začetku sestavljali France Tomšič, Andrej Magajna in [[Gorazd Drevenšek]]).

'''Član predsedstva DEMOS-a'''. Formalno predlagal ime in kratico demokratične opozicije Slovenije (Demos), na osnovi ideje, ki sta jo sooblikovala z Matjažem Šinkovcem.

'''Poslanec prvega mandata''' – prve večstrankarske skupščine.
Bil prvi vodja poslanske skupine SDSS in podpredsednik stranke
Po razhodu z Jožetom Pučnikom, do konca mandata v parlamentu deloval kot neodvisen poslanec. Aktivni član komisije za invalide, odbora za delo, ustavne komisije in drugih delovnih teles.

'''Soustanovitelj in glavni tajnik Stranke krščanskih socialistov''', ki je bila registrirana od 1991 do 1994. Po letu 1995 aktivni član Krščansko socialnega gibanja in njegov koordinator.
Leta 1991 soustanovitelj Sindikata nezaposlenih in socialno ogroženih Slovenije, ki mu je predsedoval do let 1995.

Soustanovitelj in še vedno aktivni predsednik Društva za nezaposlene Slovenije

'''Strokovna področja delovanja:'''
socialna politika
zaposlovanje in poklicna orientacija
volilna zakonodaja
zakonodaja, ki ureja položaj verskih skupnosti

'''Predsednik stranke [[Nova socialdemokracija]]''' (prej [[Krščanski Socialisti Slovenije|Krščanskih socialistov Slovenije]]) od 12. septembra 2007.

Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2011|državnozborskih volitvah leta 2011]] je kandidiral na listi [[SMS Zeleni]].

Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|državnozborskih volitvah leta 2022]] je s stranko kandidiral na listi koalicije [[Povežimo Slovenijo]], vendar se stranka ni uvrstila v parlament.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://volitve.dvk-rs.si/#/rezultati|title=Izidi glasovanja - Volitve v Državni zbor 2022|accessdate=2022-06-01|website=DVK.si}}&lt;/ref&gt;

{{5DZRS}}

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Magajna, Andrej}}
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Slovenski politiki]]
[[Kategorija:Poslanci 5. državnega zbora Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Člani Socialnih demokratov (Slovenija)]]</text>
      <sha1>7d9y424qic75xlf07d41o6c7xru8c7a</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5726895</id>
      <parentid>5726827</parentid>
      <timestamp>2022-08-03T07:22:09Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>VidicK01</username>
        <id>193275</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3424" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba|caption=''Andrej Magajna na Shodu za ohranitev javnega zdravstva junija 2013 v Ljubljani''}}
'''Andrej Magajna''', [[Slovenci|slovenski]] [[politik]], * [[4. maj]] [[1952]], [[Ljubljana]].

Bil je eden od kandidatov za [[Predsednik Republike Slovenije|predsednika republike]] na [[Volitve predsednika Republike Slovenije 2022|predsedniških volitvah 2022]],&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Andrej Magajna se vključuje v boj za predsednika republike|url=https://n1info.si/novice/slovenija/andrej-magajna-se-vkljucuje-v-boj-za-predsednika-republike/ |website=n1info.si|accessdate=2022-07-16|language=sl}}&lt;/ref&gt; a si je avgusta 2022 premislil in se v bitko ne bo podal.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Vajgl vse bolj razmišlja o predsedniški kandidaturi. Ima podporo kakšne stranke?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/vajgl-vse-bolj-razmislja-o-predsedniski-kandidaturi-ima-podporo-kaksne-stranke/ |website=n1info.si|accessdate=2022-08-03|language=sl}}&lt;/ref&gt;

{{slog}}
== Življenjepis ==
V času pred letom 1990 ukvarjal s sindikalno dejavnostjo; aktiven na področju reforme volilne zakonodaje. Svoje zagovarjanje odprtih kadrovskih list, strokovno obeležil v številnih člankih in prispevkih.

'''Leto 1989 – soustanovitelj SDZS''', politične organizacije, ki se prva deklarirala kot neodvisna politična stranka. (Stanko -predhodnico zdajšnje SDS- ustanovil iniciativni odbor, ki so ga na začetku sestavljali France Tomšič, Andrej Magajna in [[Gorazd Drevenšek]]).

'''Član predsedstva DEMOS-a'''. Formalno predlagal ime in kratico demokratične opozicije Slovenije (Demos), na osnovi ideje, ki sta jo sooblikovala z Matjažem Šinkovcem.

'''Poslanec prvega mandata''' – prve večstrankarske skupščine.
Bil prvi vodja poslanske skupine SDSS in podpredsednik stranke
Po razhodu z Jožetom Pučnikom, do konca mandata v parlamentu deloval kot neodvisen poslanec. Aktivni član komisije za invalide, odbora za delo, ustavne komisije in drugih delovnih teles.

'''Soustanovitelj in glavni tajnik Stranke krščanskih socialistov''', ki je bila registrirana od 1991 do 1994. Po letu 1995 aktivni član Krščansko socialnega gibanja in njegov koordinator.
Leta 1991 soustanovitelj Sindikata nezaposlenih in socialno ogroženih Slovenije, ki mu je predsedoval do let 1995.

Soustanovitelj in še vedno aktivni predsednik Društva za nezaposlene Slovenije

'''Strokovna področja delovanja:'''
socialna politika
zaposlovanje in poklicna orientacija
volilna zakonodaja
zakonodaja, ki ureja položaj verskih skupnosti

'''Predsednik stranke [[Nova socialdemokracija]]''' (prej [[Krščanski Socialisti Slovenije|Krščanskih socialistov Slovenije]]) od 12. septembra 2007.

Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2011|državnozborskih volitvah leta 2011]] je kandidiral na listi [[SMS Zeleni]].

Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|državnozborskih volitvah leta 2022]] je s stranko kandidiral na listi koalicije [[Povežimo Slovenijo]], vendar se stranka ni uvrstila v parlament.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://volitve.dvk-rs.si/#/rezultati|title=Izidi glasovanja - Volitve v Državni zbor 2022|accessdate=2022-06-01|website=DVK.si}}&lt;/ref&gt;

{{5DZRS}}

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Magajna, Andrej}}
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Slovenski politiki]]
[[Kategorija:Poslanci 5. državnega zbora Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Člani Socialnih demokratov (Slovenija)]]</text>
      <sha1>0jj59q11nz6cmor8kyh0zrwsn9cvpg8</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5726896</id>
      <parentid>5726895</parentid>
      <timestamp>2022-08-03T07:22:33Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>VidicK01</username>
        <id>193275</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3446" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba|caption=''Andrej Magajna na Shodu za ohranitev javnega zdravstva junija 2013 v Ljubljani''}}
'''Andrej Magajna''', [[Slovenci|slovenski]] [[politik]], * [[4. maj]] [[1952]], [[Ljubljana]].

V sredini julija je napovedal, da bo kandidiral za [[Predsednik Republike Slovenije|predsednika republike]] na [[Volitve predsednika Republike Slovenije 2022|predsedniških volitvah 2022]],&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Andrej Magajna se vključuje v boj za predsednika republike|url=https://n1info.si/novice/slovenija/andrej-magajna-se-vkljucuje-v-boj-za-predsednika-republike/ |website=n1info.si|accessdate=2022-07-16|language=sl}}&lt;/ref&gt; a si je avgusta 2022 premislil in se v bitko ne bo podal.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Vajgl vse bolj razmišlja o predsedniški kandidaturi. Ima podporo kakšne stranke?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/vajgl-vse-bolj-razmislja-o-predsedniski-kandidaturi-ima-podporo-kaksne-stranke/ |website=n1info.si|accessdate=2022-08-03|language=sl}}&lt;/ref&gt;

{{slog}}
== Življenjepis ==
V času pred letom 1990 ukvarjal s sindikalno dejavnostjo; aktiven na področju reforme volilne zakonodaje. Svoje zagovarjanje odprtih kadrovskih list, strokovno obeležil v številnih člankih in prispevkih.

'''Leto 1989 – soustanovitelj SDZS''', politične organizacije, ki se prva deklarirala kot neodvisna politična stranka. (Stanko -predhodnico zdajšnje SDS- ustanovil iniciativni odbor, ki so ga na začetku sestavljali France Tomšič, Andrej Magajna in [[Gorazd Drevenšek]]).

'''Član predsedstva DEMOS-a'''. Formalno predlagal ime in kratico demokratične opozicije Slovenije (Demos), na osnovi ideje, ki sta jo sooblikovala z Matjažem Šinkovcem.

'''Poslanec prvega mandata''' – prve večstrankarske skupščine.
Bil prvi vodja poslanske skupine SDSS in podpredsednik stranke
Po razhodu z Jožetom Pučnikom, do konca mandata v parlamentu deloval kot neodvisen poslanec. Aktivni član komisije za invalide, odbora za delo, ustavne komisije in drugih delovnih teles.

'''Soustanovitelj in glavni tajnik Stranke krščanskih socialistov''', ki je bila registrirana od 1991 do 1994. Po letu 1995 aktivni član Krščansko socialnega gibanja in njegov koordinator.
Leta 1991 soustanovitelj Sindikata nezaposlenih in socialno ogroženih Slovenije, ki mu je predsedoval do let 1995.

Soustanovitelj in še vedno aktivni predsednik Društva za nezaposlene Slovenije

'''Strokovna področja delovanja:'''
socialna politika
zaposlovanje in poklicna orientacija
volilna zakonodaja
zakonodaja, ki ureja položaj verskih skupnosti

'''Predsednik stranke [[Nova socialdemokracija]]''' (prej [[Krščanski Socialisti Slovenije|Krščanskih socialistov Slovenije]]) od 12. septembra 2007.

Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2011|državnozborskih volitvah leta 2011]] je kandidiral na listi [[SMS Zeleni]].

Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|državnozborskih volitvah leta 2022]] je s stranko kandidiral na listi koalicije [[Povežimo Slovenijo]], vendar se stranka ni uvrstila v parlament.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://volitve.dvk-rs.si/#/rezultati|title=Izidi glasovanja - Volitve v Državni zbor 2022|accessdate=2022-06-01|website=DVK.si}}&lt;/ref&gt;

{{5DZRS}}

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Magajna, Andrej}}
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Slovenski politiki]]
[[Kategorija:Poslanci 5. državnega zbora Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Člani Socialnih demokratov (Slovenija)]]</text>
      <sha1>75b8zi0fwxqmcai5jv6vuzj59zinad7</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Zorko</title>
    <ns>0</ns>
    <id>182172</id>
    <revision>
      <id>5726844</id>
      <parentid>5720432</parentid>
      <timestamp>2022-08-02T23:37:01Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Amanesciri2021</username>
        <id>205950</id>
      </contributor>
      <comment>/* Znani slovenski nosilci priimka */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2150" xml:space="preserve">{{drugipomeni2|Zorko}}
'''Zorko''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]] in tujini. V Sloveniji je Zorko [[Seznam najpogostejših priimkov v Sloveniji|41. najbolj pogost]] priimek, ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 31. decembra 2007 uporabljalo 1.860 oseb, na dan 1. januarja 2011 pa 1.846 oseb ter je med vsemi priimki po pogostosti uporabe zavzel 42. mesto.
== Znani slovenski nosilci priimka ==
*[[Aleksandra Zorko]], novinarka (Delo)
*[[Andraž Zorko]], javnomnenjski merilec (direktor Valicon)
*[[Andrej Zorko]] (*1977), fizik
*[[Anja Zorko]], muzealka (MAO)
*[[Bojan Zorko]] (*1955), veterinar, univ. prof.
*[[Benjamin Zorko]], fizik
*[[Božidar Zorko]], kulturni politik /drug: ekološki vinogradnik/
*[[Dušan Zorko]] (*1966), šahist
* [[Janez Zorko]] (*1937), kipar
*[[Ira Zorko]] (*1962), arhitekt, publicist
*[[Irena Zorko]] (-Novak) (*1954), pesnica in prevajalka
*[[Jože Zorko]] (*1957), šahist
*[[Jure Zorko]] (*1988), šahist, medn. mojster
* [[Luka Zorko]] (*1997), hokejist
* [[Marko Zorko]] (1944—2008), novinar in publicist
* [[Matej Zorko]] (*1989), motokrosist
*[[Matjaž Zorko]] (*1947), biokemik, univ. profesor
*[[Nada Zorko]]-Braun (*1932), agronomka
*[[Slavko Zorko]], atlet (po njem imenovan memorial)
*[[Srečko Zorko]], mariborski šolnik in politik
*[[Stanko Zorko]] (1919—2003), zamejski duhovnik in kulturnik
*[[Tomaž Zorko]], glasbenik (D´Kovači)
*[[Tone Zorko]] (1911—?), celjski gledališčnik
*[[Urban Zorko]] (*1983), filmski režiser
* [[Vlasta Zorko]] (*1934), kiparka
* [[Zinka Zorko]] (1936—2019), jezikoslovka dialektologinja, univ. prof., akademičarka
*[[Anton Zorko|Zvone (Anton) Zorko]] (1920—2007), novinar, komentator, urednik, dopisnik

== Znani tuji nosilci priimka ==
* [[Branko Zorko]] (*1967), hrvaški atlet, tekač na srednje proge
* [[Jovan Zorko]] (1881—1942), srbski violinist in glasbeni pedagog 

== Glej tudi ==

* [[Zor]]
* [[Zorc]]
* [[Zorec]]
* [[Zorman]]
* [[Zoran]]
* [[Zorč]]
* [[Zorčič]]

== Zunanje povezave ==
* {{baza imen SURS|priimek=Zorko}}
{{priimek}}
[[Kategorija:Slovenski priimki]]</text>
      <sha1>qqdxj6pbyjk9560ytricauho56lyt4z</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5726845</id>
      <parentid>5726844</parentid>
      <timestamp>2022-08-02T23:38:52Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Amanesciri2021</username>
        <id>205950</id>
      </contributor>
      <comment>/* Glej tudi */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2173" xml:space="preserve">{{drugipomeni2|Zorko}}
'''Zorko''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]] in tujini. V Sloveniji je Zorko [[Seznam najpogostejših priimkov v Sloveniji|41. najbolj pogost]] priimek, ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 31. decembra 2007 uporabljalo 1.860 oseb, na dan 1. januarja 2011 pa 1.846 oseb ter je med vsemi priimki po pogostosti uporabe zavzel 42. mesto.
== Znani slovenski nosilci priimka ==
*[[Aleksandra Zorko]], novinarka (Delo)
*[[Andraž Zorko]], javnomnenjski merilec (direktor Valicon)
*[[Andrej Zorko]] (*1977), fizik
*[[Anja Zorko]], muzealka (MAO)
*[[Bojan Zorko]] (*1955), veterinar, univ. prof.
*[[Benjamin Zorko]], fizik
*[[Božidar Zorko]], kulturni politik /drug: ekološki vinogradnik/
*[[Dušan Zorko]] (*1966), šahist
* [[Janez Zorko]] (*1937), kipar
*[[Ira Zorko]] (*1962), arhitekt, publicist
*[[Irena Zorko]] (-Novak) (*1954), pesnica in prevajalka
*[[Jože Zorko]] (*1957), šahist
*[[Jure Zorko]] (*1988), šahist, medn. mojster
* [[Luka Zorko]] (*1997), hokejist
* [[Marko Zorko]] (1944—2008), novinar in publicist
* [[Matej Zorko]] (*1989), motokrosist
*[[Matjaž Zorko]] (*1947), biokemik, univ. profesor
*[[Nada Zorko]]-Braun (*1932), agronomka
*[[Slavko Zorko]], atlet (po njem imenovan memorial)
*[[Srečko Zorko]], mariborski šolnik in politik
*[[Stanko Zorko]] (1919—2003), zamejski duhovnik in kulturnik
*[[Tomaž Zorko]], glasbenik (D´Kovači)
*[[Tone Zorko]] (1911—?), celjski gledališčnik
*[[Urban Zorko]] (*1983), filmski režiser
* [[Vlasta Zorko]] (*1934), kiparka
* [[Zinka Zorko]] (1936—2019), jezikoslovka dialektologinja, univ. prof., akademičarka
*[[Anton Zorko|Zvone (Anton) Zorko]] (1920—2007), novinar, komentator, urednik, dopisnik

== Znani tuji nosilci priimka ==
* [[Branko Zorko]] (*1967), hrvaški atlet, tekač na srednje proge
* [[Jovan Zorko]] (1881—1942), srbski violinist in glasbeni pedagog 

== Glej tudi ==

* priimek [[Zor]]
* priimke [[Zorc]], [[Zorec]], [[Zorman]], [[Zornik]], [[Zoran]], [[Zorč]], [[Zorčič]]

== Zunanje povezave ==
* {{baza imen SURS|priimek=Zorko}}
{{priimek}}
[[Kategorija:Slovenski priimki]]</text>
      <sha1>fizkfvkp5d9zyijkgc5mf92mkewnxez</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5726891</id>
      <parentid>5726845</parentid>
      <timestamp>2022-08-03T07:15:35Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Amanesciri2021</username>
        <id>205950</id>
      </contributor>
      <comment>/* Znani slovenski nosilci priimka */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2245" xml:space="preserve">{{drugipomeni2|Zorko}}
'''Zorko''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]] in tujini. V Sloveniji je Zorko [[Seznam najpogostejših priimkov v Sloveniji|41. najbolj pogost]] priimek, ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 31. decembra 2007 uporabljalo 1.860 oseb, na dan 1. januarja 2011 pa 1.846 oseb ter je med vsemi priimki po pogostosti uporabe zavzel 42. mesto.
== Znani slovenski nosilci priimka ==
*[[Aleksandra Zorko]], novinarka (Delo)
*[[Andraž Zorko]], javnomnenjski merilec (direktor Valicon)
*[[Andrej Zorko]] (*1977), fizik
*[[Anja Zorko]], muzealka (MAO)
*[[Bojan Zorko]] (*1955), veterinar, univ. prof.
*[[Benjamin Zorko]], fizik
*[[Božidar Zorko]], kulturni politik /drug: ekološki vinogradnik/
*[[Dušan Zorko]] (*1966), šahist
* [[Janez Zorko]] (*1937), kipar
*[[Ira Zorko]] (*1962), arhitekt, publicist
*[[Irena Zorko]] (-Novak) (*1954), pesnica in prevajalka
*[[Jože Zorko]] (*1957), šahist
*[[Jure Zorko]] (*1988), šahist, medn. mojster
* [[Luka Zorko]] (*1997), hokejist
* [[Marko Zorko]] (1944—2008), novinar in publicist
* [[Matej Zorko]] (*1989), motokrosist
*[[Matjaž Zorko]] (*1947), biokemik, univ. profesor
*[[Nada Zorko]]-Braun (*1932), agronomka
*[[Primož Zorko]], grafični oblikovalec (plakatov), fotograf, umetnik
*[[Slavko Zorko]], atlet (po njem imenovan memorial)
*[[Srečko Zorko]], mariborski šolnik in politik
*[[Stanko Zorko]] (1919—2003), zamejski duhovnik in kulturnik
*[[Tomaž Zorko]], glasbenik (D´Kovači)
*[[Tone Zorko]] (1911—?), celjski gledališčnik
*[[Urban Zorko]] (*1983), filmski režiser
* [[Vlasta Zorko]] (*1934), kiparka
* [[Zinka Zorko]] (1936—2019), jezikoslovka dialektologinja, univ. prof., akademičarka
*[[Anton Zorko|Zvone (Anton) Zorko]] (1920—2007), novinar, komentator, urednik, dopisnik

== Znani tuji nosilci priimka ==
* [[Branko Zorko]] (*1967), hrvaški atlet, tekač na srednje proge
* [[Jovan Zorko]] (1881—1942), srbski violinist in glasbeni pedagog 

== Glej tudi ==

* priimek [[Zor]]
* priimke [[Zorc]], [[Zorec]], [[Zorman]], [[Zornik]], [[Zoran]], [[Zorč]], [[Zorčič]]

== Zunanje povezave ==
* {{baza imen SURS|priimek=Zorko}}
{{priimek}}
[[Kategorija:Slovenski priimki]]</text>
      <sha1>5note40hkm1ukv0gjzyoehqd81v6fzg</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5726894</id>
      <parentid>5726891</parentid>
      <timestamp>2022-08-03T07:17:39Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Amanesciri2021</username>
        <id>205950</id>
      </contributor>
      <comment>/* Znani slovenski nosilci priimka */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2272" xml:space="preserve">{{drugipomeni2|Zorko}}
'''Zorko''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]] in tujini. V Sloveniji je Zorko [[Seznam najpogostejših priimkov v Sloveniji|41. najbolj pogost]] priimek, ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 31. decembra 2007 uporabljalo 1.860 oseb, na dan 1. januarja 2011 pa 1.846 oseb ter je med vsemi priimki po pogostosti uporabe zavzel 42. mesto.
== Znani slovenski nosilci priimka ==
*[[Aleksandra Zorko]], novinarka (Delo)
*[[Andraž Zorko]], javnomnenjski merilec (direktor Valicon)
*[[Andrej Zorko]] (*1977), fizik
*[[Anja Zorko]], muzealka (MAO)
*[[Blaž Zorko]], fotograf
*[[Bojan Zorko]] (*1955), veterinar, univ. prof.
*[[Benjamin Zorko]], fizik
*[[Božidar Zorko]], kulturni politik /drug: ekološki vinogradnik/
*[[Dušan Zorko]] (*1966), šahist
* [[Janez Zorko]] (*1937), kipar
*[[Ira Zorko]] (*1962), arhitekt, publicist
*[[Irena Zorko]] (-Novak) (*1954), pesnica in prevajalka
*[[Jože Zorko]] (*1957), šahist
*[[Jure Zorko]] (*1988), šahist, medn. mojster
* [[Luka Zorko]] (*1997), hokejist
* [[Marko Zorko]] (1944—2008), novinar in publicist
* [[Matej Zorko]] (*1989), motokrosist
*[[Matjaž Zorko]] (*1947), biokemik, univ. profesor
*[[Nada Zorko]]-Braun (*1932), agronomka
*[[Primož Zorko]], grafični oblikovalec (plakatov), fotograf, umetnik
*[[Slavko Zorko]], atlet (po njem imenovan memorial)
*[[Srečko Zorko]], mariborski šolnik in politik
*[[Stanko Zorko]] (1919—2003), zamejski duhovnik in kulturnik
*[[Tomaž Zorko]], glasbenik (D´Kovači)
*[[Tone Zorko]] (1911—?), celjski gledališčnik
*[[Urban Zorko]] (*1983), filmski režiser
* [[Vlasta Zorko]] (*1934), kiparka
* [[Zinka Zorko]] (1936—2019), jezikoslovka dialektologinja, univ. prof., akademičarka
*[[Anton Zorko|Zvone (Anton) Zorko]] (1920—2007), novinar, komentator, urednik, dopisnik

== Znani tuji nosilci priimka ==
* [[Branko Zorko]] (*1967), hrvaški atlet, tekač na srednje proge
* [[Jovan Zorko]] (1881—1942), srbski violinist in glasbeni pedagog 

== Glej tudi ==

* priimek [[Zor]]
* priimke [[Zorc]], [[Zorec]], [[Zorman]], [[Zornik]], [[Zoran]], [[Zorč]], [[Zorčič]]

== Zunanje povezave ==
* {{baza imen SURS|priimek=Zorko}}
{{priimek}}
[[Kategorija:Slovenski priimki]]</text>
      <sha1>14qu5qhdldzlowvo5mfnvrdz2kfu21r</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kozjansko</title>
    <ns>0</ns>
    <id>191078</id>
    <revision>
      <id>5726913</id>
      <parentid>5709501</parentid>
      <timestamp>2022-08-03T07:47:48Z</timestamp>
      <contributor>
        <ip>84.255.224.206</ip>
      </contributor>
      <comment>Kraj Dobje pri Planini</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7260" xml:space="preserve">[[Slika:Planina pri Sevnici s sv.Križa.jpg|sličica|270x270_pik|[[Planina pri Sevnici]], eden osrednjih krajev Kozjanskega.]]
'''Kozjansko''', tudi '''Srednje Sotelsko''' je pretežno [[grič]]evnata pokrajina v srednjem delu vzhodne [[Slovenija|Slovenije]]. Kozjansko obsega vzhodni del [[Posavsko hribovje|Posavskega hribovja]] v porečju reke [[Bistrica|Bistrice]]. Na vzhodu meji na reko [[Sotla|Sotlo]], na severu na hribe [[Plešivec]] (686 mnm) in [[Žusem]] (669 mnm), zahodno mejo predstavljaja področje pritokov [[Sava|Save]] in [[Savinja|Savinje]], južno pa hriba [[Bohor]] (1024 mnm) in [[Orlica]] (Veliki vrh, 697 mnm). Večja pokrajinska naselja so [[Bistrica ob Sotli]], [[Kozje]], [[Šentjur]], [[Planina pri Sevnici]], [[Podčetrtek]] in [[Dobje pri Planini]]. Vzhodni del Kozjanskega je zaznamovan z vinogradniškimi območji, ki spadajo v slovenski [[vinorodni okoliš Šmarje - Virštanj]]. Zahodni del Kozjanskega je pretežno [[gozd]]nat. Na Kozjanskem je bil leta [[1981]] na površini 19.600 [[hektar|ha]] ustanovljen ''Spominski park Trebče'', ki od leta [[1996]] nosi ime [[Kozjanski regijski park]].

[[Kozjanski in Obsotelski biosferni rezervat|Kozjansko in Obsotelje]] je od leta 2010 uvrščeno [[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|UNESCO]]-v [[Program Človek in biosfera|MAB]] seznam kot [[biosferni rezervat]].&lt;ref&gt;UNESCO MAB[[http://unesdoc.unesco.org/images/0022/002229/222915M.pdf]]&lt;/ref&gt;

== Občine na Kozjanskem ==
Kozjansko, ki ga omejujejo štiri reke: Savinjo, Voglajno, Savo in Sotlo, obsega dele [[občina|občin]]: [[Občina Laško|Laško]], [[Občina Šentjur|Šentjur pri Celju]], [[Občina Šmarje pri Jelšah|Šmarje pri Jelšah]], [[Občina Podčetrtek|Podčetrtek]], [[Občina Bistrica ob Sotli|Bistrica ob Sotli]], [[Občina Brežice|Brežice]], [[Občina Krško|Krško]], [[Občina Sevnica|Sevnica]], [[Občina Radeče|Radeče]], [[Občina Kozje|Kozje]] in [[Občina Dobje|Dobje]].

== Pokrajina ==
Kozjansko je hribovito-gričevnata pokrajina z nadmorskimi višinami do 500 metrov. Proti vzhodu se postopno znižuje v ravninski svet ob Sotli. Gričevja gradijo v glavnem kamnine iz mlajšega [[terciar]]ja med katerimi prevladujejo [[lapor]]ji. V dolinah rek in potokov najdemo meljaste in glinaste [[kvartar]]ne nanose. Na majhnih površinah se izmenjujejo travniki, gozdovi, sadovnjaki in njive. [[Biotska raznovrstnost|Biotska raznolikost]] je izjemna, zato sta tako rastlinski kot živalski svet zelo zanimiva. Ta pestrost je posledica geološke podlage, razgibanega reliefa in ekstenzivnega kmetijstva, ki je posledica delne nerazvitosti v preteklosti. 

[[Podnebje]] je tukaj zmerno celinsko.

Kozjansko ima bogato [[Kulturna dediščina|kulturno dediščino]], ima dolgo in zanimivo človekovo zgodovino, o čemer pričajo arheološke najdbe. Zaradi geografske odmaknjenosti in zaprtosti območja v preteklosti, se je oblikovala samoniklost ljudi, specifična arhitektura in kulturna krajina.

== Zgodovina ==
[[Slika:Kozjansko Apple Festival (44381070045).jpg|levo|sličica|205x205_pik|Praznik Kozjanskega jabolka ([[Podsreda]])]]
Ime Kozjansko se je uveljavilo šele med 2. svetovno vojno in po njej. Najgosteje je bila poseljena v času [[Fevdalizem|fevdalizma]]. Takrat so imeli mnogi kraji že tržne ali mestne pravice in razvita je bila [[obrt]] in [[trgovina]]. 

Na [[Kozjansko|Kozjanskem]] je zaradi obilice lesa od konca 18. stoletja delovalo več [[Glažuta|glažut]], do danes 12, med njimi tudi v bližini Rogaške Slatine (Sv. Križ),&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= http://www.rogaska-tourism.com/si/546/Sakralne_znamenitosti.aspx|title= Sakralna dediščina|accessdate=7.4.2016 |date= |format= |work=Javni zavod za turizem in kulturo Rogaška Slatina }}&lt;/ref&gt; kamor so leta 1928 prenesli tudi proizvodnjo iz zagorske steklarne. Za razvoj steklarne v Hrastniku je pomembna glažuta v [[Polana, Laško|Polani]] pod [[Lisca (Posavje)|Lisco]].&lt;ref name=&quot;knjiga&quot;&gt;{{navedi knjigo |author=Irena Ivančič Lebar |year=2014 |title=210 let zasavskih steklarn |publisher=Zasavski muzej Trbovlje |isbn=978-961-6640-20-6 |cobiss=275714816 |pages=132}}&lt;/ref&gt; 

Območje je bilo med 2. svetovno vojno eno od središč upora proti okupatorju na Štajerskem. Do 90-ih let prejšnjega stoletja je imelo Kozjansko status manjrazvitega in demografsko ogroženega območja in mnogi prebivalci so se odselili v mesta ali odšli v tujino. Z izgradnjo cestne in turistične infrastrukture, ter ustanovitvijo [[Kozjanski regijski park|Kozjanskega regijskega parka]] pa se pokrajina hitro razvija. V času osamosvojitve Slovenije in vzpostavitvijo schengenskega nadzora nad državno mejo s Hrvaško, se je življenje prebivalcem z obeh strani meje nekoliko zapletlo, a ga je uspešno uredil Sporazum o obmejnem sodelovanju in prometu med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško.

== Kulturna dediščina ==
[[Slika:Sv. Rok nad Šmarjem pri Jelšah.jpg|sličica|[[Cerkev sv. Roka, Predenca|Cerkev sv. Roka nad Šmarjem pri Jelšah]]]]
Omembe vredna kulturna dediščina so: gradova [[Grad Podsreda|Podsreda]] in [[Grad Planina|Planina]], [[Minoritski samostan Olimje|Samostan Olimje]], Kalvarija in [[Cerkev svetega Roka, Šmarje pri Jelšah|Cerkev sv. Roka]] v Šmarju pri Jelšah, številni mlini, [[pranger]]ji, Kozjanska domačija.
== Naravna dediščina ==
[[Slika:SlivniskoJezero1.JPG|sličica|[[Slivniško jezero]]]]Zaščitene in redke rastline med njimi: [[Blagajev volčin|blagajev volčin]] (''Daphne blagayana''), [[velikonočnica]] (''Pulsatilla grandis''), [[kranjska lilija]] (''Lilium carniolicum''), [[Jacquinov jetičnik]] (''Veronica jacquinii''), [[panonska detelja]], različne orhideje, opojna [[zlatica]], tržaški [[Sviščevke|svišč]], [[Širokolistna lobodika|širokolistna]] (''Ruscus hypoglossum'') in bodeča (''Ruscus aculeatus'') lobodika, kobulasti zelenček, [[ navadna jarica]] (Eranthis hyemalis),…

Naravna dediščina so tudi: suhi travniki in visokodebelni [[sadovnjak]]i, grajski park Planina, ptičji rezervat ob [[Slivniško jezero|Slivniškem jezeru]], Gruška jama in slikovita skala ''Ajdovska žena''.

[[Kozjanski regijski park]] je bil ustanovljen leta 1981 s posebnim zakonom kot Spominski park Trebče in nosi od leta 1996 ime Kozjanski park.

Tukaj živi kar 120 različnih vrst ptic, od katerih jih ima 25 vrst velik varstveni pomen (od redkih vrst v slovenskem merilu do globalno ogroženih vrst). Tukaj najdemo: prepelice, črno štorkljo, kosca, vijeglavko, pivko, detla, pogorelčka, škrjančka, kobiličarja, bičjo trstnico, belovratega muharja, rjavega srakoperja in druge.

== Viri in sklici ==
{{sklici}}
* {{navedi knjigo |author=Belec Borut|display-authors=etal |year=1998 |title=Slovenija, pokrajine in ljudje |publisher=Mladinska knjiga Založba |isbn=8611-15033-3 |cobiss=73447936 |pages=}}

==Glej tudi==
{{kategorija v Zbirki|Kozje Hills}}
*[[Kozjansko vojno območje]]
**[[Kozjanska partizanska četa]]
**[[Kozjanski partizanski bataljon]]
**[[Kozjanski partizanski odred]]
*[[Kozjanska domačija]]
*[[Kozjansko-bizeljsko narečje]]

[[Kategorija:Gričevja v Sloveniji]]
[[Kategorija:Kozjansko| ]]
[[Kategorija:Posavsko hribovje]]
[[Kategorija:Biosferni rezervati v Sloveniji]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>870qm8b372fynhui05xvpjobmwux835</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Podatki države Ameriški Deviški otoki</title>
    <ns>10</ns>
    <id>202436</id>
    <revision>
      <id>5726738</id>
      <parentid>4085128</parentid>
      <timestamp>2022-08-02T16:15:55Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>posodobitev</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="879" xml:space="preserve">{{ {{{1&lt;noinclude&gt;|prikažipodatke države&lt;/noinclude&gt;}}}
| alias = United States Virgin Islands
| shortname alias = Ameriški Deviški otoki
| flag alias = Flag of the United States Virgin Islands.svg
| link alias-football = United States Virgin Islands {{{mw|}}} national {{{age|}}} soccer team
| name alias-basketball = Virgin Islands
| link alias-basketball = Virgin Islands {{{mw|}}} national {{{age|}}} basketball team
| link alias-cricket = United States Virgin Islands national cricket team
| link alias-softball = United States Virgin Islands {{{mw|}}} {{{age|}}} national softball team
| size = {{{size|}}}
| name = {{{name|}}}
| altlink = {{{altlink|}}}
| altvar = {{{altvar|}}}
&lt;noinclude&gt;
| redir1 = VIR
| redir2 = ISV
| redir3 = Virgin Islands, American
| redir4 = Virgin Islands, U.S.
| related1 = United States
| related2 = British Virgin Islands
&lt;/noinclude&gt;
}}}</text>
      <sha1>9qgpt5cnesepn4b72s4zzpmpk67sjcl</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5726740</id>
      <parentid>5726738</parentid>
      <timestamp>2022-08-02T16:17:19Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>tn</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="878" xml:space="preserve">{{ {{{1&lt;noinclude&gt;|prikažipodatke države&lt;/noinclude&gt;}}}
| alias = United States Virgin Islands
| shortname alias = Ameriški Deviški otoki
| flag alias = Flag of the United States Virgin Islands.svg
| link alias-football = United States Virgin Islands {{{mw|}}} national {{{age|}}} soccer team
| name alias-basketball = Virgin Islands
| link alias-basketball = Virgin Islands {{{mw|}}} national {{{age|}}} basketball team
| link alias-cricket = United States Virgin Islands national cricket team
| link alias-softball = United States Virgin Islands {{{mw|}}} {{{age|}}} national softball team
| size = {{{size|}}}
| name = {{{name|}}}
| altlink = {{{altlink|}}}
| altvar = {{{altvar|}}}
&lt;noinclude&gt;
| redir1 = VIR
| redir2 = ISV
| redir3 = Virgin Islands, American
| redir4 = Virgin Islands, U.S.
| related1 = United States
| related2 = British Virgin Islands
&lt;/noinclude&gt;
}}</text>
      <sha1>ma474de9f9fy5l5fpuv4oh8zfhrfd10</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Vrstični tunelski mikroskop</title>
    <ns>0</ns>
    <id>212190</id>
    <revision>
      <id>5726946</id>
      <parentid>5564269</parentid>
      <timestamp>2022-08-03T09:34:00Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>BenedicicI</username>
        <id>151337</id>
      </contributor>
      <comment>Dodal povzetek teorije tunelskega mikroskopa, manjši slogovni popravki obstoječega besedila</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8482" xml:space="preserve">[[Slika:Atomic resolution Au100.JPG|thumb|right|200px|Slika rekonstrukcije čiste površine [[zlato|zlata]] z [[Millerjevi indeksi|Millerjevim indeksom]] 100]]
[[Slika:Chiraltube.png|thumb|right|200px|Slika enostenske [[ogljik]]ove [[nanocevka|nanocevke]], narejena z vrstičnim tunelskim mikroskopom]]

'''Vrstični tunelski mikroskop''' je naprava za proučevanje površin materialov z [[Atom|atomsko]] ločljivostjo. Dosegajo [[ločljivost]] 0,1 [[Nanometer|nm]] v ravnini površine in 0.01&amp;nbsp;nm v višino. Vzorci morajo biti iz [[prevodnik|prevodnega]] oziroma [[polprevodnik|polprevodnega]] materiala, za razliko od drugih podobno natančnih naprav pa lahko vrstični tunelski mikroskopi delujejo v širokem razponu okoljskih dejavnikov (odvisno od izvedbe). Tunelski mikroskop omogoča tudi manupilacijo atomov in molekul na površini&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|last=Ko|first=Wonhee|last2=Ma|first2=Chuanxu|last3=Nguyen|first3=Giang D.|last4=Kolmer|first4=Marek|last5=Li|first5=An‐Ping|date=2019-12|title=Atomic‐Scale Manipulation and In Situ Characterization with Scanning Tunneling Microscopy|url=https://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1002/adfm.201903770|magazine=Advanced Functional Materials|language=en|volume=29|issue=52|pages=1903770|doi=10.1002/adfm.201903770|issn=1616-301X}}&lt;/ref&gt;.

Glavna komponenta tunelskega mikroskopa je t. i. glava, v kateri so piezoelektrične cevke, ki služijo za natančno premikanje bralne konice. Konica je najpogosteje narejena iz [[volfram]]a, zlitine [[platina|platine]] in [[iridij]]a ali [[zlato|zlata]]. Med postopkom slikanja se konica približa vzorcu na razdaljo nekaj [[Angstrem|Å]] in med njima se vzpostavi [[Električna napetost|napetost]] (od mV pa do nekaj V). Na tako majhni razdalji med njima pride do [[tunelski pojav|tunelskega pojava]], zaradi česar med konico in vzorcem steče električni [[električni tok|tok]]. Tok eksponentno pada z razdaljo med konico in vzorcem: ~ e&lt;sup&gt;-d&lt;/sup&gt;, kjer je d medsebojna razdalja, zato že majhna sprememba razdalje (nekaj pm) pomeni merljivo spremembo toka. Tunelski tok je odvisen od lastnosti površine, zato omogoča natančno opazovanje struktur in molekul. Vrstični tunelski mikroskop skenira površino po vrsticah in tako prikaže natančno sliko določenega območja.

Napravo sta iznašla nemška fizika [[Gerd Binnig]] in [[Heinrich Rohrer]], za kar sta leta 1986 prejela polovico [[Nobelova nagrada za fiziko|Nobelove nagrade za fiziko]].&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=http://www.nobelprize.org/nobel_prizes/physics/laureates/1986/press.html |title=The Nobel Prize in Physics 1986 |date=15.10.1986 |publisher=[[Nobelov sklad]] |accessdate=11.10.2011}}&lt;/ref&gt; Visokoločljivostni nizkotemperaturni vrstični tunelski mikroskop, s katerim je mogoče manipulirati atome po površini, je tudi v Sloveniji, in sicer na [[Institut &quot;Jožef Stefan&quot;|Institutu »Jožef Stefan«]].

== Teorija ==
Ko med vzorcem in konico vzpostavimo napetost ''V'', bo začel med njima teči tunelski tok. Po Fermijevem zlatem pravilu je tok s konice na vzorec:

&lt;math&gt;I_{konica \rightarrow vzorec} = \frac{4\pi e}{\hbar}|M_{i,f}|^2 \rho_{konica}(\epsilon)(1-f(\epsilon))\rho_{vzorec}(\epsilon-eV)f(\epsilon-eV),&lt;/math&gt;

kjer je &lt;math&gt;|M_{i,f}|&lt;/math&gt; matrični element za prehod med začetnim in kkončnim stanjem, &lt;math&gt;\rho(\epsilon)&lt;/math&gt; energijska gostota elektronskih stanj, &lt;math&gt;f(\epsilon)&lt;/math&gt; pa [[Fermi-Diracova statistika|Fermijeva funkcija.]] Skupni tok je razlika med tokom s konice na vzorec in tokom z vzorca na konico. Končni izraz zanj je:

&lt;math&gt;I = \frac{4 \pi e}{\hbar} \int_0^{eV} |M_{i,f}|^2   \rho_{konica}(\epsilon-eV)\rho_{vzorec}(\epsilon) d\epsilon&lt;/math&gt;.

Na tunelski tok vplivajo 3 spremenljivke: matrični element, gostota stanj vzorca in gostota stanj konice. Matrični element je mogoče določitimatematično z ustreznimi približki. Za krogelno simetrično konico je znan izračun Tersoffa in Hammana

&lt;math&gt;|M|^2 \approx e^{-2a}\sqrt{\frac{2 m \Phi}{\hbar^2}}&lt;/math&gt;,

kjer je &lt;math&gt;\Phi&lt;/math&gt; povprečno izstopno delo, ''m'' masa elektrona, ''a'' pa razdalja med konico in vzorcem. Eksponentna odvisnost matričnega elementa je odgovorna za izjemno ločljivost tunelskega mikroskopa: že majhna sprememba razdalje bo povzročila relativno veliko spremembo toka. Za nizke napetosti je matrični element konstanta, za višje napetosti (&lt;math&gt;\gtrsim&lt;/math&gt; 1 eV) pa postane odvisen od napetosti.

S primerno izbiro materiala konice lahko zagotovimo, da je gostota stanj konice na širokem intervalu napetosti praktično konstantna, kar znatno olajša interpretacijo meritev. Iz tega razloga se konico pogosto obloži s tanko plastjo zlata, ki ima konstantno energijsko gostoto stanj blizu Fermijeve energije.

=== Načini delovanja ===

==== Način konstantne višine ====
To je najpreprostejši način uporabe mikroskopa. Računalnik skrbi, da se bralna konica premika po vnaprej določeni ravnini. Če se elektronska gostota na površini spreminja, bodisi zaradi intrinzičnih lastnosti snovi bodisi zaradi adsorbiranih molekul ali atomov, se bo tunelski tok ustrezno povečal ali zmanjšal. Ta način delovanja se najpogosteje uporablja za proučevanje elektronskih lastnosti molekul, saj nudi največjo občutljivost, ni pa primeren za uporabo na zelo neravnih površinah.

==== Način konstantnega toka ====
Ta način je posebej primeren za določanje topografije površine. Ko se konica premika po površini, povratna zanka skrbi, da je tunelski tok vseskozi konstanten. Ker površina običajno ni popolnoma ravna, so zato potrebni majhni premiki konice v vertikalni smeri. Relativna višina konice nad površino tako sledi topografiji, in omogoča slikanje neravnih površin. Slaba stran tega načina je, da ni mogoče razločevati med topografskimi in elektronskimi značilnostmi površine. 

==== Spektroskopski način ====
Ta način se zelo pogosto uporablja fiziki trdne snovi, saj omogoča vpogled v elektronsko strukturo snovi na atomski ravni. V tem načinu konica sledi vmaprej določeni mreži točk. Na vsaki točki se zaustavi in stabilizira s pomočjo povratne zanke. Nato računalnik izklopi povrattno zanko in postopoma spreminja napetost med konico in vzorcem. Tako pridobimo krivuljo &lt;math&gt;I(V)&lt;/math&gt;, katere odvod je sorazmeren z elektronsko gostoto stanj vzorca:

&lt;math&gt;\frac{dI}{dV}(V) \propto \rho_{vzorec}(eV)&lt;/math&gt;.

Tunelska spektroskopija se je izkazala za nepogrešljivo metodo za proučevanje superprevodnikov&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|last=Hanaguri|first=T.|last2=Lupien|first2=C.|last3=Kohsaka|first3=Y.|last4=Lee|first4=D.-H.|last5=Azuma|first5=M.|last6=Takano|first6=M.|last7=Takagi|first7=H.|last8=Davis|first8=J. C.|date=2004-08|title=A ‘checkerboard’ electronic crystal state in lightly hole-doped Ca2-xNaxCuO2Cl2|url=http://www.nature.com/articles/nature02861|magazine=Nature|language=en|volume=430|issue=7003|pages=1001–1005|doi=10.1038/nature02861|issn=0028-0836}}&lt;/ref&gt;, Kondovega pojava&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|last=Wahl|first=P.|last2=Diekhöner|first2=L.|last3=Schneider|first3=M. A.|last4=Vitali|first4=L.|last5=Wittich|first5=G.|last6=Kern|first6=K.|date=2004-10-20|title=Kondo Temperature of Magnetic Impurities at Surfaces|url=https://link.aps.org/doi/10.1103/PhysRevLett.93.176603|magazine=Physical Review Letters|language=en|volume=93|issue=17|pages=176603|doi=10.1103/PhysRevLett.93.176603|issn=0031-9007}}&lt;/ref&gt; in ostalih močno koreliranih materialov.

== Sklici in opombe ==
{{Opombe}}

==Viri==
* {{navedi knjigo |author=Bai, Chunli |year=2000 |title=Scanning tunneling microscopy and its applications |publisher=[[Springer Science+Business Media|Springer]] |edition=2. |isbn=3540657150}}
* {{navedi knjigo |author=Beiser, Arthur |title=Concepts of Modern Physics |year=2002 |publisher=McGraw-Hill |edition=6. |isbn=0072448482}}
* {{navedi dokument |author=Chen, C. Julian |year=2008 |title=Introduction to Scanning Tunneling Microscopy |url=http://www.columbia.edu/~jcc2161/documents/STM_2ed.pdf |publisher=Oxford University Press}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki|Scanning tunneling microscope|vrstični tunelski mikroskop}}
* [http://stm.ijs.si/index.php/en/ Laboratorij za vrstično tunelsko mikroskopijo na Institutu Jožef Stefan]
* [http://www.nobelprize.org/educational/physics/microscopes/scanning/index.html The Scanning Tunneling Microscope] - izobraževalno gradivo na straneh Nobelovega sklada

{{fizikalna škrbina}}

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Mikroskopi]]</text>
      <sha1>jxb3ao70g3goot4x6hac0xcip4bnvd6</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Ragusa (pokrajina)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>212857</id>
    <revision>
      <id>5726861</id>
      <parentid>5370905</parentid>
      <timestamp>2022-08-03T03:18:49Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Radek</username>
        <id>89714</id>
      </contributor>
      <minor />
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4531" xml:space="preserve">{| border=&quot;1&quot; cellpadding=&quot;2&quot; cellspacing=&quot;0&quot; align=&quot;right&quot; width=&quot;285px&quot; style=&quot;background:#F9F9F9;border-collapse:collapse;margin-left:0.5em&quot;
|+ &lt;span  style=&quot;font-size: +1;&quot;&gt;Provincia di Ragusa&lt;/span&gt;&lt;br /&gt;
&lt;span  style=&quot;font-size: +1;&quot;&gt;Italijanska pokrajina Ragusa&lt;/span&gt;
|-----
| style=&quot;background:#efefef;&quot; align=&quot;center&quot; colspan=2 |
{| border=&quot;0&quot; cellpadding=&quot;2&quot; cellspacing=&quot;0&quot;
|-----
| align=&quot;center&quot; colspan=2 | 
|}
|-----
| [[Glavno mesto]] || [[Ragusa]]
|-----
| [[Italijanske občine|Občine]] || [[Seznam občin italijanske dežele Sicilija#Pokrajina Ragusa|Seznam]] 12 občin
|-----
| [[Površina]] || 1.614&amp;nbsp;km²
|-----
| [[Prebivalstvo]] || 313.000 (2008)
|-----
| [[Gostota prebivalstva|Gostota]] || 190
|-----
| align=&quot;center&quot; colspan=2 | [[Slika:Ragusa posizione.png|140px]]
|}
'''Pokrajina Ragusa''' (v [[italijanščina|italijanskem]] izvirniku '''Provincia di Ragusa''' [provìnča di ragùza]), je ena od devetih [[pokrajine Italije|pokrajin]], ki sestavljajo [[italija]]nsko [[italijanske dežele|deželo]] [[Sicilija (dežela)|Sicilija]]. Zavzema tudi otok [[Isola dei Porri]]. Meji na [[sever]]u s pokrajinama [[Catania (pokrajina)|Catania]] in [[Caltanissetta (pokrajina)|Caltanissetta]], na [[vzhod]]u s pokrajino [[Siracusa (pokrajina)|Siracusa]] ter na [[jug]]u in [[zahod]]u s [[Sredozemsko morje|Sredozemskim morjem]] ([[Sicilska ožina]]).

== Večje občine ==
Glavno mesto je Ragusa, ostale večje občine so (podatki 31.12.2006):
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-{{highlight1}}
!Občina
!Prebivalcev
|-
|[[Ragusa]]
| align=&quot;right&quot; |72.824
|-
|[[Vittoria]]
| align=&quot;right&quot; |62.084
|-
|[[Modica]]
| align=&quot;right&quot; |54.520
|-
|[[Comiso]]
| align=&quot;right&quot; |30.077
|-
|[[Scicli]]
| align=&quot;right&quot; |26.119
|-
|[[Pozzallo]]
| align=&quot;right&quot; |18.908
|-
|[[Ispica]]
| align=&quot;right&quot; |15.189
|-
|}

== Naravne zanimivosti ==

V vsej pokrajini se od davnih časov uporablja kot gradbeni material posebna vrsta [[kamnina|kamnine]], ki ji domačini pravijo ''pietra pece'', kar pomeni ''smolnati kamen''. Gre za naplavinski [[apnenec]], ki je prepojen z [[bitumen|bitumnom]] (4-10%) in zato zelo trden in primeren za rabo v vlažnih prostorih. Glede na količino bitumna, ki ga vsebuje, je kamnina rjave do skoraj črne barve. Uporabljala se je v okrasne namene ali za tlakovanje bivalnih prostorov. Še danes se uporablja tudi za nagrobne spomenike, kar je pa zelo stara navada, saj so [[arheologija|arheologi]] izkopali tudi [[sarkofag]]e iz [[8. stoletje pr. n. št.|osmega stoletja pr. n. št.]] Pred [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] so nekateri [[Francozi|francoski]] in [[Angleži|angleški]] podjetniki začeli pridobivati iz te kamnine [[ogljikovodik]]e, največ [[bencin]] in [[plinsko olje]], kar so po vojni nadaljevali domačini. Po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] se je začel izrabljati tudi stranski proizvod tega procesa, to je [[cement]] iz prečiščenega apnenca.

Seznam zaščitenih področij v pokrajini:
* [[Naravni rezervat Pino d'Aleppo]] (Riserva naturale Pino d'Aleppo)
* [[Naravni rezervat Macchia Foresta del Fiume Irminio]] (Riserva naturale Macchia Foresta del Fiume Irminio)

== Zgodovinske zanimivosti ==

[[Letališče]] v kraju Comiso [kòmizo] je bilo dograjeno med letoma 1937 in 1939, a v drugi svetovni vojni so ga zavezniški vojaki uničili ([[Zavezniška invazija na Sicilijo]], [[1943]]).
Zaradi tega so se domačini uprli pozivu na [[nabor]] iz leta [[1944]], saj je bilo napovedano, da bodo naborniki poslani na Daljni Vzhod kot pomožne čete britansko-ameriške vojske. Prišlo je do prave ljudske vstaje in oblasti so poklicale na pomoč vojsko. Upor je bil zadušen, a pobitih in ranjenih je bilo več civilistov. Po koncu vojne je bilo letališče obnovljeno in povečano, a lokalno prebivalstvo ni pozabilo, da je vojno razdejanje prihajalo s strani ameriških čet. Vendar ljudsko mnenje ni preprečilo, da je prav to letališče že leta [[1981]] postalo eno od glavnih oporišč [[NATO]] v južni [[Evropa|Evropi]]. Od leta [[1983]] do leta [[1991]], ko je bilo oporišče ukinjeno, je bilo stalna baza za 112 [[manevrirni izstrelek|raket]] Cruise. Še danes so na letališču vidni [[bunker]]ji, kjer je bilo skladiščeno ameriško [[jedrsko orožje]].

== Viri ==
* [[Istituto Nazionale di Statistica]]
* Parchi e aree protette in Italia, Touring Club Italiano, 2003
* Lessico Universale Italiano Treccani 1968-1986

{{-}}
{{Pokrajine Italije}}
{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Pokrajine Italije]]
[[Kategorija:Pokrajina Ragusa| ]]</text>
      <sha1>sy1kp6hhsyl28zax7ks5x27hfnmrlw3</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Basshunter</title>
    <ns>0</ns>
    <id>216179</id>
    <revision>
      <id>5726702</id>
      <parentid>5720271</parentid>
      <timestamp>2022-08-02T14:25:23Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Eurohunter</username>
        <id>66357</id>
      </contributor>
      <comment>/* Diskografija */ +[[Diskografija Basshunterja]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2631" xml:space="preserve">{{Infopolje Glasbeni ustvarjalec
|Name            = Basshunter
|image           = &lt;!-- WD --&gt;
|caption         = Basshunter med koncertom v [[Halmstad]] (2008)
|Background      = solo_singer
|Birth_name      = Jonas Erik Altberg
|Origin          = [[Halmstad]], [[Švedska]]
|Instrument      = [[Pevec]], [[sintetizator]]
|Genre           = [[Eurodance]], [[Elektronska plesna glasba|club]], [[dance]]
|Occupation      = &lt;!-- WD --&gt;
|Years_active    = 1998–danes
|Label           = [[Extensive Music]], [[Warner Music Sweden]], [[Dance Nation]]
|Associated_acts = 
}}
[[Slika:Basshunter Hity Na Czasie 2007.jpg|thumb|right|upright|235px|Basshunter (2007)]]
'''Jonas Erik Altberg''', bolje poznan pod psevdonimom '''Basshunter''', [[švedi|švedski]] [[pevec]], [[glasbeni producent]] in [[Didžej|DJ]], * [[22. december]] [[1984]], [[Halmstad]], [[Švedska]].

Svojo glasbo opisuje kot [[eurodance]], nekateri drugi pa tudi kot [[Elektronska plesna glasba|club]] ali celo [[trance]].

== Diskografija ==
{{Glavni|Diskografija Basshunterja}}

=== Studijski albumi ===
* ''[[The Bassmachine]]'' (2004)
* ''[[LOL (^^,)|LOL &lt;(^^,)&gt;]]'' (2006)
* ''[[Now You're Gone - The Album]]'' (2008)
* ''[[Bass Generation]]'' (2009)
* ''[[Calling Time]]'' (2013)

=== Kompilacijski albumi ===
* ''[[The Old Shit]]'' (2006)
* ''[[The Early Bedroom Sessions]]'' (2012)

=== Singli ===
* »The Big Show« (2004)
* »[[Welcome to Rainbow]]« (2006)
* »[[Boten Anna]]« (2006)
* »[[Vi sitter i Ventrilo och spelar DotA]]« (2006)
* »[[Jingle Bells]]« (2006)
* »[[Vifta med händerna]]« (2006)
* »[[Now You're Gone]]« (2007)
* »[[Please Don't Go]]« (2008)
* »[[All I Ever Wanted]]« (2008)
* »[[Angel in the Night]]« (2008)
* »Russia Privjet (Hardlanger Remix)« (2008)
* »[[I Miss You]]« (2008)
* »[[Walk on Water]]« (2009)
* »Al final« (2009)
* »[[Every Morning]]« (2009)
* »[[I Promised Myself]]« (2009)
* »[[Saturday]]« (2010)
* »[[Fest i hela huset]]« (2011)
* »[[Northern Light]]« (2012)
* »[[Dream on the Dancefloor]]« (2012)
* »[[Crash &amp; Burn]]« (2013)
* »Calling Time« (2013)
* »Elinor« (2013)
* »Masterpiece« (2018)
* »Home« (2019)
* »Angels Ain't Listening« (2020)
* »Life Speaks to Me« (2021)

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{Commonscat}}
* {{Official|http://www.basshunter.se}}

{{Basshunter}}
{{normativna kontrola}}
{{musician-stub}}
{{DEFAULTSORT:Basshunter}}
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Švedski glasbeniki]]
[[Kategorija:Švedski pevci]]
[[Kategorija:Elektronska glasba]]
[[Kategorija:Dance glasbeniki]]
[[Kategorija:Didžeji]]
[[Kategorija:Basshunter]]</text>
      <sha1>4exidlekgccz27cmvhuszdod0lwu6fy</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Christopher Vokes</title>
    <ns>0</ns>
    <id>216542</id>
    <revision>
      <id>5726862</id>
      <parentid>4753429</parentid>
      <timestamp>2022-08-03T03:19:40Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Radek</username>
        <id>89714</id>
      </contributor>
      <minor />
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5118" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Christopher Vokes
|placeofburial=
|placeofburial_label=
|nickname=Chris&lt;ref&gt;[http://www.generals.dk/general/Vokes/Christopher/Canada.html Generals.dk]&lt;/ref&gt;
|allegiance={{flagicon|Kanada}} [[Kanada]]
|branch=[[Kanadska kopenska vojska]]
|service=[[Kanadski inženirci]]
|serviceyears=1925 - 1959
|nationality=[[Kanadčani|kanadska]]
|rank=[[Generalmajor (Kanada)|Generalmajor]]
|unit=
|commands=[[2. kanadska kopenska brigada]]&lt;br/&gt;[[1. pehotna divizija (Kanada)|1. pehotna divizija]]&lt;br/&gt;[[4. oklepna divizija (Kanada)|4. oklepna divizija]]
|battles=[[Druga svetovna vojna]]
*[[Zavezniška invazija na Sicilijo]]
*[[Bitka za Ortono]]
*[[Bitka za Hochwald]]
|awards=[[Red kopeli]]&lt;br/&gt;[[Red britanskega imperija]]&lt;br/&gt;[[Distinguished Service Order]]&lt;br/&gt;[[Canadian Forces Decoration]]
|relations=
|laterwork=Poveljnik okupacijske sile Kanadske kopenske vojske v Evropi
}}

'''Christopher Vokes''' [[Red kopeli|CB]], [[Red britanskega imperija|CBE]], [[Distinguished Service Order|DSO]], [[Canadian Forces Decoration|CD]], [[Irski Kanadčani|irsko-kanadski]] [[general]], * [[13. april]] [[1904]], † [[27. marec]] [[1985]].

== Življenjepis ==
[[Slika:Troop visiting.jpg|thumb|right|Montgomery med obiskom kanadskih enot (februar 1945). Od leve proti desni: generalmajor [[Christopher Vokes|C. Vokes]] (4. oklepna divizija), general [[Henry Duncan Graham Crerar|H. D. C. Crerar]] (poveljnik armade), feldmaršal Sir [[Bernard Montgomery]], generalporočnik [[Brian Horrocks|B. G. Horrocks]] (30. korpus), generalporočnik [[Guy Simonds|G. C. Simonds]] (2. korpus), generalmajor [[Daniel Charles Spry|D. C. Spry]] (3. pehotna divizija) in generalmajor [[Albert Bruce Matthews|A. B. Mathews]] (2. divizija).]]

V letih 1921−25 je študiral na [[Kraljevi vojaški kolidž Kanade|Kraljevem vojaškem kolidžu Kanade]]; po diplomiranju je postal častnik [[Kraljevi kanadski inženirci|Kraljevih kanadskih inženircev]]. Nato pa je še dve leti (1926-27) študiral na [[Univerza McGill|Univerzi McGill]], kjer je diplomiral iz znanosti. V letih 1934-35 pa je študiral še na [[Štabni kolidž, Camberley|Štabnem kolidžu, Camberley]] v Angliji.&lt;ref name=&quot;Christopher Vokes&quot;&gt;http://www.thecanadianencyclopedia.com/index.cfm?PgNm=TCE&amp;Params=A1ARTA0008387 Christopher Vokes&lt;/ref&gt;

Leta 1943 je bil povišan v [[brigadir (Kanada)|brigadir]]ja in bil imenovan za poveljnika [[2. kanadska pehotna brigada|2. kanadske pehotne brigade]], s katero se je udeležil [[operacija Husky|invazije na Sicilijo]]. Naslednje leto je bil povišan v [[generalmajor (Kanada)|generalmajorja]] in postavljen za poveljnika 1. kanadske pehotne divizije; slednji je poveljeval med bitko za Ortono, kjer se ni izkazal zaradi neizvirne taktike in frontalnih napadov. Leta 1944 pa je postal poveljnik 4. kanadske oklepne divizije, s katero se je boril v bitki za Hochwald.&lt;ref name=&quot;Christopher Vokes&quot;/&gt;

Po drugi svetovni vojni (junij 1945 - maj 1946) je bil poveljnik Okupacijske sile Kanadske kopenske vojske v Evropi ''(Canadian Army Occupation Force in Europe)''. Po vrnitvi v Kanado je postal poveljnik sprva Centralnega poveljstva, nato pa Zahodnega poveljstva Kanadske kopenske vojske. Upokojil se je leta 1959 in leta 1985 je umrl za [[rak (bolezen)|rakom]].&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.junobeach.org/e/3/can-pep-can-vokes-e.htm|title=Major-General Christopher Vokes|work=Juno Beach Centre}}&lt;/ref&gt;

== Družina ==
Rodil se je v družini britanskega častnika majorja [[Frederick Patrick Vokes|Fredericka Patricka Vokesa]] v [[Armagh]]u (Irska); družina se je leta 1910 preselila v Kanado, kjer je oče postal predavatelj inženirstva na [[Kraljevi vojaški kolidž Kanade|Kraljevem vojaškem kolidžu Kanade]]. 

Njegov brat, [[podpolkovnik]] [[Frederick Alexander Vokes]], je padel med drugo svetovno vojno v Italiji kot poveljnik [[9. kanadski oklepni polk|9. kanadskega oklepnega polka]].

== Viri in opombe ==
&lt;references/&gt;
* {{cite web|url=http://www.rmc.ca/other/museum/gallery/college2_e.html|title=Sword &amp; Epaulettes of College No. 1633|work=Royal Military College of Canada}}
* {{cite news|title=Maj.-Gen Christopher Vokes Tough officer led 1st Division on Sicily beach|date=1985-03-28|work=[[The Globe and Mail]]}}
* 'Chris Vokes, My Story' Major General Chris Vokes, CB, CBE, DSO, CD with John P.Maclean. Gallery Publishing, 1985, 233 pages

== Glej tudi ==
{{Portal-Vojaštvo}}
* [[seznam kanadskih generalov]]

{{soldier-stub}}
{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Vokes, Christopher}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1904]]
[[Kategorija:Umrli leta 1985]]
[[Kategorija:Irski Kanadčani]]
[[Kategorija:Kanadski generali]]
[[Kategorija:Generali Kanadske kopenske vojske]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]
[[Kategorija:Nosilci reda kopeli]]
[[Kategorija:Nosilci reda britanskega imperija]]
[[Kategorija:Nosilci Distinguished Service Order]]
[[Kategorija:Umrli za rakom]]
[[Kategorija:Diplomiranci Kraljevega vojaškega kolidža Kanade]]
[[Kategorija:Diplomiranci Univerze McGill]]
[[Kategorija:Diplomiranci Štabnega kolidža, Camberley]]
[[Kategorija:Častniki Kanadskih inženircev]]</text>
      <sha1>hk3n8jgm8hm3jc1gh6wmtrxcbplk7lm</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5726863</id>
      <parentid>5726862</parentid>
      <timestamp>2022-08-03T03:20:59Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Radek</username>
        <id>89714</id>
      </contributor>
      <minor />
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5135" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Christopher Vokes
|placeofburial=
|placeofburial_label=
|nickname=Chris&lt;ref&gt;[http://www.generals.dk/general/Vokes/Christopher/Canada.html Generals.dk]&lt;/ref&gt;
|allegiance={{flagicon|Kanada}} [[Kanada]]
|branch=[[Kanadska kopenska vojska]]
|service=[[Kanadski inženirci]]
|serviceyears=1925 - 1959
|nationality=[[Kanadčani|kanadska]]
|rank=[[Generalmajor (Kanada)|Generalmajor]]
|unit=
|commands=[[2. kanadska kopenska brigada]]&lt;br/&gt;[[1. pehotna divizija (Kanada)|1. pehotna divizija]]&lt;br/&gt;[[4. oklepna divizija (Kanada)|4. oklepna divizija]]
|battles=[[Druga svetovna vojna]]
*[[Zavezniška invazija na Sicilijo]]
*[[Bitka za Ortono]]
*[[Bitka za Hochwald]]
|awards=[[Red kopeli]]&lt;br/&gt;[[Red britanskega imperija]]&lt;br/&gt;[[Distinguished Service Order]]&lt;br/&gt;[[Canadian Forces Decoration]]
|relations=
|laterwork=Poveljnik okupacijske sile Kanadske kopenske vojske v Evropi
}}

'''Christopher Vokes''' [[Red kopeli|CB]], [[Red britanskega imperija|CBE]], [[Distinguished Service Order|DSO]], [[Canadian Forces Decoration|CD]], [[Irski Kanadčani|irsko-kanadski]] [[general]], * [[13. april]] [[1904]], † [[27. marec]] [[1985]].

== Življenjepis ==
[[Slika:Troop visiting.jpg|thumb|right|Montgomery med obiskom kanadskih enot (februar 1945). Od leve proti desni: generalmajor [[Christopher Vokes|C. Vokes]] (4. oklepna divizija), general [[Henry Duncan Graham Crerar|H. D. C. Crerar]] (poveljnik armade), feldmaršal Sir [[Bernard Montgomery]], generalporočnik [[Brian Horrocks|B. G. Horrocks]] (30. korpus), generalporočnik [[Guy Simonds|G. C. Simonds]] (2. korpus), generalmajor [[Daniel Charles Spry|D. C. Spry]] (3. pehotna divizija) in generalmajor [[Albert Bruce Matthews|A. B. Mathews]] (2. divizija).]]

V letih 1921−25 je študiral na [[Kraljevi vojaški kolidž Kanade|Kraljevem vojaškem kolidžu Kanade]]; po diplomiranju je postal častnik [[Kraljevi kanadski inženirci|Kraljevih kanadskih inženircev]]. Nato pa je še dve leti (1926-27) študiral na [[Univerza McGill|Univerzi McGill]], kjer je diplomiral iz znanosti. V letih 1934-35 pa je študiral še na [[Štabni kolidž, Camberley|Štabnem kolidžu, Camberley]] v Angliji.&lt;ref name=&quot;Christopher Vokes&quot;&gt;http://www.thecanadianencyclopedia.com/index.cfm?PgNm=TCE&amp;Params=A1ARTA0008387 Christopher Vokes&lt;/ref&gt;

Leta 1943 je bil povišan v [[brigadir (Kanada)|brigadir]]ja in bil imenovan za poveljnika [[2. kanadska pehotna brigada|2. kanadske pehotne brigade]], s katero se je udeležil [[Zavezniška invazija na Sicilijo|invazije na Sicilijo]]. Naslednje leto je bil povišan v [[generalmajor (Kanada)|generalmajorja]] in postavljen za poveljnika 1. kanadske pehotne divizije; slednji je poveljeval med bitko za Ortono, kjer se ni izkazal zaradi neizvirne taktike in frontalnih napadov. Leta 1944 pa je postal poveljnik 4. kanadske oklepne divizije, s katero se je boril v bitki za Hochwald.&lt;ref name=&quot;Christopher Vokes&quot;/&gt;

Po drugi svetovni vojni (junij 1945 - maj 1946) je bil poveljnik Okupacijske sile Kanadske kopenske vojske v Evropi ''(Canadian Army Occupation Force in Europe)''. Po vrnitvi v Kanado je postal poveljnik sprva Centralnega poveljstva, nato pa Zahodnega poveljstva Kanadske kopenske vojske. Upokojil se je leta 1959 in leta 1985 je umrl za [[rak (bolezen)|rakom]].&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.junobeach.org/e/3/can-pep-can-vokes-e.htm|title=Major-General Christopher Vokes|work=Juno Beach Centre}}&lt;/ref&gt;

== Družina ==
Rodil se je v družini britanskega častnika majorja [[Frederick Patrick Vokes|Fredericka Patricka Vokesa]] v [[Armagh]]u (Irska); družina se je leta 1910 preselila v Kanado, kjer je oče postal predavatelj inženirstva na [[Kraljevi vojaški kolidž Kanade|Kraljevem vojaškem kolidžu Kanade]]. 

Njegov brat, [[podpolkovnik]] [[Frederick Alexander Vokes]], je padel med drugo svetovno vojno v Italiji kot poveljnik [[9. kanadski oklepni polk|9. kanadskega oklepnega polka]].

== Viri in opombe ==
&lt;references/&gt;
* {{cite web|url=http://www.rmc.ca/other/museum/gallery/college2_e.html|title=Sword &amp; Epaulettes of College No. 1633|work=Royal Military College of Canada}}
* {{cite news|title=Maj.-Gen Christopher Vokes Tough officer led 1st Division on Sicily beach|date=1985-03-28|work=[[The Globe and Mail]]}}
* 'Chris Vokes, My Story' Major General Chris Vokes, CB, CBE, DSO, CD with John P.Maclean. Gallery Publishing, 1985, 233 pages

== Glej tudi ==
{{Portal-Vojaštvo}}
* [[seznam kanadskih generalov]]

{{soldier-stub}}
{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Vokes, Christopher}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1904]]
[[Kategorija:Umrli leta 1985]]
[[Kategorija:Irski Kanadčani]]
[[Kategorija:Kanadski generali]]
[[Kategorija:Generali Kanadske kopenske vojske]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]
[[Kategorija:Nosilci reda kopeli]]
[[Kategorija:Nosilci reda britanskega imperija]]
[[Kategorija:Nosilci Distinguished Service Order]]
[[Kategorija:Umrli za rakom]]
[[Kategorija:Diplomiranci Kraljevega vojaškega kolidža Kanade]]
[[Kategorija:Diplomiranci Univerze McGill]]
[[Kategorija:Diplomiranci Štabnega kolidža, Camberley]]
[[Kategorija:Častniki Kanadskih inženircev]]</text>
      <sha1>57zmbi2hdz49sjc3seayqz4zogsbffo</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Bernard Montgomery</title>
    <ns>0</ns>
    <id>217240</id>
    <revision>
      <id>5726864</id>
      <parentid>5636663</parentid>
      <timestamp>2022-08-03T03:23:27Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Radek</username>
        <id>89714</id>
      </contributor>
      <minor />
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="27133" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Bernard Law Montgomery
|nickname=»Monty«
|allegiance={{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} Velika Britanija
|serviceyears=1908-1958
|rank=[[Feldmaršal (Združeno kraljestvo)|Feldmaršal]]
|commands=[[Osma armada (Združeno kraljestvo)|osma armada]] 1942-1943&lt;br/&gt;
[[21. armadna skupina (Združeno kraljestvo)|21. armadna skupina]]&lt;br/&gt;1943-1945&lt;br/&gt;[[Načelnik Imperialnega generalštaba]]&lt;br/&gt;1946-1948&lt;br/&gt;Namestnik Poveljnika Evropskih [[NATO]]-vih sil&lt;br/&gt; 1951-1958
|battles= [[Prva svetovna vojna]]&lt;br/&gt;[[Irska vojna za neodvisnost]]&lt;br/&gt;[[Arabska vstaja v Palestini (1936-1939)]]&lt;br/&gt;[[Druga svetovna vojna]]       
}}

'''Bernard Law Montgomery''', *[[17. november]] [[1887]], Kennington, [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]], † [[24. marec]] [[1976]], Alton.

Montgomery je bil [[maršal]] britanske kopenske vojske.Bil je poveljnik zavezniških sil v [[bitka pri El Alameinu|bitki pri El Alameinu]]. Njegova 8. armada je odigrala pomembno vlogo tako v bitki pri El Alameinu, kot pri predaji enot sil osi v [[Severna Afrika|Severni Afriki]]. Po zmagi v [[Severna Afrika|Severni Afriki]] je poveljeval v [[Italija|Italiji]], nato pa v zavezniški [[Operacija Overlord|operaciji Overlord]] (Dan D).

== Življenje ==
=== Mladost ===
Montgomery se je rodil v [[London|londonskem]] predelu Kennington leta 1887 kot četrti otrok od devetih, očetu [[Henry Hutchinson Montgomery|Henryu Hutchinsonu Montgomeryu]], anglikanskemu [[duhovnik]]u in mami [[Maud Montgomery]]. Montgomery je bil kot otrok velikokrat pretepen s strani njegove mame. Oče je bil odsoten, ker je bil [[škof]] na [[Tasmanija|Tasmaniji]]. Njegova mati se ni zanimala za izobrazbo svojih otrok in je najemala učitelje, da bi otroke naučila nekaj osnovnih stvari. Leta 1897 je nadaljeval šolanje v kraljevi šoli v [[Canterbury]]u, leta 1901 pa se je vpisal na šolo sv. Pavla v Londonu, nato pa istega leta na [[Kraljeva vojaška akademija Sandhurst|kraljevo vojaško akademijo Sandhurst]]. Iz vojaške akademije bi bil kmalu izključen saj je podtaknil [[požar]]. Po končanem šolanju, leta 1908 je bil dodeljen kraljevemu [[Warwickshirski polk|Warwickshirskemu polku]]. Skupaj s polkom je bil poslan v [[Indija|Indijo]], kjer je ostal do leta 1913.

=== Prva svetovna vojna ===
Takoj po začetku [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] v avgustu, leta 1914, so Montgomeryja in njegov [[polk]] premestili v [[Francija|Francijo]]. Med umikom iz mesta [[Mons]] je bilo pol njegovega polka uničenega. Boj je nadaljeval 13. oktobra, v mestu Bailleul, v bližini belgijske meje kjer je potekala zavezniška [[ofenziva]] na nemške položaje. Med bojem je bil ustreljen v prsa ter koleno. Ranil ga je nemški [[ostrostrelec]]. Montgomeryju je na pomoč priskočil [[narednik]] voda, a je bil pri tem ubit.

Po okrevanju se je Bernard Montgomery spomladi leta 1915 vrnil kot [[brigadni major]], zadolžen za urjenje kadetov ki so bili vpoklicani v vojsko med [[mobilizacija|mobilizacijo]]. Spomladi, leta 1916 je bil premeščen na zahodno fronto kjer je sodeloval v [[bitka na Somi (1916)|bitki na Somi]], v [[Bitka za Arras|bitki za Arras]] in v [[Bitka za Ypres|tretji bitki za mesto Ypers]]. Medtem so ga premestili v [[9. korpus (Združeno kraljestvo)|9. korpus]] ki je spadal pod poveljstvo  [[general]]a Sira [[Herbert Plumer|Herberta Plumerja]], poveljnika 2. armade.

Do konca vojne je Montgomery sodeloval še v dveh bitkah: v četrti bitki za Ypers in v [[tretja bitka za Aisne|tretji bitki za Aisne]]. Vojno je končal kot začasni podpolkovnik [[47.divizija (Londonska)|47. divizije]].

== Medvojna leta ==

Po končani prvi svetovni vojni je Montgomery postal poveljnik [[bataljon]]a okupacijskih sil ki so ostale v [[Nemčija|Nemčiji]] po končani vojni. Novembra 1919 so mu odvzeli vojne čine, zaradi česar je spet postal [[stotnik (Združeno kraljestvo)|stotnik]]. Napisal je vrsto vojaških priročnikov, ki so temeljili na njegovih osebnih vojaških izkušnjah. Leta 1920 je nato redno napredoval v brigadnega majorja in bil premeščen v [[17. pehotna brigada (Združeno kraljestvo)|17. pehotno brigado]], ki je bila v času trajanja irske vojne za neodvisnost nameščena v Irskem mestu [[Cork]].

Leta 1923 je bil premščen v [[49. teritorialna divizija (Združeno kraljestvo)|49. teritorialno divizijo]], dve leti kasneje pa v 1. Kraljevi Warwickshireski polk nato pa bil povišan v majorja in ponovno premeščen kot [[inštruktor]] v vojaško šolo [[Camberley]]. Leta 1927 je spoznal svojo ženo [[Elizabeth Carver]] in se še istega leta z njo tudi poročil. Naslednje leto se jima je rodil sin David.

Leta 1931 je Montgomery postal [[podpolkovnik (Združeno kraljestvo)|podpolkovnik]] 1. bataljona kraljevega Warwickshirskega polka in bil skupaj s polkom poslan v [[Palestina (regija)|Palestino]], [[Egipt]] in [[Indija|Indijo]]. Napredoval je in postal [[polkovnik (Združeno kraljestvo)|polkovnik]] ter hkrati postal vojaški inštruktor v indijski vojaški šoli v mestu [[Quetta]].

Leta 1937 je postal poveljnik [[9. pehotna brigada (Združeno kraljestvo)|9. pehotne brigade]] s činom [[brigadir (Združeno kraljestvo)|brigadir]]ja. Istega leta mu je umrla žena. Za Montgomerya je bila to huda izguba. Takoj po pogrebu je začel z organizacijo vaje amfibijskega [[desant]]a. Z njo je Montgomery navdušil generala Wavella in tako napredoval v [[generalmajor (Združeno kraljestvo)|generalmajor]]ja ter prevzel poveljstvo nad [[8.pehotna divizija (Združeno kraljestvo)|8. pehotno divizijo]] ki je bila stacionirana v Palestini. Leta 1939 je hitro zatrl arabski upor. Po zadušitvi upora je bil poklican domov, da bi prevzel [[3. pehotna divizija (Združeno kraljestvo)|3. pehotno divizijo]] (imenovana tudi Iron Division). Na poti domov je resno zbolel zato je moral za dva meseca preložiti začetek poveljevanja.

== Druga svetovna vojna ==

Po britanski vojni napovedi Nemčiji, 3. septembra 1939  je bila 3. pehotna divizija premeščena v [[Belgija|Belgijo]] kot del Britanskih ekspedicijskih sil (British Expeditionary Force). Montgomery je predvidel, da proti nemški vojski nimajo možnosti, zato je svojo [[divizija|divizijo]] uril tako, da bi v primeru umika imela čim manjše izgube. To se mu je pozneje obrestovalo. Ko je nemška vojska 10. maja 1940 sprožila napad na Belgijo se je njegova 3. divizija umaknila brez večjih izgub. Med [[operacija Dinamo|operacijo Dinamo]] (evakuacijo 330.000 britanskih in francoskih vojakov v Veliko Britanijo), je prevzel poveljstvo nad [[2. korpus (Združeno kraljestvo)|2. korpus]]om. Po vrnitvi v domovino je napredoval v [[generalporočnik (Združeno kraljestvo)|generalporočnik]]a,  prevzel poveljstvo nad [[5. korpus (Združeno kraljestvo)|5. korpus]]om in se zapletel v dolgotrajni spor s poveljnikom južnega poveljstva [[Claude John Eyre Auchinleck|Claudom Auchinleckom]]. Aprila 1941 je prevzel poveljstvo nad [[12. korpus (Združeno kraljestvo|12. korpusom]], v mesecu decembru istega leta pa je postal poveljnik jugovzhodne [[armada|armade]], da bi jim poveljstvo dviginilo moralo. V času Montgomeryevega poveljevanja armadi je razvil nekaj novih [[vojaška taktika|taktik]] in jih s pomočjo vaj preizkusil v praksi.

=== Boji v Severni Afriki in Italiji ===

Leta 1942 se je pokazala potreba po novem poveljniku kopenskih sil. Auchinleck je bil hkrati poveljnik 8. armade in poveljnik sil na [[Bližnji vzhod|Bližnjem vzhodu]]. Ko je [[Winston Churchill]] obiskal Bližnji vzhod, je bil odločen, da bo to spremenil in tako je za poveljnika 8. armade postavil [[William Gott|Williama Gotta]]. Gott na tem mestu ni bil dolgo, saj je njegovo letalo strmoglavilo med letom v [[Kairo]]. Tako je bil Churchill prisiljen za poveljnika postaviti Montgomeryja, ki je bil ravno imenovan za poveljnika vseh britanskih kopenskih sil v zavezniški [[operacija Bakla|operaciji Bakla]].

Poveljstvo je prevzel 13. avgusta 1942 in takoj ukazal ustanovitev Britanskega oklepnega korpusa (po vzoru nemškega tankovskega korpusa). S tem korpusom je okrepil 48&amp;nbsp;km dolg odsek obrambne črte pri [[El Alamein]]u. Nato je zaprosil generala Alexandra naj mu pošlje dve sveži britanski diviziji. Montgomery je zaprosil za 51. in 44. divizijo, ki ju je tudi dobil in ju namestil za obrambo Nilove delte v primeru, da bi bilo to potrebno. Naslednji ukrep je bil premestitev njegovega kopenskega poveljstva v bližino poveljstva zračnih sil, saj je menil, da morata letalstvo in kopenska vojska sodelovati ter koordinirati svoje akcije. Ukazal je okrepiti višavje [[Alam el Halfa]], ki se je nahajalo za njegovimi prvimi bojnimi črtami. Predvideval je, da bo [[Erwin Rommel|Rommel]] najprej napadel tam in kot se je kasneje izkazalo, je imel Montgomery prav.

Montgomery se je zelo posvetil dvigovanju morale svojih mož in se tako večkrat pojavil med njimi, jim delil cigarete in se pogovarjal z njimi. Takrat je tudi dobil svojo črno baretko, po kateri je bil tako znan med svojimi možmi. Ko sta 19. avgusta na pregled mož prišla poveljnik [[Alan Francis Brooke|Brooke]] in general [[Harold Alexander|Alexander]], sta bila navdušena nad razpoloženjem, ki je takrat vladalo v 8. armadi.

=== Prvi boji v Severni Afriki ===

31. avgusta 1942 je Rommel sprožil prvi napad na položaje 8. armade. Rommel je hotel obkoliti položaje 8. armade, stacionirane na višavju Alam el Halfa. Napad je izvedla nemško-italijanska [[pehota]], ki je bila zaustavljena po dolgi bitki. Rommlove enote so se morale umakniti, sicer bi tvegale obkolitev svojih položajev. Montgomery je bil deležen ostrih kritik na račun tega, da ni sprožil protinapada na umikajoče se Rommlove enote. Ponovno zavzetje Severne Afrike je bilo ključnega pomena za oskrbovanje [[Malta|Malte]], ki je bila pomembna strateška točka za preskrbo in uspeh operacije Bakla. Montgomery je vztrajno zavračal zahteve Churchilla in Britanskega vojnega kabineta za takojšen pričetek ofenzive z glavnim ciljem ponovnega zavzetja Severne Afrike. Montgomery se je odločil za skrbne priprave nove ofenzive. Odločil se je, da ofenzive ne bo začel, dokler ne bo imel dovolj mož in potrebnega materiala za prepričljivo zmago nad Rommlovimi enotami. Priprave na ofenzivo so trajale dva meseca. V tem času je uril svoje enote predvsem v nočnem bojevanju, zbiral potreben vojaški material (dobil je 300 novih ameriških [[tank]]ov [[M4 Sherman]] in 90 ameriških havbic [[M7 Priest]]) in dvigoval moralo svojim vojakom. Osebno je obiskal vse enote, ki so sodelovale v ofenzivi, in se tako prepričal, da je vse tako kot mora biti. Proti koncu oktobra je imel na razpolago 200.000 vojakov iz različnih držav ([[Združene države Amerike|ZDA]], Združeno kraljestvo, Indija...) in dovolj materiala, da je lahko začel z ofenzivo.

==== Bitka pri El Alameinu ====
[[Bitka pri El Alameinu]] se je začela 23. oktobra 1942 in končala 12 dni kasneje. To je bila prva večja zmaga zaveznikov na kopnem. Montgomery je pravilno napovedal trajanje bitke in žrtve na zavezniški strani (ubitih je bilo 13.500 zavezniških vojakov). Takoj po prebitju nemških in italijanskih linij se je začelo zasledovanje bežečih enot. Zasledovanje so preprečili močni nalivi, ki so puščavski pesek spremenili v blato, zato ga je moral Montgomery preklicati. Kljub temu je bila bitka velik uspeh. V ujetništvo je padlo 30.000 vojakov, nemški general [[Wilhelm von Thoma|von Thoma]], ki je poveljeval enotam (Rommel je bil takrat odsoten), in še osem drugih [[general]]ov.

==== Boji v Tuniziji ====

Montgomery je napredoval v generala, njegova 8. armada pa je zasledoval Nemce, ki so se umaknili v svoja oporišča v Tuniziji. Med umikanjem so se izogibali nepotrebnim napadom, saj so zavedali britanske bojne moči in logistične podpore. To je bil jasen znak zaveznikom, da se vojna v Severni Afriki obrača v njihovo korist. Montgomery je obdržal pobudo in prisilil Rommla, da se je umikal iz svojih obrambnih položajev, ker preprosto ni imel časa za reorganizacijo. 6. marca 1943 je Rommel sprožil napad na 8. armado pri mestu [[Medenine]] ([[operacija Capri]]) z največ razpoložljivimi nemškimi silami katerim je kdajkoli poveljeval v Severni Afriki. Napad je bil uspešno odbit in Rommel se je bil prisiljen umakniti.

Z Rommlom se je spet srečal 20. marca v bitki za Marethovo linijo. V njej je Montgomery zamenjal svojo taktiko in namesto frontalnega napada namenil glavnino sil napadanju nemških položajev po bokih in tako počasi okoli njih stiskal klešče. Napade je podkrepil še z nizkoletečimi lovskimi bombniki [[Kraljevo vojno letalstvo|RAF]]. V tej ofenzivi se je pokazalo odlično sodelovanje med vsemi rodovi vojske (letalske sile, logistična podpora in sodelovanje s posebnimi silami). Po tej bitki je bil odlikovan z redom [[Legija za zasluge|legije za zasluge]], ki ga podeljuje ameriška vlada in hkrati napredoval v poveljnika vseh sil.

=== Boj za Sicilijo ===

Bitka za Sicilijo ([[Zavezniška invazija na Sicilijo]]) se je začela 9. julija in končala 17. avgusta 1943. V pripravah na ofenzivo so se začele  napetosti med Montgomeryem in ostalimi ameriškimi generali. Jabolko spora je bil Montgomeryev načrt, da bi se Pattonova [[7. armada (ZDA)|7. armada]] izkrcala v zalivu [[Gela]] (tako bi postala levo krilo Montgomeryevi 8. armadi, ki naj bi se izkrcala v okolici [[Sirakuze|Sirakuz]] na jugovzhodu [[Sicilija|Sicilije]]), [[George Smith Patton mlajši|Patton]] pa je želel, da se 8. armada izkrca v [[Palermo|Palermu]] na zahodu Sicilije. Napetost med Montgomeryem in generalom Pattnom ter generalom [[Omar Nelson Bradley|Bradleyjem]] je bila na vrhuncu. Razrešila sta ga sodelovanja pri pripravi načrtov za ofenzivo, obdržala pa sta ga kot generala 8. armade.

=== Italija ===

Jeseni leta 1943 je Montgomery poveljeval 8. armadi med zavezniško ofenzivo v Italiji. Skupaj z Anglo-Ameriškimi enotami so se izkrcali v [[Salerno|Salernu]] (okolica Neaplja). Skupaj z njegovo 8. armado se je izkrcala tudi ameriška [[5. armada (ZDA)|5. armada]], ki ji je poveljeval general [[Mark Wayne Clark|Mark Clark]]. Istočasno so izskočili tudi britanski padalci, ki so brez odpora zavzeli pomembno italijansko pristanišče [[Taranto]]. 8. armada je bila zadolžena za vzhodni del zavezniške fronte, ki se je raztezala od centralnega [[Apenini|Apeninskega gorovja]] do Jadranske obale. Montgomery je bil kritiziran zaradi počasnega napredovanja, kar je bila posledica zelo dobro organizirane nemške obrambe. Novembra je 8. armada prebila Gustavovo linijo - močno utrjene nemške pozicije. Nadaljnji preboj je onemogočil začetek zime in s tem posledično slabo vreme. Montgomery je bil vesel, ko so ga poklicali nazaj v Veliko Britanijo, saj je imel dovolj Italije. Italijo je zapustil 23. decembra 1943.

=== Izkrcanje v Normandiji ===
Po vrnitvi v Veliko Britanijo je Montgomery prevzel poveljstvo nad [[21. armadna skupina (Združeno kraljestvo)|21. armadno skupino]], ki je predstavljala vse zavezniške kopenske sile, ki naj bi sodelovale v [[operacija Overlord|operaciji Overlord]]. Načrte za operacijo Overlord so naredili v [[COSSAC]] (Chief of Staff the Supreme Allied Commander). Ko je Montgomery pregledal načrte, je kritiziral COSSAC, saj so bili preveč omejeni. Predlagal je, da se namesto treh divizij izkrca pet divizij. To je bila le ena od njegovih domislic. Potoval je od enote do enote, jim dvigoval moralo in bil prisoten pri urjenju vojakov, ki naj bi sodelovali v izkrcanju. Med 7. aprilom in 15. majem je predstavil svoje načrte za ofenzivo. Montgomery je predvideval 19-dnevno bitko s koncem, ko bi vse čete dosegle reko [[Siena|Sieno]] in ko bi zavezniške čete osvojile mesto [[Caen]].

Bitka za Normandijo je trajala dva meseca in pol, kar je bila posledica zelo slabega vremena, ki je zaveznikom onemogočalo izkrcavanje vojaškega materiala, vojakov in zalog hrane. Montgomery je bil zelo nezadovoljen, ker ni mogel slediti predhodno zastavljenemu bojnemu načrtu, kritizirala sta ga tudi Bradley in Patton.

Montgomeryev načrt je bil takojšni preboj in osvojitev mesta Caen, a to ni bilo mogoče, saj britanska vojska ni imela dovolj enot, ki bi bile sposobne izvesti tak preboj. Tako se je Montgomery odločil, da bo zamotil nemce v njegovem sektorju in s tem omogočil lažje napredovanje ameriški vojski, ki bi s tem lažje prebila položaje nemcev na zahodu ([[operacija Kobra]]). Po vrsti bitk, ki so sledile, so zavezniške sile ujele in porazile nemško [[7. armada (Wehrmacht)|7. armado]] v [[bitka pri Falaise-Argentanu|bitki pri Falaise-Argentanu]]. Montgomery je v sredini julija s svojimi enotami odrezal nemško vojsko, ki se je nahajala na polotoku [[Bretanja]].

Po uspešnem zavzetju Normandije je sledil preboj do reke [[Ren]]. Američani so zelo povečali svojo prisotnost na evropskem bojišču, saj so poleg desetih divizij, ki so bile prvotno na bojišču, izkrcali še 85 divizij. Tako je postalo politično nemogoče, da bi poveljnik kopenski sil ostal Britanec. Montgomerya je tako zamenjal general [[Dwight David Eisenhower|Dwight Eisenhower]], Montgomery pa je ostal poveljnik 21. armadne skupine, sedaj sestavljene predvsem iz britanskih in kanadskih enot. Povišan je bil v [[Feldmaršal (Združeno kraljestvo)|feldmaršal]]a kopenskih sil za svoje zasluge pri izkrcanju v Normandiji.

=== Prečkanje Rena ===

Montgomery je prepričal Eisenhowerja, da opusti taktiko direktnega preboja do Rena, saj je obstajala nevarnost, da bi Nemci razstrelili mostove, ki vodijo čez reko Ren. Montgomery je predlagal [[operacija Market-Garden|operacijo Market Garden]], katere glavni namen je bil zavarovati glavne mostove čez Ren in tako omogočiti hiter prodor zavezniških oklepnih divizij. Ta operacija je bila slabo pripravljena, kar je bilo neznačilno za Montgomerya, ki je vedno do potankosti načrtoval svoje ofenzive. Pri pripravi načrtov za ofenzivo je celo ignoriral sporočila obveščevalne službe, ki so govorila o prisotnosti nemških oklepnih divizij na območju napada. Operacija Market Garden je bila prava katastrofa, saj je bila britanska [[1. zračnoprevozna divizija (Združeno kraljestvo)|1. zračnoprevozna divizija]] popolnoma uničena med izvajanjem naloge. Pri tem polomu je imela veliko opraviti tudi Montgomeryeva prezaposlenost, saj je hkrati vodil zavzemanje pomembnega pristanišča [[Antwerpen]].

16. decembra 1944 se je pričela [[ardenska ofenziva (1944)|ardenska ofenziva]], ki so jo sprožili Nemci in ki je zelo presenetila zavezniške sile. Nemci so začeli z bitko za [[Bastogne]], s katero so nemške enote ločile 12. armadno skupino in glavnino 1. armade Kopenske vojske ZDA od ostalih enot. Ker je bil poveljnik [[12. armadna skupina (ZDA)|12. armadne skupine]] Omar Bradley stacioniran v [[Luksemburg]]u, je bilo oteženo komuniciranje z 12. armadno skupino in tako se je Eisenhower odločil  premestiti 1. in 9. armado pod poveljstvo 21. armadne skupine, ki ji je poveljeval Montgomery. Ta je hitro izkoristil nastalo situacijo in takoj osebno obiskal vsa divizijska in armadna poveljstva ter se posvetoval z generali o situaciji. Ustanovil je britanski [[30. korpus (Združeno kraljestvo)|30. korpus]] kot strateško rezervo, hitro reorganiziral obrambo na severnem krilu in ukazal evakuacijo mesta [[St. Vith]]. Skupaj s prebivalci se je umaknila tudi vojska.

Eisenhower je od Montgomerya za 1. januar 1945 zahteval začetek ofenzive, ki naj bi britanske enote združila s Pattonovimi silami, ki so prodirale proti severu že od 19. decembra. Tako bi Nemce ujeli v past in imeli možnost popolnega uničenja nemške vojske. Montgomery je zavrnil to zahtevo, saj ni bil dovolj pripravljen, hkrati pa se mu ni zdelo vredno boriti se za strateško nepomembno območje. Napad je sprožil šele 3. januarja, ko so se nemške enote že umaknile. Velik del ameriške vojske je menil, da se Montgomery ne bi smel obotavljati pri ofenzivi. Po koncu ofenzive je bila 1. armada dodeljena nazaj pod 12. armadno skupino, 9. armada pa je ostala pod poveljstvom 21. armadne skupine dokler ni prečkala Rena.

Montgomeryeva 21. armadna skupina je februarja1945 napredovala proti Renu. Reko so prečkali 24. marca in po skrbno načrtovani ofenzivi obkolili Nemško [[Armadna skupina B (Wehrmacht)|armadno skupino B]], ki se je nahajala v [[Porurje|Porurju]]. Montgomeryeva glavna naloga je bila zavarovati krilo ameriške fronte. Montgomery je bil opozorjen, da bi [[Rdeča armada]] lahko zavzela [[Danska|Dansko]], zato je sklenil zavzeti nemški mesti [[Hamburg]] in [[Rostock]] in tako odrezati danski polotok. 4. maja 1945 je sprejel predajo nemških sil v severni Nemčiji, Danski in [[Nizozemska|Nizozemski]].

== Poznejše življenje in smrt ==

Leta 1946 je Montgomery dobil svoj plemiški naziv. Postal je 1st [[Viscount Montgomery of Alamein]]. Istega leta je postal poveljnik britanske vojske. To funkcijo je opravljal do leta 1948, ko mu je potekal mandat, ki mu ga ministrski predsednik ni podaljšal. Na njegovo mesto je postavil generala [[William Slim, 1st Viscount Slim|Williama Slima]]. Bil je predsednik [[Zahodnoevropska unija|Zahodnoevropske unije]] (to je varnostna organizacija, ki nima nobene povezave z [[Evropska unija|EU]]) in poveljnik vseh njenih sil. Leta 1951 je postal namestnik generala Eisenhowerja pri ustanavljanju zveze [[NATO]]. Montgomery je bil zelo predan vojak, ki je od svojih mož pričakoval veliko discipline in učinkovitosti. Kot Eisenhowerjev namestnik je opravljal inšpekcije vojakov in pripravljal skupne vaje zveze NATO. Kot namestnik je služil tudi pod Eisenhowerjevima naslednikoma [[Matthew Bunker Ridgway|Matthewom Ridgwajem]] in [[Alfred Maximilian Gruenther|Alom Gruentherjem]]. Upokojil se je leta 1958, pri starosti 71 let.

Bernard Montgomery je umrl leta 1976, v starosti 88 let, na svojem domu v mestu Alton.

== Sklici ==
{{sklici}}

== Viri in literatura ==
* {{cite book |last = Brooke |first=Alan |editor-first1=Alex |editor-last1=Danchev |editor-first2=Daniel |editor-last2=Todman |title = War Diaries 1939-1945 | authorlink=Alan Brooke, 1st Viscount Alanbrooke| publisher = Phoenix Press |location=London  |year = 2001 |isbn = 1-84212-526-5}}
* {{cite book| last= Brereton| first= Lewis| title= The Brereton Diaries: The War in the Air in the Pacific, Middle East and Europe, 3 October 1941-8 May 1945.| publisher= Morrow}}
* Bierman, John &amp; Smith, Colin. ''Alamien: War without hate''. Pengiun Group. 2002 ISBN 0-670-91109-7
* Brett-James, Anthony, ''Conversations with Montgomery'', Irwin Pub., 1984. ISBN 978-0718305314
* Bungay, Stephen, ''Alamein'', Auram, 2002. ISBN 978-1854109293
* Chalfont, Arthur Gwynne Jones, ''Montgomery of Alamein'', Atheneum, 1976. ISBN 978-0689107443
* [[Carlo D'Este|D'Este, Carlo]]. ''Decision in Normandy: The Unwritten Story of Montgomery and the Allied Campaign''. London: William Collins Sons, 1983. ISBN 0002170566.
* [[Correlli Barnett|Barnett, Corelli]], ''The Desert Generals'', Cassell, 1960. ISBN 978-0304352807
* Dixon, Norman, ''On the Psychology of Military Incompetence'', Pimlico, 1976. ISBN 978-0712658898
* {{cite book| first=Dwight D. | last=Eisenhower| authorlink=Dwight D. Eisenhower| title=Crusade in Europe| location=London| publisher=William Heinemann| year=1948|
oclc=219971286}}
* Fraser, David, ''And We Shall Shock Them: The British Army in World War II'', Sceptre, 1988. ISBN 978-0340426371
* {{cite book |title=The Full Monty: Montgomery of Alamein 1887–1942 |last=Hamilton |first=Nigel |authorlink=Nigel Hamilton (author) |year=2001 |publisher=Allen Lane |location=London |isbn=0-7139-9334-0 }}
* {{cite book |title=Monty: The Making of a General |last=Hamilton |first=Nigel |year=1981 |publisher=Hamish Hamilton Ltd |location=London }}
* {{cite book |title=Monty: Master of the Battlefield |last=Hamilton |first=Nigel |year=1984 |publisher=Hamish Hamilton Ltd |location=London |isbn=978-0241111048 }}
* {{cite book |title=Monty: The Field-Marshal 1944-1976 |last=Hamilton |first=Nigel |year=1986 |publisher=Hamish Hamilton Ltd |location=London |isbn=0-241-11838-7 }}
* {{cite book | last = Harrison | first = Mark | authorlink = | coauthors = | title = Medicine and Victory: British Military Medicine in the Second World War | publisher = Oxford University Press | year= 2004 | location = | isbn = 0199268592}}
* {{cite book| last= Hart | first = Stephen | title= Montgomery and »Colossal Cracks«: The 21st Army Group in Northwest Europe, 1944-45| publisher= Praeger| year= 2000}}
* Heathcote, Tony, ''The British Field Marshals 1736-1997'', Pen &amp; Sword Books Ltd, 1999. ISBN 0-85052-696-5
* [[Max Hastings|Hastings, Max]], ''Armageddon: The Battle for Germany, 1944-1945'', Knopf, 2004. ISBN 0375414339
* Lattimer, Jon, ''Alamein'', John Murray, 2002. ISBN 978-0674013766
* McKee, Alexander, ''Caen: Anvil of Victory'', 1984. ISBN 978-0333383131
* Montgomery, Bernard Law,''A Concise History of Warfare'', 1968. ISBN 978-1840222234
* Montgomery, Bernard Law, ''The Path to Leadership'', 1957.
* {{cite book |title=Bishop Montgomery: A Memoir |last=Montgomery |first=Maud |year=1933 |publisher=Society for the Propagation of the Gospel |location=London }}
* Neillands, Robin, ''The Battle for the Rhine 1944'', 2005. ISBN 978-1590200285
* {{cite book | last= Ryan| first= Cornelius| title= A Bridge Too Far| year= 1974| publisher= Hodder}}
* Sheehan, William, ''British Voices from the Irish War of Independence'', 2005. ISBN 978-1905172375
* Schultz, James. ''A framework for military decision making under risks.'' Thesis, Air University, Maxwell Airforce Base, Alabama, 1998.
* [[Russell Weigley|Weigley, Russel F.]], ''Eisenhower's Lieutenants'', Bloomington, IN: Indiana Univ. Press, 1981. ISBN 0-253-13333-5

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki|Bernard Montgomery}}
* {{findagrave|1737}} Retrieved on 2009-03-04
* [http://www.jewishvirtuallibrary.org/jsource/biography/Montgomery.html Biography: Bernard Law Montgomery]. jewishvirtuallibrary.org

{{Chief of the General Staff}}
{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Montgomery, Bernard}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1887]]
[[Kategorija:Umrli leta 1976]]
[[Kategorija:Britanske vojaške osebnosti]]
[[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]
[[Kategorija:Nosilci reda Virtuti Militari]]
[[Kategorija:Nosilci belgijskega reda Leopolda]]
[[Kategorija:Nosilci Croix de guerre 1914-1918]]
[[Kategorija:Nosilci reda belega leva]]
[[Kategorija:Nosilci reda slona]]
[[Kategorija:Nosilci reda kopeli]]
[[Kategorija:Britanski feldmaršali]]
[[Kategorija:Nosilci kraljevega norveškega reda svetega Olava]]
[[Kategorija:Nosilci legije časti]]
[[Kategorija:Načelniki Imperialnega generalštaba]]
[[Kategorija:Diplomiranci Kraljeve vojaške akademije Sandhurst]]
[[Kategorija:Nosilci Croix de guerre (Belgija)]]
[[Kategorija:Nosilci legije za zasluge]]
[[Kategorija:Nosilci reda podvezice]]
[[Kategorija:Nosilci Distinguished Service Order]]
[[Kategorija:Nosilci Distinguished Service Medal (ZDA)]]
[[Kategorija:Nosilci Médaille militaire]]</text>
      <sha1>qy3fazo9x9wd0gquk9rtvhf1gzpbgas</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Osma armada (Združeno kraljestvo)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>217833</id>
    <revision>
      <id>5726865</id>
      <parentid>5484009</parentid>
      <timestamp>2022-08-03T03:25:48Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Radek</username>
        <id>89714</id>
      </contributor>
      <minor />
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7980" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška enota
|unit_name= 8. armada &lt;br /&gt;&quot;''British Eighth Army''
|image=[[Slika:British Eighth Army SSI.svg‎|150px|]]
|caption=Našitek armade
|dates=1941-1945
|country={{GBR}}
|size=[[armada]]
|battles=[[Vojna v severni Afriki]]&lt;br /&gt;[[Zavezniška invazija na Sicilijo|Izkrcanje na Siciliji]]&lt;br /&gt;[[operaciji Baytown|Bitka za Italijo]]
&lt;!-- Commanders --&gt;
|notable_commanders=[[Bernard Montgomery]]
}}

'''8. armada''' je bila ena najuspešnejših armad v Britanski vojski v času [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]]. Svoje bitke je bojevala v Severni Afriki in Bitki za Italijo. Ves čas so ji poveljevali britanski generali, sestavljena pa je bila iz enot, ki so prihajale iz različnih držav: [[Avstralija]], [[Indija]], [[Kanada]], [[Francija]], [[Grčija]], [[Nova Zelandija]], [[Poljska]], [[Zimbabve|Rodezija]], [[Republika Južna Afrika|Južno Afriška Republika]] in [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]].

== Organizacija ==

8. armada je bila formirana iz Zahodnih puščavskih sil, septembra leta 1941. Za poveljnika je bil postavljen [[generalporočnik (Združeno kraljestvo)|generalporočnik]] Sir [[Alan Gordon Cunningham|Alan Cunningham]]. Med [[bitka pri El Alameinu|bitko pri El Alameinu]] je imela 8. armada 220.000 vojakov, razporejenih v 10 [[divizija|divzijah]].

=== Struktura ===

* [[poveljstvo]]
* [[XXX. korpus (Združeno Kraljestvo)|XXX. korpus]]  {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}}
:* [[7. oklepna divizija (Združeno kraljestvo)|7. oklepna divizjia]]{{
ikonazastave|Združeno kraljestvo}}
:* [[1. pehotna divzija (Republika Južna Afrika)|1. pehotna divizija]] {{ikonazastave|Republika Južna Afrika}}
:* [[22. pehotna brigada (Združeno kraljestvo)|22. pehotna brigada]]{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}}
* [[XIII. korpus (Združeno kraljestvo)|XIII. korpus]]{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}}
:* [[4. pehotna divizija (Indija)|4. pehotna divizija]]{{ikonazastave|Indija}}
:* [[2. Novo Zelandska divizija (Nova Zelandija)|2. Novo Zelandska divizija]]{{ikonazastave| New Zealand}}
:* [[1. tankovska brigada (Združeno kraljestvo)|1. tankovska brigada]]{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}}
* [[70. pehotna dvizija (Združeno kraljestvo)|70. pehotna divizija]]{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}}
* [[Poljska karpatska brigada (Poljska)|Poljska karpatska brigada]]{{ikonazastave|Poljska}}
* [[2. pehotna divzija (Republika Južna Afrika)|2. pehotna divizija]]{{ikonazastave|Republika Južna Afrika}}

== Zgodovina ==
=== Afriška kampanja ===

8. armada je kot bojna enota prvič sodelovala v zvezniški [[operacija Križar|operaciji Križar]]. Njen cilj je bil ponovno zavzeti obkoljeni [[Tobruk]]. 8. armada je operacijo začela 17. novembra 1941, izpolnila svoj cilj in pregnala [[Erwin Rommel|Rommlov]] Afriški tankovski korpus na začetno točko. 26. novembra je poveljnik sil na [[Bližnji vzhod|Bližnjem vzhodu]], general [[Claude Auchinleck]], zaradi različnih pogledov na potek ofenzive razrešil Cunninghama in na njegovo mesto postavil generala [[Neil Ritchie|Neila Ritchia]]. Po vrsti zmag 8. armade se je bil Rommel prisiljen umakniti na utrjene položaje pri El Agheili. Februarja 1942 je Rommel reorganiziral svoje sile in potisnil preobremenjeno 8. armado na utrjeno linijo Gazala. Ritchie se je izkazal za nesposobnega zadržati Rommla, zato je general Auchinleck osebno prevzel poveljstvo nad 8. armado. 

Rommla je zaustavil v prvi [[bitka pri El Alameinu|bitki pri El Alameinu]] in si želel malo premora, da bi reorganiziral 8. armado. [[Winston Churchill]] je pritskal na Auchinlecka da bi sprožil protiofenzivo, a je bil prezaposlen z obrambo svojih linij in tako 8. armada ni bila sposobna izvesti protiofenzive na Rommlove položaje. Tako je Churchill odstavil Auchinlecka s položaja poveljnika bližnjevzhodnih sil ter na njegovo mesto postavil generala [[Harold Alexander|Harolda Alexandra]], na položaju poveljnika 8. armade pa ga je nadomestil general [[Willaim Gott]]. Gott je umrl v letalski nesreči ravno, ko je odhajal prevzeti poveljstvo nad 8. armado. Zato je mesto poveljnika 8. armade prevzel generalporočnik [[Bernard Montgomery]]. Montgomery in general Alexander sta se uprla Churchillovim pritiskom in obstoječima [[XXX. korpus (Združeno kraljestvo)|XXX. korpusu]] ter [[XIII. korpus (Združeno kraljestvo)|XIII. korpusu]] dodala še [[X. korpus (Združeno kraljestvo)|X. korpus]] in tako dodatno okrepila 8. armado pred drugo bitko pri El Alameinu.

V začetku novembra, leta 1942 je 8. armada odločilno porazila Rommlove enote v drugi bitki pri El Alameinu in jih zasledovala skozi [[Libija|Libijo]] do Marethove linije (utrjeni nemški obrambni položaji), ki je potekala po [[Tunizija|tunizijski]] meji. Marca, leta 1943 so skupaj s [[Prva armada (Združeno kraljestvo)|1. armado]] obkolili nemške obrambe položaje in jih popolnoma porazili. [[Sile osi]] v [[Severna Afrika|Severni Afriki]] so kapitulirale maja 1943.

=== Italijanska kampanja ===

8. armada je sodelovala tudi v Italijanski kampanji. Sodelovala je v [[Zavezniška invazija na Sicilijo|operaciji Husky]] (izkrcanje na [[Sicilija|Siciliji]]), skupaj z ameriško [[7. armada (ZDA)|7. armado]]. Nato je sledilo izkrcanje v Italiji ([[operacija Baytown]] in [[operacija Plaz]]). Ko se je 8. armada povezala z ameriško [[5. armada (ZDA)|5. armado]] na svojem levem krilu je prodirala po vzhodu [[Italija|Italije]]. Proti koncu leta 1943 je bil general Montgomery premeščen v Veliko Britanijo, kjer je sodeloval pri načrtovanju [[operacija Overlord|operacije Overlord]]. Poveljstvo nad 8. armado je prevzel generalporočnik [[Oliver William Hargreaves Baronet Leese|Oliver Leese]].

Zgodaj spomladi leta 1944 je 5. armada poizkusila s prebojem skozi [[Gustavova linija|Gustavovo linijo]] in po treh neuspelih poizkusih je bil 8. armada premeščena iz Jadranaske obale na zahod [[Italija|Italije]] v [[Apenini|Apeninsko gorovje]] z izjemo V. korpusa, kot okrepitev 5. armadi. V četrti bitki za [[Monte Cassino]] je 8. armada uspešno prebila nemške položaje in tako 5. armadi omogočila preboj in zavzetje [[Rim]]a. Po zavzetju Rima je 8. armada dobila nalogo zavzeti centralno Italijo in se prebiti do [[Firence|Firenc]]. Pri prodoru skozi centralno Italijo so naleteli na utrjene nemške položaje ([[Gotska linija]]). 8. armada je bila znova premeščena, spet na Jadransko obalo, kjer je nato uspešno prebila Gotsko linijo, a ji ni uspelo vdreti v [[Padska nižina|Padsko nižino]], saj je prej nastopila zima, ki je ustavila vse večje operacije. Oktobra je bil Leese premeščen v Jugovzhodno Azijsko poveljstvo, njegovo mesto pa je zasedel generalpročnik [[Richard McCreey]].

Spomladi leta 1945 je 8. armada nadaljevala ofenzivo v Italiji. Skupaj 5. armado, ki je tvorila njeno levo krilo, je uničila velik del [[Armadna skupina C|Armadne skupine C]], ki je branila [[Bologna|Bologno]], in nato v hitrem prodoru skozi severnovzhodno Italijo v [[Avstriji|Avstrijo]] . Problemi so se pojavili, ko se je 8. armada srečala z [[partizani]], ki so hoteli vzpostaviti nadzor nad [[Furlanija - Julijska krajina|Furlanijo-Julijsko krajino]]. Prišli so pred britanskimi silami in bili zelo aktivni pri vzpostavljanu vojaške vlade. 2. maja je [[2. Novozelandska divizija]] osvobodila [[Trst]], istočasno pa sta v mesto vstopili jugoslovanska [[4. armada (NOVJ)|4. armada]] in slovenski [[9. korpus NOVJ]].

== Uspehi ==
Med največje uspehe 8. armade sodi zmaga v bitki pri El Alamienu in hitro zasledovanje nemške vojske skozi Tunizijo, kar je eden največjih logističnih uspehov vseh časov in bojevanje v težkih vremenskih pogojih tako v Severni Afriki in Italiji. Po končani drugi svetovni vojni so armado razpustili.

{{Portal-Vojaštvo}}

[[Kategorija:Armade druge svetovne vojne]]
[[Kategorija:Vojaške enote, ustanovljene leta 1941]]
[[Kategorija:Vojaške enote, ukinjene leta 1945]]
[[Kategorija:Armade Združenega kraljestva]]</text>
      <sha1>2t66cakv4gd2pz9adqn28s2e581jdp2</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Zavezniška invazija na Sicilijo</title>
    <ns>0</ns>
    <id>218266</id>
    <revision>
      <id>5726848</id>
      <parentid>5723128</parentid>
      <timestamp>2022-08-03T02:38:54Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Radek</username>
        <id>89714</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Radek je premaknil(-a) stran [[Operacija Husky]] na [[Zavezniška invazija na Sicilijo]]: pravilno poimenovanje</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="24522" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaški konflikt
| conflict          = Operacija Husky
| partof            = [[Italijanska kampanija|Italijanske kampanje]] ([[Druga svetovna vojna]])
| image             = [[Slika:SC180476.jpg|300px]]
| caption           = Ladja razreda [[Liberty]] [[SS Robert Rowan]] eksplodira po direktnem zadetku nemškega bombnika
| date              = 9. julij 1943 - 17. avgust 1943
| place             = [[Sicilija]], [[Italija]]
| result            = Zmaga zaveznikov
| combatant1        = {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]&lt;br/&gt;{{ikonazastave|Združene države Amerike|1912}} [[Združene države Amerike|ZDA]]&lt;br/&gt;{{ikonazastave|Kanada|1921}} [[Kanada]]&lt;br/&gt;[[File:Flag of Free France (1940-1944).svg|22px]] [[Svobodna Francija]]&lt;br/&gt;{{ikonazastave|Avstralija}} [[Avstralija]]&lt;br/&gt;{{ikonazastave|Indija}} [[Indija]]
| combatant2        = {{ikonazastave|Kraljevina Italija}} [[Kraljevina Italija]]&lt;br/&gt;{{ikonazastave|Tretji rajh}} [[Tretji rajh]]
| commander1        = {{ikonazastave|Združene države Amerike|1912}} [[Dwight David Eisenhower]]&lt;br/&gt;
{{ikonazastave|Združene države Amerike|1912}} [[George Smith Patton mlajši|George S. Patton]]&lt;br/&gt;{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Bernard Montgomery]]&lt;br/&gt;{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Harold Alexander]]
| commander2        = {{ikonazastave|Tretji rajh}} [[Albert Kesselring]]&lt;br/&gt;{{ikonazastave|Kraljevina Italija}} [[Alfredo Guzzoni]]&lt;br/&gt;{{ikonazastave|Tretji rajh}} [[Fridolin von Senger und Etterlin]]
| strength1         = 160.000 vojakov&lt;br/&gt;14.000 vozil&lt;br&gt;600 tankov&lt;br&gt;1.800 topov&lt;br/&gt;
| strength2         = 230.000 italijanskih vojakov&lt;br/&gt;40.000 nemških vojakov&lt;br/&gt;260 tankov&lt;br/&gt;1.400 letal&lt;br/&gt;
| casualties1       = {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}}{{ikonazastave|Združene države Amerike}}{{ikonazastave|Kanada|1921}}
7000 mrtvih&lt;br/&gt;15.000 ranjenih&lt;br/&gt;
| casualties2       = {{ikonazastave|Tretji rajh}}10.000 mrtvih, ranjenih, zajetih&lt;br/&gt; {{ikonazastave|Kraljevina Italija}}132.000 žrtev (večina vojnih ujetnikov)
}}

'''Operacija Husky''' je kodno ime za [[Zavezniki druge svetovne vojne|zavezniško]] [[Invazija|invazijo]] na [[Sicilija|Sicilijo]], ki je bila ena največjih zavezniških ofenziv v [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]]. Zavezniki so po dobrem mesecu dni bojev zavzeli Sicilijo in jo tako iztrgali [[Sile osi|silam osi]]. Zavzetje Sicilije je nato omogočilo zaveznikom napredovanje proti [[Italija|Italiji]].

Operacija Husky se je začela v noči 9. julija in končala 17. avgusta leta 1943. Operacija je bila odlična generalka za zavezniško [[operacija Overlord|izkrcanje v Normandiji]], saj so zavezniški strategi dobili jasno predstavo, na kaj morajo biti pozorni pri načrtovanju [[operacija Overlord|operacije Overlord]]. Zavezniki so popolnoma uničili zračne in pomorske sile [[sile osi|sil osi]] in tako odprli pomembne plovne poti. Ta poraz italijanske vojske je pomembno prispeval k odstavitvi [[Benito Mussolini|Benita Mussolinija]] in omogočil začetek ofenzive na [[Italija|Italijo]].

==Ozadje==
===Zavezniki===

Izkrcanje naj bi izvedli dve [[armada|armadi]]. Prva bi pristala na jugovzhodu Sicilije, druga pa armada pa naj bi se izkrcala na južnem delu Sicilije. Amfibijski [[desant]] naj bi bil podprt s strani mornarice in taktičnega bombardiranja zavezniških zračnih sil. Operacija je zahtevala zahtevno poveljniško strukturo, saj so sodelovale kopenske, zračne in mornariške sile vseh zavezniških držav. Poveljniški položaje je bil zaupan [[General (ZDA)|general]]u [[Dwight David Eisenhower|Dwightu D. Eisenhowerju]], njegov namestnik pa je bil [[General (Združeno kraljestvo)|general]] [[Harold Alexander]], ki je poveljeval vsem kopenskim silam. [[Generalmajor (ZDA)|Generalmajor]] [[Walter Bedell Smith]] je bil nameščen kot poveljnik osebja.

====Kopenske sile====

Zavezniške sile so sestavljali vojske treh držav: [[Kopenska vojska Združenih držav Amerike|ameriška]], [[Oborožene sile Združenega kraljestva|britanska]] in [[Kanadske oborožene sile|kanadska]], ki so jih razdelili v dve bojni skupini. Vzhodna bojna skupina (znana kot bojna skupina 545), ki jo je vodil [[Bernard Montgomery]] je vključevala [[Osma armada (Združeno kraljestvo)|8. armado]] in dodatno 1. kanadsko pehotno divizijo. Montgomery je poveljeval tako vzhodni bojni skupini kot 8. armadi. Zahodno bojno skupino (znana kot bojna skupina 343) je sestavljala ameriška [[7. armada (ZDA)|7. armada]] in je bila poveljevana s strani generala [[George Smith Patton mlajši|Georga Pattona]]. Tako Montgomery kot Patton sta bila odgovorna generalu Alexandru, poveljniku [[15. armadna skupina (ZDA/Združeno kraljestvo)|15. armadne skupine]].

7. armada je imela v svoji sestavi tri pehotna divizije, ki so spadale pod [[2. korpus (Kopenska vojska ZDA)|2. korpus]] pod poveljstvom [[generalmajor (ZDA)|generalmajorja]] [[Omar Nelson Bradley|Omarja Bradleya]]. [[1. pehotna divizija (mehanizirana)|1.]] in [[3. pehotna divizija (mehanizirana)|3. pehotna divizija]] so izplule iz pristanišč v Tuniziji, 45. pehotna divizija pa je izplula iz ZDA. Kot okrepitev so poslali tudi ameriško [[2. oklepna divizija (ZDA)|2. oklepno divizijo]], ki bi jo uporabili le na zahtevo poveljstva. 15. julija 1943 je Patton reorganiziral svojo 7. armado in iz enega korpusa ustanovil dva. Tako sta 7. armado sestavljala II. korpus in Začasni korpus, ki mu je poveljeval [[Generalporočnik (ZDA)|generalporočnik]] [[Geoffrey Keyes (ZDA)|Geoffrey Keyes]].

8. armada je imela štiri pehotne divizije razdeljene v dva korpusa. [[13. korpus|XIII. korpus]] je imel [[5. pehotna divizija (Združeno kraljestvo)|5.]] in [[50. pehotna divizija (Združeno kraljestvo)|50. pehotno divizijo]], pod poveljstvom [[Generalporočnik (Združeno kraljestvo)|generalporočnik]]a [[Miles Christopher Dempsey|Miles Dempseya]], [[30. korpus|XXX. korpus]] pa je bil sestavljen iz [[1. kanadska divizija|1. kanadske divizije]], 51. (višavska) pehotne divizije in [[231. pehotna brigada|231. pehotne brigade]]. 

Kot okrepitve amfibijskemu desantu naj bi pristali tudi padalci, ki bi podprli zahodno in vzhodno bojno skupino. Na vzhodu naj bi odskočila [[1. zračnoprevozna divizija (Združeno kraljestvo)|1. zračnoprevozna divizija]], v njeni sestavi pa bi delovala 21. (izvidniška) padalska četa. Kot strateška rezerva je v [[Tunizija|Tuniziji]] ostala [[82. zračnoprevozna divizija (ZDA)|82. zračnoprevozna divizija]] in bi bila uporabljena le v nujnem primeru.

====Pomorske sile====

Zavezniške pomorske sile so bile prav tako razdeljene v dve bojne skupine, da bi tako lažje podprle amfibijski [[desant]]. Vzhodna pomorska bojna skupina (Sredozemsko ladjevje) je spadala pod poveljstvo britanskega admirala [[Bertram Ramsay|Bertrama Ramsaya]]. Zahodni pomorski bojni sili je poveljeval admiral [[Kent Hewitt]]. Sestavljena je bila iz 8. ladjevja [[Vojna mornarica Združenih držav Amerike|vojne mornarice ZDA]]. Tako poveljnik Vzhodne kot Zahodne bojne skupine sta odgovarjala [[Admiral (Združeno kraljestvo)|admiral]]u [[Andrew Browne Cunningham|Andrewu Cunninghamu]] ta pa poveljniku vseh sil generalu Eisenhowerju.

====Zračne sile====

Operacija Husky naj bi bila podprta s strani dvojih zračnih sil. Severozahodne Afriške zračne sile pod poveljstvom [[Generalporočnik (ZDA)|generalporočnika]] [[Carl Spaatz|Carla Spaatza]], ki bi operacijo podprle iz letališč v [[Tunizija|Tuniziji]]. 9. zračna sila naj bi podprla operacijo iz Tunizije in [[Egipt]]a. Takoj po zavzetju letališč na jugu Sicilije naj bi se del 9. zračne sile (srednje težki bombniki in letala [[Curtiss P-40 Warhawk|P-40]]) preselil na zavzeta letališča in tako pomagal pri zavzetju Sicilije. 9. zračna sila je bila pod poveljstvom generalporočnika [[Lewis Brereton|Lewisa Breretona]].

Bližnje vzhodno zračno poveljstvo pod poveljstvom generala (&lt;small&gt;Air Chief Marshal&lt;/small&gt;) [[Sholto Douglas|Douglasa]] in malteško zračno poveljstvo pod poveljstvom generalmajorja (&lt;small&gt;Air-Vice Marshal&lt;/small&gt;) [[Keith Rodney Park|Parka]] je bilo zadolženo za zagotavljanje logistične podpore, dodatnih [[letalo|letal]] in za pomožna [[letališče|letališča]]. Vsi štirje poveljniki so bili odgovorni poveljniku Sredozemskih zračnih sil generalu (&lt;small&gt;Air Chief Marshal&lt;/small&gt;) [[Arthur Tedder|Tedderju]], ta pa je bil odgovoren generalu Eisenhowerju.

===Sile osi===

[[Sicilija|Sicilijo]] je branila italijanska [[6. armada (Kraljevina Italija)|6. armada]], ki je bila pod poveljstvom generala [[Alfredo Guzzoni|Guzzonija]]. Otok je branila tudi vsa italijanska mornarica, ki jo je Kraljevina Italija takrat premogla. V začetku junija je bilo na otoku nastanjenih 200.000 italijanskih vojakov in 32.000 Nemcev. Na Siciliji se je močno čutila tudi prisotnost [[Luftwaffe (Wehrmacht)|Luftwaffe]] saj je bilo na otoku kar 30.000 Luftwaffinega osebja. Glavnino nemških sil je predstavljala tankovska divizija [[Hermann Göring (divizija)|Herman Göring]] in [[15. tankovskogrenadirska divizija (Wehrmacht) |15. tankovskogrenadirska divizija]]. Tankovska divizija je imela 99 [[tank]]ov razporejene v dva [[bataljon]]a, vendar ji je kritično primanjkovalo pehote. 15. tankovskogrenadirska divizija pa je imela pehoto razporejene v tri [[polk]]e in bataljon 66 tankov.

Pozno v juliju so prišle na Sicilijo prve nemške okrepitve. Na otok so poslali [[1. padalsko-lovska divizija (Wehrmacht)|1. padalsko-lovsko divizijo]], skupaj z [[29. motorizirana pehotna divizija (Wehrmacht)|29. motorizirano pehotno divizijo]] in [[XIV. tankovski korpus (Wehrmacht)|XIV. tankovskim korpusom]] (poveljnik [[general tankovskih enot (Wehrmacht)|general tankovskih enot]] [[Hans-Valentin Hube]]). Do prihoda XIV. korpusa je tankovska divizija skupaj z 29. motorizirano pehotno divizijo delovala pod poveljstvom italijanskega XVI. korpusa ostanek enot pa pod poveljstvom XII. korpusa. Kljub temu, da so bile nemške enote pod italijanskem poveljstvom, so dobivale ukaze od nemških častnikov, ki so bili dodeljeni italijanski 6. armadi. Pozno junija leta 1943 je na Sicilijo prišel [[Generalporočnik (Wehrmacht)|generalporočnik]] [[Frido von Senger und Etterlin]] ki je bil podrejen [[Albert Kesselring|Albertu Kesselringu]] nemškemu poveljniku južnih sil. Von Sengerjeva naloga je bila pridobiti večji nadzor nad nemško vojsko, ki je takrat delovala v sklopu italijanske 6. armade. Ko je prišel general Hube s svojim XIV. tankovskim korpusom je bilo vse pripravljeno, da prevzame nadzor nad odsekom fronte kjer so bili udeleženi nemški vojaki, 2. avgusta pa je dobil poveljstvo nad vsemi enotami na Siciliji.

==Načrtovanje==

Januarja leta 1943, po uspešnem zavzetju Severne Afrike so na [[Casablanška konferenca|konferenci v Casablanci]] zavezniški voditelji in poveljniki razpravljali o nadaljnjem poteku vojne. Britanci so bili za invazijo na Sicilijo saj bi tako izločili iz vojne Italijo in s tem prisilili [[Tretji rajh|Nemčijo]] da priskoči na pomoč svojim zaveznikom in tako razprši svoje sile. V primeru poraza Italije bi [[Turčija]] prekinila svojo [[nevtralnost]] in vstopila v vojno na strani zaveznic. Američani so sprva nasprotovali načrtu in ga označili za oportunističnega in nepomembnega. Po dolgih pogovorih so spremenili svoje prepričanje in spoznali da bi v primeru zmage lahko uničili velik del vojnega letalstva in mornarice [[sile osi|sil osi]] v [[Sredozemsko morje|Sredozemskem morju]] in tako sprostili pomembne plovne poti.

Zavezniški voditelji so za poveljnika vseh zavezniških sil določili generala Eisenhowerja, za njegovega namestnika pa generala Alexandra, ki mu je bilo naloženo da do potankosti izdela načrt ofenzive in poskrbi da bo pravilno izveden. Za poveljnika zavezniškega ladjevja je bil določen admiral Andrew Cunningham, za poveljnika zračnih sil pa general Tedder.

Načrt, ki je bil predan Eisenhowerju, je obsegal [[izkrcanje|amfibijski desant]] v katerem bi sodelovale enote v velikosti [[brigada|brigade]] in [[divizija|divizije]]. Pristajalna območja so se nahajala na jugovzhodu, jugu in na severozahodu. V načrtu je bil predviden hiter prodor v notranjost otoka in zavzetje [[letališče|letališč]] [[sile osi|sil osi]] ki so ogrožala izkrcevališča pehote in ostale opreme. Predvideno je bilo tudi hitro zavzetje glavnih pristanišč [[Catania|Catanie]], [[Palermo|Palerma]], [[Sirakuze|Sirakuz]] in [[Augusta (Sicilija)|Auguste]]. Načrtovanje operacije je bilo na začetku zelo slabo in površno saj so bili vsi trije zavezniški poveljniki zaposleni z zaključnimi boji v Tuniziji. Zato je Montgomery oddal svoje načrte za ofenzivo šele 24. aprila. Tedder in Cunningham sta nasprotovala Montgomeryju saj je njegov načrt predvideval da pustijo 13 pristajališč v nasprotnikovih rokah in se osredotočijo na ostala pristajališča. 2. maja leta 1943 je Eisenhower sklical sestanek, kjer so se zbrali Montgomery, Cunningham in Tedder. Na tem sestanku je Montgomery spremenil načrte in cilje za ofenzivo. Tako je v popravku predvideval da se ne izkrcajo v okolici Palerma ampak da se okrepi desant na jugozahodu Sicilije. 3. maja se jim je na sestanku pridružil tudi general Alexander in tako so sprejeli dokončni načrt operacije Husky.

[[Slika:Map operation husky landing.jpg|300px|thumb|right|Zemljevid zavezniških pristajališč, 10. julija 1943]]

17. maja je general Alexander predstavil uradne načrte in cilje za izkrcanje [[7. armada (ZDA)|7.]] in [[Osma armada (Združeno kraljestvo)|8. armade]]. Načrt je predvideval vzpostavitev frontne črte od mesta [[Catania]] do mesta [[Licata]] in s tem položaj za zaključne operacije, ki bi uničile sile osi na Siciliji. Po vzpostavitvi frontne črte bi sledil hiter prodor do mesta [[San Stefano]]. S tem manevrom bi razdelili nasprotnikove enote na dva dela.

7. armada naj bi se izkrcala v zalivu Gela na jugu Sicilije. [[3. pehotna divizija (mehanizirana)|3. pehotna divizija]] in [[2. oklepna divizija (ZDA)|2. oklepna divizija]] naj bi zavarovale mesto Licata, [[1. pehotna divizija (mehanizirana)|1. pehotna divizija]] je imela nalogo zavzeti centralni del zaliva Gela, [[45. pehotna divizija (ZDA)|45. pehotna divizija]] pa je imela cilj zavarovati mesto Scoglitti. [[82. zračnoprevozna divizija (ZDA)|82. zračnoprevozna divizija]] naj bi izskočila pri mestu Scoglitti in za sovražnikovo linijo v centralnem delu zaliva Gela. 8. armadi je bilo naročeno da se izkrca na jugovzhodu Sicilije. [[XXX. korpus (Združeno kraljestvo)|XXX. korpus]] naj bi se izkrcal pri rtu Cape Passero na jugovzhodu Sicilije malce bolj severno pri mestu [[Avola]] pa bi se izkrcal [[XII. korpus (Združeno kraljestvo)|XII. korpus]].

==Priprave na operacijo==

Po porazu sil osi v [[Tunizija|Tuniziji]] so zavezniški strateški bombniki pričeli z bombardiranji vseh pomembnejših letališč na [[Sardinija|Sardiniji]], Siciliji in južni Italiji. Tako kot letališča so bombardirali tudi vsa pomembnejša pristanišča (Neapelj, Palermo, Messina in Cagliari). Hkrati so bombardirali tudi severno Italijo (iz letališč v [[Velika Britanija|Veliki Britaniji]]), in [[Grčija|Grčijo]] (iz letališč na Bližnjem vzhodu), tako Nemci niso mogli predvideti kam bo usmerjena nova zavezniška ofenziva. 10. julija sta bili popolnoma uničeni dve pomembni letališči na Siciliji zato so bili Nemci prisiljeni preseliti polovico svojega letalstva iz Sicilije na druge lokacije.

Zračne operacije so potekale tudi v maju, ko so bombardirali majhen otok [[Pantelleria]], ki se nahaja 110&amp;nbsp;km jugozahodno od Sicilije in 240&amp;nbsp;km severozahodno od [[Malta|Malte]]. Na otoku je bilo pomembno letališče katerega bi Nemci lahko uporabili za zračno podporo pri evakuaciji vojakov iz Severne Afrike. 6. junija so se bombni napadi stopnjevali, temu je 11. junija sledilo izkrcanje [[1. pehotna divizija (Združeno kraljestvo)|1. pehotne divizije]] in še istega dne je brez večjih bojev otok padel. 12. junija je padlo tudi [[Pelagijsko otočje]], ki leži 140&amp;nbsp;km zahodno od Malte.

===Zavajanje nasprotnikov===

Da bi zavajali Nemce so zavezniki izvedli nekaj operacij s katerim bi nasprotnika poskusili čim bolj zmesti. Najbolj slavna je bila [[operacija Mincemeat]]. Britansko poveljstvo je dovolilo obveščevalni službi, da preobleče truplo v uniformo britanskega častnika in ga odvrže v bližini španske obale skupaj z aktovko v kateri so bili lažni tajni dokumenti o ofenzivi. Tajni dokumenti so govorili o zavezniški ofenzivi v Grčiji. Nemška obveščevalna služba je potrdila pristnost dokumenta in takoj se je začelo preseljevanje nemške vojske iz Sicilije v Grčijo. Ob začetku invazije je bilo na otoku še vedno veliko število nemških vojakov, ki so se umaknili iz Severne Afrike in jih še niso uspeli poslati na vzhodno fronto.

==Bitka==
===Zavezniško izkrcanje===
====Pristanek padalcev====

Zračnodesantne sile so pristale ob polnoči v noči iz 9. julija na 10. julij kot del invazije, sestavljene iz dveh ameriških in dveh britanskih padalskih enot. Američani so prispevali [[505. padalski pehotni polk (ZDA)|505. padalski pehotni polk]], ki je deloval v sestavi [[82. zračnoprevozna divizija (ZDA)|82. zračnoprevozne divizije]]. Britanska [[1. zračnopristajalna brigada (Združeno kraljestvo)]] naj bi pristala pri mostu Ponte Grande na reki Anape južno od [[Sirakuze|Sirakuz]]. Njihova naloga je bila da most zadržijo do prihoda [[5. pehotna divizija (Združeno kraljestvo)|5. pehotne divizije]] ki se je izkrcala 11&amp;nbsp;km daleč pri mestu Cassibile. Ameriška 505. padalski polk pa je pristal pri mostu Ponte Olivo, ki naj bi ga zadržal do prihoda [[1. pehotna divizija (mehanizirana)|1. pehotne divizije]], ki se je izkrcala v zalivu Gela (8&amp;nbsp;km).

Na dan operacije so pihali močni vetrovi. Posledica je bila da so ameriška letala zgrešila svoje cilje in tako so bili ameriški padalci raztreseni med Sirakuzami in zalivom Gela. Do 14. julija se je zbralo približno dve tretjini padalcev ki so izskočili. Britanska jadralna letala so se odrezala malce bolje saj jih je na dogovorjenem mestu pristalo 12 od 147, 69 pa jih je strmoglavilo v morje. Kljub temu so majhne enote padalcev, ki niso našli svojih enot povzročale pravo zmedo med nemški enotami. Vod iz Južnega Staffordishirskega polka je pristal na dogovorjenem mestu in zavzel most Ponte Grando in sam odbil vse napade nemških sil. Most je branilo 89 vojakov vse dokler ni prišel 75. pehotni polk, ki je deloval pod italijansko 54. pehotno divizijo. Po osmih urah bojev se je bil vod prisiljen vdati italijanskemu polkovniku Francescu Roncu poveljniku 75. pehotnega polka. Iz te operacije je razvidno, da lahko majhne enote delujejo na svojo pobudo in tako ustvarjajo zmedo v sovražnikovem zaledju.

====Izkrcanje kopenske vojske====
[[File:Treno armato Licata.JPG|thumb|Oklepni vlak v Licati]]
Močan veter je odigral pomembno vlogo tudi pri amfibijskem desantu, saj so branilci mislili, da ne bo nobenega desanta v tako slabih vremenskih razmerah. Zavezniki so se izkrcali v zgodnjih urah 10. julija na 26 izkrcevališčih v dolžini 169&amp;nbsp;km. Britanske in kanadske enote so se izkrcale na vzhodu, ameriške sile pa so se izkrcale na zahodu Sicilije. To izkrcanje je bilo največje izkrcanje v drugi svetovni vojni glede na število pristajalnih območij in število divizij ki se jim je uspelo izkrcati v enem dnevu.

==Viri==
{{kategorija v Zbirki|Operation Husky}}
{{refbegin}}
*{{cite book|last=Alexander| first=Harold | title=The Conquest of Sicily from 10 July 1943 to 17 August 1943| series=Alexander's Despatches| date=12 February 1948}} published in {{London Gazette|issue=38205 |date=10 February 1948|startpage=1009 |endpage=1025 |supp=2nd Supplement |accessdaymonth= |accessyear=}}
*{{cite book| first=Rick| last=Atkinson| title=Volume II: The Day of Battle, The War in Sicily and Italy, 1943–1944 | series=The Liberation Trilogy| isbn=978-0-8050-6289-2 |year=2007| location= New York| publisher=Henry Holt| pages=816 pages}}
*{{cite book | last=Bimberg| first=Edward L.| url=http://www.zenithpress.com/Store/ProductDetails_36956.ncm| title=The Moroccan Goums | publisher=Greenwood Publishing|location=Westport, Conn.| year=1999 | isbn=0-313-30913-2}}
*{{cite book | last =Birtle |first =Andrew J.| url=http://www.history.army.mil/brochures/72-16/72-16.htm| series= The U.S. Army WWII Campaigns| title=Sicily 1943 | publisher=[[United States Army Center of Military History]]|location=Washington| year=1993| id=CMH Pub 72-16| isbn=0-16-042081-4}}
*{{cite thesis|degree=M.A.|first= Shaun R.G.| last=Brown| title=The Loyal Edmonton Regiment at war, 1943-1945|publisher=Wilfrid Laurier University|date=1984}}
*{{cite book | authorlink=Michael Carver, Baron Carver| first=Field Marshal Lord| last=Carver| title=The Imperial War Museum Book of the War in Italy 1943–1945| publisher=Sidgwick &amp; Jackson|location=London | year=2001 | isbn=0-330-48230-0}}
*{{cite book|last1=Copp|first1=Terry|last2=Symes|first2=Matt|last3=McGreer|first3=Eric|title=The Canadian Battlefields in Italy: Sicily and Southern Italy|year=2008|publisher=Laurier Centre for Military, Strategic and Disarmament Studies|location=Waterloo}}
*{{cite book | author=Costanzo, Ezio| title=Sicilia 1943 : breve storia dello sbarco alleato| location=Catania, Italy | publisher=Le Nove Muse | year=2003| isbn=88-87820-21-X| language=it}}
*{{cite book | author=D'Este, Carlo| title=Bitter Victory: The Battle for Sicily 1943| location=London| publisher=Arum Press Ltd| year=2008| isbn=978-1-84513-329-0}}
*{{cite book | author=Dickson, Keith| title=World War II for Dummies| location=New York, New York| year=2001}}
*{{cite book| last1=Ferguson| first1=Gregor| last2=Lyles|first2= Kevin| title=The Paras 1940–1984: British airborne forces 1940–1984| url=http://books.google.com/?id=ZTmD7VuFuykC&amp;printsec=frontcover| publisher=Osprey| location=Oxford| year=1984| isbn=0-85045-573-1}}
*{{cite book | author=Follain, John | title=Mussolini's Island: The Invasion of Sicily Through The Eyes Of Those Who Witnessed The Campaign | publisher=Hodder &amp; Stoughton | year=2005}}
*{{cite book | author=Grigg, John | title=1943: The Victory that Never Was | publisher=Kensington Pub Corp | year=1982 | isbn=0-8217-1596-8}}
*{{cite book|first=Edwin P.| last=Hoyt| title=Backwater War: The Allied Campaign in Italy, 1943–45| publisher=Stackpole Books| location=Mechanicsburg, PA| year=2007| isbn=978-0275974787| origyear=2002}}
*{{cite book| last1=Jowett| first1=Philip S.| last2=Andrew|first2= Stephen| title=The Italian Army 1940–45| publisher=Osprey Publishing| location=Oxford| year=2001| isbn=1-85532-866-6}}
*{{cite book| last1=Mitcham| first1=Samuel W.| last2=von Stauffenberg| first2=Friedrich| title=The Battle of Sicily: How the Allies Lost Their Chance for Total Victory | publisher=Stackpole Books| location=Mechanicsberg, PA| year=2007| isbn=0-8117-3403-X| origyear=1991| last-author-amp=yes}}
*{{cite book|first3=Major-General H.L.| last3=Davies| last2=with Flynn| first2=Captain F.C. (R.N.)| last1=Molony| first1=Brigadier C.J.C.| last4=Gleave| first4=Group Captain T.P.|editor-last=Butler| editor-first=Sir James| editor-link=James Ramsay Montagu Butler |series=History of the Second World War, United Kingdom Military Series| title=The Mediterranean and Middle East, Volume V: The Campaign in Sicily 1943 and The Campaign in Italy 3 September 1943 to 31 March 1944| publisher=Naval &amp; Military Press |location=Uckfield, UK |year=2004| origyear=1st. pub. [[HMSO]]:1973| isbn=1-84574-069-6| lastauthoramp=y}}
*{{cite book | last=Tomblin| first=Barbara|url=http://books.google.com/?id=XDqBUqnrFLYC&amp;printsec=frontcover | title=With Utmost Spirit: Allied Naval Operations in the Mediterranean, 1942–1945 | publisher=University Press of Kentucky |location=Lexington | year=2004| isbn=0-8131-2338-0}}
*{{cite book| last=Shaw| first=A| year=2002| title=World War II: Day by Day| origyear=2000| publisher=Grange | location=Hoo| isbn=1-84013-363-5}}
*{{cite book|last=Zuehlke| first=Mark|year=2010| url=http://books.google.ca/books?id=aeT7lhe42aoC&amp;lpg=PP1&amp;dq=inauthor%3A%22Mark%20Zuehlke%22&amp;pg=PP1#v=onepage&amp;q&amp;f=true | title=Operation husky : the Canadian invasion of Sicily, July 10-August 7, 1943| publisher=Douglas &amp; McIntyre| isbn=1-55365-539-7}}
{{refend}}

[[Kategorija:Vojaške operacije druge svetovne vojne]]
[[Kategorija:Sicilija]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>lrao147jd91ueeawrhnme73uj06s3js</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5726877</id>
      <parentid>5726848</parentid>
      <timestamp>2022-08-03T05:09:27Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Radek</username>
        <id>89714</id>
      </contributor>
      <minor />
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="25567" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaški konflikt
| conflict          = Zavezniška invazija na Sicilijo 
| partof            = [[Zavezniška invazija na Italijo|Italijanske kampanje]] ([[Druga svetovna vojna]])
| image             = [[Slika:SC180476.jpg|300px]]
| caption           = Ladja razreda [[Liberty]] [[SS Robert Rowan]] eksplodira po direktnem zadetku nemškega bombnika
| date              = 9. julij 1943 - 17. avgust 1943
| place             = [[Sicilija]], [[Italija]]
| result            = Zmaga zaveznikov
| combatant1        = {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]&lt;br/&gt;{{ikonazastave|Združene države Amerike|1912}} [[Združene države Amerike|ZDA]]&lt;br/&gt;{{ikonazastave|Kanada|1921}} [[Kanada]]&lt;br/&gt;[[File:Flag of Free France (1940-1944).svg|22px]] [[Svobodna Francija]]&lt;br/&gt;{{ikonazastave|Avstralija}} [[Avstralija]]&lt;br/&gt;{{ikonazastave|Indija}} [[Indija]]
| combatant2        = {{ikonazastave|Kraljevina Italija}} [[Kraljevina Italija]]&lt;br/&gt;{{ikonazastave|Tretji rajh}} [[Tretji rajh]]
| commander1        = {{ikonazastave|Združene države Amerike|1912}} [[Dwight David Eisenhower]]&lt;br/&gt;
{{ikonazastave|Združene države Amerike|1912}} [[George Smith Patton mlajši|George S. Patton]]&lt;br/&gt;{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Bernard Montgomery]]&lt;br/&gt;{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Harold Alexander]]
| commander2        = {{ikonazastave|Tretji rajh}} [[Albert Kesselring]]&lt;br/&gt;{{ikonazastave|Kraljevina Italija}} [[Alfredo Guzzoni]]&lt;br/&gt;{{ikonazastave|Tretji rajh}} [[Fridolin von Senger und Etterlin]]
| strength1         = 160.000 vojakov&lt;br/&gt;14.000 vozil&lt;br&gt;600 tankov&lt;br&gt;1.800 topov&lt;br/&gt;
| strength2         = 230.000 italijanskih vojakov&lt;br/&gt;40.000 nemških vojakov&lt;br/&gt;260 tankov&lt;br/&gt;1.400 letal&lt;br/&gt;
| casualties1       = {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}}{{ikonazastave|Združene države Amerike}}{{ikonazastave|Kanada|1921}}
7000 mrtvih&lt;br/&gt;15.000 ranjenih&lt;br/&gt;
| casualties2       = {{ikonazastave|Tretji rajh}}10.000 mrtvih, ranjenih, zajetih&lt;br/&gt; {{ikonazastave|Kraljevina Italija}}132.000 žrtev (večina vojnih ujetnikov)
}}

'''Zavezniška invazija na Sicilijo''' je bila ena največjih zavezniških ofenziv v [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]]. Zavezniki so po dobrem mesecu dni bojev zavzeli Sicilijo z operacijami Corkscrew, Husky in Ladbroke. Corkscrew je pomenila zavzetje sicilskih otokov [[Pantelleria]], [[Lampedusa]], [[Linosa]] in [[Lampione]]. Husky je predvidevala izkrcanje Sedme ameriške armade in Osme britanske armade na jugovzhodnih obalah Sicilije, od koder bi [[Američani]] napredovali proti severozahodu do zavzetja [[Palermo|Palerma]], medtem ko bi [[Britanci]] prodrli na sever do [[Messina|Messine]]. Operacija Ladbroke je bil zračni napad Britancev za zavzetje mesta [[Sirakuze]].  Invazija Sicilije je nato omogočila zaveznikom napredovanje po [[Apeninski polotok|Apeninskem polotoku]].

Invazija se je začela v noči 9. julija in končala 17. avgusta leta 1943. Operacije so bile odlična generalka za zavezniško [[operacija Overlord|izkrcanje v Normandiji]], saj so zavezniški strategi dobili jasno predstavo, na kaj morajo biti pozorni pri načrtovanju [[operacija Overlord|operacije Overlord]]. Zavezniki so popolnoma uničili zračne in pomorske [[sile osi]] in tako zaščitili napredovanje po kopnem. Ta poraz italijanske vojske je pomembno prispeval k odstavitvi [[Benito Mussolini|Benita Mussolinija]] in omogočil začetek ofenzive na [[Italija|Italijo]].

==Ozadje==
===Zavezniki===

Izkrcanje naj bi izvedli dve [[armada|armadi]]. Prva bi pristala na jugovzhodu Sicilije, druga pa armada pa naj bi se izkrcala na južnem delu Sicilije. Amfibijski [[desant]] naj bi bil podprt s strani mornarice in taktičnega bombardiranja zavezniških zračnih sil. Operacija je zahtevala zahtevno poveljniško strukturo, saj so sodelovale kopenske, zračne in mornariške sile vseh zavezniških držav. Poveljniški položaje je bil zaupan [[General (ZDA)|general]]u [[Dwight David Eisenhower|Dwightu D. Eisenhowerju]], njegov namestnik pa je bil [[General (Združeno kraljestvo)|general]] [[Harold Alexander]], ki je poveljeval vsem kopenskim silam. [[Generalmajor (ZDA)|Generalmajor]] [[Walter Bedell Smith]] je bil nameščen kot poveljnik osebja.

====Kopenske sile====

Zavezniške sile so sestavljale vojske treh držav: [[Kopenska vojska Združenih držav Amerike|ameriška]], [[Oborožene sile Združenega kraljestva|britanska]] in [[Kanadske oborožene sile|kanadska]], ki so jih razdelili v dve bojni skupini. Vzhodna bojna skupina (znana kot bojna skupina 545), ki jo je vodil [[Bernard Montgomery]] je vključevala [[Osma armada (Združeno kraljestvo)|8. armado]] in dodatno 1. kanadsko pehotno divizijo. Montgomery je poveljeval tako vzhodni bojni skupini kot 8. armadi. Zahodno bojno skupino (znana kot bojna skupina 343) je sestavljala ameriška [[7. armada (ZDA)|7. armada]] in je bila poveljevana s strani generala [[George Smith Patton mlajši|Georga Pattona]]. Tako Montgomery kot Patton sta bila odgovorna generalu Alexandru, poveljniku [[15. armadna skupina (ZDA/Združeno kraljestvo)|15. armadne skupine]].

7. armada je imela v svoji sestavi tri pehotna divizije, ki so spadale pod [[2. korpus (Kopenska vojska ZDA)|2. korpus]] pod poveljstvom [[generalmajor (ZDA)|generalmajorja]] [[Omar Nelson Bradley|Omarja Bradleya]]. [[1. pehotna divizija (mehanizirana)|1.]] in [[3. pehotna divizija (mehanizirana)|3. pehotna divizija]] so izplule iz pristanišč v Tuniziji, 45. pehotna divizija pa je izplula iz ZDA. Kot okrepitev so poslali tudi ameriško [[2. oklepna divizija (ZDA)|2. oklepno divizijo]], ki bi jo uporabili le na zahtevo poveljstva. 15. julija 1943 je Patton reorganiziral svojo 7. armado in iz enega korpusa ustanovil dva. Tako sta 7. armado sestavljala II. korpus in Začasni korpus, ki mu je poveljeval [[Generalporočnik (ZDA)|generalporočnik]] [[Geoffrey Keyes (ZDA)|Geoffrey Keyes]].

8. armada je imela štiri pehotne divizije razdeljene v dva korpusa. [[13. korpus|XIII. korpus]] je imel [[5. pehotna divizija (Združeno kraljestvo)|5.]] in [[50. pehotna divizija (Združeno kraljestvo)|50. pehotno divizijo]], pod poveljstvom [[Generalporočnik (Združeno kraljestvo)|generalporočnik]]a [[Miles Christopher Dempsey|Miles Dempseya]], [[30. korpus|XXX. korpus]] pa je bil sestavljen iz [[1. kanadska divizija|1. kanadske divizije]], 51. (višavska) pehotne divizije in [[231. pehotna brigada|231. pehotne brigade]]. 

Kot okrepitve amfibijskemu desantu naj bi pristali tudi padalci, ki bi podprli zahodno in vzhodno bojno skupino. Na vzhodu naj bi odskočila [[1. zračnoprevozna divizija (Združeno kraljestvo)|1. zračnoprevozna divizija]], v njeni sestavi pa bi delovala 21. (izvidniška) padalska četa. Kot strateška rezerva je v [[Tunizija|Tuniziji]] ostala [[82. zračnoprevozna divizija (ZDA)|82. zračnoprevozna divizija]] in bi bila uporabljena le v nujnem primeru.

====Pomorske sile====

Zavezniške pomorske sile so bile prav tako razdeljene v dve bojni skupini, da bi tako lažje podprle amfibijski [[desant]]. Vzhodna pomorska bojna skupina (Sredozemsko ladjevje) je spadala pod poveljstvo britanskega admirala [[Bertram Ramsay|Bertrama Ramsaya]]. Zahodni pomorski bojni sili je poveljeval admiral [[Kent Hewitt]]. Sestavljena je bila iz 8. ladjevja [[Vojna mornarica Združenih držav Amerike|vojne mornarice ZDA]]. Tako poveljnik Vzhodne kot Zahodne bojne skupine sta odgovarjala [[Admiral (Združeno kraljestvo)|admiral]]u [[Andrew Browne Cunningham|Andrewu Cunninghamu]], ta pa poveljniku vseh sil generalu Eisenhowerju.

====Zračne sile====

Operacija naj bi bila podprta s strani dvojih zračnih sil. Severozahodne Afriške zračne sile pod poveljstvom [[Generalporočnik (ZDA)|generalporočnika]] [[Carl Spaatz|Carla Spaatza]] bi operacijo podprle iz letališč v [[Tunizija|Tuniziji]], 9. zračna sila bi podprla operacijo iz Tunizije in [[Egipt]]a. Takoj po zavzetju letališč na jugu Sicilije naj bi se del 9. zračne sile (srednje težki bombniki in letala [[Curtiss P-40 Warhawk|P-40]]) preselil na zavzeta letališča in tako pomagal pri zavzetju Sicilije. 9. zračna sila je bila pod poveljstvom generalporočnika [[Lewis Brereton|Lewisa Breretona]].

Bližnje vzhodno zračno poveljstvo pod poveljstvom generala (&lt;small&gt;Air Chief Marshal&lt;/small&gt;) [[Sholto Douglas|Douglasa]] in malteško zračno poveljstvo pod poveljstvom generalmajorja (&lt;small&gt;Air-Vice Marshal&lt;/small&gt;) [[Keith Rodney Park|Parka]] je bilo zadolženo za zagotavljanje logistične podpore, dodatnih [[letalo|letal]] in za pomožna [[letališče|letališča]]. Vsi štirje poveljniki so bili odgovorni poveljniku Sredozemskih zračnih sil generalu (&lt;small&gt;Air Chief Marshal&lt;/small&gt;) [[Arthur Tedder|Tedderju]], ta pa je bil odgovoren generalu Eisenhowerju.

===Sile osi===

[[Sicilija|Sicilijo]] je branila italijanska [[6. armada (Kraljevina Italija)|6. armada]], ki je bila pod poveljstvom generala [[Alfredo Guzzoni|Guzzonija]]. Otok je branila tudi vsa italijanska mornarica, ki jo je Kraljevina Italija takrat premogla. V začetku junija je bilo na otoku nastanjenih 200.000 italijanskih vojakov in 32.000 Nemcev. Na Siciliji se je močno čutila tudi prisotnost [[Luftwaffe (Wehrmacht)|Luftwaffe]] saj je bilo na otoku kar 30.000 Luftwaffinega osebja. Glavnino nemških sil je predstavljala tankovska divizija [[Hermann Göring (divizija)|Herman Göring]] in [[15. tankovskogrenadirska divizija (Wehrmacht) |15. tankovskogrenadirska divizija]]. Tankovska divizija je imela 99 [[tank]]ov razporejene v dva [[bataljon]]a, vendar ji je kritično primanjkovalo pehote. 15. tankovskogrenadirska divizija pa je imela pehoto razporejene v tri [[polk]]e in bataljon 66 tankov.

Pozno v juliju so prišle na Sicilijo prve nemške okrepitve. Na otok so poslali [[1. padalsko-lovska divizija (Wehrmacht)|1. padalsko-lovsko divizijo]], skupaj z [[29. motorizirana pehotna divizija (Wehrmacht)|29. motorizirano pehotno divizijo]] in [[XIV. tankovski korpus (Wehrmacht)|XIV. tankovskim korpusom]] (poveljnik [[general tankovskih enot (Wehrmacht)|general tankovskih enot]] [[Hans-Valentin Hube]]). Do prihoda XIV. korpusa je tankovska divizija skupaj z 29. motorizirano pehotno divizijo delovala pod poveljstvom italijanskega XVI. korpusa, ostanek enot pa pod poveljstvom XII. korpusa. Kljub temu da so bile nemške enote pod italijanskem poveljstvom, so dobivale ukaze od nemških častnikov, ki so bili dodeljeni italijanski 6. armadi. Pozno junija leta 1943 je na Sicilijo prišel [[Generalporočnik (Wehrmacht)|generalporočnik]] [[Frido von Senger und Etterlin]] ki je bil podrejen [[Albert Kesselring|Albertu Kesselringu]], nemškemu poveljniku južnih sil. Von Sengerjeva naloga je bila pridobiti večji nadzor nad nemško vojsko, ki je takrat delovala v sklopu italijanske 6. armade. Ko je prišel general Hube s svojim XIV. tankovskim korpusom, je bilo vse pripravljeno, da prevzame nadzor nad odsekom fronte, kjer so bili udeleženi nemški vojaki, 2. avgusta pa je dobil poveljstvo nad vsemi enotami na Siciliji.

==Načrtovanje==

Januarja leta 1943, po uspešnem zavzetju Severne Afrike, so na [[Casablanška konferenca|konferenci v Casablanci]] zavezniški voditelji in poveljniki razpravljali o nadaljnjem poteku vojne. Britanci so bili za invazijo na Sicilijo, saj bi tako izločili iz vojne Italijo in s tem prisilili [[Tretji rajh|Nemčijo]], da priskoči na pomoč svojim zaveznikom in tako razprši svoje sile. V primeru poraza Italije bi [[Turčija]] prekinila svojo [[nevtralnost]] in vstopila v vojno na strani zaveznic. Američani so sprva nasprotovali načrtu in ga označili za oportunističnega in nepomembnega. Po dolgih pogovorih so spremenili svoje prepričanje in spoznali, da bi v primeru zmage lahko uničili velik del vojnega letalstva in mornarice [[sile osi|sil osi]] v [[Sredozemsko morje|Sredozemskem morju]] in tako sprostili pomembne plovne poti.

Zavezniški voditelji so za poveljnika vseh zavezniških sil določili generala Eisenhowerja, za njegovega namestnika pa generala Alexandra, ki mu je bilo naloženo, da do potankosti izdela načrt ofenzive in poskrbi, da bo pravilno izveden. Za poveljnika zavezniškega ladjevja je bil določen admiral Andrew Cunningham, za poveljnika zračnih sil pa general Tedder.

Načrt, ki je bil predan Eisenhowerju, je obsegal [[izkrcanje|amfibijski desant]] v katerem bi sodelovale enote v velikosti [[brigada|brigade]] in [[divizija|divizije]]. Pristajalna območja so se nahajala na jugovzhodu, jugu in na severozahodu. V načrtu je bil predviden hiter prodor v notranjost otoka in zavzetje [[letališče|letališč]] [[sile osi|sil osi]], ki so ogrožala izkrcevališča pehote in ostale opreme. Predvideno je bilo tudi hitro zavzetje glavnih pristanišč [[Catania|Catanie]], [[Palermo|Palerma]], [[Sirakuze|Sirakuz]] in [[Augusta (Sicilija)|Auguste]]. Načrtovanje operacije je bilo na začetku zelo slabo in površno, saj so bili vsi trije zavezniški poveljniki zaposleni z zaključnimi boji v Tuniziji. Zato je Montgomery oddal svoje načrte za ofenzivo šele 24. aprila. Tedder in Cunningham sta nasprotovala Montgomeryju, saj je njegov načrt predvideval, da pustijo 13 pristajališč v nasprotnikovih rokah in se osredotočijo na ostala pristajališča. 2. maja leta 1943 je Eisenhower sklical sestanek, kjer so se zbrali Montgomery, Cunningham in Tedder. Na tem sestanku je Montgomery spremenil načrte in cilje za ofenzivo. Tako je v popravku predvideval, da se ne izkrcajo v okolici Palerma, ampak da se okrepi desant na jugozahodu Sicilije. 3. maja se jim je na sestanku pridružil tudi general Alexander in tako so sprejeli dokončni načrt operacije.

[[Slika:Map operation husky landing.jpg|300px|thumb|right|Zemljevid zavezniških pristajališč, 10. julija 1943]]

17. maja je general Alexander predstavil uradne načrte in cilje za izkrcanje [[7. armada (ZDA)|7.]] in [[Osma armada (Združeno kraljestvo)|8. armade]]. Načrt je predvideval vzpostavitev frontne črte od mesta [[Catania]] do mesta [[Licata]] in s tem položaj za zaključne operacije, ki bi uničile sile osi na Siciliji. Po vzpostavitvi frontne črte bi sledil hiter prodor do severne obale otoka med Palermom in Messino. S tem manevrom bi razdelili nasprotnikove enote na dva dela.

7. armada naj bi se izkrcala v zalivu Gela na jugu Sicilije. [[3. pehotna divizija (mehanizirana)|3. pehotna divizija]] in [[2. oklepna divizija (ZDA)|2. oklepna divizija]] naj bi zavarovale mesto Licata, [[1. pehotna divizija (mehanizirana)|1. pehotna divizija]] je imela nalogo zavzeti centralni del zaliva Gela, [[45. pehotna divizija (ZDA)|45. pehotna divizija]] pa je imela cilj zavarovati mesto [[Ragusa]]. [[82. zračnoprevozna divizija (ZDA)|82. zračnoprevozna divizija]] naj bi izskočila pri Ragusi in za sovražnikovo linijo v centralnem delu zaliva Gela. 8. armadi je bilo naročeno, da se izkrca na jugovzhodu Sicilije. [[XXX. korpus (Združeno kraljestvo)|XXX. korpus]] naj bi se izkrcal pri rtu Capo Passero na jugovzhodu Sicilije, malce bolj severno pri mestu [[Avola]] pa bi se izkrcal [[XII. korpus (Združeno kraljestvo)|XII. korpus]].

==Priprave na operacijo==

Po porazu sil osi v [[Tunizija|Tuniziji]] so zavezniški strateški bombniki pričeli z bombardiranji vseh pomembnejših letališč na [[Sardinija|Sardiniji]], Siciliji in južni Italiji. Tako kot letališča so bombardirali tudi vsa pomembnejša pristanišča (Neapelj, Palermo, Messina in Cagliari). Hkrati so bombardirali tudi severno Italijo (iz letališč v [[Velika Britanija|Veliki Britaniji]]) in [[Grčija|Grčijo]] (iz letališč na Bližnjem vzhodu), tako Nemci niso mogli predvideti, kam bo usmerjena nova zavezniška ofenziva. 10. julija sta bili popolnoma uničeni dve pomembni letališči na Siciliji, zato so bili Nemci prisiljeni preseliti polovico svojega letalstva iz Sicilije na druge lokacije.

Zračne operacije so potekale tudi v maju, ko so bombardirali otok [[Pantelleria]], ki se nahaja 110&amp;nbsp;km jugozahodno od Sicilije in 240&amp;nbsp;km severozahodno od [[Malta|Malte]]. Na otoku je bilo pomembno letališče, katerega bi Nemci lahko uporabili za zračno podporo pri evakuaciji vojakov iz Severne Afrike. 6. junija so se bombni napadi stopnjevali, temu je 11. junija sledilo izkrcanje [[1. pehotna divizija (Združeno kraljestvo)|1. pehotne divizije]] in še istega dne je brez večjih bojev otok padel. 12. junija je padlo tudi [[Pelagijsko otočje]], ki leži 140&amp;nbsp;km zahodno od Malte.

===Zavajanje nasprotnikov===

Da bi zavajali Nemce, so zavezniki izvedli nekaj operacij, s katerimi bi nasprotnika poskusili čim bolj zmesti. Ena od teh, [[operacija Mincemeat]], je postala slavna po izidu istoimenskega filma leta 2022. Film pripoveduje, da je britansko poveljstvo dovolilo obveščevalni službi, da preobleče truplo v uniformo britanskega častnika in ga odvrže v bližini španske obale skupaj z aktovko v kateri so bili lažni tajni dokumenti o ofenzivi. Tajni dokumenti so govorili o zavezniški ofenzivi v Grčiji. Nemška obveščevalna služba je potrdila pristnost dokumenta in takoj se je začelo preseljevanje nemške vojske iz Sicilije v Grčijo. Tako film. V resnici so se na Siciliji v juniju 1943 tako nemške čete kot italijanske še pomnožile: na razpolago je bilo 260 tisoč vojakov, od katerih 30 tisoč Nemcev, ki so bili opremljeni s kar 160 oklepniki in vso 15. divizijo pancerjev.&lt;ref&gt;Caruso, stran 161&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Caruso, stran 261&lt;/ref&gt;


==Bitka==
===Zavezniško izkrcanje===
====Pristanek padalcev====

Zračnodesantne sile so pristale ob polnoči v noči iz 9. julija na 10. julij kot del invazije, sestavljene iz dveh ameriških in dveh britanskih padalskih enot. Američani so prispevali [[505. padalski pehotni polk (ZDA)|505. padalski pehotni polk]], ki je deloval v sestavi [[82. zračnoprevozna divizija (ZDA)|82. zračnoprevozne divizije]]. Britanska [[1. zračnopristajalna brigada (Združeno kraljestvo)]] naj bi pristala pri mostu Ponte Grande na reki Anapo južno od [[Sirakuze|Sirakuz]]. Njihova naloga je bila, da most zadržijo do prihoda [[5. pehotna divizija (Združeno kraljestvo)|5. pehotne divizije]] ki se je izkrcala 11&amp;nbsp;km daleč pri mestu Cassibile. Ameriška 505. padalski polk pa je pristal pri mostu Ponte Olivo, ki naj bi ga zadržal do prihoda [[1. pehotna divizija (mehanizirana)|1. pehotne divizije]], ki se je izkrcala v zalivu Gela (8&amp;nbsp;km).

Na dan operacije Ladbroke so pihali močni vetrovi. Posledica je bila, da so ameriška letala zgrešila svoje cilje in tako so bili ameriški padalci raztreseni med Sirakuzami in zalivom Gela. Do 14. julija se je zbralo približno dve tretjini padalcev, ki so izskočili. Britanska jadralna letala so se odrezala malce bolje, saj jih je na dogovorjenem mestu pristalo 12 od 147, 69 pa jih je strmoglavilo v morje. Kljub temu so majhne enote padalcev, ki niso našle svojih enot, povzročale pravo zmedo med nemški enotami. Vod iz Južnega Staffordishirskega polka je pristal na dogovorjenem mestu in zavzel most Ponte Grande in sam odbil vse napade nemških sil. Most je branilo 89 vojakov, vse dokler ni prišel 75. pehotni polk, ki je deloval pod italijansko 54. pehotno divizijo. Po osmih urah bojev se je bil vod prisiljen vdati italijanskemu polkovniku Francescu Roncu, poveljniku 75. pehotnega polka. Iz te operacije je razvidno, da lahko majhne enote delujejo na svojo pobudo in tako ustvarjajo zmedo v sovražnikovem zaledju. Po mnenju zavezniških oblasti je bila operacija Ladbroke uspešna, saj je ostal Ponte Grande nepoškodovan, čeprav je zahtevala življenja preko 600 padalcev, od katerih je več kot polovica utonila.&lt;ref&gt;Atkinson, stran 108-109&lt;/ref&gt;

====Izkrcanje kopenske vojske====
[[File:Treno armato Licata.JPG|thumb|Oklepni vlak v Licati]]
Močan veter je odigral pomembno vlogo tudi pri amfibijskem desantu, saj so branilci mislili, da ne bo nobenega desanta v tako slabih vremenskih razmerah. Zavezniki so se izkrcali v zgodnjih urah 10. julija na 26 izkrcevališčih v dolžini 169&amp;nbsp;km. Britanske in kanadske enote so se izkrcale na vzhodu, ameriške sile pa so se izkrcale na zahodu Sicilije. To izkrcanje je bilo največje izkrcanje v drugi svetovni vojni glede na število pristajalnih območij in število divizij ki se jim je uspelo izkrcati v enem dnevu.

==Viri==
{{kategorija v Zbirki|Operation Husky}}
{{refbegin}}
*{{cite book|last=Alexander| first=Harold | title=The Conquest of Sicily from 10 July 1943 to 17 August 1943| series=Alexander's Despatches| date=12 February 1948}} published in {{London Gazette|issue=38205 |date=10 February 1948|startpage=1009 |endpage=1025 |supp=2nd Supplement |accessdaymonth= |accessyear=}}
*{{cite book| first=Rick| last=Atkinson| title=Volume II: The Day of Battle, The War in Sicily and Italy, 1943–1944 | series=The Liberation Trilogy| isbn=978-0-8050-6289-2 |year=2007| location= New York| publisher=Henry Holt| pages=816 pages}}
*{{cite book | last=Bimberg| first=Edward L.| url=http://www.zenithpress.com/Store/ProductDetails_36956.ncm| title=The Moroccan Goums | publisher=Greenwood Publishing|location=Westport, Conn.| year=1999 | isbn=0-313-30913-2}}
*{{cite book | last =Birtle |first =Andrew J.| url=http://www.history.army.mil/brochures/72-16/72-16.htm| series= The U.S. Army WWII Campaigns| title=Sicily 1943 | publisher=[[United States Army Center of Military History]]|location=Washington| year=1993| id=CMH Pub 72-16| isbn=0-16-042081-4}}
*{{cite thesis|degree=M.A.|first= Shaun R.G.| last=Brown| title=The Loyal Edmonton Regiment at war, 1943-1945|publisher=Wilfrid Laurier University|date=1984}}
*{{cite book | first=Alfio| last=Caruso| title=Arrivano i nostri. 10 luglio 1943: gli Alleati sbarcano in Sicilia| publisher=Tea|location=Milano | year=2006 | isbn=88-502-1100-7}}
*{{cite book | authorlink=Michael Carver, Baron Carver| first=Field Marshal Lord| last=Carver| title=The Imperial War Museum Book of the War in Italy 1943–1945| publisher=Sidgwick &amp; Jackson|location=London | year=2001 | isbn=0-330-48230-0}}
*{{cite book|last1=Copp|first1=Terry|last2=Symes|first2=Matt|last3=McGreer|first3=Eric|title=The Canadian Battlefields in Italy: Sicily and Southern Italy|year=2008|publisher=Laurier Centre for Military, Strategic and Disarmament Studies|location=Waterloo}}
*{{cite book | author=Costanzo, Ezio| title=Sicilia 1943 : breve storia dello sbarco alleato| location=Catania, Italy | publisher=Le Nove Muse | year=2003| isbn=88-87820-21-X| language=it}}
*{{cite book | author=D'Este, Carlo| title=Bitter Victory: The Battle for Sicily 1943| location=London| publisher=Arum Press Ltd| year=2008| isbn=978-1-84513-329-0}}
*{{cite book | author=Dickson, Keith| title=World War II for Dummies| location=New York, New York| year=2001}}
*{{cite book| last1=Ferguson| first1=Gregor| last2=Lyles|first2= Kevin| title=The Paras 1940–1984: British airborne forces 1940–1984| url=http://books.google.com/?id=ZTmD7VuFuykC&amp;printsec=frontcover| publisher=Osprey| location=Oxford| year=1984| isbn=0-85045-573-1}}
*{{cite book | author=Follain, John | title=Mussolini's Island: The Invasion of Sicily Through The Eyes Of Those Who Witnessed The Campaign | publisher=Hodder &amp; Stoughton | year=2005}}
*{{cite book | author=Grigg, John | title=1943: The Victory that Never Was | publisher=Kensington Pub Corp | year=1982 | isbn=0-8217-1596-8}}
*{{cite book|first=Edwin P.| last=Hoyt| title=Backwater War: The Allied Campaign in Italy, 1943–45| publisher=Stackpole Books| location=Mechanicsburg, PA| year=2007| isbn=978-0275974787| origyear=2002}}
*{{cite book| last1=Jowett| first1=Philip S.| last2=Andrew|first2= Stephen| title=The Italian Army 1940–45| publisher=Osprey Publishing| location=Oxford| year=2001| isbn=1-85532-866-6}}
*{{cite book| last1=Mitcham| first1=Samuel W.| last2=von Stauffenberg| first2=Friedrich| title=The Battle of Sicily: How the Allies Lost Their Chance for Total Victory | publisher=Stackpole Books| location=Mechanicsberg, PA| year=2007| isbn=0-8117-3403-X| origyear=1991| last-author-amp=yes}}
*{{cite book|first3=Major-General H.L.| last3=Davies| last2=with Flynn| first2=Captain F.C. (R.N.)| last1=Molony| first1=Brigadier C.J.C.| last4=Gleave| first4=Group Captain T.P.|editor-last=Butler| editor-first=Sir James| editor-link=James Ramsay Montagu Butler |series=History of the Second World War, United Kingdom Military Series| title=The Mediterranean and Middle East, Volume V: The Campaign in Sicily 1943 and The Campaign in Italy 3 September 1943 to 31 March 1944| publisher=Naval &amp; Military Press |location=Uckfield, UK |year=2004| origyear=1st. pub. [[HMSO]]:1973| isbn=1-84574-069-6| lastauthoramp=y}}
*{{cite book | last=Tomblin| first=Barbara|url=http://books.google.com/?id=XDqBUqnrFLYC&amp;printsec=frontcover | title=With Utmost Spirit: Allied Naval Operations in the Mediterranean, 1942–1945 | publisher=University Press of Kentucky |location=Lexington | year=2004| isbn=0-8131-2338-0}}
*{{cite book| last=Shaw| first=A| year=2002| title=World War II: Day by Day| origyear=2000| publisher=Grange | location=Hoo| isbn=1-84013-363-5}}
*{{cite book|last=Zuehlke| first=Mark|year=2010| url=http://books.google.ca/books?id=aeT7lhe42aoC&amp;lpg=PP1&amp;dq=inauthor%3A%22Mark%20Zuehlke%22&amp;pg=PP1#v=onepage&amp;q&amp;f=true | title=Operation husky : the Canadian invasion of Sicily, July 10-August 7, 1943| publisher=Douglas &amp; McIntyre| isbn=1-55365-539-7}}
{{refend}}

[[Kategorija:Vojaške operacije druge svetovne vojne]]
[[Kategorija:Sicilija]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>k6dxa0dv8uboyu9wi7uj4zb1oy5t70o</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5726892</id>
      <parentid>5726877</parentid>
      <timestamp>2022-08-03T07:16:00Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Radek</username>
        <id>89714</id>
      </contributor>
      <comment>/* Izkrcanje kopenske vojske */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="25592" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaški konflikt
| conflict          = Zavezniška invazija na Sicilijo 
| partof            = [[Zavezniška invazija na Italijo|Italijanske kampanje]] ([[Druga svetovna vojna]])
| image             = [[Slika:SC180476.jpg|300px]]
| caption           = Ladja razreda [[Liberty]] [[SS Robert Rowan]] eksplodira po direktnem zadetku nemškega bombnika
| date              = 9. julij 1943 - 17. avgust 1943
| place             = [[Sicilija]], [[Italija]]
| result            = Zmaga zaveznikov
| combatant1        = {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]&lt;br/&gt;{{ikonazastave|Združene države Amerike|1912}} [[Združene države Amerike|ZDA]]&lt;br/&gt;{{ikonazastave|Kanada|1921}} [[Kanada]]&lt;br/&gt;[[File:Flag of Free France (1940-1944).svg|22px]] [[Svobodna Francija]]&lt;br/&gt;{{ikonazastave|Avstralija}} [[Avstralija]]&lt;br/&gt;{{ikonazastave|Indija}} [[Indija]]
| combatant2        = {{ikonazastave|Kraljevina Italija}} [[Kraljevina Italija]]&lt;br/&gt;{{ikonazastave|Tretji rajh}} [[Tretji rajh]]
| commander1        = {{ikonazastave|Združene države Amerike|1912}} [[Dwight David Eisenhower]]&lt;br/&gt;
{{ikonazastave|Združene države Amerike|1912}} [[George Smith Patton mlajši|George S. Patton]]&lt;br/&gt;{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Bernard Montgomery]]&lt;br/&gt;{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Harold Alexander]]
| commander2        = {{ikonazastave|Tretji rajh}} [[Albert Kesselring]]&lt;br/&gt;{{ikonazastave|Kraljevina Italija}} [[Alfredo Guzzoni]]&lt;br/&gt;{{ikonazastave|Tretji rajh}} [[Fridolin von Senger und Etterlin]]
| strength1         = 160.000 vojakov&lt;br/&gt;14.000 vozil&lt;br&gt;600 tankov&lt;br&gt;1.800 topov&lt;br/&gt;
| strength2         = 230.000 italijanskih vojakov&lt;br/&gt;40.000 nemških vojakov&lt;br/&gt;260 tankov&lt;br/&gt;1.400 letal&lt;br/&gt;
| casualties1       = {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}}{{ikonazastave|Združene države Amerike}}{{ikonazastave|Kanada|1921}}
7000 mrtvih&lt;br/&gt;15.000 ranjenih&lt;br/&gt;
| casualties2       = {{ikonazastave|Tretji rajh}}10.000 mrtvih, ranjenih, zajetih&lt;br/&gt; {{ikonazastave|Kraljevina Italija}}132.000 žrtev (večina vojnih ujetnikov)
}}

'''Zavezniška invazija na Sicilijo''' je bila ena največjih zavezniških ofenziv v [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]]. Zavezniki so po dobrem mesecu dni bojev zavzeli Sicilijo z operacijami Corkscrew, Husky in Ladbroke. Corkscrew je pomenila zavzetje sicilskih otokov [[Pantelleria]], [[Lampedusa]], [[Linosa]] in [[Lampione]]. Husky je predvidevala izkrcanje Sedme ameriške armade in Osme britanske armade na jugovzhodnih obalah Sicilije, od koder bi [[Američani]] napredovali proti severozahodu do zavzetja [[Palermo|Palerma]], medtem ko bi [[Britanci]] prodrli na sever do [[Messina|Messine]]. Operacija Ladbroke je bil zračni napad Britancev za zavzetje mesta [[Sirakuze]].  Invazija Sicilije je nato omogočila zaveznikom napredovanje po [[Apeninski polotok|Apeninskem polotoku]].

Invazija se je začela v noči 9. julija in končala 17. avgusta leta 1943. Operacije so bile odlična generalka za zavezniško [[operacija Overlord|izkrcanje v Normandiji]], saj so zavezniški strategi dobili jasno predstavo, na kaj morajo biti pozorni pri načrtovanju [[operacija Overlord|operacije Overlord]]. Zavezniki so popolnoma uničili zračne in pomorske [[sile osi]] in tako zaščitili napredovanje po kopnem. Ta poraz italijanske vojske je pomembno prispeval k odstavitvi [[Benito Mussolini|Benita Mussolinija]] in omogočil začetek ofenzive na [[Italija|Italijo]].

==Ozadje==
===Zavezniki===

Izkrcanje naj bi izvedli dve [[armada|armadi]]. Prva bi pristala na jugovzhodu Sicilije, druga pa armada pa naj bi se izkrcala na južnem delu Sicilije. Amfibijski [[desant]] naj bi bil podprt s strani mornarice in taktičnega bombardiranja zavezniških zračnih sil. Operacija je zahtevala zahtevno poveljniško strukturo, saj so sodelovale kopenske, zračne in mornariške sile vseh zavezniških držav. Poveljniški položaje je bil zaupan [[General (ZDA)|general]]u [[Dwight David Eisenhower|Dwightu D. Eisenhowerju]], njegov namestnik pa je bil [[General (Združeno kraljestvo)|general]] [[Harold Alexander]], ki je poveljeval vsem kopenskim silam. [[Generalmajor (ZDA)|Generalmajor]] [[Walter Bedell Smith]] je bil nameščen kot poveljnik osebja.

====Kopenske sile====

Zavezniške sile so sestavljale vojske treh držav: [[Kopenska vojska Združenih držav Amerike|ameriška]], [[Oborožene sile Združenega kraljestva|britanska]] in [[Kanadske oborožene sile|kanadska]], ki so jih razdelili v dve bojni skupini. Vzhodna bojna skupina (znana kot bojna skupina 545), ki jo je vodil [[Bernard Montgomery]] je vključevala [[Osma armada (Združeno kraljestvo)|8. armado]] in dodatno 1. kanadsko pehotno divizijo. Montgomery je poveljeval tako vzhodni bojni skupini kot 8. armadi. Zahodno bojno skupino (znana kot bojna skupina 343) je sestavljala ameriška [[7. armada (ZDA)|7. armada]] in je bila poveljevana s strani generala [[George Smith Patton mlajši|Georga Pattona]]. Tako Montgomery kot Patton sta bila odgovorna generalu Alexandru, poveljniku [[15. armadna skupina (ZDA/Združeno kraljestvo)|15. armadne skupine]].

7. armada je imela v svoji sestavi tri pehotna divizije, ki so spadale pod [[2. korpus (Kopenska vojska ZDA)|2. korpus]] pod poveljstvom [[generalmajor (ZDA)|generalmajorja]] [[Omar Nelson Bradley|Omarja Bradleya]]. [[1. pehotna divizija (mehanizirana)|1.]] in [[3. pehotna divizija (mehanizirana)|3. pehotna divizija]] so izplule iz pristanišč v Tuniziji, 45. pehotna divizija pa je izplula iz ZDA. Kot okrepitev so poslali tudi ameriško [[2. oklepna divizija (ZDA)|2. oklepno divizijo]], ki bi jo uporabili le na zahtevo poveljstva. 15. julija 1943 je Patton reorganiziral svojo 7. armado in iz enega korpusa ustanovil dva. Tako sta 7. armado sestavljala II. korpus in Začasni korpus, ki mu je poveljeval [[Generalporočnik (ZDA)|generalporočnik]] [[Geoffrey Keyes (ZDA)|Geoffrey Keyes]].

8. armada je imela štiri pehotne divizije razdeljene v dva korpusa. [[13. korpus|XIII. korpus]] je imel [[5. pehotna divizija (Združeno kraljestvo)|5.]] in [[50. pehotna divizija (Združeno kraljestvo)|50. pehotno divizijo]], pod poveljstvom [[Generalporočnik (Združeno kraljestvo)|generalporočnik]]a [[Miles Christopher Dempsey|Miles Dempseya]], [[30. korpus|XXX. korpus]] pa je bil sestavljen iz [[1. kanadska divizija|1. kanadske divizije]], 51. (višavska) pehotne divizije in [[231. pehotna brigada|231. pehotne brigade]]. 

Kot okrepitve amfibijskemu desantu naj bi pristali tudi padalci, ki bi podprli zahodno in vzhodno bojno skupino. Na vzhodu naj bi odskočila [[1. zračnoprevozna divizija (Združeno kraljestvo)|1. zračnoprevozna divizija]], v njeni sestavi pa bi delovala 21. (izvidniška) padalska četa. Kot strateška rezerva je v [[Tunizija|Tuniziji]] ostala [[82. zračnoprevozna divizija (ZDA)|82. zračnoprevozna divizija]] in bi bila uporabljena le v nujnem primeru.

====Pomorske sile====

Zavezniške pomorske sile so bile prav tako razdeljene v dve bojni skupini, da bi tako lažje podprle amfibijski [[desant]]. Vzhodna pomorska bojna skupina (Sredozemsko ladjevje) je spadala pod poveljstvo britanskega admirala [[Bertram Ramsay|Bertrama Ramsaya]]. Zahodni pomorski bojni sili je poveljeval admiral [[Kent Hewitt]]. Sestavljena je bila iz 8. ladjevja [[Vojna mornarica Združenih držav Amerike|vojne mornarice ZDA]]. Tako poveljnik Vzhodne kot Zahodne bojne skupine sta odgovarjala [[Admiral (Združeno kraljestvo)|admiral]]u [[Andrew Browne Cunningham|Andrewu Cunninghamu]], ta pa poveljniku vseh sil generalu Eisenhowerju.

====Zračne sile====

Operacija naj bi bila podprta s strani dvojih zračnih sil. Severozahodne Afriške zračne sile pod poveljstvom [[Generalporočnik (ZDA)|generalporočnika]] [[Carl Spaatz|Carla Spaatza]] bi operacijo podprle iz letališč v [[Tunizija|Tuniziji]], 9. zračna sila bi podprla operacijo iz Tunizije in [[Egipt]]a. Takoj po zavzetju letališč na jugu Sicilije naj bi se del 9. zračne sile (srednje težki bombniki in letala [[Curtiss P-40 Warhawk|P-40]]) preselil na zavzeta letališča in tako pomagal pri zavzetju Sicilije. 9. zračna sila je bila pod poveljstvom generalporočnika [[Lewis Brereton|Lewisa Breretona]].

Bližnje vzhodno zračno poveljstvo pod poveljstvom generala (&lt;small&gt;Air Chief Marshal&lt;/small&gt;) [[Sholto Douglas|Douglasa]] in malteško zračno poveljstvo pod poveljstvom generalmajorja (&lt;small&gt;Air-Vice Marshal&lt;/small&gt;) [[Keith Rodney Park|Parka]] je bilo zadolženo za zagotavljanje logistične podpore, dodatnih [[letalo|letal]] in za pomožna [[letališče|letališča]]. Vsi štirje poveljniki so bili odgovorni poveljniku Sredozemskih zračnih sil generalu (&lt;small&gt;Air Chief Marshal&lt;/small&gt;) [[Arthur Tedder|Tedderju]], ta pa je bil odgovoren generalu Eisenhowerju.

===Sile osi===

[[Sicilija|Sicilijo]] je branila italijanska [[6. armada (Kraljevina Italija)|6. armada]], ki je bila pod poveljstvom generala [[Alfredo Guzzoni|Guzzonija]]. Otok je branila tudi vsa italijanska mornarica, ki jo je Kraljevina Italija takrat premogla. V začetku junija je bilo na otoku nastanjenih 200.000 italijanskih vojakov in 32.000 Nemcev. Na Siciliji se je močno čutila tudi prisotnost [[Luftwaffe (Wehrmacht)|Luftwaffe]] saj je bilo na otoku kar 30.000 Luftwaffinega osebja. Glavnino nemških sil je predstavljala tankovska divizija [[Hermann Göring (divizija)|Herman Göring]] in [[15. tankovskogrenadirska divizija (Wehrmacht) |15. tankovskogrenadirska divizija]]. Tankovska divizija je imela 99 [[tank]]ov razporejene v dva [[bataljon]]a, vendar ji je kritično primanjkovalo pehote. 15. tankovskogrenadirska divizija pa je imela pehoto razporejene v tri [[polk]]e in bataljon 66 tankov.

Pozno v juliju so prišle na Sicilijo prve nemške okrepitve. Na otok so poslali [[1. padalsko-lovska divizija (Wehrmacht)|1. padalsko-lovsko divizijo]], skupaj z [[29. motorizirana pehotna divizija (Wehrmacht)|29. motorizirano pehotno divizijo]] in [[XIV. tankovski korpus (Wehrmacht)|XIV. tankovskim korpusom]] (poveljnik [[general tankovskih enot (Wehrmacht)|general tankovskih enot]] [[Hans-Valentin Hube]]). Do prihoda XIV. korpusa je tankovska divizija skupaj z 29. motorizirano pehotno divizijo delovala pod poveljstvom italijanskega XVI. korpusa, ostanek enot pa pod poveljstvom XII. korpusa. Kljub temu da so bile nemške enote pod italijanskem poveljstvom, so dobivale ukaze od nemških častnikov, ki so bili dodeljeni italijanski 6. armadi. Pozno junija leta 1943 je na Sicilijo prišel [[Generalporočnik (Wehrmacht)|generalporočnik]] [[Frido von Senger und Etterlin]] ki je bil podrejen [[Albert Kesselring|Albertu Kesselringu]], nemškemu poveljniku južnih sil. Von Sengerjeva naloga je bila pridobiti večji nadzor nad nemško vojsko, ki je takrat delovala v sklopu italijanske 6. armade. Ko je prišel general Hube s svojim XIV. tankovskim korpusom, je bilo vse pripravljeno, da prevzame nadzor nad odsekom fronte, kjer so bili udeleženi nemški vojaki, 2. avgusta pa je dobil poveljstvo nad vsemi enotami na Siciliji.

==Načrtovanje==

Januarja leta 1943, po uspešnem zavzetju Severne Afrike, so na [[Casablanška konferenca|konferenci v Casablanci]] zavezniški voditelji in poveljniki razpravljali o nadaljnjem poteku vojne. Britanci so bili za invazijo na Sicilijo, saj bi tako izločili iz vojne Italijo in s tem prisilili [[Tretji rajh|Nemčijo]], da priskoči na pomoč svojim zaveznikom in tako razprši svoje sile. V primeru poraza Italije bi [[Turčija]] prekinila svojo [[nevtralnost]] in vstopila v vojno na strani zaveznic. Američani so sprva nasprotovali načrtu in ga označili za oportunističnega in nepomembnega. Po dolgih pogovorih so spremenili svoje prepričanje in spoznali, da bi v primeru zmage lahko uničili velik del vojnega letalstva in mornarice [[sile osi|sil osi]] v [[Sredozemsko morje|Sredozemskem morju]] in tako sprostili pomembne plovne poti.

Zavezniški voditelji so za poveljnika vseh zavezniških sil določili generala Eisenhowerja, za njegovega namestnika pa generala Alexandra, ki mu je bilo naloženo, da do potankosti izdela načrt ofenzive in poskrbi, da bo pravilno izveden. Za poveljnika zavezniškega ladjevja je bil določen admiral Andrew Cunningham, za poveljnika zračnih sil pa general Tedder.

Načrt, ki je bil predan Eisenhowerju, je obsegal [[izkrcanje|amfibijski desant]] v katerem bi sodelovale enote v velikosti [[brigada|brigade]] in [[divizija|divizije]]. Pristajalna območja so se nahajala na jugovzhodu, jugu in na severozahodu. V načrtu je bil predviden hiter prodor v notranjost otoka in zavzetje [[letališče|letališč]] [[sile osi|sil osi]], ki so ogrožala izkrcevališča pehote in ostale opreme. Predvideno je bilo tudi hitro zavzetje glavnih pristanišč [[Catania|Catanie]], [[Palermo|Palerma]], [[Sirakuze|Sirakuz]] in [[Augusta (Sicilija)|Auguste]]. Načrtovanje operacije je bilo na začetku zelo slabo in površno, saj so bili vsi trije zavezniški poveljniki zaposleni z zaključnimi boji v Tuniziji. Zato je Montgomery oddal svoje načrte za ofenzivo šele 24. aprila. Tedder in Cunningham sta nasprotovala Montgomeryju, saj je njegov načrt predvideval, da pustijo 13 pristajališč v nasprotnikovih rokah in se osredotočijo na ostala pristajališča. 2. maja leta 1943 je Eisenhower sklical sestanek, kjer so se zbrali Montgomery, Cunningham in Tedder. Na tem sestanku je Montgomery spremenil načrte in cilje za ofenzivo. Tako je v popravku predvideval, da se ne izkrcajo v okolici Palerma, ampak da se okrepi desant na jugozahodu Sicilije. 3. maja se jim je na sestanku pridružil tudi general Alexander in tako so sprejeli dokončni načrt operacije.

[[Slika:Map operation husky landing.jpg|300px|thumb|right|Zemljevid zavezniških pristajališč, 10. julija 1943]]

17. maja je general Alexander predstavil uradne načrte in cilje za izkrcanje [[7. armada (ZDA)|7.]] in [[Osma armada (Združeno kraljestvo)|8. armade]]. Načrt je predvideval vzpostavitev frontne črte od mesta [[Catania]] do mesta [[Licata]] in s tem položaj za zaključne operacije, ki bi uničile sile osi na Siciliji. Po vzpostavitvi frontne črte bi sledil hiter prodor do severne obale otoka med Palermom in Messino. S tem manevrom bi razdelili nasprotnikove enote na dva dela.

7. armada naj bi se izkrcala v zalivu Gela na jugu Sicilije. [[3. pehotna divizija (mehanizirana)|3. pehotna divizija]] in [[2. oklepna divizija (ZDA)|2. oklepna divizija]] naj bi zavarovale mesto Licata, [[1. pehotna divizija (mehanizirana)|1. pehotna divizija]] je imela nalogo zavzeti centralni del zaliva Gela, [[45. pehotna divizija (ZDA)|45. pehotna divizija]] pa je imela cilj zavarovati mesto [[Ragusa]]. [[82. zračnoprevozna divizija (ZDA)|82. zračnoprevozna divizija]] naj bi izskočila pri Ragusi in za sovražnikovo linijo v centralnem delu zaliva Gela. 8. armadi je bilo naročeno, da se izkrca na jugovzhodu Sicilije. [[XXX. korpus (Združeno kraljestvo)|XXX. korpus]] naj bi se izkrcal pri rtu Capo Passero na jugovzhodu Sicilije, malce bolj severno pri mestu [[Avola]] pa bi se izkrcal [[XII. korpus (Združeno kraljestvo)|XII. korpus]].

==Priprave na operacijo==

Po porazu sil osi v [[Tunizija|Tuniziji]] so zavezniški strateški bombniki pričeli z bombardiranji vseh pomembnejših letališč na [[Sardinija|Sardiniji]], Siciliji in južni Italiji. Tako kot letališča so bombardirali tudi vsa pomembnejša pristanišča (Neapelj, Palermo, Messina in Cagliari). Hkrati so bombardirali tudi severno Italijo (iz letališč v [[Velika Britanija|Veliki Britaniji]]) in [[Grčija|Grčijo]] (iz letališč na Bližnjem vzhodu), tako Nemci niso mogli predvideti, kam bo usmerjena nova zavezniška ofenziva. 10. julija sta bili popolnoma uničeni dve pomembni letališči na Siciliji, zato so bili Nemci prisiljeni preseliti polovico svojega letalstva iz Sicilije na druge lokacije.

Zračne operacije so potekale tudi v maju, ko so bombardirali otok [[Pantelleria]], ki se nahaja 110&amp;nbsp;km jugozahodno od Sicilije in 240&amp;nbsp;km severozahodno od [[Malta|Malte]]. Na otoku je bilo pomembno letališče, katerega bi Nemci lahko uporabili za zračno podporo pri evakuaciji vojakov iz Severne Afrike. 6. junija so se bombni napadi stopnjevali, temu je 11. junija sledilo izkrcanje [[1. pehotna divizija (Združeno kraljestvo)|1. pehotne divizije]] in še istega dne je brez večjih bojev otok padel. 12. junija je padlo tudi [[Pelagijsko otočje]], ki leži 140&amp;nbsp;km zahodno od Malte.

===Zavajanje nasprotnikov===

Da bi zavajali Nemce, so zavezniki izvedli nekaj operacij, s katerimi bi nasprotnika poskusili čim bolj zmesti. Ena od teh, [[operacija Mincemeat]], je postala slavna po izidu istoimenskega filma leta 2022. Film pripoveduje, da je britansko poveljstvo dovolilo obveščevalni službi, da preobleče truplo v uniformo britanskega častnika in ga odvrže v bližini španske obale skupaj z aktovko v kateri so bili lažni tajni dokumenti o ofenzivi. Tajni dokumenti so govorili o zavezniški ofenzivi v Grčiji. Nemška obveščevalna služba je potrdila pristnost dokumenta in takoj se je začelo preseljevanje nemške vojske iz Sicilije v Grčijo. Tako film. V resnici so se na Siciliji v juniju 1943 tako nemške čete kot italijanske še pomnožile: na razpolago je bilo 260 tisoč vojakov, od katerih 30 tisoč Nemcev, ki so bili opremljeni s kar 160 oklepniki in vso 15. divizijo pancerjev.&lt;ref&gt;Caruso, stran 161&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Caruso, stran 261&lt;/ref&gt;


==Bitka==
===Zavezniško izkrcanje===
====Pristanek padalcev====

Zračnodesantne sile so pristale ob polnoči v noči iz 9. julija na 10. julij kot del invazije, sestavljene iz dveh ameriških in dveh britanskih padalskih enot. Američani so prispevali [[505. padalski pehotni polk (ZDA)|505. padalski pehotni polk]], ki je deloval v sestavi [[82. zračnoprevozna divizija (ZDA)|82. zračnoprevozne divizije]]. Britanska [[1. zračnopristajalna brigada (Združeno kraljestvo)]] naj bi pristala pri mostu Ponte Grande na reki Anapo južno od [[Sirakuze|Sirakuz]]. Njihova naloga je bila, da most zadržijo do prihoda [[5. pehotna divizija (Združeno kraljestvo)|5. pehotne divizije]] ki se je izkrcala 11&amp;nbsp;km daleč pri mestu Cassibile. Ameriška 505. padalski polk pa je pristal pri mostu Ponte Olivo, ki naj bi ga zadržal do prihoda [[1. pehotna divizija (mehanizirana)|1. pehotne divizije]], ki se je izkrcala v zalivu Gela (8&amp;nbsp;km).

Na dan operacije Ladbroke so pihali močni vetrovi. Posledica je bila, da so ameriška letala zgrešila svoje cilje in tako so bili ameriški padalci raztreseni med Sirakuzami in zalivom Gela. Do 14. julija se je zbralo približno dve tretjini padalcev, ki so izskočili. Britanska jadralna letala so se odrezala malce bolje, saj jih je na dogovorjenem mestu pristalo 12 od 147, 69 pa jih je strmoglavilo v morje. Kljub temu so majhne enote padalcev, ki niso našle svojih enot, povzročale pravo zmedo med nemški enotami. Vod iz Južnega Staffordishirskega polka je pristal na dogovorjenem mestu in zavzel most Ponte Grande in sam odbil vse napade nemških sil. Most je branilo 89 vojakov, vse dokler ni prišel 75. pehotni polk, ki je deloval pod italijansko 54. pehotno divizijo. Po osmih urah bojev se je bil vod prisiljen vdati italijanskemu polkovniku Francescu Roncu, poveljniku 75. pehotnega polka. Iz te operacije je razvidno, da lahko majhne enote delujejo na svojo pobudo in tako ustvarjajo zmedo v sovražnikovem zaledju. Po mnenju zavezniških oblasti je bila operacija Ladbroke uspešna, saj je ostal Ponte Grande nepoškodovan, čeprav je zahtevala življenja preko 600 padalcev, od katerih je več kot polovica utonila.&lt;ref&gt;Atkinson, stran 108-109&lt;/ref&gt;

====Izkrcanje kopenske vojske====
[[File:Treno armato Licata.JPG|thumb|Oklepni vlak v Licati]]
Močan veter je odigral pomembno vlogo tudi pri amfibijskem desantu, saj so branilci mislili, da ne bo nobenega desanta v tako slabih vremenskih razmerah. Zavezniki so se izkrcali v zgodnjih urah 10. julija na 26 izkrcevališčih v dolžini 169&amp;nbsp;km. Britanske in kanadske enote so se izkrcale na vzhodu, ameriške sile pa so se izkrcale na zahodu Sicilije. To izkrcanje je bilo največje izkrcanje v drugi svetovni vojni glede na število pristajalnih območij in število divizij ki se jim je uspelo izkrcati v enem dnevu.

==Sklici==
{{sklici|1}}

==Viri==
{{kategorija v Zbirki|Operation Husky}}
{{refbegin}}
*{{cite book|last=Alexander| first=Harold | title=The Conquest of Sicily from 10 July 1943 to 17 August 1943| series=Alexander's Despatches| date=12 February 1948}} published in {{London Gazette|issue=38205 |date=10 February 1948|startpage=1009 |endpage=1025 |supp=2nd Supplement |accessdaymonth= |accessyear=}}
*{{cite book| first=Rick| last=Atkinson| title=Volume II: The Day of Battle, The War in Sicily and Italy, 1943–1944 | series=The Liberation Trilogy| isbn=978-0-8050-6289-2 |year=2007| location= New York| publisher=Henry Holt| pages=816 pages}}
*{{cite book | last=Bimberg| first=Edward L.| url=http://www.zenithpress.com/Store/ProductDetails_36956.ncm| title=The Moroccan Goums | publisher=Greenwood Publishing|location=Westport, Conn.| year=1999 | isbn=0-313-30913-2}}
*{{cite book | last =Birtle |first =Andrew J.| url=http://www.history.army.mil/brochures/72-16/72-16.htm| series= The U.S. Army WWII Campaigns| title=Sicily 1943 | publisher=[[United States Army Center of Military History]]|location=Washington| year=1993| id=CMH Pub 72-16| isbn=0-16-042081-4}}
*{{cite thesis|degree=M.A.|first= Shaun R.G.| last=Brown| title=The Loyal Edmonton Regiment at war, 1943-1945|publisher=Wilfrid Laurier University|date=1984}}
*{{cite book | first=Alfio| last=Caruso| title=Arrivano i nostri. 10 luglio 1943: gli Alleati sbarcano in Sicilia| publisher=Tea|location=Milano | year=2006 | isbn=88-502-1100-7}}
*{{cite book | authorlink=Michael Carver, Baron Carver| first=Field Marshal Lord| last=Carver| title=The Imperial War Museum Book of the War in Italy 1943–1945| publisher=Sidgwick &amp; Jackson|location=London | year=2001 | isbn=0-330-48230-0}}
*{{cite book|last1=Copp|first1=Terry|last2=Symes|first2=Matt|last3=McGreer|first3=Eric|title=The Canadian Battlefields in Italy: Sicily and Southern Italy|year=2008|publisher=Laurier Centre for Military, Strategic and Disarmament Studies|location=Waterloo}}
*{{cite book | author=Costanzo, Ezio| title=Sicilia 1943 : breve storia dello sbarco alleato| location=Catania, Italy | publisher=Le Nove Muse | year=2003| isbn=88-87820-21-X| language=it}}
*{{cite book | author=D'Este, Carlo| title=Bitter Victory: The Battle for Sicily 1943| location=London| publisher=Arum Press Ltd| year=2008| isbn=978-1-84513-329-0}}
*{{cite book | author=Dickson, Keith| title=World War II for Dummies| location=New York, New York| year=2001}}
*{{cite book| last1=Ferguson| first1=Gregor| last2=Lyles|first2= Kevin| title=The Paras 1940–1984: British airborne forces 1940–1984| url=http://books.google.com/?id=ZTmD7VuFuykC&amp;printsec=frontcover| publisher=Osprey| location=Oxford| year=1984| isbn=0-85045-573-1}}
*{{cite book | author=Follain, John | title=Mussolini's Island: The Invasion of Sicily Through The Eyes Of Those Who Witnessed The Campaign | publisher=Hodder &amp; Stoughton | year=2005}}
*{{cite book | author=Grigg, John | title=1943: The Victory that Never Was | publisher=Kensington Pub Corp | year=1982 | isbn=0-8217-1596-8}}
*{{cite book|first=Edwin P.| last=Hoyt| title=Backwater War: The Allied Campaign in Italy, 1943–45| publisher=Stackpole Books| location=Mechanicsburg, PA| year=2007| isbn=978-0275974787| origyear=2002}}
*{{cite book| last1=Jowett| first1=Philip S.| last2=Andrew|first2= Stephen| title=The Italian Army 1940–45| publisher=Osprey Publishing| location=Oxford| year=2001| isbn=1-85532-866-6}}
*{{cite book| last1=Mitcham| first1=Samuel W.| last2=von Stauffenberg| first2=Friedrich| title=The Battle of Sicily: How the Allies Lost Their Chance for Total Victory | publisher=Stackpole Books| location=Mechanicsberg, PA| year=2007| isbn=0-8117-3403-X| origyear=1991| last-author-amp=yes}}
*{{cite book|first3=Major-General H.L.| last3=Davies| last2=with Flynn| first2=Captain F.C. (R.N.)| last1=Molony| first1=Brigadier C.J.C.| last4=Gleave| first4=Group Captain T.P.|editor-last=Butler| editor-first=Sir James| editor-link=James Ramsay Montagu Butler |series=History of the Second World War, United Kingdom Military Series| title=The Mediterranean and Middle East, Volume V: The Campaign in Sicily 1943 and The Campaign in Italy 3 September 1943 to 31 March 1944| publisher=Naval &amp; Military Press |location=Uckfield, UK |year=2004| origyear=1st. pub. [[HMSO]]:1973| isbn=1-84574-069-6| lastauthoramp=y}}
*{{cite book | last=Tomblin| first=Barbara|url=http://books.google.com/?id=XDqBUqnrFLYC&amp;printsec=frontcover | title=With Utmost Spirit: Allied Naval Operations in the Mediterranean, 1942–1945 | publisher=University Press of Kentucky |location=Lexington | year=2004| isbn=0-8131-2338-0}}
*{{cite book| last=Shaw| first=A| year=2002| title=World War II: Day by Day| origyear=2000| publisher=Grange | location=Hoo| isbn=1-84013-363-5}}
*{{cite book|last=Zuehlke| first=Mark|year=2010| url=http://books.google.ca/books?id=aeT7lhe42aoC&amp;lpg=PP1&amp;dq=inauthor%3A%22Mark%20Zuehlke%22&amp;pg=PP1#v=onepage&amp;q&amp;f=true | title=Operation husky : the Canadian invasion of Sicily, July 10-August 7, 1943| publisher=Douglas &amp; McIntyre| isbn=1-55365-539-7}}
{{refend}}

[[Kategorija:Vojaške operacije druge svetovne vojne]]
[[Kategorija:Sicilija]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>mae06qupddlwx34ssv8ds5gcb3axn8y</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5726920</id>
      <parentid>5726892</parentid>
      <timestamp>2022-08-03T08:21:24Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Radek</username>
        <id>89714</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="25725" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaški konflikt
| conflict          = Zavezniška invazija na Sicilijo 
| partof            = [[Zavezniška invazija na Italijo|Italijanske kampanje]] ([[Druga svetovna vojna]])
| image             = [[Slika:SC180476.jpg|300px]]
| caption           = Ladja razreda [[Liberty]] [[SS Robert Rowan]] eksplodira po direktnem zadetku nemškega bombnika
| date              = 9. julij 1943 - 17. avgust 1943
| place             = [[Sicilija]], [[Italija]]
| result            = Zmaga zaveznikov
| combatant1        = {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]&lt;br/&gt;{{ikonazastave|Združene države Amerike|1912}} [[Združene države Amerike|ZDA]]&lt;br/&gt;{{ikonazastave|Kanada|1921}} [[Kanada]]&lt;br/&gt;[[File:Flag of Free France (1940-1944).svg|22px]] [[Svobodna Francija]]&lt;br/&gt;{{ikonazastave|Avstralija}} [[Avstralija]]&lt;br/&gt;{{ikonazastave|Indija}} [[Indija]]
| combatant2        = {{ikonazastave|Kraljevina Italija}} [[Kraljevina Italija]]&lt;br/&gt;{{ikonazastave|Tretji rajh}} [[Tretji rajh]]
| commander1        = {{ikonazastave|Združene države Amerike|1912}} [[Dwight David Eisenhower]]&lt;br/&gt;
{{ikonazastave|Združene države Amerike|1912}} [[George Smith Patton mlajši|George S. Patton]]&lt;br/&gt;{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Bernard Montgomery]]&lt;br/&gt;{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Harold Alexander]]
| commander2        = {{ikonazastave|Tretji rajh}} [[Albert Kesselring]]&lt;br/&gt;{{ikonazastave|Kraljevina Italija}} [[Alfredo Guzzoni]]&lt;br/&gt;{{ikonazastave|Tretji rajh}} [[Fridolin von Senger und Etterlin]]
| strength1         = 160.000 vojakov&lt;br/&gt;14.000 vozil&lt;br&gt;600 tankov&lt;br&gt;1.800 topov&lt;br/&gt;
| strength2         = 230.000 italijanskih vojakov&lt;br/&gt;40.000 nemških vojakov&lt;br/&gt;260 tankov&lt;br/&gt;1.400 letal&lt;br/&gt;
| casualties1       = {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}}2721 mrtvih, 7939 ranjenih, 2183 pogrešanih&lt;br/&gt;{{ikonazastave|Združene države Amerike}}{{ikonazastave|Kanada|1921}}2811 mrtvih, 6471 ranjenih, 686 pogrešanih&lt;ref&gt;Hart, stran 627&lt;/ref&gt;&lt;br/&gt;
| casualties2       = {{ikonazastave|Tretji rajh}}okoli 4300 mrtvih, 5500 ranjenih, zajetih&lt;br/&gt; {{ikonazastave|Kraljevina Italija}}okoli 4700 mrtvih, 154.500 ranjenih, zajetih&lt;ref&gt;Atkinson, stran 204&lt;/ref&gt;&lt;br/&gt;
}}

'''Zavezniška invazija na Sicilijo''' je bila ena največjih zavezniških ofenziv v [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]]. Zavezniki so po dobrem mesecu dni bojev zavzeli Sicilijo z operacijami Corkscrew, Husky in Ladbroke. Corkscrew je pomenila zavzetje sicilskih otokov [[Pantelleria]], [[Lampedusa]], [[Linosa]] in [[Lampione]]. Husky je predvidevala izkrcanje Sedme ameriške armade in Osme britanske armade na jugovzhodnih obalah Sicilije, od koder bi [[Američani]] napredovali proti severozahodu do zavzetja [[Palermo|Palerma]], medtem ko bi [[Britanci]] prodrli na sever do [[Messina|Messine]]. Operacija Ladbroke je bil zračni napad Britancev za zavzetje mesta [[Sirakuze]].  Invazija Sicilije je nato omogočila zaveznikom napredovanje po [[Apeninski polotok|Apeninskem polotoku]].

Invazija se je začela v noči 9. julija in končala 17. avgusta leta 1943. Operacije so bile odlična generalka za zavezniško [[operacija Overlord|izkrcanje v Normandiji]], saj so zavezniški strategi dobili jasno predstavo, na kaj morajo biti pozorni pri načrtovanju [[operacija Overlord|operacije Overlord]]. Zavezniki so popolnoma uničili zračne in pomorske [[sile osi]] in tako zaščitili napredovanje po kopnem. Ta poraz italijanske vojske je pomembno prispeval k odstavitvi [[Benito Mussolini|Benita Mussolinija]] in omogočil začetek ofenzive na [[Italija|Italijo]].

==Ozadje==
===Zavezniki===

Izkrcanje naj bi izvedli dve [[armada|armadi]]. Prva bi pristala na jugovzhodu Sicilije, druga pa armada pa naj bi se izkrcala na južnem delu Sicilije. Amfibijski [[desant]] naj bi bil podprt s strani mornarice in taktičnega bombardiranja zavezniških zračnih sil. Operacija je zahtevala zahtevno poveljniško strukturo, saj so sodelovale kopenske, zračne in mornariške sile vseh zavezniških držav. Poveljniški položaje je bil zaupan [[General (ZDA)|general]]u [[Dwight David Eisenhower|Dwightu D. Eisenhowerju]], njegov namestnik pa je bil [[General (Združeno kraljestvo)|general]] [[Harold Alexander]], ki je poveljeval vsem kopenskim silam. [[Generalmajor (ZDA)|Generalmajor]] [[Walter Bedell Smith]] je bil nameščen kot poveljnik osebja.

====Kopenske sile====

Zavezniške sile so sestavljale vojske treh držav: [[Kopenska vojska Združenih držav Amerike|ameriška]], [[Oborožene sile Združenega kraljestva|britanska]] in [[Kanadske oborožene sile|kanadska]], ki so jih razdelili v dve bojni skupini. Vzhodna bojna skupina (znana kot bojna skupina 545), ki jo je vodil [[Bernard Montgomery]] je vključevala [[Osma armada (Združeno kraljestvo)|8. armado]] in dodatno 1. kanadsko pehotno divizijo. Montgomery je poveljeval tako vzhodni bojni skupini kot 8. armadi. Zahodno bojno skupino (znana kot bojna skupina 343) je sestavljala ameriška [[7. armada (ZDA)|7. armada]] in je bila poveljevana s strani generala [[George Smith Patton mlajši|Georga Pattona]]. Tako Montgomery kot Patton sta bila odgovorna generalu Alexandru, poveljniku [[15. armadna skupina (ZDA/Združeno kraljestvo)|15. armadne skupine]].

7. armada je imela v svoji sestavi tri pehotna divizije, ki so spadale pod [[2. korpus (Kopenska vojska ZDA)|2. korpus]] pod poveljstvom [[generalmajor (ZDA)|generalmajorja]] [[Omar Nelson Bradley|Omarja Bradleya]]. [[1. pehotna divizija (mehanizirana)|1.]] in [[3. pehotna divizija (mehanizirana)|3. pehotna divizija]] so izplule iz pristanišč v Tuniziji, 45. pehotna divizija pa je izplula iz ZDA. Kot okrepitev so poslali tudi ameriško [[2. oklepna divizija (ZDA)|2. oklepno divizijo]], ki bi jo uporabili le na zahtevo poveljstva. 15. julija 1943 je Patton reorganiziral svojo 7. armado in iz enega korpusa ustanovil dva. Tako sta 7. armado sestavljala II. korpus in Začasni korpus, ki mu je poveljeval [[Generalporočnik (ZDA)|generalporočnik]] [[Geoffrey Keyes (ZDA)|Geoffrey Keyes]].

8. armada je imela štiri pehotne divizije razdeljene v dva korpusa. [[13. korpus|XIII. korpus]] je imel [[5. pehotna divizija (Združeno kraljestvo)|5.]] in [[50. pehotna divizija (Združeno kraljestvo)|50. pehotno divizijo]], pod poveljstvom [[Generalporočnik (Združeno kraljestvo)|generalporočnik]]a [[Miles Christopher Dempsey|Miles Dempseya]], [[30. korpus|XXX. korpus]] pa je bil sestavljen iz [[1. kanadska divizija|1. kanadske divizije]], 51. (višavska) pehotne divizije in [[231. pehotna brigada|231. pehotne brigade]]. 

Kot okrepitve amfibijskemu desantu naj bi pristali tudi padalci, ki bi podprli zahodno in vzhodno bojno skupino. Na vzhodu naj bi odskočila [[1. zračnoprevozna divizija (Združeno kraljestvo)|1. zračnoprevozna divizija]], v njeni sestavi pa bi delovala 21. (izvidniška) padalska četa. Kot strateška rezerva je v [[Tunizija|Tuniziji]] ostala [[82. zračnoprevozna divizija (ZDA)|82. zračnoprevozna divizija]] in bi bila uporabljena le v nujnem primeru.

====Pomorske sile====

Zavezniške pomorske sile so bile prav tako razdeljene v dve bojni skupini, da bi tako lažje podprle amfibijski [[desant]]. Vzhodna pomorska bojna skupina (Sredozemsko ladjevje) je spadala pod poveljstvo britanskega admirala [[Bertram Ramsay|Bertrama Ramsaya]]. Zahodni pomorski bojni sili je poveljeval admiral [[Kent Hewitt]]. Sestavljena je bila iz 8. ladjevja [[Vojna mornarica Združenih držav Amerike|vojne mornarice ZDA]]. Tako poveljnik Vzhodne kot Zahodne bojne skupine sta odgovarjala [[Admiral (Združeno kraljestvo)|admiral]]u [[Andrew Browne Cunningham|Andrewu Cunninghamu]], ta pa poveljniku vseh sil generalu Eisenhowerju.

====Zračne sile====

Operacija naj bi bila podprta s strani dvojih zračnih sil. Severozahodne Afriške zračne sile pod poveljstvom [[Generalporočnik (ZDA)|generalporočnika]] [[Carl Spaatz|Carla Spaatza]] bi operacijo podprle iz letališč v [[Tunizija|Tuniziji]], 9. zračna sila bi podprla operacijo iz Tunizije in [[Egipt]]a. Takoj po zavzetju letališč na jugu Sicilije naj bi se del 9. zračne sile (srednje težki bombniki in letala [[Curtiss P-40 Warhawk|P-40]]) preselil na zavzeta letališča in tako pomagal pri zavzetju Sicilije. 9. zračna sila je bila pod poveljstvom generalporočnika [[Lewis Brereton|Lewisa Breretona]].

Bližnje vzhodno zračno poveljstvo pod poveljstvom generala (&lt;small&gt;Air Chief Marshal&lt;/small&gt;) [[Sholto Douglas|Douglasa]] in malteško zračno poveljstvo pod poveljstvom generalmajorja (&lt;small&gt;Air-Vice Marshal&lt;/small&gt;) [[Keith Rodney Park|Parka]] je bilo zadolženo za zagotavljanje logistične podpore, dodatnih [[letalo|letal]] in za pomožna [[letališče|letališča]]. Vsi štirje poveljniki so bili odgovorni poveljniku Sredozemskih zračnih sil generalu (&lt;small&gt;Air Chief Marshal&lt;/small&gt;) [[Arthur Tedder|Tedderju]], ta pa je bil odgovoren generalu Eisenhowerju.

===Sile osi===

[[Sicilija|Sicilijo]] je branila italijanska [[6. armada (Kraljevina Italija)|6. armada]], ki je bila pod poveljstvom generala [[Alfredo Guzzoni|Guzzonija]]. Otok je branila tudi vsa italijanska mornarica, ki jo je Kraljevina Italija takrat premogla. V začetku junija je bilo na otoku nastanjenih 200.000 italijanskih vojakov in 32.000 Nemcev. Na Siciliji se je močno čutila tudi prisotnost [[Luftwaffe (Wehrmacht)|Luftwaffe]] saj je bilo na otoku kar 30.000 Luftwaffinega osebja. Glavnino nemških sil je predstavljala tankovska divizija [[Hermann Göring (divizija)|Herman Göring]] in [[15. tankovskogrenadirska divizija (Wehrmacht) |15. tankovskogrenadirska divizija]]. Tankovska divizija je imela 99 [[tank]]ov razporejene v dva [[bataljon]]a, vendar ji je kritično primanjkovalo pehote. 15. tankovskogrenadirska divizija pa je imela pehoto razporejene v tri [[polk]]e in bataljon 66 tankov.

Pozno v juliju so prišle na Sicilijo prve nemške okrepitve. Na otok so poslali [[1. padalsko-lovska divizija (Wehrmacht)|1. padalsko-lovsko divizijo]], skupaj z [[29. motorizirana pehotna divizija (Wehrmacht)|29. motorizirano pehotno divizijo]] in [[XIV. tankovski korpus (Wehrmacht)|XIV. tankovskim korpusom]] (poveljnik [[general tankovskih enot (Wehrmacht)|general tankovskih enot]] [[Hans-Valentin Hube]]). Do prihoda XIV. korpusa je tankovska divizija skupaj z 29. motorizirano pehotno divizijo delovala pod poveljstvom italijanskega XVI. korpusa, ostanek enot pa pod poveljstvom XII. korpusa. Kljub temu da so bile nemške enote pod italijanskem poveljstvom, so dobivale ukaze od nemških častnikov, ki so bili dodeljeni italijanski 6. armadi. Pozno junija leta 1943 je na Sicilijo prišel [[Generalporočnik (Wehrmacht)|generalporočnik]] [[Frido von Senger und Etterlin]] ki je bil podrejen [[Albert Kesselring|Albertu Kesselringu]], nemškemu poveljniku južnih sil. Von Sengerjeva naloga je bila pridobiti večji nadzor nad nemško vojsko, ki je takrat delovala v sklopu italijanske 6. armade. Ko je prišel general Hube s svojim XIV. tankovskim korpusom, je bilo vse pripravljeno, da prevzame nadzor nad odsekom fronte, kjer so bili udeleženi nemški vojaki, 2. avgusta pa je dobil poveljstvo nad vsemi enotami na Siciliji.

==Načrtovanje==

Januarja leta 1943, po uspešnem zavzetju Severne Afrike, so na [[Casablanška konferenca|konferenci v Casablanci]] zavezniški voditelji in poveljniki razpravljali o nadaljnjem poteku vojne. Britanci so bili za invazijo na Sicilijo, saj bi tako izločili iz vojne Italijo in s tem prisilili [[Tretji rajh|Nemčijo]], da priskoči na pomoč svojim zaveznikom in tako razprši svoje sile. V primeru poraza Italije bi [[Turčija]] prekinila svojo [[nevtralnost]] in vstopila v vojno na strani zaveznic. Američani so sprva nasprotovali načrtu in ga označili za oportunističnega in nepomembnega. Po dolgih pogovorih so spremenili svoje prepričanje in spoznali, da bi v primeru zmage lahko uničili velik del vojnega letalstva in mornarice [[sile osi|sil osi]] v [[Sredozemsko morje|Sredozemskem morju]] in tako sprostili pomembne plovne poti.

Zavezniški voditelji so za poveljnika vseh zavezniških sil določili generala Eisenhowerja, za njegovega namestnika pa generala Alexandra, ki mu je bilo naloženo, da do potankosti izdela načrt ofenzive in poskrbi, da bo pravilno izveden. Za poveljnika zavezniškega ladjevja je bil določen admiral Andrew Cunningham, za poveljnika zračnih sil pa general Tedder.

Načrt, ki je bil predan Eisenhowerju, je obsegal [[izkrcanje|amfibijski desant]] v katerem bi sodelovale enote v velikosti [[brigada|brigade]] in [[divizija|divizije]]. Pristajalna območja so se nahajala na jugovzhodu, jugu in na severozahodu. V načrtu je bil predviden hiter prodor v notranjost otoka in zavzetje [[letališče|letališč]] [[sile osi|sil osi]], ki so ogrožala izkrcevališča pehote in ostale opreme. Predvideno je bilo tudi hitro zavzetje glavnih pristanišč [[Catania|Catanie]], [[Palermo|Palerma]], [[Sirakuze|Sirakuz]] in [[Augusta (Sicilija)|Auguste]]. Načrtovanje operacije je bilo na začetku zelo slabo in površno, saj so bili vsi trije zavezniški poveljniki zaposleni z zaključnimi boji v Tuniziji. Zato je Montgomery oddal svoje načrte za ofenzivo šele 24. aprila. Tedder in Cunningham sta nasprotovala Montgomeryju, saj je njegov načrt predvideval, da pustijo 13 pristajališč v nasprotnikovih rokah in se osredotočijo na ostala pristajališča. 2. maja leta 1943 je Eisenhower sklical sestanek, kjer so se zbrali Montgomery, Cunningham in Tedder. Na tem sestanku je Montgomery spremenil načrte in cilje za ofenzivo. Tako je v popravku predvideval, da se ne izkrcajo v okolici Palerma, ampak da se okrepi desant na jugozahodu Sicilije. 3. maja se jim je na sestanku pridružil tudi general Alexander in tako so sprejeli dokončni načrt operacije.

[[Slika:Map operation husky landing.jpg|300px|thumb|right|Zemljevid zavezniških pristajališč, 10. julija 1943]]

17. maja je general Alexander predstavil uradne načrte in cilje za izkrcanje [[7. armada (ZDA)|7.]] in [[Osma armada (Združeno kraljestvo)|8. armade]]. Načrt je predvideval vzpostavitev frontne črte od mesta [[Catania]] do mesta [[Licata]] in s tem položaj za zaključne operacije, ki bi uničile sile osi na Siciliji. Po vzpostavitvi frontne črte bi sledil hiter prodor do severne obale otoka med Palermom in Messino. S tem manevrom bi razdelili nasprotnikove enote na dva dela.

7. armada naj bi se izkrcala v zalivu Gela na jugu Sicilije. [[3. pehotna divizija (mehanizirana)|3. pehotna divizija]] in [[2. oklepna divizija (ZDA)|2. oklepna divizija]] naj bi zavarovale mesto Licata, [[1. pehotna divizija (mehanizirana)|1. pehotna divizija]] je imela nalogo zavzeti centralni del zaliva Gela, [[45. pehotna divizija (ZDA)|45. pehotna divizija]] pa je imela cilj zavarovati mesto [[Ragusa]]. [[82. zračnoprevozna divizija (ZDA)|82. zračnoprevozna divizija]] naj bi izskočila pri Ragusi in za sovražnikovo linijo v centralnem delu zaliva Gela. 8. armadi je bilo naročeno, da se izkrca na jugovzhodu Sicilije. [[XXX. korpus (Združeno kraljestvo)|XXX. korpus]] naj bi se izkrcal pri rtu Capo Passero na jugovzhodu Sicilije, malce bolj severno pri mestu [[Avola]] pa bi se izkrcal [[XII. korpus (Združeno kraljestvo)|XII. korpus]].

==Priprave na operacijo==

Po porazu sil osi v [[Tunizija|Tuniziji]] so zavezniški strateški bombniki pričeli z bombardiranji vseh pomembnejših letališč na [[Sardinija|Sardiniji]], Siciliji in južni Italiji. Tako kot letališča so bombardirali tudi vsa pomembnejša pristanišča (Neapelj, Palermo, Messina in Cagliari). Hkrati so bombardirali tudi severno Italijo (iz letališč v [[Velika Britanija|Veliki Britaniji]]) in [[Grčija|Grčijo]] (iz letališč na Bližnjem vzhodu), tako Nemci niso mogli predvideti, kam bo usmerjena nova zavezniška ofenziva. 10. julija sta bili popolnoma uničeni dve pomembni letališči na Siciliji, zato so bili Nemci prisiljeni preseliti polovico svojega letalstva iz Sicilije na druge lokacije.

Zračne operacije so potekale tudi v maju, ko so bombardirali otok [[Pantelleria]], ki se nahaja 110&amp;nbsp;km jugozahodno od Sicilije in 240&amp;nbsp;km severozahodno od [[Malta|Malte]]. Na otoku je bilo pomembno letališče, katerega bi Nemci lahko uporabili za zračno podporo pri evakuaciji vojakov iz Severne Afrike. 6. junija so se bombni napadi stopnjevali, temu je 11. junija sledilo izkrcanje [[1. pehotna divizija (Združeno kraljestvo)|1. pehotne divizije]] in še istega dne je brez večjih bojev otok padel. 12. junija je padlo tudi [[Pelagijsko otočje]], ki leži 140&amp;nbsp;km zahodno od Malte.

===Zavajanje nasprotnikov===

Da bi zavajali Nemce, so zavezniki izvedli nekaj operacij, s katerimi bi nasprotnika poskusili čim bolj zmesti. Ena od teh, [[operacija Mincemeat]], je postala slavna po izidu istoimenskega filma leta 2022. Film pripoveduje, da je britansko poveljstvo dovolilo obveščevalni službi, da preobleče truplo v uniformo britanskega častnika in ga odvrže v bližini španske obale skupaj z aktovko v kateri so bili lažni tajni dokumenti o ofenzivi. Tajni dokumenti so govorili o zavezniški ofenzivi v Grčiji. Nemška obveščevalna služba je potrdila pristnost dokumenta in takoj se je začelo preseljevanje nemške vojske iz Sicilije v Grčijo. Tako film. V resnici so se na Siciliji v juniju 1943 tako nemške čete kot italijanske še pomnožile: na razpolago je bilo 260 tisoč vojakov, od katerih 30 tisoč Nemcev, ki so bili opremljeni s kar 160 oklepniki in vso 15. divizijo pancerjev.&lt;ref&gt;Caruso, stran 161&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Caruso, stran 261&lt;/ref&gt;


==Bitka==
===Zavezniško izkrcanje===
====Pristanek padalcev====

Zračnodesantne sile so pristale ob polnoči v noči iz 9. julija na 10. julij kot del invazije, sestavljene iz dveh ameriških in dveh britanskih padalskih enot. Američani so prispevali [[505. padalski pehotni polk (ZDA)|505. padalski pehotni polk]], ki je deloval v sestavi [[82. zračnoprevozna divizija (ZDA)|82. zračnoprevozne divizije]]. Britanska [[1. zračnopristajalna brigada (Združeno kraljestvo)]] naj bi pristala pri mostu Ponte Grande na reki Anapo južno od [[Sirakuze|Sirakuz]]. Njihova naloga je bila, da most zadržijo do prihoda [[5. pehotna divizija (Združeno kraljestvo)|5. pehotne divizije]] ki se je izkrcala 11&amp;nbsp;km daleč pri mestu Cassibile. Ameriška 505. padalski polk pa je pristal pri mostu Ponte Olivo, ki naj bi ga zadržal do prihoda [[1. pehotna divizija (mehanizirana)|1. pehotne divizije]], ki se je izkrcala v zalivu Gela (8&amp;nbsp;km).

Na dan operacije Ladbroke so pihali močni vetrovi. Posledica je bila, da so ameriška letala zgrešila svoje cilje in tako so bili ameriški padalci raztreseni med Sirakuzami in zalivom Gela. Do 14. julija se je zbralo približno dve tretjini padalcev, ki so izskočili. Britanska jadralna letala so se odrezala malce bolje, saj jih je na dogovorjenem mestu pristalo 12 od 147, 69 pa jih je strmoglavilo v morje. Kljub temu so majhne enote padalcev, ki niso našle svojih enot, povzročale pravo zmedo med nemški enotami. Vod iz Južnega Staffordishirskega polka je pristal na dogovorjenem mestu in zavzel most Ponte Grande in sam odbil vse napade nemških sil. Most je branilo 89 vojakov, vse dokler ni prišel 75. pehotni polk, ki je deloval pod italijansko 54. pehotno divizijo. Po osmih urah bojev se je bil vod prisiljen vdati italijanskemu polkovniku Francescu Roncu, poveljniku 75. pehotnega polka. Iz te operacije je razvidno, da lahko majhne enote delujejo na svojo pobudo in tako ustvarjajo zmedo v sovražnikovem zaledju. Po mnenju zavezniških oblasti je bila operacija Ladbroke uspešna, saj je ostal Ponte Grande nepoškodovan, čeprav je zahtevala življenja preko 600 padalcev, od katerih je več kot polovica utonila.&lt;ref&gt;Atkinson, stran 108-109&lt;/ref&gt;

====Izkrcanje kopenske vojske====
[[File:Treno armato Licata.JPG|thumb|Oklepni vlak v Licati]]
Močan veter je odigral pomembno vlogo tudi pri amfibijskem desantu, saj so branilci mislili, da ne bo nobenega desanta v tako slabih vremenskih razmerah. Zavezniki so se izkrcali v zgodnjih urah 10. julija na 26 izkrcevališčih v dolžini 169&amp;nbsp;km. Britanske in kanadske enote so se izkrcale na vzhodu, ameriške sile pa so se izkrcale na zahodu Sicilije. To izkrcanje je bilo največje izkrcanje v drugi svetovni vojni glede na število pristajalnih območij in število divizij ki se jim je uspelo izkrcati v enem dnevu.

==Sklici==
{{sklici|1}}

==Viri==
{{kategorija v Zbirki|Operation Husky}}
{{refbegin}}
*{{cite book|last=Alexander| first=Harold | title=The Conquest of Sicily from 10 July 1943 to 17 August 1943| series=Alexander's Despatches| date=12 February 1948}} published in {{London Gazette|issue=38205 |date=10 February 1948|startpage=1009 |endpage=1025 |supp=2nd Supplement |accessdaymonth= |accessyear=}}
*{{cite book| first=Rick| last=Atkinson| title=Volume II: The Day of Battle, The War in Sicily and Italy, 1943–1944 | series=The Liberation Trilogy| isbn=978-0-8050-6289-2 |year=2007| location= New York| publisher=Henry Holt| pages=816 pages}}
*{{cite book | last=Bimberg| first=Edward L.| url=http://www.zenithpress.com/Store/ProductDetails_36956.ncm| title=The Moroccan Goums | publisher=Greenwood Publishing|location=Westport, Conn.| year=1999 | isbn=0-313-30913-2}}
*{{cite book | last =Birtle |first =Andrew J.| url=http://www.history.army.mil/brochures/72-16/72-16.htm| series= The U.S. Army WWII Campaigns| title=Sicily 1943 | publisher=[[United States Army Center of Military History]]|location=Washington| year=1993| id=CMH Pub 72-16| isbn=0-16-042081-4}}
*{{cite thesis|degree=M.A.|first= Shaun R.G.| last=Brown| title=The Loyal Edmonton Regiment at war, 1943-1945|publisher=Wilfrid Laurier University|date=1984}}
*{{cite book | first=Alfio| last=Caruso| title=Arrivano i nostri. 10 luglio 1943: gli Alleati sbarcano in Sicilia| publisher=Tea|location=Milano | year=2006 | isbn=88-502-1100-7}}
*{{cite book | authorlink=Michael Carver, Baron Carver| first=Field Marshal Lord| last=Carver| title=The Imperial War Museum Book of the War in Italy 1943–1945| publisher=Sidgwick &amp; Jackson|location=London | year=2001 | isbn=0-330-48230-0}}
*{{cite book|last1=Copp|first1=Terry|last2=Symes|first2=Matt|last3=McGreer|first3=Eric|title=The Canadian Battlefields in Italy: Sicily and Southern Italy|year=2008|publisher=Laurier Centre for Military, Strategic and Disarmament Studies|location=Waterloo}}
*{{cite book | author=Costanzo, Ezio| title=Sicilia 1943 : breve storia dello sbarco alleato| location=Catania, Italy | publisher=Le Nove Muse | year=2003| isbn=88-87820-21-X| language=it}}
*{{cite book | author=D'Este, Carlo| title=Bitter Victory: The Battle for Sicily 1943| location=London| publisher=Arum Press Ltd| year=2008| isbn=978-1-84513-329-0}}
*{{cite book | author=Dickson, Keith| title=World War II for Dummies| location=New York, New York| year=2001}}
*{{cite book| last1=Ferguson| first1=Gregor| last2=Lyles|first2= Kevin| title=The Paras 1940–1984: British airborne forces 1940–1984| url=http://books.google.com/?id=ZTmD7VuFuykC&amp;printsec=frontcover| publisher=Osprey| location=Oxford| year=1984| isbn=0-85045-573-1}}
*{{cite book | author=Follain, John | title=Mussolini's Island: The Invasion of Sicily Through The Eyes Of Those Who Witnessed The Campaign | publisher=Hodder &amp; Stoughton | year=2005}}
*{{cite book | author=Grigg, John | title=1943: The Victory that Never Was | publisher=Kensington Pub Corp | year=1982 | isbn=0-8217-1596-8}}
*{{cite book|first=Edwin P.| last=Hoyt| title=Backwater War: The Allied Campaign in Italy, 1943–45| publisher=Stackpole Books| location=Mechanicsburg, PA| year=2007| isbn=978-0275974787| origyear=2002}}
*{{cite book| last1=Jowett| first1=Philip S.| last2=Andrew|first2= Stephen| title=The Italian Army 1940–45| publisher=Osprey Publishing| location=Oxford| year=2001| isbn=1-85532-866-6}}
*{{cite book| last1=Mitcham| first1=Samuel W.| last2=von Stauffenberg| first2=Friedrich| title=The Battle of Sicily: How the Allies Lost Their Chance for Total Victory | publisher=Stackpole Books| location=Mechanicsberg, PA| year=2007| isbn=0-8117-3403-X| origyear=1991| last-author-amp=yes}}
*{{cite book|first3=Major-General H.L.| last3=Davies| last2=with Flynn| first2=Captain F.C. (R.N.)| last1=Molony| first1=Brigadier C.J.C.| last4=Gleave| first4=Group Captain T.P.|editor-last=Butler| editor-first=Sir James| editor-link=James Ramsay Montagu Butler |series=History of the Second World War, United Kingdom Military Series| title=The Mediterranean and Middle East, Volume V: The Campaign in Sicily 1943 and The Campaign in Italy 3 September 1943 to 31 March 1944| publisher=Naval &amp; Military Press |location=Uckfield, UK |year=2004| origyear=1st. pub. [[HMSO]]:1973| isbn=1-84574-069-6| lastauthoramp=y}}
*{{cite book | last=Tomblin| first=Barbara|url=http://books.google.com/?id=XDqBUqnrFLYC&amp;printsec=frontcover | title=With Utmost Spirit: Allied Naval Operations in the Mediterranean, 1942–1945 | publisher=University Press of Kentucky |location=Lexington | year=2004| isbn=0-8131-2338-0}}
*{{cite book| last=Shaw| first=A| year=2002| title=World War II: Day by Day| origyear=2000| publisher=Grange | location=Hoo| isbn=1-84013-363-5}}
*{{cite book|last=Zuehlke| first=Mark|year=2010| url=http://books.google.ca/books?id=aeT7lhe42aoC&amp;lpg=PP1&amp;dq=inauthor%3A%22Mark%20Zuehlke%22&amp;pg=PP1#v=onepage&amp;q&amp;f=true | title=Operation husky : the Canadian invasion of Sicily, July 10-August 7, 1943| publisher=Douglas &amp; McIntyre| isbn=1-55365-539-7}}
{{refend}}

[[Kategorija:Vojaške operacije druge svetovne vojne]]
[[Kategorija:Sicilija]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>1e40d9nb14oghvyc9nsx80ztgou3vds</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Prefekture Japonske</title>
    <ns>14</ns>
    <id>222374</id>
    <revision>
      <id>5726747</id>
      <parentid>4908295</parentid>
      <timestamp>2022-08-02T16:54:04Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ljuba brank</username>
        <id>92351</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="147" xml:space="preserve">{{kategorija v Zbirki|Prefectures of Japan|prefekture Japonske}}
{{catmore}}

[[Kategorija:Geografija Japonske]]
[[Kategorija:Prefekture|Japonska]]</text>
      <sha1>cd0afz6b5q381urliz8terbzmfo8kga</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5726749</id>
      <parentid>5726747</parentid>
      <timestamp>2022-08-02T16:55:45Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ljuba brank</username>
        <id>92351</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="177" xml:space="preserve">{{kategorija v Zbirki|Prefectures of Japan}}
Glavni članek te kategorije je '''[[Japonske prefekture]]'''

[[Kategorija:Geografija Japonske]]
[[Kategorija:Prefekture|Japonska]]</text>
      <sha1>0uhz535btmnmhk8qgng95w93f52v4k2</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Eagles</title>
    <ns>0</ns>
    <id>238819</id>
    <revision>
      <id>5726770</id>
      <parentid>5557079</parentid>
      <timestamp>2022-08-02T19:08:33Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Shabicht</username>
        <id>3554</id>
      </contributor>
      <comment>/* 2007–2013: Svetovna turneja Long Road Out of Eden */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="107440" xml:space="preserve">{{Infopolje Glasbeni ustvarjalec
| Name            = Eagles
| caption         = Eaglesi med turnejo ''[[Long Road Out of Eden]]'', leta 2008 (od leve proti desni): Glenn Frey, Don Henley, Joe Walsh, Timothy B. Schmit
| Landscape       = 
| Background      = group_or_band
| Years_active    = [[1971]]–[[1980]]&lt;br /&gt;[[1994]]–[[2016]]&lt;br /&gt;[[2017]]–danes
| Genre           = [[rock]], [[hard rock]], [[soft rock]], [[country rock]], [[folk rock]]
| Origin          = {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Los Angeles]], [[Kalifornija]], [[Združene Države Amerike|ZDA]]
| Label           = [[Asylum Records|Asylum]], [[Geffen Records|Geffen]], [[Lost Highway Records|Lost Highway]], [[Warner Music Group|WMG]], [[Universal Music]]
| current_members = [[Don Henley]]&lt;br /&gt;[[Joe Walsh]]&lt;br /&gt;[[Timothy B. Schmit]]
| Past_members    = [[Glenn Frey]] (*1948 †2016)&lt;br /&gt;[[Bernie Leadon]]&lt;br /&gt;[[Randy Meisner]]&lt;br /&gt;[[Don Felder]]
| Associated_acts = [[Linda Ronstadt]], [[Jackson Browne]], [[J.D. Souther]], [[Bob Seger]], [[James Gang]], [[Barnstorm]], [[Warren Zevon]], [[Poco]], [[The Flying Burrito Brothers]], [[Fleetwood Mac]], [[Journey]], [[Foreigner]], [[Eddie Money]], [[Aerosmith]], [[Steve Miller Band]]
}}

'''Eagles''' so [[Združene države Amerike|ameriška]] [[rock]] skupina, ki so jo leta [[1971]] v [[Los Angeles]]u ustanovili [[Glenn Frey]], [[Don Henley]], [[Bernie Leadon]] in [[Randy Meisner]]. S petimi singli na prvih mestih,&lt;ref name=&quot;hot100#1&quot;&gt;{{cite web|url=http://www.billboard.com/artist/276040/eagles/chart|title=Eagles - Chart history: Hot 100|work=Billboard|accessdate=16. avgust 2016|language=en}}&lt;/ref&gt; šestimi osvojenimi [[Grammy|grammyji]],&lt;ref name=&quot;grammys&quot;&gt;{{cite web|url=https://www.grammy.com/nominees/search?artist=%22Eagles%22&amp;field_nominee_work_value=&amp;year=All&amp;genre=All|title=Past Winners Search: Eagles|work=grammy.com|accessdate=16. avgust 2016|language=en}}&lt;/ref&gt; petimi nagradami [[American Music Awards]]&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.theamas.com/winners-database/?winnerKeyword=%22Eagles%22&amp;winnerYear=&amp;winnerCategory=|title=Winners Database: Eagles|work=theamas.com|accessdate=16. avgust 2016|language=en}}&lt;/ref&gt; in šestimi albumi na prvih mestih lestvic so bili ena najuspešnejših skupin iz sedemdesetih let.&lt;ref name=&quot;billboard200#1&quot;&gt;{{cite web|url=http://www.billboard.com/artist/276040/eagles/chart?f=305|title=Eagles - Chart history: Billboard 200 #1|work=Billboard|accessdate=16. avgust 2016|language=en}}&lt;/ref&gt; 

Po podatkih [[Združenje ameriške glasbene industrije|Združenja ameriške glasbene industrije (RIAA)]] so se v letu 2018 z albumsko kompilacijo ''[[Their Greatest Hits (1971–1975)]]'' s 38 platinastimi naslovi za več kot 38 milijonov prodanih izvodov od izida v letu 1976 uvrstili na prvo mesto najbolje prodajanih nosilcev zvoka vseh časov, z albumom ''[[Hotel California (album)|Hotel California]]'' iz leta 1976 pa s prodanimi 26 milijoni izvodov na  tretje mesto, o čemer je poročala tudi nemška tiskovna agencija DPA (Deutsche Presse-Agentur).&lt;ref&gt;{{navedi revijo|last1=|first1=|last2=|first2=|year=2018|title=Orli prehiteli Michaela|journal=Primorske novice|volume=195|issue=25.8.2018|pages=31|publisher=Primorske novice|doi=|url=|accessdate=25.8.2018}} &lt;/ref&gt;
 
Uredniki revije ''[[Rolling Stone]]'' posvečene popularni glasbi, so album ''Hotel California'' uvrstili tudi na 37. mesto [[Seznam petstotih najboljših albumov vseh časov po reviji Rolling Stone|seznama 500 najboljših albumov vseh časov]], &lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.rollingstone.com/music/lists/500-greatest-albums-of-all-time-20120531/the-eagles-hotel-california-20120524|title=Eagles, 'Hotel California'|work=rollingstone.com|author=|accessdate=16. avgust 2016|language=en}} &lt;/ref&gt; skupina pa na 75. mesto seznama največjih glasbenih umetnikov vseh časov.&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.rollingstone.com/music/lists/100-greatest-artists-of-all-time-19691231/eagles-20111216|title=100 Greatest Artists: Eagles|work=rollingstone.com|author=Crow, Sheryl|accessdate=16. avgust 2016|language=en}}&lt;/ref&gt;

Eaglesi so eni izmed najbolje prodajanih glasbenih izvajalcev vseh časov, prodali so več kot 150 milijonov plošč.&lt;ref&gt;{{cite news|first=Jim|last=Vorel|url=http://herald-review.com/entertainment/local/eagles-tribute-band-landing-at-kirkland/article_a8dcd506-08d0-11e2-82ac-001a4bcf887a.html|title=Eagles tribute band landing at Kirkland|date=27. september 2012|newspaper=Herald &amp; Review|accessdate=20. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt; Samo v [[ZDA]] so prodali 100 milijonov plošč. S tem so peti najbolje prodajani glasbeni izvajalci in najbolje prodajana ameriška glasbena skupina v ameriški zgodovini.

Leta 1972 je skupina izdala svoj prvenec, ''[[Eagles (album)|Eagles]]'', s katerega so izšli trije top 40 singli: »Take It Easy«, »Witchy Woman« in »Peaceful Easy Feeling«. Njihov naslednji album, ''[[Desperado (album)|Desperado]]'', ki je izšel leto kasneje, je bil manj uspešen kot predhodnik. Dosegel je le 41. mesto lestvice, noben izmed njegovih singlov pa ni dosegel top 40. Kljub temu album vsebuje dve izmed najbolj popularnih skladb skupine: »Desperado« in »[[Tequila Sunrise (singl)|Tequila Sunrise]]«. Leta 1974 je skupina izdala naslednji album, ''[[On the Border]]'', skupini pa se je med snemanjem albuma pridružil kitarist [[Don Felder]]. Album vsebuje dva top 40 singla: »Already Gone« in »Best of My Love«, ki je prvi singl skupine, ki se je uvrstil na vrh lestvice.&lt;ref name=&quot;hot100#1&quot;/&gt;

Naslednji album skupine, ''[[One of These Nights]]'', ki je izšel leta 1975, vsebuje tri top 10 single: »One of These Nights«, »Lyin' Eyes« in »Take It to the Limit«. Eaglesi so uspešno nadaljevali in dosegli komercialni vrh konec leta 1976 z albumom ''[[Hotel California (album)|Hotel California]]''. Samo v ZDA je bilo prodanih več kot 16 milijonov izvodov albuma, po svetu pa več kot 32 milijonov izvodov. Z albuma sta izšla dva prvouvrščena singla, »New Kid in Town« in »Hotel California«. Zadnji studijski album, katerega naslednik je izšel šele čez 28 let, ''[[The Long Run]]'', je izšel leta 1979. Album vsebuje tri top 10 single: »Heartache Tonight«, »[[The Long Run (singl)|The Long Run]]« in »I Can't Tell You Why«. »Heartache Tonight« je dosegel vrh lestvice.

Julija 1980 je skupina razpadla, vendar so se člani leta 1994 ponovno zbrali in posneli album ''[[Hell Freezes Over]]'', ki vsebuje tako žive kot studijske posnetke. Skupina je nato koncertirala, leta 1998 pa bila sprejeta v [[Hram slavnih rokenrola]]. Leta 2007 je skupina izdala prvi studijski album po 28 letih, ''[[Long Road Out of Eden]]''. To je bil šesti album skupine, ki se je uvrstil na vrh lestvice. Leta 2008 so začeli s turnejo Long Road Out of Eden Tour. Leta 2013 so začeli s turnejo History of the Eagles Tour, ki se je zaključila z izdajo dokumentarnega filma skupine, ''History of the Eagles''.

Marca 2016, po smrti Glenna Freyja in nastopu na [[Nagrada Grammy|58. podelitvi grammyjev]], je Henley za [[BBC]] povedal, da je bil to poslednji nastop skupine.&lt;ref name=&quot;BBC&quot;&gt;{{cite news|title=Don Henley: The Eagles won't play again|date=10. marec 2016|accessdate=11. marec 2016|publisher=BBC News|url=http://www.bbc.com/news/entertainment-arts-35780920|language=en}}&lt;/ref&gt; Konec skupine je potrdil 10. junija 2016 v intervjuju za ''Rolling Stone''.&lt;ref name=&quot;Henley&quot;&gt;{{cite magazine|first=David|last=Browne|title=Eagles' Complete Discography: Don Henley Looks Back|magazine=Rolling Stone|date=10. junij 2016|accessdate=26. junij 2016|url=http://www.rollingstone.com/music/lists/eagles-complete-discography-don-henley-looks-back-20160610|language=en}}&lt;/ref&gt; Kljub temu se je skupina leta 2017 reformirala, Freyjeve vokale pa sta prevzela njegov sin, Deacon Frey in [[Vince Gill]].&lt;ref&gt;{{cite web|title= Deacon Frey and Vince Gill Join The Eagles for Classic West-East Festivals|publisher=CMT|date=1. junij 2017|accessdate=9. marec 2020|url=http://www.cmt.com/news/1782118/deacon-frey-and-vince-gill-join-the-eagles-for-classic-west-east-festivals/|archivedate=1. december 2017|archiveurl= https://web.archive.org/web/20171201161126/http://www.cmt.com/news/1782118/deacon-frey-and-vince-gill-join-the-eagles-for-classic-west-east-festivals/}}&lt;/ref&gt;

== Zgodovina ==
=== 1971–1973: Formiranje in prve izdaje ===
[[Slika:TakeItEasy WinslowAZ.jpg|250px|thumb|right|Spomenik Glennu Freyju in skladbi »Take It Easy«, v [[Winslow, Arizona|Winslowu, Arizona]].]]
Začetki skupine segajo v leto 1971, ko je John Boylan, takratni manager [[Linda Ronstadt|Linde Ronstadt]], povabil lokalna glasbenika [[Glenn Frey|Glenna Freyja]] in [[Don Henley|Dona Henleyja]] v njeno spremljevalno skupino.&lt;ref name=&quot;Eagles&quot;&gt;{{cite web|url=http://www.allmusic.com/artist/eagles-mn0000144847/biography|first=William|last=Ruhlmann|title=Eagles – Artist Biography|work=[[AllMusic]]|accessdate=20. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt; Henley se je s svojo skupino Shiloh preselil iz [[Teksas|Teksasa]] v [[Los Angeles]], da bi posnel album, ki ga je produciral [[Kenny Rogers]], Frey pa je v L.A. prišel iz [[Michigan]]a in ustanovil skupino Longbranch Pennywhistle; Henley in Frey sta se srečala leta 1970 v nočnem klubu Troubadour in se spoznala pri skupni glasbeni založbi, Amos Records.&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.troubadour.com/history/|title=History &gt; 1970|accessdate=20. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt;{{sfn|Felder|Holden|2008|p=81}} Kasneje sta se spremljevalni skupini Linde Ronstadt pridružila še [[Randy Meisner]], ki je sodeloval v spremljevalni skupini [[Ricky Nelson|Rickyja Nelsona]] The Stone Canyon Band, in [[Bernie Leadon]], ki je sodeloval v skupini [[The Flying Burrito Brothers]]. Skupina je odšla na promocijsko turnejo albuma ''Silk Purse''.&lt;ref name=&quot;Eagles&quot;/&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|title=Eagles|url=http://hitparadehalloffame.com/eagles/|website=Hit Parade Hall of Fame|accessdate=24. januar 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160303225436/http://hitparadehalloffame.com/eagles/|archivedate=3. marec 2016|language=en}}&lt;/ref&gt;

Na turneji sta se Frey in Henley odločila ustanoviti skupino, o čemer sta obvestila Ronstadtovo. Frey je kasneje pojasnil, da je Ronstadtova povabila Leadona v svojo skupino in je tako zaslužna, da sta ga Frey in Henley povabila v njuno skupino. Kasneje je trojica v skupino povabila še Meisnerja.&lt;ref&gt;{{cite web|first=Travis|last=Smiley|title=Glenn Frey Tribute – Part 2|publisher=PBS|url=http://www.pbs.org/wnet/tavissmiley/interviews/glenn-frey-tribute-part-2|date=21. januar 2016|accessdate=20. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt; Četverica je skupaj z Ronstadtovo igrala v živo le na julijskem koncertu v [[Disneyland]]u,&lt;ref name=&quot;Eagles&quot;/&gt; vsi štirje pa so sodelovali pri snemanju njenega albuma ''Linda Ronstadt''.&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.allmusic.com/album/mw0000628307/credits|title=Linda Ronstadt: Linda Ronstadt - credits|work=[[AllMusic]]|accessdate=20. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt; Kasneje je prišlo do zamisli, da bi se skupini pridružil še [[J. D. Souther]], vendar je bil Meisner proti.{{sfn|Eliot|2004|pp=68–70}} Septembra 1971 je četverica sklenila pogodbo z založbo [[Asylum Records]], ki jo je ustanovil David Geffen, ki ga je Freyju predstavil [[Jackson Browne]].{{sfn|Eliot|2004|pp=68–69}} Geffen je odkupil Freyjevo in Henleyjevo pogodbo z založbo Amos Records in poslal četverico v [[Aspen, Kolorado]], da bi se kot skupina razvili.&lt;ref&gt;{{cite book|first=George|last=Brown|title=Colorado Rocks!: A Half-century of Music in Colorado|url=https://books.google.com/books?id=10eRzwLWOEwC&amp;pg=PT7&amp;lpg=PT7|publisher=Pruett Publishing Co|year=2004|isbn= 978-0-87108-930-4|language=en}}&lt;/ref&gt; Čeprav si uradno še niso izbrali imena, so oktobra 1971 že nastopili pod imenoma Teen King in The Emergencies v klubu The Gallery v Aspnu.&lt;ref&gt;{{cite news|first=Scott|last=Condon|title=Frey had strong ties to Aspen 'partytown'|date=18. januar 2016|newspaper=The Aspen Times|url=http://www.aspentimes.com/news/20221099-113/frey-had-strong-ties-to-aspen-partytown|accessdate=20. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|first=Rick|last=Roddam|title=The History of the Eagles...In Colorado|publisher=101.9 King FM|date=19. januar 2016|accessdate=20. januar 2017|url=http://kingfm.com/the-history-of-the-eagles-in-colorado/|language=en}}&lt;/ref&gt; [[Don Felder]] je kot »krivca« za ime »Eagles« označil Leadona. Ta naj bi med časom, ko je bila skupina pod vplivi [[pejotl]]a in [[Tequila|tequile]], govoril o svojem branju o [[Hopiji|hopijskem]] čaščenju orla.{{sfn|Felder|Holden|2008|p=82}} J.D. Souther pravi, da je ideja o takšnem poimenovanju skupine prišla, ko je Frey zavpil »Eagles!«, ko je nad sabo videl [[orel|orle]].&lt;ref&gt;{{cite magazine|first=David|last=Browne|title=Glenn Frey: An Oral History|url=http://www.rollingstone.com/music/news/glenn-frey-an-oral-history-20160128?page=3|magazine=Rolling Stone|date=28. januar 2016|language=en}}&lt;/ref&gt; Steve Martin, ki je poznal Eaglese še iz časov The Troubadourja, v svoji avtobiografiji govori, da je skupini predlagal, naj se poimenujejo »The Eagles«, Frey pa je vztrajal pri »Eagles«.{{sfn|Martin|2007|p=136}} Geffen in njegov poslovni partner Elliot Roberts sta sprva vodila skupino, med snemanjem tretjega albuma skupine pa ju je na tem položaju zamenjal Irving Azoff.{{sfn|Eliot|2004|pp=97–98, 101–105}}
[[Slika:Eagles-desperado.jpg|thumb|left|''[[Desperado (album)|Desperado]]'' je edini album skupine, katerega naslovnica vsebuje fotografijo članov skupine.]]
Debitantski istoimenski album skupine je bil posnet februarja 1972 v [[Anglija|Angliji]], producent albuma pa je bil [[Glyn Johns]].&lt;ref name=&quot;Eagles&quot;/&gt; Johns je bil navdušen nad harmonskim petjem skupine&lt;ref&gt;{{cite AV media|title=History of the Eagles|year=2013|time=34:50–36:55|url=http://www.imdb.com/title/tt2194326/|language=en}}&lt;/ref&gt; in je zaslužen za preoblikovanje skupine v »[[country rock]] skupino s tistimi visokoletečimi harmonijami«.&lt;ref&gt;{{cite magazine|first=Cameron|last=Crowe|url=http://www.theuncool.com/journalism/rs196-the-eagles/|title=The Eagles: Chips off the old Buffalo|date=25. september 1975|magazine=Rolling Stone|publisher=The Uncool|accessdate=22. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt; ''[[Eagles (album)|Eagles]]'', ki je izšel 1. junija 1972, je bil uspešen, z njega so izšli trije top 40 singli. Prvi singl in prva skladba, »Take It Easy«, je skladba, ki sta jo napisala Frey in njegov takratni sosed in country roker [[Jackson Browne]].&lt;ref name=&quot;easy&quot;&gt;{{cite web|url=http://www.songfacts.com/detail.php?id=3067|title=TAKE IT EASY by EAGLES|date=|work=songfacts.com|publisher=|accessdate=24. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt; Browne je napisal prvi verz skladbe, vendar se je ustavil pri drugem verzu, za vrstico »I'm standing on a corner in [[Winslow, Arizona]]«.&lt;ref name=&quot;easy&quot;/&gt; Frey je verz dopolnil z »It's a girl, my Lord, in a flatbed Ford, slowin' down to take a look at me«. Browne je nato napisal še preostanek besedila.&lt;ref name=&quot;easy&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;Crowe&quot;/&gt; Singl je dosegel 12. mesto lestvice [[Billboard Hot 100|''Billboard'' Hot 100]] in popeljal Eaglese do slave.&lt;ref name=&quot;hot100#2&quot;/&gt; Sledila mu je [[blues]]ovsko obarvana skladba »Witchy Woman« in soft country rock balada »Peaceful Easy Feeling«. Singla sta se uvrstila na 9. in 22. mesto lestvice.&lt;ref name=&quot;hot100#1&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;hot100#2&quot;&gt;{{cite web|url=http://www.billboard.com/artist/276040/eagles/chart?page=1&amp;f=379|title=Eagles - Chart history: Hot 100 #2|work=Billboard|accessdate=24. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt; Skupina je album promovirala na svoji ameriški turneji kot predskupina zasedbi [[Yes]].&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.m-ideas.com/sullivan/Yesgigs.html#1972|title=Yesgigs 1966-1980: 1972|publisher=m-ideas.com|accessdate=24. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt;

Drugi album skupine, ''[[Desperado (album)|Desperado]]'',&lt;ref&gt;{{cite web|first=William|last=Ruhlmann|url=http://www.allmusic.com/album/desperado-mw0000193646|title=Eagles: Desperado|work=[[AllMusic]]|accessdate=24. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt; govori o ameriških odpadnikih [[Divji zahod|Divjega zahoda]] ter primerja njihov življenjski slog z življenjskim slogom rockovskih zvezd.&lt;ref name=&quot;desperado&quot;&gt;{{cite web|first=Mihael|last=Gallucci|url=http://ultimateclassicrock.com/eagles-desperado/|title=The Story of the Eagles’ Risk-Taking Concept Album, ‘Desperado’|work=Ultimate Classic Rock|date=17. april 2013|accessdate=24. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt; To je prvi album skupine, ki je prikazal nagnjenja skupine do konceptualnega skladanja pesmi.&lt;ref name=&quot;desperado&quot;/&gt; Med snemanjem tega albuma sta Henley in Frey prvič začela skladati skupaj. Skupaj sta napisala osem od enajstih skladb z albuma, med njimi skladbi »[[Tequila Sunrise (singl)|Tequila Sunrise]]« in »Desperado«, dve izmed najpopularnejših skladb skupine. Bluegrass skladbe »Twenty-One«, »Doolin–Dalton« in balada »Saturday Night« prikazujejo Leadonovo obvladovanje [[banjo|banja]], kitare in mandoline. Zgodba razvpite tolpe Divjega zahoda Doolin–Dalton je glavni tematski fokus albuma,&lt;ref name=&quot;desperado&quot;/&gt; kar lahko opazimo v skladbah »Doolin–Dalton«, »Desperado«, »Certain Kind of Fool«, »[[Outlaw Man]]« in »Bitter Creek«. Album je bil manj uspešen kot predhodnik, dosegel je le 41. mesto lestvice [[Billboard 200|''Billboard'' 200]],&lt;ref name=&quot;billboard200#2&quot;&gt;{{cite web|url=http://www.billboard.com/artist/276040/eagles/chart?page=1&amp;f=305|title=Eagles - Chart history: Billboard 200 #2|work=Billboard|accessdate=24. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt; z njega pa sta izšla singla »Tequila Sunrise«, ki je dosegel 61. mesto lestvice [[Billboard Hot 100|''Billboard'' Hot 100]] in »[[Outlaw Man]]«, ki je dosegel 59. mesto.&lt;ref name=&quot;hot100#2&quot;/&gt; S Henleyjem in Freyjem, ki sta napisala večino skladb z albuma, je skupina dobila dvojec, ki je napisal večino skladb, začel pa je tudi prevladovati v smislu vodenja skupine, čeprav je bila zgodnja predpostavka, da bosta sčasoma to, kot glasbena veterana, postala Leadon in Meisner.&lt;ref&gt;{{cite web|title=The Eagles – A Long Run Is Over|url=http://www.eaglesfans.com/info/articles/the_long_run_is_over.html|website=Los Angeles Times|author=Hilburn, Robert|accessdate=24. januar 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20070329072446/http://www.eaglesfans.com/info/articles/the_long_run_is_over.html|archivedate=29. marec 2007|language=en}}&lt;/ref&gt;

=== 1973–1975: ''On the Border'' in ''One of These Nights'' ===
[[Slika:DonFelderByPhilKonstantin.JPG|thumb|right|Leadonov prijatelj iz otroških let, [[Don Felder]], je pri skladbi »Good Day in Hell« gostoval kot slide kitarist, člani skupine pa so bili nad njim tako navdušeni, da so ga naslednji dan povabili v skupino.]]
Pri naslednjem albumu sta Henley in Frey želela skupino usmeriti od [[country rock]]a proti [[hard rock]]u. Snemanje so Eaglesi začeli s producentom Glynom Johnsom, ki je večinoma poudarjal bujno plat njihove dvorezne glasbe. Potem ko so z njim posneli le dve uporabni skladbi, se je skupina obrnila na [[Bill Szymczyk|Billa Szymczyka]], da bi produciral preostale skladbe.&lt;ref&gt;{{cite magazine|first=Richard|last=Buskin|title=The Eagles 'Hotel California' Classic Tracks|date=september 2010|magazine=Sound on Sound|url=http://www.soundonsound.com/sos/sep10/articles/classic-tracks-0910.htm|language=en}}&lt;/ref&gt;{{sfn|Felder|Holden|2008|p=106}} Szymczyk je želel kitarista s tršim zvokom za skladbo »Good Day in Hell« in skupina se je spomnila na [[Bernie Leadon|Leadonovega]] prijatelja iz otroških let [[Don Felder|Dona Felderja]], ki je leta 1972, ko so Eaglesi peli kot predskupina zasedbi Yes, v zakulisju »[[jam session|jamal]] skupaj « z Eaglesi.{{sfn|Felder|Holden|2008|pp=83–85, 94–96}} 

Na jamu je Frey Felderja poimenoval z vzdevkom »Fingers«, ki je opisal njegove kitarske sposobnosti.{{sfn|Felder|Holden|2008|p=83}} Januarja 1974 je Frey poklical Felderja, če bi dodal [[slide kitara|slide kitaro]] pri skladbi »Good Day in Hell«. Člani skupine so bili nad njim tako navdušeni, da so ga naslednji dan povabili v skupino.{{sfn|Felder|Holden|2008|p=108, 112–113}} Felder je igral še na eni skladbi »Already Gone«, na kateri je izvedel kitarski duet s Freyjem.&lt;ref name=&quot;already&quot;&gt;{{cite web|url=http://www.songfacts.com/detail.php?id=3070|title=ALREADY GONE by EAGLES|work=songfacts.com|accessdate=24. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt; »Already Gone« je izšla kot prvi singl z albuma in dosegel 32. mesto lestvice.&lt;ref name=&quot;hot100#2&quot; /&gt; Z albuma je izšel tudi singl »Best of My Love«, ki je 1. marca 1975 dosegel vrh lestvice.&lt;ref name=&quot;hot100#1&quot; /&gt; To je bil prvi singl skupine od skupno petih, ki so dosegli vrh lestvice.{{sfn|Eliot|2004|pp=112–113}} Na albumu sta se znašli tudi priredba skladbe [[Tom Waits|Toma Waitsa]] »Ol' '55« in singl »[[James Dean (singl)|James Dean]]«, ki je dosegel 77. mesto lestvice.&lt;ref name=&quot;hot100#3&quot;&gt;{{cite web|url=http://www.billboard.com/artist/276040/eagles/chart?page=2&amp;f=379|title=Eagles - Chart history: Hot 100 #3|work=Billboard|accessdate=24. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt;

6. aprila 1974 je skupina igrala na festivalu [[California Jam]] v [[Ontario, Kalifornija|Ontariu]].&lt;ref name=&quot;californiajam&quot;&gt;{{cite web|author=Reiff, Corbin|url=http://ultimateclassicrock.com/california-jam/|title=The Story of California Jam, One of Rock’s Greatest Festivals|work=Ultimate Classic Rock|date=6. april 2015|accessdate=24. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt; Festivala se je udeležilo več kot 300.000 ljudi in poimenovan je bil tudi »The [[Woodstock]] of the West Coast« (Woodstock Zahodne obale). Festivala so se udeležili izvajalci kot so [[Black Sabbath]], [[Emerson, Lake &amp; Palmer]], [[Deep Purple]], [[Earth, Wind &amp; Fire]], [[Seals and Crofts|Seals &amp; Crofts]], [[Black Oak Arkansas]] in [[Rare Earth]].{{sfn|Felder|Holden|2008|p=125}}&lt;ref name=&quot;californiajam&quot; /&gt; Odlomki festivala so bili predvajani na televiziji [[American Broadcasting Company|ABC]] v ZDA, kar je pripomoglo k večji prepoznavnosti Eaglesov. Felder je nastop izpustil, ker se je udeležil rojstva svojega sina; na klavirju in akustični kitari ga je nadomestil Jackson Browne.{{sfn|Felder|Holden|2008|pp=126–127}}

10. junija 1975 so Eaglesi izdali svoj četrti album, ''[[One of These Nights]]''.&lt;ref name=&quot;nights&quot; /&gt; Album je bil prebojni in Eaglesi so postali zaradi njega mednarodno prepoznavni, bil pa je tudi prvi album v seriji štirih albumov, ki je dosegel vrh lestvice.&lt;ref name=&quot;billboard200#1&quot; /&gt; Na albumu se je nadaljevala dominacija dvojca Henley - Frey. Prvi singl je bil naslovna skladba in je postal drugi zaporedni prvouvrščeni singl.&lt;ref name=&quot;hot100#1&quot; /&gt; Frey je dejal, da je to njegova najljubša melodija Eaglesov.&lt;ref&gt;{{cite AV media notes|title=[[The Very Best Of (album, Eagles)|The Very Best Of]]|others=Eagles|year=2003|type=CD|publisher=Warner Music Group|id= R2 73971|quote=We made a quantum leap with 'One Of These Nights.' It was a breakthrough song. It is my favorite Eagles record. If I ever had to pick one, it wouldn't be 'Hotel California'; it wouldn't be 'Take It Easy.' For me, it would be 'One Of These Nights.'|language=en}}&lt;/ref&gt; Drugi singl, »Lyin' Eyes«, je dosegel drugo mesto lestvice&lt;ref name=&quot;hot100#1&quot; /&gt; in je skupini prinesel prvega [[grammy]]ja za najboljšo vokalno pop izvedbo dueta ali skupine.&lt;ref name=&quot;grammys&quot; /&gt; Zadnji singl, »Take It to the Limit«, ki so ga napisali Meisner, Henley in Frey, je edini singl skupine, ki ga je odpel Meisner.&lt;ref&gt;{{cite web|author=|url=http://www.songfacts.com/detail.php?id=3578|title=TAKE IT TO THE LIMIT by EAGLES|work=songfacts.com|date=|accessdate=24. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt; Singl je dosegel četrto mesto lestvice.&lt;ref name=&quot;hot100#1&quot; /&gt; Skupina je nato odšla na dolgo svetovno promocijsko turnejo, album pa je bil nominiran za grammyja za album leta.&lt;ref&gt;{{cite web|author=|url=http://www.awardsandshows.com/features/grammy-awards-1976-224.html|title=Grammy Awards 1976|work=awardsandshows.com|date=|accessdate=24. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt; Skupina se je 25. septembra 1975 prvič znašla na naslovnici revije ''Rolling Stone'',&lt;ref&gt;{{cite web|author=Crowe, Cameron|url=http://www.rollingstone.com/music/news/cameron-crowe-looks-back-on-his-1975-eagles-cover-story-20150817|title=Cameron Crowe Looks Back on His 1975 Eagles Cover Story|work=Rolling Stone|date=17. avgust 2015|accessdate=24. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt; 28. septembra 1975 pa je skupaj z Lindo Ronstadt, Jacksonom Brownom in zasedbo [[Toots and the Maytals]] nastopila pred 55.000 ljudmi na Anaheim Stadiumu.{{sfn|Eliot|2004|p=119}}

''One of These Nights'' je bil zadnji album skupine, na katerem je igral ustanovni član skupine Bernie Leadon. Leadon je bil avtor ali soavtor treh skladb z albuma, vključno s skladbo »I Wish You Peace«, ki jo je napisal skupaj s svojim takratnim dekletom [[Patti Davis]], sicer hčerko takratnega [[guverner]]ja [[Kalifornija|Kalifornije]], [[Ronald Reagan|Ronalda Reagana]] in [[Nancy Reagan]],&lt;ref&gt;{{cite web|author=|url=http://www.songfacts.com/detail.php?id=1252|title=I WISH YOU PEACE by EAGLES|work=songfacts.com|date=|accessdate=24. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt; in instrumentalom »Journey of the Sorcerer«, ki je kasneje postala naslovna skladba [[BBC]]-jeve radijske in televizijske verzije ''[[Štoparski vodnik po galaksiji|Štoparskega vodnika po galaksiji]]''.&lt;ref&gt;{{cite web|author=Rothery, Gavin|url=http://www.gavinrothery.com/my-blog/2011/12/29/turns-out-the-eagles-wrote-the-hitchhikers-theme.html|title=Turns out the Eagles wrote the Hitchhikers theme|work=gavinrothery.com|date=29. december 2011|accessdate=24. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt; Leadon je bil razočaran nad smerjo, v katero je skupina šla, izgubljal pa je tudi svojo kreativnost, ker se je zvok skupine odmaknil od njegovega priljubljenega [[country]]ja proti [[rock and roll|rock 'n' rollu]].{{sfn|Eliot|2004|p=132}} Njegovo nezadovoljstvo, predvsem nad Freyjem, je doseglo svoj vrhunec neke noči, ko je Frey govoril o glasbeni smeri, katero naj bi skupina ubrala, Leadon pa je medtem zlil pivo po Freyjevi glavi in mu dejal naj se malce umiri.&lt;ref&gt;{{cite AV media|title=History of the Eagles|year=2013|time=1:14:00–1:16:00|url=http://www.imdb.com/title/tt2194326/|language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite magazine|first=Andy|last=Greene|title=Former Eagles Guitarist Bernie Leadon to Rejoin Band for Upcoming Tour|url=http://www.rollingstone.com/music/news/former-eagles-guitarist-bernie-leadon-to-rejoin-band-for-upcoming-tour-20130409|magazine=Rolling Stone|date=9. april 2013|accessdate=21. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt; 20. decembra 1975 je, po mesecih zanikanj, v javnost prišla vest, da je Leadon zapustil skupino.{{sfn|Eliot|2004|p=132}}

=== 1975–1977: ''Hotel California'' in velik uspeh ===
[[Slika:Joe Walsh 4 - 1975.jpg|thumb|right|20. decembra 1975 se je skupini pridružil kitarist, pevec in klaviaturist [[Joe Walsh]]. Henley je bil sprva mnenja, da je Walsh »predivji« za Eaglese.]]
Leadonova zamenjava, ki je bila uradno znana 20. decembra 1975, je postal kitarist, pevec in klaviaturist [[Joe Walsh]], ki je že nekaj časa prijateljeval s skupino.&lt;ref&gt;{{cite web|title=Flashback: Joe Walsh replaces Bernie Leadon in the Eagles|publisher=KSHE 95|date=20. december 2016|accessdate=24. januar 2017|url=http://www.kshe95.com/news/real-rock-news/flashback-joe-walsh-replaces-bernie-leadon-eagles|language=en}}&lt;/ref&gt; Pred tem je nastopal pri zasedbah [[James Gang]], Brainstorm in kot solo izvajalec;&lt;ref&gt;{{cite web|author=DeRiso, Nick|title=How Joe Walsh’s Arrival Transformed the Eagles|publisher=Ultimate Classic Rock|date=20. december 2015|accessdate=24. januar 2017|url=http://ultimateclassicrock.com/joe-walsh-joins-eagles/|language=en}}&lt;/ref&gt; njegov manager je bil prav tako Azoff, njegov producent pa Szymczyk.{{sfn|Felder|Holden|2008|p=153}} Nekateri so izrazili dvom ali Walsh sploh sodi v skupino, saj naj bi bil »predivji« za Eaglese, kar je posebej poudarjal Henley.{{sfn|Felder|Holden|2008|p=153}} Po Leadonovem odhodu je country zvok Eaglesov skoraj povsem izginil, skupine pa se je s prihodom Felderja in kasneje Walsha oprijel trši zvok. Felder je moral na prihajajočih turnejah igrati tudi [[banjo]], [[mandolina|mandolino]] in [[pedal steel]], kar je sicer pred njim igral Leadon.&lt;ref&gt;{{cite web|first=Nick|last=Deriso|title=Don Felder on the Eagles' &quot;Hotel California,&quot; &quot;Heavy Metal,&quot; other solo songs: Gimme Five|date=16. november 2012|accessdate=21. januar 2017|url=http://somethingelsereviews.com/2012/11/16/one-track-mind-don-felder-on-the-eagles-hotel-california-those-shoes-and-solo-songs/|language=en}}&lt;/ref&gt;

V začetku 1976 je skupina izdala prvi [[kompilacijski album]], ''[[Their Greatest Hits (1971–1975)]]''.&lt;ref&gt;{{cite web|first=William|last=Ruhlmann|title=Eagles: Their Greatest Hits (1971–1975)|date=|accessdate=24. januar 2017|url=http://www.allmusic.com/album/their-greatest-hits-1971-1975-mw0000189766|language=en}}&lt;/ref&gt; Album je postal najbolje prodajan album 20. stoletja v ZDA,&lt;ref&gt;{{cite web|title=Eagles hits album named best-selling of century|publisher=CNN|date=8. december 1999|accessdate=21. januar 2017|url=http://edition.cnn.com/1999/SHOWBIZ/Music/12/08/eagles/|language=en}}&lt;/ref&gt; kjer je bilo prodanih 29 milijonov izvodov, 42 milijonov izvodov pa je bilo prodanih po vsem svetu.&lt;ref&gt;{{cite magazine|first=Steve|last=Knopper|title=How the Eagles' 'Greatest Hits' Invented a New Kind of Blockbuster|url=http://www.rollingstone.com/music/news/how-the-eagles-greatest-hits-invented-a-new-kind-of-blockbuster-20160120|magazine=Rolling Stone|date=20. januar 2016|accessdate=21. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;MTV 2009&quot;/&gt; Album je ostal najbolje prodajan vse dokler ga ni leta 2009, po smrti [[Michael Jackson|Michaela Jacksona]], prehitel njegov album ''[[Thriller (album)|Thriller]]''.&lt;ref name=&quot;MTV 2009&quot;&gt;{{cite news|first=Kyle|last=Anderson|title=Michael Jackson's Thriller Set to Become Top-Selling Album of All Time|publisher=MTV|date=20. julij 2009|url=http://www.mtv.com/news/articles/1616537/thriller-set-overtake-eagles-top-selling-lp.jhtml|accessdate=21. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt; Album je Eaglese potrdil kot najuspešnejšo ameriško skupino desetletja.&lt;ref&gt;{{cite news|first=Kevin|last=Coffey|title=Ranking biggest rock, pop stars of each decade, 1950s to today|publisher=Omaha|date=11. januar 2015|url=http://www.omaha.com/go/ranking-biggest-rock-pop-stars-of-each-decade-s-to/article_49b9a522-9503-5ff7-86a2-c5fed081c5b4.html|accessdate=24. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt;

Naslednji album, ''[[Hotel California (album)|Hotel California]]'', ki je izšel 8. decembra 1976,&lt;ref name=&quot;hotel&quot;/&gt; je bil peti studijski album skupine in prvi, na katerem je igral tudi Walsh. Album je bil dokončan po letu in pol, ta proces pa je, skupaj s turnejo, »osušil« skupino. Prvi singl z albuma, »New Kid in Town«, je postal tretji singl skupine, ki je dosegel vrh lestvice.&lt;ref name=&quot;hot100#1&quot;/&gt;

Drugi singl, »Hotel California«, je maja 1977 dosegel vrh lestvice in postal ena najprepoznavnejših skladb skupine.&lt;ref name=&quot;hot100#1&quot;/&gt; Skladba predstavlja Henleyja na glavnem vokalu ter kitarski solo Felderja in Walsha.&lt;ref name=&quot;calif&quot;&gt;{{cite web|first=|last=|url=http://www.guitarworld.com/100-greatest-guitar-solos-no-8-hotel-california-don-felder-joe-walsh|title=100 Greatest Guitar Solos: No. 8 — The Eagles' &quot;Hotel California&quot; (Don Felder, Joe Walsh)|date=21. september 2015|work=Guitar World Staff|publisher=Guitar World|accessdate=21. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt; Napisali so jo Felder, Henley in Frey, pri čemer je Felder napisal vso glasbo. Nenavadno besedilo je bilo interpretirano na številne, tudi kontroverzne načine. Pojavljale so se celo govorice, da govori o [[satanizem|satanizmu]]. Skupina je zanikala te govorice, v dokumentarnem filmu ''History of the Eagles'' pa je govorice še enkrat zanikal Henley, ki je leta 2007 za ''60 Minutes'' povedal, da gre za skladbo o temni strani ameriških sanj in o ameriškem ekscesu.&lt;ref&gt;{{cite web|first=Steve|last=Kroft|url=http://www.cbsnews.com/video/watch/?id=3538308n|title=Eagles: Dark Days|date=25. november 2007|work=60 Minutes|publisher=CBS News|accessdate=21. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt;

Z nekoliko tršim zvokom je bil singl »[[Life in the Fast Lane]]« velik uspeh, ki je pomagal pri Walshevi uveljavitvi v skupini. To je bil tretji in zadnji singl z albuma, ki je dosegel 11. mesto lestvice.&lt;ref name=&quot;hot100#2&quot;/&gt; Prva stran albuma se zaključi z balado »Wasted Time«, druga stran pa se začne z njeno reprizo. Zadnja skladba z albuma je »The Last Resort«, skladba, ki jo je Frey nekoč označil kot »Henleyjev opus«, Henley pa jo je opisal kot »nikoli v celoti realizirano«.&lt;ref name=&quot;Crowe&quot;&gt;{{cite web|first=Cameron|last=Crowe|url=http://www.theuncool.com/journalism/the-very-best-of-the-eagles/|title=Eagles: Very Best Of – Conversations With Don Henley and Glenn Frey|date=avgust 2003|work=Conversations with Glenn Frey and Don Henley|publisher=The Uncool|accessdate=21. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt;

Na drugi strani albuma je v vinilu jedkano sporočilo »V.O.L. Is Five-Piece Live«, kar pomeni, da je bil instrumentalni del skladbe »Victim of Love« posnet v studiu v živo, brez nasnemavanj.&lt;ref name=&quot;victim&quot;&gt;{{cite web|title=VICTIM OF LOVE by EAGLES|work=songfacts.com|url=http://www.songfacts.com/detail.php?id=14771|accessdate=24. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt; Henley je to potrdil v notranjih opombah albuma ''[[The Very Best Of (album, Eagles)|The Very Best Of]]''. Skladba pa je bila tudi predmet spora med [[Don Felder|Donom Felderjem]] in preostalimi člani skupine. V dokumentarcu iz leta 2013 je Felder trdil, da so mu člani skupine obljubili glavni vokal pri skladbi »Victim of Love«, za katero je napisal večino glasbe. Po številnih neproduktivnih poskusih snemanja Felderjevega vokala je manager skupine, [[Irving Azoff]], Felderja odpeljal na malico. Felderja so nato odstranili iz miksa, glavni vokal pa je medtem posnel Don Henley.&lt;ref name=&quot;victim&quot;/&gt; Joe Walsh je dejal, da ni Felder skupini nikoli odpustil tega (v svoji knjigi je Felder sicer zanikal zamero). Album ''Hotel California'' se je pojavil na številnih seznamih najboljših albumov vseh časov&lt;ref&gt;{{cite magazine|title=Rolling Stone's 500 Greatest Albums of All Time No. 37 – Hotel California|magazine=[[Rolling Stone]]|url=http://www.rollingstone.com/music/lists/500-greatest-albums-of-all-time-20120531/the-eagles-hotel-california-20120524|accessdate=22. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt; in je najbolje prodajani studijski album skupine. V ZDA je bilo prodanih več kot 16 milijonov izvodov, po vsem svetu pa več kot 32 milijonov.
[[Slika:Timothy B. Schmit.jpg|thumb|left|Po Meisnerjevem odhodu iz skupine, je bas kitaro v skupini prevzel [[Timothy B. Schmit]], ki je Meisnerja zamenjal že v skupini [[Poco]].]]
Album je prejel grammyja za »posnetek leta« (»Hotel California«) in za »najboljši vokalni aranžma« (»New Kid in Town«).&lt;ref name=&quot;grammys&quot;/&gt; Album se je uvrstil na vrh lestvice&lt;ref name=&quot;billboard200#1&quot;/&gt; in je bil leta 1978 nominiran za album leta, vendar je izgubil proti albumu ''Rumours'' skupine [[Fleetwood Mac]].&lt;ref&gt;{{cite web|title=Grammy Awards 1978|work=awardsandshows.com|url=http://www.awardsandshows.com/features/grammy-awards-1978-226.html|accessdate=24. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt; Dolga svetovna promocijska turneja je utrudila člane skupine in ustvarila napetosti med njimi.

''Hotel California'' je zadnji album, na katerem je igral ustanovni član skupine Randy Meisner, ki je skupino nenadoma zapustil po turneji leta 1977. Skupina je bila na turneji enajst mesecev, člani skupine pa so bili zaradi turneje utrujeni. Ko so junija 1977 prispeli v [[Knoxville, Tennessee]], se je Meisnerju pojavila [[peptična razjeda]].&lt;ref name=&quot;Greene&quot;&gt;{{cite magazine|first=Andy|last=Greene|title=Flashback: The Eagles Play 'Take It to the Limit' in 1977|magazine=Rolling Stone|url=http://www.rollingstone.com/music/videos/flashback-the-eagles-play-take-it-to-the-limit-in-1977-20150716|date=16. julij 2015|accessdate=22. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt; Meisner je tako imel težave z visokimi toni v njegovi prepoznavni skladbi »Take It to the Limit« in je ni želel izvajati. Frey in Meisner sta nato govorila o njegovi nepripravljenosti izvajanja te skladbe in Meisner se je odločil, da ne bo odpel skladbe na koncertu, ker je staknil tudi [[gripa|gripo]].&lt;ref name=&quot;History&quot;&gt;{{cite AV media|title=History of the Eagles|year=2013|time=1:39:20–1:42:05|url=http://www.imdb.com/title/tt2194326/|language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;hallfame&quot;&gt;{{cite magazine|first=Andy|last=Greene|title=Flashback: All the Eagles Unite for Rock and Roll Hall of Fame Induction|magazine=Rolling Stone|url=http://www.rollingstone.com/music/videos/flashback-all-the-eagles-unite-for-rock-and-roll-hall-of-fame-induction-20130207|date=7. februar 2013|accessdate=22. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt; Frey in Meisner sta nato v zaodrju fizično obračunala, nakar je Meisner zapustil stavbo. Po incidentu je bil Meisner izoliran iz skupine&lt;ref name=&quot;Greene&quot;/&gt; in se je odločil zapustiti skupino po koncu turneje ter se vrniti v [[Nebraska|Nebrasko]] k družini. Njegov zadnji nastop s skupino je bil 3. septembra 1977 v [[East Troy, Wisconsin|East Troyju, Wisconsin]].{{sfn|Felder|Holden|2008|p=188}} Meisnerja je pri Eaglesih nadomestil isti glasbenik, ki ga je nadomestil že pri skupini [[Poco]], [[Timothy B. Schmit]], ki je bil tudi edini kandidat za Meisnerjevo mesto.&lt;ref&gt;{{cite AV media|title=History of the Eagles|year=2013|time=1:42:05–1:43:00|url=http://www.imdb.com/title/tt2194326/|language=en}}&lt;/ref&gt;{{sfn|Felder|Holden|2008|p=190}}

Leta 1977 je skupina, brez Felderja, prispevala instrumentale in spremljevalne vokale na albumu ''Little Criminals'', [[Randy Newman|Randyja Newmana]], vključno s skladbo »Short People«, kjer sta spremljevalne vokale pela Frey in Schmit.&lt;ref&gt;{{cite web|title=Randy Newman: Little Criminals - credits|work=[[AllMusic]]|url=http://www.allmusic.com/album/little-criminals-mw0000651368/credits|accessdate=24. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt;

=== 1977–1980: ''The Long Run'' in razpad ===
[[Slika:Rolling-stone-1979-eagles.jpg|thumb|right|Eaglesi na naslovnici revije ''[[Rolling Stone]]'', 29. novembra 1979]]
Leta 1977 so Eaglesi odšli v studio in začeli s pripravljanjem nasednjega albuma, ''[[The Long Run]]''.&lt;ref name=&quot;longrun&quot;/&gt; Skupina je album končala v dveh letih.&lt;ref name=&quot;run&quot;/&gt; Sprva je bilo mišljeno, da bi bil to dvojni album,&lt;ref name=&quot;run&quot;&gt;{{cite web|first=Jeff|last=Giles|url=http://ultimateclassicrock.com/eagles-long-run/|title=36 Years Ago: The Eagles Grind to a Halt with ‘The Long Run’|work=Ultimate Classic Rock|date=24. september 2015|accessdate=24. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt; vendar člani skupine niso napisali dovolj skladb. ''The Long Run'' je izšel 24. septembra 1979. Nekateri kritiki so ga označili za neuspeh, ker ni mogel parirati predhodniku,&lt;ref name=&quot;run&quot;/&gt; vseeno pa je bil komercialno uspešen. Dosegel je vrh lestvice,&lt;ref name=&quot;billboard200#1&quot;/&gt; prodanih pa je bilo sedem milijonov izvodov. Z albuma so izšli tudi trije top 10 singli. »Heartache Tonight« je bil zadnji singl skupine, ki je 10. novembra 1979 dosegel vrh lestvice,&lt;ref name=&quot;hot100#1&quot;/&gt; »[[The Long Run (singl)|The Long Run]]« in »I Can't Tell You Why« pa sta oba dosegla osmo mesto lestvice.&lt;ref name=&quot;hot100#1&quot;/&gt; Skupina je osvojila skupno četrtega grammyja za skladbo »Heartache Tonight«.&lt;ref name=&quot;grammys&quot;/&gt; Skladbi »In the City«, ki jo je napisal Walsh in »The Sad Cafe« sta postali del koncertnega repertoarja. Skupina je med snemanjem posnela tudi dve [[božič]]ni skladbi, »Funky New Year« in »Please Come Home for Christmas«, slednja je leta 1978 izšla kot singl in dosegla 18. mesto lestvice.&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.allmusic.com/album/please-come-home-for-christmas-mw0000101244|title=Eagles: Please Come Home for Christmas|work=[[AllMusic]]|accessdate=24. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;hot100#2&quot;/&gt;

Frey, Henley in Schmit so prispevali spremljevalne vokale na singlu »Look What You've Done to Me« avtorja [[Boz Scaggs|Boza Scaggsa]]. Drugačna verzija skladbe z ženskimi spremljevalnimi vokali se je pojavila na [[soundtrack]]u ''Urban Cowboy'', skupaj s hitom Eaglesov, »Lyin' Eyes«.&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.imdb.com/title/tt0081696/soundtrack|title=Urban Cowboy (1980) - Soundtracks|work=[[IMDb]]|accessdate=24. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt;

31. julija 1980 so v [[Long Beach, Kalifornija|Long Beachu]] izbruhnila čustva, kar je bilo opisano kot »Long Night at Wrong Beach« (»dolga noč na napačni plaži«).&lt;ref name=&quot;Times&quot;&gt;{{cite web|title=How The Eagles took it to the limits|url=http://entertainment.timesonline.co.uk/tol/arts_and_entertainment/music/article2638985.ece|website=[[The Times]]|author=|date=12. oktober 2007|accessdate=24. januar 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080718172259/http://entertainment.timesonline.co.uk/tol/arts_and_entertainment/music/article2638985.ece|archivedate=18. julij 2008|language=en}}&lt;/ref&gt;{{sfn|Felder|Holden|2008|p=209}} Pred začetkom koncerta je med Felderjem in Freyjem izbruhnilo sovraštvo, ki se je začelo s tem, da je Felder ženi senatorja Kalifornije dejal: »Ni za kaj - mislim«, ko se je ta zahvalila skupini za koncert ob senatorjevi ponovni izvolitvi.{{sfn|Felder|Holden|2008|p=209-210}} Frey in Felder sta cel koncert drug drugemu grozila s kasnejšim fizičnim obračunom. »Še tri skladbe, pa te bom pretepel,« je Frey dejal Felderju pred koncem koncerta.&lt;ref&gt;{{cite news|first=Andrew|last=Gumbel|url=http://www.independent.co.uk/arts-entertainment/music/features/eagles-reform-checking-back-into-the-hotel-california-434806.html|title=Eagles reform: checking back into the Hotel California|newspaper=[[The Independent]]|date=3. februar 2007|accessdate=22. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt; Med skladbo »Best of My Love« pa je Felder Freyju dejal: »Ko bomo šli z odra te bom pretepel.«&lt;ref name=&quot;Times&quot;/&gt;{{sfn|Felder|Holden|2008|p=210}}

Pokazalo se je, da je bil to konec skupine, ki pa je še vedno bila pod pogodbo z založbo [[Elektra Records]], pri kateri naj bi izdala [[album v živo]] s turneje. Tako je novembra 1980 izšel album ''[[Eagles Live]]'',&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.allmusic.com/album/eagles-live-mw0000200567|title=Eagles: Eagles Live|work=[[AllMusic]]|author=Ruhlmann, William|accessdate=24. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt; ki je bil zmiksan na obeh straneh države,&lt;ref name=&quot;live&quot;&gt;{{cite news|first=Nick|last=DeRiso|url=http://ultimateclassicrock.com/eagles-live-1980/|title=35 Years Ago: The Eagles Limp Away With the Patched-Together ‘Live’|work=Ultimate Classic Rock|date=7. november 2015|accessdate=24. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt; saj je Frey že bil zapustil skupino in je ostal v [[Los Angeles]]u, ostali pa so v [[Miami]]ju pripravljali album.&lt;ref name=&quot;live&quot;/&gt;{{sfn|Felder|Holden|2008|p=214}} Producent albuma Bill Szymczyk je dejal, da je skupina trojne harmonije zaključevala kar prek Federal Expressa.{{sfn|Eliot|2004|p=39}} Frey ni želel govoriti z nobenim članom skupine in je odpustil Irvinga Azoffa kot svojega managerja.{{sfn|Felder|Holden|2008|p=214}} Na notranjih opombah albuma je preprosto zapisano »Hvala vam in lahko noč.« Z albuma je izšel singl, »Seven Bridges Road«, ki je bil posnet na enem izmed koncertov. Skladbo je napisal [[Steve Young]], aranžiral pa [[Iain Matthews]] na svojem albumu ''Valley Hi'', ki je izšel leta 1973.&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.allmusic.com/album/valley-hi-mw0000377941|title=Ian Matthews: Valley Hi|author=Hartenbach, Brett|work=[[AllMusic]]|accessdate=24. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt; Singl je leta 1980 dosegel 21. mesto lestvice in je postal zadnji top 40 singl skupine do leta 1994.&lt;ref name=&quot;hot100#2&quot;/&gt;

=== 1980–1994: Premor ===
[[Slika:World Series of Rock '74 - 1974 print ad.jpg|thumb|right|Walsh je bil pred prihodom k Eaglesom že uveljavljen solo izvajalec]]
Po razpadu skupine so njeni člani začeli s solo karierami. Elektra, dolgoletna založba skupine, je bila lastnik pravic solo albumov njenih članov. Walsh je bil v 70. letih, pred časom z Eaglesi in po njem, že uveljavljen solo izvajalec,&lt;ref name=&quot;walsh&quot;&gt;{{cite web|url=http://www.joewalsh.com/about|first=|last=|title=Joe Walsh - About|work=joewalsh.com|accessdate=24. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt; ostali člani pa so se prvič predstavili kot solisti. Leta 1981 je Walsh izdal uspešen album ''There Goes the Neighborhood'',&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.allmusic.com/album/there-goes-the-neighborhood-mw0000318908|first=Ben|last=Davies|title=Joe Walsh: There Goes the Neighborhood|work=[[AllMusic]]|accessdate=24. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt; ostali njegovi albumi iz 80. let, kot je na primer ''Got Any Gum?'',&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.allmusic.com/album/got-any-gum-mw0000196228|first=James|last=Chrispell|title=Joe Walsh: Got Any Gum?|work=[[AllMusic]]|accessdate=24. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt; pa so bili manj uspešni. V tem času je kot studijski glasbenik sodeloval z [[Dan Fogelberg|Danom Fogelbergom]], [[Steve Winwood|Stevom Winwoodom]], [[John Entwistle|Johnom Entwistlom]], [[Richard Marx|Richardom Marxom]] in skupino [[Emerson, Lake &amp; Palmer]],&lt;ref name=&quot;walsh&quot;/&gt; kot producent in skladatelj pa je med drugim sodeloval pri albumu ''Old Wave'', ki ga je izdal [[Ringo Starr]].&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.allmusic.com/album/old-wave-mw0000108585/credits|first=|last=|title=Ringo Starr: Old Wave|work=[[AllMusic]]|accessdate=24. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt;

Henley je verjetno dosegel največji komercialni solo uspeh od vseh članov skupine Eagles. Leta 1981 je sodeloval v duetu s [[Stevie Nicks|Steviejem Nicksom]] iz skupine [[Fleetwood Mac]]. Skupaj sta izvedla skladbo »Leather and Lace«.&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.rollingstone.com/music/pictures/readers-poll-the-10-greatest-duets-of-all-time-20140604/3-stevie-nicks-and-don-henley-leather-and-lace-797-72|first=|last=|title=3. Stevie Nicks and Don Henley, &quot;Leather and Lace&quot;|work=Rolling Stone|date=4. junij 2014|accessdate=24. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt; Leta 1982 je izdal album ''I Can't Stand Still'', ki vsebuje hit »Dirty Laundry«.&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.allmusic.com/album/i-cant-stand-still-mw0000190305|first=Mike|last=DeGagne|title=Don Henley: I Can't Stand Still|work=[[AllMusic]]|accessdate=24. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt; Ta album se težko primerja z njegovim naslednikom, ''Building the Perfect Beast'' (1984),&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.allmusic.com/album/building-the-perfect-beast-mw0000650250|first=Vik|last=Iyengar|title=Don Henley: Building the Perfect Beast|work=[[AllMusic]]|accessdate=25. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt; ki vsebuje hite »The Boys of Summer« (peto mesto lestvice), »All She Wants to Do Is Dance« (deveto mesto), »Not Enough Love in the World« (34. mesto) in »Sunset Grill« (22. mesto).&lt;ref name=&quot;henleyhot100#1&quot;&gt;{{cite web|url=http://www.billboard.com/artist/301124/don-henley/chart|first=|last=|title=Don Henley - Chart history: Hot 100 #1|work=Billboard|accessdate=25. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt; Njegov naslednji album, ''The End of the Innocence'', ki je izšel leta 1989,&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.allmusic.com/album/the-end-of-the-innocence-mw0000198450|first=Vik|last=Iyengar|title=Don Henley: The End of the Innocence|work=[[AllMusic]]|accessdate=25. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt; je bil prav tako zelo uspešen. Album vsebuje skladbe »The End of the Innocence«, »The Last Worthless Evening« in »The Heart of the Matter«. Njegova solistična kariera je bila prekinjena zaradi spora o pogodbi med njim in njegovo založbo, ki je bil razrešen ob ponovni obuditvi Eaglesov leta 1994.&lt;ref&gt;{{cite web|last=Philips|first=Chuck|url=http://articles.latimes.com/1993-09-01/entertainment/ca-30272_1_geffen-records|title=Henley Ups the Ante in Geffen Fight :  Lawsuit: Singer charges that entertainment impresario conspired with record corporations to blackball him.|work=Los Angeles Times|date=1. september 1993|accessdate=25. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt;

Tudi Frey je v 80. letih dosegel solo uspeh. Leta 1982 je izdal debitantski album ''No Fun Aloud'',&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.allmusic.com/album/no-fun-aloud-mw0000311674|first=Mike|last=DeGagne|title=Glenn Frey: No Fun Aloud|work=[[AllMusic]]|accessdate=25. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt; s katerega je izšel hit »The One You Love«, ki je dosegel 15. mesto lestvice.&lt;ref name=&quot;freyhot100#1&quot;&gt;{{cite web|url=http://www.billboard.com/artist/302924/glenn-frey/chart|first=|last=|title=Glenn Frey - Chart history: Hot 100 #1|work=Billboard|accessdate=25. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt; Z naslednjega albuma, ''The Allnighter'', ki je izšel dve leti kasneje,&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.allmusic.com/album/the-allnighter-mw0000193885|first=William|last=Ruhlmann|title=Glenn Frey: The Allnighter|work=[[AllMusic]]|accessdate=25. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt; je izšel hit »Sexy Girl«, ki je dosegel 20. mesto lestvice.&lt;ref name=&quot;freyhot100#1&quot;/&gt; S skladbo »The Heat Is On« iz [[soundtrack]]a filma ''[[Policaj z Beverly Hillsa]]''&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.imdb.com/title/tt0086960/soundtrack|first=|last=|title=Policaj z Beverly Hillsa (1984): Soundtracks|work=[[IMDb]]|accessdate=25. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt; je dosegel drugo mesto lestvice.&lt;ref name=&quot;freyhot100#1&quot;/&gt; Še eno drugo mesto lestvice je dosegel leta 1985 s skladbo »You Belong to the City«&lt;ref name=&quot;freyhot100#1&quot;/&gt; iz soundtracka ''[[Miami Vice]]'', ki vsebuje še eno Freyjevo skladbo, »Smuggler's Blues«.&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.allmusic.com/album/miami-vice-original-tv-soundtrack-mw0000190997|first=Steven|last=McDonald|title=Original TV Soundtrack: Miami Vice [Original TV Soundtrack]|work=[[AllMusic]]|accessdate=25. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt; V istoimenski epizodi serije se je Frey pojavil kot »Jimmy«.&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.imdb.com/title/tt0647113/|first=|last=|title=Miami Vice: Smuggler's Blues |work=[[IMDb]]|accessdate=25. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt; Prispeval je tudi skladbo »Flip City« za soundtrack ''[[Ghostbusters II]]''&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.imdb.com/title/tt0097428/soundtrack|first=|last=|title=Ghostbusters II (1989): Soundtracks|work=[[IMDb]]|accessdate=25. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt; in skladbo »Part of Me, Part of You« za soundtrack ''[[Thelma &amp; Louise]]''.&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.imdb.com/title/tt0103074/soundtrack|first=|last=|title=Thelma in Louise (1991): Soundtracks|work=[[IMDb]]|accessdate=25. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt;
[[Slika:Don Henley (2088057840).jpg|thumb|left|Henley je verjetno dosegel največji komercialni solo uspeh od vseh članov skupine Eagles.]]
Nekdanji skladatelj, kasneje filmar [[Cameron Crowe]], tudi oboževalec Eaglesov, je v svoji novinarski karieri napisal številne članke o skupinah Eagles in Poco. Leta 1982 je bil po njegovem prvem scenariju posnet celovečerni film ''[[Fast Times at Ridgemont High]]''.&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.imdb.com/title/tt0083929/|first=|last=|title=Fast Times at Ridgemont High (1982)|work=[[IMDb]]|accessdate=25. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt; Film je koproduciral manager Eaglesov, Irving Azoff, ki je prav tako koproduciral soundtrack, ki je izšel pri Elektri. Henley, Walsh, Schmit in Felder so prispevali solo skladbe k soundtracku filma.&lt;ref name=&quot;highsound&quot;&gt;{{cite web|url=http://www.imdb.com/title/tt0083929/soundtrack|first=|last=|title=Fast Times at Ridgemont High (1982): Soundtracks|work=[[IMDb]]|accessdate=25. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt; Glasbena skupina, ki igra na koncu filma, igra priredbo skladbe Eaglesov »Life in the Fast Lane«. 

Felder je prav tako izdal solo album in prispeval dve skladbi soundtracku filma ''Heavy Metal'': »Heavy Metal (Takin' a Ride)«,&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://ultimateclassicrock.com/heavy-metal-soundtrack/|first=David|last=Konow|title=35 Years Ago: Sammy Hagar, Black Sabbath and More Appear on ‘Heavy Metal’ Soundtrack|work=Ultimate Classic Rock|date=2. avgust 2016|accessdate=25. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt; pri kateri spremljevalne vokale pojeta Henley in Schmit in »All of You«. Felder je imel tudi manjši hit »Bad Girls«, ki je izšel na njegovem albumu ''[[Airborne (album)|Airborne]]''.&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.allmusic.com/album/airborne-mw0000228090|first=Joe|last=Viglione|title=Don Felder: Airborne|work=[[AllMusic]]|date=|accessdate=25. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt;

Schmit je imel plodno solo kariero. Soundtrack filma ''Fast Times at Ridgemont High'' vsebuje njegov hit »So Much in Love«.&lt;ref name=&quot;highsound&quot;/&gt; Sodeloval je tudi z zasedbo [[Crosby, Stills, Nash &amp; Young|Crosby, Stills &amp; Nash]] in je prispeval vokal pri skladbah »Southern Cross« in »Wasted on the Way«, ki sta izšli na albumu ''Daylight Again'',&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.allmusic.com/album/daylight-again-mw0000189646|first=Lindsay|last=Planer|title=Crosby, Stills &amp; Nash: Daylight Again|work=[[AllMusic]]|date=|accessdate=25. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt; saj je skupina potrebovala dodatnega vokalista zaradi [[David Crosby|Crosbyjeve]] zasvojenosti z drogo. Schmit je pel tudi spremljevalne vokale na albumu ''[[Toto IV]]''&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.allmusic.com/album/toto-iv-mw0000100642/credits|first=|last=|title=Toto: Toto IV - credits|work=[[AllMusic]]|date=|accessdate=25. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt; skupine [[Toto (glasbena skupina)|Toto]], vključno s skladbo »[[I Won't Hold You Back]]«, leta 1982 pa je s skupino odšel na evropsko turnejo.&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.toto99.com/blog2010/index.php?/archives/863-SCHMIDT,-TIMOTHY-B.html|title=SCHMIDT, TIMOTHY B|author=|work=toto99.com|accessdate=25. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt; Med letoma 1983 in 1985 je bil član skupine Coral Reefer&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.buffettnews.com/resources/coralreeferband/?bid=102|title=Coral Reefer Band: Timothy B. Schmit|author=|work=buffettnews.com|accessdate=25. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt; [[Jimmy Buffett|Jimmyja Buffetta]] in skoval pojem »Parrotheads« za Buffettove zveste oboževalce.&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.bassplayer.com/artists/1171/timothy-b-schmit-up-amp-down-the-highway/26204|first=Brian|last=Fox|title=Timothy B. Schmit: Up &amp; Down The Highway|work=Bass Player|date=29. julij 2010|accessdate=25. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt; Leta 1987 je imel top 40 hit »Boys' Night Out« in top 30 hit lestvice Adult Contemporary, »Don't Give Up«.&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.billboard.com/artist/429982/timothy-b-schmit/chart|first=|last=|title=Timothy B. Schmit - Chart history: Hot 100|work=Billboard|accessdate=25. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.billboard.com/artist/429982/timothy-b-schmit/chart?f=341|first=|last=|title=Timothy B. Schmit - Chart history: Adult Contemporary|work=Billboard|accessdate=25. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt; Obe skladbi sta izšli na njegovem albumu ''Timothy B.''&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.allmusic.com/album/timothy-b-mw0000196697|first=Bruce|last=Eder|title=Timothy B. Schmit: Timothy B.|work=[[AllMusic]]|date=|accessdate=25. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt; Skupaj z Meisnerjem in Walshem se je Schmit pojavil na debitantskem singlu [[Richard Marx|Richarda Marxa]] »Don't Mean Nothing«.&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://k1017fm.com/big-q-looks-at-richard-marxs-dont-mean-nothing/|first=Michael|last=Behan|title=Big Q Looks at Richard Marx’s “Don’t Mean Nothing”|work=K1017fm|date=19. september 2013|accessdate=25. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt; Leta 1992 sta Schmit in Walsh kot člana superskupine [[Ringo Starr &amp; His All-Starr Band|All-Starr Band]] odšla na turnejo in s skupino posnela album v živo na [[Montreux Jazz Festival]]u.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.discogs.com/Ringo-Starr-And-His-All-Starr-Band-Ringo-Starr-And-His-All-Starr-Band-Volume-2-Live-From-Montreux/release/2159879|first=|last=|title=Ringo Starr And His All Starr Band* ‎– Ringo Starr And His All Starr Band Volume 2: Live From Montreux|work=Discogs|date=|accessdate=25. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt; Schmit je, poleg albuma ''Timothy B.'', izdal še dva solo albuma, leta 1984 ''Playin' It Cool''&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.allmusic.com/album/playin-it-cool-mw0000223928|first=Rob|last=Theakston|title=Timothy B. Schmit: Playin' It Cool|work=[[AllMusic]]|date=|accessdate=25. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt; in ''Tell Me the Truth'' leta 1990.&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.allmusic.com/album/tell-me-the-truth-mw0000204273|first=Joe|last=Viglione|title=Timothy B. Schmit: Tell Me the Truth|work=[[AllMusic]]|date=|accessdate=25. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt; Schmit je bil edini nekdanji član Eaglesov, ki se je pojavil na kompilacijskem spominskem albumu ''Common Thread: The Songs of the Eagles'', kjer je prispeval spremljevalne vokale [[Vince Gill|Gillovi]] priredbi skladbe »I Can't Tell You Why«.&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.allmusic.com/album/common-thread-the-songs-of-the-eagles-mw0000621256/credits|first=|last=|title=Various Artists: Common Thread: The Songs of the Eagles|work=[[AllMusic]]|date=|accessdate=25. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt;

Meisner je trikrat dosegel top 40 lestvice, vključno s skladbo »Hearts on Fire«, ki se je leta 1981 uvrstila na 19. mesto lestvice.&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.billboard.com/artist/360889/randy-meisner/chart|first=|last=|title=Randy Meisner - Chart history|work=Billboard|date=|accessdate=25. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt;

=== 1994–2001: Obuditev skupine in ''Hell Freezes Over'' ===
[[Slika:Va-common-thread-the-songs-of-the-eagles.jpg|thumb|right|Naslovnica spominskega kompilacijskega albuma, ''Common Thread: The Songs of the Eagles'', ki je botroval ponovni združitvi skupine leta 1994]]
Spominski kompilacijski album Eaglesov, ''Common Thread: The Songs of the Eagles'', je izšel leta 1993, 13 let po razpadu skupine. [[Travis Tritt]] je želel v videospotu »Take It Easy« posneti Eaglese za časa albuma ''The Long Run'' in ti so na to pristali.&lt;ref&gt;{{cite video|url=https://www.youtube.com/watch?v=HFbCOA0C-1c|title=Travis Tritt feat. The Eagles-Take It Easy|publisher=[[YouTube]]|language=en}}&lt;/ref&gt; Po dolgih letih govoric v javnosti se je skupina naslednje leto ponovno zbrala. Zasedba je ostala ista kot pri albumu ''The Long Run'': Frey, Henley, Walsh, Felder in Schmit,&lt;ref&gt;{{cite web|first=|last=|title=1994-1996 Hell Freezes Over Tour|work=Eagles Online Central|date=|url=http://www.eaglesonlinecentral.com/tour/1994hfo.htm|accessdate=25. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt; na koncertih pa so jih spremljali Scott F. Crago (bobni), John Corey (klaviature, kitara, spremljevalni vokali), Timothy Drury (klaviature, kitara, spremljevalni vokali) in Al Garth (saksofon, violina).

Na prvem javnem nastopu aprila 1994 je Frey dejal, da »ni skupina nikoli razpadla, da si je le vzela 14-letne počitnice«.&lt;ref&gt;{{cite web|first=Courtney|last=Subramanian|title=10 Band Reunions That Rocked|work=[[Time]]|date=21. avgust 2013|url=http://newsfeed.time.com/2013/08/24/10-band-reunions-that-rocked/slide/the-eagles/|accessdate=25. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt; Na turneji, ki je sledila, je bil posnet album v živo ''[[Hell Freezes Over]]''&lt;ref&gt;{{cite web|first=William|last=Ruhlmann|title=Eagles: Hell Freezes Over|work=[[AllMusic]]|date=|url=http://www.allmusic.com/album/hell-freezes-over-mw0000122816|accessdate=25. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt; (poimenovan je bil po Henleyjevi izjavi ob razpadu skupine, da »se bo skupina ponovno združila, ko bo pekel zmrznil«),&lt;ref&gt;{{cite web|first=Corbin|last=Reiff|title=The Story of the Eagles’ Reunion Record, ‘Hell Freezes Over’|work=Ultimate Classic Rock|date=8. november 2014|url=http://ultimateclassicrock.com/eagles-hell-freezes-over-tour/|accessdate=25. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt; ki je debitiral na prvem mestu lestvice.&lt;ref name=&quot;billboard200#1&quot;/&gt; Z albuma so izšle tudi štiri nove studijske skladbe. »Get Over It« in »Love Will Keep Us Alive« sta se uvrstili med top 40.&lt;ref name=&quot;hot100#1&quot;/&gt; Tako album kot turneja sta se izkazala za uspešna, prodanih pa je bilo šest milijonov izvodov albuma. Turneja je bila septembra 1994 prekinjena zaradi Freyjevih težav z [[divertikulitis]]om, leta 1995 pa se je nadaljevala in trajala vse do leta 1996.&lt;ref&gt;{{cite web|title=The Great Gastro-Intestinal Saga of Glenn Frey (1994–95)|url=http://eaglesonlinecentral.com/articles/illness.htm|website=Eagles Online Central|author=|date=|accessdate=24. januar 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20071011185039/http://eaglesonlinecentral.com/articles/illness.htm|archivedate=11. oktober 2007|language=en}}&lt;/ref&gt; Leta 1998 je bila skupina sprejeta v [[Hram slavnih rokenrola]].&lt;ref&gt;{{cite web|first=|last=|title=The Eagles|work=rockhall.com|date=|url=https://www.rockhall.com/inductees/eagles|accessdate=25. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt; Na slovesnosti ob sprejemu je vseh sedem članov Eaglesov (Frey, Henley, Felder, Walsh, Schmit, Leadon in Meisner) skupaj izvedlo skladbi »Take It Easy« in »Hotel California«.&lt;ref name=&quot;hallfame&quot;/&gt; Sledile so številne turneje, znane predvsem po rekordnih cenah vstopnic.&lt;ref name=&quot;Fans&quot;&gt;{{cite news|first=Lucy|last=Cockcroft|title=Eagles fans forced to pay £1,000 per ticket|newspaper=The Daily Telegraph|date=12. oktober 2007|url=http://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/1565979/Eagles-fans-forced-to-pay-andpound1,000-per-ticket.html|accessdate=22. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite news|title=The price of fame|newspaper=The Sydney Morning Herald|url=http://www.smh.com.au/news/Music/The-price-of-fame/2004/12/03/1101923322669.html|date=4. december 2004|accessdate=22. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt;

28. in 29. decembra 1999 so Eaglesi nastopili v Mandalay Bay Events Centru v [[Las Vegas]]u,&lt;ref&gt;{{cite web|title=1999: Eagles play Mandalay Bay in Las Vegas as rehearsal for Millennium Show|newspaper=thisdayineagleshistory.blogspot.si|url=https://thisdayineagleshistory.blogspot.si/2011/12/1999-eagles-play-mandalay-bay-in-las.html|date=|accessdate=25. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt; 31. decembra pa v [[Staples Center|Staples Centru]] v [[Los Angeles]]u.&lt;ref&gt;{{cite web|title=THE EAGLES TO PERFORM AT STAPLES CENTER|publisher=staplescenter.com|url=https://www.staplescenter.com/news/detail/the-eagles-to-perform-at-staples-center|date=6. maj 1999|accessdate=25. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt; To so bili zadnji koncerti skupine, na katerih je igral Don Felder. Koncerti so kasneje postali del tožbe, ki jo je Felder vložil proti članom skupine.&lt;ref name=&quot;feldersue&quot;/&gt; Koncertni posnetki so izšli na [[zgoščenka|zgoščenki]] kot del seta ''[[Selected Works: 1972–1999]]'', ki je izšel novembra 2000.&lt;ref&gt;{{cite web|title=Eagles: Selected Works: 1972–1999|author=Ruhlmann, William|work=[[AllMusic]]|url=http://www.allmusic.com/album/selected-works-1972-1999-mw0000105627|date=|accessdate=25. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt; Set je, poleg koncerta, vključeval tudi hit single skupine, skladbe z albumov in posnetke s snemanja albuma ''[[The Long Run]]''. Leta 2002 je set prejel platinasti certifikat organizacije [[Recording Industry Association of America]].&lt;ref&gt;{{cite web|title=Gold &amp; Platinum – Eagles|url=http://www.riaa.com/gold-platinum/?tab_active=default-award&amp;se=Eagles#search_section|publisher=Recording Industry Association of America|accessdate=22. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt; Leta 2001 je skupina nadaljevala s turnejo.&lt;ref&gt;{{cite web|title=2001-2002 Tour|author=|work=Eagles Online Central|url=http://www.eaglesonlinecentral.com/tour/2001mil.htm|date=|accessdate=25. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt; Zasedbo so sestavljali Frey, Henley, Walsh in Schmit ter [[Steuart Smith]] (kitare, mandolina, klaviature, spremljevalni vokali; prevzel je Felderjevo vlogo), Michael Thompson (klaviature, trombon), Will Hollis (klaviature, spremljevalni vokali), Scott Crago (bobni, tolkala), Bill Armstrong (trobila), Al Garth (saksofon, violina), Christian Mostert (saksofon) in Greg Smith (saksofon, tolkala).&lt;ref&gt;{{cite web|title=Additional Musicians and Touring Band|author=|work=Eagles Online Central|url=http://www.eaglesonlinecentral.com/band/index.htm|date=|accessdate=25. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt;

=== 2001–2007: Felderjeve tožbe in premor ===
6. februarja 2001 je bil Felder odpuščen iz skupine Eagles. Kmalu je vložil tožbe proti podjetju Eagles, Ltd., Donu Henleyju in Glennu Freyju.&lt;ref name=&quot;Latimes&quot;&gt;{{cite web|url=http://pqasb.pqarchiver.com/latimes/doc/421745758.html?FMT=ABS&amp;FMTS=&amp;type=current&amp;date=&amp;author=&amp;pub=&amp;edition=&amp;startpage=&amp;desc=|title=Reborn Eagles Lose Peaceful, Easy Feeling; Musicians advocate Henley is sued by a fired bandmate who calls him a hypocrite in royalties fight|author=Leeds, Jeff|date=8. december 2002|work=Los Angeles Times|accessdate=22. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;feldersue&quot;&gt;{{cite web|title=Eagles Sued By Don Felder Over Dismissal|url=http://music.yahoo.com/read/news/12033366|website=Yahoo! Music|author=Attwood, Brett|date=12. februar 2001|accessdate=24. januar 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20050620074152/http://music.yahoo.com/read/news/12033366|archivedate=20. junij 2005|language=en}}&lt;/ref&gt; Kasneje je Felder razkril, da sta Henley in Frey po turneji ''Hell Freezes Over'' vztrajala, da bi morala dobiti večji delež zaslužka od turneje, čeprav je bil prej zaslužek enakomerno porazdeljen med vseh pet članov skupine.&lt;ref name=&quot;feldersue&quot;/&gt; Felder ju je tudi obtožil, da sta ga silila v podpis sporazuma, po katerem sta Frey in Henley prejela trikrat večji delež dobička od prodaje box seta ''[[Selected Works: 1972–1999]]'' kot Felder. Set je izšel novembra 2000, prodanih pa je bilo približno 267.000 izvodov. Skupina je od prodaje zaslužila več kot 16 milijonov dolarjev. 

Odvetnik Freyja in Henleyja, Daniel M. Petrocelli, je o tem dejal, da sta se »Henley in Frey odločila, da Felder ne bo več član skupine; da sta ga odpustila iz skupine, kar naj bi bila njuna pravica, ter da se takšne stvari v rock skupinah dogajajo že od samega začetka.«&lt;ref name=&quot;Latimes&quot;/&gt;

Henley in Frey sta nato Felderja tožila zaradi kršitve pogodbe in poskusa izdaje izpovedne knjige. Knjiga ''Heaven and Hell: My Life in The Eagles (1974–2001)'' je izšla 1. novembra 2007 v [[Združeno kraljestvo|Združenem kraljestvu]],&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://login.thetimes.co.uk/?gotoUrl=http%3A%2F%2Fwww.thetimes.co.uk%2Ftto%2Farts%2Fmusic%2F|title= Hell may have frozen over, but the Eagles are still feuding|author=Sandall, Robert|date=28. oktober 2007|work=The Sunday Times|accessdate=22. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt; ameriška izdaja pa 28. aprila 2008 pri založbi John Wiley &amp; Sons.

23. januarja 2002 je okrožno sodišče v Los Angelesu obravnavalo dve pritožbi, obravnava naj bi potekala septembra 2006,{{sfn|Felder|Holden|2008|p=327}} a je bila 8. maja 2007 sklenjena izvensodna poravnava in tožbi sta bili umaknjeni.{{sfn|Felder|Holden|2008|p=327}}

Leta 2003 je skupina izdala kompilacijski album ''[[The Very Best Of (album, Eagles)|The Very Best Of]].''&lt;ref&gt;{{cite web|first=Stephen Thomas|last=Erlewine|title=Eagles: The Very Best Of [2003]|url=http://www.allmusic.com/album/the-very-best-of-2003-mw0002114338|work=[[AllMusic]]|accessdate=22. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt; Dvojni album je bila prva kompilacija skupine, ki je vsebovala material iz celotne kariere skupine, od začetkov pa do albuma ''Hell Freezes Over''. Album je debitiral na 3. mestu lestvice in prejel trikratno platinasto certifikacijo.&lt;ref name=&quot;billboard200#1&quot;/&gt; Z albuma je izšel nov singl, ki govori o [[Teroristični napadi 11. septembra 2001|terorističnih napadih 11. septembra 2001]], »Hole in the World«. Istega leta je dolgoletni spremljevalec skupine Warren Zevon začel s snemanjem svojega zadnjega albuma, ''The Wind''. Pri snemanju albuma so sodelovali tudi Henley, Walsh in Schmit.&lt;ref&gt;{{cite web|first=|last=|title=Warren Zevon: The Wind - credits|url=http://www.allmusic.com/album/the-wind-mw0000039633/credits|work=[[AllMusic]]|accessdate=25. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt;

14. junija 2005 so Eaglesi izdali nov dvojni [[DVD]] set, ''[[Farewell 1 Tour - Live from Melbourne]]'', z dvema novima skladbama: Freyjevo »No More Cloudy Days« in Walshevo »One Day at a Time«.&lt;ref&gt;{{cite web|first=|last=|title=Eagles: Farewell 1 Tour: Live from Melbourne|url=http://www.allmusic.com/album/farewell-1-tour-live-from-melbourne-mw0001010970|work=[[AllMusic]]|accessdate=25. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt; Posebna izdaja leta 2006, ki so jo prodajali v trgovinah [[Walmart]], je vsebovala dodatno zgoščenko s tremi novimi skladbami: studijsko verzijo skladbe »No More Cloudy Days«, »Fast Company« in »Do Something«.&lt;ref&gt;{{cite web|title=The Eagles package new music with Australian DVD|url=http://www.therockradio.com/2006/12/eagles-package-new-music-with.html|website=TheROCKradio|author=|date=1. december 2006|accessdate=24. januar 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110721190300/http://www.therockradio.com/2006/12/eagles-package-new-music-with.html|archivedate=21. julij 2011|language=en}}&lt;/ref&gt;

=== 2007–2013: Svetovna turneja ''Long Road Out of Eden'' ===
Zasedbo Eaglesov so leta 2007 sestavljali Frey, Henley, Walsh in Schmit. 20. avgusta 2007 je izšel singel »How Long« avtorja [[J. D. Souther]]ja,&lt;ref name=&quot;howlong&quot;&gt;{{cite web|first=|last=|url=http://www.songfacts.com/detail.php?id=9160|title=HOW LONG by EAGLES|work=songfacts.com|date=|accessdate=25. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt; skupaj z videospotom na Yahoo! Music. Po televiziji je bil videospot prvič prikazan 23. avgusta 2007 na kanalu Country Music Television med oddajo Top 20 Countdown. Skupina je skladbo izvajala že na koncertih v 70. letih, vendar je ni posnela, ker jo je Souther želel izdati na svojem prvem albumu.&lt;ref&gt;{{cite web|first=Lindsay|last=Planer|url=http://www.allmusic.com/album/john-david-souther-mw0000308961|title=J.D. Souther: John David Souther|work=[[AllMusic]]|date=|accessdate=25. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;howlong&quot;/&gt; Souther je s skupino sodeloval že prej in je soavtor nekaterih hitov skupine, kot so »Best of My Love«, »Victim of Love«, »Heartache Tonight« in »New Kid in Town«.&lt;ref&gt;{{cite web|first=Stacia|last=Proefrock|url=http://www.allmusic.com/artist/jd-souther-mn0000121357/biography|title=J.D. Souther - biography|work=[[AllMusic]]|date=|accessdate=25. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt;

30. oktobra 2007 so Eaglesi izdali prvi album z novim materialom po letu 1979, ''[[Long Road Out of Eden]]''.&lt;ref name=&quot;LongRoad&quot;/&gt; Prvo leto po izdaji je bilo album v ZDA možno kupiti le prek uradne spletne strani skupine in v trgovinah Walmart ter trgovinah Sam's Club.&lt;ref&gt;{{cite magazine|first=Natalie|last=Zfat|url=http://www.rollingstone.com/music/news/don-henley-talks-new-eagles-lp-20070813|title=Don Henley Talks New Eagles LP|magazine=Rolling Stone|date=13. avgust 2007|accessdate=23. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt; Debitiral je na vrhu lestvic v ZDA,&lt;ref&gt;{{cite magazine|last=Peters|first=Mitchell|title=Revised Chart Policy Lands Eagles At number 1|url=http://www.billboard.com/articles/news/1047391/revised-chart-policy-lands-eagles-at-no-1|magazine=Billboard|date=6. november 2007|accessdate=23. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt; [[Združeno kraljestvo|Združenem kraljestvu]],&lt;ref&gt;{{cite web|first=|last=|url=http://www.officialcharts.com/artist/29506/eagles/|title=Eagles - full Official Chart History|work=Official Charts|date=|accessdate=25. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt; [[Avstralija|Avstraliji]], [[Nova Zelandija|Novi Zelandiji]], na [[Nizozemska|Nizozemskem]] in [[Norveška|Norveškem]]. Postal je tretji album skupine in skupno sedma izdaja skupine, ki je prejela vsaj sedemkratno platinasto certifikacijo organizacije RIAA.&lt;ref&gt;{{cite web|title=RIAA – Gold &amp; Platinum – Long Road out of Eden|url=http://www.riaa.com/gold-platinum/?tab_active=default-award&amp;se=long+road+out+of+eden#search_section|publisher=Recording Industry Association of America|accessdate=23. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt; Henley je za [[CNN]] dejal, da je »to verjetno zadnji album, ki ga je skupina posnela.«&lt;ref&gt;{{cite news|first=Denise|last=Quan|title=Don Henley: 'Let the chips fall where they may'|publisher=CNN|url=http://edition.cnn.com/2007/SHOWBIZ/Music/11/16/don.henley/|date=19. november 2007|accessdate=23. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt;

Eaglesi so 7. novembra 2007 prvič nastopili na podelitvi nagrad Country Music Association Awards in v živo izvedli skladbo »How Long«.&lt;ref&gt;{{cite web|first=Stephen L.|last=Betts|url=http://www.rollingstone.com/music/news/flashback-see-the-eagles-lone-cma-awards-performance-20160120|title=Flashback: See the Eagles' Lone CMA Awards Performance|work=Rolling Stone|date=20. januar 2016|accessdate=25. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt;

[[Slika:The Eagles in Berlin.JPG|thumb|Eaglesi na koncertu v [[Berlin]]u, 2009]]
28. januarja 2008 je izšel drugi singl z albuma ''Long Road Out of Eden''. »Busy Being Fabulous« je dosegel 28. mesto ameriške lestvice ''Billboard'' Hot Country Songs&lt;ref name=&quot;awards&quot;/&gt; in 12. mesto ameriške lestvice ''Billboard'' Hot Adult Contemporary Tracks&lt;ref name=&quot;awards&quot;&gt;{{cite web|title=Eagles – Awards|work=[[AllMusic]]|accessdate=23. januar 2017|url=http://www.allmusic.com/artist/eagles-mn0000144847/awards|language=en}}&lt;/ref&gt; Leta 2008 je skupina osvojila petega grammyja v kategoriji ''Grammy za najboljšo vokalno country izvedbo dueta ali skupine'' za skladbo »How Long«.&lt;ref name=&quot;grammys&quot;/&gt;

20. marca 2008 je skupina v [[London|londonski]] [[O2 Arena|O2 Areni]] začela svetovno promocijsko turnejo ''Long Road Out of Eden''.&lt;ref&gt;{{cite web|first=Ian|last=Gittins|url=https://www.theguardian.com/music/2008/mar/24/popandrock.eagles|title=The Eagles: O2, London|work=[[The Guardian]]|date=24. marec 2008|accessdate=25. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt; Turneja je vsebovala tudi koncert na Rio Tinto Stadiumu v mestu [[Sandy, Utah]].&lt;ref name=&quot;utah&quot;&gt;{{cite web|first=Scott|last=Iwasaki|url=http://www.deseretnews.com/article/705302582/Eagles-soar-at-Rio-Tinto-Stadiums-first-concert.html|title=Concert review: Eagles soar at Rio Tinto Stadium's first concert|work=Deseret News|date=10. maj 2009|accessdate=25. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt; To je bil sploh prvi koncert, izveden na novem [[Nogomet|nogometnem]] stadionu.&lt;ref name=&quot;utah&quot;/&gt; Turneja se je odvijala tudi v [[Evropa|Evropi]], z zadnjim koncertom 22. julija 2009 v [[Lizbona|Lizboni]].&lt;ref&gt;{{cite web|first=|last=|url=http://portugalresident.com/eagles-in-lisbon|title=Eagles in Lisbon|work=Portugal Resident|date=24. december 2008|accessdate=25. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt; Poleti 2010 je skupina koncertirala po stadionih [[Severna Amerika|Severne Amerike]] skupaj z [[Dixie Chicks]] in s [[Keith Urban|Keithom Urbanom]].&lt;ref&gt;{{cite web|first=Ray|last=Waddell|url=http://www.billboard.com/articles/news/958954/the-eagles-dixie-chicks-keith-urban-team-up-for-live-nation-shows|title=The Eagles, Dixie Chicks, Keith Urban Team Up For Live Nation Shows|work=Billboard|date=16. marec 2010|accessdate=25. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt; Turneja se je nato preselila v [[Anglija|Anglijo]], kjer je skupina 1. julija 2011 igrala na [[Hop Farm Festival]]u.&lt;ref&gt;{{cite web|first=Matt|last=Wilkinson|url=http://www.nme.com/news/music/the-eagles-14-1300176|title=Eagles, Brandon Flowers, Bryan Ferry for Hop Farm Festival|work=NME|date=21. februar 2011|accessdate=25. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt;

Novembra 2010 je Schmit na vprašanje, če skupina načrtuje nov album, odgovoril: »Moja prva reakcija bi bila: ni govora, ampak tako sem dejal že pred zadnjim albumom, tako da resnično ne vem. Glasbene skupine so krhke entitete in nikoli ne veš, kaj se bo zgodilo. Snemanje zadnjega albuma nam je vzelo veliko časa in veliko nas. Na neki točki smo si vzelo leto premora. Nisem siguren, če bi bili sposobni še enkrat narediti to. Ne bom povsem zanikal vprašanja, vendar resnično ne vem.«&lt;ref&gt;{{cite news|first=Iain|last=Shedden|title=Eagles have learned to take it easy|url=http://www.theaustralian.com.au/news/arts/eagles-have-learned-to-take-it-easy/story-e6frg8n6-1225960402149|newspaper=The Australian|date=25. november 2010|accessdate=23. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt; Walsh je leta 2010 dejal, da bo morda, pred njenim dokončnim koncem, izšel še en album skupine.&lt;ref&gt;{{cite web|first=Paul|last=Cashmere|title=Joe Walsh To Release First Album In 18 Years|url=http://www.undercover.fm/news/13170-video-joe-walsh-to-release-first-album-in-18-years|publisher=Undercover.fm|date=26. december 2010|accessdate=23. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt; Frey je leta 2012 v intervjuju dejal, da skupina razmišlja o izdaji [[EP]]-ja s potencialnimi 4 do 6 skladbami, ki bi bile mešanica novega materiala in priredb.&lt;ref&gt;{{cite interview|first=Glenn|last=Frey|interviewer=Marco Gandolfi|title=Glenn Frey Interview|date=25. junij 2012|url=http://www.music-news.com/showreview.asp?nReviewID=8330|accessdate=23. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt;

=== 2013–2016: Dokumentarec ''History of the Eagles'', turneja in Freyjeva smrt ===
[[Slika:Eagles in concert September 2014.jpg|thumb|Turneja History of the Eagles, 2014, kjer se je skupini pridružil Bernie Leadon (drugi z leve).]]
Februarja 2013 je skupina izdala dokumentarni film z naslovom ''History of the Eagles'' in 6. julija 2013 začela z istoimensko turnejo.&lt;ref&gt;{{cite magazine|title=Eagles Announce 'History' Tour: 11 Summer Dates|url=http://www.billboard.com/biz/articles/news/touring/1554161/eagles-announce-history-tour-11-summer-dates|magazine=Billboard|date=21. marec 2013|accessdate=23. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt; Dokumentarec je istega leta prejel [[emmy]]ja za najboljši glasbeni miks.&lt;ref&gt;{{cite web|first=|last=|title=Emmys: History Of The Eagles|url=http://www.emmys.com/shows/history-eagles|work=emmys.com|accessdate=1. februar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt; Henley je o turneji, ki je potekala po vsem svetu in se končala 29. julija 2015,&lt;ref name=&quot;RS&quot;/&gt; dejal, da bi lahko bila zadnja in da bo na turneji prisoten vsaj še en nekdanji član skupine, ki se bo vrnila k svojim koreninam.&lt;ref&gt;{{cite web|first=Sterling|last=Whitaker|url=http://ultimateclassicrock.com/don-henley-former-eagle-2013-tour/|title=Eagles Reportedly Reuniting with Bernie Leadon for 2013 Tour|work=Ultimate Classic Rock|date=21. februar 2013|accessdate=23. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt; Na turneji se je kot gost pojavil tudi originalni kitarist skupine, Bernie Leadon.&lt;ref name=&quot;RS&quot;/&gt; Walsh je dejal, da ni nikoli imel priložnosti igrati z Leadonom, da pa je bil z njim v stiku. Dejal je še, da se veseli njegovega prihoda in da bo končno lahko igral z njim.&lt;ref name=&quot;Smith&quot;&gt;{{cite news|first=Steve|last=Smith|title=Bernie Leadon rejoins The Eagles; Ozzy relapses; Stones add more U.S. shows|url=http://www.presstelegram.com/homedivtest/ci_23044628/steve-smith-bernie-leadon-rejoins-eagles-ozzy-relapses|newspaper=Press-Telegram|date=18. april 2013|accessdate=23. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt; Nekdanja člana Randy Meisner in Don Felder se na turneji nista pojavila.&lt;ref name=&quot;RS&quot;&gt;{{cite magazine|url=http://www.rollingstone.com/music/news/eagles-tour-will-feature-founding-guitarist-bernie-leadon-20130705|title=Eagles Tour Will Feature Founding Guitarist Bernie Leadon|magazine=Rolling Stone|date=5. julij 2013|accessdate=23. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt; Meisner je bil sicer povabljen, a se iz zdravstvenih razlogov turneje ni udeležil, medtem ko Felder ni bil povabljen. Čeprav so bile njegove tožbe leta 2007 umaknjene, je Henley dejal, da je Felder še vedno vpleten v pravni spor proti članom skupine.&lt;ref name=&quot;RS&quot;/&gt;

Štirje Eaglesi (Frey, Henley, Walsh in Schmit) so bili leta 2015 izbrani za sprejem nagrade [[Kennedy Center Honors]], vendar je bil sprejem zaradi Freyjevih zdravstvenih težav prestavljen za leto dni.&lt;ref name=&quot;Kennedy&quot;&gt;{{cite magazine|title=Eagles Postpone Kennedy Center Honors Due to Glenn Frey's Health|url=http://www.billboard.com/articles/columns/rock/6753066/eagles-postpone-kennedy-center-honors-glenn-frey-health|magazine=Billboard|date=4. november 2015|accessdate=24. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt;

[[Slika:The 2016 Kennedy Center Honorees Pose for a Photo (31289768961).jpg|thumb|left|Skupina bi morala nagrado [[Kennedy Center Honors]] prejeti že leta 2015, vendar so zaradi Freyjevega slabega zdravja prejem prestavili za eno leto. Frey je 18. januarja 2016 umrl in tako so nagrado prejeli le Henley, Walsh in Schmit.]]
18. januarja 2016 je umrl ustanovni član skupine Glenn Frey v starosti 67 let, v predelu [[Washington Heights, Manhattan|Washington Heights]] v [[New York]]u.&lt;ref&gt;{{cite web|title=Founding Member Of Eagles Glenn Frey Dies At 67, Band's Website, Rep Report|url=http://losangeles.cbslocal.com/2016/01/18/founding-member-of-eagles-glenn-frey-dies-at-67-bands-website-rep-report/|publisher=KCBS-TV|date=18. januar 2016|accessdate=24. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt; Don Henley je tako ostal edini preostali član prvotne zasedbe. Po podatkih na uradni spletni strani skupine so bili vzroki Freyjeve smrti [[revmatoidni artritis]], akutni [[ulcerativni kolitis]] in [[pljučnica]] med okrevanjem po operaciji na črevesju.&lt;ref name=&quot;Morton&quot;&gt;{{cite news|first=Victor|last=Morton|title=Eagles guitarist Glenn Frey dies at 67|url=http://www.washingtontimes.com/news/2016/jan/18/glenn-frey-eagles-guitarist-dies-67/|date=18. januar 2016|newspaper=The Washington Times|accessdate=24. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;TMZ&quot;&gt;{{cite news|title=Eagles Guitarist Dead at 67|url=http://www.tmz.com/2016/01/18/glenn-frey-the-eagles-dead/|date=18. januar 2016|publisher=TMZ|accessdate=24. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt;

V Freyjevo čast so Eaglesi, februarja, na 58. podelitvi [[grammy]]jev, skupaj z Leadonom, koncertnim kitaristom [[Steuart Smith|Steuartom Smithom]] in soavtorjem [[Jackson Browne|Jacksonom Brownom]], izvedli skladbo »Take It Easy«.&lt;ref&gt;{{cite magazine|first=Dan|last=Rys|title=Jackson Browne, Eagles Members Pay Tribute to Glenn Frey With 'Take It Easy' at the 2016 Grammys|url=http://www.billboard.com/articles/news/grammys/6875302/glenn-frey-eagles-tribute-grammys-2016|magazine=Billboard|date=15. februar 2016|accessdate=24. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt; 6. marca 2016 je Henley v intervjuju za BBC News nastop skupine na podelitvi grammyjev opisal kot dokončno slovo skupine in dejal: »Mislim, da nas ne boste več videli nastopiti skupaj.«&lt;ref name=&quot;BBC&quot;/&gt;

10. junija 2016 je bil Henley intervjuvan za revijo ''Rolling Stone'' o celotnem opusu skupine. Med razmišljanjem o albumu ''[[Long Road Out of Eden]]'' in o statusu skupine je dejal sledeče:

&lt;blockquote&gt;Ko sedaj gledam nazaj, vidim, da album vsebuje številne skladbe slovesa: »No More Walks in the Wood«, »I Don't Want to Hear Any More«, »You Are Not Alone«, »Long Road Out of Eden«, »Last Good Time in Town«, »Center of the Universe« in preroško »It's Your World Now«, Glennovo lepo filozofsko slovo ženi in otrokom. Zdi se, kot da bi vedeli, da bo to naš zadnji album. Naši oboževalci so bili čudoviti. Do konca so nam bili zvesti in na žalost je to konec. Ampak kakšna pot ... kakšna nora, čudovita pot.&lt;ref name=&quot;Henley&quot;/&gt;&lt;/blockquote&gt;

=== 2017–danes: Vrnitev na turneje ===
Marca 2017 je v javnost prišla novica, da bo skupina julija 2017 odigrala dva koncerta.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.nytimes.com/2017/03/29/arts/music/classic-west-classic-east-fleetwood-mac-eagles.html|title=A Pair of Classic Rock Events Will Bring Fleetwood Mac and the Eagles to the Coasts|last=Sisario|first=Ben|date=29. marec 2017|work=[[The New York Times]]|publisher=The New York Times Company|access-date=30. marec 2017|quote=}}&lt;/ref&gt; 16. maja 2017 je Don Henley potrdil, da bo namesto Glenna nastopil njegov sin, Deacon skupaj s še enim glasbenikom.&lt;ref&gt;{{cite news|first=Michael|last=Gallucci|title=Glenn Frey's Son To Join the Eagles|newspaper=Ultimate Classic Rock|date=16. maj 2017|accessdate=5. junij 2017|url=http://ultimateclassicrock.com/glenn-frey-son-eagles/|language=en}}&lt;/ref&gt; V medije je kasneje prišla novica, da bo z Eaglesi nastopil še [[Vince Gill]].&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.latimes.com/entertainment/music/la-et-ms-eagles-reunion-vince-gill-deacon-frey-classic-west-east-20170530-story.html|title=The Eagles call on family — and Vince Gill — to carry on without Glenn Frey for Classic West-East shows|date=31. maj 2017|publisher=|accessdate=5. junij 2017|via=LA Times|language=en}}&lt;/ref&gt;

Marca 2018 je skupina odšla na severnoameriško turnejo,&lt;ref&gt;{{cite web|title=Tour|accessdate=3. december 2017|website= Eagles.com|url=https://eagles.com/events|language=en}}&lt;/ref&gt; spremljevani zasedbi pa se je kot kitarist pridružil še Will, sin Dona Henleyja.&lt;ref&gt;{{cite news|first=David|last=Lindquist|title=Eagles tour features Don Henley's son as well as Glenn Frey's|newspaper=The Indianapolis Star|date=14. marec 2018|accessdate=25. avgust 2018|url=https://www.indystar.com/story/entertainment/music/2018/03/14/eagles-mystery-guitarist-william-henley-son-don-henley/424495002/|language=en}}&lt;/ref&gt;

Septembra in oktobra 2019 je skupina na treh koncertih v MGM Grand Garden Areni v [[Las Vegas]]u izvedla celoten album ''Hotel California'' ter še nekaj največjih uspešnic.&lt;ref&gt;{{cite magazine|first=Jon|last=Blistein|title=Eagles Plot Special 'Hotel California' Shows in Las Vegas|magazine=[[Rolling Stone]]|date=2. april 2019|accessdate=9. marec 2020|url=https://www.rollingstone.com/music/music-news/eagles-hotel-california-concert-las-vegas-816490/}}&lt;/ref&gt; Zasedbo so sestavljali Don Henley, Joe Walsh in Timothy B. Schmit ter Deacon Frey in Vince Gill, skupaj s 46-članskim orkestrom in 22-članskim zborom. Po koncertih v Las Vegasu, je skupina oznanila vest, da bo med 7. februarjem in 18. aprilom 2020 v šestih mestih izvedla turnejo &quot;Hotel California 2020 Tour&quot;.&lt;ref&gt;{{cite magazine|first1=Jon|last1=Blistein|first2=Jon|last2=Blistein|title=Eagles Plot 2020 'Hotel California' Tour|magazine=[[Rolling Stone]]|date=8. oktober 2019|accessdate=9. marec 2020|url=https://www.rollingstone.com/music/music-news/eagles-2020-hotel-california-tour-dates-896197/}}&lt;/ref&gt;

25. junija 2019 je časopis ''[[The New York Times Magazine]]'' uvrstil skupino Eagles med številne izvajalce, katerih master trakovi so bili uničeni leta 2008 v požaru studia Universal Studios Hollywood.&lt;ref&gt;{{cite magazine|first=Jody|last=Rosen|title=Here Are Hundreds More Artists Whose Tapes Were Destroyed in the UMG Fire|magazine=[[The New York Times Magazine]]|date=25. junij 2019|accessdate=9. marec 2020|url=https://www.nytimes.com/2019/06/25/magazine/universal-music-fire-bands-list-umg.html}}&lt;/ref&gt;

== Glasbeni slog ==
Na Eaglese so vplivale [[R&amp;B]], [[soul]], [[bluegrass]] in [[rock]] skupine 60. let, kot so [[The Birds]] in [[Buffalo Springfield]].&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=NWDaHoKjvd0|title=Donald Henley (Eagles) – Interview with Jools Holland (2007)|publisher=[[YouTube]]|date=17. avgust 2014|accessdate=24. januar 2017}}&lt;/ref&gt; Zvok skupine je bil opisan kot »kalifornijski rock«.&lt;ref&gt;{{cite magazine|first=Jamie|last=Reno|title=A Close Connection|magazine=San Diego Magazine|date=avgust 2005|volume=57|issue=10|url=https://books.google.com/?id=dwAEAAAAMBAJ&amp;pg=PA248&amp;dq=%22california+rock%22|page=248|issn=0036-4045|language=en}}&lt;/ref&gt; Sal Manna, avtor notranjih opomb zgoščenke ''[[Hell Freezes Over]]'' iz leta 1994, je dejal, da »ni nihče čisto vedel, kaj pomeni oznaka 'kalifornijski rock' – razen mogoče, da je ta glasba, ker je v [[Kalifornija|Kaliforniji]] vse mogoče, bolj svobodomiselna.«&lt;ref name=&quot;Manna&quot;&gt;{{cite AV media notes|title=Hell Freezes Over|first=Sal|last=Manna|type=CD|language=en}}&lt;/ref&gt; Revija ''Rolling Stone'' je zvok skupine opisala kot kombinacijo »[[country]] vokalnih harmonij s [[hard rock]] kitarami in besedili«.

Slog skupine je bil opisan kot [[country rock]],&lt;ref name=&quot;Smith&quot;/&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|title=The Eagles|url=https://www.britannica.com/topic/the-Eagles|website=[[Enciklopedija Britannica]]|author=Hunter, James|date=17. julij 2005|accessdate=24. januar 2017|archiveurl=http://web.archive.org/web/20161127173639/https://www.britannica.com/topic/the-Eagles|archivedate=27. november 2016|language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book|first=David|last=Horn|first2=John|last2=Shepherd|title=Continuum Encyclopedia of Popular Music of the World|year=2012|volume=8 – Genres: North America|publisher=Continuum International Publishing Group|quote=This appeal also applied to country rock acts such as The Eagles and Ronstadt|url=https://books.google.com/?id=__DTvryrBZkC&amp;pg=PA438&amp;dq=%22eagles%22|page=438|isbn=978-1-4411-6078-2|language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|title=Pop/Rock » Folk/Country Rock » Country-Rock|url=http://www.allmusic.com/style/country-rock-ma0000002536|work=[[AllMusic]]|accessdate=24. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book|editor1-first=Lee|editor1-last=Stacey|editor2-first=Lol|editor2-last=Henderson|title=Encyclopedia of Music in the 20th Century|year=2013|chapter=Evolution of folk rock|publisher=Routledge|isbn=1-5795-8079-3|url=https://books.google.com/books?id=HcC2AgAAQBAJ&amp;pg=PT1586|language=en}}&lt;/ref&gt; [[soft rock]],&lt;ref name=&quot;Fans&quot;/&gt;&lt;ref&gt;{{cite book|first=Christopher|last=Knowles|title=The Secret History of Rock 'n' Roll|chapter=The Eagles|year=2010|publisher=Cleis Press|isbn=1-57344-564-9|language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite magazine|first=Jim|last=Beviglia|title=Lyric Of The Week: The Eagles, &quot;Wasted Time&quot;|url=http://www.americansongwriter.com/2014/05/lyric-week-eagles-wasted-time/|magazine=American Songwriter|date=19. maj 2014|accessdate=24. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|title=John Peel's Records: 'E' Is For Eagles|work=The Quietus|date=19. maj 2014|url=http://thequietus.com/articles/08918-john-peels-records-e|accessdate=26. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book|first=Chris|last=Smith|title=The Greenwood Encyclopedia of Rock History: From Arenas to the Underground, 1974–1980|year=2006|page=88|quote=As a result, soft-rock acts like the Eagles, the Bee Gees, Fleetwood Mac, and Elton John became some of the most popular musical artists of the decade.|publisher=Greenwood Publishing Group|isbn=0-313-32937-0|language=en}}&lt;/ref&gt; in [[folk rock]],&lt;ref&gt;{{cite web|first=Sean|last=Leary|title=Eagles bring classic sound to Q-C|work=Quad-City Times|publisher=Go&amp;Do|url=http://qctimes.com/entertainment/music/eagles-bring-classic-sound-to-q-c/article_f05dbfe9-e35e-539f-b596-2acbc2acf199.html|date=21. oktober 2013|accessdate=24. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite magazine|first=Chris|last=Martins|title=The History of the Eagles: American Dream or American Nightmare?|url=http://www.spin.com/blogs/history-eagles-sundance-documentary-premiere/|magazine=Spin|date=20. januar 2013|accessdate=24. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|title=The Eagles Take Cape Town on a Super-cool Nostalgia Trip|url=http://www.rollingstone.co.za/opinion/item/755-the-eagles-take-cape-town-on-a-super-cool-nostalgia-trip|website=Rolling Stone|author=Williams, David|date=5. april 2012|accessdate=24. januar 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120416102527/http://www.rollingstone.co.za/opinion/item/755-the-eagles-take-cape-town-on-a-super-cool-nostalgia-trip|archivedate=16. april 2012|language=en}}&lt;/ref&gt; kasneje pa so skupino označili za izvajalko [[album rock]]a in [[arena rock]]a.&lt;ref name=&quot;Eagles&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;hotel&quot;&gt;{{cite web|first=William|last=Ruhlmann|title=Eagles: Hotel California|url=http://www.allmusic.com/album/hotel-california-mw0000189884|work=[[AllMusic]]|accessdate=24. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt;

Prva dva albuma skupina vsebujeta kombinacijo tradicionalnega [[rock and roll]]a, [[country]]ja in [[ljudska glasba|ljudske glasbe]],&lt;ref&gt;{{cite web|first=William|last=Ruhlmann|title=Eagles: Eagles|url=http://www.allmusic.com/album/eagles-mw0000189885|work=[[AllMusic]]|accessdate=24. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt; ki je skupini dala zvok, ki jih je popeljal v ospredje [[country rock]] in [[folk rock]] gibanj iz 70. let. Pri tretjem albumu skupine, ''[[On the Border]]'', je skupina svoj slog približala [[hard rock]]u,&lt;ref name=&quot;Border&quot;&gt;{{cite web|first=William|last=Ruhlmann|title=Eagles: On the Border|publisher=[[AllMusic]]|url=http://www.allmusic.com/album/on-the-border-mw0000193647|accessdate=24. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt; stilu, ki se ga je prej samo dotikala. Pri nasledniku, ''[[One of These Nights]]'', so odkrivali mehkejši zvok, kar se sliši predvsem pri hit singlih »Take It to the Limit« in »Lyin' Eyes«, ki sta kombinacija rocka, [[pop glasba|popa]], countryja in ljudske glasbe.&lt;ref name=&quot;Manna&quot;/&gt; Album iz leta 2007, ''[[Long Road Out of Eden]]'', je na dan ponovno zvabil zvok country rocka z začetkov skupine.&lt;ref name=&quot;LongRoad&quot;/&gt; Skupina je v svojih skladbah eksperimentirala tudi s številnimi drugimi zvrstmi glasbe, vključno z R&amp;B-jem,&lt;ref name=&quot;Manna&quot;/&gt; [[blues rock]]om,&lt;ref name=&quot;LongRoad&quot;&gt;{{cite web|first=Stephen Thomas|last=Erlewine|title=Eagles: Long Road Out of Eden|url=http://www.allmusic.com/album/long-road-out-of-eden-mw0000497545|work=[[AllMusic]]|accessdate=24. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt; [[funk]]om,&lt;ref name=&quot;LongRoad&quot;/&gt; [[pop rock]]om,&lt;ref name=&quot;longrun&quot;&gt;{{cite web|first=William|last=Ruhlmann|title=Eagles: The Long Run|url=http://www.allmusic.com/album/the-long-run-mw0000650104|work=[[AllMusic]]|accessdate=24. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt; [[disco]]m,&lt;ref name=&quot;nights&quot;&gt;{{cite web|first=William|last=Ruhlmann|title=Eagles: One of These Nights|url=http://www.allmusic.com/album/one-of-these-nights-mw0000189767|work=[[AllMusic]]|accessdate=24. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt; in bluegrassom.&lt;ref name=&quot;Border&quot;/&gt;

== Člani skupine ==
{{col-begin}}
{{col-2}}
;Trenutni člani
* [[Don Henley]] – vokali, bobni, tolkala, kitare &lt;small&gt;(1971–1980, 1994–2016, 2017–danes)&lt;/small&gt;
* [[Joe Walsh]] – kitare, klaviature, vokali &lt;small&gt;(1975–1980, 1994–2016, 2017–danes)&lt;/small&gt;
* [[Timothy B. Schmit]] – bas kitara, akustična kitara, vokali &lt;small&gt;(1977–1980, 1994–2016, 2017–danes)&lt;/small&gt;

;Trenutni gostujoči glasbeniki
* [[Deacon Frey]] – vokali, ritem kitara, solo kitara &lt;small&gt;(2017–danes)&lt;/small&gt;
* [[Vince Gill]] – vokali, ritem kitara, solo kitara &lt;small&gt;(2017–danes)&lt;/small&gt;
* John Corey – klavir, spremljevalni vokali, tolkala, kitare &lt;small&gt;(1994, 2017–danes)&lt;/small&gt;
* [[Scott F. Crago]] – bobni, tolkala &lt;small&gt;(1994–2016, 2017–danes)&lt;/small&gt;
* Will Hollis – klaviature, sintetizatorji, spremljevalni vokali &lt;small&gt;(2001–2015, 2017–danes)&lt;/small&gt;
* [[Steuart Smith]] – kitare, mandolina, spremljevalni vokali &lt;small&gt;(2001–2016, 2017–danes)&lt;/small&gt;
* Michael Thompson – klavir, klaviature, spremljevalni vokali &lt;small&gt;(2001–2015, 2017–danes)&lt;/small&gt;
{{col-2}}
;Nekdanji člani
* [[Glenn Frey]] – vokali, kitare, orglice, klaviature &lt;small&gt;(1971–1980, 1994–2016)&lt;/small&gt;
* [[Bernie Leadon]] – kitare, mandolina, banjo, pedal steel, vokali &lt;small&gt;(1971–1975; turneja 2013–2016)&lt;/small&gt;
* [[Randy Meisner]] – bas kitara, guitarrón, vokali &lt;small&gt;(1971–1977)&lt;/small&gt;
* [[Don Felder]] – kitare, mandolina, banjo, pedal steel, vokali &lt;small&gt;(1974–1980, 1994–2001)&lt;/small&gt;

;Nekdanji gostujoči glasbeniki
* [[Joe Vitale]] – bobni, tolkala, klaviature, spremljevalni vokali &lt;small&gt;(1977–1980)&lt;/small&gt;
* [[Timothy Drury]] – klaviature, vokali, kitare &lt;small&gt;(1994–1999)&lt;/small&gt;
* Al Garth – saksofon, violina &lt;small&gt;(1994–2012)&lt;/small&gt;
* Bill Armstrong – trobenta &lt;small&gt;(2005–2010; umrl leta 2010)&lt;/small&gt;
* Chris Mostert – tenorski saksofon, altovski saksofon &lt;small&gt;(2005–2010)&lt;/small&gt;
* Greg Smith – baritonski saksofon &lt;small&gt;(2005–2010)&lt;/small&gt;
* Les Lovitt – trobenta &lt;small&gt;(2010)&lt;/small&gt;
* Richard H. W. Davis – klaviature, spremljevalni vokal &lt;small&gt;(2007–2010)&lt;/small&gt;
* Will Henley – ritem kitara &lt;small&gt;(2018)&lt;/small&gt;
{{col-end}}

=== Časovnica ===
{{#tag:timeline|
ImageSize  = width:1000 height:auto barincrement:30
PlotArea   = left:110 bottom:75 top:05 right:10
Alignbars  = justify
DateFormat = mm/dd/yyyy
Period     = from:03/01/1971 till:{{#time:m/d/Y}}
TimeAxis   = orientation:horizontal format:yyyy
Legend     = orientation:vertical position:bottom columns:4
ScaleMajor = increment:5 start:1975
ScaleMinor = increment:1 start:1972

Colors =
 id:vocals   value:red     legend:Vokali
 id:guitar   value:green   legend:Kitara
 id:bass     value:blue    legend:Bas_kitara
 id:keyboard value:purple  legend:Klaviature
 id:drums    value:orange  legend:Bobni
 id:touring  value:yellow  legend:Gost_na_turneji
 id:studio   value:black   legend:Studijski_albumi

LineData =
 layer:back color:studio
 at:06/01/1972
 at:03/17/1973
 at:03/22/1974
 at:06/10/1975
 at:12/08/1976
 at:09/24/1979
 at:10/30/2007

BarData =
 bar:GF text:&quot;Glenn Frey&quot;
 bar:BL text:&quot;Bernie Leadon&quot;
 bar:DF text:&quot;Don Felder&quot;
 bar:JW text:&quot;Joe Walsh&quot;
 bar:RM text:&quot;Randy Meisner&quot;
 bar:TS text:&quot;Timothy B. Schmit&quot;
 bar:DH text:&quot;Don Henley&quot;

PlotData =

 width:11 textcolor:black align:left anchor:from shift:(10,-4)
  
 bar:GF from:start till:07/31/1980 color:guitar width:11
 bar:GF from:start till:07/31/1980 color:vocals width:3
 bar:GF from:01/01/1973 till:07/31/1980 color:keyboard width:7
 bar:GF from:04/01/1994 till:01/18/2016 color:guitar width:11
 bar:GF from:04/01/1994 till:01/18/2016 color:vocals width:3
 bar:GF from:04/01/1994 till:01/18/2016 color:keyboard width:7

 bar:DH from:start till:11/07/1980 color:drums width:11
 bar:DH from:start till:11/07/1980 color:vocals width:3
 bar:DH from:01/01/1977 till:11/07/1980 color:guitar width:7
 bar:DH from:04/01/1994 till:01/18/2016 color:vocals width:3
 bar:DH from:04/01/1994 till:01/18/2016 color:drums width:11
 bar:DH from:04/01/1994 till:01/18/2016 color:guitar width:7
 bar:DH from:03/06/2017 till:end        color:vocals width:3
 bar:DH from:03/06/2017 till:end        color:drums  width:11
 bar:DH from:03/06/2017 till:end        color:guitar width:7

 bar:BL from:start till:12/20/1975 color:guitar width:11
 bar:BL from:start till:12/20/1975 color:vocals width:3
 bar:BL from:01/01/1998 till:01/12/1998 color:guitar width:11
 bar:BL from:07/06/2013 till:07/29/2015 color:touring width:11
 bar:BL from:07/06/2013 till:07/29/2015 color:vocals width:3
 bar:BL from:07/06/2013 till:07/29/2015 color:guitar width:7

 bar:RM from:start till:09/03/1977 color:bass width:11
 bar:RM from:start till:09/03/1977 color:vocals width:3
 bar:RM from:01/01/1998 till:01/12/1998 color:guitar width:11

 bar:DF from:01/15/1974 till:11/07/1980 color:guitar width:11
 bar:DF from:01/15/1974 till:11/07/1980 color:vocals width:3
 bar:DF from:04/01/1994 till:02/06/2001 color:guitar width:11
 bar:DF from:04/01/1994 till:02/06/2001 color:vocals width:3

 bar:JW from:12/20/1975 till:11/07/1980 color:guitar width:11
 bar:JW from:12/20/1975 till:11/07/1980 color:keyboard width:7
 bar:JW from:12/20/1975 till:11/07/1980 color:vocals width:3
 bar:JW from:04/01/1994 till:01/18/2016 color:guitar width:11
 bar:JW from:04/01/1994 till:01/18/2016 color:keyboard width:7
 bar:JW from:04/01/1994 till:01/18/2016 color:vocals width:3
 bar:JW from:03/06/2017 till:end        color:guitar width:11
 bar:JW from:03/06/2017 till:end        color:vocals width:3

 bar:TS from:09/30/1977 till:11/07/1980 color:bass width:11
 bar:TS from:03/01/1978 till:11/07/1980 color:vocals width:3
 bar:TS from:04/01/1994 till:01/18/2016 color:bass width:11
 bar:TS from:04/01/1994 till:01/18/2016 color:vocals width:3
 bar:TS from:03/06/2017 till:end        color:bass width:11
 bar:TS from:03/06/2017 till:end        color:vocals width:3
}}

=== Zasedbe ===
{| class=&quot;toccolours&quot; border=1 cellpadding=2 cellspacing=0 style=&quot;float: width: 375px; margin: 0 0 1em 1em; border-collapse: collapse; border: 1px solid #E2E2E2;&quot; width=99%
|-
! width=&quot;25%&quot; valign=&quot;top&quot; bgcolor=&quot;#e7ebee&quot; | 1971-1974
! width=&quot;25%&quot; valign=&quot;top&quot; bgcolor=&quot;#e7ebee&quot; | 1974-1975
! width=&quot;25%&quot; valign=&quot;top&quot; bgcolor=&quot;#e7ebee&quot; | 1976-1977
! width=&quot;25%&quot; valign=&quot;top&quot; bgcolor=&quot;#e7ebee&quot; | 1977-1980
|-
| valign=top |
* '''[[Glenn Frey]]''' - [[vokal]], [[kitara]], [[klaviature]], slide kitara, [[orglice (glasbilo)|orglice]]
* '''[[Bernie Leadon]]''' - kitare, vokal, [[banjo]], [[mandolina]], dobro
* '''[[Randy Meisner]]''' - [[bas kitara]], vokal, kitara
* '''[[Don Henley]]''' - vokal, [[bobni]], kitara
| valign=top |
* '''Glenn Frey''' - vokal, kitare, klaviature
* '''[[Don Felder]]''' - kitare, vokal, slide kitara, pedal steel, talk box
* '''Bernie Leadon''' - kitare, vokal, banjo, mandolina, pedal steel
* '''Randy Meisner''' - bas kitara, vokal
* '''Don Henley''' - vokal, bobni, tolkala
| valign=top |
* '''Glenn Frey''' - vokal, kitare, klaviature
* '''Don Felder''' - kitare, vokal, slide kitara, pedal steel
* '''[[Joe Walsh]]''' - kitare, vokal, klaviature, talk box
* '''Randy Meisner''' - bas kitara, vokal, guitarrón
* '''Don Henley''' - vokal, bobni, tolkala, sintetizator
| valign=top |
* '''Glenn Frey''' - vokal, kitare, klaviature
* '''Don Felder''' - kitare, vokal, [[orgle|električne orgle]], talk box
* '''Joe Walsh''' - kitare, vokal, klaviature, talk box, slide kitara
* '''[[Timothy B. Schmit]]''' - bas kitara, vokal
* '''Don Henley''' - vokal, bobni, tolkala
|-
! width=&quot;25%&quot; valign=&quot;top&quot; bgcolor=&quot;#e7ebee&quot; | 1980-1994
! width=&quot;25%&quot; valign=&quot;top&quot; bgcolor=&quot;#e7ebee&quot; | 1994-2001
! width=&quot;25%&quot; valign=&quot;top&quot; bgcolor=&quot;#e7ebee&quot; | 2001-2013
! width=&quot;25%&quot; valign=&quot;top&quot; bgcolor=&quot;#e7ebee&quot; | 2013-2016
|-
| valign=top |
'''Premor'''
| valign=top |
* '''Glenn Frey''' - vokal, kitare, klaviature
* '''Don Felder''' - kitare, vokal, pedal steel, mandolina
* '''Joe Walsh''' - kitare, vokal, orgle, slide kitara
* '''Timothy B. Schmit''' - bas kitara, vokal
* '''Don Henley''' - vokal, bobni, tolkala, akustična kitara
| valign=top |
* '''Glenn Frey''' - vokal, kitare, klaviature
* '''Joe Walsh''' - kitare, vokal, klaviature, talk box, orglice
* '''Timothy B. Schmit''' - bas kitara, vokal
* '''Don Henley''' - vokal, bobni, tolkala, kitare
| valign=top |
* '''Glenn Frey''' - vokal, kitare, klaviature
* '''Bernie Leadon''' - kitare, vokal, banjo, mandolina, pedal steel
* '''Joe Walsh''' - kitare, vokal, klaviature, talk box, orglice
* '''Timothy B. Schmit''' - bas kitara, vokal
* '''Don Henley''' - vokal, bobni, tolkala, kitare
|-
! width=&quot;25%&quot; valign=&quot;top&quot; bgcolor=&quot;#e7ebee&quot; | 2016-2017
! width=&quot;25%&quot; valign=&quot;top&quot; bgcolor=&quot;#e7ebee&quot; | 2017-danes
! width=&quot;25%&quot; valign=&quot;top&quot; bgcolor=&quot;#e7ebee&quot; | 
! width=&quot;25%&quot; valign=&quot;top&quot; bgcolor=&quot;#e7ebee&quot; | 
|-
| valign=top |
'''Premor'''
| valign=top |
* '''Joe Walsh''' - kitare, vokal, klaviature, talk box, orglice
* '''Timothy B. Schmit''' - bas kitara, vokal
* '''Don Henley''' - vokal, bobni, tolkala, kitare
| valign=top |
| valign=top |
|-
|}

== Diskografija ==
{{col-begin}}
{{col-2}}
===Studijski albumi===
* ''[[Eagles (album)|Eagles]]'' (1972)
* ''[[Desperado (album)|Desperado]]'' (1973)
* ''[[On the Border]]'' (1974)
* ''[[One of These Nights]]'' (1975)
* ''[[Hotel California (album)|Hotel California]]'' (1976)
* ''[[The Long Run]]'' (1979)
* ''[[Long Road Out of Eden]]'' (2007)

===Albumi v živo===
* ''[[Eagles Live]]'' (1980)
* ''[[Hell Freezes Over]]'' (1994)
* ''[[Farewell 1 Tour - Live from Melbourne]]'' (2005)
* ''[[Live from the Forum MMXVIII]]'' (2020)
{{col-2}}

===Kompilacijski albumi===
* ''[[Their Greatest Hits (1971–1975)]]'' (1976)
* ''[[Eagles Greatest Hits, Vol. 2]]'' (1982)
* ''The Best of Eagles'' (1985)
* ''The Legend of Eagles'' (1988)
* ''[[The Very Best of the Eagles]]'' (1994)
* ''[[Selected Works: 1972–1999]]'' (2000)
* ''[[The Very Best Of (album, Eagles)|The Very Best Of]]'' (2003)
* ''[[Eagles (box set)|Eagles]]'' (2005)
* ''The Studio Albums 1972–1979'' (2013)
* ''Legacy'' (2018)
{{col-end}}

== Nagrade ==
=== [[Nagrada Grammy|Grammyji]] ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Leto
! Kategorija
! Naslov
|-
| 1975
| Najboljša vokalna pop izvedba dueta, skupine ali zbora
| »Lyin' Eyes«
|-
| 1977
| Posnetek leta
| »Hotel California«
|-
| 1977
| Najboljši vokalni aranžma
| »New Kid in Town«
|-
| 1979
| Najboljša vokalna rock izvedba dueta ali skupine
| »Heartache Tonight«
|-
| 2008
| Najboljša vokalna country izvedba dueta ali skupine
| »How Long«
|-
| 2009
| Najboljša instrumentalna pop izvedba
| »I Dreamed There Was No War«
|}

=== Ostalo ===
* Leta 1998 je bila skupina sprejeta v [[Hram slavnih rokenrola]] v [[Cleveland, Ohio|Clevelandu]].
* 7. decembra 1999 je RIAA počastila Eaglese s priznanjem za najbolje prodajan album stoletja za ''[[Their Greatest Hits (1971–1975)]].''&lt;ref&gt;{{cite news|title=Eagles hits album named best-selling of century|publisher=CNN|date=8. december 1999|url=http://archives.cnn.com/1999/SHOWBIZ/Music/12/08/eagles/|accessdate=22. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt;
* Leta 2001 je bila skupina sprejeta v Hram slavnih vokalnih skupin.
* Leta 2003 je televizijska hiša Country Music Television skupino uvrstila na 34. mesto ''Seznama 40 največjih mož countryja''. Eaglesi so bili eni izmed štirih izvajalcev na seznamu, ki so bili duet ali skupina, poleg zasedb Alabama, Flatt &amp; Scruggs in Brooks &amp; Dunn.
* Leta 2015 je bila skupina izbrana za prejem nagrade [[Kennedy Center Honors]], kar je najvišje ameriško odlikovanje na področju kulture in umetnosti. Nagrado naj bi prejeli 6. decembra, vendar je bila podelitev prestavljena zaradi Freyjevega šibkega zdravja.&lt;ref name=&quot;Kennedy&quot;/&gt; Frey je mesec dni kasneje umrl.&lt;ref name=&quot;Morton&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;TMZ&quot;/&gt;

== Sklici ==
{{sklici|30em}}

== Viri ==
{{Refbegin}}
*{{navedi knjigo|title=To the Limit: The Untold Story of the Eagles|last=Eliot|first=Marc|publisher=Da Capo Press|year=2004|isbn=978-0-3068-1398-6|language=en|ref=harv}}
*{{navedi knjigo|title=Heaven and Hell: My Life in the Eagles (1974–2001)|last2=Holden|first2=Wendy|publisher=Wiley &amp; Sons|year=2008|isbn=978-0-4704-5042-0|language=en|ref=harv|first1=Don|last1=Felder|authorlink1=Don Felder}}
*{{navedi knjigo|title=Born Standing Up: A Comic's Life|last=Martin|first=Steve|publisher=Scribner|year=2007|isbn=978-1-4165-5364-9|language=en|ref=harv}}
{{Refend}}

== Zunanje povezave ==
{{Commons category|Eagles (band)}}
*{{official|http://www.eaglesband.com}}
*{{discogs artist}}
*{{Allmusic|class=artist|id=mn0000144847}}
*[http://donhenley.com Don Henley] uradna spletna stran
*[http://www.timothybschmit.com Timothy B. Schmit] uradna spletna stran
*[http://joewalsh.com Joe Walsh] uradna spletna stran
*[http://www.glennfreyonline.com Glenn Frey] uradna spletna stran
*[http://donfelder.com/ Don Felder] uradna spletna stran

{{Eagles}}
{{Normativna kontrola}}
{{zvezdica}}
[[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 1971]]
[[Kategorija:Ameriške rock skupine]]
[[Kategorija:Glasbene skupine, razpadle leta 1980]]
[[Kategorija:Glasbene skupine, obujene leta 1994]]
[[Kategorija:Prejemniki grammyja]]
[[Kategorija:Eagles| ]]
[[Kategorija:Sprejeti v Hram slavnih rokenrola]]</text>
      <sha1>rzswhvuvxq3zm63zlg9gbc9jnztc9ii</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Jugoslavija na Poletnih olimpijskih igrah 1924</title>
    <ns>0</ns>
    <id>251982</id>
    <revision>
      <id>5726963</id>
      <parentid>5521409</parentid>
      <timestamp>2022-08-03T10:39:33Z</timestamp>
      <contributor>
        <ip>31.15.198.53</ip>
      </contributor>
      <comment>/* Cestno kolesarstvo */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="13366" xml:space="preserve">'''[[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev]] je na [[Poletne olimpijske igre 1924|Poletnih olimpijskih igrah 1924]]''' v [[Pariz]]u zastopalo sedemintrideset tekmovalcev v sedmih športih. Osvojili so dve zlati medalji, obe [[Leon Štukelj]] v artistični gimnastiki.

==Medalje==
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
|-
!Medalja
!Tekmovalec
!Šport
!Disciplina
|-
| {{gold1}} || {{sortname|Leon|Štukelj}} || [[Gimnastika na Poletnih olimpijskih igrah 1924|Gimnastika]] || Mnogoboj
|-
| {{gold1}} || {{sortname|Leon|Štukelj}} || [[Gimnastika na Poletnih olimpijskih igrah 1924|Gimnastika]] || Drog
|}

==Atletika==
{{Glavni|Atletika na Poletnih olimpijskih igrah 1924}}

{|class=wikitable style=&quot;font-size:90%&quot;
|-
!rowspan=2|Atlet
!rowspan=2|Disciplina
!colspan=2|Predtekmovanja
!colspan=2|Četrtfinale
!colspan=2|Polfinale
!colspan=2|Finale
|-
!Rezultat
!Uvrstitev
!Rezultat
!Uvrstitev
!Rezultat
!Uvrstitev
!Rezultat
!Uvrstitev
|-
| [[Peroslav Ferković]]
| [[Atletika na Poletnih olimpijskih igrah 1924 - Moški deseteroboj|Deseteroboj]]
|align=center colspan=6| -
|align=center| 5517,925
|align=center| 18
|-
| [[Đuro Gašpar]]
| [[Atletika na Poletnih olimpijskih igrah 1924 - Moški deseteroboj|Deseteroboj]]
|align=center colspan=6| -
|align=center colspan=2| Odstop
|-
|rowspan=2| [[Veljko Narančić]]
| [[Atletika na Poletnih olimpijskih igrah 1924 - Moško suvanje krogle|Suvanje krogle]]
|align=center colspan=4| -
|align=center| 13,215
|align=center| 6
|align=center colspan=2| Ni napredoval
|-
| [[Atletika na Poletnih olimpijskih igrah 1924 - Moški met dirka|Met dirka]]
|align=center colspan=4| -
|align=center| 37,35
|align=center| 8
|align=center colspan=2| Ni napredoval
|-
| [[Stanko Perpar]]
| [[Atletika na Poletnih olimpijskih igrah 1924 - Moški 200 metrov|200 m]]
|align=center| Neznano
|align=center| 3
|align=center colspan=6| Ni napredoval
|-
| [[Aleksa Spahić]]
| [[Atletika na Poletnih olimpijskih igrah 1924 - Moški peteroboj|Peteroboj]]
|align=center colspan=6| -
|align=center colspan=2| Elim-3
|}

==Kolesarstvo==
{{Glavni|Kolesarstvo na Poletnih olimpijskih igrah 1924}}
===Cestno kolesarstvo===

{|class=wikitable style=&quot;font-size:90%&quot;
|-
!rowspan=2|Kolesar
!rowspan=2|Disciplina
!colspan=2|Finale
|-
!Rezultat
!Uvrstitev
|-
| [[Ðuro Ðukanović]]
| [[Kolesarstvo na Poletnih olimpijskih igrah 1924 – Moški kronometer|Kronometer]]
|align=center| 7:17:23,6
|align=center| 35
|-
| [[Josip Kosmatin]]
| [[Kolesarstvo na Poletnih olimpijskih igrah 1924 – Moški kronometer|Kronometer]]
|align=center| 7:18:24,0
|align=center| 37
|-
| [[Koloman Sović]]
| [[Kolesarstvo na Poletnih olimpijskih igrah 1924 – Moški kronometer|Kronometer]]
|align=center| 7:21:35,0
|align=center| 41
|-
| [[Rudolf Truban]]
| [[Kolesarstvo na Poletnih olimpijskih igrah 1924 – Moški kronometer|Kronometer]]
|align=center| 7:53:40,0
|align=center| 50
|-
| Ðuro Ðukanović &lt;br&gt; Josip Kosmatin &lt;br&gt; Koloman Sović &lt;br&gt; Rudolf Truban
| [[Kolesarstvo na Poletnih olimpijskih igrah 1924 – Moški ekipni kronometer|Ekipni kronometer]]
|align=center| 21:57:22,6
|align=center| 10
|}

==Dresurno jahanje==
{{Glavni|Dresurno jahanje na Poletnih olimpijskih igrah 1924}}

{| class=wikitable style=&quot;font-size:90%&quot;
|-
!rowspan=2|Jahač
!rowspan=2|Disciplina
!colspan=3|Finale
|-
! Rezultat
! Čas
! Uvrstitev
|-
| [[Vladimir Seunig]]
| [[Dresurno jahanje na Poletnih olimpijskih igrah 1924 - Posamična dresura|Dresura]]
|align=center| 167,6
|align=center| -
|align=center| 24
|}

==Nogomet==
{{Glavni|Nogomet na Poletnih olimpijskih igrah 1924}}

; Prvi krogi
{{footballbox 
|datum = 26, maj 1924
|ekipa1 = {{fb-rt|Urugvaj}} 
|izid = 7–0
|poročilo = [http://www.fifa.com/tournaments/archive/tournament=512/edition=197020/matches/match=32295/report.html (Poročilo)]
|ekipa2 = {{fb|Kraljevina Jugoslavija}}
|goli1 = [[José Vidal (nogometaš)|Vidal]] {{goal|20}} &lt;br /&gt; [[Héctor Scarone|Scarone]] {{goal|23}} &lt;br /&gt; [[Pedro Cea|Cea]] {{goal|50}} {{goal|80}} &lt;br /&gt; [[Pedro Petrone|Petrone]] {{goal|35}} {{goal|61}} &lt;br /&gt; [[Ángel Romano|Romano]] {{goal|58}}
|goli2 = 
|stadion = [[Stade Olympique Yves-du-Manoir|Stade Olympique]], [[Colombes]]
|sodnik = {{ikonazastave|Francija}} [[Georges Vallat]]
|gledalcev = 1,000
}}

;Končna uvrstitev: 17, mesto

==Gimnastika==
{{Glavni|Gimnastika na Poletnih olimpijskih igrah 1924}}

===Artistična gimnastika===

{|class=wikitable style=&quot;font-size:90%&quot;
|-
!rowspan=2|Telovadec
!rowspan=2|Disciplina
!colspan=2|Finale
|-
! Rezultat
! Uvrstitev
|-
|rowspan=8| [[Stane Derganc]]
| [[Gimnastika na Poletnih olimpijskih igrah 1924 – Moški mnogoboj|Mnogoboj]]
|align=center| 95,293
|align=center| 30
|-
| [[Gimnastika na Poletnih olimpijskih igrah 1924 – Moški drog|Drog]]
|align=center| 12,100
|align=center| 58
|-
| [[Gimnastika na Poletnih olimpijskih igrah 1924 – Moška bradlja|Bradlja]]
|align=center| 18,92
|align=center| 40
|-
| [[Gimnastika na Poletnih olimpijskih igrah 1924 – Moški konj z ročaji|Konj z ročaji]]
|align=center| 19,930
|align=center| 6
|-
| [[Gimnastika na Poletnih olimpijskih igrah 1924 – Moški obroči|Obroči]]
|align=center| 18,493
|align=center| 27
|-
| [[Gimnastika na Poletnih olimpijskih igrah 1924 – Moško plezanje po vrvi|Plezanje po vrvi]]
|align=center| 8 (9,4 s)
|align=center| 24
|-
| [[Gimnastika na Poletnih olimpijskih igrah 1924 – Moški premet v stran|Premet v stran]]
|align=center| 9,85
|align=center| 5
|-
| [[Gimnastika na Poletnih olimpijskih igrah 1924 – Moški premet|Premet]]
|align=center| 8,00
|align=center| 26
|-
|rowspan=8| [[Stane Hlastan]]
| [[Gimnastika na Poletnih olimpijskih igrah 1924 – Moški mnogoboj|Mnogoboj]]
|align=center| 81,249
|align=center| 44
|-
| [[Gimnastika na Poletnih olimpijskih igrah 1924 – Moški drog|Drog]]
|align=center| 15,066
|align=center| 38
|-
| [[Gimnastika na Poletnih olimpijskih igrah 1924 – Moška bradlja|Bradlja]]
|align=center| 19,05
|align=center| 36
|-
| [[Gimnastika na Poletnih olimpijskih igrah 1924 – Moški konj z ročaji|Konj z ročaji]]
|align=center| 16,330
|align=center| 36
|-
| [[Gimnastika na Poletnih olimpijskih igrah 1924 – Moški obroči|Obroči]]
|align=center| 17,543
|align=center| 48
|-
| [[Gimnastika na Poletnih olimpijskih igrah 1924 – Moško plezanje po vrvi|Plezanje po vrvi]]
|align=center| 0 (13,4 s)
|align=center| 66
|-
| [[Gimnastika na Poletnih olimpijskih igrah 1924 – Moški premet v stran|Premet v stran]]
|align=center| 9,86
|align=center| 4
|-
| [[Gimnastika na Poletnih olimpijskih igrah 1924 – Moški premet|Premet]]
|align=center| 3,40
|align=center| 62
|-
|rowspan=8| [[Mihael Oswald]]
| [[Gimnastika na Poletnih olimpijskih igrah 1924 – Moški mnogoboj|Mnogoboj]]
|align=center| 91,066
|align=center| 36
|-
| [[Gimnastika na Poletnih olimpijskih igrah 1924 – Moški drog|Drog]]
|align=center| 14,280
|align=center| 42
|-
| [[Gimnastika na Poletnih olimpijskih igrah 1924 – Moška bradlja|Bradlja]]
|align=center| 16,85
|align=center| 57
|-
| [[Gimnastika na Poletnih olimpijskih igrah 1924 – Moški konj z ročaji|Konj z ročaji]]
|align=center| 16,130
|align=center| 37
|-
| [[Gimnastika na Poletnih olimpijskih igrah 1924 – Moški obroči|Obroči]]
|align=center| 19,160
|align=center| 23
|-
| [[Gimnastika na Poletnih olimpijskih igrah 1924 – Moško plezanje po vrvi|Plezanje po vrvi]]
|align=center| 8 (9,4 s)
|align=center| 24
|-
| [[Gimnastika na Poletnih olimpijskih igrah 1924 – Moški premet v stran|Premet v stran]]
|align=center| 8,93
|align=center| 38
|-
| [[Gimnastika na Poletnih olimpijskih igrah 1924 – Moški premet|Premet]]
|align=center| 7,716
|align=center| 28
|-
|rowspan=8| [[Rastko Poljšak]]
| [[Gimnastika na Poletnih olimpijskih igrah 1924 – Moški mnogoboj|Mnogoboj]]
|align=center| 77,665
|align=center| 45
|-
| [[Gimnastika na Poletnih olimpijskih igrah 1924 – Moški drog|Drog]]
|align=center| 13,536
|align=center| 47
|-
| [[Gimnastika na Poletnih olimpijskih igrah 1924 – Moška bradlja|Bradlja]]
|align=center| 18,00
|align=center| 51
|-
| [[Gimnastika na Poletnih olimpijskih igrah 1924 – Moški konj z ročaji|Konj z ročaji]]
|align=center| 15,220
|align=center| 42
|-
| [[Gimnastika na Poletnih olimpijskih igrah 1924 – Moški obroči|Obroči]]
|align=center| 15,333
|align=center| 50
|-
| [[Gimnastika na Poletnih olimpijskih igrah 1924 – Moško plezanje po vrvi|Plezanje po vrvi]]
|align=center| 4 (10,4 s)
|align=center| 45
|-
| [[Gimnastika na Poletnih olimpijskih igrah 1924 – Moški premet v stran|Premet v stran]]
|align=center| 7,96
|align=center| 58
|-
| [[Gimnastika na Poletnih olimpijskih igrah 1924 – Moški premet|Premet]]
|align=center| 3,616
|align=center| 61
|-
|rowspan=8| [[Janez Porenta]]
| [[Gimnastika na Poletnih olimpijskih igrah 1924 – Moški mnogoboj|Mnogoboj]]
|align=center| 100,172
|align=center| 20
|-
| [[Gimnastika na Poletnih olimpijskih igrah 1924 – Moški drog|Drog]]
|align=center| 14,166
|align=center| 44
|-
| [[Gimnastika na Poletnih olimpijskih igrah 1924 – Moška bradlja|Bradlja]]
|align=center| 18,90
|align=center| 41
|-
| [[Gimnastika na Poletnih olimpijskih igrah 1924 – Moški konj z ročaji|Konj z ročaji]]
|align=center| 18,270
|align=center| 18
|-
| [[Gimnastika na Poletnih olimpijskih igrah 1924 – Moški obroči|Obroči]]
|align=center| 19,560
|align=center| 21
|-
| [[Gimnastika na Poletnih olimpijskih igrah 1924 – Moško plezanje po vrvi|Plezanje po vrvi]]
|align=center| 10 (8,4 s)
|align=center| 6
|-
| [[Gimnastika na Poletnih olimpijskih igrah 1924 – Moški premet v stran|Premet v stran]]
|align=center| 9,516
|align=center| 19
|-
| [[Gimnastika na Poletnih olimpijskih igrah 1924 – Moški premet|Premet]]
|align=center| 9,76
|align=center| 6
|-
|rowspan=8| [[Josip Primožič]]
| [[Gimnastika na Poletnih olimpijskih igrah 1924 – Moški mnogoboj|Mnogoboj]]
|align=center| 77,393
|align=center| 47
|-
| [[Gimnastika na Poletnih olimpijskih igrah 1924 – Moški drog|Drog]]
|align=center| 13,460
|align=center| 48
|-
| [[Gimnastika na Poletnih olimpijskih igrah 1924 – Moška bradlja|Bradlja]]
|align=center| 19,42
|align=center| 34
|-
| [[Gimnastika na Poletnih olimpijskih igrah 1924 – Moški konj z ročaji|Konj z ročaji]]
|align=center| 12,630
|align=center| 51
|-
| [[Gimnastika na Poletnih olimpijskih igrah 1924 – Moški obroči|Obroči]]
|align=center| 14,583
|align=center| 55
|-
| [[Gimnastika na Poletnih olimpijskih igrah 1924 – Moško plezanje po vrvi|Plezanje po vrvi]]
|align=center| 3 (10,8 s)
|align=center| 47
|-
| [[Gimnastika na Poletnih olimpijskih igrah 1924 – Moški premet v stran|Premet v stran]]
|align=center| 8,55
|align=center| 45
|-
| [[Gimnastika na Poletnih olimpijskih igrah 1924 – Moški premet|Premet]]
|align=center| 5,75
|align=center| 49
|-
|rowspan=8| '''[[Leon Štukelj]]'''
| [[Gimnastika na Poletnih olimpijskih igrah 1924 – Moški mnogoboj|Mnogoboj]]
|align=center| 110,340
|align=center| {{gold1}}
|-
| [[Gimnastika na Poletnih olimpijskih igrah 1924 – Moški drog|Drog]]
|align=center| 19,730
|align=center| {{gold1}}
|-
| [[Gimnastika na Poletnih olimpijskih igrah 1924 – Moška bradlja|Bradlja]]
|align=center| 20,40
|align=center| 20
|-
| [[Gimnastika na Poletnih olimpijskih igrah 1924 – Moški konj z ročaji|Konj z ročaji]]
|align=center| 19,370
|align=center| 10
|-
| [[Gimnastika na Poletnih olimpijskih igrah 1924 – Moški obroči|Obroči]]
|align=center| 21,330
|align=center| 4
|-
| [[Gimnastika na Poletnih olimpijskih igrah 1924 – Moško plezanje po vrvi|Plezanje po vrvi]]
|align=center| 10 (8,6 s)
|align=center| 10
|-
| [[Gimnastika na Poletnih olimpijskih igrah 1924 – Moški premet v stran|Premet v stran]]
|align=center| 9,60
|align=center| 17
|-
| [[Gimnastika na Poletnih olimpijskih igrah 1924 – Moški premet|Premet]]
|align=center| 9,91
|align=center| 4
|-
|rowspan=8| [[Stane Žilič]]
| [[Gimnastika na Poletnih olimpijskih igrah 1924 – Moški mnogoboj|Mnogoboj]]
|align=center| 95,523
|align=center| 29
|-
| [[Gimnastika na Poletnih olimpijskih igrah 1924 – Moški drog|Drog]]
|align=center| 16,330
|align=center| 28
|-
| [[Gimnastika na Poletnih olimpijskih igrah 1924 – Moška bradlja|Bradlja]]
|align=center| 19,00
|align=center| 37
|-
| [[Gimnastika na Poletnih olimpijskih igrah 1924 – Moški konj z ročaji|Konj z ročaji]]
|align=center| 15,740
|align=center| 38
|-
| [[Gimnastika na Poletnih olimpijskih igrah 1924 – Moški obroči|Obroči]]
|align=center| 18,233
|align=center| 28
|-
| [[Gimnastika na Poletnih olimpijskih igrah 1924 – Moško plezanje po vrvi|Plezanje po vrvi]]
|align=center| 10 (8,0 s)
|align=center| 5
|-
| [[Gimnastika na Poletnih olimpijskih igrah 1924 – Moški premet v stran|Premet v stran]]
|align=center| 9,06
|align=center| 34
|-
| [[Gimnastika na Poletnih olimpijskih igrah 1924 – Moški premet|Premet]]
|align=center| 7,16
|align=center| 39
|-
| Leon Štukelj &lt;br&gt; Janez Porenta &lt;br&gt; Stane Žilič &lt;br&gt; Stane Derganc &lt;br&gt; Mihael Oswald &lt;br&gt; Stane Hlastan &lt;br&gt; Rastko Poljšak &lt;br&gt; Josip Primožič
| [[Gimnastika na Poletnih olimpijskih igrah 1924 – Moški ekipmo|Ekipmo]]
|align=center| 762,101
|align=center| 4
|}

{{JUG-OI}}

[[Kategorija:Poletne olimpijske igre 1924]]
[[Kategorija:Jugoslavija na olimpijskih igrah|1924]]
[[Kategorija:1924 v Jugoslaviji|Poletne olimpijske igre]]</text>
      <sha1>fb8tudwnfoe5h6iywuuy7arys6qut79</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Vinež</title>
    <ns>0</ns>
    <id>253719</id>
    <revision>
      <id>5726781</id>
      <parentid>5554999</parentid>
      <timestamp>2022-08-02T20:17:24Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Upwinxp</username>
        <id>126544</id>
      </contributor>
      <comment>/* Zgodovina */ slika</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3817" xml:space="preserve">{{Infopolje Naselje na Hrvaškem
|slika=Vinež.jpg
|zupanija=[[Slika:Zastava istarske zupanije.gif|25px|Istrska županija]] [[Istrska županija]]
|mesto=[[Labin]]
|prebivalstvo=1219
|prebivalstvo_od=2011
|prebivalstvo_footnotes=&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Stanovništvo prema starosti i spolu po naseljima, popis 2011.|url=http://www.dzs.hr/Hrv/censuses/census2011/results/xls/Nas_01_HR.xls|website=www.dzs.hr|language=hr}}&lt;/ref&gt;
|nadmorska=231
|postna=52220
|posta=Labin
}}
'''Vinež''' ([[italijanščina|ital.]] ''Vines'') je primestno naselje mesta [[Labin]] v vzhodni [[Istra|Istri]] na [[Hrvaška|Hrvaškem]]. Upravno spada pod [[Istrska županija|Istrsko županijo]].

== Zgodovina ==
[[Slika:Krvova placa.jpg|sličica|levo|200px|Krvova placa, urejena v spominski park]]
Najstarejši predel Vineža je zaselek ''Štembergovo selo'' oz. ''Bohkovo selo'', današnji Vinež pa obsega tudi novejše zaselke ''Ladenci'', ''Viškovići'', ''Kolcić breg'' in druge. Kraj se je pričel razvijati z odprtjem [[Rudnik|rudniškega]] jaška, enega od rudnikov v sklopu podjetja [[Istarski ugljenokopi Raša]], leta 1879. Rudarji v Vinežu so sprožili najbolj znan rudarski upor na tem območju: 2. marca 1921 se je skupina rudarjev zbrala na glavnem trgu (po dogodku poimenovanem ''Krvova placa'') in odpravila v Labin, kar je pripeljalo do nastanka [[Labinska republika|Labinske republike]], nasilno zatrte po enem mesecu. Leta 1928 je rudniški jašek prenehal delovati.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.istrapedia.hr/hr/natuknice/1339/vinez|title=Vinež|accessdate=8. avgusta 2021|publisher=Istrapedia|language=hr}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.os-ilribar-labin.skole.hr/vine_va_srce|title=Projekt „Vinež va srce“|accessdate=8. avgusta 2021|publisher=Osnovna škola &quot;Ivo Lola Ribar&quot; Labin|language=hr}}&lt;/ref&gt;

Danes je Vinež del labinske aglomeracije; v njem delujejo podjetniška cona,&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.glasistre.hr/istra/poslovna-zona-vinez-ulaganja-u-gospodarstvo-unatoc-krizi-637860|title=POSLOVNA ZONA VINEŽ: Ulaganja u gospodarstvo unatoč krizi|date=22. april 2020|newspaper=[[Glas Istre]]|language=hr}}&lt;/ref&gt; podružnična osnovna šola, vrtec, kulturni dom, [[medžlis]], [[Nogomet|nogometno]] igrišče, športno in otroško igrišče ter [[Balinanje|balinišče]].

== Prebivalstvo ==
{{Tortni diagram
| caption=Vinež, popis [[1991]].; skupaj: 1.048
| label1 = [[Hrvati]] 406
| value1 = 38,74
| color1 = #4169E1
| label2 = [[Muslimani]] 114
| value2 = 10,87
| color2 = #228B22
| label3 = [[Srbi]] 21
| value3 = 2,00
| color3 = #FF0000
| label4 = [[Italijani]] 10
| value4 = 0,95
| color4 = #007FFF
| label5 = [[Jugoslovani]] 10
| value5 = 0,95
| color5 = #C71585
| label6 = [[Slovenci]] 9
| value6 = 0,85
| color6 = #FF55A3
| label7 = [[Črnogorci]] 5
| value7 = 0,47
| color7 = #C19A6B
| label8 = drugi 6
| value8 = 0,57
| color8 = #FFBF00
| label9 = neopredeljeni 29
| value9 = 2,76
| color9 = #C154C1
| label10 = region. opr. 429
| value10 = 40,93
| color10 = #CCCCFF
| label11 = neznano 9
| value11 = 0,85
| color11 = #A2A2D0
}}
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;margin: 0.5em auto; text-align: center;&quot;
|-
! colspan=&quot;16&quot; | Pregled števila prebivalcev po letih&lt;ref&gt;[http://www.dzs.hr - Republika Hrvatska - Državni zavod za statistiku: Naselja i stanovništvo Republike Hrvatske 1857.-2001.]&lt;/ref&gt;
|-
| [[1857]] || [[1869]] || [[1880]] || [[1890]] || [[1900]] || [[1910]] || [[1921]] || [[1931]] || [[1948]] || [[1953]] || [[1961]] || [[1971]] || [[1981]] || [[1991]] || [[2001]] || [[2011]]
|-
| 0 || 0 || 159 || 373 || 425 || 465 || 0 || 0 || 984 || 922 || 955 || 1150 || 911 || 1048 || 1163 || 1219
|}

== Viri in opombe ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
* [[seznam naselij na Hrvaškem]]

{{Mesto Labin}}

{{hr-naselje-stub}}

[[Kategorija:Naselja Istrske županije]]</text>
      <sha1>imzfxilq03s8ahh67qn7ffq1v7i6vdj</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5726782</id>
      <parentid>5726781</parentid>
      <timestamp>2022-08-02T20:18:24Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Upwinxp</username>
        <id>126544</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>na Vinežu</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3818" xml:space="preserve">{{Infopolje Naselje na Hrvaškem
|slika=Vinež.jpg
|zupanija=[[Slika:Zastava istarske zupanije.gif|25px|Istrska županija]] [[Istrska županija]]
|mesto=[[Labin]]
|prebivalstvo=1219
|prebivalstvo_od=2011
|prebivalstvo_footnotes=&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Stanovništvo prema starosti i spolu po naseljima, popis 2011.|url=http://www.dzs.hr/Hrv/censuses/census2011/results/xls/Nas_01_HR.xls|website=www.dzs.hr|language=hr}}&lt;/ref&gt;
|nadmorska=231
|postna=52220
|posta=Labin
}}
'''Vinež''' ([[italijanščina|ital.]] ''Vines'') je primestno naselje mesta [[Labin]] v vzhodni [[Istra|Istri]] na [[Hrvaška|Hrvaškem]]. Upravno spada pod [[Istrska županija|Istrsko županijo]].

== Zgodovina ==
[[Slika:Krvova placa.jpg|sličica|levo|200px|Krvova placa, urejena v spominski park]]
Najstarejši predel Vineža je zaselek ''Štembergovo selo'' oz. ''Bohkovo selo'', današnji Vinež pa obsega tudi novejše zaselke ''Ladenci'', ''Viškovići'', ''Kolcić breg'' in druge. Kraj se je pričel razvijati z odprtjem [[Rudnik|rudniškega]] jaška, enega od rudnikov v sklopu podjetja [[Istarski ugljenokopi Raša]], leta 1879. Rudarji na Vinežu so sprožili najbolj znan rudarski upor na tem območju: 2. marca 1921 se je skupina rudarjev zbrala na glavnem trgu (po dogodku poimenovanem ''Krvova placa'') in odpravila v Labin, kar je pripeljalo do nastanka [[Labinska republika|Labinske republike]], nasilno zatrte po enem mesecu. Leta 1928 je rudniški jašek prenehal delovati.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.istrapedia.hr/hr/natuknice/1339/vinez|title=Vinež|accessdate=8. avgusta 2021|publisher=Istrapedia|language=hr}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.os-ilribar-labin.skole.hr/vine_va_srce|title=Projekt „Vinež va srce“|accessdate=8. avgusta 2021|publisher=Osnovna škola &quot;Ivo Lola Ribar&quot; Labin|language=hr}}&lt;/ref&gt;

Danes je Vinež del labinske aglomeracije; v njem delujejo podjetniška cona,&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.glasistre.hr/istra/poslovna-zona-vinez-ulaganja-u-gospodarstvo-unatoc-krizi-637860|title=POSLOVNA ZONA VINEŽ: Ulaganja u gospodarstvo unatoč krizi|date=22. april 2020|newspaper=[[Glas Istre]]|language=hr}}&lt;/ref&gt; podružnična osnovna šola, vrtec, kulturni dom, [[medžlis]], [[Nogomet|nogometno]] igrišče, športno in otroško igrišče ter [[Balinanje|balinišče]].

== Prebivalstvo ==
{{Tortni diagram
| caption=Vinež, popis [[1991]].; skupaj: 1.048
| label1 = [[Hrvati]] 406
| value1 = 38,74
| color1 = #4169E1
| label2 = [[Muslimani]] 114
| value2 = 10,87
| color2 = #228B22
| label3 = [[Srbi]] 21
| value3 = 2,00
| color3 = #FF0000
| label4 = [[Italijani]] 10
| value4 = 0,95
| color4 = #007FFF
| label5 = [[Jugoslovani]] 10
| value5 = 0,95
| color5 = #C71585
| label6 = [[Slovenci]] 9
| value6 = 0,85
| color6 = #FF55A3
| label7 = [[Črnogorci]] 5
| value7 = 0,47
| color7 = #C19A6B
| label8 = drugi 6
| value8 = 0,57
| color8 = #FFBF00
| label9 = neopredeljeni 29
| value9 = 2,76
| color9 = #C154C1
| label10 = region. opr. 429
| value10 = 40,93
| color10 = #CCCCFF
| label11 = neznano 9
| value11 = 0,85
| color11 = #A2A2D0
}}
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;margin: 0.5em auto; text-align: center;&quot;
|-
! colspan=&quot;16&quot; | Pregled števila prebivalcev po letih&lt;ref&gt;[http://www.dzs.hr - Republika Hrvatska - Državni zavod za statistiku: Naselja i stanovništvo Republike Hrvatske 1857.-2001.]&lt;/ref&gt;
|-
| [[1857]] || [[1869]] || [[1880]] || [[1890]] || [[1900]] || [[1910]] || [[1921]] || [[1931]] || [[1948]] || [[1953]] || [[1961]] || [[1971]] || [[1981]] || [[1991]] || [[2001]] || [[2011]]
|-
| 0 || 0 || 159 || 373 || 425 || 465 || 0 || 0 || 984 || 922 || 955 || 1150 || 911 || 1048 || 1163 || 1219
|}

== Viri in opombe ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
* [[seznam naselij na Hrvaškem]]

{{Mesto Labin}}

{{hr-naselje-stub}}

[[Kategorija:Naselja Istrske županije]]</text>
      <sha1>bi7a4xjktpach1ij6c4dldq4m1r1imj</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Đuro Lončarević</title>
    <ns>0</ns>
    <id>257323</id>
    <revision>
      <id>5726900</id>
      <parentid>5726632</parentid>
      <timestamp>2022-08-03T07:26:25Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Proka Lazić</username>
        <id>211070</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Narodnoosvobodilni boj */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6502" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Đuro Lončarević
|lived=[[1920]] - ?
|image=
|caption=
|nickname=
|alma-mater=[[Višja vojaška akademija JLA]]
|placeofbirth={{ikonazastave|Črna gora}} [[Gusinje]]
|placeofdeath=
|allegiance=[[Slika:Flag of SFR Yugoslavia.svg|25px|Zastava Socialistične federativne republike Jugoslavije]] [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]]
|branch=[[Slika:Logo of the JNA.svg|25px|Grb Jugoslovanske ljudske armade]] [[Jugoslovanska ljudska armada]]
|serviceyears=
|rank=[[Generalpolkovnik (SFRJ)|Generalpolkovnik]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Druga svetovna vojna]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}

'''Đuro Lončarević''', [[Črnogorci|črnogorski]] [[Generalpolkovnik (SFRJ)|generalpolkovnik]], * [[16. april]] [[1920]], † [[1. april]] [[1987]].

Bil je udeleženec narodnoosvobodilnega boja, generalpolkovnik JNA, [[Politični komisar]] in narodni heroj Jugoslavije.

== Biografija ==
Že zgodaj je izgubil starše - mati mu je umrla leta 1929, oče Maxim pa leta 1934, zato je bilo njegovo otroštvo zelo težko. Z mlajšim bratom sta živela pri babici, ki je skrbela zanju. Osnovno šolo je končal v rojstni vasi, prve tri razrede gimnazije je opravil v Beranih, četrti razred v Bijelem Polju, ostale razrede pa v Peči, kjer je maturiral. Med šolanjem je živel v revščini, preživljal se je z zasebnim poukom šibkejših učencev in skromno pomočjo, ki mu jo je pošiljala babica. Po končani gimnaziji se je vpisal na Filozofsko fakulteto v Beogradu, kjer je študiral matematiko. Med študijem se je preživljal z delom natakarja v študentski menzi. Takoj po prihodu na beograjsko univerzo se je povezal s študentskim revolucionarnim gibanjem in sodeloval v njegovih akcijah — demonstracijah, razdeljevanju letakov, pisanju parol itd. Bil je udeleženec znanih demonstracij 14. decembra 1939. Skupaj z Mahmutom Bušatlijo, Savo Burićem in Slobodanom Tuzlićem je delal na ilegalnem tiskanju letakov in drugih gradiv za potrebe študentskega gibanja. Konec leta 1940 je postal sekretar partijske celice in član partijskega biroja na filozofski fakulteti. Aktivno je sodeloval tudi pri delu študentskih društev in bil v šolskem letu 1939/40 sekretar Akcijskega odbora strokovnih študentskih društev beograjske univerze.

== Narodnoosvobodilni boj ==
Po izbruhu trinajstojulijske vstaje v Črni gori je Đuro 15. julija 1941 v vasi Brezojevica pri Plavu organiziral gverilski odred. Takrat je bil sekretar partijske celice v Gusinju in sekretar takrat oblikovane krajevne organizacije za Plav, Gusinje in Veliko. Po izbruhu upora, avgusta 1941, je bil imenovan za člana Okrajnega komiteja KPJ za Andrijevico. Bil je tudi politični komisar najprej čete, nato pa bataljona v Komskem partizanskem odredu poleti in jeseni 1941. Kot del Komskega partizanskega odreda je 1. decembra 1941 sodeloval v napadu na Pljevlja.

Leta 1939 je postal član [[Komunistična partija Jugoslavije|KPJ]] in leta 1941 se je pridružil [[Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Jugoslavije|NOVJ]]. Po porazu v Pljevljah se je 21. decembra 1941 s preostalim delom svojega bataljona pridružil takrat oblikovani [[1. proletarska brigada (NOVJ)|1. proletarski brigadi]] v Rudem. Kot viden borec je bil imenovan za namestnika [[Politični komisar|političnega komisarja]] čete, nato pa za namestnika političnega komisarja Drugega črnogorskega bataljona. Od junija 1943 do novembra 1943 je bil najprej član, nato pa sekretar divizijskega partijskega vodstva Prve proletarske divizije. Po opravljenem enomesečnem partijskem tečaju v Jajcu je bil nekaj časa na partijskem delu v Bariju v Italiji. Avgusta 1944 je bil poslan v Sovjetsko zvezo, kjer je prevzel mesto političnega komisarja Prve jugoslovanske brigade, ki je bila sestavljena iz vojnih ujetnikov in jugoslovanskih državljanov, živečih v ZSSR. Na poti v Jugoslavijo je ostal dva meseca v Romuniji, v sklopu Rdeče armade. Decembra 1944 je bil imenovan za političnega komisarja Štirinajstega srbskega korpusa, nato pa je bil premeščen v politično upravo Ministrstva za narodno obrambo. Med vojno je bil trikrat ranjen.

=== Povojno obdobje ===
Po osvoboditvi države je vojaško kariero nadaljeval v Jugoslovanski ljudski armadi (JNA), kjer je sprva opravljal politične dolžnosti - od 1946 do 1948 je bil politični komisar [[Jugoslovenska vojna mornarica|Jugoslovanske vojne mornarice]], nato politični komisar beograjske armade okrožja, načelnik Uprave za moralno-politično izobraževanje JNA, načelnik sekretariata Sveta narodne obrambe, poveljnik vojaškega področja, poveljnik armade, načelnik Centra višjih vojaških šol JNA idr. Bil je član Pooblaščenca CK SKJ za JNA in član Konferenčnega komiteja SKJ v JNA. Končal je Višjo vojaško akademijo JNA in tečaj opere JNA. Od leta 1956 do 1958 je bil predsednik [[Nogometni klub Partizan|Nogometnoga kluba Partizan]]. Upokojil se je leta 1978 s činom generalpolkovnika JNA. 

Umrl je 1. aprila 1987 v Beogradu in bil pokopan v Aleji narodnih herojev na Novem pokopališču v Beogradu. Odlikovan je bil z redom Partizanske spomenice 1941 in drugimi jugoslovanskimi odlikovanji, med katerimi so red vojne zastave, red partizanske zvezde z zlatim vencem, red bratstva in enotnosti z zlatim vencem, red dr. partizansko zvezdo s srebrnim vencem, red zaslug za narod s srebrnimi žarki in red za hrabrost. Je tudi nosilec Grunwaldskega križa Republike Poljske drugega razreda. Z [[Red Narodnega heroja|redom Narodnega heroja]] je bil odlikovan 27. novembra 1953.

Med vojno je bil politični komisar več enot; na političnem področju je deloval tudi po vojni.

== Viri in opombe ==
{{opombe}}
* ''[[Vojna enciklopedija]]'', 2. izd., 1978, Zvezek 5, str. 124.

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo|Icon vojn.svg}}
* [[seznam generalov Jugoslovanske ljudske armade]]

{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Lončarević, Đuro}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1920]]
[[Kategorija:Črnogorski generali]]
[[Kategorija:Črnogorski partizani]]
[[Kategorija:Črnogorski politični komisarji]]
[[Kategorija:Generali Jugoslovanske ljudske armade]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]
[[Kategorija:Člani Komunistične partije Jugoslavije]]
[[Kategorija:Narodni heroji]]
[[Kategorija:Nosilci reda bratstva in enotnosti]]
[[Kategorija:Nosilci reda partizanske zvezde]]
[[Kategorija:Nosilci reda zaslug za ljudstvo]]
[[Kategorija:Nosilci reda vojne zastave]]
[[Kategorija:Diplomiranci Višje vojaške akademije JLA]]</text>
      <sha1>b0wccn42jstlj357ktks8a09saqkhu9</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5726901</id>
      <parentid>5726900</parentid>
      <timestamp>2022-08-03T07:27:28Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Proka Lazić</username>
        <id>211070</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6504" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Đuro Lončarević
|lived=[[1920]] - ?
|image=
|caption=
|nickname=
|alma-mater=[[Višja vojaška akademija JLA]]
|placeofbirth={{ikonazastave|Črna gora}} [[Gusinje]]
|placeofdeath=
|allegiance=[[Slika:Flag of SFR Yugoslavia.svg|25px|Zastava Socialistične federativne republike Jugoslavije]] [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]]
|branch=[[Slika:Logo of the JNA.svg|25px|Grb Jugoslovanske ljudske armade]] [[Jugoslovanska ljudska armada]]
|serviceyears=
|rank=[[Generalpolkovnik (SFRJ)|Generalpolkovnik]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Druga svetovna vojna]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}

'''Đuro Lončarević''', [[Črnogorci|črnogorski]] [[Generalpolkovnik (SFRJ)|generalpolkovnik]], * ([[16. april]] [[1920]], † [[1. april]] [[1987]]).

Bil je udeleženec narodnoosvobodilnega boja, generalpolkovnik JNA, [[Politični komisar]] in narodni heroj Jugoslavije.

== Biografija ==
Že zgodaj je izgubil starše - mati mu je umrla leta 1929, oče Maxim pa leta 1934, zato je bilo njegovo otroštvo zelo težko. Z mlajšim bratom sta živela pri babici, ki je skrbela zanju. Osnovno šolo je končal v rojstni vasi, prve tri razrede gimnazije je opravil v Beranih, četrti razred v Bijelem Polju, ostale razrede pa v Peči, kjer je maturiral. Med šolanjem je živel v revščini, preživljal se je z zasebnim poukom šibkejših učencev in skromno pomočjo, ki mu jo je pošiljala babica. Po končani gimnaziji se je vpisal na Filozofsko fakulteto v Beogradu, kjer je študiral matematiko. Med študijem se je preživljal z delom natakarja v študentski menzi. Takoj po prihodu na beograjsko univerzo se je povezal s študentskim revolucionarnim gibanjem in sodeloval v njegovih akcijah — demonstracijah, razdeljevanju letakov, pisanju parol itd. Bil je udeleženec znanih demonstracij 14. decembra 1939. Skupaj z Mahmutom Bušatlijo, Savo Burićem in Slobodanom Tuzlićem je delal na ilegalnem tiskanju letakov in drugih gradiv za potrebe študentskega gibanja. Konec leta 1940 je postal sekretar partijske celice in član partijskega biroja na filozofski fakulteti. Aktivno je sodeloval tudi pri delu študentskih društev in bil v šolskem letu 1939/40 sekretar Akcijskega odbora strokovnih študentskih društev beograjske univerze.

== Narodnoosvobodilni boj ==
Po izbruhu trinajstojulijske vstaje v Črni gori je Đuro 15. julija 1941 v vasi Brezojevica pri Plavu organiziral gverilski odred. Takrat je bil sekretar partijske celice v Gusinju in sekretar takrat oblikovane krajevne organizacije za Plav, Gusinje in Veliko. Po izbruhu upora, avgusta 1941, je bil imenovan za člana Okrajnega komiteja KPJ za Andrijevico. Bil je tudi politični komisar najprej čete, nato pa bataljona v Komskem partizanskem odredu poleti in jeseni 1941. Kot del Komskega partizanskega odreda je 1. decembra 1941 sodeloval v napadu na Pljevlja.

Leta 1939 je postal član [[Komunistična partija Jugoslavije|KPJ]] in leta 1941 se je pridružil [[Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Jugoslavije|NOVJ]]. Po porazu v Pljevljah se je 21. decembra 1941 s preostalim delom svojega bataljona pridružil takrat oblikovani [[1. proletarska brigada (NOVJ)|1. proletarski brigadi]] v Rudem. Kot viden borec je bil imenovan za namestnika [[Politični komisar|političnega komisarja]] čete, nato pa za namestnika političnega komisarja Drugega črnogorskega bataljona. Od junija 1943 do novembra 1943 je bil najprej član, nato pa sekretar divizijskega partijskega vodstva Prve proletarske divizije. Po opravljenem enomesečnem partijskem tečaju v Jajcu je bil nekaj časa na partijskem delu v Bariju v Italiji. Avgusta 1944 je bil poslan v Sovjetsko zvezo, kjer je prevzel mesto političnega komisarja Prve jugoslovanske brigade, ki je bila sestavljena iz vojnih ujetnikov in jugoslovanskih državljanov, živečih v ZSSR. Na poti v Jugoslavijo je ostal dva meseca v Romuniji, v sklopu Rdeče armade. Decembra 1944 je bil imenovan za političnega komisarja Štirinajstega srbskega korpusa, nato pa je bil premeščen v politično upravo Ministrstva za narodno obrambo. Med vojno je bil trikrat ranjen.

=== Povojno obdobje ===
Po osvoboditvi države je vojaško kariero nadaljeval v Jugoslovanski ljudski armadi (JNA), kjer je sprva opravljal politične dolžnosti - od 1946 do 1948 je bil politični komisar [[Jugoslovenska vojna mornarica|Jugoslovanske vojne mornarice]], nato politični komisar beograjske armade okrožja, načelnik Uprave za moralno-politično izobraževanje JNA, načelnik sekretariata Sveta narodne obrambe, poveljnik vojaškega področja, poveljnik armade, načelnik Centra višjih vojaških šol JNA idr. Bil je član Pooblaščenca CK SKJ za JNA in član Konferenčnega komiteja SKJ v JNA. Končal je Višjo vojaško akademijo JNA in tečaj opere JNA. Od leta 1956 do 1958 je bil predsednik [[Nogometni klub Partizan|Nogometnoga kluba Partizan]]. Upokojil se je leta 1978 s činom generalpolkovnika JNA. 

Umrl je 1. aprila 1987 v Beogradu in bil pokopan v Aleji narodnih herojev na Novem pokopališču v Beogradu. Odlikovan je bil z redom Partizanske spomenice 1941 in drugimi jugoslovanskimi odlikovanji, med katerimi so red vojne zastave, red partizanske zvezde z zlatim vencem, red bratstva in enotnosti z zlatim vencem, red dr. partizansko zvezdo s srebrnim vencem, red zaslug za narod s srebrnimi žarki in red za hrabrost. Je tudi nosilec Grunwaldskega križa Republike Poljske drugega razreda. Z [[Red Narodnega heroja|redom Narodnega heroja]] je bil odlikovan 27. novembra 1953.

Med vojno je bil politični komisar več enot; na političnem področju je deloval tudi po vojni.

== Viri in opombe ==
{{opombe}}
* ''[[Vojna enciklopedija]]'', 2. izd., 1978, Zvezek 5, str. 124.

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo|Icon vojn.svg}}
* [[seznam generalov Jugoslovanske ljudske armade]]

{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Lončarević, Đuro}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1920]]
[[Kategorija:Črnogorski generali]]
[[Kategorija:Črnogorski partizani]]
[[Kategorija:Črnogorski politični komisarji]]
[[Kategorija:Generali Jugoslovanske ljudske armade]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]
[[Kategorija:Člani Komunistične partije Jugoslavije]]
[[Kategorija:Narodni heroji]]
[[Kategorija:Nosilci reda bratstva in enotnosti]]
[[Kategorija:Nosilci reda partizanske zvezde]]
[[Kategorija:Nosilci reda zaslug za ljudstvo]]
[[Kategorija:Nosilci reda vojne zastave]]
[[Kategorija:Diplomiranci Višje vojaške akademije JLA]]</text>
      <sha1>5a0u3s94uc78ntxzhfap6uyrkg924oi</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Neda Pagon</title>
    <ns>0</ns>
    <id>260343</id>
    <revision>
      <id>5726798</id>
      <parentid>5501857</parentid>
      <timestamp>2022-08-02T20:40:58Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Model22</username>
        <id>213897</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>vse</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2988" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba}}

'''Neda''' ('''Adriana''') '''Pagon''', [[Slovenci|slovenska]] [[sociolog]]inja, [[filozof]]inja, [[prevajalec|prevajalka]], [[publicist]]ka in  [[urednik|urednica]], * [[13. april]] [[1941]], [[Črni Vrh nad Idrijo]], † [[26. oktober]] [[2020]], [[Ljubljana]].

Neda Pagon velja za eno najbolj prodornih in uglednih družboslovk konca [[20. stoletje|20. stoletja]] in začetka [[21. stoletje|21. stoletja]] v [[Slovenija|Sloveniji]]. Po [[Gimnazija Jurija Vege|gimnaziji v Idriji]] in [[Šolski center Postojna, Srednja šola|Postojni]] je študirala na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]], kjer je leta 1964 diplomirala in leta 1993 [[doktorat znanosti|doktorirala]].

Sodelovala je v civilno-družbenih gibanjih v 80. letih in v času [[Osamosvajanje Slovenije|osamosvajanja]]. Nato se je kot sociologinja in [[romanistika|romanistka]] z doktoratom znanosti iz [[sociologija kulture|sociologije kulture]] ukvarjala z raziskovanjem, predvsem s [[socialna zgodovina|socialno zgodovino]] in sociologijo vsakdanjega življenja. Delovala je kot predavateljica na [[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|Fakulteti za družbene vede]], [[Pedagoška akademija v Ljubljani|Pedagoški akademiji v Ljubljani]], kot [[znanstveni svetnik|znanstvena svetnica]] na [[Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti|Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU]] in kot honorarna predavateljica na drugih družboslovnih ustanovah.

Bila je prevajalka, publicistka in četrt stoletja glavna in odgovorna urednica akademske [[založba|založbe]] [[Studia humanitatis]], pa tudi soustanoviteljica [[Institutum Studiorum Humanitatis - Fakulteta za podiplomski humanistični študij, Ljubljana|Institutum studiorum humanitatis - Fakultete za podiplomski humanistični študij]] ter [[Inštitut za civilizacijo in kulturo v Ljubljani|Inštituta za civilizacijo in kulturo]], na katerih je sodelovala kot raziskovalka, recenzentka, svetovalka in mentorica. Bila je dolgoletna članica Sveta Moderne galerije in v letih 2014-2018 tudi njegova predsednica.

Bibliografski seznam Nede Pagon obsega okoli 200 vnosov ([[COBISS]]).

Neda Pagon je mati Alje Brglez in Andreja Brgleza.

==Viri==
{{refsez}}
* Pogovor z Nedo Pagon: Bolj cenjena kot zares brana, [[Delo]] Književni listi, 28. 11. 2001
*http://www.mg-lj.si/si/obisk/3066/in-memoriam-nada-pagon-1941-2020/

== Zunanje povezave ==
* [http://splet02.izum.si/cobiss/bibliography?code=02202&amp;langbib=slv Osebna bibliografija] v sistemu COBISS
{{Predloga:Schwentnerjevi nagrajenci}}
{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Pagon, Neda Adriana}}
[[Kategorija:Slovenski sociologi]]
[[Kategorija:Slovenski zgodovinarji]]
[[Kategorija:Slovenski prevajalci]]
[[Kategorija:Slovenski uredniki]]
[[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]]
[[Kategorija:Doktorirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]]
[[Kategorija:Schwentnerjevi nagrajenci]]</text>
      <sha1>rmycvmmneubjr7f2e5wmettuyc1woaz</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5726799</id>
      <parentid>5726798</parentid>
      <timestamp>2022-08-02T20:41:37Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09090091</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>vrnitev sprememb uporabnika [[Special:Contributions/Model22|Model22]] ([[User talk:Model22|pogovor]]) na zadnje urejanje uporabnika [[User:Ivan Schollmayer|Ivan Schollmayer]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2936" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba}}

'''Neda''' ('''Adriana''') '''Pagon''', [[Slovenci|slovenska]] [[sociolog]]inja, [[filozof]]inja, [[prevajalec|prevajalka]], [[publicist]]ka in  [[urednik|urednica]], * [[13. april]] [[1941]], [[Črni Vrh nad Idrijo]], † [[26. oktober]] [[2020]], [[Ljubljana]].

Neda Pagon velja za eno najbolj prodornih in uglednih družboslovk konca [[20. stoletje|20. stoletja]] in začetka [[21. stoletje|21. stoletja]] v [[Slovenija|Sloveniji]]. Po [[Gimnazija Jurija Vege|gimnaziji v Idriji]] in [[Šolski center Postojna, Srednja šola|Postojni]] je študirala na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]], kjer je leta 1964 diplomirala in leta 1993 [[doktorat znanosti|doktorirala]].

Sodelovala je v civilno-družbenih gibanjih v 80. letih in v času [[Osamosvajanje Slovenije|osamosvajanja]]. Nato se je kot sociologinja in [[romanistika|romanistka]] z doktoratom znanosti iz [[sociologija kulture|sociologije kulture]] ukvarjala z raziskovanjem, predvsem s [[socialna zgodovina|socialno zgodovino]] in sociologijo vsakdanjega življenja. Delovala je kot predavateljica na [[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|Fakulteti za družbene vede]], [[Pedagoška akademija v Ljubljani|Pedagoški akademiji v Ljubljani]], kot [[znanstveni svetnik|znanstvena svetnica]] na [[Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti|Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU]] in kot honorarna predavateljica na drugih družboslovnih ustanovah.

Bila je prevajalka, publicistka in četrt stoletja glavna in odgovorna urednica akademske [[založba|založbe]] [[Studia humanitatis]], pa tudi soustanoviteljica [[Institutum Studiorum Humanitatis - Fakulteta za podiplomski humanistični študij, Ljubljana|Institutum studiorum humanitatis - Fakultete za podiplomski humanistični študij]] ter [[Inštitut za civilizacijo in kulturo v Ljubljani|Inštituta za civilizacijo in kulturo]], na katerih je sodelovala kot raziskovalka, recenzentka, svetovalka in mentorica. Bila je dolgoletna članica Sveta Moderne galerije in v letih 2014-2018 tudi njegova predsednica.

Bibliografski seznam Nede Pagon obsega okoli 200 vnosov ([[COBISS]]).

==Viri==
{{refsez}}
* Pogovor z Nedo Pagon: Bolj cenjena kot zares brana, [[Delo]] Književni listi, 28. 11. 2001
*http://www.mg-lj.si/si/obisk/3066/in-memoriam-nada-pagon-1941-2020/

== Zunanje povezave ==
* [http://splet02.izum.si/cobiss/bibliography?code=02202&amp;langbib=slv Osebna bibliografija] v sistemu COBISS
{{Predloga:Schwentnerjevi nagrajenci}}
{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Pagon, Neda Adriana}}
[[Kategorija:Slovenski sociologi]]
[[Kategorija:Slovenski zgodovinarji]]
[[Kategorija:Slovenski prevajalci]]
[[Kategorija:Slovenski uredniki]]
[[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]]
[[Kategorija:Doktorirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]]
[[Kategorija:Schwentnerjevi nagrajenci]]</text>
      <sha1>hk6e5cr3sr95u8og7g5spcucz8yb1ua</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5726800</id>
      <parentid>5726799</parentid>
      <timestamp>2022-08-02T20:43:00Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Model22</username>
        <id>213897</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3008" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba}}

'''Neda''' ('''Adriana''') '''Pagon''', [[Slovenci|slovenska]] [[sociolog]]inja, [[filozof]]inja, [[prevajalec|prevajalka]], [[publicist]]ka in  [[urednik|urednica]], * [[13. april]] [[1941]], [[Črni Vrh nad Idrijo]], † [[26. oktober]] [[2020]], [[Ljubljana]].

Neda Pagon velja za eno najbolj prodornih in uglednih družboslovk konca [[20. stoletje|20. stoletja]] in začetka [[21. stoletje|21. stoletja]] v [[Slovenija|Sloveniji]]. Po [[Gimnazija Jurija Vege|gimnaziji v Idriji]] in [[Šolski center Postojna, Srednja šola|Postojni]] je študirala na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]], kjer je leta 1964 diplomirala in leta 1993 [[doktorat znanosti|doktorirala]].

Sodelovala je v civilno-družbenih gibanjih v 80. letih in v času [[Osamosvajanje Slovenije|osamosvajanja]]. Nato se je kot sociologinja in [[romanistika|romanistka]] z doktoratom znanosti iz [[sociologija kulture|sociologije kulture]] ukvarjala z raziskovanjem, predvsem s [[socialna zgodovina|socialno zgodovino]] in sociologijo vsakdanjega življenja. Delovala je kot predavateljica na [[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|Fakulteti za družbene vede]], [[Pedagoška akademija v Ljubljani|Pedagoški akademiji v Ljubljani]], kot [[znanstveni svetnik|znanstvena svetnica]] na [[Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti|Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU]] in kot honorarna predavateljica na drugih družboslovnih ustanovah.

Bila je prevajalka, publicistka in četrt stoletja glavna in odgovorna urednica akademske [[založba|založbe]] [[Studia humanitatis]], pa tudi soustanoviteljica [[Institutum Studiorum Humanitatis - Fakulteta za podiplomski humanistični študij, Ljubljana|Institutum studiorum humanitatis - Fakultete za podiplomski humanistični študij]] ter [[Inštitut za civilizacijo in kulturo v Ljubljani|Inštituta za civilizacijo in kulturo]], na katerih je sodelovala kot raziskovalka, recenzentka, svetovalka in mentorica. Bila je dolgoletna članica Sveta Moderne galerije in v letih 2014-2018 tudi njegova predsednica.

Bibliografski seznam Nede Pagon obsega okoli 200 vnosov ([[COBISS]]).

Neda Pagon je mati [[Alja Brglez|Alje Brglez]] in [[Andreja Brgleza]].

==Viri==
{{refsez}}
* Pogovor z Nedo Pagon: Bolj cenjena kot zares brana, [[Delo]] Književni listi, 28. 11. 2001
*http://www.mg-lj.si/si/obisk/3066/in-memoriam-nada-pagon-1941-2020/

== Zunanje povezave ==
* [http://splet02.izum.si/cobiss/bibliography?code=02202&amp;langbib=slv Osebna bibliografija] v sistemu COBISS
{{Predloga:Schwentnerjevi nagrajenci}}
{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Pagon, Neda Adriana}}
[[Kategorija:Slovenski sociologi]]
[[Kategorija:Slovenski zgodovinarji]]
[[Kategorija:Slovenski prevajalci]]
[[Kategorija:Slovenski uredniki]]
[[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]]
[[Kategorija:Doktorirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]]
[[Kategorija:Schwentnerjevi nagrajenci]]</text>
      <sha1>9sttcd6iveyfidalsuvvpx8v7phva9w</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5726803</id>
      <parentid>5726800</parentid>
      <timestamp>2022-08-02T20:47:47Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09090091</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>Redakcija 5726800 uporabnika [[Special:Contributions/Model22|Model22]] ([[User talk:Model22|pogovor]]) razveljavljena -vir? ([[WP:RS]], [[WP:NV]])</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2936" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba}}

'''Neda''' ('''Adriana''') '''Pagon''', [[Slovenci|slovenska]] [[sociolog]]inja, [[filozof]]inja, [[prevajalec|prevajalka]], [[publicist]]ka in  [[urednik|urednica]], * [[13. april]] [[1941]], [[Črni Vrh nad Idrijo]], † [[26. oktober]] [[2020]], [[Ljubljana]].

Neda Pagon velja za eno najbolj prodornih in uglednih družboslovk konca [[20. stoletje|20. stoletja]] in začetka [[21. stoletje|21. stoletja]] v [[Slovenija|Sloveniji]]. Po [[Gimnazija Jurija Vege|gimnaziji v Idriji]] in [[Šolski center Postojna, Srednja šola|Postojni]] je študirala na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]], kjer je leta 1964 diplomirala in leta 1993 [[doktorat znanosti|doktorirala]].

Sodelovala je v civilno-družbenih gibanjih v 80. letih in v času [[Osamosvajanje Slovenije|osamosvajanja]]. Nato se je kot sociologinja in [[romanistika|romanistka]] z doktoratom znanosti iz [[sociologija kulture|sociologije kulture]] ukvarjala z raziskovanjem, predvsem s [[socialna zgodovina|socialno zgodovino]] in sociologijo vsakdanjega življenja. Delovala je kot predavateljica na [[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|Fakulteti za družbene vede]], [[Pedagoška akademija v Ljubljani|Pedagoški akademiji v Ljubljani]], kot [[znanstveni svetnik|znanstvena svetnica]] na [[Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti|Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU]] in kot honorarna predavateljica na drugih družboslovnih ustanovah.

Bila je prevajalka, publicistka in četrt stoletja glavna in odgovorna urednica akademske [[založba|založbe]] [[Studia humanitatis]], pa tudi soustanoviteljica [[Institutum Studiorum Humanitatis - Fakulteta za podiplomski humanistični študij, Ljubljana|Institutum studiorum humanitatis - Fakultete za podiplomski humanistični študij]] ter [[Inštitut za civilizacijo in kulturo v Ljubljani|Inštituta za civilizacijo in kulturo]], na katerih je sodelovala kot raziskovalka, recenzentka, svetovalka in mentorica. Bila je dolgoletna članica Sveta Moderne galerije in v letih 2014-2018 tudi njegova predsednica.

Bibliografski seznam Nede Pagon obsega okoli 200 vnosov ([[COBISS]]).

==Viri==
{{refsez}}
* Pogovor z Nedo Pagon: Bolj cenjena kot zares brana, [[Delo]] Književni listi, 28. 11. 2001
*http://www.mg-lj.si/si/obisk/3066/in-memoriam-nada-pagon-1941-2020/

== Zunanje povezave ==
* [http://splet02.izum.si/cobiss/bibliography?code=02202&amp;langbib=slv Osebna bibliografija] v sistemu COBISS
{{Predloga:Schwentnerjevi nagrajenci}}
{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Pagon, Neda Adriana}}
[[Kategorija:Slovenski sociologi]]
[[Kategorija:Slovenski zgodovinarji]]
[[Kategorija:Slovenski prevajalci]]
[[Kategorija:Slovenski uredniki]]
[[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]]
[[Kategorija:Doktorirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]]
[[Kategorija:Schwentnerjevi nagrajenci]]</text>
      <sha1>hk6e5cr3sr95u8og7g5spcucz8yb1ua</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5726810</id>
      <parentid>5726803</parentid>
      <timestamp>2022-08-02T21:04:14Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Model22</username>
        <id>213897</id>
      </contributor>
      <minor />
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3008" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba}}

'''Neda''' ('''Adriana''') '''Pagon''', [[Slovenci|slovenska]] [[sociolog]]inja, [[filozof]]inja, [[prevajalec|prevajalka]], [[publicist]]ka in  [[urednik|urednica]], * [[13. april]] [[1941]], [[Črni Vrh nad Idrijo]], † [[26. oktober]] [[2020]], [[Ljubljana]].

Neda Pagon velja za eno najbolj prodornih in uglednih družboslovk konca [[20. stoletje|20. stoletja]] in začetka [[21. stoletje|21. stoletja]] v [[Slovenija|Sloveniji]]. Po [[Gimnazija Jurija Vege|gimnaziji v Idriji]] in [[Šolski center Postojna, Srednja šola|Postojni]] je študirala na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]], kjer je leta 1964 diplomirala in leta 1993 [[doktorat znanosti|doktorirala]].

Sodelovala je v civilno-družbenih gibanjih v 80. letih in v času [[Osamosvajanje Slovenije|osamosvajanja]]. Nato se je kot sociologinja in [[romanistika|romanistka]] z doktoratom znanosti iz [[sociologija kulture|sociologije kulture]] ukvarjala z raziskovanjem, predvsem s [[socialna zgodovina|socialno zgodovino]] in sociologijo vsakdanjega življenja. Delovala je kot predavateljica na [[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|Fakulteti za družbene vede]], [[Pedagoška akademija v Ljubljani|Pedagoški akademiji v Ljubljani]], kot [[znanstveni svetnik|znanstvena svetnica]] na [[Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti|Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU]] in kot honorarna predavateljica na drugih družboslovnih ustanovah.

Bila je prevajalka, publicistka in četrt stoletja glavna in odgovorna urednica akademske [[založba|založbe]] [[Studia humanitatis]], pa tudi soustanoviteljica [[Institutum Studiorum Humanitatis - Fakulteta za podiplomski humanistični študij, Ljubljana|Institutum studiorum humanitatis - Fakultete za podiplomski humanistični študij]] ter [[Inštitut za civilizacijo in kulturo v Ljubljani|Inštituta za civilizacijo in kulturo]], na katerih je sodelovala kot raziskovalka, recenzentka, svetovalka in mentorica. Bila je dolgoletna članica Sveta Moderne galerije in v letih 2014-2018 tudi njegova predsednica.

Bibliografski seznam Nede Pagon obsega okoli 200 vnosov ([[COBISS]]).


==Zasebno==

Neda Pagon je mati [[Alje Brglez]], njen sin je [[Andrej Brglez]].

==Viri==

* Pogovor z Nedo Pagon: Bolj cenjena kot zares brana, [[Delo]] Književni listi, 28. 11. 2001
*http://www.mg-lj.si/si/obisk/3066/in-memoriam-nada-pagon-1941-2020/

== Zunanje povezave ==
* [http://splet02.izum.si/cobiss/bibliography?code=02202&amp;langbib=slv Osebna bibliografija] v sistemu COBISS
{{Predloga:Schwentnerjevi nagrajenci}}
{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Pagon, Neda Adriana}}
[[Kategorija:Slovenski sociologi]]
[[Kategorija:Slovenski zgodovinarji]]
[[Kategorija:Slovenski prevajalci]]
[[Kategorija:Slovenski uredniki]]
[[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]]
[[Kategorija:Doktorirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]]
[[Kategorija:Schwentnerjevi nagrajenci]]</text>
      <sha1>8gman9e907sny8pry4ff4g7hmwfbqp6</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5726811</id>
      <parentid>5726810</parentid>
      <timestamp>2022-08-02T21:06:22Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Model22</username>
        <id>213897</id>
      </contributor>
      <comment>/* Zasebno */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3020" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba}}

'''Neda''' ('''Adriana''') '''Pagon''', [[Slovenci|slovenska]] [[sociolog]]inja, [[filozof]]inja, [[prevajalec|prevajalka]], [[publicist]]ka in  [[urednik|urednica]], * [[13. april]] [[1941]], [[Črni Vrh nad Idrijo]], † [[26. oktober]] [[2020]], [[Ljubljana]].

Neda Pagon velja za eno najbolj prodornih in uglednih družboslovk konca [[20. stoletje|20. stoletja]] in začetka [[21. stoletje|21. stoletja]] v [[Slovenija|Sloveniji]]. Po [[Gimnazija Jurija Vege|gimnaziji v Idriji]] in [[Šolski center Postojna, Srednja šola|Postojni]] je študirala na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]], kjer je leta 1964 diplomirala in leta 1993 [[doktorat znanosti|doktorirala]].

Sodelovala je v civilno-družbenih gibanjih v 80. letih in v času [[Osamosvajanje Slovenije|osamosvajanja]]. Nato se je kot sociologinja in [[romanistika|romanistka]] z doktoratom znanosti iz [[sociologija kulture|sociologije kulture]] ukvarjala z raziskovanjem, predvsem s [[socialna zgodovina|socialno zgodovino]] in sociologijo vsakdanjega življenja. Delovala je kot predavateljica na [[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|Fakulteti za družbene vede]], [[Pedagoška akademija v Ljubljani|Pedagoški akademiji v Ljubljani]], kot [[znanstveni svetnik|znanstvena svetnica]] na [[Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti|Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU]] in kot honorarna predavateljica na drugih družboslovnih ustanovah.

Bila je prevajalka, publicistka in četrt stoletja glavna in odgovorna urednica akademske [[založba|založbe]] [[Studia humanitatis]], pa tudi soustanoviteljica [[Institutum Studiorum Humanitatis - Fakulteta za podiplomski humanistični študij, Ljubljana|Institutum studiorum humanitatis - Fakultete za podiplomski humanistični študij]] ter [[Inštitut za civilizacijo in kulturo v Ljubljani|Inštituta za civilizacijo in kulturo]], na katerih je sodelovala kot raziskovalka, recenzentka, svetovalka in mentorica. Bila je dolgoletna članica Sveta Moderne galerije in v letih 2014-2018 tudi njegova predsednica.

Bibliografski seznam Nede Pagon obsega okoli 200 vnosov ([[COBISS]]).


==Zasebno==

Neda Pagon je mati [[Alja Brglez|Alje Brglez]], njen sin je [[Andrej Brglez]].

==Viri==

* Pogovor z Nedo Pagon: Bolj cenjena kot zares brana, [[Delo]] Književni listi, 28. 11. 2001
*http://www.mg-lj.si/si/obisk/3066/in-memoriam-nada-pagon-1941-2020/

== Zunanje povezave ==
* [http://splet02.izum.si/cobiss/bibliography?code=02202&amp;langbib=slv Osebna bibliografija] v sistemu COBISS
{{Predloga:Schwentnerjevi nagrajenci}}
{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Pagon, Neda Adriana}}
[[Kategorija:Slovenski sociologi]]
[[Kategorija:Slovenski zgodovinarji]]
[[Kategorija:Slovenski prevajalci]]
[[Kategorija:Slovenski uredniki]]
[[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]]
[[Kategorija:Doktorirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]]
[[Kategorija:Schwentnerjevi nagrajenci]]</text>
      <sha1>64vldp0odfv4cmvvwdelu0qqsgv350y</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Wikipedija:Izbrani članki/Vzorčni članki</title>
    <ns>4</ns>
    <id>261761</id>
    <revision>
      <id>5726687</id>
      <parentid>5726581</parentid>
      <timestamp>2022-08-02T13:49:48Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09090091</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>/* Nebiografski članki */ pp</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3411" xml:space="preserve">Na tej strani so našteti [[Wikipedija:Izbrani članki|izbrani članki]], ki služijo kot vzorec za članke z istega področja.

== Biografski članki ==
* [[filozof]]: '''[[Diogen iz Sinope]]'''
* [[politik]]: ''ga ni'' 
* [[športnik]]:
:* [[dirkač]]: '''[[Damon Hill]]'''
:* [[hokejist]]: '''[[Georges Vézina]]'''
:* [[nogometaš]]: '''[[Duncan Edwards]]'''
:* [[šahist]]: '''[[Aleksander Aleksandrovič Aljehin|Aleksander Aljehin]]'''
* [[umetnik]]:
:* [[glasbenik]]: '''[[Frank Zappa]]'''
:* [[igralec]]: '''[[Jennifer Aniston]]'''
:* [[pisatelj]]: '''[[J. D. Salinger]]'''
* [[vojak|vojaška oseba]]:
:* [[general]]: '''[[Erwin Rommel]]'''
:* [[letalski as]]: '''[[Erich Hartmann]]'''
* zgodovinska oseba:
:* [[vodja države]]: '''[[Sulejman I.]]'''
* [[znanstvenik]]: '''[[Leonhard Euler]]'''

== Nebiografski članki ==
; [[Astronomija]]
* nebesni pojav: ''ga ni'' 
* nebesno telo: '''[[Naseljivi planet]]'''

; [[Biologija]]
* dejavniki: '''[[Teratogenost]]'''
* lastnosti: '''[[Bioluminiscenca]]'''
* procesi: '''[[Evolucija]]'''
* znanstvena klasifikacija: '''[[Žuželke]]'''

; [[Družboslovje]]
* izredni dogodki: '''[[Černobilska nesreča]]'''
* rodbine: '''[[Barbo Waxensteini]]'''

; [[Filozofija]]
* filozofska smer: '''[[Pitagorejstvo]]'''
* filozofsko delo: '''[[Gorgija (Platon)]]'''

; [[Fizika]]
* fizikalna količina: '''[[Specifična toplota]]'''
* fizikalni zakon: '''[[Stefan-Boltzmannov zakon]]'''

; [[Geografija]]
* država: '''[[Izrael]]'''
* naravni pojav: '''[[Poplava]]'''
* metropola: '''[[Tel Aviv]]'''
* mesto v Sloveniji: '''[[Slovenske Konjice]]'''

; Hrana in pijača
* hrana: ''ga ni''
* pijača: '''[[Pivo]]'''

; [[Kemija]]
* kemični proces: ''ga ni'' 
* [[snov]]: '''[[Benzen]]'''

; [[Matematika]]
* pravila: '''[[1 − 2 + 3 − 4 + · · ·]]'''

; [[Medicina]]
* bolezen: '''[[Hepatitis B]]'''

; [[Mitologija]]
* [[Atena]]

; [[Religiologija]]
* vera: ''ga ni'' 
* verska besedila: '''[[Rigveda]]'''
* verska skupina: ''ga ni'' 

; [[Rimskokatoliška cerkev v Sloveniji|Rimskokatoliška cerkev v Sloveniji]]
* župnija: '''[[Nadžupnija Slovenske Konjice]]'''

; [[Šport]]
* ekipa/moštvo/reprezentanca: '''[[Slovenska nogometna reprezentanca]]'''
* športna zvrst: '''[[Hokej na ledu]]'''
* tekmovanje: '''[[Velika nagrada Velike Britanije 1995]]'''

; [[Tehnologija]]
* letalo: 
:* civilno letalo: ''ga ni''
:* vojaško letalo: '''[[Messerschmitt Bf 109]]'''
* naprava: '''[[Enigma (naprava)]]'''
* plovilo: 
:* civilno plovilo: 
:* vojaško plovilo: '''[[USS Enterprise (CV-6)]]'''
* računalništvo:
:* računalniški program: '''[[BioShock]]'''
* vozilo: 
:* civilno vozilo: ''ga ni''
::* športno vozilo: '''[[Brabham BT19]]'''
:* vojaško vozilo: '''[[Oklepni transporter M113]]'''

; [[Umetnost]]
* Arhitektura
:* stavba: ''ga ni'' 
::* grad: '''[[Grad Ostrovica]]'''
* Film
:* film: '''[[Sherlock Holmes (film, 2009)]]'''
:* tehnika: ''ga ni''
:* televizijska serija: ''ga ni'' 
* Glasba
:* glasbena skupina: '''[[King Crimson]]'''
:* glasbilo: ''ga ni'' 
:* skladba: ''ga ni'' 
* Kiparstvo
:* delo: ''ga ni'' 
* Slikarstvo
:* slika: ''ga ni'' 

; [[Vojaštvo]]
* splošno: '''[[Biološko orožje]]'''
* vojaška enota: '''[[25. pehotna divizija (ZDA)]]'''

; [[Zgodovina]]
* bivša država: '''[[Jeruzalemsko kraljestvo]]'''
* oboroženi konflikt: '''[[Druga svetovna vojna]]'''

== Seznami ==
* [[Seznam zavarovanih živalskih vrst v Sloveniji]]</text>
      <sha1>t3klb40qcoquy3wyr2fxncn1b7e9qhm</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Niko Toš</title>
    <ns>0</ns>
    <id>270360</id>
    <revision>
      <id>5726653</id>
      <parentid>5713223</parentid>
      <timestamp>2022-08-02T12:27:30Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Polonica</username>
        <id>96398</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Pravopisni popravek SMJ -&gt; SJM</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="17479" xml:space="preserve">{{slog}}
{{Infopolje Oseba|alt = |image = }}
'''Niko Toš''', [[Slovenci|slovenski]] [[sociolog]], [[pravnik]], [[profesor]], [[24. november]] [[1934]], [[Zagreb]].


Niko Toš dipl. pravnik, doktor socioloških znanosti, redni profesor za sociologijo (oz. metodologijo družboslovnega raziskovanja) na
Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani; ustanovitelj in predstojnik
Centra za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij (1966 - 2014);
direktor Centra za razvoj Univerze v Ljubljani (1974 - 1980), podpredsednik (1965 - 1969) in predsednik
Slovenskega sociološkega društva (1969 - 1977), podpredsednik (1973 - 1977) in predsednik (1981 - 1985) Jugoslovanskega sociološkega
združenja; direktor Raziskovalnega inštituta Fakultete za
družbene vede (1980 - 1989); dekan Fakultete za družbene vede (1989-1991),
predstojnik Sociološkega oddelka FDV (1994 - 1995); častni član Slovenskega
sociološkega društva (1994); bil je tudi nacionalni koordinator za področje
sociologije pri takratnem Ministrstvu za znanost in tehnologijo,
bil je predsednik Sveta za znanost in tehnologijo Vlade Republike Slovenije (2001–2003). 
Bil je predsednik Upravnega odbora [[ARRS]] (2004–06) in njegov član (do 2009). Leta 2004 je soustanovil kontroverzno društvo [[Forum 21]] in postal predsednik programskega sveta tega političnega društva&lt;ref&gt;[http://24ur.com/novice/slovenija/ustanovili-forum-21.html 24ur.com - Ustanovili Forum 21]&lt;/ref&gt; ter s tem pa najtesnejši sodelavec nekdanjega predsednika RS [[Milan Kučan|Milana Kučana]].

Niko Toš je avtor, soavtor in urednik več knjig in preko
200 znanstvenih in strokovnih člankov, razprav in poročil s sociološkega
raziskovalnega področja, ki vključujejo predvsem obravnave problematike
socialne stratifikacije, mednarodnih migracij, političnega javnega mnenja,
raziskovanja vrednot, uveljavljanja demokratičnih institucij, političnih
strank, volitev itd. Bil je iniciator vključitve slovenskega družboslovja v
mednarodne kooperativne projekte na sociološkem in politološkem področju. Toš sodi v generacijo snovalcev slovenske
akademske, pedagoške in raziskovalne sociologije.

== Izobraževanje in začetki ==
Niko Toš je bil rojen leta 1934 v
Zagrebu. Po maturi se je leta 1953 vpisal na Pravno fakulteto. V času študija
se je poročil in jeseni leta 1955 zaposlil kot deklarant, fakturist oz.
statistik. Kot študent prava je prejemal štipendijo javnega tožilstva in zato
je bil jeseni 1956 pozvan v službo. Do leta 1958 je opravljal vlogo okrajnega
javnega tožilca. Pravniško delo je opustil takoj, ko je diplomiral. Že kot
študent prava si je z delom v pravosodju izoblikoval kritičen odnos  do
možnosti neodvisnega pravosodnega delovanja in se na spodbude proferosja Jožeta Goričarja
posvetil sociologiji. Sprejet je bil na politološki podiplomski študij na
Inštitutu za družbene vede v Beogradu, ki ga je predčasno zapustil, zaradi
bolezni v družini. Po krajši zaposlitvi na Uradu za prošnje in pritožbe Vlade RS se je kot asistent vključil
v novo ustanovljeni Inštitut za sociologijo in filozofijo Univerze v Ljubljani (1960).
Sodeloval je pri oblikovanju prvih raziskovalnih projektov: pri izvedbi prve
aplikativne medijske raziskave »Nedeljski dnevnik« (1961) ter predvsem pri
zasnovi prve in vse doslej najobsežnejše sociološke empirične raziskave v Sloveniji in Jugoslaviji
»Sredstva množičnega komuniciranja na Slovenskem – MKS 1962«. Slednja raziskava
pomeni iztočnico za ves kasnejši razvoj sociološkega raziskovanja v Sloveniji.
V študijskem letu 1960/61 je začel predavati predmet Uvod v družbene vede na
FNT, kar je nadaljeval še naslednja tri leta. Spomladi 1962 je začel redno
predavati Metodologijo družboslovnega  raziskovanja in se 1.1.1963 kot predavatelj redno
zaposlil na takratni Visoki šoli za politične vede. Leta 1977 je magistriral s
temo Vidiki socialne diferenciacije in zavest o njih, leta 1986 pa je
doktoriral na temo Politična zavest in angažiranje (FSPN).

== Delo ==

=== Začetki pedagoškega in raziskovalnega delovanja ===
Leta 1962 je bil
Toš povabljen k pripravi programa raziskovanja javnega mnenja za potrebe
nadzora delovanja javne uprave. Sočasno je snoval tudi pedagoške programe na
povabilo novo ustanovljene Visoke šole za politične vede v Ljubljani. Prevzel
je naloge za pripravo študijskih programov predmeta Metodologija družboslovnega
raziskovanja in Sociologija javnega mnenja. Kot pedagog, učitelj metodologije
sociološkega raziskovanja, je leta 1964 najprej pripravil učni pripomoček, ki
ga je postopoma razvijal in objavljal kot učbenik Metode družboslovnega
raziskovanja (1975, 1976, 1978, 1988, 1997). Pomembno je prispeval k
oblikovanju študijskih programov, ki so dotedanji visoki šoli odprli
univerzitetni prostor. Utrjeval je metodološki pouk in že od leta
1964 sistematično vpeljeval študente v raziskovalno delo. Kot prvi je torej zasnoval koncept predmeta
družboslovne metodologije in ga več desetletij razvijal in utemeljeval. 

Niko Toš je skupaj s
kolegi deloval v prid zasnove »družboslovnega središča«, ki naj vključuje
temeljne družboslovne discipline: sociologijo, politologijo in komunikologijo,
kot povezane pedagoške in raziskovalne programe. Niko Toš sodi v generacijo snovalcev slovenske akademske, pedagoške in
raziskovalne sociologije. V prostor slovenskega in jugoslovanskega družboslovja
je vstopil v trenutku njegove začetne disciplinarne, izobraževalne in
raziskovalne rasti. V izhodišču njegovega delovanja je bilo razumevanje
sociologije kot družbeno-kritične discipline, ki strukture in procese v
takratni jugoslovanski in slovenski družbi opazuje v širšem, evropskem in
svetovnem kontekstu. Ob nerazdružljivi povezanosti pedagoškega in povezovalnega
dela uveljavlja zamisel o &quot;javni sociologiji&quot;. 

=== Razvoj raziskovanja in program Slovensko javno mnenje (SJM) ===
Toš je bistveno prispeval h gradnji in
rasti raziskovalnega stebra današnje Fakultete za družbene vede. Pripravil je
zamisel Centra za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij – CJMMK,
ki je bil ustanovljen jeseni leta 1966. Kot predstojnik je center od samega
začetka vodil vse do leta 2014. V obdobjih 1979-1989 in 1999-2002 je kot
direktor vodil raziskovalni inštitut FSPN ter skrbel za raziskovalno
utemeljevanje in rast novo nastajajočih družboslovnih disciplin. V času
njegovega vodenja se je inštitut razvil v osrednjo slovensko družboslovno
raziskovalno ustanovo, ki se je še dodatno okrepila in zaokrožila z združitvijo
z Inštitutom za sociologijo. V letih 1989-1991 je bil dekan fakultete. V tem času je izpeljal obsežno prenovo izobraževalnih
programov, ki se je v povezavi z razvojem Inštituta za družbene vede izrazila v
novem poimenovanju: Fakulteta za družbene vede, Raziskovalni inštitut FSPN pa
v Inštitut za družbene vede. 

Toševo raziskovalno delovanje je bilo
vseskozi osredotočeno v Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih
komunikacij – CJMMK. Še posebej v njegov program Slovensko javno mnenje (SJM),
ki ga je zasnoval v letih 1966/67 in ga od leta 1968 naprej vodil kot
longitudinalno raziskavo. ''Metodološka rast projekta SJM.'' Pod vodstvom Nika Toša je projekt SJM v obdobju
1968-1990 metodološko rastel in se vsebinsko razvijal. Projekt je že zelo
zgodaj, konec šestdesetih let pokazal na potrebo pritegovanja in razvoja
statistično-analitičnega in računalniško-informatičnega znanja in
strokovnjakov. Izhajajoč iz potreb SJM in razvijajočih se posebnih socioloških,
politoloških in komunikoloških disciplin se je na fakulteti utrdil program
družboslovne statistike in računalništva ter razvil program informatike. Toš je
vzpostavil tudi prvo telefonsko anketno delavnico v slovenskem prostoru. V
projektu SJM so bili v dvajsetletnem obdobju zbrani, sistematično obdelani in
izčrpno dokumentirani podatki o praktično vseh razsežnostih materialnega in
duhovnega razvoja Slovenije in Slovencev, ki jih je mogoče zbrati z anketnim
instrumentarijem. Raziskava SJM ni bila zgolj politično-mnenjski
projekt, temveč predvsem temeljni družboslovno empirični projekt,  ki se je uveljavil kot središče slovenskega
empiričnega družboslovja.

==== Pomen SJM ====
Ob 20 letnici programa sta Bogdan Osolnik
in Slavko Splichal ugotavljala, da si razvoja nekaterih disciplin brez raziskave
SJM danes enostavno ni več mogoče predstavljati. Med discipline, ki jih je
raziskava SJM empirično utemeljevala, sta navedla sociologijo religije, 
medetničnih odnosov, kulture, športa, socialne strukture, stratifikacije, 
mobilnosti, politične kulture, strank, množičnih občil, vrednot in mednarodnih
odnosov. Ocenila sta , da projekt SJM po
dvajsetih letih razvoja zaznamujeta dve ključni razsežnosti: po metodološki
plati je z njim neločljivo povezan razvoj empiričnega raziskovanja v Sloveniji,
z vidika predmeta raziskovanja – politično pomembnih mnenj – pa je to
raziskovanje najtesneje povezano z ustvarjanjem dejanskih možnosti za razvoj
demokratične družbe.

=== Drugi projekti, prispevki in dosežki ===
Po evropskih zgledih je Toš zasnoval Arhiv
družbenih podatkov FDV (ADP), ki se je odtlej uveljavila kot pomembna
infrastrukturna dejavnost na področju družboslovja. Program CJMMK je bil tudi
neposredni in prvi »uporabnik« računalniških storitev. V tem času je Toš skupaj
z matematikom Cvetom Trampužem zasnoval in ustanovil Računalniški center FDV, ki je
bila prva tovrstna ustanova na »neki družboslovni fakulteti« v Jugoslaviji in
širše.

V začetku sedemdesetih je sooblikoval in vodil
projekt Sociološki vidiki emigracije, vključevanja v emigrantsko družbo ter
vračanja v domovino. Tematsko podobna raziskava je potekala sredi osemdesetih
let pod naslovom Razredna bit sodobne jugoslovanske družbe, katere nosilec je
bil Toš. Gre za najobsežnejšo (in zadnjo) vsejugoslovansko sociološko empirično
raziskavo, zgrajeno na razredno/stratifikacijskem teoretskem izhodišču in
zasnovano na zajetju reprezentativnih vzorcev polnoletnih prebivalcev vseh
republik in pokrajin takratne Jugoslavije na osnovi obsežnih standardiziranih vzorcev.

Podatki iz raziskave
SJM so v temelju raziskovalne postavitve nove discipline kineziologije. SJM je pomembno prispevala k raziskovalni rasti področij kulture, prostorske sociologije, sociologije zdravstva in medicine, kriminologije ter tematik politike in obramboslovja.

V času po 1990 je opravil vrsto
religioloških analiz in jih objavil v obliki člankov in monografij, s čimer se
je uvrstil med raziskovalce na področju religiologije. Povabljen je bil v raziskovalno
skupino, ki je zasnovala obsežen empirični religiološki in
pastoralno-sociološki projekt Religija in cerkev v Vzhodni (Srednji) Evropi.

Bil je prvi direktor Centra za razvoj univerze v Ljubljani (CRU) v letih 1974-1979.

V obdobju 1999-2002 je bil član in predsednik Sveta za znanost in tehnologijo Republike Slovenije.

Toš je bil je iniciator
vključitve slovenskega družboslovja v mednarodne kooperativne projekte na
sociološkem in politološkem področju in v njih deluje kot član koordinativnih
teles, med njimi predvsem: World Value Survey (R. Inglehart, Michigan
University) oz. European Value Survey (University of Tilburg), International
Social Survey Programme (J. Smith, Michigan University), Ostbarometer (P.
Lazarsfeld Gesselschaft, Wien), Comparative Study of Electoral System
(Rosenstone, Michigan University), Aufbruch der Kirchen (Pastorales Forum Wien,
P. Zulehner), European Social Survey, član SAB (Max Kaase, Bremen). Bil je član raziskovalnega sveta Mednarodne sociološke asociacije (ISA, Research Councije) med letoma 1983 in 1987,itd.

=== Uredniško delovanje ===
Niko Toš se v svoji založniški in uredniški vnemi ni omejil le na publiciranje lastnih tekstov oz. tekstov nastalih v okvirih programa SJM. Skupaj z Francetom Vregom je leta 1972 sodeloval pri zasnovi Sociološke in politološke knjižnice, Založba Obzorja Maribor, v okviru katere je izšlo 24 družboslovnih knjig. S Tonetom Hribarjem je leta 1990 zasnoval in nato uredniško vodil program Znanstvene knjižnice FDV; Toš je urejal serijo Dokumenti SJM in ureja serijo Refleksije, biseri slovenskega komunizma in znanstvene publicistike. Sodeloval je pri ureditvi osmih knjig s področja sociologije religije in pastoralne sociologije pod skupnim naslovom Gott nach dem Kommunismus (Schwabenverlag, BRD). Kot nosilec projekta Slovenci v Nemčiji je zasnoval publikacijo Migracije, ki je v času trajanja projekta izšla v 24 številkah. Sodeloval je pri urejanju serije socioloških knjig  v programu Echoraum (Dunaj). Toš je bil član uredništev in uredniških svetov različnih družboslovnih revij.

== Slovensko sociološko društvo ==
Niko Toš je ustanovni član Slovenskega
sociološkega (SSD; 1965) politološkega (SPD) društva. V SSD je najprej deloval
kot podpredsednik v letih 1965-1969 in nato štiri mandate kot predsednik od
leta 1969 do leta 1977. To je bilo obdobje tako imenovanih svinčenih let za
slovensko in jugoslovansko sociologijo, ki se je vleklo v začetek osemdesetih
let. Niku Tošu je uspelo ohranjati avtonomijo in delovanje SSD, predvsem z organizacijo
znanstvenih posvetovanj. Med njimi sta najpomembnejša: 
* Determinante družbenega razvoja, Maribor, 1971
* Družbeni konflikti in socialistični razvoj Jugoslavije, Portorož, 1972 

Slednje so
zasnovali Zdravko Mlinar in Veljko Rus skupaj s Tošem, kot nosilcem priprav za
to najpomembnejše jugoslovansko posvetovanje na sploh. Gradiva s posvetovanja
so bila objavljena v treh knjigah: ''Društveni
konflikti i socialistički razvoj Jugoslavije.'' 

Ta posvetovanja so zasnovali Z. Mlinar, V. Rus in N. Toš pod okriljem Jugoslovanskega združenja za sociologijo, Slovenskega sociološkega društva ter Fakultete za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani; posvetovanja so nadaljevanje in poglabljanje družbeno kritične razprave, ki je v šestdesetih in začetku sedemdesetih let potekala v okvirih Korčulanske šole in revije Praxis in bila v začetku sedemdesetih onemogočena in prepovedana.

== Pomembnejša priznanja ==
Leta [[2002]] je prejel [[srebrni častni znak svobode Republike Slovenije]] z naslednjo utemeljitvijo: »za znanstveno, raziskovalno in pedagoško delo ter za prispevek k razvoju slovenske družbene znanosti«&lt;ref&gt;[http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/dokumentiweb/53ACF6D8ACD7179FC12573CC004AF359?OpenDocument Up-rs.si - Seznam vseh odlikovancev od leta 1992 do decembra 2007]&lt;/ref&gt;. Leta 1981 je prejel
priznanje FSPN za uresničevanje smotrov in ugleda FSPN. Leta 1984 je prejel 
zahvalo zveznih družbenih svetov za prispevek k delu tako imenovane
Kraigherjeve komisije. Leta 1986 je bil odlikovan z Redom dela z zlatim vencem.
Za prispevek k razvoju je 1998 prejel zlato plaketo Univerze v Ljubljani. Skupaj
s skupino SJM je leta 1989 za delo pri projektu SJM v letu 1987 in publikacije v letih
1987-88 prejel nagrado Sklada Borisa Kidriča. Slovensko sociološko društvo mu
je leta 1994 podelilo častno članstvo, ljubljanska univerza pa 1998 zlato plaketo. Za zasluge pri razvoju in širjenju
ugleda FDV je leta 2009 prejel Plaketo FDV, po upokoljitvi pri njegovih 80 letih pa mu je leta 2015 Univerza v Ljubljani podelila še naslov zaslužni profesor. 

== Pomembnejše knjižne objave ==
* Metode družboslovnega raziskovanja, DZS, Ljubljana, 1988; 
* Družbena neenakost in razvoj. Vidiki socialne diferenciacije in zavest o njih. Maribor, Obzorja 1974;
* Soavtor, Klasno biče jugoslovenskog društva, Izdavački center Komunist, Beograd, 1989;
* Soavtor, Jugoslavija na kriznoj prekretnici, Institut društvenih nauka, Univerzitet u Beogradu, Beograd 1991;
* Soavtor, Ekološke sondaže, FDV IDV, Dokumenti SJM, Ljubljana, 1992;
* Soavtor, Crossroads of Transition, Praga, 1995
* Urednik in soavtor, Vrednote v prehodu, knjige I.–IX. FDV IDV, Dokumenti SJM, Ljubljana 1997-2014;
* Soavtor, Podobe o cerkvi in religiji, FDV IDV, Dokumenti SJM, Ljubljana 1999;
* Soavtor, Slovenia Between Continuity and Change, 1990-1997, Berlin, 2002;
* Soavtor, Družbeni vidiki zdravja, FDV IDV, Dokumenti SJM, Ljubljana 2002;
* Soavtor, Political Faces of Slovenia, Political Orientations and Values at the End of the Century, Echoraum, Wien, 2005;
* Soavtor, Vrednote Slovencev in Evropejcev, Dokumenti SJM, Ljubljana, 2005;
* Soavtor, Three roads to Comparative Research: Analytical, Virual and Morphological, Echoraum, Wien, 2009;
* Soavtor, Primerjalno družboslovje, FDV IDV, Dokumenti SJM, Ljubljana 2010; 
* Soavtor, Modern RISC-Societies, Echoraum, Wien, 2010;
* Soavtor, Towards a New Kind of Social Science, Echoraum, Wien, 2012

== Viri in opombe ==
{{opombe}}http://www.delo.si/novice/slovenija/niko-tos-osemdesetletnik.html

http://www.cjm.si/?q=Niko_Tos 

http://www.sociolosko-drustvo.si/niko-tos/ 
== Glej tudi ==
* [[Seznam prejemnikov častnega znaka svobode Republike Slovenije]]
{{wikinavedek}}
{{CastniZnakSvobodeSLO}}

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Toš, Niko}}
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Slovenski pravniki]]
[[Kategorija:Slovenski sociologi]]
[[Kategorija:Predavatelji na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani]]
[[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]]
[[Kategorija:Člani Foruma 21]]</text>
      <sha1>e773p0dc07u07lrh4o0bq21ytspi9sl</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Palermo</title>
    <ns>0</ns>
    <id>271013</id>
    <revision>
      <id>5726866</id>
      <parentid>5700540</parentid>
      <timestamp>2022-08-03T03:29:01Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Radek</username>
        <id>89714</id>
      </contributor>
      <minor />
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="46328" xml:space="preserve">{{Infobox Italian comune
| name                = Palermo
| official_name       = Comune di Palermo
| native_name         =
| image_skyline       = Montage of Palermo.jpg
| imagesize           = 
| image_alt           =
| image_caption       = Pogled na Palermo s hriba [[Monte Pellegrino|Pellegrino]]
| image_shield        = Palermo-Stemma.png 
| shield_alt          =
| region              = [[Sicilija]]
| province            = [[Palermo (pokrajina)|Palermo]] (PA)
| frazioni            =
| established_date    = 736 BC
| mayor_party         = IdV
| mayor               = [[Leoluca Orlando]]
| area_footnotes      =
| area_total_km2      = 158,9
| population_footnotes =[http://demo.istat.it/bilmens2020gen/index.html] ISTAT - Bilancio demografico mensile maggio 2020
| population_total    = 655.103
| population_as_of    = 31. maj 2020
| pop_density_footnotes =
| population_demonym  = Palermitani
| elevation_footnotes =
| elevation_m         = 14
| twin1               =
| twin1_country       =
| saint               = [[sveta Rozalija]]
| day                 = 15. julij
| postal_code         = 90100
| area_code           = 091
| website             = http://www.comune.palermo.it
| footnotes           ={{designation list | embed=yes
   | designation1 = WHS
   | designation1_offname = Arabsko-normanski Palermo ter stolnici v Cefalùju in Monrealu&lt;/br&gt;Arab-Norman Palermo and the Cathedral Churches of Cefalù and Monreale
   | designation1_date = 2015 (39. zasedanje)
   | designation1_type = kulturni
   | designation1_criteria =  	ii, iv
   | designation1_number = [http://whc.unesco.org/en/list/1487 1487]
   | designation1_free1name = Država
   | designation1_free1value = {{Flag|Italija}}
   | area          = 6,235 ha
| buffer_zone   = 483,008 ha
| designation1_free2name = Območje
   | designation1_free2value = [[Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi|Evropa in Severna Amerika]]
}}
}}

'''Palermo''' (italijanščina: [paˈlɛrmo], sicilijanščina ''Palermu'', lokalno [paˈlɛmmʊ], latinščina ''Panormus'', iz grščine: Πάνορμος, romanizirano ''Pánormos'') je mesto v južni Italiji, glavno mesto [[Italijanske dežele|avtonomne dežele]] [[Sicilija|Sicilije]] in [[metropolitansko mesto Palermo|metropolitanskega mesta Palermo]]. Mesto je znano po svoji zgodovini, kulturi, arhitekturi in gastronomiji, saj ima pomembno vlogo skozi večino svojega obstoja; staro je več kot 2700 let. Palermo je na severozahodu otoka Sicilije, ob zalivu Palermo v Tirenskem morju.

Mesto so leta 734 pr. n. št. [[Feničani]] ustanovili kot '''Ziz'''. Nato je Palermo pristal v rokah [[Antična Kartagina|Kartagine]]. Ustanovljeni sta bili dve grški koloniji, znani skupaj pod imenom ''Panormos'' ali 'Vsa pristanišča'; Kartažani so to ime uporabljali na svojih kovancih po 5. stoletju pred našim štetjem. Kot ''Panormus'' je mesto več kot tisoč let ostalo del [[Rimska republika|Rimske republike]] in [[Rimsko cesarstvo|cesarstva]]. Od 831 do 1072 je bilo mesto pod arabsko vlado v času [[Sicilski emirat|Sicilskega emirata]], ko je mesto prvič postalo glavno mesto. Arabci so grško ime preimenovali v ''Balarm''&lt;ref name=&quot;trabia&quot;&gt;{{cite web |last1=Trabia |first1=Carlo |website=Best of Sicily |title=Discovering the Kalsa |url=http://www.bestofsicily.com/mag/art184.htm |accessdate=26 December 2017}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;mendola&quot;&gt;{{cite web |last1=Mendola |first1=L. |website=The Muslim Times |title=Sicilian Peoples: The Arabs |url=https://themuslimtimes.info/2017/01/16/sicilian-peoples-the-arabs/ |accessdate=26 December 2017|date=16 January 2017 }}&lt;/ref&gt; (arabsko: بَلَرْم), koren za današnje ime Palerma. Po normanski ponovni osvojitvi je Palermo postal prestolnica novega kraljestva (od 1130 do 1816), [[Kraljevina Sicilija]] in prestolnica [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]] pod vodstvom cesarja [[Friderik II. Hohenstaufen|Friderika II.]] in kralja [[Konrad IV. Nemški|Konrada IV.]]

Število prebivalcev mestnega območja Palerma je po ocenah Eurostata 855.285, medtem ko je njegovo metropolitansko območje s približno 1,2 milijona prebivalcev na petem mestu v Italiji. V osrednjem območju ima mesto približno 676.000 prebivalcev. Prebivalci so znani kot Palermitani ali, poetično, Panormiti. Jezika, ki ga govorijo njeni prebivalci, sta [[italijanščina]] in palermitansko narečje sicilijanskega jezika.

Palermo je kulturna, gospodarska in turistična prestolnica Sicilije. Mesto je bogato z zgodovino, kulturo, umetnostjo, glasbo in hrano. Številne turiste mesto privlači zaradi privlačnega mediteranskega podnebja, znane gastronomije in restavracij, romanskih, gotskih, baročnih ([[sicilski barok]]) in [[Art nouveau]]&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.artnouveau.eu/en/city.php?id=41 |title=Palermo |work=Art Nouveau European Route : Cities |accessdate=8 November 2019 }}&lt;/ref&gt; cerkva, palač in zgradb ter nočnega življenja in glasbe.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.sicilianculture.com/travel/palermo.htm |title=Travel: Palermo, Sicily |publisher=Sicilian Culture |date=9 March 2002 |accessdate=20 April 2010 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20101128023349/http://sicilianculture.com/travel/palermo.htm |archivedate=28 November 2010 }}&lt;/ref&gt; Palermo je glavno sicilijansko industrijsko in trgovsko središče: glavni industrijski sektorji so turizem, storitve, trgovino in kmetijstvo.&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://ec.europa.eu/growth/tools-databases/regional-innovation-monitor/base-profile/sicily |title=Sicily |publisher=europa.eu |date= 23 July 2010|accessdate=1 August 2017 }}&lt;/ref&gt; Trenutno ima Palermo mednarodno letališče in pomembno črno gospodarstvo. Pravzaprav je bil Palermo iz kulturnih, umetniških in ekonomskih razlogov eno največjih mest v Sredozemlju in je zdaj med najboljšimi turističnimi destinacijami v Italiji in Evropi. Je glavni sedež Unescove svetovne dediščine ''[[Arabsko-normanski Palermo ter stolnici v Cefalùju in Monrealu|Arab-Norman Palermo and the Cathedral Churches of Cefalù and Monreale]]''. Mesto gre tudi skozi skrbno obnovo in se pripravlja, da bo postalo eno večjih mest evro-sredozemskega območja.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://culturforum.it/en/sicily/palermo/|title=Palermo - Culturforum - Italian language courses In Palermo}}&lt;/ref&gt;

Rimokatolištvo je v palermitski kulturi zelo pomembno. Zavetnica Palerma je [[sveta Rozalija]], katere praznik praznujemo 15. julija. Območje vsako leto privabi precejšnje število turistov in je splošno znano po pisanih tržnicah sadja, zelenjave in rib v središču Palerma, znanih kot ''Vucciria'', ''Ballarò'' in ''Capo''. &lt;ref&gt;{{cite news|url=http://travel.nytimes.com/2007/05/20/travel/20journeys.html|newspaper=NYTimes.com|title=In Palermo, Life Vibrates in a Fading Market|date=8 January 2008 | first=Danielle | last=Pergament | accessdate=21 May 2010}}&lt;/ref&gt;

== Zgodovina ==
=== Zgodnja zgodovina ===
[[File:Palermo-Museo-Archeologico-bjs-11.jpg|thumb|left|150px|Mezolitska jamska umetnost v Addauri.]]
Dokazi o naseljevanju ljudi na območju, ki je danes znano kot Palermo, segajo vsaj v [[mezolitik|mezolitsko]] obdobje, morda okoli leta 8000 pred našim štetjem, kjer je bila najdena skupina [[Jamske poslikave|jamskih risb]] v bližnji [[Jama Addaura|Addauri]] iz tega obdobja.&lt;ref&gt;Sandars, Nancy K., ''Prehistoric Art in Europe'', Penguin (Pelican, now Yale, History of Art), 1968 (nb 1st edn.), pp. 85-86&lt;/ref&gt;  Prvotni prebivalci so bili Sičani, ki so po [[Tukidid]]u prispeli z [[Iberski polotok|Iberskega polotoka]] (morda današnje [[Katalonija|Katalonije]]).&lt;ref&gt;{{Cite news|url=http://www.experiencefestival.com/a/Sicily_-_History/id/5462681|publisher=Experience Festival|title=Sicily: Encyclopedia II – Sicily – History|date=7 October 2007|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20131231001248/http://www.experiencefestival.com/a/Sicily_-_History/id/5462681|archivedate=31 December 2013}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite news|url=https://books.google.com/books?id=A7kGAAAAQAAJ&amp;pg=PA11&amp;lpg=PA11&amp;dq=segre+sicano|publisher=Ensayo historico|title=Aapologetico de la literatura española contra los opiniones|date=7 October 2007}}&lt;/ref&gt;

=== Antika ===
[[File:MuraPunichePalermo.JPG|thumb| Kratek odsek feničanskega obrambnega zidu Palerma, ki je zdaj zaprt v samostanu Santa Caterina.]]
Leta 734 pred našim štetjem so [[Feničani]], pomorski trgovci iz severnega [[Kanaan]]a, zgradili majhno naselje v naravnem pristanišču Palerma, ki je postalo znano kot '''Ziz''' &lt;ref name=&quot;it&quot;&gt;{{Cite news|url=http://www.italytravelescape.com/history-of-palermo.htm|publisher=ItalyTravelEscape.com|title=History of Palermo|date=7 October 2007}}&lt;/ref&gt; (punsko: 𐤑𐤉𐤑, ṢYṢ). Postala je ena od treh glavnih feničanskih kolonij na Siciliji, skupaj z [[Motya|Motyo]] in [[Soluntum]]om. Vendar je ostankov feničanske prisotnosti v mestu malo in so večinoma ohranjeni v zelo poseljenem središču mesta, zaradi česar so kakršna koli prizadevanja za izkopavanja draga in logistično težka. Mesto, ki so ga izbrali Feničani, je olajšalo povezavo pristanišča z gorami z ravno cesto, ki je danes postala Corso Calatifimi. Ta cesta je pomagala Feničanom pri trgovanju s prebivalstvom, ki je živelo onstran gora, ki obkrožajo zaliv.

Prvo naselje je znano kot ''Paleapolis'' (grško: Παλαιάπολις), kar pomeni 'staro mesto', da bi ga ločili od drugega naselja, zgrajenega v 5. stoletju pred našim štetjem, imenovanega ''Neapolis'' (Νεάπολις) ali 'novo mesto'. Neapolis je bil postavljen proti vzhodu in skupaj z njim je bilo okoli celotnega naselja zgrajeno monumentalno [[obzidje]], da bi preprečili napade tujih groženj. Del te strukture je še vedno mogoče videti v okrožju Cassaro. To okrožje je dobilo ime po samem obzidju; beseda ''Cassaro'', ki izhaja iz arabskega ''al-qaṣr'' (grad, trdnjava, tudi alcázar). Obzidje je imelo nekaj vrat za dostop in izstop iz mesta, kar kaže na to, da se je trgovina proti notranjemu delu otoka pogosto dogajala. Poleg tega je po nekaterih študijah mogoče tudi obzidje, ki je tudi staro mesto delilo od novega. Kolonija se je razvila okoli osrednje ulice (''[[dekuman|decumanus]]''), ki jo pravokotno prerežejo manjše ulice. Ta ulica je danes postala Corso Vittorio Emanuele.

[[Antična Kartagina|Kartagina]] je bila glavni trgovski partner Palerma pod Feničani in mesto je v tem obdobju uživalo daljši mir. Palermo je prišel v stik z antičnimi Grki med 6. in 5. stoletjem pred našim štetjem, kar je pred sicilskimi vojnami, spopadom med grškimi [[Sirakuze|Sirakuzami]] in Feničani iz Kartagine za nadzor nad otokom Sicilijo. Med to vojno so Grki naselje poimenovali ''Pánormos'' (Πάνορμος), kar pomeni 'vsa pristanišča' zaradi velikega sidrišča, iz katerega se je razvilo današnje ime mesta. Feničani so začeli uporabljati grško ime na kovancih mesta od 5. stoletja pred našim štetjem.{{sfnp|Graham|1982|p=[https://books.google.co.kr/books?id=0qAoqP4g1fEC&amp;pg=PA186 186–7]}} Iz Palerma je bila lansirana flota Hamilcarja I. (ki je bila poražena v bitki pri Himeri).&lt;ref name=&quot;bos&quot;&gt;{{Cite news|url=http://www.bestofsicily.com/palermo.htm#Palermo%20history|publisher=BestofSicily.com|title=Destiny of a King's Capital|date=7 October 2007}}&lt;/ref&gt; Leta 409 pred našim štetjem je mesto Hermokrat Sirakuški oropal. Sicilijanske vojne so se končale leta 265 pred našim štetjem, ko so se Sirakuze povezale z Rimljani iz Italije in med [[prva punska vojna|prvo punsko vojno]] potisnila Kartažane z otoka. Leta 276 pred našim štetjem &lt;ref name=&quot;bio&quot;&gt;{{Cite news|url=http://www.bio.vu.nl/home/vwielink/WWW_MGC/Area_III_map/Panormos_map/InfoPanormos.html|publisher=Bio.vu.nl|title=Panormos Info|date=7 October 2007|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20041124101237/http://www.bio.vu.nl/home/vwielink/WWW_MGC/Area_III_map/Panormos_map/InfoPanormos.html|archivedate=24 November 2004}}&lt;/ref&gt; je med pirsko vojno Panormos za kratek čas postal grška kolonija, potem ko ga je osvojil Pir iz Epira, vendar se je leta 275 pred našim štetjem vrnil pod feničansko Kartagino. Leta 254 pred našim štetjem so Rimljani Panormos oblegali in osvojili v prvi bitki pri Panormusu (latinsko ime). Kartagina je leta 251 pred našim štetjem poskusila osvojiti Panormus, vendar ni uspela.

=== Srednji vek ===
[[File:Palermo-San-Giovanni-bjs-2.jpg|thumb|left| [[Cerkev sv. Janeza Puščavnika]], ki prikazuje elemente bizantinske, arabske in normanske arhitekture.]]
{{glavni|Sicilski emirat|Kraljevina Sicilija}}
Ko je [[Rimsko cesarstvo]] propadlo, je Palermo padel pod nadzor več [[Germani|germanskih]] plemen. Prvi so bili [[Vandali]] leta 440 našega štetja pod vlado njihovega kralja Geiserica. Vandali so do leta 455 zasedli vse rimske province v Severni Afriki in se uveljavili kot pomembna sila.&lt;ref name=&quot;jpriv&quot;&gt;{{Cite book   | last = Privitera   | first = Joseph   | title = Sicily: An Illustrated History   | publisher = Hippocrene Books   | isbn = 978-0-7818-0909-2   | year = 2002   | url = https://archive.org/details/sicilyillustrate00priv }}&lt;/ref&gt; Kmalu zatem so pridobili Korziko, Sardinijo in Sicilijo. Kmalu pa so novo pridobljeno posest izgubili proti [[Ostrogoti|Ostrogotom]]. Ostrogotska osvojitev pod vodstvom [[Teoderik Veliki|Teoderika Velikega]] se je začela leta 488; Teoderik je podpiral rimsko kulturo in vlado v nasprotju z germanskimi [[Goti]].&lt;ref&gt;{{cite encyclopedia|url=http://www.britannica.com/eb/article-9026834/Theodoric#949802.hook|encyclopedia=Encyclopædia Britannica|title=Theodoric|date=7 October 2007}}&lt;/ref&gt; Gotska vojna se je odvijala med Ostrogoti in Vzhodnim rimskim cesarstvom, znanim tudi kot [[Bizantinsko cesarstvo]]. Sicilija je bila prvi del Italije, ki je bil pod nadzorom generala Belizarija, ki ga je naročil vzhodni cesar. [[Justinijan I.]] je svojo vladavino v naslednjih letih utrdil.&lt;ref&gt;{{Cite book  | last =Hearder  | first =Harry  | title =Italy: A Short History  | publisher =Cambridge University Press  | url =https://archive.org/details/italyshorthistor00hear  | isbn =978-0-521-33719-9  | access-date =19 June 2008  | url-status =dead  | archive-url =https://web.archive.org/web/20070720230202/http://www.history.ac.uk/reviews/paper/FootJohn2.html  | archive-date =20 July 2007  }}&lt;/ref&gt;
[[File:Chapelle Palatine.jpg|thumb|[[Cappella Palatina]], okrašena z bizantinskimi, arabskimi in normanskimi elementi.]]

Arabci so nadzor nad otokom prevzeli leta 904 in ustanovljen je bil [[Sicilski emirat]]. Muslimanska vladavina na otoku je trajala približno 120 let. Palermo (''Bal'harm'' v času arabske vladavine) je Sirakuze izpodrinil kot glavno mesto Sicilije. Ta naj bi se nato po pomembnosti in sijaju začel kosati s [[Córdoba, Španija |Córdobo]] in [[Kairo]]m. Palermo je bil več kot sto let prestolnica cvetočega emirata.&lt;ref&gt;Joseph Strayer, ''Dictionary of the Middle Ages'', Scribner, 1987, t.9, p.352&lt;/ref&gt; Arabci so uvedli tudi številne kmetijske pridelke, ki ostajajo temelj [[Sicilska kuhinja |sicilske kuhinje]].
[[File:Muqarnas à lintérieur de la Cuba (Palerme) (7034575397).jpg|left|thumb|[[Arabeska]] na steni  [[palača Cuba|palače Cuba]].]]

Po dinastičnih prepirih je leta 1072 prišlo do osvajanja [[Normani|Normanov]]. Normani so po dolgem obleganju osvojili Palermo. Dejansko se je podvig izkazal za težkega, ker Normani še nikoli niso oblegali tako obljudenega mesta s tako močnim obzidjem. Po 5 mesecih obleganja so Normani zgradili številne stopnice in vojne stroje in mesto končno osvojili.&lt;ref&gt;Virruso G., [https://www.touriddu.com/kingdom-of-sicily/ Kingdom-of-Sicily]&lt;/ref&gt; Družino, ki je mesto vrnila v krščanstvo, so imenovali ''Hautevilles'', vključno z [[Robert Guiscard |Robertom Guiscardom]] in njegovo vojsko, ki ju domačini štejejo za junaka. Pod njegovim nečakom [[Rogerij II. Sicilski|Rogerijem II.]] so bila normanska gospodarstva na Siciliji in južnem delu italijanskega polotoka iz grofije Sicilija povišana v [[Kraljevina Sicilija|kraljevino Sicilijo]]. Glavno mesto kraljevine je bil Palermo, kraljevi dvor pa je bil v [[Normanska palača|Normanski palači]]. V tem obdobju se je veliko gradilo, na primer stavba [[stolnica v Palermu|stolnice v Palermu]]. Kraljevina Sicilija je postala ena najbogatejših evropskih držav.&lt;ref&gt;{{Cite book| last = John Julius  | first = Norwich | authorlink = | title =The Normans in Sicily: The Normans in the South 1016–1130 and the Kingdom in the Sun 1130–1194  | publisher =Penguin Global | isbn = 978-0-14-015212-8| year = 1992 }}&lt;/ref&gt;

Sicilija je padla pod nadzor [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]] leta 1194. Palermo je bil prednostno mesto cesarja [[Friderik II. Hohenstaufen |Friderika II.]] Muslimani iz Palerma so se med to vladavino izselili ali so jih izgnali. Po intervalu [[Anžujci |anžujske]] vladavine (1266–1282) je Sicilija prešla pod nadzor [[Aragonska krona|Aragonske krone]] in grofije Barcelona. Do leta 1330 se je število prebivalcev Palerma zmanjšalo na 51.000.

=== Zgodnji novi vek ===
[[File:Piazza Bologni - Carlo V, Albergaria, Palermo, Sicily, Italy - panoramio.jpg|thumb| Spomenik Karla V. (1631) v spomin na obisk monarha v Palermu leta 1535]]
Od 1479 do 1713 je Palermu vladala Kraljevina [[Španija]] in spet med 1717 in 1718. Palermo je bil tudi pod nadzorom [[Savoja|Savoje]] med letoma 1713 in 1717 ter 1718–1720 zaradi [[Utrechtski mir|Utrechtske pogodbe]]. Vladala ji je Avstrija med letoma 1720 in 1734.

=== Dve Siciliji ===
Po Utrechtski pogodbi (1713) je bila Sicilija predana [[Savojci|Savojcem]], vendar je bila leta 1734 v posesti [[Bourboni|Bourbonov]]. [[Karel III. Španski|Karel III.]] je za kronanje za kralja Sicilije izbral Palermo. Karel je dal zgraditi nove hiše za naraščajoče prebivalstvo, hkrati pa sta rasli tudi trgovina in industrija. Vendar je Palermo postalo le še eno provincialno mesto, saj je kraljevi dvor prebival v Neaplju. Karlov sin [[Ferdinand I. Dveh Sicilij|Ferdinand I.]] se je, čeprav ga prebivalstvo ni maralo, po [[francoska revolucija|francoski revoluciji]] leta 1798 zatekel v Palermo. Njegov sin Alberto je umrl na poti v Palermo in je pokopan v mestu.

Ko je bila ustanovljena [[Kraljevina Dveh Sicilij]], je bilo prvo glavno mesto Palermo (1816), leto kasneje pa se je preselilo v Neapelj.
[[File:Sanesi - La rivoluzione di Palermo-12 gennaio 1848 - ca. 1850.jpg|thumb| Revolucija v Palermu (12. januarja 1848).]]

Med letoma 1820 in 1848 so Sicilijo pretresli preobrati, ki so kulminirali 12. januarja 1848 z ljudsko vstajo, prvo v Evropi tistega leta, ki jo je vodil Giuseppe La Masa. Razglašena sta bila parlament in ustava. Prvi predsednik je bil Ruggero Settimo. Burboni so leta 1849 osvojili Palermo in je ostal pod njihovo oblastjo vse do časa [[Giuseppe Garibaldi|Giuseppa Garibaldija]]. General je v Palermo vstopil s svojimi četami (&quot;tisoči&quot;) 27. maja 1860. Po plebiscitu kasneje istega leta je Palermo skupaj s preostalo Sicilijo postal del nove [[Kraljevina Italija|Kraljevine Italije]] (1861).

=== Združitev Italije do danes ===
Večina Sicilijancev je raje imela neodvisnost od Savojcev; leta 1866 je Palermo postal sedež tedenskega ljudskega upora, ki je bil dokončno zatrt po razglasitvi [[vojno stanje|vojnega stanja]].&lt;ref name=&quot;Riall1998&quot;&gt;{{cite book|author=Lucy Riall|title=Sicily and the Unification of Italy : Liberal Policy and Local Power, 1859-1866: Liberal Policy and Local Power, 1859-1866|url=https://books.google.com/books?id=wZg4ecXXmNYC&amp;pg=PA198|date=12 March 1998|publisher=Clarendon Press|isbn=978-0-19-154261-9|pages=198–}}&lt;/ref&gt; Italijanska vlada je za upor krivila [[anarhizem|anarhiste]] in Cerkev, zlasti nadškofa Palerma in začela uveljavljati proti sicilsko in protiklerikalno politiko. Novo kulturno, gospodarsko in industrijsko rast je spodbudilo več družin, kot so Florio, Ducrot, Rutelli, Sandron, Whitaker, Utveggio in druge. V začetku 20. stoletja se je Palermo razširil zunaj starega mestnega obzidja, večinoma proti severu, po novih bulvarjih Via Roma, Via Dante, Via Notarbartolo in Viale della Libertà. Te ceste so se kmalu ponašale z ogromnim številom vil v [[art nouveau]] slogu. Mnogo teh je zasnoval arhitekt [[Ernesto Basile]]. Grand Hotel Villa Igiea, ki ga je zasnoval Ernesto Basile za družino Florio, je dober primer Palermitanske secesije. Ogromen [[Teatro Massimo]] je v istem obdobju zasnoval Giovan Battista Filippo Basile, Ernestov oče, zgradilo ga je gradbeno podjetje Rutelli &amp; Machì iz industrijske in stare italijanske družine Rutelli v Palermu, odprli pa so ga leta 1897.

Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] so zavezniške zračne sile leta 1942 in 1943 močno bombardirale Palermo, vse do zavzetja med [[Zavezniška invazija na Sicilijo|invazijo zaveznikov na Sicilijo]] 22. julija 1943.&lt;ref&gt;{{Cite web | url=https://palermo.repubblica.it/cronaca/2013/05/09/news/le_bombe_del_9_maggio_1943_che_distrussero_palermo-58431764/ | title=Le bombe del 9 maggio 1943 che distrussero Palermo - Palermo - Repubblica.it| date=9 May 2013}}&lt;/ref&gt; Pristanišče (glavni cilj zračnih napadov) in okoliške četrti so bili dejansko uničeni, prav tako pa tudi precejšen del mesta, z velikimi civilnimi žrtvami. Ko so ameriške čete leta 1943 vstopile v Palermo, jih je z »gromoglasno dobrodošlico pričakalo celotno prebivalstvo, ki je pokazalo svoja čustva do fašistične vladavine«. Ujeta italijanska generala sta trdila, da sta srečna, ker po njunem mnenju »Sicilijanci niso bili ljudje, temveč živali«. [63] Antisicilski predsodki so bili del pogleda na svet fašističnega režima, ki so ga promovirali profašistični časopisi, zlasti na severu Italije.&lt;ref&gt;Sideshow War: The Italian Campaign, 1943-1945 by George F. Botjer, published by Texas A &amp; M University Press, 1996 pg. 32&lt;/ref&gt;

Leta 1946 je bilo mesto razglašeno za sedež deželnega parlamenta, kot glavno mesto dežele s posebnim statusom (1947), katere sedež je bil v Palazzo dei Normanni.

Tema sodobne mestne dobe je bil boj proti [[Cosa nostra|mafiji]], [[Rdeče brigade|rdečim brigadam]] in odpadnikom, kot je Salvatore Giuliano, ki je nadzoroval sosednje območje Montelepre. Italijanska država je dejansko morala ekonomsko in upravno deliti nadzor nad ozemljem z mafijo.

Tako imenovano 'plenjenje Palerma' je bila ena dramatičnih posledic tega problema. Izraz se uporablja za označevanje špekulativnih gradbenih praks, ki so povzročile uničenje velikega števila zgodovinskih stavb in zelenih površin, ki so mesto napolnile s slabimi zgradbami, predvsem med 1950-imi in 1980-imi leti &lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.antimafiaduemila.com/home/opinioni/305-mafia-in-pillole/76988-il-sacco-di-palermo-e-la-prima-guerra-di-mafia.html|title=Il Sacco di Palermo e la Prima Guerra di Mafia|website=www.antimafiaduemila.com|accessdate=4 May 2020|language=it}}&lt;/ref&gt;. Zmanjšan pomen kmetijstva v sicilijanskem gospodarstvu je povzročil množično selitev v mesta, zlasti v Palermo, ki je nabreklo, kar je privedlo do hitre širitve proti severu. Regulacijski načrti za širitev so bili v konjunkturi večinoma prezrti. Novi deli mesta so se pojavili skoraj od nikoder, vendar brez parkov, šol, javnih zgradb, ustreznih cest in drugih vsebin, ki so značilne za sodobno mesto.

Cosa Nostra je bila tradicionalno najmočnejša skupina v Palermu.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://globalnews.ca/news/4727672/italy-police-arrest-alleged-new-mafia-boss-in-sicily/|title=Italy police arrest alleged new mafia boss in Sicily|website=Global News}}&lt;/ref&gt; V članku CNN julija 2019 je bilo navedeno, da je bila dejavnost sicilijanske mafije v Palermu še posebej razvpita na enem območju: mestu Passo Rigano. »Po navedbah italijanske policije se mafija tam ne ukvarja samo z izsiljevanjem, ampak ima tudi veliko vlogo v pravnem gospodarstvu mesta - s svojim sodelovanjem v poslih, kot so oskrba z živili na debelo, spletne stave in igre na srečo«. Takratna policijska preiskava je potrdila tudi tesne povezave med mafijo na območju Palerma in ameriškim organiziranim kriminalom, zlasti družino zločinov Gambino.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.cnn.com/2019/07/17/europe/mafia-arrests-fbi-italy-intl/index.html|title=19 mafia suspects arrested in joint transatlantic raids|author1=Hada Messia |author2=Lauren Kent|website=CNN}}&lt;/ref&gt;  Po poročanju ''La Repubblice'' »odhajajo po ulicah Passo di Rigano, Boccadifalco, Torretta in hkrati Brooklyn, Staten Island, New Jersey. Ker se je s Sicilije v ZDA stara mafija vrnila«.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.theguardian.com/world/2019/jul/17/fbi-mafia-arrests-us-italy-inzerillo-gambino,|title=FBI and Italian police arrest 19 people in Sicily and US in mafia investigation}}&lt;/ref&gt;

== Geografija ==
Palermo leži v porečju, ki ga tvorijo reke Papireto, Kemonia in Oreto. Kotlino so Arabci v 9. stoletju poimenovali ''Conca d'Oro'' ('Zlata kotlina'). Mesto obdaja gorska veriga, ki je dobila ime po samem mestu. Te gore gledajo na Tirensko morje. Palermo ima naravno pristanišče in ponuja odlične poglede na morje, zlasti z Monte Pellegrina.

Palermo ima vročo-poletno subtropsko sredozemsko podnebje ([[Köppnova podnebna klasifikacija]]: ''Csa'') z zmerno sezonskostjo. Poletja so zaradi prevlade subtropskega sistema z visokim tlakom zelo dolga, vroča in suha, zime pa so blage in spremenljive, zaradi polarne fronte pa je deževno vreme. Temperature so jeseni in spomladi običajno tople. Palermo je eno najtoplejših mest v Evropi (predvsem zaradi svojih toplih noči), s povprečno letno temperaturo zraka 18 ° C; je eno najtoplejših mest v Italiji. Letno prejme približno 2530 sončnih ur. Sneg je zelo redek pojav, saj je od leta 1945 snežilo približno ducat krat.&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.meteoservice.net/dossier-neve-a-palermo-nel-1986-nevico-persino-a-natale/|title=DOSSIER neve a Palermo! Nel 1986 nevicò persino a Natale!|date=3 January 2015|publisher=}}&lt;/ref&gt; Od 1940-ih do danes je bilo vsaj petkrat, ko je zapadla znatna količina snega. Leta 1949 in leta 1956, ko se je najnižja temperatura znižala na 0 ° C, je mesto zasulo nekaj centimetrov snega. Snežne padavine so se pojavile tudi v letih 1981, 1986, 1999 in 2014.&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://meteolive.leonardo.it/news/In-primo-piano/2/tutte-le-nevicate-su-palermo-/364/|title=Tutte le nevicate su PALERMO!|website=meteolive.leonardo.it}}&lt;/ref&gt;  Povprečna letna temperatura morja je nad 19 ° C. 

=== Topografija ===
Palermo je obdan z gorami, ki okoli mesta tvorijo obroč. Nekatera okrožja mesta delijo gore same. V preteklosti je bilo zaradi vzpetin iz mesta razmeroma težko priti do notranjega dela Sicilije. Najvišji vrh območja je La Pizzuta, visoka približno 1333 metrov. V preteklosti pa je najpomembnejša gora Monte Pellegrino, ki je od ostalega območja geografsko ločena z ravnico. Gora leži tik pred Tirenskim morjem. Klif Monte Pellegrina je v 19. stoletju v svojem eseju ''Italijansko potovanje'' [[Johann Wolfgang von Goethe]] opisal kot »najlepši rt na svetu«.

&lt;gallery&gt;
File:Il golfo di Mondello.jpg|Mondelski zaliv gledano iz Monte Pellegrina
File:Giuseppe Garibaldi entering Palermo.jpg|[[Giuseppe Garibaldi]] vstopi v Palermo 27. maja 1860
File:Palermo - panoramio (22).jpg|Zgodovinski Grand Hotel et des Palmes
File:Sommer, Giorgio (1834-1914) - n. 9000 - PALERMO - Monte Pellegrino.jpg|Monte Pellegrino na sliki s konca 19. stoletja; gora je vidna od vsepovsod v mestu
&lt;/gallery&gt;

=== Reke ===
Danes sta tako reka Papireto kot Kemonia pokriti s stavbami. Vendar pa je obliko nekdanjih vodotokov mogoče prepoznati še danes, saj ulice, ki so bile na njih zgrajene, sledijo njihovim oblikam. Danes je edina še neizsušena plovna pot reka Oreto, ki deli središče mesta od zahodnega mestnega jedra in industrijskih četrti. V porečjih pa je bilo veliko sezonskih hudournikov, ki so pomagali oblikovati močvirnate ravnice, obnovljene v zgodovini; dober primer tega najdemo v okrožju Mondello.
{{wide image|Palermo panorama monte pellegrino.JPG|1000px|Pogled na Palermo iz Monte Pellegrina}}
[[File:Quarters of Palermo.png|thumb|Četrti Palerma]]

=== Okrožja ===
Zgoraj je prikazanih petintrideset četrti Palerma: teh petintrideset sosesk ali ''quartiere'', kot jih poznamo, je nadalje razdeljenih na osem vladnih odborov skupnosti.&lt;ref&gt;{{Cite news|url=http://www.palapa.it/palapadnn/Quartieri/tabid/67/Default.aspx|publisher=Palapa.it|title=Quartieri|date=8 January 2008}}&lt;/ref&gt;

===Letališče===
Letališče, ki se je nekoč imenovalo ''Punta Raisi'', je bilo poimenovano v ''Aeroporto Falcone e Borsellino''. Leži 35 km od Palerma v smeri [[Trapani]]. Razen tega je aktivno v samem Palermu bivše vojaško letališče ''Boccadifalco'', ki je sedež sicilske Civilne zaščite.

== Demografija ==
Leta 2010 je na širšem območju Palerma živelo 1,2 milijona ljudi, od tega 655.875 v mejah mesta, od tega 47,4 % moških in 52,6 % žensk. Povprečna starost prebivalca Palerma je 40,4 v primerjavi z italijanskim povprečjem 42,8 leta. V desetih letih med letoma 2001 in 2010 se je število prebivalcev Palerma zmanjšalo za 4,5 %, medtem ko se je prebivalstvo Italije kot celote povečalo za 6,0 %. Razlog za upad Palerma je beg prebivalstva v predmestje in v severno Italijo.&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.comuni-italiani.it/ |title=Informazioni, CAP e dati utili |publisher=Comuni-Italiani.it |date= |accessdate=29 August 2011}}&lt;/ref&gt;

Od leta 2006 je bilo 97,79 % prebivalstva italijanskega porekla. Največja skupina priseljencev je prišla iz Južne Azije (večinoma iz Bangladeša in Šrilanke): 0,80 %, drugih evropskih držav (večinoma iz Albanije, Romunije, Srbije, Severne Makedonije in Ukrajine): 0,3 % in Severne Afrike (večinoma iz Tunizije): 0,28 %.&lt;ref&gt;http://demo.istat.it/str2006/dati/Palermo.zip&lt;/ref&gt;

===Zavetniki===
[[File:GenioPalermoMarabitti.JPG|thumb|Genij Palerma, antični zavetnik mesta.]]

Zavetnica Palerma je [[sveta Rozalija]], ki jo zelo častijo.

14. julija ljudje v Palermu praznujejo letni ''Festino'', najpomembnejši verski dogodek v letu. Festino je povorka, ki gre skozi glavno ulico Palerma v spomin na čudež, pripisan sveti Rozaliji, ki je leta 1624 mesto osvobodila Črne smrti. Njene posmrtne ostanke so odkrili v jami na Monte Pellegrinu ostanke so trikrat nosili po mestu in pregnali kugo. Na kraju, kjer so našli njene ostanke, je svetišče, do katerega se lahko pride s slikovito vožnjo z avtobusom iz mesta.

Pred letom 1624 je imel Palermo štiri zavetnike, po enega za vsakega od štirih glavnih delov mesta. Bili so [[sveta Agata]], sveta Kristina Bolsenska, sveta Nimfa in sveta Olivija Palermska.

Sveta Lucija je počaščena tudi s posebnim praznovanjem, med katerim prebivalci Palerma ne jedo ničesar narejenega iz moke, temveč pšenico skuhajo v naravnem stanju in iz nje pripravijo posebno jed, imenovano ''cuccìa''. To je spomin na reševanje mesta pred lakoto zaradi čudeža, ki je bil pripisan sveti Luciji; ladja, polna žita, je skrivnostno prispela v mestno pristanišče in lačno prebivalstvo ni izgubljalo časa z izdelavo moke, ampak je žito ob prihodu pojedlo.

Sveti Benedikt Maver je nebeški zaščitnik mesta Palermo.

Starodavni pokrovitelj mesta je bil Genij iz Palerma, ''genius loci'' in ''numen'' zaščitnik kraja, ki je postal laični pokrovitelj sodobnega Palerma.&lt;ref&gt;{{in lang|it}} Alberto Samonà. [http://www.inventati.org/amprodias/txt/sicilia/pellegrino.htm ''Il Genio di Palermo e il Monte Pellegrino'']. Retrieved 2 September 2010.&lt;/ref&gt;

== Znamenitosti ==
{{wide image|Panoramica Cattedrale di Palermo.jpg|550px|Stolnica v Palermu}}
Palermo ima veliko arhitekturno dediščino in je znamenit po številnih normanskih stavbah. 

=== Palače in muzeji ===
[[File:Palermo-Castle-bjs-1.jpg|thumb|[[Normanska palača]], sedež Sicilnske deželne vlade.]]

* '''[[Normanska palača]]''' (''Palazzo dei Normanni''), pomemben primer [[normanska arhitektura|normanske arhitekture]], v tej palači je tudi [[Cappella Palatina]].
* '''[[Zisa, Palermo|Zisa]]''' (1160) in '''[[palača Cuba]]''', veličastna gradova / hiše, ki so jih kralji Palerma v preteklosti uporabljali za lov. V Zisi je danes islamski muzej. Cubo je nekoč obkrožala voda.
* Palazzo Natoli
* Palazzo Chiaramonte
* [[Palazzo Abatellis]]. Zgrajena konec 15. stoletja za prefekta mesta Francesca Abatellisa. Je masivna, čeprav elegantna gradnja, v tipičnem katalonskem gotskem slogu, z renesančnimi vplivi. Danes je v palači  Galleria Regionale della Sicilia. V njej sta med drugim doprsni kip Eleonore Aragonske, delo Francesca Laurane (1471) in ''Triptih Malvagna'' (ok. 1510), [[Jan Gossaert|Jana Gossaerta]] ter znamenita ''[[Marija dobi oznanjenje]]'' [[Antonello da Messina|Antonella da Messine]].
* '''[[Regionalni arheološki muzej Antonio Salinas]]''' je eden glavnih italijanskih muzejev: vključuje številne ostanke etruščanske, kartažanske, rimske in helenistične civilizacije. V njem so vsi okrasni ostanki sicilijanskih templjev [[Segesta|Segeste]] in [[Selinunt]]a.
* Palazzina Cinese (Kitajska palača), kraljeva rezidenca rodbine Bourbon-Dve Siciliji in lokacija Etnografskega muzeja na Siciliji.

=== Cerkve ===
[[File:Palermo-San-Cataldo-bjs-1.jpg|thumb|Cerkev San Cataldo.]]
[[File:Palermo-Martorana-bjs.jpg|thumb|[[Cerkev Santa Maria dell'Ammiraglio]].]]
[[File:Sicilia Palermo5 tango7174.jpg|thumb|Cerkev sv. Katarine.]]
[[File:Basilica San Francesco d'Assisi, Palermo.jpg|thumb|Cerkev sv. Frančiška Asiškega.]]

* '''[[Stolnica v Palermu]]''': Njena dolga zgodovina je privedla do kopičenja različnih arhitekturnih stilov, najnovejši je bil v 18. stoletju.
* '''[[Cappella Palatina]]''', kapela v Normanski palači iz 12. stoletja, ima izjemne mozaike tako v zahodni kot vzhodni tradiciji in streho saracenskih obrtnikov.
* '''[[Cerkev sv. Janeza Puščavnika]]''' (''San Giovanni degli Eremiti''): stoji v bližini Normanske palače, cerkev iz 12. stoletja, ki je znana po svojih živo rdečih kupolah, ostanku arabskega vpliva na Siciliji. F. Elliot je v svojem ''Dnevniku nedejavne ženske na Siciliji'' to opisal kot »... popolnoma orientalsko ... dobro bi se prilegalo Bagdadu ali Damasku«. Zvonik je primer normanske arhitekture.
* '''[[Cerkev Santa Maria dell'Ammiraglio]]''' (sv. Marija Admiralka), tudi Chiesa della Martorana: je pripojena sosednji cerkvi San Cataldo ter gleda na trg Piazza Bellini v osrednjem Palermu. Prvotna postavitev je bila kompaktna v obliki grškega križa, običajna južnoitalijanska in sicilska različica srednje bizantinskega obdobja cerkvenega sloga. Tri vzhodne apside se prilegajo neposredno na naos, namesto da bi jih ločeval dodaten obok, kot je bilo običajno v vzhodni bizantinski arhitekturi. Zvonik, razkošno okrašen, še danes služi kot glavni vhod v cerkev. Notranja dekoracija je dodelana in vključuje bizantinske mozaike.
* '''[[Cerkev San Cataldo]]''': cerkev na osrednjem trgu Piazza Bellini, ki je dober primer normanske arhitekture.
* Santa Maria della Gancia
* Santa Caterina: Ta cerkev je bila zgrajena med letoma 1566 in 1596 v baročnem slogu.
* Santa Maria della Catena – sv. Marija verig: cerkev je bila zgrajena med 1490–1520. Oblikoval jo je Matteo Carnilivari: ime izhaja od verig, ki so bile nekoč pritrjene na eno od sten.
* San Domenico: je znana kot ''Panteon slavnih Sicilijancev''.
* San Giuseppe dei Teatini: je primer sicilijanskega baroka.
* [[Oratorij San Lorenzo (Palermo)|Oratorij San Lorenzo]] izdelan v štukaturi; kipar rokokoja Giacomo Serpotta, njegov brat Giuseppe in njegov sin Procopio, so cerkev (1690 / 98–1706) okrasili s tako obilico kipov in obilico puttov, da so stene so videti žive. Oktobra 1969 sta dva tatova iz njegovega ogrodja odstranila [[Caravaggio]]vo ''Rojstvo s sv. Frančiškom in sv. Lovrencom''. Nikoli ni bila najdena.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.fbi.gov/investigate/violent-crime/art-theft/fbi-top-ten-art-crimes/nativity-with-san-lorenzo-and-san-francesco |title=Theft of Caravaggio's Nativity with San Lorenzo and San Francesco|publisher=Fbi.gov |date=17 September 2012 |accessdate=9 May 2017 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |last=Sooke |first=Alastair |title=Caravaggio's Nativity: Hunting a stolen masterpiece |date=23 December 2013 |work=BBC website |url=http://www.bbc.com/culture/story/20131219-hunting-a-stolen-masterpiece |accessdate=24 December 2013}}&lt;/ref&gt;
* Santa Teresa alla Kalsa, ki ime izhaja iz Al-Khalise, arabskega izraza, ki pomeni izvoljen, zgrajena med letoma 1686 in 1706 v nekdanji Emirovi rezidenci, je eden najboljših primerov sicilskega baroka. Ima enojno, zračno ladjo s štukaturnimi okraski iz zgodnjega 18. stoletja.
* Santa Maria dello Spasimo je bila zgrajena leta 1506 in kasneje spremenjena v bolnišnico. Ta cerkev je navdihnila Rafaela, da je naslikal svoj slavni ''Sicilski Spasimo'' (''[[Kristus pade na poti na Kalvarijo]]'', ki je zdaj v [[muzej Prado|muzeju Prado]]. Cerkev je danes fascinanten avditorij na prostem, v katerem so občasno razstave in glasbene predstave.
* [[Jezusova cerkev, Palermo|Jezusova cerkev]] (italijansko ''chiesa del Gesù'): cerkev v središču mesta so leta 1564 v poznorenesančnem slogu zgradili jezuiti. Zgrajena je bila nad že obstoječim samostanom bazilijanskih menihov. Spremembe leta 1591 so bile končane v sicilskem baroku. Cerkev je bila močno poškodovana po bombardiranju leta 1943, ki je uničilo večino fresk. Notranjost je triladijska, ima tloris latinskega križa, posebej bogato okrasje marmorja, intarzije in štukatur, zlasti v kapeli sv. Ane. Na desni je Casa Professa s portalom iz leta 1685 in dragocenim križnim hodnikom iz 18. stoletja. V stavbi je od leta 1775 dom Mestne knjižnice.
* Cekev sv. Frančiška Asiškega: ta cerkev je bila zgrajena med letoma 1255 in 1277 v nekdanji tržni četrti mesta, na mestu dveh že obstoječih cerkva in je bila v veliki meri obnovljena v 15., 16., 18. in 19. stoletju, nazadnje po potresu. Po bombardiranju leta 1943 je bila cerkev obnovljena v srednjeveškem videzu, ki zdaj vključuje del prvotne stavbe, na primer del desne strani, apside in gotski portal na fasadi. Notranjost je triladijska v značilnem gotskem slogu, ladje so ločene z dvema vrstama valjastih pilastrov. Nekatere kapele so v renesančnem slogu, pa tudi stranski portali iz poznega 16. stoletja. V cerkvi so dragocene skulpture Antonia, Giacoma Gaginija in Francesca Laurane. Omeniti velja tudi kipe, ki jih je leta 1723 izdelal Giacomo Serpotta.
* Cerkev Svete Trojice je cerkev je v normanskem slogu leta 1191 zgradil Matteo d'Ajello, ki jo je podaril cistercijanskim menihom.

=== Trgi in javni spomeniki ===
[[File:Sicilia Palermo1 tango7174.jpg|thumb|Piazza Pretoria.]]
* Quattro Canti je majhen trg na križišču antičnih glavnih cest (danes: Corso Vittorio Emanuele in Via Maqueda), ki mesto deli na njegove četrti (''mandamenti''). Stavbe na vogalu imajo diagonalne baročne fasade, tako da ima trg skoraj osmerokotno obliko.
* Piazza Pretoria je bil načrtovan v 16. stoletju v bližini Quattro Canti kot mesto vodnjaka ''Fontana Pretoria'', Francesca Camillianija,.
* Spomenik Karlu V. na trgu Bologni, postavljen leta 1631

=== Operne hiše ===
[[File:Palermo-Teatro-Massimo-bjs2007-02.jpg|thumb|left|Teatro Massimo - operna hiša.]]
Do začetka 20. stoletja je bilo v mestu Palermo na stotine majhnih opernih gledališč, imenovanih ''magazzeni''.

[[Teatro Massimo]] ('Največje gledališče') - operno gledališče je bilo odprt leta 1897. Je največje v Italiji (8000 m²) in eden največjih v Evropi (tretji po Pariški operi in Dunajski državni operi), slovi po svoji popolni akustiki. [[Enrico Caruso]] je med otvoritveno sezono zapel v predstavi ''La Gioconda'', ki se je v ''Rigoletto'' vrnil na samem koncu kariere. Od 1974 do 1997 zaprta za obnovo, zdaj je obnovljena in ima aktiven urnik.

Teatro Politeama je bil zgrajen med letoma 1867 in 1874.

=== Mestno obzidje ===
[[File:Palermo palazzo normanni.jpg|thumb| Palazzo dei Normanni]]
Palermo ima vsaj dva obroča mestnega obzidja, od katerega je velik del še ohranjen. Prvi obroč je obdajal starodavno jedro feničanskega mesta - tako imenovani ''Paleopolis'' (na območju vzhodno od Porta Nuova) in ''Neapolis''. Via Vittorio Emanuele je bila glavna cesta vzhod – zahod skozi to zgodnje obzidano mesto. Vzhodni rob obzidanega mesta je bil na ulici Via Roma in antičnem pristanišču v bližini Piazza Marina. Obroč je bil približno Porto Nuovo, Corso Alberti, Piazza Peranni, Via Isodoro, Via Candela, Via Venezia, Via Roma, Piazza Paninni, Via Biscottari, Via Del Bastione, Palazzo dei Normanni in nazaj v Porto Nuovo.

V srednjeveškem obdobju je bilo obzidano mesto razširjeno. Via Vittorio Emanuele je bila še naprej glavna cesta vzhod – zahod skozi obzidano mesto. Zahodna vrata so bila še vedno Porta Nuova, obzidje se je nadaljevalo do Corso Alberti, do Piazza Vittorio Emanuele Orlando, kjer se je po Via Volturno obrnilo na vzhod do Piazza Verdi in vzdolž linije Via Cavour. Na tem severovzhodnem vogalu je bila obramba '''Castello a Mare''' za zaščito pristanišča v La Cali. Ogromna veriga je bila uporabljena za blokiranje La Cale z drugim koncem pri Santa Maria della Catena (sv. Marija verig). Zid ob morju je bil ob zahodni strani Foro Italico Umberto. Obzidje zavije proti zahodu vzdolž severne strani ulice Via Abramo Lincoln, nadaljuje se vzdolž ulice Corso Tukory, se obrne proti severu približno na Via Benedetto, do Palazzo dei Normanni in nazaj do Porta Nuova. &lt;ref&gt;Palermo - City Guide by Adriana Chirco, 1998, Dario Flaccovio Editore.&lt;/ref&gt;

V mestnem obzidju je ohranjenih več vrat. Slike obzidja si lahko ogledate tukaj.&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://picasaweb.google.com/lh/albumMap?uname=107794929208535064679&amp;aid=5726470220811767345&amp;locked=true#map |title=Picasa Web Albums - Kevin Flude - Palermo City |date=1 April 2012 |accessdate=12 March 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150904035935/https://picasaweb.google.com/lh/albumMap?uname=107794929208535064679&amp;aid=5726470220811767345&amp;locked=true#map |archive-date=4 September 2015 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

== Unescova svetovna dediščina ==
Unescova svetovna dediščina vključuje: [[Normanska palača]], [[Cappella Palatina]], [[cerkev sv. Janeza Puščavnika]], [[Cerkev Santa Maria dell'Ammiraglio]], [[Cerkev San Cataldo]], [[Stolnica v Palermu]], palača [[Zisa, Palermo|Zisa]] in [[Ponte dell'Ammiraglio]].&lt;ref&gt;{{Cite web|title = Arab-Norman Palermo and the Cathedral Churches of Cefalú and Monreale - UNESCO World Heritage Centre|url = https://whc.unesco.org/en/list/1487/|website = whc.unesco.org|accessdate = 8 July 2015|first = UNESCO|last = Centre}}&lt;/ref&gt; Zaradi tega je Italija država z največ Unescovimi svetovnimi znamenitostmi in Sicilija z največ v Italiji.

== Pobratena mesta ==
Palermo je pobraten z:&lt;ref&gt;{{cite web |title=Comune di Palermo|url=https://www.comune-italia.it/comune-palermo.html|website=comune-italia.it|publisher=Comune Italia|language=it|accessdate=16 December 2019}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |title=Bilancio Sociale 2016: Palermo Capitale del Mediterraneo|url=https://www.comune.palermo.it/bilancio_sociale.php?anno=2016&amp;id=350&amp;lev=3&amp;cap=374&amp;int=582|website=comune.palermo.it|publisher=Palermo|language=it|accessdate=16 December 2019}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |title=Palermo and Valletta together for 2018. Cultural twinning at Palazzo Asmundo|url=http://www.palermoworld.it/eng/palermo-and-valletta-together-for-2018-cultural-twinning-at-palazzo-asmundo/|website=palermoworld.it|publisher=Palermo World|accessdate=18 September 2019}}&lt;/ref&gt;
{{div col|colwidth=16em}}
*{{flagicon|TUN}} [[Biserta]], Tunizija
*{{flagicon|COD}} Bukavu, Kongo
*{{flagicon|CHN}} [[Čengdu]], Kitajska
*{{flagicon|GER}} [[Düsseldorf]], Nemčija
&lt;!--Gdańsk - not twinning--&gt;
*{{flagicon|CIV}} Grand-Bassam, Slonokoščena obala
*{{flagicon|VIE}} [[Hanoi]], Vietnam
*[[Slika:Palestine-Mandate-Ensign-1927-1948.svg|25px]] Khan Yunis, Palestina
*{{flagicon|USA}} [[Miami]], ZDA
*{{flagicon|USA}} Monterey, Kalifornija, ZDA
*{{flagicon|FRA}} [[Montpellier]], Francija
*{{flagicon|CAN}} [[Ottawa]], Kanada
*{{flagicon|ARG}} Palermo, Argentina
*{{flagicon|COL}} Palermo, Kolumbija
*{{flagicon|ITA}} [[Pistoia]], Italija
*{{flagicon|RUS}} [[Samara]], Rusija
*{{flagicon|CUB}} [[Santiago de Cuba]], Kuba
*{{flagicon|ITA}} Sestu, Italija
*{{flagicon|GEO}} [[Tbilisi]], Gruzija
*{{flagicon|ROU}} [[Temišvar]], Romunija
*{{flagicon|MLT}} [[Valletta]], Malta
*{{flagicon|RUS}} [[Jaroslavl]], Rusija
{{div col end}}


== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Viri ==
*Appleton, D (2005). The World in the Middle Ages. University of Michigan.
*Almsaodi, Aymn. The Desert Race.
*Fabbri, Patrizia (2005). Palermo e Monreale. Florence: Bonechi.
*Graham, A.J. (1982), &quot;The Western Greeks&quot;, The Cambridge Ancient History, Vol. III, Pt. 3: The Expansion of the Greek World, Eighth to Sixth Centuries B.C. (2nd ed.), Cambridge: Cambridge University Press, pp. 163–195.
*Head, Barclay; et al. (1911), &quot;Zeugitana&quot;, Historia Numorum (2nd ed.), Oxford: Clarendon Press, pp. 877–882.
*Langdale, Allan (2015). Palermo: Travels in the City of Happiness.
*Nef, Anneliese. A Companion to Medieval Palermo: The History of a Mediterranean City from 600 to 1500 (Brill, 2013).
*Tronzo, William. &quot;The Artistic Culture of Twelfth-Century Sicily, with a Focus on Palermo.&quot; in Sicily and the Mediterranean (Palgrave Macmillan, New York, 2015) pp. 61-76.

==Zunanje povezave==
{{Sister project links|voy=Palermo}}
*[http://www.comune.palermo.it Uradna spletna stran]
*[https://web.archive.org/web/20160727224123/http://micro.visitpalermo.it/ Tourist Information Centre]
*[http://www.palermotourism.com/ Palermo Tourist Board]
*[https://web.archive.org/web/20141102112151/http://www.pagineverdionline.it/coupon-palermo Palermo Coupon]
*[http://tripandtravelblog.com/15-things-to-do-in-palermo-if-you-are-visiting-for-the-first-time/ Things to do in Palermo]
*[http://www.palermo2018.it/ Palermo capitale italiana della cultura 2018]


{{Pokrajina Palermo}}

[[Kategorija:Palermo|*]]
[[Kategorija:Mesta na Siciliji]]
[[Kategorija:Univerzitetna mesta v Italiji]]
[[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Italiji]]
[[Kategorija:Bivša glavna mesta]]
[[Kategorija:Metropolitanska mesta v Italiji]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>oa168wu4009ttlt5r89t78umsnwqmfu</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Ragusa</title>
    <ns>0</ns>
    <id>272710</id>
    <revision>
      <id>5726867</id>
      <parentid>5572501</parentid>
      <timestamp>2022-08-03T03:31:22Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Radek</username>
        <id>89714</id>
      </contributor>
      <minor />
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="15697" xml:space="preserve">{{Infobox Italian comune
| name                = Ragusa
| official_name       = Città di Ragusa
| native_name         = 
| image_skyline       = Ragusa Ibla.jpg
| imagesize           = 
| image_alt           = 
| image_caption       = Panorama
| image_shield        = Ragusa-Stemma.png
| shield_alt          = 
| image_map           = 
| map_alt             = 
| map_caption         = 
| pushpin_label_position = 
| pushpin_map_alt     = 
| latd  = 36 |latm  = 56 |lats  =  |latNS  = N
| longd = 14 |longm = 45 |longs =   |longEW = E 
| coordinates_type    = 
| coordinates_display = 
| coordinates_footnotes = 
| region              = [[Sicilija]]
| province            = [[Ragusa (pokrajina)|Ragusa]] (RG)
| frazioni            = Marina di Ragusa, San Giacomo Bellocozzo 
| mayor_party         = 
| mayor               = 
| area_footnotes      = 
| area_total_km2      = 442,6
| population_footnotes = &lt;ref name=&quot;istat&quot;&gt;All demographics and other statistics: Italian statistical institute [[National Institute of Statistics (Italy)|Istat]].&lt;/ref&gt;
| population_total    = 74.251
| population_as_of    = marec 2018
| pop_density_footnotes = 
| population_demonym  = Ragusani
| elevation_footnotes = 
| elevation_m         = 520
| twin1               = 
| twin1_country       = 
| saint               = [[sveti Janez Krstnik]]&amp;nbsp;(Ragusa)&lt;br/&gt;[[sveti Jurij]]&amp;nbsp;(Ragusa Ibla)
| day                 = 24. junij
| postal_code         = 97100
| area_code           = 0932
| website             = {{official website|http://www.comune.ragusa.it}}
| footnotes           = {{designation list | embed=yes
   | designation1 = WHS
   | designation1_offname = Late Baroque Towns of the Val di Noto (South-Eastern Sicily)
   | designation1_date = 2002 (20. zasedanje)
   | designation1_type = Kulturni
   | designation1_criteria = i, ii, iv, v
   | designation1_number = [http://whc.unesco.org/en/list/1024 1024]
   | designation1_free1name = Država
   | designation1_free1value = {{Flag|Italija}}
   | designation1_free2name = Področje
   | designation1_free2value = [[Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi|Evropa in Severna Amerika]]
}}
}}
'''Ragusa''' (italijansko: [raˈɡuːza], sicilsko ''Rausa'' [rraˈuːsa], latinsko ''Ragusia'') je mesto in občina v [[Sicilija (dežela)|deželi Siciliji]] v južni [[Italija|Italiji]]. Je glavno mesto [[Ragusa (pokrajina)|pokrajine Ragusa]] na otoku [[Sicilija]], v katerem je leta 2086 živelo 74.251 prebivalcev. Mesto je zgrajeno na širokem apnenčastem griču med dvema globokima dolinama, Cava San Leonardo in Cava Santa Domenica. Skupaj s sedmimi drugimi mesti v [[Poznobaročna mesta Val di Noto|Val di Noto]] je del Unescove svetovne dediščine.

== Zgodovina ==
Izvor Raguse je mogoče najti v 2. tisočletju pred našim štetjem, ko je bilo na tem območju več naselij [[Sikuli|Sikulcev]]. Sedanje okrožje Ragusa Ibla je bilo opredeljeno kot ''Hybla Heraea'' (grško Ὕβλα Ἡραία ali Ὕβλα Ἥρα).

Antično mesto, ki stoji na 300 metrov visokem griču, je prišlo v stik z bližnjimi grškimi kolonijami, rastlo pa je po zaslugi bližnjega pristanišča Camerina (sodobni Santa Croce Camerina). Po kratkem obdobju nadvlade [[Kartagina (mesto)|Kartagine]] je padla v roke [[Rimsko cesarstvo|Rimljanov]] in nato [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantincev]], ki so mesto utrdili in zgradili velik grad. Raguso so zasedli [[Arabci]] leta 848 našega štetja in je ostala pod njihovo oblastjo do 11. stoletja, ko so jo osvojili [[Normani]]. Ragusa je bila izbrana za okrožni sedež, njen prvi grof pa je bil Geoffrey, sin grofa [[Rogerij I. Sicilski|Rogerija I.]].

Nato je zgodovina Raguse sledila dogodkom v [[Kraljevina Sicilija|Kraljevini Siciliji]], ki je nastala v prvi polovici 12. stoletja. Družinski fevd Chiaramonte je ostal glavno mesto okrožja, potem ko je bil leta 1296 združena z [[Modica|Modico]], status, ki pa ga je izgubila v 15. stoletju po ljudskem uporu.

Leta 1693 je Raguso opustošil močan [[Sicilski potres 1693|potres]], v katerem je umrlo približno 5000 prebivalcev. Po katastrofi je bilo mesto v glavnem obnovljeno in v njem ostajajo številne baročne stavbe iz tistega časa. Večina prebivalstva se je preselila v novo naselje v nekdanji četrti Patro. Nova občina se je imenovala ''Ragusa Superiore'' (Zgornja Ragusa) in starodavno mesto ''Ragusa Inferiore'' (Spodnja Ragusa). Obe mesti sta ostali ločeni do leta 1926, ko sta bili leta 1927 združeni in postali deželni prestolnici na račun Modice, ki je bila od leta 1296 nekdanje glavno mesto in najbolj naseljeno in pomembno mesto v regiji.

Leta 1838 so odkrili nahajališče [[asfalt]]a, ki se še vedno obdeluje.

Leta 1848 se je skupaj z mesti Modica in Scicli uprla burbonski vladi, da bi dobili otoško svobodo in neodvisnost. Leta 1860 so [[Giuseppe Garibaldi|Garibaldiju]], ki je ravno pristal v Marsali, takoj poslali oborožene prostovoljce. Pod vodstvom senatorja Corrada Arezza de Spuches di Donnafugata je postala del [[Kraljevina Italija|Kraljevine Italije]]. Leta 1889 je bila ustanovljena Banca Popolare Cooperativa di Ragusa, prvi zarodek sedanje Banca Agricola Popolare di Ragusa. Banka je uspevala zahvaljujoč ogromnemu bogastvu in uspešnemu kmetijstvu, ki je pripadalo zdaj nekdanji grofiji in je takoj postala pomembna referenčna točka za celotno gospodarstvo Ible.

V začetku 20. stoletja so se po mnenju mnogih fašističnih zgodovinarjev socialistične ideje na območju Raguse še posebej močno širile v primerjavi z ostalim delom regije. Ragusa je bila opisana kot ''fevd rdečih'', tako kot [[Bologna]]. Močna politična dialektika je povzročila, da se je Ragusa vsilila fašizmu, kar je sprožilo silovit odziv, podoben tistemu v Padski nižini. 29. januarja 1921 je skupina fašistov uničila socialistični krog Vittoria, ubila človeka in ranila štiri druge. Dva meseca kasneje so v Ragusi ubili štiri ljudi, šestdeset pa jih je bilo ranjenih. Glavni promotor fašistične ideologije v Ragusi je bil Totò Giurato, dedek televizijske voditeljice Luce Giurato.

Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je bila Ragusa eno izmed mnogih sicilskih mest, v katerih je bil fašistični režim [[Benito Mussolini|Benita Mussolinija]] globoko nepriljubljen. Vzroki so bili neposredni protisicilski rasizem fašističnega režima, ki je bil osrednjega pomena za ideologijo režima, in protimafijska kampanja, ki jo je vodil fašistični agent Cesare Mori, ki je bila tako težka, surova in drakonska, da je uspela odtujiti ogromne dele sicilskega prebivalstva. Prav tako je bila fašistična uprava na Siciliji večinoma nesposobna in brezbrižna do lokalnega prebivalstva. Ko je postalo premalo hrane in je moral režim začeti s hrano varčevati, je bila Sicilija zadnja, ki je prejela pomoč v hrani. To je pogosto vključevalo hrano, pridelano na Siciliji (zlasti pšenico in sadje), ki so jo nato izvažali v severno Italijo, čeprav je pomanjkanje postalo glavni problem na Siciliji. Policisti s Sicilije so bili zamenjani s policisti iz severne Italije, saj je režim menil, da so zvesti svojim lokalnim skupnostim kot Mussoliniju. Tisti iz severne Italije so bili premalo plačani, zaradi česar so hitro postali pokvarjeni in brezbrižni. Prav tako so pogosto imeli prezirljivo stališče do sicilskega prebivalstva. Ko se je začela kombinirana britanska in ameriška vojaška operacija za napad na Sicilijo ([[Zavezniška invazija na Sicilijo]]), se je prebivalstvo Raguse globoko zamerilo Mussoliniju in njegovemu režimu. Britanske sile so pristale južno in ob obali vzhodno od Raguse, ameriške pa so pristale jugozahodno od Raguze v zalivu Gela. Obe skupini sta se povezali v več mestih na obeh lokacijah, tudi v Ragusi. Majhen odred fašističnih vojakov v Ragusi je pobegnil brez spopadov, medtem ko so se približale britanske in ameriške sile. Lokalno prebivalstvo je britanske in ameriške vojake sprejelo z »nebrzdanim navdušenjem«.&lt;ref&gt;The Christian Century, Volume 60 pg. 835&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Sicily: An Informal History By Peter Smmartino, William Roberts pg. 111&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Bitter Victory: The Battle for Sicily, 1943 by Carlo D'Este, pg. 433&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Italy; an historical survey by Jack F. Bernard, published by David and Charles, 1971; pg. 476&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book|author=Christopher Duggan|title=Fascist Voices: An Intimate History of Mussolini's Italy|url=https://books.google.com/books?id=qYBoAgAAQBAJ|year=2013|publisher=Oxford University Press|isbn=978-0-19-933837-5}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Bitter Victory: The Battle for Sicily, 1943 by Carlo D'Este, pg. 148, 421&lt;/ref&gt;

6. maja 1950 je bila Ragusa z redno papeško bulo povzdignjena v škofijo zaradi modre in stalne zavzetosti msgr. Carmelo Canzonieri, župnika svetega Janeza Krstnika, ki je kasneje postal pomožni škof v [[Messina|Messini]] pred in nato v Caltagironeu. To je ozemlje prevzela nadškofija Siracuse in škofija Noto.

Ragusa je danes dinamično in bogato mesto in dom številnim podjetjem. Prav tako je najpomembnejši finančni pol juga zaradi BAPR, ki je četrta italijanska priljubljena banka.

Od 1990-ih se gospodarstvo Raguse razvija v smeri industrijskega sektorja, ki v nasprotju s stanjem v Italiji še vedno hitro raste. Pomanjkljiva infrastruktura je omejila velik potencial tega ozemlja, vendar ostaja najpomembnejše izvozno območje Sicilije.

== Geografija ==
Ragusa je mesto na hribu, pod pogorjem Monte Iblei ali Hiblejske gore in je v bila zgodovinsko razdeljena na Ragusa Ibla in Ragusa Superiore. Občina meji na Chiaramonte Gulfi, Comiso, Giarratana, Modica, Monterosso Almo, Rosolini (SR), Santa Croce Camerina, Scicli in Vittoria.[[https://www.openstreetmap.org/relation/39162  Ragusa on OpenStreetMap] Pripadata ji tudi zaselka Marina di Ragusa, ki je ob morju in San Giacomo Bellocozzo.

== Znamenitosti ==
Mesto ima dva ločena predela, spodnje in starejše mesto Ragusa Ibla ter višje Ragusa Superiore (Zgornje mesto). Obe polovici ločuje Valle dei Ponti, globoka grapa, ki jo prečkajo štirje [[most]]ovi, med katerimi je najpomembnejši ''Ponte dei Cappuccini'' iz 18. stoletja.

=== Zgornje mesto ===
'''Stolnica sv. Janeza Krstnika''' v Ragusi (''San Giovanni Battista''), je največja atrakcija v mestu Ragusa Superiore. Cerkev je bila prvotno v zahodnem delu antične Raguze, pod obzidjem srednjeveškega gradu, kjer je danes majhna cerkev sv. Agneze. Na tem mestu so po potresu leta 1693 hitro zgradili manjšo stavbo, ki pa se je kmalu izkazala za neustrezno. Sedanja zgradba je bila zgrajena med letoma 1718 in 1778 s fasado v značilnem južno-sicilskem baročnem slogu, s tremi portali in skulpturami, ki predstavljajo Madono, sv. Janeza Krstnika in sv. Janeza Evangelista. Zgornji steber imata dve uri, ki prikazujeta čas v italijanskem oziroma francoskem slogu. V baročnem slogu je tudi visok zvonik na levi strani.

Okrašena baročna notranjost ima tloris [[latinski križ|latinskega križa]] z glavno in dvema stranskima ladjama, ločenima s tremi z zlatom okrašenimi [[kolonada]]mi. Napisi, ki prikazujejo biblijske verze, ki se nanašajo na sv. Janeza Krstnika so nad vsakim stebrom. Kupola je bila zgrajena leta 1783, v 20. stoletju pa prekrita z bakrenimi ploščami. Stranske kapele, za katere so značilni oltarji, okrašeni z barvnimi marmorji, so iz 19. stoletja.

Omeniti velja tudi Hiblejski arheološki muzej z različnimi oddelki, posvečenimi arheološkim najdbam od prazgodovine do pozne rimske dobe.

=== Ragusa Ibla ===
Ragusa Ibla je dom številnih baročnih arhitektur, vključno z nekaj osupljivimi palačami in cerkvami.

'''Stolnico svetega Jurija''' je leta 1738 začel graditi arhitekt Rosario Gagliardi, namesto templja, ki ga je uničil potres leta 1693 in katerega edino lego v mestu je še vedno mogoče videti v catalansko-gotskem slogu. Zgrajena je bila med letoma 1739–1775. Do cerkve vodi veliko stopnišče, fasada je okrašena z masivnimi okrašenimi stebri, kipi svetnikov in okrašenimi portali. Notranjost ima tloris latinskega križa, z glavno in dvema stranskima ladjama, ki se končajo s polkrožnimi apsidami. Na vrhu je velika neoklasicistična kupola, zgrajena leta 1820. Zakladnica vsebuje srebrne predmete.

Na ozki vijugasti ulici, ki povezuje Ragusa Ibla z Ragusa Superiore, leži cerkev Santa Maria delle Scale ('Sveta Marija po stopnicah', zgrajena med 15. in 16. stoletjem). Ta cerkev je še posebej zanimiva: hudo poškodovana v potresu leta 1693 je bila polovica te cerkve obnovljena v baročnem slogu, medtem ko je bila ohranjena polovica ohranjena v prvotnem gotskem slogu (vključno s tremi portali v catalanskem slogu v desni stranski ladji). Zadnja kapela slednje ima renesančni portal. Kapelice krasijo platna sicilskih slikarjev 18. stoletja.

Tu so še:
* Cerkev Duš v vicah (''Chiesa del Purgatorio'') ima baročni portal.
* Cerkev Santa Maria dell'Itria, ki so jo v 17. stoletju zgradili malteški vitezi, ima kampanile s keramiko iz Caltagironeja in platno, pripisano Mattia Pretiju.
* San Filippo Neri

Manjša je cerkev sv. Jožefa z eliptično notranjostjo, v kateri je kip iz 17. stoletja.

Cerkev Sant'Antonino je primer [[normanska arhitektura|normanske arhitekture]], za katero je značilen gotski portal, medtem ko se cerkev Immacolata ponaša s čudovitim portalom iz 14. stoletja.

San Giorgio Vecchio se ponaša s fasado z opaznim gotsko-catalanskim portalom, z visoko luneto, ki prikazuje ''sv. Jurija, ki ubija zmaja'' in aragonskimi orli.

Vrtovi Hyblean ponujajo dober pogled na tri cerkve Cappuccini Vecchi, sv. Jakoba (14. stoletje) in San Domenico.

Palača Zacco, baročna stavba, ima korintske stebre, ki podpirajo balkone iz kovanega železa, kariatide in groteske.

== Galerija ==
{{multiple image
| align     = left
| image1    = Ragusa-Duomo.JPG
| width1    = 250
| caption1  = &lt;center&gt;Notranjost stolnice sv. Janeza Krstnika iz 18. stoletja.&lt;/center&gt;
| image2    = Sicilia Ragusa1 tango7174.jpg
| width2    = 700
| caption2  = &lt;center&gt;Ragusa Ibla&lt;/center&gt;
}}
{{Clear}}

&lt;gallery widths=200&gt;
File:Ragusa Giorgio.JPG|Stolnica sv. Jurija v Ragusa Ibla.
File:Ragusa-Chiesa-Anime-Purgatorio.JPG|Cerkev Duš v vicah, ena baročnih zgradb, zgrajenih po potresu leta 1693.
File:Ragusa Ibla San Giuseppe.jpg|Dekorativna baročna fasada cerkve San Giuseppe v mestu Ragusa Ibla.
File:Ragusa SanGiorgioCathedral 0169.jpg|Stolnica San Giorgio v Ragusa Ibla.
File:Sicilia Ragusa4 tango7174.jpg|Notranjost sv. Jurija.
&lt;/gallery&gt;

==Pobratena mesta==
Ragusa je pobratena z:&lt;ref&gt;{{cite web |title=Comune di Ragusa|url=https://www.comune-italia.it/comune-ragusa.html|website=comune-italia.it|publisher=Comune Italia|language=it|access-date=2019-12-16}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |title=Twinning|url=https://www.mostalocalcouncil.com/pages/twinning|website=mostalocalcouncil.com|publisher=Mosta Local Council|access-date=2019-12-16}}&lt;/ref&gt;
*{{flagicon|CRO}} [[Dubrovnik]], Hrvaška (njegovo staro ime je bilo Ragusa)
*{{flagicon|MLT}} [[Mosta]], Malta
*{{flagicon|ROU}} Rădăuți, Romania
*{{flagicon|ITA}} Termoli, Italija

== V popularni kulturi ==
Velik del snemanja serije ‘’Inspector Montalbano’’ poteka v Ragusi, kar je v zadnjih letih prispevalo k dvigu turizma.&lt;ref&gt;http://www.italyheaven.co.uk/sicily/ragusa.html&lt;/ref&gt;

==Sklici==
{{sklici|2}}

== Zunanje povezave ==
{{commons category|Ragusa}}
* [http://www.comune.ragusa.it Official city website] {{it icon}}
* [http://www.wondersofsicily.com/ragusa.htm Photos of Ragusa on Wondersofsicily.com]

{{Province of Ragusa}}
{{Svetovna dediščina v Italiji}}

[[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Italiji]]
[[Kategorija:Mesta na Siciliji]]
[[Kategorija:Pokrajina Ragusa - občine|Ragusa|

{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>oqfktdrqy8yijzok9rr93vzq2mdmf8i</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Bradač (priimek)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>276730</id>
    <revision>
      <id>5726837</id>
      <parentid>5603688</parentid>
      <timestamp>2022-08-02T22:53:25Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Amanesciri2021</username>
        <id>205950</id>
      </contributor>
      <comment>/* Znani nosilci priimka */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1039" xml:space="preserve">'''Bradač''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010 uporabljalo 364 oseb in je med vsemi priimki po pogostosti uporabe uvrščen na 996. mesto.
== Znani nosilci priimka ==
* [[Alfred Bradač]] (1912—1998), fotograf (Ptuj)
*[[Damjan Bradač]], arhitekt
*[[Fran Bradač]] (1885—1970), jezikoslovec, klasični filolog, prevajalec
* [[Jana Bradač]] (*1945), biotehniška bibliotekarka
* [[Jurij Bradač]] (*1973), fotomodel in filmski igralec v ZDA
* [[Karel Bradač]] (*1943), rogist (hornist)
* [[Marjetka Bradač]], [[Sinagoga Maribor]]
* [[Maruša Bradač]] (*1978), astrofizičarka
* [[Zlatko Bradač]], fizik, pedagog, častni član [[DMFA]]
* [[Zorka Bradač]] (1916—2010), pianistka, klavirska pedagoginja

==Glej tudi==
* priimek [[Bradaška]], [[Bradaškja]], [[Bradeško]], [[Brodarič]]

== Zunanje povezave ==
* {{baza imen SURS|priimek=Bradač}}

{{priimek|Bradač}}

[[Kategorija:Slovenski priimki]]</text>
      <sha1>5t7g9k1oqnilfcgx4h97mz96zaj4j98</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5726838</id>
      <parentid>5726837</parentid>
      <timestamp>2022-08-02T22:55:39Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Amanesciri2021</username>
        <id>205950</id>
      </contributor>
      <comment>/* Znani nosilci priimka */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="994" xml:space="preserve">'''Bradač''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010 uporabljalo 364 oseb in je med vsemi priimki po pogostosti uporabe uvrščen na 996. mesto.
== Znani nosilci priimka ==
* [[Alfred Bradač]] (1912—1998), fotograf (Ptuj)
*[[Damjan Bradač]], arhitekt
*[[Fran Bradač]] (1885—1970), jezikoslovec, klasični filolog, prevajalec
* [[Jana Bradač]] (*1945), biotehniška bibliotekarka
* [[Jurij Bradač]] (*1973), fotomodel in filmski igralec v ZDA
* [[Karel Bradač]] (*1943), rogist (hornist)
* [[Maruša Bradač]] (*1978), astrofizičarka
* [[Zlatko Bradač]], fizik, pedagog, častni član [[DMFA]]
* [[Zorka Bradač]] (1916—2010), pianistka, klavirska pedagoginja

==Glej tudi==
* priimek [[Bradaška]], [[Bradaškja]], [[Bradeško]], [[Brodarič]]

== Zunanje povezave ==
* {{baza imen SURS|priimek=Bradač}}

{{priimek|Bradač}}

[[Kategorija:Slovenski priimki]]</text>
      <sha1>jcmx2a4k0q9f2t4ghwkp7mwsikjbabl</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5726839</id>
      <parentid>5726838</parentid>
      <timestamp>2022-08-02T22:56:01Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Amanesciri2021</username>
        <id>205950</id>
      </contributor>
      <comment>/* Glej tudi */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1007" xml:space="preserve">'''Bradač''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010 uporabljalo 364 oseb in je med vsemi priimki po pogostosti uporabe uvrščen na 996. mesto.
== Znani nosilci priimka ==
* [[Alfred Bradač]] (1912—1998), fotograf (Ptuj)
*[[Damjan Bradač]], arhitekt
*[[Fran Bradač]] (1885—1970), jezikoslovec, klasični filolog, prevajalec
* [[Jana Bradač]] (*1945), biotehniška bibliotekarka
* [[Jurij Bradač]] (*1973), fotomodel in filmski igralec v ZDA
* [[Karel Bradač]] (*1943), rogist (hornist)
* [[Maruša Bradač]] (*1978), astrofizičarka
* [[Zlatko Bradač]], fizik, pedagog, častni član [[DMFA]]
* [[Zorka Bradač]] (1916—2010), pianistka, klavirska pedagoginja

==Glej tudi==
* priimek [[Bradaška]], [[Bradaškja]], [[Bradeško]], [[Brodarič]], [[Bedrač]]

== Zunanje povezave ==
* {{baza imen SURS|priimek=Bradač}}

{{priimek|Bradač}}

[[Kategorija:Slovenski priimki]]</text>
      <sha1>qggvbdarchznpqsp3s3py1rofyx9iof</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Wikipedija:Pod lipo</title>
    <ns>4</ns>
    <id>282723</id>
    <revision>
      <id>5726794</id>
      <parentid>5725159</parentid>
      <timestamp>2022-08-02T20:33:36Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Zm05gamer</username>
        <id>180058</id>
      </contributor>
      <comment>/* Wikipedija: Urejevalske vojne */ nov razdelek</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="37220" xml:space="preserve">{{Wikipedija:Pod lipo/Glava}}
&lt;!-- Prosimo, naj bo vaš komentar jasen in vljuden. --&gt;
&lt;!-- Naslov vpišite v zgornje, komentar pa v spodnje polje. --&gt;
&lt;!-- Za odgovor se pozneje vrnite na stran. --&gt;
&lt;!-- E-poštni naslovi so tarča za spamerje in nanje ne odgovarjamo. --&gt;
&lt;!-- TU SE ZAČNEJO KOMENTARJI --&gt;
&lt;!-- NOVE KOMENTARJE NAPIŠITE NA DNO STRANI --&gt;


== Slike oseb z Wikipodatkov in njihovi napisi - ne prvič ==

Lahko prosim brisanje parametra za sliko iz infopolj oseb neha biti rutinsko opravilo? Posledica [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Jacinda_Ardern&amp;diff=prev&amp;oldid=5406721 takšnih] urejanj je, da napis pod sliko postane neustrezen v trenutku, ko se nekdo v Wikipodatkih spomni zamenjati sliko. Poleg tega ne razumem, od kod nekaterim tolika potreba, da se slika črpa iz Wikipodatkov - možnost je priročna, včasih pa tudi avtor članka želi za infopolje sam določiti sliko. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 16:37, 7. junij 2022 (CEST)

:@[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]]: poanta črpanja iz Wikipodatkov je, da se slike nonstop posodabljajo in da tega na delamo ročno, kajti na slo. Wiki nas je občutno premalo, da bi ročno na vsakih toliko let pri vseh različnih osebah menjavali slike. [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 16:56, 7. junij 2022 (CEST)

Brisanje parametra za sliko iz infopolj oseb '''naj ne bi bilo''' rutinsko opravilo. Če se slika naloži iz WD, je treba zbrisati iz infopolja tudi njen opis. V WD naj bi bila najbolj reprezentativna slika osebe naložena na Zbirki. Na žalost Wikipodatki opisa slike ne vsebujejo. Pred časom sem iz infopolj odstranila oznake, da so podatki za posamezne parametre (slike, datumi rojstva, smrti, podpisi, ...) na voljo tudi v WD, ker so bile moteče ravno v takšnih primerih, ko je uporabnik želel k sliki dodati tudi pomenljiv opis slike. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:27, 7. junij 2022 (CEST)

Ne le slika, tudi število prebivalcev se v zadnjem času briše iz infopolj v korist Wikipodatkom, ne da bi pri tem zbrisali tudi parameter &lt;code&gt;|prebivalstvo_od=&lt;/code&gt; ([https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Mala_Gora,_Ko%C4%8Devje&amp;curid=124453&amp;diff=5711865&amp;oldid=5332345&amp;diffmode=source]). Če bomo tako delali, se bo podatek iz leta v leto podosabljal, ostajal pa bo označen z letnico 2020. {{u|Engelbert}}, bi se lahko dogovorili za drugačno delovanje? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 11:51, 25. junij 2022 (CEST)

Seveda, imaš kakšen predlog? --[[Uporabnik:Engelbert|Engelbert]] ([[Uporabniški pogovor:Engelbert|pogovor]]) 12:04, 25. junij 2022 (CEST)
: Vsebina paramatra {{para|prebivalstvo_od}} se ne upošteva, če so podatki za {{para|prebivalstvo}} prebrani iz Wikipodatkov. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 13:35, 25. junij 2022 (CEST)

@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]]: glede &quot;''Na žalost Wikipodatki opisa slike ne vsebujejo.''&quot; mislim, da se motiš, glej lastnost ''[[:wikidata:Property:P2096|media legend]]'' (raba npr. v [[:wikidata:Q179|Boeing 747]]). Drugo pa je, da naša wikipedija tega (še?) elementa potem ne podpira. --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 15:58, 26. junij 2022 (CEST)

== WMCEE meeting 2022, Ohrid ==

Makedonski wikipedisti vabijo na srečanje [[:meta:Wikimedia Central and Eastern Europe|WMCEE]], ki bo med 14. in 16. oktobrom na Ohridu (več: [[:meta:Wikimedia CEE Meeting 2022]]). Bi koga zanimalo kot delegat Slovenske Wikipedije? Čas za prijavo je do 15. avgusta. Organizacija je bila na zadnjem v Beogradu na nivoju. Običajno sta dva delegata, ki potrebujeta potrditev skupnosti, ki se lahko prijavita za povračilo stroškov. Predlagam, da se zainteresirani vpišete spodaj. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:57, 30. junij 2022 (CEST)

@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]]: Kje dobiš denar za 2 osebi? [[Uporabnik:Dušan Kreheľ|Dušan Kreheľ]] ([[Uporabniški pogovor:Dušan Kreheľ|pogovor]]) 18:34, 1. julij 2022 (CEST)
:: Izpolniš prijavnico, kjer je čisto na koncu možnost, da obkljukaš, da kandidiraš za štipendijo (bivanje in potni stroški). Potem pa čakaš na odobritev. Vsaj do sedaj je bilo to tako. V prijavnici navedeš tudi, da so te tukaj potrdili za delegata. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:18, 1. julij 2022 (CEST)
:::Ok. Dobro govoriš. To je tamo i sada. Kad neko hoće kao '''delegat''', tako onda mora ali '''do 15 augusta 2022'''. [[Uporabnik:Dušan Kreheľ|Dušan Kreheľ]] ([[Uporabniški pogovor:Dušan Kreheľ|pogovor]]) 20:21, 1. julij 2022 (CEST)

Makedonski organizatorji nas prosijo za čimprejšnjo potrditev delegatov [[:m:Wikipedians of Slovenia User Group|naše Uporabniške skupine]]. Zato bi prosila, če je še kakšen kandidat, da se spodaj dopiše. Potem pa še potrditev skupnosti. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:06, 10. julij 2022 (CEST)

1.  Jaz bi šla ... imam željo, čas in voljo. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:57, 30. junij 2022 (CEST)
:* Seveda {{za}}, uživaj! [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 10:48, 10. julij 2022 (CEST)
:* {{za}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 11:54, 10. julij 2022 (CEST)
:* Takisto {{za}}--[[Uporabnik:MZaplotnik|&lt;span style=&quot;color:#9370DB;&quot;&gt;&lt;strong&gt;MZa&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#8B008B;&quot;&gt;plot&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#191970;&quot;&gt;&lt;strong&gt;nik&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;]]&lt;sup&gt;&lt;small&gt;([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])&lt;/small&gt;&lt;/sup&gt; 12:00, 10. julij 2022 (CEST)
:* {{za}} [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:12, 10. julij 2022 (CEST)
:* {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 13:13, 18. julij 2022 (CEST)
2. Jaz tudi kandidiram --[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 11:01, 10. julij 2022 (CEST)
:* {{za}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 11:54, 10. julij 2022 (CEST)
:* {{za}} [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 12:00, 10. julij 2022 (CEST)
:* Takisto {{za}}--[[Uporabnik:MZaplotnik|&lt;span style=&quot;color:#9370DB;&quot;&gt;&lt;strong&gt;MZa&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#8B008B;&quot;&gt;plot&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#191970;&quot;&gt;&lt;strong&gt;nik&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;]]&lt;sup&gt;&lt;small&gt;([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])&lt;/small&gt;&lt;/sup&gt; 12:00, 10. julij 2022 (CEST)
:* {{za}} [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:12, 10. julij 2022 (CEST)
:* {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 13:13, 18. julij 2022 (CEST)

Srečno pot Veri in Andreju, oktobra. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 09:53, 17. julij 2022 (CEST)

== Results of Wiki Loves Folklore 2022 is out! ==

&lt;div lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot; class=&quot;mw-content-ltr&quot;&gt;
{{int:please-translate}}
[[File:Wiki Loves Folklore Logo.svg|right|150px|frameless]]

Hi, Greetings

The winners for '''[[c:Commons:Wiki Loves Folklore 2022|Wiki Loves Folklore 2022]]''' is announced!

We are happy to share with you winning images for this year's edition. This year saw over 8,584 images represented on commons in over 92 countries. Kindly see images '''[[:c:Commons:Wiki Loves Folklore 2022/Winners|here]]'''

Our profound gratitude to all the people who participated and organized local contests and photo walks for this project.

We hope to have you contribute to the campaign next year.

'''Thank you,'''

'''Wiki Loves Folklore International Team'''

--[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 18:13, 4. julij 2022 (CEST)

&lt;/div&gt;
&lt;!-- Message sent by User:Tiven2240@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Distribution_list/Non-Technical_Village_Pumps_distribution_list&amp;oldid=23454230 --&gt;

== Enabling Section Translation: a new mobile translation experience ==

{{int:Hello}} Slovenian Wikipedians!

Apologies as this message is not in Slovenian language, {{Int:Please-translate}}.

The [[mw:Wikimedia_Language_engineering|WMF Language team]] is pleased to let you know that we will like to enable the [[mw:Content_translation/Section_translation|Section translation]] tool in Slovenian Wikipedia. For this, our team will love you to read about the tool and test it so you can:

&lt;nowiki&gt;*&lt;/nowiki&gt; Give us your feedback

&lt;nowiki&gt;*&lt;/nowiki&gt; Ask us questions

&lt;nowiki&gt;*&lt;/nowiki&gt; Tell us how to improve it.

Below is background information about Section translation, why we have chosen your community, and how to test it.

'''Background information'''

[[mw:Content_translation|Content Translation]] has been a successful tool for editors to create content in their language. More than one million articles have been created across all languages since the tool was released in 2015. The Wikimedia Foundation Language team has improved the translation experience further with the Section Translation. The WMF Language team enabled the early version of the tool in February 2021 in Bengali Wikipedia. Through their feedback, the tool was improved and ready for your community to test and help us with feedback to make it better.

[https://design.wikimedia.org/strategy/section-translation.html Section Translation] extends the capabilities of Content Translation to support mobile devices. On mobile, the tool will:

&lt;nowiki&gt;*&lt;/nowiki&gt; Guide you to translate one section at a time in order to expand existing articles or create new ones.

&lt;nowiki&gt;*&lt;/nowiki&gt; Make it easy to transfer knowledge across languages anytime from your mobile device.

Slovenian Wikipedia seems an ideal candidate to enjoy this new tool since data shows significant mobile editing activity.

We plan to enable the tool on Slovenian Wikipedia in the coming weeks if there are no objections from your community. After it is enabled, we’ll monitor the content created with the tool and process all the feedback. In any case, feel free to raise any concerns or questions you may already have in any of the following formats:

&lt;nowiki&gt;*&lt;/nowiki&gt; As a reply to this message

&lt;nowiki&gt;*&lt;/nowiki&gt; On [[mw:Talk:Content_translation/Section_translation|the project talk page]].

&lt;nowiki&gt;'''Try the tool'''&lt;/nowiki&gt;

Before the enablement, you can try the current implementation of the tool in [https://test.m.wikipedia.org/wiki/Special:ContentTranslation our testing instance]. Once it is enabled on your Wikipedia, you’ll have access to [[:ts:Special:ContentTranslation|https://sl&lt;nowiki/&gt;.wikipedia.org/wiki/Special:ContentTranslation]] with your mobile device. You can select an article to translate, and machine translation will be provided as a starting point for editors to improve.

&lt;nowiki&gt;'''Provide feedback'''&lt;/nowiki&gt;

Please provide feedback about Section translation in any of the formats you are most comfortable with. We want to hear about your impressions on:

&lt;nowiki&gt;*&lt;/nowiki&gt; The tool

&lt;nowiki&gt;*&lt;/nowiki&gt; What you think about our plans to enable it

&lt;nowiki&gt;*&lt;/nowiki&gt; Your ideas for improving the tool.

Thanks, and we look forward to your feedback and questions.

[[Uporabnik:UOzurumba (WMF)|UOzurumba (WMF)]] ([[Uporabniški pogovor:UOzurumba (WMF)|pogovor]]) 23:46, 7. julij 2022 (CEST) On behalf of the WMF Language team

&lt;nowiki&gt;'''&lt;/nowiki&gt;PS&lt;nowiki&gt;'''&lt;/nowiki&gt;: Sending your feedback or questions in English is particularly appreciated. But, you can still send them in the language of your choice.

== Propose statements for the 2022 Election Compass ==

:''[[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022/Announcement/Propose statements for the 2022 Election Compass| You can find this message translated into additional languages on Meta-wiki.]]''
:''&lt;div class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022/Announcement/Propose statements for the 2022 Election Compass|{{int:interlanguage-link-mul}}]] • [https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:Translate&amp;group=page-{{urlencode:Wikimedia Foundation elections/2022/Announcement/Propose statements for the 2022 Election Compass}}&amp;language=&amp;action=page&amp;filter= {{int:please-translate}}]&lt;/div&gt;''

Hi all,

Community members in the [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022|2022 Board of Trustees election]] are invited to [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia_Foundation_elections/2022/Community_Voting/Election_Compass|propose statements to use in the Election Compass.]]

An Election Compass is a tool to help voters select the candidates that best align with their beliefs and views. The community members will propose statements for the candidates to answer using a Lickert scale (agree/neutral/disagree). The candidates’ answers to the statements will be loaded into the Election Compass tool. Voters will use the tool by entering in their answer to the statements (agree/disagree/neutral). The results will show the candidates that best align with the voter’s beliefs and views.

;Here is the timeline for the Election Compass:

* July 8 - 20: Community members propose statements for the Election Compass
* July 21 - 22: Elections Committee reviews statements for clarity and removes off-topic statements
* July 23 - August 1: Volunteers vote on the statements
* August 2 - 4: Elections Committee selects the top 15 statements
* August 5 - 12: candidates align themselves with the statements
* August 15: The Election Compass opens for voters to use to help guide their voting decision

The Elections Committee will select the top 15 statements at the beginning of August. The Elections Committee will oversee the process, supported by the Movement Strategy and Governance team. MSG will check that the questions are clear, there are no duplicates, no typos, and so on.

Best,

Movement Strategy and Governance

''This message was sent on behalf of the Board Selection Task Force and the Elections Committee''&lt;br /&gt;&lt;section end=&quot;announcement-content&quot; /&gt;

[[User:MNadzikiewicz (WMF)|MNadzikiewicz (WMF)]] ([[User talk:MNadzikiewicz (WMF)|talk]]) 13:34, 14. julij 2022 (CEST)
&lt;!-- Message sent by User:MNadzikiewicz (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Movement_Strategy_and_Governance/Delivery&amp;oldid=23215441 --&gt;

== &lt;span lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot; class=&quot;mw-content-ltr&quot;&gt;Movement Strategy and Governance News – Issue 7&lt;/span&gt; ==

&lt;div lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot; class=&quot;mw-content-ltr&quot;&gt;
&lt;section begin=&quot;msg-newsletter&quot;/&gt;
&lt;div style = &quot;line-height: 1.2&quot;&gt;
&lt;span style=&quot;font-size:200%;&quot;&gt;'''Movement Strategy and Governance News'''&lt;/span&gt;&lt;br&gt;
&lt;span style=&quot;font-size:120%; color:#404040;&quot;&gt;'''Issue 7, July-September 2022'''&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;font-size:120%; float:right;&quot;&gt;[[m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/7|'''Read the full newsletter''']]&lt;/span&gt; 
----
Welcome to the 7th issue of Movement Strategy and Governance News! The newsletter distributes relevant news and events about the implementation of Wikimedia's [[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy/Initiatives|Movement Strategy recommendations]], other relevant topics regarding Movement governance, as well as different projects and activities supported by the Movement Strategy and Governance (MSG) team of the Wikimedia Foundation.  

The MSG Newsletter is delivered quarterly, while the more frequent [[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy/Updates|Movement Strategy Weekly]] will be delivered weekly. Please remember to subscribe [[m:Special:MyLanguage/Global message delivery/Targets/MSG Newsletter Subscription|here]] if you would like to receive future issues of this newsletter.
&lt;/div&gt;&lt;div style=&quot;margin-top:3px; padding:10px 10px 10px 20px; background:#fffff; border:2px solid #808080; border-radius:4px; font-size:100%;&quot;&gt; 

* '''Movement sustainability''': Wikimedia Foundation's annual sustainability report has been published. ([[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/7#A1|continue reading]])
* '''Improving user experience''': recent improvements on the desktop interface for Wikimedia projects. ([[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/7#A2|continue reading]])
* '''Safety and inclusion''': updates on the revision process of the Universal Code of Conduct Enforcement Guidelines. ([[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/7#A3|continue reading]])
* '''Equity in decisionmaking''': reports from Hubs pilots conversations, recent progress from the Movement Charter Drafting Committee, and a new white paper for futures of participation in the Wikimedia movement. ([[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/7#A4|continue reading]])
* '''Stakeholders coordination''': launch of a helpdesk for Affiliates and volunteer communities working on content partnership. ([[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/7#A5|continue reading]])
* '''Leadership development''': updates on leadership projects by Wikimedia movement organizers in Brazil and Cape Verde. ([[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/7#A6|continue reading]])
* '''Internal knowledge management''': launch of a new portal for technical documentation and community resources. ([[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/7#A7|continue reading]])
* '''Innovate in free knowledge''': high-quality audiovisual resources for scientific experiments and a new toolkit to record oral transcripts. ([[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/7#A8|continue reading]])
* '''Evaluate, iterate, and adapt''': results from the Equity Landscape project pilot ([[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/7#A9|continue reading]])
* '''Other news and updates''': a new forum to discuss Movement Strategy implementation, upcoming Wikimedia Foundation Board of Trustees election, a new podcast to discuss Movement Strategy, and change of personnel for the Foundation's Movement Strategy and Governance team. ([[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/7#A10|continue reading]])
&lt;/div&gt;&lt;section end=&quot;msg-newsletter&quot;/&gt;
&lt;/div&gt;

Thank you for reading! [[User:RamzyM (WMF)|RamzyM (WMF)]] 03:37, 18. julij 2022 (CEST)
&lt;!-- Message sent by User:RamzyM (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Movement_Strategy_and_Governance/Delivery&amp;oldid=23529147 --&gt;

== Implementacija Drafta oz. Osnutka ==

Pozdravljeni, danes sem zasledil, da se je nekaj na pogovorni strani @[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] govorilo o t. i. Draftih (na enwiki). Za tiste, ki ne veste so &quot;osnutki&quot; na enwiki: &quot;''&lt;u&gt;strani v imenskem prostoru osnutkov, kjer se lahko za omejeno časovno obdobje ustvarjajo in razvijajo novi članki. Osnutki urednikom omogočajo, da razvijejo nove članke in prejmejo povratne informacije, preden se članki premaknejo v glavni imenski prostor Wikipedije. Če je uporabnik prijavljen, ustvarjanje osnutka ni obvezno in se pojavi le kot opcija. Uredniki se lahko namesto tega odločijo za ustvarjanje osnutkov strani v svojem uporabniškem imenskem prostoru ali novih člankov neposredno v glavnem imenskem prostoru, potem ko je uporabnik samodejno potrjen.&lt;/u&gt;''&quot; [[:En:Wikipedia:Drafts|Več si lahko preberete tukaj.]]

Zdi se mi, da je sedaj pravi čas, da bi to implementirali tudi mi, saj pogosto (če ne dnevno) nastajajo članki, ki res niso primerni za v glavni imenski prostor, saj jim manjkajo notranje povezave, sklici, viri, infopolja, idr. Z osnutki te površni članki ne bi šli neposredno v glavni imenski prostor, temveč bi ostali v t. i. &quot;imenskem prostoru za osnutke&quot; in bili šele, ko so vse napake odpravljene s strani administratorjev preneseni v glavni imenski prostor. Menim, da bi to temeljito olajšalo delo administratorjem, saj bi imeli vse te osntuke na enem mestu (v neki kategoriji recimo) in bi lažje na tistem mestu svetovali uporabnikom glede smernic, po drugi strani pa bi se morali tudi uporabniki bolj potruditi, da bi njihovi članki sploh bili objavljeni in bi se bili primorani seznaniti z ustreznimi pravili, kar dandanes počnejo le redki novinci.

Sedaj odpiram tu spodaj razpravo, po končani razpravi pa bo verjetno sledilo glasovanje. Jaz sem pripravljen v projekt investirati svoj čas, lahko pomagam s pripravo ustreznih predlog in modulov ter s pripravo ustreznih navodil za uporabo (tukaj se lahko zgledujemo bo že napisanih na enwiki). — &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;font color =&quot;#4863A0&quot;&gt;GeographieMan&lt;/font&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 11:47, 22. julij 2022 (CEST)

:Hvala za ping. Osebno se mi ideja ne zdi zgrešena, imam pa ob preletu pravil enwiki kar nekaj pomislekov. Bomo uvedli novo funkcijo, npr. pregledovalec člankov ali kaj? Kaj je potemtakem smisel [Označi kot pregledano]? Uvedemo tudi čas 6 mesecev neaktivnosti (ker če ne bo ktgr le rasla in rasla) ... Predlagam tudi izključitev ukaza Prestavi v tem imenskem prostoru. Pomislekov imam kar nekaj, zato dokler ne bo več dorečeno, ne bom težil. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 11:53, 22. julij 2022 (CEST)
::@[[Uporabnik:A09090091|A09090091]]: 1. Jaz ne bi ustvarjal nove funkcije &quot;pregledovalcev člankov&quot;, ampak bi pač bili to administratorji kot do sedaj. 2. Ne vem kaj točno misliš s tem. 3. Čas do avtomatskega? izbrisa bi jaz tudi uvedel, 6 mesecev je pmm kar preveč dolgo, tam nekje 2 meseca bi bila pmm dovolj. 4. Zakaj pa bi to funkcijo izključil? Pmm je smiselna, saj lahko z njo premaknemo članke iz in v imenski prostor osnutkov. — &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;font color =&quot;#4863A0&quot;&gt;GeographieMan&lt;/font&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 12:10, 22. julij 2022 (CEST)
:::@[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: 2.[Označite stran kot pregledano] je gumb na dnu še nepregledanih strani (npr. [[Gotšalk Zutphenski]]). Če imamo že tak gumb, bi ga lahko nastavili za urejevalce z x številom urejanj (sedaj gumba ni le na straneh, ki jih je ustvaril admin); saj bomo imeli osnutke za druge članke. 4. točka: hitel sem. Funkcijo bi sam izključil za novince (premikali bi lahko samo administratorji). Tako bi se izognili vandalizmu ob vztrajnem premikanju strani. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 13:02, 22. julij 2022 (CEST)
::::@[[Uporabnik:A09090091|A09090091]]: 2. aha ja sedaj vem kaj misliš, ta funkcija je na nek način še vedno smiselna, saj sistema Osnutkov ne bo nujno potrebno obvezno uporabljati samodejno potrjenim prijavljenim uporabnikom bodo pa bili še vedno posamezni članki določenih (*kašelj*) uporabnikov, katerih članki bi morali biti pregledani in seveda po potrebi nato prestavljeni v imenski prostor osnutkov. 4. ja seveda, to funkcijo morajo imeti samo administratorji. — &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;font color =&quot;#4863A0&quot;&gt;GeographieMan&lt;/font&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 13:14, 22. julij 2022 (CEST)

:Nisem prepričan, da tole rabimo glede na našo dinamiko. Uporabniški peskovniki lahko povsem zadovoljivo opravijo isto funkcijo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 13:56, 22. julij 2022 (CEST)

:Podpiram predlog, da se uvede imenski prostor Osnutki, in sicer zato, ker omogoča urejanje osnutkov vsakomur in ne samo prvemu avtorju. Tako gradi sodelovanje oz. idejo, da gre pri pripravi in izdelavi člankov za skupinski projekt in ne zgolj za vaje v slogu posameznega uporabnika, prispeva k preglednejšemu upravljanju osnutkov ter tudi za osnutke vzpostavlja nekatera pravila (navajanje virov, omejitev na 2 meseca idr.). Nove uporabniške vloge se mi ne zdi potrebno uvajati oz. če že, naj se samodejno uvede za zanesljive uporabnike z določenim številom urejanj. Gumb za prestavljanje bi izklopil za popolne novince, omejitev izključno na administratorje pa je overkill in v nasprotju z duhom odprtosti Wikipedije. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]&lt;/sup&gt; 15:54, 22. julij 2022 (CEST)

== PIČ julij ==

Imamo [[Wikipedija:Predlogi za izbrani članek|dva zrela predloga]] (no, že malo prezrela) za izbrani članek; vabljeni h glasovanju, ker bi bilo škoda, da propadeta. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 21:15, 22. julij 2022 (CEST)

== Združevanje v Wikipodatkih ==

Ob združevanju https://www.wikidata.org/wiki/Q60481080 in https://www.wikidata.org/wiki/Q105562269 prihajam v težave ... pa tudi v povezovanju z https://commons.wikimedia.org/wiki/Category:Poto%C4%8Dna_Vas.

Kak predlog za rešitev!? [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 15:46, 24. julij 2022 (CEST)

:@[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]]: Si prepričan, da je tole aktualno? Q...1080 se mi lepo preusmeri na Q...2269. Kategorijo v Zbirki mi je tudi lepo povezalo '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 15:59, 24. julij 2022 (CEST)

Ja ... sedaj je bolje, očitno traja nekaj časa, da poveže ... --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 18:47, 24. julij 2022 (CEST)

== Aktualna slika ==

Predlagam, da ko bo požar na Krasu pogašen, da damo na glavno stran neko sliko za dva dneva, kot nam to omogoča [[WP:IS]]. Tako se bomo poklonili vsem osebam, ki so požar gasile ali v dogodku tudi kako drugače pomagale. Iz majhnega izbora slik predlagam [[:Slika:Slovenska vojska pomaga pri gašenju požara na območju Krasa 3.jpg]] ali [[:Slika:Slovenska vojska pomaga pri gašenju požara na območju Krasa 1.jpg]]. Požar je največji zabeležen v zgodovini Slovenije in se mi zdi dogodek več kot vreden omembe, sploh če nimamo razdelka Aktualno. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 22:07, 24. julij 2022 (CEST)

:{{za}} drugo sliko. — &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;font color =&quot;#4863A0&quot;&gt;GeographieMan&lt;/font&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 23:20, 24. julij 2022 (CEST)
::{{urejeno}}, aktualna slika za kak dan ali dva. --[[Uporabnik:MZaplotnik|&lt;span style=&quot;color:#9370DB;&quot;&gt;&lt;strong&gt;MZa&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#8B008B;&quot;&gt;plot&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#191970;&quot;&gt;&lt;strong&gt;nik&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;]]&lt;sup&gt;&lt;small&gt;([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])&lt;/small&gt;&lt;/sup&gt; 14:18, 25. julij 2022 (CEST)
A09, naredil si dober izbor iz kategorije ''2022 fires in Slovenia'' na Zbirki. Druga slika bi komot lahko bila tudi izbrana in objavljena kot slika tedna, škoda, da je tako kompresirana. Sliki bi bilo dobro določiti približno lokacijo (stran SV, ki je navedena kot vir slik, npr. omenja območje Miren - Kostanjevica, to je lahko v pomoč, če imamo v svoji sredi kakšnega Krašovca). Pa slika mora biti najprej uporabljena v katerem od člankov, preden se pojavi kot Aktualna slika, v članek o požaru pa je TadejM raje dal sliko iz leta 2013? [[Uporabnik:MZaplotnik|&lt;span style=&quot;color:#9370DB;&quot;&gt;&lt;strong&gt;MZa&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#8B008B;&quot;&gt;plot&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#191970;&quot;&gt;&lt;strong&gt;nik&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;]]&lt;sup&gt;&lt;small&gt;([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])&lt;/small&gt;&lt;/sup&gt; 09:43, 25. julij 2022 (CEST)

:@[[Uporabnik:MZaplotnik|MZaplotnik]]: Hvala za pohvale, nekatere slike iz medijev so mi bile sicer še bolj všeč; a je kar je. Sliko bom menjal kasneje ob pregledu članka, najverjetneje bom še sam kaj dodal. Po sliki in opremi sodeč bi rekel, da je to 19. julij, v ozadju je daljnovod Miren-Opatje Selo, saj tam čez gre tudi distribucijsko omrežje iz Posočja naprej proti Trstu (drugi krak pa gre iz Sežane). '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 09:50, 25. julij 2022 (CEST)
::{{u|A09090091}}, po par poskusih mi je na Street View uspelo najti lokacijo obeh slik s ceste proti Lokvici, posneti sta le par metrov narazen:
::[https://www.google.com/maps/@45.8726065,13.5915026,3a,75y,244.03h,85.46t/data=!3m6!1e1!3m4!1sT4YjG9FsmXlVQwBk_Hgb0g!2e0!7i13312!8i6656 Lokacija] za [[:c:File:Slovenska vojska pomaga pri gašenju požara na območju Krasa 1.jpg]]
::[https://www.google.com/maps/@45.873529,13.5932046,3a,75y,104.11h,92.29t/data=!3m6!1e1!3m4!1sZQRx3TZajo-FLH8V6x38iw!2e0!7i13312!8i6656  Lokacija] za [[:c:File:Slovenska vojska pomaga pri gašenju požara na območju Krasa 3.jpg]]. --[[Uporabnik:MZaplotnik|&lt;span style=&quot;color:#9370DB;&quot;&gt;&lt;strong&gt;MZa&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#8B008B;&quot;&gt;plot&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#191970;&quot;&gt;&lt;strong&gt;nik&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;]]&lt;sup&gt;&lt;small&gt;([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])&lt;/small&gt;&lt;/sup&gt; 16:32, 25. julij 2022 (CEST)
:@[[Uporabnik:MZaplotnik|MZaplotnik]]: Sliko iz leta 2013 sem dal zato, ker je pri njej navedena lokacija in članek na tem mestu opisuje požar na Trstelju. Včeraj sem pregledoval slike, ki jih je naložil [[Uporabnik:Sporti|Sporti]] in ni navedbe lokacije, zato so razmeroma neuporabne. Če imamo novejšo sliko požara na Trstelju, je dobrodošla. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]&lt;/sup&gt; 11:08, 25. julij 2022 (CEST)

== Announcing the six candidates for the 2022 Board of Trustees election ==

&lt;section begin=&quot;announcement-content&quot;/&gt;
:''[[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022/Announcement/Announcing the six candidates for the 2022 Board of Trustees election| You can find this message translated into additional languages on Meta-wiki.]]''
:''&lt;div class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022/Announcement/Announcing the six candidates for the 2022 Board of Trustees election|{{int:interlanguage-link-mul}}]] • [https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:Translate&amp;group=page-{{urlencode:Wikimedia Foundation elections/2022/Announcement/Announcing the six candidates for the 2022 Board of Trustees election}}&amp;language=&amp;action=page&amp;filter= {{int:please-translate}}]&lt;/div&gt;''

Hi everyone,

'''The Affiliate voting process has concluded.''' Representatives from each Affiliate organization learned about the candidates by reading candidates’ statements, reviewing candidates’ answers to questions, and considering the candidates’ ratings provided by the Analysis Committee. The selected 2022 Board of Trustees candidates are:

* Tobechukwu Precious Friday ([[:m:User:Tochiprecious|Tochiprecious]])
* Farah Jack Mustaklem ([[:m:User:Fjmustak|Fjmustak]])
* Shani Evenstein Sigalov ([[:m:User:Esh77|Esh77]])
* Kunal Mehta ([[:m:User:Legoktm|Legoktm]])
* Michał Buczyński ([[:m:User:Aegis Maelstrom|Aegis Maelstrom]])
* Mike Peel ([[:m:User:Mike Peel|Mike Peel]])

You may see more information about the [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022/Results|Results]] and [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022/Stats|Statistics]] of this Board election.

Please take a moment to appreciate the Affiliate Representatives and Analysis Committee members for taking part in this process and helping to grow the Board of Trustees in capacity and diversity. These hours of volunteer work connect us across understanding and perspective. Thank you for your participation.

Thank you to the community members who put themselves forward as candidates for the Board of Trustees. Considering joining the Board of Trustees is no small decision. The time and dedication candidates have shown to this point speaks to their commitment to this movement. Congratulations to those candidates who have been selected. A great amount of appreciation and gratitude for those candidates not selected. Please continue to share your leadership with Wikimedia.

Thank you to those who followed the Affiliate process for this Board election. You may review the results of the Affiliate selection process.

'''The next part of the Board election process is the community voting period.''' [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022#Timeline|You may view the Board election timeline here]]. To prepare for the community voting period, there are several things community members can engage with in the following ways:

* [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022/Candidates|Read candidates’ statements]] and read the candidates’ answers to the questions posed by the Affiliate Representatives.
* [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia_Foundation_elections/2022/Community_Voting/Questions_for_Candidates|Propose and select the 6 questions for candidates to answer during their video Q&amp;A]].
* See the [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022/Candidates|Analysis Committee’s ratings of candidates on each candidate’s statement]].
* [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022/Community Voting/Election Compass|Propose statements for the Election Compass]] voters can use to find which candidates best fit their principles.
* Encourage others in your community to take part in the election.

Best,

Movement Strategy and Governance

''This message was sent on behalf of the Board Selection Task Force and the Elections Committee''
&lt;/div&gt;&lt;section end=&quot;announcement-content&quot;/&gt;

[[User:MNadzikiewicz (WMF)|MNadzikiewicz (WMF)]] 16:03, 27. julij 2022 (CEST)
&lt;!-- Message sent by User:MNadzikiewicz (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Movement_Strategy_and_Governance/Delivery&amp;oldid=23530132 --&gt;

== Vote for Election Compass Statements ==

&lt;section begin=&quot;announcement-content&quot; /&gt;
:''[[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022/Announcement/Vote for Election Compass Statements| You can find this message translated into additional languages on Meta-wiki.]]''
:''&lt;div class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022/Announcement/Vote for Election Compass Statements|{{int:interlanguage-link-mul}}]] • [https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:Translate&amp;group=page-{{urlencode:Wikimedia Foundation elections/2022/Announcement/Vote for Election Compass Statements}}&amp;language=&amp;action=page&amp;filter= {{int:please-translate}}]&lt;/div&gt;''

Hi all,

Volunteers in the [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022|2022 Board of Trustees election]] are invited to [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia_Foundation_elections/2022/Community_Voting/Election_Compass/Statements|vote for statements to use in the Election Compass]]. You can vote for the statements you would like to see included in the Election Compass on Meta-wiki.

An Election Compass is a tool to help voters select the candidates that best align with their beliefs and views. The community members will propose statements for the candidates to answer using a Lickert scale (agree/neutral/disagree). The candidates’ answers to the statements will be loaded into the Election Compass tool. Voters will use the tool by entering in their answer to the statements (agree/disagree/neutral). The results will show the candidates that best align with the voter’s beliefs and views.

Here is the timeline for the Election Compass:

*&lt;s&gt;July 8 - 20: Volunteers propose statements for the Election Compass&lt;/s&gt;
*&lt;s&gt;July 21 - 22: Elections Committee reviews statements for clarity and removes off-topic statements&lt;/s&gt;
*July 23 - August 1: Volunteers vote on the statements
*August 2 - 4: Elections Committee selects the top 15 statements
*August 5 - 12: candidates align themselves with the statements
*August 15: The Election Compass opens for voters to use to help guide their voting decision

The Elections Committee will select the top 15 statements at the beginning of August

Best, 

Movement Strategy and Governance

''This message was sent on behalf of the Board Selection Task Force and the Elections Committee''
&lt;/div&gt;&lt;section end=&quot;announcement-content&quot; /&gt;
[[User:MNadzikiewicz (WMF)|MNadzikiewicz (WMF)]] 23:01, 27. julij 2022 (CEST)
&lt;!-- Message sent by User:MNadzikiewicz (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Movement_Strategy_and_Governance/Delivery&amp;oldid=23530132 --&gt;

== Wikipedija: Urejevalske vojne ==

Odpiram debato na moj nedavno objavljen članek o urejevalskih vojnah na wikipediji. [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 22:33, 2. avgust 2022 (CEST)</text>
      <sha1>63ghx1oww5b4g1onzs52uw00ndyf514</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5726795</id>
      <parentid>5726794</parentid>
      <timestamp>2022-08-02T20:35:07Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09090091</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>/* Wikipedija: Urejevalske vojne */ np</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="37223" xml:space="preserve">{{Wikipedija:Pod lipo/Glava}}
&lt;!-- Prosimo, naj bo vaš komentar jasen in vljuden. --&gt;
&lt;!-- Naslov vpišite v zgornje, komentar pa v spodnje polje. --&gt;
&lt;!-- Za odgovor se pozneje vrnite na stran. --&gt;
&lt;!-- E-poštni naslovi so tarča za spamerje in nanje ne odgovarjamo. --&gt;
&lt;!-- TU SE ZAČNEJO KOMENTARJI --&gt;
&lt;!-- NOVE KOMENTARJE NAPIŠITE NA DNO STRANI --&gt;


== Slike oseb z Wikipodatkov in njihovi napisi - ne prvič ==

Lahko prosim brisanje parametra za sliko iz infopolj oseb neha biti rutinsko opravilo? Posledica [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Jacinda_Ardern&amp;diff=prev&amp;oldid=5406721 takšnih] urejanj je, da napis pod sliko postane neustrezen v trenutku, ko se nekdo v Wikipodatkih spomni zamenjati sliko. Poleg tega ne razumem, od kod nekaterim tolika potreba, da se slika črpa iz Wikipodatkov - možnost je priročna, včasih pa tudi avtor članka želi za infopolje sam določiti sliko. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 16:37, 7. junij 2022 (CEST)

:@[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]]: poanta črpanja iz Wikipodatkov je, da se slike nonstop posodabljajo in da tega na delamo ročno, kajti na slo. Wiki nas je občutno premalo, da bi ročno na vsakih toliko let pri vseh različnih osebah menjavali slike. [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 16:56, 7. junij 2022 (CEST)

Brisanje parametra za sliko iz infopolj oseb '''naj ne bi bilo''' rutinsko opravilo. Če se slika naloži iz WD, je treba zbrisati iz infopolja tudi njen opis. V WD naj bi bila najbolj reprezentativna slika osebe naložena na Zbirki. Na žalost Wikipodatki opisa slike ne vsebujejo. Pred časom sem iz infopolj odstranila oznake, da so podatki za posamezne parametre (slike, datumi rojstva, smrti, podpisi, ...) na voljo tudi v WD, ker so bile moteče ravno v takšnih primerih, ko je uporabnik želel k sliki dodati tudi pomenljiv opis slike. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:27, 7. junij 2022 (CEST)

Ne le slika, tudi število prebivalcev se v zadnjem času briše iz infopolj v korist Wikipodatkom, ne da bi pri tem zbrisali tudi parameter &lt;code&gt;|prebivalstvo_od=&lt;/code&gt; ([https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Mala_Gora,_Ko%C4%8Devje&amp;curid=124453&amp;diff=5711865&amp;oldid=5332345&amp;diffmode=source]). Če bomo tako delali, se bo podatek iz leta v leto podosabljal, ostajal pa bo označen z letnico 2020. {{u|Engelbert}}, bi se lahko dogovorili za drugačno delovanje? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 11:51, 25. junij 2022 (CEST)

Seveda, imaš kakšen predlog? --[[Uporabnik:Engelbert|Engelbert]] ([[Uporabniški pogovor:Engelbert|pogovor]]) 12:04, 25. junij 2022 (CEST)
: Vsebina paramatra {{para|prebivalstvo_od}} se ne upošteva, če so podatki za {{para|prebivalstvo}} prebrani iz Wikipodatkov. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 13:35, 25. junij 2022 (CEST)

@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]]: glede &quot;''Na žalost Wikipodatki opisa slike ne vsebujejo.''&quot; mislim, da se motiš, glej lastnost ''[[:wikidata:Property:P2096|media legend]]'' (raba npr. v [[:wikidata:Q179|Boeing 747]]). Drugo pa je, da naša wikipedija tega (še?) elementa potem ne podpira. --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 15:58, 26. junij 2022 (CEST)

== WMCEE meeting 2022, Ohrid ==

Makedonski wikipedisti vabijo na srečanje [[:meta:Wikimedia Central and Eastern Europe|WMCEE]], ki bo med 14. in 16. oktobrom na Ohridu (več: [[:meta:Wikimedia CEE Meeting 2022]]). Bi koga zanimalo kot delegat Slovenske Wikipedije? Čas za prijavo je do 15. avgusta. Organizacija je bila na zadnjem v Beogradu na nivoju. Običajno sta dva delegata, ki potrebujeta potrditev skupnosti, ki se lahko prijavita za povračilo stroškov. Predlagam, da se zainteresirani vpišete spodaj. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:57, 30. junij 2022 (CEST)

@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]]: Kje dobiš denar za 2 osebi? [[Uporabnik:Dušan Kreheľ|Dušan Kreheľ]] ([[Uporabniški pogovor:Dušan Kreheľ|pogovor]]) 18:34, 1. julij 2022 (CEST)
:: Izpolniš prijavnico, kjer je čisto na koncu možnost, da obkljukaš, da kandidiraš za štipendijo (bivanje in potni stroški). Potem pa čakaš na odobritev. Vsaj do sedaj je bilo to tako. V prijavnici navedeš tudi, da so te tukaj potrdili za delegata. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:18, 1. julij 2022 (CEST)
:::Ok. Dobro govoriš. To je tamo i sada. Kad neko hoće kao '''delegat''', tako onda mora ali '''do 15 augusta 2022'''. [[Uporabnik:Dušan Kreheľ|Dušan Kreheľ]] ([[Uporabniški pogovor:Dušan Kreheľ|pogovor]]) 20:21, 1. julij 2022 (CEST)

Makedonski organizatorji nas prosijo za čimprejšnjo potrditev delegatov [[:m:Wikipedians of Slovenia User Group|naše Uporabniške skupine]]. Zato bi prosila, če je še kakšen kandidat, da se spodaj dopiše. Potem pa še potrditev skupnosti. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:06, 10. julij 2022 (CEST)

1.  Jaz bi šla ... imam željo, čas in voljo. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:57, 30. junij 2022 (CEST)
:* Seveda {{za}}, uživaj! [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 10:48, 10. julij 2022 (CEST)
:* {{za}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 11:54, 10. julij 2022 (CEST)
:* Takisto {{za}}--[[Uporabnik:MZaplotnik|&lt;span style=&quot;color:#9370DB;&quot;&gt;&lt;strong&gt;MZa&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#8B008B;&quot;&gt;plot&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#191970;&quot;&gt;&lt;strong&gt;nik&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;]]&lt;sup&gt;&lt;small&gt;([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])&lt;/small&gt;&lt;/sup&gt; 12:00, 10. julij 2022 (CEST)
:* {{za}} [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:12, 10. julij 2022 (CEST)
:* {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 13:13, 18. julij 2022 (CEST)
2. Jaz tudi kandidiram --[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 11:01, 10. julij 2022 (CEST)
:* {{za}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 11:54, 10. julij 2022 (CEST)
:* {{za}} [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 12:00, 10. julij 2022 (CEST)
:* Takisto {{za}}--[[Uporabnik:MZaplotnik|&lt;span style=&quot;color:#9370DB;&quot;&gt;&lt;strong&gt;MZa&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#8B008B;&quot;&gt;plot&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#191970;&quot;&gt;&lt;strong&gt;nik&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;]]&lt;sup&gt;&lt;small&gt;([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])&lt;/small&gt;&lt;/sup&gt; 12:00, 10. julij 2022 (CEST)
:* {{za}} [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:12, 10. julij 2022 (CEST)
:* {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 13:13, 18. julij 2022 (CEST)

Srečno pot Veri in Andreju, oktobra. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 09:53, 17. julij 2022 (CEST)

== Results of Wiki Loves Folklore 2022 is out! ==

&lt;div lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot; class=&quot;mw-content-ltr&quot;&gt;
{{int:please-translate}}
[[File:Wiki Loves Folklore Logo.svg|right|150px|frameless]]

Hi, Greetings

The winners for '''[[c:Commons:Wiki Loves Folklore 2022|Wiki Loves Folklore 2022]]''' is announced!

We are happy to share with you winning images for this year's edition. This year saw over 8,584 images represented on commons in over 92 countries. Kindly see images '''[[:c:Commons:Wiki Loves Folklore 2022/Winners|here]]'''

Our profound gratitude to all the people who participated and organized local contests and photo walks for this project.

We hope to have you contribute to the campaign next year.

'''Thank you,'''

'''Wiki Loves Folklore International Team'''

--[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 18:13, 4. julij 2022 (CEST)

&lt;/div&gt;
&lt;!-- Message sent by User:Tiven2240@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Distribution_list/Non-Technical_Village_Pumps_distribution_list&amp;oldid=23454230 --&gt;

== Enabling Section Translation: a new mobile translation experience ==

{{int:Hello}} Slovenian Wikipedians!

Apologies as this message is not in Slovenian language, {{Int:Please-translate}}.

The [[mw:Wikimedia_Language_engineering|WMF Language team]] is pleased to let you know that we will like to enable the [[mw:Content_translation/Section_translation|Section translation]] tool in Slovenian Wikipedia. For this, our team will love you to read about the tool and test it so you can:

&lt;nowiki&gt;*&lt;/nowiki&gt; Give us your feedback

&lt;nowiki&gt;*&lt;/nowiki&gt; Ask us questions

&lt;nowiki&gt;*&lt;/nowiki&gt; Tell us how to improve it.

Below is background information about Section translation, why we have chosen your community, and how to test it.

'''Background information'''

[[mw:Content_translation|Content Translation]] has been a successful tool for editors to create content in their language. More than one million articles have been created across all languages since the tool was released in 2015. The Wikimedia Foundation Language team has improved the translation experience further with the Section Translation. The WMF Language team enabled the early version of the tool in February 2021 in Bengali Wikipedia. Through their feedback, the tool was improved and ready for your community to test and help us with feedback to make it better.

[https://design.wikimedia.org/strategy/section-translation.html Section Translation] extends the capabilities of Content Translation to support mobile devices. On mobile, the tool will:

&lt;nowiki&gt;*&lt;/nowiki&gt; Guide you to translate one section at a time in order to expand existing articles or create new ones.

&lt;nowiki&gt;*&lt;/nowiki&gt; Make it easy to transfer knowledge across languages anytime from your mobile device.

Slovenian Wikipedia seems an ideal candidate to enjoy this new tool since data shows significant mobile editing activity.

We plan to enable the tool on Slovenian Wikipedia in the coming weeks if there are no objections from your community. After it is enabled, we’ll monitor the content created with the tool and process all the feedback. In any case, feel free to raise any concerns or questions you may already have in any of the following formats:

&lt;nowiki&gt;*&lt;/nowiki&gt; As a reply to this message

&lt;nowiki&gt;*&lt;/nowiki&gt; On [[mw:Talk:Content_translation/Section_translation|the project talk page]].

&lt;nowiki&gt;'''Try the tool'''&lt;/nowiki&gt;

Before the enablement, you can try the current implementation of the tool in [https://test.m.wikipedia.org/wiki/Special:ContentTranslation our testing instance]. Once it is enabled on your Wikipedia, you’ll have access to [[:ts:Special:ContentTranslation|https://sl&lt;nowiki/&gt;.wikipedia.org/wiki/Special:ContentTranslation]] with your mobile device. You can select an article to translate, and machine translation will be provided as a starting point for editors to improve.

&lt;nowiki&gt;'''Provide feedback'''&lt;/nowiki&gt;

Please provide feedback about Section translation in any of the formats you are most comfortable with. We want to hear about your impressions on:

&lt;nowiki&gt;*&lt;/nowiki&gt; The tool

&lt;nowiki&gt;*&lt;/nowiki&gt; What you think about our plans to enable it

&lt;nowiki&gt;*&lt;/nowiki&gt; Your ideas for improving the tool.

Thanks, and we look forward to your feedback and questions.

[[Uporabnik:UOzurumba (WMF)|UOzurumba (WMF)]] ([[Uporabniški pogovor:UOzurumba (WMF)|pogovor]]) 23:46, 7. julij 2022 (CEST) On behalf of the WMF Language team

&lt;nowiki&gt;'''&lt;/nowiki&gt;PS&lt;nowiki&gt;'''&lt;/nowiki&gt;: Sending your feedback or questions in English is particularly appreciated. But, you can still send them in the language of your choice.

== Propose statements for the 2022 Election Compass ==

:''[[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022/Announcement/Propose statements for the 2022 Election Compass| You can find this message translated into additional languages on Meta-wiki.]]''
:''&lt;div class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022/Announcement/Propose statements for the 2022 Election Compass|{{int:interlanguage-link-mul}}]] • [https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:Translate&amp;group=page-{{urlencode:Wikimedia Foundation elections/2022/Announcement/Propose statements for the 2022 Election Compass}}&amp;language=&amp;action=page&amp;filter= {{int:please-translate}}]&lt;/div&gt;''

Hi all,

Community members in the [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022|2022 Board of Trustees election]] are invited to [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia_Foundation_elections/2022/Community_Voting/Election_Compass|propose statements to use in the Election Compass.]]

An Election Compass is a tool to help voters select the candidates that best align with their beliefs and views. The community members will propose statements for the candidates to answer using a Lickert scale (agree/neutral/disagree). The candidates’ answers to the statements will be loaded into the Election Compass tool. Voters will use the tool by entering in their answer to the statements (agree/disagree/neutral). The results will show the candidates that best align with the voter’s beliefs and views.

;Here is the timeline for the Election Compass:

* July 8 - 20: Community members propose statements for the Election Compass
* July 21 - 22: Elections Committee reviews statements for clarity and removes off-topic statements
* July 23 - August 1: Volunteers vote on the statements
* August 2 - 4: Elections Committee selects the top 15 statements
* August 5 - 12: candidates align themselves with the statements
* August 15: The Election Compass opens for voters to use to help guide their voting decision

The Elections Committee will select the top 15 statements at the beginning of August. The Elections Committee will oversee the process, supported by the Movement Strategy and Governance team. MSG will check that the questions are clear, there are no duplicates, no typos, and so on.

Best,

Movement Strategy and Governance

''This message was sent on behalf of the Board Selection Task Force and the Elections Committee''&lt;br /&gt;&lt;section end=&quot;announcement-content&quot; /&gt;

[[User:MNadzikiewicz (WMF)|MNadzikiewicz (WMF)]] ([[User talk:MNadzikiewicz (WMF)|talk]]) 13:34, 14. julij 2022 (CEST)
&lt;!-- Message sent by User:MNadzikiewicz (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Movement_Strategy_and_Governance/Delivery&amp;oldid=23215441 --&gt;

== &lt;span lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot; class=&quot;mw-content-ltr&quot;&gt;Movement Strategy and Governance News – Issue 7&lt;/span&gt; ==

&lt;div lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot; class=&quot;mw-content-ltr&quot;&gt;
&lt;section begin=&quot;msg-newsletter&quot;/&gt;
&lt;div style = &quot;line-height: 1.2&quot;&gt;
&lt;span style=&quot;font-size:200%;&quot;&gt;'''Movement Strategy and Governance News'''&lt;/span&gt;&lt;br&gt;
&lt;span style=&quot;font-size:120%; color:#404040;&quot;&gt;'''Issue 7, July-September 2022'''&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;font-size:120%; float:right;&quot;&gt;[[m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/7|'''Read the full newsletter''']]&lt;/span&gt; 
----
Welcome to the 7th issue of Movement Strategy and Governance News! The newsletter distributes relevant news and events about the implementation of Wikimedia's [[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy/Initiatives|Movement Strategy recommendations]], other relevant topics regarding Movement governance, as well as different projects and activities supported by the Movement Strategy and Governance (MSG) team of the Wikimedia Foundation.  

The MSG Newsletter is delivered quarterly, while the more frequent [[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy/Updates|Movement Strategy Weekly]] will be delivered weekly. Please remember to subscribe [[m:Special:MyLanguage/Global message delivery/Targets/MSG Newsletter Subscription|here]] if you would like to receive future issues of this newsletter.
&lt;/div&gt;&lt;div style=&quot;margin-top:3px; padding:10px 10px 10px 20px; background:#fffff; border:2px solid #808080; border-radius:4px; font-size:100%;&quot;&gt; 

* '''Movement sustainability''': Wikimedia Foundation's annual sustainability report has been published. ([[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/7#A1|continue reading]])
* '''Improving user experience''': recent improvements on the desktop interface for Wikimedia projects. ([[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/7#A2|continue reading]])
* '''Safety and inclusion''': updates on the revision process of the Universal Code of Conduct Enforcement Guidelines. ([[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/7#A3|continue reading]])
* '''Equity in decisionmaking''': reports from Hubs pilots conversations, recent progress from the Movement Charter Drafting Committee, and a new white paper for futures of participation in the Wikimedia movement. ([[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/7#A4|continue reading]])
* '''Stakeholders coordination''': launch of a helpdesk for Affiliates and volunteer communities working on content partnership. ([[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/7#A5|continue reading]])
* '''Leadership development''': updates on leadership projects by Wikimedia movement organizers in Brazil and Cape Verde. ([[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/7#A6|continue reading]])
* '''Internal knowledge management''': launch of a new portal for technical documentation and community resources. ([[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/7#A7|continue reading]])
* '''Innovate in free knowledge''': high-quality audiovisual resources for scientific experiments and a new toolkit to record oral transcripts. ([[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/7#A8|continue reading]])
* '''Evaluate, iterate, and adapt''': results from the Equity Landscape project pilot ([[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/7#A9|continue reading]])
* '''Other news and updates''': a new forum to discuss Movement Strategy implementation, upcoming Wikimedia Foundation Board of Trustees election, a new podcast to discuss Movement Strategy, and change of personnel for the Foundation's Movement Strategy and Governance team. ([[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/7#A10|continue reading]])
&lt;/div&gt;&lt;section end=&quot;msg-newsletter&quot;/&gt;
&lt;/div&gt;

Thank you for reading! [[User:RamzyM (WMF)|RamzyM (WMF)]] 03:37, 18. julij 2022 (CEST)
&lt;!-- Message sent by User:RamzyM (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Movement_Strategy_and_Governance/Delivery&amp;oldid=23529147 --&gt;

== Implementacija Drafta oz. Osnutka ==

Pozdravljeni, danes sem zasledil, da se je nekaj na pogovorni strani @[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] govorilo o t. i. Draftih (na enwiki). Za tiste, ki ne veste so &quot;osnutki&quot; na enwiki: &quot;''&lt;u&gt;strani v imenskem prostoru osnutkov, kjer se lahko za omejeno časovno obdobje ustvarjajo in razvijajo novi članki. Osnutki urednikom omogočajo, da razvijejo nove članke in prejmejo povratne informacije, preden se članki premaknejo v glavni imenski prostor Wikipedije. Če je uporabnik prijavljen, ustvarjanje osnutka ni obvezno in se pojavi le kot opcija. Uredniki se lahko namesto tega odločijo za ustvarjanje osnutkov strani v svojem uporabniškem imenskem prostoru ali novih člankov neposredno v glavnem imenskem prostoru, potem ko je uporabnik samodejno potrjen.&lt;/u&gt;''&quot; [[:En:Wikipedia:Drafts|Več si lahko preberete tukaj.]]

Zdi se mi, da je sedaj pravi čas, da bi to implementirali tudi mi, saj pogosto (če ne dnevno) nastajajo članki, ki res niso primerni za v glavni imenski prostor, saj jim manjkajo notranje povezave, sklici, viri, infopolja, idr. Z osnutki te površni članki ne bi šli neposredno v glavni imenski prostor, temveč bi ostali v t. i. &quot;imenskem prostoru za osnutke&quot; in bili šele, ko so vse napake odpravljene s strani administratorjev preneseni v glavni imenski prostor. Menim, da bi to temeljito olajšalo delo administratorjem, saj bi imeli vse te osntuke na enem mestu (v neki kategoriji recimo) in bi lažje na tistem mestu svetovali uporabnikom glede smernic, po drugi strani pa bi se morali tudi uporabniki bolj potruditi, da bi njihovi članki sploh bili objavljeni in bi se bili primorani seznaniti z ustreznimi pravili, kar dandanes počnejo le redki novinci.

Sedaj odpiram tu spodaj razpravo, po končani razpravi pa bo verjetno sledilo glasovanje. Jaz sem pripravljen v projekt investirati svoj čas, lahko pomagam s pripravo ustreznih predlog in modulov ter s pripravo ustreznih navodil za uporabo (tukaj se lahko zgledujemo bo že napisanih na enwiki). — &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;font color =&quot;#4863A0&quot;&gt;GeographieMan&lt;/font&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 11:47, 22. julij 2022 (CEST)

:Hvala za ping. Osebno se mi ideja ne zdi zgrešena, imam pa ob preletu pravil enwiki kar nekaj pomislekov. Bomo uvedli novo funkcijo, npr. pregledovalec člankov ali kaj? Kaj je potemtakem smisel [Označi kot pregledano]? Uvedemo tudi čas 6 mesecev neaktivnosti (ker če ne bo ktgr le rasla in rasla) ... Predlagam tudi izključitev ukaza Prestavi v tem imenskem prostoru. Pomislekov imam kar nekaj, zato dokler ne bo več dorečeno, ne bom težil. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 11:53, 22. julij 2022 (CEST)
::@[[Uporabnik:A09090091|A09090091]]: 1. Jaz ne bi ustvarjal nove funkcije &quot;pregledovalcev člankov&quot;, ampak bi pač bili to administratorji kot do sedaj. 2. Ne vem kaj točno misliš s tem. 3. Čas do avtomatskega? izbrisa bi jaz tudi uvedel, 6 mesecev je pmm kar preveč dolgo, tam nekje 2 meseca bi bila pmm dovolj. 4. Zakaj pa bi to funkcijo izključil? Pmm je smiselna, saj lahko z njo premaknemo članke iz in v imenski prostor osnutkov. — &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;font color =&quot;#4863A0&quot;&gt;GeographieMan&lt;/font&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 12:10, 22. julij 2022 (CEST)
:::@[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: 2.[Označite stran kot pregledano] je gumb na dnu še nepregledanih strani (npr. [[Gotšalk Zutphenski]]). Če imamo že tak gumb, bi ga lahko nastavili za urejevalce z x številom urejanj (sedaj gumba ni le na straneh, ki jih je ustvaril admin); saj bomo imeli osnutke za druge članke. 4. točka: hitel sem. Funkcijo bi sam izključil za novince (premikali bi lahko samo administratorji). Tako bi se izognili vandalizmu ob vztrajnem premikanju strani. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 13:02, 22. julij 2022 (CEST)
::::@[[Uporabnik:A09090091|A09090091]]: 2. aha ja sedaj vem kaj misliš, ta funkcija je na nek način še vedno smiselna, saj sistema Osnutkov ne bo nujno potrebno obvezno uporabljati samodejno potrjenim prijavljenim uporabnikom bodo pa bili še vedno posamezni članki določenih (*kašelj*) uporabnikov, katerih članki bi morali biti pregledani in seveda po potrebi nato prestavljeni v imenski prostor osnutkov. 4. ja seveda, to funkcijo morajo imeti samo administratorji. — &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;font color =&quot;#4863A0&quot;&gt;GeographieMan&lt;/font&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 13:14, 22. julij 2022 (CEST)

:Nisem prepričan, da tole rabimo glede na našo dinamiko. Uporabniški peskovniki lahko povsem zadovoljivo opravijo isto funkcijo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 13:56, 22. julij 2022 (CEST)

:Podpiram predlog, da se uvede imenski prostor Osnutki, in sicer zato, ker omogoča urejanje osnutkov vsakomur in ne samo prvemu avtorju. Tako gradi sodelovanje oz. idejo, da gre pri pripravi in izdelavi člankov za skupinski projekt in ne zgolj za vaje v slogu posameznega uporabnika, prispeva k preglednejšemu upravljanju osnutkov ter tudi za osnutke vzpostavlja nekatera pravila (navajanje virov, omejitev na 2 meseca idr.). Nove uporabniške vloge se mi ne zdi potrebno uvajati oz. če že, naj se samodejno uvede za zanesljive uporabnike z določenim številom urejanj. Gumb za prestavljanje bi izklopil za popolne novince, omejitev izključno na administratorje pa je overkill in v nasprotju z duhom odprtosti Wikipedije. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]&lt;/sup&gt; 15:54, 22. julij 2022 (CEST)

== PIČ julij ==

Imamo [[Wikipedija:Predlogi za izbrani članek|dva zrela predloga]] (no, že malo prezrela) za izbrani članek; vabljeni h glasovanju, ker bi bilo škoda, da propadeta. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 21:15, 22. julij 2022 (CEST)

== Združevanje v Wikipodatkih ==

Ob združevanju https://www.wikidata.org/wiki/Q60481080 in https://www.wikidata.org/wiki/Q105562269 prihajam v težave ... pa tudi v povezovanju z https://commons.wikimedia.org/wiki/Category:Poto%C4%8Dna_Vas.

Kak predlog za rešitev!? [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 15:46, 24. julij 2022 (CEST)

:@[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]]: Si prepričan, da je tole aktualno? Q...1080 se mi lepo preusmeri na Q...2269. Kategorijo v Zbirki mi je tudi lepo povezalo '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 15:59, 24. julij 2022 (CEST)

Ja ... sedaj je bolje, očitno traja nekaj časa, da poveže ... --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 18:47, 24. julij 2022 (CEST)

== Aktualna slika ==

Predlagam, da ko bo požar na Krasu pogašen, da damo na glavno stran neko sliko za dva dneva, kot nam to omogoča [[WP:IS]]. Tako se bomo poklonili vsem osebam, ki so požar gasile ali v dogodku tudi kako drugače pomagale. Iz majhnega izbora slik predlagam [[:Slika:Slovenska vojska pomaga pri gašenju požara na območju Krasa 3.jpg]] ali [[:Slika:Slovenska vojska pomaga pri gašenju požara na območju Krasa 1.jpg]]. Požar je največji zabeležen v zgodovini Slovenije in se mi zdi dogodek več kot vreden omembe, sploh če nimamo razdelka Aktualno. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 22:07, 24. julij 2022 (CEST)

:{{za}} drugo sliko. — &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;font color =&quot;#4863A0&quot;&gt;GeographieMan&lt;/font&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 23:20, 24. julij 2022 (CEST)
::{{urejeno}}, aktualna slika za kak dan ali dva. --[[Uporabnik:MZaplotnik|&lt;span style=&quot;color:#9370DB;&quot;&gt;&lt;strong&gt;MZa&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#8B008B;&quot;&gt;plot&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#191970;&quot;&gt;&lt;strong&gt;nik&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;]]&lt;sup&gt;&lt;small&gt;([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])&lt;/small&gt;&lt;/sup&gt; 14:18, 25. julij 2022 (CEST)
A09, naredil si dober izbor iz kategorije ''2022 fires in Slovenia'' na Zbirki. Druga slika bi komot lahko bila tudi izbrana in objavljena kot slika tedna, škoda, da je tako kompresirana. Sliki bi bilo dobro določiti približno lokacijo (stran SV, ki je navedena kot vir slik, npr. omenja območje Miren - Kostanjevica, to je lahko v pomoč, če imamo v svoji sredi kakšnega Krašovca). Pa slika mora biti najprej uporabljena v katerem od člankov, preden se pojavi kot Aktualna slika, v članek o požaru pa je TadejM raje dal sliko iz leta 2013? [[Uporabnik:MZaplotnik|&lt;span style=&quot;color:#9370DB;&quot;&gt;&lt;strong&gt;MZa&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#8B008B;&quot;&gt;plot&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#191970;&quot;&gt;&lt;strong&gt;nik&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;]]&lt;sup&gt;&lt;small&gt;([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])&lt;/small&gt;&lt;/sup&gt; 09:43, 25. julij 2022 (CEST)

:@[[Uporabnik:MZaplotnik|MZaplotnik]]: Hvala za pohvale, nekatere slike iz medijev so mi bile sicer še bolj všeč; a je kar je. Sliko bom menjal kasneje ob pregledu članka, najverjetneje bom še sam kaj dodal. Po sliki in opremi sodeč bi rekel, da je to 19. julij, v ozadju je daljnovod Miren-Opatje Selo, saj tam čez gre tudi distribucijsko omrežje iz Posočja naprej proti Trstu (drugi krak pa gre iz Sežane). '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 09:50, 25. julij 2022 (CEST)
::{{u|A09090091}}, po par poskusih mi je na Street View uspelo najti lokacijo obeh slik s ceste proti Lokvici, posneti sta le par metrov narazen:
::[https://www.google.com/maps/@45.8726065,13.5915026,3a,75y,244.03h,85.46t/data=!3m6!1e1!3m4!1sT4YjG9FsmXlVQwBk_Hgb0g!2e0!7i13312!8i6656 Lokacija] za [[:c:File:Slovenska vojska pomaga pri gašenju požara na območju Krasa 1.jpg]]
::[https://www.google.com/maps/@45.873529,13.5932046,3a,75y,104.11h,92.29t/data=!3m6!1e1!3m4!1sZQRx3TZajo-FLH8V6x38iw!2e0!7i13312!8i6656  Lokacija] za [[:c:File:Slovenska vojska pomaga pri gašenju požara na območju Krasa 3.jpg]]. --[[Uporabnik:MZaplotnik|&lt;span style=&quot;color:#9370DB;&quot;&gt;&lt;strong&gt;MZa&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#8B008B;&quot;&gt;plot&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#191970;&quot;&gt;&lt;strong&gt;nik&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;]]&lt;sup&gt;&lt;small&gt;([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])&lt;/small&gt;&lt;/sup&gt; 16:32, 25. julij 2022 (CEST)
:@[[Uporabnik:MZaplotnik|MZaplotnik]]: Sliko iz leta 2013 sem dal zato, ker je pri njej navedena lokacija in članek na tem mestu opisuje požar na Trstelju. Včeraj sem pregledoval slike, ki jih je naložil [[Uporabnik:Sporti|Sporti]] in ni navedbe lokacije, zato so razmeroma neuporabne. Če imamo novejšo sliko požara na Trstelju, je dobrodošla. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]&lt;/sup&gt; 11:08, 25. julij 2022 (CEST)

== Announcing the six candidates for the 2022 Board of Trustees election ==

&lt;section begin=&quot;announcement-content&quot;/&gt;
:''[[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022/Announcement/Announcing the six candidates for the 2022 Board of Trustees election| You can find this message translated into additional languages on Meta-wiki.]]''
:''&lt;div class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022/Announcement/Announcing the six candidates for the 2022 Board of Trustees election|{{int:interlanguage-link-mul}}]] • [https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:Translate&amp;group=page-{{urlencode:Wikimedia Foundation elections/2022/Announcement/Announcing the six candidates for the 2022 Board of Trustees election}}&amp;language=&amp;action=page&amp;filter= {{int:please-translate}}]&lt;/div&gt;''

Hi everyone,

'''The Affiliate voting process has concluded.''' Representatives from each Affiliate organization learned about the candidates by reading candidates’ statements, reviewing candidates’ answers to questions, and considering the candidates’ ratings provided by the Analysis Committee. The selected 2022 Board of Trustees candidates are:

* Tobechukwu Precious Friday ([[:m:User:Tochiprecious|Tochiprecious]])
* Farah Jack Mustaklem ([[:m:User:Fjmustak|Fjmustak]])
* Shani Evenstein Sigalov ([[:m:User:Esh77|Esh77]])
* Kunal Mehta ([[:m:User:Legoktm|Legoktm]])
* Michał Buczyński ([[:m:User:Aegis Maelstrom|Aegis Maelstrom]])
* Mike Peel ([[:m:User:Mike Peel|Mike Peel]])

You may see more information about the [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022/Results|Results]] and [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022/Stats|Statistics]] of this Board election.

Please take a moment to appreciate the Affiliate Representatives and Analysis Committee members for taking part in this process and helping to grow the Board of Trustees in capacity and diversity. These hours of volunteer work connect us across understanding and perspective. Thank you for your participation.

Thank you to the community members who put themselves forward as candidates for the Board of Trustees. Considering joining the Board of Trustees is no small decision. The time and dedication candidates have shown to this point speaks to their commitment to this movement. Congratulations to those candidates who have been selected. A great amount of appreciation and gratitude for those candidates not selected. Please continue to share your leadership with Wikimedia.

Thank you to those who followed the Affiliate process for this Board election. You may review the results of the Affiliate selection process.

'''The next part of the Board election process is the community voting period.''' [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022#Timeline|You may view the Board election timeline here]]. To prepare for the community voting period, there are several things community members can engage with in the following ways:

* [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022/Candidates|Read candidates’ statements]] and read the candidates’ answers to the questions posed by the Affiliate Representatives.
* [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia_Foundation_elections/2022/Community_Voting/Questions_for_Candidates|Propose and select the 6 questions for candidates to answer during their video Q&amp;A]].
* See the [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022/Candidates|Analysis Committee’s ratings of candidates on each candidate’s statement]].
* [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022/Community Voting/Election Compass|Propose statements for the Election Compass]] voters can use to find which candidates best fit their principles.
* Encourage others in your community to take part in the election.

Best,

Movement Strategy and Governance

''This message was sent on behalf of the Board Selection Task Force and the Elections Committee''
&lt;/div&gt;&lt;section end=&quot;announcement-content&quot;/&gt;

[[User:MNadzikiewicz (WMF)|MNadzikiewicz (WMF)]] 16:03, 27. julij 2022 (CEST)
&lt;!-- Message sent by User:MNadzikiewicz (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Movement_Strategy_and_Governance/Delivery&amp;oldid=23530132 --&gt;

== Vote for Election Compass Statements ==

&lt;section begin=&quot;announcement-content&quot; /&gt;
:''[[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022/Announcement/Vote for Election Compass Statements| You can find this message translated into additional languages on Meta-wiki.]]''
:''&lt;div class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022/Announcement/Vote for Election Compass Statements|{{int:interlanguage-link-mul}}]] • [https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:Translate&amp;group=page-{{urlencode:Wikimedia Foundation elections/2022/Announcement/Vote for Election Compass Statements}}&amp;language=&amp;action=page&amp;filter= {{int:please-translate}}]&lt;/div&gt;''

Hi all,

Volunteers in the [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022|2022 Board of Trustees election]] are invited to [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia_Foundation_elections/2022/Community_Voting/Election_Compass/Statements|vote for statements to use in the Election Compass]]. You can vote for the statements you would like to see included in the Election Compass on Meta-wiki.

An Election Compass is a tool to help voters select the candidates that best align with their beliefs and views. The community members will propose statements for the candidates to answer using a Lickert scale (agree/neutral/disagree). The candidates’ answers to the statements will be loaded into the Election Compass tool. Voters will use the tool by entering in their answer to the statements (agree/disagree/neutral). The results will show the candidates that best align with the voter’s beliefs and views.

Here is the timeline for the Election Compass:

*&lt;s&gt;July 8 - 20: Volunteers propose statements for the Election Compass&lt;/s&gt;
*&lt;s&gt;July 21 - 22: Elections Committee reviews statements for clarity and removes off-topic statements&lt;/s&gt;
*July 23 - August 1: Volunteers vote on the statements
*August 2 - 4: Elections Committee selects the top 15 statements
*August 5 - 12: candidates align themselves with the statements
*August 15: The Election Compass opens for voters to use to help guide their voting decision

The Elections Committee will select the top 15 statements at the beginning of August

Best, 

Movement Strategy and Governance

''This message was sent on behalf of the Board Selection Task Force and the Elections Committee''
&lt;/div&gt;&lt;section end=&quot;announcement-content&quot; /&gt;
[[User:MNadzikiewicz (WMF)|MNadzikiewicz (WMF)]] 23:01, 27. julij 2022 (CEST)
&lt;!-- Message sent by User:MNadzikiewicz (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Movement_Strategy_and_Governance/Delivery&amp;oldid=23530132 --&gt;

== [[Wikipedija:Urejevalske vojne]] ==

Odpiram debato na moj nedavno objavljen članek o urejevalskih vojnah na wikipediji. [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 22:33, 2. avgust 2022 (CEST)</text>
      <sha1>ajsn9wdgr4l31mdzkfb9x2h1v63ffue</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5726797</id>
      <parentid>5726795</parentid>
      <timestamp>2022-08-02T20:38:48Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09090091</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>/* Wikipedija:Urejevalske vojne */ Odgovor</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="37944" xml:space="preserve">{{Wikipedija:Pod lipo/Glava}}
&lt;!-- Prosimo, naj bo vaš komentar jasen in vljuden. --&gt;
&lt;!-- Naslov vpišite v zgornje, komentar pa v spodnje polje. --&gt;
&lt;!-- Za odgovor se pozneje vrnite na stran. --&gt;
&lt;!-- E-poštni naslovi so tarča za spamerje in nanje ne odgovarjamo. --&gt;
&lt;!-- TU SE ZAČNEJO KOMENTARJI --&gt;
&lt;!-- NOVE KOMENTARJE NAPIŠITE NA DNO STRANI --&gt;


== Slike oseb z Wikipodatkov in njihovi napisi - ne prvič ==

Lahko prosim brisanje parametra za sliko iz infopolj oseb neha biti rutinsko opravilo? Posledica [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Jacinda_Ardern&amp;diff=prev&amp;oldid=5406721 takšnih] urejanj je, da napis pod sliko postane neustrezen v trenutku, ko se nekdo v Wikipodatkih spomni zamenjati sliko. Poleg tega ne razumem, od kod nekaterim tolika potreba, da se slika črpa iz Wikipodatkov - možnost je priročna, včasih pa tudi avtor članka želi za infopolje sam določiti sliko. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 16:37, 7. junij 2022 (CEST)

:@[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]]: poanta črpanja iz Wikipodatkov je, da se slike nonstop posodabljajo in da tega na delamo ročno, kajti na slo. Wiki nas je občutno premalo, da bi ročno na vsakih toliko let pri vseh različnih osebah menjavali slike. [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 16:56, 7. junij 2022 (CEST)

Brisanje parametra za sliko iz infopolj oseb '''naj ne bi bilo''' rutinsko opravilo. Če se slika naloži iz WD, je treba zbrisati iz infopolja tudi njen opis. V WD naj bi bila najbolj reprezentativna slika osebe naložena na Zbirki. Na žalost Wikipodatki opisa slike ne vsebujejo. Pred časom sem iz infopolj odstranila oznake, da so podatki za posamezne parametre (slike, datumi rojstva, smrti, podpisi, ...) na voljo tudi v WD, ker so bile moteče ravno v takšnih primerih, ko je uporabnik želel k sliki dodati tudi pomenljiv opis slike. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:27, 7. junij 2022 (CEST)

Ne le slika, tudi število prebivalcev se v zadnjem času briše iz infopolj v korist Wikipodatkom, ne da bi pri tem zbrisali tudi parameter &lt;code&gt;|prebivalstvo_od=&lt;/code&gt; ([https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Mala_Gora,_Ko%C4%8Devje&amp;curid=124453&amp;diff=5711865&amp;oldid=5332345&amp;diffmode=source]). Če bomo tako delali, se bo podatek iz leta v leto podosabljal, ostajal pa bo označen z letnico 2020. {{u|Engelbert}}, bi se lahko dogovorili za drugačno delovanje? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 11:51, 25. junij 2022 (CEST)

Seveda, imaš kakšen predlog? --[[Uporabnik:Engelbert|Engelbert]] ([[Uporabniški pogovor:Engelbert|pogovor]]) 12:04, 25. junij 2022 (CEST)
: Vsebina paramatra {{para|prebivalstvo_od}} se ne upošteva, če so podatki za {{para|prebivalstvo}} prebrani iz Wikipodatkov. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 13:35, 25. junij 2022 (CEST)

@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]]: glede &quot;''Na žalost Wikipodatki opisa slike ne vsebujejo.''&quot; mislim, da se motiš, glej lastnost ''[[:wikidata:Property:P2096|media legend]]'' (raba npr. v [[:wikidata:Q179|Boeing 747]]). Drugo pa je, da naša wikipedija tega (še?) elementa potem ne podpira. --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 15:58, 26. junij 2022 (CEST)

== WMCEE meeting 2022, Ohrid ==

Makedonski wikipedisti vabijo na srečanje [[:meta:Wikimedia Central and Eastern Europe|WMCEE]], ki bo med 14. in 16. oktobrom na Ohridu (več: [[:meta:Wikimedia CEE Meeting 2022]]). Bi koga zanimalo kot delegat Slovenske Wikipedije? Čas za prijavo je do 15. avgusta. Organizacija je bila na zadnjem v Beogradu na nivoju. Običajno sta dva delegata, ki potrebujeta potrditev skupnosti, ki se lahko prijavita za povračilo stroškov. Predlagam, da se zainteresirani vpišete spodaj. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:57, 30. junij 2022 (CEST)

@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]]: Kje dobiš denar za 2 osebi? [[Uporabnik:Dušan Kreheľ|Dušan Kreheľ]] ([[Uporabniški pogovor:Dušan Kreheľ|pogovor]]) 18:34, 1. julij 2022 (CEST)
:: Izpolniš prijavnico, kjer je čisto na koncu možnost, da obkljukaš, da kandidiraš za štipendijo (bivanje in potni stroški). Potem pa čakaš na odobritev. Vsaj do sedaj je bilo to tako. V prijavnici navedeš tudi, da so te tukaj potrdili za delegata. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:18, 1. julij 2022 (CEST)
:::Ok. Dobro govoriš. To je tamo i sada. Kad neko hoće kao '''delegat''', tako onda mora ali '''do 15 augusta 2022'''. [[Uporabnik:Dušan Kreheľ|Dušan Kreheľ]] ([[Uporabniški pogovor:Dušan Kreheľ|pogovor]]) 20:21, 1. julij 2022 (CEST)

Makedonski organizatorji nas prosijo za čimprejšnjo potrditev delegatov [[:m:Wikipedians of Slovenia User Group|naše Uporabniške skupine]]. Zato bi prosila, če je še kakšen kandidat, da se spodaj dopiše. Potem pa še potrditev skupnosti. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:06, 10. julij 2022 (CEST)

1.  Jaz bi šla ... imam željo, čas in voljo. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:57, 30. junij 2022 (CEST)
:* Seveda {{za}}, uživaj! [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 10:48, 10. julij 2022 (CEST)
:* {{za}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 11:54, 10. julij 2022 (CEST)
:* Takisto {{za}}--[[Uporabnik:MZaplotnik|&lt;span style=&quot;color:#9370DB;&quot;&gt;&lt;strong&gt;MZa&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#8B008B;&quot;&gt;plot&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#191970;&quot;&gt;&lt;strong&gt;nik&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;]]&lt;sup&gt;&lt;small&gt;([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])&lt;/small&gt;&lt;/sup&gt; 12:00, 10. julij 2022 (CEST)
:* {{za}} [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:12, 10. julij 2022 (CEST)
:* {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 13:13, 18. julij 2022 (CEST)
2. Jaz tudi kandidiram --[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 11:01, 10. julij 2022 (CEST)
:* {{za}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 11:54, 10. julij 2022 (CEST)
:* {{za}} [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 12:00, 10. julij 2022 (CEST)
:* Takisto {{za}}--[[Uporabnik:MZaplotnik|&lt;span style=&quot;color:#9370DB;&quot;&gt;&lt;strong&gt;MZa&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#8B008B;&quot;&gt;plot&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#191970;&quot;&gt;&lt;strong&gt;nik&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;]]&lt;sup&gt;&lt;small&gt;([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])&lt;/small&gt;&lt;/sup&gt; 12:00, 10. julij 2022 (CEST)
:* {{za}} [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:12, 10. julij 2022 (CEST)
:* {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 13:13, 18. julij 2022 (CEST)

Srečno pot Veri in Andreju, oktobra. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 09:53, 17. julij 2022 (CEST)

== Results of Wiki Loves Folklore 2022 is out! ==

&lt;div lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot; class=&quot;mw-content-ltr&quot;&gt;
{{int:please-translate}}
[[File:Wiki Loves Folklore Logo.svg|right|150px|frameless]]

Hi, Greetings

The winners for '''[[c:Commons:Wiki Loves Folklore 2022|Wiki Loves Folklore 2022]]''' is announced!

We are happy to share with you winning images for this year's edition. This year saw over 8,584 images represented on commons in over 92 countries. Kindly see images '''[[:c:Commons:Wiki Loves Folklore 2022/Winners|here]]'''

Our profound gratitude to all the people who participated and organized local contests and photo walks for this project.

We hope to have you contribute to the campaign next year.

'''Thank you,'''

'''Wiki Loves Folklore International Team'''

--[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 18:13, 4. julij 2022 (CEST)

&lt;/div&gt;
&lt;!-- Message sent by User:Tiven2240@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Distribution_list/Non-Technical_Village_Pumps_distribution_list&amp;oldid=23454230 --&gt;

== Enabling Section Translation: a new mobile translation experience ==

{{int:Hello}} Slovenian Wikipedians!

Apologies as this message is not in Slovenian language, {{Int:Please-translate}}.

The [[mw:Wikimedia_Language_engineering|WMF Language team]] is pleased to let you know that we will like to enable the [[mw:Content_translation/Section_translation|Section translation]] tool in Slovenian Wikipedia. For this, our team will love you to read about the tool and test it so you can:

&lt;nowiki&gt;*&lt;/nowiki&gt; Give us your feedback

&lt;nowiki&gt;*&lt;/nowiki&gt; Ask us questions

&lt;nowiki&gt;*&lt;/nowiki&gt; Tell us how to improve it.

Below is background information about Section translation, why we have chosen your community, and how to test it.

'''Background information'''

[[mw:Content_translation|Content Translation]] has been a successful tool for editors to create content in their language. More than one million articles have been created across all languages since the tool was released in 2015. The Wikimedia Foundation Language team has improved the translation experience further with the Section Translation. The WMF Language team enabled the early version of the tool in February 2021 in Bengali Wikipedia. Through their feedback, the tool was improved and ready for your community to test and help us with feedback to make it better.

[https://design.wikimedia.org/strategy/section-translation.html Section Translation] extends the capabilities of Content Translation to support mobile devices. On mobile, the tool will:

&lt;nowiki&gt;*&lt;/nowiki&gt; Guide you to translate one section at a time in order to expand existing articles or create new ones.

&lt;nowiki&gt;*&lt;/nowiki&gt; Make it easy to transfer knowledge across languages anytime from your mobile device.

Slovenian Wikipedia seems an ideal candidate to enjoy this new tool since data shows significant mobile editing activity.

We plan to enable the tool on Slovenian Wikipedia in the coming weeks if there are no objections from your community. After it is enabled, we’ll monitor the content created with the tool and process all the feedback. In any case, feel free to raise any concerns or questions you may already have in any of the following formats:

&lt;nowiki&gt;*&lt;/nowiki&gt; As a reply to this message

&lt;nowiki&gt;*&lt;/nowiki&gt; On [[mw:Talk:Content_translation/Section_translation|the project talk page]].

&lt;nowiki&gt;'''Try the tool'''&lt;/nowiki&gt;

Before the enablement, you can try the current implementation of the tool in [https://test.m.wikipedia.org/wiki/Special:ContentTranslation our testing instance]. Once it is enabled on your Wikipedia, you’ll have access to [[:ts:Special:ContentTranslation|https://sl&lt;nowiki/&gt;.wikipedia.org/wiki/Special:ContentTranslation]] with your mobile device. You can select an article to translate, and machine translation will be provided as a starting point for editors to improve.

&lt;nowiki&gt;'''Provide feedback'''&lt;/nowiki&gt;

Please provide feedback about Section translation in any of the formats you are most comfortable with. We want to hear about your impressions on:

&lt;nowiki&gt;*&lt;/nowiki&gt; The tool

&lt;nowiki&gt;*&lt;/nowiki&gt; What you think about our plans to enable it

&lt;nowiki&gt;*&lt;/nowiki&gt; Your ideas for improving the tool.

Thanks, and we look forward to your feedback and questions.

[[Uporabnik:UOzurumba (WMF)|UOzurumba (WMF)]] ([[Uporabniški pogovor:UOzurumba (WMF)|pogovor]]) 23:46, 7. julij 2022 (CEST) On behalf of the WMF Language team

&lt;nowiki&gt;'''&lt;/nowiki&gt;PS&lt;nowiki&gt;'''&lt;/nowiki&gt;: Sending your feedback or questions in English is particularly appreciated. But, you can still send them in the language of your choice.

== Propose statements for the 2022 Election Compass ==

:''[[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022/Announcement/Propose statements for the 2022 Election Compass| You can find this message translated into additional languages on Meta-wiki.]]''
:''&lt;div class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022/Announcement/Propose statements for the 2022 Election Compass|{{int:interlanguage-link-mul}}]] • [https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:Translate&amp;group=page-{{urlencode:Wikimedia Foundation elections/2022/Announcement/Propose statements for the 2022 Election Compass}}&amp;language=&amp;action=page&amp;filter= {{int:please-translate}}]&lt;/div&gt;''

Hi all,

Community members in the [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022|2022 Board of Trustees election]] are invited to [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia_Foundation_elections/2022/Community_Voting/Election_Compass|propose statements to use in the Election Compass.]]

An Election Compass is a tool to help voters select the candidates that best align with their beliefs and views. The community members will propose statements for the candidates to answer using a Lickert scale (agree/neutral/disagree). The candidates’ answers to the statements will be loaded into the Election Compass tool. Voters will use the tool by entering in their answer to the statements (agree/disagree/neutral). The results will show the candidates that best align with the voter’s beliefs and views.

;Here is the timeline for the Election Compass:

* July 8 - 20: Community members propose statements for the Election Compass
* July 21 - 22: Elections Committee reviews statements for clarity and removes off-topic statements
* July 23 - August 1: Volunteers vote on the statements
* August 2 - 4: Elections Committee selects the top 15 statements
* August 5 - 12: candidates align themselves with the statements
* August 15: The Election Compass opens for voters to use to help guide their voting decision

The Elections Committee will select the top 15 statements at the beginning of August. The Elections Committee will oversee the process, supported by the Movement Strategy and Governance team. MSG will check that the questions are clear, there are no duplicates, no typos, and so on.

Best,

Movement Strategy and Governance

''This message was sent on behalf of the Board Selection Task Force and the Elections Committee''&lt;br /&gt;&lt;section end=&quot;announcement-content&quot; /&gt;

[[User:MNadzikiewicz (WMF)|MNadzikiewicz (WMF)]] ([[User talk:MNadzikiewicz (WMF)|talk]]) 13:34, 14. julij 2022 (CEST)
&lt;!-- Message sent by User:MNadzikiewicz (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Movement_Strategy_and_Governance/Delivery&amp;oldid=23215441 --&gt;

== &lt;span lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot; class=&quot;mw-content-ltr&quot;&gt;Movement Strategy and Governance News – Issue 7&lt;/span&gt; ==

&lt;div lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot; class=&quot;mw-content-ltr&quot;&gt;
&lt;section begin=&quot;msg-newsletter&quot;/&gt;
&lt;div style = &quot;line-height: 1.2&quot;&gt;
&lt;span style=&quot;font-size:200%;&quot;&gt;'''Movement Strategy and Governance News'''&lt;/span&gt;&lt;br&gt;
&lt;span style=&quot;font-size:120%; color:#404040;&quot;&gt;'''Issue 7, July-September 2022'''&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;font-size:120%; float:right;&quot;&gt;[[m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/7|'''Read the full newsletter''']]&lt;/span&gt; 
----
Welcome to the 7th issue of Movement Strategy and Governance News! The newsletter distributes relevant news and events about the implementation of Wikimedia's [[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy/Initiatives|Movement Strategy recommendations]], other relevant topics regarding Movement governance, as well as different projects and activities supported by the Movement Strategy and Governance (MSG) team of the Wikimedia Foundation.  

The MSG Newsletter is delivered quarterly, while the more frequent [[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy/Updates|Movement Strategy Weekly]] will be delivered weekly. Please remember to subscribe [[m:Special:MyLanguage/Global message delivery/Targets/MSG Newsletter Subscription|here]] if you would like to receive future issues of this newsletter.
&lt;/div&gt;&lt;div style=&quot;margin-top:3px; padding:10px 10px 10px 20px; background:#fffff; border:2px solid #808080; border-radius:4px; font-size:100%;&quot;&gt; 

* '''Movement sustainability''': Wikimedia Foundation's annual sustainability report has been published. ([[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/7#A1|continue reading]])
* '''Improving user experience''': recent improvements on the desktop interface for Wikimedia projects. ([[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/7#A2|continue reading]])
* '''Safety and inclusion''': updates on the revision process of the Universal Code of Conduct Enforcement Guidelines. ([[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/7#A3|continue reading]])
* '''Equity in decisionmaking''': reports from Hubs pilots conversations, recent progress from the Movement Charter Drafting Committee, and a new white paper for futures of participation in the Wikimedia movement. ([[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/7#A4|continue reading]])
* '''Stakeholders coordination''': launch of a helpdesk for Affiliates and volunteer communities working on content partnership. ([[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/7#A5|continue reading]])
* '''Leadership development''': updates on leadership projects by Wikimedia movement organizers in Brazil and Cape Verde. ([[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/7#A6|continue reading]])
* '''Internal knowledge management''': launch of a new portal for technical documentation and community resources. ([[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/7#A7|continue reading]])
* '''Innovate in free knowledge''': high-quality audiovisual resources for scientific experiments and a new toolkit to record oral transcripts. ([[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/7#A8|continue reading]])
* '''Evaluate, iterate, and adapt''': results from the Equity Landscape project pilot ([[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/7#A9|continue reading]])
* '''Other news and updates''': a new forum to discuss Movement Strategy implementation, upcoming Wikimedia Foundation Board of Trustees election, a new podcast to discuss Movement Strategy, and change of personnel for the Foundation's Movement Strategy and Governance team. ([[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/7#A10|continue reading]])
&lt;/div&gt;&lt;section end=&quot;msg-newsletter&quot;/&gt;
&lt;/div&gt;

Thank you for reading! [[User:RamzyM (WMF)|RamzyM (WMF)]] 03:37, 18. julij 2022 (CEST)
&lt;!-- Message sent by User:RamzyM (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Movement_Strategy_and_Governance/Delivery&amp;oldid=23529147 --&gt;

== Implementacija Drafta oz. Osnutka ==

Pozdravljeni, danes sem zasledil, da se je nekaj na pogovorni strani @[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] govorilo o t. i. Draftih (na enwiki). Za tiste, ki ne veste so &quot;osnutki&quot; na enwiki: &quot;''&lt;u&gt;strani v imenskem prostoru osnutkov, kjer se lahko za omejeno časovno obdobje ustvarjajo in razvijajo novi članki. Osnutki urednikom omogočajo, da razvijejo nove članke in prejmejo povratne informacije, preden se članki premaknejo v glavni imenski prostor Wikipedije. Če je uporabnik prijavljen, ustvarjanje osnutka ni obvezno in se pojavi le kot opcija. Uredniki se lahko namesto tega odločijo za ustvarjanje osnutkov strani v svojem uporabniškem imenskem prostoru ali novih člankov neposredno v glavnem imenskem prostoru, potem ko je uporabnik samodejno potrjen.&lt;/u&gt;''&quot; [[:En:Wikipedia:Drafts|Več si lahko preberete tukaj.]]

Zdi se mi, da je sedaj pravi čas, da bi to implementirali tudi mi, saj pogosto (če ne dnevno) nastajajo članki, ki res niso primerni za v glavni imenski prostor, saj jim manjkajo notranje povezave, sklici, viri, infopolja, idr. Z osnutki te površni članki ne bi šli neposredno v glavni imenski prostor, temveč bi ostali v t. i. &quot;imenskem prostoru za osnutke&quot; in bili šele, ko so vse napake odpravljene s strani administratorjev preneseni v glavni imenski prostor. Menim, da bi to temeljito olajšalo delo administratorjem, saj bi imeli vse te osntuke na enem mestu (v neki kategoriji recimo) in bi lažje na tistem mestu svetovali uporabnikom glede smernic, po drugi strani pa bi se morali tudi uporabniki bolj potruditi, da bi njihovi članki sploh bili objavljeni in bi se bili primorani seznaniti z ustreznimi pravili, kar dandanes počnejo le redki novinci.

Sedaj odpiram tu spodaj razpravo, po končani razpravi pa bo verjetno sledilo glasovanje. Jaz sem pripravljen v projekt investirati svoj čas, lahko pomagam s pripravo ustreznih predlog in modulov ter s pripravo ustreznih navodil za uporabo (tukaj se lahko zgledujemo bo že napisanih na enwiki). — &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;font color =&quot;#4863A0&quot;&gt;GeographieMan&lt;/font&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 11:47, 22. julij 2022 (CEST)

:Hvala za ping. Osebno se mi ideja ne zdi zgrešena, imam pa ob preletu pravil enwiki kar nekaj pomislekov. Bomo uvedli novo funkcijo, npr. pregledovalec člankov ali kaj? Kaj je potemtakem smisel [Označi kot pregledano]? Uvedemo tudi čas 6 mesecev neaktivnosti (ker če ne bo ktgr le rasla in rasla) ... Predlagam tudi izključitev ukaza Prestavi v tem imenskem prostoru. Pomislekov imam kar nekaj, zato dokler ne bo več dorečeno, ne bom težil. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 11:53, 22. julij 2022 (CEST)
::@[[Uporabnik:A09090091|A09090091]]: 1. Jaz ne bi ustvarjal nove funkcije &quot;pregledovalcev člankov&quot;, ampak bi pač bili to administratorji kot do sedaj. 2. Ne vem kaj točno misliš s tem. 3. Čas do avtomatskega? izbrisa bi jaz tudi uvedel, 6 mesecev je pmm kar preveč dolgo, tam nekje 2 meseca bi bila pmm dovolj. 4. Zakaj pa bi to funkcijo izključil? Pmm je smiselna, saj lahko z njo premaknemo članke iz in v imenski prostor osnutkov. — &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;font color =&quot;#4863A0&quot;&gt;GeographieMan&lt;/font&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 12:10, 22. julij 2022 (CEST)
:::@[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: 2.[Označite stran kot pregledano] je gumb na dnu še nepregledanih strani (npr. [[Gotšalk Zutphenski]]). Če imamo že tak gumb, bi ga lahko nastavili za urejevalce z x številom urejanj (sedaj gumba ni le na straneh, ki jih je ustvaril admin); saj bomo imeli osnutke za druge članke. 4. točka: hitel sem. Funkcijo bi sam izključil za novince (premikali bi lahko samo administratorji). Tako bi se izognili vandalizmu ob vztrajnem premikanju strani. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 13:02, 22. julij 2022 (CEST)
::::@[[Uporabnik:A09090091|A09090091]]: 2. aha ja sedaj vem kaj misliš, ta funkcija je na nek način še vedno smiselna, saj sistema Osnutkov ne bo nujno potrebno obvezno uporabljati samodejno potrjenim prijavljenim uporabnikom bodo pa bili še vedno posamezni članki določenih (*kašelj*) uporabnikov, katerih članki bi morali biti pregledani in seveda po potrebi nato prestavljeni v imenski prostor osnutkov. 4. ja seveda, to funkcijo morajo imeti samo administratorji. — &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;font color =&quot;#4863A0&quot;&gt;GeographieMan&lt;/font&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 13:14, 22. julij 2022 (CEST)

:Nisem prepričan, da tole rabimo glede na našo dinamiko. Uporabniški peskovniki lahko povsem zadovoljivo opravijo isto funkcijo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 13:56, 22. julij 2022 (CEST)

:Podpiram predlog, da se uvede imenski prostor Osnutki, in sicer zato, ker omogoča urejanje osnutkov vsakomur in ne samo prvemu avtorju. Tako gradi sodelovanje oz. idejo, da gre pri pripravi in izdelavi člankov za skupinski projekt in ne zgolj za vaje v slogu posameznega uporabnika, prispeva k preglednejšemu upravljanju osnutkov ter tudi za osnutke vzpostavlja nekatera pravila (navajanje virov, omejitev na 2 meseca idr.). Nove uporabniške vloge se mi ne zdi potrebno uvajati oz. če že, naj se samodejno uvede za zanesljive uporabnike z določenim številom urejanj. Gumb za prestavljanje bi izklopil za popolne novince, omejitev izključno na administratorje pa je overkill in v nasprotju z duhom odprtosti Wikipedije. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]&lt;/sup&gt; 15:54, 22. julij 2022 (CEST)

== PIČ julij ==

Imamo [[Wikipedija:Predlogi za izbrani članek|dva zrela predloga]] (no, že malo prezrela) za izbrani članek; vabljeni h glasovanju, ker bi bilo škoda, da propadeta. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 21:15, 22. julij 2022 (CEST)

== Združevanje v Wikipodatkih ==

Ob združevanju https://www.wikidata.org/wiki/Q60481080 in https://www.wikidata.org/wiki/Q105562269 prihajam v težave ... pa tudi v povezovanju z https://commons.wikimedia.org/wiki/Category:Poto%C4%8Dna_Vas.

Kak predlog za rešitev!? [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 15:46, 24. julij 2022 (CEST)

:@[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]]: Si prepričan, da je tole aktualno? Q...1080 se mi lepo preusmeri na Q...2269. Kategorijo v Zbirki mi je tudi lepo povezalo '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 15:59, 24. julij 2022 (CEST)

Ja ... sedaj je bolje, očitno traja nekaj časa, da poveže ... --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 18:47, 24. julij 2022 (CEST)

== Aktualna slika ==

Predlagam, da ko bo požar na Krasu pogašen, da damo na glavno stran neko sliko za dva dneva, kot nam to omogoča [[WP:IS]]. Tako se bomo poklonili vsem osebam, ki so požar gasile ali v dogodku tudi kako drugače pomagale. Iz majhnega izbora slik predlagam [[:Slika:Slovenska vojska pomaga pri gašenju požara na območju Krasa 3.jpg]] ali [[:Slika:Slovenska vojska pomaga pri gašenju požara na območju Krasa 1.jpg]]. Požar je največji zabeležen v zgodovini Slovenije in se mi zdi dogodek več kot vreden omembe, sploh če nimamo razdelka Aktualno. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 22:07, 24. julij 2022 (CEST)

:{{za}} drugo sliko. — &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;font color =&quot;#4863A0&quot;&gt;GeographieMan&lt;/font&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 23:20, 24. julij 2022 (CEST)
::{{urejeno}}, aktualna slika za kak dan ali dva. --[[Uporabnik:MZaplotnik|&lt;span style=&quot;color:#9370DB;&quot;&gt;&lt;strong&gt;MZa&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#8B008B;&quot;&gt;plot&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#191970;&quot;&gt;&lt;strong&gt;nik&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;]]&lt;sup&gt;&lt;small&gt;([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])&lt;/small&gt;&lt;/sup&gt; 14:18, 25. julij 2022 (CEST)
A09, naredil si dober izbor iz kategorije ''2022 fires in Slovenia'' na Zbirki. Druga slika bi komot lahko bila tudi izbrana in objavljena kot slika tedna, škoda, da je tako kompresirana. Sliki bi bilo dobro določiti približno lokacijo (stran SV, ki je navedena kot vir slik, npr. omenja območje Miren - Kostanjevica, to je lahko v pomoč, če imamo v svoji sredi kakšnega Krašovca). Pa slika mora biti najprej uporabljena v katerem od člankov, preden se pojavi kot Aktualna slika, v članek o požaru pa je TadejM raje dal sliko iz leta 2013? [[Uporabnik:MZaplotnik|&lt;span style=&quot;color:#9370DB;&quot;&gt;&lt;strong&gt;MZa&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#8B008B;&quot;&gt;plot&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#191970;&quot;&gt;&lt;strong&gt;nik&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;]]&lt;sup&gt;&lt;small&gt;([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])&lt;/small&gt;&lt;/sup&gt; 09:43, 25. julij 2022 (CEST)

:@[[Uporabnik:MZaplotnik|MZaplotnik]]: Hvala za pohvale, nekatere slike iz medijev so mi bile sicer še bolj všeč; a je kar je. Sliko bom menjal kasneje ob pregledu članka, najverjetneje bom še sam kaj dodal. Po sliki in opremi sodeč bi rekel, da je to 19. julij, v ozadju je daljnovod Miren-Opatje Selo, saj tam čez gre tudi distribucijsko omrežje iz Posočja naprej proti Trstu (drugi krak pa gre iz Sežane). '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 09:50, 25. julij 2022 (CEST)
::{{u|A09090091}}, po par poskusih mi je na Street View uspelo najti lokacijo obeh slik s ceste proti Lokvici, posneti sta le par metrov narazen:
::[https://www.google.com/maps/@45.8726065,13.5915026,3a,75y,244.03h,85.46t/data=!3m6!1e1!3m4!1sT4YjG9FsmXlVQwBk_Hgb0g!2e0!7i13312!8i6656 Lokacija] za [[:c:File:Slovenska vojska pomaga pri gašenju požara na območju Krasa 1.jpg]]
::[https://www.google.com/maps/@45.873529,13.5932046,3a,75y,104.11h,92.29t/data=!3m6!1e1!3m4!1sZQRx3TZajo-FLH8V6x38iw!2e0!7i13312!8i6656  Lokacija] za [[:c:File:Slovenska vojska pomaga pri gašenju požara na območju Krasa 3.jpg]]. --[[Uporabnik:MZaplotnik|&lt;span style=&quot;color:#9370DB;&quot;&gt;&lt;strong&gt;MZa&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#8B008B;&quot;&gt;plot&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#191970;&quot;&gt;&lt;strong&gt;nik&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;]]&lt;sup&gt;&lt;small&gt;([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])&lt;/small&gt;&lt;/sup&gt; 16:32, 25. julij 2022 (CEST)
:@[[Uporabnik:MZaplotnik|MZaplotnik]]: Sliko iz leta 2013 sem dal zato, ker je pri njej navedena lokacija in članek na tem mestu opisuje požar na Trstelju. Včeraj sem pregledoval slike, ki jih je naložil [[Uporabnik:Sporti|Sporti]] in ni navedbe lokacije, zato so razmeroma neuporabne. Če imamo novejšo sliko požara na Trstelju, je dobrodošla. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]&lt;/sup&gt; 11:08, 25. julij 2022 (CEST)

== Announcing the six candidates for the 2022 Board of Trustees election ==

&lt;section begin=&quot;announcement-content&quot;/&gt;
:''[[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022/Announcement/Announcing the six candidates for the 2022 Board of Trustees election| You can find this message translated into additional languages on Meta-wiki.]]''
:''&lt;div class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022/Announcement/Announcing the six candidates for the 2022 Board of Trustees election|{{int:interlanguage-link-mul}}]] • [https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:Translate&amp;group=page-{{urlencode:Wikimedia Foundation elections/2022/Announcement/Announcing the six candidates for the 2022 Board of Trustees election}}&amp;language=&amp;action=page&amp;filter= {{int:please-translate}}]&lt;/div&gt;''

Hi everyone,

'''The Affiliate voting process has concluded.''' Representatives from each Affiliate organization learned about the candidates by reading candidates’ statements, reviewing candidates’ answers to questions, and considering the candidates’ ratings provided by the Analysis Committee. The selected 2022 Board of Trustees candidates are:

* Tobechukwu Precious Friday ([[:m:User:Tochiprecious|Tochiprecious]])
* Farah Jack Mustaklem ([[:m:User:Fjmustak|Fjmustak]])
* Shani Evenstein Sigalov ([[:m:User:Esh77|Esh77]])
* Kunal Mehta ([[:m:User:Legoktm|Legoktm]])
* Michał Buczyński ([[:m:User:Aegis Maelstrom|Aegis Maelstrom]])
* Mike Peel ([[:m:User:Mike Peel|Mike Peel]])

You may see more information about the [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022/Results|Results]] and [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022/Stats|Statistics]] of this Board election.

Please take a moment to appreciate the Affiliate Representatives and Analysis Committee members for taking part in this process and helping to grow the Board of Trustees in capacity and diversity. These hours of volunteer work connect us across understanding and perspective. Thank you for your participation.

Thank you to the community members who put themselves forward as candidates for the Board of Trustees. Considering joining the Board of Trustees is no small decision. The time and dedication candidates have shown to this point speaks to their commitment to this movement. Congratulations to those candidates who have been selected. A great amount of appreciation and gratitude for those candidates not selected. Please continue to share your leadership with Wikimedia.

Thank you to those who followed the Affiliate process for this Board election. You may review the results of the Affiliate selection process.

'''The next part of the Board election process is the community voting period.''' [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022#Timeline|You may view the Board election timeline here]]. To prepare for the community voting period, there are several things community members can engage with in the following ways:

* [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022/Candidates|Read candidates’ statements]] and read the candidates’ answers to the questions posed by the Affiliate Representatives.
* [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia_Foundation_elections/2022/Community_Voting/Questions_for_Candidates|Propose and select the 6 questions for candidates to answer during their video Q&amp;A]].
* See the [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022/Candidates|Analysis Committee’s ratings of candidates on each candidate’s statement]].
* [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022/Community Voting/Election Compass|Propose statements for the Election Compass]] voters can use to find which candidates best fit their principles.
* Encourage others in your community to take part in the election.

Best,

Movement Strategy and Governance

''This message was sent on behalf of the Board Selection Task Force and the Elections Committee''
&lt;/div&gt;&lt;section end=&quot;announcement-content&quot;/&gt;

[[User:MNadzikiewicz (WMF)|MNadzikiewicz (WMF)]] 16:03, 27. julij 2022 (CEST)
&lt;!-- Message sent by User:MNadzikiewicz (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Movement_Strategy_and_Governance/Delivery&amp;oldid=23530132 --&gt;

== Vote for Election Compass Statements ==

&lt;section begin=&quot;announcement-content&quot; /&gt;
:''[[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022/Announcement/Vote for Election Compass Statements| You can find this message translated into additional languages on Meta-wiki.]]''
:''&lt;div class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022/Announcement/Vote for Election Compass Statements|{{int:interlanguage-link-mul}}]] • [https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:Translate&amp;group=page-{{urlencode:Wikimedia Foundation elections/2022/Announcement/Vote for Election Compass Statements}}&amp;language=&amp;action=page&amp;filter= {{int:please-translate}}]&lt;/div&gt;''

Hi all,

Volunteers in the [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022|2022 Board of Trustees election]] are invited to [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia_Foundation_elections/2022/Community_Voting/Election_Compass/Statements|vote for statements to use in the Election Compass]]. You can vote for the statements you would like to see included in the Election Compass on Meta-wiki.

An Election Compass is a tool to help voters select the candidates that best align with their beliefs and views. The community members will propose statements for the candidates to answer using a Lickert scale (agree/neutral/disagree). The candidates’ answers to the statements will be loaded into the Election Compass tool. Voters will use the tool by entering in their answer to the statements (agree/disagree/neutral). The results will show the candidates that best align with the voter’s beliefs and views.

Here is the timeline for the Election Compass:

*&lt;s&gt;July 8 - 20: Volunteers propose statements for the Election Compass&lt;/s&gt;
*&lt;s&gt;July 21 - 22: Elections Committee reviews statements for clarity and removes off-topic statements&lt;/s&gt;
*July 23 - August 1: Volunteers vote on the statements
*August 2 - 4: Elections Committee selects the top 15 statements
*August 5 - 12: candidates align themselves with the statements
*August 15: The Election Compass opens for voters to use to help guide their voting decision

The Elections Committee will select the top 15 statements at the beginning of August

Best, 

Movement Strategy and Governance

''This message was sent on behalf of the Board Selection Task Force and the Elections Committee''
&lt;/div&gt;&lt;section end=&quot;announcement-content&quot; /&gt;
[[User:MNadzikiewicz (WMF)|MNadzikiewicz (WMF)]] 23:01, 27. julij 2022 (CEST)
&lt;!-- Message sent by User:MNadzikiewicz (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Movement_Strategy_and_Governance/Delivery&amp;oldid=23530132 --&gt;

== [[Wikipedija:Urejevalske vojne]] ==

Odpiram debato na moj nedavno objavljen članek o urejevalskih vojnah na wikipediji. [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 22:33, 2. avgust 2022 (CEST)

:{{za}} Vpeljavo tovrstnega meta-pravila. Predlagam, da se vpelje tudi 3RR, saj sedaj izpade rahlo čudno. Predlagam, da se implementira tudi lokacija razprave in njen potek v urejevalski vojni. Npr. ena stran odpre razpravo (stran se po potrebi zaklene) in nato v najhujših primerih pač kontaktira admine na [[WP:PZAP]]. Sicer je velika verjetnost, da se bo nekdo izmed administratorjev že odzval na pogovorni strani, ampak vseeno. Kompliciral ne bom, bi pa bil lep dodatek k zadnjemu poglavju. Vsekakor jutri sledi še slogovni pregled. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 22:38, 2. avgust 2022 (CEST)</text>
      <sha1>du5rpa2jpyeo2snf75dwzwskw9wtd2j</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5726833</id>
      <parentid>5726797</parentid>
      <timestamp>2022-08-02T22:24:12Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>MZaplotnik</username>
        <id>13263</id>
      </contributor>
      <comment>/* Wikipedija:Urejevalske vojne */ komentar</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="39421" xml:space="preserve">{{Wikipedija:Pod lipo/Glava}}
&lt;!-- Prosimo, naj bo vaš komentar jasen in vljuden. --&gt;
&lt;!-- Naslov vpišite v zgornje, komentar pa v spodnje polje. --&gt;
&lt;!-- Za odgovor se pozneje vrnite na stran. --&gt;
&lt;!-- E-poštni naslovi so tarča za spamerje in nanje ne odgovarjamo. --&gt;
&lt;!-- TU SE ZAČNEJO KOMENTARJI --&gt;
&lt;!-- NOVE KOMENTARJE NAPIŠITE NA DNO STRANI --&gt;


== Slike oseb z Wikipodatkov in njihovi napisi - ne prvič ==

Lahko prosim brisanje parametra za sliko iz infopolj oseb neha biti rutinsko opravilo? Posledica [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Jacinda_Ardern&amp;diff=prev&amp;oldid=5406721 takšnih] urejanj je, da napis pod sliko postane neustrezen v trenutku, ko se nekdo v Wikipodatkih spomni zamenjati sliko. Poleg tega ne razumem, od kod nekaterim tolika potreba, da se slika črpa iz Wikipodatkov - možnost je priročna, včasih pa tudi avtor članka želi za infopolje sam določiti sliko. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 16:37, 7. junij 2022 (CEST)

:@[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]]: poanta črpanja iz Wikipodatkov je, da se slike nonstop posodabljajo in da tega na delamo ročno, kajti na slo. Wiki nas je občutno premalo, da bi ročno na vsakih toliko let pri vseh različnih osebah menjavali slike. [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 16:56, 7. junij 2022 (CEST)

Brisanje parametra za sliko iz infopolj oseb '''naj ne bi bilo''' rutinsko opravilo. Če se slika naloži iz WD, je treba zbrisati iz infopolja tudi njen opis. V WD naj bi bila najbolj reprezentativna slika osebe naložena na Zbirki. Na žalost Wikipodatki opisa slike ne vsebujejo. Pred časom sem iz infopolj odstranila oznake, da so podatki za posamezne parametre (slike, datumi rojstva, smrti, podpisi, ...) na voljo tudi v WD, ker so bile moteče ravno v takšnih primerih, ko je uporabnik želel k sliki dodati tudi pomenljiv opis slike. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:27, 7. junij 2022 (CEST)

Ne le slika, tudi število prebivalcev se v zadnjem času briše iz infopolj v korist Wikipodatkom, ne da bi pri tem zbrisali tudi parameter &lt;code&gt;|prebivalstvo_od=&lt;/code&gt; ([https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Mala_Gora,_Ko%C4%8Devje&amp;curid=124453&amp;diff=5711865&amp;oldid=5332345&amp;diffmode=source]). Če bomo tako delali, se bo podatek iz leta v leto podosabljal, ostajal pa bo označen z letnico 2020. {{u|Engelbert}}, bi se lahko dogovorili za drugačno delovanje? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 11:51, 25. junij 2022 (CEST)

Seveda, imaš kakšen predlog? --[[Uporabnik:Engelbert|Engelbert]] ([[Uporabniški pogovor:Engelbert|pogovor]]) 12:04, 25. junij 2022 (CEST)
: Vsebina paramatra {{para|prebivalstvo_od}} se ne upošteva, če so podatki za {{para|prebivalstvo}} prebrani iz Wikipodatkov. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 13:35, 25. junij 2022 (CEST)

@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]]: glede &quot;''Na žalost Wikipodatki opisa slike ne vsebujejo.''&quot; mislim, da se motiš, glej lastnost ''[[:wikidata:Property:P2096|media legend]]'' (raba npr. v [[:wikidata:Q179|Boeing 747]]). Drugo pa je, da naša wikipedija tega (še?) elementa potem ne podpira. --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 15:58, 26. junij 2022 (CEST)

== WMCEE meeting 2022, Ohrid ==

Makedonski wikipedisti vabijo na srečanje [[:meta:Wikimedia Central and Eastern Europe|WMCEE]], ki bo med 14. in 16. oktobrom na Ohridu (več: [[:meta:Wikimedia CEE Meeting 2022]]). Bi koga zanimalo kot delegat Slovenske Wikipedije? Čas za prijavo je do 15. avgusta. Organizacija je bila na zadnjem v Beogradu na nivoju. Običajno sta dva delegata, ki potrebujeta potrditev skupnosti, ki se lahko prijavita za povračilo stroškov. Predlagam, da se zainteresirani vpišete spodaj. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:57, 30. junij 2022 (CEST)

@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]]: Kje dobiš denar za 2 osebi? [[Uporabnik:Dušan Kreheľ|Dušan Kreheľ]] ([[Uporabniški pogovor:Dušan Kreheľ|pogovor]]) 18:34, 1. julij 2022 (CEST)
:: Izpolniš prijavnico, kjer je čisto na koncu možnost, da obkljukaš, da kandidiraš za štipendijo (bivanje in potni stroški). Potem pa čakaš na odobritev. Vsaj do sedaj je bilo to tako. V prijavnici navedeš tudi, da so te tukaj potrdili za delegata. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:18, 1. julij 2022 (CEST)
:::Ok. Dobro govoriš. To je tamo i sada. Kad neko hoće kao '''delegat''', tako onda mora ali '''do 15 augusta 2022'''. [[Uporabnik:Dušan Kreheľ|Dušan Kreheľ]] ([[Uporabniški pogovor:Dušan Kreheľ|pogovor]]) 20:21, 1. julij 2022 (CEST)

Makedonski organizatorji nas prosijo za čimprejšnjo potrditev delegatov [[:m:Wikipedians of Slovenia User Group|naše Uporabniške skupine]]. Zato bi prosila, če je še kakšen kandidat, da se spodaj dopiše. Potem pa še potrditev skupnosti. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:06, 10. julij 2022 (CEST)

1.  Jaz bi šla ... imam željo, čas in voljo. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:57, 30. junij 2022 (CEST)
:* Seveda {{za}}, uživaj! [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 10:48, 10. julij 2022 (CEST)
:* {{za}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 11:54, 10. julij 2022 (CEST)
:* Takisto {{za}}--[[Uporabnik:MZaplotnik|&lt;span style=&quot;color:#9370DB;&quot;&gt;&lt;strong&gt;MZa&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#8B008B;&quot;&gt;plot&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#191970;&quot;&gt;&lt;strong&gt;nik&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;]]&lt;sup&gt;&lt;small&gt;([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])&lt;/small&gt;&lt;/sup&gt; 12:00, 10. julij 2022 (CEST)
:* {{za}} [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:12, 10. julij 2022 (CEST)
:* {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 13:13, 18. julij 2022 (CEST)
2. Jaz tudi kandidiram --[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 11:01, 10. julij 2022 (CEST)
:* {{za}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 11:54, 10. julij 2022 (CEST)
:* {{za}} [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 12:00, 10. julij 2022 (CEST)
:* Takisto {{za}}--[[Uporabnik:MZaplotnik|&lt;span style=&quot;color:#9370DB;&quot;&gt;&lt;strong&gt;MZa&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#8B008B;&quot;&gt;plot&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#191970;&quot;&gt;&lt;strong&gt;nik&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;]]&lt;sup&gt;&lt;small&gt;([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])&lt;/small&gt;&lt;/sup&gt; 12:00, 10. julij 2022 (CEST)
:* {{za}} [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:12, 10. julij 2022 (CEST)
:* {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 13:13, 18. julij 2022 (CEST)

Srečno pot Veri in Andreju, oktobra. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 09:53, 17. julij 2022 (CEST)

== Results of Wiki Loves Folklore 2022 is out! ==

&lt;div lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot; class=&quot;mw-content-ltr&quot;&gt;
{{int:please-translate}}
[[File:Wiki Loves Folklore Logo.svg|right|150px|frameless]]

Hi, Greetings

The winners for '''[[c:Commons:Wiki Loves Folklore 2022|Wiki Loves Folklore 2022]]''' is announced!

We are happy to share with you winning images for this year's edition. This year saw over 8,584 images represented on commons in over 92 countries. Kindly see images '''[[:c:Commons:Wiki Loves Folklore 2022/Winners|here]]'''

Our profound gratitude to all the people who participated and organized local contests and photo walks for this project.

We hope to have you contribute to the campaign next year.

'''Thank you,'''

'''Wiki Loves Folklore International Team'''

--[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 18:13, 4. julij 2022 (CEST)

&lt;/div&gt;
&lt;!-- Message sent by User:Tiven2240@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Distribution_list/Non-Technical_Village_Pumps_distribution_list&amp;oldid=23454230 --&gt;

== Enabling Section Translation: a new mobile translation experience ==

{{int:Hello}} Slovenian Wikipedians!

Apologies as this message is not in Slovenian language, {{Int:Please-translate}}.

The [[mw:Wikimedia_Language_engineering|WMF Language team]] is pleased to let you know that we will like to enable the [[mw:Content_translation/Section_translation|Section translation]] tool in Slovenian Wikipedia. For this, our team will love you to read about the tool and test it so you can:

&lt;nowiki&gt;*&lt;/nowiki&gt; Give us your feedback

&lt;nowiki&gt;*&lt;/nowiki&gt; Ask us questions

&lt;nowiki&gt;*&lt;/nowiki&gt; Tell us how to improve it.

Below is background information about Section translation, why we have chosen your community, and how to test it.

'''Background information'''

[[mw:Content_translation|Content Translation]] has been a successful tool for editors to create content in their language. More than one million articles have been created across all languages since the tool was released in 2015. The Wikimedia Foundation Language team has improved the translation experience further with the Section Translation. The WMF Language team enabled the early version of the tool in February 2021 in Bengali Wikipedia. Through their feedback, the tool was improved and ready for your community to test and help us with feedback to make it better.

[https://design.wikimedia.org/strategy/section-translation.html Section Translation] extends the capabilities of Content Translation to support mobile devices. On mobile, the tool will:

&lt;nowiki&gt;*&lt;/nowiki&gt; Guide you to translate one section at a time in order to expand existing articles or create new ones.

&lt;nowiki&gt;*&lt;/nowiki&gt; Make it easy to transfer knowledge across languages anytime from your mobile device.

Slovenian Wikipedia seems an ideal candidate to enjoy this new tool since data shows significant mobile editing activity.

We plan to enable the tool on Slovenian Wikipedia in the coming weeks if there are no objections from your community. After it is enabled, we’ll monitor the content created with the tool and process all the feedback. In any case, feel free to raise any concerns or questions you may already have in any of the following formats:

&lt;nowiki&gt;*&lt;/nowiki&gt; As a reply to this message

&lt;nowiki&gt;*&lt;/nowiki&gt; On [[mw:Talk:Content_translation/Section_translation|the project talk page]].

&lt;nowiki&gt;'''Try the tool'''&lt;/nowiki&gt;

Before the enablement, you can try the current implementation of the tool in [https://test.m.wikipedia.org/wiki/Special:ContentTranslation our testing instance]. Once it is enabled on your Wikipedia, you’ll have access to [[:ts:Special:ContentTranslation|https://sl&lt;nowiki/&gt;.wikipedia.org/wiki/Special:ContentTranslation]] with your mobile device. You can select an article to translate, and machine translation will be provided as a starting point for editors to improve.

&lt;nowiki&gt;'''Provide feedback'''&lt;/nowiki&gt;

Please provide feedback about Section translation in any of the formats you are most comfortable with. We want to hear about your impressions on:

&lt;nowiki&gt;*&lt;/nowiki&gt; The tool

&lt;nowiki&gt;*&lt;/nowiki&gt; What you think about our plans to enable it

&lt;nowiki&gt;*&lt;/nowiki&gt; Your ideas for improving the tool.

Thanks, and we look forward to your feedback and questions.

[[Uporabnik:UOzurumba (WMF)|UOzurumba (WMF)]] ([[Uporabniški pogovor:UOzurumba (WMF)|pogovor]]) 23:46, 7. julij 2022 (CEST) On behalf of the WMF Language team

&lt;nowiki&gt;'''&lt;/nowiki&gt;PS&lt;nowiki&gt;'''&lt;/nowiki&gt;: Sending your feedback or questions in English is particularly appreciated. But, you can still send them in the language of your choice.

== Propose statements for the 2022 Election Compass ==

:''[[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022/Announcement/Propose statements for the 2022 Election Compass| You can find this message translated into additional languages on Meta-wiki.]]''
:''&lt;div class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022/Announcement/Propose statements for the 2022 Election Compass|{{int:interlanguage-link-mul}}]] • [https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:Translate&amp;group=page-{{urlencode:Wikimedia Foundation elections/2022/Announcement/Propose statements for the 2022 Election Compass}}&amp;language=&amp;action=page&amp;filter= {{int:please-translate}}]&lt;/div&gt;''

Hi all,

Community members in the [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022|2022 Board of Trustees election]] are invited to [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia_Foundation_elections/2022/Community_Voting/Election_Compass|propose statements to use in the Election Compass.]]

An Election Compass is a tool to help voters select the candidates that best align with their beliefs and views. The community members will propose statements for the candidates to answer using a Lickert scale (agree/neutral/disagree). The candidates’ answers to the statements will be loaded into the Election Compass tool. Voters will use the tool by entering in their answer to the statements (agree/disagree/neutral). The results will show the candidates that best align with the voter’s beliefs and views.

;Here is the timeline for the Election Compass:

* July 8 - 20: Community members propose statements for the Election Compass
* July 21 - 22: Elections Committee reviews statements for clarity and removes off-topic statements
* July 23 - August 1: Volunteers vote on the statements
* August 2 - 4: Elections Committee selects the top 15 statements
* August 5 - 12: candidates align themselves with the statements
* August 15: The Election Compass opens for voters to use to help guide their voting decision

The Elections Committee will select the top 15 statements at the beginning of August. The Elections Committee will oversee the process, supported by the Movement Strategy and Governance team. MSG will check that the questions are clear, there are no duplicates, no typos, and so on.

Best,

Movement Strategy and Governance

''This message was sent on behalf of the Board Selection Task Force and the Elections Committee''&lt;br /&gt;&lt;section end=&quot;announcement-content&quot; /&gt;

[[User:MNadzikiewicz (WMF)|MNadzikiewicz (WMF)]] ([[User talk:MNadzikiewicz (WMF)|talk]]) 13:34, 14. julij 2022 (CEST)
&lt;!-- Message sent by User:MNadzikiewicz (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Movement_Strategy_and_Governance/Delivery&amp;oldid=23215441 --&gt;

== &lt;span lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot; class=&quot;mw-content-ltr&quot;&gt;Movement Strategy and Governance News – Issue 7&lt;/span&gt; ==

&lt;div lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot; class=&quot;mw-content-ltr&quot;&gt;
&lt;section begin=&quot;msg-newsletter&quot;/&gt;
&lt;div style = &quot;line-height: 1.2&quot;&gt;
&lt;span style=&quot;font-size:200%;&quot;&gt;'''Movement Strategy and Governance News'''&lt;/span&gt;&lt;br&gt;
&lt;span style=&quot;font-size:120%; color:#404040;&quot;&gt;'''Issue 7, July-September 2022'''&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;font-size:120%; float:right;&quot;&gt;[[m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/7|'''Read the full newsletter''']]&lt;/span&gt; 
----
Welcome to the 7th issue of Movement Strategy and Governance News! The newsletter distributes relevant news and events about the implementation of Wikimedia's [[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy/Initiatives|Movement Strategy recommendations]], other relevant topics regarding Movement governance, as well as different projects and activities supported by the Movement Strategy and Governance (MSG) team of the Wikimedia Foundation.  

The MSG Newsletter is delivered quarterly, while the more frequent [[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy/Updates|Movement Strategy Weekly]] will be delivered weekly. Please remember to subscribe [[m:Special:MyLanguage/Global message delivery/Targets/MSG Newsletter Subscription|here]] if you would like to receive future issues of this newsletter.
&lt;/div&gt;&lt;div style=&quot;margin-top:3px; padding:10px 10px 10px 20px; background:#fffff; border:2px solid #808080; border-radius:4px; font-size:100%;&quot;&gt; 

* '''Movement sustainability''': Wikimedia Foundation's annual sustainability report has been published. ([[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/7#A1|continue reading]])
* '''Improving user experience''': recent improvements on the desktop interface for Wikimedia projects. ([[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/7#A2|continue reading]])
* '''Safety and inclusion''': updates on the revision process of the Universal Code of Conduct Enforcement Guidelines. ([[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/7#A3|continue reading]])
* '''Equity in decisionmaking''': reports from Hubs pilots conversations, recent progress from the Movement Charter Drafting Committee, and a new white paper for futures of participation in the Wikimedia movement. ([[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/7#A4|continue reading]])
* '''Stakeholders coordination''': launch of a helpdesk for Affiliates and volunteer communities working on content partnership. ([[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/7#A5|continue reading]])
* '''Leadership development''': updates on leadership projects by Wikimedia movement organizers in Brazil and Cape Verde. ([[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/7#A6|continue reading]])
* '''Internal knowledge management''': launch of a new portal for technical documentation and community resources. ([[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/7#A7|continue reading]])
* '''Innovate in free knowledge''': high-quality audiovisual resources for scientific experiments and a new toolkit to record oral transcripts. ([[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/7#A8|continue reading]])
* '''Evaluate, iterate, and adapt''': results from the Equity Landscape project pilot ([[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/7#A9|continue reading]])
* '''Other news and updates''': a new forum to discuss Movement Strategy implementation, upcoming Wikimedia Foundation Board of Trustees election, a new podcast to discuss Movement Strategy, and change of personnel for the Foundation's Movement Strategy and Governance team. ([[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/7#A10|continue reading]])
&lt;/div&gt;&lt;section end=&quot;msg-newsletter&quot;/&gt;
&lt;/div&gt;

Thank you for reading! [[User:RamzyM (WMF)|RamzyM (WMF)]] 03:37, 18. julij 2022 (CEST)
&lt;!-- Message sent by User:RamzyM (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Movement_Strategy_and_Governance/Delivery&amp;oldid=23529147 --&gt;

== Implementacija Drafta oz. Osnutka ==

Pozdravljeni, danes sem zasledil, da se je nekaj na pogovorni strani @[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] govorilo o t. i. Draftih (na enwiki). Za tiste, ki ne veste so &quot;osnutki&quot; na enwiki: &quot;''&lt;u&gt;strani v imenskem prostoru osnutkov, kjer se lahko za omejeno časovno obdobje ustvarjajo in razvijajo novi članki. Osnutki urednikom omogočajo, da razvijejo nove članke in prejmejo povratne informacije, preden se članki premaknejo v glavni imenski prostor Wikipedije. Če je uporabnik prijavljen, ustvarjanje osnutka ni obvezno in se pojavi le kot opcija. Uredniki se lahko namesto tega odločijo za ustvarjanje osnutkov strani v svojem uporabniškem imenskem prostoru ali novih člankov neposredno v glavnem imenskem prostoru, potem ko je uporabnik samodejno potrjen.&lt;/u&gt;''&quot; [[:En:Wikipedia:Drafts|Več si lahko preberete tukaj.]]

Zdi se mi, da je sedaj pravi čas, da bi to implementirali tudi mi, saj pogosto (če ne dnevno) nastajajo članki, ki res niso primerni za v glavni imenski prostor, saj jim manjkajo notranje povezave, sklici, viri, infopolja, idr. Z osnutki te površni članki ne bi šli neposredno v glavni imenski prostor, temveč bi ostali v t. i. &quot;imenskem prostoru za osnutke&quot; in bili šele, ko so vse napake odpravljene s strani administratorjev preneseni v glavni imenski prostor. Menim, da bi to temeljito olajšalo delo administratorjem, saj bi imeli vse te osntuke na enem mestu (v neki kategoriji recimo) in bi lažje na tistem mestu svetovali uporabnikom glede smernic, po drugi strani pa bi se morali tudi uporabniki bolj potruditi, da bi njihovi članki sploh bili objavljeni in bi se bili primorani seznaniti z ustreznimi pravili, kar dandanes počnejo le redki novinci.

Sedaj odpiram tu spodaj razpravo, po končani razpravi pa bo verjetno sledilo glasovanje. Jaz sem pripravljen v projekt investirati svoj čas, lahko pomagam s pripravo ustreznih predlog in modulov ter s pripravo ustreznih navodil za uporabo (tukaj se lahko zgledujemo bo že napisanih na enwiki). — &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;font color =&quot;#4863A0&quot;&gt;GeographieMan&lt;/font&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 11:47, 22. julij 2022 (CEST)

:Hvala za ping. Osebno se mi ideja ne zdi zgrešena, imam pa ob preletu pravil enwiki kar nekaj pomislekov. Bomo uvedli novo funkcijo, npr. pregledovalec člankov ali kaj? Kaj je potemtakem smisel [Označi kot pregledano]? Uvedemo tudi čas 6 mesecev neaktivnosti (ker če ne bo ktgr le rasla in rasla) ... Predlagam tudi izključitev ukaza Prestavi v tem imenskem prostoru. Pomislekov imam kar nekaj, zato dokler ne bo več dorečeno, ne bom težil. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 11:53, 22. julij 2022 (CEST)
::@[[Uporabnik:A09090091|A09090091]]: 1. Jaz ne bi ustvarjal nove funkcije &quot;pregledovalcev člankov&quot;, ampak bi pač bili to administratorji kot do sedaj. 2. Ne vem kaj točno misliš s tem. 3. Čas do avtomatskega? izbrisa bi jaz tudi uvedel, 6 mesecev je pmm kar preveč dolgo, tam nekje 2 meseca bi bila pmm dovolj. 4. Zakaj pa bi to funkcijo izključil? Pmm je smiselna, saj lahko z njo premaknemo članke iz in v imenski prostor osnutkov. — &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;font color =&quot;#4863A0&quot;&gt;GeographieMan&lt;/font&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 12:10, 22. julij 2022 (CEST)
:::@[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: 2.[Označite stran kot pregledano] je gumb na dnu še nepregledanih strani (npr. [[Gotšalk Zutphenski]]). Če imamo že tak gumb, bi ga lahko nastavili za urejevalce z x številom urejanj (sedaj gumba ni le na straneh, ki jih je ustvaril admin); saj bomo imeli osnutke za druge članke. 4. točka: hitel sem. Funkcijo bi sam izključil za novince (premikali bi lahko samo administratorji). Tako bi se izognili vandalizmu ob vztrajnem premikanju strani. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 13:02, 22. julij 2022 (CEST)
::::@[[Uporabnik:A09090091|A09090091]]: 2. aha ja sedaj vem kaj misliš, ta funkcija je na nek način še vedno smiselna, saj sistema Osnutkov ne bo nujno potrebno obvezno uporabljati samodejno potrjenim prijavljenim uporabnikom bodo pa bili še vedno posamezni članki določenih (*kašelj*) uporabnikov, katerih članki bi morali biti pregledani in seveda po potrebi nato prestavljeni v imenski prostor osnutkov. 4. ja seveda, to funkcijo morajo imeti samo administratorji. — &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;font color =&quot;#4863A0&quot;&gt;GeographieMan&lt;/font&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 13:14, 22. julij 2022 (CEST)

:Nisem prepričan, da tole rabimo glede na našo dinamiko. Uporabniški peskovniki lahko povsem zadovoljivo opravijo isto funkcijo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 13:56, 22. julij 2022 (CEST)

:Podpiram predlog, da se uvede imenski prostor Osnutki, in sicer zato, ker omogoča urejanje osnutkov vsakomur in ne samo prvemu avtorju. Tako gradi sodelovanje oz. idejo, da gre pri pripravi in izdelavi člankov za skupinski projekt in ne zgolj za vaje v slogu posameznega uporabnika, prispeva k preglednejšemu upravljanju osnutkov ter tudi za osnutke vzpostavlja nekatera pravila (navajanje virov, omejitev na 2 meseca idr.). Nove uporabniške vloge se mi ne zdi potrebno uvajati oz. če že, naj se samodejno uvede za zanesljive uporabnike z določenim številom urejanj. Gumb za prestavljanje bi izklopil za popolne novince, omejitev izključno na administratorje pa je overkill in v nasprotju z duhom odprtosti Wikipedije. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]&lt;/sup&gt; 15:54, 22. julij 2022 (CEST)

== PIČ julij ==

Imamo [[Wikipedija:Predlogi za izbrani članek|dva zrela predloga]] (no, že malo prezrela) za izbrani članek; vabljeni h glasovanju, ker bi bilo škoda, da propadeta. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 21:15, 22. julij 2022 (CEST)

== Združevanje v Wikipodatkih ==

Ob združevanju https://www.wikidata.org/wiki/Q60481080 in https://www.wikidata.org/wiki/Q105562269 prihajam v težave ... pa tudi v povezovanju z https://commons.wikimedia.org/wiki/Category:Poto%C4%8Dna_Vas.

Kak predlog za rešitev!? [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 15:46, 24. julij 2022 (CEST)

:@[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]]: Si prepričan, da je tole aktualno? Q...1080 se mi lepo preusmeri na Q...2269. Kategorijo v Zbirki mi je tudi lepo povezalo '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 15:59, 24. julij 2022 (CEST)

Ja ... sedaj je bolje, očitno traja nekaj časa, da poveže ... --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 18:47, 24. julij 2022 (CEST)

== Aktualna slika ==

Predlagam, da ko bo požar na Krasu pogašen, da damo na glavno stran neko sliko za dva dneva, kot nam to omogoča [[WP:IS]]. Tako se bomo poklonili vsem osebam, ki so požar gasile ali v dogodku tudi kako drugače pomagale. Iz majhnega izbora slik predlagam [[:Slika:Slovenska vojska pomaga pri gašenju požara na območju Krasa 3.jpg]] ali [[:Slika:Slovenska vojska pomaga pri gašenju požara na območju Krasa 1.jpg]]. Požar je največji zabeležen v zgodovini Slovenije in se mi zdi dogodek več kot vreden omembe, sploh če nimamo razdelka Aktualno. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 22:07, 24. julij 2022 (CEST)

:{{za}} drugo sliko. — &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;font color =&quot;#4863A0&quot;&gt;GeographieMan&lt;/font&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 23:20, 24. julij 2022 (CEST)
::{{urejeno}}, aktualna slika za kak dan ali dva. --[[Uporabnik:MZaplotnik|&lt;span style=&quot;color:#9370DB;&quot;&gt;&lt;strong&gt;MZa&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#8B008B;&quot;&gt;plot&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#191970;&quot;&gt;&lt;strong&gt;nik&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;]]&lt;sup&gt;&lt;small&gt;([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])&lt;/small&gt;&lt;/sup&gt; 14:18, 25. julij 2022 (CEST)
A09, naredil si dober izbor iz kategorije ''2022 fires in Slovenia'' na Zbirki. Druga slika bi komot lahko bila tudi izbrana in objavljena kot slika tedna, škoda, da je tako kompresirana. Sliki bi bilo dobro določiti približno lokacijo (stran SV, ki je navedena kot vir slik, npr. omenja območje Miren - Kostanjevica, to je lahko v pomoč, če imamo v svoji sredi kakšnega Krašovca). Pa slika mora biti najprej uporabljena v katerem od člankov, preden se pojavi kot Aktualna slika, v članek o požaru pa je TadejM raje dal sliko iz leta 2013? [[Uporabnik:MZaplotnik|&lt;span style=&quot;color:#9370DB;&quot;&gt;&lt;strong&gt;MZa&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#8B008B;&quot;&gt;plot&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#191970;&quot;&gt;&lt;strong&gt;nik&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;]]&lt;sup&gt;&lt;small&gt;([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])&lt;/small&gt;&lt;/sup&gt; 09:43, 25. julij 2022 (CEST)

:@[[Uporabnik:MZaplotnik|MZaplotnik]]: Hvala za pohvale, nekatere slike iz medijev so mi bile sicer še bolj všeč; a je kar je. Sliko bom menjal kasneje ob pregledu članka, najverjetneje bom še sam kaj dodal. Po sliki in opremi sodeč bi rekel, da je to 19. julij, v ozadju je daljnovod Miren-Opatje Selo, saj tam čez gre tudi distribucijsko omrežje iz Posočja naprej proti Trstu (drugi krak pa gre iz Sežane). '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 09:50, 25. julij 2022 (CEST)
::{{u|A09090091}}, po par poskusih mi je na Street View uspelo najti lokacijo obeh slik s ceste proti Lokvici, posneti sta le par metrov narazen:
::[https://www.google.com/maps/@45.8726065,13.5915026,3a,75y,244.03h,85.46t/data=!3m6!1e1!3m4!1sT4YjG9FsmXlVQwBk_Hgb0g!2e0!7i13312!8i6656 Lokacija] za [[:c:File:Slovenska vojska pomaga pri gašenju požara na območju Krasa 1.jpg]]
::[https://www.google.com/maps/@45.873529,13.5932046,3a,75y,104.11h,92.29t/data=!3m6!1e1!3m4!1sZQRx3TZajo-FLH8V6x38iw!2e0!7i13312!8i6656  Lokacija] za [[:c:File:Slovenska vojska pomaga pri gašenju požara na območju Krasa 3.jpg]]. --[[Uporabnik:MZaplotnik|&lt;span style=&quot;color:#9370DB;&quot;&gt;&lt;strong&gt;MZa&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#8B008B;&quot;&gt;plot&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#191970;&quot;&gt;&lt;strong&gt;nik&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;]]&lt;sup&gt;&lt;small&gt;([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])&lt;/small&gt;&lt;/sup&gt; 16:32, 25. julij 2022 (CEST)
:@[[Uporabnik:MZaplotnik|MZaplotnik]]: Sliko iz leta 2013 sem dal zato, ker je pri njej navedena lokacija in članek na tem mestu opisuje požar na Trstelju. Včeraj sem pregledoval slike, ki jih je naložil [[Uporabnik:Sporti|Sporti]] in ni navedbe lokacije, zato so razmeroma neuporabne. Če imamo novejšo sliko požara na Trstelju, je dobrodošla. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]&lt;/sup&gt; 11:08, 25. julij 2022 (CEST)

== Announcing the six candidates for the 2022 Board of Trustees election ==

&lt;section begin=&quot;announcement-content&quot;/&gt;
:''[[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022/Announcement/Announcing the six candidates for the 2022 Board of Trustees election| You can find this message translated into additional languages on Meta-wiki.]]''
:''&lt;div class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022/Announcement/Announcing the six candidates for the 2022 Board of Trustees election|{{int:interlanguage-link-mul}}]] • [https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:Translate&amp;group=page-{{urlencode:Wikimedia Foundation elections/2022/Announcement/Announcing the six candidates for the 2022 Board of Trustees election}}&amp;language=&amp;action=page&amp;filter= {{int:please-translate}}]&lt;/div&gt;''

Hi everyone,

'''The Affiliate voting process has concluded.''' Representatives from each Affiliate organization learned about the candidates by reading candidates’ statements, reviewing candidates’ answers to questions, and considering the candidates’ ratings provided by the Analysis Committee. The selected 2022 Board of Trustees candidates are:

* Tobechukwu Precious Friday ([[:m:User:Tochiprecious|Tochiprecious]])
* Farah Jack Mustaklem ([[:m:User:Fjmustak|Fjmustak]])
* Shani Evenstein Sigalov ([[:m:User:Esh77|Esh77]])
* Kunal Mehta ([[:m:User:Legoktm|Legoktm]])
* Michał Buczyński ([[:m:User:Aegis Maelstrom|Aegis Maelstrom]])
* Mike Peel ([[:m:User:Mike Peel|Mike Peel]])

You may see more information about the [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022/Results|Results]] and [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022/Stats|Statistics]] of this Board election.

Please take a moment to appreciate the Affiliate Representatives and Analysis Committee members for taking part in this process and helping to grow the Board of Trustees in capacity and diversity. These hours of volunteer work connect us across understanding and perspective. Thank you for your participation.

Thank you to the community members who put themselves forward as candidates for the Board of Trustees. Considering joining the Board of Trustees is no small decision. The time and dedication candidates have shown to this point speaks to their commitment to this movement. Congratulations to those candidates who have been selected. A great amount of appreciation and gratitude for those candidates not selected. Please continue to share your leadership with Wikimedia.

Thank you to those who followed the Affiliate process for this Board election. You may review the results of the Affiliate selection process.

'''The next part of the Board election process is the community voting period.''' [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022#Timeline|You may view the Board election timeline here]]. To prepare for the community voting period, there are several things community members can engage with in the following ways:

* [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022/Candidates|Read candidates’ statements]] and read the candidates’ answers to the questions posed by the Affiliate Representatives.
* [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia_Foundation_elections/2022/Community_Voting/Questions_for_Candidates|Propose and select the 6 questions for candidates to answer during their video Q&amp;A]].
* See the [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022/Candidates|Analysis Committee’s ratings of candidates on each candidate’s statement]].
* [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022/Community Voting/Election Compass|Propose statements for the Election Compass]] voters can use to find which candidates best fit their principles.
* Encourage others in your community to take part in the election.

Best,

Movement Strategy and Governance

''This message was sent on behalf of the Board Selection Task Force and the Elections Committee''
&lt;/div&gt;&lt;section end=&quot;announcement-content&quot;/&gt;

[[User:MNadzikiewicz (WMF)|MNadzikiewicz (WMF)]] 16:03, 27. julij 2022 (CEST)
&lt;!-- Message sent by User:MNadzikiewicz (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Movement_Strategy_and_Governance/Delivery&amp;oldid=23530132 --&gt;

== Vote for Election Compass Statements ==

&lt;section begin=&quot;announcement-content&quot; /&gt;
:''[[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022/Announcement/Vote for Election Compass Statements| You can find this message translated into additional languages on Meta-wiki.]]''
:''&lt;div class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022/Announcement/Vote for Election Compass Statements|{{int:interlanguage-link-mul}}]] • [https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:Translate&amp;group=page-{{urlencode:Wikimedia Foundation elections/2022/Announcement/Vote for Election Compass Statements}}&amp;language=&amp;action=page&amp;filter= {{int:please-translate}}]&lt;/div&gt;''

Hi all,

Volunteers in the [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022|2022 Board of Trustees election]] are invited to [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia_Foundation_elections/2022/Community_Voting/Election_Compass/Statements|vote for statements to use in the Election Compass]]. You can vote for the statements you would like to see included in the Election Compass on Meta-wiki.

An Election Compass is a tool to help voters select the candidates that best align with their beliefs and views. The community members will propose statements for the candidates to answer using a Lickert scale (agree/neutral/disagree). The candidates’ answers to the statements will be loaded into the Election Compass tool. Voters will use the tool by entering in their answer to the statements (agree/disagree/neutral). The results will show the candidates that best align with the voter’s beliefs and views.

Here is the timeline for the Election Compass:

*&lt;s&gt;July 8 - 20: Volunteers propose statements for the Election Compass&lt;/s&gt;
*&lt;s&gt;July 21 - 22: Elections Committee reviews statements for clarity and removes off-topic statements&lt;/s&gt;
*July 23 - August 1: Volunteers vote on the statements
*August 2 - 4: Elections Committee selects the top 15 statements
*August 5 - 12: candidates align themselves with the statements
*August 15: The Election Compass opens for voters to use to help guide their voting decision

The Elections Committee will select the top 15 statements at the beginning of August

Best, 

Movement Strategy and Governance

''This message was sent on behalf of the Board Selection Task Force and the Elections Committee''
&lt;/div&gt;&lt;section end=&quot;announcement-content&quot; /&gt;
[[User:MNadzikiewicz (WMF)|MNadzikiewicz (WMF)]] 23:01, 27. julij 2022 (CEST)
&lt;!-- Message sent by User:MNadzikiewicz (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Movement_Strategy_and_Governance/Delivery&amp;oldid=23530132 --&gt;

== [[Wikipedija:Urejevalske vojne]] ==

Odpiram debato na moj nedavno objavljen članek o urejevalskih vojnah na wikipediji. [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 22:33, 2. avgust 2022 (CEST)

:{{za}} Vpeljavo tovrstnega meta-pravila. Predlagam, da se vpelje tudi 3RR, saj sedaj izpade rahlo čudno. Predlagam, da se implementira tudi lokacija razprave in njen potek v urejevalski vojni. Npr. ena stran odpre razpravo (stran se po potrebi zaklene) in nato v najhujših primerih pač kontaktira admine na [[WP:PZAP]]. Sicer je velika verjetnost, da se bo nekdo izmed administratorjev že odzval na pogovorni strani, ampak vseeno. Kompliciral ne bom, bi pa bil lep dodatek k zadnjemu poglavju. Vsekakor jutri sledi še slogovni pregled. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 22:38, 2. avgust 2022 (CEST)
::{{komentar}} Uvedbo pravila treh vračanj (tak je uveljavljen izraz) se je predlagalo že velikokrat, pa ideja nikoli ni zaživela. Osebno sem prepričan, da ga sploh ne potrebujemo, če mediator uporablja zdravo pamet. Angleški [http://en.wikipedia.org/wiki/Wikipedia:Three-revert_rule#The_three-revert_rule 3RR] je tako luknjasto zasnovan in ima toliko izjem, da bi bil, če bi ga uveljavljali pri nas, samo še večji špetir. Konec koncev eno od osnovnih vodil wikipedije uporabnike napotuje, naj [[Wikipedija:Bodite pogumni|bodo pogumni]] (in kaj je pogumnejšega od tega, da npr. desetkrat zapored razveljaviš redakcijo drugega uporabnika). Zadostuje, da se stran (za nekaj ur) zaščiti, če admin poseže vmes, ko vojna še traja, udeležence pa pusti neblokirane, naj razčistijo med sabo na pogovornih straneh. Originalno besedilo na EN:WP tudi predlaga, naj namesto razveljavitve urejanja drugega uporabnika raje zaprosi za zaščito strani (npr. na WP:PZAP), tega v sedanji različici prevoda ne najdem v razdelki z rešitvami. [[Wikipedija:Urejevalske vojne]] obdržimo brez pravila 3RR, ne bo nič čudno izpadlo, le popraviti je treba, da gre za '''smernico''' in ne pravilo.--[[Uporabnik:MZaplotnik|&lt;span style=&quot;color:#9370DB;&quot;&gt;&lt;strong&gt;MZa&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#8B008B;&quot;&gt;plot&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#191970;&quot;&gt;&lt;strong&gt;nik&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;]]&lt;sup&gt;&lt;small&gt;([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])&lt;/small&gt;&lt;/sup&gt; 00:24, 3. avgust 2022 (CEST)</text>
      <sha1>1sr26yhz4rkal6zkkt0jbjxql3ndyp9</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Jakše</title>
    <ns>0</ns>
    <id>291287</id>
    <revision>
      <id>5726926</id>
      <parentid>5651192</parentid>
      <timestamp>2022-08-03T08:42:59Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Amanesciri2021</username>
        <id>205950</id>
      </contributor>
      <comment>/* Znani nosilci priimka */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="976" xml:space="preserve">'''Jakše''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010  uporabljalo 432 oseb.  
== Znani nosilci priimka ==
* [[Barbara Jakše]] (por. [[Jeršič]]) (*1967), fotografinja
* [[Lado Jakše]] - &quot;Jaka&quot; (*1932), športni delavec, mednarodni nogometni sodnik
* [[Ljuban Jakše]] (1912—1993), partizan prvoborec, vosovec, novinar in šahovski delavec 
* [[Marijana Jakše]] (*1952), agronomka 
*[[Majda Ujčič]] Jakše (1933), bibliotekarka
* Marko Jakše (1928—1978?), novinar
* [[Marko Jakše]] (*1959), slikar
* [[Marta Remškar]] (r. Jakše) (1907—1984), plesalka, koreografinja in pedagoginja
* [[Mirko Jakše]] (1917—1977), gospodarstvenik, diplomat
* [[Tone Jakše]], fotograf

== Glej tudi ==

* priimke [[Jekše]], [[Jakša]] in [[Jakšič]]

== Zunanje povezave ==
* {{baza imen SURS|priimek=Jakše}}

{{priimek}}
[[Kategorija:Slovenski priimki]]</text>
      <sha1>e4ftngvgdb1y72qmvaciov3yxzy3179</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Jeršič</title>
    <ns>0</ns>
    <id>291770</id>
    <revision>
      <id>5726927</id>
      <parentid>5457161</parentid>
      <timestamp>2022-08-03T08:43:29Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Amanesciri2021</username>
        <id>205950</id>
      </contributor>
      <comment>/* Znani nosilci priimka */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="702" xml:space="preserve">'''Jeršič''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 22. januarja 2021 uporabljalo 147 oseb.
== Znani nosilci priimka ==
*[[Anica Kumer]] (r. Jeršič) (*1945), igralka
* [[Matjaž Jeršič]] (*1934), geograf, univ. prof.  
* [[Miha Jeršič]], podobar  
* [[Miro Jeršič]] (1902–1981), pravnik, politik in publicist
* [[Stane Jeršič]] (*1957), fotograf
* [[Tomaž Jeršič]] (*1968), državni sekretar (= rokometaš, športni delavec) ?  

== Glej tudi ==

* [[Jeršek]]
* [[Jerič]]

== Zunanje povezave ==
* {{baza imen SURS|priimek=Jeršič}}

{{priimek}}
[[Kategorija:Slovenski priimki]]</text>
      <sha1>inpl4ny0iculx0bdw5zumac5neu7hbu</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5726928</id>
      <parentid>5726927</parentid>
      <timestamp>2022-08-03T08:44:05Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Amanesciri2021</username>
        <id>205950</id>
      </contributor>
      <comment>/* Glej tudi */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="740" xml:space="preserve">'''Jeršič''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 22. januarja 2021 uporabljalo 147 oseb.
== Znani nosilci priimka ==
*[[Anica Kumer]] (r. Jeršič) (*1945), igralka
* [[Matjaž Jeršič]] (*1934), geograf, univ. prof.  
* [[Miha Jeršič]], podobar  
* [[Miro Jeršič]] (1902–1981), pravnik, politik in publicist
* [[Stane Jeršič]] (*1957), fotograf
* [[Tomaž Jeršič]] (*1968), državni sekretar (= rokometaš, športni delavec) ?  

== Glej tudi ==

* priimek [[Jeršek]]
* priimek [[Jeršin]]
* priimek [[Jerič]]

== Zunanje povezave ==
* {{baza imen SURS|priimek=Jeršič}}

{{priimek}}
[[Kategorija:Slovenski priimki]]</text>
      <sha1>ohxocgkuz7yccc2zbu8ud88oxk6yz97</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5726929</id>
      <parentid>5726928</parentid>
      <timestamp>2022-08-03T08:45:25Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Amanesciri2021</username>
        <id>205950</id>
      </contributor>
      <comment>/* Glej tudi */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="740" xml:space="preserve">'''Jeršič''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 22. januarja 2021 uporabljalo 147 oseb.
== Znani nosilci priimka ==
*[[Anica Kumer]] (r. Jeršič) (*1945), igralka
* [[Matjaž Jeršič]] (*1934), geograf, univ. prof.  
* [[Miha Jeršič]], podobar  
* [[Miro Jeršič]] (1902–1981), pravnik, politik in publicist
* [[Stane Jeršič]] (*1957), fotograf
* [[Tomaž Jeršič]] (*1968), državni sekretar (= rokometaš, športni delavec) ?  

== Glej tudi ==

* priimek [[Jeršin]]
* priimek [[Jeršek]]
* priimek [[Jerič]]

== Zunanje povezave ==
* {{baza imen SURS|priimek=Jeršič}}

{{priimek}}
[[Kategorija:Slovenski priimki]]</text>
      <sha1>g70dqbqbb9p8y06uz0d6epti9bpost4</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kores</title>
    <ns>0</ns>
    <id>293165</id>
    <revision>
      <id>5726828</id>
      <parentid>5467248</parentid>
      <timestamp>2022-08-02T22:01:51Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Amanesciri2021</username>
        <id>205950</id>
      </contributor>
      <comment>/* Znani nosilci priimka */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="756" xml:space="preserve">'''Kores''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010 uporabljalo 321 oseb.
== Znani nosilci priimka ==
* [[Blanka Kores Plesničar]], psihiatrinja
* [[Ema Kores]], skladateljica
* [[Gaja Kores]], sabljačica
* [[Ivo Kores]] (*1967), novinar, RTV-voditelj
* [[Jože Kores]] (*1930), pevec, tenorist
* [[Martin Kores]] (1896—1941), ključavničar, sindikalni in politični delavec
* [[Maša Kores]], fotografinja
* [[Slavko Kores]] (1924—1996), slikar
* [[Tim Kores]] (*1989), pop-pevec/glasbenik

==Glej tudi==
* priimek [[Korez]]

== Zunanje povezave ==
* {{baza imen SURS|priimek=Kores}}
{{priimek}}
[[Kategorija:Slovenski priimki]]</text>
      <sha1>96cssaa4h5d3pftyrw8pqief8cgknx1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Katarina Majerhold</title>
    <ns>0</ns>
    <id>297203</id>
    <revision>
      <id>5726887</id>
      <parentid>5683363</parentid>
      <timestamp>2022-08-03T06:58:06Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Non-diotima1</username>
        <id>199597</id>
      </contributor>
      <minor />
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="17069" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba
|alma_mater=[[Univerza v Ljubljani]]|website=https://katarinamajerhold.weebly.com/}}

'''Katarina Majerhold''', [[Slovenci|slovenska]] [[Filozofija|filozofinja]], avtorica in [[Urednik|urednica]], * [[20. maj]] [[1971]], [[Celje]], [[Slovenija]].

== Delovanje ==
Katarina Majerhold je [[Seznam slovenskih filozofov|filozofinja]], ki se ukvarja s [[Filozofija čustev|filozofijo čustev]], zlasti s filozofijo ljubezni, veselja in sreče, filozofskim svetovanjem in etiko. Leta 2017 je v ameriški internetni filozofski enciklopediji, ''Internet Encyclopedia of Philosophy'', objavila članek ''History of Love.''&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Love, History of {{!}} Internet Encyclopedia of Philosophy|url=https://iep.utm.edu/love-his/|accessdate=2021-07-13|language=en-US}}&lt;/ref&gt; Od leta 2000 je tudi članica združenja ameriškega filozofskega društva ''Society for the Philosophy of sex + love''.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Members|url=https://philosophyofsexandlove.org/members/|website=The Society for the Philosophy of Sex and Love|date=2012-07-28|accessdate=2021-07-13|language=en}}&lt;/ref&gt; Leta 2020 je napisala članek Koncept ljubezni kot kreativno dinamično delo, v katerem trdi, da vsi dosedanji koncepti ljubezni (Platonov, Avguštinov, Rousseaujev, Freudov ipd.) temeljijo na manku, npr. premordialne enovitosti, Boga, matere, medtem ko utemljuje svojo ljubezen na pragamatični in entuziastični ter ekstatični osnovi, ki zagovarja srečo, recipročnost, (seksualni) užitek ter kreativno in intelektualno delo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=(INTERVJU) Sodobni odnosi: Spremenimo koncept ljubezni|url=https://www.vecer.com/vecer-v-nedeljo/sodobni-odnosi-spremenimo-koncept-ljubezni-10222024|website=www.vecer.com|date=2020-09-27|accessdate=2021-07-12|language=sl-si}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Love as a Creative Dynamic Work|url=https://tvrdja.com/theory/love-as-a-creative-dynamic-work/|website=Tvrđa|date=2021-12-18|accessdate=2022-01-28|language=en-US|first=Katarina|last=Majerhold}}&lt;/ref&gt; Njen članek ''Kriza smisla filozofije'' (2003) je bil nagrajen z esejem desetletja revije Sodobnost (2012) in reproduciran na radiju (ARS, 2018).&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://ars.rtvslo.si/2018/09/esej-na-radiu-129/|title=Kriza smisla filozofije|date=8.10.2018|accessdate=2. marec 2021|website=Program ARS|publisher=RTV SLO|last=Majerhold|first=Katarina}}&lt;/ref&gt;

Nekaj časa je delovala na Pedagoškem inštitutu (2000-2003) kot mlada raziskovalka,&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=SICRIS Raziskovalec - mentorstvo mladim raziskovalcem|url=http://www.sicris.si/public/jqm/rsr.aspx?lang=slv&amp;opdescr=search&amp;opt=2&amp;subopt=307&amp;code1=cmn&amp;code2=auto&amp;psize=1&amp;hits=1&amp;page=1&amp;count=&amp;id=6824&amp;slng=&amp;search_term=uporabna+razvojna+psihologija&amp;order_by=|website=www.sicris.si|accessdate=2021-07-12}}&lt;/ref&gt; njeno raziskovalno področje je bilo vrsto let visoko [[šolstvo]]. Bila je avtorica in urednica treh znanstvenih publikacij s področja slovenskega visokega šolstva, ki so izšle pri [[Beletrina|Beletrini]], nekoč [[Študentska založba|Študentski založbi]]: Univerza pleše avtonomno (1999),&lt;ref&gt;{{Cite book|url=https://www.worldcat.org/title/univerza-plee-avtonomno-prispevki-k-repertoarju-univerze-za-tretje-tisoletje/oclc/442334536|title=Univerza pleše avtonomno?: prispevki k repertoarju Univerze za tretje tisočletje|last=Majerhold|first=Katarina|last2=Jelovac|first2=Dejan|date=1999|publisher=Študentska organizacija Univerze : Zavod Radio Študent|isbn=9789616211918|location=V Ljubljani|language=slovenščina}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Katarina Majerhold in dr. Dejan Jelovac. Univerza pleše avtonomno? Prispevki k repertoarju univerze za tretje tisočletje (zbornik) Študentska organizacija Univerze v Ljubljani in Zavod Radio Študent, Ljubljana 1999, 150 strani|url=https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=5432|website=Teorija in praksa|date=1999|accessdate=2021-07-12|first=Mirsad|last=Begić}}&lt;/ref&gt;Ali se univerza vrti v krogu svoje moči (2001),&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Ali se univerza vrti v krogu svoje moči?|url=https://www.worldcat.org/oclc/445300975|publisher=Študentska organizacija Univerze|date=2001|location=V Ljubljani|isbn=961-6211-97-8|oclc=445300975|first=Katarina|last=Majerhold|last2=Pleško)}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Katarina Majerhold (ur.) Ali se univerza vrti v krogu svoje moči? Študentska organizacija Univeze v Ljubljani in Zavod Radio študent, Ljubljana 2001|url=https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=5663|website=Teorija in praksa|date=2002|accessdate=2021-07-12|first=Mirsad|last=Begić}}&lt;/ref&gt; Ali univerze potrebuje socialno okolje (2003).&lt;ref&gt;{{Cite book|url=https://books.google.com/books/about/Ali_univerza_potrebuje_socialno_okolje.html?id=l9-RAAAACAAJ|title=Ali univerza potrebuje socialno okolje?|last=Majerhold|first=Katarina|last2=Pezdir|first2=Rado|date=2003|publisher=Študentska organizacija Univerze|isbn=9789616457026|language=sl}}&lt;/ref&gt; Delala je v podjetju Meta group d.o.o. (2004-2005) kot projektni vodja. Projektno je sodelovala tudi v podjetju Elaphe d.o.o. (2007-2008), ki se ukvarja z električnimi avtomobili.{{navedi vir}}

Je članica uredništev številnih znanstvenih revij, [[Andragoška spoznanja]], [[Časopis za kritiko znanosti]] in [[Sodobnost (revija)|Sodobnost]]. Bila je odgovorna urednica revije Andragoška spoznanja (2008-2011) in je članica Andragoškega društva Slovenije (2008-), kjer je delala na povezovanju izobraževanja odraslih in filozofskega svetovanja.&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|last=Majerhold|first=Katarina|date=2010-07-17|title=Življenjsko svetovanje in izobraževanje odraslih za razvoj kariere in osebnostni razvoj|url=http://revije.ff.uni-lj.si/AndragoskaSpoznanja/article/view/621|magazine=Andragoška spoznanja|volume=16|issue=2|pages=62|doi=10.4312/as.16.2.62-76|issn=2350-4188}}&lt;/ref&gt; Januarja 2022 je postala urednica spletnega portala revije [[Kulturno umetniško društvo Apokalipsa|Apokalipsa]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Kontakt|url=https://apokalipsa.si/sub/699|website=apokalipsa.si|accessdate=2022-02-12|language=en}}&lt;/ref&gt; 

Kot do zdaj edina filozofinja v Sloveniji je imela svojo rubriko filozofskega svetovanja v reviji ''O osebnosti'' (2007-2010) in na spletni strani časopisa [[Delo (časopis)|Dela]]&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://old.delo.si/druzba/anonimna-psiholoska-svetovalnica.html|title=Anonimna psihološka svetovalnica|date=9. januar 2009|accessdate=5. marec 2021|publisher=Delo}}&lt;/ref&gt; (2009-2010). Napisala je številne članke o filozofskem svetovanju. Ima tudi kanadski certifikat za filozofsko svetovanje.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=&quot;Da sem bila v razmerju z žensko, je poglobilo moje razumevanje ljubezni&quot;|url=http://tor5.si/6PpD3|website=Torek ob petih|date=2019-05-13|accessdate=2021-03-02|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;

Leta 2012 je izdala knjigo ''Živeti'' (Beletrina, zbirka Koda) in ''Ljubav u filozofiji'' (Psihopolis). Leta 2015 je izdala knjigo ''Ljubezen skozi zgodovino'' (Mladinska knjiga), leta 2016 ''Love, Its Origin and Modifications'' (Založba Obzorja) in leta 2017 knjigo ''Čustveni izzivi'' (Rokus-Klett). Njen pristop k raziskovalni tematiki ljubezni in čustev lahko vidimo tudi v številnih člankih, ki jih je objavljala v časopisih, kot so ''Časopis za kritiko znanosti'', ''Sodobnost'' in ''Razgledi''. Svoje članke je objavila tudi v knjigah in revijah v ZDA, Braziliji, Turčiji&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=TARİH BOYUNCA BATILI SEVGİ KAVRAMLARI|url=https://www.sabahulkesi.com/2020/10/06/tarih-boyunca-batili-sevgi-kavramlari/|website=Sabah Ülkesi {{!}} Kültür-Sanat ve Felsefe Dergisi|date=2020-10-06|accessdate=2021-07-13}}&lt;/ref&gt; in Kanadi. 

Ukvarja se tudi z [[umetnost]]jo, zlasti s pisanjem [[scenarij]]ev za [[Dokumentarni film|dokumentarne]] in igrane [[film]]e (''Ljubezen;'' ''Čustva, tkanina našega življenja''&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://4d.rtvslo.si/arhiv/dokumentarni-filmi-in-oddaje-izobrazevalni-program/92172916|title=ČUSTVA, TKANINA NAŠEGA ŽIVLJENJA, DOKUMENTARNA ODDAJA|date=29.12.2010|accessdate=3. januar 2021}}&lt;/ref&gt;''; Prihodnost oblačenja;''&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://4d.rtvslo.si/arhiv/ugriznimo-znanost/83957264|title=PRIHODNOST OBLAČENJA UGRIZNIMO ZNANOST|date=5.10.2010|accessdate=3. januar 2021}}&lt;/ref&gt; ''Znanost in smučanje in ''Privlačnost spola&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://4d.rtvslo.si/arhiv/dokumentarni-filmi-in-oddaje-kulturno-umetniski-program/174312667|title=PRIVLAČNOST (S)POLA, DOKUMENTARNO-IZOBRAŽEVALNI FILM|date=4. januar 2015|accessdate=3. marec 2021|website=RTV SLO}}&lt;/ref&gt; 2008-2015. Občasno piše poezijo&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|last=Majerhold|first=Katarina|date=1.10.2016|title=Pesmi|url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8P9JM3AL|magazine=Sodobnost|pages=1347-1359|access-date=3. marec 2021}}&lt;/ref&gt; in prozo,&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.ludliteratura.si/branje/proza/dimnik-mladika/|title=LUD Literatura|date=2. februar 2021|accessdate=3. marec 2021|publisher=Literatura|last=Majerhold|first=Katarina}}&lt;/ref&gt; ki ju objavlja v revijah in na radiu.

Vrsto let je pisala recenzije LB-filmov in TV ter spletnih nanizank za različne revije, kot so Ekran,&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Katarina Majerhold|url=https://ekran.si/author/katarina-majerhold/|website=Revija Ekran|accessdate=2021-07-13|language=sl-SI|first=Katarina|last=Majerhold}}&lt;/ref&gt; Kino!,&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=KINO! 13/14|url=https://e-kino.si/izdaje/kino-13-14/|website=Kino!|accessdate=2021-07-13|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; Narobe (2008-2018). Nekaj let (2016-2018) je delala za Društvo Legebitra,&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Vabilo na strokovni seminar &quot;Prebijmo molk o LGBT-temah v šolah&quot;|url=https://legebitra.si/2018/03/20/vabilo-na-strokovni-seminar-prebijmo-molk-o-lgbt-temah-v-solah/|website=Legebitra|date=2018-03-20|accessdate=2021-07-13|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; ki deluje na področju zagovorništva človekovih pravic, še posebej na področju pravic LGBT oseb. Leta 2018 je ustvarila svojo spletno stran LL-Passion, na kateri objavlja filozofske eseje, recenzije LB-filmov, nanizank ter intervjuje z umetnicami, raziskovalkami, humanistkami, ki so ali LB ali delajo na področju LGBT. Tako je denimo intervjujala&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Jónína Leósdóttir, an Icelandic writer, playwright and former journalist|url=http://katarinamajerhold.weebly.com/2/post/2020/05/jonina-leosdottir-an-icelandic-writer-playwright-and-former-journalist.html|website=LL PASSION|accessdate=2022-01-28|language=en}}&lt;/ref&gt; {{Link-interwiki|sl=Jónína Leósdóttir|lang=en|lang_title=Jónína Leósdóttir|sl_text=Jóníno Leósdóttir}} ženo bivše islandske premierke {{Link-interwiki|sl=Jóhanna Sigurðardóttir|lang=en|lang_title=Jóhanna Sigurðardóttir|sl_text=Jóhanno Sigurðardóttir}}, kandidatko na prihodnjih francoskih predsedniških volitvah 2022 in namestnico rektorja Univerze v Lille, {{Link-interwiki|sl=Sandrine Rousseau|lang=fr|lang_title=Sandrine Rousseau}}&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Sandrine Rousseau, Professor, Ecofeminist, Green Candidate in the French Presidential Election in 2022|url=http://katarinamajerhold.weebly.com/2/post/2021/04/sandrine-rousseau-professor-ecofeminist-green-candidate-in-the-french-presidential-election-in-2022.html|website=LL PASSION|accessdate=2022-01-28|language=en}}&lt;/ref&gt;, [[:en:Claudine_Monteil|Claudine Monteil]],&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Claudine Monteil, Retired French Diplomat, Feminist and Writer|url=http://katarinamajerhold.weebly.com/2/post/2022/04/claudine-monteil-french-retired-diplomat-feminist-and-writer.html|website=LL PASSION|accessdate=2022-04-16|language=en}}&lt;/ref&gt; (upokojeno) francosko diplomatko, feministko in pisateljco, ki je 16 let delala s Simone de Beauvoir in bila ena od ustanoviteljic francoskega feminističnega gibanja v 70-ih letih prejšnjega stoletja, leta 2010 pa tudi ameriško filozofinjo {{Link-interwiki|sl=Martha Nussbaum|sl_text=Martho Nussbaum|lang=en|lang_title=Martha Nussbaum}}. Leta 2017-2018 je svoje delo na področju pravic LGBT oseb združila s sodelovanjem z UNESCO OER katedro na [[Institut &quot;Jožef Stefan&quot;|Inštitutu Jožef Stefan]] v projektu OER za ranljive skupine. Na Unescovem Svetovnem dnevu filozofije »Katerega spola je filozofija?«, je v Cankarjevem domu (2009) sodelovala s prispevkom »Ali ima filozofija spol?«,&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://zofijini.net/predavanja_danfilozofije2009/|title=»Katerega spola je filozofija?«|date=17.11.2009|accessdate=7. marec 2021|website=zofijini.net|publisher=Zofijini ljubimci}}&lt;/ref&gt; istega leta je v okviru Zveze prijateljev mladine Slovenije sodelovala na 19 otroškem parlamentu na temo ljubezni in spolnosti. Nadaljuje s pisanjem scenarijev in knjig. 

Majerhold je tudi [[Humanitarnost|humanitarka]], ki pomaga ljudem v stiski. Prav tako je borka za živali, [[Veganstvo|veganka]], občasno [[Vegetarijanstvo|vegetarijanka]]. Članke za spletno stran piše tudi o okoljskih vprašanjih. Majerhold je [[Ateist|ateistka]] in razkrita [[lezbijka]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://torekobpetih.si/intervju/da-sem-bila-v-razmerju-z-zensko-je-poglobilo-moje-razumevanje-ljubezni/|title=“Da sem bila v razmerju z žensko, je poglobilo moje razumevanje ljubezni”|date=13. maj 2019|accessdate=2. marec 2021|website=Torek ob petih|publisher=Mladina|last=Majerhold|first=Katarina}}&lt;/ref&gt;

== Bibliografija ==
*''Ali univerza pleše avtonomno?'' (1998) Ljubljana, Študentska založba ISBN 961-6211-919
*''Ali se univerza vrti v krogu svoje moči?'' (2001) Ljubljana, Študentska založba ISBN 961-6211-9-7-8
*''Ali univerza potrebuje socialno okolje?'' (2003) Ljubljana, Študentska založba {{COBISS|126194944}}
*''Ljubezen'' (scenaristka, dokumentarec o petih temeljnih konceptih ljubezni, kot so predstavljani v filozofiji, umetnosti, biologiji, medicini in psihoanalizi (Radio televizija Slovenija 2008)
*''Čustva, tkanina našega življenja'' (scenaristka, dokumentarec o pomenu čustev pri spoznavanju, etiki, umetnosti, politiki in vzgoji otrok Radio televizija Slovenija 2010)
*''Prihodnost oblačenja'' (scenaristka, dokumentarec o pametnih in visoko inteligentnih oblačilih, Radio televizija Slovenija 2011)
*''Znanost smučanja'' (scenaristka, dokumentarec o uporabi najnovejših kinestetičnih odkritij in pametnih materialih za smuči, ki omogočajo vrhunske športne rezultate smučarjev in smučark, Radio televizija Slovenija 2011)
*''[https://4d.rtvslo.si/!arhiv/dokumentarni-filmi-in-oddaje-kulturno-umetni%C5%A1ki-program/174312667 Privlačnost spola]'' (scenaristka, dokumentarec o različnih oblikah privlačnosti. Radio Televizija Slovenija, 2014. 1 video DVD (ca 29 min). [COBISS.SI-ID515808383]
*''[http://www.iep.utm.edu/love-his/ History of love]''. V: ''The internet encyclopedia of philosophy: a peer-reviewed academic resource''. [Martin, TN]: Internet Encyclopedia of Philosophy Pub., 2017. [COBISS.SI-ID 3106903]
*''Živeti'' (Knjižna zbirka Koda). Ljubljana: Študentska založba, 2012. 192 str. ISBN 978-961-242-470-1. {{COBISS|260372480}}
*''Ljubav u filozofiji: od antike do novog doba.'' Novi Sad: Psihopolis institut, 2012. 238 str. ISBN 978-86-86653-53-6. {{COBISS|269506311}}
*''Kriza smisla filozofije''. Ljubljana: Sodobnost, letnik 76, junij 2012, str. 641-646. http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ERPT38HY; https://ars.rtvslo.si/2018/09/esej-na-radiu-129/
*''Ljubezen skozi zgodovino'' (2014) Ljubljana, Mladinska knjiga  {{COBISS|276784896}}
*''Love, Its Origin and Modifications Through Time'': main philosophical concepts of love through western history''. 1st ed. Maribor: Obzorja, 2016. Ilustr. ISBN 978-961-230-506-2. [COBISS.SI-ID 89745665]''
*''Čustveni izzivi: prepoznavanje različnih čustev in reševanje čustvenih stisk učencev'', (Učiteljeva orodja). 1. izd. Ljubljana: Rokus Klett, 2017. 115 str., tabele. 1 optični tisk (CD-ROM). ISBN 978-961-271-801-5. {{COBISS|288579584}}
*poglavje The gift v ''What philosophy can tell you about your lover.'' Chicago: Open Court, 2012, str. 207-213. {{COBISS|2482007}} (Sharon M., ur.)
*Napotki, misli in tolažbe filozofije, so-avtorstvo (izdaja knjige 2021).
*posebna edicija ''Čustva'' (ur. bloka člankov o čustvih kot del morale, demokracije, umetnosti in kognitivnega spoznanja ter avtorica članka o čustev kot del našega razvoja kot vrste). Časopis za kritiko znanosti. Študentska založba (2010)
*posebna edicija ''Privlačnosti spolov'' (ur. bloka člankov o različnih oblikah čustvene in spolne privlačnosti glede na spolno usmerjenost in/ali spolno identiteto). ''Časopis za kritiko znanosti'', ISSN 0351-4285, 2017, letn. 45, št. 267, str. 207-218. {{COBISS|3102039}}
*urednica ''Zbornika za spodbujanje demokratičnega emancipiranega dialoga med ponudniki kulturnih dobrin ter obiskovalci''. 1. izd. Maribor [i. e.] Ljubljana: Društvo ŠKUC, Galerija Škuc, 2014.

==Reference==
{{opombe}}

==Zunanje povezave==

* [https://katarinamajerhold.weebly.com/ Osebna spletna stran: LL-Passion]
{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Majerhold, Katarina}}
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Slovenski filozofi]]</text>
      <sha1>9cvd7fmv24bd9iq1x37lzkyijcjhuj7</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Tadej Toš</title>
    <ns>0</ns>
    <id>299045</id>
    <revision>
      <id>5726693</id>
      <parentid>5720379</parentid>
      <timestamp>2022-08-02T13:58:09Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Polonica</username>
        <id>96398</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>starša Ljubo in Beti Toš</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1795" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba|image=&lt;!-- WD --&gt;|caption=Toš leta 2008 na [[Festival Lent|Festivalu Lent]] v stand-up komediji ''Hamlet''|height=1.78 m}}
'''Tadej Toš''', [[Slovenci|slovenski]] [[komik]], [[voditelj]] in [[Igralec (umetnik)|igralec]], [[27. avgust]] [[1974]], [[Ljubljana]].

== Življenjepis ==
Tadej Toš se je rodil v Ljubljani staršema [[Ljubo Toš|Ljubu]] in Beti Toš&lt;ref&gt;{{navedi splet
| title = Spomini prof. dr. Niko Toš, 2. del | url = https://365.rtvslo.si/arhiv/spomini/174880236 | accessdate = 2. avgust 2022 }}&lt;/ref&gt;
, osnovno in srednjo šolo pa je obiskoval na [[Ptuj]]u. Na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani]] je študiral igro pod mentorstvom [[Boris Cavazza|Borisa Cavazze]] in [[Jožica Avbelj|Jožice Avbelj]]. Je poročen in ima dve hčerki in enega sina. Hčerkama je ime Julija in Eva, sinu pa Andrej.

== Kariera ==
Od leta 2000 je stalni član ansambla [[SNG Maribor]]. Igral je v mnogih [[stand-up]] [[komedija]]h ''Hamlet'' in ''Zapufanpikasn'', dramskih uprizoritvah ''Bepop'', ''Kar hočete'' in ''Don Juan'' ter celovečernih filmih [[Hit poletja (film)|Hit poletja]], [[Predmestje (film)|Predmestje]], [[Outsider]] in [[Gremo mi po svoje 2]]. Vodil je sedem podelitev [[Bob leta]] in podelitev [[Viktor (nagrada)|Viktorjev]] za leto 2009 in 2013. Od leta 2016 je član igralskega ansambla [[Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana|SNG Drama Ljubljana]].

== Viri ==
{{opombe}}
* [http://www.sng-mb.si/igralski-ansambel/tadej-tos/ Profil na straneh SNG Maribor]
{{kategorija v Zbirki}}

{{normativna kontrola}}

{{Actor-stub}}

{{DEFAULTSORT:Toš, Tadej}}
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Slovenski komiki]]
[[Kategorija:Slovenski igralci]]</text>
      <sha1>9ae7nxy7beid8xbvnvux85fdgschl1k</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5726696</id>
      <parentid>5726693</parentid>
      <timestamp>2022-08-02T14:01:50Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Polonica</username>
        <id>96398</id>
      </contributor>
      <minor />
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1795" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba|image=&lt;!-- WD --&gt;|caption=Toš leta 2008 na [[Festival Lent|Festivalu Lent]] v stand-up komediji ''Hamlet''|height=1.78 m}}
'''Tadej Toš''', [[Slovenci|slovenski]] [[komik]], [[voditelj]] in [[Igralec (umetnik)|igralec]], [[27. avgust]] [[1974]], [[Ljubljana]].

== Življenjepis ==
Tadej Toš se je rodil v Ljubljani staršema [[Ljubo Toš|Ljubu]] in Bebi Toš&lt;ref&gt;{{navedi splet
| title = Spomini prof. dr. Niko Toš, 2. del | url = https://365.rtvslo.si/arhiv/spomini/174880236 | accessdate = 2. avgust 2022 }}&lt;/ref&gt;
, osnovno in srednjo šolo pa je obiskoval na [[Ptuj]]u. Na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani]] je študiral igro pod mentorstvom [[Boris Cavazza|Borisa Cavazze]] in [[Jožica Avbelj|Jožice Avbelj]]. Je poročen in ima dve hčerki in enega sina. Hčerkama je ime Julija in Eva, sinu pa Andrej.

== Kariera ==
Od leta 2000 je stalni član ansambla [[SNG Maribor]]. Igral je v mnogih [[stand-up]] [[komedija]]h ''Hamlet'' in ''Zapufanpikasn'', dramskih uprizoritvah ''Bepop'', ''Kar hočete'' in ''Don Juan'' ter celovečernih filmih [[Hit poletja (film)|Hit poletja]], [[Predmestje (film)|Predmestje]], [[Outsider]] in [[Gremo mi po svoje 2]]. Vodil je sedem podelitev [[Bob leta]] in podelitev [[Viktor (nagrada)|Viktorjev]] za leto 2009 in 2013. Od leta 2016 je član igralskega ansambla [[Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana|SNG Drama Ljubljana]].

== Viri ==
{{opombe}}
* [http://www.sng-mb.si/igralski-ansambel/tadej-tos/ Profil na straneh SNG Maribor]
{{kategorija v Zbirki}}

{{normativna kontrola}}

{{Actor-stub}}

{{DEFAULTSORT:Toš, Tadej}}
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Slovenski komiki]]
[[Kategorija:Slovenski igralci]]</text>
      <sha1>ihmihtknn6qfn60gxyao7azcysve48l</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Ponikvar</title>
    <ns>0</ns>
    <id>303009</id>
    <revision>
      <id>5726918</id>
      <parentid>5582109</parentid>
      <timestamp>2022-08-03T08:20:16Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Amanesciri2021</username>
        <id>205950</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1229" xml:space="preserve">'''Ponikvar''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]:

* [[Andreja Ponikvar]], slavistka
*[[Dušan Ponikvar]], fizik
*[[Jadranka Buturović Ponikvar]] (*1956), zdravnica internistka/nefrologinja, prof. MF
*[[Janez Ponikvar]] (1906 - ?), organist, pevovodja
*[[Jasna Ponikvar Velasquez]], diplomatka
*[[Jernej Ponikvar]] (1877—1952), rimskokatoliški duhovnik in kulturni delavec v ZDA
* [[Karla Grmek|Karla Ponikvar Grmek]] (1864—1924), učiteljica, igralka in narodna delavka v Trstu
*[[Klemen Ponikvar]], odbojkar na mivki
*Klemen Ponikvar, slovenski diplomat
* [[Lev Ponikvar]] (1917—1993), glasbenik kitarist in multiinstrumentalist 
*[[Maja Ponikvar Svet]], kemičarka 
* [[Mario Ponikvar]], zdravnik
*[[Matjaž Ponikvar]], zborovodja
*[[Nina Ponikvar]], ekonomistka
*[[Primož Ponikvar]] (*1975), pevajalec, leksikograf (= deskar na valovih?)
*[[Rafael Ponikvar]] (*1948), zdravnik nefrolog
*[[Stane Ponikvar]], zborovodja
*[[Uroš Ponikvar]], športni delavec (tek na smučeh)
* [[Vid Ponikvar]] (*1976), fotograf
*[[Vida Ponikvar|Vida (Veda) Ponikvar]] (1919—2015), slovenska časnikarka v ZDA

== Zunanje povezave ==
* {{baza imen SURS|priimek=Ponikvar}}

{{priimek}}
[[Kategorija:Slovenski priimki]]</text>
      <sha1>8kbrnpsbwm1h2pshbmpoaig1q5ypoew</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Toš</title>
    <ns>0</ns>
    <id>305906</id>
    <revision>
      <id>5726689</id>
      <parentid>5720449</parentid>
      <timestamp>2022-08-02T13:51:46Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Polonica</username>
        <id>96398</id>
      </contributor>
      <minor />
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1342" xml:space="preserve">'''Toš''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]:
* [[Dragica Toš Majcen]] (*1969), agronomka
* [[Dušan Toš]], polkovnik SV, obrambni diplomat
*[[Frano Toš]] (1900—1965), oficir, pravnik, ravnatelj Srednje ekonomske šole
* [[Karel Toš]] (1687—1737), šolnik - filozof, teolog, matematik in geograf
* [[Ljubo Toš]] (1931—2018), zdravnik, direktor Bolnišnice Ptuj
* [[Lučka Toš]] (r. [[Škofič]]) (1933—2004), zdravnica anesteziologinja
*[[Maja Toš]], zgodovinarka in PR-ovka
* [[Marjan Toš]] (*1957), zgodovinar, raziskovalec judovske kulturne dediščine (Sinagoga Maribor)
* [[Mihael Toš]], glasbenik
* [[Mirko Toš]] (1931—2018), zdravnik otorinolaringolog mednarodnega slovesa (na Danskem)
* [[Niko Toš]] (*1934) sociolog, metodolog, raziskovalec javnega mnenja, univ. prof.
* [[Peter Toš]] (1939—2022), diplomat, publicist
* [[Stanko Toš]] (1914—?), rokometni (športni) delavec, matematik?
* [[Tadej Toš]] (*1974), komik, voditelj in igralec
* [[Vinko Toš]] (1909—1991), duhovnik
* [[Vladimir Toš]], grafični oblikovalec, fotograf &amp; ljubiteljski slikar akvarelist

== Glej tudi ==

* priimek [[Tuš]]
* priimke [[Tošev]], [[Tošić]], [[Tošovski]]
* ime [[Toše]] ([[Toše Proeski]])

== Zunanje povezave ==
* {{baza imen SURS|priimek=Toš}}
{{priimek}}
[[Kategorija:Slovenski priimki]]</text>
      <sha1>p8anqbpwx5z1c3vwt2kbyaw03wdefb0</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Šivic</title>
    <ns>0</ns>
    <id>306253</id>
    <revision>
      <id>5726756</id>
      <parentid>5565113</parentid>
      <timestamp>2022-08-02T17:46:46Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Amanesciri2021</username>
        <id>205950</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1394" xml:space="preserve">'''Šivic''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]:
* [[Albin Šivic]] (1921—2000), zdravnik sanitejec, publicist, pripovednik
* [[Alenka Šivic Dular]] (*1946), primerjalna slovanska jezikoslovka, univ. profesorica 
* [[Anton Šivic]] (1879—1963), gozdarski strokovnjak
* [[Blaž Šivic]], muzikolog
*[[Boštjan Šivic]], častnik SV
* [[Ciril Šivic]] (1925—2014), gradbenik
* [[Elvira Šivic]] (*1946), baletna plesalka in pedagoginja
* [[Franc Šivic]] (*194#?), čebelar, fotograf, turistični delavec
* [[Jernej Šivic]], slovenski prvak v dopisnem šahu
*[[Jože Šivic]] (193#?), violinist SF; izdelovalec unikatnih izdelkov iz lesa (stolov..)
* [[Kaja Šivic]], glasbena urednica
*[[Klemen Šivic]], matematik
*[[Ludvik Šivic]] (1859—1939), pravnik, genealog
* [[Mitja Šivic]] (*1979), hokejist, trener
* [[Pavel Šivic]] (1908—1995), skladatelj, pianist, publicist, prof. Akademije za glasbo
* [[Peter Šivic]] (1936—2015), geodet, informatik, kartograf 
* [[Silvo Šivic]] (1909—1982), pravnik, politik, 1. upravnik Višje upravne šole (tudi jazz-glasbenik?) 
* [[Simona Močilnik Šivic]], muzikologinja  
* [[Urša Šivic]] (*1974), etnomuzikologinja  
*[[Zina Šivic]], zdravnica 

== Glej tudi ==
priimke [[Šivec]], [[Šivavec]], [[Sivec]] itd.

== Zunanje povezave ==
* {{baza imen SURS|priimek=Šivic}}
{{priimek}}
[[Kategorija:Slovenski priimki]]</text>
      <sha1>1ft9xfvobv9ahh6zuj05xfck3fguhvy</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Zornik</title>
    <ns>0</ns>
    <id>306824</id>
    <revision>
      <id>5726890</id>
      <parentid>5621887</parentid>
      <timestamp>2022-08-03T07:14:44Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Amanesciri2021</username>
        <id>205950</id>
      </contributor>
      <comment>/* Glej tudi */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="753" xml:space="preserve">'''Zornik''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]:
*[[Aristid Zornik|Anistid Zornik]] (1913—1985), slikar, pedagog
*[[Jana Zornik]], ustvarjalka na spektru intersekcije med modo, oblikovanjem in umetnostjo (v Londonu)
*[[Julij Zornik]] (*1974), oblikovalec zvoka
*[[Klavdij Zornik]] (1910—2009), slikar, likovni pedagog, metodik
* [[Mirko Zornik]] (1921—1986), član organizacije TIGR, obsojen na 2. tržaškem procesu
* [[Oskar Zornik]] (1922—1994), operni pevec, tenorist
* [[Vesna Zornik]] (*1975), pevka zabavne glasbe

== Glej tudi ==

* priimka [[Zor]], [[Zorn]] 
* priimke [[Zorko]], [[Zorc]], [[Zorec]], [[Zorman]] itd.

== Zunanje povezave ==
* {{baza imen SURS|priimek=Zornik}}
{{priimek}}
[[Kategorija:Slovenski priimki]]</text>
      <sha1>broixv1ure73djc82yr9t1qkp8jor4z</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Bevilacqua</title>
    <ns>0</ns>
    <id>308062</id>
    <revision>
      <id>5726695</id>
      <parentid>5570071</parentid>
      <timestamp>2022-08-02T14:01:33Z</timestamp>
      <contributor>
        <ip>178.1.187.139</ip>
      </contributor>
      <comment>wiki-syntax</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="700" xml:space="preserve">'''Bevilacqua''' je lahko geografsko ime:  
* [[Bevilacqua, Italija|Bevilacqua]], italijanska občine (''comune'') v [[Verona (pakraijan)|pokrajini Verona]]

'''Bevilacqua''' je [[osebno ime|priimek]] več oseb:    
* [[Patriarch Aloysius Bevilacqua]], italijanski rimskokatoliški patriarh
* [[Americo Bevilacqua]], italijanski rimskokatoliški škof
* [[Anthony Joseph Bevilacqua]], ameriški rimskokatoliški nadškof in kardinal
* [[Girolamo Bevilacqua]], italijanski rimskokatoliški škof
* [[Giulio Bevilacqua]], italijanski rimskokatoliški kardinal
* [[Bonifazio Bevilacqua Aldobrandini]], italijanski rimskokatoliški škof in kardinal

== Glej tudi ==

* priimek [[Vodopivec]]

{{priimek}}</text>
      <sha1>cfpruqjq3rcwim6yohncggngqw9w3mj</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>John Sonc</title>
    <ns>0</ns>
    <id>327446</id>
    <revision>
      <id>5726935</id>
      <parentid>4939998</parentid>
      <timestamp>2022-08-03T09:05:06Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Amanesciri2021</username>
        <id>205950</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1148" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba}}
'''John''' (Janez) '''Sonc''', [[Slovenci|slovenski]] [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] [[duhovnik]], [[misijonar]] in izseljeniški organizator v [[ZDA|Združenih državah Amerike]], * [[7. junij]] [[1861]], [[Smlednik]], † (?) [[november]] [[1915]], [[St. Paul , Minnesota|St. Paul]], [[Minnesota]].
 
== Življenje in delo ==
Rodil se je v družini krojača Jakoba Sonca v Smledniku pri [[Ljubljana|Ljubljani]]. Leta 1880 je odpotoval v ZDA, kjer je študiral [[teologija|bogoslovje]]. Po končanem študiju je služboval v raznih krajih Minnesote. Sonc je v Ameriki veliko skrb posvetil našim izseljencem. V letih 1890−1894 je bil misijonar med delavci v [[Montana|Montani]] in tudi tu ustanavljal podporna društva.
 
== Glej tudi ==
* [[seznam slovenskih rimskokatoliških duhovnikov]]
* [[seznam slovenskih misijonarjev]]
   
== Zunanje povezave ==
* {{SloBio|id=593104|avtor=Rogelj Janko|ime=Sonc John|vir=SBL}}

{{reli-bio-stub}}
{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Sonc, John}}
[[Kategorija:Slovenski rimskokatoliški duhovniki]]
[[Kategorija:Ameriški Slovenci]]
[[Kategorija:Slovenski misijonarji]]</text>
      <sha1>sp3vce9lhpf22c6t83xyp55fmi2mjkp</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Zgodovina Poljske</title>
    <ns>0</ns>
    <id>360501</id>
    <revision>
      <id>5726878</id>
      <parentid>5726285</parentid>
      <timestamp>2022-08-03T05:41:20Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <comment>/* Opombe */ Vojno stanje</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="168494" xml:space="preserve">[[Slika:Tobias Mayer Carte de la Pologne 1757.jpg|350px|thumb|Tobias Mayer: Zemljevid Poljske leta 1757]]
'''Zgodovina Poljske''' je dolga več kot tisoč let. Začela se je z združevanjem prvih srednjeveških poljskih plemen in se nadaljevala z njihovim pokristjanjevanjem v zgodnji kneževini, poljsko zlato dobo, v kateri se je država razširila in postala ena največjih evropskih sil, njenim propadom in delitvijo, dvema svetovnima vojnama, socializmom in vzpostavitvijo demokracije leta 1989.

Korenine poljske zgodovine je mogoče slediti do [[Stari vek|starega veka]], ko je bilo ozemlje sedanja Poljske naseljeno z različnimi plemeni, vključno s [[Kelti]], [[Skiti]], [[Germani]], [[Sarmati]], [[Slovani]] in [[Balti]]. Najbližji predniki etničnih [[Poljaki|Poljakov]] so bili zahodnoslovanski [[lehiti|lehitski]] [[Zahodni Poljani|Poljani]], ki so začeli v zgodnjem [[Srednji vek|srednjem veku]] ustanavljati prva stalna naselja.&lt;ref name=ref1&gt;Derwich &amp; Żurek 2002, str. 122–143.&lt;/ref&gt; Poljani, katerih ime  pomeni ''&quot;ljudstvo, ki živi na odprtih poljanah&quot;'', so bili dominantno ljudstvo v regiji in dali Poljski svoje ime.

V 10. stoletju je nastala prva vladarska dinastija, [[Pjasti]]. Za ''de facto'' ustanovitelja poljske države se šteje knez [[Mješko I.]] (vladal okoli 960-992), znan po privzemu zahodnega [[Krščanstvo|krščanstva]] leta 966. Mješkov sin [[Boleslav I. Poljski|Boleslav I. Hrabri]] je z vojsko znatno razširil očetovo domeno in jo leta 1025 pretvoril v kraljevino.  Najuspešnejši in zadnji monarh iz dinastije Pjastov, [[Kazimir III. Poljski|Kazimir III. Veliki]], je vladal v obdobju gospodarskega razcveta in ozemeljske širitve kraljevine in leta 1370 umrl brez moškega naslednika. 

Pjastom je sledila [[Jagelonci|Jagelonska dinastija]], ki je vladala od 14. do 16. stoletja, se tesno povezala z [[Velika litovska kneževina|Litvo]], doživela poljsko renesanso in nadaljevala širjenje države. Polonizacija kraljevine je dosegla vrh z  ustanovitvijo poljsko-litovske [[Republika obeh narodov|Republike obeh narodov]] leta 1569, s čimer je postala ena največjih evropskih držav.

Republika obeh narodov je uspela vzdrževati raven blaginje, doseženo v obdobju Jageloncev, medtem ko je njen politični sistem dozorel v edinstveno plemiško demokracijo z voljenim kraljem. Sredi 17. stoletja je ogromna država začela propadati zaradi uničujočih vojn in propadanje njenega političnega sistema. V poznem 18. stoletju so bile uvedene pomembne notranje reforme, med njimi prva evropska ustava, sprejeta 3. maja 1791. Veljala je zelo malo časa, ker sosednje sile niso dovolile naprednih reform. Republika obeh narodov se je končala leta 1795 po nizu  invazij in delitev poljskega ozemlja med  [[Rusko carstvo|Ruskim carstvom]] na vzhodu, [[Prusija|Kraljevino Prusijo]] na zahodu in [[Habsburška monarhija|Habsburško monarhijo]] na jugu. Od leta 1795 do 1918 ni obstajala nobena resnično neodvisna poljska država, četudi so delovala močna poljska odporniška gibanja. Priložnost za ponovno pridobitev suverenosti se je uresničila šele po [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]], ko so bile vse tri imperialistične sile v vojni in revoluciji usodno oslabljene. 

Leta 1918 je bila ustanovljena Druga poljska republika in je kot neodvisna država obstajala do leta 1939, ko sta Poljsko napadli [[nacistična Nemčija]] in [[Sovjetska zveza]]. Napad je pomenil začetek [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]]. Med nacistično okupacijo od leta 1939 do 1945 je med načrtovanim [[genocid]]om in iztrebljanjem umrlo več milijonov poljskih državljanov različnih veroizpovedi in narodnosti. Poljska vlada v izgnanstvu je kljub temu delovala vso vojno, Poljaki pa so prispevali k zmagi zaveznikov s sodelovanjem v vojaških akcijak tako na vzhodni kot na  zahodni fronti. Napredovanje sovjetske [[Rdeča armada|Rdeče armade]] proti zahodu v letih 1944 in 1945 je prisililo sile nacistične Nemčije, da so se umaknile iz Poljske. Sledila je ustanovitev  satelitske socialistične države, od leta 1952 znane kot [[Ljudska republika Poljska]].

Zaradi teritorialnih prilagoditev na zahtevo zaveznikov ob koncu druge svetovne vojne leta 1945, se je geografsko težišče Poljske premaknilo proti zahodu. Na novo opredeljena poljska država je veliki meri izgubila svoj zgodovinski večetnični značaj. V poznih 80. letih prejšnjega stoletja je poljsko reformno gibanje [[Solidarnost (razločitev)|Solidarnost]] postalo ključnega pomena za miren prehod iz načrtnega gospodarstva in socialistične države v kapitalistični gospodarski sistem in liberalno parlamentarno demokracijo. V tem procesu je bila leta 1989 ustanovljena moderna Tretja poljska republika.

==Prazgodovina in zgodovina do zgodnjega srednjega veka==
[[Slika:Biskupin_brama_od_wewnatrz.jpg|thumb|right|250px|Rekonstruiran Biskupin, utrjeno naselje iz obdobja lužiške kulture (8. stoletje pr. n. št.)]]

V [[Prazgodovina|prazgodovini]], [[Kamena doba|kameni]], [[Bronasta doba|bronasti]] in [[Železna doba|železni dobi]] se je ozemlje sedanje Poljske razvijalo podobno kot okoliške regije.&lt;ref&gt;Derwich &amp; Żurek 2002, str. 1–75.&lt;/ref&gt; 
V neolitskem obdobju so priseljenci iz Podonavje okoli leta 5500 pr. n. št. s seboj prinesli kulturo linearne keramike. V tej kulturi so se na poljskem ozemlju izoblikovale prve stalno naseljene kmečke skupnosti. V obdobju od okoli 4400 in 2000 pr. n. št. so staroselci v pozni kameni dobi še bolj razvili  kmečki način življenja.&lt;ref&gt;Derwich &amp; Żurek 2002, str. 32–53. &lt;/ref&gt; 

Poljska zgodnja bronasta doba se je začela okoli 2400–2300 pr. n. št., železna doba pa okoli 750–700 pr. n. št. Ena od mnogo odkritih kultur, [[lužiška kultura]] v bronasti in železni dobi, je zapustila več naselij.&lt;ref&gt;Derwich &amp; Żurek 2002, str. 54–75.&lt;/ref&gt; Okoli leta 400 pr. n. št. so poljsko ozemlje naselili [[Kelti]] [[Latenska kultura|latenske kulture]]. Kmalu zatem so se pod vplivom najprej Keltov in nato [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]] razvile nove kulture z močno germansko komponento. Okoli leta 500 so se v času velikih evropskih selitev germanska ljudstva izselila. Gozdnate regije na severu in vzhodu so naselili [[Balti]].&lt;ref&gt;Derwich &amp; Żurek 2002, str. 76–121.&lt;/ref&gt;

Nekaj arheoloških raziskav kaže, da so Slovani na sodobnem poljskem ozemlju naseljeni samo 1500 let.&lt;ref name=ref1/&gt; Nedavne genetske študije so pokazale, da so med sedanjimi prebivalci Poljske tudi potomci staroselcev, začenši v zgodnjim neolitikom.&lt;ref&gt;Mielnik-Sikorska 2013.&lt;/ref&gt; Po drugih arheoloških in jezikoslovnih raziskavah so bila zgodnja slovanska ljudstva v delih Poljske verjetno prisotna že veliko prej in so bila morda povezana s starodavno pševorsko in zarubinsko kulturo 3. stoletja pr. n. št. Nekatere slovanske skupine so morda prišle z vzhoda v kasnejših obdobjih.&lt;ref&gt;Brather, Sebastian (2004). &quot;The Archaeology of the Northwestern Slavs (Seventh To Ninth Centuries)&quot;. ''East Central Europe''. '''31''' (1): 78–81. doi: 10.1163/187633004x00116. &lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Trubačev, O. N. 1985. &quot;Linguistics and Ethnogenesis of the Slavs: The Ancient Slavs as Evidenced by Etymology and Onomastics&quot;. ''Journal of Indo-European Studies (JIES)'', '''13''': 203–256. &lt;/ref&gt; Domneva se, da so zgodnji slovanski narodi in jeziki morda izvirali iz [[Polesje|Polesja]], ki vključuje območje okoli [[Belorusija|belorusko]]-[[Ukrajina|ukrajinske]] meje, dele zahodne [[Rusija|Rusije]] in dele vzhodne Poljske.&lt;ref&gt; Kobyliński 2005, str. 525–526. &lt;/ref&gt;

Zahodnoslovanska in lehitska ljudstva ter vsi preostali manjšinski klani v starodavnih poljskih deželah so bili organizirani v plemena. Več njihovh imen je na seznamu, ki ga je sestavil anonimni bavarski geograf v 9. stoletju.&lt;ref&gt;Davies 2005a, str. xxvii.&lt;/ref&gt; V 9. in 10. stoletju so ta plemena ustvarila razvite regije ob zgornji [[Visla|Visli]], obali [[Baltsko morje|Baltskega morja]] in v [[Velikopoljska|Velikopoljski]]. V 10. stoletju je obsežna združitev plemen v Velikopoljski omogočila oblikovanje trajne politične strukture, ki je kasneje postala država Poljska.&lt;ref name=ref1/&gt;

==Obdobje Pjastov (10. stoletje–1385)==
{{glavni|Pjasti|Mješko I.|Boleslav I. Poljski|Kazimir I. Poljski|Boleslav II. Poljski|Boleslav III. Poljski|Kazimir II. Poljski|Vladislav I. Poljski|Kazimir III. Poljski}}
===Mješko I.===
[[Slika:Polska 992 - 1025.png|thumb|right|250px|Poljska se je pod prvima dvema vladarjema znatno razširila; temno rožnato je ozemlje ob koncu vladavine [[Mješko I.|Mješka I.]] (992), temno rožnato pa ozemlje, ki ga je dodal [[Boleslav I. Poljski|Boleslav I. Hrabri]] (umrl 1025); temno rožnato ozemlje na severozahodu, označeno z rdečo mejo,  je v tem času izgubil]]

Dinastija [[Pjasti|Pjastov]], ustanoviteljica poljske države, je vladala od 10. do 14. stoletja. Zgodovinski zapisi kot ustanovitelja dinastije in države omenjajo vojvodo [[Mješko I.|Mješka]], katerega vladanje se je začelo malo pred letom 963 in nadaljevalo do njegove smrti leta 992. Mješko se je po poroki s princeso Dubravko Češko, vneto kristjanko, leta 966 pokristjanil.&lt;ref name=rre12&gt;Davies 2005a, str. xxvii–xxviii.&lt;/ref&gt; Dogodek je znan kot &quot;krst Poljske&quot;, datum pa se pogosto simbolično šteje za začetek poljske državnosti.&lt;ref&gt;Zubrzycki 2006, str. 64. &lt;/ref&gt; Mješko je dokončal združevanje lehitskih plemen, potrebno za obstoj nove države. Po Mješku je Poljski vladal niz vladarjev, ki so prebivalstvo spreobrnili v krščanstvo, ustvarili močno kraljestvo in gojili značilno poljsko kulturo, integrirano v širšo evropsko kulturo.&lt;ref&gt;Wyrozumski 1986, str. 80–88.&lt;/ref&gt;

===Boleslav I. Hrabri===
Mješkov sin, knez [[Boleslav I. Poljski|Boleslav I.]] (vladal 992-1025),  je ustanovil poljsko cerkveno strukturo, si prizadeval osvojiti nova ozemlja in  bil ob koncu svojega življenja leta 1025  uradno kronan za prvega poljskega kralja.&lt;ref name=ref12/&gt; Prizadeval si je razširiti krščanstvo v poganske dele vzhodne Evrope, vendar je doživel neuspeh, ko je bil leta 997 v Prusiji ubit njegov največji misijonar [[Adalbert Praški]].&lt;ref name=ref12&gt;Davies 2005a, str. xxvii–xxviii.&lt;/ref&gt; Na kongresu v Gnieznu leta 1000 je sveti rimski cesar [[Oton III.]] priznal nadškofijo Gniezno,&lt;ref name=ref12/&gt; ključno za obstoj suverene poljske države.&lt;ref name=ref12/&gt; Med vladavino Otonovega naslednika [[Henrik II. Sveti|Henrika II.]] se je Boleslav od leta 1002 in 1018 vojskoval s Kraljevino Nemčijo.&lt;ref name=ref12/&gt;&lt;ref&gt;Wyrozumski 1986, str. 88–93.&lt;/ref&gt;

===Kazimir I., Boleslav II. in Boleslav III.===
Ekspanzionistična politika Boleslava I. je preobremenila vire zgodnje poljske države in sledil je propad monarhije. Pod [[Kazimir I. Poljski|Kazimirjem I. Obnoviteljem]] (vladal 1039-1058) je začela država okrevati. Kazimirjev sin [[Boleslav II. Poljski|Boleslav II. Velikodušni]] (vladal 1058–1079) se je zapletel v konflikt s ščerpanskim škofom Stanislavom, ki je na koncu povzročil njegov propad. Boleslava je poljska cerkev izobčila zaradi obtožb prešuštva, zato je leta 1079 ukazal umoriti škofa. Umor je sprožil upor poljskih plemičev, kateremu sta sledila Boleslavova odstavitev in izgon iz države.&lt;ref name=ref12/&gt; Okoli leta 1116 je [[Gallus Anonimus]] napisal kroniko ''[[Gesta principum Polonorum]]'' (''Dejanja poljskih knezov''),&lt;ref name=ref12/&gt; namenjeno poveličevanju njegovega zaščitnika [[Boleslav III. Poljski|Boleslava III. Krivoustega]] (vladal 1107–1138), vladarja, ki je obudil tradicijo vojaškega junaštva iz časa Boleslava I. Gallusovo delo je še vedno najpomembnejši pisni vir za zgodnjo zgodovino Poljske.&lt;ref&gt;Wyrozumski 1986, str. 93–104.&lt;/ref&gt;

===Razdrobitev kraljestva===
[[Boleslav III. Poljski|Boleslav III.]] je v svoji oporoki iz leta 1138&lt;ref name=ref12/&gt; razdelil Poljsko med svoje sinove. Notranja razdrobljenost Poljske v 12. in 13. stoletju je razjedla dinastične strukture  Pjastov. Leta 1180 je [[Kazimir II. Poljski|Kazimir II. Pravični]], ki je zahteval papeževo potrditev svojega statusa nadvojvode, na kongresu v Łęczyci poljski cerkvi podelil dodatne imunitete in privilegije.&lt;ref name=ref12/&gt;  Okoli leta 1220 je Vincenc Kadlubek napisal svojo ''[[Kronika poljskih kraljev in knezov|Kroniko poljskih kraljev in knezov]]'', še en pomemben vir za zgodnjo poljsko zgodovino.&lt;ref name=ref12/&gt; 

Leta 1226 je eden od regionalnih pjastovskih vojvod, Konrad I. Mazovski, povabil [[Tevtonski viteški red|Tevtonske viteze]], da bi mu pomagali v boju proti baltskim [[Prusi|pruskim]] poganom.&lt;ref name=ref12/&gt; Tevtonski red je uničil Pruse, vendar je obdržal njihovo ozemlje, kar je povzročilo večstoletna vojskovanja med Poljsko in Tevtonskimi vitezi ter pozneje med Poljsko in nemško prusko državo. 

Leta 1240  se je začela prva [[Mongolski vpadi v Evropo|mongolska invazija]] na Poljsko, ki je dosegla vrhunec s porazom poljskih in zavezniških krščanskih sil ter s smrtjo šlezijskega pjastovskega vojvode Henrika II. Pobožnega v [[Bitka pri Legnici|bitki pri Legnici]] leta 1241.&lt;ref name=ref12/&gt;

Obdobje razdrobljenosti je prineslo gospodarski razvoj in rast mest. Ustanovljena so bila nova mesta, obstoječa naselja pa so dobila status mest z magdeburškimi pravicami.&lt;ref&gt;Sebastian Brather (2008). ''Archäologie der westlichen Slawen: Siedlung, Wirtschaft und Gesellschaft im früh- und hochmittelalterlichen Ostmitteleuropa'' (nemško). Walter de Gruyter. str. 87.&lt;/ref&gt; Leta 1264 je Boleslav Pobožni s ''[[Kališki statut|Kališkim statutom]]'' [[Judje|Judom]] podelil judovske svoboščine.&lt;ref name=ref12/&gt;&lt;ref&gt;Wyrozumski 1986, str. 104–137.&lt;/ref&gt;

===Pozni Pjasti: Vladislav I. in Kazimir III.===
[[Slika:Władysław I sarcophagus figure.jpg|thumb|200px|Podoba Vladislava I. Slokega na njegovem sarkofagu]]

Poskusi ponovne združitve poljskih dežel so dobili zagon v 13. stoletju. Leta 1295 je velikopoljski vojvoda [[Przemisl II.]] uspel postati prvi vladar po Boleslavu II., ki je bil okronan za poljskega kralja.&lt;ref name=ref12/&gt; Vladal je na omejenem ozemlju in bil že naslednje leto ubit. V letih 1300–1305 je kot poljski kralj vladal tudi češki kralj [[Venčeslav II. Češki|Venčeslav II.]]&lt;ref name=ref12/&gt; Kraljestvo Pjastov je bilo dejansko obnovljeno šele pod [[Vladislav I. Poljski|Vladislavom I. Slokim]] (vladal 1306–1333), ki je postal kralj leta 1320.&lt;ref name=ref12/&gt; Leta 1308 so tevtonski vitezi zavzeli [[Gdansk]] in [[Pomerelija|Pomerelijo]].&lt;ref name=ref12/&gt;

Kralj [[Kazimir III. Poljski|Kazimir III. Veliki]] (vladal 1333–1370),&lt;ref name=ref12/&gt; Vladislavov sin in zadnji vladar iz dinastije Pjastov, je okrepil in razširil obnovljeno Poljsko kraljestvo, zahodna provinca Šlezija, ki jo je leta 1339 sam formalno  odstopil Češki, in večina poljske Pomeranije pa sta bili za nekaj stoletij izgubljeni. Napredek je bil dosežen tudi pri obnovi upravljanja osrednje province [[Mazovija|Mazovije]]. Leta 1340  se je začelo osvajanje [[Rdeča Rutenija|Rdeče Rutenije]],&lt;ref name=ref12/&gt; ki je zaznamovalo širjenje poljske države na vzhod.

Leta 1364 je bil sklican [[Krakovski kongres]], obseženo srečanje vladarjev srednje, vzhodne in severne Evrope, verjetno za načrtovanje [[Osmansko cesarstvo|protiturške]] [[križarske vojne]]. Isto leto je bila ustanovljena bodoča [[Jagelonska univerza]], ena najstarejših univerz v Evropi.&lt;ref name=ref12/&gt;&lt;ref&gt;Wyrozumski 1986, str. 137–171.&lt;/ref&gt; 9. oktobra 1334 je Kazimir III. potrdil privilegije, ki jih je Judom leta 1264 podelil velikopoljski vojvoda Boleslav Pobožni, in jim dovolil, da so se v velikem številu naselili na Poljskem.

===Anžujci===
Ko sta leta 1370 izumrli poljska kraljeva linija in mlajša veja Pjastov, je prišla  Poljska pod oblast [[Ludvik I. Ogrski|Ludvika I. Ogrskega]] iz [[Kapetingi|kapetinške]] hiše [[Anžujci|Anjou]]. Združitev Poljske in Ogrske je trajala do leta 1382.&lt;ref name=ref12/&gt; Leta 1374 je Ludvik I. podelil poljskemu plemstvu [[Košiški privilegij]], da bi eni od svojih hčera zagotovil nasledstvo na Poljskem.&lt;ref name=ref12/&gt; Leta 1384 je poljski prestol zasedla njegova najmlajša hči [[Jadwiga Poljska|Jadviga]] (umrla 1399).&lt;ref&gt;Wyrozumski 1986, str. 171–177.&lt;/ref&gt;

==Jagelonska dinastija (1385-1572)==
{{glavni|Jagelonci}}
===Dinastična unija z Litvo, Vladislav II. Jagelo===
[[Slika:Battle of Tannenberg.jpg|250px|thumb|[[Bitka pri Grunwaldu]]]]

Leta 1386 se je veliki litovski knez [[Vladislav II. Poljski|Jogaila]] poročil s poljsko kraljico Jadvigo, kar mu je omogočilo postati poljski kralj.&lt;ref name=ref21&gt;Davies 2005a, str. xxviii–xxix.&lt;/ref&gt; Do svoje smrti leta 1434 je vladal kot [[Vladislav II. Poljski]]. Poroka je ustvarila poljsko-litovsko personalno unijo pod kralji [[Jagelonci|Jagelonske dinastije]]. 

Prvi dokument, ki je uradno povezal obe državi, je bila [[Krevska unija]] iz leta 1385, ki je bila po vsebini Jogailova in Jadvigina poročna pogodba. S poljsko-litovskim partnerstvom je Poljska pridobila obsežno ozemlje [[Rutenija|Rutenije]], ki je bilo v posesti Litve. Partnerstvo se je izkazalo za koristno za državljane obeh držav, ki so v naslednjih štirih stoletjih sobivali in sodelovali v eni največjih političnih entitet v Evropi. Ko je kraljica Jadviga leta 1399 umrla, je Kraljevina Poljska prešla v izključno posest njenega moža.&lt;ref name=ref21/&gt;&lt;ref&gt;Wyrozumski 1986, str. 178–195.&lt;/ref&gt;

V [[Baltsko morje|baltski]] regiji se je nadaljeval boj Poljske s [[Tevtonski viteški red|Tevtonskimi vitezi]] in dosegel vrhunec v zmagi v [[Bitka pri Grunvaldu|bitki pri Grunwaldu]] leta 1410,  ki je Poljaki in Litovci niso zaključili z odločilnim udarom proti glavnemu sedežu Tevtonskega reda na gradu [[Grad Malbork|Malbork]]. Razvijajoče se odnose med Kraljevino Poljsko in Veliko litovsko kneževino je dodatno opredelila [[Horodlanska unija]] leta 1413.&lt;ref name=ref21/&gt;&lt;ref&gt;Wyrozumski 1986, str. 195–201. &lt;/ref&gt;

Privilegiji [[Šlahta|šlahte]] (plemstvo) so se širili. Leta 1425 je bil sprejet akt ''[[Neminem captivabimus nisi iure victum]]''  (v prostem prevodu ''Nihče ne bo aretiran brez sodbe sodišča''), ki je  plemiče varoval pred samovoljnimi kraljevimi aretacijami.&lt;ref name=ref21/&gt;

===Vladislav III. in Kazimir IV. Jagelo===
[[Slika:Casimir IV Jagiellon.jpg|thumb|left|upright|Kralj [[Kazimir IV. Poljski|Kazimir IV. Jagelo]] je bil osrednja osebnost jagelonskega obdobja]]

Vladanje mladega [[Vladislav III. Poljski|Vladislava III.]] (1434–1344),&lt;ref name=ref21/&gt; sina in naslednika Vladislava II., ki je vladal kot kralj Poljske in Ogrske, je prekinila njegova smrt v [[Bitka pri Varni|bitki pri Varni]] proti silam [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]].&lt;ref name=ref21/&gt;&lt;ref&gt;Wyrozumski 1986, str. 201–204. &lt;/ref&gt; Sledilo je tri leta trajajoče medvladje, ki se je končalo leta 1447 s kronanjem njegovega brata [[Kazimir IV. Poljski|Kazimirja IV.]]

Kritični razvoj jagelonskega obdobja se je dogajal ravno med njegovo dolgo vladavino, ki je trajala do leta 1492. Leta 1454 je Poljska priključila [[Kraljevska Prusija|Kraljevo Prusijo]] in sledila je [[trinajstletna vojna]] (1454–1466) z državo [[Tevtonski viteški red|Tevtonskih vitezov]].&lt;ref name=ref21/&gt; Leta 1466 je bil sklenjen prelomni [[Drugi torunjski mir]], ki je razdelil Prusijo in ustanovil Vzhodno Prusijo, poljski fevd pod upravo Tevtonskih vitezov.&lt;ref name=ref21/&gt; Poljska se je na jugu soočala z Osmanskim cesarstvom in [[Krimski Tatari|Krimskimi Tatari]], na vzhodu pa pomagala Litvi v boju proti [[Moskovska velika kneževina|Moskovski veliki kneževini]]. Razvijala se je v fevdalno državo s pretežno kmetijskim gospodarstvom in vse bolj prevladujočim zemljiškim plemstvom. Kraljeva prestolnica Krakov se je spreminjala v veliko akademsko in kulturno središče in leta 1473 dobila prvo tiskarno.&lt;ref name=ref21/&gt; Z naraščajočim vplivom srednjega in nižjega  plemstva se je kraljevi svet do leta 1493 razvil v dvodomni Generalni sejm (parlament), ki ni več predstavljal izključno najvišjih dostojanstvenikov kraljestva.&lt;ref name=ref21/&gt;&lt;ref&gt;Wyrozumski 1986, str. 205–225. &lt;/ref&gt;

Pravni akt  ''[[Nihil novi|Nihil novi nisi commune consensu]]'' (slovensko ''Nič novega brez skupnega soglasja''), sprejet v Sejmu leta 1505, je večino zakonodajne oblasti prenesel z monarha na Sejm.&lt;ref name=ref21/&gt; Dogodek je zaznamoval začetek obdobja, znanega kot &quot;zlata svoboda&quot;, v katerem je v državi načeloma vladalo &quot;svobodno in enakopravno&quot; poljsko plemstvo. V 16. stoletju je množičen razvoj kmetijskih gospodarstev v lasti plemstva povzročil vse bolj žaljive razmere za kmečke podložnike, ki so jih obdelovali. Politični monopol plemičev je tudi zadušil razvoj mest, od katerih so nekatera cvetela v poznem jagelonskem obdobju, in omejeval pravice meščanov, kar je zaviralo nastanek srednjega družbenega razreda.&lt;ref&gt;Gierowski 1986a, str. 24–53. &lt;/ref&gt;

===Zgodnja moderna Poljska pod Sigismundom I. in Sigismundom II.===
[[Slika:Nikolaus Kopernikus.jpg|thumb|right|[[Nikolaj Kopernik]], utemeljitelj heliocentričnega modela Osončja]]

V 16. stoletju je [[Reformacija|protestantsko]] reformistično gibanje prodrlo globoko v poljsko krščanstvo. Politika verske strpnosti, ki se je razvila na Poljskem, je bila v tistem času skoraj edinstvena v Evropi. Iz pokrajin, ki so jih razdirali verski spori, je veliko ljudi pobegnilo in našlo zatočišče na Poljskem. Vladavini kraljev [[Sigismund I. Poljski|Sigismunda I. Starega]] (1506–1548) in [[Sigismund II. Avgust|Sigismunda II. Avgusta]] (1548–1572) sta bili obdobje intenzivnega razcveta kulture in znanosti, imenovano tudi zlata doba poljske renesanse. Najvidnejši predstavnik tedanje znanosti je bil [[astronom]] [[Nikolaj Kopernik]] (1473–1543), utemeljitelj heliocentričnega sistema našega [[Osončje|Osončja]].&lt;ref name=ref21/&gt; Najpomembnejši umetnik tega obdobja je bil pesnik  [[Jan Kochanowski]] (1530–1584).&lt;ref name=ref27&gt;Davies 2005a, str. xxix.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Gierowski 1986a, str. 116–130.&lt;/ref&gt; Med vladavino Sigismunda I.&lt;ref name=ref21/&gt; bil [[Tevtonski viteški red|Tevtonski red]] leta 1525 sekulariziran. Zadnji veliki mojster reda [[Albert Pruski]] se je spreobrnil v protestantizem in se poklonil poljskemu kralju in v zameno dobil v fevd vojvodino Prusijo.&lt;ref name=ref21/&gt; Mazovija je bila leta 1529 končno v celoti vključena v Poljsko krono.&lt;ref name=ref21/&gt;&lt;ref&gt;Gierowski 1986a, str. 53–92. &lt;/ref&gt;

[[Slika:Poland-01788 - Courtyard (32000957141).jpg|thumb|left|250px|Italijansko dvorišča na gradu [[Grad Vavel|Vavel]] v Krakovu, nekdaji rezidenci poljskih monarhov]]

Z vladavino Sigismunda II. se je končalo obdobje Jageloncev. Leta 1569 je bila z [[Lublinska unija|Lublinsko unijo]] ustanovljena poljsko-litovska [[Republika obeh narodov]]. Litovska oblast v Ukrajini je bila prenešna na Poljsko.&lt;ref name=ref21/&gt;&lt;ref&gt;Gierowski 1986a, str. 92–109. &lt;/ref&gt; Realna unija obeh narodov je trajala do [[Delitve Poljske|prve delitve Poljske]] leta 1795. Leta 1561 je Poljska priključila [[Livonija|Livonijo]], s čimer se je začela livonska vojna z [[Rusko carstvo|Rusijo]].&lt;ref name=ref21/&gt; 

Eksekucionistično gibanje, ki je poskušalo zaustaviti napredujočo prevlado poljskih in litvanskih magnatskih družin v državi, je doseglo vrhunec na zasedanju  Sejma v Piotrkówu v letih 1562–1563.&lt;ref name=ref21/&gt; Na verskem področju so se poljski bratje odcepili od [[Kalvinizem|kalvinistov]], ki so leta 1563 izdali protestantsko ''Brestovsko Biblijo''.&lt;ref name=ref21/&gt; Na poljsko zgodovino so močno vplivali [[jezuiti]], ki so tja prišli leta 1564

==Poljsko-litovska Republika obeh narodov==
===Ustanovitev (1569-1648)===
====Lublinska unija====
[[Slika:Truce of Deulino 1618-1619.PNG|upright=1.35|thumb|right|Republika obeh narodov v njenem največjem obsegu po sklenitvi Deulinskega miru leta 1619]]

[[Lublinska unija]] iz leta 1569 je ustvarila poljsko-litovsko zvezno državo, ki je bila bolj enotna kot prejšnja personalna unija med Poljsko in Litvo. Unijo je vodilo plemstvo preko centralnega parlamenta in lokalnih skupščin na čelu z izvoljenim kraljem. Formalna vladavina plemstva, ki je bilo sorazmerno številčnejše kot v drugih evropskih državah, je tvorila zgodnji demokratični sistem,&lt;ref&gt;Overy 2010, str. 176–177. &lt;/ref&gt; ki je bil v nasprotju z absolutnimi monarhijami, ki so takrat prevladovale v preostali Evropi.&lt;ref&gt;Davies 1996, str. 555. &lt;/ref&gt; 

Začetek Republike obeh narodov je sovpadal z obdobjem v poljski zgodovini, ko sta bila dosežena velika politična moč ter napredek v civilizaciji in blaginji. Poljsko-litovska unija je postala vpliven dejavnik  v evropskih zadevah in pomembna kulturna entiteta, ki je širila zahodno kulturo s poljskimi značilnostmi proti vzhodu. V drugi polovici 16. stoletja in prvi polovici 17. stoletja je bila Republika obeh narodov  ena največjih in najštevilčnejših držav v tedanji Evropi. Merila je malo manj kot milijon kvadratnih kilometrov in imela okoli deset milijonov prebivalcev. V njenem gospodarstvu je prevladovalo izvozno usmerjeno kmetijstvo. Verska strpnost po vsej državi je bila zagotovljena z [[Varšavska konfederacija|Varšavsko konfederacijo]] iz leta 1573.&lt;ref name=ref27/&gt;

====Prvi voljeni kralji====
[[Slika:France-001615 - King Henri III (15291221709) (2).jpg|thumb|left|200px|Prvi izvoljeni poljsko-litovski kralj je bil Henrik Valoiški, kasnejši francoski kralj [[Henrik III. Francoski|Henrik III.]]]]

Po koncu vladavine Jageloncev leta 1572 je bil na prvih &quot;svobodnih volitvah&quot; poljskega plemstva leta 1573 za kralja izvoljen Henrik Valoiški, kasnejši francoski kralj [[Henrik III. Francoski|Henrik III.]] Pred izvolitvijo je moral pospisati ''[[Pacta conventa|pacta conventa]]'', sklop dogovorjenih obveznosti oziroma predvolilnih obljub.  Ko je leta 1574  na Poljsko prispela novica, da je francoski prestol prazen, se je Henrik kot njegov  verjetni dedič vrnil v Francijo.&lt;ref name=ref27/&gt; Volitve kralja so od  
samega začetka spremljali tuji vplivi, saj so tuje sile poskušale z manipulacijami doseči izvolitev kandidata, ki je bil v skladu z njihovimi interesi.&lt;ref&gt;Gierowski 1986a, str. 109–116. &lt;/ref&gt;

Henrikovi je sledila vladavina Štefana Báthoryja (vladal 1576–1586). Bil je vojaško in domovinsko samozavesten vladar in je v poljskem zgodovinskem izročilu  cenjen kot redek primer uspešnega izvoljenega kralja.&lt;ref name=ref27/&gt; Ustanovitev Kronskega sodišča leta 1578 je pomenila prenos številnih pritožbenih zadev iz kraljeve v plemiško jurisdikcijo.&lt;ref name=ref27/&gt;

====Prvi kralji iz dinastije Vasa====
[[Slika:Sigismund at horse.jpg|right|thumb|200px|[[Sigismund III. Poljski|Sigismund III. Vasa]] je vladal dolgo, njegovo delovanje proti verskim manjšinam, ekspanzionistične ideje in vmešavanje v švedske dinastične zadeve pa so Republiko obeh narodov destabilizirale]]

Vladavina švedske [[Dinastija Vasa|dinastije Vasa]] se je v Republiki obeh narodov začela leta 1587. Prva dva kralja iz te dinastije, [[Sigismund III. Poljski|Sigismund III.]] (vladal 1587–1632) in [[Vladislav IV. Poljski|Vladislav IV.]] (vladal 1632–1648), sta večkrat poskušala s spletkami prevzeti švedski  prestol, ki je bil stalen vir motenj v Republiki obeh narodov.&lt;ref name=ref27/&gt; Katoliška cerkev je v tistem času začela ideološko protiofenzivo in protireformacija je zajela  številne spreobrnjence iz poljskih in litvanskih protestantskih krogov. Leta 1596 je [[Brestlitovska unija]] razklala vzhodne kristjane v Republiki in ustvarila [[Katoliške cerkve vzhodnega obreda|uniatsko cerkev vzhodnega obreda]], podrejeno papežu.&lt;ref name=ref27/&gt; V letih 1606–1608 se je razvil zebrzidovski upor proti Sigismundu III.&lt;ref name=ref27/&gt;&lt;ref&gt;Gierowski 1986a, str. 130–146. &lt;/ref&gt;

V želji po premoči v vzhodni Evropi se je Republika obeh narodov od leta 1605 do 1618 vojskovala z Rusijo. Niz spopadov se imenuje poljsko-moskovska vojna ali dimirtijada. Repoblika je razširila svoje ozemlje proti vzhodu, glavnega cilja – moskovskega prestola, pa poljska dinastija ni dosegla. Švedska si je v poljsko-švedskih vojnah v letih 1617–1629 prizadevala dobiti prevlado na [[Baltsko morje|Baltiku]],  [[Osmansko cesarstvo]] pa je pritiskalo z juga v bitkah pri Cecori leta 1620 in Hotinu leta 1621.&lt;ref name=ref27/&gt; Širitev kmetijstva in [[Tlačanstvo|tlačanska]] politika v poljski [[Ukrajina|Ukrajini]] sta povzročili vrsto [[kozaki|kozaških]] uporov. V tridesetletni vojni je bila Republika zaveznica habsburške monarhije vendar v njej ni neposredno sodelovala.{{efn-lr|Po mnenju raziskovalca Jana Sowe je Republika obeh narodov kot država propadla, ker se ni bila sposobna prilagoditi nastajajočemu novemu evropskemu redu, vzpostavljenemu z Vestfalskim mirom leta 1648. Voljeni poljski kralji, ki jih je omejevalo sebično in kratkovidno plemstvo, niso mogli vsiliti močne in učinkovite centralne vlade z značilno povestfalsko notranjo in zunanjo suverenostjo. Nezmožnost poljskih kraljev, da bi zaračunavali in pobirali davke, in s tem vzdrževali stalno vojsko, ter vodili neodvisno zunanjo politiko, so bili med glavnimi ovirami za učinkovito tekmovanje Poljske na spremenjenem evropskem prizorišču, kjer je bila absolutistična oblast predpogoj za preživetje in postala temelj za odpravo tlačanstva in postopno oblikovanje parlamentarizma. &lt;ref name=ref37&gt;Wodecka 2013.&lt;/ref&gt;}} Vladavina [[Vladislav IV. Poljski|Vladislava IV.]] je bila večinoma miroljubna. Leta 1635 je bila ponovno vzpostavljena pravoslavna cerkvena hierarhija. ki je bila po Brestlitovski uniji prepovedana.&lt;ref name=ref27/&gt;

===Propadanje (1648-1764)===
====Potop====
Med vladanjem Kazimirja II. Vase (1648–1668), tretjega in zadnjega iz te dinastije, je plemiška demokracija začela propadati zaradi tujih invazij in notranjih nesoglasij.&lt;ref name=ref27/&gt;&lt;ref name=ref36&gt;Gierowski 1986a, str. 190–219. &lt;/ref&gt; Nadloge so se nepričakovano hitro kopičile in zaznamovale konec poljske zlate dobe. Nekoč močna Republika obeh narodov je postajala vedno bolj ranljiva za tuje posege.
 
[[Slika:John II Casimir Vasa 1.PNG|thumb|right|200px|[[Ivan II. Poljski|Ivan II. Kazimir Vasa]] je vladal v najtežjem obdobju Republike obeh narodov; rzočaran zaradi nezmožnosti reformiranja države je leta 1668 odstopil&lt;ref name=ref37/&gt;]]

Vstaja  kozakov pod vodstvom [[Bogdan Hmelnicki|Bogdana Hmelnickega]] leta 1648–1657 je zajela vse jugovzhodne pokrajine Poljske krone&lt;ref name=ref27/&gt; in imela katastrofalne posledice. 

Prvi ''[[liberum veto]]'', parlamentarno pravico, s katero je lahko kateri koli član Sejma takoj razpusti trenutno sejo, je bila prvič uporabljena leta 1652.&lt;ref name=ref27/&gt; Ta praksa je sčasoma kritično oslabila poljsko centralno vlado. V [[Perejaslavski sporazum|Perejaslavskem sporazumu]] so se ukrajinski uporniki leta 1654 razglasili za podložnike ruskega carja.

Druga severna vojna je v letih 1655–1660 divjala po osrednjih poljskih deželah. Vključeva ja brutalno in uničujočo švedsko  invazijo na Poljsko, imenovano švedski potop. Vojna se je končala leta 1660 z [[Olivski sporazum|Olivskim mirovnim sporazumom]].&lt;ref name=ref27/&gt; Republika je v vojni zgubila nekaj ozemlja na severu države. 

Leta 1657 je [[Prusija|vojvodina Prusija]] z [[Bromberški sporazum|Bromberškim sporazumom]] vzpostavila svojo neodvisnost.&lt;ref name=ref27/&gt; V rusko-poljski vojni (1654–1667) se je vojska Republike dobro odrezala, Ukrajina pa je bila z [[Andrusovsko premirje|Andrusovskim premirjem]] leta 1667  kljub temu razdeljena med Poljsko in Rusijo.&lt;ref name=ref27/&gt; Proti koncu vojne je upor magnatov Lubomirskih proti kralju destabiliziral in oslabil državo. Obsežni napadi krimskih Tatarov, v katerih so v Ukrajini lovili sužnje, so imeli zelo škodljive posledice tudi za poljsko gospodarstvo.&lt;ref&gt;Williams 2013, str. 27. &lt;/ref&gt; Leta 1661 je izšel prvi poljski časopis ''Merkuriusz Polski''.&lt;ref name=ref27/&gt;&lt;ref&gt;Gierowski 1986a, str. 220–240. &lt;/ref&gt;

Leta 1668 se je kralj [[Ivan II. Poljski|Ivan II. Kazimir]], žalosten zaradi nedavne smrti svoje žene in razočaran zaradi katastrofalnih političnih neuspehov svoje vladavine, odrekel prestolu in pobegnil v Francijo.{{efn-lr|Ivan II. Kazimir Vasa je znan po svoji omembe vredni in natančni napovedi delitve Poljske, ki se je zgodila več kot stoletje kasneje.&lt;ref name=ref37/&gt;}}

====Jan III. Sobieski in zadnje vojaške zmage====
[[Slika:Siemiginowski John III Sobieski with his son.jpg|thumb|left|200px|Kralj  [[Jan III. Sobieski]] s svojim sinom Jakobom, katerega je poskušal postaviti za svojega naslednika; Sobieski je povedel vojsko Republike obeh narodov v bitko za Dunaj, eno zadnjih velikih poljsko-litovskih zmag]]

Po odstopu Ivana II. Kazimirja je bil za njegovega nalednika leta 1669 izvoljen Poljak [[Koribut Višnjevecki]]. Med njegovim vladanjem, ki je trajalo do leta 1673,  je izbruhnila poljsko-osmanska vojna (1672–1676). Vojna se je nadaljevala pod njegovim naslednikom [[Jan III. Sobieski|Janom III. Sobieskim]] (vladal 1674–1696).&lt;ref name=ref27/&gt; Sobieski je nameraval razširiti svojo  državo  na  [[Baltsko morje|baltsko]] območje in v ta namen leta 1675 v Jaworówu s Francijo sklenil tajni sporazum,&lt;ref name=ref27/&gt; 
vendar je bil namesto tega prisiljen v dolgotrajne vojne z [[Osmansko cesarstvo|Osmanskim cesarstvom]]. S tem je Sobieski za kratek čas oživil vojaško moč Republike obeh narodov. V [[bitka pri Hotinu|bitki pri Hotinu]] leta 1673 je premagal osmansko vojsko in v [[Drugo obleganje Dunaja|bitki pri Dunaju]] leta 1683 odločilno pomagal rešiti Dunaj pred Osmanskim cesarstvom.&lt;ref name=ref27/&gt; Vladavina Sobieskega je bila zadnji višek v zgodovini Republike, saj je  v prvi polovici 18. stoletja Poljska prenehala biti aktivna akterka v mednarodni politiki. Z Rusijo je leta 1686 sklenila sporazum o večnem miru in končno uredila meje med državama, ki so veljale do [[Delitve Poljske|prve delitve Poljske]] leta 1772.&lt;ref name=ref27/&gt;&lt;ref&gt;Gierowski 1986a, str. 240–258. &lt;/ref&gt;

Republika obeh narodov, ki je bila do leta 1720 v skoraj nenprekinjenih vojnah, je utrpela ogromno izgubo prebivalstva ter veliko škodo v svojem gospodarstvu in družbeni strukturi. Vlada je postala neučinkovita zaradi obsežnih notranjih konfliktov, skorumpiranih zakonodajnih procesov in manipulacij zaradi tujih interesov. Plemstvo je padlo pod nadzor peščice sprtih magnatskih družin z vzpostavljenimi ozemeljskimi domenami. Mestno prebivalstvo in infrastruktura sta propadala, skupaj z večino kmetij, katerih prebivalci so bili podvrženi vse skrajnejšim oblikam tlačanstva. Razvoj znanosti, kulture in izobraževanja se je zaustavil ali celo nazadoval.&lt;ref name=ref36/&gt;

====Saški kralji====
[[Slika:August der Starke.jpg|thumb|right|200px|[[Avgust II. Močni]], saški kralj Poljske; po njegovi smrti se je začela vojna za poljsko nasledstvo]]

Volitve kralja leta 1697 so na poljski prestol pripeljale [[Avgust Močni|Avgusta II. Močnega]] (vladal 1697–1733), člana  saške družine [[Wettinci|Wettin]], ki je lahko prevzel prestol pod pogojem, da se spreobrne v rimskokatoliško vero. Nasledil ga je njegov sin [[Avgust III. Poljski|Avgust III.]] (vladal 1734–1763).&lt;ref name=ref27/&gt; Vladavini saških kraljev, ki so bili  hkrati saški volilni knezi, so prekinili tekmovalni kandidati za poljski prestol. Razpad Relublike obeh narodov se je nadaljeval. 

[[Velika severna vojna]] (1700–1721),&lt;ref name=ref27/&gt; v kateri so sodobniki videli začasen mrk, je morda bila usodni udarec, ki je zrušil poljski politični sistem. Leta 1704 je bil za kralja pod švedsko zaščito postavljen [[Stanislav Leščinski]], vendar je na tem položaju zdržal le nekaj let.&lt;ref&gt;Davies 2005a, str. 374–375&lt;/ref&gt; Tihi sejm leta 1717 je zaznamoval začetek Republike obeh narodov kot ruskega [[protektorat]]a.&lt;ref&gt;Davies 2005a, str. 375–377.&lt;/ref&gt; Rusko carstvo je jamčilo zlato svobodo plemstva, samo da bi obdržalo šibko centralno oblast Republike in nadaljevalo stanje stalne politične nemoči. V odmevnem zlomu tradicije verske strpnosti so bili [[Protestantizem|protestanti]] med [[Thornovi nemiri|Thornovimi nemiri]] leta 1724 usmrčeni.&lt;ref&gt;Davies 2005a, str. 139–142.&lt;/ref&gt; Leta 1732 so Rusija, Avstrija in Prusija, močne in spletkarske sosede Poljske, sklenile tajni [[Sporazum treh črnih orlov]] z namenom, da bi nadzirale prihodnje volitve kraljev Republike. Vojna za poljsko nasledstvo leta 1733-1735&lt;ref name=ref27/&gt; je pomagala Leščinskemu, da je prišel drugič na poljski prestol. Zaradi znatne vpletenosti tujcev so bila njegova prizadevanja neuspešna. Kraljevina Prusija je postala močna regionalna sila, ki ji je v šlezijskih vojnah uspela [[Habsburška monarhija|habsburški monarhiji]] iztrgati zgodovinsko poljsko provinco [[Šlezija|Šlezijo]]. Prusije je s tem postala vedno večja grožnja varnosti Poljske. 

Personalna unija Republike obeh narodov in Vojvodine Saške je v Republiki  povzročila nastanek reformnega gibanja in začetek poljskega [[Razsvetljenstvo|razsvetljenstva]], ki je bilo glavni pozitivni napredek v tem obdobju. Leta 1747 je bila v [[Varšava|Varšavi]] odprta prva poljska javna [[Knjižnica Załuski|knjižnica Załuski]].&lt;ref name=ref27/&gt;&lt;ref&gt;Gierowski 1986a, str. 258–301.
&lt;/ref&gt;

===Reforme in izguba državnosti (1764-1795)===
====Czartoryjske reforme in Stanislav Avgust Poniatowski====
[[Slika:Stanisław August Poniatowski by Johann Baptist Lampi.PNG|thumb|right|200px|Razsvetljeni monarh [[Stanislav II. Avgust Poniatowski]]]]

V drugi polovici 18. stoletja so v poljsko-litovski skupni državi poskušali izvesti temeljne notranje reforme, ker ji je grozilo izumrtje. Reformna dejavnost, ki jo je sprva spodbujala frakcija magnatske družine Czartory, znane kot Familia, je izzvala sovražno reakcijo in vojaški odziv sosednjih sil, vendar je ustvarila pogoje, ki so spodbudili gospodarski napredek. Vodilno trgovsko središče v državi je postala prestolnica Varšava in prevzela primat Danziga (zdaj Gdansk). Pomen  uspešnejših mestnih družbenih slojev se je povečal. Zadnja desetletja neodvisnega obstoja Republike obeh narodov  so zaznamovala agresivna reformna gibanja in daljnosežen napredek na področju izobraževanja, intelektualnega življenja, umetnosti ter razvoja družbenega in političnega sistema.&lt;ref&gt;Gierowski 1986b, str. 1–60. &lt;/ref&gt;

Kraljeve volitve leta 1764 so na prestol privedle [[Stanislav II. Avgust Poniatowski|Stanislava Avgusta Poniatowskega]],&lt;ref name=ref46&gt;Davies 2005a, str. xxix–xxx&lt;/ref&gt; prefinjenega posvetnega aristokrata, povezanega z družino Czartory, ki pa ga je izbrala in vsilila ruska cesarica [[Katarina Velika]] in od njega pričakovala, da bo njen poslušni sledilec. Stanislav Avgust je vladal poljsko-litovski državi do njenega razpada leta 1795. Svojo vladavino je preživel razpet med željo po izvedbi reform, potrebnih za rešitev propadajoče države, in podrejenim odnosom do svojih ruskih pokroviteljev.&lt;ref&gt;Gierowski 1986b, str. 60–66. &lt;/ref&gt;

[[Barska konfederacija]] (1768-1772)&lt;ref name=ref46/&gt; je bila upor poljskega plemstva proti ruskemu vplivu nasploh in samemu Poniatowskemu, v katerem so videli predstavnika Rusije. Konfederacija se je borila za ohranitev neodvisnosti Poljske in tradicionalnih interesov plemstva. Po nekaj letih so nadzor v konfederaciji ponovno prevzele sile, zveste kralju in Ruskemu carstvu.&lt;ref name=ref48&gt;Gierowski 1986b, str. 66–74. &lt;/ref&gt;

Po zatrtju Barske konfederacije so bili deli Republike obeh narodov  leta 1772 na pobudo [[Friderik II. Veliki|Friderika Velikega Pruskega]] razdeljeni med Prusijo, Avstrijo in Rusijo. Dejanje jo postal znano kot [[Delitve Poljske|prva delitev Poljske]].&lt;ref name=ref46/&gt; Od Republike je ostala okrnjena država. Sejm je leta 1773 pod prisilo potrdil delitev kot  opravjeno dejstvo, vendar je hkrati ustanovil Komisijo za nacionalno izobraževanje, pionirsko izobraževalno ustanovo v Evropi, ki jo pogosto imenujejo tudi prvo ministrstvo za izobraževanje na svetu.&lt;ref name=ref46/&gt;&lt;ref name=ref48/&gt;

====Veliki sejm 1788–1791 in Ustava 3. maja 1791====
[[Slika:Oath of confirmation of Constitution of the 3rd May 1791.PNG|thumb|right|250px|Veliki sejm je na zasedanju v Kraljevem gradu v Varšavi 3. maja 1791 potrdil poljsko-litovsko ustavo]]

Dolgotrajno zasedanje parlamenta, ki ga je sklical kralj Stanislav II. Avgust, je znano kot Veliki sejm ali Štiriletni sejm. Prvič se je sestal leta 1788. Prelomni dosežek maratonskega zasedanja je bilo sprejetje ustave z dne 3. maja 1791,&lt;ref name=ref46/&gt; prve v sodobni Evropi. Ustava, zmerno reformističen dokument, ki so ga obrekovalci obsodili kot naklonjen idealom [[Francoska revolucija|francoske revolucije]], je kmalu sprožila močno nasprotovanje konservativnih krogov višjega plemstva Republike obeh narodov in ruske carice Katarine, ki je bila odločena preprečiti ponovno rojstvo močne Republike obeh narodov. Plemiška [[Targoviška konfederacija]], ustanovljena v prestolnici ruskega carstva [[Sankt Peterburg]]u, je prosila Katarino za pomoč in maja 1792 je ruska vojska vstopila na ozemlje Republike. Poljsko-ruska vojna leta 1792, obrambna vojna sil Republike proti ruskim zavojevalcem, se je končala, ko je poljski kralj, prepričan o nesmiselnosti odpora, kapituliral in se pridružil Targoviški konfederaciji. Vlado je prevzela rusko-zavezniška konfederacija, vendar sta Rusija in Prusija leta 1793 vseeno poskrbeli za drugo delitev Poljske. Zaradi delitve je državi ostalo kritično okrnjeno ozemlje, zaradi česar ni bila sposobna samostojnega obstoja. Grodnenski sejm Republike obeh narodov leta 1793, zadnji v še obstoječi državi,&lt;ref name=ref46/&gt; je bil prisiljen potrditi novo delitev.&lt;ref&gt;Gierowski 1986b, str. 74–90.&lt;/ref&gt;

==== Kościuszkov upor leta 1794 in konec poljsko-litovske države====
[[Slika:Smuglewicz Kosciuszko 2.jpg|thumb|left|250px|Kościuszkov poziv na narodno vstalo v Krakovu leta 1794]]

Radikalizirani zaradi nedavnih dogodkov so poljski reformatorji, bodisi v izgnanstvu bodisi na ozemlju, ki je še ostalo Republiki obeh narodov, začeli pripravljati narodno vstajo. Za vodjo vstaje je bil izbran [[Kościuszkova vstaja|Tadeuš Kościuszko]], priljubljen general in veteran [[Ameriška vojna za neodvisnost|ameriške revolucije]]. Kościuszko se je 24. marca 1794 vrnil iz tujine in v [[Krakov]]u izdal Kościuszkovo proklamacijo, ki je zahtevala narodno vstajo pod njegovim vrhovnim poveljstvom.&lt;ref name=ref46/&gt; Kościuszko je osvobodil številne kmete, da bi jih lahko vpisal v svojo vojsko. Upor kljub široki narodni podpori ni bil sposoben pridobiti tuje pomoči, potrebne za njegov uspeh. Združene sile Rusije in Prusije so upor zatrle in novembra 1794 po bitki v Pragi zasedle Varšavo.

[[Slika:Partitions of Poland.png|thumb|right|upright=1.35|Tri delitve Republike obeh narodov: 1772, 1793 in 1795]]

Leta 1795 so Rusija, Prusija in Avstrija izvedle tretjo delitev Poljske kot končno razdelitev ozemlja, ki je povzročila dokončni razpad poljsko-litovske skupne države.&lt;ref name=ref46/&gt; Kralj Stanislav Avgust Poniatowski je bil pospremljen v [[Grodno]], kjer je bil prisiljen odstopiti. Po odstopu se je umalnil v [[Sankt Peterburg]].&lt;ref name=ref46/&gt;&lt;ref&gt;Gierowski 1986b, str. 90–101.&lt;/ref&gt; Tadeuš Kościuszko je bil sprva zaprt, dokler ni leta 1796 dobil dovoljenje za izselitev v [[Združene države Amerike]].&lt;ref&gt;Herbst 1969, str. 437.&lt;/ref&gt;

Odziv poljskega vodstva na zadnjo delitev je stvar zgodovinske razprave. Literarni zgodovinarji so ugotovili, da je bilo prevladujoče čustvo prvega desetletja obup, ki je ustvaril moralno puščavo, v kateri sta vladala nasilje in izdaja. Po drugi strani so zgodovinarji iskali znake odpora proti tuji vladavini in ugotovili, da je vse plemstvo, ki ni odšlo v izgnanstvo, priseglo zvestobo svojim novim vladarjem in služilo kot častniki v njihovih vojskah.&lt;ref&gt;Czubaty 2009, str. 95–109.&lt;/ref&gt;

==Razdeljena Poljska (1705–1918)==
===Oborožen upor (1795-1864)===
====[[Napoleonske vojne]]====
[[Slika:Death of Poniatowski.jpg|thumb|left|250px|Smrt Jozefa Poniatowskega, maršala [[Prvo Francosko cesarstvo|Francoskega cesarstva]] v [[Bitka pri Leipzigu|bitki pri Leipzigu]]]]

Četudi med letoma 1795 in 1918 ni obstajala nobena suverena poljska država, se je ideja o poljski neodvisnosti ohranjala pri življenju skozi celo 19. stoletje. Proti delitvenim silam so potekale številne vstaje in drugi oboroženi spopadi. Vojaška prizadevanja so sprva temeljila na zavezništvu poljskih emigrantov s porevolucionarno Francijo. Poljske legije Jana Henrika Dąbrowskega so se med letoma 1797 in 1802 borile v francoskih akcijah zunaj Poljske v upanju, da bosta njihova udeležba in prispevek nagrajena z osvoboditvijo njihove poljske domovine.&lt;ref name=ref53&gt;Davies 2005b, str. xxi.&lt;/ref&gt; Jozef Wybicki je leta 1797 kot hvalnico njihovim dejanjem napisal poljsko državno himno ''&quot;Poljska še ni izgubljena&quot;'' ali ''&quot;Dąbrowskijeva mazurka&quot;''.&lt;ref&gt;Gierowski 1986b, str. 119–130.&lt;/ref&gt;

[[Napoleon Bonaparte|Napoleon]] je po svojem porazu s  Prusijo in podpisu [[Tilsitski  sporazum|Tilsitskega sporazuma]]  z ruskim carjem [[Aleksander I. Ruski|Aleksandrom I.]] leta 1807 ustanovil Varšavsko vojvodstvo, majhno, napol neodvisno poljsko državo.&lt;ref name=ref53/&gt; Vojska Varšavskega vojvodstva pod poveljstvom Jozefa Poniatowskega je kot francoska zaveznica sodelovala v številnih francoskih akcijah, vključno z uspešno avstrijsko-poljsko vojno leta 1809. Po tej vojni in drugih akcijah se je ozemlje Varšavskega vojvodstva razširilo. Francoska invazija na Rusijo leta 1812 in nemška kampanja leta 1813 sta bili zadnji vojni, v katerih je sodelovalo vojvodstvo. Varšavsko vojvodstvo je kot odraz idealov [[Francoska revolucija|francoske revolucije]] v ustavi odpravilo [[tlačanstvo]], ni pa spodbujalo  zemljiške reforme.&lt;ref&gt;Gierowski 1986b, str. 130–147.&lt;/ref&gt;

====Dunajski kongres====
Po Napoleonovem porazu je bil na [[Dunajski kongres|Dunajskem kongresu]], ki je zasedal  leta 1814 in 1815, vzpostavljen nov evropski red. Adam Jurij Czartoryski, nekdanji tesni sodelavec cesarja Aleksandra I., je postal vodilni zagovornik poljske nacionalne ideje. Kongres je izdelal nov razdelitveni načrt, ki je upošteval nekatere pridobitve Poljakov v napoleonskem obdobju.

Varšavsko vojvodstvo je leta 1815 zamenjala novoustanovljena Kraljevina Poljska, neuradno znana kot [[Kongresna Poljska]].&lt;ref name=ref53/&gt; Preostalo poljsko kraljestvo je bilo priključeno k Ruskemu carstvu v personalni uniji pod ruskim carjem in dobilo lastno ustavo in vojsko. Vzhodno od kraljestva so bila velika območja nekdanje poljsko-litovske Republike obeh narodov vključena neposredno v Rusko carstvo kot Zahodni kraj. Ta ozemlja, skupaj s Kongresno Poljsko, na splošno veljajo za Rusko delitev. Ruska, Pruska in Avstrijska  &quot;delitev&quot; so neformalna imena pokrajin nekdanje skupne države in ne imena dejanskih upravnih enot razdeljenega poljsko-litovskega ozemlja.&lt;ref name=ref56&gt;Gierowski 1986b, str. 147–181.&lt;/ref&gt; Pruska delitev je vključevala del, imenovan  Veliko posensko vojvodstvo.&lt;ref name=ref53/&gt; Kmetje pod prusko upravo so z reformami v letih 1811 in 1823 postopoma pridobili [[Volilna pravica|volilno pravico]]. Omejene pravne reforme v Avstrijski delitvi je zasenčila revščina na podeželju. Svobodno mesto Krakov je bilo majhna republika, ustanovljena na Dunajskem kongresu, ki je bila pod skupnim nadzorom  vseh treh delitvenih sil.&lt;ref name=ref53/&gt; V deželah, ki so jih zavzele tuje sile, je bil kljub mračnim političnim razmeram s stališča poljskih domoljubov dosežen gospodarski napredek. Opazen je bil predvsem razvoj zgodnje industrije.&lt;ref name=ref56/&gt; 

Novejše ocene [[Bruto domači proizvod|bruto domačega proizvoda]] na prebivalca v obdobju 1790–1910 potrjujejo hipotezo, da je gospodarstvo na periferiji države v  počasnem procesu dohitevalo gospodarstvo v osrednjih delih države.&lt;ref&gt;Maciej Bukowski in drugi.  &quot;Urbanization and GDP per capita: New data and results for the Polish lands, 1790–1910.&quot; Historical Methods: ''A Journal of Quantitative and Interdisciplinary History'' '''52.4''' (2019): 213-227.&lt;/ref&gt;

[[Slika:Granting of the Constitution of the Duchy of Warsaw by Napoleon.PNG|thumb|right|[[Napoleon Bonaparte]] leta 1807 ustanavlja Varšavsko vojvodstvo pod francosko zaščito]]

====Vstaja novembra 1830====
[[Slika:Marcin Zaleski, Wzięcie Arsenału.jpg|thumb|right|Zaplemba varšavskega arzenala na začetku novembrske vstaje leta 1830]]

Vse bolj represivna politika okupacijskih sil je v razdeljeni Poljski spodbudila odporniška gibanja. Leta 1830 so poljski domoljubi sprožili novembrsko vstajo,&lt;ref name=ref53/&gt; ki je prerasla v obsežno vojno z Rusijo. Vodstvo vstaje so kasneje prevzeli poljski konservativci, ki niso bili pripravljeni izzivati imperija in so nasprotovali širjenju družbene baze gibanja za neodvisnost z ukrepi, kot je zemljiška reforma. Vrsta napak več zaporednih glavnih poveljnikov, ki jih je imenovala uporniška poljska narodna vlada, je kljub znatni mobilizaciji privedla do poraza leta 1831.&lt;ref name=ref53/&gt; Kongresna Poljska je izgubila svojo ustavo in vojsko, vendar je formalno ostala ločena upravna enota znotraj Ruskega imperija.&lt;ref&gt;Gierowski 1986b, str. 181–194.&lt;/ref&gt;

[[Slika:Chopin, by Wodzinska.JPG|thumb|upright|left|[[Frédéric Chopin|Chopina]], romantičnega skladatelja del za klavir, je navdihovala tudi poljska ljudska plesna glasba]]

Po porazu novembrske vstaje je na tisoče nekdanjih poljskih borcev in drugih aktivistov emigriralo v Zahodno Evropo. Pojav, znan kot &quot;veliko izseljevanje&quot;, je kmalu zavladal poljskemu političnemu in intelektualnemu življenju. Skupaj z voditelji neodvisnega gibanja je poljska skupnost v tujini vključevala največje poljske literarne in umetniške ume, vključno z romantičnimi pesniki [[Adam Mickiewicz|Adamom Mickiewiczem]], [[Juliusz Słowacki|Juliuszem Słowackim]], [[Cyprian Norwid|Cyprianom Norwidom]] in skladateljem [[Frédéric Chopin|Frédéricom Chopinom]]. V okupirani in zatirani Poljski so nekateri iskali napredek z nenasilnim aktivizmom, osredotočenim na izobraževanje in gospodarstvo. Drugi so v sodelovanju z emigrantskimi krogi organizirali zarote in pripravljali naslednji oboroženi upor.&lt;ref&gt;Gierowski 1986b, str. 208–231.&lt;/ref&gt;

====Upori med  pomladjo narodov====
Načrtovana velika poljska narodna vstaja leta 1846 se je končala s fiaskom,  ker so okupacijske oblasti izvedele za njene tajne priprave. V krakovski vstaji februarja 1846&lt;ref name=ref53/&gt; je bilo domoljubno delovanje združeno z revolucionarnimi zahtevami. Rezultat vstaje je bila vključitev svobodnega mesta Krakov v Avstrijsko delitev. Avstrijske oblasti so izkoristile nezadovoljstvo kmetov in jih hujskali proti plemiškim uporniškim enotam, kar je povzročilo pokol v Galiciji leta 1846&lt;ref name=ref53/&gt; v  obsežnem uporu podložnikov, ki so iskali olajšanje svojega pofevdalnega obveznega dela. Vstaja je mnoge osvobodila suženjstva in pospešila odločitve, ki so vodile do odprave tlačanstva v poljskem delu Avstrijskem cesarstvu leta 1848. Nemške revolucije leta 1848 so pospešile velikopoljsko vstajo leta 1848,&lt;ref name=ref53/&gt; v kateri so igrali vidno vlogo kmetje v Pruski delitvi Poljske, ki so bili takrat večinoma že osvobojeni.&lt;ref&gt;Gierowski 1986b, str. 232–287.&lt;/ref&gt;

====Vstaja januarja 1863====
[[Slika:Romuald Traugutt 111.PNG|thumb|upright|right|Romuald Traugutt, zadnji vrhovni poveljnik januarske vstaje leta 1863]]

Ruska avtokracija je stalno napadala temeljne poljske nacionalne vrednote - jezik, vero in kulturo.&lt;ref&gt;Burant 1985, str. 131–156.&lt;/ref&gt; V letih 1860–1861 je v Kongresni Poljski kljub skromni liberalizaciji pod vladavino carja [[Aleksander II. Ruski|Aleksandra II.]] prišlo do obnovitve osvobodilnih dejavnosti. Med obsežnimi demonstracijami v Varšavi so ruske sile med civilnimi udeleženci povzročile številne žrtve. Levičarska ali &quot;rdeča&quot; frakcija poljskih aktivistov, ki je zagovarjala pravice kmetov in sodelovala z ruskimi revolucionarji, se je takoj vključila v priprave na narodno vstajo. Desničarska ali &quot;bela&quot; frakcija je bila nagnjena k sodelovanju z ruskimi oblastmi in je levi frakciji nasprotovala z delnimi reformnimi predlogi. Da bi ohromil kadrovski potencial rdečih, je Aleksander Wielopolski, konservativni vodja vlade Kongresne Poljske, v letih 1862 in 1863 poskrbel za delen in selektiven vpoklic mladih Poljakov v rusko vojsko.&lt;ref name=ref53/&gt; To dejanje je pospešilo izbruh sovražnosti. V januarski vstaji, ki so se ji po začetnem obdobju pridružili in jo vodili beli, so se bojevale partizanske enote proti sovražniku, ki je bil v veliki prednosti. Upor je trajal od januarja 1863 do pomladi 1864,&lt;ref name=ref53/&gt; ko je Romualda Traugutta, zadnjega vrhovnega poveljnika upora, ujela carska policija.&lt;ref&gt;Gierowski 1986b, str. 287–311.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=ref63&gt;Zdrada 2010.&lt;/ref&gt;

2. marca 1864 je ruska oblast, ki jo je vstaja prisilila, da se je potegovala za zvestobo poljskih kmetov, v poljskem kongresu uradno objavila odlok o volilnih pravicah, skladen s prejšnjim razglasom upornikov o zemljiški reformi. Akt je ustvaril pogoje, potrebne za razvoj kapitalističnega sistema v osrednjih poljskih deželah. V obdobju, ko je večina Poljakov spoznala nesmiselnost oboroženega odpora brez zunanje podpore, so različni deli poljske družbe preživljali globoko in daljnosežno evolucijo na področjih družbenega, gospodarskega in kulturnega razvoja.&lt;ref name=ref53/&gt;&lt;ref name=ref63/&gt;&lt;ref&gt; Gierowski 1986b, str. 311–318.&lt;/ref&gt;

=== Nastajanje moderne poljske družbe pod tujo oblastjo (1864–1914)===
====Represija in organsko delo====
[[Slika:Prus 002.jpg|thumb|upright|[[Boleslav Prus]] (1847–1912), vodilni romanopisec, novinar in filozof poljskega pozitivističnega gibanja]]

Neuspeh januarske vstaje na Poljskem je povzročil veliko psihološko travmo. Postal je zgodovinska prelomnica in sprožil razvoj sodobnega poljskega nacionalizma. Poljaki, ki so bili na ozemljih pod rusko in prusko upravo podvrženi še strožjemu nadzoru in povečanemu preganjanju, so si prizadevali ohraniti svojo identiteto na nenasilne načine. Po vstaji je bil naziv Kongresne Poljske v uradni rabi degradiran iz &quot;Kraljevina Poljska&quot; v &quot;Vislanska dežela. Postala je bolj integrirana v Carsko Rusijo, vendar ne popolnoma izbrisana. Ruski in nemški jezik sta bila obvezna v vseh javnih komunikacijah. Hudo represijo je doživljala tudi katoliška cerkev. Javno šolstvo je bilo vedno  bolj podvrženo rusifikaciji in germanizaciji. Nepismenost se je  zmanjšala, najbolj v Pruski delitvi, izobraževanje v poljskem jeziku pa se je ohranjalo večinoma z neuradnimi prizadevanji. Pruska vlada si je prizadevala na poljsko ozemlje naseliti Nemce in v ta namen kupovala zemljišča v poljski lasti. V nasprotju s pruskim delom Poljske je  Galicija (zahodna Ukrajina in južna Poljska) doživela postopno omilitev avtoritarne politike in celo poljski kulturni preporod. Gospodarsko in socialno je bila zaostala, a je pod blažjo oblastjo Avstro-Ogrske monarhije od leta 1867 vse bolj dobivala omejeno avtonomijo.&lt;ref name=ref53/&gt; V galicijski vladi so prevladovali Stańczyki, konzervativna poljska proavstrijsko orientirana politična frakcija, ki so jo vodili veliki posestniki. V Krakovu je bila leta 1872 ustanovljena Poljska akademija za učenje (akademija znanosti).&lt;ref name=ref53/&gt;

Družbene dejavnosti, imenovane &quot;organsko delo&quot;, so sestavljale organizacije za samopomoč, ki so spodbujale gospodarski napredek in delale na izboljšanju konkurenčnosti industrijskih, kmetijskih in  drugih podjetij v poljski lasti. Organizacije so razpravljale o novih komercialnih metodah za doseganje večje produktivnosti in jih izvajale preko trgovinskih združenj in posebnih interesnih skupin, medtem ko so poljske bančne in zadružne finančne institucije dale na voljo potrebna poslovna posojila. Drugo pomembno področje prizadevanj v organskem delu je bil izobraževalni in intelektualni razvoj preprostih ljudi. V majhnih mestih in vaseh so bile ustanovljene številne knjižnice in čitalnice, vedno večje število časnikov pa je kazalo na vse večje zanimanje za izobraževanje. V številnih mestih so delovala tudi znanstvena in izobraževalna društva. Takšne dejavnosti so bile najbolj izrazite v pruskem delu Poljske.&lt;ref name=ref65&gt;Lukowski &amp; Zawadzki 2006, str. 182–187.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Buszko 1986, str. 84–85.&lt;/ref&gt;

Pozitivizem je na Poljskem nadomestil romantiko kot vodilno intelektualno, družbeno in literarno smer.&lt;ref name=ref65/&gt;&lt;ref&gt;Lukowski &amp; Zawadzki 2006, str. 192–194.&lt;/ref&gt; Odseval je ideale in vrednote nastajajoče urbane buržoazije.&lt;ref&gt;Wereszycki 1990, str. 66–67.&lt;/ref&gt; Okoli leta 1890 so meščanski  sloji postopoma opustili pozitivistične ideje in prešli pod vpliv modernega panevropskega nacionalizma.&lt;ref&gt;Wereszycki 1990, str. 297–298.&lt;/ref&gt;

====Gospodarski razvoj in družbene spremembe====
[[Slika:Gierymski Feast of trumpets I.jpg|thumb|right|250px|V poznem 19. in zgodnjem 20. stoletju se je veliko Judov izselilo iz Poljske-Litve, večina pa je ostala in tvorila številčno narodno manjšino]]

V tradicionalno agrarnih poljskih deželah je bil dosežen napredek, vključno z obsežno industrializacijo, vendar je bil  razvoj zelo neenakomern. V pruskem delu države se je uvajalo napredno kmetijstvo, razen v Zgornji Šleziji, kjer je veliko delovne sile zaposlovalo premogovništvo. Najgostejše železniško omrežje je bilo zgrajeno v zahodni Poljski pod nemško oblastjo. V ruski Kongresni Poljski je ob ekstenzivnem in slabo produktivnem kmetijsktvu prišlo do izrazite rasti industrije, železnic in mest.&lt;ref name=ref70&gt;Lukowski &amp; Zawadzki 2006, str. 187–192, 199.&lt;/ref&gt;  Industrijsko pobudo, kapital in znanje so v veliki meri zagotovili podjetniki, ki niso bili etnični Poljaki.&lt;ref&gt;Wereszycki 1990, str. 294.&lt;/ref&gt; [[Varšava]] se je hitro razvijala kot središče metalurške industrije, [[Lodž]] pa kot središče tekstilne industrije. Večalo se je število mestnega prebivalstva in regija je postala najbolj napredna v Ruskem carstvu. Leta 1909 je industrijska proizvodnja tam presegla kmetijsko. Prihod železnic je spodbudil nekaj industrijske rasti celo na velikih ozemljih ruskega dela izven Kongresne Poljske. Avstrijski del Poljske je bil podeželsk in reven, razen industrializiranega območja Cieszynske Šlezije. V Galiciji se je po letu 1890 začela črpati nafta, kar je povzročilo rast mest  Lemberg ([[Lvov|Lwów]], Lviv) in [[Krakov]].&lt;ref name=ref70/&gt;

Gospodarske in družbene spremembe, vključno z zemljiško reformo in industrializacijo, so skupaj z učinki tuje nadvlade spremenile stoletja staro družbeno strukturo poljske družbe. Pojavili so se bogati industrialci in finančniki, ki so se razlikovali od še vedno kritično pomembne zemljiške aristokracije. Inteligenca, izobražen poklicni ali poslovni srednji sloj, je pogosto izviral iz nižjega plemstva brez zemlje ali odtujenega od svojih podeželskih posesti, in iz meščanstva. Številna manjša kmetijska podjetja, ki so temeljila na tlačanstvu, niso preživela zemljiške reforme.&lt;ref&gt;Buszko 1986, str. 44.&lt;/ref&gt;  Industrijski proletariat, novi deprivilegirani razred, so sestavljali predvsem revni meščani in kmetje, ki so se bili zaradi vse slabših razmer prisiljeni seliti in iskati delo v urbanih središčih ali v tujini. Milijoni prebivalcev nekdanje skupne države različnih etničnih skupin je delalo ali se naselilo v Evropi ter v Severni in Južni Ameriki.&lt;ref name=ref70/&gt;

Družbene in gospodarske spremembe so bile delne in postopne. Stopnja industrializacije, ki je bila ponekod razmeroma visoka, je zaostajala za razvitimi regijami zahodne Evrope. Trije razdeljeni deli Poljske so razvili različna gospodarstva, ki so bila bolj povezana s svojimi matičnimi državami kot med seboj. V Pruski delitvi je bila na primer kmetijska proizvodnja močno odvisna od nemškega trga, medtem ko se je industrijski sektor Kongresne Poljske bolj zanašal na ruski trg.&lt;ref name=ref70/&gt;

===Nacionalizem, socializem in druga gibanja===
[[Slika:Mariecurie.jpg|thumb|right|upright|[[Marie Curie]], odkriteljica [[Radioaktivnost|radioakrivnih]] elementov [[radij]]a in [[polonij]]a]]
 
V 70.-90. letih 19. stoletja so se v razdeljeni Poljski in Litvi začela obsežna socialistična, nacionalistična, agrarna in druga politična gibanja z velikim ideološkim žarom in političnimi strankami, ki so jih promovirale. Od večjih strank je bil leta 1882 ustanovljen prvi Socialistični proletariat, leta 1887 Poljska liga (predhodnica narodne demokracije), leta 1890 Poljska socialdemokratska stranka Galicije in Šlezije, leta 1892 Poljska socialistična stranka, leta 1893 Marksistična socialna demokracija Kraljevine Poljske in Litve, leta 1895 Agrarna ljudska stranka Galicije in leta 1897 Judovska socialistična zveza. Dejavna so bila tudi regionalna združenja krščanske demokracije, povezana s katoliško cerkvijo, ki so se leta 1919 združila v Poljsko krščansko demokratsko stranko.

[[Slika:RLuxemburgCpWz.jpg|thumb|left|upright|[[Rosa Luxemburg]], voditeljica socialnih demokratov Kraljevine Poljske in Litve]]

Glavne manjšinske etnične skupine nekdanje skupne države, vključno z Ukrajinci, Litovci, Belorusi in Judi, so se vključevale v lastna nacionalna gibanja in načrte, kar je naletelo na neodobravanje tistih poljskih osamosvojiteljev, ki so računali na morebitno ponovno rojstvo Republike obeh narodov  ali nastanek zvezne države, ki ga je navdihovalo politično gibanje, imenovano prometeizem.&lt;ref&gt;Lukowski &amp; Zawadzki 2006, str. 194–203.&lt;/ref&gt;

Približno na začetku 20. stoletja je kulturno gibanje Mlada Poljska s središčem v avstrijski Galiciji izkoristilo politično okolje, naklonjeno liberalizmu, in postalo vir najboljše poljske umetniške in literarne produkcije.&lt;ref&gt;Lukowski &amp; Zawadzki 2006, str. 207–209.&lt;/ref&gt;  V tem istem obdobju je [[Marie Skłodowska-Curie|Marie Skłodowska Curie]], pionirska znanstvenica na področju [[radioaktivnost]]i, v [[Pariz]]u izvedla svoje prelomne raziskave.&lt;ref&gt;Lukowski &amp; Zawadzki 2006, str. 190.&lt;/ref&gt;

====Revolucija leta 1905====
[[Slika:Roman Dmowski in color.jpg|thumb|right|upright|Ideologija narodne demokracije Poljske Romana Dmowskega se je izkazala za zelo vplivno; Dmowski je zagovarjal dominacijo poljsko govorečih katolikov in se ni oziral na pravice etničnih manjšin, zlasti Judov, katerih izseljevanje je zagovarjal]]

Revolucijo 1905–1907 v ruski Poljski,&lt;ref name=ref53/&gt; ki je bila posledica dolgoletnih zadrževanih političnih frustracij in zadušenih nacionalnih ambicij, so zaznamovali politični manevri, stavke in upor. Upor je bil del veliko širših nemirov po vsem Ruskem imperiju, povezanih s splošno revolucijo leta 1905. Na Poljskem sta bila glavni revolucionarni osebnosti [[Roman Dmowski]] in [[Józef Piłsudski]]. Dmowski je bil povezan z desničarskim nacionalističnim gibanjem Nacionalna demokracija, medtem ko je bil Piłsudski povezan s Poljsko socialistično stranko. Ko so oblasti ponovno vzpostavile nadzor v Ruskem imperiju, je zamrl tudi upor v Kongresni Poljski, kjer je veljalo vojno stanje, deloma zaradi carskih koncesij na področju nacionalnih in delavskih pravic, vključno s poljskim zastopanjem v novoustanovljeni ruski Dumi. Ob propadlem uporu v Ruski delitvi in okrepljeni germanizaciji v Pruski delitvi je bila avstrijska Galicija ozemlje, kjer je cvetelo poljsko domoljubje.&lt;ref&gt;Lukowski &amp; Zawadzki 2006, str. 203–208.&lt;/ref&gt;

V Avstrijski delitvi so odkrito gojili poljsko kulturo, v Pruski delitvi je bila visoka raven izobrazbe in življenjskega standarda, za poljski narod in njegove težnje pa je ostala primarnega pomena Ruska delitev. Na ozemljih, najgosteje naseljenih s Poljaki, se pravi v zahodnem delu ruskega, pruskem in zahodnem avstrijskem delu Poljske, je poljsko govorilo približno 15,5 milijona ljudi. Etnično poljska naselja so bila tudi na velikem območju naprej proti vzhodu z največjo koncentracijo v regiji [[Vilna]], kjer je bilo Poljakov več kot 20 % tega števila.&lt;ref name=ref77&gt;Lukowski &amp; Zawadzki 2006, str. 208–216.&lt;/ref&gt;

Poljske paravojaške organizacije, usmerjene v neodvisnost, kot je bila Zveza aktivnega boja, so se oblikovale v letih 1908–1914, predvsem v Galiciji. Poljaki so bili na predvečer [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] razdeljeni in njihove politične stranke razdrobljene, pri čemer sta Dmowskijeva narodna  demokracija (proantantska) in frakcija Piłsudskega zavzeli nasprotna stališča.&lt;ref name=ref77/&gt;&lt;ref name=ref78&gt;Lukowski &amp; Zawadzki 2006, str. 217–222.&lt;/ref&gt;

===Prva svetovna vojna in objava poljske neodvisnosti===
[[Slika:Pilsudski in Otwock.jpg|thumb|left|upright=1.2|&quot;Komandant&quot; [[Józef Piłsudski]] s svojimi poljskimi legijonarji leta 1915]]

Izbruh prve svetovne vojne v poljskih deželah je Poljakom ponudil nepričakovano upanje za dosego neodvisnosti zaradi turbulenc, ki so zajele imperije delitvenih sil. Vse tri monarhije, ki so imele koristi od delitve poljskih ozemelj, Nemčija, Avstrija in Rusija, so ob koncu vojne razpadle. Na njihovih ozemljih so nastale številne nove države. Na začetku vojne, ki ni bila njihova,  so bili Poljaki vpoklicani v vojske delitvenih sil in zato prisiljeni  bojevati se med seboj, saj sta se vojski Nemčije in Avstrije vojskovali proti Rusiji. Paravojaške enote Piłsudskega, nameščene v Galiciji, so bile leta 1914 reorganizirane v poljske legije in so se kot del avstro-ogrske vojske borile na ruski fronti do leta 1917, ko so bile razpuščene.&lt;ref name=ref53/&gt; Piłsudski je zavrnil zahteve, da se njegovi možje borijo pod nemškim poveljstvom, zato so ga Nemci aretirali in je postal junaški simbol poljskega nacionalizma.&lt;ref name=ref78/&gt;&lt;ref name=ref79&gt;Davies 2005b, str. 279–290.&lt;/ref&gt;

[[Slika:Ignacy Paderewski 02.jpg|upright|thumb|[[Ignacij Paderewski]] je bil pianist in državnik]]

Zaradi niza nemških zmag na vzhodni fronti sta ozemlje Kongresne Poljske zasedli centralni sili Nemčija in Avstrija.&lt;ref name=ref53/&gt; Varšavo so Nemci zavzeli 5. avgusta 1915. V aktu z dne 5. novembra 1916  sta Nemčija in Avstrija v okviru nove nemške srednjeevropske sheme (Mitteleuropascheme) na ozemljih, ki so bila prej pod nadzorom Rusije, razglasili obujeno Kraljevino Poljsko (Król Regencyjne).&lt;ref name=ref53/&gt; Državi pokroviteljici se nikoli nista mogli dogovoriti o kandidatu za prevzem prestola, zato so jo izmenično upravljali nemški in avstrijski generalni guvernerji, začasni državni svet in regentski svet. Ta vse bolj avtonomna marionetna država je obstajala do novembra 1918, ko jo je nadomestila novoustanovljena Republika Poljska.

Obstoj te &quot;kraljevine&quot; in njene načrtovane poljske vojske je pozitivno vplival na poljska nacionalna prizadevanja na strani zaveznikov, v  [[Brestlitovski mir|Brestlitovskem miru]], sklenjenem marca 1918, pa so zmagovalci postavili poraženi Rusiji ostre pogoje in se niso ozirali na poljske interese.&lt;ref name=ref78/&gt;&lt;ref name=ref79/&gt;&lt;ref name=ref80&gt;Henig 2011.&lt;/ref&gt; Proti koncu vojne so se nemške oblasti lotile množičnega namernega pustošenja industrijskega in drugega gospodarskega potenciala poljskih dežel, da bi obubožale državo, verjetno prihodnjo tekmico Nemčije.&lt;ref&gt;Wereszycki 1990, str. 276.&lt;/ref&gt;

[[Slika:Polish Regents 1916.jpg|thumb|left|Regentski svet Kraljevine Poljske leta 1916;  &quot;kraljevina&quot; je bila ustanovljena kot vaba, da bi Poljaki sodelovali s centralnimi silami]]

Za neodvisnost Poljske sta se v Rusiji in na Zahodu zavzemala Dmowski, na Zahodu pa Ignacij Jan Paderewski. Ruski car [[Nikolaj II. Ruski|Nikolaj II.]] in nato voditelji februarske revolucije in oktobrske revolucije leta 1917 so postavili vlade, ki so vse po vrsti izjavile, da podpirajo neodvisnost Poljske.&lt;ref name=ref78/&gt;{{efn-lr|Vlada Sovjetske Rusije je avgusta 1918 izdala dekret z močno podporo neodvisnosti Poljske, vendar ni bil takrat pod njeno oblastjo noben del poljskega ozemlja.&lt;ref&gt;Wereszycki 1990, str. 282.&lt;/ref&gt;}} Leta 1917 je Francija ustanovila Modro vojsko pod vodstvom Józefa Hallerja, v kateri je bilo do  konca vojne približno 70.000 Poljakov, vključno z ujetniki iz nemških in avstrijskih enot ter 20.000 prostovoljci iz Združenih držav. Močna poljska protinemška vojska, ki je štela 30.000 mož, je bila tudi v Rusiji. Dmowski, ki je deloval iz Pariza kot vodja Poljskega nacionalnega komiteja (KNP), je postal glasnik poljskega nacionalizma v zavezniškem taboru. Na pobudo Štirinajstih točk [[Woodrow Wilson|Woodrowa Wilsona]] so zavezniki junija 1918 uradno potrdili poljsko neodvisnost.&lt;ref name=ref53/&gt;&lt;ref name=ref78/&gt;&lt;ref name=ref79/&gt;{{efn-lr|Program Štirinajst točk Woodrowa Wilsona je bil kasnjeje  skrčen zaradi notranjih dogodkov v ZDA, Veliki Britaniji, Franciji in Nemčiji. V zadnji točki je bila zavrnjena poljska zahteva po mestu Danzig (Gdansk) na baltski obali.&lt;ref name=ref80/&gt;}}

Na obeh sovražnih straneh se je v prvi svetovni vojni borilo okoli dva milijona Poljakov. 400.000 do 450.000 Poljakov je v vojni umrlo. Večina vzhodne fronte je potekala ravno na poljskem ozemlju, zato je bilo ogromno žrtev tudi med civilnim prebivalstvom.&lt;ref name=ref78/&gt;&lt;ref&gt;Davies 2001, str. 112.&lt;/ref&gt;

[[Slika:Ignacy Daszyński 1915.jpg|upright|thumb|[[Ignacy Daszyński]]]]

Zadnji poriv za neodvisnost Poljske se je dogajal na bojišču v oktobru – novembru 1918. Proti koncu vojne so bile avstro-ogrske in nemške enote razorožene, s propadom avstrijske vojske pa sta bila konec oktobra osvobojena Cieszyn in Krakov. Lvov je zajela poljsko-ukrajinska vojna 1918–1919. Prvo kratkoživo neodvisno in začasno levičarsko vlado Republike Poljske, ki je bila razglašena za demokratično, je od 7. novmbra 1918 v Lublinu vodil  Ignacy Daszyński. Poraženo Nemčijo so zavezniki prisilili, da je umaknila svojo veliko vojsko iz Poljske. Nemci, ki jih je doma prehitela nemška revolucija 1918–1919, so Piłsudskega izpustili iz zapora. 10. novembra  je prispel v Varšavo, kjer mu je regentski svet podelil obsežna pooblastila; Oblast Piłsudskega je priznala tudi vlada v Lublinu&lt;ref name=ref78/&gt;{{efn-lr|Piłsudski je leta 1914 zapustil Poljsko socialistično stranko in prekinil svoje povezave s socialističnim gibanjem. Številni aktivisti z levice in drugih političnih usmeritev so domnevali, da bo tam z njimi še naprej sodeloval.&lt;ref&gt;Wereszycki 1990, str. 242–243, 275.&lt;/ref&gt;}} in 22. novembra je postal začasni šef države. Piłsudskega so mnogi zelo cenili, desničarski nacionalni demokrati pa so bili ogorčeni. Nastajajoča poljska država je bila notranje razdeljena, med vojno  močno uničena in gospodarsko nefunkcionalna.&lt;ref name=ref78/&gt;&lt;ref name=ref79/&gt;

==Druga Poljska republika (1918–1939)==
===Zavarovanje meja in vojna s Sovjetsko Rusijo===
[[Slika:Powstanie wielkopolskie 1919.jpg|thumb|250px|Velikopoljski upor (1918–1919); vojna z Nemčijo je izbruhnil decembra 1918]]

Po več kot stoletju tuje vladavine je Poljska ob koncu prve svetovne vojne ponovno pridobila neodvisnost kot enega od rezultatov pogajanj, ki so potekala na [[Pariška mirovna konferenca (1919)|Pariški mirovni konferenci]] leta 1919.&lt;ref&gt;MacMillan 2002, str. 207.&lt;/ref&gt; [[Versajska mirovna pogodba]], nastala na konferenci, je vzpostavila neodvisno poljsko državo z izhodom na morje, vendar je dopustila, da o nekaterih njenih mejah odloča plebiscit. Večinoma z Nemci naseljeno svobodno mesto [[Gdansk|Danzig]] je dobilo poseben  status, ki je zagotavljal, da ga bo Poljska lahko uporabljala kot  svoje pristanišče. Ureditev nemško-poljske meje se je na koncu izkazala za dolgotrajen in zapleten proces. Spor je pripomogel k nastanku velikopoljske vstaje 1918–1919, treh šlezijskih uporov 1919–1921, vzhodnopruskega plebiscita 1920, gornješlezijskega plebiscita 1921 in Šlezijske konvencije v Ženevi leta 1922.&lt;ref name=ref84&gt;Davies 2005b, str. 291–321.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Lukowski &amp; Zawadzki 2006, str. 224, 226–227. .&lt;/ref&gt;&lt;ref name=ref86&gt;Davies 2001, str. 115–121.&lt;/ref&gt;

Druge meje so bile določene z vojno in poznejšimi sporazumi. V letih 1918–1921 je potekalo skupno šest mejnih vojn, vključno s poljsko-češkoslovaškimi mejnimi spopadi za Cieszynsko Šlezijo januarja 1919.&lt;ref name=ref84/&gt;

[[Slika:Polish-soviet war 1920 Polish defences near Milosna, August.jpg|thumb|left|250px|Poljsko-sovjetska vojna; poljski obrambni položaji blizu Varšave avgusta 1920]]

Obmejni spopadi so bili  hudi, najpomembnejši niz vojaških operacij v tem obdobju pa je bila vsekakor poljsko-sovjetska vojna 1919–1921. Poljski državnik in general [[Józef Piłsudski]] je imel daljnosežne protiruske načrte v Vzhodni Evropi. Leta 1919 so poljske sile izkoristile rusko državljansko vojno in prodrle proti vzhodu v Litvo, Belorusijo in Ukrajino, a so se kmalu soočile s sovjetsko protiofenzivo leta 1918–1919. Vojna v Ukrajini je julija 1919 odpravila že proglašeno Zahodnoukrajinsko ljudsko republiko. Jeseni 1919 je Piłsudski zavrnil prošnje sil nekdanje [[Antanta|Antante]], naj podpre belo protisovjetsko gibanje [[Anton Ivanovič Denikin|Antona Ivanoviča Denikina]] in njegovo napredovanje proti [[Moskva|Moskvi]].&lt;ref name=ref84/&gt; Poljsko-sovjetska vojna se je resno začela šele s poljsko ofenzivo na [[Kijev]] aprila 1920.&lt;ref&gt;Duraczyński 2012, st. 112.&lt;/ref&gt; V sodelovanju z Direktoratom za Ukrajino Ukrajinske ljudske republike je poljska vojska do junija prodrla dlje od Vilne, Minska in Kijeva,&lt;ref&gt;Lukowski &amp; Zawadzki 2006, str. 224–229.&lt;/ref&gt; potem pa jo je obsežna sovjetska protiofenziva iztisnila iz večine Ukrajine. Na severni fronti je sovjetska vojska v začetku avgusta dosegla obrobje Varšave. Sovjetska zmaga in hiter konec Poljske sta se zdela neizogibna, potem pa so Poljaki leta 1920 dosegli osupljivo zmago v bitki za Varšavo. Sledilo je še nekaj poljskih vojaških uspehov in Sovjeti so se morali umakniti. Poljski so prepustili dele ozemlja, naseljenega večinoma z [[Belorusi]] ali [[Ukrajinci]]. Nova vzhodna meja je bila dokončno določena z [[Riški mirovni sporazum|Riškim mirovnim sporazumom ]] marca 1921.&lt;ref name=ref84/&gt;&lt;ref name=ref86/&gt;&lt;ref&gt;Biskupski 1987.&lt;/ref&gt;

[[Slika:Daszynski and Witos.jpg|thumb|250px|Wincenty Witos (desno) in Ignacy Daszyński, načelnika vojnega kabineta leta 1920; Witos je bil predstavnik Poljske ljudske (kmečke) stranke &quot;Piast&quot; in sredinski politik, kasneje preganjan v Brestovskih procesih med sanacijskim režimom]]

Poraz ruskih vojsk je prisilil [[Vladimir Lenin|Vladimirja Lenina]] in sovjetsko vodstvo, da sta odložila svoj strateški cilj povezovanja z nemškimi in drugimi evropskimi revolucionarnimi levičarskimi aktivisti za širjenje komunistične revolucije. Lenin je računal tudi na podporo [[Rdeča armada|Rdeči armadi]] na Poljskem, kar pa se ni uresničilo.&lt;ref name=ref84/&gt;

[[Slika:Wojciech Korfanty.PNG|thumb|left|200px|Wojciech Korfanty, borec za poljsko [[Šlezija|Šlezijo]] in vodja Poljske krščanskodemokratske stranke]]

Pilsudski je oktobra 1920 zavzel Vilno, kar je zabilo še zadnji žebelj v krsto že tako slabih litovsko-poljskih odnosov, ki jih je dodatno zaostrila poljsko-litovska vojna 1919-1920. Obe državi sta ostali sovražni druga do druge do konca medvojnega obdobja.&lt;ref&gt;Lukowski &amp; Zawadzki 2006, str. 231.&lt;/ref&gt; Vizija Piłsudskega, Intermarija, vzhodnoevropska federacija držav po zgledu na večetnično poljsko-litovske [[Republika obeh narodov|Republiko obeh narodov]], ki bi vključevala tudi naslednico Velike litovske kneževine,&lt;ref&gt;Snyder 2003, str. 60–65.&lt;/ref&gt; je imela usodno napako, ker  njegova ideja o poljski nadvladi ni bila združljiva s težnjami sosednjih narodov. V času krepitve nacionalnih gibanj se je morala Poljska odpovedati političnim idejam o širjenju države.&lt;ref name=ref92&gt;Prażmowska 2011, str. 164–172.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Lukowski &amp; Zawadzki 2006, str. 225, 230, 231.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Snyder 2003, str. 57–60, 62.&lt;/ref&gt;{{efn-lr|Družinske korenine Piłsudskega so bile v poloniziranem plemstvu Velike litovske kneževine. Piłsudski je v sebi in sebi podobnih videl legitimne Litovce, kar ga je spravilo v konflikt s sodobnimi litovskimi nacionalisti. Slednji so v  času Pilsudskega na novo opredelili obseg in pomen &quot;litovske&quot; identitete, tako kot drugi nacionalisti, vključno s poljskim nacionalističnim gibanjem.&lt;ref&gt;Snyder 2003, str. 40–41, 64–65, 68–69.&lt;/ref&gt;}} Veliki federativni državi so nasprotovali tudi Dmowskijevi narodni demokrati. Njihov predstavnik na mirovnih pogajanjih v Rigi Stanisław Grabski je optiral za prepustitev Minska, Berdychiva, Kamianets-Podilskega in njihove okolico na sovjetski strani meje Sovjetski zvezi. Narodni  demokrati namreč niso želeli prevzeti dežel, ki so se jim zdele politično nezaželene, saj povzročila zmanjšan delež etničnih Poljakov v novi državi.&lt;ref name=ref86/&gt;&lt;ref&gt;Lukowski &amp; Zawadzki 2006, str. 230.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Snyder 2003, str. 64–65, 68–69.&lt;/ref&gt; Kresy (obmejna ozemlja) na vzhodu, osvojena do leta 1921, so bili podlaga za zamenjavo, ki so jo v letih 1943–1945 organizirali in izvedli Sovjeti. Sovjeti so takrat ponovno nastajajoči poljski državi izgube na vzhodu nadomestili z osvojenimi deli vzhodne Nemčije.&lt;ref&gt;Davies 2001, str. 73–80, 115–121.&lt;/ref&gt;

Uspešen zaključek poljsko-sovjetske vojne je dal Poljski lažen občutek moči kot 
samozadostne vojaške sile in spodbudil vlado, da poskuša reševati mednarodne spore  z vsiljenimi enostranskimi rešitvami.&lt;ref name=ref86/&gt;&lt;ref name=ref101&gt;Lukowski &amp; Zawadzki 2006, str. 232.&lt;/ref&gt; Njena ozemeljska in etnična politika v medvojnem obdobju je prispevala k slabim odnosom z večino poljskih sosed in težavnemu sodelovanju z bolj oddaljenimi centri moči, zlasti s [[Francija|Francijo]] in [[Velika Britanija|Veliko Britanijo]].&lt;ref name=ref86/&gt;&lt;ref name=ref92/&gt;&lt;ref name=ref101/&gt;

Riški mirovni sporazum je uredil vzhodno poljsko mejo tako, da je Poljska ohranila znaten del vzhodnih ozemelj stare Republike obeh narodov  za ceno delitve ozemlja [[Belorusija|Belorusije]] in [[Ukrajina|Ukrajine]].&lt;ref name=ref86/&gt;&lt;ref&gt;Snyder 2003, str. 63–69.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Davies 2001, str. 147.&lt;/ref&gt; Ukrajinci so na koncu ostali brez lastne države in so se zaradi dogovorov v Rigi počutili izdane. Njihova zamera je povzročila skrajni nacionalizem in protipoljsko sovraštvo.&lt;ref&gt; Snyder 2003, str. 139–144.&lt;/ref&gt;

===Obdobje demokracije (1918–1926)===
[[Slika:Narutowicz.jpg|thumb|left|Gabriel Narutowicz, prvi predsednik Poljske, umorjen leta 1922]]

Med glavnimi težavami, s katerimi se je soočala vlada nove poljske republike, je bilo pomanjkanje integrirane infrastrukture med prej ločenimi deli države, ki je oviralo  industrijo, transport, trgovino in druge dejavnosti.&lt;ref name=ref84/&gt;

Prve poljske volitve za ponovno ustanovljeni Sejm (državni parlament) so potekale januarja 1919. Naslednji mesec je Sejm sprejel začasno Malo ustavo.&lt;ref&gt;Lukowski &amp; Zawadzki 2006, str. 223.&lt;/ref&gt; 

Med hitro rastočim prebivalstvom Poljske znotraj njenih novih meja je bilo tri četrtine kmečkega življa in ena četrtina mestnega. [[Poljščina]] je bila primarni jezik le dveh tretjin prebivalcev nove države. Manjšine so imele v vladi zelo malo moči. Končna  Marčna ustava Poljske je bila sprejeta marca 1921. Na vztrajanje narodnih demokratov, zaskrbljenih zaradi agresivne politike, ki bi jo lahko izvajal  Józef Piłsudski, če bi bil izvoljen za predsednika republike, so predsednikova pooblastila z ustavnimi določili zelo omejili.&lt;ref name=ref86/&gt;

[[Slika:Władysław Grabski 1925.jpg|thumb|right|200px|Władysław Grabski e reformiral državno valuto in namesto poljske marke uvedel [[poljski zlot]]]]

Objavi Marčne ustave je sledilo kratko in burno obdobje ustavnega reda in parlamentarne demokracije, ki je trajalo do leta 1926. Zakonodajna oblast je ostala razdrobljena in brez stabilne večine in vlade so se pogosto menjavale. Državni zbor je leta 1922 je brez ljudskega glasovanja za predsednika države imenoval odkritega in nepristranskega Gabriela Narutowicza. Za člane nacionalistične desničarske frakcije njegovo imenovanje ni bilo legitimno. Na Narutowicza so gledali kot na izdajalca, izvoljejnega z glasovi narodnih manjšin.  Narutowicz in njegovi podporniki so bili izpostavljeni intenzivnemu nadlegovanju. Predsednika so 16. decembra 1922 umorili, potem ko je bil na položaju le pet dni.&lt;ref name=ref103&gt;Davies 2001, str. 121–123.&lt;/ref&gt;

Zakonodaja za zemljiško reformo se je sprejemala od leta 1919 do 1925 pod pritiskom obubožanega kmečkega prebivalstva. Reforma je bila izpeljana samo delno, saj je bilo parceliranih samo 20 % velikih kmetijskih posesti.&lt;ref name=ref104&gt;Pilawski 2009.&lt;/ref&gt; Poljska je v zgodnjih 20. letih prejšnjega stoletja prestala številne gospodarske nesreče in motnje, vključno z valovi delavskih stavk, kot so bili nemiri v Krakovu leta 1923. Nemško-poljska carinska vojna, ki jo je začela Nemčija leta 1925, je bila eden najbolj škodljivih zunanjih dejavnikov, ki so obremenjevali poljsko gospodarstvo.&lt;ref&gt;Lukowski &amp; Zawadzki 2006, str. 237–238. &lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Davies 2005b, str. 307, 308.&lt;/ref&gt; V državi je bilo kljub temu tudi nekaj zakov napredka in stabilizacije, na primer kritična reforma financ, ki jo je izvedla vlada Władysława Grabskega in je trajala skoraj dve leti. Nekateri drugi dosežki demokratičnega obdobja v zvezi z upravljanjem vladnih in državljanskih institucij, potrebnih za delovanje združene države in naroda, so bili prelahko spregledani. Ob strani se je skrival zgrožen vojaški častniški korpus, ki se ni bil pripravljen podrediti civilnemu nadzoru, a je bil pripravljen slediti upokojenemu Piłsudskemu. Pilsudski je bil med Poljaki zelo priljubljen in prav tako nezadovoljen s poljskim sistemom vladanja, tako kot njegovi nekdanji kolegi v vojski.&lt;ref name=ref86/&gt;&lt;ref name=ref103/&gt;

===Pilsudskijev državni udar in obdobje sanacije (1926–1935)===
[[Slika:Piłsudski May 1926.jpg|thumb|250px|Pilsudskijev majski državni udar leta 1926 je določil poljsko politično realnost v letih, ki so vodila do druge svetovne vojne]]

12. maja 1926 je Pilsudski izvedel državni udar, v katerem je vojska strmoglavila civilno vlado na čelu s predsednikom Stanislavom Wojciechowskim. V bratomornih spopadih je umrlo več sto ljudi.&lt;ref&gt;Davies 2005b, str. 312.&lt;/ref&gt; Pilsudskega je podpiralo tudi več levičarskih frakcij, ki so zagotovile uspeh njegovega državnega udara z blokiranjem železniškega prevoza vladnih oboroženih sil,&lt;ref name=ref108&gt;Davies 2001, str. 123–127.&lt;/ref&gt; in konzervativni veleposestniki. Edina pomembna družbena sila, ki je nasprotovala njegovemu prevzemu oblasti, so bili desničarski Narodni demokrati.&lt;ref name=ref86/&gt;&lt;ref&gt;Czubiński 1988, str. 45–46.&lt;/ref&gt;{{efn-lr|Okrepitve so prihajale z zakasnitvijo in vladna vojaška poveljnika generala Tadeusz Rozwadowski in Władysław Anders sta se želela še naprej boriti proti storilcem državnega udara, vendar sta se predsednik Stanisław Wojciechowski in vlada odločila predati, da bi preprečila neizbežno širjenje državljanske vojne. Državni udar je pripeljal na oblast &quot;sanacijski&quot; režim pod Józefom Piłsudskim. Po njegovi smrti ga je nasledil maršal Edward Rydz-Śmigły. Sanacijski režim je preganjal opozicijo znotraj vojske in nasploh. Rozwadowski je v zaporu umrl, po nekaterih poročilih umorjen.&lt;ref name=ref112/&gt; Drugi glavni nasprotnik Piłsudskega, general Włodzimierz Zagórski, je izginil leta 1927.&lt;ref&gt;Szyc 2012.&lt;/ref&gt;  Po besedah Aleksandre Piłsudske, maršalove žene, je Piłsudski po državnem udaru in do konca svojega življenja izgubil prisebnost in bil videti izčrpan.&lt;ref&gt;Czubiński 1988, str. 46–47.&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;

V času Rydz-Śmigłyjevega vodenja države je sanacijski tabor sprejel ideologijo Romana Dmowskega, sovražnika Piłsudskega. Rydz-Śmigły ni dovolil generalu Władysławu Sikorskemu, sovražniku sanacijskega gibanja, da kot vojak sodeluje pri obrambi države med invazijo na Poljsko septembra 1939. Med drugo svetovno vojno so v poljski vlad v izgnanstvu, najprej v Franciji in nato v Veliki Britaniji,  prevladovali protisanacijski politiki. Domnevni privrženci sanacije (v izgnanstvu) so bili  pod predsednikoma vlad Sikorskim in Stanisławom Mikołajczykom nezaželjeni.&lt;ref&gt;Wasilewski 2012b.&lt;/ref&gt;}}

Po udaru je novi režim sprva spoštoval veliko parlamentarnih formalnosti, potem pa se je postopoma prenehal pretvarjati. Leta 1929 je nastala koalicija levosredinskih strank Centrolew, ki je leta 1930 zahtevala &quot;odpravo diktature&quot;. Leta 1930 je vlada razpustila Sejm (parlament) in v trdnjavo Brest zaprla številne poslance opozicije. Pred poljskimi zakonodajnimi volitvami leta 1930 &lt;ref&gt;Brzoza &amp; Sowa 2009, str. 309.&lt;/ref&gt; je bilo aretiranih pet tisoč političnih nasprotnikov, volitve pa so bile prirejene tako, da so večino sedežev podelili prorežimskemu nestrankarskemu bloku, ki je sodeloval z vlado.&lt;ref name=ref84/&gt;&lt;ref name=ref111&gt;Garlicki 2009.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=ref112&gt;Burnetko 2009.&lt;/ref&gt;

[[Slika:Rydz Smigly Bulawa1.jpg|upright|left|thumb|200px|Predsednik Ignacij Mościcki in maršal Edvard Rydz-Śmigły sta bila med najvišjimi voditelji v obdobju sanacije Poljske]]

Avtoritarni sanacijski režim (&quot;sanacija&quot; naj bi pomenla &quot;zdravljenje&quot;), ki ga je Piłsudski vodil do svoje smrti leta 1935 in je ostal v veljavi do leta 1939, je odseval diktatorjevo razvoj iz levosredinskega v skrajno konservativnega politika.&lt;ref name=ref111/&gt; Političnim institucijam in strankam je bilo omogočeno delovanje, vendar je bil volilni proces manipuliran, tisti, ki niso bili pripravljeni pokorno sodelovati z režimom, pa so bili podvrženi represiji. Od leta 1930 so vztrajne  nasprotnike režima, mnoge levičarskega prepričanja, zapirali in obsojali na stroge kazni na zrežiranih sodnih procesih, kot je bil proces v Brestu. Zaprti so bili v zaporu Bereza Kartuska in taboriščih za politične zapornike. Od leta 1934 do 1939 je bilo v internacijskem taborišču  Bereza v različnih obdobjih brez sojenja priprtih približno tri tisoč oseb. Leta 1936, na primer,  je bilo tja odpeljanih 369 aktivistov, vključno s 342 poljskimi komunisti.&lt;ref&gt;Garlicki 2008.&lt;/ref&gt; Uporniški kmetje so se uprli leta 1932 in 1933 in leta 1937 stavkali. Druge civilne nemire so povzročali stavkajoči industrijski delavci, na primer v  &quot;krvave pomladi&quot; leta 1936, nacionalistični Ukrajinci{{efn-lr|Poljsko sanacijsko oblast je izzivala Organizacija ukrajinskih nacionalistov (OUN), ki si je prizadevala doseči neodvisnost. OUN se je ukvarjala s političnimi atentati, terorjem in sabotažami, na kar se je poljska država v tridesetih letih 20. stoletja odzvala z represivno akcijo. Józef Piłsudski in njegovi nasledniki so vaščanom na prizadetih območjih naložili kolektivno odgovornost. Po nemirih leta 1933 in 1934 je bilo ustanovljeno taborišče Bereza Kartuska, ki je postalo zloglasno zaradi njenega brutalnega režima. Vlada je v dele Volinije s stoletno tradicijo ukrajinskega kmečkega uporništva proti poljskim lastnikom zemljišč in v vzhodno Galicijo pripeljala poljske naseljence in upravitelje. V poznih 30. letih 20. stoletja (po smrti Pilsudskega) se je vojaško preganjanje okrepilo. Agresivno se je izvajala politika &quot;nacionalne asimilacije&quot;. Vojaški napadi, javna pretepanja, zaplembe premoženja ter zapiranje in uničevanje pravoslavnih cerkva so vzbudili trajno sovraštvo do Poljakov v Galiciji in Voliniji &quot;v najslabšem možnem trenutku&quot;, kot pravi Timothy D. Snyder. Avtor hkrati ugotavlja, da so se &quot;ukrajinski terorizem in poljski povračilni ukrepi dotaknili le dela prebivalstva in da obsežne regije niso bile prizadete&quot;. Nacionalistični recept OUN, da ukrajinska država pripada samo etničnim Ukrajincem, še zdaleč ni bil priljubljen. Halik Kochanski je pisal o dediščini zagrenjenih odnosov med Ukrajinci in Poljaki, ki so kmalu zatem eksplodirali  med drugo svetovno vojno.&lt;ref&gt;Snyder 2003, str. 143–152.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Kochanski 2012, str. 29.&lt;/ref&gt;}} in aktivisti porajajočega se beloruskega gibanja. Vsi so postali tarče neusmiljene policijsko-vojaške pacifikacije.&lt;ref name=ref84/&gt;&lt;ref&gt;Lukowski &amp; Zawadzki 2006, str. 248–249.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Brzoza &amp; Sowa 2009, str. 322–329.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Brzoza &amp; Sowa 2009, str. 353–359.&lt;/ref&gt;{{efn-lr|V poročilu, ki ga predstavil predsednik vlade in minister za notranje zadeve Felicjan Sławoj Składkowski pred komisijo Sejma januarja 1938, je bilo v obdobju 1932–1937 med  policijskim zatiranjem protestov industrijskih in kmetijskih delavcev  ubitih 818 ljudi.&lt;ref&gt;Pietka 2016.&lt;/ref&gt;}} Režim je poleg politične represije spodbujal kult osebnosti Józefa Pilsudskega, ki je obstajal že dolgo preden je prevzel diktatorsko oblast.

Pilsudski je leta 1932 podpisal sovjetsko-poljski pakt o nenapadanju in leta 1934  nemško-poljsko izjavo o nenapadanju,&lt;ref name=ref108/&gt; vendar je leta 1933 vztrajal, da Poljska ni ogrožena niti z vzhoda niti z zahoda, in izjavil, da je poljska politika osredotočena na to, da bi postala popolnoma neodvisna in brez služenja tujim interesom.&lt;ref&gt;Czubiński 1988, str. 124–125.&lt;/ref&gt; Začel je izvajati politiko ohranjanja enake razdalje in prilagodljive srednje smeri do obeh velikih sosed, ki jo je kasneje nadaljeval Józef Beck.&lt;ref&gt;Zgórniak, Łaptos &amp; Solarz 2006, str. 379.&lt;/ref&gt; Pilsudski je obdržal osebni nadzor nad vojsko, ki je bila slabo opremljena, slabo usposobljena in slabo pripravljena na morebitne prihodnje spopade.&lt;ref&gt;Kochanski 2012, str. 52–53.&lt;/ref&gt; Njegov edini vojaški načrt je bila obrambna vojna proti sovjetski invaziji.&lt;ref&gt;Drzewieniecki 1981.&lt;/ref&gt;{{efn-lr|Zunanja politika je bila eno redkih vladnih področij, za katera se je Piłsudski aktivno zanimal. Vlogo in priložnost Poljske je videl v vzhodni Evropi in se zavzemal za pasivne odnose z Zahodom. Menil je, da se nemškega napada ne bi smeli bati, kajti tudi če bi se ta malo verjeten dogodek zgodil, bi zahodne sile morale zadržati Nemčijo in priskočiti na pomoč Poljski.&lt;ref&gt;Czubiński 1988, str. 78–87.&lt;/ref&gt;}} Počasna modernizacija po njegovi smrti je močno zaostajala za napredkom, ki so ga dosegle poljske sosede, ukrepi za zaščito zahodne meje, ki jih je Piłsudski prekinil od leta 1926, pa so bili sprejeti šele marca 1939.&lt;ref&gt;Czubiński 2009, str. 37–38.&lt;/ref&gt;

Sanacijski poslanci v Sejmu so leta 1935 s parlamentarnim manevrom odpravili demokratično Marčno ustavo in sprejeli bolj avtoritarno Aprilsko ustavo, ki je zmanjšala pristojnosti Sejma, ki ga je Piłsudski preziral.&lt;ref name=ref84/&gt; 
Opozicija je postopek in ustavo, ki je iz njega izhajala, imela za nelegitimna. Poljska vlada v izgnanstvu med drugo svetovno vojno je Aprilsko ustavo kljub temu priznala, da bi ohranila pravno kontinuiteto poljske države.&lt;ref&gt;Szeląg 1968, str. 11–12.&lt;/ref&gt;

Med letoma 1932 in 1933 sta Pilsudski in Beck sprožila več incidentov ob mejah z Nemčijo in Danzigom, da bi preverila, ali bodo zahodne sile zaščitile versajske dogovore, od katerih je bila odvisna poljska varnost, in kot pripravo na preventivno vojno proti Nemčiji. Vlada je istočasno poslala delegaciji v London in Pariz z zahtevo, da zaustavita nemško oboroževanje. Invazija Poljske na Danzig je bila načrtovana za 21. april 1933, po odkritju, da je tam neverjetno veliko vojakov, pa je bila preložena. Ker bi invazija predstavljala resno vojaško grožnjo Nemčiji in ni imela resne podpore zaveznikov, so Poljaki idejo o invaziji sčasoma opustili. Nečija je v letih 1933 in 1934 povečala svoje izdatke za oborožitev za 68 %. Januarja 1934 sta Poljska in Nemčija podpisali desetletni pakt o nenapadanju.&lt;ref&gt;Crockett, Jameson W. (10. december 2009). &quot;The Polish Blitz, More than a Mere Footnote to History: Poland and Preventive War with Germany, 1933&quot;. Diplomacy &amp; Statecraft. 20 (4): 561–579. doi: 10.1080/09592290903455667. ISSN 0959-2296. S2CID 153437646. &lt;/ref&gt;

Ko je maršal Pilsudski leta 1935 umrl, je ohranil simpatije večine poljske družbe, čeprav ni nikoli tvegal preizkusiti svoje priljubljenosti na poštenih volitvah. Njegov režim je bil diktatorski. Od držav, ki so mejile na Poljsko, je ostala demokratična samo Češkoslovaška. Zgodovinarji imajo zelo različna mnenja tako o pomenu in posledicah državnega udara, ki ga je izvedel Pilsudski, kot o njegovi osebni vladavini, ki je sledila.&lt;ref name=ref112/&gt;

===Družbeni in gospodarski trendi v medvojnem obdobju===
[[Slika:Eugeniusz Kwiatkowski.PNG|thumb|left|200px|Eugeniusz Kwiatkowski je promoviral osrednjo industrijsko regijo Poljske]]

Neodvisnost je v medvojnem obdobju spodbudila razvoj poljske kulture z dokaj viosokimi intelektualnimi dosežki. Varšava, katere prebivalstvo se je med prvo in drugo svetovno vojno skoraj podvojilo, je bila nemirna rastoča metropola in prehitela Krakov, Lvov in Vilno. Postala je drugo najštevilčnejše mesto v državi.&lt;ref name=ref84/&gt;

Represija sanacijskih oblasti večinske poljske družbe na splošno ni prizadela.&lt;ref&gt;Davies 2001, str. 126.&lt;/ref&gt; Mnogo Poljakov je uživalo relativno stabilnost. Gospodarstvo se je med letoma 1926 in 1929 opazno izboljšalo, nato pa ga je doletela velika svetovna gospodarska kriza.&lt;ref&gt;Lukowski &amp; Zawadzki 2006, str. 242.&lt;/ref&gt; Po letu 1929 sta industrijska proizvodnja in bruto narodni dohodek države upadla za približno 50 %.&lt;ref&gt;Zgórniak, Łaptos &amp; Solarz 2006, str. 444.&lt;/ref&gt;

Velika kriza  je kmetom prinesla nizke cene kmetijskih proizvodov, delavcem pa brezposelnost. Družbene napetosti so se povečale, vključno z naraščajočim [[Antisemitizem|antisemitizmom]]. Veliko gospodarsko preobrazbo in večletni državni načrt za dosego nacionalnega industrijskega razvoja, sprožen leta 1936, je vodil minister Eugeniusz Kwiatkowski. Pobuda, ki jo je motivirala predvsem potreba po domači industriji orožja, se je začela udejanjati šele malo pred izbruhom druge svetovne vojne. Kwiatkowski je bil tudi glavni arhitekt projekta pristanišče Gdinija.&lt;ref name=ref84/&gt;&lt;ref&gt;Lukowski &amp; Zawadzki 2006, str. 249–250. &lt;/ref&gt;

{{multiple image
 |align     = right
 |direction = horizontal 
 |header_align =  
 |header    = Portreta pesnikov slikarja [[Stanisław Ignacy Witkiewicz|Stanisława Ignacyja Witkiewicza]]
 |image1    = Witkacy Maria P J.jpg
 |width1    = 135
 |alt1      = 
 |caption1  = Maria Pawlikowska-Jasnorzewska
 |image2    = Witkacy Julian Tuwim.jpg
 |width2    = 128
 |alt2      = 
 |caption2  = Julian Tuwim
}}

Nacionalizem, ki je prevladoval v političnih krogih, je spodbujala številčnost narodnih manjšin in njihovi različni interesi. Po jezikovnem merilu poljskega popisa prebivalstva leta 1931 so Poljaki predstavljali 69 % prebivalstva, Ukrajinci 15 %, Judje, opredeljeni kot govorci [[jidiš]]a,  8,5 %, Belorusi 4,7 %, Nemci 2,2 %, Litovci 0,25 %, Rusi 0,25 % in Čehi 0,09 %, pri čemer je na nekaterih geografskih območjih prevladovala določena manjšina. Etnični konflikti so se sčasoma stopnjevali in poljska država je postajala vedno manj strpna do  svojih narodnih manjšin. 

V medvojni Poljski je obvezno brezplačno osnovno šolstvo bistveno zmanjšalo stopnjo nepismenosti, vendar je bilo hkrati diskriminatorsko. Dramatično se je zmanjšalo število ukrajinskih šol, vpis Judov v izbrane šole pa je bil v poznih 30. letih omejen.&lt;ref name=ref84/&gt;

Število prebivalcev je vztrajno raslo in leta 1939 doseglo 35 milijonov, splošno gospodarsko stanje v obdobju med vojnama pa je stagniralo. Na Poljskem je bilo malo kapitala in malo zanimanja tujcev za naložbe v tej državi.&lt;ref name=ref84/&gt; Celotna industrijska proizvodnja se je med letoma 1913 in 1939 komaj kaj povečala, zaradi povečanega števila prebivalcev s 26,3 milijona leta 1919 na 34,8 milijona leta 1939&lt;ref name=ref84/&gt; pa se je proizvodnja na prebivalca dejansko zmanjšala za 18 %.&lt;ref&gt;Buszko 1986, str. 360.&lt;/ref&gt;

Razmere v prevladujočem kmetijskem sektorju so se med letoma 1929 in 1939 stalno slabšale, kar je povzročilo nemire na podeželju in postopno radikalizacijo poljskega kmečkega gibanja, ki se je vse bolj nagibalo k militantnim protidržavnim dejavnostim. Oblast je vse te dejavnosti močno zatirala. Po besedah Normana Daviesa so neuspehi sanacijskega režima, skupaj z objektivno gospodarsko realnostjo, povzročili radikalizacijo poljskih množic proti koncu 30. let prejšnjega stoletja. Avtor hkrati svari pred primerjavami stanja na Poljskem s stanji v  neprimerljivo bolj represivnih režimih nacistične Nemčije in stalinistične Sovjetske zveze.&lt;ref name=ref84/&gt;

===Zadnja leta sanacije (1935–1939)===
[[Slika:Składkowski premierem.jpg|thumb|left|250px|Leto po smrti maršala Pilsudskega je zadnji predvojni predsednik vlade postal njegov osebni pomočnik general Felicjan Sławoj Składkowski]]

Po smrti Piłsudskega leta 1935 so Poljsko do nemške invazije leta 1939 in sprva med njo vodili njegovi zavezniki in podrejeni častniki, znani kot &quot;polkovniki Piłsudskega&quot;. Polkovniki niso imeli niti vizije niti sredstev, da bi se spopadli z nevarnim položajem, s katerim se je soočila Poljska v poznih 30. letih prejšnjega stoletja. Ko je Piłsudski še živel, so postopoma prevzemali večja pooblastila, tako da so v zakulisju manipulirali z bolnim maršalom.&lt;ref&gt;Szeląg 1968, str. 125.&lt;/ref&gt; Sčasoma so dosegli odkrito politizacijo vojske, ki ni pripravile države na vojno.&lt;ref name=ref84/&gt;

[[Slika:Beck przemówienie.jpg|thumb|200px|Zunanji minister  [[Józef Beck]] je zavrnil predlagano tvegano zavezništvo z nacistično Nemčijo in s Sovjetsko zvezo&lt;ref name=ref84/&gt;]]

Za zunanjo politiko je bil odgovoren Józef Beck, pod katerim je poljska diplomacija poskušala vzpostaviti uravnotežene odnose z Nemčijo in Sovjetsko zvezo, žal neuspešno zaradi napačnega razumevanja evropske ozemeljske politike in časa. Beck je imel številne zunanjepolitične sheme in gojil iluzije o statusu Poljske kot velike sile. Odtujil je večino poljskih sosed, vendar ga zgodovinarji ne krivijo za končni neuspeh odnosov z Nemčijo. Glavni dogodki njegovega mandata so bili zgoščeni v zadnjih dveh letih. V primeru poljskega ultimata [[Litva|Litvi]] leta 1938 je poljska akcija skoraj povzročila nemško zasedbo jugozahodne litvanske regije Klaipėda (Memel), kjer je prevladovalo nemško prebivalstvo.&lt;ref&gt;Zgórniak, Łaptos &amp; Solarz 2006, str. 391–393.&lt;/ref&gt; Tudi leta 1938 se je poljska vlada oportunistično lotila sovražne akcije proti češkoslovaški državi, ki je bila oslabljena z [[Münchenski sporazum|Münchenskim sporazumom]], in si priključila majhen kos ozemlja na njenih mejah.&lt;ref&gt;Davies 2001, str. 128.&lt;/ref&gt; V tem primeru se je Beckovo razumevanje posledic poljske vojaške operacije izkazalo za popolnoma zmotno,&lt;ref&gt; Zgórniak, Łaptos &amp; Solarz 2006, str. 409–410.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt; Zasuń 2009.&lt;/ref&gt; saj je nemška okupacija Češkoslovaške na koncu močno oslabila tudi položaj same Poljske.&lt;ref&gt;Czubiński 2009, str. 26.&lt;/ref&gt; Poleg tega je Beck zmotno verjel, da bodo nacistično-sovjetska ideološka protislovja preprečila njuno sodelovanje.&lt;ref name=ref135&gt;Zgórniak, Łaptos &amp; Solarz 2006, str. 455–465.&lt;/ref&gt;

Doma so vse bolj odtujene in zatirane manjšine grozile z nemiri in nasiljem. Skrajni nacionalistični krogi, kot je bil Nacionalni radikalni tabor, so postali bolj odkriti. Ena od skupin, Tabor narodne enotnosti, je združevala številne nacionaliste s podporniki sanacije in je bila povezana z novo močno politično osebnostjo, maršalom Edvardom Rydz-Śmigłyjem, čigar frakcija vladajočega gibanja sanacije je bila vse bolj nacionalistična.&lt;ref name=ref84/&gt;&lt;ref&gt;Lukowski &amp; Zawadzki 2006, str. 247–248, 251–252.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=ref137&gt;Davies 2001, str. 127–129.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Brzoza &amp; Sowa 2009, str. 361–365.&lt;/ref&gt;

V poznih 30. letih 20. stoletja je izgnanski blok Fronta Morges združil več pomembnih poljskih protisanacijskih osebnosti, vključno z Ignacijem Paderewskim, Vladislavom Sikorskim, Vincencom Witosom, Vojčehom Korfantyjem in Jozefom Hallerjem. Na Poljskem je pridobila le malo vpliva, vendar se je njen duh znova pojavil med drugo svetovno vojno znotraj poljske vlade v izgnanstvu.&lt;ref name=ref84/&gt;

[[Slika:Ulica Marszałkowska w Warszawie przed 1939a.jpg|thumb|left|200px|[[Varšava]] je bila pred drugo svetovno vojno ena od glavnih evropskih mest; slika je iz leta 1939]]

Oktobra 1938 je [[Joachim von Ribbentrop]] prvič predlagal nemško-poljske ozemeljske prilagoditve in sodelovanje Poljske v paktu proti [[Kominterna|Kominterni]] in Sovjetski zvezi.&lt;ref&gt;Zgórniak, Łaptos &amp; Solarz 2006, str. 412–413.&lt;/ref&gt; Eno od ključnih jabolk spora je bil status svobodnega mesta Danzig. Poljska vlada, ki jo je marca 1939 znova nagovoril Ribbentrop, je izrazila pripravljenost obravnavati vprašanja, ki so povzročala zaskrbljenost Nemčije, vendar je dejansko zavrnila njene zahteve in s tem zavrnila, da bi [[Adolf Hitler]] Poljsko spremenil v nemško marionetno državo.&lt;ref name=ref140&gt;Zgórniak, Łaptos &amp; Solarz 2006, str. 422–425.&lt;/ref&gt; Hitler, razburjen zaradi britanskih in francoskih izjav o podpori Poljski,&lt;ref name=ref140/&gt; je konec aprila 1939 razveljavil nemško-poljsko izjavo o nenapadanju.&lt;ref name=ref84/&gt;&lt;ref name=ref135/&gt;&lt;ref&gt;Lukowski &amp; Zawadzki 2006, str. 252–253.&lt;/ref&gt;

Da bi se zaščitila pred vse bolj agresivno nacistično Nemčijo, ki je že bila odgovorna za priključitev [[Avstrija|Avstrije]] v [[Anschluss]]u leta 1938, [[Češkoslovaška|Češkoslovaške]] leta 1939 in dela Litve po nemškem ultimatu Litvi leta 1939, je Poljska sklenila vojaško zavezništvo z [[Velika Britanija|Veliko Britanijo]] in [[Francija|Francijo]].  Obe zahodni sili sta bili usmerjeni v svojo obrambo in nista imeli niti ustreznega geografskega položaja niti virov, da bi pomagali Poljski. Poljska je poskušala spodbuditi tudi svoje sodelovanje s Sovjetsko zvezo, ki so ga imeli za vojaško vzdržno.&lt;ref&gt;Davies 2005b, str. 319–320.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Zgórniak, Łaptos &amp; Solarz 2006, str. 454.&lt;/ref&gt;

Diplomatski manevri so se nadaljevali spomladi in poleti 1939, vendar so v zadnjih poskusih francosko-britanski pogovori s Sovjeti v Moskvi o oblikovanju protinacističnega obrambnega vojaškega zavezništva propadli. Zavrnitev Varšave, da [[Rdeča armada|Rdeči armadi]] dovoli delovanje na poljskem ozemlju, je zahodna prizadevanja obsodila na propad.&lt;ref&gt;Czubiński 2009, str. 29. &lt;/ref&gt; Zadnja sporna zavezniško-sovjetska izmenjava je potekala 21. in 23. avgusta 1939.&lt;ref name=ref135/&gt;&lt;ref&gt;Holdsworth 2008.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Davies 2001, str. 155–156.&lt;/ref&gt;{{efn-lr|Leta 1938 sta Poljska in Romunija zavrnili francosko-britanski predlog, da bi sovjetskim silam v primeru vojne z nacistično Nemčijo dovolili prečkanje njunih ozemelj, da bi pomagale Češkoslovaški. Poljske vladajoče elite so Sovjete na nek način imele za bolj grozeče od nacistov.&lt;ref&gt;Davies 2001, str. 145.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Davies 2005b, str. 311.&lt;/ref&gt; &lt;br&gt;Sovjetska zveza je večkrat izjavila, da namerava izpolniti svoje obveznosti iz sporazuma s Češkoslovaško iz leta 1935 in vojaško braniti Češkoslovaško. Zahtevala je prehod svojih kopenskih in zračnih sil čez Poljsko in/ali Romunijo in Sovjeti so se glede tega obrnili na Francoze, ki so prav tako imeli sporazum s Češkoslovaško, Poljsko in Sovjetsko zvezo. Edvard Rydz-Śmigły je leta 1936 zavrnil francoski predlog o tej zadevi, leta 1938 pa je Jozef Beck pritisnil na Romunijo, naj ne dovoli niti sovjetskim vojnim letalom preleta njenega ozemlja. Tako kot Madžarska je tudi Poljska poskušala izkoristiti nemško-češkoslovaški spor za reševanje lastnih ozemeljskih težav, in sicer sporov glede delov Zaolzieja, Spiša in Orave.&lt;ref&gt;Zgórniak, Łaptos &amp; Solarz 2006, str. 379, 394–396.&lt;/ref&gt;}}  Režim [[Josif Stalin|Josifa Stalina]] je bil tarča intenzivne nemške protiiniciative in je bil hkrati vpleten v vse bolj učinkovita pogajanja s Hitlerjevimi agenti. 23. avgusta je izid, ki je bil v nasprotju s prizadevanji zaveznikov, postal resničnost: Nemčija in Sovjetska zveza sta v Moskvi v naglici podpisali pakt Molotov-Ribentrop, ki je na skrivaj predvideval zazdelitev  Poljske na območja pod nadzorom nacistov in Sovjetske zveze.&lt;ref name=ref84/&gt;&lt;ref name=ref135/&gt;&lt;ref name=ref137/&gt;

==Druga svetovna vojna==
===Invaziji in odpor===
[[Slika:Schleswig Holstein firing Westerplatte September 1939.jpg|thumb|250px|Nemška bojna ladja Schleswig-Holstein 1. septembra 1939 obstreljuje polotok Westerplatte v Gdansku]]

1. septembra 1939 se je na Hitlerjev ukaz začela invazija na Poljsko, uvodni dogodek [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]]. Poljska je pred kratkim 25. avgusta 1939 podpisala angleško-poljsko vojaško zavezništvo in bila dolgo v zavezništvu s Francijo. Zahodni sili sta kmalu napovedali vojno Nemčiji, vendar sta ostali večinoma nedejavni. Prve spopade sta imeli za lažno vojno  in napadeni državi nista ponudili nobene pomoči. Tehnično in številčno premočne enote Wehrmachta so hitro napredovale proti vzhodu in na celotnem okupiranem ozemlju množično pobijale poljsko civilno prebivalstvo.&lt;ref&gt;Wieliński 2011.&lt;/ref&gt; 

17. septembra se je začela sovjetska invazija na vzhodno Poljsko. Sovjetska zveza je hitro okupirala večino vzhodne Poljske z veliko ukrajinsko in belorusko narodno manjšino.{{efn-lr|Vzhodno od razmejitvene črte Molotov-Ribbentrop je bilo 43 % Poljakov,  33% Ukrajincev, 8% Belorusov in 8% Judov.&lt;ref&gt;Snyder 2010, str. 128.&lt;/ref&gt; Sovjeti se niso želeli prikazati kot agresorji in so zasedli vzhodno Poljsko pod izgovorom, da želijo zaščititi &quot;sorodno ukrajinsko in belorusko prebivalstvo&quot;.&lt;ref name=ref151/&gt;}} Oba napadalca sta si razdelila poljsko ozemlje skladno s tajnim paktom Molotov–Ribbentrop.  Najvišji poljski vladni uradniki in vojaško poveljstvo so pobegnili z vojnega območja in sredi septembra prispeli na romunsko mostišče. Po napadu Sovjetske zveze so poiskali zatočišče v [[Romunija|Romuniji]].&lt;ref&gt;Buszko 1986, str. 362–369. &lt;/ref&gt;&lt;ref&gt; Biskupski 2003, str. 214–215.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=ref151&gt;Kochanski 2012, str. 59–93.&lt;/ref&gt;

Bitke, v katerih so Poljaki zdržali najdlje, so bile obleganje Varšave, bitka pri Helu in odpor samostojne operativne skupine Polesje. Varšava je padla 27. septembra po močnem nemškem bombardiranju, v katerem je bilo ubitih več deset tisoč civilistov in vojakov.&lt;ref name=ref151/&gt; Po kapitulaciji je bila Poljska razdeljena skladno s pogoji nemško-sovjetskega mejnega sporazuma, podpisanega v Moskvi 29. septembra 1939.&lt;ref&gt;Czubiński 2009, str. 55–56.&lt;/ref&gt;

[[Slika:Poland in 1939.jpg|thumb|left|Zemljevid Poljske po nemško-sovjetski okupaciji leta 1939]]

Gerhard Weinberg je trdil, da je bil najpomembnejši poljski prispevek v drugi svetovni vojni njeno sodelovanja pri razbijanju nemških šifer.&lt;ref&gt;Kozaczuk &amp; Straszak 2004.&lt;/ref&gt; To je Britancem omogočilo izvedbo kriptoanalize [[Enigma (naprava)|Enigme]] in dešifriranje glavne nemške vojaške kode, kar je zaveznikom dalo veliko prednost v nadaljevanju vojne.&lt;ref&gt;Weinberg 2005, str. 50.&lt;/ref&gt; Kar zadeva dejanske vojaške akcije, so nekateri poljski zgodovinarji trdili, da je bil zgolj odpor v invaziji na Poljsko kljub njenemu porazu največji prispevek države k zmagi nad nacistično Nemčijo. Poljska vojska s skoraj enim milijonom mož je znatno odložila začetek bitke za Francijo, ki so jo Nemci načrtovali za leto 1939. Ko se je nacistična ofenziva na zahodu res zgodila, je bila zaradi zamude manj učinkovita, kar je bil morda odločilni dejavnik za zmago v bitki za Britanijo.&lt;ref name=ref155&gt;Brzoza &amp; Sowa 2009, str. 693–694.&lt;/ref&gt;

Po nemškem napadu na Sovjetsko zvezo v [[Operacija Barbarossa|operaciji Barbarossa]] junija 1941 je celo ozemlje predvojne Poljske okupirala nemška vojska.&lt;ref&gt;{{Harvnb|Davies|2001|pp=68–69}}.&lt;/ref&gt;

[[Slika:Dywizjon 303 in color.jpg|right|thumb|250px|V bitki za Britanijo so zasloveli piloti poljskega 303. eskadrona lovcev]]

Nemški okupirani del Poljske  je bil leta 1939 razdeljen na dva dela: poljska ozemlja, vključena neposredno v Tretji rajh, in ozemlja pod oblastjo tako imenovane Generalne okupacijske vlade.&lt;ref&gt;Davies 2005b, str. 326–346.&lt;/ref&gt; Poljaki so organizirali podtalno odporniško gibanje in poljsko vlado v izgnanstvu, ki je delovala sprva v Parizu in od julija 1940 v Londonu.&lt;ref name=ref158&gt;Czubiński 2009, str. 226.&lt;/ref&gt; Poljsko-sovjetski diplomatski odnosi, prekinjeni septembra 1939, so bili obnovljeni julija 1941 v skladu s sporazumom Sikorski – Mayski, ki je olajšal oblikovanje poljske (Andersove) vojske  v Sovjetski zvezi.&lt;ref&gt;Buszko 1986, str. 375–382.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Czubiński 2009, str. 231.&lt;/ref&gt; Novembra 1941 je ministrski predsednik Sikorski odletel v Sovjetsko zvezo na pogajanja s Stalinom o njeni  vlogi na sovjetsko-nemški fronti. Britanci  so želeli imeti poljske vojake na Srednjem vzhodu. Stalin se je s tem strinjal in poljska vojska je bila evakuirana iz Sovjetske zveze.&lt;ref&gt;Czubiński 2009, str. 232–233.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Brzoza 2001, str. 316–317.&lt;/ref&gt;{{efn-lr|Poljski  II. korpus pod poveljstvom Vladislava Andersa se je v letih  1944–1945 boril v zavezniški italijanski kampanji in bil angažiran predvsem v bitki za  [[Monte Cassino]].&lt;ref&gt;Brzoza 2001, str. 368.&lt;/ref&gt;}}

Organizacije poljske podtalne države, ki so med vojno delovale na Poljskem, so bile zveste in formalno podrejene poljski vladi v izgnanstvu. S slednjo je sodelovala preko njene vladne delegacije za Poljsko.&lt;ref name=ref163&gt;Davies 2005b, str. 344–346.&lt;/ref&gt; Med drugo svetovno vojno se je več sto tisoč Poljakov pridružilo podtalni Poljski domovinski vojski (Armia Krajowa),&lt;ref&gt;Lukowski &amp; Zawadzki 2006, str. 264–265.&lt;/ref&gt; delu poljskih oboroženih sil vlade v izgnanstvu.&lt;ref name=ref158/&gt; Približno 200.000 Poljakov se je borilo na zahodni fronti v poljskih oboroženih enotah, zvestih vladi v izgnanstvu, okoli 300.000 pa v poljskih oboroženih silah na vzhodu pod sovjetskim poveljstvom vzhodne fronte.&lt;ref name=ref155/&gt; Prosovjetsko odporniško gibanje na Poljskem, ki ga je vodila Poljska delavska stranka, je delovalo od leta 1941. Nasprotovale so mu postopoma nastajajoče skrajno nacionalistične nacionalne oborožene sile.&lt;ref name=ref158/&gt;

[[Slika:Stroop Report - Warsaw Ghetto Uprising 09.jpg|thumb|250px|Vstaja v [[Varšavski geto|varšavskem getu]]]]
 
Od konca leta 1939 je bilo več sto tisoč Poljakov iz sovjetskih okupiranih območij deportiranih na vzhod. Od višjega vojaškega osebja in drugih, za katere so Sovjeti menili, da ne želijo sodelovati ali so potencialno škodljivi, so jih približno 22.000 na skrivaj usmrtili v Katinskem gozdu.&lt;ref&gt;Czubiński 2009, str. 67–68.&lt;/ref&gt; Ko je nemška vojska objavila odkritje množičnih grobišč, v katerih so bili umorjeni častniki poljske vojske, ja aprila 1943 Sovjetska zveza prekinila vse slabše odnose s poljsko vlado v izgnanstvu. Sovjeti so trdili, da so Poljaki storili sovražno dejanje, ko so zahtevali, da ta poročila  razišče [[Rdeči križ]].&lt;ref&gt;Buszko 1986, str. 382–384.&lt;/ref&gt;

Leta 1941 se je začelo izvajanje nacistične končne rešitve judovskega vprašanja in holokavst na Poljskem se je silovito razmahnil.&lt;ref&gt;Davies 2005b, str. 337–343.&lt;/ref&gt; Varšava je bila aprila in maja 1943 prizorišče upora v varšavskem getu, ki ga je sprožila likvidacija varšavskega geta s strani nemških enot SS. Odprava judovskih getov v okupirani Poljski je potekala v številnih mestih. Jude iz getov so vozili v taborišča smrti in jih pomorili. Vstaje, ki so jih organizirali Judovska bojna organizacija in drugi obupani judovski uporniki, so potekale v nemogoćih razmerah in niso imele nobenih možnosti za uspeh.&lt;ref name=ref158/&gt;

===Sovjetsko napredovanje 1944-1945 in varšavska vstaja===
[[Slika:Sikorski in Gibraltar.jpg|thumb|250px|General Vladislav Sikorski, predsednik poljske vlade  v izgnanstvu in vrhovni poveljnik poljskih oboroženih sil malo pred smrtjo leta 1943]]

V času naraščajočega sodelovanja med zahodnimi zavezniki in Sovjetsko zvezo po nacistični invaziji leta 1941 je bil vpliv poljske vlade v izgnanstvu resno zmanjšan zaradi smrti predsednika vlade in njenega najsposobnejšega voditelja Vladislava Sikorskega v letalski nesreči 4. julija 1943.&lt;ref&gt;Davies 2001, str. 73–75.&lt;/ref&gt; Približno takrat so se v Sovjetski zvezi oblikovale poljske komunistične civilne in vojaške organizacije pod vodstvom Vande Wasilewske in s podporo Stalina, ki so nasprotovale vladi v izgnanstvu.&lt;ref&gt;Kochanski 2012, str. 371–377. &lt;/ref&gt;

Julija 1944 sta Rdeča armada in Poljska ljudska armada pod sovjetskim poveljstvom prišli na ozemlje bodoče povojne Poljske. V dolgotrajnih bojih v letih 1944 in 1945 so Sovjeti in njihovi poljski zavezniki premagali in izgnali nemško vojsko iz Poljske za ceno več kot 600.000 padlih sovjetskih vojakov.&lt;ref name=ref171&gt;Buszko 1986, str. 394–395.&lt;/ref&gt;

[[Slika:Warsaw Uprising Surrender- 5 of October 1944.jpg|thumb|left|250px|Vdaja varšavskih vstajnikov]]

Največji posamični podvig poljskega odporniškega gibanja v drugi svetovni vojni in velik politični dogodek je bila [[Varšavska vstaja (1944)|varšavska vstaja]], ki se je začela 1. avgusta 1944. Vstajo, v kateri je sodelovala večina mestnega prebivalstva, je spodbudila podtalna domobranska vojska in odobrila poljska vlada v izgnanstvu v poskusu vzpostavitve nekomunistične poljske uprave pred prihodom Rdeče armade. Vstaja je bila prvotno načrtovana kot kratkotrajna oborožena demonstracija v pričakovanju, da bodo sovjetske sile, ki so se približevale Varšavi, pomagale v kakršni koli bitki za zavzetje mesta.&lt;ref&gt;Czubiński 2009, str. 250.&lt;/ref&gt; Sovjeti v vstaji niso posredovali in so ustavili svoje napredovanje ob reki [[Visla|Visli]]. Nemci so izkoristili priložnost in brutalno zatrli upor zahodno usmerjenih vstajnikov.&lt;ref&gt;Brzoza &amp; Sowa 2009, str. 650–663.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=ref174&gt;Kemp-Welch 2008, str. 4–5.&lt;/ref&gt;{{efn-lr|General Zygmunt Berling iz sovjetske zavezniške Prve poljske armade je sredi septembra poskušal prečkati Vislo in pristati v Czerniakówu, da bi pomagal upornikom. Nemci so napad odili in Poplaki so utrpeli velike izgube.&lt;ref&gt;Kirchmayer 1970, str. 381–396.&lt;/ref&gt;}}

Upor je trajal dva meseca in povzročil smrt ali izgon več sto tisoč civilistov iz mesta. Potem ko so se 2. oktobra poraženi Poljaki predali, so Nemci po Hitlerjevem ukazu izvedli načrtno uničenje Varšave, ki je izbrisalo preostalo infrastrukturo mesta. Poljska Prva armada, ki se je bojevala skupaj s sovjetsko Rdečo armado, je 17. januarja 1945 vstopila v opustošeno Varšavo.&lt;ref name=ref174/&gt;&lt;ref&gt;Brzoza 2001, str. 386–387, 390.&lt;/ref&gt;{{efn-lr|Odločitev o sprožitvi varšavske vstaje je povzročila uničenje mesta, njegovega prebivalstva in njegovih elit ter je bila vir trajnih polemik.&lt;ref&gt;J.P. 2010.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Chodakiewicz 2004.&lt;/ref&gt; Po mnenju zgodovinarjev Czesława Brzoze in Andrzeja Leona Sowe ukazi o nadaljnjih vojaških ofenzivah, izdani konec avgusta 1944 kot nadaljevanje operacije Vihar, kažejo na izgubo občutka odgovornosti za usodo države v vodstvu uporniškega gibanja.&lt;ref name=ref155/&gt;}}

===Zavezniške konference, poljske vlade===
[[Slika:Swierczewski Spychalski Zymierski.jpg|right|thumb|upright|Poljski generali na vzhodni fronti]]

Po [[Teheranska konferenca|Teheranski konferenci]] konec leta 1943 je med tremi velikimi silami, [[ZDA]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenim kraljestvom]] in [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]], obstajal širok dogovor, da bi se meji med Nemčijo in Poljsko ter Poljsko in Sovjetsko zvezo po koncu druge svetovne vojne temeljito spremenili.&lt;ref&gt;Davies 2001, str. 75, 104–105.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Kemp-Welch 2008, str. 1.&lt;/ref&gt; Stalinovo stališče, da je treba Poljsko premakniti daleč na zahod, so sprejeli tudi poljski komunisti, organizirani v  Poljski delavski stranki in Zvezi poljskih domoljubov. Kvaziparlamentarni Državni narodni svet pod vodstvom komunistov je v Varšavi obstajal od začetka leta 1944.&lt;ref&gt;Snyder 2009.&lt;/ref&gt; Julija 1944 je bil v [[Lublin]]u ustanovljen Poljski komite narodne osvoboditve pod nadzorom komunistov, ki naj bi nominalno upravljal območja, osvobojena izpod nemške oblasti. Ustanovitev je sprožila proteste premierja Stanislava Mikołajczyka in njegove poljske vlade v izgnanstvu.&lt;ref name=ref171/&gt;&lt;ref name=ref174/&gt;

Do [[Jaltska konferenca|konference v Jalti]] februarja 1945 so komunisti že ustanovili začasno vlado Republike Poljske. Stališče Sovjetske zveze na konferenci je imelo veliko veljavo  zaradi njenega  odločilnega prispevka k vojnim uspehom in zaradi okupacije ogromnega ozemlja v Srednji in Vzhodni Evropi. Velike sile so zagotovile, da se bo začasna komunistična vlada spremenila v entiteto, ki bo vključevala demokratične sile iz države in tujine. Vlada v izgnanstvu s sedežem v Londonu ni bila izrecno omenjena. Dogovorjena cilja sta bila začasna vlada narodne enotnosti in poznejše demokratične volitve.&lt;ref&gt;Buszko 1986, str. 398–401.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=ref18&gt;Kemp-Welch 2008, str. 6–7.&lt;/ref&gt; Razočarajoči rezultati teh načrtov in neuspeh zahodnih sil, da bi zagotovile številčno udeležbo nekomunistov v prvi povojni poljski vladi, so številni Poljaki videli kot manifestacijo izdaje Zahoda.

===Vojne izgube, iztrebljanje Judov in Poljakov===
[[Slika:Samuel Willenberg Treblinka 2 sierpnia 2013 01.JPG|thumb|250px| Samuel Willenberg ob svoji risbi taborišča smrti Treblinka]]

Obseg človeških izgub, ki jih je utrpela Poljska med drugo svetovno vojno,  je zaradi pomanjkanja natančnih podatkov težko ugotoviti. Poleg tega je treba številne trditve iz preteklosti obravnavati kot sumljive zaradi napačne metodologije in želje po spodbujanju določenih političnih programov. Zadnji razpoložljivi uradni dokument o številu etničnih Poljakov in etničnih manjšin je poljski popis prebivalstva iz leta 1931. Natančni podatki o številu prebivalcev za leto 1939 niso znani.&lt;ref name=ref181&gt;Brzoza &amp; Sowa 2009, str. 694–695. &lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Domagalik 2011.&lt;/ref&gt;

Po podatkih ameriškega Spominskega muzeja holokavsta je bilo med vojno ubitih najmanj 3 milijone poljskih Judov in najmanj 1,9 milijona nejudovskih poljskih civilistov.&lt;ref&gt;USHMM.&lt;/ref&gt; Po navedbah zgodovinarjev Brzoze in Sowe je bilo pobitih okoli 2 milijona etničnih Poljakov, niti približno pa ni znano, koliko je umrlo Poljakov drugih narodnosti, vključno z [[Ukrajinci]], [[Belorusi]] in [[Nemci]].&lt;ref name=ref184&gt;Brzoza &amp; Sowa 2009, str. 695–696.&lt;/ref&gt; Milijoni poljskih državljanov so bili deportirani v Nemčijo na prisilno delo ali v nemška uničevalna taborišča, kot so bila [[Koncentracijsko taborišče Treblinka|Treblinka]], [[Koncentracijsko taborišče Auschwitz|Auschwitz]] in [[Uničevalno taborišče Sobibór|Sobibór]]. Nacistična Nemčija je nameravala dokončno iztrebiti Jude z dejanji s skupnim imenom [[holokavst]].&lt;ref&gt;Czubiński 2009, str. 215–217.&lt;/ref&gt; Z območij, ki jih je okupirala nacistična Nemčija, naj bi izgnali vse Poljake  in jih postopoma ponovno naselili z Nemci. Proces se je začel že leta 1939.  Nacistične operacije so dozorele v načrt, znan kot Generalplan Ost, ki je pomenil razselitev, zasužnjenje in delno iztrebljenje slovanskega življa. Načrt bi moral biti uresničen v 15 letih.&lt;ref&gt;Berghahn 1999, str. 32. &lt;/ref&gt;

[[Slika:Warsaw Old Town 1945.jpg|thumb|left|250px|Uničena [[Varšava]], posneta januarja 1945]]
 
Večina Poljakov je ostala brezbrižna do judovske stiske in Judom ni pomagala.
&lt;ref name=&quot;Winstone 2014&quot;&gt;{{Cite book| publisher = Tauris| isbn = 978-1-78076-477-1 | last = Winstone| first = Martin| title = The Dark Heart of Hitler's Europe: Nazi rule in Poland under the General Government| location = London| date = 2014 |pages=181–186}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Connelly 2005&quot;&gt;{{cite journal|first=John |last=Connelly |title=Why the Poles Collaborated so Little: And Why That Is No Reason for Nationalist Hubris |journal=Slavic Review |volume=64 |number=4 |year=2005 |pages=771–781|url= https://www.researchgate.net/publication/272584372 |doi=10.2307/3649912 |jstor=3649912|doi-access=free }}&lt;/ref&gt; Med tistimi, ki so pomagali pri reševanju, skrivanju in varovanju Judov pred nacističnimi grozodejstvi, sta [[Jad Vašem]] in država [[Izrael]] 6992 posameznikov priznala za Pravičnike med narodi.&lt;ref name=&quot;YV Stats&quot;&gt;Yad Vashem, The Holocaust Martyrs' and Heroes' Remembrance Authority, [https://www.yadvashem.org/righteous/statistics.html Names and Numbers of Righteous Among the Nations - per Country &amp; Ethnic Origin, as of January 1, 2019]&lt;/ref&gt;

V poskusu, da bi onesposobili poljsko družbo, so nacisti in Sovjeti med dogodki, kot so nemška Akcija-AB na Poljskem, operacija Tannenberg in pokol v Katinu, usmrtili na desettisoče pripadnikov inteligence in voditeljev skupnosti.&lt;ref&gt;Naimark 2010, str. 91; Snyder 2010, str. 126, 146–147, 415.&lt;/ref&gt;{{efn-lr|Vsi trenutno razpoložljivi dokumenti nacistične uprave kažejo, da je bilo popolno iztrebljenje skupaj z Judi namenjeno tudi poljski inteligenci. Nacistična Nemčija je ta cilj dosegla skoraj polovično, saj je Poljska izgubila 50 odstotkov svojih državljanov z univerzitetno diplomo in 35 odstotkov tistih z gimnazijsko maturo.&lt;ref&gt;Gella 1989, str. 182.&lt;/ref&gt; Po Brzozu in Sowi je imelo do izbruha vojne 450.000 poljskih državljanov dokončano višjo, srednjo ali trgovsko izobrazbo. Umrlo je 37,5 % ljudi z visoko izobrazbo, 30 % tistih s splošno srednjo izobrazbo in 53,3 % maturantov trgovskih šol.&lt;ref&gt;Brzoza &amp; Sowa 2009, str. 697.&lt;/ref&gt;}} Več kot 95 % izgub Judov in 90 % izgub etničnih Poljakov je neposredno povzročila nacistična Nemčija,{{efn-lr|Timothy D. Snyder govori o okoli 100.000 Judih, ki so jih med nasistično okupacijo  ubili Poljaki. Večina so bili verjetno  člani kolaboracionistične Modre policije.&lt;ref&gt;Leszczyński 2012.&lt;/ref&gt; Številka bi bila verjetno mnogokrat večja, če bi Poljska leta 1939 sklenila zavezništvo z Nemčijo, ki so zagovarjali nekateri poljski zgodovinarji in drugi.}} medtem ko so 5 % izgub etničnih Poljakov povzročili Sovjeti in 5 % ukrajinski nacionalisti.&lt;ref name=ref184/&gt; Obsežna judovska prisotnost na Poljskem, ki je trajala stoletja, je bila precej hitro končana s politiko iztrebljanja, ki so jo izvajali nacisti med vojno. Valovi razseljevanja in izseljevanja, ki so se zgodili med vojno in po njej, so iz  Poljske odstranili večino Judov, ki so preživeli vojno. Nadaljnje znatno judovsko izseljevanje je sledilo dogodkom, kot sta bila poljska oktobrska politična otoplitev leta 1956 in poljska politična kriza leta 1968.&lt;ref&gt;Kemp-Welch 2008, str. 157–163.&lt;/ref&gt;

[[Slika:Birkenau 5.JPG|thumb|250px|Razvpiti vhod v koncentracijsko taborišče Auschwitz, kjer je nacistični režim umoril najmanj 1,1 milijona  ljudi]]

V letih 1940–1941 je sovjetski režim deportiral okoli 325.000 poljskih državljanov.&lt;ref name=ref184/&gt; Ocenjuje se, de je v izgnanstvu umrlo najmanj 100.000 ljudi.&lt;ref name=ref184/&gt;

V letih 1943–1944 so ukrajinski nacionalisti, povezani z Organizacijo ukrajinskih nacionalistov (OUN) in Ukrajinsko vstajniško vojsko, zagrešili poboje Poljakov v [[Volinija|Voliniji]] in vzhodni [[Galicija|Galiciji]].&lt;ref name=ref184/&gt; Ocene števila poljskih civilnih žrtev so zelo različne, od 10.000 do 100.000.&lt;ref&gt;Motyka 2011, str. 447–448.&lt;/ref&gt;

Približno 90 % poljskih vojnih žrtev je umrlo v  zaporih, taboriščih smrti, racijah, usmrtitvah, uničenjih getov in zaradi epidemij, lakote, prekomernega dela in slabega ravnanja. Vojna je pustila milijon otrok sirot in 590.000 invalidov. Država je izgubila 38 % svojega nacionalnega premoženja, medtem ko je Velika Britanija izgubila le 0,8 % in  Francija le 1,5 %.&lt;ref&gt;Buszko 1986, str. 410–411.&lt;/ref&gt; Sovjetska zveza si je prilastila skoraj polovico predvojne Poljske, vključno z dvema velikima kulturnima središčema [[Lvov]] in [[Vilna]].&lt;ref name=ref181/&gt;

Politiki nacistične Nemčije so po vojni sodili na Mednarodnem vojaškem sodišču v  Nürnbergu in poljskih procesih za genocid in presodili, da je bila usmerjena v iztrebljanje Judov, Poljakov in Romov in imela &quot;vse značilnosti genocida v njegovem biološkem pomenu&quot;.&lt;ref&gt;Law-Reports of Trials of War Criminals, The United Nations War Crimes Commission, Volume VII, London, HMSO, 1948 CASE NO. 37 The Trial of Haupturmfuhrer Amon Leopold Goeth. str.  9. &lt;/ref&gt;

===Spreminjanje meja in preseljevanje prebivalstva===
[[Slika:PKWN Manifest.jpg|thumb|right|200px|Manifest Poljskega komiteja narodne osvoboditve, uradno objavljen 22. julija 1944 v delu Poljske, ki so jo osvobodili Sovjeti, ki najavlja prihod komunistične vlade, vsiljene od SSSR]]

Po določilih [[Potsdamski sporazum |Potsdamskega sporazuma]] iz leta 1945, ki so ga podpisale tri zmagovalne velike sile, je Sovjetska zveza obdržala večino ozemelj, zavzetih na podlagi sporazuma Molotov-Ribbentrop iz leta 1939, vključno z zahodno [[Ukrajina|Ukrajino]] in zahodno [[Belorusija|Belorusijo]]. [[Litva]] in območje [[Kaliningrad|Königsberga]] v [[Vzhodna Prusija|Vzhodni Prusiji]] sta bila uradno vključena v Sovjetsko zvezo, Litva brez priznanja zahodnih sil.

Poljska je dobila nadomestilo z večjim delom [[Šlezija|Šlezije]], vključno z Breslauom ([[Vroclav]]) in Grünbergom (Zielona Góra), večjim delom [[Pomorjansko|Pomorjanskega]], vključno s Stettinom ([[Szczecin]]), in večjim  južnim delom nekdanje Vzhodne Prusije, skupaj z Danzigom ([[Gdansk|Gdańsk]]). Končno rešitev je pričakovala od končne mirovne konference za Nemčijo, ki je nazadnje nikoli ni bilo.&lt;ref&gt;Geoffrey K. Roberts, Patricia Hogwood (2013). [https://books.google.si/books?id=Q40tDwAAQBAJ&amp;redir_esc=y ''The Politics Today Companion to West European Politics'']. Oxford University Press. str. 50. ISBN 9781847790323.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Piotr Stefan Wandycz (1980). ''The United States and Poland''. Harvard University Press. str. 303. ISBN 9780674926851.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Phillip A. Bühler (1990). ''The Oder-Neisse Line: a reappraisal under international law''. East European Monographs. str. 33. ISBN 9780880331746.&lt;/ref&gt; 

Poljske oblasti so ozemlja, pridobljena na zahodu,  imenovale &quot;Povrnjena ozemlja&quot; in so jih  vključile v obnovljeno poljsko državo. S porazom Nemčije se je Poljska premaknila proti zahodu glede na svojo predvojno lego na območje med Odro–Niso na zahodu  in [[Curzonova linija|Curzonovo linijo]] na vzhodu. Curzonova linija kot meja med ZSSR in Poljsko je bila določena že 8. decembra 1919, a jo je Poljska  leta 1921 prestopila in zasedla zahodno Ukrajino in Belorusijo. Poljska je po prestavitvi meja  postala bolj kompaktna država z veliko širšim dostopom do morja.{{efn-lr|Oktobra 1939 je britansko zunanje ministrstvo obvestilo Sovjete, da bo Združeno kraljestvo zadovoljno s povojno ustanovitvijo majhne etnične Poljske po vzorcu Varšavskega vojvodstva.&lt;ref&gt;Brzoza &amp; Sowa 2009, str. 518.&lt;/ref&gt; Sovjetski ljudski komisariat za zunanje zadeve je v letih 1943–1944 načrtoval vzpostavitev Poljske, omejene na &quot;minimalno velikost&quot;, glede na njene etnografske meje. Tako ozemeljsko zmanjšanje je Ivan Maisky priporočil Vjačeslavu Molotovu v začetku leta 1944 zaradi tega, kar je sam videl kot zgodovinsko neprijazno naravnanost Poljske do Rusije in Sovjetske zveze, ki se bo po vojni verjetno na nek način nadaljevala. Josif Stalin se je odločil za večjo različico, ki je dovolila &quot;zamenjavo&quot;. Slednja je  vključevala vzhodne dežele, ki jih je Poljska pridobila z Riškim mirom leta 1921 in jih bo zdaj izgubila, ter vzhodno Nemčijo, ki so jo osvojili od nacistov v letih 1944–1945.&lt;ref&gt; Kemp-Welch 2008, str. 1–3.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Maciorowski 2010.&lt;/ref&gt; Za več večjih spornih območij (Spodnja Šlezija zahodno od Odre in Nise)  so Britanci želeli,  da ostanejo del bodoče nemške države.&lt;ref&gt;Kochanski 2012, str. 537–541.&lt;/ref&gt; Za Ščečin, v katerem so nemški komunisti leta 1945 že vzpostavili svojo upravo, zahodno Rdečo Rutenijo, ki so jo zahtevali Ukrajinci, in regijo Białystok, ki so si jo lastili Belorusi, se je sovjetski voditelj odločil v prid Poljski.&lt;br&gt; Možni so bili tudi drugi teritorialni in etnični scenariji z na splošno možnimi izidi, ki so bili za Poljsko manj ugodni od tega, kar je dobila.&lt;ref&gt;Kalicki 2009.&lt;/ref&gt;}} Poljaki so izgubili 70 % svojih predvojnih zalog nafte, a so od Nemcev dobili visoko razvito industrijsko bazo in infrastrukturo, ki je prvič v poljski zgodovini omogočila raznoliko industrijsko gospodarstvo.&lt;ref&gt;Kolko &amp; Kolko 1972, str. 188.&lt;/ref&gt;

[[Slika:Curzon line en.svg|thumb|left|250px|Ozemeljske spremembe Poljske neposredno po drugi svetovvni vojni: sivo pobarvano ozemljo je bilo prenešeno iz Poljske v Sovjetsko zvezo, rožnato pa iz Nemčije v Poljsko; poljske vzdodne meje so se kasneje nekoliko prilagodile]]

Beg in izgon Nemcev iz predvojne vzhodne Nemčije, zdaj Poljske, se je začel pred in med sovjetsko osvojitvijo teh regij in se je nadaljeval v letih neposredno po vojni.&lt;ref&gt;Buszko 1986, str. 408–410.&lt;/ref&gt; Do leta 1950 je bilo evakuiranih, izgnanih ali preseljenih 8.030.000 Nemcev.&lt;ref&gt;''Die deutschen Vertreibungsverluste. Bevölkerungsbilanzen für die deutschen Vertreibungsgebiete 1939/50''. Herausgeber: Statistisches Bundesamt. Wiesbaden Stuttgart: Kohlhammer Verlag, 1958, str. 38, 45. &lt;/ref&gt;

Zgodnje izgone iz Poljske so izvedle poljske komunistične oblasti že pred Potsdamsko konferenco. Imenovali so jih &quot;divji izgoni&quot; in so se dogajali od junija do sredine julija 1945, ko sta poljska vojska in milica izgnali skoraj vse Nemce iz okrožij neposredno vzhodno od črte Odra–Nisa.&lt;ref&gt;Philipp Ther (1998). ''Deutsche Und Polnische Vertriebene: Gesellschaft und Vertriebenenpolitik in SBZ/ddr und in Polen 1945–1956''. str.  56. ISBN 3-525-35790-7.&lt;/ref&gt; Njihov namen je bil zagotoviti vzpostavitev etnično homogene Poljske.&lt;ref&gt;Matthew J. Gibney, Randall Hansen. ''Immigration and Asylum: From 1900 to the Present, 2005''. str.  197. ISBN 1-57607-796-9, 978-1-57607-796-2.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Naimark. ''Russian in Germany''. str. 75, sklic 31.&lt;/ref&gt; Približno 1 % (100.000) nemškega civilnega prebivalstva vzhodno od črte Odra–Nisa je padlo v bojih pred vdajo maja 1945.&lt;ref&gt;Spieler, Silke. ur. ''Vertreibung und Vertreibungsverbrechen 1945–1948''. Bericht des Bundesarchivs vom 28. Mai 1974. Archivalien und ausgewählte Erlebnisberichte. Bonn: Kulturstiftung der deutschen Vertriebenen. (1989).  str. 23–41. ISBN 3-88557-067-X.&lt;/ref&gt; 200.000 Nemcev je bilo pred izgonom v Nemčijo na prisilnem delu.&lt;ref&gt;Gawryszewski 2005, str. 312.&lt;/ref&gt; V delovnih taboriščih, na primer v Zgodi in Potulicah, jih je veliko umrlo. Od tistih Nemcev, ki so ostali v novih mejah Poljske, se jih je veliko kasneje odločilo za izselitev v povojno Nemčijo.

Na drugi strani se je 1,5–2 milijona etničnih Poljakov preselilo ali izgnalo s prej poljskih območij, ki jih je priključila Sovjetska zveza. Velika večina je bila preseljena na nekdanja nemška ozemlja.&lt;ref&gt;Langenbacher 2009, str. 59–60.&lt;/ref&gt;  Najmanj en milijon Poljakov je ostal v nekdanji Sovjetski zvezi, vsaj pol milijona pa jih je končalo na Zahodu ali drugje izven Poljske.&lt;ref name=ref184/&gt; V nasprotju z uradno izjavo, da je treba nekdanje nemške prebivalce obnovljenih ozemelj hitro odstraniti, da bi tja naselili Poljake z vzhoda, so se ta ozemlja sprva soočala z resnim pomanjkanjem prebivalstva.&lt;ref&gt;R. M. Douglas. ''Orderly and Humane. The Expulsion of the Germans after the Second World War''. Yale University Press. str. 261.&lt;/ref&gt;

Številni izgnani Poljaki se niso mogli vrniti v državo, za katero so se borili, ker so pripadali političnim skupinam, nezdružljivim z novimi komunističnimi režimi, ali ker so izvirali iz območij predvojne vzhodne Poljske, ki so bila vključena v Sovjetsko zvezo. Nekatere so od vrnitve odvrnila opozorila, da bodo ogroženi vsi, ki so služili v vojaških enotah na Zahodu. Številne Poljake so sovjetske oblasti preganjale, aretirale in mučile zaradi pripadnosti domobranski vojski ali drugim formacijam&lt;ref&gt;Kemp-Welch 2008, str. 23–24.&lt;/ref&gt;ali pa so jih preganjali, ker so se borili na Zahodni fronti.&lt;ref&gt;Radzilowski 2007, str. 223–225.&lt;/ref&gt;

[[Slika:Bundesarchiv Bild 175-S00-00326, Flüchtlinge aus Ostpreußen auf Pferdewagen.jpg|thumb|250px|Nemški begunci iz Vzhodne Prusije leta 1945]]

&quot;Etnično očiščena&quot; so bila tudi ozemlja na obeh straneh nove poljsko-ukrajinske meje. Od [[Ukrajinci|Ukrajincev]] in [[Lemki|Lemkov]], ki so živeli na Poljskem znotraj novih meja (okoli 700.000), jih je bilo skoraj 95 % leta 1947 prisilno preseljenih v sovjetsko Ukrajino ali na nova ozemlja v severni in zahodni Poljski v okviru operacije Visla. V [[Volinija|Voliniji]] je bilo pobitih ali izgnanih 98 % predvojnih Poljakov. V vzhodni [[Galicija|Galiciji]] se je poljsko prebivalstvo zmanjšalo za 92 %.&lt;ref&gt;Snyder 1999; Snyder 2003, str. 179–203.&lt;/ref&gt; 

Po oceni zgodovinarja Jana Grabowskega je na poljskem ozemlju  preživelo okoli 50.000 od 250.000 poljskih Judov, ki so pobegnili pred nacisti med likvidacijo getov. Ostali so umrli.&lt;ref&gt;Maciorowski 2018.&lt;/ref&gt; Več Judov je bilo repatriiranih iz Sovjetske zveze in drugod. Popis prebivalstva februarja 1946 je pokazal, da je  znotraj novih meja Poljske živelo približno 300.000 Judov.&lt;ref name=ref211&gt;Buszko 1986, str. 410.&lt;/ref&gt;{{efn-lr|Nekateri so se morda lažno razglašali za Jude v upanju na dovoljenje za izselitev. Komunistične oblasti, ki so sledile konceptu enotne etnične Poljske v skladu z nedavnimi spremembami meja in izgoni,&lt;ref name=ref211/&gt;&lt;ref&gt;Snyder 2003, str. 89.&lt;/ref&gt; so dovolile Judom zapustiti državo.&lt;ref&gt;Kemp-Welch 2008, str. 23.&lt;/ref&gt;}} Veliko preživelih se je zaradi povojnega protijudovskega nasilje na Poljskem odločilo ali bilo prisiljeno na izselitev iz države.&lt;ref&gt;Prażmowska 2011, str. 191.&lt;/ref&gt;

Zaradi spreminjanja meja in množičnih migracij ljudi različnih narodnosti je imela nastajajoča komunistična Poljska večinoma homogeno, etnično poljsko prebivalstvo - 97,6 % glede na popis prebivalstva decembra 1950.&lt;ref name=ref184/&gt;&lt;ref&gt;Buszko 1986, str. 410, 414–417.&lt;/ref&gt; Pripadnikov drugih etničnih manjšin niso niti oblasti niti sosedje spodbujali k poudarjanju svoje etnične pripadnosti.{{efn-lr|Josif Stalin je na Teheranski konferenci leta 1943 z Winstonom Churchillom in Franklinom D. Rooseveltom razpravljal o novih povojnih mejah v srednji in vzhodni Evropi, vključno z obliko bodoče Poljske. Podprl je pjastovski koncept, ki je upravičeval velik premik poljskih meja proti zahodu.&lt;ref&gt;Sharp 1977.&lt;/ref&gt; Stalin se je odločil zavarovati in stabilizirati zahodni del Sovjetske zveze in onemogočiti prihodnji vojaški potencial Nemčije z izgradnjo kompaktne in etnično opredeljene Poljske, skupaj s sovjetsko etnično Ukrajino, Belorusijo in Litvo, in z radikalno spremembo regionalnih meja.&lt;ref&gt; Snyder 2003, str. 179–187.&lt;/ref&gt; Po letu 1945 je poljski komunistični režim z vsem srcem prevzel in promoviral pjastovski  koncept. Postal je stredišče njihove trditve, da so pravi dediči poljskega nacionalizma. Po vseh pobojih in preseljevanju prebivalstva med vojno in po njej je bila država 99 % &quot;poljska&quot;.&lt;ref&gt;Davies 2001, str. 286–287.&lt;/ref&gt;}}{{efn-lr|Po mnenju vojnega zgodovinarja Bena Macintyra je bil &quot;poljski prispevek k zmagi zaveznikov v drugi svetovni vojni izreden, morda celo odločilen, vendar je bil dolga leta sramotno omalovaževan, zakrit s politiko hladne vojne.&quot;&lt;ref&gt;Julian Borger. [https://www.theguardian.com/world/2011/apr/06/myth-of-polish-cavalry-charge ''Debunking Polish stereotypes: the cavalry charge against German tanks'']. The Guardian, 6. april 2011.&lt;/ref&gt;}}

==Ljudska republika Poljska (1945-1989)==
===Povojna borba za oblast===
[[Slika:Mikolajczyk.jpg|thumb|right|upright|Poljska ljudska stranka Stanisława Mikołajczyka je leta 1947 skušala preglasovati komuniste, a je bil volilni postopek prirejen;  Mikołajczyk je moral pobegniti na Zahod]]

Kot odgovor na direktive [[Jaltska konferenca|Jaltske konference]] februarja 1945&lt;ref name=ref180&gt;Kemp-Welch 2008, str. 6–7.&lt;/ref&gt; je bila junija 1945 pod sovjetskim okriljem ustanovljena začasna poljska vlada narodne enotnosti, ki so jo kmalu priznale ZDA in številne druge države.&lt;ref&gt;Buszko 1986, str. 406–408.&lt;/ref&gt; Sovjetska dominacija je bila očitna že od začetka, saj so bili nekateri vidni voditelji poljske podtalne države po vojni privedeni pred sodišče  v Moskvi.&lt;ref&gt;Kemp-Welch 2008, str. 8.&lt;/ref&gt; V letih takoj po vojni so nastajajočo komunistično oblast  izpodbijale opozicijske skupine, tudi vojaško tako imenovani &quot;prekleti vojaki&quot;, od katerih je na tisoče padlo v oboroženih spopadih ali pa jih je Ministrstvo za javno varnost zasledovalo in usmrtilo.&lt;ref name=ref216&gt;Zamoyski 1994, str. 369–370.&lt;/ref&gt; Gverilci so svoje upe pogosto vezali na pričakovanja skorajšnjega izbruha tretje svetovne vojne in poraza Sovjetske zveze.&lt;ref&gt;Wroński 2013.&lt;/ref&gt; Poljski desničarski upor je po amnestiji februarja 1947 zbledel.&lt;ref name=ref218&gt;Leszczyński 2013.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=ref219&gt;Daszczyński 2013.&lt;/ref&gt;

Referendum poljskega ljudstva junija 1946 je pripravila komunistična Poljska delavska stranka, da bi legitimizirala svojo prevlado v poljski politiki in zahtevala široko podporo politiki stranke.&lt;ref&gt;Prażmowska 2011, str. 192. &lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Kemp-Welch 2008, str. 9. &lt;/ref&gt; Čeprav je sporazum iz Jalte zahteval svobodne volitve, so poljske zakonodajne volitve januarja 1947 nadzorovali komunisti.&lt;ref name=ref216/&gt; Nekateri demokratični in prozahodni elementi, ki jih je vodil Stanisław Mikołajczyk, nekdanji predsednik vlade v izgnanstvu, so sodelovali v začasni vladi in na volitvah leta 1947, vendar so bili na koncu izločeni z volilno goljufijo, ustrahovanjem in nasiljem.&lt;ref name=ref216/&gt; V času hude politične konfrontacije in radikalnih gospodarskih sprememb so člani Mikołajczykovega agrarnega gibanja (Poljska ljudska stranka) poskušali ohraniti obstoječe vidike mešanega gospodarstva ter zaščititi lastninske in druge pravice.&lt;ref name=ref222&gt;Buszko 1986, str. 417–425.&lt;/ref&gt; Po volitvah leta 1947 je vlada narodne enotnosti prenehala obstajati in komunisti so se usmerili v odpravo povojne delno pluralistične &quot;ljudske demokracije&quot; in jo nadomestili z državnim socialističnim sistemom.&lt;ref&gt;Czubiński 2012, str. 249. &lt;/ref&gt; Frontni demokratični blok, v katerem so na volitvah leta 1947 prevladovali komunisti, se je leta 1952 spremenil v Fronto narodne enotnosti in uradno postal vir vladne oblasti. Poljska vlada v izgnanstvu, ki ni bila mednarodno priznana, je neprekinjeno obstajala do leta 1990.

===Stalinizem (1948-1955)===
[[Slika:Bolesław Bierut 1949.jpg|thumb|left|upright|Predsednik Bolesław Bierut, vodja stalinistične Poljske]]

Ljudska republika Poljska (Polska Rzeczpospolita Ludowa) je bila ustanovljena pod vodstvom kounistične Poljske združene delavske stranke (PZDS). Spremeba imena iz Republika Poljska ni bilo uradno sprejeto, a se je kljub temu uporabljalo do objave Ustave Ljudske republike Poljske leta 1952.&lt;ref&gt;Sowa 2011, str. 178–179.&lt;/ref&gt; 

Vladajoča PZDS je bila ustvarjena s prisilno združitvijo komunistične Poljske delavske stranke (PDS) in zgodovinsko nekomunistične Poljske socialistične stranke (PSS) decembra 1948. Vodja PDS je bil njen vojni voditelj Vladislav Gomułka, ki je leta 1947 razglasil &quot;poljsko pot v socializem&quot;, katere namen je bil zajeziti (in ne izkoreniniti) kapitalistične elemente. Leta 1948 so ga stalinistične oblasti preglasovale, odstranile in zaprle.&lt;ref&gt; Kemp-Welch 2008, str. 26, 32–35.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Kemp-Welch 2008, str. 63.&lt;/ref&gt; PSS je bila ustanovljena leta 1944&lt;ref&gt;Ost 1990, str. 36–38.&lt;/ref&gt; in bila od takrat povezana s komunisti.&lt;ref name=ref228&gt;Buszko 1986, str. 442–445.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Kemp-Welch 2008, str. 18, 39.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=ref230&gt;Lukowski &amp; Zawadzki 2006, str. 285–286.&lt;/ref&gt; Vladajoči komunisti, ki so v povojni Poljski za identifikacijo svoje ideološke podlage raje uporabljali izraz &quot;socializem&quot; namesto &quot;komunizem&quot;,&lt;ref&gt;Kemp-Welch 2008, str. 18.&lt;/ref&gt;{{efn-lr|Komunistična partija Poljske je obstajala že prej, vendar so jo eliminiriali v Stalinovih čistkah leta 1938.&lt;ref&gt;Kemp-Welch 2008, str. 18, 64–65.&lt;/ref&gt;}} so morali vključiti mlajšega socialističnega partnerja, da bi razširili svojo privlačnost, zahtevali večjo legitimnost in odpraviti konkurenco na politični levici. Socialisti, ki so izgubljali organiziranost, so bili deležni političnih pritiskov, ideoloških čiščenj in čistk, da bi postali primerni za združevanje pod pogoji PDS. Vodilna prokomunistična voditelja socialistov sta bila premierja Edward Osóbka-Morawski in Józef Cyrankiewicz.&lt;ref name=ref228/&gt;&lt;ref name=ref230/&gt;&lt;ref&gt;Buszko 1986, str. 398–399, 407.&lt;/ref&gt;

V najbolj zatiralski fazi stalinističnega obdobja (1948–1953) je bil teror na Poljskem upravičen kot nujen za odpravo reakcionarne subverzije. Več tisoč domnevnim nasprotnikom režima je bilo samovoljno sojenih in veliko število jih je bilo usmrčenih.{{efn-lr|Po izjavi Jerzyja Eislerja je bilo v letih 1944–1956 zaprtih ali pridržanih morda okoli 1,1 milijona ljudi, okoli 50.000 pa jih je morda umrlo v bojih in preganjanji, vključno s približno 7.000 vojaki desničarskega podtalnega gibanja, ubitimi v 1940. letih.&lt;ref name=ref218/&gt;&lt;ref name=ref219/&gt; Po besedah Adama Leszczyńskega je komunistični režim v prvih nekaj letih po vojni ubil do 30.000 ljudi.&lt;ref&gt;Leszczyński 2015.&lt;/ref&gt;}} Ljudsko republiko so vodili diskreditirani sovjetski operativci, kot so bili Bolesław Bierut, Jakub Berman in Konstantin Rokossovski.&lt;ref&gt;Kemp-Welch 2008, str. 40.&lt;/ref&gt; 

Katoliška cerkev na Poljskem je bila od leta 1949 podvržena zaplembi lastnine in drugim omejitvam, leta 1950 pa je bila prisiljena z vlado podpisati sporazum.&lt;ref name=ref218/&gt;&lt;ref name=ref219/&gt; Leta 1953 in kasneje, se je kljub delni otoplitvi po Stalinovi smrti tistega leta preganjanje Cerkve okrepilo in njen poglavar, kardinal Stefan Wyszyński, je bil priprt.&lt;ref&gt;Kemp-Welch 2008, str. 66–68.&lt;/ref&gt; Ključni dogodek v preganjanju poljske Cerkve je bilo sojenje krakovski kuriji januarja 1953.&lt;ref&gt;Prażmowska 2011, pp. 194–195.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=ref236&gt;Lukowski &amp; Zawadzki 2006, str. 286–292.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Kemp-Welch 2008, str. 39–48, 63.&lt;/ref&gt; 

Leta 1955 je bil ustanovljen [[Varšavski pakt]] kot protiutež Atlantskemu paktu ([[NATO]]), ustanovljenemu leta 1949. Poljska vojska je bila druga največja za sovjetsko Rdečo armado.&lt;ref&gt;Davies 2005b, str. 434.&lt;/ref&gt;

===Gospodarski in družbeni razvoj v zgodnjem komunističnem obdobju===
Leta 1944 so velika kmetijska posestva in nekdanje nemške posesti na Poljskem začeli prerazporejati z zemljiško reformo, industrijo pa so nacionalizirali.&lt;ref name=ref222/&gt; Komunistično prestrukturiranje in vsiljevanje novih pravil so že v letih 1945–1947 naleteli na aktivno delavsko nasprotivanje.&lt;ref&gt;Kemp-Welch 2008, str. 24–26.&lt;/ref&gt;  V triletnem državnem načrtu 1947–1949 se je nadaljevala obnova, socializacija in socialistično prestrukturiranje gospodarstva. Sledil je šestletni načrt 1950–1955 za težko industrijo.&lt;ref name=ref218/&gt; Zaradi zavrnitve [[Marshallov načrt|Marshallovega načrta]] leta 1947 so težnje po dohitevanju zahodnoevropskih življenjskih standardov postale nerealne.&lt;ref&gt;Buszko 1986, str. 434–440.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt; Kemp-Welch 2008, str. 12–16.&lt;/ref&gt;

[[Slika:A Kultúra és Tudomány Palotája. Fortepan 75020.jpg|thumb|left|200px|Komunistične težnje je simbolizirala Palača kulture in znanosti v Varšavi]]

Najvišja gospodarska prioriteta vlade je bil razvoj težke industrije, koristne za vojsko. Ustanovljene so bile  državne ali od države nadzorovane institucije, skupne vsem socialističnim državam vzhodne Evrope, vključno s kolektivnimi kmetijami in delavskimi zadrugami. Slednje so konec 40. let prejšnjega stoletja razbili kot premalo socialistične, vendar so jih kasneje znova organizirali. Mala zasebna podjetja so bila izkoreninjena.&lt;ref&gt; Kemp-Welch 2008, str. 27, 39.&lt;/ref&gt; Stalinizem je v družbeno življenje, kulturo in izobraževanje uvedel močno politično in ideološko propagando ter indoktrinacijo.&lt;ref name=ref236/&gt;&lt;ref&gt;Kemp-Welch 2008, str. 35–39.&lt;/ref&gt;

Velik napredek pa je bil narejen na področjih zaposlovanja, ki je postalo skoraj polno, univerzalnega javnega izobraževanja, ki je skoraj izkoreninilo nepismenost odraslih, zdravstvene oskrbe in rekreacije.&lt;ref&gt;Prażmowska 2011, str. 195, 196.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Stelmachowski 2011, str. 22, 189.&lt;/ref&gt; Številna zgodovinska mesta, vključno s središčema  [[Varšava|Varšave]] in [[Gdansk]]a, ki sta bila opustošena med vojno, so bila z velikimi stroški obnovljena.&lt;ref&gt; Lukowski &amp; Zawadzki 2006, str. 282.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt; Kemp-Welch 2008, str. 21–22.&lt;/ref&gt;

Program industrializacije je vodil do povečane urbanizacije ter izobraževalnih in kariernih možnosti za predvidene upravičence družbene preobrazbe v skladu s paradigmo kmetje-delavci-delavska inteligenca. Najpomembnejša izboljšava je bila dosežena v življenju poljskih kmetov, od katerih so mnogi lahko zapustili svoje obubožane in prenatrpane vaške skupnosti in iskali boljše življenje v urbanih središčih. Tisti, ki so ostali, so izkoristili izvajanje odloka o zemljiški reformi iz leta 1944 Poljskega odbora narodne osvoboditve, ki je prekinil zastarele, a zelo razširjene parafevdalne družbenoekonomske odnose na Poljskem. Stalinistični poskusi ustanavljanja kolektivnih kmetij so na splošno propadli. Zaradi urbanizacije se je nacionalni delež podeželskega prebivalstva v komunistični Poljski zmanjšal za približno 50 %. Večina prebivalcev poljskih mest še vedno živi v stanovanjskih blokih, zgrajenih v času komunizma, delno tudi za namestitev migrantov s podeželja.&lt;ref name=ref104/&gt;&lt;ref&gt;Wasilewski 2012a.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt; Bogucka 2013.&lt;/ref&gt;

===Odjuga in poljski oktober (1955-1958)===
[[Slika:Gomulka speech.jpg|thumb|250px|Vladislav Gomulka nagovarja množico oktobra 1956]]

Marca 1956, potem ko je 20. kongres Komunistične partije Sovjetske zveze v Moskvi uvedel destalinizacijo, je bil za naslednika pokojnega Bolesława Bieruta za prvega sekretarja Poljske združene delavske stranke izbran Edward Ochab.&lt;ref&gt;Kemp-Welch 2008, str. 68–75.&lt;/ref&gt; Na Poljskem so se hitro začeli socialni nemiri in reformistični podvigi. Na tisoče političnih zapornikov je bilo izpuščenih in veliko ljudi, ki so bili prej preganjani, je bilo uradno rehabilitiranih.&lt;ref&gt;Kemp-Welch 2008, str. 76–86.&lt;/ref&gt; Delavski nemiri v [[Poznanj]]u junija 1956 so bili nasilno zatrti, a so povzročili nastanek reformistične struje znotraj komunistične partije.&lt;ref&gt;Kemp-Welch 2008, str. 86–92.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Stelmachowski 2011, str. 24–25.&lt;/ref&gt;

V partijskem vodstvu je prišlo do preobrata, znanega kot  poljski oktober 1956.&lt;ref name=ref254&gt;Kemp-Welch 2008, str. 96–104.&lt;/ref&gt;{{efn-lr|Odločilni politični dogodki na Poljskem so se zgodili tik pred madžarsko revolucijo leta 1956. Vladislav Gomulka, vodja reformistične struje, je bil ponovno imenovan v politbiro PZDP, za 19. oktober 1956 pa je bil napovedan Osmi plenum njenega centralnega komiteja,  vse brez iskanja odobritve Sovjetske zveze. Sovjetska zveza je odgovorila z vojsko in ustrahovanjem, v Varšavo pa je hitro odšla sovjetska  &quot;vojaško-politična delegacija&quot; pod vodstvom [[Nikita Hruščov|Nikite Hruščova]]. Gomulka je skušal prepričati delegacijo o svoji lojalnosti, vendar je vztrajal pri reformah, za katere je menil, da so bistvene, vključno z zamenjavo poljskega obrambnega ministra Konstantina Rokosovskega, ki mu je zaupala Sovjetska zveza. Zmedeni Sovjeti so se vrnili v Moskvo, plenum PZDP pa  je izvolil Gomulko za prvega sekretarja in iz politbiroja odstranil Rokosovskega. 21. oktobra je sovjetsko predsedstvo sledilo Hruščovu in se soglasno odločilo, da se &quot;vzdrži vojaškega posredovanja&quot; na Poljskem. Na odločitev so verjetno vplivale tudi tekoče priprave na invazijo na Madžarsko. Sovjetska igra se je izplačala, saj se je Gomulka v naslednjih letih izkazal za zelo zanesljivega sovjetskega zaveznika in ortodoksnega komunista.&lt;ref name=ref254/&gt; &lt;br&gt; Za razliko od drugih držav Varšavskega pakta Poljska ni podprla sovjetskega oboroženega posredovanja na Madžarskem. Madžarsko revolucijo je poljska javnost močno podpirala.&lt;ref&gt;Kemp-Welch 2008, str. 114–116.&lt;/ref&gt;}} Režim pod vodstvom Vladislava Gomulke, novega prvega sekretarja PZDP, je ohranil večino tradicionalnih komunističnih gospodarskih in socialnih ciljev, vendar je liberaliziral notranje življenje na Poljskem. Odvisnost od Sovjetske zveze se je nekoliko omilila, odnosi države s Cerkvijo in katoliškimi laičnimi aktivisti pa so bili postavljeni na nove temelje.&lt;ref&gt;Kemp-Welch 2008, str. 116–123.&lt;/ref&gt; Sporazum s Sovjetsko zvezo o repatriaciji je omogočil repatriacijo več sto tisoč Poljakov, ki so bili še vedno v sovjetskih rokah, vključno s številnimi nekdanjimi političnimi zaporniki.&lt;ref name=ref256&gt;Stelmachowski 2011, str. 26.&lt;/ref&gt; Prizadevanja za kolektivizacijo so bila opuščena. Kmetijska zemljišča so za razliko od drugih držav vzhodnega bloka  ostala večinoma v zasebni lasti kmečkih družin.&lt;ref name=ref256/&gt;&lt;ref&gt;Kemp-Welch 2008, str. 80, 101.&lt;/ref&gt; Državno predpisane količine kmetijskih proizvodov po fiksnih, umetno nizkih odkupnih cenah, so bile zmanjšane in leta 1972 odpravljene.&lt;ref&gt;Stelmachowski 2011, str. 36.&lt;/ref&gt;

Državnim volitvam leta 1957 je sledilo več let politične stabilnosti, ki sta jo spremljala gospodarska stagnacija in omejevanje reform in reformistov. Ena od zadnjih pobud v kratkem reformnem obdobju je bila cona brez jedrskega orožja v Srednji Evropi, ki jo je leta 1957 predlagal poljski zunanji minister Adam Rapacki.&lt;ref name=ref259&gt;Kemp-Welch 2008, str. 124–143.&lt;/ref&gt;

Kultura v Poljski ljudski republiki, ki je bila v prvem obdobju v različni meri povezana z nasprotovanjem inteligence avtoritarnemu sistemu, se je pod Gomulko in njegovimi nasledniki razvila do sofisticirane ravni. Ustvarjalni proces je bil pogosto ogrožen zaradi državne cenzure, vendar so bila v tem času ustvarjena pomembna dela na področjih književnosti, gledališča, kinematografije in glasbe. Necenzurirane informacije in dela, ki so nastala v emigrantskih krogih, so se prenašala po različnih kanalih. Pariška revija Kultura je razvila konceptualni okvir za obravnavo vprašanj meja in sosedstva bodoče svobodne Poljske,  za običajne Poljake je bil najpomembnejši Radio Svobodna Evropa.&lt;ref&gt;Prażmowska 2011, str. 198–200.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Kemp-Welch 2008, str. 59–60.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Snyder 2003, str. 218–222.&lt;/ref&gt;

===Stagnacija in zlom===
[[Slika:Bloki ul. Piątkowska - panoramio.jpg|thumb|250px|Stanovanjski bloki v [[Poznanj]]u, zgrajeni v socialističnem obdobju]]

Ena od potrditev konca obdobja strpnosti je bila izključitev iz komunistične partije več vidnih &quot;marksističnih revizionistov&quot; v 60. letih prejšnjega stoletja.&lt;ref name=ref259/&gt;
Leta 1965 je Poljska škofovska konferenca izdala spravno pismo poljskih škofov nemškim škofom, ki naj bi ozdravilo slaba medsebojna čustva, ostala iz druge svetovne vojne.&lt;ref&gt;Stelmachowski 2011, str. 33.&lt;/ref&gt; Leta 1966 so se praznovanja 1000. obletnice pokristjanjevanja Poljske, ki so jih vodili kardinal Stefan Wyszyński in drugi škofje, spremenila v veliko demonstracijo moči in priljubljenosti Katoliške cerkve na Poljskem.&lt;ref&gt;Davies 2005a, str. 15–16.&lt;/ref&gt;

Trend liberalizacije po letu 1956, ki je bil več let v zatonu, se je obrnil marca 1968, ko so bile med poljsko politično krizo leta 1968 zatrte študentske demonstracije. Poljski opozicijski voditelji, intelektualci, akademiki in študenti, delno motivirani z gibanjem praške pomladi, so izkoristili prisilno prekinitev zgodovinsko-domoljubne serije spektakla Dziadytheater v Varšavi kot odskočno desko za proteste, ki so se kmalu razširili v visokošđolska središča  po vsej državi. Oblasti so se odzvale z velikim zatiranjem opozicijskih dejavnosti, vključno z odpuščanjem profesorjev in študentov na univerzah in drugih izobraževalnih ustanovah. V središču polemike je bilo tudi maloštevilčnost katoliških poslancev v parlamentu (članov društva Znak), ki so poskušali braniti študente.&lt;ref name=ref265&gt;Kemp-Welch 2008, strt. 148–163.&lt;/ref&gt;

Vladislav Gomułka je v uradnem govoru opozoril na vlogo judovskih aktivistov v dogajanju, kar je dalo zagon nacionalistični in [[Antisemitizem|antisemitski]] frakciji komunistične stranke, ki jo je vodil Gomułkov politični nasprotnik Mieczysław Moczar. V kontekstu vojaške zmage [[Izrael]]a v [[Šestdnevna vojna|šestdnevni vojni]] leta 1967 so nekateri politiki v poljskem komunističnem vodstvu vodili antisemitsko kampanjo proti ostankom judovske skupnosti na Poljskem. Tarče kampanje so bile obtožene nelojalnosti in aktivnega sočustvovanja z izraelsko agresijo. Označeni kot &quot;sionisti&quot; so bili krivci za nemire marca 1968, ki so na koncu privedli do izselitve večjega dela preostalega judovskega prebivalstva na Poljskem. Državo je zapustilo približno 15.000 poljskih državljanov.&lt;ref name=ref265/&gt;

Z aktivno podporo Gomułkovega režima je Poljska ljudska armada po neuradni razglasitvi  doktrine [[Leonid Brežnjev|Leonida Brežnjeva]]sodelovala v zloglasni invaziji Varšavskega pakta na Češkoslovaško avgusta 1968.&lt;ref&gt;Kemp-Welch 2008, str. 163–171.&lt;/ref&gt;

Velik dosežek Gomułkove diplomacije je bil podpis Varšavskega sporazuma  vlad Poljske in Zahodne Nemčije decembra 1970, ki je normaliziral njune odnose in omogočil smiselno sodelovanje na številnih področjih dvostranskega interesa. Zahodna Nemčija je priznala mejo, začrtano po drugi svetovni vojni med Poljsko in Vzhodno Nemčijo.&lt;ref&gt;Prażmowska 2011, str. 203. &lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Kemp-Welch 2008, str. 177–180.&lt;/ref&gt;

===Delavski upori, Gierekove reforme, poljski papež in Solidarnost (1970-1981)===
[[Slika:Polish 1970 protests - Zbyszek Godlewski body.jpg|thumb|left|250px|Eden od protestov na baltski obali leta 1970]]

Zvišanje cen osnovnih potrošnih dobrin leta 1970 je sprožilo proteste po celi Poljski. Decembra je prišlo do nemirov in stavk v pristaniških mestih ob Baltskem morju Gdansk, Gdinija in Ščečin, ki so odražali globoko nezadovoljstvo z življenjskimi in delovnimi razmerami v državi. Protesti so bili osredotočeni na območja ladjedelnic v omenjenih obalnih mestih. V policijskih in vojaških akcijah, na splošno pod vodstvom Gomułke in obrambnega ministra [[Wojciech Jaruzelski|Wojciecha Jaruzelskega]], je bilo ubitih na desetine protestnikov in mimoidočih. Po teh dogodkih  je Gomułko na mestu prvega sekretarja komunistične partije  zamenjal Edward Gierek. Novi režim je veljal za bolj modernega, prijaznega in pragmatičnega ter je sprva užival določeno stopnjo podpore ljudstva in tujine.&lt;ref&gt; Kemp-Welch 2008, str. 180–198.&lt;/ref&gt;{{efn-lr|Sovjetsko vodstvo, ki je pred tem že ukazalo zadušitev vstaje leta 1953 v Vzhodni Nemčiji, madžarske revolucije leta 1956 in praške pomladi leta 1968, je konec leta 1970 postalo zaskrbljeno zaradi možnih demoralizirajočih učinkov, ki bi jih imela napotitev poljske vojske  proti poljskim delavcem. Poljska vojska je bila ključna komponenta Varšavskega pakta. Sovjeti so umaknili podporo Gomułki, ki je vztrajal pri uporabi sile. Njega in njegove tesne sodelavce je poljski Centralni komite nato izrinil iz poljskega politbiroja.&lt;ref&gt;Kemp-Welch 2008, str. 57–59, 187, 196.&lt;/ref&gt;}}{{efn-lr|Eden izmed partijskih voditeljev Mieczysław Rakowski, ki je po krizi leta 1970 zapustil svojega mentorja Gomułko, je zaradi načina, kako so bile formulirane, videl zahteve demonstrantov kot &quot;izključno socialistične&quot; narave.&lt;ref&gt;Kemp-Welch 2008, str. 193&lt;/ref&gt; Večina ljudi v komunistični Poljski, vključno z opozicijskimi aktivisti, ni dvomila o nadvladi socializma ali socialistične ideje; oblasti je bilo očitano slabo ravnanje strankarskih funkcionarjev, na primer neupoštevanje določb ustave. Od časa Giereka je bil ta domnevni standard politične korektnosti vedno bolj izpodbijan. Pluralizem in nato prosti trg sta postala pogosto uporabljena koncepta.&lt;ref&gt;Kemp-Welch 2008, str. 215.&lt;/ref&gt;}}

[[Slika:Gierek in Rząśnik.jpg|thumb|right|250px|Prvi sekretarj komunistične partije  Poljske Edward Gierek (drugi z leve) ni mogel ustaviti poljskega gospodarskega upadanja]]

Za oživitev gospodarstva je Gierekov režim od leta 1971 uvedel obsežne reforme, ki so vključevale obsežno zadolževanje v tujini. Ti ukrepi so sprva povzročili izboljšanje razmer za potrošnike, vendar se je v nekaj letih strategija izjalovila in gospodarsko stanje se je poslabšalo. Drugi poskus dviga cen živil je povzročil proteste junija 1976.&lt;ref name=ref270&gt;Kemp-Welch 2008, str. 198–206.&lt;/ref&gt; Delavski obrambni odbor (DOO), ustanovljen kot odgovor na zatiranje, ki je sledilo protestom, je bil sestavljen iz disidentskih intelektualcev, odločenih podpreti industrijske delavce, kmete in študente, ki so jih preganjale oblasti.&lt;ref&gt;Prażmowska 2011, str. 205.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Kemp-Welch 2008, str. 212–223.&lt;/ref&gt; Opozicijske kroge, aktivne v poznih 70. letih prejšnjega stoletja, so opogumili procesi po Helsinški konferenci.&lt;ref name=ref270/&gt;

Oktobra 1978 je krakovski nadškof, kardinal [[Papež Janez Pavel II.|Karol Józef Wojtyła]], postal papež Janez Pavel II. in poglavar Katoliške cerkve. Katoličani in drugi so se veselili povišanja Poljaka na položaj papeža in njegov obisk na Poljskem junija 1979 pozdravili z izlivom čustev.&lt;ref&gt;Kemp-Welch 2008, str. 228–229.&lt;/ref&gt;

Poljska gospodarska rast, ki so jo spodbujale velike infuzije zahodnih kreditov, je bila v prvi polovici sedemdesetih let ena najvišjih na svetu, vendar je bil velik del izposojenega kapitala porabljen nenamensko, centralno načrtovano gospodarstvo pa novih virov ni moglo učinkovito uporabiti. Naftna kriza leta 1973 je povzročila recesijo in visoke obrestne mere na Zahodu, na kar se je morala poljska vlada odzvati z močnim dvigom domačih potrošniških cen. Naraščajoče breme dolga je v poznih sedemdesetih letih postalo nevzdržno, po letu 1979 pa je nastopila negativna gospodarska rast.&lt;ref name=ref270/&gt;

[[Slika:Lech Walesa 1980.jpg|thumb|left|upright|[[Lech Wałęsa]] leta 1980]]

Okoli 1. julija  1980, ko je poljski zunanji dolg znašal več kot 20 milijard dolarjev, je vlada ponovno poskusila zvišati cene mesa. Delavci so se odzvali z vse večjimi prekinitvami dela, ki so dosegle vrhunec v splošnih stavkah leta 1980 v Lublinu.&lt;ref&gt; Kemp-Welch 2008, str. 229–236.&lt;/ref&gt; Sredi avgusta so delavski protesti v ladjedelnici Gdańsk povzročili verižno reakcijo stavk, ki so do konca meseca skoraj ohromile baltsko obalo in prvič zaprle večino rudnikov premoga v Šleziji. Medpodjetniški stavkovni odbor je koordiniral stavkovne akcije na več sto mestih in oblikoval 21 zahtev kot osnovo za pogajanja z oblastmi. Stavkovni odbor je bil pri odločanju suveren, a mu je pomagala ekipa &quot;strokovnih&quot; svetovalcev, v kateri so bili znani disidenti Jacek Kuroń, Karol Modzelewski, Bronisław Geremek in Tadeusz Mazowiecki.&lt;ref name=ref275&gt;Kemp-Welch 2008, str. 237–268.&lt;/ref&gt;

[[Slika:Podpisanie Porozumień Sierpniowych w Szczecinie.jpg|thumb|250px|Podpis Ščečinskega sporazuma med voditelji stavkajočih delavcev in predstavniki vlade v Ščečinu avgusta 1980]]

31. avgusta 1980 so predstavniki delavcev v ladjedelnici Gdańsk, ki jih je vodil električar in aktivist [[Lech Wałęsa]], z vlado podpisali Gdanski sporazum, ki je končal njihovo stavko. Podobni sporazumi so bili sklenjeni v Ščečinu (Ščečinski sporazum) in Šleziji. Ključno določilo teh sporazumov je bilo zagotavljanje pravice delavcev do ustanavljanja neodvisnih sindikatov in pravice do stavke. Po uspešni rešitvi največjega delavskega spopada v zgodovini komunistične Poljske so državo preplavila nacionalna sindikalna organizirana gibanja.&lt;ref name=ref275/&gt;

Edwardu Giereku so Sovjeti očitali, da ni upošteval njihovih &quot;bratskih&quot; nasvetov, da ni podprl komunistične partije in uradnih sindikatov ter dovolil, da so se pojavile antisocialistične sile. 5. septembra 1980 je Giereka na mestu prvega sekretarja PZDP zamenjal Stanisław Kania.&lt;ref&gt;Kemp-Welch 2008, str. 269–272.&lt;/ref&gt;

Delegati nastajajočih delavskih odborov iz vse Poljske so se 17. septembra zbrali v Gdansku in se odločili ustanoviti enotno nacionalno sindikalno organizacijo z imenom [[Solidarność]] (Solidarnost).&lt;ref&gt;Stelmachowski 2011, str. 44–45.&lt;/ref&gt;

Medtem ko so se sodišča pod nadzorom partije lotila spornih vprašanj pravne registracije Solidarnosti kot sindikata, ki se je končala 10. novembra, se je že začelo načrtovanje uvedbe vojnega stanja. Organizirana je bila vzporedna Kmečka zveza, ki ji je režim močno nasprotoval, vendar je bila na koncu 12. maja 1981 registrirana kot Podeželska solidarnost.&lt;ref&gt;Stelmachowski 2011, str. 52.&lt;/ref&gt; V tem času je prišlo do hitrega slabšanja avtoritete komunistične partije, razpada državne oblasti in stopnjevanja zahtev in groženj s strani različnih skupin, povezanih s Solidarnostjo.&lt;ref&gt;Stelmachowski 2011, str. 47.&lt;/ref&gt; Po pisanju publicista Jaceka Kurońa je prišlo do ''&quot;ogromnega gibanja socialne demokratizacije v vseh sferah&quot;'', ki je ni bilo mogoče zadržati. Wałęsa je imel sestanke s Kanio, ki pa niso prinesli rešitve in zašli v slepo ulico.&lt;ref name=ref280&gt;Kemp-Welch 2008, str. 272–301.&lt;/ref&gt;

[[Slika:00595309(Andropov&amp;Jaruzelski).jpeg|thumb|250px|General [[Wojciech Jaruzelski]] (desno) na srečanju z vodjam sovjetskih varnostnih služb [[Jurij Andropov|Jurijem Andropovom]] med krizo 1980 let; Jeruzelski je bil zadnji voditelj komunistične Poljske]]

Po vrhu Varšavskega pakta v Moskvi je Sovjetska zveza decembra 1980 nadaljevala z obsežnim kopičenjem vojaških enot ob meji s Poljsko. Kania je na srečanju z [[Leonid Brežnjev|Leonidom Brežnjevom]] in drugimi zavezniškimi komunističnimi voditelji odločno nasprotoval zunanji vojaški intervenciji in intervencije ni bilo.&lt;ref name=ref280/&gt; Združene države Amerike pod predsednikoma [[Jimmy Carter|Jimmyjem Carterjem]] in [[Ronald Reagan|Ronaldom Reaganom]] so večkrat opozorile Sovjete na posledice neposredne intervencije za odvračanje odprte vstaje na Poljskem in poljski opoziciji sporočale, da [[Nato]]ve sile ne bodo posredovale.&lt;ref&gt;Kemp-Welch 2008, str. 302–307.&lt;/ref&gt;

Februarja 1981 je obrambni minister general Wojciech Jaruzelski prevzel položaj predsednika vlade. Socialni upor Solidarnosti je doslej potekal brez večje uporabe sile, marca 1981 pa je tajna policija v Bydgoszczu pretepla tri aktiviste. V vsedržavni &quot;opozorilni stavki&quot; je 9,5-milijonski sindikat Solidarnost podprlo celotno prebivalstvo, vendar je Wałęsa po poravnavi z vlado 30. marca preklical splošno stavko. Tako Solidarnost kot komunistična partija sta bili močno razdeljeni in Sovjeti so izgubljali potrpljenje. Kania je bil julija na partijskem kongresu ponovno izvoljen za generalnega sekretarja, vendar se je zlom gospodarstva nadaljeval in s tem tudi splošni nered.&lt;ref name=ref282&gt;Kemp-Welch 2008, str. 307–325.&lt;/ref&gt;

Na prvem nacionalnem kongresu Solidarnosti septembra–oktobra 1981 v Gdansku je bil Lech Wałęsa s 55 % glasov izvoljen za nacionalnega predsednika unije. Izdan je bil poziv delavcem drugih vzhodnoevropskih držav, naj gredo po stopinjah Solidarnosti.&lt;ref&gt;Stelmachowski 2011, str. 53.&lt;/ref&gt; Za Sovjete je bilo srečanje &quot;antisocialistična in protisovjetska orgija&quot; in poljski komunistični voditelji, ki sta jih vedno bolj vodila Jaruzelski in general Czesław Kiszczak, so bili pripravljeni uporabiti silo.&lt;ref name=ref282/&gt;

Oktobra 1981 je bil Jaruzelski imenovan za prvega sekretarja PZDP. Plenum je glasoval s 180 proti 4 in obdržal svoja vladna mesta. Jaruzelski je prosil parlament, naj prepove stavke in mu dovoli izvajanje izrednih pooblastil. Ko nobena od prošenj ni bila odobrena, se je odločil, da vseeno nadaljuje s svojimi načrti.&lt;ref name=ref282/&gt;

===Vojno stanje, vladavina Jaruzelskega in konec komunizma (1981–1989)===
[[Slika:T-55A Martial law Poland.jpg|thumb|250px|Vojno stanje na Poljskem je bilo uvedeno decembra 1981]]

12.–13. decembra 1981 je režim na Poljskem razglasil vojno stanje, v okviru katerega so bile za zatiranje Solidarnosti uporabljene vojska in posebne policijske enote ZOMO.  Sovjetski voditelji so vztrajali, da Jaruzelski umiri  opozicijo s silami, ki so mu na voljo, in brez sovjetske vpletenosti. Skoraj vsi voditelji Solidarnosti in številni povezani intelektualci so bili aretirani ali priprti. Med  pacifikacijo Wujeka je bilo ubitih devet delavcev. ZDA in druge zahodne države so se odzvale z uvedbo gospodarskih sankcij proti Poljski in Sovjetski zvezi. Nemiri v državi so bili utišani, vendar so se nadaljevali.&lt;ref name=ref284&gt;Kemp-Welch 2008, str. 325–331.&lt;/ref&gt;

V času vojnega stanja je Poljski vladal tako imenovani Vojaški svet narodne rešitve. Odprto ali polodprto komuniciranje opozicije z oblastmi, ki se dogajalo pred razglasitvijo vojnega stanja,  je zamenjalo podtalno založništvo. Solidarnost se je zmanjšala na nekaj tisoč podtalnih aktivistov.&lt;ref name=ref285&gt;Davies 2005b, str. xxiii.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=ref286&gt;Kemp-Welch 2008, str. 332–360.&lt;/ref&gt;

Ko je poljski režim dosegel navidezno stabilnosti, je omilil in nato v več fazah preklical vojno stanje. Do decembra 1982 je bilo vojno stanje ukinjeno in majhno število političnih zapornikov, vključno z Wałęso, je bilo izpuščenih. Čeprav se je vojno stanje julija 1983 uradno končalo  in je bila uvedena delna amnestija, je nekaj sto političnih zapornikov ostalo v zaporu.&lt;ref name=ref284/&gt; Oktobra 1984 so varnostni organi ugrabili in umorili priljubljenega prosolidarnostnega duhovnika [[Jerzy Popiełuszko|Jerzyja Popiełuszka]].&lt;ref name=ref285/&gt;&lt;ref name=ref286/&gt;

[[Slika:Pope John Paul II 11 06 1987 01.jpg|thumb|left|250px|Papež Janez Pavel II. na Poljskem leta 1987]]

Nadaljnji razvoj dogodkov na Poljskem je potekal sočasno z reformističnim gibanjem pod vodstvom [[Mihail Gorbačov|Mihaila Gorbačova]] v Sovjetski zvezi (Glasnost in Perestrojka) in bil pod njegovim vplivom.&lt;ref name=ref285/&gt; Septembra 1986 je bila razglašena splošna amnestija in vlada je izpustila skoraj vse politične zapornike. Državi je kljub temu manjkala osnovna stabilnost, saj so spodletela vsa prizadevanja režima, da bi organiziral družbo od zgoraj navzdol, neuspešni pa so bili tudi poskusi opozicije za ustvarjanje &quot;alternativne družbe&quot;.&lt;ref&gt;Stelmachowski 2011, str. 57.&lt;/ref&gt; Ob nerešeni gospodarski krizi in nedelovanju družbenih institucij sta tako vladajoči establišment kot opozicija začeli iskati izhode iz zastoja. V teh iskanjih je bilo nepogrešljivo posredovanje Katoliške cerkve.&lt;ref name=ref286/&gt;

Študentski protesti so se nadaljevali februarja 1988. Nadaljnje gospodarsko nazadovanje je aprila, maja in avgusta povzročilo stavke po vsej državi. Sovjetska zveza, ki je bila tudi sama vse bolj destabilizirana, ni bila pripravljena uporabiti vojaškega ali drugega pritiska, da bi podprla zavezniški režim, ki je bil v težavah.&lt;ref name=ref286/&gt;&lt;ref name=ref288&gt;Kemp-Welch 2008, str. 361–405.&lt;/ref&gt; Poljska vlada se je čutila prisiljeno pogajati z opozicijo in septembra 1988 so se v Magdalenki začeli predhodni pogovori z voditelji Solidarnosti. Na številnih srečanjih sta med drugim sodelovala Wałęsa in general Kiszczak. Novembra je režim naredil veliko napako v odnosih z javnostjo, ko je dovolil televizijsko razpravo med Wałęso in Alfredom Miodowiczem, vodjem Vsepoljskega zavezništva sindikatov, uradne poljske sindikalne organizacije.&lt;ref name=ref289&gt; Stelmachowski 2011, str. 58–99.&lt;/ref&gt; Mučna pogajanja in znotrajstrankarski prepiri so pripeljali do uradnih pogajanj za okroglo mizo leta 1989, ki so jim sledile poljske parlamentarne volitve junija istega leta. Volitve so bile prelomni dogodek, ki je zaznamoval padec komunizma na Poljskem.&lt;ref name=ref288/&gt;&lt;ref name=ref289/&gt;

==Opombe==
{{reflist|2|group=lower-roman}}

==Sklici==
{{sklici|2}}

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Zgodovina Poljske]]</text>
      <sha1>49ha8n30iwtki7u3xuqld7ore5m9ct2</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5726925</id>
      <parentid>5726878</parentid>
      <timestamp>2022-08-03T08:39:52Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <comment>/* Opombe */ tretja republika</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="172652" xml:space="preserve">[[Slika:Tobias Mayer Carte de la Pologne 1757.jpg|350px|thumb|Tobias Mayer: Zemljevid Poljske leta 1757]]
'''Zgodovina Poljske''' je dolga več kot tisoč let. Začela se je z združevanjem prvih srednjeveških poljskih plemen in se nadaljevala z njihovim pokristjanjevanjem v zgodnji kneževini, poljsko zlato dobo, v kateri se je država razširila in postala ena največjih evropskih sil, njenim propadom in delitvijo, dvema svetovnima vojnama, socializmom in vzpostavitvijo demokracije leta 1989.

Korenine poljske zgodovine je mogoče slediti do [[Stari vek|starega veka]], ko je bilo ozemlje sedanja Poljske naseljeno z različnimi plemeni, vključno s [[Kelti]], [[Skiti]], [[Germani]], [[Sarmati]], [[Slovani]] in [[Balti]]. Najbližji predniki etničnih [[Poljaki|Poljakov]] so bili zahodnoslovanski [[lehiti|lehitski]] [[Zahodni Poljani|Poljani]], ki so začeli v zgodnjem [[Srednji vek|srednjem veku]] ustanavljati prva stalna naselja.&lt;ref name=ref1&gt;Derwich &amp; Żurek 2002, str. 122–143.&lt;/ref&gt; Poljani, katerih ime  pomeni ''&quot;ljudstvo, ki živi na odprtih poljanah&quot;'', so bili dominantno ljudstvo v regiji in dali Poljski svoje ime.

V 10. stoletju je nastala prva vladarska dinastija, [[Pjasti]]. Za ''de facto'' ustanovitelja poljske države se šteje knez [[Mješko I.]] (vladal okoli 960-992), znan po privzemu zahodnega [[Krščanstvo|krščanstva]] leta 966. Mješkov sin [[Boleslav I. Poljski|Boleslav I. Hrabri]] je z vojsko znatno razširil očetovo domeno in jo leta 1025 pretvoril v kraljevino.  Najuspešnejši in zadnji monarh iz dinastije Pjastov, [[Kazimir III. Poljski|Kazimir III. Veliki]], je vladal v obdobju gospodarskega razcveta in ozemeljske širitve kraljevine in leta 1370 umrl brez moškega naslednika. 

Pjastom je sledila [[Jagelonci|Jagelonska dinastija]], ki je vladala od 14. do 16. stoletja, se tesno povezala z [[Velika litovska kneževina|Litvo]], doživela poljsko renesanso in nadaljevala širjenje države. Polonizacija kraljevine je dosegla vrh z  ustanovitvijo poljsko-litovske [[Republika obeh narodov|Republike obeh narodov]] leta 1569, s čimer je postala ena največjih evropskih držav.

Republika obeh narodov je uspela vzdrževati raven blaginje, doseženo v obdobju Jageloncev, medtem ko je njen politični sistem dozorel v edinstveno plemiško demokracijo z voljenim kraljem. Sredi 17. stoletja je ogromna država začela propadati zaradi uničujočih vojn in propadanje njenega političnega sistema. V poznem 18. stoletju so bile uvedene pomembne notranje reforme, med njimi prva evropska ustava, sprejeta 3. maja 1791. Veljala je zelo malo časa, ker sosednje sile niso dovolile naprednih reform. Republika obeh narodov se je končala leta 1795 po nizu  invazij in delitev poljskega ozemlja med  [[Rusko carstvo|Ruskim carstvom]] na vzhodu, [[Prusija|Kraljevino Prusijo]] na zahodu in [[Habsburška monarhija|Habsburško monarhijo]] na jugu. Od leta 1795 do 1918 ni obstajala nobena resnično neodvisna poljska država, četudi so delovala močna poljska odporniška gibanja. Priložnost za ponovno pridobitev suverenosti se je uresničila šele po [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]], ko so bile vse tri imperialistične sile v vojni in revoluciji usodno oslabljene. 

Leta 1918 je bila ustanovljena Druga poljska republika in je kot neodvisna država obstajala do leta 1939, ko sta Poljsko napadli [[nacistična Nemčija]] in [[Sovjetska zveza]]. Napad je pomenil začetek [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]]. Med nacistično okupacijo od leta 1939 do 1945 je med načrtovanim [[genocid]]om in iztrebljanjem umrlo več milijonov poljskih državljanov različnih veroizpovedi in narodnosti. Poljska vlada v izgnanstvu je kljub temu delovala vso vojno, Poljaki pa so prispevali k zmagi zaveznikov s sodelovanjem v vojaških akcijak tako na vzhodni kot na  zahodni fronti. Napredovanje sovjetske [[Rdeča armada|Rdeče armade]] proti zahodu v letih 1944 in 1945 je prisililo sile nacistične Nemčije, da so se umaknile iz Poljske. Sledila je ustanovitev  satelitske socialistične države, od leta 1952 znane kot [[Ljudska republika Poljska]].

Zaradi teritorialnih prilagoditev na zahtevo zaveznikov ob koncu druge svetovne vojne leta 1945, se je geografsko težišče Poljske premaknilo proti zahodu. Na novo opredeljena poljska država je veliki meri izgubila svoj zgodovinski večetnični značaj. V poznih 80. letih prejšnjega stoletja je poljsko reformno gibanje [[Solidarnost (razločitev)|Solidarnost]] postalo ključnega pomena za miren prehod iz načrtnega gospodarstva in socialistične države v kapitalistični gospodarski sistem in liberalno parlamentarno demokracijo. V tem procesu je bila leta 1989 ustanovljena moderna Tretja poljska republika.

==Prazgodovina in zgodovina do zgodnjega srednjega veka==
[[Slika:Biskupin_brama_od_wewnatrz.jpg|thumb|right|250px|Rekonstruiran Biskupin, utrjeno naselje iz obdobja lužiške kulture (8. stoletje pr. n. št.)]]

V [[Prazgodovina|prazgodovini]], [[Kamena doba|kameni]], [[Bronasta doba|bronasti]] in [[Železna doba|železni dobi]] se je ozemlje sedanje Poljske razvijalo podobno kot okoliške regije.&lt;ref&gt;Derwich &amp; Żurek 2002, str. 1–75.&lt;/ref&gt; 
V neolitskem obdobju so priseljenci iz Podonavje okoli leta 5500 pr. n. št. s seboj prinesli kulturo linearne keramike. V tej kulturi so se na poljskem ozemlju izoblikovale prve stalno naseljene kmečke skupnosti. V obdobju od okoli 4400 in 2000 pr. n. št. so staroselci v pozni kameni dobi še bolj razvili  kmečki način življenja.&lt;ref&gt;Derwich &amp; Żurek 2002, str. 32–53. &lt;/ref&gt; 

Poljska zgodnja bronasta doba se je začela okoli 2400–2300 pr. n. št., železna doba pa okoli 750–700 pr. n. št. Ena od mnogo odkritih kultur, [[lužiška kultura]] v bronasti in železni dobi, je zapustila več naselij.&lt;ref&gt;Derwich &amp; Żurek 2002, str. 54–75.&lt;/ref&gt; Okoli leta 400 pr. n. št. so poljsko ozemlje naselili [[Kelti]] [[Latenska kultura|latenske kulture]]. Kmalu zatem so se pod vplivom najprej Keltov in nato [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]] razvile nove kulture z močno germansko komponento. Okoli leta 500 so se v času velikih evropskih selitev germanska ljudstva izselila. Gozdnate regije na severu in vzhodu so naselili [[Balti]].&lt;ref&gt;Derwich &amp; Żurek 2002, str. 76–121.&lt;/ref&gt;

Nekaj arheoloških raziskav kaže, da so Slovani na sodobnem poljskem ozemlju naseljeni samo 1500 let.&lt;ref name=ref1/&gt; Nedavne genetske študije so pokazale, da so med sedanjimi prebivalci Poljske tudi potomci staroselcev, začenši v zgodnjim neolitikom.&lt;ref&gt;Mielnik-Sikorska 2013.&lt;/ref&gt; Po drugih arheoloških in jezikoslovnih raziskavah so bila zgodnja slovanska ljudstva v delih Poljske verjetno prisotna že veliko prej in so bila morda povezana s starodavno pševorsko in zarubinsko kulturo 3. stoletja pr. n. št. Nekatere slovanske skupine so morda prišle z vzhoda v kasnejših obdobjih.&lt;ref&gt;Brather, Sebastian (2004). &quot;The Archaeology of the Northwestern Slavs (Seventh To Ninth Centuries)&quot;. ''East Central Europe''. '''31''' (1): 78–81. doi: 10.1163/187633004x00116. &lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Trubačev, O. N. 1985. &quot;Linguistics and Ethnogenesis of the Slavs: The Ancient Slavs as Evidenced by Etymology and Onomastics&quot;. ''Journal of Indo-European Studies (JIES)'', '''13''': 203–256. &lt;/ref&gt; Domneva se, da so zgodnji slovanski narodi in jeziki morda izvirali iz [[Polesje|Polesja]], ki vključuje območje okoli [[Belorusija|belorusko]]-[[Ukrajina|ukrajinske]] meje, dele zahodne [[Rusija|Rusije]] in dele vzhodne Poljske.&lt;ref&gt; Kobyliński 2005, str. 525–526. &lt;/ref&gt;

Zahodnoslovanska in lehitska ljudstva ter vsi preostali manjšinski klani v starodavnih poljskih deželah so bili organizirani v plemena. Več njihovh imen je na seznamu, ki ga je sestavil anonimni bavarski geograf v 9. stoletju.&lt;ref&gt;Davies 2005a, str. xxvii.&lt;/ref&gt; V 9. in 10. stoletju so ta plemena ustvarila razvite regije ob zgornji [[Visla|Visli]], obali [[Baltsko morje|Baltskega morja]] in v [[Velikopoljska|Velikopoljski]]. V 10. stoletju je obsežna združitev plemen v Velikopoljski omogočila oblikovanje trajne politične strukture, ki je kasneje postala država Poljska.&lt;ref name=ref1/&gt;

==Obdobje Pjastov (10. stoletje–1385)==
{{glavni|Pjasti|Mješko I.|Boleslav I. Poljski|Kazimir I. Poljski|Boleslav II. Poljski|Boleslav III. Poljski|Kazimir II. Poljski|Vladislav I. Poljski|Kazimir III. Poljski}}
===Mješko I.===
[[Slika:Polska 992 - 1025.png|thumb|right|250px|Poljska se je pod prvima dvema vladarjema znatno razširila; temno rožnato je ozemlje ob koncu vladavine [[Mješko I.|Mješka I.]] (992), temno rožnato pa ozemlje, ki ga je dodal [[Boleslav I. Poljski|Boleslav I. Hrabri]] (umrl 1025); temno rožnato ozemlje na severozahodu, označeno z rdečo mejo,  je v tem času izgubil]]

Dinastija [[Pjasti|Pjastov]], ustanoviteljica poljske države, je vladala od 10. do 14. stoletja. Zgodovinski zapisi kot ustanovitelja dinastije in države omenjajo vojvodo [[Mješko I.|Mješka]], katerega vladanje se je začelo malo pred letom 963 in nadaljevalo do njegove smrti leta 992. Mješko se je po poroki s princeso Dubravko Češko, vneto kristjanko, leta 966 pokristjanil.&lt;ref name=rre12&gt;Davies 2005a, str. xxvii–xxviii.&lt;/ref&gt; Dogodek je znan kot &quot;krst Poljske&quot;, datum pa se pogosto simbolično šteje za začetek poljske državnosti.&lt;ref&gt;Zubrzycki 2006, str. 64. &lt;/ref&gt; Mješko je dokončal združevanje lehitskih plemen, potrebno za obstoj nove države. Po Mješku je Poljski vladal niz vladarjev, ki so prebivalstvo spreobrnili v krščanstvo, ustvarili močno kraljestvo in gojili značilno poljsko kulturo, integrirano v širšo evropsko kulturo.&lt;ref&gt;Wyrozumski 1986, str. 80–88.&lt;/ref&gt;

===Boleslav I. Hrabri===
Mješkov sin, knez [[Boleslav I. Poljski|Boleslav I.]] (vladal 992-1025),  je ustanovil poljsko cerkveno strukturo, si prizadeval osvojiti nova ozemlja in  bil ob koncu svojega življenja leta 1025  uradno kronan za prvega poljskega kralja.&lt;ref name=ref12/&gt; Prizadeval si je razširiti krščanstvo v poganske dele vzhodne Evrope, vendar je doživel neuspeh, ko je bil leta 997 v Prusiji ubit njegov največji misijonar [[Adalbert Praški]].&lt;ref name=ref12&gt;Davies 2005a, str. xxvii–xxviii.&lt;/ref&gt; Na kongresu v Gnieznu leta 1000 je sveti rimski cesar [[Oton III.]] priznal nadškofijo Gniezno,&lt;ref name=ref12/&gt; ključno za obstoj suverene poljske države.&lt;ref name=ref12/&gt; Med vladavino Otonovega naslednika [[Henrik II. Sveti|Henrika II.]] se je Boleslav od leta 1002 in 1018 vojskoval s Kraljevino Nemčijo.&lt;ref name=ref12/&gt;&lt;ref&gt;Wyrozumski 1986, str. 88–93.&lt;/ref&gt;

===Kazimir I., Boleslav II. in Boleslav III.===
Ekspanzionistična politika Boleslava I. je preobremenila vire zgodnje poljske države in sledil je propad monarhije. Pod [[Kazimir I. Poljski|Kazimirjem I. Obnoviteljem]] (vladal 1039-1058) je začela država okrevati. Kazimirjev sin [[Boleslav II. Poljski|Boleslav II. Velikodušni]] (vladal 1058–1079) se je zapletel v konflikt s ščerpanskim škofom Stanislavom, ki je na koncu povzročil njegov propad. Boleslava je poljska cerkev izobčila zaradi obtožb prešuštva, zato je leta 1079 ukazal umoriti škofa. Umor je sprožil upor poljskih plemičev, kateremu sta sledila Boleslavova odstavitev in izgon iz države.&lt;ref name=ref12/&gt; Okoli leta 1116 je [[Gallus Anonimus]] napisal kroniko ''[[Gesta principum Polonorum]]'' (''Dejanja poljskih knezov''),&lt;ref name=ref12/&gt; namenjeno poveličevanju njegovega zaščitnika [[Boleslav III. Poljski|Boleslava III. Krivoustega]] (vladal 1107–1138), vladarja, ki je obudil tradicijo vojaškega junaštva iz časa Boleslava I. Gallusovo delo je še vedno najpomembnejši pisni vir za zgodnjo zgodovino Poljske.&lt;ref&gt;Wyrozumski 1986, str. 93–104.&lt;/ref&gt;

===Razdrobitev kraljestva===
[[Boleslav III. Poljski|Boleslav III.]] je v svoji oporoki iz leta 1138&lt;ref name=ref12/&gt; razdelil Poljsko med svoje sinove. Notranja razdrobljenost Poljske v 12. in 13. stoletju je razjedla dinastične strukture  Pjastov. Leta 1180 je [[Kazimir II. Poljski|Kazimir II. Pravični]], ki je zahteval papeževo potrditev svojega statusa nadvojvode, na kongresu v Łęczyci poljski cerkvi podelil dodatne imunitete in privilegije.&lt;ref name=ref12/&gt;  Okoli leta 1220 je Vincenc Kadlubek napisal svojo ''[[Kronika poljskih kraljev in knezov|Kroniko poljskih kraljev in knezov]]'', še en pomemben vir za zgodnjo poljsko zgodovino.&lt;ref name=ref12/&gt; 

Leta 1226 je eden od regionalnih pjastovskih vojvod, Konrad I. Mazovski, povabil [[Tevtonski viteški red|Tevtonske viteze]], da bi mu pomagali v boju proti baltskim [[Prusi|pruskim]] poganom.&lt;ref name=ref12/&gt; Tevtonski red je uničil Pruse, vendar je obdržal njihovo ozemlje, kar je povzročilo večstoletna vojskovanja med Poljsko in Tevtonskimi vitezi ter pozneje med Poljsko in nemško prusko državo. 

Leta 1240  se je začela prva [[Mongolski vpadi v Evropo|mongolska invazija]] na Poljsko, ki je dosegla vrhunec s porazom poljskih in zavezniških krščanskih sil ter s smrtjo šlezijskega pjastovskega vojvode Henrika II. Pobožnega v [[Bitka pri Legnici|bitki pri Legnici]] leta 1241.&lt;ref name=ref12/&gt;

Obdobje razdrobljenosti je prineslo gospodarski razvoj in rast mest. Ustanovljena so bila nova mesta, obstoječa naselja pa so dobila status mest z magdeburškimi pravicami.&lt;ref&gt;Sebastian Brather (2008). ''Archäologie der westlichen Slawen: Siedlung, Wirtschaft und Gesellschaft im früh- und hochmittelalterlichen Ostmitteleuropa'' (nemško). Walter de Gruyter. str. 87.&lt;/ref&gt; Leta 1264 je Boleslav Pobožni s ''[[Kališki statut|Kališkim statutom]]'' [[Judje|Judom]] podelil judovske svoboščine.&lt;ref name=ref12/&gt;&lt;ref&gt;Wyrozumski 1986, str. 104–137.&lt;/ref&gt;

===Pozni Pjasti: Vladislav I. in Kazimir III.===
[[Slika:Władysław I sarcophagus figure.jpg|thumb|200px|Podoba Vladislava I. Slokega na njegovem sarkofagu]]

Poskusi ponovne združitve poljskih dežel so dobili zagon v 13. stoletju. Leta 1295 je velikopoljski vojvoda [[Przemisl II.]] uspel postati prvi vladar po Boleslavu II., ki je bil okronan za poljskega kralja.&lt;ref name=ref12/&gt; Vladal je na omejenem ozemlju in bil že naslednje leto ubit. V letih 1300–1305 je kot poljski kralj vladal tudi češki kralj [[Venčeslav II. Češki|Venčeslav II.]]&lt;ref name=ref12/&gt; Kraljestvo Pjastov je bilo dejansko obnovljeno šele pod [[Vladislav I. Poljski|Vladislavom I. Slokim]] (vladal 1306–1333), ki je postal kralj leta 1320.&lt;ref name=ref12/&gt; Leta 1308 so tevtonski vitezi zavzeli [[Gdansk]] in [[Pomerelija|Pomerelijo]].&lt;ref name=ref12/&gt;

Kralj [[Kazimir III. Poljski|Kazimir III. Veliki]] (vladal 1333–1370),&lt;ref name=ref12/&gt; Vladislavov sin in zadnji vladar iz dinastije Pjastov, je okrepil in razširil obnovljeno Poljsko kraljestvo, zahodna provinca Šlezija, ki jo je leta 1339 sam formalno  odstopil Češki, in večina poljske Pomeranije pa sta bili za nekaj stoletij izgubljeni. Napredek je bil dosežen tudi pri obnovi upravljanja osrednje province [[Mazovija|Mazovije]]. Leta 1340  se je začelo osvajanje [[Rdeča Rutenija|Rdeče Rutenije]],&lt;ref name=ref12/&gt; ki je zaznamovalo širjenje poljske države na vzhod.

Leta 1364 je bil sklican [[Krakovski kongres]], obseženo srečanje vladarjev srednje, vzhodne in severne Evrope, verjetno za načrtovanje [[Osmansko cesarstvo|protiturške]] [[križarske vojne]]. Isto leto je bila ustanovljena bodoča [[Jagelonska univerza]], ena najstarejših univerz v Evropi.&lt;ref name=ref12/&gt;&lt;ref&gt;Wyrozumski 1986, str. 137–171.&lt;/ref&gt; 9. oktobra 1334 je Kazimir III. potrdil privilegije, ki jih je Judom leta 1264 podelil velikopoljski vojvoda Boleslav Pobožni, in jim dovolil, da so se v velikem številu naselili na Poljskem.

===Anžujci===
Ko sta leta 1370 izumrli poljska kraljeva linija in mlajša veja Pjastov, je prišla  Poljska pod oblast [[Ludvik I. Ogrski|Ludvika I. Ogrskega]] iz [[Kapetingi|kapetinške]] hiše [[Anžujci|Anjou]]. Združitev Poljske in Ogrske je trajala do leta 1382.&lt;ref name=ref12/&gt; Leta 1374 je Ludvik I. podelil poljskemu plemstvu [[Košiški privilegij]], da bi eni od svojih hčera zagotovil nasledstvo na Poljskem.&lt;ref name=ref12/&gt; Leta 1384 je poljski prestol zasedla njegova najmlajša hči [[Jadwiga Poljska|Jadviga]] (umrla 1399).&lt;ref&gt;Wyrozumski 1986, str. 171–177.&lt;/ref&gt;

==Jagelonska dinastija (1385-1572)==
{{glavni|Jagelonci}}
===Dinastična unija z Litvo, Vladislav II. Jagelo===
[[Slika:Battle of Tannenberg.jpg|250px|thumb|[[Bitka pri Grunwaldu]]]]

Leta 1386 se je veliki litovski knez [[Vladislav II. Poljski|Jogaila]] poročil s poljsko kraljico Jadvigo, kar mu je omogočilo postati poljski kralj.&lt;ref name=ref21&gt;Davies 2005a, str. xxviii–xxix.&lt;/ref&gt; Do svoje smrti leta 1434 je vladal kot [[Vladislav II. Poljski]]. Poroka je ustvarila poljsko-litovsko personalno unijo pod kralji [[Jagelonci|Jagelonske dinastije]]. 

Prvi dokument, ki je uradno povezal obe državi, je bila [[Krevska unija]] iz leta 1385, ki je bila po vsebini Jogailova in Jadvigina poročna pogodba. S poljsko-litovskim partnerstvom je Poljska pridobila obsežno ozemlje [[Rutenija|Rutenije]], ki je bilo v posesti Litve. Partnerstvo se je izkazalo za koristno za državljane obeh držav, ki so v naslednjih štirih stoletjih sobivali in sodelovali v eni največjih političnih entitet v Evropi. Ko je kraljica Jadviga leta 1399 umrla, je Kraljevina Poljska prešla v izključno posest njenega moža.&lt;ref name=ref21/&gt;&lt;ref&gt;Wyrozumski 1986, str. 178–195.&lt;/ref&gt;

V [[Baltsko morje|baltski]] regiji se je nadaljeval boj Poljske s [[Tevtonski viteški red|Tevtonskimi vitezi]] in dosegel vrhunec v zmagi v [[Bitka pri Grunvaldu|bitki pri Grunwaldu]] leta 1410,  ki je Poljaki in Litovci niso zaključili z odločilnim udarom proti glavnemu sedežu Tevtonskega reda na gradu [[Grad Malbork|Malbork]]. Razvijajoče se odnose med Kraljevino Poljsko in Veliko litovsko kneževino je dodatno opredelila [[Horodlanska unija]] leta 1413.&lt;ref name=ref21/&gt;&lt;ref&gt;Wyrozumski 1986, str. 195–201. &lt;/ref&gt;

Privilegiji [[Šlahta|šlahte]] (plemstvo) so se širili. Leta 1425 je bil sprejet akt ''[[Neminem captivabimus nisi iure victum]]''  (v prostem prevodu ''Nihče ne bo aretiran brez sodbe sodišča''), ki je  plemiče varoval pred samovoljnimi kraljevimi aretacijami.&lt;ref name=ref21/&gt;

===Vladislav III. in Kazimir IV. Jagelo===
[[Slika:Casimir IV Jagiellon.jpg|thumb|left|upright|Kralj [[Kazimir IV. Poljski|Kazimir IV. Jagelo]] je bil osrednja osebnost jagelonskega obdobja]]

Vladanje mladega [[Vladislav III. Poljski|Vladislava III.]] (1434–1344),&lt;ref name=ref21/&gt; sina in naslednika Vladislava II., ki je vladal kot kralj Poljske in Ogrske, je prekinila njegova smrt v [[Bitka pri Varni|bitki pri Varni]] proti silam [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]].&lt;ref name=ref21/&gt;&lt;ref&gt;Wyrozumski 1986, str. 201–204. &lt;/ref&gt; Sledilo je tri leta trajajoče medvladje, ki se je končalo leta 1447 s kronanjem njegovega brata [[Kazimir IV. Poljski|Kazimirja IV.]]

Kritični razvoj jagelonskega obdobja se je dogajal ravno med njegovo dolgo vladavino, ki je trajala do leta 1492. Leta 1454 je Poljska priključila [[Kraljevska Prusija|Kraljevo Prusijo]] in sledila je [[trinajstletna vojna]] (1454–1466) z državo [[Tevtonski viteški red|Tevtonskih vitezov]].&lt;ref name=ref21/&gt; Leta 1466 je bil sklenjen prelomni [[Drugi torunjski mir]], ki je razdelil Prusijo in ustanovil Vzhodno Prusijo, poljski fevd pod upravo Tevtonskih vitezov.&lt;ref name=ref21/&gt; Poljska se je na jugu soočala z Osmanskim cesarstvom in [[Krimski Tatari|Krimskimi Tatari]], na vzhodu pa pomagala Litvi v boju proti [[Moskovska velika kneževina|Moskovski veliki kneževini]]. Razvijala se je v fevdalno državo s pretežno kmetijskim gospodarstvom in vse bolj prevladujočim zemljiškim plemstvom. Kraljeva prestolnica Krakov se je spreminjala v veliko akademsko in kulturno središče in leta 1473 dobila prvo tiskarno.&lt;ref name=ref21/&gt; Z naraščajočim vplivom srednjega in nižjega  plemstva se je kraljevi svet do leta 1493 razvil v dvodomni Generalni sejm (parlament), ki ni več predstavljal izključno najvišjih dostojanstvenikov kraljestva.&lt;ref name=ref21/&gt;&lt;ref&gt;Wyrozumski 1986, str. 205–225. &lt;/ref&gt;

Pravni akt  ''[[Nihil novi|Nihil novi nisi commune consensu]]'' (slovensko ''Nič novega brez skupnega soglasja''), sprejet v Sejmu leta 1505, je večino zakonodajne oblasti prenesel z monarha na Sejm.&lt;ref name=ref21/&gt; Dogodek je zaznamoval začetek obdobja, znanega kot &quot;zlata svoboda&quot;, v katerem je v državi načeloma vladalo &quot;svobodno in enakopravno&quot; poljsko plemstvo. V 16. stoletju je množičen razvoj kmetijskih gospodarstev v lasti plemstva povzročil vse bolj žaljive razmere za kmečke podložnike, ki so jih obdelovali. Politični monopol plemičev je tudi zadušil razvoj mest, od katerih so nekatera cvetela v poznem jagelonskem obdobju, in omejeval pravice meščanov, kar je zaviralo nastanek srednjega družbenega razreda.&lt;ref&gt;Gierowski 1986a, str. 24–53. &lt;/ref&gt;

===Zgodnja moderna Poljska pod Sigismundom I. in Sigismundom II.===
[[Slika:Nikolaus Kopernikus.jpg|thumb|right|[[Nikolaj Kopernik]], utemeljitelj heliocentričnega modela Osončja]]

V 16. stoletju je [[Reformacija|protestantsko]] reformistično gibanje prodrlo globoko v poljsko krščanstvo. Politika verske strpnosti, ki se je razvila na Poljskem, je bila v tistem času skoraj edinstvena v Evropi. Iz pokrajin, ki so jih razdirali verski spori, je veliko ljudi pobegnilo in našlo zatočišče na Poljskem. Vladavini kraljev [[Sigismund I. Poljski|Sigismunda I. Starega]] (1506–1548) in [[Sigismund II. Avgust|Sigismunda II. Avgusta]] (1548–1572) sta bili obdobje intenzivnega razcveta kulture in znanosti, imenovano tudi zlata doba poljske renesanse. Najvidnejši predstavnik tedanje znanosti je bil [[astronom]] [[Nikolaj Kopernik]] (1473–1543), utemeljitelj heliocentričnega sistema našega [[Osončje|Osončja]].&lt;ref name=ref21/&gt; Najpomembnejši umetnik tega obdobja je bil pesnik  [[Jan Kochanowski]] (1530–1584).&lt;ref name=ref27&gt;Davies 2005a, str. xxix.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Gierowski 1986a, str. 116–130.&lt;/ref&gt; Med vladavino Sigismunda I.&lt;ref name=ref21/&gt; bil [[Tevtonski viteški red|Tevtonski red]] leta 1525 sekulariziran. Zadnji veliki mojster reda [[Albert Pruski]] se je spreobrnil v protestantizem in se poklonil poljskemu kralju in v zameno dobil v fevd vojvodino Prusijo.&lt;ref name=ref21/&gt; Mazovija je bila leta 1529 končno v celoti vključena v Poljsko krono.&lt;ref name=ref21/&gt;&lt;ref&gt;Gierowski 1986a, str. 53–92. &lt;/ref&gt;

[[Slika:Poland-01788 - Courtyard (32000957141).jpg|thumb|left|250px|Italijansko dvorišča na gradu [[Grad Vavel|Vavel]] v Krakovu, nekdaji rezidenci poljskih monarhov]]

Z vladavino Sigismunda II. se je končalo obdobje Jageloncev. Leta 1569 je bila z [[Lublinska unija|Lublinsko unijo]] ustanovljena poljsko-litovska [[Republika obeh narodov]]. Litovska oblast v Ukrajini je bila prenešna na Poljsko.&lt;ref name=ref21/&gt;&lt;ref&gt;Gierowski 1986a, str. 92–109. &lt;/ref&gt; Realna unija obeh narodov je trajala do [[Delitve Poljske|prve delitve Poljske]] leta 1795. Leta 1561 je Poljska priključila [[Livonija|Livonijo]], s čimer se je začela livonska vojna z [[Rusko carstvo|Rusijo]].&lt;ref name=ref21/&gt; 

Eksekucionistično gibanje, ki je poskušalo zaustaviti napredujočo prevlado poljskih in litvanskih magnatskih družin v državi, je doseglo vrhunec na zasedanju  Sejma v Piotrkówu v letih 1562–1563.&lt;ref name=ref21/&gt; Na verskem področju so se poljski bratje odcepili od [[Kalvinizem|kalvinistov]], ki so leta 1563 izdali protestantsko ''Brestovsko Biblijo''.&lt;ref name=ref21/&gt; Na poljsko zgodovino so močno vplivali [[jezuiti]], ki so tja prišli leta 1564

==Poljsko-litovska Republika obeh narodov==
===Ustanovitev (1569-1648)===
====Lublinska unija====
[[Slika:Truce of Deulino 1618-1619.PNG|upright=1.35|thumb|right|Republika obeh narodov v njenem največjem obsegu po sklenitvi Deulinskega miru leta 1619]]

[[Lublinska unija]] iz leta 1569 je ustvarila poljsko-litovsko zvezno državo, ki je bila bolj enotna kot prejšnja personalna unija med Poljsko in Litvo. Unijo je vodilo plemstvo preko centralnega parlamenta in lokalnih skupščin na čelu z izvoljenim kraljem. Formalna vladavina plemstva, ki je bilo sorazmerno številčnejše kot v drugih evropskih državah, je tvorila zgodnji demokratični sistem,&lt;ref&gt;Overy 2010, str. 176–177. &lt;/ref&gt; ki je bil v nasprotju z absolutnimi monarhijami, ki so takrat prevladovale v preostali Evropi.&lt;ref&gt;Davies 1996, str. 555. &lt;/ref&gt; 

Začetek Republike obeh narodov je sovpadal z obdobjem v poljski zgodovini, ko sta bila dosežena velika politična moč ter napredek v civilizaciji in blaginji. Poljsko-litovska unija je postala vpliven dejavnik  v evropskih zadevah in pomembna kulturna entiteta, ki je širila zahodno kulturo s poljskimi značilnostmi proti vzhodu. V drugi polovici 16. stoletja in prvi polovici 17. stoletja je bila Republika obeh narodov  ena največjih in najštevilčnejših držav v tedanji Evropi. Merila je malo manj kot milijon kvadratnih kilometrov in imela okoli deset milijonov prebivalcev. V njenem gospodarstvu je prevladovalo izvozno usmerjeno kmetijstvo. Verska strpnost po vsej državi je bila zagotovljena z [[Varšavska konfederacija|Varšavsko konfederacijo]] iz leta 1573.&lt;ref name=ref27/&gt;

====Prvi voljeni kralji====
[[Slika:France-001615 - King Henri III (15291221709) (2).jpg|thumb|left|200px|Prvi izvoljeni poljsko-litovski kralj je bil Henrik Valoiški, kasnejši francoski kralj [[Henrik III. Francoski|Henrik III.]]]]

Po koncu vladavine Jageloncev leta 1572 je bil na prvih &quot;svobodnih volitvah&quot; poljskega plemstva leta 1573 za kralja izvoljen Henrik Valoiški, kasnejši francoski kralj [[Henrik III. Francoski|Henrik III.]] Pred izvolitvijo je moral pospisati ''[[Pacta conventa|pacta conventa]]'', sklop dogovorjenih obveznosti oziroma predvolilnih obljub.  Ko je leta 1574  na Poljsko prispela novica, da je francoski prestol prazen, se je Henrik kot njegov  verjetni dedič vrnil v Francijo.&lt;ref name=ref27/&gt; Volitve kralja so od  
samega začetka spremljali tuji vplivi, saj so tuje sile poskušale z manipulacijami doseči izvolitev kandidata, ki je bil v skladu z njihovimi interesi.&lt;ref&gt;Gierowski 1986a, str. 109–116. &lt;/ref&gt;

Henrikovi je sledila vladavina Štefana Báthoryja (vladal 1576–1586). Bil je vojaško in domovinsko samozavesten vladar in je v poljskem zgodovinskem izročilu  cenjen kot redek primer uspešnega izvoljenega kralja.&lt;ref name=ref27/&gt; Ustanovitev Kronskega sodišča leta 1578 je pomenila prenos številnih pritožbenih zadev iz kraljeve v plemiško jurisdikcijo.&lt;ref name=ref27/&gt;

====Prvi kralji iz dinastije Vasa====
[[Slika:Sigismund at horse.jpg|right|thumb|200px|[[Sigismund III. Poljski|Sigismund III. Vasa]] je vladal dolgo, njegovo delovanje proti verskim manjšinam, ekspanzionistične ideje in vmešavanje v švedske dinastične zadeve pa so Republiko obeh narodov destabilizirale]]

Vladavina švedske [[Dinastija Vasa|dinastije Vasa]] se je v Republiki obeh narodov začela leta 1587. Prva dva kralja iz te dinastije, [[Sigismund III. Poljski|Sigismund III.]] (vladal 1587–1632) in [[Vladislav IV. Poljski|Vladislav IV.]] (vladal 1632–1648), sta večkrat poskušala s spletkami prevzeti švedski  prestol, ki je bil stalen vir motenj v Republiki obeh narodov.&lt;ref name=ref27/&gt; Katoliška cerkev je v tistem času začela ideološko protiofenzivo in protireformacija je zajela  številne spreobrnjence iz poljskih in litvanskih protestantskih krogov. Leta 1596 je [[Brestlitovska unija]] razklala vzhodne kristjane v Republiki in ustvarila [[Katoliške cerkve vzhodnega obreda|uniatsko cerkev vzhodnega obreda]], podrejeno papežu.&lt;ref name=ref27/&gt; V letih 1606–1608 se je razvil zebrzidovski upor proti Sigismundu III.&lt;ref name=ref27/&gt;&lt;ref&gt;Gierowski 1986a, str. 130–146. &lt;/ref&gt;

V želji po premoči v vzhodni Evropi se je Republika obeh narodov od leta 1605 do 1618 vojskovala z Rusijo. Niz spopadov se imenuje poljsko-moskovska vojna ali dimirtijada. Repoblika je razširila svoje ozemlje proti vzhodu, glavnega cilja – moskovskega prestola, pa poljska dinastija ni dosegla. Švedska si je v poljsko-švedskih vojnah v letih 1617–1629 prizadevala dobiti prevlado na [[Baltsko morje|Baltiku]],  [[Osmansko cesarstvo]] pa je pritiskalo z juga v bitkah pri Cecori leta 1620 in Hotinu leta 1621.&lt;ref name=ref27/&gt; Širitev kmetijstva in [[Tlačanstvo|tlačanska]] politika v poljski [[Ukrajina|Ukrajini]] sta povzročili vrsto [[kozaki|kozaških]] uporov. V tridesetletni vojni je bila Republika zaveznica habsburške monarhije vendar v njej ni neposredno sodelovala.{{efn-lr|Po mnenju raziskovalca Jana Sowe je Republika obeh narodov kot država propadla, ker se ni bila sposobna prilagoditi nastajajočemu novemu evropskemu redu, vzpostavljenemu z Vestfalskim mirom leta 1648. Voljeni poljski kralji, ki jih je omejevalo sebično in kratkovidno plemstvo, niso mogli vsiliti močne in učinkovite centralne vlade z značilno povestfalsko notranjo in zunanjo suverenostjo. Nezmožnost poljskih kraljev, da bi zaračunavali in pobirali davke, in s tem vzdrževali stalno vojsko, ter vodili neodvisno zunanjo politiko, so bili med glavnimi ovirami za učinkovito tekmovanje Poljske na spremenjenem evropskem prizorišču, kjer je bila absolutistična oblast predpogoj za preživetje in postala temelj za odpravo tlačanstva in postopno oblikovanje parlamentarizma. &lt;ref name=ref37&gt;Wodecka 2013.&lt;/ref&gt;}} Vladavina [[Vladislav IV. Poljski|Vladislava IV.]] je bila večinoma miroljubna. Leta 1635 je bila ponovno vzpostavljena pravoslavna cerkvena hierarhija. ki je bila po Brestlitovski uniji prepovedana.&lt;ref name=ref27/&gt;

===Propadanje (1648-1764)===
====Potop====
Med vladanjem Kazimirja II. Vase (1648–1668), tretjega in zadnjega iz te dinastije, je plemiška demokracija začela propadati zaradi tujih invazij in notranjih nesoglasij.&lt;ref name=ref27/&gt;&lt;ref name=ref36&gt;Gierowski 1986a, str. 190–219. &lt;/ref&gt; Nadloge so se nepričakovano hitro kopičile in zaznamovale konec poljske zlate dobe. Nekoč močna Republika obeh narodov je postajala vedno bolj ranljiva za tuje posege.
 
[[Slika:John II Casimir Vasa 1.PNG|thumb|right|200px|[[Ivan II. Poljski|Ivan II. Kazimir Vasa]] je vladal v najtežjem obdobju Republike obeh narodov; rzočaran zaradi nezmožnosti reformiranja države je leta 1668 odstopil&lt;ref name=ref37/&gt;]]

Vstaja  kozakov pod vodstvom [[Bogdan Hmelnicki|Bogdana Hmelnickega]] leta 1648–1657 je zajela vse jugovzhodne pokrajine Poljske krone&lt;ref name=ref27/&gt; in imela katastrofalne posledice. 

Prvi ''[[liberum veto]]'', parlamentarno pravico, s katero je lahko kateri koli član Sejma takoj razpusti trenutno sejo, je bila prvič uporabljena leta 1652.&lt;ref name=ref27/&gt; Ta praksa je sčasoma kritično oslabila poljsko centralno vlado. V [[Perejaslavski sporazum|Perejaslavskem sporazumu]] so se ukrajinski uporniki leta 1654 razglasili za podložnike ruskega carja.

Druga severna vojna je v letih 1655–1660 divjala po osrednjih poljskih deželah. Vključeva ja brutalno in uničujočo švedsko  invazijo na Poljsko, imenovano švedski potop. Vojna se je končala leta 1660 z [[Olivski sporazum|Olivskim mirovnim sporazumom]].&lt;ref name=ref27/&gt; Republika je v vojni zgubila nekaj ozemlja na severu države. 

Leta 1657 je [[Prusija|vojvodina Prusija]] z [[Bromberški sporazum|Bromberškim sporazumom]] vzpostavila svojo neodvisnost.&lt;ref name=ref27/&gt; V rusko-poljski vojni (1654–1667) se je vojska Republike dobro odrezala, Ukrajina pa je bila z [[Andrusovsko premirje|Andrusovskim premirjem]] leta 1667  kljub temu razdeljena med Poljsko in Rusijo.&lt;ref name=ref27/&gt; Proti koncu vojne je upor magnatov Lubomirskih proti kralju destabiliziral in oslabil državo. Obsežni napadi krimskih Tatarov, v katerih so v Ukrajini lovili sužnje, so imeli zelo škodljive posledice tudi za poljsko gospodarstvo.&lt;ref&gt;Williams 2013, str. 27. &lt;/ref&gt; Leta 1661 je izšel prvi poljski časopis ''Merkuriusz Polski''.&lt;ref name=ref27/&gt;&lt;ref&gt;Gierowski 1986a, str. 220–240. &lt;/ref&gt;

Leta 1668 se je kralj [[Ivan II. Poljski|Ivan II. Kazimir]], žalosten zaradi nedavne smrti svoje žene in razočaran zaradi katastrofalnih političnih neuspehov svoje vladavine, odrekel prestolu in pobegnil v Francijo.{{efn-lr|Ivan II. Kazimir Vasa je znan po svoji omembe vredni in natančni napovedi delitve Poljske, ki se je zgodila več kot stoletje kasneje.&lt;ref name=ref37/&gt;}}

====Jan III. Sobieski in zadnje vojaške zmage====
[[Slika:Siemiginowski John III Sobieski with his son.jpg|thumb|left|200px|Kralj  [[Jan III. Sobieski]] s svojim sinom Jakobom, katerega je poskušal postaviti za svojega naslednika; Sobieski je povedel vojsko Republike obeh narodov v bitko za Dunaj, eno zadnjih velikih poljsko-litovskih zmag]]

Po odstopu Ivana II. Kazimirja je bil za njegovega nalednika leta 1669 izvoljen Poljak [[Koribut Višnjevecki]]. Med njegovim vladanjem, ki je trajalo do leta 1673,  je izbruhnila poljsko-osmanska vojna (1672–1676). Vojna se je nadaljevala pod njegovim naslednikom [[Jan III. Sobieski|Janom III. Sobieskim]] (vladal 1674–1696).&lt;ref name=ref27/&gt; Sobieski je nameraval razširiti svojo  državo  na  [[Baltsko morje|baltsko]] območje in v ta namen leta 1675 v Jaworówu s Francijo sklenil tajni sporazum,&lt;ref name=ref27/&gt; 
vendar je bil namesto tega prisiljen v dolgotrajne vojne z [[Osmansko cesarstvo|Osmanskim cesarstvom]]. S tem je Sobieski za kratek čas oživil vojaško moč Republike obeh narodov. V [[bitka pri Hotinu|bitki pri Hotinu]] leta 1673 je premagal osmansko vojsko in v [[Drugo obleganje Dunaja|bitki pri Dunaju]] leta 1683 odločilno pomagal rešiti Dunaj pred Osmanskim cesarstvom.&lt;ref name=ref27/&gt; Vladavina Sobieskega je bila zadnji višek v zgodovini Republike, saj je  v prvi polovici 18. stoletja Poljska prenehala biti aktivna akterka v mednarodni politiki. Z Rusijo je leta 1686 sklenila sporazum o večnem miru in končno uredila meje med državama, ki so veljale do [[Delitve Poljske|prve delitve Poljske]] leta 1772.&lt;ref name=ref27/&gt;&lt;ref&gt;Gierowski 1986a, str. 240–258. &lt;/ref&gt;

Republika obeh narodov, ki je bila do leta 1720 v skoraj nenprekinjenih vojnah, je utrpela ogromno izgubo prebivalstva ter veliko škodo v svojem gospodarstvu in družbeni strukturi. Vlada je postala neučinkovita zaradi obsežnih notranjih konfliktov, skorumpiranih zakonodajnih procesov in manipulacij zaradi tujih interesov. Plemstvo je padlo pod nadzor peščice sprtih magnatskih družin z vzpostavljenimi ozemeljskimi domenami. Mestno prebivalstvo in infrastruktura sta propadala, skupaj z večino kmetij, katerih prebivalci so bili podvrženi vse skrajnejšim oblikam tlačanstva. Razvoj znanosti, kulture in izobraževanja se je zaustavil ali celo nazadoval.&lt;ref name=ref36/&gt;

====Saški kralji====
[[Slika:August der Starke.jpg|thumb|right|200px|[[Avgust II. Močni]], saški kralj Poljske; po njegovi smrti se je začela vojna za poljsko nasledstvo]]

Volitve kralja leta 1697 so na poljski prestol pripeljale [[Avgust Močni|Avgusta II. Močnega]] (vladal 1697–1733), člana  saške družine [[Wettinci|Wettin]], ki je lahko prevzel prestol pod pogojem, da se spreobrne v rimskokatoliško vero. Nasledil ga je njegov sin [[Avgust III. Poljski|Avgust III.]] (vladal 1734–1763).&lt;ref name=ref27/&gt; Vladavini saških kraljev, ki so bili  hkrati saški volilni knezi, so prekinili tekmovalni kandidati za poljski prestol. Razpad Relublike obeh narodov se je nadaljeval. 

[[Velika severna vojna]] (1700–1721),&lt;ref name=ref27/&gt; v kateri so sodobniki videli začasen mrk, je morda bila usodni udarec, ki je zrušil poljski politični sistem. Leta 1704 je bil za kralja pod švedsko zaščito postavljen [[Stanislav Leščinski]], vendar je na tem položaju zdržal le nekaj let.&lt;ref&gt;Davies 2005a, str. 374–375&lt;/ref&gt; Tihi sejm leta 1717 je zaznamoval začetek Republike obeh narodov kot ruskega [[protektorat]]a.&lt;ref&gt;Davies 2005a, str. 375–377.&lt;/ref&gt; Rusko carstvo je jamčilo zlato svobodo plemstva, samo da bi obdržalo šibko centralno oblast Republike in nadaljevalo stanje stalne politične nemoči. V odmevnem zlomu tradicije verske strpnosti so bili [[Protestantizem|protestanti]] med [[Thornovi nemiri|Thornovimi nemiri]] leta 1724 usmrčeni.&lt;ref&gt;Davies 2005a, str. 139–142.&lt;/ref&gt; Leta 1732 so Rusija, Avstrija in Prusija, močne in spletkarske sosede Poljske, sklenile tajni [[Sporazum treh črnih orlov]] z namenom, da bi nadzirale prihodnje volitve kraljev Republike. Vojna za poljsko nasledstvo leta 1733-1735&lt;ref name=ref27/&gt; je pomagala Leščinskemu, da je prišel drugič na poljski prestol. Zaradi znatne vpletenosti tujcev so bila njegova prizadevanja neuspešna. Kraljevina Prusija je postala močna regionalna sila, ki ji je v šlezijskih vojnah uspela [[Habsburška monarhija|habsburški monarhiji]] iztrgati zgodovinsko poljsko provinco [[Šlezija|Šlezijo]]. Prusije je s tem postala vedno večja grožnja varnosti Poljske. 

Personalna unija Republike obeh narodov in Vojvodine Saške je v Republiki  povzročila nastanek reformnega gibanja in začetek poljskega [[Razsvetljenstvo|razsvetljenstva]], ki je bilo glavni pozitivni napredek v tem obdobju. Leta 1747 je bila v [[Varšava|Varšavi]] odprta prva poljska javna [[Knjižnica Załuski|knjižnica Załuski]].&lt;ref name=ref27/&gt;&lt;ref&gt;Gierowski 1986a, str. 258–301.
&lt;/ref&gt;

===Reforme in izguba državnosti (1764-1795)===
====Czartoryjske reforme in Stanislav Avgust Poniatowski====
[[Slika:Stanisław August Poniatowski by Johann Baptist Lampi.PNG|thumb|right|200px|Razsvetljeni monarh [[Stanislav II. Avgust Poniatowski]]]]

V drugi polovici 18. stoletja so v poljsko-litovski skupni državi poskušali izvesti temeljne notranje reforme, ker ji je grozilo izumrtje. Reformna dejavnost, ki jo je sprva spodbujala frakcija magnatske družine Czartory, znane kot Familia, je izzvala sovražno reakcijo in vojaški odziv sosednjih sil, vendar je ustvarila pogoje, ki so spodbudili gospodarski napredek. Vodilno trgovsko središče v državi je postala prestolnica Varšava in prevzela primat Danziga (zdaj Gdansk). Pomen  uspešnejših mestnih družbenih slojev se je povečal. Zadnja desetletja neodvisnega obstoja Republike obeh narodov  so zaznamovala agresivna reformna gibanja in daljnosežen napredek na področju izobraževanja, intelektualnega življenja, umetnosti ter razvoja družbenega in političnega sistema.&lt;ref&gt;Gierowski 1986b, str. 1–60. &lt;/ref&gt;

Kraljeve volitve leta 1764 so na prestol privedle [[Stanislav II. Avgust Poniatowski|Stanislava Avgusta Poniatowskega]],&lt;ref name=ref46&gt;Davies 2005a, str. xxix–xxx&lt;/ref&gt; prefinjenega posvetnega aristokrata, povezanega z družino Czartory, ki pa ga je izbrala in vsilila ruska cesarica [[Katarina Velika]] in od njega pričakovala, da bo njen poslušni sledilec. Stanislav Avgust je vladal poljsko-litovski državi do njenega razpada leta 1795. Svojo vladavino je preživel razpet med željo po izvedbi reform, potrebnih za rešitev propadajoče države, in podrejenim odnosom do svojih ruskih pokroviteljev.&lt;ref&gt;Gierowski 1986b, str. 60–66. &lt;/ref&gt;

[[Barska konfederacija]] (1768-1772)&lt;ref name=ref46/&gt; je bila upor poljskega plemstva proti ruskemu vplivu nasploh in samemu Poniatowskemu, v katerem so videli predstavnika Rusije. Konfederacija se je borila za ohranitev neodvisnosti Poljske in tradicionalnih interesov plemstva. Po nekaj letih so nadzor v konfederaciji ponovno prevzele sile, zveste kralju in Ruskemu carstvu.&lt;ref name=ref48&gt;Gierowski 1986b, str. 66–74. &lt;/ref&gt;

Po zatrtju Barske konfederacije so bili deli Republike obeh narodov  leta 1772 na pobudo [[Friderik II. Veliki|Friderika Velikega Pruskega]] razdeljeni med Prusijo, Avstrijo in Rusijo. Dejanje jo postal znano kot [[Delitve Poljske|prva delitev Poljske]].&lt;ref name=ref46/&gt; Od Republike je ostala okrnjena država. Sejm je leta 1773 pod prisilo potrdil delitev kot  opravjeno dejstvo, vendar je hkrati ustanovil Komisijo za nacionalno izobraževanje, pionirsko izobraževalno ustanovo v Evropi, ki jo pogosto imenujejo tudi prvo ministrstvo za izobraževanje na svetu.&lt;ref name=ref46/&gt;&lt;ref name=ref48/&gt;

====Veliki sejm 1788–1791 in Ustava 3. maja 1791====
[[Slika:Oath of confirmation of Constitution of the 3rd May 1791.PNG|thumb|right|250px|Veliki sejm je na zasedanju v Kraljevem gradu v Varšavi 3. maja 1791 potrdil poljsko-litovsko ustavo]]

Dolgotrajno zasedanje parlamenta, ki ga je sklical kralj Stanislav II. Avgust, je znano kot Veliki sejm ali Štiriletni sejm. Prvič se je sestal leta 1788. Prelomni dosežek maratonskega zasedanja je bilo sprejetje ustave z dne 3. maja 1791,&lt;ref name=ref46/&gt; prve v sodobni Evropi. Ustava, zmerno reformističen dokument, ki so ga obrekovalci obsodili kot naklonjen idealom [[Francoska revolucija|francoske revolucije]], je kmalu sprožila močno nasprotovanje konservativnih krogov višjega plemstva Republike obeh narodov in ruske carice Katarine, ki je bila odločena preprečiti ponovno rojstvo močne Republike obeh narodov. Plemiška [[Targoviška konfederacija]], ustanovljena v prestolnici ruskega carstva [[Sankt Peterburg]]u, je prosila Katarino za pomoč in maja 1792 je ruska vojska vstopila na ozemlje Republike. Poljsko-ruska vojna leta 1792, obrambna vojna sil Republike proti ruskim zavojevalcem, se je končala, ko je poljski kralj, prepričan o nesmiselnosti odpora, kapituliral in se pridružil Targoviški konfederaciji. Vlado je prevzela rusko-zavezniška konfederacija, vendar sta Rusija in Prusija leta 1793 vseeno poskrbeli za drugo delitev Poljske. Zaradi delitve je državi ostalo kritično okrnjeno ozemlje, zaradi česar ni bila sposobna samostojnega obstoja. Grodnenski sejm Republike obeh narodov leta 1793, zadnji v še obstoječi državi,&lt;ref name=ref46/&gt; je bil prisiljen potrditi novo delitev.&lt;ref&gt;Gierowski 1986b, str. 74–90.&lt;/ref&gt;

==== Kościuszkov upor leta 1794 in konec poljsko-litovske države====
[[Slika:Smuglewicz Kosciuszko 2.jpg|thumb|left|250px|Kościuszkov poziv na narodno vstalo v Krakovu leta 1794]]

Radikalizirani zaradi nedavnih dogodkov so poljski reformatorji, bodisi v izgnanstvu bodisi na ozemlju, ki je še ostalo Republiki obeh narodov, začeli pripravljati narodno vstajo. Za vodjo vstaje je bil izbran [[Kościuszkova vstaja|Tadeuš Kościuszko]], priljubljen general in veteran [[Ameriška vojna za neodvisnost|ameriške revolucije]]. Kościuszko se je 24. marca 1794 vrnil iz tujine in v [[Krakov]]u izdal Kościuszkovo proklamacijo, ki je zahtevala narodno vstajo pod njegovim vrhovnim poveljstvom.&lt;ref name=ref46/&gt; Kościuszko je osvobodil številne kmete, da bi jih lahko vpisal v svojo vojsko. Upor kljub široki narodni podpori ni bil sposoben pridobiti tuje pomoči, potrebne za njegov uspeh. Združene sile Rusije in Prusije so upor zatrle in novembra 1794 po bitki v Pragi zasedle Varšavo.

[[Slika:Partitions of Poland.png|thumb|right|upright=1.35|Tri delitve Republike obeh narodov: 1772, 1793 in 1795]]

Leta 1795 so Rusija, Prusija in Avstrija izvedle tretjo delitev Poljske kot končno razdelitev ozemlja, ki je povzročila dokončni razpad poljsko-litovske skupne države.&lt;ref name=ref46/&gt; Kralj Stanislav Avgust Poniatowski je bil pospremljen v [[Grodno]], kjer je bil prisiljen odstopiti. Po odstopu se je umalnil v [[Sankt Peterburg]].&lt;ref name=ref46/&gt;&lt;ref&gt;Gierowski 1986b, str. 90–101.&lt;/ref&gt; Tadeuš Kościuszko je bil sprva zaprt, dokler ni leta 1796 dobil dovoljenje za izselitev v [[Združene države Amerike]].&lt;ref&gt;Herbst 1969, str. 437.&lt;/ref&gt;

Odziv poljskega vodstva na zadnjo delitev je stvar zgodovinske razprave. Literarni zgodovinarji so ugotovili, da je bilo prevladujoče čustvo prvega desetletja obup, ki je ustvaril moralno puščavo, v kateri sta vladala nasilje in izdaja. Po drugi strani so zgodovinarji iskali znake odpora proti tuji vladavini in ugotovili, da je vse plemstvo, ki ni odšlo v izgnanstvo, priseglo zvestobo svojim novim vladarjem in služilo kot častniki v njihovih vojskah.&lt;ref&gt;Czubaty 2009, str. 95–109.&lt;/ref&gt;

==Razdeljena Poljska (1705–1918)==
===Oborožen upor (1795-1864)===
====[[Napoleonske vojne]]====
[[Slika:Death of Poniatowski.jpg|thumb|left|250px|Smrt Jozefa Poniatowskega, maršala [[Prvo Francosko cesarstvo|Francoskega cesarstva]] v [[Bitka pri Leipzigu|bitki pri Leipzigu]]]]

Četudi med letoma 1795 in 1918 ni obstajala nobena suverena poljska država, se je ideja o poljski neodvisnosti ohranjala pri življenju skozi celo 19. stoletje. Proti delitvenim silam so potekale številne vstaje in drugi oboroženi spopadi. Vojaška prizadevanja so sprva temeljila na zavezništvu poljskih emigrantov s porevolucionarno Francijo. Poljske legije Jana Henrika Dąbrowskega so se med letoma 1797 in 1802 borile v francoskih akcijah zunaj Poljske v upanju, da bosta njihova udeležba in prispevek nagrajena z osvoboditvijo njihove poljske domovine.&lt;ref name=ref53&gt;Davies 2005b, str. xxi.&lt;/ref&gt; Jozef Wybicki je leta 1797 kot hvalnico njihovim dejanjem napisal poljsko državno himno ''&quot;Poljska še ni izgubljena&quot;'' ali ''&quot;Dąbrowskijeva mazurka&quot;''.&lt;ref&gt;Gierowski 1986b, str. 119–130.&lt;/ref&gt;

[[Napoleon Bonaparte|Napoleon]] je po svojem porazu s  Prusijo in podpisu [[Tilsitski  sporazum|Tilsitskega sporazuma]]  z ruskim carjem [[Aleksander I. Ruski|Aleksandrom I.]] leta 1807 ustanovil Varšavsko vojvodstvo, majhno, napol neodvisno poljsko državo.&lt;ref name=ref53/&gt; Vojska Varšavskega vojvodstva pod poveljstvom Jozefa Poniatowskega je kot francoska zaveznica sodelovala v številnih francoskih akcijah, vključno z uspešno avstrijsko-poljsko vojno leta 1809. Po tej vojni in drugih akcijah se je ozemlje Varšavskega vojvodstva razširilo. Francoska invazija na Rusijo leta 1812 in nemška kampanja leta 1813 sta bili zadnji vojni, v katerih je sodelovalo vojvodstvo. Varšavsko vojvodstvo je kot odraz idealov [[Francoska revolucija|francoske revolucije]] v ustavi odpravilo [[tlačanstvo]], ni pa spodbujalo  zemljiške reforme.&lt;ref&gt;Gierowski 1986b, str. 130–147.&lt;/ref&gt;

====Dunajski kongres====
Po Napoleonovem porazu je bil na [[Dunajski kongres|Dunajskem kongresu]], ki je zasedal  leta 1814 in 1815, vzpostavljen nov evropski red. Adam Jurij Czartoryski, nekdanji tesni sodelavec cesarja Aleksandra I., je postal vodilni zagovornik poljske nacionalne ideje. Kongres je izdelal nov razdelitveni načrt, ki je upošteval nekatere pridobitve Poljakov v napoleonskem obdobju.

Varšavsko vojvodstvo je leta 1815 zamenjala novoustanovljena Kraljevina Poljska, neuradno znana kot [[Kongresna Poljska]].&lt;ref name=ref53/&gt; Preostalo poljsko kraljestvo je bilo priključeno k Ruskemu carstvu v personalni uniji pod ruskim carjem in dobilo lastno ustavo in vojsko. Vzhodno od kraljestva so bila velika območja nekdanje poljsko-litovske Republike obeh narodov vključena neposredno v Rusko carstvo kot Zahodni kraj. Ta ozemlja, skupaj s Kongresno Poljsko, na splošno veljajo za Rusko delitev. Ruska, Pruska in Avstrijska  &quot;delitev&quot; so neformalna imena pokrajin nekdanje skupne države in ne imena dejanskih upravnih enot razdeljenega poljsko-litovskega ozemlja.&lt;ref name=ref56&gt;Gierowski 1986b, str. 147–181.&lt;/ref&gt; Pruska delitev je vključevala del, imenovan  Veliko posensko vojvodstvo.&lt;ref name=ref53/&gt; Kmetje pod prusko upravo so z reformami v letih 1811 in 1823 postopoma pridobili [[Volilna pravica|volilno pravico]]. Omejene pravne reforme v Avstrijski delitvi je zasenčila revščina na podeželju. Svobodno mesto Krakov je bilo majhna republika, ustanovljena na Dunajskem kongresu, ki je bila pod skupnim nadzorom  vseh treh delitvenih sil.&lt;ref name=ref53/&gt; V deželah, ki so jih zavzele tuje sile, je bil kljub mračnim političnim razmeram s stališča poljskih domoljubov dosežen gospodarski napredek. Opazen je bil predvsem razvoj zgodnje industrije.&lt;ref name=ref56/&gt; 

Novejše ocene [[Bruto domači proizvod|bruto domačega proizvoda]] na prebivalca v obdobju 1790–1910 potrjujejo hipotezo, da je gospodarstvo na periferiji države v  počasnem procesu dohitevalo gospodarstvo v osrednjih delih države.&lt;ref&gt;Maciej Bukowski in drugi.  &quot;Urbanization and GDP per capita: New data and results for the Polish lands, 1790–1910.&quot; Historical Methods: ''A Journal of Quantitative and Interdisciplinary History'' '''52.4''' (2019): 213-227.&lt;/ref&gt;

[[Slika:Granting of the Constitution of the Duchy of Warsaw by Napoleon.PNG|thumb|right|[[Napoleon Bonaparte]] leta 1807 ustanavlja Varšavsko vojvodstvo pod francosko zaščito]]

====Vstaja novembra 1830====
[[Slika:Marcin Zaleski, Wzięcie Arsenału.jpg|thumb|right|Zaplemba varšavskega arzenala na začetku novembrske vstaje leta 1830]]

Vse bolj represivna politika okupacijskih sil je v razdeljeni Poljski spodbudila odporniška gibanja. Leta 1830 so poljski domoljubi sprožili novembrsko vstajo,&lt;ref name=ref53/&gt; ki je prerasla v obsežno vojno z Rusijo. Vodstvo vstaje so kasneje prevzeli poljski konservativci, ki niso bili pripravljeni izzivati imperija in so nasprotovali širjenju družbene baze gibanja za neodvisnost z ukrepi, kot je zemljiška reforma. Vrsta napak več zaporednih glavnih poveljnikov, ki jih je imenovala uporniška poljska narodna vlada, je kljub znatni mobilizaciji privedla do poraza leta 1831.&lt;ref name=ref53/&gt; Kongresna Poljska je izgubila svojo ustavo in vojsko, vendar je formalno ostala ločena upravna enota znotraj Ruskega imperija.&lt;ref&gt;Gierowski 1986b, str. 181–194.&lt;/ref&gt;

[[Slika:Chopin, by Wodzinska.JPG|thumb|upright|left|[[Frédéric Chopin|Chopina]], romantičnega skladatelja del za klavir, je navdihovala tudi poljska ljudska plesna glasba]]

Po porazu novembrske vstaje je na tisoče nekdanjih poljskih borcev in drugih aktivistov emigriralo v Zahodno Evropo. Pojav, znan kot &quot;veliko izseljevanje&quot;, je kmalu zavladal poljskemu političnemu in intelektualnemu življenju. Skupaj z voditelji neodvisnega gibanja je poljska skupnost v tujini vključevala največje poljske literarne in umetniške ume, vključno z romantičnimi pesniki [[Adam Mickiewicz|Adamom Mickiewiczem]], [[Juliusz Słowacki|Juliuszem Słowackim]], [[Cyprian Norwid|Cyprianom Norwidom]] in skladateljem [[Frédéric Chopin|Frédéricom Chopinom]]. V okupirani in zatirani Poljski so nekateri iskali napredek z nenasilnim aktivizmom, osredotočenim na izobraževanje in gospodarstvo. Drugi so v sodelovanju z emigrantskimi krogi organizirali zarote in pripravljali naslednji oboroženi upor.&lt;ref&gt;Gierowski 1986b, str. 208–231.&lt;/ref&gt;

====Upori med  pomladjo narodov====
Načrtovana velika poljska narodna vstaja leta 1846 se je končala s fiaskom,  ker so okupacijske oblasti izvedele za njene tajne priprave. V krakovski vstaji februarja 1846&lt;ref name=ref53/&gt; je bilo domoljubno delovanje združeno z revolucionarnimi zahtevami. Rezultat vstaje je bila vključitev svobodnega mesta Krakov v Avstrijsko delitev. Avstrijske oblasti so izkoristile nezadovoljstvo kmetov in jih hujskali proti plemiškim uporniškim enotam, kar je povzročilo pokol v Galiciji leta 1846&lt;ref name=ref53/&gt; v  obsežnem uporu podložnikov, ki so iskali olajšanje svojega pofevdalnega obveznega dela. Vstaja je mnoge osvobodila suženjstva in pospešila odločitve, ki so vodile do odprave tlačanstva v poljskem delu Avstrijskem cesarstvu leta 1848. Nemške revolucije leta 1848 so pospešile velikopoljsko vstajo leta 1848,&lt;ref name=ref53/&gt; v kateri so igrali vidno vlogo kmetje v Pruski delitvi Poljske, ki so bili takrat večinoma že osvobojeni.&lt;ref&gt;Gierowski 1986b, str. 232–287.&lt;/ref&gt;

====Vstaja januarja 1863====
[[Slika:Romuald Traugutt 111.PNG|thumb|upright|right|Romuald Traugutt, zadnji vrhovni poveljnik januarske vstaje leta 1863]]

Ruska avtokracija je stalno napadala temeljne poljske nacionalne vrednote - jezik, vero in kulturo.&lt;ref&gt;Burant 1985, str. 131–156.&lt;/ref&gt; V letih 1860–1861 je v Kongresni Poljski kljub skromni liberalizaciji pod vladavino carja [[Aleksander II. Ruski|Aleksandra II.]] prišlo do obnovitve osvobodilnih dejavnosti. Med obsežnimi demonstracijami v Varšavi so ruske sile med civilnimi udeleženci povzročile številne žrtve. Levičarska ali &quot;rdeča&quot; frakcija poljskih aktivistov, ki je zagovarjala pravice kmetov in sodelovala z ruskimi revolucionarji, se je takoj vključila v priprave na narodno vstajo. Desničarska ali &quot;bela&quot; frakcija je bila nagnjena k sodelovanju z ruskimi oblastmi in je levi frakciji nasprotovala z delnimi reformnimi predlogi. Da bi ohromil kadrovski potencial rdečih, je Aleksander Wielopolski, konservativni vodja vlade Kongresne Poljske, v letih 1862 in 1863 poskrbel za delen in selektiven vpoklic mladih Poljakov v rusko vojsko.&lt;ref name=ref53/&gt; To dejanje je pospešilo izbruh sovražnosti. V januarski vstaji, ki so se ji po začetnem obdobju pridružili in jo vodili beli, so se bojevale partizanske enote proti sovražniku, ki je bil v veliki prednosti. Upor je trajal od januarja 1863 do pomladi 1864,&lt;ref name=ref53/&gt; ko je Romualda Traugutta, zadnjega vrhovnega poveljnika upora, ujela carska policija.&lt;ref&gt;Gierowski 1986b, str. 287–311.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=ref63&gt;Zdrada 2010.&lt;/ref&gt;

2. marca 1864 je ruska oblast, ki jo je vstaja prisilila, da se je potegovala za zvestobo poljskih kmetov, v poljskem kongresu uradno objavila odlok o volilnih pravicah, skladen s prejšnjim razglasom upornikov o zemljiški reformi. Akt je ustvaril pogoje, potrebne za razvoj kapitalističnega sistema v osrednjih poljskih deželah. V obdobju, ko je večina Poljakov spoznala nesmiselnost oboroženega odpora brez zunanje podpore, so različni deli poljske družbe preživljali globoko in daljnosežno evolucijo na področjih družbenega, gospodarskega in kulturnega razvoja.&lt;ref name=ref53/&gt;&lt;ref name=ref63/&gt;&lt;ref&gt; Gierowski 1986b, str. 311–318.&lt;/ref&gt;

=== Nastajanje moderne poljske družbe pod tujo oblastjo (1864–1914)===
====Represija in organsko delo====
[[Slika:Prus 002.jpg|thumb|upright|[[Boleslav Prus]] (1847–1912), vodilni romanopisec, novinar in filozof poljskega pozitivističnega gibanja]]

Neuspeh januarske vstaje na Poljskem je povzročil veliko psihološko travmo. Postal je zgodovinska prelomnica in sprožil razvoj sodobnega poljskega nacionalizma. Poljaki, ki so bili na ozemljih pod rusko in prusko upravo podvrženi še strožjemu nadzoru in povečanemu preganjanju, so si prizadevali ohraniti svojo identiteto na nenasilne načine. Po vstaji je bil naziv Kongresne Poljske v uradni rabi degradiran iz &quot;Kraljevina Poljska&quot; v &quot;Vislanska dežela. Postala je bolj integrirana v Carsko Rusijo, vendar ne popolnoma izbrisana. Ruski in nemški jezik sta bila obvezna v vseh javnih komunikacijah. Hudo represijo je doživljala tudi katoliška cerkev. Javno šolstvo je bilo vedno  bolj podvrženo rusifikaciji in germanizaciji. Nepismenost se je  zmanjšala, najbolj v Pruski delitvi, izobraževanje v poljskem jeziku pa se je ohranjalo večinoma z neuradnimi prizadevanji. Pruska vlada si je prizadevala na poljsko ozemlje naseliti Nemce in v ta namen kupovala zemljišča v poljski lasti. V nasprotju s pruskim delom Poljske je  Galicija (zahodna Ukrajina in južna Poljska) doživela postopno omilitev avtoritarne politike in celo poljski kulturni preporod. Gospodarsko in socialno je bila zaostala, a je pod blažjo oblastjo Avstro-Ogrske monarhije od leta 1867 vse bolj dobivala omejeno avtonomijo.&lt;ref name=ref53/&gt; V galicijski vladi so prevladovali Stańczyki, konzervativna poljska proavstrijsko orientirana politična frakcija, ki so jo vodili veliki posestniki. V Krakovu je bila leta 1872 ustanovljena Poljska akademija za učenje (akademija znanosti).&lt;ref name=ref53/&gt;

Družbene dejavnosti, imenovane &quot;organsko delo&quot;, so sestavljale organizacije za samopomoč, ki so spodbujale gospodarski napredek in delale na izboljšanju konkurenčnosti industrijskih, kmetijskih in  drugih podjetij v poljski lasti. Organizacije so razpravljale o novih komercialnih metodah za doseganje večje produktivnosti in jih izvajale preko trgovinskih združenj in posebnih interesnih skupin, medtem ko so poljske bančne in zadružne finančne institucije dale na voljo potrebna poslovna posojila. Drugo pomembno področje prizadevanj v organskem delu je bil izobraževalni in intelektualni razvoj preprostih ljudi. V majhnih mestih in vaseh so bile ustanovljene številne knjižnice in čitalnice, vedno večje število časnikov pa je kazalo na vse večje zanimanje za izobraževanje. V številnih mestih so delovala tudi znanstvena in izobraževalna društva. Takšne dejavnosti so bile najbolj izrazite v pruskem delu Poljske.&lt;ref name=ref65&gt;Lukowski &amp; Zawadzki 2006, str. 182–187.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Buszko 1986, str. 84–85.&lt;/ref&gt;

Pozitivizem je na Poljskem nadomestil romantiko kot vodilno intelektualno, družbeno in literarno smer.&lt;ref name=ref65/&gt;&lt;ref&gt;Lukowski &amp; Zawadzki 2006, str. 192–194.&lt;/ref&gt; Odseval je ideale in vrednote nastajajoče urbane buržoazije.&lt;ref&gt;Wereszycki 1990, str. 66–67.&lt;/ref&gt; Okoli leta 1890 so meščanski  sloji postopoma opustili pozitivistične ideje in prešli pod vpliv modernega panevropskega nacionalizma.&lt;ref&gt;Wereszycki 1990, str. 297–298.&lt;/ref&gt;

====Gospodarski razvoj in družbene spremembe====
[[Slika:Gierymski Feast of trumpets I.jpg|thumb|right|250px|V poznem 19. in zgodnjem 20. stoletju se je veliko Judov izselilo iz Poljske-Litve, večina pa je ostala in tvorila številčno narodno manjšino]]

V tradicionalno agrarnih poljskih deželah je bil dosežen napredek, vključno z obsežno industrializacijo, vendar je bil  razvoj zelo neenakomern. V pruskem delu države se je uvajalo napredno kmetijstvo, razen v Zgornji Šleziji, kjer je veliko delovne sile zaposlovalo premogovništvo. Najgostejše železniško omrežje je bilo zgrajeno v zahodni Poljski pod nemško oblastjo. V ruski Kongresni Poljski je ob ekstenzivnem in slabo produktivnem kmetijsktvu prišlo do izrazite rasti industrije, železnic in mest.&lt;ref name=ref70&gt;Lukowski &amp; Zawadzki 2006, str. 187–192, 199.&lt;/ref&gt;  Industrijsko pobudo, kapital in znanje so v veliki meri zagotovili podjetniki, ki niso bili etnični Poljaki.&lt;ref&gt;Wereszycki 1990, str. 294.&lt;/ref&gt; [[Varšava]] se je hitro razvijala kot središče metalurške industrije, [[Lodž]] pa kot središče tekstilne industrije. Večalo se je število mestnega prebivalstva in regija je postala najbolj napredna v Ruskem carstvu. Leta 1909 je industrijska proizvodnja tam presegla kmetijsko. Prihod železnic je spodbudil nekaj industrijske rasti celo na velikih ozemljih ruskega dela izven Kongresne Poljske. Avstrijski del Poljske je bil podeželsk in reven, razen industrializiranega območja Cieszynske Šlezije. V Galiciji se je po letu 1890 začela črpati nafta, kar je povzročilo rast mest  Lemberg ([[Lvov|Lwów]], Lviv) in [[Krakov]].&lt;ref name=ref70/&gt;

Gospodarske in družbene spremembe, vključno z zemljiško reformo in industrializacijo, so skupaj z učinki tuje nadvlade spremenile stoletja staro družbeno strukturo poljske družbe. Pojavili so se bogati industrialci in finančniki, ki so se razlikovali od še vedno kritično pomembne zemljiške aristokracije. Inteligenca, izobražen poklicni ali poslovni srednji sloj, je pogosto izviral iz nižjega plemstva brez zemlje ali odtujenega od svojih podeželskih posesti, in iz meščanstva. Številna manjša kmetijska podjetja, ki so temeljila na tlačanstvu, niso preživela zemljiške reforme.&lt;ref&gt;Buszko 1986, str. 44.&lt;/ref&gt;  Industrijski proletariat, novi deprivilegirani razred, so sestavljali predvsem revni meščani in kmetje, ki so se bili zaradi vse slabših razmer prisiljeni seliti in iskati delo v urbanih središčih ali v tujini. Milijoni prebivalcev nekdanje skupne države različnih etničnih skupin je delalo ali se naselilo v Evropi ter v Severni in Južni Ameriki.&lt;ref name=ref70/&gt;

Družbene in gospodarske spremembe so bile delne in postopne. Stopnja industrializacije, ki je bila ponekod razmeroma visoka, je zaostajala za razvitimi regijami zahodne Evrope. Trije razdeljeni deli Poljske so razvili različna gospodarstva, ki so bila bolj povezana s svojimi matičnimi državami kot med seboj. V Pruski delitvi je bila na primer kmetijska proizvodnja močno odvisna od nemškega trga, medtem ko se je industrijski sektor Kongresne Poljske bolj zanašal na ruski trg.&lt;ref name=ref70/&gt;

===Nacionalizem, socializem in druga gibanja===
[[Slika:Mariecurie.jpg|thumb|right|upright|[[Marie Curie]], odkriteljica [[Radioaktivnost|radioakrivnih]] elementov [[radij]]a in [[polonij]]a]]
 
V 70.-90. letih 19. stoletja so se v razdeljeni Poljski in Litvi začela obsežna socialistična, nacionalistična, agrarna in druga politična gibanja z velikim ideološkim žarom in političnimi strankami, ki so jih promovirale. Od večjih strank je bil leta 1882 ustanovljen prvi Socialistični proletariat, leta 1887 Poljska liga (predhodnica narodne demokracije), leta 1890 Poljska socialdemokratska stranka Galicije in Šlezije, leta 1892 Poljska socialistična stranka, leta 1893 Marksistična socialna demokracija Kraljevine Poljske in Litve, leta 1895 Agrarna ljudska stranka Galicije in leta 1897 Judovska socialistična zveza. Dejavna so bila tudi regionalna združenja krščanske demokracije, povezana s katoliško cerkvijo, ki so se leta 1919 združila v Poljsko krščansko demokratsko stranko.

[[Slika:RLuxemburgCpWz.jpg|thumb|left|upright|[[Rosa Luxemburg]], voditeljica socialnih demokratov Kraljevine Poljske in Litve]]

Glavne manjšinske etnične skupine nekdanje skupne države, vključno z Ukrajinci, Litovci, Belorusi in Judi, so se vključevale v lastna nacionalna gibanja in načrte, kar je naletelo na neodobravanje tistih poljskih osamosvojiteljev, ki so računali na morebitno ponovno rojstvo Republike obeh narodov  ali nastanek zvezne države, ki ga je navdihovalo politično gibanje, imenovano prometeizem.&lt;ref&gt;Lukowski &amp; Zawadzki 2006, str. 194–203.&lt;/ref&gt;

Približno na začetku 20. stoletja je kulturno gibanje Mlada Poljska s središčem v avstrijski Galiciji izkoristilo politično okolje, naklonjeno liberalizmu, in postalo vir najboljše poljske umetniške in literarne produkcije.&lt;ref&gt;Lukowski &amp; Zawadzki 2006, str. 207–209.&lt;/ref&gt;  V tem istem obdobju je [[Marie Skłodowska-Curie|Marie Skłodowska Curie]], pionirska znanstvenica na področju [[radioaktivnost]]i, v [[Pariz]]u izvedla svoje prelomne raziskave.&lt;ref&gt;Lukowski &amp; Zawadzki 2006, str. 190.&lt;/ref&gt;

====Revolucija leta 1905====
[[Slika:Roman Dmowski in color.jpg|thumb|right|upright|Ideologija narodne demokracije Poljske Romana Dmowskega se je izkazala za zelo vplivno; Dmowski je zagovarjal dominacijo poljsko govorečih katolikov in se ni oziral na pravice etničnih manjšin, zlasti Judov, katerih izseljevanje je zagovarjal]]

Revolucijo 1905–1907 v ruski Poljski,&lt;ref name=ref53/&gt; ki je bila posledica dolgoletnih zadrževanih političnih frustracij in zadušenih nacionalnih ambicij, so zaznamovali politični manevri, stavke in upor. Upor je bil del veliko širših nemirov po vsem Ruskem imperiju, povezanih s splošno revolucijo leta 1905. Na Poljskem sta bila glavni revolucionarni osebnosti [[Roman Dmowski]] in [[Józef Piłsudski]]. Dmowski je bil povezan z desničarskim nacionalističnim gibanjem Nacionalna demokracija, medtem ko je bil Piłsudski povezan s Poljsko socialistično stranko. Ko so oblasti ponovno vzpostavile nadzor v Ruskem imperiju, je zamrl tudi upor v Kongresni Poljski, kjer je veljalo vojno stanje, deloma zaradi carskih koncesij na področju nacionalnih in delavskih pravic, vključno s poljskim zastopanjem v novoustanovljeni ruski Dumi. Ob propadlem uporu v Ruski delitvi in okrepljeni germanizaciji v Pruski delitvi je bila avstrijska Galicija ozemlje, kjer je cvetelo poljsko domoljubje.&lt;ref&gt;Lukowski &amp; Zawadzki 2006, str. 203–208.&lt;/ref&gt;

V Avstrijski delitvi so odkrito gojili poljsko kulturo, v Pruski delitvi je bila visoka raven izobrazbe in življenjskega standarda, za poljski narod in njegove težnje pa je ostala primarnega pomena Ruska delitev. Na ozemljih, najgosteje naseljenih s Poljaki, se pravi v zahodnem delu ruskega, pruskem in zahodnem avstrijskem delu Poljske, je poljsko govorilo približno 15,5 milijona ljudi. Etnično poljska naselja so bila tudi na velikem območju naprej proti vzhodu z največjo koncentracijo v regiji [[Vilna]], kjer je bilo Poljakov več kot 20 % tega števila.&lt;ref name=ref77&gt;Lukowski &amp; Zawadzki 2006, str. 208–216.&lt;/ref&gt;

Poljske paravojaške organizacije, usmerjene v neodvisnost, kot je bila Zveza aktivnega boja, so se oblikovale v letih 1908–1914, predvsem v Galiciji. Poljaki so bili na predvečer [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] razdeljeni in njihove politične stranke razdrobljene, pri čemer sta Dmowskijeva narodna  demokracija (proantantska) in frakcija Piłsudskega zavzeli nasprotna stališča.&lt;ref name=ref77/&gt;&lt;ref name=ref78&gt;Lukowski &amp; Zawadzki 2006, str. 217–222.&lt;/ref&gt;

===Prva svetovna vojna in objava poljske neodvisnosti===
[[Slika:Pilsudski in Otwock.jpg|thumb|left|upright=1.2|&quot;Komandant&quot; [[Józef Piłsudski]] s svojimi poljskimi legijonarji leta 1915]]

Izbruh prve svetovne vojne v poljskih deželah je Poljakom ponudil nepričakovano upanje za dosego neodvisnosti zaradi turbulenc, ki so zajele imperije delitvenih sil. Vse tri monarhije, ki so imele koristi od delitve poljskih ozemelj, Nemčija, Avstrija in Rusija, so ob koncu vojne razpadle. Na njihovih ozemljih so nastale številne nove države. Na začetku vojne, ki ni bila njihova,  so bili Poljaki vpoklicani v vojske delitvenih sil in zato prisiljeni  bojevati se med seboj, saj sta se vojski Nemčije in Avstrije vojskovali proti Rusiji. Paravojaške enote Piłsudskega, nameščene v Galiciji, so bile leta 1914 reorganizirane v poljske legije in so se kot del avstro-ogrske vojske borile na ruski fronti do leta 1917, ko so bile razpuščene.&lt;ref name=ref53/&gt; Piłsudski je zavrnil zahteve, da se njegovi možje borijo pod nemškim poveljstvom, zato so ga Nemci aretirali in je postal junaški simbol poljskega nacionalizma.&lt;ref name=ref78/&gt;&lt;ref name=ref79&gt;Davies 2005b, str. 279–290.&lt;/ref&gt;

[[Slika:Ignacy Paderewski 02.jpg|upright|thumb|[[Ignacij Paderewski]] je bil pianist in državnik]]

Zaradi niza nemških zmag na vzhodni fronti sta ozemlje Kongresne Poljske zasedli centralni sili Nemčija in Avstrija.&lt;ref name=ref53/&gt; Varšavo so Nemci zavzeli 5. avgusta 1915. V aktu z dne 5. novembra 1916  sta Nemčija in Avstrija v okviru nove nemške srednjeevropske sheme (Mitteleuropascheme) na ozemljih, ki so bila prej pod nadzorom Rusije, razglasili obujeno Kraljevino Poljsko (Król Regencyjne).&lt;ref name=ref53/&gt; Državi pokroviteljici se nikoli nista mogli dogovoriti o kandidatu za prevzem prestola, zato so jo izmenično upravljali nemški in avstrijski generalni guvernerji, začasni državni svet in regentski svet. Ta vse bolj avtonomna marionetna država je obstajala do novembra 1918, ko jo je nadomestila novoustanovljena Republika Poljska.

Obstoj te &quot;kraljevine&quot; in njene načrtovane poljske vojske je pozitivno vplival na poljska nacionalna prizadevanja na strani zaveznikov, v  [[Brestlitovski mir|Brestlitovskem miru]], sklenjenem marca 1918, pa so zmagovalci postavili poraženi Rusiji ostre pogoje in se niso ozirali na poljske interese.&lt;ref name=ref78/&gt;&lt;ref name=ref79/&gt;&lt;ref name=ref80&gt;Henig 2011.&lt;/ref&gt; Proti koncu vojne so se nemške oblasti lotile množičnega namernega pustošenja industrijskega in drugega gospodarskega potenciala poljskih dežel, da bi obubožale državo, verjetno prihodnjo tekmico Nemčije.&lt;ref&gt;Wereszycki 1990, str. 276.&lt;/ref&gt;

[[Slika:Polish Regents 1916.jpg|thumb|left|Regentski svet Kraljevine Poljske leta 1916;  &quot;kraljevina&quot; je bila ustanovljena kot vaba, da bi Poljaki sodelovali s centralnimi silami]]

Za neodvisnost Poljske sta se v Rusiji in na Zahodu zavzemala Dmowski, na Zahodu pa Ignacij Jan Paderewski. Ruski car [[Nikolaj II. Ruski|Nikolaj II.]] in nato voditelji februarske revolucije in oktobrske revolucije leta 1917 so postavili vlade, ki so vse po vrsti izjavile, da podpirajo neodvisnost Poljske.&lt;ref name=ref78/&gt;{{efn-lr|Vlada Sovjetske Rusije je avgusta 1918 izdala dekret z močno podporo neodvisnosti Poljske, vendar ni bil takrat pod njeno oblastjo noben del poljskega ozemlja.&lt;ref&gt;Wereszycki 1990, str. 282.&lt;/ref&gt;}} Leta 1917 je Francija ustanovila Modro vojsko pod vodstvom Józefa Hallerja, v kateri je bilo do  konca vojne približno 70.000 Poljakov, vključno z ujetniki iz nemških in avstrijskih enot ter 20.000 prostovoljci iz Združenih držav. Močna poljska protinemška vojska, ki je štela 30.000 mož, je bila tudi v Rusiji. Dmowski, ki je deloval iz Pariza kot vodja Poljskega nacionalnega komiteja (KNP), je postal glasnik poljskega nacionalizma v zavezniškem taboru. Na pobudo Štirinajstih točk [[Woodrow Wilson|Woodrowa Wilsona]] so zavezniki junija 1918 uradno potrdili poljsko neodvisnost.&lt;ref name=ref53/&gt;&lt;ref name=ref78/&gt;&lt;ref name=ref79/&gt;{{efn-lr|Program Štirinajst točk Woodrowa Wilsona je bil kasnjeje  skrčen zaradi notranjih dogodkov v ZDA, Veliki Britaniji, Franciji in Nemčiji. V zadnji točki je bila zavrnjena poljska zahteva po mestu Danzig (Gdansk) na baltski obali.&lt;ref name=ref80/&gt;}}

Na obeh sovražnih straneh se je v prvi svetovni vojni borilo okoli dva milijona Poljakov. 400.000 do 450.000 Poljakov je v vojni umrlo. Večina vzhodne fronte je potekala ravno na poljskem ozemlju, zato je bilo ogromno žrtev tudi med civilnim prebivalstvom.&lt;ref name=ref78/&gt;&lt;ref&gt;Davies 2001, str. 112.&lt;/ref&gt;

[[Slika:Ignacy Daszyński 1915.jpg|upright|thumb|[[Ignacy Daszyński]]]]

Zadnji poriv za neodvisnost Poljske se je dogajal na bojišču v oktobru – novembru 1918. Proti koncu vojne so bile avstro-ogrske in nemške enote razorožene, s propadom avstrijske vojske pa sta bila konec oktobra osvobojena Cieszyn in Krakov. Lvov je zajela poljsko-ukrajinska vojna 1918–1919. Prvo kratkoživo neodvisno in začasno levičarsko vlado Republike Poljske, ki je bila razglašena za demokratično, je od 7. novmbra 1918 v Lublinu vodil  Ignacy Daszyński. Poraženo Nemčijo so zavezniki prisilili, da je umaknila svojo veliko vojsko iz Poljske. Nemci, ki jih je doma prehitela nemška revolucija 1918–1919, so Piłsudskega izpustili iz zapora. 10. novembra  je prispel v Varšavo, kjer mu je regentski svet podelil obsežna pooblastila; Oblast Piłsudskega je priznala tudi vlada v Lublinu&lt;ref name=ref78/&gt;{{efn-lr|Piłsudski je leta 1914 zapustil Poljsko socialistično stranko in prekinil svoje povezave s socialističnim gibanjem. Številni aktivisti z levice in drugih političnih usmeritev so domnevali, da bo tam z njimi še naprej sodeloval.&lt;ref&gt;Wereszycki 1990, str. 242–243, 275.&lt;/ref&gt;}} in 22. novembra je postal začasni šef države. Piłsudskega so mnogi zelo cenili, desničarski nacionalni demokrati pa so bili ogorčeni. Nastajajoča poljska država je bila notranje razdeljena, med vojno  močno uničena in gospodarsko nefunkcionalna.&lt;ref name=ref78/&gt;&lt;ref name=ref79/&gt;

==Druga Poljska republika (1918–1939)==
===Zavarovanje meja in vojna s Sovjetsko Rusijo===
[[Slika:Powstanie wielkopolskie 1919.jpg|thumb|250px|Velikopoljski upor (1918–1919); vojna z Nemčijo je izbruhnil decembra 1918]]

Po več kot stoletju tuje vladavine je Poljska ob koncu prve svetovne vojne ponovno pridobila neodvisnost kot enega od rezultatov pogajanj, ki so potekala na [[Pariška mirovna konferenca (1919)|Pariški mirovni konferenci]] leta 1919.&lt;ref&gt;MacMillan 2002, str. 207.&lt;/ref&gt; [[Versajska mirovna pogodba]], nastala na konferenci, je vzpostavila neodvisno poljsko državo z izhodom na morje, vendar je dopustila, da o nekaterih njenih mejah odloča plebiscit. Večinoma z Nemci naseljeno svobodno mesto [[Gdansk|Danzig]] je dobilo poseben  status, ki je zagotavljal, da ga bo Poljska lahko uporabljala kot  svoje pristanišče. Ureditev nemško-poljske meje se je na koncu izkazala za dolgotrajen in zapleten proces. Spor je pripomogel k nastanku velikopoljske vstaje 1918–1919, treh šlezijskih uporov 1919–1921, vzhodnopruskega plebiscita 1920, gornješlezijskega plebiscita 1921 in Šlezijske konvencije v Ženevi leta 1922.&lt;ref name=ref84&gt;Davies 2005b, str. 291–321.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Lukowski &amp; Zawadzki 2006, str. 224, 226–227. .&lt;/ref&gt;&lt;ref name=ref86&gt;Davies 2001, str. 115–121.&lt;/ref&gt;

Druge meje so bile določene z vojno in poznejšimi sporazumi. V letih 1918–1921 je potekalo skupno šest mejnih vojn, vključno s poljsko-češkoslovaškimi mejnimi spopadi za Cieszynsko Šlezijo januarja 1919.&lt;ref name=ref84/&gt;

[[Slika:Polish-soviet war 1920 Polish defences near Milosna, August.jpg|thumb|left|250px|Poljsko-sovjetska vojna; poljski obrambni položaji blizu Varšave avgusta 1920]]

Obmejni spopadi so bili  hudi, najpomembnejši niz vojaških operacij v tem obdobju pa je bila vsekakor poljsko-sovjetska vojna 1919–1921. Poljski državnik in general [[Józef Piłsudski]] je imel daljnosežne protiruske načrte v Vzhodni Evropi. Leta 1919 so poljske sile izkoristile rusko državljansko vojno in prodrle proti vzhodu v Litvo, Belorusijo in Ukrajino, a so se kmalu soočile s sovjetsko protiofenzivo leta 1918–1919. Vojna v Ukrajini je julija 1919 odpravila že proglašeno Zahodnoukrajinsko ljudsko republiko. Jeseni 1919 je Piłsudski zavrnil prošnje sil nekdanje [[Antanta|Antante]], naj podpre belo protisovjetsko gibanje [[Anton Ivanovič Denikin|Antona Ivanoviča Denikina]] in njegovo napredovanje proti [[Moskva|Moskvi]].&lt;ref name=ref84/&gt; Poljsko-sovjetska vojna se je resno začela šele s poljsko ofenzivo na [[Kijev]] aprila 1920.&lt;ref&gt;Duraczyński 2012, st. 112.&lt;/ref&gt; V sodelovanju z Direktoratom za Ukrajino Ukrajinske ljudske republike je poljska vojska do junija prodrla dlje od Vilne, Minska in Kijeva,&lt;ref&gt;Lukowski &amp; Zawadzki 2006, str. 224–229.&lt;/ref&gt; potem pa jo je obsežna sovjetska protiofenziva iztisnila iz večine Ukrajine. Na severni fronti je sovjetska vojska v začetku avgusta dosegla obrobje Varšave. Sovjetska zmaga in hiter konec Poljske sta se zdela neizogibna, potem pa so Poljaki leta 1920 dosegli osupljivo zmago v bitki za Varšavo. Sledilo je še nekaj poljskih vojaških uspehov in Sovjeti so se morali umakniti. Poljski so prepustili dele ozemlja, naseljenega večinoma z [[Belorusi]] ali [[Ukrajinci]]. Nova vzhodna meja je bila dokončno določena z [[Riški mirovni sporazum|Riškim mirovnim sporazumom ]] marca 1921.&lt;ref name=ref84/&gt;&lt;ref name=ref86/&gt;&lt;ref&gt;Biskupski 1987.&lt;/ref&gt;

[[Slika:Daszynski and Witos.jpg|thumb|250px|Wincenty Witos (desno) in Ignacy Daszyński, načelnika vojnega kabineta leta 1920; Witos je bil predstavnik Poljske ljudske (kmečke) stranke &quot;Piast&quot; in sredinski politik, kasneje preganjan v Brestovskih procesih med sanacijskim režimom]]

Poraz ruskih vojsk je prisilil [[Vladimir Lenin|Vladimirja Lenina]] in sovjetsko vodstvo, da sta odložila svoj strateški cilj povezovanja z nemškimi in drugimi evropskimi revolucionarnimi levičarskimi aktivisti za širjenje komunistične revolucije. Lenin je računal tudi na podporo [[Rdeča armada|Rdeči armadi]] na Poljskem, kar pa se ni uresničilo.&lt;ref name=ref84/&gt;

[[Slika:Wojciech Korfanty.PNG|thumb|left|200px|Wojciech Korfanty, borec za poljsko [[Šlezija|Šlezijo]] in vodja Poljske krščanskodemokratske stranke]]

Pilsudski je oktobra 1920 zavzel Vilno, kar je zabilo še zadnji žebelj v krsto že tako slabih litovsko-poljskih odnosov, ki jih je dodatno zaostrila poljsko-litovska vojna 1919-1920. Obe državi sta ostali sovražni druga do druge do konca medvojnega obdobja.&lt;ref&gt;Lukowski &amp; Zawadzki 2006, str. 231.&lt;/ref&gt; Vizija Piłsudskega, Intermarija, vzhodnoevropska federacija držav po zgledu na večetnično poljsko-litovske [[Republika obeh narodov|Republiko obeh narodov]], ki bi vključevala tudi naslednico Velike litovske kneževine,&lt;ref&gt;Snyder 2003, str. 60–65.&lt;/ref&gt; je imela usodno napako, ker  njegova ideja o poljski nadvladi ni bila združljiva s težnjami sosednjih narodov. V času krepitve nacionalnih gibanj se je morala Poljska odpovedati političnim idejam o širjenju države.&lt;ref name=ref92&gt;Prażmowska 2011, str. 164–172.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Lukowski &amp; Zawadzki 2006, str. 225, 230, 231.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Snyder 2003, str. 57–60, 62.&lt;/ref&gt;{{efn-lr|Družinske korenine Piłsudskega so bile v poloniziranem plemstvu Velike litovske kneževine. Piłsudski je v sebi in sebi podobnih videl legitimne Litovce, kar ga je spravilo v konflikt s sodobnimi litovskimi nacionalisti. Slednji so v  času Pilsudskega na novo opredelili obseg in pomen &quot;litovske&quot; identitete, tako kot drugi nacionalisti, vključno s poljskim nacionalističnim gibanjem.&lt;ref&gt;Snyder 2003, str. 40–41, 64–65, 68–69.&lt;/ref&gt;}} Veliki federativni državi so nasprotovali tudi Dmowskijevi narodni demokrati. Njihov predstavnik na mirovnih pogajanjih v Rigi Stanisław Grabski je optiral za prepustitev Minska, Berdychiva, Kamianets-Podilskega in njihove okolico na sovjetski strani meje Sovjetski zvezi. Narodni  demokrati namreč niso želeli prevzeti dežel, ki so se jim zdele politično nezaželene, saj povzročila zmanjšan delež etničnih Poljakov v novi državi.&lt;ref name=ref86/&gt;&lt;ref&gt;Lukowski &amp; Zawadzki 2006, str. 230.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Snyder 2003, str. 64–65, 68–69.&lt;/ref&gt; Kresy (obmejna ozemlja) na vzhodu, osvojena do leta 1921, so bili podlaga za zamenjavo, ki so jo v letih 1943–1945 organizirali in izvedli Sovjeti. Sovjeti so takrat ponovno nastajajoči poljski državi izgube na vzhodu nadomestili z osvojenimi deli vzhodne Nemčije.&lt;ref&gt;Davies 2001, str. 73–80, 115–121.&lt;/ref&gt;

Uspešen zaključek poljsko-sovjetske vojne je dal Poljski lažen občutek moči kot 
samozadostne vojaške sile in spodbudil vlado, da poskuša reševati mednarodne spore  z vsiljenimi enostranskimi rešitvami.&lt;ref name=ref86/&gt;&lt;ref name=ref101&gt;Lukowski &amp; Zawadzki 2006, str. 232.&lt;/ref&gt; Njena ozemeljska in etnična politika v medvojnem obdobju je prispevala k slabim odnosom z večino poljskih sosed in težavnemu sodelovanju z bolj oddaljenimi centri moči, zlasti s [[Francija|Francijo]] in [[Velika Britanija|Veliko Britanijo]].&lt;ref name=ref86/&gt;&lt;ref name=ref92/&gt;&lt;ref name=ref101/&gt;

Riški mirovni sporazum je uredil vzhodno poljsko mejo tako, da je Poljska ohranila znaten del vzhodnih ozemelj stare Republike obeh narodov  za ceno delitve ozemlja [[Belorusija|Belorusije]] in [[Ukrajina|Ukrajine]].&lt;ref name=ref86/&gt;&lt;ref&gt;Snyder 2003, str. 63–69.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Davies 2001, str. 147.&lt;/ref&gt; Ukrajinci so na koncu ostali brez lastne države in so se zaradi dogovorov v Rigi počutili izdane. Njihova zamera je povzročila skrajni nacionalizem in protipoljsko sovraštvo.&lt;ref&gt; Snyder 2003, str. 139–144.&lt;/ref&gt;

===Obdobje demokracije (1918–1926)===
[[Slika:Narutowicz.jpg|thumb|left|Gabriel Narutowicz, prvi predsednik Poljske, umorjen leta 1922]]

Med glavnimi težavami, s katerimi se je soočala vlada nove poljske republike, je bilo pomanjkanje integrirane infrastrukture med prej ločenimi deli države, ki je oviralo  industrijo, transport, trgovino in druge dejavnosti.&lt;ref name=ref84/&gt;

Prve poljske volitve za ponovno ustanovljeni Sejm (državni parlament) so potekale januarja 1919. Naslednji mesec je Sejm sprejel začasno Malo ustavo.&lt;ref&gt;Lukowski &amp; Zawadzki 2006, str. 223.&lt;/ref&gt; 

Med hitro rastočim prebivalstvom Poljske znotraj njenih novih meja je bilo tri četrtine kmečkega življa in ena četrtina mestnega. [[Poljščina]] je bila primarni jezik le dveh tretjin prebivalcev nove države. Manjšine so imele v vladi zelo malo moči. Končna  Marčna ustava Poljske je bila sprejeta marca 1921. Na vztrajanje narodnih demokratov, zaskrbljenih zaradi agresivne politike, ki bi jo lahko izvajal  Józef Piłsudski, če bi bil izvoljen za predsednika republike, so predsednikova pooblastila z ustavnimi določili zelo omejili.&lt;ref name=ref86/&gt;

[[Slika:Władysław Grabski 1925.jpg|thumb|right|200px|Władysław Grabski e reformiral državno valuto in namesto poljske marke uvedel [[poljski zlot]]]]

Objavi Marčne ustave je sledilo kratko in burno obdobje ustavnega reda in parlamentarne demokracije, ki je trajalo do leta 1926. Zakonodajna oblast je ostala razdrobljena in brez stabilne večine in vlade so se pogosto menjavale. Državni zbor je leta 1922 je brez ljudskega glasovanja za predsednika države imenoval odkritega in nepristranskega Gabriela Narutowicza. Za člane nacionalistične desničarske frakcije njegovo imenovanje ni bilo legitimno. Na Narutowicza so gledali kot na izdajalca, izvoljejnega z glasovi narodnih manjšin.  Narutowicz in njegovi podporniki so bili izpostavljeni intenzivnemu nadlegovanju. Predsednika so 16. decembra 1922 umorili, potem ko je bil na položaju le pet dni.&lt;ref name=ref103&gt;Davies 2001, str. 121–123.&lt;/ref&gt;

Zakonodaja za zemljiško reformo se je sprejemala od leta 1919 do 1925 pod pritiskom obubožanega kmečkega prebivalstva. Reforma je bila izpeljana samo delno, saj je bilo parceliranih samo 20 % velikih kmetijskih posesti.&lt;ref name=ref104&gt;Pilawski 2009.&lt;/ref&gt; Poljska je v zgodnjih 20. letih prejšnjega stoletja prestala številne gospodarske nesreče in motnje, vključno z valovi delavskih stavk, kot so bili nemiri v Krakovu leta 1923. Nemško-poljska carinska vojna, ki jo je začela Nemčija leta 1925, je bila eden najbolj škodljivih zunanjih dejavnikov, ki so obremenjevali poljsko gospodarstvo.&lt;ref&gt;Lukowski &amp; Zawadzki 2006, str. 237–238. &lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Davies 2005b, str. 307, 308.&lt;/ref&gt; V državi je bilo kljub temu tudi nekaj zakov napredka in stabilizacije, na primer kritična reforma financ, ki jo je izvedla vlada Władysława Grabskega in je trajala skoraj dve leti. Nekateri drugi dosežki demokratičnega obdobja v zvezi z upravljanjem vladnih in državljanskih institucij, potrebnih za delovanje združene države in naroda, so bili prelahko spregledani. Ob strani se je skrival zgrožen vojaški častniški korpus, ki se ni bil pripravljen podrediti civilnemu nadzoru, a je bil pripravljen slediti upokojenemu Piłsudskemu. Pilsudski je bil med Poljaki zelo priljubljen in prav tako nezadovoljen s poljskim sistemom vladanja, tako kot njegovi nekdanji kolegi v vojski.&lt;ref name=ref86/&gt;&lt;ref name=ref103/&gt;

===Pilsudskijev državni udar in obdobje sanacije (1926–1935)===
[[Slika:Piłsudski May 1926.jpg|thumb|250px|Pilsudskijev majski državni udar leta 1926 je določil poljsko politično realnost v letih, ki so vodila do druge svetovne vojne]]

12. maja 1926 je Pilsudski izvedel državni udar, v katerem je vojska strmoglavila civilno vlado na čelu s predsednikom Stanislavom Wojciechowskim. V bratomornih spopadih je umrlo več sto ljudi.&lt;ref&gt;Davies 2005b, str. 312.&lt;/ref&gt; Pilsudskega je podpiralo tudi več levičarskih frakcij, ki so zagotovile uspeh njegovega državnega udara z blokiranjem železniškega prevoza vladnih oboroženih sil,&lt;ref name=ref108&gt;Davies 2001, str. 123–127.&lt;/ref&gt; in konzervativni veleposestniki. Edina pomembna družbena sila, ki je nasprotovala njegovemu prevzemu oblasti, so bili desničarski Narodni demokrati.&lt;ref name=ref86/&gt;&lt;ref&gt;Czubiński 1988, str. 45–46.&lt;/ref&gt;{{efn-lr|Okrepitve so prihajale z zakasnitvijo in vladna vojaška poveljnika generala Tadeusz Rozwadowski in Władysław Anders sta se želela še naprej boriti proti storilcem državnega udara, vendar sta se predsednik Stanisław Wojciechowski in vlada odločila predati, da bi preprečila neizbežno širjenje državljanske vojne. Državni udar je pripeljal na oblast &quot;sanacijski&quot; režim pod Józefom Piłsudskim. Po njegovi smrti ga je nasledil maršal Edward Rydz-Śmigły. Sanacijski režim je preganjal opozicijo znotraj vojske in nasploh. Rozwadowski je v zaporu umrl, po nekaterih poročilih umorjen.&lt;ref name=ref112/&gt; Drugi glavni nasprotnik Piłsudskega, general Włodzimierz Zagórski, je izginil leta 1927.&lt;ref&gt;Szyc 2012.&lt;/ref&gt;  Po besedah Aleksandre Piłsudske, maršalove žene, je Piłsudski po državnem udaru in do konca svojega življenja izgubil prisebnost in bil videti izčrpan.&lt;ref&gt;Czubiński 1988, str. 46–47.&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;

V času Rydz-Śmigłyjevega vodenja države je sanacijski tabor sprejel ideologijo Romana Dmowskega, sovražnika Piłsudskega. Rydz-Śmigły ni dovolil generalu Władysławu Sikorskemu, sovražniku sanacijskega gibanja, da kot vojak sodeluje pri obrambi države med invazijo na Poljsko septembra 1939. Med drugo svetovno vojno so v poljski vlad v izgnanstvu, najprej v Franciji in nato v Veliki Britaniji,  prevladovali protisanacijski politiki. Domnevni privrženci sanacije (v izgnanstvu) so bili  pod predsednikoma vlad Sikorskim in Stanisławom Mikołajczykom nezaželjeni.&lt;ref&gt;Wasilewski 2012b.&lt;/ref&gt;}}

Po udaru je novi režim sprva spoštoval veliko parlamentarnih formalnosti, potem pa se je postopoma prenehal pretvarjati. Leta 1929 je nastala koalicija levosredinskih strank Centrolew, ki je leta 1930 zahtevala &quot;odpravo diktature&quot;. Leta 1930 je vlada razpustila Sejm (parlament) in v trdnjavo Brest zaprla številne poslance opozicije. Pred poljskimi zakonodajnimi volitvami leta 1930 &lt;ref&gt;Brzoza &amp; Sowa 2009, str. 309.&lt;/ref&gt; je bilo aretiranih pet tisoč političnih nasprotnikov, volitve pa so bile prirejene tako, da so večino sedežev podelili prorežimskemu nestrankarskemu bloku, ki je sodeloval z vlado.&lt;ref name=ref84/&gt;&lt;ref name=ref111&gt;Garlicki 2009.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=ref112&gt;Burnetko 2009.&lt;/ref&gt;

[[Slika:Rydz Smigly Bulawa1.jpg|upright|left|thumb|200px|Predsednik Ignacij Mościcki in maršal Edvard Rydz-Śmigły sta bila med najvišjimi voditelji v obdobju sanacije Poljske]]

Avtoritarni sanacijski režim (&quot;sanacija&quot; naj bi pomenla &quot;zdravljenje&quot;), ki ga je Piłsudski vodil do svoje smrti leta 1935 in je ostal v veljavi do leta 1939, je odseval diktatorjevo razvoj iz levosredinskega v skrajno konservativnega politika.&lt;ref name=ref111/&gt; Političnim institucijam in strankam je bilo omogočeno delovanje, vendar je bil volilni proces manipuliran, tisti, ki niso bili pripravljeni pokorno sodelovati z režimom, pa so bili podvrženi represiji. Od leta 1930 so vztrajne  nasprotnike režima, mnoge levičarskega prepričanja, zapirali in obsojali na stroge kazni na zrežiranih sodnih procesih, kot je bil proces v Brestu. Zaprti so bili v zaporu Bereza Kartuska in taboriščih za politične zapornike. Od leta 1934 do 1939 je bilo v internacijskem taborišču  Bereza v različnih obdobjih brez sojenja priprtih približno tri tisoč oseb. Leta 1936, na primer,  je bilo tja odpeljanih 369 aktivistov, vključno s 342 poljskimi komunisti.&lt;ref&gt;Garlicki 2008.&lt;/ref&gt; Uporniški kmetje so se uprli leta 1932 in 1933 in leta 1937 stavkali. Druge civilne nemire so povzročali stavkajoči industrijski delavci, na primer v  &quot;krvave pomladi&quot; leta 1936, nacionalistični Ukrajinci{{efn-lr|Poljsko sanacijsko oblast je izzivala Organizacija ukrajinskih nacionalistov (OUN), ki si je prizadevala doseči neodvisnost. OUN se je ukvarjala s političnimi atentati, terorjem in sabotažami, na kar se je poljska država v tridesetih letih 20. stoletja odzvala z represivno akcijo. Józef Piłsudski in njegovi nasledniki so vaščanom na prizadetih območjih naložili kolektivno odgovornost. Po nemirih leta 1933 in 1934 je bilo ustanovljeno taborišče Bereza Kartuska, ki je postalo zloglasno zaradi njenega brutalnega režima. Vlada je v dele Volinije s stoletno tradicijo ukrajinskega kmečkega uporništva proti poljskim lastnikom zemljišč in v vzhodno Galicijo pripeljala poljske naseljence in upravitelje. V poznih 30. letih 20. stoletja (po smrti Pilsudskega) se je vojaško preganjanje okrepilo. Agresivno se je izvajala politika &quot;nacionalne asimilacije&quot;. Vojaški napadi, javna pretepanja, zaplembe premoženja ter zapiranje in uničevanje pravoslavnih cerkva so vzbudili trajno sovraštvo do Poljakov v Galiciji in Voliniji &quot;v najslabšem možnem trenutku&quot;, kot pravi Timothy D. Snyder. Avtor hkrati ugotavlja, da so se &quot;ukrajinski terorizem in poljski povračilni ukrepi dotaknili le dela prebivalstva in da obsežne regije niso bile prizadete&quot;. Nacionalistični recept OUN, da ukrajinska država pripada samo etničnim Ukrajincem, še zdaleč ni bil priljubljen. Halik Kochanski je pisal o dediščini zagrenjenih odnosov med Ukrajinci in Poljaki, ki so kmalu zatem eksplodirali  med drugo svetovno vojno.&lt;ref&gt;Snyder 2003, str. 143–152.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Kochanski 2012, str. 29.&lt;/ref&gt;}} in aktivisti porajajočega se beloruskega gibanja. Vsi so postali tarče neusmiljene policijsko-vojaške pacifikacije.&lt;ref name=ref84/&gt;&lt;ref&gt;Lukowski &amp; Zawadzki 2006, str. 248–249.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Brzoza &amp; Sowa 2009, str. 322–329.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Brzoza &amp; Sowa 2009, str. 353–359.&lt;/ref&gt;{{efn-lr|V poročilu, ki ga predstavil predsednik vlade in minister za notranje zadeve Felicjan Sławoj Składkowski pred komisijo Sejma januarja 1938, je bilo v obdobju 1932–1937 med  policijskim zatiranjem protestov industrijskih in kmetijskih delavcev  ubitih 818 ljudi.&lt;ref&gt;Pietka 2016.&lt;/ref&gt;}} Režim je poleg politične represije spodbujal kult osebnosti Józefa Pilsudskega, ki je obstajal že dolgo preden je prevzel diktatorsko oblast.

Pilsudski je leta 1932 podpisal sovjetsko-poljski pakt o nenapadanju in leta 1934  nemško-poljsko izjavo o nenapadanju,&lt;ref name=ref108/&gt; vendar je leta 1933 vztrajal, da Poljska ni ogrožena niti z vzhoda niti z zahoda, in izjavil, da je poljska politika osredotočena na to, da bi postala popolnoma neodvisna in brez služenja tujim interesom.&lt;ref&gt;Czubiński 1988, str. 124–125.&lt;/ref&gt; Začel je izvajati politiko ohranjanja enake razdalje in prilagodljive srednje smeri do obeh velikih sosed, ki jo je kasneje nadaljeval Józef Beck.&lt;ref&gt;Zgórniak, Łaptos &amp; Solarz 2006, str. 379.&lt;/ref&gt; Pilsudski je obdržal osebni nadzor nad vojsko, ki je bila slabo opremljena, slabo usposobljena in slabo pripravljena na morebitne prihodnje spopade.&lt;ref&gt;Kochanski 2012, str. 52–53.&lt;/ref&gt; Njegov edini vojaški načrt je bila obrambna vojna proti sovjetski invaziji.&lt;ref&gt;Drzewieniecki 1981.&lt;/ref&gt;{{efn-lr|Zunanja politika je bila eno redkih vladnih področij, za katera se je Piłsudski aktivno zanimal. Vlogo in priložnost Poljske je videl v vzhodni Evropi in se zavzemal za pasivne odnose z Zahodom. Menil je, da se nemškega napada ne bi smeli bati, kajti tudi če bi se ta malo verjeten dogodek zgodil, bi zahodne sile morale zadržati Nemčijo in priskočiti na pomoč Poljski.&lt;ref&gt;Czubiński 1988, str. 78–87.&lt;/ref&gt;}} Počasna modernizacija po njegovi smrti je močno zaostajala za napredkom, ki so ga dosegle poljske sosede, ukrepi za zaščito zahodne meje, ki jih je Piłsudski prekinil od leta 1926, pa so bili sprejeti šele marca 1939.&lt;ref&gt;Czubiński 2009, str. 37–38.&lt;/ref&gt;

Sanacijski poslanci v Sejmu so leta 1935 s parlamentarnim manevrom odpravili demokratično Marčno ustavo in sprejeli bolj avtoritarno Aprilsko ustavo, ki je zmanjšala pristojnosti Sejma, ki ga je Piłsudski preziral.&lt;ref name=ref84/&gt; 
Opozicija je postopek in ustavo, ki je iz njega izhajala, imela za nelegitimna. Poljska vlada v izgnanstvu med drugo svetovno vojno je Aprilsko ustavo kljub temu priznala, da bi ohranila pravno kontinuiteto poljske države.&lt;ref&gt;Szeląg 1968, str. 11–12.&lt;/ref&gt;

Med letoma 1932 in 1933 sta Pilsudski in Beck sprožila več incidentov ob mejah z Nemčijo in Danzigom, da bi preverila, ali bodo zahodne sile zaščitile versajske dogovore, od katerih je bila odvisna poljska varnost, in kot pripravo na preventivno vojno proti Nemčiji. Vlada je istočasno poslala delegaciji v London in Pariz z zahtevo, da zaustavita nemško oboroževanje. Invazija Poljske na Danzig je bila načrtovana za 21. april 1933, po odkritju, da je tam neverjetno veliko vojakov, pa je bila preložena. Ker bi invazija predstavljala resno vojaško grožnjo Nemčiji in ni imela resne podpore zaveznikov, so Poljaki idejo o invaziji sčasoma opustili. Nečija je v letih 1933 in 1934 povečala svoje izdatke za oborožitev za 68 %. Januarja 1934 sta Poljska in Nemčija podpisali desetletni pakt o nenapadanju.&lt;ref&gt;Crockett, Jameson W. (10. december 2009). &quot;The Polish Blitz, More than a Mere Footnote to History: Poland and Preventive War with Germany, 1933&quot;. Diplomacy &amp; Statecraft. 20 (4): 561–579. doi: 10.1080/09592290903455667. ISSN 0959-2296. S2CID 153437646. &lt;/ref&gt;

Ko je maršal Pilsudski leta 1935 umrl, je ohranil simpatije večine poljske družbe, čeprav ni nikoli tvegal preizkusiti svoje priljubljenosti na poštenih volitvah. Njegov režim je bil diktatorski. Od držav, ki so mejile na Poljsko, je ostala demokratična samo Češkoslovaška. Zgodovinarji imajo zelo različna mnenja tako o pomenu in posledicah državnega udara, ki ga je izvedel Pilsudski, kot o njegovi osebni vladavini, ki je sledila.&lt;ref name=ref112/&gt;

===Družbeni in gospodarski trendi v medvojnem obdobju===
[[Slika:Eugeniusz Kwiatkowski.PNG|thumb|left|200px|Eugeniusz Kwiatkowski je promoviral osrednjo industrijsko regijo Poljske]]

Neodvisnost je v medvojnem obdobju spodbudila razvoj poljske kulture z dokaj viosokimi intelektualnimi dosežki. Varšava, katere prebivalstvo se je med prvo in drugo svetovno vojno skoraj podvojilo, je bila nemirna rastoča metropola in prehitela Krakov, Lvov in Vilno. Postala je drugo najštevilčnejše mesto v državi.&lt;ref name=ref84/&gt;

Represija sanacijskih oblasti večinske poljske družbe na splošno ni prizadela.&lt;ref&gt;Davies 2001, str. 126.&lt;/ref&gt; Mnogo Poljakov je uživalo relativno stabilnost. Gospodarstvo se je med letoma 1926 in 1929 opazno izboljšalo, nato pa ga je doletela velika svetovna gospodarska kriza.&lt;ref&gt;Lukowski &amp; Zawadzki 2006, str. 242.&lt;/ref&gt; Po letu 1929 sta industrijska proizvodnja in bruto narodni dohodek države upadla za približno 50 %.&lt;ref&gt;Zgórniak, Łaptos &amp; Solarz 2006, str. 444.&lt;/ref&gt;

Velika kriza  je kmetom prinesla nizke cene kmetijskih proizvodov, delavcem pa brezposelnost. Družbene napetosti so se povečale, vključno z naraščajočim [[Antisemitizem|antisemitizmom]]. Veliko gospodarsko preobrazbo in večletni državni načrt za dosego nacionalnega industrijskega razvoja, sprožen leta 1936, je vodil minister Eugeniusz Kwiatkowski. Pobuda, ki jo je motivirala predvsem potreba po domači industriji orožja, se je začela udejanjati šele malo pred izbruhom druge svetovne vojne. Kwiatkowski je bil tudi glavni arhitekt projekta pristanišče Gdinija.&lt;ref name=ref84/&gt;&lt;ref&gt;Lukowski &amp; Zawadzki 2006, str. 249–250. &lt;/ref&gt;

{{multiple image
 |align     = right
 |direction = horizontal 
 |header_align =  
 |header    = Portreta pesnikov slikarja [[Stanisław Ignacy Witkiewicz|Stanisława Ignacyja Witkiewicza]]
 |image1    = Witkacy Maria P J.jpg
 |width1    = 135
 |alt1      = 
 |caption1  = Maria Pawlikowska-Jasnorzewska
 |image2    = Witkacy Julian Tuwim.jpg
 |width2    = 128
 |alt2      = 
 |caption2  = Julian Tuwim
}}

Nacionalizem, ki je prevladoval v političnih krogih, je spodbujala številčnost narodnih manjšin in njihovi različni interesi. Po jezikovnem merilu poljskega popisa prebivalstva leta 1931 so Poljaki predstavljali 69 % prebivalstva, Ukrajinci 15 %, Judje, opredeljeni kot govorci [[jidiš]]a,  8,5 %, Belorusi 4,7 %, Nemci 2,2 %, Litovci 0,25 %, Rusi 0,25 % in Čehi 0,09 %, pri čemer je na nekaterih geografskih območjih prevladovala določena manjšina. Etnični konflikti so se sčasoma stopnjevali in poljska država je postajala vedno manj strpna do  svojih narodnih manjšin. 

V medvojni Poljski je obvezno brezplačno osnovno šolstvo bistveno zmanjšalo stopnjo nepismenosti, vendar je bilo hkrati diskriminatorsko. Dramatično se je zmanjšalo število ukrajinskih šol, vpis Judov v izbrane šole pa je bil v poznih 30. letih omejen.&lt;ref name=ref84/&gt;

Število prebivalcev je vztrajno raslo in leta 1939 doseglo 35 milijonov, splošno gospodarsko stanje v obdobju med vojnama pa je stagniralo. Na Poljskem je bilo malo kapitala in malo zanimanja tujcev za naložbe v tej državi.&lt;ref name=ref84/&gt; Celotna industrijska proizvodnja se je med letoma 1913 in 1939 komaj kaj povečala, zaradi povečanega števila prebivalcev s 26,3 milijona leta 1919 na 34,8 milijona leta 1939&lt;ref name=ref84/&gt; pa se je proizvodnja na prebivalca dejansko zmanjšala za 18 %.&lt;ref&gt;Buszko 1986, str. 360.&lt;/ref&gt;

Razmere v prevladujočem kmetijskem sektorju so se med letoma 1929 in 1939 stalno slabšale, kar je povzročilo nemire na podeželju in postopno radikalizacijo poljskega kmečkega gibanja, ki se je vse bolj nagibalo k militantnim protidržavnim dejavnostim. Oblast je vse te dejavnosti močno zatirala. Po besedah Normana Daviesa so neuspehi sanacijskega režima, skupaj z objektivno gospodarsko realnostjo, povzročili radikalizacijo poljskih množic proti koncu 30. let prejšnjega stoletja. Avtor hkrati svari pred primerjavami stanja na Poljskem s stanji v  neprimerljivo bolj represivnih režimih nacistične Nemčije in stalinistične Sovjetske zveze.&lt;ref name=ref84/&gt;

===Zadnja leta sanacije (1935–1939)===
[[Slika:Składkowski premierem.jpg|thumb|left|250px|Leto po smrti maršala Pilsudskega je zadnji predvojni predsednik vlade postal njegov osebni pomočnik general Felicjan Sławoj Składkowski]]

Po smrti Piłsudskega leta 1935 so Poljsko do nemške invazije leta 1939 in sprva med njo vodili njegovi zavezniki in podrejeni častniki, znani kot &quot;polkovniki Piłsudskega&quot;. Polkovniki niso imeli niti vizije niti sredstev, da bi se spopadli z nevarnim položajem, s katerim se je soočila Poljska v poznih 30. letih prejšnjega stoletja. Ko je Piłsudski še živel, so postopoma prevzemali večja pooblastila, tako da so v zakulisju manipulirali z bolnim maršalom.&lt;ref&gt;Szeląg 1968, str. 125.&lt;/ref&gt; Sčasoma so dosegli odkrito politizacijo vojske, ki ni pripravile države na vojno.&lt;ref name=ref84/&gt;

[[Slika:Beck przemówienie.jpg|thumb|200px|Zunanji minister  [[Józef Beck]] je zavrnil predlagano tvegano zavezništvo z nacistično Nemčijo in s Sovjetsko zvezo&lt;ref name=ref84/&gt;]]

Za zunanjo politiko je bil odgovoren Józef Beck, pod katerim je poljska diplomacija poskušala vzpostaviti uravnotežene odnose z Nemčijo in Sovjetsko zvezo, žal neuspešno zaradi napačnega razumevanja evropske ozemeljske politike in časa. Beck je imel številne zunanjepolitične sheme in gojil iluzije o statusu Poljske kot velike sile. Odtujil je večino poljskih sosed, vendar ga zgodovinarji ne krivijo za končni neuspeh odnosov z Nemčijo. Glavni dogodki njegovega mandata so bili zgoščeni v zadnjih dveh letih. V primeru poljskega ultimata [[Litva|Litvi]] leta 1938 je poljska akcija skoraj povzročila nemško zasedbo jugozahodne litvanske regije Klaipėda (Memel), kjer je prevladovalo nemško prebivalstvo.&lt;ref&gt;Zgórniak, Łaptos &amp; Solarz 2006, str. 391–393.&lt;/ref&gt; Tudi leta 1938 se je poljska vlada oportunistično lotila sovražne akcije proti češkoslovaški državi, ki je bila oslabljena z [[Münchenski sporazum|Münchenskim sporazumom]], in si priključila majhen kos ozemlja na njenih mejah.&lt;ref&gt;Davies 2001, str. 128.&lt;/ref&gt; V tem primeru se je Beckovo razumevanje posledic poljske vojaške operacije izkazalo za popolnoma zmotno,&lt;ref&gt; Zgórniak, Łaptos &amp; Solarz 2006, str. 409–410.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt; Zasuń 2009.&lt;/ref&gt; saj je nemška okupacija Češkoslovaške na koncu močno oslabila tudi položaj same Poljske.&lt;ref&gt;Czubiński 2009, str. 26.&lt;/ref&gt; Poleg tega je Beck zmotno verjel, da bodo nacistično-sovjetska ideološka protislovja preprečila njuno sodelovanje.&lt;ref name=ref135&gt;Zgórniak, Łaptos &amp; Solarz 2006, str. 455–465.&lt;/ref&gt;

Doma so vse bolj odtujene in zatirane manjšine grozile z nemiri in nasiljem. Skrajni nacionalistični krogi, kot je bil Nacionalni radikalni tabor, so postali bolj odkriti. Ena od skupin, Tabor narodne enotnosti, je združevala številne nacionaliste s podporniki sanacije in je bila povezana z novo močno politično osebnostjo, maršalom Edvardom Rydz-Śmigłyjem, čigar frakcija vladajočega gibanja sanacije je bila vse bolj nacionalistična.&lt;ref name=ref84/&gt;&lt;ref&gt;Lukowski &amp; Zawadzki 2006, str. 247–248, 251–252.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=ref137&gt;Davies 2001, str. 127–129.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Brzoza &amp; Sowa 2009, str. 361–365.&lt;/ref&gt;

V poznih 30. letih 20. stoletja je izgnanski blok Fronta Morges združil več pomembnih poljskih protisanacijskih osebnosti, vključno z Ignacijem Paderewskim, Vladislavom Sikorskim, Vincencom Witosom, Vojčehom Korfantyjem in Jozefom Hallerjem. Na Poljskem je pridobila le malo vpliva, vendar se je njen duh znova pojavil med drugo svetovno vojno znotraj poljske vlade v izgnanstvu.&lt;ref name=ref84/&gt;

[[Slika:Ulica Marszałkowska w Warszawie przed 1939a.jpg|thumb|left|200px|[[Varšava]] je bila pred drugo svetovno vojno ena od glavnih evropskih mest; slika je iz leta 1939]]

Oktobra 1938 je [[Joachim von Ribbentrop]] prvič predlagal nemško-poljske ozemeljske prilagoditve in sodelovanje Poljske v paktu proti [[Kominterna|Kominterni]] in Sovjetski zvezi.&lt;ref&gt;Zgórniak, Łaptos &amp; Solarz 2006, str. 412–413.&lt;/ref&gt; Eno od ključnih jabolk spora je bil status svobodnega mesta Danzig. Poljska vlada, ki jo je marca 1939 znova nagovoril Ribbentrop, je izrazila pripravljenost obravnavati vprašanja, ki so povzročala zaskrbljenost Nemčije, vendar je dejansko zavrnila njene zahteve in s tem zavrnila, da bi [[Adolf Hitler]] Poljsko spremenil v nemško marionetno državo.&lt;ref name=ref140&gt;Zgórniak, Łaptos &amp; Solarz 2006, str. 422–425.&lt;/ref&gt; Hitler, razburjen zaradi britanskih in francoskih izjav o podpori Poljski,&lt;ref name=ref140/&gt; je konec aprila 1939 razveljavil nemško-poljsko izjavo o nenapadanju.&lt;ref name=ref84/&gt;&lt;ref name=ref135/&gt;&lt;ref&gt;Lukowski &amp; Zawadzki 2006, str. 252–253.&lt;/ref&gt;

Da bi se zaščitila pred vse bolj agresivno nacistično Nemčijo, ki je že bila odgovorna za priključitev [[Avstrija|Avstrije]] v [[Anschluss]]u leta 1938, [[Češkoslovaška|Češkoslovaške]] leta 1939 in dela Litve po nemškem ultimatu Litvi leta 1939, je Poljska sklenila vojaško zavezništvo z [[Velika Britanija|Veliko Britanijo]] in [[Francija|Francijo]].  Obe zahodni sili sta bili usmerjeni v svojo obrambo in nista imeli niti ustreznega geografskega položaja niti virov, da bi pomagali Poljski. Poljska je poskušala spodbuditi tudi svoje sodelovanje s Sovjetsko zvezo, ki so ga imeli za vojaško vzdržno.&lt;ref&gt;Davies 2005b, str. 319–320.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Zgórniak, Łaptos &amp; Solarz 2006, str. 454.&lt;/ref&gt;

Diplomatski manevri so se nadaljevali spomladi in poleti 1939, vendar so v zadnjih poskusih francosko-britanski pogovori s Sovjeti v Moskvi o oblikovanju protinacističnega obrambnega vojaškega zavezništva propadli. Zavrnitev Varšave, da [[Rdeča armada|Rdeči armadi]] dovoli delovanje na poljskem ozemlju, je zahodna prizadevanja obsodila na propad.&lt;ref&gt;Czubiński 2009, str. 29. &lt;/ref&gt; Zadnja sporna zavezniško-sovjetska izmenjava je potekala 21. in 23. avgusta 1939.&lt;ref name=ref135/&gt;&lt;ref&gt;Holdsworth 2008.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Davies 2001, str. 155–156.&lt;/ref&gt;{{efn-lr|Leta 1938 sta Poljska in Romunija zavrnili francosko-britanski predlog, da bi sovjetskim silam v primeru vojne z nacistično Nemčijo dovolili prečkanje njunih ozemelj, da bi pomagale Češkoslovaški. Poljske vladajoče elite so Sovjete na nek način imele za bolj grozeče od nacistov.&lt;ref&gt;Davies 2001, str. 145.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Davies 2005b, str. 311.&lt;/ref&gt; &lt;br&gt;Sovjetska zveza je večkrat izjavila, da namerava izpolniti svoje obveznosti iz sporazuma s Češkoslovaško iz leta 1935 in vojaško braniti Češkoslovaško. Zahtevala je prehod svojih kopenskih in zračnih sil čez Poljsko in/ali Romunijo in Sovjeti so se glede tega obrnili na Francoze, ki so prav tako imeli sporazum s Češkoslovaško, Poljsko in Sovjetsko zvezo. Edvard Rydz-Śmigły je leta 1936 zavrnil francoski predlog o tej zadevi, leta 1938 pa je Jozef Beck pritisnil na Romunijo, naj ne dovoli niti sovjetskim vojnim letalom preleta njenega ozemlja. Tako kot Madžarska je tudi Poljska poskušala izkoristiti nemško-češkoslovaški spor za reševanje lastnih ozemeljskih težav, in sicer sporov glede delov Zaolzieja, Spiša in Orave.&lt;ref&gt;Zgórniak, Łaptos &amp; Solarz 2006, str. 379, 394–396.&lt;/ref&gt;}}  Režim [[Josif Stalin|Josifa Stalina]] je bil tarča intenzivne nemške protiiniciative in je bil hkrati vpleten v vse bolj učinkovita pogajanja s Hitlerjevimi agenti. 23. avgusta je izid, ki je bil v nasprotju s prizadevanji zaveznikov, postal resničnost: Nemčija in Sovjetska zveza sta v Moskvi v naglici podpisali pakt Molotov-Ribentrop, ki je na skrivaj predvideval zazdelitev  Poljske na območja pod nadzorom nacistov in Sovjetske zveze.&lt;ref name=ref84/&gt;&lt;ref name=ref135/&gt;&lt;ref name=ref137/&gt;

==Druga svetovna vojna==
===Invaziji in odpor===
[[Slika:Schleswig Holstein firing Westerplatte September 1939.jpg|thumb|250px|Nemška bojna ladja Schleswig-Holstein 1. septembra 1939 obstreljuje polotok Westerplatte v Gdansku]]

1. septembra 1939 se je na Hitlerjev ukaz začela invazija na Poljsko, uvodni dogodek [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]]. Poljska je pred kratkim 25. avgusta 1939 podpisala angleško-poljsko vojaško zavezništvo in bila dolgo v zavezništvu s Francijo. Zahodni sili sta kmalu napovedali vojno Nemčiji, vendar sta ostali večinoma nedejavni. Prve spopade sta imeli za lažno vojno  in napadeni državi nista ponudili nobene pomoči. Tehnično in številčno premočne enote Wehrmachta so hitro napredovale proti vzhodu in na celotnem okupiranem ozemlju množično pobijale poljsko civilno prebivalstvo.&lt;ref&gt;Wieliński 2011.&lt;/ref&gt; 

17. septembra se je začela sovjetska invazija na vzhodno Poljsko. Sovjetska zveza je hitro okupirala večino vzhodne Poljske z veliko ukrajinsko in belorusko narodno manjšino.{{efn-lr|Vzhodno od razmejitvene črte Molotov-Ribbentrop je bilo 43 % Poljakov,  33% Ukrajincev, 8% Belorusov in 8% Judov.&lt;ref&gt;Snyder 2010, str. 128.&lt;/ref&gt; Sovjeti se niso želeli prikazati kot agresorji in so zasedli vzhodno Poljsko pod izgovorom, da želijo zaščititi &quot;sorodno ukrajinsko in belorusko prebivalstvo&quot;.&lt;ref name=ref151/&gt;}} Oba napadalca sta si razdelila poljsko ozemlje skladno s tajnim paktom Molotov–Ribbentrop.  Najvišji poljski vladni uradniki in vojaško poveljstvo so pobegnili z vojnega območja in sredi septembra prispeli na romunsko mostišče. Po napadu Sovjetske zveze so poiskali zatočišče v [[Romunija|Romuniji]].&lt;ref&gt;Buszko 1986, str. 362–369. &lt;/ref&gt;&lt;ref&gt; Biskupski 2003, str. 214–215.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=ref151&gt;Kochanski 2012, str. 59–93.&lt;/ref&gt;

Bitke, v katerih so Poljaki zdržali najdlje, so bile obleganje Varšave, bitka pri Helu in odpor samostojne operativne skupine Polesje. Varšava je padla 27. septembra po močnem nemškem bombardiranju, v katerem je bilo ubitih več deset tisoč civilistov in vojakov.&lt;ref name=ref151/&gt; Po kapitulaciji je bila Poljska razdeljena skladno s pogoji nemško-sovjetskega mejnega sporazuma, podpisanega v Moskvi 29. septembra 1939.&lt;ref&gt;Czubiński 2009, str. 55–56.&lt;/ref&gt;

[[Slika:Poland in 1939.jpg|thumb|left|Zemljevid Poljske po nemško-sovjetski okupaciji leta 1939]]

Gerhard Weinberg je trdil, da je bil najpomembnejši poljski prispevek v drugi svetovni vojni njeno sodelovanja pri razbijanju nemških šifer.&lt;ref&gt;Kozaczuk &amp; Straszak 2004.&lt;/ref&gt; To je Britancem omogočilo izvedbo kriptoanalize [[Enigma (naprava)|Enigme]] in dešifriranje glavne nemške vojaške kode, kar je zaveznikom dalo veliko prednost v nadaljevanju vojne.&lt;ref&gt;Weinberg 2005, str. 50.&lt;/ref&gt; Kar zadeva dejanske vojaške akcije, so nekateri poljski zgodovinarji trdili, da je bil zgolj odpor v invaziji na Poljsko kljub njenemu porazu največji prispevek države k zmagi nad nacistično Nemčijo. Poljska vojska s skoraj enim milijonom mož je znatno odložila začetek bitke za Francijo, ki so jo Nemci načrtovali za leto 1939. Ko se je nacistična ofenziva na zahodu res zgodila, je bila zaradi zamude manj učinkovita, kar je bil morda odločilni dejavnik za zmago v bitki za Britanijo.&lt;ref name=ref155&gt;Brzoza &amp; Sowa 2009, str. 693–694.&lt;/ref&gt;

Po nemškem napadu na Sovjetsko zvezo v [[Operacija Barbarossa|operaciji Barbarossa]] junija 1941 je celo ozemlje predvojne Poljske okupirala nemška vojska.&lt;ref&gt;{{Harvnb|Davies|2001|pp=68–69}}.&lt;/ref&gt;

[[Slika:Dywizjon 303 in color.jpg|right|thumb|250px|V bitki za Britanijo so zasloveli piloti poljskega 303. eskadrona lovcev]]

Nemški okupirani del Poljske  je bil leta 1939 razdeljen na dva dela: poljska ozemlja, vključena neposredno v Tretji rajh, in ozemlja pod oblastjo tako imenovane Generalne okupacijske vlade.&lt;ref&gt;Davies 2005b, str. 326–346.&lt;/ref&gt; Poljaki so organizirali podtalno odporniško gibanje in poljsko vlado v izgnanstvu, ki je delovala sprva v Parizu in od julija 1940 v Londonu.&lt;ref name=ref158&gt;Czubiński 2009, str. 226.&lt;/ref&gt; Poljsko-sovjetski diplomatski odnosi, prekinjeni septembra 1939, so bili obnovljeni julija 1941 v skladu s sporazumom Sikorski – Mayski, ki je olajšal oblikovanje poljske (Andersove) vojske  v Sovjetski zvezi.&lt;ref&gt;Buszko 1986, str. 375–382.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Czubiński 2009, str. 231.&lt;/ref&gt; Novembra 1941 je ministrski predsednik Sikorski odletel v Sovjetsko zvezo na pogajanja s Stalinom o njeni  vlogi na sovjetsko-nemški fronti. Britanci  so želeli imeti poljske vojake na Srednjem vzhodu. Stalin se je s tem strinjal in poljska vojska je bila evakuirana iz Sovjetske zveze.&lt;ref&gt;Czubiński 2009, str. 232–233.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Brzoza 2001, str. 316–317.&lt;/ref&gt;{{efn-lr|Poljski  II. korpus pod poveljstvom Vladislava Andersa se je v letih  1944–1945 boril v zavezniški italijanski kampanji in bil angažiran predvsem v bitki za  [[Monte Cassino]].&lt;ref&gt;Brzoza 2001, str. 368.&lt;/ref&gt;}}

Organizacije poljske podtalne države, ki so med vojno delovale na Poljskem, so bile zveste in formalno podrejene poljski vladi v izgnanstvu. S slednjo je sodelovala preko njene vladne delegacije za Poljsko.&lt;ref name=ref163&gt;Davies 2005b, str. 344–346.&lt;/ref&gt; Med drugo svetovno vojno se je več sto tisoč Poljakov pridružilo podtalni Poljski domovinski vojski (Armia Krajowa),&lt;ref&gt;Lukowski &amp; Zawadzki 2006, str. 264–265.&lt;/ref&gt; delu poljskih oboroženih sil vlade v izgnanstvu.&lt;ref name=ref158/&gt; Približno 200.000 Poljakov se je borilo na zahodni fronti v poljskih oboroženih enotah, zvestih vladi v izgnanstvu, okoli 300.000 pa v poljskih oboroženih silah na vzhodu pod sovjetskim poveljstvom vzhodne fronte.&lt;ref name=ref155/&gt; Prosovjetsko odporniško gibanje na Poljskem, ki ga je vodila Poljska delavska stranka, je delovalo od leta 1941. Nasprotovale so mu postopoma nastajajoče skrajno nacionalistične nacionalne oborožene sile.&lt;ref name=ref158/&gt;

[[Slika:Stroop Report - Warsaw Ghetto Uprising 09.jpg|thumb|250px|Vstaja v [[Varšavski geto|varšavskem getu]]]]
 
Od konca leta 1939 je bilo več sto tisoč Poljakov iz sovjetskih okupiranih območij deportiranih na vzhod. Od višjega vojaškega osebja in drugih, za katere so Sovjeti menili, da ne želijo sodelovati ali so potencialno škodljivi, so jih približno 22.000 na skrivaj usmrtili v Katinskem gozdu.&lt;ref&gt;Czubiński 2009, str. 67–68.&lt;/ref&gt; Ko je nemška vojska objavila odkritje množičnih grobišč, v katerih so bili umorjeni častniki poljske vojske, ja aprila 1943 Sovjetska zveza prekinila vse slabše odnose s poljsko vlado v izgnanstvu. Sovjeti so trdili, da so Poljaki storili sovražno dejanje, ko so zahtevali, da ta poročila  razišče [[Rdeči križ]].&lt;ref&gt;Buszko 1986, str. 382–384.&lt;/ref&gt;

Leta 1941 se je začelo izvajanje nacistične končne rešitve judovskega vprašanja in holokavst na Poljskem se je silovito razmahnil.&lt;ref&gt;Davies 2005b, str. 337–343.&lt;/ref&gt; Varšava je bila aprila in maja 1943 prizorišče upora v varšavskem getu, ki ga je sprožila likvidacija varšavskega geta s strani nemških enot SS. Odprava judovskih getov v okupirani Poljski je potekala v številnih mestih. Jude iz getov so vozili v taborišča smrti in jih pomorili. Vstaje, ki so jih organizirali Judovska bojna organizacija in drugi obupani judovski uporniki, so potekale v nemogoćih razmerah in niso imele nobenih možnosti za uspeh.&lt;ref name=ref158/&gt;

===Sovjetsko napredovanje 1944-1945 in varšavska vstaja===
[[Slika:Sikorski in Gibraltar.jpg|thumb|250px|General Vladislav Sikorski, predsednik poljske vlade  v izgnanstvu in vrhovni poveljnik poljskih oboroženih sil malo pred smrtjo leta 1943]]

V času naraščajočega sodelovanja med zahodnimi zavezniki in Sovjetsko zvezo po nacistični invaziji leta 1941 je bil vpliv poljske vlade v izgnanstvu resno zmanjšan zaradi smrti predsednika vlade in njenega najsposobnejšega voditelja Vladislava Sikorskega v letalski nesreči 4. julija 1943.&lt;ref&gt;Davies 2001, str. 73–75.&lt;/ref&gt; Približno takrat so se v Sovjetski zvezi oblikovale poljske komunistične civilne in vojaške organizacije pod vodstvom Vande Wasilewske in s podporo Stalina, ki so nasprotovale vladi v izgnanstvu.&lt;ref&gt;Kochanski 2012, str. 371–377. &lt;/ref&gt;

Julija 1944 sta Rdeča armada in Poljska ljudska armada pod sovjetskim poveljstvom prišli na ozemlje bodoče povojne Poljske. V dolgotrajnih bojih v letih 1944 in 1945 so Sovjeti in njihovi poljski zavezniki premagali in izgnali nemško vojsko iz Poljske za ceno več kot 600.000 padlih sovjetskih vojakov.&lt;ref name=ref171&gt;Buszko 1986, str. 394–395.&lt;/ref&gt;

[[Slika:Warsaw Uprising Surrender- 5 of October 1944.jpg|thumb|left|250px|Vdaja varšavskih vstajnikov]]

Največji posamični podvig poljskega odporniškega gibanja v drugi svetovni vojni in velik politični dogodek je bila [[Varšavska vstaja (1944)|varšavska vstaja]], ki se je začela 1. avgusta 1944. Vstajo, v kateri je sodelovala večina mestnega prebivalstva, je spodbudila podtalna domobranska vojska in odobrila poljska vlada v izgnanstvu v poskusu vzpostavitve nekomunistične poljske uprave pred prihodom Rdeče armade. Vstaja je bila prvotno načrtovana kot kratkotrajna oborožena demonstracija v pričakovanju, da bodo sovjetske sile, ki so se približevale Varšavi, pomagale v kakršni koli bitki za zavzetje mesta.&lt;ref&gt;Czubiński 2009, str. 250.&lt;/ref&gt; Sovjeti v vstaji niso posredovali in so ustavili svoje napredovanje ob reki [[Visla|Visli]]. Nemci so izkoristili priložnost in brutalno zatrli upor zahodno usmerjenih vstajnikov.&lt;ref&gt;Brzoza &amp; Sowa 2009, str. 650–663.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=ref174&gt;Kemp-Welch 2008, str. 4–5.&lt;/ref&gt;{{efn-lr|General Zygmunt Berling iz sovjetske zavezniške Prve poljske armade je sredi septembra poskušal prečkati Vislo in pristati v Czerniakówu, da bi pomagal upornikom. Nemci so napad odili in Poplaki so utrpeli velike izgube.&lt;ref&gt;Kirchmayer 1970, str. 381–396.&lt;/ref&gt;}}

Upor je trajal dva meseca in povzročil smrt ali izgon več sto tisoč civilistov iz mesta. Potem ko so se 2. oktobra poraženi Poljaki predali, so Nemci po Hitlerjevem ukazu izvedli načrtno uničenje Varšave, ki je izbrisalo preostalo infrastrukturo mesta. Poljska Prva armada, ki se je bojevala skupaj s sovjetsko Rdečo armado, je 17. januarja 1945 vstopila v opustošeno Varšavo.&lt;ref name=ref174/&gt;&lt;ref&gt;Brzoza 2001, str. 386–387, 390.&lt;/ref&gt;{{efn-lr|Odločitev o sprožitvi varšavske vstaje je povzročila uničenje mesta, njegovega prebivalstva in njegovih elit ter je bila vir trajnih polemik.&lt;ref&gt;J.P. 2010.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Chodakiewicz 2004.&lt;/ref&gt; Po mnenju zgodovinarjev Czesława Brzoze in Andrzeja Leona Sowe ukazi o nadaljnjih vojaških ofenzivah, izdani konec avgusta 1944 kot nadaljevanje operacije Vihar, kažejo na izgubo občutka odgovornosti za usodo države v vodstvu uporniškega gibanja.&lt;ref name=ref155/&gt;}}

===Zavezniške konference, poljske vlade===
[[Slika:Swierczewski Spychalski Zymierski.jpg|right|thumb|upright|Poljski generali na vzhodni fronti]]

Po [[Teheranska konferenca|Teheranski konferenci]] konec leta 1943 je med tremi velikimi silami, [[ZDA]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenim kraljestvom]] in [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]], obstajal širok dogovor, da bi se meji med Nemčijo in Poljsko ter Poljsko in Sovjetsko zvezo po koncu druge svetovne vojne temeljito spremenili.&lt;ref&gt;Davies 2001, str. 75, 104–105.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Kemp-Welch 2008, str. 1.&lt;/ref&gt; Stalinovo stališče, da je treba Poljsko premakniti daleč na zahod, so sprejeli tudi poljski komunisti, organizirani v  Poljski delavski stranki in Zvezi poljskih domoljubov. Kvaziparlamentarni Državni narodni svet pod vodstvom komunistov je v Varšavi obstajal od začetka leta 1944.&lt;ref&gt;Snyder 2009.&lt;/ref&gt; Julija 1944 je bil v [[Lublin]]u ustanovljen Poljski komite narodne osvoboditve pod nadzorom komunistov, ki naj bi nominalno upravljal območja, osvobojena izpod nemške oblasti. Ustanovitev je sprožila proteste premierja Stanislava Mikołajczyka in njegove poljske vlade v izgnanstvu.&lt;ref name=ref171/&gt;&lt;ref name=ref174/&gt;

Do [[Jaltska konferenca|konference v Jalti]] februarja 1945 so komunisti že ustanovili začasno vlado Republike Poljske. Stališče Sovjetske zveze na konferenci je imelo veliko veljavo  zaradi njenega  odločilnega prispevka k vojnim uspehom in zaradi okupacije ogromnega ozemlja v Srednji in Vzhodni Evropi. Velike sile so zagotovile, da se bo začasna komunistična vlada spremenila v entiteto, ki bo vključevala demokratične sile iz države in tujine. Vlada v izgnanstvu s sedežem v Londonu ni bila izrecno omenjena. Dogovorjena cilja sta bila začasna vlada narodne enotnosti in poznejše demokratične volitve.&lt;ref&gt;Buszko 1986, str. 398–401.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=ref18&gt;Kemp-Welch 2008, str. 6–7.&lt;/ref&gt; Razočarajoči rezultati teh načrtov in neuspeh zahodnih sil, da bi zagotovile številčno udeležbo nekomunistov v prvi povojni poljski vladi, so številni Poljaki videli kot manifestacijo izdaje Zahoda.

===Vojne izgube, iztrebljanje Judov in Poljakov===
[[Slika:Samuel Willenberg Treblinka 2 sierpnia 2013 01.JPG|thumb|250px| Samuel Willenberg ob svoji risbi taborišča smrti Treblinka]]

Obseg človeških izgub, ki jih je utrpela Poljska med drugo svetovno vojno,  je zaradi pomanjkanja natančnih podatkov težko ugotoviti. Poleg tega je treba številne trditve iz preteklosti obravnavati kot sumljive zaradi napačne metodologije in želje po spodbujanju določenih političnih programov. Zadnji razpoložljivi uradni dokument o številu etničnih Poljakov in etničnih manjšin je poljski popis prebivalstva iz leta 1931. Natančni podatki o številu prebivalcev za leto 1939 niso znani.&lt;ref name=ref181&gt;Brzoza &amp; Sowa 2009, str. 694–695. &lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Domagalik 2011.&lt;/ref&gt;

Po podatkih ameriškega Spominskega muzeja holokavsta je bilo med vojno ubitih najmanj 3 milijone poljskih Judov in najmanj 1,9 milijona nejudovskih poljskih civilistov.&lt;ref&gt;USHMM.&lt;/ref&gt; Po navedbah zgodovinarjev Brzoze in Sowe je bilo pobitih okoli 2 milijona etničnih Poljakov, niti približno pa ni znano, koliko je umrlo Poljakov drugih narodnosti, vključno z [[Ukrajinci]], [[Belorusi]] in [[Nemci]].&lt;ref name=ref184&gt;Brzoza &amp; Sowa 2009, str. 695–696.&lt;/ref&gt; Milijoni poljskih državljanov so bili deportirani v Nemčijo na prisilno delo ali v nemška uničevalna taborišča, kot so bila [[Koncentracijsko taborišče Treblinka|Treblinka]], [[Koncentracijsko taborišče Auschwitz|Auschwitz]] in [[Uničevalno taborišče Sobibór|Sobibór]]. Nacistična Nemčija je nameravala dokončno iztrebiti Jude z dejanji s skupnim imenom [[holokavst]].&lt;ref&gt;Czubiński 2009, str. 215–217.&lt;/ref&gt; Z območij, ki jih je okupirala nacistična Nemčija, naj bi izgnali vse Poljake  in jih postopoma ponovno naselili z Nemci. Proces se je začel že leta 1939.  Nacistične operacije so dozorele v načrt, znan kot Generalplan Ost, ki je pomenil razselitev, zasužnjenje in delno iztrebljenje slovanskega življa. Načrt bi moral biti uresničen v 15 letih.&lt;ref&gt;Berghahn 1999, str. 32. &lt;/ref&gt;

[[Slika:Warsaw Old Town 1945.jpg|thumb|left|250px|Uničena [[Varšava]], posneta januarja 1945]]
 
Večina Poljakov je ostala brezbrižna do judovske stiske in Judom ni pomagala.
&lt;ref name=&quot;Winstone 2014&quot;&gt;{{Cite book| publisher = Tauris| isbn = 978-1-78076-477-1 | last = Winstone| first = Martin| title = The Dark Heart of Hitler's Europe: Nazi rule in Poland under the General Government| location = London| date = 2014 |pages=181–186}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Connelly 2005&quot;&gt;{{cite journal|first=John |last=Connelly |title=Why the Poles Collaborated so Little: And Why That Is No Reason for Nationalist Hubris |journal=Slavic Review |volume=64 |number=4 |year=2005 |pages=771–781|url= https://www.researchgate.net/publication/272584372 |doi=10.2307/3649912 |jstor=3649912|doi-access=free }}&lt;/ref&gt; Med tistimi, ki so pomagali pri reševanju, skrivanju in varovanju Judov pred nacističnimi grozodejstvi, sta [[Jad Vašem]] in država [[Izrael]] 6992 posameznikov priznala za Pravičnike med narodi.&lt;ref name=&quot;YV Stats&quot;&gt;Yad Vashem, The Holocaust Martyrs' and Heroes' Remembrance Authority, [https://www.yadvashem.org/righteous/statistics.html Names and Numbers of Righteous Among the Nations - per Country &amp; Ethnic Origin, as of January 1, 2019]&lt;/ref&gt;

V poskusu, da bi onesposobili poljsko družbo, so nacisti in Sovjeti med dogodki, kot so nemška Akcija-AB na Poljskem, operacija Tannenberg in pokol v Katinu, usmrtili na desettisoče pripadnikov inteligence in voditeljev skupnosti.&lt;ref&gt;Naimark 2010, str. 91; Snyder 2010, str. 126, 146–147, 415.&lt;/ref&gt;{{efn-lr|Vsi trenutno razpoložljivi dokumenti nacistične uprave kažejo, da je bilo popolno iztrebljenje skupaj z Judi namenjeno tudi poljski inteligenci. Nacistična Nemčija je ta cilj dosegla skoraj polovično, saj je Poljska izgubila 50 odstotkov svojih državljanov z univerzitetno diplomo in 35 odstotkov tistih z gimnazijsko maturo.&lt;ref&gt;Gella 1989, str. 182.&lt;/ref&gt; Po Brzozu in Sowi je imelo do izbruha vojne 450.000 poljskih državljanov dokončano višjo, srednjo ali trgovsko izobrazbo. Umrlo je 37,5 % ljudi z visoko izobrazbo, 30 % tistih s splošno srednjo izobrazbo in 53,3 % maturantov trgovskih šol.&lt;ref&gt;Brzoza &amp; Sowa 2009, str. 697.&lt;/ref&gt;}} Več kot 95 % izgub Judov in 90 % izgub etničnih Poljakov je neposredno povzročila nacistična Nemčija,{{efn-lr|Timothy D. Snyder govori o okoli 100.000 Judih, ki so jih med nasistično okupacijo  ubili Poljaki. Večina so bili verjetno  člani kolaboracionistične Modre policije.&lt;ref&gt;Leszczyński 2012.&lt;/ref&gt; Številka bi bila verjetno mnogokrat večja, če bi Poljska leta 1939 sklenila zavezništvo z Nemčijo, ki so zagovarjali nekateri poljski zgodovinarji in drugi.}} medtem ko so 5 % izgub etničnih Poljakov povzročili Sovjeti in 5 % ukrajinski nacionalisti.&lt;ref name=ref184/&gt; Obsežna judovska prisotnost na Poljskem, ki je trajala stoletja, je bila precej hitro končana s politiko iztrebljanja, ki so jo izvajali nacisti med vojno. Valovi razseljevanja in izseljevanja, ki so se zgodili med vojno in po njej, so iz  Poljske odstranili večino Judov, ki so preživeli vojno. Nadaljnje znatno judovsko izseljevanje je sledilo dogodkom, kot sta bila poljska oktobrska politična otoplitev leta 1956 in poljska politična kriza leta 1968.&lt;ref&gt;Kemp-Welch 2008, str. 157–163.&lt;/ref&gt;

[[Slika:Birkenau 5.JPG|thumb|250px|Razvpiti vhod v koncentracijsko taborišče Auschwitz, kjer je nacistični režim umoril najmanj 1,1 milijona  ljudi]]

V letih 1940–1941 je sovjetski režim deportiral okoli 325.000 poljskih državljanov.&lt;ref name=ref184/&gt; Ocenjuje se, de je v izgnanstvu umrlo najmanj 100.000 ljudi.&lt;ref name=ref184/&gt;

V letih 1943–1944 so ukrajinski nacionalisti, povezani z Organizacijo ukrajinskih nacionalistov (OUN) in Ukrajinsko vstajniško vojsko, zagrešili poboje Poljakov v [[Volinija|Voliniji]] in vzhodni [[Galicija|Galiciji]].&lt;ref name=ref184/&gt; Ocene števila poljskih civilnih žrtev so zelo različne, od 10.000 do 100.000.&lt;ref&gt;Motyka 2011, str. 447–448.&lt;/ref&gt;

Približno 90 % poljskih vojnih žrtev je umrlo v  zaporih, taboriščih smrti, racijah, usmrtitvah, uničenjih getov in zaradi epidemij, lakote, prekomernega dela in slabega ravnanja. Vojna je pustila milijon otrok sirot in 590.000 invalidov. Država je izgubila 38 % svojega nacionalnega premoženja, medtem ko je Velika Britanija izgubila le 0,8 % in  Francija le 1,5 %.&lt;ref&gt;Buszko 1986, str. 410–411.&lt;/ref&gt; Sovjetska zveza si je prilastila skoraj polovico predvojne Poljske, vključno z dvema velikima kulturnima središčema [[Lvov]] in [[Vilna]].&lt;ref name=ref181/&gt;

Politiki nacistične Nemčije so po vojni sodili na Mednarodnem vojaškem sodišču v  Nürnbergu in poljskih procesih za genocid in presodili, da je bila usmerjena v iztrebljanje Judov, Poljakov in Romov in imela &quot;vse značilnosti genocida v njegovem biološkem pomenu&quot;.&lt;ref&gt;Law-Reports of Trials of War Criminals, The United Nations War Crimes Commission, Volume VII, London, HMSO, 1948 CASE NO. 37 The Trial of Haupturmfuhrer Amon Leopold Goeth. str.  9. &lt;/ref&gt;

===Spreminjanje meja in preseljevanje prebivalstva===
[[Slika:PKWN Manifest.jpg|thumb|right|200px|Manifest Poljskega komiteja narodne osvoboditve, uradno objavljen 22. julija 1944 v delu Poljske, ki so jo osvobodili Sovjeti, ki najavlja prihod komunistične vlade, vsiljene od SSSR]]

Po določilih [[Potsdamski sporazum |Potsdamskega sporazuma]] iz leta 1945, ki so ga podpisale tri zmagovalne velike sile, je Sovjetska zveza obdržala večino ozemelj, zavzetih na podlagi sporazuma Molotov-Ribbentrop iz leta 1939, vključno z zahodno [[Ukrajina|Ukrajino]] in zahodno [[Belorusija|Belorusijo]]. [[Litva]] in območje [[Kaliningrad|Königsberga]] v [[Vzhodna Prusija|Vzhodni Prusiji]] sta bila uradno vključena v Sovjetsko zvezo, Litva brez priznanja zahodnih sil.

Poljska je dobila nadomestilo z večjim delom [[Šlezija|Šlezije]], vključno z Breslauom ([[Vroclav]]) in Grünbergom (Zielona Góra), večjim delom [[Pomorjansko|Pomorjanskega]], vključno s Stettinom ([[Szczecin]]), in večjim  južnim delom nekdanje Vzhodne Prusije, skupaj z Danzigom ([[Gdansk|Gdańsk]]). Končno rešitev je pričakovala od končne mirovne konference za Nemčijo, ki je nazadnje nikoli ni bilo.&lt;ref&gt;Geoffrey K. Roberts, Patricia Hogwood (2013). [https://books.google.si/books?id=Q40tDwAAQBAJ&amp;redir_esc=y ''The Politics Today Companion to West European Politics'']. Oxford University Press. str. 50. ISBN 9781847790323.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Piotr Stefan Wandycz (1980). ''The United States and Poland''. Harvard University Press. str. 303. ISBN 9780674926851.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Phillip A. Bühler (1990). ''The Oder-Neisse Line: a reappraisal under international law''. East European Monographs. str. 33. ISBN 9780880331746.&lt;/ref&gt; 

Poljske oblasti so ozemlja, pridobljena na zahodu,  imenovale &quot;Povrnjena ozemlja&quot; in so jih  vključile v obnovljeno poljsko državo. S porazom Nemčije se je Poljska premaknila proti zahodu glede na svojo predvojno lego na območje med Odro–Niso na zahodu  in [[Curzonova linija|Curzonovo linijo]] na vzhodu. Curzonova linija kot meja med ZSSR in Poljsko je bila določena že 8. decembra 1919, a jo je Poljska  leta 1921 prestopila in zasedla zahodno Ukrajino in Belorusijo. Poljska je po prestavitvi meja  postala bolj kompaktna država z veliko širšim dostopom do morja.{{efn-lr|Oktobra 1939 je britansko zunanje ministrstvo obvestilo Sovjete, da bo Združeno kraljestvo zadovoljno s povojno ustanovitvijo majhne etnične Poljske po vzorcu Varšavskega vojvodstva.&lt;ref&gt;Brzoza &amp; Sowa 2009, str. 518.&lt;/ref&gt; Sovjetski ljudski komisariat za zunanje zadeve je v letih 1943–1944 načrtoval vzpostavitev Poljske, omejene na &quot;minimalno velikost&quot;, glede na njene etnografske meje. Tako ozemeljsko zmanjšanje je Ivan Maisky priporočil Vjačeslavu Molotovu v začetku leta 1944 zaradi tega, kar je sam videl kot zgodovinsko neprijazno naravnanost Poljske do Rusije in Sovjetske zveze, ki se bo po vojni verjetno na nek način nadaljevala. Josif Stalin se je odločil za večjo različico, ki je dovolila &quot;zamenjavo&quot;. Slednja je  vključevala vzhodne dežele, ki jih je Poljska pridobila z Riškim mirom leta 1921 in jih bo zdaj izgubila, ter vzhodno Nemčijo, ki so jo osvojili od nacistov v letih 1944–1945.&lt;ref&gt; Kemp-Welch 2008, str. 1–3.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Maciorowski 2010.&lt;/ref&gt; Za več večjih spornih območij (Spodnja Šlezija zahodno od Odre in Nise)  so Britanci želeli,  da ostanejo del bodoče nemške države.&lt;ref&gt;Kochanski 2012, str. 537–541.&lt;/ref&gt; Za Ščečin, v katerem so nemški komunisti leta 1945 že vzpostavili svojo upravo, zahodno Rdečo Rutenijo, ki so jo zahtevali Ukrajinci, in regijo Białystok, ki so si jo lastili Belorusi, se je sovjetski voditelj odločil v prid Poljski.&lt;br&gt; Možni so bili tudi drugi teritorialni in etnični scenariji z na splošno možnimi izidi, ki so bili za Poljsko manj ugodni od tega, kar je dobila.&lt;ref&gt;Kalicki 2009.&lt;/ref&gt;}} Poljaki so izgubili 70 % svojih predvojnih zalog nafte, a so od Nemcev dobili visoko razvito industrijsko bazo in infrastrukturo, ki je prvič v poljski zgodovini omogočila raznoliko industrijsko gospodarstvo.&lt;ref&gt;Kolko &amp; Kolko 1972, str. 188.&lt;/ref&gt;

[[Slika:Curzon line en.svg|thumb|left|250px|Ozemeljske spremembe Poljske neposredno po drugi svetovvni vojni: sivo pobarvano ozemljo je bilo prenešeno iz Poljske v Sovjetsko zvezo, rožnato pa iz Nemčije v Poljsko; poljske vzdodne meje so se kasneje nekoliko prilagodile]]

Beg in izgon Nemcev iz predvojne vzhodne Nemčije, zdaj Poljske, se je začel pred in med sovjetsko osvojitvijo teh regij in se je nadaljeval v letih neposredno po vojni.&lt;ref&gt;Buszko 1986, str. 408–410.&lt;/ref&gt; Do leta 1950 je bilo evakuiranih, izgnanih ali preseljenih 8.030.000 Nemcev.&lt;ref&gt;''Die deutschen Vertreibungsverluste. Bevölkerungsbilanzen für die deutschen Vertreibungsgebiete 1939/50''. Herausgeber: Statistisches Bundesamt. Wiesbaden Stuttgart: Kohlhammer Verlag, 1958, str. 38, 45. &lt;/ref&gt;

Zgodnje izgone iz Poljske so izvedle poljske komunistične oblasti že pred Potsdamsko konferenco. Imenovali so jih &quot;divji izgoni&quot; in so se dogajali od junija do sredine julija 1945, ko sta poljska vojska in milica izgnali skoraj vse Nemce iz okrožij neposredno vzhodno od črte Odra–Nisa.&lt;ref&gt;Philipp Ther (1998). ''Deutsche Und Polnische Vertriebene: Gesellschaft und Vertriebenenpolitik in SBZ/ddr und in Polen 1945–1956''. str.  56. ISBN 3-525-35790-7.&lt;/ref&gt; Njihov namen je bil zagotoviti vzpostavitev etnično homogene Poljske.&lt;ref&gt;Matthew J. Gibney, Randall Hansen. ''Immigration and Asylum: From 1900 to the Present, 2005''. str.  197. ISBN 1-57607-796-9, 978-1-57607-796-2.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Naimark. ''Russian in Germany''. str. 75, sklic 31.&lt;/ref&gt; Približno 1 % (100.000) nemškega civilnega prebivalstva vzhodno od črte Odra–Nisa je padlo v bojih pred vdajo maja 1945.&lt;ref&gt;Spieler, Silke. ur. ''Vertreibung und Vertreibungsverbrechen 1945–1948''. Bericht des Bundesarchivs vom 28. Mai 1974. Archivalien und ausgewählte Erlebnisberichte. Bonn: Kulturstiftung der deutschen Vertriebenen. (1989).  str. 23–41. ISBN 3-88557-067-X.&lt;/ref&gt; 200.000 Nemcev je bilo pred izgonom v Nemčijo na prisilnem delu.&lt;ref&gt;Gawryszewski 2005, str. 312.&lt;/ref&gt; V delovnih taboriščih, na primer v Zgodi in Potulicah, jih je veliko umrlo. Od tistih Nemcev, ki so ostali v novih mejah Poljske, se jih je veliko kasneje odločilo za izselitev v povojno Nemčijo.

Na drugi strani se je 1,5–2 milijona etničnih Poljakov preselilo ali izgnalo s prej poljskih območij, ki jih je priključila Sovjetska zveza. Velika večina je bila preseljena na nekdanja nemška ozemlja.&lt;ref&gt;Langenbacher 2009, str. 59–60.&lt;/ref&gt;  Najmanj en milijon Poljakov je ostal v nekdanji Sovjetski zvezi, vsaj pol milijona pa jih je končalo na Zahodu ali drugje izven Poljske.&lt;ref name=ref184/&gt; V nasprotju z uradno izjavo, da je treba nekdanje nemške prebivalce obnovljenih ozemelj hitro odstraniti, da bi tja naselili Poljake z vzhoda, so se ta ozemlja sprva soočala z resnim pomanjkanjem prebivalstva.&lt;ref&gt;R. M. Douglas. ''Orderly and Humane. The Expulsion of the Germans after the Second World War''. Yale University Press. str. 261.&lt;/ref&gt;

Številni izgnani Poljaki se niso mogli vrniti v državo, za katero so se borili, ker so pripadali političnim skupinam, nezdružljivim z novimi komunističnimi režimi, ali ker so izvirali iz območij predvojne vzhodne Poljske, ki so bila vključena v Sovjetsko zvezo. Nekatere so od vrnitve odvrnila opozorila, da bodo ogroženi vsi, ki so služili v vojaških enotah na Zahodu. Številne Poljake so sovjetske oblasti preganjale, aretirale in mučile zaradi pripadnosti domobranski vojski ali drugim formacijam&lt;ref&gt;Kemp-Welch 2008, str. 23–24.&lt;/ref&gt;ali pa so jih preganjali, ker so se borili na Zahodni fronti.&lt;ref&gt;Radzilowski 2007, str. 223–225.&lt;/ref&gt;

[[Slika:Bundesarchiv Bild 175-S00-00326, Flüchtlinge aus Ostpreußen auf Pferdewagen.jpg|thumb|250px|Nemški begunci iz Vzhodne Prusije leta 1945]]

&quot;Etnično očiščena&quot; so bila tudi ozemlja na obeh straneh nove poljsko-ukrajinske meje. Od [[Ukrajinci|Ukrajincev]] in [[Lemki|Lemkov]], ki so živeli na Poljskem znotraj novih meja (okoli 700.000), jih je bilo skoraj 95 % leta 1947 prisilno preseljenih v sovjetsko Ukrajino ali na nova ozemlja v severni in zahodni Poljski v okviru operacije Visla. V [[Volinija|Voliniji]] je bilo pobitih ali izgnanih 98 % predvojnih Poljakov. V vzhodni [[Galicija|Galiciji]] se je poljsko prebivalstvo zmanjšalo za 92 %.&lt;ref&gt;Snyder 1999; Snyder 2003, str. 179–203.&lt;/ref&gt; 

Po oceni zgodovinarja Jana Grabowskega je na poljskem ozemlju  preživelo okoli 50.000 od 250.000 poljskih Judov, ki so pobegnili pred nacisti med likvidacijo getov. Ostali so umrli.&lt;ref&gt;Maciorowski 2018.&lt;/ref&gt; Več Judov je bilo repatriiranih iz Sovjetske zveze in drugod. Popis prebivalstva februarja 1946 je pokazal, da je  znotraj novih meja Poljske živelo približno 300.000 Judov.&lt;ref name=ref211&gt;Buszko 1986, str. 410.&lt;/ref&gt;{{efn-lr|Nekateri so se morda lažno razglašali za Jude v upanju na dovoljenje za izselitev. Komunistične oblasti, ki so sledile konceptu enotne etnične Poljske v skladu z nedavnimi spremembami meja in izgoni,&lt;ref name=ref211/&gt;&lt;ref&gt;Snyder 2003, str. 89.&lt;/ref&gt; so dovolile Judom zapustiti državo.&lt;ref&gt;Kemp-Welch 2008, str. 23.&lt;/ref&gt;}} Veliko preživelih se je zaradi povojnega protijudovskega nasilje na Poljskem odločilo ali bilo prisiljeno na izselitev iz države.&lt;ref&gt;Prażmowska 2011, str. 191.&lt;/ref&gt;

Zaradi spreminjanja meja in množičnih migracij ljudi različnih narodnosti je imela nastajajoča komunistična Poljska večinoma homogeno, etnično poljsko prebivalstvo - 97,6 % glede na popis prebivalstva decembra 1950.&lt;ref name=ref184/&gt;&lt;ref&gt;Buszko 1986, str. 410, 414–417.&lt;/ref&gt; Pripadnikov drugih etničnih manjšin niso niti oblasti niti sosedje spodbujali k poudarjanju svoje etnične pripadnosti.{{efn-lr|Josif Stalin je na Teheranski konferenci leta 1943 z Winstonom Churchillom in Franklinom D. Rooseveltom razpravljal o novih povojnih mejah v srednji in vzhodni Evropi, vključno z obliko bodoče Poljske. Podprl je pjastovski koncept, ki je upravičeval velik premik poljskih meja proti zahodu.&lt;ref&gt;Sharp 1977.&lt;/ref&gt; Stalin se je odločil zavarovati in stabilizirati zahodni del Sovjetske zveze in onemogočiti prihodnji vojaški potencial Nemčije z izgradnjo kompaktne in etnično opredeljene Poljske, skupaj s sovjetsko etnično Ukrajino, Belorusijo in Litvo, in z radikalno spremembo regionalnih meja.&lt;ref&gt; Snyder 2003, str. 179–187.&lt;/ref&gt; Po letu 1945 je poljski komunistični režim z vsem srcem prevzel in promoviral pjastovski  koncept. Postal je stredišče njihove trditve, da so pravi dediči poljskega nacionalizma. Po vseh pobojih in preseljevanju prebivalstva med vojno in po njej je bila država 99 % &quot;poljska&quot;.&lt;ref&gt;Davies 2001, str. 286–287.&lt;/ref&gt;}}{{efn-lr|Po mnenju vojnega zgodovinarja Bena Macintyra je bil &quot;poljski prispevek k zmagi zaveznikov v drugi svetovni vojni izreden, morda celo odločilen, vendar je bil dolga leta sramotno omalovaževan, zakrit s politiko hladne vojne.&quot;&lt;ref&gt;Julian Borger. [https://www.theguardian.com/world/2011/apr/06/myth-of-polish-cavalry-charge ''Debunking Polish stereotypes: the cavalry charge against German tanks'']. The Guardian, 6. april 2011.&lt;/ref&gt;}}

==Ljudska republika Poljska (1945-1989)==
===Povojna borba za oblast===
[[Slika:Mikolajczyk.jpg|thumb|right|upright|Poljska ljudska stranka Stanisława Mikołajczyka je leta 1947 skušala preglasovati komuniste, a je bil volilni postopek prirejen;  Mikołajczyk je moral pobegniti na Zahod]]

Kot odgovor na direktive [[Jaltska konferenca|Jaltske konference]] februarja 1945&lt;ref name=ref180&gt;Kemp-Welch 2008, str. 6–7.&lt;/ref&gt; je bila junija 1945 pod sovjetskim okriljem ustanovljena začasna poljska vlada narodne enotnosti, ki so jo kmalu priznale ZDA in številne druge države.&lt;ref&gt;Buszko 1986, str. 406–408.&lt;/ref&gt; Sovjetska dominacija je bila očitna že od začetka, saj so bili nekateri vidni voditelji poljske podtalne države po vojni privedeni pred sodišče  v Moskvi.&lt;ref&gt;Kemp-Welch 2008, str. 8.&lt;/ref&gt; V letih takoj po vojni so nastajajočo komunistično oblast  izpodbijale opozicijske skupine, tudi vojaško tako imenovani &quot;prekleti vojaki&quot;, od katerih je na tisoče padlo v oboroženih spopadih ali pa jih je Ministrstvo za javno varnost zasledovalo in usmrtilo.&lt;ref name=ref216&gt;Zamoyski 1994, str. 369–370.&lt;/ref&gt; Gverilci so svoje upe pogosto vezali na pričakovanja skorajšnjega izbruha tretje svetovne vojne in poraza Sovjetske zveze.&lt;ref&gt;Wroński 2013.&lt;/ref&gt; Poljski desničarski upor je po amnestiji februarja 1947 zbledel.&lt;ref name=ref218&gt;Leszczyński 2013.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=ref219&gt;Daszczyński 2013.&lt;/ref&gt;

Referendum poljskega ljudstva junija 1946 je pripravila komunistična Poljska delavska stranka, da bi legitimizirala svojo prevlado v poljski politiki in zahtevala široko podporo politiki stranke.&lt;ref&gt;Prażmowska 2011, str. 192. &lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Kemp-Welch 2008, str. 9. &lt;/ref&gt; Čeprav je sporazum iz Jalte zahteval svobodne volitve, so poljske zakonodajne volitve januarja 1947 nadzorovali komunisti.&lt;ref name=ref216/&gt; Nekateri demokratični in prozahodni elementi, ki jih je vodil Stanisław Mikołajczyk, nekdanji predsednik vlade v izgnanstvu, so sodelovali v začasni vladi in na volitvah leta 1947, vendar so bili na koncu izločeni z volilno goljufijo, ustrahovanjem in nasiljem.&lt;ref name=ref216/&gt; V času hude politične konfrontacije in radikalnih gospodarskih sprememb so člani Mikołajczykovega agrarnega gibanja (Poljska ljudska stranka) poskušali ohraniti obstoječe vidike mešanega gospodarstva ter zaščititi lastninske in druge pravice.&lt;ref name=ref222&gt;Buszko 1986, str. 417–425.&lt;/ref&gt; Po volitvah leta 1947 je vlada narodne enotnosti prenehala obstajati in komunisti so se usmerili v odpravo povojne delno pluralistične &quot;ljudske demokracije&quot; in jo nadomestili z državnim socialističnim sistemom.&lt;ref&gt;Czubiński 2012, str. 249. &lt;/ref&gt; Frontni demokratični blok, v katerem so na volitvah leta 1947 prevladovali komunisti, se je leta 1952 spremenil v Fronto narodne enotnosti in uradno postal vir vladne oblasti. Poljska vlada v izgnanstvu, ki ni bila mednarodno priznana, je neprekinjeno obstajala do leta 1990.

===Stalinizem (1948-1955)===
[[Slika:Bolesław Bierut 1949.jpg|thumb|left|upright|Predsednik Bolesław Bierut, vodja stalinistične Poljske]]

Ljudska republika Poljska (Polska Rzeczpospolita Ludowa) je bila ustanovljena pod vodstvom kounistične Poljske združene delavske stranke (PZDS). Spremeba imena iz Republika Poljska ni bilo uradno sprejeto, a se je kljub temu uporabljalo do objave Ustave Ljudske republike Poljske leta 1952.&lt;ref&gt;Sowa 2011, str. 178–179.&lt;/ref&gt; 

Vladajoča PZDS je bila ustvarjena s prisilno združitvijo komunistične Poljske delavske stranke (PDS) in zgodovinsko nekomunistične Poljske socialistične stranke (PSS) decembra 1948. Vodja PDS je bil njen vojni voditelj Vladislav Gomułka, ki je leta 1947 razglasil &quot;poljsko pot v socializem&quot;, katere namen je bil zajeziti (in ne izkoreniniti) kapitalistične elemente. Leta 1948 so ga stalinistične oblasti preglasovale, odstranile in zaprle.&lt;ref&gt; Kemp-Welch 2008, str. 26, 32–35.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Kemp-Welch 2008, str. 63.&lt;/ref&gt; PSS je bila ustanovljena leta 1944&lt;ref&gt;Ost 1990, str. 36–38.&lt;/ref&gt; in bila od takrat povezana s komunisti.&lt;ref name=ref228&gt;Buszko 1986, str. 442–445.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Kemp-Welch 2008, str. 18, 39.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=ref230&gt;Lukowski &amp; Zawadzki 2006, str. 285–286.&lt;/ref&gt; Vladajoči komunisti, ki so v povojni Poljski za identifikacijo svoje ideološke podlage raje uporabljali izraz &quot;socializem&quot; namesto &quot;komunizem&quot;,&lt;ref&gt;Kemp-Welch 2008, str. 18.&lt;/ref&gt;{{efn-lr|Komunistična partija Poljske je obstajala že prej, vendar so jo eliminiriali v Stalinovih čistkah leta 1938.&lt;ref&gt;Kemp-Welch 2008, str. 18, 64–65.&lt;/ref&gt;}} so morali vključiti mlajšega socialističnega partnerja, da bi razširili svojo privlačnost, zahtevali večjo legitimnost in odpraviti konkurenco na politični levici. Socialisti, ki so izgubljali organiziranost, so bili deležni političnih pritiskov, ideoloških čiščenj in čistk, da bi postali primerni za združevanje pod pogoji PDS. Vodilna prokomunistična voditelja socialistov sta bila premierja Edward Osóbka-Morawski in Józef Cyrankiewicz.&lt;ref name=ref228/&gt;&lt;ref name=ref230/&gt;&lt;ref&gt;Buszko 1986, str. 398–399, 407.&lt;/ref&gt;

V najbolj zatiralski fazi stalinističnega obdobja (1948–1953) je bil teror na Poljskem upravičen kot nujen za odpravo reakcionarne subverzije. Več tisoč domnevnim nasprotnikom režima je bilo samovoljno sojenih in veliko število jih je bilo usmrčenih.{{efn-lr|Po izjavi Jerzyja Eislerja je bilo v letih 1944–1956 zaprtih ali pridržanih morda okoli 1,1 milijona ljudi, okoli 50.000 pa jih je morda umrlo v bojih in preganjanji, vključno s približno 7.000 vojaki desničarskega podtalnega gibanja, ubitimi v 1940. letih.&lt;ref name=ref218/&gt;&lt;ref name=ref219/&gt; Po besedah Adama Leszczyńskega je komunistični režim v prvih nekaj letih po vojni ubil do 30.000 ljudi.&lt;ref&gt;Leszczyński 2015.&lt;/ref&gt;}} Ljudsko republiko so vodili diskreditirani sovjetski operativci, kot so bili Bolesław Bierut, Jakub Berman in Konstantin Rokossovski.&lt;ref&gt;Kemp-Welch 2008, str. 40.&lt;/ref&gt; 

Katoliška cerkev na Poljskem je bila od leta 1949 podvržena zaplembi lastnine in drugim omejitvam, leta 1950 pa je bila prisiljena z vlado podpisati sporazum.&lt;ref name=ref218/&gt;&lt;ref name=ref219/&gt; Leta 1953 in kasneje, se je kljub delni otoplitvi po Stalinovi smrti tistega leta preganjanje Cerkve okrepilo in njen poglavar, kardinal Stefan Wyszyński, je bil priprt.&lt;ref&gt;Kemp-Welch 2008, str. 66–68.&lt;/ref&gt; Ključni dogodek v preganjanju poljske Cerkve je bilo sojenje krakovski kuriji januarja 1953.&lt;ref&gt;Prażmowska 2011, pp. 194–195.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=ref236&gt;Lukowski &amp; Zawadzki 2006, str. 286–292.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Kemp-Welch 2008, str. 39–48, 63.&lt;/ref&gt; 

Leta 1955 je bil ustanovljen [[Varšavski pakt]] kot protiutež Atlantskemu paktu ([[NATO]]), ustanovljenemu leta 1949. Poljska vojska je bila druga največja za sovjetsko Rdečo armado.&lt;ref&gt;Davies 2005b, str. 434.&lt;/ref&gt;

===Gospodarski in družbeni razvoj v zgodnjem komunističnem obdobju===
Leta 1944 so velika kmetijska posestva in nekdanje nemške posesti na Poljskem začeli prerazporejati z zemljiško reformo, industrijo pa so nacionalizirali.&lt;ref name=ref222/&gt; Komunistično prestrukturiranje in vsiljevanje novih pravil so že v letih 1945–1947 naleteli na aktivno delavsko nasprotivanje.&lt;ref&gt;Kemp-Welch 2008, str. 24–26.&lt;/ref&gt;  V triletnem državnem načrtu 1947–1949 se je nadaljevala obnova, socializacija in socialistično prestrukturiranje gospodarstva. Sledil je šestletni načrt 1950–1955 za težko industrijo.&lt;ref name=ref218/&gt; Zaradi zavrnitve [[Marshallov načrt|Marshallovega načrta]] leta 1947 so težnje po dohitevanju zahodnoevropskih življenjskih standardov postale nerealne.&lt;ref&gt;Buszko 1986, str. 434–440.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt; Kemp-Welch 2008, str. 12–16.&lt;/ref&gt;

[[Slika:A Kultúra és Tudomány Palotája. Fortepan 75020.jpg|thumb|left|200px|Komunistične težnje je simbolizirala Palača kulture in znanosti v Varšavi]]

Najvišja gospodarska prioriteta vlade je bil razvoj težke industrije, koristne za vojsko. Ustanovljene so bile  državne ali od države nadzorovane institucije, skupne vsem socialističnim državam vzhodne Evrope, vključno s kolektivnimi kmetijami in delavskimi zadrugami. Slednje so konec 40. let prejšnjega stoletja razbili kot premalo socialistične, vendar so jih kasneje znova organizirali. Mala zasebna podjetja so bila izkoreninjena.&lt;ref&gt; Kemp-Welch 2008, str. 27, 39.&lt;/ref&gt; Stalinizem je v družbeno življenje, kulturo in izobraževanje uvedel močno politično in ideološko propagando ter indoktrinacijo.&lt;ref name=ref236/&gt;&lt;ref&gt;Kemp-Welch 2008, str. 35–39.&lt;/ref&gt;

Velik napredek pa je bil narejen na področjih zaposlovanja, ki je postalo skoraj polno, univerzalnega javnega izobraževanja, ki je skoraj izkoreninilo nepismenost odraslih, zdravstvene oskrbe in rekreacije.&lt;ref&gt;Prażmowska 2011, str. 195, 196.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Stelmachowski 2011, str. 22, 189.&lt;/ref&gt; Številna zgodovinska mesta, vključno s središčema  [[Varšava|Varšave]] in [[Gdansk]]a, ki sta bila opustošena med vojno, so bila z velikimi stroški obnovljena.&lt;ref&gt; Lukowski &amp; Zawadzki 2006, str. 282.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt; Kemp-Welch 2008, str. 21–22.&lt;/ref&gt;

Program industrializacije je vodil do povečane urbanizacije ter izobraževalnih in kariernih možnosti za predvidene upravičence družbene preobrazbe v skladu s paradigmo kmetje-delavci-delavska inteligenca. Najpomembnejša izboljšava je bila dosežena v življenju poljskih kmetov, od katerih so mnogi lahko zapustili svoje obubožane in prenatrpane vaške skupnosti in iskali boljše življenje v urbanih središčih. Tisti, ki so ostali, so izkoristili izvajanje odloka o zemljiški reformi iz leta 1944 Poljskega odbora narodne osvoboditve, ki je prekinil zastarele, a zelo razširjene parafevdalne družbenoekonomske odnose na Poljskem. Stalinistični poskusi ustanavljanja kolektivnih kmetij so na splošno propadli. Zaradi urbanizacije se je nacionalni delež podeželskega prebivalstva v komunistični Poljski zmanjšal za približno 50 %. Večina prebivalcev poljskih mest še vedno živi v stanovanjskih blokih, zgrajenih v času komunizma, delno tudi za namestitev migrantov s podeželja.&lt;ref name=ref104/&gt;&lt;ref&gt;Wasilewski 2012a.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt; Bogucka 2013.&lt;/ref&gt;

===Odjuga in poljski oktober (1955-1958)===
[[Slika:Gomulka speech.jpg|thumb|250px|Vladislav Gomulka nagovarja množico oktobra 1956]]

Marca 1956, potem ko je 20. kongres Komunistične partije Sovjetske zveze v Moskvi uvedel destalinizacijo, je bil za naslednika pokojnega Bolesława Bieruta za prvega sekretarja Poljske združene delavske stranke izbran Edward Ochab.&lt;ref&gt;Kemp-Welch 2008, str. 68–75.&lt;/ref&gt; Na Poljskem so se hitro začeli socialni nemiri in reformistični podvigi. Na tisoče političnih zapornikov je bilo izpuščenih in veliko ljudi, ki so bili prej preganjani, je bilo uradno rehabilitiranih.&lt;ref&gt;Kemp-Welch 2008, str. 76–86.&lt;/ref&gt; Delavski nemiri v [[Poznanj]]u junija 1956 so bili nasilno zatrti, a so povzročili nastanek reformistične struje znotraj komunistične partije.&lt;ref&gt;Kemp-Welch 2008, str. 86–92.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Stelmachowski 2011, str. 24–25.&lt;/ref&gt;

V partijskem vodstvu je prišlo do preobrata, znanega kot  poljski oktober 1956.&lt;ref name=ref254&gt;Kemp-Welch 2008, str. 96–104.&lt;/ref&gt;{{efn-lr|Odločilni politični dogodki na Poljskem so se zgodili tik pred madžarsko revolucijo leta 1956. Vladislav Gomulka, vodja reformistične struje, je bil ponovno imenovan v politbiro PZDP, za 19. oktober 1956 pa je bil napovedan Osmi plenum njenega centralnega komiteja,  vse brez iskanja odobritve Sovjetske zveze. Sovjetska zveza je odgovorila z vojsko in ustrahovanjem, v Varšavo pa je hitro odšla sovjetska  &quot;vojaško-politična delegacija&quot; pod vodstvom [[Nikita Hruščov|Nikite Hruščova]]. Gomulka je skušal prepričati delegacijo o svoji lojalnosti, vendar je vztrajal pri reformah, za katere je menil, da so bistvene, vključno z zamenjavo poljskega obrambnega ministra Konstantina Rokosovskega, ki mu je zaupala Sovjetska zveza. Zmedeni Sovjeti so se vrnili v Moskvo, plenum PZDP pa  je izvolil Gomulko za prvega sekretarja in iz politbiroja odstranil Rokosovskega. 21. oktobra je sovjetsko predsedstvo sledilo Hruščovu in se soglasno odločilo, da se &quot;vzdrži vojaškega posredovanja&quot; na Poljskem. Na odločitev so verjetno vplivale tudi tekoče priprave na invazijo na Madžarsko. Sovjetska igra se je izplačala, saj se je Gomulka v naslednjih letih izkazal za zelo zanesljivega sovjetskega zaveznika in ortodoksnega komunista.&lt;ref name=ref254/&gt; &lt;br&gt; Za razliko od drugih držav Varšavskega pakta Poljska ni podprla sovjetskega oboroženega posredovanja na Madžarskem. Madžarsko revolucijo je poljska javnost močno podpirala.&lt;ref&gt;Kemp-Welch 2008, str. 114–116.&lt;/ref&gt;}} Režim pod vodstvom Vladislava Gomulke, novega prvega sekretarja PZDP, je ohranil večino tradicionalnih komunističnih gospodarskih in socialnih ciljev, vendar je liberaliziral notranje življenje na Poljskem. Odvisnost od Sovjetske zveze se je nekoliko omilila, odnosi države s Cerkvijo in katoliškimi laičnimi aktivisti pa so bili postavljeni na nove temelje.&lt;ref&gt;Kemp-Welch 2008, str. 116–123.&lt;/ref&gt; Sporazum s Sovjetsko zvezo o repatriaciji je omogočil repatriacijo več sto tisoč Poljakov, ki so bili še vedno v sovjetskih rokah, vključno s številnimi nekdanjimi političnimi zaporniki.&lt;ref name=ref256&gt;Stelmachowski 2011, str. 26.&lt;/ref&gt; Prizadevanja za kolektivizacijo so bila opuščena. Kmetijska zemljišča so za razliko od drugih držav vzhodnega bloka  ostala večinoma v zasebni lasti kmečkih družin.&lt;ref name=ref256/&gt;&lt;ref&gt;Kemp-Welch 2008, str. 80, 101.&lt;/ref&gt; Državno predpisane količine kmetijskih proizvodov po fiksnih, umetno nizkih odkupnih cenah, so bile zmanjšane in leta 1972 odpravljene.&lt;ref&gt;Stelmachowski 2011, str. 36.&lt;/ref&gt;

Državnim volitvam leta 1957 je sledilo več let politične stabilnosti, ki sta jo spremljala gospodarska stagnacija in omejevanje reform in reformistov. Ena od zadnjih pobud v kratkem reformnem obdobju je bila cona brez jedrskega orožja v Srednji Evropi, ki jo je leta 1957 predlagal poljski zunanji minister Adam Rapacki.&lt;ref name=ref259&gt;Kemp-Welch 2008, str. 124–143.&lt;/ref&gt;

Kultura v Poljski ljudski republiki, ki je bila v prvem obdobju v različni meri povezana z nasprotovanjem inteligence avtoritarnemu sistemu, se je pod Gomulko in njegovimi nasledniki razvila do sofisticirane ravni. Ustvarjalni proces je bil pogosto ogrožen zaradi državne cenzure, vendar so bila v tem času ustvarjena pomembna dela na področjih književnosti, gledališča, kinematografije in glasbe. Necenzurirane informacije in dela, ki so nastala v emigrantskih krogih, so se prenašala po različnih kanalih. Pariška revija Kultura je razvila konceptualni okvir za obravnavo vprašanj meja in sosedstva bodoče svobodne Poljske,  za običajne Poljake je bil najpomembnejši Radio Svobodna Evropa.&lt;ref&gt;Prażmowska 2011, str. 198–200.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Kemp-Welch 2008, str. 59–60.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Snyder 2003, str. 218–222.&lt;/ref&gt;

===Stagnacija in zlom===
[[Slika:Bloki ul. Piątkowska - panoramio.jpg|thumb|250px|Stanovanjski bloki v [[Poznanj]]u, zgrajeni v socialističnem obdobju]]

Ena od potrditev konca obdobja strpnosti je bila izključitev iz komunistične partije več vidnih &quot;marksističnih revizionistov&quot; v 60. letih prejšnjega stoletja.&lt;ref name=ref259/&gt;
Leta 1965 je Poljska škofovska konferenca izdala spravno pismo poljskih škofov nemškim škofom, ki naj bi ozdravilo slaba medsebojna čustva, ostala iz druge svetovne vojne.&lt;ref&gt;Stelmachowski 2011, str. 33.&lt;/ref&gt; Leta 1966 so se praznovanja 1000. obletnice pokristjanjevanja Poljske, ki so jih vodili kardinal Stefan Wyszyński in drugi škofje, spremenila v veliko demonstracijo moči in priljubljenosti Katoliške cerkve na Poljskem.&lt;ref&gt;Davies 2005a, str. 15–16.&lt;/ref&gt;

Trend liberalizacije po letu 1956, ki je bil več let v zatonu, se je obrnil marca 1968, ko so bile med poljsko politično krizo leta 1968 zatrte študentske demonstracije. Poljski opozicijski voditelji, intelektualci, akademiki in študenti, delno motivirani z gibanjem praške pomladi, so izkoristili prisilno prekinitev zgodovinsko-domoljubne serije spektakla Dziadytheater v Varšavi kot odskočno desko za proteste, ki so se kmalu razširili v visokošđolska središča  po vsej državi. Oblasti so se odzvale z velikim zatiranjem opozicijskih dejavnosti, vključno z odpuščanjem profesorjev in študentov na univerzah in drugih izobraževalnih ustanovah. V središču polemike je bilo tudi maloštevilčnost katoliških poslancev v parlamentu (članov društva Znak), ki so poskušali braniti študente.&lt;ref name=ref265&gt;Kemp-Welch 2008, strt. 148–163.&lt;/ref&gt;

Vladislav Gomułka je v uradnem govoru opozoril na vlogo judovskih aktivistov v dogajanju, kar je dalo zagon nacionalistični in [[Antisemitizem|antisemitski]] frakciji komunistične stranke, ki jo je vodil Gomułkov politični nasprotnik Mieczysław Moczar. V kontekstu vojaške zmage [[Izrael]]a v [[Šestdnevna vojna|šestdnevni vojni]] leta 1967 so nekateri politiki v poljskem komunističnem vodstvu vodili antisemitsko kampanjo proti ostankom judovske skupnosti na Poljskem. Tarče kampanje so bile obtožene nelojalnosti in aktivnega sočustvovanja z izraelsko agresijo. Označeni kot &quot;sionisti&quot; so bili krivci za nemire marca 1968, ki so na koncu privedli do izselitve večjega dela preostalega judovskega prebivalstva na Poljskem. Državo je zapustilo približno 15.000 poljskih državljanov.&lt;ref name=ref265/&gt;

Z aktivno podporo Gomułkovega režima je Poljska ljudska armada po neuradni razglasitvi  doktrine [[Leonid Brežnjev|Leonida Brežnjeva]]sodelovala v zloglasni invaziji Varšavskega pakta na Češkoslovaško avgusta 1968.&lt;ref&gt;Kemp-Welch 2008, str. 163–171.&lt;/ref&gt;

Velik dosežek Gomułkove diplomacije je bil podpis Varšavskega sporazuma  vlad Poljske in Zahodne Nemčije decembra 1970, ki je normaliziral njune odnose in omogočil smiselno sodelovanje na številnih področjih dvostranskega interesa. Zahodna Nemčija je priznala mejo, začrtano po drugi svetovni vojni med Poljsko in Vzhodno Nemčijo.&lt;ref&gt;Prażmowska 2011, str. 203. &lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Kemp-Welch 2008, str. 177–180.&lt;/ref&gt;

===Delavski upori, Gierekove reforme, poljski papež in Solidarnost (1970-1981)===
[[Slika:Polish 1970 protests - Zbyszek Godlewski body.jpg|thumb|left|250px|Eden od protestov na baltski obali leta 1970]]

Zvišanje cen osnovnih potrošnih dobrin leta 1970 je sprožilo proteste po celi Poljski. Decembra je prišlo do nemirov in stavk v pristaniških mestih ob Baltskem morju Gdansk, Gdinija in Ščečin, ki so odražali globoko nezadovoljstvo z življenjskimi in delovnimi razmerami v državi. Protesti so bili osredotočeni na območja ladjedelnic v omenjenih obalnih mestih. V policijskih in vojaških akcijah, na splošno pod vodstvom Gomułke in obrambnega ministra [[Wojciech Jaruzelski|Wojciecha Jaruzelskega]], je bilo ubitih na desetine protestnikov in mimoidočih. Po teh dogodkih  je Gomułko na mestu prvega sekretarja komunistične partije  zamenjal Edward Gierek. Novi režim je veljal za bolj modernega, prijaznega in pragmatičnega ter je sprva užival določeno stopnjo podpore ljudstva in tujine.&lt;ref&gt; Kemp-Welch 2008, str. 180–198.&lt;/ref&gt;{{efn-lr|Sovjetsko vodstvo, ki je pred tem že ukazalo zadušitev vstaje leta 1953 v Vzhodni Nemčiji, madžarske revolucije leta 1956 in praške pomladi leta 1968, je konec leta 1970 postalo zaskrbljeno zaradi možnih demoralizirajočih učinkov, ki bi jih imela napotitev poljske vojske  proti poljskim delavcem. Poljska vojska je bila ključna komponenta Varšavskega pakta. Sovjeti so umaknili podporo Gomułki, ki je vztrajal pri uporabi sile. Njega in njegove tesne sodelavce je poljski Centralni komite nato izrinil iz poljskega politbiroja.&lt;ref&gt;Kemp-Welch 2008, str. 57–59, 187, 196.&lt;/ref&gt;}}{{efn-lr|Eden izmed partijskih voditeljev Mieczysław Rakowski, ki je po krizi leta 1970 zapustil svojega mentorja Gomułko, je zaradi načina, kako so bile formulirane, videl zahteve demonstrantov kot &quot;izključno socialistične&quot; narave.&lt;ref&gt;Kemp-Welch 2008, str. 193&lt;/ref&gt; Večina ljudi v komunistični Poljski, vključno z opozicijskimi aktivisti, ni dvomila o nadvladi socializma ali socialistične ideje; oblasti je bilo očitano slabo ravnanje strankarskih funkcionarjev, na primer neupoštevanje določb ustave. Od časa Giereka je bil ta domnevni standard politične korektnosti vedno bolj izpodbijan. Pluralizem in nato prosti trg sta postala pogosto uporabljena koncepta.&lt;ref&gt;Kemp-Welch 2008, str. 215.&lt;/ref&gt;}}

[[Slika:Gierek in Rząśnik.jpg|thumb|right|250px|Prvi sekretarj komunistične partije  Poljske Edward Gierek (drugi z leve) ni mogel ustaviti poljskega gospodarskega upadanja]]

Za oživitev gospodarstva je Gierekov režim od leta 1971 uvedel obsežne reforme, ki so vključevale obsežno zadolževanje v tujini. Ti ukrepi so sprva povzročili izboljšanje razmer za potrošnike, vendar se je v nekaj letih strategija izjalovila in gospodarsko stanje se je poslabšalo. Drugi poskus dviga cen živil je povzročil proteste junija 1976.&lt;ref name=ref270&gt;Kemp-Welch 2008, str. 198–206.&lt;/ref&gt; Delavski obrambni odbor (DOO), ustanovljen kot odgovor na zatiranje, ki je sledilo protestom, je bil sestavljen iz disidentskih intelektualcev, odločenih podpreti industrijske delavce, kmete in študente, ki so jih preganjale oblasti.&lt;ref&gt;Prażmowska 2011, str. 205.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Kemp-Welch 2008, str. 212–223.&lt;/ref&gt; Opozicijske kroge, aktivne v poznih 70. letih prejšnjega stoletja, so opogumili procesi po Helsinški konferenci.&lt;ref name=ref270/&gt;

Oktobra 1978 je krakovski nadškof, kardinal [[Papež Janez Pavel II.|Karol Józef Wojtyła]], postal papež Janez Pavel II. in poglavar Katoliške cerkve. Katoličani in drugi so se veselili povišanja Poljaka na položaj papeža in njegov obisk na Poljskem junija 1979 pozdravili z izlivom čustev.&lt;ref&gt;Kemp-Welch 2008, str. 228–229.&lt;/ref&gt;

Poljska gospodarska rast, ki so jo spodbujale velike infuzije zahodnih kreditov, je bila v prvi polovici sedemdesetih let ena najvišjih na svetu, vendar je bil velik del izposojenega kapitala porabljen nenamensko, centralno načrtovano gospodarstvo pa novih virov ni moglo učinkovito uporabiti. Naftna kriza leta 1973 je povzročila recesijo in visoke obrestne mere na Zahodu, na kar se je morala poljska vlada odzvati z močnim dvigom domačih potrošniških cen. Naraščajoče breme dolga je v poznih sedemdesetih letih postalo nevzdržno, po letu 1979 pa je nastopila negativna gospodarska rast.&lt;ref name=ref270/&gt;

[[Slika:Lech Walesa 1980.jpg|thumb|left|upright|[[Lech Wałęsa]] leta 1980]]

Okoli 1. julija  1980, ko je poljski zunanji dolg znašal več kot 20 milijard dolarjev, je vlada ponovno poskusila zvišati cene mesa. Delavci so se odzvali z vse večjimi prekinitvami dela, ki so dosegle vrhunec v splošnih stavkah leta 1980 v Lublinu.&lt;ref&gt; Kemp-Welch 2008, str. 229–236.&lt;/ref&gt; Sredi avgusta so delavski protesti v ladjedelnici Gdańsk povzročili verižno reakcijo stavk, ki so do konca meseca skoraj ohromile baltsko obalo in prvič zaprle večino rudnikov premoga v Šleziji. Medpodjetniški stavkovni odbor je koordiniral stavkovne akcije na več sto mestih in oblikoval 21 zahtev kot osnovo za pogajanja z oblastmi. Stavkovni odbor je bil pri odločanju suveren, a mu je pomagala ekipa &quot;strokovnih&quot; svetovalcev, v kateri so bili znani disidenti Jacek Kuroń, Karol Modzelewski, Bronisław Geremek in Tadeusz Mazowiecki.&lt;ref name=ref275&gt;Kemp-Welch 2008, str. 237–268.&lt;/ref&gt;

[[Slika:Podpisanie Porozumień Sierpniowych w Szczecinie.jpg|thumb|250px|Podpis Ščečinskega sporazuma med voditelji stavkajočih delavcev in predstavniki vlade v Ščečinu avgusta 1980]]

31. avgusta 1980 so predstavniki delavcev v ladjedelnici Gdańsk, ki jih je vodil električar in aktivist [[Lech Wałęsa]], z vlado podpisali Gdanski sporazum, ki je končal njihovo stavko. Podobni sporazumi so bili sklenjeni v Ščečinu (Ščečinski sporazum) in Šleziji. Ključno določilo teh sporazumov je bilo zagotavljanje pravice delavcev do ustanavljanja neodvisnih sindikatov in pravice do stavke. Po uspešni rešitvi največjega delavskega spopada v zgodovini komunistične Poljske so državo preplavila nacionalna sindikalna organizirana gibanja.&lt;ref name=ref275/&gt;

Edwardu Giereku so Sovjeti očitali, da ni upošteval njihovih &quot;bratskih&quot; nasvetov, da ni podprl komunistične partije in uradnih sindikatov ter dovolil, da so se pojavile antisocialistične sile. 5. septembra 1980 je Giereka na mestu prvega sekretarja PZDP zamenjal Stanisław Kania.&lt;ref&gt;Kemp-Welch 2008, str. 269–272.&lt;/ref&gt;

Delegati nastajajočih delavskih odborov iz vse Poljske so se 17. septembra zbrali v Gdansku in se odločili ustanoviti enotno nacionalno sindikalno organizacijo z imenom [[Solidarność]] (Solidarnost).&lt;ref&gt;Stelmachowski 2011, str. 44–45.&lt;/ref&gt;

Medtem ko so se sodišča pod nadzorom partije lotila spornih vprašanj pravne registracije Solidarnosti kot sindikata, ki se je končala 10. novembra, se je že začelo načrtovanje uvedbe vojnega stanja. Organizirana je bila vzporedna Kmečka zveza, ki ji je režim močno nasprotoval, vendar je bila na koncu 12. maja 1981 registrirana kot Podeželska solidarnost.&lt;ref&gt;Stelmachowski 2011, str. 52.&lt;/ref&gt; V tem času je prišlo do hitrega slabšanja avtoritete komunistične partije, razpada državne oblasti in stopnjevanja zahtev in groženj s strani različnih skupin, povezanih s Solidarnostjo.&lt;ref&gt;Stelmachowski 2011, str. 47.&lt;/ref&gt; Po pisanju publicista Jaceka Kurońa je prišlo do ''&quot;ogromnega gibanja socialne demokratizacije v vseh sferah&quot;'', ki je ni bilo mogoče zadržati. Wałęsa je imel sestanke s Kanio, ki pa niso prinesli rešitve in zašli v slepo ulico.&lt;ref name=ref280&gt;Kemp-Welch 2008, str. 272–301.&lt;/ref&gt;

[[Slika:00595309(Andropov&amp;Jaruzelski).jpeg|thumb|250px|General [[Wojciech Jaruzelski]] (desno) na srečanju z vodjam sovjetskih varnostnih služb [[Jurij Andropov|Jurijem Andropovom]] med krizo 1980 let; Jeruzelski je bil zadnji voditelj komunistične Poljske]]

Po vrhu Varšavskega pakta v Moskvi je Sovjetska zveza decembra 1980 nadaljevala z obsežnim kopičenjem vojaških enot ob meji s Poljsko. Kania je na srečanju z [[Leonid Brežnjev|Leonidom Brežnjevom]] in drugimi zavezniškimi komunističnimi voditelji odločno nasprotoval zunanji vojaški intervenciji in intervencije ni bilo.&lt;ref name=ref280/&gt; Združene države Amerike pod predsednikoma [[Jimmy Carter|Jimmyjem Carterjem]] in [[Ronald Reagan|Ronaldom Reaganom]] so večkrat opozorile Sovjete na posledice neposredne intervencije za odvračanje odprte vstaje na Poljskem in poljski opoziciji sporočale, da [[Nato]]ve sile ne bodo posredovale.&lt;ref&gt;Kemp-Welch 2008, str. 302–307.&lt;/ref&gt;

Februarja 1981 je obrambni minister general Wojciech Jaruzelski prevzel položaj predsednika vlade. Socialni upor Solidarnosti je doslej potekal brez večje uporabe sile, marca 1981 pa je tajna policija v Bydgoszczu pretepla tri aktiviste. V vsedržavni &quot;opozorilni stavki&quot; je 9,5-milijonski sindikat Solidarnost podprlo celotno prebivalstvo, vendar je Wałęsa po poravnavi z vlado 30. marca preklical splošno stavko. Tako Solidarnost kot komunistična partija sta bili močno razdeljeni in Sovjeti so izgubljali potrpljenje. Kania je bil julija na partijskem kongresu ponovno izvoljen za generalnega sekretarja, vendar se je zlom gospodarstva nadaljeval in s tem tudi splošni nered.&lt;ref name=ref282&gt;Kemp-Welch 2008, str. 307–325.&lt;/ref&gt;

Na prvem nacionalnem kongresu Solidarnosti septembra–oktobra 1981 v Gdansku je bil Lech Wałęsa s 55 % glasov izvoljen za nacionalnega predsednika unije. Izdan je bil poziv delavcem drugih vzhodnoevropskih držav, naj gredo po stopinjah Solidarnosti.&lt;ref&gt;Stelmachowski 2011, str. 53.&lt;/ref&gt; Za Sovjete je bilo srečanje &quot;antisocialistična in protisovjetska orgija&quot; in poljski komunistični voditelji, ki sta jih vedno bolj vodila Jaruzelski in general Czesław Kiszczak, so bili pripravljeni uporabiti silo.&lt;ref name=ref282/&gt;

Oktobra 1981 je bil Jaruzelski imenovan za prvega sekretarja PZDP. Plenum je glasoval s 180 proti 4 in obdržal svoja vladna mesta. Jaruzelski je prosil parlament, naj prepove stavke in mu dovoli izvajanje izrednih pooblastil. Ko nobena od prošenj ni bila odobrena, se je odločil, da vseeno nadaljuje s svojimi načrti.&lt;ref name=ref282/&gt;

===Vojno stanje, vladavina Jaruzelskega in konec komunizma (1981–1989)===
[[Slika:T-55A Martial law Poland.jpg|thumb|250px|Vojno stanje na Poljskem je bilo uvedeno decembra 1981]]

12.–13. decembra 1981 je režim na Poljskem razglasil vojno stanje, v okviru katerega so bile za zatiranje Solidarnosti uporabljene vojska in posebne policijske enote ZOMO.  Sovjetski voditelji so vztrajali, da Jaruzelski umiri  opozicijo s silami, ki so mu na voljo, in brez sovjetske vpletenosti. Skoraj vsi voditelji Solidarnosti in številni povezani intelektualci so bili aretirani ali priprti. Med  pacifikacijo Wujeka je bilo ubitih devet delavcev. ZDA in druge zahodne države so se odzvale z uvedbo gospodarskih sankcij proti Poljski in Sovjetski zvezi. Nemiri v državi so bili utišani, vendar so se nadaljevali.&lt;ref name=ref284&gt;Kemp-Welch 2008, str. 325–331.&lt;/ref&gt;

V času vojnega stanja je Poljski vladal tako imenovani Vojaški svet narodne rešitve. Odprto ali polodprto komuniciranje opozicije z oblastmi, ki se dogajalo pred razglasitvijo vojnega stanja,  je zamenjalo podtalno založništvo. Solidarnost se je zmanjšala na nekaj tisoč podtalnih aktivistov.&lt;ref name=ref285&gt;Davies 2005b, str. xxiii.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=ref286&gt;Kemp-Welch 2008, str. 332–360.&lt;/ref&gt;

Ko je poljski režim dosegel navidezno stabilnosti, je omilil in nato v več fazah preklical vojno stanje. Do decembra 1982 je bilo vojno stanje ukinjeno in majhno število političnih zapornikov, vključno z Wałęso, je bilo izpuščenih. Čeprav se je vojno stanje julija 1983 uradno končalo  in je bila uvedena delna amnestija, je nekaj sto političnih zapornikov ostalo v zaporu.&lt;ref name=ref284/&gt; Oktobra 1984 so varnostni organi ugrabili in umorili priljubljenega prosolidarnostnega duhovnika [[Jerzy Popiełuszko|Jerzyja Popiełuszka]].&lt;ref name=ref285/&gt;&lt;ref name=ref286/&gt;

[[Slika:Pope John Paul II 11 06 1987 01.jpg|thumb|left|250px|Papež Janez Pavel II. na Poljskem leta 1987]]

Nadaljnji razvoj dogodkov na Poljskem je potekal sočasno z reformističnim gibanjem pod vodstvom [[Mihail Gorbačov|Mihaila Gorbačova]] v Sovjetski zvezi (Glasnost in Perestrojka) in bil pod njegovim vplivom.&lt;ref name=ref285/&gt; Septembra 1986 je bila razglašena splošna amnestija in vlada je izpustila skoraj vse politične zapornike. Državi je kljub temu manjkala osnovna stabilnost, saj so spodletela vsa prizadevanja režima, da bi organiziral družbo od zgoraj navzdol, neuspešni pa so bili tudi poskusi opozicije za ustvarjanje &quot;alternativne družbe&quot;.&lt;ref&gt;Stelmachowski 2011, str. 57.&lt;/ref&gt; Ob nerešeni gospodarski krizi in nedelovanju družbenih institucij sta tako vladajoči establišment kot opozicija začeli iskati izhode iz zastoja. V teh iskanjih je bilo nepogrešljivo posredovanje Katoliške cerkve.&lt;ref name=ref286/&gt;

Študentski protesti so se nadaljevali februarja 1988. Nadaljnje gospodarsko nazadovanje je aprila, maja in avgusta povzročilo stavke po vsej državi. Sovjetska zveza, ki je bila tudi sama vse bolj destabilizirana, ni bila pripravljena uporabiti vojaškega ali drugega pritiska, da bi podprla zavezniški režim, ki je bil v težavah.&lt;ref name=ref286/&gt;&lt;ref name=ref288&gt;Kemp-Welch 2008, str. 361–405.&lt;/ref&gt; Poljska vlada se je čutila prisiljeno pogajati z opozicijo in septembra 1988 so se v Magdalenki začeli predhodni pogovori z voditelji Solidarnosti. Na številnih srečanjih sta med drugim sodelovala Wałęsa in general Kiszczak. Novembra je režim naredil veliko napako v odnosih z javnostjo, ko je dovolil televizijsko razpravo med Wałęso in Alfredom Miodowiczem, vodjem Vsepoljskega zavezništva sindikatov, uradne poljske sindikalne organizacije.&lt;ref name=ref289&gt; Stelmachowski 2011, str. 58–99.&lt;/ref&gt; Mučna pogajanja in znotrajstrankarski prepiri so pripeljali do uradnih pogajanj za okroglo mizo leta 1989, ki so jim sledile poljske parlamentarne volitve junija istega leta. Volitve so bile prelomni dogodek, ki je zaznamoval padec komunizma na Poljskem.&lt;ref name=ref288/&gt;&lt;ref name=ref289/&gt;

==Tretja poljska republika==
===Prehod političnega sistema===
[[Slika:Okrągły Stół Pałac Prezydencki 2019.jpg|thumb|250px|Okrogla miza v  predsedniški palači v Varšavi, kjer je bil 4. aprila 1989 podpisan sporazum med vlado in opozicijo]]

Poljski [[Sporazum za okroglo mizo]] je bil poziv k lokalni samoupravi, politiki jamstva za delovna mesta, legalizaciji neodvisnih sindikatov in številnim obsežnim reformam.&lt;ref&gt;Stelmachowski 2011, str. 99–113.&lt;/ref&gt; Tedanji parlament (Sejm) je takoj začel uresničevati dogovore in se strinjal z državnozborskimi volitvami, ki so bile razpisane za 4. in 18. junij 1989.&lt;ref name=ref291&gt;Stelmachowski 2011, str. 115–123. &lt;/ref&gt; V spodnjem domu nacionalnega zakonodajnega telesa (Sejm) je bilo prostih 35% sedežev, ostalih 65% pa je bilo rezerviranih za komuniste in njihove pristaše. V gornjem domu (Senat) so bili prosti vsi sedeži.&lt;ref name=ref292&gt;Kemp-Welch 2008, str. 391–427.&lt;/ref&gt;

Neuspeh komunistov na volitvah, skoraj vse mandate je dobila opozicija, je povzročil politično krizo. Nova aprilska novela k ustavi je zahtevala ponovno vzpostavitev poljskega predsedstva in 19. julija je državni zbor na to mesto izvolil komunističnega voditelja generala [[Wojciech Jaruzelski|Wojciecha Jaruzelskega]]. Njegova izvolitev, ki je takrat veljala za politično nujno, je bila komajda izvedena s tiho podporo nekaterih poslancev Solidarnosti, položaj novega predsednika pa ni bil močan. Poleg tega je nepričakovana dokončnost rezultatov parlamentarnih volitev ustvarila novo politično dinamiko in poskusi komunistov, da bi sestavili vlado, so propadli.&lt;ref name=ref291/&gt;&lt;ref name=ref292/&gt;&lt;ref&gt;Dudek 2007, str. 42–51.&lt;/ref&gt;

19. avgusta je predsednik Jaruzelski pozval novinarja in aktivista Solidarnosti [[Tadeusz Mazowiecki|Tadeusza Mazowieckega]], naj sestavi vlado. 12. septembra je Sejm izglasoval odobritev predsednika vlade Mazowieckega in njegovega kabineta. Mazowiecki se je odločil, da bo gospodarsko reformo v celoti prepustil ekonomskim liberalcem, ki jih je vodil novi podpredsednik vlade Leszek Balcerowicz.&lt;ref name=ref286/&gt; Slednji je nadaljeval z oblikovanjem in izvajanjem svoje politike &quot;šok terapije&quot;. Prvič v povojni zgodovini je Poljska dobila vlado, ki so jo vodili nekomunisti, kar je bil precedens, ki so mu kmalu sledile druge države vzhodnega bloka v procesu, znanem kot revolucije leta 1989.&lt;ref name=ref292/&gt; Mazowiecki je odločil, da v državi ne bo &quot;lova na čarovnice&quot;, se pravi maščevanja ali izključitve iz politike nekdanjih komunističnih uradnikov.&lt;ref name=ref291/&gt;

[[Inflacija]] je do konca leta 1989 dosegla 900 %, delno tudi zaradi poskusa indeksacije plač,  a so jo kmalu rešili z radikalnimi metodami. Decembra 1989 je Sejm potrdil Balcerowiczev načrt za hitro preoblikovanje poljskega gospodarstva iz centralno načrtovanega v prosto tržno gospodarstvo.&lt;ref name=ref294&gt;Stelmachowski 2011, str. 125–130.&lt;/ref&gt;[v] Ustava Poljske ljudske republike je bila spremenjena, da bi odpravila sklicevanja na &quot;vodilno vlogo komunistične partije&quot;, država pa se je preimenovala v Republiko Poljsko. 

Komunistična Poljska združena delavska stranka se je  januarja 1990 razpustila. Namesto nje je bila ustanovljena nova stranka, Socialna demokracija Republike Poljske.&lt;ref name=ref285/&gt; Teritorialna samouprava, ki je bila odpravljena leta 1950, je bila ponovno uzakonjena marca 1990. Vodili so jo lokalni izvoljeni funkcionarji. Njena temeljna enota je bila upravno samostojna ''gmina'' (skupnost). &lt;ref&gt;Stelmachowski 2011, str. 133–134.&lt;/ref&gt;[q] 

Oktobra 1990 je bila ustava spremenjena, da bi skrajšala mandat predsednika Jaruzelskega. Novembra 1990 je bil z združeno [[Nemčija|Zvezno republiko Nemčijo]] podpisan nemško-poljski mejni sporazum.&lt;ref&gt; Stelmachowski 2011, str. 138.&lt;/ref&gt;

Novembra je bil za predsednika republike s petletnim mandatom  izvoljen Lech Wałęsa kot prvi javno izvoljeni predsednik Poljske. Prve svobodne parlamentarne volitve na Poljskem so bile oktobra 1991. V novi Sejm je vstopilo 18 strank, vendar je najbolj zastopana dobila le 12 % vseh glasov.&lt;ref&gt;Stelmachowski 2011, str. 136–143.&lt;/ref&gt;

==Opombe==
{{reflist|2|group=lower-roman}}

==Sklici==
{{sklici|2}}

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Zgodovina Poljske]]</text>
      <sha1>8j72nwrjhwfx31kbgpvh5cxjqwo7tce</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5726933</id>
      <parentid>5726925</parentid>
      <timestamp>2022-08-03T08:57:49Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <comment>/* Prehod političnega sistema */ opomba</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="173925" xml:space="preserve">[[Slika:Tobias Mayer Carte de la Pologne 1757.jpg|350px|thumb|Tobias Mayer: Zemljevid Poljske leta 1757]]
'''Zgodovina Poljske''' je dolga več kot tisoč let. Začela se je z združevanjem prvih srednjeveških poljskih plemen in se nadaljevala z njihovim pokristjanjevanjem v zgodnji kneževini, poljsko zlato dobo, v kateri se je država razširila in postala ena največjih evropskih sil, njenim propadom in delitvijo, dvema svetovnima vojnama, socializmom in vzpostavitvijo demokracije leta 1989.

Korenine poljske zgodovine je mogoče slediti do [[Stari vek|starega veka]], ko je bilo ozemlje sedanja Poljske naseljeno z različnimi plemeni, vključno s [[Kelti]], [[Skiti]], [[Germani]], [[Sarmati]], [[Slovani]] in [[Balti]]. Najbližji predniki etničnih [[Poljaki|Poljakov]] so bili zahodnoslovanski [[lehiti|lehitski]] [[Zahodni Poljani|Poljani]], ki so začeli v zgodnjem [[Srednji vek|srednjem veku]] ustanavljati prva stalna naselja.&lt;ref name=ref1&gt;Derwich &amp; Żurek 2002, str. 122–143.&lt;/ref&gt; Poljani, katerih ime  pomeni ''&quot;ljudstvo, ki živi na odprtih poljanah&quot;'', so bili dominantno ljudstvo v regiji in dali Poljski svoje ime.

V 10. stoletju je nastala prva vladarska dinastija, [[Pjasti]]. Za ''de facto'' ustanovitelja poljske države se šteje knez [[Mješko I.]] (vladal okoli 960-992), znan po privzemu zahodnega [[Krščanstvo|krščanstva]] leta 966. Mješkov sin [[Boleslav I. Poljski|Boleslav I. Hrabri]] je z vojsko znatno razširil očetovo domeno in jo leta 1025 pretvoril v kraljevino.  Najuspešnejši in zadnji monarh iz dinastije Pjastov, [[Kazimir III. Poljski|Kazimir III. Veliki]], je vladal v obdobju gospodarskega razcveta in ozemeljske širitve kraljevine in leta 1370 umrl brez moškega naslednika. 

Pjastom je sledila [[Jagelonci|Jagelonska dinastija]], ki je vladala od 14. do 16. stoletja, se tesno povezala z [[Velika litovska kneževina|Litvo]], doživela poljsko renesanso in nadaljevala širjenje države. Polonizacija kraljevine je dosegla vrh z  ustanovitvijo poljsko-litovske [[Republika obeh narodov|Republike obeh narodov]] leta 1569, s čimer je postala ena največjih evropskih držav.

Republika obeh narodov je uspela vzdrževati raven blaginje, doseženo v obdobju Jageloncev, medtem ko je njen politični sistem dozorel v edinstveno plemiško demokracijo z voljenim kraljem. Sredi 17. stoletja je ogromna država začela propadati zaradi uničujočih vojn in propadanje njenega političnega sistema. V poznem 18. stoletju so bile uvedene pomembne notranje reforme, med njimi prva evropska ustava, sprejeta 3. maja 1791. Veljala je zelo malo časa, ker sosednje sile niso dovolile naprednih reform. Republika obeh narodov se je končala leta 1795 po nizu  invazij in delitev poljskega ozemlja med  [[Rusko carstvo|Ruskim carstvom]] na vzhodu, [[Prusija|Kraljevino Prusijo]] na zahodu in [[Habsburška monarhija|Habsburško monarhijo]] na jugu. Od leta 1795 do 1918 ni obstajala nobena resnično neodvisna poljska država, četudi so delovala močna poljska odporniška gibanja. Priložnost za ponovno pridobitev suverenosti se je uresničila šele po [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]], ko so bile vse tri imperialistične sile v vojni in revoluciji usodno oslabljene. 

Leta 1918 je bila ustanovljena Druga poljska republika in je kot neodvisna država obstajala do leta 1939, ko sta Poljsko napadli [[nacistična Nemčija]] in [[Sovjetska zveza]]. Napad je pomenil začetek [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]]. Med nacistično okupacijo od leta 1939 do 1945 je med načrtovanim [[genocid]]om in iztrebljanjem umrlo več milijonov poljskih državljanov različnih veroizpovedi in narodnosti. Poljska vlada v izgnanstvu je kljub temu delovala vso vojno, Poljaki pa so prispevali k zmagi zaveznikov s sodelovanjem v vojaških akcijak tako na vzhodni kot na  zahodni fronti. Napredovanje sovjetske [[Rdeča armada|Rdeče armade]] proti zahodu v letih 1944 in 1945 je prisililo sile nacistične Nemčije, da so se umaknile iz Poljske. Sledila je ustanovitev  satelitske socialistične države, od leta 1952 znane kot [[Ljudska republika Poljska]].

Zaradi teritorialnih prilagoditev na zahtevo zaveznikov ob koncu druge svetovne vojne leta 1945, se je geografsko težišče Poljske premaknilo proti zahodu. Na novo opredeljena poljska država je veliki meri izgubila svoj zgodovinski večetnični značaj. V poznih 80. letih prejšnjega stoletja je poljsko reformno gibanje [[Solidarnost (razločitev)|Solidarnost]] postalo ključnega pomena za miren prehod iz načrtnega gospodarstva in socialistične države v kapitalistični gospodarski sistem in liberalno parlamentarno demokracijo. V tem procesu je bila leta 1989 ustanovljena moderna Tretja poljska republika.

==Prazgodovina in zgodovina do zgodnjega srednjega veka==
[[Slika:Biskupin_brama_od_wewnatrz.jpg|thumb|right|250px|Rekonstruiran Biskupin, utrjeno naselje iz obdobja lužiške kulture (8. stoletje pr. n. št.)]]

V [[Prazgodovina|prazgodovini]], [[Kamena doba|kameni]], [[Bronasta doba|bronasti]] in [[Železna doba|železni dobi]] se je ozemlje sedanje Poljske razvijalo podobno kot okoliške regije.&lt;ref&gt;Derwich &amp; Żurek 2002, str. 1–75.&lt;/ref&gt; 
V neolitskem obdobju so priseljenci iz Podonavje okoli leta 5500 pr. n. št. s seboj prinesli kulturo linearne keramike. V tej kulturi so se na poljskem ozemlju izoblikovale prve stalno naseljene kmečke skupnosti. V obdobju od okoli 4400 in 2000 pr. n. št. so staroselci v pozni kameni dobi še bolj razvili  kmečki način življenja.&lt;ref&gt;Derwich &amp; Żurek 2002, str. 32–53. &lt;/ref&gt; 

Poljska zgodnja bronasta doba se je začela okoli 2400–2300 pr. n. št., železna doba pa okoli 750–700 pr. n. št. Ena od mnogo odkritih kultur, [[lužiška kultura]] v bronasti in železni dobi, je zapustila več naselij.&lt;ref&gt;Derwich &amp; Żurek 2002, str. 54–75.&lt;/ref&gt; Okoli leta 400 pr. n. št. so poljsko ozemlje naselili [[Kelti]] [[Latenska kultura|latenske kulture]]. Kmalu zatem so se pod vplivom najprej Keltov in nato [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]] razvile nove kulture z močno germansko komponento. Okoli leta 500 so se v času velikih evropskih selitev germanska ljudstva izselila. Gozdnate regije na severu in vzhodu so naselili [[Balti]].&lt;ref&gt;Derwich &amp; Żurek 2002, str. 76–121.&lt;/ref&gt;

Nekaj arheoloških raziskav kaže, da so Slovani na sodobnem poljskem ozemlju naseljeni samo 1500 let.&lt;ref name=ref1/&gt; Nedavne genetske študije so pokazale, da so med sedanjimi prebivalci Poljske tudi potomci staroselcev, začenši v zgodnjim neolitikom.&lt;ref&gt;Mielnik-Sikorska 2013.&lt;/ref&gt; Po drugih arheoloških in jezikoslovnih raziskavah so bila zgodnja slovanska ljudstva v delih Poljske verjetno prisotna že veliko prej in so bila morda povezana s starodavno pševorsko in zarubinsko kulturo 3. stoletja pr. n. št. Nekatere slovanske skupine so morda prišle z vzhoda v kasnejših obdobjih.&lt;ref&gt;Brather, Sebastian (2004). &quot;The Archaeology of the Northwestern Slavs (Seventh To Ninth Centuries)&quot;. ''East Central Europe''. '''31''' (1): 78–81. doi: 10.1163/187633004x00116. &lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Trubačev, O. N. 1985. &quot;Linguistics and Ethnogenesis of the Slavs: The Ancient Slavs as Evidenced by Etymology and Onomastics&quot;. ''Journal of Indo-European Studies (JIES)'', '''13''': 203–256. &lt;/ref&gt; Domneva se, da so zgodnji slovanski narodi in jeziki morda izvirali iz [[Polesje|Polesja]], ki vključuje območje okoli [[Belorusija|belorusko]]-[[Ukrajina|ukrajinske]] meje, dele zahodne [[Rusija|Rusije]] in dele vzhodne Poljske.&lt;ref&gt; Kobyliński 2005, str. 525–526. &lt;/ref&gt;

Zahodnoslovanska in lehitska ljudstva ter vsi preostali manjšinski klani v starodavnih poljskih deželah so bili organizirani v plemena. Več njihovh imen je na seznamu, ki ga je sestavil anonimni bavarski geograf v 9. stoletju.&lt;ref&gt;Davies 2005a, str. xxvii.&lt;/ref&gt; V 9. in 10. stoletju so ta plemena ustvarila razvite regije ob zgornji [[Visla|Visli]], obali [[Baltsko morje|Baltskega morja]] in v [[Velikopoljska|Velikopoljski]]. V 10. stoletju je obsežna združitev plemen v Velikopoljski omogočila oblikovanje trajne politične strukture, ki je kasneje postala država Poljska.&lt;ref name=ref1/&gt;

==Obdobje Pjastov (10. stoletje–1385)==
{{glavni|Pjasti|Mješko I.|Boleslav I. Poljski|Kazimir I. Poljski|Boleslav II. Poljski|Boleslav III. Poljski|Kazimir II. Poljski|Vladislav I. Poljski|Kazimir III. Poljski}}
===Mješko I.===
[[Slika:Polska 992 - 1025.png|thumb|right|250px|Poljska se je pod prvima dvema vladarjema znatno razširila; temno rožnato je ozemlje ob koncu vladavine [[Mješko I.|Mješka I.]] (992), temno rožnato pa ozemlje, ki ga je dodal [[Boleslav I. Poljski|Boleslav I. Hrabri]] (umrl 1025); temno rožnato ozemlje na severozahodu, označeno z rdečo mejo,  je v tem času izgubil]]

Dinastija [[Pjasti|Pjastov]], ustanoviteljica poljske države, je vladala od 10. do 14. stoletja. Zgodovinski zapisi kot ustanovitelja dinastije in države omenjajo vojvodo [[Mješko I.|Mješka]], katerega vladanje se je začelo malo pred letom 963 in nadaljevalo do njegove smrti leta 992. Mješko se je po poroki s princeso Dubravko Češko, vneto kristjanko, leta 966 pokristjanil.&lt;ref name=rre12&gt;Davies 2005a, str. xxvii–xxviii.&lt;/ref&gt; Dogodek je znan kot &quot;krst Poljske&quot;, datum pa se pogosto simbolično šteje za začetek poljske državnosti.&lt;ref&gt;Zubrzycki 2006, str. 64. &lt;/ref&gt; Mješko je dokončal združevanje lehitskih plemen, potrebno za obstoj nove države. Po Mješku je Poljski vladal niz vladarjev, ki so prebivalstvo spreobrnili v krščanstvo, ustvarili močno kraljestvo in gojili značilno poljsko kulturo, integrirano v širšo evropsko kulturo.&lt;ref&gt;Wyrozumski 1986, str. 80–88.&lt;/ref&gt;

===Boleslav I. Hrabri===
Mješkov sin, knez [[Boleslav I. Poljski|Boleslav I.]] (vladal 992-1025),  je ustanovil poljsko cerkveno strukturo, si prizadeval osvojiti nova ozemlja in  bil ob koncu svojega življenja leta 1025  uradno kronan za prvega poljskega kralja.&lt;ref name=ref12/&gt; Prizadeval si je razširiti krščanstvo v poganske dele vzhodne Evrope, vendar je doživel neuspeh, ko je bil leta 997 v Prusiji ubit njegov največji misijonar [[Adalbert Praški]].&lt;ref name=ref12&gt;Davies 2005a, str. xxvii–xxviii.&lt;/ref&gt; Na kongresu v Gnieznu leta 1000 je sveti rimski cesar [[Oton III.]] priznal nadškofijo Gniezno,&lt;ref name=ref12/&gt; ključno za obstoj suverene poljske države.&lt;ref name=ref12/&gt; Med vladavino Otonovega naslednika [[Henrik II. Sveti|Henrika II.]] se je Boleslav od leta 1002 in 1018 vojskoval s Kraljevino Nemčijo.&lt;ref name=ref12/&gt;&lt;ref&gt;Wyrozumski 1986, str. 88–93.&lt;/ref&gt;

===Kazimir I., Boleslav II. in Boleslav III.===
Ekspanzionistična politika Boleslava I. je preobremenila vire zgodnje poljske države in sledil je propad monarhije. Pod [[Kazimir I. Poljski|Kazimirjem I. Obnoviteljem]] (vladal 1039-1058) je začela država okrevati. Kazimirjev sin [[Boleslav II. Poljski|Boleslav II. Velikodušni]] (vladal 1058–1079) se je zapletel v konflikt s ščerpanskim škofom Stanislavom, ki je na koncu povzročil njegov propad. Boleslava je poljska cerkev izobčila zaradi obtožb prešuštva, zato je leta 1079 ukazal umoriti škofa. Umor je sprožil upor poljskih plemičev, kateremu sta sledila Boleslavova odstavitev in izgon iz države.&lt;ref name=ref12/&gt; Okoli leta 1116 je [[Gallus Anonimus]] napisal kroniko ''[[Gesta principum Polonorum]]'' (''Dejanja poljskih knezov''),&lt;ref name=ref12/&gt; namenjeno poveličevanju njegovega zaščitnika [[Boleslav III. Poljski|Boleslava III. Krivoustega]] (vladal 1107–1138), vladarja, ki je obudil tradicijo vojaškega junaštva iz časa Boleslava I. Gallusovo delo je še vedno najpomembnejši pisni vir za zgodnjo zgodovino Poljske.&lt;ref&gt;Wyrozumski 1986, str. 93–104.&lt;/ref&gt;

===Razdrobitev kraljestva===
[[Boleslav III. Poljski|Boleslav III.]] je v svoji oporoki iz leta 1138&lt;ref name=ref12/&gt; razdelil Poljsko med svoje sinove. Notranja razdrobljenost Poljske v 12. in 13. stoletju je razjedla dinastične strukture  Pjastov. Leta 1180 je [[Kazimir II. Poljski|Kazimir II. Pravični]], ki je zahteval papeževo potrditev svojega statusa nadvojvode, na kongresu v Łęczyci poljski cerkvi podelil dodatne imunitete in privilegije.&lt;ref name=ref12/&gt;  Okoli leta 1220 je Vincenc Kadlubek napisal svojo ''[[Kronika poljskih kraljev in knezov|Kroniko poljskih kraljev in knezov]]'', še en pomemben vir za zgodnjo poljsko zgodovino.&lt;ref name=ref12/&gt; 

Leta 1226 je eden od regionalnih pjastovskih vojvod, Konrad I. Mazovski, povabil [[Tevtonski viteški red|Tevtonske viteze]], da bi mu pomagali v boju proti baltskim [[Prusi|pruskim]] poganom.&lt;ref name=ref12/&gt; Tevtonski red je uničil Pruse, vendar je obdržal njihovo ozemlje, kar je povzročilo večstoletna vojskovanja med Poljsko in Tevtonskimi vitezi ter pozneje med Poljsko in nemško prusko državo. 

Leta 1240  se je začela prva [[Mongolski vpadi v Evropo|mongolska invazija]] na Poljsko, ki je dosegla vrhunec s porazom poljskih in zavezniških krščanskih sil ter s smrtjo šlezijskega pjastovskega vojvode Henrika II. Pobožnega v [[Bitka pri Legnici|bitki pri Legnici]] leta 1241.&lt;ref name=ref12/&gt;

Obdobje razdrobljenosti je prineslo gospodarski razvoj in rast mest. Ustanovljena so bila nova mesta, obstoječa naselja pa so dobila status mest z magdeburškimi pravicami.&lt;ref&gt;Sebastian Brather (2008). ''Archäologie der westlichen Slawen: Siedlung, Wirtschaft und Gesellschaft im früh- und hochmittelalterlichen Ostmitteleuropa'' (nemško). Walter de Gruyter. str. 87.&lt;/ref&gt; Leta 1264 je Boleslav Pobožni s ''[[Kališki statut|Kališkim statutom]]'' [[Judje|Judom]] podelil judovske svoboščine.&lt;ref name=ref12/&gt;&lt;ref&gt;Wyrozumski 1986, str. 104–137.&lt;/ref&gt;

===Pozni Pjasti: Vladislav I. in Kazimir III.===
[[Slika:Władysław I sarcophagus figure.jpg|thumb|200px|Podoba Vladislava I. Slokega na njegovem sarkofagu]]

Poskusi ponovne združitve poljskih dežel so dobili zagon v 13. stoletju. Leta 1295 je velikopoljski vojvoda [[Przemisl II.]] uspel postati prvi vladar po Boleslavu II., ki je bil okronan za poljskega kralja.&lt;ref name=ref12/&gt; Vladal je na omejenem ozemlju in bil že naslednje leto ubit. V letih 1300–1305 je kot poljski kralj vladal tudi češki kralj [[Venčeslav II. Češki|Venčeslav II.]]&lt;ref name=ref12/&gt; Kraljestvo Pjastov je bilo dejansko obnovljeno šele pod [[Vladislav I. Poljski|Vladislavom I. Slokim]] (vladal 1306–1333), ki je postal kralj leta 1320.&lt;ref name=ref12/&gt; Leta 1308 so tevtonski vitezi zavzeli [[Gdansk]] in [[Pomerelija|Pomerelijo]].&lt;ref name=ref12/&gt;

Kralj [[Kazimir III. Poljski|Kazimir III. Veliki]] (vladal 1333–1370),&lt;ref name=ref12/&gt; Vladislavov sin in zadnji vladar iz dinastije Pjastov, je okrepil in razširil obnovljeno Poljsko kraljestvo, zahodna provinca Šlezija, ki jo je leta 1339 sam formalno  odstopil Češki, in večina poljske Pomeranije pa sta bili za nekaj stoletij izgubljeni. Napredek je bil dosežen tudi pri obnovi upravljanja osrednje province [[Mazovija|Mazovije]]. Leta 1340  se je začelo osvajanje [[Rdeča Rutenija|Rdeče Rutenije]],&lt;ref name=ref12/&gt; ki je zaznamovalo širjenje poljske države na vzhod.

Leta 1364 je bil sklican [[Krakovski kongres]], obseženo srečanje vladarjev srednje, vzhodne in severne Evrope, verjetno za načrtovanje [[Osmansko cesarstvo|protiturške]] [[križarske vojne]]. Isto leto je bila ustanovljena bodoča [[Jagelonska univerza]], ena najstarejših univerz v Evropi.&lt;ref name=ref12/&gt;&lt;ref&gt;Wyrozumski 1986, str. 137–171.&lt;/ref&gt; 9. oktobra 1334 je Kazimir III. potrdil privilegije, ki jih je Judom leta 1264 podelil velikopoljski vojvoda Boleslav Pobožni, in jim dovolil, da so se v velikem številu naselili na Poljskem.

===Anžujci===
Ko sta leta 1370 izumrli poljska kraljeva linija in mlajša veja Pjastov, je prišla  Poljska pod oblast [[Ludvik I. Ogrski|Ludvika I. Ogrskega]] iz [[Kapetingi|kapetinške]] hiše [[Anžujci|Anjou]]. Združitev Poljske in Ogrske je trajala do leta 1382.&lt;ref name=ref12/&gt; Leta 1374 je Ludvik I. podelil poljskemu plemstvu [[Košiški privilegij]], da bi eni od svojih hčera zagotovil nasledstvo na Poljskem.&lt;ref name=ref12/&gt; Leta 1384 je poljski prestol zasedla njegova najmlajša hči [[Jadwiga Poljska|Jadviga]] (umrla 1399).&lt;ref&gt;Wyrozumski 1986, str. 171–177.&lt;/ref&gt;

==Jagelonska dinastija (1385-1572)==
{{glavni|Jagelonci}}
===Dinastična unija z Litvo, Vladislav II. Jagelo===
[[Slika:Battle of Tannenberg.jpg|250px|thumb|[[Bitka pri Grunwaldu]]]]

Leta 1386 se je veliki litovski knez [[Vladislav II. Poljski|Jogaila]] poročil s poljsko kraljico Jadvigo, kar mu je omogočilo postati poljski kralj.&lt;ref name=ref21&gt;Davies 2005a, str. xxviii–xxix.&lt;/ref&gt; Do svoje smrti leta 1434 je vladal kot [[Vladislav II. Poljski]]. Poroka je ustvarila poljsko-litovsko personalno unijo pod kralji [[Jagelonci|Jagelonske dinastije]]. 

Prvi dokument, ki je uradno povezal obe državi, je bila [[Krevska unija]] iz leta 1385, ki je bila po vsebini Jogailova in Jadvigina poročna pogodba. S poljsko-litovskim partnerstvom je Poljska pridobila obsežno ozemlje [[Rutenija|Rutenije]], ki je bilo v posesti Litve. Partnerstvo se je izkazalo za koristno za državljane obeh držav, ki so v naslednjih štirih stoletjih sobivali in sodelovali v eni največjih političnih entitet v Evropi. Ko je kraljica Jadviga leta 1399 umrla, je Kraljevina Poljska prešla v izključno posest njenega moža.&lt;ref name=ref21/&gt;&lt;ref&gt;Wyrozumski 1986, str. 178–195.&lt;/ref&gt;

V [[Baltsko morje|baltski]] regiji se je nadaljeval boj Poljske s [[Tevtonski viteški red|Tevtonskimi vitezi]] in dosegel vrhunec v zmagi v [[Bitka pri Grunvaldu|bitki pri Grunwaldu]] leta 1410,  ki je Poljaki in Litovci niso zaključili z odločilnim udarom proti glavnemu sedežu Tevtonskega reda na gradu [[Grad Malbork|Malbork]]. Razvijajoče se odnose med Kraljevino Poljsko in Veliko litovsko kneževino je dodatno opredelila [[Horodlanska unija]] leta 1413.&lt;ref name=ref21/&gt;&lt;ref&gt;Wyrozumski 1986, str. 195–201. &lt;/ref&gt;

Privilegiji [[Šlahta|šlahte]] (plemstvo) so se širili. Leta 1425 je bil sprejet akt ''[[Neminem captivabimus nisi iure victum]]''  (v prostem prevodu ''Nihče ne bo aretiran brez sodbe sodišča''), ki je  plemiče varoval pred samovoljnimi kraljevimi aretacijami.&lt;ref name=ref21/&gt;

===Vladislav III. in Kazimir IV. Jagelo===
[[Slika:Casimir IV Jagiellon.jpg|thumb|left|upright|Kralj [[Kazimir IV. Poljski|Kazimir IV. Jagelo]] je bil osrednja osebnost jagelonskega obdobja]]

Vladanje mladega [[Vladislav III. Poljski|Vladislava III.]] (1434–1344),&lt;ref name=ref21/&gt; sina in naslednika Vladislava II., ki je vladal kot kralj Poljske in Ogrske, je prekinila njegova smrt v [[Bitka pri Varni|bitki pri Varni]] proti silam [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]].&lt;ref name=ref21/&gt;&lt;ref&gt;Wyrozumski 1986, str. 201–204. &lt;/ref&gt; Sledilo je tri leta trajajoče medvladje, ki se je končalo leta 1447 s kronanjem njegovega brata [[Kazimir IV. Poljski|Kazimirja IV.]]

Kritični razvoj jagelonskega obdobja se je dogajal ravno med njegovo dolgo vladavino, ki je trajala do leta 1492. Leta 1454 je Poljska priključila [[Kraljevska Prusija|Kraljevo Prusijo]] in sledila je [[trinajstletna vojna]] (1454–1466) z državo [[Tevtonski viteški red|Tevtonskih vitezov]].&lt;ref name=ref21/&gt; Leta 1466 je bil sklenjen prelomni [[Drugi torunjski mir]], ki je razdelil Prusijo in ustanovil Vzhodno Prusijo, poljski fevd pod upravo Tevtonskih vitezov.&lt;ref name=ref21/&gt; Poljska se je na jugu soočala z Osmanskim cesarstvom in [[Krimski Tatari|Krimskimi Tatari]], na vzhodu pa pomagala Litvi v boju proti [[Moskovska velika kneževina|Moskovski veliki kneževini]]. Razvijala se je v fevdalno državo s pretežno kmetijskim gospodarstvom in vse bolj prevladujočim zemljiškim plemstvom. Kraljeva prestolnica Krakov se je spreminjala v veliko akademsko in kulturno središče in leta 1473 dobila prvo tiskarno.&lt;ref name=ref21/&gt; Z naraščajočim vplivom srednjega in nižjega  plemstva se je kraljevi svet do leta 1493 razvil v dvodomni Generalni sejm (parlament), ki ni več predstavljal izključno najvišjih dostojanstvenikov kraljestva.&lt;ref name=ref21/&gt;&lt;ref&gt;Wyrozumski 1986, str. 205–225. &lt;/ref&gt;

Pravni akt  ''[[Nihil novi|Nihil novi nisi commune consensu]]'' (slovensko ''Nič novega brez skupnega soglasja''), sprejet v Sejmu leta 1505, je večino zakonodajne oblasti prenesel z monarha na Sejm.&lt;ref name=ref21/&gt; Dogodek je zaznamoval začetek obdobja, znanega kot &quot;zlata svoboda&quot;, v katerem je v državi načeloma vladalo &quot;svobodno in enakopravno&quot; poljsko plemstvo. V 16. stoletju je množičen razvoj kmetijskih gospodarstev v lasti plemstva povzročil vse bolj žaljive razmere za kmečke podložnike, ki so jih obdelovali. Politični monopol plemičev je tudi zadušil razvoj mest, od katerih so nekatera cvetela v poznem jagelonskem obdobju, in omejeval pravice meščanov, kar je zaviralo nastanek srednjega družbenega razreda.&lt;ref&gt;Gierowski 1986a, str. 24–53. &lt;/ref&gt;

===Zgodnja moderna Poljska pod Sigismundom I. in Sigismundom II.===
[[Slika:Nikolaus Kopernikus.jpg|thumb|right|[[Nikolaj Kopernik]], utemeljitelj heliocentričnega modela Osončja]]

V 16. stoletju je [[Reformacija|protestantsko]] reformistično gibanje prodrlo globoko v poljsko krščanstvo. Politika verske strpnosti, ki se je razvila na Poljskem, je bila v tistem času skoraj edinstvena v Evropi. Iz pokrajin, ki so jih razdirali verski spori, je veliko ljudi pobegnilo in našlo zatočišče na Poljskem. Vladavini kraljev [[Sigismund I. Poljski|Sigismunda I. Starega]] (1506–1548) in [[Sigismund II. Avgust|Sigismunda II. Avgusta]] (1548–1572) sta bili obdobje intenzivnega razcveta kulture in znanosti, imenovano tudi zlata doba poljske renesanse. Najvidnejši predstavnik tedanje znanosti je bil [[astronom]] [[Nikolaj Kopernik]] (1473–1543), utemeljitelj heliocentričnega sistema našega [[Osončje|Osončja]].&lt;ref name=ref21/&gt; Najpomembnejši umetnik tega obdobja je bil pesnik  [[Jan Kochanowski]] (1530–1584).&lt;ref name=ref27&gt;Davies 2005a, str. xxix.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Gierowski 1986a, str. 116–130.&lt;/ref&gt; Med vladavino Sigismunda I.&lt;ref name=ref21/&gt; bil [[Tevtonski viteški red|Tevtonski red]] leta 1525 sekulariziran. Zadnji veliki mojster reda [[Albert Pruski]] se je spreobrnil v protestantizem in se poklonil poljskemu kralju in v zameno dobil v fevd vojvodino Prusijo.&lt;ref name=ref21/&gt; Mazovija je bila leta 1529 končno v celoti vključena v Poljsko krono.&lt;ref name=ref21/&gt;&lt;ref&gt;Gierowski 1986a, str. 53–92. &lt;/ref&gt;

[[Slika:Poland-01788 - Courtyard (32000957141).jpg|thumb|left|250px|Italijansko dvorišča na gradu [[Grad Vavel|Vavel]] v Krakovu, nekdaji rezidenci poljskih monarhov]]

Z vladavino Sigismunda II. se je končalo obdobje Jageloncev. Leta 1569 je bila z [[Lublinska unija|Lublinsko unijo]] ustanovljena poljsko-litovska [[Republika obeh narodov]]. Litovska oblast v Ukrajini je bila prenešna na Poljsko.&lt;ref name=ref21/&gt;&lt;ref&gt;Gierowski 1986a, str. 92–109. &lt;/ref&gt; Realna unija obeh narodov je trajala do [[Delitve Poljske|prve delitve Poljske]] leta 1795. Leta 1561 je Poljska priključila [[Livonija|Livonijo]], s čimer se je začela livonska vojna z [[Rusko carstvo|Rusijo]].&lt;ref name=ref21/&gt; 

Eksekucionistično gibanje, ki je poskušalo zaustaviti napredujočo prevlado poljskih in litvanskih magnatskih družin v državi, je doseglo vrhunec na zasedanju  Sejma v Piotrkówu v letih 1562–1563.&lt;ref name=ref21/&gt; Na verskem področju so se poljski bratje odcepili od [[Kalvinizem|kalvinistov]], ki so leta 1563 izdali protestantsko ''Brestovsko Biblijo''.&lt;ref name=ref21/&gt; Na poljsko zgodovino so močno vplivali [[jezuiti]], ki so tja prišli leta 1564

==Poljsko-litovska Republika obeh narodov==
===Ustanovitev (1569-1648)===
====Lublinska unija====
[[Slika:Truce of Deulino 1618-1619.PNG|upright=1.35|thumb|right|Republika obeh narodov v njenem največjem obsegu po sklenitvi Deulinskega miru leta 1619]]

[[Lublinska unija]] iz leta 1569 je ustvarila poljsko-litovsko zvezno državo, ki je bila bolj enotna kot prejšnja personalna unija med Poljsko in Litvo. Unijo je vodilo plemstvo preko centralnega parlamenta in lokalnih skupščin na čelu z izvoljenim kraljem. Formalna vladavina plemstva, ki je bilo sorazmerno številčnejše kot v drugih evropskih državah, je tvorila zgodnji demokratični sistem,&lt;ref&gt;Overy 2010, str. 176–177. &lt;/ref&gt; ki je bil v nasprotju z absolutnimi monarhijami, ki so takrat prevladovale v preostali Evropi.&lt;ref&gt;Davies 1996, str. 555. &lt;/ref&gt; 

Začetek Republike obeh narodov je sovpadal z obdobjem v poljski zgodovini, ko sta bila dosežena velika politična moč ter napredek v civilizaciji in blaginji. Poljsko-litovska unija je postala vpliven dejavnik  v evropskih zadevah in pomembna kulturna entiteta, ki je širila zahodno kulturo s poljskimi značilnostmi proti vzhodu. V drugi polovici 16. stoletja in prvi polovici 17. stoletja je bila Republika obeh narodov  ena največjih in najštevilčnejših držav v tedanji Evropi. Merila je malo manj kot milijon kvadratnih kilometrov in imela okoli deset milijonov prebivalcev. V njenem gospodarstvu je prevladovalo izvozno usmerjeno kmetijstvo. Verska strpnost po vsej državi je bila zagotovljena z [[Varšavska konfederacija|Varšavsko konfederacijo]] iz leta 1573.&lt;ref name=ref27/&gt;

====Prvi voljeni kralji====
[[Slika:France-001615 - King Henri III (15291221709) (2).jpg|thumb|left|200px|Prvi izvoljeni poljsko-litovski kralj je bil Henrik Valoiški, kasnejši francoski kralj [[Henrik III. Francoski|Henrik III.]]]]

Po koncu vladavine Jageloncev leta 1572 je bil na prvih &quot;svobodnih volitvah&quot; poljskega plemstva leta 1573 za kralja izvoljen Henrik Valoiški, kasnejši francoski kralj [[Henrik III. Francoski|Henrik III.]] Pred izvolitvijo je moral pospisati ''[[Pacta conventa|pacta conventa]]'', sklop dogovorjenih obveznosti oziroma predvolilnih obljub.  Ko je leta 1574  na Poljsko prispela novica, da je francoski prestol prazen, se je Henrik kot njegov  verjetni dedič vrnil v Francijo.&lt;ref name=ref27/&gt; Volitve kralja so od  
samega začetka spremljali tuji vplivi, saj so tuje sile poskušale z manipulacijami doseči izvolitev kandidata, ki je bil v skladu z njihovimi interesi.&lt;ref&gt;Gierowski 1986a, str. 109–116. &lt;/ref&gt;

Henrikovi je sledila vladavina Štefana Báthoryja (vladal 1576–1586). Bil je vojaško in domovinsko samozavesten vladar in je v poljskem zgodovinskem izročilu  cenjen kot redek primer uspešnega izvoljenega kralja.&lt;ref name=ref27/&gt; Ustanovitev Kronskega sodišča leta 1578 je pomenila prenos številnih pritožbenih zadev iz kraljeve v plemiško jurisdikcijo.&lt;ref name=ref27/&gt;

====Prvi kralji iz dinastije Vasa====
[[Slika:Sigismund at horse.jpg|right|thumb|200px|[[Sigismund III. Poljski|Sigismund III. Vasa]] je vladal dolgo, njegovo delovanje proti verskim manjšinam, ekspanzionistične ideje in vmešavanje v švedske dinastične zadeve pa so Republiko obeh narodov destabilizirale]]

Vladavina švedske [[Dinastija Vasa|dinastije Vasa]] se je v Republiki obeh narodov začela leta 1587. Prva dva kralja iz te dinastije, [[Sigismund III. Poljski|Sigismund III.]] (vladal 1587–1632) in [[Vladislav IV. Poljski|Vladislav IV.]] (vladal 1632–1648), sta večkrat poskušala s spletkami prevzeti švedski  prestol, ki je bil stalen vir motenj v Republiki obeh narodov.&lt;ref name=ref27/&gt; Katoliška cerkev je v tistem času začela ideološko protiofenzivo in protireformacija je zajela  številne spreobrnjence iz poljskih in litvanskih protestantskih krogov. Leta 1596 je [[Brestlitovska unija]] razklala vzhodne kristjane v Republiki in ustvarila [[Katoliške cerkve vzhodnega obreda|uniatsko cerkev vzhodnega obreda]], podrejeno papežu.&lt;ref name=ref27/&gt; V letih 1606–1608 se je razvil zebrzidovski upor proti Sigismundu III.&lt;ref name=ref27/&gt;&lt;ref&gt;Gierowski 1986a, str. 130–146. &lt;/ref&gt;

V želji po premoči v vzhodni Evropi se je Republika obeh narodov od leta 1605 do 1618 vojskovala z Rusijo. Niz spopadov se imenuje poljsko-moskovska vojna ali dimirtijada. Repoblika je razširila svoje ozemlje proti vzhodu, glavnega cilja – moskovskega prestola, pa poljska dinastija ni dosegla. Švedska si je v poljsko-švedskih vojnah v letih 1617–1629 prizadevala dobiti prevlado na [[Baltsko morje|Baltiku]],  [[Osmansko cesarstvo]] pa je pritiskalo z juga v bitkah pri Cecori leta 1620 in Hotinu leta 1621.&lt;ref name=ref27/&gt; Širitev kmetijstva in [[Tlačanstvo|tlačanska]] politika v poljski [[Ukrajina|Ukrajini]] sta povzročili vrsto [[kozaki|kozaških]] uporov. V tridesetletni vojni je bila Republika zaveznica habsburške monarhije vendar v njej ni neposredno sodelovala.{{efn-lr|Po mnenju raziskovalca Jana Sowe je Republika obeh narodov kot država propadla, ker se ni bila sposobna prilagoditi nastajajočemu novemu evropskemu redu, vzpostavljenemu z Vestfalskim mirom leta 1648. Voljeni poljski kralji, ki jih je omejevalo sebično in kratkovidno plemstvo, niso mogli vsiliti močne in učinkovite centralne vlade z značilno povestfalsko notranjo in zunanjo suverenostjo. Nezmožnost poljskih kraljev, da bi zaračunavali in pobirali davke, in s tem vzdrževali stalno vojsko, ter vodili neodvisno zunanjo politiko, so bili med glavnimi ovirami za učinkovito tekmovanje Poljske na spremenjenem evropskem prizorišču, kjer je bila absolutistična oblast predpogoj za preživetje in postala temelj za odpravo tlačanstva in postopno oblikovanje parlamentarizma. &lt;ref name=ref37&gt;Wodecka 2013.&lt;/ref&gt;}} Vladavina [[Vladislav IV. Poljski|Vladislava IV.]] je bila večinoma miroljubna. Leta 1635 je bila ponovno vzpostavljena pravoslavna cerkvena hierarhija. ki je bila po Brestlitovski uniji prepovedana.&lt;ref name=ref27/&gt;

===Propadanje (1648-1764)===
====Potop====
Med vladanjem Kazimirja II. Vase (1648–1668), tretjega in zadnjega iz te dinastije, je plemiška demokracija začela propadati zaradi tujih invazij in notranjih nesoglasij.&lt;ref name=ref27/&gt;&lt;ref name=ref36&gt;Gierowski 1986a, str. 190–219. &lt;/ref&gt; Nadloge so se nepričakovano hitro kopičile in zaznamovale konec poljske zlate dobe. Nekoč močna Republika obeh narodov je postajala vedno bolj ranljiva za tuje posege.
 
[[Slika:John II Casimir Vasa 1.PNG|thumb|right|200px|[[Ivan II. Poljski|Ivan II. Kazimir Vasa]] je vladal v najtežjem obdobju Republike obeh narodov; rzočaran zaradi nezmožnosti reformiranja države je leta 1668 odstopil&lt;ref name=ref37/&gt;]]

Vstaja  kozakov pod vodstvom [[Bogdan Hmelnicki|Bogdana Hmelnickega]] leta 1648–1657 je zajela vse jugovzhodne pokrajine Poljske krone&lt;ref name=ref27/&gt; in imela katastrofalne posledice. 

Prvi ''[[liberum veto]]'', parlamentarno pravico, s katero je lahko kateri koli član Sejma takoj razpusti trenutno sejo, je bila prvič uporabljena leta 1652.&lt;ref name=ref27/&gt; Ta praksa je sčasoma kritično oslabila poljsko centralno vlado. V [[Perejaslavski sporazum|Perejaslavskem sporazumu]] so se ukrajinski uporniki leta 1654 razglasili za podložnike ruskega carja.

Druga severna vojna je v letih 1655–1660 divjala po osrednjih poljskih deželah. Vključeva ja brutalno in uničujočo švedsko  invazijo na Poljsko, imenovano švedski potop. Vojna se je končala leta 1660 z [[Olivski sporazum|Olivskim mirovnim sporazumom]].&lt;ref name=ref27/&gt; Republika je v vojni zgubila nekaj ozemlja na severu države. 

Leta 1657 je [[Prusija|vojvodina Prusija]] z [[Bromberški sporazum|Bromberškim sporazumom]] vzpostavila svojo neodvisnost.&lt;ref name=ref27/&gt; V rusko-poljski vojni (1654–1667) se je vojska Republike dobro odrezala, Ukrajina pa je bila z [[Andrusovsko premirje|Andrusovskim premirjem]] leta 1667  kljub temu razdeljena med Poljsko in Rusijo.&lt;ref name=ref27/&gt; Proti koncu vojne je upor magnatov Lubomirskih proti kralju destabiliziral in oslabil državo. Obsežni napadi krimskih Tatarov, v katerih so v Ukrajini lovili sužnje, so imeli zelo škodljive posledice tudi za poljsko gospodarstvo.&lt;ref&gt;Williams 2013, str. 27. &lt;/ref&gt; Leta 1661 je izšel prvi poljski časopis ''Merkuriusz Polski''.&lt;ref name=ref27/&gt;&lt;ref&gt;Gierowski 1986a, str. 220–240. &lt;/ref&gt;

Leta 1668 se je kralj [[Ivan II. Poljski|Ivan II. Kazimir]], žalosten zaradi nedavne smrti svoje žene in razočaran zaradi katastrofalnih političnih neuspehov svoje vladavine, odrekel prestolu in pobegnil v Francijo.{{efn-lr|Ivan II. Kazimir Vasa je znan po svoji omembe vredni in natančni napovedi delitve Poljske, ki se je zgodila več kot stoletje kasneje.&lt;ref name=ref37/&gt;}}

====Jan III. Sobieski in zadnje vojaške zmage====
[[Slika:Siemiginowski John III Sobieski with his son.jpg|thumb|left|200px|Kralj  [[Jan III. Sobieski]] s svojim sinom Jakobom, katerega je poskušal postaviti za svojega naslednika; Sobieski je povedel vojsko Republike obeh narodov v bitko za Dunaj, eno zadnjih velikih poljsko-litovskih zmag]]

Po odstopu Ivana II. Kazimirja je bil za njegovega nalednika leta 1669 izvoljen Poljak [[Koribut Višnjevecki]]. Med njegovim vladanjem, ki je trajalo do leta 1673,  je izbruhnila poljsko-osmanska vojna (1672–1676). Vojna se je nadaljevala pod njegovim naslednikom [[Jan III. Sobieski|Janom III. Sobieskim]] (vladal 1674–1696).&lt;ref name=ref27/&gt; Sobieski je nameraval razširiti svojo  državo  na  [[Baltsko morje|baltsko]] območje in v ta namen leta 1675 v Jaworówu s Francijo sklenil tajni sporazum,&lt;ref name=ref27/&gt; 
vendar je bil namesto tega prisiljen v dolgotrajne vojne z [[Osmansko cesarstvo|Osmanskim cesarstvom]]. S tem je Sobieski za kratek čas oživil vojaško moč Republike obeh narodov. V [[bitka pri Hotinu|bitki pri Hotinu]] leta 1673 je premagal osmansko vojsko in v [[Drugo obleganje Dunaja|bitki pri Dunaju]] leta 1683 odločilno pomagal rešiti Dunaj pred Osmanskim cesarstvom.&lt;ref name=ref27/&gt; Vladavina Sobieskega je bila zadnji višek v zgodovini Republike, saj je  v prvi polovici 18. stoletja Poljska prenehala biti aktivna akterka v mednarodni politiki. Z Rusijo je leta 1686 sklenila sporazum o večnem miru in končno uredila meje med državama, ki so veljale do [[Delitve Poljske|prve delitve Poljske]] leta 1772.&lt;ref name=ref27/&gt;&lt;ref&gt;Gierowski 1986a, str. 240–258. &lt;/ref&gt;

Republika obeh narodov, ki je bila do leta 1720 v skoraj nenprekinjenih vojnah, je utrpela ogromno izgubo prebivalstva ter veliko škodo v svojem gospodarstvu in družbeni strukturi. Vlada je postala neučinkovita zaradi obsežnih notranjih konfliktov, skorumpiranih zakonodajnih procesov in manipulacij zaradi tujih interesov. Plemstvo je padlo pod nadzor peščice sprtih magnatskih družin z vzpostavljenimi ozemeljskimi domenami. Mestno prebivalstvo in infrastruktura sta propadala, skupaj z večino kmetij, katerih prebivalci so bili podvrženi vse skrajnejšim oblikam tlačanstva. Razvoj znanosti, kulture in izobraževanja se je zaustavil ali celo nazadoval.&lt;ref name=ref36/&gt;

====Saški kralji====
[[Slika:August der Starke.jpg|thumb|right|200px|[[Avgust II. Močni]], saški kralj Poljske; po njegovi smrti se je začela vojna za poljsko nasledstvo]]

Volitve kralja leta 1697 so na poljski prestol pripeljale [[Avgust Močni|Avgusta II. Močnega]] (vladal 1697–1733), člana  saške družine [[Wettinci|Wettin]], ki je lahko prevzel prestol pod pogojem, da se spreobrne v rimskokatoliško vero. Nasledil ga je njegov sin [[Avgust III. Poljski|Avgust III.]] (vladal 1734–1763).&lt;ref name=ref27/&gt; Vladavini saških kraljev, ki so bili  hkrati saški volilni knezi, so prekinili tekmovalni kandidati za poljski prestol. Razpad Relublike obeh narodov se je nadaljeval. 

[[Velika severna vojna]] (1700–1721),&lt;ref name=ref27/&gt; v kateri so sodobniki videli začasen mrk, je morda bila usodni udarec, ki je zrušil poljski politični sistem. Leta 1704 je bil za kralja pod švedsko zaščito postavljen [[Stanislav Leščinski]], vendar je na tem položaju zdržal le nekaj let.&lt;ref&gt;Davies 2005a, str. 374–375&lt;/ref&gt; Tihi sejm leta 1717 je zaznamoval začetek Republike obeh narodov kot ruskega [[protektorat]]a.&lt;ref&gt;Davies 2005a, str. 375–377.&lt;/ref&gt; Rusko carstvo je jamčilo zlato svobodo plemstva, samo da bi obdržalo šibko centralno oblast Republike in nadaljevalo stanje stalne politične nemoči. V odmevnem zlomu tradicije verske strpnosti so bili [[Protestantizem|protestanti]] med [[Thornovi nemiri|Thornovimi nemiri]] leta 1724 usmrčeni.&lt;ref&gt;Davies 2005a, str. 139–142.&lt;/ref&gt; Leta 1732 so Rusija, Avstrija in Prusija, močne in spletkarske sosede Poljske, sklenile tajni [[Sporazum treh črnih orlov]] z namenom, da bi nadzirale prihodnje volitve kraljev Republike. Vojna za poljsko nasledstvo leta 1733-1735&lt;ref name=ref27/&gt; je pomagala Leščinskemu, da je prišel drugič na poljski prestol. Zaradi znatne vpletenosti tujcev so bila njegova prizadevanja neuspešna. Kraljevina Prusija je postala močna regionalna sila, ki ji je v šlezijskih vojnah uspela [[Habsburška monarhija|habsburški monarhiji]] iztrgati zgodovinsko poljsko provinco [[Šlezija|Šlezijo]]. Prusije je s tem postala vedno večja grožnja varnosti Poljske. 

Personalna unija Republike obeh narodov in Vojvodine Saške je v Republiki  povzročila nastanek reformnega gibanja in začetek poljskega [[Razsvetljenstvo|razsvetljenstva]], ki je bilo glavni pozitivni napredek v tem obdobju. Leta 1747 je bila v [[Varšava|Varšavi]] odprta prva poljska javna [[Knjižnica Załuski|knjižnica Załuski]].&lt;ref name=ref27/&gt;&lt;ref&gt;Gierowski 1986a, str. 258–301.
&lt;/ref&gt;

===Reforme in izguba državnosti (1764-1795)===
====Czartoryjske reforme in Stanislav Avgust Poniatowski====
[[Slika:Stanisław August Poniatowski by Johann Baptist Lampi.PNG|thumb|right|200px|Razsvetljeni monarh [[Stanislav II. Avgust Poniatowski]]]]

V drugi polovici 18. stoletja so v poljsko-litovski skupni državi poskušali izvesti temeljne notranje reforme, ker ji je grozilo izumrtje. Reformna dejavnost, ki jo je sprva spodbujala frakcija magnatske družine Czartory, znane kot Familia, je izzvala sovražno reakcijo in vojaški odziv sosednjih sil, vendar je ustvarila pogoje, ki so spodbudili gospodarski napredek. Vodilno trgovsko središče v državi je postala prestolnica Varšava in prevzela primat Danziga (zdaj Gdansk). Pomen  uspešnejših mestnih družbenih slojev se je povečal. Zadnja desetletja neodvisnega obstoja Republike obeh narodov  so zaznamovala agresivna reformna gibanja in daljnosežen napredek na področju izobraževanja, intelektualnega življenja, umetnosti ter razvoja družbenega in političnega sistema.&lt;ref&gt;Gierowski 1986b, str. 1–60. &lt;/ref&gt;

Kraljeve volitve leta 1764 so na prestol privedle [[Stanislav II. Avgust Poniatowski|Stanislava Avgusta Poniatowskega]],&lt;ref name=ref46&gt;Davies 2005a, str. xxix–xxx&lt;/ref&gt; prefinjenega posvetnega aristokrata, povezanega z družino Czartory, ki pa ga je izbrala in vsilila ruska cesarica [[Katarina Velika]] in od njega pričakovala, da bo njen poslušni sledilec. Stanislav Avgust je vladal poljsko-litovski državi do njenega razpada leta 1795. Svojo vladavino je preživel razpet med željo po izvedbi reform, potrebnih za rešitev propadajoče države, in podrejenim odnosom do svojih ruskih pokroviteljev.&lt;ref&gt;Gierowski 1986b, str. 60–66. &lt;/ref&gt;

[[Barska konfederacija]] (1768-1772)&lt;ref name=ref46/&gt; je bila upor poljskega plemstva proti ruskemu vplivu nasploh in samemu Poniatowskemu, v katerem so videli predstavnika Rusije. Konfederacija se je borila za ohranitev neodvisnosti Poljske in tradicionalnih interesov plemstva. Po nekaj letih so nadzor v konfederaciji ponovno prevzele sile, zveste kralju in Ruskemu carstvu.&lt;ref name=ref48&gt;Gierowski 1986b, str. 66–74. &lt;/ref&gt;

Po zatrtju Barske konfederacije so bili deli Republike obeh narodov  leta 1772 na pobudo [[Friderik II. Veliki|Friderika Velikega Pruskega]] razdeljeni med Prusijo, Avstrijo in Rusijo. Dejanje jo postal znano kot [[Delitve Poljske|prva delitev Poljske]].&lt;ref name=ref46/&gt; Od Republike je ostala okrnjena država. Sejm je leta 1773 pod prisilo potrdil delitev kot  opravjeno dejstvo, vendar je hkrati ustanovil Komisijo za nacionalno izobraževanje, pionirsko izobraževalno ustanovo v Evropi, ki jo pogosto imenujejo tudi prvo ministrstvo za izobraževanje na svetu.&lt;ref name=ref46/&gt;&lt;ref name=ref48/&gt;

====Veliki sejm 1788–1791 in Ustava 3. maja 1791====
[[Slika:Oath of confirmation of Constitution of the 3rd May 1791.PNG|thumb|right|250px|Veliki sejm je na zasedanju v Kraljevem gradu v Varšavi 3. maja 1791 potrdil poljsko-litovsko ustavo]]

Dolgotrajno zasedanje parlamenta, ki ga je sklical kralj Stanislav II. Avgust, je znano kot Veliki sejm ali Štiriletni sejm. Prvič se je sestal leta 1788. Prelomni dosežek maratonskega zasedanja je bilo sprejetje ustave z dne 3. maja 1791,&lt;ref name=ref46/&gt; prve v sodobni Evropi. Ustava, zmerno reformističen dokument, ki so ga obrekovalci obsodili kot naklonjen idealom [[Francoska revolucija|francoske revolucije]], je kmalu sprožila močno nasprotovanje konservativnih krogov višjega plemstva Republike obeh narodov in ruske carice Katarine, ki je bila odločena preprečiti ponovno rojstvo močne Republike obeh narodov. Plemiška [[Targoviška konfederacija]], ustanovljena v prestolnici ruskega carstva [[Sankt Peterburg]]u, je prosila Katarino za pomoč in maja 1792 je ruska vojska vstopila na ozemlje Republike. Poljsko-ruska vojna leta 1792, obrambna vojna sil Republike proti ruskim zavojevalcem, se je končala, ko je poljski kralj, prepričan o nesmiselnosti odpora, kapituliral in se pridružil Targoviški konfederaciji. Vlado je prevzela rusko-zavezniška konfederacija, vendar sta Rusija in Prusija leta 1793 vseeno poskrbeli za drugo delitev Poljske. Zaradi delitve je državi ostalo kritično okrnjeno ozemlje, zaradi česar ni bila sposobna samostojnega obstoja. Grodnenski sejm Republike obeh narodov leta 1793, zadnji v še obstoječi državi,&lt;ref name=ref46/&gt; je bil prisiljen potrditi novo delitev.&lt;ref&gt;Gierowski 1986b, str. 74–90.&lt;/ref&gt;

==== Kościuszkov upor leta 1794 in konec poljsko-litovske države====
[[Slika:Smuglewicz Kosciuszko 2.jpg|thumb|left|250px|Kościuszkov poziv na narodno vstalo v Krakovu leta 1794]]

Radikalizirani zaradi nedavnih dogodkov so poljski reformatorji, bodisi v izgnanstvu bodisi na ozemlju, ki je še ostalo Republiki obeh narodov, začeli pripravljati narodno vstajo. Za vodjo vstaje je bil izbran [[Kościuszkova vstaja|Tadeuš Kościuszko]], priljubljen general in veteran [[Ameriška vojna za neodvisnost|ameriške revolucije]]. Kościuszko se je 24. marca 1794 vrnil iz tujine in v [[Krakov]]u izdal Kościuszkovo proklamacijo, ki je zahtevala narodno vstajo pod njegovim vrhovnim poveljstvom.&lt;ref name=ref46/&gt; Kościuszko je osvobodil številne kmete, da bi jih lahko vpisal v svojo vojsko. Upor kljub široki narodni podpori ni bil sposoben pridobiti tuje pomoči, potrebne za njegov uspeh. Združene sile Rusije in Prusije so upor zatrle in novembra 1794 po bitki v Pragi zasedle Varšavo.

[[Slika:Partitions of Poland.png|thumb|right|upright=1.35|Tri delitve Republike obeh narodov: 1772, 1793 in 1795]]

Leta 1795 so Rusija, Prusija in Avstrija izvedle tretjo delitev Poljske kot končno razdelitev ozemlja, ki je povzročila dokončni razpad poljsko-litovske skupne države.&lt;ref name=ref46/&gt; Kralj Stanislav Avgust Poniatowski je bil pospremljen v [[Grodno]], kjer je bil prisiljen odstopiti. Po odstopu se je umalnil v [[Sankt Peterburg]].&lt;ref name=ref46/&gt;&lt;ref&gt;Gierowski 1986b, str. 90–101.&lt;/ref&gt; Tadeuš Kościuszko je bil sprva zaprt, dokler ni leta 1796 dobil dovoljenje za izselitev v [[Združene države Amerike]].&lt;ref&gt;Herbst 1969, str. 437.&lt;/ref&gt;

Odziv poljskega vodstva na zadnjo delitev je stvar zgodovinske razprave. Literarni zgodovinarji so ugotovili, da je bilo prevladujoče čustvo prvega desetletja obup, ki je ustvaril moralno puščavo, v kateri sta vladala nasilje in izdaja. Po drugi strani so zgodovinarji iskali znake odpora proti tuji vladavini in ugotovili, da je vse plemstvo, ki ni odšlo v izgnanstvo, priseglo zvestobo svojim novim vladarjem in služilo kot častniki v njihovih vojskah.&lt;ref&gt;Czubaty 2009, str. 95–109.&lt;/ref&gt;

==Razdeljena Poljska (1705–1918)==
===Oborožen upor (1795-1864)===
====[[Napoleonske vojne]]====
[[Slika:Death of Poniatowski.jpg|thumb|left|250px|Smrt Jozefa Poniatowskega, maršala [[Prvo Francosko cesarstvo|Francoskega cesarstva]] v [[Bitka pri Leipzigu|bitki pri Leipzigu]]]]

Četudi med letoma 1795 in 1918 ni obstajala nobena suverena poljska država, se je ideja o poljski neodvisnosti ohranjala pri življenju skozi celo 19. stoletje. Proti delitvenim silam so potekale številne vstaje in drugi oboroženi spopadi. Vojaška prizadevanja so sprva temeljila na zavezništvu poljskih emigrantov s porevolucionarno Francijo. Poljske legije Jana Henrika Dąbrowskega so se med letoma 1797 in 1802 borile v francoskih akcijah zunaj Poljske v upanju, da bosta njihova udeležba in prispevek nagrajena z osvoboditvijo njihove poljske domovine.&lt;ref name=ref53&gt;Davies 2005b, str. xxi.&lt;/ref&gt; Jozef Wybicki je leta 1797 kot hvalnico njihovim dejanjem napisal poljsko državno himno ''&quot;Poljska še ni izgubljena&quot;'' ali ''&quot;Dąbrowskijeva mazurka&quot;''.&lt;ref&gt;Gierowski 1986b, str. 119–130.&lt;/ref&gt;

[[Napoleon Bonaparte|Napoleon]] je po svojem porazu s  Prusijo in podpisu [[Tilsitski  sporazum|Tilsitskega sporazuma]]  z ruskim carjem [[Aleksander I. Ruski|Aleksandrom I.]] leta 1807 ustanovil Varšavsko vojvodstvo, majhno, napol neodvisno poljsko državo.&lt;ref name=ref53/&gt; Vojska Varšavskega vojvodstva pod poveljstvom Jozefa Poniatowskega je kot francoska zaveznica sodelovala v številnih francoskih akcijah, vključno z uspešno avstrijsko-poljsko vojno leta 1809. Po tej vojni in drugih akcijah se je ozemlje Varšavskega vojvodstva razširilo. Francoska invazija na Rusijo leta 1812 in nemška kampanja leta 1813 sta bili zadnji vojni, v katerih je sodelovalo vojvodstvo. Varšavsko vojvodstvo je kot odraz idealov [[Francoska revolucija|francoske revolucije]] v ustavi odpravilo [[tlačanstvo]], ni pa spodbujalo  zemljiške reforme.&lt;ref&gt;Gierowski 1986b, str. 130–147.&lt;/ref&gt;

====Dunajski kongres====
Po Napoleonovem porazu je bil na [[Dunajski kongres|Dunajskem kongresu]], ki je zasedal  leta 1814 in 1815, vzpostavljen nov evropski red. Adam Jurij Czartoryski, nekdanji tesni sodelavec cesarja Aleksandra I., je postal vodilni zagovornik poljske nacionalne ideje. Kongres je izdelal nov razdelitveni načrt, ki je upošteval nekatere pridobitve Poljakov v napoleonskem obdobju.

Varšavsko vojvodstvo je leta 1815 zamenjala novoustanovljena Kraljevina Poljska, neuradno znana kot [[Kongresna Poljska]].&lt;ref name=ref53/&gt; Preostalo poljsko kraljestvo je bilo priključeno k Ruskemu carstvu v personalni uniji pod ruskim carjem in dobilo lastno ustavo in vojsko. Vzhodno od kraljestva so bila velika območja nekdanje poljsko-litovske Republike obeh narodov vključena neposredno v Rusko carstvo kot Zahodni kraj. Ta ozemlja, skupaj s Kongresno Poljsko, na splošno veljajo za Rusko delitev. Ruska, Pruska in Avstrijska  &quot;delitev&quot; so neformalna imena pokrajin nekdanje skupne države in ne imena dejanskih upravnih enot razdeljenega poljsko-litovskega ozemlja.&lt;ref name=ref56&gt;Gierowski 1986b, str. 147–181.&lt;/ref&gt; Pruska delitev je vključevala del, imenovan  Veliko posensko vojvodstvo.&lt;ref name=ref53/&gt; Kmetje pod prusko upravo so z reformami v letih 1811 in 1823 postopoma pridobili [[Volilna pravica|volilno pravico]]. Omejene pravne reforme v Avstrijski delitvi je zasenčila revščina na podeželju. Svobodno mesto Krakov je bilo majhna republika, ustanovljena na Dunajskem kongresu, ki je bila pod skupnim nadzorom  vseh treh delitvenih sil.&lt;ref name=ref53/&gt; V deželah, ki so jih zavzele tuje sile, je bil kljub mračnim političnim razmeram s stališča poljskih domoljubov dosežen gospodarski napredek. Opazen je bil predvsem razvoj zgodnje industrije.&lt;ref name=ref56/&gt; 

Novejše ocene [[Bruto domači proizvod|bruto domačega proizvoda]] na prebivalca v obdobju 1790–1910 potrjujejo hipotezo, da je gospodarstvo na periferiji države v  počasnem procesu dohitevalo gospodarstvo v osrednjih delih države.&lt;ref&gt;Maciej Bukowski in drugi.  &quot;Urbanization and GDP per capita: New data and results for the Polish lands, 1790–1910.&quot; Historical Methods: ''A Journal of Quantitative and Interdisciplinary History'' '''52.4''' (2019): 213-227.&lt;/ref&gt;

[[Slika:Granting of the Constitution of the Duchy of Warsaw by Napoleon.PNG|thumb|right|[[Napoleon Bonaparte]] leta 1807 ustanavlja Varšavsko vojvodstvo pod francosko zaščito]]

====Vstaja novembra 1830====
[[Slika:Marcin Zaleski, Wzięcie Arsenału.jpg|thumb|right|Zaplemba varšavskega arzenala na začetku novembrske vstaje leta 1830]]

Vse bolj represivna politika okupacijskih sil je v razdeljeni Poljski spodbudila odporniška gibanja. Leta 1830 so poljski domoljubi sprožili novembrsko vstajo,&lt;ref name=ref53/&gt; ki je prerasla v obsežno vojno z Rusijo. Vodstvo vstaje so kasneje prevzeli poljski konservativci, ki niso bili pripravljeni izzivati imperija in so nasprotovali širjenju družbene baze gibanja za neodvisnost z ukrepi, kot je zemljiška reforma. Vrsta napak več zaporednih glavnih poveljnikov, ki jih je imenovala uporniška poljska narodna vlada, je kljub znatni mobilizaciji privedla do poraza leta 1831.&lt;ref name=ref53/&gt; Kongresna Poljska je izgubila svojo ustavo in vojsko, vendar je formalno ostala ločena upravna enota znotraj Ruskega imperija.&lt;ref&gt;Gierowski 1986b, str. 181–194.&lt;/ref&gt;

[[Slika:Chopin, by Wodzinska.JPG|thumb|upright|left|[[Frédéric Chopin|Chopina]], romantičnega skladatelja del za klavir, je navdihovala tudi poljska ljudska plesna glasba]]

Po porazu novembrske vstaje je na tisoče nekdanjih poljskih borcev in drugih aktivistov emigriralo v Zahodno Evropo. Pojav, znan kot &quot;veliko izseljevanje&quot;, je kmalu zavladal poljskemu političnemu in intelektualnemu življenju. Skupaj z voditelji neodvisnega gibanja je poljska skupnost v tujini vključevala največje poljske literarne in umetniške ume, vključno z romantičnimi pesniki [[Adam Mickiewicz|Adamom Mickiewiczem]], [[Juliusz Słowacki|Juliuszem Słowackim]], [[Cyprian Norwid|Cyprianom Norwidom]] in skladateljem [[Frédéric Chopin|Frédéricom Chopinom]]. V okupirani in zatirani Poljski so nekateri iskali napredek z nenasilnim aktivizmom, osredotočenim na izobraževanje in gospodarstvo. Drugi so v sodelovanju z emigrantskimi krogi organizirali zarote in pripravljali naslednji oboroženi upor.&lt;ref&gt;Gierowski 1986b, str. 208–231.&lt;/ref&gt;

====Upori med  pomladjo narodov====
Načrtovana velika poljska narodna vstaja leta 1846 se je končala s fiaskom,  ker so okupacijske oblasti izvedele za njene tajne priprave. V krakovski vstaji februarja 1846&lt;ref name=ref53/&gt; je bilo domoljubno delovanje združeno z revolucionarnimi zahtevami. Rezultat vstaje je bila vključitev svobodnega mesta Krakov v Avstrijsko delitev. Avstrijske oblasti so izkoristile nezadovoljstvo kmetov in jih hujskali proti plemiškim uporniškim enotam, kar je povzročilo pokol v Galiciji leta 1846&lt;ref name=ref53/&gt; v  obsežnem uporu podložnikov, ki so iskali olajšanje svojega pofevdalnega obveznega dela. Vstaja je mnoge osvobodila suženjstva in pospešila odločitve, ki so vodile do odprave tlačanstva v poljskem delu Avstrijskem cesarstvu leta 1848. Nemške revolucije leta 1848 so pospešile velikopoljsko vstajo leta 1848,&lt;ref name=ref53/&gt; v kateri so igrali vidno vlogo kmetje v Pruski delitvi Poljske, ki so bili takrat večinoma že osvobojeni.&lt;ref&gt;Gierowski 1986b, str. 232–287.&lt;/ref&gt;

====Vstaja januarja 1863====
[[Slika:Romuald Traugutt 111.PNG|thumb|upright|right|Romuald Traugutt, zadnji vrhovni poveljnik januarske vstaje leta 1863]]

Ruska avtokracija je stalno napadala temeljne poljske nacionalne vrednote - jezik, vero in kulturo.&lt;ref&gt;Burant 1985, str. 131–156.&lt;/ref&gt; V letih 1860–1861 je v Kongresni Poljski kljub skromni liberalizaciji pod vladavino carja [[Aleksander II. Ruski|Aleksandra II.]] prišlo do obnovitve osvobodilnih dejavnosti. Med obsežnimi demonstracijami v Varšavi so ruske sile med civilnimi udeleženci povzročile številne žrtve. Levičarska ali &quot;rdeča&quot; frakcija poljskih aktivistov, ki je zagovarjala pravice kmetov in sodelovala z ruskimi revolucionarji, se je takoj vključila v priprave na narodno vstajo. Desničarska ali &quot;bela&quot; frakcija je bila nagnjena k sodelovanju z ruskimi oblastmi in je levi frakciji nasprotovala z delnimi reformnimi predlogi. Da bi ohromil kadrovski potencial rdečih, je Aleksander Wielopolski, konservativni vodja vlade Kongresne Poljske, v letih 1862 in 1863 poskrbel za delen in selektiven vpoklic mladih Poljakov v rusko vojsko.&lt;ref name=ref53/&gt; To dejanje je pospešilo izbruh sovražnosti. V januarski vstaji, ki so se ji po začetnem obdobju pridružili in jo vodili beli, so se bojevale partizanske enote proti sovražniku, ki je bil v veliki prednosti. Upor je trajal od januarja 1863 do pomladi 1864,&lt;ref name=ref53/&gt; ko je Romualda Traugutta, zadnjega vrhovnega poveljnika upora, ujela carska policija.&lt;ref&gt;Gierowski 1986b, str. 287–311.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=ref63&gt;Zdrada 2010.&lt;/ref&gt;

2. marca 1864 je ruska oblast, ki jo je vstaja prisilila, da se je potegovala za zvestobo poljskih kmetov, v poljskem kongresu uradno objavila odlok o volilnih pravicah, skladen s prejšnjim razglasom upornikov o zemljiški reformi. Akt je ustvaril pogoje, potrebne za razvoj kapitalističnega sistema v osrednjih poljskih deželah. V obdobju, ko je večina Poljakov spoznala nesmiselnost oboroženega odpora brez zunanje podpore, so različni deli poljske družbe preživljali globoko in daljnosežno evolucijo na področjih družbenega, gospodarskega in kulturnega razvoja.&lt;ref name=ref53/&gt;&lt;ref name=ref63/&gt;&lt;ref&gt; Gierowski 1986b, str. 311–318.&lt;/ref&gt;

=== Nastajanje moderne poljske družbe pod tujo oblastjo (1864–1914)===
====Represija in organsko delo====
[[Slika:Prus 002.jpg|thumb|upright|[[Boleslav Prus]] (1847–1912), vodilni romanopisec, novinar in filozof poljskega pozitivističnega gibanja]]

Neuspeh januarske vstaje na Poljskem je povzročil veliko psihološko travmo. Postal je zgodovinska prelomnica in sprožil razvoj sodobnega poljskega nacionalizma. Poljaki, ki so bili na ozemljih pod rusko in prusko upravo podvrženi še strožjemu nadzoru in povečanemu preganjanju, so si prizadevali ohraniti svojo identiteto na nenasilne načine. Po vstaji je bil naziv Kongresne Poljske v uradni rabi degradiran iz &quot;Kraljevina Poljska&quot; v &quot;Vislanska dežela. Postala je bolj integrirana v Carsko Rusijo, vendar ne popolnoma izbrisana. Ruski in nemški jezik sta bila obvezna v vseh javnih komunikacijah. Hudo represijo je doživljala tudi katoliška cerkev. Javno šolstvo je bilo vedno  bolj podvrženo rusifikaciji in germanizaciji. Nepismenost se je  zmanjšala, najbolj v Pruski delitvi, izobraževanje v poljskem jeziku pa se je ohranjalo večinoma z neuradnimi prizadevanji. Pruska vlada si je prizadevala na poljsko ozemlje naseliti Nemce in v ta namen kupovala zemljišča v poljski lasti. V nasprotju s pruskim delom Poljske je  Galicija (zahodna Ukrajina in južna Poljska) doživela postopno omilitev avtoritarne politike in celo poljski kulturni preporod. Gospodarsko in socialno je bila zaostala, a je pod blažjo oblastjo Avstro-Ogrske monarhije od leta 1867 vse bolj dobivala omejeno avtonomijo.&lt;ref name=ref53/&gt; V galicijski vladi so prevladovali Stańczyki, konzervativna poljska proavstrijsko orientirana politična frakcija, ki so jo vodili veliki posestniki. V Krakovu je bila leta 1872 ustanovljena Poljska akademija za učenje (akademija znanosti).&lt;ref name=ref53/&gt;

Družbene dejavnosti, imenovane &quot;organsko delo&quot;, so sestavljale organizacije za samopomoč, ki so spodbujale gospodarski napredek in delale na izboljšanju konkurenčnosti industrijskih, kmetijskih in  drugih podjetij v poljski lasti. Organizacije so razpravljale o novih komercialnih metodah za doseganje večje produktivnosti in jih izvajale preko trgovinskih združenj in posebnih interesnih skupin, medtem ko so poljske bančne in zadružne finančne institucije dale na voljo potrebna poslovna posojila. Drugo pomembno področje prizadevanj v organskem delu je bil izobraževalni in intelektualni razvoj preprostih ljudi. V majhnih mestih in vaseh so bile ustanovljene številne knjižnice in čitalnice, vedno večje število časnikov pa je kazalo na vse večje zanimanje za izobraževanje. V številnih mestih so delovala tudi znanstvena in izobraževalna društva. Takšne dejavnosti so bile najbolj izrazite v pruskem delu Poljske.&lt;ref name=ref65&gt;Lukowski &amp; Zawadzki 2006, str. 182–187.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Buszko 1986, str. 84–85.&lt;/ref&gt;

Pozitivizem je na Poljskem nadomestil romantiko kot vodilno intelektualno, družbeno in literarno smer.&lt;ref name=ref65/&gt;&lt;ref&gt;Lukowski &amp; Zawadzki 2006, str. 192–194.&lt;/ref&gt; Odseval je ideale in vrednote nastajajoče urbane buržoazije.&lt;ref&gt;Wereszycki 1990, str. 66–67.&lt;/ref&gt; Okoli leta 1890 so meščanski  sloji postopoma opustili pozitivistične ideje in prešli pod vpliv modernega panevropskega nacionalizma.&lt;ref&gt;Wereszycki 1990, str. 297–298.&lt;/ref&gt;

====Gospodarski razvoj in družbene spremembe====
[[Slika:Gierymski Feast of trumpets I.jpg|thumb|right|250px|V poznem 19. in zgodnjem 20. stoletju se je veliko Judov izselilo iz Poljske-Litve, večina pa je ostala in tvorila številčno narodno manjšino]]

V tradicionalno agrarnih poljskih deželah je bil dosežen napredek, vključno z obsežno industrializacijo, vendar je bil  razvoj zelo neenakomern. V pruskem delu države se je uvajalo napredno kmetijstvo, razen v Zgornji Šleziji, kjer je veliko delovne sile zaposlovalo premogovništvo. Najgostejše železniško omrežje je bilo zgrajeno v zahodni Poljski pod nemško oblastjo. V ruski Kongresni Poljski je ob ekstenzivnem in slabo produktivnem kmetijsktvu prišlo do izrazite rasti industrije, železnic in mest.&lt;ref name=ref70&gt;Lukowski &amp; Zawadzki 2006, str. 187–192, 199.&lt;/ref&gt;  Industrijsko pobudo, kapital in znanje so v veliki meri zagotovili podjetniki, ki niso bili etnični Poljaki.&lt;ref&gt;Wereszycki 1990, str. 294.&lt;/ref&gt; [[Varšava]] se je hitro razvijala kot središče metalurške industrije, [[Lodž]] pa kot središče tekstilne industrije. Večalo se je število mestnega prebivalstva in regija je postala najbolj napredna v Ruskem carstvu. Leta 1909 je industrijska proizvodnja tam presegla kmetijsko. Prihod železnic je spodbudil nekaj industrijske rasti celo na velikih ozemljih ruskega dela izven Kongresne Poljske. Avstrijski del Poljske je bil podeželsk in reven, razen industrializiranega območja Cieszynske Šlezije. V Galiciji se je po letu 1890 začela črpati nafta, kar je povzročilo rast mest  Lemberg ([[Lvov|Lwów]], Lviv) in [[Krakov]].&lt;ref name=ref70/&gt;

Gospodarske in družbene spremembe, vključno z zemljiško reformo in industrializacijo, so skupaj z učinki tuje nadvlade spremenile stoletja staro družbeno strukturo poljske družbe. Pojavili so se bogati industrialci in finančniki, ki so se razlikovali od še vedno kritično pomembne zemljiške aristokracije. Inteligenca, izobražen poklicni ali poslovni srednji sloj, je pogosto izviral iz nižjega plemstva brez zemlje ali odtujenega od svojih podeželskih posesti, in iz meščanstva. Številna manjša kmetijska podjetja, ki so temeljila na tlačanstvu, niso preživela zemljiške reforme.&lt;ref&gt;Buszko 1986, str. 44.&lt;/ref&gt;  Industrijski proletariat, novi deprivilegirani razred, so sestavljali predvsem revni meščani in kmetje, ki so se bili zaradi vse slabših razmer prisiljeni seliti in iskati delo v urbanih središčih ali v tujini. Milijoni prebivalcev nekdanje skupne države različnih etničnih skupin je delalo ali se naselilo v Evropi ter v Severni in Južni Ameriki.&lt;ref name=ref70/&gt;

Družbene in gospodarske spremembe so bile delne in postopne. Stopnja industrializacije, ki je bila ponekod razmeroma visoka, je zaostajala za razvitimi regijami zahodne Evrope. Trije razdeljeni deli Poljske so razvili različna gospodarstva, ki so bila bolj povezana s svojimi matičnimi državami kot med seboj. V Pruski delitvi je bila na primer kmetijska proizvodnja močno odvisna od nemškega trga, medtem ko se je industrijski sektor Kongresne Poljske bolj zanašal na ruski trg.&lt;ref name=ref70/&gt;

===Nacionalizem, socializem in druga gibanja===
[[Slika:Mariecurie.jpg|thumb|right|upright|[[Marie Curie]], odkriteljica [[Radioaktivnost|radioakrivnih]] elementov [[radij]]a in [[polonij]]a]]
 
V 70.-90. letih 19. stoletja so se v razdeljeni Poljski in Litvi začela obsežna socialistična, nacionalistična, agrarna in druga politična gibanja z velikim ideološkim žarom in političnimi strankami, ki so jih promovirale. Od večjih strank je bil leta 1882 ustanovljen prvi Socialistični proletariat, leta 1887 Poljska liga (predhodnica narodne demokracije), leta 1890 Poljska socialdemokratska stranka Galicije in Šlezije, leta 1892 Poljska socialistična stranka, leta 1893 Marksistična socialna demokracija Kraljevine Poljske in Litve, leta 1895 Agrarna ljudska stranka Galicije in leta 1897 Judovska socialistična zveza. Dejavna so bila tudi regionalna združenja krščanske demokracije, povezana s katoliško cerkvijo, ki so se leta 1919 združila v Poljsko krščansko demokratsko stranko.

[[Slika:RLuxemburgCpWz.jpg|thumb|left|upright|[[Rosa Luxemburg]], voditeljica socialnih demokratov Kraljevine Poljske in Litve]]

Glavne manjšinske etnične skupine nekdanje skupne države, vključno z Ukrajinci, Litovci, Belorusi in Judi, so se vključevale v lastna nacionalna gibanja in načrte, kar je naletelo na neodobravanje tistih poljskih osamosvojiteljev, ki so računali na morebitno ponovno rojstvo Republike obeh narodov  ali nastanek zvezne države, ki ga je navdihovalo politično gibanje, imenovano prometeizem.&lt;ref&gt;Lukowski &amp; Zawadzki 2006, str. 194–203.&lt;/ref&gt;

Približno na začetku 20. stoletja je kulturno gibanje Mlada Poljska s središčem v avstrijski Galiciji izkoristilo politično okolje, naklonjeno liberalizmu, in postalo vir najboljše poljske umetniške in literarne produkcije.&lt;ref&gt;Lukowski &amp; Zawadzki 2006, str. 207–209.&lt;/ref&gt;  V tem istem obdobju je [[Marie Skłodowska-Curie|Marie Skłodowska Curie]], pionirska znanstvenica na področju [[radioaktivnost]]i, v [[Pariz]]u izvedla svoje prelomne raziskave.&lt;ref&gt;Lukowski &amp; Zawadzki 2006, str. 190.&lt;/ref&gt;

====Revolucija leta 1905====
[[Slika:Roman Dmowski in color.jpg|thumb|right|upright|Ideologija narodne demokracije Poljske Romana Dmowskega se je izkazala za zelo vplivno; Dmowski je zagovarjal dominacijo poljsko govorečih katolikov in se ni oziral na pravice etničnih manjšin, zlasti Judov, katerih izseljevanje je zagovarjal]]

Revolucijo 1905–1907 v ruski Poljski,&lt;ref name=ref53/&gt; ki je bila posledica dolgoletnih zadrževanih političnih frustracij in zadušenih nacionalnih ambicij, so zaznamovali politični manevri, stavke in upor. Upor je bil del veliko širših nemirov po vsem Ruskem imperiju, povezanih s splošno revolucijo leta 1905. Na Poljskem sta bila glavni revolucionarni osebnosti [[Roman Dmowski]] in [[Józef Piłsudski]]. Dmowski je bil povezan z desničarskim nacionalističnim gibanjem Nacionalna demokracija, medtem ko je bil Piłsudski povezan s Poljsko socialistično stranko. Ko so oblasti ponovno vzpostavile nadzor v Ruskem imperiju, je zamrl tudi upor v Kongresni Poljski, kjer je veljalo vojno stanje, deloma zaradi carskih koncesij na področju nacionalnih in delavskih pravic, vključno s poljskim zastopanjem v novoustanovljeni ruski Dumi. Ob propadlem uporu v Ruski delitvi in okrepljeni germanizaciji v Pruski delitvi je bila avstrijska Galicija ozemlje, kjer je cvetelo poljsko domoljubje.&lt;ref&gt;Lukowski &amp; Zawadzki 2006, str. 203–208.&lt;/ref&gt;

V Avstrijski delitvi so odkrito gojili poljsko kulturo, v Pruski delitvi je bila visoka raven izobrazbe in življenjskega standarda, za poljski narod in njegove težnje pa je ostala primarnega pomena Ruska delitev. Na ozemljih, najgosteje naseljenih s Poljaki, se pravi v zahodnem delu ruskega, pruskem in zahodnem avstrijskem delu Poljske, je poljsko govorilo približno 15,5 milijona ljudi. Etnično poljska naselja so bila tudi na velikem območju naprej proti vzhodu z največjo koncentracijo v regiji [[Vilna]], kjer je bilo Poljakov več kot 20 % tega števila.&lt;ref name=ref77&gt;Lukowski &amp; Zawadzki 2006, str. 208–216.&lt;/ref&gt;

Poljske paravojaške organizacije, usmerjene v neodvisnost, kot je bila Zveza aktivnega boja, so se oblikovale v letih 1908–1914, predvsem v Galiciji. Poljaki so bili na predvečer [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] razdeljeni in njihove politične stranke razdrobljene, pri čemer sta Dmowskijeva narodna  demokracija (proantantska) in frakcija Piłsudskega zavzeli nasprotna stališča.&lt;ref name=ref77/&gt;&lt;ref name=ref78&gt;Lukowski &amp; Zawadzki 2006, str. 217–222.&lt;/ref&gt;

===Prva svetovna vojna in objava poljske neodvisnosti===
[[Slika:Pilsudski in Otwock.jpg|thumb|left|upright=1.2|&quot;Komandant&quot; [[Józef Piłsudski]] s svojimi poljskimi legijonarji leta 1915]]

Izbruh prve svetovne vojne v poljskih deželah je Poljakom ponudil nepričakovano upanje za dosego neodvisnosti zaradi turbulenc, ki so zajele imperije delitvenih sil. Vse tri monarhije, ki so imele koristi od delitve poljskih ozemelj, Nemčija, Avstrija in Rusija, so ob koncu vojne razpadle. Na njihovih ozemljih so nastale številne nove države. Na začetku vojne, ki ni bila njihova,  so bili Poljaki vpoklicani v vojske delitvenih sil in zato prisiljeni  bojevati se med seboj, saj sta se vojski Nemčije in Avstrije vojskovali proti Rusiji. Paravojaške enote Piłsudskega, nameščene v Galiciji, so bile leta 1914 reorganizirane v poljske legije in so se kot del avstro-ogrske vojske borile na ruski fronti do leta 1917, ko so bile razpuščene.&lt;ref name=ref53/&gt; Piłsudski je zavrnil zahteve, da se njegovi možje borijo pod nemškim poveljstvom, zato so ga Nemci aretirali in je postal junaški simbol poljskega nacionalizma.&lt;ref name=ref78/&gt;&lt;ref name=ref79&gt;Davies 2005b, str. 279–290.&lt;/ref&gt;

[[Slika:Ignacy Paderewski 02.jpg|upright|thumb|[[Ignacij Paderewski]] je bil pianist in državnik]]

Zaradi niza nemških zmag na vzhodni fronti sta ozemlje Kongresne Poljske zasedli centralni sili Nemčija in Avstrija.&lt;ref name=ref53/&gt; Varšavo so Nemci zavzeli 5. avgusta 1915. V aktu z dne 5. novembra 1916  sta Nemčija in Avstrija v okviru nove nemške srednjeevropske sheme (Mitteleuropascheme) na ozemljih, ki so bila prej pod nadzorom Rusije, razglasili obujeno Kraljevino Poljsko (Król Regencyjne).&lt;ref name=ref53/&gt; Državi pokroviteljici se nikoli nista mogli dogovoriti o kandidatu za prevzem prestola, zato so jo izmenično upravljali nemški in avstrijski generalni guvernerji, začasni državni svet in regentski svet. Ta vse bolj avtonomna marionetna država je obstajala do novembra 1918, ko jo je nadomestila novoustanovljena Republika Poljska.

Obstoj te &quot;kraljevine&quot; in njene načrtovane poljske vojske je pozitivno vplival na poljska nacionalna prizadevanja na strani zaveznikov, v  [[Brestlitovski mir|Brestlitovskem miru]], sklenjenem marca 1918, pa so zmagovalci postavili poraženi Rusiji ostre pogoje in se niso ozirali na poljske interese.&lt;ref name=ref78/&gt;&lt;ref name=ref79/&gt;&lt;ref name=ref80&gt;Henig 2011.&lt;/ref&gt; Proti koncu vojne so se nemške oblasti lotile množičnega namernega pustošenja industrijskega in drugega gospodarskega potenciala poljskih dežel, da bi obubožale državo, verjetno prihodnjo tekmico Nemčije.&lt;ref&gt;Wereszycki 1990, str. 276.&lt;/ref&gt;

[[Slika:Polish Regents 1916.jpg|thumb|left|Regentski svet Kraljevine Poljske leta 1916;  &quot;kraljevina&quot; je bila ustanovljena kot vaba, da bi Poljaki sodelovali s centralnimi silami]]

Za neodvisnost Poljske sta se v Rusiji in na Zahodu zavzemala Dmowski, na Zahodu pa Ignacij Jan Paderewski. Ruski car [[Nikolaj II. Ruski|Nikolaj II.]] in nato voditelji februarske revolucije in oktobrske revolucije leta 1917 so postavili vlade, ki so vse po vrsti izjavile, da podpirajo neodvisnost Poljske.&lt;ref name=ref78/&gt;{{efn-lr|Vlada Sovjetske Rusije je avgusta 1918 izdala dekret z močno podporo neodvisnosti Poljske, vendar ni bil takrat pod njeno oblastjo noben del poljskega ozemlja.&lt;ref&gt;Wereszycki 1990, str. 282.&lt;/ref&gt;}} Leta 1917 je Francija ustanovila Modro vojsko pod vodstvom Józefa Hallerja, v kateri je bilo do  konca vojne približno 70.000 Poljakov, vključno z ujetniki iz nemških in avstrijskih enot ter 20.000 prostovoljci iz Združenih držav. Močna poljska protinemška vojska, ki je štela 30.000 mož, je bila tudi v Rusiji. Dmowski, ki je deloval iz Pariza kot vodja Poljskega nacionalnega komiteja (KNP), je postal glasnik poljskega nacionalizma v zavezniškem taboru. Na pobudo Štirinajstih točk [[Woodrow Wilson|Woodrowa Wilsona]] so zavezniki junija 1918 uradno potrdili poljsko neodvisnost.&lt;ref name=ref53/&gt;&lt;ref name=ref78/&gt;&lt;ref name=ref79/&gt;{{efn-lr|Program Štirinajst točk Woodrowa Wilsona je bil kasnjeje  skrčen zaradi notranjih dogodkov v ZDA, Veliki Britaniji, Franciji in Nemčiji. V zadnji točki je bila zavrnjena poljska zahteva po mestu Danzig (Gdansk) na baltski obali.&lt;ref name=ref80/&gt;}}

Na obeh sovražnih straneh se je v prvi svetovni vojni borilo okoli dva milijona Poljakov. 400.000 do 450.000 Poljakov je v vojni umrlo. Večina vzhodne fronte je potekala ravno na poljskem ozemlju, zato je bilo ogromno žrtev tudi med civilnim prebivalstvom.&lt;ref name=ref78/&gt;&lt;ref&gt;Davies 2001, str. 112.&lt;/ref&gt;

[[Slika:Ignacy Daszyński 1915.jpg|upright|thumb|[[Ignacy Daszyński]]]]

Zadnji poriv za neodvisnost Poljske se je dogajal na bojišču v oktobru – novembru 1918. Proti koncu vojne so bile avstro-ogrske in nemške enote razorožene, s propadom avstrijske vojske pa sta bila konec oktobra osvobojena Cieszyn in Krakov. Lvov je zajela poljsko-ukrajinska vojna 1918–1919. Prvo kratkoživo neodvisno in začasno levičarsko vlado Republike Poljske, ki je bila razglašena za demokratično, je od 7. novmbra 1918 v Lublinu vodil  Ignacy Daszyński. Poraženo Nemčijo so zavezniki prisilili, da je umaknila svojo veliko vojsko iz Poljske. Nemci, ki jih je doma prehitela nemška revolucija 1918–1919, so Piłsudskega izpustili iz zapora. 10. novembra  je prispel v Varšavo, kjer mu je regentski svet podelil obsežna pooblastila; Oblast Piłsudskega je priznala tudi vlada v Lublinu&lt;ref name=ref78/&gt;{{efn-lr|Piłsudski je leta 1914 zapustil Poljsko socialistično stranko in prekinil svoje povezave s socialističnim gibanjem. Številni aktivisti z levice in drugih političnih usmeritev so domnevali, da bo tam z njimi še naprej sodeloval.&lt;ref&gt;Wereszycki 1990, str. 242–243, 275.&lt;/ref&gt;}} in 22. novembra je postal začasni šef države. Piłsudskega so mnogi zelo cenili, desničarski nacionalni demokrati pa so bili ogorčeni. Nastajajoča poljska država je bila notranje razdeljena, med vojno  močno uničena in gospodarsko nefunkcionalna.&lt;ref name=ref78/&gt;&lt;ref name=ref79/&gt;

==Druga Poljska republika (1918–1939)==
===Zavarovanje meja in vojna s Sovjetsko Rusijo===
[[Slika:Powstanie wielkopolskie 1919.jpg|thumb|250px|Velikopoljski upor (1918–1919); vojna z Nemčijo je izbruhnil decembra 1918]]

Po več kot stoletju tuje vladavine je Poljska ob koncu prve svetovne vojne ponovno pridobila neodvisnost kot enega od rezultatov pogajanj, ki so potekala na [[Pariška mirovna konferenca (1919)|Pariški mirovni konferenci]] leta 1919.&lt;ref&gt;MacMillan 2002, str. 207.&lt;/ref&gt; [[Versajska mirovna pogodba]], nastala na konferenci, je vzpostavila neodvisno poljsko državo z izhodom na morje, vendar je dopustila, da o nekaterih njenih mejah odloča plebiscit. Večinoma z Nemci naseljeno svobodno mesto [[Gdansk|Danzig]] je dobilo poseben  status, ki je zagotavljal, da ga bo Poljska lahko uporabljala kot  svoje pristanišče. Ureditev nemško-poljske meje se je na koncu izkazala za dolgotrajen in zapleten proces. Spor je pripomogel k nastanku velikopoljske vstaje 1918–1919, treh šlezijskih uporov 1919–1921, vzhodnopruskega plebiscita 1920, gornješlezijskega plebiscita 1921 in Šlezijske konvencije v Ženevi leta 1922.&lt;ref name=ref84&gt;Davies 2005b, str. 291–321.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Lukowski &amp; Zawadzki 2006, str. 224, 226–227. .&lt;/ref&gt;&lt;ref name=ref86&gt;Davies 2001, str. 115–121.&lt;/ref&gt;

Druge meje so bile določene z vojno in poznejšimi sporazumi. V letih 1918–1921 je potekalo skupno šest mejnih vojn, vključno s poljsko-češkoslovaškimi mejnimi spopadi za Cieszynsko Šlezijo januarja 1919.&lt;ref name=ref84/&gt;

[[Slika:Polish-soviet war 1920 Polish defences near Milosna, August.jpg|thumb|left|250px|Poljsko-sovjetska vojna; poljski obrambni položaji blizu Varšave avgusta 1920]]

Obmejni spopadi so bili  hudi, najpomembnejši niz vojaških operacij v tem obdobju pa je bila vsekakor poljsko-sovjetska vojna 1919–1921. Poljski državnik in general [[Józef Piłsudski]] je imel daljnosežne protiruske načrte v Vzhodni Evropi. Leta 1919 so poljske sile izkoristile rusko državljansko vojno in prodrle proti vzhodu v Litvo, Belorusijo in Ukrajino, a so se kmalu soočile s sovjetsko protiofenzivo leta 1918–1919. Vojna v Ukrajini je julija 1919 odpravila že proglašeno Zahodnoukrajinsko ljudsko republiko. Jeseni 1919 je Piłsudski zavrnil prošnje sil nekdanje [[Antanta|Antante]], naj podpre belo protisovjetsko gibanje [[Anton Ivanovič Denikin|Antona Ivanoviča Denikina]] in njegovo napredovanje proti [[Moskva|Moskvi]].&lt;ref name=ref84/&gt; Poljsko-sovjetska vojna se je resno začela šele s poljsko ofenzivo na [[Kijev]] aprila 1920.&lt;ref&gt;Duraczyński 2012, st. 112.&lt;/ref&gt; V sodelovanju z Direktoratom za Ukrajino Ukrajinske ljudske republike je poljska vojska do junija prodrla dlje od Vilne, Minska in Kijeva,&lt;ref&gt;Lukowski &amp; Zawadzki 2006, str. 224–229.&lt;/ref&gt; potem pa jo je obsežna sovjetska protiofenziva iztisnila iz večine Ukrajine. Na severni fronti je sovjetska vojska v začetku avgusta dosegla obrobje Varšave. Sovjetska zmaga in hiter konec Poljske sta se zdela neizogibna, potem pa so Poljaki leta 1920 dosegli osupljivo zmago v bitki za Varšavo. Sledilo je še nekaj poljskih vojaških uspehov in Sovjeti so se morali umakniti. Poljski so prepustili dele ozemlja, naseljenega večinoma z [[Belorusi]] ali [[Ukrajinci]]. Nova vzhodna meja je bila dokončno določena z [[Riški mirovni sporazum|Riškim mirovnim sporazumom ]] marca 1921.&lt;ref name=ref84/&gt;&lt;ref name=ref86/&gt;&lt;ref&gt;Biskupski 1987.&lt;/ref&gt;

[[Slika:Daszynski and Witos.jpg|thumb|250px|Wincenty Witos (desno) in Ignacy Daszyński, načelnika vojnega kabineta leta 1920; Witos je bil predstavnik Poljske ljudske (kmečke) stranke &quot;Piast&quot; in sredinski politik, kasneje preganjan v Brestovskih procesih med sanacijskim režimom]]

Poraz ruskih vojsk je prisilil [[Vladimir Lenin|Vladimirja Lenina]] in sovjetsko vodstvo, da sta odložila svoj strateški cilj povezovanja z nemškimi in drugimi evropskimi revolucionarnimi levičarskimi aktivisti za širjenje komunistične revolucije. Lenin je računal tudi na podporo [[Rdeča armada|Rdeči armadi]] na Poljskem, kar pa se ni uresničilo.&lt;ref name=ref84/&gt;

[[Slika:Wojciech Korfanty.PNG|thumb|left|200px|Wojciech Korfanty, borec za poljsko [[Šlezija|Šlezijo]] in vodja Poljske krščanskodemokratske stranke]]

Pilsudski je oktobra 1920 zavzel Vilno, kar je zabilo še zadnji žebelj v krsto že tako slabih litovsko-poljskih odnosov, ki jih je dodatno zaostrila poljsko-litovska vojna 1919-1920. Obe državi sta ostali sovražni druga do druge do konca medvojnega obdobja.&lt;ref&gt;Lukowski &amp; Zawadzki 2006, str. 231.&lt;/ref&gt; Vizija Piłsudskega, Intermarija, vzhodnoevropska federacija držav po zgledu na večetnično poljsko-litovske [[Republika obeh narodov|Republiko obeh narodov]], ki bi vključevala tudi naslednico Velike litovske kneževine,&lt;ref&gt;Snyder 2003, str. 60–65.&lt;/ref&gt; je imela usodno napako, ker  njegova ideja o poljski nadvladi ni bila združljiva s težnjami sosednjih narodov. V času krepitve nacionalnih gibanj se je morala Poljska odpovedati političnim idejam o širjenju države.&lt;ref name=ref92&gt;Prażmowska 2011, str. 164–172.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Lukowski &amp; Zawadzki 2006, str. 225, 230, 231.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Snyder 2003, str. 57–60, 62.&lt;/ref&gt;{{efn-lr|Družinske korenine Piłsudskega so bile v poloniziranem plemstvu Velike litovske kneževine. Piłsudski je v sebi in sebi podobnih videl legitimne Litovce, kar ga je spravilo v konflikt s sodobnimi litovskimi nacionalisti. Slednji so v  času Pilsudskega na novo opredelili obseg in pomen &quot;litovske&quot; identitete, tako kot drugi nacionalisti, vključno s poljskim nacionalističnim gibanjem.&lt;ref&gt;Snyder 2003, str. 40–41, 64–65, 68–69.&lt;/ref&gt;}} Veliki federativni državi so nasprotovali tudi Dmowskijevi narodni demokrati. Njihov predstavnik na mirovnih pogajanjih v Rigi Stanisław Grabski je optiral za prepustitev Minska, Berdychiva, Kamianets-Podilskega in njihove okolico na sovjetski strani meje Sovjetski zvezi. Narodni  demokrati namreč niso želeli prevzeti dežel, ki so se jim zdele politično nezaželene, saj povzročila zmanjšan delež etničnih Poljakov v novi državi.&lt;ref name=ref86/&gt;&lt;ref&gt;Lukowski &amp; Zawadzki 2006, str. 230.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Snyder 2003, str. 64–65, 68–69.&lt;/ref&gt; Kresy (obmejna ozemlja) na vzhodu, osvojena do leta 1921, so bili podlaga za zamenjavo, ki so jo v letih 1943–1945 organizirali in izvedli Sovjeti. Sovjeti so takrat ponovno nastajajoči poljski državi izgube na vzhodu nadomestili z osvojenimi deli vzhodne Nemčije.&lt;ref&gt;Davies 2001, str. 73–80, 115–121.&lt;/ref&gt;

Uspešen zaključek poljsko-sovjetske vojne je dal Poljski lažen občutek moči kot 
samozadostne vojaške sile in spodbudil vlado, da poskuša reševati mednarodne spore  z vsiljenimi enostranskimi rešitvami.&lt;ref name=ref86/&gt;&lt;ref name=ref101&gt;Lukowski &amp; Zawadzki 2006, str. 232.&lt;/ref&gt; Njena ozemeljska in etnična politika v medvojnem obdobju je prispevala k slabim odnosom z večino poljskih sosed in težavnemu sodelovanju z bolj oddaljenimi centri moči, zlasti s [[Francija|Francijo]] in [[Velika Britanija|Veliko Britanijo]].&lt;ref name=ref86/&gt;&lt;ref name=ref92/&gt;&lt;ref name=ref101/&gt;

Riški mirovni sporazum je uredil vzhodno poljsko mejo tako, da je Poljska ohranila znaten del vzhodnih ozemelj stare Republike obeh narodov  za ceno delitve ozemlja [[Belorusija|Belorusije]] in [[Ukrajina|Ukrajine]].&lt;ref name=ref86/&gt;&lt;ref&gt;Snyder 2003, str. 63–69.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Davies 2001, str. 147.&lt;/ref&gt; Ukrajinci so na koncu ostali brez lastne države in so se zaradi dogovorov v Rigi počutili izdane. Njihova zamera je povzročila skrajni nacionalizem in protipoljsko sovraštvo.&lt;ref&gt; Snyder 2003, str. 139–144.&lt;/ref&gt;

===Obdobje demokracije (1918–1926)===
[[Slika:Narutowicz.jpg|thumb|left|Gabriel Narutowicz, prvi predsednik Poljske, umorjen leta 1922]]

Med glavnimi težavami, s katerimi se je soočala vlada nove poljske republike, je bilo pomanjkanje integrirane infrastrukture med prej ločenimi deli države, ki je oviralo  industrijo, transport, trgovino in druge dejavnosti.&lt;ref name=ref84/&gt;

Prve poljske volitve za ponovno ustanovljeni Sejm (državni parlament) so potekale januarja 1919. Naslednji mesec je Sejm sprejel začasno Malo ustavo.&lt;ref&gt;Lukowski &amp; Zawadzki 2006, str. 223.&lt;/ref&gt; 

Med hitro rastočim prebivalstvom Poljske znotraj njenih novih meja je bilo tri četrtine kmečkega življa in ena četrtina mestnega. [[Poljščina]] je bila primarni jezik le dveh tretjin prebivalcev nove države. Manjšine so imele v vladi zelo malo moči. Končna  Marčna ustava Poljske je bila sprejeta marca 1921. Na vztrajanje narodnih demokratov, zaskrbljenih zaradi agresivne politike, ki bi jo lahko izvajal  Józef Piłsudski, če bi bil izvoljen za predsednika republike, so predsednikova pooblastila z ustavnimi določili zelo omejili.&lt;ref name=ref86/&gt;

[[Slika:Władysław Grabski 1925.jpg|thumb|right|200px|Władysław Grabski e reformiral državno valuto in namesto poljske marke uvedel [[poljski zlot]]]]

Objavi Marčne ustave je sledilo kratko in burno obdobje ustavnega reda in parlamentarne demokracije, ki je trajalo do leta 1926. Zakonodajna oblast je ostala razdrobljena in brez stabilne večine in vlade so se pogosto menjavale. Državni zbor je leta 1922 je brez ljudskega glasovanja za predsednika države imenoval odkritega in nepristranskega Gabriela Narutowicza. Za člane nacionalistične desničarske frakcije njegovo imenovanje ni bilo legitimno. Na Narutowicza so gledali kot na izdajalca, izvoljejnega z glasovi narodnih manjšin.  Narutowicz in njegovi podporniki so bili izpostavljeni intenzivnemu nadlegovanju. Predsednika so 16. decembra 1922 umorili, potem ko je bil na položaju le pet dni.&lt;ref name=ref103&gt;Davies 2001, str. 121–123.&lt;/ref&gt;

Zakonodaja za zemljiško reformo se je sprejemala od leta 1919 do 1925 pod pritiskom obubožanega kmečkega prebivalstva. Reforma je bila izpeljana samo delno, saj je bilo parceliranih samo 20 % velikih kmetijskih posesti.&lt;ref name=ref104&gt;Pilawski 2009.&lt;/ref&gt; Poljska je v zgodnjih 20. letih prejšnjega stoletja prestala številne gospodarske nesreče in motnje, vključno z valovi delavskih stavk, kot so bili nemiri v Krakovu leta 1923. Nemško-poljska carinska vojna, ki jo je začela Nemčija leta 1925, je bila eden najbolj škodljivih zunanjih dejavnikov, ki so obremenjevali poljsko gospodarstvo.&lt;ref&gt;Lukowski &amp; Zawadzki 2006, str. 237–238. &lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Davies 2005b, str. 307, 308.&lt;/ref&gt; V državi je bilo kljub temu tudi nekaj zakov napredka in stabilizacije, na primer kritična reforma financ, ki jo je izvedla vlada Władysława Grabskega in je trajala skoraj dve leti. Nekateri drugi dosežki demokratičnega obdobja v zvezi z upravljanjem vladnih in državljanskih institucij, potrebnih za delovanje združene države in naroda, so bili prelahko spregledani. Ob strani se je skrival zgrožen vojaški častniški korpus, ki se ni bil pripravljen podrediti civilnemu nadzoru, a je bil pripravljen slediti upokojenemu Piłsudskemu. Pilsudski je bil med Poljaki zelo priljubljen in prav tako nezadovoljen s poljskim sistemom vladanja, tako kot njegovi nekdanji kolegi v vojski.&lt;ref name=ref86/&gt;&lt;ref name=ref103/&gt;

===Pilsudskijev državni udar in obdobje sanacije (1926–1935)===
[[Slika:Piłsudski May 1926.jpg|thumb|250px|Pilsudskijev majski državni udar leta 1926 je določil poljsko politično realnost v letih, ki so vodila do druge svetovne vojne]]

12. maja 1926 je Pilsudski izvedel državni udar, v katerem je vojska strmoglavila civilno vlado na čelu s predsednikom Stanislavom Wojciechowskim. V bratomornih spopadih je umrlo več sto ljudi.&lt;ref&gt;Davies 2005b, str. 312.&lt;/ref&gt; Pilsudskega je podpiralo tudi več levičarskih frakcij, ki so zagotovile uspeh njegovega državnega udara z blokiranjem železniškega prevoza vladnih oboroženih sil,&lt;ref name=ref108&gt;Davies 2001, str. 123–127.&lt;/ref&gt; in konzervativni veleposestniki. Edina pomembna družbena sila, ki je nasprotovala njegovemu prevzemu oblasti, so bili desničarski Narodni demokrati.&lt;ref name=ref86/&gt;&lt;ref&gt;Czubiński 1988, str. 45–46.&lt;/ref&gt;{{efn-lr|Okrepitve so prihajale z zakasnitvijo in vladna vojaška poveljnika generala Tadeusz Rozwadowski in Władysław Anders sta se želela še naprej boriti proti storilcem državnega udara, vendar sta se predsednik Stanisław Wojciechowski in vlada odločila predati, da bi preprečila neizbežno širjenje državljanske vojne. Državni udar je pripeljal na oblast &quot;sanacijski&quot; režim pod Józefom Piłsudskim. Po njegovi smrti ga je nasledil maršal Edward Rydz-Śmigły. Sanacijski režim je preganjal opozicijo znotraj vojske in nasploh. Rozwadowski je v zaporu umrl, po nekaterih poročilih umorjen.&lt;ref name=ref112/&gt; Drugi glavni nasprotnik Piłsudskega, general Włodzimierz Zagórski, je izginil leta 1927.&lt;ref&gt;Szyc 2012.&lt;/ref&gt;  Po besedah Aleksandre Piłsudske, maršalove žene, je Piłsudski po državnem udaru in do konca svojega življenja izgubil prisebnost in bil videti izčrpan.&lt;ref&gt;Czubiński 1988, str. 46–47.&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;

V času Rydz-Śmigłyjevega vodenja države je sanacijski tabor sprejel ideologijo Romana Dmowskega, sovražnika Piłsudskega. Rydz-Śmigły ni dovolil generalu Władysławu Sikorskemu, sovražniku sanacijskega gibanja, da kot vojak sodeluje pri obrambi države med invazijo na Poljsko septembra 1939. Med drugo svetovno vojno so v poljski vlad v izgnanstvu, najprej v Franciji in nato v Veliki Britaniji,  prevladovali protisanacijski politiki. Domnevni privrženci sanacije (v izgnanstvu) so bili  pod predsednikoma vlad Sikorskim in Stanisławom Mikołajczykom nezaželjeni.&lt;ref&gt;Wasilewski 2012b.&lt;/ref&gt;}}

Po udaru je novi režim sprva spoštoval veliko parlamentarnih formalnosti, potem pa se je postopoma prenehal pretvarjati. Leta 1929 je nastala koalicija levosredinskih strank Centrolew, ki je leta 1930 zahtevala &quot;odpravo diktature&quot;. Leta 1930 je vlada razpustila Sejm (parlament) in v trdnjavo Brest zaprla številne poslance opozicije. Pred poljskimi zakonodajnimi volitvami leta 1930 &lt;ref&gt;Brzoza &amp; Sowa 2009, str. 309.&lt;/ref&gt; je bilo aretiranih pet tisoč političnih nasprotnikov, volitve pa so bile prirejene tako, da so večino sedežev podelili prorežimskemu nestrankarskemu bloku, ki je sodeloval z vlado.&lt;ref name=ref84/&gt;&lt;ref name=ref111&gt;Garlicki 2009.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=ref112&gt;Burnetko 2009.&lt;/ref&gt;

[[Slika:Rydz Smigly Bulawa1.jpg|upright|left|thumb|200px|Predsednik Ignacij Mościcki in maršal Edvard Rydz-Śmigły sta bila med najvišjimi voditelji v obdobju sanacije Poljske]]

Avtoritarni sanacijski režim (&quot;sanacija&quot; naj bi pomenla &quot;zdravljenje&quot;), ki ga je Piłsudski vodil do svoje smrti leta 1935 in je ostal v veljavi do leta 1939, je odseval diktatorjevo razvoj iz levosredinskega v skrajno konservativnega politika.&lt;ref name=ref111/&gt; Političnim institucijam in strankam je bilo omogočeno delovanje, vendar je bil volilni proces manipuliran, tisti, ki niso bili pripravljeni pokorno sodelovati z režimom, pa so bili podvrženi represiji. Od leta 1930 so vztrajne  nasprotnike režima, mnoge levičarskega prepričanja, zapirali in obsojali na stroge kazni na zrežiranih sodnih procesih, kot je bil proces v Brestu. Zaprti so bili v zaporu Bereza Kartuska in taboriščih za politične zapornike. Od leta 1934 do 1939 je bilo v internacijskem taborišču  Bereza v različnih obdobjih brez sojenja priprtih približno tri tisoč oseb. Leta 1936, na primer,  je bilo tja odpeljanih 369 aktivistov, vključno s 342 poljskimi komunisti.&lt;ref&gt;Garlicki 2008.&lt;/ref&gt; Uporniški kmetje so se uprli leta 1932 in 1933 in leta 1937 stavkali. Druge civilne nemire so povzročali stavkajoči industrijski delavci, na primer v  &quot;krvave pomladi&quot; leta 1936, nacionalistični Ukrajinci{{efn-lr|Poljsko sanacijsko oblast je izzivala Organizacija ukrajinskih nacionalistov (OUN), ki si je prizadevala doseči neodvisnost. OUN se je ukvarjala s političnimi atentati, terorjem in sabotažami, na kar se je poljska država v tridesetih letih 20. stoletja odzvala z represivno akcijo. Józef Piłsudski in njegovi nasledniki so vaščanom na prizadetih območjih naložili kolektivno odgovornost. Po nemirih leta 1933 in 1934 je bilo ustanovljeno taborišče Bereza Kartuska, ki je postalo zloglasno zaradi njenega brutalnega režima. Vlada je v dele Volinije s stoletno tradicijo ukrajinskega kmečkega uporništva proti poljskim lastnikom zemljišč in v vzhodno Galicijo pripeljala poljske naseljence in upravitelje. V poznih 30. letih 20. stoletja (po smrti Pilsudskega) se je vojaško preganjanje okrepilo. Agresivno se je izvajala politika &quot;nacionalne asimilacije&quot;. Vojaški napadi, javna pretepanja, zaplembe premoženja ter zapiranje in uničevanje pravoslavnih cerkva so vzbudili trajno sovraštvo do Poljakov v Galiciji in Voliniji &quot;v najslabšem možnem trenutku&quot;, kot pravi Timothy D. Snyder. Avtor hkrati ugotavlja, da so se &quot;ukrajinski terorizem in poljski povračilni ukrepi dotaknili le dela prebivalstva in da obsežne regije niso bile prizadete&quot;. Nacionalistični recept OUN, da ukrajinska država pripada samo etničnim Ukrajincem, še zdaleč ni bil priljubljen. Halik Kochanski je pisal o dediščini zagrenjenih odnosov med Ukrajinci in Poljaki, ki so kmalu zatem eksplodirali  med drugo svetovno vojno.&lt;ref&gt;Snyder 2003, str. 143–152.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Kochanski 2012, str. 29.&lt;/ref&gt;}} in aktivisti porajajočega se beloruskega gibanja. Vsi so postali tarče neusmiljene policijsko-vojaške pacifikacije.&lt;ref name=ref84/&gt;&lt;ref&gt;Lukowski &amp; Zawadzki 2006, str. 248–249.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Brzoza &amp; Sowa 2009, str. 322–329.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Brzoza &amp; Sowa 2009, str. 353–359.&lt;/ref&gt;{{efn-lr|V poročilu, ki ga predstavil predsednik vlade in minister za notranje zadeve Felicjan Sławoj Składkowski pred komisijo Sejma januarja 1938, je bilo v obdobju 1932–1937 med  policijskim zatiranjem protestov industrijskih in kmetijskih delavcev  ubitih 818 ljudi.&lt;ref&gt;Pietka 2016.&lt;/ref&gt;}} Režim je poleg politične represije spodbujal kult osebnosti Józefa Pilsudskega, ki je obstajal že dolgo preden je prevzel diktatorsko oblast.

Pilsudski je leta 1932 podpisal sovjetsko-poljski pakt o nenapadanju in leta 1934  nemško-poljsko izjavo o nenapadanju,&lt;ref name=ref108/&gt; vendar je leta 1933 vztrajal, da Poljska ni ogrožena niti z vzhoda niti z zahoda, in izjavil, da je poljska politika osredotočena na to, da bi postala popolnoma neodvisna in brez služenja tujim interesom.&lt;ref&gt;Czubiński 1988, str. 124–125.&lt;/ref&gt; Začel je izvajati politiko ohranjanja enake razdalje in prilagodljive srednje smeri do obeh velikih sosed, ki jo je kasneje nadaljeval Józef Beck.&lt;ref&gt;Zgórniak, Łaptos &amp; Solarz 2006, str. 379.&lt;/ref&gt; Pilsudski je obdržal osebni nadzor nad vojsko, ki je bila slabo opremljena, slabo usposobljena in slabo pripravljena na morebitne prihodnje spopade.&lt;ref&gt;Kochanski 2012, str. 52–53.&lt;/ref&gt; Njegov edini vojaški načrt je bila obrambna vojna proti sovjetski invaziji.&lt;ref&gt;Drzewieniecki 1981.&lt;/ref&gt;{{efn-lr|Zunanja politika je bila eno redkih vladnih področij, za katera se je Piłsudski aktivno zanimal. Vlogo in priložnost Poljske je videl v vzhodni Evropi in se zavzemal za pasivne odnose z Zahodom. Menil je, da se nemškega napada ne bi smeli bati, kajti tudi če bi se ta malo verjeten dogodek zgodil, bi zahodne sile morale zadržati Nemčijo in priskočiti na pomoč Poljski.&lt;ref&gt;Czubiński 1988, str. 78–87.&lt;/ref&gt;}} Počasna modernizacija po njegovi smrti je močno zaostajala za napredkom, ki so ga dosegle poljske sosede, ukrepi za zaščito zahodne meje, ki jih je Piłsudski prekinil od leta 1926, pa so bili sprejeti šele marca 1939.&lt;ref&gt;Czubiński 2009, str. 37–38.&lt;/ref&gt;

Sanacijski poslanci v Sejmu so leta 1935 s parlamentarnim manevrom odpravili demokratično Marčno ustavo in sprejeli bolj avtoritarno Aprilsko ustavo, ki je zmanjšala pristojnosti Sejma, ki ga je Piłsudski preziral.&lt;ref name=ref84/&gt; 
Opozicija je postopek in ustavo, ki je iz njega izhajala, imela za nelegitimna. Poljska vlada v izgnanstvu med drugo svetovno vojno je Aprilsko ustavo kljub temu priznala, da bi ohranila pravno kontinuiteto poljske države.&lt;ref&gt;Szeląg 1968, str. 11–12.&lt;/ref&gt;

Med letoma 1932 in 1933 sta Pilsudski in Beck sprožila več incidentov ob mejah z Nemčijo in Danzigom, da bi preverila, ali bodo zahodne sile zaščitile versajske dogovore, od katerih je bila odvisna poljska varnost, in kot pripravo na preventivno vojno proti Nemčiji. Vlada je istočasno poslala delegaciji v London in Pariz z zahtevo, da zaustavita nemško oboroževanje. Invazija Poljske na Danzig je bila načrtovana za 21. april 1933, po odkritju, da je tam neverjetno veliko vojakov, pa je bila preložena. Ker bi invazija predstavljala resno vojaško grožnjo Nemčiji in ni imela resne podpore zaveznikov, so Poljaki idejo o invaziji sčasoma opustili. Nečija je v letih 1933 in 1934 povečala svoje izdatke za oborožitev za 68 %. Januarja 1934 sta Poljska in Nemčija podpisali desetletni pakt o nenapadanju.&lt;ref&gt;Crockett, Jameson W. (10. december 2009). &quot;The Polish Blitz, More than a Mere Footnote to History: Poland and Preventive War with Germany, 1933&quot;. Diplomacy &amp; Statecraft. 20 (4): 561–579. doi: 10.1080/09592290903455667. ISSN 0959-2296. S2CID 153437646. &lt;/ref&gt;

Ko je maršal Pilsudski leta 1935 umrl, je ohranil simpatije večine poljske družbe, čeprav ni nikoli tvegal preizkusiti svoje priljubljenosti na poštenih volitvah. Njegov režim je bil diktatorski. Od držav, ki so mejile na Poljsko, je ostala demokratična samo Češkoslovaška. Zgodovinarji imajo zelo različna mnenja tako o pomenu in posledicah državnega udara, ki ga je izvedel Pilsudski, kot o njegovi osebni vladavini, ki je sledila.&lt;ref name=ref112/&gt;

===Družbeni in gospodarski trendi v medvojnem obdobju===
[[Slika:Eugeniusz Kwiatkowski.PNG|thumb|left|200px|Eugeniusz Kwiatkowski je promoviral osrednjo industrijsko regijo Poljske]]

Neodvisnost je v medvojnem obdobju spodbudila razvoj poljske kulture z dokaj viosokimi intelektualnimi dosežki. Varšava, katere prebivalstvo se je med prvo in drugo svetovno vojno skoraj podvojilo, je bila nemirna rastoča metropola in prehitela Krakov, Lvov in Vilno. Postala je drugo najštevilčnejše mesto v državi.&lt;ref name=ref84/&gt;

Represija sanacijskih oblasti večinske poljske družbe na splošno ni prizadela.&lt;ref&gt;Davies 2001, str. 126.&lt;/ref&gt; Mnogo Poljakov je uživalo relativno stabilnost. Gospodarstvo se je med letoma 1926 in 1929 opazno izboljšalo, nato pa ga je doletela velika svetovna gospodarska kriza.&lt;ref&gt;Lukowski &amp; Zawadzki 2006, str. 242.&lt;/ref&gt; Po letu 1929 sta industrijska proizvodnja in bruto narodni dohodek države upadla za približno 50 %.&lt;ref&gt;Zgórniak, Łaptos &amp; Solarz 2006, str. 444.&lt;/ref&gt;

Velika kriza  je kmetom prinesla nizke cene kmetijskih proizvodov, delavcem pa brezposelnost. Družbene napetosti so se povečale, vključno z naraščajočim [[Antisemitizem|antisemitizmom]]. Veliko gospodarsko preobrazbo in večletni državni načrt za dosego nacionalnega industrijskega razvoja, sprožen leta 1936, je vodil minister Eugeniusz Kwiatkowski. Pobuda, ki jo je motivirala predvsem potreba po domači industriji orožja, se je začela udejanjati šele malo pred izbruhom druge svetovne vojne. Kwiatkowski je bil tudi glavni arhitekt projekta pristanišče Gdinija.&lt;ref name=ref84/&gt;&lt;ref&gt;Lukowski &amp; Zawadzki 2006, str. 249–250. &lt;/ref&gt;

{{multiple image
 |align     = right
 |direction = horizontal 
 |header_align =  
 |header    = Portreta pesnikov slikarja [[Stanisław Ignacy Witkiewicz|Stanisława Ignacyja Witkiewicza]]
 |image1    = Witkacy Maria P J.jpg
 |width1    = 135
 |alt1      = 
 |caption1  = Maria Pawlikowska-Jasnorzewska
 |image2    = Witkacy Julian Tuwim.jpg
 |width2    = 128
 |alt2      = 
 |caption2  = Julian Tuwim
}}

Nacionalizem, ki je prevladoval v političnih krogih, je spodbujala številčnost narodnih manjšin in njihovi različni interesi. Po jezikovnem merilu poljskega popisa prebivalstva leta 1931 so Poljaki predstavljali 69 % prebivalstva, Ukrajinci 15 %, Judje, opredeljeni kot govorci [[jidiš]]a,  8,5 %, Belorusi 4,7 %, Nemci 2,2 %, Litovci 0,25 %, Rusi 0,25 % in Čehi 0,09 %, pri čemer je na nekaterih geografskih območjih prevladovala določena manjšina. Etnični konflikti so se sčasoma stopnjevali in poljska država je postajala vedno manj strpna do  svojih narodnih manjšin. 

V medvojni Poljski je obvezno brezplačno osnovno šolstvo bistveno zmanjšalo stopnjo nepismenosti, vendar je bilo hkrati diskriminatorsko. Dramatično se je zmanjšalo število ukrajinskih šol, vpis Judov v izbrane šole pa je bil v poznih 30. letih omejen.&lt;ref name=ref84/&gt;

Število prebivalcev je vztrajno raslo in leta 1939 doseglo 35 milijonov, splošno gospodarsko stanje v obdobju med vojnama pa je stagniralo. Na Poljskem je bilo malo kapitala in malo zanimanja tujcev za naložbe v tej državi.&lt;ref name=ref84/&gt; Celotna industrijska proizvodnja se je med letoma 1913 in 1939 komaj kaj povečala, zaradi povečanega števila prebivalcev s 26,3 milijona leta 1919 na 34,8 milijona leta 1939&lt;ref name=ref84/&gt; pa se je proizvodnja na prebivalca dejansko zmanjšala za 18 %.&lt;ref&gt;Buszko 1986, str. 360.&lt;/ref&gt;

Razmere v prevladujočem kmetijskem sektorju so se med letoma 1929 in 1939 stalno slabšale, kar je povzročilo nemire na podeželju in postopno radikalizacijo poljskega kmečkega gibanja, ki se je vse bolj nagibalo k militantnim protidržavnim dejavnostim. Oblast je vse te dejavnosti močno zatirala. Po besedah Normana Daviesa so neuspehi sanacijskega režima, skupaj z objektivno gospodarsko realnostjo, povzročili radikalizacijo poljskih množic proti koncu 30. let prejšnjega stoletja. Avtor hkrati svari pred primerjavami stanja na Poljskem s stanji v  neprimerljivo bolj represivnih režimih nacistične Nemčije in stalinistične Sovjetske zveze.&lt;ref name=ref84/&gt;

===Zadnja leta sanacije (1935–1939)===
[[Slika:Składkowski premierem.jpg|thumb|left|250px|Leto po smrti maršala Pilsudskega je zadnji predvojni predsednik vlade postal njegov osebni pomočnik general Felicjan Sławoj Składkowski]]

Po smrti Piłsudskega leta 1935 so Poljsko do nemške invazije leta 1939 in sprva med njo vodili njegovi zavezniki in podrejeni častniki, znani kot &quot;polkovniki Piłsudskega&quot;. Polkovniki niso imeli niti vizije niti sredstev, da bi se spopadli z nevarnim položajem, s katerim se je soočila Poljska v poznih 30. letih prejšnjega stoletja. Ko je Piłsudski še živel, so postopoma prevzemali večja pooblastila, tako da so v zakulisju manipulirali z bolnim maršalom.&lt;ref&gt;Szeląg 1968, str. 125.&lt;/ref&gt; Sčasoma so dosegli odkrito politizacijo vojske, ki ni pripravile države na vojno.&lt;ref name=ref84/&gt;

[[Slika:Beck przemówienie.jpg|thumb|200px|Zunanji minister  [[Józef Beck]] je zavrnil predlagano tvegano zavezništvo z nacistično Nemčijo in s Sovjetsko zvezo&lt;ref name=ref84/&gt;]]

Za zunanjo politiko je bil odgovoren Józef Beck, pod katerim je poljska diplomacija poskušala vzpostaviti uravnotežene odnose z Nemčijo in Sovjetsko zvezo, žal neuspešno zaradi napačnega razumevanja evropske ozemeljske politike in časa. Beck je imel številne zunanjepolitične sheme in gojil iluzije o statusu Poljske kot velike sile. Odtujil je večino poljskih sosed, vendar ga zgodovinarji ne krivijo za končni neuspeh odnosov z Nemčijo. Glavni dogodki njegovega mandata so bili zgoščeni v zadnjih dveh letih. V primeru poljskega ultimata [[Litva|Litvi]] leta 1938 je poljska akcija skoraj povzročila nemško zasedbo jugozahodne litvanske regije Klaipėda (Memel), kjer je prevladovalo nemško prebivalstvo.&lt;ref&gt;Zgórniak, Łaptos &amp; Solarz 2006, str. 391–393.&lt;/ref&gt; Tudi leta 1938 se je poljska vlada oportunistično lotila sovražne akcije proti češkoslovaški državi, ki je bila oslabljena z [[Münchenski sporazum|Münchenskim sporazumom]], in si priključila majhen kos ozemlja na njenih mejah.&lt;ref&gt;Davies 2001, str. 128.&lt;/ref&gt; V tem primeru se je Beckovo razumevanje posledic poljske vojaške operacije izkazalo za popolnoma zmotno,&lt;ref&gt; Zgórniak, Łaptos &amp; Solarz 2006, str. 409–410.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt; Zasuń 2009.&lt;/ref&gt; saj je nemška okupacija Češkoslovaške na koncu močno oslabila tudi položaj same Poljske.&lt;ref&gt;Czubiński 2009, str. 26.&lt;/ref&gt; Poleg tega je Beck zmotno verjel, da bodo nacistično-sovjetska ideološka protislovja preprečila njuno sodelovanje.&lt;ref name=ref135&gt;Zgórniak, Łaptos &amp; Solarz 2006, str. 455–465.&lt;/ref&gt;

Doma so vse bolj odtujene in zatirane manjšine grozile z nemiri in nasiljem. Skrajni nacionalistični krogi, kot je bil Nacionalni radikalni tabor, so postali bolj odkriti. Ena od skupin, Tabor narodne enotnosti, je združevala številne nacionaliste s podporniki sanacije in je bila povezana z novo močno politično osebnostjo, maršalom Edvardom Rydz-Śmigłyjem, čigar frakcija vladajočega gibanja sanacije je bila vse bolj nacionalistična.&lt;ref name=ref84/&gt;&lt;ref&gt;Lukowski &amp; Zawadzki 2006, str. 247–248, 251–252.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=ref137&gt;Davies 2001, str. 127–129.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Brzoza &amp; Sowa 2009, str. 361–365.&lt;/ref&gt;

V poznih 30. letih 20. stoletja je izgnanski blok Fronta Morges združil več pomembnih poljskih protisanacijskih osebnosti, vključno z Ignacijem Paderewskim, Vladislavom Sikorskim, Vincencom Witosom, Vojčehom Korfantyjem in Jozefom Hallerjem. Na Poljskem je pridobila le malo vpliva, vendar se je njen duh znova pojavil med drugo svetovno vojno znotraj poljske vlade v izgnanstvu.&lt;ref name=ref84/&gt;

[[Slika:Ulica Marszałkowska w Warszawie przed 1939a.jpg|thumb|left|200px|[[Varšava]] je bila pred drugo svetovno vojno ena od glavnih evropskih mest; slika je iz leta 1939]]

Oktobra 1938 je [[Joachim von Ribbentrop]] prvič predlagal nemško-poljske ozemeljske prilagoditve in sodelovanje Poljske v paktu proti [[Kominterna|Kominterni]] in Sovjetski zvezi.&lt;ref&gt;Zgórniak, Łaptos &amp; Solarz 2006, str. 412–413.&lt;/ref&gt; Eno od ključnih jabolk spora je bil status svobodnega mesta Danzig. Poljska vlada, ki jo je marca 1939 znova nagovoril Ribbentrop, je izrazila pripravljenost obravnavati vprašanja, ki so povzročala zaskrbljenost Nemčije, vendar je dejansko zavrnila njene zahteve in s tem zavrnila, da bi [[Adolf Hitler]] Poljsko spremenil v nemško marionetno državo.&lt;ref name=ref140&gt;Zgórniak, Łaptos &amp; Solarz 2006, str. 422–425.&lt;/ref&gt; Hitler, razburjen zaradi britanskih in francoskih izjav o podpori Poljski,&lt;ref name=ref140/&gt; je konec aprila 1939 razveljavil nemško-poljsko izjavo o nenapadanju.&lt;ref name=ref84/&gt;&lt;ref name=ref135/&gt;&lt;ref&gt;Lukowski &amp; Zawadzki 2006, str. 252–253.&lt;/ref&gt;

Da bi se zaščitila pred vse bolj agresivno nacistično Nemčijo, ki je že bila odgovorna za priključitev [[Avstrija|Avstrije]] v [[Anschluss]]u leta 1938, [[Češkoslovaška|Češkoslovaške]] leta 1939 in dela Litve po nemškem ultimatu Litvi leta 1939, je Poljska sklenila vojaško zavezništvo z [[Velika Britanija|Veliko Britanijo]] in [[Francija|Francijo]].  Obe zahodni sili sta bili usmerjeni v svojo obrambo in nista imeli niti ustreznega geografskega položaja niti virov, da bi pomagali Poljski. Poljska je poskušala spodbuditi tudi svoje sodelovanje s Sovjetsko zvezo, ki so ga imeli za vojaško vzdržno.&lt;ref&gt;Davies 2005b, str. 319–320.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Zgórniak, Łaptos &amp; Solarz 2006, str. 454.&lt;/ref&gt;

Diplomatski manevri so se nadaljevali spomladi in poleti 1939, vendar so v zadnjih poskusih francosko-britanski pogovori s Sovjeti v Moskvi o oblikovanju protinacističnega obrambnega vojaškega zavezništva propadli. Zavrnitev Varšave, da [[Rdeča armada|Rdeči armadi]] dovoli delovanje na poljskem ozemlju, je zahodna prizadevanja obsodila na propad.&lt;ref&gt;Czubiński 2009, str. 29. &lt;/ref&gt; Zadnja sporna zavezniško-sovjetska izmenjava je potekala 21. in 23. avgusta 1939.&lt;ref name=ref135/&gt;&lt;ref&gt;Holdsworth 2008.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Davies 2001, str. 155–156.&lt;/ref&gt;{{efn-lr|Leta 1938 sta Poljska in Romunija zavrnili francosko-britanski predlog, da bi sovjetskim silam v primeru vojne z nacistično Nemčijo dovolili prečkanje njunih ozemelj, da bi pomagale Češkoslovaški. Poljske vladajoče elite so Sovjete na nek način imele za bolj grozeče od nacistov.&lt;ref&gt;Davies 2001, str. 145.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Davies 2005b, str. 311.&lt;/ref&gt; &lt;br&gt;Sovjetska zveza je večkrat izjavila, da namerava izpolniti svoje obveznosti iz sporazuma s Češkoslovaško iz leta 1935 in vojaško braniti Češkoslovaško. Zahtevala je prehod svojih kopenskih in zračnih sil čez Poljsko in/ali Romunijo in Sovjeti so se glede tega obrnili na Francoze, ki so prav tako imeli sporazum s Češkoslovaško, Poljsko in Sovjetsko zvezo. Edvard Rydz-Śmigły je leta 1936 zavrnil francoski predlog o tej zadevi, leta 1938 pa je Jozef Beck pritisnil na Romunijo, naj ne dovoli niti sovjetskim vojnim letalom preleta njenega ozemlja. Tako kot Madžarska je tudi Poljska poskušala izkoristiti nemško-češkoslovaški spor za reševanje lastnih ozemeljskih težav, in sicer sporov glede delov Zaolzieja, Spiša in Orave.&lt;ref&gt;Zgórniak, Łaptos &amp; Solarz 2006, str. 379, 394–396.&lt;/ref&gt;}}  Režim [[Josif Stalin|Josifa Stalina]] je bil tarča intenzivne nemške protiiniciative in je bil hkrati vpleten v vse bolj učinkovita pogajanja s Hitlerjevimi agenti. 23. avgusta je izid, ki je bil v nasprotju s prizadevanji zaveznikov, postal resničnost: Nemčija in Sovjetska zveza sta v Moskvi v naglici podpisali pakt Molotov-Ribentrop, ki je na skrivaj predvideval zazdelitev  Poljske na območja pod nadzorom nacistov in Sovjetske zveze.&lt;ref name=ref84/&gt;&lt;ref name=ref135/&gt;&lt;ref name=ref137/&gt;

==Druga svetovna vojna==
===Invaziji in odpor===
[[Slika:Schleswig Holstein firing Westerplatte September 1939.jpg|thumb|250px|Nemška bojna ladja Schleswig-Holstein 1. septembra 1939 obstreljuje polotok Westerplatte v Gdansku]]

1. septembra 1939 se je na Hitlerjev ukaz začela invazija na Poljsko, uvodni dogodek [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]]. Poljska je pred kratkim 25. avgusta 1939 podpisala angleško-poljsko vojaško zavezništvo in bila dolgo v zavezništvu s Francijo. Zahodni sili sta kmalu napovedali vojno Nemčiji, vendar sta ostali večinoma nedejavni. Prve spopade sta imeli za lažno vojno  in napadeni državi nista ponudili nobene pomoči. Tehnično in številčno premočne enote Wehrmachta so hitro napredovale proti vzhodu in na celotnem okupiranem ozemlju množično pobijale poljsko civilno prebivalstvo.&lt;ref&gt;Wieliński 2011.&lt;/ref&gt; 

17. septembra se je začela sovjetska invazija na vzhodno Poljsko. Sovjetska zveza je hitro okupirala večino vzhodne Poljske z veliko ukrajinsko in belorusko narodno manjšino.{{efn-lr|Vzhodno od razmejitvene črte Molotov-Ribbentrop je bilo 43 % Poljakov,  33% Ukrajincev, 8% Belorusov in 8% Judov.&lt;ref&gt;Snyder 2010, str. 128.&lt;/ref&gt; Sovjeti se niso želeli prikazati kot agresorji in so zasedli vzhodno Poljsko pod izgovorom, da želijo zaščititi &quot;sorodno ukrajinsko in belorusko prebivalstvo&quot;.&lt;ref name=ref151/&gt;}} Oba napadalca sta si razdelila poljsko ozemlje skladno s tajnim paktom Molotov–Ribbentrop.  Najvišji poljski vladni uradniki in vojaško poveljstvo so pobegnili z vojnega območja in sredi septembra prispeli na romunsko mostišče. Po napadu Sovjetske zveze so poiskali zatočišče v [[Romunija|Romuniji]].&lt;ref&gt;Buszko 1986, str. 362–369. &lt;/ref&gt;&lt;ref&gt; Biskupski 2003, str. 214–215.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=ref151&gt;Kochanski 2012, str. 59–93.&lt;/ref&gt;

Bitke, v katerih so Poljaki zdržali najdlje, so bile obleganje Varšave, bitka pri Helu in odpor samostojne operativne skupine Polesje. Varšava je padla 27. septembra po močnem nemškem bombardiranju, v katerem je bilo ubitih več deset tisoč civilistov in vojakov.&lt;ref name=ref151/&gt; Po kapitulaciji je bila Poljska razdeljena skladno s pogoji nemško-sovjetskega mejnega sporazuma, podpisanega v Moskvi 29. septembra 1939.&lt;ref&gt;Czubiński 2009, str. 55–56.&lt;/ref&gt;

[[Slika:Poland in 1939.jpg|thumb|left|Zemljevid Poljske po nemško-sovjetski okupaciji leta 1939]]

Gerhard Weinberg je trdil, da je bil najpomembnejši poljski prispevek v drugi svetovni vojni njeno sodelovanja pri razbijanju nemških šifer.&lt;ref&gt;Kozaczuk &amp; Straszak 2004.&lt;/ref&gt; To je Britancem omogočilo izvedbo kriptoanalize [[Enigma (naprava)|Enigme]] in dešifriranje glavne nemške vojaške kode, kar je zaveznikom dalo veliko prednost v nadaljevanju vojne.&lt;ref&gt;Weinberg 2005, str. 50.&lt;/ref&gt; Kar zadeva dejanske vojaške akcije, so nekateri poljski zgodovinarji trdili, da je bil zgolj odpor v invaziji na Poljsko kljub njenemu porazu največji prispevek države k zmagi nad nacistično Nemčijo. Poljska vojska s skoraj enim milijonom mož je znatno odložila začetek bitke za Francijo, ki so jo Nemci načrtovali za leto 1939. Ko se je nacistična ofenziva na zahodu res zgodila, je bila zaradi zamude manj učinkovita, kar je bil morda odločilni dejavnik za zmago v bitki za Britanijo.&lt;ref name=ref155&gt;Brzoza &amp; Sowa 2009, str. 693–694.&lt;/ref&gt;

Po nemškem napadu na Sovjetsko zvezo v [[Operacija Barbarossa|operaciji Barbarossa]] junija 1941 je celo ozemlje predvojne Poljske okupirala nemška vojska.&lt;ref&gt;{{Harvnb|Davies|2001|pp=68–69}}.&lt;/ref&gt;

[[Slika:Dywizjon 303 in color.jpg|right|thumb|250px|V bitki za Britanijo so zasloveli piloti poljskega 303. eskadrona lovcev]]

Nemški okupirani del Poljske  je bil leta 1939 razdeljen na dva dela: poljska ozemlja, vključena neposredno v Tretji rajh, in ozemlja pod oblastjo tako imenovane Generalne okupacijske vlade.&lt;ref&gt;Davies 2005b, str. 326–346.&lt;/ref&gt; Poljaki so organizirali podtalno odporniško gibanje in poljsko vlado v izgnanstvu, ki je delovala sprva v Parizu in od julija 1940 v Londonu.&lt;ref name=ref158&gt;Czubiński 2009, str. 226.&lt;/ref&gt; Poljsko-sovjetski diplomatski odnosi, prekinjeni septembra 1939, so bili obnovljeni julija 1941 v skladu s sporazumom Sikorski – Mayski, ki je olajšal oblikovanje poljske (Andersove) vojske  v Sovjetski zvezi.&lt;ref&gt;Buszko 1986, str. 375–382.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Czubiński 2009, str. 231.&lt;/ref&gt; Novembra 1941 je ministrski predsednik Sikorski odletel v Sovjetsko zvezo na pogajanja s Stalinom o njeni  vlogi na sovjetsko-nemški fronti. Britanci  so želeli imeti poljske vojake na Srednjem vzhodu. Stalin se je s tem strinjal in poljska vojska je bila evakuirana iz Sovjetske zveze.&lt;ref&gt;Czubiński 2009, str. 232–233.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Brzoza 2001, str. 316–317.&lt;/ref&gt;{{efn-lr|Poljski  II. korpus pod poveljstvom Vladislava Andersa se je v letih  1944–1945 boril v zavezniški italijanski kampanji in bil angažiran predvsem v bitki za  [[Monte Cassino]].&lt;ref&gt;Brzoza 2001, str. 368.&lt;/ref&gt;}}

Organizacije poljske podtalne države, ki so med vojno delovale na Poljskem, so bile zveste in formalno podrejene poljski vladi v izgnanstvu. S slednjo je sodelovala preko njene vladne delegacije za Poljsko.&lt;ref name=ref163&gt;Davies 2005b, str. 344–346.&lt;/ref&gt; Med drugo svetovno vojno se je več sto tisoč Poljakov pridružilo podtalni Poljski domovinski vojski (Armia Krajowa),&lt;ref&gt;Lukowski &amp; Zawadzki 2006, str. 264–265.&lt;/ref&gt; delu poljskih oboroženih sil vlade v izgnanstvu.&lt;ref name=ref158/&gt; Približno 200.000 Poljakov se je borilo na zahodni fronti v poljskih oboroženih enotah, zvestih vladi v izgnanstvu, okoli 300.000 pa v poljskih oboroženih silah na vzhodu pod sovjetskim poveljstvom vzhodne fronte.&lt;ref name=ref155/&gt; Prosovjetsko odporniško gibanje na Poljskem, ki ga je vodila Poljska delavska stranka, je delovalo od leta 1941. Nasprotovale so mu postopoma nastajajoče skrajno nacionalistične nacionalne oborožene sile.&lt;ref name=ref158/&gt;

[[Slika:Stroop Report - Warsaw Ghetto Uprising 09.jpg|thumb|250px|Vstaja v [[Varšavski geto|varšavskem getu]]]]
 
Od konca leta 1939 je bilo več sto tisoč Poljakov iz sovjetskih okupiranih območij deportiranih na vzhod. Od višjega vojaškega osebja in drugih, za katere so Sovjeti menili, da ne želijo sodelovati ali so potencialno škodljivi, so jih približno 22.000 na skrivaj usmrtili v Katinskem gozdu.&lt;ref&gt;Czubiński 2009, str. 67–68.&lt;/ref&gt; Ko je nemška vojska objavila odkritje množičnih grobišč, v katerih so bili umorjeni častniki poljske vojske, ja aprila 1943 Sovjetska zveza prekinila vse slabše odnose s poljsko vlado v izgnanstvu. Sovjeti so trdili, da so Poljaki storili sovražno dejanje, ko so zahtevali, da ta poročila  razišče [[Rdeči križ]].&lt;ref&gt;Buszko 1986, str. 382–384.&lt;/ref&gt;

Leta 1941 se je začelo izvajanje nacistične končne rešitve judovskega vprašanja in holokavst na Poljskem se je silovito razmahnil.&lt;ref&gt;Davies 2005b, str. 337–343.&lt;/ref&gt; Varšava je bila aprila in maja 1943 prizorišče upora v varšavskem getu, ki ga je sprožila likvidacija varšavskega geta s strani nemških enot SS. Odprava judovskih getov v okupirani Poljski je potekala v številnih mestih. Jude iz getov so vozili v taborišča smrti in jih pomorili. Vstaje, ki so jih organizirali Judovska bojna organizacija in drugi obupani judovski uporniki, so potekale v nemogoćih razmerah in niso imele nobenih možnosti za uspeh.&lt;ref name=ref158/&gt;

===Sovjetsko napredovanje 1944-1945 in varšavska vstaja===
[[Slika:Sikorski in Gibraltar.jpg|thumb|250px|General Vladislav Sikorski, predsednik poljske vlade  v izgnanstvu in vrhovni poveljnik poljskih oboroženih sil malo pred smrtjo leta 1943]]

V času naraščajočega sodelovanja med zahodnimi zavezniki in Sovjetsko zvezo po nacistični invaziji leta 1941 je bil vpliv poljske vlade v izgnanstvu resno zmanjšan zaradi smrti predsednika vlade in njenega najsposobnejšega voditelja Vladislava Sikorskega v letalski nesreči 4. julija 1943.&lt;ref&gt;Davies 2001, str. 73–75.&lt;/ref&gt; Približno takrat so se v Sovjetski zvezi oblikovale poljske komunistične civilne in vojaške organizacije pod vodstvom Vande Wasilewske in s podporo Stalina, ki so nasprotovale vladi v izgnanstvu.&lt;ref&gt;Kochanski 2012, str. 371–377. &lt;/ref&gt;

Julija 1944 sta Rdeča armada in Poljska ljudska armada pod sovjetskim poveljstvom prišli na ozemlje bodoče povojne Poljske. V dolgotrajnih bojih v letih 1944 in 1945 so Sovjeti in njihovi poljski zavezniki premagali in izgnali nemško vojsko iz Poljske za ceno več kot 600.000 padlih sovjetskih vojakov.&lt;ref name=ref171&gt;Buszko 1986, str. 394–395.&lt;/ref&gt;

[[Slika:Warsaw Uprising Surrender- 5 of October 1944.jpg|thumb|left|250px|Vdaja varšavskih vstajnikov]]

Največji posamični podvig poljskega odporniškega gibanja v drugi svetovni vojni in velik politični dogodek je bila [[Varšavska vstaja (1944)|varšavska vstaja]], ki se je začela 1. avgusta 1944. Vstajo, v kateri je sodelovala večina mestnega prebivalstva, je spodbudila podtalna domobranska vojska in odobrila poljska vlada v izgnanstvu v poskusu vzpostavitve nekomunistične poljske uprave pred prihodom Rdeče armade. Vstaja je bila prvotno načrtovana kot kratkotrajna oborožena demonstracija v pričakovanju, da bodo sovjetske sile, ki so se približevale Varšavi, pomagale v kakršni koli bitki za zavzetje mesta.&lt;ref&gt;Czubiński 2009, str. 250.&lt;/ref&gt; Sovjeti v vstaji niso posredovali in so ustavili svoje napredovanje ob reki [[Visla|Visli]]. Nemci so izkoristili priložnost in brutalno zatrli upor zahodno usmerjenih vstajnikov.&lt;ref&gt;Brzoza &amp; Sowa 2009, str. 650–663.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=ref174&gt;Kemp-Welch 2008, str. 4–5.&lt;/ref&gt;{{efn-lr|General Zygmunt Berling iz sovjetske zavezniške Prve poljske armade je sredi septembra poskušal prečkati Vislo in pristati v Czerniakówu, da bi pomagal upornikom. Nemci so napad odili in Poplaki so utrpeli velike izgube.&lt;ref&gt;Kirchmayer 1970, str. 381–396.&lt;/ref&gt;}}

Upor je trajal dva meseca in povzročil smrt ali izgon več sto tisoč civilistov iz mesta. Potem ko so se 2. oktobra poraženi Poljaki predali, so Nemci po Hitlerjevem ukazu izvedli načrtno uničenje Varšave, ki je izbrisalo preostalo infrastrukturo mesta. Poljska Prva armada, ki se je bojevala skupaj s sovjetsko Rdečo armado, je 17. januarja 1945 vstopila v opustošeno Varšavo.&lt;ref name=ref174/&gt;&lt;ref&gt;Brzoza 2001, str. 386–387, 390.&lt;/ref&gt;{{efn-lr|Odločitev o sprožitvi varšavske vstaje je povzročila uničenje mesta, njegovega prebivalstva in njegovih elit ter je bila vir trajnih polemik.&lt;ref&gt;J.P. 2010.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Chodakiewicz 2004.&lt;/ref&gt; Po mnenju zgodovinarjev Czesława Brzoze in Andrzeja Leona Sowe ukazi o nadaljnjih vojaških ofenzivah, izdani konec avgusta 1944 kot nadaljevanje operacije Vihar, kažejo na izgubo občutka odgovornosti za usodo države v vodstvu uporniškega gibanja.&lt;ref name=ref155/&gt;}}

===Zavezniške konference, poljske vlade===
[[Slika:Swierczewski Spychalski Zymierski.jpg|right|thumb|upright|Poljski generali na vzhodni fronti]]

Po [[Teheranska konferenca|Teheranski konferenci]] konec leta 1943 je med tremi velikimi silami, [[ZDA]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenim kraljestvom]] in [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]], obstajal širok dogovor, da bi se meji med Nemčijo in Poljsko ter Poljsko in Sovjetsko zvezo po koncu druge svetovne vojne temeljito spremenili.&lt;ref&gt;Davies 2001, str. 75, 104–105.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Kemp-Welch 2008, str. 1.&lt;/ref&gt; Stalinovo stališče, da je treba Poljsko premakniti daleč na zahod, so sprejeli tudi poljski komunisti, organizirani v  Poljski delavski stranki in Zvezi poljskih domoljubov. Kvaziparlamentarni Državni narodni svet pod vodstvom komunistov je v Varšavi obstajal od začetka leta 1944.&lt;ref&gt;Snyder 2009.&lt;/ref&gt; Julija 1944 je bil v [[Lublin]]u ustanovljen Poljski komite narodne osvoboditve pod nadzorom komunistov, ki naj bi nominalno upravljal območja, osvobojena izpod nemške oblasti. Ustanovitev je sprožila proteste premierja Stanislava Mikołajczyka in njegove poljske vlade v izgnanstvu.&lt;ref name=ref171/&gt;&lt;ref name=ref174/&gt;

Do [[Jaltska konferenca|konference v Jalti]] februarja 1945 so komunisti že ustanovili začasno vlado Republike Poljske. Stališče Sovjetske zveze na konferenci je imelo veliko veljavo  zaradi njenega  odločilnega prispevka k vojnim uspehom in zaradi okupacije ogromnega ozemlja v Srednji in Vzhodni Evropi. Velike sile so zagotovile, da se bo začasna komunistična vlada spremenila v entiteto, ki bo vključevala demokratične sile iz države in tujine. Vlada v izgnanstvu s sedežem v Londonu ni bila izrecno omenjena. Dogovorjena cilja sta bila začasna vlada narodne enotnosti in poznejše demokratične volitve.&lt;ref&gt;Buszko 1986, str. 398–401.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=ref18&gt;Kemp-Welch 2008, str. 6–7.&lt;/ref&gt; Razočarajoči rezultati teh načrtov in neuspeh zahodnih sil, da bi zagotovile številčno udeležbo nekomunistov v prvi povojni poljski vladi, so številni Poljaki videli kot manifestacijo izdaje Zahoda.

===Vojne izgube, iztrebljanje Judov in Poljakov===
[[Slika:Samuel Willenberg Treblinka 2 sierpnia 2013 01.JPG|thumb|250px| Samuel Willenberg ob svoji risbi taborišča smrti Treblinka]]

Obseg človeških izgub, ki jih je utrpela Poljska med drugo svetovno vojno,  je zaradi pomanjkanja natančnih podatkov težko ugotoviti. Poleg tega je treba številne trditve iz preteklosti obravnavati kot sumljive zaradi napačne metodologije in želje po spodbujanju določenih političnih programov. Zadnji razpoložljivi uradni dokument o številu etničnih Poljakov in etničnih manjšin je poljski popis prebivalstva iz leta 1931. Natančni podatki o številu prebivalcev za leto 1939 niso znani.&lt;ref name=ref181&gt;Brzoza &amp; Sowa 2009, str. 694–695. &lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Domagalik 2011.&lt;/ref&gt;

Po podatkih ameriškega Spominskega muzeja holokavsta je bilo med vojno ubitih najmanj 3 milijone poljskih Judov in najmanj 1,9 milijona nejudovskih poljskih civilistov.&lt;ref&gt;USHMM.&lt;/ref&gt; Po navedbah zgodovinarjev Brzoze in Sowe je bilo pobitih okoli 2 milijona etničnih Poljakov, niti približno pa ni znano, koliko je umrlo Poljakov drugih narodnosti, vključno z [[Ukrajinci]], [[Belorusi]] in [[Nemci]].&lt;ref name=ref184&gt;Brzoza &amp; Sowa 2009, str. 695–696.&lt;/ref&gt; Milijoni poljskih državljanov so bili deportirani v Nemčijo na prisilno delo ali v nemška uničevalna taborišča, kot so bila [[Koncentracijsko taborišče Treblinka|Treblinka]], [[Koncentracijsko taborišče Auschwitz|Auschwitz]] in [[Uničevalno taborišče Sobibór|Sobibór]]. Nacistična Nemčija je nameravala dokončno iztrebiti Jude z dejanji s skupnim imenom [[holokavst]].&lt;ref&gt;Czubiński 2009, str. 215–217.&lt;/ref&gt; Z območij, ki jih je okupirala nacistična Nemčija, naj bi izgnali vse Poljake  in jih postopoma ponovno naselili z Nemci. Proces se je začel že leta 1939.  Nacistične operacije so dozorele v načrt, znan kot Generalplan Ost, ki je pomenil razselitev, zasužnjenje in delno iztrebljenje slovanskega življa. Načrt bi moral biti uresničen v 15 letih.&lt;ref&gt;Berghahn 1999, str. 32. &lt;/ref&gt;

[[Slika:Warsaw Old Town 1945.jpg|thumb|left|250px|Uničena [[Varšava]], posneta januarja 1945]]
 
Večina Poljakov je ostala brezbrižna do judovske stiske in Judom ni pomagala.
&lt;ref name=&quot;Winstone 2014&quot;&gt;{{Cite book| publisher = Tauris| isbn = 978-1-78076-477-1 | last = Winstone| first = Martin| title = The Dark Heart of Hitler's Europe: Nazi rule in Poland under the General Government| location = London| date = 2014 |pages=181–186}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Connelly 2005&quot;&gt;{{cite journal|first=John |last=Connelly |title=Why the Poles Collaborated so Little: And Why That Is No Reason for Nationalist Hubris |journal=Slavic Review |volume=64 |number=4 |year=2005 |pages=771–781|url= https://www.researchgate.net/publication/272584372 |doi=10.2307/3649912 |jstor=3649912|doi-access=free }}&lt;/ref&gt; Med tistimi, ki so pomagali pri reševanju, skrivanju in varovanju Judov pred nacističnimi grozodejstvi, sta [[Jad Vašem]] in država [[Izrael]] 6992 posameznikov priznala za Pravičnike med narodi.&lt;ref name=&quot;YV Stats&quot;&gt;Yad Vashem, The Holocaust Martyrs' and Heroes' Remembrance Authority, [https://www.yadvashem.org/righteous/statistics.html Names and Numbers of Righteous Among the Nations - per Country &amp; Ethnic Origin, as of January 1, 2019]&lt;/ref&gt;

V poskusu, da bi onesposobili poljsko družbo, so nacisti in Sovjeti med dogodki, kot so nemška Akcija-AB na Poljskem, operacija Tannenberg in pokol v Katinu, usmrtili na desettisoče pripadnikov inteligence in voditeljev skupnosti.&lt;ref&gt;Naimark 2010, str. 91; Snyder 2010, str. 126, 146–147, 415.&lt;/ref&gt;{{efn-lr|Vsi trenutno razpoložljivi dokumenti nacistične uprave kažejo, da je bilo popolno iztrebljenje skupaj z Judi namenjeno tudi poljski inteligenci. Nacistična Nemčija je ta cilj dosegla skoraj polovično, saj je Poljska izgubila 50 odstotkov svojih državljanov z univerzitetno diplomo in 35 odstotkov tistih z gimnazijsko maturo.&lt;ref&gt;Gella 1989, str. 182.&lt;/ref&gt; Po Brzozu in Sowi je imelo do izbruha vojne 450.000 poljskih državljanov dokončano višjo, srednjo ali trgovsko izobrazbo. Umrlo je 37,5 % ljudi z visoko izobrazbo, 30 % tistih s splošno srednjo izobrazbo in 53,3 % maturantov trgovskih šol.&lt;ref&gt;Brzoza &amp; Sowa 2009, str. 697.&lt;/ref&gt;}} Več kot 95 % izgub Judov in 90 % izgub etničnih Poljakov je neposredno povzročila nacistična Nemčija,{{efn-lr|Timothy D. Snyder govori o okoli 100.000 Judih, ki so jih med nasistično okupacijo  ubili Poljaki. Večina so bili verjetno  člani kolaboracionistične Modre policije.&lt;ref&gt;Leszczyński 2012.&lt;/ref&gt; Številka bi bila verjetno mnogokrat večja, če bi Poljska leta 1939 sklenila zavezništvo z Nemčijo, ki so zagovarjali nekateri poljski zgodovinarji in drugi.}} medtem ko so 5 % izgub etničnih Poljakov povzročili Sovjeti in 5 % ukrajinski nacionalisti.&lt;ref name=ref184/&gt; Obsežna judovska prisotnost na Poljskem, ki je trajala stoletja, je bila precej hitro končana s politiko iztrebljanja, ki so jo izvajali nacisti med vojno. Valovi razseljevanja in izseljevanja, ki so se zgodili med vojno in po njej, so iz  Poljske odstranili večino Judov, ki so preživeli vojno. Nadaljnje znatno judovsko izseljevanje je sledilo dogodkom, kot sta bila poljska oktobrska politična otoplitev leta 1956 in poljska politična kriza leta 1968.&lt;ref&gt;Kemp-Welch 2008, str. 157–163.&lt;/ref&gt;

[[Slika:Birkenau 5.JPG|thumb|250px|Razvpiti vhod v koncentracijsko taborišče Auschwitz, kjer je nacistični režim umoril najmanj 1,1 milijona  ljudi]]

V letih 1940–1941 je sovjetski režim deportiral okoli 325.000 poljskih državljanov.&lt;ref name=ref184/&gt; Ocenjuje se, de je v izgnanstvu umrlo najmanj 100.000 ljudi.&lt;ref name=ref184/&gt;

V letih 1943–1944 so ukrajinski nacionalisti, povezani z Organizacijo ukrajinskih nacionalistov (OUN) in Ukrajinsko vstajniško vojsko, zagrešili poboje Poljakov v [[Volinija|Voliniji]] in vzhodni [[Galicija|Galiciji]].&lt;ref name=ref184/&gt; Ocene števila poljskih civilnih žrtev so zelo različne, od 10.000 do 100.000.&lt;ref&gt;Motyka 2011, str. 447–448.&lt;/ref&gt;

Približno 90 % poljskih vojnih žrtev je umrlo v  zaporih, taboriščih smrti, racijah, usmrtitvah, uničenjih getov in zaradi epidemij, lakote, prekomernega dela in slabega ravnanja. Vojna je pustila milijon otrok sirot in 590.000 invalidov. Država je izgubila 38 % svojega nacionalnega premoženja, medtem ko je Velika Britanija izgubila le 0,8 % in  Francija le 1,5 %.&lt;ref&gt;Buszko 1986, str. 410–411.&lt;/ref&gt; Sovjetska zveza si je prilastila skoraj polovico predvojne Poljske, vključno z dvema velikima kulturnima središčema [[Lvov]] in [[Vilna]].&lt;ref name=ref181/&gt;

Politiki nacistične Nemčije so po vojni sodili na Mednarodnem vojaškem sodišču v  Nürnbergu in poljskih procesih za genocid in presodili, da je bila usmerjena v iztrebljanje Judov, Poljakov in Romov in imela &quot;vse značilnosti genocida v njegovem biološkem pomenu&quot;.&lt;ref&gt;Law-Reports of Trials of War Criminals, The United Nations War Crimes Commission, Volume VII, London, HMSO, 1948 CASE NO. 37 The Trial of Haupturmfuhrer Amon Leopold Goeth. str.  9. &lt;/ref&gt;

===Spreminjanje meja in preseljevanje prebivalstva===
[[Slika:PKWN Manifest.jpg|thumb|right|200px|Manifest Poljskega komiteja narodne osvoboditve, uradno objavljen 22. julija 1944 v delu Poljske, ki so jo osvobodili Sovjeti, ki najavlja prihod komunistične vlade, vsiljene od SSSR]]

Po določilih [[Potsdamski sporazum |Potsdamskega sporazuma]] iz leta 1945, ki so ga podpisale tri zmagovalne velike sile, je Sovjetska zveza obdržala večino ozemelj, zavzetih na podlagi sporazuma Molotov-Ribbentrop iz leta 1939, vključno z zahodno [[Ukrajina|Ukrajino]] in zahodno [[Belorusija|Belorusijo]]. [[Litva]] in območje [[Kaliningrad|Königsberga]] v [[Vzhodna Prusija|Vzhodni Prusiji]] sta bila uradno vključena v Sovjetsko zvezo, Litva brez priznanja zahodnih sil.

Poljska je dobila nadomestilo z večjim delom [[Šlezija|Šlezije]], vključno z Breslauom ([[Vroclav]]) in Grünbergom (Zielona Góra), večjim delom [[Pomorjansko|Pomorjanskega]], vključno s Stettinom ([[Szczecin]]), in večjim  južnim delom nekdanje Vzhodne Prusije, skupaj z Danzigom ([[Gdansk|Gdańsk]]). Končno rešitev je pričakovala od končne mirovne konference za Nemčijo, ki je nazadnje nikoli ni bilo.&lt;ref&gt;Geoffrey K. Roberts, Patricia Hogwood (2013). [https://books.google.si/books?id=Q40tDwAAQBAJ&amp;redir_esc=y ''The Politics Today Companion to West European Politics'']. Oxford University Press. str. 50. ISBN 9781847790323.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Piotr Stefan Wandycz (1980). ''The United States and Poland''. Harvard University Press. str. 303. ISBN 9780674926851.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Phillip A. Bühler (1990). ''The Oder-Neisse Line: a reappraisal under international law''. East European Monographs. str. 33. ISBN 9780880331746.&lt;/ref&gt; 

Poljske oblasti so ozemlja, pridobljena na zahodu,  imenovale &quot;Povrnjena ozemlja&quot; in so jih  vključile v obnovljeno poljsko državo. S porazom Nemčije se je Poljska premaknila proti zahodu glede na svojo predvojno lego na območje med Odro–Niso na zahodu  in [[Curzonova linija|Curzonovo linijo]] na vzhodu. Curzonova linija kot meja med ZSSR in Poljsko je bila določena že 8. decembra 1919, a jo je Poljska  leta 1921 prestopila in zasedla zahodno Ukrajino in Belorusijo. Poljska je po prestavitvi meja  postala bolj kompaktna država z veliko širšim dostopom do morja.{{efn-lr|Oktobra 1939 je britansko zunanje ministrstvo obvestilo Sovjete, da bo Združeno kraljestvo zadovoljno s povojno ustanovitvijo majhne etnične Poljske po vzorcu Varšavskega vojvodstva.&lt;ref&gt;Brzoza &amp; Sowa 2009, str. 518.&lt;/ref&gt; Sovjetski ljudski komisariat za zunanje zadeve je v letih 1943–1944 načrtoval vzpostavitev Poljske, omejene na &quot;minimalno velikost&quot;, glede na njene etnografske meje. Tako ozemeljsko zmanjšanje je Ivan Maisky priporočil Vjačeslavu Molotovu v začetku leta 1944 zaradi tega, kar je sam videl kot zgodovinsko neprijazno naravnanost Poljske do Rusije in Sovjetske zveze, ki se bo po vojni verjetno na nek način nadaljevala. Josif Stalin se je odločil za večjo različico, ki je dovolila &quot;zamenjavo&quot;. Slednja je  vključevala vzhodne dežele, ki jih je Poljska pridobila z Riškim mirom leta 1921 in jih bo zdaj izgubila, ter vzhodno Nemčijo, ki so jo osvojili od nacistov v letih 1944–1945.&lt;ref&gt; Kemp-Welch 2008, str. 1–3.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Maciorowski 2010.&lt;/ref&gt; Za več večjih spornih območij (Spodnja Šlezija zahodno od Odre in Nise)  so Britanci želeli,  da ostanejo del bodoče nemške države.&lt;ref&gt;Kochanski 2012, str. 537–541.&lt;/ref&gt; Za Ščečin, v katerem so nemški komunisti leta 1945 že vzpostavili svojo upravo, zahodno Rdečo Rutenijo, ki so jo zahtevali Ukrajinci, in regijo Białystok, ki so si jo lastili Belorusi, se je sovjetski voditelj odločil v prid Poljski.&lt;br&gt; Možni so bili tudi drugi teritorialni in etnični scenariji z na splošno možnimi izidi, ki so bili za Poljsko manj ugodni od tega, kar je dobila.&lt;ref&gt;Kalicki 2009.&lt;/ref&gt;}} Poljaki so izgubili 70 % svojih predvojnih zalog nafte, a so od Nemcev dobili visoko razvito industrijsko bazo in infrastrukturo, ki je prvič v poljski zgodovini omogočila raznoliko industrijsko gospodarstvo.&lt;ref&gt;Kolko &amp; Kolko 1972, str. 188.&lt;/ref&gt;

[[Slika:Curzon line en.svg|thumb|left|250px|Ozemeljske spremembe Poljske neposredno po drugi svetovvni vojni: sivo pobarvano ozemljo je bilo prenešeno iz Poljske v Sovjetsko zvezo, rožnato pa iz Nemčije v Poljsko; poljske vzdodne meje so se kasneje nekoliko prilagodile]]

Beg in izgon Nemcev iz predvojne vzhodne Nemčije, zdaj Poljske, se je začel pred in med sovjetsko osvojitvijo teh regij in se je nadaljeval v letih neposredno po vojni.&lt;ref&gt;Buszko 1986, str. 408–410.&lt;/ref&gt; Do leta 1950 je bilo evakuiranih, izgnanih ali preseljenih 8.030.000 Nemcev.&lt;ref&gt;''Die deutschen Vertreibungsverluste. Bevölkerungsbilanzen für die deutschen Vertreibungsgebiete 1939/50''. Herausgeber: Statistisches Bundesamt. Wiesbaden Stuttgart: Kohlhammer Verlag, 1958, str. 38, 45. &lt;/ref&gt;

Zgodnje izgone iz Poljske so izvedle poljske komunistične oblasti že pred Potsdamsko konferenco. Imenovali so jih &quot;divji izgoni&quot; in so se dogajali od junija do sredine julija 1945, ko sta poljska vojska in milica izgnali skoraj vse Nemce iz okrožij neposredno vzhodno od črte Odra–Nisa.&lt;ref&gt;Philipp Ther (1998). ''Deutsche Und Polnische Vertriebene: Gesellschaft und Vertriebenenpolitik in SBZ/ddr und in Polen 1945–1956''. str.  56. ISBN 3-525-35790-7.&lt;/ref&gt; Njihov namen je bil zagotoviti vzpostavitev etnično homogene Poljske.&lt;ref&gt;Matthew J. Gibney, Randall Hansen. ''Immigration and Asylum: From 1900 to the Present, 2005''. str.  197. ISBN 1-57607-796-9, 978-1-57607-796-2.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Naimark. ''Russian in Germany''. str. 75, sklic 31.&lt;/ref&gt; Približno 1 % (100.000) nemškega civilnega prebivalstva vzhodno od črte Odra–Nisa je padlo v bojih pred vdajo maja 1945.&lt;ref&gt;Spieler, Silke. ur. ''Vertreibung und Vertreibungsverbrechen 1945–1948''. Bericht des Bundesarchivs vom 28. Mai 1974. Archivalien und ausgewählte Erlebnisberichte. Bonn: Kulturstiftung der deutschen Vertriebenen. (1989).  str. 23–41. ISBN 3-88557-067-X.&lt;/ref&gt; 200.000 Nemcev je bilo pred izgonom v Nemčijo na prisilnem delu.&lt;ref&gt;Gawryszewski 2005, str. 312.&lt;/ref&gt; V delovnih taboriščih, na primer v Zgodi in Potulicah, jih je veliko umrlo. Od tistih Nemcev, ki so ostali v novih mejah Poljske, se jih je veliko kasneje odločilo za izselitev v povojno Nemčijo.

Na drugi strani se je 1,5–2 milijona etničnih Poljakov preselilo ali izgnalo s prej poljskih območij, ki jih je priključila Sovjetska zveza. Velika večina je bila preseljena na nekdanja nemška ozemlja.&lt;ref&gt;Langenbacher 2009, str. 59–60.&lt;/ref&gt;  Najmanj en milijon Poljakov je ostal v nekdanji Sovjetski zvezi, vsaj pol milijona pa jih je končalo na Zahodu ali drugje izven Poljske.&lt;ref name=ref184/&gt; V nasprotju z uradno izjavo, da je treba nekdanje nemške prebivalce obnovljenih ozemelj hitro odstraniti, da bi tja naselili Poljake z vzhoda, so se ta ozemlja sprva soočala z resnim pomanjkanjem prebivalstva.&lt;ref&gt;R. M. Douglas. ''Orderly and Humane. The Expulsion of the Germans after the Second World War''. Yale University Press. str. 261.&lt;/ref&gt;

Številni izgnani Poljaki se niso mogli vrniti v državo, za katero so se borili, ker so pripadali političnim skupinam, nezdružljivim z novimi komunističnimi režimi, ali ker so izvirali iz območij predvojne vzhodne Poljske, ki so bila vključena v Sovjetsko zvezo. Nekatere so od vrnitve odvrnila opozorila, da bodo ogroženi vsi, ki so služili v vojaških enotah na Zahodu. Številne Poljake so sovjetske oblasti preganjale, aretirale in mučile zaradi pripadnosti domobranski vojski ali drugim formacijam&lt;ref&gt;Kemp-Welch 2008, str. 23–24.&lt;/ref&gt;ali pa so jih preganjali, ker so se borili na Zahodni fronti.&lt;ref&gt;Radzilowski 2007, str. 223–225.&lt;/ref&gt;

[[Slika:Bundesarchiv Bild 175-S00-00326, Flüchtlinge aus Ostpreußen auf Pferdewagen.jpg|thumb|250px|Nemški begunci iz Vzhodne Prusije leta 1945]]

&quot;Etnično očiščena&quot; so bila tudi ozemlja na obeh straneh nove poljsko-ukrajinske meje. Od [[Ukrajinci|Ukrajincev]] in [[Lemki|Lemkov]], ki so živeli na Poljskem znotraj novih meja (okoli 700.000), jih je bilo skoraj 95 % leta 1947 prisilno preseljenih v sovjetsko Ukrajino ali na nova ozemlja v severni in zahodni Poljski v okviru operacije Visla. V [[Volinija|Voliniji]] je bilo pobitih ali izgnanih 98 % predvojnih Poljakov. V vzhodni [[Galicija|Galiciji]] se je poljsko prebivalstvo zmanjšalo za 92 %.&lt;ref&gt;Snyder 1999; Snyder 2003, str. 179–203.&lt;/ref&gt; 

Po oceni zgodovinarja Jana Grabowskega je na poljskem ozemlju  preživelo okoli 50.000 od 250.000 poljskih Judov, ki so pobegnili pred nacisti med likvidacijo getov. Ostali so umrli.&lt;ref&gt;Maciorowski 2018.&lt;/ref&gt; Več Judov je bilo repatriiranih iz Sovjetske zveze in drugod. Popis prebivalstva februarja 1946 je pokazal, da je  znotraj novih meja Poljske živelo približno 300.000 Judov.&lt;ref name=ref211&gt;Buszko 1986, str. 410.&lt;/ref&gt;{{efn-lr|Nekateri so se morda lažno razglašali za Jude v upanju na dovoljenje za izselitev. Komunistične oblasti, ki so sledile konceptu enotne etnične Poljske v skladu z nedavnimi spremembami meja in izgoni,&lt;ref name=ref211/&gt;&lt;ref&gt;Snyder 2003, str. 89.&lt;/ref&gt; so dovolile Judom zapustiti državo.&lt;ref&gt;Kemp-Welch 2008, str. 23.&lt;/ref&gt;}} Veliko preživelih se je zaradi povojnega protijudovskega nasilje na Poljskem odločilo ali bilo prisiljeno na izselitev iz države.&lt;ref&gt;Prażmowska 2011, str. 191.&lt;/ref&gt;

Zaradi spreminjanja meja in množičnih migracij ljudi različnih narodnosti je imela nastajajoča komunistična Poljska večinoma homogeno, etnično poljsko prebivalstvo - 97,6 % glede na popis prebivalstva decembra 1950.&lt;ref name=ref184/&gt;&lt;ref&gt;Buszko 1986, str. 410, 414–417.&lt;/ref&gt; Pripadnikov drugih etničnih manjšin niso niti oblasti niti sosedje spodbujali k poudarjanju svoje etnične pripadnosti.{{efn-lr|Josif Stalin je na Teheranski konferenci leta 1943 z Winstonom Churchillom in Franklinom D. Rooseveltom razpravljal o novih povojnih mejah v srednji in vzhodni Evropi, vključno z obliko bodoče Poljske. Podprl je pjastovski koncept, ki je upravičeval velik premik poljskih meja proti zahodu.&lt;ref&gt;Sharp 1977.&lt;/ref&gt; Stalin se je odločil zavarovati in stabilizirati zahodni del Sovjetske zveze in onemogočiti prihodnji vojaški potencial Nemčije z izgradnjo kompaktne in etnično opredeljene Poljske, skupaj s sovjetsko etnično Ukrajino, Belorusijo in Litvo, in z radikalno spremembo regionalnih meja.&lt;ref&gt; Snyder 2003, str. 179–187.&lt;/ref&gt; Po letu 1945 je poljski komunistični režim z vsem srcem prevzel in promoviral pjastovski  koncept. Postal je stredišče njihove trditve, da so pravi dediči poljskega nacionalizma. Po vseh pobojih in preseljevanju prebivalstva med vojno in po njej je bila država 99 % &quot;poljska&quot;.&lt;ref&gt;Davies 2001, str. 286–287.&lt;/ref&gt;}}{{efn-lr|Po mnenju vojnega zgodovinarja Bena Macintyra je bil &quot;poljski prispevek k zmagi zaveznikov v drugi svetovni vojni izreden, morda celo odločilen, vendar je bil dolga leta sramotno omalovaževan, zakrit s politiko hladne vojne.&quot;&lt;ref&gt;Julian Borger. [https://www.theguardian.com/world/2011/apr/06/myth-of-polish-cavalry-charge ''Debunking Polish stereotypes: the cavalry charge against German tanks'']. The Guardian, 6. april 2011.&lt;/ref&gt;}}

==Ljudska republika Poljska (1945-1989)==
===Povojna borba za oblast===
[[Slika:Mikolajczyk.jpg|thumb|right|upright|Poljska ljudska stranka Stanisława Mikołajczyka je leta 1947 skušala preglasovati komuniste, a je bil volilni postopek prirejen;  Mikołajczyk je moral pobegniti na Zahod]]

Kot odgovor na direktive [[Jaltska konferenca|Jaltske konference]] februarja 1945&lt;ref name=ref180&gt;Kemp-Welch 2008, str. 6–7.&lt;/ref&gt; je bila junija 1945 pod sovjetskim okriljem ustanovljena začasna poljska vlada narodne enotnosti, ki so jo kmalu priznale ZDA in številne druge države.&lt;ref&gt;Buszko 1986, str. 406–408.&lt;/ref&gt; Sovjetska dominacija je bila očitna že od začetka, saj so bili nekateri vidni voditelji poljske podtalne države po vojni privedeni pred sodišče  v Moskvi.&lt;ref&gt;Kemp-Welch 2008, str. 8.&lt;/ref&gt; V letih takoj po vojni so nastajajočo komunistično oblast  izpodbijale opozicijske skupine, tudi vojaško tako imenovani &quot;prekleti vojaki&quot;, od katerih je na tisoče padlo v oboroženih spopadih ali pa jih je Ministrstvo za javno varnost zasledovalo in usmrtilo.&lt;ref name=ref216&gt;Zamoyski 1994, str. 369–370.&lt;/ref&gt; Gverilci so svoje upe pogosto vezali na pričakovanja skorajšnjega izbruha tretje svetovne vojne in poraza Sovjetske zveze.&lt;ref&gt;Wroński 2013.&lt;/ref&gt; Poljski desničarski upor je po amnestiji februarja 1947 zbledel.&lt;ref name=ref218&gt;Leszczyński 2013.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=ref219&gt;Daszczyński 2013.&lt;/ref&gt;

Referendum poljskega ljudstva junija 1946 je pripravila komunistična Poljska delavska stranka, da bi legitimizirala svojo prevlado v poljski politiki in zahtevala široko podporo politiki stranke.&lt;ref&gt;Prażmowska 2011, str. 192. &lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Kemp-Welch 2008, str. 9. &lt;/ref&gt; Čeprav je sporazum iz Jalte zahteval svobodne volitve, so poljske zakonodajne volitve januarja 1947 nadzorovali komunisti.&lt;ref name=ref216/&gt; Nekateri demokratični in prozahodni elementi, ki jih je vodil Stanisław Mikołajczyk, nekdanji predsednik vlade v izgnanstvu, so sodelovali v začasni vladi in na volitvah leta 1947, vendar so bili na koncu izločeni z volilno goljufijo, ustrahovanjem in nasiljem.&lt;ref name=ref216/&gt; V času hude politične konfrontacije in radikalnih gospodarskih sprememb so člani Mikołajczykovega agrarnega gibanja (Poljska ljudska stranka) poskušali ohraniti obstoječe vidike mešanega gospodarstva ter zaščititi lastninske in druge pravice.&lt;ref name=ref222&gt;Buszko 1986, str. 417–425.&lt;/ref&gt; Po volitvah leta 1947 je vlada narodne enotnosti prenehala obstajati in komunisti so se usmerili v odpravo povojne delno pluralistične &quot;ljudske demokracije&quot; in jo nadomestili z državnim socialističnim sistemom.&lt;ref&gt;Czubiński 2012, str. 249. &lt;/ref&gt; Frontni demokratični blok, v katerem so na volitvah leta 1947 prevladovali komunisti, se je leta 1952 spremenil v Fronto narodne enotnosti in uradno postal vir vladne oblasti. Poljska vlada v izgnanstvu, ki ni bila mednarodno priznana, je neprekinjeno obstajala do leta 1990.

===Stalinizem (1948-1955)===
[[Slika:Bolesław Bierut 1949.jpg|thumb|left|upright|Predsednik Bolesław Bierut, vodja stalinistične Poljske]]

Ljudska republika Poljska (Polska Rzeczpospolita Ludowa) je bila ustanovljena pod vodstvom kounistične Poljske združene delavske stranke (PZDS). Spremeba imena iz Republika Poljska ni bilo uradno sprejeto, a se je kljub temu uporabljalo do objave Ustave Ljudske republike Poljske leta 1952.&lt;ref&gt;Sowa 2011, str. 178–179.&lt;/ref&gt; 

Vladajoča PZDS je bila ustvarjena s prisilno združitvijo komunistične Poljske delavske stranke (PDS) in zgodovinsko nekomunistične Poljske socialistične stranke (PSS) decembra 1948. Vodja PDS je bil njen vojni voditelj Vladislav Gomułka, ki je leta 1947 razglasil &quot;poljsko pot v socializem&quot;, katere namen je bil zajeziti (in ne izkoreniniti) kapitalistične elemente. Leta 1948 so ga stalinistične oblasti preglasovale, odstranile in zaprle.&lt;ref&gt; Kemp-Welch 2008, str. 26, 32–35.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Kemp-Welch 2008, str. 63.&lt;/ref&gt; PSS je bila ustanovljena leta 1944&lt;ref&gt;Ost 1990, str. 36–38.&lt;/ref&gt; in bila od takrat povezana s komunisti.&lt;ref name=ref228&gt;Buszko 1986, str. 442–445.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Kemp-Welch 2008, str. 18, 39.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=ref230&gt;Lukowski &amp; Zawadzki 2006, str. 285–286.&lt;/ref&gt; Vladajoči komunisti, ki so v povojni Poljski za identifikacijo svoje ideološke podlage raje uporabljali izraz &quot;socializem&quot; namesto &quot;komunizem&quot;,&lt;ref&gt;Kemp-Welch 2008, str. 18.&lt;/ref&gt;{{efn-lr|Komunistična partija Poljske je obstajala že prej, vendar so jo eliminiriali v Stalinovih čistkah leta 1938.&lt;ref&gt;Kemp-Welch 2008, str. 18, 64–65.&lt;/ref&gt;}} so morali vključiti mlajšega socialističnega partnerja, da bi razširili svojo privlačnost, zahtevali večjo legitimnost in odpraviti konkurenco na politični levici. Socialisti, ki so izgubljali organiziranost, so bili deležni političnih pritiskov, ideoloških čiščenj in čistk, da bi postali primerni za združevanje pod pogoji PDS. Vodilna prokomunistična voditelja socialistov sta bila premierja Edward Osóbka-Morawski in Józef Cyrankiewicz.&lt;ref name=ref228/&gt;&lt;ref name=ref230/&gt;&lt;ref&gt;Buszko 1986, str. 398–399, 407.&lt;/ref&gt;

V najbolj zatiralski fazi stalinističnega obdobja (1948–1953) je bil teror na Poljskem upravičen kot nujen za odpravo reakcionarne subverzije. Več tisoč domnevnim nasprotnikom režima je bilo samovoljno sojenih in veliko število jih je bilo usmrčenih.{{efn-lr|Po izjavi Jerzyja Eislerja je bilo v letih 1944–1956 zaprtih ali pridržanih morda okoli 1,1 milijona ljudi, okoli 50.000 pa jih je morda umrlo v bojih in preganjanji, vključno s približno 7.000 vojaki desničarskega podtalnega gibanja, ubitimi v 1940. letih.&lt;ref name=ref218/&gt;&lt;ref name=ref219/&gt; Po besedah Adama Leszczyńskega je komunistični režim v prvih nekaj letih po vojni ubil do 30.000 ljudi.&lt;ref&gt;Leszczyński 2015.&lt;/ref&gt;}} Ljudsko republiko so vodili diskreditirani sovjetski operativci, kot so bili Bolesław Bierut, Jakub Berman in Konstantin Rokossovski.&lt;ref&gt;Kemp-Welch 2008, str. 40.&lt;/ref&gt; 

Katoliška cerkev na Poljskem je bila od leta 1949 podvržena zaplembi lastnine in drugim omejitvam, leta 1950 pa je bila prisiljena z vlado podpisati sporazum.&lt;ref name=ref218/&gt;&lt;ref name=ref219/&gt; Leta 1953 in kasneje, se je kljub delni otoplitvi po Stalinovi smrti tistega leta preganjanje Cerkve okrepilo in njen poglavar, kardinal Stefan Wyszyński, je bil priprt.&lt;ref&gt;Kemp-Welch 2008, str. 66–68.&lt;/ref&gt; Ključni dogodek v preganjanju poljske Cerkve je bilo sojenje krakovski kuriji januarja 1953.&lt;ref&gt;Prażmowska 2011, pp. 194–195.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=ref236&gt;Lukowski &amp; Zawadzki 2006, str. 286–292.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Kemp-Welch 2008, str. 39–48, 63.&lt;/ref&gt; 

Leta 1955 je bil ustanovljen [[Varšavski pakt]] kot protiutež Atlantskemu paktu ([[NATO]]), ustanovljenemu leta 1949. Poljska vojska je bila druga največja za sovjetsko Rdečo armado.&lt;ref&gt;Davies 2005b, str. 434.&lt;/ref&gt;

===Gospodarski in družbeni razvoj v zgodnjem komunističnem obdobju===
Leta 1944 so velika kmetijska posestva in nekdanje nemške posesti na Poljskem začeli prerazporejati z zemljiško reformo, industrijo pa so nacionalizirali.&lt;ref name=ref222/&gt; Komunistično prestrukturiranje in vsiljevanje novih pravil so že v letih 1945–1947 naleteli na aktivno delavsko nasprotivanje.&lt;ref&gt;Kemp-Welch 2008, str. 24–26.&lt;/ref&gt;  V triletnem državnem načrtu 1947–1949 se je nadaljevala obnova, socializacija in socialistično prestrukturiranje gospodarstva. Sledil je šestletni načrt 1950–1955 za težko industrijo.&lt;ref name=ref218/&gt; Zaradi zavrnitve [[Marshallov načrt|Marshallovega načrta]] leta 1947 so težnje po dohitevanju zahodnoevropskih življenjskih standardov postale nerealne.&lt;ref&gt;Buszko 1986, str. 434–440.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt; Kemp-Welch 2008, str. 12–16.&lt;/ref&gt;

[[Slika:A Kultúra és Tudomány Palotája. Fortepan 75020.jpg|thumb|left|200px|Komunistične težnje je simbolizirala Palača kulture in znanosti v Varšavi]]

Najvišja gospodarska prioriteta vlade je bil razvoj težke industrije, koristne za vojsko. Ustanovljene so bile  državne ali od države nadzorovane institucije, skupne vsem socialističnim državam vzhodne Evrope, vključno s kolektivnimi kmetijami in delavskimi zadrugami. Slednje so konec 40. let prejšnjega stoletja razbili kot premalo socialistične, vendar so jih kasneje znova organizirali. Mala zasebna podjetja so bila izkoreninjena.&lt;ref&gt; Kemp-Welch 2008, str. 27, 39.&lt;/ref&gt; Stalinizem je v družbeno življenje, kulturo in izobraževanje uvedel močno politično in ideološko propagando ter indoktrinacijo.&lt;ref name=ref236/&gt;&lt;ref&gt;Kemp-Welch 2008, str. 35–39.&lt;/ref&gt;

Velik napredek pa je bil narejen na področjih zaposlovanja, ki je postalo skoraj polno, univerzalnega javnega izobraževanja, ki je skoraj izkoreninilo nepismenost odraslih, zdravstvene oskrbe in rekreacije.&lt;ref&gt;Prażmowska 2011, str. 195, 196.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Stelmachowski 2011, str. 22, 189.&lt;/ref&gt; Številna zgodovinska mesta, vključno s središčema  [[Varšava|Varšave]] in [[Gdansk]]a, ki sta bila opustošena med vojno, so bila z velikimi stroški obnovljena.&lt;ref&gt; Lukowski &amp; Zawadzki 2006, str. 282.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt; Kemp-Welch 2008, str. 21–22.&lt;/ref&gt;

Program industrializacije je vodil do povečane urbanizacije ter izobraževalnih in kariernih možnosti za predvidene upravičence družbene preobrazbe v skladu s paradigmo kmetje-delavci-delavska inteligenca. Najpomembnejša izboljšava je bila dosežena v življenju poljskih kmetov, od katerih so mnogi lahko zapustili svoje obubožane in prenatrpane vaške skupnosti in iskali boljše življenje v urbanih središčih. Tisti, ki so ostali, so izkoristili izvajanje odloka o zemljiški reformi iz leta 1944 Poljskega odbora narodne osvoboditve, ki je prekinil zastarele, a zelo razširjene parafevdalne družbenoekonomske odnose na Poljskem. Stalinistični poskusi ustanavljanja kolektivnih kmetij so na splošno propadli. Zaradi urbanizacije se je nacionalni delež podeželskega prebivalstva v komunistični Poljski zmanjšal za približno 50 %. Večina prebivalcev poljskih mest še vedno živi v stanovanjskih blokih, zgrajenih v času komunizma, delno tudi za namestitev migrantov s podeželja.&lt;ref name=ref104/&gt;&lt;ref&gt;Wasilewski 2012a.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt; Bogucka 2013.&lt;/ref&gt;

===Odjuga in poljski oktober (1955-1958)===
[[Slika:Gomulka speech.jpg|thumb|250px|Vladislav Gomulka nagovarja množico oktobra 1956]]

Marca 1956, potem ko je 20. kongres Komunistične partije Sovjetske zveze v Moskvi uvedel destalinizacijo, je bil za naslednika pokojnega Bolesława Bieruta za prvega sekretarja Poljske združene delavske stranke izbran Edward Ochab.&lt;ref&gt;Kemp-Welch 2008, str. 68–75.&lt;/ref&gt; Na Poljskem so se hitro začeli socialni nemiri in reformistični podvigi. Na tisoče političnih zapornikov je bilo izpuščenih in veliko ljudi, ki so bili prej preganjani, je bilo uradno rehabilitiranih.&lt;ref&gt;Kemp-Welch 2008, str. 76–86.&lt;/ref&gt; Delavski nemiri v [[Poznanj]]u junija 1956 so bili nasilno zatrti, a so povzročili nastanek reformistične struje znotraj komunistične partije.&lt;ref&gt;Kemp-Welch 2008, str. 86–92.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Stelmachowski 2011, str. 24–25.&lt;/ref&gt;

V partijskem vodstvu je prišlo do preobrata, znanega kot  poljski oktober 1956.&lt;ref name=ref254&gt;Kemp-Welch 2008, str. 96–104.&lt;/ref&gt;{{efn-lr|Odločilni politični dogodki na Poljskem so se zgodili tik pred madžarsko revolucijo leta 1956. Vladislav Gomulka, vodja reformistične struje, je bil ponovno imenovan v politbiro PZDP, za 19. oktober 1956 pa je bil napovedan Osmi plenum njenega centralnega komiteja,  vse brez iskanja odobritve Sovjetske zveze. Sovjetska zveza je odgovorila z vojsko in ustrahovanjem, v Varšavo pa je hitro odšla sovjetska  &quot;vojaško-politična delegacija&quot; pod vodstvom [[Nikita Hruščov|Nikite Hruščova]]. Gomulka je skušal prepričati delegacijo o svoji lojalnosti, vendar je vztrajal pri reformah, za katere je menil, da so bistvene, vključno z zamenjavo poljskega obrambnega ministra Konstantina Rokosovskega, ki mu je zaupala Sovjetska zveza. Zmedeni Sovjeti so se vrnili v Moskvo, plenum PZDP pa  je izvolil Gomulko za prvega sekretarja in iz politbiroja odstranil Rokosovskega. 21. oktobra je sovjetsko predsedstvo sledilo Hruščovu in se soglasno odločilo, da se &quot;vzdrži vojaškega posredovanja&quot; na Poljskem. Na odločitev so verjetno vplivale tudi tekoče priprave na invazijo na Madžarsko. Sovjetska igra se je izplačala, saj se je Gomulka v naslednjih letih izkazal za zelo zanesljivega sovjetskega zaveznika in ortodoksnega komunista.&lt;ref name=ref254/&gt; &lt;br&gt; Za razliko od drugih držav Varšavskega pakta Poljska ni podprla sovjetskega oboroženega posredovanja na Madžarskem. Madžarsko revolucijo je poljska javnost močno podpirala.&lt;ref&gt;Kemp-Welch 2008, str. 114–116.&lt;/ref&gt;}} Režim pod vodstvom Vladislava Gomulke, novega prvega sekretarja PZDP, je ohranil večino tradicionalnih komunističnih gospodarskih in socialnih ciljev, vendar je liberaliziral notranje življenje na Poljskem. Odvisnost od Sovjetske zveze se je nekoliko omilila, odnosi države s Cerkvijo in katoliškimi laičnimi aktivisti pa so bili postavljeni na nove temelje.&lt;ref&gt;Kemp-Welch 2008, str. 116–123.&lt;/ref&gt; Sporazum s Sovjetsko zvezo o repatriaciji je omogočil repatriacijo več sto tisoč Poljakov, ki so bili še vedno v sovjetskih rokah, vključno s številnimi nekdanjimi političnimi zaporniki.&lt;ref name=ref256&gt;Stelmachowski 2011, str. 26.&lt;/ref&gt; Prizadevanja za kolektivizacijo so bila opuščena. Kmetijska zemljišča so za razliko od drugih držav vzhodnega bloka  ostala večinoma v zasebni lasti kmečkih družin.&lt;ref name=ref256/&gt;&lt;ref&gt;Kemp-Welch 2008, str. 80, 101.&lt;/ref&gt; Državno predpisane količine kmetijskih proizvodov po fiksnih, umetno nizkih odkupnih cenah, so bile zmanjšane in leta 1972 odpravljene.&lt;ref&gt;Stelmachowski 2011, str. 36.&lt;/ref&gt;

Državnim volitvam leta 1957 je sledilo več let politične stabilnosti, ki sta jo spremljala gospodarska stagnacija in omejevanje reform in reformistov. Ena od zadnjih pobud v kratkem reformnem obdobju je bila cona brez jedrskega orožja v Srednji Evropi, ki jo je leta 1957 predlagal poljski zunanji minister Adam Rapacki.&lt;ref name=ref259&gt;Kemp-Welch 2008, str. 124–143.&lt;/ref&gt;

Kultura v Poljski ljudski republiki, ki je bila v prvem obdobju v različni meri povezana z nasprotovanjem inteligence avtoritarnemu sistemu, se je pod Gomulko in njegovimi nasledniki razvila do sofisticirane ravni. Ustvarjalni proces je bil pogosto ogrožen zaradi državne cenzure, vendar so bila v tem času ustvarjena pomembna dela na področjih književnosti, gledališča, kinematografije in glasbe. Necenzurirane informacije in dela, ki so nastala v emigrantskih krogih, so se prenašala po različnih kanalih. Pariška revija Kultura je razvila konceptualni okvir za obravnavo vprašanj meja in sosedstva bodoče svobodne Poljske,  za običajne Poljake je bil najpomembnejši Radio Svobodna Evropa.&lt;ref&gt;Prażmowska 2011, str. 198–200.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Kemp-Welch 2008, str. 59–60.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Snyder 2003, str. 218–222.&lt;/ref&gt;

===Stagnacija in zlom===
[[Slika:Bloki ul. Piątkowska - panoramio.jpg|thumb|250px|Stanovanjski bloki v [[Poznanj]]u, zgrajeni v socialističnem obdobju]]

Ena od potrditev konca obdobja strpnosti je bila izključitev iz komunistične partije več vidnih &quot;marksističnih revizionistov&quot; v 60. letih prejšnjega stoletja.&lt;ref name=ref259/&gt;
Leta 1965 je Poljska škofovska konferenca izdala spravno pismo poljskih škofov nemškim škofom, ki naj bi ozdravilo slaba medsebojna čustva, ostala iz druge svetovne vojne.&lt;ref&gt;Stelmachowski 2011, str. 33.&lt;/ref&gt; Leta 1966 so se praznovanja 1000. obletnice pokristjanjevanja Poljske, ki so jih vodili kardinal Stefan Wyszyński in drugi škofje, spremenila v veliko demonstracijo moči in priljubljenosti Katoliške cerkve na Poljskem.&lt;ref&gt;Davies 2005a, str. 15–16.&lt;/ref&gt;

Trend liberalizacije po letu 1956, ki je bil več let v zatonu, se je obrnil marca 1968, ko so bile med poljsko politično krizo leta 1968 zatrte študentske demonstracije. Poljski opozicijski voditelji, intelektualci, akademiki in študenti, delno motivirani z gibanjem praške pomladi, so izkoristili prisilno prekinitev zgodovinsko-domoljubne serije spektakla Dziadytheater v Varšavi kot odskočno desko za proteste, ki so se kmalu razširili v visokošđolska središča  po vsej državi. Oblasti so se odzvale z velikim zatiranjem opozicijskih dejavnosti, vključno z odpuščanjem profesorjev in študentov na univerzah in drugih izobraževalnih ustanovah. V središču polemike je bilo tudi maloštevilčnost katoliških poslancev v parlamentu (članov društva Znak), ki so poskušali braniti študente.&lt;ref name=ref265&gt;Kemp-Welch 2008, strt. 148–163.&lt;/ref&gt;

Vladislav Gomułka je v uradnem govoru opozoril na vlogo judovskih aktivistov v dogajanju, kar je dalo zagon nacionalistični in [[Antisemitizem|antisemitski]] frakciji komunistične stranke, ki jo je vodil Gomułkov politični nasprotnik Mieczysław Moczar. V kontekstu vojaške zmage [[Izrael]]a v [[Šestdnevna vojna|šestdnevni vojni]] leta 1967 so nekateri politiki v poljskem komunističnem vodstvu vodili antisemitsko kampanjo proti ostankom judovske skupnosti na Poljskem. Tarče kampanje so bile obtožene nelojalnosti in aktivnega sočustvovanja z izraelsko agresijo. Označeni kot &quot;sionisti&quot; so bili krivci za nemire marca 1968, ki so na koncu privedli do izselitve večjega dela preostalega judovskega prebivalstva na Poljskem. Državo je zapustilo približno 15.000 poljskih državljanov.&lt;ref name=ref265/&gt;

Z aktivno podporo Gomułkovega režima je Poljska ljudska armada po neuradni razglasitvi  doktrine [[Leonid Brežnjev|Leonida Brežnjeva]]sodelovala v zloglasni invaziji Varšavskega pakta na Češkoslovaško avgusta 1968.&lt;ref&gt;Kemp-Welch 2008, str. 163–171.&lt;/ref&gt;

Velik dosežek Gomułkove diplomacije je bil podpis Varšavskega sporazuma  vlad Poljske in Zahodne Nemčije decembra 1970, ki je normaliziral njune odnose in omogočil smiselno sodelovanje na številnih področjih dvostranskega interesa. Zahodna Nemčija je priznala mejo, začrtano po drugi svetovni vojni med Poljsko in Vzhodno Nemčijo.&lt;ref&gt;Prażmowska 2011, str. 203. &lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Kemp-Welch 2008, str. 177–180.&lt;/ref&gt;

===Delavski upori, Gierekove reforme, poljski papež in Solidarnost (1970-1981)===
[[Slika:Polish 1970 protests - Zbyszek Godlewski body.jpg|thumb|left|250px|Eden od protestov na baltski obali leta 1970]]

Zvišanje cen osnovnih potrošnih dobrin leta 1970 je sprožilo proteste po celi Poljski. Decembra je prišlo do nemirov in stavk v pristaniških mestih ob Baltskem morju Gdansk, Gdinija in Ščečin, ki so odražali globoko nezadovoljstvo z življenjskimi in delovnimi razmerami v državi. Protesti so bili osredotočeni na območja ladjedelnic v omenjenih obalnih mestih. V policijskih in vojaških akcijah, na splošno pod vodstvom Gomułke in obrambnega ministra [[Wojciech Jaruzelski|Wojciecha Jaruzelskega]], je bilo ubitih na desetine protestnikov in mimoidočih. Po teh dogodkih  je Gomułko na mestu prvega sekretarja komunistične partije  zamenjal Edward Gierek. Novi režim je veljal za bolj modernega, prijaznega in pragmatičnega ter je sprva užival določeno stopnjo podpore ljudstva in tujine.&lt;ref&gt; Kemp-Welch 2008, str. 180–198.&lt;/ref&gt;{{efn-lr|Sovjetsko vodstvo, ki je pred tem že ukazalo zadušitev vstaje leta 1953 v Vzhodni Nemčiji, madžarske revolucije leta 1956 in praške pomladi leta 1968, je konec leta 1970 postalo zaskrbljeno zaradi možnih demoralizirajočih učinkov, ki bi jih imela napotitev poljske vojske  proti poljskim delavcem. Poljska vojska je bila ključna komponenta Varšavskega pakta. Sovjeti so umaknili podporo Gomułki, ki je vztrajal pri uporabi sile. Njega in njegove tesne sodelavce je poljski Centralni komite nato izrinil iz poljskega politbiroja.&lt;ref&gt;Kemp-Welch 2008, str. 57–59, 187, 196.&lt;/ref&gt;}}{{efn-lr|Eden izmed partijskih voditeljev Mieczysław Rakowski, ki je po krizi leta 1970 zapustil svojega mentorja Gomułko, je zaradi načina, kako so bile formulirane, videl zahteve demonstrantov kot &quot;izključno socialistične&quot; narave.&lt;ref&gt;Kemp-Welch 2008, str. 193&lt;/ref&gt; Večina ljudi v komunistični Poljski, vključno z opozicijskimi aktivisti, ni dvomila o nadvladi socializma ali socialistične ideje; oblasti je bilo očitano slabo ravnanje strankarskih funkcionarjev, na primer neupoštevanje določb ustave. Od časa Giereka je bil ta domnevni standard politične korektnosti vedno bolj izpodbijan. Pluralizem in nato prosti trg sta postala pogosto uporabljena koncepta.&lt;ref&gt;Kemp-Welch 2008, str. 215.&lt;/ref&gt;}}

[[Slika:Gierek in Rząśnik.jpg|thumb|right|250px|Prvi sekretarj komunistične partije  Poljske Edward Gierek (drugi z leve) ni mogel ustaviti poljskega gospodarskega upadanja]]

Za oživitev gospodarstva je Gierekov režim od leta 1971 uvedel obsežne reforme, ki so vključevale obsežno zadolževanje v tujini. Ti ukrepi so sprva povzročili izboljšanje razmer za potrošnike, vendar se je v nekaj letih strategija izjalovila in gospodarsko stanje se je poslabšalo. Drugi poskus dviga cen živil je povzročil proteste junija 1976.&lt;ref name=ref270&gt;Kemp-Welch 2008, str. 198–206.&lt;/ref&gt; Delavski obrambni odbor (DOO), ustanovljen kot odgovor na zatiranje, ki je sledilo protestom, je bil sestavljen iz disidentskih intelektualcev, odločenih podpreti industrijske delavce, kmete in študente, ki so jih preganjale oblasti.&lt;ref&gt;Prażmowska 2011, str. 205.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Kemp-Welch 2008, str. 212–223.&lt;/ref&gt; Opozicijske kroge, aktivne v poznih 70. letih prejšnjega stoletja, so opogumili procesi po Helsinški konferenci.&lt;ref name=ref270/&gt;

Oktobra 1978 je krakovski nadškof, kardinal [[Papež Janez Pavel II.|Karol Józef Wojtyła]], postal papež Janez Pavel II. in poglavar Katoliške cerkve. Katoličani in drugi so se veselili povišanja Poljaka na položaj papeža in njegov obisk na Poljskem junija 1979 pozdravili z izlivom čustev.&lt;ref&gt;Kemp-Welch 2008, str. 228–229.&lt;/ref&gt;

Poljska gospodarska rast, ki so jo spodbujale velike infuzije zahodnih kreditov, je bila v prvi polovici sedemdesetih let ena najvišjih na svetu, vendar je bil velik del izposojenega kapitala porabljen nenamensko, centralno načrtovano gospodarstvo pa novih virov ni moglo učinkovito uporabiti. Naftna kriza leta 1973 je povzročila recesijo in visoke obrestne mere na Zahodu, na kar se je morala poljska vlada odzvati z močnim dvigom domačih potrošniških cen. Naraščajoče breme dolga je v poznih sedemdesetih letih postalo nevzdržno, po letu 1979 pa je nastopila negativna gospodarska rast.&lt;ref name=ref270/&gt;

[[Slika:Lech Walesa 1980.jpg|thumb|left|upright|[[Lech Wałęsa]] leta 1980]]

Okoli 1. julija  1980, ko je poljski zunanji dolg znašal več kot 20 milijard dolarjev, je vlada ponovno poskusila zvišati cene mesa. Delavci so se odzvali z vse večjimi prekinitvami dela, ki so dosegle vrhunec v splošnih stavkah leta 1980 v Lublinu.&lt;ref&gt; Kemp-Welch 2008, str. 229–236.&lt;/ref&gt; Sredi avgusta so delavski protesti v ladjedelnici Gdańsk povzročili verižno reakcijo stavk, ki so do konca meseca skoraj ohromile baltsko obalo in prvič zaprle večino rudnikov premoga v Šleziji. Medpodjetniški stavkovni odbor je koordiniral stavkovne akcije na več sto mestih in oblikoval 21 zahtev kot osnovo za pogajanja z oblastmi. Stavkovni odbor je bil pri odločanju suveren, a mu je pomagala ekipa &quot;strokovnih&quot; svetovalcev, v kateri so bili znani disidenti Jacek Kuroń, Karol Modzelewski, Bronisław Geremek in Tadeusz Mazowiecki.&lt;ref name=ref275&gt;Kemp-Welch 2008, str. 237–268.&lt;/ref&gt;

[[Slika:Podpisanie Porozumień Sierpniowych w Szczecinie.jpg|thumb|250px|Podpis Ščečinskega sporazuma med voditelji stavkajočih delavcev in predstavniki vlade v Ščečinu avgusta 1980]]

31. avgusta 1980 so predstavniki delavcev v ladjedelnici Gdańsk, ki jih je vodil električar in aktivist [[Lech Wałęsa]], z vlado podpisali Gdanski sporazum, ki je končal njihovo stavko. Podobni sporazumi so bili sklenjeni v Ščečinu (Ščečinski sporazum) in Šleziji. Ključno določilo teh sporazumov je bilo zagotavljanje pravice delavcev do ustanavljanja neodvisnih sindikatov in pravice do stavke. Po uspešni rešitvi največjega delavskega spopada v zgodovini komunistične Poljske so državo preplavila nacionalna sindikalna organizirana gibanja.&lt;ref name=ref275/&gt;

Edwardu Giereku so Sovjeti očitali, da ni upošteval njihovih &quot;bratskih&quot; nasvetov, da ni podprl komunistične partije in uradnih sindikatov ter dovolil, da so se pojavile antisocialistične sile. 5. septembra 1980 je Giereka na mestu prvega sekretarja PZDP zamenjal Stanisław Kania.&lt;ref&gt;Kemp-Welch 2008, str. 269–272.&lt;/ref&gt;

Delegati nastajajočih delavskih odborov iz vse Poljske so se 17. septembra zbrali v Gdansku in se odločili ustanoviti enotno nacionalno sindikalno organizacijo z imenom [[Solidarność]] (Solidarnost).&lt;ref&gt;Stelmachowski 2011, str. 44–45.&lt;/ref&gt;

Medtem ko so se sodišča pod nadzorom partije lotila spornih vprašanj pravne registracije Solidarnosti kot sindikata, ki se je končala 10. novembra, se je že začelo načrtovanje uvedbe vojnega stanja. Organizirana je bila vzporedna Kmečka zveza, ki ji je režim močno nasprotoval, vendar je bila na koncu 12. maja 1981 registrirana kot Podeželska solidarnost.&lt;ref&gt;Stelmachowski 2011, str. 52.&lt;/ref&gt; V tem času je prišlo do hitrega slabšanja avtoritete komunistične partije, razpada državne oblasti in stopnjevanja zahtev in groženj s strani različnih skupin, povezanih s Solidarnostjo.&lt;ref&gt;Stelmachowski 2011, str. 47.&lt;/ref&gt; Po pisanju publicista Jaceka Kurońa je prišlo do ''&quot;ogromnega gibanja socialne demokratizacije v vseh sferah&quot;'', ki je ni bilo mogoče zadržati. Wałęsa je imel sestanke s Kanio, ki pa niso prinesli rešitve in zašli v slepo ulico.&lt;ref name=ref280&gt;Kemp-Welch 2008, str. 272–301.&lt;/ref&gt;

[[Slika:00595309(Andropov&amp;Jaruzelski).jpeg|thumb|250px|General [[Wojciech Jaruzelski]] (desno) na srečanju z vodjam sovjetskih varnostnih služb [[Jurij Andropov|Jurijem Andropovom]] med krizo 1980 let; Jeruzelski je bil zadnji voditelj komunistične Poljske]]

Po vrhu Varšavskega pakta v Moskvi je Sovjetska zveza decembra 1980 nadaljevala z obsežnim kopičenjem vojaških enot ob meji s Poljsko. Kania je na srečanju z [[Leonid Brežnjev|Leonidom Brežnjevom]] in drugimi zavezniškimi komunističnimi voditelji odločno nasprotoval zunanji vojaški intervenciji in intervencije ni bilo.&lt;ref name=ref280/&gt; Združene države Amerike pod predsednikoma [[Jimmy Carter|Jimmyjem Carterjem]] in [[Ronald Reagan|Ronaldom Reaganom]] so večkrat opozorile Sovjete na posledice neposredne intervencije za odvračanje odprte vstaje na Poljskem in poljski opoziciji sporočale, da [[Nato]]ve sile ne bodo posredovale.&lt;ref&gt;Kemp-Welch 2008, str. 302–307.&lt;/ref&gt;

Februarja 1981 je obrambni minister general Wojciech Jaruzelski prevzel položaj predsednika vlade. Socialni upor Solidarnosti je doslej potekal brez večje uporabe sile, marca 1981 pa je tajna policija v Bydgoszczu pretepla tri aktiviste. V vsedržavni &quot;opozorilni stavki&quot; je 9,5-milijonski sindikat Solidarnost podprlo celotno prebivalstvo, vendar je Wałęsa po poravnavi z vlado 30. marca preklical splošno stavko. Tako Solidarnost kot komunistična partija sta bili močno razdeljeni in Sovjeti so izgubljali potrpljenje. Kania je bil julija na partijskem kongresu ponovno izvoljen za generalnega sekretarja, vendar se je zlom gospodarstva nadaljeval in s tem tudi splošni nered.&lt;ref name=ref282&gt;Kemp-Welch 2008, str. 307–325.&lt;/ref&gt;

Na prvem nacionalnem kongresu Solidarnosti septembra–oktobra 1981 v Gdansku je bil Lech Wałęsa s 55 % glasov izvoljen za nacionalnega predsednika unije. Izdan je bil poziv delavcem drugih vzhodnoevropskih držav, naj gredo po stopinjah Solidarnosti.&lt;ref&gt;Stelmachowski 2011, str. 53.&lt;/ref&gt; Za Sovjete je bilo srečanje &quot;antisocialistična in protisovjetska orgija&quot; in poljski komunistični voditelji, ki sta jih vedno bolj vodila Jaruzelski in general Czesław Kiszczak, so bili pripravljeni uporabiti silo.&lt;ref name=ref282/&gt;

Oktobra 1981 je bil Jaruzelski imenovan za prvega sekretarja PZDP. Plenum je glasoval s 180 proti 4 in obdržal svoja vladna mesta. Jaruzelski je prosil parlament, naj prepove stavke in mu dovoli izvajanje izrednih pooblastil. Ko nobena od prošenj ni bila odobrena, se je odločil, da vseeno nadaljuje s svojimi načrti.&lt;ref name=ref282/&gt;

===Vojno stanje, vladavina Jaruzelskega in konec komunizma (1981–1989)===
[[Slika:T-55A Martial law Poland.jpg|thumb|250px|Vojno stanje na Poljskem je bilo uvedeno decembra 1981]]

12.–13. decembra 1981 je režim na Poljskem razglasil vojno stanje, v okviru katerega so bile za zatiranje Solidarnosti uporabljene vojska in posebne policijske enote ZOMO.  Sovjetski voditelji so vztrajali, da Jaruzelski umiri  opozicijo s silami, ki so mu na voljo, in brez sovjetske vpletenosti. Skoraj vsi voditelji Solidarnosti in številni povezani intelektualci so bili aretirani ali priprti. Med  pacifikacijo Wujeka je bilo ubitih devet delavcev. ZDA in druge zahodne države so se odzvale z uvedbo gospodarskih sankcij proti Poljski in Sovjetski zvezi. Nemiri v državi so bili utišani, vendar so se nadaljevali.&lt;ref name=ref284&gt;Kemp-Welch 2008, str. 325–331.&lt;/ref&gt;

V času vojnega stanja je Poljski vladal tako imenovani Vojaški svet narodne rešitve. Odprto ali polodprto komuniciranje opozicije z oblastmi, ki se dogajalo pred razglasitvijo vojnega stanja,  je zamenjalo podtalno založništvo. Solidarnost se je zmanjšala na nekaj tisoč podtalnih aktivistov.&lt;ref name=ref285&gt;Davies 2005b, str. xxiii.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=ref286&gt;Kemp-Welch 2008, str. 332–360.&lt;/ref&gt;

Ko je poljski režim dosegel navidezno stabilnosti, je omilil in nato v več fazah preklical vojno stanje. Do decembra 1982 je bilo vojno stanje ukinjeno in majhno število političnih zapornikov, vključno z Wałęso, je bilo izpuščenih. Čeprav se je vojno stanje julija 1983 uradno končalo  in je bila uvedena delna amnestija, je nekaj sto političnih zapornikov ostalo v zaporu.&lt;ref name=ref284/&gt; Oktobra 1984 so varnostni organi ugrabili in umorili priljubljenega prosolidarnostnega duhovnika [[Jerzy Popiełuszko|Jerzyja Popiełuszka]].&lt;ref name=ref285/&gt;&lt;ref name=ref286/&gt;

[[Slika:Pope John Paul II 11 06 1987 01.jpg|thumb|left|250px|Papež Janez Pavel II. na Poljskem leta 1987]]

Nadaljnji razvoj dogodkov na Poljskem je potekal sočasno z reformističnim gibanjem pod vodstvom [[Mihail Gorbačov|Mihaila Gorbačova]] v Sovjetski zvezi (Glasnost in Perestrojka) in bil pod njegovim vplivom.&lt;ref name=ref285/&gt; Septembra 1986 je bila razglašena splošna amnestija in vlada je izpustila skoraj vse politične zapornike. Državi je kljub temu manjkala osnovna stabilnost, saj so spodletela vsa prizadevanja režima, da bi organiziral družbo od zgoraj navzdol, neuspešni pa so bili tudi poskusi opozicije za ustvarjanje &quot;alternativne družbe&quot;.&lt;ref&gt;Stelmachowski 2011, str. 57.&lt;/ref&gt; Ob nerešeni gospodarski krizi in nedelovanju družbenih institucij sta tako vladajoči establišment kot opozicija začeli iskati izhode iz zastoja. V teh iskanjih je bilo nepogrešljivo posredovanje Katoliške cerkve.&lt;ref name=ref286/&gt;

Študentski protesti so se nadaljevali februarja 1988. Nadaljnje gospodarsko nazadovanje je aprila, maja in avgusta povzročilo stavke po vsej državi. Sovjetska zveza, ki je bila tudi sama vse bolj destabilizirana, ni bila pripravljena uporabiti vojaškega ali drugega pritiska, da bi podprla zavezniški režim, ki je bil v težavah.&lt;ref name=ref286/&gt;&lt;ref name=ref288&gt;Kemp-Welch 2008, str. 361–405.&lt;/ref&gt; Poljska vlada se je čutila prisiljeno pogajati z opozicijo in septembra 1988 so se v Magdalenki začeli predhodni pogovori z voditelji Solidarnosti. Na številnih srečanjih sta med drugim sodelovala Wałęsa in general Kiszczak. Novembra je režim naredil veliko napako v odnosih z javnostjo, ko je dovolil televizijsko razpravo med Wałęso in Alfredom Miodowiczem, vodjem Vsepoljskega zavezništva sindikatov, uradne poljske sindikalne organizacije.&lt;ref name=ref289&gt; Stelmachowski 2011, str. 58–99.&lt;/ref&gt; Mučna pogajanja in znotrajstrankarski prepiri so pripeljali do uradnih pogajanj za okroglo mizo leta 1989, ki so jim sledile poljske parlamentarne volitve junija istega leta. Volitve so bile prelomni dogodek, ki je zaznamoval padec komunizma na Poljskem.&lt;ref name=ref288/&gt;&lt;ref name=ref289/&gt;

==Tretja poljska republika==
===Prehod političnega sistema===
[[Slika:Okrągły Stół Pałac Prezydencki 2019.jpg|thumb|250px|Okrogla miza v  predsedniški palači v Varšavi, kjer je bil 4. aprila 1989 podpisan sporazum med vlado in opozicijo]]

Poljski [[Sporazum za okroglo mizo]] je bil poziv k lokalni samoupravi, politiki jamstva za delovna mesta, legalizaciji neodvisnih sindikatov in številnim obsežnim reformam.&lt;ref&gt;Stelmachowski 2011, str. 99–113.&lt;/ref&gt; Tedanji parlament (Sejm) je takoj začel uresničevati dogovore in se strinjal z državnozborskimi volitvami, ki so bile razpisane za 4. in 18. junij 1989.&lt;ref name=ref291&gt;Stelmachowski 2011, str. 115–123. &lt;/ref&gt; V spodnjem domu nacionalnega zakonodajnega telesa (Sejm) je bilo prostih 35% sedežev, ostalih 65% pa je bilo rezerviranih za komuniste in njihove pristaše. V gornjem domu (Senat) so bili prosti vsi sedeži.&lt;ref name=ref292&gt;Kemp-Welch 2008, str. 391–427.&lt;/ref&gt;

Neuspeh komunistov na volitvah, skoraj vse mandate je dobila opozicija, je povzročil politično krizo. Nova aprilska novela k ustavi je zahtevala ponovno vzpostavitev poljskega predsedstva in 19. julija je državni zbor na to mesto izvolil komunističnega voditelja generala [[Wojciech Jaruzelski|Wojciecha Jaruzelskega]]. Njegova izvolitev, ki je takrat veljala za politično nujno, je bila komajda izvedena s tiho podporo nekaterih poslancev Solidarnosti, položaj novega predsednika pa ni bil močan. Poleg tega je nepričakovana dokončnost rezultatov parlamentarnih volitev ustvarila novo politično dinamiko in poskusi komunistov, da bi sestavili vlado, so propadli.&lt;ref name=ref291/&gt;&lt;ref name=ref292/&gt;&lt;ref&gt;Dudek 2007, str. 42–51.&lt;/ref&gt;

19. avgusta je predsednik Jaruzelski pozval novinarja in aktivista Solidarnosti [[Tadeusz Mazowiecki|Tadeusza Mazowieckega]], naj sestavi vlado. 12. septembra je Sejm izglasoval odobritev predsednika vlade Mazowieckega in njegovega kabineta. Mazowiecki se je odločil, da bo gospodarsko reformo v celoti prepustil ekonomskim liberalcem, ki jih je vodil novi podpredsednik vlade Leszek Balcerowicz.&lt;ref name=ref286/&gt; Slednji je nadaljeval z oblikovanjem in izvajanjem svoje politike &quot;šok terapije&quot;. Prvič v povojni zgodovini je Poljska dobila vlado, ki so jo vodili nekomunisti, kar je bil precedens, ki so mu kmalu sledile druge države vzhodnega bloka v procesu, znanem kot revolucije leta 1989.&lt;ref name=ref292/&gt; Mazowiecki je odločil, da v državi ne bo &quot;lova na čarovnice&quot;, se pravi maščevanja ali izključitve iz politike nekdanjih komunističnih uradnikov.&lt;ref name=ref291/&gt;

[[Inflacija]] je do konca leta 1989 dosegla 900 %, delno tudi zaradi poskusa indeksacije plač,  a so jo kmalu rešili z radikalnimi metodami. Decembra 1989 je Sejm potrdil Balcerowiczev načrt za hitro preoblikovanje poljskega gospodarstva iz centralno načrtovanega v prosto tržno gospodarstvo.&lt;ref name=ref294&gt;Stelmachowski 2011, str. 125–130.&lt;/ref&gt;{{efn-lr|Po mnenju Andrzeja Stelmachowskega, enega ključnih udeležencev poljske sistemske transformacije, je minister Leszek Balcerowicz vodil izjemno liberalno ekonomsko politiko, pogosto izjemno bolečo za družbo. Zakonska odredba Sejma o reformi kreditnih odnosov iz decembra 1989 je uvedla  &quot;neverjeten&quot; sistem privilegijev za banke, ki so smele enostransko spreminjati obrestne mere za že obstoječe pogodbe. Previsoke obrestne mere, ki so jih zakrat uvedli, so uničile mnoga prej dobičkonosna podjetja in povzročile popoln zlom stanovanjske gradnje, kar je imelo dolgoročne škodljive posledice tudi za državni proračun. Balcerowiczeva politika je povzročila tudi trajno škodo poljskemu kmetijstvu, področju, na katerem je imel premalo strokovnega znanja, ter pogosto uspešnemu in koristnemu poljskemu zadružnemu gibanju.&lt;ref name=ref294/&gt;&lt;ref&gt;Kuczyński 2014.&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;
Po besedah Karola Modzelewskega, disidenta in kritika gospodarske preobrazbe, leta 1989 Solidarnost ni več obstajala, saj je bila dejansko odpravljena v obdobju vojnega stanja. To, kar so &quot;post-solidarnostne elite&quot; naredile leta 1989, je pomenilo izdajo stare baze solidarnosti in povračilo je bilo samo vprašanje časa.&lt;ref&gt;Walenciak 2017.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Wołk-Łaniewska 2018.&lt;/ref&gt;}} Ustava Poljske ljudske republike je bila spremenjena, da bi odpravila sklicevanja na &quot;vodilno vlogo komunistične partije&quot;, država pa se je preimenovala v Republiko Poljsko. 

Komunistična Poljska združena delavska stranka se je  januarja 1990 razpustila. Namesto nje je bila ustanovljena nova stranka, Socialna demokracija Republike Poljske.&lt;ref name=ref285/&gt; Teritorialna samouprava, ki je bila odpravljena leta 1950, je bila ponovno uzakonjena marca 1990. Vodili so jo lokalni izvoljeni funkcionarji. Njena temeljna enota je bila upravno samostojna ''gmina'' (skupnost). &lt;ref&gt;Stelmachowski 2011, str. 133–134.&lt;/ref&gt;[q] 

Oktobra 1990 je bila ustava spremenjena, da bi skrajšala mandat predsednika Jaruzelskega. Novembra 1990 je bil z združeno [[Nemčija|Zvezno republiko Nemčijo]] podpisan nemško-poljski mejni sporazum.&lt;ref&gt; Stelmachowski 2011, str. 138.&lt;/ref&gt;

Novembra je bil za predsednika republike s petletnim mandatom  izvoljen Lech Wałęsa kot prvi javno izvoljeni predsednik Poljske. Prve svobodne parlamentarne volitve na Poljskem so bile oktobra 1991. V novi Sejm je vstopilo 18 strank, vendar je najbolj zastopana dobila le 12 % vseh glasov.&lt;ref&gt;Stelmachowski 2011, str. 136–143.&lt;/ref&gt;

==Opombe==
{{reflist|2|group=lower-roman}}

==Sklici==
{{sklici|2}}

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Zgodovina Poljske]]</text>
      <sha1>8fz4z483bu21g9sjnnph5gvkjb073ek</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5726937</id>
      <parentid>5726933</parentid>
      <timestamp>2022-08-03T09:05:54Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <comment>/* Prehod političnega sistema */ opomba</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="174135" xml:space="preserve">[[Slika:Tobias Mayer Carte de la Pologne 1757.jpg|350px|thumb|Tobias Mayer: Zemljevid Poljske leta 1757]]
'''Zgodovina Poljske''' je dolga več kot tisoč let. Začela se je z združevanjem prvih srednjeveških poljskih plemen in se nadaljevala z njihovim pokristjanjevanjem v zgodnji kneževini, poljsko zlato dobo, v kateri se je država razširila in postala ena največjih evropskih sil, njenim propadom in delitvijo, dvema svetovnima vojnama, socializmom in vzpostavitvijo demokracije leta 1989.

Korenine poljske zgodovine je mogoče slediti do [[Stari vek|starega veka]], ko je bilo ozemlje sedanja Poljske naseljeno z različnimi plemeni, vključno s [[Kelti]], [[Skiti]], [[Germani]], [[Sarmati]], [[Slovani]] in [[Balti]]. Najbližji predniki etničnih [[Poljaki|Poljakov]] so bili zahodnoslovanski [[lehiti|lehitski]] [[Zahodni Poljani|Poljani]], ki so začeli v zgodnjem [[Srednji vek|srednjem veku]] ustanavljati prva stalna naselja.&lt;ref name=ref1&gt;Derwich &amp; Żurek 2002, str. 122–143.&lt;/ref&gt; Poljani, katerih ime  pomeni ''&quot;ljudstvo, ki živi na odprtih poljanah&quot;'', so bili dominantno ljudstvo v regiji in dali Poljski svoje ime.

V 10. stoletju je nastala prva vladarska dinastija, [[Pjasti]]. Za ''de facto'' ustanovitelja poljske države se šteje knez [[Mješko I.]] (vladal okoli 960-992), znan po privzemu zahodnega [[Krščanstvo|krščanstva]] leta 966. Mješkov sin [[Boleslav I. Poljski|Boleslav I. Hrabri]] je z vojsko znatno razširil očetovo domeno in jo leta 1025 pretvoril v kraljevino.  Najuspešnejši in zadnji monarh iz dinastije Pjastov, [[Kazimir III. Poljski|Kazimir III. Veliki]], je vladal v obdobju gospodarskega razcveta in ozemeljske širitve kraljevine in leta 1370 umrl brez moškega naslednika. 

Pjastom je sledila [[Jagelonci|Jagelonska dinastija]], ki je vladala od 14. do 16. stoletja, se tesno povezala z [[Velika litovska kneževina|Litvo]], doživela poljsko renesanso in nadaljevala širjenje države. Polonizacija kraljevine je dosegla vrh z  ustanovitvijo poljsko-litovske [[Republika obeh narodov|Republike obeh narodov]] leta 1569, s čimer je postala ena največjih evropskih držav.

Republika obeh narodov je uspela vzdrževati raven blaginje, doseženo v obdobju Jageloncev, medtem ko je njen politični sistem dozorel v edinstveno plemiško demokracijo z voljenim kraljem. Sredi 17. stoletja je ogromna država začela propadati zaradi uničujočih vojn in propadanje njenega političnega sistema. V poznem 18. stoletju so bile uvedene pomembne notranje reforme, med njimi prva evropska ustava, sprejeta 3. maja 1791. Veljala je zelo malo časa, ker sosednje sile niso dovolile naprednih reform. Republika obeh narodov se je končala leta 1795 po nizu  invazij in delitev poljskega ozemlja med  [[Rusko carstvo|Ruskim carstvom]] na vzhodu, [[Prusija|Kraljevino Prusijo]] na zahodu in [[Habsburška monarhija|Habsburško monarhijo]] na jugu. Od leta 1795 do 1918 ni obstajala nobena resnično neodvisna poljska država, četudi so delovala močna poljska odporniška gibanja. Priložnost za ponovno pridobitev suverenosti se je uresničila šele po [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]], ko so bile vse tri imperialistične sile v vojni in revoluciji usodno oslabljene. 

Leta 1918 je bila ustanovljena Druga poljska republika in je kot neodvisna država obstajala do leta 1939, ko sta Poljsko napadli [[nacistična Nemčija]] in [[Sovjetska zveza]]. Napad je pomenil začetek [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]]. Med nacistično okupacijo od leta 1939 do 1945 je med načrtovanim [[genocid]]om in iztrebljanjem umrlo več milijonov poljskih državljanov različnih veroizpovedi in narodnosti. Poljska vlada v izgnanstvu je kljub temu delovala vso vojno, Poljaki pa so prispevali k zmagi zaveznikov s sodelovanjem v vojaških akcijak tako na vzhodni kot na  zahodni fronti. Napredovanje sovjetske [[Rdeča armada|Rdeče armade]] proti zahodu v letih 1944 in 1945 je prisililo sile nacistične Nemčije, da so se umaknile iz Poljske. Sledila je ustanovitev  satelitske socialistične države, od leta 1952 znane kot [[Ljudska republika Poljska]].

Zaradi teritorialnih prilagoditev na zahtevo zaveznikov ob koncu druge svetovne vojne leta 1945, se je geografsko težišče Poljske premaknilo proti zahodu. Na novo opredeljena poljska država je veliki meri izgubila svoj zgodovinski večetnični značaj. V poznih 80. letih prejšnjega stoletja je poljsko reformno gibanje [[Solidarnost (razločitev)|Solidarnost]] postalo ključnega pomena za miren prehod iz načrtnega gospodarstva in socialistične države v kapitalistični gospodarski sistem in liberalno parlamentarno demokracijo. V tem procesu je bila leta 1989 ustanovljena moderna Tretja poljska republika.

==Prazgodovina in zgodovina do zgodnjega srednjega veka==
[[Slika:Biskupin_brama_od_wewnatrz.jpg|thumb|right|250px|Rekonstruiran Biskupin, utrjeno naselje iz obdobja lužiške kulture (8. stoletje pr. n. št.)]]

V [[Prazgodovina|prazgodovini]], [[Kamena doba|kameni]], [[Bronasta doba|bronasti]] in [[Železna doba|železni dobi]] se je ozemlje sedanje Poljske razvijalo podobno kot okoliške regije.&lt;ref&gt;Derwich &amp; Żurek 2002, str. 1–75.&lt;/ref&gt; 
V neolitskem obdobju so priseljenci iz Podonavje okoli leta 5500 pr. n. št. s seboj prinesli kulturo linearne keramike. V tej kulturi so se na poljskem ozemlju izoblikovale prve stalno naseljene kmečke skupnosti. V obdobju od okoli 4400 in 2000 pr. n. št. so staroselci v pozni kameni dobi še bolj razvili  kmečki način življenja.&lt;ref&gt;Derwich &amp; Żurek 2002, str. 32–53. &lt;/ref&gt; 

Poljska zgodnja bronasta doba se je začela okoli 2400–2300 pr. n. št., železna doba pa okoli 750–700 pr. n. št. Ena od mnogo odkritih kultur, [[lužiška kultura]] v bronasti in železni dobi, je zapustila več naselij.&lt;ref&gt;Derwich &amp; Żurek 2002, str. 54–75.&lt;/ref&gt; Okoli leta 400 pr. n. št. so poljsko ozemlje naselili [[Kelti]] [[Latenska kultura|latenske kulture]]. Kmalu zatem so se pod vplivom najprej Keltov in nato [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]] razvile nove kulture z močno germansko komponento. Okoli leta 500 so se v času velikih evropskih selitev germanska ljudstva izselila. Gozdnate regije na severu in vzhodu so naselili [[Balti]].&lt;ref&gt;Derwich &amp; Żurek 2002, str. 76–121.&lt;/ref&gt;

Nekaj arheoloških raziskav kaže, da so Slovani na sodobnem poljskem ozemlju naseljeni samo 1500 let.&lt;ref name=ref1/&gt; Nedavne genetske študije so pokazale, da so med sedanjimi prebivalci Poljske tudi potomci staroselcev, začenši v zgodnjim neolitikom.&lt;ref&gt;Mielnik-Sikorska 2013.&lt;/ref&gt; Po drugih arheoloških in jezikoslovnih raziskavah so bila zgodnja slovanska ljudstva v delih Poljske verjetno prisotna že veliko prej in so bila morda povezana s starodavno pševorsko in zarubinsko kulturo 3. stoletja pr. n. št. Nekatere slovanske skupine so morda prišle z vzhoda v kasnejših obdobjih.&lt;ref&gt;Brather, Sebastian (2004). &quot;The Archaeology of the Northwestern Slavs (Seventh To Ninth Centuries)&quot;. ''East Central Europe''. '''31''' (1): 78–81. doi: 10.1163/187633004x00116. &lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Trubačev, O. N. 1985. &quot;Linguistics and Ethnogenesis of the Slavs: The Ancient Slavs as Evidenced by Etymology and Onomastics&quot;. ''Journal of Indo-European Studies (JIES)'', '''13''': 203–256. &lt;/ref&gt; Domneva se, da so zgodnji slovanski narodi in jeziki morda izvirali iz [[Polesje|Polesja]], ki vključuje območje okoli [[Belorusija|belorusko]]-[[Ukrajina|ukrajinske]] meje, dele zahodne [[Rusija|Rusije]] in dele vzhodne Poljske.&lt;ref&gt; Kobyliński 2005, str. 525–526. &lt;/ref&gt;

Zahodnoslovanska in lehitska ljudstva ter vsi preostali manjšinski klani v starodavnih poljskih deželah so bili organizirani v plemena. Več njihovh imen je na seznamu, ki ga je sestavil anonimni bavarski geograf v 9. stoletju.&lt;ref&gt;Davies 2005a, str. xxvii.&lt;/ref&gt; V 9. in 10. stoletju so ta plemena ustvarila razvite regije ob zgornji [[Visla|Visli]], obali [[Baltsko morje|Baltskega morja]] in v [[Velikopoljska|Velikopoljski]]. V 10. stoletju je obsežna združitev plemen v Velikopoljski omogočila oblikovanje trajne politične strukture, ki je kasneje postala država Poljska.&lt;ref name=ref1/&gt;

==Obdobje Pjastov (10. stoletje–1385)==
{{glavni|Pjasti|Mješko I.|Boleslav I. Poljski|Kazimir I. Poljski|Boleslav II. Poljski|Boleslav III. Poljski|Kazimir II. Poljski|Vladislav I. Poljski|Kazimir III. Poljski}}
===Mješko I.===
[[Slika:Polska 992 - 1025.png|thumb|right|250px|Poljska se je pod prvima dvema vladarjema znatno razširila; temno rožnato je ozemlje ob koncu vladavine [[Mješko I.|Mješka I.]] (992), temno rožnato pa ozemlje, ki ga je dodal [[Boleslav I. Poljski|Boleslav I. Hrabri]] (umrl 1025); temno rožnato ozemlje na severozahodu, označeno z rdečo mejo,  je v tem času izgubil]]

Dinastija [[Pjasti|Pjastov]], ustanoviteljica poljske države, je vladala od 10. do 14. stoletja. Zgodovinski zapisi kot ustanovitelja dinastije in države omenjajo vojvodo [[Mješko I.|Mješka]], katerega vladanje se je začelo malo pred letom 963 in nadaljevalo do njegove smrti leta 992. Mješko se je po poroki s princeso Dubravko Češko, vneto kristjanko, leta 966 pokristjanil.&lt;ref name=rre12&gt;Davies 2005a, str. xxvii–xxviii.&lt;/ref&gt; Dogodek je znan kot &quot;krst Poljske&quot;, datum pa se pogosto simbolično šteje za začetek poljske državnosti.&lt;ref&gt;Zubrzycki 2006, str. 64. &lt;/ref&gt; Mješko je dokončal združevanje lehitskih plemen, potrebno za obstoj nove države. Po Mješku je Poljski vladal niz vladarjev, ki so prebivalstvo spreobrnili v krščanstvo, ustvarili močno kraljestvo in gojili značilno poljsko kulturo, integrirano v širšo evropsko kulturo.&lt;ref&gt;Wyrozumski 1986, str. 80–88.&lt;/ref&gt;

===Boleslav I. Hrabri===
Mješkov sin, knez [[Boleslav I. Poljski|Boleslav I.]] (vladal 992-1025),  je ustanovil poljsko cerkveno strukturo, si prizadeval osvojiti nova ozemlja in  bil ob koncu svojega življenja leta 1025  uradno kronan za prvega poljskega kralja.&lt;ref name=ref12/&gt; Prizadeval si je razširiti krščanstvo v poganske dele vzhodne Evrope, vendar je doživel neuspeh, ko je bil leta 997 v Prusiji ubit njegov največji misijonar [[Adalbert Praški]].&lt;ref name=ref12&gt;Davies 2005a, str. xxvii–xxviii.&lt;/ref&gt; Na kongresu v Gnieznu leta 1000 je sveti rimski cesar [[Oton III.]] priznal nadškofijo Gniezno,&lt;ref name=ref12/&gt; ključno za obstoj suverene poljske države.&lt;ref name=ref12/&gt; Med vladavino Otonovega naslednika [[Henrik II. Sveti|Henrika II.]] se je Boleslav od leta 1002 in 1018 vojskoval s Kraljevino Nemčijo.&lt;ref name=ref12/&gt;&lt;ref&gt;Wyrozumski 1986, str. 88–93.&lt;/ref&gt;

===Kazimir I., Boleslav II. in Boleslav III.===
Ekspanzionistična politika Boleslava I. je preobremenila vire zgodnje poljske države in sledil je propad monarhije. Pod [[Kazimir I. Poljski|Kazimirjem I. Obnoviteljem]] (vladal 1039-1058) je začela država okrevati. Kazimirjev sin [[Boleslav II. Poljski|Boleslav II. Velikodušni]] (vladal 1058–1079) se je zapletel v konflikt s ščerpanskim škofom Stanislavom, ki je na koncu povzročil njegov propad. Boleslava je poljska cerkev izobčila zaradi obtožb prešuštva, zato je leta 1079 ukazal umoriti škofa. Umor je sprožil upor poljskih plemičev, kateremu sta sledila Boleslavova odstavitev in izgon iz države.&lt;ref name=ref12/&gt; Okoli leta 1116 je [[Gallus Anonimus]] napisal kroniko ''[[Gesta principum Polonorum]]'' (''Dejanja poljskih knezov''),&lt;ref name=ref12/&gt; namenjeno poveličevanju njegovega zaščitnika [[Boleslav III. Poljski|Boleslava III. Krivoustega]] (vladal 1107–1138), vladarja, ki je obudil tradicijo vojaškega junaštva iz časa Boleslava I. Gallusovo delo je še vedno najpomembnejši pisni vir za zgodnjo zgodovino Poljske.&lt;ref&gt;Wyrozumski 1986, str. 93–104.&lt;/ref&gt;

===Razdrobitev kraljestva===
[[Boleslav III. Poljski|Boleslav III.]] je v svoji oporoki iz leta 1138&lt;ref name=ref12/&gt; razdelil Poljsko med svoje sinove. Notranja razdrobljenost Poljske v 12. in 13. stoletju je razjedla dinastične strukture  Pjastov. Leta 1180 je [[Kazimir II. Poljski|Kazimir II. Pravični]], ki je zahteval papeževo potrditev svojega statusa nadvojvode, na kongresu v Łęczyci poljski cerkvi podelil dodatne imunitete in privilegije.&lt;ref name=ref12/&gt;  Okoli leta 1220 je Vincenc Kadlubek napisal svojo ''[[Kronika poljskih kraljev in knezov|Kroniko poljskih kraljev in knezov]]'', še en pomemben vir za zgodnjo poljsko zgodovino.&lt;ref name=ref12/&gt; 

Leta 1226 je eden od regionalnih pjastovskih vojvod, Konrad I. Mazovski, povabil [[Tevtonski viteški red|Tevtonske viteze]], da bi mu pomagali v boju proti baltskim [[Prusi|pruskim]] poganom.&lt;ref name=ref12/&gt; Tevtonski red je uničil Pruse, vendar je obdržal njihovo ozemlje, kar je povzročilo večstoletna vojskovanja med Poljsko in Tevtonskimi vitezi ter pozneje med Poljsko in nemško prusko državo. 

Leta 1240  se je začela prva [[Mongolski vpadi v Evropo|mongolska invazija]] na Poljsko, ki je dosegla vrhunec s porazom poljskih in zavezniških krščanskih sil ter s smrtjo šlezijskega pjastovskega vojvode Henrika II. Pobožnega v [[Bitka pri Legnici|bitki pri Legnici]] leta 1241.&lt;ref name=ref12/&gt;

Obdobje razdrobljenosti je prineslo gospodarski razvoj in rast mest. Ustanovljena so bila nova mesta, obstoječa naselja pa so dobila status mest z magdeburškimi pravicami.&lt;ref&gt;Sebastian Brather (2008). ''Archäologie der westlichen Slawen: Siedlung, Wirtschaft und Gesellschaft im früh- und hochmittelalterlichen Ostmitteleuropa'' (nemško). Walter de Gruyter. str. 87.&lt;/ref&gt; Leta 1264 je Boleslav Pobožni s ''[[Kališki statut|Kališkim statutom]]'' [[Judje|Judom]] podelil judovske svoboščine.&lt;ref name=ref12/&gt;&lt;ref&gt;Wyrozumski 1986, str. 104–137.&lt;/ref&gt;

===Pozni Pjasti: Vladislav I. in Kazimir III.===
[[Slika:Władysław I sarcophagus figure.jpg|thumb|200px|Podoba Vladislava I. Slokega na njegovem sarkofagu]]

Poskusi ponovne združitve poljskih dežel so dobili zagon v 13. stoletju. Leta 1295 je velikopoljski vojvoda [[Przemisl II.]] uspel postati prvi vladar po Boleslavu II., ki je bil okronan za poljskega kralja.&lt;ref name=ref12/&gt; Vladal je na omejenem ozemlju in bil že naslednje leto ubit. V letih 1300–1305 je kot poljski kralj vladal tudi češki kralj [[Venčeslav II. Češki|Venčeslav II.]]&lt;ref name=ref12/&gt; Kraljestvo Pjastov je bilo dejansko obnovljeno šele pod [[Vladislav I. Poljski|Vladislavom I. Slokim]] (vladal 1306–1333), ki je postal kralj leta 1320.&lt;ref name=ref12/&gt; Leta 1308 so tevtonski vitezi zavzeli [[Gdansk]] in [[Pomerelija|Pomerelijo]].&lt;ref name=ref12/&gt;

Kralj [[Kazimir III. Poljski|Kazimir III. Veliki]] (vladal 1333–1370),&lt;ref name=ref12/&gt; Vladislavov sin in zadnji vladar iz dinastije Pjastov, je okrepil in razširil obnovljeno Poljsko kraljestvo, zahodna provinca Šlezija, ki jo je leta 1339 sam formalno  odstopil Češki, in večina poljske Pomeranije pa sta bili za nekaj stoletij izgubljeni. Napredek je bil dosežen tudi pri obnovi upravljanja osrednje province [[Mazovija|Mazovije]]. Leta 1340  se je začelo osvajanje [[Rdeča Rutenija|Rdeče Rutenije]],&lt;ref name=ref12/&gt; ki je zaznamovalo širjenje poljske države na vzhod.

Leta 1364 je bil sklican [[Krakovski kongres]], obseženo srečanje vladarjev srednje, vzhodne in severne Evrope, verjetno za načrtovanje [[Osmansko cesarstvo|protiturške]] [[križarske vojne]]. Isto leto je bila ustanovljena bodoča [[Jagelonska univerza]], ena najstarejših univerz v Evropi.&lt;ref name=ref12/&gt;&lt;ref&gt;Wyrozumski 1986, str. 137–171.&lt;/ref&gt; 9. oktobra 1334 je Kazimir III. potrdil privilegije, ki jih je Judom leta 1264 podelil velikopoljski vojvoda Boleslav Pobožni, in jim dovolil, da so se v velikem številu naselili na Poljskem.

===Anžujci===
Ko sta leta 1370 izumrli poljska kraljeva linija in mlajša veja Pjastov, je prišla  Poljska pod oblast [[Ludvik I. Ogrski|Ludvika I. Ogrskega]] iz [[Kapetingi|kapetinške]] hiše [[Anžujci|Anjou]]. Združitev Poljske in Ogrske je trajala do leta 1382.&lt;ref name=ref12/&gt; Leta 1374 je Ludvik I. podelil poljskemu plemstvu [[Košiški privilegij]], da bi eni od svojih hčera zagotovil nasledstvo na Poljskem.&lt;ref name=ref12/&gt; Leta 1384 je poljski prestol zasedla njegova najmlajša hči [[Jadwiga Poljska|Jadviga]] (umrla 1399).&lt;ref&gt;Wyrozumski 1986, str. 171–177.&lt;/ref&gt;

==Jagelonska dinastija (1385-1572)==
{{glavni|Jagelonci}}
===Dinastična unija z Litvo, Vladislav II. Jagelo===
[[Slika:Battle of Tannenberg.jpg|250px|thumb|[[Bitka pri Grunwaldu]]]]

Leta 1386 se je veliki litovski knez [[Vladislav II. Poljski|Jogaila]] poročil s poljsko kraljico Jadvigo, kar mu je omogočilo postati poljski kralj.&lt;ref name=ref21&gt;Davies 2005a, str. xxviii–xxix.&lt;/ref&gt; Do svoje smrti leta 1434 je vladal kot [[Vladislav II. Poljski]]. Poroka je ustvarila poljsko-litovsko personalno unijo pod kralji [[Jagelonci|Jagelonske dinastije]]. 

Prvi dokument, ki je uradno povezal obe državi, je bila [[Krevska unija]] iz leta 1385, ki je bila po vsebini Jogailova in Jadvigina poročna pogodba. S poljsko-litovskim partnerstvom je Poljska pridobila obsežno ozemlje [[Rutenija|Rutenije]], ki je bilo v posesti Litve. Partnerstvo se je izkazalo za koristno za državljane obeh držav, ki so v naslednjih štirih stoletjih sobivali in sodelovali v eni največjih političnih entitet v Evropi. Ko je kraljica Jadviga leta 1399 umrla, je Kraljevina Poljska prešla v izključno posest njenega moža.&lt;ref name=ref21/&gt;&lt;ref&gt;Wyrozumski 1986, str. 178–195.&lt;/ref&gt;

V [[Baltsko morje|baltski]] regiji se je nadaljeval boj Poljske s [[Tevtonski viteški red|Tevtonskimi vitezi]] in dosegel vrhunec v zmagi v [[Bitka pri Grunvaldu|bitki pri Grunwaldu]] leta 1410,  ki je Poljaki in Litovci niso zaključili z odločilnim udarom proti glavnemu sedežu Tevtonskega reda na gradu [[Grad Malbork|Malbork]]. Razvijajoče se odnose med Kraljevino Poljsko in Veliko litovsko kneževino je dodatno opredelila [[Horodlanska unija]] leta 1413.&lt;ref name=ref21/&gt;&lt;ref&gt;Wyrozumski 1986, str. 195–201. &lt;/ref&gt;

Privilegiji [[Šlahta|šlahte]] (plemstvo) so se širili. Leta 1425 je bil sprejet akt ''[[Neminem captivabimus nisi iure victum]]''  (v prostem prevodu ''Nihče ne bo aretiran brez sodbe sodišča''), ki je  plemiče varoval pred samovoljnimi kraljevimi aretacijami.&lt;ref name=ref21/&gt;

===Vladislav III. in Kazimir IV. Jagelo===
[[Slika:Casimir IV Jagiellon.jpg|thumb|left|upright|Kralj [[Kazimir IV. Poljski|Kazimir IV. Jagelo]] je bil osrednja osebnost jagelonskega obdobja]]

Vladanje mladega [[Vladislav III. Poljski|Vladislava III.]] (1434–1344),&lt;ref name=ref21/&gt; sina in naslednika Vladislava II., ki je vladal kot kralj Poljske in Ogrske, je prekinila njegova smrt v [[Bitka pri Varni|bitki pri Varni]] proti silam [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]].&lt;ref name=ref21/&gt;&lt;ref&gt;Wyrozumski 1986, str. 201–204. &lt;/ref&gt; Sledilo je tri leta trajajoče medvladje, ki se je končalo leta 1447 s kronanjem njegovega brata [[Kazimir IV. Poljski|Kazimirja IV.]]

Kritični razvoj jagelonskega obdobja se je dogajal ravno med njegovo dolgo vladavino, ki je trajala do leta 1492. Leta 1454 je Poljska priključila [[Kraljevska Prusija|Kraljevo Prusijo]] in sledila je [[trinajstletna vojna]] (1454–1466) z državo [[Tevtonski viteški red|Tevtonskih vitezov]].&lt;ref name=ref21/&gt; Leta 1466 je bil sklenjen prelomni [[Drugi torunjski mir]], ki je razdelil Prusijo in ustanovil Vzhodno Prusijo, poljski fevd pod upravo Tevtonskih vitezov.&lt;ref name=ref21/&gt; Poljska se je na jugu soočala z Osmanskim cesarstvom in [[Krimski Tatari|Krimskimi Tatari]], na vzhodu pa pomagala Litvi v boju proti [[Moskovska velika kneževina|Moskovski veliki kneževini]]. Razvijala se je v fevdalno državo s pretežno kmetijskim gospodarstvom in vse bolj prevladujočim zemljiškim plemstvom. Kraljeva prestolnica Krakov se je spreminjala v veliko akademsko in kulturno središče in leta 1473 dobila prvo tiskarno.&lt;ref name=ref21/&gt; Z naraščajočim vplivom srednjega in nižjega  plemstva se je kraljevi svet do leta 1493 razvil v dvodomni Generalni sejm (parlament), ki ni več predstavljal izključno najvišjih dostojanstvenikov kraljestva.&lt;ref name=ref21/&gt;&lt;ref&gt;Wyrozumski 1986, str. 205–225. &lt;/ref&gt;

Pravni akt  ''[[Nihil novi|Nihil novi nisi commune consensu]]'' (slovensko ''Nič novega brez skupnega soglasja''), sprejet v Sejmu leta 1505, je večino zakonodajne oblasti prenesel z monarha na Sejm.&lt;ref name=ref21/&gt; Dogodek je zaznamoval začetek obdobja, znanega kot &quot;zlata svoboda&quot;, v katerem je v državi načeloma vladalo &quot;svobodno in enakopravno&quot; poljsko plemstvo. V 16. stoletju je množičen razvoj kmetijskih gospodarstev v lasti plemstva povzročil vse bolj žaljive razmere za kmečke podložnike, ki so jih obdelovali. Politični monopol plemičev je tudi zadušil razvoj mest, od katerih so nekatera cvetela v poznem jagelonskem obdobju, in omejeval pravice meščanov, kar je zaviralo nastanek srednjega družbenega razreda.&lt;ref&gt;Gierowski 1986a, str. 24–53. &lt;/ref&gt;

===Zgodnja moderna Poljska pod Sigismundom I. in Sigismundom II.===
[[Slika:Nikolaus Kopernikus.jpg|thumb|right|[[Nikolaj Kopernik]], utemeljitelj heliocentričnega modela Osončja]]

V 16. stoletju je [[Reformacija|protestantsko]] reformistično gibanje prodrlo globoko v poljsko krščanstvo. Politika verske strpnosti, ki se je razvila na Poljskem, je bila v tistem času skoraj edinstvena v Evropi. Iz pokrajin, ki so jih razdirali verski spori, je veliko ljudi pobegnilo in našlo zatočišče na Poljskem. Vladavini kraljev [[Sigismund I. Poljski|Sigismunda I. Starega]] (1506–1548) in [[Sigismund II. Avgust|Sigismunda II. Avgusta]] (1548–1572) sta bili obdobje intenzivnega razcveta kulture in znanosti, imenovano tudi zlata doba poljske renesanse. Najvidnejši predstavnik tedanje znanosti je bil [[astronom]] [[Nikolaj Kopernik]] (1473–1543), utemeljitelj heliocentričnega sistema našega [[Osončje|Osončja]].&lt;ref name=ref21/&gt; Najpomembnejši umetnik tega obdobja je bil pesnik  [[Jan Kochanowski]] (1530–1584).&lt;ref name=ref27&gt;Davies 2005a, str. xxix.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Gierowski 1986a, str. 116–130.&lt;/ref&gt; Med vladavino Sigismunda I.&lt;ref name=ref21/&gt; bil [[Tevtonski viteški red|Tevtonski red]] leta 1525 sekulariziran. Zadnji veliki mojster reda [[Albert Pruski]] se je spreobrnil v protestantizem in se poklonil poljskemu kralju in v zameno dobil v fevd vojvodino Prusijo.&lt;ref name=ref21/&gt; Mazovija je bila leta 1529 končno v celoti vključena v Poljsko krono.&lt;ref name=ref21/&gt;&lt;ref&gt;Gierowski 1986a, str. 53–92. &lt;/ref&gt;

[[Slika:Poland-01788 - Courtyard (32000957141).jpg|thumb|left|250px|Italijansko dvorišča na gradu [[Grad Vavel|Vavel]] v Krakovu, nekdaji rezidenci poljskih monarhov]]

Z vladavino Sigismunda II. se je končalo obdobje Jageloncev. Leta 1569 je bila z [[Lublinska unija|Lublinsko unijo]] ustanovljena poljsko-litovska [[Republika obeh narodov]]. Litovska oblast v Ukrajini je bila prenešna na Poljsko.&lt;ref name=ref21/&gt;&lt;ref&gt;Gierowski 1986a, str. 92–109. &lt;/ref&gt; Realna unija obeh narodov je trajala do [[Delitve Poljske|prve delitve Poljske]] leta 1795. Leta 1561 je Poljska priključila [[Livonija|Livonijo]], s čimer se je začela livonska vojna z [[Rusko carstvo|Rusijo]].&lt;ref name=ref21/&gt; 

Eksekucionistično gibanje, ki je poskušalo zaustaviti napredujočo prevlado poljskih in litvanskih magnatskih družin v državi, je doseglo vrhunec na zasedanju  Sejma v Piotrkówu v letih 1562–1563.&lt;ref name=ref21/&gt; Na verskem področju so se poljski bratje odcepili od [[Kalvinizem|kalvinistov]], ki so leta 1563 izdali protestantsko ''Brestovsko Biblijo''.&lt;ref name=ref21/&gt; Na poljsko zgodovino so močno vplivali [[jezuiti]], ki so tja prišli leta 1564

==Poljsko-litovska Republika obeh narodov==
===Ustanovitev (1569-1648)===
====Lublinska unija====
[[Slika:Truce of Deulino 1618-1619.PNG|upright=1.35|thumb|right|Republika obeh narodov v njenem največjem obsegu po sklenitvi Deulinskega miru leta 1619]]

[[Lublinska unija]] iz leta 1569 je ustvarila poljsko-litovsko zvezno državo, ki je bila bolj enotna kot prejšnja personalna unija med Poljsko in Litvo. Unijo je vodilo plemstvo preko centralnega parlamenta in lokalnih skupščin na čelu z izvoljenim kraljem. Formalna vladavina plemstva, ki je bilo sorazmerno številčnejše kot v drugih evropskih državah, je tvorila zgodnji demokratični sistem,&lt;ref&gt;Overy 2010, str. 176–177. &lt;/ref&gt; ki je bil v nasprotju z absolutnimi monarhijami, ki so takrat prevladovale v preostali Evropi.&lt;ref&gt;Davies 1996, str. 555. &lt;/ref&gt; 

Začetek Republike obeh narodov je sovpadal z obdobjem v poljski zgodovini, ko sta bila dosežena velika politična moč ter napredek v civilizaciji in blaginji. Poljsko-litovska unija je postala vpliven dejavnik  v evropskih zadevah in pomembna kulturna entiteta, ki je širila zahodno kulturo s poljskimi značilnostmi proti vzhodu. V drugi polovici 16. stoletja in prvi polovici 17. stoletja je bila Republika obeh narodov  ena največjih in najštevilčnejših držav v tedanji Evropi. Merila je malo manj kot milijon kvadratnih kilometrov in imela okoli deset milijonov prebivalcev. V njenem gospodarstvu je prevladovalo izvozno usmerjeno kmetijstvo. Verska strpnost po vsej državi je bila zagotovljena z [[Varšavska konfederacija|Varšavsko konfederacijo]] iz leta 1573.&lt;ref name=ref27/&gt;

====Prvi voljeni kralji====
[[Slika:France-001615 - King Henri III (15291221709) (2).jpg|thumb|left|200px|Prvi izvoljeni poljsko-litovski kralj je bil Henrik Valoiški, kasnejši francoski kralj [[Henrik III. Francoski|Henrik III.]]]]

Po koncu vladavine Jageloncev leta 1572 je bil na prvih &quot;svobodnih volitvah&quot; poljskega plemstva leta 1573 za kralja izvoljen Henrik Valoiški, kasnejši francoski kralj [[Henrik III. Francoski|Henrik III.]] Pred izvolitvijo je moral pospisati ''[[Pacta conventa|pacta conventa]]'', sklop dogovorjenih obveznosti oziroma predvolilnih obljub.  Ko je leta 1574  na Poljsko prispela novica, da je francoski prestol prazen, se je Henrik kot njegov  verjetni dedič vrnil v Francijo.&lt;ref name=ref27/&gt; Volitve kralja so od  
samega začetka spremljali tuji vplivi, saj so tuje sile poskušale z manipulacijami doseči izvolitev kandidata, ki je bil v skladu z njihovimi interesi.&lt;ref&gt;Gierowski 1986a, str. 109–116. &lt;/ref&gt;

Henrikovi je sledila vladavina Štefana Báthoryja (vladal 1576–1586). Bil je vojaško in domovinsko samozavesten vladar in je v poljskem zgodovinskem izročilu  cenjen kot redek primer uspešnega izvoljenega kralja.&lt;ref name=ref27/&gt; Ustanovitev Kronskega sodišča leta 1578 je pomenila prenos številnih pritožbenih zadev iz kraljeve v plemiško jurisdikcijo.&lt;ref name=ref27/&gt;

====Prvi kralji iz dinastije Vasa====
[[Slika:Sigismund at horse.jpg|right|thumb|200px|[[Sigismund III. Poljski|Sigismund III. Vasa]] je vladal dolgo, njegovo delovanje proti verskim manjšinam, ekspanzionistične ideje in vmešavanje v švedske dinastične zadeve pa so Republiko obeh narodov destabilizirale]]

Vladavina švedske [[Dinastija Vasa|dinastije Vasa]] se je v Republiki obeh narodov začela leta 1587. Prva dva kralja iz te dinastije, [[Sigismund III. Poljski|Sigismund III.]] (vladal 1587–1632) in [[Vladislav IV. Poljski|Vladislav IV.]] (vladal 1632–1648), sta večkrat poskušala s spletkami prevzeti švedski  prestol, ki je bil stalen vir motenj v Republiki obeh narodov.&lt;ref name=ref27/&gt; Katoliška cerkev je v tistem času začela ideološko protiofenzivo in protireformacija je zajela  številne spreobrnjence iz poljskih in litvanskih protestantskih krogov. Leta 1596 je [[Brestlitovska unija]] razklala vzhodne kristjane v Republiki in ustvarila [[Katoliške cerkve vzhodnega obreda|uniatsko cerkev vzhodnega obreda]], podrejeno papežu.&lt;ref name=ref27/&gt; V letih 1606–1608 se je razvil zebrzidovski upor proti Sigismundu III.&lt;ref name=ref27/&gt;&lt;ref&gt;Gierowski 1986a, str. 130–146. &lt;/ref&gt;

V želji po premoči v vzhodni Evropi se je Republika obeh narodov od leta 1605 do 1618 vojskovala z Rusijo. Niz spopadov se imenuje poljsko-moskovska vojna ali dimirtijada. Repoblika je razširila svoje ozemlje proti vzhodu, glavnega cilja – moskovskega prestola, pa poljska dinastija ni dosegla. Švedska si je v poljsko-švedskih vojnah v letih 1617–1629 prizadevala dobiti prevlado na [[Baltsko morje|Baltiku]],  [[Osmansko cesarstvo]] pa je pritiskalo z juga v bitkah pri Cecori leta 1620 in Hotinu leta 1621.&lt;ref name=ref27/&gt; Širitev kmetijstva in [[Tlačanstvo|tlačanska]] politika v poljski [[Ukrajina|Ukrajini]] sta povzročili vrsto [[kozaki|kozaških]] uporov. V tridesetletni vojni je bila Republika zaveznica habsburške monarhije vendar v njej ni neposredno sodelovala.{{efn-lr|Po mnenju raziskovalca Jana Sowe je Republika obeh narodov kot država propadla, ker se ni bila sposobna prilagoditi nastajajočemu novemu evropskemu redu, vzpostavljenemu z Vestfalskim mirom leta 1648. Voljeni poljski kralji, ki jih je omejevalo sebično in kratkovidno plemstvo, niso mogli vsiliti močne in učinkovite centralne vlade z značilno povestfalsko notranjo in zunanjo suverenostjo. Nezmožnost poljskih kraljev, da bi zaračunavali in pobirali davke, in s tem vzdrževali stalno vojsko, ter vodili neodvisno zunanjo politiko, so bili med glavnimi ovirami za učinkovito tekmovanje Poljske na spremenjenem evropskem prizorišču, kjer je bila absolutistična oblast predpogoj za preživetje in postala temelj za odpravo tlačanstva in postopno oblikovanje parlamentarizma. &lt;ref name=ref37&gt;Wodecka 2013.&lt;/ref&gt;}} Vladavina [[Vladislav IV. Poljski|Vladislava IV.]] je bila večinoma miroljubna. Leta 1635 je bila ponovno vzpostavljena pravoslavna cerkvena hierarhija. ki je bila po Brestlitovski uniji prepovedana.&lt;ref name=ref27/&gt;

===Propadanje (1648-1764)===
====Potop====
Med vladanjem Kazimirja II. Vase (1648–1668), tretjega in zadnjega iz te dinastije, je plemiška demokracija začela propadati zaradi tujih invazij in notranjih nesoglasij.&lt;ref name=ref27/&gt;&lt;ref name=ref36&gt;Gierowski 1986a, str. 190–219. &lt;/ref&gt; Nadloge so se nepričakovano hitro kopičile in zaznamovale konec poljske zlate dobe. Nekoč močna Republika obeh narodov je postajala vedno bolj ranljiva za tuje posege.
 
[[Slika:John II Casimir Vasa 1.PNG|thumb|right|200px|[[Ivan II. Poljski|Ivan II. Kazimir Vasa]] je vladal v najtežjem obdobju Republike obeh narodov; rzočaran zaradi nezmožnosti reformiranja države je leta 1668 odstopil&lt;ref name=ref37/&gt;]]

Vstaja  kozakov pod vodstvom [[Bogdan Hmelnicki|Bogdana Hmelnickega]] leta 1648–1657 je zajela vse jugovzhodne pokrajine Poljske krone&lt;ref name=ref27/&gt; in imela katastrofalne posledice. 

Prvi ''[[liberum veto]]'', parlamentarno pravico, s katero je lahko kateri koli član Sejma takoj razpusti trenutno sejo, je bila prvič uporabljena leta 1652.&lt;ref name=ref27/&gt; Ta praksa je sčasoma kritično oslabila poljsko centralno vlado. V [[Perejaslavski sporazum|Perejaslavskem sporazumu]] so se ukrajinski uporniki leta 1654 razglasili za podložnike ruskega carja.

Druga severna vojna je v letih 1655–1660 divjala po osrednjih poljskih deželah. Vključeva ja brutalno in uničujočo švedsko  invazijo na Poljsko, imenovano švedski potop. Vojna se je končala leta 1660 z [[Olivski sporazum|Olivskim mirovnim sporazumom]].&lt;ref name=ref27/&gt; Republika je v vojni zgubila nekaj ozemlja na severu države. 

Leta 1657 je [[Prusija|vojvodina Prusija]] z [[Bromberški sporazum|Bromberškim sporazumom]] vzpostavila svojo neodvisnost.&lt;ref name=ref27/&gt; V rusko-poljski vojni (1654–1667) se je vojska Republike dobro odrezala, Ukrajina pa je bila z [[Andrusovsko premirje|Andrusovskim premirjem]] leta 1667  kljub temu razdeljena med Poljsko in Rusijo.&lt;ref name=ref27/&gt; Proti koncu vojne je upor magnatov Lubomirskih proti kralju destabiliziral in oslabil državo. Obsežni napadi krimskih Tatarov, v katerih so v Ukrajini lovili sužnje, so imeli zelo škodljive posledice tudi za poljsko gospodarstvo.&lt;ref&gt;Williams 2013, str. 27. &lt;/ref&gt; Leta 1661 je izšel prvi poljski časopis ''Merkuriusz Polski''.&lt;ref name=ref27/&gt;&lt;ref&gt;Gierowski 1986a, str. 220–240. &lt;/ref&gt;

Leta 1668 se je kralj [[Ivan II. Poljski|Ivan II. Kazimir]], žalosten zaradi nedavne smrti svoje žene in razočaran zaradi katastrofalnih političnih neuspehov svoje vladavine, odrekel prestolu in pobegnil v Francijo.{{efn-lr|Ivan II. Kazimir Vasa je znan po svoji omembe vredni in natančni napovedi delitve Poljske, ki se je zgodila več kot stoletje kasneje.&lt;ref name=ref37/&gt;}}

====Jan III. Sobieski in zadnje vojaške zmage====
[[Slika:Siemiginowski John III Sobieski with his son.jpg|thumb|left|200px|Kralj  [[Jan III. Sobieski]] s svojim sinom Jakobom, katerega je poskušal postaviti za svojega naslednika; Sobieski je povedel vojsko Republike obeh narodov v bitko za Dunaj, eno zadnjih velikih poljsko-litovskih zmag]]

Po odstopu Ivana II. Kazimirja je bil za njegovega nalednika leta 1669 izvoljen Poljak [[Koribut Višnjevecki]]. Med njegovim vladanjem, ki je trajalo do leta 1673,  je izbruhnila poljsko-osmanska vojna (1672–1676). Vojna se je nadaljevala pod njegovim naslednikom [[Jan III. Sobieski|Janom III. Sobieskim]] (vladal 1674–1696).&lt;ref name=ref27/&gt; Sobieski je nameraval razširiti svojo  državo  na  [[Baltsko morje|baltsko]] območje in v ta namen leta 1675 v Jaworówu s Francijo sklenil tajni sporazum,&lt;ref name=ref27/&gt; 
vendar je bil namesto tega prisiljen v dolgotrajne vojne z [[Osmansko cesarstvo|Osmanskim cesarstvom]]. S tem je Sobieski za kratek čas oživil vojaško moč Republike obeh narodov. V [[bitka pri Hotinu|bitki pri Hotinu]] leta 1673 je premagal osmansko vojsko in v [[Drugo obleganje Dunaja|bitki pri Dunaju]] leta 1683 odločilno pomagal rešiti Dunaj pred Osmanskim cesarstvom.&lt;ref name=ref27/&gt; Vladavina Sobieskega je bila zadnji višek v zgodovini Republike, saj je  v prvi polovici 18. stoletja Poljska prenehala biti aktivna akterka v mednarodni politiki. Z Rusijo je leta 1686 sklenila sporazum o večnem miru in končno uredila meje med državama, ki so veljale do [[Delitve Poljske|prve delitve Poljske]] leta 1772.&lt;ref name=ref27/&gt;&lt;ref&gt;Gierowski 1986a, str. 240–258. &lt;/ref&gt;

Republika obeh narodov, ki je bila do leta 1720 v skoraj nenprekinjenih vojnah, je utrpela ogromno izgubo prebivalstva ter veliko škodo v svojem gospodarstvu in družbeni strukturi. Vlada je postala neučinkovita zaradi obsežnih notranjih konfliktov, skorumpiranih zakonodajnih procesov in manipulacij zaradi tujih interesov. Plemstvo je padlo pod nadzor peščice sprtih magnatskih družin z vzpostavljenimi ozemeljskimi domenami. Mestno prebivalstvo in infrastruktura sta propadala, skupaj z večino kmetij, katerih prebivalci so bili podvrženi vse skrajnejšim oblikam tlačanstva. Razvoj znanosti, kulture in izobraževanja se je zaustavil ali celo nazadoval.&lt;ref name=ref36/&gt;

====Saški kralji====
[[Slika:August der Starke.jpg|thumb|right|200px|[[Avgust II. Močni]], saški kralj Poljske; po njegovi smrti se je začela vojna za poljsko nasledstvo]]

Volitve kralja leta 1697 so na poljski prestol pripeljale [[Avgust Močni|Avgusta II. Močnega]] (vladal 1697–1733), člana  saške družine [[Wettinci|Wettin]], ki je lahko prevzel prestol pod pogojem, da se spreobrne v rimskokatoliško vero. Nasledil ga je njegov sin [[Avgust III. Poljski|Avgust III.]] (vladal 1734–1763).&lt;ref name=ref27/&gt; Vladavini saških kraljev, ki so bili  hkrati saški volilni knezi, so prekinili tekmovalni kandidati za poljski prestol. Razpad Relublike obeh narodov se je nadaljeval. 

[[Velika severna vojna]] (1700–1721),&lt;ref name=ref27/&gt; v kateri so sodobniki videli začasen mrk, je morda bila usodni udarec, ki je zrušil poljski politični sistem. Leta 1704 je bil za kralja pod švedsko zaščito postavljen [[Stanislav Leščinski]], vendar je na tem položaju zdržal le nekaj let.&lt;ref&gt;Davies 2005a, str. 374–375&lt;/ref&gt; Tihi sejm leta 1717 je zaznamoval začetek Republike obeh narodov kot ruskega [[protektorat]]a.&lt;ref&gt;Davies 2005a, str. 375–377.&lt;/ref&gt; Rusko carstvo je jamčilo zlato svobodo plemstva, samo da bi obdržalo šibko centralno oblast Republike in nadaljevalo stanje stalne politične nemoči. V odmevnem zlomu tradicije verske strpnosti so bili [[Protestantizem|protestanti]] med [[Thornovi nemiri|Thornovimi nemiri]] leta 1724 usmrčeni.&lt;ref&gt;Davies 2005a, str. 139–142.&lt;/ref&gt; Leta 1732 so Rusija, Avstrija in Prusija, močne in spletkarske sosede Poljske, sklenile tajni [[Sporazum treh črnih orlov]] z namenom, da bi nadzirale prihodnje volitve kraljev Republike. Vojna za poljsko nasledstvo leta 1733-1735&lt;ref name=ref27/&gt; je pomagala Leščinskemu, da je prišel drugič na poljski prestol. Zaradi znatne vpletenosti tujcev so bila njegova prizadevanja neuspešna. Kraljevina Prusija je postala močna regionalna sila, ki ji je v šlezijskih vojnah uspela [[Habsburška monarhija|habsburški monarhiji]] iztrgati zgodovinsko poljsko provinco [[Šlezija|Šlezijo]]. Prusije je s tem postala vedno večja grožnja varnosti Poljske. 

Personalna unija Republike obeh narodov in Vojvodine Saške je v Republiki  povzročila nastanek reformnega gibanja in začetek poljskega [[Razsvetljenstvo|razsvetljenstva]], ki je bilo glavni pozitivni napredek v tem obdobju. Leta 1747 je bila v [[Varšava|Varšavi]] odprta prva poljska javna [[Knjižnica Załuski|knjižnica Załuski]].&lt;ref name=ref27/&gt;&lt;ref&gt;Gierowski 1986a, str. 258–301.
&lt;/ref&gt;

===Reforme in izguba državnosti (1764-1795)===
====Czartoryjske reforme in Stanislav Avgust Poniatowski====
[[Slika:Stanisław August Poniatowski by Johann Baptist Lampi.PNG|thumb|right|200px|Razsvetljeni monarh [[Stanislav II. Avgust Poniatowski]]]]

V drugi polovici 18. stoletja so v poljsko-litovski skupni državi poskušali izvesti temeljne notranje reforme, ker ji je grozilo izumrtje. Reformna dejavnost, ki jo je sprva spodbujala frakcija magnatske družine Czartory, znane kot Familia, je izzvala sovražno reakcijo in vojaški odziv sosednjih sil, vendar je ustvarila pogoje, ki so spodbudili gospodarski napredek. Vodilno trgovsko središče v državi je postala prestolnica Varšava in prevzela primat Danziga (zdaj Gdansk). Pomen  uspešnejših mestnih družbenih slojev se je povečal. Zadnja desetletja neodvisnega obstoja Republike obeh narodov  so zaznamovala agresivna reformna gibanja in daljnosežen napredek na področju izobraževanja, intelektualnega življenja, umetnosti ter razvoja družbenega in političnega sistema.&lt;ref&gt;Gierowski 1986b, str. 1–60. &lt;/ref&gt;

Kraljeve volitve leta 1764 so na prestol privedle [[Stanislav II. Avgust Poniatowski|Stanislava Avgusta Poniatowskega]],&lt;ref name=ref46&gt;Davies 2005a, str. xxix–xxx&lt;/ref&gt; prefinjenega posvetnega aristokrata, povezanega z družino Czartory, ki pa ga je izbrala in vsilila ruska cesarica [[Katarina Velika]] in od njega pričakovala, da bo njen poslušni sledilec. Stanislav Avgust je vladal poljsko-litovski državi do njenega razpada leta 1795. Svojo vladavino je preživel razpet med željo po izvedbi reform, potrebnih za rešitev propadajoče države, in podrejenim odnosom do svojih ruskih pokroviteljev.&lt;ref&gt;Gierowski 1986b, str. 60–66. &lt;/ref&gt;

[[Barska konfederacija]] (1768-1772)&lt;ref name=ref46/&gt; je bila upor poljskega plemstva proti ruskemu vplivu nasploh in samemu Poniatowskemu, v katerem so videli predstavnika Rusije. Konfederacija se je borila za ohranitev neodvisnosti Poljske in tradicionalnih interesov plemstva. Po nekaj letih so nadzor v konfederaciji ponovno prevzele sile, zveste kralju in Ruskemu carstvu.&lt;ref name=ref48&gt;Gierowski 1986b, str. 66–74. &lt;/ref&gt;

Po zatrtju Barske konfederacije so bili deli Republike obeh narodov  leta 1772 na pobudo [[Friderik II. Veliki|Friderika Velikega Pruskega]] razdeljeni med Prusijo, Avstrijo in Rusijo. Dejanje jo postal znano kot [[Delitve Poljske|prva delitev Poljske]].&lt;ref name=ref46/&gt; Od Republike je ostala okrnjena država. Sejm je leta 1773 pod prisilo potrdil delitev kot  opravjeno dejstvo, vendar je hkrati ustanovil Komisijo za nacionalno izobraževanje, pionirsko izobraževalno ustanovo v Evropi, ki jo pogosto imenujejo tudi prvo ministrstvo za izobraževanje na svetu.&lt;ref name=ref46/&gt;&lt;ref name=ref48/&gt;

====Veliki sejm 1788–1791 in Ustava 3. maja 1791====
[[Slika:Oath of confirmation of Constitution of the 3rd May 1791.PNG|thumb|right|250px|Veliki sejm je na zasedanju v Kraljevem gradu v Varšavi 3. maja 1791 potrdil poljsko-litovsko ustavo]]

Dolgotrajno zasedanje parlamenta, ki ga je sklical kralj Stanislav II. Avgust, je znano kot Veliki sejm ali Štiriletni sejm. Prvič se je sestal leta 1788. Prelomni dosežek maratonskega zasedanja je bilo sprejetje ustave z dne 3. maja 1791,&lt;ref name=ref46/&gt; prve v sodobni Evropi. Ustava, zmerno reformističen dokument, ki so ga obrekovalci obsodili kot naklonjen idealom [[Francoska revolucija|francoske revolucije]], je kmalu sprožila močno nasprotovanje konservativnih krogov višjega plemstva Republike obeh narodov in ruske carice Katarine, ki je bila odločena preprečiti ponovno rojstvo močne Republike obeh narodov. Plemiška [[Targoviška konfederacija]], ustanovljena v prestolnici ruskega carstva [[Sankt Peterburg]]u, je prosila Katarino za pomoč in maja 1792 je ruska vojska vstopila na ozemlje Republike. Poljsko-ruska vojna leta 1792, obrambna vojna sil Republike proti ruskim zavojevalcem, se je končala, ko je poljski kralj, prepričan o nesmiselnosti odpora, kapituliral in se pridružil Targoviški konfederaciji. Vlado je prevzela rusko-zavezniška konfederacija, vendar sta Rusija in Prusija leta 1793 vseeno poskrbeli za drugo delitev Poljske. Zaradi delitve je državi ostalo kritično okrnjeno ozemlje, zaradi česar ni bila sposobna samostojnega obstoja. Grodnenski sejm Republike obeh narodov leta 1793, zadnji v še obstoječi državi,&lt;ref name=ref46/&gt; je bil prisiljen potrditi novo delitev.&lt;ref&gt;Gierowski 1986b, str. 74–90.&lt;/ref&gt;

==== Kościuszkov upor leta 1794 in konec poljsko-litovske države====
[[Slika:Smuglewicz Kosciuszko 2.jpg|thumb|left|250px|Kościuszkov poziv na narodno vstalo v Krakovu leta 1794]]

Radikalizirani zaradi nedavnih dogodkov so poljski reformatorji, bodisi v izgnanstvu bodisi na ozemlju, ki je še ostalo Republiki obeh narodov, začeli pripravljati narodno vstajo. Za vodjo vstaje je bil izbran [[Kościuszkova vstaja|Tadeuš Kościuszko]], priljubljen general in veteran [[Ameriška vojna za neodvisnost|ameriške revolucije]]. Kościuszko se je 24. marca 1794 vrnil iz tujine in v [[Krakov]]u izdal Kościuszkovo proklamacijo, ki je zahtevala narodno vstajo pod njegovim vrhovnim poveljstvom.&lt;ref name=ref46/&gt; Kościuszko je osvobodil številne kmete, da bi jih lahko vpisal v svojo vojsko. Upor kljub široki narodni podpori ni bil sposoben pridobiti tuje pomoči, potrebne za njegov uspeh. Združene sile Rusije in Prusije so upor zatrle in novembra 1794 po bitki v Pragi zasedle Varšavo.

[[Slika:Partitions of Poland.png|thumb|right|upright=1.35|Tri delitve Republike obeh narodov: 1772, 1793 in 1795]]

Leta 1795 so Rusija, Prusija in Avstrija izvedle tretjo delitev Poljske kot končno razdelitev ozemlja, ki je povzročila dokončni razpad poljsko-litovske skupne države.&lt;ref name=ref46/&gt; Kralj Stanislav Avgust Poniatowski je bil pospremljen v [[Grodno]], kjer je bil prisiljen odstopiti. Po odstopu se je umalnil v [[Sankt Peterburg]].&lt;ref name=ref46/&gt;&lt;ref&gt;Gierowski 1986b, str. 90–101.&lt;/ref&gt; Tadeuš Kościuszko je bil sprva zaprt, dokler ni leta 1796 dobil dovoljenje za izselitev v [[Združene države Amerike]].&lt;ref&gt;Herbst 1969, str. 437.&lt;/ref&gt;

Odziv poljskega vodstva na zadnjo delitev je stvar zgodovinske razprave. Literarni zgodovinarji so ugotovili, da je bilo prevladujoče čustvo prvega desetletja obup, ki je ustvaril moralno puščavo, v kateri sta vladala nasilje in izdaja. Po drugi strani so zgodovinarji iskali znake odpora proti tuji vladavini in ugotovili, da je vse plemstvo, ki ni odšlo v izgnanstvo, priseglo zvestobo svojim novim vladarjem in služilo kot častniki v njihovih vojskah.&lt;ref&gt;Czubaty 2009, str. 95–109.&lt;/ref&gt;

==Razdeljena Poljska (1705–1918)==
===Oborožen upor (1795-1864)===
====[[Napoleonske vojne]]====
[[Slika:Death of Poniatowski.jpg|thumb|left|250px|Smrt Jozefa Poniatowskega, maršala [[Prvo Francosko cesarstvo|Francoskega cesarstva]] v [[Bitka pri Leipzigu|bitki pri Leipzigu]]]]

Četudi med letoma 1795 in 1918 ni obstajala nobena suverena poljska država, se je ideja o poljski neodvisnosti ohranjala pri življenju skozi celo 19. stoletje. Proti delitvenim silam so potekale številne vstaje in drugi oboroženi spopadi. Vojaška prizadevanja so sprva temeljila na zavezništvu poljskih emigrantov s porevolucionarno Francijo. Poljske legije Jana Henrika Dąbrowskega so se med letoma 1797 in 1802 borile v francoskih akcijah zunaj Poljske v upanju, da bosta njihova udeležba in prispevek nagrajena z osvoboditvijo njihove poljske domovine.&lt;ref name=ref53&gt;Davies 2005b, str. xxi.&lt;/ref&gt; Jozef Wybicki je leta 1797 kot hvalnico njihovim dejanjem napisal poljsko državno himno ''&quot;Poljska še ni izgubljena&quot;'' ali ''&quot;Dąbrowskijeva mazurka&quot;''.&lt;ref&gt;Gierowski 1986b, str. 119–130.&lt;/ref&gt;

[[Napoleon Bonaparte|Napoleon]] je po svojem porazu s  Prusijo in podpisu [[Tilsitski  sporazum|Tilsitskega sporazuma]]  z ruskim carjem [[Aleksander I. Ruski|Aleksandrom I.]] leta 1807 ustanovil Varšavsko vojvodstvo, majhno, napol neodvisno poljsko državo.&lt;ref name=ref53/&gt; Vojska Varšavskega vojvodstva pod poveljstvom Jozefa Poniatowskega je kot francoska zaveznica sodelovala v številnih francoskih akcijah, vključno z uspešno avstrijsko-poljsko vojno leta 1809. Po tej vojni in drugih akcijah se je ozemlje Varšavskega vojvodstva razširilo. Francoska invazija na Rusijo leta 1812 in nemška kampanja leta 1813 sta bili zadnji vojni, v katerih je sodelovalo vojvodstvo. Varšavsko vojvodstvo je kot odraz idealov [[Francoska revolucija|francoske revolucije]] v ustavi odpravilo [[tlačanstvo]], ni pa spodbujalo  zemljiške reforme.&lt;ref&gt;Gierowski 1986b, str. 130–147.&lt;/ref&gt;

====Dunajski kongres====
Po Napoleonovem porazu je bil na [[Dunajski kongres|Dunajskem kongresu]], ki je zasedal  leta 1814 in 1815, vzpostavljen nov evropski red. Adam Jurij Czartoryski, nekdanji tesni sodelavec cesarja Aleksandra I., je postal vodilni zagovornik poljske nacionalne ideje. Kongres je izdelal nov razdelitveni načrt, ki je upošteval nekatere pridobitve Poljakov v napoleonskem obdobju.

Varšavsko vojvodstvo je leta 1815 zamenjala novoustanovljena Kraljevina Poljska, neuradno znana kot [[Kongresna Poljska]].&lt;ref name=ref53/&gt; Preostalo poljsko kraljestvo je bilo priključeno k Ruskemu carstvu v personalni uniji pod ruskim carjem in dobilo lastno ustavo in vojsko. Vzhodno od kraljestva so bila velika območja nekdanje poljsko-litovske Republike obeh narodov vključena neposredno v Rusko carstvo kot Zahodni kraj. Ta ozemlja, skupaj s Kongresno Poljsko, na splošno veljajo za Rusko delitev. Ruska, Pruska in Avstrijska  &quot;delitev&quot; so neformalna imena pokrajin nekdanje skupne države in ne imena dejanskih upravnih enot razdeljenega poljsko-litovskega ozemlja.&lt;ref name=ref56&gt;Gierowski 1986b, str. 147–181.&lt;/ref&gt; Pruska delitev je vključevala del, imenovan  Veliko posensko vojvodstvo.&lt;ref name=ref53/&gt; Kmetje pod prusko upravo so z reformami v letih 1811 in 1823 postopoma pridobili [[Volilna pravica|volilno pravico]]. Omejene pravne reforme v Avstrijski delitvi je zasenčila revščina na podeželju. Svobodno mesto Krakov je bilo majhna republika, ustanovljena na Dunajskem kongresu, ki je bila pod skupnim nadzorom  vseh treh delitvenih sil.&lt;ref name=ref53/&gt; V deželah, ki so jih zavzele tuje sile, je bil kljub mračnim političnim razmeram s stališča poljskih domoljubov dosežen gospodarski napredek. Opazen je bil predvsem razvoj zgodnje industrije.&lt;ref name=ref56/&gt; 

Novejše ocene [[Bruto domači proizvod|bruto domačega proizvoda]] na prebivalca v obdobju 1790–1910 potrjujejo hipotezo, da je gospodarstvo na periferiji države v  počasnem procesu dohitevalo gospodarstvo v osrednjih delih države.&lt;ref&gt;Maciej Bukowski in drugi.  &quot;Urbanization and GDP per capita: New data and results for the Polish lands, 1790–1910.&quot; Historical Methods: ''A Journal of Quantitative and Interdisciplinary History'' '''52.4''' (2019): 213-227.&lt;/ref&gt;

[[Slika:Granting of the Constitution of the Duchy of Warsaw by Napoleon.PNG|thumb|right|[[Napoleon Bonaparte]] leta 1807 ustanavlja Varšavsko vojvodstvo pod francosko zaščito]]

====Vstaja novembra 1830====
[[Slika:Marcin Zaleski, Wzięcie Arsenału.jpg|thumb|right|Zaplemba varšavskega arzenala na začetku novembrske vstaje leta 1830]]

Vse bolj represivna politika okupacijskih sil je v razdeljeni Poljski spodbudila odporniška gibanja. Leta 1830 so poljski domoljubi sprožili novembrsko vstajo,&lt;ref name=ref53/&gt; ki je prerasla v obsežno vojno z Rusijo. Vodstvo vstaje so kasneje prevzeli poljski konservativci, ki niso bili pripravljeni izzivati imperija in so nasprotovali širjenju družbene baze gibanja za neodvisnost z ukrepi, kot je zemljiška reforma. Vrsta napak več zaporednih glavnih poveljnikov, ki jih je imenovala uporniška poljska narodna vlada, je kljub znatni mobilizaciji privedla do poraza leta 1831.&lt;ref name=ref53/&gt; Kongresna Poljska je izgubila svojo ustavo in vojsko, vendar je formalno ostala ločena upravna enota znotraj Ruskega imperija.&lt;ref&gt;Gierowski 1986b, str. 181–194.&lt;/ref&gt;

[[Slika:Chopin, by Wodzinska.JPG|thumb|upright|left|[[Frédéric Chopin|Chopina]], romantičnega skladatelja del za klavir, je navdihovala tudi poljska ljudska plesna glasba]]

Po porazu novembrske vstaje je na tisoče nekdanjih poljskih borcev in drugih aktivistov emigriralo v Zahodno Evropo. Pojav, znan kot &quot;veliko izseljevanje&quot;, je kmalu zavladal poljskemu političnemu in intelektualnemu življenju. Skupaj z voditelji neodvisnega gibanja je poljska skupnost v tujini vključevala največje poljske literarne in umetniške ume, vključno z romantičnimi pesniki [[Adam Mickiewicz|Adamom Mickiewiczem]], [[Juliusz Słowacki|Juliuszem Słowackim]], [[Cyprian Norwid|Cyprianom Norwidom]] in skladateljem [[Frédéric Chopin|Frédéricom Chopinom]]. V okupirani in zatirani Poljski so nekateri iskali napredek z nenasilnim aktivizmom, osredotočenim na izobraževanje in gospodarstvo. Drugi so v sodelovanju z emigrantskimi krogi organizirali zarote in pripravljali naslednji oboroženi upor.&lt;ref&gt;Gierowski 1986b, str. 208–231.&lt;/ref&gt;

====Upori med  pomladjo narodov====
Načrtovana velika poljska narodna vstaja leta 1846 se je končala s fiaskom,  ker so okupacijske oblasti izvedele za njene tajne priprave. V krakovski vstaji februarja 1846&lt;ref name=ref53/&gt; je bilo domoljubno delovanje združeno z revolucionarnimi zahtevami. Rezultat vstaje je bila vključitev svobodnega mesta Krakov v Avstrijsko delitev. Avstrijske oblasti so izkoristile nezadovoljstvo kmetov in jih hujskali proti plemiškim uporniškim enotam, kar je povzročilo pokol v Galiciji leta 1846&lt;ref name=ref53/&gt; v  obsežnem uporu podložnikov, ki so iskali olajšanje svojega pofevdalnega obveznega dela. Vstaja je mnoge osvobodila suženjstva in pospešila odločitve, ki so vodile do odprave tlačanstva v poljskem delu Avstrijskem cesarstvu leta 1848. Nemške revolucije leta 1848 so pospešile velikopoljsko vstajo leta 1848,&lt;ref name=ref53/&gt; v kateri so igrali vidno vlogo kmetje v Pruski delitvi Poljske, ki so bili takrat večinoma že osvobojeni.&lt;ref&gt;Gierowski 1986b, str. 232–287.&lt;/ref&gt;

====Vstaja januarja 1863====
[[Slika:Romuald Traugutt 111.PNG|thumb|upright|right|Romuald Traugutt, zadnji vrhovni poveljnik januarske vstaje leta 1863]]

Ruska avtokracija je stalno napadala temeljne poljske nacionalne vrednote - jezik, vero in kulturo.&lt;ref&gt;Burant 1985, str. 131–156.&lt;/ref&gt; V letih 1860–1861 je v Kongresni Poljski kljub skromni liberalizaciji pod vladavino carja [[Aleksander II. Ruski|Aleksandra II.]] prišlo do obnovitve osvobodilnih dejavnosti. Med obsežnimi demonstracijami v Varšavi so ruske sile med civilnimi udeleženci povzročile številne žrtve. Levičarska ali &quot;rdeča&quot; frakcija poljskih aktivistov, ki je zagovarjala pravice kmetov in sodelovala z ruskimi revolucionarji, se je takoj vključila v priprave na narodno vstajo. Desničarska ali &quot;bela&quot; frakcija je bila nagnjena k sodelovanju z ruskimi oblastmi in je levi frakciji nasprotovala z delnimi reformnimi predlogi. Da bi ohromil kadrovski potencial rdečih, je Aleksander Wielopolski, konservativni vodja vlade Kongresne Poljske, v letih 1862 in 1863 poskrbel za delen in selektiven vpoklic mladih Poljakov v rusko vojsko.&lt;ref name=ref53/&gt; To dejanje je pospešilo izbruh sovražnosti. V januarski vstaji, ki so se ji po začetnem obdobju pridružili in jo vodili beli, so se bojevale partizanske enote proti sovražniku, ki je bil v veliki prednosti. Upor je trajal od januarja 1863 do pomladi 1864,&lt;ref name=ref53/&gt; ko je Romualda Traugutta, zadnjega vrhovnega poveljnika upora, ujela carska policija.&lt;ref&gt;Gierowski 1986b, str. 287–311.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=ref63&gt;Zdrada 2010.&lt;/ref&gt;

2. marca 1864 je ruska oblast, ki jo je vstaja prisilila, da se je potegovala za zvestobo poljskih kmetov, v poljskem kongresu uradno objavila odlok o volilnih pravicah, skladen s prejšnjim razglasom upornikov o zemljiški reformi. Akt je ustvaril pogoje, potrebne za razvoj kapitalističnega sistema v osrednjih poljskih deželah. V obdobju, ko je večina Poljakov spoznala nesmiselnost oboroženega odpora brez zunanje podpore, so različni deli poljske družbe preživljali globoko in daljnosežno evolucijo na področjih družbenega, gospodarskega in kulturnega razvoja.&lt;ref name=ref53/&gt;&lt;ref name=ref63/&gt;&lt;ref&gt; Gierowski 1986b, str. 311–318.&lt;/ref&gt;

=== Nastajanje moderne poljske družbe pod tujo oblastjo (1864–1914)===
====Represija in organsko delo====
[[Slika:Prus 002.jpg|thumb|upright|[[Boleslav Prus]] (1847–1912), vodilni romanopisec, novinar in filozof poljskega pozitivističnega gibanja]]

Neuspeh januarske vstaje na Poljskem je povzročil veliko psihološko travmo. Postal je zgodovinska prelomnica in sprožil razvoj sodobnega poljskega nacionalizma. Poljaki, ki so bili na ozemljih pod rusko in prusko upravo podvrženi še strožjemu nadzoru in povečanemu preganjanju, so si prizadevali ohraniti svojo identiteto na nenasilne načine. Po vstaji je bil naziv Kongresne Poljske v uradni rabi degradiran iz &quot;Kraljevina Poljska&quot; v &quot;Vislanska dežela. Postala je bolj integrirana v Carsko Rusijo, vendar ne popolnoma izbrisana. Ruski in nemški jezik sta bila obvezna v vseh javnih komunikacijah. Hudo represijo je doživljala tudi katoliška cerkev. Javno šolstvo je bilo vedno  bolj podvrženo rusifikaciji in germanizaciji. Nepismenost se je  zmanjšala, najbolj v Pruski delitvi, izobraževanje v poljskem jeziku pa se je ohranjalo večinoma z neuradnimi prizadevanji. Pruska vlada si je prizadevala na poljsko ozemlje naseliti Nemce in v ta namen kupovala zemljišča v poljski lasti. V nasprotju s pruskim delom Poljske je  Galicija (zahodna Ukrajina in južna Poljska) doživela postopno omilitev avtoritarne politike in celo poljski kulturni preporod. Gospodarsko in socialno je bila zaostala, a je pod blažjo oblastjo Avstro-Ogrske monarhije od leta 1867 vse bolj dobivala omejeno avtonomijo.&lt;ref name=ref53/&gt; V galicijski vladi so prevladovali Stańczyki, konzervativna poljska proavstrijsko orientirana politična frakcija, ki so jo vodili veliki posestniki. V Krakovu je bila leta 1872 ustanovljena Poljska akademija za učenje (akademija znanosti).&lt;ref name=ref53/&gt;

Družbene dejavnosti, imenovane &quot;organsko delo&quot;, so sestavljale organizacije za samopomoč, ki so spodbujale gospodarski napredek in delale na izboljšanju konkurenčnosti industrijskih, kmetijskih in  drugih podjetij v poljski lasti. Organizacije so razpravljale o novih komercialnih metodah za doseganje večje produktivnosti in jih izvajale preko trgovinskih združenj in posebnih interesnih skupin, medtem ko so poljske bančne in zadružne finančne institucije dale na voljo potrebna poslovna posojila. Drugo pomembno področje prizadevanj v organskem delu je bil izobraževalni in intelektualni razvoj preprostih ljudi. V majhnih mestih in vaseh so bile ustanovljene številne knjižnice in čitalnice, vedno večje število časnikov pa je kazalo na vse večje zanimanje za izobraževanje. V številnih mestih so delovala tudi znanstvena in izobraževalna društva. Takšne dejavnosti so bile najbolj izrazite v pruskem delu Poljske.&lt;ref name=ref65&gt;Lukowski &amp; Zawadzki 2006, str. 182–187.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Buszko 1986, str. 84–85.&lt;/ref&gt;

Pozitivizem je na Poljskem nadomestil romantiko kot vodilno intelektualno, družbeno in literarno smer.&lt;ref name=ref65/&gt;&lt;ref&gt;Lukowski &amp; Zawadzki 2006, str. 192–194.&lt;/ref&gt; Odseval je ideale in vrednote nastajajoče urbane buržoazije.&lt;ref&gt;Wereszycki 1990, str. 66–67.&lt;/ref&gt; Okoli leta 1890 so meščanski  sloji postopoma opustili pozitivistične ideje in prešli pod vpliv modernega panevropskega nacionalizma.&lt;ref&gt;Wereszycki 1990, str. 297–298.&lt;/ref&gt;

====Gospodarski razvoj in družbene spremembe====
[[Slika:Gierymski Feast of trumpets I.jpg|thumb|right|250px|V poznem 19. in zgodnjem 20. stoletju se je veliko Judov izselilo iz Poljske-Litve, večina pa je ostala in tvorila številčno narodno manjšino]]

V tradicionalno agrarnih poljskih deželah je bil dosežen napredek, vključno z obsežno industrializacijo, vendar je bil  razvoj zelo neenakomern. V pruskem delu države se je uvajalo napredno kmetijstvo, razen v Zgornji Šleziji, kjer je veliko delovne sile zaposlovalo premogovništvo. Najgostejše železniško omrežje je bilo zgrajeno v zahodni Poljski pod nemško oblastjo. V ruski Kongresni Poljski je ob ekstenzivnem in slabo produktivnem kmetijsktvu prišlo do izrazite rasti industrije, železnic in mest.&lt;ref name=ref70&gt;Lukowski &amp; Zawadzki 2006, str. 187–192, 199.&lt;/ref&gt;  Industrijsko pobudo, kapital in znanje so v veliki meri zagotovili podjetniki, ki niso bili etnični Poljaki.&lt;ref&gt;Wereszycki 1990, str. 294.&lt;/ref&gt; [[Varšava]] se je hitro razvijala kot središče metalurške industrije, [[Lodž]] pa kot središče tekstilne industrije. Večalo se je število mestnega prebivalstva in regija je postala najbolj napredna v Ruskem carstvu. Leta 1909 je industrijska proizvodnja tam presegla kmetijsko. Prihod železnic je spodbudil nekaj industrijske rasti celo na velikih ozemljih ruskega dela izven Kongresne Poljske. Avstrijski del Poljske je bil podeželsk in reven, razen industrializiranega območja Cieszynske Šlezije. V Galiciji se je po letu 1890 začela črpati nafta, kar je povzročilo rast mest  Lemberg ([[Lvov|Lwów]], Lviv) in [[Krakov]].&lt;ref name=ref70/&gt;

Gospodarske in družbene spremembe, vključno z zemljiško reformo in industrializacijo, so skupaj z učinki tuje nadvlade spremenile stoletja staro družbeno strukturo poljske družbe. Pojavili so se bogati industrialci in finančniki, ki so se razlikovali od še vedno kritično pomembne zemljiške aristokracije. Inteligenca, izobražen poklicni ali poslovni srednji sloj, je pogosto izviral iz nižjega plemstva brez zemlje ali odtujenega od svojih podeželskih posesti, in iz meščanstva. Številna manjša kmetijska podjetja, ki so temeljila na tlačanstvu, niso preživela zemljiške reforme.&lt;ref&gt;Buszko 1986, str. 44.&lt;/ref&gt;  Industrijski proletariat, novi deprivilegirani razred, so sestavljali predvsem revni meščani in kmetje, ki so se bili zaradi vse slabših razmer prisiljeni seliti in iskati delo v urbanih središčih ali v tujini. Milijoni prebivalcev nekdanje skupne države različnih etničnih skupin je delalo ali se naselilo v Evropi ter v Severni in Južni Ameriki.&lt;ref name=ref70/&gt;

Družbene in gospodarske spremembe so bile delne in postopne. Stopnja industrializacije, ki je bila ponekod razmeroma visoka, je zaostajala za razvitimi regijami zahodne Evrope. Trije razdeljeni deli Poljske so razvili različna gospodarstva, ki so bila bolj povezana s svojimi matičnimi državami kot med seboj. V Pruski delitvi je bila na primer kmetijska proizvodnja močno odvisna od nemškega trga, medtem ko se je industrijski sektor Kongresne Poljske bolj zanašal na ruski trg.&lt;ref name=ref70/&gt;

===Nacionalizem, socializem in druga gibanja===
[[Slika:Mariecurie.jpg|thumb|right|upright|[[Marie Curie]], odkriteljica [[Radioaktivnost|radioakrivnih]] elementov [[radij]]a in [[polonij]]a]]
 
V 70.-90. letih 19. stoletja so se v razdeljeni Poljski in Litvi začela obsežna socialistična, nacionalistična, agrarna in druga politična gibanja z velikim ideološkim žarom in političnimi strankami, ki so jih promovirale. Od večjih strank je bil leta 1882 ustanovljen prvi Socialistični proletariat, leta 1887 Poljska liga (predhodnica narodne demokracije), leta 1890 Poljska socialdemokratska stranka Galicije in Šlezije, leta 1892 Poljska socialistična stranka, leta 1893 Marksistična socialna demokracija Kraljevine Poljske in Litve, leta 1895 Agrarna ljudska stranka Galicije in leta 1897 Judovska socialistična zveza. Dejavna so bila tudi regionalna združenja krščanske demokracije, povezana s katoliško cerkvijo, ki so se leta 1919 združila v Poljsko krščansko demokratsko stranko.

[[Slika:RLuxemburgCpWz.jpg|thumb|left|upright|[[Rosa Luxemburg]], voditeljica socialnih demokratov Kraljevine Poljske in Litve]]

Glavne manjšinske etnične skupine nekdanje skupne države, vključno z Ukrajinci, Litovci, Belorusi in Judi, so se vključevale v lastna nacionalna gibanja in načrte, kar je naletelo na neodobravanje tistih poljskih osamosvojiteljev, ki so računali na morebitno ponovno rojstvo Republike obeh narodov  ali nastanek zvezne države, ki ga je navdihovalo politično gibanje, imenovano prometeizem.&lt;ref&gt;Lukowski &amp; Zawadzki 2006, str. 194–203.&lt;/ref&gt;

Približno na začetku 20. stoletja je kulturno gibanje Mlada Poljska s središčem v avstrijski Galiciji izkoristilo politično okolje, naklonjeno liberalizmu, in postalo vir najboljše poljske umetniške in literarne produkcije.&lt;ref&gt;Lukowski &amp; Zawadzki 2006, str. 207–209.&lt;/ref&gt;  V tem istem obdobju je [[Marie Skłodowska-Curie|Marie Skłodowska Curie]], pionirska znanstvenica na področju [[radioaktivnost]]i, v [[Pariz]]u izvedla svoje prelomne raziskave.&lt;ref&gt;Lukowski &amp; Zawadzki 2006, str. 190.&lt;/ref&gt;

====Revolucija leta 1905====
[[Slika:Roman Dmowski in color.jpg|thumb|right|upright|Ideologija narodne demokracije Poljske Romana Dmowskega se je izkazala za zelo vplivno; Dmowski je zagovarjal dominacijo poljsko govorečih katolikov in se ni oziral na pravice etničnih manjšin, zlasti Judov, katerih izseljevanje je zagovarjal]]

Revolucijo 1905–1907 v ruski Poljski,&lt;ref name=ref53/&gt; ki je bila posledica dolgoletnih zadrževanih političnih frustracij in zadušenih nacionalnih ambicij, so zaznamovali politični manevri, stavke in upor. Upor je bil del veliko širših nemirov po vsem Ruskem imperiju, povezanih s splošno revolucijo leta 1905. Na Poljskem sta bila glavni revolucionarni osebnosti [[Roman Dmowski]] in [[Józef Piłsudski]]. Dmowski je bil povezan z desničarskim nacionalističnim gibanjem Nacionalna demokracija, medtem ko je bil Piłsudski povezan s Poljsko socialistično stranko. Ko so oblasti ponovno vzpostavile nadzor v Ruskem imperiju, je zamrl tudi upor v Kongresni Poljski, kjer je veljalo vojno stanje, deloma zaradi carskih koncesij na področju nacionalnih in delavskih pravic, vključno s poljskim zastopanjem v novoustanovljeni ruski Dumi. Ob propadlem uporu v Ruski delitvi in okrepljeni germanizaciji v Pruski delitvi je bila avstrijska Galicija ozemlje, kjer je cvetelo poljsko domoljubje.&lt;ref&gt;Lukowski &amp; Zawadzki 2006, str. 203–208.&lt;/ref&gt;

V Avstrijski delitvi so odkrito gojili poljsko kulturo, v Pruski delitvi je bila visoka raven izobrazbe in življenjskega standarda, za poljski narod in njegove težnje pa je ostala primarnega pomena Ruska delitev. Na ozemljih, najgosteje naseljenih s Poljaki, se pravi v zahodnem delu ruskega, pruskem in zahodnem avstrijskem delu Poljske, je poljsko govorilo približno 15,5 milijona ljudi. Etnično poljska naselja so bila tudi na velikem območju naprej proti vzhodu z največjo koncentracijo v regiji [[Vilna]], kjer je bilo Poljakov več kot 20 % tega števila.&lt;ref name=ref77&gt;Lukowski &amp; Zawadzki 2006, str. 208–216.&lt;/ref&gt;

Poljske paravojaške organizacije, usmerjene v neodvisnost, kot je bila Zveza aktivnega boja, so se oblikovale v letih 1908–1914, predvsem v Galiciji. Poljaki so bili na predvečer [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] razdeljeni in njihove politične stranke razdrobljene, pri čemer sta Dmowskijeva narodna  demokracija (proantantska) in frakcija Piłsudskega zavzeli nasprotna stališča.&lt;ref name=ref77/&gt;&lt;ref name=ref78&gt;Lukowski &amp; Zawadzki 2006, str. 217–222.&lt;/ref&gt;

===Prva svetovna vojna in objava poljske neodvisnosti===
[[Slika:Pilsudski in Otwock.jpg|thumb|left|upright=1.2|&quot;Komandant&quot; [[Józef Piłsudski]] s svojimi poljskimi legijonarji leta 1915]]

Izbruh prve svetovne vojne v poljskih deželah je Poljakom ponudil nepričakovano upanje za dosego neodvisnosti zaradi turbulenc, ki so zajele imperije delitvenih sil. Vse tri monarhije, ki so imele koristi od delitve poljskih ozemelj, Nemčija, Avstrija in Rusija, so ob koncu vojne razpadle. Na njihovih ozemljih so nastale številne nove države. Na začetku vojne, ki ni bila njihova,  so bili Poljaki vpoklicani v vojske delitvenih sil in zato prisiljeni  bojevati se med seboj, saj sta se vojski Nemčije in Avstrije vojskovali proti Rusiji. Paravojaške enote Piłsudskega, nameščene v Galiciji, so bile leta 1914 reorganizirane v poljske legije in so se kot del avstro-ogrske vojske borile na ruski fronti do leta 1917, ko so bile razpuščene.&lt;ref name=ref53/&gt; Piłsudski je zavrnil zahteve, da se njegovi možje borijo pod nemškim poveljstvom, zato so ga Nemci aretirali in je postal junaški simbol poljskega nacionalizma.&lt;ref name=ref78/&gt;&lt;ref name=ref79&gt;Davies 2005b, str. 279–290.&lt;/ref&gt;

[[Slika:Ignacy Paderewski 02.jpg|upright|thumb|[[Ignacij Paderewski]] je bil pianist in državnik]]

Zaradi niza nemških zmag na vzhodni fronti sta ozemlje Kongresne Poljske zasedli centralni sili Nemčija in Avstrija.&lt;ref name=ref53/&gt; Varšavo so Nemci zavzeli 5. avgusta 1915. V aktu z dne 5. novembra 1916  sta Nemčija in Avstrija v okviru nove nemške srednjeevropske sheme (Mitteleuropascheme) na ozemljih, ki so bila prej pod nadzorom Rusije, razglasili obujeno Kraljevino Poljsko (Król Regencyjne).&lt;ref name=ref53/&gt; Državi pokroviteljici se nikoli nista mogli dogovoriti o kandidatu za prevzem prestola, zato so jo izmenično upravljali nemški in avstrijski generalni guvernerji, začasni državni svet in regentski svet. Ta vse bolj avtonomna marionetna država je obstajala do novembra 1918, ko jo je nadomestila novoustanovljena Republika Poljska.

Obstoj te &quot;kraljevine&quot; in njene načrtovane poljske vojske je pozitivno vplival na poljska nacionalna prizadevanja na strani zaveznikov, v  [[Brestlitovski mir|Brestlitovskem miru]], sklenjenem marca 1918, pa so zmagovalci postavili poraženi Rusiji ostre pogoje in se niso ozirali na poljske interese.&lt;ref name=ref78/&gt;&lt;ref name=ref79/&gt;&lt;ref name=ref80&gt;Henig 2011.&lt;/ref&gt; Proti koncu vojne so se nemške oblasti lotile množičnega namernega pustošenja industrijskega in drugega gospodarskega potenciala poljskih dežel, da bi obubožale državo, verjetno prihodnjo tekmico Nemčije.&lt;ref&gt;Wereszycki 1990, str. 276.&lt;/ref&gt;

[[Slika:Polish Regents 1916.jpg|thumb|left|Regentski svet Kraljevine Poljske leta 1916;  &quot;kraljevina&quot; je bila ustanovljena kot vaba, da bi Poljaki sodelovali s centralnimi silami]]

Za neodvisnost Poljske sta se v Rusiji in na Zahodu zavzemala Dmowski, na Zahodu pa Ignacij Jan Paderewski. Ruski car [[Nikolaj II. Ruski|Nikolaj II.]] in nato voditelji februarske revolucije in oktobrske revolucije leta 1917 so postavili vlade, ki so vse po vrsti izjavile, da podpirajo neodvisnost Poljske.&lt;ref name=ref78/&gt;{{efn-lr|Vlada Sovjetske Rusije je avgusta 1918 izdala dekret z močno podporo neodvisnosti Poljske, vendar ni bil takrat pod njeno oblastjo noben del poljskega ozemlja.&lt;ref&gt;Wereszycki 1990, str. 282.&lt;/ref&gt;}} Leta 1917 je Francija ustanovila Modro vojsko pod vodstvom Józefa Hallerja, v kateri je bilo do  konca vojne približno 70.000 Poljakov, vključno z ujetniki iz nemških in avstrijskih enot ter 20.000 prostovoljci iz Združenih držav. Močna poljska protinemška vojska, ki je štela 30.000 mož, je bila tudi v Rusiji. Dmowski, ki je deloval iz Pariza kot vodja Poljskega nacionalnega komiteja (KNP), je postal glasnik poljskega nacionalizma v zavezniškem taboru. Na pobudo Štirinajstih točk [[Woodrow Wilson|Woodrowa Wilsona]] so zavezniki junija 1918 uradno potrdili poljsko neodvisnost.&lt;ref name=ref53/&gt;&lt;ref name=ref78/&gt;&lt;ref name=ref79/&gt;{{efn-lr|Program Štirinajst točk Woodrowa Wilsona je bil kasnjeje  skrčen zaradi notranjih dogodkov v ZDA, Veliki Britaniji, Franciji in Nemčiji. V zadnji točki je bila zavrnjena poljska zahteva po mestu Danzig (Gdansk) na baltski obali.&lt;ref name=ref80/&gt;}}

Na obeh sovražnih straneh se je v prvi svetovni vojni borilo okoli dva milijona Poljakov. 400.000 do 450.000 Poljakov je v vojni umrlo. Večina vzhodne fronte je potekala ravno na poljskem ozemlju, zato je bilo ogromno žrtev tudi med civilnim prebivalstvom.&lt;ref name=ref78/&gt;&lt;ref&gt;Davies 2001, str. 112.&lt;/ref&gt;

[[Slika:Ignacy Daszyński 1915.jpg|upright|thumb|[[Ignacy Daszyński]]]]

Zadnji poriv za neodvisnost Poljske se je dogajal na bojišču v oktobru – novembru 1918. Proti koncu vojne so bile avstro-ogrske in nemške enote razorožene, s propadom avstrijske vojske pa sta bila konec oktobra osvobojena Cieszyn in Krakov. Lvov je zajela poljsko-ukrajinska vojna 1918–1919. Prvo kratkoživo neodvisno in začasno levičarsko vlado Republike Poljske, ki je bila razglašena za demokratično, je od 7. novmbra 1918 v Lublinu vodil  Ignacy Daszyński. Poraženo Nemčijo so zavezniki prisilili, da je umaknila svojo veliko vojsko iz Poljske. Nemci, ki jih je doma prehitela nemška revolucija 1918–1919, so Piłsudskega izpustili iz zapora. 10. novembra  je prispel v Varšavo, kjer mu je regentski svet podelil obsežna pooblastila; Oblast Piłsudskega je priznala tudi vlada v Lublinu&lt;ref name=ref78/&gt;{{efn-lr|Piłsudski je leta 1914 zapustil Poljsko socialistično stranko in prekinil svoje povezave s socialističnim gibanjem. Številni aktivisti z levice in drugih političnih usmeritev so domnevali, da bo tam z njimi še naprej sodeloval.&lt;ref&gt;Wereszycki 1990, str. 242–243, 275.&lt;/ref&gt;}} in 22. novembra je postal začasni šef države. Piłsudskega so mnogi zelo cenili, desničarski nacionalni demokrati pa so bili ogorčeni. Nastajajoča poljska država je bila notranje razdeljena, med vojno  močno uničena in gospodarsko nefunkcionalna.&lt;ref name=ref78/&gt;&lt;ref name=ref79/&gt;

==Druga Poljska republika (1918–1939)==
===Zavarovanje meja in vojna s Sovjetsko Rusijo===
[[Slika:Powstanie wielkopolskie 1919.jpg|thumb|250px|Velikopoljski upor (1918–1919); vojna z Nemčijo je izbruhnil decembra 1918]]

Po več kot stoletju tuje vladavine je Poljska ob koncu prve svetovne vojne ponovno pridobila neodvisnost kot enega od rezultatov pogajanj, ki so potekala na [[Pariška mirovna konferenca (1919)|Pariški mirovni konferenci]] leta 1919.&lt;ref&gt;MacMillan 2002, str. 207.&lt;/ref&gt; [[Versajska mirovna pogodba]], nastala na konferenci, je vzpostavila neodvisno poljsko državo z izhodom na morje, vendar je dopustila, da o nekaterih njenih mejah odloča plebiscit. Večinoma z Nemci naseljeno svobodno mesto [[Gdansk|Danzig]] je dobilo poseben  status, ki je zagotavljal, da ga bo Poljska lahko uporabljala kot  svoje pristanišče. Ureditev nemško-poljske meje se je na koncu izkazala za dolgotrajen in zapleten proces. Spor je pripomogel k nastanku velikopoljske vstaje 1918–1919, treh šlezijskih uporov 1919–1921, vzhodnopruskega plebiscita 1920, gornješlezijskega plebiscita 1921 in Šlezijske konvencije v Ženevi leta 1922.&lt;ref name=ref84&gt;Davies 2005b, str. 291–321.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Lukowski &amp; Zawadzki 2006, str. 224, 226–227. .&lt;/ref&gt;&lt;ref name=ref86&gt;Davies 2001, str. 115–121.&lt;/ref&gt;

Druge meje so bile določene z vojno in poznejšimi sporazumi. V letih 1918–1921 je potekalo skupno šest mejnih vojn, vključno s poljsko-češkoslovaškimi mejnimi spopadi za Cieszynsko Šlezijo januarja 1919.&lt;ref name=ref84/&gt;

[[Slika:Polish-soviet war 1920 Polish defences near Milosna, August.jpg|thumb|left|250px|Poljsko-sovjetska vojna; poljski obrambni položaji blizu Varšave avgusta 1920]]

Obmejni spopadi so bili  hudi, najpomembnejši niz vojaških operacij v tem obdobju pa je bila vsekakor poljsko-sovjetska vojna 1919–1921. Poljski državnik in general [[Józef Piłsudski]] je imel daljnosežne protiruske načrte v Vzhodni Evropi. Leta 1919 so poljske sile izkoristile rusko državljansko vojno in prodrle proti vzhodu v Litvo, Belorusijo in Ukrajino, a so se kmalu soočile s sovjetsko protiofenzivo leta 1918–1919. Vojna v Ukrajini je julija 1919 odpravila že proglašeno Zahodnoukrajinsko ljudsko republiko. Jeseni 1919 je Piłsudski zavrnil prošnje sil nekdanje [[Antanta|Antante]], naj podpre belo protisovjetsko gibanje [[Anton Ivanovič Denikin|Antona Ivanoviča Denikina]] in njegovo napredovanje proti [[Moskva|Moskvi]].&lt;ref name=ref84/&gt; Poljsko-sovjetska vojna se je resno začela šele s poljsko ofenzivo na [[Kijev]] aprila 1920.&lt;ref&gt;Duraczyński 2012, st. 112.&lt;/ref&gt; V sodelovanju z Direktoratom za Ukrajino Ukrajinske ljudske republike je poljska vojska do junija prodrla dlje od Vilne, Minska in Kijeva,&lt;ref&gt;Lukowski &amp; Zawadzki 2006, str. 224–229.&lt;/ref&gt; potem pa jo je obsežna sovjetska protiofenziva iztisnila iz večine Ukrajine. Na severni fronti je sovjetska vojska v začetku avgusta dosegla obrobje Varšave. Sovjetska zmaga in hiter konec Poljske sta se zdela neizogibna, potem pa so Poljaki leta 1920 dosegli osupljivo zmago v bitki za Varšavo. Sledilo je še nekaj poljskih vojaških uspehov in Sovjeti so se morali umakniti. Poljski so prepustili dele ozemlja, naseljenega večinoma z [[Belorusi]] ali [[Ukrajinci]]. Nova vzhodna meja je bila dokončno določena z [[Riški mirovni sporazum|Riškim mirovnim sporazumom ]] marca 1921.&lt;ref name=ref84/&gt;&lt;ref name=ref86/&gt;&lt;ref&gt;Biskupski 1987.&lt;/ref&gt;

[[Slika:Daszynski and Witos.jpg|thumb|250px|Wincenty Witos (desno) in Ignacy Daszyński, načelnika vojnega kabineta leta 1920; Witos je bil predstavnik Poljske ljudske (kmečke) stranke &quot;Piast&quot; in sredinski politik, kasneje preganjan v Brestovskih procesih med sanacijskim režimom]]

Poraz ruskih vojsk je prisilil [[Vladimir Lenin|Vladimirja Lenina]] in sovjetsko vodstvo, da sta odložila svoj strateški cilj povezovanja z nemškimi in drugimi evropskimi revolucionarnimi levičarskimi aktivisti za širjenje komunistične revolucije. Lenin je računal tudi na podporo [[Rdeča armada|Rdeči armadi]] na Poljskem, kar pa se ni uresničilo.&lt;ref name=ref84/&gt;

[[Slika:Wojciech Korfanty.PNG|thumb|left|200px|Wojciech Korfanty, borec za poljsko [[Šlezija|Šlezijo]] in vodja Poljske krščanskodemokratske stranke]]

Pilsudski je oktobra 1920 zavzel Vilno, kar je zabilo še zadnji žebelj v krsto že tako slabih litovsko-poljskih odnosov, ki jih je dodatno zaostrila poljsko-litovska vojna 1919-1920. Obe državi sta ostali sovražni druga do druge do konca medvojnega obdobja.&lt;ref&gt;Lukowski &amp; Zawadzki 2006, str. 231.&lt;/ref&gt; Vizija Piłsudskega, Intermarija, vzhodnoevropska federacija držav po zgledu na večetnično poljsko-litovske [[Republika obeh narodov|Republiko obeh narodov]], ki bi vključevala tudi naslednico Velike litovske kneževine,&lt;ref&gt;Snyder 2003, str. 60–65.&lt;/ref&gt; je imela usodno napako, ker  njegova ideja o poljski nadvladi ni bila združljiva s težnjami sosednjih narodov. V času krepitve nacionalnih gibanj se je morala Poljska odpovedati političnim idejam o širjenju države.&lt;ref name=ref92&gt;Prażmowska 2011, str. 164–172.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Lukowski &amp; Zawadzki 2006, str. 225, 230, 231.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Snyder 2003, str. 57–60, 62.&lt;/ref&gt;{{efn-lr|Družinske korenine Piłsudskega so bile v poloniziranem plemstvu Velike litovske kneževine. Piłsudski je v sebi in sebi podobnih videl legitimne Litovce, kar ga je spravilo v konflikt s sodobnimi litovskimi nacionalisti. Slednji so v  času Pilsudskega na novo opredelili obseg in pomen &quot;litovske&quot; identitete, tako kot drugi nacionalisti, vključno s poljskim nacionalističnim gibanjem.&lt;ref&gt;Snyder 2003, str. 40–41, 64–65, 68–69.&lt;/ref&gt;}} Veliki federativni državi so nasprotovali tudi Dmowskijevi narodni demokrati. Njihov predstavnik na mirovnih pogajanjih v Rigi Stanisław Grabski je optiral za prepustitev Minska, Berdychiva, Kamianets-Podilskega in njihove okolico na sovjetski strani meje Sovjetski zvezi. Narodni  demokrati namreč niso želeli prevzeti dežel, ki so se jim zdele politično nezaželene, saj povzročila zmanjšan delež etničnih Poljakov v novi državi.&lt;ref name=ref86/&gt;&lt;ref&gt;Lukowski &amp; Zawadzki 2006, str. 230.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Snyder 2003, str. 64–65, 68–69.&lt;/ref&gt; Kresy (obmejna ozemlja) na vzhodu, osvojena do leta 1921, so bili podlaga za zamenjavo, ki so jo v letih 1943–1945 organizirali in izvedli Sovjeti. Sovjeti so takrat ponovno nastajajoči poljski državi izgube na vzhodu nadomestili z osvojenimi deli vzhodne Nemčije.&lt;ref&gt;Davies 2001, str. 73–80, 115–121.&lt;/ref&gt;

Uspešen zaključek poljsko-sovjetske vojne je dal Poljski lažen občutek moči kot 
samozadostne vojaške sile in spodbudil vlado, da poskuša reševati mednarodne spore  z vsiljenimi enostranskimi rešitvami.&lt;ref name=ref86/&gt;&lt;ref name=ref101&gt;Lukowski &amp; Zawadzki 2006, str. 232.&lt;/ref&gt; Njena ozemeljska in etnična politika v medvojnem obdobju je prispevala k slabim odnosom z večino poljskih sosed in težavnemu sodelovanju z bolj oddaljenimi centri moči, zlasti s [[Francija|Francijo]] in [[Velika Britanija|Veliko Britanijo]].&lt;ref name=ref86/&gt;&lt;ref name=ref92/&gt;&lt;ref name=ref101/&gt;

Riški mirovni sporazum je uredil vzhodno poljsko mejo tako, da je Poljska ohranila znaten del vzhodnih ozemelj stare Republike obeh narodov  za ceno delitve ozemlja [[Belorusija|Belorusije]] in [[Ukrajina|Ukrajine]].&lt;ref name=ref86/&gt;&lt;ref&gt;Snyder 2003, str. 63–69.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Davies 2001, str. 147.&lt;/ref&gt; Ukrajinci so na koncu ostali brez lastne države in so se zaradi dogovorov v Rigi počutili izdane. Njihova zamera je povzročila skrajni nacionalizem in protipoljsko sovraštvo.&lt;ref&gt; Snyder 2003, str. 139–144.&lt;/ref&gt;

===Obdobje demokracije (1918–1926)===
[[Slika:Narutowicz.jpg|thumb|left|Gabriel Narutowicz, prvi predsednik Poljske, umorjen leta 1922]]

Med glavnimi težavami, s katerimi se je soočala vlada nove poljske republike, je bilo pomanjkanje integrirane infrastrukture med prej ločenimi deli države, ki je oviralo  industrijo, transport, trgovino in druge dejavnosti.&lt;ref name=ref84/&gt;

Prve poljske volitve za ponovno ustanovljeni Sejm (državni parlament) so potekale januarja 1919. Naslednji mesec je Sejm sprejel začasno Malo ustavo.&lt;ref&gt;Lukowski &amp; Zawadzki 2006, str. 223.&lt;/ref&gt; 

Med hitro rastočim prebivalstvom Poljske znotraj njenih novih meja je bilo tri četrtine kmečkega življa in ena četrtina mestnega. [[Poljščina]] je bila primarni jezik le dveh tretjin prebivalcev nove države. Manjšine so imele v vladi zelo malo moči. Končna  Marčna ustava Poljske je bila sprejeta marca 1921. Na vztrajanje narodnih demokratov, zaskrbljenih zaradi agresivne politike, ki bi jo lahko izvajal  Józef Piłsudski, če bi bil izvoljen za predsednika republike, so predsednikova pooblastila z ustavnimi določili zelo omejili.&lt;ref name=ref86/&gt;

[[Slika:Władysław Grabski 1925.jpg|thumb|right|200px|Władysław Grabski e reformiral državno valuto in namesto poljske marke uvedel [[poljski zlot]]]]

Objavi Marčne ustave je sledilo kratko in burno obdobje ustavnega reda in parlamentarne demokracije, ki je trajalo do leta 1926. Zakonodajna oblast je ostala razdrobljena in brez stabilne večine in vlade so se pogosto menjavale. Državni zbor je leta 1922 je brez ljudskega glasovanja za predsednika države imenoval odkritega in nepristranskega Gabriela Narutowicza. Za člane nacionalistične desničarske frakcije njegovo imenovanje ni bilo legitimno. Na Narutowicza so gledali kot na izdajalca, izvoljejnega z glasovi narodnih manjšin.  Narutowicz in njegovi podporniki so bili izpostavljeni intenzivnemu nadlegovanju. Predsednika so 16. decembra 1922 umorili, potem ko je bil na položaju le pet dni.&lt;ref name=ref103&gt;Davies 2001, str. 121–123.&lt;/ref&gt;

Zakonodaja za zemljiško reformo se je sprejemala od leta 1919 do 1925 pod pritiskom obubožanega kmečkega prebivalstva. Reforma je bila izpeljana samo delno, saj je bilo parceliranih samo 20 % velikih kmetijskih posesti.&lt;ref name=ref104&gt;Pilawski 2009.&lt;/ref&gt; Poljska je v zgodnjih 20. letih prejšnjega stoletja prestala številne gospodarske nesreče in motnje, vključno z valovi delavskih stavk, kot so bili nemiri v Krakovu leta 1923. Nemško-poljska carinska vojna, ki jo je začela Nemčija leta 1925, je bila eden najbolj škodljivih zunanjih dejavnikov, ki so obremenjevali poljsko gospodarstvo.&lt;ref&gt;Lukowski &amp; Zawadzki 2006, str. 237–238. &lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Davies 2005b, str. 307, 308.&lt;/ref&gt; V državi je bilo kljub temu tudi nekaj zakov napredka in stabilizacije, na primer kritična reforma financ, ki jo je izvedla vlada Władysława Grabskega in je trajala skoraj dve leti. Nekateri drugi dosežki demokratičnega obdobja v zvezi z upravljanjem vladnih in državljanskih institucij, potrebnih za delovanje združene države in naroda, so bili prelahko spregledani. Ob strani se je skrival zgrožen vojaški častniški korpus, ki se ni bil pripravljen podrediti civilnemu nadzoru, a je bil pripravljen slediti upokojenemu Piłsudskemu. Pilsudski je bil med Poljaki zelo priljubljen in prav tako nezadovoljen s poljskim sistemom vladanja, tako kot njegovi nekdanji kolegi v vojski.&lt;ref name=ref86/&gt;&lt;ref name=ref103/&gt;

===Pilsudskijev državni udar in obdobje sanacije (1926–1935)===
[[Slika:Piłsudski May 1926.jpg|thumb|250px|Pilsudskijev majski državni udar leta 1926 je določil poljsko politično realnost v letih, ki so vodila do druge svetovne vojne]]

12. maja 1926 je Pilsudski izvedel državni udar, v katerem je vojska strmoglavila civilno vlado na čelu s predsednikom Stanislavom Wojciechowskim. V bratomornih spopadih je umrlo več sto ljudi.&lt;ref&gt;Davies 2005b, str. 312.&lt;/ref&gt; Pilsudskega je podpiralo tudi več levičarskih frakcij, ki so zagotovile uspeh njegovega državnega udara z blokiranjem železniškega prevoza vladnih oboroženih sil,&lt;ref name=ref108&gt;Davies 2001, str. 123–127.&lt;/ref&gt; in konzervativni veleposestniki. Edina pomembna družbena sila, ki je nasprotovala njegovemu prevzemu oblasti, so bili desničarski Narodni demokrati.&lt;ref name=ref86/&gt;&lt;ref&gt;Czubiński 1988, str. 45–46.&lt;/ref&gt;{{efn-lr|Okrepitve so prihajale z zakasnitvijo in vladna vojaška poveljnika generala Tadeusz Rozwadowski in Władysław Anders sta se želela še naprej boriti proti storilcem državnega udara, vendar sta se predsednik Stanisław Wojciechowski in vlada odločila predati, da bi preprečila neizbežno širjenje državljanske vojne. Državni udar je pripeljal na oblast &quot;sanacijski&quot; režim pod Józefom Piłsudskim. Po njegovi smrti ga je nasledil maršal Edward Rydz-Śmigły. Sanacijski režim je preganjal opozicijo znotraj vojske in nasploh. Rozwadowski je v zaporu umrl, po nekaterih poročilih umorjen.&lt;ref name=ref112/&gt; Drugi glavni nasprotnik Piłsudskega, general Włodzimierz Zagórski, je izginil leta 1927.&lt;ref&gt;Szyc 2012.&lt;/ref&gt;  Po besedah Aleksandre Piłsudske, maršalove žene, je Piłsudski po državnem udaru in do konca svojega življenja izgubil prisebnost in bil videti izčrpan.&lt;ref&gt;Czubiński 1988, str. 46–47.&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;

V času Rydz-Śmigłyjevega vodenja države je sanacijski tabor sprejel ideologijo Romana Dmowskega, sovražnika Piłsudskega. Rydz-Śmigły ni dovolil generalu Władysławu Sikorskemu, sovražniku sanacijskega gibanja, da kot vojak sodeluje pri obrambi države med invazijo na Poljsko septembra 1939. Med drugo svetovno vojno so v poljski vlad v izgnanstvu, najprej v Franciji in nato v Veliki Britaniji,  prevladovali protisanacijski politiki. Domnevni privrženci sanacije (v izgnanstvu) so bili  pod predsednikoma vlad Sikorskim in Stanisławom Mikołajczykom nezaželjeni.&lt;ref&gt;Wasilewski 2012b.&lt;/ref&gt;}}

Po udaru je novi režim sprva spoštoval veliko parlamentarnih formalnosti, potem pa se je postopoma prenehal pretvarjati. Leta 1929 je nastala koalicija levosredinskih strank Centrolew, ki je leta 1930 zahtevala &quot;odpravo diktature&quot;. Leta 1930 je vlada razpustila Sejm (parlament) in v trdnjavo Brest zaprla številne poslance opozicije. Pred poljskimi zakonodajnimi volitvami leta 1930 &lt;ref&gt;Brzoza &amp; Sowa 2009, str. 309.&lt;/ref&gt; je bilo aretiranih pet tisoč političnih nasprotnikov, volitve pa so bile prirejene tako, da so večino sedežev podelili prorežimskemu nestrankarskemu bloku, ki je sodeloval z vlado.&lt;ref name=ref84/&gt;&lt;ref name=ref111&gt;Garlicki 2009.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=ref112&gt;Burnetko 2009.&lt;/ref&gt;

[[Slika:Rydz Smigly Bulawa1.jpg|upright|left|thumb|200px|Predsednik Ignacij Mościcki in maršal Edvard Rydz-Śmigły sta bila med najvišjimi voditelji v obdobju sanacije Poljske]]

Avtoritarni sanacijski režim (&quot;sanacija&quot; naj bi pomenla &quot;zdravljenje&quot;), ki ga je Piłsudski vodil do svoje smrti leta 1935 in je ostal v veljavi do leta 1939, je odseval diktatorjevo razvoj iz levosredinskega v skrajno konservativnega politika.&lt;ref name=ref111/&gt; Političnim institucijam in strankam je bilo omogočeno delovanje, vendar je bil volilni proces manipuliran, tisti, ki niso bili pripravljeni pokorno sodelovati z režimom, pa so bili podvrženi represiji. Od leta 1930 so vztrajne  nasprotnike režima, mnoge levičarskega prepričanja, zapirali in obsojali na stroge kazni na zrežiranih sodnih procesih, kot je bil proces v Brestu. Zaprti so bili v zaporu Bereza Kartuska in taboriščih za politične zapornike. Od leta 1934 do 1939 je bilo v internacijskem taborišču  Bereza v različnih obdobjih brez sojenja priprtih približno tri tisoč oseb. Leta 1936, na primer,  je bilo tja odpeljanih 369 aktivistov, vključno s 342 poljskimi komunisti.&lt;ref&gt;Garlicki 2008.&lt;/ref&gt; Uporniški kmetje so se uprli leta 1932 in 1933 in leta 1937 stavkali. Druge civilne nemire so povzročali stavkajoči industrijski delavci, na primer v  &quot;krvave pomladi&quot; leta 1936, nacionalistični Ukrajinci{{efn-lr|Poljsko sanacijsko oblast je izzivala Organizacija ukrajinskih nacionalistov (OUN), ki si je prizadevala doseči neodvisnost. OUN se je ukvarjala s političnimi atentati, terorjem in sabotažami, na kar se je poljska država v tridesetih letih 20. stoletja odzvala z represivno akcijo. Józef Piłsudski in njegovi nasledniki so vaščanom na prizadetih območjih naložili kolektivno odgovornost. Po nemirih leta 1933 in 1934 je bilo ustanovljeno taborišče Bereza Kartuska, ki je postalo zloglasno zaradi njenega brutalnega režima. Vlada je v dele Volinije s stoletno tradicijo ukrajinskega kmečkega uporništva proti poljskim lastnikom zemljišč in v vzhodno Galicijo pripeljala poljske naseljence in upravitelje. V poznih 30. letih 20. stoletja (po smrti Pilsudskega) se je vojaško preganjanje okrepilo. Agresivno se je izvajala politika &quot;nacionalne asimilacije&quot;. Vojaški napadi, javna pretepanja, zaplembe premoženja ter zapiranje in uničevanje pravoslavnih cerkva so vzbudili trajno sovraštvo do Poljakov v Galiciji in Voliniji &quot;v najslabšem možnem trenutku&quot;, kot pravi Timothy D. Snyder. Avtor hkrati ugotavlja, da so se &quot;ukrajinski terorizem in poljski povračilni ukrepi dotaknili le dela prebivalstva in da obsežne regije niso bile prizadete&quot;. Nacionalistični recept OUN, da ukrajinska država pripada samo etničnim Ukrajincem, še zdaleč ni bil priljubljen. Halik Kochanski je pisal o dediščini zagrenjenih odnosov med Ukrajinci in Poljaki, ki so kmalu zatem eksplodirali  med drugo svetovno vojno.&lt;ref&gt;Snyder 2003, str. 143–152.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Kochanski 2012, str. 29.&lt;/ref&gt;}} in aktivisti porajajočega se beloruskega gibanja. Vsi so postali tarče neusmiljene policijsko-vojaške pacifikacije.&lt;ref name=ref84/&gt;&lt;ref&gt;Lukowski &amp; Zawadzki 2006, str. 248–249.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Brzoza &amp; Sowa 2009, str. 322–329.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Brzoza &amp; Sowa 2009, str. 353–359.&lt;/ref&gt;{{efn-lr|V poročilu, ki ga predstavil predsednik vlade in minister za notranje zadeve Felicjan Sławoj Składkowski pred komisijo Sejma januarja 1938, je bilo v obdobju 1932–1937 med  policijskim zatiranjem protestov industrijskih in kmetijskih delavcev  ubitih 818 ljudi.&lt;ref&gt;Pietka 2016.&lt;/ref&gt;}} Režim je poleg politične represije spodbujal kult osebnosti Józefa Pilsudskega, ki je obstajal že dolgo preden je prevzel diktatorsko oblast.

Pilsudski je leta 1932 podpisal sovjetsko-poljski pakt o nenapadanju in leta 1934  nemško-poljsko izjavo o nenapadanju,&lt;ref name=ref108/&gt; vendar je leta 1933 vztrajal, da Poljska ni ogrožena niti z vzhoda niti z zahoda, in izjavil, da je poljska politika osredotočena na to, da bi postala popolnoma neodvisna in brez služenja tujim interesom.&lt;ref&gt;Czubiński 1988, str. 124–125.&lt;/ref&gt; Začel je izvajati politiko ohranjanja enake razdalje in prilagodljive srednje smeri do obeh velikih sosed, ki jo je kasneje nadaljeval Józef Beck.&lt;ref&gt;Zgórniak, Łaptos &amp; Solarz 2006, str. 379.&lt;/ref&gt; Pilsudski je obdržal osebni nadzor nad vojsko, ki je bila slabo opremljena, slabo usposobljena in slabo pripravljena na morebitne prihodnje spopade.&lt;ref&gt;Kochanski 2012, str. 52–53.&lt;/ref&gt; Njegov edini vojaški načrt je bila obrambna vojna proti sovjetski invaziji.&lt;ref&gt;Drzewieniecki 1981.&lt;/ref&gt;{{efn-lr|Zunanja politika je bila eno redkih vladnih področij, za katera se je Piłsudski aktivno zanimal. Vlogo in priložnost Poljske je videl v vzhodni Evropi in se zavzemal za pasivne odnose z Zahodom. Menil je, da se nemškega napada ne bi smeli bati, kajti tudi če bi se ta malo verjeten dogodek zgodil, bi zahodne sile morale zadržati Nemčijo in priskočiti na pomoč Poljski.&lt;ref&gt;Czubiński 1988, str. 78–87.&lt;/ref&gt;}} Počasna modernizacija po njegovi smrti je močno zaostajala za napredkom, ki so ga dosegle poljske sosede, ukrepi za zaščito zahodne meje, ki jih je Piłsudski prekinil od leta 1926, pa so bili sprejeti šele marca 1939.&lt;ref&gt;Czubiński 2009, str. 37–38.&lt;/ref&gt;

Sanacijski poslanci v Sejmu so leta 1935 s parlamentarnim manevrom odpravili demokratično Marčno ustavo in sprejeli bolj avtoritarno Aprilsko ustavo, ki je zmanjšala pristojnosti Sejma, ki ga je Piłsudski preziral.&lt;ref name=ref84/&gt; 
Opozicija je postopek in ustavo, ki je iz njega izhajala, imela za nelegitimna. Poljska vlada v izgnanstvu med drugo svetovno vojno je Aprilsko ustavo kljub temu priznala, da bi ohranila pravno kontinuiteto poljske države.&lt;ref&gt;Szeląg 1968, str. 11–12.&lt;/ref&gt;

Med letoma 1932 in 1933 sta Pilsudski in Beck sprožila več incidentov ob mejah z Nemčijo in Danzigom, da bi preverila, ali bodo zahodne sile zaščitile versajske dogovore, od katerih je bila odvisna poljska varnost, in kot pripravo na preventivno vojno proti Nemčiji. Vlada je istočasno poslala delegaciji v London in Pariz z zahtevo, da zaustavita nemško oboroževanje. Invazija Poljske na Danzig je bila načrtovana za 21. april 1933, po odkritju, da je tam neverjetno veliko vojakov, pa je bila preložena. Ker bi invazija predstavljala resno vojaško grožnjo Nemčiji in ni imela resne podpore zaveznikov, so Poljaki idejo o invaziji sčasoma opustili. Nečija je v letih 1933 in 1934 povečala svoje izdatke za oborožitev za 68 %. Januarja 1934 sta Poljska in Nemčija podpisali desetletni pakt o nenapadanju.&lt;ref&gt;Crockett, Jameson W. (10. december 2009). &quot;The Polish Blitz, More than a Mere Footnote to History: Poland and Preventive War with Germany, 1933&quot;. Diplomacy &amp; Statecraft. 20 (4): 561–579. doi: 10.1080/09592290903455667. ISSN 0959-2296. S2CID 153437646. &lt;/ref&gt;

Ko je maršal Pilsudski leta 1935 umrl, je ohranil simpatije večine poljske družbe, čeprav ni nikoli tvegal preizkusiti svoje priljubljenosti na poštenih volitvah. Njegov režim je bil diktatorski. Od držav, ki so mejile na Poljsko, je ostala demokratična samo Češkoslovaška. Zgodovinarji imajo zelo različna mnenja tako o pomenu in posledicah državnega udara, ki ga je izvedel Pilsudski, kot o njegovi osebni vladavini, ki je sledila.&lt;ref name=ref112/&gt;

===Družbeni in gospodarski trendi v medvojnem obdobju===
[[Slika:Eugeniusz Kwiatkowski.PNG|thumb|left|200px|Eugeniusz Kwiatkowski je promoviral osrednjo industrijsko regijo Poljske]]

Neodvisnost je v medvojnem obdobju spodbudila razvoj poljske kulture z dokaj viosokimi intelektualnimi dosežki. Varšava, katere prebivalstvo se je med prvo in drugo svetovno vojno skoraj podvojilo, je bila nemirna rastoča metropola in prehitela Krakov, Lvov in Vilno. Postala je drugo najštevilčnejše mesto v državi.&lt;ref name=ref84/&gt;

Represija sanacijskih oblasti večinske poljske družbe na splošno ni prizadela.&lt;ref&gt;Davies 2001, str. 126.&lt;/ref&gt; Mnogo Poljakov je uživalo relativno stabilnost. Gospodarstvo se je med letoma 1926 in 1929 opazno izboljšalo, nato pa ga je doletela velika svetovna gospodarska kriza.&lt;ref&gt;Lukowski &amp; Zawadzki 2006, str. 242.&lt;/ref&gt; Po letu 1929 sta industrijska proizvodnja in bruto narodni dohodek države upadla za približno 50 %.&lt;ref&gt;Zgórniak, Łaptos &amp; Solarz 2006, str. 444.&lt;/ref&gt;

Velika kriza  je kmetom prinesla nizke cene kmetijskih proizvodov, delavcem pa brezposelnost. Družbene napetosti so se povečale, vključno z naraščajočim [[Antisemitizem|antisemitizmom]]. Veliko gospodarsko preobrazbo in večletni državni načrt za dosego nacionalnega industrijskega razvoja, sprožen leta 1936, je vodil minister Eugeniusz Kwiatkowski. Pobuda, ki jo je motivirala predvsem potreba po domači industriji orožja, se je začela udejanjati šele malo pred izbruhom druge svetovne vojne. Kwiatkowski je bil tudi glavni arhitekt projekta pristanišče Gdinija.&lt;ref name=ref84/&gt;&lt;ref&gt;Lukowski &amp; Zawadzki 2006, str. 249–250. &lt;/ref&gt;

{{multiple image
 |align     = right
 |direction = horizontal 
 |header_align =  
 |header    = Portreta pesnikov slikarja [[Stanisław Ignacy Witkiewicz|Stanisława Ignacyja Witkiewicza]]
 |image1    = Witkacy Maria P J.jpg
 |width1    = 135
 |alt1      = 
 |caption1  = Maria Pawlikowska-Jasnorzewska
 |image2    = Witkacy Julian Tuwim.jpg
 |width2    = 128
 |alt2      = 
 |caption2  = Julian Tuwim
}}

Nacionalizem, ki je prevladoval v političnih krogih, je spodbujala številčnost narodnih manjšin in njihovi različni interesi. Po jezikovnem merilu poljskega popisa prebivalstva leta 1931 so Poljaki predstavljali 69 % prebivalstva, Ukrajinci 15 %, Judje, opredeljeni kot govorci [[jidiš]]a,  8,5 %, Belorusi 4,7 %, Nemci 2,2 %, Litovci 0,25 %, Rusi 0,25 % in Čehi 0,09 %, pri čemer je na nekaterih geografskih območjih prevladovala določena manjšina. Etnični konflikti so se sčasoma stopnjevali in poljska država je postajala vedno manj strpna do  svojih narodnih manjšin. 

V medvojni Poljski je obvezno brezplačno osnovno šolstvo bistveno zmanjšalo stopnjo nepismenosti, vendar je bilo hkrati diskriminatorsko. Dramatično se je zmanjšalo število ukrajinskih šol, vpis Judov v izbrane šole pa je bil v poznih 30. letih omejen.&lt;ref name=ref84/&gt;

Število prebivalcev je vztrajno raslo in leta 1939 doseglo 35 milijonov, splošno gospodarsko stanje v obdobju med vojnama pa je stagniralo. Na Poljskem je bilo malo kapitala in malo zanimanja tujcev za naložbe v tej državi.&lt;ref name=ref84/&gt; Celotna industrijska proizvodnja se je med letoma 1913 in 1939 komaj kaj povečala, zaradi povečanega števila prebivalcev s 26,3 milijona leta 1919 na 34,8 milijona leta 1939&lt;ref name=ref84/&gt; pa se je proizvodnja na prebivalca dejansko zmanjšala za 18 %.&lt;ref&gt;Buszko 1986, str. 360.&lt;/ref&gt;

Razmere v prevladujočem kmetijskem sektorju so se med letoma 1929 in 1939 stalno slabšale, kar je povzročilo nemire na podeželju in postopno radikalizacijo poljskega kmečkega gibanja, ki se je vse bolj nagibalo k militantnim protidržavnim dejavnostim. Oblast je vse te dejavnosti močno zatirala. Po besedah Normana Daviesa so neuspehi sanacijskega režima, skupaj z objektivno gospodarsko realnostjo, povzročili radikalizacijo poljskih množic proti koncu 30. let prejšnjega stoletja. Avtor hkrati svari pred primerjavami stanja na Poljskem s stanji v  neprimerljivo bolj represivnih režimih nacistične Nemčije in stalinistične Sovjetske zveze.&lt;ref name=ref84/&gt;

===Zadnja leta sanacije (1935–1939)===
[[Slika:Składkowski premierem.jpg|thumb|left|250px|Leto po smrti maršala Pilsudskega je zadnji predvojni predsednik vlade postal njegov osebni pomočnik general Felicjan Sławoj Składkowski]]

Po smrti Piłsudskega leta 1935 so Poljsko do nemške invazije leta 1939 in sprva med njo vodili njegovi zavezniki in podrejeni častniki, znani kot &quot;polkovniki Piłsudskega&quot;. Polkovniki niso imeli niti vizije niti sredstev, da bi se spopadli z nevarnim položajem, s katerim se je soočila Poljska v poznih 30. letih prejšnjega stoletja. Ko je Piłsudski še živel, so postopoma prevzemali večja pooblastila, tako da so v zakulisju manipulirali z bolnim maršalom.&lt;ref&gt;Szeląg 1968, str. 125.&lt;/ref&gt; Sčasoma so dosegli odkrito politizacijo vojske, ki ni pripravile države na vojno.&lt;ref name=ref84/&gt;

[[Slika:Beck przemówienie.jpg|thumb|200px|Zunanji minister  [[Józef Beck]] je zavrnil predlagano tvegano zavezništvo z nacistično Nemčijo in s Sovjetsko zvezo&lt;ref name=ref84/&gt;]]

Za zunanjo politiko je bil odgovoren Józef Beck, pod katerim je poljska diplomacija poskušala vzpostaviti uravnotežene odnose z Nemčijo in Sovjetsko zvezo, žal neuspešno zaradi napačnega razumevanja evropske ozemeljske politike in časa. Beck je imel številne zunanjepolitične sheme in gojil iluzije o statusu Poljske kot velike sile. Odtujil je večino poljskih sosed, vendar ga zgodovinarji ne krivijo za končni neuspeh odnosov z Nemčijo. Glavni dogodki njegovega mandata so bili zgoščeni v zadnjih dveh letih. V primeru poljskega ultimata [[Litva|Litvi]] leta 1938 je poljska akcija skoraj povzročila nemško zasedbo jugozahodne litvanske regije Klaipėda (Memel), kjer je prevladovalo nemško prebivalstvo.&lt;ref&gt;Zgórniak, Łaptos &amp; Solarz 2006, str. 391–393.&lt;/ref&gt; Tudi leta 1938 se je poljska vlada oportunistično lotila sovražne akcije proti češkoslovaški državi, ki je bila oslabljena z [[Münchenski sporazum|Münchenskim sporazumom]], in si priključila majhen kos ozemlja na njenih mejah.&lt;ref&gt;Davies 2001, str. 128.&lt;/ref&gt; V tem primeru se je Beckovo razumevanje posledic poljske vojaške operacije izkazalo za popolnoma zmotno,&lt;ref&gt; Zgórniak, Łaptos &amp; Solarz 2006, str. 409–410.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt; Zasuń 2009.&lt;/ref&gt; saj je nemška okupacija Češkoslovaške na koncu močno oslabila tudi položaj same Poljske.&lt;ref&gt;Czubiński 2009, str. 26.&lt;/ref&gt; Poleg tega je Beck zmotno verjel, da bodo nacistično-sovjetska ideološka protislovja preprečila njuno sodelovanje.&lt;ref name=ref135&gt;Zgórniak, Łaptos &amp; Solarz 2006, str. 455–465.&lt;/ref&gt;

Doma so vse bolj odtujene in zatirane manjšine grozile z nemiri in nasiljem. Skrajni nacionalistični krogi, kot je bil Nacionalni radikalni tabor, so postali bolj odkriti. Ena od skupin, Tabor narodne enotnosti, je združevala številne nacionaliste s podporniki sanacije in je bila povezana z novo močno politično osebnostjo, maršalom Edvardom Rydz-Śmigłyjem, čigar frakcija vladajočega gibanja sanacije je bila vse bolj nacionalistična.&lt;ref name=ref84/&gt;&lt;ref&gt;Lukowski &amp; Zawadzki 2006, str. 247–248, 251–252.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=ref137&gt;Davies 2001, str. 127–129.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Brzoza &amp; Sowa 2009, str. 361–365.&lt;/ref&gt;

V poznih 30. letih 20. stoletja je izgnanski blok Fronta Morges združil več pomembnih poljskih protisanacijskih osebnosti, vključno z Ignacijem Paderewskim, Vladislavom Sikorskim, Vincencom Witosom, Vojčehom Korfantyjem in Jozefom Hallerjem. Na Poljskem je pridobila le malo vpliva, vendar se je njen duh znova pojavil med drugo svetovno vojno znotraj poljske vlade v izgnanstvu.&lt;ref name=ref84/&gt;

[[Slika:Ulica Marszałkowska w Warszawie przed 1939a.jpg|thumb|left|200px|[[Varšava]] je bila pred drugo svetovno vojno ena od glavnih evropskih mest; slika je iz leta 1939]]

Oktobra 1938 je [[Joachim von Ribbentrop]] prvič predlagal nemško-poljske ozemeljske prilagoditve in sodelovanje Poljske v paktu proti [[Kominterna|Kominterni]] in Sovjetski zvezi.&lt;ref&gt;Zgórniak, Łaptos &amp; Solarz 2006, str. 412–413.&lt;/ref&gt; Eno od ključnih jabolk spora je bil status svobodnega mesta Danzig. Poljska vlada, ki jo je marca 1939 znova nagovoril Ribbentrop, je izrazila pripravljenost obravnavati vprašanja, ki so povzročala zaskrbljenost Nemčije, vendar je dejansko zavrnila njene zahteve in s tem zavrnila, da bi [[Adolf Hitler]] Poljsko spremenil v nemško marionetno državo.&lt;ref name=ref140&gt;Zgórniak, Łaptos &amp; Solarz 2006, str. 422–425.&lt;/ref&gt; Hitler, razburjen zaradi britanskih in francoskih izjav o podpori Poljski,&lt;ref name=ref140/&gt; je konec aprila 1939 razveljavil nemško-poljsko izjavo o nenapadanju.&lt;ref name=ref84/&gt;&lt;ref name=ref135/&gt;&lt;ref&gt;Lukowski &amp; Zawadzki 2006, str. 252–253.&lt;/ref&gt;

Da bi se zaščitila pred vse bolj agresivno nacistično Nemčijo, ki je že bila odgovorna za priključitev [[Avstrija|Avstrije]] v [[Anschluss]]u leta 1938, [[Češkoslovaška|Češkoslovaške]] leta 1939 in dela Litve po nemškem ultimatu Litvi leta 1939, je Poljska sklenila vojaško zavezništvo z [[Velika Britanija|Veliko Britanijo]] in [[Francija|Francijo]].  Obe zahodni sili sta bili usmerjeni v svojo obrambo in nista imeli niti ustreznega geografskega položaja niti virov, da bi pomagali Poljski. Poljska je poskušala spodbuditi tudi svoje sodelovanje s Sovjetsko zvezo, ki so ga imeli za vojaško vzdržno.&lt;ref&gt;Davies 2005b, str. 319–320.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Zgórniak, Łaptos &amp; Solarz 2006, str. 454.&lt;/ref&gt;

Diplomatski manevri so se nadaljevali spomladi in poleti 1939, vendar so v zadnjih poskusih francosko-britanski pogovori s Sovjeti v Moskvi o oblikovanju protinacističnega obrambnega vojaškega zavezništva propadli. Zavrnitev Varšave, da [[Rdeča armada|Rdeči armadi]] dovoli delovanje na poljskem ozemlju, je zahodna prizadevanja obsodila na propad.&lt;ref&gt;Czubiński 2009, str. 29. &lt;/ref&gt; Zadnja sporna zavezniško-sovjetska izmenjava je potekala 21. in 23. avgusta 1939.&lt;ref name=ref135/&gt;&lt;ref&gt;Holdsworth 2008.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Davies 2001, str. 155–156.&lt;/ref&gt;{{efn-lr|Leta 1938 sta Poljska in Romunija zavrnili francosko-britanski predlog, da bi sovjetskim silam v primeru vojne z nacistično Nemčijo dovolili prečkanje njunih ozemelj, da bi pomagale Češkoslovaški. Poljske vladajoče elite so Sovjete na nek način imele za bolj grozeče od nacistov.&lt;ref&gt;Davies 2001, str. 145.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Davies 2005b, str. 311.&lt;/ref&gt; &lt;br&gt;Sovjetska zveza je večkrat izjavila, da namerava izpolniti svoje obveznosti iz sporazuma s Češkoslovaško iz leta 1935 in vojaško braniti Češkoslovaško. Zahtevala je prehod svojih kopenskih in zračnih sil čez Poljsko in/ali Romunijo in Sovjeti so se glede tega obrnili na Francoze, ki so prav tako imeli sporazum s Češkoslovaško, Poljsko in Sovjetsko zvezo. Edvard Rydz-Śmigły je leta 1936 zavrnil francoski predlog o tej zadevi, leta 1938 pa je Jozef Beck pritisnil na Romunijo, naj ne dovoli niti sovjetskim vojnim letalom preleta njenega ozemlja. Tako kot Madžarska je tudi Poljska poskušala izkoristiti nemško-češkoslovaški spor za reševanje lastnih ozemeljskih težav, in sicer sporov glede delov Zaolzieja, Spiša in Orave.&lt;ref&gt;Zgórniak, Łaptos &amp; Solarz 2006, str. 379, 394–396.&lt;/ref&gt;}}  Režim [[Josif Stalin|Josifa Stalina]] je bil tarča intenzivne nemške protiiniciative in je bil hkrati vpleten v vse bolj učinkovita pogajanja s Hitlerjevimi agenti. 23. avgusta je izid, ki je bil v nasprotju s prizadevanji zaveznikov, postal resničnost: Nemčija in Sovjetska zveza sta v Moskvi v naglici podpisali pakt Molotov-Ribentrop, ki je na skrivaj predvideval zazdelitev  Poljske na območja pod nadzorom nacistov in Sovjetske zveze.&lt;ref name=ref84/&gt;&lt;ref name=ref135/&gt;&lt;ref name=ref137/&gt;

==Druga svetovna vojna==
===Invaziji in odpor===
[[Slika:Schleswig Holstein firing Westerplatte September 1939.jpg|thumb|250px|Nemška bojna ladja Schleswig-Holstein 1. septembra 1939 obstreljuje polotok Westerplatte v Gdansku]]

1. septembra 1939 se je na Hitlerjev ukaz začela invazija na Poljsko, uvodni dogodek [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]]. Poljska je pred kratkim 25. avgusta 1939 podpisala angleško-poljsko vojaško zavezništvo in bila dolgo v zavezništvu s Francijo. Zahodni sili sta kmalu napovedali vojno Nemčiji, vendar sta ostali večinoma nedejavni. Prve spopade sta imeli za lažno vojno  in napadeni državi nista ponudili nobene pomoči. Tehnično in številčno premočne enote Wehrmachta so hitro napredovale proti vzhodu in na celotnem okupiranem ozemlju množično pobijale poljsko civilno prebivalstvo.&lt;ref&gt;Wieliński 2011.&lt;/ref&gt; 

17. septembra se je začela sovjetska invazija na vzhodno Poljsko. Sovjetska zveza je hitro okupirala večino vzhodne Poljske z veliko ukrajinsko in belorusko narodno manjšino.{{efn-lr|Vzhodno od razmejitvene črte Molotov-Ribbentrop je bilo 43 % Poljakov,  33% Ukrajincev, 8% Belorusov in 8% Judov.&lt;ref&gt;Snyder 2010, str. 128.&lt;/ref&gt; Sovjeti se niso želeli prikazati kot agresorji in so zasedli vzhodno Poljsko pod izgovorom, da želijo zaščititi &quot;sorodno ukrajinsko in belorusko prebivalstvo&quot;.&lt;ref name=ref151/&gt;}} Oba napadalca sta si razdelila poljsko ozemlje skladno s tajnim paktom Molotov–Ribbentrop.  Najvišji poljski vladni uradniki in vojaško poveljstvo so pobegnili z vojnega območja in sredi septembra prispeli na romunsko mostišče. Po napadu Sovjetske zveze so poiskali zatočišče v [[Romunija|Romuniji]].&lt;ref&gt;Buszko 1986, str. 362–369. &lt;/ref&gt;&lt;ref&gt; Biskupski 2003, str. 214–215.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=ref151&gt;Kochanski 2012, str. 59–93.&lt;/ref&gt;

Bitke, v katerih so Poljaki zdržali najdlje, so bile obleganje Varšave, bitka pri Helu in odpor samostojne operativne skupine Polesje. Varšava je padla 27. septembra po močnem nemškem bombardiranju, v katerem je bilo ubitih več deset tisoč civilistov in vojakov.&lt;ref name=ref151/&gt; Po kapitulaciji je bila Poljska razdeljena skladno s pogoji nemško-sovjetskega mejnega sporazuma, podpisanega v Moskvi 29. septembra 1939.&lt;ref&gt;Czubiński 2009, str. 55–56.&lt;/ref&gt;

[[Slika:Poland in 1939.jpg|thumb|left|Zemljevid Poljske po nemško-sovjetski okupaciji leta 1939]]

Gerhard Weinberg je trdil, da je bil najpomembnejši poljski prispevek v drugi svetovni vojni njeno sodelovanja pri razbijanju nemških šifer.&lt;ref&gt;Kozaczuk &amp; Straszak 2004.&lt;/ref&gt; To je Britancem omogočilo izvedbo kriptoanalize [[Enigma (naprava)|Enigme]] in dešifriranje glavne nemške vojaške kode, kar je zaveznikom dalo veliko prednost v nadaljevanju vojne.&lt;ref&gt;Weinberg 2005, str. 50.&lt;/ref&gt; Kar zadeva dejanske vojaške akcije, so nekateri poljski zgodovinarji trdili, da je bil zgolj odpor v invaziji na Poljsko kljub njenemu porazu največji prispevek države k zmagi nad nacistično Nemčijo. Poljska vojska s skoraj enim milijonom mož je znatno odložila začetek bitke za Francijo, ki so jo Nemci načrtovali za leto 1939. Ko se je nacistična ofenziva na zahodu res zgodila, je bila zaradi zamude manj učinkovita, kar je bil morda odločilni dejavnik za zmago v bitki za Britanijo.&lt;ref name=ref155&gt;Brzoza &amp; Sowa 2009, str. 693–694.&lt;/ref&gt;

Po nemškem napadu na Sovjetsko zvezo v [[Operacija Barbarossa|operaciji Barbarossa]] junija 1941 je celo ozemlje predvojne Poljske okupirala nemška vojska.&lt;ref&gt;{{Harvnb|Davies|2001|pp=68–69}}.&lt;/ref&gt;

[[Slika:Dywizjon 303 in color.jpg|right|thumb|250px|V bitki za Britanijo so zasloveli piloti poljskega 303. eskadrona lovcev]]

Nemški okupirani del Poljske  je bil leta 1939 razdeljen na dva dela: poljska ozemlja, vključena neposredno v Tretji rajh, in ozemlja pod oblastjo tako imenovane Generalne okupacijske vlade.&lt;ref&gt;Davies 2005b, str. 326–346.&lt;/ref&gt; Poljaki so organizirali podtalno odporniško gibanje in poljsko vlado v izgnanstvu, ki je delovala sprva v Parizu in od julija 1940 v Londonu.&lt;ref name=ref158&gt;Czubiński 2009, str. 226.&lt;/ref&gt; Poljsko-sovjetski diplomatski odnosi, prekinjeni septembra 1939, so bili obnovljeni julija 1941 v skladu s sporazumom Sikorski – Mayski, ki je olajšal oblikovanje poljske (Andersove) vojske  v Sovjetski zvezi.&lt;ref&gt;Buszko 1986, str. 375–382.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Czubiński 2009, str. 231.&lt;/ref&gt; Novembra 1941 je ministrski predsednik Sikorski odletel v Sovjetsko zvezo na pogajanja s Stalinom o njeni  vlogi na sovjetsko-nemški fronti. Britanci  so želeli imeti poljske vojake na Srednjem vzhodu. Stalin se je s tem strinjal in poljska vojska je bila evakuirana iz Sovjetske zveze.&lt;ref&gt;Czubiński 2009, str. 232–233.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Brzoza 2001, str. 316–317.&lt;/ref&gt;{{efn-lr|Poljski  II. korpus pod poveljstvom Vladislava Andersa se je v letih  1944–1945 boril v zavezniški italijanski kampanji in bil angažiran predvsem v bitki za  [[Monte Cassino]].&lt;ref&gt;Brzoza 2001, str. 368.&lt;/ref&gt;}}

Organizacije poljske podtalne države, ki so med vojno delovale na Poljskem, so bile zveste in formalno podrejene poljski vladi v izgnanstvu. S slednjo je sodelovala preko njene vladne delegacije za Poljsko.&lt;ref name=ref163&gt;Davies 2005b, str. 344–346.&lt;/ref&gt; Med drugo svetovno vojno se je več sto tisoč Poljakov pridružilo podtalni Poljski domovinski vojski (Armia Krajowa),&lt;ref&gt;Lukowski &amp; Zawadzki 2006, str. 264–265.&lt;/ref&gt; delu poljskih oboroženih sil vlade v izgnanstvu.&lt;ref name=ref158/&gt; Približno 200.000 Poljakov se je borilo na zahodni fronti v poljskih oboroženih enotah, zvestih vladi v izgnanstvu, okoli 300.000 pa v poljskih oboroženih silah na vzhodu pod sovjetskim poveljstvom vzhodne fronte.&lt;ref name=ref155/&gt; Prosovjetsko odporniško gibanje na Poljskem, ki ga je vodila Poljska delavska stranka, je delovalo od leta 1941. Nasprotovale so mu postopoma nastajajoče skrajno nacionalistične nacionalne oborožene sile.&lt;ref name=ref158/&gt;

[[Slika:Stroop Report - Warsaw Ghetto Uprising 09.jpg|thumb|250px|Vstaja v [[Varšavski geto|varšavskem getu]]]]
 
Od konca leta 1939 je bilo več sto tisoč Poljakov iz sovjetskih okupiranih območij deportiranih na vzhod. Od višjega vojaškega osebja in drugih, za katere so Sovjeti menili, da ne želijo sodelovati ali so potencialno škodljivi, so jih približno 22.000 na skrivaj usmrtili v Katinskem gozdu.&lt;ref&gt;Czubiński 2009, str. 67–68.&lt;/ref&gt; Ko je nemška vojska objavila odkritje množičnih grobišč, v katerih so bili umorjeni častniki poljske vojske, ja aprila 1943 Sovjetska zveza prekinila vse slabše odnose s poljsko vlado v izgnanstvu. Sovjeti so trdili, da so Poljaki storili sovražno dejanje, ko so zahtevali, da ta poročila  razišče [[Rdeči križ]].&lt;ref&gt;Buszko 1986, str. 382–384.&lt;/ref&gt;

Leta 1941 se je začelo izvajanje nacistične končne rešitve judovskega vprašanja in holokavst na Poljskem se je silovito razmahnil.&lt;ref&gt;Davies 2005b, str. 337–343.&lt;/ref&gt; Varšava je bila aprila in maja 1943 prizorišče upora v varšavskem getu, ki ga je sprožila likvidacija varšavskega geta s strani nemških enot SS. Odprava judovskih getov v okupirani Poljski je potekala v številnih mestih. Jude iz getov so vozili v taborišča smrti in jih pomorili. Vstaje, ki so jih organizirali Judovska bojna organizacija in drugi obupani judovski uporniki, so potekale v nemogoćih razmerah in niso imele nobenih možnosti za uspeh.&lt;ref name=ref158/&gt;

===Sovjetsko napredovanje 1944-1945 in varšavska vstaja===
[[Slika:Sikorski in Gibraltar.jpg|thumb|250px|General Vladislav Sikorski, predsednik poljske vlade  v izgnanstvu in vrhovni poveljnik poljskih oboroženih sil malo pred smrtjo leta 1943]]

V času naraščajočega sodelovanja med zahodnimi zavezniki in Sovjetsko zvezo po nacistični invaziji leta 1941 je bil vpliv poljske vlade v izgnanstvu resno zmanjšan zaradi smrti predsednika vlade in njenega najsposobnejšega voditelja Vladislava Sikorskega v letalski nesreči 4. julija 1943.&lt;ref&gt;Davies 2001, str. 73–75.&lt;/ref&gt; Približno takrat so se v Sovjetski zvezi oblikovale poljske komunistične civilne in vojaške organizacije pod vodstvom Vande Wasilewske in s podporo Stalina, ki so nasprotovale vladi v izgnanstvu.&lt;ref&gt;Kochanski 2012, str. 371–377. &lt;/ref&gt;

Julija 1944 sta Rdeča armada in Poljska ljudska armada pod sovjetskim poveljstvom prišli na ozemlje bodoče povojne Poljske. V dolgotrajnih bojih v letih 1944 in 1945 so Sovjeti in njihovi poljski zavezniki premagali in izgnali nemško vojsko iz Poljske za ceno več kot 600.000 padlih sovjetskih vojakov.&lt;ref name=ref171&gt;Buszko 1986, str. 394–395.&lt;/ref&gt;

[[Slika:Warsaw Uprising Surrender- 5 of October 1944.jpg|thumb|left|250px|Vdaja varšavskih vstajnikov]]

Največji posamični podvig poljskega odporniškega gibanja v drugi svetovni vojni in velik politični dogodek je bila [[Varšavska vstaja (1944)|varšavska vstaja]], ki se je začela 1. avgusta 1944. Vstajo, v kateri je sodelovala večina mestnega prebivalstva, je spodbudila podtalna domobranska vojska in odobrila poljska vlada v izgnanstvu v poskusu vzpostavitve nekomunistične poljske uprave pred prihodom Rdeče armade. Vstaja je bila prvotno načrtovana kot kratkotrajna oborožena demonstracija v pričakovanju, da bodo sovjetske sile, ki so se približevale Varšavi, pomagale v kakršni koli bitki za zavzetje mesta.&lt;ref&gt;Czubiński 2009, str. 250.&lt;/ref&gt; Sovjeti v vstaji niso posredovali in so ustavili svoje napredovanje ob reki [[Visla|Visli]]. Nemci so izkoristili priložnost in brutalno zatrli upor zahodno usmerjenih vstajnikov.&lt;ref&gt;Brzoza &amp; Sowa 2009, str. 650–663.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=ref174&gt;Kemp-Welch 2008, str. 4–5.&lt;/ref&gt;{{efn-lr|General Zygmunt Berling iz sovjetske zavezniške Prve poljske armade je sredi septembra poskušal prečkati Vislo in pristati v Czerniakówu, da bi pomagal upornikom. Nemci so napad odili in Poplaki so utrpeli velike izgube.&lt;ref&gt;Kirchmayer 1970, str. 381–396.&lt;/ref&gt;}}

Upor je trajal dva meseca in povzročil smrt ali izgon več sto tisoč civilistov iz mesta. Potem ko so se 2. oktobra poraženi Poljaki predali, so Nemci po Hitlerjevem ukazu izvedli načrtno uničenje Varšave, ki je izbrisalo preostalo infrastrukturo mesta. Poljska Prva armada, ki se je bojevala skupaj s sovjetsko Rdečo armado, je 17. januarja 1945 vstopila v opustošeno Varšavo.&lt;ref name=ref174/&gt;&lt;ref&gt;Brzoza 2001, str. 386–387, 390.&lt;/ref&gt;{{efn-lr|Odločitev o sprožitvi varšavske vstaje je povzročila uničenje mesta, njegovega prebivalstva in njegovih elit ter je bila vir trajnih polemik.&lt;ref&gt;J.P. 2010.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Chodakiewicz 2004.&lt;/ref&gt; Po mnenju zgodovinarjev Czesława Brzoze in Andrzeja Leona Sowe ukazi o nadaljnjih vojaških ofenzivah, izdani konec avgusta 1944 kot nadaljevanje operacije Vihar, kažejo na izgubo občutka odgovornosti za usodo države v vodstvu uporniškega gibanja.&lt;ref name=ref155/&gt;}}

===Zavezniške konference, poljske vlade===
[[Slika:Swierczewski Spychalski Zymierski.jpg|right|thumb|upright|Poljski generali na vzhodni fronti]]

Po [[Teheranska konferenca|Teheranski konferenci]] konec leta 1943 je med tremi velikimi silami, [[ZDA]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenim kraljestvom]] in [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]], obstajal širok dogovor, da bi se meji med Nemčijo in Poljsko ter Poljsko in Sovjetsko zvezo po koncu druge svetovne vojne temeljito spremenili.&lt;ref&gt;Davies 2001, str. 75, 104–105.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Kemp-Welch 2008, str. 1.&lt;/ref&gt; Stalinovo stališče, da je treba Poljsko premakniti daleč na zahod, so sprejeli tudi poljski komunisti, organizirani v  Poljski delavski stranki in Zvezi poljskih domoljubov. Kvaziparlamentarni Državni narodni svet pod vodstvom komunistov je v Varšavi obstajal od začetka leta 1944.&lt;ref&gt;Snyder 2009.&lt;/ref&gt; Julija 1944 je bil v [[Lublin]]u ustanovljen Poljski komite narodne osvoboditve pod nadzorom komunistov, ki naj bi nominalno upravljal območja, osvobojena izpod nemške oblasti. Ustanovitev je sprožila proteste premierja Stanislava Mikołajczyka in njegove poljske vlade v izgnanstvu.&lt;ref name=ref171/&gt;&lt;ref name=ref174/&gt;

Do [[Jaltska konferenca|konference v Jalti]] februarja 1945 so komunisti že ustanovili začasno vlado Republike Poljske. Stališče Sovjetske zveze na konferenci je imelo veliko veljavo  zaradi njenega  odločilnega prispevka k vojnim uspehom in zaradi okupacije ogromnega ozemlja v Srednji in Vzhodni Evropi. Velike sile so zagotovile, da se bo začasna komunistična vlada spremenila v entiteto, ki bo vključevala demokratične sile iz države in tujine. Vlada v izgnanstvu s sedežem v Londonu ni bila izrecno omenjena. Dogovorjena cilja sta bila začasna vlada narodne enotnosti in poznejše demokratične volitve.&lt;ref&gt;Buszko 1986, str. 398–401.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=ref18&gt;Kemp-Welch 2008, str. 6–7.&lt;/ref&gt; Razočarajoči rezultati teh načrtov in neuspeh zahodnih sil, da bi zagotovile številčno udeležbo nekomunistov v prvi povojni poljski vladi, so številni Poljaki videli kot manifestacijo izdaje Zahoda.

===Vojne izgube, iztrebljanje Judov in Poljakov===
[[Slika:Samuel Willenberg Treblinka 2 sierpnia 2013 01.JPG|thumb|250px| Samuel Willenberg ob svoji risbi taborišča smrti Treblinka]]

Obseg človeških izgub, ki jih je utrpela Poljska med drugo svetovno vojno,  je zaradi pomanjkanja natančnih podatkov težko ugotoviti. Poleg tega je treba številne trditve iz preteklosti obravnavati kot sumljive zaradi napačne metodologije in želje po spodbujanju določenih političnih programov. Zadnji razpoložljivi uradni dokument o številu etničnih Poljakov in etničnih manjšin je poljski popis prebivalstva iz leta 1931. Natančni podatki o številu prebivalcev za leto 1939 niso znani.&lt;ref name=ref181&gt;Brzoza &amp; Sowa 2009, str. 694–695. &lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Domagalik 2011.&lt;/ref&gt;

Po podatkih ameriškega Spominskega muzeja holokavsta je bilo med vojno ubitih najmanj 3 milijone poljskih Judov in najmanj 1,9 milijona nejudovskih poljskih civilistov.&lt;ref&gt;USHMM.&lt;/ref&gt; Po navedbah zgodovinarjev Brzoze in Sowe je bilo pobitih okoli 2 milijona etničnih Poljakov, niti približno pa ni znano, koliko je umrlo Poljakov drugih narodnosti, vključno z [[Ukrajinci]], [[Belorusi]] in [[Nemci]].&lt;ref name=ref184&gt;Brzoza &amp; Sowa 2009, str. 695–696.&lt;/ref&gt; Milijoni poljskih državljanov so bili deportirani v Nemčijo na prisilno delo ali v nemška uničevalna taborišča, kot so bila [[Koncentracijsko taborišče Treblinka|Treblinka]], [[Koncentracijsko taborišče Auschwitz|Auschwitz]] in [[Uničevalno taborišče Sobibór|Sobibór]]. Nacistična Nemčija je nameravala dokončno iztrebiti Jude z dejanji s skupnim imenom [[holokavst]].&lt;ref&gt;Czubiński 2009, str. 215–217.&lt;/ref&gt; Z območij, ki jih je okupirala nacistična Nemčija, naj bi izgnali vse Poljake  in jih postopoma ponovno naselili z Nemci. Proces se je začel že leta 1939.  Nacistične operacije so dozorele v načrt, znan kot Generalplan Ost, ki je pomenil razselitev, zasužnjenje in delno iztrebljenje slovanskega življa. Načrt bi moral biti uresničen v 15 letih.&lt;ref&gt;Berghahn 1999, str. 32. &lt;/ref&gt;

[[Slika:Warsaw Old Town 1945.jpg|thumb|left|250px|Uničena [[Varšava]], posneta januarja 1945]]
 
Večina Poljakov je ostala brezbrižna do judovske stiske in Judom ni pomagala.
&lt;ref name=&quot;Winstone 2014&quot;&gt;{{Cite book| publisher = Tauris| isbn = 978-1-78076-477-1 | last = Winstone| first = Martin| title = The Dark Heart of Hitler's Europe: Nazi rule in Poland under the General Government| location = London| date = 2014 |pages=181–186}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Connelly 2005&quot;&gt;{{cite journal|first=John |last=Connelly |title=Why the Poles Collaborated so Little: And Why That Is No Reason for Nationalist Hubris |journal=Slavic Review |volume=64 |number=4 |year=2005 |pages=771–781|url= https://www.researchgate.net/publication/272584372 |doi=10.2307/3649912 |jstor=3649912|doi-access=free }}&lt;/ref&gt; Med tistimi, ki so pomagali pri reševanju, skrivanju in varovanju Judov pred nacističnimi grozodejstvi, sta [[Jad Vašem]] in država [[Izrael]] 6992 posameznikov priznala za Pravičnike med narodi.&lt;ref name=&quot;YV Stats&quot;&gt;Yad Vashem, The Holocaust Martyrs' and Heroes' Remembrance Authority, [https://www.yadvashem.org/righteous/statistics.html Names and Numbers of Righteous Among the Nations - per Country &amp; Ethnic Origin, as of January 1, 2019]&lt;/ref&gt;

V poskusu, da bi onesposobili poljsko družbo, so nacisti in Sovjeti med dogodki, kot so nemška Akcija-AB na Poljskem, operacija Tannenberg in pokol v Katinu, usmrtili na desettisoče pripadnikov inteligence in voditeljev skupnosti.&lt;ref&gt;Naimark 2010, str. 91; Snyder 2010, str. 126, 146–147, 415.&lt;/ref&gt;{{efn-lr|Vsi trenutno razpoložljivi dokumenti nacistične uprave kažejo, da je bilo popolno iztrebljenje skupaj z Judi namenjeno tudi poljski inteligenci. Nacistična Nemčija je ta cilj dosegla skoraj polovično, saj je Poljska izgubila 50 odstotkov svojih državljanov z univerzitetno diplomo in 35 odstotkov tistih z gimnazijsko maturo.&lt;ref&gt;Gella 1989, str. 182.&lt;/ref&gt; Po Brzozu in Sowi je imelo do izbruha vojne 450.000 poljskih državljanov dokončano višjo, srednjo ali trgovsko izobrazbo. Umrlo je 37,5 % ljudi z visoko izobrazbo, 30 % tistih s splošno srednjo izobrazbo in 53,3 % maturantov trgovskih šol.&lt;ref&gt;Brzoza &amp; Sowa 2009, str. 697.&lt;/ref&gt;}} Več kot 95 % izgub Judov in 90 % izgub etničnih Poljakov je neposredno povzročila nacistična Nemčija,{{efn-lr|Timothy D. Snyder govori o okoli 100.000 Judih, ki so jih med nasistično okupacijo  ubili Poljaki. Večina so bili verjetno  člani kolaboracionistične Modre policije.&lt;ref&gt;Leszczyński 2012.&lt;/ref&gt; Številka bi bila verjetno mnogokrat večja, če bi Poljska leta 1939 sklenila zavezništvo z Nemčijo, ki so zagovarjali nekateri poljski zgodovinarji in drugi.}} medtem ko so 5 % izgub etničnih Poljakov povzročili Sovjeti in 5 % ukrajinski nacionalisti.&lt;ref name=ref184/&gt; Obsežna judovska prisotnost na Poljskem, ki je trajala stoletja, je bila precej hitro končana s politiko iztrebljanja, ki so jo izvajali nacisti med vojno. Valovi razseljevanja in izseljevanja, ki so se zgodili med vojno in po njej, so iz  Poljske odstranili večino Judov, ki so preživeli vojno. Nadaljnje znatno judovsko izseljevanje je sledilo dogodkom, kot sta bila poljska oktobrska politična otoplitev leta 1956 in poljska politična kriza leta 1968.&lt;ref&gt;Kemp-Welch 2008, str. 157–163.&lt;/ref&gt;

[[Slika:Birkenau 5.JPG|thumb|250px|Razvpiti vhod v koncentracijsko taborišče Auschwitz, kjer je nacistični režim umoril najmanj 1,1 milijona  ljudi]]

V letih 1940–1941 je sovjetski režim deportiral okoli 325.000 poljskih državljanov.&lt;ref name=ref184/&gt; Ocenjuje se, de je v izgnanstvu umrlo najmanj 100.000 ljudi.&lt;ref name=ref184/&gt;

V letih 1943–1944 so ukrajinski nacionalisti, povezani z Organizacijo ukrajinskih nacionalistov (OUN) in Ukrajinsko vstajniško vojsko, zagrešili poboje Poljakov v [[Volinija|Voliniji]] in vzhodni [[Galicija|Galiciji]].&lt;ref name=ref184/&gt; Ocene števila poljskih civilnih žrtev so zelo različne, od 10.000 do 100.000.&lt;ref&gt;Motyka 2011, str. 447–448.&lt;/ref&gt;

Približno 90 % poljskih vojnih žrtev je umrlo v  zaporih, taboriščih smrti, racijah, usmrtitvah, uničenjih getov in zaradi epidemij, lakote, prekomernega dela in slabega ravnanja. Vojna je pustila milijon otrok sirot in 590.000 invalidov. Država je izgubila 38 % svojega nacionalnega premoženja, medtem ko je Velika Britanija izgubila le 0,8 % in  Francija le 1,5 %.&lt;ref&gt;Buszko 1986, str. 410–411.&lt;/ref&gt; Sovjetska zveza si je prilastila skoraj polovico predvojne Poljske, vključno z dvema velikima kulturnima središčema [[Lvov]] in [[Vilna]].&lt;ref name=ref181/&gt;

Politiki nacistične Nemčije so po vojni sodili na Mednarodnem vojaškem sodišču v  Nürnbergu in poljskih procesih za genocid in presodili, da je bila usmerjena v iztrebljanje Judov, Poljakov in Romov in imela &quot;vse značilnosti genocida v njegovem biološkem pomenu&quot;.&lt;ref&gt;Law-Reports of Trials of War Criminals, The United Nations War Crimes Commission, Volume VII, London, HMSO, 1948 CASE NO. 37 The Trial of Haupturmfuhrer Amon Leopold Goeth. str.  9. &lt;/ref&gt;

===Spreminjanje meja in preseljevanje prebivalstva===
[[Slika:PKWN Manifest.jpg|thumb|right|200px|Manifest Poljskega komiteja narodne osvoboditve, uradno objavljen 22. julija 1944 v delu Poljske, ki so jo osvobodili Sovjeti, ki najavlja prihod komunistične vlade, vsiljene od SSSR]]

Po določilih [[Potsdamski sporazum |Potsdamskega sporazuma]] iz leta 1945, ki so ga podpisale tri zmagovalne velike sile, je Sovjetska zveza obdržala večino ozemelj, zavzetih na podlagi sporazuma Molotov-Ribbentrop iz leta 1939, vključno z zahodno [[Ukrajina|Ukrajino]] in zahodno [[Belorusija|Belorusijo]]. [[Litva]] in območje [[Kaliningrad|Königsberga]] v [[Vzhodna Prusija|Vzhodni Prusiji]] sta bila uradno vključena v Sovjetsko zvezo, Litva brez priznanja zahodnih sil.

Poljska je dobila nadomestilo z večjim delom [[Šlezija|Šlezije]], vključno z Breslauom ([[Vroclav]]) in Grünbergom (Zielona Góra), večjim delom [[Pomorjansko|Pomorjanskega]], vključno s Stettinom ([[Szczecin]]), in večjim  južnim delom nekdanje Vzhodne Prusije, skupaj z Danzigom ([[Gdansk|Gdańsk]]). Končno rešitev je pričakovala od končne mirovne konference za Nemčijo, ki je nazadnje nikoli ni bilo.&lt;ref&gt;Geoffrey K. Roberts, Patricia Hogwood (2013). [https://books.google.si/books?id=Q40tDwAAQBAJ&amp;redir_esc=y ''The Politics Today Companion to West European Politics'']. Oxford University Press. str. 50. ISBN 9781847790323.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Piotr Stefan Wandycz (1980). ''The United States and Poland''. Harvard University Press. str. 303. ISBN 9780674926851.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Phillip A. Bühler (1990). ''The Oder-Neisse Line: a reappraisal under international law''. East European Monographs. str. 33. ISBN 9780880331746.&lt;/ref&gt; 

Poljske oblasti so ozemlja, pridobljena na zahodu,  imenovale &quot;Povrnjena ozemlja&quot; in so jih  vključile v obnovljeno poljsko državo. S porazom Nemčije se je Poljska premaknila proti zahodu glede na svojo predvojno lego na območje med Odro–Niso na zahodu  in [[Curzonova linija|Curzonovo linijo]] na vzhodu. Curzonova linija kot meja med ZSSR in Poljsko je bila določena že 8. decembra 1919, a jo je Poljska  leta 1921 prestopila in zasedla zahodno Ukrajino in Belorusijo. Poljska je po prestavitvi meja  postala bolj kompaktna država z veliko širšim dostopom do morja.{{efn-lr|Oktobra 1939 je britansko zunanje ministrstvo obvestilo Sovjete, da bo Združeno kraljestvo zadovoljno s povojno ustanovitvijo majhne etnične Poljske po vzorcu Varšavskega vojvodstva.&lt;ref&gt;Brzoza &amp; Sowa 2009, str. 518.&lt;/ref&gt; Sovjetski ljudski komisariat za zunanje zadeve je v letih 1943–1944 načrtoval vzpostavitev Poljske, omejene na &quot;minimalno velikost&quot;, glede na njene etnografske meje. Tako ozemeljsko zmanjšanje je Ivan Maisky priporočil Vjačeslavu Molotovu v začetku leta 1944 zaradi tega, kar je sam videl kot zgodovinsko neprijazno naravnanost Poljske do Rusije in Sovjetske zveze, ki se bo po vojni verjetno na nek način nadaljevala. Josif Stalin se je odločil za večjo različico, ki je dovolila &quot;zamenjavo&quot;. Slednja je  vključevala vzhodne dežele, ki jih je Poljska pridobila z Riškim mirom leta 1921 in jih bo zdaj izgubila, ter vzhodno Nemčijo, ki so jo osvojili od nacistov v letih 1944–1945.&lt;ref&gt; Kemp-Welch 2008, str. 1–3.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Maciorowski 2010.&lt;/ref&gt; Za več večjih spornih območij (Spodnja Šlezija zahodno od Odre in Nise)  so Britanci želeli,  da ostanejo del bodoče nemške države.&lt;ref&gt;Kochanski 2012, str. 537–541.&lt;/ref&gt; Za Ščečin, v katerem so nemški komunisti leta 1945 že vzpostavili svojo upravo, zahodno Rdečo Rutenijo, ki so jo zahtevali Ukrajinci, in regijo Białystok, ki so si jo lastili Belorusi, se je sovjetski voditelj odločil v prid Poljski.&lt;br&gt; Možni so bili tudi drugi teritorialni in etnični scenariji z na splošno možnimi izidi, ki so bili za Poljsko manj ugodni od tega, kar je dobila.&lt;ref&gt;Kalicki 2009.&lt;/ref&gt;}} Poljaki so izgubili 70 % svojih predvojnih zalog nafte, a so od Nemcev dobili visoko razvito industrijsko bazo in infrastrukturo, ki je prvič v poljski zgodovini omogočila raznoliko industrijsko gospodarstvo.&lt;ref&gt;Kolko &amp; Kolko 1972, str. 188.&lt;/ref&gt;

[[Slika:Curzon line en.svg|thumb|left|250px|Ozemeljske spremembe Poljske neposredno po drugi svetovvni vojni: sivo pobarvano ozemljo je bilo prenešeno iz Poljske v Sovjetsko zvezo, rožnato pa iz Nemčije v Poljsko; poljske vzdodne meje so se kasneje nekoliko prilagodile]]

Beg in izgon Nemcev iz predvojne vzhodne Nemčije, zdaj Poljske, se je začel pred in med sovjetsko osvojitvijo teh regij in se je nadaljeval v letih neposredno po vojni.&lt;ref&gt;Buszko 1986, str. 408–410.&lt;/ref&gt; Do leta 1950 je bilo evakuiranih, izgnanih ali preseljenih 8.030.000 Nemcev.&lt;ref&gt;''Die deutschen Vertreibungsverluste. Bevölkerungsbilanzen für die deutschen Vertreibungsgebiete 1939/50''. Herausgeber: Statistisches Bundesamt. Wiesbaden Stuttgart: Kohlhammer Verlag, 1958, str. 38, 45. &lt;/ref&gt;

Zgodnje izgone iz Poljske so izvedle poljske komunistične oblasti že pred Potsdamsko konferenco. Imenovali so jih &quot;divji izgoni&quot; in so se dogajali od junija do sredine julija 1945, ko sta poljska vojska in milica izgnali skoraj vse Nemce iz okrožij neposredno vzhodno od črte Odra–Nisa.&lt;ref&gt;Philipp Ther (1998). ''Deutsche Und Polnische Vertriebene: Gesellschaft und Vertriebenenpolitik in SBZ/ddr und in Polen 1945–1956''. str.  56. ISBN 3-525-35790-7.&lt;/ref&gt; Njihov namen je bil zagotoviti vzpostavitev etnično homogene Poljske.&lt;ref&gt;Matthew J. Gibney, Randall Hansen. ''Immigration and Asylum: From 1900 to the Present, 2005''. str.  197. ISBN 1-57607-796-9, 978-1-57607-796-2.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Naimark. ''Russian in Germany''. str. 75, sklic 31.&lt;/ref&gt; Približno 1 % (100.000) nemškega civilnega prebivalstva vzhodno od črte Odra–Nisa je padlo v bojih pred vdajo maja 1945.&lt;ref&gt;Spieler, Silke. ur. ''Vertreibung und Vertreibungsverbrechen 1945–1948''. Bericht des Bundesarchivs vom 28. Mai 1974. Archivalien und ausgewählte Erlebnisberichte. Bonn: Kulturstiftung der deutschen Vertriebenen. (1989).  str. 23–41. ISBN 3-88557-067-X.&lt;/ref&gt; 200.000 Nemcev je bilo pred izgonom v Nemčijo na prisilnem delu.&lt;ref&gt;Gawryszewski 2005, str. 312.&lt;/ref&gt; V delovnih taboriščih, na primer v Zgodi in Potulicah, jih je veliko umrlo. Od tistih Nemcev, ki so ostali v novih mejah Poljske, se jih je veliko kasneje odločilo za izselitev v povojno Nemčijo.

Na drugi strani se je 1,5–2 milijona etničnih Poljakov preselilo ali izgnalo s prej poljskih območij, ki jih je priključila Sovjetska zveza. Velika večina je bila preseljena na nekdanja nemška ozemlja.&lt;ref&gt;Langenbacher 2009, str. 59–60.&lt;/ref&gt;  Najmanj en milijon Poljakov je ostal v nekdanji Sovjetski zvezi, vsaj pol milijona pa jih je končalo na Zahodu ali drugje izven Poljske.&lt;ref name=ref184/&gt; V nasprotju z uradno izjavo, da je treba nekdanje nemške prebivalce obnovljenih ozemelj hitro odstraniti, da bi tja naselili Poljake z vzhoda, so se ta ozemlja sprva soočala z resnim pomanjkanjem prebivalstva.&lt;ref&gt;R. M. Douglas. ''Orderly and Humane. The Expulsion of the Germans after the Second World War''. Yale University Press. str. 261.&lt;/ref&gt;

Številni izgnani Poljaki se niso mogli vrniti v državo, za katero so se borili, ker so pripadali političnim skupinam, nezdružljivim z novimi komunističnimi režimi, ali ker so izvirali iz območij predvojne vzhodne Poljske, ki so bila vključena v Sovjetsko zvezo. Nekatere so od vrnitve odvrnila opozorila, da bodo ogroženi vsi, ki so služili v vojaških enotah na Zahodu. Številne Poljake so sovjetske oblasti preganjale, aretirale in mučile zaradi pripadnosti domobranski vojski ali drugim formacijam&lt;ref&gt;Kemp-Welch 2008, str. 23–24.&lt;/ref&gt;ali pa so jih preganjali, ker so se borili na Zahodni fronti.&lt;ref&gt;Radzilowski 2007, str. 223–225.&lt;/ref&gt;

[[Slika:Bundesarchiv Bild 175-S00-00326, Flüchtlinge aus Ostpreußen auf Pferdewagen.jpg|thumb|250px|Nemški begunci iz Vzhodne Prusije leta 1945]]

&quot;Etnično očiščena&quot; so bila tudi ozemlja na obeh straneh nove poljsko-ukrajinske meje. Od [[Ukrajinci|Ukrajincev]] in [[Lemki|Lemkov]], ki so živeli na Poljskem znotraj novih meja (okoli 700.000), jih je bilo skoraj 95 % leta 1947 prisilno preseljenih v sovjetsko Ukrajino ali na nova ozemlja v severni in zahodni Poljski v okviru operacije Visla. V [[Volinija|Voliniji]] je bilo pobitih ali izgnanih 98 % predvojnih Poljakov. V vzhodni [[Galicija|Galiciji]] se je poljsko prebivalstvo zmanjšalo za 92 %.&lt;ref&gt;Snyder 1999; Snyder 2003, str. 179–203.&lt;/ref&gt; 

Po oceni zgodovinarja Jana Grabowskega je na poljskem ozemlju  preživelo okoli 50.000 od 250.000 poljskih Judov, ki so pobegnili pred nacisti med likvidacijo getov. Ostali so umrli.&lt;ref&gt;Maciorowski 2018.&lt;/ref&gt; Več Judov je bilo repatriiranih iz Sovjetske zveze in drugod. Popis prebivalstva februarja 1946 je pokazal, da je  znotraj novih meja Poljske živelo približno 300.000 Judov.&lt;ref name=ref211&gt;Buszko 1986, str. 410.&lt;/ref&gt;{{efn-lr|Nekateri so se morda lažno razglašali za Jude v upanju na dovoljenje za izselitev. Komunistične oblasti, ki so sledile konceptu enotne etnične Poljske v skladu z nedavnimi spremembami meja in izgoni,&lt;ref name=ref211/&gt;&lt;ref&gt;Snyder 2003, str. 89.&lt;/ref&gt; so dovolile Judom zapustiti državo.&lt;ref&gt;Kemp-Welch 2008, str. 23.&lt;/ref&gt;}} Veliko preživelih se je zaradi povojnega protijudovskega nasilje na Poljskem odločilo ali bilo prisiljeno na izselitev iz države.&lt;ref&gt;Prażmowska 2011, str. 191.&lt;/ref&gt;

Zaradi spreminjanja meja in množičnih migracij ljudi različnih narodnosti je imela nastajajoča komunistična Poljska večinoma homogeno, etnično poljsko prebivalstvo - 97,6 % glede na popis prebivalstva decembra 1950.&lt;ref name=ref184/&gt;&lt;ref&gt;Buszko 1986, str. 410, 414–417.&lt;/ref&gt; Pripadnikov drugih etničnih manjšin niso niti oblasti niti sosedje spodbujali k poudarjanju svoje etnične pripadnosti.{{efn-lr|Josif Stalin je na Teheranski konferenci leta 1943 z Winstonom Churchillom in Franklinom D. Rooseveltom razpravljal o novih povojnih mejah v srednji in vzhodni Evropi, vključno z obliko bodoče Poljske. Podprl je pjastovski koncept, ki je upravičeval velik premik poljskih meja proti zahodu.&lt;ref&gt;Sharp 1977.&lt;/ref&gt; Stalin se je odločil zavarovati in stabilizirati zahodni del Sovjetske zveze in onemogočiti prihodnji vojaški potencial Nemčije z izgradnjo kompaktne in etnično opredeljene Poljske, skupaj s sovjetsko etnično Ukrajino, Belorusijo in Litvo, in z radikalno spremembo regionalnih meja.&lt;ref&gt; Snyder 2003, str. 179–187.&lt;/ref&gt; Po letu 1945 je poljski komunistični režim z vsem srcem prevzel in promoviral pjastovski  koncept. Postal je stredišče njihove trditve, da so pravi dediči poljskega nacionalizma. Po vseh pobojih in preseljevanju prebivalstva med vojno in po njej je bila država 99 % &quot;poljska&quot;.&lt;ref&gt;Davies 2001, str. 286–287.&lt;/ref&gt;}}{{efn-lr|Po mnenju vojnega zgodovinarja Bena Macintyra je bil &quot;poljski prispevek k zmagi zaveznikov v drugi svetovni vojni izreden, morda celo odločilen, vendar je bil dolga leta sramotno omalovaževan, zakrit s politiko hladne vojne.&quot;&lt;ref&gt;Julian Borger. [https://www.theguardian.com/world/2011/apr/06/myth-of-polish-cavalry-charge ''Debunking Polish stereotypes: the cavalry charge against German tanks'']. The Guardian, 6. april 2011.&lt;/ref&gt;}}

==Ljudska republika Poljska (1945-1989)==
===Povojna borba za oblast===
[[Slika:Mikolajczyk.jpg|thumb|right|upright|Poljska ljudska stranka Stanisława Mikołajczyka je leta 1947 skušala preglasovati komuniste, a je bil volilni postopek prirejen;  Mikołajczyk je moral pobegniti na Zahod]]

Kot odgovor na direktive [[Jaltska konferenca|Jaltske konference]] februarja 1945&lt;ref name=ref180&gt;Kemp-Welch 2008, str. 6–7.&lt;/ref&gt; je bila junija 1945 pod sovjetskim okriljem ustanovljena začasna poljska vlada narodne enotnosti, ki so jo kmalu priznale ZDA in številne druge države.&lt;ref&gt;Buszko 1986, str. 406–408.&lt;/ref&gt; Sovjetska dominacija je bila očitna že od začetka, saj so bili nekateri vidni voditelji poljske podtalne države po vojni privedeni pred sodišče  v Moskvi.&lt;ref&gt;Kemp-Welch 2008, str. 8.&lt;/ref&gt; V letih takoj po vojni so nastajajočo komunistično oblast  izpodbijale opozicijske skupine, tudi vojaško tako imenovani &quot;prekleti vojaki&quot;, od katerih je na tisoče padlo v oboroženih spopadih ali pa jih je Ministrstvo za javno varnost zasledovalo in usmrtilo.&lt;ref name=ref216&gt;Zamoyski 1994, str. 369–370.&lt;/ref&gt; Gverilci so svoje upe pogosto vezali na pričakovanja skorajšnjega izbruha tretje svetovne vojne in poraza Sovjetske zveze.&lt;ref&gt;Wroński 2013.&lt;/ref&gt; Poljski desničarski upor je po amnestiji februarja 1947 zbledel.&lt;ref name=ref218&gt;Leszczyński 2013.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=ref219&gt;Daszczyński 2013.&lt;/ref&gt;

Referendum poljskega ljudstva junija 1946 je pripravila komunistična Poljska delavska stranka, da bi legitimizirala svojo prevlado v poljski politiki in zahtevala široko podporo politiki stranke.&lt;ref&gt;Prażmowska 2011, str. 192. &lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Kemp-Welch 2008, str. 9. &lt;/ref&gt; Čeprav je sporazum iz Jalte zahteval svobodne volitve, so poljske zakonodajne volitve januarja 1947 nadzorovali komunisti.&lt;ref name=ref216/&gt; Nekateri demokratični in prozahodni elementi, ki jih je vodil Stanisław Mikołajczyk, nekdanji predsednik vlade v izgnanstvu, so sodelovali v začasni vladi in na volitvah leta 1947, vendar so bili na koncu izločeni z volilno goljufijo, ustrahovanjem in nasiljem.&lt;ref name=ref216/&gt; V času hude politične konfrontacije in radikalnih gospodarskih sprememb so člani Mikołajczykovega agrarnega gibanja (Poljska ljudska stranka) poskušali ohraniti obstoječe vidike mešanega gospodarstva ter zaščititi lastninske in druge pravice.&lt;ref name=ref222&gt;Buszko 1986, str. 417–425.&lt;/ref&gt; Po volitvah leta 1947 je vlada narodne enotnosti prenehala obstajati in komunisti so se usmerili v odpravo povojne delno pluralistične &quot;ljudske demokracije&quot; in jo nadomestili z državnim socialističnim sistemom.&lt;ref&gt;Czubiński 2012, str. 249. &lt;/ref&gt; Frontni demokratični blok, v katerem so na volitvah leta 1947 prevladovali komunisti, se je leta 1952 spremenil v Fronto narodne enotnosti in uradno postal vir vladne oblasti. Poljska vlada v izgnanstvu, ki ni bila mednarodno priznana, je neprekinjeno obstajala do leta 1990.

===Stalinizem (1948-1955)===
[[Slika:Bolesław Bierut 1949.jpg|thumb|left|upright|Predsednik Bolesław Bierut, vodja stalinistične Poljske]]

Ljudska republika Poljska (Polska Rzeczpospolita Ludowa) je bila ustanovljena pod vodstvom kounistične Poljske združene delavske stranke (PZDS). Spremeba imena iz Republika Poljska ni bilo uradno sprejeto, a se je kljub temu uporabljalo do objave Ustave Ljudske republike Poljske leta 1952.&lt;ref&gt;Sowa 2011, str. 178–179.&lt;/ref&gt; 

Vladajoča PZDS je bila ustvarjena s prisilno združitvijo komunistične Poljske delavske stranke (PDS) in zgodovinsko nekomunistične Poljske socialistične stranke (PSS) decembra 1948. Vodja PDS je bil njen vojni voditelj Vladislav Gomułka, ki je leta 1947 razglasil &quot;poljsko pot v socializem&quot;, katere namen je bil zajeziti (in ne izkoreniniti) kapitalistične elemente. Leta 1948 so ga stalinistične oblasti preglasovale, odstranile in zaprle.&lt;ref&gt; Kemp-Welch 2008, str. 26, 32–35.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Kemp-Welch 2008, str. 63.&lt;/ref&gt; PSS je bila ustanovljena leta 1944&lt;ref&gt;Ost 1990, str. 36–38.&lt;/ref&gt; in bila od takrat povezana s komunisti.&lt;ref name=ref228&gt;Buszko 1986, str. 442–445.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Kemp-Welch 2008, str. 18, 39.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=ref230&gt;Lukowski &amp; Zawadzki 2006, str. 285–286.&lt;/ref&gt; Vladajoči komunisti, ki so v povojni Poljski za identifikacijo svoje ideološke podlage raje uporabljali izraz &quot;socializem&quot; namesto &quot;komunizem&quot;,&lt;ref&gt;Kemp-Welch 2008, str. 18.&lt;/ref&gt;{{efn-lr|Komunistična partija Poljske je obstajala že prej, vendar so jo eliminiriali v Stalinovih čistkah leta 1938.&lt;ref&gt;Kemp-Welch 2008, str. 18, 64–65.&lt;/ref&gt;}} so morali vključiti mlajšega socialističnega partnerja, da bi razširili svojo privlačnost, zahtevali večjo legitimnost in odpraviti konkurenco na politični levici. Socialisti, ki so izgubljali organiziranost, so bili deležni političnih pritiskov, ideoloških čiščenj in čistk, da bi postali primerni za združevanje pod pogoji PDS. Vodilna prokomunistična voditelja socialistov sta bila premierja Edward Osóbka-Morawski in Józef Cyrankiewicz.&lt;ref name=ref228/&gt;&lt;ref name=ref230/&gt;&lt;ref&gt;Buszko 1986, str. 398–399, 407.&lt;/ref&gt;

V najbolj zatiralski fazi stalinističnega obdobja (1948–1953) je bil teror na Poljskem upravičen kot nujen za odpravo reakcionarne subverzije. Več tisoč domnevnim nasprotnikom režima je bilo samovoljno sojenih in veliko število jih je bilo usmrčenih.{{efn-lr|Po izjavi Jerzyja Eislerja je bilo v letih 1944–1956 zaprtih ali pridržanih morda okoli 1,1 milijona ljudi, okoli 50.000 pa jih je morda umrlo v bojih in preganjanji, vključno s približno 7.000 vojaki desničarskega podtalnega gibanja, ubitimi v 1940. letih.&lt;ref name=ref218/&gt;&lt;ref name=ref219/&gt; Po besedah Adama Leszczyńskega je komunistični režim v prvih nekaj letih po vojni ubil do 30.000 ljudi.&lt;ref&gt;Leszczyński 2015.&lt;/ref&gt;}} Ljudsko republiko so vodili diskreditirani sovjetski operativci, kot so bili Bolesław Bierut, Jakub Berman in Konstantin Rokossovski.&lt;ref&gt;Kemp-Welch 2008, str. 40.&lt;/ref&gt; 

Katoliška cerkev na Poljskem je bila od leta 1949 podvržena zaplembi lastnine in drugim omejitvam, leta 1950 pa je bila prisiljena z vlado podpisati sporazum.&lt;ref name=ref218/&gt;&lt;ref name=ref219/&gt; Leta 1953 in kasneje, se je kljub delni otoplitvi po Stalinovi smrti tistega leta preganjanje Cerkve okrepilo in njen poglavar, kardinal Stefan Wyszyński, je bil priprt.&lt;ref&gt;Kemp-Welch 2008, str. 66–68.&lt;/ref&gt; Ključni dogodek v preganjanju poljske Cerkve je bilo sojenje krakovski kuriji januarja 1953.&lt;ref&gt;Prażmowska 2011, pp. 194–195.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=ref236&gt;Lukowski &amp; Zawadzki 2006, str. 286–292.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Kemp-Welch 2008, str. 39–48, 63.&lt;/ref&gt; 

Leta 1955 je bil ustanovljen [[Varšavski pakt]] kot protiutež Atlantskemu paktu ([[NATO]]), ustanovljenemu leta 1949. Poljska vojska je bila druga največja za sovjetsko Rdečo armado.&lt;ref&gt;Davies 2005b, str. 434.&lt;/ref&gt;

===Gospodarski in družbeni razvoj v zgodnjem komunističnem obdobju===
Leta 1944 so velika kmetijska posestva in nekdanje nemške posesti na Poljskem začeli prerazporejati z zemljiško reformo, industrijo pa so nacionalizirali.&lt;ref name=ref222/&gt; Komunistično prestrukturiranje in vsiljevanje novih pravil so že v letih 1945–1947 naleteli na aktivno delavsko nasprotivanje.&lt;ref&gt;Kemp-Welch 2008, str. 24–26.&lt;/ref&gt;  V triletnem državnem načrtu 1947–1949 se je nadaljevala obnova, socializacija in socialistično prestrukturiranje gospodarstva. Sledil je šestletni načrt 1950–1955 za težko industrijo.&lt;ref name=ref218/&gt; Zaradi zavrnitve [[Marshallov načrt|Marshallovega načrta]] leta 1947 so težnje po dohitevanju zahodnoevropskih življenjskih standardov postale nerealne.&lt;ref&gt;Buszko 1986, str. 434–440.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt; Kemp-Welch 2008, str. 12–16.&lt;/ref&gt;

[[Slika:A Kultúra és Tudomány Palotája. Fortepan 75020.jpg|thumb|left|200px|Komunistične težnje je simbolizirala Palača kulture in znanosti v Varšavi]]

Najvišja gospodarska prioriteta vlade je bil razvoj težke industrije, koristne za vojsko. Ustanovljene so bile  državne ali od države nadzorovane institucije, skupne vsem socialističnim državam vzhodne Evrope, vključno s kolektivnimi kmetijami in delavskimi zadrugami. Slednje so konec 40. let prejšnjega stoletja razbili kot premalo socialistične, vendar so jih kasneje znova organizirali. Mala zasebna podjetja so bila izkoreninjena.&lt;ref&gt; Kemp-Welch 2008, str. 27, 39.&lt;/ref&gt; Stalinizem je v družbeno življenje, kulturo in izobraževanje uvedel močno politično in ideološko propagando ter indoktrinacijo.&lt;ref name=ref236/&gt;&lt;ref&gt;Kemp-Welch 2008, str. 35–39.&lt;/ref&gt;

Velik napredek pa je bil narejen na področjih zaposlovanja, ki je postalo skoraj polno, univerzalnega javnega izobraževanja, ki je skoraj izkoreninilo nepismenost odraslih, zdravstvene oskrbe in rekreacije.&lt;ref&gt;Prażmowska 2011, str. 195, 196.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Stelmachowski 2011, str. 22, 189.&lt;/ref&gt; Številna zgodovinska mesta, vključno s središčema  [[Varšava|Varšave]] in [[Gdansk]]a, ki sta bila opustošena med vojno, so bila z velikimi stroški obnovljena.&lt;ref&gt; Lukowski &amp; Zawadzki 2006, str. 282.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt; Kemp-Welch 2008, str. 21–22.&lt;/ref&gt;

Program industrializacije je vodil do povečane urbanizacije ter izobraževalnih in kariernih možnosti za predvidene upravičence družbene preobrazbe v skladu s paradigmo kmetje-delavci-delavska inteligenca. Najpomembnejša izboljšava je bila dosežena v življenju poljskih kmetov, od katerih so mnogi lahko zapustili svoje obubožane in prenatrpane vaške skupnosti in iskali boljše življenje v urbanih središčih. Tisti, ki so ostali, so izkoristili izvajanje odloka o zemljiški reformi iz leta 1944 Poljskega odbora narodne osvoboditve, ki je prekinil zastarele, a zelo razširjene parafevdalne družbenoekonomske odnose na Poljskem. Stalinistični poskusi ustanavljanja kolektivnih kmetij so na splošno propadli. Zaradi urbanizacije se je nacionalni delež podeželskega prebivalstva v komunistični Poljski zmanjšal za približno 50 %. Večina prebivalcev poljskih mest še vedno živi v stanovanjskih blokih, zgrajenih v času komunizma, delno tudi za namestitev migrantov s podeželja.&lt;ref name=ref104/&gt;&lt;ref&gt;Wasilewski 2012a.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt; Bogucka 2013.&lt;/ref&gt;

===Odjuga in poljski oktober (1955-1958)===
[[Slika:Gomulka speech.jpg|thumb|250px|Vladislav Gomulka nagovarja množico oktobra 1956]]

Marca 1956, potem ko je 20. kongres Komunistične partije Sovjetske zveze v Moskvi uvedel destalinizacijo, je bil za naslednika pokojnega Bolesława Bieruta za prvega sekretarja Poljske združene delavske stranke izbran Edward Ochab.&lt;ref&gt;Kemp-Welch 2008, str. 68–75.&lt;/ref&gt; Na Poljskem so se hitro začeli socialni nemiri in reformistični podvigi. Na tisoče političnih zapornikov je bilo izpuščenih in veliko ljudi, ki so bili prej preganjani, je bilo uradno rehabilitiranih.&lt;ref&gt;Kemp-Welch 2008, str. 76–86.&lt;/ref&gt; Delavski nemiri v [[Poznanj]]u junija 1956 so bili nasilno zatrti, a so povzročili nastanek reformistične struje znotraj komunistične partije.&lt;ref&gt;Kemp-Welch 2008, str. 86–92.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Stelmachowski 2011, str. 24–25.&lt;/ref&gt;

V partijskem vodstvu je prišlo do preobrata, znanega kot  poljski oktober 1956.&lt;ref name=ref254&gt;Kemp-Welch 2008, str. 96–104.&lt;/ref&gt;{{efn-lr|Odločilni politični dogodki na Poljskem so se zgodili tik pred madžarsko revolucijo leta 1956. Vladislav Gomulka, vodja reformistične struje, je bil ponovno imenovan v politbiro PZDP, za 19. oktober 1956 pa je bil napovedan Osmi plenum njenega centralnega komiteja,  vse brez iskanja odobritve Sovjetske zveze. Sovjetska zveza je odgovorila z vojsko in ustrahovanjem, v Varšavo pa je hitro odšla sovjetska  &quot;vojaško-politična delegacija&quot; pod vodstvom [[Nikita Hruščov|Nikite Hruščova]]. Gomulka je skušal prepričati delegacijo o svoji lojalnosti, vendar je vztrajal pri reformah, za katere je menil, da so bistvene, vključno z zamenjavo poljskega obrambnega ministra Konstantina Rokosovskega, ki mu je zaupala Sovjetska zveza. Zmedeni Sovjeti so se vrnili v Moskvo, plenum PZDP pa  je izvolil Gomulko za prvega sekretarja in iz politbiroja odstranil Rokosovskega. 21. oktobra je sovjetsko predsedstvo sledilo Hruščovu in se soglasno odločilo, da se &quot;vzdrži vojaškega posredovanja&quot; na Poljskem. Na odločitev so verjetno vplivale tudi tekoče priprave na invazijo na Madžarsko. Sovjetska igra se je izplačala, saj se je Gomulka v naslednjih letih izkazal za zelo zanesljivega sovjetskega zaveznika in ortodoksnega komunista.&lt;ref name=ref254/&gt; &lt;br&gt; Za razliko od drugih držav Varšavskega pakta Poljska ni podprla sovjetskega oboroženega posredovanja na Madžarskem. Madžarsko revolucijo je poljska javnost močno podpirala.&lt;ref&gt;Kemp-Welch 2008, str. 114–116.&lt;/ref&gt;}} Režim pod vodstvom Vladislava Gomulke, novega prvega sekretarja PZDP, je ohranil večino tradicionalnih komunističnih gospodarskih in socialnih ciljev, vendar je liberaliziral notranje življenje na Poljskem. Odvisnost od Sovjetske zveze se je nekoliko omilila, odnosi države s Cerkvijo in katoliškimi laičnimi aktivisti pa so bili postavljeni na nove temelje.&lt;ref&gt;Kemp-Welch 2008, str. 116–123.&lt;/ref&gt; Sporazum s Sovjetsko zvezo o repatriaciji je omogočil repatriacijo več sto tisoč Poljakov, ki so bili še vedno v sovjetskih rokah, vključno s številnimi nekdanjimi političnimi zaporniki.&lt;ref name=ref256&gt;Stelmachowski 2011, str. 26.&lt;/ref&gt; Prizadevanja za kolektivizacijo so bila opuščena. Kmetijska zemljišča so za razliko od drugih držav vzhodnega bloka  ostala večinoma v zasebni lasti kmečkih družin.&lt;ref name=ref256/&gt;&lt;ref&gt;Kemp-Welch 2008, str. 80, 101.&lt;/ref&gt; Državno predpisane količine kmetijskih proizvodov po fiksnih, umetno nizkih odkupnih cenah, so bile zmanjšane in leta 1972 odpravljene.&lt;ref&gt;Stelmachowski 2011, str. 36.&lt;/ref&gt;

Državnim volitvam leta 1957 je sledilo več let politične stabilnosti, ki sta jo spremljala gospodarska stagnacija in omejevanje reform in reformistov. Ena od zadnjih pobud v kratkem reformnem obdobju je bila cona brez jedrskega orožja v Srednji Evropi, ki jo je leta 1957 predlagal poljski zunanji minister Adam Rapacki.&lt;ref name=ref259&gt;Kemp-Welch 2008, str. 124–143.&lt;/ref&gt;

Kultura v Poljski ljudski republiki, ki je bila v prvem obdobju v različni meri povezana z nasprotovanjem inteligence avtoritarnemu sistemu, se je pod Gomulko in njegovimi nasledniki razvila do sofisticirane ravni. Ustvarjalni proces je bil pogosto ogrožen zaradi državne cenzure, vendar so bila v tem času ustvarjena pomembna dela na področjih književnosti, gledališča, kinematografije in glasbe. Necenzurirane informacije in dela, ki so nastala v emigrantskih krogih, so se prenašala po različnih kanalih. Pariška revija Kultura je razvila konceptualni okvir za obravnavo vprašanj meja in sosedstva bodoče svobodne Poljske,  za običajne Poljake je bil najpomembnejši Radio Svobodna Evropa.&lt;ref&gt;Prażmowska 2011, str. 198–200.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Kemp-Welch 2008, str. 59–60.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Snyder 2003, str. 218–222.&lt;/ref&gt;

===Stagnacija in zlom===
[[Slika:Bloki ul. Piątkowska - panoramio.jpg|thumb|250px|Stanovanjski bloki v [[Poznanj]]u, zgrajeni v socialističnem obdobju]]

Ena od potrditev konca obdobja strpnosti je bila izključitev iz komunistične partije več vidnih &quot;marksističnih revizionistov&quot; v 60. letih prejšnjega stoletja.&lt;ref name=ref259/&gt;
Leta 1965 je Poljska škofovska konferenca izdala spravno pismo poljskih škofov nemškim škofom, ki naj bi ozdravilo slaba medsebojna čustva, ostala iz druge svetovne vojne.&lt;ref&gt;Stelmachowski 2011, str. 33.&lt;/ref&gt; Leta 1966 so se praznovanja 1000. obletnice pokristjanjevanja Poljske, ki so jih vodili kardinal Stefan Wyszyński in drugi škofje, spremenila v veliko demonstracijo moči in priljubljenosti Katoliške cerkve na Poljskem.&lt;ref&gt;Davies 2005a, str. 15–16.&lt;/ref&gt;

Trend liberalizacije po letu 1956, ki je bil več let v zatonu, se je obrnil marca 1968, ko so bile med poljsko politično krizo leta 1968 zatrte študentske demonstracije. Poljski opozicijski voditelji, intelektualci, akademiki in študenti, delno motivirani z gibanjem praške pomladi, so izkoristili prisilno prekinitev zgodovinsko-domoljubne serije spektakla Dziadytheater v Varšavi kot odskočno desko za proteste, ki so se kmalu razširili v visokošđolska središča  po vsej državi. Oblasti so se odzvale z velikim zatiranjem opozicijskih dejavnosti, vključno z odpuščanjem profesorjev in študentov na univerzah in drugih izobraževalnih ustanovah. V središču polemike je bilo tudi maloštevilčnost katoliških poslancev v parlamentu (članov društva Znak), ki so poskušali braniti študente.&lt;ref name=ref265&gt;Kemp-Welch 2008, strt. 148–163.&lt;/ref&gt;

Vladislav Gomułka je v uradnem govoru opozoril na vlogo judovskih aktivistov v dogajanju, kar je dalo zagon nacionalistični in [[Antisemitizem|antisemitski]] frakciji komunistične stranke, ki jo je vodil Gomułkov politični nasprotnik Mieczysław Moczar. V kontekstu vojaške zmage [[Izrael]]a v [[Šestdnevna vojna|šestdnevni vojni]] leta 1967 so nekateri politiki v poljskem komunističnem vodstvu vodili antisemitsko kampanjo proti ostankom judovske skupnosti na Poljskem. Tarče kampanje so bile obtožene nelojalnosti in aktivnega sočustvovanja z izraelsko agresijo. Označeni kot &quot;sionisti&quot; so bili krivci za nemire marca 1968, ki so na koncu privedli do izselitve večjega dela preostalega judovskega prebivalstva na Poljskem. Državo je zapustilo približno 15.000 poljskih državljanov.&lt;ref name=ref265/&gt;

Z aktivno podporo Gomułkovega režima je Poljska ljudska armada po neuradni razglasitvi  doktrine [[Leonid Brežnjev|Leonida Brežnjeva]]sodelovala v zloglasni invaziji Varšavskega pakta na Češkoslovaško avgusta 1968.&lt;ref&gt;Kemp-Welch 2008, str. 163–171.&lt;/ref&gt;

Velik dosežek Gomułkove diplomacije je bil podpis Varšavskega sporazuma  vlad Poljske in Zahodne Nemčije decembra 1970, ki je normaliziral njune odnose in omogočil smiselno sodelovanje na številnih področjih dvostranskega interesa. Zahodna Nemčija je priznala mejo, začrtano po drugi svetovni vojni med Poljsko in Vzhodno Nemčijo.&lt;ref&gt;Prażmowska 2011, str. 203. &lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Kemp-Welch 2008, str. 177–180.&lt;/ref&gt;

===Delavski upori, Gierekove reforme, poljski papež in Solidarnost (1970-1981)===
[[Slika:Polish 1970 protests - Zbyszek Godlewski body.jpg|thumb|left|250px|Eden od protestov na baltski obali leta 1970]]

Zvišanje cen osnovnih potrošnih dobrin leta 1970 je sprožilo proteste po celi Poljski. Decembra je prišlo do nemirov in stavk v pristaniških mestih ob Baltskem morju Gdansk, Gdinija in Ščečin, ki so odražali globoko nezadovoljstvo z življenjskimi in delovnimi razmerami v državi. Protesti so bili osredotočeni na območja ladjedelnic v omenjenih obalnih mestih. V policijskih in vojaških akcijah, na splošno pod vodstvom Gomułke in obrambnega ministra [[Wojciech Jaruzelski|Wojciecha Jaruzelskega]], je bilo ubitih na desetine protestnikov in mimoidočih. Po teh dogodkih  je Gomułko na mestu prvega sekretarja komunistične partije  zamenjal Edward Gierek. Novi režim je veljal za bolj modernega, prijaznega in pragmatičnega ter je sprva užival določeno stopnjo podpore ljudstva in tujine.&lt;ref&gt; Kemp-Welch 2008, str. 180–198.&lt;/ref&gt;{{efn-lr|Sovjetsko vodstvo, ki je pred tem že ukazalo zadušitev vstaje leta 1953 v Vzhodni Nemčiji, madžarske revolucije leta 1956 in praške pomladi leta 1968, je konec leta 1970 postalo zaskrbljeno zaradi možnih demoralizirajočih učinkov, ki bi jih imela napotitev poljske vojske  proti poljskim delavcem. Poljska vojska je bila ključna komponenta Varšavskega pakta. Sovjeti so umaknili podporo Gomułki, ki je vztrajal pri uporabi sile. Njega in njegove tesne sodelavce je poljski Centralni komite nato izrinil iz poljskega politbiroja.&lt;ref&gt;Kemp-Welch 2008, str. 57–59, 187, 196.&lt;/ref&gt;}}{{efn-lr|Eden izmed partijskih voditeljev Mieczysław Rakowski, ki je po krizi leta 1970 zapustil svojega mentorja Gomułko, je zaradi načina, kako so bile formulirane, videl zahteve demonstrantov kot &quot;izključno socialistične&quot; narave.&lt;ref&gt;Kemp-Welch 2008, str. 193&lt;/ref&gt; Večina ljudi v komunistični Poljski, vključno z opozicijskimi aktivisti, ni dvomila o nadvladi socializma ali socialistične ideje; oblasti je bilo očitano slabo ravnanje strankarskih funkcionarjev, na primer neupoštevanje določb ustave. Od časa Giereka je bil ta domnevni standard politične korektnosti vedno bolj izpodbijan. Pluralizem in nato prosti trg sta postala pogosto uporabljena koncepta.&lt;ref&gt;Kemp-Welch 2008, str. 215.&lt;/ref&gt;}}

[[Slika:Gierek in Rząśnik.jpg|thumb|right|250px|Prvi sekretarj komunistične partije  Poljske Edward Gierek (drugi z leve) ni mogel ustaviti poljskega gospodarskega upadanja]]

Za oživitev gospodarstva je Gierekov režim od leta 1971 uvedel obsežne reforme, ki so vključevale obsežno zadolževanje v tujini. Ti ukrepi so sprva povzročili izboljšanje razmer za potrošnike, vendar se je v nekaj letih strategija izjalovila in gospodarsko stanje se je poslabšalo. Drugi poskus dviga cen živil je povzročil proteste junija 1976.&lt;ref name=ref270&gt;Kemp-Welch 2008, str. 198–206.&lt;/ref&gt; Delavski obrambni odbor (DOO), ustanovljen kot odgovor na zatiranje, ki je sledilo protestom, je bil sestavljen iz disidentskih intelektualcev, odločenih podpreti industrijske delavce, kmete in študente, ki so jih preganjale oblasti.&lt;ref&gt;Prażmowska 2011, str. 205.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Kemp-Welch 2008, str. 212–223.&lt;/ref&gt; Opozicijske kroge, aktivne v poznih 70. letih prejšnjega stoletja, so opogumili procesi po Helsinški konferenci.&lt;ref name=ref270/&gt;

Oktobra 1978 je krakovski nadškof, kardinal [[Papež Janez Pavel II.|Karol Józef Wojtyła]], postal papež Janez Pavel II. in poglavar Katoliške cerkve. Katoličani in drugi so se veselili povišanja Poljaka na položaj papeža in njegov obisk na Poljskem junija 1979 pozdravili z izlivom čustev.&lt;ref&gt;Kemp-Welch 2008, str. 228–229.&lt;/ref&gt;

Poljska gospodarska rast, ki so jo spodbujale velike infuzije zahodnih kreditov, je bila v prvi polovici sedemdesetih let ena najvišjih na svetu, vendar je bil velik del izposojenega kapitala porabljen nenamensko, centralno načrtovano gospodarstvo pa novih virov ni moglo učinkovito uporabiti. Naftna kriza leta 1973 je povzročila recesijo in visoke obrestne mere na Zahodu, na kar se je morala poljska vlada odzvati z močnim dvigom domačih potrošniških cen. Naraščajoče breme dolga je v poznih sedemdesetih letih postalo nevzdržno, po letu 1979 pa je nastopila negativna gospodarska rast.&lt;ref name=ref270/&gt;

[[Slika:Lech Walesa 1980.jpg|thumb|left|upright|[[Lech Wałęsa]] leta 1980]]

Okoli 1. julija  1980, ko je poljski zunanji dolg znašal več kot 20 milijard dolarjev, je vlada ponovno poskusila zvišati cene mesa. Delavci so se odzvali z vse večjimi prekinitvami dela, ki so dosegle vrhunec v splošnih stavkah leta 1980 v Lublinu.&lt;ref&gt; Kemp-Welch 2008, str. 229–236.&lt;/ref&gt; Sredi avgusta so delavski protesti v ladjedelnici Gdańsk povzročili verižno reakcijo stavk, ki so do konca meseca skoraj ohromile baltsko obalo in prvič zaprle večino rudnikov premoga v Šleziji. Medpodjetniški stavkovni odbor je koordiniral stavkovne akcije na več sto mestih in oblikoval 21 zahtev kot osnovo za pogajanja z oblastmi. Stavkovni odbor je bil pri odločanju suveren, a mu je pomagala ekipa &quot;strokovnih&quot; svetovalcev, v kateri so bili znani disidenti Jacek Kuroń, Karol Modzelewski, Bronisław Geremek in Tadeusz Mazowiecki.&lt;ref name=ref275&gt;Kemp-Welch 2008, str. 237–268.&lt;/ref&gt;

[[Slika:Podpisanie Porozumień Sierpniowych w Szczecinie.jpg|thumb|250px|Podpis Ščečinskega sporazuma med voditelji stavkajočih delavcev in predstavniki vlade v Ščečinu avgusta 1980]]

31. avgusta 1980 so predstavniki delavcev v ladjedelnici Gdańsk, ki jih je vodil električar in aktivist [[Lech Wałęsa]], z vlado podpisali Gdanski sporazum, ki je končal njihovo stavko. Podobni sporazumi so bili sklenjeni v Ščečinu (Ščečinski sporazum) in Šleziji. Ključno določilo teh sporazumov je bilo zagotavljanje pravice delavcev do ustanavljanja neodvisnih sindikatov in pravice do stavke. Po uspešni rešitvi največjega delavskega spopada v zgodovini komunistične Poljske so državo preplavila nacionalna sindikalna organizirana gibanja.&lt;ref name=ref275/&gt;

Edwardu Giereku so Sovjeti očitali, da ni upošteval njihovih &quot;bratskih&quot; nasvetov, da ni podprl komunistične partije in uradnih sindikatov ter dovolil, da so se pojavile antisocialistične sile. 5. septembra 1980 je Giereka na mestu prvega sekretarja PZDP zamenjal Stanisław Kania.&lt;ref&gt;Kemp-Welch 2008, str. 269–272.&lt;/ref&gt;

Delegati nastajajočih delavskih odborov iz vse Poljske so se 17. septembra zbrali v Gdansku in se odločili ustanoviti enotno nacionalno sindikalno organizacijo z imenom [[Solidarność]] (Solidarnost).&lt;ref&gt;Stelmachowski 2011, str. 44–45.&lt;/ref&gt;

Medtem ko so se sodišča pod nadzorom partije lotila spornih vprašanj pravne registracije Solidarnosti kot sindikata, ki se je končala 10. novembra, se je že začelo načrtovanje uvedbe vojnega stanja. Organizirana je bila vzporedna Kmečka zveza, ki ji je režim močno nasprotoval, vendar je bila na koncu 12. maja 1981 registrirana kot Podeželska solidarnost.&lt;ref&gt;Stelmachowski 2011, str. 52.&lt;/ref&gt; V tem času je prišlo do hitrega slabšanja avtoritete komunistične partije, razpada državne oblasti in stopnjevanja zahtev in groženj s strani različnih skupin, povezanih s Solidarnostjo.&lt;ref&gt;Stelmachowski 2011, str. 47.&lt;/ref&gt; Po pisanju publicista Jaceka Kurońa je prišlo do ''&quot;ogromnega gibanja socialne demokratizacije v vseh sferah&quot;'', ki je ni bilo mogoče zadržati. Wałęsa je imel sestanke s Kanio, ki pa niso prinesli rešitve in zašli v slepo ulico.&lt;ref name=ref280&gt;Kemp-Welch 2008, str. 272–301.&lt;/ref&gt;

[[Slika:00595309(Andropov&amp;Jaruzelski).jpeg|thumb|250px|General [[Wojciech Jaruzelski]] (desno) na srečanju z vodjam sovjetskih varnostnih služb [[Jurij Andropov|Jurijem Andropovom]] med krizo 1980 let; Jeruzelski je bil zadnji voditelj komunistične Poljske]]

Po vrhu Varšavskega pakta v Moskvi je Sovjetska zveza decembra 1980 nadaljevala z obsežnim kopičenjem vojaških enot ob meji s Poljsko. Kania je na srečanju z [[Leonid Brežnjev|Leonidom Brežnjevom]] in drugimi zavezniškimi komunističnimi voditelji odločno nasprotoval zunanji vojaški intervenciji in intervencije ni bilo.&lt;ref name=ref280/&gt; Združene države Amerike pod predsednikoma [[Jimmy Carter|Jimmyjem Carterjem]] in [[Ronald Reagan|Ronaldom Reaganom]] so večkrat opozorile Sovjete na posledice neposredne intervencije za odvračanje odprte vstaje na Poljskem in poljski opoziciji sporočale, da [[Nato]]ve sile ne bodo posredovale.&lt;ref&gt;Kemp-Welch 2008, str. 302–307.&lt;/ref&gt;

Februarja 1981 je obrambni minister general Wojciech Jaruzelski prevzel položaj predsednika vlade. Socialni upor Solidarnosti je doslej potekal brez večje uporabe sile, marca 1981 pa je tajna policija v Bydgoszczu pretepla tri aktiviste. V vsedržavni &quot;opozorilni stavki&quot; je 9,5-milijonski sindikat Solidarnost podprlo celotno prebivalstvo, vendar je Wałęsa po poravnavi z vlado 30. marca preklical splošno stavko. Tako Solidarnost kot komunistična partija sta bili močno razdeljeni in Sovjeti so izgubljali potrpljenje. Kania je bil julija na partijskem kongresu ponovno izvoljen za generalnega sekretarja, vendar se je zlom gospodarstva nadaljeval in s tem tudi splošni nered.&lt;ref name=ref282&gt;Kemp-Welch 2008, str. 307–325.&lt;/ref&gt;

Na prvem nacionalnem kongresu Solidarnosti septembra–oktobra 1981 v Gdansku je bil Lech Wałęsa s 55 % glasov izvoljen za nacionalnega predsednika unije. Izdan je bil poziv delavcem drugih vzhodnoevropskih držav, naj gredo po stopinjah Solidarnosti.&lt;ref&gt;Stelmachowski 2011, str. 53.&lt;/ref&gt; Za Sovjete je bilo srečanje &quot;antisocialistična in protisovjetska orgija&quot; in poljski komunistični voditelji, ki sta jih vedno bolj vodila Jaruzelski in general Czesław Kiszczak, so bili pripravljeni uporabiti silo.&lt;ref name=ref282/&gt;

Oktobra 1981 je bil Jaruzelski imenovan za prvega sekretarja PZDP. Plenum je glasoval s 180 proti 4 in obdržal svoja vladna mesta. Jaruzelski je prosil parlament, naj prepove stavke in mu dovoli izvajanje izrednih pooblastil. Ko nobena od prošenj ni bila odobrena, se je odločil, da vseeno nadaljuje s svojimi načrti.&lt;ref name=ref282/&gt;

===Vojno stanje, vladavina Jaruzelskega in konec komunizma (1981–1989)===
[[Slika:T-55A Martial law Poland.jpg|thumb|250px|Vojno stanje na Poljskem je bilo uvedeno decembra 1981]]

12.–13. decembra 1981 je režim na Poljskem razglasil vojno stanje, v okviru katerega so bile za zatiranje Solidarnosti uporabljene vojska in posebne policijske enote ZOMO.  Sovjetski voditelji so vztrajali, da Jaruzelski umiri  opozicijo s silami, ki so mu na voljo, in brez sovjetske vpletenosti. Skoraj vsi voditelji Solidarnosti in številni povezani intelektualci so bili aretirani ali priprti. Med  pacifikacijo Wujeka je bilo ubitih devet delavcev. ZDA in druge zahodne države so se odzvale z uvedbo gospodarskih sankcij proti Poljski in Sovjetski zvezi. Nemiri v državi so bili utišani, vendar so se nadaljevali.&lt;ref name=ref284&gt;Kemp-Welch 2008, str. 325–331.&lt;/ref&gt;

V času vojnega stanja je Poljski vladal tako imenovani Vojaški svet narodne rešitve. Odprto ali polodprto komuniciranje opozicije z oblastmi, ki se dogajalo pred razglasitvijo vojnega stanja,  je zamenjalo podtalno založništvo. Solidarnost se je zmanjšala na nekaj tisoč podtalnih aktivistov.&lt;ref name=ref285&gt;Davies 2005b, str. xxiii.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=ref286&gt;Kemp-Welch 2008, str. 332–360.&lt;/ref&gt;

Ko je poljski režim dosegel navidezno stabilnosti, je omilil in nato v več fazah preklical vojno stanje. Do decembra 1982 je bilo vojno stanje ukinjeno in majhno število političnih zapornikov, vključno z Wałęso, je bilo izpuščenih. Čeprav se je vojno stanje julija 1983 uradno končalo  in je bila uvedena delna amnestija, je nekaj sto političnih zapornikov ostalo v zaporu.&lt;ref name=ref284/&gt; Oktobra 1984 so varnostni organi ugrabili in umorili priljubljenega prosolidarnostnega duhovnika [[Jerzy Popiełuszko|Jerzyja Popiełuszka]].&lt;ref name=ref285/&gt;&lt;ref name=ref286/&gt;

[[Slika:Pope John Paul II 11 06 1987 01.jpg|thumb|left|250px|Papež Janez Pavel II. na Poljskem leta 1987]]

Nadaljnji razvoj dogodkov na Poljskem je potekal sočasno z reformističnim gibanjem pod vodstvom [[Mihail Gorbačov|Mihaila Gorbačova]] v Sovjetski zvezi (Glasnost in Perestrojka) in bil pod njegovim vplivom.&lt;ref name=ref285/&gt; Septembra 1986 je bila razglašena splošna amnestija in vlada je izpustila skoraj vse politične zapornike. Državi je kljub temu manjkala osnovna stabilnost, saj so spodletela vsa prizadevanja režima, da bi organiziral družbo od zgoraj navzdol, neuspešni pa so bili tudi poskusi opozicije za ustvarjanje &quot;alternativne družbe&quot;.&lt;ref&gt;Stelmachowski 2011, str. 57.&lt;/ref&gt; Ob nerešeni gospodarski krizi in nedelovanju družbenih institucij sta tako vladajoči establišment kot opozicija začeli iskati izhode iz zastoja. V teh iskanjih je bilo nepogrešljivo posredovanje Katoliške cerkve.&lt;ref name=ref286/&gt;

Študentski protesti so se nadaljevali februarja 1988. Nadaljnje gospodarsko nazadovanje je aprila, maja in avgusta povzročilo stavke po vsej državi. Sovjetska zveza, ki je bila tudi sama vse bolj destabilizirana, ni bila pripravljena uporabiti vojaškega ali drugega pritiska, da bi podprla zavezniški režim, ki je bil v težavah.&lt;ref name=ref286/&gt;&lt;ref name=ref288&gt;Kemp-Welch 2008, str. 361–405.&lt;/ref&gt; Poljska vlada se je čutila prisiljeno pogajati z opozicijo in septembra 1988 so se v Magdalenki začeli predhodni pogovori z voditelji Solidarnosti. Na številnih srečanjih sta med drugim sodelovala Wałęsa in general Kiszczak. Novembra je režim naredil veliko napako v odnosih z javnostjo, ko je dovolil televizijsko razpravo med Wałęso in Alfredom Miodowiczem, vodjem Vsepoljskega zavezništva sindikatov, uradne poljske sindikalne organizacije.&lt;ref name=ref289&gt; Stelmachowski 2011, str. 58–99.&lt;/ref&gt; Mučna pogajanja in znotrajstrankarski prepiri so pripeljali do uradnih pogajanj za okroglo mizo leta 1989, ki so jim sledile poljske parlamentarne volitve junija istega leta. Volitve so bile prelomni dogodek, ki je zaznamoval padec komunizma na Poljskem.&lt;ref name=ref288/&gt;&lt;ref name=ref289/&gt;

==Tretja poljska republika==
===Sprememba političnega sistema===
[[Slika:Okrągły Stół Pałac Prezydencki 2019.jpg|thumb|250px|Okrogla miza v  predsedniški palači v Varšavi, kjer je bil 4. aprila 1989 podpisan sporazum med vlado in opozicijo]]

Poljski [[Sporazum za okroglo mizo]] je bil poziv k lokalni samoupravi, politiki jamstva za delovna mesta, legalizaciji neodvisnih sindikatov in številnim obsežnim reformam.&lt;ref&gt;Stelmachowski 2011, str. 99–113.&lt;/ref&gt; Tedanji parlament (Sejm) je takoj začel uresničevati dogovore in se strinjal z državnozborskimi volitvami, ki so bile razpisane za 4. in 18. junij 1989.&lt;ref name=ref291&gt;Stelmachowski 2011, str. 115–123. &lt;/ref&gt; V spodnjem domu nacionalnega zakonodajnega telesa (Sejm) je bilo prostih 35% sedežev, ostalih 65% pa je bilo rezerviranih za komuniste in njihove pristaše. V gornjem domu (Senat) so bili prosti vsi sedeži.&lt;ref name=ref292&gt;Kemp-Welch 2008, str. 391–427.&lt;/ref&gt;

Neuspeh komunistov na volitvah, skoraj vse mandate je dobila opozicija, je povzročil politično krizo. Nova aprilska novela k ustavi je zahtevala ponovno vzpostavitev poljskega predsedstva in 19. julija je državni zbor na to mesto izvolil komunističnega voditelja generala [[Wojciech Jaruzelski|Wojciecha Jaruzelskega]]. Njegova izvolitev, ki je takrat veljala za politično nujno, je bila komajda izvedena s tiho podporo nekaterih poslancev Solidarnosti, položaj novega predsednika pa ni bil močan. Poleg tega je nepričakovana dokončnost rezultatov parlamentarnih volitev ustvarila novo politično dinamiko in poskusi komunistov, da bi sestavili vlado, so propadli.&lt;ref name=ref291/&gt;&lt;ref name=ref292/&gt;&lt;ref&gt;Dudek 2007, str. 42–51.&lt;/ref&gt;

19. avgusta je predsednik Jaruzelski pozval novinarja in aktivista Solidarnosti [[Tadeusz Mazowiecki|Tadeusza Mazowieckega]], naj sestavi vlado. 12. septembra je Sejm izglasoval odobritev predsednika vlade Mazowieckega in njegovega kabineta. Mazowiecki se je odločil, da bo gospodarsko reformo v celoti prepustil ekonomskim liberalcem, ki jih je vodil novi podpredsednik vlade Leszek Balcerowicz.&lt;ref name=ref286/&gt; Slednji je nadaljeval z oblikovanjem in izvajanjem svoje politike &quot;šok terapije&quot;. Prvič v povojni zgodovini je Poljska dobila vlado, ki so jo vodili nekomunisti, kar je bil precedens, ki so mu kmalu sledile druge države vzhodnega bloka v procesu, znanem kot revolucije leta 1989.&lt;ref name=ref292/&gt; Mazowiecki je odločil, da v državi ne bo &quot;lova na čarovnice&quot;, se pravi maščevanja ali izključitve iz politike nekdanjih komunističnih uradnikov.&lt;ref name=ref291/&gt;

[[Inflacija]] je do konca leta 1989 dosegla 900 %, delno tudi zaradi poskusa indeksacije plač,  a so jo kmalu rešili z radikalnimi metodami. Decembra 1989 je Sejm potrdil Balcerowiczev načrt za hitro preoblikovanje poljskega gospodarstva iz centralno načrtovanega v prosto tržno gospodarstvo.&lt;ref name=ref294&gt;Stelmachowski 2011, str. 125–130.&lt;/ref&gt;{{efn-lr|Po mnenju Andrzeja Stelmachowskega, enega ključnih udeležencev poljske sistemske transformacije, je minister Leszek Balcerowicz vodil izjemno liberalno ekonomsko politiko, pogosto izjemno bolečo za družbo. Zakonska odredba Sejma o reformi kreditnih odnosov iz decembra 1989 je uvedla  &quot;neverjeten&quot; sistem privilegijev za banke, ki so smele enostransko spreminjati obrestne mere za že obstoječe pogodbe. Previsoke obrestne mere, ki so jih zakrat uvedli, so uničile mnoga prej dobičkonosna podjetja in povzročile popoln zlom stanovanjske gradnje, kar je imelo dolgoročne škodljive posledice tudi za državni proračun. Balcerowiczeva politika je povzročila tudi trajno škodo poljskemu kmetijstvu, področju, na katerem je imel premalo strokovnega znanja, ter pogosto uspešnemu in koristnemu poljskemu zadružnemu gibanju.&lt;ref name=ref294/&gt;&lt;ref&gt;Kuczyński 2014.&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;
Po besedah Karola Modzelewskega, disidenta in kritika gospodarske preobrazbe, leta 1989 Solidarnost ni več obstajala, saj je bila dejansko odpravljena v obdobju vojnega stanja. To, kar so &quot;post-solidarnostne elite&quot; naredile leta 1989, je pomenilo izdajo stare baze solidarnosti in povračilo je bilo samo vprašanje časa.&lt;ref&gt;Walenciak 2017.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Wołk-Łaniewska 2018.&lt;/ref&gt;}} Ustava Poljske ljudske republike je bila spremenjena, da bi odpravila sklicevanja na &quot;vodilno vlogo komunistične partije&quot;, država pa se je preimenovala v Republiko Poljsko. 

Komunistična Poljska združena delavska stranka se je  januarja 1990 razpustila. Namesto nje je bila ustanovljena nova stranka, Socialna demokracija Republike Poljske.&lt;ref name=ref285/&gt; Teritorialna samouprava, ki je bila odpravljena leta 1950, je bila ponovno uzakonjena marca 1990. Vodili so jo lokalni izvoljeni funkcionarji. Njena temeljna enota je bila upravno samostojna ''gmina'' (skupnost). &lt;ref&gt;Stelmachowski 2011, str. 133–134.&lt;/ref&gt;{{efn-lr|Na Poljskem lahko uradnik centralne vlade (provincialni ''wojewoda'') preglasuje izvoljene teritorialne in občinske lokalne vlade. Sodišča v takšnih primerih njegove odločbe včasih razveljavijo.}}

Oktobra 1990 je bila ustava spremenjena, da bi skrajšala mandat predsednika Jaruzelskega. Novembra 1990 je bil z združeno [[Nemčija|Zvezno republiko Nemčijo]] podpisan nemško-poljski mejni sporazum.&lt;ref&gt; Stelmachowski 2011, str. 138.&lt;/ref&gt;

Novembra je bil za predsednika republike s petletnim mandatom  izvoljen Lech Wałęsa kot prvi javno izvoljeni predsednik Poljske. Prve svobodne parlamentarne volitve na Poljskem so bile oktobra 1991. V novi Sejm je vstopilo 18 strank, vendar je najbolj zastopana dobila le 12 % vseh glasov.&lt;ref&gt;Stelmachowski 2011, str. 136–143.&lt;/ref&gt;

==Opombe==
{{reflist|2|group=lower-roman}}

==Sklici==
{{sklici|2}}

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Zgodovina Poljske]]</text>
      <sha1>rd9u8o2upkwa688e8450jf7cka0sgxk</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5726956</id>
      <parentid>5726937</parentid>
      <timestamp>2022-08-03T09:52:25Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <comment>/* Opombe */ Demokratična ustava ...</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="178925" xml:space="preserve">[[Slika:Tobias Mayer Carte de la Pologne 1757.jpg|350px|thumb|Tobias Mayer: Zemljevid Poljske leta 1757]]
'''Zgodovina Poljske''' je dolga več kot tisoč let. Začela se je z združevanjem prvih srednjeveških poljskih plemen in se nadaljevala z njihovim pokristjanjevanjem v zgodnji kneževini, poljsko zlato dobo, v kateri se je država razširila in postala ena največjih evropskih sil, njenim propadom in delitvijo, dvema svetovnima vojnama, socializmom in vzpostavitvijo demokracije leta 1989.

Korenine poljske zgodovine je mogoče slediti do [[Stari vek|starega veka]], ko je bilo ozemlje sedanja Poljske naseljeno z različnimi plemeni, vključno s [[Kelti]], [[Skiti]], [[Germani]], [[Sarmati]], [[Slovani]] in [[Balti]]. Najbližji predniki etničnih [[Poljaki|Poljakov]] so bili zahodnoslovanski [[lehiti|lehitski]] [[Zahodni Poljani|Poljani]], ki so začeli v zgodnjem [[Srednji vek|srednjem veku]] ustanavljati prva stalna naselja.&lt;ref name=ref1&gt;Derwich &amp; Żurek 2002, str. 122–143.&lt;/ref&gt; Poljani, katerih ime  pomeni ''&quot;ljudstvo, ki živi na odprtih poljanah&quot;'', so bili dominantno ljudstvo v regiji in dali Poljski svoje ime.

V 10. stoletju je nastala prva vladarska dinastija, [[Pjasti]]. Za ''de facto'' ustanovitelja poljske države se šteje knez [[Mješko I.]] (vladal okoli 960-992), znan po privzemu zahodnega [[Krščanstvo|krščanstva]] leta 966. Mješkov sin [[Boleslav I. Poljski|Boleslav I. Hrabri]] je z vojsko znatno razširil očetovo domeno in jo leta 1025 pretvoril v kraljevino.  Najuspešnejši in zadnji monarh iz dinastije Pjastov, [[Kazimir III. Poljski|Kazimir III. Veliki]], je vladal v obdobju gospodarskega razcveta in ozemeljske širitve kraljevine in leta 1370 umrl brez moškega naslednika. 

Pjastom je sledila [[Jagelonci|Jagelonska dinastija]], ki je vladala od 14. do 16. stoletja, se tesno povezala z [[Velika litovska kneževina|Litvo]], doživela poljsko renesanso in nadaljevala širjenje države. Polonizacija kraljevine je dosegla vrh z  ustanovitvijo poljsko-litovske [[Republika obeh narodov|Republike obeh narodov]] leta 1569, s čimer je postala ena največjih evropskih držav.

Republika obeh narodov je uspela vzdrževati raven blaginje, doseženo v obdobju Jageloncev, medtem ko je njen politični sistem dozorel v edinstveno plemiško demokracijo z voljenim kraljem. Sredi 17. stoletja je ogromna država začela propadati zaradi uničujočih vojn in propadanje njenega političnega sistema. V poznem 18. stoletju so bile uvedene pomembne notranje reforme, med njimi prva evropska ustava, sprejeta 3. maja 1791. Veljala je zelo malo časa, ker sosednje sile niso dovolile naprednih reform. Republika obeh narodov se je končala leta 1795 po nizu  invazij in delitev poljskega ozemlja med  [[Rusko carstvo|Ruskim carstvom]] na vzhodu, [[Prusija|Kraljevino Prusijo]] na zahodu in [[Habsburška monarhija|Habsburško monarhijo]] na jugu. Od leta 1795 do 1918 ni obstajala nobena resnično neodvisna poljska država, četudi so delovala močna poljska odporniška gibanja. Priložnost za ponovno pridobitev suverenosti se je uresničila šele po [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]], ko so bile vse tri imperialistične sile v vojni in revoluciji usodno oslabljene. 

Leta 1918 je bila ustanovljena Druga poljska republika in je kot neodvisna država obstajala do leta 1939, ko sta Poljsko napadli [[nacistična Nemčija]] in [[Sovjetska zveza]]. Napad je pomenil začetek [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]]. Med nacistično okupacijo od leta 1939 do 1945 je med načrtovanim [[genocid]]om in iztrebljanjem umrlo več milijonov poljskih državljanov različnih veroizpovedi in narodnosti. Poljska vlada v izgnanstvu je kljub temu delovala vso vojno, Poljaki pa so prispevali k zmagi zaveznikov s sodelovanjem v vojaških akcijak tako na vzhodni kot na  zahodni fronti. Napredovanje sovjetske [[Rdeča armada|Rdeče armade]] proti zahodu v letih 1944 in 1945 je prisililo sile nacistične Nemčije, da so se umaknile iz Poljske. Sledila je ustanovitev  satelitske socialistične države, od leta 1952 znane kot [[Ljudska republika Poljska]].

Zaradi teritorialnih prilagoditev na zahtevo zaveznikov ob koncu druge svetovne vojne leta 1945, se je geografsko težišče Poljske premaknilo proti zahodu. Na novo opredeljena poljska država je veliki meri izgubila svoj zgodovinski večetnični značaj. V poznih 80. letih prejšnjega stoletja je poljsko reformno gibanje [[Solidarnost (razločitev)|Solidarnost]] postalo ključnega pomena za miren prehod iz načrtnega gospodarstva in socialistične države v kapitalistični gospodarski sistem in liberalno parlamentarno demokracijo. V tem procesu je bila leta 1989 ustanovljena moderna Tretja poljska republika.

==Prazgodovina in zgodovina do zgodnjega srednjega veka==
[[Slika:Biskupin_brama_od_wewnatrz.jpg|thumb|right|250px|Rekonstruiran Biskupin, utrjeno naselje iz obdobja lužiške kulture (8. stoletje pr. n. št.)]]

V [[Prazgodovina|prazgodovini]], [[Kamena doba|kameni]], [[Bronasta doba|bronasti]] in [[Železna doba|železni dobi]] se je ozemlje sedanje Poljske razvijalo podobno kot okoliške regije.&lt;ref&gt;Derwich &amp; Żurek 2002, str. 1–75.&lt;/ref&gt; 
V neolitskem obdobju so priseljenci iz Podonavje okoli leta 5500 pr. n. št. s seboj prinesli kulturo linearne keramike. V tej kulturi so se na poljskem ozemlju izoblikovale prve stalno naseljene kmečke skupnosti. V obdobju od okoli 4400 in 2000 pr. n. št. so staroselci v pozni kameni dobi še bolj razvili  kmečki način življenja.&lt;ref&gt;Derwich &amp; Żurek 2002, str. 32–53. &lt;/ref&gt; 

Poljska zgodnja bronasta doba se je začela okoli 2400–2300 pr. n. št., železna doba pa okoli 750–700 pr. n. št. Ena od mnogo odkritih kultur, [[lužiška kultura]] v bronasti in železni dobi, je zapustila več naselij.&lt;ref&gt;Derwich &amp; Żurek 2002, str. 54–75.&lt;/ref&gt; Okoli leta 400 pr. n. št. so poljsko ozemlje naselili [[Kelti]] [[Latenska kultura|latenske kulture]]. Kmalu zatem so se pod vplivom najprej Keltov in nato [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]] razvile nove kulture z močno germansko komponento. Okoli leta 500 so se v času velikih evropskih selitev germanska ljudstva izselila. Gozdnate regije na severu in vzhodu so naselili [[Balti]].&lt;ref&gt;Derwich &amp; Żurek 2002, str. 76–121.&lt;/ref&gt;

Nekaj arheoloških raziskav kaže, da so Slovani na sodobnem poljskem ozemlju naseljeni samo 1500 let.&lt;ref name=ref1/&gt; Nedavne genetske študije so pokazale, da so med sedanjimi prebivalci Poljske tudi potomci staroselcev, začenši v zgodnjim neolitikom.&lt;ref&gt;Mielnik-Sikorska 2013.&lt;/ref&gt; Po drugih arheoloških in jezikoslovnih raziskavah so bila zgodnja slovanska ljudstva v delih Poljske verjetno prisotna že veliko prej in so bila morda povezana s starodavno pševorsko in zarubinsko kulturo 3. stoletja pr. n. št. Nekatere slovanske skupine so morda prišle z vzhoda v kasnejših obdobjih.&lt;ref&gt;Brather, Sebastian (2004). &quot;The Archaeology of the Northwestern Slavs (Seventh To Ninth Centuries)&quot;. ''East Central Europe''. '''31''' (1): 78–81. doi: 10.1163/187633004x00116. &lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Trubačev, O. N. 1985. &quot;Linguistics and Ethnogenesis of the Slavs: The Ancient Slavs as Evidenced by Etymology and Onomastics&quot;. ''Journal of Indo-European Studies (JIES)'', '''13''': 203–256. &lt;/ref&gt; Domneva se, da so zgodnji slovanski narodi in jeziki morda izvirali iz [[Polesje|Polesja]], ki vključuje območje okoli [[Belorusija|belorusko]]-[[Ukrajina|ukrajinske]] meje, dele zahodne [[Rusija|Rusije]] in dele vzhodne Poljske.&lt;ref&gt; Kobyliński 2005, str. 525–526. &lt;/ref&gt;

Zahodnoslovanska in lehitska ljudstva ter vsi preostali manjšinski klani v starodavnih poljskih deželah so bili organizirani v plemena. Več njihovh imen je na seznamu, ki ga je sestavil anonimni bavarski geograf v 9. stoletju.&lt;ref&gt;Davies 2005a, str. xxvii.&lt;/ref&gt; V 9. in 10. stoletju so ta plemena ustvarila razvite regije ob zgornji [[Visla|Visli]], obali [[Baltsko morje|Baltskega morja]] in v [[Velikopoljska|Velikopoljski]]. V 10. stoletju je obsežna združitev plemen v Velikopoljski omogočila oblikovanje trajne politične strukture, ki je kasneje postala država Poljska.&lt;ref name=ref1/&gt;

==Obdobje Pjastov (10. stoletje–1385)==
{{glavni|Pjasti|Mješko I.|Boleslav I. Poljski|Kazimir I. Poljski|Boleslav II. Poljski|Boleslav III. Poljski|Kazimir II. Poljski|Vladislav I. Poljski|Kazimir III. Poljski}}
===Mješko I.===
[[Slika:Polska 992 - 1025.png|thumb|right|250px|Poljska se je pod prvima dvema vladarjema znatno razširila; temno rožnato je ozemlje ob koncu vladavine [[Mješko I.|Mješka I.]] (992), temno rožnato pa ozemlje, ki ga je dodal [[Boleslav I. Poljski|Boleslav I. Hrabri]] (umrl 1025); temno rožnato ozemlje na severozahodu, označeno z rdečo mejo,  je v tem času izgubil]]

Dinastija [[Pjasti|Pjastov]], ustanoviteljica poljske države, je vladala od 10. do 14. stoletja. Zgodovinski zapisi kot ustanovitelja dinastije in države omenjajo vojvodo [[Mješko I.|Mješka]], katerega vladanje se je začelo malo pred letom 963 in nadaljevalo do njegove smrti leta 992. Mješko se je po poroki s princeso Dubravko Češko, vneto kristjanko, leta 966 pokristjanil.&lt;ref name=rre12&gt;Davies 2005a, str. xxvii–xxviii.&lt;/ref&gt; Dogodek je znan kot &quot;krst Poljske&quot;, datum pa se pogosto simbolično šteje za začetek poljske državnosti.&lt;ref&gt;Zubrzycki 2006, str. 64. &lt;/ref&gt; Mješko je dokončal združevanje lehitskih plemen, potrebno za obstoj nove države. Po Mješku je Poljski vladal niz vladarjev, ki so prebivalstvo spreobrnili v krščanstvo, ustvarili močno kraljestvo in gojili značilno poljsko kulturo, integrirano v širšo evropsko kulturo.&lt;ref&gt;Wyrozumski 1986, str. 80–88.&lt;/ref&gt;

===Boleslav I. Hrabri===
Mješkov sin, knez [[Boleslav I. Poljski|Boleslav I.]] (vladal 992-1025),  je ustanovil poljsko cerkveno strukturo, si prizadeval osvojiti nova ozemlja in  bil ob koncu svojega življenja leta 1025  uradno kronan za prvega poljskega kralja.&lt;ref name=ref12/&gt; Prizadeval si je razširiti krščanstvo v poganske dele vzhodne Evrope, vendar je doživel neuspeh, ko je bil leta 997 v Prusiji ubit njegov največji misijonar [[Adalbert Praški]].&lt;ref name=ref12&gt;Davies 2005a, str. xxvii–xxviii.&lt;/ref&gt; Na kongresu v Gnieznu leta 1000 je sveti rimski cesar [[Oton III.]] priznal nadškofijo Gniezno,&lt;ref name=ref12/&gt; ključno za obstoj suverene poljske države.&lt;ref name=ref12/&gt; Med vladavino Otonovega naslednika [[Henrik II. Sveti|Henrika II.]] se je Boleslav od leta 1002 in 1018 vojskoval s Kraljevino Nemčijo.&lt;ref name=ref12/&gt;&lt;ref&gt;Wyrozumski 1986, str. 88–93.&lt;/ref&gt;

===Kazimir I., Boleslav II. in Boleslav III.===
Ekspanzionistična politika Boleslava I. je preobremenila vire zgodnje poljske države in sledil je propad monarhije. Pod [[Kazimir I. Poljski|Kazimirjem I. Obnoviteljem]] (vladal 1039-1058) je začela država okrevati. Kazimirjev sin [[Boleslav II. Poljski|Boleslav II. Velikodušni]] (vladal 1058–1079) se je zapletel v konflikt s ščerpanskim škofom Stanislavom, ki je na koncu povzročil njegov propad. Boleslava je poljska cerkev izobčila zaradi obtožb prešuštva, zato je leta 1079 ukazal umoriti škofa. Umor je sprožil upor poljskih plemičev, kateremu sta sledila Boleslavova odstavitev in izgon iz države.&lt;ref name=ref12/&gt; Okoli leta 1116 je [[Gallus Anonimus]] napisal kroniko ''[[Gesta principum Polonorum]]'' (''Dejanja poljskih knezov''),&lt;ref name=ref12/&gt; namenjeno poveličevanju njegovega zaščitnika [[Boleslav III. Poljski|Boleslava III. Krivoustega]] (vladal 1107–1138), vladarja, ki je obudil tradicijo vojaškega junaštva iz časa Boleslava I. Gallusovo delo je še vedno najpomembnejši pisni vir za zgodnjo zgodovino Poljske.&lt;ref&gt;Wyrozumski 1986, str. 93–104.&lt;/ref&gt;

===Razdrobitev kraljestva===
[[Boleslav III. Poljski|Boleslav III.]] je v svoji oporoki iz leta 1138&lt;ref name=ref12/&gt; razdelil Poljsko med svoje sinove. Notranja razdrobljenost Poljske v 12. in 13. stoletju je razjedla dinastične strukture  Pjastov. Leta 1180 je [[Kazimir II. Poljski|Kazimir II. Pravični]], ki je zahteval papeževo potrditev svojega statusa nadvojvode, na kongresu v Łęczyci poljski cerkvi podelil dodatne imunitete in privilegije.&lt;ref name=ref12/&gt;  Okoli leta 1220 je Vincenc Kadlubek napisal svojo ''[[Kronika poljskih kraljev in knezov|Kroniko poljskih kraljev in knezov]]'', še en pomemben vir za zgodnjo poljsko zgodovino.&lt;ref name=ref12/&gt; 

Leta 1226 je eden od regionalnih pjastovskih vojvod, Konrad I. Mazovski, povabil [[Tevtonski viteški red|Tevtonske viteze]], da bi mu pomagali v boju proti baltskim [[Prusi|pruskim]] poganom.&lt;ref name=ref12/&gt; Tevtonski red je uničil Pruse, vendar je obdržal njihovo ozemlje, kar je povzročilo večstoletna vojskovanja med Poljsko in Tevtonskimi vitezi ter pozneje med Poljsko in nemško prusko državo. 

Leta 1240  se je začela prva [[Mongolski vpadi v Evropo|mongolska invazija]] na Poljsko, ki je dosegla vrhunec s porazom poljskih in zavezniških krščanskih sil ter s smrtjo šlezijskega pjastovskega vojvode Henrika II. Pobožnega v [[Bitka pri Legnici|bitki pri Legnici]] leta 1241.&lt;ref name=ref12/&gt;

Obdobje razdrobljenosti je prineslo gospodarski razvoj in rast mest. Ustanovljena so bila nova mesta, obstoječa naselja pa so dobila status mest z magdeburškimi pravicami.&lt;ref&gt;Sebastian Brather (2008). ''Archäologie der westlichen Slawen: Siedlung, Wirtschaft und Gesellschaft im früh- und hochmittelalterlichen Ostmitteleuropa'' (nemško). Walter de Gruyter. str. 87.&lt;/ref&gt; Leta 1264 je Boleslav Pobožni s ''[[Kališki statut|Kališkim statutom]]'' [[Judje|Judom]] podelil judovske svoboščine.&lt;ref name=ref12/&gt;&lt;ref&gt;Wyrozumski 1986, str. 104–137.&lt;/ref&gt;

===Pozni Pjasti: Vladislav I. in Kazimir III.===
[[Slika:Władysław I sarcophagus figure.jpg|thumb|200px|Podoba Vladislava I. Slokega na njegovem sarkofagu]]

Poskusi ponovne združitve poljskih dežel so dobili zagon v 13. stoletju. Leta 1295 je velikopoljski vojvoda [[Przemisl II.]] uspel postati prvi vladar po Boleslavu II., ki je bil okronan za poljskega kralja.&lt;ref name=ref12/&gt; Vladal je na omejenem ozemlju in bil že naslednje leto ubit. V letih 1300–1305 je kot poljski kralj vladal tudi češki kralj [[Venčeslav II. Češki|Venčeslav II.]]&lt;ref name=ref12/&gt; Kraljestvo Pjastov je bilo dejansko obnovljeno šele pod [[Vladislav I. Poljski|Vladislavom I. Slokim]] (vladal 1306–1333), ki je postal kralj leta 1320.&lt;ref name=ref12/&gt; Leta 1308 so tevtonski vitezi zavzeli [[Gdansk]] in [[Pomerelija|Pomerelijo]].&lt;ref name=ref12/&gt;

Kralj [[Kazimir III. Poljski|Kazimir III. Veliki]] (vladal 1333–1370),&lt;ref name=ref12/&gt; Vladislavov sin in zadnji vladar iz dinastije Pjastov, je okrepil in razširil obnovljeno Poljsko kraljestvo, zahodna provinca Šlezija, ki jo je leta 1339 sam formalno  odstopil Češki, in večina poljske Pomeranije pa sta bili za nekaj stoletij izgubljeni. Napredek je bil dosežen tudi pri obnovi upravljanja osrednje province [[Mazovija|Mazovije]]. Leta 1340  se je začelo osvajanje [[Rdeča Rutenija|Rdeče Rutenije]],&lt;ref name=ref12/&gt; ki je zaznamovalo širjenje poljske države na vzhod.

Leta 1364 je bil sklican [[Krakovski kongres]], obseženo srečanje vladarjev srednje, vzhodne in severne Evrope, verjetno za načrtovanje [[Osmansko cesarstvo|protiturške]] [[križarske vojne]]. Isto leto je bila ustanovljena bodoča [[Jagelonska univerza]], ena najstarejših univerz v Evropi.&lt;ref name=ref12/&gt;&lt;ref&gt;Wyrozumski 1986, str. 137–171.&lt;/ref&gt; 9. oktobra 1334 je Kazimir III. potrdil privilegije, ki jih je Judom leta 1264 podelil velikopoljski vojvoda Boleslav Pobožni, in jim dovolil, da so se v velikem številu naselili na Poljskem.

===Anžujci===
Ko sta leta 1370 izumrli poljska kraljeva linija in mlajša veja Pjastov, je prišla  Poljska pod oblast [[Ludvik I. Ogrski|Ludvika I. Ogrskega]] iz [[Kapetingi|kapetinške]] hiše [[Anžujci|Anjou]]. Združitev Poljske in Ogrske je trajala do leta 1382.&lt;ref name=ref12/&gt; Leta 1374 je Ludvik I. podelil poljskemu plemstvu [[Košiški privilegij]], da bi eni od svojih hčera zagotovil nasledstvo na Poljskem.&lt;ref name=ref12/&gt; Leta 1384 je poljski prestol zasedla njegova najmlajša hči [[Jadwiga Poljska|Jadviga]] (umrla 1399).&lt;ref&gt;Wyrozumski 1986, str. 171–177.&lt;/ref&gt;

==Jagelonska dinastija (1385-1572)==
{{glavni|Jagelonci}}
===Dinastična unija z Litvo, Vladislav II. Jagelo===
[[Slika:Battle of Tannenberg.jpg|250px|thumb|[[Bitka pri Grunwaldu]]]]

Leta 1386 se je veliki litovski knez [[Vladislav II. Poljski|Jogaila]] poročil s poljsko kraljico Jadvigo, kar mu je omogočilo postati poljski kralj.&lt;ref name=ref21&gt;Davies 2005a, str. xxviii–xxix.&lt;/ref&gt; Do svoje smrti leta 1434 je vladal kot [[Vladislav II. Poljski]]. Poroka je ustvarila poljsko-litovsko personalno unijo pod kralji [[Jagelonci|Jagelonske dinastije]]. 

Prvi dokument, ki je uradno povezal obe državi, je bila [[Krevska unija]] iz leta 1385, ki je bila po vsebini Jogailova in Jadvigina poročna pogodba. S poljsko-litovskim partnerstvom je Poljska pridobila obsežno ozemlje [[Rutenija|Rutenije]], ki je bilo v posesti Litve. Partnerstvo se je izkazalo za koristno za državljane obeh držav, ki so v naslednjih štirih stoletjih sobivali in sodelovali v eni največjih političnih entitet v Evropi. Ko je kraljica Jadviga leta 1399 umrla, je Kraljevina Poljska prešla v izključno posest njenega moža.&lt;ref name=ref21/&gt;&lt;ref&gt;Wyrozumski 1986, str. 178–195.&lt;/ref&gt;

V [[Baltsko morje|baltski]] regiji se je nadaljeval boj Poljske s [[Tevtonski viteški red|Tevtonskimi vitezi]] in dosegel vrhunec v zmagi v [[Bitka pri Grunvaldu|bitki pri Grunwaldu]] leta 1410,  ki je Poljaki in Litovci niso zaključili z odločilnim udarom proti glavnemu sedežu Tevtonskega reda na gradu [[Grad Malbork|Malbork]]. Razvijajoče se odnose med Kraljevino Poljsko in Veliko litovsko kneževino je dodatno opredelila [[Horodlanska unija]] leta 1413.&lt;ref name=ref21/&gt;&lt;ref&gt;Wyrozumski 1986, str. 195–201. &lt;/ref&gt;

Privilegiji [[Šlahta|šlahte]] (plemstvo) so se širili. Leta 1425 je bil sprejet akt ''[[Neminem captivabimus nisi iure victum]]''  (v prostem prevodu ''Nihče ne bo aretiran brez sodbe sodišča''), ki je  plemiče varoval pred samovoljnimi kraljevimi aretacijami.&lt;ref name=ref21/&gt;

===Vladislav III. in Kazimir IV. Jagelo===
[[Slika:Casimir IV Jagiellon.jpg|thumb|left|upright|Kralj [[Kazimir IV. Poljski|Kazimir IV. Jagelo]] je bil osrednja osebnost jagelonskega obdobja]]

Vladanje mladega [[Vladislav III. Poljski|Vladislava III.]] (1434–1344),&lt;ref name=ref21/&gt; sina in naslednika Vladislava II., ki je vladal kot kralj Poljske in Ogrske, je prekinila njegova smrt v [[Bitka pri Varni|bitki pri Varni]] proti silam [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]].&lt;ref name=ref21/&gt;&lt;ref&gt;Wyrozumski 1986, str. 201–204. &lt;/ref&gt; Sledilo je tri leta trajajoče medvladje, ki se je končalo leta 1447 s kronanjem njegovega brata [[Kazimir IV. Poljski|Kazimirja IV.]]

Kritični razvoj jagelonskega obdobja se je dogajal ravno med njegovo dolgo vladavino, ki je trajala do leta 1492. Leta 1454 je Poljska priključila [[Kraljevska Prusija|Kraljevo Prusijo]] in sledila je [[trinajstletna vojna]] (1454–1466) z državo [[Tevtonski viteški red|Tevtonskih vitezov]].&lt;ref name=ref21/&gt; Leta 1466 je bil sklenjen prelomni [[Drugi torunjski mir]], ki je razdelil Prusijo in ustanovil Vzhodno Prusijo, poljski fevd pod upravo Tevtonskih vitezov.&lt;ref name=ref21/&gt; Poljska se je na jugu soočala z Osmanskim cesarstvom in [[Krimski Tatari|Krimskimi Tatari]], na vzhodu pa pomagala Litvi v boju proti [[Moskovska velika kneževina|Moskovski veliki kneževini]]. Razvijala se je v fevdalno državo s pretežno kmetijskim gospodarstvom in vse bolj prevladujočim zemljiškim plemstvom. Kraljeva prestolnica Krakov se je spreminjala v veliko akademsko in kulturno središče in leta 1473 dobila prvo tiskarno.&lt;ref name=ref21/&gt; Z naraščajočim vplivom srednjega in nižjega  plemstva se je kraljevi svet do leta 1493 razvil v dvodomni Generalni sejm (parlament), ki ni več predstavljal izključno najvišjih dostojanstvenikov kraljestva.&lt;ref name=ref21/&gt;&lt;ref&gt;Wyrozumski 1986, str. 205–225. &lt;/ref&gt;

Pravni akt  ''[[Nihil novi|Nihil novi nisi commune consensu]]'' (slovensko ''Nič novega brez skupnega soglasja''), sprejet v Sejmu leta 1505, je večino zakonodajne oblasti prenesel z monarha na Sejm.&lt;ref name=ref21/&gt; Dogodek je zaznamoval začetek obdobja, znanega kot &quot;zlata svoboda&quot;, v katerem je v državi načeloma vladalo &quot;svobodno in enakopravno&quot; poljsko plemstvo. V 16. stoletju je množičen razvoj kmetijskih gospodarstev v lasti plemstva povzročil vse bolj žaljive razmere za kmečke podložnike, ki so jih obdelovali. Politični monopol plemičev je tudi zadušil razvoj mest, od katerih so nekatera cvetela v poznem jagelonskem obdobju, in omejeval pravice meščanov, kar je zaviralo nastanek srednjega družbenega razreda.&lt;ref&gt;Gierowski 1986a, str. 24–53. &lt;/ref&gt;

===Zgodnja moderna Poljska pod Sigismundom I. in Sigismundom II.===
[[Slika:Nikolaus Kopernikus.jpg|thumb|right|[[Nikolaj Kopernik]], utemeljitelj heliocentričnega modela Osončja]]

V 16. stoletju je [[Reformacija|protestantsko]] reformistično gibanje prodrlo globoko v poljsko krščanstvo. Politika verske strpnosti, ki se je razvila na Poljskem, je bila v tistem času skoraj edinstvena v Evropi. Iz pokrajin, ki so jih razdirali verski spori, je veliko ljudi pobegnilo in našlo zatočišče na Poljskem. Vladavini kraljev [[Sigismund I. Poljski|Sigismunda I. Starega]] (1506–1548) in [[Sigismund II. Avgust|Sigismunda II. Avgusta]] (1548–1572) sta bili obdobje intenzivnega razcveta kulture in znanosti, imenovano tudi zlata doba poljske renesanse. Najvidnejši predstavnik tedanje znanosti je bil [[astronom]] [[Nikolaj Kopernik]] (1473–1543), utemeljitelj heliocentričnega sistema našega [[Osončje|Osončja]].&lt;ref name=ref21/&gt; Najpomembnejši umetnik tega obdobja je bil pesnik  [[Jan Kochanowski]] (1530–1584).&lt;ref name=ref27&gt;Davies 2005a, str. xxix.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Gierowski 1986a, str. 116–130.&lt;/ref&gt; Med vladavino Sigismunda I.&lt;ref name=ref21/&gt; bil [[Tevtonski viteški red|Tevtonski red]] leta 1525 sekulariziran. Zadnji veliki mojster reda [[Albert Pruski]] se je spreobrnil v protestantizem in se poklonil poljskemu kralju in v zameno dobil v fevd vojvodino Prusijo.&lt;ref name=ref21/&gt; Mazovija je bila leta 1529 končno v celoti vključena v Poljsko krono.&lt;ref name=ref21/&gt;&lt;ref&gt;Gierowski 1986a, str. 53–92. &lt;/ref&gt;

[[Slika:Poland-01788 - Courtyard (32000957141).jpg|thumb|left|250px|Italijansko dvorišča na gradu [[Grad Vavel|Vavel]] v Krakovu, nekdaji rezidenci poljskih monarhov]]

Z vladavino Sigismunda II. se je končalo obdobje Jageloncev. Leta 1569 je bila z [[Lublinska unija|Lublinsko unijo]] ustanovljena poljsko-litovska [[Republika obeh narodov]]. Litovska oblast v Ukrajini je bila prenešna na Poljsko.&lt;ref name=ref21/&gt;&lt;ref&gt;Gierowski 1986a, str. 92–109. &lt;/ref&gt; Realna unija obeh narodov je trajala do [[Delitve Poljske|prve delitve Poljske]] leta 1795. Leta 1561 je Poljska priključila [[Livonija|Livonijo]], s čimer se je začela livonska vojna z [[Rusko carstvo|Rusijo]].&lt;ref name=ref21/&gt; 

Eksekucionistično gibanje, ki je poskušalo zaustaviti napredujočo prevlado poljskih in litvanskih magnatskih družin v državi, je doseglo vrhunec na zasedanju  Sejma v Piotrkówu v letih 1562–1563.&lt;ref name=ref21/&gt; Na verskem področju so se poljski bratje odcepili od [[Kalvinizem|kalvinistov]], ki so leta 1563 izdali protestantsko ''Brestovsko Biblijo''.&lt;ref name=ref21/&gt; Na poljsko zgodovino so močno vplivali [[jezuiti]], ki so tja prišli leta 1564

==Poljsko-litovska Republika obeh narodov==
===Ustanovitev (1569-1648)===
====Lublinska unija====
[[Slika:Truce of Deulino 1618-1619.PNG|upright=1.35|thumb|right|Republika obeh narodov v njenem največjem obsegu po sklenitvi Deulinskega miru leta 1619]]

[[Lublinska unija]] iz leta 1569 je ustvarila poljsko-litovsko zvezno državo, ki je bila bolj enotna kot prejšnja personalna unija med Poljsko in Litvo. Unijo je vodilo plemstvo preko centralnega parlamenta in lokalnih skupščin na čelu z izvoljenim kraljem. Formalna vladavina plemstva, ki je bilo sorazmerno številčnejše kot v drugih evropskih državah, je tvorila zgodnji demokratični sistem,&lt;ref&gt;Overy 2010, str. 176–177. &lt;/ref&gt; ki je bil v nasprotju z absolutnimi monarhijami, ki so takrat prevladovale v preostali Evropi.&lt;ref&gt;Davies 1996, str. 555. &lt;/ref&gt; 

Začetek Republike obeh narodov je sovpadal z obdobjem v poljski zgodovini, ko sta bila dosežena velika politična moč ter napredek v civilizaciji in blaginji. Poljsko-litovska unija je postala vpliven dejavnik  v evropskih zadevah in pomembna kulturna entiteta, ki je širila zahodno kulturo s poljskimi značilnostmi proti vzhodu. V drugi polovici 16. stoletja in prvi polovici 17. stoletja je bila Republika obeh narodov  ena največjih in najštevilčnejših držav v tedanji Evropi. Merila je malo manj kot milijon kvadratnih kilometrov in imela okoli deset milijonov prebivalcev. V njenem gospodarstvu je prevladovalo izvozno usmerjeno kmetijstvo. Verska strpnost po vsej državi je bila zagotovljena z [[Varšavska konfederacija|Varšavsko konfederacijo]] iz leta 1573.&lt;ref name=ref27/&gt;

====Prvi voljeni kralji====
[[Slika:France-001615 - King Henri III (15291221709) (2).jpg|thumb|left|200px|Prvi izvoljeni poljsko-litovski kralj je bil Henrik Valoiški, kasnejši francoski kralj [[Henrik III. Francoski|Henrik III.]]]]

Po koncu vladavine Jageloncev leta 1572 je bil na prvih &quot;svobodnih volitvah&quot; poljskega plemstva leta 1573 za kralja izvoljen Henrik Valoiški, kasnejši francoski kralj [[Henrik III. Francoski|Henrik III.]] Pred izvolitvijo je moral pospisati ''[[Pacta conventa|pacta conventa]]'', sklop dogovorjenih obveznosti oziroma predvolilnih obljub.  Ko je leta 1574  na Poljsko prispela novica, da je francoski prestol prazen, se je Henrik kot njegov  verjetni dedič vrnil v Francijo.&lt;ref name=ref27/&gt; Volitve kralja so od  
samega začetka spremljali tuji vplivi, saj so tuje sile poskušale z manipulacijami doseči izvolitev kandidata, ki je bil v skladu z njihovimi interesi.&lt;ref&gt;Gierowski 1986a, str. 109–116. &lt;/ref&gt;

Henrikovi je sledila vladavina Štefana Báthoryja (vladal 1576–1586). Bil je vojaško in domovinsko samozavesten vladar in je v poljskem zgodovinskem izročilu  cenjen kot redek primer uspešnega izvoljenega kralja.&lt;ref name=ref27/&gt; Ustanovitev Kronskega sodišča leta 1578 je pomenila prenos številnih pritožbenih zadev iz kraljeve v plemiško jurisdikcijo.&lt;ref name=ref27/&gt;

====Prvi kralji iz dinastije Vasa====
[[Slika:Sigismund at horse.jpg|right|thumb|200px|[[Sigismund III. Poljski|Sigismund III. Vasa]] je vladal dolgo, njegovo delovanje proti verskim manjšinam, ekspanzionistične ideje in vmešavanje v švedske dinastične zadeve pa so Republiko obeh narodov destabilizirale]]

Vladavina švedske [[Dinastija Vasa|dinastije Vasa]] se je v Republiki obeh narodov začela leta 1587. Prva dva kralja iz te dinastije, [[Sigismund III. Poljski|Sigismund III.]] (vladal 1587–1632) in [[Vladislav IV. Poljski|Vladislav IV.]] (vladal 1632–1648), sta večkrat poskušala s spletkami prevzeti švedski  prestol, ki je bil stalen vir motenj v Republiki obeh narodov.&lt;ref name=ref27/&gt; Katoliška cerkev je v tistem času začela ideološko protiofenzivo in protireformacija je zajela  številne spreobrnjence iz poljskih in litvanskih protestantskih krogov. Leta 1596 je [[Brestlitovska unija]] razklala vzhodne kristjane v Republiki in ustvarila [[Katoliške cerkve vzhodnega obreda|uniatsko cerkev vzhodnega obreda]], podrejeno papežu.&lt;ref name=ref27/&gt; V letih 1606–1608 se je razvil zebrzidovski upor proti Sigismundu III.&lt;ref name=ref27/&gt;&lt;ref&gt;Gierowski 1986a, str. 130–146. &lt;/ref&gt;

V želji po premoči v vzhodni Evropi se je Republika obeh narodov od leta 1605 do 1618 vojskovala z Rusijo. Niz spopadov se imenuje poljsko-moskovska vojna ali dimirtijada. Repoblika je razširila svoje ozemlje proti vzhodu, glavnega cilja – moskovskega prestola, pa poljska dinastija ni dosegla. Švedska si je v poljsko-švedskih vojnah v letih 1617–1629 prizadevala dobiti prevlado na [[Baltsko morje|Baltiku]],  [[Osmansko cesarstvo]] pa je pritiskalo z juga v bitkah pri Cecori leta 1620 in Hotinu leta 1621.&lt;ref name=ref27/&gt; Širitev kmetijstva in [[Tlačanstvo|tlačanska]] politika v poljski [[Ukrajina|Ukrajini]] sta povzročili vrsto [[kozaki|kozaških]] uporov. V tridesetletni vojni je bila Republika zaveznica habsburške monarhije vendar v njej ni neposredno sodelovala.{{efn-lr|Po mnenju raziskovalca Jana Sowe je Republika obeh narodov kot država propadla, ker se ni bila sposobna prilagoditi nastajajočemu novemu evropskemu redu, vzpostavljenemu z Vestfalskim mirom leta 1648. Voljeni poljski kralji, ki jih je omejevalo sebično in kratkovidno plemstvo, niso mogli vsiliti močne in učinkovite centralne vlade z značilno povestfalsko notranjo in zunanjo suverenostjo. Nezmožnost poljskih kraljev, da bi zaračunavali in pobirali davke, in s tem vzdrževali stalno vojsko, ter vodili neodvisno zunanjo politiko, so bili med glavnimi ovirami za učinkovito tekmovanje Poljske na spremenjenem evropskem prizorišču, kjer je bila absolutistična oblast predpogoj za preživetje in postala temelj za odpravo tlačanstva in postopno oblikovanje parlamentarizma. &lt;ref name=ref37&gt;Wodecka 2013.&lt;/ref&gt;}} Vladavina [[Vladislav IV. Poljski|Vladislava IV.]] je bila večinoma miroljubna. Leta 1635 je bila ponovno vzpostavljena pravoslavna cerkvena hierarhija. ki je bila po Brestlitovski uniji prepovedana.&lt;ref name=ref27/&gt;

===Propadanje (1648-1764)===
====Potop====
Med vladanjem Kazimirja II. Vase (1648–1668), tretjega in zadnjega iz te dinastije, je plemiška demokracija začela propadati zaradi tujih invazij in notranjih nesoglasij.&lt;ref name=ref27/&gt;&lt;ref name=ref36&gt;Gierowski 1986a, str. 190–219. &lt;/ref&gt; Nadloge so se nepričakovano hitro kopičile in zaznamovale konec poljske zlate dobe. Nekoč močna Republika obeh narodov je postajala vedno bolj ranljiva za tuje posege.
 
[[Slika:John II Casimir Vasa 1.PNG|thumb|right|200px|[[Ivan II. Poljski|Ivan II. Kazimir Vasa]] je vladal v najtežjem obdobju Republike obeh narodov; rzočaran zaradi nezmožnosti reformiranja države je leta 1668 odstopil&lt;ref name=ref37/&gt;]]

Vstaja  kozakov pod vodstvom [[Bogdan Hmelnicki|Bogdana Hmelnickega]] leta 1648–1657 je zajela vse jugovzhodne pokrajine Poljske krone&lt;ref name=ref27/&gt; in imela katastrofalne posledice. 

Prvi ''[[liberum veto]]'', parlamentarno pravico, s katero je lahko kateri koli član Sejma takoj razpusti trenutno sejo, je bila prvič uporabljena leta 1652.&lt;ref name=ref27/&gt; Ta praksa je sčasoma kritično oslabila poljsko centralno vlado. V [[Perejaslavski sporazum|Perejaslavskem sporazumu]] so se ukrajinski uporniki leta 1654 razglasili za podložnike ruskega carja.

Druga severna vojna je v letih 1655–1660 divjala po osrednjih poljskih deželah. Vključeva ja brutalno in uničujočo švedsko  invazijo na Poljsko, imenovano švedski potop. Vojna se je končala leta 1660 z [[Olivski sporazum|Olivskim mirovnim sporazumom]].&lt;ref name=ref27/&gt; Republika je v vojni zgubila nekaj ozemlja na severu države. 

Leta 1657 je [[Prusija|vojvodina Prusija]] z [[Bromberški sporazum|Bromberškim sporazumom]] vzpostavila svojo neodvisnost.&lt;ref name=ref27/&gt; V rusko-poljski vojni (1654–1667) se je vojska Republike dobro odrezala, Ukrajina pa je bila z [[Andrusovsko premirje|Andrusovskim premirjem]] leta 1667  kljub temu razdeljena med Poljsko in Rusijo.&lt;ref name=ref27/&gt; Proti koncu vojne je upor magnatov Lubomirskih proti kralju destabiliziral in oslabil državo. Obsežni napadi krimskih Tatarov, v katerih so v Ukrajini lovili sužnje, so imeli zelo škodljive posledice tudi za poljsko gospodarstvo.&lt;ref&gt;Williams 2013, str. 27. &lt;/ref&gt; Leta 1661 je izšel prvi poljski časopis ''Merkuriusz Polski''.&lt;ref name=ref27/&gt;&lt;ref&gt;Gierowski 1986a, str. 220–240. &lt;/ref&gt;

Leta 1668 se je kralj [[Ivan II. Poljski|Ivan II. Kazimir]], žalosten zaradi nedavne smrti svoje žene in razočaran zaradi katastrofalnih političnih neuspehov svoje vladavine, odrekel prestolu in pobegnil v Francijo.{{efn-lr|Ivan II. Kazimir Vasa je znan po svoji omembe vredni in natančni napovedi delitve Poljske, ki se je zgodila več kot stoletje kasneje.&lt;ref name=ref37/&gt;}}

====Jan III. Sobieski in zadnje vojaške zmage====
[[Slika:Siemiginowski John III Sobieski with his son.jpg|thumb|left|200px|Kralj  [[Jan III. Sobieski]] s svojim sinom Jakobom, katerega je poskušal postaviti za svojega naslednika; Sobieski je povedel vojsko Republike obeh narodov v bitko za Dunaj, eno zadnjih velikih poljsko-litovskih zmag]]

Po odstopu Ivana II. Kazimirja je bil za njegovega nalednika leta 1669 izvoljen Poljak [[Koribut Višnjevecki]]. Med njegovim vladanjem, ki je trajalo do leta 1673,  je izbruhnila poljsko-osmanska vojna (1672–1676). Vojna se je nadaljevala pod njegovim naslednikom [[Jan III. Sobieski|Janom III. Sobieskim]] (vladal 1674–1696).&lt;ref name=ref27/&gt; Sobieski je nameraval razširiti svojo  državo  na  [[Baltsko morje|baltsko]] območje in v ta namen leta 1675 v Jaworówu s Francijo sklenil tajni sporazum,&lt;ref name=ref27/&gt; 
vendar je bil namesto tega prisiljen v dolgotrajne vojne z [[Osmansko cesarstvo|Osmanskim cesarstvom]]. S tem je Sobieski za kratek čas oživil vojaško moč Republike obeh narodov. V [[bitka pri Hotinu|bitki pri Hotinu]] leta 1673 je premagal osmansko vojsko in v [[Drugo obleganje Dunaja|bitki pri Dunaju]] leta 1683 odločilno pomagal rešiti Dunaj pred Osmanskim cesarstvom.&lt;ref name=ref27/&gt; Vladavina Sobieskega je bila zadnji višek v zgodovini Republike, saj je  v prvi polovici 18. stoletja Poljska prenehala biti aktivna akterka v mednarodni politiki. Z Rusijo je leta 1686 sklenila sporazum o večnem miru in končno uredila meje med državama, ki so veljale do [[Delitve Poljske|prve delitve Poljske]] leta 1772.&lt;ref name=ref27/&gt;&lt;ref&gt;Gierowski 1986a, str. 240–258. &lt;/ref&gt;

Republika obeh narodov, ki je bila do leta 1720 v skoraj nenprekinjenih vojnah, je utrpela ogromno izgubo prebivalstva ter veliko škodo v svojem gospodarstvu in družbeni strukturi. Vlada je postala neučinkovita zaradi obsežnih notranjih konfliktov, skorumpiranih zakonodajnih procesov in manipulacij zaradi tujih interesov. Plemstvo je padlo pod nadzor peščice sprtih magnatskih družin z vzpostavljenimi ozemeljskimi domenami. Mestno prebivalstvo in infrastruktura sta propadala, skupaj z večino kmetij, katerih prebivalci so bili podvrženi vse skrajnejšim oblikam tlačanstva. Razvoj znanosti, kulture in izobraževanja se je zaustavil ali celo nazadoval.&lt;ref name=ref36/&gt;

====Saški kralji====
[[Slika:August der Starke.jpg|thumb|right|200px|[[Avgust II. Močni]], saški kralj Poljske; po njegovi smrti se je začela vojna za poljsko nasledstvo]]

Volitve kralja leta 1697 so na poljski prestol pripeljale [[Avgust Močni|Avgusta II. Močnega]] (vladal 1697–1733), člana  saške družine [[Wettinci|Wettin]], ki je lahko prevzel prestol pod pogojem, da se spreobrne v rimskokatoliško vero. Nasledil ga je njegov sin [[Avgust III. Poljski|Avgust III.]] (vladal 1734–1763).&lt;ref name=ref27/&gt; Vladavini saških kraljev, ki so bili  hkrati saški volilni knezi, so prekinili tekmovalni kandidati za poljski prestol. Razpad Relublike obeh narodov se je nadaljeval. 

[[Velika severna vojna]] (1700–1721),&lt;ref name=ref27/&gt; v kateri so sodobniki videli začasen mrk, je morda bila usodni udarec, ki je zrušil poljski politični sistem. Leta 1704 je bil za kralja pod švedsko zaščito postavljen [[Stanislav Leščinski]], vendar je na tem položaju zdržal le nekaj let.&lt;ref&gt;Davies 2005a, str. 374–375&lt;/ref&gt; Tihi sejm leta 1717 je zaznamoval začetek Republike obeh narodov kot ruskega [[protektorat]]a.&lt;ref&gt;Davies 2005a, str. 375–377.&lt;/ref&gt; Rusko carstvo je jamčilo zlato svobodo plemstva, samo da bi obdržalo šibko centralno oblast Republike in nadaljevalo stanje stalne politične nemoči. V odmevnem zlomu tradicije verske strpnosti so bili [[Protestantizem|protestanti]] med [[Thornovi nemiri|Thornovimi nemiri]] leta 1724 usmrčeni.&lt;ref&gt;Davies 2005a, str. 139–142.&lt;/ref&gt; Leta 1732 so Rusija, Avstrija in Prusija, močne in spletkarske sosede Poljske, sklenile tajni [[Sporazum treh črnih orlov]] z namenom, da bi nadzirale prihodnje volitve kraljev Republike. Vojna za poljsko nasledstvo leta 1733-1735&lt;ref name=ref27/&gt; je pomagala Leščinskemu, da je prišel drugič na poljski prestol. Zaradi znatne vpletenosti tujcev so bila njegova prizadevanja neuspešna. Kraljevina Prusija je postala močna regionalna sila, ki ji je v šlezijskih vojnah uspela [[Habsburška monarhija|habsburški monarhiji]] iztrgati zgodovinsko poljsko provinco [[Šlezija|Šlezijo]]. Prusije je s tem postala vedno večja grožnja varnosti Poljske. 

Personalna unija Republike obeh narodov in Vojvodine Saške je v Republiki  povzročila nastanek reformnega gibanja in začetek poljskega [[Razsvetljenstvo|razsvetljenstva]], ki je bilo glavni pozitivni napredek v tem obdobju. Leta 1747 je bila v [[Varšava|Varšavi]] odprta prva poljska javna [[Knjižnica Załuski|knjižnica Załuski]].&lt;ref name=ref27/&gt;&lt;ref&gt;Gierowski 1986a, str. 258–301.
&lt;/ref&gt;

===Reforme in izguba državnosti (1764-1795)===
====Czartoryjske reforme in Stanislav Avgust Poniatowski====
[[Slika:Stanisław August Poniatowski by Johann Baptist Lampi.PNG|thumb|right|200px|Razsvetljeni monarh [[Stanislav II. Avgust Poniatowski]]]]

V drugi polovici 18. stoletja so v poljsko-litovski skupni državi poskušali izvesti temeljne notranje reforme, ker ji je grozilo izumrtje. Reformna dejavnost, ki jo je sprva spodbujala frakcija magnatske družine Czartory, znane kot Familia, je izzvala sovražno reakcijo in vojaški odziv sosednjih sil, vendar je ustvarila pogoje, ki so spodbudili gospodarski napredek. Vodilno trgovsko središče v državi je postala prestolnica Varšava in prevzela primat Danziga (zdaj Gdansk). Pomen  uspešnejših mestnih družbenih slojev se je povečal. Zadnja desetletja neodvisnega obstoja Republike obeh narodov  so zaznamovala agresivna reformna gibanja in daljnosežen napredek na področju izobraževanja, intelektualnega življenja, umetnosti ter razvoja družbenega in političnega sistema.&lt;ref&gt;Gierowski 1986b, str. 1–60. &lt;/ref&gt;

Kraljeve volitve leta 1764 so na prestol privedle [[Stanislav II. Avgust Poniatowski|Stanislava Avgusta Poniatowskega]],&lt;ref name=ref46&gt;Davies 2005a, str. xxix–xxx&lt;/ref&gt; prefinjenega posvetnega aristokrata, povezanega z družino Czartory, ki pa ga je izbrala in vsilila ruska cesarica [[Katarina Velika]] in od njega pričakovala, da bo njen poslušni sledilec. Stanislav Avgust je vladal poljsko-litovski državi do njenega razpada leta 1795. Svojo vladavino je preživel razpet med željo po izvedbi reform, potrebnih za rešitev propadajoče države, in podrejenim odnosom do svojih ruskih pokroviteljev.&lt;ref&gt;Gierowski 1986b, str. 60–66. &lt;/ref&gt;

[[Barska konfederacija]] (1768-1772)&lt;ref name=ref46/&gt; je bila upor poljskega plemstva proti ruskemu vplivu nasploh in samemu Poniatowskemu, v katerem so videli predstavnika Rusije. Konfederacija se je borila za ohranitev neodvisnosti Poljske in tradicionalnih interesov plemstva. Po nekaj letih so nadzor v konfederaciji ponovno prevzele sile, zveste kralju in Ruskemu carstvu.&lt;ref name=ref48&gt;Gierowski 1986b, str. 66–74. &lt;/ref&gt;

Po zatrtju Barske konfederacije so bili deli Republike obeh narodov  leta 1772 na pobudo [[Friderik II. Veliki|Friderika Velikega Pruskega]] razdeljeni med Prusijo, Avstrijo in Rusijo. Dejanje jo postal znano kot [[Delitve Poljske|prva delitev Poljske]].&lt;ref name=ref46/&gt; Od Republike je ostala okrnjena država. Sejm je leta 1773 pod prisilo potrdil delitev kot  opravjeno dejstvo, vendar je hkrati ustanovil Komisijo za nacionalno izobraževanje, pionirsko izobraževalno ustanovo v Evropi, ki jo pogosto imenujejo tudi prvo ministrstvo za izobraževanje na svetu.&lt;ref name=ref46/&gt;&lt;ref name=ref48/&gt;

====Veliki sejm 1788–1791 in Ustava 3. maja 1791====
[[Slika:Oath of confirmation of Constitution of the 3rd May 1791.PNG|thumb|right|250px|Veliki sejm je na zasedanju v Kraljevem gradu v Varšavi 3. maja 1791 potrdil poljsko-litovsko ustavo]]

Dolgotrajno zasedanje parlamenta, ki ga je sklical kralj Stanislav II. Avgust, je znano kot Veliki sejm ali Štiriletni sejm. Prvič se je sestal leta 1788. Prelomni dosežek maratonskega zasedanja je bilo sprejetje ustave z dne 3. maja 1791,&lt;ref name=ref46/&gt; prve v sodobni Evropi. Ustava, zmerno reformističen dokument, ki so ga obrekovalci obsodili kot naklonjen idealom [[Francoska revolucija|francoske revolucije]], je kmalu sprožila močno nasprotovanje konservativnih krogov višjega plemstva Republike obeh narodov in ruske carice Katarine, ki je bila odločena preprečiti ponovno rojstvo močne Republike obeh narodov. Plemiška [[Targoviška konfederacija]], ustanovljena v prestolnici ruskega carstva [[Sankt Peterburg]]u, je prosila Katarino za pomoč in maja 1792 je ruska vojska vstopila na ozemlje Republike. Poljsko-ruska vojna leta 1792, obrambna vojna sil Republike proti ruskim zavojevalcem, se je končala, ko je poljski kralj, prepričan o nesmiselnosti odpora, kapituliral in se pridružil Targoviški konfederaciji. Vlado je prevzela rusko-zavezniška konfederacija, vendar sta Rusija in Prusija leta 1793 vseeno poskrbeli za drugo delitev Poljske. Zaradi delitve je državi ostalo kritično okrnjeno ozemlje, zaradi česar ni bila sposobna samostojnega obstoja. Grodnenski sejm Republike obeh narodov leta 1793, zadnji v še obstoječi državi,&lt;ref name=ref46/&gt; je bil prisiljen potrditi novo delitev.&lt;ref&gt;Gierowski 1986b, str. 74–90.&lt;/ref&gt;

==== Kościuszkov upor leta 1794 in konec poljsko-litovske države====
[[Slika:Smuglewicz Kosciuszko 2.jpg|thumb|left|250px|Kościuszkov poziv na narodno vstalo v Krakovu leta 1794]]

Radikalizirani zaradi nedavnih dogodkov so poljski reformatorji, bodisi v izgnanstvu bodisi na ozemlju, ki je še ostalo Republiki obeh narodov, začeli pripravljati narodno vstajo. Za vodjo vstaje je bil izbran [[Kościuszkova vstaja|Tadeuš Kościuszko]], priljubljen general in veteran [[Ameriška vojna za neodvisnost|ameriške revolucije]]. Kościuszko se je 24. marca 1794 vrnil iz tujine in v [[Krakov]]u izdal Kościuszkovo proklamacijo, ki je zahtevala narodno vstajo pod njegovim vrhovnim poveljstvom.&lt;ref name=ref46/&gt; Kościuszko je osvobodil številne kmete, da bi jih lahko vpisal v svojo vojsko. Upor kljub široki narodni podpori ni bil sposoben pridobiti tuje pomoči, potrebne za njegov uspeh. Združene sile Rusije in Prusije so upor zatrle in novembra 1794 po bitki v Pragi zasedle Varšavo.

[[Slika:Partitions of Poland.png|thumb|right|upright=1.35|Tri delitve Republike obeh narodov: 1772, 1793 in 1795]]

Leta 1795 so Rusija, Prusija in Avstrija izvedle tretjo delitev Poljske kot končno razdelitev ozemlja, ki je povzročila dokončni razpad poljsko-litovske skupne države.&lt;ref name=ref46/&gt; Kralj Stanislav Avgust Poniatowski je bil pospremljen v [[Grodno]], kjer je bil prisiljen odstopiti. Po odstopu se je umalnil v [[Sankt Peterburg]].&lt;ref name=ref46/&gt;&lt;ref&gt;Gierowski 1986b, str. 90–101.&lt;/ref&gt; Tadeuš Kościuszko je bil sprva zaprt, dokler ni leta 1796 dobil dovoljenje za izselitev v [[Združene države Amerike]].&lt;ref&gt;Herbst 1969, str. 437.&lt;/ref&gt;

Odziv poljskega vodstva na zadnjo delitev je stvar zgodovinske razprave. Literarni zgodovinarji so ugotovili, da je bilo prevladujoče čustvo prvega desetletja obup, ki je ustvaril moralno puščavo, v kateri sta vladala nasilje in izdaja. Po drugi strani so zgodovinarji iskali znake odpora proti tuji vladavini in ugotovili, da je vse plemstvo, ki ni odšlo v izgnanstvo, priseglo zvestobo svojim novim vladarjem in služilo kot častniki v njihovih vojskah.&lt;ref&gt;Czubaty 2009, str. 95–109.&lt;/ref&gt;

==Razdeljena Poljska (1705–1918)==
===Oborožen upor (1795-1864)===
====[[Napoleonske vojne]]====
[[Slika:Death of Poniatowski.jpg|thumb|left|250px|Smrt Jozefa Poniatowskega, maršala [[Prvo Francosko cesarstvo|Francoskega cesarstva]] v [[Bitka pri Leipzigu|bitki pri Leipzigu]]]]

Četudi med letoma 1795 in 1918 ni obstajala nobena suverena poljska država, se je ideja o poljski neodvisnosti ohranjala pri življenju skozi celo 19. stoletje. Proti delitvenim silam so potekale številne vstaje in drugi oboroženi spopadi. Vojaška prizadevanja so sprva temeljila na zavezništvu poljskih emigrantov s porevolucionarno Francijo. Poljske legije Jana Henrika Dąbrowskega so se med letoma 1797 in 1802 borile v francoskih akcijah zunaj Poljske v upanju, da bosta njihova udeležba in prispevek nagrajena z osvoboditvijo njihove poljske domovine.&lt;ref name=ref53&gt;Davies 2005b, str. xxi.&lt;/ref&gt; Jozef Wybicki je leta 1797 kot hvalnico njihovim dejanjem napisal poljsko državno himno ''&quot;Poljska še ni izgubljena&quot;'' ali ''&quot;Dąbrowskijeva mazurka&quot;''.&lt;ref&gt;Gierowski 1986b, str. 119–130.&lt;/ref&gt;

[[Napoleon Bonaparte|Napoleon]] je po svojem porazu s  Prusijo in podpisu [[Tilsitski  sporazum|Tilsitskega sporazuma]]  z ruskim carjem [[Aleksander I. Ruski|Aleksandrom I.]] leta 1807 ustanovil Varšavsko vojvodstvo, majhno, napol neodvisno poljsko državo.&lt;ref name=ref53/&gt; Vojska Varšavskega vojvodstva pod poveljstvom Jozefa Poniatowskega je kot francoska zaveznica sodelovala v številnih francoskih akcijah, vključno z uspešno avstrijsko-poljsko vojno leta 1809. Po tej vojni in drugih akcijah se je ozemlje Varšavskega vojvodstva razširilo. Francoska invazija na Rusijo leta 1812 in nemška kampanja leta 1813 sta bili zadnji vojni, v katerih je sodelovalo vojvodstvo. Varšavsko vojvodstvo je kot odraz idealov [[Francoska revolucija|francoske revolucije]] v ustavi odpravilo [[tlačanstvo]], ni pa spodbujalo  zemljiške reforme.&lt;ref&gt;Gierowski 1986b, str. 130–147.&lt;/ref&gt;

====Dunajski kongres====
Po Napoleonovem porazu je bil na [[Dunajski kongres|Dunajskem kongresu]], ki je zasedal  leta 1814 in 1815, vzpostavljen nov evropski red. Adam Jurij Czartoryski, nekdanji tesni sodelavec cesarja Aleksandra I., je postal vodilni zagovornik poljske nacionalne ideje. Kongres je izdelal nov razdelitveni načrt, ki je upošteval nekatere pridobitve Poljakov v napoleonskem obdobju.

Varšavsko vojvodstvo je leta 1815 zamenjala novoustanovljena Kraljevina Poljska, neuradno znana kot [[Kongresna Poljska]].&lt;ref name=ref53/&gt; Preostalo poljsko kraljestvo je bilo priključeno k Ruskemu carstvu v personalni uniji pod ruskim carjem in dobilo lastno ustavo in vojsko. Vzhodno od kraljestva so bila velika območja nekdanje poljsko-litovske Republike obeh narodov vključena neposredno v Rusko carstvo kot Zahodni kraj. Ta ozemlja, skupaj s Kongresno Poljsko, na splošno veljajo za Rusko delitev. Ruska, Pruska in Avstrijska  &quot;delitev&quot; so neformalna imena pokrajin nekdanje skupne države in ne imena dejanskih upravnih enot razdeljenega poljsko-litovskega ozemlja.&lt;ref name=ref56&gt;Gierowski 1986b, str. 147–181.&lt;/ref&gt; Pruska delitev je vključevala del, imenovan  Veliko posensko vojvodstvo.&lt;ref name=ref53/&gt; Kmetje pod prusko upravo so z reformami v letih 1811 in 1823 postopoma pridobili [[Volilna pravica|volilno pravico]]. Omejene pravne reforme v Avstrijski delitvi je zasenčila revščina na podeželju. Svobodno mesto Krakov je bilo majhna republika, ustanovljena na Dunajskem kongresu, ki je bila pod skupnim nadzorom  vseh treh delitvenih sil.&lt;ref name=ref53/&gt; V deželah, ki so jih zavzele tuje sile, je bil kljub mračnim političnim razmeram s stališča poljskih domoljubov dosežen gospodarski napredek. Opazen je bil predvsem razvoj zgodnje industrije.&lt;ref name=ref56/&gt; 

Novejše ocene [[Bruto domači proizvod|bruto domačega proizvoda]] na prebivalca v obdobju 1790–1910 potrjujejo hipotezo, da je gospodarstvo na periferiji države v  počasnem procesu dohitevalo gospodarstvo v osrednjih delih države.&lt;ref&gt;Maciej Bukowski in drugi.  &quot;Urbanization and GDP per capita: New data and results for the Polish lands, 1790–1910.&quot; Historical Methods: ''A Journal of Quantitative and Interdisciplinary History'' '''52.4''' (2019): 213-227.&lt;/ref&gt;

[[Slika:Granting of the Constitution of the Duchy of Warsaw by Napoleon.PNG|thumb|right|[[Napoleon Bonaparte]] leta 1807 ustanavlja Varšavsko vojvodstvo pod francosko zaščito]]

====Vstaja novembra 1830====
[[Slika:Marcin Zaleski, Wzięcie Arsenału.jpg|thumb|right|Zaplemba varšavskega arzenala na začetku novembrske vstaje leta 1830]]

Vse bolj represivna politika okupacijskih sil je v razdeljeni Poljski spodbudila odporniška gibanja. Leta 1830 so poljski domoljubi sprožili novembrsko vstajo,&lt;ref name=ref53/&gt; ki je prerasla v obsežno vojno z Rusijo. Vodstvo vstaje so kasneje prevzeli poljski konservativci, ki niso bili pripravljeni izzivati imperija in so nasprotovali širjenju družbene baze gibanja za neodvisnost z ukrepi, kot je zemljiška reforma. Vrsta napak več zaporednih glavnih poveljnikov, ki jih je imenovala uporniška poljska narodna vlada, je kljub znatni mobilizaciji privedla do poraza leta 1831.&lt;ref name=ref53/&gt; Kongresna Poljska je izgubila svojo ustavo in vojsko, vendar je formalno ostala ločena upravna enota znotraj Ruskega imperija.&lt;ref&gt;Gierowski 1986b, str. 181–194.&lt;/ref&gt;

[[Slika:Chopin, by Wodzinska.JPG|thumb|upright|left|[[Frédéric Chopin|Chopina]], romantičnega skladatelja del za klavir, je navdihovala tudi poljska ljudska plesna glasba]]

Po porazu novembrske vstaje je na tisoče nekdanjih poljskih borcev in drugih aktivistov emigriralo v Zahodno Evropo. Pojav, znan kot &quot;veliko izseljevanje&quot;, je kmalu zavladal poljskemu političnemu in intelektualnemu življenju. Skupaj z voditelji neodvisnega gibanja je poljska skupnost v tujini vključevala največje poljske literarne in umetniške ume, vključno z romantičnimi pesniki [[Adam Mickiewicz|Adamom Mickiewiczem]], [[Juliusz Słowacki|Juliuszem Słowackim]], [[Cyprian Norwid|Cyprianom Norwidom]] in skladateljem [[Frédéric Chopin|Frédéricom Chopinom]]. V okupirani in zatirani Poljski so nekateri iskali napredek z nenasilnim aktivizmom, osredotočenim na izobraževanje in gospodarstvo. Drugi so v sodelovanju z emigrantskimi krogi organizirali zarote in pripravljali naslednji oboroženi upor.&lt;ref&gt;Gierowski 1986b, str. 208–231.&lt;/ref&gt;

====Upori med  pomladjo narodov====
Načrtovana velika poljska narodna vstaja leta 1846 se je končala s fiaskom,  ker so okupacijske oblasti izvedele za njene tajne priprave. V krakovski vstaji februarja 1846&lt;ref name=ref53/&gt; je bilo domoljubno delovanje združeno z revolucionarnimi zahtevami. Rezultat vstaje je bila vključitev svobodnega mesta Krakov v Avstrijsko delitev. Avstrijske oblasti so izkoristile nezadovoljstvo kmetov in jih hujskali proti plemiškim uporniškim enotam, kar je povzročilo pokol v Galiciji leta 1846&lt;ref name=ref53/&gt; v  obsežnem uporu podložnikov, ki so iskali olajšanje svojega pofevdalnega obveznega dela. Vstaja je mnoge osvobodila suženjstva in pospešila odločitve, ki so vodile do odprave tlačanstva v poljskem delu Avstrijskem cesarstvu leta 1848. Nemške revolucije leta 1848 so pospešile velikopoljsko vstajo leta 1848,&lt;ref name=ref53/&gt; v kateri so igrali vidno vlogo kmetje v Pruski delitvi Poljske, ki so bili takrat večinoma že osvobojeni.&lt;ref&gt;Gierowski 1986b, str. 232–287.&lt;/ref&gt;

====Vstaja januarja 1863====
[[Slika:Romuald Traugutt 111.PNG|thumb|upright|right|Romuald Traugutt, zadnji vrhovni poveljnik januarske vstaje leta 1863]]

Ruska avtokracija je stalno napadala temeljne poljske nacionalne vrednote - jezik, vero in kulturo.&lt;ref&gt;Burant 1985, str. 131–156.&lt;/ref&gt; V letih 1860–1861 je v Kongresni Poljski kljub skromni liberalizaciji pod vladavino carja [[Aleksander II. Ruski|Aleksandra II.]] prišlo do obnovitve osvobodilnih dejavnosti. Med obsežnimi demonstracijami v Varšavi so ruske sile med civilnimi udeleženci povzročile številne žrtve. Levičarska ali &quot;rdeča&quot; frakcija poljskih aktivistov, ki je zagovarjala pravice kmetov in sodelovala z ruskimi revolucionarji, se je takoj vključila v priprave na narodno vstajo. Desničarska ali &quot;bela&quot; frakcija je bila nagnjena k sodelovanju z ruskimi oblastmi in je levi frakciji nasprotovala z delnimi reformnimi predlogi. Da bi ohromil kadrovski potencial rdečih, je Aleksander Wielopolski, konservativni vodja vlade Kongresne Poljske, v letih 1862 in 1863 poskrbel za delen in selektiven vpoklic mladih Poljakov v rusko vojsko.&lt;ref name=ref53/&gt; To dejanje je pospešilo izbruh sovražnosti. V januarski vstaji, ki so se ji po začetnem obdobju pridružili in jo vodili beli, so se bojevale partizanske enote proti sovražniku, ki je bil v veliki prednosti. Upor je trajal od januarja 1863 do pomladi 1864,&lt;ref name=ref53/&gt; ko je Romualda Traugutta, zadnjega vrhovnega poveljnika upora, ujela carska policija.&lt;ref&gt;Gierowski 1986b, str. 287–311.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=ref63&gt;Zdrada 2010.&lt;/ref&gt;

2. marca 1864 je ruska oblast, ki jo je vstaja prisilila, da se je potegovala za zvestobo poljskih kmetov, v poljskem kongresu uradno objavila odlok o volilnih pravicah, skladen s prejšnjim razglasom upornikov o zemljiški reformi. Akt je ustvaril pogoje, potrebne za razvoj kapitalističnega sistema v osrednjih poljskih deželah. V obdobju, ko je večina Poljakov spoznala nesmiselnost oboroženega odpora brez zunanje podpore, so različni deli poljske družbe preživljali globoko in daljnosežno evolucijo na področjih družbenega, gospodarskega in kulturnega razvoja.&lt;ref name=ref53/&gt;&lt;ref name=ref63/&gt;&lt;ref&gt; Gierowski 1986b, str. 311–318.&lt;/ref&gt;

=== Nastajanje moderne poljske družbe pod tujo oblastjo (1864–1914)===
====Represija in organsko delo====
[[Slika:Prus 002.jpg|thumb|upright|[[Boleslav Prus]] (1847–1912), vodilni romanopisec, novinar in filozof poljskega pozitivističnega gibanja]]

Neuspeh januarske vstaje na Poljskem je povzročil veliko psihološko travmo. Postal je zgodovinska prelomnica in sprožil razvoj sodobnega poljskega nacionalizma. Poljaki, ki so bili na ozemljih pod rusko in prusko upravo podvrženi še strožjemu nadzoru in povečanemu preganjanju, so si prizadevali ohraniti svojo identiteto na nenasilne načine. Po vstaji je bil naziv Kongresne Poljske v uradni rabi degradiran iz &quot;Kraljevina Poljska&quot; v &quot;Vislanska dežela. Postala je bolj integrirana v Carsko Rusijo, vendar ne popolnoma izbrisana. Ruski in nemški jezik sta bila obvezna v vseh javnih komunikacijah. Hudo represijo je doživljala tudi katoliška cerkev. Javno šolstvo je bilo vedno  bolj podvrženo rusifikaciji in germanizaciji. Nepismenost se je  zmanjšala, najbolj v Pruski delitvi, izobraževanje v poljskem jeziku pa se je ohranjalo večinoma z neuradnimi prizadevanji. Pruska vlada si je prizadevala na poljsko ozemlje naseliti Nemce in v ta namen kupovala zemljišča v poljski lasti. V nasprotju s pruskim delom Poljske je  Galicija (zahodna Ukrajina in južna Poljska) doživela postopno omilitev avtoritarne politike in celo poljski kulturni preporod. Gospodarsko in socialno je bila zaostala, a je pod blažjo oblastjo Avstro-Ogrske monarhije od leta 1867 vse bolj dobivala omejeno avtonomijo.&lt;ref name=ref53/&gt; V galicijski vladi so prevladovali Stańczyki, konzervativna poljska proavstrijsko orientirana politična frakcija, ki so jo vodili veliki posestniki. V Krakovu je bila leta 1872 ustanovljena Poljska akademija za učenje (akademija znanosti).&lt;ref name=ref53/&gt;

Družbene dejavnosti, imenovane &quot;organsko delo&quot;, so sestavljale organizacije za samopomoč, ki so spodbujale gospodarski napredek in delale na izboljšanju konkurenčnosti industrijskih, kmetijskih in  drugih podjetij v poljski lasti. Organizacije so razpravljale o novih komercialnih metodah za doseganje večje produktivnosti in jih izvajale preko trgovinskih združenj in posebnih interesnih skupin, medtem ko so poljske bančne in zadružne finančne institucije dale na voljo potrebna poslovna posojila. Drugo pomembno področje prizadevanj v organskem delu je bil izobraževalni in intelektualni razvoj preprostih ljudi. V majhnih mestih in vaseh so bile ustanovljene številne knjižnice in čitalnice, vedno večje število časnikov pa je kazalo na vse večje zanimanje za izobraževanje. V številnih mestih so delovala tudi znanstvena in izobraževalna društva. Takšne dejavnosti so bile najbolj izrazite v pruskem delu Poljske.&lt;ref name=ref65&gt;Lukowski &amp; Zawadzki 2006, str. 182–187.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Buszko 1986, str. 84–85.&lt;/ref&gt;

Pozitivizem je na Poljskem nadomestil romantiko kot vodilno intelektualno, družbeno in literarno smer.&lt;ref name=ref65/&gt;&lt;ref&gt;Lukowski &amp; Zawadzki 2006, str. 192–194.&lt;/ref&gt; Odseval je ideale in vrednote nastajajoče urbane buržoazije.&lt;ref&gt;Wereszycki 1990, str. 66–67.&lt;/ref&gt; Okoli leta 1890 so meščanski  sloji postopoma opustili pozitivistične ideje in prešli pod vpliv modernega panevropskega nacionalizma.&lt;ref&gt;Wereszycki 1990, str. 297–298.&lt;/ref&gt;

====Gospodarski razvoj in družbene spremembe====
[[Slika:Gierymski Feast of trumpets I.jpg|thumb|right|250px|V poznem 19. in zgodnjem 20. stoletju se je veliko Judov izselilo iz Poljske-Litve, večina pa je ostala in tvorila številčno narodno manjšino]]

V tradicionalno agrarnih poljskih deželah je bil dosežen napredek, vključno z obsežno industrializacijo, vendar je bil  razvoj zelo neenakomern. V pruskem delu države se je uvajalo napredno kmetijstvo, razen v Zgornji Šleziji, kjer je veliko delovne sile zaposlovalo premogovništvo. Najgostejše železniško omrežje je bilo zgrajeno v zahodni Poljski pod nemško oblastjo. V ruski Kongresni Poljski je ob ekstenzivnem in slabo produktivnem kmetijsktvu prišlo do izrazite rasti industrije, železnic in mest.&lt;ref name=ref70&gt;Lukowski &amp; Zawadzki 2006, str. 187–192, 199.&lt;/ref&gt;  Industrijsko pobudo, kapital in znanje so v veliki meri zagotovili podjetniki, ki niso bili etnični Poljaki.&lt;ref&gt;Wereszycki 1990, str. 294.&lt;/ref&gt; [[Varšava]] se je hitro razvijala kot središče metalurške industrije, [[Lodž]] pa kot središče tekstilne industrije. Večalo se je število mestnega prebivalstva in regija je postala najbolj napredna v Ruskem carstvu. Leta 1909 je industrijska proizvodnja tam presegla kmetijsko. Prihod železnic je spodbudil nekaj industrijske rasti celo na velikih ozemljih ruskega dela izven Kongresne Poljske. Avstrijski del Poljske je bil podeželsk in reven, razen industrializiranega območja Cieszynske Šlezije. V Galiciji se je po letu 1890 začela črpati nafta, kar je povzročilo rast mest  Lemberg ([[Lvov|Lwów]], Lviv) in [[Krakov]].&lt;ref name=ref70/&gt;

Gospodarske in družbene spremembe, vključno z zemljiško reformo in industrializacijo, so skupaj z učinki tuje nadvlade spremenile stoletja staro družbeno strukturo poljske družbe. Pojavili so se bogati industrialci in finančniki, ki so se razlikovali od še vedno kritično pomembne zemljiške aristokracije. Inteligenca, izobražen poklicni ali poslovni srednji sloj, je pogosto izviral iz nižjega plemstva brez zemlje ali odtujenega od svojih podeželskih posesti, in iz meščanstva. Številna manjša kmetijska podjetja, ki so temeljila na tlačanstvu, niso preživela zemljiške reforme.&lt;ref&gt;Buszko 1986, str. 44.&lt;/ref&gt;  Industrijski proletariat, novi deprivilegirani razred, so sestavljali predvsem revni meščani in kmetje, ki so se bili zaradi vse slabših razmer prisiljeni seliti in iskati delo v urbanih središčih ali v tujini. Milijoni prebivalcev nekdanje skupne države različnih etničnih skupin je delalo ali se naselilo v Evropi ter v Severni in Južni Ameriki.&lt;ref name=ref70/&gt;

Družbene in gospodarske spremembe so bile delne in postopne. Stopnja industrializacije, ki je bila ponekod razmeroma visoka, je zaostajala za razvitimi regijami zahodne Evrope. Trije razdeljeni deli Poljske so razvili različna gospodarstva, ki so bila bolj povezana s svojimi matičnimi državami kot med seboj. V Pruski delitvi je bila na primer kmetijska proizvodnja močno odvisna od nemškega trga, medtem ko se je industrijski sektor Kongresne Poljske bolj zanašal na ruski trg.&lt;ref name=ref70/&gt;

===Nacionalizem, socializem in druga gibanja===
[[Slika:Mariecurie.jpg|thumb|right|upright|[[Marie Curie]], odkriteljica [[Radioaktivnost|radioakrivnih]] elementov [[radij]]a in [[polonij]]a]]
 
V 70.-90. letih 19. stoletja so se v razdeljeni Poljski in Litvi začela obsežna socialistična, nacionalistična, agrarna in druga politična gibanja z velikim ideološkim žarom in političnimi strankami, ki so jih promovirale. Od večjih strank je bil leta 1882 ustanovljen prvi Socialistični proletariat, leta 1887 Poljska liga (predhodnica narodne demokracije), leta 1890 Poljska socialdemokratska stranka Galicije in Šlezije, leta 1892 Poljska socialistična stranka, leta 1893 Marksistična socialna demokracija Kraljevine Poljske in Litve, leta 1895 Agrarna ljudska stranka Galicije in leta 1897 Judovska socialistična zveza. Dejavna so bila tudi regionalna združenja krščanske demokracije, povezana s katoliško cerkvijo, ki so se leta 1919 združila v Poljsko krščansko demokratsko stranko.

[[Slika:RLuxemburgCpWz.jpg|thumb|left|upright|[[Rosa Luxemburg]], voditeljica socialnih demokratov Kraljevine Poljske in Litve]]

Glavne manjšinske etnične skupine nekdanje skupne države, vključno z Ukrajinci, Litovci, Belorusi in Judi, so se vključevale v lastna nacionalna gibanja in načrte, kar je naletelo na neodobravanje tistih poljskih osamosvojiteljev, ki so računali na morebitno ponovno rojstvo Republike obeh narodov  ali nastanek zvezne države, ki ga je navdihovalo politično gibanje, imenovano prometeizem.&lt;ref&gt;Lukowski &amp; Zawadzki 2006, str. 194–203.&lt;/ref&gt;

Približno na začetku 20. stoletja je kulturno gibanje Mlada Poljska s središčem v avstrijski Galiciji izkoristilo politično okolje, naklonjeno liberalizmu, in postalo vir najboljše poljske umetniške in literarne produkcije.&lt;ref&gt;Lukowski &amp; Zawadzki 2006, str. 207–209.&lt;/ref&gt;  V tem istem obdobju je [[Marie Skłodowska-Curie|Marie Skłodowska Curie]], pionirska znanstvenica na področju [[radioaktivnost]]i, v [[Pariz]]u izvedla svoje prelomne raziskave.&lt;ref&gt;Lukowski &amp; Zawadzki 2006, str. 190.&lt;/ref&gt;

====Revolucija leta 1905====
[[Slika:Roman Dmowski in color.jpg|thumb|right|upright|Ideologija narodne demokracije Poljske Romana Dmowskega se je izkazala za zelo vplivno; Dmowski je zagovarjal dominacijo poljsko govorečih katolikov in se ni oziral na pravice etničnih manjšin, zlasti Judov, katerih izseljevanje je zagovarjal]]

Revolucijo 1905–1907 v ruski Poljski,&lt;ref name=ref53/&gt; ki je bila posledica dolgoletnih zadrževanih političnih frustracij in zadušenih nacionalnih ambicij, so zaznamovali politični manevri, stavke in upor. Upor je bil del veliko širših nemirov po vsem Ruskem imperiju, povezanih s splošno revolucijo leta 1905. Na Poljskem sta bila glavni revolucionarni osebnosti [[Roman Dmowski]] in [[Józef Piłsudski]]. Dmowski je bil povezan z desničarskim nacionalističnim gibanjem Nacionalna demokracija, medtem ko je bil Piłsudski povezan s Poljsko socialistično stranko. Ko so oblasti ponovno vzpostavile nadzor v Ruskem imperiju, je zamrl tudi upor v Kongresni Poljski, kjer je veljalo vojno stanje, deloma zaradi carskih koncesij na področju nacionalnih in delavskih pravic, vključno s poljskim zastopanjem v novoustanovljeni ruski Dumi. Ob propadlem uporu v Ruski delitvi in okrepljeni germanizaciji v Pruski delitvi je bila avstrijska Galicija ozemlje, kjer je cvetelo poljsko domoljubje.&lt;ref&gt;Lukowski &amp; Zawadzki 2006, str. 203–208.&lt;/ref&gt;

V Avstrijski delitvi so odkrito gojili poljsko kulturo, v Pruski delitvi je bila visoka raven izobrazbe in življenjskega standarda, za poljski narod in njegove težnje pa je ostala primarnega pomena Ruska delitev. Na ozemljih, najgosteje naseljenih s Poljaki, se pravi v zahodnem delu ruskega, pruskem in zahodnem avstrijskem delu Poljske, je poljsko govorilo približno 15,5 milijona ljudi. Etnično poljska naselja so bila tudi na velikem območju naprej proti vzhodu z največjo koncentracijo v regiji [[Vilna]], kjer je bilo Poljakov več kot 20 % tega števila.&lt;ref name=ref77&gt;Lukowski &amp; Zawadzki 2006, str. 208–216.&lt;/ref&gt;

Poljske paravojaške organizacije, usmerjene v neodvisnost, kot je bila Zveza aktivnega boja, so se oblikovale v letih 1908–1914, predvsem v Galiciji. Poljaki so bili na predvečer [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] razdeljeni in njihove politične stranke razdrobljene, pri čemer sta Dmowskijeva narodna  demokracija (proantantska) in frakcija Piłsudskega zavzeli nasprotna stališča.&lt;ref name=ref77/&gt;&lt;ref name=ref78&gt;Lukowski &amp; Zawadzki 2006, str. 217–222.&lt;/ref&gt;

===Prva svetovna vojna in objava poljske neodvisnosti===
[[Slika:Pilsudski in Otwock.jpg|thumb|left|upright=1.2|&quot;Komandant&quot; [[Józef Piłsudski]] s svojimi poljskimi legijonarji leta 1915]]

Izbruh prve svetovne vojne v poljskih deželah je Poljakom ponudil nepričakovano upanje za dosego neodvisnosti zaradi turbulenc, ki so zajele imperije delitvenih sil. Vse tri monarhije, ki so imele koristi od delitve poljskih ozemelj, Nemčija, Avstrija in Rusija, so ob koncu vojne razpadle. Na njihovih ozemljih so nastale številne nove države. Na začetku vojne, ki ni bila njihova,  so bili Poljaki vpoklicani v vojske delitvenih sil in zato prisiljeni  bojevati se med seboj, saj sta se vojski Nemčije in Avstrije vojskovali proti Rusiji. Paravojaške enote Piłsudskega, nameščene v Galiciji, so bile leta 1914 reorganizirane v poljske legije in so se kot del avstro-ogrske vojske borile na ruski fronti do leta 1917, ko so bile razpuščene.&lt;ref name=ref53/&gt; Piłsudski je zavrnil zahteve, da se njegovi možje borijo pod nemškim poveljstvom, zato so ga Nemci aretirali in je postal junaški simbol poljskega nacionalizma.&lt;ref name=ref78/&gt;&lt;ref name=ref79&gt;Davies 2005b, str. 279–290.&lt;/ref&gt;

[[Slika:Ignacy Paderewski 02.jpg|upright|thumb|[[Ignacij Paderewski]] je bil pianist in državnik]]

Zaradi niza nemških zmag na vzhodni fronti sta ozemlje Kongresne Poljske zasedli centralni sili Nemčija in Avstrija.&lt;ref name=ref53/&gt; Varšavo so Nemci zavzeli 5. avgusta 1915. V aktu z dne 5. novembra 1916  sta Nemčija in Avstrija v okviru nove nemške srednjeevropske sheme (Mitteleuropascheme) na ozemljih, ki so bila prej pod nadzorom Rusije, razglasili obujeno Kraljevino Poljsko (Król Regencyjne).&lt;ref name=ref53/&gt; Državi pokroviteljici se nikoli nista mogli dogovoriti o kandidatu za prevzem prestola, zato so jo izmenično upravljali nemški in avstrijski generalni guvernerji, začasni državni svet in regentski svet. Ta vse bolj avtonomna marionetna država je obstajala do novembra 1918, ko jo je nadomestila novoustanovljena Republika Poljska.

Obstoj te &quot;kraljevine&quot; in njene načrtovane poljske vojske je pozitivno vplival na poljska nacionalna prizadevanja na strani zaveznikov, v  [[Brestlitovski mir|Brestlitovskem miru]], sklenjenem marca 1918, pa so zmagovalci postavili poraženi Rusiji ostre pogoje in se niso ozirali na poljske interese.&lt;ref name=ref78/&gt;&lt;ref name=ref79/&gt;&lt;ref name=ref80&gt;Henig 2011.&lt;/ref&gt; Proti koncu vojne so se nemške oblasti lotile množičnega namernega pustošenja industrijskega in drugega gospodarskega potenciala poljskih dežel, da bi obubožale državo, verjetno prihodnjo tekmico Nemčije.&lt;ref&gt;Wereszycki 1990, str. 276.&lt;/ref&gt;

[[Slika:Polish Regents 1916.jpg|thumb|left|Regentski svet Kraljevine Poljske leta 1916;  &quot;kraljevina&quot; je bila ustanovljena kot vaba, da bi Poljaki sodelovali s centralnimi silami]]

Za neodvisnost Poljske sta se v Rusiji in na Zahodu zavzemala Dmowski, na Zahodu pa Ignacij Jan Paderewski. Ruski car [[Nikolaj II. Ruski|Nikolaj II.]] in nato voditelji februarske revolucije in oktobrske revolucije leta 1917 so postavili vlade, ki so vse po vrsti izjavile, da podpirajo neodvisnost Poljske.&lt;ref name=ref78/&gt;{{efn-lr|Vlada Sovjetske Rusije je avgusta 1918 izdala dekret z močno podporo neodvisnosti Poljske, vendar ni bil takrat pod njeno oblastjo noben del poljskega ozemlja.&lt;ref&gt;Wereszycki 1990, str. 282.&lt;/ref&gt;}} Leta 1917 je Francija ustanovila Modro vojsko pod vodstvom Józefa Hallerja, v kateri je bilo do  konca vojne približno 70.000 Poljakov, vključno z ujetniki iz nemških in avstrijskih enot ter 20.000 prostovoljci iz Združenih držav. Močna poljska protinemška vojska, ki je štela 30.000 mož, je bila tudi v Rusiji. Dmowski, ki je deloval iz Pariza kot vodja Poljskega nacionalnega komiteja (KNP), je postal glasnik poljskega nacionalizma v zavezniškem taboru. Na pobudo Štirinajstih točk [[Woodrow Wilson|Woodrowa Wilsona]] so zavezniki junija 1918 uradno potrdili poljsko neodvisnost.&lt;ref name=ref53/&gt;&lt;ref name=ref78/&gt;&lt;ref name=ref79/&gt;{{efn-lr|Program Štirinajst točk Woodrowa Wilsona je bil kasnjeje  skrčen zaradi notranjih dogodkov v ZDA, Veliki Britaniji, Franciji in Nemčiji. V zadnji točki je bila zavrnjena poljska zahteva po mestu Danzig (Gdansk) na baltski obali.&lt;ref name=ref80/&gt;}}

Na obeh sovražnih straneh se je v prvi svetovni vojni borilo okoli dva milijona Poljakov. 400.000 do 450.000 Poljakov je v vojni umrlo. Večina vzhodne fronte je potekala ravno na poljskem ozemlju, zato je bilo ogromno žrtev tudi med civilnim prebivalstvom.&lt;ref name=ref78/&gt;&lt;ref&gt;Davies 2001, str. 112.&lt;/ref&gt;

[[Slika:Ignacy Daszyński 1915.jpg|upright|thumb|[[Ignacy Daszyński]]]]

Zadnji poriv za neodvisnost Poljske se je dogajal na bojišču v oktobru – novembru 1918. Proti koncu vojne so bile avstro-ogrske in nemške enote razorožene, s propadom avstrijske vojske pa sta bila konec oktobra osvobojena Cieszyn in Krakov. Lvov je zajela poljsko-ukrajinska vojna 1918–1919. Prvo kratkoživo neodvisno in začasno levičarsko vlado Republike Poljske, ki je bila razglašena za demokratično, je od 7. novmbra 1918 v Lublinu vodil  Ignacy Daszyński. Poraženo Nemčijo so zavezniki prisilili, da je umaknila svojo veliko vojsko iz Poljske. Nemci, ki jih je doma prehitela nemška revolucija 1918–1919, so Piłsudskega izpustili iz zapora. 10. novembra  je prispel v Varšavo, kjer mu je regentski svet podelil obsežna pooblastila; Oblast Piłsudskega je priznala tudi vlada v Lublinu&lt;ref name=ref78/&gt;{{efn-lr|Piłsudski je leta 1914 zapustil Poljsko socialistično stranko in prekinil svoje povezave s socialističnim gibanjem. Številni aktivisti z levice in drugih političnih usmeritev so domnevali, da bo tam z njimi še naprej sodeloval.&lt;ref&gt;Wereszycki 1990, str. 242–243, 275.&lt;/ref&gt;}} in 22. novembra je postal začasni šef države. Piłsudskega so mnogi zelo cenili, desničarski nacionalni demokrati pa so bili ogorčeni. Nastajajoča poljska država je bila notranje razdeljena, med vojno  močno uničena in gospodarsko nefunkcionalna.&lt;ref name=ref78/&gt;&lt;ref name=ref79/&gt;

==Druga Poljska republika (1918–1939)==
===Zavarovanje meja in vojna s Sovjetsko Rusijo===
[[Slika:Powstanie wielkopolskie 1919.jpg|thumb|250px|Velikopoljski upor (1918–1919); vojna z Nemčijo je izbruhnil decembra 1918]]

Po več kot stoletju tuje vladavine je Poljska ob koncu prve svetovne vojne ponovno pridobila neodvisnost kot enega od rezultatov pogajanj, ki so potekala na [[Pariška mirovna konferenca (1919)|Pariški mirovni konferenci]] leta 1919.&lt;ref&gt;MacMillan 2002, str. 207.&lt;/ref&gt; [[Versajska mirovna pogodba]], nastala na konferenci, je vzpostavila neodvisno poljsko državo z izhodom na morje, vendar je dopustila, da o nekaterih njenih mejah odloča plebiscit. Večinoma z Nemci naseljeno svobodno mesto [[Gdansk|Danzig]] je dobilo poseben  status, ki je zagotavljal, da ga bo Poljska lahko uporabljala kot  svoje pristanišče. Ureditev nemško-poljske meje se je na koncu izkazala za dolgotrajen in zapleten proces. Spor je pripomogel k nastanku velikopoljske vstaje 1918–1919, treh šlezijskih uporov 1919–1921, vzhodnopruskega plebiscita 1920, gornješlezijskega plebiscita 1921 in Šlezijske konvencije v Ženevi leta 1922.&lt;ref name=ref84&gt;Davies 2005b, str. 291–321.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Lukowski &amp; Zawadzki 2006, str. 224, 226–227. .&lt;/ref&gt;&lt;ref name=ref86&gt;Davies 2001, str. 115–121.&lt;/ref&gt;

Druge meje so bile določene z vojno in poznejšimi sporazumi. V letih 1918–1921 je potekalo skupno šest mejnih vojn, vključno s poljsko-češkoslovaškimi mejnimi spopadi za Cieszynsko Šlezijo januarja 1919.&lt;ref name=ref84/&gt;

[[Slika:Polish-soviet war 1920 Polish defences near Milosna, August.jpg|thumb|left|250px|Poljsko-sovjetska vojna; poljski obrambni položaji blizu Varšave avgusta 1920]]

Obmejni spopadi so bili  hudi, najpomembnejši niz vojaških operacij v tem obdobju pa je bila vsekakor poljsko-sovjetska vojna 1919–1921. Poljski državnik in general [[Józef Piłsudski]] je imel daljnosežne protiruske načrte v Vzhodni Evropi. Leta 1919 so poljske sile izkoristile rusko državljansko vojno in prodrle proti vzhodu v Litvo, Belorusijo in Ukrajino, a so se kmalu soočile s sovjetsko protiofenzivo leta 1918–1919. Vojna v Ukrajini je julija 1919 odpravila že proglašeno Zahodnoukrajinsko ljudsko republiko. Jeseni 1919 je Piłsudski zavrnil prošnje sil nekdanje [[Antanta|Antante]], naj podpre belo protisovjetsko gibanje [[Anton Ivanovič Denikin|Antona Ivanoviča Denikina]] in njegovo napredovanje proti [[Moskva|Moskvi]].&lt;ref name=ref84/&gt; Poljsko-sovjetska vojna se je resno začela šele s poljsko ofenzivo na [[Kijev]] aprila 1920.&lt;ref&gt;Duraczyński 2012, st. 112.&lt;/ref&gt; V sodelovanju z Direktoratom za Ukrajino Ukrajinske ljudske republike je poljska vojska do junija prodrla dlje od Vilne, Minska in Kijeva,&lt;ref&gt;Lukowski &amp; Zawadzki 2006, str. 224–229.&lt;/ref&gt; potem pa jo je obsežna sovjetska protiofenziva iztisnila iz večine Ukrajine. Na severni fronti je sovjetska vojska v začetku avgusta dosegla obrobje Varšave. Sovjetska zmaga in hiter konec Poljske sta se zdela neizogibna, potem pa so Poljaki leta 1920 dosegli osupljivo zmago v bitki za Varšavo. Sledilo je še nekaj poljskih vojaških uspehov in Sovjeti so se morali umakniti. Poljski so prepustili dele ozemlja, naseljenega večinoma z [[Belorusi]] ali [[Ukrajinci]]. Nova vzhodna meja je bila dokončno določena z [[Riški mirovni sporazum|Riškim mirovnim sporazumom ]] marca 1921.&lt;ref name=ref84/&gt;&lt;ref name=ref86/&gt;&lt;ref&gt;Biskupski 1987.&lt;/ref&gt;

[[Slika:Daszynski and Witos.jpg|thumb|250px|Wincenty Witos (desno) in Ignacy Daszyński, načelnika vojnega kabineta leta 1920; Witos je bil predstavnik Poljske ljudske (kmečke) stranke &quot;Piast&quot; in sredinski politik, kasneje preganjan v Brestovskih procesih med sanacijskim režimom]]

Poraz ruskih vojsk je prisilil [[Vladimir Lenin|Vladimirja Lenina]] in sovjetsko vodstvo, da sta odložila svoj strateški cilj povezovanja z nemškimi in drugimi evropskimi revolucionarnimi levičarskimi aktivisti za širjenje komunistične revolucije. Lenin je računal tudi na podporo [[Rdeča armada|Rdeči armadi]] na Poljskem, kar pa se ni uresničilo.&lt;ref name=ref84/&gt;

[[Slika:Wojciech Korfanty.PNG|thumb|left|200px|Wojciech Korfanty, borec za poljsko [[Šlezija|Šlezijo]] in vodja Poljske krščanskodemokratske stranke]]

Pilsudski je oktobra 1920 zavzel Vilno, kar je zabilo še zadnji žebelj v krsto že tako slabih litovsko-poljskih odnosov, ki jih je dodatno zaostrila poljsko-litovska vojna 1919-1920. Obe državi sta ostali sovražni druga do druge do konca medvojnega obdobja.&lt;ref&gt;Lukowski &amp; Zawadzki 2006, str. 231.&lt;/ref&gt; Vizija Piłsudskega, Intermarija, vzhodnoevropska federacija držav po zgledu na večetnično poljsko-litovske [[Republika obeh narodov|Republiko obeh narodov]], ki bi vključevala tudi naslednico Velike litovske kneževine,&lt;ref&gt;Snyder 2003, str. 60–65.&lt;/ref&gt; je imela usodno napako, ker  njegova ideja o poljski nadvladi ni bila združljiva s težnjami sosednjih narodov. V času krepitve nacionalnih gibanj se je morala Poljska odpovedati političnim idejam o širjenju države.&lt;ref name=ref92&gt;Prażmowska 2011, str. 164–172.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Lukowski &amp; Zawadzki 2006, str. 225, 230, 231.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Snyder 2003, str. 57–60, 62.&lt;/ref&gt;{{efn-lr|Družinske korenine Piłsudskega so bile v poloniziranem plemstvu Velike litovske kneževine. Piłsudski je v sebi in sebi podobnih videl legitimne Litovce, kar ga je spravilo v konflikt s sodobnimi litovskimi nacionalisti. Slednji so v  času Pilsudskega na novo opredelili obseg in pomen &quot;litovske&quot; identitete, tako kot drugi nacionalisti, vključno s poljskim nacionalističnim gibanjem.&lt;ref&gt;Snyder 2003, str. 40–41, 64–65, 68–69.&lt;/ref&gt;}} Veliki federativni državi so nasprotovali tudi Dmowskijevi narodni demokrati. Njihov predstavnik na mirovnih pogajanjih v Rigi Stanisław Grabski je optiral za prepustitev Minska, Berdychiva, Kamianets-Podilskega in njihove okolico na sovjetski strani meje Sovjetski zvezi. Narodni  demokrati namreč niso želeli prevzeti dežel, ki so se jim zdele politično nezaželene, saj povzročila zmanjšan delež etničnih Poljakov v novi državi.&lt;ref name=ref86/&gt;&lt;ref&gt;Lukowski &amp; Zawadzki 2006, str. 230.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Snyder 2003, str. 64–65, 68–69.&lt;/ref&gt; Kresy (obmejna ozemlja) na vzhodu, osvojena do leta 1921, so bili podlaga za zamenjavo, ki so jo v letih 1943–1945 organizirali in izvedli Sovjeti. Sovjeti so takrat ponovno nastajajoči poljski državi izgube na vzhodu nadomestili z osvojenimi deli vzhodne Nemčije.&lt;ref&gt;Davies 2001, str. 73–80, 115–121.&lt;/ref&gt;

Uspešen zaključek poljsko-sovjetske vojne je dal Poljski lažen občutek moči kot 
samozadostne vojaške sile in spodbudil vlado, da poskuša reševati mednarodne spore  z vsiljenimi enostranskimi rešitvami.&lt;ref name=ref86/&gt;&lt;ref name=ref101&gt;Lukowski &amp; Zawadzki 2006, str. 232.&lt;/ref&gt; Njena ozemeljska in etnična politika v medvojnem obdobju je prispevala k slabim odnosom z večino poljskih sosed in težavnemu sodelovanju z bolj oddaljenimi centri moči, zlasti s [[Francija|Francijo]] in [[Velika Britanija|Veliko Britanijo]].&lt;ref name=ref86/&gt;&lt;ref name=ref92/&gt;&lt;ref name=ref101/&gt;

Riški mirovni sporazum je uredil vzhodno poljsko mejo tako, da je Poljska ohranila znaten del vzhodnih ozemelj stare Republike obeh narodov  za ceno delitve ozemlja [[Belorusija|Belorusije]] in [[Ukrajina|Ukrajine]].&lt;ref name=ref86/&gt;&lt;ref&gt;Snyder 2003, str. 63–69.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Davies 2001, str. 147.&lt;/ref&gt; Ukrajinci so na koncu ostali brez lastne države in so se zaradi dogovorov v Rigi počutili izdane. Njihova zamera je povzročila skrajni nacionalizem in protipoljsko sovraštvo.&lt;ref&gt; Snyder 2003, str. 139–144.&lt;/ref&gt;

===Obdobje demokracije (1918–1926)===
[[Slika:Narutowicz.jpg|thumb|left|Gabriel Narutowicz, prvi predsednik Poljske, umorjen leta 1922]]

Med glavnimi težavami, s katerimi se je soočala vlada nove poljske republike, je bilo pomanjkanje integrirane infrastrukture med prej ločenimi deli države, ki je oviralo  industrijo, transport, trgovino in druge dejavnosti.&lt;ref name=ref84/&gt;

Prve poljske volitve za ponovno ustanovljeni Sejm (državni parlament) so potekale januarja 1919. Naslednji mesec je Sejm sprejel začasno Malo ustavo.&lt;ref&gt;Lukowski &amp; Zawadzki 2006, str. 223.&lt;/ref&gt; 

Med hitro rastočim prebivalstvom Poljske znotraj njenih novih meja je bilo tri četrtine kmečkega življa in ena četrtina mestnega. [[Poljščina]] je bila primarni jezik le dveh tretjin prebivalcev nove države. Manjšine so imele v vladi zelo malo moči. Končna  Marčna ustava Poljske je bila sprejeta marca 1921. Na vztrajanje narodnih demokratov, zaskrbljenih zaradi agresivne politike, ki bi jo lahko izvajal  Józef Piłsudski, če bi bil izvoljen za predsednika republike, so predsednikova pooblastila z ustavnimi določili zelo omejili.&lt;ref name=ref86/&gt;

[[Slika:Władysław Grabski 1925.jpg|thumb|right|200px|Władysław Grabski e reformiral državno valuto in namesto poljske marke uvedel [[poljski zlot]]]]

Objavi Marčne ustave je sledilo kratko in burno obdobje ustavnega reda in parlamentarne demokracije, ki je trajalo do leta 1926. Zakonodajna oblast je ostala razdrobljena in brez stabilne večine in vlade so se pogosto menjavale. Državni zbor je leta 1922 je brez ljudskega glasovanja za predsednika države imenoval odkritega in nepristranskega Gabriela Narutowicza. Za člane nacionalistične desničarske frakcije njegovo imenovanje ni bilo legitimno. Na Narutowicza so gledali kot na izdajalca, izvoljejnega z glasovi narodnih manjšin.  Narutowicz in njegovi podporniki so bili izpostavljeni intenzivnemu nadlegovanju. Predsednika so 16. decembra 1922 umorili, potem ko je bil na položaju le pet dni.&lt;ref name=ref103&gt;Davies 2001, str. 121–123.&lt;/ref&gt;

Zakonodaja za zemljiško reformo se je sprejemala od leta 1919 do 1925 pod pritiskom obubožanega kmečkega prebivalstva. Reforma je bila izpeljana samo delno, saj je bilo parceliranih samo 20 % velikih kmetijskih posesti.&lt;ref name=ref104&gt;Pilawski 2009.&lt;/ref&gt; Poljska je v zgodnjih 20. letih prejšnjega stoletja prestala številne gospodarske nesreče in motnje, vključno z valovi delavskih stavk, kot so bili nemiri v Krakovu leta 1923. Nemško-poljska carinska vojna, ki jo je začela Nemčija leta 1925, je bila eden najbolj škodljivih zunanjih dejavnikov, ki so obremenjevali poljsko gospodarstvo.&lt;ref&gt;Lukowski &amp; Zawadzki 2006, str. 237–238. &lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Davies 2005b, str. 307, 308.&lt;/ref&gt; V državi je bilo kljub temu tudi nekaj zakov napredka in stabilizacije, na primer kritična reforma financ, ki jo je izvedla vlada Władysława Grabskega in je trajala skoraj dve leti. Nekateri drugi dosežki demokratičnega obdobja v zvezi z upravljanjem vladnih in državljanskih institucij, potrebnih za delovanje združene države in naroda, so bili prelahko spregledani. Ob strani se je skrival zgrožen vojaški častniški korpus, ki se ni bil pripravljen podrediti civilnemu nadzoru, a je bil pripravljen slediti upokojenemu Piłsudskemu. Pilsudski je bil med Poljaki zelo priljubljen in prav tako nezadovoljen s poljskim sistemom vladanja, tako kot njegovi nekdanji kolegi v vojski.&lt;ref name=ref86/&gt;&lt;ref name=ref103/&gt;

===Pilsudskijev državni udar in obdobje sanacije (1926–1935)===
[[Slika:Piłsudski May 1926.jpg|thumb|250px|Pilsudskijev majski državni udar leta 1926 je določil poljsko politično realnost v letih, ki so vodila do druge svetovne vojne]]

12. maja 1926 je Pilsudski izvedel državni udar, v katerem je vojska strmoglavila civilno vlado na čelu s predsednikom Stanislavom Wojciechowskim. V bratomornih spopadih je umrlo več sto ljudi.&lt;ref&gt;Davies 2005b, str. 312.&lt;/ref&gt; Pilsudskega je podpiralo tudi več levičarskih frakcij, ki so zagotovile uspeh njegovega državnega udara z blokiranjem železniškega prevoza vladnih oboroženih sil,&lt;ref name=ref108&gt;Davies 2001, str. 123–127.&lt;/ref&gt; in konzervativni veleposestniki. Edina pomembna družbena sila, ki je nasprotovala njegovemu prevzemu oblasti, so bili desničarski Narodni demokrati.&lt;ref name=ref86/&gt;&lt;ref&gt;Czubiński 1988, str. 45–46.&lt;/ref&gt;{{efn-lr|Okrepitve so prihajale z zakasnitvijo in vladna vojaška poveljnika generala Tadeusz Rozwadowski in Władysław Anders sta se želela še naprej boriti proti storilcem državnega udara, vendar sta se predsednik Stanisław Wojciechowski in vlada odločila predati, da bi preprečila neizbežno širjenje državljanske vojne. Državni udar je pripeljal na oblast &quot;sanacijski&quot; režim pod Józefom Piłsudskim. Po njegovi smrti ga je nasledil maršal Edward Rydz-Śmigły. Sanacijski režim je preganjal opozicijo znotraj vojske in nasploh. Rozwadowski je v zaporu umrl, po nekaterih poročilih umorjen.&lt;ref name=ref112/&gt; Drugi glavni nasprotnik Piłsudskega, general Włodzimierz Zagórski, je izginil leta 1927.&lt;ref&gt;Szyc 2012.&lt;/ref&gt;  Po besedah Aleksandre Piłsudske, maršalove žene, je Piłsudski po državnem udaru in do konca svojega življenja izgubil prisebnost in bil videti izčrpan.&lt;ref&gt;Czubiński 1988, str. 46–47.&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;

V času Rydz-Śmigłyjevega vodenja države je sanacijski tabor sprejel ideologijo Romana Dmowskega, sovražnika Piłsudskega. Rydz-Śmigły ni dovolil generalu Władysławu Sikorskemu, sovražniku sanacijskega gibanja, da kot vojak sodeluje pri obrambi države med invazijo na Poljsko septembra 1939. Med drugo svetovno vojno so v poljski vlad v izgnanstvu, najprej v Franciji in nato v Veliki Britaniji,  prevladovali protisanacijski politiki. Domnevni privrženci sanacije (v izgnanstvu) so bili  pod predsednikoma vlad Sikorskim in Stanisławom Mikołajczykom nezaželjeni.&lt;ref&gt;Wasilewski 2012b.&lt;/ref&gt;}}

Po udaru je novi režim sprva spoštoval veliko parlamentarnih formalnosti, potem pa se je postopoma prenehal pretvarjati. Leta 1929 je nastala koalicija levosredinskih strank Centrolew, ki je leta 1930 zahtevala &quot;odpravo diktature&quot;. Leta 1930 je vlada razpustila Sejm (parlament) in v trdnjavo Brest zaprla številne poslance opozicije. Pred poljskimi zakonodajnimi volitvami leta 1930 &lt;ref&gt;Brzoza &amp; Sowa 2009, str. 309.&lt;/ref&gt; je bilo aretiranih pet tisoč političnih nasprotnikov, volitve pa so bile prirejene tako, da so večino sedežev podelili prorežimskemu nestrankarskemu bloku, ki je sodeloval z vlado.&lt;ref name=ref84/&gt;&lt;ref name=ref111&gt;Garlicki 2009.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=ref112&gt;Burnetko 2009.&lt;/ref&gt;

[[Slika:Rydz Smigly Bulawa1.jpg|upright|left|thumb|200px|Predsednik Ignacij Mościcki in maršal Edvard Rydz-Śmigły sta bila med najvišjimi voditelji v obdobju sanacije Poljske]]

Avtoritarni sanacijski režim (&quot;sanacija&quot; naj bi pomenla &quot;zdravljenje&quot;), ki ga je Piłsudski vodil do svoje smrti leta 1935 in je ostal v veljavi do leta 1939, je odseval diktatorjevo razvoj iz levosredinskega v skrajno konservativnega politika.&lt;ref name=ref111/&gt; Političnim institucijam in strankam je bilo omogočeno delovanje, vendar je bil volilni proces manipuliran, tisti, ki niso bili pripravljeni pokorno sodelovati z režimom, pa so bili podvrženi represiji. Od leta 1930 so vztrajne  nasprotnike režima, mnoge levičarskega prepričanja, zapirali in obsojali na stroge kazni na zrežiranih sodnih procesih, kot je bil proces v Brestu. Zaprti so bili v zaporu Bereza Kartuska in taboriščih za politične zapornike. Od leta 1934 do 1939 je bilo v internacijskem taborišču  Bereza v različnih obdobjih brez sojenja priprtih približno tri tisoč oseb. Leta 1936, na primer,  je bilo tja odpeljanih 369 aktivistov, vključno s 342 poljskimi komunisti.&lt;ref&gt;Garlicki 2008.&lt;/ref&gt; Uporniški kmetje so se uprli leta 1932 in 1933 in leta 1937 stavkali. Druge civilne nemire so povzročali stavkajoči industrijski delavci, na primer v  &quot;krvave pomladi&quot; leta 1936, nacionalistični Ukrajinci{{efn-lr|Poljsko sanacijsko oblast je izzivala Organizacija ukrajinskih nacionalistov (OUN), ki si je prizadevala doseči neodvisnost. OUN se je ukvarjala s političnimi atentati, terorjem in sabotažami, na kar se je poljska država v tridesetih letih 20. stoletja odzvala z represivno akcijo. Józef Piłsudski in njegovi nasledniki so vaščanom na prizadetih območjih naložili kolektivno odgovornost. Po nemirih leta 1933 in 1934 je bilo ustanovljeno taborišče Bereza Kartuska, ki je postalo zloglasno zaradi njenega brutalnega režima. Vlada je v dele Volinije s stoletno tradicijo ukrajinskega kmečkega uporništva proti poljskim lastnikom zemljišč in v vzhodno Galicijo pripeljala poljske naseljence in upravitelje. V poznih 30. letih 20. stoletja (po smrti Pilsudskega) se je vojaško preganjanje okrepilo. Agresivno se je izvajala politika &quot;nacionalne asimilacije&quot;. Vojaški napadi, javna pretepanja, zaplembe premoženja ter zapiranje in uničevanje pravoslavnih cerkva so vzbudili trajno sovraštvo do Poljakov v Galiciji in Voliniji &quot;v najslabšem možnem trenutku&quot;, kot pravi Timothy D. Snyder. Avtor hkrati ugotavlja, da so se &quot;ukrajinski terorizem in poljski povračilni ukrepi dotaknili le dela prebivalstva in da obsežne regije niso bile prizadete&quot;. Nacionalistični recept OUN, da ukrajinska država pripada samo etničnim Ukrajincem, še zdaleč ni bil priljubljen. Halik Kochanski je pisal o dediščini zagrenjenih odnosov med Ukrajinci in Poljaki, ki so kmalu zatem eksplodirali  med drugo svetovno vojno.&lt;ref&gt;Snyder 2003, str. 143–152.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Kochanski 2012, str. 29.&lt;/ref&gt;}} in aktivisti porajajočega se beloruskega gibanja. Vsi so postali tarče neusmiljene policijsko-vojaške pacifikacije.&lt;ref name=ref84/&gt;&lt;ref&gt;Lukowski &amp; Zawadzki 2006, str. 248–249.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Brzoza &amp; Sowa 2009, str. 322–329.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Brzoza &amp; Sowa 2009, str. 353–359.&lt;/ref&gt;{{efn-lr|V poročilu, ki ga predstavil predsednik vlade in minister za notranje zadeve Felicjan Sławoj Składkowski pred komisijo Sejma januarja 1938, je bilo v obdobju 1932–1937 med  policijskim zatiranjem protestov industrijskih in kmetijskih delavcev  ubitih 818 ljudi.&lt;ref&gt;Pietka 2016.&lt;/ref&gt;}} Režim je poleg politične represije spodbujal kult osebnosti Józefa Pilsudskega, ki je obstajal že dolgo preden je prevzel diktatorsko oblast.

Pilsudski je leta 1932 podpisal sovjetsko-poljski pakt o nenapadanju in leta 1934  nemško-poljsko izjavo o nenapadanju,&lt;ref name=ref108/&gt; vendar je leta 1933 vztrajal, da Poljska ni ogrožena niti z vzhoda niti z zahoda, in izjavil, da je poljska politika osredotočena na to, da bi postala popolnoma neodvisna in brez služenja tujim interesom.&lt;ref&gt;Czubiński 1988, str. 124–125.&lt;/ref&gt; Začel je izvajati politiko ohranjanja enake razdalje in prilagodljive srednje smeri do obeh velikih sosed, ki jo je kasneje nadaljeval Józef Beck.&lt;ref&gt;Zgórniak, Łaptos &amp; Solarz 2006, str. 379.&lt;/ref&gt; Pilsudski je obdržal osebni nadzor nad vojsko, ki je bila slabo opremljena, slabo usposobljena in slabo pripravljena na morebitne prihodnje spopade.&lt;ref&gt;Kochanski 2012, str. 52–53.&lt;/ref&gt; Njegov edini vojaški načrt je bila obrambna vojna proti sovjetski invaziji.&lt;ref&gt;Drzewieniecki 1981.&lt;/ref&gt;{{efn-lr|Zunanja politika je bila eno redkih vladnih področij, za katera se je Piłsudski aktivno zanimal. Vlogo in priložnost Poljske je videl v vzhodni Evropi in se zavzemal za pasivne odnose z Zahodom. Menil je, da se nemškega napada ne bi smeli bati, kajti tudi če bi se ta malo verjeten dogodek zgodil, bi zahodne sile morale zadržati Nemčijo in priskočiti na pomoč Poljski.&lt;ref&gt;Czubiński 1988, str. 78–87.&lt;/ref&gt;}} Počasna modernizacija po njegovi smrti je močno zaostajala za napredkom, ki so ga dosegle poljske sosede, ukrepi za zaščito zahodne meje, ki jih je Piłsudski prekinil od leta 1926, pa so bili sprejeti šele marca 1939.&lt;ref&gt;Czubiński 2009, str. 37–38.&lt;/ref&gt;

Sanacijski poslanci v Sejmu so leta 1935 s parlamentarnim manevrom odpravili demokratično Marčno ustavo in sprejeli bolj avtoritarno Aprilsko ustavo, ki je zmanjšala pristojnosti Sejma, ki ga je Piłsudski preziral.&lt;ref name=ref84/&gt; 
Opozicija je postopek in ustavo, ki je iz njega izhajala, imela za nelegitimna. Poljska vlada v izgnanstvu med drugo svetovno vojno je Aprilsko ustavo kljub temu priznala, da bi ohranila pravno kontinuiteto poljske države.&lt;ref&gt;Szeląg 1968, str. 11–12.&lt;/ref&gt;

Med letoma 1932 in 1933 sta Pilsudski in Beck sprožila več incidentov ob mejah z Nemčijo in Danzigom, da bi preverila, ali bodo zahodne sile zaščitile versajske dogovore, od katerih je bila odvisna poljska varnost, in kot pripravo na preventivno vojno proti Nemčiji. Vlada je istočasno poslala delegaciji v London in Pariz z zahtevo, da zaustavita nemško oboroževanje. Invazija Poljske na Danzig je bila načrtovana za 21. april 1933, po odkritju, da je tam neverjetno veliko vojakov, pa je bila preložena. Ker bi invazija predstavljala resno vojaško grožnjo Nemčiji in ni imela resne podpore zaveznikov, so Poljaki idejo o invaziji sčasoma opustili. Nečija je v letih 1933 in 1934 povečala svoje izdatke za oborožitev za 68 %. Januarja 1934 sta Poljska in Nemčija podpisali desetletni pakt o nenapadanju.&lt;ref&gt;Crockett, Jameson W. (10. december 2009). &quot;The Polish Blitz, More than a Mere Footnote to History: Poland and Preventive War with Germany, 1933&quot;. Diplomacy &amp; Statecraft. 20 (4): 561–579. doi: 10.1080/09592290903455667. ISSN 0959-2296. S2CID 153437646. &lt;/ref&gt;

Ko je maršal Pilsudski leta 1935 umrl, je ohranil simpatije večine poljske družbe, čeprav ni nikoli tvegal preizkusiti svoje priljubljenosti na poštenih volitvah. Njegov režim je bil diktatorski. Od držav, ki so mejile na Poljsko, je ostala demokratična samo Češkoslovaška. Zgodovinarji imajo zelo različna mnenja tako o pomenu in posledicah državnega udara, ki ga je izvedel Pilsudski, kot o njegovi osebni vladavini, ki je sledila.&lt;ref name=ref112/&gt;

===Družbeni in gospodarski trendi v medvojnem obdobju===
[[Slika:Eugeniusz Kwiatkowski.PNG|thumb|left|200px|Eugeniusz Kwiatkowski je promoviral osrednjo industrijsko regijo Poljske]]

Neodvisnost je v medvojnem obdobju spodbudila razvoj poljske kulture z dokaj viosokimi intelektualnimi dosežki. Varšava, katere prebivalstvo se je med prvo in drugo svetovno vojno skoraj podvojilo, je bila nemirna rastoča metropola in prehitela Krakov, Lvov in Vilno. Postala je drugo najštevilčnejše mesto v državi.&lt;ref name=ref84/&gt;

Represija sanacijskih oblasti večinske poljske družbe na splošno ni prizadela.&lt;ref&gt;Davies 2001, str. 126.&lt;/ref&gt; Mnogo Poljakov je uživalo relativno stabilnost. Gospodarstvo se je med letoma 1926 in 1929 opazno izboljšalo, nato pa ga je doletela velika svetovna gospodarska kriza.&lt;ref&gt;Lukowski &amp; Zawadzki 2006, str. 242.&lt;/ref&gt; Po letu 1929 sta industrijska proizvodnja in bruto narodni dohodek države upadla za približno 50 %.&lt;ref&gt;Zgórniak, Łaptos &amp; Solarz 2006, str. 444.&lt;/ref&gt;

Velika kriza  je kmetom prinesla nizke cene kmetijskih proizvodov, delavcem pa brezposelnost. Družbene napetosti so se povečale, vključno z naraščajočim [[Antisemitizem|antisemitizmom]]. Veliko gospodarsko preobrazbo in večletni državni načrt za dosego nacionalnega industrijskega razvoja, sprožen leta 1936, je vodil minister Eugeniusz Kwiatkowski. Pobuda, ki jo je motivirala predvsem potreba po domači industriji orožja, se je začela udejanjati šele malo pred izbruhom druge svetovne vojne. Kwiatkowski je bil tudi glavni arhitekt projekta pristanišče Gdinija.&lt;ref name=ref84/&gt;&lt;ref&gt;Lukowski &amp; Zawadzki 2006, str. 249–250. &lt;/ref&gt;

{{multiple image
 |align     = right
 |direction = horizontal 
 |header_align =  
 |header    = Portreta pesnikov slikarja [[Stanisław Ignacy Witkiewicz|Stanisława Ignacyja Witkiewicza]]
 |image1    = Witkacy Maria P J.jpg
 |width1    = 135
 |alt1      = 
 |caption1  = Maria Pawlikowska-Jasnorzewska
 |image2    = Witkacy Julian Tuwim.jpg
 |width2    = 128
 |alt2      = 
 |caption2  = Julian Tuwim
}}

Nacionalizem, ki je prevladoval v političnih krogih, je spodbujala številčnost narodnih manjšin in njihovi različni interesi. Po jezikovnem merilu poljskega popisa prebivalstva leta 1931 so Poljaki predstavljali 69 % prebivalstva, Ukrajinci 15 %, Judje, opredeljeni kot govorci [[jidiš]]a,  8,5 %, Belorusi 4,7 %, Nemci 2,2 %, Litovci 0,25 %, Rusi 0,25 % in Čehi 0,09 %, pri čemer je na nekaterih geografskih območjih prevladovala določena manjšina. Etnični konflikti so se sčasoma stopnjevali in poljska država je postajala vedno manj strpna do  svojih narodnih manjšin. 

V medvojni Poljski je obvezno brezplačno osnovno šolstvo bistveno zmanjšalo stopnjo nepismenosti, vendar je bilo hkrati diskriminatorsko. Dramatično se je zmanjšalo število ukrajinskih šol, vpis Judov v izbrane šole pa je bil v poznih 30. letih omejen.&lt;ref name=ref84/&gt;

Število prebivalcev je vztrajno raslo in leta 1939 doseglo 35 milijonov, splošno gospodarsko stanje v obdobju med vojnama pa je stagniralo. Na Poljskem je bilo malo kapitala in malo zanimanja tujcev za naložbe v tej državi.&lt;ref name=ref84/&gt; Celotna industrijska proizvodnja se je med letoma 1913 in 1939 komaj kaj povečala, zaradi povečanega števila prebivalcev s 26,3 milijona leta 1919 na 34,8 milijona leta 1939&lt;ref name=ref84/&gt; pa se je proizvodnja na prebivalca dejansko zmanjšala za 18 %.&lt;ref&gt;Buszko 1986, str. 360.&lt;/ref&gt;

Razmere v prevladujočem kmetijskem sektorju so se med letoma 1929 in 1939 stalno slabšale, kar je povzročilo nemire na podeželju in postopno radikalizacijo poljskega kmečkega gibanja, ki se je vse bolj nagibalo k militantnim protidržavnim dejavnostim. Oblast je vse te dejavnosti močno zatirala. Po besedah Normana Daviesa so neuspehi sanacijskega režima, skupaj z objektivno gospodarsko realnostjo, povzročili radikalizacijo poljskih množic proti koncu 30. let prejšnjega stoletja. Avtor hkrati svari pred primerjavami stanja na Poljskem s stanji v  neprimerljivo bolj represivnih režimih nacistične Nemčije in stalinistične Sovjetske zveze.&lt;ref name=ref84/&gt;

===Zadnja leta sanacije (1935–1939)===
[[Slika:Składkowski premierem.jpg|thumb|left|250px|Leto po smrti maršala Pilsudskega je zadnji predvojni predsednik vlade postal njegov osebni pomočnik general Felicjan Sławoj Składkowski]]

Po smrti Piłsudskega leta 1935 so Poljsko do nemške invazije leta 1939 in sprva med njo vodili njegovi zavezniki in podrejeni častniki, znani kot &quot;polkovniki Piłsudskega&quot;. Polkovniki niso imeli niti vizije niti sredstev, da bi se spopadli z nevarnim položajem, s katerim se je soočila Poljska v poznih 30. letih prejšnjega stoletja. Ko je Piłsudski še živel, so postopoma prevzemali večja pooblastila, tako da so v zakulisju manipulirali z bolnim maršalom.&lt;ref&gt;Szeląg 1968, str. 125.&lt;/ref&gt; Sčasoma so dosegli odkrito politizacijo vojske, ki ni pripravile države na vojno.&lt;ref name=ref84/&gt;

[[Slika:Beck przemówienie.jpg|thumb|200px|Zunanji minister  [[Józef Beck]] je zavrnil predlagano tvegano zavezništvo z nacistično Nemčijo in s Sovjetsko zvezo&lt;ref name=ref84/&gt;]]

Za zunanjo politiko je bil odgovoren Józef Beck, pod katerim je poljska diplomacija poskušala vzpostaviti uravnotežene odnose z Nemčijo in Sovjetsko zvezo, žal neuspešno zaradi napačnega razumevanja evropske ozemeljske politike in časa. Beck je imel številne zunanjepolitične sheme in gojil iluzije o statusu Poljske kot velike sile. Odtujil je večino poljskih sosed, vendar ga zgodovinarji ne krivijo za končni neuspeh odnosov z Nemčijo. Glavni dogodki njegovega mandata so bili zgoščeni v zadnjih dveh letih. V primeru poljskega ultimata [[Litva|Litvi]] leta 1938 je poljska akcija skoraj povzročila nemško zasedbo jugozahodne litvanske regije Klaipėda (Memel), kjer je prevladovalo nemško prebivalstvo.&lt;ref&gt;Zgórniak, Łaptos &amp; Solarz 2006, str. 391–393.&lt;/ref&gt; Tudi leta 1938 se je poljska vlada oportunistično lotila sovražne akcije proti češkoslovaški državi, ki je bila oslabljena z [[Münchenski sporazum|Münchenskim sporazumom]], in si priključila majhen kos ozemlja na njenih mejah.&lt;ref&gt;Davies 2001, str. 128.&lt;/ref&gt; V tem primeru se je Beckovo razumevanje posledic poljske vojaške operacije izkazalo za popolnoma zmotno,&lt;ref&gt; Zgórniak, Łaptos &amp; Solarz 2006, str. 409–410.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt; Zasuń 2009.&lt;/ref&gt; saj je nemška okupacija Češkoslovaške na koncu močno oslabila tudi položaj same Poljske.&lt;ref&gt;Czubiński 2009, str. 26.&lt;/ref&gt; Poleg tega je Beck zmotno verjel, da bodo nacistično-sovjetska ideološka protislovja preprečila njuno sodelovanje.&lt;ref name=ref135&gt;Zgórniak, Łaptos &amp; Solarz 2006, str. 455–465.&lt;/ref&gt;

Doma so vse bolj odtujene in zatirane manjšine grozile z nemiri in nasiljem. Skrajni nacionalistični krogi, kot je bil Nacionalni radikalni tabor, so postali bolj odkriti. Ena od skupin, Tabor narodne enotnosti, je združevala številne nacionaliste s podporniki sanacije in je bila povezana z novo močno politično osebnostjo, maršalom Edvardom Rydz-Śmigłyjem, čigar frakcija vladajočega gibanja sanacije je bila vse bolj nacionalistična.&lt;ref name=ref84/&gt;&lt;ref&gt;Lukowski &amp; Zawadzki 2006, str. 247–248, 251–252.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=ref137&gt;Davies 2001, str. 127–129.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Brzoza &amp; Sowa 2009, str. 361–365.&lt;/ref&gt;

V poznih 30. letih 20. stoletja je izgnanski blok Fronta Morges združil več pomembnih poljskih protisanacijskih osebnosti, vključno z Ignacijem Paderewskim, Vladislavom Sikorskim, Vincencom Witosom, Vojčehom Korfantyjem in Jozefom Hallerjem. Na Poljskem je pridobila le malo vpliva, vendar se je njen duh znova pojavil med drugo svetovno vojno znotraj poljske vlade v izgnanstvu.&lt;ref name=ref84/&gt;

[[Slika:Ulica Marszałkowska w Warszawie przed 1939a.jpg|thumb|left|200px|[[Varšava]] je bila pred drugo svetovno vojno ena od glavnih evropskih mest; slika je iz leta 1939]]

Oktobra 1938 je [[Joachim von Ribbentrop]] prvič predlagal nemško-poljske ozemeljske prilagoditve in sodelovanje Poljske v paktu proti [[Kominterna|Kominterni]] in Sovjetski zvezi.&lt;ref&gt;Zgórniak, Łaptos &amp; Solarz 2006, str. 412–413.&lt;/ref&gt; Eno od ključnih jabolk spora je bil status svobodnega mesta Danzig. Poljska vlada, ki jo je marca 1939 znova nagovoril Ribbentrop, je izrazila pripravljenost obravnavati vprašanja, ki so povzročala zaskrbljenost Nemčije, vendar je dejansko zavrnila njene zahteve in s tem zavrnila, da bi [[Adolf Hitler]] Poljsko spremenil v nemško marionetno državo.&lt;ref name=ref140&gt;Zgórniak, Łaptos &amp; Solarz 2006, str. 422–425.&lt;/ref&gt; Hitler, razburjen zaradi britanskih in francoskih izjav o podpori Poljski,&lt;ref name=ref140/&gt; je konec aprila 1939 razveljavil nemško-poljsko izjavo o nenapadanju.&lt;ref name=ref84/&gt;&lt;ref name=ref135/&gt;&lt;ref&gt;Lukowski &amp; Zawadzki 2006, str. 252–253.&lt;/ref&gt;

Da bi se zaščitila pred vse bolj agresivno nacistično Nemčijo, ki je že bila odgovorna za priključitev [[Avstrija|Avstrije]] v [[Anschluss]]u leta 1938, [[Češkoslovaška|Češkoslovaške]] leta 1939 in dela Litve po nemškem ultimatu Litvi leta 1939, je Poljska sklenila vojaško zavezništvo z [[Velika Britanija|Veliko Britanijo]] in [[Francija|Francijo]].  Obe zahodni sili sta bili usmerjeni v svojo obrambo in nista imeli niti ustreznega geografskega položaja niti virov, da bi pomagali Poljski. Poljska je poskušala spodbuditi tudi svoje sodelovanje s Sovjetsko zvezo, ki so ga imeli za vojaško vzdržno.&lt;ref&gt;Davies 2005b, str. 319–320.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Zgórniak, Łaptos &amp; Solarz 2006, str. 454.&lt;/ref&gt;

Diplomatski manevri so se nadaljevali spomladi in poleti 1939, vendar so v zadnjih poskusih francosko-britanski pogovori s Sovjeti v Moskvi o oblikovanju protinacističnega obrambnega vojaškega zavezništva propadli. Zavrnitev Varšave, da [[Rdeča armada|Rdeči armadi]] dovoli delovanje na poljskem ozemlju, je zahodna prizadevanja obsodila na propad.&lt;ref&gt;Czubiński 2009, str. 29. &lt;/ref&gt; Zadnja sporna zavezniško-sovjetska izmenjava je potekala 21. in 23. avgusta 1939.&lt;ref name=ref135/&gt;&lt;ref&gt;Holdsworth 2008.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Davies 2001, str. 155–156.&lt;/ref&gt;{{efn-lr|Leta 1938 sta Poljska in Romunija zavrnili francosko-britanski predlog, da bi sovjetskim silam v primeru vojne z nacistično Nemčijo dovolili prečkanje njunih ozemelj, da bi pomagale Češkoslovaški. Poljske vladajoče elite so Sovjete na nek način imele za bolj grozeče od nacistov.&lt;ref&gt;Davies 2001, str. 145.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Davies 2005b, str. 311.&lt;/ref&gt; &lt;br&gt;Sovjetska zveza je večkrat izjavila, da namerava izpolniti svoje obveznosti iz sporazuma s Češkoslovaško iz leta 1935 in vojaško braniti Češkoslovaško. Zahtevala je prehod svojih kopenskih in zračnih sil čez Poljsko in/ali Romunijo in Sovjeti so se glede tega obrnili na Francoze, ki so prav tako imeli sporazum s Češkoslovaško, Poljsko in Sovjetsko zvezo. Edvard Rydz-Śmigły je leta 1936 zavrnil francoski predlog o tej zadevi, leta 1938 pa je Jozef Beck pritisnil na Romunijo, naj ne dovoli niti sovjetskim vojnim letalom preleta njenega ozemlja. Tako kot Madžarska je tudi Poljska poskušala izkoristiti nemško-češkoslovaški spor za reševanje lastnih ozemeljskih težav, in sicer sporov glede delov Zaolzieja, Spiša in Orave.&lt;ref&gt;Zgórniak, Łaptos &amp; Solarz 2006, str. 379, 394–396.&lt;/ref&gt;}}  Režim [[Josif Stalin|Josifa Stalina]] je bil tarča intenzivne nemške protiiniciative in je bil hkrati vpleten v vse bolj učinkovita pogajanja s Hitlerjevimi agenti. 23. avgusta je izid, ki je bil v nasprotju s prizadevanji zaveznikov, postal resničnost: Nemčija in Sovjetska zveza sta v Moskvi v naglici podpisali pakt Molotov-Ribentrop, ki je na skrivaj predvideval zazdelitev  Poljske na območja pod nadzorom nacistov in Sovjetske zveze.&lt;ref name=ref84/&gt;&lt;ref name=ref135/&gt;&lt;ref name=ref137/&gt;

==Druga svetovna vojna==
===Invaziji in odpor===
[[Slika:Schleswig Holstein firing Westerplatte September 1939.jpg|thumb|250px|Nemška bojna ladja Schleswig-Holstein 1. septembra 1939 obstreljuje polotok Westerplatte v Gdansku]]

1. septembra 1939 se je na Hitlerjev ukaz začela invazija na Poljsko, uvodni dogodek [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]]. Poljska je pred kratkim 25. avgusta 1939 podpisala angleško-poljsko vojaško zavezništvo in bila dolgo v zavezništvu s Francijo. Zahodni sili sta kmalu napovedali vojno Nemčiji, vendar sta ostali večinoma nedejavni. Prve spopade sta imeli za lažno vojno  in napadeni državi nista ponudili nobene pomoči. Tehnično in številčno premočne enote Wehrmachta so hitro napredovale proti vzhodu in na celotnem okupiranem ozemlju množično pobijale poljsko civilno prebivalstvo.&lt;ref&gt;Wieliński 2011.&lt;/ref&gt; 

17. septembra se je začela sovjetska invazija na vzhodno Poljsko. Sovjetska zveza je hitro okupirala večino vzhodne Poljske z veliko ukrajinsko in belorusko narodno manjšino.{{efn-lr|Vzhodno od razmejitvene črte Molotov-Ribbentrop je bilo 43 % Poljakov,  33% Ukrajincev, 8% Belorusov in 8% Judov.&lt;ref&gt;Snyder 2010, str. 128.&lt;/ref&gt; Sovjeti se niso želeli prikazati kot agresorji in so zasedli vzhodno Poljsko pod izgovorom, da želijo zaščititi &quot;sorodno ukrajinsko in belorusko prebivalstvo&quot;.&lt;ref name=ref151/&gt;}} Oba napadalca sta si razdelila poljsko ozemlje skladno s tajnim paktom Molotov–Ribbentrop.  Najvišji poljski vladni uradniki in vojaško poveljstvo so pobegnili z vojnega območja in sredi septembra prispeli na romunsko mostišče. Po napadu Sovjetske zveze so poiskali zatočišče v [[Romunija|Romuniji]].&lt;ref&gt;Buszko 1986, str. 362–369. &lt;/ref&gt;&lt;ref&gt; Biskupski 2003, str. 214–215.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=ref151&gt;Kochanski 2012, str. 59–93.&lt;/ref&gt;

Bitke, v katerih so Poljaki zdržali najdlje, so bile obleganje Varšave, bitka pri Helu in odpor samostojne operativne skupine Polesje. Varšava je padla 27. septembra po močnem nemškem bombardiranju, v katerem je bilo ubitih več deset tisoč civilistov in vojakov.&lt;ref name=ref151/&gt; Po kapitulaciji je bila Poljska razdeljena skladno s pogoji nemško-sovjetskega mejnega sporazuma, podpisanega v Moskvi 29. septembra 1939.&lt;ref&gt;Czubiński 2009, str. 55–56.&lt;/ref&gt;

[[Slika:Poland in 1939.jpg|thumb|left|Zemljevid Poljske po nemško-sovjetski okupaciji leta 1939]]

Gerhard Weinberg je trdil, da je bil najpomembnejši poljski prispevek v drugi svetovni vojni njeno sodelovanja pri razbijanju nemških šifer.&lt;ref&gt;Kozaczuk &amp; Straszak 2004.&lt;/ref&gt; To je Britancem omogočilo izvedbo kriptoanalize [[Enigma (naprava)|Enigme]] in dešifriranje glavne nemške vojaške kode, kar je zaveznikom dalo veliko prednost v nadaljevanju vojne.&lt;ref&gt;Weinberg 2005, str. 50.&lt;/ref&gt; Kar zadeva dejanske vojaške akcije, so nekateri poljski zgodovinarji trdili, da je bil zgolj odpor v invaziji na Poljsko kljub njenemu porazu največji prispevek države k zmagi nad nacistično Nemčijo. Poljska vojska s skoraj enim milijonom mož je znatno odložila začetek bitke za Francijo, ki so jo Nemci načrtovali za leto 1939. Ko se je nacistična ofenziva na zahodu res zgodila, je bila zaradi zamude manj učinkovita, kar je bil morda odločilni dejavnik za zmago v bitki za Britanijo.&lt;ref name=ref155&gt;Brzoza &amp; Sowa 2009, str. 693–694.&lt;/ref&gt;

Po nemškem napadu na Sovjetsko zvezo v [[Operacija Barbarossa|operaciji Barbarossa]] junija 1941 je celo ozemlje predvojne Poljske okupirala nemška vojska.&lt;ref&gt;{{Harvnb|Davies|2001|pp=68–69}}.&lt;/ref&gt;

[[Slika:Dywizjon 303 in color.jpg|right|thumb|250px|V bitki za Britanijo so zasloveli piloti poljskega 303. eskadrona lovcev]]

Nemški okupirani del Poljske  je bil leta 1939 razdeljen na dva dela: poljska ozemlja, vključena neposredno v Tretji rajh, in ozemlja pod oblastjo tako imenovane Generalne okupacijske vlade.&lt;ref&gt;Davies 2005b, str. 326–346.&lt;/ref&gt; Poljaki so organizirali podtalno odporniško gibanje in poljsko vlado v izgnanstvu, ki je delovala sprva v Parizu in od julija 1940 v Londonu.&lt;ref name=ref158&gt;Czubiński 2009, str. 226.&lt;/ref&gt; Poljsko-sovjetski diplomatski odnosi, prekinjeni septembra 1939, so bili obnovljeni julija 1941 v skladu s sporazumom Sikorski – Mayski, ki je olajšal oblikovanje poljske (Andersove) vojske  v Sovjetski zvezi.&lt;ref&gt;Buszko 1986, str. 375–382.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Czubiński 2009, str. 231.&lt;/ref&gt; Novembra 1941 je ministrski predsednik Sikorski odletel v Sovjetsko zvezo na pogajanja s Stalinom o njeni  vlogi na sovjetsko-nemški fronti. Britanci  so želeli imeti poljske vojake na Srednjem vzhodu. Stalin se je s tem strinjal in poljska vojska je bila evakuirana iz Sovjetske zveze.&lt;ref&gt;Czubiński 2009, str. 232–233.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Brzoza 2001, str. 316–317.&lt;/ref&gt;{{efn-lr|Poljski  II. korpus pod poveljstvom Vladislava Andersa se je v letih  1944–1945 boril v zavezniški italijanski kampanji in bil angažiran predvsem v bitki za  [[Monte Cassino]].&lt;ref&gt;Brzoza 2001, str. 368.&lt;/ref&gt;}}

Organizacije poljske podtalne države, ki so med vojno delovale na Poljskem, so bile zveste in formalno podrejene poljski vladi v izgnanstvu. S slednjo je sodelovala preko njene vladne delegacije za Poljsko.&lt;ref name=ref163&gt;Davies 2005b, str. 344–346.&lt;/ref&gt; Med drugo svetovno vojno se je več sto tisoč Poljakov pridružilo podtalni Poljski domovinski vojski (Armia Krajowa),&lt;ref&gt;Lukowski &amp; Zawadzki 2006, str. 264–265.&lt;/ref&gt; delu poljskih oboroženih sil vlade v izgnanstvu.&lt;ref name=ref158/&gt; Približno 200.000 Poljakov se je borilo na zahodni fronti v poljskih oboroženih enotah, zvestih vladi v izgnanstvu, okoli 300.000 pa v poljskih oboroženih silah na vzhodu pod sovjetskim poveljstvom vzhodne fronte.&lt;ref name=ref155/&gt; Prosovjetsko odporniško gibanje na Poljskem, ki ga je vodila Poljska delavska stranka, je delovalo od leta 1941. Nasprotovale so mu postopoma nastajajoče skrajno nacionalistične nacionalne oborožene sile.&lt;ref name=ref158/&gt;

[[Slika:Stroop Report - Warsaw Ghetto Uprising 09.jpg|thumb|250px|Vstaja v [[Varšavski geto|varšavskem getu]]]]
 
Od konca leta 1939 je bilo več sto tisoč Poljakov iz sovjetskih okupiranih območij deportiranih na vzhod. Od višjega vojaškega osebja in drugih, za katere so Sovjeti menili, da ne želijo sodelovati ali so potencialno škodljivi, so jih približno 22.000 na skrivaj usmrtili v Katinskem gozdu.&lt;ref&gt;Czubiński 2009, str. 67–68.&lt;/ref&gt; Ko je nemška vojska objavila odkritje množičnih grobišč, v katerih so bili umorjeni častniki poljske vojske, ja aprila 1943 Sovjetska zveza prekinila vse slabše odnose s poljsko vlado v izgnanstvu. Sovjeti so trdili, da so Poljaki storili sovražno dejanje, ko so zahtevali, da ta poročila  razišče [[Rdeči križ]].&lt;ref&gt;Buszko 1986, str. 382–384.&lt;/ref&gt;

Leta 1941 se je začelo izvajanje nacistične končne rešitve judovskega vprašanja in holokavst na Poljskem se je silovito razmahnil.&lt;ref&gt;Davies 2005b, str. 337–343.&lt;/ref&gt; Varšava je bila aprila in maja 1943 prizorišče upora v varšavskem getu, ki ga je sprožila likvidacija varšavskega geta s strani nemških enot SS. Odprava judovskih getov v okupirani Poljski je potekala v številnih mestih. Jude iz getov so vozili v taborišča smrti in jih pomorili. Vstaje, ki so jih organizirali Judovska bojna organizacija in drugi obupani judovski uporniki, so potekale v nemogoćih razmerah in niso imele nobenih možnosti za uspeh.&lt;ref name=ref158/&gt;

===Sovjetsko napredovanje 1944-1945 in varšavska vstaja===
[[Slika:Sikorski in Gibraltar.jpg|thumb|250px|General Vladislav Sikorski, predsednik poljske vlade  v izgnanstvu in vrhovni poveljnik poljskih oboroženih sil malo pred smrtjo leta 1943]]

V času naraščajočega sodelovanja med zahodnimi zavezniki in Sovjetsko zvezo po nacistični invaziji leta 1941 je bil vpliv poljske vlade v izgnanstvu resno zmanjšan zaradi smrti predsednika vlade in njenega najsposobnejšega voditelja Vladislava Sikorskega v letalski nesreči 4. julija 1943.&lt;ref&gt;Davies 2001, str. 73–75.&lt;/ref&gt; Približno takrat so se v Sovjetski zvezi oblikovale poljske komunistične civilne in vojaške organizacije pod vodstvom Vande Wasilewske in s podporo Stalina, ki so nasprotovale vladi v izgnanstvu.&lt;ref&gt;Kochanski 2012, str. 371–377. &lt;/ref&gt;

Julija 1944 sta Rdeča armada in Poljska ljudska armada pod sovjetskim poveljstvom prišli na ozemlje bodoče povojne Poljske. V dolgotrajnih bojih v letih 1944 in 1945 so Sovjeti in njihovi poljski zavezniki premagali in izgnali nemško vojsko iz Poljske za ceno več kot 600.000 padlih sovjetskih vojakov.&lt;ref name=ref171&gt;Buszko 1986, str. 394–395.&lt;/ref&gt;

[[Slika:Warsaw Uprising Surrender- 5 of October 1944.jpg|thumb|left|250px|Vdaja varšavskih vstajnikov]]

Največji posamični podvig poljskega odporniškega gibanja v drugi svetovni vojni in velik politični dogodek je bila [[Varšavska vstaja (1944)|varšavska vstaja]], ki se je začela 1. avgusta 1944. Vstajo, v kateri je sodelovala večina mestnega prebivalstva, je spodbudila podtalna domobranska vojska in odobrila poljska vlada v izgnanstvu v poskusu vzpostavitve nekomunistične poljske uprave pred prihodom Rdeče armade. Vstaja je bila prvotno načrtovana kot kratkotrajna oborožena demonstracija v pričakovanju, da bodo sovjetske sile, ki so se približevale Varšavi, pomagale v kakršni koli bitki za zavzetje mesta.&lt;ref&gt;Czubiński 2009, str. 250.&lt;/ref&gt; Sovjeti v vstaji niso posredovali in so ustavili svoje napredovanje ob reki [[Visla|Visli]]. Nemci so izkoristili priložnost in brutalno zatrli upor zahodno usmerjenih vstajnikov.&lt;ref&gt;Brzoza &amp; Sowa 2009, str. 650–663.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=ref174&gt;Kemp-Welch 2008, str. 4–5.&lt;/ref&gt;{{efn-lr|General Zygmunt Berling iz sovjetske zavezniške Prve poljske armade je sredi septembra poskušal prečkati Vislo in pristati v Czerniakówu, da bi pomagal upornikom. Nemci so napad odili in Poplaki so utrpeli velike izgube.&lt;ref&gt;Kirchmayer 1970, str. 381–396.&lt;/ref&gt;}}

Upor je trajal dva meseca in povzročil smrt ali izgon več sto tisoč civilistov iz mesta. Potem ko so se 2. oktobra poraženi Poljaki predali, so Nemci po Hitlerjevem ukazu izvedli načrtno uničenje Varšave, ki je izbrisalo preostalo infrastrukturo mesta. Poljska Prva armada, ki se je bojevala skupaj s sovjetsko Rdečo armado, je 17. januarja 1945 vstopila v opustošeno Varšavo.&lt;ref name=ref174/&gt;&lt;ref&gt;Brzoza 2001, str. 386–387, 390.&lt;/ref&gt;{{efn-lr|Odločitev o sprožitvi varšavske vstaje je povzročila uničenje mesta, njegovega prebivalstva in njegovih elit ter je bila vir trajnih polemik.&lt;ref&gt;J.P. 2010.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Chodakiewicz 2004.&lt;/ref&gt; Po mnenju zgodovinarjev Czesława Brzoze in Andrzeja Leona Sowe ukazi o nadaljnjih vojaških ofenzivah, izdani konec avgusta 1944 kot nadaljevanje operacije Vihar, kažejo na izgubo občutka odgovornosti za usodo države v vodstvu uporniškega gibanja.&lt;ref name=ref155/&gt;}}

===Zavezniške konference, poljske vlade===
[[Slika:Swierczewski Spychalski Zymierski.jpg|right|thumb|upright|Poljski generali na vzhodni fronti]]

Po [[Teheranska konferenca|Teheranski konferenci]] konec leta 1943 je med tremi velikimi silami, [[ZDA]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenim kraljestvom]] in [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]], obstajal širok dogovor, da bi se meji med Nemčijo in Poljsko ter Poljsko in Sovjetsko zvezo po koncu druge svetovne vojne temeljito spremenili.&lt;ref&gt;Davies 2001, str. 75, 104–105.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Kemp-Welch 2008, str. 1.&lt;/ref&gt; Stalinovo stališče, da je treba Poljsko premakniti daleč na zahod, so sprejeli tudi poljski komunisti, organizirani v  Poljski delavski stranki in Zvezi poljskih domoljubov. Kvaziparlamentarni Državni narodni svet pod vodstvom komunistov je v Varšavi obstajal od začetka leta 1944.&lt;ref&gt;Snyder 2009.&lt;/ref&gt; Julija 1944 je bil v [[Lublin]]u ustanovljen Poljski komite narodne osvoboditve pod nadzorom komunistov, ki naj bi nominalno upravljal območja, osvobojena izpod nemške oblasti. Ustanovitev je sprožila proteste premierja Stanislava Mikołajczyka in njegove poljske vlade v izgnanstvu.&lt;ref name=ref171/&gt;&lt;ref name=ref174/&gt;

Do [[Jaltska konferenca|konference v Jalti]] februarja 1945 so komunisti že ustanovili začasno vlado Republike Poljske. Stališče Sovjetske zveze na konferenci je imelo veliko veljavo  zaradi njenega  odločilnega prispevka k vojnim uspehom in zaradi okupacije ogromnega ozemlja v Srednji in Vzhodni Evropi. Velike sile so zagotovile, da se bo začasna komunistična vlada spremenila v entiteto, ki bo vključevala demokratične sile iz države in tujine. Vlada v izgnanstvu s sedežem v Londonu ni bila izrecno omenjena. Dogovorjena cilja sta bila začasna vlada narodne enotnosti in poznejše demokratične volitve.&lt;ref&gt;Buszko 1986, str. 398–401.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=ref18&gt;Kemp-Welch 2008, str. 6–7.&lt;/ref&gt; Razočarajoči rezultati teh načrtov in neuspeh zahodnih sil, da bi zagotovile številčno udeležbo nekomunistov v prvi povojni poljski vladi, so številni Poljaki videli kot manifestacijo izdaje Zahoda.

===Vojne izgube, iztrebljanje Judov in Poljakov===
[[Slika:Samuel Willenberg Treblinka 2 sierpnia 2013 01.JPG|thumb|250px| Samuel Willenberg ob svoji risbi taborišča smrti Treblinka]]

Obseg človeških izgub, ki jih je utrpela Poljska med drugo svetovno vojno,  je zaradi pomanjkanja natančnih podatkov težko ugotoviti. Poleg tega je treba številne trditve iz preteklosti obravnavati kot sumljive zaradi napačne metodologije in želje po spodbujanju določenih političnih programov. Zadnji razpoložljivi uradni dokument o številu etničnih Poljakov in etničnih manjšin je poljski popis prebivalstva iz leta 1931. Natančni podatki o številu prebivalcev za leto 1939 niso znani.&lt;ref name=ref181&gt;Brzoza &amp; Sowa 2009, str. 694–695. &lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Domagalik 2011.&lt;/ref&gt;

Po podatkih ameriškega Spominskega muzeja holokavsta je bilo med vojno ubitih najmanj 3 milijone poljskih Judov in najmanj 1,9 milijona nejudovskih poljskih civilistov.&lt;ref&gt;USHMM.&lt;/ref&gt; Po navedbah zgodovinarjev Brzoze in Sowe je bilo pobitih okoli 2 milijona etničnih Poljakov, niti približno pa ni znano, koliko je umrlo Poljakov drugih narodnosti, vključno z [[Ukrajinci]], [[Belorusi]] in [[Nemci]].&lt;ref name=ref184&gt;Brzoza &amp; Sowa 2009, str. 695–696.&lt;/ref&gt; Milijoni poljskih državljanov so bili deportirani v Nemčijo na prisilno delo ali v nemška uničevalna taborišča, kot so bila [[Koncentracijsko taborišče Treblinka|Treblinka]], [[Koncentracijsko taborišče Auschwitz|Auschwitz]] in [[Uničevalno taborišče Sobibór|Sobibór]]. Nacistična Nemčija je nameravala dokončno iztrebiti Jude z dejanji s skupnim imenom [[holokavst]].&lt;ref&gt;Czubiński 2009, str. 215–217.&lt;/ref&gt; Z območij, ki jih je okupirala nacistična Nemčija, naj bi izgnali vse Poljake  in jih postopoma ponovno naselili z Nemci. Proces se je začel že leta 1939.  Nacistične operacije so dozorele v načrt, znan kot Generalplan Ost, ki je pomenil razselitev, zasužnjenje in delno iztrebljenje slovanskega življa. Načrt bi moral biti uresničen v 15 letih.&lt;ref&gt;Berghahn 1999, str. 32. &lt;/ref&gt;

[[Slika:Warsaw Old Town 1945.jpg|thumb|left|250px|Uničena [[Varšava]], posneta januarja 1945]]
 
Večina Poljakov je ostala brezbrižna do judovske stiske in Judom ni pomagala.
&lt;ref name=&quot;Winstone 2014&quot;&gt;{{Cite book| publisher = Tauris| isbn = 978-1-78076-477-1 | last = Winstone| first = Martin| title = The Dark Heart of Hitler's Europe: Nazi rule in Poland under the General Government| location = London| date = 2014 |pages=181–186}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Connelly 2005&quot;&gt;{{cite journal|first=John |last=Connelly |title=Why the Poles Collaborated so Little: And Why That Is No Reason for Nationalist Hubris |journal=Slavic Review |volume=64 |number=4 |year=2005 |pages=771–781|url= https://www.researchgate.net/publication/272584372 |doi=10.2307/3649912 |jstor=3649912|doi-access=free }}&lt;/ref&gt; Med tistimi, ki so pomagali pri reševanju, skrivanju in varovanju Judov pred nacističnimi grozodejstvi, sta [[Jad Vašem]] in država [[Izrael]] 6992 posameznikov priznala za Pravičnike med narodi.&lt;ref name=&quot;YV Stats&quot;&gt;Yad Vashem, The Holocaust Martyrs' and Heroes' Remembrance Authority, [https://www.yadvashem.org/righteous/statistics.html Names and Numbers of Righteous Among the Nations - per Country &amp; Ethnic Origin, as of January 1, 2019]&lt;/ref&gt;

V poskusu, da bi onesposobili poljsko družbo, so nacisti in Sovjeti med dogodki, kot so nemška Akcija-AB na Poljskem, operacija Tannenberg in pokol v Katinu, usmrtili na desettisoče pripadnikov inteligence in voditeljev skupnosti.&lt;ref&gt;Naimark 2010, str. 91; Snyder 2010, str. 126, 146–147, 415.&lt;/ref&gt;{{efn-lr|Vsi trenutno razpoložljivi dokumenti nacistične uprave kažejo, da je bilo popolno iztrebljenje skupaj z Judi namenjeno tudi poljski inteligenci. Nacistična Nemčija je ta cilj dosegla skoraj polovično, saj je Poljska izgubila 50 odstotkov svojih državljanov z univerzitetno diplomo in 35 odstotkov tistih z gimnazijsko maturo.&lt;ref&gt;Gella 1989, str. 182.&lt;/ref&gt; Po Brzozu in Sowi je imelo do izbruha vojne 450.000 poljskih državljanov dokončano višjo, srednjo ali trgovsko izobrazbo. Umrlo je 37,5 % ljudi z visoko izobrazbo, 30 % tistih s splošno srednjo izobrazbo in 53,3 % maturantov trgovskih šol.&lt;ref&gt;Brzoza &amp; Sowa 2009, str. 697.&lt;/ref&gt;}} Več kot 95 % izgub Judov in 90 % izgub etničnih Poljakov je neposredno povzročila nacistična Nemčija,{{efn-lr|Timothy D. Snyder govori o okoli 100.000 Judih, ki so jih med nasistično okupacijo  ubili Poljaki. Večina so bili verjetno  člani kolaboracionistične Modre policije.&lt;ref&gt;Leszczyński 2012.&lt;/ref&gt; Številka bi bila verjetno mnogokrat večja, če bi Poljska leta 1939 sklenila zavezništvo z Nemčijo, ki so zagovarjali nekateri poljski zgodovinarji in drugi.}} medtem ko so 5 % izgub etničnih Poljakov povzročili Sovjeti in 5 % ukrajinski nacionalisti.&lt;ref name=ref184/&gt; Obsežna judovska prisotnost na Poljskem, ki je trajala stoletja, je bila precej hitro končana s politiko iztrebljanja, ki so jo izvajali nacisti med vojno. Valovi razseljevanja in izseljevanja, ki so se zgodili med vojno in po njej, so iz  Poljske odstranili večino Judov, ki so preživeli vojno. Nadaljnje znatno judovsko izseljevanje je sledilo dogodkom, kot sta bila poljska oktobrska politična otoplitev leta 1956 in poljska politična kriza leta 1968.&lt;ref&gt;Kemp-Welch 2008, str. 157–163.&lt;/ref&gt;

[[Slika:Birkenau 5.JPG|thumb|250px|Razvpiti vhod v koncentracijsko taborišče Auschwitz, kjer je nacistični režim umoril najmanj 1,1 milijona  ljudi]]

V letih 1940–1941 je sovjetski režim deportiral okoli 325.000 poljskih državljanov.&lt;ref name=ref184/&gt; Ocenjuje se, de je v izgnanstvu umrlo najmanj 100.000 ljudi.&lt;ref name=ref184/&gt;

V letih 1943–1944 so ukrajinski nacionalisti, povezani z Organizacijo ukrajinskih nacionalistov (OUN) in Ukrajinsko vstajniško vojsko, zagrešili poboje Poljakov v [[Volinija|Voliniji]] in vzhodni [[Galicija|Galiciji]].&lt;ref name=ref184/&gt; Ocene števila poljskih civilnih žrtev so zelo različne, od 10.000 do 100.000.&lt;ref&gt;Motyka 2011, str. 447–448.&lt;/ref&gt;

Približno 90 % poljskih vojnih žrtev je umrlo v  zaporih, taboriščih smrti, racijah, usmrtitvah, uničenjih getov in zaradi epidemij, lakote, prekomernega dela in slabega ravnanja. Vojna je pustila milijon otrok sirot in 590.000 invalidov. Država je izgubila 38 % svojega nacionalnega premoženja, medtem ko je Velika Britanija izgubila le 0,8 % in  Francija le 1,5 %.&lt;ref&gt;Buszko 1986, str. 410–411.&lt;/ref&gt; Sovjetska zveza si je prilastila skoraj polovico predvojne Poljske, vključno z dvema velikima kulturnima središčema [[Lvov]] in [[Vilna]].&lt;ref name=ref181/&gt;

Politiki nacistične Nemčije so po vojni sodili na Mednarodnem vojaškem sodišču v  Nürnbergu in poljskih procesih za genocid in presodili, da je bila usmerjena v iztrebljanje Judov, Poljakov in Romov in imela &quot;vse značilnosti genocida v njegovem biološkem pomenu&quot;.&lt;ref&gt;Law-Reports of Trials of War Criminals, The United Nations War Crimes Commission, Volume VII, London, HMSO, 1948 CASE NO. 37 The Trial of Haupturmfuhrer Amon Leopold Goeth. str.  9. &lt;/ref&gt;

===Spreminjanje meja in preseljevanje prebivalstva===
[[Slika:PKWN Manifest.jpg|thumb|right|200px|Manifest Poljskega komiteja narodne osvoboditve, uradno objavljen 22. julija 1944 v delu Poljske, ki so jo osvobodili Sovjeti, ki najavlja prihod komunistične vlade, vsiljene od SSSR]]

Po določilih [[Potsdamski sporazum |Potsdamskega sporazuma]] iz leta 1945, ki so ga podpisale tri zmagovalne velike sile, je Sovjetska zveza obdržala večino ozemelj, zavzetih na podlagi sporazuma Molotov-Ribbentrop iz leta 1939, vključno z zahodno [[Ukrajina|Ukrajino]] in zahodno [[Belorusija|Belorusijo]]. [[Litva]] in območje [[Kaliningrad|Königsberga]] v [[Vzhodna Prusija|Vzhodni Prusiji]] sta bila uradno vključena v Sovjetsko zvezo, Litva brez priznanja zahodnih sil.

Poljska je dobila nadomestilo z večjim delom [[Šlezija|Šlezije]], vključno z Breslauom ([[Vroclav]]) in Grünbergom (Zielona Góra), večjim delom [[Pomorjansko|Pomorjanskega]], vključno s Stettinom ([[Szczecin]]), in večjim  južnim delom nekdanje Vzhodne Prusije, skupaj z Danzigom ([[Gdansk|Gdańsk]]). Končno rešitev je pričakovala od končne mirovne konference za Nemčijo, ki je nazadnje nikoli ni bilo.&lt;ref&gt;Geoffrey K. Roberts, Patricia Hogwood (2013). [https://books.google.si/books?id=Q40tDwAAQBAJ&amp;redir_esc=y ''The Politics Today Companion to West European Politics'']. Oxford University Press. str. 50. ISBN 9781847790323.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Piotr Stefan Wandycz (1980). ''The United States and Poland''. Harvard University Press. str. 303. ISBN 9780674926851.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Phillip A. Bühler (1990). ''The Oder-Neisse Line: a reappraisal under international law''. East European Monographs. str. 33. ISBN 9780880331746.&lt;/ref&gt; 

Poljske oblasti so ozemlja, pridobljena na zahodu,  imenovale &quot;Povrnjena ozemlja&quot; in so jih  vključile v obnovljeno poljsko državo. S porazom Nemčije se je Poljska premaknila proti zahodu glede na svojo predvojno lego na območje med Odro–Niso na zahodu  in [[Curzonova linija|Curzonovo linijo]] na vzhodu. Curzonova linija kot meja med ZSSR in Poljsko je bila določena že 8. decembra 1919, a jo je Poljska  leta 1921 prestopila in zasedla zahodno Ukrajino in Belorusijo. Poljska je po prestavitvi meja  postala bolj kompaktna država z veliko širšim dostopom do morja.{{efn-lr|Oktobra 1939 je britansko zunanje ministrstvo obvestilo Sovjete, da bo Združeno kraljestvo zadovoljno s povojno ustanovitvijo majhne etnične Poljske po vzorcu Varšavskega vojvodstva.&lt;ref&gt;Brzoza &amp; Sowa 2009, str. 518.&lt;/ref&gt; Sovjetski ljudski komisariat za zunanje zadeve je v letih 1943–1944 načrtoval vzpostavitev Poljske, omejene na &quot;minimalno velikost&quot;, glede na njene etnografske meje. Tako ozemeljsko zmanjšanje je Ivan Maisky priporočil Vjačeslavu Molotovu v začetku leta 1944 zaradi tega, kar je sam videl kot zgodovinsko neprijazno naravnanost Poljske do Rusije in Sovjetske zveze, ki se bo po vojni verjetno na nek način nadaljevala. Josif Stalin se je odločil za večjo različico, ki je dovolila &quot;zamenjavo&quot;. Slednja je  vključevala vzhodne dežele, ki jih je Poljska pridobila z Riškim mirom leta 1921 in jih bo zdaj izgubila, ter vzhodno Nemčijo, ki so jo osvojili od nacistov v letih 1944–1945.&lt;ref&gt; Kemp-Welch 2008, str. 1–3.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Maciorowski 2010.&lt;/ref&gt; Za več večjih spornih območij (Spodnja Šlezija zahodno od Odre in Nise)  so Britanci želeli,  da ostanejo del bodoče nemške države.&lt;ref&gt;Kochanski 2012, str. 537–541.&lt;/ref&gt; Za Ščečin, v katerem so nemški komunisti leta 1945 že vzpostavili svojo upravo, zahodno Rdečo Rutenijo, ki so jo zahtevali Ukrajinci, in regijo Białystok, ki so si jo lastili Belorusi, se je sovjetski voditelj odločil v prid Poljski.&lt;br&gt; Možni so bili tudi drugi teritorialni in etnični scenariji z na splošno možnimi izidi, ki so bili za Poljsko manj ugodni od tega, kar je dobila.&lt;ref&gt;Kalicki 2009.&lt;/ref&gt;}} Poljaki so izgubili 70 % svojih predvojnih zalog nafte, a so od Nemcev dobili visoko razvito industrijsko bazo in infrastrukturo, ki je prvič v poljski zgodovini omogočila raznoliko industrijsko gospodarstvo.&lt;ref&gt;Kolko &amp; Kolko 1972, str. 188.&lt;/ref&gt;

[[Slika:Curzon line en.svg|thumb|left|250px|Ozemeljske spremembe Poljske neposredno po drugi svetovvni vojni: sivo pobarvano ozemljo je bilo prenešeno iz Poljske v Sovjetsko zvezo, rožnato pa iz Nemčije v Poljsko; poljske vzdodne meje so se kasneje nekoliko prilagodile]]

Beg in izgon Nemcev iz predvojne vzhodne Nemčije, zdaj Poljske, se je začel pred in med sovjetsko osvojitvijo teh regij in se je nadaljeval v letih neposredno po vojni.&lt;ref&gt;Buszko 1986, str. 408–410.&lt;/ref&gt; Do leta 1950 je bilo evakuiranih, izgnanih ali preseljenih 8.030.000 Nemcev.&lt;ref&gt;''Die deutschen Vertreibungsverluste. Bevölkerungsbilanzen für die deutschen Vertreibungsgebiete 1939/50''. Herausgeber: Statistisches Bundesamt. Wiesbaden Stuttgart: Kohlhammer Verlag, 1958, str. 38, 45. &lt;/ref&gt;

Zgodnje izgone iz Poljske so izvedle poljske komunistične oblasti že pred Potsdamsko konferenco. Imenovali so jih &quot;divji izgoni&quot; in so se dogajali od junija do sredine julija 1945, ko sta poljska vojska in milica izgnali skoraj vse Nemce iz okrožij neposredno vzhodno od črte Odra–Nisa.&lt;ref&gt;Philipp Ther (1998). ''Deutsche Und Polnische Vertriebene: Gesellschaft und Vertriebenenpolitik in SBZ/ddr und in Polen 1945–1956''. str.  56. ISBN 3-525-35790-7.&lt;/ref&gt; Njihov namen je bil zagotoviti vzpostavitev etnično homogene Poljske.&lt;ref&gt;Matthew J. Gibney, Randall Hansen. ''Immigration and Asylum: From 1900 to the Present, 2005''. str.  197. ISBN 1-57607-796-9, 978-1-57607-796-2.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Naimark. ''Russian in Germany''. str. 75, sklic 31.&lt;/ref&gt; Približno 1 % (100.000) nemškega civilnega prebivalstva vzhodno od črte Odra–Nisa je padlo v bojih pred vdajo maja 1945.&lt;ref&gt;Spieler, Silke. ur. ''Vertreibung und Vertreibungsverbrechen 1945–1948''. Bericht des Bundesarchivs vom 28. Mai 1974. Archivalien und ausgewählte Erlebnisberichte. Bonn: Kulturstiftung der deutschen Vertriebenen. (1989).  str. 23–41. ISBN 3-88557-067-X.&lt;/ref&gt; 200.000 Nemcev je bilo pred izgonom v Nemčijo na prisilnem delu.&lt;ref&gt;Gawryszewski 2005, str. 312.&lt;/ref&gt; V delovnih taboriščih, na primer v Zgodi in Potulicah, jih je veliko umrlo. Od tistih Nemcev, ki so ostali v novih mejah Poljske, se jih je veliko kasneje odločilo za izselitev v povojno Nemčijo.

Na drugi strani se je 1,5–2 milijona etničnih Poljakov preselilo ali izgnalo s prej poljskih območij, ki jih je priključila Sovjetska zveza. Velika večina je bila preseljena na nekdanja nemška ozemlja.&lt;ref&gt;Langenbacher 2009, str. 59–60.&lt;/ref&gt;  Najmanj en milijon Poljakov je ostal v nekdanji Sovjetski zvezi, vsaj pol milijona pa jih je končalo na Zahodu ali drugje izven Poljske.&lt;ref name=ref184/&gt; V nasprotju z uradno izjavo, da je treba nekdanje nemške prebivalce obnovljenih ozemelj hitro odstraniti, da bi tja naselili Poljake z vzhoda, so se ta ozemlja sprva soočala z resnim pomanjkanjem prebivalstva.&lt;ref&gt;R. M. Douglas. ''Orderly and Humane. The Expulsion of the Germans after the Second World War''. Yale University Press. str. 261.&lt;/ref&gt;

Številni izgnani Poljaki se niso mogli vrniti v državo, za katero so se borili, ker so pripadali političnim skupinam, nezdružljivim z novimi komunističnimi režimi, ali ker so izvirali iz območij predvojne vzhodne Poljske, ki so bila vključena v Sovjetsko zvezo. Nekatere so od vrnitve odvrnila opozorila, da bodo ogroženi vsi, ki so služili v vojaških enotah na Zahodu. Številne Poljake so sovjetske oblasti preganjale, aretirale in mučile zaradi pripadnosti domobranski vojski ali drugim formacijam&lt;ref&gt;Kemp-Welch 2008, str. 23–24.&lt;/ref&gt;ali pa so jih preganjali, ker so se borili na Zahodni fronti.&lt;ref&gt;Radzilowski 2007, str. 223–225.&lt;/ref&gt;

[[Slika:Bundesarchiv Bild 175-S00-00326, Flüchtlinge aus Ostpreußen auf Pferdewagen.jpg|thumb|250px|Nemški begunci iz Vzhodne Prusije leta 1945]]

&quot;Etnično očiščena&quot; so bila tudi ozemlja na obeh straneh nove poljsko-ukrajinske meje. Od [[Ukrajinci|Ukrajincev]] in [[Lemki|Lemkov]], ki so živeli na Poljskem znotraj novih meja (okoli 700.000), jih je bilo skoraj 95 % leta 1947 prisilno preseljenih v sovjetsko Ukrajino ali na nova ozemlja v severni in zahodni Poljski v okviru operacije Visla. V [[Volinija|Voliniji]] je bilo pobitih ali izgnanih 98 % predvojnih Poljakov. V vzhodni [[Galicija|Galiciji]] se je poljsko prebivalstvo zmanjšalo za 92 %.&lt;ref&gt;Snyder 1999; Snyder 2003, str. 179–203.&lt;/ref&gt; 

Po oceni zgodovinarja Jana Grabowskega je na poljskem ozemlju  preživelo okoli 50.000 od 250.000 poljskih Judov, ki so pobegnili pred nacisti med likvidacijo getov. Ostali so umrli.&lt;ref&gt;Maciorowski 2018.&lt;/ref&gt; Več Judov je bilo repatriiranih iz Sovjetske zveze in drugod. Popis prebivalstva februarja 1946 je pokazal, da je  znotraj novih meja Poljske živelo približno 300.000 Judov.&lt;ref name=ref211&gt;Buszko 1986, str. 410.&lt;/ref&gt;{{efn-lr|Nekateri so se morda lažno razglašali za Jude v upanju na dovoljenje za izselitev. Komunistične oblasti, ki so sledile konceptu enotne etnične Poljske v skladu z nedavnimi spremembami meja in izgoni,&lt;ref name=ref211/&gt;&lt;ref&gt;Snyder 2003, str. 89.&lt;/ref&gt; so dovolile Judom zapustiti državo.&lt;ref&gt;Kemp-Welch 2008, str. 23.&lt;/ref&gt;}} Veliko preživelih se je zaradi povojnega protijudovskega nasilje na Poljskem odločilo ali bilo prisiljeno na izselitev iz države.&lt;ref&gt;Prażmowska 2011, str. 191.&lt;/ref&gt;

Zaradi spreminjanja meja in množičnih migracij ljudi različnih narodnosti je imela nastajajoča komunistična Poljska večinoma homogeno, etnično poljsko prebivalstvo - 97,6 % glede na popis prebivalstva decembra 1950.&lt;ref name=ref184/&gt;&lt;ref&gt;Buszko 1986, str. 410, 414–417.&lt;/ref&gt; Pripadnikov drugih etničnih manjšin niso niti oblasti niti sosedje spodbujali k poudarjanju svoje etnične pripadnosti.{{efn-lr|Josif Stalin je na Teheranski konferenci leta 1943 z Winstonom Churchillom in Franklinom D. Rooseveltom razpravljal o novih povojnih mejah v srednji in vzhodni Evropi, vključno z obliko bodoče Poljske. Podprl je pjastovski koncept, ki je upravičeval velik premik poljskih meja proti zahodu.&lt;ref&gt;Sharp 1977.&lt;/ref&gt; Stalin se je odločil zavarovati in stabilizirati zahodni del Sovjetske zveze in onemogočiti prihodnji vojaški potencial Nemčije z izgradnjo kompaktne in etnično opredeljene Poljske, skupaj s sovjetsko etnično Ukrajino, Belorusijo in Litvo, in z radikalno spremembo regionalnih meja.&lt;ref&gt; Snyder 2003, str. 179–187.&lt;/ref&gt; Po letu 1945 je poljski komunistični režim z vsem srcem prevzel in promoviral pjastovski  koncept. Postal je stredišče njihove trditve, da so pravi dediči poljskega nacionalizma. Po vseh pobojih in preseljevanju prebivalstva med vojno in po njej je bila država 99 % &quot;poljska&quot;.&lt;ref&gt;Davies 2001, str. 286–287.&lt;/ref&gt;}}{{efn-lr|Po mnenju vojnega zgodovinarja Bena Macintyra je bil &quot;poljski prispevek k zmagi zaveznikov v drugi svetovni vojni izreden, morda celo odločilen, vendar je bil dolga leta sramotno omalovaževan, zakrit s politiko hladne vojne.&quot;&lt;ref&gt;Julian Borger. [https://www.theguardian.com/world/2011/apr/06/myth-of-polish-cavalry-charge ''Debunking Polish stereotypes: the cavalry charge against German tanks'']. The Guardian, 6. april 2011.&lt;/ref&gt;}}

==Ljudska republika Poljska (1945-1989)==
===Povojna borba za oblast===
[[Slika:Mikolajczyk.jpg|thumb|right|upright|Poljska ljudska stranka Stanisława Mikołajczyka je leta 1947 skušala preglasovati komuniste, a je bil volilni postopek prirejen;  Mikołajczyk je moral pobegniti na Zahod]]

Kot odgovor na direktive [[Jaltska konferenca|Jaltske konference]] februarja 1945&lt;ref name=ref180&gt;Kemp-Welch 2008, str. 6–7.&lt;/ref&gt; je bila junija 1945 pod sovjetskim okriljem ustanovljena začasna poljska vlada narodne enotnosti, ki so jo kmalu priznale ZDA in številne druge države.&lt;ref&gt;Buszko 1986, str. 406–408.&lt;/ref&gt; Sovjetska dominacija je bila očitna že od začetka, saj so bili nekateri vidni voditelji poljske podtalne države po vojni privedeni pred sodišče  v Moskvi.&lt;ref&gt;Kemp-Welch 2008, str. 8.&lt;/ref&gt; V letih takoj po vojni so nastajajočo komunistično oblast  izpodbijale opozicijske skupine, tudi vojaško tako imenovani &quot;prekleti vojaki&quot;, od katerih je na tisoče padlo v oboroženih spopadih ali pa jih je Ministrstvo za javno varnost zasledovalo in usmrtilo.&lt;ref name=ref216&gt;Zamoyski 1994, str. 369–370.&lt;/ref&gt; Gverilci so svoje upe pogosto vezali na pričakovanja skorajšnjega izbruha tretje svetovne vojne in poraza Sovjetske zveze.&lt;ref&gt;Wroński 2013.&lt;/ref&gt; Poljski desničarski upor je po amnestiji februarja 1947 zbledel.&lt;ref name=ref218&gt;Leszczyński 2013.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=ref219&gt;Daszczyński 2013.&lt;/ref&gt;

Referendum poljskega ljudstva junija 1946 je pripravila komunistična Poljska delavska stranka, da bi legitimizirala svojo prevlado v poljski politiki in zahtevala široko podporo politiki stranke.&lt;ref&gt;Prażmowska 2011, str. 192. &lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Kemp-Welch 2008, str. 9. &lt;/ref&gt; Čeprav je sporazum iz Jalte zahteval svobodne volitve, so poljske zakonodajne volitve januarja 1947 nadzorovali komunisti.&lt;ref name=ref216/&gt; Nekateri demokratični in prozahodni elementi, ki jih je vodil Stanisław Mikołajczyk, nekdanji predsednik vlade v izgnanstvu, so sodelovali v začasni vladi in na volitvah leta 1947, vendar so bili na koncu izločeni z volilno goljufijo, ustrahovanjem in nasiljem.&lt;ref name=ref216/&gt; V času hude politične konfrontacije in radikalnih gospodarskih sprememb so člani Mikołajczykovega agrarnega gibanja (Poljska ljudska stranka) poskušali ohraniti obstoječe vidike mešanega gospodarstva ter zaščititi lastninske in druge pravice.&lt;ref name=ref222&gt;Buszko 1986, str. 417–425.&lt;/ref&gt; Po volitvah leta 1947 je vlada narodne enotnosti prenehala obstajati in komunisti so se usmerili v odpravo povojne delno pluralistične &quot;ljudske demokracije&quot; in jo nadomestili z državnim socialističnim sistemom.&lt;ref&gt;Czubiński 2012, str. 249. &lt;/ref&gt; Frontni demokratični blok, v katerem so na volitvah leta 1947 prevladovali komunisti, se je leta 1952 spremenil v Fronto narodne enotnosti in uradno postal vir vladne oblasti. Poljska vlada v izgnanstvu, ki ni bila mednarodno priznana, je neprekinjeno obstajala do leta 1990.

===Stalinizem (1948-1955)===
[[Slika:Bolesław Bierut 1949.jpg|thumb|left|upright|Predsednik Bolesław Bierut, vodja stalinistične Poljske]]

Ljudska republika Poljska (Polska Rzeczpospolita Ludowa) je bila ustanovljena pod vodstvom kounistične Poljske združene delavske stranke (PZDS). Spremeba imena iz Republika Poljska ni bilo uradno sprejeto, a se je kljub temu uporabljalo do objave Ustave Ljudske republike Poljske leta 1952.&lt;ref&gt;Sowa 2011, str. 178–179.&lt;/ref&gt; 

Vladajoča PZDS je bila ustvarjena s prisilno združitvijo komunistične Poljske delavske stranke (PDS) in zgodovinsko nekomunistične Poljske socialistične stranke (PSS) decembra 1948. Vodja PDS je bil njen vojni voditelj Vladislav Gomułka, ki je leta 1947 razglasil &quot;poljsko pot v socializem&quot;, katere namen je bil zajeziti (in ne izkoreniniti) kapitalistične elemente. Leta 1948 so ga stalinistične oblasti preglasovale, odstranile in zaprle.&lt;ref&gt; Kemp-Welch 2008, str. 26, 32–35.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Kemp-Welch 2008, str. 63.&lt;/ref&gt; PSS je bila ustanovljena leta 1944&lt;ref&gt;Ost 1990, str. 36–38.&lt;/ref&gt; in bila od takrat povezana s komunisti.&lt;ref name=ref228&gt;Buszko 1986, str. 442–445.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Kemp-Welch 2008, str. 18, 39.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=ref230&gt;Lukowski &amp; Zawadzki 2006, str. 285–286.&lt;/ref&gt; Vladajoči komunisti, ki so v povojni Poljski za identifikacijo svoje ideološke podlage raje uporabljali izraz &quot;socializem&quot; namesto &quot;komunizem&quot;,&lt;ref&gt;Kemp-Welch 2008, str. 18.&lt;/ref&gt;{{efn-lr|Komunistična partija Poljske je obstajala že prej, vendar so jo eliminiriali v Stalinovih čistkah leta 1938.&lt;ref&gt;Kemp-Welch 2008, str. 18, 64–65.&lt;/ref&gt;}} so morali vključiti mlajšega socialističnega partnerja, da bi razširili svojo privlačnost, zahtevali večjo legitimnost in odpraviti konkurenco na politični levici. Socialisti, ki so izgubljali organiziranost, so bili deležni političnih pritiskov, ideoloških čiščenj in čistk, da bi postali primerni za združevanje pod pogoji PDS. Vodilna prokomunistična voditelja socialistov sta bila premierja Edward Osóbka-Morawski in Józef Cyrankiewicz.&lt;ref name=ref228/&gt;&lt;ref name=ref230/&gt;&lt;ref&gt;Buszko 1986, str. 398–399, 407.&lt;/ref&gt;

V najbolj zatiralski fazi stalinističnega obdobja (1948–1953) je bil teror na Poljskem upravičen kot nujen za odpravo reakcionarne subverzije. Več tisoč domnevnim nasprotnikom režima je bilo samovoljno sojenih in veliko število jih je bilo usmrčenih.{{efn-lr|Po izjavi Jerzyja Eislerja je bilo v letih 1944–1956 zaprtih ali pridržanih morda okoli 1,1 milijona ljudi, okoli 50.000 pa jih je morda umrlo v bojih in preganjanji, vključno s približno 7.000 vojaki desničarskega podtalnega gibanja, ubitimi v 1940. letih.&lt;ref name=ref218/&gt;&lt;ref name=ref219/&gt; Po besedah Adama Leszczyńskega je komunistični režim v prvih nekaj letih po vojni ubil do 30.000 ljudi.&lt;ref&gt;Leszczyński 2015.&lt;/ref&gt;}} Ljudsko republiko so vodili diskreditirani sovjetski operativci, kot so bili Bolesław Bierut, Jakub Berman in Konstantin Rokossovski.&lt;ref&gt;Kemp-Welch 2008, str. 40.&lt;/ref&gt; 

Katoliška cerkev na Poljskem je bila od leta 1949 podvržena zaplembi lastnine in drugim omejitvam, leta 1950 pa je bila prisiljena z vlado podpisati sporazum.&lt;ref name=ref218/&gt;&lt;ref name=ref219/&gt; Leta 1953 in kasneje, se je kljub delni otoplitvi po Stalinovi smrti tistega leta preganjanje Cerkve okrepilo in njen poglavar, kardinal Stefan Wyszyński, je bil priprt.&lt;ref&gt;Kemp-Welch 2008, str. 66–68.&lt;/ref&gt; Ključni dogodek v preganjanju poljske Cerkve je bilo sojenje krakovski kuriji januarja 1953.&lt;ref&gt;Prażmowska 2011, pp. 194–195.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=ref236&gt;Lukowski &amp; Zawadzki 2006, str. 286–292.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Kemp-Welch 2008, str. 39–48, 63.&lt;/ref&gt; 

Leta 1955 je bil ustanovljen [[Varšavski pakt]] kot protiutež Atlantskemu paktu ([[NATO]]), ustanovljenemu leta 1949. Poljska vojska je bila druga največja za sovjetsko Rdečo armado.&lt;ref&gt;Davies 2005b, str. 434.&lt;/ref&gt;

===Gospodarski in družbeni razvoj v zgodnjem komunističnem obdobju===
Leta 1944 so velika kmetijska posestva in nekdanje nemške posesti na Poljskem začeli prerazporejati z zemljiško reformo, industrijo pa so nacionalizirali.&lt;ref name=ref222/&gt; Komunistično prestrukturiranje in vsiljevanje novih pravil so že v letih 1945–1947 naleteli na aktivno delavsko nasprotivanje.&lt;ref&gt;Kemp-Welch 2008, str. 24–26.&lt;/ref&gt;  V triletnem državnem načrtu 1947–1949 se je nadaljevala obnova, socializacija in socialistično prestrukturiranje gospodarstva. Sledil je šestletni načrt 1950–1955 za težko industrijo.&lt;ref name=ref218/&gt; Zaradi zavrnitve [[Marshallov načrt|Marshallovega načrta]] leta 1947 so težnje po dohitevanju zahodnoevropskih življenjskih standardov postale nerealne.&lt;ref&gt;Buszko 1986, str. 434–440.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt; Kemp-Welch 2008, str. 12–16.&lt;/ref&gt;

[[Slika:A Kultúra és Tudomány Palotája. Fortepan 75020.jpg|thumb|left|200px|Komunistične težnje je simbolizirala Palača kulture in znanosti v Varšavi]]

Najvišja gospodarska prioriteta vlade je bil razvoj težke industrije, koristne za vojsko. Ustanovljene so bile  državne ali od države nadzorovane institucije, skupne vsem socialističnim državam vzhodne Evrope, vključno s kolektivnimi kmetijami in delavskimi zadrugami. Slednje so konec 40. let prejšnjega stoletja razbili kot premalo socialistične, vendar so jih kasneje znova organizirali. Mala zasebna podjetja so bila izkoreninjena.&lt;ref&gt; Kemp-Welch 2008, str. 27, 39.&lt;/ref&gt; Stalinizem je v družbeno življenje, kulturo in izobraževanje uvedel močno politično in ideološko propagando ter indoktrinacijo.&lt;ref name=ref236/&gt;&lt;ref&gt;Kemp-Welch 2008, str. 35–39.&lt;/ref&gt;

Velik napredek pa je bil narejen na področjih zaposlovanja, ki je postalo skoraj polno, univerzalnega javnega izobraževanja, ki je skoraj izkoreninilo nepismenost odraslih, zdravstvene oskrbe in rekreacije.&lt;ref&gt;Prażmowska 2011, str. 195, 196.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Stelmachowski 2011, str. 22, 189.&lt;/ref&gt; Številna zgodovinska mesta, vključno s središčema  [[Varšava|Varšave]] in [[Gdansk]]a, ki sta bila opustošena med vojno, so bila z velikimi stroški obnovljena.&lt;ref&gt; Lukowski &amp; Zawadzki 2006, str. 282.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt; Kemp-Welch 2008, str. 21–22.&lt;/ref&gt;

Program industrializacije je vodil do povečane urbanizacije ter izobraževalnih in kariernih možnosti za predvidene upravičence družbene preobrazbe v skladu s paradigmo kmetje-delavci-delavska inteligenca. Najpomembnejša izboljšava je bila dosežena v življenju poljskih kmetov, od katerih so mnogi lahko zapustili svoje obubožane in prenatrpane vaške skupnosti in iskali boljše življenje v urbanih središčih. Tisti, ki so ostali, so izkoristili izvajanje odloka o zemljiški reformi iz leta 1944 Poljskega odbora narodne osvoboditve, ki je prekinil zastarele, a zelo razširjene parafevdalne družbenoekonomske odnose na Poljskem. Stalinistični poskusi ustanavljanja kolektivnih kmetij so na splošno propadli. Zaradi urbanizacije se je nacionalni delež podeželskega prebivalstva v komunistični Poljski zmanjšal za približno 50 %. Večina prebivalcev poljskih mest še vedno živi v stanovanjskih blokih, zgrajenih v času komunizma, delno tudi za namestitev migrantov s podeželja.&lt;ref name=ref104/&gt;&lt;ref&gt;Wasilewski 2012a.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt; Bogucka 2013.&lt;/ref&gt;

===Odjuga in poljski oktober (1955-1958)===
[[Slika:Gomulka speech.jpg|thumb|250px|Vladislav Gomulka nagovarja množico oktobra 1956]]

Marca 1956, potem ko je 20. kongres Komunistične partije Sovjetske zveze v Moskvi uvedel destalinizacijo, je bil za naslednika pokojnega Bolesława Bieruta za prvega sekretarja Poljske združene delavske stranke izbran Edward Ochab.&lt;ref&gt;Kemp-Welch 2008, str. 68–75.&lt;/ref&gt; Na Poljskem so se hitro začeli socialni nemiri in reformistični podvigi. Na tisoče političnih zapornikov je bilo izpuščenih in veliko ljudi, ki so bili prej preganjani, je bilo uradno rehabilitiranih.&lt;ref&gt;Kemp-Welch 2008, str. 76–86.&lt;/ref&gt; Delavski nemiri v [[Poznanj]]u junija 1956 so bili nasilno zatrti, a so povzročili nastanek reformistične struje znotraj komunistične partije.&lt;ref&gt;Kemp-Welch 2008, str. 86–92.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Stelmachowski 2011, str. 24–25.&lt;/ref&gt;

V partijskem vodstvu je prišlo do preobrata, znanega kot  poljski oktober 1956.&lt;ref name=ref254&gt;Kemp-Welch 2008, str. 96–104.&lt;/ref&gt;{{efn-lr|Odločilni politični dogodki na Poljskem so se zgodili tik pred madžarsko revolucijo leta 1956. Vladislav Gomulka, vodja reformistične struje, je bil ponovno imenovan v politbiro PZDP, za 19. oktober 1956 pa je bil napovedan Osmi plenum njenega centralnega komiteja,  vse brez iskanja odobritve Sovjetske zveze. Sovjetska zveza je odgovorila z vojsko in ustrahovanjem, v Varšavo pa je hitro odšla sovjetska  &quot;vojaško-politična delegacija&quot; pod vodstvom [[Nikita Hruščov|Nikite Hruščova]]. Gomulka je skušal prepričati delegacijo o svoji lojalnosti, vendar je vztrajal pri reformah, za katere je menil, da so bistvene, vključno z zamenjavo poljskega obrambnega ministra Konstantina Rokosovskega, ki mu je zaupala Sovjetska zveza. Zmedeni Sovjeti so se vrnili v Moskvo, plenum PZDP pa  je izvolil Gomulko za prvega sekretarja in iz politbiroja odstranil Rokosovskega. 21. oktobra je sovjetsko predsedstvo sledilo Hruščovu in se soglasno odločilo, da se &quot;vzdrži vojaškega posredovanja&quot; na Poljskem. Na odločitev so verjetno vplivale tudi tekoče priprave na invazijo na Madžarsko. Sovjetska igra se je izplačala, saj se je Gomulka v naslednjih letih izkazal za zelo zanesljivega sovjetskega zaveznika in ortodoksnega komunista.&lt;ref name=ref254/&gt; &lt;br&gt; Za razliko od drugih držav Varšavskega pakta Poljska ni podprla sovjetskega oboroženega posredovanja na Madžarskem. Madžarsko revolucijo je poljska javnost močno podpirala.&lt;ref&gt;Kemp-Welch 2008, str. 114–116.&lt;/ref&gt;}} Režim pod vodstvom Vladislava Gomulke, novega prvega sekretarja PZDP, je ohranil večino tradicionalnih komunističnih gospodarskih in socialnih ciljev, vendar je liberaliziral notranje življenje na Poljskem. Odvisnost od Sovjetske zveze se je nekoliko omilila, odnosi države s Cerkvijo in katoliškimi laičnimi aktivisti pa so bili postavljeni na nove temelje.&lt;ref&gt;Kemp-Welch 2008, str. 116–123.&lt;/ref&gt; Sporazum s Sovjetsko zvezo o repatriaciji je omogočil repatriacijo več sto tisoč Poljakov, ki so bili še vedno v sovjetskih rokah, vključno s številnimi nekdanjimi političnimi zaporniki.&lt;ref name=ref256&gt;Stelmachowski 2011, str. 26.&lt;/ref&gt; Prizadevanja za kolektivizacijo so bila opuščena. Kmetijska zemljišča so za razliko od drugih držav vzhodnega bloka  ostala večinoma v zasebni lasti kmečkih družin.&lt;ref name=ref256/&gt;&lt;ref&gt;Kemp-Welch 2008, str. 80, 101.&lt;/ref&gt; Državno predpisane količine kmetijskih proizvodov po fiksnih, umetno nizkih odkupnih cenah, so bile zmanjšane in leta 1972 odpravljene.&lt;ref&gt;Stelmachowski 2011, str. 36.&lt;/ref&gt;

Državnim volitvam leta 1957 je sledilo več let politične stabilnosti, ki sta jo spremljala gospodarska stagnacija in omejevanje reform in reformistov. Ena od zadnjih pobud v kratkem reformnem obdobju je bila cona brez jedrskega orožja v Srednji Evropi, ki jo je leta 1957 predlagal poljski zunanji minister Adam Rapacki.&lt;ref name=ref259&gt;Kemp-Welch 2008, str. 124–143.&lt;/ref&gt;

Kultura v Poljski ljudski republiki, ki je bila v prvem obdobju v različni meri povezana z nasprotovanjem inteligence avtoritarnemu sistemu, se je pod Gomulko in njegovimi nasledniki razvila do sofisticirane ravni. Ustvarjalni proces je bil pogosto ogrožen zaradi državne cenzure, vendar so bila v tem času ustvarjena pomembna dela na področjih književnosti, gledališča, kinematografije in glasbe. Necenzurirane informacije in dela, ki so nastala v emigrantskih krogih, so se prenašala po različnih kanalih. Pariška revija Kultura je razvila konceptualni okvir za obravnavo vprašanj meja in sosedstva bodoče svobodne Poljske,  za običajne Poljake je bil najpomembnejši Radio Svobodna Evropa.&lt;ref&gt;Prażmowska 2011, str. 198–200.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Kemp-Welch 2008, str. 59–60.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Snyder 2003, str. 218–222.&lt;/ref&gt;

===Stagnacija in zlom===
[[Slika:Bloki ul. Piątkowska - panoramio.jpg|thumb|250px|Stanovanjski bloki v [[Poznanj]]u, zgrajeni v socialističnem obdobju]]

Ena od potrditev konca obdobja strpnosti je bila izključitev iz komunistične partije več vidnih &quot;marksističnih revizionistov&quot; v 60. letih prejšnjega stoletja.&lt;ref name=ref259/&gt;
Leta 1965 je Poljska škofovska konferenca izdala spravno pismo poljskih škofov nemškim škofom, ki naj bi ozdravilo slaba medsebojna čustva, ostala iz druge svetovne vojne.&lt;ref&gt;Stelmachowski 2011, str. 33.&lt;/ref&gt; Leta 1966 so se praznovanja 1000. obletnice pokristjanjevanja Poljske, ki so jih vodili kardinal Stefan Wyszyński in drugi škofje, spremenila v veliko demonstracijo moči in priljubljenosti Katoliške cerkve na Poljskem.&lt;ref&gt;Davies 2005a, str. 15–16.&lt;/ref&gt;

Trend liberalizacije po letu 1956, ki je bil več let v zatonu, se je obrnil marca 1968, ko so bile med poljsko politično krizo leta 1968 zatrte študentske demonstracije. Poljski opozicijski voditelji, intelektualci, akademiki in študenti, delno motivirani z gibanjem praške pomladi, so izkoristili prisilno prekinitev zgodovinsko-domoljubne serije spektakla Dziadytheater v Varšavi kot odskočno desko za proteste, ki so se kmalu razširili v visokošđolska središča  po vsej državi. Oblasti so se odzvale z velikim zatiranjem opozicijskih dejavnosti, vključno z odpuščanjem profesorjev in študentov na univerzah in drugih izobraževalnih ustanovah. V središču polemike je bilo tudi maloštevilčnost katoliških poslancev v parlamentu (članov društva Znak), ki so poskušali braniti študente.&lt;ref name=ref265&gt;Kemp-Welch 2008, strt. 148–163.&lt;/ref&gt;

Vladislav Gomułka je v uradnem govoru opozoril na vlogo judovskih aktivistov v dogajanju, kar je dalo zagon nacionalistični in [[Antisemitizem|antisemitski]] frakciji komunistične stranke, ki jo je vodil Gomułkov politični nasprotnik Mieczysław Moczar. V kontekstu vojaške zmage [[Izrael]]a v [[Šestdnevna vojna|šestdnevni vojni]] leta 1967 so nekateri politiki v poljskem komunističnem vodstvu vodili antisemitsko kampanjo proti ostankom judovske skupnosti na Poljskem. Tarče kampanje so bile obtožene nelojalnosti in aktivnega sočustvovanja z izraelsko agresijo. Označeni kot &quot;sionisti&quot; so bili krivci za nemire marca 1968, ki so na koncu privedli do izselitve večjega dela preostalega judovskega prebivalstva na Poljskem. Državo je zapustilo približno 15.000 poljskih državljanov.&lt;ref name=ref265/&gt;

Z aktivno podporo Gomułkovega režima je Poljska ljudska armada po neuradni razglasitvi  doktrine [[Leonid Brežnjev|Leonida Brežnjeva]]sodelovala v zloglasni invaziji Varšavskega pakta na Češkoslovaško avgusta 1968.&lt;ref&gt;Kemp-Welch 2008, str. 163–171.&lt;/ref&gt;

Velik dosežek Gomułkove diplomacije je bil podpis Varšavskega sporazuma  vlad Poljske in Zahodne Nemčije decembra 1970, ki je normaliziral njune odnose in omogočil smiselno sodelovanje na številnih področjih dvostranskega interesa. Zahodna Nemčija je priznala mejo, začrtano po drugi svetovni vojni med Poljsko in Vzhodno Nemčijo.&lt;ref&gt;Prażmowska 2011, str. 203. &lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Kemp-Welch 2008, str. 177–180.&lt;/ref&gt;

===Delavski upori, Gierekove reforme, poljski papež in Solidarnost (1970-1981)===
[[Slika:Polish 1970 protests - Zbyszek Godlewski body.jpg|thumb|left|250px|Eden od protestov na baltski obali leta 1970]]

Zvišanje cen osnovnih potrošnih dobrin leta 1970 je sprožilo proteste po celi Poljski. Decembra je prišlo do nemirov in stavk v pristaniških mestih ob Baltskem morju Gdansk, Gdinija in Ščečin, ki so odražali globoko nezadovoljstvo z življenjskimi in delovnimi razmerami v državi. Protesti so bili osredotočeni na območja ladjedelnic v omenjenih obalnih mestih. V policijskih in vojaških akcijah, na splošno pod vodstvom Gomułke in obrambnega ministra [[Wojciech Jaruzelski|Wojciecha Jaruzelskega]], je bilo ubitih na desetine protestnikov in mimoidočih. Po teh dogodkih  je Gomułko na mestu prvega sekretarja komunistične partije  zamenjal Edward Gierek. Novi režim je veljal za bolj modernega, prijaznega in pragmatičnega ter je sprva užival določeno stopnjo podpore ljudstva in tujine.&lt;ref&gt; Kemp-Welch 2008, str. 180–198.&lt;/ref&gt;{{efn-lr|Sovjetsko vodstvo, ki je pred tem že ukazalo zadušitev vstaje leta 1953 v Vzhodni Nemčiji, madžarske revolucije leta 1956 in praške pomladi leta 1968, je konec leta 1970 postalo zaskrbljeno zaradi možnih demoralizirajočih učinkov, ki bi jih imela napotitev poljske vojske  proti poljskim delavcem. Poljska vojska je bila ključna komponenta Varšavskega pakta. Sovjeti so umaknili podporo Gomułki, ki je vztrajal pri uporabi sile. Njega in njegove tesne sodelavce je poljski Centralni komite nato izrinil iz poljskega politbiroja.&lt;ref&gt;Kemp-Welch 2008, str. 57–59, 187, 196.&lt;/ref&gt;}}{{efn-lr|Eden izmed partijskih voditeljev Mieczysław Rakowski, ki je po krizi leta 1970 zapustil svojega mentorja Gomułko, je zaradi načina, kako so bile formulirane, videl zahteve demonstrantov kot &quot;izključno socialistične&quot; narave.&lt;ref&gt;Kemp-Welch 2008, str. 193&lt;/ref&gt; Večina ljudi v komunistični Poljski, vključno z opozicijskimi aktivisti, ni dvomila o nadvladi socializma ali socialistične ideje; oblasti je bilo očitano slabo ravnanje strankarskih funkcionarjev, na primer neupoštevanje določb ustave. Od časa Giereka je bil ta domnevni standard politične korektnosti vedno bolj izpodbijan. Pluralizem in nato prosti trg sta postala pogosto uporabljena koncepta.&lt;ref&gt;Kemp-Welch 2008, str. 215.&lt;/ref&gt;}}

[[Slika:Gierek in Rząśnik.jpg|thumb|right|250px|Prvi sekretarj komunistične partije  Poljske Edward Gierek (drugi z leve) ni mogel ustaviti poljskega gospodarskega upadanja]]

Za oživitev gospodarstva je Gierekov režim od leta 1971 uvedel obsežne reforme, ki so vključevale obsežno zadolževanje v tujini. Ti ukrepi so sprva povzročili izboljšanje razmer za potrošnike, vendar se je v nekaj letih strategija izjalovila in gospodarsko stanje se je poslabšalo. Drugi poskus dviga cen živil je povzročil proteste junija 1976.&lt;ref name=ref270&gt;Kemp-Welch 2008, str. 198–206.&lt;/ref&gt; Delavski obrambni odbor (DOO), ustanovljen kot odgovor na zatiranje, ki je sledilo protestom, je bil sestavljen iz disidentskih intelektualcev, odločenih podpreti industrijske delavce, kmete in študente, ki so jih preganjale oblasti.&lt;ref&gt;Prażmowska 2011, str. 205.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Kemp-Welch 2008, str. 212–223.&lt;/ref&gt; Opozicijske kroge, aktivne v poznih 70. letih prejšnjega stoletja, so opogumili procesi po Helsinški konferenci.&lt;ref name=ref270/&gt;

Oktobra 1978 je krakovski nadškof, kardinal [[Papež Janez Pavel II.|Karol Józef Wojtyła]], postal papež Janez Pavel II. in poglavar Katoliške cerkve. Katoličani in drugi so se veselili povišanja Poljaka na položaj papeža in njegov obisk na Poljskem junija 1979 pozdravili z izlivom čustev.&lt;ref&gt;Kemp-Welch 2008, str. 228–229.&lt;/ref&gt;

Poljska gospodarska rast, ki so jo spodbujale velike infuzije zahodnih kreditov, je bila v prvi polovici sedemdesetih let ena najvišjih na svetu, vendar je bil velik del izposojenega kapitala porabljen nenamensko, centralno načrtovano gospodarstvo pa novih virov ni moglo učinkovito uporabiti. Naftna kriza leta 1973 je povzročila recesijo in visoke obrestne mere na Zahodu, na kar se je morala poljska vlada odzvati z močnim dvigom domačih potrošniških cen. Naraščajoče breme dolga je v poznih sedemdesetih letih postalo nevzdržno, po letu 1979 pa je nastopila negativna gospodarska rast.&lt;ref name=ref270/&gt;

[[Slika:Lech Walesa 1980.jpg|thumb|left|upright|[[Lech Wałęsa]] leta 1980]]

Okoli 1. julija  1980, ko je poljski zunanji dolg znašal več kot 20 milijard dolarjev, je vlada ponovno poskusila zvišati cene mesa. Delavci so se odzvali z vse večjimi prekinitvami dela, ki so dosegle vrhunec v splošnih stavkah leta 1980 v Lublinu.&lt;ref&gt; Kemp-Welch 2008, str. 229–236.&lt;/ref&gt; Sredi avgusta so delavski protesti v ladjedelnici Gdańsk povzročili verižno reakcijo stavk, ki so do konca meseca skoraj ohromile baltsko obalo in prvič zaprle večino rudnikov premoga v Šleziji. Medpodjetniški stavkovni odbor je koordiniral stavkovne akcije na več sto mestih in oblikoval 21 zahtev kot osnovo za pogajanja z oblastmi. Stavkovni odbor je bil pri odločanju suveren, a mu je pomagala ekipa &quot;strokovnih&quot; svetovalcev, v kateri so bili znani disidenti Jacek Kuroń, Karol Modzelewski, Bronisław Geremek in Tadeusz Mazowiecki.&lt;ref name=ref275&gt;Kemp-Welch 2008, str. 237–268.&lt;/ref&gt;

[[Slika:Podpisanie Porozumień Sierpniowych w Szczecinie.jpg|thumb|250px|Podpis Ščečinskega sporazuma med voditelji stavkajočih delavcev in predstavniki vlade v Ščečinu avgusta 1980]]

31. avgusta 1980 so predstavniki delavcev v ladjedelnici Gdańsk, ki jih je vodil električar in aktivist [[Lech Wałęsa]], z vlado podpisali Gdanski sporazum, ki je končal njihovo stavko. Podobni sporazumi so bili sklenjeni v Ščečinu (Ščečinski sporazum) in Šleziji. Ključno določilo teh sporazumov je bilo zagotavljanje pravice delavcev do ustanavljanja neodvisnih sindikatov in pravice do stavke. Po uspešni rešitvi največjega delavskega spopada v zgodovini komunistične Poljske so državo preplavila nacionalna sindikalna organizirana gibanja.&lt;ref name=ref275/&gt;

Edwardu Giereku so Sovjeti očitali, da ni upošteval njihovih &quot;bratskih&quot; nasvetov, da ni podprl komunistične partije in uradnih sindikatov ter dovolil, da so se pojavile antisocialistične sile. 5. septembra 1980 je Giereka na mestu prvega sekretarja PZDP zamenjal Stanisław Kania.&lt;ref&gt;Kemp-Welch 2008, str. 269–272.&lt;/ref&gt;

Delegati nastajajočih delavskih odborov iz vse Poljske so se 17. septembra zbrali v Gdansku in se odločili ustanoviti enotno nacionalno sindikalno organizacijo z imenom [[Solidarność]] (Solidarnost).&lt;ref&gt;Stelmachowski 2011, str. 44–45.&lt;/ref&gt;

Medtem ko so se sodišča pod nadzorom partije lotila spornih vprašanj pravne registracije Solidarnosti kot sindikata, ki se je končala 10. novembra, se je že začelo načrtovanje uvedbe vojnega stanja. Organizirana je bila vzporedna Kmečka zveza, ki ji je režim močno nasprotoval, vendar je bila na koncu 12. maja 1981 registrirana kot Podeželska solidarnost.&lt;ref&gt;Stelmachowski 2011, str. 52.&lt;/ref&gt; V tem času je prišlo do hitrega slabšanja avtoritete komunistične partije, razpada državne oblasti in stopnjevanja zahtev in groženj s strani različnih skupin, povezanih s Solidarnostjo.&lt;ref&gt;Stelmachowski 2011, str. 47.&lt;/ref&gt; Po pisanju publicista Jaceka Kurońa je prišlo do ''&quot;ogromnega gibanja socialne demokratizacije v vseh sferah&quot;'', ki je ni bilo mogoče zadržati. Wałęsa je imel sestanke s Kanio, ki pa niso prinesli rešitve in zašli v slepo ulico.&lt;ref name=ref280&gt;Kemp-Welch 2008, str. 272–301.&lt;/ref&gt;

[[Slika:00595309(Andropov&amp;Jaruzelski).jpeg|thumb|250px|General [[Wojciech Jaruzelski]] (desno) na srečanju z vodjam sovjetskih varnostnih služb [[Jurij Andropov|Jurijem Andropovom]] med krizo 1980 let; Jeruzelski je bil zadnji voditelj komunistične Poljske]]

Po vrhu Varšavskega pakta v Moskvi je Sovjetska zveza decembra 1980 nadaljevala z obsežnim kopičenjem vojaških enot ob meji s Poljsko. Kania je na srečanju z [[Leonid Brežnjev|Leonidom Brežnjevom]] in drugimi zavezniškimi komunističnimi voditelji odločno nasprotoval zunanji vojaški intervenciji in intervencije ni bilo.&lt;ref name=ref280/&gt; Združene države Amerike pod predsednikoma [[Jimmy Carter|Jimmyjem Carterjem]] in [[Ronald Reagan|Ronaldom Reaganom]] so večkrat opozorile Sovjete na posledice neposredne intervencije za odvračanje odprte vstaje na Poljskem in poljski opoziciji sporočale, da [[Nato]]ve sile ne bodo posredovale.&lt;ref&gt;Kemp-Welch 2008, str. 302–307.&lt;/ref&gt;

Februarja 1981 je obrambni minister general Wojciech Jaruzelski prevzel položaj predsednika vlade. Socialni upor Solidarnosti je doslej potekal brez večje uporabe sile, marca 1981 pa je tajna policija v Bydgoszczu pretepla tri aktiviste. V vsedržavni &quot;opozorilni stavki&quot; je 9,5-milijonski sindikat Solidarnost podprlo celotno prebivalstvo, vendar je Wałęsa po poravnavi z vlado 30. marca preklical splošno stavko. Tako Solidarnost kot komunistična partija sta bili močno razdeljeni in Sovjeti so izgubljali potrpljenje. Kania je bil julija na partijskem kongresu ponovno izvoljen za generalnega sekretarja, vendar se je zlom gospodarstva nadaljeval in s tem tudi splošni nered.&lt;ref name=ref282&gt;Kemp-Welch 2008, str. 307–325.&lt;/ref&gt;

Na prvem nacionalnem kongresu Solidarnosti septembra–oktobra 1981 v Gdansku je bil Lech Wałęsa s 55 % glasov izvoljen za nacionalnega predsednika unije. Izdan je bil poziv delavcem drugih vzhodnoevropskih držav, naj gredo po stopinjah Solidarnosti.&lt;ref&gt;Stelmachowski 2011, str. 53.&lt;/ref&gt; Za Sovjete je bilo srečanje &quot;antisocialistična in protisovjetska orgija&quot; in poljski komunistični voditelji, ki sta jih vedno bolj vodila Jaruzelski in general Czesław Kiszczak, so bili pripravljeni uporabiti silo.&lt;ref name=ref282/&gt;

Oktobra 1981 je bil Jaruzelski imenovan za prvega sekretarja PZDP. Plenum je glasoval s 180 proti 4 in obdržal svoja vladna mesta. Jaruzelski je prosil parlament, naj prepove stavke in mu dovoli izvajanje izrednih pooblastil. Ko nobena od prošenj ni bila odobrena, se je odločil, da vseeno nadaljuje s svojimi načrti.&lt;ref name=ref282/&gt;

===Vojno stanje, vladavina Jaruzelskega in konec komunizma (1981–1989)===
[[Slika:T-55A Martial law Poland.jpg|thumb|250px|Vojno stanje na Poljskem je bilo uvedeno decembra 1981]]

12.–13. decembra 1981 je režim na Poljskem razglasil vojno stanje, v okviru katerega so bile za zatiranje Solidarnosti uporabljene vojska in posebne policijske enote ZOMO.  Sovjetski voditelji so vztrajali, da Jaruzelski umiri  opozicijo s silami, ki so mu na voljo, in brez sovjetske vpletenosti. Skoraj vsi voditelji Solidarnosti in številni povezani intelektualci so bili aretirani ali priprti. Med  pacifikacijo Wujeka je bilo ubitih devet delavcev. ZDA in druge zahodne države so se odzvale z uvedbo gospodarskih sankcij proti Poljski in Sovjetski zvezi. Nemiri v državi so bili utišani, vendar so se nadaljevali.&lt;ref name=ref284&gt;Kemp-Welch 2008, str. 325–331.&lt;/ref&gt;

V času vojnega stanja je Poljski vladal tako imenovani Vojaški svet narodne rešitve. Odprto ali polodprto komuniciranje opozicije z oblastmi, ki se dogajalo pred razglasitvijo vojnega stanja,  je zamenjalo podtalno založništvo. Solidarnost se je zmanjšala na nekaj tisoč podtalnih aktivistov.&lt;ref name=ref285&gt;Davies 2005b, str. xxiii.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=ref286&gt;Kemp-Welch 2008, str. 332–360.&lt;/ref&gt;

Ko je poljski režim dosegel navidezno stabilnosti, je omilil in nato v več fazah preklical vojno stanje. Do decembra 1982 je bilo vojno stanje ukinjeno in majhno število političnih zapornikov, vključno z Wałęso, je bilo izpuščenih. Čeprav se je vojno stanje julija 1983 uradno končalo  in je bila uvedena delna amnestija, je nekaj sto političnih zapornikov ostalo v zaporu.&lt;ref name=ref284/&gt; Oktobra 1984 so varnostni organi ugrabili in umorili priljubljenega prosolidarnostnega duhovnika [[Jerzy Popiełuszko|Jerzyja Popiełuszka]].&lt;ref name=ref285/&gt;&lt;ref name=ref286/&gt;

[[Slika:Pope John Paul II 11 06 1987 01.jpg|thumb|left|250px|Papež Janez Pavel II. na Poljskem leta 1987]]

Nadaljnji razvoj dogodkov na Poljskem je potekal sočasno z reformističnim gibanjem pod vodstvom [[Mihail Gorbačov|Mihaila Gorbačova]] v Sovjetski zvezi (Glasnost in Perestrojka) in bil pod njegovim vplivom.&lt;ref name=ref285/&gt; Septembra 1986 je bila razglašena splošna amnestija in vlada je izpustila skoraj vse politične zapornike. Državi je kljub temu manjkala osnovna stabilnost, saj so spodletela vsa prizadevanja režima, da bi organiziral družbo od zgoraj navzdol, neuspešni pa so bili tudi poskusi opozicije za ustvarjanje &quot;alternativne družbe&quot;.&lt;ref&gt;Stelmachowski 2011, str. 57.&lt;/ref&gt; Ob nerešeni gospodarski krizi in nedelovanju družbenih institucij sta tako vladajoči establišment kot opozicija začeli iskati izhode iz zastoja. V teh iskanjih je bilo nepogrešljivo posredovanje Katoliške cerkve.&lt;ref name=ref286/&gt;

Študentski protesti so se nadaljevali februarja 1988. Nadaljnje gospodarsko nazadovanje je aprila, maja in avgusta povzročilo stavke po vsej državi. Sovjetska zveza, ki je bila tudi sama vse bolj destabilizirana, ni bila pripravljena uporabiti vojaškega ali drugega pritiska, da bi podprla zavezniški režim, ki je bil v težavah.&lt;ref name=ref286/&gt;&lt;ref name=ref288&gt;Kemp-Welch 2008, str. 361–405.&lt;/ref&gt; Poljska vlada se je čutila prisiljeno pogajati z opozicijo in septembra 1988 so se v Magdalenki začeli predhodni pogovori z voditelji Solidarnosti. Na številnih srečanjih sta med drugim sodelovala Wałęsa in general Kiszczak. Novembra je režim naredil veliko napako v odnosih z javnostjo, ko je dovolil televizijsko razpravo med Wałęso in Alfredom Miodowiczem, vodjem Vsepoljskega zavezništva sindikatov, uradne poljske sindikalne organizacije.&lt;ref name=ref289&gt; Stelmachowski 2011, str. 58–99.&lt;/ref&gt; Mučna pogajanja in znotrajstrankarski prepiri so pripeljali do uradnih pogajanj za okroglo mizo leta 1989, ki so jim sledile poljske parlamentarne volitve junija istega leta. Volitve so bile prelomni dogodek, ki je zaznamoval padec komunizma na Poljskem.&lt;ref name=ref288/&gt;&lt;ref name=ref289/&gt;

==Tretja poljska republika==
===Sprememba političnega sistema===
[[Slika:Okrągły Stół Pałac Prezydencki 2019.jpg|thumb|250px|Okrogla miza v  predsedniški palači v Varšavi, kjer je bil 4. aprila 1989 podpisan sporazum med vlado in opozicijo]]

Poljski [[Sporazum za okroglo mizo]] je bil poziv k lokalni samoupravi, politiki jamstva za delovna mesta, legalizaciji neodvisnih sindikatov in številnim obsežnim reformam.&lt;ref&gt;Stelmachowski 2011, str. 99–113.&lt;/ref&gt; Tedanji parlament (Sejm) je takoj začel uresničevati dogovore in se strinjal z državnozborskimi volitvami, ki so bile razpisane za 4. in 18. junij 1989.&lt;ref name=ref291&gt;Stelmachowski 2011, str. 115–123. &lt;/ref&gt; V spodnjem domu nacionalnega zakonodajnega telesa (Sejm) je bilo prostih 35% sedežev, ostalih 65% pa je bilo rezerviranih za komuniste in njihove pristaše. V gornjem domu (Senat) so bili prosti vsi sedeži.&lt;ref name=ref292&gt;Kemp-Welch 2008, str. 391–427.&lt;/ref&gt;

Neuspeh komunistov na volitvah, skoraj vse mandate je dobila opozicija, je povzročil politično krizo. Nova aprilska novela k ustavi je zahtevala ponovno vzpostavitev poljskega predsedstva in 19. julija je državni zbor na to mesto izvolil komunističnega voditelja generala [[Wojciech Jaruzelski|Wojciecha Jaruzelskega]]. Njegova izvolitev, ki je takrat veljala za politično nujno, je bila komajda izvedena s tiho podporo nekaterih poslancev Solidarnosti, položaj novega predsednika pa ni bil močan. Poleg tega je nepričakovana dokončnost rezultatov parlamentarnih volitev ustvarila novo politično dinamiko in poskusi komunistov, da bi sestavili vlado, so propadli.&lt;ref name=ref291/&gt;&lt;ref name=ref292/&gt;&lt;ref&gt;Dudek 2007, str. 42–51.&lt;/ref&gt;

19. avgusta je predsednik Jaruzelski pozval novinarja in aktivista Solidarnosti [[Tadeusz Mazowiecki|Tadeusza Mazowieckega]], naj sestavi vlado. 12. septembra je Sejm izglasoval odobritev predsednika vlade Mazowieckega in njegovega kabineta. Mazowiecki se je odločil, da bo gospodarsko reformo v celoti prepustil ekonomskim liberalcem, ki jih je vodil novi podpredsednik vlade Leszek Balcerowicz.&lt;ref name=ref286/&gt; Slednji je nadaljeval z oblikovanjem in izvajanjem svoje politike &quot;šok terapije&quot;. Prvič v povojni zgodovini je Poljska dobila vlado, ki so jo vodili nekomunisti, kar je bil precedens, ki so mu kmalu sledile druge države vzhodnega bloka v procesu, znanem kot revolucije leta 1989.&lt;ref name=ref292/&gt; Mazowiecki je odločil, da v državi ne bo &quot;lova na čarovnice&quot;, se pravi maščevanja ali izključitve iz politike nekdanjih komunističnih uradnikov.&lt;ref name=ref291/&gt;

[[Inflacija]] je do konca leta 1989 dosegla 900 %, delno tudi zaradi poskusa indeksacije plač,  a so jo kmalu rešili z radikalnimi metodami. Decembra 1989 je Sejm potrdil Balcerowiczev načrt za hitro preoblikovanje poljskega gospodarstva iz centralno načrtovanega v prosto tržno gospodarstvo.&lt;ref name=ref294&gt;Stelmachowski 2011, str. 125–130.&lt;/ref&gt;{{efn-lr|Po mnenju Andrzeja Stelmachowskega, enega ključnih udeležencev poljske sistemske transformacije, je minister Leszek Balcerowicz vodil izjemno liberalno ekonomsko politiko, pogosto izjemno bolečo za družbo. Zakonska odredba Sejma o reformi kreditnih odnosov iz decembra 1989 je uvedla  &quot;neverjeten&quot; sistem privilegijev za banke, ki so smele enostransko spreminjati obrestne mere za že obstoječe pogodbe. Previsoke obrestne mere, ki so jih zakrat uvedli, so uničile mnoga prej dobičkonosna podjetja in povzročile popoln zlom stanovanjske gradnje, kar je imelo dolgoročne škodljive posledice tudi za državni proračun. Balcerowiczeva politika je povzročila tudi trajno škodo poljskemu kmetijstvu, področju, na katerem je imel premalo strokovnega znanja, ter pogosto uspešnemu in koristnemu poljskemu zadružnemu gibanju.&lt;ref name=ref294/&gt;&lt;ref&gt;Kuczyński 2014.&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;
Po besedah Karola Modzelewskega, disidenta in kritika gospodarske preobrazbe, leta 1989 Solidarnost ni več obstajala, saj je bila dejansko odpravljena v obdobju vojnega stanja. To, kar so &quot;post-solidarnostne elite&quot; naredile leta 1989, je pomenilo izdajo stare baze solidarnosti in povračilo je bilo samo vprašanje časa.&lt;ref&gt;Walenciak 2017.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Wołk-Łaniewska 2018.&lt;/ref&gt;}} Ustava Poljske ljudske republike je bila spremenjena, da bi odpravila sklicevanja na &quot;vodilno vlogo komunistične partije&quot;, država pa se je preimenovala v Republiko Poljsko. 

Komunistična Poljska združena delavska stranka se je  januarja 1990 razpustila. Namesto nje je bila ustanovljena nova stranka, Socialna demokracija Republike Poljske.&lt;ref name=ref285/&gt; Teritorialna samouprava, ki je bila odpravljena leta 1950, je bila ponovno uzakonjena marca 1990. Vodili so jo lokalni izvoljeni funkcionarji. Njena temeljna enota je bila upravno samostojna ''gmina'' (skupnost). &lt;ref&gt;Stelmachowski 2011, str. 133–134.&lt;/ref&gt;{{efn-lr|Na Poljskem lahko uradnik centralne vlade (provincialni ''wojewoda'') preglasuje izvoljene teritorialne in občinske lokalne vlade. Sodišča v takšnih primerih njegove odločbe včasih razveljavijo.}}

Oktobra 1990 je bila ustava spremenjena, da bi skrajšala mandat predsednika Jaruzelskega. Novembra 1990 je bil z združeno [[Nemčija|Zvezno republiko Nemčijo]] podpisan nemško-poljski mejni sporazum.&lt;ref&gt; Stelmachowski 2011, str. 138.&lt;/ref&gt;

Novembra je bil za predsednika republike s petletnim mandatom  izvoljen Lech Wałęsa kot prvi javno izvoljeni predsednik Poljske. Prve svobodne parlamentarne volitve na Poljskem so bile oktobra 1991. V novi Sejm je vstopilo 18 strank, vendar je najbolj zastopana dobila le 12 % vseh glasov.&lt;ref&gt;Stelmachowski 2011, str. 136–143.&lt;/ref&gt;

=== Demokratična ustava, članstvo v Natu in Evropski uniji===
Med volitvami leta 1989 in volitvami leta 1993 je bilo več postsolidarnostnih vlad, potem pa so  oblast prevzele &quot;postkomunistične&quot; levičarske stranke.&lt;ref&gt; Stelmachowski 2011, str. 124.&lt;/ref&gt; Leta 1993 je Poljsko zapustila  nekdanja sovjetska Severna skupina sil, ostanek preteklega Varšavskega pakta.&lt;ref name=ref285/&gt;

Leta 1995 je bil za predsednika republike izvoljen [[Aleksander Kwaśniewski]] iz Socialdemokratske stranke in ostal na tem položaju dva mandata (deset let).&lt;ref name=ref285/&gt;

Leta 1997 je bila  dokončana nova poljska ustava in potrjena na referendumu. Nadomestila je Malo ustavo iz leta 1992, ki je bila nekoliko spremenjena različica komunistične ustave.&lt;ref&gt;Stelmachowski 2011, str. 152–156.&lt;/ref&gt;

Poljska se je  leta 1999 pridružila [[NATO|Natu]].&lt;ref name=&quot;playground 517&quot;&gt;{{Harvnb|Davies|2005b|p=517}}.&lt;/ref&gt; Enote poljske vojske so od takrat sodelovale v vojnah v [[Irak]]u in [[Afganistan]]u. Poljska se je [[Evropska unija|Evropski uniji]] pridružila v okviru njene širitve leta 2004,&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.thefirstnews.com/article/poland-joined-the-eu-15-years-ago-5757|title=Poland joined the EU 15 years ago|website=www.thefirstnews.com}}&lt;/ref&gt; vendar ni sprejela evra kot svoje valute in zakonitega plačilnega sredstva, temveč je obdržala poljski zlot.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://ec.europa.eu/info/business-economy-euro/euro-area/euro/eu-countries-and-euro/poland-and-euro_en|title=Poland and the euro|website=European Commission - European Commission}}&lt;/ref&gt;

Aprila 2010 so v letalski nesreči v [[Smolensk]]u umrli poljski predsednik [[Lech Kaczyński|Lech Kaczynski]] in več deset najvišjih političnih in vojaških voditeljev države.&lt;ref&gt;{{cite news| url = https://www.nytimes.com/2010/04/11/world/europe/11poland.html|title = Polish President Dies in Jet Crash in Russia - The New York Times| newspaper = The New York Times| date = 10. april 2010| last1 = Kulish| first1 = Nicholas| last2 = Barry| first2 = Ellen| last3 = Piotrowski| first3 = Michal}}&lt;/ref&gt;

Leta 2015 je na poljskih parlamentatnih volitvah zmagala konservativna stranka Zakon in pravičnost.&lt;ref&gt;{{cite web| url = https://www.theguardian.com/world/2015/oct/26/law-justice-party-small-majority-polish-eleciton| title = Polish election: Law and Justice wins over third of vote in first results {{!}} Poland |work= The Guardian| date = 27. oktober 2015}}&lt;/ref&gt; Od takrat se je poljska vlada večkrat spopadla z institucijami EU, predvsem glede reforme pravosodja. Evropska komisija in Evropski parlament sta jo obtožila tudi spodkopavanja &quot;evropskih vrednot&quot; in erozije demokratičnih standardov. Poljska vlada, ki jo še vedno vodi stranka Zakon in pravičnost, je vztrajala, da so bile reforme potrebne zaradi razširjenosti korupcije v poljskem pravosodju in stalne prisotnosti sodnikov iz komunistične dobe.&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://www.cnbc.com/2020/01/22/controversial-judicial-reform-still-needed-polish-prime-minister-says-after-eu-battle.html |title=Controversial judicial reform still 'needed,' Polish prime minister says after EU battle |last=Ellyatt |first=Holly |date= 22. januar 2020 |website=CNBC |access-date=25. maja 2020 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://www.voanews.com/europe/who-will-win-rule-law-clash-between-poland-and-eu |title=Who Will Win in Rule-of-Law Clash Between Poland and EU? |last=Dettmer |first=Jamie|date=4. februar 2020 |website=Voice of America |access-date=25. maja 2020 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite journal| url = https://quod.lib.umich.edu/h/humfig/11217607.0005.210/--polish-constitutional-crisis-201516-a-figurational?rgn=main;view=fulltext| title = The Polish Constitutional Crisis 2015–16: A Figurational Perspective| journal = Human Figurations| date = julij 2016| volume = 5| issue = 2| last1 = Bucholc| first1 = Marta}}&lt;/ref&gt;

Oktobra 2019 je na parlamentarnih volitvah  ponovno zmagala vladajoča stranka Zakon in pravičnost (PiS) in obdržala večino v spodnjem domu. Druga je bila sredinska državljanska koalicija (KO). Vlada premierja Mateusza Morawieckega nadaljuje politiko prejšnje vlade. Vodja PiS Jarosław Kaczyński je veljal za najmočnejšo politično osebnost na Poljskem, čeprav ni bil član vlade.&lt;ref&gt;{{cite news| url = https://www.bbc.com/news/world-europe-50037654| title = Poland election: Ruling Law and Justice party win poll - BBC News| work = BBC News| date = 14. oktober 2019}}&lt;/ref&gt;

Julija 2020 je bil ob podpori PiS za predsednika republike ponovno izvoljen [[Andrzej Duda]].&lt;ref&gt;{{cite news| url = https://www.reuters.com/article/poland-election-idINKCN24E0K7| title = Polish conservative Duda re-elected president, deeper EU rifts likely {{!}} Reuters| newspaper = Reuters| date = 13. julij 2020}} &lt;/ref&gt;

==Opombe==
{{reflist|2|group=lower-roman}}

==Sklici==
{{sklici|2}}

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Zgodovina Poljske]]</text>
      <sha1>rsmjjxhc38930pho7xt4b1712c35ubn</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5726969</id>
      <parentid>5726956</parentid>
      <timestamp>2022-08-03T10:53:04Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <comment>/* Sklici */ viri</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="204797" xml:space="preserve">[[Slika:Tobias Mayer Carte de la Pologne 1757.jpg|350px|thumb|Tobias Mayer: Zemljevid Poljske leta 1757]]
'''Zgodovina Poljske''' je dolga več kot tisoč let. Začela se je z združevanjem prvih srednjeveških poljskih plemen in se nadaljevala z njihovim pokristjanjevanjem v zgodnji kneževini, poljsko zlato dobo, v kateri se je država razširila in postala ena največjih evropskih sil, njenim propadom in delitvijo, dvema svetovnima vojnama, socializmom in vzpostavitvijo demokracije leta 1989.

Korenine poljske zgodovine je mogoče slediti do [[Stari vek|starega veka]], ko je bilo ozemlje sedanja Poljske naseljeno z različnimi plemeni, vključno s [[Kelti]], [[Skiti]], [[Germani]], [[Sarmati]], [[Slovani]] in [[Balti]]. Najbližji predniki etničnih [[Poljaki|Poljakov]] so bili zahodnoslovanski [[lehiti|lehitski]] [[Zahodni Poljani|Poljani]], ki so začeli v zgodnjem [[Srednji vek|srednjem veku]] ustanavljati prva stalna naselja.&lt;ref name=ref1&gt;Derwich &amp; Żurek 2002, str. 122–143.&lt;/ref&gt; Poljani, katerih ime  pomeni ''&quot;ljudstvo, ki živi na odprtih poljanah&quot;'', so bili dominantno ljudstvo v regiji in dali Poljski svoje ime.

V 10. stoletju je nastala prva vladarska dinastija, [[Pjasti]]. Za ''de facto'' ustanovitelja poljske države se šteje knez [[Mješko I.]] (vladal okoli 960-992), znan po privzemu zahodnega [[Krščanstvo|krščanstva]] leta 966. Mješkov sin [[Boleslav I. Poljski|Boleslav I. Hrabri]] je z vojsko znatno razširil očetovo domeno in jo leta 1025 pretvoril v kraljevino.  Najuspešnejši in zadnji monarh iz dinastije Pjastov, [[Kazimir III. Poljski|Kazimir III. Veliki]], je vladal v obdobju gospodarskega razcveta in ozemeljske širitve kraljevine in leta 1370 umrl brez moškega naslednika. 

Pjastom je sledila [[Jagelonci|Jagelonska dinastija]], ki je vladala od 14. do 16. stoletja, se tesno povezala z [[Velika litovska kneževina|Litvo]], doživela poljsko renesanso in nadaljevala širjenje države. Polonizacija kraljevine je dosegla vrh z  ustanovitvijo poljsko-litovske [[Republika obeh narodov|Republike obeh narodov]] leta 1569, s čimer je postala ena največjih evropskih držav.

Republika obeh narodov je uspela vzdrževati raven blaginje, doseženo v obdobju Jageloncev, medtem ko je njen politični sistem dozorel v edinstveno plemiško demokracijo z voljenim kraljem. Sredi 17. stoletja je ogromna država začela propadati zaradi uničujočih vojn in propadanje njenega političnega sistema. V poznem 18. stoletju so bile uvedene pomembne notranje reforme, med njimi prva evropska ustava, sprejeta 3. maja 1791. Veljala je zelo malo časa, ker sosednje sile niso dovolile naprednih reform. Republika obeh narodov se je končala leta 1795 po nizu  invazij in delitev poljskega ozemlja med  [[Rusko carstvo|Ruskim carstvom]] na vzhodu, [[Prusija|Kraljevino Prusijo]] na zahodu in [[Habsburška monarhija|Habsburško monarhijo]] na jugu. Od leta 1795 do 1918 ni obstajala nobena resnično neodvisna poljska država, četudi so delovala močna poljska odporniška gibanja. Priložnost za ponovno pridobitev suverenosti se je uresničila šele po [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]], ko so bile vse tri imperialistične sile v vojni in revoluciji usodno oslabljene. 

Leta 1918 je bila ustanovljena Druga poljska republika in je kot neodvisna država obstajala do leta 1939, ko sta Poljsko napadli [[nacistična Nemčija]] in [[Sovjetska zveza]]. Napad je pomenil začetek [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]]. Med nacistično okupacijo od leta 1939 do 1945 je med načrtovanim [[genocid]]om in iztrebljanjem umrlo več milijonov poljskih državljanov različnih veroizpovedi in narodnosti. Poljska vlada v izgnanstvu je kljub temu delovala vso vojno, Poljaki pa so prispevali k zmagi zaveznikov s sodelovanjem v vojaških akcijak tako na vzhodni kot na  zahodni fronti. Napredovanje sovjetske [[Rdeča armada|Rdeče armade]] proti zahodu v letih 1944 in 1945 je prisililo sile nacistične Nemčije, da so se umaknile iz Poljske. Sledila je ustanovitev  satelitske socialistične države, od leta 1952 znane kot [[Ljudska republika Poljska]].

Zaradi teritorialnih prilagoditev na zahtevo zaveznikov ob koncu druge svetovne vojne leta 1945, se je geografsko težišče Poljske premaknilo proti zahodu. Na novo opredeljena poljska država je veliki meri izgubila svoj zgodovinski večetnični značaj. V poznih 80. letih prejšnjega stoletja je poljsko reformno gibanje [[Solidarnost (razločitev)|Solidarnost]] postalo ključnega pomena za miren prehod iz načrtnega gospodarstva in socialistične države v kapitalistični gospodarski sistem in liberalno parlamentarno demokracijo. V tem procesu je bila leta 1989 ustanovljena moderna Tretja poljska republika.

==Prazgodovina in zgodovina do zgodnjega srednjega veka==
[[Slika:Biskupin_brama_od_wewnatrz.jpg|thumb|right|250px|Rekonstruiran Biskupin, utrjeno naselje iz obdobja lužiške kulture (8. stoletje pr. n. št.)]]

V [[Prazgodovina|prazgodovini]], [[Kamena doba|kameni]], [[Bronasta doba|bronasti]] in [[Železna doba|železni dobi]] se je ozemlje sedanje Poljske razvijalo podobno kot okoliške regije.&lt;ref&gt;Derwich &amp; Żurek 2002, str. 1–75.&lt;/ref&gt; 
V neolitskem obdobju so priseljenci iz Podonavje okoli leta 5500 pr. n. št. s seboj prinesli kulturo linearne keramike. V tej kulturi so se na poljskem ozemlju izoblikovale prve stalno naseljene kmečke skupnosti. V obdobju od okoli 4400 in 2000 pr. n. št. so staroselci v pozni kameni dobi še bolj razvili  kmečki način življenja.&lt;ref&gt;Derwich &amp; Żurek 2002, str. 32–53. &lt;/ref&gt; 

Poljska zgodnja bronasta doba se je začela okoli 2400–2300 pr. n. št., železna doba pa okoli 750–700 pr. n. št. Ena od mnogo odkritih kultur, [[lužiška kultura]] v bronasti in železni dobi, je zapustila več naselij.&lt;ref&gt;Derwich &amp; Żurek 2002, str. 54–75.&lt;/ref&gt; Okoli leta 400 pr. n. št. so poljsko ozemlje naselili [[Kelti]] [[Latenska kultura|latenske kulture]]. Kmalu zatem so se pod vplivom najprej Keltov in nato [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]] razvile nove kulture z močno germansko komponento. Okoli leta 500 so se v času velikih evropskih selitev germanska ljudstva izselila. Gozdnate regije na severu in vzhodu so naselili [[Balti]].&lt;ref&gt;Derwich &amp; Żurek 2002, str. 76–121.&lt;/ref&gt;

Nekaj arheoloških raziskav kaže, da so Slovani na sodobnem poljskem ozemlju naseljeni samo 1500 let.&lt;ref name=ref1/&gt; Nedavne genetske študije so pokazale, da so med sedanjimi prebivalci Poljske tudi potomci staroselcev, začenši v zgodnjim neolitikom.&lt;ref&gt;Mielnik-Sikorska 2013.&lt;/ref&gt; Po drugih arheoloških in jezikoslovnih raziskavah so bila zgodnja slovanska ljudstva v delih Poljske verjetno prisotna že veliko prej in so bila morda povezana s starodavno pševorsko in zarubinsko kulturo 3. stoletja pr. n. št. Nekatere slovanske skupine so morda prišle z vzhoda v kasnejših obdobjih.&lt;ref&gt;Brather, Sebastian (2004). &quot;The Archaeology of the Northwestern Slavs (Seventh To Ninth Centuries)&quot;. ''East Central Europe''. '''31''' (1): 78–81. doi: 10.1163/187633004x00116. &lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Trubačev, O. N. 1985. &quot;Linguistics and Ethnogenesis of the Slavs: The Ancient Slavs as Evidenced by Etymology and Onomastics&quot;. ''Journal of Indo-European Studies (JIES)'', '''13''': 203–256. &lt;/ref&gt; Domneva se, da so zgodnji slovanski narodi in jeziki morda izvirali iz [[Polesje|Polesja]], ki vključuje območje okoli [[Belorusija|belorusko]]-[[Ukrajina|ukrajinske]] meje, dele zahodne [[Rusija|Rusije]] in dele vzhodne Poljske.&lt;ref&gt; Kobyliński 2005, str. 525–526. &lt;/ref&gt;

Zahodnoslovanska in lehitska ljudstva ter vsi preostali manjšinski klani v starodavnih poljskih deželah so bili organizirani v plemena. Več njihovh imen je na seznamu, ki ga je sestavil anonimni bavarski geograf v 9. stoletju.&lt;ref&gt;Davies 2005a, str. xxvii.&lt;/ref&gt; V 9. in 10. stoletju so ta plemena ustvarila razvite regije ob zgornji [[Visla|Visli]], obali [[Baltsko morje|Baltskega morja]] in v [[Velikopoljska|Velikopoljski]]. V 10. stoletju je obsežna združitev plemen v Velikopoljski omogočila oblikovanje trajne politične strukture, ki je kasneje postala država Poljska.&lt;ref name=ref1/&gt;

==Obdobje Pjastov (10. stoletje–1385)==
{{glavni|Pjasti|Mješko I.|Boleslav I. Poljski|Kazimir I. Poljski|Boleslav II. Poljski|Boleslav III. Poljski|Kazimir II. Poljski|Vladislav I. Poljski|Kazimir III. Poljski}}
===Mješko I.===
[[Slika:Polska 992 - 1025.png|thumb|right|250px|Poljska se je pod prvima dvema vladarjema znatno razširila; temno rožnato je ozemlje ob koncu vladavine [[Mješko I.|Mješka I.]] (992), temno rožnato pa ozemlje, ki ga je dodal [[Boleslav I. Poljski|Boleslav I. Hrabri]] (umrl 1025); temno rožnato ozemlje na severozahodu, označeno z rdečo mejo,  je v tem času izgubil]]

Dinastija [[Pjasti|Pjastov]], ustanoviteljica poljske države, je vladala od 10. do 14. stoletja. Zgodovinski zapisi kot ustanovitelja dinastije in države omenjajo vojvodo [[Mješko I.|Mješka]], katerega vladanje se je začelo malo pred letom 963 in nadaljevalo do njegove smrti leta 992. Mješko se je po poroki s princeso Dubravko Češko, vneto kristjanko, leta 966 pokristjanil.&lt;ref name=rre12&gt;Davies 2005a, str. xxvii–xxviii.&lt;/ref&gt; Dogodek je znan kot &quot;krst Poljske&quot;, datum pa se pogosto simbolično šteje za začetek poljske državnosti.&lt;ref&gt;Zubrzycki 2006, str. 64. &lt;/ref&gt; Mješko je dokončal združevanje lehitskih plemen, potrebno za obstoj nove države. Po Mješku je Poljski vladal niz vladarjev, ki so prebivalstvo spreobrnili v krščanstvo, ustvarili močno kraljestvo in gojili značilno poljsko kulturo, integrirano v širšo evropsko kulturo.&lt;ref&gt;Wyrozumski 1986, str. 80–88.&lt;/ref&gt;

===Boleslav I. Hrabri===
Mješkov sin, knez [[Boleslav I. Poljski|Boleslav I.]] (vladal 992-1025),  je ustanovil poljsko cerkveno strukturo, si prizadeval osvojiti nova ozemlja in  bil ob koncu svojega življenja leta 1025  uradno kronan za prvega poljskega kralja.&lt;ref name=ref12/&gt; Prizadeval si je razširiti krščanstvo v poganske dele vzhodne Evrope, vendar je doživel neuspeh, ko je bil leta 997 v Prusiji ubit njegov največji misijonar [[Adalbert Praški]].&lt;ref name=ref12&gt;Davies 2005a, str. xxvii–xxviii.&lt;/ref&gt; Na kongresu v Gnieznu leta 1000 je sveti rimski cesar [[Oton III.]] priznal nadškofijo Gniezno,&lt;ref name=ref12/&gt; ključno za obstoj suverene poljske države.&lt;ref name=ref12/&gt; Med vladavino Otonovega naslednika [[Henrik II. Sveti|Henrika II.]] se je Boleslav od leta 1002 in 1018 vojskoval s Kraljevino Nemčijo.&lt;ref name=ref12/&gt;&lt;ref&gt;Wyrozumski 1986, str. 88–93.&lt;/ref&gt;

===Kazimir I., Boleslav II. in Boleslav III.===
Ekspanzionistična politika Boleslava I. je preobremenila vire zgodnje poljske države in sledil je propad monarhije. Pod [[Kazimir I. Poljski|Kazimirjem I. Obnoviteljem]] (vladal 1039-1058) je začela država okrevati. Kazimirjev sin [[Boleslav II. Poljski|Boleslav II. Velikodušni]] (vladal 1058–1079) se je zapletel v konflikt s ščerpanskim škofom Stanislavom, ki je na koncu povzročil njegov propad. Boleslava je poljska cerkev izobčila zaradi obtožb prešuštva, zato je leta 1079 ukazal umoriti škofa. Umor je sprožil upor poljskih plemičev, kateremu sta sledila Boleslavova odstavitev in izgon iz države.&lt;ref name=ref12/&gt; Okoli leta 1116 je [[Gallus Anonimus]] napisal kroniko ''[[Gesta principum Polonorum]]'' (''Dejanja poljskih knezov''),&lt;ref name=ref12/&gt; namenjeno poveličevanju njegovega zaščitnika [[Boleslav III. Poljski|Boleslava III. Krivoustega]] (vladal 1107–1138), vladarja, ki je obudil tradicijo vojaškega junaštva iz časa Boleslava I. Gallusovo delo je še vedno najpomembnejši pisni vir za zgodnjo zgodovino Poljske.&lt;ref&gt;Wyrozumski 1986, str. 93–104.&lt;/ref&gt;

===Razdrobitev kraljestva===
[[Boleslav III. Poljski|Boleslav III.]] je v svoji oporoki iz leta 1138&lt;ref name=ref12/&gt; razdelil Poljsko med svoje sinove. Notranja razdrobljenost Poljske v 12. in 13. stoletju je razjedla dinastične strukture  Pjastov. Leta 1180 je [[Kazimir II. Poljski|Kazimir II. Pravični]], ki je zahteval papeževo potrditev svojega statusa nadvojvode, na kongresu v Łęczyci poljski cerkvi podelil dodatne imunitete in privilegije.&lt;ref name=ref12/&gt;  Okoli leta 1220 je Vincenc Kadlubek napisal svojo ''[[Kronika poljskih kraljev in knezov|Kroniko poljskih kraljev in knezov]]'', še en pomemben vir za zgodnjo poljsko zgodovino.&lt;ref name=ref12/&gt; 

Leta 1226 je eden od regionalnih pjastovskih vojvod, Konrad I. Mazovski, povabil [[Tevtonski viteški red|Tevtonske viteze]], da bi mu pomagali v boju proti baltskim [[Prusi|pruskim]] poganom.&lt;ref name=ref12/&gt; Tevtonski red je uničil Pruse, vendar je obdržal njihovo ozemlje, kar je povzročilo večstoletna vojskovanja med Poljsko in Tevtonskimi vitezi ter pozneje med Poljsko in nemško prusko državo. 

Leta 1240  se je začela prva [[Mongolski vpadi v Evropo|mongolska invazija]] na Poljsko, ki je dosegla vrhunec s porazom poljskih in zavezniških krščanskih sil ter s smrtjo šlezijskega pjastovskega vojvode Henrika II. Pobožnega v [[Bitka pri Legnici|bitki pri Legnici]] leta 1241.&lt;ref name=ref12/&gt;

Obdobje razdrobljenosti je prineslo gospodarski razvoj in rast mest. Ustanovljena so bila nova mesta, obstoječa naselja pa so dobila status mest z magdeburškimi pravicami.&lt;ref&gt;Sebastian Brather (2008). ''Archäologie der westlichen Slawen: Siedlung, Wirtschaft und Gesellschaft im früh- und hochmittelalterlichen Ostmitteleuropa'' (nemško). Walter de Gruyter. str. 87.&lt;/ref&gt; Leta 1264 je Boleslav Pobožni s ''[[Kališki statut|Kališkim statutom]]'' [[Judje|Judom]] podelil judovske svoboščine.&lt;ref name=ref12/&gt;&lt;ref&gt;Wyrozumski 1986, str. 104–137.&lt;/ref&gt;

===Pozni Pjasti: Vladislav I. in Kazimir III.===
[[Slika:Władysław I sarcophagus figure.jpg|thumb|200px|Podoba Vladislava I. Slokega na njegovem sarkofagu]]

Poskusi ponovne združitve poljskih dežel so dobili zagon v 13. stoletju. Leta 1295 je velikopoljski vojvoda [[Przemisl II.]] uspel postati prvi vladar po Boleslavu II., ki je bil okronan za poljskega kralja.&lt;ref name=ref12/&gt; Vladal je na omejenem ozemlju in bil že naslednje leto ubit. V letih 1300–1305 je kot poljski kralj vladal tudi češki kralj [[Venčeslav II. Češki|Venčeslav II.]]&lt;ref name=ref12/&gt; Kraljestvo Pjastov je bilo dejansko obnovljeno šele pod [[Vladislav I. Poljski|Vladislavom I. Slokim]] (vladal 1306–1333), ki je postal kralj leta 1320.&lt;ref name=ref12/&gt; Leta 1308 so tevtonski vitezi zavzeli [[Gdansk]] in [[Pomerelija|Pomerelijo]].&lt;ref name=ref12/&gt;

Kralj [[Kazimir III. Poljski|Kazimir III. Veliki]] (vladal 1333–1370),&lt;ref name=ref12/&gt; Vladislavov sin in zadnji vladar iz dinastije Pjastov, je okrepil in razširil obnovljeno Poljsko kraljestvo, zahodna provinca Šlezija, ki jo je leta 1339 sam formalno  odstopil Češki, in večina poljske Pomeranije pa sta bili za nekaj stoletij izgubljeni. Napredek je bil dosežen tudi pri obnovi upravljanja osrednje province [[Mazovija|Mazovije]]. Leta 1340  se je začelo osvajanje [[Rdeča Rutenija|Rdeče Rutenije]],&lt;ref name=ref12/&gt; ki je zaznamovalo širjenje poljske države na vzhod.

Leta 1364 je bil sklican [[Krakovski kongres]], obseženo srečanje vladarjev srednje, vzhodne in severne Evrope, verjetno za načrtovanje [[Osmansko cesarstvo|protiturške]] [[križarske vojne]]. Isto leto je bila ustanovljena bodoča [[Jagelonska univerza]], ena najstarejših univerz v Evropi.&lt;ref name=ref12/&gt;&lt;ref&gt;Wyrozumski 1986, str. 137–171.&lt;/ref&gt; 9. oktobra 1334 je Kazimir III. potrdil privilegije, ki jih je Judom leta 1264 podelil velikopoljski vojvoda Boleslav Pobožni, in jim dovolil, da so se v velikem številu naselili na Poljskem.

===Anžujci===
Ko sta leta 1370 izumrli poljska kraljeva linija in mlajša veja Pjastov, je prišla  Poljska pod oblast [[Ludvik I. Ogrski|Ludvika I. Ogrskega]] iz [[Kapetingi|kapetinške]] hiše [[Anžujci|Anjou]]. Združitev Poljske in Ogrske je trajala do leta 1382.&lt;ref name=ref12/&gt; Leta 1374 je Ludvik I. podelil poljskemu plemstvu [[Košiški privilegij]], da bi eni od svojih hčera zagotovil nasledstvo na Poljskem.&lt;ref name=ref12/&gt; Leta 1384 je poljski prestol zasedla njegova najmlajša hči [[Jadwiga Poljska|Jadviga]] (umrla 1399).&lt;ref&gt;Wyrozumski 1986, str. 171–177.&lt;/ref&gt;

==Jagelonska dinastija (1385-1572)==
{{glavni|Jagelonci}}
===Dinastična unija z Litvo, Vladislav II. Jagelo===
[[Slika:Battle of Tannenberg.jpg|250px|thumb|[[Bitka pri Grunwaldu]]]]

Leta 1386 se je veliki litovski knez [[Vladislav II. Poljski|Jogaila]] poročil s poljsko kraljico Jadvigo, kar mu je omogočilo postati poljski kralj.&lt;ref name=ref21&gt;Davies 2005a, str. xxviii–xxix.&lt;/ref&gt; Do svoje smrti leta 1434 je vladal kot [[Vladislav II. Poljski]]. Poroka je ustvarila poljsko-litovsko personalno unijo pod kralji [[Jagelonci|Jagelonske dinastije]]. 

Prvi dokument, ki je uradno povezal obe državi, je bila [[Krevska unija]] iz leta 1385, ki je bila po vsebini Jogailova in Jadvigina poročna pogodba. S poljsko-litovskim partnerstvom je Poljska pridobila obsežno ozemlje [[Rutenija|Rutenije]], ki je bilo v posesti Litve. Partnerstvo se je izkazalo za koristno za državljane obeh držav, ki so v naslednjih štirih stoletjih sobivali in sodelovali v eni največjih političnih entitet v Evropi. Ko je kraljica Jadviga leta 1399 umrla, je Kraljevina Poljska prešla v izključno posest njenega moža.&lt;ref name=ref21/&gt;&lt;ref&gt;Wyrozumski 1986, str. 178–195.&lt;/ref&gt;

V [[Baltsko morje|baltski]] regiji se je nadaljeval boj Poljske s [[Tevtonski viteški red|Tevtonskimi vitezi]] in dosegel vrhunec v zmagi v [[Bitka pri Grunvaldu|bitki pri Grunwaldu]] leta 1410,  ki je Poljaki in Litovci niso zaključili z odločilnim udarom proti glavnemu sedežu Tevtonskega reda na gradu [[Grad Malbork|Malbork]]. Razvijajoče se odnose med Kraljevino Poljsko in Veliko litovsko kneževino je dodatno opredelila [[Horodlanska unija]] leta 1413.&lt;ref name=ref21/&gt;&lt;ref&gt;Wyrozumski 1986, str. 195–201. &lt;/ref&gt;

Privilegiji [[Šlahta|šlahte]] (plemstvo) so se širili. Leta 1425 je bil sprejet akt ''[[Neminem captivabimus nisi iure victum]]''  (v prostem prevodu ''Nihče ne bo aretiran brez sodbe sodišča''), ki je  plemiče varoval pred samovoljnimi kraljevimi aretacijami.&lt;ref name=ref21/&gt;

===Vladislav III. in Kazimir IV. Jagelo===
[[Slika:Casimir IV Jagiellon.jpg|thumb|left|upright|Kralj [[Kazimir IV. Poljski|Kazimir IV. Jagelo]] je bil osrednja osebnost jagelonskega obdobja]]

Vladanje mladega [[Vladislav III. Poljski|Vladislava III.]] (1434–1344),&lt;ref name=ref21/&gt; sina in naslednika Vladislava II., ki je vladal kot kralj Poljske in Ogrske, je prekinila njegova smrt v [[Bitka pri Varni|bitki pri Varni]] proti silam [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]].&lt;ref name=ref21/&gt;&lt;ref&gt;Wyrozumski 1986, str. 201–204. &lt;/ref&gt; Sledilo je tri leta trajajoče medvladje, ki se je končalo leta 1447 s kronanjem njegovega brata [[Kazimir IV. Poljski|Kazimirja IV.]]

Kritični razvoj jagelonskega obdobja se je dogajal ravno med njegovo dolgo vladavino, ki je trajala do leta 1492. Leta 1454 je Poljska priključila [[Kraljevska Prusija|Kraljevo Prusijo]] in sledila je [[trinajstletna vojna]] (1454–1466) z državo [[Tevtonski viteški red|Tevtonskih vitezov]].&lt;ref name=ref21/&gt; Leta 1466 je bil sklenjen prelomni [[Drugi torunjski mir]], ki je razdelil Prusijo in ustanovil Vzhodno Prusijo, poljski fevd pod upravo Tevtonskih vitezov.&lt;ref name=ref21/&gt; Poljska se je na jugu soočala z Osmanskim cesarstvom in [[Krimski Tatari|Krimskimi Tatari]], na vzhodu pa pomagala Litvi v boju proti [[Moskovska velika kneževina|Moskovski veliki kneževini]]. Razvijala se je v fevdalno državo s pretežno kmetijskim gospodarstvom in vse bolj prevladujočim zemljiškim plemstvom. Kraljeva prestolnica Krakov se je spreminjala v veliko akademsko in kulturno središče in leta 1473 dobila prvo tiskarno.&lt;ref name=ref21/&gt; Z naraščajočim vplivom srednjega in nižjega  plemstva se je kraljevi svet do leta 1493 razvil v dvodomni Generalni sejm (parlament), ki ni več predstavljal izključno najvišjih dostojanstvenikov kraljestva.&lt;ref name=ref21/&gt;&lt;ref&gt;Wyrozumski 1986, str. 205–225. &lt;/ref&gt;

Pravni akt  ''[[Nihil novi|Nihil novi nisi commune consensu]]'' (slovensko ''Nič novega brez skupnega soglasja''), sprejet v Sejmu leta 1505, je večino zakonodajne oblasti prenesel z monarha na Sejm.&lt;ref name=ref21/&gt; Dogodek je zaznamoval začetek obdobja, znanega kot &quot;zlata svoboda&quot;, v katerem je v državi načeloma vladalo &quot;svobodno in enakopravno&quot; poljsko plemstvo. V 16. stoletju je množičen razvoj kmetijskih gospodarstev v lasti plemstva povzročil vse bolj žaljive razmere za kmečke podložnike, ki so jih obdelovali. Politični monopol plemičev je tudi zadušil razvoj mest, od katerih so nekatera cvetela v poznem jagelonskem obdobju, in omejeval pravice meščanov, kar je zaviralo nastanek srednjega družbenega razreda.&lt;ref&gt;Gierowski 1986a, str. 24–53. &lt;/ref&gt;

===Zgodnja moderna Poljska pod Sigismundom I. in Sigismundom II.===
[[Slika:Nikolaus Kopernikus.jpg|thumb|right|[[Nikolaj Kopernik]], utemeljitelj heliocentričnega modela Osončja]]

V 16. stoletju je [[Reformacija|protestantsko]] reformistično gibanje prodrlo globoko v poljsko krščanstvo. Politika verske strpnosti, ki se je razvila na Poljskem, je bila v tistem času skoraj edinstvena v Evropi. Iz pokrajin, ki so jih razdirali verski spori, je veliko ljudi pobegnilo in našlo zatočišče na Poljskem. Vladavini kraljev [[Sigismund I. Poljski|Sigismunda I. Starega]] (1506–1548) in [[Sigismund II. Avgust|Sigismunda II. Avgusta]] (1548–1572) sta bili obdobje intenzivnega razcveta kulture in znanosti, imenovano tudi zlata doba poljske renesanse. Najvidnejši predstavnik tedanje znanosti je bil [[astronom]] [[Nikolaj Kopernik]] (1473–1543), utemeljitelj heliocentričnega sistema našega [[Osončje|Osončja]].&lt;ref name=ref21/&gt; Najpomembnejši umetnik tega obdobja je bil pesnik  [[Jan Kochanowski]] (1530–1584).&lt;ref name=ref27&gt;Davies 2005a, str. xxix.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Gierowski 1986a, str. 116–130.&lt;/ref&gt; Med vladavino Sigismunda I.&lt;ref name=ref21/&gt; bil [[Tevtonski viteški red|Tevtonski red]] leta 1525 sekulariziran. Zadnji veliki mojster reda [[Albert Pruski]] se je spreobrnil v protestantizem in se poklonil poljskemu kralju in v zameno dobil v fevd vojvodino Prusijo.&lt;ref name=ref21/&gt; Mazovija je bila leta 1529 končno v celoti vključena v Poljsko krono.&lt;ref name=ref21/&gt;&lt;ref&gt;Gierowski 1986a, str. 53–92. &lt;/ref&gt;

[[Slika:Poland-01788 - Courtyard (32000957141).jpg|thumb|left|250px|Italijansko dvorišča na gradu [[Grad Vavel|Vavel]] v Krakovu, nekdaji rezidenci poljskih monarhov]]

Z vladavino Sigismunda II. se je končalo obdobje Jageloncev. Leta 1569 je bila z [[Lublinska unija|Lublinsko unijo]] ustanovljena poljsko-litovska [[Republika obeh narodov]]. Litovska oblast v Ukrajini je bila prenešna na Poljsko.&lt;ref name=ref21/&gt;&lt;ref&gt;Gierowski 1986a, str. 92–109. &lt;/ref&gt; Realna unija obeh narodov je trajala do [[Delitve Poljske|prve delitve Poljske]] leta 1795. Leta 1561 je Poljska priključila [[Livonija|Livonijo]], s čimer se je začela livonska vojna z [[Rusko carstvo|Rusijo]].&lt;ref name=ref21/&gt; 

Eksekucionistično gibanje, ki je poskušalo zaustaviti napredujočo prevlado poljskih in litvanskih magnatskih družin v državi, je doseglo vrhunec na zasedanju  Sejma v Piotrkówu v letih 1562–1563.&lt;ref name=ref21/&gt; Na verskem področju so se poljski bratje odcepili od [[Kalvinizem|kalvinistov]], ki so leta 1563 izdali protestantsko ''Brestovsko Biblijo''.&lt;ref name=ref21/&gt; Na poljsko zgodovino so močno vplivali [[jezuiti]], ki so tja prišli leta 1564

==Poljsko-litovska Republika obeh narodov==
===Ustanovitev (1569-1648)===
====Lublinska unija====
[[Slika:Truce of Deulino 1618-1619.PNG|upright=1.35|thumb|right|Republika obeh narodov v njenem največjem obsegu po sklenitvi Deulinskega miru leta 1619]]

[[Lublinska unija]] iz leta 1569 je ustvarila poljsko-litovsko zvezno državo, ki je bila bolj enotna kot prejšnja personalna unija med Poljsko in Litvo. Unijo je vodilo plemstvo preko centralnega parlamenta in lokalnih skupščin na čelu z izvoljenim kraljem. Formalna vladavina plemstva, ki je bilo sorazmerno številčnejše kot v drugih evropskih državah, je tvorila zgodnji demokratični sistem,&lt;ref&gt;Overy 2010, str. 176–177. &lt;/ref&gt; ki je bil v nasprotju z absolutnimi monarhijami, ki so takrat prevladovale v preostali Evropi.&lt;ref&gt;Davies 1996, str. 555. &lt;/ref&gt; 

Začetek Republike obeh narodov je sovpadal z obdobjem v poljski zgodovini, ko sta bila dosežena velika politična moč ter napredek v civilizaciji in blaginji. Poljsko-litovska unija je postala vpliven dejavnik  v evropskih zadevah in pomembna kulturna entiteta, ki je širila zahodno kulturo s poljskimi značilnostmi proti vzhodu. V drugi polovici 16. stoletja in prvi polovici 17. stoletja je bila Republika obeh narodov  ena največjih in najštevilčnejših držav v tedanji Evropi. Merila je malo manj kot milijon kvadratnih kilometrov in imela okoli deset milijonov prebivalcev. V njenem gospodarstvu je prevladovalo izvozno usmerjeno kmetijstvo. Verska strpnost po vsej državi je bila zagotovljena z [[Varšavska konfederacija|Varšavsko konfederacijo]] iz leta 1573.&lt;ref name=ref27/&gt;

====Prvi voljeni kralji====
[[Slika:France-001615 - King Henri III (15291221709) (2).jpg|thumb|left|200px|Prvi izvoljeni poljsko-litovski kralj je bil Henrik Valoiški, kasnejši francoski kralj [[Henrik III. Francoski|Henrik III.]]]]

Po koncu vladavine Jageloncev leta 1572 je bil na prvih &quot;svobodnih volitvah&quot; poljskega plemstva leta 1573 za kralja izvoljen Henrik Valoiški, kasnejši francoski kralj [[Henrik III. Francoski|Henrik III.]] Pred izvolitvijo je moral pospisati ''[[Pacta conventa|pacta conventa]]'', sklop dogovorjenih obveznosti oziroma predvolilnih obljub.  Ko je leta 1574  na Poljsko prispela novica, da je francoski prestol prazen, se je Henrik kot njegov  verjetni dedič vrnil v Francijo.&lt;ref name=ref27/&gt; Volitve kralja so od  
samega začetka spremljali tuji vplivi, saj so tuje sile poskušale z manipulacijami doseči izvolitev kandidata, ki je bil v skladu z njihovimi interesi.&lt;ref&gt;Gierowski 1986a, str. 109–116. &lt;/ref&gt;

Henrikovi je sledila vladavina Štefana Báthoryja (vladal 1576–1586). Bil je vojaško in domovinsko samozavesten vladar in je v poljskem zgodovinskem izročilu  cenjen kot redek primer uspešnega izvoljenega kralja.&lt;ref name=ref27/&gt; Ustanovitev Kronskega sodišča leta 1578 je pomenila prenos številnih pritožbenih zadev iz kraljeve v plemiško jurisdikcijo.&lt;ref name=ref27/&gt;

====Prvi kralji iz dinastije Vasa====
[[Slika:Sigismund at horse.jpg|right|thumb|200px|[[Sigismund III. Poljski|Sigismund III. Vasa]] je vladal dolgo, njegovo delovanje proti verskim manjšinam, ekspanzionistične ideje in vmešavanje v švedske dinastične zadeve pa so Republiko obeh narodov destabilizirale]]

Vladavina švedske [[Dinastija Vasa|dinastije Vasa]] se je v Republiki obeh narodov začela leta 1587. Prva dva kralja iz te dinastije, [[Sigismund III. Poljski|Sigismund III.]] (vladal 1587–1632) in [[Vladislav IV. Poljski|Vladislav IV.]] (vladal 1632–1648), sta večkrat poskušala s spletkami prevzeti švedski  prestol, ki je bil stalen vir motenj v Republiki obeh narodov.&lt;ref name=ref27/&gt; Katoliška cerkev je v tistem času začela ideološko protiofenzivo in protireformacija je zajela  številne spreobrnjence iz poljskih in litvanskih protestantskih krogov. Leta 1596 je [[Brestlitovska unija]] razklala vzhodne kristjane v Republiki in ustvarila [[Katoliške cerkve vzhodnega obreda|uniatsko cerkev vzhodnega obreda]], podrejeno papežu.&lt;ref name=ref27/&gt; V letih 1606–1608 se je razvil zebrzidovski upor proti Sigismundu III.&lt;ref name=ref27/&gt;&lt;ref&gt;Gierowski 1986a, str. 130–146. &lt;/ref&gt;

V želji po premoči v vzhodni Evropi se je Republika obeh narodov od leta 1605 do 1618 vojskovala z Rusijo. Niz spopadov se imenuje poljsko-moskovska vojna ali dimirtijada. Repoblika je razširila svoje ozemlje proti vzhodu, glavnega cilja – moskovskega prestola, pa poljska dinastija ni dosegla. Švedska si je v poljsko-švedskih vojnah v letih 1617–1629 prizadevala dobiti prevlado na [[Baltsko morje|Baltiku]],  [[Osmansko cesarstvo]] pa je pritiskalo z juga v bitkah pri Cecori leta 1620 in Hotinu leta 1621.&lt;ref name=ref27/&gt; Širitev kmetijstva in [[Tlačanstvo|tlačanska]] politika v poljski [[Ukrajina|Ukrajini]] sta povzročili vrsto [[kozaki|kozaških]] uporov. V tridesetletni vojni je bila Republika zaveznica habsburške monarhije vendar v njej ni neposredno sodelovala.{{efn-lr|Po mnenju raziskovalca Jana Sowe je Republika obeh narodov kot država propadla, ker se ni bila sposobna prilagoditi nastajajočemu novemu evropskemu redu, vzpostavljenemu z Vestfalskim mirom leta 1648. Voljeni poljski kralji, ki jih je omejevalo sebično in kratkovidno plemstvo, niso mogli vsiliti močne in učinkovite centralne vlade z značilno povestfalsko notranjo in zunanjo suverenostjo. Nezmožnost poljskih kraljev, da bi zaračunavali in pobirali davke, in s tem vzdrževali stalno vojsko, ter vodili neodvisno zunanjo politiko, so bili med glavnimi ovirami za učinkovito tekmovanje Poljske na spremenjenem evropskem prizorišču, kjer je bila absolutistična oblast predpogoj za preživetje in postala temelj za odpravo tlačanstva in postopno oblikovanje parlamentarizma. &lt;ref name=ref37&gt;Wodecka 2013.&lt;/ref&gt;}} Vladavina [[Vladislav IV. Poljski|Vladislava IV.]] je bila večinoma miroljubna. Leta 1635 je bila ponovno vzpostavljena pravoslavna cerkvena hierarhija. ki je bila po Brestlitovski uniji prepovedana.&lt;ref name=ref27/&gt;

===Propadanje (1648-1764)===
====Potop====
Med vladanjem Kazimirja II. Vase (1648–1668), tretjega in zadnjega iz te dinastije, je plemiška demokracija začela propadati zaradi tujih invazij in notranjih nesoglasij.&lt;ref name=ref27/&gt;&lt;ref name=ref36&gt;Gierowski 1986a, str. 190–219. &lt;/ref&gt; Nadloge so se nepričakovano hitro kopičile in zaznamovale konec poljske zlate dobe. Nekoč močna Republika obeh narodov je postajala vedno bolj ranljiva za tuje posege.
 
[[Slika:John II Casimir Vasa 1.PNG|thumb|right|200px|[[Ivan II. Poljski|Ivan II. Kazimir Vasa]] je vladal v najtežjem obdobju Republike obeh narodov; rzočaran zaradi nezmožnosti reformiranja države je leta 1668 odstopil&lt;ref name=ref37/&gt;]]

Vstaja  kozakov pod vodstvom [[Bogdan Hmelnicki|Bogdana Hmelnickega]] leta 1648–1657 je zajela vse jugovzhodne pokrajine Poljske krone&lt;ref name=ref27/&gt; in imela katastrofalne posledice. 

Prvi ''[[liberum veto]]'', parlamentarno pravico, s katero je lahko kateri koli član Sejma takoj razpusti trenutno sejo, je bila prvič uporabljena leta 1652.&lt;ref name=ref27/&gt; Ta praksa je sčasoma kritično oslabila poljsko centralno vlado. V [[Perejaslavski sporazum|Perejaslavskem sporazumu]] so se ukrajinski uporniki leta 1654 razglasili za podložnike ruskega carja.

Druga severna vojna je v letih 1655–1660 divjala po osrednjih poljskih deželah. Vključeva ja brutalno in uničujočo švedsko  invazijo na Poljsko, imenovano švedski potop. Vojna se je končala leta 1660 z [[Olivski sporazum|Olivskim mirovnim sporazumom]].&lt;ref name=ref27/&gt; Republika je v vojni zgubila nekaj ozemlja na severu države. 

Leta 1657 je [[Prusija|vojvodina Prusija]] z [[Bromberški sporazum|Bromberškim sporazumom]] vzpostavila svojo neodvisnost.&lt;ref name=ref27/&gt; V rusko-poljski vojni (1654–1667) se je vojska Republike dobro odrezala, Ukrajina pa je bila z [[Andrusovsko premirje|Andrusovskim premirjem]] leta 1667  kljub temu razdeljena med Poljsko in Rusijo.&lt;ref name=ref27/&gt; Proti koncu vojne je upor magnatov Lubomirskih proti kralju destabiliziral in oslabil državo. Obsežni napadi krimskih Tatarov, v katerih so v Ukrajini lovili sužnje, so imeli zelo škodljive posledice tudi za poljsko gospodarstvo.&lt;ref&gt;Williams 2013, str. 27. &lt;/ref&gt; Leta 1661 je izšel prvi poljski časopis ''Merkuriusz Polski''.&lt;ref name=ref27/&gt;&lt;ref&gt;Gierowski 1986a, str. 220–240. &lt;/ref&gt;

Leta 1668 se je kralj [[Ivan II. Poljski|Ivan II. Kazimir]], žalosten zaradi nedavne smrti svoje žene in razočaran zaradi katastrofalnih političnih neuspehov svoje vladavine, odrekel prestolu in pobegnil v Francijo.{{efn-lr|Ivan II. Kazimir Vasa je znan po svoji omembe vredni in natančni napovedi delitve Poljske, ki se je zgodila več kot stoletje kasneje.&lt;ref name=ref37/&gt;}}

====Jan III. Sobieski in zadnje vojaške zmage====
[[Slika:Siemiginowski John III Sobieski with his son.jpg|thumb|left|200px|Kralj  [[Jan III. Sobieski]] s svojim sinom Jakobom, katerega je poskušal postaviti za svojega naslednika; Sobieski je povedel vojsko Republike obeh narodov v bitko za Dunaj, eno zadnjih velikih poljsko-litovskih zmag]]

Po odstopu Ivana II. Kazimirja je bil za njegovega nalednika leta 1669 izvoljen Poljak [[Koribut Višnjevecki]]. Med njegovim vladanjem, ki je trajalo do leta 1673,  je izbruhnila poljsko-osmanska vojna (1672–1676). Vojna se je nadaljevala pod njegovim naslednikom [[Jan III. Sobieski|Janom III. Sobieskim]] (vladal 1674–1696).&lt;ref name=ref27/&gt; Sobieski je nameraval razširiti svojo  državo  na  [[Baltsko morje|baltsko]] območje in v ta namen leta 1675 v Jaworówu s Francijo sklenil tajni sporazum,&lt;ref name=ref27/&gt; 
vendar je bil namesto tega prisiljen v dolgotrajne vojne z [[Osmansko cesarstvo|Osmanskim cesarstvom]]. S tem je Sobieski za kratek čas oživil vojaško moč Republike obeh narodov. V [[bitka pri Hotinu|bitki pri Hotinu]] leta 1673 je premagal osmansko vojsko in v [[Drugo obleganje Dunaja|bitki pri Dunaju]] leta 1683 odločilno pomagal rešiti Dunaj pred Osmanskim cesarstvom.&lt;ref name=ref27/&gt; Vladavina Sobieskega je bila zadnji višek v zgodovini Republike, saj je  v prvi polovici 18. stoletja Poljska prenehala biti aktivna akterka v mednarodni politiki. Z Rusijo je leta 1686 sklenila sporazum o večnem miru in končno uredila meje med državama, ki so veljale do [[Delitve Poljske|prve delitve Poljske]] leta 1772.&lt;ref name=ref27/&gt;&lt;ref&gt;Gierowski 1986a, str. 240–258. &lt;/ref&gt;

Republika obeh narodov, ki je bila do leta 1720 v skoraj nenprekinjenih vojnah, je utrpela ogromno izgubo prebivalstva ter veliko škodo v svojem gospodarstvu in družbeni strukturi. Vlada je postala neučinkovita zaradi obsežnih notranjih konfliktov, skorumpiranih zakonodajnih procesov in manipulacij zaradi tujih interesov. Plemstvo je padlo pod nadzor peščice sprtih magnatskih družin z vzpostavljenimi ozemeljskimi domenami. Mestno prebivalstvo in infrastruktura sta propadala, skupaj z večino kmetij, katerih prebivalci so bili podvrženi vse skrajnejšim oblikam tlačanstva. Razvoj znanosti, kulture in izobraževanja se je zaustavil ali celo nazadoval.&lt;ref name=ref36/&gt;

====Saški kralji====
[[Slika:August der Starke.jpg|thumb|right|200px|[[Avgust II. Močni]], saški kralj Poljske; po njegovi smrti se je začela vojna za poljsko nasledstvo]]

Volitve kralja leta 1697 so na poljski prestol pripeljale [[Avgust Močni|Avgusta II. Močnega]] (vladal 1697–1733), člana  saške družine [[Wettinci|Wettin]], ki je lahko prevzel prestol pod pogojem, da se spreobrne v rimskokatoliško vero. Nasledil ga je njegov sin [[Avgust III. Poljski|Avgust III.]] (vladal 1734–1763).&lt;ref name=ref27/&gt; Vladavini saških kraljev, ki so bili  hkrati saški volilni knezi, so prekinili tekmovalni kandidati za poljski prestol. Razpad Relublike obeh narodov se je nadaljeval. 

[[Velika severna vojna]] (1700–1721),&lt;ref name=ref27/&gt; v kateri so sodobniki videli začasen mrk, je morda bila usodni udarec, ki je zrušil poljski politični sistem. Leta 1704 je bil za kralja pod švedsko zaščito postavljen [[Stanislav Leščinski]], vendar je na tem položaju zdržal le nekaj let.&lt;ref&gt;Davies 2005a, str. 374–375&lt;/ref&gt; Tihi sejm leta 1717 je zaznamoval začetek Republike obeh narodov kot ruskega [[protektorat]]a.&lt;ref&gt;Davies 2005a, str. 375–377.&lt;/ref&gt; Rusko carstvo je jamčilo zlato svobodo plemstva, samo da bi obdržalo šibko centralno oblast Republike in nadaljevalo stanje stalne politične nemoči. V odmevnem zlomu tradicije verske strpnosti so bili [[Protestantizem|protestanti]] med [[Thornovi nemiri|Thornovimi nemiri]] leta 1724 usmrčeni.&lt;ref&gt;Davies 2005a, str. 139–142.&lt;/ref&gt; Leta 1732 so Rusija, Avstrija in Prusija, močne in spletkarske sosede Poljske, sklenile tajni [[Sporazum treh črnih orlov]] z namenom, da bi nadzirale prihodnje volitve kraljev Republike. Vojna za poljsko nasledstvo leta 1733-1735&lt;ref name=ref27/&gt; je pomagala Leščinskemu, da je prišel drugič na poljski prestol. Zaradi znatne vpletenosti tujcev so bila njegova prizadevanja neuspešna. Kraljevina Prusija je postala močna regionalna sila, ki ji je v šlezijskih vojnah uspela [[Habsburška monarhija|habsburški monarhiji]] iztrgati zgodovinsko poljsko provinco [[Šlezija|Šlezijo]]. Prusije je s tem postala vedno večja grožnja varnosti Poljske. 

Personalna unija Republike obeh narodov in Vojvodine Saške je v Republiki  povzročila nastanek reformnega gibanja in začetek poljskega [[Razsvetljenstvo|razsvetljenstva]], ki je bilo glavni pozitivni napredek v tem obdobju. Leta 1747 je bila v [[Varšava|Varšavi]] odprta prva poljska javna [[Knjižnica Załuski|knjižnica Załuski]].&lt;ref name=ref27/&gt;&lt;ref&gt;Gierowski 1986a, str. 258–301.
&lt;/ref&gt;

===Reforme in izguba državnosti (1764-1795)===
====Czartoryjske reforme in Stanislav Avgust Poniatowski====
[[Slika:Stanisław August Poniatowski by Johann Baptist Lampi.PNG|thumb|right|200px|Razsvetljeni monarh [[Stanislav II. Avgust Poniatowski]]]]

V drugi polovici 18. stoletja so v poljsko-litovski skupni državi poskušali izvesti temeljne notranje reforme, ker ji je grozilo izumrtje. Reformna dejavnost, ki jo je sprva spodbujala frakcija magnatske družine Czartory, znane kot Familia, je izzvala sovražno reakcijo in vojaški odziv sosednjih sil, vendar je ustvarila pogoje, ki so spodbudili gospodarski napredek. Vodilno trgovsko središče v državi je postala prestolnica Varšava in prevzela primat Danziga (zdaj Gdansk). Pomen  uspešnejših mestnih družbenih slojev se je povečal. Zadnja desetletja neodvisnega obstoja Republike obeh narodov  so zaznamovala agresivna reformna gibanja in daljnosežen napredek na področju izobraževanja, intelektualnega življenja, umetnosti ter razvoja družbenega in političnega sistema.&lt;ref&gt;Gierowski 1986b, str. 1–60. &lt;/ref&gt;

Kraljeve volitve leta 1764 so na prestol privedle [[Stanislav II. Avgust Poniatowski|Stanislava Avgusta Poniatowskega]],&lt;ref name=ref46&gt;Davies 2005a, str. xxix–xxx&lt;/ref&gt; prefinjenega posvetnega aristokrata, povezanega z družino Czartory, ki pa ga je izbrala in vsilila ruska cesarica [[Katarina Velika]] in od njega pričakovala, da bo njen poslušni sledilec. Stanislav Avgust je vladal poljsko-litovski državi do njenega razpada leta 1795. Svojo vladavino je preživel razpet med željo po izvedbi reform, potrebnih za rešitev propadajoče države, in podrejenim odnosom do svojih ruskih pokroviteljev.&lt;ref&gt;Gierowski 1986b, str. 60–66. &lt;/ref&gt;

[[Barska konfederacija]] (1768-1772)&lt;ref name=ref46/&gt; je bila upor poljskega plemstva proti ruskemu vplivu nasploh in samemu Poniatowskemu, v katerem so videli predstavnika Rusije. Konfederacija se je borila za ohranitev neodvisnosti Poljske in tradicionalnih interesov plemstva. Po nekaj letih so nadzor v konfederaciji ponovno prevzele sile, zveste kralju in Ruskemu carstvu.&lt;ref name=ref48&gt;Gierowski 1986b, str. 66–74. &lt;/ref&gt;

Po zatrtju Barske konfederacije so bili deli Republike obeh narodov  leta 1772 na pobudo [[Friderik II. Veliki|Friderika Velikega Pruskega]] razdeljeni med Prusijo, Avstrijo in Rusijo. Dejanje jo postal znano kot [[Delitve Poljske|prva delitev Poljske]].&lt;ref name=ref46/&gt; Od Republike je ostala okrnjena država. Sejm je leta 1773 pod prisilo potrdil delitev kot  opravjeno dejstvo, vendar je hkrati ustanovil Komisijo za nacionalno izobraževanje, pionirsko izobraževalno ustanovo v Evropi, ki jo pogosto imenujejo tudi prvo ministrstvo za izobraževanje na svetu.&lt;ref name=ref46/&gt;&lt;ref name=ref48/&gt;

====Veliki sejm 1788–1791 in Ustava 3. maja 1791====
[[Slika:Oath of confirmation of Constitution of the 3rd May 1791.PNG|thumb|right|250px|Veliki sejm je na zasedanju v Kraljevem gradu v Varšavi 3. maja 1791 potrdil poljsko-litovsko ustavo]]

Dolgotrajno zasedanje parlamenta, ki ga je sklical kralj Stanislav II. Avgust, je znano kot Veliki sejm ali Štiriletni sejm. Prvič se je sestal leta 1788. Prelomni dosežek maratonskega zasedanja je bilo sprejetje ustave z dne 3. maja 1791,&lt;ref name=ref46/&gt; prve v sodobni Evropi. Ustava, zmerno reformističen dokument, ki so ga obrekovalci obsodili kot naklonjen idealom [[Francoska revolucija|francoske revolucije]], je kmalu sprožila močno nasprotovanje konservativnih krogov višjega plemstva Republike obeh narodov in ruske carice Katarine, ki je bila odločena preprečiti ponovno rojstvo močne Republike obeh narodov. Plemiška [[Targoviška konfederacija]], ustanovljena v prestolnici ruskega carstva [[Sankt Peterburg]]u, je prosila Katarino za pomoč in maja 1792 je ruska vojska vstopila na ozemlje Republike. Poljsko-ruska vojna leta 1792, obrambna vojna sil Republike proti ruskim zavojevalcem, se je končala, ko je poljski kralj, prepričan o nesmiselnosti odpora, kapituliral in se pridružil Targoviški konfederaciji. Vlado je prevzela rusko-zavezniška konfederacija, vendar sta Rusija in Prusija leta 1793 vseeno poskrbeli za drugo delitev Poljske. Zaradi delitve je državi ostalo kritično okrnjeno ozemlje, zaradi česar ni bila sposobna samostojnega obstoja. Grodnenski sejm Republike obeh narodov leta 1793, zadnji v še obstoječi državi,&lt;ref name=ref46/&gt; je bil prisiljen potrditi novo delitev.&lt;ref&gt;Gierowski 1986b, str. 74–90.&lt;/ref&gt;

==== Kościuszkov upor leta 1794 in konec poljsko-litovske države====
[[Slika:Smuglewicz Kosciuszko 2.jpg|thumb|left|250px|Kościuszkov poziv na narodno vstalo v Krakovu leta 1794]]

Radikalizirani zaradi nedavnih dogodkov so poljski reformatorji, bodisi v izgnanstvu bodisi na ozemlju, ki je še ostalo Republiki obeh narodov, začeli pripravljati narodno vstajo. Za vodjo vstaje je bil izbran [[Kościuszkova vstaja|Tadeuš Kościuszko]], priljubljen general in veteran [[Ameriška vojna za neodvisnost|ameriške revolucije]]. Kościuszko se je 24. marca 1794 vrnil iz tujine in v [[Krakov]]u izdal Kościuszkovo proklamacijo, ki je zahtevala narodno vstajo pod njegovim vrhovnim poveljstvom.&lt;ref name=ref46/&gt; Kościuszko je osvobodil številne kmete, da bi jih lahko vpisal v svojo vojsko. Upor kljub široki narodni podpori ni bil sposoben pridobiti tuje pomoči, potrebne za njegov uspeh. Združene sile Rusije in Prusije so upor zatrle in novembra 1794 po bitki v Pragi zasedle Varšavo.

[[Slika:Partitions of Poland.png|thumb|right|upright=1.35|Tri delitve Republike obeh narodov: 1772, 1793 in 1795]]

Leta 1795 so Rusija, Prusija in Avstrija izvedle tretjo delitev Poljske kot končno razdelitev ozemlja, ki je povzročila dokončni razpad poljsko-litovske skupne države.&lt;ref name=ref46/&gt; Kralj Stanislav Avgust Poniatowski je bil pospremljen v [[Grodno]], kjer je bil prisiljen odstopiti. Po odstopu se je umalnil v [[Sankt Peterburg]].&lt;ref name=ref46/&gt;&lt;ref&gt;Gierowski 1986b, str. 90–101.&lt;/ref&gt; Tadeuš Kościuszko je bil sprva zaprt, dokler ni leta 1796 dobil dovoljenje za izselitev v [[Združene države Amerike]].&lt;ref&gt;Herbst 1969, str. 437.&lt;/ref&gt;

Odziv poljskega vodstva na zadnjo delitev je stvar zgodovinske razprave. Literarni zgodovinarji so ugotovili, da je bilo prevladujoče čustvo prvega desetletja obup, ki je ustvaril moralno puščavo, v kateri sta vladala nasilje in izdaja. Po drugi strani so zgodovinarji iskali znake odpora proti tuji vladavini in ugotovili, da je vse plemstvo, ki ni odšlo v izgnanstvo, priseglo zvestobo svojim novim vladarjem in služilo kot častniki v njihovih vojskah.&lt;ref&gt;Czubaty 2009, str. 95–109.&lt;/ref&gt;

==Razdeljena Poljska (1705–1918)==
===Oborožen upor (1795-1864)===
====[[Napoleonske vojne]]====
[[Slika:Death of Poniatowski.jpg|thumb|left|250px|Smrt Jozefa Poniatowskega, maršala [[Prvo Francosko cesarstvo|Francoskega cesarstva]] v [[Bitka pri Leipzigu|bitki pri Leipzigu]]]]

Četudi med letoma 1795 in 1918 ni obstajala nobena suverena poljska država, se je ideja o poljski neodvisnosti ohranjala pri življenju skozi celo 19. stoletje. Proti delitvenim silam so potekale številne vstaje in drugi oboroženi spopadi. Vojaška prizadevanja so sprva temeljila na zavezništvu poljskih emigrantov s porevolucionarno Francijo. Poljske legije Jana Henrika Dąbrowskega so se med letoma 1797 in 1802 borile v francoskih akcijah zunaj Poljske v upanju, da bosta njihova udeležba in prispevek nagrajena z osvoboditvijo njihove poljske domovine.&lt;ref name=ref53&gt;Davies 2005b, str. xxi.&lt;/ref&gt; Jozef Wybicki je leta 1797 kot hvalnico njihovim dejanjem napisal poljsko državno himno ''&quot;Poljska še ni izgubljena&quot;'' ali ''&quot;Dąbrowskijeva mazurka&quot;''.&lt;ref&gt;Gierowski 1986b, str. 119–130.&lt;/ref&gt;

[[Napoleon Bonaparte|Napoleon]] je po svojem porazu s  Prusijo in podpisu [[Tilsitski  sporazum|Tilsitskega sporazuma]]  z ruskim carjem [[Aleksander I. Ruski|Aleksandrom I.]] leta 1807 ustanovil Varšavsko vojvodstvo, majhno, napol neodvisno poljsko državo.&lt;ref name=ref53/&gt; Vojska Varšavskega vojvodstva pod poveljstvom Jozefa Poniatowskega je kot francoska zaveznica sodelovala v številnih francoskih akcijah, vključno z uspešno avstrijsko-poljsko vojno leta 1809. Po tej vojni in drugih akcijah se je ozemlje Varšavskega vojvodstva razširilo. Francoska invazija na Rusijo leta 1812 in nemška kampanja leta 1813 sta bili zadnji vojni, v katerih je sodelovalo vojvodstvo. Varšavsko vojvodstvo je kot odraz idealov [[Francoska revolucija|francoske revolucije]] v ustavi odpravilo [[tlačanstvo]], ni pa spodbujalo  zemljiške reforme.&lt;ref&gt;Gierowski 1986b, str. 130–147.&lt;/ref&gt;

====Dunajski kongres====
Po Napoleonovem porazu je bil na [[Dunajski kongres|Dunajskem kongresu]], ki je zasedal  leta 1814 in 1815, vzpostavljen nov evropski red. Adam Jurij Czartoryski, nekdanji tesni sodelavec cesarja Aleksandra I., je postal vodilni zagovornik poljske nacionalne ideje. Kongres je izdelal nov razdelitveni načrt, ki je upošteval nekatere pridobitve Poljakov v napoleonskem obdobju.

Varšavsko vojvodstvo je leta 1815 zamenjala novoustanovljena Kraljevina Poljska, neuradno znana kot [[Kongresna Poljska]].&lt;ref name=ref53/&gt; Preostalo poljsko kraljestvo je bilo priključeno k Ruskemu carstvu v personalni uniji pod ruskim carjem in dobilo lastno ustavo in vojsko. Vzhodno od kraljestva so bila velika območja nekdanje poljsko-litovske Republike obeh narodov vključena neposredno v Rusko carstvo kot Zahodni kraj. Ta ozemlja, skupaj s Kongresno Poljsko, na splošno veljajo za Rusko delitev. Ruska, Pruska in Avstrijska  &quot;delitev&quot; so neformalna imena pokrajin nekdanje skupne države in ne imena dejanskih upravnih enot razdeljenega poljsko-litovskega ozemlja.&lt;ref name=ref56&gt;Gierowski 1986b, str. 147–181.&lt;/ref&gt; Pruska delitev je vključevala del, imenovan  Veliko posensko vojvodstvo.&lt;ref name=ref53/&gt; Kmetje pod prusko upravo so z reformami v letih 1811 in 1823 postopoma pridobili [[Volilna pravica|volilno pravico]]. Omejene pravne reforme v Avstrijski delitvi je zasenčila revščina na podeželju. Svobodno mesto Krakov je bilo majhna republika, ustanovljena na Dunajskem kongresu, ki je bila pod skupnim nadzorom  vseh treh delitvenih sil.&lt;ref name=ref53/&gt; V deželah, ki so jih zavzele tuje sile, je bil kljub mračnim političnim razmeram s stališča poljskih domoljubov dosežen gospodarski napredek. Opazen je bil predvsem razvoj zgodnje industrije.&lt;ref name=ref56/&gt; 

Novejše ocene [[Bruto domači proizvod|bruto domačega proizvoda]] na prebivalca v obdobju 1790–1910 potrjujejo hipotezo, da je gospodarstvo na periferiji države v  počasnem procesu dohitevalo gospodarstvo v osrednjih delih države.&lt;ref&gt;Maciej Bukowski in drugi.  &quot;Urbanization and GDP per capita: New data and results for the Polish lands, 1790–1910.&quot; Historical Methods: ''A Journal of Quantitative and Interdisciplinary History'' '''52.4''' (2019): 213-227.&lt;/ref&gt;

[[Slika:Granting of the Constitution of the Duchy of Warsaw by Napoleon.PNG|thumb|right|[[Napoleon Bonaparte]] leta 1807 ustanavlja Varšavsko vojvodstvo pod francosko zaščito]]

====Vstaja novembra 1830====
[[Slika:Marcin Zaleski, Wzięcie Arsenału.jpg|thumb|right|Zaplemba varšavskega arzenala na začetku novembrske vstaje leta 1830]]

Vse bolj represivna politika okupacijskih sil je v razdeljeni Poljski spodbudila odporniška gibanja. Leta 1830 so poljski domoljubi sprožili novembrsko vstajo,&lt;ref name=ref53/&gt; ki je prerasla v obsežno vojno z Rusijo. Vodstvo vstaje so kasneje prevzeli poljski konservativci, ki niso bili pripravljeni izzivati imperija in so nasprotovali širjenju družbene baze gibanja za neodvisnost z ukrepi, kot je zemljiška reforma. Vrsta napak več zaporednih glavnih poveljnikov, ki jih je imenovala uporniška poljska narodna vlada, je kljub znatni mobilizaciji privedla do poraza leta 1831.&lt;ref name=ref53/&gt; Kongresna Poljska je izgubila svojo ustavo in vojsko, vendar je formalno ostala ločena upravna enota znotraj Ruskega imperija.&lt;ref&gt;Gierowski 1986b, str. 181–194.&lt;/ref&gt;

[[Slika:Chopin, by Wodzinska.JPG|thumb|upright|left|[[Frédéric Chopin|Chopina]], romantičnega skladatelja del za klavir, je navdihovala tudi poljska ljudska plesna glasba]]

Po porazu novembrske vstaje je na tisoče nekdanjih poljskih borcev in drugih aktivistov emigriralo v Zahodno Evropo. Pojav, znan kot &quot;veliko izseljevanje&quot;, je kmalu zavladal poljskemu političnemu in intelektualnemu življenju. Skupaj z voditelji neodvisnega gibanja je poljska skupnost v tujini vključevala največje poljske literarne in umetniške ume, vključno z romantičnimi pesniki [[Adam Mickiewicz|Adamom Mickiewiczem]], [[Juliusz Słowacki|Juliuszem Słowackim]], [[Cyprian Norwid|Cyprianom Norwidom]] in skladateljem [[Frédéric Chopin|Frédéricom Chopinom]]. V okupirani in zatirani Poljski so nekateri iskali napredek z nenasilnim aktivizmom, osredotočenim na izobraževanje in gospodarstvo. Drugi so v sodelovanju z emigrantskimi krogi organizirali zarote in pripravljali naslednji oboroženi upor.&lt;ref&gt;Gierowski 1986b, str. 208–231.&lt;/ref&gt;

====Upori med  pomladjo narodov====
Načrtovana velika poljska narodna vstaja leta 1846 se je končala s fiaskom,  ker so okupacijske oblasti izvedele za njene tajne priprave. V krakovski vstaji februarja 1846&lt;ref name=ref53/&gt; je bilo domoljubno delovanje združeno z revolucionarnimi zahtevami. Rezultat vstaje je bila vključitev svobodnega mesta Krakov v Avstrijsko delitev. Avstrijske oblasti so izkoristile nezadovoljstvo kmetov in jih hujskali proti plemiškim uporniškim enotam, kar je povzročilo pokol v Galiciji leta 1846&lt;ref name=ref53/&gt; v  obsežnem uporu podložnikov, ki so iskali olajšanje svojega pofevdalnega obveznega dela. Vstaja je mnoge osvobodila suženjstva in pospešila odločitve, ki so vodile do odprave tlačanstva v poljskem delu Avstrijskem cesarstvu leta 1848. Nemške revolucije leta 1848 so pospešile velikopoljsko vstajo leta 1848,&lt;ref name=ref53/&gt; v kateri so igrali vidno vlogo kmetje v Pruski delitvi Poljske, ki so bili takrat večinoma že osvobojeni.&lt;ref&gt;Gierowski 1986b, str. 232–287.&lt;/ref&gt;

====Vstaja januarja 1863====
[[Slika:Romuald Traugutt 111.PNG|thumb|upright|right|Romuald Traugutt, zadnji vrhovni poveljnik januarske vstaje leta 1863]]

Ruska avtokracija je stalno napadala temeljne poljske nacionalne vrednote - jezik, vero in kulturo.&lt;ref&gt;Burant 1985, str. 131–156.&lt;/ref&gt; V letih 1860–1861 je v Kongresni Poljski kljub skromni liberalizaciji pod vladavino carja [[Aleksander II. Ruski|Aleksandra II.]] prišlo do obnovitve osvobodilnih dejavnosti. Med obsežnimi demonstracijami v Varšavi so ruske sile med civilnimi udeleženci povzročile številne žrtve. Levičarska ali &quot;rdeča&quot; frakcija poljskih aktivistov, ki je zagovarjala pravice kmetov in sodelovala z ruskimi revolucionarji, se je takoj vključila v priprave na narodno vstajo. Desničarska ali &quot;bela&quot; frakcija je bila nagnjena k sodelovanju z ruskimi oblastmi in je levi frakciji nasprotovala z delnimi reformnimi predlogi. Da bi ohromil kadrovski potencial rdečih, je Aleksander Wielopolski, konservativni vodja vlade Kongresne Poljske, v letih 1862 in 1863 poskrbel za delen in selektiven vpoklic mladih Poljakov v rusko vojsko.&lt;ref name=ref53/&gt; To dejanje je pospešilo izbruh sovražnosti. V januarski vstaji, ki so se ji po začetnem obdobju pridružili in jo vodili beli, so se bojevale partizanske enote proti sovražniku, ki je bil v veliki prednosti. Upor je trajal od januarja 1863 do pomladi 1864,&lt;ref name=ref53/&gt; ko je Romualda Traugutta, zadnjega vrhovnega poveljnika upora, ujela carska policija.&lt;ref&gt;Gierowski 1986b, str. 287–311.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=ref63&gt;Zdrada 2010.&lt;/ref&gt;

2. marca 1864 je ruska oblast, ki jo je vstaja prisilila, da se je potegovala za zvestobo poljskih kmetov, v poljskem kongresu uradno objavila odlok o volilnih pravicah, skladen s prejšnjim razglasom upornikov o zemljiški reformi. Akt je ustvaril pogoje, potrebne za razvoj kapitalističnega sistema v osrednjih poljskih deželah. V obdobju, ko je večina Poljakov spoznala nesmiselnost oboroženega odpora brez zunanje podpore, so različni deli poljske družbe preživljali globoko in daljnosežno evolucijo na področjih družbenega, gospodarskega in kulturnega razvoja.&lt;ref name=ref53/&gt;&lt;ref name=ref63/&gt;&lt;ref&gt; Gierowski 1986b, str. 311–318.&lt;/ref&gt;

=== Nastajanje moderne poljske družbe pod tujo oblastjo (1864–1914)===
====Represija in organsko delo====
[[Slika:Prus 002.jpg|thumb|upright|[[Boleslav Prus]] (1847–1912), vodilni romanopisec, novinar in filozof poljskega pozitivističnega gibanja]]

Neuspeh januarske vstaje na Poljskem je povzročil veliko psihološko travmo. Postal je zgodovinska prelomnica in sprožil razvoj sodobnega poljskega nacionalizma. Poljaki, ki so bili na ozemljih pod rusko in prusko upravo podvrženi še strožjemu nadzoru in povečanemu preganjanju, so si prizadevali ohraniti svojo identiteto na nenasilne načine. Po vstaji je bil naziv Kongresne Poljske v uradni rabi degradiran iz &quot;Kraljevina Poljska&quot; v &quot;Vislanska dežela. Postala je bolj integrirana v Carsko Rusijo, vendar ne popolnoma izbrisana. Ruski in nemški jezik sta bila obvezna v vseh javnih komunikacijah. Hudo represijo je doživljala tudi katoliška cerkev. Javno šolstvo je bilo vedno  bolj podvrženo rusifikaciji in germanizaciji. Nepismenost se je  zmanjšala, najbolj v Pruski delitvi, izobraževanje v poljskem jeziku pa se je ohranjalo večinoma z neuradnimi prizadevanji. Pruska vlada si je prizadevala na poljsko ozemlje naseliti Nemce in v ta namen kupovala zemljišča v poljski lasti. V nasprotju s pruskim delom Poljske je  Galicija (zahodna Ukrajina in južna Poljska) doživela postopno omilitev avtoritarne politike in celo poljski kulturni preporod. Gospodarsko in socialno je bila zaostala, a je pod blažjo oblastjo Avstro-Ogrske monarhije od leta 1867 vse bolj dobivala omejeno avtonomijo.&lt;ref name=ref53/&gt; V galicijski vladi so prevladovali Stańczyki, konzervativna poljska proavstrijsko orientirana politična frakcija, ki so jo vodili veliki posestniki. V Krakovu je bila leta 1872 ustanovljena Poljska akademija za učenje (akademija znanosti).&lt;ref name=ref53/&gt;

Družbene dejavnosti, imenovane &quot;organsko delo&quot;, so sestavljale organizacije za samopomoč, ki so spodbujale gospodarski napredek in delale na izboljšanju konkurenčnosti industrijskih, kmetijskih in  drugih podjetij v poljski lasti. Organizacije so razpravljale o novih komercialnih metodah za doseganje večje produktivnosti in jih izvajale preko trgovinskih združenj in posebnih interesnih skupin, medtem ko so poljske bančne in zadružne finančne institucije dale na voljo potrebna poslovna posojila. Drugo pomembno področje prizadevanj v organskem delu je bil izobraževalni in intelektualni razvoj preprostih ljudi. V majhnih mestih in vaseh so bile ustanovljene številne knjižnice in čitalnice, vedno večje število časnikov pa je kazalo na vse večje zanimanje za izobraževanje. V številnih mestih so delovala tudi znanstvena in izobraževalna društva. Takšne dejavnosti so bile najbolj izrazite v pruskem delu Poljske.&lt;ref name=ref65&gt;Lukowski &amp; Zawadzki 2006, str. 182–187.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Buszko 1986, str. 84–85.&lt;/ref&gt;

Pozitivizem je na Poljskem nadomestil romantiko kot vodilno intelektualno, družbeno in literarno smer.&lt;ref name=ref65/&gt;&lt;ref&gt;Lukowski &amp; Zawadzki 2006, str. 192–194.&lt;/ref&gt; Odseval je ideale in vrednote nastajajoče urbane buržoazije.&lt;ref&gt;Wereszycki 1990, str. 66–67.&lt;/ref&gt; Okoli leta 1890 so meščanski  sloji postopoma opustili pozitivistične ideje in prešli pod vpliv modernega panevropskega nacionalizma.&lt;ref&gt;Wereszycki 1990, str. 297–298.&lt;/ref&gt;

====Gospodarski razvoj in družbene spremembe====
[[Slika:Gierymski Feast of trumpets I.jpg|thumb|right|250px|V poznem 19. in zgodnjem 20. stoletju se je veliko Judov izselilo iz Poljske-Litve, večina pa je ostala in tvorila številčno narodno manjšino]]

V tradicionalno agrarnih poljskih deželah je bil dosežen napredek, vključno z obsežno industrializacijo, vendar je bil  razvoj zelo neenakomern. V pruskem delu države se je uvajalo napredno kmetijstvo, razen v Zgornji Šleziji, kjer je veliko delovne sile zaposlovalo premogovništvo. Najgostejše železniško omrežje je bilo zgrajeno v zahodni Poljski pod nemško oblastjo. V ruski Kongresni Poljski je ob ekstenzivnem in slabo produktivnem kmetijsktvu prišlo do izrazite rasti industrije, železnic in mest.&lt;ref name=ref70&gt;Lukowski &amp; Zawadzki 2006, str. 187–192, 199.&lt;/ref&gt;  Industrijsko pobudo, kapital in znanje so v veliki meri zagotovili podjetniki, ki niso bili etnični Poljaki.&lt;ref&gt;Wereszycki 1990, str. 294.&lt;/ref&gt; [[Varšava]] se je hitro razvijala kot središče metalurške industrije, [[Lodž]] pa kot središče tekstilne industrije. Večalo se je število mestnega prebivalstva in regija je postala najbolj napredna v Ruskem carstvu. Leta 1909 je industrijska proizvodnja tam presegla kmetijsko. Prihod železnic je spodbudil nekaj industrijske rasti celo na velikih ozemljih ruskega dela izven Kongresne Poljske. Avstrijski del Poljske je bil podeželsk in reven, razen industrializiranega območja Cieszynske Šlezije. V Galiciji se je po letu 1890 začela črpati nafta, kar je povzročilo rast mest  Lemberg ([[Lvov|Lwów]], Lviv) in [[Krakov]].&lt;ref name=ref70/&gt;

Gospodarske in družbene spremembe, vključno z zemljiško reformo in industrializacijo, so skupaj z učinki tuje nadvlade spremenile stoletja staro družbeno strukturo poljske družbe. Pojavili so se bogati industrialci in finančniki, ki so se razlikovali od še vedno kritično pomembne zemljiške aristokracije. Inteligenca, izobražen poklicni ali poslovni srednji sloj, je pogosto izviral iz nižjega plemstva brez zemlje ali odtujenega od svojih podeželskih posesti, in iz meščanstva. Številna manjša kmetijska podjetja, ki so temeljila na tlačanstvu, niso preživela zemljiške reforme.&lt;ref&gt;Buszko 1986, str. 44.&lt;/ref&gt;  Industrijski proletariat, novi deprivilegirani razred, so sestavljali predvsem revni meščani in kmetje, ki so se bili zaradi vse slabših razmer prisiljeni seliti in iskati delo v urbanih središčih ali v tujini. Milijoni prebivalcev nekdanje skupne države različnih etničnih skupin je delalo ali se naselilo v Evropi ter v Severni in Južni Ameriki.&lt;ref name=ref70/&gt;

Družbene in gospodarske spremembe so bile delne in postopne. Stopnja industrializacije, ki je bila ponekod razmeroma visoka, je zaostajala za razvitimi regijami zahodne Evrope. Trije razdeljeni deli Poljske so razvili različna gospodarstva, ki so bila bolj povezana s svojimi matičnimi državami kot med seboj. V Pruski delitvi je bila na primer kmetijska proizvodnja močno odvisna od nemškega trga, medtem ko se je industrijski sektor Kongresne Poljske bolj zanašal na ruski trg.&lt;ref name=ref70/&gt;

===Nacionalizem, socializem in druga gibanja===
[[Slika:Mariecurie.jpg|thumb|right|upright|[[Marie Curie]], odkriteljica [[Radioaktivnost|radioakrivnih]] elementov [[radij]]a in [[polonij]]a]]
 
V 70.-90. letih 19. stoletja so se v razdeljeni Poljski in Litvi začela obsežna socialistična, nacionalistična, agrarna in druga politična gibanja z velikim ideološkim žarom in političnimi strankami, ki so jih promovirale. Od večjih strank je bil leta 1882 ustanovljen prvi Socialistični proletariat, leta 1887 Poljska liga (predhodnica narodne demokracije), leta 1890 Poljska socialdemokratska stranka Galicije in Šlezije, leta 1892 Poljska socialistična stranka, leta 1893 Marksistična socialna demokracija Kraljevine Poljske in Litve, leta 1895 Agrarna ljudska stranka Galicije in leta 1897 Judovska socialistična zveza. Dejavna so bila tudi regionalna združenja krščanske demokracije, povezana s katoliško cerkvijo, ki so se leta 1919 združila v Poljsko krščansko demokratsko stranko.

[[Slika:RLuxemburgCpWz.jpg|thumb|left|upright|[[Rosa Luxemburg]], voditeljica socialnih demokratov Kraljevine Poljske in Litve]]

Glavne manjšinske etnične skupine nekdanje skupne države, vključno z Ukrajinci, Litovci, Belorusi in Judi, so se vključevale v lastna nacionalna gibanja in načrte, kar je naletelo na neodobravanje tistih poljskih osamosvojiteljev, ki so računali na morebitno ponovno rojstvo Republike obeh narodov  ali nastanek zvezne države, ki ga je navdihovalo politično gibanje, imenovano prometeizem.&lt;ref&gt;Lukowski &amp; Zawadzki 2006, str. 194–203.&lt;/ref&gt;

Približno na začetku 20. stoletja je kulturno gibanje Mlada Poljska s središčem v avstrijski Galiciji izkoristilo politično okolje, naklonjeno liberalizmu, in postalo vir najboljše poljske umetniške in literarne produkcije.&lt;ref&gt;Lukowski &amp; Zawadzki 2006, str. 207–209.&lt;/ref&gt;  V tem istem obdobju je [[Marie Skłodowska-Curie|Marie Skłodowska Curie]], pionirska znanstvenica na področju [[radioaktivnost]]i, v [[Pariz]]u izvedla svoje prelomne raziskave.&lt;ref&gt;Lukowski &amp; Zawadzki 2006, str. 190.&lt;/ref&gt;

====Revolucija leta 1905====
[[Slika:Roman Dmowski in color.jpg|thumb|right|upright|Ideologija narodne demokracije Poljske Romana Dmowskega se je izkazala za zelo vplivno; Dmowski je zagovarjal dominacijo poljsko govorečih katolikov in se ni oziral na pravice etničnih manjšin, zlasti Judov, katerih izseljevanje je zagovarjal]]

Revolucijo 1905–1907 v ruski Poljski,&lt;ref name=ref53/&gt; ki je bila posledica dolgoletnih zadrževanih političnih frustracij in zadušenih nacionalnih ambicij, so zaznamovali politični manevri, stavke in upor. Upor je bil del veliko širših nemirov po vsem Ruskem imperiju, povezanih s splošno revolucijo leta 1905. Na Poljskem sta bila glavni revolucionarni osebnosti [[Roman Dmowski]] in [[Józef Piłsudski]]. Dmowski je bil povezan z desničarskim nacionalističnim gibanjem Nacionalna demokracija, medtem ko je bil Piłsudski povezan s Poljsko socialistično stranko. Ko so oblasti ponovno vzpostavile nadzor v Ruskem imperiju, je zamrl tudi upor v Kongresni Poljski, kjer je veljalo vojno stanje, deloma zaradi carskih koncesij na področju nacionalnih in delavskih pravic, vključno s poljskim zastopanjem v novoustanovljeni ruski Dumi. Ob propadlem uporu v Ruski delitvi in okrepljeni germanizaciji v Pruski delitvi je bila avstrijska Galicija ozemlje, kjer je cvetelo poljsko domoljubje.&lt;ref&gt;Lukowski &amp; Zawadzki 2006, str. 203–208.&lt;/ref&gt;

V Avstrijski delitvi so odkrito gojili poljsko kulturo, v Pruski delitvi je bila visoka raven izobrazbe in življenjskega standarda, za poljski narod in njegove težnje pa je ostala primarnega pomena Ruska delitev. Na ozemljih, najgosteje naseljenih s Poljaki, se pravi v zahodnem delu ruskega, pruskem in zahodnem avstrijskem delu Poljske, je poljsko govorilo približno 15,5 milijona ljudi. Etnično poljska naselja so bila tudi na velikem območju naprej proti vzhodu z največjo koncentracijo v regiji [[Vilna]], kjer je bilo Poljakov več kot 20 % tega števila.&lt;ref name=ref77&gt;Lukowski &amp; Zawadzki 2006, str. 208–216.&lt;/ref&gt;

Poljske paravojaške organizacije, usmerjene v neodvisnost, kot je bila Zveza aktivnega boja, so se oblikovale v letih 1908–1914, predvsem v Galiciji. Poljaki so bili na predvečer [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] razdeljeni in njihove politične stranke razdrobljene, pri čemer sta Dmowskijeva narodna  demokracija (proantantska) in frakcija Piłsudskega zavzeli nasprotna stališča.&lt;ref name=ref77/&gt;&lt;ref name=ref78&gt;Lukowski &amp; Zawadzki 2006, str. 217–222.&lt;/ref&gt;

===Prva svetovna vojna in objava poljske neodvisnosti===
[[Slika:Pilsudski in Otwock.jpg|thumb|left|upright=1.2|&quot;Komandant&quot; [[Józef Piłsudski]] s svojimi poljskimi legijonarji leta 1915]]

Izbruh prve svetovne vojne v poljskih deželah je Poljakom ponudil nepričakovano upanje za dosego neodvisnosti zaradi turbulenc, ki so zajele imperije delitvenih sil. Vse tri monarhije, ki so imele koristi od delitve poljskih ozemelj, Nemčija, Avstrija in Rusija, so ob koncu vojne razpadle. Na njihovih ozemljih so nastale številne nove države. Na začetku vojne, ki ni bila njihova,  so bili Poljaki vpoklicani v vojske delitvenih sil in zato prisiljeni  bojevati se med seboj, saj sta se vojski Nemčije in Avstrije vojskovali proti Rusiji. Paravojaške enote Piłsudskega, nameščene v Galiciji, so bile leta 1914 reorganizirane v poljske legije in so se kot del avstro-ogrske vojske borile na ruski fronti do leta 1917, ko so bile razpuščene.&lt;ref name=ref53/&gt; Piłsudski je zavrnil zahteve, da se njegovi možje borijo pod nemškim poveljstvom, zato so ga Nemci aretirali in je postal junaški simbol poljskega nacionalizma.&lt;ref name=ref78/&gt;&lt;ref name=ref79&gt;Davies 2005b, str. 279–290.&lt;/ref&gt;

[[Slika:Ignacy Paderewski 02.jpg|upright|thumb|[[Ignacij Paderewski]] je bil pianist in državnik]]

Zaradi niza nemških zmag na vzhodni fronti sta ozemlje Kongresne Poljske zasedli centralni sili Nemčija in Avstrija.&lt;ref name=ref53/&gt; Varšavo so Nemci zavzeli 5. avgusta 1915. V aktu z dne 5. novembra 1916  sta Nemčija in Avstrija v okviru nove nemške srednjeevropske sheme (Mitteleuropascheme) na ozemljih, ki so bila prej pod nadzorom Rusije, razglasili obujeno Kraljevino Poljsko (Król Regencyjne).&lt;ref name=ref53/&gt; Državi pokroviteljici se nikoli nista mogli dogovoriti o kandidatu za prevzem prestola, zato so jo izmenično upravljali nemški in avstrijski generalni guvernerji, začasni državni svet in regentski svet. Ta vse bolj avtonomna marionetna država je obstajala do novembra 1918, ko jo je nadomestila novoustanovljena Republika Poljska.

Obstoj te &quot;kraljevine&quot; in njene načrtovane poljske vojske je pozitivno vplival na poljska nacionalna prizadevanja na strani zaveznikov, v  [[Brestlitovski mir|Brestlitovskem miru]], sklenjenem marca 1918, pa so zmagovalci postavili poraženi Rusiji ostre pogoje in se niso ozirali na poljske interese.&lt;ref name=ref78/&gt;&lt;ref name=ref79/&gt;&lt;ref name=ref80&gt;Henig 2011.&lt;/ref&gt; Proti koncu vojne so se nemške oblasti lotile množičnega namernega pustošenja industrijskega in drugega gospodarskega potenciala poljskih dežel, da bi obubožale državo, verjetno prihodnjo tekmico Nemčije.&lt;ref&gt;Wereszycki 1990, str. 276.&lt;/ref&gt;

[[Slika:Polish Regents 1916.jpg|thumb|left|Regentski svet Kraljevine Poljske leta 1916;  &quot;kraljevina&quot; je bila ustanovljena kot vaba, da bi Poljaki sodelovali s centralnimi silami]]

Za neodvisnost Poljske sta se v Rusiji in na Zahodu zavzemala Dmowski, na Zahodu pa Ignacij Jan Paderewski. Ruski car [[Nikolaj II. Ruski|Nikolaj II.]] in nato voditelji februarske revolucije in oktobrske revolucije leta 1917 so postavili vlade, ki so vse po vrsti izjavile, da podpirajo neodvisnost Poljske.&lt;ref name=ref78/&gt;{{efn-lr|Vlada Sovjetske Rusije je avgusta 1918 izdala dekret z močno podporo neodvisnosti Poljske, vendar ni bil takrat pod njeno oblastjo noben del poljskega ozemlja.&lt;ref&gt;Wereszycki 1990, str. 282.&lt;/ref&gt;}} Leta 1917 je Francija ustanovila Modro vojsko pod vodstvom Józefa Hallerja, v kateri je bilo do  konca vojne približno 70.000 Poljakov, vključno z ujetniki iz nemških in avstrijskih enot ter 20.000 prostovoljci iz Združenih držav. Močna poljska protinemška vojska, ki je štela 30.000 mož, je bila tudi v Rusiji. Dmowski, ki je deloval iz Pariza kot vodja Poljskega nacionalnega komiteja (KNP), je postal glasnik poljskega nacionalizma v zavezniškem taboru. Na pobudo Štirinajstih točk [[Woodrow Wilson|Woodrowa Wilsona]] so zavezniki junija 1918 uradno potrdili poljsko neodvisnost.&lt;ref name=ref53/&gt;&lt;ref name=ref78/&gt;&lt;ref name=ref79/&gt;{{efn-lr|Program Štirinajst točk Woodrowa Wilsona je bil kasnjeje  skrčen zaradi notranjih dogodkov v ZDA, Veliki Britaniji, Franciji in Nemčiji. V zadnji točki je bila zavrnjena poljska zahteva po mestu Danzig (Gdansk) na baltski obali.&lt;ref name=ref80/&gt;}}

Na obeh sovražnih straneh se je v prvi svetovni vojni borilo okoli dva milijona Poljakov. 400.000 do 450.000 Poljakov je v vojni umrlo. Večina vzhodne fronte je potekala ravno na poljskem ozemlju, zato je bilo ogromno žrtev tudi med civilnim prebivalstvom.&lt;ref name=ref78/&gt;&lt;ref&gt;Davies 2001, str. 112.&lt;/ref&gt;

[[Slika:Ignacy Daszyński 1915.jpg|upright|thumb|[[Ignacy Daszyński]]]]

Zadnji poriv za neodvisnost Poljske se je dogajal na bojišču v oktobru – novembru 1918. Proti koncu vojne so bile avstro-ogrske in nemške enote razorožene, s propadom avstrijske vojske pa sta bila konec oktobra osvobojena Cieszyn in Krakov. Lvov je zajela poljsko-ukrajinska vojna 1918–1919. Prvo kratkoživo neodvisno in začasno levičarsko vlado Republike Poljske, ki je bila razglašena za demokratično, je od 7. novmbra 1918 v Lublinu vodil  Ignacy Daszyński. Poraženo Nemčijo so zavezniki prisilili, da je umaknila svojo veliko vojsko iz Poljske. Nemci, ki jih je doma prehitela nemška revolucija 1918–1919, so Piłsudskega izpustili iz zapora. 10. novembra  je prispel v Varšavo, kjer mu je regentski svet podelil obsežna pooblastila; Oblast Piłsudskega je priznala tudi vlada v Lublinu&lt;ref name=ref78/&gt;{{efn-lr|Piłsudski je leta 1914 zapustil Poljsko socialistično stranko in prekinil svoje povezave s socialističnim gibanjem. Številni aktivisti z levice in drugih političnih usmeritev so domnevali, da bo tam z njimi še naprej sodeloval.&lt;ref&gt;Wereszycki 1990, str. 242–243, 275.&lt;/ref&gt;}} in 22. novembra je postal začasni šef države. Piłsudskega so mnogi zelo cenili, desničarski nacionalni demokrati pa so bili ogorčeni. Nastajajoča poljska država je bila notranje razdeljena, med vojno  močno uničena in gospodarsko nefunkcionalna.&lt;ref name=ref78/&gt;&lt;ref name=ref79/&gt;

==Druga Poljska republika (1918–1939)==
===Zavarovanje meja in vojna s Sovjetsko Rusijo===
[[Slika:Powstanie wielkopolskie 1919.jpg|thumb|250px|Velikopoljski upor (1918–1919); vojna z Nemčijo je izbruhnil decembra 1918]]

Po več kot stoletju tuje vladavine je Poljska ob koncu prve svetovne vojne ponovno pridobila neodvisnost kot enega od rezultatov pogajanj, ki so potekala na [[Pariška mirovna konferenca (1919)|Pariški mirovni konferenci]] leta 1919.&lt;ref&gt;MacMillan 2002, str. 207.&lt;/ref&gt; [[Versajska mirovna pogodba]], nastala na konferenci, je vzpostavila neodvisno poljsko državo z izhodom na morje, vendar je dopustila, da o nekaterih njenih mejah odloča plebiscit. Večinoma z Nemci naseljeno svobodno mesto [[Gdansk|Danzig]] je dobilo poseben  status, ki je zagotavljal, da ga bo Poljska lahko uporabljala kot  svoje pristanišče. Ureditev nemško-poljske meje se je na koncu izkazala za dolgotrajen in zapleten proces. Spor je pripomogel k nastanku velikopoljske vstaje 1918–1919, treh šlezijskih uporov 1919–1921, vzhodnopruskega plebiscita 1920, gornješlezijskega plebiscita 1921 in Šlezijske konvencije v Ženevi leta 1922.&lt;ref name=ref84&gt;Davies 2005b, str. 291–321.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Lukowski &amp; Zawadzki 2006, str. 224, 226–227. .&lt;/ref&gt;&lt;ref name=ref86&gt;Davies 2001, str. 115–121.&lt;/ref&gt;

Druge meje so bile določene z vojno in poznejšimi sporazumi. V letih 1918–1921 je potekalo skupno šest mejnih vojn, vključno s poljsko-češkoslovaškimi mejnimi spopadi za Cieszynsko Šlezijo januarja 1919.&lt;ref name=ref84/&gt;

[[Slika:Polish-soviet war 1920 Polish defences near Milosna, August.jpg|thumb|left|250px|Poljsko-sovjetska vojna; poljski obrambni položaji blizu Varšave avgusta 1920]]

Obmejni spopadi so bili  hudi, najpomembnejši niz vojaških operacij v tem obdobju pa je bila vsekakor poljsko-sovjetska vojna 1919–1921. Poljski državnik in general [[Józef Piłsudski]] je imel daljnosežne protiruske načrte v Vzhodni Evropi. Leta 1919 so poljske sile izkoristile rusko državljansko vojno in prodrle proti vzhodu v Litvo, Belorusijo in Ukrajino, a so se kmalu soočile s sovjetsko protiofenzivo leta 1918–1919. Vojna v Ukrajini je julija 1919 odpravila že proglašeno Zahodnoukrajinsko ljudsko republiko. Jeseni 1919 je Piłsudski zavrnil prošnje sil nekdanje [[Antanta|Antante]], naj podpre belo protisovjetsko gibanje [[Anton Ivanovič Denikin|Antona Ivanoviča Denikina]] in njegovo napredovanje proti [[Moskva|Moskvi]].&lt;ref name=ref84/&gt; Poljsko-sovjetska vojna se je resno začela šele s poljsko ofenzivo na [[Kijev]] aprila 1920.&lt;ref&gt;Duraczyński 2012, st. 112.&lt;/ref&gt; V sodelovanju z Direktoratom za Ukrajino Ukrajinske ljudske republike je poljska vojska do junija prodrla dlje od Vilne, Minska in Kijeva,&lt;ref&gt;Lukowski &amp; Zawadzki 2006, str. 224–229.&lt;/ref&gt; potem pa jo je obsežna sovjetska protiofenziva iztisnila iz večine Ukrajine. Na severni fronti je sovjetska vojska v začetku avgusta dosegla obrobje Varšave. Sovjetska zmaga in hiter konec Poljske sta se zdela neizogibna, potem pa so Poljaki leta 1920 dosegli osupljivo zmago v bitki za Varšavo. Sledilo je še nekaj poljskih vojaških uspehov in Sovjeti so se morali umakniti. Poljski so prepustili dele ozemlja, naseljenega večinoma z [[Belorusi]] ali [[Ukrajinci]]. Nova vzhodna meja je bila dokončno določena z [[Riški mirovni sporazum|Riškim mirovnim sporazumom ]] marca 1921.&lt;ref name=ref84/&gt;&lt;ref name=ref86/&gt;&lt;ref&gt;Biskupski 1987.&lt;/ref&gt;

[[Slika:Daszynski and Witos.jpg|thumb|250px|Wincenty Witos (desno) in Ignacy Daszyński, načelnika vojnega kabineta leta 1920; Witos je bil predstavnik Poljske ljudske (kmečke) stranke &quot;Piast&quot; in sredinski politik, kasneje preganjan v Brestovskih procesih med sanacijskim režimom]]

Poraz ruskih vojsk je prisilil [[Vladimir Lenin|Vladimirja Lenina]] in sovjetsko vodstvo, da sta odložila svoj strateški cilj povezovanja z nemškimi in drugimi evropskimi revolucionarnimi levičarskimi aktivisti za širjenje komunistične revolucije. Lenin je računal tudi na podporo [[Rdeča armada|Rdeči armadi]] na Poljskem, kar pa se ni uresničilo.&lt;ref name=ref84/&gt;

[[Slika:Wojciech Korfanty.PNG|thumb|left|200px|Wojciech Korfanty, borec za poljsko [[Šlezija|Šlezijo]] in vodja Poljske krščanskodemokratske stranke]]

Pilsudski je oktobra 1920 zavzel Vilno, kar je zabilo še zadnji žebelj v krsto že tako slabih litovsko-poljskih odnosov, ki jih je dodatno zaostrila poljsko-litovska vojna 1919-1920. Obe državi sta ostali sovražni druga do druge do konca medvojnega obdobja.&lt;ref&gt;Lukowski &amp; Zawadzki 2006, str. 231.&lt;/ref&gt; Vizija Piłsudskega, Intermarija, vzhodnoevropska federacija držav po zgledu na večetnično poljsko-litovske [[Republika obeh narodov|Republiko obeh narodov]], ki bi vključevala tudi naslednico Velike litovske kneževine,&lt;ref&gt;Snyder 2003, str. 60–65.&lt;/ref&gt; je imela usodno napako, ker  njegova ideja o poljski nadvladi ni bila združljiva s težnjami sosednjih narodov. V času krepitve nacionalnih gibanj se je morala Poljska odpovedati političnim idejam o širjenju države.&lt;ref name=ref92&gt;Prażmowska 2011, str. 164–172.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Lukowski &amp; Zawadzki 2006, str. 225, 230, 231.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Snyder 2003, str. 57–60, 62.&lt;/ref&gt;{{efn-lr|Družinske korenine Piłsudskega so bile v poloniziranem plemstvu Velike litovske kneževine. Piłsudski je v sebi in sebi podobnih videl legitimne Litovce, kar ga je spravilo v konflikt s sodobnimi litovskimi nacionalisti. Slednji so v  času Pilsudskega na novo opredelili obseg in pomen &quot;litovske&quot; identitete, tako kot drugi nacionalisti, vključno s poljskim nacionalističnim gibanjem.&lt;ref&gt;Snyder 2003, str. 40–41, 64–65, 68–69.&lt;/ref&gt;}} Veliki federativni državi so nasprotovali tudi Dmowskijevi narodni demokrati. Njihov predstavnik na mirovnih pogajanjih v Rigi Stanisław Grabski je optiral za prepustitev Minska, Berdychiva, Kamianets-Podilskega in njihove okolico na sovjetski strani meje Sovjetski zvezi. Narodni  demokrati namreč niso želeli prevzeti dežel, ki so se jim zdele politično nezaželene, saj povzročila zmanjšan delež etničnih Poljakov v novi državi.&lt;ref name=ref86/&gt;&lt;ref&gt;Lukowski &amp; Zawadzki 2006, str. 230.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Snyder 2003, str. 64–65, 68–69.&lt;/ref&gt; Kresy (obmejna ozemlja) na vzhodu, osvojena do leta 1921, so bili podlaga za zamenjavo, ki so jo v letih 1943–1945 organizirali in izvedli Sovjeti. Sovjeti so takrat ponovno nastajajoči poljski državi izgube na vzhodu nadomestili z osvojenimi deli vzhodne Nemčije.&lt;ref&gt;Davies 2001, str. 73–80, 115–121.&lt;/ref&gt;

Uspešen zaključek poljsko-sovjetske vojne je dal Poljski lažen občutek moči kot 
samozadostne vojaške sile in spodbudil vlado, da poskuša reševati mednarodne spore  z vsiljenimi enostranskimi rešitvami.&lt;ref name=ref86/&gt;&lt;ref name=ref101&gt;Lukowski &amp; Zawadzki 2006, str. 232.&lt;/ref&gt; Njena ozemeljska in etnična politika v medvojnem obdobju je prispevala k slabim odnosom z večino poljskih sosed in težavnemu sodelovanju z bolj oddaljenimi centri moči, zlasti s [[Francija|Francijo]] in [[Velika Britanija|Veliko Britanijo]].&lt;ref name=ref86/&gt;&lt;ref name=ref92/&gt;&lt;ref name=ref101/&gt;

Riški mirovni sporazum je uredil vzhodno poljsko mejo tako, da je Poljska ohranila znaten del vzhodnih ozemelj stare Republike obeh narodov  za ceno delitve ozemlja [[Belorusija|Belorusije]] in [[Ukrajina|Ukrajine]].&lt;ref name=ref86/&gt;&lt;ref&gt;Snyder 2003, str. 63–69.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Davies 2001, str. 147.&lt;/ref&gt; Ukrajinci so na koncu ostali brez lastne države in so se zaradi dogovorov v Rigi počutili izdane. Njihova zamera je povzročila skrajni nacionalizem in protipoljsko sovraštvo.&lt;ref&gt; Snyder 2003, str. 139–144.&lt;/ref&gt;

===Obdobje demokracije (1918–1926)===
[[Slika:Narutowicz.jpg|thumb|left|Gabriel Narutowicz, prvi predsednik Poljske, umorjen leta 1922]]

Med glavnimi težavami, s katerimi se je soočala vlada nove poljske republike, je bilo pomanjkanje integrirane infrastrukture med prej ločenimi deli države, ki je oviralo  industrijo, transport, trgovino in druge dejavnosti.&lt;ref name=ref84/&gt;

Prve poljske volitve za ponovno ustanovljeni Sejm (državni parlament) so potekale januarja 1919. Naslednji mesec je Sejm sprejel začasno Malo ustavo.&lt;ref&gt;Lukowski &amp; Zawadzki 2006, str. 223.&lt;/ref&gt; 

Med hitro rastočim prebivalstvom Poljske znotraj njenih novih meja je bilo tri četrtine kmečkega življa in ena četrtina mestnega. [[Poljščina]] je bila primarni jezik le dveh tretjin prebivalcev nove države. Manjšine so imele v vladi zelo malo moči. Končna  Marčna ustava Poljske je bila sprejeta marca 1921. Na vztrajanje narodnih demokratov, zaskrbljenih zaradi agresivne politike, ki bi jo lahko izvajal  Józef Piłsudski, če bi bil izvoljen za predsednika republike, so predsednikova pooblastila z ustavnimi določili zelo omejili.&lt;ref name=ref86/&gt;

[[Slika:Władysław Grabski 1925.jpg|thumb|right|200px|Władysław Grabski e reformiral državno valuto in namesto poljske marke uvedel [[poljski zlot]]]]

Objavi Marčne ustave je sledilo kratko in burno obdobje ustavnega reda in parlamentarne demokracije, ki je trajalo do leta 1926. Zakonodajna oblast je ostala razdrobljena in brez stabilne večine in vlade so se pogosto menjavale. Državni zbor je leta 1922 je brez ljudskega glasovanja za predsednika države imenoval odkritega in nepristranskega Gabriela Narutowicza. Za člane nacionalistične desničarske frakcije njegovo imenovanje ni bilo legitimno. Na Narutowicza so gledali kot na izdajalca, izvoljejnega z glasovi narodnih manjšin.  Narutowicz in njegovi podporniki so bili izpostavljeni intenzivnemu nadlegovanju. Predsednika so 16. decembra 1922 umorili, potem ko je bil na položaju le pet dni.&lt;ref name=ref103&gt;Davies 2001, str. 121–123.&lt;/ref&gt;

Zakonodaja za zemljiško reformo se je sprejemala od leta 1919 do 1925 pod pritiskom obubožanega kmečkega prebivalstva. Reforma je bila izpeljana samo delno, saj je bilo parceliranih samo 20 % velikih kmetijskih posesti.&lt;ref name=ref104&gt;Pilawski 2009.&lt;/ref&gt; Poljska je v zgodnjih 20. letih prejšnjega stoletja prestala številne gospodarske nesreče in motnje, vključno z valovi delavskih stavk, kot so bili nemiri v Krakovu leta 1923. Nemško-poljska carinska vojna, ki jo je začela Nemčija leta 1925, je bila eden najbolj škodljivih zunanjih dejavnikov, ki so obremenjevali poljsko gospodarstvo.&lt;ref&gt;Lukowski &amp; Zawadzki 2006, str. 237–238. &lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Davies 2005b, str. 307, 308.&lt;/ref&gt; V državi je bilo kljub temu tudi nekaj zakov napredka in stabilizacije, na primer kritična reforma financ, ki jo je izvedla vlada Władysława Grabskega in je trajala skoraj dve leti. Nekateri drugi dosežki demokratičnega obdobja v zvezi z upravljanjem vladnih in državljanskih institucij, potrebnih za delovanje združene države in naroda, so bili prelahko spregledani. Ob strani se je skrival zgrožen vojaški častniški korpus, ki se ni bil pripravljen podrediti civilnemu nadzoru, a je bil pripravljen slediti upokojenemu Piłsudskemu. Pilsudski je bil med Poljaki zelo priljubljen in prav tako nezadovoljen s poljskim sistemom vladanja, tako kot njegovi nekdanji kolegi v vojski.&lt;ref name=ref86/&gt;&lt;ref name=ref103/&gt;

===Pilsudskijev državni udar in obdobje sanacije (1926–1935)===
[[Slika:Piłsudski May 1926.jpg|thumb|250px|Pilsudskijev majski državni udar leta 1926 je določil poljsko politično realnost v letih, ki so vodila do druge svetovne vojne]]

12. maja 1926 je Pilsudski izvedel državni udar, v katerem je vojska strmoglavila civilno vlado na čelu s predsednikom Stanislavom Wojciechowskim. V bratomornih spopadih je umrlo več sto ljudi.&lt;ref&gt;Davies 2005b, str. 312.&lt;/ref&gt; Pilsudskega je podpiralo tudi več levičarskih frakcij, ki so zagotovile uspeh njegovega državnega udara z blokiranjem železniškega prevoza vladnih oboroženih sil,&lt;ref name=ref108&gt;Davies 2001, str. 123–127.&lt;/ref&gt; in konzervativni veleposestniki. Edina pomembna družbena sila, ki je nasprotovala njegovemu prevzemu oblasti, so bili desničarski Narodni demokrati.&lt;ref name=ref86/&gt;&lt;ref&gt;Czubiński 1988, str. 45–46.&lt;/ref&gt;{{efn-lr|Okrepitve so prihajale z zakasnitvijo in vladna vojaška poveljnika generala Tadeusz Rozwadowski in Władysław Anders sta se želela še naprej boriti proti storilcem državnega udara, vendar sta se predsednik Stanisław Wojciechowski in vlada odločila predati, da bi preprečila neizbežno širjenje državljanske vojne. Državni udar je pripeljal na oblast &quot;sanacijski&quot; režim pod Józefom Piłsudskim. Po njegovi smrti ga je nasledil maršal Edward Rydz-Śmigły. Sanacijski režim je preganjal opozicijo znotraj vojske in nasploh. Rozwadowski je v zaporu umrl, po nekaterih poročilih umorjen.&lt;ref name=ref112/&gt; Drugi glavni nasprotnik Piłsudskega, general Włodzimierz Zagórski, je izginil leta 1927.&lt;ref&gt;Szyc 2012.&lt;/ref&gt;  Po besedah Aleksandre Piłsudske, maršalove žene, je Piłsudski po državnem udaru in do konca svojega življenja izgubil prisebnost in bil videti izčrpan.&lt;ref&gt;Czubiński 1988, str. 46–47.&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;

V času Rydz-Śmigłyjevega vodenja države je sanacijski tabor sprejel ideologijo Romana Dmowskega, sovražnika Piłsudskega. Rydz-Śmigły ni dovolil generalu Władysławu Sikorskemu, sovražniku sanacijskega gibanja, da kot vojak sodeluje pri obrambi države med invazijo na Poljsko septembra 1939. Med drugo svetovno vojno so v poljski vlad v izgnanstvu, najprej v Franciji in nato v Veliki Britaniji,  prevladovali protisanacijski politiki. Domnevni privrženci sanacije (v izgnanstvu) so bili  pod predsednikoma vlad Sikorskim in Stanisławom Mikołajczykom nezaželjeni.&lt;ref&gt;Wasilewski 2012b.&lt;/ref&gt;}}

Po udaru je novi režim sprva spoštoval veliko parlamentarnih formalnosti, potem pa se je postopoma prenehal pretvarjati. Leta 1929 je nastala koalicija levosredinskih strank Centrolew, ki je leta 1930 zahtevala &quot;odpravo diktature&quot;. Leta 1930 je vlada razpustila Sejm (parlament) in v trdnjavo Brest zaprla številne poslance opozicije. Pred poljskimi zakonodajnimi volitvami leta 1930 &lt;ref&gt;Brzoza &amp; Sowa 2009, str. 309.&lt;/ref&gt; je bilo aretiranih pet tisoč političnih nasprotnikov, volitve pa so bile prirejene tako, da so večino sedežev podelili prorežimskemu nestrankarskemu bloku, ki je sodeloval z vlado.&lt;ref name=ref84/&gt;&lt;ref name=ref111&gt;Garlicki 2009.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=ref112&gt;Burnetko 2009.&lt;/ref&gt;

[[Slika:Rydz Smigly Bulawa1.jpg|upright|left|thumb|200px|Predsednik Ignacij Mościcki in maršal Edvard Rydz-Śmigły sta bila med najvišjimi voditelji v obdobju sanacije Poljske]]

Avtoritarni sanacijski režim (&quot;sanacija&quot; naj bi pomenla &quot;zdravljenje&quot;), ki ga je Piłsudski vodil do svoje smrti leta 1935 in je ostal v veljavi do leta 1939, je odseval diktatorjevo razvoj iz levosredinskega v skrajno konservativnega politika.&lt;ref name=ref111/&gt; Političnim institucijam in strankam je bilo omogočeno delovanje, vendar je bil volilni proces manipuliran, tisti, ki niso bili pripravljeni pokorno sodelovati z režimom, pa so bili podvrženi represiji. Od leta 1930 so vztrajne  nasprotnike režima, mnoge levičarskega prepričanja, zapirali in obsojali na stroge kazni na zrežiranih sodnih procesih, kot je bil proces v Brestu. Zaprti so bili v zaporu Bereza Kartuska in taboriščih za politične zapornike. Od leta 1934 do 1939 je bilo v internacijskem taborišču  Bereza v različnih obdobjih brez sojenja priprtih približno tri tisoč oseb. Leta 1936, na primer,  je bilo tja odpeljanih 369 aktivistov, vključno s 342 poljskimi komunisti.&lt;ref&gt;Garlicki 2008.&lt;/ref&gt; Uporniški kmetje so se uprli leta 1932 in 1933 in leta 1937 stavkali. Druge civilne nemire so povzročali stavkajoči industrijski delavci, na primer v  &quot;krvave pomladi&quot; leta 1936, nacionalistični Ukrajinci{{efn-lr|Poljsko sanacijsko oblast je izzivala Organizacija ukrajinskih nacionalistov (OUN), ki si je prizadevala doseči neodvisnost. OUN se je ukvarjala s političnimi atentati, terorjem in sabotažami, na kar se je poljska država v tridesetih letih 20. stoletja odzvala z represivno akcijo. Józef Piłsudski in njegovi nasledniki so vaščanom na prizadetih območjih naložili kolektivno odgovornost. Po nemirih leta 1933 in 1934 je bilo ustanovljeno taborišče Bereza Kartuska, ki je postalo zloglasno zaradi njenega brutalnega režima. Vlada je v dele Volinije s stoletno tradicijo ukrajinskega kmečkega uporništva proti poljskim lastnikom zemljišč in v vzhodno Galicijo pripeljala poljske naseljence in upravitelje. V poznih 30. letih 20. stoletja (po smrti Pilsudskega) se je vojaško preganjanje okrepilo. Agresivno se je izvajala politika &quot;nacionalne asimilacije&quot;. Vojaški napadi, javna pretepanja, zaplembe premoženja ter zapiranje in uničevanje pravoslavnih cerkva so vzbudili trajno sovraštvo do Poljakov v Galiciji in Voliniji &quot;v najslabšem možnem trenutku&quot;, kot pravi Timothy D. Snyder. Avtor hkrati ugotavlja, da so se &quot;ukrajinski terorizem in poljski povračilni ukrepi dotaknili le dela prebivalstva in da obsežne regije niso bile prizadete&quot;. Nacionalistični recept OUN, da ukrajinska država pripada samo etničnim Ukrajincem, še zdaleč ni bil priljubljen. Halik Kochanski je pisal o dediščini zagrenjenih odnosov med Ukrajinci in Poljaki, ki so kmalu zatem eksplodirali  med drugo svetovno vojno.&lt;ref&gt;Snyder 2003, str. 143–152.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Kochanski 2012, str. 29.&lt;/ref&gt;}} in aktivisti porajajočega se beloruskega gibanja. Vsi so postali tarče neusmiljene policijsko-vojaške pacifikacije.&lt;ref name=ref84/&gt;&lt;ref&gt;Lukowski &amp; Zawadzki 2006, str. 248–249.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Brzoza &amp; Sowa 2009, str. 322–329.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Brzoza &amp; Sowa 2009, str. 353–359.&lt;/ref&gt;{{efn-lr|V poročilu, ki ga predstavil predsednik vlade in minister za notranje zadeve Felicjan Sławoj Składkowski pred komisijo Sejma januarja 1938, je bilo v obdobju 1932–1937 med  policijskim zatiranjem protestov industrijskih in kmetijskih delavcev  ubitih 818 ljudi.&lt;ref&gt;Pietka 2016.&lt;/ref&gt;}} Režim je poleg politične represije spodbujal kult osebnosti Józefa Pilsudskega, ki je obstajal že dolgo preden je prevzel diktatorsko oblast.

Pilsudski je leta 1932 podpisal sovjetsko-poljski pakt o nenapadanju in leta 1934  nemško-poljsko izjavo o nenapadanju,&lt;ref name=ref108/&gt; vendar je leta 1933 vztrajal, da Poljska ni ogrožena niti z vzhoda niti z zahoda, in izjavil, da je poljska politika osredotočena na to, da bi postala popolnoma neodvisna in brez služenja tujim interesom.&lt;ref&gt;Czubiński 1988, str. 124–125.&lt;/ref&gt; Začel je izvajati politiko ohranjanja enake razdalje in prilagodljive srednje smeri do obeh velikih sosed, ki jo je kasneje nadaljeval Józef Beck.&lt;ref&gt;Zgórniak, Łaptos &amp; Solarz 2006, str. 379.&lt;/ref&gt; Pilsudski je obdržal osebni nadzor nad vojsko, ki je bila slabo opremljena, slabo usposobljena in slabo pripravljena na morebitne prihodnje spopade.&lt;ref&gt;Kochanski 2012, str. 52–53.&lt;/ref&gt; Njegov edini vojaški načrt je bila obrambna vojna proti sovjetski invaziji.&lt;ref&gt;Drzewieniecki 1981.&lt;/ref&gt;{{efn-lr|Zunanja politika je bila eno redkih vladnih področij, za katera se je Piłsudski aktivno zanimal. Vlogo in priložnost Poljske je videl v vzhodni Evropi in se zavzemal za pasivne odnose z Zahodom. Menil je, da se nemškega napada ne bi smeli bati, kajti tudi če bi se ta malo verjeten dogodek zgodil, bi zahodne sile morale zadržati Nemčijo in priskočiti na pomoč Poljski.&lt;ref&gt;Czubiński 1988, str. 78–87.&lt;/ref&gt;}} Počasna modernizacija po njegovi smrti je močno zaostajala za napredkom, ki so ga dosegle poljske sosede, ukrepi za zaščito zahodne meje, ki jih je Piłsudski prekinil od leta 1926, pa so bili sprejeti šele marca 1939.&lt;ref&gt;Czubiński 2009, str. 37–38.&lt;/ref&gt;

Sanacijski poslanci v Sejmu so leta 1935 s parlamentarnim manevrom odpravili demokratično Marčno ustavo in sprejeli bolj avtoritarno Aprilsko ustavo, ki je zmanjšala pristojnosti Sejma, ki ga je Piłsudski preziral.&lt;ref name=ref84/&gt; 
Opozicija je postopek in ustavo, ki je iz njega izhajala, imela za nelegitimna. Poljska vlada v izgnanstvu med drugo svetovno vojno je Aprilsko ustavo kljub temu priznala, da bi ohranila pravno kontinuiteto poljske države.&lt;ref&gt;Szeląg 1968, str. 11–12.&lt;/ref&gt;

Med letoma 1932 in 1933 sta Pilsudski in Beck sprožila več incidentov ob mejah z Nemčijo in Danzigom, da bi preverila, ali bodo zahodne sile zaščitile versajske dogovore, od katerih je bila odvisna poljska varnost, in kot pripravo na preventivno vojno proti Nemčiji. Vlada je istočasno poslala delegaciji v London in Pariz z zahtevo, da zaustavita nemško oboroževanje. Invazija Poljske na Danzig je bila načrtovana za 21. april 1933, po odkritju, da je tam neverjetno veliko vojakov, pa je bila preložena. Ker bi invazija predstavljala resno vojaško grožnjo Nemčiji in ni imela resne podpore zaveznikov, so Poljaki idejo o invaziji sčasoma opustili. Nečija je v letih 1933 in 1934 povečala svoje izdatke za oborožitev za 68 %. Januarja 1934 sta Poljska in Nemčija podpisali desetletni pakt o nenapadanju.&lt;ref&gt;Crockett, Jameson W. (10. december 2009). &quot;The Polish Blitz, More than a Mere Footnote to History: Poland and Preventive War with Germany, 1933&quot;. Diplomacy &amp; Statecraft. 20 (4): 561–579. doi: 10.1080/09592290903455667. ISSN 0959-2296. S2CID 153437646. &lt;/ref&gt;

Ko je maršal Pilsudski leta 1935 umrl, je ohranil simpatije večine poljske družbe, čeprav ni nikoli tvegal preizkusiti svoje priljubljenosti na poštenih volitvah. Njegov režim je bil diktatorski. Od držav, ki so mejile na Poljsko, je ostala demokratična samo Češkoslovaška. Zgodovinarji imajo zelo različna mnenja tako o pomenu in posledicah državnega udara, ki ga je izvedel Pilsudski, kot o njegovi osebni vladavini, ki je sledila.&lt;ref name=ref112/&gt;

===Družbeni in gospodarski trendi v medvojnem obdobju===
[[Slika:Eugeniusz Kwiatkowski.PNG|thumb|left|200px|Eugeniusz Kwiatkowski je promoviral osrednjo industrijsko regijo Poljske]]

Neodvisnost je v medvojnem obdobju spodbudila razvoj poljske kulture z dokaj viosokimi intelektualnimi dosežki. Varšava, katere prebivalstvo se je med prvo in drugo svetovno vojno skoraj podvojilo, je bila nemirna rastoča metropola in prehitela Krakov, Lvov in Vilno. Postala je drugo najštevilčnejše mesto v državi.&lt;ref name=ref84/&gt;

Represija sanacijskih oblasti večinske poljske družbe na splošno ni prizadela.&lt;ref&gt;Davies 2001, str. 126.&lt;/ref&gt; Mnogo Poljakov je uživalo relativno stabilnost. Gospodarstvo se je med letoma 1926 in 1929 opazno izboljšalo, nato pa ga je doletela velika svetovna gospodarska kriza.&lt;ref&gt;Lukowski &amp; Zawadzki 2006, str. 242.&lt;/ref&gt; Po letu 1929 sta industrijska proizvodnja in bruto narodni dohodek države upadla za približno 50 %.&lt;ref&gt;Zgórniak, Łaptos &amp; Solarz 2006, str. 444.&lt;/ref&gt;

Velika kriza  je kmetom prinesla nizke cene kmetijskih proizvodov, delavcem pa brezposelnost. Družbene napetosti so se povečale, vključno z naraščajočim [[Antisemitizem|antisemitizmom]]. Veliko gospodarsko preobrazbo in večletni državni načrt za dosego nacionalnega industrijskega razvoja, sprožen leta 1936, je vodil minister Eugeniusz Kwiatkowski. Pobuda, ki jo je motivirala predvsem potreba po domači industriji orožja, se je začela udejanjati šele malo pred izbruhom druge svetovne vojne. Kwiatkowski je bil tudi glavni arhitekt projekta pristanišče Gdinija.&lt;ref name=ref84/&gt;&lt;ref&gt;Lukowski &amp; Zawadzki 2006, str. 249–250. &lt;/ref&gt;

{{multiple image
 |align     = right
 |direction = horizontal 
 |header_align =  
 |header    = Portreta pesnikov slikarja [[Stanisław Ignacy Witkiewicz|Stanisława Ignacyja Witkiewicza]]
 |image1    = Witkacy Maria P J.jpg
 |width1    = 135
 |alt1      = 
 |caption1  = Maria Pawlikowska-Jasnorzewska
 |image2    = Witkacy Julian Tuwim.jpg
 |width2    = 128
 |alt2      = 
 |caption2  = Julian Tuwim
}}

Nacionalizem, ki je prevladoval v političnih krogih, je spodbujala številčnost narodnih manjšin in njihovi različni interesi. Po jezikovnem merilu poljskega popisa prebivalstva leta 1931 so Poljaki predstavljali 69 % prebivalstva, Ukrajinci 15 %, Judje, opredeljeni kot govorci [[jidiš]]a,  8,5 %, Belorusi 4,7 %, Nemci 2,2 %, Litovci 0,25 %, Rusi 0,25 % in Čehi 0,09 %, pri čemer je na nekaterih geografskih območjih prevladovala določena manjšina. Etnični konflikti so se sčasoma stopnjevali in poljska država je postajala vedno manj strpna do  svojih narodnih manjšin. 

V medvojni Poljski je obvezno brezplačno osnovno šolstvo bistveno zmanjšalo stopnjo nepismenosti, vendar je bilo hkrati diskriminatorsko. Dramatično se je zmanjšalo število ukrajinskih šol, vpis Judov v izbrane šole pa je bil v poznih 30. letih omejen.&lt;ref name=ref84/&gt;

Število prebivalcev je vztrajno raslo in leta 1939 doseglo 35 milijonov, splošno gospodarsko stanje v obdobju med vojnama pa je stagniralo. Na Poljskem je bilo malo kapitala in malo zanimanja tujcev za naložbe v tej državi.&lt;ref name=ref84/&gt; Celotna industrijska proizvodnja se je med letoma 1913 in 1939 komaj kaj povečala, zaradi povečanega števila prebivalcev s 26,3 milijona leta 1919 na 34,8 milijona leta 1939&lt;ref name=ref84/&gt; pa se je proizvodnja na prebivalca dejansko zmanjšala za 18 %.&lt;ref&gt;Buszko 1986, str. 360.&lt;/ref&gt;

Razmere v prevladujočem kmetijskem sektorju so se med letoma 1929 in 1939 stalno slabšale, kar je povzročilo nemire na podeželju in postopno radikalizacijo poljskega kmečkega gibanja, ki se je vse bolj nagibalo k militantnim protidržavnim dejavnostim. Oblast je vse te dejavnosti močno zatirala. Po besedah Normana Daviesa so neuspehi sanacijskega režima, skupaj z objektivno gospodarsko realnostjo, povzročili radikalizacijo poljskih množic proti koncu 30. let prejšnjega stoletja. Avtor hkrati svari pred primerjavami stanja na Poljskem s stanji v  neprimerljivo bolj represivnih režimih nacistične Nemčije in stalinistične Sovjetske zveze.&lt;ref name=ref84/&gt;

===Zadnja leta sanacije (1935–1939)===
[[Slika:Składkowski premierem.jpg|thumb|left|250px|Leto po smrti maršala Pilsudskega je zadnji predvojni predsednik vlade postal njegov osebni pomočnik general Felicjan Sławoj Składkowski]]

Po smrti Piłsudskega leta 1935 so Poljsko do nemške invazije leta 1939 in sprva med njo vodili njegovi zavezniki in podrejeni častniki, znani kot &quot;polkovniki Piłsudskega&quot;. Polkovniki niso imeli niti vizije niti sredstev, da bi se spopadli z nevarnim položajem, s katerim se je soočila Poljska v poznih 30. letih prejšnjega stoletja. Ko je Piłsudski še živel, so postopoma prevzemali večja pooblastila, tako da so v zakulisju manipulirali z bolnim maršalom.&lt;ref&gt;Szeląg 1968, str. 125.&lt;/ref&gt; Sčasoma so dosegli odkrito politizacijo vojske, ki ni pripravile države na vojno.&lt;ref name=ref84/&gt;

[[Slika:Beck przemówienie.jpg|thumb|200px|Zunanji minister  [[Józef Beck]] je zavrnil predlagano tvegano zavezništvo z nacistično Nemčijo in s Sovjetsko zvezo&lt;ref name=ref84/&gt;]]

Za zunanjo politiko je bil odgovoren Józef Beck, pod katerim je poljska diplomacija poskušala vzpostaviti uravnotežene odnose z Nemčijo in Sovjetsko zvezo, žal neuspešno zaradi napačnega razumevanja evropske ozemeljske politike in časa. Beck je imel številne zunanjepolitične sheme in gojil iluzije o statusu Poljske kot velike sile. Odtujil je večino poljskih sosed, vendar ga zgodovinarji ne krivijo za končni neuspeh odnosov z Nemčijo. Glavni dogodki njegovega mandata so bili zgoščeni v zadnjih dveh letih. V primeru poljskega ultimata [[Litva|Litvi]] leta 1938 je poljska akcija skoraj povzročila nemško zasedbo jugozahodne litvanske regije Klaipėda (Memel), kjer je prevladovalo nemško prebivalstvo.&lt;ref&gt;Zgórniak, Łaptos &amp; Solarz 2006, str. 391–393.&lt;/ref&gt; Tudi leta 1938 se je poljska vlada oportunistično lotila sovražne akcije proti češkoslovaški državi, ki je bila oslabljena z [[Münchenski sporazum|Münchenskim sporazumom]], in si priključila majhen kos ozemlja na njenih mejah.&lt;ref&gt;Davies 2001, str. 128.&lt;/ref&gt; V tem primeru se je Beckovo razumevanje posledic poljske vojaške operacije izkazalo za popolnoma zmotno,&lt;ref&gt; Zgórniak, Łaptos &amp; Solarz 2006, str. 409–410.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt; Zasuń 2009.&lt;/ref&gt; saj je nemška okupacija Češkoslovaške na koncu močno oslabila tudi položaj same Poljske.&lt;ref&gt;Czubiński 2009, str. 26.&lt;/ref&gt; Poleg tega je Beck zmotno verjel, da bodo nacistično-sovjetska ideološka protislovja preprečila njuno sodelovanje.&lt;ref name=ref135&gt;Zgórniak, Łaptos &amp; Solarz 2006, str. 455–465.&lt;/ref&gt;

Doma so vse bolj odtujene in zatirane manjšine grozile z nemiri in nasiljem. Skrajni nacionalistični krogi, kot je bil Nacionalni radikalni tabor, so postali bolj odkriti. Ena od skupin, Tabor narodne enotnosti, je združevala številne nacionaliste s podporniki sanacije in je bila povezana z novo močno politično osebnostjo, maršalom Edvardom Rydz-Śmigłyjem, čigar frakcija vladajočega gibanja sanacije je bila vse bolj nacionalistična.&lt;ref name=ref84/&gt;&lt;ref&gt;Lukowski &amp; Zawadzki 2006, str. 247–248, 251–252.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=ref137&gt;Davies 2001, str. 127–129.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Brzoza &amp; Sowa 2009, str. 361–365.&lt;/ref&gt;

V poznih 30. letih 20. stoletja je izgnanski blok Fronta Morges združil več pomembnih poljskih protisanacijskih osebnosti, vključno z Ignacijem Paderewskim, Vladislavom Sikorskim, Vincencom Witosom, Vojčehom Korfantyjem in Jozefom Hallerjem. Na Poljskem je pridobila le malo vpliva, vendar se je njen duh znova pojavil med drugo svetovno vojno znotraj poljske vlade v izgnanstvu.&lt;ref name=ref84/&gt;

[[Slika:Ulica Marszałkowska w Warszawie przed 1939a.jpg|thumb|left|200px|[[Varšava]] je bila pred drugo svetovno vojno ena od glavnih evropskih mest; slika je iz leta 1939]]

Oktobra 1938 je [[Joachim von Ribbentrop]] prvič predlagal nemško-poljske ozemeljske prilagoditve in sodelovanje Poljske v paktu proti [[Kominterna|Kominterni]] in Sovjetski zvezi.&lt;ref&gt;Zgórniak, Łaptos &amp; Solarz 2006, str. 412–413.&lt;/ref&gt; Eno od ključnih jabolk spora je bil status svobodnega mesta Danzig. Poljska vlada, ki jo je marca 1939 znova nagovoril Ribbentrop, je izrazila pripravljenost obravnavati vprašanja, ki so povzročala zaskrbljenost Nemčije, vendar je dejansko zavrnila njene zahteve in s tem zavrnila, da bi [[Adolf Hitler]] Poljsko spremenil v nemško marionetno državo.&lt;ref name=ref140&gt;Zgórniak, Łaptos &amp; Solarz 2006, str. 422–425.&lt;/ref&gt; Hitler, razburjen zaradi britanskih in francoskih izjav o podpori Poljski,&lt;ref name=ref140/&gt; je konec aprila 1939 razveljavil nemško-poljsko izjavo o nenapadanju.&lt;ref name=ref84/&gt;&lt;ref name=ref135/&gt;&lt;ref&gt;Lukowski &amp; Zawadzki 2006, str. 252–253.&lt;/ref&gt;

Da bi se zaščitila pred vse bolj agresivno nacistično Nemčijo, ki je že bila odgovorna za priključitev [[Avstrija|Avstrije]] v [[Anschluss]]u leta 1938, [[Češkoslovaška|Češkoslovaške]] leta 1939 in dela Litve po nemškem ultimatu Litvi leta 1939, je Poljska sklenila vojaško zavezništvo z [[Velika Britanija|Veliko Britanijo]] in [[Francija|Francijo]].  Obe zahodni sili sta bili usmerjeni v svojo obrambo in nista imeli niti ustreznega geografskega položaja niti virov, da bi pomagali Poljski. Poljska je poskušala spodbuditi tudi svoje sodelovanje s Sovjetsko zvezo, ki so ga imeli za vojaško vzdržno.&lt;ref&gt;Davies 2005b, str. 319–320.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Zgórniak, Łaptos &amp; Solarz 2006, str. 454.&lt;/ref&gt;

Diplomatski manevri so se nadaljevali spomladi in poleti 1939, vendar so v zadnjih poskusih francosko-britanski pogovori s Sovjeti v Moskvi o oblikovanju protinacističnega obrambnega vojaškega zavezništva propadli. Zavrnitev Varšave, da [[Rdeča armada|Rdeči armadi]] dovoli delovanje na poljskem ozemlju, je zahodna prizadevanja obsodila na propad.&lt;ref&gt;Czubiński 2009, str. 29. &lt;/ref&gt; Zadnja sporna zavezniško-sovjetska izmenjava je potekala 21. in 23. avgusta 1939.&lt;ref name=ref135/&gt;&lt;ref&gt;Holdsworth 2008.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Davies 2001, str. 155–156.&lt;/ref&gt;{{efn-lr|Leta 1938 sta Poljska in Romunija zavrnili francosko-britanski predlog, da bi sovjetskim silam v primeru vojne z nacistično Nemčijo dovolili prečkanje njunih ozemelj, da bi pomagale Češkoslovaški. Poljske vladajoče elite so Sovjete na nek način imele za bolj grozeče od nacistov.&lt;ref&gt;Davies 2001, str. 145.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Davies 2005b, str. 311.&lt;/ref&gt; &lt;br&gt;Sovjetska zveza je večkrat izjavila, da namerava izpolniti svoje obveznosti iz sporazuma s Češkoslovaško iz leta 1935 in vojaško braniti Češkoslovaško. Zahtevala je prehod svojih kopenskih in zračnih sil čez Poljsko in/ali Romunijo in Sovjeti so se glede tega obrnili na Francoze, ki so prav tako imeli sporazum s Češkoslovaško, Poljsko in Sovjetsko zvezo. Edvard Rydz-Śmigły je leta 1936 zavrnil francoski predlog o tej zadevi, leta 1938 pa je Jozef Beck pritisnil na Romunijo, naj ne dovoli niti sovjetskim vojnim letalom preleta njenega ozemlja. Tako kot Madžarska je tudi Poljska poskušala izkoristiti nemško-češkoslovaški spor za reševanje lastnih ozemeljskih težav, in sicer sporov glede delov Zaolzieja, Spiša in Orave.&lt;ref&gt;Zgórniak, Łaptos &amp; Solarz 2006, str. 379, 394–396.&lt;/ref&gt;}}  Režim [[Josif Stalin|Josifa Stalina]] je bil tarča intenzivne nemške protiiniciative in je bil hkrati vpleten v vse bolj učinkovita pogajanja s Hitlerjevimi agenti. 23. avgusta je izid, ki je bil v nasprotju s prizadevanji zaveznikov, postal resničnost: Nemčija in Sovjetska zveza sta v Moskvi v naglici podpisali pakt Molotov-Ribentrop, ki je na skrivaj predvideval zazdelitev  Poljske na območja pod nadzorom nacistov in Sovjetske zveze.&lt;ref name=ref84/&gt;&lt;ref name=ref135/&gt;&lt;ref name=ref137/&gt;

==Druga svetovna vojna==
===Invaziji in odpor===
[[Slika:Schleswig Holstein firing Westerplatte September 1939.jpg|thumb|250px|Nemška bojna ladja Schleswig-Holstein 1. septembra 1939 obstreljuje polotok Westerplatte v Gdansku]]

1. septembra 1939 se je na Hitlerjev ukaz začela invazija na Poljsko, uvodni dogodek [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]]. Poljska je pred kratkim 25. avgusta 1939 podpisala angleško-poljsko vojaško zavezništvo in bila dolgo v zavezništvu s Francijo. Zahodni sili sta kmalu napovedali vojno Nemčiji, vendar sta ostali večinoma nedejavni. Prve spopade sta imeli za lažno vojno  in napadeni državi nista ponudili nobene pomoči. Tehnično in številčno premočne enote Wehrmachta so hitro napredovale proti vzhodu in na celotnem okupiranem ozemlju množično pobijale poljsko civilno prebivalstvo.&lt;ref&gt;Wieliński 2011.&lt;/ref&gt; 

17. septembra se je začela sovjetska invazija na vzhodno Poljsko. Sovjetska zveza je hitro okupirala večino vzhodne Poljske z veliko ukrajinsko in belorusko narodno manjšino.{{efn-lr|Vzhodno od razmejitvene črte Molotov-Ribbentrop je bilo 43 % Poljakov,  33% Ukrajincev, 8% Belorusov in 8% Judov.&lt;ref&gt;Snyder 2010, str. 128.&lt;/ref&gt; Sovjeti se niso želeli prikazati kot agresorji in so zasedli vzhodno Poljsko pod izgovorom, da želijo zaščititi &quot;sorodno ukrajinsko in belorusko prebivalstvo&quot;.&lt;ref name=ref151/&gt;}} Oba napadalca sta si razdelila poljsko ozemlje skladno s tajnim paktom Molotov–Ribbentrop.  Najvišji poljski vladni uradniki in vojaško poveljstvo so pobegnili z vojnega območja in sredi septembra prispeli na romunsko mostišče. Po napadu Sovjetske zveze so poiskali zatočišče v [[Romunija|Romuniji]].&lt;ref&gt;Buszko 1986, str. 362–369. &lt;/ref&gt;&lt;ref&gt; Biskupski 2003, str. 214–215.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=ref151&gt;Kochanski 2012, str. 59–93.&lt;/ref&gt;

Bitke, v katerih so Poljaki zdržali najdlje, so bile obleganje Varšave, bitka pri Helu in odpor samostojne operativne skupine Polesje. Varšava je padla 27. septembra po močnem nemškem bombardiranju, v katerem je bilo ubitih več deset tisoč civilistov in vojakov.&lt;ref name=ref151/&gt; Po kapitulaciji je bila Poljska razdeljena skladno s pogoji nemško-sovjetskega mejnega sporazuma, podpisanega v Moskvi 29. septembra 1939.&lt;ref&gt;Czubiński 2009, str. 55–56.&lt;/ref&gt;

[[Slika:Poland in 1939.jpg|thumb|left|Zemljevid Poljske po nemško-sovjetski okupaciji leta 1939]]

Gerhard Weinberg je trdil, da je bil najpomembnejši poljski prispevek v drugi svetovni vojni njeno sodelovanja pri razbijanju nemških šifer.&lt;ref&gt;Kozaczuk &amp; Straszak 2004.&lt;/ref&gt; To je Britancem omogočilo izvedbo kriptoanalize [[Enigma (naprava)|Enigme]] in dešifriranje glavne nemške vojaške kode, kar je zaveznikom dalo veliko prednost v nadaljevanju vojne.&lt;ref&gt;Weinberg 2005, str. 50.&lt;/ref&gt; Kar zadeva dejanske vojaške akcije, so nekateri poljski zgodovinarji trdili, da je bil zgolj odpor v invaziji na Poljsko kljub njenemu porazu največji prispevek države k zmagi nad nacistično Nemčijo. Poljska vojska s skoraj enim milijonom mož je znatno odložila začetek bitke za Francijo, ki so jo Nemci načrtovali za leto 1939. Ko se je nacistična ofenziva na zahodu res zgodila, je bila zaradi zamude manj učinkovita, kar je bil morda odločilni dejavnik za zmago v bitki za Britanijo.&lt;ref name=ref155&gt;Brzoza &amp; Sowa 2009, str. 693–694.&lt;/ref&gt;

Po nemškem napadu na Sovjetsko zvezo v [[Operacija Barbarossa|operaciji Barbarossa]] junija 1941 je celo ozemlje predvojne Poljske okupirala nemška vojska.&lt;ref&gt;{{Harvnb|Davies|2001|pp=68–69}}.&lt;/ref&gt;

[[Slika:Dywizjon 303 in color.jpg|right|thumb|250px|V bitki za Britanijo so zasloveli piloti poljskega 303. eskadrona lovcev]]

Nemški okupirani del Poljske  je bil leta 1939 razdeljen na dva dela: poljska ozemlja, vključena neposredno v Tretji rajh, in ozemlja pod oblastjo tako imenovane Generalne okupacijske vlade.&lt;ref&gt;Davies 2005b, str. 326–346.&lt;/ref&gt; Poljaki so organizirali podtalno odporniško gibanje in poljsko vlado v izgnanstvu, ki je delovala sprva v Parizu in od julija 1940 v Londonu.&lt;ref name=ref158&gt;Czubiński 2009, str. 226.&lt;/ref&gt; Poljsko-sovjetski diplomatski odnosi, prekinjeni septembra 1939, so bili obnovljeni julija 1941 v skladu s sporazumom Sikorski – Mayski, ki je olajšal oblikovanje poljske (Andersove) vojske  v Sovjetski zvezi.&lt;ref&gt;Buszko 1986, str. 375–382.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Czubiński 2009, str. 231.&lt;/ref&gt; Novembra 1941 je ministrski predsednik Sikorski odletel v Sovjetsko zvezo na pogajanja s Stalinom o njeni  vlogi na sovjetsko-nemški fronti. Britanci  so želeli imeti poljske vojake na Srednjem vzhodu. Stalin se je s tem strinjal in poljska vojska je bila evakuirana iz Sovjetske zveze.&lt;ref&gt;Czubiński 2009, str. 232–233.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Brzoza 2001, str. 316–317.&lt;/ref&gt;{{efn-lr|Poljski  II. korpus pod poveljstvom Vladislava Andersa se je v letih  1944–1945 boril v zavezniški italijanski kampanji in bil angažiran predvsem v bitki za  [[Monte Cassino]].&lt;ref&gt;Brzoza 2001, str. 368.&lt;/ref&gt;}}

Organizacije poljske podtalne države, ki so med vojno delovale na Poljskem, so bile zveste in formalno podrejene poljski vladi v izgnanstvu. S slednjo je sodelovala preko njene vladne delegacije za Poljsko.&lt;ref name=ref163&gt;Davies 2005b, str. 344–346.&lt;/ref&gt; Med drugo svetovno vojno se je več sto tisoč Poljakov pridružilo podtalni Poljski domovinski vojski (Armia Krajowa),&lt;ref&gt;Lukowski &amp; Zawadzki 2006, str. 264–265.&lt;/ref&gt; delu poljskih oboroženih sil vlade v izgnanstvu.&lt;ref name=ref158/&gt; Približno 200.000 Poljakov se je borilo na zahodni fronti v poljskih oboroženih enotah, zvestih vladi v izgnanstvu, okoli 300.000 pa v poljskih oboroženih silah na vzhodu pod sovjetskim poveljstvom vzhodne fronte.&lt;ref name=ref155/&gt; Prosovjetsko odporniško gibanje na Poljskem, ki ga je vodila Poljska delavska stranka, je delovalo od leta 1941. Nasprotovale so mu postopoma nastajajoče skrajno nacionalistične nacionalne oborožene sile.&lt;ref name=ref158/&gt;

[[Slika:Stroop Report - Warsaw Ghetto Uprising 09.jpg|thumb|250px|Vstaja v [[Varšavski geto|varšavskem getu]]]]
 
Od konca leta 1939 je bilo več sto tisoč Poljakov iz sovjetskih okupiranih območij deportiranih na vzhod. Od višjega vojaškega osebja in drugih, za katere so Sovjeti menili, da ne želijo sodelovati ali so potencialno škodljivi, so jih približno 22.000 na skrivaj usmrtili v Katinskem gozdu.&lt;ref&gt;Czubiński 2009, str. 67–68.&lt;/ref&gt; Ko je nemška vojska objavila odkritje množičnih grobišč, v katerih so bili umorjeni častniki poljske vojske, ja aprila 1943 Sovjetska zveza prekinila vse slabše odnose s poljsko vlado v izgnanstvu. Sovjeti so trdili, da so Poljaki storili sovražno dejanje, ko so zahtevali, da ta poročila  razišče [[Rdeči križ]].&lt;ref&gt;Buszko 1986, str. 382–384.&lt;/ref&gt;

Leta 1941 se je začelo izvajanje nacistične končne rešitve judovskega vprašanja in holokavst na Poljskem se je silovito razmahnil.&lt;ref&gt;Davies 2005b, str. 337–343.&lt;/ref&gt; Varšava je bila aprila in maja 1943 prizorišče upora v varšavskem getu, ki ga je sprožila likvidacija varšavskega geta s strani nemških enot SS. Odprava judovskih getov v okupirani Poljski je potekala v številnih mestih. Jude iz getov so vozili v taborišča smrti in jih pomorili. Vstaje, ki so jih organizirali Judovska bojna organizacija in drugi obupani judovski uporniki, so potekale v nemogoćih razmerah in niso imele nobenih možnosti za uspeh.&lt;ref name=ref158/&gt;

===Sovjetsko napredovanje 1944-1945 in varšavska vstaja===
[[Slika:Sikorski in Gibraltar.jpg|thumb|250px|General Vladislav Sikorski, predsednik poljske vlade  v izgnanstvu in vrhovni poveljnik poljskih oboroženih sil malo pred smrtjo leta 1943]]

V času naraščajočega sodelovanja med zahodnimi zavezniki in Sovjetsko zvezo po nacistični invaziji leta 1941 je bil vpliv poljske vlade v izgnanstvu resno zmanjšan zaradi smrti predsednika vlade in njenega najsposobnejšega voditelja Vladislava Sikorskega v letalski nesreči 4. julija 1943.&lt;ref&gt;Davies 2001, str. 73–75.&lt;/ref&gt; Približno takrat so se v Sovjetski zvezi oblikovale poljske komunistične civilne in vojaške organizacije pod vodstvom Vande Wasilewske in s podporo Stalina, ki so nasprotovale vladi v izgnanstvu.&lt;ref&gt;Kochanski 2012, str. 371–377. &lt;/ref&gt;

Julija 1944 sta Rdeča armada in Poljska ljudska armada pod sovjetskim poveljstvom prišli na ozemlje bodoče povojne Poljske. V dolgotrajnih bojih v letih 1944 in 1945 so Sovjeti in njihovi poljski zavezniki premagali in izgnali nemško vojsko iz Poljske za ceno več kot 600.000 padlih sovjetskih vojakov.&lt;ref name=ref171&gt;Buszko 1986, str. 394–395.&lt;/ref&gt;

[[Slika:Warsaw Uprising Surrender- 5 of October 1944.jpg|thumb|left|250px|Vdaja varšavskih vstajnikov]]

Največji posamični podvig poljskega odporniškega gibanja v drugi svetovni vojni in velik politični dogodek je bila [[Varšavska vstaja (1944)|varšavska vstaja]], ki se je začela 1. avgusta 1944. Vstajo, v kateri je sodelovala večina mestnega prebivalstva, je spodbudila podtalna domobranska vojska in odobrila poljska vlada v izgnanstvu v poskusu vzpostavitve nekomunistične poljske uprave pred prihodom Rdeče armade. Vstaja je bila prvotno načrtovana kot kratkotrajna oborožena demonstracija v pričakovanju, da bodo sovjetske sile, ki so se približevale Varšavi, pomagale v kakršni koli bitki za zavzetje mesta.&lt;ref&gt;Czubiński 2009, str. 250.&lt;/ref&gt; Sovjeti v vstaji niso posredovali in so ustavili svoje napredovanje ob reki [[Visla|Visli]]. Nemci so izkoristili priložnost in brutalno zatrli upor zahodno usmerjenih vstajnikov.&lt;ref&gt;Brzoza &amp; Sowa 2009, str. 650–663.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=ref174&gt;Kemp-Welch 2008, str. 4–5.&lt;/ref&gt;{{efn-lr|General Zygmunt Berling iz sovjetske zavezniške Prve poljske armade je sredi septembra poskušal prečkati Vislo in pristati v Czerniakówu, da bi pomagal upornikom. Nemci so napad odili in Poplaki so utrpeli velike izgube.&lt;ref&gt;Kirchmayer 1970, str. 381–396.&lt;/ref&gt;}}

Upor je trajal dva meseca in povzročil smrt ali izgon več sto tisoč civilistov iz mesta. Potem ko so se 2. oktobra poraženi Poljaki predali, so Nemci po Hitlerjevem ukazu izvedli načrtno uničenje Varšave, ki je izbrisalo preostalo infrastrukturo mesta. Poljska Prva armada, ki se je bojevala skupaj s sovjetsko Rdečo armado, je 17. januarja 1945 vstopila v opustošeno Varšavo.&lt;ref name=ref174/&gt;&lt;ref&gt;Brzoza 2001, str. 386–387, 390.&lt;/ref&gt;{{efn-lr|Odločitev o sprožitvi varšavske vstaje je povzročila uničenje mesta, njegovega prebivalstva in njegovih elit ter je bila vir trajnih polemik.&lt;ref&gt;J.P. 2010.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Chodakiewicz 2004.&lt;/ref&gt; Po mnenju zgodovinarjev Czesława Brzoze in Andrzeja Leona Sowe ukazi o nadaljnjih vojaških ofenzivah, izdani konec avgusta 1944 kot nadaljevanje operacije Vihar, kažejo na izgubo občutka odgovornosti za usodo države v vodstvu uporniškega gibanja.&lt;ref name=ref155/&gt;}}

===Zavezniške konference, poljske vlade===
[[Slika:Swierczewski Spychalski Zymierski.jpg|right|thumb|upright|Poljski generali na vzhodni fronti]]

Po [[Teheranska konferenca|Teheranski konferenci]] konec leta 1943 je med tremi velikimi silami, [[ZDA]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenim kraljestvom]] in [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]], obstajal širok dogovor, da bi se meji med Nemčijo in Poljsko ter Poljsko in Sovjetsko zvezo po koncu druge svetovne vojne temeljito spremenili.&lt;ref&gt;Davies 2001, str. 75, 104–105.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Kemp-Welch 2008, str. 1.&lt;/ref&gt; Stalinovo stališče, da je treba Poljsko premakniti daleč na zahod, so sprejeli tudi poljski komunisti, organizirani v  Poljski delavski stranki in Zvezi poljskih domoljubov. Kvaziparlamentarni Državni narodni svet pod vodstvom komunistov je v Varšavi obstajal od začetka leta 1944.&lt;ref&gt;Snyder 2009.&lt;/ref&gt; Julija 1944 je bil v [[Lublin]]u ustanovljen Poljski komite narodne osvoboditve pod nadzorom komunistov, ki naj bi nominalno upravljal območja, osvobojena izpod nemške oblasti. Ustanovitev je sprožila proteste premierja Stanislava Mikołajczyka in njegove poljske vlade v izgnanstvu.&lt;ref name=ref171/&gt;&lt;ref name=ref174/&gt;

Do [[Jaltska konferenca|konference v Jalti]] februarja 1945 so komunisti že ustanovili začasno vlado Republike Poljske. Stališče Sovjetske zveze na konferenci je imelo veliko veljavo  zaradi njenega  odločilnega prispevka k vojnim uspehom in zaradi okupacije ogromnega ozemlja v Srednji in Vzhodni Evropi. Velike sile so zagotovile, da se bo začasna komunistična vlada spremenila v entiteto, ki bo vključevala demokratične sile iz države in tujine. Vlada v izgnanstvu s sedežem v Londonu ni bila izrecno omenjena. Dogovorjena cilja sta bila začasna vlada narodne enotnosti in poznejše demokratične volitve.&lt;ref&gt;Buszko 1986, str. 398–401.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=ref18&gt;Kemp-Welch 2008, str. 6–7.&lt;/ref&gt; Razočarajoči rezultati teh načrtov in neuspeh zahodnih sil, da bi zagotovile številčno udeležbo nekomunistov v prvi povojni poljski vladi, so številni Poljaki videli kot manifestacijo izdaje Zahoda.

===Vojne izgube, iztrebljanje Judov in Poljakov===
[[Slika:Samuel Willenberg Treblinka 2 sierpnia 2013 01.JPG|thumb|250px| Samuel Willenberg ob svoji risbi taborišča smrti Treblinka]]

Obseg človeških izgub, ki jih je utrpela Poljska med drugo svetovno vojno,  je zaradi pomanjkanja natančnih podatkov težko ugotoviti. Poleg tega je treba številne trditve iz preteklosti obravnavati kot sumljive zaradi napačne metodologije in želje po spodbujanju določenih političnih programov. Zadnji razpoložljivi uradni dokument o številu etničnih Poljakov in etničnih manjšin je poljski popis prebivalstva iz leta 1931. Natančni podatki o številu prebivalcev za leto 1939 niso znani.&lt;ref name=ref181&gt;Brzoza &amp; Sowa 2009, str. 694–695. &lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Domagalik 2011.&lt;/ref&gt;

Po podatkih ameriškega Spominskega muzeja holokavsta je bilo med vojno ubitih najmanj 3 milijone poljskih Judov in najmanj 1,9 milijona nejudovskih poljskih civilistov.&lt;ref&gt;USHMM.&lt;/ref&gt; Po navedbah zgodovinarjev Brzoze in Sowe je bilo pobitih okoli 2 milijona etničnih Poljakov, niti približno pa ni znano, koliko je umrlo Poljakov drugih narodnosti, vključno z [[Ukrajinci]], [[Belorusi]] in [[Nemci]].&lt;ref name=ref184&gt;Brzoza &amp; Sowa 2009, str. 695–696.&lt;/ref&gt; Milijoni poljskih državljanov so bili deportirani v Nemčijo na prisilno delo ali v nemška uničevalna taborišča, kot so bila [[Koncentracijsko taborišče Treblinka|Treblinka]], [[Koncentracijsko taborišče Auschwitz|Auschwitz]] in [[Uničevalno taborišče Sobibór|Sobibór]]. Nacistična Nemčija je nameravala dokončno iztrebiti Jude z dejanji s skupnim imenom [[holokavst]].&lt;ref&gt;Czubiński 2009, str. 215–217.&lt;/ref&gt; Z območij, ki jih je okupirala nacistična Nemčija, naj bi izgnali vse Poljake  in jih postopoma ponovno naselili z Nemci. Proces se je začel že leta 1939.  Nacistične operacije so dozorele v načrt, znan kot Generalplan Ost, ki je pomenil razselitev, zasužnjenje in delno iztrebljenje slovanskega življa. Načrt bi moral biti uresničen v 15 letih.&lt;ref&gt;Berghahn 1999, str. 32. &lt;/ref&gt;

[[Slika:Warsaw Old Town 1945.jpg|thumb|left|250px|Uničena [[Varšava]], posneta januarja 1945]]
 
Večina Poljakov je ostala brezbrižna do judovske stiske in Judom ni pomagala.
&lt;ref name=&quot;Winstone 2014&quot;&gt;{{Cite book| publisher = Tauris| isbn = 978-1-78076-477-1 | last = Winstone| first = Martin| title = The Dark Heart of Hitler's Europe: Nazi rule in Poland under the General Government| location = London| date = 2014 |pages=181–186}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Connelly 2005&quot;&gt;{{cite journal|first=John |last=Connelly |title=Why the Poles Collaborated so Little: And Why That Is No Reason for Nationalist Hubris |journal=Slavic Review |volume=64 |number=4 |year=2005 |pages=771–781|url= https://www.researchgate.net/publication/272584372 |doi=10.2307/3649912 |jstor=3649912|doi-access=free }}&lt;/ref&gt; Med tistimi, ki so pomagali pri reševanju, skrivanju in varovanju Judov pred nacističnimi grozodejstvi, sta [[Jad Vašem]] in država [[Izrael]] 6992 posameznikov priznala za Pravičnike med narodi.&lt;ref name=&quot;YV Stats&quot;&gt;Yad Vashem, The Holocaust Martyrs' and Heroes' Remembrance Authority, [https://www.yadvashem.org/righteous/statistics.html Names and Numbers of Righteous Among the Nations - per Country &amp; Ethnic Origin, as of January 1, 2019]&lt;/ref&gt;

V poskusu, da bi onesposobili poljsko družbo, so nacisti in Sovjeti med dogodki, kot so nemška Akcija-AB na Poljskem, operacija Tannenberg in pokol v Katinu, usmrtili na desettisoče pripadnikov inteligence in voditeljev skupnosti.&lt;ref&gt;Naimark 2010, str. 91; Snyder 2010, str. 126, 146–147, 415.&lt;/ref&gt;{{efn-lr|Vsi trenutno razpoložljivi dokumenti nacistične uprave kažejo, da je bilo popolno iztrebljenje skupaj z Judi namenjeno tudi poljski inteligenci. Nacistična Nemčija je ta cilj dosegla skoraj polovično, saj je Poljska izgubila 50 odstotkov svojih državljanov z univerzitetno diplomo in 35 odstotkov tistih z gimnazijsko maturo.&lt;ref&gt;Gella 1989, str. 182.&lt;/ref&gt; Po Brzozu in Sowi je imelo do izbruha vojne 450.000 poljskih državljanov dokončano višjo, srednjo ali trgovsko izobrazbo. Umrlo je 37,5 % ljudi z visoko izobrazbo, 30 % tistih s splošno srednjo izobrazbo in 53,3 % maturantov trgovskih šol.&lt;ref&gt;Brzoza &amp; Sowa 2009, str. 697.&lt;/ref&gt;}} Več kot 95 % izgub Judov in 90 % izgub etničnih Poljakov je neposredno povzročila nacistična Nemčija,{{efn-lr|Timothy D. Snyder govori o okoli 100.000 Judih, ki so jih med nasistično okupacijo  ubili Poljaki. Večina so bili verjetno  člani kolaboracionistične Modre policije.&lt;ref&gt;Leszczyński 2012.&lt;/ref&gt; Številka bi bila verjetno mnogokrat večja, če bi Poljska leta 1939 sklenila zavezništvo z Nemčijo, ki so zagovarjali nekateri poljski zgodovinarji in drugi.}} medtem ko so 5 % izgub etničnih Poljakov povzročili Sovjeti in 5 % ukrajinski nacionalisti.&lt;ref name=ref184/&gt; Obsežna judovska prisotnost na Poljskem, ki je trajala stoletja, je bila precej hitro končana s politiko iztrebljanja, ki so jo izvajali nacisti med vojno. Valovi razseljevanja in izseljevanja, ki so se zgodili med vojno in po njej, so iz  Poljske odstranili večino Judov, ki so preživeli vojno. Nadaljnje znatno judovsko izseljevanje je sledilo dogodkom, kot sta bila poljska oktobrska politična otoplitev leta 1956 in poljska politična kriza leta 1968.&lt;ref&gt;Kemp-Welch 2008, str. 157–163.&lt;/ref&gt;

[[Slika:Birkenau 5.JPG|thumb|250px|Razvpiti vhod v koncentracijsko taborišče Auschwitz, kjer je nacistični režim umoril najmanj 1,1 milijona  ljudi]]

V letih 1940–1941 je sovjetski režim deportiral okoli 325.000 poljskih državljanov.&lt;ref name=ref184/&gt; Ocenjuje se, de je v izgnanstvu umrlo najmanj 100.000 ljudi.&lt;ref name=ref184/&gt;

V letih 1943–1944 so ukrajinski nacionalisti, povezani z Organizacijo ukrajinskih nacionalistov (OUN) in Ukrajinsko vstajniško vojsko, zagrešili poboje Poljakov v [[Volinija|Voliniji]] in vzhodni [[Galicija|Galiciji]].&lt;ref name=ref184/&gt; Ocene števila poljskih civilnih žrtev so zelo različne, od 10.000 do 100.000.&lt;ref&gt;Motyka 2011, str. 447–448.&lt;/ref&gt;

Približno 90 % poljskih vojnih žrtev je umrlo v  zaporih, taboriščih smrti, racijah, usmrtitvah, uničenjih getov in zaradi epidemij, lakote, prekomernega dela in slabega ravnanja. Vojna je pustila milijon otrok sirot in 590.000 invalidov. Država je izgubila 38 % svojega nacionalnega premoženja, medtem ko je Velika Britanija izgubila le 0,8 % in  Francija le 1,5 %.&lt;ref&gt;Buszko 1986, str. 410–411.&lt;/ref&gt; Sovjetska zveza si je prilastila skoraj polovico predvojne Poljske, vključno z dvema velikima kulturnima središčema [[Lvov]] in [[Vilna]].&lt;ref name=ref181/&gt;

Politiki nacistične Nemčije so po vojni sodili na Mednarodnem vojaškem sodišču v  Nürnbergu in poljskih procesih za genocid in presodili, da je bila usmerjena v iztrebljanje Judov, Poljakov in Romov in imela &quot;vse značilnosti genocida v njegovem biološkem pomenu&quot;.&lt;ref&gt;Law-Reports of Trials of War Criminals, The United Nations War Crimes Commission, Volume VII, London, HMSO, 1948 CASE NO. 37 The Trial of Haupturmfuhrer Amon Leopold Goeth. str.  9. &lt;/ref&gt;

===Spreminjanje meja in preseljevanje prebivalstva===
[[Slika:PKWN Manifest.jpg|thumb|right|200px|Manifest Poljskega komiteja narodne osvoboditve, uradno objavljen 22. julija 1944 v delu Poljske, ki so jo osvobodili Sovjeti, ki najavlja prihod komunistične vlade, vsiljene od SSSR]]

Po določilih [[Potsdamski sporazum |Potsdamskega sporazuma]] iz leta 1945, ki so ga podpisale tri zmagovalne velike sile, je Sovjetska zveza obdržala večino ozemelj, zavzetih na podlagi sporazuma Molotov-Ribbentrop iz leta 1939, vključno z zahodno [[Ukrajina|Ukrajino]] in zahodno [[Belorusija|Belorusijo]]. [[Litva]] in območje [[Kaliningrad|Königsberga]] v [[Vzhodna Prusija|Vzhodni Prusiji]] sta bila uradno vključena v Sovjetsko zvezo, Litva brez priznanja zahodnih sil.

Poljska je dobila nadomestilo z večjim delom [[Šlezija|Šlezije]], vključno z Breslauom ([[Vroclav]]) in Grünbergom (Zielona Góra), večjim delom [[Pomorjansko|Pomorjanskega]], vključno s Stettinom ([[Szczecin]]), in večjim  južnim delom nekdanje Vzhodne Prusije, skupaj z Danzigom ([[Gdansk|Gdańsk]]). Končno rešitev je pričakovala od končne mirovne konference za Nemčijo, ki je nazadnje nikoli ni bilo.&lt;ref&gt;Geoffrey K. Roberts, Patricia Hogwood (2013). [https://books.google.si/books?id=Q40tDwAAQBAJ&amp;redir_esc=y ''The Politics Today Companion to West European Politics'']. Oxford University Press. str. 50. ISBN 9781847790323.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Piotr Stefan Wandycz (1980). ''The United States and Poland''. Harvard University Press. str. 303. ISBN 9780674926851.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Phillip A. Bühler (1990). ''The Oder-Neisse Line: a reappraisal under international law''. East European Monographs. str. 33. ISBN 9780880331746.&lt;/ref&gt; 

Poljske oblasti so ozemlja, pridobljena na zahodu,  imenovale &quot;Povrnjena ozemlja&quot; in so jih  vključile v obnovljeno poljsko državo. S porazom Nemčije se je Poljska premaknila proti zahodu glede na svojo predvojno lego na območje med Odro–Niso na zahodu  in [[Curzonova linija|Curzonovo linijo]] na vzhodu. Curzonova linija kot meja med ZSSR in Poljsko je bila določena že 8. decembra 1919, a jo je Poljska  leta 1921 prestopila in zasedla zahodno Ukrajino in Belorusijo. Poljska je po prestavitvi meja  postala bolj kompaktna država z veliko širšim dostopom do morja.{{efn-lr|Oktobra 1939 je britansko zunanje ministrstvo obvestilo Sovjete, da bo Združeno kraljestvo zadovoljno s povojno ustanovitvijo majhne etnične Poljske po vzorcu Varšavskega vojvodstva.&lt;ref&gt;Brzoza &amp; Sowa 2009, str. 518.&lt;/ref&gt; Sovjetski ljudski komisariat za zunanje zadeve je v letih 1943–1944 načrtoval vzpostavitev Poljske, omejene na &quot;minimalno velikost&quot;, glede na njene etnografske meje. Tako ozemeljsko zmanjšanje je Ivan Maisky priporočil Vjačeslavu Molotovu v začetku leta 1944 zaradi tega, kar je sam videl kot zgodovinsko neprijazno naravnanost Poljske do Rusije in Sovjetske zveze, ki se bo po vojni verjetno na nek način nadaljevala. Josif Stalin se je odločil za večjo različico, ki je dovolila &quot;zamenjavo&quot;. Slednja je  vključevala vzhodne dežele, ki jih je Poljska pridobila z Riškim mirom leta 1921 in jih bo zdaj izgubila, ter vzhodno Nemčijo, ki so jo osvojili od nacistov v letih 1944–1945.&lt;ref&gt; Kemp-Welch 2008, str. 1–3.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Maciorowski 2010.&lt;/ref&gt; Za več večjih spornih območij (Spodnja Šlezija zahodno od Odre in Nise)  so Britanci želeli,  da ostanejo del bodoče nemške države.&lt;ref&gt;Kochanski 2012, str. 537–541.&lt;/ref&gt; Za Ščečin, v katerem so nemški komunisti leta 1945 že vzpostavili svojo upravo, zahodno Rdečo Rutenijo, ki so jo zahtevali Ukrajinci, in regijo Białystok, ki so si jo lastili Belorusi, se je sovjetski voditelj odločil v prid Poljski.&lt;br&gt; Možni so bili tudi drugi teritorialni in etnični scenariji z na splošno možnimi izidi, ki so bili za Poljsko manj ugodni od tega, kar je dobila.&lt;ref&gt;Kalicki 2009.&lt;/ref&gt;}} Poljaki so izgubili 70 % svojih predvojnih zalog nafte, a so od Nemcev dobili visoko razvito industrijsko bazo in infrastrukturo, ki je prvič v poljski zgodovini omogočila raznoliko industrijsko gospodarstvo.&lt;ref&gt;Kolko &amp; Kolko 1972, str. 188.&lt;/ref&gt;

[[Slika:Curzon line en.svg|thumb|left|250px|Ozemeljske spremembe Poljske neposredno po drugi svetovvni vojni: sivo pobarvano ozemljo je bilo prenešeno iz Poljske v Sovjetsko zvezo, rožnato pa iz Nemčije v Poljsko; poljske vzdodne meje so se kasneje nekoliko prilagodile]]

Beg in izgon Nemcev iz predvojne vzhodne Nemčije, zdaj Poljske, se je začel pred in med sovjetsko osvojitvijo teh regij in se je nadaljeval v letih neposredno po vojni.&lt;ref&gt;Buszko 1986, str. 408–410.&lt;/ref&gt; Do leta 1950 je bilo evakuiranih, izgnanih ali preseljenih 8.030.000 Nemcev.&lt;ref&gt;''Die deutschen Vertreibungsverluste. Bevölkerungsbilanzen für die deutschen Vertreibungsgebiete 1939/50''. Herausgeber: Statistisches Bundesamt. Wiesbaden Stuttgart: Kohlhammer Verlag, 1958, str. 38, 45. &lt;/ref&gt;

Zgodnje izgone iz Poljske so izvedle poljske komunistične oblasti že pred Potsdamsko konferenco. Imenovali so jih &quot;divji izgoni&quot; in so se dogajali od junija do sredine julija 1945, ko sta poljska vojska in milica izgnali skoraj vse Nemce iz okrožij neposredno vzhodno od črte Odra–Nisa.&lt;ref&gt;Philipp Ther (1998). ''Deutsche Und Polnische Vertriebene: Gesellschaft und Vertriebenenpolitik in SBZ/ddr und in Polen 1945–1956''. str.  56. ISBN 3-525-35790-7.&lt;/ref&gt; Njihov namen je bil zagotoviti vzpostavitev etnično homogene Poljske.&lt;ref&gt;Matthew J. Gibney, Randall Hansen. ''Immigration and Asylum: From 1900 to the Present, 2005''. str.  197. ISBN 1-57607-796-9, 978-1-57607-796-2.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Naimark. ''Russian in Germany''. str. 75, sklic 31.&lt;/ref&gt; Približno 1 % (100.000) nemškega civilnega prebivalstva vzhodno od črte Odra–Nisa je padlo v bojih pred vdajo maja 1945.&lt;ref&gt;Spieler, Silke. ur. ''Vertreibung und Vertreibungsverbrechen 1945–1948''. Bericht des Bundesarchivs vom 28. Mai 1974. Archivalien und ausgewählte Erlebnisberichte. Bonn: Kulturstiftung der deutschen Vertriebenen. (1989).  str. 23–41. ISBN 3-88557-067-X.&lt;/ref&gt; 200.000 Nemcev je bilo pred izgonom v Nemčijo na prisilnem delu.&lt;ref&gt;Gawryszewski 2005, str. 312.&lt;/ref&gt; V delovnih taboriščih, na primer v Zgodi in Potulicah, jih je veliko umrlo. Od tistih Nemcev, ki so ostali v novih mejah Poljske, se jih je veliko kasneje odločilo za izselitev v povojno Nemčijo.

Na drugi strani se je 1,5–2 milijona etničnih Poljakov preselilo ali izgnalo s prej poljskih območij, ki jih je priključila Sovjetska zveza. Velika večina je bila preseljena na nekdanja nemška ozemlja.&lt;ref&gt;Langenbacher 2009, str. 59–60.&lt;/ref&gt;  Najmanj en milijon Poljakov je ostal v nekdanji Sovjetski zvezi, vsaj pol milijona pa jih je končalo na Zahodu ali drugje izven Poljske.&lt;ref name=ref184/&gt; V nasprotju z uradno izjavo, da je treba nekdanje nemške prebivalce obnovljenih ozemelj hitro odstraniti, da bi tja naselili Poljake z vzhoda, so se ta ozemlja sprva soočala z resnim pomanjkanjem prebivalstva.&lt;ref&gt;R. M. Douglas. ''Orderly and Humane. The Expulsion of the Germans after the Second World War''. Yale University Press. str. 261.&lt;/ref&gt;

Številni izgnani Poljaki se niso mogli vrniti v državo, za katero so se borili, ker so pripadali političnim skupinam, nezdružljivim z novimi komunističnimi režimi, ali ker so izvirali iz območij predvojne vzhodne Poljske, ki so bila vključena v Sovjetsko zvezo. Nekatere so od vrnitve odvrnila opozorila, da bodo ogroženi vsi, ki so služili v vojaških enotah na Zahodu. Številne Poljake so sovjetske oblasti preganjale, aretirale in mučile zaradi pripadnosti domobranski vojski ali drugim formacijam&lt;ref&gt;Kemp-Welch 2008, str. 23–24.&lt;/ref&gt;ali pa so jih preganjali, ker so se borili na Zahodni fronti.&lt;ref&gt;Radzilowski 2007, str. 223–225.&lt;/ref&gt;

[[Slika:Bundesarchiv Bild 175-S00-00326, Flüchtlinge aus Ostpreußen auf Pferdewagen.jpg|thumb|250px|Nemški begunci iz Vzhodne Prusije leta 1945]]

&quot;Etnično očiščena&quot; so bila tudi ozemlja na obeh straneh nove poljsko-ukrajinske meje. Od [[Ukrajinci|Ukrajincev]] in [[Lemki|Lemkov]], ki so živeli na Poljskem znotraj novih meja (okoli 700.000), jih je bilo skoraj 95 % leta 1947 prisilno preseljenih v sovjetsko Ukrajino ali na nova ozemlja v severni in zahodni Poljski v okviru operacije Visla. V [[Volinija|Voliniji]] je bilo pobitih ali izgnanih 98 % predvojnih Poljakov. V vzhodni [[Galicija|Galiciji]] se je poljsko prebivalstvo zmanjšalo za 92 %.&lt;ref&gt;Snyder 1999; Snyder 2003, str. 179–203.&lt;/ref&gt; 

Po oceni zgodovinarja Jana Grabowskega je na poljskem ozemlju  preživelo okoli 50.000 od 250.000 poljskih Judov, ki so pobegnili pred nacisti med likvidacijo getov. Ostali so umrli.&lt;ref&gt;Maciorowski 2018.&lt;/ref&gt; Več Judov je bilo repatriiranih iz Sovjetske zveze in drugod. Popis prebivalstva februarja 1946 je pokazal, da je  znotraj novih meja Poljske živelo približno 300.000 Judov.&lt;ref name=ref211&gt;Buszko 1986, str. 410.&lt;/ref&gt;{{efn-lr|Nekateri so se morda lažno razglašali za Jude v upanju na dovoljenje za izselitev. Komunistične oblasti, ki so sledile konceptu enotne etnične Poljske v skladu z nedavnimi spremembami meja in izgoni,&lt;ref name=ref211/&gt;&lt;ref&gt;Snyder 2003, str. 89.&lt;/ref&gt; so dovolile Judom zapustiti državo.&lt;ref&gt;Kemp-Welch 2008, str. 23.&lt;/ref&gt;}} Veliko preživelih se je zaradi povojnega protijudovskega nasilje na Poljskem odločilo ali bilo prisiljeno na izselitev iz države.&lt;ref&gt;Prażmowska 2011, str. 191.&lt;/ref&gt;

Zaradi spreminjanja meja in množičnih migracij ljudi različnih narodnosti je imela nastajajoča komunistična Poljska večinoma homogeno, etnično poljsko prebivalstvo - 97,6 % glede na popis prebivalstva decembra 1950.&lt;ref name=ref184/&gt;&lt;ref&gt;Buszko 1986, str. 410, 414–417.&lt;/ref&gt; Pripadnikov drugih etničnih manjšin niso niti oblasti niti sosedje spodbujali k poudarjanju svoje etnične pripadnosti.{{efn-lr|Josif Stalin je na Teheranski konferenci leta 1943 z Winstonom Churchillom in Franklinom D. Rooseveltom razpravljal o novih povojnih mejah v srednji in vzhodni Evropi, vključno z obliko bodoče Poljske. Podprl je pjastovski koncept, ki je upravičeval velik premik poljskih meja proti zahodu.&lt;ref&gt;Sharp 1977.&lt;/ref&gt; Stalin se je odločil zavarovati in stabilizirati zahodni del Sovjetske zveze in onemogočiti prihodnji vojaški potencial Nemčije z izgradnjo kompaktne in etnično opredeljene Poljske, skupaj s sovjetsko etnično Ukrajino, Belorusijo in Litvo, in z radikalno spremembo regionalnih meja.&lt;ref&gt; Snyder 2003, str. 179–187.&lt;/ref&gt; Po letu 1945 je poljski komunistični režim z vsem srcem prevzel in promoviral pjastovski  koncept. Postal je stredišče njihove trditve, da so pravi dediči poljskega nacionalizma. Po vseh pobojih in preseljevanju prebivalstva med vojno in po njej je bila država 99 % &quot;poljska&quot;.&lt;ref&gt;Davies 2001, str. 286–287.&lt;/ref&gt;}}{{efn-lr|Po mnenju vojnega zgodovinarja Bena Macintyra je bil &quot;poljski prispevek k zmagi zaveznikov v drugi svetovni vojni izreden, morda celo odločilen, vendar je bil dolga leta sramotno omalovaževan, zakrit s politiko hladne vojne.&quot;&lt;ref&gt;Julian Borger. [https://www.theguardian.com/world/2011/apr/06/myth-of-polish-cavalry-charge ''Debunking Polish stereotypes: the cavalry charge against German tanks'']. The Guardian, 6. april 2011.&lt;/ref&gt;}}

==Ljudska republika Poljska (1945-1989)==
===Povojna borba za oblast===
[[Slika:Mikolajczyk.jpg|thumb|right|upright|Poljska ljudska stranka Stanisława Mikołajczyka je leta 1947 skušala preglasovati komuniste, a je bil volilni postopek prirejen;  Mikołajczyk je moral pobegniti na Zahod]]

Kot odgovor na direktive [[Jaltska konferenca|Jaltske konference]] februarja 1945&lt;ref name=ref180&gt;Kemp-Welch 2008, str. 6–7.&lt;/ref&gt; je bila junija 1945 pod sovjetskim okriljem ustanovljena začasna poljska vlada narodne enotnosti, ki so jo kmalu priznale ZDA in številne druge države.&lt;ref&gt;Buszko 1986, str. 406–408.&lt;/ref&gt; Sovjetska dominacija je bila očitna že od začetka, saj so bili nekateri vidni voditelji poljske podtalne države po vojni privedeni pred sodišče  v Moskvi.&lt;ref&gt;Kemp-Welch 2008, str. 8.&lt;/ref&gt; V letih takoj po vojni so nastajajočo komunistično oblast  izpodbijale opozicijske skupine, tudi vojaško tako imenovani &quot;prekleti vojaki&quot;, od katerih je na tisoče padlo v oboroženih spopadih ali pa jih je Ministrstvo za javno varnost zasledovalo in usmrtilo.&lt;ref name=ref216&gt;Zamoyski 1994, str. 369–370.&lt;/ref&gt; Gverilci so svoje upe pogosto vezali na pričakovanja skorajšnjega izbruha tretje svetovne vojne in poraza Sovjetske zveze.&lt;ref&gt;Wroński 2013.&lt;/ref&gt; Poljski desničarski upor je po amnestiji februarja 1947 zbledel.&lt;ref name=ref218&gt;Leszczyński 2013.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=ref219&gt;Daszczyński 2013.&lt;/ref&gt;

Referendum poljskega ljudstva junija 1946 je pripravila komunistična Poljska delavska stranka, da bi legitimizirala svojo prevlado v poljski politiki in zahtevala široko podporo politiki stranke.&lt;ref&gt;Prażmowska 2011, str. 192. &lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Kemp-Welch 2008, str. 9. &lt;/ref&gt; Čeprav je sporazum iz Jalte zahteval svobodne volitve, so poljske zakonodajne volitve januarja 1947 nadzorovali komunisti.&lt;ref name=ref216/&gt; Nekateri demokratični in prozahodni elementi, ki jih je vodil Stanisław Mikołajczyk, nekdanji predsednik vlade v izgnanstvu, so sodelovali v začasni vladi in na volitvah leta 1947, vendar so bili na koncu izločeni z volilno goljufijo, ustrahovanjem in nasiljem.&lt;ref name=ref216/&gt; V času hude politične konfrontacije in radikalnih gospodarskih sprememb so člani Mikołajczykovega agrarnega gibanja (Poljska ljudska stranka) poskušali ohraniti obstoječe vidike mešanega gospodarstva ter zaščititi lastninske in druge pravice.&lt;ref name=ref222&gt;Buszko 1986, str. 417–425.&lt;/ref&gt; Po volitvah leta 1947 je vlada narodne enotnosti prenehala obstajati in komunisti so se usmerili v odpravo povojne delno pluralistične &quot;ljudske demokracije&quot; in jo nadomestili z državnim socialističnim sistemom.&lt;ref&gt;Czubiński 2012, str. 249. &lt;/ref&gt; Frontni demokratični blok, v katerem so na volitvah leta 1947 prevladovali komunisti, se je leta 1952 spremenil v Fronto narodne enotnosti in uradno postal vir vladne oblasti. Poljska vlada v izgnanstvu, ki ni bila mednarodno priznana, je neprekinjeno obstajala do leta 1990.

===Stalinizem (1948-1955)===
[[Slika:Bolesław Bierut 1949.jpg|thumb|left|upright|Predsednik Bolesław Bierut, vodja stalinistične Poljske]]

Ljudska republika Poljska (Polska Rzeczpospolita Ludowa) je bila ustanovljena pod vodstvom kounistične Poljske združene delavske stranke (PZDS). Spremeba imena iz Republika Poljska ni bilo uradno sprejeto, a se je kljub temu uporabljalo do objave Ustave Ljudske republike Poljske leta 1952.&lt;ref&gt;Sowa 2011, str. 178–179.&lt;/ref&gt; 

Vladajoča PZDS je bila ustvarjena s prisilno združitvijo komunistične Poljske delavske stranke (PDS) in zgodovinsko nekomunistične Poljske socialistične stranke (PSS) decembra 1948. Vodja PDS je bil njen vojni voditelj Vladislav Gomułka, ki je leta 1947 razglasil &quot;poljsko pot v socializem&quot;, katere namen je bil zajeziti (in ne izkoreniniti) kapitalistične elemente. Leta 1948 so ga stalinistične oblasti preglasovale, odstranile in zaprle.&lt;ref&gt; Kemp-Welch 2008, str. 26, 32–35.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Kemp-Welch 2008, str. 63.&lt;/ref&gt; PSS je bila ustanovljena leta 1944&lt;ref&gt;Ost 1990, str. 36–38.&lt;/ref&gt; in bila od takrat povezana s komunisti.&lt;ref name=ref228&gt;Buszko 1986, str. 442–445.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Kemp-Welch 2008, str. 18, 39.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=ref230&gt;Lukowski &amp; Zawadzki 2006, str. 285–286.&lt;/ref&gt; Vladajoči komunisti, ki so v povojni Poljski za identifikacijo svoje ideološke podlage raje uporabljali izraz &quot;socializem&quot; namesto &quot;komunizem&quot;,&lt;ref&gt;Kemp-Welch 2008, str. 18.&lt;/ref&gt;{{efn-lr|Komunistična partija Poljske je obstajala že prej, vendar so jo eliminiriali v Stalinovih čistkah leta 1938.&lt;ref&gt;Kemp-Welch 2008, str. 18, 64–65.&lt;/ref&gt;}} so morali vključiti mlajšega socialističnega partnerja, da bi razširili svojo privlačnost, zahtevali večjo legitimnost in odpraviti konkurenco na politični levici. Socialisti, ki so izgubljali organiziranost, so bili deležni političnih pritiskov, ideoloških čiščenj in čistk, da bi postali primerni za združevanje pod pogoji PDS. Vodilna prokomunistična voditelja socialistov sta bila premierja Edward Osóbka-Morawski in Józef Cyrankiewicz.&lt;ref name=ref228/&gt;&lt;ref name=ref230/&gt;&lt;ref&gt;Buszko 1986, str. 398–399, 407.&lt;/ref&gt;

V najbolj zatiralski fazi stalinističnega obdobja (1948–1953) je bil teror na Poljskem upravičen kot nujen za odpravo reakcionarne subverzije. Več tisoč domnevnim nasprotnikom režima je bilo samovoljno sojenih in veliko število jih je bilo usmrčenih.{{efn-lr|Po izjavi Jerzyja Eislerja je bilo v letih 1944–1956 zaprtih ali pridržanih morda okoli 1,1 milijona ljudi, okoli 50.000 pa jih je morda umrlo v bojih in preganjanji, vključno s približno 7.000 vojaki desničarskega podtalnega gibanja, ubitimi v 1940. letih.&lt;ref name=ref218/&gt;&lt;ref name=ref219/&gt; Po besedah Adama Leszczyńskega je komunistični režim v prvih nekaj letih po vojni ubil do 30.000 ljudi.&lt;ref&gt;Leszczyński 2015.&lt;/ref&gt;}} Ljudsko republiko so vodili diskreditirani sovjetski operativci, kot so bili Bolesław Bierut, Jakub Berman in Konstantin Rokossovski.&lt;ref&gt;Kemp-Welch 2008, str. 40.&lt;/ref&gt; 

Katoliška cerkev na Poljskem je bila od leta 1949 podvržena zaplembi lastnine in drugim omejitvam, leta 1950 pa je bila prisiljena z vlado podpisati sporazum.&lt;ref name=ref218/&gt;&lt;ref name=ref219/&gt; Leta 1953 in kasneje, se je kljub delni otoplitvi po Stalinovi smrti tistega leta preganjanje Cerkve okrepilo in njen poglavar, kardinal Stefan Wyszyński, je bil priprt.&lt;ref&gt;Kemp-Welch 2008, str. 66–68.&lt;/ref&gt; Ključni dogodek v preganjanju poljske Cerkve je bilo sojenje krakovski kuriji januarja 1953.&lt;ref&gt;Prażmowska 2011, pp. 194–195.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=ref236&gt;Lukowski &amp; Zawadzki 2006, str. 286–292.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Kemp-Welch 2008, str. 39–48, 63.&lt;/ref&gt; 

Leta 1955 je bil ustanovljen [[Varšavski pakt]] kot protiutež Atlantskemu paktu ([[NATO]]), ustanovljenemu leta 1949. Poljska vojska je bila druga največja za sovjetsko Rdečo armado.&lt;ref&gt;Davies 2005b, str. 434.&lt;/ref&gt;

===Gospodarski in družbeni razvoj v zgodnjem komunističnem obdobju===
Leta 1944 so velika kmetijska posestva in nekdanje nemške posesti na Poljskem začeli prerazporejati z zemljiško reformo, industrijo pa so nacionalizirali.&lt;ref name=ref222/&gt; Komunistično prestrukturiranje in vsiljevanje novih pravil so že v letih 1945–1947 naleteli na aktivno delavsko nasprotivanje.&lt;ref&gt;Kemp-Welch 2008, str. 24–26.&lt;/ref&gt;  V triletnem državnem načrtu 1947–1949 se je nadaljevala obnova, socializacija in socialistično prestrukturiranje gospodarstva. Sledil je šestletni načrt 1950–1955 za težko industrijo.&lt;ref name=ref218/&gt; Zaradi zavrnitve [[Marshallov načrt|Marshallovega načrta]] leta 1947 so težnje po dohitevanju zahodnoevropskih življenjskih standardov postale nerealne.&lt;ref&gt;Buszko 1986, str. 434–440.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt; Kemp-Welch 2008, str. 12–16.&lt;/ref&gt;

[[Slika:A Kultúra és Tudomány Palotája. Fortepan 75020.jpg|thumb|left|200px|Komunistične težnje je simbolizirala Palača kulture in znanosti v Varšavi]]

Najvišja gospodarska prioriteta vlade je bil razvoj težke industrije, koristne za vojsko. Ustanovljene so bile  državne ali od države nadzorovane institucije, skupne vsem socialističnim državam vzhodne Evrope, vključno s kolektivnimi kmetijami in delavskimi zadrugami. Slednje so konec 40. let prejšnjega stoletja razbili kot premalo socialistične, vendar so jih kasneje znova organizirali. Mala zasebna podjetja so bila izkoreninjena.&lt;ref&gt; Kemp-Welch 2008, str. 27, 39.&lt;/ref&gt; Stalinizem je v družbeno življenje, kulturo in izobraževanje uvedel močno politično in ideološko propagando ter indoktrinacijo.&lt;ref name=ref236/&gt;&lt;ref&gt;Kemp-Welch 2008, str. 35–39.&lt;/ref&gt;

Velik napredek pa je bil narejen na področjih zaposlovanja, ki je postalo skoraj polno, univerzalnega javnega izobraževanja, ki je skoraj izkoreninilo nepismenost odraslih, zdravstvene oskrbe in rekreacije.&lt;ref&gt;Prażmowska 2011, str. 195, 196.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Stelmachowski 2011, str. 22, 189.&lt;/ref&gt; Številna zgodovinska mesta, vključno s središčema  [[Varšava|Varšave]] in [[Gdansk]]a, ki sta bila opustošena med vojno, so bila z velikimi stroški obnovljena.&lt;ref&gt; Lukowski &amp; Zawadzki 2006, str. 282.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt; Kemp-Welch 2008, str. 21–22.&lt;/ref&gt;

Program industrializacije je vodil do povečane urbanizacije ter izobraževalnih in kariernih možnosti za predvidene upravičence družbene preobrazbe v skladu s paradigmo kmetje-delavci-delavska inteligenca. Najpomembnejša izboljšava je bila dosežena v življenju poljskih kmetov, od katerih so mnogi lahko zapustili svoje obubožane in prenatrpane vaške skupnosti in iskali boljše življenje v urbanih središčih. Tisti, ki so ostali, so izkoristili izvajanje odloka o zemljiški reformi iz leta 1944 Poljskega odbora narodne osvoboditve, ki je prekinil zastarele, a zelo razširjene parafevdalne družbenoekonomske odnose na Poljskem. Stalinistični poskusi ustanavljanja kolektivnih kmetij so na splošno propadli. Zaradi urbanizacije se je nacionalni delež podeželskega prebivalstva v komunistični Poljski zmanjšal za približno 50 %. Večina prebivalcev poljskih mest še vedno živi v stanovanjskih blokih, zgrajenih v času komunizma, delno tudi za namestitev migrantov s podeželja.&lt;ref name=ref104/&gt;&lt;ref&gt;Wasilewski 2012a.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt; Bogucka 2013.&lt;/ref&gt;

===Odjuga in poljski oktober (1955-1958)===
[[Slika:Gomulka speech.jpg|thumb|250px|Vladislav Gomulka nagovarja množico oktobra 1956]]

Marca 1956, potem ko je 20. kongres Komunistične partije Sovjetske zveze v Moskvi uvedel destalinizacijo, je bil za naslednika pokojnega Bolesława Bieruta za prvega sekretarja Poljske združene delavske stranke izbran Edward Ochab.&lt;ref&gt;Kemp-Welch 2008, str. 68–75.&lt;/ref&gt; Na Poljskem so se hitro začeli socialni nemiri in reformistični podvigi. Na tisoče političnih zapornikov je bilo izpuščenih in veliko ljudi, ki so bili prej preganjani, je bilo uradno rehabilitiranih.&lt;ref&gt;Kemp-Welch 2008, str. 76–86.&lt;/ref&gt; Delavski nemiri v [[Poznanj]]u junija 1956 so bili nasilno zatrti, a so povzročili nastanek reformistične struje znotraj komunistične partije.&lt;ref&gt;Kemp-Welch 2008, str. 86–92.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Stelmachowski 2011, str. 24–25.&lt;/ref&gt;

V partijskem vodstvu je prišlo do preobrata, znanega kot  poljski oktober 1956.&lt;ref name=ref254&gt;Kemp-Welch 2008, str. 96–104.&lt;/ref&gt;{{efn-lr|Odločilni politični dogodki na Poljskem so se zgodili tik pred madžarsko revolucijo leta 1956. Vladislav Gomulka, vodja reformistične struje, je bil ponovno imenovan v politbiro PZDP, za 19. oktober 1956 pa je bil napovedan Osmi plenum njenega centralnega komiteja,  vse brez iskanja odobritve Sovjetske zveze. Sovjetska zveza je odgovorila z vojsko in ustrahovanjem, v Varšavo pa je hitro odšla sovjetska  &quot;vojaško-politična delegacija&quot; pod vodstvom [[Nikita Hruščov|Nikite Hruščova]]. Gomulka je skušal prepričati delegacijo o svoji lojalnosti, vendar je vztrajal pri reformah, za katere je menil, da so bistvene, vključno z zamenjavo poljskega obrambnega ministra Konstantina Rokosovskega, ki mu je zaupala Sovjetska zveza. Zmedeni Sovjeti so se vrnili v Moskvo, plenum PZDP pa  je izvolil Gomulko za prvega sekretarja in iz politbiroja odstranil Rokosovskega. 21. oktobra je sovjetsko predsedstvo sledilo Hruščovu in se soglasno odločilo, da se &quot;vzdrži vojaškega posredovanja&quot; na Poljskem. Na odločitev so verjetno vplivale tudi tekoče priprave na invazijo na Madžarsko. Sovjetska igra se je izplačala, saj se je Gomulka v naslednjih letih izkazal za zelo zanesljivega sovjetskega zaveznika in ortodoksnega komunista.&lt;ref name=ref254/&gt; &lt;br&gt; Za razliko od drugih držav Varšavskega pakta Poljska ni podprla sovjetskega oboroženega posredovanja na Madžarskem. Madžarsko revolucijo je poljska javnost močno podpirala.&lt;ref&gt;Kemp-Welch 2008, str. 114–116.&lt;/ref&gt;}} Režim pod vodstvom Vladislava Gomulke, novega prvega sekretarja PZDP, je ohranil večino tradicionalnih komunističnih gospodarskih in socialnih ciljev, vendar je liberaliziral notranje življenje na Poljskem. Odvisnost od Sovjetske zveze se je nekoliko omilila, odnosi države s Cerkvijo in katoliškimi laičnimi aktivisti pa so bili postavljeni na nove temelje.&lt;ref&gt;Kemp-Welch 2008, str. 116–123.&lt;/ref&gt; Sporazum s Sovjetsko zvezo o repatriaciji je omogočil repatriacijo več sto tisoč Poljakov, ki so bili še vedno v sovjetskih rokah, vključno s številnimi nekdanjimi političnimi zaporniki.&lt;ref name=ref256&gt;Stelmachowski 2011, str. 26.&lt;/ref&gt; Prizadevanja za kolektivizacijo so bila opuščena. Kmetijska zemljišča so za razliko od drugih držav vzhodnega bloka  ostala večinoma v zasebni lasti kmečkih družin.&lt;ref name=ref256/&gt;&lt;ref&gt;Kemp-Welch 2008, str. 80, 101.&lt;/ref&gt; Državno predpisane količine kmetijskih proizvodov po fiksnih, umetno nizkih odkupnih cenah, so bile zmanjšane in leta 1972 odpravljene.&lt;ref&gt;Stelmachowski 2011, str. 36.&lt;/ref&gt;

Državnim volitvam leta 1957 je sledilo več let politične stabilnosti, ki sta jo spremljala gospodarska stagnacija in omejevanje reform in reformistov. Ena od zadnjih pobud v kratkem reformnem obdobju je bila cona brez jedrskega orožja v Srednji Evropi, ki jo je leta 1957 predlagal poljski zunanji minister Adam Rapacki.&lt;ref name=ref259&gt;Kemp-Welch 2008, str. 124–143.&lt;/ref&gt;

Kultura v Poljski ljudski republiki, ki je bila v prvem obdobju v različni meri povezana z nasprotovanjem inteligence avtoritarnemu sistemu, se je pod Gomulko in njegovimi nasledniki razvila do sofisticirane ravni. Ustvarjalni proces je bil pogosto ogrožen zaradi državne cenzure, vendar so bila v tem času ustvarjena pomembna dela na področjih književnosti, gledališča, kinematografije in glasbe. Necenzurirane informacije in dela, ki so nastala v emigrantskih krogih, so se prenašala po različnih kanalih. Pariška revija Kultura je razvila konceptualni okvir za obravnavo vprašanj meja in sosedstva bodoče svobodne Poljske,  za običajne Poljake je bil najpomembnejši Radio Svobodna Evropa.&lt;ref&gt;Prażmowska 2011, str. 198–200.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Kemp-Welch 2008, str. 59–60.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Snyder 2003, str. 218–222.&lt;/ref&gt;

===Stagnacija in zlom===
[[Slika:Bloki ul. Piątkowska - panoramio.jpg|thumb|250px|Stanovanjski bloki v [[Poznanj]]u, zgrajeni v socialističnem obdobju]]

Ena od potrditev konca obdobja strpnosti je bila izključitev iz komunistične partije več vidnih &quot;marksističnih revizionistov&quot; v 60. letih prejšnjega stoletja.&lt;ref name=ref259/&gt;
Leta 1965 je Poljska škofovska konferenca izdala spravno pismo poljskih škofov nemškim škofom, ki naj bi ozdravilo slaba medsebojna čustva, ostala iz druge svetovne vojne.&lt;ref&gt;Stelmachowski 2011, str. 33.&lt;/ref&gt; Leta 1966 so se praznovanja 1000. obletnice pokristjanjevanja Poljske, ki so jih vodili kardinal Stefan Wyszyński in drugi škofje, spremenila v veliko demonstracijo moči in priljubljenosti Katoliške cerkve na Poljskem.&lt;ref&gt;Davies 2005a, str. 15–16.&lt;/ref&gt;

Trend liberalizacije po letu 1956, ki je bil več let v zatonu, se je obrnil marca 1968, ko so bile med poljsko politično krizo leta 1968 zatrte študentske demonstracije. Poljski opozicijski voditelji, intelektualci, akademiki in študenti, delno motivirani z gibanjem praške pomladi, so izkoristili prisilno prekinitev zgodovinsko-domoljubne serije spektakla Dziadytheater v Varšavi kot odskočno desko za proteste, ki so se kmalu razširili v visokošđolska središča  po vsej državi. Oblasti so se odzvale z velikim zatiranjem opozicijskih dejavnosti, vključno z odpuščanjem profesorjev in študentov na univerzah in drugih izobraževalnih ustanovah. V središču polemike je bilo tudi maloštevilčnost katoliških poslancev v parlamentu (članov društva Znak), ki so poskušali braniti študente.&lt;ref name=ref265&gt;Kemp-Welch 2008, strt. 148–163.&lt;/ref&gt;

Vladislav Gomułka je v uradnem govoru opozoril na vlogo judovskih aktivistov v dogajanju, kar je dalo zagon nacionalistični in [[Antisemitizem|antisemitski]] frakciji komunistične stranke, ki jo je vodil Gomułkov politični nasprotnik Mieczysław Moczar. V kontekstu vojaške zmage [[Izrael]]a v [[Šestdnevna vojna|šestdnevni vojni]] leta 1967 so nekateri politiki v poljskem komunističnem vodstvu vodili antisemitsko kampanjo proti ostankom judovske skupnosti na Poljskem. Tarče kampanje so bile obtožene nelojalnosti in aktivnega sočustvovanja z izraelsko agresijo. Označeni kot &quot;sionisti&quot; so bili krivci za nemire marca 1968, ki so na koncu privedli do izselitve večjega dela preostalega judovskega prebivalstva na Poljskem. Državo je zapustilo približno 15.000 poljskih državljanov.&lt;ref name=ref265/&gt;

Z aktivno podporo Gomułkovega režima je Poljska ljudska armada po neuradni razglasitvi  doktrine [[Leonid Brežnjev|Leonida Brežnjeva]]sodelovala v zloglasni invaziji Varšavskega pakta na Češkoslovaško avgusta 1968.&lt;ref&gt;Kemp-Welch 2008, str. 163–171.&lt;/ref&gt;

Velik dosežek Gomułkove diplomacije je bil podpis Varšavskega sporazuma  vlad Poljske in Zahodne Nemčije decembra 1970, ki je normaliziral njune odnose in omogočil smiselno sodelovanje na številnih področjih dvostranskega interesa. Zahodna Nemčija je priznala mejo, začrtano po drugi svetovni vojni med Poljsko in Vzhodno Nemčijo.&lt;ref&gt;Prażmowska 2011, str. 203. &lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Kemp-Welch 2008, str. 177–180.&lt;/ref&gt;

===Delavski upori, Gierekove reforme, poljski papež in Solidarnost (1970-1981)===
[[Slika:Polish 1970 protests - Zbyszek Godlewski body.jpg|thumb|left|250px|Eden od protestov na baltski obali leta 1970]]

Zvišanje cen osnovnih potrošnih dobrin leta 1970 je sprožilo proteste po celi Poljski. Decembra je prišlo do nemirov in stavk v pristaniških mestih ob Baltskem morju Gdansk, Gdinija in Ščečin, ki so odražali globoko nezadovoljstvo z življenjskimi in delovnimi razmerami v državi. Protesti so bili osredotočeni na območja ladjedelnic v omenjenih obalnih mestih. V policijskih in vojaških akcijah, na splošno pod vodstvom Gomułke in obrambnega ministra [[Wojciech Jaruzelski|Wojciecha Jaruzelskega]], je bilo ubitih na desetine protestnikov in mimoidočih. Po teh dogodkih  je Gomułko na mestu prvega sekretarja komunistične partije  zamenjal Edward Gierek. Novi režim je veljal za bolj modernega, prijaznega in pragmatičnega ter je sprva užival določeno stopnjo podpore ljudstva in tujine.&lt;ref&gt; Kemp-Welch 2008, str. 180–198.&lt;/ref&gt;{{efn-lr|Sovjetsko vodstvo, ki je pred tem že ukazalo zadušitev vstaje leta 1953 v Vzhodni Nemčiji, madžarske revolucije leta 1956 in praške pomladi leta 1968, je konec leta 1970 postalo zaskrbljeno zaradi možnih demoralizirajočih učinkov, ki bi jih imela napotitev poljske vojske  proti poljskim delavcem. Poljska vojska je bila ključna komponenta Varšavskega pakta. Sovjeti so umaknili podporo Gomułki, ki je vztrajal pri uporabi sile. Njega in njegove tesne sodelavce je poljski Centralni komite nato izrinil iz poljskega politbiroja.&lt;ref&gt;Kemp-Welch 2008, str. 57–59, 187, 196.&lt;/ref&gt;}}{{efn-lr|Eden izmed partijskih voditeljev Mieczysław Rakowski, ki je po krizi leta 1970 zapustil svojega mentorja Gomułko, je zaradi načina, kako so bile formulirane, videl zahteve demonstrantov kot &quot;izključno socialistične&quot; narave.&lt;ref&gt;Kemp-Welch 2008, str. 193&lt;/ref&gt; Večina ljudi v komunistični Poljski, vključno z opozicijskimi aktivisti, ni dvomila o nadvladi socializma ali socialistične ideje; oblasti je bilo očitano slabo ravnanje strankarskih funkcionarjev, na primer neupoštevanje določb ustave. Od časa Giereka je bil ta domnevni standard politične korektnosti vedno bolj izpodbijan. Pluralizem in nato prosti trg sta postala pogosto uporabljena koncepta.&lt;ref&gt;Kemp-Welch 2008, str. 215.&lt;/ref&gt;}}

[[Slika:Gierek in Rząśnik.jpg|thumb|right|250px|Prvi sekretarj komunistične partije  Poljske Edward Gierek (drugi z leve) ni mogel ustaviti poljskega gospodarskega upadanja]]

Za oživitev gospodarstva je Gierekov režim od leta 1971 uvedel obsežne reforme, ki so vključevale obsežno zadolževanje v tujini. Ti ukrepi so sprva povzročili izboljšanje razmer za potrošnike, vendar se je v nekaj letih strategija izjalovila in gospodarsko stanje se je poslabšalo. Drugi poskus dviga cen živil je povzročil proteste junija 1976.&lt;ref name=ref270&gt;Kemp-Welch 2008, str. 198–206.&lt;/ref&gt; Delavski obrambni odbor (DOO), ustanovljen kot odgovor na zatiranje, ki je sledilo protestom, je bil sestavljen iz disidentskih intelektualcev, odločenih podpreti industrijske delavce, kmete in študente, ki so jih preganjale oblasti.&lt;ref&gt;Prażmowska 2011, str. 205.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Kemp-Welch 2008, str. 212–223.&lt;/ref&gt; Opozicijske kroge, aktivne v poznih 70. letih prejšnjega stoletja, so opogumili procesi po Helsinški konferenci.&lt;ref name=ref270/&gt;

Oktobra 1978 je krakovski nadškof, kardinal [[Papež Janez Pavel II.|Karol Józef Wojtyła]], postal papež Janez Pavel II. in poglavar Katoliške cerkve. Katoličani in drugi so se veselili povišanja Poljaka na položaj papeža in njegov obisk na Poljskem junija 1979 pozdravili z izlivom čustev.&lt;ref&gt;Kemp-Welch 2008, str. 228–229.&lt;/ref&gt;

Poljska gospodarska rast, ki so jo spodbujale velike infuzije zahodnih kreditov, je bila v prvi polovici sedemdesetih let ena najvišjih na svetu, vendar je bil velik del izposojenega kapitala porabljen nenamensko, centralno načrtovano gospodarstvo pa novih virov ni moglo učinkovito uporabiti. Naftna kriza leta 1973 je povzročila recesijo in visoke obrestne mere na Zahodu, na kar se je morala poljska vlada odzvati z močnim dvigom domačih potrošniških cen. Naraščajoče breme dolga je v poznih sedemdesetih letih postalo nevzdržno, po letu 1979 pa je nastopila negativna gospodarska rast.&lt;ref name=ref270/&gt;

[[Slika:Lech Walesa 1980.jpg|thumb|left|upright|[[Lech Wałęsa]] leta 1980]]

Okoli 1. julija  1980, ko je poljski zunanji dolg znašal več kot 20 milijard dolarjev, je vlada ponovno poskusila zvišati cene mesa. Delavci so se odzvali z vse večjimi prekinitvami dela, ki so dosegle vrhunec v splošnih stavkah leta 1980 v Lublinu.&lt;ref&gt; Kemp-Welch 2008, str. 229–236.&lt;/ref&gt; Sredi avgusta so delavski protesti v ladjedelnici Gdańsk povzročili verižno reakcijo stavk, ki so do konca meseca skoraj ohromile baltsko obalo in prvič zaprle večino rudnikov premoga v Šleziji. Medpodjetniški stavkovni odbor je koordiniral stavkovne akcije na več sto mestih in oblikoval 21 zahtev kot osnovo za pogajanja z oblastmi. Stavkovni odbor je bil pri odločanju suveren, a mu je pomagala ekipa &quot;strokovnih&quot; svetovalcev, v kateri so bili znani disidenti Jacek Kuroń, Karol Modzelewski, Bronisław Geremek in Tadeusz Mazowiecki.&lt;ref name=ref275&gt;Kemp-Welch 2008, str. 237–268.&lt;/ref&gt;

[[Slika:Podpisanie Porozumień Sierpniowych w Szczecinie.jpg|thumb|250px|Podpis Ščečinskega sporazuma med voditelji stavkajočih delavcev in predstavniki vlade v Ščečinu avgusta 1980]]

31. avgusta 1980 so predstavniki delavcev v ladjedelnici Gdańsk, ki jih je vodil električar in aktivist [[Lech Wałęsa]], z vlado podpisali Gdanski sporazum, ki je končal njihovo stavko. Podobni sporazumi so bili sklenjeni v Ščečinu (Ščečinski sporazum) in Šleziji. Ključno določilo teh sporazumov je bilo zagotavljanje pravice delavcev do ustanavljanja neodvisnih sindikatov in pravice do stavke. Po uspešni rešitvi največjega delavskega spopada v zgodovini komunistične Poljske so državo preplavila nacionalna sindikalna organizirana gibanja.&lt;ref name=ref275/&gt;

Edwardu Giereku so Sovjeti očitali, da ni upošteval njihovih &quot;bratskih&quot; nasvetov, da ni podprl komunistične partije in uradnih sindikatov ter dovolil, da so se pojavile antisocialistične sile. 5. septembra 1980 je Giereka na mestu prvega sekretarja PZDP zamenjal Stanisław Kania.&lt;ref&gt;Kemp-Welch 2008, str. 269–272.&lt;/ref&gt;

Delegati nastajajočih delavskih odborov iz vse Poljske so se 17. septembra zbrali v Gdansku in se odločili ustanoviti enotno nacionalno sindikalno organizacijo z imenom [[Solidarność]] (Solidarnost).&lt;ref&gt;Stelmachowski 2011, str. 44–45.&lt;/ref&gt;

Medtem ko so se sodišča pod nadzorom partije lotila spornih vprašanj pravne registracije Solidarnosti kot sindikata, ki se je končala 10. novembra, se je že začelo načrtovanje uvedbe vojnega stanja. Organizirana je bila vzporedna Kmečka zveza, ki ji je režim močno nasprotoval, vendar je bila na koncu 12. maja 1981 registrirana kot Podeželska solidarnost.&lt;ref&gt;Stelmachowski 2011, str. 52.&lt;/ref&gt; V tem času je prišlo do hitrega slabšanja avtoritete komunistične partije, razpada državne oblasti in stopnjevanja zahtev in groženj s strani različnih skupin, povezanih s Solidarnostjo.&lt;ref&gt;Stelmachowski 2011, str. 47.&lt;/ref&gt; Po pisanju publicista Jaceka Kurońa je prišlo do ''&quot;ogromnega gibanja socialne demokratizacije v vseh sferah&quot;'', ki je ni bilo mogoče zadržati. Wałęsa je imel sestanke s Kanio, ki pa niso prinesli rešitve in zašli v slepo ulico.&lt;ref name=ref280&gt;Kemp-Welch 2008, str. 272–301.&lt;/ref&gt;

[[Slika:00595309(Andropov&amp;Jaruzelski).jpeg|thumb|250px|General [[Wojciech Jaruzelski]] (desno) na srečanju z vodjam sovjetskih varnostnih služb [[Jurij Andropov|Jurijem Andropovom]] med krizo 1980 let; Jeruzelski je bil zadnji voditelj komunistične Poljske]]

Po vrhu Varšavskega pakta v Moskvi je Sovjetska zveza decembra 1980 nadaljevala z obsežnim kopičenjem vojaških enot ob meji s Poljsko. Kania je na srečanju z [[Leonid Brežnjev|Leonidom Brežnjevom]] in drugimi zavezniškimi komunističnimi voditelji odločno nasprotoval zunanji vojaški intervenciji in intervencije ni bilo.&lt;ref name=ref280/&gt; Združene države Amerike pod predsednikoma [[Jimmy Carter|Jimmyjem Carterjem]] in [[Ronald Reagan|Ronaldom Reaganom]] so večkrat opozorile Sovjete na posledice neposredne intervencije za odvračanje odprte vstaje na Poljskem in poljski opoziciji sporočale, da [[Nato]]ve sile ne bodo posredovale.&lt;ref&gt;Kemp-Welch 2008, str. 302–307.&lt;/ref&gt;

Februarja 1981 je obrambni minister general Wojciech Jaruzelski prevzel položaj predsednika vlade. Socialni upor Solidarnosti je doslej potekal brez večje uporabe sile, marca 1981 pa je tajna policija v Bydgoszczu pretepla tri aktiviste. V vsedržavni &quot;opozorilni stavki&quot; je 9,5-milijonski sindikat Solidarnost podprlo celotno prebivalstvo, vendar je Wałęsa po poravnavi z vlado 30. marca preklical splošno stavko. Tako Solidarnost kot komunistična partija sta bili močno razdeljeni in Sovjeti so izgubljali potrpljenje. Kania je bil julija na partijskem kongresu ponovno izvoljen za generalnega sekretarja, vendar se je zlom gospodarstva nadaljeval in s tem tudi splošni nered.&lt;ref name=ref282&gt;Kemp-Welch 2008, str. 307–325.&lt;/ref&gt;

Na prvem nacionalnem kongresu Solidarnosti septembra–oktobra 1981 v Gdansku je bil Lech Wałęsa s 55 % glasov izvoljen za nacionalnega predsednika unije. Izdan je bil poziv delavcem drugih vzhodnoevropskih držav, naj gredo po stopinjah Solidarnosti.&lt;ref&gt;Stelmachowski 2011, str. 53.&lt;/ref&gt; Za Sovjete je bilo srečanje &quot;antisocialistična in protisovjetska orgija&quot; in poljski komunistični voditelji, ki sta jih vedno bolj vodila Jaruzelski in general Czesław Kiszczak, so bili pripravljeni uporabiti silo.&lt;ref name=ref282/&gt;

Oktobra 1981 je bil Jaruzelski imenovan za prvega sekretarja PZDP. Plenum je glasoval s 180 proti 4 in obdržal svoja vladna mesta. Jaruzelski je prosil parlament, naj prepove stavke in mu dovoli izvajanje izrednih pooblastil. Ko nobena od prošenj ni bila odobrena, se je odločil, da vseeno nadaljuje s svojimi načrti.&lt;ref name=ref282/&gt;

===Vojno stanje, vladavina Jaruzelskega in konec komunizma (1981–1989)===
[[Slika:T-55A Martial law Poland.jpg|thumb|250px|Vojno stanje na Poljskem je bilo uvedeno decembra 1981]]

12.–13. decembra 1981 je režim na Poljskem razglasil vojno stanje, v okviru katerega so bile za zatiranje Solidarnosti uporabljene vojska in posebne policijske enote ZOMO.  Sovjetski voditelji so vztrajali, da Jaruzelski umiri  opozicijo s silami, ki so mu na voljo, in brez sovjetske vpletenosti. Skoraj vsi voditelji Solidarnosti in številni povezani intelektualci so bili aretirani ali priprti. Med  pacifikacijo Wujeka je bilo ubitih devet delavcev. ZDA in druge zahodne države so se odzvale z uvedbo gospodarskih sankcij proti Poljski in Sovjetski zvezi. Nemiri v državi so bili utišani, vendar so se nadaljevali.&lt;ref name=ref284&gt;Kemp-Welch 2008, str. 325–331.&lt;/ref&gt;

V času vojnega stanja je Poljski vladal tako imenovani Vojaški svet narodne rešitve. Odprto ali polodprto komuniciranje opozicije z oblastmi, ki se dogajalo pred razglasitvijo vojnega stanja,  je zamenjalo podtalno založništvo. Solidarnost se je zmanjšala na nekaj tisoč podtalnih aktivistov.&lt;ref name=ref285&gt;Davies 2005b, str. xxiii.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=ref286&gt;Kemp-Welch 2008, str. 332–360.&lt;/ref&gt;

Ko je poljski režim dosegel navidezno stabilnosti, je omilil in nato v več fazah preklical vojno stanje. Do decembra 1982 je bilo vojno stanje ukinjeno in majhno število političnih zapornikov, vključno z Wałęso, je bilo izpuščenih. Čeprav se je vojno stanje julija 1983 uradno končalo  in je bila uvedena delna amnestija, je nekaj sto političnih zapornikov ostalo v zaporu.&lt;ref name=ref284/&gt; Oktobra 1984 so varnostni organi ugrabili in umorili priljubljenega prosolidarnostnega duhovnika [[Jerzy Popiełuszko|Jerzyja Popiełuszka]].&lt;ref name=ref285/&gt;&lt;ref name=ref286/&gt;

[[Slika:Pope John Paul II 11 06 1987 01.jpg|thumb|left|250px|Papež Janez Pavel II. na Poljskem leta 1987]]

Nadaljnji razvoj dogodkov na Poljskem je potekal sočasno z reformističnim gibanjem pod vodstvom [[Mihail Gorbačov|Mihaila Gorbačova]] v Sovjetski zvezi (Glasnost in Perestrojka) in bil pod njegovim vplivom.&lt;ref name=ref285/&gt; Septembra 1986 je bila razglašena splošna amnestija in vlada je izpustila skoraj vse politične zapornike. Državi je kljub temu manjkala osnovna stabilnost, saj so spodletela vsa prizadevanja režima, da bi organiziral družbo od zgoraj navzdol, neuspešni pa so bili tudi poskusi opozicije za ustvarjanje &quot;alternativne družbe&quot;.&lt;ref&gt;Stelmachowski 2011, str. 57.&lt;/ref&gt; Ob nerešeni gospodarski krizi in nedelovanju družbenih institucij sta tako vladajoči establišment kot opozicija začeli iskati izhode iz zastoja. V teh iskanjih je bilo nepogrešljivo posredovanje Katoliške cerkve.&lt;ref name=ref286/&gt;

Študentski protesti so se nadaljevali februarja 1988. Nadaljnje gospodarsko nazadovanje je aprila, maja in avgusta povzročilo stavke po vsej državi. Sovjetska zveza, ki je bila tudi sama vse bolj destabilizirana, ni bila pripravljena uporabiti vojaškega ali drugega pritiska, da bi podprla zavezniški režim, ki je bil v težavah.&lt;ref name=ref286/&gt;&lt;ref name=ref288&gt;Kemp-Welch 2008, str. 361–405.&lt;/ref&gt; Poljska vlada se je čutila prisiljeno pogajati z opozicijo in septembra 1988 so se v Magdalenki začeli predhodni pogovori z voditelji Solidarnosti. Na številnih srečanjih sta med drugim sodelovala Wałęsa in general Kiszczak. Novembra je režim naredil veliko napako v odnosih z javnostjo, ko je dovolil televizijsko razpravo med Wałęso in Alfredom Miodowiczem, vodjem Vsepoljskega zavezništva sindikatov, uradne poljske sindikalne organizacije.&lt;ref name=ref289&gt; Stelmachowski 2011, str. 58–99.&lt;/ref&gt; Mučna pogajanja in znotrajstrankarski prepiri so pripeljali do uradnih pogajanj za okroglo mizo leta 1989, ki so jim sledile poljske parlamentarne volitve junija istega leta. Volitve so bile prelomni dogodek, ki je zaznamoval padec komunizma na Poljskem.&lt;ref name=ref288/&gt;&lt;ref name=ref289/&gt;

==Tretja poljska republika==
===Sprememba političnega sistema===
[[Slika:Okrągły Stół Pałac Prezydencki 2019.jpg|thumb|250px|Okrogla miza v  predsedniški palači v Varšavi, kjer je bil 4. aprila 1989 podpisan sporazum med vlado in opozicijo]]

Poljski [[Sporazum za okroglo mizo]] je bil poziv k lokalni samoupravi, politiki jamstva za delovna mesta, legalizaciji neodvisnih sindikatov in številnim obsežnim reformam.&lt;ref&gt;Stelmachowski 2011, str. 99–113.&lt;/ref&gt; Tedanji parlament (Sejm) je takoj začel uresničevati dogovore in se strinjal z državnozborskimi volitvami, ki so bile razpisane za 4. in 18. junij 1989.&lt;ref name=ref291&gt;Stelmachowski 2011, str. 115–123. &lt;/ref&gt; V spodnjem domu nacionalnega zakonodajnega telesa (Sejm) je bilo prostih 35% sedežev, ostalih 65% pa je bilo rezerviranih za komuniste in njihove pristaše. V gornjem domu (Senat) so bili prosti vsi sedeži.&lt;ref name=ref292&gt;Kemp-Welch 2008, str. 391–427.&lt;/ref&gt;

Neuspeh komunistov na volitvah, skoraj vse mandate je dobila opozicija, je povzročil politično krizo. Nova aprilska novela k ustavi je zahtevala ponovno vzpostavitev poljskega predsedstva in 19. julija je državni zbor na to mesto izvolil komunističnega voditelja generala [[Wojciech Jaruzelski|Wojciecha Jaruzelskega]]. Njegova izvolitev, ki je takrat veljala za politično nujno, je bila komajda izvedena s tiho podporo nekaterih poslancev Solidarnosti, položaj novega predsednika pa ni bil močan. Poleg tega je nepričakovana dokončnost rezultatov parlamentarnih volitev ustvarila novo politično dinamiko in poskusi komunistov, da bi sestavili vlado, so propadli.&lt;ref name=ref291/&gt;&lt;ref name=ref292/&gt;&lt;ref&gt;Dudek 2007, str. 42–51.&lt;/ref&gt;

19. avgusta je predsednik Jaruzelski pozval novinarja in aktivista Solidarnosti [[Tadeusz Mazowiecki|Tadeusza Mazowieckega]], naj sestavi vlado. 12. septembra je Sejm izglasoval odobritev predsednika vlade Mazowieckega in njegovega kabineta. Mazowiecki se je odločil, da bo gospodarsko reformo v celoti prepustil ekonomskim liberalcem, ki jih je vodil novi podpredsednik vlade Leszek Balcerowicz.&lt;ref name=ref286/&gt; Slednji je nadaljeval z oblikovanjem in izvajanjem svoje politike &quot;šok terapije&quot;. Prvič v povojni zgodovini je Poljska dobila vlado, ki so jo vodili nekomunisti, kar je bil precedens, ki so mu kmalu sledile druge države vzhodnega bloka v procesu, znanem kot revolucije leta 1989.&lt;ref name=ref292/&gt; Mazowiecki je odločil, da v državi ne bo &quot;lova na čarovnice&quot;, se pravi maščevanja ali izključitve iz politike nekdanjih komunističnih uradnikov.&lt;ref name=ref291/&gt;

[[Inflacija]] je do konca leta 1989 dosegla 900 %, delno tudi zaradi poskusa indeksacije plač,  a so jo kmalu rešili z radikalnimi metodami. Decembra 1989 je Sejm potrdil Balcerowiczev načrt za hitro preoblikovanje poljskega gospodarstva iz centralno načrtovanega v prosto tržno gospodarstvo.&lt;ref name=ref294&gt;Stelmachowski 2011, str. 125–130.&lt;/ref&gt;{{efn-lr|Po mnenju Andrzeja Stelmachowskega, enega ključnih udeležencev poljske sistemske transformacije, je minister Leszek Balcerowicz vodil izjemno liberalno ekonomsko politiko, pogosto izjemno bolečo za družbo. Zakonska odredba Sejma o reformi kreditnih odnosov iz decembra 1989 je uvedla  &quot;neverjeten&quot; sistem privilegijev za banke, ki so smele enostransko spreminjati obrestne mere za že obstoječe pogodbe. Previsoke obrestne mere, ki so jih zakrat uvedli, so uničile mnoga prej dobičkonosna podjetja in povzročile popoln zlom stanovanjske gradnje, kar je imelo dolgoročne škodljive posledice tudi za državni proračun. Balcerowiczeva politika je povzročila tudi trajno škodo poljskemu kmetijstvu, področju, na katerem je imel premalo strokovnega znanja, ter pogosto uspešnemu in koristnemu poljskemu zadružnemu gibanju.&lt;ref name=ref294/&gt;&lt;ref&gt;Kuczyński 2014.&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;
Po besedah Karola Modzelewskega, disidenta in kritika gospodarske preobrazbe, leta 1989 Solidarnost ni več obstajala, saj je bila dejansko odpravljena v obdobju vojnega stanja. To, kar so &quot;post-solidarnostne elite&quot; naredile leta 1989, je pomenilo izdajo stare baze solidarnosti in povračilo je bilo samo vprašanje časa.&lt;ref&gt;Walenciak 2017.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Wołk-Łaniewska 2018.&lt;/ref&gt;}} Ustava Poljske ljudske republike je bila spremenjena, da bi odpravila sklicevanja na &quot;vodilno vlogo komunistične partije&quot;, država pa se je preimenovala v Republiko Poljsko. 

Komunistična Poljska združena delavska stranka se je  januarja 1990 razpustila. Namesto nje je bila ustanovljena nova stranka, Socialna demokracija Republike Poljske.&lt;ref name=ref285/&gt; Teritorialna samouprava, ki je bila odpravljena leta 1950, je bila ponovno uzakonjena marca 1990. Vodili so jo lokalni izvoljeni funkcionarji. Njena temeljna enota je bila upravno samostojna ''gmina'' (skupnost). &lt;ref&gt;Stelmachowski 2011, str. 133–134.&lt;/ref&gt;{{efn-lr|Na Poljskem lahko uradnik centralne vlade (provincialni ''wojewoda'') preglasuje izvoljene teritorialne in občinske lokalne vlade. Sodišča v takšnih primerih njegove odločbe včasih razveljavijo.}}

Oktobra 1990 je bila ustava spremenjena, da bi skrajšala mandat predsednika Jaruzelskega. Novembra 1990 je bil z združeno [[Nemčija|Zvezno republiko Nemčijo]] podpisan nemško-poljski mejni sporazum.&lt;ref&gt; Stelmachowski 2011, str. 138.&lt;/ref&gt;

Novembra je bil za predsednika republike s petletnim mandatom  izvoljen Lech Wałęsa kot prvi javno izvoljeni predsednik Poljske. Prve svobodne parlamentarne volitve na Poljskem so bile oktobra 1991. V novi Sejm je vstopilo 18 strank, vendar je najbolj zastopana dobila le 12 % vseh glasov.&lt;ref&gt;Stelmachowski 2011, str. 136–143.&lt;/ref&gt;

=== Demokratična ustava, članstvo v Natu in Evropski uniji===
Med volitvami leta 1989 in volitvami leta 1993 je bilo več postsolidarnostnih vlad, potem pa so  oblast prevzele &quot;postkomunistične&quot; levičarske stranke.&lt;ref&gt; Stelmachowski 2011, str. 124.&lt;/ref&gt; Leta 1993 je Poljsko zapustila  nekdanja sovjetska Severna skupina sil, ostanek preteklega Varšavskega pakta.&lt;ref name=ref285/&gt;

Leta 1995 je bil za predsednika republike izvoljen [[Aleksander Kwaśniewski]] iz Socialdemokratske stranke in ostal na tem položaju dva mandata (deset let).&lt;ref name=ref285/&gt;

Leta 1997 je bila  dokončana nova poljska ustava in potrjena na referendumu. Nadomestila je Malo ustavo iz leta 1992, ki je bila nekoliko spremenjena različica komunistične ustave.&lt;ref&gt;Stelmachowski 2011, str. 152–156.&lt;/ref&gt;

Poljska se je  leta 1999 pridružila [[NATO|Natu]].&lt;ref name=&quot;playground 517&quot;&gt;{{Harvnb|Davies|2005b|p=517}}.&lt;/ref&gt; Enote poljske vojske so od takrat sodelovale v vojnah v [[Irak]]u in [[Afganistan]]u. Poljska se je [[Evropska unija|Evropski uniji]] pridružila v okviru njene širitve leta 2004,&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.thefirstnews.com/article/poland-joined-the-eu-15-years-ago-5757|title=Poland joined the EU 15 years ago|website=www.thefirstnews.com}}&lt;/ref&gt; vendar ni sprejela evra kot svoje valute in zakonitega plačilnega sredstva, temveč je obdržala poljski zlot.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://ec.europa.eu/info/business-economy-euro/euro-area/euro/eu-countries-and-euro/poland-and-euro_en|title=Poland and the euro|website=European Commission - European Commission}}&lt;/ref&gt;

Aprila 2010 so v letalski nesreči v [[Smolensk]]u umrli poljski predsednik [[Lech Kaczyński|Lech Kaczynski]] in več deset najvišjih političnih in vojaških voditeljev države.&lt;ref&gt;{{cite news| url = https://www.nytimes.com/2010/04/11/world/europe/11poland.html|title = Polish President Dies in Jet Crash in Russia - The New York Times| newspaper = The New York Times| date = 10. april 2010| last1 = Kulish| first1 = Nicholas| last2 = Barry| first2 = Ellen| last3 = Piotrowski| first3 = Michal}}&lt;/ref&gt;

Leta 2015 je na poljskih parlamentatnih volitvah zmagala konservativna stranka Zakon in pravičnost.&lt;ref&gt;{{cite web| url = https://www.theguardian.com/world/2015/oct/26/law-justice-party-small-majority-polish-eleciton| title = Polish election: Law and Justice wins over third of vote in first results {{!}} Poland |work= The Guardian| date = 27. oktober 2015}}&lt;/ref&gt; Od takrat se je poljska vlada večkrat spopadla z institucijami EU, predvsem glede reforme pravosodja. Evropska komisija in Evropski parlament sta jo obtožila tudi spodkopavanja &quot;evropskih vrednot&quot; in erozije demokratičnih standardov. Poljska vlada, ki jo še vedno vodi stranka Zakon in pravičnost, je vztrajala, da so bile reforme potrebne zaradi razširjenosti korupcije v poljskem pravosodju in stalne prisotnosti sodnikov iz komunistične dobe.&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://www.cnbc.com/2020/01/22/controversial-judicial-reform-still-needed-polish-prime-minister-says-after-eu-battle.html |title=Controversial judicial reform still 'needed,' Polish prime minister says after EU battle |last=Ellyatt |first=Holly |date= 22. januar 2020 |website=CNBC |access-date=25. maja 2020 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://www.voanews.com/europe/who-will-win-rule-law-clash-between-poland-and-eu |title=Who Will Win in Rule-of-Law Clash Between Poland and EU? |last=Dettmer |first=Jamie|date=4. februar 2020 |website=Voice of America |access-date=25. maja 2020 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite journal| url = https://quod.lib.umich.edu/h/humfig/11217607.0005.210/--polish-constitutional-crisis-201516-a-figurational?rgn=main;view=fulltext| title = The Polish Constitutional Crisis 2015–16: A Figurational Perspective| journal = Human Figurations| date = julij 2016| volume = 5| issue = 2| last1 = Bucholc| first1 = Marta}}&lt;/ref&gt;

Oktobra 2019 je na parlamentarnih volitvah  ponovno zmagala vladajoča stranka Zakon in pravičnost (PiS) in obdržala večino v spodnjem domu. Druga je bila sredinska državljanska koalicija (KO). Vlada premierja Mateusza Morawieckega nadaljuje politiko prejšnje vlade. Vodja PiS Jarosław Kaczyński je veljal za najmočnejšo politično osebnost na Poljskem, čeprav ni bil član vlade.&lt;ref&gt;{{cite news| url = https://www.bbc.com/news/world-europe-50037654| title = Poland election: Ruling Law and Justice party win poll - BBC News| work = BBC News| date = 14. oktober 2019}}&lt;/ref&gt;

Julija 2020 je bil ob podpori PiS za predsednika republike ponovno izvoljen [[Andrzej Duda]].&lt;ref&gt;{{cite news| url = https://www.reuters.com/article/poland-election-idINKCN24E0K7| title = Polish conservative Duda re-elected president, deeper EU rifts likely {{!}} Reuters| newspaper = Reuters| date = 13. julij 2020}} &lt;/ref&gt;

==Opombe==
{{reflist|2|group=lower-roman}}

==Sklici==
{{sklici|2}}

==Viri==
=== Citirani viri===
{{Refbegin|2|}}
*{{Cite book
  |last= Applebaum  |first= Anne  |author-link=  |year= 2012
  |title= Iron Curtain: The Crushing of Eastern Europe 1944–56
  |location= London  |publisher= Penguin Books
  |isbn= 978-0-713-99868-9  }}
*{{Cite book
  |last= Barker  |first= Philip W.  |year= 2008
  |title= Religious Nationalism in Modern Europe: If God be for Us
  |location= Abingdon and New York, NY  |publisher= Routledge
  |isbn= 978-0-415-77514-4  }}
*{{Cite book
  |last= Berghahn  |first= Volker R.  |year= 1999
  |chapter= Germans and Poles, 1871–1945
  |title= ''In Keith Bullivant, Geoffrey J. Giles and Walter Pape, eds.,'' Germany and Eastern Europe: Cultural Identities and Cultural Differences ''(pp.&amp;nbsp;15–46)''
  |series= Yearbook of European Studies
  |location= Amsterdam  |publisher= Rodopi
  |isbn= 978-9-042-00688-1  }}
*{{Cite journal
  |last= Biskupski  |first= M. B.  |author-link=  |year= 1987
  |title= Paderewski, Polish Politics, and the Battle of Warsaw, 1920
  |journal= Slavic Review  |volume= 46  |number=¾ |pages= 503–512
  |jstor= 2498100  |doi= 10.2307/2498100 }}
*{{Cite book
  |last= Biskupski  |first= Mieczysław B. B.  |year= 2003
  |title=   Ideology, Politics, and Diplomacy in East Central Europe
  |location=Rochester  |publisher= University of Rochester Press 
  |isbn= 1-58046-137-9 }}
*{{Citation
  |last=Bogucka
  |first=Teresa
  |date=6. november 2013
  |url=http://wyborcza.pl/magazyn/1,134728,14902608,Ostatni__chlopi_nowoczesnej_Europy.html
  |title=Ostatni, chłopi nowoczesnej Europy
  |trans-title=The last ones, peasants of modern Europe
  |publisher=Gazeta Wyborcza
  |access-date=29. oktobra 2015
  }}
*{{Cite book
  |last= Brzoza  |first= Czesław  |year= 2001
  |title= Polska w czasach niepodległości i II wojny światowej (1918–1945)
  |trans-title= Poland in Times of Independence and World War II (1918–1945)
  |location= Kraków  |publisher= Fogra
  |isbn= 978-8-385-71961-8  }}
*{{Cite book
  |last1= Brzoza  |first1= Czesław  |last2= Sowa  |first2= Andrzej Leon  |year= 2009
  |title= Historia Polski 1918–1945  |trans-title= History of Poland 1918–1945
  |location= Kraków  |publisher= Wydawnictwo Literackie
  |isbn= 978-83-08-04125-3  }}
*{{Citation
  |last=Burant
  |first=Stephen R.
  |date=1985
  |title=The January Uprising of 1863 in Poland: Sources of Disaffection and the Arenas of Revolt
  |publisher=European History Quarterly 15#2
  }}
*{{Citation
  |last=Burnetko
  |first=Krzysztof
  |date=24. november 2009
  |url=http://www.polityka.pl/historia/179695,1,gwalt-i-ratunek.read
  |title=Gwałt i ratunek
  |trans-title=Rape and rescue
  |publisher=polityka.pl
  |access-date=29. oktobra 2015
  }}
*{{Cite book
  |last= Buszko  |first= Józef  |year= 1986
  |title= Historia Polski 1864–1948  |trans-title= History of Poland 1864–1948
  |location= Warsaw  |publisher= Polish Scientific Publishers PWN
  |isbn= 83-01-03732-6  }}
*{{Cite web
  |last= Chodakiewicz  |first= Marek Jan  |author-link=  |year= 2004
  |title= The Warsaw Rising 1944: Perception and Reality
  |url= http://www.warsawuprising.com/paper/chodakiewicz1.htm  |access-date= 20. oktobra 2013
  |publisher= Paper for the 62nd Annual Meeting of the Polish Institute of Arts and Sciences of America, 4–5. junij 2004
  }}
*{{Cite book
  |last= Czubiński  |first= Antoni  |year= 1988
  |title= Józef Piłsudski i jego legenda  |trans-title= Józef Piłsudski and his legend
  |location= Warsaw  |publisher= Polish Scientific Publishers PWN
  |isbn= 83-01-07819-7  }}
*{{Cite book
  |last= Czubiński  |first= Antoni  |year= 2009
  |title= Historia drugiej wojny światowej 1939–1945  |trans-title= The History of World War II 1939–1945
  |location= Poznań  |publisher= Dom Wydawniczy REBIS
  |isbn= 978-83-7177-546-8  }}
*{{Cite book
  |last= Czubiński  |first= Antoni  |year= 2012
  |title= Historia Polski XX wieku  |trans-title= The History of Poland of the 20th Century
  |location= Poznań  |publisher= Wydawnictwo Nauka i Innowacje
  |isbn= 978-83-63795-01-6  }}
*{{Cite journal
  |last= Czubaty  |first= Jarosław  |year= 2009
  |title= 'What is to be Done When the Motherland Has Died?' The Moods and Attitudes of Poles After the Third Partition, 1795–1806
  |journal= Central Europe  |volume= 7  |number= 2  |pages= 95–109
  |doi= 10.1179/147909609X12490447533968  |s2cid= 145672423 }}
*{{Citation
  |last=Daszczyński
  |first=Roman
  |date=20. december 2013
  |url=http://wyborcza.pl/alehistoria/1,134751,15172780,Po_wojnie_swiatowej_wojna_domowa.html
  |title=Po wojnie światowej wojna domowa
  |trans-title=The civil war that followed the world war
  |publisher=Gazeta Wyborcza
  |access-date=29. oktobra 2015
  }}
*{{Cite book
  |last= Davies  |first= Norman  |author-link=   |year= 1996
  |title= Europe: A History
  |location= Oxford  |publisher= Oxford University Press
  |isbn= 978-0-198-20171-7  |title-link=  }}
*{{Cite book  |last= Davies  |first= Norman  |author-link=   |year= 2001  |title= Heart of Europe: A Short History of Poland  |edition= New  |location= Oxford  |publisher= Oxford University Press  |isbn= 978-0-192-85152-9  |url= https://archive.org/details/isbn_9780192851529  }}
*{{Cite book
  |last= Davies |first= Norman  |author-link=  |year= 2005a
  |title= God's Playground: A History of Poland, Volume&amp;nbsp;I  |edition= 2nd
  |location= Oxford  |publisher= Oxford University Press
  |isbn= 978-0-231-12817-9  |title-link= }}
*{{Cite book
  |last= Davies |first= Norman  |author-link=  |year= 2005b
  |title= God's Playground: A History of Poland, Volume&amp;nbsp;II  |edition= 2nd
  |location= Oxford  |publisher= Oxford University Press
  |isbn= 978-0-199-25340-1  |title-link=  }}
*{{Cite web
  |last= Davies  |first= Norman  |author-link=  |year= 1986
  |title= Poland's Multicultural Heritage
  |url= http://eprints.lib.hokudai.ac.jp/dspace/bitstream/2115/7953/1/KJ00000034106.pdf |access-date= 11. maja 2015
  |publisher= Hokkaido University, Acta Slavica Iaponica 4}}
*{{Cite book
  |editor1-last= Derwich  |editor1-first= Marek
  |editor2-last= Żurek  |editor2-first= Adam  |year= 2002
  |title= U źródeł Polski (do roku 1038)  |trans-title= Foundations of Poland (until year 1038)
  |location= Wrocław  |publisher= Wydawnictwo Dolnośląskie
  |isbn= 83-7023-954-4  }}
*{{Citation|last=Domagalik |first=Małgorzata |url=http://www.styl.pl/magazyn/wywiady/mistrz-i-malgorzata/news-polskosc-nosze-ze-soba-w-plecaku,nId,360909 |title=Polskość noszę z sobą w plecaku |trans-title=I carry Polishness with me in the backpack (a conversation with Jan T. Gross) |date=October 2011 |publisher=Pani styl.pl |access-date=29 October 2015 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20130724011025/http://www.styl.pl/magazyn/wywiady/mistrz-i-malgorzata/news-polskosc-nosze-ze-soba-w-plecaku%2CnId%2C360909 |archive-date=24. julija 2013 }}
*{{Cite journal
  |last= Drzewieniecki  |first= Walter M.  |year= 1981
  |title= The Polish Army on the Eve of World War II
  |journal= The Polish Review  |volume= 26  |number= 3  |pages= 54–64
  |jstor= 25777834  }}
*{{Cite book
  |last= Dudek  |first= Antoni  |year= 2007
  |title= Historia polityczna Polski 1989–2005  |trans-title= A Political History of Poland 1989–2005
  |location= Kraków  |publisher= Wydawnictwo ARCANA
  |isbn= 978-83-89243-29-4  }}
*{{Cite book
  |last= Duraczyński
  |first= Eugeniusz
  |year= 2012
  |title= Stalin. Twórca i dyktator supermocarstwa
  |trans-title=Stalin: the creator and dictator of a superpower
  |location= Warsaw
  |publisher= Akademia Humanistyczna im. Aleksandra Gieysztora
  |isbn= 978-83-7549-150-0
  }}
*{{Cite book
  |last= Friedrich  |first= Karin  |year= 2012
  |title= Brandenburg-Prussia, 1466–1806: The Rise of a Composite State
  |location= Basingstoke  |publisher= Palgrave Macmillan
  |isbn= 978-0-230-53565-7  }}
*{{Citation
  |last=Garlicki
  |first=Andrzej
  |date=4. november 2009
  |url=http://www.polityka.pl/tygodnikpolityka/historia/227882,1,wybrac-jak-trzeba.read
  |title=Wybrać, jak trzeba
  |trans-title=Elect as needed
  |publisher= Polityka
  |access-date=29. oktobra 2015
  }}

*{{Citation
  |last=Garlicki
  |first=Andrzej
  |url=http://wyborcza.pl/1,76842,5134208.html 
  |title=Bereza, polski obóz koncentracyjny
  |date=19. april 2008
  |trans-title=Bereza, a Polish concentration camp
  |publisher=Gazeta Wyborcza
  |access-date=29. oktobra 2015
  }}
*{{Cite book
  |last= Gawryszewski  |first= Andrzej  |year= 2005
  |title= Ludność Polski w XX wieku  |trans-title= The Population of Poland in the 20th Century
  |location= Warsaw  |publisher=Polska Akademia Nauk
  |isbn= 83-87954-66-7  }}
*{{Cite book
  |last= Gella  |first= Aleksander  |year= 1989
  |title= Development of Class Structure in Eastern Europe: Poland and Her Southern Neighbours
  |location= Albany, NY  |publisher= SUNY Press
  |isbn= 978-0-887-06833-1  }}
*{{Cite book
  |last= Gierowski |first= Józef  |author-link=  |year= 1986a
  |title= Historia Polski 1505–1764  |trans-title= History of Poland 1505–1764
  |location= Warsaw  |publisher= Polish Scientific Publishers PWN
  |isbn= 83-01-03732-6  }}
*{{Cite book
  |last= Gierowski |first= Józef  |author-link= |year= 1986b
  |title= Historia Polski 1764–1864  |trans-title= History of Poland 1764–1864
  |location= Warsaw  |publisher= Polish Scientific Publishers PWN
  |isbn= 83-01-03732-6  }}
*{{Cite web
  |last= Henig  |first= Ruth  |date= 10 March 2011
  |title= Versailles and Peacemaking
  |url= http://www.bbc.co.uk/history/worldwars/wwone/versailles_01.shtml  |access-date= 30. avgusta 2018
  |publisher= BBC  }}
*{{cite encyclopedia |last= Herbst |first= Stanisław 
|title= Tadeusz Kościuszko |work= Polski Słownik Biograficzny, 439 pages |volume= 14 |year= 1969 
|location= Warszawa|publisher= Instytut Historii (Polska Akademia Nauk)|language= pl
}}
*{{cite news
  |last= Holdsworth  |first= Nick  |date= 18. oktober 2008
  |title= Stalin 'planned to send a million troops to stop Hitler if Britain and France agreed pact'
  |url= https://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/europe/russia/3223834/Stalin-planned-to-send-a-million-troops-to-stop-Hitler-if-Britain-and-France-agreed-pact.html  |access-date= 20. oktobra 2013
  |newspaper= Daily Telegraph  }}
*{{Cite magazine
  |author= J.P.  |date= 31. julij 2010
  |title= The Warsaw Rising: Was it all worth it?
  |url= https://www.economist.com/blogs/easternapproaches/2010/07/warsaw_rising  |access-date= 20. oktobra 2013
  |magazine= Eastern approaches  |publisher= The Economist
  }}
*{{Citation
  |first=Włodzimierz
  |last=Kalicki
  |date=23. avgust 2009
  |url=http://wyborcza.pl/1,101285,6952313,Norman_Davies__W_1939_r__Polacy_sie_swietnie_spisali.html
  |title=Norman Davies: W 1939 r. Polacy się świetnie spisali
  |trans-title=Norman Davies: In 1939, the Poles performed exceedingly well
  |publisher=Gazeta Wyborcza
  |access-date=29. oktobra 2015
  |author-link=
  }}
*{{Cite book
  |last= Kemp-Welch  |first= A.  |year= 2008
  |title= Poland under Communism: A Cold War History
  |location= Cambridge  |publisher= Cambridge University Press
  |isbn= 978-0-521-71117-3  }}
*{{Cite book
  |last= Kirchmayer  |first= Jerzy  |author-link=  |year= 1970
  |title= Powstanie Warszawskie  |trans-title= The Warsaw Uprising  |edition= 6th
  |location= Warsaw  |publisher= Książka i Wiedza
  |isbn= &lt;!-- n/a --&gt;  }}
*{{Cite book
  |last= Kochanski  |first= Halik  |author-link=  |year= 2012
  |title= The Eagle Unbowed: Poland and the Poles in the Second World War
  |location= Cambridge, MA  |publisher= Harvard University Press
  |isbn= 978-0-674-06814-8  }}
*{{Cite book
  |last1= Kolko  |first1= Joyce  |last2= Kolko  |first2= Gabriel  |author2-link=  |year= 1972
  |title= The Limits of Power: The World and United States Foreign Policy, 1945–1954
  |location= New York, NY  |publisher= Harper &amp; Row
  |isbn= &lt;!-- n/a --&gt;  }}
*{{Cite book
  |last1= Kozaczuk  |first1= Wladyslaw  |last2= Straszak  |first2= Jerzy  |year= 2004
  |title= Enigma: How the Poles Broke the Nazi Code
  |location= New York, NY  |publisher= Hippocrene Books
  |isbn= 978-0-781-80941-2  }}
*{{Citation
  |last=Kuczyński
  |first=Piotr
  |date=3. januar 2014
  |url=http://wyborcza.pl/magazyn/1,135760,15218091,TINA_to_falsz.html
  |title=TINA to fałsz
  |trans-title=TINA is falsehood
  |publisher=Gazeta Wyborcza
  |access-date=29. oktobra 2015
  }}
*{{Cite book
  |last= Langenbacher  |first= Eric  |year= 2009
  |chapter= Ethical Cleansing?: The Expulsion of Germans from Central and Eastern Europe
  |title= ''In Nicholas A. Robins and Adam Jones, eds.,'' Genocides by the Oppressed: Subaltern Genocide in Theory and Practice ''(pp.&amp;nbsp;58–83)''
  |location= Bloomington, IN  |publisher= Indiana University Press
  |isbn= 978-0253353092  }}
*{{Citation
  |last=Leszczyński
  |first=Adam (7. september 2012)
  |url=http://wyborcza.pl/alehistoria/1,128609,12441919,Polacy_wobec_Holocaustu.html
  |title=Polacy wobec Holocaustu
  |trans-title=Poles and the Holocaust (a conversation with Timothy Snyder)
  |publisher=Gazeta Wyborcza
  |access-date=30. oktobra 2015
  |ref= {{Harvid|Leszczyński|2012}}}}
*{{Citation
  |last=Leszczyński
  |first=Adam
  |date=20. december 2013
  |url=http://wyborcza.pl/alehistoria/1,134751,15171315,Zdobycie_wladzy.html
  |title=Zdobycie władzy
  |trans-title=The attainment of power (a conversation with Jerzy Eisler)
  |publisher=Gazeta Wyborcza
  |access-date=30. oktobra 2015
  }}
*{{Citation
  |last=Leszczyński
  |first=Adam
  |date=17. januar 2015
  |url=http://wyborcza.pl/magazyn/1,143015,17266474,Okupacja__ktorej_nie_bylo.html
  |title=Okupacja, której nie było
  |trans-title=The occupation that didn't happen
  |publisher=Gazeta Wyborcza
  |access-date=30. oktober 2015
  }}

*{{Cite book  |last1= Lukowski  |first1= Jerzy  |author1-link= J |last2= Zawadzki  |first2= Hubert  |year= 2006  |title= A Concise History of Poland  |edition= 2nd  |location= Cambridge  |publisher= Cambridge University Press  |isbn= 978-0-521-61857-1  |url= https://archive.org/details/concisehistoryof00luko  }}
*{{Citation
  |last=Maciorowski
  |first=Mirosław
  |date=20. december 2010
  |url=http://wroclaw.gazeta.pl/wroclaw/1,35771,8842882,Kresowianie_nie_mieli_wyboru__musieli_jechac_na_zachod.html
  |title=Kresowianie nie mieli wyboru, musieli jechać na zachód
  |trans-title=The eastern lands inhabitants had no choice, had to move west (a conversation with Grzegorz Hryciuk)
  |publisher=Gazeta Wyborcza
  |access-date=30. oktobra  2015
  }}
*{{Cite book  |last= MacMillan  |first= Margaret  |author-link=  |year= 2002  |title= Paris 1919: Six Months That Changed the World  |location= New York, NY  |publisher= Random House  |isbn= 978-0-375-50826-4  |url= https://archive.org/details/paris1919sixmont00macm  }}
*{{Cite book
  |last= Motyka  |first= Grzegorz  |year= 2011
  |title= Od rzezi wołyńskiej do akcji &quot;Wisła&quot;  |trans-title= From the Wołyń massacre to Operation Vistula
  }}
*{{Cite book
  |last= Naimark  |first= Norman M.  |author-link= |year= 2010
  |title= Stalin's Genocides
  |location= Princeton, NJ  |publisher= Princeton University Press
  |isbn= 978-0-691-14784-0  }}
*{{Cite book  |last= Ost  |first= David  |year= 1990  |title= Solidarity and the Politics of Anti-Politics  |location= Philadelphia, PA  |publisher= Temple University Press  |isbn= 978-0-877-22655-0  |url= https://archive.org/details/solidaritypoliti00ostd  }}
*{{Cite book
  |last= Overy  |first= Richard  |author-link=   |year= 2010
  |title= The Times Complete History of the World  |edition= 8th
  |location= London  |publisher= Times Books
  |isbn= 978-0007315697  }}
*{{Citation
  |last=Pilawski
  |first=Krzysztof
  |date=1. november 2009
  |url=http://www.przeglad-tygodnik.pl/pl/artykul/ziemia-dla-chlopow
  |title=Ziemia dla chłopów
  |trans-title=Land for the peasants
  |publisher=Przegląd (43/2009)
  |access-date=30. oktobra 2015
  }}
*{{Citation
  |last=Piętka
  |first=Bohdan
  |date=1. junij 2016
  |url=http://www.tygodnikprzeglad.pl/krwawe-strajki-ii-rp/
  |title=Krwawe strajki w II RP
  |trans-title=Bloody strikes in the II Republic
  |publisher=Przegląd (22/2016)
  |access-date=16. junija 2016
  |ref= {{Harvid|Pietka|2016}}}}

*{{Cite book
  |last= Prażmowska |first= Anita |author-link= |year= 2010
  |title= Poland: A Modern History
  |location= London  |publisher= I.B.Tauris
  |isbn= 978-1-848-85273-0  }}
*{{Cite book
  |last= Prażmowska |first= Anita |author-link=   |year= 2011
  |title= A History of Poland  |edition= 2nd
  |location= Basingstoke and New York, NY  |publisher= Palgrave Macmillan
  |isbn= 978-0-230-25236-3  }}
*{{Cite book  |last= Radzilowski  |first= John  |year= 2007  |title= A Traveller's History of Poland  |edition= 2nd  |location= Northampton, MA  |publisher= Interlink Publishing  |isbn= 978-1-566-56655-1  |url= https://archive.org/details/travellershistor00radz  }}
*{{Cite journal
  |last= Sharp  |first= Tony  |year= 1977
  |title= The Origins of the 'Teheran Formula' on Polish Frontiers
  |journal= Journal of Contemporary History  |volume= 12  |number= 2  |pages= 381–393
  |jstor= 260222  |doi=10.1177/002200947701200209|s2cid= 153577101 }}
*{{Cite book
  |last= Sowa  |first= Andrzej Leon  |year= 2011
  |title= Historia polityczna Polski 1944–1991  |trans-title= A Political History of Poland 1944–1991
  |location= Kraków  |publisher= Wydawnictwo Literackie
  |isbn= 978-83-08047-69-9  }}
*{{Cite journal
  |last= Snyder |first= Timothy |author-link= |year= 1999
  |title='To resolve the Ukrainian Problem Once and for All': The Ethnic Cleansing of Ukrainians in Poland, 1943–1947
  |journal= Journal of Cold War Studies  |volume= 1  |number= 2  |pages= 86–120
  |doi= 10.1162/15203979952559531  |s2cid= 57564179 }}
*{{Cite book
  |last= Snyder |first= Timothy |author-link=  |year= 2003
  |title= The Reconstruction of Nations: Poland, Ukraine, Lithuania, Belarus, 1569–1999
  |location= New Haven, CT  |publisher= Yale University Press
  |isbn= 978-0-300-10586-5  }}
*{{Cite journal
  |last= Snyder |first= Timothy |author-link=  |year= 2009
  |title= Holocaust: The Ignored Reality
  |url= http://www.nybooks.com/articles/archives/2009/jul/16/holocaust-the-ignored-reality/
  |journal= The New York Review of Books  |volume= 56  |issue= 12
  }}
*{{Cite book
  |last= Snyder |first= Timothy |author-link=  |year= 2010
  |title= Bloodlands: Europe Between Hitler and Stalin
  |location= London  |publisher=The Bodley Head
  |isbn= 978-0-224-08141-2  |title-link=}}
*{{Cite book
  |last= Stelmachowski  |first= Andrzej  |author-link= |year= 2011
  |title= Kształtowanie się ustroju III Rzeczypospolitej  |trans-title= The Formation of the Third Republic System
  |location= Warsaw  |publisher= Łośgraf
  |isbn= 978-83-62726-06-6  }}
*{{Cite book
  |last= Szeląg  |first= Jan  |year= 1968
  |title= 13 lat i 113 dni  |trans-title= 13 years and 113 days
  |location= Warsaw  |publisher= Czytelnik
  }}
*{{Citation
  |first=Marta
  |last=Mielnik-Sikorska
  |year=2013
  |journal=PLOS ONE
  |volume=8
 |issue=1
 |pages=e54360
 |title=The History of Slavs Inferred from Complete Mitochondrial Genome Sequences
  |display-authors=etal|pmc=3544712
  |doi=10.1371/journal.pone.0054360
 |pmid=23342138
 |bibcode=2013PLoSO...854360M
 |doi-access=free
 }}
*{{Cite web
  |author= United States Holocaust Memorial Museum  |author-link= 
  |title= Polish victims
  |url= http://www.ushmm.org/wlc/article.php?lang=en&amp;ModuleId=10005473  |access-date= 20. oktobra 2013
  |ref= {{Harvid|USHMM}}}}
*{{Citation
  |last=Szyc
  |first=Sylwia
  |date=6. avgust 2012
  |url=https://historia.org.pl/2012/08/06/co-naprawde-stalo-sie-z-generalem-zagorskim/
  |title=Co naprawdę stało się z generałem Zagórskim?
  |trans-title=What really happened to General Zagórski?
  |publisher=Historia.org.pl
  |access-date=20. junija 2018
  }}
*{{Citation
  |last=Walenciak
  |first=Robert
  |date=27. december 2017
  |url=https://www.tygodnikprzeglad.pl/celem-pis-wladza-ktorej-odda/
  |title=Celem PiS jest władza, której nie odda
  |trans-title=The goal of PiS is power that it will not relinquish
  |publisher=Przegląd (52/938)
  |access-date=2. februarja 2018
  }}
*{{Citation
  |last=Wasilewski
  |first=Krzysztof
  |date=26. avgust 2012
  |url=http://www.przeglad-tygodnik.pl/pl/artykul/krzysztof-wasilewski-glowny-propagator-kapitalizmu
  |title=Główny propagator kapitalizmu
  |trans-title=The main propagator of capitalism
  |publisher=Przegląd (34/2012)
  |access-date=30. oktobra 2015
  |ref= {{Harvid|Wasilewski|2012a}}}}
*{{Citation
  |last=Wasilewski
  |first=Krzysztof
  |date=28 October 2012
  |url=http://www.przeglad-tygodnik.pl/pl/artykul/rozliczanie-pilsudczykow
  |title=Rozliczanie piłsudczyków
  |trans-title=Calling Piłsudski's men to account
  |publisher= Przegląd (43/2012)
  |access-date=30 October 2015
  |ref= {{Harvid|Wasilewski|2012b}}}}
*{{Cite book
  |last= Weinberg  |first= Gerhard L.  |author-link=   |year= 2005
  |title= A World at Arms: A Global History of World War II  |edition= 2nd
  |location= Cambridge  |publisher= Cambridge University Press
  |isbn= 978-0-521-61826-7  }}
*{{Cite book
  |last= Wereszycki  |first= Henryk  |year= 1990
  |title= Historia polityczna Polski 1864–1918  |trans-title= Political history of Poland 1864–1918
  |location= Wrocław  |publisher= Ossolineum
  |isbn= 83-04-03424-7  }}
*{{Citation
  |last=Wieliński
  |first=Bartosz T.
  |date=1. september 2011
  |url=http://wyborcza.pl/1,75475,10213548,Wrzesien__39__Wojna_zaczela_sie_dwa_lata_pozniej_.html
  |title=Wrzesień '39. Wojna zaczęła się dwa lata później?
  |trans-title=September 1939. The war began two years later? (a conversation with German historian Jochen Böhler)
  |publisher=Gazeta Wyborcza
  |access-date=30. oktobra  2015
  }}
*{{Cite book  |last= Williams  |first= Brian Glyn  |author-link= |year= 2013  |title= The Sultan's Raiders: The Military Role of the Crimean Tatars in the Ottoman Empire  |url= http://www.jamestown.org/uploads/media/Crimean_Tatar_-_complete_report_01.pdf  |access-date= 21. oktobra 2013  |location= Washington, D.C.  |publisher= The Jamestown Foundation  |url-status= dead  |archive-url= https://web.archive.org/web/20131021092115/http://www.jamestown.org/uploads/media/Crimean_Tatar_-_complete_report_01.pdf  |archive-date= 21. oktobra 2013  }}
*{{Citation
  |last=Wodecka
  |first=Dorota
  |date=8. november 2013
  |url=http://wyborcza.pl/magazyn/1,134728,14919359,Polska_urojona.html
  |title=Polska urojona
  |trans-title=Imaginary Poland (a conversation with Jan Sowa)
  |publisher=Gazeta Wyborcza
  |access-date=31. oktobra 2015
  }}
*{{Citation
  |last=Wołk-Łaniewska
  |first=Agnieszka
  |date=20. januar 2018
  |url=http://strajk.eu/mamy-przechlapane-rozmowa-z-prof-karolem-modzelewskim/
  |title=Mamy przechlapane. Rozmowa z prof. Karolem Modzelewskim
  |trans-title=We've got it all screwed up. A conversation with Prof. Karol Modzelewski
  |publisher=Strajk.eu
  |access-date=2. februarja 2018
  }}
*{{Citation
  |last=Wroński
  |first=Paweł
  |date=1. marec 2013
  |url=http://bialystok.gazeta.pl/bialystok/1,35235,13483112,Dzien_Zolnierzy_Wykletych__Cywilny_opor_czy_III_wojna_.html
  |title=Dzień Żołnierzy Wyklętych. Cywilny opór czy III wojna? Rozmowa z dr hab. Rafałem Wnukiem
  |trans-title=The day of cursed soldiers. Civil resistance or World War III? A conversation with Professor Rafał Wnuk
  |publisher= Gazeta Wyborcza
  |access-date=31. oktobra 2015
  }}
*{{Cite book
  |last= Wyrozumski  |first= Jerzy  |year= 1986
  |title= Historia Polski do roku 1505  |trans-title= History of Poland until 1505
  |location= Warsaw  |publisher= Polish Scientific Publishers PWN
  |isbn= 83-01-03732-6  }}
*{{Cite book  |last= Zamoyski  |first= Adam  |author-link=  |year= 1994  |title= The Polish Way: A Thousand Year History of the Poles and Their Culture  |location= New York, NY  |publisher= Hippocrene Books  |isbn= 978-0-781-80200-0  |url= https://archive.org/details/polishwaythousan00zamo  }}
*{{Citation
  |last=Maciorowski
  |first=Mirosław
  |date=17. marec 2018
  |url=http://wyborcza.pl/alehistoria/7,121681,23154070,prof-jan-grabowski-pomagalismy-niemcom-zabijac-zydow.html
  |title=Prof. Jan Grabowski: Pomagaliśmy Niemcom zabijać Żydów
  |trans-title=Prof. Jan Grabowski: We helped the Germans kill Jews
  |publisher= Gazeta Wyborcza
  |access-date=19. marca 2018
  }}
*{{Citation
  |last=Zasuń
  |first=Rafał
  |date=27. avgust 2009|url=http://wiadomosci.gazeta.pl/wiadomosci/1,114881,6970149,Jak_Polacy_i_Rosjanie_mloca_historie.html
  |title=Jak Polacy i Rosjanie młócą historię
  |trans-title=How the Poles and the Russians thresh history
  |publisher=wiadomosci.gazeta.pl
  |access-date=31. oktobra 2015
  }}
*{{Citation
  |last=Zdrada
  |first=Jerzy
  |date=27. januar 2010|url=http://www.polityka.pl/historia/1502653,1,powstanie-styczniowe-po-147-latach.read
  |title=Powstanie styczniowe po 147 latach
  |trans-title=January Uprising after 147 years
  |publisher= Polityka|access-date=31. oktobra 2015
  }}
*{{Cite book
  |last1= Zgórniak  |first1= Marian  |last2= Łaptos  |first2= Józef  |last3= Solarz |first3= Jacek|year= 2006
  |title= Wielka historia świata, tom 11, wielkie wojny XX wieku (1914–1945)   |trans-title= The Great History of the World, vol. 11: Great Wars of the 20th century (1914–1945)
  |location= Kraków  |publisher= Fogra
  |isbn= 83-60657-00-9  }}
*{{Cite book
|last= Zubrzycki |first= Geneviève
|title= The Crosses of Auschwitz: Nationalism And Religion in Post-communist Poland
|url= https://books.google.com/books?id=6HI5Bbn9e8sC&amp;pg=PA64|access-date= 5. aprila 2012
|date= 15. september 2006
|location= Chicago |publisher=University of Chicago Press
|isbn= 978-0-226-99304-1 }}
{{Refend}}

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Zgodovina Poljske]]</text>
      <sha1>bi1dsb8w0q3k4rchkwouw1xl03p3fte</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5726973</id>
      <parentid>5726969</parentid>
      <timestamp>2022-08-03T11:06:55Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <comment>/* Citirani viri */ drugi viri</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="207878" xml:space="preserve">[[Slika:Tobias Mayer Carte de la Pologne 1757.jpg|350px|thumb|Tobias Mayer: Zemljevid Poljske leta 1757]]
'''Zgodovina Poljske''' je dolga več kot tisoč let. Začela se je z združevanjem prvih srednjeveških poljskih plemen in se nadaljevala z njihovim pokristjanjevanjem v zgodnji kneževini, poljsko zlato dobo, v kateri se je država razširila in postala ena največjih evropskih sil, njenim propadom in delitvijo, dvema svetovnima vojnama, socializmom in vzpostavitvijo demokracije leta 1989.

Korenine poljske zgodovine je mogoče slediti do [[Stari vek|starega veka]], ko je bilo ozemlje sedanja Poljske naseljeno z različnimi plemeni, vključno s [[Kelti]], [[Skiti]], [[Germani]], [[Sarmati]], [[Slovani]] in [[Balti]]. Najbližji predniki etničnih [[Poljaki|Poljakov]] so bili zahodnoslovanski [[lehiti|lehitski]] [[Zahodni Poljani|Poljani]], ki so začeli v zgodnjem [[Srednji vek|srednjem veku]] ustanavljati prva stalna naselja.&lt;ref name=ref1&gt;Derwich &amp; Żurek 2002, str. 122–143.&lt;/ref&gt; Poljani, katerih ime  pomeni ''&quot;ljudstvo, ki živi na odprtih poljanah&quot;'', so bili dominantno ljudstvo v regiji in dali Poljski svoje ime.

V 10. stoletju je nastala prva vladarska dinastija, [[Pjasti]]. Za ''de facto'' ustanovitelja poljske države se šteje knez [[Mješko I.]] (vladal okoli 960-992), znan po privzemu zahodnega [[Krščanstvo|krščanstva]] leta 966. Mješkov sin [[Boleslav I. Poljski|Boleslav I. Hrabri]] je z vojsko znatno razširil očetovo domeno in jo leta 1025 pretvoril v kraljevino.  Najuspešnejši in zadnji monarh iz dinastije Pjastov, [[Kazimir III. Poljski|Kazimir III. Veliki]], je vladal v obdobju gospodarskega razcveta in ozemeljske širitve kraljevine in leta 1370 umrl brez moškega naslednika. 

Pjastom je sledila [[Jagelonci|Jagelonska dinastija]], ki je vladala od 14. do 16. stoletja, se tesno povezala z [[Velika litovska kneževina|Litvo]], doživela poljsko renesanso in nadaljevala širjenje države. Polonizacija kraljevine je dosegla vrh z  ustanovitvijo poljsko-litovske [[Republika obeh narodov|Republike obeh narodov]] leta 1569, s čimer je postala ena največjih evropskih držav.

Republika obeh narodov je uspela vzdrževati raven blaginje, doseženo v obdobju Jageloncev, medtem ko je njen politični sistem dozorel v edinstveno plemiško demokracijo z voljenim kraljem. Sredi 17. stoletja je ogromna država začela propadati zaradi uničujočih vojn in propadanje njenega političnega sistema. V poznem 18. stoletju so bile uvedene pomembne notranje reforme, med njimi prva evropska ustava, sprejeta 3. maja 1791. Veljala je zelo malo časa, ker sosednje sile niso dovolile naprednih reform. Republika obeh narodov se je končala leta 1795 po nizu  invazij in delitev poljskega ozemlja med  [[Rusko carstvo|Ruskim carstvom]] na vzhodu, [[Prusija|Kraljevino Prusijo]] na zahodu in [[Habsburška monarhija|Habsburško monarhijo]] na jugu. Od leta 1795 do 1918 ni obstajala nobena resnično neodvisna poljska država, četudi so delovala močna poljska odporniška gibanja. Priložnost za ponovno pridobitev suverenosti se je uresničila šele po [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]], ko so bile vse tri imperialistične sile v vojni in revoluciji usodno oslabljene. 

Leta 1918 je bila ustanovljena Druga poljska republika in je kot neodvisna država obstajala do leta 1939, ko sta Poljsko napadli [[nacistična Nemčija]] in [[Sovjetska zveza]]. Napad je pomenil začetek [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]]. Med nacistično okupacijo od leta 1939 do 1945 je med načrtovanim [[genocid]]om in iztrebljanjem umrlo več milijonov poljskih državljanov različnih veroizpovedi in narodnosti. Poljska vlada v izgnanstvu je kljub temu delovala vso vojno, Poljaki pa so prispevali k zmagi zaveznikov s sodelovanjem v vojaških akcijak tako na vzhodni kot na  zahodni fronti. Napredovanje sovjetske [[Rdeča armada|Rdeče armade]] proti zahodu v letih 1944 in 1945 je prisililo sile nacistične Nemčije, da so se umaknile iz Poljske. Sledila je ustanovitev  satelitske socialistične države, od leta 1952 znane kot [[Ljudska republika Poljska]].

Zaradi teritorialnih prilagoditev na zahtevo zaveznikov ob koncu druge svetovne vojne leta 1945, se je geografsko težišče Poljske premaknilo proti zahodu. Na novo opredeljena poljska država je veliki meri izgubila svoj zgodovinski večetnični značaj. V poznih 80. letih prejšnjega stoletja je poljsko reformno gibanje [[Solidarnost (razločitev)|Solidarnost]] postalo ključnega pomena za miren prehod iz načrtnega gospodarstva in socialistične države v kapitalistični gospodarski sistem in liberalno parlamentarno demokracijo. V tem procesu je bila leta 1989 ustanovljena moderna Tretja poljska republika.

==Prazgodovina in zgodovina do zgodnjega srednjega veka==
[[Slika:Biskupin_brama_od_wewnatrz.jpg|thumb|right|250px|Rekonstruiran Biskupin, utrjeno naselje iz obdobja lužiške kulture (8. stoletje pr. n. št.)]]

V [[Prazgodovina|prazgodovini]], [[Kamena doba|kameni]], [[Bronasta doba|bronasti]] in [[Železna doba|železni dobi]] se je ozemlje sedanje Poljske razvijalo podobno kot okoliške regije.&lt;ref&gt;Derwich &amp; Żurek 2002, str. 1–75.&lt;/ref&gt; 
V neolitskem obdobju so priseljenci iz Podonavje okoli leta 5500 pr. n. št. s seboj prinesli kulturo linearne keramike. V tej kulturi so se na poljskem ozemlju izoblikovale prve stalno naseljene kmečke skupnosti. V obdobju od okoli 4400 in 2000 pr. n. št. so staroselci v pozni kameni dobi še bolj razvili  kmečki način življenja.&lt;ref&gt;Derwich &amp; Żurek 2002, str. 32–53. &lt;/ref&gt; 

Poljska zgodnja bronasta doba se je začela okoli 2400–2300 pr. n. št., železna doba pa okoli 750–700 pr. n. št. Ena od mnogo odkritih kultur, [[lužiška kultura]] v bronasti in železni dobi, je zapustila več naselij.&lt;ref&gt;Derwich &amp; Żurek 2002, str. 54–75.&lt;/ref&gt; Okoli leta 400 pr. n. št. so poljsko ozemlje naselili [[Kelti]] [[Latenska kultura|latenske kulture]]. Kmalu zatem so se pod vplivom najprej Keltov in nato [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]] razvile nove kulture z močno germansko komponento. Okoli leta 500 so se v času velikih evropskih selitev germanska ljudstva izselila. Gozdnate regije na severu in vzhodu so naselili [[Balti]].&lt;ref&gt;Derwich &amp; Żurek 2002, str. 76–121.&lt;/ref&gt;

Nekaj arheoloških raziskav kaže, da so Slovani na sodobnem poljskem ozemlju naseljeni samo 1500 let.&lt;ref name=ref1/&gt; Nedavne genetske študije so pokazale, da so med sedanjimi prebivalci Poljske tudi potomci staroselcev, začenši v zgodnjim neolitikom.&lt;ref&gt;Mielnik-Sikorska 2013.&lt;/ref&gt; Po drugih arheoloških in jezikoslovnih raziskavah so bila zgodnja slovanska ljudstva v delih Poljske verjetno prisotna že veliko prej in so bila morda povezana s starodavno pševorsko in zarubinsko kulturo 3. stoletja pr. n. št. Nekatere slovanske skupine so morda prišle z vzhoda v kasnejših obdobjih.&lt;ref&gt;Brather, Sebastian (2004). &quot;The Archaeology of the Northwestern Slavs (Seventh To Ninth Centuries)&quot;. ''East Central Europe''. '''31''' (1): 78–81. doi: 10.1163/187633004x00116. &lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Trubačev, O. N. 1985. &quot;Linguistics and Ethnogenesis of the Slavs: The Ancient Slavs as Evidenced by Etymology and Onomastics&quot;. ''Journal of Indo-European Studies (JIES)'', '''13''': 203–256. &lt;/ref&gt; Domneva se, da so zgodnji slovanski narodi in jeziki morda izvirali iz [[Polesje|Polesja]], ki vključuje območje okoli [[Belorusija|belorusko]]-[[Ukrajina|ukrajinske]] meje, dele zahodne [[Rusija|Rusije]] in dele vzhodne Poljske.&lt;ref&gt; Kobyliński 2005, str. 525–526. &lt;/ref&gt;

Zahodnoslovanska in lehitska ljudstva ter vsi preostali manjšinski klani v starodavnih poljskih deželah so bili organizirani v plemena. Več njihovh imen je na seznamu, ki ga je sestavil anonimni bavarski geograf v 9. stoletju.&lt;ref&gt;Davies 2005a, str. xxvii.&lt;/ref&gt; V 9. in 10. stoletju so ta plemena ustvarila razvite regije ob zgornji [[Visla|Visli]], obali [[Baltsko morje|Baltskega morja]] in v [[Velikopoljska|Velikopoljski]]. V 10. stoletju je obsežna združitev plemen v Velikopoljski omogočila oblikovanje trajne politične strukture, ki je kasneje postala država Poljska.&lt;ref name=ref1/&gt;

==Obdobje Pjastov (10. stoletje–1385)==
{{glavni|Pjasti|Mješko I.|Boleslav I. Poljski|Kazimir I. Poljski|Boleslav II. Poljski|Boleslav III. Poljski|Kazimir II. Poljski|Vladislav I. Poljski|Kazimir III. Poljski}}
===Mješko I.===
[[Slika:Polska 992 - 1025.png|thumb|right|250px|Poljska se je pod prvima dvema vladarjema znatno razširila; temno rožnato je ozemlje ob koncu vladavine [[Mješko I.|Mješka I.]] (992), temno rožnato pa ozemlje, ki ga je dodal [[Boleslav I. Poljski|Boleslav I. Hrabri]] (umrl 1025); temno rožnato ozemlje na severozahodu, označeno z rdečo mejo,  je v tem času izgubil]]

Dinastija [[Pjasti|Pjastov]], ustanoviteljica poljske države, je vladala od 10. do 14. stoletja. Zgodovinski zapisi kot ustanovitelja dinastije in države omenjajo vojvodo [[Mješko I.|Mješka]], katerega vladanje se je začelo malo pred letom 963 in nadaljevalo do njegove smrti leta 992. Mješko se je po poroki s princeso Dubravko Češko, vneto kristjanko, leta 966 pokristjanil.&lt;ref name=rre12&gt;Davies 2005a, str. xxvii–xxviii.&lt;/ref&gt; Dogodek je znan kot &quot;krst Poljske&quot;, datum pa se pogosto simbolično šteje za začetek poljske državnosti.&lt;ref&gt;Zubrzycki 2006, str. 64. &lt;/ref&gt; Mješko je dokončal združevanje lehitskih plemen, potrebno za obstoj nove države. Po Mješku je Poljski vladal niz vladarjev, ki so prebivalstvo spreobrnili v krščanstvo, ustvarili močno kraljestvo in gojili značilno poljsko kulturo, integrirano v širšo evropsko kulturo.&lt;ref&gt;Wyrozumski 1986, str. 80–88.&lt;/ref&gt;

===Boleslav I. Hrabri===
Mješkov sin, knez [[Boleslav I. Poljski|Boleslav I.]] (vladal 992-1025),  je ustanovil poljsko cerkveno strukturo, si prizadeval osvojiti nova ozemlja in  bil ob koncu svojega življenja leta 1025  uradno kronan za prvega poljskega kralja.&lt;ref name=ref12/&gt; Prizadeval si je razširiti krščanstvo v poganske dele vzhodne Evrope, vendar je doživel neuspeh, ko je bil leta 997 v Prusiji ubit njegov največji misijonar [[Adalbert Praški]].&lt;ref name=ref12&gt;Davies 2005a, str. xxvii–xxviii.&lt;/ref&gt; Na kongresu v Gnieznu leta 1000 je sveti rimski cesar [[Oton III.]] priznal nadškofijo Gniezno,&lt;ref name=ref12/&gt; ključno za obstoj suverene poljske države.&lt;ref name=ref12/&gt; Med vladavino Otonovega naslednika [[Henrik II. Sveti|Henrika II.]] se je Boleslav od leta 1002 in 1018 vojskoval s Kraljevino Nemčijo.&lt;ref name=ref12/&gt;&lt;ref&gt;Wyrozumski 1986, str. 88–93.&lt;/ref&gt;

===Kazimir I., Boleslav II. in Boleslav III.===
Ekspanzionistična politika Boleslava I. je preobremenila vire zgodnje poljske države in sledil je propad monarhije. Pod [[Kazimir I. Poljski|Kazimirjem I. Obnoviteljem]] (vladal 1039-1058) je začela država okrevati. Kazimirjev sin [[Boleslav II. Poljski|Boleslav II. Velikodušni]] (vladal 1058–1079) se je zapletel v konflikt s ščerpanskim škofom Stanislavom, ki je na koncu povzročil njegov propad. Boleslava je poljska cerkev izobčila zaradi obtožb prešuštva, zato je leta 1079 ukazal umoriti škofa. Umor je sprožil upor poljskih plemičev, kateremu sta sledila Boleslavova odstavitev in izgon iz države.&lt;ref name=ref12/&gt; Okoli leta 1116 je [[Gallus Anonimus]] napisal kroniko ''[[Gesta principum Polonorum]]'' (''Dejanja poljskih knezov''),&lt;ref name=ref12/&gt; namenjeno poveličevanju njegovega zaščitnika [[Boleslav III. Poljski|Boleslava III. Krivoustega]] (vladal 1107–1138), vladarja, ki je obudil tradicijo vojaškega junaštva iz časa Boleslava I. Gallusovo delo je še vedno najpomembnejši pisni vir za zgodnjo zgodovino Poljske.&lt;ref&gt;Wyrozumski 1986, str. 93–104.&lt;/ref&gt;

===Razdrobitev kraljestva===
[[Boleslav III. Poljski|Boleslav III.]] je v svoji oporoki iz leta 1138&lt;ref name=ref12/&gt; razdelil Poljsko med svoje sinove. Notranja razdrobljenost Poljske v 12. in 13. stoletju je razjedla dinastične strukture  Pjastov. Leta 1180 je [[Kazimir II. Poljski|Kazimir II. Pravični]], ki je zahteval papeževo potrditev svojega statusa nadvojvode, na kongresu v Łęczyci poljski cerkvi podelil dodatne imunitete in privilegije.&lt;ref name=ref12/&gt;  Okoli leta 1220 je Vincenc Kadlubek napisal svojo ''[[Kronika poljskih kraljev in knezov|Kroniko poljskih kraljev in knezov]]'', še en pomemben vir za zgodnjo poljsko zgodovino.&lt;ref name=ref12/&gt; 

Leta 1226 je eden od regionalnih pjastovskih vojvod, Konrad I. Mazovski, povabil [[Tevtonski viteški red|Tevtonske viteze]], da bi mu pomagali v boju proti baltskim [[Prusi|pruskim]] poganom.&lt;ref name=ref12/&gt; Tevtonski red je uničil Pruse, vendar je obdržal njihovo ozemlje, kar je povzročilo večstoletna vojskovanja med Poljsko in Tevtonskimi vitezi ter pozneje med Poljsko in nemško prusko državo. 

Leta 1240  se je začela prva [[Mongolski vpadi v Evropo|mongolska invazija]] na Poljsko, ki je dosegla vrhunec s porazom poljskih in zavezniških krščanskih sil ter s smrtjo šlezijskega pjastovskega vojvode Henrika II. Pobožnega v [[Bitka pri Legnici|bitki pri Legnici]] leta 1241.&lt;ref name=ref12/&gt;

Obdobje razdrobljenosti je prineslo gospodarski razvoj in rast mest. Ustanovljena so bila nova mesta, obstoječa naselja pa so dobila status mest z magdeburškimi pravicami.&lt;ref&gt;Sebastian Brather (2008). ''Archäologie der westlichen Slawen: Siedlung, Wirtschaft und Gesellschaft im früh- und hochmittelalterlichen Ostmitteleuropa'' (nemško). Walter de Gruyter. str. 87.&lt;/ref&gt; Leta 1264 je Boleslav Pobožni s ''[[Kališki statut|Kališkim statutom]]'' [[Judje|Judom]] podelil judovske svoboščine.&lt;ref name=ref12/&gt;&lt;ref&gt;Wyrozumski 1986, str. 104–137.&lt;/ref&gt;

===Pozni Pjasti: Vladislav I. in Kazimir III.===
[[Slika:Władysław I sarcophagus figure.jpg|thumb|200px|Podoba Vladislava I. Slokega na njegovem sarkofagu]]

Poskusi ponovne združitve poljskih dežel so dobili zagon v 13. stoletju. Leta 1295 je velikopoljski vojvoda [[Przemisl II.]] uspel postati prvi vladar po Boleslavu II., ki je bil okronan za poljskega kralja.&lt;ref name=ref12/&gt; Vladal je na omejenem ozemlju in bil že naslednje leto ubit. V letih 1300–1305 je kot poljski kralj vladal tudi češki kralj [[Venčeslav II. Češki|Venčeslav II.]]&lt;ref name=ref12/&gt; Kraljestvo Pjastov je bilo dejansko obnovljeno šele pod [[Vladislav I. Poljski|Vladislavom I. Slokim]] (vladal 1306–1333), ki je postal kralj leta 1320.&lt;ref name=ref12/&gt; Leta 1308 so tevtonski vitezi zavzeli [[Gdansk]] in [[Pomerelija|Pomerelijo]].&lt;ref name=ref12/&gt;

Kralj [[Kazimir III. Poljski|Kazimir III. Veliki]] (vladal 1333–1370),&lt;ref name=ref12/&gt; Vladislavov sin in zadnji vladar iz dinastije Pjastov, je okrepil in razširil obnovljeno Poljsko kraljestvo, zahodna provinca Šlezija, ki jo je leta 1339 sam formalno  odstopil Češki, in večina poljske Pomeranije pa sta bili za nekaj stoletij izgubljeni. Napredek je bil dosežen tudi pri obnovi upravljanja osrednje province [[Mazovija|Mazovije]]. Leta 1340  se je začelo osvajanje [[Rdeča Rutenija|Rdeče Rutenije]],&lt;ref name=ref12/&gt; ki je zaznamovalo širjenje poljske države na vzhod.

Leta 1364 je bil sklican [[Krakovski kongres]], obseženo srečanje vladarjev srednje, vzhodne in severne Evrope, verjetno za načrtovanje [[Osmansko cesarstvo|protiturške]] [[križarske vojne]]. Isto leto je bila ustanovljena bodoča [[Jagelonska univerza]], ena najstarejših univerz v Evropi.&lt;ref name=ref12/&gt;&lt;ref&gt;Wyrozumski 1986, str. 137–171.&lt;/ref&gt; 9. oktobra 1334 je Kazimir III. potrdil privilegije, ki jih je Judom leta 1264 podelil velikopoljski vojvoda Boleslav Pobožni, in jim dovolil, da so se v velikem številu naselili na Poljskem.

===Anžujci===
Ko sta leta 1370 izumrli poljska kraljeva linija in mlajša veja Pjastov, je prišla  Poljska pod oblast [[Ludvik I. Ogrski|Ludvika I. Ogrskega]] iz [[Kapetingi|kapetinške]] hiše [[Anžujci|Anjou]]. Združitev Poljske in Ogrske je trajala do leta 1382.&lt;ref name=ref12/&gt; Leta 1374 je Ludvik I. podelil poljskemu plemstvu [[Košiški privilegij]], da bi eni od svojih hčera zagotovil nasledstvo na Poljskem.&lt;ref name=ref12/&gt; Leta 1384 je poljski prestol zasedla njegova najmlajša hči [[Jadwiga Poljska|Jadviga]] (umrla 1399).&lt;ref&gt;Wyrozumski 1986, str. 171–177.&lt;/ref&gt;

==Jagelonska dinastija (1385-1572)==
{{glavni|Jagelonci}}
===Dinastična unija z Litvo, Vladislav II. Jagelo===
[[Slika:Battle of Tannenberg.jpg|250px|thumb|[[Bitka pri Grunwaldu]]]]

Leta 1386 se je veliki litovski knez [[Vladislav II. Poljski|Jogaila]] poročil s poljsko kraljico Jadvigo, kar mu je omogočilo postati poljski kralj.&lt;ref name=ref21&gt;Davies 2005a, str. xxviii–xxix.&lt;/ref&gt; Do svoje smrti leta 1434 je vladal kot [[Vladislav II. Poljski]]. Poroka je ustvarila poljsko-litovsko personalno unijo pod kralji [[Jagelonci|Jagelonske dinastije]]. 

Prvi dokument, ki je uradno povezal obe državi, je bila [[Krevska unija]] iz leta 1385, ki je bila po vsebini Jogailova in Jadvigina poročna pogodba. S poljsko-litovskim partnerstvom je Poljska pridobila obsežno ozemlje [[Rutenija|Rutenije]], ki je bilo v posesti Litve. Partnerstvo se je izkazalo za koristno za državljane obeh držav, ki so v naslednjih štirih stoletjih sobivali in sodelovali v eni največjih političnih entitet v Evropi. Ko je kraljica Jadviga leta 1399 umrla, je Kraljevina Poljska prešla v izključno posest njenega moža.&lt;ref name=ref21/&gt;&lt;ref&gt;Wyrozumski 1986, str. 178–195.&lt;/ref&gt;

V [[Baltsko morje|baltski]] regiji se je nadaljeval boj Poljske s [[Tevtonski viteški red|Tevtonskimi vitezi]] in dosegel vrhunec v zmagi v [[Bitka pri Grunvaldu|bitki pri Grunwaldu]] leta 1410,  ki je Poljaki in Litovci niso zaključili z odločilnim udarom proti glavnemu sedežu Tevtonskega reda na gradu [[Grad Malbork|Malbork]]. Razvijajoče se odnose med Kraljevino Poljsko in Veliko litovsko kneževino je dodatno opredelila [[Horodlanska unija]] leta 1413.&lt;ref name=ref21/&gt;&lt;ref&gt;Wyrozumski 1986, str. 195–201. &lt;/ref&gt;

Privilegiji [[Šlahta|šlahte]] (plemstvo) so se širili. Leta 1425 je bil sprejet akt ''[[Neminem captivabimus nisi iure victum]]''  (v prostem prevodu ''Nihče ne bo aretiran brez sodbe sodišča''), ki je  plemiče varoval pred samovoljnimi kraljevimi aretacijami.&lt;ref name=ref21/&gt;

===Vladislav III. in Kazimir IV. Jagelo===
[[Slika:Casimir IV Jagiellon.jpg|thumb|left|upright|Kralj [[Kazimir IV. Poljski|Kazimir IV. Jagelo]] je bil osrednja osebnost jagelonskega obdobja]]

Vladanje mladega [[Vladislav III. Poljski|Vladislava III.]] (1434–1344),&lt;ref name=ref21/&gt; sina in naslednika Vladislava II., ki je vladal kot kralj Poljske in Ogrske, je prekinila njegova smrt v [[Bitka pri Varni|bitki pri Varni]] proti silam [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]].&lt;ref name=ref21/&gt;&lt;ref&gt;Wyrozumski 1986, str. 201–204. &lt;/ref&gt; Sledilo je tri leta trajajoče medvladje, ki se je končalo leta 1447 s kronanjem njegovega brata [[Kazimir IV. Poljski|Kazimirja IV.]]

Kritični razvoj jagelonskega obdobja se je dogajal ravno med njegovo dolgo vladavino, ki je trajala do leta 1492. Leta 1454 je Poljska priključila [[Kraljevska Prusija|Kraljevo Prusijo]] in sledila je [[trinajstletna vojna]] (1454–1466) z državo [[Tevtonski viteški red|Tevtonskih vitezov]].&lt;ref name=ref21/&gt; Leta 1466 je bil sklenjen prelomni [[Drugi torunjski mir]], ki je razdelil Prusijo in ustanovil Vzhodno Prusijo, poljski fevd pod upravo Tevtonskih vitezov.&lt;ref name=ref21/&gt; Poljska se je na jugu soočala z Osmanskim cesarstvom in [[Krimski Tatari|Krimskimi Tatari]], na vzhodu pa pomagala Litvi v boju proti [[Moskovska velika kneževina|Moskovski veliki kneževini]]. Razvijala se je v fevdalno državo s pretežno kmetijskim gospodarstvom in vse bolj prevladujočim zemljiškim plemstvom. Kraljeva prestolnica Krakov se je spreminjala v veliko akademsko in kulturno središče in leta 1473 dobila prvo tiskarno.&lt;ref name=ref21/&gt; Z naraščajočim vplivom srednjega in nižjega  plemstva se je kraljevi svet do leta 1493 razvil v dvodomni Generalni sejm (parlament), ki ni več predstavljal izključno najvišjih dostojanstvenikov kraljestva.&lt;ref name=ref21/&gt;&lt;ref&gt;Wyrozumski 1986, str. 205–225. &lt;/ref&gt;

Pravni akt  ''[[Nihil novi|Nihil novi nisi commune consensu]]'' (slovensko ''Nič novega brez skupnega soglasja''), sprejet v Sejmu leta 1505, je večino zakonodajne oblasti prenesel z monarha na Sejm.&lt;ref name=ref21/&gt; Dogodek je zaznamoval začetek obdobja, znanega kot &quot;zlata svoboda&quot;, v katerem je v državi načeloma vladalo &quot;svobodno in enakopravno&quot; poljsko plemstvo. V 16. stoletju je množičen razvoj kmetijskih gospodarstev v lasti plemstva povzročil vse bolj žaljive razmere za kmečke podložnike, ki so jih obdelovali. Politični monopol plemičev je tudi zadušil razvoj mest, od katerih so nekatera cvetela v poznem jagelonskem obdobju, in omejeval pravice meščanov, kar je zaviralo nastanek srednjega družbenega razreda.&lt;ref&gt;Gierowski 1986a, str. 24–53. &lt;/ref&gt;

===Zgodnja moderna Poljska pod Sigismundom I. in Sigismundom II.===
[[Slika:Nikolaus Kopernikus.jpg|thumb|right|[[Nikolaj Kopernik]], utemeljitelj heliocentričnega modela Osončja]]

V 16. stoletju je [[Reformacija|protestantsko]] reformistično gibanje prodrlo globoko v poljsko krščanstvo. Politika verske strpnosti, ki se je razvila na Poljskem, je bila v tistem času skoraj edinstvena v Evropi. Iz pokrajin, ki so jih razdirali verski spori, je veliko ljudi pobegnilo in našlo zatočišče na Poljskem. Vladavini kraljev [[Sigismund I. Poljski|Sigismunda I. Starega]] (1506–1548) in [[Sigismund II. Avgust|Sigismunda II. Avgusta]] (1548–1572) sta bili obdobje intenzivnega razcveta kulture in znanosti, imenovano tudi zlata doba poljske renesanse. Najvidnejši predstavnik tedanje znanosti je bil [[astronom]] [[Nikolaj Kopernik]] (1473–1543), utemeljitelj heliocentričnega sistema našega [[Osončje|Osončja]].&lt;ref name=ref21/&gt; Najpomembnejši umetnik tega obdobja je bil pesnik  [[Jan Kochanowski]] (1530–1584).&lt;ref name=ref27&gt;Davies 2005a, str. xxix.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Gierowski 1986a, str. 116–130.&lt;/ref&gt; Med vladavino Sigismunda I.&lt;ref name=ref21/&gt; bil [[Tevtonski viteški red|Tevtonski red]] leta 1525 sekulariziran. Zadnji veliki mojster reda [[Albert Pruski]] se je spreobrnil v protestantizem in se poklonil poljskemu kralju in v zameno dobil v fevd vojvodino Prusijo.&lt;ref name=ref21/&gt; Mazovija je bila leta 1529 končno v celoti vključena v Poljsko krono.&lt;ref name=ref21/&gt;&lt;ref&gt;Gierowski 1986a, str. 53–92. &lt;/ref&gt;

[[Slika:Poland-01788 - Courtyard (32000957141).jpg|thumb|left|250px|Italijansko dvorišča na gradu [[Grad Vavel|Vavel]] v Krakovu, nekdaji rezidenci poljskih monarhov]]

Z vladavino Sigismunda II. se je končalo obdobje Jageloncev. Leta 1569 je bila z [[Lublinska unija|Lublinsko unijo]] ustanovljena poljsko-litovska [[Republika obeh narodov]]. Litovska oblast v Ukrajini je bila prenešna na Poljsko.&lt;ref name=ref21/&gt;&lt;ref&gt;Gierowski 1986a, str. 92–109. &lt;/ref&gt; Realna unija obeh narodov je trajala do [[Delitve Poljske|prve delitve Poljske]] leta 1795. Leta 1561 je Poljska priključila [[Livonija|Livonijo]], s čimer se je začela livonska vojna z [[Rusko carstvo|Rusijo]].&lt;ref name=ref21/&gt; 

Eksekucionistično gibanje, ki je poskušalo zaustaviti napredujočo prevlado poljskih in litvanskih magnatskih družin v državi, je doseglo vrhunec na zasedanju  Sejma v Piotrkówu v letih 1562–1563.&lt;ref name=ref21/&gt; Na verskem področju so se poljski bratje odcepili od [[Kalvinizem|kalvinistov]], ki so leta 1563 izdali protestantsko ''Brestovsko Biblijo''.&lt;ref name=ref21/&gt; Na poljsko zgodovino so močno vplivali [[jezuiti]], ki so tja prišli leta 1564

==Poljsko-litovska Republika obeh narodov==
===Ustanovitev (1569-1648)===
====Lublinska unija====
[[Slika:Truce of Deulino 1618-1619.PNG|upright=1.35|thumb|right|Republika obeh narodov v njenem največjem obsegu po sklenitvi Deulinskega miru leta 1619]]

[[Lublinska unija]] iz leta 1569 je ustvarila poljsko-litovsko zvezno državo, ki je bila bolj enotna kot prejšnja personalna unija med Poljsko in Litvo. Unijo je vodilo plemstvo preko centralnega parlamenta in lokalnih skupščin na čelu z izvoljenim kraljem. Formalna vladavina plemstva, ki je bilo sorazmerno številčnejše kot v drugih evropskih državah, je tvorila zgodnji demokratični sistem,&lt;ref&gt;Overy 2010, str. 176–177. &lt;/ref&gt; ki je bil v nasprotju z absolutnimi monarhijami, ki so takrat prevladovale v preostali Evropi.&lt;ref&gt;Davies 1996, str. 555. &lt;/ref&gt; 

Začetek Republike obeh narodov je sovpadal z obdobjem v poljski zgodovini, ko sta bila dosežena velika politična moč ter napredek v civilizaciji in blaginji. Poljsko-litovska unija je postala vpliven dejavnik  v evropskih zadevah in pomembna kulturna entiteta, ki je širila zahodno kulturo s poljskimi značilnostmi proti vzhodu. V drugi polovici 16. stoletja in prvi polovici 17. stoletja je bila Republika obeh narodov  ena največjih in najštevilčnejših držav v tedanji Evropi. Merila je malo manj kot milijon kvadratnih kilometrov in imela okoli deset milijonov prebivalcev. V njenem gospodarstvu je prevladovalo izvozno usmerjeno kmetijstvo. Verska strpnost po vsej državi je bila zagotovljena z [[Varšavska konfederacija|Varšavsko konfederacijo]] iz leta 1573.&lt;ref name=ref27/&gt;

====Prvi voljeni kralji====
[[Slika:France-001615 - King Henri III (15291221709) (2).jpg|thumb|left|200px|Prvi izvoljeni poljsko-litovski kralj je bil Henrik Valoiški, kasnejši francoski kralj [[Henrik III. Francoski|Henrik III.]]]]

Po koncu vladavine Jageloncev leta 1572 je bil na prvih &quot;svobodnih volitvah&quot; poljskega plemstva leta 1573 za kralja izvoljen Henrik Valoiški, kasnejši francoski kralj [[Henrik III. Francoski|Henrik III.]] Pred izvolitvijo je moral pospisati ''[[Pacta conventa|pacta conventa]]'', sklop dogovorjenih obveznosti oziroma predvolilnih obljub.  Ko je leta 1574  na Poljsko prispela novica, da je francoski prestol prazen, se je Henrik kot njegov  verjetni dedič vrnil v Francijo.&lt;ref name=ref27/&gt; Volitve kralja so od  
samega začetka spremljali tuji vplivi, saj so tuje sile poskušale z manipulacijami doseči izvolitev kandidata, ki je bil v skladu z njihovimi interesi.&lt;ref&gt;Gierowski 1986a, str. 109–116. &lt;/ref&gt;

Henrikovi je sledila vladavina Štefana Báthoryja (vladal 1576–1586). Bil je vojaško in domovinsko samozavesten vladar in je v poljskem zgodovinskem izročilu  cenjen kot redek primer uspešnega izvoljenega kralja.&lt;ref name=ref27/&gt; Ustanovitev Kronskega sodišča leta 1578 je pomenila prenos številnih pritožbenih zadev iz kraljeve v plemiško jurisdikcijo.&lt;ref name=ref27/&gt;

====Prvi kralji iz dinastije Vasa====
[[Slika:Sigismund at horse.jpg|right|thumb|200px|[[Sigismund III. Poljski|Sigismund III. Vasa]] je vladal dolgo, njegovo delovanje proti verskim manjšinam, ekspanzionistične ideje in vmešavanje v švedske dinastične zadeve pa so Republiko obeh narodov destabilizirale]]

Vladavina švedske [[Dinastija Vasa|dinastije Vasa]] se je v Republiki obeh narodov začela leta 1587. Prva dva kralja iz te dinastije, [[Sigismund III. Poljski|Sigismund III.]] (vladal 1587–1632) in [[Vladislav IV. Poljski|Vladislav IV.]] (vladal 1632–1648), sta večkrat poskušala s spletkami prevzeti švedski  prestol, ki je bil stalen vir motenj v Republiki obeh narodov.&lt;ref name=ref27/&gt; Katoliška cerkev je v tistem času začela ideološko protiofenzivo in protireformacija je zajela  številne spreobrnjence iz poljskih in litvanskih protestantskih krogov. Leta 1596 je [[Brestlitovska unija]] razklala vzhodne kristjane v Republiki in ustvarila [[Katoliške cerkve vzhodnega obreda|uniatsko cerkev vzhodnega obreda]], podrejeno papežu.&lt;ref name=ref27/&gt; V letih 1606–1608 se je razvil zebrzidovski upor proti Sigismundu III.&lt;ref name=ref27/&gt;&lt;ref&gt;Gierowski 1986a, str. 130–146. &lt;/ref&gt;

V želji po premoči v vzhodni Evropi se je Republika obeh narodov od leta 1605 do 1618 vojskovala z Rusijo. Niz spopadov se imenuje poljsko-moskovska vojna ali dimirtijada. Repoblika je razširila svoje ozemlje proti vzhodu, glavnega cilja – moskovskega prestola, pa poljska dinastija ni dosegla. Švedska si je v poljsko-švedskih vojnah v letih 1617–1629 prizadevala dobiti prevlado na [[Baltsko morje|Baltiku]],  [[Osmansko cesarstvo]] pa je pritiskalo z juga v bitkah pri Cecori leta 1620 in Hotinu leta 1621.&lt;ref name=ref27/&gt; Širitev kmetijstva in [[Tlačanstvo|tlačanska]] politika v poljski [[Ukrajina|Ukrajini]] sta povzročili vrsto [[kozaki|kozaških]] uporov. V tridesetletni vojni je bila Republika zaveznica habsburške monarhije vendar v njej ni neposredno sodelovala.{{efn-lr|Po mnenju raziskovalca Jana Sowe je Republika obeh narodov kot država propadla, ker se ni bila sposobna prilagoditi nastajajočemu novemu evropskemu redu, vzpostavljenemu z Vestfalskim mirom leta 1648. Voljeni poljski kralji, ki jih je omejevalo sebično in kratkovidno plemstvo, niso mogli vsiliti močne in učinkovite centralne vlade z značilno povestfalsko notranjo in zunanjo suverenostjo. Nezmožnost poljskih kraljev, da bi zaračunavali in pobirali davke, in s tem vzdrževali stalno vojsko, ter vodili neodvisno zunanjo politiko, so bili med glavnimi ovirami za učinkovito tekmovanje Poljske na spremenjenem evropskem prizorišču, kjer je bila absolutistična oblast predpogoj za preživetje in postala temelj za odpravo tlačanstva in postopno oblikovanje parlamentarizma. &lt;ref name=ref37&gt;Wodecka 2013.&lt;/ref&gt;}} Vladavina [[Vladislav IV. Poljski|Vladislava IV.]] je bila večinoma miroljubna. Leta 1635 je bila ponovno vzpostavljena pravoslavna cerkvena hierarhija. ki je bila po Brestlitovski uniji prepovedana.&lt;ref name=ref27/&gt;

===Propadanje (1648-1764)===
====Potop====
Med vladanjem Kazimirja II. Vase (1648–1668), tretjega in zadnjega iz te dinastije, je plemiška demokracija začela propadati zaradi tujih invazij in notranjih nesoglasij.&lt;ref name=ref27/&gt;&lt;ref name=ref36&gt;Gierowski 1986a, str. 190–219. &lt;/ref&gt; Nadloge so se nepričakovano hitro kopičile in zaznamovale konec poljske zlate dobe. Nekoč močna Republika obeh narodov je postajala vedno bolj ranljiva za tuje posege.
 
[[Slika:John II Casimir Vasa 1.PNG|thumb|right|200px|[[Ivan II. Poljski|Ivan II. Kazimir Vasa]] je vladal v najtežjem obdobju Republike obeh narodov; rzočaran zaradi nezmožnosti reformiranja države je leta 1668 odstopil&lt;ref name=ref37/&gt;]]

Vstaja  kozakov pod vodstvom [[Bogdan Hmelnicki|Bogdana Hmelnickega]] leta 1648–1657 je zajela vse jugovzhodne pokrajine Poljske krone&lt;ref name=ref27/&gt; in imela katastrofalne posledice. 

Prvi ''[[liberum veto]]'', parlamentarno pravico, s katero je lahko kateri koli član Sejma takoj razpusti trenutno sejo, je bila prvič uporabljena leta 1652.&lt;ref name=ref27/&gt; Ta praksa je sčasoma kritično oslabila poljsko centralno vlado. V [[Perejaslavski sporazum|Perejaslavskem sporazumu]] so se ukrajinski uporniki leta 1654 razglasili za podložnike ruskega carja.

Druga severna vojna je v letih 1655–1660 divjala po osrednjih poljskih deželah. Vključeva ja brutalno in uničujočo švedsko  invazijo na Poljsko, imenovano švedski potop. Vojna se je končala leta 1660 z [[Olivski sporazum|Olivskim mirovnim sporazumom]].&lt;ref name=ref27/&gt; Republika je v vojni zgubila nekaj ozemlja na severu države. 

Leta 1657 je [[Prusija|vojvodina Prusija]] z [[Bromberški sporazum|Bromberškim sporazumom]] vzpostavila svojo neodvisnost.&lt;ref name=ref27/&gt; V rusko-poljski vojni (1654–1667) se je vojska Republike dobro odrezala, Ukrajina pa je bila z [[Andrusovsko premirje|Andrusovskim premirjem]] leta 1667  kljub temu razdeljena med Poljsko in Rusijo.&lt;ref name=ref27/&gt; Proti koncu vojne je upor magnatov Lubomirskih proti kralju destabiliziral in oslabil državo. Obsežni napadi krimskih Tatarov, v katerih so v Ukrajini lovili sužnje, so imeli zelo škodljive posledice tudi za poljsko gospodarstvo.&lt;ref&gt;Williams 2013, str. 27. &lt;/ref&gt; Leta 1661 je izšel prvi poljski časopis ''Merkuriusz Polski''.&lt;ref name=ref27/&gt;&lt;ref&gt;Gierowski 1986a, str. 220–240. &lt;/ref&gt;

Leta 1668 se je kralj [[Ivan II. Poljski|Ivan II. Kazimir]], žalosten zaradi nedavne smrti svoje žene in razočaran zaradi katastrofalnih političnih neuspehov svoje vladavine, odrekel prestolu in pobegnil v Francijo.{{efn-lr|Ivan II. Kazimir Vasa je znan po svoji omembe vredni in natančni napovedi delitve Poljske, ki se je zgodila več kot stoletje kasneje.&lt;ref name=ref37/&gt;}}

====Jan III. Sobieski in zadnje vojaške zmage====
[[Slika:Siemiginowski John III Sobieski with his son.jpg|thumb|left|200px|Kralj  [[Jan III. Sobieski]] s svojim sinom Jakobom, katerega je poskušal postaviti za svojega naslednika; Sobieski je povedel vojsko Republike obeh narodov v bitko za Dunaj, eno zadnjih velikih poljsko-litovskih zmag]]

Po odstopu Ivana II. Kazimirja je bil za njegovega nalednika leta 1669 izvoljen Poljak [[Koribut Višnjevecki]]. Med njegovim vladanjem, ki je trajalo do leta 1673,  je izbruhnila poljsko-osmanska vojna (1672–1676). Vojna se je nadaljevala pod njegovim naslednikom [[Jan III. Sobieski|Janom III. Sobieskim]] (vladal 1674–1696).&lt;ref name=ref27/&gt; Sobieski je nameraval razširiti svojo  državo  na  [[Baltsko morje|baltsko]] območje in v ta namen leta 1675 v Jaworówu s Francijo sklenil tajni sporazum,&lt;ref name=ref27/&gt; 
vendar je bil namesto tega prisiljen v dolgotrajne vojne z [[Osmansko cesarstvo|Osmanskim cesarstvom]]. S tem je Sobieski za kratek čas oživil vojaško moč Republike obeh narodov. V [[bitka pri Hotinu|bitki pri Hotinu]] leta 1673 je premagal osmansko vojsko in v [[Drugo obleganje Dunaja|bitki pri Dunaju]] leta 1683 odločilno pomagal rešiti Dunaj pred Osmanskim cesarstvom.&lt;ref name=ref27/&gt; Vladavina Sobieskega je bila zadnji višek v zgodovini Republike, saj je  v prvi polovici 18. stoletja Poljska prenehala biti aktivna akterka v mednarodni politiki. Z Rusijo je leta 1686 sklenila sporazum o večnem miru in končno uredila meje med državama, ki so veljale do [[Delitve Poljske|prve delitve Poljske]] leta 1772.&lt;ref name=ref27/&gt;&lt;ref&gt;Gierowski 1986a, str. 240–258. &lt;/ref&gt;

Republika obeh narodov, ki je bila do leta 1720 v skoraj nenprekinjenih vojnah, je utrpela ogromno izgubo prebivalstva ter veliko škodo v svojem gospodarstvu in družbeni strukturi. Vlada je postala neučinkovita zaradi obsežnih notranjih konfliktov, skorumpiranih zakonodajnih procesov in manipulacij zaradi tujih interesov. Plemstvo je padlo pod nadzor peščice sprtih magnatskih družin z vzpostavljenimi ozemeljskimi domenami. Mestno prebivalstvo in infrastruktura sta propadala, skupaj z večino kmetij, katerih prebivalci so bili podvrženi vse skrajnejšim oblikam tlačanstva. Razvoj znanosti, kulture in izobraževanja se je zaustavil ali celo nazadoval.&lt;ref name=ref36/&gt;

====Saški kralji====
[[Slika:August der Starke.jpg|thumb|right|200px|[[Avgust II. Močni]], saški kralj Poljske; po njegovi smrti se je začela vojna za poljsko nasledstvo]]

Volitve kralja leta 1697 so na poljski prestol pripeljale [[Avgust Močni|Avgusta II. Močnega]] (vladal 1697–1733), člana  saške družine [[Wettinci|Wettin]], ki je lahko prevzel prestol pod pogojem, da se spreobrne v rimskokatoliško vero. Nasledil ga je njegov sin [[Avgust III. Poljski|Avgust III.]] (vladal 1734–1763).&lt;ref name=ref27/&gt; Vladavini saških kraljev, ki so bili  hkrati saški volilni knezi, so prekinili tekmovalni kandidati za poljski prestol. Razpad Relublike obeh narodov se je nadaljeval. 

[[Velika severna vojna]] (1700–1721),&lt;ref name=ref27/&gt; v kateri so sodobniki videli začasen mrk, je morda bila usodni udarec, ki je zrušil poljski politični sistem. Leta 1704 je bil za kralja pod švedsko zaščito postavljen [[Stanislav Leščinski]], vendar je na tem položaju zdržal le nekaj let.&lt;ref&gt;Davies 2005a, str. 374–375&lt;/ref&gt; Tihi sejm leta 1717 je zaznamoval začetek Republike obeh narodov kot ruskega [[protektorat]]a.&lt;ref&gt;Davies 2005a, str. 375–377.&lt;/ref&gt; Rusko carstvo je jamčilo zlato svobodo plemstva, samo da bi obdržalo šibko centralno oblast Republike in nadaljevalo stanje stalne politične nemoči. V odmevnem zlomu tradicije verske strpnosti so bili [[Protestantizem|protestanti]] med [[Thornovi nemiri|Thornovimi nemiri]] leta 1724 usmrčeni.&lt;ref&gt;Davies 2005a, str. 139–142.&lt;/ref&gt; Leta 1732 so Rusija, Avstrija in Prusija, močne in spletkarske sosede Poljske, sklenile tajni [[Sporazum treh črnih orlov]] z namenom, da bi nadzirale prihodnje volitve kraljev Republike. Vojna za poljsko nasledstvo leta 1733-1735&lt;ref name=ref27/&gt; je pomagala Leščinskemu, da je prišel drugič na poljski prestol. Zaradi znatne vpletenosti tujcev so bila njegova prizadevanja neuspešna. Kraljevina Prusija je postala močna regionalna sila, ki ji je v šlezijskih vojnah uspela [[Habsburška monarhija|habsburški monarhiji]] iztrgati zgodovinsko poljsko provinco [[Šlezija|Šlezijo]]. Prusije je s tem postala vedno večja grožnja varnosti Poljske. 

Personalna unija Republike obeh narodov in Vojvodine Saške je v Republiki  povzročila nastanek reformnega gibanja in začetek poljskega [[Razsvetljenstvo|razsvetljenstva]], ki je bilo glavni pozitivni napredek v tem obdobju. Leta 1747 je bila v [[Varšava|Varšavi]] odprta prva poljska javna [[Knjižnica Załuski|knjižnica Załuski]].&lt;ref name=ref27/&gt;&lt;ref&gt;Gierowski 1986a, str. 258–301.
&lt;/ref&gt;

===Reforme in izguba državnosti (1764-1795)===
====Czartoryjske reforme in Stanislav Avgust Poniatowski====
[[Slika:Stanisław August Poniatowski by Johann Baptist Lampi.PNG|thumb|right|200px|Razsvetljeni monarh [[Stanislav II. Avgust Poniatowski]]]]

V drugi polovici 18. stoletja so v poljsko-litovski skupni državi poskušali izvesti temeljne notranje reforme, ker ji je grozilo izumrtje. Reformna dejavnost, ki jo je sprva spodbujala frakcija magnatske družine Czartory, znane kot Familia, je izzvala sovražno reakcijo in vojaški odziv sosednjih sil, vendar je ustvarila pogoje, ki so spodbudili gospodarski napredek. Vodilno trgovsko središče v državi je postala prestolnica Varšava in prevzela primat Danziga (zdaj Gdansk). Pomen  uspešnejših mestnih družbenih slojev se je povečal. Zadnja desetletja neodvisnega obstoja Republike obeh narodov  so zaznamovala agresivna reformna gibanja in daljnosežen napredek na področju izobraževanja, intelektualnega življenja, umetnosti ter razvoja družbenega in političnega sistema.&lt;ref&gt;Gierowski 1986b, str. 1–60. &lt;/ref&gt;

Kraljeve volitve leta 1764 so na prestol privedle [[Stanislav II. Avgust Poniatowski|Stanislava Avgusta Poniatowskega]],&lt;ref name=ref46&gt;Davies 2005a, str. xxix–xxx&lt;/ref&gt; prefinjenega posvetnega aristokrata, povezanega z družino Czartory, ki pa ga je izbrala in vsilila ruska cesarica [[Katarina Velika]] in od njega pričakovala, da bo njen poslušni sledilec. Stanislav Avgust je vladal poljsko-litovski državi do njenega razpada leta 1795. Svojo vladavino je preživel razpet med željo po izvedbi reform, potrebnih za rešitev propadajoče države, in podrejenim odnosom do svojih ruskih pokroviteljev.&lt;ref&gt;Gierowski 1986b, str. 60–66. &lt;/ref&gt;

[[Barska konfederacija]] (1768-1772)&lt;ref name=ref46/&gt; je bila upor poljskega plemstva proti ruskemu vplivu nasploh in samemu Poniatowskemu, v katerem so videli predstavnika Rusije. Konfederacija se je borila za ohranitev neodvisnosti Poljske in tradicionalnih interesov plemstva. Po nekaj letih so nadzor v konfederaciji ponovno prevzele sile, zveste kralju in Ruskemu carstvu.&lt;ref name=ref48&gt;Gierowski 1986b, str. 66–74. &lt;/ref&gt;

Po zatrtju Barske konfederacije so bili deli Republike obeh narodov  leta 1772 na pobudo [[Friderik II. Veliki|Friderika Velikega Pruskega]] razdeljeni med Prusijo, Avstrijo in Rusijo. Dejanje jo postal znano kot [[Delitve Poljske|prva delitev Poljske]].&lt;ref name=ref46/&gt; Od Republike je ostala okrnjena država. Sejm je leta 1773 pod prisilo potrdil delitev kot  opravjeno dejstvo, vendar je hkrati ustanovil Komisijo za nacionalno izobraževanje, pionirsko izobraževalno ustanovo v Evropi, ki jo pogosto imenujejo tudi prvo ministrstvo za izobraževanje na svetu.&lt;ref name=ref46/&gt;&lt;ref name=ref48/&gt;

====Veliki sejm 1788–1791 in Ustava 3. maja 1791====
[[Slika:Oath of confirmation of Constitution of the 3rd May 1791.PNG|thumb|right|250px|Veliki sejm je na zasedanju v Kraljevem gradu v Varšavi 3. maja 1791 potrdil poljsko-litovsko ustavo]]

Dolgotrajno zasedanje parlamenta, ki ga je sklical kralj Stanislav II. Avgust, je znano kot Veliki sejm ali Štiriletni sejm. Prvič se je sestal leta 1788. Prelomni dosežek maratonskega zasedanja je bilo sprejetje ustave z dne 3. maja 1791,&lt;ref name=ref46/&gt; prve v sodobni Evropi. Ustava, zmerno reformističen dokument, ki so ga obrekovalci obsodili kot naklonjen idealom [[Francoska revolucija|francoske revolucije]], je kmalu sprožila močno nasprotovanje konservativnih krogov višjega plemstva Republike obeh narodov in ruske carice Katarine, ki je bila odločena preprečiti ponovno rojstvo močne Republike obeh narodov. Plemiška [[Targoviška konfederacija]], ustanovljena v prestolnici ruskega carstva [[Sankt Peterburg]]u, je prosila Katarino za pomoč in maja 1792 je ruska vojska vstopila na ozemlje Republike. Poljsko-ruska vojna leta 1792, obrambna vojna sil Republike proti ruskim zavojevalcem, se je končala, ko je poljski kralj, prepričan o nesmiselnosti odpora, kapituliral in se pridružil Targoviški konfederaciji. Vlado je prevzela rusko-zavezniška konfederacija, vendar sta Rusija in Prusija leta 1793 vseeno poskrbeli za drugo delitev Poljske. Zaradi delitve je državi ostalo kritično okrnjeno ozemlje, zaradi česar ni bila sposobna samostojnega obstoja. Grodnenski sejm Republike obeh narodov leta 1793, zadnji v še obstoječi državi,&lt;ref name=ref46/&gt; je bil prisiljen potrditi novo delitev.&lt;ref&gt;Gierowski 1986b, str. 74–90.&lt;/ref&gt;

==== Kościuszkov upor leta 1794 in konec poljsko-litovske države====
[[Slika:Smuglewicz Kosciuszko 2.jpg|thumb|left|250px|Kościuszkov poziv na narodno vstalo v Krakovu leta 1794]]

Radikalizirani zaradi nedavnih dogodkov so poljski reformatorji, bodisi v izgnanstvu bodisi na ozemlju, ki je še ostalo Republiki obeh narodov, začeli pripravljati narodno vstajo. Za vodjo vstaje je bil izbran [[Kościuszkova vstaja|Tadeuš Kościuszko]], priljubljen general in veteran [[Ameriška vojna za neodvisnost|ameriške revolucije]]. Kościuszko se je 24. marca 1794 vrnil iz tujine in v [[Krakov]]u izdal Kościuszkovo proklamacijo, ki je zahtevala narodno vstajo pod njegovim vrhovnim poveljstvom.&lt;ref name=ref46/&gt; Kościuszko je osvobodil številne kmete, da bi jih lahko vpisal v svojo vojsko. Upor kljub široki narodni podpori ni bil sposoben pridobiti tuje pomoči, potrebne za njegov uspeh. Združene sile Rusije in Prusije so upor zatrle in novembra 1794 po bitki v Pragi zasedle Varšavo.

[[Slika:Partitions of Poland.png|thumb|right|upright=1.35|Tri delitve Republike obeh narodov: 1772, 1793 in 1795]]

Leta 1795 so Rusija, Prusija in Avstrija izvedle tretjo delitev Poljske kot končno razdelitev ozemlja, ki je povzročila dokončni razpad poljsko-litovske skupne države.&lt;ref name=ref46/&gt; Kralj Stanislav Avgust Poniatowski je bil pospremljen v [[Grodno]], kjer je bil prisiljen odstopiti. Po odstopu se je umalnil v [[Sankt Peterburg]].&lt;ref name=ref46/&gt;&lt;ref&gt;Gierowski 1986b, str. 90–101.&lt;/ref&gt; Tadeuš Kościuszko je bil sprva zaprt, dokler ni leta 1796 dobil dovoljenje za izselitev v [[Združene države Amerike]].&lt;ref&gt;Herbst 1969, str. 437.&lt;/ref&gt;

Odziv poljskega vodstva na zadnjo delitev je stvar zgodovinske razprave. Literarni zgodovinarji so ugotovili, da je bilo prevladujoče čustvo prvega desetletja obup, ki je ustvaril moralno puščavo, v kateri sta vladala nasilje in izdaja. Po drugi strani so zgodovinarji iskali znake odpora proti tuji vladavini in ugotovili, da je vse plemstvo, ki ni odšlo v izgnanstvo, priseglo zvestobo svojim novim vladarjem in služilo kot častniki v njihovih vojskah.&lt;ref&gt;Czubaty 2009, str. 95–109.&lt;/ref&gt;

==Razdeljena Poljska (1705–1918)==
===Oborožen upor (1795-1864)===
====[[Napoleonske vojne]]====
[[Slika:Death of Poniatowski.jpg|thumb|left|250px|Smrt Jozefa Poniatowskega, maršala [[Prvo Francosko cesarstvo|Francoskega cesarstva]] v [[Bitka pri Leipzigu|bitki pri Leipzigu]]]]

Četudi med letoma 1795 in 1918 ni obstajala nobena suverena poljska država, se je ideja o poljski neodvisnosti ohranjala pri življenju skozi celo 19. stoletje. Proti delitvenim silam so potekale številne vstaje in drugi oboroženi spopadi. Vojaška prizadevanja so sprva temeljila na zavezništvu poljskih emigrantov s porevolucionarno Francijo. Poljske legije Jana Henrika Dąbrowskega so se med letoma 1797 in 1802 borile v francoskih akcijah zunaj Poljske v upanju, da bosta njihova udeležba in prispevek nagrajena z osvoboditvijo njihove poljske domovine.&lt;ref name=ref53&gt;Davies 2005b, str. xxi.&lt;/ref&gt; Jozef Wybicki je leta 1797 kot hvalnico njihovim dejanjem napisal poljsko državno himno ''&quot;Poljska še ni izgubljena&quot;'' ali ''&quot;Dąbrowskijeva mazurka&quot;''.&lt;ref&gt;Gierowski 1986b, str. 119–130.&lt;/ref&gt;

[[Napoleon Bonaparte|Napoleon]] je po svojem porazu s  Prusijo in podpisu [[Tilsitski  sporazum|Tilsitskega sporazuma]]  z ruskim carjem [[Aleksander I. Ruski|Aleksandrom I.]] leta 1807 ustanovil Varšavsko vojvodstvo, majhno, napol neodvisno poljsko državo.&lt;ref name=ref53/&gt; Vojska Varšavskega vojvodstva pod poveljstvom Jozefa Poniatowskega je kot francoska zaveznica sodelovala v številnih francoskih akcijah, vključno z uspešno avstrijsko-poljsko vojno leta 1809. Po tej vojni in drugih akcijah se je ozemlje Varšavskega vojvodstva razširilo. Francoska invazija na Rusijo leta 1812 in nemška kampanja leta 1813 sta bili zadnji vojni, v katerih je sodelovalo vojvodstvo. Varšavsko vojvodstvo je kot odraz idealov [[Francoska revolucija|francoske revolucije]] v ustavi odpravilo [[tlačanstvo]], ni pa spodbujalo  zemljiške reforme.&lt;ref&gt;Gierowski 1986b, str. 130–147.&lt;/ref&gt;

====Dunajski kongres====
Po Napoleonovem porazu je bil na [[Dunajski kongres|Dunajskem kongresu]], ki je zasedal  leta 1814 in 1815, vzpostavljen nov evropski red. Adam Jurij Czartoryski, nekdanji tesni sodelavec cesarja Aleksandra I., je postal vodilni zagovornik poljske nacionalne ideje. Kongres je izdelal nov razdelitveni načrt, ki je upošteval nekatere pridobitve Poljakov v napoleonskem obdobju.

Varšavsko vojvodstvo je leta 1815 zamenjala novoustanovljena Kraljevina Poljska, neuradno znana kot [[Kongresna Poljska]].&lt;ref name=ref53/&gt; Preostalo poljsko kraljestvo je bilo priključeno k Ruskemu carstvu v personalni uniji pod ruskim carjem in dobilo lastno ustavo in vojsko. Vzhodno od kraljestva so bila velika območja nekdanje poljsko-litovske Republike obeh narodov vključena neposredno v Rusko carstvo kot Zahodni kraj. Ta ozemlja, skupaj s Kongresno Poljsko, na splošno veljajo za Rusko delitev. Ruska, Pruska in Avstrijska  &quot;delitev&quot; so neformalna imena pokrajin nekdanje skupne države in ne imena dejanskih upravnih enot razdeljenega poljsko-litovskega ozemlja.&lt;ref name=ref56&gt;Gierowski 1986b, str. 147–181.&lt;/ref&gt; Pruska delitev je vključevala del, imenovan  Veliko posensko vojvodstvo.&lt;ref name=ref53/&gt; Kmetje pod prusko upravo so z reformami v letih 1811 in 1823 postopoma pridobili [[Volilna pravica|volilno pravico]]. Omejene pravne reforme v Avstrijski delitvi je zasenčila revščina na podeželju. Svobodno mesto Krakov je bilo majhna republika, ustanovljena na Dunajskem kongresu, ki je bila pod skupnim nadzorom  vseh treh delitvenih sil.&lt;ref name=ref53/&gt; V deželah, ki so jih zavzele tuje sile, je bil kljub mračnim političnim razmeram s stališča poljskih domoljubov dosežen gospodarski napredek. Opazen je bil predvsem razvoj zgodnje industrije.&lt;ref name=ref56/&gt; 

Novejše ocene [[Bruto domači proizvod|bruto domačega proizvoda]] na prebivalca v obdobju 1790–1910 potrjujejo hipotezo, da je gospodarstvo na periferiji države v  počasnem procesu dohitevalo gospodarstvo v osrednjih delih države.&lt;ref&gt;Maciej Bukowski in drugi.  &quot;Urbanization and GDP per capita: New data and results for the Polish lands, 1790–1910.&quot; Historical Methods: ''A Journal of Quantitative and Interdisciplinary History'' '''52.4''' (2019): 213-227.&lt;/ref&gt;

[[Slika:Granting of the Constitution of the Duchy of Warsaw by Napoleon.PNG|thumb|right|[[Napoleon Bonaparte]] leta 1807 ustanavlja Varšavsko vojvodstvo pod francosko zaščito]]

====Vstaja novembra 1830====
[[Slika:Marcin Zaleski, Wzięcie Arsenału.jpg|thumb|right|Zaplemba varšavskega arzenala na začetku novembrske vstaje leta 1830]]

Vse bolj represivna politika okupacijskih sil je v razdeljeni Poljski spodbudila odporniška gibanja. Leta 1830 so poljski domoljubi sprožili novembrsko vstajo,&lt;ref name=ref53/&gt; ki je prerasla v obsežno vojno z Rusijo. Vodstvo vstaje so kasneje prevzeli poljski konservativci, ki niso bili pripravljeni izzivati imperija in so nasprotovali širjenju družbene baze gibanja za neodvisnost z ukrepi, kot je zemljiška reforma. Vrsta napak več zaporednih glavnih poveljnikov, ki jih je imenovala uporniška poljska narodna vlada, je kljub znatni mobilizaciji privedla do poraza leta 1831.&lt;ref name=ref53/&gt; Kongresna Poljska je izgubila svojo ustavo in vojsko, vendar je formalno ostala ločena upravna enota znotraj Ruskega imperija.&lt;ref&gt;Gierowski 1986b, str. 181–194.&lt;/ref&gt;

[[Slika:Chopin, by Wodzinska.JPG|thumb|upright|left|[[Frédéric Chopin|Chopina]], romantičnega skladatelja del za klavir, je navdihovala tudi poljska ljudska plesna glasba]]

Po porazu novembrske vstaje je na tisoče nekdanjih poljskih borcev in drugih aktivistov emigriralo v Zahodno Evropo. Pojav, znan kot &quot;veliko izseljevanje&quot;, je kmalu zavladal poljskemu političnemu in intelektualnemu življenju. Skupaj z voditelji neodvisnega gibanja je poljska skupnost v tujini vključevala največje poljske literarne in umetniške ume, vključno z romantičnimi pesniki [[Adam Mickiewicz|Adamom Mickiewiczem]], [[Juliusz Słowacki|Juliuszem Słowackim]], [[Cyprian Norwid|Cyprianom Norwidom]] in skladateljem [[Frédéric Chopin|Frédéricom Chopinom]]. V okupirani in zatirani Poljski so nekateri iskali napredek z nenasilnim aktivizmom, osredotočenim na izobraževanje in gospodarstvo. Drugi so v sodelovanju z emigrantskimi krogi organizirali zarote in pripravljali naslednji oboroženi upor.&lt;ref&gt;Gierowski 1986b, str. 208–231.&lt;/ref&gt;

====Upori med  pomladjo narodov====
Načrtovana velika poljska narodna vstaja leta 1846 se je končala s fiaskom,  ker so okupacijske oblasti izvedele za njene tajne priprave. V krakovski vstaji februarja 1846&lt;ref name=ref53/&gt; je bilo domoljubno delovanje združeno z revolucionarnimi zahtevami. Rezultat vstaje je bila vključitev svobodnega mesta Krakov v Avstrijsko delitev. Avstrijske oblasti so izkoristile nezadovoljstvo kmetov in jih hujskali proti plemiškim uporniškim enotam, kar je povzročilo pokol v Galiciji leta 1846&lt;ref name=ref53/&gt; v  obsežnem uporu podložnikov, ki so iskali olajšanje svojega pofevdalnega obveznega dela. Vstaja je mnoge osvobodila suženjstva in pospešila odločitve, ki so vodile do odprave tlačanstva v poljskem delu Avstrijskem cesarstvu leta 1848. Nemške revolucije leta 1848 so pospešile velikopoljsko vstajo leta 1848,&lt;ref name=ref53/&gt; v kateri so igrali vidno vlogo kmetje v Pruski delitvi Poljske, ki so bili takrat večinoma že osvobojeni.&lt;ref&gt;Gierowski 1986b, str. 232–287.&lt;/ref&gt;

====Vstaja januarja 1863====
[[Slika:Romuald Traugutt 111.PNG|thumb|upright|right|Romuald Traugutt, zadnji vrhovni poveljnik januarske vstaje leta 1863]]

Ruska avtokracija je stalno napadala temeljne poljske nacionalne vrednote - jezik, vero in kulturo.&lt;ref&gt;Burant 1985, str. 131–156.&lt;/ref&gt; V letih 1860–1861 je v Kongresni Poljski kljub skromni liberalizaciji pod vladavino carja [[Aleksander II. Ruski|Aleksandra II.]] prišlo do obnovitve osvobodilnih dejavnosti. Med obsežnimi demonstracijami v Varšavi so ruske sile med civilnimi udeleženci povzročile številne žrtve. Levičarska ali &quot;rdeča&quot; frakcija poljskih aktivistov, ki je zagovarjala pravice kmetov in sodelovala z ruskimi revolucionarji, se je takoj vključila v priprave na narodno vstajo. Desničarska ali &quot;bela&quot; frakcija je bila nagnjena k sodelovanju z ruskimi oblastmi in je levi frakciji nasprotovala z delnimi reformnimi predlogi. Da bi ohromil kadrovski potencial rdečih, je Aleksander Wielopolski, konservativni vodja vlade Kongresne Poljske, v letih 1862 in 1863 poskrbel za delen in selektiven vpoklic mladih Poljakov v rusko vojsko.&lt;ref name=ref53/&gt; To dejanje je pospešilo izbruh sovražnosti. V januarski vstaji, ki so se ji po začetnem obdobju pridružili in jo vodili beli, so se bojevale partizanske enote proti sovražniku, ki je bil v veliki prednosti. Upor je trajal od januarja 1863 do pomladi 1864,&lt;ref name=ref53/&gt; ko je Romualda Traugutta, zadnjega vrhovnega poveljnika upora, ujela carska policija.&lt;ref&gt;Gierowski 1986b, str. 287–311.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=ref63&gt;Zdrada 2010.&lt;/ref&gt;

2. marca 1864 je ruska oblast, ki jo je vstaja prisilila, da se je potegovala za zvestobo poljskih kmetov, v poljskem kongresu uradno objavila odlok o volilnih pravicah, skladen s prejšnjim razglasom upornikov o zemljiški reformi. Akt je ustvaril pogoje, potrebne za razvoj kapitalističnega sistema v osrednjih poljskih deželah. V obdobju, ko je večina Poljakov spoznala nesmiselnost oboroženega odpora brez zunanje podpore, so različni deli poljske družbe preživljali globoko in daljnosežno evolucijo na področjih družbenega, gospodarskega in kulturnega razvoja.&lt;ref name=ref53/&gt;&lt;ref name=ref63/&gt;&lt;ref&gt; Gierowski 1986b, str. 311–318.&lt;/ref&gt;

=== Nastajanje moderne poljske družbe pod tujo oblastjo (1864–1914)===
====Represija in organsko delo====
[[Slika:Prus 002.jpg|thumb|upright|[[Boleslav Prus]] (1847–1912), vodilni romanopisec, novinar in filozof poljskega pozitivističnega gibanja]]

Neuspeh januarske vstaje na Poljskem je povzročil veliko psihološko travmo. Postal je zgodovinska prelomnica in sprožil razvoj sodobnega poljskega nacionalizma. Poljaki, ki so bili na ozemljih pod rusko in prusko upravo podvrženi še strožjemu nadzoru in povečanemu preganjanju, so si prizadevali ohraniti svojo identiteto na nenasilne načine. Po vstaji je bil naziv Kongresne Poljske v uradni rabi degradiran iz &quot;Kraljevina Poljska&quot; v &quot;Vislanska dežela. Postala je bolj integrirana v Carsko Rusijo, vendar ne popolnoma izbrisana. Ruski in nemški jezik sta bila obvezna v vseh javnih komunikacijah. Hudo represijo je doživljala tudi katoliška cerkev. Javno šolstvo je bilo vedno  bolj podvrženo rusifikaciji in germanizaciji. Nepismenost se je  zmanjšala, najbolj v Pruski delitvi, izobraževanje v poljskem jeziku pa se je ohranjalo večinoma z neuradnimi prizadevanji. Pruska vlada si je prizadevala na poljsko ozemlje naseliti Nemce in v ta namen kupovala zemljišča v poljski lasti. V nasprotju s pruskim delom Poljske je  Galicija (zahodna Ukrajina in južna Poljska) doživela postopno omilitev avtoritarne politike in celo poljski kulturni preporod. Gospodarsko in socialno je bila zaostala, a je pod blažjo oblastjo Avstro-Ogrske monarhije od leta 1867 vse bolj dobivala omejeno avtonomijo.&lt;ref name=ref53/&gt; V galicijski vladi so prevladovali Stańczyki, konzervativna poljska proavstrijsko orientirana politična frakcija, ki so jo vodili veliki posestniki. V Krakovu je bila leta 1872 ustanovljena Poljska akademija za učenje (akademija znanosti).&lt;ref name=ref53/&gt;

Družbene dejavnosti, imenovane &quot;organsko delo&quot;, so sestavljale organizacije za samopomoč, ki so spodbujale gospodarski napredek in delale na izboljšanju konkurenčnosti industrijskih, kmetijskih in  drugih podjetij v poljski lasti. Organizacije so razpravljale o novih komercialnih metodah za doseganje večje produktivnosti in jih izvajale preko trgovinskih združenj in posebnih interesnih skupin, medtem ko so poljske bančne in zadružne finančne institucije dale na voljo potrebna poslovna posojila. Drugo pomembno področje prizadevanj v organskem delu je bil izobraževalni in intelektualni razvoj preprostih ljudi. V majhnih mestih in vaseh so bile ustanovljene številne knjižnice in čitalnice, vedno večje število časnikov pa je kazalo na vse večje zanimanje za izobraževanje. V številnih mestih so delovala tudi znanstvena in izobraževalna društva. Takšne dejavnosti so bile najbolj izrazite v pruskem delu Poljske.&lt;ref name=ref65&gt;Lukowski &amp; Zawadzki 2006, str. 182–187.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Buszko 1986, str. 84–85.&lt;/ref&gt;

Pozitivizem je na Poljskem nadomestil romantiko kot vodilno intelektualno, družbeno in literarno smer.&lt;ref name=ref65/&gt;&lt;ref&gt;Lukowski &amp; Zawadzki 2006, str. 192–194.&lt;/ref&gt; Odseval je ideale in vrednote nastajajoče urbane buržoazije.&lt;ref&gt;Wereszycki 1990, str. 66–67.&lt;/ref&gt; Okoli leta 1890 so meščanski  sloji postopoma opustili pozitivistične ideje in prešli pod vpliv modernega panevropskega nacionalizma.&lt;ref&gt;Wereszycki 1990, str. 297–298.&lt;/ref&gt;

====Gospodarski razvoj in družbene spremembe====
[[Slika:Gierymski Feast of trumpets I.jpg|thumb|right|250px|V poznem 19. in zgodnjem 20. stoletju se je veliko Judov izselilo iz Poljske-Litve, večina pa je ostala in tvorila številčno narodno manjšino]]

V tradicionalno agrarnih poljskih deželah je bil dosežen napredek, vključno z obsežno industrializacijo, vendar je bil  razvoj zelo neenakomern. V pruskem delu države se je uvajalo napredno kmetijstvo, razen v Zgornji Šleziji, kjer je veliko delovne sile zaposlovalo premogovništvo. Najgostejše železniško omrežje je bilo zgrajeno v zahodni Poljski pod nemško oblastjo. V ruski Kongresni Poljski je ob ekstenzivnem in slabo produktivnem kmetijsktvu prišlo do izrazite rasti industrije, železnic in mest.&lt;ref name=ref70&gt;Lukowski &amp; Zawadzki 2006, str. 187–192, 199.&lt;/ref&gt;  Industrijsko pobudo, kapital in znanje so v veliki meri zagotovili podjetniki, ki niso bili etnični Poljaki.&lt;ref&gt;Wereszycki 1990, str. 294.&lt;/ref&gt; [[Varšava]] se je hitro razvijala kot središče metalurške industrije, [[Lodž]] pa kot središče tekstilne industrije. Večalo se je število mestnega prebivalstva in regija je postala najbolj napredna v Ruskem carstvu. Leta 1909 je industrijska proizvodnja tam presegla kmetijsko. Prihod železnic je spodbudil nekaj industrijske rasti celo na velikih ozemljih ruskega dela izven Kongresne Poljske. Avstrijski del Poljske je bil podeželsk in reven, razen industrializiranega območja Cieszynske Šlezije. V Galiciji se je po letu 1890 začela črpati nafta, kar je povzročilo rast mest  Lemberg ([[Lvov|Lwów]], Lviv) in [[Krakov]].&lt;ref name=ref70/&gt;

Gospodarske in družbene spremembe, vključno z zemljiško reformo in industrializacijo, so skupaj z učinki tuje nadvlade spremenile stoletja staro družbeno strukturo poljske družbe. Pojavili so se bogati industrialci in finančniki, ki so se razlikovali od še vedno kritično pomembne zemljiške aristokracije. Inteligenca, izobražen poklicni ali poslovni srednji sloj, je pogosto izviral iz nižjega plemstva brez zemlje ali odtujenega od svojih podeželskih posesti, in iz meščanstva. Številna manjša kmetijska podjetja, ki so temeljila na tlačanstvu, niso preživela zemljiške reforme.&lt;ref&gt;Buszko 1986, str. 44.&lt;/ref&gt;  Industrijski proletariat, novi deprivilegirani razred, so sestavljali predvsem revni meščani in kmetje, ki so se bili zaradi vse slabših razmer prisiljeni seliti in iskati delo v urbanih središčih ali v tujini. Milijoni prebivalcev nekdanje skupne države različnih etničnih skupin je delalo ali se naselilo v Evropi ter v Severni in Južni Ameriki.&lt;ref name=ref70/&gt;

Družbene in gospodarske spremembe so bile delne in postopne. Stopnja industrializacije, ki je bila ponekod razmeroma visoka, je zaostajala za razvitimi regijami zahodne Evrope. Trije razdeljeni deli Poljske so razvili različna gospodarstva, ki so bila bolj povezana s svojimi matičnimi državami kot med seboj. V Pruski delitvi je bila na primer kmetijska proizvodnja močno odvisna od nemškega trga, medtem ko se je industrijski sektor Kongresne Poljske bolj zanašal na ruski trg.&lt;ref name=ref70/&gt;

===Nacionalizem, socializem in druga gibanja===
[[Slika:Mariecurie.jpg|thumb|right|upright|[[Marie Curie]], odkriteljica [[Radioaktivnost|radioakrivnih]] elementov [[radij]]a in [[polonij]]a]]
 
V 70.-90. letih 19. stoletja so se v razdeljeni Poljski in Litvi začela obsežna socialistična, nacionalistična, agrarna in druga politična gibanja z velikim ideološkim žarom in političnimi strankami, ki so jih promovirale. Od večjih strank je bil leta 1882 ustanovljen prvi Socialistični proletariat, leta 1887 Poljska liga (predhodnica narodne demokracije), leta 1890 Poljska socialdemokratska stranka Galicije in Šlezije, leta 1892 Poljska socialistična stranka, leta 1893 Marksistična socialna demokracija Kraljevine Poljske in Litve, leta 1895 Agrarna ljudska stranka Galicije in leta 1897 Judovska socialistična zveza. Dejavna so bila tudi regionalna združenja krščanske demokracije, povezana s katoliško cerkvijo, ki so se leta 1919 združila v Poljsko krščansko demokratsko stranko.

[[Slika:RLuxemburgCpWz.jpg|thumb|left|upright|[[Rosa Luxemburg]], voditeljica socialnih demokratov Kraljevine Poljske in Litve]]

Glavne manjšinske etnične skupine nekdanje skupne države, vključno z Ukrajinci, Litovci, Belorusi in Judi, so se vključevale v lastna nacionalna gibanja in načrte, kar je naletelo na neodobravanje tistih poljskih osamosvojiteljev, ki so računali na morebitno ponovno rojstvo Republike obeh narodov  ali nastanek zvezne države, ki ga je navdihovalo politično gibanje, imenovano prometeizem.&lt;ref&gt;Lukowski &amp; Zawadzki 2006, str. 194–203.&lt;/ref&gt;

Približno na začetku 20. stoletja je kulturno gibanje Mlada Poljska s središčem v avstrijski Galiciji izkoristilo politično okolje, naklonjeno liberalizmu, in postalo vir najboljše poljske umetniške in literarne produkcije.&lt;ref&gt;Lukowski &amp; Zawadzki 2006, str. 207–209.&lt;/ref&gt;  V tem istem obdobju je [[Marie Skłodowska-Curie|Marie Skłodowska Curie]], pionirska znanstvenica na področju [[radioaktivnost]]i, v [[Pariz]]u izvedla svoje prelomne raziskave.&lt;ref&gt;Lukowski &amp; Zawadzki 2006, str. 190.&lt;/ref&gt;

====Revolucija leta 1905====
[[Slika:Roman Dmowski in color.jpg|thumb|right|upright|Ideologija narodne demokracije Poljske Romana Dmowskega se je izkazala za zelo vplivno; Dmowski je zagovarjal dominacijo poljsko govorečih katolikov in se ni oziral na pravice etničnih manjšin, zlasti Judov, katerih izseljevanje je zagovarjal]]

Revolucijo 1905–1907 v ruski Poljski,&lt;ref name=ref53/&gt; ki je bila posledica dolgoletnih zadrževanih političnih frustracij in zadušenih nacionalnih ambicij, so zaznamovali politični manevri, stavke in upor. Upor je bil del veliko širših nemirov po vsem Ruskem imperiju, povezanih s splošno revolucijo leta 1905. Na Poljskem sta bila glavni revolucionarni osebnosti [[Roman Dmowski]] in [[Józef Piłsudski]]. Dmowski je bil povezan z desničarskim nacionalističnim gibanjem Nacionalna demokracija, medtem ko je bil Piłsudski povezan s Poljsko socialistično stranko. Ko so oblasti ponovno vzpostavile nadzor v Ruskem imperiju, je zamrl tudi upor v Kongresni Poljski, kjer je veljalo vojno stanje, deloma zaradi carskih koncesij na področju nacionalnih in delavskih pravic, vključno s poljskim zastopanjem v novoustanovljeni ruski Dumi. Ob propadlem uporu v Ruski delitvi in okrepljeni germanizaciji v Pruski delitvi je bila avstrijska Galicija ozemlje, kjer je cvetelo poljsko domoljubje.&lt;ref&gt;Lukowski &amp; Zawadzki 2006, str. 203–208.&lt;/ref&gt;

V Avstrijski delitvi so odkrito gojili poljsko kulturo, v Pruski delitvi je bila visoka raven izobrazbe in življenjskega standarda, za poljski narod in njegove težnje pa je ostala primarnega pomena Ruska delitev. Na ozemljih, najgosteje naseljenih s Poljaki, se pravi v zahodnem delu ruskega, pruskem in zahodnem avstrijskem delu Poljske, je poljsko govorilo približno 15,5 milijona ljudi. Etnično poljska naselja so bila tudi na velikem območju naprej proti vzhodu z največjo koncentracijo v regiji [[Vilna]], kjer je bilo Poljakov več kot 20 % tega števila.&lt;ref name=ref77&gt;Lukowski &amp; Zawadzki 2006, str. 208–216.&lt;/ref&gt;

Poljske paravojaške organizacije, usmerjene v neodvisnost, kot je bila Zveza aktivnega boja, so se oblikovale v letih 1908–1914, predvsem v Galiciji. Poljaki so bili na predvečer [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] razdeljeni in njihove politične stranke razdrobljene, pri čemer sta Dmowskijeva narodna  demokracija (proantantska) in frakcija Piłsudskega zavzeli nasprotna stališča.&lt;ref name=ref77/&gt;&lt;ref name=ref78&gt;Lukowski &amp; Zawadzki 2006, str. 217–222.&lt;/ref&gt;

===Prva svetovna vojna in objava poljske neodvisnosti===
[[Slika:Pilsudski in Otwock.jpg|thumb|left|upright=1.2|&quot;Komandant&quot; [[Józef Piłsudski]] s svojimi poljskimi legijonarji leta 1915]]

Izbruh prve svetovne vojne v poljskih deželah je Poljakom ponudil nepričakovano upanje za dosego neodvisnosti zaradi turbulenc, ki so zajele imperije delitvenih sil. Vse tri monarhije, ki so imele koristi od delitve poljskih ozemelj, Nemčija, Avstrija in Rusija, so ob koncu vojne razpadle. Na njihovih ozemljih so nastale številne nove države. Na začetku vojne, ki ni bila njihova,  so bili Poljaki vpoklicani v vojske delitvenih sil in zato prisiljeni  bojevati se med seboj, saj sta se vojski Nemčije in Avstrije vojskovali proti Rusiji. Paravojaške enote Piłsudskega, nameščene v Galiciji, so bile leta 1914 reorganizirane v poljske legije in so se kot del avstro-ogrske vojske borile na ruski fronti do leta 1917, ko so bile razpuščene.&lt;ref name=ref53/&gt; Piłsudski je zavrnil zahteve, da se njegovi možje borijo pod nemškim poveljstvom, zato so ga Nemci aretirali in je postal junaški simbol poljskega nacionalizma.&lt;ref name=ref78/&gt;&lt;ref name=ref79&gt;Davies 2005b, str. 279–290.&lt;/ref&gt;

[[Slika:Ignacy Paderewski 02.jpg|upright|thumb|[[Ignacij Paderewski]] je bil pianist in državnik]]

Zaradi niza nemških zmag na vzhodni fronti sta ozemlje Kongresne Poljske zasedli centralni sili Nemčija in Avstrija.&lt;ref name=ref53/&gt; Varšavo so Nemci zavzeli 5. avgusta 1915. V aktu z dne 5. novembra 1916  sta Nemčija in Avstrija v okviru nove nemške srednjeevropske sheme (Mitteleuropascheme) na ozemljih, ki so bila prej pod nadzorom Rusije, razglasili obujeno Kraljevino Poljsko (Król Regencyjne).&lt;ref name=ref53/&gt; Državi pokroviteljici se nikoli nista mogli dogovoriti o kandidatu za prevzem prestola, zato so jo izmenično upravljali nemški in avstrijski generalni guvernerji, začasni državni svet in regentski svet. Ta vse bolj avtonomna marionetna država je obstajala do novembra 1918, ko jo je nadomestila novoustanovljena Republika Poljska.

Obstoj te &quot;kraljevine&quot; in njene načrtovane poljske vojske je pozitivno vplival na poljska nacionalna prizadevanja na strani zaveznikov, v  [[Brestlitovski mir|Brestlitovskem miru]], sklenjenem marca 1918, pa so zmagovalci postavili poraženi Rusiji ostre pogoje in se niso ozirali na poljske interese.&lt;ref name=ref78/&gt;&lt;ref name=ref79/&gt;&lt;ref name=ref80&gt;Henig 2011.&lt;/ref&gt; Proti koncu vojne so se nemške oblasti lotile množičnega namernega pustošenja industrijskega in drugega gospodarskega potenciala poljskih dežel, da bi obubožale državo, verjetno prihodnjo tekmico Nemčije.&lt;ref&gt;Wereszycki 1990, str. 276.&lt;/ref&gt;

[[Slika:Polish Regents 1916.jpg|thumb|left|Regentski svet Kraljevine Poljske leta 1916;  &quot;kraljevina&quot; je bila ustanovljena kot vaba, da bi Poljaki sodelovali s centralnimi silami]]

Za neodvisnost Poljske sta se v Rusiji in na Zahodu zavzemala Dmowski, na Zahodu pa Ignacij Jan Paderewski. Ruski car [[Nikolaj II. Ruski|Nikolaj II.]] in nato voditelji februarske revolucije in oktobrske revolucije leta 1917 so postavili vlade, ki so vse po vrsti izjavile, da podpirajo neodvisnost Poljske.&lt;ref name=ref78/&gt;{{efn-lr|Vlada Sovjetske Rusije je avgusta 1918 izdala dekret z močno podporo neodvisnosti Poljske, vendar ni bil takrat pod njeno oblastjo noben del poljskega ozemlja.&lt;ref&gt;Wereszycki 1990, str. 282.&lt;/ref&gt;}} Leta 1917 je Francija ustanovila Modro vojsko pod vodstvom Józefa Hallerja, v kateri je bilo do  konca vojne približno 70.000 Poljakov, vključno z ujetniki iz nemških in avstrijskih enot ter 20.000 prostovoljci iz Združenih držav. Močna poljska protinemška vojska, ki je štela 30.000 mož, je bila tudi v Rusiji. Dmowski, ki je deloval iz Pariza kot vodja Poljskega nacionalnega komiteja (KNP), je postal glasnik poljskega nacionalizma v zavezniškem taboru. Na pobudo Štirinajstih točk [[Woodrow Wilson|Woodrowa Wilsona]] so zavezniki junija 1918 uradno potrdili poljsko neodvisnost.&lt;ref name=ref53/&gt;&lt;ref name=ref78/&gt;&lt;ref name=ref79/&gt;{{efn-lr|Program Štirinajst točk Woodrowa Wilsona je bil kasnjeje  skrčen zaradi notranjih dogodkov v ZDA, Veliki Britaniji, Franciji in Nemčiji. V zadnji točki je bila zavrnjena poljska zahteva po mestu Danzig (Gdansk) na baltski obali.&lt;ref name=ref80/&gt;}}

Na obeh sovražnih straneh se je v prvi svetovni vojni borilo okoli dva milijona Poljakov. 400.000 do 450.000 Poljakov je v vojni umrlo. Večina vzhodne fronte je potekala ravno na poljskem ozemlju, zato je bilo ogromno žrtev tudi med civilnim prebivalstvom.&lt;ref name=ref78/&gt;&lt;ref&gt;Davies 2001, str. 112.&lt;/ref&gt;

[[Slika:Ignacy Daszyński 1915.jpg|upright|thumb|[[Ignacy Daszyński]]]]

Zadnji poriv za neodvisnost Poljske se je dogajal na bojišču v oktobru – novembru 1918. Proti koncu vojne so bile avstro-ogrske in nemške enote razorožene, s propadom avstrijske vojske pa sta bila konec oktobra osvobojena Cieszyn in Krakov. Lvov je zajela poljsko-ukrajinska vojna 1918–1919. Prvo kratkoživo neodvisno in začasno levičarsko vlado Republike Poljske, ki je bila razglašena za demokratično, je od 7. novmbra 1918 v Lublinu vodil  Ignacy Daszyński. Poraženo Nemčijo so zavezniki prisilili, da je umaknila svojo veliko vojsko iz Poljske. Nemci, ki jih je doma prehitela nemška revolucija 1918–1919, so Piłsudskega izpustili iz zapora. 10. novembra  je prispel v Varšavo, kjer mu je regentski svet podelil obsežna pooblastila; Oblast Piłsudskega je priznala tudi vlada v Lublinu&lt;ref name=ref78/&gt;{{efn-lr|Piłsudski je leta 1914 zapustil Poljsko socialistično stranko in prekinil svoje povezave s socialističnim gibanjem. Številni aktivisti z levice in drugih političnih usmeritev so domnevali, da bo tam z njimi še naprej sodeloval.&lt;ref&gt;Wereszycki 1990, str. 242–243, 275.&lt;/ref&gt;}} in 22. novembra je postal začasni šef države. Piłsudskega so mnogi zelo cenili, desničarski nacionalni demokrati pa so bili ogorčeni. Nastajajoča poljska država je bila notranje razdeljena, med vojno  močno uničena in gospodarsko nefunkcionalna.&lt;ref name=ref78/&gt;&lt;ref name=ref79/&gt;

==Druga Poljska republika (1918–1939)==
===Zavarovanje meja in vojna s Sovjetsko Rusijo===
[[Slika:Powstanie wielkopolskie 1919.jpg|thumb|250px|Velikopoljski upor (1918–1919); vojna z Nemčijo je izbruhnil decembra 1918]]

Po več kot stoletju tuje vladavine je Poljska ob koncu prve svetovne vojne ponovno pridobila neodvisnost kot enega od rezultatov pogajanj, ki so potekala na [[Pariška mirovna konferenca (1919)|Pariški mirovni konferenci]] leta 1919.&lt;ref&gt;MacMillan 2002, str. 207.&lt;/ref&gt; [[Versajska mirovna pogodba]], nastala na konferenci, je vzpostavila neodvisno poljsko državo z izhodom na morje, vendar je dopustila, da o nekaterih njenih mejah odloča plebiscit. Večinoma z Nemci naseljeno svobodno mesto [[Gdansk|Danzig]] je dobilo poseben  status, ki je zagotavljal, da ga bo Poljska lahko uporabljala kot  svoje pristanišče. Ureditev nemško-poljske meje se je na koncu izkazala za dolgotrajen in zapleten proces. Spor je pripomogel k nastanku velikopoljske vstaje 1918–1919, treh šlezijskih uporov 1919–1921, vzhodnopruskega plebiscita 1920, gornješlezijskega plebiscita 1921 in Šlezijske konvencije v Ženevi leta 1922.&lt;ref name=ref84&gt;Davies 2005b, str. 291–321.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Lukowski &amp; Zawadzki 2006, str. 224, 226–227. .&lt;/ref&gt;&lt;ref name=ref86&gt;Davies 2001, str. 115–121.&lt;/ref&gt;

Druge meje so bile določene z vojno in poznejšimi sporazumi. V letih 1918–1921 je potekalo skupno šest mejnih vojn, vključno s poljsko-češkoslovaškimi mejnimi spopadi za Cieszynsko Šlezijo januarja 1919.&lt;ref name=ref84/&gt;

[[Slika:Polish-soviet war 1920 Polish defences near Milosna, August.jpg|thumb|left|250px|Poljsko-sovjetska vojna; poljski obrambni položaji blizu Varšave avgusta 1920]]

Obmejni spopadi so bili  hudi, najpomembnejši niz vojaških operacij v tem obdobju pa je bila vsekakor poljsko-sovjetska vojna 1919–1921. Poljski državnik in general [[Józef Piłsudski]] je imel daljnosežne protiruske načrte v Vzhodni Evropi. Leta 1919 so poljske sile izkoristile rusko državljansko vojno in prodrle proti vzhodu v Litvo, Belorusijo in Ukrajino, a so se kmalu soočile s sovjetsko protiofenzivo leta 1918–1919. Vojna v Ukrajini je julija 1919 odpravila že proglašeno Zahodnoukrajinsko ljudsko republiko. Jeseni 1919 je Piłsudski zavrnil prošnje sil nekdanje [[Antanta|Antante]], naj podpre belo protisovjetsko gibanje [[Anton Ivanovič Denikin|Antona Ivanoviča Denikina]] in njegovo napredovanje proti [[Moskva|Moskvi]].&lt;ref name=ref84/&gt; Poljsko-sovjetska vojna se je resno začela šele s poljsko ofenzivo na [[Kijev]] aprila 1920.&lt;ref&gt;Duraczyński 2012, st. 112.&lt;/ref&gt; V sodelovanju z Direktoratom za Ukrajino Ukrajinske ljudske republike je poljska vojska do junija prodrla dlje od Vilne, Minska in Kijeva,&lt;ref&gt;Lukowski &amp; Zawadzki 2006, str. 224–229.&lt;/ref&gt; potem pa jo je obsežna sovjetska protiofenziva iztisnila iz večine Ukrajine. Na severni fronti je sovjetska vojska v začetku avgusta dosegla obrobje Varšave. Sovjetska zmaga in hiter konec Poljske sta se zdela neizogibna, potem pa so Poljaki leta 1920 dosegli osupljivo zmago v bitki za Varšavo. Sledilo je še nekaj poljskih vojaških uspehov in Sovjeti so se morali umakniti. Poljski so prepustili dele ozemlja, naseljenega večinoma z [[Belorusi]] ali [[Ukrajinci]]. Nova vzhodna meja je bila dokončno določena z [[Riški mirovni sporazum|Riškim mirovnim sporazumom ]] marca 1921.&lt;ref name=ref84/&gt;&lt;ref name=ref86/&gt;&lt;ref&gt;Biskupski 1987.&lt;/ref&gt;

[[Slika:Daszynski and Witos.jpg|thumb|250px|Wincenty Witos (desno) in Ignacy Daszyński, načelnika vojnega kabineta leta 1920; Witos je bil predstavnik Poljske ljudske (kmečke) stranke &quot;Piast&quot; in sredinski politik, kasneje preganjan v Brestovskih procesih med sanacijskim režimom]]

Poraz ruskih vojsk je prisilil [[Vladimir Lenin|Vladimirja Lenina]] in sovjetsko vodstvo, da sta odložila svoj strateški cilj povezovanja z nemškimi in drugimi evropskimi revolucionarnimi levičarskimi aktivisti za širjenje komunistične revolucije. Lenin je računal tudi na podporo [[Rdeča armada|Rdeči armadi]] na Poljskem, kar pa se ni uresničilo.&lt;ref name=ref84/&gt;

[[Slika:Wojciech Korfanty.PNG|thumb|left|200px|Wojciech Korfanty, borec za poljsko [[Šlezija|Šlezijo]] in vodja Poljske krščanskodemokratske stranke]]

Pilsudski je oktobra 1920 zavzel Vilno, kar je zabilo še zadnji žebelj v krsto že tako slabih litovsko-poljskih odnosov, ki jih je dodatno zaostrila poljsko-litovska vojna 1919-1920. Obe državi sta ostali sovražni druga do druge do konca medvojnega obdobja.&lt;ref&gt;Lukowski &amp; Zawadzki 2006, str. 231.&lt;/ref&gt; Vizija Piłsudskega, Intermarija, vzhodnoevropska federacija držav po zgledu na večetnično poljsko-litovske [[Republika obeh narodov|Republiko obeh narodov]], ki bi vključevala tudi naslednico Velike litovske kneževine,&lt;ref&gt;Snyder 2003, str. 60–65.&lt;/ref&gt; je imela usodno napako, ker  njegova ideja o poljski nadvladi ni bila združljiva s težnjami sosednjih narodov. V času krepitve nacionalnih gibanj se je morala Poljska odpovedati političnim idejam o širjenju države.&lt;ref name=ref92&gt;Prażmowska 2011, str. 164–172.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Lukowski &amp; Zawadzki 2006, str. 225, 230, 231.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Snyder 2003, str. 57–60, 62.&lt;/ref&gt;{{efn-lr|Družinske korenine Piłsudskega so bile v poloniziranem plemstvu Velike litovske kneževine. Piłsudski je v sebi in sebi podobnih videl legitimne Litovce, kar ga je spravilo v konflikt s sodobnimi litovskimi nacionalisti. Slednji so v  času Pilsudskega na novo opredelili obseg in pomen &quot;litovske&quot; identitete, tako kot drugi nacionalisti, vključno s poljskim nacionalističnim gibanjem.&lt;ref&gt;Snyder 2003, str. 40–41, 64–65, 68–69.&lt;/ref&gt;}} Veliki federativni državi so nasprotovali tudi Dmowskijevi narodni demokrati. Njihov predstavnik na mirovnih pogajanjih v Rigi Stanisław Grabski je optiral za prepustitev Minska, Berdychiva, Kamianets-Podilskega in njihove okolico na sovjetski strani meje Sovjetski zvezi. Narodni  demokrati namreč niso želeli prevzeti dežel, ki so se jim zdele politično nezaželene, saj povzročila zmanjšan delež etničnih Poljakov v novi državi.&lt;ref name=ref86/&gt;&lt;ref&gt;Lukowski &amp; Zawadzki 2006, str. 230.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Snyder 2003, str. 64–65, 68–69.&lt;/ref&gt; Kresy (obmejna ozemlja) na vzhodu, osvojena do leta 1921, so bili podlaga za zamenjavo, ki so jo v letih 1943–1945 organizirali in izvedli Sovjeti. Sovjeti so takrat ponovno nastajajoči poljski državi izgube na vzhodu nadomestili z osvojenimi deli vzhodne Nemčije.&lt;ref&gt;Davies 2001, str. 73–80, 115–121.&lt;/ref&gt;

Uspešen zaključek poljsko-sovjetske vojne je dal Poljski lažen občutek moči kot 
samozadostne vojaške sile in spodbudil vlado, da poskuša reševati mednarodne spore  z vsiljenimi enostranskimi rešitvami.&lt;ref name=ref86/&gt;&lt;ref name=ref101&gt;Lukowski &amp; Zawadzki 2006, str. 232.&lt;/ref&gt; Njena ozemeljska in etnična politika v medvojnem obdobju je prispevala k slabim odnosom z večino poljskih sosed in težavnemu sodelovanju z bolj oddaljenimi centri moči, zlasti s [[Francija|Francijo]] in [[Velika Britanija|Veliko Britanijo]].&lt;ref name=ref86/&gt;&lt;ref name=ref92/&gt;&lt;ref name=ref101/&gt;

Riški mirovni sporazum je uredil vzhodno poljsko mejo tako, da je Poljska ohranila znaten del vzhodnih ozemelj stare Republike obeh narodov  za ceno delitve ozemlja [[Belorusija|Belorusije]] in [[Ukrajina|Ukrajine]].&lt;ref name=ref86/&gt;&lt;ref&gt;Snyder 2003, str. 63–69.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Davies 2001, str. 147.&lt;/ref&gt; Ukrajinci so na koncu ostali brez lastne države in so se zaradi dogovorov v Rigi počutili izdane. Njihova zamera je povzročila skrajni nacionalizem in protipoljsko sovraštvo.&lt;ref&gt; Snyder 2003, str. 139–144.&lt;/ref&gt;

===Obdobje demokracije (1918–1926)===
[[Slika:Narutowicz.jpg|thumb|left|Gabriel Narutowicz, prvi predsednik Poljske, umorjen leta 1922]]

Med glavnimi težavami, s katerimi se je soočala vlada nove poljske republike, je bilo pomanjkanje integrirane infrastrukture med prej ločenimi deli države, ki je oviralo  industrijo, transport, trgovino in druge dejavnosti.&lt;ref name=ref84/&gt;

Prve poljske volitve za ponovno ustanovljeni Sejm (državni parlament) so potekale januarja 1919. Naslednji mesec je Sejm sprejel začasno Malo ustavo.&lt;ref&gt;Lukowski &amp; Zawadzki 2006, str. 223.&lt;/ref&gt; 

Med hitro rastočim prebivalstvom Poljske znotraj njenih novih meja je bilo tri četrtine kmečkega življa in ena četrtina mestnega. [[Poljščina]] je bila primarni jezik le dveh tretjin prebivalcev nove države. Manjšine so imele v vladi zelo malo moči. Končna  Marčna ustava Poljske je bila sprejeta marca 1921. Na vztrajanje narodnih demokratov, zaskrbljenih zaradi agresivne politike, ki bi jo lahko izvajal  Józef Piłsudski, če bi bil izvoljen za predsednika republike, so predsednikova pooblastila z ustavnimi določili zelo omejili.&lt;ref name=ref86/&gt;

[[Slika:Władysław Grabski 1925.jpg|thumb|right|200px|Władysław Grabski e reformiral državno valuto in namesto poljske marke uvedel [[poljski zlot]]]]

Objavi Marčne ustave je sledilo kratko in burno obdobje ustavnega reda in parlamentarne demokracije, ki je trajalo do leta 1926. Zakonodajna oblast je ostala razdrobljena in brez stabilne večine in vlade so se pogosto menjavale. Državni zbor je leta 1922 je brez ljudskega glasovanja za predsednika države imenoval odkritega in nepristranskega Gabriela Narutowicza. Za člane nacionalistične desničarske frakcije njegovo imenovanje ni bilo legitimno. Na Narutowicza so gledali kot na izdajalca, izvoljejnega z glasovi narodnih manjšin.  Narutowicz in njegovi podporniki so bili izpostavljeni intenzivnemu nadlegovanju. Predsednika so 16. decembra 1922 umorili, potem ko je bil na položaju le pet dni.&lt;ref name=ref103&gt;Davies 2001, str. 121–123.&lt;/ref&gt;

Zakonodaja za zemljiško reformo se je sprejemala od leta 1919 do 1925 pod pritiskom obubožanega kmečkega prebivalstva. Reforma je bila izpeljana samo delno, saj je bilo parceliranih samo 20 % velikih kmetijskih posesti.&lt;ref name=ref104&gt;Pilawski 2009.&lt;/ref&gt; Poljska je v zgodnjih 20. letih prejšnjega stoletja prestala številne gospodarske nesreče in motnje, vključno z valovi delavskih stavk, kot so bili nemiri v Krakovu leta 1923. Nemško-poljska carinska vojna, ki jo je začela Nemčija leta 1925, je bila eden najbolj škodljivih zunanjih dejavnikov, ki so obremenjevali poljsko gospodarstvo.&lt;ref&gt;Lukowski &amp; Zawadzki 2006, str. 237–238. &lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Davies 2005b, str. 307, 308.&lt;/ref&gt; V državi je bilo kljub temu tudi nekaj zakov napredka in stabilizacije, na primer kritična reforma financ, ki jo je izvedla vlada Władysława Grabskega in je trajala skoraj dve leti. Nekateri drugi dosežki demokratičnega obdobja v zvezi z upravljanjem vladnih in državljanskih institucij, potrebnih za delovanje združene države in naroda, so bili prelahko spregledani. Ob strani se je skrival zgrožen vojaški častniški korpus, ki se ni bil pripravljen podrediti civilnemu nadzoru, a je bil pripravljen slediti upokojenemu Piłsudskemu. Pilsudski je bil med Poljaki zelo priljubljen in prav tako nezadovoljen s poljskim sistemom vladanja, tako kot njegovi nekdanji kolegi v vojski.&lt;ref name=ref86/&gt;&lt;ref name=ref103/&gt;

===Pilsudskijev državni udar in obdobje sanacije (1926–1935)===
[[Slika:Piłsudski May 1926.jpg|thumb|250px|Pilsudskijev majski državni udar leta 1926 je določil poljsko politično realnost v letih, ki so vodila do druge svetovne vojne]]

12. maja 1926 je Pilsudski izvedel državni udar, v katerem je vojska strmoglavila civilno vlado na čelu s predsednikom Stanislavom Wojciechowskim. V bratomornih spopadih je umrlo več sto ljudi.&lt;ref&gt;Davies 2005b, str. 312.&lt;/ref&gt; Pilsudskega je podpiralo tudi več levičarskih frakcij, ki so zagotovile uspeh njegovega državnega udara z blokiranjem železniškega prevoza vladnih oboroženih sil,&lt;ref name=ref108&gt;Davies 2001, str. 123–127.&lt;/ref&gt; in konzervativni veleposestniki. Edina pomembna družbena sila, ki je nasprotovala njegovemu prevzemu oblasti, so bili desničarski Narodni demokrati.&lt;ref name=ref86/&gt;&lt;ref&gt;Czubiński 1988, str. 45–46.&lt;/ref&gt;{{efn-lr|Okrepitve so prihajale z zakasnitvijo in vladna vojaška poveljnika generala Tadeusz Rozwadowski in Władysław Anders sta se želela še naprej boriti proti storilcem državnega udara, vendar sta se predsednik Stanisław Wojciechowski in vlada odločila predati, da bi preprečila neizbežno širjenje državljanske vojne. Državni udar je pripeljal na oblast &quot;sanacijski&quot; režim pod Józefom Piłsudskim. Po njegovi smrti ga je nasledil maršal Edward Rydz-Śmigły. Sanacijski režim je preganjal opozicijo znotraj vojske in nasploh. Rozwadowski je v zaporu umrl, po nekaterih poročilih umorjen.&lt;ref name=ref112/&gt; Drugi glavni nasprotnik Piłsudskega, general Włodzimierz Zagórski, je izginil leta 1927.&lt;ref&gt;Szyc 2012.&lt;/ref&gt;  Po besedah Aleksandre Piłsudske, maršalove žene, je Piłsudski po državnem udaru in do konca svojega življenja izgubil prisebnost in bil videti izčrpan.&lt;ref&gt;Czubiński 1988, str. 46–47.&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;

V času Rydz-Śmigłyjevega vodenja države je sanacijski tabor sprejel ideologijo Romana Dmowskega, sovražnika Piłsudskega. Rydz-Śmigły ni dovolil generalu Władysławu Sikorskemu, sovražniku sanacijskega gibanja, da kot vojak sodeluje pri obrambi države med invazijo na Poljsko septembra 1939. Med drugo svetovno vojno so v poljski vlad v izgnanstvu, najprej v Franciji in nato v Veliki Britaniji,  prevladovali protisanacijski politiki. Domnevni privrženci sanacije (v izgnanstvu) so bili  pod predsednikoma vlad Sikorskim in Stanisławom Mikołajczykom nezaželjeni.&lt;ref&gt;Wasilewski 2012b.&lt;/ref&gt;}}

Po udaru je novi režim sprva spoštoval veliko parlamentarnih formalnosti, potem pa se je postopoma prenehal pretvarjati. Leta 1929 je nastala koalicija levosredinskih strank Centrolew, ki je leta 1930 zahtevala &quot;odpravo diktature&quot;. Leta 1930 je vlada razpustila Sejm (parlament) in v trdnjavo Brest zaprla številne poslance opozicije. Pred poljskimi zakonodajnimi volitvami leta 1930 &lt;ref&gt;Brzoza &amp; Sowa 2009, str. 309.&lt;/ref&gt; je bilo aretiranih pet tisoč političnih nasprotnikov, volitve pa so bile prirejene tako, da so večino sedežev podelili prorežimskemu nestrankarskemu bloku, ki je sodeloval z vlado.&lt;ref name=ref84/&gt;&lt;ref name=ref111&gt;Garlicki 2009.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=ref112&gt;Burnetko 2009.&lt;/ref&gt;

[[Slika:Rydz Smigly Bulawa1.jpg|upright|left|thumb|200px|Predsednik Ignacij Mościcki in maršal Edvard Rydz-Śmigły sta bila med najvišjimi voditelji v obdobju sanacije Poljske]]

Avtoritarni sanacijski režim (&quot;sanacija&quot; naj bi pomenla &quot;zdravljenje&quot;), ki ga je Piłsudski vodil do svoje smrti leta 1935 in je ostal v veljavi do leta 1939, je odseval diktatorjevo razvoj iz levosredinskega v skrajno konservativnega politika.&lt;ref name=ref111/&gt; Političnim institucijam in strankam je bilo omogočeno delovanje, vendar je bil volilni proces manipuliran, tisti, ki niso bili pripravljeni pokorno sodelovati z režimom, pa so bili podvrženi represiji. Od leta 1930 so vztrajne  nasprotnike režima, mnoge levičarskega prepričanja, zapirali in obsojali na stroge kazni na zrežiranih sodnih procesih, kot je bil proces v Brestu. Zaprti so bili v zaporu Bereza Kartuska in taboriščih za politične zapornike. Od leta 1934 do 1939 je bilo v internacijskem taborišču  Bereza v različnih obdobjih brez sojenja priprtih približno tri tisoč oseb. Leta 1936, na primer,  je bilo tja odpeljanih 369 aktivistov, vključno s 342 poljskimi komunisti.&lt;ref&gt;Garlicki 2008.&lt;/ref&gt; Uporniški kmetje so se uprli leta 1932 in 1933 in leta 1937 stavkali. Druge civilne nemire so povzročali stavkajoči industrijski delavci, na primer v  &quot;krvave pomladi&quot; leta 1936, nacionalistični Ukrajinci{{efn-lr|Poljsko sanacijsko oblast je izzivala Organizacija ukrajinskih nacionalistov (OUN), ki si je prizadevala doseči neodvisnost. OUN se je ukvarjala s političnimi atentati, terorjem in sabotažami, na kar se je poljska država v tridesetih letih 20. stoletja odzvala z represivno akcijo. Józef Piłsudski in njegovi nasledniki so vaščanom na prizadetih območjih naložili kolektivno odgovornost. Po nemirih leta 1933 in 1934 je bilo ustanovljeno taborišče Bereza Kartuska, ki je postalo zloglasno zaradi njenega brutalnega režima. Vlada je v dele Volinije s stoletno tradicijo ukrajinskega kmečkega uporništva proti poljskim lastnikom zemljišč in v vzhodno Galicijo pripeljala poljske naseljence in upravitelje. V poznih 30. letih 20. stoletja (po smrti Pilsudskega) se je vojaško preganjanje okrepilo. Agresivno se je izvajala politika &quot;nacionalne asimilacije&quot;. Vojaški napadi, javna pretepanja, zaplembe premoženja ter zapiranje in uničevanje pravoslavnih cerkva so vzbudili trajno sovraštvo do Poljakov v Galiciji in Voliniji &quot;v najslabšem možnem trenutku&quot;, kot pravi Timothy D. Snyder. Avtor hkrati ugotavlja, da so se &quot;ukrajinski terorizem in poljski povračilni ukrepi dotaknili le dela prebivalstva in da obsežne regije niso bile prizadete&quot;. Nacionalistični recept OUN, da ukrajinska država pripada samo etničnim Ukrajincem, še zdaleč ni bil priljubljen. Halik Kochanski je pisal o dediščini zagrenjenih odnosov med Ukrajinci in Poljaki, ki so kmalu zatem eksplodirali  med drugo svetovno vojno.&lt;ref&gt;Snyder 2003, str. 143–152.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Kochanski 2012, str. 29.&lt;/ref&gt;}} in aktivisti porajajočega se beloruskega gibanja. Vsi so postali tarče neusmiljene policijsko-vojaške pacifikacije.&lt;ref name=ref84/&gt;&lt;ref&gt;Lukowski &amp; Zawadzki 2006, str. 248–249.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Brzoza &amp; Sowa 2009, str. 322–329.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Brzoza &amp; Sowa 2009, str. 353–359.&lt;/ref&gt;{{efn-lr|V poročilu, ki ga predstavil predsednik vlade in minister za notranje zadeve Felicjan Sławoj Składkowski pred komisijo Sejma januarja 1938, je bilo v obdobju 1932–1937 med  policijskim zatiranjem protestov industrijskih in kmetijskih delavcev  ubitih 818 ljudi.&lt;ref&gt;Pietka 2016.&lt;/ref&gt;}} Režim je poleg politične represije spodbujal kult osebnosti Józefa Pilsudskega, ki je obstajal že dolgo preden je prevzel diktatorsko oblast.

Pilsudski je leta 1932 podpisal sovjetsko-poljski pakt o nenapadanju in leta 1934  nemško-poljsko izjavo o nenapadanju,&lt;ref name=ref108/&gt; vendar je leta 1933 vztrajal, da Poljska ni ogrožena niti z vzhoda niti z zahoda, in izjavil, da je poljska politika osredotočena na to, da bi postala popolnoma neodvisna in brez služenja tujim interesom.&lt;ref&gt;Czubiński 1988, str. 124–125.&lt;/ref&gt; Začel je izvajati politiko ohranjanja enake razdalje in prilagodljive srednje smeri do obeh velikih sosed, ki jo je kasneje nadaljeval Józef Beck.&lt;ref&gt;Zgórniak, Łaptos &amp; Solarz 2006, str. 379.&lt;/ref&gt; Pilsudski je obdržal osebni nadzor nad vojsko, ki je bila slabo opremljena, slabo usposobljena in slabo pripravljena na morebitne prihodnje spopade.&lt;ref&gt;Kochanski 2012, str. 52–53.&lt;/ref&gt; Njegov edini vojaški načrt je bila obrambna vojna proti sovjetski invaziji.&lt;ref&gt;Drzewieniecki 1981.&lt;/ref&gt;{{efn-lr|Zunanja politika je bila eno redkih vladnih področij, za katera se je Piłsudski aktivno zanimal. Vlogo in priložnost Poljske je videl v vzhodni Evropi in se zavzemal za pasivne odnose z Zahodom. Menil je, da se nemškega napada ne bi smeli bati, kajti tudi če bi se ta malo verjeten dogodek zgodil, bi zahodne sile morale zadržati Nemčijo in priskočiti na pomoč Poljski.&lt;ref&gt;Czubiński 1988, str. 78–87.&lt;/ref&gt;}} Počasna modernizacija po njegovi smrti je močno zaostajala za napredkom, ki so ga dosegle poljske sosede, ukrepi za zaščito zahodne meje, ki jih je Piłsudski prekinil od leta 1926, pa so bili sprejeti šele marca 1939.&lt;ref&gt;Czubiński 2009, str. 37–38.&lt;/ref&gt;

Sanacijski poslanci v Sejmu so leta 1935 s parlamentarnim manevrom odpravili demokratično Marčno ustavo in sprejeli bolj avtoritarno Aprilsko ustavo, ki je zmanjšala pristojnosti Sejma, ki ga je Piłsudski preziral.&lt;ref name=ref84/&gt; 
Opozicija je postopek in ustavo, ki je iz njega izhajala, imela za nelegitimna. Poljska vlada v izgnanstvu med drugo svetovno vojno je Aprilsko ustavo kljub temu priznala, da bi ohranila pravno kontinuiteto poljske države.&lt;ref&gt;Szeląg 1968, str. 11–12.&lt;/ref&gt;

Med letoma 1932 in 1933 sta Pilsudski in Beck sprožila več incidentov ob mejah z Nemčijo in Danzigom, da bi preverila, ali bodo zahodne sile zaščitile versajske dogovore, od katerih je bila odvisna poljska varnost, in kot pripravo na preventivno vojno proti Nemčiji. Vlada je istočasno poslala delegaciji v London in Pariz z zahtevo, da zaustavita nemško oboroževanje. Invazija Poljske na Danzig je bila načrtovana za 21. april 1933, po odkritju, da je tam neverjetno veliko vojakov, pa je bila preložena. Ker bi invazija predstavljala resno vojaško grožnjo Nemčiji in ni imela resne podpore zaveznikov, so Poljaki idejo o invaziji sčasoma opustili. Nečija je v letih 1933 in 1934 povečala svoje izdatke za oborožitev za 68 %. Januarja 1934 sta Poljska in Nemčija podpisali desetletni pakt o nenapadanju.&lt;ref&gt;Crockett, Jameson W. (10. december 2009). &quot;The Polish Blitz, More than a Mere Footnote to History: Poland and Preventive War with Germany, 1933&quot;. Diplomacy &amp; Statecraft. 20 (4): 561–579. doi: 10.1080/09592290903455667. ISSN 0959-2296. S2CID 153437646. &lt;/ref&gt;

Ko je maršal Pilsudski leta 1935 umrl, je ohranil simpatije večine poljske družbe, čeprav ni nikoli tvegal preizkusiti svoje priljubljenosti na poštenih volitvah. Njegov režim je bil diktatorski. Od držav, ki so mejile na Poljsko, je ostala demokratična samo Češkoslovaška. Zgodovinarji imajo zelo različna mnenja tako o pomenu in posledicah državnega udara, ki ga je izvedel Pilsudski, kot o njegovi osebni vladavini, ki je sledila.&lt;ref name=ref112/&gt;

===Družbeni in gospodarski trendi v medvojnem obdobju===
[[Slika:Eugeniusz Kwiatkowski.PNG|thumb|left|200px|Eugeniusz Kwiatkowski je promoviral osrednjo industrijsko regijo Poljske]]

Neodvisnost je v medvojnem obdobju spodbudila razvoj poljske kulture z dokaj viosokimi intelektualnimi dosežki. Varšava, katere prebivalstvo se je med prvo in drugo svetovno vojno skoraj podvojilo, je bila nemirna rastoča metropola in prehitela Krakov, Lvov in Vilno. Postala je drugo najštevilčnejše mesto v državi.&lt;ref name=ref84/&gt;

Represija sanacijskih oblasti večinske poljske družbe na splošno ni prizadela.&lt;ref&gt;Davies 2001, str. 126.&lt;/ref&gt; Mnogo Poljakov je uživalo relativno stabilnost. Gospodarstvo se je med letoma 1926 in 1929 opazno izboljšalo, nato pa ga je doletela velika svetovna gospodarska kriza.&lt;ref&gt;Lukowski &amp; Zawadzki 2006, str. 242.&lt;/ref&gt; Po letu 1929 sta industrijska proizvodnja in bruto narodni dohodek države upadla za približno 50 %.&lt;ref&gt;Zgórniak, Łaptos &amp; Solarz 2006, str. 444.&lt;/ref&gt;

Velika kriza  je kmetom prinesla nizke cene kmetijskih proizvodov, delavcem pa brezposelnost. Družbene napetosti so se povečale, vključno z naraščajočim [[Antisemitizem|antisemitizmom]]. Veliko gospodarsko preobrazbo in večletni državni načrt za dosego nacionalnega industrijskega razvoja, sprožen leta 1936, je vodil minister Eugeniusz Kwiatkowski. Pobuda, ki jo je motivirala predvsem potreba po domači industriji orožja, se je začela udejanjati šele malo pred izbruhom druge svetovne vojne. Kwiatkowski je bil tudi glavni arhitekt projekta pristanišče Gdinija.&lt;ref name=ref84/&gt;&lt;ref&gt;Lukowski &amp; Zawadzki 2006, str. 249–250. &lt;/ref&gt;

{{multiple image
 |align     = right
 |direction = horizontal 
 |header_align =  
 |header    = Portreta pesnikov slikarja [[Stanisław Ignacy Witkiewicz|Stanisława Ignacyja Witkiewicza]]
 |image1    = Witkacy Maria P J.jpg
 |width1    = 135
 |alt1      = 
 |caption1  = Maria Pawlikowska-Jasnorzewska
 |image2    = Witkacy Julian Tuwim.jpg
 |width2    = 128
 |alt2      = 
 |caption2  = Julian Tuwim
}}

Nacionalizem, ki je prevladoval v političnih krogih, je spodbujala številčnost narodnih manjšin in njihovi različni interesi. Po jezikovnem merilu poljskega popisa prebivalstva leta 1931 so Poljaki predstavljali 69 % prebivalstva, Ukrajinci 15 %, Judje, opredeljeni kot govorci [[jidiš]]a,  8,5 %, Belorusi 4,7 %, Nemci 2,2 %, Litovci 0,25 %, Rusi 0,25 % in Čehi 0,09 %, pri čemer je na nekaterih geografskih območjih prevladovala določena manjšina. Etnični konflikti so se sčasoma stopnjevali in poljska država je postajala vedno manj strpna do  svojih narodnih manjšin. 

V medvojni Poljski je obvezno brezplačno osnovno šolstvo bistveno zmanjšalo stopnjo nepismenosti, vendar je bilo hkrati diskriminatorsko. Dramatično se je zmanjšalo število ukrajinskih šol, vpis Judov v izbrane šole pa je bil v poznih 30. letih omejen.&lt;ref name=ref84/&gt;

Število prebivalcev je vztrajno raslo in leta 1939 doseglo 35 milijonov, splošno gospodarsko stanje v obdobju med vojnama pa je stagniralo. Na Poljskem je bilo malo kapitala in malo zanimanja tujcev za naložbe v tej državi.&lt;ref name=ref84/&gt; Celotna industrijska proizvodnja se je med letoma 1913 in 1939 komaj kaj povečala, zaradi povečanega števila prebivalcev s 26,3 milijona leta 1919 na 34,8 milijona leta 1939&lt;ref name=ref84/&gt; pa se je proizvodnja na prebivalca dejansko zmanjšala za 18 %.&lt;ref&gt;Buszko 1986, str. 360.&lt;/ref&gt;

Razmere v prevladujočem kmetijskem sektorju so se med letoma 1929 in 1939 stalno slabšale, kar je povzročilo nemire na podeželju in postopno radikalizacijo poljskega kmečkega gibanja, ki se je vse bolj nagibalo k militantnim protidržavnim dejavnostim. Oblast je vse te dejavnosti močno zatirala. Po besedah Normana Daviesa so neuspehi sanacijskega režima, skupaj z objektivno gospodarsko realnostjo, povzročili radikalizacijo poljskih množic proti koncu 30. let prejšnjega stoletja. Avtor hkrati svari pred primerjavami stanja na Poljskem s stanji v  neprimerljivo bolj represivnih režimih nacistične Nemčije in stalinistične Sovjetske zveze.&lt;ref name=ref84/&gt;

===Zadnja leta sanacije (1935–1939)===
[[Slika:Składkowski premierem.jpg|thumb|left|250px|Leto po smrti maršala Pilsudskega je zadnji predvojni predsednik vlade postal njegov osebni pomočnik general Felicjan Sławoj Składkowski]]

Po smrti Piłsudskega leta 1935 so Poljsko do nemške invazije leta 1939 in sprva med njo vodili njegovi zavezniki in podrejeni častniki, znani kot &quot;polkovniki Piłsudskega&quot;. Polkovniki niso imeli niti vizije niti sredstev, da bi se spopadli z nevarnim položajem, s katerim se je soočila Poljska v poznih 30. letih prejšnjega stoletja. Ko je Piłsudski še živel, so postopoma prevzemali večja pooblastila, tako da so v zakulisju manipulirali z bolnim maršalom.&lt;ref&gt;Szeląg 1968, str. 125.&lt;/ref&gt; Sčasoma so dosegli odkrito politizacijo vojske, ki ni pripravile države na vojno.&lt;ref name=ref84/&gt;

[[Slika:Beck przemówienie.jpg|thumb|200px|Zunanji minister  [[Józef Beck]] je zavrnil predlagano tvegano zavezništvo z nacistično Nemčijo in s Sovjetsko zvezo&lt;ref name=ref84/&gt;]]

Za zunanjo politiko je bil odgovoren Józef Beck, pod katerim je poljska diplomacija poskušala vzpostaviti uravnotežene odnose z Nemčijo in Sovjetsko zvezo, žal neuspešno zaradi napačnega razumevanja evropske ozemeljske politike in časa. Beck je imel številne zunanjepolitične sheme in gojil iluzije o statusu Poljske kot velike sile. Odtujil je večino poljskih sosed, vendar ga zgodovinarji ne krivijo za končni neuspeh odnosov z Nemčijo. Glavni dogodki njegovega mandata so bili zgoščeni v zadnjih dveh letih. V primeru poljskega ultimata [[Litva|Litvi]] leta 1938 je poljska akcija skoraj povzročila nemško zasedbo jugozahodne litvanske regije Klaipėda (Memel), kjer je prevladovalo nemško prebivalstvo.&lt;ref&gt;Zgórniak, Łaptos &amp; Solarz 2006, str. 391–393.&lt;/ref&gt; Tudi leta 1938 se je poljska vlada oportunistično lotila sovražne akcije proti češkoslovaški državi, ki je bila oslabljena z [[Münchenski sporazum|Münchenskim sporazumom]], in si priključila majhen kos ozemlja na njenih mejah.&lt;ref&gt;Davies 2001, str. 128.&lt;/ref&gt; V tem primeru se je Beckovo razumevanje posledic poljske vojaške operacije izkazalo za popolnoma zmotno,&lt;ref&gt; Zgórniak, Łaptos &amp; Solarz 2006, str. 409–410.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt; Zasuń 2009.&lt;/ref&gt; saj je nemška okupacija Češkoslovaške na koncu močno oslabila tudi položaj same Poljske.&lt;ref&gt;Czubiński 2009, str. 26.&lt;/ref&gt; Poleg tega je Beck zmotno verjel, da bodo nacistično-sovjetska ideološka protislovja preprečila njuno sodelovanje.&lt;ref name=ref135&gt;Zgórniak, Łaptos &amp; Solarz 2006, str. 455–465.&lt;/ref&gt;

Doma so vse bolj odtujene in zatirane manjšine grozile z nemiri in nasiljem. Skrajni nacionalistični krogi, kot je bil Nacionalni radikalni tabor, so postali bolj odkriti. Ena od skupin, Tabor narodne enotnosti, je združevala številne nacionaliste s podporniki sanacije in je bila povezana z novo močno politično osebnostjo, maršalom Edvardom Rydz-Śmigłyjem, čigar frakcija vladajočega gibanja sanacije je bila vse bolj nacionalistična.&lt;ref name=ref84/&gt;&lt;ref&gt;Lukowski &amp; Zawadzki 2006, str. 247–248, 251–252.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=ref137&gt;Davies 2001, str. 127–129.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Brzoza &amp; Sowa 2009, str. 361–365.&lt;/ref&gt;

V poznih 30. letih 20. stoletja je izgnanski blok Fronta Morges združil več pomembnih poljskih protisanacijskih osebnosti, vključno z Ignacijem Paderewskim, Vladislavom Sikorskim, Vincencom Witosom, Vojčehom Korfantyjem in Jozefom Hallerjem. Na Poljskem je pridobila le malo vpliva, vendar se je njen duh znova pojavil med drugo svetovno vojno znotraj poljske vlade v izgnanstvu.&lt;ref name=ref84/&gt;

[[Slika:Ulica Marszałkowska w Warszawie przed 1939a.jpg|thumb|left|200px|[[Varšava]] je bila pred drugo svetovno vojno ena od glavnih evropskih mest; slika je iz leta 1939]]

Oktobra 1938 je [[Joachim von Ribbentrop]] prvič predlagal nemško-poljske ozemeljske prilagoditve in sodelovanje Poljske v paktu proti [[Kominterna|Kominterni]] in Sovjetski zvezi.&lt;ref&gt;Zgórniak, Łaptos &amp; Solarz 2006, str. 412–413.&lt;/ref&gt; Eno od ključnih jabolk spora je bil status svobodnega mesta Danzig. Poljska vlada, ki jo je marca 1939 znova nagovoril Ribbentrop, je izrazila pripravljenost obravnavati vprašanja, ki so povzročala zaskrbljenost Nemčije, vendar je dejansko zavrnila njene zahteve in s tem zavrnila, da bi [[Adolf Hitler]] Poljsko spremenil v nemško marionetno državo.&lt;ref name=ref140&gt;Zgórniak, Łaptos &amp; Solarz 2006, str. 422–425.&lt;/ref&gt; Hitler, razburjen zaradi britanskih in francoskih izjav o podpori Poljski,&lt;ref name=ref140/&gt; je konec aprila 1939 razveljavil nemško-poljsko izjavo o nenapadanju.&lt;ref name=ref84/&gt;&lt;ref name=ref135/&gt;&lt;ref&gt;Lukowski &amp; Zawadzki 2006, str. 252–253.&lt;/ref&gt;

Da bi se zaščitila pred vse bolj agresivno nacistično Nemčijo, ki je že bila odgovorna za priključitev [[Avstrija|Avstrije]] v [[Anschluss]]u leta 1938, [[Češkoslovaška|Češkoslovaške]] leta 1939 in dela Litve po nemškem ultimatu Litvi leta 1939, je Poljska sklenila vojaško zavezništvo z [[Velika Britanija|Veliko Britanijo]] in [[Francija|Francijo]].  Obe zahodni sili sta bili usmerjeni v svojo obrambo in nista imeli niti ustreznega geografskega položaja niti virov, da bi pomagali Poljski. Poljska je poskušala spodbuditi tudi svoje sodelovanje s Sovjetsko zvezo, ki so ga imeli za vojaško vzdržno.&lt;ref&gt;Davies 2005b, str. 319–320.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Zgórniak, Łaptos &amp; Solarz 2006, str. 454.&lt;/ref&gt;

Diplomatski manevri so se nadaljevali spomladi in poleti 1939, vendar so v zadnjih poskusih francosko-britanski pogovori s Sovjeti v Moskvi o oblikovanju protinacističnega obrambnega vojaškega zavezništva propadli. Zavrnitev Varšave, da [[Rdeča armada|Rdeči armadi]] dovoli delovanje na poljskem ozemlju, je zahodna prizadevanja obsodila na propad.&lt;ref&gt;Czubiński 2009, str. 29. &lt;/ref&gt; Zadnja sporna zavezniško-sovjetska izmenjava je potekala 21. in 23. avgusta 1939.&lt;ref name=ref135/&gt;&lt;ref&gt;Holdsworth 2008.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Davies 2001, str. 155–156.&lt;/ref&gt;{{efn-lr|Leta 1938 sta Poljska in Romunija zavrnili francosko-britanski predlog, da bi sovjetskim silam v primeru vojne z nacistično Nemčijo dovolili prečkanje njunih ozemelj, da bi pomagale Češkoslovaški. Poljske vladajoče elite so Sovjete na nek način imele za bolj grozeče od nacistov.&lt;ref&gt;Davies 2001, str. 145.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Davies 2005b, str. 311.&lt;/ref&gt; &lt;br&gt;Sovjetska zveza je večkrat izjavila, da namerava izpolniti svoje obveznosti iz sporazuma s Češkoslovaško iz leta 1935 in vojaško braniti Češkoslovaško. Zahtevala je prehod svojih kopenskih in zračnih sil čez Poljsko in/ali Romunijo in Sovjeti so se glede tega obrnili na Francoze, ki so prav tako imeli sporazum s Češkoslovaško, Poljsko in Sovjetsko zvezo. Edvard Rydz-Śmigły je leta 1936 zavrnil francoski predlog o tej zadevi, leta 1938 pa je Jozef Beck pritisnil na Romunijo, naj ne dovoli niti sovjetskim vojnim letalom preleta njenega ozemlja. Tako kot Madžarska je tudi Poljska poskušala izkoristiti nemško-češkoslovaški spor za reševanje lastnih ozemeljskih težav, in sicer sporov glede delov Zaolzieja, Spiša in Orave.&lt;ref&gt;Zgórniak, Łaptos &amp; Solarz 2006, str. 379, 394–396.&lt;/ref&gt;}}  Režim [[Josif Stalin|Josifa Stalina]] je bil tarča intenzivne nemške protiiniciative in je bil hkrati vpleten v vse bolj učinkovita pogajanja s Hitlerjevimi agenti. 23. avgusta je izid, ki je bil v nasprotju s prizadevanji zaveznikov, postal resničnost: Nemčija in Sovjetska zveza sta v Moskvi v naglici podpisali pakt Molotov-Ribentrop, ki je na skrivaj predvideval zazdelitev  Poljske na območja pod nadzorom nacistov in Sovjetske zveze.&lt;ref name=ref84/&gt;&lt;ref name=ref135/&gt;&lt;ref name=ref137/&gt;

==Druga svetovna vojna==
===Invaziji in odpor===
[[Slika:Schleswig Holstein firing Westerplatte September 1939.jpg|thumb|250px|Nemška bojna ladja Schleswig-Holstein 1. septembra 1939 obstreljuje polotok Westerplatte v Gdansku]]

1. septembra 1939 se je na Hitlerjev ukaz začela invazija na Poljsko, uvodni dogodek [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]]. Poljska je pred kratkim 25. avgusta 1939 podpisala angleško-poljsko vojaško zavezništvo in bila dolgo v zavezništvu s Francijo. Zahodni sili sta kmalu napovedali vojno Nemčiji, vendar sta ostali večinoma nedejavni. Prve spopade sta imeli za lažno vojno  in napadeni državi nista ponudili nobene pomoči. Tehnično in številčno premočne enote Wehrmachta so hitro napredovale proti vzhodu in na celotnem okupiranem ozemlju množično pobijale poljsko civilno prebivalstvo.&lt;ref&gt;Wieliński 2011.&lt;/ref&gt; 

17. septembra se je začela sovjetska invazija na vzhodno Poljsko. Sovjetska zveza je hitro okupirala večino vzhodne Poljske z veliko ukrajinsko in belorusko narodno manjšino.{{efn-lr|Vzhodno od razmejitvene črte Molotov-Ribbentrop je bilo 43 % Poljakov,  33% Ukrajincev, 8% Belorusov in 8% Judov.&lt;ref&gt;Snyder 2010, str. 128.&lt;/ref&gt; Sovjeti se niso želeli prikazati kot agresorji in so zasedli vzhodno Poljsko pod izgovorom, da želijo zaščititi &quot;sorodno ukrajinsko in belorusko prebivalstvo&quot;.&lt;ref name=ref151/&gt;}} Oba napadalca sta si razdelila poljsko ozemlje skladno s tajnim paktom Molotov–Ribbentrop.  Najvišji poljski vladni uradniki in vojaško poveljstvo so pobegnili z vojnega območja in sredi septembra prispeli na romunsko mostišče. Po napadu Sovjetske zveze so poiskali zatočišče v [[Romunija|Romuniji]].&lt;ref&gt;Buszko 1986, str. 362–369. &lt;/ref&gt;&lt;ref&gt; Biskupski 2003, str. 214–215.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=ref151&gt;Kochanski 2012, str. 59–93.&lt;/ref&gt;

Bitke, v katerih so Poljaki zdržali najdlje, so bile obleganje Varšave, bitka pri Helu in odpor samostojne operativne skupine Polesje. Varšava je padla 27. septembra po močnem nemškem bombardiranju, v katerem je bilo ubitih več deset tisoč civilistov in vojakov.&lt;ref name=ref151/&gt; Po kapitulaciji je bila Poljska razdeljena skladno s pogoji nemško-sovjetskega mejnega sporazuma, podpisanega v Moskvi 29. septembra 1939.&lt;ref&gt;Czubiński 2009, str. 55–56.&lt;/ref&gt;

[[Slika:Poland in 1939.jpg|thumb|left|Zemljevid Poljske po nemško-sovjetski okupaciji leta 1939]]

Gerhard Weinberg je trdil, da je bil najpomembnejši poljski prispevek v drugi svetovni vojni njeno sodelovanja pri razbijanju nemških šifer.&lt;ref&gt;Kozaczuk &amp; Straszak 2004.&lt;/ref&gt; To je Britancem omogočilo izvedbo kriptoanalize [[Enigma (naprava)|Enigme]] in dešifriranje glavne nemške vojaške kode, kar je zaveznikom dalo veliko prednost v nadaljevanju vojne.&lt;ref&gt;Weinberg 2005, str. 50.&lt;/ref&gt; Kar zadeva dejanske vojaške akcije, so nekateri poljski zgodovinarji trdili, da je bil zgolj odpor v invaziji na Poljsko kljub njenemu porazu največji prispevek države k zmagi nad nacistično Nemčijo. Poljska vojska s skoraj enim milijonom mož je znatno odložila začetek bitke za Francijo, ki so jo Nemci načrtovali za leto 1939. Ko se je nacistična ofenziva na zahodu res zgodila, je bila zaradi zamude manj učinkovita, kar je bil morda odločilni dejavnik za zmago v bitki za Britanijo.&lt;ref name=ref155&gt;Brzoza &amp; Sowa 2009, str. 693–694.&lt;/ref&gt;

Po nemškem napadu na Sovjetsko zvezo v [[Operacija Barbarossa|operaciji Barbarossa]] junija 1941 je celo ozemlje predvojne Poljske okupirala nemška vojska.&lt;ref&gt;{{Harvnb|Davies|2001|pp=68–69}}.&lt;/ref&gt;

[[Slika:Dywizjon 303 in color.jpg|right|thumb|250px|V bitki za Britanijo so zasloveli piloti poljskega 303. eskadrona lovcev]]

Nemški okupirani del Poljske  je bil leta 1939 razdeljen na dva dela: poljska ozemlja, vključena neposredno v Tretji rajh, in ozemlja pod oblastjo tako imenovane Generalne okupacijske vlade.&lt;ref&gt;Davies 2005b, str. 326–346.&lt;/ref&gt; Poljaki so organizirali podtalno odporniško gibanje in poljsko vlado v izgnanstvu, ki je delovala sprva v Parizu in od julija 1940 v Londonu.&lt;ref name=ref158&gt;Czubiński 2009, str. 226.&lt;/ref&gt; Poljsko-sovjetski diplomatski odnosi, prekinjeni septembra 1939, so bili obnovljeni julija 1941 v skladu s sporazumom Sikorski – Mayski, ki je olajšal oblikovanje poljske (Andersove) vojske  v Sovjetski zvezi.&lt;ref&gt;Buszko 1986, str. 375–382.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Czubiński 2009, str. 231.&lt;/ref&gt; Novembra 1941 je ministrski predsednik Sikorski odletel v Sovjetsko zvezo na pogajanja s Stalinom o njeni  vlogi na sovjetsko-nemški fronti. Britanci  so želeli imeti poljske vojake na Srednjem vzhodu. Stalin se je s tem strinjal in poljska vojska je bila evakuirana iz Sovjetske zveze.&lt;ref&gt;Czubiński 2009, str. 232–233.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Brzoza 2001, str. 316–317.&lt;/ref&gt;{{efn-lr|Poljski  II. korpus pod poveljstvom Vladislava Andersa se je v letih  1944–1945 boril v zavezniški italijanski kampanji in bil angažiran predvsem v bitki za  [[Monte Cassino]].&lt;ref&gt;Brzoza 2001, str. 368.&lt;/ref&gt;}}

Organizacije poljske podtalne države, ki so med vojno delovale na Poljskem, so bile zveste in formalno podrejene poljski vladi v izgnanstvu. S slednjo je sodelovala preko njene vladne delegacije za Poljsko.&lt;ref name=ref163&gt;Davies 2005b, str. 344–346.&lt;/ref&gt; Med drugo svetovno vojno se je več sto tisoč Poljakov pridružilo podtalni Poljski domovinski vojski (Armia Krajowa),&lt;ref&gt;Lukowski &amp; Zawadzki 2006, str. 264–265.&lt;/ref&gt; delu poljskih oboroženih sil vlade v izgnanstvu.&lt;ref name=ref158/&gt; Približno 200.000 Poljakov se je borilo na zahodni fronti v poljskih oboroženih enotah, zvestih vladi v izgnanstvu, okoli 300.000 pa v poljskih oboroženih silah na vzhodu pod sovjetskim poveljstvom vzhodne fronte.&lt;ref name=ref155/&gt; Prosovjetsko odporniško gibanje na Poljskem, ki ga je vodila Poljska delavska stranka, je delovalo od leta 1941. Nasprotovale so mu postopoma nastajajoče skrajno nacionalistične nacionalne oborožene sile.&lt;ref name=ref158/&gt;

[[Slika:Stroop Report - Warsaw Ghetto Uprising 09.jpg|thumb|250px|Vstaja v [[Varšavski geto|varšavskem getu]]]]
 
Od konca leta 1939 je bilo več sto tisoč Poljakov iz sovjetskih okupiranih območij deportiranih na vzhod. Od višjega vojaškega osebja in drugih, za katere so Sovjeti menili, da ne želijo sodelovati ali so potencialno škodljivi, so jih približno 22.000 na skrivaj usmrtili v Katinskem gozdu.&lt;ref&gt;Czubiński 2009, str. 67–68.&lt;/ref&gt; Ko je nemška vojska objavila odkritje množičnih grobišč, v katerih so bili umorjeni častniki poljske vojske, ja aprila 1943 Sovjetska zveza prekinila vse slabše odnose s poljsko vlado v izgnanstvu. Sovjeti so trdili, da so Poljaki storili sovražno dejanje, ko so zahtevali, da ta poročila  razišče [[Rdeči križ]].&lt;ref&gt;Buszko 1986, str. 382–384.&lt;/ref&gt;

Leta 1941 se je začelo izvajanje nacistične končne rešitve judovskega vprašanja in holokavst na Poljskem se je silovito razmahnil.&lt;ref&gt;Davies 2005b, str. 337–343.&lt;/ref&gt; Varšava je bila aprila in maja 1943 prizorišče upora v varšavskem getu, ki ga je sprožila likvidacija varšavskega geta s strani nemških enot SS. Odprava judovskih getov v okupirani Poljski je potekala v številnih mestih. Jude iz getov so vozili v taborišča smrti in jih pomorili. Vstaje, ki so jih organizirali Judovska bojna organizacija in drugi obupani judovski uporniki, so potekale v nemogoćih razmerah in niso imele nobenih možnosti za uspeh.&lt;ref name=ref158/&gt;

===Sovjetsko napredovanje 1944-1945 in varšavska vstaja===
[[Slika:Sikorski in Gibraltar.jpg|thumb|250px|General Vladislav Sikorski, predsednik poljske vlade  v izgnanstvu in vrhovni poveljnik poljskih oboroženih sil malo pred smrtjo leta 1943]]

V času naraščajočega sodelovanja med zahodnimi zavezniki in Sovjetsko zvezo po nacistični invaziji leta 1941 je bil vpliv poljske vlade v izgnanstvu resno zmanjšan zaradi smrti predsednika vlade in njenega najsposobnejšega voditelja Vladislava Sikorskega v letalski nesreči 4. julija 1943.&lt;ref&gt;Davies 2001, str. 73–75.&lt;/ref&gt; Približno takrat so se v Sovjetski zvezi oblikovale poljske komunistične civilne in vojaške organizacije pod vodstvom Vande Wasilewske in s podporo Stalina, ki so nasprotovale vladi v izgnanstvu.&lt;ref&gt;Kochanski 2012, str. 371–377. &lt;/ref&gt;

Julija 1944 sta Rdeča armada in Poljska ljudska armada pod sovjetskim poveljstvom prišli na ozemlje bodoče povojne Poljske. V dolgotrajnih bojih v letih 1944 in 1945 so Sovjeti in njihovi poljski zavezniki premagali in izgnali nemško vojsko iz Poljske za ceno več kot 600.000 padlih sovjetskih vojakov.&lt;ref name=ref171&gt;Buszko 1986, str. 394–395.&lt;/ref&gt;

[[Slika:Warsaw Uprising Surrender- 5 of October 1944.jpg|thumb|left|250px|Vdaja varšavskih vstajnikov]]

Največji posamični podvig poljskega odporniškega gibanja v drugi svetovni vojni in velik politični dogodek je bila [[Varšavska vstaja (1944)|varšavska vstaja]], ki se je začela 1. avgusta 1944. Vstajo, v kateri je sodelovala večina mestnega prebivalstva, je spodbudila podtalna domobranska vojska in odobrila poljska vlada v izgnanstvu v poskusu vzpostavitve nekomunistične poljske uprave pred prihodom Rdeče armade. Vstaja je bila prvotno načrtovana kot kratkotrajna oborožena demonstracija v pričakovanju, da bodo sovjetske sile, ki so se približevale Varšavi, pomagale v kakršni koli bitki za zavzetje mesta.&lt;ref&gt;Czubiński 2009, str. 250.&lt;/ref&gt; Sovjeti v vstaji niso posredovali in so ustavili svoje napredovanje ob reki [[Visla|Visli]]. Nemci so izkoristili priložnost in brutalno zatrli upor zahodno usmerjenih vstajnikov.&lt;ref&gt;Brzoza &amp; Sowa 2009, str. 650–663.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=ref174&gt;Kemp-Welch 2008, str. 4–5.&lt;/ref&gt;{{efn-lr|General Zygmunt Berling iz sovjetske zavezniške Prve poljske armade je sredi septembra poskušal prečkati Vislo in pristati v Czerniakówu, da bi pomagal upornikom. Nemci so napad odili in Poplaki so utrpeli velike izgube.&lt;ref&gt;Kirchmayer 1970, str. 381–396.&lt;/ref&gt;}}

Upor je trajal dva meseca in povzročil smrt ali izgon več sto tisoč civilistov iz mesta. Potem ko so se 2. oktobra poraženi Poljaki predali, so Nemci po Hitlerjevem ukazu izvedli načrtno uničenje Varšave, ki je izbrisalo preostalo infrastrukturo mesta. Poljska Prva armada, ki se je bojevala skupaj s sovjetsko Rdečo armado, je 17. januarja 1945 vstopila v opustošeno Varšavo.&lt;ref name=ref174/&gt;&lt;ref&gt;Brzoza 2001, str. 386–387, 390.&lt;/ref&gt;{{efn-lr|Odločitev o sprožitvi varšavske vstaje je povzročila uničenje mesta, njegovega prebivalstva in njegovih elit ter je bila vir trajnih polemik.&lt;ref&gt;J.P. 2010.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Chodakiewicz 2004.&lt;/ref&gt; Po mnenju zgodovinarjev Czesława Brzoze in Andrzeja Leona Sowe ukazi o nadaljnjih vojaških ofenzivah, izdani konec avgusta 1944 kot nadaljevanje operacije Vihar, kažejo na izgubo občutka odgovornosti za usodo države v vodstvu uporniškega gibanja.&lt;ref name=ref155/&gt;}}

===Zavezniške konference, poljske vlade===
[[Slika:Swierczewski Spychalski Zymierski.jpg|right|thumb|upright|Poljski generali na vzhodni fronti]]

Po [[Teheranska konferenca|Teheranski konferenci]] konec leta 1943 je med tremi velikimi silami, [[ZDA]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenim kraljestvom]] in [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]], obstajal širok dogovor, da bi se meji med Nemčijo in Poljsko ter Poljsko in Sovjetsko zvezo po koncu druge svetovne vojne temeljito spremenili.&lt;ref&gt;Davies 2001, str. 75, 104–105.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Kemp-Welch 2008, str. 1.&lt;/ref&gt; Stalinovo stališče, da je treba Poljsko premakniti daleč na zahod, so sprejeli tudi poljski komunisti, organizirani v  Poljski delavski stranki in Zvezi poljskih domoljubov. Kvaziparlamentarni Državni narodni svet pod vodstvom komunistov je v Varšavi obstajal od začetka leta 1944.&lt;ref&gt;Snyder 2009.&lt;/ref&gt; Julija 1944 je bil v [[Lublin]]u ustanovljen Poljski komite narodne osvoboditve pod nadzorom komunistov, ki naj bi nominalno upravljal območja, osvobojena izpod nemške oblasti. Ustanovitev je sprožila proteste premierja Stanislava Mikołajczyka in njegove poljske vlade v izgnanstvu.&lt;ref name=ref171/&gt;&lt;ref name=ref174/&gt;

Do [[Jaltska konferenca|konference v Jalti]] februarja 1945 so komunisti že ustanovili začasno vlado Republike Poljske. Stališče Sovjetske zveze na konferenci je imelo veliko veljavo  zaradi njenega  odločilnega prispevka k vojnim uspehom in zaradi okupacije ogromnega ozemlja v Srednji in Vzhodni Evropi. Velike sile so zagotovile, da se bo začasna komunistična vlada spremenila v entiteto, ki bo vključevala demokratične sile iz države in tujine. Vlada v izgnanstvu s sedežem v Londonu ni bila izrecno omenjena. Dogovorjena cilja sta bila začasna vlada narodne enotnosti in poznejše demokratične volitve.&lt;ref&gt;Buszko 1986, str. 398–401.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=ref18&gt;Kemp-Welch 2008, str. 6–7.&lt;/ref&gt; Razočarajoči rezultati teh načrtov in neuspeh zahodnih sil, da bi zagotovile številčno udeležbo nekomunistov v prvi povojni poljski vladi, so številni Poljaki videli kot manifestacijo izdaje Zahoda.

===Vojne izgube, iztrebljanje Judov in Poljakov===
[[Slika:Samuel Willenberg Treblinka 2 sierpnia 2013 01.JPG|thumb|250px| Samuel Willenberg ob svoji risbi taborišča smrti Treblinka]]

Obseg človeških izgub, ki jih je utrpela Poljska med drugo svetovno vojno,  je zaradi pomanjkanja natančnih podatkov težko ugotoviti. Poleg tega je treba številne trditve iz preteklosti obravnavati kot sumljive zaradi napačne metodologije in želje po spodbujanju določenih političnih programov. Zadnji razpoložljivi uradni dokument o številu etničnih Poljakov in etničnih manjšin je poljski popis prebivalstva iz leta 1931. Natančni podatki o številu prebivalcev za leto 1939 niso znani.&lt;ref name=ref181&gt;Brzoza &amp; Sowa 2009, str. 694–695. &lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Domagalik 2011.&lt;/ref&gt;

Po podatkih ameriškega Spominskega muzeja holokavsta je bilo med vojno ubitih najmanj 3 milijone poljskih Judov in najmanj 1,9 milijona nejudovskih poljskih civilistov.&lt;ref&gt;USHMM.&lt;/ref&gt; Po navedbah zgodovinarjev Brzoze in Sowe je bilo pobitih okoli 2 milijona etničnih Poljakov, niti približno pa ni znano, koliko je umrlo Poljakov drugih narodnosti, vključno z [[Ukrajinci]], [[Belorusi]] in [[Nemci]].&lt;ref name=ref184&gt;Brzoza &amp; Sowa 2009, str. 695–696.&lt;/ref&gt; Milijoni poljskih državljanov so bili deportirani v Nemčijo na prisilno delo ali v nemška uničevalna taborišča, kot so bila [[Koncentracijsko taborišče Treblinka|Treblinka]], [[Koncentracijsko taborišče Auschwitz|Auschwitz]] in [[Uničevalno taborišče Sobibór|Sobibór]]. Nacistična Nemčija je nameravala dokončno iztrebiti Jude z dejanji s skupnim imenom [[holokavst]].&lt;ref&gt;Czubiński 2009, str. 215–217.&lt;/ref&gt; Z območij, ki jih je okupirala nacistična Nemčija, naj bi izgnali vse Poljake  in jih postopoma ponovno naselili z Nemci. Proces se je začel že leta 1939.  Nacistične operacije so dozorele v načrt, znan kot Generalplan Ost, ki je pomenil razselitev, zasužnjenje in delno iztrebljenje slovanskega življa. Načrt bi moral biti uresničen v 15 letih.&lt;ref&gt;Berghahn 1999, str. 32. &lt;/ref&gt;

[[Slika:Warsaw Old Town 1945.jpg|thumb|left|250px|Uničena [[Varšava]], posneta januarja 1945]]
 
Večina Poljakov je ostala brezbrižna do judovske stiske in Judom ni pomagala.
&lt;ref name=&quot;Winstone 2014&quot;&gt;{{Cite book| publisher = Tauris| isbn = 978-1-78076-477-1 | last = Winstone| first = Martin| title = The Dark Heart of Hitler's Europe: Nazi rule in Poland under the General Government| location = London| date = 2014 |pages=181–186}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Connelly 2005&quot;&gt;{{cite journal|first=John |last=Connelly |title=Why the Poles Collaborated so Little: And Why That Is No Reason for Nationalist Hubris |journal=Slavic Review |volume=64 |number=4 |year=2005 |pages=771–781|url= https://www.researchgate.net/publication/272584372 |doi=10.2307/3649912 |jstor=3649912|doi-access=free }}&lt;/ref&gt; Med tistimi, ki so pomagali pri reševanju, skrivanju in varovanju Judov pred nacističnimi grozodejstvi, sta [[Jad Vašem]] in država [[Izrael]] 6992 posameznikov priznala za Pravičnike med narodi.&lt;ref name=&quot;YV Stats&quot;&gt;Yad Vashem, The Holocaust Martyrs' and Heroes' Remembrance Authority, [https://www.yadvashem.org/righteous/statistics.html Names and Numbers of Righteous Among the Nations - per Country &amp; Ethnic Origin, as of January 1, 2019]&lt;/ref&gt;

V poskusu, da bi onesposobili poljsko družbo, so nacisti in Sovjeti med dogodki, kot so nemška Akcija-AB na Poljskem, operacija Tannenberg in pokol v Katinu, usmrtili na desettisoče pripadnikov inteligence in voditeljev skupnosti.&lt;ref&gt;Naimark 2010, str. 91; Snyder 2010, str. 126, 146–147, 415.&lt;/ref&gt;{{efn-lr|Vsi trenutno razpoložljivi dokumenti nacistične uprave kažejo, da je bilo popolno iztrebljenje skupaj z Judi namenjeno tudi poljski inteligenci. Nacistična Nemčija je ta cilj dosegla skoraj polovično, saj je Poljska izgubila 50 odstotkov svojih državljanov z univerzitetno diplomo in 35 odstotkov tistih z gimnazijsko maturo.&lt;ref&gt;Gella 1989, str. 182.&lt;/ref&gt; Po Brzozu in Sowi je imelo do izbruha vojne 450.000 poljskih državljanov dokončano višjo, srednjo ali trgovsko izobrazbo. Umrlo je 37,5 % ljudi z visoko izobrazbo, 30 % tistih s splošno srednjo izobrazbo in 53,3 % maturantov trgovskih šol.&lt;ref&gt;Brzoza &amp; Sowa 2009, str. 697.&lt;/ref&gt;}} Več kot 95 % izgub Judov in 90 % izgub etničnih Poljakov je neposredno povzročila nacistična Nemčija,{{efn-lr|Timothy D. Snyder govori o okoli 100.000 Judih, ki so jih med nasistično okupacijo  ubili Poljaki. Večina so bili verjetno  člani kolaboracionistične Modre policije.&lt;ref&gt;Leszczyński 2012.&lt;/ref&gt; Številka bi bila verjetno mnogokrat večja, če bi Poljska leta 1939 sklenila zavezništvo z Nemčijo, ki so zagovarjali nekateri poljski zgodovinarji in drugi.}} medtem ko so 5 % izgub etničnih Poljakov povzročili Sovjeti in 5 % ukrajinski nacionalisti.&lt;ref name=ref184/&gt; Obsežna judovska prisotnost na Poljskem, ki je trajala stoletja, je bila precej hitro končana s politiko iztrebljanja, ki so jo izvajali nacisti med vojno. Valovi razseljevanja in izseljevanja, ki so se zgodili med vojno in po njej, so iz  Poljske odstranili večino Judov, ki so preživeli vojno. Nadaljnje znatno judovsko izseljevanje je sledilo dogodkom, kot sta bila poljska oktobrska politična otoplitev leta 1956 in poljska politična kriza leta 1968.&lt;ref&gt;Kemp-Welch 2008, str. 157–163.&lt;/ref&gt;

[[Slika:Birkenau 5.JPG|thumb|250px|Razvpiti vhod v koncentracijsko taborišče Auschwitz, kjer je nacistični režim umoril najmanj 1,1 milijona  ljudi]]

V letih 1940–1941 je sovjetski režim deportiral okoli 325.000 poljskih državljanov.&lt;ref name=ref184/&gt; Ocenjuje se, de je v izgnanstvu umrlo najmanj 100.000 ljudi.&lt;ref name=ref184/&gt;

V letih 1943–1944 so ukrajinski nacionalisti, povezani z Organizacijo ukrajinskih nacionalistov (OUN) in Ukrajinsko vstajniško vojsko, zagrešili poboje Poljakov v [[Volinija|Voliniji]] in vzhodni [[Galicija|Galiciji]].&lt;ref name=ref184/&gt; Ocene števila poljskih civilnih žrtev so zelo različne, od 10.000 do 100.000.&lt;ref&gt;Motyka 2011, str. 447–448.&lt;/ref&gt;

Približno 90 % poljskih vojnih žrtev je umrlo v  zaporih, taboriščih smrti, racijah, usmrtitvah, uničenjih getov in zaradi epidemij, lakote, prekomernega dela in slabega ravnanja. Vojna je pustila milijon otrok sirot in 590.000 invalidov. Država je izgubila 38 % svojega nacionalnega premoženja, medtem ko je Velika Britanija izgubila le 0,8 % in  Francija le 1,5 %.&lt;ref&gt;Buszko 1986, str. 410–411.&lt;/ref&gt; Sovjetska zveza si je prilastila skoraj polovico predvojne Poljske, vključno z dvema velikima kulturnima središčema [[Lvov]] in [[Vilna]].&lt;ref name=ref181/&gt;

Politiki nacistične Nemčije so po vojni sodili na Mednarodnem vojaškem sodišču v  Nürnbergu in poljskih procesih za genocid in presodili, da je bila usmerjena v iztrebljanje Judov, Poljakov in Romov in imela &quot;vse značilnosti genocida v njegovem biološkem pomenu&quot;.&lt;ref&gt;Law-Reports of Trials of War Criminals, The United Nations War Crimes Commission, Volume VII, London, HMSO, 1948 CASE NO. 37 The Trial of Haupturmfuhrer Amon Leopold Goeth. str.  9. &lt;/ref&gt;

===Spreminjanje meja in preseljevanje prebivalstva===
[[Slika:PKWN Manifest.jpg|thumb|right|200px|Manifest Poljskega komiteja narodne osvoboditve, uradno objavljen 22. julija 1944 v delu Poljske, ki so jo osvobodili Sovjeti, ki najavlja prihod komunistične vlade, vsiljene od SSSR]]

Po določilih [[Potsdamski sporazum |Potsdamskega sporazuma]] iz leta 1945, ki so ga podpisale tri zmagovalne velike sile, je Sovjetska zveza obdržala večino ozemelj, zavzetih na podlagi sporazuma Molotov-Ribbentrop iz leta 1939, vključno z zahodno [[Ukrajina|Ukrajino]] in zahodno [[Belorusija|Belorusijo]]. [[Litva]] in območje [[Kaliningrad|Königsberga]] v [[Vzhodna Prusija|Vzhodni Prusiji]] sta bila uradno vključena v Sovjetsko zvezo, Litva brez priznanja zahodnih sil.

Poljska je dobila nadomestilo z večjim delom [[Šlezija|Šlezije]], vključno z Breslauom ([[Vroclav]]) in Grünbergom (Zielona Góra), večjim delom [[Pomorjansko|Pomorjanskega]], vključno s Stettinom ([[Szczecin]]), in večjim  južnim delom nekdanje Vzhodne Prusije, skupaj z Danzigom ([[Gdansk|Gdańsk]]). Končno rešitev je pričakovala od končne mirovne konference za Nemčijo, ki je nazadnje nikoli ni bilo.&lt;ref&gt;Geoffrey K. Roberts, Patricia Hogwood (2013). [https://books.google.si/books?id=Q40tDwAAQBAJ&amp;redir_esc=y ''The Politics Today Companion to West European Politics'']. Oxford University Press. str. 50. ISBN 9781847790323.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Piotr Stefan Wandycz (1980). ''The United States and Poland''. Harvard University Press. str. 303. ISBN 9780674926851.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Phillip A. Bühler (1990). ''The Oder-Neisse Line: a reappraisal under international law''. East European Monographs. str. 33. ISBN 9780880331746.&lt;/ref&gt; 

Poljske oblasti so ozemlja, pridobljena na zahodu,  imenovale &quot;Povrnjena ozemlja&quot; in so jih  vključile v obnovljeno poljsko državo. S porazom Nemčije se je Poljska premaknila proti zahodu glede na svojo predvojno lego na območje med Odro–Niso na zahodu  in [[Curzonova linija|Curzonovo linijo]] na vzhodu. Curzonova linija kot meja med ZSSR in Poljsko je bila določena že 8. decembra 1919, a jo je Poljska  leta 1921 prestopila in zasedla zahodno Ukrajino in Belorusijo. Poljska je po prestavitvi meja  postala bolj kompaktna država z veliko širšim dostopom do morja.{{efn-lr|Oktobra 1939 je britansko zunanje ministrstvo obvestilo Sovjete, da bo Združeno kraljestvo zadovoljno s povojno ustanovitvijo majhne etnične Poljske po vzorcu Varšavskega vojvodstva.&lt;ref&gt;Brzoza &amp; Sowa 2009, str. 518.&lt;/ref&gt; Sovjetski ljudski komisariat za zunanje zadeve je v letih 1943–1944 načrtoval vzpostavitev Poljske, omejene na &quot;minimalno velikost&quot;, glede na njene etnografske meje. Tako ozemeljsko zmanjšanje je Ivan Maisky priporočil Vjačeslavu Molotovu v začetku leta 1944 zaradi tega, kar je sam videl kot zgodovinsko neprijazno naravnanost Poljske do Rusije in Sovjetske zveze, ki se bo po vojni verjetno na nek način nadaljevala. Josif Stalin se je odločil za večjo različico, ki je dovolila &quot;zamenjavo&quot;. Slednja je  vključevala vzhodne dežele, ki jih je Poljska pridobila z Riškim mirom leta 1921 in jih bo zdaj izgubila, ter vzhodno Nemčijo, ki so jo osvojili od nacistov v letih 1944–1945.&lt;ref&gt; Kemp-Welch 2008, str. 1–3.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Maciorowski 2010.&lt;/ref&gt; Za več večjih spornih območij (Spodnja Šlezija zahodno od Odre in Nise)  so Britanci želeli,  da ostanejo del bodoče nemške države.&lt;ref&gt;Kochanski 2012, str. 537–541.&lt;/ref&gt; Za Ščečin, v katerem so nemški komunisti leta 1945 že vzpostavili svojo upravo, zahodno Rdečo Rutenijo, ki so jo zahtevali Ukrajinci, in regijo Białystok, ki so si jo lastili Belorusi, se je sovjetski voditelj odločil v prid Poljski.&lt;br&gt; Možni so bili tudi drugi teritorialni in etnični scenariji z na splošno možnimi izidi, ki so bili za Poljsko manj ugodni od tega, kar je dobila.&lt;ref&gt;Kalicki 2009.&lt;/ref&gt;}} Poljaki so izgubili 70 % svojih predvojnih zalog nafte, a so od Nemcev dobili visoko razvito industrijsko bazo in infrastrukturo, ki je prvič v poljski zgodovini omogočila raznoliko industrijsko gospodarstvo.&lt;ref&gt;Kolko &amp; Kolko 1972, str. 188.&lt;/ref&gt;

[[Slika:Curzon line en.svg|thumb|left|250px|Ozemeljske spremembe Poljske neposredno po drugi svetovvni vojni: sivo pobarvano ozemljo je bilo prenešeno iz Poljske v Sovjetsko zvezo, rožnato pa iz Nemčije v Poljsko; poljske vzdodne meje so se kasneje nekoliko prilagodile]]

Beg in izgon Nemcev iz predvojne vzhodne Nemčije, zdaj Poljske, se je začel pred in med sovjetsko osvojitvijo teh regij in se je nadaljeval v letih neposredno po vojni.&lt;ref&gt;Buszko 1986, str. 408–410.&lt;/ref&gt; Do leta 1950 je bilo evakuiranih, izgnanih ali preseljenih 8.030.000 Nemcev.&lt;ref&gt;''Die deutschen Vertreibungsverluste. Bevölkerungsbilanzen für die deutschen Vertreibungsgebiete 1939/50''. Herausgeber: Statistisches Bundesamt. Wiesbaden Stuttgart: Kohlhammer Verlag, 1958, str. 38, 45. &lt;/ref&gt;

Zgodnje izgone iz Poljske so izvedle poljske komunistične oblasti že pred Potsdamsko konferenco. Imenovali so jih &quot;divji izgoni&quot; in so se dogajali od junija do sredine julija 1945, ko sta poljska vojska in milica izgnali skoraj vse Nemce iz okrožij neposredno vzhodno od črte Odra–Nisa.&lt;ref&gt;Philipp Ther (1998). ''Deutsche Und Polnische Vertriebene: Gesellschaft und Vertriebenenpolitik in SBZ/ddr und in Polen 1945–1956''. str.  56. ISBN 3-525-35790-7.&lt;/ref&gt; Njihov namen je bil zagotoviti vzpostavitev etnično homogene Poljske.&lt;ref&gt;Matthew J. Gibney, Randall Hansen. ''Immigration and Asylum: From 1900 to the Present, 2005''. str.  197. ISBN 1-57607-796-9, 978-1-57607-796-2.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Naimark. ''Russian in Germany''. str. 75, sklic 31.&lt;/ref&gt; Približno 1 % (100.000) nemškega civilnega prebivalstva vzhodno od črte Odra–Nisa je padlo v bojih pred vdajo maja 1945.&lt;ref&gt;Spieler, Silke. ur. ''Vertreibung und Vertreibungsverbrechen 1945–1948''. Bericht des Bundesarchivs vom 28. Mai 1974. Archivalien und ausgewählte Erlebnisberichte. Bonn: Kulturstiftung der deutschen Vertriebenen. (1989).  str. 23–41. ISBN 3-88557-067-X.&lt;/ref&gt; 200.000 Nemcev je bilo pred izgonom v Nemčijo na prisilnem delu.&lt;ref&gt;Gawryszewski 2005, str. 312.&lt;/ref&gt; V delovnih taboriščih, na primer v Zgodi in Potulicah, jih je veliko umrlo. Od tistih Nemcev, ki so ostali v novih mejah Poljske, se jih je veliko kasneje odločilo za izselitev v povojno Nemčijo.

Na drugi strani se je 1,5–2 milijona etničnih Poljakov preselilo ali izgnalo s prej poljskih območij, ki jih je priključila Sovjetska zveza. Velika večina je bila preseljena na nekdanja nemška ozemlja.&lt;ref&gt;Langenbacher 2009, str. 59–60.&lt;/ref&gt;  Najmanj en milijon Poljakov je ostal v nekdanji Sovjetski zvezi, vsaj pol milijona pa jih je končalo na Zahodu ali drugje izven Poljske.&lt;ref name=ref184/&gt; V nasprotju z uradno izjavo, da je treba nekdanje nemške prebivalce obnovljenih ozemelj hitro odstraniti, da bi tja naselili Poljake z vzhoda, so se ta ozemlja sprva soočala z resnim pomanjkanjem prebivalstva.&lt;ref&gt;R. M. Douglas. ''Orderly and Humane. The Expulsion of the Germans after the Second World War''. Yale University Press. str. 261.&lt;/ref&gt;

Številni izgnani Poljaki se niso mogli vrniti v državo, za katero so se borili, ker so pripadali političnim skupinam, nezdružljivim z novimi komunističnimi režimi, ali ker so izvirali iz območij predvojne vzhodne Poljske, ki so bila vključena v Sovjetsko zvezo. Nekatere so od vrnitve odvrnila opozorila, da bodo ogroženi vsi, ki so služili v vojaških enotah na Zahodu. Številne Poljake so sovjetske oblasti preganjale, aretirale in mučile zaradi pripadnosti domobranski vojski ali drugim formacijam&lt;ref&gt;Kemp-Welch 2008, str. 23–24.&lt;/ref&gt;ali pa so jih preganjali, ker so se borili na Zahodni fronti.&lt;ref&gt;Radzilowski 2007, str. 223–225.&lt;/ref&gt;

[[Slika:Bundesarchiv Bild 175-S00-00326, Flüchtlinge aus Ostpreußen auf Pferdewagen.jpg|thumb|250px|Nemški begunci iz Vzhodne Prusije leta 1945]]

&quot;Etnično očiščena&quot; so bila tudi ozemlja na obeh straneh nove poljsko-ukrajinske meje. Od [[Ukrajinci|Ukrajincev]] in [[Lemki|Lemkov]], ki so živeli na Poljskem znotraj novih meja (okoli 700.000), jih je bilo skoraj 95 % leta 1947 prisilno preseljenih v sovjetsko Ukrajino ali na nova ozemlja v severni in zahodni Poljski v okviru operacije Visla. V [[Volinija|Voliniji]] je bilo pobitih ali izgnanih 98 % predvojnih Poljakov. V vzhodni [[Galicija|Galiciji]] se je poljsko prebivalstvo zmanjšalo za 92 %.&lt;ref&gt;Snyder 1999; Snyder 2003, str. 179–203.&lt;/ref&gt; 

Po oceni zgodovinarja Jana Grabowskega je na poljskem ozemlju  preživelo okoli 50.000 od 250.000 poljskih Judov, ki so pobegnili pred nacisti med likvidacijo getov. Ostali so umrli.&lt;ref&gt;Maciorowski 2018.&lt;/ref&gt; Več Judov je bilo repatriiranih iz Sovjetske zveze in drugod. Popis prebivalstva februarja 1946 je pokazal, da je  znotraj novih meja Poljske živelo približno 300.000 Judov.&lt;ref name=ref211&gt;Buszko 1986, str. 410.&lt;/ref&gt;{{efn-lr|Nekateri so se morda lažno razglašali za Jude v upanju na dovoljenje za izselitev. Komunistične oblasti, ki so sledile konceptu enotne etnične Poljske v skladu z nedavnimi spremembami meja in izgoni,&lt;ref name=ref211/&gt;&lt;ref&gt;Snyder 2003, str. 89.&lt;/ref&gt; so dovolile Judom zapustiti državo.&lt;ref&gt;Kemp-Welch 2008, str. 23.&lt;/ref&gt;}} Veliko preživelih se je zaradi povojnega protijudovskega nasilje na Poljskem odločilo ali bilo prisiljeno na izselitev iz države.&lt;ref&gt;Prażmowska 2011, str. 191.&lt;/ref&gt;

Zaradi spreminjanja meja in množičnih migracij ljudi različnih narodnosti je imela nastajajoča komunistična Poljska večinoma homogeno, etnično poljsko prebivalstvo - 97,6 % glede na popis prebivalstva decembra 1950.&lt;ref name=ref184/&gt;&lt;ref&gt;Buszko 1986, str. 410, 414–417.&lt;/ref&gt; Pripadnikov drugih etničnih manjšin niso niti oblasti niti sosedje spodbujali k poudarjanju svoje etnične pripadnosti.{{efn-lr|Josif Stalin je na Teheranski konferenci leta 1943 z Winstonom Churchillom in Franklinom D. Rooseveltom razpravljal o novih povojnih mejah v srednji in vzhodni Evropi, vključno z obliko bodoče Poljske. Podprl je pjastovski koncept, ki je upravičeval velik premik poljskih meja proti zahodu.&lt;ref&gt;Sharp 1977.&lt;/ref&gt; Stalin se je odločil zavarovati in stabilizirati zahodni del Sovjetske zveze in onemogočiti prihodnji vojaški potencial Nemčije z izgradnjo kompaktne in etnično opredeljene Poljske, skupaj s sovjetsko etnično Ukrajino, Belorusijo in Litvo, in z radikalno spremembo regionalnih meja.&lt;ref&gt; Snyder 2003, str. 179–187.&lt;/ref&gt; Po letu 1945 je poljski komunistični režim z vsem srcem prevzel in promoviral pjastovski  koncept. Postal je stredišče njihove trditve, da so pravi dediči poljskega nacionalizma. Po vseh pobojih in preseljevanju prebivalstva med vojno in po njej je bila država 99 % &quot;poljska&quot;.&lt;ref&gt;Davies 2001, str. 286–287.&lt;/ref&gt;}}{{efn-lr|Po mnenju vojnega zgodovinarja Bena Macintyra je bil &quot;poljski prispevek k zmagi zaveznikov v drugi svetovni vojni izreden, morda celo odločilen, vendar je bil dolga leta sramotno omalovaževan, zakrit s politiko hladne vojne.&quot;&lt;ref&gt;Julian Borger. [https://www.theguardian.com/world/2011/apr/06/myth-of-polish-cavalry-charge ''Debunking Polish stereotypes: the cavalry charge against German tanks'']. The Guardian, 6. april 2011.&lt;/ref&gt;}}

==Ljudska republika Poljska (1945-1989)==
===Povojna borba za oblast===
[[Slika:Mikolajczyk.jpg|thumb|right|upright|Poljska ljudska stranka Stanisława Mikołajczyka je leta 1947 skušala preglasovati komuniste, a je bil volilni postopek prirejen;  Mikołajczyk je moral pobegniti na Zahod]]

Kot odgovor na direktive [[Jaltska konferenca|Jaltske konference]] februarja 1945&lt;ref name=ref180&gt;Kemp-Welch 2008, str. 6–7.&lt;/ref&gt; je bila junija 1945 pod sovjetskim okriljem ustanovljena začasna poljska vlada narodne enotnosti, ki so jo kmalu priznale ZDA in številne druge države.&lt;ref&gt;Buszko 1986, str. 406–408.&lt;/ref&gt; Sovjetska dominacija je bila očitna že od začetka, saj so bili nekateri vidni voditelji poljske podtalne države po vojni privedeni pred sodišče  v Moskvi.&lt;ref&gt;Kemp-Welch 2008, str. 8.&lt;/ref&gt; V letih takoj po vojni so nastajajočo komunistično oblast  izpodbijale opozicijske skupine, tudi vojaško tako imenovani &quot;prekleti vojaki&quot;, od katerih je na tisoče padlo v oboroženih spopadih ali pa jih je Ministrstvo za javno varnost zasledovalo in usmrtilo.&lt;ref name=ref216&gt;Zamoyski 1994, str. 369–370.&lt;/ref&gt; Gverilci so svoje upe pogosto vezali na pričakovanja skorajšnjega izbruha tretje svetovne vojne in poraza Sovjetske zveze.&lt;ref&gt;Wroński 2013.&lt;/ref&gt; Poljski desničarski upor je po amnestiji februarja 1947 zbledel.&lt;ref name=ref218&gt;Leszczyński 2013.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=ref219&gt;Daszczyński 2013.&lt;/ref&gt;

Referendum poljskega ljudstva junija 1946 je pripravila komunistična Poljska delavska stranka, da bi legitimizirala svojo prevlado v poljski politiki in zahtevala široko podporo politiki stranke.&lt;ref&gt;Prażmowska 2011, str. 192. &lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Kemp-Welch 2008, str. 9. &lt;/ref&gt; Čeprav je sporazum iz Jalte zahteval svobodne volitve, so poljske zakonodajne volitve januarja 1947 nadzorovali komunisti.&lt;ref name=ref216/&gt; Nekateri demokratični in prozahodni elementi, ki jih je vodil Stanisław Mikołajczyk, nekdanji predsednik vlade v izgnanstvu, so sodelovali v začasni vladi in na volitvah leta 1947, vendar so bili na koncu izločeni z volilno goljufijo, ustrahovanjem in nasiljem.&lt;ref name=ref216/&gt; V času hude politične konfrontacije in radikalnih gospodarskih sprememb so člani Mikołajczykovega agrarnega gibanja (Poljska ljudska stranka) poskušali ohraniti obstoječe vidike mešanega gospodarstva ter zaščititi lastninske in druge pravice.&lt;ref name=ref222&gt;Buszko 1986, str. 417–425.&lt;/ref&gt; Po volitvah leta 1947 je vlada narodne enotnosti prenehala obstajati in komunisti so se usmerili v odpravo povojne delno pluralistične &quot;ljudske demokracije&quot; in jo nadomestili z državnim socialističnim sistemom.&lt;ref&gt;Czubiński 2012, str. 249. &lt;/ref&gt; Frontni demokratični blok, v katerem so na volitvah leta 1947 prevladovali komunisti, se je leta 1952 spremenil v Fronto narodne enotnosti in uradno postal vir vladne oblasti. Poljska vlada v izgnanstvu, ki ni bila mednarodno priznana, je neprekinjeno obstajala do leta 1990.

===Stalinizem (1948-1955)===
[[Slika:Bolesław Bierut 1949.jpg|thumb|left|upright|Predsednik Bolesław Bierut, vodja stalinistične Poljske]]

Ljudska republika Poljska (Polska Rzeczpospolita Ludowa) je bila ustanovljena pod vodstvom kounistične Poljske združene delavske stranke (PZDS). Spremeba imena iz Republika Poljska ni bilo uradno sprejeto, a se je kljub temu uporabljalo do objave Ustave Ljudske republike Poljske leta 1952.&lt;ref&gt;Sowa 2011, str. 178–179.&lt;/ref&gt; 

Vladajoča PZDS je bila ustvarjena s prisilno združitvijo komunistične Poljske delavske stranke (PDS) in zgodovinsko nekomunistične Poljske socialistične stranke (PSS) decembra 1948. Vodja PDS je bil njen vojni voditelj Vladislav Gomułka, ki je leta 1947 razglasil &quot;poljsko pot v socializem&quot;, katere namen je bil zajeziti (in ne izkoreniniti) kapitalistične elemente. Leta 1948 so ga stalinistične oblasti preglasovale, odstranile in zaprle.&lt;ref&gt; Kemp-Welch 2008, str. 26, 32–35.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Kemp-Welch 2008, str. 63.&lt;/ref&gt; PSS je bila ustanovljena leta 1944&lt;ref&gt;Ost 1990, str. 36–38.&lt;/ref&gt; in bila od takrat povezana s komunisti.&lt;ref name=ref228&gt;Buszko 1986, str. 442–445.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Kemp-Welch 2008, str. 18, 39.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=ref230&gt;Lukowski &amp; Zawadzki 2006, str. 285–286.&lt;/ref&gt; Vladajoči komunisti, ki so v povojni Poljski za identifikacijo svoje ideološke podlage raje uporabljali izraz &quot;socializem&quot; namesto &quot;komunizem&quot;,&lt;ref&gt;Kemp-Welch 2008, str. 18.&lt;/ref&gt;{{efn-lr|Komunistična partija Poljske je obstajala že prej, vendar so jo eliminiriali v Stalinovih čistkah leta 1938.&lt;ref&gt;Kemp-Welch 2008, str. 18, 64–65.&lt;/ref&gt;}} so morali vključiti mlajšega socialističnega partnerja, da bi razširili svojo privlačnost, zahtevali večjo legitimnost in odpraviti konkurenco na politični levici. Socialisti, ki so izgubljali organiziranost, so bili deležni političnih pritiskov, ideoloških čiščenj in čistk, da bi postali primerni za združevanje pod pogoji PDS. Vodilna prokomunistična voditelja socialistov sta bila premierja Edward Osóbka-Morawski in Józef Cyrankiewicz.&lt;ref name=ref228/&gt;&lt;ref name=ref230/&gt;&lt;ref&gt;Buszko 1986, str. 398–399, 407.&lt;/ref&gt;

V najbolj zatiralski fazi stalinističnega obdobja (1948–1953) je bil teror na Poljskem upravičen kot nujen za odpravo reakcionarne subverzije. Več tisoč domnevnim nasprotnikom režima je bilo samovoljno sojenih in veliko število jih je bilo usmrčenih.{{efn-lr|Po izjavi Jerzyja Eislerja je bilo v letih 1944–1956 zaprtih ali pridržanih morda okoli 1,1 milijona ljudi, okoli 50.000 pa jih je morda umrlo v bojih in preganjanji, vključno s približno 7.000 vojaki desničarskega podtalnega gibanja, ubitimi v 1940. letih.&lt;ref name=ref218/&gt;&lt;ref name=ref219/&gt; Po besedah Adama Leszczyńskega je komunistični režim v prvih nekaj letih po vojni ubil do 30.000 ljudi.&lt;ref&gt;Leszczyński 2015.&lt;/ref&gt;}} Ljudsko republiko so vodili diskreditirani sovjetski operativci, kot so bili Bolesław Bierut, Jakub Berman in Konstantin Rokossovski.&lt;ref&gt;Kemp-Welch 2008, str. 40.&lt;/ref&gt; 

Katoliška cerkev na Poljskem je bila od leta 1949 podvržena zaplembi lastnine in drugim omejitvam, leta 1950 pa je bila prisiljena z vlado podpisati sporazum.&lt;ref name=ref218/&gt;&lt;ref name=ref219/&gt; Leta 1953 in kasneje, se je kljub delni otoplitvi po Stalinovi smrti tistega leta preganjanje Cerkve okrepilo in njen poglavar, kardinal Stefan Wyszyński, je bil priprt.&lt;ref&gt;Kemp-Welch 2008, str. 66–68.&lt;/ref&gt; Ključni dogodek v preganjanju poljske Cerkve je bilo sojenje krakovski kuriji januarja 1953.&lt;ref&gt;Prażmowska 2011, pp. 194–195.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=ref236&gt;Lukowski &amp; Zawadzki 2006, str. 286–292.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Kemp-Welch 2008, str. 39–48, 63.&lt;/ref&gt; 

Leta 1955 je bil ustanovljen [[Varšavski pakt]] kot protiutež Atlantskemu paktu ([[NATO]]), ustanovljenemu leta 1949. Poljska vojska je bila druga največja za sovjetsko Rdečo armado.&lt;ref&gt;Davies 2005b, str. 434.&lt;/ref&gt;

===Gospodarski in družbeni razvoj v zgodnjem komunističnem obdobju===
Leta 1944 so velika kmetijska posestva in nekdanje nemške posesti na Poljskem začeli prerazporejati z zemljiško reformo, industrijo pa so nacionalizirali.&lt;ref name=ref222/&gt; Komunistično prestrukturiranje in vsiljevanje novih pravil so že v letih 1945–1947 naleteli na aktivno delavsko nasprotivanje.&lt;ref&gt;Kemp-Welch 2008, str. 24–26.&lt;/ref&gt;  V triletnem državnem načrtu 1947–1949 se je nadaljevala obnova, socializacija in socialistično prestrukturiranje gospodarstva. Sledil je šestletni načrt 1950–1955 za težko industrijo.&lt;ref name=ref218/&gt; Zaradi zavrnitve [[Marshallov načrt|Marshallovega načrta]] leta 1947 so težnje po dohitevanju zahodnoevropskih življenjskih standardov postale nerealne.&lt;ref&gt;Buszko 1986, str. 434–440.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt; Kemp-Welch 2008, str. 12–16.&lt;/ref&gt;

[[Slika:A Kultúra és Tudomány Palotája. Fortepan 75020.jpg|thumb|left|200px|Komunistične težnje je simbolizirala Palača kulture in znanosti v Varšavi]]

Najvišja gospodarska prioriteta vlade je bil razvoj težke industrije, koristne za vojsko. Ustanovljene so bile  državne ali od države nadzorovane institucije, skupne vsem socialističnim državam vzhodne Evrope, vključno s kolektivnimi kmetijami in delavskimi zadrugami. Slednje so konec 40. let prejšnjega stoletja razbili kot premalo socialistične, vendar so jih kasneje znova organizirali. Mala zasebna podjetja so bila izkoreninjena.&lt;ref&gt; Kemp-Welch 2008, str. 27, 39.&lt;/ref&gt; Stalinizem je v družbeno življenje, kulturo in izobraževanje uvedel močno politično in ideološko propagando ter indoktrinacijo.&lt;ref name=ref236/&gt;&lt;ref&gt;Kemp-Welch 2008, str. 35–39.&lt;/ref&gt;

Velik napredek pa je bil narejen na področjih zaposlovanja, ki je postalo skoraj polno, univerzalnega javnega izobraževanja, ki je skoraj izkoreninilo nepismenost odraslih, zdravstvene oskrbe in rekreacije.&lt;ref&gt;Prażmowska 2011, str. 195, 196.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Stelmachowski 2011, str. 22, 189.&lt;/ref&gt; Številna zgodovinska mesta, vključno s središčema  [[Varšava|Varšave]] in [[Gdansk]]a, ki sta bila opustošena med vojno, so bila z velikimi stroški obnovljena.&lt;ref&gt; Lukowski &amp; Zawadzki 2006, str. 282.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt; Kemp-Welch 2008, str. 21–22.&lt;/ref&gt;

Program industrializacije je vodil do povečane urbanizacije ter izobraževalnih in kariernih možnosti za predvidene upravičence družbene preobrazbe v skladu s paradigmo kmetje-delavci-delavska inteligenca. Najpomembnejša izboljšava je bila dosežena v življenju poljskih kmetov, od katerih so mnogi lahko zapustili svoje obubožane in prenatrpane vaške skupnosti in iskali boljše življenje v urbanih središčih. Tisti, ki so ostali, so izkoristili izvajanje odloka o zemljiški reformi iz leta 1944 Poljskega odbora narodne osvoboditve, ki je prekinil zastarele, a zelo razširjene parafevdalne družbenoekonomske odnose na Poljskem. Stalinistični poskusi ustanavljanja kolektivnih kmetij so na splošno propadli. Zaradi urbanizacije se je nacionalni delež podeželskega prebivalstva v komunistični Poljski zmanjšal za približno 50 %. Večina prebivalcev poljskih mest še vedno živi v stanovanjskih blokih, zgrajenih v času komunizma, delno tudi za namestitev migrantov s podeželja.&lt;ref name=ref104/&gt;&lt;ref&gt;Wasilewski 2012a.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt; Bogucka 2013.&lt;/ref&gt;

===Odjuga in poljski oktober (1955-1958)===
[[Slika:Gomulka speech.jpg|thumb|250px|Vladislav Gomulka nagovarja množico oktobra 1956]]

Marca 1956, potem ko je 20. kongres Komunistične partije Sovjetske zveze v Moskvi uvedel destalinizacijo, je bil za naslednika pokojnega Bolesława Bieruta za prvega sekretarja Poljske združene delavske stranke izbran Edward Ochab.&lt;ref&gt;Kemp-Welch 2008, str. 68–75.&lt;/ref&gt; Na Poljskem so se hitro začeli socialni nemiri in reformistični podvigi. Na tisoče političnih zapornikov je bilo izpuščenih in veliko ljudi, ki so bili prej preganjani, je bilo uradno rehabilitiranih.&lt;ref&gt;Kemp-Welch 2008, str. 76–86.&lt;/ref&gt; Delavski nemiri v [[Poznanj]]u junija 1956 so bili nasilno zatrti, a so povzročili nastanek reformistične struje znotraj komunistične partije.&lt;ref&gt;Kemp-Welch 2008, str. 86–92.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Stelmachowski 2011, str. 24–25.&lt;/ref&gt;

V partijskem vodstvu je prišlo do preobrata, znanega kot  poljski oktober 1956.&lt;ref name=ref254&gt;Kemp-Welch 2008, str. 96–104.&lt;/ref&gt;{{efn-lr|Odločilni politični dogodki na Poljskem so se zgodili tik pred madžarsko revolucijo leta 1956. Vladislav Gomulka, vodja reformistične struje, je bil ponovno imenovan v politbiro PZDP, za 19. oktober 1956 pa je bil napovedan Osmi plenum njenega centralnega komiteja,  vse brez iskanja odobritve Sovjetske zveze. Sovjetska zveza je odgovorila z vojsko in ustrahovanjem, v Varšavo pa je hitro odšla sovjetska  &quot;vojaško-politična delegacija&quot; pod vodstvom [[Nikita Hruščov|Nikite Hruščova]]. Gomulka je skušal prepričati delegacijo o svoji lojalnosti, vendar je vztrajal pri reformah, za katere je menil, da so bistvene, vključno z zamenjavo poljskega obrambnega ministra Konstantina Rokosovskega, ki mu je zaupala Sovjetska zveza. Zmedeni Sovjeti so se vrnili v Moskvo, plenum PZDP pa  je izvolil Gomulko za prvega sekretarja in iz politbiroja odstranil Rokosovskega. 21. oktobra je sovjetsko predsedstvo sledilo Hruščovu in se soglasno odločilo, da se &quot;vzdrži vojaškega posredovanja&quot; na Poljskem. Na odločitev so verjetno vplivale tudi tekoče priprave na invazijo na Madžarsko. Sovjetska igra se je izplačala, saj se je Gomulka v naslednjih letih izkazal za zelo zanesljivega sovjetskega zaveznika in ortodoksnega komunista.&lt;ref name=ref254/&gt; &lt;br&gt; Za razliko od drugih držav Varšavskega pakta Poljska ni podprla sovjetskega oboroženega posredovanja na Madžarskem. Madžarsko revolucijo je poljska javnost močno podpirala.&lt;ref&gt;Kemp-Welch 2008, str. 114–116.&lt;/ref&gt;}} Režim pod vodstvom Vladislava Gomulke, novega prvega sekretarja PZDP, je ohranil večino tradicionalnih komunističnih gospodarskih in socialnih ciljev, vendar je liberaliziral notranje življenje na Poljskem. Odvisnost od Sovjetske zveze se je nekoliko omilila, odnosi države s Cerkvijo in katoliškimi laičnimi aktivisti pa so bili postavljeni na nove temelje.&lt;ref&gt;Kemp-Welch 2008, str. 116–123.&lt;/ref&gt; Sporazum s Sovjetsko zvezo o repatriaciji je omogočil repatriacijo več sto tisoč Poljakov, ki so bili še vedno v sovjetskih rokah, vključno s številnimi nekdanjimi političnimi zaporniki.&lt;ref name=ref256&gt;Stelmachowski 2011, str. 26.&lt;/ref&gt; Prizadevanja za kolektivizacijo so bila opuščena. Kmetijska zemljišča so za razliko od drugih držav vzhodnega bloka  ostala večinoma v zasebni lasti kmečkih družin.&lt;ref name=ref256/&gt;&lt;ref&gt;Kemp-Welch 2008, str. 80, 101.&lt;/ref&gt; Državno predpisane količine kmetijskih proizvodov po fiksnih, umetno nizkih odkupnih cenah, so bile zmanjšane in leta 1972 odpravljene.&lt;ref&gt;Stelmachowski 2011, str. 36.&lt;/ref&gt;

Državnim volitvam leta 1957 je sledilo več let politične stabilnosti, ki sta jo spremljala gospodarska stagnacija in omejevanje reform in reformistov. Ena od zadnjih pobud v kratkem reformnem obdobju je bila cona brez jedrskega orožja v Srednji Evropi, ki jo je leta 1957 predlagal poljski zunanji minister Adam Rapacki.&lt;ref name=ref259&gt;Kemp-Welch 2008, str. 124–143.&lt;/ref&gt;

Kultura v Poljski ljudski republiki, ki je bila v prvem obdobju v različni meri povezana z nasprotovanjem inteligence avtoritarnemu sistemu, se je pod Gomulko in njegovimi nasledniki razvila do sofisticirane ravni. Ustvarjalni proces je bil pogosto ogrožen zaradi državne cenzure, vendar so bila v tem času ustvarjena pomembna dela na področjih književnosti, gledališča, kinematografije in glasbe. Necenzurirane informacije in dela, ki so nastala v emigrantskih krogih, so se prenašala po različnih kanalih. Pariška revija Kultura je razvila konceptualni okvir za obravnavo vprašanj meja in sosedstva bodoče svobodne Poljske,  za običajne Poljake je bil najpomembnejši Radio Svobodna Evropa.&lt;ref&gt;Prażmowska 2011, str. 198–200.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Kemp-Welch 2008, str. 59–60.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Snyder 2003, str. 218–222.&lt;/ref&gt;

===Stagnacija in zlom===
[[Slika:Bloki ul. Piątkowska - panoramio.jpg|thumb|250px|Stanovanjski bloki v [[Poznanj]]u, zgrajeni v socialističnem obdobju]]

Ena od potrditev konca obdobja strpnosti je bila izključitev iz komunistične partije več vidnih &quot;marksističnih revizionistov&quot; v 60. letih prejšnjega stoletja.&lt;ref name=ref259/&gt;
Leta 1965 je Poljska škofovska konferenca izdala spravno pismo poljskih škofov nemškim škofom, ki naj bi ozdravilo slaba medsebojna čustva, ostala iz druge svetovne vojne.&lt;ref&gt;Stelmachowski 2011, str. 33.&lt;/ref&gt; Leta 1966 so se praznovanja 1000. obletnice pokristjanjevanja Poljske, ki so jih vodili kardinal Stefan Wyszyński in drugi škofje, spremenila v veliko demonstracijo moči in priljubljenosti Katoliške cerkve na Poljskem.&lt;ref&gt;Davies 2005a, str. 15–16.&lt;/ref&gt;

Trend liberalizacije po letu 1956, ki je bil več let v zatonu, se je obrnil marca 1968, ko so bile med poljsko politično krizo leta 1968 zatrte študentske demonstracije. Poljski opozicijski voditelji, intelektualci, akademiki in študenti, delno motivirani z gibanjem praške pomladi, so izkoristili prisilno prekinitev zgodovinsko-domoljubne serije spektakla Dziadytheater v Varšavi kot odskočno desko za proteste, ki so se kmalu razširili v visokošđolska središča  po vsej državi. Oblasti so se odzvale z velikim zatiranjem opozicijskih dejavnosti, vključno z odpuščanjem profesorjev in študentov na univerzah in drugih izobraževalnih ustanovah. V središču polemike je bilo tudi maloštevilčnost katoliških poslancev v parlamentu (članov društva Znak), ki so poskušali braniti študente.&lt;ref name=ref265&gt;Kemp-Welch 2008, strt. 148–163.&lt;/ref&gt;

Vladislav Gomułka je v uradnem govoru opozoril na vlogo judovskih aktivistov v dogajanju, kar je dalo zagon nacionalistični in [[Antisemitizem|antisemitski]] frakciji komunistične stranke, ki jo je vodil Gomułkov politični nasprotnik Mieczysław Moczar. V kontekstu vojaške zmage [[Izrael]]a v [[Šestdnevna vojna|šestdnevni vojni]] leta 1967 so nekateri politiki v poljskem komunističnem vodstvu vodili antisemitsko kampanjo proti ostankom judovske skupnosti na Poljskem. Tarče kampanje so bile obtožene nelojalnosti in aktivnega sočustvovanja z izraelsko agresijo. Označeni kot &quot;sionisti&quot; so bili krivci za nemire marca 1968, ki so na koncu privedli do izselitve večjega dela preostalega judovskega prebivalstva na Poljskem. Državo je zapustilo približno 15.000 poljskih državljanov.&lt;ref name=ref265/&gt;

Z aktivno podporo Gomułkovega režima je Poljska ljudska armada po neuradni razglasitvi  doktrine [[Leonid Brežnjev|Leonida Brežnjeva]]sodelovala v zloglasni invaziji Varšavskega pakta na Češkoslovaško avgusta 1968.&lt;ref&gt;Kemp-Welch 2008, str. 163–171.&lt;/ref&gt;

Velik dosežek Gomułkove diplomacije je bil podpis Varšavskega sporazuma  vlad Poljske in Zahodne Nemčije decembra 1970, ki je normaliziral njune odnose in omogočil smiselno sodelovanje na številnih področjih dvostranskega interesa. Zahodna Nemčija je priznala mejo, začrtano po drugi svetovni vojni med Poljsko in Vzhodno Nemčijo.&lt;ref&gt;Prażmowska 2011, str. 203. &lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Kemp-Welch 2008, str. 177–180.&lt;/ref&gt;

===Delavski upori, Gierekove reforme, poljski papež in Solidarnost (1970-1981)===
[[Slika:Polish 1970 protests - Zbyszek Godlewski body.jpg|thumb|left|250px|Eden od protestov na baltski obali leta 1970]]

Zvišanje cen osnovnih potrošnih dobrin leta 1970 je sprožilo proteste po celi Poljski. Decembra je prišlo do nemirov in stavk v pristaniških mestih ob Baltskem morju Gdansk, Gdinija in Ščečin, ki so odražali globoko nezadovoljstvo z življenjskimi in delovnimi razmerami v državi. Protesti so bili osredotočeni na območja ladjedelnic v omenjenih obalnih mestih. V policijskih in vojaških akcijah, na splošno pod vodstvom Gomułke in obrambnega ministra [[Wojciech Jaruzelski|Wojciecha Jaruzelskega]], je bilo ubitih na desetine protestnikov in mimoidočih. Po teh dogodkih  je Gomułko na mestu prvega sekretarja komunistične partije  zamenjal Edward Gierek. Novi režim je veljal za bolj modernega, prijaznega in pragmatičnega ter je sprva užival določeno stopnjo podpore ljudstva in tujine.&lt;ref&gt; Kemp-Welch 2008, str. 180–198.&lt;/ref&gt;{{efn-lr|Sovjetsko vodstvo, ki je pred tem že ukazalo zadušitev vstaje leta 1953 v Vzhodni Nemčiji, madžarske revolucije leta 1956 in praške pomladi leta 1968, je konec leta 1970 postalo zaskrbljeno zaradi možnih demoralizirajočih učinkov, ki bi jih imela napotitev poljske vojske  proti poljskim delavcem. Poljska vojska je bila ključna komponenta Varšavskega pakta. Sovjeti so umaknili podporo Gomułki, ki je vztrajal pri uporabi sile. Njega in njegove tesne sodelavce je poljski Centralni komite nato izrinil iz poljskega politbiroja.&lt;ref&gt;Kemp-Welch 2008, str. 57–59, 187, 196.&lt;/ref&gt;}}{{efn-lr|Eden izmed partijskih voditeljev Mieczysław Rakowski, ki je po krizi leta 1970 zapustil svojega mentorja Gomułko, je zaradi načina, kako so bile formulirane, videl zahteve demonstrantov kot &quot;izključno socialistične&quot; narave.&lt;ref&gt;Kemp-Welch 2008, str. 193&lt;/ref&gt; Večina ljudi v komunistični Poljski, vključno z opozicijskimi aktivisti, ni dvomila o nadvladi socializma ali socialistične ideje; oblasti je bilo očitano slabo ravnanje strankarskih funkcionarjev, na primer neupoštevanje določb ustave. Od časa Giereka je bil ta domnevni standard politične korektnosti vedno bolj izpodbijan. Pluralizem in nato prosti trg sta postala pogosto uporabljena koncepta.&lt;ref&gt;Kemp-Welch 2008, str. 215.&lt;/ref&gt;}}

[[Slika:Gierek in Rząśnik.jpg|thumb|right|250px|Prvi sekretarj komunistične partije  Poljske Edward Gierek (drugi z leve) ni mogel ustaviti poljskega gospodarskega upadanja]]

Za oživitev gospodarstva je Gierekov režim od leta 1971 uvedel obsežne reforme, ki so vključevale obsežno zadolževanje v tujini. Ti ukrepi so sprva povzročili izboljšanje razmer za potrošnike, vendar se je v nekaj letih strategija izjalovila in gospodarsko stanje se je poslabšalo. Drugi poskus dviga cen živil je povzročil proteste junija 1976.&lt;ref name=ref270&gt;Kemp-Welch 2008, str. 198–206.&lt;/ref&gt; Delavski obrambni odbor (DOO), ustanovljen kot odgovor na zatiranje, ki je sledilo protestom, je bil sestavljen iz disidentskih intelektualcev, odločenih podpreti industrijske delavce, kmete in študente, ki so jih preganjale oblasti.&lt;ref&gt;Prażmowska 2011, str. 205.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Kemp-Welch 2008, str. 212–223.&lt;/ref&gt; Opozicijske kroge, aktivne v poznih 70. letih prejšnjega stoletja, so opogumili procesi po Helsinški konferenci.&lt;ref name=ref270/&gt;

Oktobra 1978 je krakovski nadškof, kardinal [[Papež Janez Pavel II.|Karol Józef Wojtyła]], postal papež Janez Pavel II. in poglavar Katoliške cerkve. Katoličani in drugi so se veselili povišanja Poljaka na položaj papeža in njegov obisk na Poljskem junija 1979 pozdravili z izlivom čustev.&lt;ref&gt;Kemp-Welch 2008, str. 228–229.&lt;/ref&gt;

Poljska gospodarska rast, ki so jo spodbujale velike infuzije zahodnih kreditov, je bila v prvi polovici sedemdesetih let ena najvišjih na svetu, vendar je bil velik del izposojenega kapitala porabljen nenamensko, centralno načrtovano gospodarstvo pa novih virov ni moglo učinkovito uporabiti. Naftna kriza leta 1973 je povzročila recesijo in visoke obrestne mere na Zahodu, na kar se je morala poljska vlada odzvati z močnim dvigom domačih potrošniških cen. Naraščajoče breme dolga je v poznih sedemdesetih letih postalo nevzdržno, po letu 1979 pa je nastopila negativna gospodarska rast.&lt;ref name=ref270/&gt;

[[Slika:Lech Walesa 1980.jpg|thumb|left|upright|[[Lech Wałęsa]] leta 1980]]

Okoli 1. julija  1980, ko je poljski zunanji dolg znašal več kot 20 milijard dolarjev, je vlada ponovno poskusila zvišati cene mesa. Delavci so se odzvali z vse večjimi prekinitvami dela, ki so dosegle vrhunec v splošnih stavkah leta 1980 v Lublinu.&lt;ref&gt; Kemp-Welch 2008, str. 229–236.&lt;/ref&gt; Sredi avgusta so delavski protesti v ladjedelnici Gdańsk povzročili verižno reakcijo stavk, ki so do konca meseca skoraj ohromile baltsko obalo in prvič zaprle večino rudnikov premoga v Šleziji. Medpodjetniški stavkovni odbor je koordiniral stavkovne akcije na več sto mestih in oblikoval 21 zahtev kot osnovo za pogajanja z oblastmi. Stavkovni odbor je bil pri odločanju suveren, a mu je pomagala ekipa &quot;strokovnih&quot; svetovalcev, v kateri so bili znani disidenti Jacek Kuroń, Karol Modzelewski, Bronisław Geremek in Tadeusz Mazowiecki.&lt;ref name=ref275&gt;Kemp-Welch 2008, str. 237–268.&lt;/ref&gt;

[[Slika:Podpisanie Porozumień Sierpniowych w Szczecinie.jpg|thumb|250px|Podpis Ščečinskega sporazuma med voditelji stavkajočih delavcev in predstavniki vlade v Ščečinu avgusta 1980]]

31. avgusta 1980 so predstavniki delavcev v ladjedelnici Gdańsk, ki jih je vodil električar in aktivist [[Lech Wałęsa]], z vlado podpisali Gdanski sporazum, ki je končal njihovo stavko. Podobni sporazumi so bili sklenjeni v Ščečinu (Ščečinski sporazum) in Šleziji. Ključno določilo teh sporazumov je bilo zagotavljanje pravice delavcev do ustanavljanja neodvisnih sindikatov in pravice do stavke. Po uspešni rešitvi največjega delavskega spopada v zgodovini komunistične Poljske so državo preplavila nacionalna sindikalna organizirana gibanja.&lt;ref name=ref275/&gt;

Edwardu Giereku so Sovjeti očitali, da ni upošteval njihovih &quot;bratskih&quot; nasvetov, da ni podprl komunistične partije in uradnih sindikatov ter dovolil, da so se pojavile antisocialistične sile. 5. septembra 1980 je Giereka na mestu prvega sekretarja PZDP zamenjal Stanisław Kania.&lt;ref&gt;Kemp-Welch 2008, str. 269–272.&lt;/ref&gt;

Delegati nastajajočih delavskih odborov iz vse Poljske so se 17. septembra zbrali v Gdansku in se odločili ustanoviti enotno nacionalno sindikalno organizacijo z imenom [[Solidarność]] (Solidarnost).&lt;ref&gt;Stelmachowski 2011, str. 44–45.&lt;/ref&gt;

Medtem ko so se sodišča pod nadzorom partije lotila spornih vprašanj pravne registracije Solidarnosti kot sindikata, ki se je končala 10. novembra, se je že začelo načrtovanje uvedbe vojnega stanja. Organizirana je bila vzporedna Kmečka zveza, ki ji je režim močno nasprotoval, vendar je bila na koncu 12. maja 1981 registrirana kot Podeželska solidarnost.&lt;ref&gt;Stelmachowski 2011, str. 52.&lt;/ref&gt; V tem času je prišlo do hitrega slabšanja avtoritete komunistične partije, razpada državne oblasti in stopnjevanja zahtev in groženj s strani različnih skupin, povezanih s Solidarnostjo.&lt;ref&gt;Stelmachowski 2011, str. 47.&lt;/ref&gt; Po pisanju publicista Jaceka Kurońa je prišlo do ''&quot;ogromnega gibanja socialne demokratizacije v vseh sferah&quot;'', ki je ni bilo mogoče zadržati. Wałęsa je imel sestanke s Kanio, ki pa niso prinesli rešitve in zašli v slepo ulico.&lt;ref name=ref280&gt;Kemp-Welch 2008, str. 272–301.&lt;/ref&gt;

[[Slika:00595309(Andropov&amp;Jaruzelski).jpeg|thumb|250px|General [[Wojciech Jaruzelski]] (desno) na srečanju z vodjam sovjetskih varnostnih služb [[Jurij Andropov|Jurijem Andropovom]] med krizo 1980 let; Jeruzelski je bil zadnji voditelj komunistične Poljske]]

Po vrhu Varšavskega pakta v Moskvi je Sovjetska zveza decembra 1980 nadaljevala z obsežnim kopičenjem vojaških enot ob meji s Poljsko. Kania je na srečanju z [[Leonid Brežnjev|Leonidom Brežnjevom]] in drugimi zavezniškimi komunističnimi voditelji odločno nasprotoval zunanji vojaški intervenciji in intervencije ni bilo.&lt;ref name=ref280/&gt; Združene države Amerike pod predsednikoma [[Jimmy Carter|Jimmyjem Carterjem]] in [[Ronald Reagan|Ronaldom Reaganom]] so večkrat opozorile Sovjete na posledice neposredne intervencije za odvračanje odprte vstaje na Poljskem in poljski opoziciji sporočale, da [[Nato]]ve sile ne bodo posredovale.&lt;ref&gt;Kemp-Welch 2008, str. 302–307.&lt;/ref&gt;

Februarja 1981 je obrambni minister general Wojciech Jaruzelski prevzel položaj predsednika vlade. Socialni upor Solidarnosti je doslej potekal brez večje uporabe sile, marca 1981 pa je tajna policija v Bydgoszczu pretepla tri aktiviste. V vsedržavni &quot;opozorilni stavki&quot; je 9,5-milijonski sindikat Solidarnost podprlo celotno prebivalstvo, vendar je Wałęsa po poravnavi z vlado 30. marca preklical splošno stavko. Tako Solidarnost kot komunistična partija sta bili močno razdeljeni in Sovjeti so izgubljali potrpljenje. Kania je bil julija na partijskem kongresu ponovno izvoljen za generalnega sekretarja, vendar se je zlom gospodarstva nadaljeval in s tem tudi splošni nered.&lt;ref name=ref282&gt;Kemp-Welch 2008, str. 307–325.&lt;/ref&gt;

Na prvem nacionalnem kongresu Solidarnosti septembra–oktobra 1981 v Gdansku je bil Lech Wałęsa s 55 % glasov izvoljen za nacionalnega predsednika unije. Izdan je bil poziv delavcem drugih vzhodnoevropskih držav, naj gredo po stopinjah Solidarnosti.&lt;ref&gt;Stelmachowski 2011, str. 53.&lt;/ref&gt; Za Sovjete je bilo srečanje &quot;antisocialistična in protisovjetska orgija&quot; in poljski komunistični voditelji, ki sta jih vedno bolj vodila Jaruzelski in general Czesław Kiszczak, so bili pripravljeni uporabiti silo.&lt;ref name=ref282/&gt;

Oktobra 1981 je bil Jaruzelski imenovan za prvega sekretarja PZDP. Plenum je glasoval s 180 proti 4 in obdržal svoja vladna mesta. Jaruzelski je prosil parlament, naj prepove stavke in mu dovoli izvajanje izrednih pooblastil. Ko nobena od prošenj ni bila odobrena, se je odločil, da vseeno nadaljuje s svojimi načrti.&lt;ref name=ref282/&gt;

===Vojno stanje, vladavina Jaruzelskega in konec komunizma (1981–1989)===
[[Slika:T-55A Martial law Poland.jpg|thumb|250px|Vojno stanje na Poljskem je bilo uvedeno decembra 1981]]

12.–13. decembra 1981 je režim na Poljskem razglasil vojno stanje, v okviru katerega so bile za zatiranje Solidarnosti uporabljene vojska in posebne policijske enote ZOMO.  Sovjetski voditelji so vztrajali, da Jaruzelski umiri  opozicijo s silami, ki so mu na voljo, in brez sovjetske vpletenosti. Skoraj vsi voditelji Solidarnosti in številni povezani intelektualci so bili aretirani ali priprti. Med  pacifikacijo Wujeka je bilo ubitih devet delavcev. ZDA in druge zahodne države so se odzvale z uvedbo gospodarskih sankcij proti Poljski in Sovjetski zvezi. Nemiri v državi so bili utišani, vendar so se nadaljevali.&lt;ref name=ref284&gt;Kemp-Welch 2008, str. 325–331.&lt;/ref&gt;

V času vojnega stanja je Poljski vladal tako imenovani Vojaški svet narodne rešitve. Odprto ali polodprto komuniciranje opozicije z oblastmi, ki se dogajalo pred razglasitvijo vojnega stanja,  je zamenjalo podtalno založništvo. Solidarnost se je zmanjšala na nekaj tisoč podtalnih aktivistov.&lt;ref name=ref285&gt;Davies 2005b, str. xxiii.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=ref286&gt;Kemp-Welch 2008, str. 332–360.&lt;/ref&gt;

Ko je poljski režim dosegel navidezno stabilnosti, je omilil in nato v več fazah preklical vojno stanje. Do decembra 1982 je bilo vojno stanje ukinjeno in majhno število političnih zapornikov, vključno z Wałęso, je bilo izpuščenih. Čeprav se je vojno stanje julija 1983 uradno končalo  in je bila uvedena delna amnestija, je nekaj sto političnih zapornikov ostalo v zaporu.&lt;ref name=ref284/&gt; Oktobra 1984 so varnostni organi ugrabili in umorili priljubljenega prosolidarnostnega duhovnika [[Jerzy Popiełuszko|Jerzyja Popiełuszka]].&lt;ref name=ref285/&gt;&lt;ref name=ref286/&gt;

[[Slika:Pope John Paul II 11 06 1987 01.jpg|thumb|left|250px|Papež Janez Pavel II. na Poljskem leta 1987]]

Nadaljnji razvoj dogodkov na Poljskem je potekal sočasno z reformističnim gibanjem pod vodstvom [[Mihail Gorbačov|Mihaila Gorbačova]] v Sovjetski zvezi (Glasnost in Perestrojka) in bil pod njegovim vplivom.&lt;ref name=ref285/&gt; Septembra 1986 je bila razglašena splošna amnestija in vlada je izpustila skoraj vse politične zapornike. Državi je kljub temu manjkala osnovna stabilnost, saj so spodletela vsa prizadevanja režima, da bi organiziral družbo od zgoraj navzdol, neuspešni pa so bili tudi poskusi opozicije za ustvarjanje &quot;alternativne družbe&quot;.&lt;ref&gt;Stelmachowski 2011, str. 57.&lt;/ref&gt; Ob nerešeni gospodarski krizi in nedelovanju družbenih institucij sta tako vladajoči establišment kot opozicija začeli iskati izhode iz zastoja. V teh iskanjih je bilo nepogrešljivo posredovanje Katoliške cerkve.&lt;ref name=ref286/&gt;

Študentski protesti so se nadaljevali februarja 1988. Nadaljnje gospodarsko nazadovanje je aprila, maja in avgusta povzročilo stavke po vsej državi. Sovjetska zveza, ki je bila tudi sama vse bolj destabilizirana, ni bila pripravljena uporabiti vojaškega ali drugega pritiska, da bi podprla zavezniški režim, ki je bil v težavah.&lt;ref name=ref286/&gt;&lt;ref name=ref288&gt;Kemp-Welch 2008, str. 361–405.&lt;/ref&gt; Poljska vlada se je čutila prisiljeno pogajati z opozicijo in septembra 1988 so se v Magdalenki začeli predhodni pogovori z voditelji Solidarnosti. Na številnih srečanjih sta med drugim sodelovala Wałęsa in general Kiszczak. Novembra je režim naredil veliko napako v odnosih z javnostjo, ko je dovolil televizijsko razpravo med Wałęso in Alfredom Miodowiczem, vodjem Vsepoljskega zavezništva sindikatov, uradne poljske sindikalne organizacije.&lt;ref name=ref289&gt; Stelmachowski 2011, str. 58–99.&lt;/ref&gt; Mučna pogajanja in znotrajstrankarski prepiri so pripeljali do uradnih pogajanj za okroglo mizo leta 1989, ki so jim sledile poljske parlamentarne volitve junija istega leta. Volitve so bile prelomni dogodek, ki je zaznamoval padec komunizma na Poljskem.&lt;ref name=ref288/&gt;&lt;ref name=ref289/&gt;

==Tretja poljska republika==
===Sprememba političnega sistema===
[[Slika:Okrągły Stół Pałac Prezydencki 2019.jpg|thumb|250px|Okrogla miza v  predsedniški palači v Varšavi, kjer je bil 4. aprila 1989 podpisan sporazum med vlado in opozicijo]]

Poljski [[Sporazum za okroglo mizo]] je bil poziv k lokalni samoupravi, politiki jamstva za delovna mesta, legalizaciji neodvisnih sindikatov in številnim obsežnim reformam.&lt;ref&gt;Stelmachowski 2011, str. 99–113.&lt;/ref&gt; Tedanji parlament (Sejm) je takoj začel uresničevati dogovore in se strinjal z državnozborskimi volitvami, ki so bile razpisane za 4. in 18. junij 1989.&lt;ref name=ref291&gt;Stelmachowski 2011, str. 115–123. &lt;/ref&gt; V spodnjem domu nacionalnega zakonodajnega telesa (Sejm) je bilo prostih 35% sedežev, ostalih 65% pa je bilo rezerviranih za komuniste in njihove pristaše. V gornjem domu (Senat) so bili prosti vsi sedeži.&lt;ref name=ref292&gt;Kemp-Welch 2008, str. 391–427.&lt;/ref&gt;

Neuspeh komunistov na volitvah, skoraj vse mandate je dobila opozicija, je povzročil politično krizo. Nova aprilska novela k ustavi je zahtevala ponovno vzpostavitev poljskega predsedstva in 19. julija je državni zbor na to mesto izvolil komunističnega voditelja generala [[Wojciech Jaruzelski|Wojciecha Jaruzelskega]]. Njegova izvolitev, ki je takrat veljala za politično nujno, je bila komajda izvedena s tiho podporo nekaterih poslancev Solidarnosti, položaj novega predsednika pa ni bil močan. Poleg tega je nepričakovana dokončnost rezultatov parlamentarnih volitev ustvarila novo politično dinamiko in poskusi komunistov, da bi sestavili vlado, so propadli.&lt;ref name=ref291/&gt;&lt;ref name=ref292/&gt;&lt;ref&gt;Dudek 2007, str. 42–51.&lt;/ref&gt;

19. avgusta je predsednik Jaruzelski pozval novinarja in aktivista Solidarnosti [[Tadeusz Mazowiecki|Tadeusza Mazowieckega]], naj sestavi vlado. 12. septembra je Sejm izglasoval odobritev predsednika vlade Mazowieckega in njegovega kabineta. Mazowiecki se je odločil, da bo gospodarsko reformo v celoti prepustil ekonomskim liberalcem, ki jih je vodil novi podpredsednik vlade Leszek Balcerowicz.&lt;ref name=ref286/&gt; Slednji je nadaljeval z oblikovanjem in izvajanjem svoje politike &quot;šok terapije&quot;. Prvič v povojni zgodovini je Poljska dobila vlado, ki so jo vodili nekomunisti, kar je bil precedens, ki so mu kmalu sledile druge države vzhodnega bloka v procesu, znanem kot revolucije leta 1989.&lt;ref name=ref292/&gt; Mazowiecki je odločil, da v državi ne bo &quot;lova na čarovnice&quot;, se pravi maščevanja ali izključitve iz politike nekdanjih komunističnih uradnikov.&lt;ref name=ref291/&gt;

[[Inflacija]] je do konca leta 1989 dosegla 900 %, delno tudi zaradi poskusa indeksacije plač,  a so jo kmalu rešili z radikalnimi metodami. Decembra 1989 je Sejm potrdil Balcerowiczev načrt za hitro preoblikovanje poljskega gospodarstva iz centralno načrtovanega v prosto tržno gospodarstvo.&lt;ref name=ref294&gt;Stelmachowski 2011, str. 125–130.&lt;/ref&gt;{{efn-lr|Po mnenju Andrzeja Stelmachowskega, enega ključnih udeležencev poljske sistemske transformacije, je minister Leszek Balcerowicz vodil izjemno liberalno ekonomsko politiko, pogosto izjemno bolečo za družbo. Zakonska odredba Sejma o reformi kreditnih odnosov iz decembra 1989 je uvedla  &quot;neverjeten&quot; sistem privilegijev za banke, ki so smele enostransko spreminjati obrestne mere za že obstoječe pogodbe. Previsoke obrestne mere, ki so jih zakrat uvedli, so uničile mnoga prej dobičkonosna podjetja in povzročile popoln zlom stanovanjske gradnje, kar je imelo dolgoročne škodljive posledice tudi za državni proračun. Balcerowiczeva politika je povzročila tudi trajno škodo poljskemu kmetijstvu, področju, na katerem je imel premalo strokovnega znanja, ter pogosto uspešnemu in koristnemu poljskemu zadružnemu gibanju.&lt;ref name=ref294/&gt;&lt;ref&gt;Kuczyński 2014.&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;
Po besedah Karola Modzelewskega, disidenta in kritika gospodarske preobrazbe, leta 1989 Solidarnost ni več obstajala, saj je bila dejansko odpravljena v obdobju vojnega stanja. To, kar so &quot;post-solidarnostne elite&quot; naredile leta 1989, je pomenilo izdajo stare baze solidarnosti in povračilo je bilo samo vprašanje časa.&lt;ref&gt;Walenciak 2017.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Wołk-Łaniewska 2018.&lt;/ref&gt;}} Ustava Poljske ljudske republike je bila spremenjena, da bi odpravila sklicevanja na &quot;vodilno vlogo komunistične partije&quot;, država pa se je preimenovala v Republiko Poljsko. 

Komunistična Poljska združena delavska stranka se je  januarja 1990 razpustila. Namesto nje je bila ustanovljena nova stranka, Socialna demokracija Republike Poljske.&lt;ref name=ref285/&gt; Teritorialna samouprava, ki je bila odpravljena leta 1950, je bila ponovno uzakonjena marca 1990. Vodili so jo lokalni izvoljeni funkcionarji. Njena temeljna enota je bila upravno samostojna ''gmina'' (skupnost). &lt;ref&gt;Stelmachowski 2011, str. 133–134.&lt;/ref&gt;{{efn-lr|Na Poljskem lahko uradnik centralne vlade (provincialni ''wojewoda'') preglasuje izvoljene teritorialne in občinske lokalne vlade. Sodišča v takšnih primerih njegove odločbe včasih razveljavijo.}}

Oktobra 1990 je bila ustava spremenjena, da bi skrajšala mandat predsednika Jaruzelskega. Novembra 1990 je bil z združeno [[Nemčija|Zvezno republiko Nemčijo]] podpisan nemško-poljski mejni sporazum.&lt;ref&gt; Stelmachowski 2011, str. 138.&lt;/ref&gt;

Novembra je bil za predsednika republike s petletnim mandatom  izvoljen Lech Wałęsa kot prvi javno izvoljeni predsednik Poljske. Prve svobodne parlamentarne volitve na Poljskem so bile oktobra 1991. V novi Sejm je vstopilo 18 strank, vendar je najbolj zastopana dobila le 12 % vseh glasov.&lt;ref&gt;Stelmachowski 2011, str. 136–143.&lt;/ref&gt;

=== Demokratična ustava, članstvo v Natu in Evropski uniji===
Med volitvami leta 1989 in volitvami leta 1993 je bilo več postsolidarnostnih vlad, potem pa so  oblast prevzele &quot;postkomunistične&quot; levičarske stranke.&lt;ref&gt; Stelmachowski 2011, str. 124.&lt;/ref&gt; Leta 1993 je Poljsko zapustila  nekdanja sovjetska Severna skupina sil, ostanek preteklega Varšavskega pakta.&lt;ref name=ref285/&gt;

Leta 1995 je bil za predsednika republike izvoljen [[Aleksander Kwaśniewski]] iz Socialdemokratske stranke in ostal na tem položaju dva mandata (deset let).&lt;ref name=ref285/&gt;

Leta 1997 je bila  dokončana nova poljska ustava in potrjena na referendumu. Nadomestila je Malo ustavo iz leta 1992, ki je bila nekoliko spremenjena različica komunistične ustave.&lt;ref&gt;Stelmachowski 2011, str. 152–156.&lt;/ref&gt;

Poljska se je  leta 1999 pridružila [[NATO|Natu]].&lt;ref name=&quot;playground 517&quot;&gt;{{Harvnb|Davies|2005b|p=517}}.&lt;/ref&gt; Enote poljske vojske so od takrat sodelovale v vojnah v [[Irak]]u in [[Afganistan]]u. Poljska se je [[Evropska unija|Evropski uniji]] pridružila v okviru njene širitve leta 2004,&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.thefirstnews.com/article/poland-joined-the-eu-15-years-ago-5757|title=Poland joined the EU 15 years ago|website=www.thefirstnews.com}}&lt;/ref&gt; vendar ni sprejela evra kot svoje valute in zakonitega plačilnega sredstva, temveč je obdržala poljski zlot.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://ec.europa.eu/info/business-economy-euro/euro-area/euro/eu-countries-and-euro/poland-and-euro_en|title=Poland and the euro|website=European Commission - European Commission}}&lt;/ref&gt;

Aprila 2010 so v letalski nesreči v [[Smolensk]]u umrli poljski predsednik [[Lech Kaczyński|Lech Kaczynski]] in več deset najvišjih političnih in vojaških voditeljev države.&lt;ref&gt;{{cite news| url = https://www.nytimes.com/2010/04/11/world/europe/11poland.html|title = Polish President Dies in Jet Crash in Russia - The New York Times| newspaper = The New York Times| date = 10. april 2010| last1 = Kulish| first1 = Nicholas| last2 = Barry| first2 = Ellen| last3 = Piotrowski| first3 = Michal}}&lt;/ref&gt;

Leta 2015 je na poljskih parlamentatnih volitvah zmagala konservativna stranka Zakon in pravičnost.&lt;ref&gt;{{cite web| url = https://www.theguardian.com/world/2015/oct/26/law-justice-party-small-majority-polish-eleciton| title = Polish election: Law and Justice wins over third of vote in first results {{!}} Poland |work= The Guardian| date = 27. oktober 2015}}&lt;/ref&gt; Od takrat se je poljska vlada večkrat spopadla z institucijami EU, predvsem glede reforme pravosodja. Evropska komisija in Evropski parlament sta jo obtožila tudi spodkopavanja &quot;evropskih vrednot&quot; in erozije demokratičnih standardov. Poljska vlada, ki jo še vedno vodi stranka Zakon in pravičnost, je vztrajala, da so bile reforme potrebne zaradi razširjenosti korupcije v poljskem pravosodju in stalne prisotnosti sodnikov iz komunistične dobe.&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://www.cnbc.com/2020/01/22/controversial-judicial-reform-still-needed-polish-prime-minister-says-after-eu-battle.html |title=Controversial judicial reform still 'needed,' Polish prime minister says after EU battle |last=Ellyatt |first=Holly |date= 22. januar 2020 |website=CNBC |access-date=25. maja 2020 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://www.voanews.com/europe/who-will-win-rule-law-clash-between-poland-and-eu |title=Who Will Win in Rule-of-Law Clash Between Poland and EU? |last=Dettmer |first=Jamie|date=4. februar 2020 |website=Voice of America |access-date=25. maja 2020 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite journal| url = https://quod.lib.umich.edu/h/humfig/11217607.0005.210/--polish-constitutional-crisis-201516-a-figurational?rgn=main;view=fulltext| title = The Polish Constitutional Crisis 2015–16: A Figurational Perspective| journal = Human Figurations| date = julij 2016| volume = 5| issue = 2| last1 = Bucholc| first1 = Marta}}&lt;/ref&gt;

Oktobra 2019 je na parlamentarnih volitvah  ponovno zmagala vladajoča stranka Zakon in pravičnost (PiS) in obdržala večino v spodnjem domu. Druga je bila sredinska državljanska koalicija (KO). Vlada premierja Mateusza Morawieckega nadaljuje politiko prejšnje vlade. Vodja PiS Jarosław Kaczyński je veljal za najmočnejšo politično osebnost na Poljskem, čeprav ni bil član vlade.&lt;ref&gt;{{cite news| url = https://www.bbc.com/news/world-europe-50037654| title = Poland election: Ruling Law and Justice party win poll - BBC News| work = BBC News| date = 14. oktober 2019}}&lt;/ref&gt;

Julija 2020 je bil ob podpori PiS za predsednika republike ponovno izvoljen [[Andrzej Duda]].&lt;ref&gt;{{cite news| url = https://www.reuters.com/article/poland-election-idINKCN24E0K7| title = Polish conservative Duda re-elected president, deeper EU rifts likely {{!}} Reuters| newspaper = Reuters| date = 13. julij 2020}} &lt;/ref&gt;

==Opombe==
{{reflist|2|group=lower-roman}}

==Sklici==
{{sklici|2}}

==Viri==
=== Citirani viri===
{{Refbegin|2|}}
*{{Cite book
  |last= Applebaum  |first= Anne  |author-link=  |year= 2012
  |title= Iron Curtain: The Crushing of Eastern Europe 1944–56
  |location= London  |publisher= Penguin Books
  |isbn= 978-0-713-99868-9  }}
*{{Cite book
  |last= Barker  |first= Philip W.  |year= 2008
  |title= Religious Nationalism in Modern Europe: If God be for Us
  |location= Abingdon and New York, NY  |publisher= Routledge
  |isbn= 978-0-415-77514-4  }}
*{{Cite book
  |last= Berghahn  |first= Volker R.  |year= 1999
  |chapter= Germans and Poles, 1871–1945
  |title= ''In Keith Bullivant, Geoffrey J. Giles and Walter Pape, eds.,'' Germany and Eastern Europe: Cultural Identities and Cultural Differences ''(pp.&amp;nbsp;15–46)''
  |series= Yearbook of European Studies
  |location= Amsterdam  |publisher= Rodopi
  |isbn= 978-9-042-00688-1  }}
*{{Cite journal
  |last= Biskupski  |first= M. B.  |author-link=  |year= 1987
  |title= Paderewski, Polish Politics, and the Battle of Warsaw, 1920
  |journal= Slavic Review  |volume= 46  |number=¾ |pages= 503–512
  |jstor= 2498100  |doi= 10.2307/2498100 }}
*{{Cite book
  |last= Biskupski  |first= Mieczysław B. B.  |year= 2003
  |title=   Ideology, Politics, and Diplomacy in East Central Europe
  |location=Rochester  |publisher= University of Rochester Press 
  |isbn= 1-58046-137-9 }}
*{{Citation
  |last=Bogucka
  |first=Teresa
  |date=6. november 2013
  |url=http://wyborcza.pl/magazyn/1,134728,14902608,Ostatni__chlopi_nowoczesnej_Europy.html
  |title=Ostatni, chłopi nowoczesnej Europy
  |trans-title=The last ones, peasants of modern Europe
  |publisher=Gazeta Wyborcza
  |access-date=29. oktobra 2015
  }}
*{{Cite book
  |last= Brzoza  |first= Czesław  |year= 2001
  |title= Polska w czasach niepodległości i II wojny światowej (1918–1945)
  |trans-title= Poland in Times of Independence and World War II (1918–1945)
  |location= Kraków  |publisher= Fogra
  |isbn= 978-8-385-71961-8  }}
*{{Cite book
  |last1= Brzoza  |first1= Czesław  |last2= Sowa  |first2= Andrzej Leon  |year= 2009
  |title= Historia Polski 1918–1945  |trans-title= History of Poland 1918–1945
  |location= Kraków  |publisher= Wydawnictwo Literackie
  |isbn= 978-83-08-04125-3  }}
*{{Citation
  |last=Burant
  |first=Stephen R.
  |date=1985
  |title=The January Uprising of 1863 in Poland: Sources of Disaffection and the Arenas of Revolt
  |publisher=European History Quarterly 15#2
  }}
*{{Citation
  |last=Burnetko
  |first=Krzysztof
  |date=24. november 2009
  |url=http://www.polityka.pl/historia/179695,1,gwalt-i-ratunek.read
  |title=Gwałt i ratunek
  |trans-title=Rape and rescue
  |publisher=polityka.pl
  |access-date=29. oktobra 2015
  }}
*{{Cite book
  |last= Buszko  |first= Józef  |year= 1986
  |title= Historia Polski 1864–1948  |trans-title= History of Poland 1864–1948
  |location= Warsaw  |publisher= Polish Scientific Publishers PWN
  |isbn= 83-01-03732-6  }}
*{{Cite web
  |last= Chodakiewicz  |first= Marek Jan  |author-link=  |year= 2004
  |title= The Warsaw Rising 1944: Perception and Reality
  |url= http://www.warsawuprising.com/paper/chodakiewicz1.htm  |access-date= 20. oktobra 2013
  |publisher= Paper for the 62nd Annual Meeting of the Polish Institute of Arts and Sciences of America, 4–5. junij 2004
  }}
*{{Cite book
  |last= Czubiński  |first= Antoni  |year= 1988
  |title= Józef Piłsudski i jego legenda  |trans-title= Józef Piłsudski and his legend
  |location= Warsaw  |publisher= Polish Scientific Publishers PWN
  |isbn= 83-01-07819-7  }}
*{{Cite book
  |last= Czubiński  |first= Antoni  |year= 2009
  |title= Historia drugiej wojny światowej 1939–1945  |trans-title= The History of World War II 1939–1945
  |location= Poznań  |publisher= Dom Wydawniczy REBIS
  |isbn= 978-83-7177-546-8  }}
*{{Cite book
  |last= Czubiński  |first= Antoni  |year= 2012
  |title= Historia Polski XX wieku  |trans-title= The History of Poland of the 20th Century
  |location= Poznań  |publisher= Wydawnictwo Nauka i Innowacje
  |isbn= 978-83-63795-01-6  }}
*{{Cite journal
  |last= Czubaty  |first= Jarosław  |year= 2009
  |title= 'What is to be Done When the Motherland Has Died?' The Moods and Attitudes of Poles After the Third Partition, 1795–1806
  |journal= Central Europe  |volume= 7  |number= 2  |pages= 95–109
  |doi= 10.1179/147909609X12490447533968  |s2cid= 145672423 }}
*{{Citation
  |last=Daszczyński
  |first=Roman
  |date=20. december 2013
  |url=http://wyborcza.pl/alehistoria/1,134751,15172780,Po_wojnie_swiatowej_wojna_domowa.html
  |title=Po wojnie światowej wojna domowa
  |trans-title=The civil war that followed the world war
  |publisher=Gazeta Wyborcza
  |access-date=29. oktobra 2015
  }}
*{{Cite book
  |last= Davies  |first= Norman  |author-link=   |year= 1996
  |title= Europe: A History
  |location= Oxford  |publisher= Oxford University Press
  |isbn= 978-0-198-20171-7  |title-link=  }}
*{{Cite book  |last= Davies  |first= Norman  |author-link=   |year= 2001  |title= Heart of Europe: A Short History of Poland  |edition= New  |location= Oxford  |publisher= Oxford University Press  |isbn= 978-0-192-85152-9  |url= https://archive.org/details/isbn_9780192851529  }}
*{{Cite book
  |last= Davies |first= Norman  |author-link=  |year= 2005a
  |title= God's Playground: A History of Poland, Volume&amp;nbsp;I  |edition= 2nd
  |location= Oxford  |publisher= Oxford University Press
  |isbn= 978-0-231-12817-9  |title-link= }}
*{{Cite book
  |last= Davies |first= Norman  |author-link=  |year= 2005b
  |title= God's Playground: A History of Poland, Volume&amp;nbsp;II  |edition= 2nd
  |location= Oxford  |publisher= Oxford University Press
  |isbn= 978-0-199-25340-1  |title-link=  }}
*{{Cite web
  |last= Davies  |first= Norman  |author-link=  |year= 1986
  |title= Poland's Multicultural Heritage
  |url= http://eprints.lib.hokudai.ac.jp/dspace/bitstream/2115/7953/1/KJ00000034106.pdf |access-date= 11. maja 2015
  |publisher= Hokkaido University, Acta Slavica Iaponica 4}}
*{{Cite book
  |editor1-last= Derwich  |editor1-first= Marek
  |editor2-last= Żurek  |editor2-first= Adam  |year= 2002
  |title= U źródeł Polski (do roku 1038)  |trans-title= Foundations of Poland (until year 1038)
  |location= Wrocław  |publisher= Wydawnictwo Dolnośląskie
  |isbn= 83-7023-954-4  }}
*{{Citation|last=Domagalik |first=Małgorzata |url=http://www.styl.pl/magazyn/wywiady/mistrz-i-malgorzata/news-polskosc-nosze-ze-soba-w-plecaku,nId,360909 |title=Polskość noszę z sobą w plecaku |trans-title=I carry Polishness with me in the backpack (a conversation with Jan T. Gross) |date=October 2011 |publisher=Pani styl.pl |access-date=29 October 2015 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20130724011025/http://www.styl.pl/magazyn/wywiady/mistrz-i-malgorzata/news-polskosc-nosze-ze-soba-w-plecaku%2CnId%2C360909 |archive-date=24. julija 2013 }}
*{{Cite journal
  |last= Drzewieniecki  |first= Walter M.  |year= 1981
  |title= The Polish Army on the Eve of World War II
  |journal= The Polish Review  |volume= 26  |number= 3  |pages= 54–64
  |jstor= 25777834  }}
*{{Cite book
  |last= Dudek  |first= Antoni  |year= 2007
  |title= Historia polityczna Polski 1989–2005  |trans-title= A Political History of Poland 1989–2005
  |location= Kraków  |publisher= Wydawnictwo ARCANA
  |isbn= 978-83-89243-29-4  }}
*{{Cite book
  |last= Duraczyński
  |first= Eugeniusz
  |year= 2012
  |title= Stalin. Twórca i dyktator supermocarstwa
  |trans-title=Stalin: the creator and dictator of a superpower
  |location= Warsaw
  |publisher= Akademia Humanistyczna im. Aleksandra Gieysztora
  |isbn= 978-83-7549-150-0
  }}
*{{Cite book
  |last= Friedrich  |first= Karin  |year= 2012
  |title= Brandenburg-Prussia, 1466–1806: The Rise of a Composite State
  |location= Basingstoke  |publisher= Palgrave Macmillan
  |isbn= 978-0-230-53565-7  }}
*{{Citation
  |last=Garlicki
  |first=Andrzej
  |date=4. november 2009
  |url=http://www.polityka.pl/tygodnikpolityka/historia/227882,1,wybrac-jak-trzeba.read
  |title=Wybrać, jak trzeba
  |trans-title=Elect as needed
  |publisher= Polityka
  |access-date=29. oktobra 2015
  }}

*{{Citation
  |last=Garlicki
  |first=Andrzej
  |url=http://wyborcza.pl/1,76842,5134208.html 
  |title=Bereza, polski obóz koncentracyjny
  |date=19. april 2008
  |trans-title=Bereza, a Polish concentration camp
  |publisher=Gazeta Wyborcza
  |access-date=29. oktobra 2015
  }}
*{{Cite book
  |last= Gawryszewski  |first= Andrzej  |year= 2005
  |title= Ludność Polski w XX wieku  |trans-title= The Population of Poland in the 20th Century
  |location= Warsaw  |publisher=Polska Akademia Nauk
  |isbn= 83-87954-66-7  }}
*{{Cite book
  |last= Gella  |first= Aleksander  |year= 1989
  |title= Development of Class Structure in Eastern Europe: Poland and Her Southern Neighbours
  |location= Albany, NY  |publisher= SUNY Press
  |isbn= 978-0-887-06833-1  }}
*{{Cite book
  |last= Gierowski |first= Józef  |author-link=  |year= 1986a
  |title= Historia Polski 1505–1764  |trans-title= History of Poland 1505–1764
  |location= Warsaw  |publisher= Polish Scientific Publishers PWN
  |isbn= 83-01-03732-6  }}
*{{Cite book
  |last= Gierowski |first= Józef  |author-link= |year= 1986b
  |title= Historia Polski 1764–1864  |trans-title= History of Poland 1764–1864
  |location= Warsaw  |publisher= Polish Scientific Publishers PWN
  |isbn= 83-01-03732-6  }}
*{{Cite web
  |last= Henig  |first= Ruth  |date= 10 March 2011
  |title= Versailles and Peacemaking
  |url= http://www.bbc.co.uk/history/worldwars/wwone/versailles_01.shtml  |access-date= 30. avgusta 2018
  |publisher= BBC  }}
*{{cite encyclopedia |last= Herbst |first= Stanisław 
|title= Tadeusz Kościuszko |work= Polski Słownik Biograficzny, 439 pages |volume= 14 |year= 1969 
|location= Warszawa|publisher= Instytut Historii (Polska Akademia Nauk)|language= pl
}}
*{{cite news
  |last= Holdsworth  |first= Nick  |date= 18. oktober 2008
  |title= Stalin 'planned to send a million troops to stop Hitler if Britain and France agreed pact'
  |url= https://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/europe/russia/3223834/Stalin-planned-to-send-a-million-troops-to-stop-Hitler-if-Britain-and-France-agreed-pact.html  |access-date= 20. oktobra 2013
  |newspaper= Daily Telegraph  }}
*{{Cite magazine
  |author= J.P.  |date= 31. julij 2010
  |title= The Warsaw Rising: Was it all worth it?
  |url= https://www.economist.com/blogs/easternapproaches/2010/07/warsaw_rising  |access-date= 20. oktobra 2013
  |magazine= Eastern approaches  |publisher= The Economist
  }}
*{{Citation
  |first=Włodzimierz
  |last=Kalicki
  |date=23. avgust 2009
  |url=http://wyborcza.pl/1,101285,6952313,Norman_Davies__W_1939_r__Polacy_sie_swietnie_spisali.html
  |title=Norman Davies: W 1939 r. Polacy się świetnie spisali
  |trans-title=Norman Davies: In 1939, the Poles performed exceedingly well
  |publisher=Gazeta Wyborcza
  |access-date=29. oktobra 2015
  |author-link=
  }}
*{{Cite book
  |last= Kemp-Welch  |first= A.  |year= 2008
  |title= Poland under Communism: A Cold War History
  |location= Cambridge  |publisher= Cambridge University Press
  |isbn= 978-0-521-71117-3  }}
*{{Cite book
  |last= Kirchmayer  |first= Jerzy  |author-link=  |year= 1970
  |title= Powstanie Warszawskie  |trans-title= The Warsaw Uprising  |edition= 6th
  |location= Warsaw  |publisher= Książka i Wiedza
  |isbn= &lt;!-- n/a --&gt;  }}
*{{Cite book
  |last= Kochanski  |first= Halik  |author-link=  |year= 2012
  |title= The Eagle Unbowed: Poland and the Poles in the Second World War
  |location= Cambridge, MA  |publisher= Harvard University Press
  |isbn= 978-0-674-06814-8  }}
*{{Cite book
  |last1= Kolko  |first1= Joyce  |last2= Kolko  |first2= Gabriel  |author2-link=  |year= 1972
  |title= The Limits of Power: The World and United States Foreign Policy, 1945–1954
  |location= New York, NY  |publisher= Harper &amp; Row
  |isbn= &lt;!-- n/a --&gt;  }}
*{{Cite book
  |last1= Kozaczuk  |first1= Wladyslaw  |last2= Straszak  |first2= Jerzy  |year= 2004
  |title= Enigma: How the Poles Broke the Nazi Code
  |location= New York, NY  |publisher= Hippocrene Books
  |isbn= 978-0-781-80941-2  }}
*{{Citation
  |last=Kuczyński
  |first=Piotr
  |date=3. januar 2014
  |url=http://wyborcza.pl/magazyn/1,135760,15218091,TINA_to_falsz.html
  |title=TINA to fałsz
  |trans-title=TINA is falsehood
  |publisher=Gazeta Wyborcza
  |access-date=29. oktobra 2015
  }}
*{{Cite book
  |last= Langenbacher  |first= Eric  |year= 2009
  |chapter= Ethical Cleansing?: The Expulsion of Germans from Central and Eastern Europe
  |title= ''In Nicholas A. Robins and Adam Jones, eds.,'' Genocides by the Oppressed: Subaltern Genocide in Theory and Practice ''(pp.&amp;nbsp;58–83)''
  |location= Bloomington, IN  |publisher= Indiana University Press
  |isbn= 978-0253353092  }}
*{{Citation
  |last=Leszczyński
  |first=Adam (7. september 2012)
  |url=http://wyborcza.pl/alehistoria/1,128609,12441919,Polacy_wobec_Holocaustu.html
  |title=Polacy wobec Holocaustu
  |trans-title=Poles and the Holocaust (a conversation with Timothy Snyder)
  |publisher=Gazeta Wyborcza
  |access-date=30. oktobra 2015
  |ref= {{Harvid|Leszczyński|2012}}}}
*{{Citation
  |last=Leszczyński
  |first=Adam
  |date=20. december 2013
  |url=http://wyborcza.pl/alehistoria/1,134751,15171315,Zdobycie_wladzy.html
  |title=Zdobycie władzy
  |trans-title=The attainment of power (a conversation with Jerzy Eisler)
  |publisher=Gazeta Wyborcza
  |access-date=30. oktobra 2015
  }}
*{{Citation
  |last=Leszczyński
  |first=Adam
  |date=17. januar 2015
  |url=http://wyborcza.pl/magazyn/1,143015,17266474,Okupacja__ktorej_nie_bylo.html
  |title=Okupacja, której nie było
  |trans-title=The occupation that didn't happen
  |publisher=Gazeta Wyborcza
  |access-date=30. oktober 2015
  }}
*{{Cite book  |last1= Lukowski  |first1= Jerzy  |author1-link= J |last2= Zawadzki  |first2= Hubert  |year= 2006  |title= A Concise History of Poland  |edition= 2nd  |location= Cambridge  |publisher= Cambridge University Press  |isbn= 978-0-521-61857-1  |url= https://archive.org/details/concisehistoryof00luko  }}
*{{Citation
  |last=Maciorowski
  |first=Mirosław
  |date=20. december 2010
  |url=http://wroclaw.gazeta.pl/wroclaw/1,35771,8842882,Kresowianie_nie_mieli_wyboru__musieli_jechac_na_zachod.html
  |title=Kresowianie nie mieli wyboru, musieli jechać na zachód
  |trans-title=The eastern lands inhabitants had no choice, had to move west (a conversation with Grzegorz Hryciuk)
  |publisher=Gazeta Wyborcza
  |access-date=30. oktobra  2015
  }}
*{{Cite book  |last= MacMillan  |first= Margaret  |author-link=  |year= 2002  |title= Paris 1919: Six Months That Changed the World  |location= New York, NY  |publisher= Random House  |isbn= 978-0-375-50826-4  |url= https://archive.org/details/paris1919sixmont00macm  }}
*{{Cite book
  |last= Motyka  |first= Grzegorz  |year= 2011
  |title= Od rzezi wołyńskiej do akcji &quot;Wisła&quot;  |trans-title= From the Wołyń massacre to Operation Vistula
  }}
*{{Cite book
  |last= Naimark  |first= Norman M.  |author-link= |year= 2010
  |title= Stalin's Genocides
  |location= Princeton, NJ  |publisher= Princeton University Press
  |isbn= 978-0-691-14784-0  }}
*{{Cite book  |last= Ost  |first= David  |year= 1990  |title= Solidarity and the Politics of Anti-Politics  |location= Philadelphia, PA  |publisher= Temple University Press  |isbn= 978-0-877-22655-0  |url= https://archive.org/details/solidaritypoliti00ostd  }}
*{{Cite book
  |last= Overy  |first= Richard  |author-link=   |year= 2010
  |title= The Times Complete History of the World  |edition= 8th
  |location= London  |publisher= Times Books
  |isbn= 978-0007315697  }}
*{{Citation
  |last=Pilawski
  |first=Krzysztof
  |date=1. november 2009
  |url=http://www.przeglad-tygodnik.pl/pl/artykul/ziemia-dla-chlopow
  |title=Ziemia dla chłopów
  |trans-title=Land for the peasants
  |publisher=Przegląd (43/2009)
  |access-date=30. oktobra 2015
  }}
*{{Citation
  |last=Piętka
  |first=Bohdan
  |date=1. junij 2016
  |url=http://www.tygodnikprzeglad.pl/krwawe-strajki-ii-rp/
  |title=Krwawe strajki w II RP
  |trans-title=Bloody strikes in the II Republic
  |publisher=Przegląd (22/2016)
  |access-date=16. junija 2016
  |ref= {{Harvid|Pietka|2016}}}}
*{{Cite book
  |last= Prażmowska |first= Anita |author-link= |year= 2010
  |title= Poland: A Modern History
  |location= London  |publisher= I.B.Tauris
  |isbn= 978-1-848-85273-0  }}
*{{Cite book
  |last= Prażmowska |first= Anita |author-link=   |year= 2011
  |title= A History of Poland  |edition= 2nd
  |location= Basingstoke and New York, NY  |publisher= Palgrave Macmillan
  |isbn= 978-0-230-25236-3  }}
*{{Cite book  |last= Radzilowski  |first= John  |year= 2007  |title= A Traveller's History of Poland  |edition= 2nd  |location= Northampton, MA  |publisher= Interlink Publishing  |isbn= 978-1-566-56655-1  |url= https://archive.org/details/travellershistor00radz  }}
*{{Cite journal
  |last= Sharp  |first= Tony  |year= 1977
  |title= The Origins of the 'Teheran Formula' on Polish Frontiers
  |journal= Journal of Contemporary History  |volume= 12  |number= 2  |pages= 381–393
  |jstor= 260222  |doi=10.1177/002200947701200209|s2cid= 153577101 }}
*{{Cite book
  |last= Sowa  |first= Andrzej Leon  |year= 2011
  |title= Historia polityczna Polski 1944–1991  |trans-title= A Political History of Poland 1944–1991
  |location= Kraków  |publisher= Wydawnictwo Literackie
  |isbn= 978-83-08047-69-9  }}
*{{Cite journal
  |last= Snyder |first= Timothy |author-link= |year= 1999
  |title='To resolve the Ukrainian Problem Once and for All': The Ethnic Cleansing of Ukrainians in Poland, 1943–1947
  |journal= Journal of Cold War Studies  |volume= 1  |number= 2  |pages= 86–120
  |doi= 10.1162/15203979952559531  |s2cid= 57564179 }}
*{{Cite book
  |last= Snyder |first= Timothy |author-link=  |year= 2003
  |title= The Reconstruction of Nations: Poland, Ukraine, Lithuania, Belarus, 1569–1999
  |location= New Haven, CT  |publisher= Yale University Press
  |isbn= 978-0-300-10586-5  }}
*{{Cite journal
  |last= Snyder |first= Timothy |author-link=  |year= 2009
  |title= Holocaust: The Ignored Reality
  |url= http://www.nybooks.com/articles/archives/2009/jul/16/holocaust-the-ignored-reality/
  |journal= The New York Review of Books  |volume= 56  |issue= 12
  }}
*{{Cite book
  |last= Snyder |first= Timothy |author-link=  |year= 2010
  |title= Bloodlands: Europe Between Hitler and Stalin
  |location= London  |publisher=The Bodley Head
  |isbn= 978-0-224-08141-2  |title-link=}}
*{{Cite book
  |last= Stelmachowski  |first= Andrzej  |author-link= |year= 2011
  |title= Kształtowanie się ustroju III Rzeczypospolitej  |trans-title= The Formation of the Third Republic System
  |location= Warsaw  |publisher= Łośgraf
  |isbn= 978-83-62726-06-6  }}
*{{Cite book
  |last= Szeląg  |first= Jan  |year= 1968
  |title= 13 lat i 113 dni  |trans-title= 13 years and 113 days
  |location= Warsaw  |publisher= Czytelnik
  }}
*{{Citation
  |first=Marta
  |last=Mielnik-Sikorska
  |year=2013
  |journal=PLOS ONE
  |volume=8
 |issue=1
 |pages=e54360
 |title=The History of Slavs Inferred from Complete Mitochondrial Genome Sequences
  |display-authors=etal|pmc=3544712
  |doi=10.1371/journal.pone.0054360
 |pmid=23342138
 |bibcode=2013PLoSO...854360M
 |doi-access=free
 }}
*{{Cite web
  |author= United States Holocaust Memorial Museum  |author-link= 
  |title= Polish victims
  |url= http://www.ushmm.org/wlc/article.php?lang=en&amp;ModuleId=10005473  |access-date= 20. oktobra 2013
  |ref= {{Harvid|USHMM}}}}
*{{Citation
  |last=Szyc
  |first=Sylwia
  |date=6. avgust 2012
  |url=https://historia.org.pl/2012/08/06/co-naprawde-stalo-sie-z-generalem-zagorskim/
  |title=Co naprawdę stało się z generałem Zagórskim?
  |trans-title=What really happened to General Zagórski?
  |publisher=Historia.org.pl
  |access-date=20. junija 2018
  }}
*{{Citation
  |last=Walenciak
  |first=Robert
  |date=27. december 2017
  |url=https://www.tygodnikprzeglad.pl/celem-pis-wladza-ktorej-odda/
  |title=Celem PiS jest władza, której nie odda
  |trans-title=The goal of PiS is power that it will not relinquish
  |publisher=Przegląd (52/938)
  |access-date=2. februarja 2018
  }}
*{{Citation
  |last=Wasilewski
  |first=Krzysztof
  |date=26. avgust 2012
  |url=http://www.przeglad-tygodnik.pl/pl/artykul/krzysztof-wasilewski-glowny-propagator-kapitalizmu
  |title=Główny propagator kapitalizmu
  |trans-title=The main propagator of capitalism
  |publisher=Przegląd (34/2012)
  |access-date=30. oktobra 2015
  |ref= {{Harvid|Wasilewski|2012a}}}}
*{{Citation
  |last=Wasilewski
  |first=Krzysztof
  |date=28 October 2012
  |url=http://www.przeglad-tygodnik.pl/pl/artykul/rozliczanie-pilsudczykow
  |title=Rozliczanie piłsudczyków
  |trans-title=Calling Piłsudski's men to account
  |publisher= Przegląd (43/2012)
  |access-date=30 October 2015
  |ref= {{Harvid|Wasilewski|2012b}}}}
*{{Cite book
  |last= Weinberg  |first= Gerhard L.  |author-link=   |year= 2005
  |title= A World at Arms: A Global History of World War II  |edition= 2nd
  |location= Cambridge  |publisher= Cambridge University Press
  |isbn= 978-0-521-61826-7  }}
*{{Cite book
  |last= Wereszycki  |first= Henryk  |year= 1990
  |title= Historia polityczna Polski 1864–1918  |trans-title= Political history of Poland 1864–1918
  |location= Wrocław  |publisher= Ossolineum
  |isbn= 83-04-03424-7  }}
*{{Citation
  |last=Wieliński
  |first=Bartosz T.
  |date=1. september 2011
  |url=http://wyborcza.pl/1,75475,10213548,Wrzesien__39__Wojna_zaczela_sie_dwa_lata_pozniej_.html
  |title=Wrzesień '39. Wojna zaczęła się dwa lata później?
  |trans-title=September 1939. The war began two years later? (a conversation with German historian Jochen Böhler)
  |publisher=Gazeta Wyborcza
  |access-date=30. oktobra  2015
  }}
*{{Cite book  |last= Williams  |first= Brian Glyn  |author-link= |year= 2013  |title= The Sultan's Raiders: The Military Role of the Crimean Tatars in the Ottoman Empire  |url= http://www.jamestown.org/uploads/media/Crimean_Tatar_-_complete_report_01.pdf  |access-date= 21. oktobra 2013  |location= Washington, D.C.  |publisher= The Jamestown Foundation  |url-status= dead  |archive-url= https://web.archive.org/web/20131021092115/http://www.jamestown.org/uploads/media/Crimean_Tatar_-_complete_report_01.pdf  |archive-date= 21. oktobra 2013  }}
*{{Citation
  |last=Wodecka
  |first=Dorota
  |date=8. november 2013
  |url=http://wyborcza.pl/magazyn/1,134728,14919359,Polska_urojona.html
  |title=Polska urojona
  |trans-title=Imaginary Poland (a conversation with Jan Sowa)
  |publisher=Gazeta Wyborcza
  |access-date=31. oktobra 2015
  }}
*{{Citation
  |last=Wołk-Łaniewska
  |first=Agnieszka
  |date=20. januar 2018
  |url=http://strajk.eu/mamy-przechlapane-rozmowa-z-prof-karolem-modzelewskim/
  |title=Mamy przechlapane. Rozmowa z prof. Karolem Modzelewskim
  |trans-title=We've got it all screwed up. A conversation with Prof. Karol Modzelewski
  |publisher=Strajk.eu
  |access-date=2. februarja 2018
  }}
*{{Citation
  |last=Wroński
  |first=Paweł
  |date=1. marec 2013
  |url=http://bialystok.gazeta.pl/bialystok/1,35235,13483112,Dzien_Zolnierzy_Wykletych__Cywilny_opor_czy_III_wojna_.html
  |title=Dzień Żołnierzy Wyklętych. Cywilny opór czy III wojna? Rozmowa z dr hab. Rafałem Wnukiem
  |trans-title=The day of cursed soldiers. Civil resistance or World War III? A conversation with Professor Rafał Wnuk
  |publisher= Gazeta Wyborcza
  |access-date=31. oktobra 2015
  }}
*{{Cite book
  |last= Wyrozumski  |first= Jerzy  |year= 1986
  |title= Historia Polski do roku 1505  |trans-title= History of Poland until 1505
  |location= Warsaw  |publisher= Polish Scientific Publishers PWN
  |isbn= 83-01-03732-6  }}
*{{Cite book  |last= Zamoyski  |first= Adam  |author-link=  |year= 1994  |title= The Polish Way: A Thousand Year History of the Poles and Their Culture  |location= New York, NY  |publisher= Hippocrene Books  |isbn= 978-0-781-80200-0  |url= https://archive.org/details/polishwaythousan00zamo  }}
*{{Citation
  |last=Maciorowski
  |first=Mirosław
  |date=17. marec 2018
  |url=http://wyborcza.pl/alehistoria/7,121681,23154070,prof-jan-grabowski-pomagalismy-niemcom-zabijac-zydow.html
  |title=Prof. Jan Grabowski: Pomagaliśmy Niemcom zabijać Żydów
  |trans-title=Prof. Jan Grabowski: We helped the Germans kill Jews
  |publisher= Gazeta Wyborcza
  |access-date=19. marca 2018
  }}
*{{Citation
  |last=Zasuń
  |first=Rafał
  |date=27. avgust 2009|url=http://wiadomosci.gazeta.pl/wiadomosci/1,114881,6970149,Jak_Polacy_i_Rosjanie_mloca_historie.html
  |title=Jak Polacy i Rosjanie młócą historię
  |trans-title=How the Poles and the Russians thresh history
  |publisher=wiadomosci.gazeta.pl
  |access-date=31. oktobra 2015
  }}
*{{Citation
  |last=Zdrada
  |first=Jerzy
  |date=27. januar 2010|url=http://www.polityka.pl/historia/1502653,1,powstanie-styczniowe-po-147-latach.read
  |title=Powstanie styczniowe po 147 latach
  |trans-title=January Uprising after 147 years
  |publisher= Polityka|access-date=31. oktobra 2015
  }}
*{{Cite book
  |last1= Zgórniak  |first1= Marian  |last2= Łaptos  |first2= Józef  |last3= Solarz |first3= Jacek|year= 2006
  |title= Wielka historia świata, tom 11, wielkie wojny XX wieku (1914–1945)   |trans-title= The Great History of the World, vol. 11: Great Wars of the 20th century (1914–1945)
  |location= Kraków  |publisher= Fogra
  |isbn= 83-60657-00-9  }}
*{{Cite book
|last= Zubrzycki |first= Geneviève
|title= The Crosses of Auschwitz: Nationalism And Religion in Post-communist Poland
|url= https://books.google.com/books?id=6HI5Bbn9e8sC&amp;pg=PA64|access-date= 5. aprila 2012
|date= 15. september 2006
|location= Chicago |publisher=University of Chicago Press
|isbn= 978-0-226-99304-1 }}
{{Refend}}

===Drugi viri===
{{Refbegin|2}}
* Biskupski, M. B. ''The History of Poland''. Greenwood, 2000. [https://www.questia.com/PM.qst?a=o&amp;d=28002395 online edition]
* Dabrowski, Patrice M. ''Poland: The First Thousand Years.'' Northern Illinois University Press, 2016.  {{isbn|978-0875807560}}.
* Frucht, Richard. ''Encyclopedia of Eastern Europe: From the Congress of Vienna to the Fall of Communism''. Garland Pub., 2000. [https://www.questia.com/PM.qst?a=o&amp;d=106917725 online edition]
* Oskar Halecki. ''History of Poland''. New York: Roy Publishers, 1942. New York: Barnes and Noble, 1993.  {{ISBN|0-679-51087-7}}.
* Kenney, Padraic. &quot;After the Blank Spots Are Filled: Recent Perspectives on Modern Poland.&quot; ''Journal of Modern History'' 79, Number 1, March 2007. str. 134–161. 
* Kieniewicz, Stefan. ''History of Poland''. Hippocrene Books, 1982, {{ISBN|0-88254-695-3}}.
* Kloczowski, Jerzy. ''A History of Polish Christianity''. Cambridge U. Pr., 2000. 
* Lerski, George J. ''Historical Dictionary of Poland, 966–1945''. Greenwood, 1996. [https://www.questia.com/PM.qst?a=o&amp;d=29299640 online edition]
* Leslie, R. F. in drugi. ''The History of Poland since 1863''. Cambridge U. Press, 1980.  
* Lewinski-Corwin, Edward Henry. ''The Political History of Poland'' (1917). [https://books.google.com/books?id=9foDAAAAYAAJ&amp;dq=intitle:poland&amp;num=30&amp;as_brr=1 online at books.google.com]
* Litwin Henryk. [https://www.msz.gov.pl/resource/49da65c5-9917-40de-b542-5c89751cacf6:JCR ''Central European Superpower''], ''BUM '', 2016.
*Iwo Cyprian Pogonowski. ''Poland: An Illustrated History''. New York: Hippocrene Books, 2000. {{ISBN|0-7818-0757-3}}.
* Pogonowski, Iwo Cyprian. ''Poland: A Historical Atlas''. Hippocrene, 1987. 
* Radzilowski, John. ''A Traveller's History of Poland'', Northampton, Massachusetts: Interlink Books, 2007. {{ISBN|1-56656-655-X}}.
* Reddaway, W. F., Penson, J. H., Halecki, O., and Dyboski, R. (ur.). ''The Cambridge History of Poland'', 2 vols. Cambridge: Cambridge University Press, 1941 (1697–1935), 1950 (to 1696). New York: Octagon Books, 1971. [https://www.questia.com/PM.qst?a=o&amp;d=58956854 online edition vol 1 to 1696], old fashioned but highly detailed
* Roos, Hans. ''A History of Modern Poland'' (1966).
* Sanford, George. ''Historical Dictionary of Poland''. Scarecrow Press, 2003. 
* Wróbel, Piotr. ''Historical Dictionary of Poland, 1945–1996''. Greenwood, 1998. 
* Zamoyski, Adam. ''Poland: A History''. Hippocrene Books, 2012. {{isbn|978-0781813013}}.
* Aleksander Gieysztor in drugi. ''History of Poland''. Varšava: PWN, 1968.
*[Stefan Kieniewicz in drugi.  ''History of Poland''. Varšava: PWN, 1979.
* Jerzy Topolski. ''An Outline History of Poland''. Varšava: Interpress Publishers, 1986. {{ISBN|83-223-2118-X}}.
* Dariusz Banaszak, Tomasz Biber, Maciej Leszczyński. ''An Illustrated History of Poland''.  Poznań: Publicat, 2008.  {{ISBN|978-83-245-1587-5}}.
* Stanisław Kołodziejski, Roman Marcinek, Jakub Polit. ''Poland: History of Poland''. Wydawnictwo Ryszard Kluszczyński, 2005, 2009. {{ISBN|83-7447-018-6}}.
{{Refend}}


{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Zgodovina Poljske]]</text>
      <sha1>b4aixdvtm16b1etj5rpfy7a3hh2bbxj</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Župnija Portorož</title>
    <ns>0</ns>
    <id>410454</id>
    <revision>
      <id>5726923</id>
      <parentid>5628852</parentid>
      <timestamp>2022-08-03T08:25:22Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>777sms</username>
        <id>49712</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>([[c:GR|GR]]) [[c:COM:FR|File renamed]]: [[File:Portorož, Slovenia - panoramio.jpg]] → [[File:Cerkev sv. Bernardina, Portorož, Slovenia - panoramio.jpg]] [[c:COM:FR#FR2|Criterion 2]] (meaningless or ambiguous name) · Also to pave the way for future undeletion of a file of the same name deleted at [[c:Commons:Deletion requests/File:Portorož, Slovenia - panoramio.jpg]], a Slovenian FOP-related deletion request</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6222" xml:space="preserve">

{{Infopolje Župnija
| title = 
| image = 
| caption = 
| country = [[Slovenija]]
| headquarters = Cvetna pot 4&lt;br&gt;
 6230 [[Portorož]]
| parish_church = [[Cerkev Marije rožnovenske, Portorož|Cerkev Marije Rožnovenjske]]
| dedication = [[Sveta Marija|sv. Marija Rožnovenska]]
| established = 1968
| first_mentioned = 
| previous_name = 
| denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]]
| liturgical_rite = 

| deanery = [[dekanija Koper|Koper]]
| archdeaconry = 
| diocese_title = &lt;!-- za slovenske škofije že v predlogi --&gt;
| diocese = [[Škofija Koper]]
| province = 

| bishop_title = &lt;!-- za slovenske škofije že v predlogi --&gt;
| bishop = &lt;!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --&gt;
| priest = Vinko Paljk
| parish_administrator = 
| pastor = 
| chaplain = 
| assistant = 
| retired_priest = 
| deacon = Primož Krečič

| shrine =
| notable_people = 
| neigboring_parishes = [[Župnija Lucija|Lucija]], [[Župnija Strunjan|Strunjan]], [[Župnija Piran|Piran]]

| web_page = 
| facebook = &lt;!-- shraniti v Wikipodatke --&gt;
}}


'''[[Župnija]] [[Portorož]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Koper|dekanije Koper]] [[škofija Koper|škofije Koper]].

== Sakralni objekti ==

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! 
! slika
! cerkev
! kraj / naselje
|-
| 
| 
[[Slika:Mary of Rosary church Portoroz.jpg|100px]]
| [[Cerkev Marije rožnovenske, Portorož|cerkev Marije Rožnovenske]]&lt;br&gt;[[župnijska cerkev]]
| [[Portorož]]
|-
|}

===Nekdanje cerkve===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! 
! slika
! cerkev
! kraj / naselje
|-
| 
| 
[[Slika:Portoroz Slowenien - panoramio.jpg|100px]]
| [[cerkev sv. Bernardina, Portorož]] &lt;br&gt; nekdanja samostanska cerkev

| [[Portorož|hotelski kompleks Bernardin]]
|-
|}

== Zgodovina župnije ==
Med prvimi cerkvenimi redovniki, ki so prišli na zahodno obalo [[Istra|Istre]], so bili [[Benediktinci|benediktinci]], na širšem območju današnjega Portoroža so že v 12. stoletju delovali štirje njihovi samostani, zelo veliko pa je bilo tudi cerkva. Med njimi najstarejša je bila cerkev sv. Marije Rožnovenske (Madonna delle Rose, Sancta Maria Roxe, Maria delle Rose) iz začetka 13. stoletja, ki je stala ob zalivu na območju današnjega naselja Fizine, pred Bernardinom. [[Škofija Koper|Koprski škof]] [[Pavel Naldini|Paolo Naldini]] jo še leta 1700 omenja v svojem delu ''Corografia ecclesiatica o'sia descrittione della città e della dioscesi di Giustinopoli detto volgarmente Capo d'Istria'', v prevodu Cerkveni krajepis  ali opis mesta in škofije Justinopolis, ljudsko Koper {{COBISS|ID=110649344}}, kot največjo, najbolj ljubko in pozornosti vredno. Po njej so od leta 1251 tudi Portoroški zaliv poimenovali »Portus Sanctae Mariae de Rosae«. Znano je, da je bila koncem 18. stoletja zapuščena, o njej so izginile vse sledi, spomin nanjo ohranja le današnje ime [[Naselje|naselja]] Portorož/Portorose.  

Leta 1968 je ustanovljena župnija Lucija-Portorož, za prvega župnika je bil imenovan Franc Prelc. Pred tem so ta del [[Župnija Piran|župnije Piran]] versko upravljali patri [[Frančiškani|frančiškani]], ki so prihajali iz [[Piran|Pirana]]. Leta 1976 se je od skupne župnije ločila novoustanovljena [[Župnija Lucija|župnija Lucija]]. Leta 2006 je portoroško župnijo v upravo prevzel lucijski župnik Janez Kavčič. Od leta 2013 je župnik v Portorožu in Luciji, to je v obeh župnijah, Vinko Paljk.

== Opis župnije ==
Župnija Portorož obsega del obale [[Piranski zaliv|Piranskega zaliva]], območje strnjenega naselja in hotelskih kompleksov od meje z [[Lucija, Piran|Lucijo]] proti Piranu do Bernardina, ki je meja z [[Župnija Piran|župnijo Piran]] in navzgor do Belega Križa in do Šentjan nad Portorožem, kjer poteka meja z [[Župnija Strunjan|župnijo Strunjan]], na drugi strani Piranskega zaliva pa meji župnija na hrvaško župnijo [[Umag]]. Prav tako obsega tudi Vesno in območje tamkajšnje pozidave vse do magistralne ceste, ki iz  [[Lucija, Piran|Lucije]] čez Valeto poteka proti [[Strunjan|Strunjanu]], [[Izola|Izoli]] in [[Koper|Kopru]]. Župnija nima podružnice, pač pa poteka občasno bogoslužje v deloma ohranjenih ostankih nekdanje [[Frančiškani|frančiškanske]] samostanske cerkve [[Cerkev sv. Bernardina, Portorož|sv. Bernardina Sienskega]] v hotelskem naselju Bernardin, naj omenimo tudi znamenje na Belem Križu in kip Marije ubogih ob Koprski cesti. Ker je v župniji tudi italijanska skupnost, se za italijansko govoreče opravljajo [[bogoslužje|obredi]] v njihovem jeziku, ob velikih praznikih se obhaja maša dvojezično. Za župnijo je značilno veliko število turistov, zato se zanje [[bogoslužje]] občasno opravlja tudi deloma ali v celoti v [[Nemščina|nemščini]], [[Angleščina|angleščini]] ali v katerem od drugih tujih jezikov.

=== Župnijska cerkev ===
Že pred in po ustanovitvi župnije Portorož-Lucija se je [[bogoslužje]] v Portorožu opravljalo v centru naselja, v cerkvici v bližini lokalne avtobusne postaje, umeščeni v vstopni avli nekdanjega hotela, ki so ga pričeli graditi, vendar ga niso nikoli dokončali. V sedemdesetih letih preteklega stoletja pa je z naraščanjem [[Turizem|turizma]] postala cerkvica premajhna, posebej ob praznikih in nedeljah. Z oblastmi so zato stekli prvi pogovori, o možnostih izgradnje nove cerkve z župnijskimi prostori.

{{Glavni|Cerkev Marije rožnovenske, Portorož}}

&lt;gallery mode=&quot;packed&quot;&gt;
Slika:Mary of Rosary parish church Portoroz1.jpg|Župnijska cerkev
Slika:Mary of Rosary parish church Portoroz.jpg|Župnijski urad in pastoralni center
Slika:Cerkev sv. Bernardina, Portorož, Slovenia - panoramio.jpg|Ruševine nekdanje samostanske cerkve na Bernardinu
Slika:Beli Kriz - panoramio.jpg|Znamenje na Belem Križu
&lt;/gallery&gt;

== Glej tudi ==
* [[Župnija Lucija]]
* [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]]

== Sklici ==
{{Opombe}}

== Viri ==
* Naldini Paolo, ''Cerkveni krajepis  ali opis mesta in škofije Justinopolis, ljudsko Koper'' {{COBISS|ID=110649344}}


[[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Portorož]]
[[Kategorija:Dekanija Koper|Portorož]]
[[Kategorija:Portorož]]
{{RKC-stub}}
{{Škofija Koper}}
{{Dekanija Koper}}</text>
      <sha1>ncfx4l7jvljxswgfnpbzpiskmj4dbg8</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Ste vedeli/8. teden 2016</title>
    <ns>10</ns>
    <id>415158</id>
    <revision>
      <id>5726966</id>
      <parentid>4577875</parentid>
      <timestamp>2022-08-03T10:43:32Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>CommonsDelinker</username>
        <id>5156</id>
      </contributor>
      <comment>[[commons:User:Orgullobot/commands|Bot:]] Nadomeščanje datoteke Friedrich_Welwitsch.jpg z [[:commons:Image:Friedrich_Welwitsch_(IA_mobot31753003484141)_(cropped).jpg|Friedrich_Welwitsch_(IA_mobot31753003484141)_(cropped).jpg]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="946" xml:space="preserve">{{slikadesno|Slika:Friedrich Welwitsch (IA mobot31753003484141) (cropped).jpg|res=100px|Friedrich Welwitsch}}
{{*gs}} ... je [[Avstrijci|avstrijski]] [[botanika|botanik]] '''[[Friedrich Welwitsch]]''' &lt;small&gt;(na sliki)&lt;/small&gt; zaslovel z odkritjem nenavadne rastline [[velbičevka|velbičevke]] v puščavi [[Namib]]?
{{*gs}} ... se je '''[[Let 105 Britannia Airways|najhujša letalska nesreča]]''' na ozemlju sedanje [[Slovenija|Slovenije]] zgodila pred skoraj 50 leti?
{{*gs}} ... je [[Andrej Šifrer]] svoj uspešni album '''''[[Hiti počasi]]''''' ob koncu snemanja sprva označil za »katastrofo«?
{{*gs}} ... je [[jemen]]sko mesto '''[[Taiz]]''' znano predvsem po kvalitetnih kmetijskih pridelkih iz okolice, pa tudi po [[obrt]]i?
{{*gs}} ... je bil [[21. februar]] izbran za '''[[mednarodni dan maternega jezika]]''' v spomin na ubite študente z univerze v [[Daka|Daki]]?&lt;noinclude&gt;[[Kategorija:Predloge za ste vedeli 2016]]&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>3kemtsncmcclmai92rkabg0qavvc436</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Joseph Weber</title>
    <ns>0</ns>
    <id>418829</id>
    <revision>
      <id>5726868</id>
      <parentid>5665473</parentid>
      <timestamp>2022-08-03T03:32:36Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Radek</username>
        <id>89714</id>
      </contributor>
      <minor />
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="22779" xml:space="preserve">{{drugi pomeni2|Joseph Weber}}
{{infopolje Znanstvenik
|name              = Joseph Weber
|image             = &lt;!-- Wikidata --&gt;
|image_size        = 250px  
|caption           = Joseph Weber (1919–2000). V uniformi [[Pomorska akademija ZDA|Pomorske akademije ZDA]], 1940.
|birth_date        = &lt;!-- Wikidata --&gt;
|birth_place       = &lt;!-- Wikidata --&gt;
|death_date        = &lt;!-- Wikidata --&gt;
|death_place       = &lt;!-- Wikidata --&gt;
|resting place     = [[Pomorska akademija ZDA]], [[Annapolis, Maryland|Annapolis]], [[Maryland]]&lt;ref&gt;[http://www.usna.edu/Cemetery/records/pdf/Section%2013/5-A-Weber-J.pdf USNA Cemetery Documentation Project: Cemetery Inventory Form]. Retrieved on 2016-04-29.&lt;/ref&gt;
|residence         = {{USA}}
|citizenship       = [[Združene države Amerike|ZDA]]
|nationality       = {{ikonazastave|ZDA}} [[Američani|ameriška]]
|ethnicity         = [[judje|judovska]]
|fields            = [[fizika]]
|workplaces        = [[Univerza Marylanda, College Park]] &lt;br/&gt; {{nowrap|[[Inštitut za višji študij]]}} &lt;br/&gt; [[Bureau of Ships|US Navy Bureau of Ships]]
|alma_mater        = [[Pomorska akademija ZDA]] &lt;br/&gt; {{small|diploma 1940}} &lt;br /&gt; [[Pomorska podiplomska šola|NPS]] &lt;br/&gt; [[Katoliška univerza Amerike]] &lt;br /&gt; {{small|[[doktorat]]}} 1951
| thesis_title = Microwave Technique in Chemical Kinetics
| thesis_url   =
| thesis_year  = 1951
|doctoral_advisor  = [[Keith James Laidler]]
|academic_advisors = 
|doctoral_students = Walter Beam &lt;br/&gt; Urs Hochuli &lt;br /&gt; [[Robert Lull Forward]] &lt;br/&gt; Joel Sinsky
|known_for         = [[Webrova palica|Webrove palice]] &lt;br/&gt; [[kvantna elektronika]] &lt;br/&gt; zaznavanje [[gravitacijsko valovanje|gravitacijskega valovanja]] &lt;br /&gt; [[maser]] &lt;br/&gt; [[laser]]
|influences        = 
|influenced        =  
|awards            = [[Guggenheimova štipendija]] {{small|(1955, 1962)}} &lt;br/&gt; štipendija [[National Research Council|NRC]] {{small|(1955)}} &lt;br /&gt; Nagrada za dosežke v znanosti [[Akademija znanosti Washingtona|Akademije znanosti Washingtona]] {{small|(1958)}} &lt;br/&gt; Babsonova nagrada [[Gravity Research Foundation]] {{small|(1959)}} &lt;br/&gt; [[Fulbrightova štipendija]] {{small|(1963)}} &lt;br/&gt; [[Sigma Xi]] {{small|(1970)}} &lt;br/&gt; Nagrada Borisa Pregla [[Akademija znanosti New Yorka|Akademije znanosti New Yorka]] {{small|(1973)}} &lt;br/&gt; Maryland engineering hall of fame {{small|(1988)}}
|signature         = 
|footnotes         = 
}}

'''Joseph »Joe« Weber''', [[Američani|ameriški]] [[mornariški častnik]] in [[fizik]], * [[17. maj]] [[1919]], [[Paterson, New Jersey|Paterson]], [[New Jersey]], [[Združene države Amerike|ZDA]], † [[30. september]] [[2000]], [[Pittsburgh]], [[Pensilvanija]], ZDA.

Weber je prvi javno predaval o načelih delovanja [[laser]]ja in [[maser]]ja. Bil je pionir na področju zaznavanja [[gravitacijsko valovanje|gravitacijskega valovanja]] in je teoretično in praktično razvil prvi takšen detektor, vrsto [[resonator]]ja ([[Webrova palica|Webrove palice]]).

== Mladost in zgodnja izobrazba ==

Rodil se je v newjerškem [[Paterson, New Jersey|Paterson]]u&lt;ref&gt;Staff. [https://library.ias.edu/files/pdfs/hs/cos.pdf#page=429 ''A COMMUNITY OF SCHOLARS: The Institute for Advanced Study Faculty and Members 1930-1980''], p. 429. [[Inštitut za višji študij]], 1980. Accessed November 22, 2015. &quot;Weber, Joseph 55f, 62-63, 69-70 M(NS), Physics Born 1919 Paterson, NJ.&quot;&lt;/ref&gt; in hodil v patersonske javne šole, vključno s patersonsko [[Talmud Tora|Talmud Toro]].&lt;ref name=&quot;AAS&quot; /&gt; Junija 1935 je končal [[Eastside High School (Paterson, New Jersey)|Eastside High School]] v Patersonu,&lt;ref&gt;{{citat|author=&lt;!--Staff writer(s); no by-line.--&gt; |title= Paterson Eastside High School Senior Mirror 1935|url= |location= Paterson, NJ|publisher= |page=67 |date= |series=Jewish Historical Society of North Jersey, High School Yearbook Collection}}&lt;/ref&gt; malo za svojim šestnajstim rojstnim dnem. Vpisal se je na zasebni kolidž [[Cooper Union]] na [[Cooper Square]] v [[East Village, Manhattan|East Villageu]] na [[Manhattan|Manhattnu]]. Da pa bi staršema prihranil stroške za svojo sobo in hrano, je prek tekmovalnega sprejemnega izpita dobil možnost vpisati se na [[Pomorska akademija ZDA|Pomorsko akademijo]] v [[Annapolis, Maryland|Annapolis]]u, [[Maryland]]. Na Akademiji je diplomiral leta 1940.&lt;ref name=&quot;USNA&quot; /&gt;

== Mornariška kariera ==

Med [[druga svetovna vojna|2. svetovno vojno]] je služil na ladjah [[Vojna mornarica Združenih držav Amerike|Vojne mornarice ZDA]] kot [[komandir podporočnik]] (''lieutenant commander''). Izkušnje je pridobil na [[seznam letalonosilk Vojne mornarice ZDA|latalonosilki]] »Lady Lex« [[USS Lexington (CV-2)]]. Bil je načelnik palube na Lexingtonu, ko so na ladji sprejeli novico o napadu na [[Pearl Harbor]]. V [[bitka v Koralnem morju|bitki v Koralnem morju]] je njegova letalonosilka potopila japonsko letalonosilko [[Shōhō (letalonosilka)|Šoho]], 8. maja 1942 pa je bila tudi sama uničena. Weber je velikokrat svojim študentom pripovedoval zgodbo o tem kako se je potopila letalonosilka Lexington.

Kasneje je poveljeval protipodmorniški ladji SC-690, najprej v Karibih, kasneje pa na Mediteranu. Sodeloval je v zavezniški [[Zavezniška invazija na Sicilijo|invaziji na Sicilijo]] na obali Gela julija 1943.&lt;ref name=&quot;USNA&quot;&gt;{{navedi splet|url= http://www.usna.com/NC/History/ClassOf1940/Wagenhals_Worley.htm|title= U. S. Naval Academy Class of 1940 Archive|date= |accessdate= 2015-02-24|language= en}}&lt;/ref&gt;

Med letoma 1943 in 1945 je študiral elektroniko na [[Pomorska podiplomska šola|Pomorski podiplomski šoli]], med letoma 1945 in 1948 je vodil oddelek za [[elektronski protiukrepi|ECM]] [[Bureau of Ships]] Vojne mornarice ZDA v [[Washington, DC|Washigtonu]].&lt;ref name=&quot;USNA&quot; /&gt; Leta 1948 je kot komandir podporočnik prenehal službovati in je postal profesor inženirstva.

== Zgodnja pomornariška kariera; razvoj maserja ==

Leta 1948 se je pridružil tehniški fakulteti [[Univerza Marylanda, College Park|Univerze Marylanda]] v [[College Park, Maryland|College Parku]]. Pogoj za delo na fakulteti je bil, da čim prej doktorira. Tako je ponoči študiral za doktorat na področju [[rotacijska spektroskopija|mikrovalovne spektroskopije]] in že bil član fakultete. Doktoriral je leta 1951 z disertacijo ''Microwave Technique in Chemical Kinetics'' na [[Katoliška univerza Amerike|Katoliški univerzi Amerike]] pod [[Keith James Laidler|Laidler]]jevim mentorstvom. Na podlagi svojih mornariških izkušenj o cevni mikrovalovni tehniki&lt;ref&gt;{{navedi splet|url= https://www.aip.org/history-programs/niels-bohr-library/oral-histories/4941|title= American Institute of Physics Oral History Interview with Joseph Weber in 1983|date= |accessdate= |language= en}}&lt;/ref&gt; je med doktorskim študijem razvijal zamisel o [[koherentno valovanje|koherentnem]] [[mikrovalovi|mikrovalovnem]] sevanju. Leta 1951 je predložil članek za raziskovalno konferenco o elektronskih ceveh v [[Ottawa|Ottawi]] junija 1952,&lt;ref&gt;{{navedi splet|url= http://www.engr.umd.edu/ihof/inductees/weber.html|title= Innovation Hall of Fame|date= |accessdate= |language= en}}&lt;/ref&gt; ki je bilo najzgodnejše javno predavanje o načelih delovanja [[laser]]ja in [[maser]]ja. Po njegovi predstavitvi ga je podjetje [[RCA]] prosilo naj izvede seminar o tej temi, [[Charles Hard Townes|Townes]] pa ga je prosil za kopijo članka.&lt;ref&gt;{{sktxt|Bertolotti|2015|pp=89–91}}.&lt;/ref&gt; Townes je raziskoval v podobni smeri,&lt;ref&gt;{{navedi splet|url= http://nobelprize.org/nobel_prizes/physics/laureates/1964/townes-lecture.pdf|title= Charles H. Townes – Nobel Lecture|date= |accessdate= |language=en}}&lt;/ref&gt; kakor tudi [[Nikolaj Genadijevič Basov|Basov]] in [[Aleksander Mihajlovič Prohorov|Prohorov]]. Vsi trije so prvi izdelali delujoče prototipe teh naprav in so leta 1964 za to prejeli [[Nobelova nagrada za fiziko|Nobelovo nagrado za fiziko]].

== Delo o zaznavanju gravitacijskega valovanja ==

Webrovo zanimanje za [[splošna teorija relativnosti|splošno teorijo reltivnosti]] ga je vodilo do [[Guggenheimova štipendija|Guggenheimove štipendije]] in je med letoma 1955 in 1956 raziskoval [[gravitacijsko valovanje]] z [[John Archibald Wheeler|Wheeler]]jem na [[Inštitut za višji študij|Inštitutu za višji študij]] v [[Princeton, New Jersey|Princetonu]], New Jersey, ter na [[Lorentzov inštitut|Lorentzovem inštitutu za teoretično fiziko]] [[Univerza v Leidnu|Univerze v Leidnu]].&lt;ref name=&quot;USNA&quot; /&gt; Tedaj obstoj gravitacijskega valovanja ni bil splošno sprejet. Weber je prvi poskušal zaznati to valovanje. Ko je začel objavljati članke o zaznavi gravitacijskega valovanja, se je iz tehniškega oddelka preselil na oddelek za fiziko Univerze Marylanda.

V 1960-ih je izdelal prve detektorje gravitacijskega valovanja ([[Webrova palica|Webrove palice]]) in začel objavljati članke o dokazu njihove zaznave. Leta 1972 je poslal zaznavalno napravo gravitacijskega valovanja (»lunarni površinski gravimeter«, kot del [[Apollo Lunar Surface Experiments Package]])  na Luno v odpravi [[Apollo 17]].&lt;ref&gt;{{navedi splet|url= http://nssdc.gsfc.nasa.gov/nmc/experimentDisplay.do?id=1972-096C-09|title= Lunar Surface Gravimeter|date= |accessdate= |language= en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name='Giganti, J. J., et al.'&gt;{{sktxt|Giganti|1973}}.&lt;/ref&gt;

=== Obrekovanja trditev o odkritju gravitacijskega valovanja ===

V 1970-ih so na slab glas spravili njegove poskuse odkrivanja gravitacijskega valovanja. Weber je še naprej trdil, da je gravitacijsko valovanje zaznal.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url= http://www.cf.ac.uk/socsi/contactsandpeople/harrycollins/early-days.html|title= Early days in the Sociology of Gravitational Waves|date= |accessdate= |language= en}}&lt;/ref&gt; Da bi preskusil Webrove rezultate, je [[IBM]]-ov fizik [[Richard Garwin]] izdelal detektor, ki je bil podoben Webrovemu. V šestih mesecih je zaznal le en sunek, kar je bilo verjetno le [[šum]].&lt;ref&gt;{{sktxt|Bartusiak|2000|pp=102}}.&lt;/ref&gt; [[David Douglass]] je v Webrovem računalniškem programu odkril napako,&lt;ref&gt;{{navedi splet|url= http://books.google.com/books?id=7Fvwe6abGRQC&amp;pg=PA102&amp;lpg=PA102&amp;ots=h6YsDz44vH&amp;dq=%22physics+today%22+%2B+1974+%2B+garwin&amp;ie=ISO-8859-1&amp;output=html |title= Einstein's Unfinished Symphony: Listening to the Sounds of Space-Time|date= 2000|accessdate= |language= en}}&lt;/ref&gt; ki naj bi proizvajala dnevne signale gravitacijskega valovanja, in te naj bil Weber zaznaval. Zaradi napake je bil signal zunaj šuma. Garwin je na 5. konferenci o relativnosti na MIT junija 1974 agresivno soočil Webra s to informacijo. V reviji ''[[Physics Today]]'' je potem izšlo več pisem o tej temi. Garwin je trdil, da je bil Webrov model »nor, saj bi moralo Vesolje vso svojo energijo pretvoriti v gravitacijsko sevanje v 50 milijon letih, če bi nekdo res zaznaval kar je zaznaval Joe Weber.« »Weber,« je navedel Garwin&lt;ref&gt;{{navedi splet|url= http://www.aip.org/history/ohilist/4622_1.html|title= Oral History Interviews|date= |accessdate= |language= en}}&lt;/ref&gt; »je takšna oseba, ki ne bi izjavila: 'Ne, nikoli nisem videl gravitacijskega valovanja.' In [[National Science Foundation]], ki je na žalost denarno podprla delo, ni dovolj moža, da bi počistila zapis, kar bi morala.« Leta 1972 so [[Heinz Billing]] in kolegi na [[Fizikalni inštitut Maxa Plancka|Fizikalnem inštitutu Maxa Plancka]] zgradili detektor, ki je bil podoben Webrovemu, da bi preverili njegove trditve, vendar brez uspeha.&lt;ref name=&quot;geo600&quot;&gt;{{navedi splet|title=Computer and gravitational wave astronomy pioneer Heinz Billing celebrates his 100th birthday|url= http://www.geo600.org/1252837/Heinz_Billing_100|work=Benjamin Knispel|publisher= GEO600.org|date= 2014-04-07|accessdate= 2016-02-22|language=en}}&lt;/ref&gt;

Proces kako so fiziki in splošna javnost zavrnili Webrove trditve, da je našel gravitacijsko valovanje, je opisan v več knjigah in člankih, med njimi ''Gravitational Wave Blues,''&lt;ref&gt;{{navedi splet|url= https://aeon.co/essays/how-joe-weber-s-gravity-ripples-turned-out-to-be-all-noise|title= How Joe Weber’s gravity ripples turned out to be all noise – Janna Levin {{!}} Aeon Essays|website= Aeon|date= |accessdate= 2016-04-11|language= en}}&lt;/ref&gt;, izvleček iz ''Black Hole Blues and Other Songs from Outer Space,'' [[Janna Levin]]; več člankov in knjigi: ''Gravity's Shadow'' in ''Gravity’s Ghost: Scientific Discovery in the 21st Century'' sociologa [[Harry Collins|Harryja Collinsa]]; ter ''Einstein's Unfinished Symphony'' [[Marcia Bartusiak|Marcie Bartusiak]].

=== Odkritje gravitacijskega valovanja projekta LIGO ===

11. februarja 2016 sta imeli skupini znanstvenega sodelovanja [[LIGO]] in [[interferometer Devica|Devica]] tiskovno konferenco na kateri sta objavili, da so neposredno zaznali gravitacijsko valovanje iz [[dvojna črna luknja|dvojnega sistema]] spojenih [[črna luknja|črnih lukenj]] na [[roš hašana|roš hašano]] 2015, (Webrov yahrtzeit), s pomočjo naprednih detektorjev LIGO.&lt;ref name=&quot;Discovery 2016&quot;&gt;{{sktxt|Castelvecchi|Witze|2016}}.&lt;/ref&gt;&lt;ref name='Abbot'&gt;{{sktxt|Abbot ''idr.''|2016}}.&lt;/ref&gt;&lt;ref name='NSF'&gt;{{navedi splet|title= Gravitational waves detected 100 years after Einstein's prediction {{!}} NSF - National Science Foundation|url= http://www.nsf.gov/news/news_summ.jsp?cntn_id=137628|website= www.nsf.gov|date= |accessdate= 2016-02-11|language= en}}&lt;/ref&gt; Med najavo je več govornikov pripisovalo Webru pionirstvo na tem področju, vključno s [[Kip Stephen Thorne|Kipom Thorneom]], ki je bil soustanovitelj projekta LIGO, in je tudi posvetil veliko časa iskanju gravitacijskega valovanja. Kasneje je Thorne za ''Washington Post'' povedal: »On je res ustanovni oče tega področja.«&lt;ref name=&quot;Washington Post&quot;&gt;{{navedi splet|title= LIGO’s success was built on many failures|url= https://www.washingtonpost.com/news/achenblog/wp/2016/02/12/the-many-many-many-unsung-heroes-of-ligo/|website= www.washingtonpost.com|date= |accessdate= 2016-02-15|language= en}}&lt;/ref&gt; Webrova druga žena, astronomka Virginia Trimble, je med tiskovno konferenco LIGO sedela v prvi vrsti poslušalcev. V poznejšem intervjuju za ''Science Magazine'' je na vprašanje ali je Weber res videl gravitacijsko valovanje, odgovorila: »Ne vem. Mislim pa, da če bi bili dve tehnologiji, ki bi vodili naprej, bi potiskali druga drugo, kot sodelavki in ne kot tekmovalki. Verjetno bi jih opazili prej.«&lt;ref name=&quot;Science Magazine&quot;&gt;{{navedi splet|title= Remembering Joseph Weber, the controversial pioneer of gravitational waves|url= http://www.sciencemag.org/news/2016/02/remembering-joseph-weber-controversial-pioneer-gravitational-waves|website= www.sciencemag.org|date= |accessdate= 2016-02-15|language= en}}&lt;/ref&gt;

== Delo o zaznavanju nevtrinov ==

Med zagovarjanjem svojega dela o zaznavi gravitacijskega valovanja je Weber začel povezano delo o zaznavanju [[nevtrino]]v. Privzel je neskončno togost kristalov in izračunal, da bi bilo mogoče zaznati nevtrine s pomočjo kristalov [[safir]]ja. Objavil je eksperimentalne rezultate o sipanju nevtrinov s temi kristali.&lt;ref name=&quot;Perspectives on Science&quot;&gt;{{navedi splet|title= Gravity Waves and Neutrinos: The Later Work of Joseph Weber|url= http://phys.colorado.edu/sites/default/files/gravity_waves_and_neutrinos.PDF|date= |accessdate = 2016-02-24|language= en}}&lt;/ref&gt; Patentiral je tudi zamisel rabe nihajočih kristalov za tvorbo nevtrinov.&lt;ref name=&quot;New Scientist&quot;&gt;{{navedi splet|title= From tyres to neutrinos|url= http://www.humandesign.com/from-tyres-to-neutrinos-by-matin-durrani|date= |accessdate= 2016-02-24|language= en}}&lt;/ref&gt; Njegovi eksperimentalni rezultati so nasprotovali predhodnim in kasnejšim ugotovitvam iz drugi poskusov, njegovo teorijo pa preskušajo naprej.&lt;ref name=&quot;Perspectives on Science&quot; /&gt;

== Zapuščina ==

Čeprav njegovi poskusi iskanja gravitacijskega valovanja s paličnimi detektorji niso bili uspešni, Weber velja za očeta detektorjev gravitacijskega valovanja, vključno z [[LIGO]], [[MiniGrail]] in več raziskovalnimi programi HFGW po svetu. Njegovi zapiski vsebujejo zamisli o laserskih [[interferometer|interferometrih]]. Takšen interferometer je prvi skonstruiral njegov nekdanji študent [[Robert Lull Forward|Robert Forward]] v Hughes Research Laboratories.

{{citatni blok|text=Joe Weber je bil prvi, ki je sprejel izziv. Po najinem skupnem delu v Leidnu je zaobjel gravitacijsko valovanje z religiozno vnemo in ga je zasledoval do konca svoje poklicne kariere. Včasih se sprašujem ali sem v Webru videl preveliko navdušenje za tako ogromno težko nalogo. Vendar ali je na koncu bil on prvi, ki je zaznal gravitacijsko valovanje, ali kdo drug, je to komaj pomembno. Dejansko si bo zaslužil čast biti na čelu poti. Nihče drug ni imel poguma za iskanje gravitacijskih valov dokler Weber ni pokazal, da so bili v dosegu možnega.&lt;ref&gt;{{sktxt|Wheeler|Ford|1998|pp=257-258}}.&lt;/ref&gt;|author=[[John Archibald Wheeler]]|source= »Geons, Black Holes, and Quantum Foam: A Life in Physics,«}}

== Osebno življenje ==

Weber je bil najmlajši otrok priseljenih staršev. Njegovo ime je bilo »Yonah« dokler ni začel hoditi v srednjo šolo.&lt;ref name=&quot;AAS&quot; /&gt; Ni imel rojstnega lista in oče je prevzel priimek »Weber«, da bi se ujemal z razpoložljivim potnim listom, in bi se na ta način lahko izselil v ZDA. Tako Joseph ni imel veliko dokazov o svoji družini ali priimku, zaradi česar je imel težave pri pridobitvi potnega lista na višku [[rdeči preplah|rdečega preplaha]].

Njegov prvi zakon s sošolko iz srednje šole Anito Straus se je končal z njeno smrtjo leta 1971. Poročil se je drugič z astronomko [[Virginia Louise Trimble|Virginio Trimble]].&lt;ref name=&quot;USNA&quot; /&gt; Iz prvega zakona je imel štiri otroke in šest pravnukov.

Umrl je 30. septembra 2000 v Pittsburghu med zdravljenjem limfoma, ki so ga diagnosticirali približno tri leta prej.&lt;ref name=&quot;AAS&quot;&gt;{{navedi splet|title= Joseph Weber (1919 - 2000)|url= https://aas.org/obituaries/joseph-weber-1919-2000|website= aas.org|date= |accessdate= 2016-02-15|language= en}}&lt;/ref&gt;

== Priznanja ==

=== Poimenovanja ===

Po njem se imenuje [[nagrada Josepha Webra za astronomske inštrumente]].

== Sklici ==

{{sklici|3}}

== Viri ==

{{refbegin|2}}
* {{citat  | last=Abbott | first=B. P. | last2=Abbott | first2=R. | last3=Abbott | first3=T. D. | last4=Abernathy | first4=M. R. | last5=Acernese | first5=F. |display-authors=5 |title= Observation of Gravitational Waves from a Binary Black Hole Merger|journal= [[Physical Review Letters]]|date= 2016|volume= 116|issue= 6 |doi= 10.1103/PhysRevLett.116.061102 |arxiv= 1602.03837|bibcode= 2016PhRvL.116f1102A|ref= harv}}
* {{citat|last1= Aguiar|first1= Odylio Denys|title= The Past, Present and Future of the Resonant-Mass GravitationalWave Detectors|date= |arxiv= 1009.1138|ref= harv}}
* {{citat|last1= Bartusiak|first1= Marcia|authorlink1= Marcia Bartusiak|title= Einstein's unfinished symphony|date= 2000|publisher= [[Joseph Henry Press]]|ref = harv}}
* {{citat|last1= Bertolotti|first1= Mario|date= 2015|title= Masers and Lasers, Second Edition: An Historical Approach|publisher= CRC Press|pages= 8|isbn= 9781482217803|url= https://books.google.com/books?id=4i_OBgAAQBAJ|accessdate= 2016-03-15|ref= harv}}
* {{citat|last1= Castelvecchi|first1= Davide|last2= Witze|first2= Witze|title= Einstein's gravitational waves found at last|journal= Nature News|url= http://www.nature.com/news/einstein-s-gravitational-waves-found-at-last-1.19361|date= 2016-02-11|doi= 10.1038/nature.2016.19361|accessdate= 2016-02-11|ref= harv}}
* {{citat|author1=Giganti, J.J. |display-authors=etal |title= Lunar surface gravimeter experiment|journal= Apollo 17 Prelim. Sci. Rept.|date= 1973|volume= SP-330|url= http://ntrs.nasa.gov/archive/nasa/casi.ntrs.nasa.gov/19740010329.pdf|ref= harv}}
* {{citat|last1= Wheeler|first1= John Archibald|authorlink1= John Archibald Wheeler|last2= Ford|first2= Kenneth William|authorlink2= Kenneth William Ford|title= Geons, Black Holes, and Quantum Foam: A Life in Physics|date= 1998|location= New York|publisher= W.W. Norton &amp; Co|isbn= 0-393-04642-7|ref= harv}}
{{refend}}

== Zunanje povezave ==

* [http://academictree.org/physics/tree.php?pid=176387 Akademsko drevo Josepha Webra] na Physics Tree {{ikona en}}
* {{Projekt Matematična genealogija|id=200454}}
* {{citat|author= Yodh in Wallis|title= Obituaries: Joseph Weber|journal= Physics Today|date= 2001|volume= 54|issue= 7|doi= 10.1063/1.1397401|page= 74|last2=  Wallis|first2= Richard F.|bibcode= 2001PhT....54g..74Y }} (osmrtnica) {{ikona en}}
* {{citat|author= Trimble|title= Obituary: Joseph Weber, 1919–2000|journal= Bulletin of the American Astronomical Society|date= 2000|volume= 32|bibcode= 2000BAAS...32.1691T|id= 4|page= 1691}} (osmrtnica) {{ikona en}}
* {{citat|title= Faces and Places: Joe Weber 1919–2000|work= CERN Courier|url= http://www.cerncourier.com/main/article/40/10/23 | accessdate=2006-02-26}} (osmrtnica) {{ikona en}}
* {{citat|author= Young|title= Pioneer researcher into gravity waves now pariah in field|journal= The Baltimore Sun|url= http://articles.baltimoresun.com/1991-04-07/news/1991097003_1_joseph-weber-gravity-waves-frizz|date= 1991-04-07|accessdate= 2012-01-25}} (profil) {{ikona en}}
* {{citat|author= Glanz|title= Joseph Weber Dies at 81; A Pioneer in Laser Theory|journal= The New York Times|url= http://query.nytimes.com/gst/fullpage.html?res=9C04E5D6133CF93AA35753C1A9669C8B63|date= 2000-10-09|accessdate= 2010-05-07}} (osmrtnica) {{ikona en}}
* {{citat|title= Gravity's Shadow: The Search for Gravitational Waves|url= http://books.google.com/?id=HdP3Tscyr3AC&amp;dq=Gravity's+Shadow|author= Harry Collins|accessdate= 2008-08-01|publisher= [[University of Chicago Press]]|isbn= 978-0-226-11378-4|date= 2004}} {{ikona en}}
* {{citat|title= Einstein's Unfinished Symphony: Listening to the Sounds of Space-Time|url= http://books.google.com/?id=7Fvwe6abGRQC&amp;dq=Einstein's+Unfinished+Symphony | accessdate= 2008-08-01 |author= Marcia Bartusiak|publisher= Joseph Henry Press|isbn= 978-0-309-06987-8|date= 2000}} {{ikona en}}
* [http://www.usna.com/NC/History/ClassOf1940/W.htm#7 UNITED STATES NAVAL ACADEMY; SIXTIETH GRADUATION ANNIVERSA RY OF THE CLASS OF 1940: Class Individual Biographies: JOSEPH WEBER] {{ikona en}}
* [http://www.geo600.uni-hannover.de/~aufmuth/JoeWeber.pdf Joseph Weber: An Officer and a Gentleman] {{ikona de}}
* [http://physicsworld.com/cws/article/news/2768 Physics World obituary] {{ikona en}}

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Weber, Joseph}}
[[Kategorija:Ameriški fiziki]]
[[Kategorija:Diplomiranci Pomorske akademije ZDA]]
[[Kategorija:Diplomiranci Pomorske podiplomske šole ZDA]]
[[Kategorija:Doktorirali na Katoliški univerzi Amerike]]
[[Kategorija:Guggenheimovi štipendisti]]
[[Kategorija:Predavatelji na Univerzi Marylanda, College Park]]</text>
      <sha1>nu29r1o6r4go6o82n52r8xlk2wie61m</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Jelena Rusjan</title>
    <ns>0</ns>
    <id>425164</id>
    <revision>
      <id>5726841</id>
      <parentid>5496332</parentid>
      <timestamp>2022-08-02T23:11:54Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Amanesciri2021</username>
        <id>205950</id>
      </contributor>
      <comment>/* Sklici */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3974" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba}}
'''Jelena Rusjan''', [[performer|performerka]], [[režiser|režiserka]], [[plesalec|plesalka]], [[glasbenik|glasbenica]] in [[oblikovalec tekstilij|oblikovalka tekstilij]], * [[1979]], [[Beograd]], Srbija. Živi in dela v [[Ljubljana|Ljubljani]].

=== Življenje ===
Po končani srednji baletni šoli v Beogradu se je vpisala na tamkajšnjo Akademijo za dramsko umetnost. Kasneje se je prepisala na Akademijo scenskih umetnosti v Sarajevu in na tamkajšnjem oddelku za igro tudi diplomirala. V Sarajevu je delala nekaj časa, leta 2004 pa se je s takratnim partnerjem, sedanjim možem Miranom Rusjanom preselila v Ljubljano. Glasba je bila del njenega odraščanja, saj je bila njena mama profesorica klavirja. V glasbeni šoli je Jelena Rusjan igrala violino, v baletni šoli pa klavir.&lt;ref name=&quot;Odzven&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://sigic.nuk.uni-lj.si/odzven/prihajam-iz-trasha-torej-sem-trash |title=Prihajam iz trasha, torej sem trash |accessdate=11. oktober 2016 |date= |format= |work= }}&lt;/ref&gt;

== Delo ==
Na slovenski neodvisni sceni deluje kot vsestranska umetnica, ki nastopa takona gledaliških kot glasbenih odrih. Ustanovila je tudi lastno blagovno znamko KreaturA, pod katero ustvarja izdelke iz blaga. 

=== Gledališče ===
V vlogi režiserke se je prvič znašla leta 2009 z družbeno angažirano gledališko-glasbeno predstavo ''Škrip Orkestra'' v produkciji Gledališča Glej. Predstava je bila uvrščena v spremljevalni program Borštnikovega srečanja v Mariboru, gostovala pa v Gerald W. Lynch Theatru in A.R.T./NY South Oxford Space v New Yorku.&lt;ref name=&quot;Kreatura&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://kreatura.wordpress.com/tag/jelena-rusjan/ |title=Kreatura Wordpress |accessdate=11. oktober 2016 |date= |format= |work= }}&lt;/ref&gt; Leta 2013 je v koprodukciji z Masko in CUK Kino Šiška in v sodelovanju z Bunkerjem režirala in nastopala v predstavi ''Škrip Inc.'', ki je bila uvrščena v spremljevalni program tedna slovenske drame v Kranju. Škrip trilogijo je leta 2016 sklenila z glasbeno-gledališko predstavo ''ÜberŠkrip'' v Slovenskem mladinskem gledališču.

Kot igralka in plesalka je sodelovala v naslednjih predstavah&lt;ref name=&quot;yugotranslate&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://yugotranslate.si/jelena-rusjan-gledaliscnica-glasbenica-sivilja/ |title=Jelena Rusjan, gledališčnica, glasbenica, šivilja |accessdate=11. oktober 2016 |date= |format= |work= }}&lt;/ref&gt;:
* ''Galerija mrtvih žensk'' ([[Mala Klin]]e in [[Maja Delak]]),
* ''Drage drage'' (Maja Delak),
* ''Večna medikacija'' ([[Marijs Boulogne]] in [[Simona Semenič]]),
* ''Iz Principa'' ([[Jure Novak]]),
* ''Rdeče'' ([[Martin Kočovski]]), 
* ''Kdo je naslednji'' ([[Janez Janša (režiser)]])
* ''Svinje'' ([[Renata Vidić]])
* ''Zraka!'' (Janez Janša)

=== Glasba ===

Na glasbenih odrih nastopa v vlogah pevke in basistke. Ko se je preselila v Ljubljano, je pela in kasneje igrala bas v skupini Mistits, kjer so preigravali pesmi ameriških pankerjev [[Misfits]]. Leta 2013 je s skupino [[Trus!]] izdala prvenec ''[[First Step]]'', ki je bil na Založbi Radia Študent izbran kot domača plošča leta. Trenutno nastopa v vseženski zasedbi [[Napravi mi dete]] in [[Lelee]], pa tudi v novi postavi kultne jugoslovanske skupine [[Borghesia]], ki se je po dvajsetih letih vrnila na odre in izdala nov album ''[[Proti kapitulaciji]]''.

== Sklici ==
&lt;references /&gt;
== Zunanje povezave ==
*  [http://www.rtvslo.si/kultura/novice/vsestranska-umetnica-jelena-rusjan-od-beograda-prek-sarajeva-do-ljubljane/380800 Vsestranska umetnica Jelena Rusjan - od Beograda prek Sarajeva do Ljubljane]. rtvslo.si&lt;br /&gt;
{{normativna kontrola}}{{Artist-stub}}
{{DEFAULTSORT:Rusjan, Jelena}}
[[Kategorija:Slovenski umetniki]]
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Feministični WikiMaraton]]
[[Kategorija:Slovenski oblikovalci]]
[[Kategorija:Slovenski bas kitaristi]]
[[Kategorija:Slovenski gledališki režiserji]]
[[Kategorija:Slovenski pevci]]
[[Kategorija:Srbski Slovenci]]</text>
      <sha1>nespjc4wzt9fzkh5mpknsyrzo7vcebr</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5726842</id>
      <parentid>5726841</parentid>
      <timestamp>2022-08-02T23:13:43Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Amanesciri2021</username>
        <id>205950</id>
      </contributor>
      <comment>/* Gledališče */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3985" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba}}
'''Jelena Rusjan''', [[performer|performerka]], [[režiser|režiserka]], [[plesalec|plesalka]], [[glasbenik|glasbenica]] in [[oblikovalec tekstilij|oblikovalka tekstilij]], * [[1979]], [[Beograd]], Srbija. Živi in dela v [[Ljubljana|Ljubljani]].

=== Življenje ===
Po končani srednji baletni šoli v Beogradu se je vpisala na tamkajšnjo Akademijo za dramsko umetnost. Kasneje se je prepisala na Akademijo scenskih umetnosti v Sarajevu in na tamkajšnjem oddelku za igro tudi diplomirala. V Sarajevu je delala nekaj časa, leta 2004 pa se je s takratnim partnerjem, sedanjim možem Miranom Rusjanom preselila v Ljubljano. Glasba je bila del njenega odraščanja, saj je bila njena mama profesorica klavirja. V glasbeni šoli je Jelena Rusjan igrala violino, v baletni šoli pa klavir.&lt;ref name=&quot;Odzven&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://sigic.nuk.uni-lj.si/odzven/prihajam-iz-trasha-torej-sem-trash |title=Prihajam iz trasha, torej sem trash |accessdate=11. oktober 2016 |date= |format= |work= }}&lt;/ref&gt;

== Delo ==
Na slovenski neodvisni sceni deluje kot vsestranska umetnica, ki nastopa takona gledaliških kot glasbenih odrih. Ustanovila je tudi lastno blagovno znamko KreaturA, pod katero ustvarja izdelke iz blaga. 

=== Gledališče ===
V vlogi režiserke se je prvič znašla leta 2009 z družbeno angažirano gledališko-glasbeno predstavo ''Škrip Orkestra'' v produkciji Gledališča Glej. Predstava je bila uvrščena v spremljevalni program Borštnikovega srečanja v Mariboru, gostovala pa v Gerald W. Lynch Theatru in A.R.T./NY South Oxford Space v New Yorku.&lt;ref name=&quot;Kreatura&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://kreatura.wordpress.com/tag/jelena-rusjan/ |title=Kreatura Wordpress |accessdate=11. oktober 2016 |date= |format= |work= }}&lt;/ref&gt; Leta 2013 je v koprodukciji z Masko in CUK Kino Šiška in v sodelovanju z Bunkerjem režirala in nastopala v predstavi ''Škrip Inc.'', ki je bila uvrščena v spremljevalni program tedna slovenske drame v Kranju. Škrip trilogijo je leta 2016 sklenila z glasbeno-gledališko predstavo ''ÜberŠkrip'' v Slovenskem mladinskem gledališču.

Kot igralka in plesalka je sodelovala v naslednjih predstavah&lt;ref name=&quot;yugotranslate&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://yugotranslate.si/jelena-rusjan-gledaliscnica-glasbenica-sivilja/ |title=Jelena Rusjan, gledališčnica, glasbenica, šivilja |accessdate=11. oktober 2016 |date= |format= |work= }}&lt;/ref&gt;:
* ''Galerija mrtvih žensk'' ([[Mala Klin]]e in [[Maja Delak]]),
* ''Drage drage'' (Maja Delak),
* ''Večna medikacija'' ([[Marijs Boulogne]] in [[Simona Semenič]]),
* ''Iz Principa'' ([[Jure Novak]]),
* ''Rdeče'' ([[Martin Kočovski]]), 
* ''Kdo je naslednji'' ([[Janez Janša (režiser)]])
* ''Svinje'' ([[Renata Vidić]])
* ''Zraka!'' (Janez Janša)

=== Glasba ===

Na glasbenih odrih nastopa v vlogah pevke in basistke. Ko se je preselila v Ljubljano, je pela in kasneje igrala bas v skupini Mistits, kjer so preigravali pesmi ameriških pankerjev [[Misfits]]. Leta 2013 je s skupino [[Trus!]] izdala prvenec ''[[First Step]]'', ki je bil na Založbi Radia Študent izbran kot domača plošča leta. Trenutno nastopa v vseženski zasedbi [[Napravi mi dete]], [[Trus!]] in [[Lelee]], pa tudi v novi postavi kultne jugoslovanske skupine [[Borghesia]], ki se je po dvajsetih letih vrnila na odre in izdala nov album ''[[Proti kapitulaciji]]''.

== Sklici ==
&lt;references /&gt;
== Zunanje povezave ==
*  [http://www.rtvslo.si/kultura/novice/vsestranska-umetnica-jelena-rusjan-od-beograda-prek-sarajeva-do-ljubljane/380800 Vsestranska umetnica Jelena Rusjan - od Beograda prek Sarajeva do Ljubljane]. rtvslo.si&lt;br /&gt;
{{normativna kontrola}}{{Artist-stub}}
{{DEFAULTSORT:Rusjan, Jelena}}
[[Kategorija:Slovenski umetniki]]
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Feministični WikiMaraton]]
[[Kategorija:Slovenski oblikovalci]]
[[Kategorija:Slovenski bas kitaristi]]
[[Kategorija:Slovenski gledališki režiserji]]
[[Kategorija:Slovenski pevci]]
[[Kategorija:Srbski Slovenci]]</text>
      <sha1>j4q7dtxreo7clnfngt6dxxqwdt0pihx</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Ramanova spektroskopija</title>
    <ns>0</ns>
    <id>429063</id>
    <revision>
      <id>5726955</id>
      <parentid>5589553</parentid>
      <timestamp>2022-08-03T09:52:07Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>BenedicicI</username>
        <id>151337</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Pravopis</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7129" xml:space="preserve">'''Ramanova spektroskopija''' (Po indijskem fiziku [[Čandrasekara Venkata Raman|Čandrasekaru Venkatu Ramanu]]) je [[Optika|optična]] [[spektroskopija|spektroskopska]] metoda za opazovanje spektrov [[Nihanje|nihajnih]] načinov snovi.

[[Foton|Fotoni]] se pri prehodu skozi snov večinoma elastično [[Rayleighovo sipanje|sipljejo]]. Del fotonov se sipa neelastično, zaradi česar se jim energija zmanjša ali poveča. Energijski premik spektralnih črt podaja informacijo o vibracijskih in rotacijskih lastnih frekvencah, kar je nepogrešljiv podatek pri določanju kemijske strukture snovi, saj so odvisne od [[Kemična vez|kemijskih vezi]] v snovi.

Prvi spektrometer iz leta 1928, ki sta ga naredila indijska fizika C. V. Raman in K. S. Krishnan, je uporabljal kar monokromirano sončno svetlobo&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.andor.com/learning-academy/raman-spectroscopy-an-introduction-to-raman-spectroscopy|title=Raman Spectroscopy - An introduction to Raman Spectroscopy|accessdate=2017-01-28|website=www.andor.com|last=Andor|language=en-GB}}&lt;/ref&gt;, danes pa se v ta namen uporabljajo laserji z [[Valovna dolžina|valovnimi dolžinami]] med bližnjo [[Infrardeče valovanje|infrardečo]] in bližnjo [[Ultravijolično valovanje|ultravijolično]]. Vzorec se osvetli, na vzorcu [[Sipanje|sipano]] svetlobo zbere, odfiltrira vpadno svetlobo z valovno dolžino izvora(ta je bila elastično sipana in za spektroskopijo ni uporabna), preostanek svetlobe pa se razkloni in odvede na detektor.

Ramanovi spektri po navadi zelo šibki, energijski premik pa majhen. Največja težava pri spektroskopiji je zato ločevanje elastično in neelastično sipane svetlobe. Sčasoma so se razvile metode spektroskopije, ki omogočajo večjo obutljivost ali ločljivost, npr. stimulirana Ramanova spektroskopija, resonančna spektroskopija, površinsko ojačana spektroskopija, transmisijska spektroskopija in hiperramanova spektroskopija. 
[[Slika:Raman energijski nivoji raster.png|sličica|440x440_pik|Energijski diagram prikazuje prehode pri sipanju svetlobe.]]

== Teorija ==

=== Ramanovo sipanje ===
Temelj Ramanove spektroskopije je neelastično sipanje svetlobe na nihanju [[Molekula|molekule]]. Ko [[foton]] prileti v snov, se v njej [[Absorpcija|absorbira]]. [[Atom|Atomi]] snovi zaradi prejete energije začnejo močno nihati. Temu ustreza nastanek [[Fonon|fonona]]. Takšno stanje ni dolgoživo: molekula se vrne v osnovno stanje in odvečno energijo odda tako, da izseva foton. V nekaj primerih pa se vrne v enega od vzbujenih stanj in izseva [[foton]], ki ima nižjo energijo od vpadnega. Ta premik fotonov k nižji energiji imenujemo Stokesov premik. Če je molekula pred sipanjem že v vzbujenem stanju in se nato vrne v osnovno stanje, imajo izsevani fotoni višjo energijo od vpadnih, kar imenujemo anti-Stokesov premik.

Vpadni foton lahko interagira z dvema ali več fononi (npr. ustvari dva fonona z nižjo energijo). Takšni večfononski procesi so sicer redkejši, vendar je njihov vpliv znaten. K Ramanovemu spektru dodajo zvezno ozadje.

V kristalih in molekulah, ki imajo center inverzije, enofononsko Ramanovo sipanje ni mogoče in ne dobimo značilnega črtastega spektra. V takšnih materialih se Ramanova spektroskopija uporablja skupaj z infrardečo&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.dsf.unica.it/~sandro/Materiale_Corso/Molec/haken_wolf_Raman.pdf|title=|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;.

=== Informacija o sestavi snovi ===
Molekula lahko izseva le foton z energijo, ki je enaka razliki energij končnega in začetnega nihajnega načina. Sipanemu fotonu se energija spremeni za &lt;math&gt;\Delta E = \pm h  \Delta \nu&lt;/math&gt;, kjer je &lt;math&gt;\Delta \nu&lt;/math&gt; razlika frekvenc začetnega in končnega nihajnega načina molekule, &lt;math&gt;h&lt;/math&gt; pa Planckova konstanta. Ker se molekule lahko vračajo v različna vzbujena stanja, dobimo v Ramanovem [[Spekter|spektru]] več vrhov, ki so razmaknjeni za &lt;math&gt;\Delta E = \pm h  \nu&lt;/math&gt;, kjer je &lt;math&gt;\nu &lt;/math&gt; lastna frekvenca nihanja.

Nihanje molekule si lahko preprosto predstavimo kot par kroglic, ki sta povezani z vzmetjo. Lastna frekvenca takšnega sistema je

&lt;math&gt;\nu = \frac{1}{2 \pi} \sqrt{\frac{k}{\mu}}&lt;/math&gt;,

kjer je &lt;math&gt;\mu&lt;/math&gt; reducirana masa, &lt;math&gt;k&lt;/math&gt; pa efektivna konstanta vzmeti. Ta je povezana s potencialom, ki jo čuti eden od atomov, kot 

&lt;math&gt;k = {\partial^2V\over\partial^2x}&lt;/math&gt;.

Iz izmerjenega premika frekvenc lahko pridobimo maso molekule, ob poznavanju mase pa lahko iz koeficienta vzmeti izračunamo tudi ravnovesno razdaljo med atomi v molekuli.

== Uporaba ==
Ramanova [[spektroskopija]] ima zaradi svoje preprostosti široko uporabnost. Vzorci ne potrebujejo nobene posebne priprave. Ker je voda šibek Ramanov [[Sipanje|sipalec]], je metoda uporabna tako za preiskave trdne snovi kakor tudi za tekočine in vodne raztopine. V primerjavi z infrardečo spektroskopijo, ki se prav tako uporablja za identifikacijo [[Kemična vez|kemijskih]] vezi, so Ramanove [[Spekter|spektralne]] črte ožje, v nekaterih primerih (simetrične vezi, npr -S-S-, -C=C-, ...) pa tudi izrazitejše.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.inphotonics.com/raman.htm|title=InPhotonics: What is Raman spectroscopy?|accessdate=2017-01-28|website=www.inphotonics.com}}&lt;/ref&gt;

Nekaj področij uporabe:
* Spremljanje sprememb v kemijski vezavi, npr. v primeru vezave encimov na substrat
* Ugotovitev kristalografske orientacije [[Kristal|kristalnega]] vzorca.
* Opazovanje nizkofrekvenčnih vzbuditev v trdni snovi ([[Magnon|magnoni]], [[Plazmon|plazmoni]]).
* Nedestruktivna analiza pigmentov v umetniških delih&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.researchgate.net/publication/259135369_Raman_spectroscopy_analysis_of_pigments_on_Diego_Velazquez_paintings|title=Raman spectroscopy analysis of pigments on Diego Velázquez paintings (PDF Download Available)|accessdate=2017-01-28|website=ResearchGate|language=en}}&lt;/ref&gt;.
* Ugotavljanje prisotnosti virusnih okužb in [[Rakava celica|rakavih celic]] s spektroskopijo tkiv&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.st-andrews.ac.uk/seeinglife/science/research/Raman/Raman.html|title=Raman spectroscopy|accessdate=2017-01-27|website=www.st-andrews.ac.uk}}&lt;/ref&gt;.

== Spektrometer ==

Načeloma je postavitev za spektrometrijo lahko zelo preprosta: potrebujemo le vzorec, ustrezni spektrometer in [[Laser|laserski]] izvor. Vse laserske valovne dolžine pa niso enako dobre. Laserji z manjšimi valovnimi dolžinami dajejo večje intenzitete Ramanovih spektralnih črt, vendar niso primerni za opazovanje organskih snovi, saj te [[Fotoluminiscenca|flourescirajo]], ko so vzbujene z visokoenergijsko [[Svetloba|svetlobo]]. Ta fluorescenca lahko prevlada nad Ramanovim spektrom, zato se v praksi najpogosteje uporablja 532 nm laser za preiskave anorganskih snovi in 785 nm ali 1064 nm za preiskave organskih snovi&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=http://bwtek.com/raman-components-of-a-raman-spectrometer|title=Components of a Raman Spectrometer - B&amp;W Tek|newspaper=B&amp;W Tek|accessdate=2017-01-27|language=en-us}}&lt;/ref&gt;.

== Sklici ==

{{sklici|1}}

[[Kategorija:Spektroskopija]]</text>
      <sha1>2f846t8rxpz2s5lict85tqtoix61b42</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Nogometni čevlji</title>
    <ns>0</ns>
    <id>430752</id>
    <revision>
      <id>5726674</id>
      <parentid>5175077</parentid>
      <timestamp>2022-08-02T13:17:31Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>odstranil [[Kategorija:Obuvala]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5625" xml:space="preserve">[[Slika:AdidasEtruscoBoot.jpg|thumb|Nogometni čevlji]]
'''Nogometni čevlji''', žargonsko tudi '''kopačke''', so [[Čevelj|obuvalo]], ki se nosi pri igranju [[nogomet]]a. Nogometni čevlji so namenjeni za igranje na [[trava|travi]] in so na [[podplat]]u opremljeni s posebnimi [[čep]]i za dodaten oprijem. Od preprostih in skromnih začetkov so nogometni čevlji napravili že dolgo pot in se danes znajdejo pod drobnogledom številnih [[Raziskovalna dejavnost|raziskav]], ki preučujejo razvoj, igralci pa za nošenje nogometnih čevljev sklepajo sponzorstva in so velik del [[Trženje|trženja]] v središču multinacionalne globalne [[Industrija|industrije]].

==Zgodovinski razvoj==
[[File:Football boots 1930-2002.JPG|thumb|upright=1.5|Evolucija nogometnih čevljev med letoma 1930 in 2002.]]
1800: Nogomet je v [[19. stoletje|19. stoletju]] zelo priljubljen [[šport]] v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Irske|Združenem kraljestvu]]. Ljudje, ki so ga igrali, so za igranje nosili težke [[Delovni čevelj|delovne čevlje]]. To so bili prvi škornji z [[Jeklo|jekleno]] kapico na sprednji strani, ki so bili opremljeni tudi s podporo [[Gleženj|gležnja]]. Ti čevlji so imeli tudi [[Kovina|kovinske]] čepe ali [[Žebelj|žeblje]] v podplatnem dnu, da so igralci imeli večjo stabilnost na igrišču. V zadnjem delu 19. stoletja je bil oblikovan prvi specifičen nogometni čevelj, ki je bil izdelan iz debelega in težkega [[Usnje|usnja]]. Usnje je segalo nad predel gležnja in je zagotavljajo večjo [[Zaščita|zaščito]]. Prvi nogometni čevelj oziroma »[[škorenj]]« je tehtal kar 500 g in se je v deževnih razmerah obtežil za dodatnih 500 g&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.footy-boots.com/football-boots-history/|title=Launched: FOOTBALL BOOTS – THE HISTORY
|accessdate=2012-11-23 |publisher=Footy-Boots.com}}&lt;/ref&gt;.

1900–1940: Med 1900 in 1940 je slog nogometnega čevlja ostal zelo osnoven. [[Zasnova]] je ostala enaka tudi med [[vojna]]ma, kljub temu, da je bilo na trgu že veliko znanih proizvajalcev nogometne obutve, kot so Gola, Hummel in Valsport.

1940–1960: Po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] so se modeli nogometnega čevlja dramatično spremenili in res začeli, vplivati na igro. [[Južna Amerika|Južno Američani]] so oblikovali lažji in bolj prilagodljiv čevelj. Ta produkt je bil osredotočen na povečanje [[nadzor]]a in večjo [[moč]] [[Udarec|udarca]] in ne več toliko na zaščito [[Noga človeka|noge]]. Leta 1954 je [[Adi Dassler]] predstavil [[Odlikovanje|dizajn]] z vijačnimi čepki na podplatu, ki je dal [[Nemška reprezentanca|nemški reprezentanci]] imenovani »[[Das Mannschaft|Mannschaft]]« občutno prednost v deževnih razmerah na takratnem [[Svetovno prvenstvo v nogometu|svetovnem prvenstvu]]. To, da je bil Adolf prvi, ki je odkril vijačne čepke, je sporno še danes, saj je to dejstvo izpodbijal njegov starejši [[brat]] [[Rudolf Dassler]], ustanovitelj blagovne znamke [[Puma]].

1960: V času 60ih let je nogomet naredil res velik korak, saj se je na trgu predstavil čevelj, izdelan z [[Nižji rez|nižjim rezom]]. Ta je omogočal najboljšim igralcem v [[Evropa|Evropi]] in Južni Ameriki še hitrejše spremembe smeri in hitrejšo igro. Trgu nogometne obutve so se prav tako predstavile blagovne znamke [[Mitre]], [[Joma]] in [[Asics]].

1970: Med leti 1970 in 1980 se je zgodil velik [[napredek]] in [[spremembe]] v zasnovi nogometne igre. Leta 1970 so proizvajalci začeli izdelovati svetlejše čevlje v različnih [[barva]]h, ki so se lahko pohvalili tudi z vedno nižjo težo. [[Adidas]] je doživel velik napredek in zasedel mesto vodilnega na trgu. Ob koncu desetletja, leta 1979, je utrdil svoj status z najbolje prodajanim čevljem vseh časov; brezčasnim modelom [[Copa Mundial]]. V tem času, so se v nogometni industriji začele pojavljati tudi nekatere od najbolj pogostih vrst naravnega usnja, ki jih med obutvijo vidimo še danes: [[Kengurujevo usnje|kengurujevo]] in [[kravje usnje]]&lt;ref&gt;[http://www.soccer.com/guide/leather-vs-leather/ Soccer Boot], [http://soccer.com/ Soccer], 2013-10-14. Retrieved: 2013-10-14.&lt;/ref&gt;.

1980: Verjetno najbolj priljubljen in dominanten nogometni čevelj v zadnjih dveh desetletjih Adidas [[Predator]], je v končnici 80ih let počasi začel dobivati podobo pod [[roka]]mi Avstralca [[Maverick Craig Johnston|Mavericka Craiga Johnstona]]. Nogometna obutev se prvič predstavi tudi s strani blagovnih znamk [[Umbro]], [[Lotto]] in [[Kelme]].

1990–2000: Leta 1990 so proizvajalci uvedli nove, različne vrste podplata in s tem omogočili zasnovo za igranje na različnih nogometnih [[površina]]h. Izjemno priljubljen model Adidas Predator je končno uvidel luč sveta v letu 1994 in užival takojšen [[uspeh]]. V prvem desetletju 21. stoletja se je prvič pojavila tudi [[laser]]ska [[tehnologija]], ki je bila uvedena za izdelavo prvega popolnoma prilagojenega nogometnega čevlja, ki je prišel na trg leta 2006&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.footy-boots.com/football-boots-launched-the-first-bespoke-boot/|title=Launched: First Bespoke football boot|accessdate=2011-03-16 |publisher=Footy-Boots.com}}&lt;/ref&gt;.

2010 in danes: V dobi [[Modernizem|moderne]] igre je [[tempo]] igranja postal hitrejši, igralci pa so postali še bolj tehnično izpopolnjeni. Tako se proizvajalci v moderni dobi trudijo vnesti med nogometno obutev nove napredke v tehnologiji, vključno z vedno lažjo zasnovo čevljev, ki je narejena iz raznovrstnih [[material]]ov.

==Glej tudi==
*[[Nogomet]]

==Viri==
{{Opombe}}

==Zunanje povezave==

[[Kategorija:Nogomet]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>ah0q24fu2k2kpdrvx7hpxuj6v6g1lnw</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5726675</id>
      <parentid>5726674</parentid>
      <timestamp>2022-08-02T13:17:52Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Redakcija 5726674 uporabnika [[Special:Contributions/Yerpo|Yerpo]] ([[User talk:Yerpo|pogovor]]) razveljavljena - napačen klik</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5648" xml:space="preserve">[[Slika:AdidasEtruscoBoot.jpg|thumb|Nogometni čevlji]]
'''Nogometni čevlji''', žargonsko tudi '''kopačke''', so [[Čevelj|obuvalo]], ki se nosi pri igranju [[nogomet]]a. Nogometni čevlji so namenjeni za igranje na [[trava|travi]] in so na [[podplat]]u opremljeni s posebnimi [[čep]]i za dodaten oprijem. Od preprostih in skromnih začetkov so nogometni čevlji napravili že dolgo pot in se danes znajdejo pod drobnogledom številnih [[Raziskovalna dejavnost|raziskav]], ki preučujejo razvoj, igralci pa za nošenje nogometnih čevljev sklepajo sponzorstva in so velik del [[Trženje|trženja]] v središču multinacionalne globalne [[Industrija|industrije]].

==Zgodovinski razvoj==
[[File:Football boots 1930-2002.JPG|thumb|upright=1.5|Evolucija nogometnih čevljev med letoma 1930 in 2002.]]
1800: Nogomet je v [[19. stoletje|19. stoletju]] zelo priljubljen [[šport]] v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Irske|Združenem kraljestvu]]. Ljudje, ki so ga igrali, so za igranje nosili težke [[Delovni čevelj|delovne čevlje]]. To so bili prvi škornji z [[Jeklo|jekleno]] kapico na sprednji strani, ki so bili opremljeni tudi s podporo [[Gleženj|gležnja]]. Ti čevlji so imeli tudi [[Kovina|kovinske]] čepe ali [[Žebelj|žeblje]] v podplatnem dnu, da so igralci imeli večjo stabilnost na igrišču. V zadnjem delu 19. stoletja je bil oblikovan prvi specifičen nogometni čevelj, ki je bil izdelan iz debelega in težkega [[Usnje|usnja]]. Usnje je segalo nad predel gležnja in je zagotavljajo večjo [[Zaščita|zaščito]]. Prvi nogometni čevelj oziroma »[[škorenj]]« je tehtal kar 500 g in se je v deževnih razmerah obtežil za dodatnih 500 g&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.footy-boots.com/football-boots-history/|title=Launched: FOOTBALL BOOTS – THE HISTORY
|accessdate=2012-11-23 |publisher=Footy-Boots.com}}&lt;/ref&gt;.

1900–1940: Med 1900 in 1940 je slog nogometnega čevlja ostal zelo osnoven. [[Zasnova]] je ostala enaka tudi med [[vojna]]ma, kljub temu, da je bilo na trgu že veliko znanih proizvajalcev nogometne obutve, kot so Gola, Hummel in Valsport.

1940–1960: Po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] so se modeli nogometnega čevlja dramatično spremenili in res začeli, vplivati na igro. [[Južna Amerika|Južno Američani]] so oblikovali lažji in bolj prilagodljiv čevelj. Ta produkt je bil osredotočen na povečanje [[nadzor]]a in večjo [[moč]] [[Udarec|udarca]] in ne več toliko na zaščito [[Noga človeka|noge]]. Leta 1954 je [[Adi Dassler]] predstavil [[Odlikovanje|dizajn]] z vijačnimi čepki na podplatu, ki je dal [[Nemška reprezentanca|nemški reprezentanci]] imenovani »[[Das Mannschaft|Mannschaft]]« občutno prednost v deževnih razmerah na takratnem [[Svetovno prvenstvo v nogometu|svetovnem prvenstvu]]. To, da je bil Adolf prvi, ki je odkril vijačne čepke, je sporno še danes, saj je to dejstvo izpodbijal njegov starejši [[brat]] [[Rudolf Dassler]], ustanovitelj blagovne znamke [[Puma]].

1960: V času 60ih let je nogomet naredil res velik korak, saj se je na trgu predstavil čevelj, izdelan z [[Nižji rez|nižjim rezom]]. Ta je omogočal najboljšim igralcem v [[Evropa|Evropi]] in Južni Ameriki še hitrejše spremembe smeri in hitrejšo igro. Trgu nogometne obutve so se prav tako predstavile blagovne znamke [[Mitre]], [[Joma]] in [[Asics]].

1970: Med leti 1970 in 1980 se je zgodil velik [[napredek]] in [[spremembe]] v zasnovi nogometne igre. Leta 1970 so proizvajalci začeli izdelovati svetlejše čevlje v različnih [[barva]]h, ki so se lahko pohvalili tudi z vedno nižjo težo. [[Adidas]] je doživel velik napredek in zasedel mesto vodilnega na trgu. Ob koncu desetletja, leta 1979, je utrdil svoj status z najbolje prodajanim čevljem vseh časov; brezčasnim modelom [[Copa Mundial]]. V tem času, so se v nogometni industriji začele pojavljati tudi nekatere od najbolj pogostih vrst naravnega usnja, ki jih med obutvijo vidimo še danes: [[Kengurujevo usnje|kengurujevo]] in [[kravje usnje]]&lt;ref&gt;[http://www.soccer.com/guide/leather-vs-leather/ Soccer Boot], [http://soccer.com/ Soccer], 2013-10-14. Retrieved: 2013-10-14.&lt;/ref&gt;.

1980: Verjetno najbolj priljubljen in dominanten nogometni čevelj v zadnjih dveh desetletjih Adidas [[Predator]], je v končnici 80ih let počasi začel dobivati podobo pod [[roka]]mi Avstralca [[Maverick Craig Johnston|Mavericka Craiga Johnstona]]. Nogometna obutev se prvič predstavi tudi s strani blagovnih znamk [[Umbro]], [[Lotto]] in [[Kelme]].

1990–2000: Leta 1990 so proizvajalci uvedli nove, različne vrste podplata in s tem omogočili zasnovo za igranje na različnih nogometnih [[površina]]h. Izjemno priljubljen model Adidas Predator je končno uvidel luč sveta v letu 1994 in užival takojšen [[uspeh]]. V prvem desetletju 21. stoletja se je prvič pojavila tudi [[laser]]ska [[tehnologija]], ki je bila uvedena za izdelavo prvega popolnoma prilagojenega nogometnega čevlja, ki je prišel na trg leta 2006&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.footy-boots.com/football-boots-launched-the-first-bespoke-boot/|title=Launched: First Bespoke football boot|accessdate=2011-03-16 |publisher=Footy-Boots.com}}&lt;/ref&gt;.

2010 in danes: V dobi [[Modernizem|moderne]] igre je [[tempo]] igranja postal hitrejši, igralci pa so postali še bolj tehnično izpopolnjeni. Tako se proizvajalci v moderni dobi trudijo vnesti med nogometno obutev nove napredke v tehnologiji, vključno z vedno lažjo zasnovo čevljev, ki je narejena iz raznovrstnih [[material]]ov.

==Glej tudi==
*[[Nogomet]]

==Viri==
{{Opombe}}

==Zunanje povezave==

[[Kategorija:Nogomet]]
[[Kategorija:Obuvala]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>qwkls816s2xgnq3ibkevqvgvs58oje5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Uporabniški pogovor:Zm05gamer</title>
    <ns>3</ns>
    <id>461628</id>
    <revision>
      <id>5726792</id>
      <parentid>5720324</parentid>
      <timestamp>2022-08-02T20:30:03Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09090091</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>/* WP:Urejevalske vojne */ nov razdelek</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="42962" xml:space="preserve">{{Začetek okvira|modro|ozadje=white}}
&lt;center&gt;[[Wikipedija:Veleposlaništvo|Welcome!, ¡Bienvenido!, Dobrodosli, Wilkommen, Добро пожаловать, Benvenuti, Bem-vindo!, Bonvenon, Welkom]]&lt;/center&gt;


&lt;center&gt;&lt;big&gt;'''[[Wikipedija:Uvod|Pozdravljen/a]] v [[Wikipedija|Wikipediji]], {{PAGENAME}}!'''&lt;/big&gt;&lt;/center&gt;

{|
|
|--
|[[Slika:Crystal Clear app amor.png|left|35px]]
| Hvala za tvoje prispevke. Za začetek si oglej [[Wikipedija:Uvod|uvod]] in obišči [[Wikipedija:Vadnica|vadnico]]. Če želiš, se lahko vpišeš na [[Wikipedija:Wikipedisti|sezname Wikipedistov]] in na svoji [[Uporabnik:{{PAGENAME}}|uporabniški strani]] navedeš [[Wikipedija:Babilon|jezike, ki jih govoriš]] ter nekaj malega o sebi (od kod prihajaš, katera področja te zanimajo, in podobno).

|--
|[[Slika:Wiki letter w.svg|left|40px]]
| Pri urejanju bodi pozoren/na na nekatera [[Wikipedija:Pravila in smernice|pravila in smernice]]:

:* [[Wikipedija:Kaj Wikipedija ni|merila za vključitev člankov]] (in kaj Wikipedija ni...)
:* [[Wikipedija:Dogovori o poimenovanju|dogovori o poimenovanju]]
:* [[Wikipedija:Nepristranskost|nepristransko pisanje]] / [[Wikipedija:Konflikt interesov|konflikt interesov]]
:* [[Wikipedija:Slogovni priročnik|slog]]
:* [[Wikipedija:Navajanje virov|navajanje virov]]
Kot vodilo pri slogu in zgradbi članka ti je lahko kateri izmed [[Wikipedija:Izbrani članki|izbranih člankov]] - člankov, ki spadajo med najboljše. Med njimi je lahko tudi tvoj!

Preizkušanju urejanja je namenjen tvoj lastni [[Uporabnik:{{PAGENAME}}/peskovnik|peskovnik]] (ta je namenjen samo tebi in ga lahko uporabljaš brez skrbi, da bo vsebino kdo pobrisal). Na pogovornih straneh se tikamo in na koncu podpišemo, in sicer takole: &lt;nowiki&gt;--~~~~&lt;/nowiki&gt; ; če v tekst vstaviš ta dva vezaja in štiri »tilde«, se bodo po shranjevanju samodejno spremenili v podpis z datumom in uro vnosa. V člankih se ne podpisujemo.

|--
|[[Slika:Crystal Clear app lphoto.png|left|40px]]
|Z veseljem bomo sprejeli tudi slike in druge datoteke, ki jih boš [[Wikipedija:Nalaganje datotek|prispeval/a]] oziroma dodal/a v članke. Vendar pri tem upoštevaj pravila o [[Wikipedija:Pravila uporabe slik|uporabi slik]] in [[Wikipedija:Avtorske pravice#Pravice in dolžnosti sodelavcev|avtorskih pravicah]].

|--
|[[Slika:Crystal Clear action info.png|left|35px]]
| Če imaš še kakšno vprašanje:

:* za enciklopedična vprašanja je na razpolago [[Wikipedija:Orakelj|Orakelj]]. 
:* v zvezi z delom v Wikipediji pa vprašaj [[Wikipedija:Pod lipo|Pod lipo]], se pridruži [[Wikipedija:IRC-kanal|IRC-kanalu]] &lt;code&gt;#wikipedia-sl&lt;/code&gt;, pošlji e-pošto na &lt;code&gt;info-sl (afna) wikimedia.org&lt;/code&gt; ali pa se obrni kar name.

&lt;br&gt;Za konec še najpomembnejše: želim ti veliko volje, veselja in uspehov pri delu! — {{#if:— [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 14:50, 27. maj 2019 (CEST)|— [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 14:50, 27. maj 2019 (CEST)}}
|}{{Konec okvira}}

'''DA SE PREPRIČATE, ALI SEM VAM ODGOVORIL, TO STRAN REDNO PREVERJAJTE.'''

== Slovnica ==

Živjo, rad bi te opozoril, da sem v tvojih dosedanjih člankih našel veliko pravopisnih napak in drugih nesmislov. Zaenkrat sem na hitro preletel samo nekaj krajših člankov, tako da bi te prosil, če lahko v prihodnje preden članek objaviš, še vsaj enkrat preveriš in ustrezno popraviš. Lp, --[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 15:47, 12. april 2020 (CEST)

:Pozdravljeni! Prav, bom v prihodnje bolj popazil na slovnico. Iz nekaterih virov v Google Translate prevajam besedilo, ki ga napišem v članek. Translate mi večkrat slabo prevede in ko besedilo napišem v članek ne vem kako spremeniti, da bi se bolje razumelo. Bom pri pisanju naslednjega članka bolj pozoren, besede, ki mi jih bo Translate slabo prevedel ali čudno pa jih raje ne bom napisal v članek. Lp!  [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 16:34, 12. april 2020 (CEST)

Če boš pri naslednjem prevodu naletel na težave s kakšnimi nerazumljivimi besedami, ti priporočam spletno stran '''Linguee''', kjer boš verjetno našel pravilen prevod. Če pa tudi tam ničesar ne najdeš, pa ti predlagam, da besedo vržeš v iskalnik in pogledaš kakšen je njen angleški pomen ter potem oblikuješ ustrezen prevod. Pa še to, na Wikipediji se tikamo :) Lp, --[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 16:39, 12. april 2020 (CEST)

Ok, najlepša hvala! Lp. [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 16:42, 12. april 2020 (CEST)

:Tudi jaz bi te prosil, da ne prevajaj z avtomatskimi orodji iz angleščine, če ne razumeš jezika. Članek [[Post Malone]] je poln nesmiselnih prevodov in bi ga pobrisal, če se mi ne bi ravno ljubilo popravljat vsega po izvirniku. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 16:14, 8. maj 2020 (CEST)

Ok, hvala za opozorilo [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 17:33, 8. maj 2020 (CEST)

:Ga lahko prosim še upoštevati začneš? Tvoji prispevki so res polni čudnih (milo rečeno) prevodov. Za primer Titanika, &quot;scale models&quot; definitivno niso &quot;modeli lestvice&quot; in &quot;tying Ben-Hur&quot; ne pomeni, da je kdo koga vezal. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 21:46, 3. junij 2020 (CEST)

Ok res obljubim, da bom bolj pazljiv v prihodnje.  [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 15:14, 4. junij 2020 (CEST)

:Tvoj zadnji prispevek je na [[Uporabnik:Zm05gamer/Kapitan potone z ladjo]]. Oprosti, ampak slovnica v njem ni ničemur podobna, zato ni za objavo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 21:17, 18. junij 2020 (CEST)

Aha, se mi je zdelo, da nekaj ni v redu.  [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 21:22, 18. junij 2020 (CEST)

Je slovnica v članku Moon Jae-in, ki sem ga zdaj objavil, v redu?  [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 21:47, 18. junij 2020 (CEST)

:A si sploh prebral kar ti je Google translate ponudil? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 21:55, 18. junij 2020 (CEST)

Za članek Moon Jae-in sem vse nesmisle popravil. Pri prejšnjem članku, ki si ga pa izbrisal pa sem mogoče bil površen. Se opravičujem za to. [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 22:00, 18. junij 2020 (CEST)

:*&quot;Rodil se je [...] v reki Busan&quot;
:*&quot;v svojem uspešnem predsedniškem kandidaturi&quot;
:*&quot;Leta 2017 je bil izvoljen po obstoju&quot;
:*&quot;Moon je liberal&quot;
:Itd. Ne vem, kako naj ti to lepše rečem, ker nočem ubiti tvojega entuziazma, ampak če ne razumeš izvornega teksta, je mogoče bolje, da se omejiš na manjša urejanja. Google Translate na žalost (še) ni uporaben za tako precizno delo, sploh ne v slabše podprtih jezikih kot je slovenščina. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 22:10, 18. junij 2020 (CEST)

Ok, sem uredil nesmisle v tem članku.  [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 17:02, 19. junij 2020 (CEST)

:Jah, nisi (še). Me pa že res zanima - od kje ti je prevedlo, da se je rodil v/pri reki Busan? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 18:25, 19. junij 2020 (CEST)

Ja,to da se je rodil v reki Busan, mi je prevedel samo Google Translate. Potem sem popravil, da se je rodil pri reki Busan, ker človek se ne more roditi v reki.  [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 20:26, 19. junij 2020 (CEST)

:Od kje ti je to prevedel, me zanima. Ker Busan ni reka, ampak mesto. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 06:50, 20. junij 2020 (CEST)

Da se je rodil v reki, mi je prevedel samo Translate. Tudi meni ni jasno zakaj mi je prevedel, da se je rodil v reki, saj sploh ni pisalo &quot;in river&quot;. Mogoče ga je zmedlo &quot;raised in poverty in Busan&quot; in je zato prevedel v reki Busan.  [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 08:47, 20. junij 2020 (CEST)

:Aha, iz angleške Wikipedije. No, ravno zato je treba zelo paziti in natančno preveriti, kaj pomenijo stavki v izvirniku in kaj piše v prevodu. V tem primeru je to zelo enostavno, samo klikniti moraš na link [[:en:Busan|Busan]]. Na žalost ne moreš računati na to, da bo imel prevod kak smisel in da ga je treba samo malenkostno popraviti. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 10:06, 20. junij 2020 (CEST)


== Sklici in viri ==

Živjo, pri članku [[Post Malone]] in [[Conrad Murray]] sem opazil, da si ju prevedel iz angleške Wikipedije. Prosil bi te, da v primeru prevoda tujega članka dodaš tudi sklice in vire, ki se v tem članku uporabljajo. Govorim o sklicih (ang. references), ki so prikazani na dnu članka. Sklici so označeni s številkami od 1 naprej (primer: &lt;ref&gt;Sklic 1&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;Sklic 2&lt;/ref&gt;) in lahko jih preprosto skopiraš na mesto v tvojemu članku, kjer sodijo. Lahko imaš za zgled članek o Conradu Murrayu, kjer sem ti to že popravil. Jaz se po navadi lotim prevodov člankov tako, da skopiram kodo besedila angleškega članka, ker imam potem že v članku ustavljene sklice, potem pa članek samo še prevedem. Če imaš še kakšno vprašanje glede tega, samo vprašaj. Pa še to: google translate ni ravno najboljše orodje za prevod člankov. Lp, --[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 16:39, 8. maj 2020 (CEST)

:Ok, bom naslednjič dodal še sklice. Vem, Translate res ni najboljši za prevajanje Lp. [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 17:32, 8. maj 2020 (CEST)

Vidim, da še zmeraj ne dodajaš sklicev v svoje članke. Si naletel na kakšno težavo? Potrebuješ pomoč? Lp, --[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 17:10, 13. maj 2020 (CEST)

:Pravzaprav ja. Se sklice dodaja s kakšno aplikacijo, ker jih ne morem kopirati iz angleške wikipedije, ko nekatere članke prevajam. Lp.  [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 17:51, 13. maj 2020 (CEST)

Ne, ne potrebuješ nikakršne aplikacije za dodajanje sklicev. Kot sem ti že omenil zgoraj, je meni najlažje dodati sklice tako, da najprej kopiram kodo iz angleškega članka v članek, ki ga ustvarjam na slo wiki. To narediš tako, da greš na angleškem članku pod &quot;Edit source&quot;, nato kopiraš kodo in greš na svoj članek pod &quot;Uredi kodo&quot; in jo tja notri prilepiš. Nato klikneš na &quot;Uredi&quot; in prikazalo se ti bo angleško besedilo s sklici. Ko imaš enkrat angleško kodo s sklici v svojem članku, lahko nad tem besedilom narediš prevod besedila, nato pa kopiraš ali z miško premakneš sklice na mesto kamor sodijo iz spodnjega besedila. Lp, --[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 18:42, 13. maj 2020 (CEST)

:Ok hvala,bom naslednji teden, ko bom imel več časa, napisal v članke še sklice. Lp. [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 23:00, 14. maj 2020 (CEST)

:Evo sem objavil moj prvi članek v katerega sem dodal sklice: Ben Sliney. Lp. [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 22:58, 15. maj 2020 (CEST)

Spet si narobe razumel sklice. Ni problema, ti bom poskušal na lažji način pokazati kako se jih vstavi. Verjetno zate najlažji način bi bil da klikneš na gumb &quot;Navedi&quot;, ki se ti prikaže, ko urejaš članke. Potem izbereš kakšen sklic imaš in nato preprosto kopiraš vsebino nekega angleškega sklica v tvoj sklic. Pri tem bi ti predlagal, da si vklopiš orodje &quot;Reference previews&quot;, ki ga najdeš desno zgoraj pod napisom &quot;Preizkusne funkcije&quot;. To orodje ti omogoča, da lahko v besedilu vidiš vsebino sklicev tako, da se z miško premakneš na nek določen sklic s tako &lt;ref&gt; Nekaj &lt;/ref&gt; obliko. S tem lahko lažje izbreš vsebino sklica in ga kopiraš v tvoj sklic na slo. Wiki. Lp, --[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 10:12, 25. maj 2020 (CEST)

Ok, hvala. Nekateri članki, ki sem jih prevedel nimajo sklicev zato sklicev tudi ne dodam, eden takih je članek SS Baron Gautsch, ali pa Thomas Henry Ismay. Lp. [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 08:20, 26. maj 2020 (CEST)

&lt;references/&gt;

== Normativna kontrola ... ==

... pomeni [[Predloga:Normativna kontrola|točno določeno predlogo]], s katero v nekatere članke dodamo povezave do knjižničnih kataloških sistemov. Samo da ne bo nesporazuma! —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 18:37, 16. junij 2020 (CEST)

Ok,hvala, da si mi povedal. Lp. [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 07:36, 18. junij 2020 (CEST)

== Zakaj ==

zakaj mi ne dovolis da zbrisem nekaj z lastne strani model. [[Uporabnik:Zbrisimojaccountlega|Zbrisimojaccountlega]] ([[Uporabniški pogovor:Zbrisimojaccountlega|pogovor]]) 21:37, 21. junij 2020 (CEST)

What?  [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 19:32, 22. junij 2020 (CEST)

== Viri ==

Pozdravljen,&lt;br&gt;
v tvojih nedavnih člankih sem naredil nekaj popravkov. 1. V biografskih člankih ti v infopolje Oseba ni treba pisati vseh atributov, saj se ti napajajo iz wikipodatkov. 2. Bi lahko spletne vire navedel z pomočjo &lt;nowiki&gt;{{Cite web}}&lt;/nowiki&gt; oz. &lt;nowiki&gt;{{Navedi splet}}&lt;/nowiki&gt;? Hvala, --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 12:26, 17. januar 2021 (CET)

Pozdravljen,
hvala za popravke v mojih nedavnih člankih. Prav, bom v prihodnje poskusil spletne vire navesti tako kot si mi napisal. [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 12:59, 17. januar 2021 (CET)

Pozdrav, super bi bilo, če bi v članke, ki jih prevajaš iz angleščine, prenesel tudi tamkajšnje sklice. Sedaj namreč članki izgledajo nereferencirani/slabo referencirani, četudi so angleške verzije dodobra podkrepljene s sklici. Ciljam recimo na Smrt Adolfa Hitlerja, kjer bi bile reference še kako dobrodošle. Najenostavneje je vstaviti sklice s pomočjo samodejnega orodja, kamor napišeš ISBN knjige/PMID/url/naslov in ti potem sistem sam ustvari sklic. Uporabiš pa lahko tudi predloge.--'''[[Uporabnik:Melaleuca alternifolia|&lt;span style=&quot;color: darkgreen&quot;&gt;Melaleuca alternifolia&lt;/span&gt;]]''' '''|''' '''[[Uporabniški pogovor:Melaleuca alternifolia|&lt;span style=&quot;color: olive&quot;&gt;pogovor&lt;/span&gt;]]''' 11:50, 22. februar 2021 (CET)

:Članki v taki obliki (mislim predvsem [[Smrt in pogreb Josipa Stalina]], [[Smrt Adolfa Hitlerja]] in [[Let 19]]) bi bili primerni za združitev (v zadnjem razširjeni z odstavkom iz [[Bermudski trikotnik]]), saj nimajo veliko sklicev oz. so ti neurejeni. Prosim, da to urediš. Prav tako sem ti nalepil {{tl|popravi}} v sekcije, ki so potrebne sanacije. LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09090091&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 11:58, 22. februar 2021 (CET)

Pozdravljen! Nazadnje v članke, ki sem jih prevedel iz angleške wikipedije, nisem dodal slikcev (sicer sem jih hotel) ker me je pri urejanju zmedlo, da so bili sklici v članku angleške wikipedije, ki sem ga prevajal, v predlogi. Zato nisem vedel kako dodati sklice in sem zato strani objavil brez sklicev. Sklice v članke, ki jih pišem, ponavadi dodam z &quot;navedi&quot; nikoli pa še nisem dodal takšnih sklicev, ki bi bili vpisani v predlogi. Hvala za obvestilo, bom v prihodnje, ko bom imel čas, popravil strani in poskušal dodati sklice tako, da bo vse štimalo. Me pa zelo zanima, kako se v članek doda sklice z uporabljanjem predloge. Lp. [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 12:48, 22. februar 2021 (CET)

:Če preklopiš v kodni način urejanja, so tam ti sklici &quot;surovci&quot; v obliki {{tl|Navedi knjigo}}, {{tl|Navedi splet}} ipd. (seveda v angleščini). Samo prekopiraš, popraviš datum dostopa in jih prilepiš na ustrezno mesto. Za let 19 pa je v [[Bermudski trikotnik]] razširjeno poglavje, ki je pmm primerno za prenos v tvoj članek. Predlagam pa, da tam pustiš ~~100 besedni povzetek tvojega članka. LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09090091&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 12:56, 22. februar 2021 (CET)
::Pardon, malo sem zgrešil. Pri ladjah to nalogo prevzame parameter ''display title'' v {{tl|Infopolje Ladja Začetek}}. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09090091&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 11:05, 27. marec 2021 (CET)

Nič hudega, je že v redu. [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 11:12, 27. marec 2021 (CET)

== Zadnji prispevki ==

Pozdravljen,

pregledal sem tvoje nedavne prispevke. Sem jim popravil slovnico in malce prebesedil. Wiki je za vse, zato ne piši dolgih zapletenih stavkov, če lahko kratke. V primeru [[Smrt in pogreb Josipa Stalina]] se članek najlažje poveže z predlogo {{tl|glej tudi}} ki gre na vrh članka v [[Josip Stalin]]. Pa moram še dodati, da besedna zveza &quot;ubit do smrti&quot; ne obstaja. Prosim, da upoštevaš rodilnik, dajalnik ipd. ter v članke ne piši besedil, ki so samo z Googla Translata. Pri tem članku se tudi poraja vprašanje, kdo je Volkogonov? Ta namreč ni omenjen v članku. Za [[let 19]] bi pa pridal, da pazi, kako sklanjaš. Piše se ''Fort Lauderdale, rod. Fort Lauderdala''. Pa popravil sem tudi trditev, da je samo hidroplan imel težave z gorivom in takimi sistemi. To ni res, saj so taiste težave pestile večino Marinerjev. Pri [[Nikolai Fomin]] pa preveri še prevod, saj je tole verjetno en. verzija imena. Drugače pa super, le tako naprej. Upam, da ti nisem preveč zatežil. Lep večer,

--'''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09090091&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 22:02, 13. marec 2021 (CET)

Pozdravljen! Ne skrbi nič mi nisi zatežil, hvala da si mi razložil nekatere stvari, ki jih prej nisem vedel. Hvala tudi, da si mi nekatere članke, ki mi jih ni uspelo popraviti,popravil. Lep večer! [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 22:55, 13. marec 2021 (CET)

:Ker vidim, da vztrajno obdeluješ inženirje, bi te prosil če: osebam, ki so povezane z Černobilsko nesrečo dodaš [[:Kategorija:Černobilska nesreča|Kategorija:Černobilska nesreča]] in če pustiš [[Predloga:Infopolje Oseba|Infopolje Oseba]] čim bolj nedefinirano, saj se vrednosti napajajo iz wikipodatkov. Keep the good work '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09090091&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 23:04, 20. marec 2021 (CET)

Super, sem uredil na strani Valerij Hodemčuk. Lp. [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 23:16, 20. marec 2021 (CET)

:Bom še malo &quot;zlorabil&quot; tale razdelek. V članke ladij prosim na dno (zraven kategorij, nog, ipd.) še dopiši &lt;nowiki&gt;{{DISPLAYTITLE:HMS ''Majestic'' (1914)}}&lt;/nowiki&gt;, da bo ime ladje v kurzivi. Vem, da se tega nismo ravno držali, vendar bo nekoč manj dela, če to storiš sedaj. PS: Infopolje gre nad uvodno vrstico, saj se tako poravna. LP '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09090091&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 11:00, 27. marec 2021 (CET)

== WMCEE 2021 ==

Tvoji članki o černobilski nesreči bi lepo spadali pod natečaj [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2021|Wikimedia CEE Pomlad 2021]] (tudi Ukrajina je del teme). Če se strinjaš, bi jih uvrstili zraven, samo med udeležence se vpiši na [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2021/Pravila in udeleženci|podstrani Pravila in udeleženci]]. Potem bomo organizatorji opremili tvoje članke s pasico na pogovorni strani, da jih bo zabeležila statistika, lahko pa sam, navodila so na [[Predloga:CEE Spring 2021]]. Če ne želiš sodelovati, povej. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 14:07, 24. marec 2021 (CET)

Pozdravljen. Seveda, se strinjam, da jih uvrstimo zraven. Ravnokar sem se vpisal med udeležence. [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 14:16, 24. marec 2021 (CET)

:Ker že pišeš o temah, ki so povezane z Ukrajino, si lahko za navdih ogledaš [[Pogovor o Wikipediji:Wikimedia CEE Pomlad 2021/Seznami člankov]]. (PS: Si mnogo bolj priden ko jaz...). Moogče še nekaj nasvetov: Sklice se piše za piko oz. ločilom (blabla.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;Tako se navede sklic pravilno&lt;/ref&gt; in ne takole&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;.). V biografske članke sodi tudi {{tl|Normativna kontrola}} in infopolje (kakršnokoli) sodi čisto na vrh članka, da se potem poravna s prvo vrstico besedila. LP, '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09090091&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 23:34, 10. april 2021 (CEST)

Aha, super, hvala še za nekaj nasvetov, tudi ti si zelo priden. Lp. [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 23:52, 10. april 2021 (CEST)

=== [[:meta-wiki:Wikimedia CEE Spring 2021/Structure/Ukraine]] ===

[[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] Čestitamo! Vidim, da vas določena tema zanima v ukrajinskem kontekstu. Te ponudbe vas lahko zanimajo:

* https://meta.wikimedia.org/wiki/Wikimedia_CEE_Spring_2021/Structure/Ukraine/Extended/Culture &amp; 
* https://meta.wikimedia.org/wiki/Wikimedia_CEE_Spring_2021/Structure/Ukraine/Extended/History

Morda vas bodo zanimali tudi naslednji članki:

* [[:en:The Russian Woodpecker]]
* [[:en:Swan Lake: The Zone]]
* [[:en:Aurora (2006 film)|''Aurora'' (2006 film)]]
* [[:uk:Загоризонтна радіолокаційна станція «Дуга»]]
* [[:uk:Чорнобильський радіаційно-екологічний біосферний заповідник]]
* [[:uk:Туризм в зоні відчудження Чорнобильської АЕС]]
* [[:uk:Самосели зони відчуження]]
* [[:uk:Оформляндія]]
* [[:uk:Брама (фільм, 2017)]]
* [[:uk:Загублене місто (фільм, 2015)]]
* [[:uk:Люксембург (фільм)]]
* [[:uk:Мі-кро-фон!]]
* [[:uk:Поріг (фільм)]]
* {{ill|Anomálna zóna|uk|Аномальна зона}}

[[:en:List of Chernobyl-related articles|Tu]] si lahko ogledate številna druga dela o Černobilu. Lep pozdrav. --[[Uporabnik:Yasnodark|Yasnodark]] ([[Uporabniški pogovor:Yasnodark|pogovor]]) 18:07, 23. april 2021 (CEST)

== Zapisovanje ruskih imen ==

Pozdravljen!
Vidim, da veliko prevajaš o ruskih osebah z angleške Wikipedije Pri tem naj te opozorim, da angleščina, podobno kot nemščina, zapiše šumnike v kombinaciji večih črk. Zato ne kopiraj poangleščenih imen (kot si to storil v [[Žrtve černobilske nesreče]]), ampak jih raje prečrkuj iz originala po [[Wikipedija:Zapisovanje ruskih imen|smernici o ruskih imenih]]. Vse dobro, '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09090091&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 13:52, 8. maj 2021 (CEST)

Torej če prav razumem moram zraven napisati ime še po rusko ali samo po slovensko? [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 22:26, 8. maj 2021 (CEST)

:Ne, samo slovenjeno ime. Zadnjič nisi slovenil imena [[Vladimir Shasenok]], vendar pa slovenščina pozna šumnike in tako postane [[Vladimir Šašenok]]. Tako imamo mi samo eno črko (š), medtem ko angleško govoreči napišejo sh. Lp, '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09090091&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 23:37, 8. maj 2021 (CEST)

Aha zdaj mi je jasno. Hvala za pojasnilo. Lep večer! [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 23:42, 8. maj 2021 (CEST)

== Navajanje sklicev ==

Če uporabljaš predlogo [[Predloga:Sfn|Sfn]], moraš nato knjigo navesti še kot poln sklic z uporabo [[Predloga:Navedi knjigo|Navedi knjigo]] Dvomim, da so vsi tisti avtorji izdali samo eno knjigo v tistem letu. In sklice se navaja za piko. LP,  '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09090091&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 12:38, 28. junij 2021 (CEST)

A09090091, prav. Torej si me hotel obvestiti za sklice na strani [[Atentat na nadvojvodo Franca Ferdinanda]]? [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 14:41, 28. junij 2021 (CEST)

:Da. Pa tudi nasplošno, kaj velja postoriti ob uporabi slednje predloge. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09090091&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 14:45, 28. junij 2021 (CEST)

== Kategorizacija ==

Pri nogometaših ti predlagam, da jim dodaš še kategorije nogometnih klubov. V primeru [[Niko Krajnčar|Nika Krajnčarja]] bi lahko dodal [[:Kategorija:Hrvaški nogometaši]],[[:Kategorija:Hrvaški nogometni reprezentanti]],[[:Kategorija:Nogometaši Dinama Zagreb]],[[:Kategorija:Nogometaši Hajduka Split]],[[:Kategorija:Nogometaši Portsmoutha]],[[:Kategorija:Nogometaši Tottenham Hotspurja]],[[:Kategorija:Nogometaši Dinama Kijev]],[[:Kategorija:Nogometaši New York Cosmosa]],[[:Kategorija:Nogometaši Rangersov]],[[:Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2006]],[[:Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v rokometu 2008]],[[:Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v rokometu 2012]]. Tako bo manj dela za vse, bralci pa bodo še lažje našli članke. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09090091&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 12:13, 24. julij 2021 (CEST)

Prav, bom dodal. Hvala za predlog. Lep večer. [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 21:35, 24. julij 2021 (CEST)

== Hitenje ==

Pozdrav, hitenje pri pisanju člankov vsekakor ni dobro. Za vsak članek si vzami več časa, ker si v zadnji kolekciji objavljenih člankov imel obilo nepotrebnih napak (zatipkanje, nesmiselni prevodi, reference na drugačnih mestih kot pri originalih, nepovezovanje člankov z wikidata ipd.).--'''[[Uporabnik:Melaleuca alternifolia|&lt;span style=&quot;color: darkgreen&quot;&gt;Melaleuca alternifolia&lt;/span&gt;]]''' '''|''' '''[[Uporabniški pogovor:Melaleuca alternifolia|&lt;span style=&quot;color: olive&quot;&gt;pogovor&lt;/span&gt;]]''' 22:26, 8. avgust 2021 (CEST)

Pozdrav Melaleuca. V redu raje ne bom toliko hitel, sicer pa so tej članki o otokih, ki sem jih nazadnje napisal, zelo kratki pa jih zato hitreje napišem. Me pa zanima kaj je zdaj z stranjo Marjan, Split in kako se poveže članek, ki ga nima angleška wikipedija. Zato namreč teh člankov nisem povezal. Lp. [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 22:35, 8. avgust 2021 (CEST)

:Pogledaš pač pri originalu (sklepam, da je to hrvaška wikipedija). Upam pa, da se ne bo ponovil Klemnov scenarij, ki je, podobno kot ti tudi hitel. Na koncu so bile težave, KK je bil ob naziv admina ter zapustil naše omizje, slwiki pa je ostalo tisoče škrbin o sovjetskih generalih. Ostalo je pa zgodovina... '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09090091&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 22:48, 8. avgust 2021 (CEST)

Stran Marijan sem prestavil na Marjan, Split. V vseh tujejezičnih wikipedijah je brez i-ja. Povezuje se vselej po istem postopku, klikneš Dodaj povezave in pod Jezik vpišeš kodo jezika (recimo hrwiki za hrvaško, dewiki za nemško itd.). Potem pa spodaj vtipkaš še naslov članka, kot je to v izbrani jezikovni različici. Prosim te, da malo preletiš še te svoje zadnje objavljene članke.--'''[[Uporabnik:Melaleuca alternifolia|&lt;span style=&quot;color: darkgreen&quot;&gt;Melaleuca alternifolia&lt;/span&gt;]]''' '''|''' '''[[Uporabniški pogovor:Melaleuca alternifolia|&lt;span style=&quot;color: olive&quot;&gt;pogovor&lt;/span&gt;]]''' 22:46, 8. avgust 2021 (CEST)

Hvala. Bom preletel še enkrat članke. Lep večer! [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 22:49, 8. avgust 2021 (CEST)

Pozdrav, spet jaz. Sedaj mi je postalo jasno, kaj točno je ZimskoSonce mislila z izrazom &quot;fake sklici&quot; v tistem sporočilu zadnjič. Takšne si namreč uporabil v članku [[Korčulski kanal]]. Sklice predvidevam, da si vzel iz cebwiki, a si jih uporabil nesmiselno, ker so na cebwiki namenjeni referenciranju podnebja in količine padavin, česar ti v svojem članku ne omeniš. Prosim, uporabljaj le sklice, od koder si zares vzel vsebino.--'''[[Uporabnik:Melaleuca alternifolia|&lt;span style=&quot;color: darkgreen&quot;&gt;Melaleuca alternifolia&lt;/span&gt;]]''' '''|''' '''[[Uporabniški pogovor:Melaleuca alternifolia|&lt;span style=&quot;color: olive&quot;&gt;pogovor&lt;/span&gt;]]''' 12:58, 16. avgust 2021 (CEST)

Pozdrav, sem že mislil, da sem spet dodal fake sklice v zadnje članke o hrvaških otokih. Sem pregledal in mislim, da tokrat nism naletel na fake sklice. Drugače pa uporabljam sklice iz tiste strani, ki jo prevajam, pogosto iz uvoda ali jedra članka. Npr. pri zadnjih člankih sem uporabil sklice od koder sem prevedel stran. Če me hočeš še kaj opozoriti mi kar povej. Lp. [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 13:35, 16. avgust 2021 (CEST)

Neustrezne sklice sem v članku Korčulski kanal že odstranil. Lahko si pogledaš zgodovino urejanja in primerjaš. Kar se tiče tvojih novejših člankov, pa drži (kolikor sem na hitro pregledal), da tam uporabljaš ustrezne sklice.--'''[[Uporabnik:Melaleuca alternifolia|&lt;span style=&quot;color: darkgreen&quot;&gt;Melaleuca alternifolia&lt;/span&gt;]]''' '''|''' '''[[Uporabniški pogovor:Melaleuca alternifolia|&lt;span style=&quot;color: olive&quot;&gt;pogovor&lt;/span&gt;]]''' 13:42, 16. avgust 2021 (CEST)

:Zm05, da ne bo pomote, nekateri urejevalci puščajo vire na koncu celotnega odstavka in ne takoj za navedkom, saj se lahko na isti vir sklicuje več povedi. Primer je [[Kibernetski kriminal v Sloveniji]] (poglavje 2000-2010), ki se načeloma sklicuje na SICERT, vmes so pa še posamezni sklici za posamezne dogodke. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09090091&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 15:40, 16. avgust 2021 (CEST)
PS: Prevedi tudi dostopno XX.XX.XXXX, saj so sedaj datumi v hrvaščini.

== Translation request ==

Hello.

Can you translate and upload the article [[:en:Baku railway station]] in Slovenian Wikipedia?

Yours sincerely, [[Uporabnik:Multituberculata|Multituberculata]] ([[Uporabniški pogovor:Multituberculata|pogovor]]) 01:59, 16. oktober 2021 (CEST)

Hi. 
If you want, I can upload this article in the future.
Greetings. [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 16:31, 20. oktober 2021 (CEST)

@[[Uporabnik:Multituberculata|Multituberculata]] Hi, I recently wrote this page on Slovenian wikipedia. Greetings.[[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 21:32, 4. marec 2022 (CET)

== Knjižni spam ==

To, kar si storil v [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Roman_Leljak&amp;curid=368428&amp;diff=5597885&amp;oldid=5420965&amp;diffmode=source] je po [[WP:SPAM]] knjižno in sklicevalno smetenje. Ne počni tega v prihodnje, saj je nezaželeno. Amazon pa ni in ne more biti vir, ker je knjigarna. --'''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09090091&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 18:17, 5. november 2021 (CET)

Kakšno smetenje? S tem sem le hotel navesti vir da si ne izmišljujem, čeprav se mi ni zdelo da je to knjigarna. Hvala za obvestilo. [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 18:23, 5. november 2021 (CET)


== Pravopis ==
Pozdravljen,

tvoj prispevek v članku o Fidelu Castru je vseboval tolikšno število pravopisnih in slovničnih napak, da sem moral celotno urejanje razveljaviti. Ostali sodelavci Wikipedije nismo dolžni popravljati jezika v tako obsežnih prispevkih, ker bi nam enostavno vzelo preveč časa. Od danes dalje bom vsako podobno urejanje razveljavil. Hvala za razumevanje--[[Uporabnik:HenrikBaun|HenrikBaun]] ([[Uporabniški pogovor:HenrikBaun|pogovor]]) 01:36, 5. december 2021 (CET)

:::@[[Uporabnik:HenrikBaun|HenrikBaun]] pozdravljen. Sedaj mi je jasno zakaj si razveljavil. Sem ponovno napisal uvod članka z več popravki, upam da zdaj vse štima. Lp [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 09:42, 5. december 2021 (CET)

== Razno ==

Včerajšnji članki so svetlobna leta boljši od nekaterih prejšnjih; vseeno se še vedno vidijo ostanki prevajanja iz angleščine, ki so v slovenskem jeziku nesmiselni (prosim dobro preberi vsak članek, preden ga objaviš, ker boš zagotovo tudi ti opazil napakice in jih odpravil sam). Ena smernica glede referenc; če iz angleške wikipedije preneseš kratke reference (torej Primek, letnica + stran), moraš prenesti tudi pripadajoč navedek v bibliografiji. Npr. Etcheson 2005, str. 119. bi navedel med sklici, Etcheson, Craig (2005). After the Killing Fields: Lessons from the Cambodian Genocide. Greenwood. ISBN 978-0-275-98513-4. pa v bibliografiji. Druga možnost je, da se že med sklici navaja daljše reference, samo kratke reference pa niso dovolj.--'''[[Uporabnik:Melaleuca alternifolia|&lt;span style=&quot;color: darkgreen&quot;&gt;Melaleuca alternifolia&lt;/span&gt;]]''' '''|''' '''[[Uporabniški pogovor:Melaleuca alternifolia|&lt;span style=&quot;color: olive&quot;&gt;pogovor&lt;/span&gt;]]''' 08:46, 11. december 2021 (CET)

Super, me veseli, da so strani bolje. Za slovnico bom magari še dvakrat pregledal pred objavo, da se prepričam o popravljenih napakah, za sklice pa bom tudi videl kaj se da še narediti. [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 09:13, 11. december 2021 (CET)

:Da ne bo pomote, za NPOV oznako na članku [[Primerjava nacizma in stalinizma]] nisi kriv sam, ta oznaka je tudi v originalnem članku na enwiki. Pri uporabi kratkih sklicev je prednost ta, da lahko navedeš stran v knjigi. Tega do sedaj ni v tem članku, razlike v sklicih so samo 4 reference (enwiki 11, slwiki 8). Za bibliografijo bom še dodal, drugače si se pa zelo potrudil (čeprav je samo uvod). '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09090091&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 10:20, 11. december 2021 (CET)

== Luka Mesec ==

Zakaj si odstranil dve povezavi na članka iz Mladine? lp --[[Uporabnik:Globokivisoki|Globokivisoki]] ([[Uporabniški pogovor:Globokivisoki|pogovor]]) 17:22, 13. december 2021 (CET)

Pozdravljen, očitno sem odstranil napačni povezavi in sem to spregledal. Hvala da si me obvestil, lahko povrneš moje spremembe. [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 18:20, 13. december 2021 (CET)

== Prevajanje uvodov ==

Pozdrav, uvod naj bi bil kratek povzetek članka. Dolgi, res obsežni uvodi so značilni za obsežnejše članke. S tem, da iz angleščine prevedeš zelo dolg uvod, pri čemer je že obstoječe jedro članka precej krajše, slabšaš slog člankov. Če že vztrajaš pri prevajanju uvodov angleških člankov, jih potem vsaj nekako oblikuj po poglavjih in iz njih tvori jedro članka. (Tole problematiko pri tebi opažam že dlje časa, ni samo problem današnjih izdelkov.)--'''[[Uporabnik:Melaleuca alternifolia|&lt;span style=&quot;color: darkgreen&quot;&gt;Melaleuca alternifolia&lt;/span&gt;]]''' '''|''' '''[[Uporabniški pogovor:Melaleuca alternifolia|&lt;span style=&quot;color: olive&quot;&gt;pogovor&lt;/span&gt;]]''' 14:17, 13. januar 2022 (CET)

Torej naj v prihodnje raje ne napišem vsega prevedenega uvoda iz angleške wiki v članke sl wiki? lp.[[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 14:24, 13. januar 2022 (CET)

:Nisva se razumela. Če prevedeš tako obsežen uvod, ga daj raje razdeli na poglavja in naj sestavlja jedro. Dolg uvod spada k dolgemu članku (poglej si recimo, kako dolg članek imajo na enWiki pri Trumanu in kakšen je naš). Precej slabo izgleda, če je uvod nekajkrat daljši od sledeče vsebine.--'''[[Uporabnik:Melaleuca alternifolia|&lt;span style=&quot;color: darkgreen&quot;&gt;Melaleuca alternifolia&lt;/span&gt;]]''' '''|''' '''[[Uporabniški pogovor:Melaleuca alternifolia|&lt;span style=&quot;color: olive&quot;&gt;pogovor&lt;/span&gt;]]''' 14:39, 13. januar 2022 (CET)

Aha zdaj mi jasno. Prav, hvala. [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 14:46, 13. januar 2022 (CET)

== [[WP:PZAP/GRP]] ==

Resnično hvala za vsak revert, ki storiš v antivandalističnih posegih proti zgornjemu spammerju. Upam, da se zavedaš tudi možnih posledic. Vračalcem namreči grozi z osebnimi napadi, jim piše neprimerna sporočila na pogovorne strani in se poskuša prijaviti v njihove uporabniške račune. Zagotovi si dovolj močno geslo, če se pojavijo osebni napadi, jih mirno odstrani. IP ne sporočaj na [[WP:PZAP]], pusti da administratorji sami naredimo svoje (da ne bo pričel napadati še PZAPa). Hvala za razumevanje, '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 20:46, 22. januar 2022 (CET)

Se razume @[[Uporabnik:A09090091|A09090091]]. Prav bom naredil tako, od kje pa to, da jim grozi in zakaj naj ne sporočam na [[WP:PZAP]]? [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 21:01, 22. januar 2022 (CET)

:Grozijo tistim, ki jih vračajo (potencialno tudi tebi). Sporočanja na [[WP:PZAP]] ne prakticiramo, saj nočem(o) imeti še ene strani v stalnem vandaliziranju (oziroma stalnem vračanju). Žal nas je dolgoročni abuser dosegel na radarju in se ga ne bomo znebili. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 21:48, 22. januar 2022 (CET)

Right. [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 22:09, 22. januar 2022 (CET)

== CEE  Pomlad 2022 ==

Leto je spet naokoli, natečaj je tu. Če hočeš, se lahko prijaviš med udeležence na [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2022/Pravila in udeleženci]]. Nekaj izmed tvojih zadnjih prispevkov bi se že lahko štelo. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 09:28, 26. marec 2022 (CET)

Pozdravljen, hvala sem že prijavljen. Lp. [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 14:39, 27. marec 2022 (CEST)

:Čestitke za drugo mesto! Lahko prosim vneseš svoj e-mail v nastavitvah računa, da te kontaktiram glede nagrade? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 18:13, 14. junij 2022 (CEST)

== Zvezda ==

Hvala! Za to je bil račun v večji meri ustvarjen. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 14:06, 2. april 2022 (CEST)

Malenkost. Lp. [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 14:19, 2. april 2022 (CEST)

== Nekaj nasvetov ==

Pozdravljen. Nad nekaj tvojimi zadnjimi prispevki imam nekaj pripomb (nič ni narobe ;) Kategorije naj bi bile smiselne glede na njihovo vsebino in bi morale vsebovati vsaj 5 člankov. Te so ponavadi &quot;skupni imenovalec&quot; gruči člankov, torej [[:Kategorija:Državni simboli Ukrajine]] in ne [[:Kategorija:Zastava Ukrajine]], [[:Kategorija:Grb Ukrajine]] (morda pa [[:Kategorija:Zastave po državah]] in [[:Kategorija:Grbi po državah]]). Poleg tega ti je verjetno prišlo med prevajanjem do lapsusa, v [[Zastava Ukrajine]] sedaj sodeč po besedilu manjka tabela z barvnimi odtenki ;) LP, '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 23:07, 15. april 2022 (CEST)

:PS: Si [[Jugoslovanske tajne službe (serija)]] tudi načrtoval za CEE? '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 23:09, 15. april 2022 (CEST)

Pozdravljen, stran Jugoslovanske tajne službe ne nameravam uvrstiti k CEE. Sem jo ustvaril samo zato, ker sem videl, da je na RTV sporedu vsak torek in ker obstaja ta članek tudi na hr wiki. Pa hvala kar se tiče kategorij, sploh ni prišlo takrat na pamet katera ktgr naj ji dam in sem vrstil kar prejšnjo. Lep pozdrav! [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 09:06, 16. april 2022 (CEST)

Premislil, sem uvrstil članek na CEE. [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 11:10, 29. maj 2022 (CEST)

:Zm05gamer, če si spregledal - prosim omogoči pošiljanje e-mailov v svojih nastavitvah ali pa mi piši na {{noSpam|jpolajnar.wiki|gmail.com}}, da se zmeniva glede nagrade. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 19:09, 17. junij 2022 (CEST)

Aha hvala za opozorilo bom uredil v prihodnje. Lp.[[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 21:11, 17. junij 2022 (CEST)

@[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]], sem potrdil pošiljanje e-mailov, ali zdaj vse štima? [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 21:20, 17. junij 2022 (CEST)

::Štima. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 07:19, 18. junij 2022 (CEST)

== [[WP:Urejevalske vojne]] ==

Predlagam, da pod Lipo odpreš razpravo in da se smernica uradno potrdi. Glede na to, da ni kontroverzna in ne posega preveč v samo delovanje, bo debata mirna. Odpri in pusti nekaj časa, da se vidi javno mnenje; nato pa jo bo eden izmed administratorjev zaprl in (najverjetneje) potrdil. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 22:30, 2. avgust 2022 (CEST)</text>
      <sha1>k0mjoyccck7xd4zboqozmveikbsq6pd</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5726793</id>
      <parentid>5726792</parentid>
      <timestamp>2022-08-02T20:31:31Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Zm05gamer</username>
        <id>180058</id>
      </contributor>
      <comment>odg</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="43106" xml:space="preserve">{{Začetek okvira|modro|ozadje=white}}
&lt;center&gt;[[Wikipedija:Veleposlaništvo|Welcome!, ¡Bienvenido!, Dobrodosli, Wilkommen, Добро пожаловать, Benvenuti, Bem-vindo!, Bonvenon, Welkom]]&lt;/center&gt;


&lt;center&gt;&lt;big&gt;'''[[Wikipedija:Uvod|Pozdravljen/a]] v [[Wikipedija|Wikipediji]], {{PAGENAME}}!'''&lt;/big&gt;&lt;/center&gt;

{|
|
|--
|[[Slika:Crystal Clear app amor.png|left|35px]]
| Hvala za tvoje prispevke. Za začetek si oglej [[Wikipedija:Uvod|uvod]] in obišči [[Wikipedija:Vadnica|vadnico]]. Če želiš, se lahko vpišeš na [[Wikipedija:Wikipedisti|sezname Wikipedistov]] in na svoji [[Uporabnik:{{PAGENAME}}|uporabniški strani]] navedeš [[Wikipedija:Babilon|jezike, ki jih govoriš]] ter nekaj malega o sebi (od kod prihajaš, katera področja te zanimajo, in podobno).

|--
|[[Slika:Wiki letter w.svg|left|40px]]
| Pri urejanju bodi pozoren/na na nekatera [[Wikipedija:Pravila in smernice|pravila in smernice]]:

:* [[Wikipedija:Kaj Wikipedija ni|merila za vključitev člankov]] (in kaj Wikipedija ni...)
:* [[Wikipedija:Dogovori o poimenovanju|dogovori o poimenovanju]]
:* [[Wikipedija:Nepristranskost|nepristransko pisanje]] / [[Wikipedija:Konflikt interesov|konflikt interesov]]
:* [[Wikipedija:Slogovni priročnik|slog]]
:* [[Wikipedija:Navajanje virov|navajanje virov]]
Kot vodilo pri slogu in zgradbi članka ti je lahko kateri izmed [[Wikipedija:Izbrani članki|izbranih člankov]] - člankov, ki spadajo med najboljše. Med njimi je lahko tudi tvoj!

Preizkušanju urejanja je namenjen tvoj lastni [[Uporabnik:{{PAGENAME}}/peskovnik|peskovnik]] (ta je namenjen samo tebi in ga lahko uporabljaš brez skrbi, da bo vsebino kdo pobrisal). Na pogovornih straneh se tikamo in na koncu podpišemo, in sicer takole: &lt;nowiki&gt;--~~~~&lt;/nowiki&gt; ; če v tekst vstaviš ta dva vezaja in štiri »tilde«, se bodo po shranjevanju samodejno spremenili v podpis z datumom in uro vnosa. V člankih se ne podpisujemo.

|--
|[[Slika:Crystal Clear app lphoto.png|left|40px]]
|Z veseljem bomo sprejeli tudi slike in druge datoteke, ki jih boš [[Wikipedija:Nalaganje datotek|prispeval/a]] oziroma dodal/a v članke. Vendar pri tem upoštevaj pravila o [[Wikipedija:Pravila uporabe slik|uporabi slik]] in [[Wikipedija:Avtorske pravice#Pravice in dolžnosti sodelavcev|avtorskih pravicah]].

|--
|[[Slika:Crystal Clear action info.png|left|35px]]
| Če imaš še kakšno vprašanje:

:* za enciklopedična vprašanja je na razpolago [[Wikipedija:Orakelj|Orakelj]]. 
:* v zvezi z delom v Wikipediji pa vprašaj [[Wikipedija:Pod lipo|Pod lipo]], se pridruži [[Wikipedija:IRC-kanal|IRC-kanalu]] &lt;code&gt;#wikipedia-sl&lt;/code&gt;, pošlji e-pošto na &lt;code&gt;info-sl (afna) wikimedia.org&lt;/code&gt; ali pa se obrni kar name.

&lt;br&gt;Za konec še najpomembnejše: želim ti veliko volje, veselja in uspehov pri delu! — {{#if:— [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 14:50, 27. maj 2019 (CEST)|— [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 14:50, 27. maj 2019 (CEST)}}
|}{{Konec okvira}}

'''DA SE PREPRIČATE, ALI SEM VAM ODGOVORIL, TO STRAN REDNO PREVERJAJTE.'''

== Slovnica ==

Živjo, rad bi te opozoril, da sem v tvojih dosedanjih člankih našel veliko pravopisnih napak in drugih nesmislov. Zaenkrat sem na hitro preletel samo nekaj krajših člankov, tako da bi te prosil, če lahko v prihodnje preden članek objaviš, še vsaj enkrat preveriš in ustrezno popraviš. Lp, --[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 15:47, 12. april 2020 (CEST)

:Pozdravljeni! Prav, bom v prihodnje bolj popazil na slovnico. Iz nekaterih virov v Google Translate prevajam besedilo, ki ga napišem v članek. Translate mi večkrat slabo prevede in ko besedilo napišem v članek ne vem kako spremeniti, da bi se bolje razumelo. Bom pri pisanju naslednjega članka bolj pozoren, besede, ki mi jih bo Translate slabo prevedel ali čudno pa jih raje ne bom napisal v članek. Lp!  [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 16:34, 12. april 2020 (CEST)

Če boš pri naslednjem prevodu naletel na težave s kakšnimi nerazumljivimi besedami, ti priporočam spletno stran '''Linguee''', kjer boš verjetno našel pravilen prevod. Če pa tudi tam ničesar ne najdeš, pa ti predlagam, da besedo vržeš v iskalnik in pogledaš kakšen je njen angleški pomen ter potem oblikuješ ustrezen prevod. Pa še to, na Wikipediji se tikamo :) Lp, --[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 16:39, 12. april 2020 (CEST)

Ok, najlepša hvala! Lp. [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 16:42, 12. april 2020 (CEST)

:Tudi jaz bi te prosil, da ne prevajaj z avtomatskimi orodji iz angleščine, če ne razumeš jezika. Članek [[Post Malone]] je poln nesmiselnih prevodov in bi ga pobrisal, če se mi ne bi ravno ljubilo popravljat vsega po izvirniku. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 16:14, 8. maj 2020 (CEST)

Ok, hvala za opozorilo [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 17:33, 8. maj 2020 (CEST)

:Ga lahko prosim še upoštevati začneš? Tvoji prispevki so res polni čudnih (milo rečeno) prevodov. Za primer Titanika, &quot;scale models&quot; definitivno niso &quot;modeli lestvice&quot; in &quot;tying Ben-Hur&quot; ne pomeni, da je kdo koga vezal. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 21:46, 3. junij 2020 (CEST)

Ok res obljubim, da bom bolj pazljiv v prihodnje.  [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 15:14, 4. junij 2020 (CEST)

:Tvoj zadnji prispevek je na [[Uporabnik:Zm05gamer/Kapitan potone z ladjo]]. Oprosti, ampak slovnica v njem ni ničemur podobna, zato ni za objavo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 21:17, 18. junij 2020 (CEST)

Aha, se mi je zdelo, da nekaj ni v redu.  [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 21:22, 18. junij 2020 (CEST)

Je slovnica v članku Moon Jae-in, ki sem ga zdaj objavil, v redu?  [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 21:47, 18. junij 2020 (CEST)

:A si sploh prebral kar ti je Google translate ponudil? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 21:55, 18. junij 2020 (CEST)

Za članek Moon Jae-in sem vse nesmisle popravil. Pri prejšnjem članku, ki si ga pa izbrisal pa sem mogoče bil površen. Se opravičujem za to. [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 22:00, 18. junij 2020 (CEST)

:*&quot;Rodil se je [...] v reki Busan&quot;
:*&quot;v svojem uspešnem predsedniškem kandidaturi&quot;
:*&quot;Leta 2017 je bil izvoljen po obstoju&quot;
:*&quot;Moon je liberal&quot;
:Itd. Ne vem, kako naj ti to lepše rečem, ker nočem ubiti tvojega entuziazma, ampak če ne razumeš izvornega teksta, je mogoče bolje, da se omejiš na manjša urejanja. Google Translate na žalost (še) ni uporaben za tako precizno delo, sploh ne v slabše podprtih jezikih kot je slovenščina. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 22:10, 18. junij 2020 (CEST)

Ok, sem uredil nesmisle v tem članku.  [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 17:02, 19. junij 2020 (CEST)

:Jah, nisi (še). Me pa že res zanima - od kje ti je prevedlo, da se je rodil v/pri reki Busan? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 18:25, 19. junij 2020 (CEST)

Ja,to da se je rodil v reki Busan, mi je prevedel samo Google Translate. Potem sem popravil, da se je rodil pri reki Busan, ker človek se ne more roditi v reki.  [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 20:26, 19. junij 2020 (CEST)

:Od kje ti je to prevedel, me zanima. Ker Busan ni reka, ampak mesto. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 06:50, 20. junij 2020 (CEST)

Da se je rodil v reki, mi je prevedel samo Translate. Tudi meni ni jasno zakaj mi je prevedel, da se je rodil v reki, saj sploh ni pisalo &quot;in river&quot;. Mogoče ga je zmedlo &quot;raised in poverty in Busan&quot; in je zato prevedel v reki Busan.  [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 08:47, 20. junij 2020 (CEST)

:Aha, iz angleške Wikipedije. No, ravno zato je treba zelo paziti in natančno preveriti, kaj pomenijo stavki v izvirniku in kaj piše v prevodu. V tem primeru je to zelo enostavno, samo klikniti moraš na link [[:en:Busan|Busan]]. Na žalost ne moreš računati na to, da bo imel prevod kak smisel in da ga je treba samo malenkostno popraviti. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 10:06, 20. junij 2020 (CEST)


== Sklici in viri ==

Živjo, pri članku [[Post Malone]] in [[Conrad Murray]] sem opazil, da si ju prevedel iz angleške Wikipedije. Prosil bi te, da v primeru prevoda tujega članka dodaš tudi sklice in vire, ki se v tem članku uporabljajo. Govorim o sklicih (ang. references), ki so prikazani na dnu članka. Sklici so označeni s številkami od 1 naprej (primer: &lt;ref&gt;Sklic 1&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;Sklic 2&lt;/ref&gt;) in lahko jih preprosto skopiraš na mesto v tvojemu članku, kjer sodijo. Lahko imaš za zgled članek o Conradu Murrayu, kjer sem ti to že popravil. Jaz se po navadi lotim prevodov člankov tako, da skopiram kodo besedila angleškega članka, ker imam potem že v članku ustavljene sklice, potem pa članek samo še prevedem. Če imaš še kakšno vprašanje glede tega, samo vprašaj. Pa še to: google translate ni ravno najboljše orodje za prevod člankov. Lp, --[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 16:39, 8. maj 2020 (CEST)

:Ok, bom naslednjič dodal še sklice. Vem, Translate res ni najboljši za prevajanje Lp. [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 17:32, 8. maj 2020 (CEST)

Vidim, da še zmeraj ne dodajaš sklicev v svoje članke. Si naletel na kakšno težavo? Potrebuješ pomoč? Lp, --[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 17:10, 13. maj 2020 (CEST)

:Pravzaprav ja. Se sklice dodaja s kakšno aplikacijo, ker jih ne morem kopirati iz angleške wikipedije, ko nekatere članke prevajam. Lp.  [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 17:51, 13. maj 2020 (CEST)

Ne, ne potrebuješ nikakršne aplikacije za dodajanje sklicev. Kot sem ti že omenil zgoraj, je meni najlažje dodati sklice tako, da najprej kopiram kodo iz angleškega članka v članek, ki ga ustvarjam na slo wiki. To narediš tako, da greš na angleškem članku pod &quot;Edit source&quot;, nato kopiraš kodo in greš na svoj članek pod &quot;Uredi kodo&quot; in jo tja notri prilepiš. Nato klikneš na &quot;Uredi&quot; in prikazalo se ti bo angleško besedilo s sklici. Ko imaš enkrat angleško kodo s sklici v svojem članku, lahko nad tem besedilom narediš prevod besedila, nato pa kopiraš ali z miško premakneš sklice na mesto kamor sodijo iz spodnjega besedila. Lp, --[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 18:42, 13. maj 2020 (CEST)

:Ok hvala,bom naslednji teden, ko bom imel več časa, napisal v članke še sklice. Lp. [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 23:00, 14. maj 2020 (CEST)

:Evo sem objavil moj prvi članek v katerega sem dodal sklice: Ben Sliney. Lp. [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 22:58, 15. maj 2020 (CEST)

Spet si narobe razumel sklice. Ni problema, ti bom poskušal na lažji način pokazati kako se jih vstavi. Verjetno zate najlažji način bi bil da klikneš na gumb &quot;Navedi&quot;, ki se ti prikaže, ko urejaš članke. Potem izbereš kakšen sklic imaš in nato preprosto kopiraš vsebino nekega angleškega sklica v tvoj sklic. Pri tem bi ti predlagal, da si vklopiš orodje &quot;Reference previews&quot;, ki ga najdeš desno zgoraj pod napisom &quot;Preizkusne funkcije&quot;. To orodje ti omogoča, da lahko v besedilu vidiš vsebino sklicev tako, da se z miško premakneš na nek določen sklic s tako &lt;ref&gt; Nekaj &lt;/ref&gt; obliko. S tem lahko lažje izbreš vsebino sklica in ga kopiraš v tvoj sklic na slo. Wiki. Lp, --[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 10:12, 25. maj 2020 (CEST)

Ok, hvala. Nekateri članki, ki sem jih prevedel nimajo sklicev zato sklicev tudi ne dodam, eden takih je članek SS Baron Gautsch, ali pa Thomas Henry Ismay. Lp. [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 08:20, 26. maj 2020 (CEST)

&lt;references/&gt;

== Normativna kontrola ... ==

... pomeni [[Predloga:Normativna kontrola|točno določeno predlogo]], s katero v nekatere članke dodamo povezave do knjižničnih kataloških sistemov. Samo da ne bo nesporazuma! —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 18:37, 16. junij 2020 (CEST)

Ok,hvala, da si mi povedal. Lp. [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 07:36, 18. junij 2020 (CEST)

== Zakaj ==

zakaj mi ne dovolis da zbrisem nekaj z lastne strani model. [[Uporabnik:Zbrisimojaccountlega|Zbrisimojaccountlega]] ([[Uporabniški pogovor:Zbrisimojaccountlega|pogovor]]) 21:37, 21. junij 2020 (CEST)

What?  [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 19:32, 22. junij 2020 (CEST)

== Viri ==

Pozdravljen,&lt;br&gt;
v tvojih nedavnih člankih sem naredil nekaj popravkov. 1. V biografskih člankih ti v infopolje Oseba ni treba pisati vseh atributov, saj se ti napajajo iz wikipodatkov. 2. Bi lahko spletne vire navedel z pomočjo &lt;nowiki&gt;{{Cite web}}&lt;/nowiki&gt; oz. &lt;nowiki&gt;{{Navedi splet}}&lt;/nowiki&gt;? Hvala, --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 12:26, 17. januar 2021 (CET)

Pozdravljen,
hvala za popravke v mojih nedavnih člankih. Prav, bom v prihodnje poskusil spletne vire navesti tako kot si mi napisal. [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 12:59, 17. januar 2021 (CET)

Pozdrav, super bi bilo, če bi v članke, ki jih prevajaš iz angleščine, prenesel tudi tamkajšnje sklice. Sedaj namreč članki izgledajo nereferencirani/slabo referencirani, četudi so angleške verzije dodobra podkrepljene s sklici. Ciljam recimo na Smrt Adolfa Hitlerja, kjer bi bile reference še kako dobrodošle. Najenostavneje je vstaviti sklice s pomočjo samodejnega orodja, kamor napišeš ISBN knjige/PMID/url/naslov in ti potem sistem sam ustvari sklic. Uporabiš pa lahko tudi predloge.--'''[[Uporabnik:Melaleuca alternifolia|&lt;span style=&quot;color: darkgreen&quot;&gt;Melaleuca alternifolia&lt;/span&gt;]]''' '''|''' '''[[Uporabniški pogovor:Melaleuca alternifolia|&lt;span style=&quot;color: olive&quot;&gt;pogovor&lt;/span&gt;]]''' 11:50, 22. februar 2021 (CET)

:Članki v taki obliki (mislim predvsem [[Smrt in pogreb Josipa Stalina]], [[Smrt Adolfa Hitlerja]] in [[Let 19]]) bi bili primerni za združitev (v zadnjem razširjeni z odstavkom iz [[Bermudski trikotnik]]), saj nimajo veliko sklicev oz. so ti neurejeni. Prosim, da to urediš. Prav tako sem ti nalepil {{tl|popravi}} v sekcije, ki so potrebne sanacije. LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09090091&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 11:58, 22. februar 2021 (CET)

Pozdravljen! Nazadnje v članke, ki sem jih prevedel iz angleške wikipedije, nisem dodal slikcev (sicer sem jih hotel) ker me je pri urejanju zmedlo, da so bili sklici v članku angleške wikipedije, ki sem ga prevajal, v predlogi. Zato nisem vedel kako dodati sklice in sem zato strani objavil brez sklicev. Sklice v članke, ki jih pišem, ponavadi dodam z &quot;navedi&quot; nikoli pa še nisem dodal takšnih sklicev, ki bi bili vpisani v predlogi. Hvala za obvestilo, bom v prihodnje, ko bom imel čas, popravil strani in poskušal dodati sklice tako, da bo vse štimalo. Me pa zelo zanima, kako se v članek doda sklice z uporabljanjem predloge. Lp. [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 12:48, 22. februar 2021 (CET)

:Če preklopiš v kodni način urejanja, so tam ti sklici &quot;surovci&quot; v obliki {{tl|Navedi knjigo}}, {{tl|Navedi splet}} ipd. (seveda v angleščini). Samo prekopiraš, popraviš datum dostopa in jih prilepiš na ustrezno mesto. Za let 19 pa je v [[Bermudski trikotnik]] razširjeno poglavje, ki je pmm primerno za prenos v tvoj članek. Predlagam pa, da tam pustiš ~~100 besedni povzetek tvojega članka. LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09090091&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 12:56, 22. februar 2021 (CET)
::Pardon, malo sem zgrešil. Pri ladjah to nalogo prevzame parameter ''display title'' v {{tl|Infopolje Ladja Začetek}}. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09090091&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 11:05, 27. marec 2021 (CET)

Nič hudega, je že v redu. [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 11:12, 27. marec 2021 (CET)

== Zadnji prispevki ==

Pozdravljen,

pregledal sem tvoje nedavne prispevke. Sem jim popravil slovnico in malce prebesedil. Wiki je za vse, zato ne piši dolgih zapletenih stavkov, če lahko kratke. V primeru [[Smrt in pogreb Josipa Stalina]] se članek najlažje poveže z predlogo {{tl|glej tudi}} ki gre na vrh članka v [[Josip Stalin]]. Pa moram še dodati, da besedna zveza &quot;ubit do smrti&quot; ne obstaja. Prosim, da upoštevaš rodilnik, dajalnik ipd. ter v članke ne piši besedil, ki so samo z Googla Translata. Pri tem članku se tudi poraja vprašanje, kdo je Volkogonov? Ta namreč ni omenjen v članku. Za [[let 19]] bi pa pridal, da pazi, kako sklanjaš. Piše se ''Fort Lauderdale, rod. Fort Lauderdala''. Pa popravil sem tudi trditev, da je samo hidroplan imel težave z gorivom in takimi sistemi. To ni res, saj so taiste težave pestile večino Marinerjev. Pri [[Nikolai Fomin]] pa preveri še prevod, saj je tole verjetno en. verzija imena. Drugače pa super, le tako naprej. Upam, da ti nisem preveč zatežil. Lep večer,

--'''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09090091&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 22:02, 13. marec 2021 (CET)

Pozdravljen! Ne skrbi nič mi nisi zatežil, hvala da si mi razložil nekatere stvari, ki jih prej nisem vedel. Hvala tudi, da si mi nekatere članke, ki mi jih ni uspelo popraviti,popravil. Lep večer! [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 22:55, 13. marec 2021 (CET)

:Ker vidim, da vztrajno obdeluješ inženirje, bi te prosil če: osebam, ki so povezane z Černobilsko nesrečo dodaš [[:Kategorija:Černobilska nesreča|Kategorija:Černobilska nesreča]] in če pustiš [[Predloga:Infopolje Oseba|Infopolje Oseba]] čim bolj nedefinirano, saj se vrednosti napajajo iz wikipodatkov. Keep the good work '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09090091&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 23:04, 20. marec 2021 (CET)

Super, sem uredil na strani Valerij Hodemčuk. Lp. [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 23:16, 20. marec 2021 (CET)

:Bom še malo &quot;zlorabil&quot; tale razdelek. V članke ladij prosim na dno (zraven kategorij, nog, ipd.) še dopiši &lt;nowiki&gt;{{DISPLAYTITLE:HMS ''Majestic'' (1914)}}&lt;/nowiki&gt;, da bo ime ladje v kurzivi. Vem, da se tega nismo ravno držali, vendar bo nekoč manj dela, če to storiš sedaj. PS: Infopolje gre nad uvodno vrstico, saj se tako poravna. LP '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09090091&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 11:00, 27. marec 2021 (CET)

== WMCEE 2021 ==

Tvoji članki o černobilski nesreči bi lepo spadali pod natečaj [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2021|Wikimedia CEE Pomlad 2021]] (tudi Ukrajina je del teme). Če se strinjaš, bi jih uvrstili zraven, samo med udeležence se vpiši na [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2021/Pravila in udeleženci|podstrani Pravila in udeleženci]]. Potem bomo organizatorji opremili tvoje članke s pasico na pogovorni strani, da jih bo zabeležila statistika, lahko pa sam, navodila so na [[Predloga:CEE Spring 2021]]. Če ne želiš sodelovati, povej. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 14:07, 24. marec 2021 (CET)

Pozdravljen. Seveda, se strinjam, da jih uvrstimo zraven. Ravnokar sem se vpisal med udeležence. [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 14:16, 24. marec 2021 (CET)

:Ker že pišeš o temah, ki so povezane z Ukrajino, si lahko za navdih ogledaš [[Pogovor o Wikipediji:Wikimedia CEE Pomlad 2021/Seznami člankov]]. (PS: Si mnogo bolj priden ko jaz...). Moogče še nekaj nasvetov: Sklice se piše za piko oz. ločilom (blabla.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;Tako se navede sklic pravilno&lt;/ref&gt; in ne takole&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;.). V biografske članke sodi tudi {{tl|Normativna kontrola}} in infopolje (kakršnokoli) sodi čisto na vrh članka, da se potem poravna s prvo vrstico besedila. LP, '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09090091&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 23:34, 10. april 2021 (CEST)

Aha, super, hvala še za nekaj nasvetov, tudi ti si zelo priden. Lp. [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 23:52, 10. april 2021 (CEST)

=== [[:meta-wiki:Wikimedia CEE Spring 2021/Structure/Ukraine]] ===

[[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] Čestitamo! Vidim, da vas določena tema zanima v ukrajinskem kontekstu. Te ponudbe vas lahko zanimajo:

* https://meta.wikimedia.org/wiki/Wikimedia_CEE_Spring_2021/Structure/Ukraine/Extended/Culture &amp; 
* https://meta.wikimedia.org/wiki/Wikimedia_CEE_Spring_2021/Structure/Ukraine/Extended/History

Morda vas bodo zanimali tudi naslednji članki:

* [[:en:The Russian Woodpecker]]
* [[:en:Swan Lake: The Zone]]
* [[:en:Aurora (2006 film)|''Aurora'' (2006 film)]]
* [[:uk:Загоризонтна радіолокаційна станція «Дуга»]]
* [[:uk:Чорнобильський радіаційно-екологічний біосферний заповідник]]
* [[:uk:Туризм в зоні відчудження Чорнобильської АЕС]]
* [[:uk:Самосели зони відчуження]]
* [[:uk:Оформляндія]]
* [[:uk:Брама (фільм, 2017)]]
* [[:uk:Загублене місто (фільм, 2015)]]
* [[:uk:Люксембург (фільм)]]
* [[:uk:Мі-кро-фон!]]
* [[:uk:Поріг (фільм)]]
* {{ill|Anomálna zóna|uk|Аномальна зона}}

[[:en:List of Chernobyl-related articles|Tu]] si lahko ogledate številna druga dela o Černobilu. Lep pozdrav. --[[Uporabnik:Yasnodark|Yasnodark]] ([[Uporabniški pogovor:Yasnodark|pogovor]]) 18:07, 23. april 2021 (CEST)

== Zapisovanje ruskih imen ==

Pozdravljen!
Vidim, da veliko prevajaš o ruskih osebah z angleške Wikipedije Pri tem naj te opozorim, da angleščina, podobno kot nemščina, zapiše šumnike v kombinaciji večih črk. Zato ne kopiraj poangleščenih imen (kot si to storil v [[Žrtve černobilske nesreče]]), ampak jih raje prečrkuj iz originala po [[Wikipedija:Zapisovanje ruskih imen|smernici o ruskih imenih]]. Vse dobro, '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09090091&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 13:52, 8. maj 2021 (CEST)

Torej če prav razumem moram zraven napisati ime še po rusko ali samo po slovensko? [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 22:26, 8. maj 2021 (CEST)

:Ne, samo slovenjeno ime. Zadnjič nisi slovenil imena [[Vladimir Shasenok]], vendar pa slovenščina pozna šumnike in tako postane [[Vladimir Šašenok]]. Tako imamo mi samo eno črko (š), medtem ko angleško govoreči napišejo sh. Lp, '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09090091&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 23:37, 8. maj 2021 (CEST)

Aha zdaj mi je jasno. Hvala za pojasnilo. Lep večer! [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 23:42, 8. maj 2021 (CEST)

== Navajanje sklicev ==

Če uporabljaš predlogo [[Predloga:Sfn|Sfn]], moraš nato knjigo navesti še kot poln sklic z uporabo [[Predloga:Navedi knjigo|Navedi knjigo]] Dvomim, da so vsi tisti avtorji izdali samo eno knjigo v tistem letu. In sklice se navaja za piko. LP,  '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09090091&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 12:38, 28. junij 2021 (CEST)

A09090091, prav. Torej si me hotel obvestiti za sklice na strani [[Atentat na nadvojvodo Franca Ferdinanda]]? [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 14:41, 28. junij 2021 (CEST)

:Da. Pa tudi nasplošno, kaj velja postoriti ob uporabi slednje predloge. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09090091&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 14:45, 28. junij 2021 (CEST)

== Kategorizacija ==

Pri nogometaših ti predlagam, da jim dodaš še kategorije nogometnih klubov. V primeru [[Niko Krajnčar|Nika Krajnčarja]] bi lahko dodal [[:Kategorija:Hrvaški nogometaši]],[[:Kategorija:Hrvaški nogometni reprezentanti]],[[:Kategorija:Nogometaši Dinama Zagreb]],[[:Kategorija:Nogometaši Hajduka Split]],[[:Kategorija:Nogometaši Portsmoutha]],[[:Kategorija:Nogometaši Tottenham Hotspurja]],[[:Kategorija:Nogometaši Dinama Kijev]],[[:Kategorija:Nogometaši New York Cosmosa]],[[:Kategorija:Nogometaši Rangersov]],[[:Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2006]],[[:Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v rokometu 2008]],[[:Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v rokometu 2012]]. Tako bo manj dela za vse, bralci pa bodo še lažje našli članke. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09090091&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 12:13, 24. julij 2021 (CEST)

Prav, bom dodal. Hvala za predlog. Lep večer. [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 21:35, 24. julij 2021 (CEST)

== Hitenje ==

Pozdrav, hitenje pri pisanju člankov vsekakor ni dobro. Za vsak članek si vzami več časa, ker si v zadnji kolekciji objavljenih člankov imel obilo nepotrebnih napak (zatipkanje, nesmiselni prevodi, reference na drugačnih mestih kot pri originalih, nepovezovanje člankov z wikidata ipd.).--'''[[Uporabnik:Melaleuca alternifolia|&lt;span style=&quot;color: darkgreen&quot;&gt;Melaleuca alternifolia&lt;/span&gt;]]''' '''|''' '''[[Uporabniški pogovor:Melaleuca alternifolia|&lt;span style=&quot;color: olive&quot;&gt;pogovor&lt;/span&gt;]]''' 22:26, 8. avgust 2021 (CEST)

Pozdrav Melaleuca. V redu raje ne bom toliko hitel, sicer pa so tej članki o otokih, ki sem jih nazadnje napisal, zelo kratki pa jih zato hitreje napišem. Me pa zanima kaj je zdaj z stranjo Marjan, Split in kako se poveže članek, ki ga nima angleška wikipedija. Zato namreč teh člankov nisem povezal. Lp. [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 22:35, 8. avgust 2021 (CEST)

:Pogledaš pač pri originalu (sklepam, da je to hrvaška wikipedija). Upam pa, da se ne bo ponovil Klemnov scenarij, ki je, podobno kot ti tudi hitel. Na koncu so bile težave, KK je bil ob naziv admina ter zapustil naše omizje, slwiki pa je ostalo tisoče škrbin o sovjetskih generalih. Ostalo je pa zgodovina... '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09090091&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 22:48, 8. avgust 2021 (CEST)

Stran Marijan sem prestavil na Marjan, Split. V vseh tujejezičnih wikipedijah je brez i-ja. Povezuje se vselej po istem postopku, klikneš Dodaj povezave in pod Jezik vpišeš kodo jezika (recimo hrwiki za hrvaško, dewiki za nemško itd.). Potem pa spodaj vtipkaš še naslov članka, kot je to v izbrani jezikovni različici. Prosim te, da malo preletiš še te svoje zadnje objavljene članke.--'''[[Uporabnik:Melaleuca alternifolia|&lt;span style=&quot;color: darkgreen&quot;&gt;Melaleuca alternifolia&lt;/span&gt;]]''' '''|''' '''[[Uporabniški pogovor:Melaleuca alternifolia|&lt;span style=&quot;color: olive&quot;&gt;pogovor&lt;/span&gt;]]''' 22:46, 8. avgust 2021 (CEST)

Hvala. Bom preletel še enkrat članke. Lep večer! [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 22:49, 8. avgust 2021 (CEST)

Pozdrav, spet jaz. Sedaj mi je postalo jasno, kaj točno je ZimskoSonce mislila z izrazom &quot;fake sklici&quot; v tistem sporočilu zadnjič. Takšne si namreč uporabil v članku [[Korčulski kanal]]. Sklice predvidevam, da si vzel iz cebwiki, a si jih uporabil nesmiselno, ker so na cebwiki namenjeni referenciranju podnebja in količine padavin, česar ti v svojem članku ne omeniš. Prosim, uporabljaj le sklice, od koder si zares vzel vsebino.--'''[[Uporabnik:Melaleuca alternifolia|&lt;span style=&quot;color: darkgreen&quot;&gt;Melaleuca alternifolia&lt;/span&gt;]]''' '''|''' '''[[Uporabniški pogovor:Melaleuca alternifolia|&lt;span style=&quot;color: olive&quot;&gt;pogovor&lt;/span&gt;]]''' 12:58, 16. avgust 2021 (CEST)

Pozdrav, sem že mislil, da sem spet dodal fake sklice v zadnje članke o hrvaških otokih. Sem pregledal in mislim, da tokrat nism naletel na fake sklice. Drugače pa uporabljam sklice iz tiste strani, ki jo prevajam, pogosto iz uvoda ali jedra članka. Npr. pri zadnjih člankih sem uporabil sklice od koder sem prevedel stran. Če me hočeš še kaj opozoriti mi kar povej. Lp. [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 13:35, 16. avgust 2021 (CEST)

Neustrezne sklice sem v članku Korčulski kanal že odstranil. Lahko si pogledaš zgodovino urejanja in primerjaš. Kar se tiče tvojih novejših člankov, pa drži (kolikor sem na hitro pregledal), da tam uporabljaš ustrezne sklice.--'''[[Uporabnik:Melaleuca alternifolia|&lt;span style=&quot;color: darkgreen&quot;&gt;Melaleuca alternifolia&lt;/span&gt;]]''' '''|''' '''[[Uporabniški pogovor:Melaleuca alternifolia|&lt;span style=&quot;color: olive&quot;&gt;pogovor&lt;/span&gt;]]''' 13:42, 16. avgust 2021 (CEST)

:Zm05, da ne bo pomote, nekateri urejevalci puščajo vire na koncu celotnega odstavka in ne takoj za navedkom, saj se lahko na isti vir sklicuje več povedi. Primer je [[Kibernetski kriminal v Sloveniji]] (poglavje 2000-2010), ki se načeloma sklicuje na SICERT, vmes so pa še posamezni sklici za posamezne dogodke. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09090091&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 15:40, 16. avgust 2021 (CEST)
PS: Prevedi tudi dostopno XX.XX.XXXX, saj so sedaj datumi v hrvaščini.

== Translation request ==

Hello.

Can you translate and upload the article [[:en:Baku railway station]] in Slovenian Wikipedia?

Yours sincerely, [[Uporabnik:Multituberculata|Multituberculata]] ([[Uporabniški pogovor:Multituberculata|pogovor]]) 01:59, 16. oktober 2021 (CEST)

Hi. 
If you want, I can upload this article in the future.
Greetings. [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 16:31, 20. oktober 2021 (CEST)

@[[Uporabnik:Multituberculata|Multituberculata]] Hi, I recently wrote this page on Slovenian wikipedia. Greetings.[[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 21:32, 4. marec 2022 (CET)

== Knjižni spam ==

To, kar si storil v [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Roman_Leljak&amp;curid=368428&amp;diff=5597885&amp;oldid=5420965&amp;diffmode=source] je po [[WP:SPAM]] knjižno in sklicevalno smetenje. Ne počni tega v prihodnje, saj je nezaželeno. Amazon pa ni in ne more biti vir, ker je knjigarna. --'''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09090091&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 18:17, 5. november 2021 (CET)

Kakšno smetenje? S tem sem le hotel navesti vir da si ne izmišljujem, čeprav se mi ni zdelo da je to knjigarna. Hvala za obvestilo. [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 18:23, 5. november 2021 (CET)


== Pravopis ==
Pozdravljen,

tvoj prispevek v članku o Fidelu Castru je vseboval tolikšno število pravopisnih in slovničnih napak, da sem moral celotno urejanje razveljaviti. Ostali sodelavci Wikipedije nismo dolžni popravljati jezika v tako obsežnih prispevkih, ker bi nam enostavno vzelo preveč časa. Od danes dalje bom vsako podobno urejanje razveljavil. Hvala za razumevanje--[[Uporabnik:HenrikBaun|HenrikBaun]] ([[Uporabniški pogovor:HenrikBaun|pogovor]]) 01:36, 5. december 2021 (CET)

:::@[[Uporabnik:HenrikBaun|HenrikBaun]] pozdravljen. Sedaj mi je jasno zakaj si razveljavil. Sem ponovno napisal uvod članka z več popravki, upam da zdaj vse štima. Lp [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 09:42, 5. december 2021 (CET)

== Razno ==

Včerajšnji članki so svetlobna leta boljši od nekaterih prejšnjih; vseeno se še vedno vidijo ostanki prevajanja iz angleščine, ki so v slovenskem jeziku nesmiselni (prosim dobro preberi vsak članek, preden ga objaviš, ker boš zagotovo tudi ti opazil napakice in jih odpravil sam). Ena smernica glede referenc; če iz angleške wikipedije preneseš kratke reference (torej Primek, letnica + stran), moraš prenesti tudi pripadajoč navedek v bibliografiji. Npr. Etcheson 2005, str. 119. bi navedel med sklici, Etcheson, Craig (2005). After the Killing Fields: Lessons from the Cambodian Genocide. Greenwood. ISBN 978-0-275-98513-4. pa v bibliografiji. Druga možnost je, da se že med sklici navaja daljše reference, samo kratke reference pa niso dovolj.--'''[[Uporabnik:Melaleuca alternifolia|&lt;span style=&quot;color: darkgreen&quot;&gt;Melaleuca alternifolia&lt;/span&gt;]]''' '''|''' '''[[Uporabniški pogovor:Melaleuca alternifolia|&lt;span style=&quot;color: olive&quot;&gt;pogovor&lt;/span&gt;]]''' 08:46, 11. december 2021 (CET)

Super, me veseli, da so strani bolje. Za slovnico bom magari še dvakrat pregledal pred objavo, da se prepričam o popravljenih napakah, za sklice pa bom tudi videl kaj se da še narediti. [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 09:13, 11. december 2021 (CET)

:Da ne bo pomote, za NPOV oznako na članku [[Primerjava nacizma in stalinizma]] nisi kriv sam, ta oznaka je tudi v originalnem članku na enwiki. Pri uporabi kratkih sklicev je prednost ta, da lahko navedeš stran v knjigi. Tega do sedaj ni v tem članku, razlike v sklicih so samo 4 reference (enwiki 11, slwiki 8). Za bibliografijo bom še dodal, drugače si se pa zelo potrudil (čeprav je samo uvod). '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09090091&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 10:20, 11. december 2021 (CET)

== Luka Mesec ==

Zakaj si odstranil dve povezavi na članka iz Mladine? lp --[[Uporabnik:Globokivisoki|Globokivisoki]] ([[Uporabniški pogovor:Globokivisoki|pogovor]]) 17:22, 13. december 2021 (CET)

Pozdravljen, očitno sem odstranil napačni povezavi in sem to spregledal. Hvala da si me obvestil, lahko povrneš moje spremembe. [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 18:20, 13. december 2021 (CET)

== Prevajanje uvodov ==

Pozdrav, uvod naj bi bil kratek povzetek članka. Dolgi, res obsežni uvodi so značilni za obsežnejše članke. S tem, da iz angleščine prevedeš zelo dolg uvod, pri čemer je že obstoječe jedro članka precej krajše, slabšaš slog člankov. Če že vztrajaš pri prevajanju uvodov angleških člankov, jih potem vsaj nekako oblikuj po poglavjih in iz njih tvori jedro članka. (Tole problematiko pri tebi opažam že dlje časa, ni samo problem današnjih izdelkov.)--'''[[Uporabnik:Melaleuca alternifolia|&lt;span style=&quot;color: darkgreen&quot;&gt;Melaleuca alternifolia&lt;/span&gt;]]''' '''|''' '''[[Uporabniški pogovor:Melaleuca alternifolia|&lt;span style=&quot;color: olive&quot;&gt;pogovor&lt;/span&gt;]]''' 14:17, 13. januar 2022 (CET)

Torej naj v prihodnje raje ne napišem vsega prevedenega uvoda iz angleške wiki v članke sl wiki? lp.[[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 14:24, 13. januar 2022 (CET)

:Nisva se razumela. Če prevedeš tako obsežen uvod, ga daj raje razdeli na poglavja in naj sestavlja jedro. Dolg uvod spada k dolgemu članku (poglej si recimo, kako dolg članek imajo na enWiki pri Trumanu in kakšen je naš). Precej slabo izgleda, če je uvod nekajkrat daljši od sledeče vsebine.--'''[[Uporabnik:Melaleuca alternifolia|&lt;span style=&quot;color: darkgreen&quot;&gt;Melaleuca alternifolia&lt;/span&gt;]]''' '''|''' '''[[Uporabniški pogovor:Melaleuca alternifolia|&lt;span style=&quot;color: olive&quot;&gt;pogovor&lt;/span&gt;]]''' 14:39, 13. januar 2022 (CET)

Aha zdaj mi jasno. Prav, hvala. [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 14:46, 13. januar 2022 (CET)

== [[WP:PZAP/GRP]] ==

Resnično hvala za vsak revert, ki storiš v antivandalističnih posegih proti zgornjemu spammerju. Upam, da se zavedaš tudi možnih posledic. Vračalcem namreči grozi z osebnimi napadi, jim piše neprimerna sporočila na pogovorne strani in se poskuša prijaviti v njihove uporabniške račune. Zagotovi si dovolj močno geslo, če se pojavijo osebni napadi, jih mirno odstrani. IP ne sporočaj na [[WP:PZAP]], pusti da administratorji sami naredimo svoje (da ne bo pričel napadati še PZAPa). Hvala za razumevanje, '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 20:46, 22. januar 2022 (CET)

Se razume @[[Uporabnik:A09090091|A09090091]]. Prav bom naredil tako, od kje pa to, da jim grozi in zakaj naj ne sporočam na [[WP:PZAP]]? [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 21:01, 22. januar 2022 (CET)

:Grozijo tistim, ki jih vračajo (potencialno tudi tebi). Sporočanja na [[WP:PZAP]] ne prakticiramo, saj nočem(o) imeti še ene strani v stalnem vandaliziranju (oziroma stalnem vračanju). Žal nas je dolgoročni abuser dosegel na radarju in se ga ne bomo znebili. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 21:48, 22. januar 2022 (CET)

Right. [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 22:09, 22. januar 2022 (CET)

== CEE  Pomlad 2022 ==

Leto je spet naokoli, natečaj je tu. Če hočeš, se lahko prijaviš med udeležence na [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2022/Pravila in udeleženci]]. Nekaj izmed tvojih zadnjih prispevkov bi se že lahko štelo. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 09:28, 26. marec 2022 (CET)

Pozdravljen, hvala sem že prijavljen. Lp. [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 14:39, 27. marec 2022 (CEST)

:Čestitke za drugo mesto! Lahko prosim vneseš svoj e-mail v nastavitvah računa, da te kontaktiram glede nagrade? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 18:13, 14. junij 2022 (CEST)

== Zvezda ==

Hvala! Za to je bil račun v večji meri ustvarjen. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 14:06, 2. april 2022 (CEST)

Malenkost. Lp. [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 14:19, 2. april 2022 (CEST)

== Nekaj nasvetov ==

Pozdravljen. Nad nekaj tvojimi zadnjimi prispevki imam nekaj pripomb (nič ni narobe ;) Kategorije naj bi bile smiselne glede na njihovo vsebino in bi morale vsebovati vsaj 5 člankov. Te so ponavadi &quot;skupni imenovalec&quot; gruči člankov, torej [[:Kategorija:Državni simboli Ukrajine]] in ne [[:Kategorija:Zastava Ukrajine]], [[:Kategorija:Grb Ukrajine]] (morda pa [[:Kategorija:Zastave po državah]] in [[:Kategorija:Grbi po državah]]). Poleg tega ti je verjetno prišlo med prevajanjem do lapsusa, v [[Zastava Ukrajine]] sedaj sodeč po besedilu manjka tabela z barvnimi odtenki ;) LP, '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 23:07, 15. april 2022 (CEST)

:PS: Si [[Jugoslovanske tajne službe (serija)]] tudi načrtoval za CEE? '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 23:09, 15. april 2022 (CEST)

Pozdravljen, stran Jugoslovanske tajne službe ne nameravam uvrstiti k CEE. Sem jo ustvaril samo zato, ker sem videl, da je na RTV sporedu vsak torek in ker obstaja ta članek tudi na hr wiki. Pa hvala kar se tiče kategorij, sploh ni prišlo takrat na pamet katera ktgr naj ji dam in sem vrstil kar prejšnjo. Lep pozdrav! [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 09:06, 16. april 2022 (CEST)

Premislil, sem uvrstil članek na CEE. [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 11:10, 29. maj 2022 (CEST)

:Zm05gamer, če si spregledal - prosim omogoči pošiljanje e-mailov v svojih nastavitvah ali pa mi piši na {{noSpam|jpolajnar.wiki|gmail.com}}, da se zmeniva glede nagrade. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 19:09, 17. junij 2022 (CEST)

Aha hvala za opozorilo bom uredil v prihodnje. Lp.[[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 21:11, 17. junij 2022 (CEST)

@[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]], sem potrdil pošiljanje e-mailov, ali zdaj vse štima? [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 21:20, 17. junij 2022 (CEST)

::Štima. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 07:19, 18. junij 2022 (CEST)

== [[WP:Urejevalske vojne]] ==

Predlagam, da pod Lipo odpreš razpravo in da se smernica uradno potrdi. Glede na to, da ni kontroverzna in ne posega preveč v samo delovanje, bo debata mirna. Odpri in pusti nekaj časa, da se vidi javno mnenje; nato pa jo bo eden izmed administratorjev zaprl in (najverjetneje) potrdil. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 22:30, 2. avgust 2022 (CEST)

Zmenjeno, takoj bom odprl razprav. [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 22:31, 2. avgust 2022 (CEST)</text>
      <sha1>f3xqypoxuh0ceqjz45g416kmizs4viq</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5726796</id>
      <parentid>5726793</parentid>
      <timestamp>2022-08-02T20:35:51Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Zm05gamer</username>
        <id>180058</id>
      </contributor>
      <comment>pp</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="43107" xml:space="preserve">{{Začetek okvira|modro|ozadje=white}}
&lt;center&gt;[[Wikipedija:Veleposlaništvo|Welcome!, ¡Bienvenido!, Dobrodosli, Wilkommen, Добро пожаловать, Benvenuti, Bem-vindo!, Bonvenon, Welkom]]&lt;/center&gt;


&lt;center&gt;&lt;big&gt;'''[[Wikipedija:Uvod|Pozdravljen/a]] v [[Wikipedija|Wikipediji]], {{PAGENAME}}!'''&lt;/big&gt;&lt;/center&gt;

{|
|
|--
|[[Slika:Crystal Clear app amor.png|left|35px]]
| Hvala za tvoje prispevke. Za začetek si oglej [[Wikipedija:Uvod|uvod]] in obišči [[Wikipedija:Vadnica|vadnico]]. Če želiš, se lahko vpišeš na [[Wikipedija:Wikipedisti|sezname Wikipedistov]] in na svoji [[Uporabnik:{{PAGENAME}}|uporabniški strani]] navedeš [[Wikipedija:Babilon|jezike, ki jih govoriš]] ter nekaj malega o sebi (od kod prihajaš, katera področja te zanimajo, in podobno).

|--
|[[Slika:Wiki letter w.svg|left|40px]]
| Pri urejanju bodi pozoren/na na nekatera [[Wikipedija:Pravila in smernice|pravila in smernice]]:

:* [[Wikipedija:Kaj Wikipedija ni|merila za vključitev člankov]] (in kaj Wikipedija ni...)
:* [[Wikipedija:Dogovori o poimenovanju|dogovori o poimenovanju]]
:* [[Wikipedija:Nepristranskost|nepristransko pisanje]] / [[Wikipedija:Konflikt interesov|konflikt interesov]]
:* [[Wikipedija:Slogovni priročnik|slog]]
:* [[Wikipedija:Navajanje virov|navajanje virov]]
Kot vodilo pri slogu in zgradbi članka ti je lahko kateri izmed [[Wikipedija:Izbrani članki|izbranih člankov]] - člankov, ki spadajo med najboljše. Med njimi je lahko tudi tvoj!

Preizkušanju urejanja je namenjen tvoj lastni [[Uporabnik:{{PAGENAME}}/peskovnik|peskovnik]] (ta je namenjen samo tebi in ga lahko uporabljaš brez skrbi, da bo vsebino kdo pobrisal). Na pogovornih straneh se tikamo in na koncu podpišemo, in sicer takole: &lt;nowiki&gt;--~~~~&lt;/nowiki&gt; ; če v tekst vstaviš ta dva vezaja in štiri »tilde«, se bodo po shranjevanju samodejno spremenili v podpis z datumom in uro vnosa. V člankih se ne podpisujemo.

|--
|[[Slika:Crystal Clear app lphoto.png|left|40px]]
|Z veseljem bomo sprejeli tudi slike in druge datoteke, ki jih boš [[Wikipedija:Nalaganje datotek|prispeval/a]] oziroma dodal/a v članke. Vendar pri tem upoštevaj pravila o [[Wikipedija:Pravila uporabe slik|uporabi slik]] in [[Wikipedija:Avtorske pravice#Pravice in dolžnosti sodelavcev|avtorskih pravicah]].

|--
|[[Slika:Crystal Clear action info.png|left|35px]]
| Če imaš še kakšno vprašanje:

:* za enciklopedična vprašanja je na razpolago [[Wikipedija:Orakelj|Orakelj]]. 
:* v zvezi z delom v Wikipediji pa vprašaj [[Wikipedija:Pod lipo|Pod lipo]], se pridruži [[Wikipedija:IRC-kanal|IRC-kanalu]] &lt;code&gt;#wikipedia-sl&lt;/code&gt;, pošlji e-pošto na &lt;code&gt;info-sl (afna) wikimedia.org&lt;/code&gt; ali pa se obrni kar name.

&lt;br&gt;Za konec še najpomembnejše: želim ti veliko volje, veselja in uspehov pri delu! — {{#if:— [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 14:50, 27. maj 2019 (CEST)|— [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 14:50, 27. maj 2019 (CEST)}}
|}{{Konec okvira}}

'''DA SE PREPRIČATE, ALI SEM VAM ODGOVORIL, TO STRAN REDNO PREVERJAJTE.'''

== Slovnica ==

Živjo, rad bi te opozoril, da sem v tvojih dosedanjih člankih našel veliko pravopisnih napak in drugih nesmislov. Zaenkrat sem na hitro preletel samo nekaj krajših člankov, tako da bi te prosil, če lahko v prihodnje preden članek objaviš, še vsaj enkrat preveriš in ustrezno popraviš. Lp, --[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 15:47, 12. april 2020 (CEST)

:Pozdravljeni! Prav, bom v prihodnje bolj popazil na slovnico. Iz nekaterih virov v Google Translate prevajam besedilo, ki ga napišem v članek. Translate mi večkrat slabo prevede in ko besedilo napišem v članek ne vem kako spremeniti, da bi se bolje razumelo. Bom pri pisanju naslednjega članka bolj pozoren, besede, ki mi jih bo Translate slabo prevedel ali čudno pa jih raje ne bom napisal v članek. Lp!  [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 16:34, 12. april 2020 (CEST)

Če boš pri naslednjem prevodu naletel na težave s kakšnimi nerazumljivimi besedami, ti priporočam spletno stran '''Linguee''', kjer boš verjetno našel pravilen prevod. Če pa tudi tam ničesar ne najdeš, pa ti predlagam, da besedo vržeš v iskalnik in pogledaš kakšen je njen angleški pomen ter potem oblikuješ ustrezen prevod. Pa še to, na Wikipediji se tikamo :) Lp, --[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 16:39, 12. april 2020 (CEST)

Ok, najlepša hvala! Lp. [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 16:42, 12. april 2020 (CEST)

:Tudi jaz bi te prosil, da ne prevajaj z avtomatskimi orodji iz angleščine, če ne razumeš jezika. Članek [[Post Malone]] je poln nesmiselnih prevodov in bi ga pobrisal, če se mi ne bi ravno ljubilo popravljat vsega po izvirniku. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 16:14, 8. maj 2020 (CEST)

Ok, hvala za opozorilo [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 17:33, 8. maj 2020 (CEST)

:Ga lahko prosim še upoštevati začneš? Tvoji prispevki so res polni čudnih (milo rečeno) prevodov. Za primer Titanika, &quot;scale models&quot; definitivno niso &quot;modeli lestvice&quot; in &quot;tying Ben-Hur&quot; ne pomeni, da je kdo koga vezal. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 21:46, 3. junij 2020 (CEST)

Ok res obljubim, da bom bolj pazljiv v prihodnje.  [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 15:14, 4. junij 2020 (CEST)

:Tvoj zadnji prispevek je na [[Uporabnik:Zm05gamer/Kapitan potone z ladjo]]. Oprosti, ampak slovnica v njem ni ničemur podobna, zato ni za objavo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 21:17, 18. junij 2020 (CEST)

Aha, se mi je zdelo, da nekaj ni v redu.  [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 21:22, 18. junij 2020 (CEST)

Je slovnica v članku Moon Jae-in, ki sem ga zdaj objavil, v redu?  [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 21:47, 18. junij 2020 (CEST)

:A si sploh prebral kar ti je Google translate ponudil? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 21:55, 18. junij 2020 (CEST)

Za članek Moon Jae-in sem vse nesmisle popravil. Pri prejšnjem članku, ki si ga pa izbrisal pa sem mogoče bil površen. Se opravičujem za to. [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 22:00, 18. junij 2020 (CEST)

:*&quot;Rodil se je [...] v reki Busan&quot;
:*&quot;v svojem uspešnem predsedniškem kandidaturi&quot;
:*&quot;Leta 2017 je bil izvoljen po obstoju&quot;
:*&quot;Moon je liberal&quot;
:Itd. Ne vem, kako naj ti to lepše rečem, ker nočem ubiti tvojega entuziazma, ampak če ne razumeš izvornega teksta, je mogoče bolje, da se omejiš na manjša urejanja. Google Translate na žalost (še) ni uporaben za tako precizno delo, sploh ne v slabše podprtih jezikih kot je slovenščina. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 22:10, 18. junij 2020 (CEST)

Ok, sem uredil nesmisle v tem članku.  [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 17:02, 19. junij 2020 (CEST)

:Jah, nisi (še). Me pa že res zanima - od kje ti je prevedlo, da se je rodil v/pri reki Busan? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 18:25, 19. junij 2020 (CEST)

Ja,to da se je rodil v reki Busan, mi je prevedel samo Google Translate. Potem sem popravil, da se je rodil pri reki Busan, ker človek se ne more roditi v reki.  [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 20:26, 19. junij 2020 (CEST)

:Od kje ti je to prevedel, me zanima. Ker Busan ni reka, ampak mesto. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 06:50, 20. junij 2020 (CEST)

Da se je rodil v reki, mi je prevedel samo Translate. Tudi meni ni jasno zakaj mi je prevedel, da se je rodil v reki, saj sploh ni pisalo &quot;in river&quot;. Mogoče ga je zmedlo &quot;raised in poverty in Busan&quot; in je zato prevedel v reki Busan.  [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 08:47, 20. junij 2020 (CEST)

:Aha, iz angleške Wikipedije. No, ravno zato je treba zelo paziti in natančno preveriti, kaj pomenijo stavki v izvirniku in kaj piše v prevodu. V tem primeru je to zelo enostavno, samo klikniti moraš na link [[:en:Busan|Busan]]. Na žalost ne moreš računati na to, da bo imel prevod kak smisel in da ga je treba samo malenkostno popraviti. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 10:06, 20. junij 2020 (CEST)


== Sklici in viri ==

Živjo, pri članku [[Post Malone]] in [[Conrad Murray]] sem opazil, da si ju prevedel iz angleške Wikipedije. Prosil bi te, da v primeru prevoda tujega članka dodaš tudi sklice in vire, ki se v tem članku uporabljajo. Govorim o sklicih (ang. references), ki so prikazani na dnu članka. Sklici so označeni s številkami od 1 naprej (primer: &lt;ref&gt;Sklic 1&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;Sklic 2&lt;/ref&gt;) in lahko jih preprosto skopiraš na mesto v tvojemu članku, kjer sodijo. Lahko imaš za zgled članek o Conradu Murrayu, kjer sem ti to že popravil. Jaz se po navadi lotim prevodov člankov tako, da skopiram kodo besedila angleškega članka, ker imam potem že v članku ustavljene sklice, potem pa članek samo še prevedem. Če imaš še kakšno vprašanje glede tega, samo vprašaj. Pa še to: google translate ni ravno najboljše orodje za prevod člankov. Lp, --[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 16:39, 8. maj 2020 (CEST)

:Ok, bom naslednjič dodal še sklice. Vem, Translate res ni najboljši za prevajanje Lp. [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 17:32, 8. maj 2020 (CEST)

Vidim, da še zmeraj ne dodajaš sklicev v svoje članke. Si naletel na kakšno težavo? Potrebuješ pomoč? Lp, --[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 17:10, 13. maj 2020 (CEST)

:Pravzaprav ja. Se sklice dodaja s kakšno aplikacijo, ker jih ne morem kopirati iz angleške wikipedije, ko nekatere članke prevajam. Lp.  [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 17:51, 13. maj 2020 (CEST)

Ne, ne potrebuješ nikakršne aplikacije za dodajanje sklicev. Kot sem ti že omenil zgoraj, je meni najlažje dodati sklice tako, da najprej kopiram kodo iz angleškega članka v članek, ki ga ustvarjam na slo wiki. To narediš tako, da greš na angleškem članku pod &quot;Edit source&quot;, nato kopiraš kodo in greš na svoj članek pod &quot;Uredi kodo&quot; in jo tja notri prilepiš. Nato klikneš na &quot;Uredi&quot; in prikazalo se ti bo angleško besedilo s sklici. Ko imaš enkrat angleško kodo s sklici v svojem članku, lahko nad tem besedilom narediš prevod besedila, nato pa kopiraš ali z miško premakneš sklice na mesto kamor sodijo iz spodnjega besedila. Lp, --[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 18:42, 13. maj 2020 (CEST)

:Ok hvala,bom naslednji teden, ko bom imel več časa, napisal v članke še sklice. Lp. [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 23:00, 14. maj 2020 (CEST)

:Evo sem objavil moj prvi članek v katerega sem dodal sklice: Ben Sliney. Lp. [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 22:58, 15. maj 2020 (CEST)

Spet si narobe razumel sklice. Ni problema, ti bom poskušal na lažji način pokazati kako se jih vstavi. Verjetno zate najlažji način bi bil da klikneš na gumb &quot;Navedi&quot;, ki se ti prikaže, ko urejaš članke. Potem izbereš kakšen sklic imaš in nato preprosto kopiraš vsebino nekega angleškega sklica v tvoj sklic. Pri tem bi ti predlagal, da si vklopiš orodje &quot;Reference previews&quot;, ki ga najdeš desno zgoraj pod napisom &quot;Preizkusne funkcije&quot;. To orodje ti omogoča, da lahko v besedilu vidiš vsebino sklicev tako, da se z miško premakneš na nek določen sklic s tako &lt;ref&gt; Nekaj &lt;/ref&gt; obliko. S tem lahko lažje izbreš vsebino sklica in ga kopiraš v tvoj sklic na slo. Wiki. Lp, --[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 10:12, 25. maj 2020 (CEST)

Ok, hvala. Nekateri članki, ki sem jih prevedel nimajo sklicev zato sklicev tudi ne dodam, eden takih je članek SS Baron Gautsch, ali pa Thomas Henry Ismay. Lp. [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 08:20, 26. maj 2020 (CEST)

&lt;references/&gt;

== Normativna kontrola ... ==

... pomeni [[Predloga:Normativna kontrola|točno določeno predlogo]], s katero v nekatere članke dodamo povezave do knjižničnih kataloških sistemov. Samo da ne bo nesporazuma! —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 18:37, 16. junij 2020 (CEST)

Ok,hvala, da si mi povedal. Lp. [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 07:36, 18. junij 2020 (CEST)

== Zakaj ==

zakaj mi ne dovolis da zbrisem nekaj z lastne strani model. [[Uporabnik:Zbrisimojaccountlega|Zbrisimojaccountlega]] ([[Uporabniški pogovor:Zbrisimojaccountlega|pogovor]]) 21:37, 21. junij 2020 (CEST)

What?  [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 19:32, 22. junij 2020 (CEST)

== Viri ==

Pozdravljen,&lt;br&gt;
v tvojih nedavnih člankih sem naredil nekaj popravkov. 1. V biografskih člankih ti v infopolje Oseba ni treba pisati vseh atributov, saj se ti napajajo iz wikipodatkov. 2. Bi lahko spletne vire navedel z pomočjo &lt;nowiki&gt;{{Cite web}}&lt;/nowiki&gt; oz. &lt;nowiki&gt;{{Navedi splet}}&lt;/nowiki&gt;? Hvala, --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 12:26, 17. januar 2021 (CET)

Pozdravljen,
hvala za popravke v mojih nedavnih člankih. Prav, bom v prihodnje poskusil spletne vire navesti tako kot si mi napisal. [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 12:59, 17. januar 2021 (CET)

Pozdrav, super bi bilo, če bi v članke, ki jih prevajaš iz angleščine, prenesel tudi tamkajšnje sklice. Sedaj namreč članki izgledajo nereferencirani/slabo referencirani, četudi so angleške verzije dodobra podkrepljene s sklici. Ciljam recimo na Smrt Adolfa Hitlerja, kjer bi bile reference še kako dobrodošle. Najenostavneje je vstaviti sklice s pomočjo samodejnega orodja, kamor napišeš ISBN knjige/PMID/url/naslov in ti potem sistem sam ustvari sklic. Uporabiš pa lahko tudi predloge.--'''[[Uporabnik:Melaleuca alternifolia|&lt;span style=&quot;color: darkgreen&quot;&gt;Melaleuca alternifolia&lt;/span&gt;]]''' '''|''' '''[[Uporabniški pogovor:Melaleuca alternifolia|&lt;span style=&quot;color: olive&quot;&gt;pogovor&lt;/span&gt;]]''' 11:50, 22. februar 2021 (CET)

:Članki v taki obliki (mislim predvsem [[Smrt in pogreb Josipa Stalina]], [[Smrt Adolfa Hitlerja]] in [[Let 19]]) bi bili primerni za združitev (v zadnjem razširjeni z odstavkom iz [[Bermudski trikotnik]]), saj nimajo veliko sklicev oz. so ti neurejeni. Prosim, da to urediš. Prav tako sem ti nalepil {{tl|popravi}} v sekcije, ki so potrebne sanacije. LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09090091&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 11:58, 22. februar 2021 (CET)

Pozdravljen! Nazadnje v članke, ki sem jih prevedel iz angleške wikipedije, nisem dodal slikcev (sicer sem jih hotel) ker me je pri urejanju zmedlo, da so bili sklici v članku angleške wikipedije, ki sem ga prevajal, v predlogi. Zato nisem vedel kako dodati sklice in sem zato strani objavil brez sklicev. Sklice v članke, ki jih pišem, ponavadi dodam z &quot;navedi&quot; nikoli pa še nisem dodal takšnih sklicev, ki bi bili vpisani v predlogi. Hvala za obvestilo, bom v prihodnje, ko bom imel čas, popravil strani in poskušal dodati sklice tako, da bo vse štimalo. Me pa zelo zanima, kako se v članek doda sklice z uporabljanjem predloge. Lp. [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 12:48, 22. februar 2021 (CET)

:Če preklopiš v kodni način urejanja, so tam ti sklici &quot;surovci&quot; v obliki {{tl|Navedi knjigo}}, {{tl|Navedi splet}} ipd. (seveda v angleščini). Samo prekopiraš, popraviš datum dostopa in jih prilepiš na ustrezno mesto. Za let 19 pa je v [[Bermudski trikotnik]] razširjeno poglavje, ki je pmm primerno za prenos v tvoj članek. Predlagam pa, da tam pustiš ~~100 besedni povzetek tvojega članka. LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09090091&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 12:56, 22. februar 2021 (CET)
::Pardon, malo sem zgrešil. Pri ladjah to nalogo prevzame parameter ''display title'' v {{tl|Infopolje Ladja Začetek}}. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09090091&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 11:05, 27. marec 2021 (CET)

Nič hudega, je že v redu. [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 11:12, 27. marec 2021 (CET)

== Zadnji prispevki ==

Pozdravljen,

pregledal sem tvoje nedavne prispevke. Sem jim popravil slovnico in malce prebesedil. Wiki je za vse, zato ne piši dolgih zapletenih stavkov, če lahko kratke. V primeru [[Smrt in pogreb Josipa Stalina]] se članek najlažje poveže z predlogo {{tl|glej tudi}} ki gre na vrh članka v [[Josip Stalin]]. Pa moram še dodati, da besedna zveza &quot;ubit do smrti&quot; ne obstaja. Prosim, da upoštevaš rodilnik, dajalnik ipd. ter v članke ne piši besedil, ki so samo z Googla Translata. Pri tem članku se tudi poraja vprašanje, kdo je Volkogonov? Ta namreč ni omenjen v članku. Za [[let 19]] bi pa pridal, da pazi, kako sklanjaš. Piše se ''Fort Lauderdale, rod. Fort Lauderdala''. Pa popravil sem tudi trditev, da je samo hidroplan imel težave z gorivom in takimi sistemi. To ni res, saj so taiste težave pestile večino Marinerjev. Pri [[Nikolai Fomin]] pa preveri še prevod, saj je tole verjetno en. verzija imena. Drugače pa super, le tako naprej. Upam, da ti nisem preveč zatežil. Lep večer,

--'''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09090091&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 22:02, 13. marec 2021 (CET)

Pozdravljen! Ne skrbi nič mi nisi zatežil, hvala da si mi razložil nekatere stvari, ki jih prej nisem vedel. Hvala tudi, da si mi nekatere članke, ki mi jih ni uspelo popraviti,popravil. Lep večer! [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 22:55, 13. marec 2021 (CET)

:Ker vidim, da vztrajno obdeluješ inženirje, bi te prosil če: osebam, ki so povezane z Černobilsko nesrečo dodaš [[:Kategorija:Černobilska nesreča|Kategorija:Černobilska nesreča]] in če pustiš [[Predloga:Infopolje Oseba|Infopolje Oseba]] čim bolj nedefinirano, saj se vrednosti napajajo iz wikipodatkov. Keep the good work '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09090091&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 23:04, 20. marec 2021 (CET)

Super, sem uredil na strani Valerij Hodemčuk. Lp. [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 23:16, 20. marec 2021 (CET)

:Bom še malo &quot;zlorabil&quot; tale razdelek. V članke ladij prosim na dno (zraven kategorij, nog, ipd.) še dopiši &lt;nowiki&gt;{{DISPLAYTITLE:HMS ''Majestic'' (1914)}}&lt;/nowiki&gt;, da bo ime ladje v kurzivi. Vem, da se tega nismo ravno držali, vendar bo nekoč manj dela, če to storiš sedaj. PS: Infopolje gre nad uvodno vrstico, saj se tako poravna. LP '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09090091&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 11:00, 27. marec 2021 (CET)

== WMCEE 2021 ==

Tvoji članki o černobilski nesreči bi lepo spadali pod natečaj [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2021|Wikimedia CEE Pomlad 2021]] (tudi Ukrajina je del teme). Če se strinjaš, bi jih uvrstili zraven, samo med udeležence se vpiši na [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2021/Pravila in udeleženci|podstrani Pravila in udeleženci]]. Potem bomo organizatorji opremili tvoje članke s pasico na pogovorni strani, da jih bo zabeležila statistika, lahko pa sam, navodila so na [[Predloga:CEE Spring 2021]]. Če ne želiš sodelovati, povej. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 14:07, 24. marec 2021 (CET)

Pozdravljen. Seveda, se strinjam, da jih uvrstimo zraven. Ravnokar sem se vpisal med udeležence. [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 14:16, 24. marec 2021 (CET)

:Ker že pišeš o temah, ki so povezane z Ukrajino, si lahko za navdih ogledaš [[Pogovor o Wikipediji:Wikimedia CEE Pomlad 2021/Seznami člankov]]. (PS: Si mnogo bolj priden ko jaz...). Moogče še nekaj nasvetov: Sklice se piše za piko oz. ločilom (blabla.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;Tako se navede sklic pravilno&lt;/ref&gt; in ne takole&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;.). V biografske članke sodi tudi {{tl|Normativna kontrola}} in infopolje (kakršnokoli) sodi čisto na vrh članka, da se potem poravna s prvo vrstico besedila. LP, '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09090091&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 23:34, 10. april 2021 (CEST)

Aha, super, hvala še za nekaj nasvetov, tudi ti si zelo priden. Lp. [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 23:52, 10. april 2021 (CEST)

=== [[:meta-wiki:Wikimedia CEE Spring 2021/Structure/Ukraine]] ===

[[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] Čestitamo! Vidim, da vas določena tema zanima v ukrajinskem kontekstu. Te ponudbe vas lahko zanimajo:

* https://meta.wikimedia.org/wiki/Wikimedia_CEE_Spring_2021/Structure/Ukraine/Extended/Culture &amp; 
* https://meta.wikimedia.org/wiki/Wikimedia_CEE_Spring_2021/Structure/Ukraine/Extended/History

Morda vas bodo zanimali tudi naslednji članki:

* [[:en:The Russian Woodpecker]]
* [[:en:Swan Lake: The Zone]]
* [[:en:Aurora (2006 film)|''Aurora'' (2006 film)]]
* [[:uk:Загоризонтна радіолокаційна станція «Дуга»]]
* [[:uk:Чорнобильський радіаційно-екологічний біосферний заповідник]]
* [[:uk:Туризм в зоні відчудження Чорнобильської АЕС]]
* [[:uk:Самосели зони відчуження]]
* [[:uk:Оформляндія]]
* [[:uk:Брама (фільм, 2017)]]
* [[:uk:Загублене місто (фільм, 2015)]]
* [[:uk:Люксембург (фільм)]]
* [[:uk:Мі-кро-фон!]]
* [[:uk:Поріг (фільм)]]
* {{ill|Anomálna zóna|uk|Аномальна зона}}

[[:en:List of Chernobyl-related articles|Tu]] si lahko ogledate številna druga dela o Černobilu. Lep pozdrav. --[[Uporabnik:Yasnodark|Yasnodark]] ([[Uporabniški pogovor:Yasnodark|pogovor]]) 18:07, 23. april 2021 (CEST)

== Zapisovanje ruskih imen ==

Pozdravljen!
Vidim, da veliko prevajaš o ruskih osebah z angleške Wikipedije Pri tem naj te opozorim, da angleščina, podobno kot nemščina, zapiše šumnike v kombinaciji večih črk. Zato ne kopiraj poangleščenih imen (kot si to storil v [[Žrtve černobilske nesreče]]), ampak jih raje prečrkuj iz originala po [[Wikipedija:Zapisovanje ruskih imen|smernici o ruskih imenih]]. Vse dobro, '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09090091&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 13:52, 8. maj 2021 (CEST)

Torej če prav razumem moram zraven napisati ime še po rusko ali samo po slovensko? [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 22:26, 8. maj 2021 (CEST)

:Ne, samo slovenjeno ime. Zadnjič nisi slovenil imena [[Vladimir Shasenok]], vendar pa slovenščina pozna šumnike in tako postane [[Vladimir Šašenok]]. Tako imamo mi samo eno črko (š), medtem ko angleško govoreči napišejo sh. Lp, '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09090091&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 23:37, 8. maj 2021 (CEST)

Aha zdaj mi je jasno. Hvala za pojasnilo. Lep večer! [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 23:42, 8. maj 2021 (CEST)

== Navajanje sklicev ==

Če uporabljaš predlogo [[Predloga:Sfn|Sfn]], moraš nato knjigo navesti še kot poln sklic z uporabo [[Predloga:Navedi knjigo|Navedi knjigo]] Dvomim, da so vsi tisti avtorji izdali samo eno knjigo v tistem letu. In sklice se navaja za piko. LP,  '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09090091&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 12:38, 28. junij 2021 (CEST)

A09090091, prav. Torej si me hotel obvestiti za sklice na strani [[Atentat na nadvojvodo Franca Ferdinanda]]? [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 14:41, 28. junij 2021 (CEST)

:Da. Pa tudi nasplošno, kaj velja postoriti ob uporabi slednje predloge. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09090091&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 14:45, 28. junij 2021 (CEST)

== Kategorizacija ==

Pri nogometaših ti predlagam, da jim dodaš še kategorije nogometnih klubov. V primeru [[Niko Krajnčar|Nika Krajnčarja]] bi lahko dodal [[:Kategorija:Hrvaški nogometaši]],[[:Kategorija:Hrvaški nogometni reprezentanti]],[[:Kategorija:Nogometaši Dinama Zagreb]],[[:Kategorija:Nogometaši Hajduka Split]],[[:Kategorija:Nogometaši Portsmoutha]],[[:Kategorija:Nogometaši Tottenham Hotspurja]],[[:Kategorija:Nogometaši Dinama Kijev]],[[:Kategorija:Nogometaši New York Cosmosa]],[[:Kategorija:Nogometaši Rangersov]],[[:Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2006]],[[:Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v rokometu 2008]],[[:Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v rokometu 2012]]. Tako bo manj dela za vse, bralci pa bodo še lažje našli članke. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09090091&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 12:13, 24. julij 2021 (CEST)

Prav, bom dodal. Hvala za predlog. Lep večer. [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 21:35, 24. julij 2021 (CEST)

== Hitenje ==

Pozdrav, hitenje pri pisanju člankov vsekakor ni dobro. Za vsak članek si vzami več časa, ker si v zadnji kolekciji objavljenih člankov imel obilo nepotrebnih napak (zatipkanje, nesmiselni prevodi, reference na drugačnih mestih kot pri originalih, nepovezovanje člankov z wikidata ipd.).--'''[[Uporabnik:Melaleuca alternifolia|&lt;span style=&quot;color: darkgreen&quot;&gt;Melaleuca alternifolia&lt;/span&gt;]]''' '''|''' '''[[Uporabniški pogovor:Melaleuca alternifolia|&lt;span style=&quot;color: olive&quot;&gt;pogovor&lt;/span&gt;]]''' 22:26, 8. avgust 2021 (CEST)

Pozdrav Melaleuca. V redu raje ne bom toliko hitel, sicer pa so tej članki o otokih, ki sem jih nazadnje napisal, zelo kratki pa jih zato hitreje napišem. Me pa zanima kaj je zdaj z stranjo Marjan, Split in kako se poveže članek, ki ga nima angleška wikipedija. Zato namreč teh člankov nisem povezal. Lp. [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 22:35, 8. avgust 2021 (CEST)

:Pogledaš pač pri originalu (sklepam, da je to hrvaška wikipedija). Upam pa, da se ne bo ponovil Klemnov scenarij, ki je, podobno kot ti tudi hitel. Na koncu so bile težave, KK je bil ob naziv admina ter zapustil naše omizje, slwiki pa je ostalo tisoče škrbin o sovjetskih generalih. Ostalo je pa zgodovina... '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09090091&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 22:48, 8. avgust 2021 (CEST)

Stran Marijan sem prestavil na Marjan, Split. V vseh tujejezičnih wikipedijah je brez i-ja. Povezuje se vselej po istem postopku, klikneš Dodaj povezave in pod Jezik vpišeš kodo jezika (recimo hrwiki za hrvaško, dewiki za nemško itd.). Potem pa spodaj vtipkaš še naslov članka, kot je to v izbrani jezikovni različici. Prosim te, da malo preletiš še te svoje zadnje objavljene članke.--'''[[Uporabnik:Melaleuca alternifolia|&lt;span style=&quot;color: darkgreen&quot;&gt;Melaleuca alternifolia&lt;/span&gt;]]''' '''|''' '''[[Uporabniški pogovor:Melaleuca alternifolia|&lt;span style=&quot;color: olive&quot;&gt;pogovor&lt;/span&gt;]]''' 22:46, 8. avgust 2021 (CEST)

Hvala. Bom preletel še enkrat članke. Lep večer! [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 22:49, 8. avgust 2021 (CEST)

Pozdrav, spet jaz. Sedaj mi je postalo jasno, kaj točno je ZimskoSonce mislila z izrazom &quot;fake sklici&quot; v tistem sporočilu zadnjič. Takšne si namreč uporabil v članku [[Korčulski kanal]]. Sklice predvidevam, da si vzel iz cebwiki, a si jih uporabil nesmiselno, ker so na cebwiki namenjeni referenciranju podnebja in količine padavin, česar ti v svojem članku ne omeniš. Prosim, uporabljaj le sklice, od koder si zares vzel vsebino.--'''[[Uporabnik:Melaleuca alternifolia|&lt;span style=&quot;color: darkgreen&quot;&gt;Melaleuca alternifolia&lt;/span&gt;]]''' '''|''' '''[[Uporabniški pogovor:Melaleuca alternifolia|&lt;span style=&quot;color: olive&quot;&gt;pogovor&lt;/span&gt;]]''' 12:58, 16. avgust 2021 (CEST)

Pozdrav, sem že mislil, da sem spet dodal fake sklice v zadnje članke o hrvaških otokih. Sem pregledal in mislim, da tokrat nism naletel na fake sklice. Drugače pa uporabljam sklice iz tiste strani, ki jo prevajam, pogosto iz uvoda ali jedra članka. Npr. pri zadnjih člankih sem uporabil sklice od koder sem prevedel stran. Če me hočeš še kaj opozoriti mi kar povej. Lp. [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 13:35, 16. avgust 2021 (CEST)

Neustrezne sklice sem v članku Korčulski kanal že odstranil. Lahko si pogledaš zgodovino urejanja in primerjaš. Kar se tiče tvojih novejših člankov, pa drži (kolikor sem na hitro pregledal), da tam uporabljaš ustrezne sklice.--'''[[Uporabnik:Melaleuca alternifolia|&lt;span style=&quot;color: darkgreen&quot;&gt;Melaleuca alternifolia&lt;/span&gt;]]''' '''|''' '''[[Uporabniški pogovor:Melaleuca alternifolia|&lt;span style=&quot;color: olive&quot;&gt;pogovor&lt;/span&gt;]]''' 13:42, 16. avgust 2021 (CEST)

:Zm05, da ne bo pomote, nekateri urejevalci puščajo vire na koncu celotnega odstavka in ne takoj za navedkom, saj se lahko na isti vir sklicuje več povedi. Primer je [[Kibernetski kriminal v Sloveniji]] (poglavje 2000-2010), ki se načeloma sklicuje na SICERT, vmes so pa še posamezni sklici za posamezne dogodke. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09090091&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 15:40, 16. avgust 2021 (CEST)
PS: Prevedi tudi dostopno XX.XX.XXXX, saj so sedaj datumi v hrvaščini.

== Translation request ==

Hello.

Can you translate and upload the article [[:en:Baku railway station]] in Slovenian Wikipedia?

Yours sincerely, [[Uporabnik:Multituberculata|Multituberculata]] ([[Uporabniški pogovor:Multituberculata|pogovor]]) 01:59, 16. oktober 2021 (CEST)

Hi. 
If you want, I can upload this article in the future.
Greetings. [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 16:31, 20. oktober 2021 (CEST)

@[[Uporabnik:Multituberculata|Multituberculata]] Hi, I recently wrote this page on Slovenian wikipedia. Greetings.[[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 21:32, 4. marec 2022 (CET)

== Knjižni spam ==

To, kar si storil v [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Roman_Leljak&amp;curid=368428&amp;diff=5597885&amp;oldid=5420965&amp;diffmode=source] je po [[WP:SPAM]] knjižno in sklicevalno smetenje. Ne počni tega v prihodnje, saj je nezaželeno. Amazon pa ni in ne more biti vir, ker je knjigarna. --'''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09090091&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 18:17, 5. november 2021 (CET)

Kakšno smetenje? S tem sem le hotel navesti vir da si ne izmišljujem, čeprav se mi ni zdelo da je to knjigarna. Hvala za obvestilo. [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 18:23, 5. november 2021 (CET)


== Pravopis ==
Pozdravljen,

tvoj prispevek v članku o Fidelu Castru je vseboval tolikšno število pravopisnih in slovničnih napak, da sem moral celotno urejanje razveljaviti. Ostali sodelavci Wikipedije nismo dolžni popravljati jezika v tako obsežnih prispevkih, ker bi nam enostavno vzelo preveč časa. Od danes dalje bom vsako podobno urejanje razveljavil. Hvala za razumevanje--[[Uporabnik:HenrikBaun|HenrikBaun]] ([[Uporabniški pogovor:HenrikBaun|pogovor]]) 01:36, 5. december 2021 (CET)

:::@[[Uporabnik:HenrikBaun|HenrikBaun]] pozdravljen. Sedaj mi je jasno zakaj si razveljavil. Sem ponovno napisal uvod članka z več popravki, upam da zdaj vse štima. Lp [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 09:42, 5. december 2021 (CET)

== Razno ==

Včerajšnji članki so svetlobna leta boljši od nekaterih prejšnjih; vseeno se še vedno vidijo ostanki prevajanja iz angleščine, ki so v slovenskem jeziku nesmiselni (prosim dobro preberi vsak članek, preden ga objaviš, ker boš zagotovo tudi ti opazil napakice in jih odpravil sam). Ena smernica glede referenc; če iz angleške wikipedije preneseš kratke reference (torej Primek, letnica + stran), moraš prenesti tudi pripadajoč navedek v bibliografiji. Npr. Etcheson 2005, str. 119. bi navedel med sklici, Etcheson, Craig (2005). After the Killing Fields: Lessons from the Cambodian Genocide. Greenwood. ISBN 978-0-275-98513-4. pa v bibliografiji. Druga možnost je, da se že med sklici navaja daljše reference, samo kratke reference pa niso dovolj.--'''[[Uporabnik:Melaleuca alternifolia|&lt;span style=&quot;color: darkgreen&quot;&gt;Melaleuca alternifolia&lt;/span&gt;]]''' '''|''' '''[[Uporabniški pogovor:Melaleuca alternifolia|&lt;span style=&quot;color: olive&quot;&gt;pogovor&lt;/span&gt;]]''' 08:46, 11. december 2021 (CET)

Super, me veseli, da so strani bolje. Za slovnico bom magari še dvakrat pregledal pred objavo, da se prepričam o popravljenih napakah, za sklice pa bom tudi videl kaj se da še narediti. [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 09:13, 11. december 2021 (CET)

:Da ne bo pomote, za NPOV oznako na članku [[Primerjava nacizma in stalinizma]] nisi kriv sam, ta oznaka je tudi v originalnem članku na enwiki. Pri uporabi kratkih sklicev je prednost ta, da lahko navedeš stran v knjigi. Tega do sedaj ni v tem članku, razlike v sklicih so samo 4 reference (enwiki 11, slwiki 8). Za bibliografijo bom še dodal, drugače si se pa zelo potrudil (čeprav je samo uvod). '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09090091&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 10:20, 11. december 2021 (CET)

== Luka Mesec ==

Zakaj si odstranil dve povezavi na članka iz Mladine? lp --[[Uporabnik:Globokivisoki|Globokivisoki]] ([[Uporabniški pogovor:Globokivisoki|pogovor]]) 17:22, 13. december 2021 (CET)

Pozdravljen, očitno sem odstranil napačni povezavi in sem to spregledal. Hvala da si me obvestil, lahko povrneš moje spremembe. [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 18:20, 13. december 2021 (CET)

== Prevajanje uvodov ==

Pozdrav, uvod naj bi bil kratek povzetek članka. Dolgi, res obsežni uvodi so značilni za obsežnejše članke. S tem, da iz angleščine prevedeš zelo dolg uvod, pri čemer je že obstoječe jedro članka precej krajše, slabšaš slog člankov. Če že vztrajaš pri prevajanju uvodov angleških člankov, jih potem vsaj nekako oblikuj po poglavjih in iz njih tvori jedro članka. (Tole problematiko pri tebi opažam že dlje časa, ni samo problem današnjih izdelkov.)--'''[[Uporabnik:Melaleuca alternifolia|&lt;span style=&quot;color: darkgreen&quot;&gt;Melaleuca alternifolia&lt;/span&gt;]]''' '''|''' '''[[Uporabniški pogovor:Melaleuca alternifolia|&lt;span style=&quot;color: olive&quot;&gt;pogovor&lt;/span&gt;]]''' 14:17, 13. januar 2022 (CET)

Torej naj v prihodnje raje ne napišem vsega prevedenega uvoda iz angleške wiki v članke sl wiki? lp.[[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 14:24, 13. januar 2022 (CET)

:Nisva se razumela. Če prevedeš tako obsežen uvod, ga daj raje razdeli na poglavja in naj sestavlja jedro. Dolg uvod spada k dolgemu članku (poglej si recimo, kako dolg članek imajo na enWiki pri Trumanu in kakšen je naš). Precej slabo izgleda, če je uvod nekajkrat daljši od sledeče vsebine.--'''[[Uporabnik:Melaleuca alternifolia|&lt;span style=&quot;color: darkgreen&quot;&gt;Melaleuca alternifolia&lt;/span&gt;]]''' '''|''' '''[[Uporabniški pogovor:Melaleuca alternifolia|&lt;span style=&quot;color: olive&quot;&gt;pogovor&lt;/span&gt;]]''' 14:39, 13. januar 2022 (CET)

Aha zdaj mi jasno. Prav, hvala. [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 14:46, 13. januar 2022 (CET)

== [[WP:PZAP/GRP]] ==

Resnično hvala za vsak revert, ki storiš v antivandalističnih posegih proti zgornjemu spammerju. Upam, da se zavedaš tudi možnih posledic. Vračalcem namreči grozi z osebnimi napadi, jim piše neprimerna sporočila na pogovorne strani in se poskuša prijaviti v njihove uporabniške račune. Zagotovi si dovolj močno geslo, če se pojavijo osebni napadi, jih mirno odstrani. IP ne sporočaj na [[WP:PZAP]], pusti da administratorji sami naredimo svoje (da ne bo pričel napadati še PZAPa). Hvala za razumevanje, '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 20:46, 22. januar 2022 (CET)

Se razume @[[Uporabnik:A09090091|A09090091]]. Prav bom naredil tako, od kje pa to, da jim grozi in zakaj naj ne sporočam na [[WP:PZAP]]? [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 21:01, 22. januar 2022 (CET)

:Grozijo tistim, ki jih vračajo (potencialno tudi tebi). Sporočanja na [[WP:PZAP]] ne prakticiramo, saj nočem(o) imeti še ene strani v stalnem vandaliziranju (oziroma stalnem vračanju). Žal nas je dolgoročni abuser dosegel na radarju in se ga ne bomo znebili. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 21:48, 22. januar 2022 (CET)

Right. [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 22:09, 22. januar 2022 (CET)

== CEE  Pomlad 2022 ==

Leto je spet naokoli, natečaj je tu. Če hočeš, se lahko prijaviš med udeležence na [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2022/Pravila in udeleženci]]. Nekaj izmed tvojih zadnjih prispevkov bi se že lahko štelo. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 09:28, 26. marec 2022 (CET)

Pozdravljen, hvala sem že prijavljen. Lp. [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 14:39, 27. marec 2022 (CEST)

:Čestitke za drugo mesto! Lahko prosim vneseš svoj e-mail v nastavitvah računa, da te kontaktiram glede nagrade? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 18:13, 14. junij 2022 (CEST)

== Zvezda ==

Hvala! Za to je bil račun v večji meri ustvarjen. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 14:06, 2. april 2022 (CEST)

Malenkost. Lp. [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 14:19, 2. april 2022 (CEST)

== Nekaj nasvetov ==

Pozdravljen. Nad nekaj tvojimi zadnjimi prispevki imam nekaj pripomb (nič ni narobe ;) Kategorije naj bi bile smiselne glede na njihovo vsebino in bi morale vsebovati vsaj 5 člankov. Te so ponavadi &quot;skupni imenovalec&quot; gruči člankov, torej [[:Kategorija:Državni simboli Ukrajine]] in ne [[:Kategorija:Zastava Ukrajine]], [[:Kategorija:Grb Ukrajine]] (morda pa [[:Kategorija:Zastave po državah]] in [[:Kategorija:Grbi po državah]]). Poleg tega ti je verjetno prišlo med prevajanjem do lapsusa, v [[Zastava Ukrajine]] sedaj sodeč po besedilu manjka tabela z barvnimi odtenki ;) LP, '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 23:07, 15. april 2022 (CEST)

:PS: Si [[Jugoslovanske tajne službe (serija)]] tudi načrtoval za CEE? '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 23:09, 15. april 2022 (CEST)

Pozdravljen, stran Jugoslovanske tajne službe ne nameravam uvrstiti k CEE. Sem jo ustvaril samo zato, ker sem videl, da je na RTV sporedu vsak torek in ker obstaja ta članek tudi na hr wiki. Pa hvala kar se tiče kategorij, sploh ni prišlo takrat na pamet katera ktgr naj ji dam in sem vrstil kar prejšnjo. Lep pozdrav! [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 09:06, 16. april 2022 (CEST)

Premislil, sem uvrstil članek na CEE. [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 11:10, 29. maj 2022 (CEST)

:Zm05gamer, če si spregledal - prosim omogoči pošiljanje e-mailov v svojih nastavitvah ali pa mi piši na {{noSpam|jpolajnar.wiki|gmail.com}}, da se zmeniva glede nagrade. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 19:09, 17. junij 2022 (CEST)

Aha hvala za opozorilo bom uredil v prihodnje. Lp.[[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 21:11, 17. junij 2022 (CEST)

@[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]], sem potrdil pošiljanje e-mailov, ali zdaj vse štima? [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 21:20, 17. junij 2022 (CEST)

::Štima. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 07:19, 18. junij 2022 (CEST)

== [[WP:Urejevalske vojne]] ==

Predlagam, da pod Lipo odpreš razpravo in da se smernica uradno potrdi. Glede na to, da ni kontroverzna in ne posega preveč v samo delovanje, bo debata mirna. Odpri in pusti nekaj časa, da se vidi javno mnenje; nato pa jo bo eden izmed administratorjev zaprl in (najverjetneje) potrdil. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 22:30, 2. avgust 2022 (CEST)

Zmenjeno, takoj bom odprl razpravo. [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 22:31, 2. avgust 2022 (CEST)</text>
      <sha1>3dokfu589etamg7i7igziops62j63s4</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Evropsko prvenstvo v košarki 2021</title>
    <ns>0</ns>
    <id>463693</id>
    <revision>
      <id>5726710</id>
      <parentid>5280775</parentid>
      <timestamp>2022-08-02T15:14:40Z</timestamp>
      <contributor>
        <ip>2A00:EE2:401:8400:8465:C684:6F15:BA65</ip>
      </contributor>
      <comment>Popravljen datum tekmovanja in število prizorišč</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1979" xml:space="preserve">{{Infopolje Mednarodno košarkaško tekmovanje|tourney_name=Evropsko prvenstvo v košarki|year=2021|other_titles=Eurobasket 2021|image=|country=Češka|country2=Gruzija|country3=Italija|country4=Nemčija|dates=1. september – 18. september|confederations=|num_teams=[[#Kvalifikacije|24]]|venues=[[#Prizorišča|5]]|cities=5|champion=|second=|third=|fourth=|fifth=|matches=|player=|prevseason=[[Evropsko prvenstvo v košarki 2017|2017]]|nextseason=[[Evropsko prvenstvo v košarki 2025|2025]]}}'''Evropsko prvenstvo v košarki 2021''' (uradno ''EuroBasket 2021'')  bo 41. [[Evropsko prvenstvo v košarki|evropsko prvenstvo]] v [[Košarka|košarki]], v organizaciji [[FIBA Evropa]], ki bo  potekalo med [[1. september|1.]] in [[18. september|18. septembrom]] [[2022]]. 

== Gostitelji ==
Za gostiteljstvo prvenstva so se potegovale Češka, Estonija, Gruzija, Nemčija, Madžarska, Italija in Slovenija.&lt;ref&gt;{{cite news|url=https://www.rtvslo.si/sport/kosarka/znane-protikandidatke-slovenije-za-eurobasket-2021/483610/|title=Znane so protikandidatke Slovenije za Eurobasket|language=sl|date=25 March 2019|accessdate=25 March 2019}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|title=Poznato sedam kandidata za Evrobasket 2021. godine|language=sl|url=http://www.novosti.rs/vesti/sport.295.html:785059-Poznato-sedam-kandidata-za-Evrobasket-2021-godine|website=novosti.rs|accessdate=25 March 2019}}&lt;/ref&gt; 15. julija 2019 je FIBA sporočila, da bodo prvenstvo gostile Češka, Gruzija, Italija in Nemčija.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/kosarka/slovenija-ostala-praznih-rok-eurobasketa-ne-bo-v-ljubljani/494495|website=www.rtvslo.si|accessdate=2019-07-15}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
&lt;references /&gt;
== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki|Eurobasket 2017}}

* [http://www.fibaeurope.com/ FIBA Evropa]
{{Evropskoprvenstvovkošarki}}

[[Kategorija:Evropska prvenstva v košarki|2021]]
[[Kategorija:2021 v športu]]
[[Kategorija:Športne prireditve v Nemčiji]]
[[Kategorija:Šport v Berlinu]]</text>
      <sha1>ehu5yicxicj4un5ezlgdu213kzbwx31</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Joe Kenda</title>
    <ns>0</ns>
    <id>464726</id>
    <revision>
      <id>5726905</id>
      <parentid>5453357</parentid>
      <timestamp>2022-08-03T07:30:44Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Kleever69</username>
        <id>167216</id>
      </contributor>
      <comment>Datum rojstva</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3395" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba}}
'''Joe Kenda''', [[Američani|ameriški]] [[detektiv]] in TV dokumentarist slovenskega rodu, * [[14. november]] [[1946]], Herminie, [[Pensilvanija]], [[ZDA]].

== Življenjepis ==
'''Joseph Patrick Kenda''' se je rodil očetu Williamu (Viliju) slovenskih in materi Virginiji ''Morrissey'' irskih korenin. Odraščal je v premogovniškem kraju Herminie 50 km jugovzhodno od [[Pittsburgh|Pittsburgha]]. Stara starša Jožef (Pepi) iz [[Bovec|Bovca]] in Meri rojena ''Hrovat'' iz [[Čezsoča|Čezsoče]] sta v Ameriko emigrirala tik pred začetkom prve svetovne vojne.

Od mladih nog ga je zanimalo kriminalistično preiskovanje. Po maturi na katoliški gimnaziji se je vpisal na Univerzo v Pittsburghu. Po diplomi iz političnih ved je leta 1970 magistriral iz mednarodnih odnosov na Državni Univerzi v [[Ohio|Ohiu]]. Diplomatska kariera in očetov posel ga nista zanimala. 1973 se je z družino preselil v [[Colorado Springs, Kolorado|Colorado Springs]] in se zaposlil na policiji. Na ''Colorado Springs Police Department'' je Kenda postal detektiv in dosegel čin poročnika na oddelku za umore. V 19 letih je obravnaval 387 umorov in razrešil 356. Med njimi leta 1990 medijsko razvpit primer Dianne Hood. Svojo uspešnost je pripisoval intuiciji in sposobnosti prepoznavanja laži.

Nezadovoljen zaradi prezgodnje upokojitve se je leta 2009, s pomočjo producenta Patricka Bryanta dogovoril o ustvarjanju serij TV dokumentarcev o lovu na morilce. Posnela sta 5 minutni promocijski spot, ki je v [[Los Angeles|losangeleških]] FOX21 studijih dobil pozitiven odgovor. Produkcija se je začela februarja 2011. Kenda je na TV producente naredil vtis, ker na snemanjih skoraj ni uporabljal skript. V detaljih se je spominjal vseh primerov. Dokumentarne scene so posneli v [[Hollywood|hollywoodskih]] studijih, igrane pa na terenu v [[Tennessee|Tennesseeju]]. Mladega Kendo je upodobil igralec, tudi bivši policaj Carl Marino. Zgodbe opisujejo preiskave, psihološke analize in trud kako morilce spraviti za rešetke. V devetih sezonah so posneli 144 epizod in mreža ''Investigation Discovery'' je serijo ''Homicide Hunter'' oziroma Lovec morilcev predvajala v 183 državah.
 
V 2020 se je začela produkcija nove serije ''American Detective with Lt. Joe Kenda''. Tokrat Kenda analizira umore, ki so jih razrešili drugi ameriški detektivi. Izbrani so predvsem primeri brez velikega odmeva v javnosti, kar zgodbam dodaja napetost in skrivnostnost.

Joe Kenda je poročen z Mary Kathy Mohler, imata dva otroka. Dan je poveljnik fregate [[Vojna mornarica Združenih držav Amerike|Vojne mornarice ZDA]], Kris pa major [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|Vojnega letalstva]]. V sorodu je z županom Valterjem Mlekužem in z igralcem [[Boris Ostan|Borisom Ostanom]].

==Bibliografija==
*{{cite book|title=I Will Find You: Solving Killer Cases from My Life Fighting Crime|date=2017|isbn=978-1478922421}}
*{{cite book|title=Killer Triggers: Murder Comes Down to Sex, Drugs, or Money|date=2021|isbn=978-1982678371}}

== Vira ==
* https://medium.com/@centerstreet/detective-lt-joe-kendas-i-will-find-you-book-excerpt-948224f0a29
* https://www.findagrave.com/memorial/73320579/joseph-kenda

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Kenda, Joe}}
[[Kategorija:Ameriški Slovenci]]
[[Kategorija:Ameriški televizijski producenti]]
[[Kategorija:Diplomiranci Državne univerze Ohia]]</text>
      <sha1>9q235z5rry4ufer6p2fq82jrf8ycpls</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Cerkev sv. Bernardina, Portorož</title>
    <ns>0</ns>
    <id>467095</id>
    <revision>
      <id>5726924</id>
      <parentid>5628254</parentid>
      <timestamp>2022-08-03T08:25:25Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>777sms</username>
        <id>49712</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>([[c:GR|GR]]) [[c:COM:FR|File renamed]]: [[File:Portorož, Slovenia - panoramio.jpg]] → [[File:Cerkev sv. Bernardina, Portorož, Slovenia - panoramio.jpg]] [[c:COM:FR#FR2|Criterion 2]] (meaningless or ambiguous name) · Also to pave the way for future undeletion of a file of the same name deleted at [[c:Commons:Deletion requests/File:Portorož, Slovenia - panoramio.jpg]], a Slovenian FOP-related deletion request</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6585" xml:space="preserve">{{Infopolje Cerkev
| name = Cerkev sv. Bernardina
| fullname = Cerkev sv. Bernardina Sienskega
| image = 
| imagelink = 
| imagealt = Ostanki samostanske cerkve sv. Bernardina Sienskega
| landscape = 
| caption = 
| pushpin map = Slovenija
| pushpin label position = right
| coordinates = 
| location = [[Portorož]]
| country = {{Zastava|Slovenija}}
| denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]]
| previous denomination = 
| dedication = [[Bernardin Sienski]]
| side altars = 
| relics = 
| status = nekdanja samostanska cerkev
| functional status = neaktivna
| heritage designation = 
| designated date = 
| membership = 
| attendance = 
| website = 

| former name = 
| bull date = 
| founded date = 
| founder = [[Janez Kapistran]]
| groundbreaking = 
| completed date = 1450
| construction cost = 
| dedicated date = 
| consecrated date = 
| closed date = 1806
| demolished date = 
| earlydedication = 
| otherdedication = 
| events = 
| past bishop =  
| people = 
| architect = 
| architectural type = [[gotika]], [[Baročna arhitektura|barok]] (zvonik)
| style = 
| capacity = 
| length = 
| width = 
| width nave =
| height = 
| diameter = 
| other dimensions = 
| floor count = 
| floor area = 
| dome quantity = 
| dome height outer = 
| dome height inner = 
| dome dia outer = 
| dome dia inner = 
| spire quantity = 
| spire height = 
| materials = kamen
| bells = 
| bell weight =
| extra = 
{{Infopolje RKD|embed=yes
 | ime = Cerkev sv. Bernardina v Bernardinu
 | rkd_tip = nslp
 | razglasitev_rkd_tip = 10. december 1983
 | refšt = 7259
 | občina = Piran &lt;!--predvsem za namene kategorizacije--&gt;
}}
}}

'''Cerkev sv. Bernardina Sienskega''' v [[Portorož]]u je nekdanja [[samostan|samostanska cerkev]], danes del hotelskega kompleksa Bernardin.

== Zgodovina ==
Na Bernardinu sta se ohranila zvonik in [[prezbiterij]] cerkve nekdanjega [[Frančiškani|frančiškanskega]] samostana (ne gre ga zamenjevati s starejšim [[Benediktinci|benediktinskim]] samostanom sv. Lovrenca, ki je stal na Vesni, na mestu nekdanje vile San Lorenzo in sedanjega hotela [[Grand Hotel Metropol, Portorož|Metropol]]). Samostan in cerkev [[Bernardin Sienski|sv. Bernardina Sienskega]] je leta 1452 dal zgraditi [[Janez Kapistran|sv. Janez Kapistran]] (1386-1456), duhovnik [[Red manjših bratov|reda manjših bratov]], ki je bil mirovni posrednik, potujoči pridigar, redovni prenovitelj in spovednik. Njegovi učitelj je bil sv. Bernardin Sienski, ki velja še danes za enega izmed največjih ljudskih govornikov vseh časov. 
[[Red manjših bratov|Observanti]] so prišli v [[Istra|Istro]] v sredini 15. stoletja. Leta 1450 je Janez Kapistran, tedaj generalni vikar observantov, med svojo potjo prek Istre na željo Pirančanov privolil v izgradnjo postojanke njegovega reda izven piranskega obzidja. Izbira mesta se ujema s severnoitalijanskimi srednjeveškimi observantskimi samostani, ki so bili vsi grajeni na nekoliko izoliranih, a strateško pomembnih legah. Samostan je bil dokončan in naseljen leta 1452. 
V cerkvi je bila tudi kapela Milostne Matere božje, ki so jo posvetili okoli 1490.
Koprski škof [[Paolo Naldini]] je v svojem Cerkvenem krajopisu o cerkvi zapisal le, da je velika in svetla in da jo krasijo marmorni oltarji ter dragocene slike, o srednje velikem samostanskem poslopju pa, da se dviga v dormitorije, je obdano z delavnicami in se razteza med vrtove in v nadstropja (Naldini 1700, 303–304).
Samostan je bil ukinjen 1806. [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijska cesarska]] vojska je poslopja spremenila v trdnjavo za obrambo zaliva (1830), sledilo je propadanje ohranjenih stavb. Dragocena slikarska umetnostna dela so se izgubila ali pa so bila prenesena drugam.

== Ohranjena arhitektura ==
Do danes so se ohranili temelji [[Ladja (cerkev)|cerkvene ladje]], križnorebrasto obokani [[Gotska arhitektura|gotski]] [[prezbiterij]] s šilasto zaključenim slavolokom in mlajši [[Baročna arhitektura|baročni]] [[zvonik]] ob njegovi severni steni, ki so od 1976 na ploščadi hotelskega kompleksa. Kljub skromni stavbni zapuščini lahko cerkev uvrstimo med značilne beneško orientirane arhitekture, beneškega tipa je tudi zvonik.Ima en zvon.
Enoladijski tloris z nekoliko ožjim križnorebrasto obokanim kvadratnim prezbiterijem v osnovi ustreza severnoitalijanskim observantskim cerkvam. 
Na začetku 20. stoletja so bili fragmentarno ohranjeni še zidovi ladje in zahodna fasada z vhodnim [[Portal|portalom]]. Ta je bil pravokoten in je imel timpanon s šilastim lokom. Kako je bil profiliran okvir portala, na podlagi slike ni mogoče določiti, vendar gre po zasnovi za eno tipičnih oblik beneških portalov. Levo od vhoda v cerkev je nekdaj stal pravokoten prostor, katerega fasada je imela dva pilastra, okrašena z grbi. Morda je bila tu omenjena Marijina kapela. 
V prezbiteriju je ohranjene nekaj kvalitetne stavbne plastike: štiri obočne konzole, [[Kapitel|kapitela]] in bazi obeh slavoločnih polstebrov ter [[sklepnik]]. Odlikuje jo mehka modelacija, ki do izraza prihaja zlasti ob sorodno okrašenih (ob)slavoločnih polkapitelih in konzolah. Slavoločna polkapitela krasita široka gladka vogalna lista s trakastimi robovi, ki se proti vrhu nekoliko zožata in iztekata v upognjene resasto razprostrte liste, ki se z robovi prilegajo gladki površini. Na južnem polkapitelu je med vogalnima listoma izklesana rozeta, na [[Ladja (cerkev)|ladijski]] strani pa človeška glavica, na severnem polkapitelu pa je med vogalnima listoma izklesana živalska podoba, ki spominja na levjo glavo. Bazi obeh polstebrov, ki sta imeli atiški profil in vogalne liste, sta le deloma ohranjeni.


&lt;gallery mode=&quot;packed&quot;&gt;
Slika:Cerkev sv. Bernardina, Portorož, Slovenia - panoramio.jpg
Slika:St. Bernardin Church, Piran, Slovenia 01.jpg
Slika:St. Bernardin Church, Piran, Slovenia 05.jpg
Slika:St. Bernardin Church, Piran, Slovenia 04.jpg
Slika:Portorož, staircase to the church St.Bernardino.jpg
&lt;/gallery&gt;

== Sklici ==
{{Opombe}}

== Viri ==
* Naldini Paolo, ''Cerkveni krajepis  ali opis mesta in škofije Justinopolis, ljudsko Koper'' {{COBISS|ID=110649344}}

== Glej tudi ==
* [[Seznam ruševinskih in izginulih cerkva v Sloveniji]]

== Zunanje povezave==
* [https://zdjp.si/wp-content/uploads/2016/05/oter.pdf Srednjeveška stavbna dediščina v Slovenski Istri] pridobljeno 9. oktobra 2019

{{kategorija v Zbirki|St. Bernardino Church (Portorož)|cerkev sv. Bernardina, Portorož}}


{{Dekanija Koper}}
[[Kategorija:Zgradbe in objekti v Portorožu]]
[[Kategorija:Ruševinske in izginule cerkve v Sloveniji|Bernardin, Portorož]]</text>
      <sha1>ihqg0ss8mwrwxwyzigjf17lovrkvuqu</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Zgodbe s konca kamene dobe</title>
    <ns>0</ns>
    <id>468480</id>
    <revision>
      <id>5726975</id>
      <parentid>5694546</parentid>
      <timestamp>2022-08-03T11:16:49Z</timestamp>
      <contributor>
        <ip>212.18.52.162</ip>
      </contributor>
      <comment>/* Desetnica */ slovnični popravek</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3316" xml:space="preserve">'''Zgodbe s konca kamene dobe''' je serija sedmih pustolovskih fantazijsko-zgodovinskih otroških in mladinskih knjig [[Sebastijan Pregelj|Sebastijana Preglja]], ki so izšle pri založbi Miš med letoma [[2016]] in [[2021]]. Avtor ilustracij je Jure Engelsberger. Zbirko so primerjali z Jalnovimi ''[[Bobri (roman)|Bobri]]''. 
Za šesti del, Vrnitev, je Pregelj prejel nagrado [[Večernica_(nagrada)|Večernica]], medtem ko sta bila prvi in drugi del nominirana za [[Desetnica (nagrada)|desetnico]]. Prvih šest delov serije je prejelo znak kakovosti [[Zlata hruška]].
Za šolsko leto 2020/2021 je državna komisija za tekmovanje v znanju slovenščine za [[Cankarjevo priznanje]] za 4. in 5. razrede izbrala 1. del Zgodb s konca kamene dobe - Deček Brin na domačem kolišču.
2019 je drugi del, Do konca jezera in naprej, izšel kot zvočni posnetek pri [[Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije|Zvezi društev slepih in slabovidnih Slovenije]]. Bralec je Peter Kuntarič.
2020 je prvi del, Deček Brin na domačem kolišču, izšel v [[Braillova pisava|Braillovi pisavi]].
Prvi in drugi del sta izšla tudi v obliki avdio knjige. Bralec je Rok Kravanja.

=== Knjige iz te serije ===
* ''Deček Brin na domačem kolišču''. Miš, 2016 {{COBISS|ID=283430912}}
* ''Do konca jezera in naprej''. Miš, 2016 {{COBISS|ID=286812416}}
* ''K morju''. Miš, 2017 {{COBISS|ID=291458304}}
* ''Pri kamnitem stolpu''. Miš, 2018 {{COBISS|ID=295124736}}
* ''V snegu in ledu''. Miš, 2019 {{COBISS|ID=299277568}}
* ''Vrnitev''. Miš, 2020 {{COBISS|ID=24564227}}
*''Nov dom''. Miš, 2021

== Nagrade in priznanja ==
=== [[Večernica_(nagrada)|Večernica]] ===

* 2021: ''Vrnitev''

=== Znak za kakovost [[Zlata_hruška|Znak zlata hruška]] ===

* ''Deček Brin na domačem kolišču''
*''Do konca jezera in naprej''
* ''K morju''
* ''Pri kamnitem stolpu''
* ''V snegu in ledu''
* ''Vrnitev''

=== [[Desetnica (nagrada)|Desetnica]] ===

* 2017: ''Deček Brin na domačem kolišču'' - '''nominacija'''&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Razkrili deseterico nominirancev za desetnico|url=https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/razkrili-deseterico-nominirancev-za-desetnico/422558|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-11-20|language=sl|date=17. maj 2017|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
* 2018: ''Do konca jezera in naprej'' - '''nominacija'''&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Nominirana dela za desetnico 2018|url=https://www.bukla.si/revija-bukla/nominirana-dela-za-desetnico-2018.html|website=Knjigarna Bukla|accessdate=2020-11-20|language=sl|date=3. maj 2018|publisher=|last=Kopinšek|first=Simona}}&lt;/ref&gt;
* 2022: ''Vrnitev'' - '''nominacija'''

== Sklici in viri ==
{{reflist}}
* [https://www.mklj.si/images/dokumenti/splosno/nase_knjiznice/pionirska/zlate-hruske/Zlate_hruske_2004-2018.pdf &quot;SEZNAM KNJIG Z ZNAKOM ZA KAKOVOST ZLATA HRUŠKA 2004–2018&quot;]. MESTNA KNJIŽNICA LJUBLJANA. Pionirska - Center za mladinsko književnost in knjižničarstvo. pridobljeno 20. novembra 2020.
*Predin, Andrej (4. avgust 2020). [https://www.delo.si/kultura/knjiga/znani-nominiranci-za-vecernico/ &quot;Znani nominiranci za večernico&quot;]. delo.si. pridobljeno 20. novembra 2020.
== Zunanje povezave ==
* [https://www.miszalozba.com/zbirke/zgodbe-s-konca-kamene-dobe Uradna] spletna stran zbirke
[[Kategorija:Dela Sebastijana Preglja]]
[[Kategorija:Serije knjig]]</text>
      <sha1>trvl8hrhqncr1uq56u7skhis9nrifdf</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Rado Riha</title>
    <ns>0</ns>
    <id>475800</id>
    <revision>
      <id>5726746</id>
      <parentid>5717237</parentid>
      <timestamp>2022-08-02T16:44:10Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Referatprednostno</username>
        <id>211364</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodatne navedbe</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7483" xml:space="preserve">{{infopolje oseba}}
[[Slika:Rado Riha foto MancaJuvan 021.jpg|sličica|Rado Riha, Ljubljana. Foto: Manca Juvan]]
'''Rado Riha''', [[Slovenci|slovenski]] [[filozof]], višji znanstveni svetnik in redni profesor filozofije * [[8. oktober]] [[1948]], [[Ljubljana]]. 

== Znanstveno delo ==
Rihova raziskovalna področja vključujejo etiko, epistemologijo, psihoanalizo J. Lacana, filozofijo Immanuela Kanta in sodobno francosko filozofijo, kot tudi filozofijo arhitekture. Preučuje predvsem vprašanja etike, psihoanalize in epistemologije ter razmerja med filozofijo, znanostjo in družbo. Objavil je več znanstvenih knjig in razprav o sodobni filozofiji in učinkih njenega srečanja s [[Sigmund Fraud|Freudovo]] in [[Jacques Lacan|Lacanovo]] psihoanalizo. Intenzivno se je ukvarjal s filozofijo Immanuela Kanta in je tudi prevedel nekatera Kantova temeljna dela, med drugim ''Utemeljitev metafizike nravi, Kritiko praktičnega uma'' in ''Kritiko razsodne moči''. Njegova knjiga ''Kant in drugi kopernikanski obrat v filozofiji'' odpira novo branje Kanta na podlagi filozofske misli Alaina Badiouja in Lacanove psihoanalize. Predelana izdaja knjige je izšla v nemščini z naslovom ''Kant in Lacan'scher Absicht : die kopernikanische Wende und das Reale.'' Riha deluje tudi na področju filozofije arhitekture. Objavil je vrsto člankov na temo kreativne prakse arhitekture.

Riha deluje tudi kot prevajalec. Prevaja iz nemščine in francoščine. Prevedel je in skupaj s Pavlom Zgago uredil Marxovo ''Kritiko politične ekonomije'' – ''Očrt''. Prevajal je tudi dela Maxa Horkheimerja, Theodorja Adorna, Alaina Badiouja, Gillesa Deleuza, Jacquesa Rancierja, idr. Sodeloval je tudi pri izdaji in zborniku Kantovih del z naslovom ''Immanuel Kant,'' ''Zgodovinsko–političnih spisi''.

== Življenjepis ==
Rado Riha se je rodil 8. oktobra 1948 v Ljubljani. Svojo filozofsko pot je začel na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]] Univerze v Ljubljeni, kjer je diplomiral iz nemščine in filozofije. Doktorski študij je nadaljeval na isti fakulteti pod mentorstvom Božidarja Debenjaka in leta 1990 doktoriral z doktorsko disertacijo ''Problem razmerja med filozofijo in znanostjo v kritični teoriji družbe, kritiki politične ekonomije in francoski epistemologiji''. Študijsko se je nato izpopolnjeval v Franciji (1994-1995) in Nemčiji (1992).

Skupaj s Slavojem Žižkom in Mladenom Dolarjem je Riha v osemdesetih letih ustanovil Društvo za teoretsko psihoanalizo. Bil je soustanovitelj in član uredništva prve lacanovsko usmerjene revije v regiji ''Wo es war'', ki je izhajala v nemščini. Je soustanovitelj in član uredništva revije Problemi in revije Filozofski vestnik. Riha je tudi soustanovitelj in član uredništva knjižne zbirke Teoretska praksa arhitekture.

Riha je bil zaposlen na Inštitutu za marksistične študije, ki se je leta 1988 na njegovo pobudo preimenoval v Filozofski inštitut. Od devetdesetih let pa do svoje upokojitve 2021 je bil predstojnik Filozofskega inštituta ZRC.

V letih 1999-2000 in 2000-2001 je predaval na College International de Philosophie. Predaval je tudi na [[Univerza v Novi Gorici|Univerzi v Novi Gorici]], na ljubljanski [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]] in [[Univerza v Mariboru|Univerzi v Mariboru]]. Danes je redni profesor na [https://ps-zrc-sazu.org/moduli/transformacija-moderne-misli-filozofija-psihoanaliza-kultura/?lang=en Podiplomski šoli ZRC SAZU] in koordinator modula Transformacije moderne misli – filozofija, psihoanaliza, kultura. Predava tudi v okviru doktorskega študija na Fakulteti za arhitekturo, Univerze v Ljubljani.

Riha je bil član [[Komunistična partija Slovenije|Zveze komunistov Slovenije]] do oktobra 1988, ko je izstopil zaradi protesta proti Ljubljanskemu procesu, znanemu tudi kot [[Proces proti četverici]]. Bil je član Odbora za varstvo človekovih pravic.

== Zasebno življenje ==
Rado Riha se je rodil leta 8.10. 1948 Mariji in Ladislavu Rihi. Imel je sestro Branko. Zaradi poklica staršev je v mlajših letih živel na Dunaju in v Munchnu. V Munchnu je obiskoval klasično gimnazijo. Srednjo šolo je zaključil v Ljubljani kot gimnazijec Poljanske gimnazije. Danes Riha živi in dela v Ljubljani.Poročen je s filozofinjo [[Jelica Šumič Riha|Jelico Šumič Riha]].

== Dela ==

=== Raziskovalni program ===

* Pogoji in problemi sodobne filozofije ( • - do 2025)

=== Raziskovalni projekti ===

* Rekonfiguracije ontologije (temeljni raziskovalni projekt • 1. julij 2014–30. junij 2017)

Cilj projekta je rekonfiguracija samega pojma ontologije. Bistvo rekonfiguracije je analiza problematičnega razmerja med mislijo in bitjo.

* Problem aisthesis v filozofiji, psihoanalizi in politiki (temeljni raziskovalni projekt • 1. julij 2011–30. junij 2013)

* Nova definicija javnosti. Koncept javnosti med razsvetljenstvom, nemškim idealizmom in sodobnostjo (temeljni raziskovalni projekt • 1. julij 2011–30. junij 2014)

* SATORI - Stakeholders Acting Together On the ethical impact assessment of Research and Innovation (okvirni program • 1. januar 2014–30. september 2017)

* BIOMOT (mednarodni raziskovalni projekt • 1. september 2011–31. avgust 2015)

=== Knjige ===

* Filozofija v znanosti : prispevki k razrednemu značaju marksistične teorije, (Analecta). Ljubljana: Univerzum, 1982.

* Problemi teorije fetišizma, (Filozofija skozi psihoanalizo, 2), (Analecta). Ljubljana: Univerzum, 1985 (with Slavoj Žižek).

* Pravo in razsodna moč : od avtoritete brez jamstva do pravila brez opore, Ljubljana: Študentska organizacija Univerze, 1993 (with Jelica Šumič Riha), &lt;nowiki&gt;ISBN 86-7347-049-8&lt;/nowiki&gt;.

* Reale Geschehnisse der Freiheit : zur Kritik der Urteilskraft in Lacanscher Absicht, (Wo es war, 3). Wien: Turia &amp; Kant, 1993, &lt;nowiki&gt;ISBN 3-85132-039-5&lt;/nowiki&gt;.

* Kant in drugi kopernikański obrat v filozofiji. Ljubljana: Založba ZRC, 2012, &lt;nowiki&gt;ISBN 978-961-254-408-9&lt;/nowiki&gt;. 

* Kant in Lacan'scher Absicht: Die kopernikanische Wende und das Reale. Wien-Berlin, Turia + Kant, 2018, &lt;nowiki&gt;ISBN 978-3-85132-901-8&lt;/nowiki&gt;.

== Viri ==

=== Viri v slovenščini ===

* ''Dr. Riha Radivoj''online. SICRIS. 10.3.2020; 12.16. Dostopno na spletnem naslovu: &lt; &lt;nowiki&gt;https://www.sicris.si/public/jqm/search_basic.aspx?lang=slv&amp;opdescr=search&amp;opt=2&amp;subopt=1&amp;code1=cmn&amp;code2=auto&amp;search_term=riha%20radivoj&lt;/nowiki&gt; &gt;.

* ''Rekonfiguracije ontologije''online. ZRC SAZU. 10.3.2020; 12.06. Dostopno na spletnem naslovu: &lt; &lt;nowiki&gt;https://fi2.zrc-sazu.si/sl/programi-in-projekti/rekonfiguracije-ontologije#vŽ&lt;/nowiki&gt;&gt;.

* ''Prof. dr. Rado Riha''online. d.. Filozofski inštitut. 27.11.2019; 19.18. Dostopno na spletnem naslovu: &lt; &lt;nowiki&gt;https://fi2.zrc-sazu.si/sl/sodelavci/rado-riha-sl#v&lt;/nowiki&gt;&gt;.

* ''ARHITEKTURA ≠ UMETNOST''online. 2014. MG+MSUM. 19.05. Dostopno na spletnem naslovu: &lt;&lt;nowiki&gt;http://www.mg-lj.si/si/dogodki/25/potrc-riha/&lt;/nowiki&gt;&gt;.

* KURIR, Mateja. ''Arhitektura govori''posnetek. Predvajano na Radiu Študent 28.12. 2013 ob 12.00.

* SLAČEK, Nina. ''Podobe znanja''posnetek. Ljubljana: RTV Slovenija. Predvajano na RTV 4 31.10.2008 ob 16.30.


{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Riha, Rado}}
[[Kategorija:Slovenski filozofi]]
[[Kategorija:Slovenski prevajalci]]
[[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]]
[[Kategorija:Predavatelji na Filozofski fakulteti v Ljubljani]]
[[Kategorija:Predavatelji na Univerzi v Novi Gorici]]</text>
      <sha1>kfmj3942zz4in0dodf8bwj3rbcq4o4d</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5726748</id>
      <parentid>5726746</parentid>
      <timestamp>2022-08-02T16:54:45Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Referatprednostno</username>
        <id>211364</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Življenjepis */ dodane povezave</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7674" xml:space="preserve">{{infopolje oseba}}
[[Slika:Rado Riha foto MancaJuvan 021.jpg|sličica|Rado Riha, Ljubljana. Foto: Manca Juvan]]
'''Rado Riha''', [[Slovenci|slovenski]] [[filozof]], višji znanstveni svetnik in redni profesor filozofije * [[8. oktober]] [[1948]], [[Ljubljana]]. 

== Znanstveno delo ==
Rihova raziskovalna področja vključujejo etiko, epistemologijo, psihoanalizo [[Jacques Lacan|Jacquesa Lacana]], filozofijo [[Immanuel Kant|Immanuela Kanta]] in sodobno francosko filozofijo, kot tudi filozofijo arhitekture. Objavil je več znanstvenih knjig in razprav o sodobni filozofiji in učinkih njenega srečanja s [[Sigmund Fraud|Freudovo]] in [[Jacques Lacan|Lacanovo]] psihoanalizo. Intenzivno se je ukvarjal s filozofijo Immanuela Kanta in je tudi prevedel nekatera Kantova temeljna dela, med drugim ''Utemeljitev metafizike nravi, Kritiko praktičnega uma'' in ''Kritiko razsodne moči''. Njegova knjiga ''Kant in drugi kopernikanski obrat v filozofiji'' odpira novo branje Kanta na podlagi filozofske misli [[Alain Badiou|Alaina Badiouja]] in Lacanove psihoanalize. Predelana izdaja knjige je izšla v nemščini z naslovom ''Kant in Lacan'scher Absicht : die kopernikanische Wende und das Reale.'' Riha deluje tudi na področju filozofije arhitekture. Objavil je vrsto člankov na temo kreativne prakse arhitekture.

Riha deluje tudi kot prevajalec. Prevaja iz nemščine in francoščine. Prevedel je in skupaj s Pavlom Zgago uredil [[Karl Marx|Marxovo]] ''Kritiko politične ekonomije'' – ''Očrt''. Prevajal je tudi dela [[Max Horkheimer|Maxa Horkheimerja]], [[Theodor W. Adorno|Theodorja Adorna]], Alaina Badiouja, [[Gilles Deleuze|Gillesa Deleuza]], [[Jacques Ranciere|Jacquesa Rancierja]], idr. Sodeloval je tudi pri izdaji in zborniku Kantovih del z naslovom ''Immanuel Kant,'' ''Zgodovinsko–političnih spisi''.

== Življenjepis ==
Rado Riha je svojo filozofsko pot začel na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]] Univerze v Ljubljani, kjer je diplomiral iz nemščine in filozofije. Doktorski študij je nadaljeval na isti fakulteti pod mentorstvom [[Božidar Debenjak|Božidarja Debenjaka]] in leta 1990 doktoriral z doktorsko disertacijo ''Problem razmerja med filozofijo in znanostjo v kritični teoriji družbe, kritiki politične ekonomije in francoski epistemologiji''. Študijsko se je nato izpopolnjeval v Franciji (1994-1995) in Nemčiji (1992).

Skupaj s [[Slavoj Žižek|Slavojem Žižkom]] in [[Mladen Dolar|Mladenom Dolarjem]] je Riha v osemdesetih letih ustanovil Društvo za teoretsko psihoanalizo. Bil je soustanovitelj in član uredništva prve lacanovsko usmerjene revije v regiji ''[[Wo es war]]'', ki je izhajala v nemščini. Je soustanovitelj in član uredništva revije Problemi in revije [[Filozofski vestnik]]. Riha je tudi soustanovitelj in član uredništva knjižne zbirke Teoretska praksa arhitekture.

Riha je bil zaposlen na Inštitutu za marksistične študije, ki se je leta 1988 na njegovo pobudo preimenoval v Filozofski inštitut. Od devetdesetih let pa do svoje upokojitve 2021 je bil predstojnik [[Filozofski inštitut ZRC|Filozofskega inštituta ZRC]].

V letih 1999-2000 in 2000-2001 je predaval na College International de Philosophie. Predaval je tudi na [[Univerza v Novi Gorici|Univerzi v Novi Gorici]], na ljubljanski [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]] in [[Univerza v Mariboru|Univerzi v Mariboru]]. Danes je redni profesor na [https://ps-zrc-sazu.org/moduli/transformacija-moderne-misli-filozofija-psihoanaliza-kultura/?lang=en Podiplomski šoli ZRC SAZU] in koordinator modula Transformacije moderne misli – filozofija, psihoanaliza, kultura. Predava tudi v okviru doktorskega študija na [[Fakulteta za arhitekturo v Ljubljani|Fakulteti za arhitekturo]]&lt;nowiki/&gt;v Ljubljani.

Riha je bil član [[Komunistična partija Slovenije|Zveze komunistov Slovenije]] do oktobra 1988, ko je izstopil zaradi protesta proti Ljubljanskemu procesu, znanemu tudi kot [[Proces proti četverici]]. Bil je član [[Odbor za varstvo človekovih pravic|Odbora za varstvo človekovih pravic]].

== Zasebno življenje ==
Rado Riha se je rodil leta 8.10. 1948 Mariji in Ladislavu Rihi. Imel je sestro Branko. Zaradi poklica staršev je v mlajših letih živel na Dunaju in v Munchnu. V Munchnu je obiskoval klasično gimnazijo. Srednjo šolo je zaključil v Ljubljani kot gimnazijec [[Gimnazija Poljane|Poljanske gimnazije]]. Danes Riha živi in dela v Ljubljani. Poročen je s filozofinjo [[Jelica Šumič Riha|Jelico Šumič Riha]].

== Dela ==

=== Raziskovalni program ===

* Pogoji in problemi sodobne filozofije ( • - do 2025)

=== Raziskovalni projekti ===

* Rekonfiguracije ontologije (temeljni raziskovalni projekt • 1. julij 2014–30. junij 2017)

Cilj projekta je rekonfiguracija samega pojma ontologije. Bistvo rekonfiguracije je analiza problematičnega razmerja med mislijo in bitjo.

* Problem aisthesis v filozofiji, psihoanalizi in politiki (temeljni raziskovalni projekt • 1. julij 2011–30. junij 2013)

* Nova definicija javnosti. Koncept javnosti med razsvetljenstvom, nemškim idealizmom in sodobnostjo (temeljni raziskovalni projekt • 1. julij 2011–30. junij 2014)

* SATORI - Stakeholders Acting Together On the ethical impact assessment of Research and Innovation (okvirni program • 1. januar 2014–30. september 2017)

* BIOMOT (mednarodni raziskovalni projekt • 1. september 2011–31. avgust 2015)

=== Knjige ===

* Filozofija v znanosti : prispevki k razrednemu značaju marksistične teorije, (Analecta). Ljubljana: Univerzum, 1982.

* Problemi teorije fetišizma, (Filozofija skozi psihoanalizo, 2), (Analecta). Ljubljana: Univerzum, 1985 (with Slavoj Žižek).

* Pravo in razsodna moč : od avtoritete brez jamstva do pravila brez opore, Ljubljana: Študentska organizacija Univerze, 1993 (with Jelica Šumič Riha), &lt;nowiki&gt;ISBN 86-7347-049-8&lt;/nowiki&gt;.

* Reale Geschehnisse der Freiheit : zur Kritik der Urteilskraft in Lacanscher Absicht, (Wo es war, 3). Wien: Turia &amp; Kant, 1993, &lt;nowiki&gt;ISBN 3-85132-039-5&lt;/nowiki&gt;.

* Kant in drugi kopernikański obrat v filozofiji. Ljubljana: Založba ZRC, 2012, &lt;nowiki&gt;ISBN 978-961-254-408-9&lt;/nowiki&gt;. 

* Kant in Lacan'scher Absicht: Die kopernikanische Wende und das Reale. Wien-Berlin, Turia + Kant, 2018, &lt;nowiki&gt;ISBN 978-3-85132-901-8&lt;/nowiki&gt;.

== Viri ==

=== Viri v slovenščini ===

* ''Dr. Riha Radivoj''online. SICRIS. 10.3.2020; 12.16. Dostopno na spletnem naslovu: &lt; &lt;nowiki&gt;https://www.sicris.si/public/jqm/search_basic.aspx?lang=slv&amp;opdescr=search&amp;opt=2&amp;subopt=1&amp;code1=cmn&amp;code2=auto&amp;search_term=riha%20radivoj&lt;/nowiki&gt; &gt;.

* ''Rekonfiguracije ontologije''online. ZRC SAZU. 10.3.2020; 12.06. Dostopno na spletnem naslovu: &lt; &lt;nowiki&gt;https://fi2.zrc-sazu.si/sl/programi-in-projekti/rekonfiguracije-ontologije#vŽ&lt;/nowiki&gt;&gt;.

* ''Prof. dr. Rado Riha''online. d.. Filozofski inštitut. 27.11.2019; 19.18. Dostopno na spletnem naslovu: &lt; &lt;nowiki&gt;https://fi2.zrc-sazu.si/sl/sodelavci/rado-riha-sl#v&lt;/nowiki&gt;&gt;.

* ''ARHITEKTURA ≠ UMETNOST''online. 2014. MG+MSUM. 19.05. Dostopno na spletnem naslovu: &lt;&lt;nowiki&gt;http://www.mg-lj.si/si/dogodki/25/potrc-riha/&lt;/nowiki&gt;&gt;.

* KURIR, Mateja. ''Arhitektura govori''posnetek. Predvajano na Radiu Študent 28.12. 2013 ob 12.00.

* SLAČEK, Nina. ''Podobe znanja''posnetek. Ljubljana: RTV Slovenija. Predvajano na RTV 4 31.10.2008 ob 16.30.


{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Riha, Rado}}
[[Kategorija:Slovenski filozofi]]
[[Kategorija:Slovenski prevajalci]]
[[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]]
[[Kategorija:Predavatelji na Filozofski fakulteti v Ljubljani]]
[[Kategorija:Predavatelji na Univerzi v Novi Gorici]]</text>
      <sha1>fd97cko9odkpt927auiecuw0dw7vsz9</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5726750</id>
      <parentid>5726748</parentid>
      <timestamp>2022-08-02T17:05:39Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>uvodna vrstica je za poklice, ne za funkcije</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7931" xml:space="preserve">{{infopolje oseba}}
[[Slika:Rado Riha foto MancaJuvan 021.jpg|sličica|Rado Riha, Ljubljana. Foto: Manca Juvan]]
'''Rado Riha''', [[Slovenci|slovenski]] [[filozof]], * [[8. oktober]] [[1948]], [[Ljubljana]]. 

Zaposlen je kot raziskovalec na [[Inštitut za filozofijo|Filozofski inštitut]] [[ZRC SAZU]] kot višji znanstveni svetnik in redni profesor filozofije. Ukvarja se s problemi etike, epistemologije, sodobne francoske filozofije, [[Jacques Lacan|Lacanovo ]]psihoanalizo in [[Immanuel Kant|Kantovo]] filozofijo. 

== Znanstveno delo ==
Rihova raziskovalna področja vključujejo etiko, epistemologijo, psihoanalizo [[Jacques Lacan|Jacquesa Lacana]], filozofijo [[Immanuel Kant|Immanuela Kanta]] in sodobno francosko filozofijo, kot tudi filozofijo arhitekture. Objavil je več znanstvenih knjig in razprav o sodobni filozofiji in učinkih njenega srečanja s [[Sigmund Fraud|Freudovo]] in [[Jacques Lacan|Lacanovo]] psihoanalizo. Intenzivno se je ukvarjal s filozofijo Immanuela Kanta in je tudi prevedel nekatera Kantova temeljna dela, med drugim ''Utemeljitev metafizike nravi, Kritiko praktičnega uma'' in ''Kritiko razsodne moči''. Njegova knjiga ''Kant in drugi kopernikanski obrat v filozofiji'' odpira novo branje Kanta na podlagi filozofske misli [[Alain Badiou|Alaina Badiouja]] in Lacanove psihoanalize. Predelana izdaja knjige je izšla v nemščini z naslovom ''Kant in Lacan'scher Absicht : die kopernikanische Wende und das Reale.'' Riha deluje tudi na področju filozofije arhitekture. Objavil je vrsto člankov na temo kreativne prakse arhitekture.

Riha deluje tudi kot prevajalec. Prevaja iz nemščine in francoščine. Prevedel je in skupaj s Pavlom Zgago uredil [[Karl Marx|Marxovo]] ''Kritiko politične ekonomije'' – ''Očrt''. Prevajal je tudi dela [[Max Horkheimer|Maxa Horkheimerja]], [[Theodor W. Adorno|Theodorja Adorna]], Alaina Badiouja, [[Gilles Deleuze|Gillesa Deleuza]], [[Jacques Ranciere|Jacquesa Rancierja]], idr. Sodeloval je tudi pri izdaji in zborniku Kantovih del z naslovom ''Immanuel Kant,'' ''Zgodovinsko–političnih spisi''.

== Življenjepis ==
Rado Riha je svojo filozofsko pot začel na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]] Univerze v Ljubljani, kjer je diplomiral iz nemščine in filozofije. Doktorski študij je nadaljeval na isti fakulteti pod mentorstvom [[Božidar Debenjak|Božidarja Debenjaka]] in leta 1990 doktoriral z doktorsko disertacijo ''Problem razmerja med filozofijo in znanostjo v kritični teoriji družbe, kritiki politične ekonomije in francoski epistemologiji''. Študijsko se je nato izpopolnjeval v Franciji (1994-1995) in Nemčiji (1992).

Skupaj s [[Slavoj Žižek|Slavojem Žižkom]] in [[Mladen Dolar|Mladenom Dolarjem]] je Riha v osemdesetih letih ustanovil Društvo za teoretsko psihoanalizo. Bil je soustanovitelj in član uredništva prve lacanovsko usmerjene revije v regiji ''[[Wo es war]]'', ki je izhajala v nemščini. Je soustanovitelj in član uredništva revije Problemi in revije [[Filozofski vestnik]]. Riha je tudi soustanovitelj in član uredništva knjižne zbirke Teoretska praksa arhitekture.

Riha je bil zaposlen na Inštitutu za marksistične študije, ki se je leta 1988 na njegovo pobudo preimenoval v Filozofski inštitut. Od devetdesetih let pa do svoje upokojitve 2021 je bil predstojnik [[Filozofski inštitut ZRC|Filozofskega inštituta ZRC]].

V letih 1999-2000 in 2000-2001 je predaval na College International de Philosophie. Predaval je tudi na [[Univerza v Novi Gorici|Univerzi v Novi Gorici]], na ljubljanski [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]] in [[Univerza v Mariboru|Univerzi v Mariboru]]. Danes je redni profesor na [https://ps-zrc-sazu.org/moduli/transformacija-moderne-misli-filozofija-psihoanaliza-kultura/?lang=en Podiplomski šoli ZRC SAZU] in koordinator modula Transformacije moderne misli – filozofija, psihoanaliza, kultura. Predava tudi v okviru doktorskega študija na [[Fakulteta za arhitekturo v Ljubljani|Fakulteti za arhitekturo]]&lt;nowiki/&gt;v Ljubljani.

Riha je bil član [[Komunistična partija Slovenije|Zveze komunistov Slovenije]] do oktobra 1988, ko je izstopil zaradi protesta proti Ljubljanskemu procesu, znanemu tudi kot [[Proces proti četverici]]. Bil je član [[Odbor za varstvo človekovih pravic|Odbora za varstvo človekovih pravic]].

== Zasebno življenje ==
Rado Riha se je rodil leta 8.10. 1948 Mariji in Ladislavu Rihi. Imel je sestro Branko. Zaradi poklica staršev je v mlajših letih živel na Dunaju in v Munchnu. V Munchnu je obiskoval klasično gimnazijo. Srednjo šolo je zaključil v Ljubljani kot gimnazijec [[Gimnazija Poljane|Poljanske gimnazije]]. Danes Riha živi in dela v Ljubljani. Poročen je s filozofinjo [[Jelica Šumič Riha|Jelico Šumič Riha]].

== Dela ==

=== Raziskovalni program ===

* Pogoji in problemi sodobne filozofije ( • - do 2025)

=== Raziskovalni projekti ===

* Rekonfiguracije ontologije (temeljni raziskovalni projekt • 1. julij 2014–30. junij 2017)

Cilj projekta je rekonfiguracija samega pojma ontologije. Bistvo rekonfiguracije je analiza problematičnega razmerja med mislijo in bitjo.

* Problem aisthesis v filozofiji, psihoanalizi in politiki (temeljni raziskovalni projekt • 1. julij 2011–30. junij 2013)

* Nova definicija javnosti. Koncept javnosti med razsvetljenstvom, nemškim idealizmom in sodobnostjo (temeljni raziskovalni projekt • 1. julij 2011–30. junij 2014)

* SATORI - Stakeholders Acting Together On the ethical impact assessment of Research and Innovation (okvirni program • 1. januar 2014–30. september 2017)

* BIOMOT (mednarodni raziskovalni projekt • 1. september 2011–31. avgust 2015)

=== Knjige ===

* Filozofija v znanosti : prispevki k razrednemu značaju marksistične teorije, (Analecta). Ljubljana: Univerzum, 1982.

* Problemi teorije fetišizma, (Filozofija skozi psihoanalizo, 2), (Analecta). Ljubljana: Univerzum, 1985 (with Slavoj Žižek).

* Pravo in razsodna moč : od avtoritete brez jamstva do pravila brez opore, Ljubljana: Študentska organizacija Univerze, 1993 (with Jelica Šumič Riha), &lt;nowiki&gt;ISBN 86-7347-049-8&lt;/nowiki&gt;.

* Reale Geschehnisse der Freiheit : zur Kritik der Urteilskraft in Lacanscher Absicht, (Wo es war, 3). Wien: Turia &amp; Kant, 1993, &lt;nowiki&gt;ISBN 3-85132-039-5&lt;/nowiki&gt;.

* Kant in drugi kopernikański obrat v filozofiji. Ljubljana: Založba ZRC, 2012, &lt;nowiki&gt;ISBN 978-961-254-408-9&lt;/nowiki&gt;. 

* Kant in Lacan'scher Absicht: Die kopernikanische Wende und das Reale. Wien-Berlin, Turia + Kant, 2018, &lt;nowiki&gt;ISBN 978-3-85132-901-8&lt;/nowiki&gt;.

== Viri ==

=== Viri v slovenščini ===

* ''Dr. Riha Radivoj''online. SICRIS. 10.3.2020; 12.16. Dostopno na spletnem naslovu: &lt; &lt;nowiki&gt;https://www.sicris.si/public/jqm/search_basic.aspx?lang=slv&amp;opdescr=search&amp;opt=2&amp;subopt=1&amp;code1=cmn&amp;code2=auto&amp;search_term=riha%20radivoj&lt;/nowiki&gt; &gt;.

* ''Rekonfiguracije ontologije''online. ZRC SAZU. 10.3.2020; 12.06. Dostopno na spletnem naslovu: &lt; &lt;nowiki&gt;https://fi2.zrc-sazu.si/sl/programi-in-projekti/rekonfiguracije-ontologije#vŽ&lt;/nowiki&gt;&gt;.

* ''Prof. dr. Rado Riha''online. d.. Filozofski inštitut. 27.11.2019; 19.18. Dostopno na spletnem naslovu: &lt; &lt;nowiki&gt;https://fi2.zrc-sazu.si/sl/sodelavci/rado-riha-sl#v&lt;/nowiki&gt;&gt;.

* ''ARHITEKTURA ≠ UMETNOST''online. 2014. MG+MSUM. 19.05. Dostopno na spletnem naslovu: &lt;&lt;nowiki&gt;http://www.mg-lj.si/si/dogodki/25/potrc-riha/&lt;/nowiki&gt;&gt;.

* KURIR, Mateja. ''Arhitektura govori''posnetek. Predvajano na Radiu Študent 28.12. 2013 ob 12.00.

* SLAČEK, Nina. ''Podobe znanja''posnetek. Ljubljana: RTV Slovenija. Predvajano na RTV 4 31.10.2008 ob 16.30.


{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Riha, Rado}}
[[Kategorija:Slovenski filozofi]]
[[Kategorija:Slovenski prevajalci]]
[[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]]
[[Kategorija:Predavatelji na Filozofski fakulteti v Ljubljani]]
[[Kategorija:Predavatelji na Univerzi v Novi Gorici]]</text>
      <sha1>hdxluloxamvhqazlf0ztpdcb5qemeba</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5726751</id>
      <parentid>5726750</parentid>
      <timestamp>2022-08-02T17:07:10Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>--avtorsko sporna slika</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7839" xml:space="preserve">{{infopolje oseba}}

'''Rado Riha''', [[Slovenci|slovenski]] [[filozof]], * [[8. oktober]] [[1948]], [[Ljubljana]]. 

Zaposlen je kot raziskovalec na [[Inštitut za filozofijo|Filozofski inštitut]] [[ZRC SAZU]] kot višji znanstveni svetnik in redni profesor filozofije. Ukvarja se s problemi etike, epistemologije, sodobne francoske filozofije, [[Jacques Lacan|Lacanovo]] psihoanalizo in [[Immanuel Kant|Kantovo]] filozofijo. 

== Znanstveno delo ==
Rihova raziskovalna področja vključujejo etiko, epistemologijo, psihoanalizo [[Jacques Lacan|Jacquesa Lacana]], filozofijo [[Immanuel Kant|Immanuela Kanta]] in sodobno francosko filozofijo, kot tudi filozofijo arhitekture. Objavil je več znanstvenih knjig in razprav o sodobni filozofiji in učinkih njenega srečanja s [[Sigmund Fraud|Freudovo]] in [[Jacques Lacan|Lacanovo]] psihoanalizo. Intenzivno se je ukvarjal s filozofijo Immanuela Kanta in je tudi prevedel nekatera Kantova temeljna dela, med drugim ''Utemeljitev metafizike nravi, Kritiko praktičnega uma'' in ''Kritiko razsodne moči''. Njegova knjiga ''Kant in drugi kopernikanski obrat v filozofiji'' odpira novo branje Kanta na podlagi filozofske misli [[Alain Badiou|Alaina Badiouja]] in Lacanove psihoanalize. Predelana izdaja knjige je izšla v nemščini z naslovom ''Kant in Lacan'scher Absicht : die kopernikanische Wende und das Reale.'' Riha deluje tudi na področju filozofije arhitekture. Objavil je vrsto člankov na temo kreativne prakse arhitekture.

Riha deluje tudi kot prevajalec. Prevaja iz nemščine in francoščine. Prevedel je in skupaj s Pavlom Zgago uredil [[Karl Marx|Marxovo]] ''Kritiko politične ekonomije'' – ''Očrt''. Prevajal je tudi dela [[Max Horkheimer|Maxa Horkheimerja]], [[Theodor W. Adorno|Theodorja Adorna]], Alaina Badiouja, [[Gilles Deleuze|Gillesa Deleuza]], [[Jacques Ranciere|Jacquesa Rancierja]], idr. Sodeloval je tudi pri izdaji in zborniku Kantovih del z naslovom ''Immanuel Kant,'' ''Zgodovinsko–političnih spisi''.

== Življenjepis ==
Rado Riha je svojo filozofsko pot začel na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]] Univerze v Ljubljani, kjer je diplomiral iz nemščine in filozofije. Doktorski študij je nadaljeval na isti fakulteti pod mentorstvom [[Božidar Debenjak|Božidarja Debenjaka]] in leta 1990 doktoriral z doktorsko disertacijo ''Problem razmerja med filozofijo in znanostjo v kritični teoriji družbe, kritiki politične ekonomije in francoski epistemologiji''. Študijsko se je nato izpopolnjeval v Franciji (1994-1995) in Nemčiji (1992).

Skupaj s [[Slavoj Žižek|Slavojem Žižkom]] in [[Mladen Dolar|Mladenom Dolarjem]] je Riha v osemdesetih letih ustanovil Društvo za teoretsko psihoanalizo. Bil je soustanovitelj in član uredništva prve lacanovsko usmerjene revije v regiji ''[[Wo es war]]'', ki je izhajala v nemščini. Je soustanovitelj in član uredništva revije Problemi in revije [[Filozofski vestnik]]. Riha je tudi soustanovitelj in član uredništva knjižne zbirke Teoretska praksa arhitekture.

Riha je bil zaposlen na Inštitutu za marksistične študije, ki se je leta 1988 na njegovo pobudo preimenoval v Filozofski inštitut. Od devetdesetih let pa do svoje upokojitve 2021 je bil predstojnik [[Filozofski inštitut ZRC|Filozofskega inštituta ZRC]].

V letih 1999-2000 in 2000-2001 je predaval na College International de Philosophie. Predaval je tudi na [[Univerza v Novi Gorici|Univerzi v Novi Gorici]], na ljubljanski [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]] in [[Univerza v Mariboru|Univerzi v Mariboru]]. Danes je redni profesor na [https://ps-zrc-sazu.org/moduli/transformacija-moderne-misli-filozofija-psihoanaliza-kultura/?lang=en Podiplomski šoli ZRC SAZU] in koordinator modula Transformacije moderne misli – filozofija, psihoanaliza, kultura. Predava tudi v okviru doktorskega študija na [[Fakulteta za arhitekturo v Ljubljani|Fakulteti za arhitekturo]]&lt;nowiki/&gt;v Ljubljani.

Riha je bil član [[Komunistična partija Slovenije|Zveze komunistov Slovenije]] do oktobra 1988, ko je izstopil zaradi protesta proti Ljubljanskemu procesu, znanemu tudi kot [[Proces proti četverici]]. Bil je član [[Odbor za varstvo človekovih pravic|Odbora za varstvo človekovih pravic]].

== Zasebno življenje ==
Rado Riha se je rodil leta 8.10. 1948 Mariji in Ladislavu Rihi. Imel je sestro Branko. Zaradi poklica staršev je v mlajših letih živel na Dunaju in v Munchnu. V Munchnu je obiskoval klasično gimnazijo. Srednjo šolo je zaključil v Ljubljani kot gimnazijec [[Gimnazija Poljane|Poljanske gimnazije]]. Danes Riha živi in dela v Ljubljani. Poročen je s filozofinjo [[Jelica Šumič Riha|Jelico Šumič Riha]].

== Dela ==

=== Raziskovalni program ===

* Pogoji in problemi sodobne filozofije ( • - do 2025)

=== Raziskovalni projekti ===

* Rekonfiguracije ontologije (temeljni raziskovalni projekt • 1. julij 2014–30. junij 2017)

Cilj projekta je rekonfiguracija samega pojma ontologije. Bistvo rekonfiguracije je analiza problematičnega razmerja med mislijo in bitjo.

* Problem aisthesis v filozofiji, psihoanalizi in politiki (temeljni raziskovalni projekt • 1. julij 2011–30. junij 2013)

* Nova definicija javnosti. Koncept javnosti med razsvetljenstvom, nemškim idealizmom in sodobnostjo (temeljni raziskovalni projekt • 1. julij 2011–30. junij 2014)

* SATORI - Stakeholders Acting Together On the ethical impact assessment of Research and Innovation (okvirni program • 1. januar 2014–30. september 2017)

* BIOMOT (mednarodni raziskovalni projekt • 1. september 2011–31. avgust 2015)

=== Knjige ===

* Filozofija v znanosti : prispevki k razrednemu značaju marksistične teorije, (Analecta). Ljubljana: Univerzum, 1982.

* Problemi teorije fetišizma, (Filozofija skozi psihoanalizo, 2), (Analecta). Ljubljana: Univerzum, 1985 (with Slavoj Žižek).

* Pravo in razsodna moč : od avtoritete brez jamstva do pravila brez opore, Ljubljana: Študentska organizacija Univerze, 1993 (with Jelica Šumič Riha), &lt;nowiki&gt;ISBN 86-7347-049-8&lt;/nowiki&gt;.

* Reale Geschehnisse der Freiheit : zur Kritik der Urteilskraft in Lacanscher Absicht, (Wo es war, 3). Wien: Turia &amp; Kant, 1993, &lt;nowiki&gt;ISBN 3-85132-039-5&lt;/nowiki&gt;.

* Kant in drugi kopernikański obrat v filozofiji. Ljubljana: Založba ZRC, 2012, &lt;nowiki&gt;ISBN 978-961-254-408-9&lt;/nowiki&gt;. 

* Kant in Lacan'scher Absicht: Die kopernikanische Wende und das Reale. Wien-Berlin, Turia + Kant, 2018, &lt;nowiki&gt;ISBN 978-3-85132-901-8&lt;/nowiki&gt;.

== Viri ==

=== Viri v slovenščini ===

* ''Dr. Riha Radivoj''online. SICRIS. 10.3.2020; 12.16. Dostopno na spletnem naslovu: &lt; &lt;nowiki&gt;https://www.sicris.si/public/jqm/search_basic.aspx?lang=slv&amp;opdescr=search&amp;opt=2&amp;subopt=1&amp;code1=cmn&amp;code2=auto&amp;search_term=riha%20radivoj&lt;/nowiki&gt; &gt;.

* ''Rekonfiguracije ontologije''online. ZRC SAZU. 10.3.2020; 12.06. Dostopno na spletnem naslovu: &lt; &lt;nowiki&gt;https://fi2.zrc-sazu.si/sl/programi-in-projekti/rekonfiguracije-ontologije#vŽ&lt;/nowiki&gt;&gt;.

* ''Prof. dr. Rado Riha''online. d.. Filozofski inštitut. 27.11.2019; 19.18. Dostopno na spletnem naslovu: &lt; &lt;nowiki&gt;https://fi2.zrc-sazu.si/sl/sodelavci/rado-riha-sl#v&lt;/nowiki&gt;&gt;.

* ''ARHITEKTURA ≠ UMETNOST''online. 2014. MG+MSUM. 19.05. Dostopno na spletnem naslovu: &lt;&lt;nowiki&gt;http://www.mg-lj.si/si/dogodki/25/potrc-riha/&lt;/nowiki&gt;&gt;.

* KURIR, Mateja. ''Arhitektura govori''posnetek. Predvajano na Radiu Študent 28.12. 2013 ob 12.00.

* SLAČEK, Nina. ''Podobe znanja''posnetek. Ljubljana: RTV Slovenija. Predvajano na RTV 4 31.10.2008 ob 16.30.


{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Riha, Rado}}
[[Kategorija:Slovenski filozofi]]
[[Kategorija:Slovenski prevajalci]]
[[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]]
[[Kategorija:Predavatelji na Filozofski fakulteti v Ljubljani]]
[[Kategorija:Predavatelji na Univerzi v Novi Gorici]]</text>
      <sha1>8ey2fmpr3svjdakerpit1viydg7z49t</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5726752</id>
      <parentid>5726751</parentid>
      <timestamp>2022-08-02T17:26:10Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Referatprednostno</username>
        <id>211364</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodane povezave</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8908" xml:space="preserve">{{infopolje oseba}}

'''Rado Riha''', [[Slovenci|slovenski]] [[filozof]], * [[8. oktober]] [[1948]], [[Ljubljana]]. 

Zaposlen je kot raziskovalec na [[Inštitut za filozofijo|Filozofski inštitut]] [[ZRC SAZU]] kot višji znanstveni svetnik in redni profesor filozofije. Ukvarja se s problemi etike, epistemologije, sodobne francoske filozofije, [[Jacques Lacan|Lacanovo]] psihoanalizo in [[Immanuel Kant|Kantovo]] filozofijo. 

== Znanstveno delo ==
Rihova raziskovalna področja vključujejo etiko, epistemologijo, psihoanalizo [[Jacques Lacan|Jacquesa Lacana]], filozofijo [[Immanuel Kant|Immanuela Kanta]] in sodobno francosko filozofijo, kot tudi filozofijo arhitekture. Objavil je več znanstvenih knjig in razprav o sodobni filozofiji in učinkih njenega srečanja s [[Sigmund Fraud|Freudovo]] in [[Jacques Lacan|Lacanovo]] psihoanalizo. Intenzivno se je ukvarjal s filozofijo Immanuela Kanta in je tudi prevedel nekatera Kantova temeljna dela, med drugim ''Utemeljitev metafizike nravi, Kritiko praktičnega uma'' in ''Kritiko razsodne moči''. Njegova knjiga ''Kant in drugi kopernikanski obrat v filozofiji'' odpira novo branje Kanta na podlagi filozofske misli [[Alain Badiou|Alaina Badiouja]] in Lacanove psihoanalize. Predelana izdaja knjige je izšla v nemščini z naslovom ''Kant in Lacan'scher Absicht : die kopernikanische Wende und das Reale.''&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Kant in Lacan'scher Absicht : die kopernikanische Wende und das Reale.|last=Riha|first=Rado|publisher=Turia + Kant|year=2018|isbn=978-3-85132-901-8|cobiss=43589165}}&lt;/ref&gt; Riha deluje tudi na področju filozofije arhitekture. Objavil je vrsto člankov na temo kreativne prakse arhitekture.

Riha deluje tudi kot prevajalec. Prevaja iz nemščine in francoščine. Prevedel je in skupaj s [[Pavel Zgaga|Pavlom Zgago]] uredil [[Karl Marx|Marxovo]] ''Kritiko politične ekonomije'' – ''Očrt''.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://bib.cobiss.net/bibliographies/si/webBiblio/bib201_20220802_190611_02155.html|title=COBISS|website=COBISS Kooperativni online bibliografski sistem in servisi COBISS}}&lt;/ref&gt; Prevajal je tudi dela [[Max Horkheimer|Maxa Horkheimerja]], [[Theodor W. Adorno|Theodorja Adorna]], Alaina Badiouja, [[Gilles Deleuze|Gillesa Deleuza]], [[Jacques Ranciere|Jacquesa Rancierja]], idr. Sodeloval je tudi pri izdaji in zborniku Kantovih del z naslovom ''Immanuel Kant,'' ''Zgodovinsko–političnih spisi''.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://bib.cobiss.net/bibliographies/si/webBiblio/bib201_20220802_190611_02155.html|title=COBISS|date=2.8.2022|website=COBISS Kooperativni online bibliografski sistem in servisi COBISS}}&lt;/ref&gt;

== Življenjepis ==
Rado Riha je svojo filozofsko pot začel na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]] Univerze v Ljubljani, kjer je diplomiral iz nemščine in filozofije. Doktorski študij je nadaljeval na isti fakulteti pod mentorstvom [[Božidar Debenjak|Božidarja Debenjaka]] in leta 1990 doktoriral z doktorsko disertacijo ''Problem razmerja med filozofijo in znanostjo v kritični teoriji družbe, kritiki politične ekonomije in francoski epistemologiji''.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Problem razmerja med filozofijo in znanostjo v kritični teoriji družbe, kritiki politične ekonomije in francoski epistemologiji|last=Riha|first=Rado|publisher=Univerza v Ljubljani|year=1990|cobiss=21135872}}&lt;/ref&gt; Študijsko se je nato izpopolnjeval v Franciji (1994-1995) in Nemčiji (1992).

Skupaj s [[Slavoj Žižek|Slavojem Žižkom]] in [[Mladen Dolar|Mladenom Dolarjem]] je Riha v osemdesetih letih ustanovil Društvo za teoretsko psihoanalizo. Bil je soustanovitelj in član uredništva prve lacanovsko usmerjene revije v regiji ''[[Wo es war]]'', ki je izhajala v nemščini. Je soustanovitelj in član uredništva revije Problemi in revije [[Filozofski vestnik]]. Riha je tudi soustanovitelj in član uredništva knjižne zbirke Teoretska praksa arhitekture.

Riha je bil zaposlen na Inštitutu za marksistične študije, ki se je leta 1988 na njegovo pobudo preimenoval v Filozofski inštitut. Od devetdesetih let pa do svoje upokojitve 2021 je bil predstojnik [[Filozofski inštitut ZRC|Filozofskega inštituta ZRC]].

V letih 1999-2000 in 2000-2001 je predaval na College International de Philosophie. Predaval je tudi na [[Univerza v Novi Gorici|Univerzi v Novi Gorici]], na ljubljanski [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]] in [[Univerza v Mariboru|Univerzi v Mariboru]]. Danes je redni profesor na [https://ps-zrc-sazu.org/moduli/transformacija-moderne-misli-filozofija-psihoanaliza-kultura/?lang=en Podiplomski šoli ZRC SAZU] in koordinator modula Transformacije moderne misli – filozofija, psihoanaliza, kultura. Predava tudi v okviru doktorskega študija na [[Fakulteta za arhitekturo v Ljubljani|Fakulteti za arhitekturo]]&lt;nowiki/&gt;v Ljubljani.

Riha je bil član [[Komunistična partija Slovenije|Zveze komunistov Slovenije]] do leta 1988, ko je izstopil zaradi protesta proti Ljubljanskemu procesu, znanemu tudi kot [[Proces proti četverici]]. Bil je član [[Odbor za varstvo človekovih pravic|Odbora za varstvo človekovih pravic]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/skupina-provokatorjev-na-protestni-proslavi/|title=Množica na Prešernovem trgu zahtevala predčasne volitve|date=25.6.2021|accessdate=2.8.2022|website=DELO|publisher=Časopis Delo|last=Pribošič|first=Miha|last2=Bezlaj|first2=Mirt|last3=Tavčar|first3=Borut}}&lt;/ref&gt;

== Zasebno življenje ==
Rado Riha se je rodil leta 8.10. 1948 Mariji in Ladislavu Rihi. Imel je sestro Branko. Zaradi poklica staršev je v mlajših letih živel na Dunaju in v Munchnu. V Munchnu je obiskoval klasično gimnazijo. Srednjo šolo je zaključil v Ljubljani kot gimnazijec [[Gimnazija Poljane|Poljanske gimnazije]]. Danes Riha živi in dela v Ljubljani. Poročen je s filozofinjo [[Jelica Šumič Riha|Jelico Šumič Riha]].

== Dela ==

=== Raziskovalni program ===

* Pogoji in problemi sodobne filozofije ( • - do 2025)

=== Raziskovalni projekti ===

* Rekonfiguracije ontologije (temeljni raziskovalni projekt • 1. julij 2014–30. junij 2017)

* Problem aisthesis v filozofiji, psihoanalizi in politiki (temeljni raziskovalni projekt • 1. julij 2011–30. junij 2013)

* Nova definicija javnosti. Koncept javnosti med razsvetljenstvom, nemškim idealizmom in sodobnostjo (temeljni raziskovalni projekt • 1. julij 2011–30. junij 2014)

* SATORI - Stakeholders Acting Together On the ethical impact assessment of Research and Innovation (okvirni program • 1. januar 2014–30. september 2017)

* BIOMOT (mednarodni raziskovalni projekt • 1. september 2011–31. avgust 2015)

=== Knjige ===

* Filozofija v znanosti : prispevki k razrednemu značaju marksistične teorije, (Analecta). Ljubljana: Univerzum, 1982.

* Problemi teorije fetišizma, (Filozofija skozi psihoanalizo, 2), (Analecta). Ljubljana: Univerzum, 1985 (with Slavoj Žižek).

* Pravo in razsodna moč : od avtoritete brez jamstva do pravila brez opore, Ljubljana: Študentska organizacija Univerze, 1993 (with Jelica Šumič Riha), &lt;nowiki&gt;ISBN 86-7347-049-8&lt;/nowiki&gt;.

* Reale Geschehnisse der Freiheit : zur Kritik der Urteilskraft in Lacanscher Absicht, (Wo es war, 3). Wien: Turia &amp; Kant, 1993, &lt;nowiki&gt;ISBN 3-85132-039-5&lt;/nowiki&gt;.

* Kant in drugi kopernikański obrat v filozofiji. Ljubljana: Založba ZRC, 2012, &lt;nowiki&gt;ISBN 978-961-254-408-9&lt;/nowiki&gt;. 

* Kant in Lacan'scher Absicht: Die kopernikanische Wende und das Reale. Wien-Berlin, Turia + Kant, 2018, &lt;nowiki&gt;ISBN 978-3-85132-901-8&lt;/nowiki&gt;.

== Viri ==

=== Viri v slovenščini ===

* ''Dr. Riha Radivoj'' online. SICRIS. 10.3.2020; 12.16. Dostopno na spletnem naslovu: &lt; &lt;nowiki&gt;https://www.sicris.si/public/jqm/search_basic.aspx?lang=slv&amp;opdescr=search&amp;opt=2&amp;subopt=1&amp;code1=cmn&amp;code2=auto&amp;search_term=riha%20radivoj&lt;/nowiki&gt; &gt;.

* ''Rekonfiguracije ontologije'' online. ZRC SAZU. 10.3.2020; 12.06. Dostopno na spletnem naslovu: &lt; &lt;nowiki&gt;https://fi2.zrc-sazu.si/sl/programi-in-projekti/rekonfiguracije-ontologije#vŽ&lt;/nowiki&gt;&gt;.

* ''Prof. dr. Rado Riha'' online. d.. Filozofski inštitut. 27.11.2019; 19.18. Dostopno na spletnem naslovu: &lt; &lt;nowiki&gt;https://fi2.zrc-sazu.si/sl/sodelavci/rado-riha-sl#v&lt;/nowiki&gt;&gt;.

* ''ARHITEKTURA ≠ UMETNOST'' online. 2014. MG+MSUM. 19.05. Dostopno na spletnem naslovu: &lt;&lt;nowiki&gt;http://www.mg-lj.si/si/dogodki/25/potrc-riha/&lt;/nowiki&gt;&gt;.

* KURIR, Mateja. ''Arhitektura govori'' posnetek. Predvajano na Radiu Študent 28.12. 2013 ob 12.00.

* SLAČEK, Nina. ''Podobe znanja'' posnetek. Ljubljana: RTV Slovenija. Predvajano na RTV 4 31.10.2008 ob 16.30.


{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Riha, Rado}}
[[Kategorija:Slovenski filozofi]]
[[Kategorija:Slovenski prevajalci]]
[[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]]
[[Kategorija:Predavatelji na Filozofski fakulteti v Ljubljani]]
[[Kategorija:Predavatelji na Univerzi v Novi Gorici]]</text>
      <sha1>47vvxxowraawtqbr7lxy4ig6n21r5te</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5726753</id>
      <parentid>5726752</parentid>
      <timestamp>2022-08-02T17:27:29Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Referatprednostno</username>
        <id>211364</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodatna informacija</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8596" xml:space="preserve">{{infopolje oseba}}

'''Rado Riha''', [[Slovenci|slovenski]] [[filozof]], * [[8. oktober]] [[1948]], [[Ljubljana]]. 

== Znanstveno delo ==
Rihova raziskovalna področja vključujejo etiko, epistemologijo, psihoanalizo [[Jacques Lacan|Jacquesa Lacana]], filozofijo [[Immanuel Kant|Immanuela Kanta]] in sodobno francosko filozofijo, kot tudi filozofijo arhitekture. Objavil je več znanstvenih knjig in razprav o sodobni filozofiji in učinkih njenega srečanja s [[Sigmund Fraud|Freudovo]] in [[Jacques Lacan|Lacanovo]] psihoanalizo. Intenzivno se je ukvarjal s filozofijo Immanuela Kanta in je tudi prevedel nekatera Kantova temeljna dela, med drugim ''Utemeljitev metafizike nravi, Kritiko praktičnega uma'' in ''Kritiko razsodne moči''. Njegova knjiga ''Kant in drugi kopernikanski obrat v filozofiji'' odpira novo branje Kanta na podlagi filozofske misli [[Alain Badiou|Alaina Badiouja]] in Lacanove psihoanalize. Predelana izdaja knjige je izšla v nemščini z naslovom ''Kant in Lacan'scher Absicht : die kopernikanische Wende und das Reale.''&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Kant in Lacan'scher Absicht : die kopernikanische Wende und das Reale.|last=Riha|first=Rado|publisher=Turia + Kant|year=2018|isbn=978-3-85132-901-8|cobiss=43589165}}&lt;/ref&gt; Riha deluje tudi na področju filozofije arhitekture. Objavil je vrsto člankov na temo kreativne prakse arhitekture.

Riha deluje tudi kot prevajalec. Prevaja iz nemščine in francoščine. Prevedel je in skupaj s [[Pavel Zgaga|Pavlom Zgago]] uredil [[Karl Marx|Marxovo]] ''Kritiko politične ekonomije'' – ''Očrt''.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://bib.cobiss.net/bibliographies/si/webBiblio/bib201_20220802_190611_02155.html|title=COBISS|website=COBISS Kooperativni online bibliografski sistem in servisi COBISS}}&lt;/ref&gt; Prevajal je tudi dela [[Max Horkheimer|Maxa Horkheimerja]], [[Theodor W. Adorno|Theodorja Adorna]], Alaina Badiouja, [[Gilles Deleuze|Gillesa Deleuza]], [[Jacques Ranciere|Jacquesa Rancierja]], idr. Sodeloval je tudi pri izdaji in zborniku Kantovih del z naslovom ''Immanuel Kant,'' ''Zgodovinsko–političnih spisi''.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://bib.cobiss.net/bibliographies/si/webBiblio/bib201_20220802_190611_02155.html|title=COBISS|date=2.8.2022|website=COBISS Kooperativni online bibliografski sistem in servisi COBISS}}&lt;/ref&gt;

== Življenjepis ==
Rado Riha je svojo filozofsko pot začel na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]] Univerze v Ljubljani, kjer je diplomiral iz nemščine in filozofije. Doktorski študij je nadaljeval na isti fakulteti pod mentorstvom [[Božidar Debenjak|Božidarja Debenjaka]] in leta 1990 doktoriral z doktorsko disertacijo ''Problem razmerja med filozofijo in znanostjo v kritični teoriji družbe, kritiki politične ekonomije in francoski epistemologiji''.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Problem razmerja med filozofijo in znanostjo v kritični teoriji družbe, kritiki politične ekonomije in francoski epistemologiji|last=Riha|first=Rado|publisher=Univerza v Ljubljani|year=1990|cobiss=21135872}}&lt;/ref&gt; Študijsko se je nato izpopolnjeval v Franciji (1994-1995) in Nemčiji (1992).

Skupaj s [[Slavoj Žižek|Slavojem Žižkom]] in [[Mladen Dolar|Mladenom Dolarjem]] je Riha v osemdesetih letih ustanovil Društvo za teoretsko psihoanalizo. Bil je soustanovitelj in član uredništva prve lacanovsko usmerjene revije v regiji ''[[Wo es war]]'', ki je izhajala v nemščini. Je soustanovitelj in član uredništva revije Problemi in revije [[Filozofski vestnik]]. Riha je tudi soustanovitelj in član uredništva knjižne zbirke Teoretska praksa arhitekture.

Riha je bil zaposlen na Inštitutu za marksistične študije, ki se je leta 1988 na njegovo pobudo preimenoval v Filozofski inštitut. Od devetdesetih let pa do svoje upokojitve 2021 je bil predstojnik [[Filozofski inštitut ZRC|Filozofskega inštituta ZRC]].

V letih 1999-2000 in 2000-2001 je predaval na College International de Philosophie. Predaval je tudi na [[Univerza v Novi Gorici|Univerzi v Novi Gorici]], na ljubljanski [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]] in [[Univerza v Mariboru|Univerzi v Mariboru]]. Danes je redni profesor na [https://ps-zrc-sazu.org/moduli/transformacija-moderne-misli-filozofija-psihoanaliza-kultura/?lang=en Podiplomski šoli ZRC SAZU] in koordinator modula Transformacije moderne misli – filozofija, psihoanaliza, kultura. Predava tudi v okviru doktorskega študija na [[Fakulteta za arhitekturo v Ljubljani|Fakulteti za arhitekturo]]&lt;nowiki/&gt;v Ljubljani.

Riha je bil član [[Komunistična partija Slovenije|Zveze komunistov Slovenije]] do leta 1988, ko je izstopil zaradi protesta proti Ljubljanskemu procesu, znanemu tudi kot [[Proces proti četverici]]. Bil je član [[Odbor za varstvo človekovih pravic|Odbora za varstvo človekovih pravic]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/skupina-provokatorjev-na-protestni-proslavi/|title=Množica na Prešernovem trgu zahtevala predčasne volitve|date=25.6.2021|accessdate=2.8.2022|website=DELO|publisher=Časopis Delo|last=Pribošič|first=Miha|last2=Bezlaj|first2=Mirt|last3=Tavčar|first3=Borut}}&lt;/ref&gt;

== Zasebno življenje ==
Rado Riha se je rodil leta 8.10. 1948 Mariji in Ladislavu Rihi. Imel je sestro Branko. Zaradi poklica staršev je v mlajših letih živel na Dunaju in v Munchnu. V Munchnu je obiskoval klasično gimnazijo. Srednjo šolo je zaključil v Ljubljani kot gimnazijec [[Gimnazija Poljane|Poljanske gimnazije]]. Danes Riha živi in dela v Ljubljani. Poročen je s filozofinjo [[Jelica Šumič Riha|Jelico Šumič Riha]].

== Dela ==

=== Raziskovalni program ===

* Pogoji in problemi sodobne filozofije ( • - do 2025)

=== Raziskovalni projekti ===

* Rekonfiguracije ontologije (temeljni raziskovalni projekt • 1. julij 2014–30. junij 2017)

* Problem aisthesis v filozofiji, psihoanalizi in politiki (temeljni raziskovalni projekt • 1. julij 2011–30. junij 2013)

* Nova definicija javnosti. Koncept javnosti med razsvetljenstvom, nemškim idealizmom in sodobnostjo (temeljni raziskovalni projekt • 1. julij 2011–30. junij 2014)

* SATORI - Stakeholders Acting Together On the ethical impact assessment of Research and Innovation (okvirni program • 1. januar 2014–30. september 2017)

* BIOMOT (mednarodni raziskovalni projekt • 1. september 2011–31. avgust 2015)

=== Knjige ===

* Filozofija v znanosti : prispevki k razrednemu značaju marksistične teorije, (Analecta). Ljubljana: Univerzum, 1982.

* Problemi teorije fetišizma, (Filozofija skozi psihoanalizo, 2), (Analecta). Ljubljana: Univerzum, 1985 (with Slavoj Žižek).

* Pravo in razsodna moč : od avtoritete brez jamstva do pravila brez opore, Ljubljana: Študentska organizacija Univerze, 1993 (with Jelica Šumič Riha), &lt;nowiki&gt;ISBN 86-7347-049-8&lt;/nowiki&gt;.

* Reale Geschehnisse der Freiheit : zur Kritik der Urteilskraft in Lacanscher Absicht, (Wo es war, 3). Wien: Turia &amp; Kant, 1993, &lt;nowiki&gt;ISBN 3-85132-039-5&lt;/nowiki&gt;.

* Kant in drugi kopernikański obrat v filozofiji. Ljubljana: Založba ZRC, 2012, &lt;nowiki&gt;ISBN 978-961-254-408-9&lt;/nowiki&gt;. 

* Kant in Lacan'scher Absicht: Die kopernikanische Wende und das Reale. Wien-Berlin, Turia + Kant, 2018, &lt;nowiki&gt;ISBN 978-3-85132-901-8&lt;/nowiki&gt;.

== Viri ==

=== Viri v slovenščini ===

* ''Dr. Riha Radivoj'' online. SICRIS. 10.3.2020; 12.16. Dostopno na spletnem naslovu: &lt; &lt;nowiki&gt;https://www.sicris.si/public/jqm/search_basic.aspx?lang=slv&amp;opdescr=search&amp;opt=2&amp;subopt=1&amp;code1=cmn&amp;code2=auto&amp;search_term=riha%20radivoj&lt;/nowiki&gt; &gt;.

* ''Rekonfiguracije ontologije'' online. ZRC SAZU. 10.3.2020; 12.06. Dostopno na spletnem naslovu: &lt; &lt;nowiki&gt;https://fi2.zrc-sazu.si/sl/programi-in-projekti/rekonfiguracije-ontologije#vŽ&lt;/nowiki&gt;&gt;.

* ''Prof. dr. Rado Riha'' online. d.. Filozofski inštitut. 27.11.2019; 19.18. Dostopno na spletnem naslovu: &lt; &lt;nowiki&gt;https://fi2.zrc-sazu.si/sl/sodelavci/rado-riha-sl#v&lt;/nowiki&gt;&gt;.

* ''ARHITEKTURA ≠ UMETNOST'' online. 2014. MG+MSUM. 19.05. Dostopno na spletnem naslovu: &lt;&lt;nowiki&gt;http://www.mg-lj.si/si/dogodki/25/potrc-riha/&lt;/nowiki&gt;&gt;.

* KURIR, Mateja. ''Arhitektura govori'' posnetek. Predvajano na Radiu Študent 28.12. 2013 ob 12.00.

* SLAČEK, Nina. ''Podobe znanja'' posnetek. Ljubljana: RTV Slovenija. Predvajano na RTV 4 31.10.2008 ob 16.30.


{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Riha, Rado}}
[[Kategorija:Slovenski filozofi]]
[[Kategorija:Slovenski prevajalci]]
[[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]]
[[Kategorija:Predavatelji na Filozofski fakulteti v Ljubljani]]
[[Kategorija:Predavatelji na Univerzi v Novi Gorici]]</text>
      <sha1>5g6nveiijtgxnnwiyfgdwhmdyg3x0bv</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5726762</id>
      <parentid>5726753</parentid>
      <timestamp>2022-08-02T18:54:59Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09090091</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Člani Zveze komunistov Slovenije]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8645" xml:space="preserve">{{infopolje oseba}}

'''Rado Riha''', [[Slovenci|slovenski]] [[filozof]], * [[8. oktober]] [[1948]], [[Ljubljana]]. 

== Znanstveno delo ==
Rihova raziskovalna področja vključujejo etiko, epistemologijo, psihoanalizo [[Jacques Lacan|Jacquesa Lacana]], filozofijo [[Immanuel Kant|Immanuela Kanta]] in sodobno francosko filozofijo, kot tudi filozofijo arhitekture. Objavil je več znanstvenih knjig in razprav o sodobni filozofiji in učinkih njenega srečanja s [[Sigmund Fraud|Freudovo]] in [[Jacques Lacan|Lacanovo]] psihoanalizo. Intenzivno se je ukvarjal s filozofijo Immanuela Kanta in je tudi prevedel nekatera Kantova temeljna dela, med drugim ''Utemeljitev metafizike nravi, Kritiko praktičnega uma'' in ''Kritiko razsodne moči''. Njegova knjiga ''Kant in drugi kopernikanski obrat v filozofiji'' odpira novo branje Kanta na podlagi filozofske misli [[Alain Badiou|Alaina Badiouja]] in Lacanove psihoanalize. Predelana izdaja knjige je izšla v nemščini z naslovom ''Kant in Lacan'scher Absicht : die kopernikanische Wende und das Reale.''&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Kant in Lacan'scher Absicht : die kopernikanische Wende und das Reale.|last=Riha|first=Rado|publisher=Turia + Kant|year=2018|isbn=978-3-85132-901-8|cobiss=43589165}}&lt;/ref&gt; Riha deluje tudi na področju filozofije arhitekture. Objavil je vrsto člankov na temo kreativne prakse arhitekture.

Riha deluje tudi kot prevajalec. Prevaja iz nemščine in francoščine. Prevedel je in skupaj s [[Pavel Zgaga|Pavlom Zgago]] uredil [[Karl Marx|Marxovo]] ''Kritiko politične ekonomije'' – ''Očrt''.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://bib.cobiss.net/bibliographies/si/webBiblio/bib201_20220802_190611_02155.html|title=COBISS|website=COBISS Kooperativni online bibliografski sistem in servisi COBISS}}&lt;/ref&gt; Prevajal je tudi dela [[Max Horkheimer|Maxa Horkheimerja]], [[Theodor W. Adorno|Theodorja Adorna]], Alaina Badiouja, [[Gilles Deleuze|Gillesa Deleuza]], [[Jacques Ranciere|Jacquesa Rancierja]], idr. Sodeloval je tudi pri izdaji in zborniku Kantovih del z naslovom ''Immanuel Kant,'' ''Zgodovinsko–političnih spisi''.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://bib.cobiss.net/bibliographies/si/webBiblio/bib201_20220802_190611_02155.html|title=COBISS|date=2.8.2022|website=COBISS Kooperativni online bibliografski sistem in servisi COBISS}}&lt;/ref&gt;

== Življenjepis ==
Rado Riha je svojo filozofsko pot začel na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]] Univerze v Ljubljani, kjer je diplomiral iz nemščine in filozofije. Doktorski študij je nadaljeval na isti fakulteti pod mentorstvom [[Božidar Debenjak|Božidarja Debenjaka]] in leta 1990 doktoriral z doktorsko disertacijo ''Problem razmerja med filozofijo in znanostjo v kritični teoriji družbe, kritiki politične ekonomije in francoski epistemologiji''.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Problem razmerja med filozofijo in znanostjo v kritični teoriji družbe, kritiki politične ekonomije in francoski epistemologiji|last=Riha|first=Rado|publisher=Univerza v Ljubljani|year=1990|cobiss=21135872}}&lt;/ref&gt; Študijsko se je nato izpopolnjeval v Franciji (1994-1995) in Nemčiji (1992).

Skupaj s [[Slavoj Žižek|Slavojem Žižkom]] in [[Mladen Dolar|Mladenom Dolarjem]] je Riha v osemdesetih letih ustanovil Društvo za teoretsko psihoanalizo. Bil je soustanovitelj in član uredništva prve lacanovsko usmerjene revije v regiji ''[[Wo es war]]'', ki je izhajala v nemščini. Je soustanovitelj in član uredništva revije Problemi in revije [[Filozofski vestnik]]. Riha je tudi soustanovitelj in član uredništva knjižne zbirke Teoretska praksa arhitekture.

Riha je bil zaposlen na Inštitutu za marksistične študije, ki se je leta 1988 na njegovo pobudo preimenoval v Filozofski inštitut. Od devetdesetih let pa do svoje upokojitve 2021 je bil predstojnik [[Filozofski inštitut ZRC|Filozofskega inštituta ZRC]].

V letih 1999-2000 in 2000-2001 je predaval na College International de Philosophie. Predaval je tudi na [[Univerza v Novi Gorici|Univerzi v Novi Gorici]], na ljubljanski [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]] in [[Univerza v Mariboru|Univerzi v Mariboru]]. Danes je redni profesor na [https://ps-zrc-sazu.org/moduli/transformacija-moderne-misli-filozofija-psihoanaliza-kultura/?lang=en Podiplomski šoli ZRC SAZU] in koordinator modula Transformacije moderne misli – filozofija, psihoanaliza, kultura. Predava tudi v okviru doktorskega študija na [[Fakulteta za arhitekturo v Ljubljani|Fakulteti za arhitekturo]]&lt;nowiki/&gt;v Ljubljani.

Riha je bil član [[Komunistična partija Slovenije|Zveze komunistov Slovenije]] do leta 1988, ko je izstopil zaradi protesta proti Ljubljanskemu procesu, znanemu tudi kot [[Proces proti četverici]]. Bil je član [[Odbor za varstvo človekovih pravic|Odbora za varstvo človekovih pravic]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/skupina-provokatorjev-na-protestni-proslavi/|title=Množica na Prešernovem trgu zahtevala predčasne volitve|date=25.6.2021|accessdate=2.8.2022|website=DELO|publisher=Časopis Delo|last=Pribošič|first=Miha|last2=Bezlaj|first2=Mirt|last3=Tavčar|first3=Borut}}&lt;/ref&gt;

== Zasebno življenje ==
Rado Riha se je rodil leta 8.10. 1948 Mariji in Ladislavu Rihi. Imel je sestro Branko. Zaradi poklica staršev je v mlajših letih živel na Dunaju in v Munchnu. V Munchnu je obiskoval klasično gimnazijo. Srednjo šolo je zaključil v Ljubljani kot gimnazijec [[Gimnazija Poljane|Poljanske gimnazije]]. Danes Riha živi in dela v Ljubljani. Poročen je s filozofinjo [[Jelica Šumič Riha|Jelico Šumič Riha]].

== Dela ==

=== Raziskovalni program ===

* Pogoji in problemi sodobne filozofije ( • - do 2025)

=== Raziskovalni projekti ===

* Rekonfiguracije ontologije (temeljni raziskovalni projekt • 1. julij 2014–30. junij 2017)

* Problem aisthesis v filozofiji, psihoanalizi in politiki (temeljni raziskovalni projekt • 1. julij 2011–30. junij 2013)

* Nova definicija javnosti. Koncept javnosti med razsvetljenstvom, nemškim idealizmom in sodobnostjo (temeljni raziskovalni projekt • 1. julij 2011–30. junij 2014)

* SATORI - Stakeholders Acting Together On the ethical impact assessment of Research and Innovation (okvirni program • 1. januar 2014–30. september 2017)

* BIOMOT (mednarodni raziskovalni projekt • 1. september 2011–31. avgust 2015)

=== Knjige ===

* Filozofija v znanosti : prispevki k razrednemu značaju marksistične teorije, (Analecta). Ljubljana: Univerzum, 1982.

* Problemi teorije fetišizma, (Filozofija skozi psihoanalizo, 2), (Analecta). Ljubljana: Univerzum, 1985 (with Slavoj Žižek).

* Pravo in razsodna moč : od avtoritete brez jamstva do pravila brez opore, Ljubljana: Študentska organizacija Univerze, 1993 (with Jelica Šumič Riha), &lt;nowiki&gt;ISBN 86-7347-049-8&lt;/nowiki&gt;.

* Reale Geschehnisse der Freiheit : zur Kritik der Urteilskraft in Lacanscher Absicht, (Wo es war, 3). Wien: Turia &amp; Kant, 1993, &lt;nowiki&gt;ISBN 3-85132-039-5&lt;/nowiki&gt;.

* Kant in drugi kopernikański obrat v filozofiji. Ljubljana: Založba ZRC, 2012, &lt;nowiki&gt;ISBN 978-961-254-408-9&lt;/nowiki&gt;. 

* Kant in Lacan'scher Absicht: Die kopernikanische Wende und das Reale. Wien-Berlin, Turia + Kant, 2018, &lt;nowiki&gt;ISBN 978-3-85132-901-8&lt;/nowiki&gt;.

== Viri ==

=== Viri v slovenščini ===

* ''Dr. Riha Radivoj'' online. SICRIS. 10.3.2020; 12.16. Dostopno na spletnem naslovu: &lt; &lt;nowiki&gt;https://www.sicris.si/public/jqm/search_basic.aspx?lang=slv&amp;opdescr=search&amp;opt=2&amp;subopt=1&amp;code1=cmn&amp;code2=auto&amp;search_term=riha%20radivoj&lt;/nowiki&gt; &gt;.

* ''Rekonfiguracije ontologije'' online. ZRC SAZU. 10.3.2020; 12.06. Dostopno na spletnem naslovu: &lt; &lt;nowiki&gt;https://fi2.zrc-sazu.si/sl/programi-in-projekti/rekonfiguracije-ontologije#vŽ&lt;/nowiki&gt;&gt;.

* ''Prof. dr. Rado Riha'' online. d.. Filozofski inštitut. 27.11.2019; 19.18. Dostopno na spletnem naslovu: &lt; &lt;nowiki&gt;https://fi2.zrc-sazu.si/sl/sodelavci/rado-riha-sl#v&lt;/nowiki&gt;&gt;.

* ''ARHITEKTURA ≠ UMETNOST'' online. 2014. MG+MSUM. 19.05. Dostopno na spletnem naslovu: &lt;&lt;nowiki&gt;http://www.mg-lj.si/si/dogodki/25/potrc-riha/&lt;/nowiki&gt;&gt;.

* KURIR, Mateja. ''Arhitektura govori'' posnetek. Predvajano na Radiu Študent 28.12. 2013 ob 12.00.

* SLAČEK, Nina. ''Podobe znanja'' posnetek. Ljubljana: RTV Slovenija. Predvajano na RTV 4 31.10.2008 ob 16.30.


{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Riha, Rado}}
[[Kategorija:Slovenski filozofi]]
[[Kategorija:Slovenski prevajalci]]
[[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]]
[[Kategorija:Predavatelji na Filozofski fakulteti v Ljubljani]]
[[Kategorija:Predavatelji na Univerzi v Novi Gorici]]
[[Kategorija:Člani Zveze komunistov Slovenije]]</text>
      <sha1>eio33w5hsjfwt8g7d7fz6crzyryk83g</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5726767</id>
      <parentid>5726762</parentid>
      <timestamp>2022-08-02T19:03:07Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Referatprednostno</username>
        <id>211364</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodatna informacija</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8908" xml:space="preserve">{{infopolje oseba}}

'''Rado Riha''', [[Slovenci|slovenski]] [[filozof]], * [[8. oktober]] [[1948]], [[Ljubljana]]. 

== Znanstveno delo ==
Rihova raziskovalna področja vključujejo etiko, epistemologijo, psihoanalizo [[Jacques Lacan|Jacquesa Lacana]], filozofijo [[Immanuel Kant|Immanuela Kanta]] in sodobno francosko filozofijo, kot tudi filozofijo arhitekture. Objavil je več znanstvenih knjig in razprav o sodobni filozofiji in učinkih njenega srečanja s [[Sigmund Fraud|Freudovo]] in [[Jacques Lacan|Lacanovo]] psihoanalizo. Intenzivno se je ukvarjal s filozofijo Immanuela Kanta in je tudi prevedel nekatera Kantova temeljna dela, med drugim ''Utemeljitev metafizike nravi, Kritiko praktičnega uma'' in ''Kritiko razsodne moči''. Njegova knjiga ''Kant in drugi kopernikanski obrat v filozofiji'' odpira novo branje Kanta na podlagi filozofske misli [[Alain Badiou|Alaina Badiouja]] in Lacanove psihoanalize. Predelana izdaja knjige je izšla v nemščini z naslovom ''Kant in Lacan'scher Absicht : die kopernikanische Wende und das Reale.''&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Kant in Lacan'scher Absicht : die kopernikanische Wende und das Reale.|last=Riha|first=Rado|publisher=Turia + Kant|year=2018|isbn=978-3-85132-901-8|cobiss=43589165}}&lt;/ref&gt; Riha deluje tudi na področju filozofije arhitekture. Objavil je vrsto člankov na temo kreativne prakse arhitekture.

Riha deluje tudi kot prevajalec. Prevaja iz nemščine in francoščine. Prevedel je in skupaj s [[Pavel Zgaga|Pavlom Zgago]] uredil [[Karl Marx|Marxovo]] ''Kritiko politične ekonomije'' – ''Očrt''.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://bib.cobiss.net/bibliographies/si/webBiblio/bib201_20220802_190611_02155.html|title=COBISS|website=COBISS Kooperativni online bibliografski sistem in servisi COBISS}}&lt;/ref&gt; Prevajal je tudi dela [[Max Horkheimer|Maxa Horkheimerja]], [[Theodor W. Adorno|Theodorja Adorna]], Alaina Badiouja, [[Gilles Deleuze|Gillesa Deleuza]], [[Jacques Ranciere|Jacquesa Rancierja]], idr. Sodeloval je tudi pri izdaji in zborniku Kantovih del z naslovom ''Immanuel Kant,'' ''Zgodovinsko–političnih spisi''.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://bib.cobiss.net/bibliographies/si/webBiblio/bib201_20220802_190611_02155.html|title=COBISS|date=2.8.2022|website=COBISS Kooperativni online bibliografski sistem in servisi COBISS}}&lt;/ref&gt;

== Življenjepis ==
Rado Riha je svojo filozofsko pot začel na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]] Univerze v Ljubljani, kjer je diplomiral iz nemščine in filozofije. Doktorski študij je nadaljeval na isti fakulteti pod mentorstvom [[Božidar Debenjak|Božidarja Debenjaka]] in leta 1990 doktoriral z doktorsko disertacijo ''Problem razmerja med filozofijo in znanostjo v kritični teoriji družbe, kritiki politične ekonomije in francoski epistemologiji''.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Problem razmerja med filozofijo in znanostjo v kritični teoriji družbe, kritiki politične ekonomije in francoski epistemologiji|last=Riha|first=Rado|publisher=Univerza v Ljubljani|year=1990|cobiss=21135872}}&lt;/ref&gt; Študijsko se je nato izpopolnjeval v Franciji (1994-1995) in Nemčiji (1992).

Skupaj s [[Slavoj Žižek|Slavojem Žižkom]] in [[Mladen Dolar|Mladenom Dolarjem]] je Riha v osemdesetih letih ustanovil Društvo za teoretsko psihoanalizo.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Osemdeseta o osemdesetih.|last=Mendiževec|first=Aleš|publisher=Moderna galerija|year=2017|isbn=978-961-206-124-1|page=53-70|cobiss=289220608|editor-last=Piškur|editor-first=Bojana|publication-place=Ljubljana|chapter=a-TRAKTOR}}&lt;/ref&gt; Bil je soustanovitelj in član uredništva prve lacanovsko usmerjene revije v regiji ''[[Wo es war]]'', ki je izhajala v nemščini. Je soustanovitelj in član uredništva revije Problemi in revije [[Filozofski vestnik]]. Riha je tudi soustanovitelj in član uredništva knjižne zbirke Teoretska praksa arhitekture.

Riha je bil zaposlen na Inštitutu za marksistične študije, ki se je leta 1988 na njegovo pobudo preimenoval v Filozofski inštitut. Od devetdesetih let pa do svoje upokojitve 2021 je bil predstojnik [[Filozofski inštitut ZRC|Filozofskega inštituta ZRC]].

V letih 1999-2000 in 2000-2001 je predaval na College International de Philosophie. Predaval je tudi na [[Univerza v Novi Gorici|Univerzi v Novi Gorici]], na ljubljanski [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]] in [[Univerza v Mariboru|Univerzi v Mariboru]]. Danes je redni profesor na [https://ps-zrc-sazu.org/moduli/transformacija-moderne-misli-filozofija-psihoanaliza-kultura/?lang=en Podiplomski šoli ZRC SAZU] in koordinator modula Transformacije moderne misli – filozofija, psihoanaliza, kultura. Predava tudi v okviru doktorskega študija na [[Fakulteta za arhitekturo v Ljubljani|Fakulteti za arhitekturo]]&lt;nowiki/&gt;v Ljubljani.

Riha je bil član [[Komunistična partija Slovenije|Zveze komunistov Slovenije]] do leta 1988, ko je izstopil zaradi protesta proti Ljubljanskemu procesu, znanemu tudi kot [[Proces proti četverici]]. Bil je član [[Odbor za varstvo človekovih pravic|Odbora za varstvo človekovih pravic]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/skupina-provokatorjev-na-protestni-proslavi/|title=Množica na Prešernovem trgu zahtevala predčasne volitve|date=25.6.2021|accessdate=2.8.2022|website=DELO|publisher=Časopis Delo|last=Pribošič|first=Miha|last2=Bezlaj|first2=Mirt|last3=Tavčar|first3=Borut}}&lt;/ref&gt;

== Zasebno življenje ==
Rado Riha se je rodil leta 8.10. 1948 Mariji in Ladislavu Rihi. Imel je sestro Branko. Zaradi poklica staršev je v mlajših letih živel na Dunaju in v Munchnu. V Munchnu je obiskoval klasično gimnazijo. Srednjo šolo je zaključil v Ljubljani kot gimnazijec [[Gimnazija Poljane|Poljanske gimnazije]]. Danes Riha živi in dela v Ljubljani. Poročen je s filozofinjo [[Jelica Šumič Riha|Jelico Šumič Riha]].

== Dela ==

=== Raziskovalni program ===

* Pogoji in problemi sodobne filozofije ( • - do 2025)

=== Raziskovalni projekti ===

* Rekonfiguracije ontologije (temeljni raziskovalni projekt • 1. julij 2014–30. junij 2017)

* Problem aisthesis v filozofiji, psihoanalizi in politiki (temeljni raziskovalni projekt • 1. julij 2011–30. junij 2013)

* Nova definicija javnosti. Koncept javnosti med razsvetljenstvom, nemškim idealizmom in sodobnostjo (temeljni raziskovalni projekt • 1. julij 2011–30. junij 2014)

* SATORI - Stakeholders Acting Together On the ethical impact assessment of Research and Innovation (okvirni program • 1. januar 2014–30. september 2017)

* BIOMOT (mednarodni raziskovalni projekt • 1. september 2011–31. avgust 2015)

=== Knjige ===

* Filozofija v znanosti : prispevki k razrednemu značaju marksistične teorije, (Analecta). Ljubljana: Univerzum, 1982.

* Problemi teorije fetišizma, (Filozofija skozi psihoanalizo, 2), (Analecta). Ljubljana: Univerzum, 1985 (with Slavoj Žižek).

* Pravo in razsodna moč : od avtoritete brez jamstva do pravila brez opore, Ljubljana: Študentska organizacija Univerze, 1993 (with Jelica Šumič Riha), &lt;nowiki&gt;ISBN 86-7347-049-8&lt;/nowiki&gt;.

* Reale Geschehnisse der Freiheit : zur Kritik der Urteilskraft in Lacanscher Absicht, (Wo es war, 3). Wien: Turia &amp; Kant, 1993, &lt;nowiki&gt;ISBN 3-85132-039-5&lt;/nowiki&gt;.

* Kant in drugi kopernikański obrat v filozofiji. Ljubljana: Založba ZRC, 2012, &lt;nowiki&gt;ISBN 978-961-254-408-9&lt;/nowiki&gt;. 

* Kant in Lacan'scher Absicht: Die kopernikanische Wende und das Reale. Wien-Berlin, Turia + Kant, 2018, &lt;nowiki&gt;ISBN 978-3-85132-901-8&lt;/nowiki&gt;.

== Viri ==

=== Viri v slovenščini ===

* ''Dr. Riha Radivoj'' online. SICRIS. 10.3.2020; 12.16. Dostopno na spletnem naslovu: &lt; &lt;nowiki&gt;https://www.sicris.si/public/jqm/search_basic.aspx?lang=slv&amp;opdescr=search&amp;opt=2&amp;subopt=1&amp;code1=cmn&amp;code2=auto&amp;search_term=riha%20radivoj&lt;/nowiki&gt; &gt;.

* ''Rekonfiguracije ontologije'' online. ZRC SAZU. 10.3.2020; 12.06. Dostopno na spletnem naslovu: &lt; &lt;nowiki&gt;https://fi2.zrc-sazu.si/sl/programi-in-projekti/rekonfiguracije-ontologije#vŽ&lt;/nowiki&gt;&gt;.

* ''Prof. dr. Rado Riha'' online. d.. Filozofski inštitut. 27.11.2019; 19.18. Dostopno na spletnem naslovu: &lt; &lt;nowiki&gt;https://fi2.zrc-sazu.si/sl/sodelavci/rado-riha-sl#v&lt;/nowiki&gt;&gt;.

* ''ARHITEKTURA ≠ UMETNOST'' online. 2014. MG+MSUM. 19.05. Dostopno na spletnem naslovu: &lt;&lt;nowiki&gt;http://www.mg-lj.si/si/dogodki/25/potrc-riha/&lt;/nowiki&gt;&gt;.

* KURIR, Mateja. ''Arhitektura govori'' posnetek. Predvajano na Radiu Študent 28.12. 2013 ob 12.00.

* SLAČEK, Nina. ''Podobe znanja'' posnetek. Ljubljana: RTV Slovenija. Predvajano na RTV 4 31.10.2008 ob 16.30.


{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Riha, Rado}}
[[Kategorija:Slovenski filozofi]]
[[Kategorija:Slovenski prevajalci]]
[[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]]
[[Kategorija:Predavatelji na Filozofski fakulteti v Ljubljani]]
[[Kategorija:Predavatelji na Univerzi v Novi Gorici]]
[[Kategorija:Člani Zveze komunistov Slovenije]]</text>
      <sha1>n9s14zy99htebe49wcl7bvrnwvqfjtk</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5726779</id>
      <parentid>5726767</parentid>
      <timestamp>2022-08-02T19:49:47Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09090091</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>-zp, pp ref</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8173" xml:space="preserve">{{infopolje oseba}}

'''Rado Riha''', [[Slovenci|slovenski]] [[filozof]], * [[8. oktober]] [[1948]], [[Ljubljana]]. 

== Znanstveno delo ==
Rihova raziskovalna področja vključujejo etiko, epistemologijo, psihoanalizo [[Jacques Lacan|Jacquesa Lacana]], filozofijo [[Immanuel Kant|Immanuela Kanta]] in sodobno francosko filozofijo, kot tudi filozofijo arhitekture. Objavil je več znanstvenih knjig in razprav o sodobni filozofiji in učinkih njenega srečanja s [[Sigmund Fraud|Freudovo]] in [[Jacques Lacan|Lacanovo]] psihoanalizo. Intenzivno se je ukvarjal s filozofijo Immanuela Kanta in je tudi prevedel nekatera Kantova temeljna dela, med drugim ''Utemeljitev metafizike nravi, Kritiko praktičnega uma'' in ''Kritiko razsodne moči''. Njegova knjiga ''Kant in drugi kopernikanski obrat v filozofiji'' odpira novo branje Kanta na podlagi filozofske misli [[Alain Badiou|Alaina Badiouja]] in Lacanove psihoanalize. Predelana izdaja knjige je izšla v nemščini z naslovom ''Kant in Lacan'scher Absicht : die kopernikanische Wende und das Reale.'' Riha deluje tudi na področju filozofije arhitekture. Objavil je vrsto člankov na temo kreativne prakse arhitekture.

Riha deluje tudi kot prevajalec. Prevaja iz nemščine in francoščine. Prevedel je in skupaj s [[Pavel Zgaga|Pavlom Zgago]] uredil [[Karl Marx|Marxovo]] ''Kritiko politične ekonomije'' – ''Očrt''.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://bib.cobiss.net/bibliographies/si/webBiblio/bib201_20220802_190611_02155.html|title=COBISS|website=COBISS Kooperativni online bibliografski sistem in servisi COBISS}}&lt;/ref&gt; Prevajal je tudi dela [[Max Horkheimer|Maxa Horkheimerja]], [[Theodor W. Adorno|Theodorja Adorna]], Alaina Badiouja, [[Gilles Deleuze|Gillesa Deleuza]], [[Jacques Ranciere|Jacquesa Rancierja]], idr. Sodeloval je tudi pri izdaji in zborniku Kantovih del z naslovom ''Immanuel Kant,'' ''Zgodovinsko–političnih spisi''.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

== Življenjepis ==
Rado Riha je svojo filozofsko pot začel na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]] Univerze v Ljubljani, kjer je diplomiral iz nemščine in filozofije. Doktorski študij je nadaljeval na isti fakulteti pod mentorstvom [[Božidar Debenjak|Božidarja Debenjaka]] in leta 1990 doktoriral z doktorsko disertacijo ''Problem razmerja med filozofijo in znanostjo v kritični teoriji družbe, kritiki politične ekonomije in francoski epistemologiji''. Študijsko se je nato izpopolnjeval v Franciji (1994-1995) in Nemčiji (1992).

Skupaj s [[Slavoj Žižek|Slavojem Žižkom]] in [[Mladen Dolar|Mladenom Dolarjem]] je Riha v osemdesetih letih ustanovil Društvo za teoretsko psihoanalizo.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Osemdeseta o osemdesetih.|last=Mendiževec|first=Aleš|publisher=Moderna galerija|year=2017|isbn=978-961-206-124-1|page=53-70|cobiss=289220608|editor-last=Piškur|editor-first=Bojana|publication-place=Ljubljana|chapter=a-TRAKTOR}}&lt;/ref&gt; Bil je soustanovitelj in član uredništva prve lacanovsko usmerjene revije v regiji ''[[Wo es war]]'', ki je izhajala v nemščini. Je soustanovitelj in član uredništva revije Problemi in revije [[Filozofski vestnik]]. Riha je tudi soustanovitelj in član uredništva knjižne zbirke Teoretska praksa arhitekture.

Riha je bil zaposlen na Inštitutu za marksistične študije, ki se je leta 1988 na njegovo pobudo preimenoval v Filozofski inštitut. Od devetdesetih let pa do svoje upokojitve 2021 je bil predstojnik [[Filozofski inštitut ZRC|Filozofskega inštituta ZRC]].

V letih 1999-2000 in 2000-2001 je predaval na College International de Philosophie. Predaval je tudi na [[Univerza v Novi Gorici|Univerzi v Novi Gorici]], na ljubljanski [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]] in [[Univerza v Mariboru|Univerzi v Mariboru]]. Danes je redni profesor na Podiplomski šoli ZRC SAZU in koordinator modula Transformacije moderne misli – filozofija, psihoanaliza, kultura. Predava tudi v okviru doktorskega študija na [[Fakulteta za arhitekturo v Ljubljani|Fakulteti za arhitekturo]]&lt;nowiki/&gt;v Ljubljani.

Riha je bil član [[Komunistična partija Slovenije|Zveze komunistov Slovenije]] do leta 1988, ko je izstopil zaradi protesta proti Ljubljanskemu procesu, znanemu tudi kot [[Proces proti četverici]]. Bil je član [[Odbor za varstvo človekovih pravic|Odbora za varstvo človekovih pravic]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/skupina-provokatorjev-na-protestni-proslavi/|title=Množica na Prešernovem trgu zahtevala predčasne volitve|date=25.6.2021|accessdate=2.8.2022|website=DELO|publisher=Časopis Delo|last=Pribošič|first=Miha|last2=Bezlaj|first2=Mirt|last3=Tavčar|first3=Borut}}&lt;/ref&gt;

== Zasebno življenje ==
Rado Riha se je rodil leta 8.10. 1948 Mariji in Ladislavu Rihi. Imel je sestro Branko. Zaradi poklica staršev je v mlajših letih živel na Dunaju in v Munchnu. V Munchnu je obiskoval klasično gimnazijo. Srednjo šolo je zaključil v Ljubljani kot gimnazijec [[Gimnazija Poljane|Poljanske gimnazije]]. Danes Riha živi in dela v Ljubljani. Poročen je s filozofinjo [[Jelica Šumič Riha|Jelico Šumič Riha]].

== Dela ==

=== Raziskovalni program ===

* Pogoji in problemi sodobne filozofije ( • - do 2025)

=== Raziskovalni projekti ===

* Rekonfiguracije ontologije (temeljni raziskovalni projekt • 1. julij 2014–30. junij 2017)

* Problem aisthesis v filozofiji, psihoanalizi in politiki (temeljni raziskovalni projekt • 1. julij 2011–30. junij 2013)

* Nova definicija javnosti. Koncept javnosti med razsvetljenstvom, nemškim idealizmom in sodobnostjo (temeljni raziskovalni projekt • 1. julij 2011–30. junij 2014)

* SATORI - Stakeholders Acting Together On the ethical impact assessment of Research and Innovation (okvirni program • 1. januar 2014–30. september 2017)

* BIOMOT (mednarodni raziskovalni projekt • 1. september 2011–31. avgust 2015)

=== Knjige ===

* Filozofija v znanosti : prispevki k razrednemu značaju marksistične teorije, (Analecta). Ljubljana: Univerzum, 1982.

* Problemi teorije fetišizma, (Filozofija skozi psihoanalizo, 2), (Analecta). Ljubljana: Univerzum, 1985 (with Slavoj Žižek).

* Pravo in razsodna moč : od avtoritete brez jamstva do pravila brez opore, Ljubljana: Študentska organizacija Univerze, 1993 (with Jelica Šumič Riha), &lt;nowiki&gt;ISBN 86-7347-049-8&lt;/nowiki&gt;.

* Reale Geschehnisse der Freiheit : zur Kritik der Urteilskraft in Lacanscher Absicht, (Wo es war, 3). Wien: Turia &amp; Kant, 1993, &lt;nowiki&gt;ISBN 3-85132-039-5&lt;/nowiki&gt;.

* Kant in drugi kopernikański obrat v filozofiji. Ljubljana: Založba ZRC, 2012, &lt;nowiki&gt;ISBN 978-961-254-408-9&lt;/nowiki&gt;. 

* Kant in Lacan'scher Absicht: Die kopernikanische Wende und das Reale. Wien-Berlin, Turia + Kant, 2018, &lt;nowiki&gt;ISBN 978-3-85132-901-8&lt;/nowiki&gt;.

== Viri ==

=== Viri v slovenščini ===

* ''Dr. Riha Radivoj'' online. SICRIS. 10.3.2020; 12.16. Dostopno na spletnem naslovu: &lt; &lt;nowiki&gt;https://www.sicris.si/public/jqm/search_basic.aspx?lang=slv&amp;opdescr=search&amp;opt=2&amp;subopt=1&amp;code1=cmn&amp;code2=auto&amp;search_term=riha%20radivoj&lt;/nowiki&gt; &gt;.

* ''Rekonfiguracije ontologije'' online. ZRC SAZU. 10.3.2020; 12.06. Dostopno na spletnem naslovu: &lt; &lt;nowiki&gt;https://fi2.zrc-sazu.si/sl/programi-in-projekti/rekonfiguracije-ontologije#vŽ&lt;/nowiki&gt;&gt;.

* ''Prof. dr. Rado Riha'' online. d.. Filozofski inštitut. 27.11.2019; 19.18. Dostopno na spletnem naslovu: &lt; &lt;nowiki&gt;https://fi2.zrc-sazu.si/sl/sodelavci/rado-riha-sl#v&lt;/nowiki&gt;&gt;.

* ''ARHITEKTURA ≠ UMETNOST'' online. 2014. MG+MSUM. 19.05. Dostopno na spletnem naslovu: &lt;&lt;nowiki&gt;http://www.mg-lj.si/si/dogodki/25/potrc-riha/&lt;/nowiki&gt;&gt;.

* KURIR, Mateja. ''Arhitektura govori'' posnetek. Predvajano na Radiu Študent 28.12. 2013 ob 12.00.

* SLAČEK, Nina. ''Podobe znanja'' posnetek. Ljubljana: RTV Slovenija. Predvajano na RTV 4 31.10.2008 ob 16.30.


{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Riha, Rado}}
[[Kategorija:Slovenski filozofi]]
[[Kategorija:Slovenski prevajalci]]
[[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]]
[[Kategorija:Predavatelji na Filozofski fakulteti v Ljubljani]]
[[Kategorija:Predavatelji na Univerzi v Novi Gorici]]
[[Kategorija:Člani Zveze komunistov Slovenije]]</text>
      <sha1>0rw9zyprxj7b7rldvokotox6dauem1t</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Grand Theft Auto V</title>
    <ns>0</ns>
    <id>479527</id>
    <revision>
      <id>5726765</id>
      <parentid>5726416</parentid>
      <timestamp>2022-08-02T18:58:51Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Florentina Veršič</username>
        <id>146476</id>
      </contributor>
      <comment>Dodan nov preveden odstavek.</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="20401" xml:space="preserve">{{Infobox video game
| title = Grand Theft Auto V
| image = Grand Theft Auto V.png
| developer = [[Rockstar North]]{{efn|Pri projektu so pomagali [[Rockstar San Diego]], [[Rockstar Leeds]], [[Rockstar Toronto]], [[Rockstar New England]] in [[Rockstar London]].&lt;ref&gt;{{cite video game |title=Grand Theft Auto V |developer=[[Rockstar North]] |publisher=[[Rockstar Games]] |date=17. september 2013 |platform=[[PlayStation 3]] and [[Xbox 360]] |level=Credits}}&lt;/ref&gt;}}
| publisher = [[Rockstar Games]]
| producer = {{Unbulleted list|[[Leslie Benzies]]|Imran Sarwar}}
| designer = {{Unbulleted list|Leslie Benzies|Imran Sarwar}}
| programmer = Adam Fowler
| artist = Aaron Garbut
| writer = {{Unbulleted list|[[Dan Houser]]|Rupert Humphries|Michael Unsworth}}
| composer = {{Unbulleted list|[[Tangerine Dream]]|[[Woody Jackson]]|[[The Alchemist (glasbebik)|The Alchemist]]|[[Oh No (glasbenik)|Oh No]]}}
| series = ''[[Grand Theft Auto (serija videoiger)|Grand Theft Auto]]''
| engine = [[Rockstar Advanced Game Engine|RAGE]]
| platforms = {{Unbulleted list|[[PlayStation 3]]|[[Xbox 360]]|[[PlayStation 4]]|[[Xbox One]]|[[Microsoft Windows]]|[[PlayStation 5]]|[[Xbox Series X/S]]}}
| released = {{Collapsible list|titlestyle=font-weight:normal;background:transparent;text-align:left;|title=17. september 2013|'''PS3''', '''Xbox 360'''|17. september 2013|'''PS4''', '''Xbox One'''|18. november 2014|'''Microsoft Windows'''|14. april 2015|'''PS5''', '''Xbox Series X/S'''|Q3/Q4 2021}}
| genre = [[Akcijsko-pustolovska videoigra]]
| modes = [[Enoigralska videoigra|enoigralski]], [[večigralska videoigra|večigralski]]
}}

'''''Grand Theft Auto V''''' (okrajšava '''''GTA V''''' oz. '''''GTA 5''''') je akcijsko-pustolovska igra iz leta [[2013]], ki jo je razvil [[Rockstar North]] in izdal [[Rockstar Games]]. Gre za sedmo izdaje glavne igre iz serije ''[[Grand Theft Auto (serija videoiger)|Grand Theft Auto]]'', prvo po ''[[Grand Theft Auto IV]]'' (''GTA IV'') iz leta 2008, skupno pa za petnajsto igro v seriji. Zgodba te enoigralske igre se odvija v izmišljeni državi San Andreas, ki temelji na južni [[Kalifornija|Kaliforniji]], v središču pa so trije protagonisti - bančni ropar Michael De Santa, ulični gangster Franklin Clinton in preprodajalec mamil Trevor Philips. Prikazuje njihove poskuse ropov pod pritiskom skorumpirane vladne agencije in močnih kriminalcev. Koncept odprtega sveta igralcem omogoča prosto gibanje po podeželju San Andreasa in izmišljenega mesta Los Santos, ki temelji na [[Los Angeles|Los Angelesu]]. 

Igra se lahko igra v prvoosebnem ali tretjeosebnem načinu, igralec pa se lahko premika peš ali z vozilom. Igralec ima na voljo tri protagoniste in med njimi preklaplja tako med misijami kot izven njih. Zgodba se odvija po določenem zaporedju ropov, številne misije pa vključujejo tudi streljanje in vožnje. Ko igralec stori kaznivo dejanje, postane iskan s strani organov pregona. ''[[Grand Theft Auto Online]]'' je spletni način igre za več igralcev (sodeluje lahko do 30 igralcev), ki so med seboj v stiku v obliki različnih sodelovanj in tekmovanj. 

Razvoj igre se je pričel približno v času izida igre ''GTA IV'', v njem pa je sodelovalo veliko Rockstarjevih studiev po vsem svetu. Razvojna ekipa je navdih črpala tudi iz številnih svojih prejšnjih projektov, kot sta ''[[Red Dead Redemption]]'' in ''[[Max Payne 3]]'', zato je zasnovala igro, ki se vrti okoli treh glavnih protagonistov, kar je predstavljalo inovacijo v samem jedru strukture glede na predhodnike. Velik del razvojnega dela je predstavljalo ustvarjanje odprtega sveta, zato je več članov ekipe izvedlo terenske raziskave po Kaliforniji, da bi posneli posnetke za oblikovalsko ekipo. Zvočni posnetki igre vsebujejo izvirno glasbo, ki jo je ustvarila ekipa producentov, ki je sodelovala več let. Igra je izšla septembra 2013 za [[PlayStation 3]] in [[Microsoft Xbox 360|Xbox 360]], novembra 2014 za [[PlayStation 4]] in [[Xbox One]], aprila 2015 za [[Microsoft Windows|Windows]], marca 2022 pa za [[PlayStation 5]] in [[Xbox Series X/S]]. 

Obširno pričakovana in tržena igra je podrla prodajne rekorde v panogi in postala najhitreje prodajan izdelek za zabavo v zgodovini, saj so že prvi dan ustvarjalci z njo zaslužili 800 milijonov dolarjev, v prvih treh dneh pa so že presegli milijardo dolarjev. Prejela je več pohval kritikov, pohvale pa so bile namenjene zasnovi z več protagonisti, odprtemu svetu, predstavitvi in izkušnji igranja. Hkrati pa je povzročila tudi polemike v zvezi s prikazovanjem nasilja in odnosa do žensk. Velja za eno najpomembnejših iger za sedmo in osmo generacijo igralnih konzol in spada med najboljše videoigre, ob koncu leta pa je prejela številne nagrade, vključno z nagradami za igro leta, ki jih je podelilo veči igralnih publikacij. Gre za drugo najbolje prodajano videoigro vseh časov z več kot 165 milijoni prodanih izvodov, od aprila 2018 pa velja za enega najuspešnejših izdelkov za zabavo vseh časov s približno 6 milijardami dolarjev prihodkov po vsem svetu. 

== Igranje ==
GTA V je akcijsko-pustolovska igra,&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.polygon.com/2013/10/9/4819272/grand-theft-auto-5-smashes-7-guinness-world-records|title=Grand Theft Auto 5 smashes 7 Guinness World Records|date=9. 10. 2013|accessdate=30. 7. 2022|website=Polygon|last=Pitcher|first=Jenna}}&lt;/ref&gt; ki se igra bodisi iz tretjeosebne&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://kotaku.com/five-ways-you-can-make-grand-theft-auto-v-more-immersiv-1373584582|title=Five Ways You Can Make Grand Theft Auto V More Immersive|date=24. 9. 2013|accessdate=30. 7. 2022|website=Kotaku|last=Hamilton|first=Kirk}}&lt;/ref&gt; ali prvoosebne perspektive.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2014/11/04/grand-theft-auto-v-a-new-perspective|title=Grand Theft Auto 5: A New Perspective|date=4. 11. 2014|accessdate=30. 7. 2022|website=IGN|last=Krupa|first=Daniel}}&lt;/ref&gt; Igralci opravljajo misije - linearne scenarije z zastavljenimi cilji - za napredovanje skozi zgodbo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2012/11/12/grand-theft-auto-5-reinventing-the-open-world-rulebook|title=Grand Theft Auto V: Reinventing the Open-World Rulebook|date=12. 11. 2012|accessdate=30. 7. 2022|website=IGN|last=Simmons|first=Alex}}&lt;/ref&gt; Izven časa misij se lahko  prosto sprehajajo po odprtem svetu. Ta je sestavljen iz podeželja San Andreasa, vključno z izmišljenim okrožjem Blaine in izmišljenim mestom Los Santos, ki je po površini precej večje od prizorišč prejšnjih iger iz serije.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.computerandvideogames.com/377702/gta-v-world-is-bigger-than-red-dead-redemption-san-andreas-and-gta-4-combined/|title=GTA V world 'is bigger than Red Dead Redemption, San Andreas and GTA 4 combined|date=8. 11. 2012|accessdate=30. 7. 2022|website=Computer and Video Games|last=Hussain|first=Tamoor}}&lt;/ref&gt; Svet je mogoče v celoti raziskati že takoj na začetku igre, napredovanje v zgodbi pa odklene več vsebin.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2012/11/13/grand-theft-auto-5s-unseen-mastermind|title=Grand Theft Auto 5’s Unseen Mastermind|date=13. 11. 2012|accessdate=30. 7. 2022|website=IGN|last=Simmons|first=Alex}}&lt;/ref&gt;

Igralci lahko za boj proti sovražnikom uporabljajo strelno orožje, eksplozive ali pa ga napadejo od blizu. Lahko tudi tečejo, skačejo, plavajo ali uporabljajo vozila za premikanje po svetu. Kot prilagoditev velikosti zemljevida so uvedli nove vrste vozil, ki jih v predhodni igri ''GTA IV'' ni bilo, med drugim [[zrakoplov s fiksnimi krili]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.theguardian.com/technology/gamesblog/2012/nov/12/grand-theft-auto-v-preview-gta-5|title=Grand Theft Auto V preview: the inside story|date=12. 11. 2012|accessdate=30. 7. 2022|website=The Guardian|last=Stuart|first=Keith}}&lt;/ref&gt; V boju proti sovražnikom se lahko kot pomoč uporabljata tudi samodejno merjenje in sistem kritja.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.telegraph.co.uk/technology/video-games/video-game-previews/10033217/Grand-Theft-Auto-V-preview.html|title=Grand Theft Auto V preview|date=2. 5. 2013|accessdate=30. 7. 2022|website=The Telegraph|last=Hoggins|first=Tom}}&lt;/ref&gt; Če se igralci poškodujejo, se bo njihov merilnik zdravja postopoma regeneriral do polovice. Ko se ta popolnoma izprazni (in protagonist umre), se ponovno pojavi v bolnišnici.&lt;ref&gt;Bogenn &amp; Barba 2013, stran 13.&lt;/ref&gt; Ko igralci zagrešijo kazniva dejanja, se lahko odzovejo organi kazenskega pregona, kar prikazuje merilnik stopnje iskanosti.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.theguardian.com/technology/2013/may/02/gta-5-preview-grand-theft-auto|title=Grand Theft Auto 5 preview: Rockstar invites you to Los Santos|date=3. 5. 2013|accessdate=30. 7. 2022|website=The Guardian|last=Stuart|first=Keith}}&lt;/ref&gt; Raven iskanosti prikazuje število zvezdic, najvišjo stopnjo predstavlja pet zvezdic, ko se v pregon vključijo policijski helikopterji in specialne ekipe (SWAT), ki želijo igralca ubiti.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://kotaku.com/the-mystery-of-gta-vs-six-star-wanted-level-1702882721|title=The Mystery Of GTA V's Six-Star Wanted Level|date=7. 5. 2015|accessdate=30. 7. 2022|website=Kotaku|last=Hernandez|first=Patricia}}&lt;/ref&gt; Merilnik preide v način ohlajanja in postopno niža raven iskanja, če so igralci nekaj časa skriti pred vidnim poljem policistov, ki je prikazan na mini zemljevidu.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.destructoid.com/reviews/review-grand-theft-auto-v/|title=Review: Grand Theft Auto V|accessdate=30. 7. 2022|website=Destructoid|last=Sterling|first=Jim}}&lt;/ref&gt;

Enoigralski način omogoča igralcu nadzor treh likov: Michaela De Sante, Trevorja Philipsa in Franklina Clintona - kriminalcev, katerih zgodbe se med seboj prepletajo med opravljanjem misij. Nekatere se opravijo le z enim od njih, v drugih nastopita dva ali vsi trije.&lt;ref&gt;Bogenn &amp; Barba 2013, stran 57.&lt;/ref&gt; Zunaj misij lahko igralci poljubno preklapljajo med liki z usmerjevalnim kompasom na zaslonu, vendar postane ta funkcija na različnih točkah v zgodbi omejena. Igra lahko med misijami samodejno preklopi med liki za izpolnitev določenih ciljev. Ko lik na usmerjevalnem kompasu utripa rdeče, pomeni, da je v nevarnosti in potrebuje pomoč. Ko utripa belo, pomeni, da ima strateško prednost.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2013/09/03/world-first-hands-on-with-grand-theft-auto-v|title=World's First Hands-on With Grand Theft Auto V|date=3. 9. 2013|accessdate=1. 8. 2022|website=IGN|last=Reilly|first=Luke}}&lt;/ref&gt; Čeprav igralci opravljajo misije kot katerikoli od treh protagonistov, težje misije večjih ropov zahtevajo pomoč sokrivcev, ki jih nadzoruje umetna inteligenca. Ti liki imajo edinstvene spretnosti, kot so vdiranje v računalnike in šoferske spretnosti. Če sostorilec preživi uspešen rop, vzame del denarne nagrade&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.gamespot.com/articles/grand-theft-auto-v-the-making-of-a-great-heist-sequence/1100-6407826/|title=Grand Theft Auto V: The Making of a Great Heist Sequence|date=2. 5. 2013|accessdate=1. 8. 2022|website=Gamespot|last=Petit|first=Carolyn}}&lt;/ref&gt; in je lahko na voljo za kasnejše misije z izboljšanimi svojimi edinstvenimi veščinami.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20130913154010/http://www.gameinformer.com/games/grand_theft_auto_v/b/ps3/archive/2013/05/02/the-art-of-the-heist-in-gta-v.aspx|title=The Art Of The Heist In GTA V|date=2. 5. 2013|accessdate=1. 8. 2022|website=Game Informer|last=Bertz|first=Matt}}&lt;/ref&gt; Nekateri ropi dajejo na voljo več strategij - npr. igralci lahko prikrito ukrotijo civiliste s sredstvom za onesposobitev ali pa očitno napadejo prizorišče z izvlečenim orožjem.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2013/07/09/whats-new-in-the-grand-theft-auto-v-gameplay-trailer|title=What's New in the Grand Theft Auto V Gameplay Trailer|date=9. 7. 2013|accessdate=1. 8. 2022|website=IGN|last=MacDonald|first=Keza}}&lt;/ref&gt;

Vsak protagonist ima osem spretnosti, ki predstavljajo njihove sposobnosti na določenih področjih, kot sta streljanje in vožnja. Čeprav se te izboljšajo skozi igro, ima vsak lik tudi posebno privzeto spretnost (npr. Trevorjevo znanje letenja).&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.computerandvideogames.com/403297/previews/preview-gta-v-rewrites-the-open-world-rulebook-again/|title=Preview: GTA V rewrites the open-world rulebook... again|date=3. 5. 2013|accessdate=2. 8. 2022|last=Weaver|first=Tim}}&lt;/ref&gt; Osma posebna veščina določa učinkovitost pri izvajanju teh spretnosti in je edinstvena za vsakega od njih. Michael upočasni čas med strelskimi obračuni, Franklin upočasni čas med vožnjo, Trevor pa povzroči dvakrat več škode nasprotnikom. Merilec na zaslonu vsakega lika se ob izvajanju sposobnosti prazni in se obnovi, ko izvajajo spretna dejanja (npr. Franklin med vožnjo drifta ali Michael strelja v glave). 

== Vsebina igre ==
Michael Townley, Trevor Philips in Brad Snider sodelujejo v roparskem ropu v Ludendorffu, North Yankton. Devet let pozneje Michael živi pod zaščito prič z družino v Los Santosu, pod nadimkom Michael De Santa. Po vsem mestu Franklin Clinton dela za skorumpiranega armenskega prodajalca avtomobilov in sreča Michaela, ko poskuša lažno odvzeti vozilo njegovega sina Jamesa; Michael in Franklin kasneje postaneta prijatelja. Ko Michael najde svojo ženo Amando, da spi s svojim teniškim trenerjem, on in Franklin z avtom lovita trenerja na hrib, kjer Michael v jezi uniči njegovo hišo. Lastnica se izkaže za ženo Martina Madraza, mehiškega lorda z mamili, ki zahteva odškodnino, da se izogne ​​nadaljnjemu nasilju. Michael se vrne v življenje s kaznivim dejanjem, da bi pridobil denar, pri čemer je Franklina navedel kot sostorilca. S pomočjo Michaelovega starega prijatelja Lesterja Crest-a, invalidskega hekerja, izvajajo velike načrte, da bi poplačali dolg. Trevor, ki zdaj živi v prikoličnem parku na obrobju Los Santosa, sliši po televiziji in spozna, da je bilo to Michaelovo ročno delo; Trevor je verjel, da je bil Michael ubit med njihovim roparskim ropom pred devetimi leti. Trevor preseneti Michaela in se znova združi z njim, potem ko je pride v njegov dom. 

Ko čas mineva, osebna življenja glavnih junakov začnejo bežati izpod nadzora. Michaelovo vse bolj zaničujoče vedenje njegovo družino spodbudi, da ga zapusti. Tudi Franklinovo vedenje spodbudi njegovo punco, da ga zapusti. Ko Michael postane filmski producent v filmskem studiu Richards Majestic, Michael pride v konflikt z Devinom Westonom, samostojnim milijarderjem tveganega kapitalista in korporativnega raiderja, ki se zaobljubi za maščevanje, potem ko je njegov poskus onemogočil studio. Franklin medtem reši svojega prijatelja Lamarja Davisa pred gangsterjem in nekdanjim prijateljem Haroldom &quot;Stretch&quot; Josephom, ki večkrat poskuša ubiti Lamarja, da bi se izkazal za svojega novega brata. Ob istem nepremišljenem prizadevanju Trevorja za utrditev nadzora nad različnimi črnimi trgi v okrožju Blaine ga vidi vojna proti motociklističnemu klubu The Lost outlaw, več latinskoameriškim uničajočim tolpam, tekmeci trgovcev z metri, Hillbillies, zasebnim podjetjem za varovanje Merryweather in Triad kingpin, Wei Cheng.

Agenta zveznega preiskovalnega urada (FIB) Dave Norton in Steve Haines stopita v stik z Michaelom in zahtevata, da on, Franklin in Trevor opravijo vrsto operacij, da bi spodkopali rivalsko agencijo, agencijo za mednarodne zadeve (IAA). Pod Steveovim vodstvom in s pomočjo Lesterja napadejo oklepni konvoj, ki nosi sredstva namenjena za IAA, in ukradejo poskusno kemično orožje iz laboratorija, ki ga nadzira IAA.  Ker je Steve pod vse večjim nadzorom, prisili Michaela in Franklina, da iz strežnikov FIB izbrišejo kakršne koli dokaze, uporabljene proti njemu. Michael izkoristi priložnost, da izbriše podatke o svojih dejavnostih in uniči Stevetov vzvod nad njim.

Sčasoma Michael, Trevor, Franklin in Lester začnejo načrtovati njihov najbolj drzen podvig doslej: oropati trgovino zlata. Michael se do tega trenutka pomiri z družino, Franklin pa s svojo punco. Vendar Trevor odkrije, da Brada niso zaprli, kot je bilo prepričano, ampak so ga ubili med ropom v Ludendorffu in pokopali v grobu, označenega za Michaela. Trevorjevi občutki izdaje povzročajo trenja v skupini in grozijo, da bodo spodkopali njihove načrte za depozitarje Unije. Steve izda izdajalca Michaela in Daveja, da sta se ujela v mehiškem obračunu med FIB, IAA in Merryweatherjem. Trevor, ki čuti, da je edini, ki ima pravico ubiti Michaela, jim priskoči na pomoč. Kljub temu, da Michaela ni odpustil, se Trevor strinja, da bo opravil plen Unije in nato z njim razdelil pot. 

Pristoj je uspešno zaključen, toda Franklina nato na domu obiščeta Steve in Dave, ki trdita, da ima Trevor odgovornost, in Devin, ki se želi maščevati za Michaelovo izdajo. Franklin ima tri možnosti: ubiti Trevora, ubiti Michaela ali rešiti oba v samomorilski misiji. Če se bo Franklin odločil ubiti Michaela ali Trevorja, prekine stike s človekom, ki ga prizanese, in se vrne v svoje staro življenje. Sicer pa trio zdrži napad FIB-a in Merryweather-ja, preden Michael, Franklin in Trevor ubijejo Cheng, Stretch, Steve-a in Devina. Michael, Trevor in Franklin se pomirijo, vsi trije pa nehajo sodelovati, vendar ostanejo prijatelji.

== Odziv ==
Igra je na trgu in po pričakovanjih podrla rekord prodaje v industriji in postala najhitreje prodajani zabavni izdelek v zgodovini, v prvem dnevu je zaslužila 800 milijonov dolarjev, v prvih treh dneh pa milijardo dolarjev. Rockstar North je prejel široko kritiko, s pohvalo, usmerjenim v večkratno protagonistično zasnovo, odprti svet, predstavitev in igranje. Vendar je povzročila polemike, povezane z upodobitvijo nasilja predvsem nad ženskami, zato je GTA 5 v nekaterih državah prepovedan za igranje. Šteje se med najpomembnejšimi naslovi konzole za igranje sedme in osme generacije ter med najboljšimi video igrami, kar jih je bilo doslej, in je dobil priznanja ob koncu leta, vključno z nagradami igre leta iz številnih publikacij za igre. Gre za drugo najbolje prodajano video igro vseh časov z več kot 120 milijoni odpremljenih kopij in za enega najbolj finančno uspešnih razvedrilnih izdelkov vseh časov z okoli 6 milijardami dolarjev svetovnega prihodka. 

==Opombe==
{{Notelist}}

==Sklici==
{{Sklici|2}}

== Viri ==
* {{cite book |last1=Bogenn |first1=Tim |last2=Barba |first2=Rick |date=2013 |title=Grand Theft Auto V Signature Series Strategy Guide |publisher=[[BradyGames]] |isbn=9780744014679 }}
* {{cite journal |last=Bertz |first=Matt |title=Go Big Or Go Home |publisher=United States: [[GameStop]] |journal=[[Game Informer]] |issue=236 |date=December 2012 |pages=72–95 }}
* {{cite magazine |title=Play: Economies of scale |publisher=[[Future plc]] |magazine=[[Edge (magazine)|Edge]] |issue=259 |date=November 2013 |pages=85–88 |url=http://www.edge-online.com/review/grand-theft-auto-v-review/ |ref={{harvid|Edge|2013}} |archive-url=https://web.archive.org/web/20130919065641/http://www.edge-online.com/review/grand-theft-auto-v-review/ |archive-date=19 September 2013 |url-status=dead}}

== Zunanje povezave ==
&lt;!-- =================== {{No more links}} ============================
|  PLEASE BE CAUTIOUS IN ADDING MORE LINKS TO THIS ARTICLE. Wikipedia  |
|  is not a collection of links nor should it be used for advertising. |
|            Excessive or inappropriate links WILL BE DELETED.         |
|  See [[Wikipedia:External links]] &amp; [[Wikipedia:Spam]] for details.  |
|  If there are already plentiful links, please propose additions or   |
|  replacements on this article's discussion page, or submit your link |
|  to the relevant category at the Open Directory Project (dmoz.org)   |
|  and link back to that category using the {{dmoz}} template.         |
======================= {{No more links}} ========================== --&gt;
{{Wikiquote}}
* {{Official website}}

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Akcijske videoigre]]
[[Kategorija:Pustolovske videoigre]]
[[Kategorija:Videoigre leta 2013]]
[[Kategorija:Igre za PlayStation 3]]
[[Kategorija:Igre za PlayStation 4]]
[[Kategorija:Igre za PlayStation 5]]
[[Kategorija:Igre za Windows]]
[[Kategorija:Igre za Xbox 360]]
[[Kategorija:Igre za Xbox One]]
[[Kategorija:Grand Theft Auto]]</text>
      <sha1>oahm251p5x2aacyrbfs133udwxsbne6</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Regionalni arheološki muzej Antonio Salinas</title>
    <ns>0</ns>
    <id>486909</id>
    <revision>
      <id>5726869</id>
      <parentid>5572617</parentid>
      <timestamp>2022-08-03T03:33:57Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Radek</username>
        <id>89714</id>
      </contributor>
      <minor />
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8524" xml:space="preserve">{{Infopolje Muzej 
| name                = Regionalni arheološki muzej Antonino Salinas 
| logo                = 
| native_name         = Museo Archeologico Regionale Antonino Salinas
| native_name_lang    = 
| image               = Palermo-Museo-Archeologico-bjs-09.jpg
| caption             = Soba v muzeju
| alt                 = 
| map_type            =  Italija
| map_size            =  
| map_caption         =  
| latitude = 38.0715
| longitude = 13.2138
| established         =  [[1866]]
| location            = Via Bara all'Olivella 24, [[Palermo]]
| type                = Arheološki muzej 
| accreditation       = 
| key_holdings        = 
| collections         = 
| collection_size     = 
| visitors            = 60 931&lt;ref&gt;http://www.siciliapreziosa.it/notizie/musei-monumenti-classifica-incassi-numero-visitatori-sicilia-2016/&lt;/ref&gt; (2016)
| founder             = 
| director            = 
| president           = 
| curator             = 
| owner               = 
| publictransit       = 
| car_park            = 
| parking             =
| network             = 
| website             = http://www.regione.sicilia.it/beniculturali/salinas/
}}

'''Regionalni arheološki muzej Antonino Salinas''' (italijansko: ''Museo Archeologico Regionale Antonino Salinas'') je [[muzej]] v [[Palermo|Palermu]] v Italiji. Ima eno najbogatejših zbirk [[Fenicija|punske]] in [[Starogrška umetnost|starogrške umetnosti]] v Italiji ter številne predmete, povezane z zgodovino [[Sicilija|Sicilije]]. Nekdaj je bil last oratorija svetega Filipa Nerija, muzej pa je dobil ime po Antoninu Salinasu, slavnem arheologu in numizmatiku iz Palerma, ki je bil njegov direktor od leta 1873 do svoje smrti leta 1914, nato pa mu je zapustil svojo glavno zasebno zbirko. Je del monumentalnega kompleksa Olivella, ki vključuje cerkev sv. Ignacija in sosednji oratorij. (opomba: Kongregacija oratorija svetega Filipa Nerija je papeška družba apostolskega življenja katoliških duhovnikov in bratov laikov, ki živijo skupaj v skupnosti, ki je povezana brez formalnih zaobljub, ampak samo z dobrodelno vezjo. Običajno jih imenujejo oratorijci (oratorijski očetje)).

== Zgodovina ==
[[File:Palermo-Museo-Archeologico-bjs-04.jpg|thumb|Lapidarij v križnem hodniku]]
Gradnjo kompleksa Olivella je v poznem 16. stoletju začel arhitekt Antonio Muttone za oratorij svetega Filipa Nerija in končal v 17. stoletju. Po zakonu o zatiranju verskih redov iz leta 1866 je bila stavba zasežena in postala dom muzeja.

Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je direktor muzeja Jole Bovio Marconi vse gradivo v muzeju preselil v samostan San Martino delle Scale. To je zbirko rešilo pred uničenjem zaradi bombardiranja med zavezniško [[Zavezniška invazija na Sicilijo|invazijo na Sicilijo]]. Leta 1949 je bil Bovio Marconi odgovoren za obnovo muzeja, saj je bila stavba močno poškodovana. Stavbo je prenovil arhitekt William De Angelis D'Ossat. Od septembra 2015 je le majhen del muzeja brezplačno dostopen. Negotovo je, kdaj bo celotna razstava ponovno odprta.

== Odseki ==
[[File:Palermo-Museo-Archeologico-bjs-05.jpg|thumb|Metope Templja C v [[Selinunt]]u]]
[[File:Pietra di Palermo (geroglifici) 1.jpg|thumb|[[Kamen iz Palerma]]]]
V pritličju je oddelek, posvečen artefaktom, ki si jih našli pod vodo, vključno z materiali, ki so bili del tovora plovil, kamnita sidra, kosi svinca, svetilke, amfore in napisi, ki segajo od kulture Feničanov do kulture Rimljanov.

Feničanski del prikazuje dva velika [[Antropomorfizem |antropomorfna]] [[sarkofag]]a iz 5. stoletja pred našim štetjem iz nekropole Pizzo Cannita (blizu sodobnega kraja Misilmeri). Obstajajo tudi skulpture bogov in feničanske votivne stele iz [[Mozia|Mozie]] in Lilybaeuma (sodobno [[Marsala]]).

Razstavljena je rekonstrukcija vzhodnega [[pediment]]a iz arheološkega najdišča [[Selinunt]], ki prikazuje [[gorgona|gorgono]] templja C, več [[metopa|metop]] z mitološkimi reliefi (Templji C in E) ter skulpture arhaičnega in klasičnega obdobja. Leta 1823 sta se dva britanska arhitekta, Samuel Angell in William Harris, med ogledom Sicilije odločila izkopavati v Selinuntu in iz arhaičnega templja, ki je danes znan kot 'Tempelj C', naletela na številne drobce izklesanih metop. Čeprav so jih lokalni uradniki poskušali ustaviti, sta nadaljevala delo in poskušala najdbe odpeljati v Anglijo, namenjeno Britanskemu muzeju. V senci dejavnosti lorda Elgina so bile pošiljke Angella in Harrisa preusmerjene v Palermo, kjer so do danes ostale v Arheološkem muzeju.

Na ogled so artefakti iz [[Himera|Himere]], predmeti in skulpture iz [[Soluntum]]a, [[Megara Hyblaea|Megare Hyblaee]], [[Tindari]]ja, [[Kamarina, Sicilija|Kamarina]] in [[Agrigento|Agrigenta]]. Med najpomembnejšimi umetniškimi deli so veliki bronasti ovni iz 3. stoletja pred našim štetjem iz [[Sirakuze|Sirakuz]], rimska kopija [[Lizip]]ove skulpture, na kateri je prikazan [[Heraklej]], ki ujame [[Kerinejska košuta| Kerinejsko košuto]] in rimska kopija marmornatega kipa [[Praksitel]]a, ki prikazuje [[satir]]a.

Rimsko obdobje dokumentira zbirka skulptur in mozaikov, najdenih v vilah s trga Piazza Vittoria v Palermu, kjer je bilo prej središče rimskega mesta. V muzeju so razstavljene celo prazgodovinske kulture v jamah na območju Palerma.

== Zbirke ==
Muzej delno sestavljajo zasebne zbirke, ki so jih skozi stoletja kupili ali podarili muzeju.

=== Zbirka Univerzitetnega muzeja ===
To je najstarejša zbirka muzeja, ki je bila pridobljena leta 1814, ko je Giuseppe Emanuele Ventimiglia, princ iz Belmonteja, svojo zbirko ob svoji smrti prepustil univerzi v Palermu. Univerza jo je nato prodala muzeju.

=== Zbirka Antonia Salinasa ===
Ta zbirka, ki je bila muzeju prepuščena leta 1914, je s 6641 kosi največja in je privedla do preimenovanja muzeja po Salinasu. Zbirko sestavljajo knjige, rokopisi, grafike, fotografije, osebni predmeti in približno 6000 kovancev.

=== Zbirka Pietro Bonci Casuccini ===
To je [[Etruščani|etruščanska]] zbirka, ki jo sestavljajo sarkofagi, nagrobni kamni, žare in atiška [[Črnofiguralni dekorativni slog|črna]] ter [[rdečefiguralni dekorativni slog|rdečefiguralna]] keramika. Velja za najpomembnejšo etruščansko zbirko zunaj [[Toskana|Toskane]]. Razstavljeni predmeti prihajajo iz [[Chiusi]]ja v okviru izkopavanj na posestvih grofa Pietra Boncija Casuccinija.

Zbirko sta dala v prodajo vnuka ustanovitelja Ottavio in Pietro. Prodajo zbirke je Kraljevina Italija leta 1863 preprečila s posredovanjem Micheleja Amarija, ki je bil takrat minister za šolstvo. Država je zbirko pridobila in predala Regionalnemu arheološkemu muzeju Palermo.&lt;ref&gt;Etruschi. La collezione Bonci Casuccini [http://www.italica.rai.it/index.php?categoria=altro&amp;scheda=etruschi_collezioneboncicasuccini] [https://web.archive.org/web/20071114172103/http://www.italica.rai.it/index.php?categoria=altro&amp;scheda=etruschi_collezioneboncicasuccini]&lt;/ref&gt;

== Galerija ==
&lt;gallery&gt;
File:DSC00086 - Sarcofago fenicio del sec. V a.C. - da Palermo - Foto G. Dall'Orto.jpg|Sarkofag  Pizzo Cannita
Image:Palermo-Museo-Archeologico-bjs-02.jpg|Muzej
Image:Palermo-Museo-Archeologico-bjs-01.jpg|Notranje dvorišče
Image:DSC00355 - Orfeo (epoca romana) - Foto G. Dall'Orto.jpg|Rimski mozaik
Image:DSC00104 - Edicola funebre greco-punica da Marsala - Foto G. Dall'Orto.jpg|Punska edikola
Image:Palermo-Museo-Archeologico-bjs-13.jpg|Levja glava iz Selinunta
Image:Pholos MAR Palermo NI1904.jpg|Atiški črnofiguralni [[lekit]]
Image:Dionysos winged figure MAR Palermo NI1872.jpg|Atiški črnofiguralni lekit
Image:DSC00088 - Sarcofago fenicio del sec. V a.C. - da Palermo - Foto G. Dall'Orto.jpg|Feničanski sarkofag
Image:DSC00432 - Statua cineraria etrusca - da Chiusi - 550-530 aC.jpg|Etruščanski nagrobni kip
Image:DSC00215 - Satiro versante - Da Prassitele -370-60 aC- - Copia romana.jpg|Satir
Image:DSC00165 - Ariete in bronzo, sec. III a.C. - Foto di G. Dall'Orto.jpg|Bronast oven
Image:Priestess of isis.jpg| Svečenica Isis iz Taormine, 2. n. št.
&lt;/gallery&gt;

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Zunanje povezave ==
{{commons category|Museo archeologico regionale (Palermo)}}
*[http://www.regione.sicilia.it/beniculturali/salinas/ Uradna spletna stran]
*[http://www.regione.sicilia.it/beniculturali/dirbenicult/database/page_musei/pagina_musei_eng.asp?ID=80&amp;IdSito=53&amp;IdC=&amp;IdS=&amp;IdAS= Seznam v imeniku muzejev regije Sicilija]

[[Kategorija:Muzeji v Italiji]]
[[Kategorija:Palermo]]
[[Kategorija:Ustanovitve leta 1866]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>9dh5udz41ljf0vphi6n0mdab45h2ood</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Jama Addaura</title>
    <ns>0</ns>
    <id>486912</id>
    <revision>
      <id>5726870</id>
      <parentid>5418901</parentid>
      <timestamp>2022-08-03T03:35:25Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Radek</username>
        <id>89714</id>
      </contributor>
      <minor />
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7897" xml:space="preserve">{{Infobox cave
| name = Jame Addaura
| photo = Palermo-Museo-Archeologico-bjs-11.jpg
| photo_width =
| photo_caption = Poslikave Addaura
| map =
| map_width =
| map_caption =
| map_alt =
| location = [[Palermo]], [[Sicilija]]
| coords = {{coord|38|11|15|N|13|21|8|E|format=dms|display=inline,title}}
| coords_ref =
| land_registry_number =
| grid_ref =
| depth =
| length =
| height_variation =
| elevation = 70 m
| discovery = 1952
}}

'''Jama Addaura''' (italijansko ''Grotta dell'Addaura'') je kompleks treh naravnih [[jama|jam]] na severovzhodni strani gore Pellegrino v [[Palermo|Palermu]] na [[Sicilija|Siciliji]] v južni Italiji. Pomembnost kompleksa je posledica prisotnosti [[jamske poslikave|jamskih poslikav]], datiranih v pozni [[paleolitik]] oziroma epigravetij (sočasno kot [[Magdalénien]]) in [[mezolitik]]om.

Na strani gore Pellegrino s pogledom na Palermo, jugovzhodno od plaže Mondello na nadmorski višini 70 metrov, je nekaj odprtih pečin in votlin, kjer so našli kosti in orodja, ki se uporabljajo za lov, kar potrjuje prisotnost ljudi, ki so v njih živeli od paleolitika do mezolitika. Najdbe so zdaj shranjene v palermskem [[Regionalni arheološki muzej Antonio Salinas |regionalnem arheološkem muzeju]]. Njihov pomen je predvsem posledica izjemnega kompleksa kamnitih gravur, ki okrašujejo stene, kar predstavlja edinstven primer v panorami prazgodovinske jamske umetnosti. Ime Addaura izhaja iz arabščine: الدورة ''al-dawrah'', 'krog'. &lt;ref&gt;{{cite book|last=Brincat|first=J.M.|title=Al-Himyari's Account and Its Linguistic Implications|year=1995|publisher=Said International|location=Valletta|page=28|url=http://melitensiawth.com/incoming/Index/The%20Arabs%20in%20Malta/199501.pdf|accessdate=June 1, 2013}}&lt;/ref&gt;
[[Image:Addaura.JPG|thumb|250px|left|Pogled na vas Addaura na severni obali Sicilije; Monte Pellegrino je na desni, jame pa v gorski steni s pogledom na vas]]

== Zgodovina ==
Odkritje poslikav Addaure je bilo nedavno in je nastalo povsem slučajno. Tri jame, ki tvorijo kompleks Addaura v masivu gore Pellegrino, so že proučevali paleoantropologi, saj so tam odkrili okostje pritlikavega slona ('' Palaeoloxodon falconeri'').

Po [[Zavezniška invazija na Sicilijo|invaziji zaveznikov na Sicilijo]] leta 1943 in po prihodu v Palermo so se zavezniki v iskanju ustreznega mesta odločili, da bodo jame uporabljali za shranjevanje streliva in eksplozivov. Nenamerna eksplozija arzenala ob koncu vojne je povzročila razpad glavnih zidov jame in propad skalne stene, kar je razkrilo poslikave, prekrite s patino časa. Te je skrbno preučil arheolog Jole Bovio Marconi, katerega študije so bile objavljene leta 1953.&lt;ref&gt;{{cite web|authorlink=|last=Tusa|first=Vincenzo|title=Biography of Jole Bovio Marconi  |url=http://www.brown.edu/Research/Breaking_Ground/results.php?d=1&amp;first=Jole%20Bovio&amp;last=Marconi|work=Breaking Ground|publisher=Brown University|accessdate=2012-11-02}}&lt;/ref&gt;

Od leta 1997 pečine Addaura niso več odprte za obiskovalce; najdišče je bilo zaprto zaradi nevarnosti padca balvanov zaradi nestabilnosti skalnega grebena zgoraj. Od leta 2012 potrebni ukrepi za okrepitev grebena niso bili izvedeni, najdišče pa propada zaradi vandalizma.&lt;ref&gt;{{cite news|last=Battaglia|first=Pippo|title=Reopen the Addaura caves |language=it|url=http://ricerca.repubblica.it/repubblica/archivio/repubblica/2008/03/05/riaprite-le-grotte-dell-addaura.html|accessdate=2012-11-02|newspaper=La repubblica|date=2008-03-05}}&lt;/ref&gt;

== Skalne poslikave ==
[[File:Grotta dell'Addaura.jpg|thumb|]]
[[File:Personaggio del graffito dell'Addaura.jpg|thumb|Ključna figura za pravilno interpretacijo poslikav v jami Addaura: posameznik nosi lik z vrvmi, ki mu prečkajo čelo, ki je morda mrtev]]
V eni od pečin je najden širok in bogat kompleks kamnoseškega okrasa, datiranih med poznim epigravetcijanom in mezolitikom, ki prikazujejo ljudi in živali. Med veliko skupino [[votlorogi|votlorogov]], divjih konj in jelenov je prikazan prizor, v katerem prevladuje prisotnost človeških figur: skupina likov, razporejenih v krogu, ki obkroža dve osrednji figuri s pokritimi glavami in močno zaokroženimi telesi. O vprašanju identitete teh dveh likov in pomembnosti njunega položaja v skupini so bile postavljene najbolj nasprotujoče si hipoteze. Po mnenju nekaterih učenjakov bi lahko prikazali akrobate, ujete pri igranju iger, ki zahtevajo določeno sposobnost. Po mnenju drugih je upodobljen prizor rituala, ki je zahteval žrtvovanje dveh oseb, ki jih je vodil šaman. Da bi potrdili to razlago, so poudarili prisotnost okrog vratu in ob straneh znakov vrvic, ki njihova telesa silijo v nenaraven in boleč položaj. Morda gre za ritual, ki zahteva samozadušitev, kar je izpričano v drugih kulturah. V skladu s to razlago bi bili dve maskirani figuri okoli obeh žrtvovanih likov šamani, ki bi se udeležili iniciacijske slovesnosti. Drugi znanstveniki, med njimi tudi odkritelj Jole Bovio Marconi, so obe moški figuri prebrali kot homoerotično podobo.&lt;ref&gt;{{cite book|last=Penczak|first=Christopher|title=Gay Witchcraft: Empowering the Tribe|year=2003|publisher=Red Wheel/Weiser|location=York Beach|isbn=1-57863-281-1|url=https://books.google.com/books?id=bfgwjO42nK8C&amp;pg=PA11|accessdate=2012-11-02|page=11|quote= Obkrožajo še dva moška v ptičjih maskah, oba s pokončnimi penisi. Vzporedne črte povezujejo vrat z zadnjico in gležnji ter penis enega moškega z zadnjico drugega. Večina učenjakov misli, da gre za obred žrtvovanja, pri katerem vzporedne črte predstavljajo vezi, drugi tolmači pa to vidijo kot homoerotični iniciacijski obred, pri čemer vrstice morda predstavljajo moško energijo ali celo izliv.}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|title=Queer heritage: a timeline|url=http://www.aaronsgayinfo.com/timeline/FtimeBC.html|accessdate=2012-11-02}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book|last1=Purpura|first1=Giovanni|editor1-last=Saetta|editor1-first=Toni|editor2-last=Gallo|editor2-first=Silvio|title=Palermo e il mare: itinerario della memoria|date=2010|publisher=Qanat Edizioni|location=Palermo|pages=174–179|url=http://www1.unipa.it/dipstdir/portale/ARTICOLI%20GIOVANNI/Addaura.pdf|accessdate=March 16, 2017|format=.pdf|chapter=Addaura}}&lt;/ref&gt;

Kamnoseški okras Addaura predstavljajo figurativni cikel, ki nas najbolj zanima zaradi nenavadne pozornosti, ki je namenjena predstavitvi okoliških pokrajin, kar je skrajni primer vse paleolitske umetnosti. Obravnava človeške figure, tudi v okviru slogovnega trenda, ki je prisoten v sredozemskem bazenu, zlasti na Levanzu (Grotta del Genovese) in v francosko-kantabrijski regiji, in čeprav uporablja iste tehnike, je nekaj povsem novega glede slogovnih oblik in duha v jami Addaura v primerjavi z drugimi najdbami.

== Sklici ==
{{sklici}}

== Literatura ==
*Bernabò Brea, Luigi (1966). Sicily Before the Greeks (Rev. ed.). New York: Praeger.
*Mannino, Marcello A.; et al. (November 2011). &quot;Upper Palaeolithic hunter-gatherer subsistence in Mediterranean coastal environments: an isotopic study of the diets of the earliest directly-dated humans from Sicily&quot;. Journal of Archaeological Science. 38 (11): 3094–3100. doi:10.1016/j.jas.2011.07.009. hdl:10447/61514.
*Spoto, Salvatore (2002). Sicilia antica: usi, costumi e personaggi dalla preistoria alla società greca, nell'isola culla della civiltà europea (in Italian). Rome: Newton &amp; Compton. ISBN 88-8289-750-8.

==Zunanje povezave==
* [http://grotteaddaura.interfree.it/grotte_addaura.htm Pictures of the Addaura grottoes]
* [https://web.archive.org/web/20110827130108/http://grotteaddaura.interfree.it/ Reference site] (in Italian)
* [https://web.archive.org/web/20121003210031/http://www.utexas.edu/courses/classicalarch/images1/addauraincis.jpg Illustration of rock carvings]

[[Kategorija:Arheološka najdišča v Italiji]]
[[Kategorija:Palermo]]
[[Kategorija:Umetnost paleolitika]]
[[Kategorija:Jame v Italiji]]</text>
      <sha1>15d3mv4dlc8trt432u1ldk9lbipa47m</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam slovenskih odbojkarjev</title>
    <ns>0</ns>
    <id>494163</id>
    <revision>
      <id>5726658</id>
      <parentid>5723903</parentid>
      <timestamp>2022-08-02T12:45:39Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Amanesciri2021</username>
        <id>205950</id>
      </contributor>
      <comment>/* K */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1723" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[odbojkar]]jev'''.

{{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}}
{{CompactTOC2}}

== B ==
* [[Nika Blagne]]
* [[Petra Blažič]]
* [[Vesna Blažič]]
* [[Mojca Božič]]

== C ==
* [[Marina Cvetanovič]]

== Č ==
* [[Klemen Čebulj]]
* [[Matej Černic]]

== D ==
* [[Nada Dimitrovič]]
* [[Tamara Dobrinja]]

== G ==
* [[Mitja Gasparini]]
* [[Maksimilijan Gergolet|Maks Gergolet]]
* [[Aleksandra Gosak]]
* [[Andreja Gašper]]
* [[Bojana Gašper]]
* [[Tina Grudina]]

== H ==

* [[Hajdi Hauptman]]

== I ==
* [[Urška Igličar]]

== J ==
* [[Vid Jakopin]]
*[[Meta Jerala]]

== K ==
* [[Tina Kaker]]
*[[Barbara Kislinger]]
*[[Jan Klobučar]]
*[[Alan Komel]]
*[[Danijel Koncilja]]
*[[Tjaša Kotnik]] (na mivki)
* [[Jani Kovačič (odbojkar)]]
* [[Jan Kozamernik]]
* [[Petra Kraigher]]

== L ==
* [[Alenka Lešnik]]
* [[Tajda Lovšin]] (na mivki)

== M ==
* [[Maja Marolt]] (na mivki)
* [[Katja Medved]]
*[[Iza Mlakar]]
*[[Eva Mori]] Pavlović
* [[Mojca Možic]]
* Rok Možič
*[[Jan Mulec]]

== N ==
* [[Bruno Najdič]]
* [[Sara Najdič]]

== P ==
* [[Alen Pajenk]]
* ([[Ivan Peterlin]])
* [[Saša Planinšec]]
* [[Matija Pleško]] 
*[[Nejc Podlesnik]] 
*[[Urša Podlesnik]]
* [[Monika Potokar]]
* [[Nataša Prauhart]]
*[[Mišo Pušnik]]

== R ==
* [[Živa Recek]]
* [[Gregor Ropret]]

== Š ==
* [[Lana Ščuka]]
* [[Klemen Šen]] (na mivki)
* [[Alen Šket]]
* [[Sašo Štalekar]]
* [[Tonček Štern]]
* [[Žiga Štern]]

== T ==
* [[Jernej Terpin]]

== U ==
* [[Adi Urnaut]]
*[[Tine Urnaut]]

== V ==
* [[Sara Valenčič]]
* [[Matic Videčnik]]
* [[Dejan Vinčić]]

== Z ==

* [[Rudi Zupanc]]

[[Kategorija:Slovenski odbojkarji|*]]
[[Kategorija:Seznami športnikov]]</text>
      <sha1>mb6tnsei2xt6c28p1vsf93na62jzx3d</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5726916</id>
      <parentid>5726658</parentid>
      <timestamp>2022-08-03T08:18:00Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Amanesciri2021</username>
        <id>205950</id>
      </contributor>
      <comment>/* P */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1755" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[odbojkar]]jev'''.

{{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}}
{{CompactTOC2}}

== B ==
* [[Nika Blagne]]
* [[Petra Blažič]]
* [[Vesna Blažič]]
* [[Mojca Božič]]

== C ==
* [[Marina Cvetanovič]]

== Č ==
* [[Klemen Čebulj]]
* [[Matej Černic]]

== D ==
* [[Nada Dimitrovič]]
* [[Tamara Dobrinja]]

== G ==
* [[Mitja Gasparini]]
* [[Maksimilijan Gergolet|Maks Gergolet]]
* [[Aleksandra Gosak]]
* [[Andreja Gašper]]
* [[Bojana Gašper]]
* [[Tina Grudina]]

== H ==

* [[Hajdi Hauptman]]

== I ==
* [[Urška Igličar]]

== J ==
* [[Vid Jakopin]]
*[[Meta Jerala]]

== K ==
* [[Tina Kaker]]
*[[Barbara Kislinger]]
*[[Jan Klobučar]]
*[[Alan Komel]]
*[[Danijel Koncilja]]
*[[Tjaša Kotnik]] (na mivki)
* [[Jani Kovačič (odbojkar)]]
* [[Jan Kozamernik]]
* [[Petra Kraigher]]

== L ==
* [[Alenka Lešnik]]
* [[Tajda Lovšin]] (na mivki)

== M ==
* [[Maja Marolt]] (na mivki)
* [[Katja Medved]]
*[[Iza Mlakar]]
*[[Eva Mori]] Pavlović
* [[Mojca Možic]]
* Rok Možič
*[[Jan Mulec]]

== N ==
* [[Bruno Najdič]]
* [[Sara Najdič]]

== P ==
* [[Alen Pajenk]]
* ([[Ivan Peterlin]])
* [[Saša Planinšec]]
* [[Matija Pleško]] 
*[[Nejc Podlesnik]] 
*[[Urša Podlesnik]]
*[[Klemen Ponikvar]] (na mivki)
* [[Monika Potokar]]
* [[Nataša Prauhart]]
*[[Mišo Pušnik]]

== R ==
* [[Živa Recek]]
* [[Gregor Ropret]]

== Š ==
* [[Lana Ščuka]]
* [[Klemen Šen]] (na mivki)
* [[Alen Šket]]
* [[Sašo Štalekar]]
* [[Tonček Štern]]
* [[Žiga Štern]]

== T ==
* [[Jernej Terpin]]

== U ==
* [[Adi Urnaut]]
*[[Tine Urnaut]]

== V ==
* [[Sara Valenčič]]
* [[Matic Videčnik]]
* [[Dejan Vinčić]]

== Z ==

* [[Rudi Zupanc]]

[[Kategorija:Slovenski odbojkarji|*]]
[[Kategorija:Seznami športnikov]]</text>
      <sha1>k1wptcb93whsaj2yq2o5a4dqxyx1c7m</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Modul:Flagg</title>
    <ns>828</ns>
    <id>499187</id>
    <revision>
      <id>5726732</id>
      <parentid>5512881</parentid>
      <timestamp>2022-08-02T16:06:55Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>posodobitev</comment>
      <model>Scribunto</model>
      <format>text/plain</format>
      <text bytes="11199" xml:space="preserve">local titleSelf = mw.title.new(... or mw.getCurrentFrame():getTitle())
local titleCountryData = mw.title.new[[Module:CountryData]]
if titleSelf.isSubpage then
	local sandbox = titleSelf.subpageText:match[[^sandbox]]
	if sandbox then
		titleCountryData = titleCountryData:subPageTitle(sandbox)
	end
end
local CountryData = require(tostring(titleCountryData))
local p = {}

function p.main(frame)

	--Get input arguments
	local args = require('Module:Arguments').getArgs(frame,{valueFunc =
		function(key,value)
			if value then
				value = mw.text.trim(value)
				--Change empty string to nil for all args except 'image' and 'border'
				if key==&quot;image&quot; or key==&quot;border&quot; or value~=&quot;&quot; then
					return value
				end
			end
			return nil
		end
	})

	--Call main function
	return p.luaMain(frame,args)

end

function p.luaMain(frame,args)

	local function emp2nil(x)
		if x==&quot;&quot; then return nil else return x end
	end
	local function space2emp(x)
		if string.find(x,&quot;^%s*$&quot;) then return &quot;&quot; else return x end
	end
	local function nopx(x)
		if x~=nil and (string.find(x,&quot;^%d+$&quot;) or string.find(x,&quot;^%d+px$&quot;)) then return string.gsub(x,&quot;^(.*)px&quot;,&quot;%1&quot;) else return nil end
	end

	--Country &amp; mode parameters
	local mode = string.lower(args[1] or &quot;usc&quot;)
	local mi = string.sub(mode,1,1)
	local ms = string.sub(mode,2,2)
	local mn = string.sub(mode,3,3)
	local me = string.sub(mode,4,-1)

	local country = args[2] or &quot;&quot;
	local avar = args[&quot;avar&quot;] or args[&quot;altvar&quot;]
	local clink = args[&quot;clink&quot;] or args[&quot;link&quot;]

	--Get country data &amp; altvar data
	local data, alink, amap, asuf
	if avar then
		local age = args[&quot;age&quot;] or &quot;&quot;
		local aalias
		amap, aalias = require(&quot;Module:Flagg/Altvar data&quot;).alttable(age)
		avar = string.gsub(string.lower(avar or &quot;&quot;),&quot;[ \-]&quot;,&quot;&quot;)
		avar = aalias[avar] or avar
		if not amap[avar] then error(&quot;Unknown avar&quot;) end
		local apar = {altvar=amap[avar].altvar;mw=amap[avar].mw;age=amap[avar].age;variant=args[&quot;variant&quot;] or args[3]}
		data = CountryData.getcachedtable(frame, country, apar)
		asuf = amap[avar].altlink
		alink = data[&quot;link alias-&quot;..amap[avar].altvar] or (clink or data[&quot;shortname alias&quot;] or data.alias or country)..&quot; &quot;..asuf
	else
		data = (args[&quot;nodata&quot;] and {}) or CountryData.getcachedtable(frame, country, {variant=args[&quot;variant&quot;] or args[3]})
		avar = &quot;&quot;
		amap = {[&quot;&quot;]={altvar=&quot;&quot;}}
	end

	--Name and link parameters
	clink = clink or data.alias or country

	local pref = args[&quot;pref&quot;]
	local suff = args[&quot;suff&quot;] or asuf
	local pref2 = args[&quot;pref2&quot;]
	local suff2 = args[&quot;suff2&quot;]
	if not pref and not suff then --Default prefix
		pref = &quot;Flag of&quot;
	end
	local yn_map = {[&quot;&quot;]=0; [&quot;0&quot;]=0; [&quot;no&quot;]=0; [&quot;n&quot;]=0; [&quot;1&quot;]=1; [&quot;yes&quot;]=1; [&quot;y&quot;]=1}
	local fthe = (args[&quot;pthe&quot;] and yn_map[args[&quot;pthe&quot;]]~=0) or (args[&quot;the&quot;] and yn_map[args[&quot;the&quot;]]~=0)
	local nthe = (args[&quot;nthe&quot;] and yn_map[args[&quot;nthe&quot;]]~=0) or (args[&quot;the&quot;] and yn_map[args[&quot;the&quot;]]~=0)
	fthe = fthe and (pref and &quot;t&quot; or &quot;T&quot;)..&quot;he &quot; or &quot;&quot;
	nthe = nthe and (pref and &quot;t&quot; or &quot;T&quot;)..&quot;he &quot; or &quot;&quot;
	local flink = args[&quot;plink&quot;] or args[&quot;flink&quot;] or alink
	              or clink==&quot;&quot; and &quot;&quot; or space2emp((pref or &quot;&quot;)..&quot; &quot;)..fthe..clink..space2emp(&quot; &quot;..(suff or &quot;&quot;))
	local flink2
	if args[&quot;plink2&quot;] or args[&quot;flink2&quot;] or pref2 or suff2 then
		flink2 = args[&quot;plink2&quot;] or args[&quot;flink2&quot;] or clink==&quot;&quot; and &quot;&quot; or space2emp((pref2 or &quot;&quot;)..&quot; &quot;)..fthe..clink..space2emp(&quot; &quot;..(suff2 or &quot;&quot;))
	else
		flink2 = flink
	end
	local fsec = args[&quot;psection&quot;] or args[&quot;section&quot;]
	local fsec2 = args[&quot;psection2&quot;] or args[&quot;section&quot;]
	local csec = args[&quot;csection&quot;] or args[&quot;section&quot;]
	fsec = fsec and &quot;#&quot;..fsec or &quot;&quot;
	fsec2 = fsec2 and &quot;#&quot;..fsec2 or &quot;&quot;
	csec = csec and &quot;#&quot;..csec or &quot;&quot;

	if string.find(me,&quot;f&quot;) then
		if mw.title.new( flink ).exists == false then
			if flink2 ~= flink and mw.title.new ( flink2 ).exists == true then
				flink = flink2
				fsec = fsec2
			else
				flink = clink
			end
		end
	end

	local name = args[&quot;name&quot;]
	if not name then
		local cname = string.find(me,&quot;e&quot;) and (data[&quot;name alias-&quot;..amap[avar].altvar] or data[&quot;shortname alias&quot;] or data.alias) or country
		if mn == &quot;f&quot; then
			name = cname==&quot;&quot; and &quot;&quot; or space2emp((pref or &quot;&quot;)..&quot; &quot;)..nthe..cname..space2emp(&quot; &quot;..(suff or &quot;&quot;))
		else
			name = cname
		end
	end

	--Image parameters
	local pimage = args[&quot;image&quot;]
	local placeholder = &quot;Flag placeholder.svg&quot;
	local variant = args[&quot;variant&quot;] or args[3] or &quot;&quot;
	local image_map = {[&quot;&quot;]=placeholder; [&quot;none&quot;]=placeholder; [&quot;blank&quot;]=placeholder}
	if pimage then --Remove namespace
		pimage = string.gsub(pimage,&quot;^[Ff][Ii][Ll][Ee]:&quot;,&quot;&quot;)
		pimage = string.gsub(pimage,&quot;^[Ii][Mm][Aa][Gg][Ee]:&quot;,&quot;&quot;)
	end
	local iname = image_map[pimage] or pimage

	local size = args[&quot;size&quot;] or args[&quot;sz&quot;]
	local size_map = {xs=&quot;12x8px&quot;; s=&quot;17x11px&quot;; m=&quot;23x15px&quot;; l=&quot;32x21px&quot;; xl=&quot;46x30px&quot;}
	if size==nil or string.find(size,&quot;^%d*x?%d+px$&quot;) then
		--valid EIS size (..px, x..px or ..x..px) or unset
	elseif string.find(size,&quot;^%d*x?%d+$&quot;) then --EIS size without &quot;px&quot; suffix
		size=size..&quot;px&quot;
	else --size from map, or invalid value
		size = size_map[size] or nil
	end
	local border = args[&quot;border&quot;]

	if iname then
		size = size or &quot;23x15px&quot;
		if yn_map[border]==0 then border = &quot;&quot; else border = &quot;|border&quot; end
	else
		iname = data[&quot;flag alias-&quot;..amap[avar].altvar..&quot;-&quot;..variant] or data[&quot;flag alias-&quot;..variant] or data[&quot;flag alias-&quot;..amap[avar].altvar] or data[&quot;flag alias&quot;] or placeholder
		size = size or emp2nil(data.size) or &quot;23x15px&quot;
		if border then
			if yn_map[border]==0 then border = &quot;&quot; else border = &quot;|border&quot; end
		else
			local autoborder = data[&quot;border-&quot;..variant] or data[&quot;border-&quot;..amap[avar].altvar] or data.border
			if autoborder and autoborder~=&quot;border&quot; then border = &quot;&quot; else border = &quot;|border&quot; end
		end
	end

	local am = &quot;&quot;
	if args[&quot;alt&quot;] or string.find(me,&quot;a&quot;) then
		am = args[&quot;alt&quot;] or args[&quot;name&quot;] or country
		am = am..&quot;|&quot;..am
	end

	--Build display name
	local text = args[&quot;text&quot;]
	if not text then
		if mn==&quot;x&quot; then --no text
			text = &quot;&quot;
		elseif mn==&quot;p&quot; or mn==&quot;f&quot; or mn == &quot;*&quot; then --prefix/suffix link
			text = flink==&quot;&quot; and name or &quot;[[&quot;..flink..fsec..&quot;|&quot;..name..&quot;]]&quot;
			-- By the principle of least surprise, there should be some
			-- indication that the link [[X of Country|Country]] does not
			-- go to [[Country]].
			if mn == &quot;*&quot; and clink ~= flink then
				text = text:sub(1, -3) .. &quot;\226\128\175*]]&quot; end
		elseif mn==&quot;b&quot; then --both prefix/suffix and normal country link
			local preflink = pref and (flink==&quot;&quot; and pref..&quot; &quot; or &quot;[[&quot;..flink..fsec..&quot;|&quot;..pref..&quot;]] &quot;) or &quot;&quot;
			local sufflink = suff and (flink==&quot;&quot; and &quot; &quot;..suff or &quot; [[&quot;..flink..fsec..&quot;|&quot;..suff..&quot;]]&quot;) or &quot;&quot;
			local namelink = (name==&quot;&quot; and &quot;&quot; or nthe)..(clink==&quot;&quot; and name or &quot;[[&quot;..clink..csec..&quot;|&quot;..name..&quot;]]&quot;)
			text = preflink..namelink..sufflink
		elseif mn==&quot;d&quot; then --data template
			local title = mw.title.new(&quot;Predloga:Podatki države &quot;..country)
			--check if redirect
			if title.isRedirect then
				text = &quot;&lt;span class=\&quot;plainlinks\&quot;&gt;[&quot;..title:fullUrl(&quot;redirect=no&quot;)..&quot; &quot;..name..&quot;]&lt;/span&gt;&quot;
			else
				text = &quot;[[&quot;..title.fullText..&quot;|&quot;..name..&quot;]]&quot;
			end
		elseif mn==&quot;u&quot; then --unlinked
			text = name
		else --country link (default)
			text = clink==&quot;&quot; and name or &quot;[[&quot;..clink..csec..&quot;|&quot;..name..&quot;]]&quot;
		end
	end

	--Build image
	local ilink = args[&quot;ilink&quot;]
	if not ilink then
		if mi==&quot;x&quot; or (iname==placeholder and pimage~=placeholder) then --no image/invisible image
			iname = placeholder
			border = &quot;&quot;
			ilink = &quot;|link=&quot;
			am = &quot;&quot;
		elseif mi==&quot;i&quot; then --image page link
			ilink = &quot;&quot;
		elseif mi==&quot;c&quot; then --country link
			ilink = &quot;|link=&quot;..clink..(clink==&quot;&quot; and &quot;&quot; or csec)
		elseif mi==&quot;p&quot; or mi==&quot;f&quot; then --prefix/suffix link
			ilink = &quot;|link=&quot;..flink..(flink==&quot;&quot; and &quot;&quot; or fsec)
		elseif mi==&quot;d&quot; then --data template
			local title = mw.title.new(&quot;Predloga:Podatki države &quot;..country)
			--check if redirect
			if title.isRedirect then
				ilink = &quot;|link=&quot;..title:fullUrl(&quot;redirect=no&quot;)
			else
				ilink = &quot;|link=&quot;..title.fullText
			end
		else --unlinked (default)
			ilink = &quot;|link=&quot;
		end
	end
	if am == &quot;&quot; and string.find(me,&quot;l&quot;) then
		am = mw.ustring.sub(ilink,7,-1)
	end
	local image = &quot;[[Slika:&quot;..iname..&quot;|&quot;..size..border..ilink..&quot;|alt=&quot;..am..&quot;]]&quot;

	if iname==placeholder then
		if require('Module:yesno')(args[&quot;noredlink&quot;]) == false then
			iname = ''
			image = &quot;[[:Predloga:Podatki države &quot;..country..&quot;]]&quot;
		end
		if (args[&quot;missingcategory&quot;] or '') ~= '' then
			image = image..args[&quot;missingcategory&quot;]
		end
		if string.find(me,&quot;b&quot;) then
			text = ''
		end
	end

	--Combine image and name with separator
	local align_map = {left=&quot;left&quot;, l=&quot;left&quot;, center=&quot;center&quot;, centre=&quot;center&quot;, c=&quot;center&quot;, middle=&quot;center&quot;, m=&quot;center&quot;, right=&quot;right&quot;, r=&quot;right&quot;}
	local align = align_map[args[&quot;align&quot;] or args[&quot;al&quot;]]
	local nalign =  align_map[args[&quot;nalign&quot;] or args[&quot;nal&quot;]]
	local out
	if string.find(me,&quot;r&quot;) then
		--image right of name
		if (ms==&quot;x&quot; and mi==&quot;x&quot;) or (string.find(me,&quot;o&quot;) and iname==placeholder and pimage~=placeholder) then --name only
			out = text
		elseif ms==&quot;x&quot; then --no separator
			out = text..&quot;&lt;span class=\&quot;flagicon\&quot;&gt;&quot;..image..&quot;&lt;/span&gt;&quot;
		elseif ms==&quot;n&quot; then --non-breaking space
			out = text..&quot;&lt;span class=\&quot;flagicon\&quot;&gt;&amp;nbsp;&quot;..image..&quot;&lt;/span&gt;&quot;
		elseif ms==&quot;l&quot; then --line break
			out = text..&quot;&lt;span class=\&quot;flagicon\&quot;&gt;&lt;br/&gt;&quot;..image..&quot;&lt;/span&gt;&quot;
		elseif ms==&quot;t&quot; then --table cell
			out = &quot;style=\&quot;text-align:&quot;..(nalign or &quot;left&quot;)..&quot;\&quot;|&quot;..text..&quot;||style=\&quot;text-align:&quot;..(align or &quot;center&quot;)..&quot;;\&quot;|&lt;span class=\&quot;flagicon\&quot;&gt;&quot;..image..&quot;&lt;/span&gt;&quot;
		else --fixed-width span box (default)
			local width = args[&quot;width&quot;] or args[&quot;w&quot;] or require(&quot;Module:Flaglist&quot;).luawidth(size)
			out = text..&quot;&amp;nbsp;&lt;span class=\&quot;flagicon\&quot; style=\&quot;display:inline-block;width:&quot;..width..&quot;px;text-align:&quot;..(align or &quot;right&quot;)..&quot;;\&quot;&gt;&quot;..image..&quot;&lt;/span&gt;&quot;
		end
	else --image left of name
		if (ms==&quot;x&quot; and mi==&quot;x&quot;) or (string.find(me,&quot;o&quot;) and iname==placeholder and pimage~=placeholder) then --name only
			out = text
		elseif ms==&quot;x&quot; then --no separator
			out = &quot;&lt;span class=\&quot;flagicon\&quot;&gt;&quot;..image..&quot;&lt;/span&gt;&quot;..text
		elseif ms==&quot;n&quot; then --non-breaking space
			out = &quot;&lt;span class=\&quot;flagicon\&quot;&gt;&quot;..image..&quot;&amp;nbsp;&lt;/span&gt;&quot;..text
		elseif ms==&quot;l&quot; then --line break
			out = &quot;&lt;span class=\&quot;flagicon\&quot;&gt;&quot;..image..&quot;&lt;br/&gt;&lt;/span&gt;&quot;..text
		elseif ms==&quot;t&quot; then --table cell
			out = &quot;style=\&quot;text-align:&quot;..(align or &quot;center&quot;)..&quot;;\&quot;|&lt;span class=\&quot;flagicon\&quot;&gt;&quot;..image..&quot;&lt;/span&gt;||style=\&quot;text-align:&quot;..(nalign or &quot;left&quot;)..&quot;\&quot;|&quot;..text
		else --fixed-width span box (default)
			local width = nopx(args[&quot;width&quot;] or args[&quot;w&quot;]) or require(&quot;Module:Flaglist&quot;).luawidth(size)
			out = &quot;&lt;span class=\&quot;flagicon\&quot; style=\&quot;display:inline-block;width:&quot;..width..&quot;px;text-align:&quot;..(align or &quot;left&quot;)..&quot;;\&quot;&gt;&quot;..image..&quot;&lt;/span&gt;&amp;nbsp;&quot;..text
		end
	end
	if string.find(me,&quot;w&quot;) then --avoid wrapping
		out = &quot;&lt;span class=\&quot;nowrap\&quot;&gt;&quot;..out..&quot;&lt;/span&gt;&quot;
	end
	
	-- align in table
	if me:find(&quot;t&quot;) then
		out = 'style=&quot;text-align:'..(align or 'left')..'&quot;|'..out
	end

	--Tracking categories
	local cat = &quot;&quot;
	if pimage and not image_map[pimage] and country~=&quot;&quot; and data[&quot;flag alias&quot;] and not args.demo then
		cat = &quot;[[Kategorija:Strani, ki uporabljajo Flagg z določeno sliko namesto z data template sliko]]&quot;
	end

	return out..cat

end

return p</text>
      <sha1>foa9oo94gquolpzfzuc8mzo3nzl0ck9</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Clara Petacci</title>
    <ns>0</ns>
    <id>499993</id>
    <revision>
      <id>5726959</id>
      <parentid>5526516</parentid>
      <timestamp>2022-08-03T10:12:58Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Zm05gamer</username>
        <id>180058</id>
      </contributor>
      <comment>np</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1009" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba|name=Clara Petacci|death_place=|image=|known_for=Zadnja ljubica Benita Mussolinija}}'''Clara Petacci''', bolj znana kot '''Claretta Petacci''', * [[28. februar]] [[1912]], [[Rim]], [[Italija]] † [[28. april]] [[1945]], [[Guilino di Mezzegra]], [[Italija]].

Petacci je bila zadnja ljubica fašističnega diktatorja [[Benito Mussolini|Benita Mussolinija]]. 

Aprila 1945 je z njim bežala iz [[Milano|Milana]] na mejo s [[Švica|Švico]], kjer so ju pred mejo ujeli italjanski partizani. Petaccijevo so odpeljali na kmetijo v Guilino di Mezzegra, kjer so jo partizani skupaj z Mussolinijem usmrtili.&lt;ref&gt;Pierluigi Baima Bollone, ''Le ultime ore di Mussolini'', Milano, Mondadori, 2005, {{ISBN|88-04-53487-7}}., pagg. 89 e succ.ve&lt;/ref&gt;

== Glej tudi ==

* [[Benito Mussolini]]

== Sklici ==
&lt;references /&gt;
[[Kategorija:Rojeni leta 1912]]
[[Kategorija:Umrli leta 1945]]
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Usmrčeni ljudje]]
[[Kategorija:Italijanski fašisti]]
{{DEFAULTSORT:Petacci_Clara}}</text>
      <sha1>s1tc4qx03upqgeuthldywgfzdf3gnjl</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Uporabnik:Radek/peskovnik</title>
    <ns>2</ns>
    <id>500964</id>
    <revision>
      <id>5726847</id>
      <parentid>5725410</parentid>
      <timestamp>2022-08-03T02:24:06Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Radek</username>
        <id>89714</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="10153" xml:space="preserve">{{Uporabnikov peskovnik}}
&lt;!-- Urejajte pod to vrstico --&gt;
{{Campaign|state=collapsed
|raw_name = Zavezniška invazija na Italijo
|name = [[Zavezniška invazija na Italijo]]
|battles  = &lt;div&gt;
1943&lt;br /&gt;[[Operacija Corkscrew]] &amp;ndash; [[Operacija Husky]] &amp;ndash;[[Operacija Ladbroke]] &amp;ndash; [[Invazija na Sicilijo|Sicilija]] &amp;ndash; [[Bombardiranje Rima]] &amp;ndash; [[Operacija Baytown|Kalabrija]] &amp;ndash; [[Operacija Achse]] &amp;ndash; [[Operacija Slapstick|Taranto]] &amp;ndash; [[Operacija Avalanche|Salerno]] &amp;ndash; [[Operacija Hrast]] &amp;ndash; [[Štiri neapeljski dnevi|Napoli]] &amp;ndash; [[Operacija Devon|Termoli]] &amp;ndash; [[Linija Volturno]] &amp;ndash; [[Linija Barbara]] &amp;ndash; [[Bombardiranje Barija]] &amp;ndash; [[Linija Bernhardt]] &amp;ndash; [[Bitka pri Monte Camino|Monte Camino]] &amp;ndash; [[Bitka pri Montelungo|Montelungo]]&amp;ndash; [[Bitka pri Caserti|San Pietro Infine]]  &amp;ndash; [[Bitke ob reki Moro|Reka Moro]] &amp;ndash; [[Bitka za Ortono|Ortona]] &amp;ndash; [[Linija Gustav]]
----
1944&lt;br /&gt;[[Bitka za Monte Cassino|Cassino]] &amp;ndash; [[Operacija Shingle|Anzio]] &amp;ndash; [[Bitka na Monte Marrone|Monte Marrone]] &amp;ndash; [[Osvoboditev Rima]] &amp;ndash; [[Operacija Brassard|Otok Elba]] &amp;ndash; [[Linija Albert]] &amp;ndash; [[Bitka za Ancono|Ancona]] &amp;ndash; [[Bombardiranje San Marina]] &amp;ndash; [[Bitka v Filottranu|Filottrano]] &amp;ndash; [[Bitka v Montecarottu|Montecarotto]] &amp;ndash; [[Bitka pri Cesanu (1944)|Cesano]] &amp;ndash; [[Bitka za Firenze|Firenze]] &amp;ndash; [[Bitka pri Monte Pulito|Monte Pulito]] &amp;ndash; [[Gotska linija]] &amp;ndash; [[Operacija Wintergewitter (1944)]]
----
1945&lt;br /&gt;[[Bitke pri Mortirolu|Mortirolo]] &amp;ndash; [[Bitka pri Romagnanu (1945)|Romagnano]] &amp;ndash; [[Druga bitka za Alpe|Alpe]] &amp;ndash; [[Operacija Grapeshot|Spomladanska ofenziva]] &amp;ndash; [[Predaja v Caserti]] &amp;ndash; [[Tržaška operacija]] &amp;ndash; [[Dirka za Trst]]
----
Glej tudi&lt;br /&gt;[[Italijansko odporniško gibanje]] &amp;ndash; [[Osvoboditev Italije]] &amp;ndash; [[Italijanska državljanska vojna (1943-1945)]] &amp;ndash; [[Italijanska socialna republika]]
|}}&lt;noinclude&gt;
&lt;/noinclude&gt;
-----------------------------------------------
----------------------------------------------------------
{{Infopolje Vojaški spopad
| conflict          = Italijanska kampanja
| place             = [[Italija]], [[San Marino]], [[Vatikan]]
| image             = A Universal Carrier and mortar team of the Indian 6th Royal Frontier Force in Italy, 13 December 1943. NA9785.jpg
| caption           = Univerzalni vojaški prevoznik in minometna ekipa 6. indijskih kraljevih mejnih sil med Lancianom in Orsogno, 13. decembra 1943.
| date              = 9. julij 1943 — 2. maj 1945
| result            = Zmaga zaveznikov, padec fašističnega režima, konec nemške okupacije Italije.
| combatant1        = {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Združene države Amerike]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|22px]] [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]&lt;br /&gt;[[File:Flag of Free France (1940-1944).svg|22px]] [[Svobodna Francija]] (1943 - 1944)&lt;br /&gt;{{ikonazastave|Indija}} [[Indija]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|Palestina}} [[Palestina]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|Maroko}} [[Maroko]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|Kanada}} [[Kanada]]&lt;br /&gt; {{ikonazastave|Poljska}} [[Poljska]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|Nova Zelandija}} [[Nova Zelandija]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|Južna Afrika}} [[Južna Afrika]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|Brazilija}} [[Brazilija]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|Grčija}} [[Grčija]]&lt;br /&gt; {{ikonazastave|Avstralija}} [[Avstralija]]&lt;br /&gt;[[File:Flag of Italian Committee of National Liberation.svg|22px]] [[Italijansko odporniško gibanje]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|Kraljevina Italija}} [[Kraljevina Italija]] (od 26. septembra 1943)
| combatant2        = {{ikonazastave|Tretji rajh}} [[Tretji rajh]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|Kraljevina Italija}} [[Kraljevina Italija]] (do 8. septembra 1943)&lt;br /&gt;[[File:War flag of the Italian Social Republic.svg|22px]] [[Italijanska socialna republika]] (od 23. septembra 1943)
| commander1        = {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Dwight D. Eisenhower]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|22px]] [[Harold Alexander]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|22px]] [[Bernard Montgomery]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|22px]] [[Mark W. Clark]]
| commander2        = {{ikonazastave|Tretji rajh}} [[Albert Kesselring]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|Tretji rajh}} [[Heinrich von Vietinghoff]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|Kraljevina Italija}} [[Rodolfo Graziani]]
| casualties1       ='''Na Siciliji:''' 22.000 mrtvih, ranjenih, pogrešanih ali ujetih vojakov&lt;ref&gt;Liddell Hart 2009, stran 627&lt;/ref&gt;;&lt;br /&gt;'''Na polotoku:''' 313.000 mrtvih, ranjenih, pogrešanih ali ujetih vojakov&lt;ref&gt;Morris, stran 492&lt;/ref&gt;;&lt;br /&gt;+ okoli 8.000 letal&lt;ref&gt;Morris, stran 492&lt;/ref&gt;;&lt;br /&gt;'''Med civilnim prebivalstvom:''' okoli 64.000 smrti zaradi bombardiranja;&lt;br /&gt;+ okoli 10.000 smrti zaradi nemških in fašističnih represalij;&lt;br /&gt;+ med 60.000 in 180.000 žrtev (vsaj 3.100 smrtnih) zaradi spolnega nasilja s strani francoskih kolonialnih čet;&lt;br /&gt;+ opustošenje celotnega italijanskega ozemlja vsled vojaških spopadov in letalskega bombardiranja.
| casualties2       ='''Na Siciliji:''' 29.000 mrtvih ali ranjenih nemških in italijanskih vojakov&lt;ref&gt;Atkinson, stran 204&lt;/ref&gt;;&lt;br /&gt;+ okoli 140.000 ujetih vojakov&lt;ref&gt;Atkinson, stran 204&lt;/ref&gt;, od teh 5.500 nemških&lt;ref&gt;Liddell Hart 2009, stran 627&lt;/ref&gt;;&lt;br /&gt;'''Na polotoku:''' okoli 336.500 mrtvih, ranjenih, pogrešanih ali ujetih nemških in italijanskih vojakov&lt;ref&gt;Morris, stran 492&lt;/ref&gt;.
}}
==Ozadje==
Jeseni 1942. so Britanci pod Montgomeryjevim vodstvom zavzeli El Alamein in s tem dejansko izpodrinili Nemce iz Afrike. Istočasno so Eisinhowerjeve čete uspešno pristale na severnih afriških obalah. Nemci so sicer kljub problemom pod Stalingradom poslali vojaški kontingent v Tunizijo, vendar niso mogli ustaviti zavezniškega osvajanja. Sredozemlje je bilo v zavezniških rokah, kar je dovolilo nemoten napad na Apeninski polotok, kjer se je fašistična oblast – kljub Mussolinijevemu optimizmu – vidno krhala. Britanci so bili prepričani, da bo njihov prihod na Sicilijo takoj povzročil padec italijanske vlade in odprl pot na sever; načrt je celo predvideval ustanovitev večje letalske baze v okolici Foggie, od koder naj bi zavezniški bombniki v kratkem času lahko dosegli osrednjo Evropo.&lt;ref&gt;Bauer, stran 37-38&lt;/ref&gt; 
Anglo-ameriški generali so sporazumno izdelali načrt operacije, vendar ga je britanski general Montgomery ostro kritiziral. Njegova različica je bila sicer vzeta v poštev, vendar z velikimi pomisleki. Razprave so se povlekle in končno je prevladalo Montgomeryjevo mnenje, čeprav so mnenja v vodstvu ostala globoko razdeljena. Vsekakor je Eisenhower podpisal načrt, ki je dodeljeval Britancu vodilno vlogo operacije, medtem ko so bili Američani postavljeni na rob dogajanj.&lt;ref&gt;Morris, stran 34-39&lt;/ref&gt;
==Sklici==
{{sklici|3}}
==Viri==
{{refbegin|2}}
* {{navedi knjigo |last=Atkinson |first=Rick |authorlink= |title=Il giorno della battaglia |url= |accessdate= |year=2008|publisher=Mondador|location=Milano |isbn=978-88-04-58396-7|page=}}
* {{navedi knjigo |last= Battaglia |first= Roberto |title= Storia della Resistenza italiana |year= 1964|publisher= Einaudi |location= Torino |isbn= 88-06-01771-3}}
* {{navedi knjigo |last= Bauer |first= Eddy |title= Storia controversa della seconda guerra mondiale |year= 1971|publisher= De Agostini |location= Novara |isbn= }}
* {{navedi knjigo |last= Deakin |first= Frederick William |title= La brutale amicizia |year= 1990|publisher= Einaudi |location= Torino |isbn= 88-06-11786-6}}
* {{navedi knjigo |last= D'Este |first= Carlo |title= 1943 Lo sbarco in Sicilia |year= 1990|publisher= Mondadori |location= Milano |isbn= 88-04-33046-5}}
* {{navedi knjigo |last= Katz |first= Robert |title= Roma città aperta |year= 2009|publisher= il Saggiatore |location= Milano |isbn= 978-88-565-0047-9}}
* {{navedi knjigo |last= Kesselring |first= Albert |title= Soldato fino all'ultimo giorno |year= 2007|publisher= Libreria editrice goriziana |location= Gorizia |isbn= 978-88-6102-003-0}}
* {{navedi knjigo |last= Liddell Hart |first= Basil H. |title= Storia militare della seconda guerra mondiale |year= 2009|publisher= Mondadori |location= Milano |isbn= 978-88-04-42151-1}}
*{{navedi knjigo |last1= Montanelli |first1= Indro | last2= Cervi |first2= Mario |title= L'Italia della disfatta: 10 giugno 1940-8 settembre 1943 |year= 1982|publisher= Rizzoli |location= Milano |isbn= }}
* {{navedi knjigo |last1= Montanelli |first1= Indro |last2= Cervi |first2= Mario |title=  L'Italia della guerra civile (8 settembre 1943-9 maggio 1946) |year= 1983|publisher= Rizzoli |location= Milano, |isbn= 88-17-42723-3}}  
* {{navedi knjigo |last= Montemaggi |first= Amedeo |title= Clausewitz sulla Linea Gotica |year= 2008|publisher= Angelini |location= Imola |isbn= 978-88-87930-37-5}}
* {{navedi knjigo |last= Morris |first= Eric |title= La guerra inutile. La campagna d'Italia 1943-45 |year= 1993|publisher= Longanes|location= Milano |isbn= 978-88-304-1154-8}}
* {{navedi knjigo |last= Picone Chiodo |first= Marco |title= In nome della resa. L'Italia nella seconda guerra mondiale (1940-1945) |year= 1990|publisher= Mursia |location= Milano |isbn= 88-425-0654-0}} 
* {{navedi knjigo |last= Rocca |first= Gianni |title= L'Italia invasa 1943-1945 |year= 1998|publisher= Mondadori |location= Milano |isbn= 88-04-42125-8}}
* {{navedi revijo |last= Rochat |first Giorgio = |date= 1977|title= Appunti sulla direzione politico-militare della guerra fascista 1940-1943,  |magazine= Belfagor n. 1|location= |publisher=  }}
* {{navedi knjigo |last= Zanella |first= Alessandro |title= L'ora di Dongo |year= 1993|publisher= Rusconi |location= Milano |isbn= 978-88-18-12113-1}} 
* {{navedi enciklopedijo |year= 2004|title = The Campaign in Sicily 1943 and The Campaign in Italy 3rd September 1943 to 31st March 1944|encyclopedia= History of the Second World War, The Mediterranean and Middle East, Volume V: |publisher= Naval &amp; Military Press, United Kingdom Military Series |location= Uckfield, UK |id=ISBN 1-84574-069-6 }}</text>
      <sha1>nf5x3uxsr7btejbqi7vty5wij4ja25s</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5726871</id>
      <parentid>5726847</parentid>
      <timestamp>2022-08-03T03:37:13Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Radek</username>
        <id>89714</id>
      </contributor>
      <minor />
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="10066" xml:space="preserve">{{Uporabnikov peskovnik}}
&lt;!-- Urejajte pod to vrstico --&gt;
{{Campaign|state=collapsed
|raw_name = Zavezniška invazija na Italijo
|name = [[Zavezniška invazija na Italijo]]
|battles  = &lt;div&gt;
1943&lt;br /&gt;[[Zavezniška invazija na Sicilijo]] &amp;ndash; [[Bombardiranje Rima]] &amp;ndash; [[Operacija Baytown|Kalabrija]] &amp;ndash; [[Operacija Achse]] &amp;ndash; [[Operacija Slapstick|Taranto]] &amp;ndash; [[Operacija Avalanche|Salerno]] &amp;ndash; [[Operacija Hrast]] &amp;ndash; [[Štiri neapeljski dnevi|Napoli]] &amp;ndash; [[Operacija Devon|Termoli]] &amp;ndash; [[Linija Volturno]] &amp;ndash; [[Linija Barbara]] &amp;ndash; [[Bombardiranje Barija]] &amp;ndash; [[Linija Bernhardt]] &amp;ndash; [[Bitka pri Monte Camino|Monte Camino]] &amp;ndash; [[Bitka pri Montelungo|Montelungo]]&amp;ndash; [[Bitka pri Caserti|San Pietro Infine]]  &amp;ndash; [[Bitke ob reki Moro|Reka Moro]] &amp;ndash; [[Bitka za Ortono|Ortona]] &amp;ndash; [[Linija Gustav]]
----
1944&lt;br /&gt;[[Bitka za Monte Cassino|Cassino]] &amp;ndash; [[Operacija Shingle|Anzio]] &amp;ndash; [[Bitka na Monte Marrone|Monte Marrone]] &amp;ndash; [[Osvoboditev Rima]] &amp;ndash; [[Operacija Brassard|Otok Elba]] &amp;ndash; [[Linija Albert]] &amp;ndash; [[Bitka za Ancono|Ancona]] &amp;ndash; [[Bombardiranje San Marina]] &amp;ndash; [[Bitka v Filottranu|Filottrano]] &amp;ndash; [[Bitka v Montecarottu|Montecarotto]] &amp;ndash; [[Bitka pri Cesanu (1944)|Cesano]] &amp;ndash; [[Bitka za Firenze|Firenze]] &amp;ndash; [[Bitka pri Monte Pulito|Monte Pulito]] &amp;ndash; [[Gotska linija]] &amp;ndash; [[Operacija Wintergewitter (1944)]]
----
1945&lt;br /&gt;[[Bitke pri Mortirolu|Mortirolo]] &amp;ndash; [[Bitka pri Romagnanu (1945)|Romagnano]] &amp;ndash; [[Druga bitka za Alpe|Alpe]] &amp;ndash; [[Operacija Grapeshot|Spomladanska ofenziva]] &amp;ndash; [[Predaja v Caserti]] &amp;ndash; [[Tržaška operacija]] &amp;ndash; [[Dirka za Trst]]
----
Glej tudi&lt;br /&gt;[[Italijansko odporniško gibanje]] &amp;ndash; [[Osvoboditev Italije]] &amp;ndash; [[Italijanska državljanska vojna (1943-1945)]] &amp;ndash; [[Italijanska socialna republika]]
|}}&lt;noinclude&gt;
&lt;/noinclude&gt;
-----------------------------------------------
----------------------------------------------------------
{{Infopolje Vojaški spopad
| conflict          = Italijanska kampanja
| place             = [[Italija]], [[San Marino]], [[Vatikan]]
| image             = A Universal Carrier and mortar team of the Indian 6th Royal Frontier Force in Italy, 13 December 1943. NA9785.jpg
| caption           = Univerzalni vojaški prevoznik in minometna ekipa 6. indijskih kraljevih mejnih sil med Lancianom in Orsogno, 13. decembra 1943.
| date              = 9. julij 1943 — 2. maj 1945
| result            = Zmaga zaveznikov, padec fašističnega režima, konec nemške okupacije Italije.
| combatant1        = {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Združene države Amerike]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|22px]] [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]&lt;br /&gt;[[File:Flag of Free France (1940-1944).svg|22px]] [[Svobodna Francija]] (1943 - 1944)&lt;br /&gt;{{ikonazastave|Indija}} [[Indija]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|Palestina}} [[Palestina]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|Maroko}} [[Maroko]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|Kanada}} [[Kanada]]&lt;br /&gt; {{ikonazastave|Poljska}} [[Poljska]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|Nova Zelandija}} [[Nova Zelandija]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|Južna Afrika}} [[Južna Afrika]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|Brazilija}} [[Brazilija]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|Grčija}} [[Grčija]]&lt;br /&gt; {{ikonazastave|Avstralija}} [[Avstralija]]&lt;br /&gt;[[File:Flag of Italian Committee of National Liberation.svg|22px]] [[Italijansko odporniško gibanje]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|Kraljevina Italija}} [[Kraljevina Italija]] (od 26. septembra 1943)
| combatant2        = {{ikonazastave|Tretji rajh}} [[Tretji rajh]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|Kraljevina Italija}} [[Kraljevina Italija]] (do 8. septembra 1943)&lt;br /&gt;[[File:War flag of the Italian Social Republic.svg|22px]] [[Italijanska socialna republika]] (od 23. septembra 1943)
| commander1        = {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Dwight D. Eisenhower]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|22px]] [[Harold Alexander]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|22px]] [[Bernard Montgomery]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|22px]] [[Mark W. Clark]]
| commander2        = {{ikonazastave|Tretji rajh}} [[Albert Kesselring]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|Tretji rajh}} [[Heinrich von Vietinghoff]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|Kraljevina Italija}} [[Rodolfo Graziani]]
| casualties1       ='''Na Siciliji:''' 22.000 mrtvih, ranjenih, pogrešanih ali ujetih vojakov&lt;ref&gt;Liddell Hart 2009, stran 627&lt;/ref&gt;;&lt;br /&gt;'''Na polotoku:''' 313.000 mrtvih, ranjenih, pogrešanih ali ujetih vojakov&lt;ref&gt;Morris, stran 492&lt;/ref&gt;;&lt;br /&gt;+ okoli 8.000 letal&lt;ref&gt;Morris, stran 492&lt;/ref&gt;;&lt;br /&gt;'''Med civilnim prebivalstvom:''' okoli 64.000 smrti zaradi bombardiranja;&lt;br /&gt;+ okoli 10.000 smrti zaradi nemških in fašističnih represalij;&lt;br /&gt;+ med 60.000 in 180.000 žrtev (vsaj 3.100 smrtnih) zaradi spolnega nasilja s strani francoskih kolonialnih čet;&lt;br /&gt;+ opustošenje celotnega italijanskega ozemlja vsled vojaških spopadov in letalskega bombardiranja.
| casualties2       ='''Na Siciliji:''' 29.000 mrtvih ali ranjenih nemških in italijanskih vojakov&lt;ref&gt;Atkinson, stran 204&lt;/ref&gt;;&lt;br /&gt;+ okoli 140.000 ujetih vojakov&lt;ref&gt;Atkinson, stran 204&lt;/ref&gt;, od teh 5.500 nemških&lt;ref&gt;Liddell Hart 2009, stran 627&lt;/ref&gt;;&lt;br /&gt;'''Na polotoku:''' okoli 336.500 mrtvih, ranjenih, pogrešanih ali ujetih nemških in italijanskih vojakov&lt;ref&gt;Morris, stran 492&lt;/ref&gt;.
}}
==Ozadje==
Jeseni 1942. so Britanci pod Montgomeryjevim vodstvom zavzeli El Alamein in s tem dejansko izpodrinili Nemce iz Afrike. Istočasno so Eisinhowerjeve čete uspešno pristale na severnih afriških obalah. Nemci so sicer kljub problemom pod Stalingradom poslali vojaški kontingent v Tunizijo, vendar niso mogli ustaviti zavezniškega osvajanja. Sredozemlje je bilo v zavezniških rokah, kar je dovolilo nemoten napad na Apeninski polotok, kjer se je fašistična oblast – kljub Mussolinijevemu optimizmu – vidno krhala. Britanci so bili prepričani, da bo njihov prihod na Sicilijo takoj povzročil padec italijanske vlade in odprl pot na sever; načrt je celo predvideval ustanovitev večje letalske baze v okolici Foggie, od koder naj bi zavezniški bombniki v kratkem času lahko dosegli osrednjo Evropo.&lt;ref&gt;Bauer, stran 37-38&lt;/ref&gt; 
Anglo-ameriški generali so sporazumno izdelali načrt operacije, vendar ga je britanski general Montgomery ostro kritiziral. Njegova različica je bila sicer vzeta v poštev, vendar z velikimi pomisleki. Razprave so se povlekle in končno je prevladalo Montgomeryjevo mnenje, čeprav so mnenja v vodstvu ostala globoko razdeljena. Vsekakor je Eisenhower podpisal načrt, ki je dodeljeval Britancu vodilno vlogo operacije, medtem ko so bili Američani postavljeni na rob dogajanj.&lt;ref&gt;Morris, stran 34-39&lt;/ref&gt;
==Sklici==
{{sklici|3}}
==Viri==
{{refbegin|2}}
* {{navedi knjigo |last=Atkinson |first=Rick |authorlink= |title=Il giorno della battaglia |url= |accessdate= |year=2008|publisher=Mondador|location=Milano |isbn=978-88-04-58396-7|page=}}
* {{navedi knjigo |last= Battaglia |first= Roberto |title= Storia della Resistenza italiana |year= 1964|publisher= Einaudi |location= Torino |isbn= 88-06-01771-3}}
* {{navedi knjigo |last= Bauer |first= Eddy |title= Storia controversa della seconda guerra mondiale |year= 1971|publisher= De Agostini |location= Novara |isbn= }}
* {{navedi knjigo |last= Deakin |first= Frederick William |title= La brutale amicizia |year= 1990|publisher= Einaudi |location= Torino |isbn= 88-06-11786-6}}
* {{navedi knjigo |last= D'Este |first= Carlo |title= 1943 Lo sbarco in Sicilia |year= 1990|publisher= Mondadori |location= Milano |isbn= 88-04-33046-5}}
* {{navedi knjigo |last= Katz |first= Robert |title= Roma città aperta |year= 2009|publisher= il Saggiatore |location= Milano |isbn= 978-88-565-0047-9}}
* {{navedi knjigo |last= Kesselring |first= Albert |title= Soldato fino all'ultimo giorno |year= 2007|publisher= Libreria editrice goriziana |location= Gorizia |isbn= 978-88-6102-003-0}}
* {{navedi knjigo |last= Liddell Hart |first= Basil H. |title= Storia militare della seconda guerra mondiale |year= 2009|publisher= Mondadori |location= Milano |isbn= 978-88-04-42151-1}}
*{{navedi knjigo |last1= Montanelli |first1= Indro | last2= Cervi |first2= Mario |title= L'Italia della disfatta: 10 giugno 1940-8 settembre 1943 |year= 1982|publisher= Rizzoli |location= Milano |isbn= }}
* {{navedi knjigo |last1= Montanelli |first1= Indro |last2= Cervi |first2= Mario |title=  L'Italia della guerra civile (8 settembre 1943-9 maggio 1946) |year= 1983|publisher= Rizzoli |location= Milano, |isbn= 88-17-42723-3}}  
* {{navedi knjigo |last= Montemaggi |first= Amedeo |title= Clausewitz sulla Linea Gotica |year= 2008|publisher= Angelini |location= Imola |isbn= 978-88-87930-37-5}}
* {{navedi knjigo |last= Morris |first= Eric |title= La guerra inutile. La campagna d'Italia 1943-45 |year= 1993|publisher= Longanes|location= Milano |isbn= 978-88-304-1154-8}}
* {{navedi knjigo |last= Picone Chiodo |first= Marco |title= In nome della resa. L'Italia nella seconda guerra mondiale (1940-1945) |year= 1990|publisher= Mursia |location= Milano |isbn= 88-425-0654-0}} 
* {{navedi knjigo |last= Rocca |first= Gianni |title= L'Italia invasa 1943-1945 |year= 1998|publisher= Mondadori |location= Milano |isbn= 88-04-42125-8}}
* {{navedi revijo |last= Rochat |first Giorgio = |date= 1977|title= Appunti sulla direzione politico-militare della guerra fascista 1940-1943,  |magazine= Belfagor n. 1|location= |publisher=  }}
* {{navedi knjigo |last= Zanella |first= Alessandro |title= L'ora di Dongo |year= 1993|publisher= Rusconi |location= Milano |isbn= 978-88-18-12113-1}} 
* {{navedi enciklopedijo |year= 2004|title = The Campaign in Sicily 1943 and The Campaign in Italy 3rd September 1943 to 31st March 1944|encyclopedia= History of the Second World War, The Mediterranean and Middle East, Volume V: |publisher= Naval &amp; Military Press, United Kingdom Military Series |location= Uckfield, UK |id=ISBN 1-84574-069-6 }}</text>
      <sha1>ldr7frj1xq3k6bhes6fsc4cw63c1v50</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>The best of Ceca (turneja)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>501627</id>
    <revision>
      <id>5726714</id>
      <parentid>5725790</parentid>
      <timestamp>2022-08-02T15:42:09Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Darkopet</username>
        <id>88858</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="26030" xml:space="preserve">[[Slika:bestofceca_turneja.jpg|alt=ceca|thumb|343x443px|Reklamni plakat za poletni del turneje.]]
Evropska turneja '''The best of Ceca''' je koncertna turneja [[Srbija|srbske]] folk-pop [[turbofolk]] pevke [[Svetlana Ražnatović|Svetlane Ražnatović]] - Cece. 

Turneja se je, po enoletnem premoru zaradi izbruha [[Koronavirus|koronavirusa]], začela 15. maja leta 2021 z VIP koncertom v srbskem mestu Gruža.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.alo.rs/zabava/estrada/504221/nakon-duze-pauze-ceca-raznatovic-odrzala-prvi-nastup-i-to-u-srcu-sumadije-atmosferu-dovela-do-usijanja-stajlingom-raspametila-sve-prisutne-video/vest/ |title=Alo.rs|accessdate=20. junij 2021}}&lt;/ref&gt; To je obenem tudi prva koncertna turneja, ki ni sledila izdaji nekega glasbenega albuma. 

Ceca je do zdaj obiskala 11 evropskih držav, v katerih je imela skupno 33 koncertov. 

==Seznam koncertov==

{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;
|-
! style=&quot;width:130px;&quot;| Datum	  	
! style=&quot;width:180px;&quot;| Mesto	
! style=&quot;width:160px;&quot;| Država	
! style=&quot;width:240px;&quot;| Lokacija koncerta 
! style=&quot;width:200px;&quot;| Štev. obiskovalcev
|- style=&quot;background:#ddd;&quot;
|-
|15. maj 2021
|[[Gruža, Knić|Gruža]]*
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Srbija]]*
|Open air koncert*
|150*&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://informer.rs/dzet-set/vesti/608474/ceca-raznatovic-pevacica-prvi-nastup |title=Informer.rs|accessdate=20. junij 2021}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3339521-ceca-nastupila-nakon-duze-pauze-pevacica-zagrmela-u-beloj-kombinaiji-a-dekolte-je-raj-za-oci |title=Telegraf.rs|accessdate=20. junij 2021}}&lt;/ref&gt;
|-
|19. junij 2021
|[[Slatina]]*
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Bosna in Hercegovina]]*
|Open air koncert*
|300*&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.kurir.rs/stars/3713661/ceca-raznatovic-helikopter-laktasi-milorad-dodik |title=Kurir.rs|accessdate=22. junij 2021}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-milorad-dodik-oj-vojvodo-sindjelicu/enb9w5y |title=Blic.rs|accessdate=22. junij 2021}}&lt;/ref&gt;
|-
|10. julij 2021
|[[Ljubovija]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Srbija]]
|Stadion NK Drina 
|20.000&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-ljubovija-koncert/szw243n |title=Blic.rs|accessdate=10. julij 2021}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3362609-spektakl-pred-20000-ljudi-ceca-iznad-stadiona-rasterala-oblake-500-metara-odatle-nevreme |title=Telegraf.rs|accessdate=10. julij 2021}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://informer.rs/dzet-set/vesti/621748/svetlana-ceca-raznatovic-koncert-estrada-dzet-set |title=Informer.rs|accessdate=10. julij 2021}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.republika.rs/zabava/estrada/290422/foto-ceca-zapalila-ljuboviju-svetlana-raznatovic-odrzala-spektakularni-koncert-pred-vise-hiljada-ljudi-publika-transu |title=Republika.rs|accessdate=10. julij 2021}}&lt;/ref&gt;
|-
|18. julij 2021
|[[Budva]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Črna Gora]]
|Top Hill
|5.000&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://mondo.rs/Zabava/Zvezde-i-tracevi/a1507118/Ceca-Raznatovic-bosa-na-nastupu-u-Budvi.html |title=Mondo.rs|accessdate=19. julij 2021}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://pink.rs/domaci/317618/ludilo-na-top-hilu-ceca-u-belom-prvim-stihovima-zapalila-masu-u-budvi-cak-dve-nedelje-ranije-se-trazila-karta-vise-a-najveselija-u-publici-bila-je |title=Pink.rs|accessdate=19. julij 2021}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://kodex.me/clanak/237314/ceca-stigla-u-crnu-goru-veceras-pjeva-u-budvi |title=Kodex.me|accessdate=19. julij 2021}}&lt;/ref&gt;
|-
|31. julij 2021
|[[Vrnjačka Banja]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Srbija]]
|Stadion malih sportova
|7.500&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://pink.rs/domaci/320535/nikad-vatrenija-ceca-se-u-vrnjackoj-banji-pojavila-u-dugoj-crvenoj-haljini-sa-afro-frizurom-i-odrzala-koncert-za-pamcenje-'uspeli-smo-da-rasteramo-o |title=Pink.rs|accessdate=1. avgust 2021}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.republika.rs/zabava/estrada/300315/video-ceca-ponovo-puni-stadione-folk-zvezda-odrzala-koncert-za-pamcenje |title=Republika.rs|accessdate=1. avgust 2021}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.alo.rs/zabava/estrada/529700/cecu-ovakvu-nikada-niste-videli-raznatovicka-u-najizazovnijoj-haljini-do-sada-zapalila-vrnjacku-banju/vest |title=Alo.rs|accessdate=1. avgust 2021}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-vrnjacka-banja-bosa-zastava-pun-stadion/69hy05n |title=Blic.rs|accessdate=1. avgust 2021}}&lt;/ref&gt;
|-
|6. avgust 2021
|[[Smederevo]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Srbija]]
|Aqua park Jugovo
|5.000&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1024703/beograd-pocetak-vatromet-kraj-koncert-cece-raznatovic-kod-smedereva-blistala-ljubicastom-publika-pevala-uglas-foto-video |title=Novosti.rs|accessdate=7. avgust 2021}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.republika.rs/zabava/estrada/301494/ceca-zablistala-na-koncertu-u-smederevu |title=Republika.rs|accessdate=7. avgust 2021}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-pevacica-koncert-smederevo/b8kldvf |title=Blic.rs|accessdate=7. avgust 2021}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.kurir.rs/stars/3744055/ceci-pripijena-haljina-naglasila-obline-pevacica-se-pojavila-u-vreloj-toaleti-podigla-kosu-a-na-kraju-zavrsila-bosa-video |title=Kurir.rs|accessdate=7. avgust 2021}}&lt;/ref&gt;
|-
|-
|8. avgust 2021
|[[Svrljig]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Srbija]]
|Stadion NK Svrljig
|30.000&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1025225/ceca-napravila-spektakl-svrljigu-30-000-ljudi-koncertu-pevacica-blista-crvenom-kompletu-video |title=Novosti.rs|accessdate=9. avgust 2021}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-svrljig-autobusi/jdjcwgr |title=Blic.rs|accessdate=9. avgust 2021}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.kurir.rs/stars/3744891/ceca-raznatovic-svrljig-koncert |title=Kurir.rs|accessdate=9. avgust 2021}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.alo.rs/zabava/estrada/532240/ceca-odusevila-30000-ljudi-iz-tri-susedne-drzave-raznatovicka-pozvala-devojke-da-se-provedu-s-njom/vest |title=Alo.rs|accessdate=9. avgust 2021}}&lt;/ref&gt;
|-
|12. avgust 2021
|[[Sokobanja]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Srbija]]
|Stadion Podina 
|4.500&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://pink.rs/domaci/323264/transformacija-folk-dive-zapanjila-sve-ceca-novim-imidzom-iznenadila-publiku-na-velikom-koncertu-pa-atmosferu-dovela-do-usijanja-video |title=Pink.rs|accessdate=13. avgust 2021}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskainfo.com/kikice-do-pola-ledja-i-dubok-slic-ceca-u-skroz-novom-izdanju-izasla-pred-hiljade-ljudi-na-koncertu-foto/ |title=Srpskainfo.com|accessdate=13. avgust 2021}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-frizura-kikice-slic-haljina-nastup-sokobanja/q6cnc33 |title=Blic.rs|accessdate=13. avgust 2021}}&lt;/ref&gt;
|-
|14. avgust 2021
|[[Ohrid]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Severna Makedonija]]
|Egoist bar (na prostem)
|2.000&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://zenskimagazin.mk/ceca-vo-ohrid-dojde-so-avtomobil-bez-momcheto-mazite-se-kukavici-i-site-imame-bolna-tochka |title=Zenskimagazin.mk|accessdate=15. avgust 2021}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://republika.mk/scena/estrada/ceca-vecherva-nastapuva-vo-ohrid-organizatorite-najavuvaat-ogranichen-broj-na-karti/ |title=Republika.mk|accessdate=15. avgust 2021}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://kurir.mk/scena/poznati/ceca-vo-ohrid-so-shlic-i-dlaboko-dekolte-pejachkata-namesto-so-privaten-avion-i-momcheto-pristigna-skromno-na-svojot-nastap-foto/ |title=Kurir.mk|accessdate=15. avgust 2021}}&lt;/ref&gt;
|-
|15. avgust 2021
|[[Budva]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Črna Gora]]
|Top Hill
|5.000&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.espreso.co.rs/showbiz/zvezde/853671/ceca-raznatovic-i-bogdan-srejovic |title=Espreso.co.rs|accessdate=16. avgust 2021}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.kurir.rs/stars/3749155/ceca-nastup-crna-gora |title=Kurir.rs|accessdate=16. avgust 2021}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.alo.rs/zabava/estrada/534695/napravila-spektakl-u-crnoj-gori-publika-uglas-pevala-cecine-hitove-pevacica-dovela-atmosferu-do-usijanja-u-najvecem-klubu-na-balkanu-foto/vest |title=Alo.rs|accessdate=16. avgust 2021}}&lt;/ref&gt; 
|-
|23. avgust 2021
|[[Leskovac]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Srbija]]
|Mestna promenada
|15.000+&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://jugmedia.rs/ceca-na-rostiljijadi-pevala-pred-vise-od-15-000-leskovcana/ |title=Jugmedia.rs|accessdate=24. avgust 2021}}&lt;/ref&gt; 
|-
|28. avgust 2021
|[[Slivnica]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Bolgarija]]
|Stadion NK Slivniški geroi
|5.000&lt;ref name=&quot;#1&quot;&gt;{{cite web|url=https://www.aktualenglas.info/%d0%b5%d0%ba%d1%81%d0%ba%d0%bb%d1%83%d0%b7%d0%b8%d0%b2%d0%bd%d0%be-%d0%b2-%d0%b0%d0%ba%d1%82%d1%83%d0%b0%d0%bb%d0%b5%d0%bd-%d0%b3%d0%bb%d0%b0%d1%81-%d0%b3%d1%80%d1%8a%d0%bc%d0%be%d1%82%d0%b5/ |title=Aktualenglas.info|accessdate=30. avgust 2021}}&lt;/ref&gt;
|-
|9. september 2021
|[[Nikšić]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Črna gora]]
|Exclusive event centar
|1.000&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.republika.rs/zabava/estrada/307739/ceca-napravila-haos-u-niksicu |title=Republika.rs|accessdate=10. september 2021}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.svetplus.com/vesti/61526/ceca-raznatovic-zapalila-atmosferu-u-niksicu |title=Svetplus.com|accessdate=10. september 2021}}&lt;/ref&gt;
|-
|11. september 2021
|[[Kikinda]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Srbija]]
|Mestni trg
|10.000&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.kikinda.org.rs/index.php?language=cir&amp;page=fb_vesti&amp;id=6444 |title=Kikinda.org.rs|accessdate=12. september 2021}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.amiradio.rs/info-servis/ceca-nastupila-na-prepunom-kikindskom-trgu/ |title=Amiradio.rs|accessdate=12. september 2021}}&lt;/ref&gt;
|-
|13. november 2021
|[[Vösendorf]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Avstrija]]
|Pyramide hall
|2.500&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1054013/ceca-bec-masovna-vakcinacija/ |title=Novosti.rs|accessdate=14. november 2021}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3418225-ceca-napravila-nevidjenu-zurku-u-becu-bogdan-i-anastasija-najveseliji-pevali-na-sav-glas |title=Telegraf.rs|accessdate=14. november 2021}}&lt;/ref&gt;
|-
|27. november 2021
|[[Norrköping]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Švedska]]
|Borgen Norrköping
| 1.500&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/video-providna-cipka-i-dubok-slic-ceca-raspametila-izgledom-u-svedskoj-kad-je-izasla/5x8gvem |title=Blic.rs|accessdate=28. november 2021}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.kurir.rs/stars/3818503/ceca-raznatovic-nastup-svedska |title=Kurir.rs|accessdate=28. november 2021}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.cgvijesti.net/28/11/2021/ceca-i-aco-pejovic-napravili-haos-u-svedskoj-video/ |title=Cgvijesti.net|accessdate=29. november 2021}}&lt;/ref&gt;
|-
|8. december 2021
|[[Podgorica]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Črna gora]]
|Imanje Knjaz
|&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://mondo.me/Magazin/Showtime/a1005046/intervju-sa-cecom-raznatovic-hotel-hilton-imanje-knjaz-nastup.html/ |title=Mondo.me|accessdate=9. december 2021}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://dan.co.me/zabava/video-ceca-razgalila-podgoricane-5096816 |title=Dan.co.me|accessdate=9. december 2021}}&lt;/ref&gt;
|-
|10. februar 2022
|[[Sofija]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Bolgarija]]
|Hotel Marinela
|1.000+&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.facebook.com/megamiclub/posts/1222675634588236 |title=Facebook.com|accessdate=1. marec 2022}}&lt;/ref&gt;
|-
|26. februar 2022
|[[Zürich]]*
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Švica]]*
|Restavracija Volkshaus*
|200+&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-pevala-milioneru-iz-svajcarske-na-gala-veselju-docekana-kao-kraljica-a-evo/qbebtzd |title=Blic.rs|accessdate=1. marec 2022}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://svet-scandal.rs/ceca-provela-vikend-u-drustvu-crnogorskog-milionera/ |title=Svet.rs|accessdate=1. marec 2022}}&lt;/ref&gt;
|-
|12. februar 2022
|[[Kopaonik]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Srbija]]
|Velika dvorana hotela Grand
|&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/gori-kopaonik-zbog-cece-folk-zvezda-u-izazovnom-sakou-od-sljikica-a-tek-kad-vidite/wsm1m2s |title=Blic.rs|accessdate=13. marec 2022}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.alo.rs/zabava/estrada/606750/ceca-raznatovic-pevacica-kopaonik-nastup-oblacenje-music-week/vest |title=Alo.rs|accessdate=13. marec 2022}}&lt;/ref&gt;
|-
|26. marec 2022
|[[Zurich]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Švica]]
|Flamingo Club
|{{n/a}}
|-
|
# april 2022
|[[Innsbruck]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Avstrija]]
|Pasha club
|2.500&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-odrzala-koncert-za-pamcenje-oborila-rekord-u-krcatoj-dvorani-publika-egzaltirano/pndm16k |title=Blic.rs|accessdate=2. april 2022}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.kurir.rs/stars/3905079/ceca-raznatovic-nastup-austirija |title=Kurir.rs|accessdate=2. april 2022}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.alo.rs/zabava/estrada/614533/svetlana-ceca-raznatovic-pevacica-koncert-austrija-publika/vest |title=Alo.rs|accessdate=2. april 2022}}&lt;/ref&gt;
|-
|2. april 2022
|[[Velenje]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Slovenija]]
|[[Rdeča dvorana]]
|3.000&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.kurir.rs/stars/3905463/ceca-i-anastasija-napravile-lom-a-slovenija-se-tresla-od-njenih-hitova |title=Kurir.rs|accessdate=3. april 2022}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.story.rs/celebrity-news/flash-news/216245/stigli-dokazi-anastasija-i-ceca-raznatovic-sinoc-imale-nastupe-u-dijaspori-pogledajte-fotografije |title=Story.rs|accessdate=3. april 2022}}&lt;/ref&gt;
|-
|24. april 2022
|[[Paraćin]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Srbija]]
|Koncert na prostem
|&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.ikragujevac.com/zabava/72581-svetlana-ceca-raznatovic-na-uskrs-u-paracinu.html |title=Ikragujevac.com|accessdate=25. april 2022}}&lt;/ref&gt;
|-
|27. april 2022
|[[London]]*
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Velika Britanija]]*
|OscarsMayFair* 
|200&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.republika.rs/sport/fudbal/357036/aleksandar-mitrovic-luka-milivojevic-ceca |title=Republika.rs|accessdate=28. april 2022}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://informer.rs/dzet-set/estrada/699116/ceca-hotel-london-novac |title=Informer.rs|accessdate=28. april 2022}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.espreso.co.rs/sport/fudbal/1035293/ceca-pevala-mitrovicu-i-milivojevicu-video |title=Espreso.co.rs|accessdate=28. april 2022}}&lt;/ref&gt;
|-
|14. maj 2022
|[[Essen]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Nemčija]]
|Teatro Club Essen
|2.000&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3499100-ceca-napravila-atmosferu-za-pamcenje-svi-pogledi-bili-su-uprti-u-nju-utegnute-noge-u-prvom-planu |title=Telegraf.rs|accessdate=18. maj 2022}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.kurir.rs/stars/3934267/ceca-na-binu-izasla-u-mini-crnoj-haljini |title=Kurir.rs|accessdate=18. maj 2022}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/foto-ceca-na-binu-izasla-u-kratkoj-crnoj-haljini-svi-pogledi-bili-uprti-u-nju/60r1gnm |title=Blic.rs|accessdate=18. maj 2022}}&lt;/ref&gt;
|-
|11. junij 2022
|[[Probištip]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Severna Makedonija]]
|Stadion Probištip
| 7.000&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/video-ceca-i-anastasija-u-providnim-pantalonama-sve-na-njima-puca-prvi-zajednicki/msrr83c |title=Blic.rs|accessdate=12. junij 2022}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://hashtag.mk/ceca-i-anastasija-go-osvoija-probishtip-delirium-vo-poblikata# |title=Hashtag.mk|accessdate=12. junij 2022}}&lt;/ref&gt;
|-
|15. junij 2022
|[[Varna]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Bolgarija]]
|Dvorana kulture in športa Varna
|5.000+&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.dunavmost.com/novini/tsetsa-vzrivi-publikata-vav-varna |title=Dunavmost.com|accessdate=16. junij 2022}}&lt;/ref&gt;
|-
|3. julij 2022
|[[Jahorina]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Bosna in Hercegovina]]
|Hotel Vučko
|1.000&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://is-radio.com/%d0%ba%d0%be%d0%bd%d1%86%d0%b5%d1%80%d1%82%d0%be%d0%bc-%d1%81%d0%b2%d0%b5%d1%82%d0%bb%d0%b0%d0%bd%d0%b5-%d1%86%d0%b5%d1%86%d0%b5-%d1%80%d0%b0%d0%b6%d0%bd%d0%b0%d1%82%d0%be%d0%b2%d0%b8%d1%9b-%d0%b7/ |title=Is-radio.com|accessdate=4. julij 2022}}&lt;/ref&gt;
|-
|16. julij 2022
|[[Banja Luka]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Bosna in Hercegovina]]
|Trdnjava Kastel 
|15.000&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.glassrpske.com/cir/zabava/scena/sasa-matic-i-ceca-odrzali-spektakularan-koncert-na-kastelu/424751 |title=Glassrpske.com|accessdate=17. julij 2022}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://pink.rs/domaci/419066/oboreni-svi-rekordi-ceca-i-sasa-matic-priredili-spektakl-pred-12000-ljudi-ovako-nesto-se-ne-pamti |title=Pink.rs|accessdate=17. julij 2022}}&lt;/ref&gt;
|-
|17. julij 2022
|[[Budva]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Črna gora]]
|Top Hill
|5.000&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3528536-ceca-pokorila-budvu-nastupala-u-najvecoj-diskoteci-evo-kakav-je-haos-napravila |title=Telegraf.rs|accessdate=18. julij 2022}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.republika.rs/zabava/estrada/372986/ceca-pesme-budva |title=Republika.rs|accessdate=18. julij 2022}}&lt;/ref&gt;
|-
|29. julij 2022
|[[Ub, Srbija|Ub]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Srbija]]
|Trg oslobođenja
|20.000 &lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.pink.rs/domaci/421781/ceca-oborila-rekord-u-ubu-pevala-pred-vise-od-20000-ljudi-u-mestu-koje-ima-oko-6000-stanovnika-vece-za-pamcenje-foto |title=Pink.rs|accessdate=30. julij 2022}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-oborila-rekord-u-ubu-pevajuci-pred-20000-ljudi/w0r2nth |title=Blic.rs|accessdate=30. julij 2022}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskainfo.com/ovo-je-vece-za-pamcenje-ceca-oborila-rekord-na-koncertu-u-ubu-foto/ |title=Srpskainfo.com|accessdate=30. julij 2022}}&lt;/ref&gt;
|-
|30. julij 2022
|[[Trebinje]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Bosna in Hercegovina]]
|Kompleks Grad sunca
|10.000 &lt;ref&gt;{{cite web|url=https://padrino.ba/vijesti/hercegovina/video-ceca-raznatovic-odrzala-spektakularan-koncert-u-gradu-sunca/ |title=Padrino.ba|accessdate=31. julij 2022}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{cite web|url=https://trebinjelive.info/2022/07/31/ceca-razgalila-hiljade-ljudi-na-koncertu-u-gradu-sunca-foto-video/ |title=Trebinjelive.info|accessdate=31. julij 2022}}&lt;/ref&gt;
|-
|
# avgust 2022
|[[Ohrid]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Severna Makedonija]]
|Hangar club
|{{n/a}}
|-
|3. avgust 2022
|[[Loznica]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Srbija]]
|Koncert na prostem
|{{n/a}}
|-
|5. avgust 2022
|Slanchev Bryag
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Bolgarija]]
|Koncert na prostem
|{{n/a}}
|-
|10. avgust 2022
|[[Kraljevo]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Srbija]]
|Športno letališče Magnohrom
|{{n/a}}
|-
|14. avgust 2022
|[[Budva]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Črna gora]]
|Top Hill
|{{n/a}}
|-
|24. september 2022
|[[Novo mesto]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Slovenija]]
|{{n/a}}
|{{n/a}}
|-
|8. oktober 2022
|[[Linz]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Avstrija]]
|{{n/a}}
|{{n/a}}
|-
|15. oktober 2022
|[[Augsburg]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Nemčija]]
|{{n/a}}
|{{n/a}}
|-
|5. november 2022
|[[Dunaj]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Avstrija]]
|{{n/a}}
|{{n/a}}
|-
|12. november 2022
|[[Zürich]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Švica]]
|{{n/a}}
|{{n/a}}
|-
|26. november 2022
|[[Hamburg]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Nemčija]]
|{{n/a}}
|{{n/a}}
|-
|17. december 2022
|[[Stuttgart]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Nemčija]]
|{{n/a}}
|{{n/a}}
|-
|}
&lt;small&gt;*Opomba: VIP koncert&lt;/small&gt;

==Odpovedani in prestavljeni koncerti==
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;
|-
! style=&quot;width:130px;&quot;| Datum	  	
! style=&quot;width:180px;&quot;| Mesto	
! style=&quot;width:160px;&quot;| Država	
! style=&quot;width:240px;&quot;| Lokacija koncerta 
! style=&quot;width:300px;&quot;| Vzrok odpovedi
|- style=&quot;background:#ddd;&quot;
|-
|21. avgust 2021
|[[Probištip]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Severna Makedonija]]
|Open air Aqua Park
|Izbruh [[Koronavirus|koronavirusa]]&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://vistina.com.mk/otkazan-koncertot-na-ceca-vo-akva-parkot-vo-probishtip/ |title=Vistina.com.mk|accessdate=22. avgust 2021}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.brif.mk/otkazhan-kontsertot-na-tsetsa-vo-probishtip/ |title=Brif.mk|accessdate=22. avgust 2021}}&lt;/ref&gt; 
|-
|31. december 2021
|[[Tivat]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Črna gora]]
|Porto Montenegro
|Omejitve zaradi [[Koronavirus|koronavirusa]]&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.kurir.rs/stars/3835003/ceca-dino-merlin-zdravko-colic-cola-nastupi-nova-godina |title=Kurir.rs|accessdate=22. december 2021}}&lt;/ref&gt;
|-
|11. februar 2022
|[[Ptuj]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Slovenija]]
|Arena Campus Sava
|Omejitve zaradi koronavirusa&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/moja-generacija/kurentovanje-znova-le-na-spletu-a-kurenti-obljubljajo-odganjali-bomo-vse-slabo-in-zlo-tudi-virus/609343 |title=RTVSLO.si|accessdate=21. januar 2022}}&lt;/ref&gt;
|-
|22. julij 2022
|[[Strumica]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Severna Makedonija]]
|Avatar club
|Okužba s koronavirusom&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-i-anastasija-zarazene-istim-virusom/gqwsszc |title=Blic.rs|accessdate=22. julij 2022}}&lt;/ref&gt;
|-
|}

==Dogodki na turneji==
{{quote box|width=20em|align=right|quote=&quot;Tako dolgo nisem nastopala, da hrepenim po druženju z občinstvom. Prepričana sem, da bo vzdušje na prihajajočih koncertih nepozabno&quot;.
|source={{mdash}}Ceca za časnik Blic ob začetku turneje.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-nastup-gruza-pesme-izjava/jgvz3vv |title=Blic.rs|accessdate=25. julij 2021}}&lt;/ref&gt;}}

* Ceca je turnejo napovedala na beograjskem ''Sejmu'', ko je pred zbranimi novinarji prejela drugo dozo cepiva.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://mondo.rs/Zabava/Zvezde-i-tracevi/a1466834/ceca-koncert-usce-tri-vakcinacija.html |title=Mondo.rs|accessdate=30. junij 2021}}&lt;/ref&gt;
* Ceca je prvič, po dveh desetletjih, na koncertu v Ljuboviji zapela pesem ''Neću dugo'' iz albuma [[Gore od ljubavi]].&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=zG96kwu6MtU |title=YouTube.com|accessdate=12. julij 2021}}&lt;/ref&gt;
* Čeprav je sredi koncerta v Ljuboviji, mesto zajela nevihta, pevka nastopa ni prekinila.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.alo.rs/zabava/estrada/522739/vece-kakvo-ljubovija-ne-pamti-kisa-pljusti-a-ceca-peva-pred-vise-od-20000-ljudi-raznatovicku-docekali-kao-najvecu-zvezdu-fotovideo/vest |title=Alo.rs|accessdate=25. julij 2021}}&lt;/ref&gt;
* Ceca je prvič v karieri in sicer na koncertu v Budvi (18.7.2021) zapela pesem ''Noćas kuća časti'' iz albuma [[Maskarada]].&lt;ref name=&quot;#2&quot;&gt;{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=1bU2kUqLSIA |title=YouTube.com|accessdate=20. julij 2021}}&lt;/ref&gt;
* Ceca je prvič, po dveh desetletjih, na koncertu v Budvi zapela pesem ''Oprosti mi suze'' iz albuma [[Šta je to u tvojim venama]].&lt;ref name=&quot;#2&quot;/&gt;
* Ceca je po 32 letih zapela v srbskem mestu Svrljig.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=r_tjUnxTkCY |title=YouTube.com|accessdate=9. avgust 2021}}&lt;/ref&gt;
* Ceca je v Slivnici imela skupni koncert z bolgarsko pevko Preslavo.&lt;ref name=&quot;#1&quot;/&gt;
* Ceca je v Probištipu imela prvi skupni koncert s hčerko Anastasijo Ražnatović.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.kurir.rs/stars/3951881/ceca-i-anastasija-zajednicki-nastup |title=Kurir.rs|accessdate=12. junij 2022}}&lt;/ref&gt;

==Mediji o turneji==
Oddaja ''Ekskluzivno'' (12. julij 2021) beograjske ''Pink TV'' je bila v celoti posvečena koncertu v Ljuboviji.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=zG96kwu6MtU |title=YouTube.com |accessdate=25. julij 2021}}&lt;/ref&gt; Oddaja ''Premijera'' (20. julij 2021) beograjske ''Pink TV'' je bila v celoti posvečena koncertu v Budvi.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=1bU2kUqLSIA |title=YouTube.com |accessdate=25. julij 2021}}&lt;/ref&gt; Oddaja ''U trendingu sa Zokom 5'' (23.7.2021) dnevnega lista ''Telegraf'' je bila v celoti posvečena koncertu v Budvi.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=OqJqdxEBfiQ |title=YouTube.com |accessdate=25. julij 2021}}&lt;/ref&gt; Oddaja ''Ekskluzivno'' (13. avgust 2021) beograjske ''Pink TV'' je bila v celoti posvečena koncertu v Sokobanji.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=4DCM9lgImj8 |title=YouTube.com |accessdate=25. julij 2021}}&lt;/ref&gt; Oddaja ''Ekskluzivno'' (17. avgust 2021) beograjske ''Pink TV'' je bila v celoti posvečena koncertu v Budvi.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=QNZGf6D3VHw |title=YouTube.com |accessdate=17. avgust 2021}}&lt;/ref&gt;

Bosanska televizija ''BN'' je objavila, da bo pevka od poletnega dela turneje zaslužila 300.000 evrov.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.rtvbn.com/4009847/ceca-za-samo-dva-mjeseca-zaradice-300000-evra |title=Rtvbn.com |accessdate=25. julij 2021}}&lt;/ref&gt;

==Kontroverznosti==

Nekatere koncerte v okviru turneje '''The best of Ceca''' spremljajo različni negativni odzivi nasprotnikov Cecine osebnosti oziroma njene glasbe. 

*Koncert v Ljuboviji (10.7.2021)
Nekatere bošnjaške povojne organizacije so v sarajevskih medijih trdile, da Ceca ne bo pela v srbskem mestu Ljubovija, kot je bilo v javnosti napovedano, temveč v 10 kilometrov oddaljeni Srebrenici.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://avaz.ba/vijesti/bih/665398/munira-subasic-veceras-ce-u-srebrenici-u-crkvi-pjevati-supruga-od-zlocinca-raznatovica |title=Avaz.ba |accessdate=25. julij 2021}}&lt;/ref&gt; Nekateri so razkrili, da bo pevka pela celo v neki pravoslavni cerkvi v središču Srebrenice, kar naj bi predstavljalo provokacijo za Bošnjake. Ko se je koncert vendarle zgodil v Ljuboviji, so sarajevski mediji tudi ta nastop označili za &quot;provokacijo&quot;.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/207087/provokacija_se_obistinila_ceca_raznatovic_udovica_ratnog_zlochinca_arkana_odrzala_koncert_pred_20_000_ljudi_na_stadionu_fk_drina_pogledajte_video.html |title=Slobodna-bosna.ba |accessdate=25. julij 2021}}&lt;/ref&gt;  

*Koncert v Leskovcu (23.8.2021)
Proti koncertu v Leskovcu so protestirali anonimni uporabniki družbenega omrežja [[Facebook]], ki so ustanovili tudi spletno peticijo. Srbski mediji so poročali, da je peticijo v slabem tednu podpisalo 1.500 ljudi.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.juznevesti.com/Drushtvo/Peticijom-Leskovcani-protiv-koncerta-Cece-na-Rostiljijadi-traze-da-se-taj-novac-usmeri-za-lecenje-dece.sr.html |title=Juznevesti.com |accessdate=18. julij 2021}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://luftika.rs/rostiljijada-leskovac-ceca-deca/ |title=Luftika.com |accessdate=18. julij 2021}}&lt;/ref&gt; Zagovorniki peticije so bili mnenja, da bi moral organizator koncerta preusmeriti finančna sredstva na zdravljenje bolnih otrok. Koncert se je kljub temu zgodil.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=uA_7hPC0mrk |title=Youtube.com |accessdate=25. avgust 2021}}&lt;/ref&gt;

==Ostale informacije==

*Glavni koncertni manager: Dejan Petrešević
*Spremljevalna glasbena zasedba na turneji: ''Premoćni band''

==Sklici==

{{sklici|3}}

{{Svetlana Ražnatović}}

[[Kategorija:2021 v glasbi]]
[[Kategorija:Turneje Svetlane Ražnatović]]</text>
      <sha1>s0zmovx3w5y0sjq962fexx376ct0lqz</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5726715</id>
      <parentid>5726714</parentid>
      <timestamp>2022-08-02T15:43:12Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Darkopet</username>
        <id>88858</id>
      </contributor>
      <comment>/* Seznam koncertov */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="26023" xml:space="preserve">[[Slika:bestofceca_turneja.jpg|alt=ceca|thumb|343x443px|Reklamni plakat za poletni del turneje.]]
Evropska turneja '''The best of Ceca''' je koncertna turneja [[Srbija|srbske]] folk-pop [[turbofolk]] pevke [[Svetlana Ražnatović|Svetlane Ražnatović]] - Cece. 

Turneja se je, po enoletnem premoru zaradi izbruha [[Koronavirus|koronavirusa]], začela 15. maja leta 2021 z VIP koncertom v srbskem mestu Gruža.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.alo.rs/zabava/estrada/504221/nakon-duze-pauze-ceca-raznatovic-odrzala-prvi-nastup-i-to-u-srcu-sumadije-atmosferu-dovela-do-usijanja-stajlingom-raspametila-sve-prisutne-video/vest/ |title=Alo.rs|accessdate=20. junij 2021}}&lt;/ref&gt; To je obenem tudi prva koncertna turneja, ki ni sledila izdaji nekega glasbenega albuma. 

Ceca je do zdaj obiskala 11 evropskih držav, v katerih je imela skupno 33 koncertov. 

==Seznam koncertov==

{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;
|-
! style=&quot;width:130px;&quot;| Datum	  	
! style=&quot;width:180px;&quot;| Mesto	
! style=&quot;width:160px;&quot;| Država	
! style=&quot;width:240px;&quot;| Lokacija koncerta 
! style=&quot;width:200px;&quot;| Štev. obiskovalcev
|- style=&quot;background:#ddd;&quot;
|-
|15. maj 2021
|[[Gruža, Knić|Gruža]]*
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Srbija]]*
|Open air koncert*
|150*&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://informer.rs/dzet-set/vesti/608474/ceca-raznatovic-pevacica-prvi-nastup |title=Informer.rs|accessdate=20. junij 2021}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3339521-ceca-nastupila-nakon-duze-pauze-pevacica-zagrmela-u-beloj-kombinaiji-a-dekolte-je-raj-za-oci |title=Telegraf.rs|accessdate=20. junij 2021}}&lt;/ref&gt;
|-
|19. junij 2021
|[[Slatina]]*
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Bosna in Hercegovina]]*
|Open air koncert*
|300*&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.kurir.rs/stars/3713661/ceca-raznatovic-helikopter-laktasi-milorad-dodik |title=Kurir.rs|accessdate=22. junij 2021}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-milorad-dodik-oj-vojvodo-sindjelicu/enb9w5y |title=Blic.rs|accessdate=22. junij 2021}}&lt;/ref&gt;
|-
|10. julij 2021
|[[Ljubovija]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Srbija]]
|Stadion NK Drina 
|20.000&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-ljubovija-koncert/szw243n |title=Blic.rs|accessdate=10. julij 2021}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3362609-spektakl-pred-20000-ljudi-ceca-iznad-stadiona-rasterala-oblake-500-metara-odatle-nevreme |title=Telegraf.rs|accessdate=10. julij 2021}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://informer.rs/dzet-set/vesti/621748/svetlana-ceca-raznatovic-koncert-estrada-dzet-set |title=Informer.rs|accessdate=10. julij 2021}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.republika.rs/zabava/estrada/290422/foto-ceca-zapalila-ljuboviju-svetlana-raznatovic-odrzala-spektakularni-koncert-pred-vise-hiljada-ljudi-publika-transu |title=Republika.rs|accessdate=10. julij 2021}}&lt;/ref&gt;
|-
|18. julij 2021
|[[Budva]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Črna Gora]]
|Top Hill
|5.000&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://mondo.rs/Zabava/Zvezde-i-tracevi/a1507118/Ceca-Raznatovic-bosa-na-nastupu-u-Budvi.html |title=Mondo.rs|accessdate=19. julij 2021}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://pink.rs/domaci/317618/ludilo-na-top-hilu-ceca-u-belom-prvim-stihovima-zapalila-masu-u-budvi-cak-dve-nedelje-ranije-se-trazila-karta-vise-a-najveselija-u-publici-bila-je |title=Pink.rs|accessdate=19. julij 2021}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://kodex.me/clanak/237314/ceca-stigla-u-crnu-goru-veceras-pjeva-u-budvi |title=Kodex.me|accessdate=19. julij 2021}}&lt;/ref&gt;
|-
|31. julij 2021
|[[Vrnjačka Banja]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Srbija]]
|Stadion malih sportova
|7.500&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://pink.rs/domaci/320535/nikad-vatrenija-ceca-se-u-vrnjackoj-banji-pojavila-u-dugoj-crvenoj-haljini-sa-afro-frizurom-i-odrzala-koncert-za-pamcenje-'uspeli-smo-da-rasteramo-o |title=Pink.rs|accessdate=1. avgust 2021}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.republika.rs/zabava/estrada/300315/video-ceca-ponovo-puni-stadione-folk-zvezda-odrzala-koncert-za-pamcenje |title=Republika.rs|accessdate=1. avgust 2021}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.alo.rs/zabava/estrada/529700/cecu-ovakvu-nikada-niste-videli-raznatovicka-u-najizazovnijoj-haljini-do-sada-zapalila-vrnjacku-banju/vest |title=Alo.rs|accessdate=1. avgust 2021}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-vrnjacka-banja-bosa-zastava-pun-stadion/69hy05n |title=Blic.rs|accessdate=1. avgust 2021}}&lt;/ref&gt;
|-
|6. avgust 2021
|[[Smederevo]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Srbija]]
|Aqua park Jugovo
|5.000&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1024703/beograd-pocetak-vatromet-kraj-koncert-cece-raznatovic-kod-smedereva-blistala-ljubicastom-publika-pevala-uglas-foto-video |title=Novosti.rs|accessdate=7. avgust 2021}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.republika.rs/zabava/estrada/301494/ceca-zablistala-na-koncertu-u-smederevu |title=Republika.rs|accessdate=7. avgust 2021}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-pevacica-koncert-smederevo/b8kldvf |title=Blic.rs|accessdate=7. avgust 2021}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.kurir.rs/stars/3744055/ceci-pripijena-haljina-naglasila-obline-pevacica-se-pojavila-u-vreloj-toaleti-podigla-kosu-a-na-kraju-zavrsila-bosa-video |title=Kurir.rs|accessdate=7. avgust 2021}}&lt;/ref&gt;
|-
|-
|8. avgust 2021
|[[Svrljig]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Srbija]]
|Stadion NK Svrljig
|30.000&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1025225/ceca-napravila-spektakl-svrljigu-30-000-ljudi-koncertu-pevacica-blista-crvenom-kompletu-video |title=Novosti.rs|accessdate=9. avgust 2021}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-svrljig-autobusi/jdjcwgr |title=Blic.rs|accessdate=9. avgust 2021}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.kurir.rs/stars/3744891/ceca-raznatovic-svrljig-koncert |title=Kurir.rs|accessdate=9. avgust 2021}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.alo.rs/zabava/estrada/532240/ceca-odusevila-30000-ljudi-iz-tri-susedne-drzave-raznatovicka-pozvala-devojke-da-se-provedu-s-njom/vest |title=Alo.rs|accessdate=9. avgust 2021}}&lt;/ref&gt;
|-
|12. avgust 2021
|[[Sokobanja]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Srbija]]
|Stadion Podina 
|4.500&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://pink.rs/domaci/323264/transformacija-folk-dive-zapanjila-sve-ceca-novim-imidzom-iznenadila-publiku-na-velikom-koncertu-pa-atmosferu-dovela-do-usijanja-video |title=Pink.rs|accessdate=13. avgust 2021}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskainfo.com/kikice-do-pola-ledja-i-dubok-slic-ceca-u-skroz-novom-izdanju-izasla-pred-hiljade-ljudi-na-koncertu-foto/ |title=Srpskainfo.com|accessdate=13. avgust 2021}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-frizura-kikice-slic-haljina-nastup-sokobanja/q6cnc33 |title=Blic.rs|accessdate=13. avgust 2021}}&lt;/ref&gt;
|-
|14. avgust 2021
|[[Ohrid]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Severna Makedonija]]
|Egoist bar (na prostem)
|2.000&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://zenskimagazin.mk/ceca-vo-ohrid-dojde-so-avtomobil-bez-momcheto-mazite-se-kukavici-i-site-imame-bolna-tochka |title=Zenskimagazin.mk|accessdate=15. avgust 2021}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://republika.mk/scena/estrada/ceca-vecherva-nastapuva-vo-ohrid-organizatorite-najavuvaat-ogranichen-broj-na-karti/ |title=Republika.mk|accessdate=15. avgust 2021}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://kurir.mk/scena/poznati/ceca-vo-ohrid-so-shlic-i-dlaboko-dekolte-pejachkata-namesto-so-privaten-avion-i-momcheto-pristigna-skromno-na-svojot-nastap-foto/ |title=Kurir.mk|accessdate=15. avgust 2021}}&lt;/ref&gt;
|-
|15. avgust 2021
|[[Budva]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Črna Gora]]
|Top Hill
|5.000&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.espreso.co.rs/showbiz/zvezde/853671/ceca-raznatovic-i-bogdan-srejovic |title=Espreso.co.rs|accessdate=16. avgust 2021}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.kurir.rs/stars/3749155/ceca-nastup-crna-gora |title=Kurir.rs|accessdate=16. avgust 2021}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.alo.rs/zabava/estrada/534695/napravila-spektakl-u-crnoj-gori-publika-uglas-pevala-cecine-hitove-pevacica-dovela-atmosferu-do-usijanja-u-najvecem-klubu-na-balkanu-foto/vest |title=Alo.rs|accessdate=16. avgust 2021}}&lt;/ref&gt; 
|-
|23. avgust 2021
|[[Leskovac]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Srbija]]
|Mestna promenada
|15.000+&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://jugmedia.rs/ceca-na-rostiljijadi-pevala-pred-vise-od-15-000-leskovcana/ |title=Jugmedia.rs|accessdate=24. avgust 2021}}&lt;/ref&gt; 
|-
|28. avgust 2021
|[[Slivnica]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Bolgarija]]
|Stadion NK Slivniški geroi
|5.000&lt;ref name=&quot;#1&quot;&gt;{{cite web|url=https://www.aktualenglas.info/%d0%b5%d0%ba%d1%81%d0%ba%d0%bb%d1%83%d0%b7%d0%b8%d0%b2%d0%bd%d0%be-%d0%b2-%d0%b0%d0%ba%d1%82%d1%83%d0%b0%d0%bb%d0%b5%d0%bd-%d0%b3%d0%bb%d0%b0%d1%81-%d0%b3%d1%80%d1%8a%d0%bc%d0%be%d1%82%d0%b5/ |title=Aktualenglas.info|accessdate=30. avgust 2021}}&lt;/ref&gt;
|-
|9. september 2021
|[[Nikšić]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Črna gora]]
|Exclusive event centar
|1.000&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.republika.rs/zabava/estrada/307739/ceca-napravila-haos-u-niksicu |title=Republika.rs|accessdate=10. september 2021}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.svetplus.com/vesti/61526/ceca-raznatovic-zapalila-atmosferu-u-niksicu |title=Svetplus.com|accessdate=10. september 2021}}&lt;/ref&gt;
|-
|11. september 2021
|[[Kikinda]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Srbija]]
|Mestni trg
|10.000&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.kikinda.org.rs/index.php?language=cir&amp;page=fb_vesti&amp;id=6444 |title=Kikinda.org.rs|accessdate=12. september 2021}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.amiradio.rs/info-servis/ceca-nastupila-na-prepunom-kikindskom-trgu/ |title=Amiradio.rs|accessdate=12. september 2021}}&lt;/ref&gt;
|-
|13. november 2021
|[[Vösendorf]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Avstrija]]
|Pyramide hall
|2.500&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1054013/ceca-bec-masovna-vakcinacija/ |title=Novosti.rs|accessdate=14. november 2021}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3418225-ceca-napravila-nevidjenu-zurku-u-becu-bogdan-i-anastasija-najveseliji-pevali-na-sav-glas |title=Telegraf.rs|accessdate=14. november 2021}}&lt;/ref&gt;
|-
|27. november 2021
|[[Norrköping]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Švedska]]
|Borgen Norrköping
| 1.500&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/video-providna-cipka-i-dubok-slic-ceca-raspametila-izgledom-u-svedskoj-kad-je-izasla/5x8gvem |title=Blic.rs|accessdate=28. november 2021}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.kurir.rs/stars/3818503/ceca-raznatovic-nastup-svedska |title=Kurir.rs|accessdate=28. november 2021}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.cgvijesti.net/28/11/2021/ceca-i-aco-pejovic-napravili-haos-u-svedskoj-video/ |title=Cgvijesti.net|accessdate=29. november 2021}}&lt;/ref&gt;
|-
|8. december 2021
|[[Podgorica]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Črna gora]]
|Imanje Knjaz
|&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://mondo.me/Magazin/Showtime/a1005046/intervju-sa-cecom-raznatovic-hotel-hilton-imanje-knjaz-nastup.html/ |title=Mondo.me|accessdate=9. december 2021}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://dan.co.me/zabava/video-ceca-razgalila-podgoricane-5096816 |title=Dan.co.me|accessdate=9. december 2021}}&lt;/ref&gt;
|-
|10. februar 2022
|[[Sofija]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Bolgarija]]
|Hotel Marinela
|1.000+&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.facebook.com/megamiclub/posts/1222675634588236 |title=Facebook.com|accessdate=1. marec 2022}}&lt;/ref&gt;
|-
|26. februar 2022
|[[Zürich]]*
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Švica]]*
|Restavracija Volkshaus*
|200+&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-pevala-milioneru-iz-svajcarske-na-gala-veselju-docekana-kao-kraljica-a-evo/qbebtzd |title=Blic.rs|accessdate=1. marec 2022}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://svet-scandal.rs/ceca-provela-vikend-u-drustvu-crnogorskog-milionera/ |title=Svet.rs|accessdate=1. marec 2022}}&lt;/ref&gt;
|-
|12. februar 2022
|[[Kopaonik]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Srbija]]
|Velika dvorana hotela Grand
|&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/gori-kopaonik-zbog-cece-folk-zvezda-u-izazovnom-sakou-od-sljikica-a-tek-kad-vidite/wsm1m2s |title=Blic.rs|accessdate=13. marec 2022}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.alo.rs/zabava/estrada/606750/ceca-raznatovic-pevacica-kopaonik-nastup-oblacenje-music-week/vest |title=Alo.rs|accessdate=13. marec 2022}}&lt;/ref&gt;
|-
|26. marec 2022
|[[Zurich]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Švica]]
|Flamingo Club
|{{n/a}}
|-
|
# april 2022
|[[Innsbruck]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Avstrija]]
|Pasha club
|2.500&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-odrzala-koncert-za-pamcenje-oborila-rekord-u-krcatoj-dvorani-publika-egzaltirano/pndm16k |title=Blic.rs|accessdate=2. april 2022}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.kurir.rs/stars/3905079/ceca-raznatovic-nastup-austirija |title=Kurir.rs|accessdate=2. april 2022}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.alo.rs/zabava/estrada/614533/svetlana-ceca-raznatovic-pevacica-koncert-austrija-publika/vest |title=Alo.rs|accessdate=2. april 2022}}&lt;/ref&gt;
|-
|2. april 2022
|[[Velenje]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Slovenija]]
|[[Rdeča dvorana]]
|3.000&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.kurir.rs/stars/3905463/ceca-i-anastasija-napravile-lom-a-slovenija-se-tresla-od-njenih-hitova |title=Kurir.rs|accessdate=3. april 2022}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.story.rs/celebrity-news/flash-news/216245/stigli-dokazi-anastasija-i-ceca-raznatovic-sinoc-imale-nastupe-u-dijaspori-pogledajte-fotografije |title=Story.rs|accessdate=3. april 2022}}&lt;/ref&gt;
|-
|24. april 2022
|[[Paraćin]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Srbija]]
|Koncert na prostem
|&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.ikragujevac.com/zabava/72581-svetlana-ceca-raznatovic-na-uskrs-u-paracinu.html |title=Ikragujevac.com|accessdate=25. april 2022}}&lt;/ref&gt;
|-
|27. april 2022
|[[London]]*
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Velika Britanija]]*
|OscarsMayFair* 
|200&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.republika.rs/sport/fudbal/357036/aleksandar-mitrovic-luka-milivojevic-ceca |title=Republika.rs|accessdate=28. april 2022}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://informer.rs/dzet-set/estrada/699116/ceca-hotel-london-novac |title=Informer.rs|accessdate=28. april 2022}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.espreso.co.rs/sport/fudbal/1035293/ceca-pevala-mitrovicu-i-milivojevicu-video |title=Espreso.co.rs|accessdate=28. april 2022}}&lt;/ref&gt;
|-
|14. maj 2022
|[[Essen]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Nemčija]]
|Teatro Club Essen
|2.000&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3499100-ceca-napravila-atmosferu-za-pamcenje-svi-pogledi-bili-su-uprti-u-nju-utegnute-noge-u-prvom-planu |title=Telegraf.rs|accessdate=18. maj 2022}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.kurir.rs/stars/3934267/ceca-na-binu-izasla-u-mini-crnoj-haljini |title=Kurir.rs|accessdate=18. maj 2022}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/foto-ceca-na-binu-izasla-u-kratkoj-crnoj-haljini-svi-pogledi-bili-uprti-u-nju/60r1gnm |title=Blic.rs|accessdate=18. maj 2022}}&lt;/ref&gt;
|-
|11. junij 2022
|[[Probištip]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Severna Makedonija]]
|Stadion Probištip
| 7.000&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/video-ceca-i-anastasija-u-providnim-pantalonama-sve-na-njima-puca-prvi-zajednicki/msrr83c |title=Blic.rs|accessdate=12. junij 2022}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://hashtag.mk/ceca-i-anastasija-go-osvoija-probishtip-delirium-vo-poblikata# |title=Hashtag.mk|accessdate=12. junij 2022}}&lt;/ref&gt;
|-
|15. junij 2022
|[[Varna]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Bolgarija]]
|Dvorana kulture in športa Varna
|5.000+&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.dunavmost.com/novini/tsetsa-vzrivi-publikata-vav-varna |title=Dunavmost.com|accessdate=16. junij 2022}}&lt;/ref&gt;
|-
|3. julij 2022
|[[Jahorina]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Bosna in Hercegovina]]
|Hotel Vučko
|1.000&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://is-radio.com/%d0%ba%d0%be%d0%bd%d1%86%d0%b5%d1%80%d1%82%d0%be%d0%bc-%d1%81%d0%b2%d0%b5%d1%82%d0%bb%d0%b0%d0%bd%d0%b5-%d1%86%d0%b5%d1%86%d0%b5-%d1%80%d0%b0%d0%b6%d0%bd%d0%b0%d1%82%d0%be%d0%b2%d0%b8%d1%9b-%d0%b7/ |title=Is-radio.com|accessdate=4. julij 2022}}&lt;/ref&gt;
|-
|16. julij 2022
|[[Banja Luka]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Bosna in Hercegovina]]
|Trdnjava Kastel 
|15.000&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.glassrpske.com/cir/zabava/scena/sasa-matic-i-ceca-odrzali-spektakularan-koncert-na-kastelu/424751 |title=Glassrpske.com|accessdate=17. julij 2022}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://pink.rs/domaci/419066/oboreni-svi-rekordi-ceca-i-sasa-matic-priredili-spektakl-pred-12000-ljudi-ovako-nesto-se-ne-pamti |title=Pink.rs|accessdate=17. julij 2022}}&lt;/ref&gt;
|-
|17. julij 2022
|[[Budva]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Črna gora]]
|Top Hill
|5.000&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3528536-ceca-pokorila-budvu-nastupala-u-najvecoj-diskoteci-evo-kakav-je-haos-napravila |title=Telegraf.rs|accessdate=18. julij 2022}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.republika.rs/zabava/estrada/372986/ceca-pesme-budva |title=Republika.rs|accessdate=18. julij 2022}}&lt;/ref&gt;
|-
|29. julij 2022
|[[Ub, Srbija|Ub]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Srbija]]
|Trg oslobođenja
|20.000 &lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.pink.rs/domaci/421781/ceca-oborila-rekord-u-ubu-pevala-pred-vise-od-20000-ljudi-u-mestu-koje-ima-oko-6000-stanovnika-vece-za-pamcenje-foto |title=Pink.rs|accessdate=30. julij 2022}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-oborila-rekord-u-ubu-pevajuci-pred-20000-ljudi/w0r2nth |title=Blic.rs|accessdate=30. julij 2022}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskainfo.com/ovo-je-vece-za-pamcenje-ceca-oborila-rekord-na-koncertu-u-ubu-foto/ |title=Srpskainfo.com|accessdate=30. julij 2022}}&lt;/ref&gt;
|-
|30. julij 2022
|[[Trebinje]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Bosna in Hercegovina]]
|Kompleks Grad sunca
|10.000 &lt;ref&gt;{{cite web|url=https://padrino.ba/vijesti/hercegovina/video-ceca-raznatovic-odrzala-spektakularan-koncert-u-gradu-sunca/ |title=Padrino.ba|accessdate=31. julij 2022}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{cite web|url=https://trebinjelive.info/2022/07/31/ceca-razgalila-hiljade-ljudi-na-koncertu-u-gradu-sunca-foto-video/ |title=Trebinjelive.info|accessdate=31. julij 2022}}&lt;/ref&gt;
|-
|
# avgust 2022
|[[Ohrid]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Severna Makedonija]]
|Hangar club
|
|-
|3. avgust 2022
|[[Loznica]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Srbija]]
|Koncert na prostem
|{{n/a}}
|-
|5. avgust 2022
|Slanchev Bryag
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Bolgarija]]
|Koncert na prostem
|{{n/a}}
|-
|10. avgust 2022
|[[Kraljevo]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Srbija]]
|Športno letališče Magnohrom
|{{n/a}}
|-
|14. avgust 2022
|[[Budva]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Črna gora]]
|Top Hill
|{{n/a}}
|-
|24. september 2022
|[[Novo mesto]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Slovenija]]
|{{n/a}}
|{{n/a}}
|-
|8. oktober 2022
|[[Linz]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Avstrija]]
|{{n/a}}
|{{n/a}}
|-
|15. oktober 2022
|[[Augsburg]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Nemčija]]
|{{n/a}}
|{{n/a}}
|-
|5. november 2022
|[[Dunaj]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Avstrija]]
|{{n/a}}
|{{n/a}}
|-
|12. november 2022
|[[Zürich]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Švica]]
|{{n/a}}
|{{n/a}}
|-
|26. november 2022
|[[Hamburg]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Nemčija]]
|{{n/a}}
|{{n/a}}
|-
|17. december 2022
|[[Stuttgart]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Nemčija]]
|{{n/a}}
|{{n/a}}
|-
|}
&lt;small&gt;*Opomba: VIP koncert&lt;/small&gt;

==Odpovedani in prestavljeni koncerti==
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;
|-
! style=&quot;width:130px;&quot;| Datum	  	
! style=&quot;width:180px;&quot;| Mesto	
! style=&quot;width:160px;&quot;| Država	
! style=&quot;width:240px;&quot;| Lokacija koncerta 
! style=&quot;width:300px;&quot;| Vzrok odpovedi
|- style=&quot;background:#ddd;&quot;
|-
|21. avgust 2021
|[[Probištip]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Severna Makedonija]]
|Open air Aqua Park
|Izbruh [[Koronavirus|koronavirusa]]&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://vistina.com.mk/otkazan-koncertot-na-ceca-vo-akva-parkot-vo-probishtip/ |title=Vistina.com.mk|accessdate=22. avgust 2021}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.brif.mk/otkazhan-kontsertot-na-tsetsa-vo-probishtip/ |title=Brif.mk|accessdate=22. avgust 2021}}&lt;/ref&gt; 
|-
|31. december 2021
|[[Tivat]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Črna gora]]
|Porto Montenegro
|Omejitve zaradi [[Koronavirus|koronavirusa]]&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.kurir.rs/stars/3835003/ceca-dino-merlin-zdravko-colic-cola-nastupi-nova-godina |title=Kurir.rs|accessdate=22. december 2021}}&lt;/ref&gt;
|-
|11. februar 2022
|[[Ptuj]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Slovenija]]
|Arena Campus Sava
|Omejitve zaradi koronavirusa&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/moja-generacija/kurentovanje-znova-le-na-spletu-a-kurenti-obljubljajo-odganjali-bomo-vse-slabo-in-zlo-tudi-virus/609343 |title=RTVSLO.si|accessdate=21. januar 2022}}&lt;/ref&gt;
|-
|22. julij 2022
|[[Strumica]]
|rowspan=&quot;1&quot;|[[Severna Makedonija]]
|Avatar club
|Okužba s koronavirusom&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-i-anastasija-zarazene-istim-virusom/gqwsszc |title=Blic.rs|accessdate=22. julij 2022}}&lt;/ref&gt;
|-
|}

==Dogodki na turneji==
{{quote box|width=20em|align=right|quote=&quot;Tako dolgo nisem nastopala, da hrepenim po druženju z občinstvom. Prepričana sem, da bo vzdušje na prihajajočih koncertih nepozabno&quot;.
|source={{mdash}}Ceca za časnik Blic ob začetku turneje.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-nastup-gruza-pesme-izjava/jgvz3vv |title=Blic.rs|accessdate=25. julij 2021}}&lt;/ref&gt;}}

* Ceca je turnejo napovedala na beograjskem ''Sejmu'', ko je pred zbranimi novinarji prejela drugo dozo cepiva.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://mondo.rs/Zabava/Zvezde-i-tracevi/a1466834/ceca-koncert-usce-tri-vakcinacija.html |title=Mondo.rs|accessdate=30. junij 2021}}&lt;/ref&gt;
* Ceca je prvič, po dveh desetletjih, na koncertu v Ljuboviji zapela pesem ''Neću dugo'' iz albuma [[Gore od ljubavi]].&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=zG96kwu6MtU |title=YouTube.com|accessdate=12. julij 2021}}&lt;/ref&gt;
* Čeprav je sredi koncerta v Ljuboviji, mesto zajela nevihta, pevka nastopa ni prekinila.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.alo.rs/zabava/estrada/522739/vece-kakvo-ljubovija-ne-pamti-kisa-pljusti-a-ceca-peva-pred-vise-od-20000-ljudi-raznatovicku-docekali-kao-najvecu-zvezdu-fotovideo/vest |title=Alo.rs|accessdate=25. julij 2021}}&lt;/ref&gt;
* Ceca je prvič v karieri in sicer na koncertu v Budvi (18.7.2021) zapela pesem ''Noćas kuća časti'' iz albuma [[Maskarada]].&lt;ref name=&quot;#2&quot;&gt;{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=1bU2kUqLSIA |title=YouTube.com|accessdate=20. julij 2021}}&lt;/ref&gt;
* Ceca je prvič, po dveh desetletjih, na koncertu v Budvi zapela pesem ''Oprosti mi suze'' iz albuma [[Šta je to u tvojim venama]].&lt;ref name=&quot;#2&quot;/&gt;
* Ceca je po 32 letih zapela v srbskem mestu Svrljig.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=r_tjUnxTkCY |title=YouTube.com|accessdate=9. avgust 2021}}&lt;/ref&gt;
* Ceca je v Slivnici imela skupni koncert z bolgarsko pevko Preslavo.&lt;ref name=&quot;#1&quot;/&gt;
* Ceca je v Probištipu imela prvi skupni koncert s hčerko Anastasijo Ražnatović.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.kurir.rs/stars/3951881/ceca-i-anastasija-zajednicki-nastup |title=Kurir.rs|accessdate=12. junij 2022}}&lt;/ref&gt;

==Mediji o turneji==
Oddaja ''Ekskluzivno'' (12. julij 2021) beograjske ''Pink TV'' je bila v celoti posvečena koncertu v Ljuboviji.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=zG96kwu6MtU |title=YouTube.com |accessdate=25. julij 2021}}&lt;/ref&gt; Oddaja ''Premijera'' (20. julij 2021) beograjske ''Pink TV'' je bila v celoti posvečena koncertu v Budvi.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=1bU2kUqLSIA |title=YouTube.com |accessdate=25. julij 2021}}&lt;/ref&gt; Oddaja ''U trendingu sa Zokom 5'' (23.7.2021) dnevnega lista ''Telegraf'' je bila v celoti posvečena koncertu v Budvi.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=OqJqdxEBfiQ |title=YouTube.com |accessdate=25. julij 2021}}&lt;/ref&gt; Oddaja ''Ekskluzivno'' (13. avgust 2021) beograjske ''Pink TV'' je bila v celoti posvečena koncertu v Sokobanji.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=4DCM9lgImj8 |title=YouTube.com |accessdate=25. julij 2021}}&lt;/ref&gt; Oddaja ''Ekskluzivno'' (17. avgust 2021) beograjske ''Pink TV'' je bila v celoti posvečena koncertu v Budvi.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=QNZGf6D3VHw |title=YouTube.com |accessdate=17. avgust 2021}}&lt;/ref&gt;

Bosanska televizija ''BN'' je objavila, da bo pevka od poletnega dela turneje zaslužila 300.000 evrov.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.rtvbn.com/4009847/ceca-za-samo-dva-mjeseca-zaradice-300000-evra |title=Rtvbn.com |accessdate=25. julij 2021}}&lt;/ref&gt;

==Kontroverznosti==

Nekatere koncerte v okviru turneje '''The best of Ceca''' spremljajo različni negativni odzivi nasprotnikov Cecine osebnosti oziroma njene glasbe. 

*Koncert v Ljuboviji (10.7.2021)
Nekatere bošnjaške povojne organizacije so v sarajevskih medijih trdile, da Ceca ne bo pela v srbskem mestu Ljubovija, kot je bilo v javnosti napovedano, temveč v 10 kilometrov oddaljeni Srebrenici.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://avaz.ba/vijesti/bih/665398/munira-subasic-veceras-ce-u-srebrenici-u-crkvi-pjevati-supruga-od-zlocinca-raznatovica |title=Avaz.ba |accessdate=25. julij 2021}}&lt;/ref&gt; Nekateri so razkrili, da bo pevka pela celo v neki pravoslavni cerkvi v središču Srebrenice, kar naj bi predstavljalo provokacijo za Bošnjake. Ko se je koncert vendarle zgodil v Ljuboviji, so sarajevski mediji tudi ta nastop označili za &quot;provokacijo&quot;.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/207087/provokacija_se_obistinila_ceca_raznatovic_udovica_ratnog_zlochinca_arkana_odrzala_koncert_pred_20_000_ljudi_na_stadionu_fk_drina_pogledajte_video.html |title=Slobodna-bosna.ba |accessdate=25. julij 2021}}&lt;/ref&gt;  

*Koncert v Leskovcu (23.8.2021)
Proti koncertu v Leskovcu so protestirali anonimni uporabniki družbenega omrežja [[Facebook]], ki so ustanovili tudi spletno peticijo. Srbski mediji so poročali, da je peticijo v slabem tednu podpisalo 1.500 ljudi.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.juznevesti.com/Drushtvo/Peticijom-Leskovcani-protiv-koncerta-Cece-na-Rostiljijadi-traze-da-se-taj-novac-usmeri-za-lecenje-dece.sr.html |title=Juznevesti.com |accessdate=18. julij 2021}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://luftika.rs/rostiljijada-leskovac-ceca-deca/ |title=Luftika.com |accessdate=18. julij 2021}}&lt;/ref&gt; Zagovorniki peticije so bili mnenja, da bi moral organizator koncerta preusmeriti finančna sredstva na zdravljenje bolnih otrok. Koncert se je kljub temu zgodil.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=uA_7hPC0mrk |title=Youtube.com |accessdate=25. avgust 2021}}&lt;/ref&gt;

==Ostale informacije==

*Glavni koncertni manager: Dejan Petrešević
*Spremljevalna glasbena zasedba na turneji: ''Premoćni band''

==Sklici==

{{sklici|3}}

{{Svetlana Ražnatović}}

[[Kategorija:2021 v glasbi]]
[[Kategorija:Turneje Svetlane Ražnatović]]</text>
      <sha1>912r2kk17bjxkzfgosxb2s9vgjoaq48</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Politični zaporniki v Jugoslaviji</title>
    <ns>0</ns>
    <id>510002</id>
    <revision>
      <id>5726825</id>
      <parentid>5621824</parentid>
      <timestamp>2022-08-02T21:54:50Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Amanesciri2021</username>
        <id>205950</id>
      </contributor>
      <comment>/* Socialistična Jugoslavija (1945 - 1992) */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6215" xml:space="preserve">'''Politični zaporniki v Jugoslaviji''' so bili zaprti v koncentracijskih taboriščih predvsem po letu 1945, zaradi upiranja in nasprotovanja takratni [[Komunizem|komunistični oblasti]] [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Socialistične Federativne Republike Jugoslavije]], sovjetskega občudovanja ter prizadevanj za regionalno avtonomijo ali neodvisnost.

== Socialistična Jugoslavija (1945 - 1992) ==

* [[Črtomir Nagode]], [[Ljubo Sirc]], [[Leon Kavčnik]], [[Boris Furlan]], [[Zoran Hribar]], [[Angela Vode]], [[Metod Kumelj]], [[Pavla Hočevar]], [[Svatopluk Zupan]], [[Bogdan Stare]], [[Metod Pirc]], [[Vid Lajovic]], [[Franjo Sirc]], [[Elizabeta Hribar]] in [[Franc Snoj]], ki so jim sodili  leta 1947.
* [[Vlado Dapčević]] je kot politični aktivist zaradi zagovarjanja protirevizionizma in proletarskega internacionalizma v jugoslovanskem zaporu preživel skupno 24 let. 
* [[Ali Aliu]] je bil trikrat aretiran in je zaradi albanskega separatizma deset let preživel v zaporu.
* [[Milovan Đilas]] je bil leta 1956 aretiran zaradi kritik [[Josip Broz - Tito|Titovega]] režima.
* [[Jože Pučnik]] je bil leta 1958 aretiran zaradi &quot;subverzije socialističnega sistema&quot; in bil obsojen na 9 let zapora, izpuščen pa je bil leta 1963, a je bil ponovno aretiran leta 1964 in je nato v zaporu preživel še dodatni dve leti. 
* [[Adem Demaçi]], ki je bil leta 1958 prvič aretiran zaradi nasprotovanja avtoritarni vladi Josipa Broza Tita in je preživel tri leta v zaporu. Ponovno je bil zaprt v letih 1964-1974 in 1975-1990. Iz zapora ga je izpustil takratni novi predsednik [[Srbija|Srbije]], [[Slobodan Milošević]].&lt;ref name=&quot;HDK&quot;&gt;{{cite book|title=Historical Dictionary of Kosovo|last=Elsie|first=Robert|year=2010|publisher=Scarecrow Press|isbn=0810872315|pages=73–74|url=https://books.google.com/books?id=Pg-aeA-nUeAC&amp;pg=PA73|accessdate=21 July 2012}}&lt;/ref&gt; 
* [[Alija Izetbegović]] je bil leta 1946 aretiran in obsojen na tri leta zapora, zaradi nasprotovanja režimu. Aprila 1983 so Izetbegoviću in 12 drugim bosanskim muslimanskim aktivistom sodili zaradi &quot;sovražne dejavnosti in sovražne propagande&quot;. Izetbegovića so še obtožili, da je organiziral obisk muslimanskega kongresa v [[Iran|Iranu]]. Vsi osumljenci so bili obsojeni, Izetbegović pa je bil obsojen na štirinajst let zapora. Konec leta 1988, ko je jugoslovanska komunistična vlada padla, so ga po skoraj petih letih zapora izpustili.
* [[Borislav Pekić]].
* [[Dražen Budiša]] je bil aretiran 11. decembra 1971 ter pozneje še dodatno kot posledica študentskega gibanja Hrvaška pomlad. Štiri leta je služboval v Stari Gradiški in Lepoglavi. Kasneje je postal pomemben politik v Republiki Hrvaški. 
* [[Vlado Gotovac]] je bil aretiran po [[Hrvaška pomlad|hrvaški pomladi]] in bil obsojen na štiri leta zapora zaradi &quot;separatističnih&quot; in &quot;nacionalističnih&quot; obtožb. 
* [[Bruno Bušić]] je bil aretiran po hrvaški pomladi in izpuščen leta 1973.
* [[Radomir Pejić]] je od leta 1972 do 1974 prestajal zaporno kazen v zaporu Stara Gradiška zaradi &quot;verbalnega delikta zoper državo&quot;.&lt;ref&gt;[http://www.javno.com/hr-hrvatska/bivsi-zatvorenik-bacao-letke-u-saboru_244116 Bivši zatvorenik bacao letke u Saboru] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090322075141/http://www.javno.com/hr-hrvatska/bivsi-zatvorenik-bacao-letke-u-saboru_244116|date=2009-03-22}}&lt;/ref&gt; 
* [[Dobroslav Parag|Dobroslava Paraga]] so maja 1981 aretirali in mu sodili zaradi zbiranja podpisov za peticijo za izpustitev vseh političnih zapornikov iz vseh jugoslovanskih zaporov.&lt;ref&gt;Violations of the Helsinki accords, Yugoslavia: a report prepared for the Helsinki Review Conference, Vienna, November 1986 (p. 35)&lt;/ref&gt; Novembra 1984 je bil izpuščen. 
* [[Hasan Čengić]], [[Alija Izetbegović]] in [[Omer Behmen]] so bili aretirani aprila 1983 in so jim sodili pred sarajevskim sodiščem zaradi različnih obtožb, imenovanih &quot;kazniva dejanja kot pretežno sovražna dejavnost, ki jih navdihuje muslimanski nacionalizem, združevanje za namene sovražnega delovanja in sovražna propaganda&quot;, skupaj z desetimi drugih bošnjaških aktivistov in leta 1988 pomilostil.
* [[Prvoslav Vujčić]] je bil leta 1984 zaprt v zaporu za sedem dni, ker je v svojih pesmih kritiziral jugoslovanski režim. 
* [[Marko Veselica]] je bil leta 1971 aretiran in sojen na zaporno kazen zaradi &quot;prekršitev ljudstva in države&quot; ter obsojen na sedem let zapora in posledično še dodatno štiriletno prepoved javnega delovanja.&lt;ref&gt;[http://www.moljac.hr/biografije/veselica.htm Marko Veselica Biography]&lt;/ref&gt; Leta 1977 je bil izpuščen, a intervju je pripeljal do novih obtožb in bil zaradi tega obsojen na še dodatnih enajst let zapora ter še eno štiriletno prepoved javnih dejanj. Leta 1989 so ga kmalu pridržali v priporu zaradi sodelovanja pri ustanavljanju novih političnih strank in kršitve prepovedi javnih dejanj. 
* [[Vojislav Šešelj]] je bil v zaporu zaprt od 15. maja 1984 do konca marca 1986.&lt;ref&gt;{{cite web|title=Дани робијања|publisher=Vojislav Šešelj|url=http://www.vseselj.com/index.php?a=25}}&lt;/ref&gt;

== Hrvaški pristop do nekdanjih političnih zapornikov ==
Hrvaški zakon o političnih zapornikih priznava tiste, ki so bili zaprti v obdobju med 8. decembrom 1918 (dan, ko je bila ustanovljena [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev]]) in 8. oktobrom 1991 (dan, ko je Hrvaška prekinila vse povezave in odnose z SFR Jugoslavijo).&lt;ref name=&quot;narodne-novine.nn.hr&quot;&gt;[http://narodne-novine.nn.hr/clanci/sluzbeni/262575.html 34 19.05.1995 Zakon o pravima bivših politièkih zatvorenika]&lt;/ref&gt; Nekdanji politični zaporniki prejmejo odškodnino za čas, preživet v zaporu in kasnejši čas, ko niso mogli zagotoviti svoje zaposlitve. Politični zaporniki so organizirani v Hrvaško društvo političnih zapornikov (Hrvatsko društvo političkih zatvorenika).

== Sklici ==
&lt;references /&gt;

== Zunanje povezave ==

* [https://web.archive.org/web/20091204055645/http://www.hdpz.htnet.hr/ Croatian Society of Political Prisoners]

[[Kategorija:Človekove pravice v Jugoslaviji]]
[[Kategorija:Politična represija v Jugoslaviji]]
[[Kategorija:Politična represija v komunistični Jugoslaviji]]</text>
      <sha1>fglqqdpcpk8xo6vm773qs6iaa66w139</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Tigranakert</title>
    <ns>0</ns>
    <id>515277</id>
    <revision>
      <id>5726703</id>
      <parentid>5677404</parentid>
      <timestamp>2022-08-02T14:26:23Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Upwinxp</username>
        <id>126544</id>
      </contributor>
      <comment>Arcak-&gt;Arcah in drugi popravki</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9228" xml:space="preserve">{{Infobox ancient site
| name           = Tigranakert (Arcah)
| image          = Tigranakert, 517design (1).jpg
| alt            =
| caption        = Del mestnega obzidja Tigranakerta
| map_type       = Azerbajdžan
| map_alt        =
| map_caption    = Lega v [[Azerbajdžan]]u
| map_size       = 280
| relief         = 1
| coordinates    = 
  |latd = 40.0355
  |longd = 46.5421
 | coord_display = inline,title
| location       = okrožje Agdam, Azerbaijan
| region         =
| type           =
| part_of        =
| length         =
| width          =
| area           =
| height         =
| builder        = [[Tigran Veliki]] ali Tigran I.
| material       =
| built          = 2.–1. st. pr. n. št.
| abandoned      =
| epochs         = &lt;!-- actually displays as &quot;Periods&quot; --&gt;
| cultures       =
| dependency_of  =
| occupants      =
| event          =
| excavations    = 2005–danes
| archaeologists =
| condition      =
| ownership      =
| management     =
| public_access  =
| website        =
| notes          =
}}

'''Tigranakert''' (armensko: Արցախի Տիգրանակերտ, ''Arcakhi Tigranakert''), znan tudi kot '''Tigranakert-Arcah''',{{sfn|Canepa|2018|p=104}} je porušeno armensko mesto iz [[helenizem|helenističnega]] obdobja v današnjem okrožju Agdam v [[Azerbajdžan]]u.

Je eno od več nekdanjih mest na armenski planoti z istim imenom, poimenovano v čast armenskega kralja [[Tigran Veliki|Tigrana Velikega]] (vladal 95–55 pr. n. št.), z imenom Arcah, ki se nanaša na zgodovinsko provinco Arcah v antičnem [[Armensko kraljestvo (antika)|Armenskem kraljestvu]].&lt;ref name=&quot;Petrosyan&quot;&gt;Hamlet Petrosjan L. (2010). &quot;[https://yerevan.academia.edu/HamletPetrosyan/Papers/1127073/Tigranakert_in_Artsakh Tigranakert in Artsakh],&quot; v ''Tigranes the Great''. Erevan, str. 380-87.&lt;/ref&gt; Vendar pa nekateri učenjaki, kot sta Robert Hewsen in Babken Harutjunjan, trdijo, da je ta Tigranakert morda ustanovil oče Tigrana Velikega, [[Tigran I.]] (vladal približno 123–95 pr. n. št.).&lt;ref&gt;{{cite book|last = Hewsen|first= Robert H.|author-link = |title = Armenia: A Historical Atlas|location= Chicago|year=2001|publisher = University of Chicago Press|isbn= 0-226-33228-4|pages = 58, 73, map 62}}&lt;/ref&gt; Zavzema površino približno 50 hektarjev in je približno štiri kilometre južno od reke Kačinčaj (Kačen).

Mesto je bilo na ozemlju, ki je bilo pod okupacijo armenskih sil po prvi vojni v Gorskem Karabahu in je bilo del samooklicane [[Republika Arcah|Republike Arcah]] do novembra 2020, ko je bilo predano Azerbajdžanu po sporazumu o premirju v Gorskem Karabahu. Novembra 2021 so armenski viri poročali, da so Azerbajdžanci del Tigranakerta spremenili v restavracijo z žarom.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.panarmenian.net/eng/news/296681/|title=Azerbaijanis turn ancient Armenian site into barbecue restaurant|date=13 November 2021|website=panarmenian.net|publisher=PanARMENIAN.Net|access-date=13 November 2021}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://monumentwatch.org/hy/alerts/ադրբեջանցիները-տիգրանակերտի-արքայակ/|title=Ադրբեջանցիները Տիգրանակերտի արքայական աղբյուրների պուրակը վերածել են խորովածանոցի|language=hy|website=monumentwatch.org|access-date=13 November 2021|date=13 November 2021}}&lt;/ref&gt;

== Zgodovina ==
[[File:Tigranakert museum 11064.JPG|thumb|240px|left|Razstavna dvorana v muzeju Tigranakert]]
Primarni viri prvič omenjajo Tigranakert v 7. stoletju in navajajo, da sta bili v provinci Utik pravzaprav dve takšni mesti z istim imenom.&lt;ref name=&quot;Hewsen58&quot;&gt;Hewsen, ''Armenia'', str. 58.&lt;/ref&gt; Arheologi in zgodovinarji so ustanovitev prvega uspeli datirati v leta 120–80 pr. n. št., v čas vladavine kralja Tigrana I. ali njegovega sina in naslednika kralja Tigrana Velikega. Robert Hewsen je podvomil o pripisu Tigranu II., saj še niso odkrili nobenih kovancev ali napisov z njegovim imenom in identifikacija posmrtnih ostankov temelji na lokalnem imenu najdišča.&lt;ref&gt;Hewsen, Robert H., &quot;Three New Books about Arts'akh,&quot; ''Journal of the Society for Armenian Studies'' 22 (2013), p. 295.&lt;/ref&gt; Ruševine drugega Tigranakerta še niso odkrili, čeprav se domneva, da je v okrožju Gardman. Tigranakert je bil spomladi leta 625 našega štetja prizorišče bitke med bizantinskim cesarjem [[Heraklij]]em (vladal 610–641) in [[Sasanidsko cesarstvo|sasanidsko]] silo, ki je povzročila poraz slednje.{{sfn|Hewsen|2001|p=91}} Na mestu so napisi v armenskem in grškem jeziku iz 5. in 7. stoletja.&lt;ref name=&quot;hyperallergic.com&quot;&gt;{{Cite web|last=Maghakjan|first=Simon|date=2020-10-04|title=Archeologist Raises Alarms Over Azerbaijan’s Shelling of an Ancient City|url=http://hyperallergic.com/592287/tigranakert-artsakh-nagorno-karabakh-war/|access-date=2021-07-04|website=Hyperallergic|language=en-US}}&lt;/ref&gt;

Po propadu prvega Tigranakerta v zgodnjem srednjem veku se je ime mesta ohranilo in se v lokalnem geografskem izročilu nenehno uporabljalo kot Tngrnakert, Tarnakert, Taraniurt, Tarnagiurt in Tetrakerte. ''De facto'' je bil pod nadzorom samooklicane Republike Arcah kot del njene province Askeran, dokler ni bil skupaj z ostalim okrožjem Agdam izročen Azerbajdžanu kot del sporazuma o premirju v [[Gorski Karabah|Gorskem Karabahu]] leta 2020.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Cite web|title=Azerbaijani leader hails handover of region ceded by Armenia|url=https://apnews.com/article/azerbaijan-handover-region-armenia-2d0d88c012fdd16732cecd35d134cabf|access-date=2021-07-04|website=AP NEWS|language=en}}&lt;/ref&gt; Med vojno v Gorskem Karabahu leta 2020 so poročali o obstreljevanju arheološkega najdišča s strani Azerbajdžana.

== Izkopavanja ==
Izkopavanja v Tigranakertu so se začela marca 2005, ko so ga prvič odkrili, in so potekala do leta 2020 pod vodstvom dr. Hamleta L. Petrosjana z Inštituta za arheologijo in etnografijo Armenske akademije znanosti. Arheologi so odkrili dve glavni obzidji mesta, pa tudi stolpe v helenističnem slogu in armensko baziliko iz 5. do 7. stoletja.&lt;ref name=&quot;Asbarez&quot;&gt;&quot;[http://asbarez.com/81783/museum-to-ancient-ruins-of-tigranakert-opens-in-nagorno-karabakh/ Museum at Ancient Ruins of Tigranakert Opens in Nagorno-Karabakh].&quot; ''Asbarez''. June 8, 2010. Retrieved July 1, 2010.&lt;/ref&gt; Leta 2008 se je skupina za izkopavanje začela soočati s težavami s financiranjem, čeprav so oblasti Republike Arcah obljubile, da bodo namenile 30 milijonov dramov za nadaljnje raziskave.&lt;ref name=&quot;AN&quot;&gt;Harutjunjan, Arpi. &quot;[http://www.armenianow.com/hy/node/8414 Research in Ruins: Tigranakert project threatened by lack of finances].&quot; ''ArmeniaNow''. 11. april 2008. Pridobljeno 25. marca 2010.&lt;/ref&gt; Med izkopavanji v letih 2008–2010 so bili najdeni srebrniki [[Partsko cesarstvo|partskih]] monarhov Mitridata IV. (vladal 57–54 pr. n. št.) in [[Orod II.|Oroda II.]] (vladal 57–37 pr. n. št.).{{sfn|Petrosjan|2010|p=386}}

Junija 2010 so v sosednjem gradu Šahbulag odprli muzej, posvečen proučevanju in ohranjanju artefaktov, odkritih iz Tigranakerta. Nekatere artefakte iz Tigranakerta so armenski delavci odstranili z območja pred predajo okrožja Agdam Azerbajdžanu.

== Galerija ==
&lt;gallery mode=&quot;packed&quot; heights=&quot;120px&quot;&gt;
File:Տիգրանակերտ7.JPG
File:Տիգրանակերտ6.JPG
File:Tigranakert.jpg|Del mestnega obrambnega obzidja
File:Tigranakert2.jpg|Tako imenovano Spodnje okrožje mesta Tigranakert
File:Tigranakert3.jpg|Del Spodnjega okrožja
File:Stones of Tigranakert ancient Armenian city walls - panoramio (1).jpg|mestno obzidje Tigranakerta
File:Stones of Tigranakert ancient Armenian city walls - panoramio (2).jpg|mestno obzidje Tigranakerta
File:Tigranakert citadel11035.JPG|Citadela Tigranakert
File:Tigranaket Artsakh 02.jpg|
File:Tigranaket Artsakh 04.jpg
File:Տիգրանակերտի հնավայրի նկարներ 08.jpg
File:Տիգրանակերտ, վաղ միջնադարյան եկեղեցի.JPG
&lt;/gallery&gt;

== Sklici ==

{{refbegin|4|normalfont=yes}}
{{sklici}}
{{refend}}

== Viri ==

* {{cite book |first1=Matthew P. |last1=Canepa|authorlink=a|title=The Iranian Expanse: Transforming Royal Identity through Architecture, Landscape, and the Built Environment, 550 BCE–642 CE |date=2018 |publisher=University of California Press |chapter=Rival Visions and New Royal Identities in Post- Achaemenid Anatolia and the Caucasus|pages=95–121|isbn=9780520964365|url=https://muse.jhu.edu/book/62562|ref= harv}}
* {{cite journal |last1=Petrosjan|first1=Hamlet L.|title=Tigranakert in Artsakh |date=2010|pages=380–387| location = Erevan|url=https://www.academia.edu/1074728|url-access=registration|ref= harv}}

== Zunanje povezave ==

{{Commons category|Tigranakert (Artsakh)}}
* Tigranakert of Artsakh: [http://www.tigranakert.am/index.php {{in lang|hy}}], [http://www.tigranakert.am/rus/index.php {{in lang|ru}}].
* {{cite video | people = Zareh Tjeknavorian (Director) | date = 2007 | title = Tigranakert: An Armenian Odyssey | url = https://www.youtube.com/watch?v=PENAfitgLsg | publisher = Yergir Union and Naregatsi Film Center}}
* [https://www.youtube.com/watch?v=1Cw5umNawr4 Tigranakert of Artsakh] na CNN

[[Kategorija:Arheološka najdišča v Azerbajdžanu]]
[[Kategorija:Helenizem]]</text>
      <sha1>9dvddh97g29gqj6qos5mctpfsksmdw2</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Razpad SFR Jugoslavije</title>
    <ns>0</ns>
    <id>516067</id>
    <revision>
      <id>5726977</id>
      <parentid>5708516</parentid>
      <timestamp>2022-08-03T11:29:00Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Romanm</username>
        <id>13</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Ozadje */ [[Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije (1974)]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="64014" xml:space="preserve">[[Slika:Breakup of Yugoslavia-TRY2.gif|sličica|325x325_pik|Animirana serija zemljevidov, ki prikazujejo razpad SFR Jugoslavija od leta 1991 do 1992. ]]
'''Razpad Jugoslavije''' se je zgodil kot posledica vrste političnih pretresov in konfliktov v zgodnjih devetdesetih letih. Po obdobju politične in gospodarske krize v 80. letih prejšnjega stoletja so se zvezne republike [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Socialistične federativne republike Jugoslavije]] osamosvojile, vendar so nerešena vprašanja povzročila hude medetnične [[Vojne v nekdanji Jugoslaviji|jugoslovanske vojne]]. Vojne so prizadele predvsem [[Hrvaška|Hrvaško]] in [[Bosna in Hercegovina|Bosno in Hercegovino]] ter nekaj let pozneje tudi [[Kosovo]].&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.h-net.org/~habsweb/sourcetexts/nagodba1.htm|title=The Hungaro-Croatian Compromise of 1868 (The Nagodba)|work=h-net.org|archive-url=https://web.archive.org/web/20110604141317/http://www.h-net.org/~habsweb/sourcetexts/nagodba1.htm|archive-date=4 June 2011}}&lt;/ref&gt;  

Po zmagi zaveznikov v [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] je bila Jugoslavija ustanovljena kot federacija šestih republik z mejami po etničnih in zgodovinskih linijah: [[Slovenija|Slovenije]], [[Hrvaška|Hrvaške]], [[Bosna in Hercegovina|Bosne in Hercegovine]], [[Srbija|Srbije]], [[Črna gora|Črne gore]], [[Srbija|Srbije]] in [[Severna Makedonija|Makedonije]]. Poleg tega sta bili znotraj Srbije ustanovljeni dve avtonomni pokrajini: [[Vojvodina]] in [[Kosovo]]. Vsaka od republik je imela svojo podružnico [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zveze komunistov Jugoslavije]] in vladajočo elito, morebitne napetosti pa so se reševale na zvezni ravni. Jugoslovanski model državne organizacije, pa tudi »srednja pot« med načrtnim in liberalnim gospodarstvom, je bil sorazmerno uspešen, država pa je do 80. let prejšnjega stoletja pod diktatorsko vladavino doživela obdobje močne gospodarske rasti in relativne politične stabilnosti. Po smrti [[Josip Broz - Tito|Josipa Broza Tita]] leta 1980 se oslabljen sistem zvezne vlade ni mogel spopasti z naraščajočimi gospodarskimi in političnimi izzivi.&lt;ref&gt;World Bank, World Development Report 1991, Statistical Annex, Tables 1 and 2, 1991.&lt;/ref&gt; 

V osemdesetih letih prejšnjega stoletja so kosovski [[Albanci]] začeli zahtevati, da se njihovi avtonomni pokrajini podeli status konstitutivne republike, začenši s protesti leta 1981. Etnične napetosti med Albanci in kosovskimi [[Srbi]] so ostale visoke skozi vse desetletje, kar je povzročilo rast srbskega nasprotovanja visoki avtonomiji pokrajin in neučinkovitemu sistemu konsenza na federalni ravni po vsej Jugoslaviji, kar je bilo videti kot ovira za srbske interese. Leta 1987 je na oblast v [[Socialistična republika Srbija|SR Srbiji]] prišel [[Slobodan Milošević]] in z vrsto populističnih potez pridobil de facto nadzor nad Kosovom, Vojvodino in Črno goro, s čimer je pridobil visoko raven podpore med Srbi za svojo centralistično politiko. Miloševiću so nasprotovali vodje strank zahodnih konstitutivnih republik [[Slovenija|Slovenije]] in [[Hrvaška|Hrvaške]], ki so se zavzemali tudi za večjo demokratizacijo države v skladu z revolucijami leta 1989 v [[Vzhodna Evropa|Vzhodni Evropi]]. Zveza komunistov Jugoslavije se je januarja 1990 razpustila po zvezni liniji. Republikanske komunistične organizacije so postale ločene socialistične stranke.&lt;ref name=&quot;Asch-Reichmann&quot;&gt;Beth J. Asch, Courtland Reichmann, Rand Corporation. ''Emigration and Its Effects on the Sending Country''. Rand Corporation, 1994. (pg. 26)&lt;/ref&gt; 

Leta 1990 so socialisti (nekdanji komunisti) na prvih večstrankarskih volitvah po vsej državi izgubili oblast pred etničnimi separatističnimi strankami, razen v [[Srbija|Srbiji]] in [[Črna gora|Črni gori]], kjer so zmagali Milošević in njegovi zavezniki. Nacionalistična retorika na vseh straneh je postajala vse bolj napeta. Med junijem 1991 in aprilom 1992 so štiri konstitutivne republike razglasile neodvisnost (federativni sta ostali le Srbija in Črna gora), vendar je status etničnih Srbov zunaj Srbije in Črne gore ter status etničnih [[Hrvati|Hrvatov]] zunaj Hrvaške ostal nerešen. Po nizu medetničnih incidentov so se začele jugoslovanske vojne, najprej na Hrvaškem, nato pa najhujše v večetnični Bosni in Hercegovini. Vojne so v državah pustile gospodarsko in politično škodo, ki se je še vedno čutila desetletja pozneje.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.pbs.org/newshour/show/years-later-bosnia-still-struggling-with-the-aftermath-of-war|title=Decades later, Bosnia still struggling with the aftermath of war|date=19 November 2017|website=PBS NewsHour}}&lt;/ref&gt;

== Ozadje ==
Pred razpadom je bila [[Socialistična federativna republika Jugoslavija]] regionalna industrijska sila s priznanim gospodarskim uspehom. Od leta 1960 do 1980 je letna rast bruto domačega proizvoda (BDP) znašala povprečno 6,1 %, [[zdravstvena oskrba]] je bila brezplačna, pismenost 91 %, pričakovana življenjska doba pa 72 let. Pred letom 1991 so bile oborožene sile Jugoslavije med najbolje opremljenimi v [[Evropa|Evropi]].&lt;ref&gt;{{cite magazine|date=23 February 1925|title=Elections|url=http://www.time.com/time/magazine/article/0,9171,719894,00.html|magazine=[[Time (magazine)|Time]]|archive-url=https://web.archive.org/web/20080112220024/http://www.time.com/time/magazine/article/0,9171,719894,00.html|archive-date=12 January 2008}}&lt;/ref&gt; 

Jugoslavija je bila enotna država, ki se je povezovala tako z vzhodom kot tudi z zahodom. Poleg tega je bil njen predsednik [[Josip Broz - Tito|Josip Broz Tito]] eden od ustanoviteljev, pa tudi inspirator tako imenovanega &quot;tretjega sveta&quot; ali &quot;Skupine 77&quot;, ki je služila kot politična/ekonomska alternativa obema velesilama. Še pomembneje je, da je Jugoslavija delovala kot tamponska država med Zahodom in [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]] in je preprečila Sovjetom pridobitev pristanišča na [[Sredozemsko morje|Sredozemskem morju]].&lt;ref&gt;[http://www.croatianhistory.net/etf/einste.html Appeal to the international league of human rights], Albert Einstein/Heinrich Mann.&lt;/ref&gt;

Nadzor centralne vlade je začel popuščati zaradi naraščajočih nacionalističnih protestov in želje Komunistične partije, da podpre &quot;nacionalno samoodločbo&quot;. To je vključevalo preoblikovanje [[Kosovo|Kosova]] v avtonomno regijo [[Srbija|Srbije]], ki je bila naložena z ustavi iz leta 1974. Ta ustava je prekinila pristojnosti med glavnim mestom in avtonomnimi pokrajinami Vojvodine, območjem Jugoslavije, naseljenim z velikim številom etničnih manjšin, in Kosovo, z dosledno prisotnostjo [[Albanci|Albancev]].{{sfn|Žerjavić|1993}} 

Kljub federativnemu ustroju nove Jugoslavije je še vedno obstajala napetost med federalisti, predvsem [[Slovenci]] in [[Hrvati]], ki so se zavzemali za večjo avtonomijo, in unitaristi, predvsem Srbi. Boj je potekal v več krogih protestov za pridobitev več individualnih in nacionalnih pravic, ki so dosegli vrhunec s hrvaško pomladjo in kasnejšo represijo. [[Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije (1974)|Ustava iz leta 1974]] je bila poskus kratkega stika s tem vzorcem s krepitvijo zveznega modela in formalizacijo nacionalnih zakonov. 

Ohlapen nadzor je Jugoslavijo bistveno spremenil v dejansko konfederacijo, kar je spodkopalo tudi legitimnost režima znotraj federacije. Od poznih sedemdesetih let prejšnjega stoletja je naraščajoča vrzel v gospodarskih virih med razvitimi in nerazvitimi regijami Jugoslavije še dodatno poslabšala enotnost federacije. Razvitejši republiki, Slovenija in Hrvaška, sta zavrnili poskuse omejitve svoje avtonomije, kot je to določala ustava iz leta 1974. Slovensko javno mnenje je leta 1987 videlo boljše gospodarske priložnosti po osamosvojitvi od Jugoslavije. Bili so tudi kraji, ki niso imeli nobene gospodarske koristi od zveze z Jugoslavijo; na primer, avtonomna pokrajina Kosovo je bila nerazvita in BDP na prebivalca je padel s 47 % jugoslovanskega povprečja v neposrednem povojnem obdobju na 27 % v 80. letih prejšnjega stoletja. Ti podatki so poudarili velike razlike v kakovosti življenja v različnih republikah. 

Gospodarsko rast je zavirala kombinacija zahodnih trgovinskih ovir in naftna kriza leta 1973. Zaradi gospodarske krize se je bila Jugoslavija prisiljena močno zadolževati pri MDS. Poleg tega je MDS kot pogoj za prejemanje nadaljnjih posojil zahteval &quot;liberalizacijo trga&quot;. Leta 1981 je imela Jugoslavija 19,9 milijarde dolarjev zunanjega dolga. Druga skrb je bila stopnja brezposelnosti 1 milijona ljudi, ki je bila dosežena okoli 80. let prejšnjega stoletja. Temu problemu se je pridružila razširjena »neproduktivnost juga«, ki ni prispevala le k gospodarskim vojnam Jugoslavije, temveč je dodatno razjezila produktivnejšo [[Slovenija|Slovenijo]] in [[Hrvaška|Hrvaško]].&lt;ref name=&quot;Asch-Reichmann2&quot;&gt;Beth J. Asch, Courtland Reichmann, Rand Corporation. ''Emigration and Its Effects on the Sending Country''. Rand Corporation, 1994. (pg. 26)&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Massey-Taylor&quot;&gt;Douglas S. Massey, J. Edward Taylor. ''International Migration: Prospects and Policies in a Global Market''. Oxford University Press, 2004. (pg. 159)&lt;/ref&gt;

== Vzroki ==
Z ustavo iz leta 1974 je funkcijo predsednika Jugoslavije nadomestilo jugoslovansko predsedstvo, osemčlanski kolektivni vodja države, ki ga sestavljajo predstavniki šestih republik in, sporno, dveh avtonomnih pokrajin [[Socialistična republika Srbija|Socialistične republike Srbije]], PSA Kosovo in PSA Vojvodina.

Od ustanovitve Socialistične Jugoslavije leta 1945 je Konstitutivna Socialistična republika Srbija (RS Srbija) vključevala dve avtonomni pokrajini PSA Kosovo in PSA [[Vojvodina]]. Z ustavo iz leta 1974 se je vpliv centralne vlade SR Srbije na pokrajine močno zmanjšal, kar jim je zagotovilo zelo iskano avtonomijo. Vlada Socialistične republike Srbije ni mogla sprejemati določenih odločitev, ki so jih proizvajale in izvajale pokrajine, pokrajine, ki so v vsakem primeru imele glas v jugoslovanskem predsedstvu, glas včasih ne vedno v prid RE Srbije. V Srbiji je bilo veliko zamere do teh vedenj, vedenj, ki so jih srbski nacionalisti videli kot poskus &quot;razdelitve Srbije&quot;. Ustava iz leta 1974 ni samo poslabšala strahu etničnih Srbov, da bi se v prihodnosti znašli v &quot;šibki Srbiji, v močni Jugoslaviji&quot;, ampak je udarila tudi v srce nacionalističnih čustev. Večina Srbov je Kosovo smatrala za &quot;zibelko naroda&quot; in ni sprejela možnosti, da bi ga izgubili zaradi prisotnosti večine albanskega prebivalstva v regiji. 

Da bi zagotovil svojo zapuščino, je Titova ustava iz leta 1974 vzpostavila sistem letnih predsedstev, ki so se rotirali med osmimi voditelji republik in avtonomnih pokrajin. Titova smrt je pokazala, da so bili tako kratki mandati v predsedniški rotaciji zelo neučinkoviti. Pravzaprav je povzročil vakuum moči, ki je trajal večino osemdesetih let.

[[Edvard Kardelj]], podpredsednik jugoslovanske vlade, je umrl 10. februarja 1979. Njegova smrt je povzročila odhod generacije komunistov, ki je ustvarila Titovo Jugoslavijo.

=== Smrt Tita in oslabitev komunizma ===
[[Josip Broz - Tito|Josip Broz Tito]], predsednik jugoslovanske vlade in voditelj države, je umrl 4. maja 1980. [[Smrt in pogreb Josipa Broza - Tita|Njegova smrt]] je bila objavljena na televiziji še isti dan, zvečer. Njegova smrt je odstranila tisto, kar so številni mednarodni politični opazovalci videli kot glavno združevalno silo Jugoslavije, nato pa so se začele krepiti etnične napetosti. Kriza, ki se je pojavila v Jugoslaviji, je bila tudi odraz oslabitve komunističnih držav v [[Vzhodna Evropa|vzhodni Evropi]] proti koncu [[Hladna vojna|hladne vojne]], ki je privedla do [[Padec berlinskega zidu|padca berlinskega zidu]] leta 1989. V Jugoslaviji je nacionalna komunistična partija, uradno imenovana [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zveza komunistov]], tako izgubila svojo ideološko moč.&lt;ref name=&quot;Pešić-USIP-LCY-potency2&quot;&gt;{{cite journal|author=Vesna Pešić|author-link=Vesna Pešić|date=April 1996|title=Serbian Nationalism and the Origins of the Yugoslav Crisis|url=http://www.usip.org/publications/serbian-nationalism-and-origins-yugoslav-crisis|journal=Peaceworks|publisher=[[United States Institute for Peace]]|issue=8|page=12|access-date=10 December 2010}}&lt;/ref&gt;  

Leta 1986 je Srbska akademija znanosti in umetnosti (SANU) bistveno prispevala k dvigu nacionalističnih čustev, medtem ko je pripravila kontroverzni memorandum Sanu, ki je odkrito kritičen do oslabitve srbske centralne vlade. 

Nasprotja v srbski avtonomni pokrajini PSA Kosovo med Srbi in Albanci so eksponentno rasla. To je skupaj z gospodarskimi težavami povzročilo povečanje srbske zamere med Albanci nad ustavo iz leta 1974. Kosovski Albanci so v zgodnjih 80. letih prejšnjega stoletja začeli zaprositi za status konstitutivne republike, zlasti med protesti leta 1981. Te proteste so Srbi obravnavali kot uničujoč udarec njihovemu ponosu zaradi zgodovinskih vezi, ki so jih vedno imeli s Kosovom. Razumelo se je, da bi bila ta odcepitev za kosovske Srbe uničujoča. To je na koncu pripeljalo do zatiranja albanske večine.

Medtem pa sta bolj uspešni republiki Slovenija in Hrvaška zahtevali več decentralizacije in [[Demokracija|demokracije]].&lt;ref name=&quot;NYT-Croatia-Prosperity-1985&quot;&gt;{{cite news|newspaper=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/1985/12/08/world/yugoslav-republic-jealously-guards-its-gains.html?ref=croatia|title=Yugoslav republic jealously guards its gains|author=Henry Kamm|author-link=Henry Kamm|date=8 December 1985|access-date=10 December 2010}}&lt;/ref&gt; 

Zgodovinar Basil Davidson je trdil, da je &quot;zatekanje k etnični pripadnosti&quot; kot razlaga konflikta psevdoznanstveni nesmisel. &quot;Tudi stopnja jezikovnih in verskih razlik&quot; je bila manj pomembna, kot so običajno trdili novinarji. Med obema glavnima skupnostma, [[Srbi]] in Hrvati, trdi Davidson, &quot;izraz 'etnično čiščenje' sploh ni imel smisla&quot;. Davidson se strinja s Susan Woodward, strokovnjakinjo za balkanske zadeve, ki je našla &quot;motivirajoče vzroke za razpad v gospodarskih okoliščinah in njegovih hudih pritiskih&quot;. 

=== Gospodarski zlom in mednarodna klima ===
Ko je Tito do svoje smrti leta 1980 vodil Jugoslavijo, se je njegova politika zavzemala za hitro gospodarsko rast, zelo visoko rast v sedemdesetih letih. Vendar pa je prevelika ekspanzija gospodarstva povzročila inflacijo in pahnila Jugoslavijo v gospodarsko recesijo. 

Velik problem za Jugoslavijo je bil velik dolg, ki je nastal v sedemdesetih letih, ki se je kasneje v 80. letih izkazal za težko odplačljivega. Dolg, ki je bil prvotno ocenjen na 6 milijard ameriških dolarjev, se je izkazal za blizu 21 milijard ameriških dolarjev, kar je ogromno za revno državo, kot je Jugoslavija. Leta 1984 je Reaganova administracija objavila zaupni dokument, Direktivo o nacionalni varnostni odločbi 133, v kateri je izrazila zaskrbljenost, da bi obremenitev jugoslovanskega dolga lahko povzročila, da se država uskladila s sovjetskim blokom.{{sfn|Crampton|1997|p=386-387}}

Med letoma 1987 in 1988 se je razvil val velikih stavk, ko so delavci zahtevali višje plače, da bi nadomestili inflacijo, saj je Mednarodni denarni sklad pozval k prenehanju različnih subvencij. Končno je varčevalna politika v ospredje postavila napetosti med republikama, ki so veljale za &quot;bogate&quot;, republikama, kot sta Slovenija in Hrvaška, proti &quot;revnejšim&quot; republikam, kot je Srbija. Tako Slovenija kot Hrvaška sta menili, da preveč prispevata v zvezni proračun za podporo republikam, ki jih »nimajo«, medtem ko je Srbija želela, da bi Hrvaška in Slovenija plačali več v zvezni proračun, da bi ju podprli v obdobju varčevanja. V Srbiji so se zavzemali za večjo centralizacijo odločitev, da bi Hrvaško in Slovenijo prisilil, da več prispevata v zvezni proračun, zahteve, ki so bile v celoti zavrnjene.{{sfn|Crampton|1997|p=387-388}}

Ker prisotnost komunistične države zunaj sovjetskega bloka ni bila več potrebna, kar je bilo koristno za destabilizacijo sovjetskega bloka in sprostitev napetosti s Sovjetsko zvezo, potem ko je Mihail Gorbačov postal voditelj leta 1985, zahodni narodi niso bili več pripravljeni biti radodarni pri prestrukturiranju dolgov Jugoslavije. Zunanji status quo, od katerega je bila odvisna preživetja Komunistične partije, se je začel rušiti. Poleg tega je padec komunizma po vsej Srednji in Vzhodni Evropi znova prinesel na površje vsa notranja nasprotja Jugoslavije, gospodarsko neučinkovitost, kronično pomanjkanje produktivnosti, ki jih je spodbudila odločitev voditeljev države, da izvajajo politiko polne okupacije, in etnične-verske napetosti. Neuvrščenost Jugoslavije je povzročila preveliko posojanje obeh blokov velesil. Ta stik z ZDA in Zahodom je odprl trge Jugoslavije pred preostalo srednjo in vzhodno Evropo. Osemdeseta so bila desetletje močne prisotnosti zahodnih gospodarskih ministrov v Jugoslaviji. Leta 1990 je ameriška politika vztrajala pri varčevalnem programu, šok terapiji, ki je bila naložena nekdanjim državam Comecon. Ta program so podprli MDS in druge organizacije &quot;kot pogoj za nove kapitalske injekcije.&quot;&lt;ref&gt;{{cite news|author=John Tagliabue|url=https://www.nytimes.com/1987/12/06/weekinreview/the-world-austerity-and-unrest-on-rise-in-eastern-bloc.html|title=Austerity and Unrest on Rise in Eastern Block|date=6 December 1987|newspaper=The New York Times|access-date=22 February 2019}}&lt;/ref&gt;    

== Rast nacionalizma v Srbiji (1987-1989) ==

=== Slobodan Milošević ===
[[Slika:Slobodan Milosevic.jpg|sličica|288x288_pik|[[Slobodan Milošević]], predsednik [[Socialistična republika Srbija|Socialistične republike Srbije]]]]
Leta 1987 je bil srbski komunistični uradnik [[Slobodan Milošević]] poslan posredovati v etničnem protestu pod vodstvom Srbov proti albanski upravi PSA Kosovo. Milošević je bil do takrat brezkompromisen komunist, ki je vse oblike [[Nacionalizem|nacionalizma]] oznanjal kot izdajo, kot je na primer obsodil Sanujev memorandum kot &quot;nič drugega kot obliko temnega nacionalizma&quot;. Vendar je bila avtonomija Kosova v Srbiji vedno obravnavana kot nepriljubljena politika, zato je Milošević izkoristil situacijo in se oddaljil od tradicionalne komunistične nevtralnosti glede tega vprašanja. 

Milošević je Srbom zagotovil, da se bo njihovo grdo ravnanje s strani etničnih Albancev na Kosovu ustavilo. Nato je začel kampanjo proti vladajoči komunistični eliti SR Srbije in pozival k zmanjšanju avtonomije Kosova in Vojvodine.&lt;ref&gt;Lampe, John R. 2000. ''Yugoslavia as History: Twice There Was a Country.'' Cambridge: Cambridge University Press. p347&lt;/ref&gt; Ta dejanja so ga naredila priljubljenega pri Srbih in pripomogla k njegovemu vzponu na oblast. Milošević in njegovi zavezniki so organizirali agresivno nacionalistično agendo oživljanja SR Srbije v Jugoslaviji, ki je obljubljala reforme in zaščito za vse Srbe.  

Vladajoča stranka SFR Jugoslavije je bila Zveza komunistov Jugoslavije (SKJ), sestavljena politična stranka, sestavljena iz osmih lig komunistov iz šestih republik in dveh avtonomnih pokrajin. Zveza komunistov Srbije (SKS) je vladala SR Srbiji. Na valu nacionalističnega čustva in na novo pridobljene priljubljenosti na Kosovu je Slobodan Milošević, predsednik Zveze komunistov Srbije (SKS) od maja 1986, postal najmočnejši politik v Srbiji, premagal je svojega nekdanjega mentorja, predsednika Srbije, [[Ivan Stambolić|Ivana Stambolića]] na osmi seji Zveze komunistov Srbije, ki je potekala 22. septembra 1987. Na demonstracijah leta 1988 v [[Beograd|Beogradu]] je Milošević pojasnil svoje dojemanje položaja SR Srbije v Jugoslaviji, rekoč: &lt;blockquote&gt;»Doma in v tujini se srbski sovražniki množijo proti nam. Povemo jim: &quot;Ni nas strah, ne bomo se umaknili.&quot; 

(Slobodan Milošević, 19. november 1988)&lt;/blockquote&gt;Ob neki drugi priložnosti je zasebno izjavil:&lt;blockquote&gt;»Srbi bomo delovali v interesu Srbije, ne glede na to, ali bomo to počeli v skladu z ustavo ali ne, ali bomo to storili v skladu z zakonom ali ne, ali bomo to storili v skladu s statutom stranke ali ne. &quot;

(Slobodan Milošević) &lt;/blockquote&gt;

=== Protibirokratska revolucija ===
Protibirokratska revolucija se je začela z vrsto protestov v [[Srbija|Srbiji]] in [[Črna gora|Črni gori]], ki jih je organiziral Milošević, da bi svoje privržence namestil v PSA Vojvodina, PSA Kosovo in Socialistična republika Črna gora, medtem ko je poskušal izriniti svoje tekmece. Oktobra 1988 je vlada Črne gore preživela državni udar, januarja 1989 pa niti sekunde. 

Poleg same Srbije bi Milošević zdaj lahko v Svet jugoslovanskega predsedstva vsilil predstavnike obeh pokrajin in Socialistične republike Črne gore. Isto orodje, ki je prej zmanjševalo srbski vpliv, je bilo zdaj uporabljeno za njegovo povečanje: kot osemčlansko predsedstvo je Milošević lahko računal na najmanj štiri glasove: SR Črna Gora, po lokalnih dogodkih, njegov prek SR Srbije, zdaj pa PSA Vojvodina in PSA. Kosovo tudi. V seriji shodov, imenovanih &quot;Zbor resnice&quot;, je Miloševićevim privržencem uspelo strmoglaviti lokalne oblasti in jih zamenjati z njegovimi zavezniki.&lt;ref&gt;{{cite news|agency=[[Reuters]]|url=https://www.nytimes.com/1989/01/12/world/leaders-of-a-republic-in-yugoslavia-resign.html?sq=Titograd&amp;scp=2&amp;st=nyt|title=Leaders of a Republic in Yugoslavia Resign|newspaper=[[The New York Times]]|date=12 January 1989|access-date=7 February 2010|archive-date=25 July 2012|url-status=live|archive-url=https://www.webcitation.org/69QmSYE7N?url=http://www.nytimes.com/1989/01/12/world/leaders-of-a-republic-in-yugoslavia-resign.html}}&lt;/ref&gt;

Po teh dogodkih so februarja 1989 albanski rudarji Kosova organizirali stavko in zahtevali ohranitev avtonomije, ki je bila zdaj ogrožena. To je prispevalo k etničnemu konfliktu med albanskim in srbskim prebivalstvom v pokrajini. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja so etnični Albanci predstavljali 77 % prebivalstva na Kosovu. 

Junija 1989, ob 600. obletnici zgodovinskega poraza Srbije na Kosovu, je imel Slobodan Milošević govor na Gazimestanu pred 200.000 Srbi s srbsko nacionalistično tematiko, ki je namerno obudila srbsko srednjeveško zgodovino. Miloševićev odgovor na nesposobnost federalnega sistema je bila centralizacija vlade. Glede na to, da sta Slovenija in Hrvaška gledali naprej v osamosvojitev, se je to štelo za nesprejemljivo.

=== Vpliv ===
Medtem sta SR Slovenija in SR Hrvaška še vedno podpirali albanske rudarje in njihov boj. Slovenski mediji so objavili prispevke, v katerih so Miloševića primerjali s fašističnim diktatorjem [[Benito Mussolini|Benitom Mussoliniem]].&lt;ref&gt;[https://web.archive.org/web/20071019033228/http://www.time.com/time/magazine/article/0,9171,968740,00.html &quot;Communism O Nationalism!&quot;]. ''Time''. (24 October 1988).&lt;/ref&gt; Milošević je trdil, da je ta kritika neutemeljena in je pomenila &quot;širjenje strahu pred Srbijo&quot; Miloševićevi državni mediji so v odgovoru trdili, da [[Milan Kučan]], vodja [[Komunistična partija Slovenije|Zveze komunistov Slovenije]], podpira separatizem Kosova in Slovenije. Začetne stavke na Kosovu so se spremenile v obsežne demonstracije, ki so pozivale, naj Kosovo postane sedma republika. To je razjezilo vodstvo Srbije, ki je začelo uporabljati policijo, kasneje pa tudi zvezno vojsko (JLA).

Februarja 1989 je bil Albanec [[Azem Vllasi]], predstavnik Kosova v predsedstvu, prisiljen odstopiti in ga je zamenjal Miloševićev zaveznik. Albanski protestniki so zahtevali, da se Vllasi vrne v domovino, Vllasijeva podpora demonstracijam pa je povzročila, da so se Milošević in njegovi zavezniki odzvali z navedbo, da gre za &quot;protirevolucijo proti Srbiji in Jugoslaviji&quot;, in zahtevali, da jugoslovanska zvezna vlada premaga albanske norce. Milošević je zaradi velikega protesta v Beogradu pred jugoslovanskim parlamentom okrepil razmere, zahvaljujoč Miloševićevim srbskim podpornikom, ki so prosili jugoslovanske vojaške sile, naj okrepijo svojo prisotnost na Kosovu, da bi zaščitile Srbe in končale stavko. 

27. februarja 1989 je predstavnik SR Slovenije v kolektivnem predsedstvu Jugoslavije Milan Kučan nasprotoval zahtevam Srbov in iz Beograda odpotoval v SR Slovenijo, kjer se je udeležil zasedanja v Cankarjevem domu v Ljubljani, ki je bilo soorganizirano z demokratičnimi silami opozicije in na katerem so javno podprli prizadevanja albanskih protestnikov, ki so zahtevali izpustitev Vllasija. V dokumentarnem filmu BBC &quot;Smrt Jugoslavije&quot; iz leta 1995 je Kučan trdil, da je bil leta 1989 zaskrbljen zaradi uspehov Miloševićeve protibirokratske revolucije v srbskih pokrajinah in [[Črna gora|Črni gori]], da bo njegova majhna republika naslednja tarča političnega udara podpornikov Miloševića, če ne bi preprečili državnega udara na Kosovu. Srbska državna televizija je Kučana obsodila in ga označila za separatista, izdajalca in zagovornika albanskega separatizma.

V Beogradu so se nadaljevali srbski protesti in zahtevali ukrepanje na Kosovu. Milošević je naložil komunističnemu predstavniku Petru Gračaninu, naj poskrbi za nadaljevanje protesta, ko je razpravljal o vprašanjih na Svetu Zveze komunistov, da bi drugi člani spoznali, da je na njegovi strani ogromna podpora pri zajezitvi albanske stavke v Kosovo. Tiskovni predstavnik srbskega parlamenta Borisav Jović, močan Miloševićev zaveznik, se je srečal s sedanjim predsednikom jugoslovanskega predsedstva, bosanskim predstavnikom Raifom Dizdarevićem, in zahteval, da zvezna vlada ugodi srbskim zahtevam. Dizdarević se je z Jovićem prepiral, češ da so organizirali demonstracije, oni pa so jih nadzorovali,&quot; Jović ni hotel prevzeti odgovornosti za dejanja protestnikov. Dizdarević se je nato odločil, da bo razmere poskušal umiriti s pogovorom z demonstranti s strastnim govorom za jugoslovansko enotnost, ki je izjavil:&lt;blockquote&gt;»Naši očetje so umrli, da so ustvarili Jugoslavijo. Ne bomo šli na pot nacionalnega konflikta. Stopili bomo na pot bratstva in enotnosti.&quot;

(Raif Dizdarević, 1989.)&lt;/blockquote&gt;Ta izjava je dobila spoštovan aplavz, vendar se je protest kljub temu nadaljeval. Jović je kasneje navdušeno govoril z množico in dejal, da bo Milošević prišel podpreti njihov protest. Ko je prišel, je Milošević govoril z demonstranti in jim veselo povedal, da srbski narod zmaguje v boju proti starim partijskim birokratom. Nato je vzklik iz množice zavpil &quot;aretirajte Vllasija&quot;. Milošević se je pretvarjal, da ni prav poslušal prošnje, vendar je množici izjavil, da bo vsak, ki se zaroti proti enotnosti Jugoslavije, aretiran in kaznovan, naslednji dan pa po nasvetu stranke v Srbiji potisnjen v pokornost sile. Jugoslovani so se prebili na Kosovo in Vllasija aretirali. 

Marca 1989 se je kriza v Jugoslaviji povečala po sprejetju amandmajev srbske ustave, ki so vladi republike omogočili ponovno potrditev učinkovite oblasti nad avtonomnima pokrajinama Kosovo in Vojvodina. Do takrat je bilo znotraj teh pokrajin zakonsko sprejetih več političnih odločitev, ki so privedle do glasovanja na ravni jugoslovanskega zveznega predsedstva (šest republik in dva člana avtonomnih pokrajin). 

Skupina srbskih privržencev z Miloševićevega Kosova, ki je prispevala k razrešitvi Vllasija, je izjavila, da gre v Slovenijo za organizacijo &quot;Shoda resnice&quot;, operacije, s katero naj bi Milana Kučana obtožili jugoslavnske izdaje in zahtevali njegovo odstavitev. Vendar je poskus ponovitve protibirokratske revolucije v Ljubljani decembra 1989 propadel: srbski protestniki, ki so morali z vlakom v Slovenijo, so bili ustavljeni, ko je hrvaška policija v sodelovanju s [[Policija (Slovenija)|slovensko policijo]] zaprla vse tranzite po njenem ozemlju.&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.fvv.uni-mb.si/varstvoslovje/Abstract.aspx?cid=329|title=Historical Circumstances in Which &quot;The Rally of Truth&quot; in Ljubljana Was Prevented|publisher=Journal of Criminal Justice and Security|access-date=4 July 2012|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20131213053210/http://www.fvv.uni-mb.si/varstvoslovje/Abstract.aspx?cid=329|archive-date=13 December 2013}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.rtvslo.si/osamosvojitev/prispevek/108/predvajaj/|title=Rally of truth (Miting resnice)|publisher=A documentary published by [[RTV Slovenija]]|access-date=4 July 2012}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.akcijasever.si/|title=akcijasever.si|publisher=The &quot;North&quot; Veteran Organization|access-date=3 July 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20171229002346/http://www.akcijasever.si/|archive-date=29 December 2017|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; 

V predsedstvu Jugoslavije so tedaj bili Srb [[Borisav Jović]], tedanji predsednik predsedstva, Črnogorec [[Nenad Bućin]], vojvodinski Jugoslovan in kosovski [[Riza Sapunxhiu]], tvorili nekakšen »glasovalni blok«.&lt;ref name=&quot;bhdani-20014&quot;&gt;{{cite news|url=http://www.bhdani.com/arhiva/208/t20801.shtml|language=bs|newspaper=[[BH Dani]]|title=Stjepan Mesić, svjedok kraja (I) – Ja sam inicirao sastanak na kojem je podijeljena Bosna|date=1 June 2001|issue=208|access-date=2012-11-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20121124000715/http://www.bhdani.com/arhiva/208/t20801.shtml|archive-date=24 November 2012|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

== Končna politična kriza (1990 — 1992) ==
Januarja 1990 je bil sklican XIV. izredni kongres Zveze komunistov Jugoslavije. Vladajoča jugoslovanska stranka [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zveza komunistov Jugoslavije (SKJ)]] je bila v krizi. Večji del kongresa je bil s srbsko in slovensko delegacijo namenjen razpravi o prihodnosti Zveze komunistov in Jugoslavije. SR Hrvaška je srbskim protestnikom preprečila dostop do SR Slovenije. Srbska delegacija, ki jo je vodil Milošević, je pri članstvu v stranki vztrajala pri politiki &quot;ena oseba, en glas&quot;, ki bi dala več moči največji etnični skupini stranke, to je Srbom. 

Po drugi strani so Slovenci in Hrvati poskušali reformirati Jugoslavijo tako, da so šestim republikam prenesli še večjo oblast. Posledično sta slovenska in hrvaška delegacija zapustili kongres 23. januarja 1990 in dejansko razpustili jugoslovansko stranko. Ta odločitev je skupaj z zunanjimi pritiski sprožila prevzem večstrankarskega sistema v vseh republikah. 

=== Večstrankarske volitve ===
Leta 1990 so posamezne republike izvedle večstrankarske volitve, medtem ko nekdanji komunisti niso uspeli zmagati na ponovnih volitvah in večina izvoljenih vlad je sprejela nacionalistične politične platforme in obljubljala, da bodo ločeno zaščitile svoje nacionalistične interese. Na večstrankarskih parlamentarnih volitvah so nacionalisti premagali nekdanje komunistične stranke v Sloveniji 8. aprila 1990, na Hrvaškem 22. aprila in 2. maja 1990, v Makedoniji 11. in 25. novembra in 9. decembra 1990 ter v Bosni in Hercegovini 18. in 25. novembra 1990.

Na večstrankarskih parlamentarnih volitvah so preimenovane nekdanje komunistične stranke zmagale v Črni gori 9. in 16. decembra 1990 ter v Srbiji 9. in 23. decembra 1990. Poleg tega je Srbija za predsednika ponovno izvolila Slobodana Miloševića. Srbija in Črna gora sta vse bolj podpirali Jugoslavijo, v kateri so prevladovali Srbi. 

=== Etnične napetosti na Hrvaškem ===
Na Hrvaškem je bila izvoljena Hrvaška nacionalistična demokratska zveza (HDZ), ki jo je vodil kontroverzni nacionalist [[Franjo Tuđman]], z obljubo, da bo zaščitila Hrvaško pred Miloševićem z javno podporo hrvaški suverenosti. Hrvaški Srbi so bili previdni do Tuđmanove nacionalistične vlade, medtem ko so leta 1990 srbski nacionalisti v južnem hrvaškem mestu Knin organizirali in oblikovali separatistično enoto, znano kot SAO Krajina, ki je zahtevala, da ostane politično združena s preostalim srbskim prebivalstvom, če bi se Hrvaška odločila odcepiti. Srbska vlada je podprla upor hrvaških Srbov in trdila, da je bila Tuđmanova vlada za Srbe enakovredna fašistični marionetni vladi na oblasti med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] ([[Neodvisna država Hrvaška|NDH]]), vladi, ki je zagrešila genocid nad Srbi. Milošević je to uporabil za združevanje Srbov proti hrvaški vladi. &lt;ref&gt;{{cite news|url=https://www.nytimes.com/1991/01/10/world/financial-scandal-rocks-yugoslavia.html|work=The New York Times|title=Financial Scandal Rocks Yugoslavia|first=Chuck|last=Sudetic|date=10 January 1991|access-date=26 April 2010}}&lt;/ref&gt;
[[Slika:FranjoTudman.JPG|levo|sličica|258x258_pik|[[Franjo Tuđman]], prvi predsednik [[Hrvaška|Republike Hrvaške]]]]
Hrvaški Srbi v [[Knin|Kninu]] so pod vodstvom lokalnega policijskega inšpektorja [[Milan Martić|Milana Martića]] poskušali pridobiti orožje za podporo hrvaškim Srbom, da bi organizirali uspešno vstajo proti hrvaški vladi. Hrvaški srbski politiki, vključno z županom Knina, so se avgusta 1990 srečali z Borisavom Jovićem, vodjo jugoslovanskega predsedstva, in ga pozvali, naj prepriča svet, da sprejme ukrepe za preprečitev ločitve Hrvaške od Jugoslavije, in izjavil, da v tem primeru prebiva srbsko prebivalstvo na Hrvaškem, katero bi bilo v nevarnosti v prisotnosti nacionalistične vlade pod vodstvom Tuđmana. 

Na sestanku je vojaški častnik [[Petar Gračanin]] hrvaške srbske politike poučil, kako naj organizirajo upor, in jim rekel, naj postavljajo barikade in sestavljajo kakršno koli orožje, češː »Če ne moreš dobiti nič drugega, uporabi puške iz lova«. Sprva je upor postal znan kot &quot;revolucija hlodov&quot;, saj so Srbi zaprli ulice Knina s podrtimi drevesi, ki so Hrvatom preprečili vstop v Knin ali hrvaško obalno regijo [[Dalmacija|Dalmacijo]].  Dokumentarec BBC Smrt Jugoslavije je razkril, da je hrvaška TV takrat zavračala &quot;revolucijo na brun&quot; kot delo pijanih Srbov, s čimer je želela zmanjšati resno polemiko. A blokada je škodila [[Turizem na Hrvaškem|hrvaškemu turizmu]]. Hrvaška vlada je zavrnila pogajanja s srbskimi separatisti in se je odločila, da bo upor ustavila s silo in poslala oborožene specialne enote s helikopterji, da bi zadušili upor.

Piloti so trdili, da so pripeljali &quot;opremo&quot; v [[Knin]], a je posredovalo jugoslovansko zvezno letalstvo, ki je poslalo lovska letala, da bi jih prestregla, ter zahtevala, da se helikopterji vrnejo v svojo bazo ali pa jih izstrelijo. Za hrvaško vlado je ta akcija jugoslovanskega letalstva razkrila, da je Jugoslovanska ljudska armada vse bolj pod srbskim nadzorom. SAO Krajino je 21. decembra 1990 Srbski narodni svet pod vodstvom [[Milan Babić|Milana Babića]] uradno razglasil za ločeno enoto. 

Avgusta 1990 je hrvaški parlament po revoluciji hlodov zamenjal svojega predstavnika Stipeta Šuvarja s Stjepanom Mesićem.&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.slobodnaevropa.org/content/article/1045346.html|publisher=[[Radio Free Europe]]|language=hr|title=Svjedoci raspada – Stipe Šuvar: Moji obračuni s njima|date=27 February 2008|access-date=2012-11-27}}&lt;/ref&gt; Mesić je funkcijo začel opravljati šele oktobra 1990 zaradi protestov srbske strani, pozneje se je pridružil Makedoncu [[Vasil Tupurkovski|Vasilu Tupurkovskemu]], Slovencu [[Janez Drnovšek|Janezu Drnovšku]] in Bosancu [[Bogić Bogićević|Bogiću Bogićeviču]] pri nasprotovanju zahtevam za razglasitev splošnega izrednega stanja, ki bi imelo dovoljenje za JLA uvesti vojno stanje.&lt;ref name=&quot;bhdani-20013&quot;&gt;{{cite news|url=http://www.bhdani.com/arhiva/208/t20801.shtml|language=bs|newspaper=[[BH Dani]]|title=Stjepan Mesić, svjedok kraja (I) – Ja sam inicirao sastanak na kojem je podijeljena Bosna|date=1 June 2001|issue=208|access-date=2012-11-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20121124000715/http://www.bhdani.com/arhiva/208/t20801.shtml|archive-date=24 November 2012|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; 

Po prvih rezultatih večstrankarskih volitev so republike Slovenija, Hrvaška in Makedonija jeseni 1990 predlagale preoblikovanje Jugoslavije v svobodno federacijo šestih republik, vendar je Milošević vse te predloge zavrnil z argumentom, da tako kot Slovenci in Hrvati so imeli pravico do samoodločbe tudi Srbi. Srbske politike je vznemirila sprememba ubeseditve v hrvaški božični ustavi, ki je status etničnih Srbov na Hrvaškem spremenila iz &quot;izrecno omenjena nacija (narod)&quot; v &quot;narod, ki je naveden skupaj z manjšinami&quot; (narodi i manjine). 

== Osamosvojitev Slovenije in Hrvaške ==
[[Slika:Milan Kucan.jpg|levo|sličica|[[Milan Kučan]], prvi predsednik [[Slovenija|Republike Slovenije]]]]
Na referendumu o osamosvojitvi Slovenije, ki je potekal 23. decembra 1990, je za osamosvojitev glasovala velika večina prebivalcev:&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.sussex.ac.uk/webteam/gateway/file.php?name=epern-ref-no-3.pdf&amp;site=266|title=REFERENDUM BRIEFING NO 3|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20101218000730/http://www.sussex.ac.uk/sei/documents/slovenian3.pdf|archive-date=18 December 2010}}&lt;/ref&gt; 88,5 % vseh volivcev (94,8 % udeležencev) je glasovala ZA osamosvojitev.&lt;ref name=&quot;Juberias&quot;&gt;{{cite book|chapter-url=http://crnvo.me/docs/biblio_eng/p10.pdf|title=Legal Aspects for Referendum in Montenegro in the Context of International Law and Practice|date=November 2005|chapter=Some legal (and political) considerations about the legal framework for referendum in Montenegro, in the light of European experiences and standards|last=Flores Juberías|first=Carlos|page=74|publisher=Foundation Open Society Institute, Representative Office Montenegro|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20120201134229/http://crnvo.me/docs/biblio_eng/p10.pdf|archive-date=1 February 2012}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;STAT11&quot;&gt;{{cite book|chapter-url=http://www.stat.si/letopis/2011/05_11/05-11-11.htm|title=Statistični letopis 2011|trans-title=Statistical Yearbook 2011|chapter=Volitve|trans-chapter=Elections|page=108|publisher=Statistical Office of the Republic of Slovenia|work=Statistical Yearbook 2011|year=2011|volume=15|issn=1318-5403}}&lt;/ref&gt; 

Januarja 1991 je jugoslovanska protiobveščevalna služba KOS (Kontraobaveštajna služba) pokazala posnetek tajnega srečanja z vzdevkom &quot;Špegljeve kasete&quot;, kjer je potekal sestanek hrvaškega obrambnega ministra [[Martin Špegelj|Martina Špeglja]] in drugih. Špegelj je med srečanjem sporočil, da je Hrvaška v vojni z jugoslovansko vojsko (JNA, Jugoslovenska Narodna Armija), ki daje navodila o tihotapljenju orožja in načinih ravnanja z vojaškimi častniki v hrvaških mestih. Nato je srbska vojska Špeglja želela obtožiti izdaje in nedovoljenega uvoza orožja, predvsem iz Madžarske.

Odkritje hrvaške trgovine z orožjem v kombinaciji s kninsko krizo, izvolitev osamosvojitvenih vlad v Bosni in Hercegovini, Hrvaški, Makedoniji in Sloveniji ter Slovenci, ki so se na referendumu o tem zavzemali za neodvisnost, so namigovali na to, da bi se Jugoslavija morala soočiti z neposrednim razpadom. 

1. marca 1991 je JNA zasedla položaj pri Pakracu, 9. marca 1991 pa so bili protesti v Beogradu zatrti s pomočjo vojske.

12. marca 1991 se je vodstvo srbske vojske srečalo s predsedstvom, da bi ga prepričalo, da razglasi izredno stanje, ki bi panjugoslovanski vojski omogočilo, da prevzame nadzor nad državo. Poveljnik jugoslovanske vojske [[Veljko Kadijević]] je izjavil, da je šlo za zaroto za uničenje države, in dejal:&lt;blockquote&gt;»Izdelan je bil zahrbten načrt za uničenje Jugoslavije. Prva faza je državljanska vojna. Druga faza je tuja intervencija. Potem bodo po vsej Jugoslaviji vzpostavljeni marionetni režimi.&quot; 

(Veljko Kadijević, 12. marec 1991)&lt;/blockquote&gt;Ta izjava je dejansko pomenila, da so Srbi nove vlade, ki branijo neodvisnost republik, videli kot orodje Zahoda. Na insinuacijo se je jezno odzval hrvaški delegat [[Stjepan Mesić]], ki je Jovića in Kadijevića obtožil, da sta poskušala uporabiti vojsko za ustvanovitev Velike Srbije in izjavil: &quot;To pomeni vojna!&quot;. Jović in Kadijević sta nato pozvala delegate vsake republike, naj glasujejo o dovolitvi vojaškega stanja, in opozorila, da bi Jugoslavija verjetno razpadla, če ne bo vojnega stanja.

Na seji je bil izglasovan predlog za uvedbo vojnega stanja, ki bi omogočilo vojaško akcijo za konec krize na Hrvaškem z zagotavljanjem zaščite Srbom.&lt;ref name=&quot;bhdani-20012&quot;&gt;{{cite news|url=http://www.bhdani.com/arhiva/208/t20801.shtml|language=bs|newspaper=[[BH Dani]]|title=Stjepan Mesić, svjedok kraja (I) – Ja sam inicirao sastanak na kojem je podijeljena Bosna|date=1 June 2001|issue=208|access-date=2012-11-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20121124000715/http://www.bhdani.com/arhiva/208/t20801.shtml|archive-date=24 November 2012|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Predlog je bil zavrnjen, pomembna in odločilna je bila vloga bosanskega delegata srbske narodnosti Bogića Bogićevića, ki je glasoval proti, saj je menil, da je diplomacija sposobna rešiti krizo. 

Jugoslovanska predsedniška kriza se je ustavila, ko je Kosovar Riza Sapunxhiu marca 1991 pri drugem glasovanju zavrnil zahtevo za razglasitev vojnega stanja. Jović je za kratek čas protestno odstopil, a se je kmalu vrnil. 16. maja 1991 je srbski parlament Sapunxhiua zamenjal s Sejdom Bajramovićem, Njada Bucina iz Vojvodine pa z Jugoslavom Kostićem. Te spremembe so praktično preprečile delovanje predsedstva, saj je srbska frakcija Miloševića v zveznem predsedstvu zagotovila štiri od osmih glasov, tako da je lahko preprečila vsako neugodno odločitev na zvezni ravni, kar je sprožilo nasprotovanje del drugih republik in poziva k reformi jugoslovanske federacije.&lt;ref name=&quot;bhdani-2001&quot;&gt;{{cite news|url=http://www.bhdani.com/arhiva/208/t20801.shtml|language=bs|newspaper=[[BH Dani]]|title=Stjepan Mesić, svjedok kraja (I) – Ja sam inicirao sastanak na kojem je podijeljena Bosna|date=1 June 2001|issue=208|access-date=2012-11-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20121124000715/http://www.bhdani.com/arhiva/208/t20801.shtml|archive-date=24 November 2012|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; 

Po izteku Jovićevega mandata kot vodje kolektivnega predsedstva je Milošević namesto da bi mandat podelil Mesiću, vsilil [[Branko Kostić|Branku Kostiću]], članu promiloševićeve vlade v Črni gori. 

Na referendumu o neodvisnosti Hrvaške, ki je potekal 2. maja 1991, je za glasovalo 93,24 odstotka. 19. maja 1991 je na Hrvaškem potekal drugi krog referenduma o ustroju jugoslovanske federacije. Vprašanje na glasovnici ni bilo eksplicitno, torej volivca ni neposredno spraševalo, ali je bolj ali manj za odcepitev. Na referendumu so volivca vprašali, ali se zavzema za Hrvaško, &quot;ki je sposobna vstopiti v zavezništvo suverenih držav z drugimi republikami&quot;. Za predlog je glasovalo 78,69 % vseh volivcev, proti je glasovalo 1,2 %, vzdržanih pa se je 20,11 %. 

25. junija 1991 sta [[Slovenija]] in [[Hrvaška]] razglasili neodvisnost in se s tem odcepili od [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavije]]. 

== Začetek jugoslovanskih vojn ==

=== Vojna v Sloveniji  ===
[[Slika:War of Independence of Slovenia.png|sličica|341x341_pik|Prizori [[Vojna za Slovenijo|osamosvojitvene vojne]] v [[Slovenija|Sloveniji]]]]
26. junija 1991 zjutraj so enote XIII korpusa JLA zapustile svojo vojašnico na [[Reka, Hrvaška|Reki]] na Hrvaškem in se premaknile proti državnim mejam Slovenije z [[Italija|Italijo]]. Ta poteza je takoj sprožila ostro reakcijo domačih Slovencev, ki so organizirali spontane barikade in demonstracije proti delovanju JLA. Spopadi se še niso začeli, obe strani pa sta, sprejeli neuradno politiko, da ne bi prvi sprožili vojne.

Takrat je slovenska vlada že uresničila svoj načrt o prevzemu nadzora tako nad ljubljanskim mednarodnim letališčem kot tudi nad slovenskimi mejami na mejah z Italijo, [[Avstrija|Avstrijo]] in [[Madžarska|Madžarsko]]. Osebje, ki je upravljalo mejne postojanke, je bilo v večini primerov že slovensko, zato je bil slovenski prevzem večinoma omejen na menjavo uniform in znakov, brez bojev. Z prevzemom nadzora nad mejami so Slovenci lahko vzpostavili obrambne položaje pred morebitnim napadom JLA. To je pomenilo, da bi morala JLA izstreliti prvi strel, prvi strel, ki je bil dejansko izstreljen 27. junija 1991 ob 14:30 v [[Divača|Divači]].&lt;ref&gt;{{cite news|url=http://www.rtvslo.si/zabava/na-danasnji-dan/zgodilo-se-je-27-junija/167901|title=Zgodilo se je&amp;nbsp;... 27. junija|language=sl|trans-title=It Happened On&amp;nbsp;... 27 June|publisher=MMC RTV Slovenia|date=27 June 2005}}&lt;/ref&gt; 

Evropska skupnost je ob podpiranju njunih pravic do narodne samoodločbe pritiskala na Slovenijo in Hrvaško, da uvedeta trimesečni moratorij na svojo neodvisnost, dosežen z Brionskim sporazumom z dne 7. julija 1991, sporazumom, ki so ga priznali predstavniki vseh republik.&lt;ref&gt;Woodward, Susan, L. Balkan Tragedy: Chaos &amp; Dissolution after the Cold War, the Brookings Institution Press, Virginia, USA, 1995, p. 200&lt;/ref&gt; V teh treh mesecih je jugoslovanska vojska zaključila svoj umik iz Slovenije, medtem ko so bila pogajanja o obnovi jugoslovanske federacije z diplomatom Lordom Carringtonom in članicami [[Evropska skupnost|Evropske skupnosti]] skoraj končana. 25. oktobra 1991 je Slovenijo zapustil še zadnji jugoslovanski vojak. [[Lord Carrington]] je spoznal, da je Jugoslavija zdaj objektivno v stanju razpadanja, zato se je odločil, da mora vsaka republika sprejeti neizogibno neodvisnost drugih, skupaj z obljubo srbskemu predsedniku Miloševiću, da bo [[Evropska unija]] zagotovila zaščito srbskim prebivalcem izven Srbije.

Stališča Lorda Carringtona so bila vprašljiva ob [[Božič|božiču]] leta 1991, po nedavnem srečanju [[Nemčija|Nemčije]] s priznanjem Slovenije in Hrvaške. Razen tajnih pogajanj med zunanjima ministroma Genscherom (Nemčija) in Mockom (Avstrija) je bilo enostransko priznanje neželeno presenečenje za večino vlad EU in [[Združene države Amerike|ZDA]], s katerimi ni bilo predhodnega posvetovanja. Mednarodne organizacije, vključno z [[Organizacija združenih narodov|Združenimi narodi]], niso bile naklonjene. Medtem, ko je bila Jugoslavija že v ruševinah propadanja, sta nemško priznanje separatističnih republik in delna avstrijska mobilizacija na meji verjetno stanje poslabšala. Predsednik Združenih držav Amerike [[George H. W. Bush|George H.W. Bush]] je bil edini večji predstavnik moči, ki je nasprotoval. 

Milošević načrta ni hotel sprejeti z argumentom, da Evropska skupnost nima pravice razpustiti Jugoslavije, kar ni bilo v interesu Srbov, saj bi srbski narod razdelil na štiri republike (Srbijo, Črno goro, Bosno in Hercegovino in Hrvaška). Carrington se je odzval tako, da je problem dal na glasovanje, na katerem so vse ostale republike, vključno s Črno goro, ki je pod vodstvom Momirja Bulatovića sprva pristala na načrt, ki bi razpustil Jugoslavijo. Vendar je Črna gora po močnem pritisku Srbije na predsednika Črne gore spremenila svoje stališče in nasprotovala razpadu Jugoslavije. 

=== Vojna na Hrvaškem ===
[[Slika:Croatian War of Independence collage.jpg|sličica|317x317_pik|Prizori [[Hrvaška osamosvojitvena vojna|osamosvojitvene vojne]] na [[Hrvaška|Hrvaškem]]]]
Z incidentom na [[Plitvička jezera|Plitviških jezerih]] konec marca / v začetku aprila 1991 je izbruhnila hrvaška vojna za neodvisnost med hrvaško vlado in uporniškimi etničnimi Srbi v SAO Krajini, ki jih je močno podpirala JLA, ki jo zdaj nadzirajo Srbi. 1. aprila 1991 je SAO Krajina izjavila, da bo zapustila Hrvaško. Takoj po razglasitvi hrvaške neodvisnosti so hrvaški Srbi ustanovili tudi SAO Zahodne Slavonije in SANO Vzhodno Slavonijo, Baranjo in Zahodni Srijem. Te tri regije so se 19. decembra 1991 združile v Srbsko republiko Krajino (RSK). 

Druge pomembne entitete na vzhodu Hrvaške, kjer so prevladovali Srbi, so napovedale, da so se pridružile SAO Krajini. V tem času je [[Zagreb]] že prenehal pošiljati davke [[Beograd|Beogradu]], zato so bili hrvaški in srbski subjekti prisiljeni storiti enako. Ponekod je jugoslovanska vojska delovala kot varovalni pas, drugje je pomagala Srbom pri spopadu z novo hrvaško vojsko in policijo.&lt;ref name=&quot;yorku.ca2&quot;&gt;{{cite web|url=http://www.yorku.ca/soi/_Vol_5_1/_HTML/Pavlovic.html|title=Pavlovic: The Siege of Dubrovnik|work=yorku.ca}}&lt;/ref&gt; 

Zaradi razpada Jugoslavije so se napadi ksenofobičnega in etničnega sovraštva močno povečali, kar se je pokazalo med vojno na Hrvaškem. Propaganda s hrvaške in srbske strani širi strah in trdi, da bosta obe strani krivi za zatiranje s pretiravanjem števila smrtnih žrtev, da bi povečali podporo svojega prebivalstva. V prvih mesecih vojne sta jugoslovanska vojska in mornarica pod prevlado Srbije namerno bombardirali civilna območja [[Split|Splita]] in [[Ragusa|Raguse]] ter sosednje hrvaške vasi. Jugoslovanski mediji so trdili, da so ta dejanja služila odpravi tako ustaškofašističnih sil kot mednarodnih teroristov, prisotnih v mestih.&lt;ref name=&quot;yorku.ca&quot;&gt;{{cite web|url=http://www.yorku.ca/soi/_Vol_5_1/_HTML/Pavlovic.html|title=Pavlovic: The Siege of Dubrovnik|work=yorku.ca}}&lt;/ref&gt; 

Preiskave ZN so pokazale, da takrat v Ragusi ni bilo takšnih sil. Kasneje se je hrvaška vojaška navzočnost povečala.&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.yorku.ca/soi/_Vol_5_1/_HTML/Pavlovic.html#fnB28|title=Pavlovic: The Siege of Dubrovnik|work=yorku.ca}}&lt;/ref&gt; Črnogorski premier [[Milo Đukanović]], takrat Miloševićev zaveznik, se je pritožil na črnogorski nacionalizem in obljubil, da bo osvojitev Raguze omogočila širitev Črne gore v mesto, za katerega je trdil, da je bilo zgodovinsko del mesta Črne gore in obsodil sedanje meje, kot da so jih &quot;risali stari in slabo izobraženi boljševiški kartografi&quot;.

Hkrati je srbska vlada nasprotovala svojim črnogorskim zaveznikom z izjavami srbskega premierja [[Dragutin Zelenović|Dragutina Zelenovića]], ki je trdil, da je bila Raguza zgodovinsko srbska, ne črnogorska. Mednarodni mediji so bili zelo pozorni na bombardiranje Raguze in trdili, da je to Miloševićev dokaz, da si je po razpadu Jugoslavije prizadeval za ustvarjanje Velike Srbije, domnevno s pomočjo podrejenih črnogorskih poglavarjev Bulatovića in nacionalističnih Srbov v Črna gora, za spodbujanje podpore Črne gore pri ponovnem zavzetju Raguse. 

V Vukovarju so ob vstopu jugoslovanske vojske v mesto silovito izbruhnile etnične napetosti med Hrvati in Srbi. Jugoslovanska vojska in srbske paravojaške skupine so mesto opustošile v urbanih bojih in uničevanju hrvaške lastnine.  Srbske paravojaške skupine so zagrešile grozodejstva proti Hrvatom, pri čemer so ubili več kot 200 ljudi in razselili druge civiliste, da bi se pridružili tistim, ki so pobegnili iz mesta ob poboju v Vukovarju. 

== Osamosvojitev Makedonije in Bosne in Hercegovine ==

=== Bosna in Hercegovina ===
[[Slika:Alija Izetbegovic.jpg|sličica|271x271_pik|[[Alija Izetbegović]], prvi predsednik [[Bosna in Hercegovina|Bosne in Hercegovine]]]]
Glede na demografsko strukturo [[Bosna in Hercegovina|Bosne in Hercegovine]], ki je obsegala mešano prebivalstvo z večino Bosanci in manjšino Srbov in Hrvatov, je bilo vprašljivo lastništvo velikih območij Bosne.

Od leta 1991 do 1992 so se razmere v večetnični Bosni in Hercegovini zaostrile. Parlament je bil etnično razdrobljen na večino bosanskih frakcij in manjšine srbskih in hrvaških frakcij. Leta 1991 je [[Radovan Karadžić]], vodja največje srbske frakcije v parlamentu, Srbske demokratske stranke, resno in neposredno posvaril bosanski parlament, če bi se odločil za ločitev, z besedami:&lt;blockquote&gt;»To, kar počneš, ni dobro. To je pot, po kateri želite v Bosno in Hercegovino, po isti avtocesti pekla in smrti, po kateri sta šli Slovenija in Hrvaška. Ne mislite, da Bosne in Hercegovine ne boste odpeljali v pekel in da je muslimanski narod v nevarnosti izumrtja. Ker se muslimanski narod ne more braniti, če je tukaj vojna.&quot;

(Radovan Karadžić, 14. oktober 1991) &lt;/blockquote&gt;
[[Slika:Bosnian war header.no.png|levo|sličica|264x264_pik|Prizori osamosvojitvene vojne v [[Bosna in Hercegovina|Bosni in Hercegovine]]]]
Medtem so se v zakulisju začela pogajanja med Miloševićem in Tuđmanom o razdelitvi Bosne in Hercegovine na ozemlja, ki bi ju upravljai Srbi in Hrvati, da bi se skušali izogniti vojni med bosanskimi Hrvati in Srbi. Bosanski Srbi so novembra 1991 izvedli referendum, ki je povzročil veliko večino glasov za ohranitev skupne države s Srbijo in Črno goro.&lt;ref&gt;Burg, Steven L; Shoup, Paul S. 1999. ''The War in Bosnia-Herzegovina: Ethnic Conflict and International Intervention''. M.E. Sharpe. p102&lt;/ref&gt;

V javnosti so prodržavni mediji v Srbiji predlagali Bosancem, da bi Bosno in Hercegovino vključili v novo prostovoljno federacijo v okviru nove Jugoslavije, ki bo temeljila na demokratični vladi, vendar tega predloga bosanska vlada in Hercegovina nista jemala resno. &lt;ref&gt;Burg, Steven L; Shoup, Paul S. 1999. ''The War in Bosnia-Herzegovina: Ethnic Conflict and International Intervention''. M.E. Sharpe. p102&lt;/ref&gt;

9. januarja 1992 je skupščina bosanskih Srbov razglasila ločeno republiko srbskega naroda Bosne in Hercegovine, bodočo Republiko Srbsko, in nadaljevala z oblikovanjem državnih srbskih avtonomnih regij (SAR). To enostransko pobudo je vlada Bosne in Hercegovine razglasila za protiustavno. 

Referendum o neodvisnosti, ki ga je izvedla bosanska vlada, je potekal 29. februarja in 1. marca 1992. Po mnenju Zveznega ustavnega sodišča novoustanovljene vlade bosanskih Srbov je bil referendum razglašen v nasprotju z bosansko ustavo, saj so ga bosanski Srbi večinoma bojkotirali.&lt;ref&gt;{{cite report|url=http://csce.gov/index.cfm?FuseAction=UserGroups.Home&amp;ContentRecord_id=250&amp;ContentType=G&amp;ContentRecordType=G&amp;UserGroup_id=5&amp;Subaction=ByDate|title=The Referendum on Independence in Bosnia-Herzegovina: February 29-March 1, 1992|date=12 March 1992|location=Washington D.C.|archive-url=https://web.archive.org/web/20110522132353/http://csce.gov/index.cfm?FuseAction=UserGroups.Home&amp;ContentRecord_id=250&amp;ContentType=G&amp;ContentRecordType=G&amp;UserGroup_id=5&amp;Subaction=ByDate|archive-date=22 May 2011|journal=Commission on Security and Cooperation in Europe (CSCE)|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Po uradnih rezultatih je bila volilna udeležba 63,4 % z 99,7 % volivcev za neodvisnost. 

Bosna in Hercegovina je razglasila neodvisnost 3. marca 1992 in prejela mednarodno priznanje naslednji mesec, 6. aprila 1992. Istega dne so se Srbi odzvali z razglasitvijo neodvisnosti Republike Srbske in napadom [[Sarajevo|Sarajeva]], kar je pomenilo začetek vojne v Bosni. Republika Bosna in Hercegovina je bila pozneje sprejeta kot država članica [[Organizacija združenih narodov|Združenih narodov]] 22. maja 1992.&lt;ref&gt;{{cite book|title=Admission to the United Nations: Charter Article 4 and the Rise of Universal Organization|first=Thomas|last=D. Grant|page=226|url=https://books.google.com/books?id=5Uuv0NLNdZQC&amp;pg=PA226|publisher=Martinus Nijhoff Publishers|year=2009|isbn=978-9004173637}}&lt;/ref&gt;

=== Makedonija ===
Na referendumu o osamosvojitvi [[Severna Makedonija|Makedonije]] 8. septembra 1991 je 95,26 % glasovalo za neodvisnost, ki je bila razglašena 25. septembra 1991.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Citation|last=Kasapović|first=Mirjana|title=Macedonia|date=2010|url=https://www.nomos-elibrary.de/10.5771/9783845223414-1271/macedonia|work=Elections in Europe|pages=1271–1294|publisher=Nomos Verlagsgesellschaft mbH &amp; Co. KG|doi=10.5771/9783845223414-1271|isbn=978-3-8329-5609-7|access-date=2020-10-26}}&lt;/ref&gt;

Petsto ameriških vojakov je bilo nato razporejenih pod zastavo [[Organizacija združenih narodov|Združenih narodov]] za nadzor severne meje med Makedonijo in Srbijo. Vendar beograjske oblasti niso posredovale, da bi preprečile odhod Makedonije, niti niso protestirale ali ukrepale proti prihodu vojakov ZN, kar kaže, da bi Beograd, ko je aprila 1992 ustanovil svojo novo državo, [[Zvezna republika Jugoslavija|Zvezno republiko Jugoslavijo]], priznal republiko Makedonije za razvoj diplomatskih odnosov. Zaradi tega je Makedonija postala edina nekdanja republika, ki je pridobila suverenost, ne da bi se upirala jugoslovanskim oblastem in vojski. 

Poleg tega je prvi predsednik Makedonije [[Kiro Gligorov]] ohranjal dobre odnose z Beogradom in drugimi nekdanjimi republikami. Med makedonsko in srbsko mejno policijo ni bilo težav. 

== Mednarodno priznanje razpada ==
[[Slika:Former Yugoslavia 2008.PNG|sličica|288x288_pik|Območje razpadle [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavije]] (2008)]]
Novembra 1991 je Arbitražna komisija Mirovne konference o Jugoslaviji, ki jo je vodil [[Robert Badinter]], na zahtevo [[Peter Carington, 6th Baron Carrington|Lorda Carringtona]] sklenila, da je SFR Jugoslavija v resnici v procesu razpada in da je srbsko prebivalstvo na Hrvaškem in v Bosni ni imel pravice do samoodločbe v obliki novih držav, poleg tega so morale biti meje med republikami priznane kot mednarodne meje. Po konfliktu je Varnostni svet Združenih narodov 27. novembra 1991 soglasno sprejel resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov 721, ki je utrla pot za vzpostavitev mirovnih operacij v Jugoslaviji.&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.nato.int/ifor/un/u911127a.htm|title=Resolution 721|date=25 September 1991|location=Belgium|publisher=NATO|access-date=21 July 2006}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite news|date=2017-06-20|title=Kohl's roll of the dice in 1991 helped further destabilise the Balkans|work=Financial Times|url=https://www.ft.com/content/a0f78f22-5518-11e7-9fed-c19e2700005f|access-date=2022-03-05}}&lt;/ref&gt; 

Januarja 1992 sta Hrvaška in Jugoslavija pod nadzorom Združenih narodov podpisali premirje, nadaljevala pa so se pogajanja med srbskimi in hrvaškimi voditelji o delitvi Bosne in Hercegovine.{{sfn|Lukic|Lynch|1996|p=210}}

15. januarja 1992 je mednarodna skupnost priznala neodvisnost Slovenije in Hrvaške. Slovenija, Hrvaška in Bosna in Hercegovina so bile pozneje sprejete kot države članice [[Organizacija združenih narodov|Združenih narodov]], 22. maja 1992. Makedonija je bila sprejeta kot država članica Združenih narodov 8. aprila 1993, ki so jo odobrile članice Združenih narodov, dalj čas od ostalih zaradi nasprotovanja [[Grčija|Grčije]].&lt;ref name=&quot;Rossos A. 2008&quot;&gt;{{Cite book|url=http://research.policyarchive.org/11853.pdf|archive-url=https://web.archive.org/web/20190128222837/http://research.policyarchive.org/11853.pdf|url-status=dead|archive-date=2019-01-28|title=Macedonia and the Macedonians: A History|publisher=Hoover Institution Press|first=Andrew|last=Rossos|author-link=Andrew Rossos|date=2008|page=271|isbn=978-0817948832|access-date=28 January 2019}}&lt;/ref&gt;

Leta 1999 je Nemška socialdemokratska stranka v svojem govoru 1. maja [[Oskar Lafontaine]] kritizirala vlogo Nemčije pri razpadu Jugoslavije z njenim zgodnjim priznanjem neodvisnosti republik.&lt;ref&gt;{{cite journal|last=Gowan|first=Peter|date=March–April 1999|title=The NATO Powers and the Balkan Tragedy|url=https://newleftreview.org/I/234/peter-gowan-the-nato-powers-and-the-balkan-tragedy|journal=New Left Review}}&lt;/ref&gt;

Nekateri opazovalci so trdili, da je razpad jugoslovanske države kršil načela sistema po [[Hladna vojna|hladni vojni]], zapisanih v [[Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi|Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi]] (KVSE/OVSE) in Pariški pogodbi iz leta 1990. V Evropi ne bi smeli biti spremenjeni. Nekateri opazovalci, kot je Peter Gowan, so trdili, da bi se razpadu in kasnejšemu konfliktu izognili, če bi bile zahodne države bolj odločne pri uveljavljanju notranjih dogovorov med vsemi stranmi, a na koncu &quot;teh načel v primeru Jugoslavije niso bile pripravljene uveljaviti, ker je bila Nemčija proti, medtem ko druge države za to niso imele nobenega strateškega interesa.&quot; Gowan trdi tudi, da bi bila razpad&quot; mogoč brez veliko prelivanja krvi, če bi bila določena jasna merila za zagotavljanje varnosti za vse glavne prisotne etnične skupine na jugoslovanskem ozemlju«.

Marca 1992, med osamosvojitveno kampanjo Bosne in Hercegovine, je politik in bodoči predsednik Bosne in Hercegovine [[Alija Izetbegović]] dosegel posredniški sporazum z Bosno in bosanskimi Srbi o konfederalni pogodbi treh kantonov. Toda po poročanju [[The New York Times|New York Timesa]] ga je ameriška vlada pozvala, naj se odloči za enotno, suvereno in neodvisno državo. To je povečalo verjetnost grozljive državljanske vojne, v kateri so tako bosanski Hrvati kot bosanski Srbi pridobili podporo svojih držav. 

== Posledice v Srbiji in Črni gori ==
[[Slika:Serbia and Montenegro map from CIA World Factbook, circa 2005.png|sličica|266x266_pik|[[Zvezna republika Jugoslavija]]]]
Izkazalo se je, da je bila osamosvojitev Bosne in Hercegovine zadnji udarec za Panjugoslovansko socialistično republiko Jugoslavijo. 28. aprila 1992 je bila ustanovljena [[Zvezna republika Jugoslavija]] (ZRJ) pod prevlado Srbov kot neodvisna država, sestavljena le iz nekdanjih socialističnih republik [[Srbija|Srbije]] in [[Črna gora|Črne gore]]. V ZRJ so na oblasti ostali Slobodan Milošević in njegovi politični zavezniki. Njegova vlada je zahtevala kontinuiteto s staro državo, vendar jo mednarodna skupnost kot tako ni hotela priznati. Stališče mednarodne skupnosti je bilo, da se je Jugoslavija razpadla na ločene države. Zvezna republika Jugoslavija je bila z resolucijo Združenih narodov z dne 22. septembra 1992 opozorjena, da ne more več zasedati sedeža Združenih narodov kot države naslednice Zvezne socialistične republike Jugoslavije. To vprašanje je bilo pomembno za mednarodne premoženjske zahtevke RSFJ, vključno z veleposlaništvi v mnogih državah. ZRJ ni opustila svoje trditve o kontinuiteti iz RSFJ do leta 1996. 

Vojna v zahodnih delih nekdanje Jugoslavije se je končala leta 1995 z mirovnimi pogajanji pod vodstvom [[Združene države Amerike|ZDA]] v [[Daytonski sporazum|Daytonu]] v [[Ohio|Ohiu]], ki so privedle do Daytonskega sporazuma. Pet let po razpadu in koncu jugoslovanskih vojn so vse te posledice privedle do bojkota in embarga, kar je povzročilo propad gospodarstva. Vojna na Kosovu se je začela leta 1996 in se je končala z Natovim bombardiranjem Jugoslavije leta 1999, Slobodan Milošević pa je bil odstavljen leta 2000, ko je bil strmoglavljen njegov režim. 

4. februarja 2003 se je ZR Jugoslavija preimenovala v Državno skupnost Srbije in Črne gore. Državna skupnost [[Srbija in Črna gora]] je bila sama po sebi nestabilna in je na koncu razpadla leta 2006, ko je na referendumu 21. maja 2006 neodvisnost Črne gore podprlo 55,5 % volivcev in je bila neodvisnost razglašena 3. junija 2006. Srbija je podedovala Članstvo državne skupnosti v ZN.&lt;ref&gt;{{cite web|title=Member States of the United Nations|url=https://www.un.org/en/members/index.shtml#serbia|publisher=United Nations|access-date=19 November 2012}}&lt;/ref&gt; 

Od kosovske vojne so Kosovo upravljali Združeni narodi, medtem ko je ostalo nominalno del Srbije. Vendar je Kosovo 17. februarja 2008 razglasilo neodvisnost od Srbije kot Republika Kosovo. [[Združene države Amerike|ZDA]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] in velik del EU so to priznali kot dejanje samoodločbe, pri čemer so ZDA poslale ljudi na pomoč Kosovu. Po drugi strani pa Srbija in nekatere mednarodne skupnosti, predvsem [[Rusija]], [[Španija]] in [[Ljudska republika Kitajska|Kitajska]], niso priznale razglasitve neodvisnosti Kosova. &lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://2009-2017.state.gov/r/pa/ei/bgn/100931.htm|title=U.S. Relations With Kosovo|date=2016-03-17|newspaper=U.S. Department of State|access-date=2017-09-21}}&lt;/ref&gt;Od julija 2015 je Kosovo priznano kot neodvisna država z navadno večino mednarodne skupnosti (56 % držav članic ZN).

== Sklici ==
&lt;references /&gt;
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:1991 v politiki]]
[[Kategorija:1992 v politiki]]
[[Kategorija:1991 v Jugoslaviji]]</text>
      <sha1>2zlwyaet17e5uukx8stpzhkjthu38vb</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Volitve predsednika Republike Slovenije 2022</title>
    <ns>0</ns>
    <id>517891</id>
    <revision>
      <id>5726718</id>
      <parentid>5726571</parentid>
      <timestamp>2022-08-02T15:45:45Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>MZaplotnik</username>
        <id>13263</id>
      </contributor>
      <comment>+Vajgl</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="13842" xml:space="preserve">{{Infopolje Volitve
|election_name=Volitve predsednika Republike Slovenije 2022
|candidate2=
|map_caption=
|map=
|map_alt=
|map_size=
|map_image=
|after_party=
|after_election=&lt;br&gt;''še ni določeno''
|before_party=''neodvisen''
|before_election=[[Borut Pahor]]
|title=Predsednik&lt;br/&gt;Republike Slovenije
|popular_vote2=
|percentage2=
|party2=
|color2=
|country=Slovenija
|image2=
|popular_vote1=
|percentage1=
|party1=
|candidate1=
|color1=
|image1=
|election_date=23. oktober 2022
|next_election=Volitve predsednika Republike Slovenije 2027
|previous_year=[[Volitve predsednika Republike Slovenije 2017|2017]]
|previous_election=[[Volitve predsednika Republike Slovenije 2017]]
|ongoing=no
|type=presidential
|Javno mnenje=ANONIMNA ANKETA
}}
'''Volitve predsednika Republike Slovenije 2022''' bodo potekale v nedeljo, 23. oktobra 2022.

[[Predsednik Republike Slovenije|Predsedniku Republike Slovenije]] [[Borut Pahor|Borutu Pahorju]] bo trenutni predsedniški mandat iztekel v teku leta. Razpis volitev je mogoč najprej 135 in najkasneje 75 dni pred iztekom mandata aktualnega predsednika.

== Volilni sistem ==
Vsak državljan, star vsaj 18 let, lahko kandidira za predsednika, vendar je lahko izvoljen samo dvakrat zaporedoma. Po pravilih trenutni predsednik [[Borut Pahor]] ne more kandidirati, ker je že opravil dva zaporedna mandata.

== Datum volitev ==
Predsednica DZ [[Urška Klakočar Zupančič]] je volitve uradno razpisala 20. julija 2022. Določila je datum 23. oktober 2022, volilna opravila pa se bodo pričela 22. avgusta.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsednica DZ bo razpisala predsedniške in lokalne volitve|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/predsednica-dz-bo-razpisala-predsedniske-in-lokalne-volitve.html|website=24ur.com|accessdate=2022-07-20|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Prvi krog volitev za predsednika republike bo 23. oktobra|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/prvi-krog-volitev-za-predsednika-republike-bo-23-oktobra/634769|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-20|language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Kandidati ==
Doslej so uradno kandidaturo napovedali odvetnica dr. [[Nataša Pirc Musar]], psihoanalitičarka dr. [[Nina Krajnik]], podpredsednica Gibanja Svoboda [[Marta Kos]], nekdanji zunanji minister dr. [[Anže Logar]], glasbenik Gregor Bezenšek mlajši, župan Kočevja dr. [[Vladimir Prebilič]], neoantropozof Leo Trojar, predsednik Nove socialdemokracije [[Andrej Magajna]], kolumnist Aleš Ernecl in nekdanji evroposlanec [[Ivo Vajgl]].

V stranki [[Nova Slovenija|NSi]] se kot kandidatka že dlje časa omenja [[Ljudmila Novak]], vendar je vodja poslanske skupine [[Janez Cigler Kralj]] na tiskovni konferenci dejal, da se v stranki še odločajo, ali bodo imeli svojega kandidata ali bodo podprli koga drugega in se bodo dokončno odločili čez poletje.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=NSi še ne ve, ali bo imel svojega kandidata ali podprl koga drugega|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/nsi-se-ne-ve-ali-bo-imel-svojega-kandidata-ali-podprl-koga-drugega/632629|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-04|language=sl}}&lt;/ref&gt; 

O svojem kandidatu razmišljajo tudi v [[Socialni demokrati|Socialnih demokratih]] ter [[Levica (politična stranka)|Levici]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Obeta se največje število kandidatov doslej: Kdo bo postal novi predsednik države?|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/obeta-se-najvecje-stevilo-kandidatov-doslej-kdo-bo-postal-novi-predsednik-drzave.html|website=24ur.com|accessdate=2022-07-04|language=sl}}&lt;/ref&gt; Predsedstvo stranke SD je na seji dne 4. julija podprlo idejo, da se na volitve podajo s svojim kandidatom, kot razlog je predsednica [[Tanja Fajon]] navedla, da so ''tradicionalna in še vedno najmočnejša stranka na levem polu slovenskega političnega prostora''. Odločitev naj bi sprejeli do 15. julija.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=SD na predsedniške volitve s svojim kandidatom; Fajon: Imamo dovolj potenciala in dovolj kandidatov
|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sd-na-predsedniske-volitve-s-svojim-kandidatom-fajon-imamo-dovolj-potenciala-in-dovolj-kandidatov/633177|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-05|language=sl}}&lt;/ref&gt; 

Nekdanji premier in zunanji minister dr. [[Miro Cerar (pravnik)|Miro Cerar]] je dne 6. julija 2022 napovedal, da na predsedniških volitvah ne bo kandidiral, kot razlog je navedel, da se po umiku iz politike usmerja v strokovno dejavnost, pedagoško in znanstveno delo ter k svoji družini.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Miro Cerar ne bo kandidiral za predsednika države|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/miro-cerar-ne-bo-kandidiral-za-predsednika-drzave/633392|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-07|language=sl}}&lt;/ref&gt; 

=== Uradni ===
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center; width:65%; border:1px #AAAAFF solid&quot;
!width=&quot;5%&quot; |Slika
!width=&quot;5%&quot; |Kandidat
!width=&quot;5%&quot; |Opis
!width=&quot;5%&quot; |Stranka
!width=&quot;5%&quot; |Podpora
!width=&quot;5%&quot; |Uradna najava kandidature
!width=&quot;3%&quot; |Sklic
|-
| [[Slika:Nataša_Pirc_Musar_(cropped).jpg|sredina|150x150px]]
| [[Nataša Pirc Musar]]
| nekdanja novinarka in informacijska pooblaščenka, pravnica
| neodvisna
|
| Četrtek,&lt;br&gt;23. junij 2022
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Pirc Musar kandidira za predsednico, med podporniki tudi Kučan in Türk|url=https://n1info.si/novice/slovenija/natasa-pirc-musar-o-predsedniski-kandidaturi/|website=n1info.si|accessdate=2022-06-23|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
| [[Slika:Nina_Krajnik_ob_napovedi_kandidature.jpg|sredina|150px]]
| [[Nina Krajnik]]
| doktorica filozofije, profesorica, psihoanalitičarka, diplomatka
| neodvisna
|
| Ponedeljek,&lt;br&gt;27. junij 2022
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Nina Krajnik napovedala kandidaturo na predsedniških volitvah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/nina-krajnik-napovedala-kandidaturo-na-predsedniskih-volitvah/632204|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-06-26|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
| [[Slika:Solvita_Āboltiņa_tiekas_ar_Slovēnijas_vēstnieci_(cropped).jpg|sredina|140x140px]]
| [[Marta Kos]]
| veleposlanica, pisateljica in političarka, podpredsednica Gibanja Svoboda
| colspan=2 align=center|[[Gibanje Svoboda]]
| Torek,&lt;br&gt;28. junij 2022
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=V tekmo za predsednico države Marta Kos|url=https://n1info.si/novice/slovenija/v-tekmo-za-predsednico-drzave-marta-kos-verjetno-tudi-natasa-pirc-musar/|website=n1info.si|accessdate=2022-06-23|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Tretja se v tekmo za predsednico države spušča Marta Kos. Golob: &quot;Nastopil je čas za predsednico Slovenije.&quot;|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-o-kandidaturi-marte-kos-nastopil-je-cas-za-predsednico-slovenije-sd-s-svojim-kandidatom/632449|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-04|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
| [[Slika:124._seja_Vlade_RS_dr_Anže_Logar.jpg|sredina|150x150px]]
| [[Anže Logar]]
| dolgoletni poslanec, nekdanji zunanji minister, ekonomist
| colspan=2 align=center|[[Slovenska demokratska stranka]]
| Ponedeljek,&lt;br&gt;4. julij 2022
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Anže Logar napovedal kandidaturo za predsednika republike|url=https://nova24tv.si/slovenija/anze-logar-napovedal-kandidaturo-za-predsednika-republike/|website=nova24tv.si|accessdate=2022-06-28|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Anže Logar bo kandidiral za predsednika republike|url=https://n1info.si/novice/slovenija/logar-sklical-novinarsko-konferenco-se-tudi-uradno-podaja-v-predsednisko-tekmo/|website=n1info.si|accessdate=2022-07-04|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
| [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]]
| [[Gregor Bezenšek ml.|Gregor Bezenšek]]
| glasbenik in humanitarec
| neodvisni
|
| Sreda,&lt;br&gt;6. julij 2022
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Kandidaturo za predsednika napovedal tudi glasbenik Gregor Bezenšek ml.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kandidaturo-za-predsednika-napovedal-tudi-glasbenik-gregor-bezensek-ml/632456|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-06-28|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Glasbenik Gregor Bezenšek tudi uradno v predsedniško tekmo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/glasbenik-gregor-bezensek-tudi-uradno-v-predsednisko-tekmo/633353|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-07|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
| [[Slika:Dr. Vladimir_Prebilič (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|150x150px]]
| [[Vladimir Prebilič]]
| župan Kočevja, obramboslovec, izredni profesor 
| neodvisni
|
| Četrtek,&lt;br&gt;7. julij 2022
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Za predsednika republike bo kandidiral tudi kočevski župan Vladimir Prebilič|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/za-predsednika-republike-bo-kandidiral-tudi-kocevski-zupan-vladimir-prebilic/632858|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-01|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Prebiliča pri predsedniški kandidaturi podpira 45 županov|url=https://n1info.si/novice/slovenija/kocevski-zupan-vladimir-prebilic-na-predsedniske-volitve-s-podpisi-volilcev/|website=n1info.si|accessdate=2022-07-07|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
| [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]]
| [[Leo Trojar]]
| utemeljitelj neoantropozofije, predsednik [[Antropozofija|Antropozofskega]] društva Slovenije
| neodvisni
|
| Ponedeljek,&lt;br&gt;11. julij 2022
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Bodoči predsednik je novodobni Kristus|url=https://www.dnevnik.si/1042992568/slovenija/bodoci-predsednik-je-novodobni-kristus|website=Dnevnik|accessdate=2022-07-11|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Leo Trojar je poziv za kandidaturo za predsednika republike dobil &quot;od zgoraj&quot; |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/leo-trojar-je-poziv-za-kandidaturo-za-predsednika-republike-dobil-od-zgoraj/633885|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-12|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
| [[Slika:Andrej Magajna (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|150x150px]]
| [[Andrej Magajna]]
| predsednik Nove socialdemokracije, dolgoletni politik in aktivist
| colspan=2 align=center|[[Nova socialdemokracija]]
| Petek,&lt;br&gt;15. julij 2022
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Še en kandidat za predsednika države – Andrej Magajna bo kandidiral kot predstavnik Nove socialdemokracije |url=https://nova24tv.si/nekategorizirano/se-en-kandidat-za-predsednika-drzave-andrej-magajna-bo-kandidiral-kot-predstavnik-nove-socialdemokracije/|website=nova24tv.si|accessdate=2022-07-15|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
| [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]]
| [[Aleš Ernecl]]
| filozof in kolumnist
| neodvisni
|
| Četrtek,&lt;br&gt;4. avgust 2022
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Veliki četrtkov stream: Erneclova najava kandidature za predsednika; Q&amp;A za novinarje in javnost |url=https://www.youtube.com/watch?v=p462fSwhQY8|website=YouTube|accessdate=2022-08-02|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
| [[Slika:Ivo Vajgl.jpg|sredina|brezokvirja|150x150px]]
| [[Ivo Vajgl]]
| nekdanji diplomat, novinar, zunanji minister in evroposlanec 
| neodvisni
|
| sredina&lt;br&gt;avgusta 2022
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=V predsedniško tekmo vstopa tudi Ivo Vajgl, med njegovimi podporniki sta Spomenka in Tine Hribar|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/v-predsednisko-tekmo-vstopa-tudi-ivo-vajgl-med-njegovimi-podporniki-sta-spomenka-in-tine-hribar-984954|website=Reporter|accessdate=2022-08-02|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|}

=== Morebitni ===
Med možnimi neuradnimi kandidati so še nekdanja evroposlanka [[Ljudmila Novak]] iz vrst [[Nova Slovenija|NSi]], pravnik in nekdanji ustavni sodnik [[Ernest Petrič]] ter predsednik državnega sveta [[Alojz Kovšca]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=V boj za predsedniški stolček še ena kandidatka|url=https://www.zurnal24.si/slovenija/v-boj-za-predsednico-se-ena-kandidatka-388618|website=Žurnal24|accessdate=2022-07-09|language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Javnomnenjske raziskave ==

{| class=&quot;wikitable sortable&quot; style=&quot;text-align:center;font-size:100%;line-height:16px&quot;
|-
| 
|+
!
!
!
!
!
!
!
!
!
!
!
!
!
|-
|'''Datum'''
|'''Izvajalec / naročnik'''
|'''Velikost vzorca'''
| width=100|[[Nataša Pirc Musar]]
| width=100|[[Nina Krajnik]]
| width=100|[[Marta Kos]]
| width=100|[[Anže Logar]]
| width=100|Gregor Bezenšek
| width=100|[[Vladimir Prebilič]]
| width=100|Leo Trojar
|Drugi kandidati
|Ne vem
|Ne bi volil
|Vir
|- style=&quot;background: #DBE9F4;&quot;

| colspan=&quot;14&quot; align=&quot;center&quot; |'''JULIJ 2022'''
|-
|Začetek julija 2022
|Mediana&lt;br&gt;Delo
|'''716'''
|style=&quot;background:#9ACD32;&quot; |29,6
|1,3
|16,1
|style=&quot;background:#9ACD32;&quot; |24,3
|2,1
|/
|/
|/
|colspan=2 align=center|25+
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Hladen tuš za Golobovo kandidatko|url=https://www.zurnal24.si/slovenija/hladen-tus-za-golobovo-kandidatko-389408|website=žurnal24.si|accessdate=2022-07-09|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
|4. - 7. julij 2022
|Mediana&lt;br&gt;RTV Slovenija
|'''707'''
|style=&quot;background:#9ACD32;&quot; |23,9
|1,5
|14,4
|style=&quot;background:#9ACD32;&quot; |16,5
|0,8
|2,6
|/
|23,0{{ref|Seštevek ostalih 8 kandidatov|a1}}
|colspan=2 align=center|17,4
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsedniške volitve: trenutno najvišja podpora Nataši Pirc Musar, sledita Anže Logar in Marta Kos|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/predsedniske-volitve-trenutno-najvisja-podpora-natasi-pirc-musar-sledita-anze-logar-in-marta-kos/633718|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-10|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
|12. - 14. julij 2022
|Ninamedia
Večer in Dnevnik
|'''700'''
|style=&quot;background:#9ACD32;&quot; |30,1
|1,9
|19,4
|style=&quot;background:#9ACD32;&quot; |28,2
|1,9
|3,8
|0,0
|1,2
|9,1
|0,3
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Na predsedniških volitvah bi v drugem krogu zmagala Pirc Musarjeva|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/na-predsedniskih-volitvah-bi-v-drugem-krogu-zmagala-pirc-musarjeva.html|website=24ur.com|accessdate=2022-07-18|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
|}

{{note|Seštevek ostalih 8 kandidatov|a1}}Podan je seštevek dobljenih odstotkov ostalih 8 morebitnih kandidatov, ki jih je Mediana kot možne protikandidate zdajšnjim šestim tudi ponudila anketirancem.

== Sklici in opombe ==

{{Opombe|4}}
{{Volitve v RS}}
[[Kategorija:2022 v politiki]]
[[Kategorija:2022 v Sloveniji]]
[[Kategorija:Volitve v Sloveniji]]</text>
      <sha1>6o44i5zwyjnzubh8al9qe7jrstyiedb</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5726897</id>
      <parentid>5726718</parentid>
      <timestamp>2022-08-03T07:23:14Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>VidicK01</username>
        <id>193275</id>
      </contributor>
      <comment>/* Uradni */ Andrej Magajna NE BO kandidiral</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="13251" xml:space="preserve">{{Infopolje Volitve
|election_name=Volitve predsednika Republike Slovenije 2022
|candidate2=
|map_caption=
|map=
|map_alt=
|map_size=
|map_image=
|after_party=
|after_election=&lt;br&gt;''še ni določeno''
|before_party=''neodvisen''
|before_election=[[Borut Pahor]]
|title=Predsednik&lt;br/&gt;Republike Slovenije
|popular_vote2=
|percentage2=
|party2=
|color2=
|country=Slovenija
|image2=
|popular_vote1=
|percentage1=
|party1=
|candidate1=
|color1=
|image1=
|election_date=23. oktober 2022
|next_election=Volitve predsednika Republike Slovenije 2027
|previous_year=[[Volitve predsednika Republike Slovenije 2017|2017]]
|previous_election=[[Volitve predsednika Republike Slovenije 2017]]
|ongoing=no
|type=presidential
|Javno mnenje=ANONIMNA ANKETA
}}
'''Volitve predsednika Republike Slovenije 2022''' bodo potekale v nedeljo, 23. oktobra 2022.

[[Predsednik Republike Slovenije|Predsedniku Republike Slovenije]] [[Borut Pahor|Borutu Pahorju]] bo trenutni predsedniški mandat iztekel v teku leta. Razpis volitev je mogoč najprej 135 in najkasneje 75 dni pred iztekom mandata aktualnega predsednika.

== Volilni sistem ==
Vsak državljan, star vsaj 18 let, lahko kandidira za predsednika, vendar je lahko izvoljen samo dvakrat zaporedoma. Po pravilih trenutni predsednik [[Borut Pahor]] ne more kandidirati, ker je že opravil dva zaporedna mandata.

== Datum volitev ==
Predsednica DZ [[Urška Klakočar Zupančič]] je volitve uradno razpisala 20. julija 2022. Določila je datum 23. oktober 2022, volilna opravila pa se bodo pričela 22. avgusta.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsednica DZ bo razpisala predsedniške in lokalne volitve|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/predsednica-dz-bo-razpisala-predsedniske-in-lokalne-volitve.html|website=24ur.com|accessdate=2022-07-20|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Prvi krog volitev za predsednika republike bo 23. oktobra|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/prvi-krog-volitev-za-predsednika-republike-bo-23-oktobra/634769|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-20|language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Kandidati ==
Doslej so uradno kandidaturo napovedali odvetnica dr. [[Nataša Pirc Musar]], psihoanalitičarka dr. [[Nina Krajnik]], podpredsednica Gibanja Svoboda [[Marta Kos]], nekdanji zunanji minister dr. [[Anže Logar]], glasbenik Gregor Bezenšek mlajši, župan Kočevja dr. [[Vladimir Prebilič]], neoantropozof Leo Trojar, predsednik Nove socialdemokracije [[Andrej Magajna]], kolumnist Aleš Ernecl in nekdanji evroposlanec [[Ivo Vajgl]].

V stranki [[Nova Slovenija|NSi]] se kot kandidatka že dlje časa omenja [[Ljudmila Novak]], vendar je vodja poslanske skupine [[Janez Cigler Kralj]] na tiskovni konferenci dejal, da se v stranki še odločajo, ali bodo imeli svojega kandidata ali bodo podprli koga drugega in se bodo dokončno odločili čez poletje.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=NSi še ne ve, ali bo imel svojega kandidata ali podprl koga drugega|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/nsi-se-ne-ve-ali-bo-imel-svojega-kandidata-ali-podprl-koga-drugega/632629|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-04|language=sl}}&lt;/ref&gt; 

O svojem kandidatu razmišljajo tudi v [[Socialni demokrati|Socialnih demokratih]] ter [[Levica (politična stranka)|Levici]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Obeta se največje število kandidatov doslej: Kdo bo postal novi predsednik države?|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/obeta-se-najvecje-stevilo-kandidatov-doslej-kdo-bo-postal-novi-predsednik-drzave.html|website=24ur.com|accessdate=2022-07-04|language=sl}}&lt;/ref&gt; Predsedstvo stranke SD je na seji dne 4. julija podprlo idejo, da se na volitve podajo s svojim kandidatom, kot razlog je predsednica [[Tanja Fajon]] navedla, da so ''tradicionalna in še vedno najmočnejša stranka na levem polu slovenskega političnega prostora''. Odločitev naj bi sprejeli do 15. julija.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=SD na predsedniške volitve s svojim kandidatom; Fajon: Imamo dovolj potenciala in dovolj kandidatov
|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sd-na-predsedniske-volitve-s-svojim-kandidatom-fajon-imamo-dovolj-potenciala-in-dovolj-kandidatov/633177|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-05|language=sl}}&lt;/ref&gt; 

Nekdanji premier in zunanji minister dr. [[Miro Cerar (pravnik)|Miro Cerar]] je dne 6. julija 2022 napovedal, da na predsedniških volitvah ne bo kandidiral, kot razlog je navedel, da se po umiku iz politike usmerja v strokovno dejavnost, pedagoško in znanstveno delo ter k svoji družini.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Miro Cerar ne bo kandidiral za predsednika države|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/miro-cerar-ne-bo-kandidiral-za-predsednika-drzave/633392|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-07|language=sl}}&lt;/ref&gt; 

=== Uradni ===
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center; width:65%; border:1px #AAAAFF solid&quot;
!width=&quot;5%&quot; |Slika
!width=&quot;5%&quot; |Kandidat
!width=&quot;5%&quot; |Opis
!width=&quot;5%&quot; |Stranka
!width=&quot;5%&quot; |Podpora
!width=&quot;5%&quot; |Uradna najava kandidature
!width=&quot;3%&quot; |Sklic
|-
| [[Slika:Nataša_Pirc_Musar_(cropped).jpg|sredina|150x150px]]
| [[Nataša Pirc Musar]]
| nekdanja novinarka in informacijska pooblaščenka, pravnica
| neodvisna
|
| Četrtek,&lt;br&gt;23. junij 2022
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Pirc Musar kandidira za predsednico, med podporniki tudi Kučan in Türk|url=https://n1info.si/novice/slovenija/natasa-pirc-musar-o-predsedniski-kandidaturi/|website=n1info.si|accessdate=2022-06-23|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
| [[Slika:Nina_Krajnik_ob_napovedi_kandidature.jpg|sredina|150px]]
| [[Nina Krajnik]]
| doktorica filozofije, profesorica, psihoanalitičarka, diplomatka
| neodvisna
|
| Ponedeljek,&lt;br&gt;27. junij 2022
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Nina Krajnik napovedala kandidaturo na predsedniških volitvah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/nina-krajnik-napovedala-kandidaturo-na-predsedniskih-volitvah/632204|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-06-26|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
| [[Slika:Solvita_Āboltiņa_tiekas_ar_Slovēnijas_vēstnieci_(cropped).jpg|sredina|140x140px]]
| [[Marta Kos]]
| veleposlanica, pisateljica in političarka, podpredsednica Gibanja Svoboda
| colspan=2 align=center|[[Gibanje Svoboda]]
| Torek,&lt;br&gt;28. junij 2022
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=V tekmo za predsednico države Marta Kos|url=https://n1info.si/novice/slovenija/v-tekmo-za-predsednico-drzave-marta-kos-verjetno-tudi-natasa-pirc-musar/|website=n1info.si|accessdate=2022-06-23|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Tretja se v tekmo za predsednico države spušča Marta Kos. Golob: &quot;Nastopil je čas za predsednico Slovenije.&quot;|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-o-kandidaturi-marte-kos-nastopil-je-cas-za-predsednico-slovenije-sd-s-svojim-kandidatom/632449|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-04|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
| [[Slika:124._seja_Vlade_RS_dr_Anže_Logar.jpg|sredina|150x150px]]
| [[Anže Logar]]
| dolgoletni poslanec, nekdanji zunanji minister, ekonomist
| colspan=2 align=center|[[Slovenska demokratska stranka]]
| Ponedeljek,&lt;br&gt;4. julij 2022
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Anže Logar napovedal kandidaturo za predsednika republike|url=https://nova24tv.si/slovenija/anze-logar-napovedal-kandidaturo-za-predsednika-republike/|website=nova24tv.si|accessdate=2022-06-28|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Anže Logar bo kandidiral za predsednika republike|url=https://n1info.si/novice/slovenija/logar-sklical-novinarsko-konferenco-se-tudi-uradno-podaja-v-predsednisko-tekmo/|website=n1info.si|accessdate=2022-07-04|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
| [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]]
| [[Gregor Bezenšek ml.|Gregor Bezenšek]]
| glasbenik in humanitarec
| neodvisni
|
| Sreda,&lt;br&gt;6. julij 2022
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Kandidaturo za predsednika napovedal tudi glasbenik Gregor Bezenšek ml.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kandidaturo-za-predsednika-napovedal-tudi-glasbenik-gregor-bezensek-ml/632456|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-06-28|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Glasbenik Gregor Bezenšek tudi uradno v predsedniško tekmo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/glasbenik-gregor-bezensek-tudi-uradno-v-predsednisko-tekmo/633353|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-07|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
| [[Slika:Dr. Vladimir_Prebilič (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|150x150px]]
| [[Vladimir Prebilič]]
| župan Kočevja, obramboslovec, izredni profesor 
| neodvisni
|
| Četrtek,&lt;br&gt;7. julij 2022
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Za predsednika republike bo kandidiral tudi kočevski župan Vladimir Prebilič|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/za-predsednika-republike-bo-kandidiral-tudi-kocevski-zupan-vladimir-prebilic/632858|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-01|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Prebiliča pri predsedniški kandidaturi podpira 45 županov|url=https://n1info.si/novice/slovenija/kocevski-zupan-vladimir-prebilic-na-predsedniske-volitve-s-podpisi-volilcev/|website=n1info.si|accessdate=2022-07-07|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
| [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]]
| [[Leo Trojar]]
| utemeljitelj neoantropozofije, predsednik [[Antropozofija|Antropozofskega]] društva Slovenije
| neodvisni
|
| Ponedeljek,&lt;br&gt;11. julij 2022
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Bodoči predsednik je novodobni Kristus|url=https://www.dnevnik.si/1042992568/slovenija/bodoci-predsednik-je-novodobni-kristus|website=Dnevnik|accessdate=2022-07-11|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Leo Trojar je poziv za kandidaturo za predsednika republike dobil &quot;od zgoraj&quot; |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/leo-trojar-je-poziv-za-kandidaturo-za-predsednika-republike-dobil-od-zgoraj/633885|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-12|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
| [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]]
| [[Aleš Ernecl]]
| filozof in kolumnist
| neodvisni
|
| Četrtek,&lt;br&gt;4. avgust 2022
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Veliki četrtkov stream: Erneclova najava kandidature za predsednika; Q&amp;A za novinarje in javnost |url=https://www.youtube.com/watch?v=p462fSwhQY8|website=YouTube|accessdate=2022-08-02|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
| [[Slika:Ivo Vajgl.jpg|sredina|brezokvirja|150x150px]]
| [[Ivo Vajgl]]
| nekdanji diplomat, novinar, zunanji minister in evroposlanec 
| neodvisni
|
| sredina&lt;br&gt;avgusta 2022
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=V predsedniško tekmo vstopa tudi Ivo Vajgl, med njegovimi podporniki sta Spomenka in Tine Hribar|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/v-predsednisko-tekmo-vstopa-tudi-ivo-vajgl-med-njegovimi-podporniki-sta-spomenka-in-tine-hribar-984954|website=Reporter|accessdate=2022-08-02|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|}

=== Morebitni ===
Med možnimi neuradnimi kandidati so še nekdanja evroposlanka [[Ljudmila Novak]] iz vrst [[Nova Slovenija|NSi]], pravnik in nekdanji ustavni sodnik [[Ernest Petrič]] ter predsednik državnega sveta [[Alojz Kovšca]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=V boj za predsedniški stolček še ena kandidatka|url=https://www.zurnal24.si/slovenija/v-boj-za-predsednico-se-ena-kandidatka-388618|website=Žurnal24|accessdate=2022-07-09|language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Javnomnenjske raziskave ==

{| class=&quot;wikitable sortable&quot; style=&quot;text-align:center;font-size:100%;line-height:16px&quot;
|-
| 
|+
!
!
!
!
!
!
!
!
!
!
!
!
!
|-
|'''Datum'''
|'''Izvajalec / naročnik'''
|'''Velikost vzorca'''
| width=100|[[Nataša Pirc Musar]]
| width=100|[[Nina Krajnik]]
| width=100|[[Marta Kos]]
| width=100|[[Anže Logar]]
| width=100|Gregor Bezenšek
| width=100|[[Vladimir Prebilič]]
| width=100|Leo Trojar
|Drugi kandidati
|Ne vem
|Ne bi volil
|Vir
|- style=&quot;background: #DBE9F4;&quot;

| colspan=&quot;14&quot; align=&quot;center&quot; |'''JULIJ 2022'''
|-
|Začetek julija 2022
|Mediana&lt;br&gt;Delo
|'''716'''
|style=&quot;background:#9ACD32;&quot; |29,6
|1,3
|16,1
|style=&quot;background:#9ACD32;&quot; |24,3
|2,1
|/
|/
|/
|colspan=2 align=center|25+
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Hladen tuš za Golobovo kandidatko|url=https://www.zurnal24.si/slovenija/hladen-tus-za-golobovo-kandidatko-389408|website=žurnal24.si|accessdate=2022-07-09|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
|4. - 7. julij 2022
|Mediana&lt;br&gt;RTV Slovenija
|'''707'''
|style=&quot;background:#9ACD32;&quot; |23,9
|1,5
|14,4
|style=&quot;background:#9ACD32;&quot; |16,5
|0,8
|2,6
|/
|23,0{{ref|Seštevek ostalih 8 kandidatov|a1}}
|colspan=2 align=center|17,4
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsedniške volitve: trenutno najvišja podpora Nataši Pirc Musar, sledita Anže Logar in Marta Kos|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/predsedniske-volitve-trenutno-najvisja-podpora-natasi-pirc-musar-sledita-anze-logar-in-marta-kos/633718|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-10|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
|12. - 14. julij 2022
|Ninamedia
Večer in Dnevnik
|'''700'''
|style=&quot;background:#9ACD32;&quot; |30,1
|1,9
|19,4
|style=&quot;background:#9ACD32;&quot; |28,2
|1,9
|3,8
|0,0
|1,2
|9,1
|0,3
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Na predsedniških volitvah bi v drugem krogu zmagala Pirc Musarjeva|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/na-predsedniskih-volitvah-bi-v-drugem-krogu-zmagala-pirc-musarjeva.html|website=24ur.com|accessdate=2022-07-18|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
|}

{{note|Seštevek ostalih 8 kandidatov|a1}}Podan je seštevek dobljenih odstotkov ostalih 8 morebitnih kandidatov, ki jih je Mediana kot možne protikandidate zdajšnjim šestim tudi ponudila anketirancem.

== Sklici in opombe ==

{{Opombe|4}}
{{Volitve v RS}}
[[Kategorija:2022 v politiki]]
[[Kategorija:2022 v Sloveniji]]
[[Kategorija:Volitve v Sloveniji]]</text>
      <sha1>sq0hx88kifgzjv5cuxa8tkf99w8kact</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5726898</id>
      <parentid>5726897</parentid>
      <timestamp>2022-08-03T07:24:49Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>VidicK01</username>
        <id>193275</id>
      </contributor>
      <comment>/* Kandidati */ popravki</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="13347" xml:space="preserve">{{Infopolje Volitve
|election_name=Volitve predsednika Republike Slovenije 2022
|candidate2=
|map_caption=
|map=
|map_alt=
|map_size=
|map_image=
|after_party=
|after_election=&lt;br&gt;''še ni določeno''
|before_party=''neodvisen''
|before_election=[[Borut Pahor]]
|title=Predsednik&lt;br/&gt;Republike Slovenije
|popular_vote2=
|percentage2=
|party2=
|color2=
|country=Slovenija
|image2=
|popular_vote1=
|percentage1=
|party1=
|candidate1=
|color1=
|image1=
|election_date=23. oktober 2022
|next_election=Volitve predsednika Republike Slovenije 2027
|previous_year=[[Volitve predsednika Republike Slovenije 2017|2017]]
|previous_election=[[Volitve predsednika Republike Slovenije 2017]]
|ongoing=no
|type=presidential
|Javno mnenje=ANONIMNA ANKETA
}}
'''Volitve predsednika Republike Slovenije 2022''' bodo potekale v nedeljo, 23. oktobra 2022.

[[Predsednik Republike Slovenije|Predsedniku Republike Slovenije]] [[Borut Pahor|Borutu Pahorju]] bo trenutni predsedniški mandat iztekel v teku leta. Razpis volitev je mogoč najprej 135 in najkasneje 75 dni pred iztekom mandata aktualnega predsednika.

== Volilni sistem ==
Vsak državljan, star vsaj 18 let, lahko kandidira za predsednika, vendar je lahko izvoljen samo dvakrat zaporedoma. Po pravilih trenutni predsednik [[Borut Pahor]] ne more kandidirati, ker je že opravil dva zaporedna mandata.

== Datum volitev ==
Predsednica DZ [[Urška Klakočar Zupančič]] je volitve uradno razpisala 20. julija 2022. Določila je datum 23. oktober 2022, volilna opravila pa se bodo pričela 22. avgusta.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsednica DZ bo razpisala predsedniške in lokalne volitve|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/predsednica-dz-bo-razpisala-predsedniske-in-lokalne-volitve.html|website=24ur.com|accessdate=2022-07-20|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Prvi krog volitev za predsednika republike bo 23. oktobra|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/prvi-krog-volitev-za-predsednika-republike-bo-23-oktobra/634769|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-20|language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Kandidati ==
Doslej so uradno kandidaturo napovedali odvetnica dr. [[Nataša Pirc Musar]], psihoanalitičarka dr. [[Nina Krajnik]], podpredsednica Gibanja Svoboda [[Marta Kos]], nekdanji zunanji minister dr. [[Anže Logar]], glasbenik Gregor Bezenšek mlajši, župan Kočevja dr. [[Vladimir Prebilič]] ter neoantropozof Leo Trojar. V avgustu jo nameravata še napovedati kolumnist Aleš Ernecl ter nekdanji evroposlanec [[Ivo Vajgl]]. [[Andrej Magajna]] je od namere za kandidaturo v avgustu odstopil in se v predsedniško bitko ne bo podal.

V stranki [[Nova Slovenija|NSi]] se kot kandidatka že dlje časa omenja [[Ljudmila Novak]], vendar je vodja poslanske skupine [[Janez Cigler Kralj]] na tiskovni konferenci dejal, da se v stranki še odločajo, ali bodo imeli svojega kandidata ali bodo podprli koga drugega in se bodo dokončno odločili čez poletje.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=NSi še ne ve, ali bo imel svojega kandidata ali podprl koga drugega|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/nsi-se-ne-ve-ali-bo-imel-svojega-kandidata-ali-podprl-koga-drugega/632629|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-04|language=sl}}&lt;/ref&gt; 

O svojem kandidatu razmišljajo tudi v [[Socialni demokrati|Socialnih demokratih]] ter [[Levica (politična stranka)|Levici]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Obeta se največje število kandidatov doslej: Kdo bo postal novi predsednik države?|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/obeta-se-najvecje-stevilo-kandidatov-doslej-kdo-bo-postal-novi-predsednik-drzave.html|website=24ur.com|accessdate=2022-07-04|language=sl}}&lt;/ref&gt; Predsedstvo stranke SD je na seji dne 4. julija podprlo idejo, da se na volitve podajo s svojim kandidatom, kot razlog je predsednica [[Tanja Fajon]] navedla, da so ''tradicionalna in še vedno najmočnejša stranka na levem polu slovenskega političnega prostora''. Odločitev naj bi sprejeli do 15. julija.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=SD na predsedniške volitve s svojim kandidatom; Fajon: Imamo dovolj potenciala in dovolj kandidatov
|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sd-na-predsedniske-volitve-s-svojim-kandidatom-fajon-imamo-dovolj-potenciala-in-dovolj-kandidatov/633177|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-05|language=sl}}&lt;/ref&gt; 

Nekdanji premier in zunanji minister dr. [[Miro Cerar (pravnik)|Miro Cerar]] je dne 6. julija 2022 napovedal, da na predsedniških volitvah ne bo kandidiral, kot razlog je navedel, da se po umiku iz politike usmerja v strokovno dejavnost, pedagoško in znanstveno delo ter k svoji družini.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Miro Cerar ne bo kandidiral za predsednika države|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/miro-cerar-ne-bo-kandidiral-za-predsednika-drzave/633392|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-07|language=sl}}&lt;/ref&gt; 

=== Uradni ===
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center; width:65%; border:1px #AAAAFF solid&quot;
!width=&quot;5%&quot; |Slika
!width=&quot;5%&quot; |Kandidat
!width=&quot;5%&quot; |Opis
!width=&quot;5%&quot; |Stranka
!width=&quot;5%&quot; |Podpora
!width=&quot;5%&quot; |Uradna najava kandidature
!width=&quot;3%&quot; |Sklic
|-
| [[Slika:Nataša_Pirc_Musar_(cropped).jpg|sredina|150x150px]]
| [[Nataša Pirc Musar]]
| nekdanja novinarka in informacijska pooblaščenka, pravnica
| neodvisna
|
| Četrtek,&lt;br&gt;23. junij 2022
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Pirc Musar kandidira za predsednico, med podporniki tudi Kučan in Türk|url=https://n1info.si/novice/slovenija/natasa-pirc-musar-o-predsedniski-kandidaturi/|website=n1info.si|accessdate=2022-06-23|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
| [[Slika:Nina_Krajnik_ob_napovedi_kandidature.jpg|sredina|150px]]
| [[Nina Krajnik]]
| doktorica filozofije, profesorica, psihoanalitičarka, diplomatka
| neodvisna
|
| Ponedeljek,&lt;br&gt;27. junij 2022
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Nina Krajnik napovedala kandidaturo na predsedniških volitvah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/nina-krajnik-napovedala-kandidaturo-na-predsedniskih-volitvah/632204|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-06-26|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
| [[Slika:Solvita_Āboltiņa_tiekas_ar_Slovēnijas_vēstnieci_(cropped).jpg|sredina|140x140px]]
| [[Marta Kos]]
| veleposlanica, pisateljica in političarka, podpredsednica Gibanja Svoboda
| colspan=2 align=center|[[Gibanje Svoboda]]
| Torek,&lt;br&gt;28. junij 2022
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=V tekmo za predsednico države Marta Kos|url=https://n1info.si/novice/slovenija/v-tekmo-za-predsednico-drzave-marta-kos-verjetno-tudi-natasa-pirc-musar/|website=n1info.si|accessdate=2022-06-23|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Tretja se v tekmo za predsednico države spušča Marta Kos. Golob: &quot;Nastopil je čas za predsednico Slovenije.&quot;|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-o-kandidaturi-marte-kos-nastopil-je-cas-za-predsednico-slovenije-sd-s-svojim-kandidatom/632449|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-04|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
| [[Slika:124._seja_Vlade_RS_dr_Anže_Logar.jpg|sredina|150x150px]]
| [[Anže Logar]]
| dolgoletni poslanec, nekdanji zunanji minister, ekonomist
| colspan=2 align=center|[[Slovenska demokratska stranka]]
| Ponedeljek,&lt;br&gt;4. julij 2022
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Anže Logar napovedal kandidaturo za predsednika republike|url=https://nova24tv.si/slovenija/anze-logar-napovedal-kandidaturo-za-predsednika-republike/|website=nova24tv.si|accessdate=2022-06-28|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Anže Logar bo kandidiral za predsednika republike|url=https://n1info.si/novice/slovenija/logar-sklical-novinarsko-konferenco-se-tudi-uradno-podaja-v-predsednisko-tekmo/|website=n1info.si|accessdate=2022-07-04|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
| [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]]
| [[Gregor Bezenšek ml.|Gregor Bezenšek]]
| glasbenik in humanitarec
| neodvisni
|
| Sreda,&lt;br&gt;6. julij 2022
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Kandidaturo za predsednika napovedal tudi glasbenik Gregor Bezenšek ml.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kandidaturo-za-predsednika-napovedal-tudi-glasbenik-gregor-bezensek-ml/632456|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-06-28|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Glasbenik Gregor Bezenšek tudi uradno v predsedniško tekmo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/glasbenik-gregor-bezensek-tudi-uradno-v-predsednisko-tekmo/633353|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-07|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
| [[Slika:Dr. Vladimir_Prebilič (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|150x150px]]
| [[Vladimir Prebilič]]
| župan Kočevja, obramboslovec, izredni profesor 
| neodvisni
|
| Četrtek,&lt;br&gt;7. julij 2022
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Za predsednika republike bo kandidiral tudi kočevski župan Vladimir Prebilič|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/za-predsednika-republike-bo-kandidiral-tudi-kocevski-zupan-vladimir-prebilic/632858|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-01|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Prebiliča pri predsedniški kandidaturi podpira 45 županov|url=https://n1info.si/novice/slovenija/kocevski-zupan-vladimir-prebilic-na-predsedniske-volitve-s-podpisi-volilcev/|website=n1info.si|accessdate=2022-07-07|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
| [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]]
| [[Leo Trojar]]
| utemeljitelj neoantropozofije, predsednik [[Antropozofija|Antropozofskega]] društva Slovenije
| neodvisni
|
| Ponedeljek,&lt;br&gt;11. julij 2022
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Bodoči predsednik je novodobni Kristus|url=https://www.dnevnik.si/1042992568/slovenija/bodoci-predsednik-je-novodobni-kristus|website=Dnevnik|accessdate=2022-07-11|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Leo Trojar je poziv za kandidaturo za predsednika republike dobil &quot;od zgoraj&quot; |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/leo-trojar-je-poziv-za-kandidaturo-za-predsednika-republike-dobil-od-zgoraj/633885|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-12|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
| [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]]
| [[Aleš Ernecl]]
| filozof in kolumnist
| neodvisni
|
| Četrtek,&lt;br&gt;4. avgust 2022
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Veliki četrtkov stream: Erneclova najava kandidature za predsednika; Q&amp;A za novinarje in javnost |url=https://www.youtube.com/watch?v=p462fSwhQY8|website=YouTube|accessdate=2022-08-02|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
| [[Slika:Ivo Vajgl.jpg|sredina|brezokvirja|150x150px]]
| [[Ivo Vajgl]]
| nekdanji diplomat, novinar, zunanji minister in evroposlanec 
| neodvisni
|
| sredina&lt;br&gt;avgusta 2022
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=V predsedniško tekmo vstopa tudi Ivo Vajgl, med njegovimi podporniki sta Spomenka in Tine Hribar|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/v-predsednisko-tekmo-vstopa-tudi-ivo-vajgl-med-njegovimi-podporniki-sta-spomenka-in-tine-hribar-984954|website=Reporter|accessdate=2022-08-02|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|}

=== Morebitni ===
Med možnimi neuradnimi kandidati so še nekdanja evroposlanka [[Ljudmila Novak]] iz vrst [[Nova Slovenija|NSi]], pravnik in nekdanji ustavni sodnik [[Ernest Petrič]] ter predsednik državnega sveta [[Alojz Kovšca]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=V boj za predsedniški stolček še ena kandidatka|url=https://www.zurnal24.si/slovenija/v-boj-za-predsednico-se-ena-kandidatka-388618|website=Žurnal24|accessdate=2022-07-09|language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Javnomnenjske raziskave ==

{| class=&quot;wikitable sortable&quot; style=&quot;text-align:center;font-size:100%;line-height:16px&quot;
|-
| 
|+
!
!
!
!
!
!
!
!
!
!
!
!
!
|-
|'''Datum'''
|'''Izvajalec / naročnik'''
|'''Velikost vzorca'''
| width=100|[[Nataša Pirc Musar]]
| width=100|[[Nina Krajnik]]
| width=100|[[Marta Kos]]
| width=100|[[Anže Logar]]
| width=100|Gregor Bezenšek
| width=100|[[Vladimir Prebilič]]
| width=100|Leo Trojar
|Drugi kandidati
|Ne vem
|Ne bi volil
|Vir
|- style=&quot;background: #DBE9F4;&quot;

| colspan=&quot;14&quot; align=&quot;center&quot; |'''JULIJ 2022'''
|-
|Začetek julija 2022
|Mediana&lt;br&gt;Delo
|'''716'''
|style=&quot;background:#9ACD32;&quot; |29,6
|1,3
|16,1
|style=&quot;background:#9ACD32;&quot; |24,3
|2,1
|/
|/
|/
|colspan=2 align=center|25+
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Hladen tuš za Golobovo kandidatko|url=https://www.zurnal24.si/slovenija/hladen-tus-za-golobovo-kandidatko-389408|website=žurnal24.si|accessdate=2022-07-09|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
|4. - 7. julij 2022
|Mediana&lt;br&gt;RTV Slovenija
|'''707'''
|style=&quot;background:#9ACD32;&quot; |23,9
|1,5
|14,4
|style=&quot;background:#9ACD32;&quot; |16,5
|0,8
|2,6
|/
|23,0{{ref|Seštevek ostalih 8 kandidatov|a1}}
|colspan=2 align=center|17,4
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsedniške volitve: trenutno najvišja podpora Nataši Pirc Musar, sledita Anže Logar in Marta Kos|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/predsedniske-volitve-trenutno-najvisja-podpora-natasi-pirc-musar-sledita-anze-logar-in-marta-kos/633718|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-10|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
|12. - 14. julij 2022
|Ninamedia
Večer in Dnevnik
|'''700'''
|style=&quot;background:#9ACD32;&quot; |30,1
|1,9
|19,4
|style=&quot;background:#9ACD32;&quot; |28,2
|1,9
|3,8
|0,0
|1,2
|9,1
|0,3
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Na predsedniških volitvah bi v drugem krogu zmagala Pirc Musarjeva|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/na-predsedniskih-volitvah-bi-v-drugem-krogu-zmagala-pirc-musarjeva.html|website=24ur.com|accessdate=2022-07-18|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
|}

{{note|Seštevek ostalih 8 kandidatov|a1}}Podan je seštevek dobljenih odstotkov ostalih 8 morebitnih kandidatov, ki jih je Mediana kot možne protikandidate zdajšnjim šestim tudi ponudila anketirancem.

== Sklici in opombe ==

{{Opombe|4}}
{{Volitve v RS}}
[[Kategorija:2022 v politiki]]
[[Kategorija:2022 v Sloveniji]]
[[Kategorija:Volitve v Sloveniji]]</text>
      <sha1>aneb8ra3eycitp5ms4dloclalmx14q6</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5726899</id>
      <parentid>5726898</parentid>
      <timestamp>2022-08-03T07:25:08Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>VidicK01</username>
        <id>193275</id>
      </contributor>
      <comment>/* Kandidati */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="13381" xml:space="preserve">{{Infopolje Volitve
|election_name=Volitve predsednika Republike Slovenije 2022
|candidate2=
|map_caption=
|map=
|map_alt=
|map_size=
|map_image=
|after_party=
|after_election=&lt;br&gt;''še ni določeno''
|before_party=''neodvisen''
|before_election=[[Borut Pahor]]
|title=Predsednik&lt;br/&gt;Republike Slovenije
|popular_vote2=
|percentage2=
|party2=
|color2=
|country=Slovenija
|image2=
|popular_vote1=
|percentage1=
|party1=
|candidate1=
|color1=
|image1=
|election_date=23. oktober 2022
|next_election=Volitve predsednika Republike Slovenije 2027
|previous_year=[[Volitve predsednika Republike Slovenije 2017|2017]]
|previous_election=[[Volitve predsednika Republike Slovenije 2017]]
|ongoing=no
|type=presidential
|Javno mnenje=ANONIMNA ANKETA
}}
'''Volitve predsednika Republike Slovenije 2022''' bodo potekale v nedeljo, 23. oktobra 2022.

[[Predsednik Republike Slovenije|Predsedniku Republike Slovenije]] [[Borut Pahor|Borutu Pahorju]] bo trenutni predsedniški mandat iztekel v teku leta. Razpis volitev je mogoč najprej 135 in najkasneje 75 dni pred iztekom mandata aktualnega predsednika.

== Volilni sistem ==
Vsak državljan, star vsaj 18 let, lahko kandidira za predsednika, vendar je lahko izvoljen samo dvakrat zaporedoma. Po pravilih trenutni predsednik [[Borut Pahor]] ne more kandidirati, ker je že opravil dva zaporedna mandata.

== Datum volitev ==
Predsednica DZ [[Urška Klakočar Zupančič]] je volitve uradno razpisala 20. julija 2022. Določila je datum 23. oktober 2022, volilna opravila pa se bodo pričela 22. avgusta.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsednica DZ bo razpisala predsedniške in lokalne volitve|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/predsednica-dz-bo-razpisala-predsedniske-in-lokalne-volitve.html|website=24ur.com|accessdate=2022-07-20|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Prvi krog volitev za predsednika republike bo 23. oktobra|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/prvi-krog-volitev-za-predsednika-republike-bo-23-oktobra/634769|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-20|language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Kandidati ==
Doslej so uradno kandidaturo napovedali odvetnica dr. [[Nataša Pirc Musar]], psihoanalitičarka dr. [[Nina Krajnik]], podpredsednica Gibanja Svoboda [[Marta Kos]], nekdanji zunanji minister dr. [[Anže Logar]], glasbenik Gregor Bezenšek mlajši, župan Kočevja dr. [[Vladimir Prebilič]] ter neoantropozof Leo Trojar. V avgustu jo nameravata še napovedati kolumnist Aleš Ernecl ter nekdanji evroposlanec [[Ivo Vajgl]]. Predsednik Nove socialdemokracije [[Andrej Magajna]] je od namere za kandidaturo v avgustu odstopil in se v predsedniško bitko ne bo podal.

V stranki [[Nova Slovenija|NSi]] se kot kandidatka že dlje časa omenja [[Ljudmila Novak]], vendar je vodja poslanske skupine [[Janez Cigler Kralj]] na tiskovni konferenci dejal, da se v stranki še odločajo, ali bodo imeli svojega kandidata ali bodo podprli koga drugega in se bodo dokončno odločili čez poletje.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=NSi še ne ve, ali bo imel svojega kandidata ali podprl koga drugega|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/nsi-se-ne-ve-ali-bo-imel-svojega-kandidata-ali-podprl-koga-drugega/632629|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-04|language=sl}}&lt;/ref&gt; 

O svojem kandidatu razmišljajo tudi v [[Socialni demokrati|Socialnih demokratih]] ter [[Levica (politična stranka)|Levici]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Obeta se največje število kandidatov doslej: Kdo bo postal novi predsednik države?|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/obeta-se-najvecje-stevilo-kandidatov-doslej-kdo-bo-postal-novi-predsednik-drzave.html|website=24ur.com|accessdate=2022-07-04|language=sl}}&lt;/ref&gt; Predsedstvo stranke SD je na seji dne 4. julija podprlo idejo, da se na volitve podajo s svojim kandidatom, kot razlog je predsednica [[Tanja Fajon]] navedla, da so ''tradicionalna in še vedno najmočnejša stranka na levem polu slovenskega političnega prostora''. Odločitev naj bi sprejeli do 15. julija.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=SD na predsedniške volitve s svojim kandidatom; Fajon: Imamo dovolj potenciala in dovolj kandidatov
|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sd-na-predsedniske-volitve-s-svojim-kandidatom-fajon-imamo-dovolj-potenciala-in-dovolj-kandidatov/633177|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-05|language=sl}}&lt;/ref&gt; 

Nekdanji premier in zunanji minister dr. [[Miro Cerar (pravnik)|Miro Cerar]] je dne 6. julija 2022 napovedal, da na predsedniških volitvah ne bo kandidiral, kot razlog je navedel, da se po umiku iz politike usmerja v strokovno dejavnost, pedagoško in znanstveno delo ter k svoji družini.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Miro Cerar ne bo kandidiral za predsednika države|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/miro-cerar-ne-bo-kandidiral-za-predsednika-drzave/633392|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-07|language=sl}}&lt;/ref&gt; 

=== Uradni ===
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center; width:65%; border:1px #AAAAFF solid&quot;
!width=&quot;5%&quot; |Slika
!width=&quot;5%&quot; |Kandidat
!width=&quot;5%&quot; |Opis
!width=&quot;5%&quot; |Stranka
!width=&quot;5%&quot; |Podpora
!width=&quot;5%&quot; |Uradna najava kandidature
!width=&quot;3%&quot; |Sklic
|-
| [[Slika:Nataša_Pirc_Musar_(cropped).jpg|sredina|150x150px]]
| [[Nataša Pirc Musar]]
| nekdanja novinarka in informacijska pooblaščenka, pravnica
| neodvisna
|
| Četrtek,&lt;br&gt;23. junij 2022
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Pirc Musar kandidira za predsednico, med podporniki tudi Kučan in Türk|url=https://n1info.si/novice/slovenija/natasa-pirc-musar-o-predsedniski-kandidaturi/|website=n1info.si|accessdate=2022-06-23|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
| [[Slika:Nina_Krajnik_ob_napovedi_kandidature.jpg|sredina|150px]]
| [[Nina Krajnik]]
| doktorica filozofije, profesorica, psihoanalitičarka, diplomatka
| neodvisna
|
| Ponedeljek,&lt;br&gt;27. junij 2022
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Nina Krajnik napovedala kandidaturo na predsedniških volitvah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/nina-krajnik-napovedala-kandidaturo-na-predsedniskih-volitvah/632204|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-06-26|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
| [[Slika:Solvita_Āboltiņa_tiekas_ar_Slovēnijas_vēstnieci_(cropped).jpg|sredina|140x140px]]
| [[Marta Kos]]
| veleposlanica, pisateljica in političarka, podpredsednica Gibanja Svoboda
| colspan=2 align=center|[[Gibanje Svoboda]]
| Torek,&lt;br&gt;28. junij 2022
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=V tekmo za predsednico države Marta Kos|url=https://n1info.si/novice/slovenija/v-tekmo-za-predsednico-drzave-marta-kos-verjetno-tudi-natasa-pirc-musar/|website=n1info.si|accessdate=2022-06-23|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Tretja se v tekmo za predsednico države spušča Marta Kos. Golob: &quot;Nastopil je čas za predsednico Slovenije.&quot;|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-o-kandidaturi-marte-kos-nastopil-je-cas-za-predsednico-slovenije-sd-s-svojim-kandidatom/632449|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-04|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
| [[Slika:124._seja_Vlade_RS_dr_Anže_Logar.jpg|sredina|150x150px]]
| [[Anže Logar]]
| dolgoletni poslanec, nekdanji zunanji minister, ekonomist
| colspan=2 align=center|[[Slovenska demokratska stranka]]
| Ponedeljek,&lt;br&gt;4. julij 2022
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Anže Logar napovedal kandidaturo za predsednika republike|url=https://nova24tv.si/slovenija/anze-logar-napovedal-kandidaturo-za-predsednika-republike/|website=nova24tv.si|accessdate=2022-06-28|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Anže Logar bo kandidiral za predsednika republike|url=https://n1info.si/novice/slovenija/logar-sklical-novinarsko-konferenco-se-tudi-uradno-podaja-v-predsednisko-tekmo/|website=n1info.si|accessdate=2022-07-04|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
| [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]]
| [[Gregor Bezenšek ml.|Gregor Bezenšek]]
| glasbenik in humanitarec
| neodvisni
|
| Sreda,&lt;br&gt;6. julij 2022
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Kandidaturo za predsednika napovedal tudi glasbenik Gregor Bezenšek ml.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kandidaturo-za-predsednika-napovedal-tudi-glasbenik-gregor-bezensek-ml/632456|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-06-28|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Glasbenik Gregor Bezenšek tudi uradno v predsedniško tekmo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/glasbenik-gregor-bezensek-tudi-uradno-v-predsednisko-tekmo/633353|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-07|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
| [[Slika:Dr. Vladimir_Prebilič (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|150x150px]]
| [[Vladimir Prebilič]]
| župan Kočevja, obramboslovec, izredni profesor 
| neodvisni
|
| Četrtek,&lt;br&gt;7. julij 2022
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Za predsednika republike bo kandidiral tudi kočevski župan Vladimir Prebilič|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/za-predsednika-republike-bo-kandidiral-tudi-kocevski-zupan-vladimir-prebilic/632858|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-01|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Prebiliča pri predsedniški kandidaturi podpira 45 županov|url=https://n1info.si/novice/slovenija/kocevski-zupan-vladimir-prebilic-na-predsedniske-volitve-s-podpisi-volilcev/|website=n1info.si|accessdate=2022-07-07|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
| [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]]
| [[Leo Trojar]]
| utemeljitelj neoantropozofije, predsednik [[Antropozofija|Antropozofskega]] društva Slovenije
| neodvisni
|
| Ponedeljek,&lt;br&gt;11. julij 2022
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Bodoči predsednik je novodobni Kristus|url=https://www.dnevnik.si/1042992568/slovenija/bodoci-predsednik-je-novodobni-kristus|website=Dnevnik|accessdate=2022-07-11|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Leo Trojar je poziv za kandidaturo za predsednika republike dobil &quot;od zgoraj&quot; |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/leo-trojar-je-poziv-za-kandidaturo-za-predsednika-republike-dobil-od-zgoraj/633885|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-12|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
| [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]]
| [[Aleš Ernecl]]
| filozof in kolumnist
| neodvisni
|
| Četrtek,&lt;br&gt;4. avgust 2022
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Veliki četrtkov stream: Erneclova najava kandidature za predsednika; Q&amp;A za novinarje in javnost |url=https://www.youtube.com/watch?v=p462fSwhQY8|website=YouTube|accessdate=2022-08-02|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
| [[Slika:Ivo Vajgl.jpg|sredina|brezokvirja|150x150px]]
| [[Ivo Vajgl]]
| nekdanji diplomat, novinar, zunanji minister in evroposlanec 
| neodvisni
|
| sredina&lt;br&gt;avgusta 2022
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=V predsedniško tekmo vstopa tudi Ivo Vajgl, med njegovimi podporniki sta Spomenka in Tine Hribar|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/v-predsednisko-tekmo-vstopa-tudi-ivo-vajgl-med-njegovimi-podporniki-sta-spomenka-in-tine-hribar-984954|website=Reporter|accessdate=2022-08-02|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|}

=== Morebitni ===
Med možnimi neuradnimi kandidati so še nekdanja evroposlanka [[Ljudmila Novak]] iz vrst [[Nova Slovenija|NSi]], pravnik in nekdanji ustavni sodnik [[Ernest Petrič]] ter predsednik državnega sveta [[Alojz Kovšca]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=V boj za predsedniški stolček še ena kandidatka|url=https://www.zurnal24.si/slovenija/v-boj-za-predsednico-se-ena-kandidatka-388618|website=Žurnal24|accessdate=2022-07-09|language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Javnomnenjske raziskave ==

{| class=&quot;wikitable sortable&quot; style=&quot;text-align:center;font-size:100%;line-height:16px&quot;
|-
| 
|+
!
!
!
!
!
!
!
!
!
!
!
!
!
|-
|'''Datum'''
|'''Izvajalec / naročnik'''
|'''Velikost vzorca'''
| width=100|[[Nataša Pirc Musar]]
| width=100|[[Nina Krajnik]]
| width=100|[[Marta Kos]]
| width=100|[[Anže Logar]]
| width=100|Gregor Bezenšek
| width=100|[[Vladimir Prebilič]]
| width=100|Leo Trojar
|Drugi kandidati
|Ne vem
|Ne bi volil
|Vir
|- style=&quot;background: #DBE9F4;&quot;

| colspan=&quot;14&quot; align=&quot;center&quot; |'''JULIJ 2022'''
|-
|Začetek julija 2022
|Mediana&lt;br&gt;Delo
|'''716'''
|style=&quot;background:#9ACD32;&quot; |29,6
|1,3
|16,1
|style=&quot;background:#9ACD32;&quot; |24,3
|2,1
|/
|/
|/
|colspan=2 align=center|25+
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Hladen tuš za Golobovo kandidatko|url=https://www.zurnal24.si/slovenija/hladen-tus-za-golobovo-kandidatko-389408|website=žurnal24.si|accessdate=2022-07-09|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
|4. - 7. julij 2022
|Mediana&lt;br&gt;RTV Slovenija
|'''707'''
|style=&quot;background:#9ACD32;&quot; |23,9
|1,5
|14,4
|style=&quot;background:#9ACD32;&quot; |16,5
|0,8
|2,6
|/
|23,0{{ref|Seštevek ostalih 8 kandidatov|a1}}
|colspan=2 align=center|17,4
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsedniške volitve: trenutno najvišja podpora Nataši Pirc Musar, sledita Anže Logar in Marta Kos|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/predsedniske-volitve-trenutno-najvisja-podpora-natasi-pirc-musar-sledita-anze-logar-in-marta-kos/633718|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-10|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
|12. - 14. julij 2022
|Ninamedia
Večer in Dnevnik
|'''700'''
|style=&quot;background:#9ACD32;&quot; |30,1
|1,9
|19,4
|style=&quot;background:#9ACD32;&quot; |28,2
|1,9
|3,8
|0,0
|1,2
|9,1
|0,3
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Na predsedniških volitvah bi v drugem krogu zmagala Pirc Musarjeva|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/na-predsedniskih-volitvah-bi-v-drugem-krogu-zmagala-pirc-musarjeva.html|website=24ur.com|accessdate=2022-07-18|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
|}

{{note|Seštevek ostalih 8 kandidatov|a1}}Podan je seštevek dobljenih odstotkov ostalih 8 morebitnih kandidatov, ki jih je Mediana kot možne protikandidate zdajšnjim šestim tudi ponudila anketirancem.

== Sklici in opombe ==

{{Opombe|4}}
{{Volitve v RS}}
[[Kategorija:2022 v politiki]]
[[Kategorija:2022 v Sloveniji]]
[[Kategorija:Volitve v Sloveniji]]</text>
      <sha1>gmegmff61g85i4sqwg7gp1wqfpzubn5</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5726908</id>
      <parentid>5726899</parentid>
      <timestamp>2022-08-03T07:40:02Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>MZaplotnik</username>
        <id>13263</id>
      </contributor>
      <comment>ref</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="13727" xml:space="preserve">{{Infopolje Volitve
|election_name=Volitve predsednika Republike Slovenije 2022
|candidate2=
|map_caption=
|map=
|map_alt=
|map_size=
|map_image=
|after_party=
|after_election=&lt;br&gt;''še ni določeno''
|before_party=''neodvisen''
|before_election=[[Borut Pahor]]
|title=Predsednik&lt;br/&gt;Republike Slovenije
|popular_vote2=
|percentage2=
|party2=
|color2=
|country=Slovenija
|image2=
|popular_vote1=
|percentage1=
|party1=
|candidate1=
|color1=
|image1=
|election_date=23. oktober 2022
|next_election=Volitve predsednika Republike Slovenije 2027
|previous_year=[[Volitve predsednika Republike Slovenije 2017|2017]]
|previous_election=[[Volitve predsednika Republike Slovenije 2017]]
|ongoing=no
|type=presidential
|Javno mnenje=ANONIMNA ANKETA
}}
'''Volitve predsednika Republike Slovenije 2022''' bodo potekale v nedeljo, 23. oktobra 2022.

[[Predsednik Republike Slovenije|Predsedniku Republike Slovenije]] [[Borut Pahor|Borutu Pahorju]] bo trenutni predsedniški mandat iztekel v teku leta. Razpis volitev je mogoč najprej 135 in najkasneje 75 dni pred iztekom mandata aktualnega predsednika.

== Volilni sistem ==
Vsak državljan, star vsaj 18 let, lahko kandidira za predsednika, vendar je lahko izvoljen samo dvakrat zaporedoma. Po pravilih trenutni predsednik [[Borut Pahor]] ne more kandidirati, ker je že opravil dva zaporedna mandata.

== Datum volitev ==
Predsednica DZ [[Urška Klakočar Zupančič]] je volitve uradno razpisala 20. julija 2022. Določila je datum 23. oktober 2022, volilna opravila pa se bodo pričela 22. avgusta.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsednica DZ bo razpisala predsedniške in lokalne volitve|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/predsednica-dz-bo-razpisala-predsedniske-in-lokalne-volitve.html|website=24ur.com|accessdate=2022-07-20|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Prvi krog volitev za predsednika republike bo 23. oktobra|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/prvi-krog-volitev-za-predsednika-republike-bo-23-oktobra/634769|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-20|language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Kandidati ==
Doslej so uradno kandidaturo napovedali odvetnica dr. [[Nataša Pirc Musar]], psihoanalitičarka dr. [[Nina Krajnik]], podpredsednica Gibanja Svoboda [[Marta Kos]], nekdanji zunanji minister dr. [[Anže Logar]], glasbenik Gregor Bezenšek mlajši, župan Kočevja dr. [[Vladimir Prebilič]] ter neoantropozof Leo Trojar. V avgustu jo nameravata še napovedati kolumnist Aleš Ernecl ter nekdanji evroposlanec [[Ivo Vajgl]]. Predsednik Nove socialdemokracije [[Andrej Magajna]] je od namere za kandidaturo po slabem mesecu dni odstopil in na začetku avgusta sporočil, da se v predsedniško bitko ne bo podal.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://n1info.si/novice/slovenija/vajgl-vse-bolj-razmislja-o-predsedniski-kandidaturi-ima-podporo-kaksne-stranke/|title= Vajgl vse bolj razmišlja o predsedniški kandidaturi. Ima podporo kakšne stranke?|accessdate= 3. 8. 2022|date= 2. 8. 2022|format= |work= N1Info}}&lt;/ref&gt;

V stranki [[Nova Slovenija|NSi]] se kot kandidatka že dlje časa omenja [[Ljudmila Novak]], vendar je vodja poslanske skupine [[Janez Cigler Kralj]] na tiskovni konferenci dejal, da se v stranki še odločajo, ali bodo imeli svojega kandidata ali bodo podprli koga drugega in se bodo dokončno odločili čez poletje.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=NSi še ne ve, ali bo imel svojega kandidata ali podprl koga drugega|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/nsi-se-ne-ve-ali-bo-imel-svojega-kandidata-ali-podprl-koga-drugega/632629|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-04|language=sl}}&lt;/ref&gt; 

O svojem kandidatu razmišljajo tudi v [[Socialni demokrati|Socialnih demokratih]] ter [[Levica (politična stranka)|Levici]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Obeta se največje število kandidatov doslej: Kdo bo postal novi predsednik države?|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/obeta-se-najvecje-stevilo-kandidatov-doslej-kdo-bo-postal-novi-predsednik-drzave.html|website=24ur.com|accessdate=2022-07-04|language=sl}}&lt;/ref&gt; Predsedstvo stranke SD je na seji dne 4. julija podprlo idejo, da se na volitve podajo s svojim kandidatom, kot razlog je predsednica [[Tanja Fajon]] navedla, da so ''tradicionalna in še vedno najmočnejša stranka na levem polu slovenskega političnega prostora''. Odločitev naj bi sprejeli do 15. julija.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=SD na predsedniške volitve s svojim kandidatom; Fajon: Imamo dovolj potenciala in dovolj kandidatov
|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sd-na-predsedniske-volitve-s-svojim-kandidatom-fajon-imamo-dovolj-potenciala-in-dovolj-kandidatov/633177|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-05|language=sl}}&lt;/ref&gt; 

Nekdanji premier in zunanji minister dr. [[Miro Cerar (pravnik)|Miro Cerar]] je dne 6. julija 2022 napovedal, da na predsedniških volitvah ne bo kandidiral, kot razlog je navedel, da se po umiku iz politike usmerja v strokovno dejavnost, pedagoško in znanstveno delo ter k svoji družini.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Miro Cerar ne bo kandidiral za predsednika države|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/miro-cerar-ne-bo-kandidiral-za-predsednika-drzave/633392|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-07|language=sl}}&lt;/ref&gt; 

=== Uradni ===
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center; width:65%; border:1px #AAAAFF solid&quot;
!width=&quot;5%&quot; |Slika
!width=&quot;5%&quot; |Kandidat
!width=&quot;5%&quot; |Opis
!width=&quot;5%&quot; |Stranka
!width=&quot;5%&quot; |Podpora
!width=&quot;5%&quot; |Uradna najava kandidature
!width=&quot;3%&quot; |Sklic
|-
| [[Slika:Nataša_Pirc_Musar_(cropped).jpg|sredina|150x150px]]
| [[Nataša Pirc Musar]]
| nekdanja novinarka in informacijska pooblaščenka, pravnica
| neodvisna
|
| Četrtek,&lt;br&gt;23. junij 2022
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Pirc Musar kandidira za predsednico, med podporniki tudi Kučan in Türk|url=https://n1info.si/novice/slovenija/natasa-pirc-musar-o-predsedniski-kandidaturi/|website=n1info.si|accessdate=2022-06-23|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
| [[Slika:Nina_Krajnik_ob_napovedi_kandidature.jpg|sredina|150px]]
| [[Nina Krajnik]]
| doktorica filozofije, profesorica, psihoanalitičarka, diplomatka
| neodvisna
|
| Ponedeljek,&lt;br&gt;27. junij 2022
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Nina Krajnik napovedala kandidaturo na predsedniških volitvah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/nina-krajnik-napovedala-kandidaturo-na-predsedniskih-volitvah/632204|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-06-26|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
| [[Slika:Solvita_Āboltiņa_tiekas_ar_Slovēnijas_vēstnieci_(cropped).jpg|sredina|140x140px]]
| [[Marta Kos]]
| veleposlanica, pisateljica in političarka, podpredsednica Gibanja Svoboda
| colspan=2 align=center|[[Gibanje Svoboda]]
| Torek,&lt;br&gt;28. junij 2022
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=V tekmo za predsednico države Marta Kos|url=https://n1info.si/novice/slovenija/v-tekmo-za-predsednico-drzave-marta-kos-verjetno-tudi-natasa-pirc-musar/|website=n1info.si|accessdate=2022-06-23|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Tretja se v tekmo za predsednico države spušča Marta Kos. Golob: &quot;Nastopil je čas za predsednico Slovenije.&quot;|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-o-kandidaturi-marte-kos-nastopil-je-cas-za-predsednico-slovenije-sd-s-svojim-kandidatom/632449|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-04|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
| [[Slika:124._seja_Vlade_RS_dr_Anže_Logar.jpg|sredina|150x150px]]
| [[Anže Logar]]
| dolgoletni poslanec, nekdanji zunanji minister, ekonomist
| colspan=2 align=center|[[Slovenska demokratska stranka]]
| Ponedeljek,&lt;br&gt;4. julij 2022
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Anže Logar napovedal kandidaturo za predsednika republike|url=https://nova24tv.si/slovenija/anze-logar-napovedal-kandidaturo-za-predsednika-republike/|website=nova24tv.si|accessdate=2022-06-28|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Anže Logar bo kandidiral za predsednika republike|url=https://n1info.si/novice/slovenija/logar-sklical-novinarsko-konferenco-se-tudi-uradno-podaja-v-predsednisko-tekmo/|website=n1info.si|accessdate=2022-07-04|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
| [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]]
| [[Gregor Bezenšek ml.|Gregor Bezenšek]]
| glasbenik in humanitarec
| neodvisni
|
| Sreda,&lt;br&gt;6. julij 2022
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Kandidaturo za predsednika napovedal tudi glasbenik Gregor Bezenšek ml.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kandidaturo-za-predsednika-napovedal-tudi-glasbenik-gregor-bezensek-ml/632456|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-06-28|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Glasbenik Gregor Bezenšek tudi uradno v predsedniško tekmo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/glasbenik-gregor-bezensek-tudi-uradno-v-predsednisko-tekmo/633353|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-07|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
| [[Slika:Dr. Vladimir_Prebilič (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|150x150px]]
| [[Vladimir Prebilič]]
| župan Kočevja, obramboslovec, izredni profesor 
| neodvisni
|
| Četrtek,&lt;br&gt;7. julij 2022
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Za predsednika republike bo kandidiral tudi kočevski župan Vladimir Prebilič|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/za-predsednika-republike-bo-kandidiral-tudi-kocevski-zupan-vladimir-prebilic/632858|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-01|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Prebiliča pri predsedniški kandidaturi podpira 45 županov|url=https://n1info.si/novice/slovenija/kocevski-zupan-vladimir-prebilic-na-predsedniske-volitve-s-podpisi-volilcev/|website=n1info.si|accessdate=2022-07-07|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
| [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]]
| [[Leo Trojar]]
| utemeljitelj neoantropozofije, predsednik [[Antropozofija|Antropozofskega]] društva Slovenije
| neodvisni
|
| Ponedeljek,&lt;br&gt;11. julij 2022
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Bodoči predsednik je novodobni Kristus|url=https://www.dnevnik.si/1042992568/slovenija/bodoci-predsednik-je-novodobni-kristus|website=Dnevnik|accessdate=2022-07-11|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Leo Trojar je poziv za kandidaturo za predsednika republike dobil &quot;od zgoraj&quot; |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/leo-trojar-je-poziv-za-kandidaturo-za-predsednika-republike-dobil-od-zgoraj/633885|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-12|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
| [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]]
| [[Aleš Ernecl]]
| filozof in kolumnist
| neodvisni
|
| Četrtek,&lt;br&gt;4. avgust 2022
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Veliki četrtkov stream: Erneclova najava kandidature za predsednika; Q&amp;A za novinarje in javnost |url=https://www.youtube.com/watch?v=p462fSwhQY8|website=YouTube|accessdate=2022-08-02|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
| [[Slika:Ivo Vajgl.jpg|sredina|brezokvirja|150x150px]]
| [[Ivo Vajgl]]
| nekdanji diplomat, novinar, zunanji minister in evroposlanec 
| neodvisni
|
| sredina&lt;br&gt;avgusta 2022
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=V predsedniško tekmo vstopa tudi Ivo Vajgl, med njegovimi podporniki sta Spomenka in Tine Hribar|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/v-predsednisko-tekmo-vstopa-tudi-ivo-vajgl-med-njegovimi-podporniki-sta-spomenka-in-tine-hribar-984954|website=Reporter|accessdate=2022-08-02|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|}

=== Morebitni ===
Med možnimi neuradnimi kandidati so še nekdanja evroposlanka [[Ljudmila Novak]] iz vrst [[Nova Slovenija|NSi]], pravnik in nekdanji ustavni sodnik [[Ernest Petrič]] ter predsednik državnega sveta [[Alojz Kovšca]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=V boj za predsedniški stolček še ena kandidatka|url=https://www.zurnal24.si/slovenija/v-boj-za-predsednico-se-ena-kandidatka-388618|website=Žurnal24|accessdate=2022-07-09|language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Javnomnenjske raziskave ==

{| class=&quot;wikitable sortable&quot; style=&quot;text-align:center;font-size:100%;line-height:16px&quot;
|-
| 
|+
!
!
!
!
!
!
!
!
!
!
!
!
!
|-
|'''Datum'''
|'''Izvajalec / naročnik'''
|'''Velikost vzorca'''
| width=100|[[Nataša Pirc Musar]]
| width=100|[[Nina Krajnik]]
| width=100|[[Marta Kos]]
| width=100|[[Anže Logar]]
| width=100|Gregor Bezenšek
| width=100|[[Vladimir Prebilič]]
| width=100|Leo Trojar
|Drugi kandidati
|Ne vem
|Ne bi volil
|Vir
|- style=&quot;background: #DBE9F4;&quot;

| colspan=&quot;14&quot; align=&quot;center&quot; |'''JULIJ 2022'''
|-
|Začetek julija 2022
|Mediana&lt;br&gt;Delo
|'''716'''
|style=&quot;background:#9ACD32;&quot; |29,6
|1,3
|16,1
|style=&quot;background:#9ACD32;&quot; |24,3
|2,1
|/
|/
|/
|colspan=2 align=center|25+
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Hladen tuš za Golobovo kandidatko|url=https://www.zurnal24.si/slovenija/hladen-tus-za-golobovo-kandidatko-389408|website=žurnal24.si|accessdate=2022-07-09|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
|4. - 7. julij 2022
|Mediana&lt;br&gt;RTV Slovenija
|'''707'''
|style=&quot;background:#9ACD32;&quot; |23,9
|1,5
|14,4
|style=&quot;background:#9ACD32;&quot; |16,5
|0,8
|2,6
|/
|23,0{{ref|Seštevek ostalih 8 kandidatov|a1}}
|colspan=2 align=center|17,4
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsedniške volitve: trenutno najvišja podpora Nataši Pirc Musar, sledita Anže Logar in Marta Kos|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/predsedniske-volitve-trenutno-najvisja-podpora-natasi-pirc-musar-sledita-anze-logar-in-marta-kos/633718|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-10|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
|12. - 14. julij 2022
|Ninamedia
Večer in Dnevnik
|'''700'''
|style=&quot;background:#9ACD32;&quot; |30,1
|1,9
|19,4
|style=&quot;background:#9ACD32;&quot; |28,2
|1,9
|3,8
|0,0
|1,2
|9,1
|0,3
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Na predsedniških volitvah bi v drugem krogu zmagala Pirc Musarjeva|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/na-predsedniskih-volitvah-bi-v-drugem-krogu-zmagala-pirc-musarjeva.html|website=24ur.com|accessdate=2022-07-18|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
|}

{{note|Seštevek ostalih 8 kandidatov|a1}}Podan je seštevek dobljenih odstotkov ostalih 8 morebitnih kandidatov, ki jih je Mediana kot možne protikandidate zdajšnjim šestim tudi ponudila anketirancem.

== Sklici in opombe ==

{{Opombe|4}}
{{Volitve v RS}}
[[Kategorija:2022 v politiki]]
[[Kategorija:2022 v Sloveniji]]
[[Kategorija:Volitve v Sloveniji]]</text>
      <sha1>crprz5v08oma9yr6fqeun5a2hx2brkt</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Teška industrija</title>
    <ns>0</ns>
    <id>519015</id>
    <revision>
      <id>5726960</id>
      <parentid>5718593</parentid>
      <timestamp>2022-08-03T10:31:25Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>EmiliaITČA</username>
        <id>207895</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5719" xml:space="preserve">{{Infobox musical artist
| background = group_or_band
| name            = Teška industrija
| image           =
| caption         =
| landscape       =
| alias           =
| origin          = [[Sarajevo]]
| instrument      =
| genre           = [[hard rock]]&lt;ref name=&quot;Book&quot;&gt;{{cite book|editor-first1= Jeremy |editor-last1= Wallach |editor-first2= Harris M. |editor-last2= Berger |editor-first3= Paul D. |editor-last3= Greene |year= 2011 |title= Metal Rules the Globe: Heavy Metal Music Around the World |publisher= [[Duke University Press]] |isbn= 978-0-8223-4733-0 |page= [https://archive.org/details/metalrulesglobeh00wall/page/n305 296] |url= https://archive.org/details/metalrulesglobeh00wall|url-access= registration }}&lt;/ref&gt;
| occupation      =
| years_active    = 1974–1978, 2007–sedanjost
| label           = [[Jugoton]], [[Croatia Records]], [[Hit Records]]
| associated_acts = [[Fadil Toskić]], COD, Formula 4, [[Bijelo dugme]], [[Divlje jagode]], [[Vatreni poljubac]]
| current_members = {{plainlist|
* [[Ivica Propadalo]]
* [[Vedad Hadžiabdić|Vedad Hadžiavdić]]
* [[Fran Šokić]]
* [[Robert Domitrović]]
* [[Lea Mijatović]]
}}
| past_members    = {{plainlist|
* [[Fadil Toskić]]
* [[Seid Memić|Seid Memić Vajta]]
* [[Goran Kovačević (glasbenik)|Goran Kovačević]]
* [[Narcis Lalić]]
* [[Sanin Karić]]
* [[Aleksandar Kostić]]
* [[Sead Trnka]]
* [[Senad Begović]]
* [[Munib Zoranić]]
* [[Marko Lazarić]]
* [[Gabor Lengyel]]
* [[Zoran Krga]]
* [[Darko Arkus]]
* [[Ivana Gregurić]]
* [[Zrinka Majstorović]]
* [[Igor Razpotnik]]
* [[Dino Olovčić]]
* [[Alen Mustafić]]
* [[Admir Ćeremida]]
* [[Haris Kapetanović]]
* [[Damjan Brezovec]]
* [[Marta Kuliš]]
* [[Mladen Vojičić]]
}}
}}

'''Teška industrija''' je [[Bosna in Hercegovina|bosanska]] [[rock]] [[glasbena skupina|skupina]], ki jo je leta 1974 v [[Sarajevo|Sarajevu]] ustanovil klaviaturist Gabor Lenđel. Njihov prepoznavni slog je mešanica [[hard rock]]a in [[progresivni rock|progresivnega rocka]] s primesmi ljudske glasbe in »simfoničnih« aranžmajev. Skupina je večkrat menjala člane in razpadla leta 1978, a so jo po nekaj neuspešnih poskusih znova obudili leta 2007.&lt;ref name=&quot;prog&quot;&gt;{{navedi splet |url= http://www.progarchives.com/artist.asp?id=2499 |title=Teška industrija |first=Sead S. |last=Fetahagić |work=Prog Rock Archives |accessdate=2022-05-21}}&lt;/ref&gt;

== Zgodovina ==
V prvi zasedbi so bili poleg Lenđela še basist Ivica Propadalo, Vedad Hadžiabdić na kitari, bobnar Senad Begović in pevec Fadil Toskić, večino zgodnjih besedil pa je napisal pesnik [[Duško Trifunović]]. Po skromnih začetkih se jim je pridružil pevec Seid Memić Vajta in septembra 1975 še basist Sanin Karić, s katerima so izdali prva singla, »Karavan« in priredbo bosanske narodne pesmi »Kolika je Jahorina planina«. Naslednje leto je izšel njihov debitantski album ''Ho ruk''. Pozornost širše javnosti so pritegnili na splitskem festivalu tega leta z lahkotnejšo skladbo »Maskenbal«, nato pa sta Seid Memić Vajta in Sanin Karić zapustila skupino (slednji s prestopom v [[Bijelo dugme]]).&lt;ref name=&quot;YUrock&quot;&gt;{{navedi knjigo |last=Janjatović |first=Petar |year=1998 |title=Ilustrovana YU ROCK enciklopedija 1960–1997 |location=Beograd |publisher=Geopoetika |pages=176}}&lt;/ref&gt;

Do konca leta 1976 je z novo zasedbo (vokalist Goran Kovačević, basist Aleksandar Kostić, bobnar Munib Zoranić, drugi klaviaturist Darko Arkus) skupina izdala drugi album, ''Teška industrija''. Najbolj znana skladba z njega je »Ala imam ružnu curu«, ki je povzročila škandal, ko se je izkazalo, da so glasbo zanjo brez navedka vzeli od madžarske skupine Skorpion. Konec leta 1977 je moral Lenđel v vojsko, zato je zapustil skupino. Preostali člani so naslednje leto izdali album ''Zasviraj i za pojas zadjeni'', ki pa ni bil uspešen in Teška industrija je razpadla.&lt;ref name=&quot;prog&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;YUrock&quot;/&gt;

Leta 1984 je ustanovni član Hadžiabdić z bobnarjem Zoranićem in novimi glasbeniki (pevec Narcis Lalić, basist Sead Trnka in klaviaturist Zoran Krga) neuspešno poskušal obuditi skupino z albumom ''Ponovo sa vama'', ki prav tako ni pritegnil pozornosti.&lt;ref name=&quot;prog&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;YUrock&quot;/&gt; Hadžiabdić je znova poskusil desetletje kasneje z novo zasedbo in pod imenom Teška industrija izdal album ''Ruže u asfaltu'' (1996) z bolj [[pop glasba|pop]] zvokom, spet neuspešno. Leta 2007 sta naposled skupino obudila Lenđel in Propadalo z bobnarjem Robertom Domitrovićem in klaviaturistko Zrinko Majstorović, s katerima sta izdala album ''Kantina'', temu pa sta sledila še ''Nazovi album pravim imenom'' (2010) in ''Bili smo raja'' (2011). Slednji je bil eden najbolje prodajanih pop-rock albumov leta na Hrvaškem. Po tistem so koncertirali predvsem po Hrvaški. 40. obletnico ustanovitve so obeležili z antologijskim albumom ''XL nakon!'' (2013).&lt;ref name=&quot;prog&quot;/&gt;

== Diskografija ==
* ''Ho ruk'' ([[Jugoton]], 1976)
* ''Teška industrija'' (Jugoton, 1976)
* ''Zasviraj i za pojas zadjeni'' (Jugoton, 1978)
* ''Teška industrija i S.M. Vajta'' (Jugoton, 1981); kompilacija
* ''Ponovo sa vama'' (Sarajevo disk, 1984)
* ''Ruže u asfaltu'' (Art of Voice - Megaton, 1996)
* ''Karavan - Izvorne snimke 1975/1976'' (2002); kompilacija
* ''Kantina'' ([[Croatia Records]], 2007)
* ''Nazovi album pravim imenom'' (Hit Records, 2010)
* ''Bili smo raja'' (Croatia Records, 2011)
* ''XL nakon!'' (Croatia Records, 2013); kompilacija

== Sklici ==
{{sklici}}

[[Kategorija:Bosansko-hercegovske glasbene skupine]]
[[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 1974]]
[[Kategorija:Glasbene skupine, razpadle leta 1978]]
[[Kategorija:Glasbene skupine, obujene leta 2007]]
[[Kategorija:Rock skupine]]</text>
      <sha1>s5wj26eoj8xtoan6tdjtf0seqcwc70a</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Cessna 340</title>
    <ns>0</ns>
    <id>520259</id>
    <revision>
      <id>5726742</id>
      <parentid>5719281</parentid>
      <timestamp>2022-08-02T16:29:16Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Nareto</username>
        <id>77605</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4962" xml:space="preserve">{|{{Infobox aircraft begin
 |name=Cessna 340
 |image=Cessna 340A N61DD FDK MD2.jpg|Cessna 340A
 |caption=Cessna 340A
}}{{Infobox aircraft type
 |type=Šestsedežno kompleksno [[športno letalo]]
 |manufacturer=   [[Cessna]] 1972-84
 |designer=  Cessna
 |first flight=1970
 |introduced=1971 model 340 &lt;br&gt; 1975 model 340A &lt;br&gt;  1979 model 335 
 |retired=
 |status= Izven proizvodnje
 |primary user= Zasebniki, aeroklubi in letalske šole
 |more users=&lt;!--up to three more. please separate with &lt;br/&gt;.--&gt;
 |produced=1971-1984 
 |number built= Cessna 340: 350 &lt;br&gt; Cessna 340A: 948  &lt;br&gt; Cessna 335: 65 
 |unit cost= Cessna 340A 1975 &lt;br&gt; $365,000&lt;ref name=&quot;Cessna 340 all the details&quot;&gt;{{navedi novice| url=https://www.pilotmall.com/blogs/news/cessna-340-all-the-details-you-need|title=Cessna 340|work= Pilotmail|date= |accessdate=13.7.2022}}&lt;/ref&gt; ($2 miljona v 2022)
 |developed from=[[Cessna 310]]}}
|}
[[File:N340AJ instrument panel.jpg|thumb|Inštrumentalni panel]]
[[File:N340AJ InteriorF.JPG|thumb|Potniška kabina]]
[[File:N340AJ Interior2.JPG|thumb|Potniška sedeža]]
[[File:Cessna 340A Private C-FEPA, YCM St. Catharines, ON (St. Catharines Airport), Canada PP1381570930.jpg|thumb|Zasebna Cessna 340A]]

'''Cessna 340'''  - '''C340''' je [[Združene države Amerike|ameriško]] šestsedežno visoko zmogljivo nizkokrilno batno dvomotorno [[letalo]] kabinskega razreda, ki ima kabino pod pritiskom in ga je razvila družba [[Cessna]]. Velja za udobno in luksuzno športno letalo. Cessna 340 je bila razvita iz popularne predhodnice Cessna 310, ki je bila množično uporabljena kot trenažer. Glavna prodajna točka 340 je bila njena prostornina, potniška kabina pod tlakom in prvo preprosto dvomotorno udobno letalo. Razvoj se je pričel leta 1969, prvo letalo pa je bilo dobavljeno leta 1971.

Zgodnji modeli imajo dva Continental TSIO-520-K turbomotorja s po 285 KM. Izkazalo se je, da je bila nekoliko podhranjena, zato so naslednico – 340A – opremili z močnejšimi motorji. Od leta 1976 so motorje nadgradili na zmogljivejše motorje Continental TSIO-520-NB s 310 KM. Ta različica je znana kot 340A in vsebuje tudi manjše propelerje s premerom 75,5 palcev (1920 mm) za zmanjšanje hrupa. Rep letala in podvozje je narejeno na osnovi letala [[Cessna 310]], medtem ko so krila iz letala Cessna 414.

'''Cessna 335 - C335''' je bila tržena kot cenena različica brez pritiska, ki jo poganjajo motorji Continental TSIO-520-EB s 300 KM, prototip 335 je prvi let opravil 5. decembra 1978, prvo serijsko letalo je poletelo 1979. Cessna C335 ni bila tržni uspeh, saj so jih izdelali le 64 in proizvodnjo prekinili leta 1980 zaradi pomankanja interesa, njena glavna pomanjkljivost je bila, da je na nizkih višinah bila počasna za višje pa je bilo potrebno nositi maske, kar je oteževalo delo pilotov in ni ustrezalo potnikom. 

Cessna 340 je bila uspešna in je ostala v proizvodnji do leta 1984 s 1287 zgrajenimi primerki, kar je velika številka za dvomotorno letalo.
==Tehnične specifikacije (Cessna 340A)==

{{aircraft specifications
&lt;!-- if you do not understand how to use this template, please ask at [[Wikipedia talk:WikiProject Aircraft]] --&gt;
&lt;!-- please answer the following questions --&gt;
|plane or copter?=plane
|jet or prop?=prop
&lt;!-- Now, fill out the specs. Please include units where appropriate (main comes first, alt in parentheses). If an item doesn't apply, like capacity, leave it blank. For additional lines, end your alt units with a right parenthesis &quot;)&quot; and start a new, fully-formatted line beginning with an asterisk &quot;*&quot; --&gt;
|ref=''Pilot's Operating Handbook''

|crew=1 pilot
|capacity= 5 potnik
|length main= 10,46 m 
|length alt= 34 ft 4 in
|span main= 11,61 m
|span alt= 38 ft 1 in 
|height main= 3,84 m
|height alt= 12 ft 7 in
|area main= 17,1 m&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; 
|area alt= 184 sq ft 
|empty weight main= 1779 kg 
|empty weight alt= 3,921 lb 
|loaded weight main=&lt;!-- lb--&gt;
|loaded weight alt=&lt;!-- kg--&gt;
|max takeoff weight main= 
|max takeoff weight alt= 
|engine (prop)= 2 × Continental TSIO-520-NB zračno hlajeni šestbatni boxer motor
|type of prop= 
|number of props=
|power main=  310 BHP
|power alt= 230 kW
|power more=  
|never exceed speed main= 234 vozlov
|never exceed speed alt= 
|max speed main= 229 vozlov
|max speed alt= 
|cruise speed main= 145-227 vozlov
|cruise speed alt= 
|cruise speed more= 
|stall speed main= 82 vozlov
|stall speed alt= 152 km/h
|stall speed more=
|more performance=
*'''Vzletna razdalja do 15 m: asfalt ISA MSL:''' 494 m
*'''Pristajalna razdalja iz 15 m: asfalt ISA MSL:''' 570 m
|more general=
|range main= 1,406 NM
|range alt= 2,604 km &lt;sub&gt;&lt;/sub&gt;
|range more= 
|ceiling main=  30 000 ft
|ceiling alt= 9150 m
|climb rate main= 1,650 ft/min
|climb rate alt= 8,4 m/s
|max loading main=
|max loading alt=
|max power/mass main=
|max power/mass alt=
}}

==Glej tudi==
* [[Cessna 310]]
* [[Piper PA-31 Navajo]]
[[Kategorija:Športna letala]]
[[Kategorija:Letala Cessna]]
==Viri==</text>
      <sha1>owzqbcznbsvxv1y1yj1frh5s1ox6xah</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5726974</id>
      <parentid>5726742</parentid>
      <timestamp>2022-08-03T11:12:20Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Nareto</username>
        <id>77605</id>
      </contributor>
      <comment>/* Tehnične specifikacije (Cessna 340A) */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5157" xml:space="preserve">{|{{Infobox aircraft begin
 |name=Cessna 340
 |image=Cessna 340A N61DD FDK MD2.jpg|Cessna 340A
 |caption=Cessna 340A
}}{{Infobox aircraft type
 |type=Šestsedežno kompleksno [[športno letalo]]
 |manufacturer=   [[Cessna]] 1972-84
 |designer=  Cessna
 |first flight=1970
 |introduced=1971 model 340 &lt;br&gt; 1975 model 340A &lt;br&gt;  1979 model 335 
 |retired=
 |status= Izven proizvodnje
 |primary user= Zasebniki, aeroklubi in letalske šole
 |more users=&lt;!--up to three more. please separate with &lt;br/&gt;.--&gt;
 |produced=1971-1984 
 |number built= Cessna 340: 350 &lt;br&gt; Cessna 340A: 948  &lt;br&gt; Cessna 335: 65 
 |unit cost= Cessna 340A 1975 &lt;br&gt; $365,000&lt;ref name=&quot;Cessna 340 all the details&quot;&gt;{{navedi novice| url=https://www.pilotmall.com/blogs/news/cessna-340-all-the-details-you-need|title=Cessna 340|work= Pilotmail|date= |accessdate=13.7.2022}}&lt;/ref&gt; ($2 miljona v 2022)
 |developed from=[[Cessna 310]]}}
|}
[[File:N340AJ instrument panel.jpg|thumb|Inštrumentalni panel]]
[[File:N340AJ InteriorF.JPG|thumb|Potniška kabina]]
[[File:N340AJ Interior2.JPG|thumb|Potniška sedeža]]
[[File:Cessna 340A Private C-FEPA, YCM St. Catharines, ON (St. Catharines Airport), Canada PP1381570930.jpg|thumb|Zasebna Cessna 340A]]

'''Cessna 340'''  - '''C340''' je [[Združene države Amerike|ameriško]] šestsedežno visoko zmogljivo nizkokrilno batno dvomotorno [[letalo]] kabinskega razreda, ki ima kabino pod pritiskom in ga je razvila družba [[Cessna]]. Velja za udobno in luksuzno športno letalo. Cessna 340 je bila razvita iz popularne predhodnice Cessna 310, ki je bila množično uporabljena kot trenažer. Glavna prodajna točka 340 je bila njena prostornina, potniška kabina pod tlakom in prvo preprosto dvomotorno udobno letalo. Razvoj se je pričel leta 1969, prvo letalo pa je bilo dobavljeno leta 1971.

Zgodnji modeli imajo dva Continental TSIO-520-K turbomotorja s po 285 KM. Izkazalo se je, da je bila nekoliko podhranjena, zato so naslednico – 340A – opremili z močnejšimi motorji. Od leta 1976 so motorje nadgradili na zmogljivejše motorje Continental TSIO-520-NB s 310 KM. Ta različica je znana kot 340A in vsebuje tudi manjše propelerje s premerom 75,5 palcev (1920 mm) za zmanjšanje hrupa. Rep letala in podvozje je narejeno na osnovi letala [[Cessna 310]], medtem ko so krila iz letala Cessna 414.

'''Cessna 335 - C335''' je bila tržena kot cenena različica brez pritiska, ki jo poganjajo motorji Continental TSIO-520-EB s 300 KM, prototip 335 je prvi let opravil 5. decembra 1978, prvo serijsko letalo je poletelo 1979. Cessna C335 ni bila tržni uspeh, saj so jih izdelali le 64 in proizvodnjo prekinili leta 1980 zaradi pomankanja interesa, njena glavna pomanjkljivost je bila, da je na nizkih višinah bila počasna za višje pa je bilo potrebno nositi maske, kar je oteževalo delo pilotov in ni ustrezalo potnikom. 

Cessna 340 je bila uspešna in je ostala v proizvodnji do leta 1984 s 1287 zgrajenimi primerki, kar je velika številka za dvomotorno letalo.
==Tehnične specifikacije (Cessna 340A)==

{{aircraft specifications
&lt;!-- if you do not understand how to use this template, please ask at [[Wikipedia talk:WikiProject Aircraft]] --&gt;
&lt;!-- please answer the following questions --&gt;
|plane or copter?=plane
|jet or prop?=prop
&lt;!-- Now, fill out the specs. Please include units where appropriate (main comes first, alt in parentheses). If an item doesn't apply, like capacity, leave it blank. For additional lines, end your alt units with a right parenthesis &quot;)&quot; and start a new, fully-formatted line beginning with an asterisk &quot;*&quot; --&gt;
|ref=''Pilot's Operating Handbook''

|crew=1 pilot
|capacity= 5 potnik
|length main= 10,46 m 
|length alt= 34 ft 4 in
|span main= 11,61 m
|span alt= 38 ft 1 in 
|height main= 3,84 m
|height alt= 12 ft 7 in
|area main= 17,1 m&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; 
|area alt= 184 sq ft 
|empty weight main= 1779 kg 
|empty weight alt= 3,921 lb 
|loaded weight main=&lt;!-- lb--&gt;
|loaded weight alt=&lt;!-- kg--&gt;
|max takeoff weight main= 
|max takeoff weight alt= 
|engine (prop)= 2 × Continental TSIO-520-NB zračno hlajeni šestbatni boxer motor
|type of prop= 
|number of props=
|power main=  310 BHP
|power alt= 230 kW
|power more=  
|never exceed speed main= 234 vozlov
|never exceed speed alt= 
|max speed main= 229 vozlov
|max speed alt= 
|cruise speed main= 145-227 vozlov
|cruise speed alt= 
|cruise speed more= 
|stall speed main= 82 vozlov
|stall speed alt= 152 km/h
|stall speed more=
|more performance=
*'''Vzletna razdalja do 15 m: asfalt ISA MSL:''' 1620 ft (494 m)
*'''Pristajalna razdalja iz 15 m: asfalt ISA MSL:''' 1870 ft (570 m)
*'''Pospeševalno-ustavitvena razdalja pri 91 vozlih: asfalt ISA MSL:''' 3000 ft (915 m)
*'''Vzletna razdalja do 15 m z odpovedjo motorja: asfalt ISA MSL:''' 3900 ft (1200 m)
|more general=
|range main= 1,406 NM
|range alt= 2,604 km &lt;sub&gt;&lt;/sub&gt;
|range more= 
|ceiling main=  30 000 ft
|ceiling alt= 9150 m
|climb rate main= 1,650 ft/min
|climb rate alt= 8,4 m/s
|max loading main=
|max loading alt=
|max power/mass main=
|max power/mass alt=
}}

==Glej tudi==
* [[Cessna 310]]
* [[Piper PA-31 Navajo]]
[[Kategorija:Športna letala]]
[[Kategorija:Letala Cessna]]
==Viri==</text>
      <sha1>p2v6g0vfv3tu54563q11ycoug2kpp07</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Boleslav IV. Kodravi</title>
    <ns>0</ns>
    <id>521864</id>
    <revision>
      <id>5726656</id>
      <parentid>5726589</parentid>
      <timestamp>2022-08-02T12:43:07Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Borba med brati za oblast */ popravek</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="15217" xml:space="preserve">{{Infopolje Vladar 
|consort=yes
| succession      = Veliki vojvoda Poljske 
| predecessor     = [[Vladislav II. Izgnani]]
| successor       = [[Mješko III. Stari]]
| reign           = 1146&amp;ndash;1173
| spouse          = [[Vjačeslava Novgorodska]]&lt;br&gt;[[Marija, vojvodinja Mazovije|Marija]]  
| issue           = Lešek, vojvoda Mazovije  
| house           =[[Pjasti]]
| father          =[[Boleslav III. Poljski|Boleslav III. Krivousti]]
| mother          = [[Salomea Berška]]
| birth_date   = ok. 1122
| birth_place  =
| death_date   =5. januar 1173 (star  51 let)
| death_place  =
| place of burial =
| religion = [[Katolištvo|rimokatoliška]]
|}}

'''Boleslav IV. Kodravi''' ([[poljsko]] Bolesław Kędzierzawy) je bil od leta 1138 vojvoda [[Mazovija|Mazovije]] in od leta 1146 do svoje smrti veliki vojvoda [[Poljska|Poljske]], * ok. [[1122]], † [[5. januar]] [[1173]].

==Mladost==
Boleslav je bil tretji sin poljskega vojvode [[Boleslav III. Poljski|Boleslava III. Krivoustega]] od njegove druge žene [[Salomea Berška|Salomee Berške]]. Po smrti starejših bratov Leška in Kazimirja pred letom 1131 oziroma oktobra 1131,  je postal najstarejši sin njunih staršev. Ob očetovi smrti leta 1138 je bil star 13 let in polnoleten, da prevzame vladanje v novoustanovljeni vojvodini [[Mazovija|Mazoviji]], sestavljene iz Mazovije in vzhodne [[Kujavija|Kujavije]], ki jo je podedoval z očetovo oporoko.

V prvih letih svojega vladanja je mladi Boleslav ostal pod močnim vplivom svoje matere in vojvode Wszeborja, ki sta se bala častihlepnosti njegovega starejšega polbrata, velikega vojvode [[Vladislav II. Izgnani|Vladislava II.]] Slednji je poskušal obnoviti celovitost države in odstavil mlajše vojvode.

==Borba med brati za oblast==
Težave so se resno začele leta 1141, ko je vdova vojvodinja Salomea  brez soglasja velikega vojvode Vladislava II.  organizirala srečanje s svojima sinovoma Boleslavom in [[Mješko III. Stari|Mješkom]] v svoji rezidenci v Łęczyci. Na srečanju so sklenili, da se njena najmlajša hčerka Agneza zaroči s kijevskim knezom [[Mstislav II. Kijevski|Mstislavom II.]], da bi pridobila zaveznika v morebitnem sporu.  Salomea se je odločila, da njeno doto Łęczyco po njeni smrti nasledijo njeni sinovi. 

Mlajši vojvode so bili  prvem spopadu z Vladislavom II. dokončno poraženi, ker se je kijevski veliki knez [[Vsevolod II. Kijevski|Vsevolod II.]] odločil skleniti zavezništvo z Vladislavom II. Zavezništvo je okrepil s poroko svoje hčere Zvenislave z najstarejšim sinom velikega vojvode, Boleslavom Visokim. Boleslav IV. in njegovi bratje so bili dodatno ponižani, ko jih je veliki vojvoda med letoma 1142–1143 kot veleposlanike poslal v [[Kijevska Rusija|Kijevsko Rusijo]].

Navidezni mir je trajal le dve leti do leta 1144, ko je po Salomeini smrti v skladu z oporoko Boleslava III. provinca Łęczyca ponovno pripadla [[Seniorska provinca|Senioratu]] velikega  vojvode Vladislava II. Zamisel, da bi ozemlje obdržal za svoja mlajša brata Henrika in Kazimirja II., Vladislavu ni bila všeč, saj je mislil, da je ozemlje le začasno ločeno od njegovega  Seniorata. Izbruh državljanske vojne je bil torej le še vprašanje časa.

Vojna je z vso močjo izbruhnila leta 1145 in zdelo se je, da so bili mlajši vojvode poraženi, veliki vojvoda pa je končno dosegel združitev države. Združene sile Boleslava IV. in njegovih bratov so sprva preprečile katastrofo in zahtevale hitro reorganizacijo za bitko pri reki Pilici. Najpomembnejšo vlogo v tej bitki je imel nekdanji vojvoda Wszebor, čigar vojaške izkušnje so daleč presegale sposobnosti Vladislavovih poveljnikov. Situacija  se je kmalu popolnoma obrnila zaradi kijevskih čet, ki so vstopile v državo kot Vladislavovi zavezniki. Bolesav IV. je bil prisiljen odstopiti in se odreči  kakršnim koli zahtevam nad ozemlji, ki so pripadale  njegovi materi.

Koncesije mlajših vojvod na koncu niso rešile problema. Še več. Vladislavovo zaupanje v lastne sile ga je spodbudilo, da se je lotil dokončne rešitve, odstranitve polbratov iz njihovih dežel. Mlajši vojvode so se zdaj lahko zanesli samo na podporo vsemogočnega vojvode Piotra Włostowica, za katerega so bili Vladislavovi načrti preveč radikalni in so ogrožali njegov položaj. Vladislav se je na dogajanja hitro odzval. Vojvodo Włostowica  je ukazal oslepiti in onemiti in ga primoral na odhod v Kijevsko Rusijo. Włostowic je tam  Kijevčane prepričal, da so prekinili svoje zavezništvo z Vladislavom.

==Izgon Vladislava II.==
V začetku leta 1146 so se upori proti Vladislavovi vladavini močno okrepili. Sprožila jih je kruta usoda Piotra Włostowica. Vlaldislavova končna zmaga se je kljub temu zdela verjetna, zlasti po zavzetju Mazovije, kar je Boleslava prisililo v pobeg, in obleganju Poznanja spomladi 1146. Zaradi upora v njegovih lastnih deželah in izobčenja, ki mu ga je izrekel nadškof v Gnieznu, je veliki vojvoda doživel nepričakovan poraz. Vladislav in njegova družina so morali pobegniti čez mejo v Sveto rimsko cesarstvo, najprej na Češko in kasneje v Nemčijo, kjer jih je sprejel kralj [[Konrad III. Nemški|Konrad III.]]

Mlajši vojvode so med seboj razdelili poljske pokrajine. Vojvodino [[Šlezija|Šlezijo]] in [[Seniorska provinca|Seniorsko provinco]] s [[Krakov]]om je dobil Boleslav skupaj z naslovom velikega vojvode. Zahodno [[Velikopoljska|Velikopoljsko]] je obdržal njegov brat [[Mješko III. Stari|Mješko III.]],  Henrik pa je končno prejel svojo dolgo obljubljeno deželo [[Sandomierz]]. Najmlajši brat [[Kazimir II. Poljski|Kazimir II.]] je spet ostal brez vsega.

==Intervencije==
Zahvaljujoč spletkam svoje žene, Agneze Babenberške, polsestre kralja Konrada III., je Vladislavu II. uspelo prepričati svojega svaka, da je krenil na vojni  pohod na Poljsko. Naglo organizirana ekspedicija je naletela na nenaklonjenost nekdanjih podložnikov odstavljenega visokega vojvode in bila dokončno poražena že na poljski meji pri reki Odri avgusta 1146.

V naslednjih letih je Boleslav IV. skupaj s svojimi mlajšimi, njemu naklonjenimi brati, poskušal ohraniti dobre odnose z Vladislavovo zaveznico, kraljevo hišo Hohenstaufen. Brarje so v ta namen leta 1148 organiziral srečanje v Kruszwici, na katerega so povabili tudi bojevitega mejnega grofa Alberta Medveda iz nemške Severne marke, kasneje mejne grofije Brandenburg, ki je med vendsko križarsko vojno pridobil ozemlje do poljske meje. Na srečanju  je Boleslav uredil poroko svoje sestre Judite z Otonom, sinom brandenburškega mejnega grofa. Boleslav in Mješko sta tudi vojaško podprla Nemce v boju proti upornim zahodnoslovanskim lužiškim plemenom, kar je znatno prispevalo k stabilnosti nemške dominacije nad srednjim tokom reke  Spree. Drug pomemben zaveznik kneza Boleslava IV.  je bil wettinski mejni grof Konrad Meissenski.

Sprva je imel Boleslav težavne odnose tudi z [[Rimska kurija|rimsko kurijo]] pod papežem [[Papež Evgen III.|Evgenom III.]] Papeški legat Humbold je leta 1147 Boleslava priznal za novega visokega vojvodo in gospodarja Poljske. Leto kasneje je zaradi spletk Vladislavove žene Agneza v državo prišel  novopečeni papeški legat Guy. Ker je Poljska zavrnila vrnitev Vladislava II. na položaj velikega vojvode, je razglasil prekletstvo nad Poljsko. Kazen je zaradi podpore poljske cerkvene hierarhije vladajočim bratom minila tako rekoč brez posledic.

Za Boleslava so se stvari poslabšale leta 1157, ko se je nečak Konrada III.  [[Friderik I. Barbarossa|Friderik Barbarossa]], zaradi nenehnega pritiska svoje tete in Vladislavove žene Agneze odločil za nov pohod na Poljsko. Tokrat je bila akcija dobro organizirana in cesar je bil trdno odločen, da prisili Boleslava IV., da sprejme njegove mirovne pogoje. Zakaj Boleslav ni branil močvirnatega območja pred srednjo Odro, ki je bila stoletja naravna obramba Poljske, niti trdnjav Głogów in Bytom v Šleziji, ni znano. Cesarska vojska je hitro napredovala in kmalu oblegala Poznanj.

Boleslav IV. je bil zaradi težkih razmer prisiljen sprejeti ponižujoče mirovne pogoje in bil na sramotni slovesnosti v svojem taboru v Krzyszkowu 30. avgusta 1157 razglašen za [[vazal]]a [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]]. Cesarja je moral na kolenih prositi za odpuščanje, v zameno pa je od Barbarosse prejel  oblast nad poljskimi deželami. Cesarju je moral plačevati ogromen davek. Vladislav II. se iz neznanih razlogov in  na svoje veliko razočaranje ni vrnil na poljski prestol. Boleslav je uradno prisegel zvestobo cesarju na božični dan v Magdeburgu in dal svojega mlajšega brata Kazimirja II. za talca. Dve leti kasneje je Vladislav umrl v izgnanstvu in se nikoli več ni vrnil v svojo državo.

Vladislavova sinova Boleslav I. Visoki in [[Mješko IV. Krivonogi]] sta s podporo cesarja vztrajala, da z Boleslavom IV. skleneta  sporazum, s katerim bi jima bila vrnjena dediščina v Šleziji. Vrnitev ni vplivala na moč Boleslava kot velikega  vojvode. Veja šlezijskih Pjastov je zaradi nemške podpore uspela brez težav obdržati svoja šlezijska ozemlja (Wrocław, Legnica, Głogów, Opole in Racibórz).
==Križarski pohod proti Prusom==
Po porazu nemških sil je Boleslav sprožil drzen načrt za osvojitev ozemlja poganskih [[Prusi|Prusov]] in razširitev poljske meje do baltske obale. Povod za vojno so bili  stalni vdori baltskih plemen v poljsko provinco [[Mazovija|Mazovijo]]. Veliki vojvoda je razglasil [[Križarske vojne|križarsko vojno]] proti [[Poganstvo|poganom]] in s tem prisilil k sodelovanju tako papeža kot nemškega cesarja. Križarska vojska je bila leta 1146 dokončno poražena. V eni od bitk je bil ubit  mlajši brat vojvode Henrika Sandomierskega.&lt;ref&gt;D. von Güttner-Sporzyński. &quot;Constructing memory: holy war in the Chronicle of the Poles by Bishop Vincentius of Cracow&quot;. ''Journal of Medieval History'' '''40''' (3), 2014: 276-291.&lt;/ref&gt;

==Upor Kazimirja Pravičnega==
Po Henrikovi smrti je veliki vojvoda v nasprotju z določili oporoke Boleslava III. vključil Sandomierz v provinco Seniorat. To je povzročilo jezo in razočaranje njegovega najmlajšega brata [[Kazimir II. Poljski|Kazimirja II. Pravičnega]], ki je bil naslednji v vrsti za dedovanje tega ozemlja, in edini sin Boleslava III., ki je bil  še vedno brez zemlje.
  
Kazimirja so v uporu podprli njegov starejši brat, velikopoljski vojvoda [[Mješko III. Stari]], magnat Jaksa iz Miechówa, Svjatoslav, sin vojvode Piotra Włostowica ter nadškofa [[Gniezno|Gniezna]] in [[Krakov]]a. Na njegovi strani je bilo tudi skoraj vse malopoljsko plemstvo. Februarja 1168 so se uporniki zbrali v Jędrzejówu in tam za novega velikega  vojvodo razglasili Mješka III., ki je Kazimirju uradno podelil Sandomierz. Na koncu je Boleslav IV. obdržal svojo oblast tako, da je večinoma sprejel zahteve upornikov. Vojvodino pokojnega Henrika je razdelil na tri dele: deželo Wiślica je podelil Kazimirju, ožji Sandomierz je obdržal zase,  ostalo pa je prepustil Mješku III.

Po katastrofalnem porazu v  pruski križarski vojni sta šlezijska vojvoda Boleslav I. Visoki in Mješko IV. Krivonogi poskušala vreči velikega vojvodo s prestola in si povrniti provinco Seniorat in s tem poljsko nadvlado. Boleslavov povračilni pohod v naslednjem letu proti njima se je končal s popolno katastrofo, tako da se je moral veliki vojvoda na koncu pomiriti s svojima šlezijskima nečakoma.

Leta 1172 se je vojvoda Mješko III. spet uprl. Tokrat je podprl svojega vnuka Jaroslava Opolskega, starejšega sina Boleslava I. Visokega, ki je bil v svojih zgodnjih letih prisiljen postati duhovnik in bil s tem izključen iz šlezijskega nasledstva. Jaroslav s tem ni bil zadovoljen in je poskušal pridobiti oblast in nekaj lastnega ozemlja. Podpora njegovemu  uporu je bila tako močna, da je bil njegov oče prisiljen pobegniti v [[Erfurt]]. Njegov beg je sprožil še eno ekspedicijo cesarja Friderika Barbarosse njemu v pomoč. Cesar je v pohodu na Poljsko premagal upornike.  Mješku III. je ukazal priti v [[Magdeburg]], kjer je bil po plačilu 8.000 srebrnikov sklenjen mir s cesarstvom, šlezijska vojvodina pa je bila ponovno podeljena Boleslavu I. Visokemu. Veliki vojvoda je nazadnje le sprejel neodvisnost svojih šlezijskih nečakov. 

Kmalu zatem se je zgodil nov upor, tokrat malopoljskih plemičev, ki so bili skrajno nezadovoljni z ostrim in diktatorskim vladanjem velikega vojvode. Uporniki so povabili Kazimirja II., takratnega vojvodo Wiślice, da prevzame krakovski prestol. Boleslavov odpor proti mlajšemu bratu je bil tako tako močan, da sta obe strani popustili. Upori proti Boleslavu IV. so se zatem končali. Kazimir II. je po Boleslavovi smrti leta 1173 nasledil Sandomierz in štiri leta kasneje postal veliki vojvoda.

==Odnosi s Cerkvijo==
Boleslav IV. je bil znan po svoji radodarnosti do Cerkve. Med nadražjimi darili so bile cerkve sv. Marije, sv. Katarine in sv. Vincenca pri Vroclavu, benediktinski samostan v Trzemesznu in kolegijska cerkev v Tumu pri  Łęczyci. Okoli leta 1151 je ustanovil kolegijat v Czerwińsku.

==Zakonski zvezi in otroci==
Leta 1137 se je poročil z [[Vjačeslava Novgorodska|Vjačeslavo]] (ok. 1125-15. ok. 1162), hčerko kneza Vsevoloda Mstislaviča Novgorodskega in Psovskega. Z njo je imel tri otroke:

* Boleslava (1156 – 1172),
* hčerko (ok. 1160 – po 1178), poročeno okoli leta 1172/1173 z Vasiljkom Jaropolkovičem, knezom Šumska in Dorohičinska,  in
* Lešeka (ok. 1162 – 1186).

Po smrti prve žene  se je poročil z Marijo, katere poreklo je predmet razprav. Njun zakon je bil brez otrok.{{efn-lr|Starejši zgodovinarji so bili prepričani, da je bil Lešek rojen v drugem zakonu Boleslava IV. Po odkritju kovancev, na katerih ke bil Lešek imenovan Anastazijin sin (Anastazija je grški ekvivalent imena Vjačeslava), se je ta teorija izkazala za netočno.&lt;ref&gt;Borys Paszkiewicz. &quot;O matce Lestka Bolesławica i początkach mennictwa mazowieckiego&quot;. ''Przegląd Historyczny'' '''92''' (2001): 1-14.&lt;/ref&gt;}} 

Boleslavov najstarejši sin je umrl leta 1172, star šestnajst let. Boleslava je njegova smrt močno pretresla. Mazovsko-kujavsko vojvodino je po njegovi smrti nasledil mlajši sin, star enajst let ali še manj. Mješka IV. je kot gospod Krakova in Gniezna nasledil Boleslavov brat [[Mješko III. Stari]].

==Opomba==
{{reflist|2|group=lower-roman}}

==Sklica==
{{sklici|2}}

{{S-start}}
{{S-hou|[[Pjasti]]||ok. 1123|5. januar|1173|}}
{{S-reg}}
{{S-new}}
{{S-ttl|title= Vojvoda Mazovije in Kujavije |years=1138&amp;ndash;1173}}
{{S-aft|after= Lešek Mazovski }}
{{S-bef | rows=2 | before=[[Vladislav II. Izgnani| Vladislav II.]]}}
{{S-ttl | title= Vojvoda Šlezije | years=1146&amp;ndash;1163}}
{{S-aft | after= Boleslav I. Visoki in &lt;br/&gt; [[Mješko IV. Krivonogi]]}}
|-
{{S-ttl | title= Veliki vojvoda Poljske | years=1146&amp;ndash;1173}}
{{S-aft | after=[[Mješko III. Stari]]}}
{{S-bef|before= Henrik Sandomierski }}
{{S-ttl|title=Vojvoda Sandomierza|years=1166&amp;ndash;1173}}
{{S-aft|after=[[Kazimir II. Pravični]]}} 
{{s-end}}

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1122]]
[[Kategorija:Umrli leta 1173]]
[[Kategorija:Pjasti]]
[[Kategorija:Vladarji v 12. stoletju]]
==== Naslov poglavja ====</text>
      <sha1>kq3bgwzj34wuiby4d08rkrhwml7bjw5</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5726872</id>
      <parentid>5726656</parentid>
      <timestamp>2022-08-03T04:24:36Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Zakonski zvezi in otroci */ povezava</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="15256" xml:space="preserve">{{Infopolje Vladar 
|consort=yes
| succession      = Veliki vojvoda Poljske 
| predecessor     = [[Vladislav II. Izgnani]]
| successor       = [[Mješko III. Stari]]
| reign           = 1146&amp;ndash;1173
| spouse          = [[Vjačeslava Novgorodska]]&lt;br&gt;[[Marija, vojvodinja Mazovije|Marija]]  
| issue           = Lešek, vojvoda Mazovije  
| house           =[[Pjasti]]
| father          =[[Boleslav III. Poljski|Boleslav III. Krivousti]]
| mother          = [[Salomea Berška]]
| birth_date   = ok. 1122
| birth_place  =
| death_date   =5. januar 1173 (star  51 let)
| death_place  =
| place of burial =
| religion = [[Katolištvo|rimokatoliška]]
|}}

'''Boleslav IV. Kodravi''' ([[poljsko]] Bolesław Kędzierzawy) je bil od leta 1138 vojvoda [[Mazovija|Mazovije]] in od leta 1146 do svoje smrti veliki vojvoda [[Poljska|Poljske]], * ok. [[1122]], † [[5. januar]] [[1173]].

==Mladost==
Boleslav je bil tretji sin poljskega vojvode [[Boleslav III. Poljski|Boleslava III. Krivoustega]] od njegove druge žene [[Salomea Berška|Salomee Berške]]. Po smrti starejših bratov Leška in Kazimirja pred letom 1131 oziroma oktobra 1131,  je postal najstarejši sin njunih staršev. Ob očetovi smrti leta 1138 je bil star 13 let in polnoleten, da prevzame vladanje v novoustanovljeni vojvodini [[Mazovija|Mazoviji]], sestavljene iz Mazovije in vzhodne [[Kujavija|Kujavije]], ki jo je podedoval z očetovo oporoko.

V prvih letih svojega vladanja je mladi Boleslav ostal pod močnim vplivom svoje matere in vojvode Wszeborja, ki sta se bala častihlepnosti njegovega starejšega polbrata, velikega vojvode [[Vladislav II. Izgnani|Vladislava II.]] Slednji je poskušal obnoviti celovitost države in odstavil mlajše vojvode.

==Borba med brati za oblast==
Težave so se resno začele leta 1141, ko je vdova vojvodinja Salomea  brez soglasja velikega vojvode Vladislava II.  organizirala srečanje s svojima sinovoma Boleslavom in [[Mješko III. Stari|Mješkom]] v svoji rezidenci v Łęczyci. Na srečanju so sklenili, da se njena najmlajša hčerka Agneza zaroči s kijevskim knezom [[Mstislav II. Kijevski|Mstislavom II.]], da bi pridobila zaveznika v morebitnem sporu.  Salomea se je odločila, da njeno doto Łęczyco po njeni smrti nasledijo njeni sinovi. 

Mlajši vojvode so bili  prvem spopadu z Vladislavom II. dokončno poraženi, ker se je kijevski veliki knez [[Vsevolod II. Kijevski|Vsevolod II.]] odločil skleniti zavezništvo z Vladislavom II. Zavezništvo je okrepil s poroko svoje hčere Zvenislave z najstarejšim sinom velikega vojvode, Boleslavom Visokim. Boleslav IV. in njegovi bratje so bili dodatno ponižani, ko jih je veliki vojvoda med letoma 1142–1143 kot veleposlanike poslal v [[Kijevska Rusija|Kijevsko Rusijo]].

Navidezni mir je trajal le dve leti do leta 1144, ko je po Salomeini smrti v skladu z oporoko Boleslava III. provinca Łęczyca ponovno pripadla [[Seniorska provinca|Senioratu]] velikega  vojvode Vladislava II. Zamisel, da bi ozemlje obdržal za svoja mlajša brata Henrika in Kazimirja II., Vladislavu ni bila všeč, saj je mislil, da je ozemlje le začasno ločeno od njegovega  Seniorata. Izbruh državljanske vojne je bil torej le še vprašanje časa.

Vojna je z vso močjo izbruhnila leta 1145 in zdelo se je, da so bili mlajši vojvode poraženi, veliki vojvoda pa je končno dosegel združitev države. Združene sile Boleslava IV. in njegovih bratov so sprva preprečile katastrofo in zahtevale hitro reorganizacijo za bitko pri reki Pilici. Najpomembnejšo vlogo v tej bitki je imel nekdanji vojvoda Wszebor, čigar vojaške izkušnje so daleč presegale sposobnosti Vladislavovih poveljnikov. Situacija  se je kmalu popolnoma obrnila zaradi kijevskih čet, ki so vstopile v državo kot Vladislavovi zavezniki. Bolesav IV. je bil prisiljen odstopiti in se odreči  kakršnim koli zahtevam nad ozemlji, ki so pripadale  njegovi materi.

Koncesije mlajših vojvod na koncu niso rešile problema. Še več. Vladislavovo zaupanje v lastne sile ga je spodbudilo, da se je lotil dokončne rešitve, odstranitve polbratov iz njihovih dežel. Mlajši vojvode so se zdaj lahko zanesli samo na podporo vsemogočnega vojvode Piotra Włostowica, za katerega so bili Vladislavovi načrti preveč radikalni in so ogrožali njegov položaj. Vladislav se je na dogajanja hitro odzval. Vojvodo Włostowica  je ukazal oslepiti in onemiti in ga primoral na odhod v Kijevsko Rusijo. Włostowic je tam  Kijevčane prepričal, da so prekinili svoje zavezništvo z Vladislavom.

==Izgon Vladislava II.==
V začetku leta 1146 so se upori proti Vladislavovi vladavini močno okrepili. Sprožila jih je kruta usoda Piotra Włostowica. Vlaldislavova končna zmaga se je kljub temu zdela verjetna, zlasti po zavzetju Mazovije, kar je Boleslava prisililo v pobeg, in obleganju Poznanja spomladi 1146. Zaradi upora v njegovih lastnih deželah in izobčenja, ki mu ga je izrekel nadškof v Gnieznu, je veliki vojvoda doživel nepričakovan poraz. Vladislav in njegova družina so morali pobegniti čez mejo v Sveto rimsko cesarstvo, najprej na Češko in kasneje v Nemčijo, kjer jih je sprejel kralj [[Konrad III. Nemški|Konrad III.]]

Mlajši vojvode so med seboj razdelili poljske pokrajine. Vojvodino [[Šlezija|Šlezijo]] in [[Seniorska provinca|Seniorsko provinco]] s [[Krakov]]om je dobil Boleslav skupaj z naslovom velikega vojvode. Zahodno [[Velikopoljska|Velikopoljsko]] je obdržal njegov brat [[Mješko III. Stari|Mješko III.]],  Henrik pa je končno prejel svojo dolgo obljubljeno deželo [[Sandomierz]]. Najmlajši brat [[Kazimir II. Poljski|Kazimir II.]] je spet ostal brez vsega.

==Intervencije==
Zahvaljujoč spletkam svoje žene, Agneze Babenberške, polsestre kralja Konrada III., je Vladislavu II. uspelo prepričati svojega svaka, da je krenil na vojni  pohod na Poljsko. Naglo organizirana ekspedicija je naletela na nenaklonjenost nekdanjih podložnikov odstavljenega visokega vojvode in bila dokončno poražena že na poljski meji pri reki Odri avgusta 1146.

V naslednjih letih je Boleslav IV. skupaj s svojimi mlajšimi, njemu naklonjenimi brati, poskušal ohraniti dobre odnose z Vladislavovo zaveznico, kraljevo hišo Hohenstaufen. Brarje so v ta namen leta 1148 organiziral srečanje v Kruszwici, na katerega so povabili tudi bojevitega mejnega grofa Alberta Medveda iz nemške Severne marke, kasneje mejne grofije Brandenburg, ki je med vendsko križarsko vojno pridobil ozemlje do poljske meje. Na srečanju  je Boleslav uredil poroko svoje sestre Judite z Otonom, sinom brandenburškega mejnega grofa. Boleslav in Mješko sta tudi vojaško podprla Nemce v boju proti upornim zahodnoslovanskim lužiškim plemenom, kar je znatno prispevalo k stabilnosti nemške dominacije nad srednjim tokom reke  Spree. Drug pomemben zaveznik kneza Boleslava IV.  je bil wettinski mejni grof Konrad Meissenski.

Sprva je imel Boleslav težavne odnose tudi z [[Rimska kurija|rimsko kurijo]] pod papežem [[Papež Evgen III.|Evgenom III.]] Papeški legat Humbold je leta 1147 Boleslava priznal za novega visokega vojvodo in gospodarja Poljske. Leto kasneje je zaradi spletk Vladislavove žene Agneza v državo prišel  novopečeni papeški legat Guy. Ker je Poljska zavrnila vrnitev Vladislava II. na položaj velikega vojvode, je razglasil prekletstvo nad Poljsko. Kazen je zaradi podpore poljske cerkvene hierarhije vladajočim bratom minila tako rekoč brez posledic.

Za Boleslava so se stvari poslabšale leta 1157, ko se je nečak Konrada III.  [[Friderik I. Barbarossa|Friderik Barbarossa]], zaradi nenehnega pritiska svoje tete in Vladislavove žene Agneze odločil za nov pohod na Poljsko. Tokrat je bila akcija dobro organizirana in cesar je bil trdno odločen, da prisili Boleslava IV., da sprejme njegove mirovne pogoje. Zakaj Boleslav ni branil močvirnatega območja pred srednjo Odro, ki je bila stoletja naravna obramba Poljske, niti trdnjav Głogów in Bytom v Šleziji, ni znano. Cesarska vojska je hitro napredovala in kmalu oblegala Poznanj.

Boleslav IV. je bil zaradi težkih razmer prisiljen sprejeti ponižujoče mirovne pogoje in bil na sramotni slovesnosti v svojem taboru v Krzyszkowu 30. avgusta 1157 razglašen za [[vazal]]a [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]]. Cesarja je moral na kolenih prositi za odpuščanje, v zameno pa je od Barbarosse prejel  oblast nad poljskimi deželami. Cesarju je moral plačevati ogromen davek. Vladislav II. se iz neznanih razlogov in  na svoje veliko razočaranje ni vrnil na poljski prestol. Boleslav je uradno prisegel zvestobo cesarju na božični dan v Magdeburgu in dal svojega mlajšega brata Kazimirja II. za talca. Dve leti kasneje je Vladislav umrl v izgnanstvu in se nikoli več ni vrnil v svojo državo.

Vladislavova sinova Boleslav I. Visoki in [[Mješko IV. Krivonogi]] sta s podporo cesarja vztrajala, da z Boleslavom IV. skleneta  sporazum, s katerim bi jima bila vrnjena dediščina v Šleziji. Vrnitev ni vplivala na moč Boleslava kot velikega  vojvode. Veja šlezijskih Pjastov je zaradi nemške podpore uspela brez težav obdržati svoja šlezijska ozemlja (Wrocław, Legnica, Głogów, Opole in Racibórz).
==Križarski pohod proti Prusom==
Po porazu nemških sil je Boleslav sprožil drzen načrt za osvojitev ozemlja poganskih [[Prusi|Prusov]] in razširitev poljske meje do baltske obale. Povod za vojno so bili  stalni vdori baltskih plemen v poljsko provinco [[Mazovija|Mazovijo]]. Veliki vojvoda je razglasil [[Križarske vojne|križarsko vojno]] proti [[Poganstvo|poganom]] in s tem prisilil k sodelovanju tako papeža kot nemškega cesarja. Križarska vojska je bila leta 1146 dokončno poražena. V eni od bitk je bil ubit  mlajši brat vojvode Henrika Sandomierskega.&lt;ref&gt;D. von Güttner-Sporzyński. &quot;Constructing memory: holy war in the Chronicle of the Poles by Bishop Vincentius of Cracow&quot;. ''Journal of Medieval History'' '''40''' (3), 2014: 276-291.&lt;/ref&gt;

==Upor Kazimirja Pravičnega==
Po Henrikovi smrti je veliki vojvoda v nasprotju z določili oporoke Boleslava III. vključil Sandomierz v provinco Seniorat. To je povzročilo jezo in razočaranje njegovega najmlajšega brata [[Kazimir II. Poljski|Kazimirja II. Pravičnega]], ki je bil naslednji v vrsti za dedovanje tega ozemlja, in edini sin Boleslava III., ki je bil  še vedno brez zemlje.
  
Kazimirja so v uporu podprli njegov starejši brat, velikopoljski vojvoda [[Mješko III. Stari]], magnat Jaksa iz Miechówa, Svjatoslav, sin vojvode Piotra Włostowica ter nadškofa [[Gniezno|Gniezna]] in [[Krakov]]a. Na njegovi strani je bilo tudi skoraj vse malopoljsko plemstvo. Februarja 1168 so se uporniki zbrali v Jędrzejówu in tam za novega velikega  vojvodo razglasili Mješka III., ki je Kazimirju uradno podelil Sandomierz. Na koncu je Boleslav IV. obdržal svojo oblast tako, da je večinoma sprejel zahteve upornikov. Vojvodino pokojnega Henrika je razdelil na tri dele: deželo Wiślica je podelil Kazimirju, ožji Sandomierz je obdržal zase,  ostalo pa je prepustil Mješku III.

Po katastrofalnem porazu v  pruski križarski vojni sta šlezijska vojvoda Boleslav I. Visoki in Mješko IV. Krivonogi poskušala vreči velikega vojvodo s prestola in si povrniti provinco Seniorat in s tem poljsko nadvlado. Boleslavov povračilni pohod v naslednjem letu proti njima se je končal s popolno katastrofo, tako da se je moral veliki vojvoda na koncu pomiriti s svojima šlezijskima nečakoma.

Leta 1172 se je vojvoda Mješko III. spet uprl. Tokrat je podprl svojega vnuka Jaroslava Opolskega, starejšega sina Boleslava I. Visokega, ki je bil v svojih zgodnjih letih prisiljen postati duhovnik in bil s tem izključen iz šlezijskega nasledstva. Jaroslav s tem ni bil zadovoljen in je poskušal pridobiti oblast in nekaj lastnega ozemlja. Podpora njegovemu  uporu je bila tako močna, da je bil njegov oče prisiljen pobegniti v [[Erfurt]]. Njegov beg je sprožil še eno ekspedicijo cesarja Friderika Barbarosse njemu v pomoč. Cesar je v pohodu na Poljsko premagal upornike.  Mješku III. je ukazal priti v [[Magdeburg]], kjer je bil po plačilu 8.000 srebrnikov sklenjen mir s cesarstvom, šlezijska vojvodina pa je bila ponovno podeljena Boleslavu I. Visokemu. Veliki vojvoda je nazadnje le sprejel neodvisnost svojih šlezijskih nečakov. 

Kmalu zatem se je zgodil nov upor, tokrat malopoljskih plemičev, ki so bili skrajno nezadovoljni z ostrim in diktatorskim vladanjem velikega vojvode. Uporniki so povabili Kazimirja II., takratnega vojvodo Wiślice, da prevzame krakovski prestol. Boleslavov odpor proti mlajšemu bratu je bil tako tako močan, da sta obe strani popustili. Upori proti Boleslavu IV. so se zatem končali. Kazimir II. je po Boleslavovi smrti leta 1173 nasledil Sandomierz in štiri leta kasneje postal veliki vojvoda.

==Odnosi s Cerkvijo==
Boleslav IV. je bil znan po svoji radodarnosti do Cerkve. Med nadražjimi darili so bile cerkve sv. Marije, sv. Katarine in sv. Vincenca pri Vroclavu, benediktinski samostan v Trzemesznu in kolegijska cerkev v Tumu pri  Łęczyci. Okoli leta 1151 je ustanovil kolegijat v Czerwińsku.

==Zakonski zvezi in otroci==
Leta 1137 se je poročil z [[Vjačeslava Novgorodska|Vjačeslavo]] (ok. 1125-15. ok. 1162), hčerko kneza Vsevoloda Mstislaviča Novgorodskega in Psovskega. Z njo je imel tri otroke:

* Boleslava (1156 – 1172),
* hčerko (ok. 1160 – po 1178), poročeno okoli leta 1172/1173 z Vasiljkom Jaropolkovičem, knezom Šumska in Dorohičinska,  in
* Lešeka (ok. 1162 – 1186).

Po smrti prve žene  se je poročil z [[Marija (žena Boleslava Kodravega)|Marijo]], katere poreklo je predmet razprav. Njun zakon je bil brez otrok.{{efn-lr|Starejši zgodovinarji so bili prepričani, da je bil Lešek rojen v drugem zakonu Boleslava IV. Po odkritju kovancev, na katerih ke bil Lešek imenovan Anastazijin sin (Anastazija je grški ekvivalent imena Vjačeslava), se je ta teorija izkazala za netočno.&lt;ref&gt;Borys Paszkiewicz. &quot;O matce Lestka Bolesławica i początkach mennictwa mazowieckiego&quot;. ''Przegląd Historyczny'' '''92''' (2001): 1-14.&lt;/ref&gt;}} 

Boleslavov najstarejši sin je umrl leta 1172, star šestnajst let. Boleslava je njegova smrt močno pretresla. Mazovsko-kujavsko vojvodino je po njegovi smrti nasledil mlajši sin, star enajst let ali še manj. Mješka IV. je kot gospod Krakova in Gniezna nasledil Boleslavov brat [[Mješko III. Stari]].

==Opomba==
{{reflist|2|group=lower-roman}}

==Sklica==
{{sklici|2}}

{{S-start}}
{{S-hou|[[Pjasti]]||ok. 1123|5. januar|1173|}}
{{S-reg}}
{{S-new}}
{{S-ttl|title= Vojvoda Mazovije in Kujavije |years=1138&amp;ndash;1173}}
{{S-aft|after= Lešek Mazovski }}
{{S-bef | rows=2 | before=[[Vladislav II. Izgnani| Vladislav II.]]}}
{{S-ttl | title= Vojvoda Šlezije | years=1146&amp;ndash;1163}}
{{S-aft | after= Boleslav I. Visoki in &lt;br/&gt; [[Mješko IV. Krivonogi]]}}
|-
{{S-ttl | title= Veliki vojvoda Poljske | years=1146&amp;ndash;1173}}
{{S-aft | after=[[Mješko III. Stari]]}}
{{S-bef|before= Henrik Sandomierski }}
{{S-ttl|title=Vojvoda Sandomierza|years=1166&amp;ndash;1173}}
{{S-aft|after=[[Kazimir II. Pravični]]}} 
{{s-end}}

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1122]]
[[Kategorija:Umrli leta 1173]]
[[Kategorija:Pjasti]]
[[Kategorija:Vladarji v 12. stoletju]]
==== Naslov poglavja ====</text>
      <sha1>0trvltnjcdyjcagfmyzqn9ul9w15lcc</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5726873</id>
      <parentid>5726872</parentid>
      <timestamp>2022-08-03T04:27:06Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>povezava</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="15261" xml:space="preserve">{{Infopolje Vladar 
|consort= 
| succession      = Veliki vojvoda Poljske 
| predecessor     = [[Vladislav II. Izgnani]]
| successor       = [[Mješko III. Stari]]
| reign           = 1146&amp;ndash;1173
| spouse          = [[Vjačeslava Novgorodska]]&lt;br&gt;[[Marija (žena Boleslava Kodravega)|Marija]]  
| issue           = Lešek, vojvoda Mazovije  
| house           =[[Pjasti]]
| father          =[[Boleslav III. Poljski|Boleslav III. Krivousti]]
| mother          = [[Salomea Berška]]
| birth_date   = ok. 1122
| birth_place  =
| death_date   =5. januar 1173 (star  51 let)
| death_place  =
| place of burial =
| religion = [[Katolištvo|rimokatoliška]]
|}}

'''Boleslav IV. Kodravi''' ([[poljsko]] Bolesław Kędzierzawy) je bil od leta 1138 vojvoda [[Mazovija|Mazovije]] in od leta 1146 do svoje smrti veliki vojvoda [[Poljska|Poljske]], * ok. [[1122]], † [[5. januar]] [[1173]].

==Mladost==
Boleslav je bil tretji sin poljskega vojvode [[Boleslav III. Poljski|Boleslava III. Krivoustega]] od njegove druge žene [[Salomea Berška|Salomee Berške]]. Po smrti starejših bratov Leška in Kazimirja pred letom 1131 oziroma oktobra 1131,  je postal najstarejši sin njunih staršev. Ob očetovi smrti leta 1138 je bil star 13 let in polnoleten, da prevzame vladanje v novoustanovljeni vojvodini [[Mazovija|Mazoviji]], sestavljene iz Mazovije in vzhodne [[Kujavija|Kujavije]], ki jo je podedoval z očetovo oporoko.

V prvih letih svojega vladanja je mladi Boleslav ostal pod močnim vplivom svoje matere in vojvode Wszeborja, ki sta se bala častihlepnosti njegovega starejšega polbrata, velikega vojvode [[Vladislav II. Izgnani|Vladislava II.]] Slednji je poskušal obnoviti celovitost države in odstavil mlajše vojvode.

==Borba med brati za oblast==
Težave so se resno začele leta 1141, ko je vdova vojvodinja Salomea  brez soglasja velikega vojvode Vladislava II.  organizirala srečanje s svojima sinovoma Boleslavom in [[Mješko III. Stari|Mješkom]] v svoji rezidenci v Łęczyci. Na srečanju so sklenili, da se njena najmlajša hčerka Agneza zaroči s kijevskim knezom [[Mstislav II. Kijevski|Mstislavom II.]], da bi pridobila zaveznika v morebitnem sporu.  Salomea se je odločila, da njeno doto Łęczyco po njeni smrti nasledijo njeni sinovi. 

Mlajši vojvode so bili  prvem spopadu z Vladislavom II. dokončno poraženi, ker se je kijevski veliki knez [[Vsevolod II. Kijevski|Vsevolod II.]] odločil skleniti zavezništvo z Vladislavom II. Zavezništvo je okrepil s poroko svoje hčere Zvenislave z najstarejšim sinom velikega vojvode, Boleslavom Visokim. Boleslav IV. in njegovi bratje so bili dodatno ponižani, ko jih je veliki vojvoda med letoma 1142–1143 kot veleposlanike poslal v [[Kijevska Rusija|Kijevsko Rusijo]].

Navidezni mir je trajal le dve leti do leta 1144, ko je po Salomeini smrti v skladu z oporoko Boleslava III. provinca Łęczyca ponovno pripadla [[Seniorska provinca|Senioratu]] velikega  vojvode Vladislava II. Zamisel, da bi ozemlje obdržal za svoja mlajša brata Henrika in Kazimirja II., Vladislavu ni bila všeč, saj je mislil, da je ozemlje le začasno ločeno od njegovega  Seniorata. Izbruh državljanske vojne je bil torej le še vprašanje časa.

Vojna je z vso močjo izbruhnila leta 1145 in zdelo se je, da so bili mlajši vojvode poraženi, veliki vojvoda pa je končno dosegel združitev države. Združene sile Boleslava IV. in njegovih bratov so sprva preprečile katastrofo in zahtevale hitro reorganizacijo za bitko pri reki Pilici. Najpomembnejšo vlogo v tej bitki je imel nekdanji vojvoda Wszebor, čigar vojaške izkušnje so daleč presegale sposobnosti Vladislavovih poveljnikov. Situacija  se je kmalu popolnoma obrnila zaradi kijevskih čet, ki so vstopile v državo kot Vladislavovi zavezniki. Bolesav IV. je bil prisiljen odstopiti in se odreči  kakršnim koli zahtevam nad ozemlji, ki so pripadale  njegovi materi.

Koncesije mlajših vojvod na koncu niso rešile problema. Še več. Vladislavovo zaupanje v lastne sile ga je spodbudilo, da se je lotil dokončne rešitve, odstranitve polbratov iz njihovih dežel. Mlajši vojvode so se zdaj lahko zanesli samo na podporo vsemogočnega vojvode Piotra Włostowica, za katerega so bili Vladislavovi načrti preveč radikalni in so ogrožali njegov položaj. Vladislav se je na dogajanja hitro odzval. Vojvodo Włostowica  je ukazal oslepiti in onemiti in ga primoral na odhod v Kijevsko Rusijo. Włostowic je tam  Kijevčane prepričal, da so prekinili svoje zavezništvo z Vladislavom.

==Izgon Vladislava II.==
V začetku leta 1146 so se upori proti Vladislavovi vladavini močno okrepili. Sprožila jih je kruta usoda Piotra Włostowica. Vlaldislavova končna zmaga se je kljub temu zdela verjetna, zlasti po zavzetju Mazovije, kar je Boleslava prisililo v pobeg, in obleganju Poznanja spomladi 1146. Zaradi upora v njegovih lastnih deželah in izobčenja, ki mu ga je izrekel nadškof v Gnieznu, je veliki vojvoda doživel nepričakovan poraz. Vladislav in njegova družina so morali pobegniti čez mejo v Sveto rimsko cesarstvo, najprej na Češko in kasneje v Nemčijo, kjer jih je sprejel kralj [[Konrad III. Nemški|Konrad III.]]

Mlajši vojvode so med seboj razdelili poljske pokrajine. Vojvodino [[Šlezija|Šlezijo]] in [[Seniorska provinca|Seniorsko provinco]] s [[Krakov]]om je dobil Boleslav skupaj z naslovom velikega vojvode. Zahodno [[Velikopoljska|Velikopoljsko]] je obdržal njegov brat [[Mješko III. Stari|Mješko III.]],  Henrik pa je končno prejel svojo dolgo obljubljeno deželo [[Sandomierz]]. Najmlajši brat [[Kazimir II. Poljski|Kazimir II.]] je spet ostal brez vsega.

==Intervencije==
Zahvaljujoč spletkam svoje žene, Agneze Babenberške, polsestre kralja Konrada III., je Vladislavu II. uspelo prepričati svojega svaka, da je krenil na vojni  pohod na Poljsko. Naglo organizirana ekspedicija je naletela na nenaklonjenost nekdanjih podložnikov odstavljenega visokega vojvode in bila dokončno poražena že na poljski meji pri reki Odri avgusta 1146.

V naslednjih letih je Boleslav IV. skupaj s svojimi mlajšimi, njemu naklonjenimi brati, poskušal ohraniti dobre odnose z Vladislavovo zaveznico, kraljevo hišo Hohenstaufen. Brarje so v ta namen leta 1148 organiziral srečanje v Kruszwici, na katerega so povabili tudi bojevitega mejnega grofa Alberta Medveda iz nemške Severne marke, kasneje mejne grofije Brandenburg, ki je med vendsko križarsko vojno pridobil ozemlje do poljske meje. Na srečanju  je Boleslav uredil poroko svoje sestre Judite z Otonom, sinom brandenburškega mejnega grofa. Boleslav in Mješko sta tudi vojaško podprla Nemce v boju proti upornim zahodnoslovanskim lužiškim plemenom, kar je znatno prispevalo k stabilnosti nemške dominacije nad srednjim tokom reke  Spree. Drug pomemben zaveznik kneza Boleslava IV.  je bil wettinski mejni grof Konrad Meissenski.

Sprva je imel Boleslav težavne odnose tudi z [[Rimska kurija|rimsko kurijo]] pod papežem [[Papež Evgen III.|Evgenom III.]] Papeški legat Humbold je leta 1147 Boleslava priznal za novega visokega vojvodo in gospodarja Poljske. Leto kasneje je zaradi spletk Vladislavove žene Agneza v državo prišel  novopečeni papeški legat Guy. Ker je Poljska zavrnila vrnitev Vladislava II. na položaj velikega vojvode, je razglasil prekletstvo nad Poljsko. Kazen je zaradi podpore poljske cerkvene hierarhije vladajočim bratom minila tako rekoč brez posledic.

Za Boleslava so se stvari poslabšale leta 1157, ko se je nečak Konrada III.  [[Friderik I. Barbarossa|Friderik Barbarossa]], zaradi nenehnega pritiska svoje tete in Vladislavove žene Agneze odločil za nov pohod na Poljsko. Tokrat je bila akcija dobro organizirana in cesar je bil trdno odločen, da prisili Boleslava IV., da sprejme njegove mirovne pogoje. Zakaj Boleslav ni branil močvirnatega območja pred srednjo Odro, ki je bila stoletja naravna obramba Poljske, niti trdnjav Głogów in Bytom v Šleziji, ni znano. Cesarska vojska je hitro napredovala in kmalu oblegala Poznanj.

Boleslav IV. je bil zaradi težkih razmer prisiljen sprejeti ponižujoče mirovne pogoje in bil na sramotni slovesnosti v svojem taboru v Krzyszkowu 30. avgusta 1157 razglašen za [[vazal]]a [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]]. Cesarja je moral na kolenih prositi za odpuščanje, v zameno pa je od Barbarosse prejel  oblast nad poljskimi deželami. Cesarju je moral plačevati ogromen davek. Vladislav II. se iz neznanih razlogov in  na svoje veliko razočaranje ni vrnil na poljski prestol. Boleslav je uradno prisegel zvestobo cesarju na božični dan v Magdeburgu in dal svojega mlajšega brata Kazimirja II. za talca. Dve leti kasneje je Vladislav umrl v izgnanstvu in se nikoli več ni vrnil v svojo državo.

Vladislavova sinova Boleslav I. Visoki in [[Mješko IV. Krivonogi]] sta s podporo cesarja vztrajala, da z Boleslavom IV. skleneta  sporazum, s katerim bi jima bila vrnjena dediščina v Šleziji. Vrnitev ni vplivala na moč Boleslava kot velikega  vojvode. Veja šlezijskih Pjastov je zaradi nemške podpore uspela brez težav obdržati svoja šlezijska ozemlja (Wrocław, Legnica, Głogów, Opole in Racibórz).
==Križarski pohod proti Prusom==
Po porazu nemških sil je Boleslav sprožil drzen načrt za osvojitev ozemlja poganskih [[Prusi|Prusov]] in razširitev poljske meje do baltske obale. Povod za vojno so bili  stalni vdori baltskih plemen v poljsko provinco [[Mazovija|Mazovijo]]. Veliki vojvoda je razglasil [[Križarske vojne|križarsko vojno]] proti [[Poganstvo|poganom]] in s tem prisilil k sodelovanju tako papeža kot nemškega cesarja. Križarska vojska je bila leta 1146 dokončno poražena. V eni od bitk je bil ubit  mlajši brat vojvode Henrika Sandomierskega.&lt;ref&gt;D. von Güttner-Sporzyński. &quot;Constructing memory: holy war in the Chronicle of the Poles by Bishop Vincentius of Cracow&quot;. ''Journal of Medieval History'' '''40''' (3), 2014: 276-291.&lt;/ref&gt;

==Upor Kazimirja Pravičnega==
Po Henrikovi smrti je veliki vojvoda v nasprotju z določili oporoke Boleslava III. vključil Sandomierz v provinco Seniorat. To je povzročilo jezo in razočaranje njegovega najmlajšega brata [[Kazimir II. Poljski|Kazimirja II. Pravičnega]], ki je bil naslednji v vrsti za dedovanje tega ozemlja, in edini sin Boleslava III., ki je bil  še vedno brez zemlje.
  
Kazimirja so v uporu podprli njegov starejši brat, velikopoljski vojvoda [[Mješko III. Stari]], magnat Jaksa iz Miechówa, Svjatoslav, sin vojvode Piotra Włostowica ter nadškofa [[Gniezno|Gniezna]] in [[Krakov]]a. Na njegovi strani je bilo tudi skoraj vse malopoljsko plemstvo. Februarja 1168 so se uporniki zbrali v Jędrzejówu in tam za novega velikega  vojvodo razglasili Mješka III., ki je Kazimirju uradno podelil Sandomierz. Na koncu je Boleslav IV. obdržal svojo oblast tako, da je večinoma sprejel zahteve upornikov. Vojvodino pokojnega Henrika je razdelil na tri dele: deželo Wiślica je podelil Kazimirju, ožji Sandomierz je obdržal zase,  ostalo pa je prepustil Mješku III.

Po katastrofalnem porazu v  pruski križarski vojni sta šlezijska vojvoda Boleslav I. Visoki in Mješko IV. Krivonogi poskušala vreči velikega vojvodo s prestola in si povrniti provinco Seniorat in s tem poljsko nadvlado. Boleslavov povračilni pohod v naslednjem letu proti njima se je končal s popolno katastrofo, tako da se je moral veliki vojvoda na koncu pomiriti s svojima šlezijskima nečakoma.

Leta 1172 se je vojvoda Mješko III. spet uprl. Tokrat je podprl svojega vnuka Jaroslava Opolskega, starejšega sina Boleslava I. Visokega, ki je bil v svojih zgodnjih letih prisiljen postati duhovnik in bil s tem izključen iz šlezijskega nasledstva. Jaroslav s tem ni bil zadovoljen in je poskušal pridobiti oblast in nekaj lastnega ozemlja. Podpora njegovemu  uporu je bila tako močna, da je bil njegov oče prisiljen pobegniti v [[Erfurt]]. Njegov beg je sprožil še eno ekspedicijo cesarja Friderika Barbarosse njemu v pomoč. Cesar je v pohodu na Poljsko premagal upornike.  Mješku III. je ukazal priti v [[Magdeburg]], kjer je bil po plačilu 8.000 srebrnikov sklenjen mir s cesarstvom, šlezijska vojvodina pa je bila ponovno podeljena Boleslavu I. Visokemu. Veliki vojvoda je nazadnje le sprejel neodvisnost svojih šlezijskih nečakov. 

Kmalu zatem se je zgodil nov upor, tokrat malopoljskih plemičev, ki so bili skrajno nezadovoljni z ostrim in diktatorskim vladanjem velikega vojvode. Uporniki so povabili Kazimirja II., takratnega vojvodo Wiślice, da prevzame krakovski prestol. Boleslavov odpor proti mlajšemu bratu je bil tako tako močan, da sta obe strani popustili. Upori proti Boleslavu IV. so se zatem končali. Kazimir II. je po Boleslavovi smrti leta 1173 nasledil Sandomierz in štiri leta kasneje postal veliki vojvoda.

==Odnosi s Cerkvijo==
Boleslav IV. je bil znan po svoji radodarnosti do Cerkve. Med nadražjimi darili so bile cerkve sv. Marije, sv. Katarine in sv. Vincenca pri Vroclavu, benediktinski samostan v Trzemesznu in kolegijska cerkev v Tumu pri  Łęczyci. Okoli leta 1151 je ustanovil kolegijat v Czerwińsku.

==Zakonski zvezi in otroci==
Leta 1137 se je poročil z [[Vjačeslava Novgorodska|Vjačeslavo]] (ok. 1125-15. ok. 1162), hčerko kneza Vsevoloda Mstislaviča Novgorodskega in Psovskega. Z njo je imel tri otroke:

* Boleslava (1156 – 1172),
* hčerko (ok. 1160 – po 1178), poročeno okoli leta 1172/1173 z Vasiljkom Jaropolkovičem, knezom Šumska in Dorohičinska,  in
* Lešeka (ok. 1162 – 1186).

Po smrti prve žene  se je poročil z [[Marija (žena Boleslava Kodravega)|Marijo]], katere poreklo je predmet razprav. Njun zakon je bil brez otrok.{{efn-lr|Starejši zgodovinarji so bili prepričani, da je bil Lešek rojen v drugem zakonu Boleslava IV. Po odkritju kovancev, na katerih ke bil Lešek imenovan Anastazijin sin (Anastazija je grški ekvivalent imena Vjačeslava), se je ta teorija izkazala za netočno.&lt;ref&gt;Borys Paszkiewicz. &quot;O matce Lestka Bolesławica i początkach mennictwa mazowieckiego&quot;. ''Przegląd Historyczny'' '''92''' (2001): 1-14.&lt;/ref&gt;}} 

Boleslavov najstarejši sin je umrl leta 1172, star šestnajst let. Boleslava je njegova smrt močno pretresla. Mazovsko-kujavsko vojvodino je po njegovi smrti nasledil mlajši sin, star enajst let ali še manj. Mješka IV. je kot gospod Krakova in Gniezna nasledil Boleslavov brat [[Mješko III. Stari]].

==Opomba==
{{reflist|2|group=lower-roman}}

==Sklica==
{{sklici|2}}

{{S-start}}
{{S-hou|[[Pjasti]]||ok. 1123|5. januar|1173|}}
{{S-reg}}
{{S-new}}
{{S-ttl|title= Vojvoda Mazovije in Kujavije |years=1138&amp;ndash;1173}}
{{S-aft|after= Lešek Mazovski }}
{{S-bef | rows=2 | before=[[Vladislav II. Izgnani| Vladislav II.]]}}
{{S-ttl | title= Vojvoda Šlezije | years=1146&amp;ndash;1163}}
{{S-aft | after= Boleslav I. Visoki in &lt;br/&gt; [[Mješko IV. Krivonogi]]}}
|-
{{S-ttl | title= Veliki vojvoda Poljske | years=1146&amp;ndash;1173}}
{{S-aft | after=[[Mješko III. Stari]]}}
{{S-bef|before= Henrik Sandomierski }}
{{S-ttl|title=Vojvoda Sandomierza|years=1166&amp;ndash;1173}}
{{S-aft|after=[[Kazimir II. Pravični]]}} 
{{s-end}}

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1122]]
[[Kategorija:Umrli leta 1173]]
[[Kategorija:Pjasti]]
[[Kategorija:Vladarji v 12. stoletju]]
==== Naslov poglavja ====</text>
      <sha1>32qebcf4sfhujm2ngdxd1dh7eb5k73g</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Mednarodno priznanje Donecke ljudske republike in Luganske ljudske republike</title>
    <ns>0</ns>
    <id>521867</id>
    <revision>
      <id>5726691</id>
      <parentid>5726336</parentid>
      <timestamp>2022-08-02T13:54:08Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09090091</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>ustvarjeno s prevodom strani »[[:en:Special:Redirect/revision/1101180390|International recognition of the Donetsk People's Republic and the Luhansk People's Republic]]«</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="92887" xml:space="preserve">
[[Slika:Donetsk_and_Lugansk_Peoples_Republics_in_Ukraine.png|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/46/Donetsk_and_Lugansk_Peoples_Republics_in_Ukraine.png/220px-Donetsk_and_Lugansk_Peoples_Republics_in_Ukraine.png|sličica| Območje, pod nadzorstvom [[Donecka ljudska republika|Ljudske republike Doneck]] (v črnem, črtasto območje je preostali del Donecke oblasti) in [[Luganska ljudska republika|Ljudske republike Lugansk]] (v modrem, črtasto območje je preostali del Luganske oblasti) znotraj Ukrajine pred začetkom leta [[Ruska invazija na Ukrajino (2022)|2022 Ruska invazija na Ukrajino]]. S svojo barvo je prikazan tudi rusko aneksirani [[Avtonomna republika Krim|Krim]].]]
[[Slika:Putin_-_DNR,_LNR_(2022-02-21)_02.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/4b/Putin_-_DNR%2C_LNR_%282022-02-21%29_02.jpg/220px-Putin_-_DNR%2C_LNR_%282022-02-21%29_02.jpg|sličica| [[Vladimir Putin]] podpisuje predsedniške ukaze o priznanju DPR in LPR ter pogodbe o prijateljstvu, sodelovanju in medsebojni pomoči, 21. februar 2022]]
{{Več slik
| perrow = 2
| total_width = 230
| image1 = Putin decree DNR (2022-02-21).pdf
| image2 = Putin decree LNR (2022-02-21).pdf
| footer = Predsedniški ukrep št. 71 (levo) in št.. 72 (desno), ki priznavata neodvisnost DPR in LPR
}}
[[Category:Pages using multiple image with auto scaled images]]
[[Donecka ljudska republika|Ljudska republika Doneck]] (DPR) in [[Luganska ljudska republika]] (LPR) sta ruski [[Marionetna država|marionetni državi]] v [[Donbas|Donbasu]] v Ukrajini. Obe sta razglasili neodvisnost od [[Ukrajina|Ukrajine]] po nezakonitem in mednarodno nepriznanem referendumu leta 2014. Ukrajinska vlada meni, da so entitete pod [[Seznam terorističnih skupin|terorističnim nadzorom]].

DPR in LPR sta leta 2014 poskušali skleniti zvezo [[Nova Rusija (konfederacija)|Nova Rusija]], čeprav je bila ustanovitev konfederacije do leta 2015 opuščena. Leta 2014 je [[Južna Osetija]], ki je tudi sama separatistična nepriznana država, ki jo podpira Rusija; zahteva jo [[Gruzija]], priznala neodvisnost obeh kvazidržav.

Obe kvazidržavi je Rusija kot suvereni državi priznala 21. februarja 2022, štiri dni kasneje ji je sledila [[Abhazija]], še ena odcepljena proruska kvazidržava na ozemlju Gruzije.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.bbc.co.uk/news/world-europe-60468237|title=Russia recognizes Ukraine separatist regions as independent states|website=BBC News|accessdate=21 February 2022|archivedate=21 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220221205402/https://www.bbc.co.uk/news/world-europe-60468237}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;{{Navedi splet|date=25 February 2022|title=Abkhazia recognises Ukraine's Donetsk and Luhansk|url=https://oc-media.org/abkhazia-recognises-ukraines-donetsk-and-luhansk/|accessdate=25 February 2022|website=[[OC Media]]|language=en-US}}&lt;/ref&gt; Kvazidržavi sta kasneje priznali še dve državi, ki ju priznavajo [[Organizacija združenih narodov|Združeni narodi]]: [[Sirija]] 29. junija 2022&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://theatlasnews.co/2022/06/29/syrian-government-recognizes-pro-russian-lpr-dpr-ukrainian-separatist-states/|title=Syrian Government Recognizes Pro-Russian LPR/DPR Ukrainian Separatist States|date=29 June 2022}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.reuters.com/world/middle-east/syria-recognizes-independence-sovereignty-donetsk-luhansk-state-news-agency-2022-06-29/|title=Syria recognizes independence, sovereignty of Donetsk, Luhansk -state news agency|work=Reuters|date=29 June 2022}}&lt;/ref&gt; in [[Severna Koreja]] 13. julija 2022.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|date=13 July 2022|title=Ukraine cuts N Korea ties over recognition of separatist regions|work=[[Al Jazeera]]|url=https://www.aljazeera.com/news/2022/7/13/n-korea-recognises-breakaway-of-russias-proxies-in-east-ukraine|accessdate=13 July 2022}}&lt;/ref&gt;
[[Slika:International_Recognition_of_Donetsk_and_Lugansk.svg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/b1/International_Recognition_of_Donetsk_and_Lugansk.svg/220px-International_Recognition_of_Donetsk_and_Lugansk.svg.png|sličica|Zemljevid mednarodnega diplomatskega položaja ljudskih republik Doneck in Lugansk.{{legend|#6a1f1f|Uradno [[diplomatsko priznanje]] obeh republik}}]]

== Zgodovina in trenutno stanje ==
[[Slika:2014-05-11._Референдум_в_Донецке_017.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/a/a1/2014-05-11._%D0%A0%D0%B5%D1%84%D0%B5%D1%80%D0%B5%D0%BD%D0%B4%D1%83%D0%BC_%D0%B2_%D0%94%D0%BE%D0%BD%D0%B5%D1%86%D0%BA%D0%B5_017.jpg/220px-2014-05-11._%D0%A0%D0%B5%D1%84%D0%B5%D1%80%D0%B5%D0%BD%D0%B4%D1%83%D0%BC_%D0%B2_%D0%94%D0%BE%D0%BD%D0%B5%D1%86%D0%BA%D0%B5_017.jpg|sličica| Referendumov o statusu Donbasa maja 2014 uradno ni priznala niti ukrajinska vlada niti katerakoli država članica ZN (takrat vključno z Rusijo).&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=Rebels appeal to join Russia after east Ukraine referendum|url=https://www.reuters.com/article/us-ukraine-crisis-idUSBREA400LI20140512|work=[[Reuters]]|date=12 May 2014|accessdate=22 February 2022|archivedate=12 November 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20211112125615/https://www.reuters.com/article/us-ukraine-crisis-idUSBREA400LI20140512}}&lt;/ref&gt;]]
Novembra 2014 so predstavniki [[Nova Rusija (konfederacija)|Novorosije]] poslali prošnjo za [[diplomatsko priznanje]] več [[Latinska Amerika|latinskoameriškim]] državam, vključno s [[Kuba|Kubo]], [[Nikaragva|Nikaragvo]] in [[Venezuela|Venezuelo]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://amerika21.de/2014/11/109296/noworossija-ukraine-kuba|title=Ostukrainische &quot;Volksrepubliken&quot; suchen Anerkennung in Lateinamerika|trans-title=Eastern Ukrainian &quot;People's Republics&quot; seek recognition in Latin America|language=de|date=17 November 2014|website=amerika21|accessdate=28 April 2020|archivedate=4 February 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190204000914/https://amerika21.de/2014/11/109296/noworossija-ukraine-kuba}}&lt;/ref&gt; Nobena država na prošnjo ni odgovorila.

Maja 2015 je bila konfederacija Novorosije &quot;zamrznjena&quot; zaradi njene &quot;nezdružljivosti z načrti [[Normandijski format|normandijskega formata]] za mirovno rešitev&quot;, ki je spodbujal avtonomnost DPR in LPR  znotraj ukrajinskih meja.&lt;ref name=&quot;utenrp&quot;&gt;{{Navedi novice|url=http://uatoday.tv/politics/russian-backed-novorossiya-breakaway-movement-collapses-428372.html|title=Russian-backed 'Novorossiya' breakaway movement collapses|publisher=[[Ukraine Today]]|date=20 May 2015|accessdate=20 May 2015|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150521051525/http://uatoday.tv/politics/russian-backed-novorossiya-breakaway-movement-collapses-428372.html|archivedate=21 May 2015}}&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;{{Navedi novice|last=Dergachev|first=Vladimir|last2=Kirillov|first2=Dmitry|date=20 May 2015|url=http://gazeta.ru/politics/2015/05/19_a_6694441.shtml|trans-title=Project &quot;New Russia&quot; is closed|language=ru|work=[[Gazeta.Ru]]|accessdate=20 May 2015|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150520101507/http://gazeta.ru/politics/2015/05/19_a_6694441.shtml|archivedate=20 May 2015}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Andrei|first=Kolesnikov|authorlink=Andrey Vladimirovich Kolesnikov|date=2015-05-29|title=Why the Kremlin Is Shutting Down the Novorossiya Project|url=http://carnegieendowment.org/2015/05/29/why-kremlin-is-shutting-down-novorossiya-project/i96u|publisher=[[Carnegie Endowment for International Peace]]|accessdate=2015-12-20|archiveurl=https://web.archive.org/web/20151222171800/http://carnegieendowment.org/2015/05/29/why-kremlin-is-shutting-down-novorossiya-project/i96u|archivedate=22 December 2015}}&lt;/ref&gt;

Ozemlje, ki ga nadzorujeta obe republiki, kot del Ukrajine priznavajo skoraj vse države na svetu, razen Rusije in držav, ki izkazujejo svojo podporo ruskemu priznanju. Ljudski republiki Doneck in Lugansk sta mednarodno priznanje prejeli samo ena od druge (med Ljudsko republiko Doneck in Ljudsko republiko Lugansk), od Rusije, Abhazije in [[Južna Osetija|Južne Osetije]].

15. februarja 2022 je ruska [[državna duma]] izglasovala zahtevo predsedniku [[Vladimir Putin|Vladimirju Putinu]], da samorazglašeni ljudski republiki [[Donecka ljudska republika|Doneck]] in [[Luganska ljudska republika|Lugansk]] v Ukrajini prizna kot neodvisni državi. Predlog zakona je predlagala komunistična partija.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.politico.eu/article/russia-state-duma-parliament-donetsk-luhansk-moscow-putin-kremlin-ukraine-conflict/|title=Russia's parliament urges Putin to recognize separatist republics in Ukraine|date=15 February 2022|website=[[POLITICO]]|first=Victor|last=Jack|accessdate=22 February 2022|archivedate=21 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220221185331/https://www.politico.eu/article/russia-state-duma-parliament-donetsk-luhansk-moscow-putin-kremlin-ukraine-conflict/}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.reuters.com/world/europe/russias-parliament-asks-putin-recognise-breakaway-east-ukrainian-regions-2022-02-15/|title=Russia's parliament asks Putin to recognise breakaway east Ukrainian regions|work=[[Reuters]]|date=15 February 2022|accessdate=22 February 2022|archivedate=21 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220221135724/https://www.reuters.com/world/europe/russias-parliament-asks-putin-recognise-breakaway-east-ukrainian-regions-2022-02-15/}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.themoscowtimes.com/2022/02/15/russian-parliament-backs-plan-to-recognize-breakaway-ukrainian-regions-a76381|title=Russian Parliament Backs Plan to Recognize Breakaway Ukrainian Regions|first=Felix|last=Light|date=15 February 2022|website=The Moscow Times|accessdate=22 February 2022|archivedate=15 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220215131136/https://www.themoscowtimes.com/2022/02/15/russian-parliament-backs-plan-to-recognize-breakaway-ukrainian-regions-a76381}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.dw.com/en/russian-duma-asks-putin-to-recognize-ukrainian-regions-as-independent/a-60783596|title=Russian Duma asks Putin to recognize Ukrainian regions as independent &amp;#124; DW &amp;#124; 15.02.2022|last=[[Deutsche Welle]]|website=DW.COM|accessdate=22 February 2022|archivedate=21 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220221092755/https://www.dw.com/en/russian-duma-asks-putin-to-recognize-ukrainian-regions-as-independent/a-60783596}}&lt;/ref&gt;

[[Državna duma]] [[Rusija|Rusije]] je 21. februarja 2022 sprejela predlog zakona o uradnem priznanju samooklicane [[Donecka ljudska republika|Ljudske republike Doneck]] in [[Luganska ljudska republika|Ljudske republike Lugansk]] v vzhodni Ukrajini kot neodvisni državi. Predlog zakona je potrdil [[Predsednik Ruske federacije|predsednik]] [[Vladimir Putin]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.xinhuanet.com/english/europe/20220215/ab6821835bf8414189ae114cf188b1b1/c.html|title=Russian parliament passes bill on recognition of self-proclaimed Donbass &quot;republics&quot;-Xinhua|website=www.xinhuanet.com|accessdate=15 February 2022|archivedate=15 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220215125605/http://www.xinhuanet.com/english/europe/20220215/ab6821835bf8414189ae114cf188b1b1/c.html}}&lt;/ref&gt; Istega dne je ruski predsednik Vladimir Putin podpisal odloka o priznanju Ljudske republike Doneck in Ljudske republike Lugansk ter podpisal sporazume o prijateljstvu, sodelovanju in pomoči z republikama.&lt;ref name=&quot;TASS&quot;&gt;{{Navedi splet|date=22 February 2022|title=Путин подписал указы о признании ЛНР и ДНР.|trans-title=Putin signed decrees recognizing the LPR and the DPR.|url=https://tass.ru/politika/13792297|website=TASS|language=ru-RU|accessdate=21 February 2022|archivedate=21 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220221195832/https://tass.ru/politika/13792297}}&lt;/ref&gt;

24. februarja 2022 je [[Ruska invazija na Ukrajino (2022)|Rusija vdrla v Ukrajino]] in s tem začela svojo prisotnost na ozemljih obeh republik. Medtem je priznanje 25. februarja 2022 v celoti izvedla tudi Abhazija s predsedniškim odlokom Aslana Bzhania.

Anketa, ki jo je objavil neodvisni center Levada, je pokazala, da 45 % Rusov podpira rusko priznanje separatističnih Ljudskih republik Doneck in Lugansk.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title='I fear Putin is unstoppable': Russians on the invasion of Ukraine|url=https://www.theguardian.com/world/2022/feb/25/russian-guardian-readers-on-ukraine-invasion|work=[[The Guardian]]|date=25 February 2022}}&lt;/ref&gt;

Poslanec državne dume Mihajil Matvejev je glasoval za priznanje samooklicanih republik Doneck in Lugansk, a je kasneje obsodil [[Ruska invazija na Ukrajino (2022)|rusko invazijo na Ukrajino leta 2022]] in izjavil,
{{Citatni blok|&quot;Glasoval sem za mir in ne vojno. Želel sem, da Rusija postane ščit, da  [[Donbas]] ne bi bil bombardiran, in ne zato, da bi bil bombardiran [[Kijev]].&quot;|source=&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://twitter.com/nexta_tv/status/1497405222167195658?ref_src=twsrc^tfw |title=The war must end immediately, said Mikhail #Matveev, a member of the #KPRF faction |website=Twitter|publisher=[[Nexta]]|date=February 26, 2022|accessdate=February 26, 2022}}&lt;/ref&gt;|author=Mihajil Matvejev}}

== Stališča držav in organizacij ==

=== Države, ki uradno priznavajo Ljudsko republiko Doneck in Ljudsko republiko Lugansk kot neodvisni državi ===

==== Države članice ZN ====
{| class=&quot;wikitable sortable&quot; align=&quot;center&quot; width=&quot;80%&quot;
!
! width=&quot;175px&quot; | [[država članica Združenih narodov|Država]]
! [[Diplomatsko priznanje|Datum priznanja]]
! Vzpostavljeni [[Diplomacija|diplomatski odnosi]]
! class=&quot;unsortable&quot; | Opombe
|-
| 1
|{{Zastava|Rusija}}
| 21. februar 2022&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi novice|last=Troianovski|first=Anton|authorlink=Anton Troianovski|last2=Hopkins|first2=Valerie|date=21 February 2022|title=Russia will recognize two regions in Ukraine, a possible prelude to invasion.|language=en-US|work=[[The New York Times]]|url=https://www.nytimes.com/live/2022/02/21/world/ukraine-russia-putin-biden|accessdate=21 February 2022|issn=0362-4331|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220221172643/https://www.nytimes.com/live/2022/02/21/world/ukraine-russia-putin-biden|archivedate=21 February 2022}}&lt;/ref&gt;
| 21. februar 2022&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;
| V svojem nagovoru ob priznanju DPR in LPR je Putin podprl tudi njune ozemeljske zahteve po [[Donbas|Donbasu]] v Ukrajini.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=Jack|first=Victor|last2=Busvine|first2=Douglas|title=Putin recognizes separatist claims to Ukraine's entire Donbass region|url=https://www.politico.eu/article/vladimir-putin-russia-ukraine-donbass-separatist-recognition/|accessdate=28 February 2022|work=Politico|date=22 February 2022}}&lt;/ref&gt;
|-
| 2
|{{Zastava|Sirija}}
| 29. junij 2022&lt;ref&gt;{{Navedi novice|date=29 June 2022|title=Syria recognizes independence, sovereignty of Donetsk, Luhansk -state news agency|work=[[Reuters]]|url=https://www.reuters.com/world/middle-east/syria-recognizes-independence-sovereignty-donetsk-luhansk-state-news-agency-2022-06-29/|accessdate=29 June 2022}}&lt;/ref&gt;
|
| Februarja 2022 je zunanji minister Faisal Mekdad na dogodku v Moskvi izjavil, da &quot;Sirija podpira odločitev predsednika Vladimirja Putina, da prizna republiki Lugansk in Doneck&quot;.&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Navedi novice|last=Reuters|date=2022-02-22|title=Syria supports Putin's recognition of Ukraine breakaway regions -FM|language=en|work=Reuters|url=https://www.reuters.com/world/middle-east/syria-supports-putins-recognition-ukraine-breakaway-regions-fm-2022-02-22/|accessdate=2022-02-22|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222105756/https://www.reuters.com/world/middle-east/syria-supports-putins-recognition-ukraine-breakaway-regions-fm-2022-02-22/}}&lt;/ref&gt; Sirska državna tiskovna agencija SANA je kasneje poročala, da je Sirija &quot;pripravljena graditi odnose z republikama Lugansk in Doneck&quot;.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|date=22 February 2022|title=Republic Presidency: Syria ready to build relations with republics of Luhansk and Donetsk|url=https://www.sana.sy/en/?p=264314|accessdate=22 February 2022|work=[[Syrian Arab News Agency]]|language=en-US|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222122217/http://sana.sy/en/?p=264314}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;HouthiRec2&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.middleeastmonitor.com/20220222-syria-yemens-houthis-recognise-independence-of-russia-backed-donetsk-luhansk/|title=Syria, Yemen's Houthis recognise independence of Russia-backed Donetsk, Luhansk|date=22 February 2022|website=Middle East Monitor}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Syria backs Russian recognition of east Ukraine breakaway regions|url=https://www.aljazeera.com/news/2022/2/22/syria-backs-russian-recognition-east-ukraine-breakaway-regions|accessdate=2022-02-26|website=www.aljazeera.com|language=en|quote=He said that Syria would be ready to recognise them the way it had recognised [breakaway Georgian regions of] South Ossetia and Abkhazia}}&lt;/ref&gt; Kot odgovor na priznanje je Ukrajina prekinila vse svoje diplomatske odnose s Sirijo, Sirija storila enako 22. julija 2022.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|date=20 July 2022|title=Syria ruptures diplomatic relations with Ukraine|url=https://sana.sy/en/?p=278288|accessdate=20 July 2022|work=[[Syrian Arab News Agency]]|language=en-US}}&lt;/ref&gt; Pred prekinitvijo odnosov sta bili veleposlaništvi obeh držav zaprti leta 2016 oziroma 2018 med [[Sirska državljanska vojna|državljansko vojno v Siriji]].
|-
| 3
|{{Zastava|Severna Koreja}}
| 13. julij 2022&lt;ref&gt;{{Navedi novice|date=13 July 2022|title=Ukraine cuts N Korea ties over recognition of separatist regions|work=[[Al Jazeera]]|url=https://www.aljazeera.com/news/2022/7/13/n-korea-recognises-breakaway-of-russias-proxies-in-east-ukraine|accessdate=13 July 2022}}&lt;/ref&gt;
|
| 13. julija 2022 je korejska osrednja tiskovna agencija poročala, da je zunanji minister Severne Koreje Čoe Son-hui poslal pisma kolegoma v republikah Doneck in Lugansk, v katerih je priznal neodvisnost republik in izrazil željo po razvoju meddržavnih odnosov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://world.kbs.co.kr/service/news_view.htm?lang=e&amp;Seq_Code=170997|title=N. Korea Recognizes Independence Breakaway Regions in Ukraine|date=2022-07-14|accessdate=July 14, 2022}}&lt;/ref&gt; Zaradi priznanja je Ukrajina pretrgala diplomatske odnose s Severno Korejo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://nationalinterest.org/blog/buzz/diplomatic-ties-cut-north-korea-recognizes-separatists-and-ukraine-responds-203591|title=Diplomatic Ties Cut: North Korea Recognizes Separatists and Ukraine Responds|date=16 July 2022}}&lt;/ref&gt;
|}

==== ''De facto'' države ====
{| class=&quot;wikitable sortable&quot; align=&quot;center&quot; width=&quot;80%&quot;
!
! width=&quot;175px&quot; | [[Seznam držav z omejenim priznanjem|Država]]
! [[Diplomatsko priznanje|Datum priznanja]]
! Vzpostavljeni [[Diplomacija|diplomatski odnosi]]
! class=&quot;unsortable&quot; | Opombe
|-
| 1
|{{Zastava|Ljudska republika Doneck}}&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;{{Zastava|Ljudska republika Luhansk}}
| 11. maj 2014
| 11. maj 2014
| Tako Ljudska republika Doneck kot Ljudska republika Lugansk sta istočasno razglasili neodvisnost in sta bili pred tem od leta 2014 do 2015 združeni v konfederacijo [[Nova Rusija (konfederacija)|Nova Rusija]].
|-
| 2
|{{Zastava|Južna Osetija}}
| 18. junij 2014 (LPR)&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.rferl.org/a/south-ossetia-recognizes-luhansk-peoples-republic/25427651.html|title=South Ossetia Recognizes 'Luhansk People's Republic'|website=[[RadioFreeEurope/RadioLiberty]]|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210610130510/https://www.rferl.org/a/south-ossetia-recognizes-luhansk-peoples-republic/25427651.html|archivedate=10 June 2021}}&lt;/ref&gt;&lt;br /&gt;27. junij 2014 (DPR) &lt;ref name=&quot;ossetia-donetsk&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://tass.com/world/738110|title=South Ossetia recognizes independence of Donetsk People's Republic|website=TASS|accessdate=20 May 2019|archivedate=3 March 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210303063641/https://tass.com/world/738110}}&lt;/ref&gt;
| 28. januar 2015 (LPR)&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.themoscowtimes.com/news/article/luhansk-people-s-republic-recognizes-south-ossetia/515072.html|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150715102008/http://www.themoscowtimes.com/news/article/luhansk-people-s-republic-recognizes-south-ossetia/515072.html|archivedate=15 July 2015|title=Luhansk People's Republic Recognizes South Ossetia|website=The Moscow Times|date=28 January 2015}}&lt;/ref&gt;&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;12. maj 2015 (DPR)&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.turkishweekly.net/news/185417/ukrainian-separatists-recognize-abkhazia-south-ossetia.html|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150518100442/http://www.turkishweekly.net/news/185417/ukrainian-separatists-recognize-abkhazia-south-ossetia.html|archivedate=18 May 2015|title=Ukrainian separatists recognize Abkhazia, South Ossetia, 13 May 2015|date=18 May 2015}}&lt;/ref&gt;
| Varnostni svet Južne Osetije je 27. junija 2014 sklenil priznati Ljudsko republiko Doneck. Predsednik Južne Osetije je za medije izjavil: &quot;Verjamem, da je priznanje republike Doneck pravi korak, prebivalci Južne Osetije odločitev podpirajo in pozdravljajo.&quot;&lt;ref name=&quot;ossetia-donetsk&quot; /&gt;
|-
|3
|{{Zastava|Abhazija}}
| 25. februar 2022
| 9. marec 2022 (DPR)&lt;ref&gt; {{Navedi novice|url=http://mfaapsny.org/en/allnews/news/othernews/respublika-abkhaziya-i-donetskaya-narodnaya-respublika-ustanovili-diplomaticheskie-otnosheniya/|title=The Republic of Abkhazia and the Donetsk People's Republic established diplomatic relations|date=9 March 2022|accessdate=12 March 2022}}&lt;/ref&gt;&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;10. marec 2022 (LPR)&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://apsnypress.info/ru/item/7007-respublika-abkhaziya-i-luganskaya-narodnaya-respublika-ustanovili-diplomaticheskie-otnosheniya|title=respublika abkhaziya i luganskaya narodnaya respublika ustanovili diplomaticheskie otnosheniya|date=10 March 2022|accessdate=12 March 2022}}&lt;/ref&gt;
| Ministrstvo za zunanje zadeve je 22. februarja 2022 objavilo izjavo, v kateri pozdravlja rusko priznanje neodvisnosti Ljudskih republik Doneck in Lugansk.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://mfaapsny.org/en/allnews/news/statements_speeches/zayavlenie-ministerstva-inostrannykh-del-abkhazii/|title=Statement of the Ministry of Foreign Affairs of the Republic of Abkhazia|date=2022-02-22|publisher=[[Minister for Foreign Affairs of Abkhazia]]|accessdate=2022-02-22|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222155839/http://mfaapsny.org/en/allnews/news/statements_speeches/zayavlenie-ministerstva-inostrannykh-del-abkhazii/}}&lt;/ref&gt;&lt;br /&gt;25. februarja 2022 je predsednik Aslan Bzhania oznanil priznanje Ljudske republike Doneck in Ljudske republike Lugansk.&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;{{Navedi splet|date=25 February 2022|title=Abkhazia recognises Ukraine's Donetsk and Luhansk|url=https://oc-media.org/abkhazia-recognises-ukraines-donetsk-and-luhansk/|accessdate=25 February 2022|website=[[OC Media]]|language=en-US}}&lt;/ref&gt;
|}

=== Države in organizacije, ki podpirajo rusko priznanje LR Doneck in LR Lugansk kot neodvisnih držav ===

==== Države članice ZN ====
{| class=&quot;wikitable sortable&quot; align=&quot;center&quot; width=&quot;100%&quot;
! width=&quot;175px&quot; |Država
! class=&quot;unsortable&quot; | Opombe
|-
|{{Zastava|Belorusija}}
| Belorusko zunanje ministrstvo je kljub pozivom k priznanju obeh republik priznanje zavrnilo, a je podprlo odločitev Rusije. V izjavi piše: »V takih razmerah spoštljivo razumemo odločitev ruske strani, da prizna neodvisnost Ljudskih republik Doneck in Lugansk. Republika Belorusija se je vedno aktivno in dosledno zavzemala za mirno rešitev konflikta v jugovzhodni Ukrajini. Še vedno menimo, da so diplomatske metode prednostna naloga in smo  k temu procesu pripravljeni prispevati na vse možne načine.«&lt;ref name=&quot;belarus&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://amp.ura.news/news/1052534497|title=Беларусь не стала признавать ДНР и ЛНР|publisher=URA.RU|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222220657/https://amp.ura.news/news/1052534497}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Srednjeafriška republika}}
| Predsednik Faustin-Archange Touadéra je za RIA Novosti izjavil: »Verjamem, da bo ta odločitev nedvomno rešila življenja in preprečila veliko nasilja. Po naši analizi je cilj te odločitve reševanje življenj. To odločitev podpirajo mnogi, ker se želi izogniti nasilju in izgubi človeških življenj.”&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://news.middleeast-24.com/news/24768.html|title=Central African Republic hails Russia's decision to recognize the republics of Lugansk and Donetsk|website=Middle East 24|date=23 February 2022|accessdate=27 February 2022}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Nikaragva}}
| Predsednik [[Daniel Ortega]] je izjavil: &quot;Prepričan sem, da bodo ljudje glasovali za vključitev svojih regij v Rusijo, če bodo tam izvedli referendum, kot je bil narejen na Krimu. To je rusko prebivalstvo in ni podvrženo diktatu Nata, EU in ZDA.«&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.themoscowtimes.com/2022/02/22/global-reactions-to-russias-recognition-of-east-ukraine-separatists-a76505|title=Global Reactions to Russia's Recognition of East Ukraine Separatists|date=22 February 2022|publisher=The Moscow Times|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222071905/https://www.themoscowtimes.com/2022/02/22/global-reactions-to-russias-recognition-of-east-ukraine-separatists-a76505}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Sudan}}
| Namestnik vodje suverenega sveta Mohamed Hamdan Dagalo je izjavil: »Rusija ima pravico delovati v interesu svojih državljanov in zaščititi svoje ljudi. Pravico ima po ustavi in po zakonu. Ves svet se mora zavedati, da ima pravico braniti svoje ljudi.«&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://sudantribune.com/article255658/|title=Sudan says Hemetti did not support Putin's policy on Ukraine|website=Sudan Tribune|date=24 February 2022|accessdate=27 February 2022}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Venezuela}}
| Predsednik [[Nicolás Maduro]] je &quot;ponovno potrdil vso svojo podporo&quot; ruskemu predsedniku Putinu &quot;v obrambi miru v Rusiji&quot; in izjavil, da je &quot;ozemlje Luganska in Donecka prevzelo funkcije ljudskih republik, da bi se branili pred pokolom fašističnih vladnih sektorjev, ki so v Ukrajini usmrčevali lovce, lovke, napadali družine, bombardirali in s težkim orožjem začeli spopad.&quot;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Ucrania: Nicolás Maduro reafirma &quot;todo el respaldo&quot; a Vladimir Putin|last=&lt;!--Not stated--&gt;|url=https://www.dw.com/es/ucrania-nicol%C3%A1s-maduro-reafirma-todo-el-respaldo-a-vladimir-putin/a-60880210|accessdate=2022-02-23|publisher=[[Deutsche Welle]]|language=es-ES|archivedate=23 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220223055126/https://www.dw.com/es/ucrania-nicol%C3%A1s-maduro-reafirma-todo-el-respaldo-a-vladimir-putin/a-60880210}}&lt;/ref&gt;
|}

==== ''De facto'' države ====
{| class=&quot;wikitable sortable&quot; align=&quot;center&quot; width=&quot;100%&quot;
! width=&quot;175px&quot; |Država
! class=&quot;unsortable&quot; | Opombe
|-
|{{Zastava|Arcah}}
| Arayik Harutyunyan, predsednik samooklicane republike Artsakh, je podal izjavo, v kateri je pozdravil priznanje neodvisnosti ljudskih republik. Dejal je, da je &quot;pravica narodov do samoodločbe in izgradnje lastne države neodtujljiva za vsako ljudstvo in je temeljno načelo mednarodnega prava&quot;.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://en.armradio.am/2022/02/22/right-to-self-determination-a-fundamental-principle-artsakh-president-welcomes-recognition-of-donetsk-and-lugansk/|title=Right to self-determination a fundamental principle: Artsakh President welcomes recognition of Donetsk and Lugansk|date=2022-02-22|publisher=[[Public Radio of Armenia]]|accessdate=2022-02-22|archivedate=23 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220223235508/https://en.armradio.am/2022/02/22/right-to-self-determination-a-fundamental-principle-artsakh-president-welcomes-recognition-of-donetsk-and-lugansk/}}&lt;/ref&gt;
|}

=== Države in organizacije, ki nasprotujejo priznanju Ljudske republike Doneck in Ljudske republike Luganska kot neodvisnih držav ===

==== Države članice ZN ====
{| class=&quot;wikitable sortable&quot; align=&quot;center&quot; width=&quot;100%&quot;
! width=&quot;175px&quot; |State
! class=&quot;unsortable&quot; |Notes
|-
|{{Zastava|Albanija}}
|Albanska ministrica za Evropo in zunanje zadeve Olta Xhaçka je na Twitterju objavila izjavo: &quot;Albanija obsoja rusko priznanje neodvisnosti regij Donecka in Luganska. Očitna kršitev mednarodnega prava, minškega sporazuma, kot tudi kršitev Ukrajinske ozemeljske celovitosti in suverenosti. Albanija je združena s partnerji in zavezniki v podporo Ukrajini.&quot;&lt;ref&gt;{{Navedi tvit|number=1495850373801721859|user=xhacka_olta|title=Albania condemns Russia's recognition of the independence of the regions of Donetsk&amp;Luhansk.A clear violation of international law,of the Minsk agreement as well as a violation of 🇺🇦’ territorial integrity and sovereignty!🇦🇱 stands united with partners and allies in support of🇺🇦|author=Olta Xhaçka|date=21 February 2022|access-date=21 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220221195855/https://twitter.com/xhacka_olta/status/1495850373801721859|archive-date=21 February 2022}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Argentina}}
|Ministrstvo za zunanje zadeve in bogoslužje je ponovilo poziv generalnega sekretarja ZN Gutérresa k spoštovanju ozemeljske suverenosti in pozvalo k mirni rešitvi konflikta. Argentina je tudi pozvala k spoštovanju [[Ustanovna listina Združenih narodov|ustanovne listine Združenih narodov]] in mednarodnega prava.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=Naciones Unidas: &quot;Argentina no cree en un camino de confrontación que nos remita a la lógica del pasado&quot;, con referencia al conflicto en Ucrania|trans-title=United Nations: &quot;Argentina does not believe in a path of confrontation that takes us back to the logic of the past&quot;, with reference to the conflict in Ukraine|url=https://www.impulsobaires.com.ar/nota/297427/naciones-unidas-argentina-no-cree-en-un-camino-de-confrontacion-que-nos-remita-a-la-logica-del-pasado-con-referencia-al-conflicto-en-ucrania/|accessdate=24 February 2022|work=Impulso Baires|date=23 February 2022|language=es}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Avstralija}}
|Avstralski minister za zunanje zadeve je obsodil rusko priznanje in dejal, da &quot;grobo spodkopava suverenost in ozemeljsko celovitost Ukrajine ter da po mednarodnem pravu nima nobene veljave.&quot; Minister je prav tako obsodil napoved predsednika Putina, da bo Rusija &quot;v vzhodno Ukrajino poslala t. i. mirovnike&quot;, in dejal, da &quot;to osebje niso mirovniki&quot;.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.foreignminister.gov.au/minister/marise-payne/media-release/australia-condemns-russias-unlawful-moves-eastern-ukraine|title=Australia condemns Russia's unlawful moves on eastern Ukraine|website=Australian Government Department of Foreign Affairs and Trade|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222105741/https://www.foreignminister.gov.au/minister/marise-payne/media-release/australia-condemns-russias-unlawful-moves-eastern-ukraine}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Avstrija}}
|Avstrijski zunanji minister [[Alexander Schallenberg]] je izjavil, da je priznanje samooklicanih ljudskih republik s strani Ruske federacije &quot;huda kršitev suverenosti in ozemeljske celovitosti Ukrajine in jo kategorično obsojamo.&quot;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.bmeia.gv.at/en/the-ministry/press/news/2022/02/declaration-of-foreign-minister-alexander-schallenberg-on-the-recognition-of-the-self-proclaimed-donetsk-and-luhansk-peoples-republics-by-the-russian-federation/|title=Declaration of Foreign Minister Alexander Schallenberg on the recognition of the self-proclaimed Donetsk and Luhansk People's Republics by the Russian Federation|website=Federal Ministry Republic of Austria|accessdate=21 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222151335/https://www.bmeia.gv.at/en/the-ministry/press/news/2022/02/declaration-of-foreign-minister-alexander-schallenberg-on-the-recognition-of-the-self-proclaimed-donetsk-and-luhansk-peoples-republics-by-the-russian-federation}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Belgija}}
|Belgijska ministrica za zunanje zadeve [[Sophie Wilmès]] je tvitnila: &quot;Belgija obsoja priznanje separatističnih ozemelj v Ukrajini. Gre za kršitev mednarodnega prava, minških sporazumov in ozemeljske celovitosti Ukrajine. Tesno bomo sodelovali z našimi partnerji iz EU in Nata, da se bomo odzvali odločno in enotno.&quot;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://twitter.com/Sophie_Wilmes/status/1495866779045871625|title=Twitter|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220221210401/https://twitter.com/Sophie_Wilmes/status/1495866779045871625}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Bosna in Hercegovina}}
|Bošnjaški član [[Predsedstvo Bosne in Hercegovine|predsedstva]] [[Šefik Džaferović]] je obsodil ruska priznanja neodvisnosti. &quot;Bosna in Hercegovina spoštuje in podpira ozemeljsko celovitost in suverenost Ukrajine. Obsojam odločitev Ruske federacije, da prizna obe ukrajinski regiji kot državi, kar je očitna kršitev mednarodnega prava,&quot; je dejal Džaferović. Srbski član predsedstva [[Milorad Dodik]] je dejal, da je to njegovo osebno mnenje. Po poročanju radia Free Europe je dejal, da si bo entiteta [[Republika Srbska]] glede vprašanja Ukrajine prizadevala za nevtralnost na nacionalni ravni.&lt;ref name=&quot;BIH&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://europeanwesternbalkans.com/2022/02/22/western-balkans-reacts-to-russian-recognition-of-donetsk-and-luhansk/|title=Western Balkans reacts to Russian recognition of Donetsk and Luhansk|date=22 February 2022|publisher=European Western Balkans|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222112408/https://europeanwesternbalkans.com/2022/02/22/western-balkans-reacts-to-russian-recognition-of-donetsk-and-luhansk/}}&lt;/ref&gt; Predsednik predsedstva Željko Komšić je ostro obsodil &quot;ruski napad na ozemlje Ukrajine.&quot;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://sarajevotimes.com/presidency-of-bih-without-the-unified-attitude-on-ukraine-crisis|title=Presidency of BiH without the Unified Attitude on Ukraine Crisis|website=Sarajevo Times|date=22 February 2022|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222154444/https://sarajevotimes.com/presidency-of-bih-without-the-unified-attitude-on-ukraine-crisis/}}/&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Bolgarija}}
|Odnosi med Bolgarijo in Rusijo so bili dolga leta zmerni. Na dan Putinovega ukaza ke predsednik vlade Kiril Petkov obsodil Putinovo priznanje. Izjavil je: &quot;Še naprej ohranjamo ozemeljsko celovitost Ukrajine znotraj njenih mednarodno priznanih meja. Mednarodno pravo je treba spoštovati. Evropska unija se bo odzvala enotno v našo obrambo.&quot; V isti izjavi je bolgarsko zunanje ministrstvo objavilo izjavo, da je &quot;priznanje separatističnih republik Luhansk in Doneck groba kršitev mednarodnega prava in spodkopava evropsko varnost. Takšna eskalacija zahteva enoten in odločen odziv.&quot;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.novinite.com/articles/213857/Bulgaria+Condemns+Putin%E2%80%99s+Recognition+of+Donetsk+and+Luhansk|title=Bulgaria Condemns Putin's Recognition of Donetsk and Luhansk|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222025206/https://www.novinite.com/articles/213857/Bulgaria+Condemns+Putin%E2%80%99s+Recognition+of+Donetsk+and+Luhansk}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Kanada}}
|Predsednik kanadske vlade [[Justin Trudeau]] je obsodil Putinova dejanja in jih označil za &quot;očitno kršitev suverenosti Ukrajine.&quot; Trudeau je napovedal uvajanje gospodarskih sankcij.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.cbc.ca/news/world/russia-ukarine-rebel-backed-regions-explainer-1.6359547|title=Russia has recognized 2 breakaway regions of Ukraine. Here's why that matters|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222023456/https://www.cbc.ca/news/world/russia-ukarine-rebel-backed-regions-explainer-1.6359547}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://pm.gc.ca/en/news/readouts/2022/02/21/prime-minister-justin-trudeau-speaks-president-european-commission-ursula|title=Prime Minister Justin Trudeau speaks with President of the European Commission Ursula von der Leyen|date=22 February 2022|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222024949/https://pm.gc.ca/en/news/readouts/2022/02/21/prime-minister-justin-trudeau-speaks-president-european-commission-ursula}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Kitajska}}
|Vang Venbin, tiskovni predstavnik ministrstva za zunanje zadeve Ljudske republike Kitajske, je na novinarsko vprašanje odgovoril z: &quot;Kitajsko stališče glede ukrajinskega vprašanja je dosledno. Spoštovati je treba legitimne varnostne interese katere koli države ter skupaj varovati cilje in načela ustanovne listine ZN.&quot;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.fmprc.gov.cn/fyrbt_673021/202202/t20220222_10644486.shtml|title=2022年2月22日外交部发言人汪文斌主持例行记者会|date=22 February 2022|accessdate=22 February 2022}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.fmprc.gov.cn/mfa_eng/xwfw_665399/s2510_665401/2511_665403/202202/t20220222_10644531.html|title=Foreign Ministry Spokesperson Wang Wenbin's Regular Press Conference on February 22, 2022|date=22 February 2022|accessdate=22 February 2022}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Kostarika}}
|Kostariška vlada je podprla izjavo generalnega sekretarja ZN, v kateri je navedel, da priznanje Ljudske republike Doneck in Ljudske republike Lugansk krši ukrajinsko ozemeljsko celovitost. Kostarika je tudi pozvala k deeskalaciji razmer v Vzhodni Evropi, razmere pa je treba rešiti z dialogom.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://twitter.com/CRcancilleria/status/1496307085470060545|title=Twitter|accessdate=23 February 2022|archivedate=23 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220223021812/https://twitter.com/CRcancilleria/status/1496307085470060545}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Hrvaška}}
|[[Predsednik vlade Hrvaške|Hrvaški premier]] [[Andrej Plenković]] je tvitnil: &quot;Obsojamo rusko priznanje samooklicanih regij Doneck in Lugansk, kar je kršitev mednarodnega prava in ozemeljske celovitosti #Ukraine. Skupaj s partnerji (Evropsko unijo) izražamo solidarnost z @[[Volodimir Zelenski|ZelenskyUa]] in (ukrajinskim) ljudstvom.&quot;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://twitter.com/AndrejPlenkovic/status/1495889486470856713|title=Twitter|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220221223446/https://twitter.com/AndrejPlenkovic/status/1495889486470856713}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Ciper}}
|&quot;Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Ciper v luči dogodkov v Ukrajini ponovno izraža podporo suverenosti, neodvisnosti in ozemeljski celovitosti Ukrajine znotraj njenih mednarodno priznanih meja.&quot;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://mfa.gov.cy/press-releases/2022/02/22/mfa-announcement/|title=Statement by the Ministry of Foreign Affairs regarding the recognition of the unilateral declaration of independence of the separatist regions of Donetsk and Luhansk in Ukraine|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220223002806/https://mfa.gov.cy/press-releases/2022/02/22/mfa-announcement/}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Češka republika}}
|Številni češki uradniki so obsodili Putinovo priznanje neodvisnosti separatističnih ukrajinskih republik ter jih označili kot &quot;kršitev minških sporazumov in mednarodnega prava&quot;. Češko zunanje ministrstvo je dejalo, da gre za grobo kršitev suverenosti in celovitosti Ukrajine. Predsednik vlade [[Petr Fiala]] je izjavil, da Češka trdno stoji za svobodno in neodvisno Ukrajino ter da iz lastnih zgodovinskih izkušenj ve, da takšni koraki nikoli ne vodijo k miru.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://english.radio.cz/czech-officials-denounce-president-putins-decision-recognize-breakaway-republics-8742668|title=Czech officials denounce President Putin's decision to recognize breakaway republics|date=21 February 2022|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222015934/https://english.radio.cz/czech-officials-denounce-president-putins-decision-recognize-breakaway-republics-8742668}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Danska}}
|Danska predsednica vlade [[Mette Frederiksen]] je na Twitterju objavila: &quot;Odločitev Rusije, da tako imenovani DNR in LNR v Ukrajini prizna kot neodvisni regiji, je očitna kršitev ukrajinske suverenosti in mednarodnega prava. Danska obsoja odločitev, ki ne bo ostala brez odgovora. Ukrajini stojimo ob strani.&quot;&lt;ref&gt;{{Navedi tvit|number=1495876664500400132|user=Statsmin|title=PM Frederiksen: Russia’s decision to recognize the so-called DNR and LNR regions of Ukraine as independent is a blatant violation of Ukraine’s sovereignty and international law. Denmark condemns the decision, which will not go unanswered. We stand side by side with Ukraine #dkpol|author=Statsministeriet|date=21 February 2022|access-date=22 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220222105749/https://mobile.twitter.com/Statsmin/status/1495876664500400132|archive-date=22 February 2022|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Estonija}}
|Zunanja ministrica Eva-Maria Liimets: &quot;Naša podpora suverenosti in ozemeljski celovitosti Ukrajine je neomajna&quot;.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://vm.ee/en/news/foreign-minister-liimets-our-support-ukraines-sovereignty-and-territorial-integrity-unwavering|title=Foreign Minister Liimets: our support for Ukraine's sovereignty and territorial integrity is unwavering|accessdate=21 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222023639/https://vm.ee/en/news/foreign-minister-liimets-our-support-ukraines-sovereignty-and-territorial-integrity-unwavering}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Finska}}
|Urad finskega predsednika [[Sauli Niinistö|Saulija Niinistöja]] je podal izjavo: &quot;Finska obsoja enostranska dejanja Rusije, ki kršijo suverenost in ozemeljsko celovitost Ukrajine. Priznanje separatističnih regij v vzhodni Ukrajini je resna kršitev minških sporazumov. Finska se na ruska dejanja odziva v skladu z odzivom Evropske unije.&quot;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.presidentti.fi/en/press-release/finlands-statement-on-russias-decision-to-recognize-the-separatist-regions-in-eastern-ukraine|title=Finland's statement on Russia's decision to recognize the separatist regions in Eastern Ukraine|date=21 February 2022|accessdate=21 February 2022|archivedate=21 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220221205712/https://www.presidentti.fi/en/press-release/finlands-statement-on-russias-decision-to-recognize-the-separatist-regions-in-eastern-ukraine/}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Francija}}
|[[Predsednik Francije|Francoski predsednik]] [[Emmanuel Macron]], ki je v luči rusko-ukrajinske krize 2021-2022 predlagal vrh med Bidnom in Putinom, je nekaj ur po priznanju obsodil priznanje in zahteval sankcije.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://amp.theguardian.com/world/2022/feb/21/putin-eastern-europe-donetsk-luhansk-reaction|title=Dismay and condemnation as west begins to impose sanctions on Russia|website=The Guardian|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222000154/https://amp.theguardian.com/world/2022/feb/21/putin-eastern-europe-donetsk-luhansk-reaction}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.themoscowtimes.com/2022/02/21/macron-demands-targeted-sanctions-on-moscow-a76503|title=Macron Demands 'Targeted Sanctions' on Moscow|date=21 February 2022|website=The Moscow Times|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222023139/https://www.themoscowtimes.com/2022/02/21/macron-demands-targeted-sanctions-on-moscow-a76503}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Gruzija}}
|[[Predsednik Gruzije|Gruzijska predsednica]] [[Salome Zourabičvili]] je na Twitterju objavila: &quot;Gruzija odločno obsoja rusko priznanje ukrajinskih regij in ponavlja scenarij, ki je pripeljal do zasedbe 20 % našega ozemlja. Gruzija vam [Ukrajincem] stoji ob strani in podpira ozemeljsko celovitost in mir v Ukrajini.&quot;&lt;ref&gt;{{Navedi tvit|number=1495859176374996993|user=zourabichvili_s|title=🇬🇪 strongly condemns Russia’s « recognition » of 🇺🇦Ukraines’s Donetsk and Lugansk regions, repeating the scenario that led to the occupation of 20% of our territory. 🇬🇪stands by you Pdt Zelensky and in support of🇺🇦 ‘s territorial integrity and peace.|author=Salome Zourabichvili|date=21 February 2022|access-date=22 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220222105805/https://twitter.com/zourabichvili_s/status/1495859176374996993|archive-date=22 February 2022|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Nemčija}}
|[[Kancler Nemčije|Nemški kancler]] [[Olaf Scholz]] je obsodil priznanje obeh regij, ki je pomenilo &quot;enostransko kršitev&quot; minških sporazumov, ki so umirili sovražnosti v Donbasu.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://thehill.com/policy/international/595196-german-chancellor-condemns-putin-plans-to-recognize-breakaway-regions-in|title=German chancellor condemns Putin plans to recognize breakaway regions in Ukraine|first=Mychael|last=Schnell|date=21 February 2022|website=TheHill|accessdate=22 February 2022|archivedate=21 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220221205817/https://thehill.com/policy/international/595196-german-chancellor-condemns-putin-plans-to-recognize-breakaway-regions-in}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Grčija}}
|Grško ministrstvo za zunanje zadeve je sporočilo: &quot;Rusija je nezakonito priznala in enostransko razglasila &quot;neodvisnosti&quot; ukrajinskih separatističnih regij Doneck in Lugansk, kar pomeni očitno kršitev temeljnih načel mednarodnega prava, ozemeljske celovitosti Ukrajine in minških sporazumov.&quot;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.mfa.gr/en/current-affairs/statements-speeches/statement-by-the-ministry-of-foreign-affairs-regarding-russias-recognition-of-the-illegal-and-unilateral-declaration-of-independence-of-ukraines-separatist-regions-of-donetsk-and-luhansk.html|title=Statement by the Ministry of Foreign Affairs regarding Russia's recognition of the illegal and unilateral declaration of &quot;independence&quot; of Ukraine's separatist regions of Donetsk and Luhansk|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222160236/https://www.mfa.gr/en/current-affairs/statements-speeches/statement-by-the-ministry-of-foreign-affairs-regarding-russias-recognition-of-the-illegal-and-unilateral-declaration-of-independence-of-ukraines-separatist-regions-of-donetsk-and-luhansk.html}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Guatemala}}
|The Government of Guatemala on Tuesday expressed its condemnation of the &quot;unilateral recognition&quot; by Russia &quot;of the separatist republics&quot; of Donetsk and Lugansk in Ukraine, announced last Monday by President Vladimir Putin.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=EFE|title=Guatemala condena el reconocimiento ruso de &quot;repúblicas separatistas&quot;|trans-title=Guatemala condemns the Russian recognition of &quot;separatist republics&quot;|url=https://www.swissinfo.ch/spa/ucrania-crisis_guatemala-condena-el-reconocimiento-ruso-de--rep%C3%BAblicas-separatistas-/47371196|accessdate=23 February 2022|agency=SwissInfo|date=23 February 2022|language=es|archivedate=23 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220223235436/https://www.swissinfo.ch/spa/ucrania-crisis_guatemala-condena-el-reconocimiento-ruso-de--rep%C3%BAblicas-separatistas-/47371196}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Honduras}}
|Honduran foreign ministry has urged involved parties in the crisis to find the way out through dialogue. Honduran Foreign Ministry also underlines the importance of Ukraine in peaceful coexistence in Europe and call other powers not to intervene in Ukraine and defend international system based on international law which respect sovereignty and territorial integrity of Ukraine.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://twitter.com/CancilleriaHN/status/1495529388674273281|title=Twitter|accessdate=23 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220220231406/https://twitter.com/CancilleriaHN/status/1495529388674273281}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Hungary}}
|The Prime Minister of Hungary [[Viktor Orbán]] assured of Hungary's continued support for Ukraine's sovereignty and territorial integrity. He added that Hungary will support the European Union's joint efforts to settle the conflict.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://hungarytoday.hu/orban-zelensky-ukraine-sovereignty/|title=PM Orbán to President Zelensky: Hungary Backs Ukraine's Sovereignty and Territorial Integrity|date=22 February 2022|publisher=Hungary Today|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222163801/https://hungarytoday.hu/orban-zelensky-ukraine-sovereignty/}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Iceland}}
|The [[Predsednik vlade Islandije|Prime Minister of Iceland]] [[Katrín Jakobsdóttir]] stated on Twitter: &quot;The escalation by Russia in Ukraine is devastating and I am concerned for innocent civilians in the region. This is an unacceptable violation of international law. Escalation and armed conflict is not the solution to current challenges. The door for diplomacy must remain open.&quot;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://twitter.com/katrinjak/status/1496026491435593730|title=Twitter|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222074311/https://twitter.com/katrinjak/status/1496026491435593730}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Indonesia}}
|Indonesian President [[Joko Widodo]] said that he agreed with the UN Secretary General and asked to cease tension in Ukraine as soon as possible, urge both sides to restraint and will never allow the war to happen. Foreign ministry spokesperson Teuku Faizasyah stated that Indonesia firmly follow the UN charter and international law about territorial integrity of a nation and condemn every move that clearly violates territorial integrity and sovereignty of a nation.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.cnbcindonesia.com/news/20220223075110-4-317520/jokowi-teriak-soal-ukraina-tak-ingin-ada-bencana-besar|title=Jokowi Teriak soal Ukraina, Tak Ingin Ada Bencana Besar!|last=Asmara|first=Chandra Gian|date=23 February 2022|website=CNBC Indonesia|publisher=|accessdate=24 February 2022}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://katadata.co.id/maesaroh/berita/6217314a61683/indonesia-minta-rusia-hormati-kedaulatan-ukraina-hukum-internasional|title=Indonesia Minta Rusia Hormati Kedaulatan Ukraina &amp; Hukum Internasional|last=Maesaroh|first=Maesaroh|date=24 February 2022|website=KataData|publisher=|accessdate=24 February 2022}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Ireland}}
|Irish Minister for Foreign Affairs Simon Coveney: &quot;Ireland's support for Ukraine's sovereignty and territorial integrity within its internationally recognised borders and its right to choose its own foreign and security policy path is unwavering. The decision by the Russian Federation to proceed with the recognition of the non-government controlled areas of the Donetsk and Luhansk oblasts of Ukraine as independent entities contravenes international law, is a blatant violation of Ukraine's territorial integrity, and marks a clear and unilateral breach of the Minsk agreements. Ireland supports a clear and strong EU response, including additional sanctions measures.&quot;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.dfa.ie/news-and-media/press-releases/press-release-archive/2022/february/statement-by-minister-simon-coveney-on-the-decision-of-the-russian-federation.php|title=Statement by Minister Simon Coveney on the decision of the Russian Federation|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220221220718/https://www.dfa.ie/news-and-media/press-releases/press-release-archive/2022/february/statement-by-minister-simon-coveney-on-the-decision-of-the-russian-federation.php}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Israel}}
|The Ministry of Foreign Affairs Yair Lapid shares the concern of the international community regarding the steps taken in eastern Ukraine and the serious escalation in the situation. [[Izrael|Israel]] hopes for a diplomatic solution which will lead to calm, and is willing to help if asked. Israel supports the territorial integrity and the sovereignty of Ukraine.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.gov.il/en/departments/news/israel-shares-the-concern-of-the-international-community-regarding-the-steps-taken-in-eastern-ukraine-23-feb-2022|title=Israel shares the concern of the international community regarding steps taken in eastern Ukraine|accessdate=23 February 2022|archivedate=23 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220223133713/https://www.gov.il/en/departments/news/israel-shares-the-concern-of-the-international-community-regarding-the-steps-taken-in-eastern-ukraine-23-feb-2022}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Italy}}
|Italian Foreign Minister [[Luigi Di Maio]] through the Ministry of Foreign Affairs and International Cooperation condemned the decision of the Russian authorities to recognize the so-called separatist republics of Lughansk and Donetsk as in violation to the Minsk agreement.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.esteri.it/en/sala_stampa/archivionotizie/comunicati/2022/02/ucraina-dichiarazioni-del-ministro-luigi-di-maio|title=Italian Ministry of Foreign Affairs and International Cooperation|accessdate=21 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222134823/https://www.esteri.it/en/sala_stampa/archivionotizie/comunicati/2022/02/ucraina-dichiarazioni-del-ministro-luigi-di-maio}}&lt;/ref&gt; Since 2016, the DPR and the LPR have unofficial representation offices in Italy ([[Torino|Turin]], [[Verona]] and [[Messina]]), that are not recognized by Italian authorities.
|-
|{{Zastava|Japan}}
|Japanese Prime Minister [[Fumio Kišida|Fumio Kishida]] condemned Russian recognition of Donetsk and Luhansk independence calling it violation of Ukrainian sovereignty. Foreign Minister Yoshimasa Hayashi said Japan will work with international community, including [[G7]] to impose tough measure against Russia.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=|first=|date=22 February 2022|title=Japan condemns Russia's move as violation of Ukraine sovereignty|url=https://english.kyodonews.net/news/2022/02/d232309b3351-breaking-news-russias-move-violates-ukraines-sovereignty-japans-hayashi.html|work=[[Kyodo News]]|location=|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222031155/https://english.kyodonews.net/news/2022/02/d232309b3351-breaking-news-russias-move-violates-ukraines-sovereignty-japans-hayashi.html}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Kazakhstan}}
|Pending a meeting of the Kazakh security council, the foreign affairs minister stated, &quot;I must assure you: there is no question of Kazakhstan's recognition of the Donetsk and Lugansk People's Republics. We proceed from the foundations of international law and the basic principles of the UN Charter.&quot;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=tengrinews.kz|date=2022-02-22|title=Вопрос о признании ДНР и ЛНР не стоит - министр иностранных дел Казахстана|url=https://tengrinews.kz/kazakhstan_news/vopros-priznanii-dnr-lnr-ne-stoit-ministr-inostrannyih-del-462552/|accessdate=2022-02-22|website=Главные новости Казахстана - Tengrinews.kz|language=ru|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222092835/https://tengrinews.kz/kazakhstan_news/vopros-priznanii-dnr-lnr-ne-stoit-ministr-inostrannyih-del-462552/}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=inform.kz|date=2022-02-22|title=Every diplomatic effort needed to resolve Ukraine-Russia tensions – Kazakh FM|url=https://www.inform.kz/en/every-diplomatic-effort-needed-to-resolve-ukraine-russia-tensions-kazakh-fm_a3902475|accessdate=2022-02-22|website=Inform.kz|language=en|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222063124/https://www.inform.kz/en/every-diplomatic-effort-needed-to-resolve-ukraine-russia-tensions-kazakh-fm_a3902475}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Kenya}}
|Kenyan UN representative Martin Kimani stated that Kenya and many African nations had been &quot;birthed&quot; with the end of colonialism and had not been able to set their own borders in a statement condemning Russia's recognition. But instead of pursuing states based on “ethnic, racial or religious homogeneity”, which carried the risk of decades of &quot;bloody wars&quot;, the countries &quot;agreed that we would settle for the borders we inherited. Rather than form nations that looked ever backwards into history with a dangerous nostalgia, we chose to look forward to a greatness none of our many nations and peoples had ever known,&quot; he said.&lt;ref name=&quot;AJ&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.aljazeera.com/amp/news/2022/2/22/un-meets-after-russia-sends-troops-to-eastern-ukraine-liveblog|title=Latest Ukraine updates: Biden announces new Russia sanctions|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222022115/https://www.aljazeera.com/amp/news/2022/2/22/un-meets-after-russia-sends-troops-to-eastern-ukraine-liveblog}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://twitter.com/teddyeugene/status/1496007006339182592?ref_src=twsrc%5Etfw%7Ctwcamp%5Etweetembed%7Ctwterm%5E1496007006339182592%7Ctwgr%5E%7Ctwcon%5Es1_&amp;ref_url=https%3A%2F%2Fwww.tuko.co.ke%2Fworld%2F444229-martin-kimani-kenyan-ambassador-ukraine-unsc-|title=Kenya' Permanent Representative to the UN Ambassador Martin Kimani calls out the West &amp; Russia #Ukraine|publisher=twitter.com|accessdate=22 February 2022|archivedate=23 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220223235555/https://twitter.com/teddyeugene/status/1496007006339182592?ref_src=twsrc%5Etfw%7Ctwcamp%5Etweetembed%7Ctwterm%5E1496007006339182592%7Ctwgr%5E%7Ctwcon%5Es1_&amp;ref_url=https%3A%2F%2Fwww.tuko.co.ke%2Fworld%2F444229-martin-kimani-kenyan-ambassador-ukraine-unsc-}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Kyrgyzstan}}
|The Minister of Foreign Affairs of Kyrgyzstan stated that Kyrgyzstan is a firm supporter of compliance with the universally recognized norms and principles of international law laid down in the UN Charter and other documents, including the territorial integrity of states and the peaceful resolution of conflicts. At the same time, the importance of observing the principle of indivisibility of security was emphasized.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://24.kg/english/227834_Ruslan_Kazakbaev_meets_with_Ambassador_of_Ukraine_to_Kyrgyzstan/|title=Ruslan Kazakbaev meets with Ambassador of Ukraine to Kyrgyzstan|website=www.24.kg|date=17 March 2022|accessdate=17 March 2022|archivedate=17 March 2022}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Latvia}}
|The Government of Latvia has condemned the recognition in the following statement: &quot;While utterly condemning Russia's actions, Latvia urges the international community to take the strongest possible measures to stop Russia's aggression and offer assistance to Ukraine. ... We, the President, the Speaker of the Saeima, the Prime Minister, and the Minister of Foreign Affairs of Latvia, on behalf of the people of Latvia, stand in solidarity with the Ukrainian people and offer our unwavering support for Ukraine's freedom, sovereignty and territorial integrity&quot;.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.mk.gov.lv/en/article/statement-president-speaker-saeima-prime-minister-and-minister-foreign-affairs-republic-latvia|title=Statement by the President, the Speaker of the Saeima, the Prime Minister, and the Minister of Foreign Affairs of the Republic of Latvia|website=www.mk.gov.lv|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222083130/https://www.mk.gov.lv/en/article/statement-president-speaker-saeima-prime-minister-and-minister-foreign-affairs-republic-latvia}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Liechtenstein}}
|The Ministry of Foreign Affairs stated on Twitter: &quot;Liechtenstein is deeply concerned about the recognition of certain parts of the Ukrainian regions Luhansk and Donezk by the Government of Russia, in flagrant violation of the territorial integrity and sovereignty of Ukraine, the Minsk agreements endorsed by the United Nations Security Council, as well as the Charter of the United Nations and the rules governing the conduct of international relations. Liechtenstein expresses its solidarity with the people and Government of Ukraine and calls for a peaceful settlement of all issues through diplomatic means and in accordance with international law.&quot;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://twitter.com/MFA_LI/status/1496159619311452169|title=Liechtenstein is deeply concerned about the recognition of certain parts of the Ukrainian regions Luhansk and Donezk by the Government of Russia, in flagrant violation of the territorial integrity and sovereignty of Ukraine, the Minsk agreements endorsed by… 1/3|archivedate=23 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220223023539/https://twitter.com/MFA_LI/status/1496159619311452169|accessdate=23 February 2022}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Lithuania}}
|The Ministry of Foreign Affairs of Lithuania strongly condemns Russia's decision to recognize two areas in Ukraine's Luhansk and Donetsk regions, which are held by Russian-backed separatists, as independent. &quot;This decision constitutes a gross violation of the principles enshrined in the Charter of the United Nations and international law, the Helsinki Final Act, and the Charter of Paris&quot;.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://urm.lt/default/en/news/lithuanias-foreign-ministry-strongly-condemns-russias-illegal-recognition-of-independence-of-russia-controlled-territories-in-ukraine|title=Lithuania's Foreign Ministry strongly condemns Russia's illegal recognition of independence of Russia-controlled territories in Ukraine|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222164818/https://urm.lt/default/en/news/lithuanias-foreign-ministry-strongly-condemns-russias-illegal-recognition-of-independence-of-russia-controlled-territories-in-ukraine}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Luxembourg}}
|The Prime Minister of Luxembourg [[Xavier Bettel]] has posted a statement on Twitter: &quot;I condemn the recent violation of the Minsk agreements by [[Rusija|Russia]]. We will work closely with our [[Evropska unija|EU]] partners for a united response.&quot;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://twitter.com/Xavier_Bettel/status/1496052932395114496|title=Twitter|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222092419/https://twitter.com/Xavier_Bettel/status/1496052932395114496}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Malta}}
|The [[Malta|Republic of Malta]] condemns the decision of the Russian Federation to formally recognise the independence of the non-government controlled areas of Donetsk and Luhansk. This decision is a violation of the territorial integrity and sovereignty of Ukraine, is inconsistent with the principles of the Charter of the United Nations, and in breach of the Minsk agreements and undermines the possibility of a diplomatic solution.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://foreignandeu.gov.mt/en/Government/Press%20Releases/Pages/Malta-expresses-grave-concern-with-regard-to-the-situation-in-Ukraine.aspx|title=Malta expresses grave concern with regard to the situation in Ukraine|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222155331/https://foreignandeu.gov.mt/en/Government/Press%20Releases/Pages/Malta-expresses-grave-concern-with-regard-to-the-situation-in-Ukraine.aspx}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Mexico}}
|Permanent Mission of Mexico to the United Nations reiterates its respect for the territorial integrity of Ukraine and the search for a solution through diplomatic channels.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=|first=|date=21 February 2022|title=México reitera su respeto a la integridad territorial de Ucrania y la búsqueda de una solución por la vía diplomática.|url=https://twitter.com/MexOnu/status/1495958791682146307|work=[[Twitter]]|location=[[New York City|New York]]|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222031110/https://twitter.com/MexOnu/status/1495958791682146307}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Moldova}}
|President of Moldova [[Maia Sandu]] posted statement on Twitter: &quot;We strongly condemn recognition by (Russia) of the separatist areas of Donetsk &amp; Luhansk oblasts of (Ukraine). This is clearly against intl law. (Moldova) remains firmly committed to supporting the sovereignty &amp; territorial integrity of (Ukraine) within its internationally recognized borders.&quot;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://mobile.twitter.com/sandumaiamd/status/1495862943556288514|title=Twitter|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222105814/https://mobile.twitter.com/sandumaiamd/status/1495862943556288514}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Montenegro}}
|The Ministry of Foreign Affairs of Montenegro posted a statement on Twitter: &quot;Russia's decision to recognize self-proclaimed &quot;People's Republics&quot; of Donetsk &amp; Luhansk is a violation of Ukraine's sovereignty &amp; territorial integrity, #Minsk agreements &amp; the international law. #Montenegro stands united with the (European Union) and its #NATO allies in support of #Ukraine&quot;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://twitter.com/MFA_MNE/status/1496042361260056578|title=Twitter|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222134016/https://twitter.com/MFA_MNE/status/1496042361260056578}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Netherlands}}
|The Minister of Foreign Affairs of the Kingdom of the Netherlands Wopke Hoekstra has stated on Twitter: &quot;The recognition of the separatist territories in #Ukraine is a blatant violation of international law, the territorial integrity of Ukraine, and Minsk agreements. The Netherlands strongly condemns this act and will respond firmly in close coordination with our EU &amp; NATO partners.&quot;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://twitter.com/WBHoekstra/status/1495857789331247112|title=Twitter|accessdate=21 February 2022|archivedate=21 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220221202754/https://twitter.com/WBHoekstra/status/1495857789331247112}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|New Zealand}}
|The Minister of Foreign Affairs Nanaia Mahuta stated on Twitter: &quot;Aotearoa New Zealand strongly supports Ukraine's sovereignty and territorial integrity. Russia's actions today violate international law and cut across diplomatic efforts to find a peaceful resolution&quot;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.stuff.co.nz/national/politics/300523317/ukraine-nz-says-recognition-of-breakaway-republics-is-pretext-for-invasion|title=Ukraine: NZ says recognition of breakaway republics is 'pretext for invasion'|website=stuff.co.nz|date=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222043451/https://www.stuff.co.nz/national/politics/300523317/ukraine-nz-says-recognition-of-breakaway-republics-is-pretext-for-invasion|archivedate=22 February 2022|accessdate=23 February 2022}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|North Macedonia}}
|The Foreign Affairs Minister of The Republic of North Macedonia Bujar Osmani has stated on Twitter: &quot;We strongly condemn the recognition by (Russia) of the (Ukraine) areas #Donetsk &amp; #Lugansk as independent. Such acts represent a severe violation of international law. (North Macedonia) reiterates its unequivocal support for sovereignty &amp; territorial integrity of #Ukraine @[[Dmitro Kuleba|DmytroKuleba]]&quot;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://twitter.com/Bujar_O/status/1495858809222402051|title=Twitter|accessdate=21 February 2022|archivedate=21 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220221203519/https://twitter.com/Bujar_O/status/1495858809222402051}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Norway}}
|The Norwegian Minister of Foreign Affairs Anniken Huitfeldt has stated that &quot;Norway condemn the Russian declaration of recognizing the self-proclaimed people's republics in Donetsk and Luhansk as independent states&quot;, saying that the decision is &quot;another violation of Ukrainian sovereignty&quot;. She further stated that &quot;Norway supports Ukraine's independence and territorial integrity in accordance with internationally recognized borders&quot;.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Utenriksdepartementet|date=2022-02-21|title=Ukraina: Norge fordømmer russisk beslutning|url=https://www.regjeringen.no/no/aktuelt/russland_donetsk/id2901637/|accessdate=2022-02-22|website=Regjeringen.no|language=no|archivedate=21 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220221215148/https://www.regjeringen.no/no/aktuelt/russland_donetsk/id2901637/}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Peru}}
|The [[Peru|peruvian]] government stated the following: &quot;Peru today expressed its deep concern over the evolution of events inside the Donetsk and Lugansk regions, as well as on the eastern border of Ukraine and Russia, and call for a peaceful and sustainable solution through diplomatic channels&quot;. The Permanent Representative of Peru to the UN, Ambassador Manuel Rodriguez Cuadros added: &quot;The recognition of the independence of the separatist territories and the deployment of military forces in these territories are incompatible with the principles of the [[Ustanovna listina Združenih narodov|UN]] and constitute a violation of the territorial integrity and sovereignty of Ukraine&quot;.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.gob.pe/institucion/rree/noticias/585838-peru-en-naciones-unidas-es-imperativo-que-cesen-todas-las-hostilidades-y-violaciones-al-alto-al-fuego-en-frontera-este-de-ucrania-y-rusia|title=Perú en Naciones Unidas: Es imperativo que cesen todas las hostilidades y violaciones al alto al fuego en frontera este de Ucrania y Rusia|accessdate=23 February 2022|archivedate=23 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220223224247/https://www.gob.pe/institucion/rree/noticias/585838-peru-en-naciones-unidas-es-imperativo-que-cesen-todas-las-hostilidades-y-violaciones-al-alto-al-fuego-en-frontera-este-de-ucrania-y-rusia}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Poland}}
|The Polish Foreign Ministry firmly condemned the Russian declaration of two self-proclaimed republics situated on the territory of Ukraine – the so-called &quot;Donetsk People's Republic&quot; and &quot;Luhansk People's Republic&quot; and stated Russia has violated the Minsk Agreement. Polish government expressed its solidarity with Ukraine and urge Russia to cease its illegal actions that breached international laws.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.gov.pl/web/diplomacy/mfa-statement-on-the-recognition-of-the-so-called-called-donetsk-peoples-republic-and-luhansk-peoples-republic-by-the-russian-federation|title=MFA Statement on the recognition of the so-called called &quot;Donetsk People's Republic&quot; and &quot;Luhansk People's Republic&quot; by the Russian Federation|publisher=Ministry of Foreign Affairs|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222105723/https://www.gov.pl/web/diplomacy/mfa-statement-on-the-recognition-of-the-so-called-called-donetsk-peoples-republic-and-luhansk-peoples-republic-by-the-russian-federation}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Portugal}}
|The Prime Minister of Portugal [[António Costa]] posted a statement on Twitter: &quot;Russian recognition of the two breakaway Ukraine regions clearly violates the Minsk accords and jeopardizes Ukraine's territorial integrity. We strongly condemn this action and express our full solidarity with Ukraine.&quot;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://twitter.com/antoniocostapm/status/1495926176250007564|title=Twitter|accessdate=21 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222010030/https://twitter.com/antoniocostapm/status/1495926176250007564}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Romania}}
|[[Predsednik Romunije|President of Romania]] [[Klaus Iohannis]], Prime Minister of Romania Nicolae Ciucă and other relevant Romanian political figures such as Ludovic Orban and Kelemen Hunor condemned Russia's decision to recognize the two separatist republics of Donetsk and Luhansk. Furthermore, Iohannis described the event as a serious violation of international law.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.fanatik.ro/romania-condamna-rusia-donetsk-lugansk-klaus-iohannis-19903557|title=România condamnă recunoașterea republicilor separatiste Donețk și Lugansk de către Rusia. Reacțiile liderilor și politicienilor români și mesajul urgent al MAE|first=Adrian|last=Baciu|work={{ill|Fanatik (Romania)|lt=Fanatik|ro|Fanatik}}|date=22 February 2022|language=ro|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222194708/https://www.fanatik.ro/romania-condamna-rusia-donetsk-lugansk-klaus-iohannis-19903557}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Serbia}}
|[[Predsednik Srbije|Serbian president]] [[Aleksandar Vučić]] said in an interview: Serbia is &quot;difficult to do&quot; now.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://balkaninsight.com/2022/02/22/serbia-under-pressure-to-join-sanctions-against-russia-says-vucic/|title=Serbia Under Pressure to Join Sanctions Against Russia, Says Vucic|date=22 February 2022|accessdate=22 February 2022}}&lt;/ref&gt; The Serbian government supports Ukraine's sovereignty and territorial integrity, but opposes sanctions against Russia.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://balkaninsight.com/2022/02/25/serbia-supports-ukraines-sovereignty-but-opposes-sanctions-on-russia-vucic-says/|title=Serbia Supports Ukraine's Sovereignty But Opposes Sanctions on Russia, Vucic says|date=25 February 2022|accessdate=25 February 2022}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Singapore}}
|The MFA Spokesperson said: &quot;Singapore is gravely concerned at the escalation of tensions at the Ukraine-Russia border and the Russian decision to recognise two breakaway Ukrainian regions. The sovereignty, independence and territorial integrity of Ukraine must be respected. All parties concerned should continue to pursue dialogue, including diplomatic means, towards a peaceful settlement of the dispute, in accordance with international law, and avoid action that will further raise tensions in the region.&quot;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.mfa.gov.sg/Newsroom/Press-Statements-Transcripts-and-Photos/2022/02/20220222-Ukraine-Situation|title=MFA Spokesperson's Comments on the Situation in Ukraine|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222095358/https://www.mfa.gov.sg/Newsroom/Press-Statements-Transcripts-and-Photos/2022/02/20220222-Ukraine-Situation}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Slovakia}}
|The Slovak Foreign Ministry firmly does not recognize the self-proclaimed independence of the separatist entities. Slovak principled foreign policy position supports the political sovereignty, independence and territorial integrity of Ukraine and universal validity and respect for the principles of international law.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://mzv.sk/web/en/news/detail/-/asset_publisher/oLViwP07vPxv/content/vyhlasenie-mzvez-sr-v-suvislosti-s-uznanim-separatistickych-entit-zo-strany-ruska/10182?p_p_auth=V5nYVPNN&amp;_101_INSTANCE_oLViwP07vPxv_redirect=%2Fweb%2Fen|title=Statement by the Ministry of Foreign and European Affairs of the Slovak Republic regarding Russia's recognition of separatist entities|website=Ministry of Foreign and European Affairs of the Slovak Republic|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222105726/https://www.mzv.sk/web/en/news/detail/-/asset_publisher/oLViwP07vPxv/content/vyhlasenie-mzvez-sr-v-suvislosti-s-uznanim-separatistickych-entit-zo-strany-ruska/10182?p_p_auth=V5nYVPNN&amp;_101_INSTANCE_oLViwP07vPxv_redirect=%252Fweb%252Fen}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Slovenia}}
|The [[Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije|Slovenian Ministry of Foreign Affairs]] stated: &quot;Slovenia strongly condemns the decision by President [[Vladimir Putin|Putin]] to recognise Donetsk and Luhansk oblasts of [[Ukrajina|Ukraine]] as independent entities. These hostile measures are a flagrant violation of international law and obligations contained in the Minsk agreements, and will not remain without consequences&quot;.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.gov.si/en/news/2022-02-22-response-of-the-ministry-of-foreign-affairs-to-the-recognition-of-independence-of-donetsk-and-luhansk-by-the-russian-federation/|title=Response of the Ministry of Foreign Affairs to the recognition of &quot;independence&quot; of Donetsk and Luhansk by the Russian Federation|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222141648/https://www.gov.si/en/news/2022-02-22-response-of-the-ministry-of-foreign-affairs-to-the-recognition-of-independence-of-donetsk-and-luhansk-by-the-russian-federation}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|South Korea}}
|The South Korean [[Predsednik Južne Koreje|President]] [[Mun Dže In|Moon Jae-in]] has urged Russia to respect Ukrainian sovereignty territorial integrity, pledged to work with international community for de-escalation of the situation in the region. Moon also instructed officials to prepare thoroughly to protect South Korean nationals in Ukraine.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=Haye-ah|first=Lee|date=22 February 2022|title=(2nd LD) Moon says Ukraine's sovereignty must be respected|url=https://en.yna.co.kr/view/AEN20220222002252315?input=tw|work=[[Yonhap News Agency]]|location=Seoul|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222050008/https://en.yna.co.kr/view/AEN20220222002252315?input=tw}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Spain}}
|The Spanish Minister of Foreign Affairs, European Union and Cooperation [[José Manuel Albares]] posted a statement on Twitter: &quot;The Russian recognition of the separatist territories in eastern Ukraine is a flagrant violation of Ukraine's territorial integrity, the Minsk agreements and international legality. We will respond in close coordination with our partners and allies.&quot;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://twitter.com/jmalbares/status/1495879309621350402|title=Twitter|accessdate=21 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220221215404/https://twitter.com/jmalbares/status/1495879309621350402}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Sweden}}
|The Swedish Foreign Minister Ann Linde posted a statement on Twitter: &quot;Strongly condemn Russia's recognition of the non-government controlled areas of Donetsk and Luhansk oblasts of Ukraine as independent entities. A blatant violation of international law and of the Minsk agreements.&quot;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://twitter.com/AnnLinde/status/1495847449528840201|title=Twitter|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220221194657/https://twitter.com/AnnLinde/status/1495847449528840201}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Switzerland}}
|The Swiss Federal Department of Foreign Affairs tweeted: &quot;Russia's recognition of certain areas of the Ukrainian Luhantsk and Donetsk regions as independent states is a flagrant violation of international law, the territorial integrity and sovereignty of Ukraine and the Minsk agreements. Switzerland calls on Russia to uphold its international obligations and to reserve its action.&quot;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://twitter.com/SwissMFA/status/1495882827208052742|title=Twitter Switzerland's statement on recent developments in #Ukraine|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220221220843/https://twitter.com/SwissMFA/status/1495882827208052742}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Turčija}}
|Turško zunanje ministrstvo je rusko priznanje Donecka in Luganska označilo za nesprejemljivo in ga označilo za očitno kršitev ne le minškega sporazuma, ampak tudi ukrajinske politične enotnosti. Turčija je izjavila, da bo sodelovala z Ukrajino pri ohranjanju njene politične enotnosti in ozemeljske celovitosti.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=|first=|date=22 February 2022|title=Russia recognizing Donetsk, Luhansk 'unacceptable' Turkey says|url=https://www.dailysabah.com/politics/diplomacy/russia-recognizing-donetsk-luhansk-unacceptable-turkey-says|work=[[Daily Sabah]]|location=[[Ankara]]|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222105753/https://www.dailysabah.com/politics/diplomacy/russia-recognizing-donetsk-luhansk-unacceptable-turkey-says}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Ukrajina}}
|Ukrajinsko ministrstvo za zunanje zadeve obsoja odločitev Ruske federacije, da prizna &quot;neodvisnost&quot; ustvarjenih kvazi entitet na začasno zasedenih ozemljih Ukrajine, tako imenovane &quot;Luganske ljudske republike&quot; in &quot;Donecke ljudske republike&quot;.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://mfa.gov.ua/en/news/statement-ministry-foreign-affairs-ukraine-russian-federations-decision-recognise-independence-so-called-dpr-and-lpr|title=Statement of the Ministry of Foreign Affairs of Ukraine on the Russian Federation's decision to recognise the &quot;independence&quot; of the so-called &quot;DPR&quot; and &quot;LPR&quot;|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222103115/https://mfa.gov.ua/en/news/statement-ministry-foreign-affairs-ukraine-russian-federations-decision-recognise-independence-so-called-dpr-and-lpr}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Združeno kraljestvo}}
|Britanska zunanja ministrica Liz Truss je kmalu po priznanju Donecka in Luganska obsodila rusko potezo in Rusijo pozvala, naj preneha z destabilizacijskim vedenjem proti Ukrajini. Trussova je tudi izjavila, da bo britanska vlada zaradi njenih destabilizacijskih dejavnosti v regiji v kratkem napovedala nove sankcije proti Rusiji. [[Predsednik vlade Združenega kraljestva|Predsednik vlade]] [[Boris Johnson]] je Putinovo potezo označil za &quot;slabo znamenje&quot; in &quot;očitno kršitev suverenosti&quot; in pozneje sklical sestanek COBR, da bi razpravljali o razmerah v Ukrajini.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.gov.uk/government/news/foreign-secretary-statement-duma-requests-putin-recognises-donetsk-and-luhansk-as-independent|title=Duma requests Putin recognises Donetsk and Luhansk as independent: Foreign Secretary's statement|website=gov.uk|accessdate=22 February 2022|archivedate=18 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220218083905/https://www.gov.uk/government/news/foreign-secretary-statement-duma-requests-putin-recognises-donetsk-and-luhansk-as-independent}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.chardandilminsternews.co.uk/news/national/19941698.liz-truss-uk-will-announce-new-sanctions-russia/|title=Liz Truss: UK will announce new sanctions against Russia|website=Chard and Ilminster News|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222105725/https://www.chardandilminsternews.co.uk/news/national/19941698.liz-truss-uk-will-announce-new-sanctions-russia/}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi novice|date=22 February 2022|title=Vladimir Putin orders 'peace-keeping' forces into separatist regions of Ukraine amid invasion fears|url=https://www.itv.com/news/2022-02-21/joe-biden-agrees-in-principle-to-meeting-with-vladimir-putin|publisher=[[ITV News]]|location=|accessdate=22 February 2022|archivedate=21 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220221231832/https://www.itv.com/news/2022-02-21/joe-biden-agrees-in-principle-to-meeting-with-vladimir-putin}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Združene države Amerike}}
|Na dan objave Putinove izjave je [[Predsednik Združenih držav Amerike|predsednik ZDA]] [[Joe Biden]] podpisal izvršni ukaz 13660, s katerim je uvedel sankcije proti republikama v vzhodni Ukrajini. Odredba, kot izhaja iz izjave sekretarke Bele hiše Jen Psaki, prepoveduje &quot;nove naložbe, trgovino in financiranje s strani ameriških oseb iz njiju ali v njiju v t. i. Donecki ljudski republiki in Luganski ljudski republiki, ki se nahajata v Donbasu&quot; ter daje pooblastilo za uvedbo sankcij proti &quot;vsem osebam, za katere se ugotovi, da delujejo na teh območjih Ukrajine.&quot;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.cbsnews.com/news/ukraine-russia-us-biden-sanctions-donetsk-luhansk/|title=U.S. imposes sanctions after Putin recognizes breakaway Ukraine regions|publisher=CBS News|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222041305/https://www.cbsnews.com/news/ukraine-russia-us-biden-sanctions-donetsk-luhansk/}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Urugvaj}}
|Urugvajsko zunanje ministrstvo z veliko zaskrbljenostjo spremlja povečanje napetosti na meji med Ukrajino in Rusijo, ki se je po ruskem priznanju dveh separatističnih regij v Ukrajini in premestitvi vojaških enot v nasprotju z načeli ustanovne listine Združenih narodov hitro stopnjevala.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.gub.uy/ministerio-relaciones-exteriores/comunicacion/comunicados/incremento-tensiones-entre-ucrania-rusia|title=Incremento de las tensiones entre Ucrania y Rusia|publisher=Ministerio de Relaciones Exteriores del Uruguay|accessdate=23 February 2022|archivedate=23 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220223105034/https://www.gub.uy/ministerio-relaciones-exteriores/comunicacion/comunicados/incremento-tensiones-entre-ucrania-rusia}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Uzbekistan}}
|17. marca 2022 je zunanji minister Uzbekistana Abdulaziz Kamilov dejal, da Uzbekistan ne priznava separatističnih regij, in povedal, da sta obe separatistični regiji, vključno s Krimom, del Ukrajine.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://kun.uz/ru/news/2022/03/17/abdulaziz-kamilov-my-ne-priznayem-donetsk-i-lugansk-otdelnymi-respublikami|title=Абдулазиз Камилов: «Мы не признали Луганскую и Донецкую народные республики»|publisher=Kun.uz|date=17 March 2022|accessdate=17 March 2022}}&lt;/ref&gt;
|}

==== ''De facto'' države ====
{| class=&quot;wikitable sortable&quot; align=&quot;center&quot; width=&quot;100%&quot;
! width=&quot;175px&quot; |Država
! class=&quot;unsortable&quot; | Opombe
|-
|{{Zastava|Kosovo}}
| Ministrstvo za zunanje zadeve Kosova je izrazilo solidarnost z Ukrajino proti ruski agresiji in navedlo, da Putin vodi vojno proti demokraciji. Kosovo je tudi pozvalo svobodni svet, naj odločno nastopi proti Putinu in njegovim zastopnikom.&lt;ref&gt;{{Navedi tvit|number=1496059379354845187|user=MFAKOSOVO|title=Kosova 🇽🇰 stands with Ukraine 🇺🇦 against Russia’s outright aggression. Putin is once again waging war against a peaceful democracy. He has been waging hybrid wars against democracies across Europe for many years. The free world must respond to Putin and his proxies with resolve.|author=MFA Kosova|date=22 February 2022|access-date=23 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220222094929/https://twitter.com/MFAKOSOVO/status/1496059379354845187|archive-date=22 February 2022|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Republika Kitajska|name=Republika Kitajska (Tajvan)}}
| Ministrstvo za zunanje zadeve ROC je izrazilo &quot;globoko obžalovanje in obsodbo&quot; Rusije, potem ko je ta namestila ruske sile v separatistični regiji. Predsednica ROC in tiskovna predstavnica izvršnega juana Kolas Jotaka je dejala, da je &quot;spodbudno&quot;, da veleposlaniki ZN zavračajo ozemeljske zahteve Rusije po Ukrajini, in dejala, da se veseli dneva, ko bo &quot;svet enako zavrnil&quot; zahteve Ljudske republike Kitajske glede Tajvana.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.cnn.com/europe/live-news/ukraine-russia-news-02-22-22/index.html|title=The latest on the Ukraine-Russia crisis|date=22 February 2022|publisher=CNN|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222075701/https://www.cnn.com/europe/live-news/ukraine-russia-news-02-22-22/index.html}}&lt;/ref&gt;
|}

==== Mednarodne ali regionalne organizacije ====
{| class=&quot;wikitable sortable&quot; align=&quot;center&quot; width=&quot;100%&quot;
! width=&quot;175px&quot; |Organizacija
! class=&quot;unsortable&quot; | Opombe
|-
|{{Zastava|Evropska unija}}
| Najvišji uradniki [[Evropska unija|Evropske unije]] so obsodili rusko priznanje in ga označili za &quot;očitno kršitev mednarodnega prava&quot;. Predsednik Evropskega sveta [[Charles Michel]] in predsednica Evropske komisije [[Ursula von der Leyen]] sta v skupni izjavi &quot;najostreje obsodila odločitev ruskega predsednika, da nadaljuje s priznavanjem nevladnih območij v regijah Doneck in Lugansk v Ukrajini kot neodvisnih subjektov.&quot; Naslednji dan je EU sankcionirala 351 poslancev [[Državna duma|državne dume]] zaradi podpore neodvisnosti obeh regij.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.euronews.com/my-europe/amp/2022/02/22/eu-sanctions-351-russian-lawmakers-who-voted-to-recognise-ukraine-s-separatist-republics|title=EU sanctions 351 Russian lawmakers who voted to recognise Ukraine's separatist republics|date=22 February 2022|publisher=EuroNews|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222182039/https://www.euronews.com/my-europe/amp/2022/02/22/eu-sanctions-351-russian-lawmakers-who-voted-to-recognise-ukraine-s-separatist-republics}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.aa.com.tr/en/europe/european-nations-condemn-russia-s-recognition-of-separatist-regions-of-ukraine/2509287|title=European nations condemn Russia's recognition of separatist regions of Ukraine|publisher=AA.com|accessdate=22 February 2022|archivedate=21 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220221223818/https://www.aa.com.tr/en/europe/european-nations-condemn-russia-s-recognition-of-separatist-regions-of-ukraine/2509287}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|NATO}}
| Generalni sekretar Nata [[Jens Stoltenberg]] je obsodil odločitev ruske razširitve priznanja na samooklicani republiki [[Donecka ljudska republika|Doneck]] in [[Luganska ljudska republika|Lugansk]], in izjavil: &quot;To dodatno spodkopava suverenost in ozemeljsko celovitost Ukrajine, spodkopava prizadevanja za rešitev konflikta in krši minške sporazume, katerih podpisnica je tudi Rusija.&quot; Zavezništvo je podprlo suverenost in ozemeljsko celovitost Ukrajine znotraj njenih mednarodno priznanih meja, pri čemer so zavezniki Rusijo pozvali, naj &quot;izbere diplomatsko pot in nemudoma obrne svoje množično vojaško kopičenje v Ukrajini in njeni okolici ter umakne svoje sile iz Ukrajine v skladu s svojimi mednarodnimi obveznostmi in zavezami.&quot;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.nato.int/cps/en/natohq/news_192292.htm|title=Statement by the NATO Secretary General on the recognition by Russia of the self-proclaimed Donetsk and Luhansk People's Republics|publisher=NATO|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222000650/https://www.nato.int/cps/en/natohq/news_192292.htm}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Ikonazastave slika|OSCE flag.svg}} [[Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi|OVSE]]
| OVSE ne priznava DLR in jih označuje za &quot;nezakonite oborožene skupine v Donbasu&quot;, njihova okupirana ozemlja pa za &quot;določena območja regij Donecka in Luganska&quot; ali s kratico &quot;CADLR&quot;.
Poročilo OVSE o vojnih zločinih namiguje, da &quot;neodvisne države&quot; niso niti &quot;sovojskujoče se države Rusije&quot;, omenja jih za &quot;samooklicane 'republike'&quot;, ruske &quot;pooblaščence&quot; in &quot;pod splošnim nadzorom Rusije«, in navaja, da je zato Rusija odgovorna za njihovo kazniva dejanja zoper mednarodno humanitarno pravo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Wolfgang Benedek, Veronika Bílková and Marco Sassòli|date=2022-04-12|title=Report on Violations of International Humanitarian and Human Rights Law, War Crimes and Crimes Against Humanity Committed in Ukraine since 24 February 2022|url=https://www.osce.org/files/f/documents/f/a/515868.pdf|accessdate=2022-05-01|website=OSCE}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Združeni narodi}}
| Generalni sekretar ZN [[António Guterres]] je obsodil rusko priznanje in jo označil za kršitev ozemeljske in suverene celovitosti Ukrajine ter &quot;smrtni udarec&quot; minškim sporazumom. Guterres je tudi okrcal odločitev Rusije, da v regijo pošlje &quot;mirovne sile&quot; z besedami: &quot;Ko enote ene države vstopijo na ozemlje druge države brez njenega soglasja, niso nepristranske mirovne sile. Sploh niso mirovniki.&quot;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.channelnewsasia.com/world/moscow-must-fully-comply-un-charter-guterres-2513991|title=Moscow must fully comply with UN charter: Guterres|publisher=CNA|accessdate=23 February 2022|archivedate=23 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220223235440/https://www.channelnewsasia.com/world/moscow-must-fully-comply-un-charter-guterres-2513991}}&lt;/ref&gt;
|}

== Glej tudi ==

* [[Referendumi o statusu Donbasa 2014]]
* [[Ruska invazija na Ukrajino (2022)]]
* [[Priključitev Krima Ruski federaciji]]
* [[Seznam držav z omejenim priznanjem]]

== Sklici ==

[[Kategorija:Ruska invazija na Ukrajino (2022)]]
[[Kategorija:Rusko-ukrajinska vojna]]
[[Kategorija:Politika Ukrajine]]</text>
      <sha1>fh3j3e2wmvogt9sy5kah3sg7kj4ss6f</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5726692</id>
      <parentid>5726691</parentid>
      <timestamp>2022-08-02T13:57:37Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09090091</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>/* Države članice ZN */ slo.</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="92910" xml:space="preserve">
[[Slika:Donetsk_and_Lugansk_Peoples_Republics_in_Ukraine.png|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/46/Donetsk_and_Lugansk_Peoples_Republics_in_Ukraine.png/220px-Donetsk_and_Lugansk_Peoples_Republics_in_Ukraine.png|sličica| Območje, pod nadzorstvom [[Donecka ljudska republika|Ljudske republike Doneck]] (v črnem, črtasto območje je preostali del Donecke oblasti) in [[Luganska ljudska republika|Ljudske republike Lugansk]] (v modrem, črtasto območje je preostali del Luganske oblasti) znotraj Ukrajine pred začetkom leta [[Ruska invazija na Ukrajino (2022)|2022 Ruska invazija na Ukrajino]]. S svojo barvo je prikazan tudi rusko aneksirani [[Avtonomna republika Krim|Krim]].]]
[[Slika:Putin_-_DNR,_LNR_(2022-02-21)_02.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/4b/Putin_-_DNR%2C_LNR_%282022-02-21%29_02.jpg/220px-Putin_-_DNR%2C_LNR_%282022-02-21%29_02.jpg|sličica| [[Vladimir Putin]] podpisuje predsedniške ukaze o priznanju DPR in LPR ter pogodbe o prijateljstvu, sodelovanju in medsebojni pomoči, 21. februar 2022]]
{{Več slik
| perrow = 2
| total_width = 230
| image1 = Putin decree DNR (2022-02-21).pdf
| image2 = Putin decree LNR (2022-02-21).pdf
| footer = Predsedniški ukrep št. 71 (levo) in št.. 72 (desno), ki priznavata neodvisnost DPR in LPR
}}
[[Category:Pages using multiple image with auto scaled images]]
[[Donecka ljudska republika|Ljudska republika Doneck]] (DPR) in [[Luganska ljudska republika]] (LPR) sta ruski [[Marionetna država|marionetni državi]] v [[Donbas|Donbasu]] v Ukrajini. Obe sta razglasili neodvisnost od [[Ukrajina|Ukrajine]] po nezakonitem in mednarodno nepriznanem referendumu leta 2014. Ukrajinska vlada meni, da so entitete pod [[Seznam terorističnih skupin|terorističnim nadzorom]].

DPR in LPR sta leta 2014 poskušali skleniti zvezo [[Nova Rusija (konfederacija)|Nova Rusija]], čeprav je bila ustanovitev konfederacije do leta 2015 opuščena. Leta 2014 je [[Južna Osetija]], ki je tudi sama separatistična nepriznana država, ki jo podpira Rusija; zahteva jo [[Gruzija]], priznala neodvisnost obeh kvazidržav.

Obe kvazidržavi je Rusija kot suvereni državi priznala 21. februarja 2022, štiri dni kasneje ji je sledila [[Abhazija]], še ena odcepljena proruska kvazidržava na ozemlju Gruzije.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.bbc.co.uk/news/world-europe-60468237|title=Russia recognizes Ukraine separatist regions as independent states|website=BBC News|accessdate=21 February 2022|archivedate=21 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220221205402/https://www.bbc.co.uk/news/world-europe-60468237}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;{{Navedi splet|date=25 February 2022|title=Abkhazia recognises Ukraine's Donetsk and Luhansk|url=https://oc-media.org/abkhazia-recognises-ukraines-donetsk-and-luhansk/|accessdate=25 February 2022|website=[[OC Media]]|language=en-US}}&lt;/ref&gt; Kvazidržavi sta kasneje priznali še dve državi, ki ju priznavajo [[Organizacija združenih narodov|Združeni narodi]]: [[Sirija]] 29. junija 2022&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://theatlasnews.co/2022/06/29/syrian-government-recognizes-pro-russian-lpr-dpr-ukrainian-separatist-states/|title=Syrian Government Recognizes Pro-Russian LPR/DPR Ukrainian Separatist States|date=29 June 2022}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.reuters.com/world/middle-east/syria-recognizes-independence-sovereignty-donetsk-luhansk-state-news-agency-2022-06-29/|title=Syria recognizes independence, sovereignty of Donetsk, Luhansk -state news agency|work=Reuters|date=29 June 2022}}&lt;/ref&gt; in [[Severna Koreja]] 13. julija 2022.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|date=13 July 2022|title=Ukraine cuts N Korea ties over recognition of separatist regions|work=[[Al Jazeera]]|url=https://www.aljazeera.com/news/2022/7/13/n-korea-recognises-breakaway-of-russias-proxies-in-east-ukraine|accessdate=13 July 2022}}&lt;/ref&gt;
[[Slika:International_Recognition_of_Donetsk_and_Lugansk.svg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/b1/International_Recognition_of_Donetsk_and_Lugansk.svg/220px-International_Recognition_of_Donetsk_and_Lugansk.svg.png|sličica|Zemljevid mednarodnega diplomatskega položaja ljudskih republik Doneck in Lugansk.{{legend|#6a1f1f|Uradno [[diplomatsko priznanje]] obeh republik}}]]

== Zgodovina in trenutno stanje ==
[[Slika:2014-05-11._Референдум_в_Донецке_017.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/a/a1/2014-05-11._%D0%A0%D0%B5%D1%84%D0%B5%D1%80%D0%B5%D0%BD%D0%B4%D1%83%D0%BC_%D0%B2_%D0%94%D0%BE%D0%BD%D0%B5%D1%86%D0%BA%D0%B5_017.jpg/220px-2014-05-11._%D0%A0%D0%B5%D1%84%D0%B5%D1%80%D0%B5%D0%BD%D0%B4%D1%83%D0%BC_%D0%B2_%D0%94%D0%BE%D0%BD%D0%B5%D1%86%D0%BA%D0%B5_017.jpg|sličica| Referendumov o statusu Donbasa maja 2014 uradno ni priznala niti ukrajinska vlada niti katerakoli država članica ZN (takrat vključno z Rusijo).&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=Rebels appeal to join Russia after east Ukraine referendum|url=https://www.reuters.com/article/us-ukraine-crisis-idUSBREA400LI20140512|work=[[Reuters]]|date=12 May 2014|accessdate=22 February 2022|archivedate=12 November 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20211112125615/https://www.reuters.com/article/us-ukraine-crisis-idUSBREA400LI20140512}}&lt;/ref&gt;]]
Novembra 2014 so predstavniki [[Nova Rusija (konfederacija)|Novorosije]] poslali prošnjo za [[diplomatsko priznanje]] več [[Latinska Amerika|latinskoameriškim]] državam, vključno s [[Kuba|Kubo]], [[Nikaragva|Nikaragvo]] in [[Venezuela|Venezuelo]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://amerika21.de/2014/11/109296/noworossija-ukraine-kuba|title=Ostukrainische &quot;Volksrepubliken&quot; suchen Anerkennung in Lateinamerika|trans-title=Eastern Ukrainian &quot;People's Republics&quot; seek recognition in Latin America|language=de|date=17 November 2014|website=amerika21|accessdate=28 April 2020|archivedate=4 February 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190204000914/https://amerika21.de/2014/11/109296/noworossija-ukraine-kuba}}&lt;/ref&gt; Nobena država na prošnjo ni odgovorila.

Maja 2015 je bila konfederacija Novorosije &quot;zamrznjena&quot; zaradi njene &quot;nezdružljivosti z načrti [[Normandijski format|normandijskega formata]] za mirovno rešitev&quot;, ki je spodbujal avtonomnost DPR in LPR  znotraj ukrajinskih meja.&lt;ref name=&quot;utenrp&quot;&gt;{{Navedi novice|url=http://uatoday.tv/politics/russian-backed-novorossiya-breakaway-movement-collapses-428372.html|title=Russian-backed 'Novorossiya' breakaway movement collapses|publisher=[[Ukraine Today]]|date=20 May 2015|accessdate=20 May 2015|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150521051525/http://uatoday.tv/politics/russian-backed-novorossiya-breakaway-movement-collapses-428372.html|archivedate=21 May 2015}}&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;{{Navedi novice|last=Dergachev|first=Vladimir|last2=Kirillov|first2=Dmitry|date=20 May 2015|url=http://gazeta.ru/politics/2015/05/19_a_6694441.shtml|trans-title=Project &quot;New Russia&quot; is closed|language=ru|work=[[Gazeta.Ru]]|accessdate=20 May 2015|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150520101507/http://gazeta.ru/politics/2015/05/19_a_6694441.shtml|archivedate=20 May 2015}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Andrei|first=Kolesnikov|authorlink=Andrey Vladimirovich Kolesnikov|date=2015-05-29|title=Why the Kremlin Is Shutting Down the Novorossiya Project|url=http://carnegieendowment.org/2015/05/29/why-kremlin-is-shutting-down-novorossiya-project/i96u|publisher=[[Carnegie Endowment for International Peace]]|accessdate=2015-12-20|archiveurl=https://web.archive.org/web/20151222171800/http://carnegieendowment.org/2015/05/29/why-kremlin-is-shutting-down-novorossiya-project/i96u|archivedate=22 December 2015}}&lt;/ref&gt;

Ozemlje, ki ga nadzorujeta obe republiki, kot del Ukrajine priznavajo skoraj vse države na svetu, razen Rusije in držav, ki izkazujejo svojo podporo ruskemu priznanju. Ljudski republiki Doneck in Lugansk sta mednarodno priznanje prejeli samo ena od druge (med Ljudsko republiko Doneck in Ljudsko republiko Lugansk), od Rusije, Abhazije in [[Južna Osetija|Južne Osetije]].

15. februarja 2022 je ruska [[državna duma]] izglasovala zahtevo predsedniku [[Vladimir Putin|Vladimirju Putinu]], da samorazglašeni ljudski republiki [[Donecka ljudska republika|Doneck]] in [[Luganska ljudska republika|Lugansk]] v Ukrajini prizna kot neodvisni državi. Predlog zakona je predlagala komunistična partija.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.politico.eu/article/russia-state-duma-parliament-donetsk-luhansk-moscow-putin-kremlin-ukraine-conflict/|title=Russia's parliament urges Putin to recognize separatist republics in Ukraine|date=15 February 2022|website=[[POLITICO]]|first=Victor|last=Jack|accessdate=22 February 2022|archivedate=21 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220221185331/https://www.politico.eu/article/russia-state-duma-parliament-donetsk-luhansk-moscow-putin-kremlin-ukraine-conflict/}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.reuters.com/world/europe/russias-parliament-asks-putin-recognise-breakaway-east-ukrainian-regions-2022-02-15/|title=Russia's parliament asks Putin to recognise breakaway east Ukrainian regions|work=[[Reuters]]|date=15 February 2022|accessdate=22 February 2022|archivedate=21 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220221135724/https://www.reuters.com/world/europe/russias-parliament-asks-putin-recognise-breakaway-east-ukrainian-regions-2022-02-15/}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.themoscowtimes.com/2022/02/15/russian-parliament-backs-plan-to-recognize-breakaway-ukrainian-regions-a76381|title=Russian Parliament Backs Plan to Recognize Breakaway Ukrainian Regions|first=Felix|last=Light|date=15 February 2022|website=The Moscow Times|accessdate=22 February 2022|archivedate=15 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220215131136/https://www.themoscowtimes.com/2022/02/15/russian-parliament-backs-plan-to-recognize-breakaway-ukrainian-regions-a76381}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.dw.com/en/russian-duma-asks-putin-to-recognize-ukrainian-regions-as-independent/a-60783596|title=Russian Duma asks Putin to recognize Ukrainian regions as independent &amp;#124; DW &amp;#124; 15.02.2022|last=[[Deutsche Welle]]|website=DW.COM|accessdate=22 February 2022|archivedate=21 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220221092755/https://www.dw.com/en/russian-duma-asks-putin-to-recognize-ukrainian-regions-as-independent/a-60783596}}&lt;/ref&gt;

[[Državna duma]] [[Rusija|Rusije]] je 21. februarja 2022 sprejela predlog zakona o uradnem priznanju samooklicane [[Donecka ljudska republika|Ljudske republike Doneck]] in [[Luganska ljudska republika|Ljudske republike Lugansk]] v vzhodni Ukrajini kot neodvisni državi. Predlog zakona je potrdil [[Predsednik Ruske federacije|predsednik]] [[Vladimir Putin]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.xinhuanet.com/english/europe/20220215/ab6821835bf8414189ae114cf188b1b1/c.html|title=Russian parliament passes bill on recognition of self-proclaimed Donbass &quot;republics&quot;-Xinhua|website=www.xinhuanet.com|accessdate=15 February 2022|archivedate=15 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220215125605/http://www.xinhuanet.com/english/europe/20220215/ab6821835bf8414189ae114cf188b1b1/c.html}}&lt;/ref&gt; Istega dne je ruski predsednik Vladimir Putin podpisal odloka o priznanju Ljudske republike Doneck in Ljudske republike Lugansk ter podpisal sporazume o prijateljstvu, sodelovanju in pomoči z republikama.&lt;ref name=&quot;TASS&quot;&gt;{{Navedi splet|date=22 February 2022|title=Путин подписал указы о признании ЛНР и ДНР.|trans-title=Putin signed decrees recognizing the LPR and the DPR.|url=https://tass.ru/politika/13792297|website=TASS|language=ru-RU|accessdate=21 February 2022|archivedate=21 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220221195832/https://tass.ru/politika/13792297}}&lt;/ref&gt;

24. februarja 2022 je [[Ruska invazija na Ukrajino (2022)|Rusija vdrla v Ukrajino]] in s tem začela svojo prisotnost na ozemljih obeh republik. Medtem je priznanje 25. februarja 2022 v celoti izvedla tudi Abhazija s predsedniškim odlokom Aslana Bzhania.

Anketa, ki jo je objavil neodvisni center Levada, je pokazala, da 45 % Rusov podpira rusko priznanje separatističnih Ljudskih republik Doneck in Lugansk.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title='I fear Putin is unstoppable': Russians on the invasion of Ukraine|url=https://www.theguardian.com/world/2022/feb/25/russian-guardian-readers-on-ukraine-invasion|work=[[The Guardian]]|date=25 February 2022}}&lt;/ref&gt;

Poslanec državne dume Mihajil Matvejev je glasoval za priznanje samooklicanih republik Doneck in Lugansk, a je kasneje obsodil [[Ruska invazija na Ukrajino (2022)|rusko invazijo na Ukrajino leta 2022]] in izjavil,
{{Citatni blok|&quot;Glasoval sem za mir in ne vojno. Želel sem, da Rusija postane ščit, da  [[Donbas]] ne bi bil bombardiran, in ne zato, da bi bil bombardiran [[Kijev]].&quot;|source=&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://twitter.com/nexta_tv/status/1497405222167195658?ref_src=twsrc^tfw |title=The war must end immediately, said Mikhail #Matveev, a member of the #KPRF faction |website=Twitter|publisher=[[Nexta]]|date=February 26, 2022|accessdate=February 26, 2022}}&lt;/ref&gt;|author=Mihajil Matvejev}}

== Stališča držav in organizacij ==

=== Države, ki uradno priznavajo Ljudsko republiko Doneck in Ljudsko republiko Lugansk kot neodvisni državi ===

==== Države članice ZN ====
{| class=&quot;wikitable sortable&quot; align=&quot;center&quot; width=&quot;80%&quot;
!
! width=&quot;175px&quot; | [[država članica Združenih narodov|Država]]
! [[Diplomatsko priznanje|Datum priznanja]]
! Vzpostavljeni [[Diplomacija|diplomatski odnosi]]
! class=&quot;unsortable&quot; | Opombe
|-
| 1
|{{Zastava|Rusija}}
| 21. februar 2022&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi novice|last=Troianovski|first=Anton|authorlink=Anton Troianovski|last2=Hopkins|first2=Valerie|date=21 February 2022|title=Russia will recognize two regions in Ukraine, a possible prelude to invasion.|language=en-US|work=[[The New York Times]]|url=https://www.nytimes.com/live/2022/02/21/world/ukraine-russia-putin-biden|accessdate=21 February 2022|issn=0362-4331|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220221172643/https://www.nytimes.com/live/2022/02/21/world/ukraine-russia-putin-biden|archivedate=21 February 2022}}&lt;/ref&gt;
| 21. februar 2022&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;
| V svojem nagovoru ob priznanju DPR in LPR je Putin podprl tudi njune ozemeljske zahteve po [[Donbas|Donbasu]] v Ukrajini.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=Jack|first=Victor|last2=Busvine|first2=Douglas|title=Putin recognizes separatist claims to Ukraine's entire Donbass region|url=https://www.politico.eu/article/vladimir-putin-russia-ukraine-donbass-separatist-recognition/|accessdate=28 February 2022|work=Politico|date=22 February 2022}}&lt;/ref&gt;
|-
| 2
|{{Zastava|Sirija}}
| 29. junij 2022&lt;ref&gt;{{Navedi novice|date=29 June 2022|title=Syria recognizes independence, sovereignty of Donetsk, Luhansk -state news agency|work=[[Reuters]]|url=https://www.reuters.com/world/middle-east/syria-recognizes-independence-sovereignty-donetsk-luhansk-state-news-agency-2022-06-29/|accessdate=29 June 2022}}&lt;/ref&gt;
|
| Februarja 2022 je zunanji minister Faisal Mekdad na dogodku v Moskvi izjavil, da &quot;Sirija podpira odločitev predsednika Vladimirja Putina, da prizna republiki Lugansk in Doneck&quot;.&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Navedi novice|last=Reuters|date=2022-02-22|title=Syria supports Putin's recognition of Ukraine breakaway regions -FM|language=en|work=Reuters|url=https://www.reuters.com/world/middle-east/syria-supports-putins-recognition-ukraine-breakaway-regions-fm-2022-02-22/|accessdate=2022-02-22|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222105756/https://www.reuters.com/world/middle-east/syria-supports-putins-recognition-ukraine-breakaway-regions-fm-2022-02-22/}}&lt;/ref&gt; Sirska državna tiskovna agencija SANA je kasneje poročala, da je Sirija &quot;pripravljena graditi odnose z republikama Lugansk in Doneck&quot;.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|date=22 February 2022|title=Republic Presidency: Syria ready to build relations with republics of Luhansk and Donetsk|url=https://www.sana.sy/en/?p=264314|accessdate=22 February 2022|work=[[Syrian Arab News Agency]]|language=en-US|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222122217/http://sana.sy/en/?p=264314}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;HouthiRec2&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.middleeastmonitor.com/20220222-syria-yemens-houthis-recognise-independence-of-russia-backed-donetsk-luhansk/|title=Syria, Yemen's Houthis recognise independence of Russia-backed Donetsk, Luhansk|date=22 February 2022|website=Middle East Monitor}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Syria backs Russian recognition of east Ukraine breakaway regions|url=https://www.aljazeera.com/news/2022/2/22/syria-backs-russian-recognition-east-ukraine-breakaway-regions|accessdate=2022-02-26|website=www.aljazeera.com|language=en|quote=He said that Syria would be ready to recognise them the way it had recognised [breakaway Georgian regions of] South Ossetia and Abkhazia}}&lt;/ref&gt; Kot odgovor na priznanje je Ukrajina prekinila vse svoje diplomatske odnose s Sirijo, Sirija storila enako 22. julija 2022.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|date=20 July 2022|title=Syria ruptures diplomatic relations with Ukraine|url=https://sana.sy/en/?p=278288|accessdate=20 July 2022|work=[[Syrian Arab News Agency]]|language=en-US}}&lt;/ref&gt; Pred prekinitvijo odnosov sta bili veleposlaništvi obeh držav zaprti leta 2016 oziroma 2018 med [[Sirska državljanska vojna|državljansko vojno v Siriji]].
|-
| 3
|{{Zastava|Severna Koreja}}
| 13. julij 2022&lt;ref&gt;{{Navedi novice|date=13 July 2022|title=Ukraine cuts N Korea ties over recognition of separatist regions|work=[[Al Jazeera]]|url=https://www.aljazeera.com/news/2022/7/13/n-korea-recognises-breakaway-of-russias-proxies-in-east-ukraine|accessdate=13 July 2022}}&lt;/ref&gt;
|
| 13. julija 2022 je korejska osrednja tiskovna agencija poročala, da je zunanji minister Severne Koreje Čoe Son-hui poslal pisma kolegoma v republikah Doneck in Lugansk, v katerih je priznal neodvisnost republik in izrazil željo po razvoju meddržavnih odnosov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://world.kbs.co.kr/service/news_view.htm?lang=e&amp;Seq_Code=170997|title=N. Korea Recognizes Independence Breakaway Regions in Ukraine|date=2022-07-14|accessdate=July 14, 2022}}&lt;/ref&gt; Zaradi priznanja je Ukrajina pretrgala diplomatske odnose s Severno Korejo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://nationalinterest.org/blog/buzz/diplomatic-ties-cut-north-korea-recognizes-separatists-and-ukraine-responds-203591|title=Diplomatic Ties Cut: North Korea Recognizes Separatists and Ukraine Responds|date=16 July 2022}}&lt;/ref&gt;
|}

==== ''De facto'' države ====
{| class=&quot;wikitable sortable&quot; align=&quot;center&quot; width=&quot;80%&quot;
!
! width=&quot;175px&quot; | [[Seznam držav z omejenim priznanjem|Država]]
! [[Diplomatsko priznanje|Datum priznanja]]
! Vzpostavljeni [[Diplomacija|diplomatski odnosi]]
! class=&quot;unsortable&quot; | Opombe
|-
| 1
|{{Zastava|Ljudska republika Doneck}}&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;{{Zastava|Ljudska republika Luhansk}}
| 11. maj 2014
| 11. maj 2014
| Tako Ljudska republika Doneck kot Ljudska republika Lugansk sta istočasno razglasili neodvisnost in sta bili pred tem od leta 2014 do 2015 združeni v konfederacijo [[Nova Rusija (konfederacija)|Nova Rusija]].
|-
| 2
|{{Zastava|Južna Osetija}}
| 18. junij 2014 (LPR)&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.rferl.org/a/south-ossetia-recognizes-luhansk-peoples-republic/25427651.html|title=South Ossetia Recognizes 'Luhansk People's Republic'|website=[[RadioFreeEurope/RadioLiberty]]|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210610130510/https://www.rferl.org/a/south-ossetia-recognizes-luhansk-peoples-republic/25427651.html|archivedate=10 June 2021}}&lt;/ref&gt;&lt;br /&gt;27. junij 2014 (DPR) &lt;ref name=&quot;ossetia-donetsk&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://tass.com/world/738110|title=South Ossetia recognizes independence of Donetsk People's Republic|website=TASS|accessdate=20 May 2019|archivedate=3 March 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210303063641/https://tass.com/world/738110}}&lt;/ref&gt;
| 28. januar 2015 (LPR)&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.themoscowtimes.com/news/article/luhansk-people-s-republic-recognizes-south-ossetia/515072.html|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150715102008/http://www.themoscowtimes.com/news/article/luhansk-people-s-republic-recognizes-south-ossetia/515072.html|archivedate=15 July 2015|title=Luhansk People's Republic Recognizes South Ossetia|website=The Moscow Times|date=28 January 2015}}&lt;/ref&gt;&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;12. maj 2015 (DPR)&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.turkishweekly.net/news/185417/ukrainian-separatists-recognize-abkhazia-south-ossetia.html|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150518100442/http://www.turkishweekly.net/news/185417/ukrainian-separatists-recognize-abkhazia-south-ossetia.html|archivedate=18 May 2015|title=Ukrainian separatists recognize Abkhazia, South Ossetia, 13 May 2015|date=18 May 2015}}&lt;/ref&gt;
| Varnostni svet Južne Osetije je 27. junija 2014 sklenil priznati Ljudsko republiko Doneck. Predsednik Južne Osetije je za medije izjavil: &quot;Verjamem, da je priznanje republike Doneck pravi korak, prebivalci Južne Osetije odločitev podpirajo in pozdravljajo.&quot;&lt;ref name=&quot;ossetia-donetsk&quot; /&gt;
|-
|3
|{{Zastava|Abhazija}}
| 25. februar 2022
| 9. marec 2022 (DPR)&lt;ref&gt; {{Navedi novice|url=http://mfaapsny.org/en/allnews/news/othernews/respublika-abkhaziya-i-donetskaya-narodnaya-respublika-ustanovili-diplomaticheskie-otnosheniya/|title=The Republic of Abkhazia and the Donetsk People's Republic established diplomatic relations|date=9 March 2022|accessdate=12 March 2022}}&lt;/ref&gt;&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;10. marec 2022 (LPR)&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://apsnypress.info/ru/item/7007-respublika-abkhaziya-i-luganskaya-narodnaya-respublika-ustanovili-diplomaticheskie-otnosheniya|title=respublika abkhaziya i luganskaya narodnaya respublika ustanovili diplomaticheskie otnosheniya|date=10 March 2022|accessdate=12 March 2022}}&lt;/ref&gt;
| Ministrstvo za zunanje zadeve je 22. februarja 2022 objavilo izjavo, v kateri pozdravlja rusko priznanje neodvisnosti Ljudskih republik Doneck in Lugansk.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://mfaapsny.org/en/allnews/news/statements_speeches/zayavlenie-ministerstva-inostrannykh-del-abkhazii/|title=Statement of the Ministry of Foreign Affairs of the Republic of Abkhazia|date=2022-02-22|publisher=[[Minister for Foreign Affairs of Abkhazia]]|accessdate=2022-02-22|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222155839/http://mfaapsny.org/en/allnews/news/statements_speeches/zayavlenie-ministerstva-inostrannykh-del-abkhazii/}}&lt;/ref&gt;&lt;br /&gt;25. februarja 2022 je predsednik Aslan Bzhania oznanil priznanje Ljudske republike Doneck in Ljudske republike Lugansk.&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;{{Navedi splet|date=25 February 2022|title=Abkhazia recognises Ukraine's Donetsk and Luhansk|url=https://oc-media.org/abkhazia-recognises-ukraines-donetsk-and-luhansk/|accessdate=25 February 2022|website=[[OC Media]]|language=en-US}}&lt;/ref&gt;
|}

=== Države in organizacije, ki podpirajo rusko priznanje LR Doneck in LR Lugansk kot neodvisnih držav ===

==== Države članice ZN ====
{| class=&quot;wikitable sortable&quot; align=&quot;center&quot; width=&quot;100%&quot;
! width=&quot;175px&quot; |Država
! class=&quot;unsortable&quot; | Opombe
|-
|{{Zastava|Belorusija}}
| Belorusko zunanje ministrstvo je kljub pozivom k priznanju obeh republik priznanje zavrnilo, a je podprlo odločitev Rusije. V izjavi piše: »V takih razmerah spoštljivo razumemo odločitev ruske strani, da prizna neodvisnost Ljudskih republik Doneck in Lugansk. Republika Belorusija se je vedno aktivno in dosledno zavzemala za mirno rešitev konflikta v jugovzhodni Ukrajini. Še vedno menimo, da so diplomatske metode prednostna naloga in smo  k temu procesu pripravljeni prispevati na vse možne načine.«&lt;ref name=&quot;belarus&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://amp.ura.news/news/1052534497|title=Беларусь не стала признавать ДНР и ЛНР|publisher=URA.RU|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222220657/https://amp.ura.news/news/1052534497}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Srednjeafriška republika}}
| Predsednik Faustin-Archange Touadéra je za RIA Novosti izjavil: »Verjamem, da bo ta odločitev nedvomno rešila življenja in preprečila veliko nasilja. Po naši analizi je cilj te odločitve reševanje življenj. To odločitev podpirajo mnogi, ker se želi izogniti nasilju in izgubi človeških življenj.”&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://news.middleeast-24.com/news/24768.html|title=Central African Republic hails Russia's decision to recognize the republics of Lugansk and Donetsk|website=Middle East 24|date=23 February 2022|accessdate=27 February 2022}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Nikaragva}}
| Predsednik [[Daniel Ortega]] je izjavil: &quot;Prepričan sem, da bodo ljudje glasovali za vključitev svojih regij v Rusijo, če bodo tam izvedli referendum, kot je bil narejen na Krimu. To je rusko prebivalstvo in ni podvrženo diktatu Nata, EU in ZDA.«&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.themoscowtimes.com/2022/02/22/global-reactions-to-russias-recognition-of-east-ukraine-separatists-a76505|title=Global Reactions to Russia's Recognition of East Ukraine Separatists|date=22 February 2022|publisher=The Moscow Times|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222071905/https://www.themoscowtimes.com/2022/02/22/global-reactions-to-russias-recognition-of-east-ukraine-separatists-a76505}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Sudan}}
| Namestnik vodje suverenega sveta Mohamed Hamdan Dagalo je izjavil: »Rusija ima pravico delovati v interesu svojih državljanov in zaščititi svoje ljudi. Pravico ima po ustavi in po zakonu. Ves svet se mora zavedati, da ima pravico braniti svoje ljudi.«&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://sudantribune.com/article255658/|title=Sudan says Hemetti did not support Putin's policy on Ukraine|website=Sudan Tribune|date=24 February 2022|accessdate=27 February 2022}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Venezuela}}
| Predsednik [[Nicolás Maduro]] je &quot;ponovno potrdil vso svojo podporo&quot; ruskemu predsedniku Putinu &quot;v obrambi miru v Rusiji&quot; in izjavil, da je &quot;ozemlje Luganska in Donecka prevzelo funkcije ljudskih republik, da bi se branili pred pokolom fašističnih vladnih sektorjev, ki so v Ukrajini usmrčevali lovce, lovke, napadali družine, bombardirali in s težkim orožjem začeli spopad.&quot;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Ucrania: Nicolás Maduro reafirma &quot;todo el respaldo&quot; a Vladimir Putin|last=&lt;!--Not stated--&gt;|url=https://www.dw.com/es/ucrania-nicol%C3%A1s-maduro-reafirma-todo-el-respaldo-a-vladimir-putin/a-60880210|accessdate=2022-02-23|publisher=[[Deutsche Welle]]|language=es-ES|archivedate=23 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220223055126/https://www.dw.com/es/ucrania-nicol%C3%A1s-maduro-reafirma-todo-el-respaldo-a-vladimir-putin/a-60880210}}&lt;/ref&gt;
|}

==== ''De facto'' države ====
{| class=&quot;wikitable sortable&quot; align=&quot;center&quot; width=&quot;100%&quot;
! width=&quot;175px&quot; |Država
! class=&quot;unsortable&quot; | Opombe
|-
|{{Zastava|Arcah}}
| Arayik Harutyunyan, predsednik samooklicane republike Artsakh, je podal izjavo, v kateri je pozdravil priznanje neodvisnosti ljudskih republik. Dejal je, da je &quot;pravica narodov do samoodločbe in izgradnje lastne države neodtujljiva za vsako ljudstvo in je temeljno načelo mednarodnega prava&quot;.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://en.armradio.am/2022/02/22/right-to-self-determination-a-fundamental-principle-artsakh-president-welcomes-recognition-of-donetsk-and-lugansk/|title=Right to self-determination a fundamental principle: Artsakh President welcomes recognition of Donetsk and Lugansk|date=2022-02-22|publisher=[[Public Radio of Armenia]]|accessdate=2022-02-22|archivedate=23 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220223235508/https://en.armradio.am/2022/02/22/right-to-self-determination-a-fundamental-principle-artsakh-president-welcomes-recognition-of-donetsk-and-lugansk/}}&lt;/ref&gt;
|}

=== Države in organizacije, ki nasprotujejo priznanju Ljudske republike Doneck in Ljudske republike Luganska kot neodvisnih držav ===

==== Države članice ZN ====
{| class=&quot;wikitable sortable&quot; align=&quot;center&quot; width=&quot;100%&quot;
! width=&quot;175px&quot; |State
! class=&quot;unsortable&quot; |Notes
|-
|{{Zastava|Albanija}}
|Albanska ministrica za Evropo in zunanje zadeve Olta Xhaçka je na Twitterju objavila izjavo: &quot;Albanija obsoja rusko priznanje neodvisnosti regij Donecka in Luganska. Očitna kršitev mednarodnega prava, minškega sporazuma, kot tudi kršitev Ukrajinske ozemeljske celovitosti in suverenosti. Albanija je združena s partnerji in zavezniki v podporo Ukrajini.&quot;&lt;ref&gt;{{Navedi tvit|number=1495850373801721859|user=xhacka_olta|title=Albania condemns Russia's recognition of the independence of the regions of Donetsk&amp;Luhansk.A clear violation of international law,of the Minsk agreement as well as a violation of 🇺🇦’ territorial integrity and sovereignty!🇦🇱 stands united with partners and allies in support of🇺🇦|author=Olta Xhaçka|date=21 February 2022|access-date=21 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220221195855/https://twitter.com/xhacka_olta/status/1495850373801721859|archive-date=21 February 2022}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Argentina}}
|Ministrstvo za zunanje zadeve in bogoslužje je ponovilo poziv generalnega sekretarja ZN Gutérresa k spoštovanju ozemeljske suverenosti in pozvalo k mirni rešitvi konflikta. Argentina je tudi pozvala k spoštovanju [[Ustanovna listina Združenih narodov|ustanovne listine Združenih narodov]] in mednarodnega prava.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=Naciones Unidas: &quot;Argentina no cree en un camino de confrontación que nos remita a la lógica del pasado&quot;, con referencia al conflicto en Ucrania|trans-title=United Nations: &quot;Argentina does not believe in a path of confrontation that takes us back to the logic of the past&quot;, with reference to the conflict in Ukraine|url=https://www.impulsobaires.com.ar/nota/297427/naciones-unidas-argentina-no-cree-en-un-camino-de-confrontacion-que-nos-remita-a-la-logica-del-pasado-con-referencia-al-conflicto-en-ucrania/|accessdate=24 February 2022|work=Impulso Baires|date=23 February 2022|language=es}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Avstralija}}
|Avstralski minister za zunanje zadeve je obsodil rusko priznanje in dejal, da &quot;grobo spodkopava suverenost in ozemeljsko celovitost Ukrajine ter da po mednarodnem pravu nima nobene veljave.&quot; Minister je prav tako obsodil napoved predsednika Putina, da bo Rusija &quot;v vzhodno Ukrajino poslala t. i. mirovnike&quot;, in dejal, da &quot;to osebje niso mirovniki&quot;.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.foreignminister.gov.au/minister/marise-payne/media-release/australia-condemns-russias-unlawful-moves-eastern-ukraine|title=Australia condemns Russia's unlawful moves on eastern Ukraine|website=Australian Government Department of Foreign Affairs and Trade|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222105741/https://www.foreignminister.gov.au/minister/marise-payne/media-release/australia-condemns-russias-unlawful-moves-eastern-ukraine}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Avstrija}}
|Avstrijski zunanji minister [[Alexander Schallenberg]] je izjavil, da je priznanje samooklicanih ljudskih republik s strani Ruske federacije &quot;huda kršitev suverenosti in ozemeljske celovitosti Ukrajine in jo kategorično obsojamo.&quot;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.bmeia.gv.at/en/the-ministry/press/news/2022/02/declaration-of-foreign-minister-alexander-schallenberg-on-the-recognition-of-the-self-proclaimed-donetsk-and-luhansk-peoples-republics-by-the-russian-federation/|title=Declaration of Foreign Minister Alexander Schallenberg on the recognition of the self-proclaimed Donetsk and Luhansk People's Republics by the Russian Federation|website=Federal Ministry Republic of Austria|accessdate=21 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222151335/https://www.bmeia.gv.at/en/the-ministry/press/news/2022/02/declaration-of-foreign-minister-alexander-schallenberg-on-the-recognition-of-the-self-proclaimed-donetsk-and-luhansk-peoples-republics-by-the-russian-federation}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Belgija}}
|Belgijska ministrica za zunanje zadeve [[Sophie Wilmès]] je tvitnila: &quot;Belgija obsoja priznanje separatističnih ozemelj v Ukrajini. Gre za kršitev mednarodnega prava, minških sporazumov in ozemeljske celovitosti Ukrajine. Tesno bomo sodelovali z našimi partnerji iz EU in Nata, da se bomo odzvali odločno in enotno.&quot;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://twitter.com/Sophie_Wilmes/status/1495866779045871625|title=Twitter|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220221210401/https://twitter.com/Sophie_Wilmes/status/1495866779045871625}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Bosna in Hercegovina}}
|Bošnjaški član [[Predsedstvo Bosne in Hercegovine|predsedstva]] [[Šefik Džaferović]] je obsodil ruska priznanja neodvisnosti. &quot;Bosna in Hercegovina spoštuje in podpira ozemeljsko celovitost in suverenost Ukrajine. Obsojam odločitev Ruske federacije, da prizna obe ukrajinski regiji kot državi, kar je očitna kršitev mednarodnega prava,&quot; je dejal Džaferović. Srbski član predsedstva [[Milorad Dodik]] je dejal, da je to njegovo osebno mnenje. Po poročanju radia Free Europe je dejal, da si bo entiteta [[Republika Srbska]] glede vprašanja Ukrajine prizadevala za nevtralnost na nacionalni ravni.&lt;ref name=&quot;BIH&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://europeanwesternbalkans.com/2022/02/22/western-balkans-reacts-to-russian-recognition-of-donetsk-and-luhansk/|title=Western Balkans reacts to Russian recognition of Donetsk and Luhansk|date=22 February 2022|publisher=European Western Balkans|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222112408/https://europeanwesternbalkans.com/2022/02/22/western-balkans-reacts-to-russian-recognition-of-donetsk-and-luhansk/}}&lt;/ref&gt; Predsednik predsedstva Željko Komšić je ostro obsodil &quot;ruski napad na ozemlje Ukrajine.&quot;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://sarajevotimes.com/presidency-of-bih-without-the-unified-attitude-on-ukraine-crisis|title=Presidency of BiH without the Unified Attitude on Ukraine Crisis|website=Sarajevo Times|date=22 February 2022|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222154444/https://sarajevotimes.com/presidency-of-bih-without-the-unified-attitude-on-ukraine-crisis/}}/&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Bolgarija}}
|Odnosi med Bolgarijo in Rusijo so bili dolga leta zmerni. Na dan Putinovega ukaza ke predsednik vlade Kiril Petkov obsodil Putinovo priznanje. Izjavil je: &quot;Še naprej ohranjamo ozemeljsko celovitost Ukrajine znotraj njenih mednarodno priznanih meja. Mednarodno pravo je treba spoštovati. Evropska unija se bo odzvala enotno v našo obrambo.&quot; V isti izjavi je bolgarsko zunanje ministrstvo objavilo izjavo, da je &quot;priznanje separatističnih republik Luhansk in Doneck groba kršitev mednarodnega prava in spodkopava evropsko varnost. Takšna eskalacija zahteva enoten in odločen odziv.&quot;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.novinite.com/articles/213857/Bulgaria+Condemns+Putin%E2%80%99s+Recognition+of+Donetsk+and+Luhansk|title=Bulgaria Condemns Putin's Recognition of Donetsk and Luhansk|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222025206/https://www.novinite.com/articles/213857/Bulgaria+Condemns+Putin%E2%80%99s+Recognition+of+Donetsk+and+Luhansk}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Kanada}}
|Predsednik kanadske vlade [[Justin Trudeau]] je obsodil Putinova dejanja in jih označil za &quot;očitno kršitev suverenosti Ukrajine.&quot; Trudeau je napovedal uvajanje gospodarskih sankcij.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.cbc.ca/news/world/russia-ukarine-rebel-backed-regions-explainer-1.6359547|title=Russia has recognized 2 breakaway regions of Ukraine. Here's why that matters|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222023456/https://www.cbc.ca/news/world/russia-ukarine-rebel-backed-regions-explainer-1.6359547}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://pm.gc.ca/en/news/readouts/2022/02/21/prime-minister-justin-trudeau-speaks-president-european-commission-ursula|title=Prime Minister Justin Trudeau speaks with President of the European Commission Ursula von der Leyen|date=22 February 2022|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222024949/https://pm.gc.ca/en/news/readouts/2022/02/21/prime-minister-justin-trudeau-speaks-president-european-commission-ursula}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Kitajska}}
|Vang Venbin, tiskovni predstavnik ministrstva za zunanje zadeve Ljudske republike Kitajske, je na novinarsko vprašanje odgovoril z: &quot;Kitajsko stališče glede ukrajinskega vprašanja je dosledno. Spoštovati je treba legitimne varnostne interese katere koli države ter skupaj varovati cilje in načela ustanovne listine ZN.&quot;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.fmprc.gov.cn/fyrbt_673021/202202/t20220222_10644486.shtml|title=2022年2月22日外交部发言人汪文斌主持例行记者会|date=22 February 2022|accessdate=22 February 2022}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.fmprc.gov.cn/mfa_eng/xwfw_665399/s2510_665401/2511_665403/202202/t20220222_10644531.html|title=Foreign Ministry Spokesperson Wang Wenbin's Regular Press Conference on February 22, 2022|date=22 February 2022|accessdate=22 February 2022}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Kostarika}}
|Kostariška vlada je podprla izjavo generalnega sekretarja ZN, v kateri je navedel, da priznanje Ljudske republike Doneck in Ljudske republike Lugansk krši ukrajinsko ozemeljsko celovitost. Kostarika je tudi pozvala k deeskalaciji razmer v Vzhodni Evropi, razmere pa je treba rešiti z dialogom.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://twitter.com/CRcancilleria/status/1496307085470060545|title=Twitter|accessdate=23 February 2022|archivedate=23 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220223021812/https://twitter.com/CRcancilleria/status/1496307085470060545}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Hrvaška}}
|[[Predsednik vlade Hrvaške|Hrvaški premier]] [[Andrej Plenković]] je tvitnil: &quot;Obsojamo rusko priznanje samooklicanih regij Doneck in Lugansk, kar je kršitev mednarodnega prava in ozemeljske celovitosti #Ukraine. Skupaj s partnerji (Evropsko unijo) izražamo solidarnost z @[[Volodimir Zelenski|ZelenskyUa]] in (ukrajinskim) ljudstvom.&quot;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://twitter.com/AndrejPlenkovic/status/1495889486470856713|title=Twitter|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220221223446/https://twitter.com/AndrejPlenkovic/status/1495889486470856713}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Ciper}}
|&quot;Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Ciper v luči dogodkov v Ukrajini ponovno izraža podporo suverenosti, neodvisnosti in ozemeljski celovitosti Ukrajine znotraj njenih mednarodno priznanih meja.&quot;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://mfa.gov.cy/press-releases/2022/02/22/mfa-announcement/|title=Statement by the Ministry of Foreign Affairs regarding the recognition of the unilateral declaration of independence of the separatist regions of Donetsk and Luhansk in Ukraine|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220223002806/https://mfa.gov.cy/press-releases/2022/02/22/mfa-announcement/}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Češka republika}}
|Številni češki uradniki so obsodili Putinovo priznanje neodvisnosti separatističnih ukrajinskih republik ter jih označili kot &quot;kršitev minških sporazumov in mednarodnega prava&quot;. Češko zunanje ministrstvo je dejalo, da gre za grobo kršitev suverenosti in celovitosti Ukrajine. Predsednik vlade [[Petr Fiala]] je izjavil, da Češka trdno stoji za svobodno in neodvisno Ukrajino ter da iz lastnih zgodovinskih izkušenj ve, da takšni koraki nikoli ne vodijo k miru.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://english.radio.cz/czech-officials-denounce-president-putins-decision-recognize-breakaway-republics-8742668|title=Czech officials denounce President Putin's decision to recognize breakaway republics|date=21 February 2022|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222015934/https://english.radio.cz/czech-officials-denounce-president-putins-decision-recognize-breakaway-republics-8742668}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Danska}}
|Danska predsednica vlade [[Mette Frederiksen]] je na Twitterju objavila: &quot;Odločitev Rusije, da tako imenovani DNR in LNR v Ukrajini prizna kot neodvisni regiji, je očitna kršitev ukrajinske suverenosti in mednarodnega prava. Danska obsoja odločitev, ki ne bo ostala brez odgovora. Ukrajini stojimo ob strani.&quot;&lt;ref&gt;{{Navedi tvit|number=1495876664500400132|user=Statsmin|title=PM Frederiksen: Russia’s decision to recognize the so-called DNR and LNR regions of Ukraine as independent is a blatant violation of Ukraine’s sovereignty and international law. Denmark condemns the decision, which will not go unanswered. We stand side by side with Ukraine #dkpol|author=Statsministeriet|date=21 February 2022|access-date=22 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220222105749/https://mobile.twitter.com/Statsmin/status/1495876664500400132|archive-date=22 February 2022|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Estonija}}
|Zunanja ministrica Eva-Maria Liimets: &quot;Naša podpora suverenosti in ozemeljski celovitosti Ukrajine je neomajna&quot;.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://vm.ee/en/news/foreign-minister-liimets-our-support-ukraines-sovereignty-and-territorial-integrity-unwavering|title=Foreign Minister Liimets: our support for Ukraine's sovereignty and territorial integrity is unwavering|accessdate=21 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222023639/https://vm.ee/en/news/foreign-minister-liimets-our-support-ukraines-sovereignty-and-territorial-integrity-unwavering}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Finska}}
|Urad finskega predsednika [[Sauli Niinistö|Saulija Niinistöja]] je podal izjavo: &quot;Finska obsoja enostranska dejanja Rusije, ki kršijo suverenost in ozemeljsko celovitost Ukrajine. Priznanje separatističnih regij v vzhodni Ukrajini je resna kršitev minških sporazumov. Finska se na ruska dejanja odziva v skladu z odzivom Evropske unije.&quot;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.presidentti.fi/en/press-release/finlands-statement-on-russias-decision-to-recognize-the-separatist-regions-in-eastern-ukraine|title=Finland's statement on Russia's decision to recognize the separatist regions in Eastern Ukraine|date=21 February 2022|accessdate=21 February 2022|archivedate=21 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220221205712/https://www.presidentti.fi/en/press-release/finlands-statement-on-russias-decision-to-recognize-the-separatist-regions-in-eastern-ukraine/}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Francija}}
|[[Predsednik Francije|Francoski predsednik]] [[Emmanuel Macron]], ki je v luči rusko-ukrajinske krize 2021-2022 predlagal vrh med Bidnom in Putinom, je nekaj ur po priznanju obsodil priznanje in zahteval sankcije.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://amp.theguardian.com/world/2022/feb/21/putin-eastern-europe-donetsk-luhansk-reaction|title=Dismay and condemnation as west begins to impose sanctions on Russia|website=The Guardian|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222000154/https://amp.theguardian.com/world/2022/feb/21/putin-eastern-europe-donetsk-luhansk-reaction}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.themoscowtimes.com/2022/02/21/macron-demands-targeted-sanctions-on-moscow-a76503|title=Macron Demands 'Targeted Sanctions' on Moscow|date=21 February 2022|website=The Moscow Times|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222023139/https://www.themoscowtimes.com/2022/02/21/macron-demands-targeted-sanctions-on-moscow-a76503}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Gruzija}}
|[[Predsednik Gruzije|Gruzijska predsednica]] [[Salome Zourabičvili]] je na Twitterju objavila: &quot;Gruzija odločno obsoja rusko priznanje ukrajinskih regij in ponavlja scenarij, ki je pripeljal do zasedbe 20 % našega ozemlja. Gruzija vam [Ukrajincem] stoji ob strani in podpira ozemeljsko celovitost in mir v Ukrajini.&quot;&lt;ref&gt;{{Navedi tvit|number=1495859176374996993|user=zourabichvili_s|title=🇬🇪 strongly condemns Russia’s « recognition » of 🇺🇦Ukraines’s Donetsk and Lugansk regions, repeating the scenario that led to the occupation of 20% of our territory. 🇬🇪stands by you Pdt Zelensky and in support of🇺🇦 ‘s territorial integrity and peace.|author=Salome Zourabichvili|date=21 February 2022|access-date=22 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220222105805/https://twitter.com/zourabichvili_s/status/1495859176374996993|archive-date=22 February 2022|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Nemčija}}
|[[Kancler Nemčije|Nemški kancler]] [[Olaf Scholz]] je obsodil priznanje obeh regij, ki je pomenilo &quot;enostransko kršitev&quot; minških sporazumov, ki so umirili sovražnosti v Donbasu.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://thehill.com/policy/international/595196-german-chancellor-condemns-putin-plans-to-recognize-breakaway-regions-in|title=German chancellor condemns Putin plans to recognize breakaway regions in Ukraine|first=Mychael|last=Schnell|date=21 February 2022|website=TheHill|accessdate=22 February 2022|archivedate=21 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220221205817/https://thehill.com/policy/international/595196-german-chancellor-condemns-putin-plans-to-recognize-breakaway-regions-in}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Grčija}}
|Grško ministrstvo za zunanje zadeve je sporočilo: &quot;Rusija je nezakonito priznala in enostransko razglasila &quot;neodvisnosti&quot; ukrajinskih separatističnih regij Doneck in Lugansk, kar pomeni očitno kršitev temeljnih načel mednarodnega prava, ozemeljske celovitosti Ukrajine in minških sporazumov.&quot;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.mfa.gr/en/current-affairs/statements-speeches/statement-by-the-ministry-of-foreign-affairs-regarding-russias-recognition-of-the-illegal-and-unilateral-declaration-of-independence-of-ukraines-separatist-regions-of-donetsk-and-luhansk.html|title=Statement by the Ministry of Foreign Affairs regarding Russia's recognition of the illegal and unilateral declaration of &quot;independence&quot; of Ukraine's separatist regions of Donetsk and Luhansk|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222160236/https://www.mfa.gr/en/current-affairs/statements-speeches/statement-by-the-ministry-of-foreign-affairs-regarding-russias-recognition-of-the-illegal-and-unilateral-declaration-of-independence-of-ukraines-separatist-regions-of-donetsk-and-luhansk.html}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Gvatemala}}
|The Government of Guatemala on Tuesday expressed its condemnation of the &quot;unilateral recognition&quot; by Russia &quot;of the separatist republics&quot; of Donetsk and Lugansk in Ukraine, announced last Monday by President Vladimir Putin.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=EFE|title=Guatemala condena el reconocimiento ruso de &quot;repúblicas separatistas&quot;|trans-title=Guatemala condemns the Russian recognition of &quot;separatist republics&quot;|url=https://www.swissinfo.ch/spa/ucrania-crisis_guatemala-condena-el-reconocimiento-ruso-de--rep%C3%BAblicas-separatistas-/47371196|accessdate=23 February 2022|agency=SwissInfo|date=23 February 2022|language=es|archivedate=23 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220223235436/https://www.swissinfo.ch/spa/ucrania-crisis_guatemala-condena-el-reconocimiento-ruso-de--rep%C3%BAblicas-separatistas-/47371196}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Honduras}}
|Honduran foreign ministry has urged involved parties in the crisis to find the way out through dialogue. Honduran Foreign Ministry also underlines the importance of Ukraine in peaceful coexistence in Europe and call other powers not to intervene in Ukraine and defend international system based on international law which respect sovereignty and territorial integrity of Ukraine.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://twitter.com/CancilleriaHN/status/1495529388674273281|title=Twitter|accessdate=23 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220220231406/https://twitter.com/CancilleriaHN/status/1495529388674273281}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Madžarska}}
|The Prime Minister of Hungary [[Viktor Orbán]] assured of Hungary's continued support for Ukraine's sovereignty and territorial integrity. He added that Hungary will support the European Union's joint efforts to settle the conflict.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://hungarytoday.hu/orban-zelensky-ukraine-sovereignty/|title=PM Orbán to President Zelensky: Hungary Backs Ukraine's Sovereignty and Territorial Integrity|date=22 February 2022|publisher=Hungary Today|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222163801/https://hungarytoday.hu/orban-zelensky-ukraine-sovereignty/}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Islandija}}
|The [[Predsednik vlade Islandije|Prime Minister of Iceland]] [[Katrín Jakobsdóttir]] stated on Twitter: &quot;The escalation by Russia in Ukraine is devastating and I am concerned for innocent civilians in the region. This is an unacceptable violation of international law. Escalation and armed conflict is not the solution to current challenges. The door for diplomacy must remain open.&quot;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://twitter.com/katrinjak/status/1496026491435593730|title=Twitter|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222074311/https://twitter.com/katrinjak/status/1496026491435593730}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Indonezija}}
|Indonesian President [[Joko Widodo]] said that he agreed with the UN Secretary General and asked to cease tension in Ukraine as soon as possible, urge both sides to restraint and will never allow the war to happen. Foreign ministry spokesperson Teuku Faizasyah stated that Indonesia firmly follow the UN charter and international law about territorial integrity of a nation and condemn every move that clearly violates territorial integrity and sovereignty of a nation.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.cnbcindonesia.com/news/20220223075110-4-317520/jokowi-teriak-soal-ukraina-tak-ingin-ada-bencana-besar|title=Jokowi Teriak soal Ukraina, Tak Ingin Ada Bencana Besar!|last=Asmara|first=Chandra Gian|date=23 February 2022|website=CNBC Indonesia|publisher=|accessdate=24 February 2022}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://katadata.co.id/maesaroh/berita/6217314a61683/indonesia-minta-rusia-hormati-kedaulatan-ukraina-hukum-internasional|title=Indonesia Minta Rusia Hormati Kedaulatan Ukraina &amp; Hukum Internasional|last=Maesaroh|first=Maesaroh|date=24 February 2022|website=KataData|publisher=|accessdate=24 February 2022}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Irska}}
|Irish Minister for Foreign Affairs Simon Coveney: &quot;Ireland's support for Ukraine's sovereignty and territorial integrity within its internationally recognised borders and its right to choose its own foreign and security policy path is unwavering. The decision by the Russian Federation to proceed with the recognition of the non-government controlled areas of the Donetsk and Luhansk oblasts of Ukraine as independent entities contravenes international law, is a blatant violation of Ukraine's territorial integrity, and marks a clear and unilateral breach of the Minsk agreements. Ireland supports a clear and strong EU response, including additional sanctions measures.&quot;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.dfa.ie/news-and-media/press-releases/press-release-archive/2022/february/statement-by-minister-simon-coveney-on-the-decision-of-the-russian-federation.php|title=Statement by Minister Simon Coveney on the decision of the Russian Federation|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220221220718/https://www.dfa.ie/news-and-media/press-releases/press-release-archive/2022/february/statement-by-minister-simon-coveney-on-the-decision-of-the-russian-federation.php}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Izrael}}
|The Ministry of Foreign Affairs Yair Lapid shares the concern of the international community regarding the steps taken in eastern Ukraine and the serious escalation in the situation. [[Izrael|Israel]] hopes for a diplomatic solution which will lead to calm, and is willing to help if asked. Israel supports the territorial integrity and the sovereignty of Ukraine.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.gov.il/en/departments/news/israel-shares-the-concern-of-the-international-community-regarding-the-steps-taken-in-eastern-ukraine-23-feb-2022|title=Israel shares the concern of the international community regarding steps taken in eastern Ukraine|accessdate=23 February 2022|archivedate=23 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220223133713/https://www.gov.il/en/departments/news/israel-shares-the-concern-of-the-international-community-regarding-the-steps-taken-in-eastern-ukraine-23-feb-2022}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Italija}}
|Italian Foreign Minister [[Luigi Di Maio]] through the Ministry of Foreign Affairs and International Cooperation condemned the decision of the Russian authorities to recognize the so-called separatist republics of Lughansk and Donetsk as in violation to the Minsk agreement.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.esteri.it/en/sala_stampa/archivionotizie/comunicati/2022/02/ucraina-dichiarazioni-del-ministro-luigi-di-maio|title=Italian Ministry of Foreign Affairs and International Cooperation|accessdate=21 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222134823/https://www.esteri.it/en/sala_stampa/archivionotizie/comunicati/2022/02/ucraina-dichiarazioni-del-ministro-luigi-di-maio}}&lt;/ref&gt; Since 2016, the DPR and the LPR have unofficial representation offices in Italy ([[Torino|Turin]], [[Verona]] and [[Messina]]), that are not recognized by Italian authorities.
|-
|{{Zastava|Japonska}}
|Japanese Prime Minister [[Fumio Kišida|Fumio Kishida]] condemned Russian recognition of Donetsk and Luhansk independence calling it violation of Ukrainian sovereignty. Foreign Minister Yoshimasa Hayashi said Japan will work with international community, including [[G7]] to impose tough measure against Russia.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=|first=|date=22 February 2022|title=Japan condemns Russia's move as violation of Ukraine sovereignty|url=https://english.kyodonews.net/news/2022/02/d232309b3351-breaking-news-russias-move-violates-ukraines-sovereignty-japans-hayashi.html|work=[[Kyodo News]]|location=|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222031155/https://english.kyodonews.net/news/2022/02/d232309b3351-breaking-news-russias-move-violates-ukraines-sovereignty-japans-hayashi.html}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Kazakstan}}
|Pending a meeting of the Kazakh security council, the foreign affairs minister stated, &quot;I must assure you: there is no question of Kazakhstan's recognition of the Donetsk and Lugansk People's Republics. We proceed from the foundations of international law and the basic principles of the UN Charter.&quot;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=tengrinews.kz|date=2022-02-22|title=Вопрос о признании ДНР и ЛНР не стоит - министр иностранных дел Казахстана|url=https://tengrinews.kz/kazakhstan_news/vopros-priznanii-dnr-lnr-ne-stoit-ministr-inostrannyih-del-462552/|accessdate=2022-02-22|website=Главные новости Казахстана - Tengrinews.kz|language=ru|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222092835/https://tengrinews.kz/kazakhstan_news/vopros-priznanii-dnr-lnr-ne-stoit-ministr-inostrannyih-del-462552/}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=inform.kz|date=2022-02-22|title=Every diplomatic effort needed to resolve Ukraine-Russia tensions – Kazakh FM|url=https://www.inform.kz/en/every-diplomatic-effort-needed-to-resolve-ukraine-russia-tensions-kazakh-fm_a3902475|accessdate=2022-02-22|website=Inform.kz|language=en|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222063124/https://www.inform.kz/en/every-diplomatic-effort-needed-to-resolve-ukraine-russia-tensions-kazakh-fm_a3902475}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Kenija}}
|Kenyan UN representative Martin Kimani stated that Kenya and many African nations had been &quot;birthed&quot; with the end of colonialism and had not been able to set their own borders in a statement condemning Russia's recognition. But instead of pursuing states based on “ethnic, racial or religious homogeneity”, which carried the risk of decades of &quot;bloody wars&quot;, the countries &quot;agreed that we would settle for the borders we inherited. Rather than form nations that looked ever backwards into history with a dangerous nostalgia, we chose to look forward to a greatness none of our many nations and peoples had ever known,&quot; he said.&lt;ref name=&quot;AJ&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.aljazeera.com/amp/news/2022/2/22/un-meets-after-russia-sends-troops-to-eastern-ukraine-liveblog|title=Latest Ukraine updates: Biden announces new Russia sanctions|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222022115/https://www.aljazeera.com/amp/news/2022/2/22/un-meets-after-russia-sends-troops-to-eastern-ukraine-liveblog}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://twitter.com/teddyeugene/status/1496007006339182592?ref_src=twsrc%5Etfw%7Ctwcamp%5Etweetembed%7Ctwterm%5E1496007006339182592%7Ctwgr%5E%7Ctwcon%5Es1_&amp;ref_url=https%3A%2F%2Fwww.tuko.co.ke%2Fworld%2F444229-martin-kimani-kenyan-ambassador-ukraine-unsc-|title=Kenya' Permanent Representative to the UN Ambassador Martin Kimani calls out the West &amp; Russia #Ukraine|publisher=twitter.com|accessdate=22 February 2022|archivedate=23 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220223235555/https://twitter.com/teddyeugene/status/1496007006339182592?ref_src=twsrc%5Etfw%7Ctwcamp%5Etweetembed%7Ctwterm%5E1496007006339182592%7Ctwgr%5E%7Ctwcon%5Es1_&amp;ref_url=https%3A%2F%2Fwww.tuko.co.ke%2Fworld%2F444229-martin-kimani-kenyan-ambassador-ukraine-unsc-}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Kirgizistan}}
|The Minister of Foreign Affairs of Kyrgyzstan stated that Kyrgyzstan is a firm supporter of compliance with the universally recognized norms and principles of international law laid down in the UN Charter and other documents, including the territorial integrity of states and the peaceful resolution of conflicts. At the same time, the importance of observing the principle of indivisibility of security was emphasized.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://24.kg/english/227834_Ruslan_Kazakbaev_meets_with_Ambassador_of_Ukraine_to_Kyrgyzstan/|title=Ruslan Kazakbaev meets with Ambassador of Ukraine to Kyrgyzstan|website=www.24.kg|date=17 March 2022|accessdate=17 March 2022|archivedate=17 March 2022}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Latvija}}
|The Government of Latvia has condemned the recognition in the following statement: &quot;While utterly condemning Russia's actions, Latvia urges the international community to take the strongest possible measures to stop Russia's aggression and offer assistance to Ukraine. ... We, the President, the Speaker of the Saeima, the Prime Minister, and the Minister of Foreign Affairs of Latvia, on behalf of the people of Latvia, stand in solidarity with the Ukrainian people and offer our unwavering support for Ukraine's freedom, sovereignty and territorial integrity&quot;.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.mk.gov.lv/en/article/statement-president-speaker-saeima-prime-minister-and-minister-foreign-affairs-republic-latvia|title=Statement by the President, the Speaker of the Saeima, the Prime Minister, and the Minister of Foreign Affairs of the Republic of Latvia|website=www.mk.gov.lv|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222083130/https://www.mk.gov.lv/en/article/statement-president-speaker-saeima-prime-minister-and-minister-foreign-affairs-republic-latvia}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Lihtenstein}}
|The Ministry of Foreign Affairs stated on Twitter: &quot;Liechtenstein is deeply concerned about the recognition of certain parts of the Ukrainian regions Luhansk and Donezk by the Government of Russia, in flagrant violation of the territorial integrity and sovereignty of Ukraine, the Minsk agreements endorsed by the United Nations Security Council, as well as the Charter of the United Nations and the rules governing the conduct of international relations. Liechtenstein expresses its solidarity with the people and Government of Ukraine and calls for a peaceful settlement of all issues through diplomatic means and in accordance with international law.&quot;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://twitter.com/MFA_LI/status/1496159619311452169|title=Liechtenstein is deeply concerned about the recognition of certain parts of the Ukrainian regions Luhansk and Donezk by the Government of Russia, in flagrant violation of the territorial integrity and sovereignty of Ukraine, the Minsk agreements endorsed by… 1/3|archivedate=23 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220223023539/https://twitter.com/MFA_LI/status/1496159619311452169|accessdate=23 February 2022}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Litva}}
|The Ministry of Foreign Affairs of Lithuania strongly condemns Russia's decision to recognize two areas in Ukraine's Luhansk and Donetsk regions, which are held by Russian-backed separatists, as independent. &quot;This decision constitutes a gross violation of the principles enshrined in the Charter of the United Nations and international law, the Helsinki Final Act, and the Charter of Paris&quot;.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://urm.lt/default/en/news/lithuanias-foreign-ministry-strongly-condemns-russias-illegal-recognition-of-independence-of-russia-controlled-territories-in-ukraine|title=Lithuania's Foreign Ministry strongly condemns Russia's illegal recognition of independence of Russia-controlled territories in Ukraine|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222164818/https://urm.lt/default/en/news/lithuanias-foreign-ministry-strongly-condemns-russias-illegal-recognition-of-independence-of-russia-controlled-territories-in-ukraine}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Luksemburg}}
|The Prime Minister of Luxembourg [[Xavier Bettel]] has posted a statement on Twitter: &quot;I condemn the recent violation of the Minsk agreements by [[Rusija|Russia]]. We will work closely with our [[Evropska unija|EU]] partners for a united response.&quot;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://twitter.com/Xavier_Bettel/status/1496052932395114496|title=Twitter|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222092419/https://twitter.com/Xavier_Bettel/status/1496052932395114496}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Malta}}
|The [[Malta|Republic of Malta]] condemns the decision of the Russian Federation to formally recognise the independence of the non-government controlled areas of Donetsk and Luhansk. This decision is a violation of the territorial integrity and sovereignty of Ukraine, is inconsistent with the principles of the Charter of the United Nations, and in breach of the Minsk agreements and undermines the possibility of a diplomatic solution.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://foreignandeu.gov.mt/en/Government/Press%20Releases/Pages/Malta-expresses-grave-concern-with-regard-to-the-situation-in-Ukraine.aspx|title=Malta expresses grave concern with regard to the situation in Ukraine|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222155331/https://foreignandeu.gov.mt/en/Government/Press%20Releases/Pages/Malta-expresses-grave-concern-with-regard-to-the-situation-in-Ukraine.aspx}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Mehika}}
|Permanent Mission of Mexico to the United Nations reiterates its respect for the territorial integrity of Ukraine and the search for a solution through diplomatic channels.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=|first=|date=21 February 2022|title=México reitera su respeto a la integridad territorial de Ucrania y la búsqueda de una solución por la vía diplomática.|url=https://twitter.com/MexOnu/status/1495958791682146307|work=[[Twitter]]|location=[[New York City|New York]]|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222031110/https://twitter.com/MexOnu/status/1495958791682146307}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Moldavija}}
|President of Moldova [[Maia Sandu]] posted statement on Twitter: &quot;We strongly condemn recognition by (Russia) of the separatist areas of Donetsk &amp; Luhansk oblasts of (Ukraine). This is clearly against intl law. (Moldova) remains firmly committed to supporting the sovereignty &amp; territorial integrity of (Ukraine) within its internationally recognized borders.&quot;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://mobile.twitter.com/sandumaiamd/status/1495862943556288514|title=Twitter|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222105814/https://mobile.twitter.com/sandumaiamd/status/1495862943556288514}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Črna gora}}
|The Ministry of Foreign Affairs of Montenegro posted a statement on Twitter: &quot;Russia's decision to recognize self-proclaimed &quot;People's Republics&quot; of Donetsk &amp; Luhansk is a violation of Ukraine's sovereignty &amp; territorial integrity, #Minsk agreements &amp; the international law. #Montenegro stands united with the (European Union) and its #NATO allies in support of #Ukraine&quot;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://twitter.com/MFA_MNE/status/1496042361260056578|title=Twitter|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222134016/https://twitter.com/MFA_MNE/status/1496042361260056578}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Nizozemska}}
|The Minister of Foreign Affairs of the Kingdom of the Netherlands Wopke Hoekstra has stated on Twitter: &quot;The recognition of the separatist territories in #Ukraine is a blatant violation of international law, the territorial integrity of Ukraine, and Minsk agreements. The Netherlands strongly condemns this act and will respond firmly in close coordination with our EU &amp; NATO partners.&quot;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://twitter.com/WBHoekstra/status/1495857789331247112|title=Twitter|accessdate=21 February 2022|archivedate=21 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220221202754/https://twitter.com/WBHoekstra/status/1495857789331247112}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Nova Zelandija}}
|The Minister of Foreign Affairs Nanaia Mahuta stated on Twitter: &quot;Aotearoa New Zealand strongly supports Ukraine's sovereignty and territorial integrity. Russia's actions today violate international law and cut across diplomatic efforts to find a peaceful resolution&quot;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.stuff.co.nz/national/politics/300523317/ukraine-nz-says-recognition-of-breakaway-republics-is-pretext-for-invasion|title=Ukraine: NZ says recognition of breakaway republics is 'pretext for invasion'|website=stuff.co.nz|date=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222043451/https://www.stuff.co.nz/national/politics/300523317/ukraine-nz-says-recognition-of-breakaway-republics-is-pretext-for-invasion|archivedate=22 February 2022|accessdate=23 February 2022}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Severna MAkedonija}}
|The Foreign Affairs Minister of The Republic of North Macedonia Bujar Osmani has stated on Twitter: &quot;We strongly condemn the recognition by (Russia) of the (Ukraine) areas #Donetsk &amp; #Lugansk as independent. Such acts represent a severe violation of international law. (North Macedonia) reiterates its unequivocal support for sovereignty &amp; territorial integrity of #Ukraine @[[Dmitro Kuleba|DmytroKuleba]]&quot;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://twitter.com/Bujar_O/status/1495858809222402051|title=Twitter|accessdate=21 February 2022|archivedate=21 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220221203519/https://twitter.com/Bujar_O/status/1495858809222402051}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Norveška}}
|The Norwegian Minister of Foreign Affairs Anniken Huitfeldt has stated that &quot;Norway condemn the Russian declaration of recognizing the self-proclaimed people's republics in Donetsk and Luhansk as independent states&quot;, saying that the decision is &quot;another violation of Ukrainian sovereignty&quot;. She further stated that &quot;Norway supports Ukraine's independence and territorial integrity in accordance with internationally recognized borders&quot;.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Utenriksdepartementet|date=2022-02-21|title=Ukraina: Norge fordømmer russisk beslutning|url=https://www.regjeringen.no/no/aktuelt/russland_donetsk/id2901637/|accessdate=2022-02-22|website=Regjeringen.no|language=no|archivedate=21 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220221215148/https://www.regjeringen.no/no/aktuelt/russland_donetsk/id2901637/}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Peru}}
|The [[Peru|peruvian]] government stated the following: &quot;Peru today expressed its deep concern over the evolution of events inside the Donetsk and Lugansk regions, as well as on the eastern border of Ukraine and Russia, and call for a peaceful and sustainable solution through diplomatic channels&quot;. The Permanent Representative of Peru to the UN, Ambassador Manuel Rodriguez Cuadros added: &quot;The recognition of the independence of the separatist territories and the deployment of military forces in these territories are incompatible with the principles of the [[Ustanovna listina Združenih narodov|UN]] and constitute a violation of the territorial integrity and sovereignty of Ukraine&quot;.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.gob.pe/institucion/rree/noticias/585838-peru-en-naciones-unidas-es-imperativo-que-cesen-todas-las-hostilidades-y-violaciones-al-alto-al-fuego-en-frontera-este-de-ucrania-y-rusia|title=Perú en Naciones Unidas: Es imperativo que cesen todas las hostilidades y violaciones al alto al fuego en frontera este de Ucrania y Rusia|accessdate=23 February 2022|archivedate=23 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220223224247/https://www.gob.pe/institucion/rree/noticias/585838-peru-en-naciones-unidas-es-imperativo-que-cesen-todas-las-hostilidades-y-violaciones-al-alto-al-fuego-en-frontera-este-de-ucrania-y-rusia}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Poljska}}
|The Polish Foreign Ministry firmly condemned the Russian declaration of two self-proclaimed republics situated on the territory of Ukraine – the so-called &quot;Donetsk People's Republic&quot; and &quot;Luhansk People's Republic&quot; and stated Russia has violated the Minsk Agreement. Polish government expressed its solidarity with Ukraine and urge Russia to cease its illegal actions that breached international laws.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.gov.pl/web/diplomacy/mfa-statement-on-the-recognition-of-the-so-called-called-donetsk-peoples-republic-and-luhansk-peoples-republic-by-the-russian-federation|title=MFA Statement on the recognition of the so-called called &quot;Donetsk People's Republic&quot; and &quot;Luhansk People's Republic&quot; by the Russian Federation|publisher=Ministry of Foreign Affairs|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222105723/https://www.gov.pl/web/diplomacy/mfa-statement-on-the-recognition-of-the-so-called-called-donetsk-peoples-republic-and-luhansk-peoples-republic-by-the-russian-federation}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Portugalska}}
|The Prime Minister of Portugal [[António Costa]] posted a statement on Twitter: &quot;Russian recognition of the two breakaway Ukraine regions clearly violates the Minsk accords and jeopardizes Ukraine's territorial integrity. We strongly condemn this action and express our full solidarity with Ukraine.&quot;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://twitter.com/antoniocostapm/status/1495926176250007564|title=Twitter|accessdate=21 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222010030/https://twitter.com/antoniocostapm/status/1495926176250007564}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Romunija}}
|[[Predsednik Romunije|President of Romania]] [[Klaus Iohannis]], Prime Minister of Romania Nicolae Ciucă and other relevant Romanian political figures such as Ludovic Orban and Kelemen Hunor condemned Russia's decision to recognize the two separatist republics of Donetsk and Luhansk. Furthermore, Iohannis described the event as a serious violation of international law.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.fanatik.ro/romania-condamna-rusia-donetsk-lugansk-klaus-iohannis-19903557|title=România condamnă recunoașterea republicilor separatiste Donețk și Lugansk de către Rusia. Reacțiile liderilor și politicienilor români și mesajul urgent al MAE|first=Adrian|last=Baciu|work={{ill|Fanatik (Romania)|lt=Fanatik|ro|Fanatik}}|date=22 February 2022|language=ro|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222194708/https://www.fanatik.ro/romania-condamna-rusia-donetsk-lugansk-klaus-iohannis-19903557}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Srbija}}
|[[Predsednik Srbije|Serbian president]] [[Aleksandar Vučić]] said in an interview: Serbia is &quot;difficult to do&quot; now.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://balkaninsight.com/2022/02/22/serbia-under-pressure-to-join-sanctions-against-russia-says-vucic/|title=Serbia Under Pressure to Join Sanctions Against Russia, Says Vucic|date=22 February 2022|accessdate=22 February 2022}}&lt;/ref&gt; The Serbian government supports Ukraine's sovereignty and territorial integrity, but opposes sanctions against Russia.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://balkaninsight.com/2022/02/25/serbia-supports-ukraines-sovereignty-but-opposes-sanctions-on-russia-vucic-says/|title=Serbia Supports Ukraine's Sovereignty But Opposes Sanctions on Russia, Vucic says|date=25 February 2022|accessdate=25 February 2022}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Singapur}}
|The MFA Spokesperson said: &quot;Singapore is gravely concerned at the escalation of tensions at the Ukraine-Russia border and the Russian decision to recognise two breakaway Ukrainian regions. The sovereignty, independence and territorial integrity of Ukraine must be respected. All parties concerned should continue to pursue dialogue, including diplomatic means, towards a peaceful settlement of the dispute, in accordance with international law, and avoid action that will further raise tensions in the region.&quot;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.mfa.gov.sg/Newsroom/Press-Statements-Transcripts-and-Photos/2022/02/20220222-Ukraine-Situation|title=MFA Spokesperson's Comments on the Situation in Ukraine|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222095358/https://www.mfa.gov.sg/Newsroom/Press-Statements-Transcripts-and-Photos/2022/02/20220222-Ukraine-Situation}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Slovaška}}
|The Slovak Foreign Ministry firmly does not recognize the self-proclaimed independence of the separatist entities. Slovak principled foreign policy position supports the political sovereignty, independence and territorial integrity of Ukraine and universal validity and respect for the principles of international law.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://mzv.sk/web/en/news/detail/-/asset_publisher/oLViwP07vPxv/content/vyhlasenie-mzvez-sr-v-suvislosti-s-uznanim-separatistickych-entit-zo-strany-ruska/10182?p_p_auth=V5nYVPNN&amp;_101_INSTANCE_oLViwP07vPxv_redirect=%2Fweb%2Fen|title=Statement by the Ministry of Foreign and European Affairs of the Slovak Republic regarding Russia's recognition of separatist entities|website=Ministry of Foreign and European Affairs of the Slovak Republic|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222105726/https://www.mzv.sk/web/en/news/detail/-/asset_publisher/oLViwP07vPxv/content/vyhlasenie-mzvez-sr-v-suvislosti-s-uznanim-separatistickych-entit-zo-strany-ruska/10182?p_p_auth=V5nYVPNN&amp;_101_INSTANCE_oLViwP07vPxv_redirect=%252Fweb%252Fen}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Slovenija}}
|The [[Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije|Slovenian Ministry of Foreign Affairs]] stated: &quot;Slovenia strongly condemns the decision by President [[Vladimir Putin|Putin]] to recognise Donetsk and Luhansk oblasts of [[Ukrajina|Ukraine]] as independent entities. These hostile measures are a flagrant violation of international law and obligations contained in the Minsk agreements, and will not remain without consequences&quot;.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.gov.si/en/news/2022-02-22-response-of-the-ministry-of-foreign-affairs-to-the-recognition-of-independence-of-donetsk-and-luhansk-by-the-russian-federation/|title=Response of the Ministry of Foreign Affairs to the recognition of &quot;independence&quot; of Donetsk and Luhansk by the Russian Federation|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222141648/https://www.gov.si/en/news/2022-02-22-response-of-the-ministry-of-foreign-affairs-to-the-recognition-of-independence-of-donetsk-and-luhansk-by-the-russian-federation}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Južna Koreja}}
|The South Korean [[Predsednik Južne Koreje|President]] [[Mun Dže In|Moon Jae-in]] has urged Russia to respect Ukrainian sovereignty territorial integrity, pledged to work with international community for de-escalation of the situation in the region. Moon also instructed officials to prepare thoroughly to protect South Korean nationals in Ukraine.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=Haye-ah|first=Lee|date=22 February 2022|title=(2nd LD) Moon says Ukraine's sovereignty must be respected|url=https://en.yna.co.kr/view/AEN20220222002252315?input=tw|work=[[Yonhap News Agency]]|location=Seoul|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222050008/https://en.yna.co.kr/view/AEN20220222002252315?input=tw}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Španija}}
|The Spanish Minister of Foreign Affairs, European Union and Cooperation [[José Manuel Albares]] posted a statement on Twitter: &quot;The Russian recognition of the separatist territories in eastern Ukraine is a flagrant violation of Ukraine's territorial integrity, the Minsk agreements and international legality. We will respond in close coordination with our partners and allies.&quot;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://twitter.com/jmalbares/status/1495879309621350402|title=Twitter|accessdate=21 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220221215404/https://twitter.com/jmalbares/status/1495879309621350402}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Švedska}}
|The Swedish Foreign Minister Ann Linde posted a statement on Twitter: &quot;Strongly condemn Russia's recognition of the non-government controlled areas of Donetsk and Luhansk oblasts of Ukraine as independent entities. A blatant violation of international law and of the Minsk agreements.&quot;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://twitter.com/AnnLinde/status/1495847449528840201|title=Twitter|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220221194657/https://twitter.com/AnnLinde/status/1495847449528840201}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Švica}}
|The Swiss Federal Department of Foreign Affairs tweeted: &quot;Russia's recognition of certain areas of the Ukrainian Luhantsk and Donetsk regions as independent states is a flagrant violation of international law, the territorial integrity and sovereignty of Ukraine and the Minsk agreements. Switzerland calls on Russia to uphold its international obligations and to reserve its action.&quot;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://twitter.com/SwissMFA/status/1495882827208052742|title=Twitter Switzerland's statement on recent developments in #Ukraine|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220221220843/https://twitter.com/SwissMFA/status/1495882827208052742}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Turčija}}
|Turško zunanje ministrstvo je rusko priznanje Donecka in Luganska označilo za nesprejemljivo in ga označilo za očitno kršitev ne le minškega sporazuma, ampak tudi ukrajinske politične enotnosti. Turčija je izjavila, da bo sodelovala z Ukrajino pri ohranjanju njene politične enotnosti in ozemeljske celovitosti.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=|first=|date=22 February 2022|title=Russia recognizing Donetsk, Luhansk 'unacceptable' Turkey says|url=https://www.dailysabah.com/politics/diplomacy/russia-recognizing-donetsk-luhansk-unacceptable-turkey-says|work=[[Daily Sabah]]|location=[[Ankara]]|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222105753/https://www.dailysabah.com/politics/diplomacy/russia-recognizing-donetsk-luhansk-unacceptable-turkey-says}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Ukrajina}}
|Ukrajinsko ministrstvo za zunanje zadeve obsoja odločitev Ruske federacije, da prizna &quot;neodvisnost&quot; ustvarjenih kvazi entitet na začasno zasedenih ozemljih Ukrajine, tako imenovane &quot;Luganske ljudske republike&quot; in &quot;Donecke ljudske republike&quot;.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://mfa.gov.ua/en/news/statement-ministry-foreign-affairs-ukraine-russian-federations-decision-recognise-independence-so-called-dpr-and-lpr|title=Statement of the Ministry of Foreign Affairs of Ukraine on the Russian Federation's decision to recognise the &quot;independence&quot; of the so-called &quot;DPR&quot; and &quot;LPR&quot;|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222103115/https://mfa.gov.ua/en/news/statement-ministry-foreign-affairs-ukraine-russian-federations-decision-recognise-independence-so-called-dpr-and-lpr}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Združeno kraljestvo}}
|Britanska zunanja ministrica Liz Truss je kmalu po priznanju Donecka in Luganska obsodila rusko potezo in Rusijo pozvala, naj preneha z destabilizacijskim vedenjem proti Ukrajini. Trussova je tudi izjavila, da bo britanska vlada zaradi njenih destabilizacijskih dejavnosti v regiji v kratkem napovedala nove sankcije proti Rusiji. [[Predsednik vlade Združenega kraljestva|Predsednik vlade]] [[Boris Johnson]] je Putinovo potezo označil za &quot;slabo znamenje&quot; in &quot;očitno kršitev suverenosti&quot; in pozneje sklical sestanek COBR, da bi razpravljali o razmerah v Ukrajini.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.gov.uk/government/news/foreign-secretary-statement-duma-requests-putin-recognises-donetsk-and-luhansk-as-independent|title=Duma requests Putin recognises Donetsk and Luhansk as independent: Foreign Secretary's statement|website=gov.uk|accessdate=22 February 2022|archivedate=18 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220218083905/https://www.gov.uk/government/news/foreign-secretary-statement-duma-requests-putin-recognises-donetsk-and-luhansk-as-independent}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.chardandilminsternews.co.uk/news/national/19941698.liz-truss-uk-will-announce-new-sanctions-russia/|title=Liz Truss: UK will announce new sanctions against Russia|website=Chard and Ilminster News|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222105725/https://www.chardandilminsternews.co.uk/news/national/19941698.liz-truss-uk-will-announce-new-sanctions-russia/}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi novice|date=22 February 2022|title=Vladimir Putin orders 'peace-keeping' forces into separatist regions of Ukraine amid invasion fears|url=https://www.itv.com/news/2022-02-21/joe-biden-agrees-in-principle-to-meeting-with-vladimir-putin|publisher=[[ITV News]]|location=|accessdate=22 February 2022|archivedate=21 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220221231832/https://www.itv.com/news/2022-02-21/joe-biden-agrees-in-principle-to-meeting-with-vladimir-putin}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Združene države Amerike}}
|Na dan objave Putinove izjave je [[Predsednik Združenih držav Amerike|predsednik ZDA]] [[Joe Biden]] podpisal izvršni ukaz 13660, s katerim je uvedel sankcije proti republikama v vzhodni Ukrajini. Odredba, kot izhaja iz izjave sekretarke Bele hiše Jen Psaki, prepoveduje &quot;nove naložbe, trgovino in financiranje s strani ameriških oseb iz njiju ali v njiju v t. i. Donecki ljudski republiki in Luganski ljudski republiki, ki se nahajata v Donbasu&quot; ter daje pooblastilo za uvedbo sankcij proti &quot;vsem osebam, za katere se ugotovi, da delujejo na teh območjih Ukrajine.&quot;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.cbsnews.com/news/ukraine-russia-us-biden-sanctions-donetsk-luhansk/|title=U.S. imposes sanctions after Putin recognizes breakaway Ukraine regions|publisher=CBS News|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222041305/https://www.cbsnews.com/news/ukraine-russia-us-biden-sanctions-donetsk-luhansk/}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Urugvaj}}
|Urugvajsko zunanje ministrstvo z veliko zaskrbljenostjo spremlja povečanje napetosti na meji med Ukrajino in Rusijo, ki se je po ruskem priznanju dveh separatističnih regij v Ukrajini in premestitvi vojaških enot v nasprotju z načeli ustanovne listine Združenih narodov hitro stopnjevala.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.gub.uy/ministerio-relaciones-exteriores/comunicacion/comunicados/incremento-tensiones-entre-ucrania-rusia|title=Incremento de las tensiones entre Ucrania y Rusia|publisher=Ministerio de Relaciones Exteriores del Uruguay|accessdate=23 February 2022|archivedate=23 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220223105034/https://www.gub.uy/ministerio-relaciones-exteriores/comunicacion/comunicados/incremento-tensiones-entre-ucrania-rusia}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Uzbekistan}}
|17. marca 2022 je zunanji minister Uzbekistana Abdulaziz Kamilov dejal, da Uzbekistan ne priznava separatističnih regij, in povedal, da sta obe separatistični regiji, vključno s Krimom, del Ukrajine.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://kun.uz/ru/news/2022/03/17/abdulaziz-kamilov-my-ne-priznayem-donetsk-i-lugansk-otdelnymi-respublikami|title=Абдулазиз Камилов: «Мы не признали Луганскую и Донецкую народные республики»|publisher=Kun.uz|date=17 March 2022|accessdate=17 March 2022}}&lt;/ref&gt;
|}

==== ''De facto'' države ====
{| class=&quot;wikitable sortable&quot; align=&quot;center&quot; width=&quot;100%&quot;
! width=&quot;175px&quot; |Država
! class=&quot;unsortable&quot; | Opombe
|-
|{{Zastava|Kosovo}}
| Ministrstvo za zunanje zadeve Kosova je izrazilo solidarnost z Ukrajino proti ruski agresiji in navedlo, da Putin vodi vojno proti demokraciji. Kosovo je tudi pozvalo svobodni svet, naj odločno nastopi proti Putinu in njegovim zastopnikom.&lt;ref&gt;{{Navedi tvit|number=1496059379354845187|user=MFAKOSOVO|title=Kosova 🇽🇰 stands with Ukraine 🇺🇦 against Russia’s outright aggression. Putin is once again waging war against a peaceful democracy. He has been waging hybrid wars against democracies across Europe for many years. The free world must respond to Putin and his proxies with resolve.|author=MFA Kosova|date=22 February 2022|access-date=23 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220222094929/https://twitter.com/MFAKOSOVO/status/1496059379354845187|archive-date=22 February 2022|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Republika Kitajska|name=Republika Kitajska (Tajvan)}}
| Ministrstvo za zunanje zadeve ROC je izrazilo &quot;globoko obžalovanje in obsodbo&quot; Rusije, potem ko je ta namestila ruske sile v separatistični regiji. Predsednica ROC in tiskovna predstavnica izvršnega juana Kolas Jotaka je dejala, da je &quot;spodbudno&quot;, da veleposlaniki ZN zavračajo ozemeljske zahteve Rusije po Ukrajini, in dejala, da se veseli dneva, ko bo &quot;svet enako zavrnil&quot; zahteve Ljudske republike Kitajske glede Tajvana.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.cnn.com/europe/live-news/ukraine-russia-news-02-22-22/index.html|title=The latest on the Ukraine-Russia crisis|date=22 February 2022|publisher=CNN|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222075701/https://www.cnn.com/europe/live-news/ukraine-russia-news-02-22-22/index.html}}&lt;/ref&gt;
|}

==== Mednarodne ali regionalne organizacije ====
{| class=&quot;wikitable sortable&quot; align=&quot;center&quot; width=&quot;100%&quot;
! width=&quot;175px&quot; |Organizacija
! class=&quot;unsortable&quot; | Opombe
|-
|{{Zastava|Evropska unija}}
| Najvišji uradniki [[Evropska unija|Evropske unije]] so obsodili rusko priznanje in ga označili za &quot;očitno kršitev mednarodnega prava&quot;. Predsednik Evropskega sveta [[Charles Michel]] in predsednica Evropske komisije [[Ursula von der Leyen]] sta v skupni izjavi &quot;najostreje obsodila odločitev ruskega predsednika, da nadaljuje s priznavanjem nevladnih območij v regijah Doneck in Lugansk v Ukrajini kot neodvisnih subjektov.&quot; Naslednji dan je EU sankcionirala 351 poslancev [[Državna duma|državne dume]] zaradi podpore neodvisnosti obeh regij.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.euronews.com/my-europe/amp/2022/02/22/eu-sanctions-351-russian-lawmakers-who-voted-to-recognise-ukraine-s-separatist-republics|title=EU sanctions 351 Russian lawmakers who voted to recognise Ukraine's separatist republics|date=22 February 2022|publisher=EuroNews|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222182039/https://www.euronews.com/my-europe/amp/2022/02/22/eu-sanctions-351-russian-lawmakers-who-voted-to-recognise-ukraine-s-separatist-republics}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.aa.com.tr/en/europe/european-nations-condemn-russia-s-recognition-of-separatist-regions-of-ukraine/2509287|title=European nations condemn Russia's recognition of separatist regions of Ukraine|publisher=AA.com|accessdate=22 February 2022|archivedate=21 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220221223818/https://www.aa.com.tr/en/europe/european-nations-condemn-russia-s-recognition-of-separatist-regions-of-ukraine/2509287}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|NATO}}
| Generalni sekretar Nata [[Jens Stoltenberg]] je obsodil odločitev ruske razširitve priznanja na samooklicani republiki [[Donecka ljudska republika|Doneck]] in [[Luganska ljudska republika|Lugansk]], in izjavil: &quot;To dodatno spodkopava suverenost in ozemeljsko celovitost Ukrajine, spodkopava prizadevanja za rešitev konflikta in krši minške sporazume, katerih podpisnica je tudi Rusija.&quot; Zavezništvo je podprlo suverenost in ozemeljsko celovitost Ukrajine znotraj njenih mednarodno priznanih meja, pri čemer so zavezniki Rusijo pozvali, naj &quot;izbere diplomatsko pot in nemudoma obrne svoje množično vojaško kopičenje v Ukrajini in njeni okolici ter umakne svoje sile iz Ukrajine v skladu s svojimi mednarodnimi obveznostmi in zavezami.&quot;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.nato.int/cps/en/natohq/news_192292.htm|title=Statement by the NATO Secretary General on the recognition by Russia of the self-proclaimed Donetsk and Luhansk People's Republics|publisher=NATO|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222000650/https://www.nato.int/cps/en/natohq/news_192292.htm}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Ikonazastave slika|OSCE flag.svg}} [[Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi|OVSE]]
| OVSE ne priznava DLR in jih označuje za &quot;nezakonite oborožene skupine v Donbasu&quot;, njihova okupirana ozemlja pa za &quot;določena območja regij Donecka in Luganska&quot; ali s kratico &quot;CADLR&quot;.
Poročilo OVSE o vojnih zločinih namiguje, da &quot;neodvisne države&quot; niso niti &quot;sovojskujoče se države Rusije&quot;, omenja jih za &quot;samooklicane 'republike'&quot;, ruske &quot;pooblaščence&quot; in &quot;pod splošnim nadzorom Rusije«, in navaja, da je zato Rusija odgovorna za njihovo kazniva dejanja zoper mednarodno humanitarno pravo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Wolfgang Benedek, Veronika Bílková and Marco Sassòli|date=2022-04-12|title=Report on Violations of International Humanitarian and Human Rights Law, War Crimes and Crimes Against Humanity Committed in Ukraine since 24 February 2022|url=https://www.osce.org/files/f/documents/f/a/515868.pdf|accessdate=2022-05-01|website=OSCE}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Združeni narodi}}
| Generalni sekretar ZN [[António Guterres]] je obsodil rusko priznanje in jo označil za kršitev ozemeljske in suverene celovitosti Ukrajine ter &quot;smrtni udarec&quot; minškim sporazumom. Guterres je tudi okrcal odločitev Rusije, da v regijo pošlje &quot;mirovne sile&quot; z besedami: &quot;Ko enote ene države vstopijo na ozemlje druge države brez njenega soglasja, niso nepristranske mirovne sile. Sploh niso mirovniki.&quot;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.channelnewsasia.com/world/moscow-must-fully-comply-un-charter-guterres-2513991|title=Moscow must fully comply with UN charter: Guterres|publisher=CNA|accessdate=23 February 2022|archivedate=23 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220223235440/https://www.channelnewsasia.com/world/moscow-must-fully-comply-un-charter-guterres-2513991}}&lt;/ref&gt;
|}

== Glej tudi ==

* [[Referendumi o statusu Donbasa 2014]]
* [[Ruska invazija na Ukrajino (2022)]]
* [[Priključitev Krima Ruski federaciji]]
* [[Seznam držav z omejenim priznanjem]]

== Sklici ==

[[Kategorija:Ruska invazija na Ukrajino (2022)]]
[[Kategorija:Rusko-ukrajinska vojna]]
[[Kategorija:Politika Ukrajine]]</text>
      <sha1>gajheylvrsdo2no7kwec421ej1bynzv</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5726697</id>
      <parentid>5726692</parentid>
      <timestamp>2022-08-02T14:07:26Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09090091</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>/* Države članice ZN */ slo.</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="92780" xml:space="preserve">
[[Slika:Donetsk_and_Lugansk_Peoples_Republics_in_Ukraine.png|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/46/Donetsk_and_Lugansk_Peoples_Republics_in_Ukraine.png/220px-Donetsk_and_Lugansk_Peoples_Republics_in_Ukraine.png|sličica| Območje, pod nadzorstvom [[Donecka ljudska republika|Ljudske republike Doneck]] (v črnem, črtasto območje je preostali del Donecke oblasti) in [[Luganska ljudska republika|Ljudske republike Lugansk]] (v modrem, črtasto območje je preostali del Luganske oblasti) znotraj Ukrajine pred začetkom leta [[Ruska invazija na Ukrajino (2022)|2022 Ruska invazija na Ukrajino]]. S svojo barvo je prikazan tudi rusko aneksirani [[Avtonomna republika Krim|Krim]].]]
[[Slika:Putin_-_DNR,_LNR_(2022-02-21)_02.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/4b/Putin_-_DNR%2C_LNR_%282022-02-21%29_02.jpg/220px-Putin_-_DNR%2C_LNR_%282022-02-21%29_02.jpg|sličica| [[Vladimir Putin]] podpisuje predsedniške ukaze o priznanju DPR in LPR ter pogodbe o prijateljstvu, sodelovanju in medsebojni pomoči, 21. februar 2022]]
{{Več slik
| perrow = 2
| total_width = 230
| image1 = Putin decree DNR (2022-02-21).pdf
| image2 = Putin decree LNR (2022-02-21).pdf
| footer = Predsedniški ukrep št. 71 (levo) in št.. 72 (desno), ki priznavata neodvisnost DPR in LPR
}}
[[Category:Pages using multiple image with auto scaled images]]
[[Donecka ljudska republika|Ljudska republika Doneck]] (DPR) in [[Luganska ljudska republika]] (LPR) sta ruski [[Marionetna država|marionetni državi]] v [[Donbas|Donbasu]] v Ukrajini. Obe sta razglasili neodvisnost od [[Ukrajina|Ukrajine]] po nezakonitem in mednarodno nepriznanem referendumu leta 2014. Ukrajinska vlada meni, da so entitete pod [[Seznam terorističnih skupin|terorističnim nadzorom]].

DPR in LPR sta leta 2014 poskušali skleniti zvezo [[Nova Rusija (konfederacija)|Nova Rusija]], čeprav je bila ustanovitev konfederacije do leta 2015 opuščena. Leta 2014 je [[Južna Osetija]], ki je tudi sama separatistična nepriznana država, ki jo podpira Rusija; zahteva jo [[Gruzija]], priznala neodvisnost obeh kvazidržav.

Obe kvazidržavi je Rusija kot suvereni državi priznala 21. februarja 2022, štiri dni kasneje ji je sledila [[Abhazija]], še ena odcepljena proruska kvazidržava na ozemlju Gruzije.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.bbc.co.uk/news/world-europe-60468237|title=Russia recognizes Ukraine separatist regions as independent states|website=BBC News|accessdate=21 February 2022|archivedate=21 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220221205402/https://www.bbc.co.uk/news/world-europe-60468237}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;{{Navedi splet|date=25 February 2022|title=Abkhazia recognises Ukraine's Donetsk and Luhansk|url=https://oc-media.org/abkhazia-recognises-ukraines-donetsk-and-luhansk/|accessdate=25 February 2022|website=[[OC Media]]|language=en-US}}&lt;/ref&gt; Kvazidržavi sta kasneje priznali še dve državi, ki ju priznavajo [[Organizacija združenih narodov|Združeni narodi]]: [[Sirija]] 29. junija 2022&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://theatlasnews.co/2022/06/29/syrian-government-recognizes-pro-russian-lpr-dpr-ukrainian-separatist-states/|title=Syrian Government Recognizes Pro-Russian LPR/DPR Ukrainian Separatist States|date=29 June 2022}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.reuters.com/world/middle-east/syria-recognizes-independence-sovereignty-donetsk-luhansk-state-news-agency-2022-06-29/|title=Syria recognizes independence, sovereignty of Donetsk, Luhansk -state news agency|work=Reuters|date=29 June 2022}}&lt;/ref&gt; in [[Severna Koreja]] 13. julija 2022.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|date=13 July 2022|title=Ukraine cuts N Korea ties over recognition of separatist regions|work=[[Al Jazeera]]|url=https://www.aljazeera.com/news/2022/7/13/n-korea-recognises-breakaway-of-russias-proxies-in-east-ukraine|accessdate=13 July 2022}}&lt;/ref&gt;
[[Slika:International_Recognition_of_Donetsk_and_Lugansk.svg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/b1/International_Recognition_of_Donetsk_and_Lugansk.svg/220px-International_Recognition_of_Donetsk_and_Lugansk.svg.png|sličica|Zemljevid mednarodnega diplomatskega položaja ljudskih republik Doneck in Lugansk.{{legend|#6a1f1f|Uradno [[diplomatsko priznanje]] obeh republik}}]]

== Zgodovina in trenutno stanje ==
[[Slika:2014-05-11._Референдум_в_Донецке_017.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/a/a1/2014-05-11._%D0%A0%D0%B5%D1%84%D0%B5%D1%80%D0%B5%D0%BD%D0%B4%D1%83%D0%BC_%D0%B2_%D0%94%D0%BE%D0%BD%D0%B5%D1%86%D0%BA%D0%B5_017.jpg/220px-2014-05-11._%D0%A0%D0%B5%D1%84%D0%B5%D1%80%D0%B5%D0%BD%D0%B4%D1%83%D0%BC_%D0%B2_%D0%94%D0%BE%D0%BD%D0%B5%D1%86%D0%BA%D0%B5_017.jpg|sličica| Referendumov o statusu Donbasa maja 2014 uradno ni priznala niti ukrajinska vlada niti katerakoli država članica ZN (takrat vključno z Rusijo).&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=Rebels appeal to join Russia after east Ukraine referendum|url=https://www.reuters.com/article/us-ukraine-crisis-idUSBREA400LI20140512|work=[[Reuters]]|date=12 May 2014|accessdate=22 February 2022|archivedate=12 November 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20211112125615/https://www.reuters.com/article/us-ukraine-crisis-idUSBREA400LI20140512}}&lt;/ref&gt;]]
Novembra 2014 so predstavniki [[Nova Rusija (konfederacija)|Novorosije]] poslali prošnjo za [[diplomatsko priznanje]] več [[Latinska Amerika|latinskoameriškim]] državam, vključno s [[Kuba|Kubo]], [[Nikaragva|Nikaragvo]] in [[Venezuela|Venezuelo]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://amerika21.de/2014/11/109296/noworossija-ukraine-kuba|title=Ostukrainische &quot;Volksrepubliken&quot; suchen Anerkennung in Lateinamerika|trans-title=Eastern Ukrainian &quot;People's Republics&quot; seek recognition in Latin America|language=de|date=17 November 2014|website=amerika21|accessdate=28 April 2020|archivedate=4 February 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190204000914/https://amerika21.de/2014/11/109296/noworossija-ukraine-kuba}}&lt;/ref&gt; Nobena država na prošnjo ni odgovorila.

Maja 2015 je bila konfederacija Novorosije &quot;zamrznjena&quot; zaradi njene &quot;nezdružljivosti z načrti [[Normandijski format|normandijskega formata]] za mirovno rešitev&quot;, ki je spodbujal avtonomnost DPR in LPR  znotraj ukrajinskih meja.&lt;ref name=&quot;utenrp&quot;&gt;{{Navedi novice|url=http://uatoday.tv/politics/russian-backed-novorossiya-breakaway-movement-collapses-428372.html|title=Russian-backed 'Novorossiya' breakaway movement collapses|publisher=[[Ukraine Today]]|date=20 May 2015|accessdate=20 May 2015|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150521051525/http://uatoday.tv/politics/russian-backed-novorossiya-breakaway-movement-collapses-428372.html|archivedate=21 May 2015}}&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;{{Navedi novice|last=Dergachev|first=Vladimir|last2=Kirillov|first2=Dmitry|date=20 May 2015|url=http://gazeta.ru/politics/2015/05/19_a_6694441.shtml|trans-title=Project &quot;New Russia&quot; is closed|language=ru|work=[[Gazeta.Ru]]|accessdate=20 May 2015|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150520101507/http://gazeta.ru/politics/2015/05/19_a_6694441.shtml|archivedate=20 May 2015}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Andrei|first=Kolesnikov|authorlink=Andrey Vladimirovich Kolesnikov|date=2015-05-29|title=Why the Kremlin Is Shutting Down the Novorossiya Project|url=http://carnegieendowment.org/2015/05/29/why-kremlin-is-shutting-down-novorossiya-project/i96u|publisher=[[Carnegie Endowment for International Peace]]|accessdate=2015-12-20|archiveurl=https://web.archive.org/web/20151222171800/http://carnegieendowment.org/2015/05/29/why-kremlin-is-shutting-down-novorossiya-project/i96u|archivedate=22 December 2015}}&lt;/ref&gt;

Ozemlje, ki ga nadzorujeta obe republiki, kot del Ukrajine priznavajo skoraj vse države na svetu, razen Rusije in držav, ki izkazujejo svojo podporo ruskemu priznanju. Ljudski republiki Doneck in Lugansk sta mednarodno priznanje prejeli samo ena od druge (med Ljudsko republiko Doneck in Ljudsko republiko Lugansk), od Rusije, Abhazije in [[Južna Osetija|Južne Osetije]].

15. februarja 2022 je ruska [[državna duma]] izglasovala zahtevo predsedniku [[Vladimir Putin|Vladimirju Putinu]], da samorazglašeni ljudski republiki [[Donecka ljudska republika|Doneck]] in [[Luganska ljudska republika|Lugansk]] v Ukrajini prizna kot neodvisni državi. Predlog zakona je predlagala komunistična partija.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.politico.eu/article/russia-state-duma-parliament-donetsk-luhansk-moscow-putin-kremlin-ukraine-conflict/|title=Russia's parliament urges Putin to recognize separatist republics in Ukraine|date=15 February 2022|website=[[POLITICO]]|first=Victor|last=Jack|accessdate=22 February 2022|archivedate=21 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220221185331/https://www.politico.eu/article/russia-state-duma-parliament-donetsk-luhansk-moscow-putin-kremlin-ukraine-conflict/}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.reuters.com/world/europe/russias-parliament-asks-putin-recognise-breakaway-east-ukrainian-regions-2022-02-15/|title=Russia's parliament asks Putin to recognise breakaway east Ukrainian regions|work=[[Reuters]]|date=15 February 2022|accessdate=22 February 2022|archivedate=21 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220221135724/https://www.reuters.com/world/europe/russias-parliament-asks-putin-recognise-breakaway-east-ukrainian-regions-2022-02-15/}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.themoscowtimes.com/2022/02/15/russian-parliament-backs-plan-to-recognize-breakaway-ukrainian-regions-a76381|title=Russian Parliament Backs Plan to Recognize Breakaway Ukrainian Regions|first=Felix|last=Light|date=15 February 2022|website=The Moscow Times|accessdate=22 February 2022|archivedate=15 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220215131136/https://www.themoscowtimes.com/2022/02/15/russian-parliament-backs-plan-to-recognize-breakaway-ukrainian-regions-a76381}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.dw.com/en/russian-duma-asks-putin-to-recognize-ukrainian-regions-as-independent/a-60783596|title=Russian Duma asks Putin to recognize Ukrainian regions as independent &amp;#124; DW &amp;#124; 15.02.2022|last=[[Deutsche Welle]]|website=DW.COM|accessdate=22 February 2022|archivedate=21 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220221092755/https://www.dw.com/en/russian-duma-asks-putin-to-recognize-ukrainian-regions-as-independent/a-60783596}}&lt;/ref&gt;

[[Državna duma]] [[Rusija|Rusije]] je 21. februarja 2022 sprejela predlog zakona o uradnem priznanju samooklicane [[Donecka ljudska republika|Ljudske republike Doneck]] in [[Luganska ljudska republika|Ljudske republike Lugansk]] v vzhodni Ukrajini kot neodvisni državi. Predlog zakona je potrdil [[Predsednik Ruske federacije|predsednik]] [[Vladimir Putin]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.xinhuanet.com/english/europe/20220215/ab6821835bf8414189ae114cf188b1b1/c.html|title=Russian parliament passes bill on recognition of self-proclaimed Donbass &quot;republics&quot;-Xinhua|website=www.xinhuanet.com|accessdate=15 February 2022|archivedate=15 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220215125605/http://www.xinhuanet.com/english/europe/20220215/ab6821835bf8414189ae114cf188b1b1/c.html}}&lt;/ref&gt; Istega dne je ruski predsednik Vladimir Putin podpisal odloka o priznanju Ljudske republike Doneck in Ljudske republike Lugansk ter podpisal sporazume o prijateljstvu, sodelovanju in pomoči z republikama.&lt;ref name=&quot;TASS&quot;&gt;{{Navedi splet|date=22 February 2022|title=Путин подписал указы о признании ЛНР и ДНР.|trans-title=Putin signed decrees recognizing the LPR and the DPR.|url=https://tass.ru/politika/13792297|website=TASS|language=ru-RU|accessdate=21 February 2022|archivedate=21 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220221195832/https://tass.ru/politika/13792297}}&lt;/ref&gt;

24. februarja 2022 je [[Ruska invazija na Ukrajino (2022)|Rusija vdrla v Ukrajino]] in s tem začela svojo prisotnost na ozemljih obeh republik. Medtem je priznanje 25. februarja 2022 v celoti izvedla tudi Abhazija s predsedniškim odlokom Aslana Bzhania.

Anketa, ki jo je objavil neodvisni center Levada, je pokazala, da 45 % Rusov podpira rusko priznanje separatističnih Ljudskih republik Doneck in Lugansk.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title='I fear Putin is unstoppable': Russians on the invasion of Ukraine|url=https://www.theguardian.com/world/2022/feb/25/russian-guardian-readers-on-ukraine-invasion|work=[[The Guardian]]|date=25 February 2022}}&lt;/ref&gt;

Poslanec državne dume Mihajil Matvejev je glasoval za priznanje samooklicanih republik Doneck in Lugansk, a je kasneje obsodil [[Ruska invazija na Ukrajino (2022)|rusko invazijo na Ukrajino leta 2022]] in izjavil,
{{Citatni blok|&quot;Glasoval sem za mir in ne vojno. Želel sem, da Rusija postane ščit, da  [[Donbas]] ne bi bil bombardiran, in ne zato, da bi bil bombardiran [[Kijev]].&quot;|source=&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://twitter.com/nexta_tv/status/1497405222167195658?ref_src=twsrc^tfw |title=The war must end immediately, said Mikhail #Matveev, a member of the #KPRF faction |website=Twitter|publisher=[[Nexta]]|date=February 26, 2022|accessdate=February 26, 2022}}&lt;/ref&gt;|author=Mihajil Matvejev}}

== Stališča držav in organizacij ==

=== Države, ki uradno priznavajo Ljudsko republiko Doneck in Ljudsko republiko Lugansk kot neodvisni državi ===

==== Države članice ZN ====
{| class=&quot;wikitable sortable&quot; align=&quot;center&quot; width=&quot;80%&quot;
!
! width=&quot;175px&quot; | [[država članica Združenih narodov|Država]]
! [[Diplomatsko priznanje|Datum priznanja]]
! Vzpostavljeni [[Diplomacija|diplomatski odnosi]]
! class=&quot;unsortable&quot; | Opombe
|-
| 1
|{{Zastava|Rusija}}
| 21. februar 2022&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi novice|last=Troianovski|first=Anton|authorlink=Anton Troianovski|last2=Hopkins|first2=Valerie|date=21 February 2022|title=Russia will recognize two regions in Ukraine, a possible prelude to invasion.|language=en-US|work=[[The New York Times]]|url=https://www.nytimes.com/live/2022/02/21/world/ukraine-russia-putin-biden|accessdate=21 February 2022|issn=0362-4331|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220221172643/https://www.nytimes.com/live/2022/02/21/world/ukraine-russia-putin-biden|archivedate=21 February 2022}}&lt;/ref&gt;
| 21. februar 2022&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;
| V svojem nagovoru ob priznanju DPR in LPR je Putin podprl tudi njune ozemeljske zahteve po [[Donbas|Donbasu]] v Ukrajini.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=Jack|first=Victor|last2=Busvine|first2=Douglas|title=Putin recognizes separatist claims to Ukraine's entire Donbass region|url=https://www.politico.eu/article/vladimir-putin-russia-ukraine-donbass-separatist-recognition/|accessdate=28 February 2022|work=Politico|date=22 February 2022}}&lt;/ref&gt;
|-
| 2
|{{Zastava|Sirija}}
| 29. junij 2022&lt;ref&gt;{{Navedi novice|date=29 June 2022|title=Syria recognizes independence, sovereignty of Donetsk, Luhansk -state news agency|work=[[Reuters]]|url=https://www.reuters.com/world/middle-east/syria-recognizes-independence-sovereignty-donetsk-luhansk-state-news-agency-2022-06-29/|accessdate=29 June 2022}}&lt;/ref&gt;
|
| Februarja 2022 je zunanji minister Faisal Mekdad na dogodku v Moskvi izjavil, da &quot;Sirija podpira odločitev predsednika Vladimirja Putina, da prizna republiki Lugansk in Doneck&quot;.&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Navedi novice|last=Reuters|date=2022-02-22|title=Syria supports Putin's recognition of Ukraine breakaway regions -FM|language=en|work=Reuters|url=https://www.reuters.com/world/middle-east/syria-supports-putins-recognition-ukraine-breakaway-regions-fm-2022-02-22/|accessdate=2022-02-22|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222105756/https://www.reuters.com/world/middle-east/syria-supports-putins-recognition-ukraine-breakaway-regions-fm-2022-02-22/}}&lt;/ref&gt; Sirska državna tiskovna agencija SANA je kasneje poročala, da je Sirija &quot;pripravljena graditi odnose z republikama Lugansk in Doneck&quot;.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|date=22 February 2022|title=Republic Presidency: Syria ready to build relations with republics of Luhansk and Donetsk|url=https://www.sana.sy/en/?p=264314|accessdate=22 February 2022|work=[[Syrian Arab News Agency]]|language=en-US|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222122217/http://sana.sy/en/?p=264314}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;HouthiRec2&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.middleeastmonitor.com/20220222-syria-yemens-houthis-recognise-independence-of-russia-backed-donetsk-luhansk/|title=Syria, Yemen's Houthis recognise independence of Russia-backed Donetsk, Luhansk|date=22 February 2022|website=Middle East Monitor}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Syria backs Russian recognition of east Ukraine breakaway regions|url=https://www.aljazeera.com/news/2022/2/22/syria-backs-russian-recognition-east-ukraine-breakaway-regions|accessdate=2022-02-26|website=www.aljazeera.com|language=en|quote=He said that Syria would be ready to recognise them the way it had recognised [breakaway Georgian regions of] South Ossetia and Abkhazia}}&lt;/ref&gt; Kot odgovor na priznanje je Ukrajina prekinila vse svoje diplomatske odnose s Sirijo, Sirija storila enako 22. julija 2022.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|date=20 July 2022|title=Syria ruptures diplomatic relations with Ukraine|url=https://sana.sy/en/?p=278288|accessdate=20 July 2022|work=[[Syrian Arab News Agency]]|language=en-US}}&lt;/ref&gt; Pred prekinitvijo odnosov sta bili veleposlaništvi obeh držav zaprti leta 2016 oziroma 2018 med [[Sirska državljanska vojna|državljansko vojno v Siriji]].
|-
| 3
|{{Zastava|Severna Koreja}}
| 13. julij 2022&lt;ref&gt;{{Navedi novice|date=13 July 2022|title=Ukraine cuts N Korea ties over recognition of separatist regions|work=[[Al Jazeera]]|url=https://www.aljazeera.com/news/2022/7/13/n-korea-recognises-breakaway-of-russias-proxies-in-east-ukraine|accessdate=13 July 2022}}&lt;/ref&gt;
|
| 13. julija 2022 je korejska osrednja tiskovna agencija poročala, da je zunanji minister Severne Koreje Čoe Son-hui poslal pisma kolegoma v republikah Doneck in Lugansk, v katerih je priznal neodvisnost republik in izrazil željo po razvoju meddržavnih odnosov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://world.kbs.co.kr/service/news_view.htm?lang=e&amp;Seq_Code=170997|title=N. Korea Recognizes Independence Breakaway Regions in Ukraine|date=2022-07-14|accessdate=July 14, 2022}}&lt;/ref&gt; Zaradi priznanja je Ukrajina pretrgala diplomatske odnose s Severno Korejo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://nationalinterest.org/blog/buzz/diplomatic-ties-cut-north-korea-recognizes-separatists-and-ukraine-responds-203591|title=Diplomatic Ties Cut: North Korea Recognizes Separatists and Ukraine Responds|date=16 July 2022}}&lt;/ref&gt;
|}

==== ''De facto'' države ====
{| class=&quot;wikitable sortable&quot; align=&quot;center&quot; width=&quot;80%&quot;
!
! width=&quot;175px&quot; | [[Seznam držav z omejenim priznanjem|Država]]
! [[Diplomatsko priznanje|Datum priznanja]]
! Vzpostavljeni [[Diplomacija|diplomatski odnosi]]
! class=&quot;unsortable&quot; | Opombe
|-
| 1
|{{Zastava|Ljudska republika Doneck}}&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;{{Zastava|Ljudska republika Luhansk}}
| 11. maj 2014
| 11. maj 2014
| Tako Ljudska republika Doneck kot Ljudska republika Lugansk sta istočasno razglasili neodvisnost in sta bili pred tem od leta 2014 do 2015 združeni v konfederacijo [[Nova Rusija (konfederacija)|Nova Rusija]].
|-
| 2
|{{Zastava|Južna Osetija}}
| 18. junij 2014 (LPR)&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.rferl.org/a/south-ossetia-recognizes-luhansk-peoples-republic/25427651.html|title=South Ossetia Recognizes 'Luhansk People's Republic'|website=[[RadioFreeEurope/RadioLiberty]]|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210610130510/https://www.rferl.org/a/south-ossetia-recognizes-luhansk-peoples-republic/25427651.html|archivedate=10 June 2021}}&lt;/ref&gt;&lt;br /&gt;27. junij 2014 (DPR) &lt;ref name=&quot;ossetia-donetsk&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://tass.com/world/738110|title=South Ossetia recognizes independence of Donetsk People's Republic|website=TASS|accessdate=20 May 2019|archivedate=3 March 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210303063641/https://tass.com/world/738110}}&lt;/ref&gt;
| 28. januar 2015 (LPR)&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.themoscowtimes.com/news/article/luhansk-people-s-republic-recognizes-south-ossetia/515072.html|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150715102008/http://www.themoscowtimes.com/news/article/luhansk-people-s-republic-recognizes-south-ossetia/515072.html|archivedate=15 July 2015|title=Luhansk People's Republic Recognizes South Ossetia|website=The Moscow Times|date=28 January 2015}}&lt;/ref&gt;&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;12. maj 2015 (DPR)&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.turkishweekly.net/news/185417/ukrainian-separatists-recognize-abkhazia-south-ossetia.html|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150518100442/http://www.turkishweekly.net/news/185417/ukrainian-separatists-recognize-abkhazia-south-ossetia.html|archivedate=18 May 2015|title=Ukrainian separatists recognize Abkhazia, South Ossetia, 13 May 2015|date=18 May 2015}}&lt;/ref&gt;
| Varnostni svet Južne Osetije je 27. junija 2014 sklenil priznati Ljudsko republiko Doneck. Predsednik Južne Osetije je za medije izjavil: &quot;Verjamem, da je priznanje republike Doneck pravi korak, prebivalci Južne Osetije odločitev podpirajo in pozdravljajo.&quot;&lt;ref name=&quot;ossetia-donetsk&quot; /&gt;
|-
|3
|{{Zastava|Abhazija}}
| 25. februar 2022
| 9. marec 2022 (DPR)&lt;ref&gt; {{Navedi novice|url=http://mfaapsny.org/en/allnews/news/othernews/respublika-abkhaziya-i-donetskaya-narodnaya-respublika-ustanovili-diplomaticheskie-otnosheniya/|title=The Republic of Abkhazia and the Donetsk People's Republic established diplomatic relations|date=9 March 2022|accessdate=12 March 2022}}&lt;/ref&gt;&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;10. marec 2022 (LPR)&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://apsnypress.info/ru/item/7007-respublika-abkhaziya-i-luganskaya-narodnaya-respublika-ustanovili-diplomaticheskie-otnosheniya|title=respublika abkhaziya i luganskaya narodnaya respublika ustanovili diplomaticheskie otnosheniya|date=10 March 2022|accessdate=12 March 2022}}&lt;/ref&gt;
| Ministrstvo za zunanje zadeve je 22. februarja 2022 objavilo izjavo, v kateri pozdravlja rusko priznanje neodvisnosti Ljudskih republik Doneck in Lugansk.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://mfaapsny.org/en/allnews/news/statements_speeches/zayavlenie-ministerstva-inostrannykh-del-abkhazii/|title=Statement of the Ministry of Foreign Affairs of the Republic of Abkhazia|date=2022-02-22|publisher=[[Minister for Foreign Affairs of Abkhazia]]|accessdate=2022-02-22|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222155839/http://mfaapsny.org/en/allnews/news/statements_speeches/zayavlenie-ministerstva-inostrannykh-del-abkhazii/}}&lt;/ref&gt;&lt;br /&gt;25. februarja 2022 je predsednik Aslan Bzhania oznanil priznanje Ljudske republike Doneck in Ljudske republike Lugansk.&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;{{Navedi splet|date=25 February 2022|title=Abkhazia recognises Ukraine's Donetsk and Luhansk|url=https://oc-media.org/abkhazia-recognises-ukraines-donetsk-and-luhansk/|accessdate=25 February 2022|website=[[OC Media]]|language=en-US}}&lt;/ref&gt;
|}

=== Države in organizacije, ki podpirajo rusko priznanje LR Doneck in LR Lugansk kot neodvisnih držav ===

==== Države članice ZN ====
{| class=&quot;wikitable sortable&quot; align=&quot;center&quot; width=&quot;100%&quot;
! width=&quot;175px&quot; |Država
! class=&quot;unsortable&quot; | Opombe
|-
|{{Zastava|Belorusija}}
| Belorusko zunanje ministrstvo je kljub pozivom k priznanju obeh republik priznanje zavrnilo, a je podprlo odločitev Rusije. V izjavi piše: »V takih razmerah spoštljivo razumemo odločitev ruske strani, da prizna neodvisnost Ljudskih republik Doneck in Lugansk. Republika Belorusija se je vedno aktivno in dosledno zavzemala za mirno rešitev konflikta v jugovzhodni Ukrajini. Še vedno menimo, da so diplomatske metode prednostna naloga in smo  k temu procesu pripravljeni prispevati na vse možne načine.«&lt;ref name=&quot;belarus&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://amp.ura.news/news/1052534497|title=Беларусь не стала признавать ДНР и ЛНР|publisher=URA.RU|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222220657/https://amp.ura.news/news/1052534497}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Srednjeafriška republika}}
| Predsednik Faustin-Archange Touadéra je za RIA Novosti izjavil: »Verjamem, da bo ta odločitev nedvomno rešila življenja in preprečila veliko nasilja. Po naši analizi je cilj te odločitve reševanje življenj. To odločitev podpirajo mnogi, ker se želi izogniti nasilju in izgubi človeških življenj.”&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://news.middleeast-24.com/news/24768.html|title=Central African Republic hails Russia's decision to recognize the republics of Lugansk and Donetsk|website=Middle East 24|date=23 February 2022|accessdate=27 February 2022}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Nikaragva}}
| Predsednik [[Daniel Ortega]] je izjavil: &quot;Prepričan sem, da bodo ljudje glasovali za vključitev svojih regij v Rusijo, če bodo tam izvedli referendum, kot je bil narejen na Krimu. To je rusko prebivalstvo in ni podvrženo diktatu Nata, EU in ZDA.«&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.themoscowtimes.com/2022/02/22/global-reactions-to-russias-recognition-of-east-ukraine-separatists-a76505|title=Global Reactions to Russia's Recognition of East Ukraine Separatists|date=22 February 2022|publisher=The Moscow Times|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222071905/https://www.themoscowtimes.com/2022/02/22/global-reactions-to-russias-recognition-of-east-ukraine-separatists-a76505}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Sudan}}
| Namestnik vodje suverenega sveta Mohamed Hamdan Dagalo je izjavil: »Rusija ima pravico delovati v interesu svojih državljanov in zaščititi svoje ljudi. Pravico ima po ustavi in po zakonu. Ves svet se mora zavedati, da ima pravico braniti svoje ljudi.«&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://sudantribune.com/article255658/|title=Sudan says Hemetti did not support Putin's policy on Ukraine|website=Sudan Tribune|date=24 February 2022|accessdate=27 February 2022}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Venezuela}}
| Predsednik [[Nicolás Maduro]] je &quot;ponovno potrdil vso svojo podporo&quot; ruskemu predsedniku Putinu &quot;v obrambi miru v Rusiji&quot; in izjavil, da je &quot;ozemlje Luganska in Donecka prevzelo funkcije ljudskih republik, da bi se branili pred pokolom fašističnih vladnih sektorjev, ki so v Ukrajini usmrčevali lovce, lovke, napadali družine, bombardirali in s težkim orožjem začeli spopad.&quot;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Ucrania: Nicolás Maduro reafirma &quot;todo el respaldo&quot; a Vladimir Putin|last=&lt;!--Not stated--&gt;|url=https://www.dw.com/es/ucrania-nicol%C3%A1s-maduro-reafirma-todo-el-respaldo-a-vladimir-putin/a-60880210|accessdate=2022-02-23|publisher=[[Deutsche Welle]]|language=es-ES|archivedate=23 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220223055126/https://www.dw.com/es/ucrania-nicol%C3%A1s-maduro-reafirma-todo-el-respaldo-a-vladimir-putin/a-60880210}}&lt;/ref&gt;
|}

==== ''De facto'' države ====
{| class=&quot;wikitable sortable&quot; align=&quot;center&quot; width=&quot;100%&quot;
! width=&quot;175px&quot; |Država
! class=&quot;unsortable&quot; | Opombe
|-
|{{Zastava|Arcah}}
| Arayik Harutyunyan, predsednik samooklicane republike Artsakh, je podal izjavo, v kateri je pozdravil priznanje neodvisnosti ljudskih republik. Dejal je, da je &quot;pravica narodov do samoodločbe in izgradnje lastne države neodtujljiva za vsako ljudstvo in je temeljno načelo mednarodnega prava&quot;.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://en.armradio.am/2022/02/22/right-to-self-determination-a-fundamental-principle-artsakh-president-welcomes-recognition-of-donetsk-and-lugansk/|title=Right to self-determination a fundamental principle: Artsakh President welcomes recognition of Donetsk and Lugansk|date=2022-02-22|publisher=[[Public Radio of Armenia]]|accessdate=2022-02-22|archivedate=23 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220223235508/https://en.armradio.am/2022/02/22/right-to-self-determination-a-fundamental-principle-artsakh-president-welcomes-recognition-of-donetsk-and-lugansk/}}&lt;/ref&gt;
|}

=== Države in organizacije, ki nasprotujejo priznanju Ljudske republike Doneck in Ljudske republike Luganska kot neodvisnih držav ===

==== Države članice ZN ====
{| class=&quot;wikitable sortable&quot; align=&quot;center&quot; width=&quot;100%&quot;
! width=&quot;175px&quot; |State
! class=&quot;unsortable&quot; |Notes
|-
|{{Zastava|Albanija}}
|Albanska ministrica za Evropo in zunanje zadeve Olta Xhaçka je na Twitterju objavila izjavo: &quot;Albanija obsoja rusko priznanje neodvisnosti regij Donecka in Luganska. Očitna kršitev mednarodnega prava, minškega sporazuma, kot tudi kršitev Ukrajinske ozemeljske celovitosti in suverenosti. Albanija je združena s partnerji in zavezniki v podporo Ukrajini.&quot;&lt;ref&gt;{{Navedi tvit|number=1495850373801721859|user=xhacka_olta|title=Albania condemns Russia's recognition of the independence of the regions of Donetsk&amp;Luhansk.A clear violation of international law,of the Minsk agreement as well as a violation of 🇺🇦’ territorial integrity and sovereignty!🇦🇱 stands united with partners and allies in support of🇺🇦|author=Olta Xhaçka|date=21 February 2022|access-date=21 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220221195855/https://twitter.com/xhacka_olta/status/1495850373801721859|archive-date=21 February 2022}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Argentina}}
|Ministrstvo za zunanje zadeve in bogoslužje je ponovilo poziv generalnega sekretarja ZN Gutérresa k spoštovanju ozemeljske suverenosti in pozvalo k mirni rešitvi konflikta. Argentina je tudi pozvala k spoštovanju [[Ustanovna listina Združenih narodov|ustanovne listine Združenih narodov]] in mednarodnega prava.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=Naciones Unidas: &quot;Argentina no cree en un camino de confrontación que nos remita a la lógica del pasado&quot;, con referencia al conflicto en Ucrania|trans-title=United Nations: &quot;Argentina does not believe in a path of confrontation that takes us back to the logic of the past&quot;, with reference to the conflict in Ukraine|url=https://www.impulsobaires.com.ar/nota/297427/naciones-unidas-argentina-no-cree-en-un-camino-de-confrontacion-que-nos-remita-a-la-logica-del-pasado-con-referencia-al-conflicto-en-ucrania/|accessdate=24 February 2022|work=Impulso Baires|date=23 February 2022|language=es}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Avstralija}}
|Avstralski minister za zunanje zadeve je obsodil rusko priznanje in dejal, da &quot;grobo spodkopava suverenost in ozemeljsko celovitost Ukrajine ter da po mednarodnem pravu nima nobene veljave.&quot; Minister je prav tako obsodil napoved predsednika Putina, da bo Rusija &quot;v vzhodno Ukrajino poslala t. i. mirovnike&quot;, in dejal, da &quot;to osebje niso mirovniki&quot;.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.foreignminister.gov.au/minister/marise-payne/media-release/australia-condemns-russias-unlawful-moves-eastern-ukraine|title=Australia condemns Russia's unlawful moves on eastern Ukraine|website=Australian Government Department of Foreign Affairs and Trade|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222105741/https://www.foreignminister.gov.au/minister/marise-payne/media-release/australia-condemns-russias-unlawful-moves-eastern-ukraine}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Avstrija}}
|Avstrijski zunanji minister [[Alexander Schallenberg]] je izjavil, da je priznanje samooklicanih ljudskih republik s strani Ruske federacije &quot;huda kršitev suverenosti in ozemeljske celovitosti Ukrajine in jo kategorično obsojamo.&quot;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.bmeia.gv.at/en/the-ministry/press/news/2022/02/declaration-of-foreign-minister-alexander-schallenberg-on-the-recognition-of-the-self-proclaimed-donetsk-and-luhansk-peoples-republics-by-the-russian-federation/|title=Declaration of Foreign Minister Alexander Schallenberg on the recognition of the self-proclaimed Donetsk and Luhansk People's Republics by the Russian Federation|website=Federal Ministry Republic of Austria|accessdate=21 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222151335/https://www.bmeia.gv.at/en/the-ministry/press/news/2022/02/declaration-of-foreign-minister-alexander-schallenberg-on-the-recognition-of-the-self-proclaimed-donetsk-and-luhansk-peoples-republics-by-the-russian-federation}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Belgija}}
|Belgijska ministrica za zunanje zadeve [[Sophie Wilmès]] je tvitnila: &quot;Belgija obsoja priznanje separatističnih ozemelj v Ukrajini. Gre za kršitev mednarodnega prava, minških sporazumov in ozemeljske celovitosti Ukrajine. Tesno bomo sodelovali z našimi partnerji iz EU in Nata, da se bomo odzvali odločno in enotno.&quot;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://twitter.com/Sophie_Wilmes/status/1495866779045871625|title=Twitter|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220221210401/https://twitter.com/Sophie_Wilmes/status/1495866779045871625}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Bosna in Hercegovina}}
|Bošnjaški član [[Predsedstvo Bosne in Hercegovine|predsedstva]] [[Šefik Džaferović]] je obsodil ruska priznanja neodvisnosti. &quot;Bosna in Hercegovina spoštuje in podpira ozemeljsko celovitost in suverenost Ukrajine. Obsojam odločitev Ruske federacije, da prizna obe ukrajinski regiji kot državi, kar je očitna kršitev mednarodnega prava,&quot; je dejal Džaferović. Srbski član predsedstva [[Milorad Dodik]] je dejal, da je to njegovo osebno mnenje. Po poročanju radia Free Europe je dejal, da si bo entiteta [[Republika Srbska]] glede vprašanja Ukrajine prizadevala za nevtralnost na nacionalni ravni.&lt;ref name=&quot;BIH&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://europeanwesternbalkans.com/2022/02/22/western-balkans-reacts-to-russian-recognition-of-donetsk-and-luhansk/|title=Western Balkans reacts to Russian recognition of Donetsk and Luhansk|date=22 February 2022|publisher=European Western Balkans|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222112408/https://europeanwesternbalkans.com/2022/02/22/western-balkans-reacts-to-russian-recognition-of-donetsk-and-luhansk/}}&lt;/ref&gt; Predsednik predsedstva Željko Komšić je ostro obsodil &quot;ruski napad na ozemlje Ukrajine.&quot;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://sarajevotimes.com/presidency-of-bih-without-the-unified-attitude-on-ukraine-crisis|title=Presidency of BiH without the Unified Attitude on Ukraine Crisis|website=Sarajevo Times|date=22 February 2022|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222154444/https://sarajevotimes.com/presidency-of-bih-without-the-unified-attitude-on-ukraine-crisis/}}/&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Bolgarija}}
|Odnosi med Bolgarijo in Rusijo so bili dolga leta zmerni. Na dan Putinovega ukaza ke predsednik vlade Kiril Petkov obsodil Putinovo priznanje. Izjavil je: &quot;Še naprej ohranjamo ozemeljsko celovitost Ukrajine znotraj njenih mednarodno priznanih meja. Mednarodno pravo je treba spoštovati. Evropska unija se bo odzvala enotno v našo obrambo.&quot; V isti izjavi je bolgarsko zunanje ministrstvo objavilo izjavo, da je &quot;priznanje separatističnih republik Luhansk in Doneck groba kršitev mednarodnega prava in spodkopava evropsko varnost. Takšna eskalacija zahteva enoten in odločen odziv.&quot;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.novinite.com/articles/213857/Bulgaria+Condemns+Putin%E2%80%99s+Recognition+of+Donetsk+and+Luhansk|title=Bulgaria Condemns Putin's Recognition of Donetsk and Luhansk|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222025206/https://www.novinite.com/articles/213857/Bulgaria+Condemns+Putin%E2%80%99s+Recognition+of+Donetsk+and+Luhansk}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Kanada}}
|Predsednik kanadske vlade [[Justin Trudeau]] je obsodil Putinova dejanja in jih označil za &quot;očitno kršitev suverenosti Ukrajine.&quot; Trudeau je napovedal uvajanje gospodarskih sankcij.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.cbc.ca/news/world/russia-ukarine-rebel-backed-regions-explainer-1.6359547|title=Russia has recognized 2 breakaway regions of Ukraine. Here's why that matters|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222023456/https://www.cbc.ca/news/world/russia-ukarine-rebel-backed-regions-explainer-1.6359547}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://pm.gc.ca/en/news/readouts/2022/02/21/prime-minister-justin-trudeau-speaks-president-european-commission-ursula|title=Prime Minister Justin Trudeau speaks with President of the European Commission Ursula von der Leyen|date=22 February 2022|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222024949/https://pm.gc.ca/en/news/readouts/2022/02/21/prime-minister-justin-trudeau-speaks-president-european-commission-ursula}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Kitajska}}
|Vang Venbin, tiskovni predstavnik ministrstva za zunanje zadeve Ljudske republike Kitajske, je na novinarsko vprašanje odgovoril z: &quot;Kitajsko stališče glede ukrajinskega vprašanja je dosledno. Spoštovati je treba legitimne varnostne interese katere koli države ter skupaj varovati cilje in načela ustanovne listine ZN.&quot;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.fmprc.gov.cn/fyrbt_673021/202202/t20220222_10644486.shtml|title=2022年2月22日外交部发言人汪文斌主持例行记者会|date=22 February 2022|accessdate=22 February 2022}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.fmprc.gov.cn/mfa_eng/xwfw_665399/s2510_665401/2511_665403/202202/t20220222_10644531.html|title=Foreign Ministry Spokesperson Wang Wenbin's Regular Press Conference on February 22, 2022|date=22 February 2022|accessdate=22 February 2022}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Kostarika}}
|Kostariška vlada je podprla izjavo generalnega sekretarja ZN, v kateri je navedel, da priznanje Ljudske republike Doneck in Ljudske republike Lugansk krši ukrajinsko ozemeljsko celovitost. Kostarika je tudi pozvala k deeskalaciji razmer v Vzhodni Evropi, razmere pa je treba rešiti z dialogom.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://twitter.com/CRcancilleria/status/1496307085470060545|title=Twitter|accessdate=23 February 2022|archivedate=23 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220223021812/https://twitter.com/CRcancilleria/status/1496307085470060545}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Hrvaška}}
|[[Predsednik vlade Hrvaške|Hrvaški premier]] [[Andrej Plenković]] je tvitnil: &quot;Obsojamo rusko priznanje samooklicanih regij Doneck in Lugansk, kar je kršitev mednarodnega prava in ozemeljske celovitosti #Ukraine. Skupaj s partnerji (Evropsko unijo) izražamo solidarnost z @[[Volodimir Zelenski|ZelenskyUa]] in (ukrajinskim) ljudstvom.&quot;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://twitter.com/AndrejPlenkovic/status/1495889486470856713|title=Twitter|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220221223446/https://twitter.com/AndrejPlenkovic/status/1495889486470856713}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Ciper}}
|&quot;Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Ciper v luči dogodkov v Ukrajini ponovno izraža podporo suverenosti, neodvisnosti in ozemeljski celovitosti Ukrajine znotraj njenih mednarodno priznanih meja.&quot;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://mfa.gov.cy/press-releases/2022/02/22/mfa-announcement/|title=Statement by the Ministry of Foreign Affairs regarding the recognition of the unilateral declaration of independence of the separatist regions of Donetsk and Luhansk in Ukraine|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220223002806/https://mfa.gov.cy/press-releases/2022/02/22/mfa-announcement/}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Češka republika}}
|Številni češki uradniki so obsodili Putinovo priznanje neodvisnosti separatističnih ukrajinskih republik ter jih označili kot &quot;kršitev minških sporazumov in mednarodnega prava&quot;. Češko zunanje ministrstvo je dejalo, da gre za grobo kršitev suverenosti in celovitosti Ukrajine. Predsednik vlade [[Petr Fiala]] je izjavil, da Češka trdno stoji za svobodno in neodvisno Ukrajino ter da iz lastnih zgodovinskih izkušenj ve, da takšni koraki nikoli ne vodijo k miru.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://english.radio.cz/czech-officials-denounce-president-putins-decision-recognize-breakaway-republics-8742668|title=Czech officials denounce President Putin's decision to recognize breakaway republics|date=21 February 2022|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222015934/https://english.radio.cz/czech-officials-denounce-president-putins-decision-recognize-breakaway-republics-8742668}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Danska}}
|Danska predsednica vlade [[Mette Frederiksen]] je na Twitterju objavila: &quot;Odločitev Rusije, da tako imenovani DNR in LNR v Ukrajini prizna kot neodvisni regiji, je očitna kršitev ukrajinske suverenosti in mednarodnega prava. Danska obsoja odločitev, ki ne bo ostala brez odgovora. Ukrajini stojimo ob strani.&quot;&lt;ref&gt;{{Navedi tvit|number=1495876664500400132|user=Statsmin|title=PM Frederiksen: Russia’s decision to recognize the so-called DNR and LNR regions of Ukraine as independent is a blatant violation of Ukraine’s sovereignty and international law. Denmark condemns the decision, which will not go unanswered. We stand side by side with Ukraine #dkpol|author=Statsministeriet|date=21 February 2022|access-date=22 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220222105749/https://mobile.twitter.com/Statsmin/status/1495876664500400132|archive-date=22 February 2022|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Estonija}}
|Zunanja ministrica Eva-Maria Liimets: &quot;Naša podpora suverenosti in ozemeljski celovitosti Ukrajine je neomajna&quot;.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://vm.ee/en/news/foreign-minister-liimets-our-support-ukraines-sovereignty-and-territorial-integrity-unwavering|title=Foreign Minister Liimets: our support for Ukraine's sovereignty and territorial integrity is unwavering|accessdate=21 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222023639/https://vm.ee/en/news/foreign-minister-liimets-our-support-ukraines-sovereignty-and-territorial-integrity-unwavering}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Finska}}
|Urad finskega predsednika [[Sauli Niinistö|Saulija Niinistöja]] je podal izjavo: &quot;Finska obsoja enostranska dejanja Rusije, ki kršijo suverenost in ozemeljsko celovitost Ukrajine. Priznanje separatističnih regij v vzhodni Ukrajini je resna kršitev minških sporazumov. Finska se na ruska dejanja odziva v skladu z odzivom Evropske unije.&quot;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.presidentti.fi/en/press-release/finlands-statement-on-russias-decision-to-recognize-the-separatist-regions-in-eastern-ukraine|title=Finland's statement on Russia's decision to recognize the separatist regions in Eastern Ukraine|date=21 February 2022|accessdate=21 February 2022|archivedate=21 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220221205712/https://www.presidentti.fi/en/press-release/finlands-statement-on-russias-decision-to-recognize-the-separatist-regions-in-eastern-ukraine/}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Francija}}
|[[Predsednik Francije|Francoski predsednik]] [[Emmanuel Macron]], ki je v luči rusko-ukrajinske krize 2021-2022 predlagal vrh med Bidnom in Putinom, je nekaj ur po priznanju obsodil priznanje in zahteval sankcije.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://amp.theguardian.com/world/2022/feb/21/putin-eastern-europe-donetsk-luhansk-reaction|title=Dismay and condemnation as west begins to impose sanctions on Russia|website=The Guardian|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222000154/https://amp.theguardian.com/world/2022/feb/21/putin-eastern-europe-donetsk-luhansk-reaction}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.themoscowtimes.com/2022/02/21/macron-demands-targeted-sanctions-on-moscow-a76503|title=Macron Demands 'Targeted Sanctions' on Moscow|date=21 February 2022|website=The Moscow Times|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222023139/https://www.themoscowtimes.com/2022/02/21/macron-demands-targeted-sanctions-on-moscow-a76503}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Gruzija}}
|[[Predsednik Gruzije|Gruzijska predsednica]] [[Salome Zourabičvili]] je na Twitterju objavila: &quot;Gruzija odločno obsoja rusko priznanje ukrajinskih regij in ponavlja scenarij, ki je pripeljal do zasedbe 20 % našega ozemlja. Gruzija vam [Ukrajincem] stoji ob strani in podpira ozemeljsko celovitost in mir v Ukrajini.&quot;&lt;ref&gt;{{Navedi tvit|number=1495859176374996993|user=zourabichvili_s|title=🇬🇪 strongly condemns Russia’s « recognition » of 🇺🇦Ukraines’s Donetsk and Lugansk regions, repeating the scenario that led to the occupation of 20% of our territory. 🇬🇪stands by you Pdt Zelensky and in support of🇺🇦 ‘s territorial integrity and peace.|author=Salome Zourabichvili|date=21 February 2022|access-date=22 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220222105805/https://twitter.com/zourabichvili_s/status/1495859176374996993|archive-date=22 February 2022|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Nemčija}}
|[[Kancler Nemčije|Nemški kancler]] [[Olaf Scholz]] je obsodil priznanje obeh regij, ki je pomenilo &quot;enostransko kršitev&quot; minških sporazumov, ki so umirili sovražnosti v Donbasu.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://thehill.com/policy/international/595196-german-chancellor-condemns-putin-plans-to-recognize-breakaway-regions-in|title=German chancellor condemns Putin plans to recognize breakaway regions in Ukraine|first=Mychael|last=Schnell|date=21 February 2022|website=TheHill|accessdate=22 February 2022|archivedate=21 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220221205817/https://thehill.com/policy/international/595196-german-chancellor-condemns-putin-plans-to-recognize-breakaway-regions-in}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Grčija}}
|Grško ministrstvo za zunanje zadeve je sporočilo: &quot;Rusija je nezakonito priznala in enostransko razglasila &quot;neodvisnosti&quot; ukrajinskih separatističnih regij Doneck in Lugansk, kar pomeni očitno kršitev temeljnih načel mednarodnega prava, ozemeljske celovitosti Ukrajine in minških sporazumov.&quot;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.mfa.gr/en/current-affairs/statements-speeches/statement-by-the-ministry-of-foreign-affairs-regarding-russias-recognition-of-the-illegal-and-unilateral-declaration-of-independence-of-ukraines-separatist-regions-of-donetsk-and-luhansk.html|title=Statement by the Ministry of Foreign Affairs regarding Russia's recognition of the illegal and unilateral declaration of &quot;independence&quot; of Ukraine's separatist regions of Donetsk and Luhansk|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222160236/https://www.mfa.gr/en/current-affairs/statements-speeches/statement-by-the-ministry-of-foreign-affairs-regarding-russias-recognition-of-the-illegal-and-unilateral-declaration-of-independence-of-ukraines-separatist-regions-of-donetsk-and-luhansk.html}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Gvatemala}}
|The Government of Guatemala on Tuesday expressed its condemnation of the &quot;unilateral recognition&quot; by Russia &quot;of the separatist republics&quot; of Donetsk and Lugansk in Ukraine, announced last Monday by President Vladimir Putin.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=EFE|title=Guatemala condena el reconocimiento ruso de &quot;repúblicas separatistas&quot;|trans-title=Guatemala condemns the Russian recognition of &quot;separatist republics&quot;|url=https://www.swissinfo.ch/spa/ucrania-crisis_guatemala-condena-el-reconocimiento-ruso-de--rep%C3%BAblicas-separatistas-/47371196|accessdate=23 February 2022|agency=SwissInfo|date=23 February 2022|language=es|archivedate=23 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220223235436/https://www.swissinfo.ch/spa/ucrania-crisis_guatemala-condena-el-reconocimiento-ruso-de--rep%C3%BAblicas-separatistas-/47371196}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Honduras}}
|Honduran foreign ministry has urged involved parties in the crisis to find the way out through dialogue. Honduran Foreign Ministry also underlines the importance of Ukraine in peaceful coexistence in Europe and call other powers not to intervene in Ukraine and defend international system based on international law which respect sovereignty and territorial integrity of Ukraine.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://twitter.com/CancilleriaHN/status/1495529388674273281|title=Twitter|accessdate=23 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220220231406/https://twitter.com/CancilleriaHN/status/1495529388674273281}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Madžarska}}
|The Prime Minister of Hungary [[Viktor Orbán]] assured of Hungary's continued support for Ukraine's sovereignty and territorial integrity. He added that Hungary will support the European Union's joint efforts to settle the conflict.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://hungarytoday.hu/orban-zelensky-ukraine-sovereignty/|title=PM Orbán to President Zelensky: Hungary Backs Ukraine's Sovereignty and Territorial Integrity|date=22 February 2022|publisher=Hungary Today|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222163801/https://hungarytoday.hu/orban-zelensky-ukraine-sovereignty/}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Islandija}}
|The [[Predsednik vlade Islandije|Prime Minister of Iceland]] [[Katrín Jakobsdóttir]] stated on Twitter: &quot;The escalation by Russia in Ukraine is devastating and I am concerned for innocent civilians in the region. This is an unacceptable violation of international law. Escalation and armed conflict is not the solution to current challenges. The door for diplomacy must remain open.&quot;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://twitter.com/katrinjak/status/1496026491435593730|title=Twitter|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222074311/https://twitter.com/katrinjak/status/1496026491435593730}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Indonezija}}
|Indonesian President [[Joko Widodo]] said that he agreed with the UN Secretary General and asked to cease tension in Ukraine as soon as possible, urge both sides to restraint and will never allow the war to happen. Foreign ministry spokesperson Teuku Faizasyah stated that Indonesia firmly follow the UN charter and international law about territorial integrity of a nation and condemn every move that clearly violates territorial integrity and sovereignty of a nation.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.cnbcindonesia.com/news/20220223075110-4-317520/jokowi-teriak-soal-ukraina-tak-ingin-ada-bencana-besar|title=Jokowi Teriak soal Ukraina, Tak Ingin Ada Bencana Besar!|last=Asmara|first=Chandra Gian|date=23 February 2022|website=CNBC Indonesia|publisher=|accessdate=24 February 2022}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://katadata.co.id/maesaroh/berita/6217314a61683/indonesia-minta-rusia-hormati-kedaulatan-ukraina-hukum-internasional|title=Indonesia Minta Rusia Hormati Kedaulatan Ukraina &amp; Hukum Internasional|last=Maesaroh|first=Maesaroh|date=24 February 2022|website=KataData|publisher=|accessdate=24 February 2022}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Irska}}
|Irish Minister for Foreign Affairs Simon Coveney: &quot;Ireland's support for Ukraine's sovereignty and territorial integrity within its internationally recognised borders and its right to choose its own foreign and security policy path is unwavering. The decision by the Russian Federation to proceed with the recognition of the non-government controlled areas of the Donetsk and Luhansk oblasts of Ukraine as independent entities contravenes international law, is a blatant violation of Ukraine's territorial integrity, and marks a clear and unilateral breach of the Minsk agreements. Ireland supports a clear and strong EU response, including additional sanctions measures.&quot;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.dfa.ie/news-and-media/press-releases/press-release-archive/2022/february/statement-by-minister-simon-coveney-on-the-decision-of-the-russian-federation.php|title=Statement by Minister Simon Coveney on the decision of the Russian Federation|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220221220718/https://www.dfa.ie/news-and-media/press-releases/press-release-archive/2022/february/statement-by-minister-simon-coveney-on-the-decision-of-the-russian-federation.php}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Izrael}}
|The Ministry of Foreign Affairs Yair Lapid shares the concern of the international community regarding the steps taken in eastern Ukraine and the serious escalation in the situation. [[Izrael|Israel]] hopes for a diplomatic solution which will lead to calm, and is willing to help if asked. Israel supports the territorial integrity and the sovereignty of Ukraine.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.gov.il/en/departments/news/israel-shares-the-concern-of-the-international-community-regarding-the-steps-taken-in-eastern-ukraine-23-feb-2022|title=Israel shares the concern of the international community regarding steps taken in eastern Ukraine|accessdate=23 February 2022|archivedate=23 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220223133713/https://www.gov.il/en/departments/news/israel-shares-the-concern-of-the-international-community-regarding-the-steps-taken-in-eastern-ukraine-23-feb-2022}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Italija}}
|Italian Foreign Minister [[Luigi Di Maio]] through the Ministry of Foreign Affairs and International Cooperation condemned the decision of the Russian authorities to recognize the so-called separatist republics of Lughansk and Donetsk as in violation to the Minsk agreement.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.esteri.it/en/sala_stampa/archivionotizie/comunicati/2022/02/ucraina-dichiarazioni-del-ministro-luigi-di-maio|title=Italian Ministry of Foreign Affairs and International Cooperation|accessdate=21 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222134823/https://www.esteri.it/en/sala_stampa/archivionotizie/comunicati/2022/02/ucraina-dichiarazioni-del-ministro-luigi-di-maio}}&lt;/ref&gt; Since 2016, the DPR and the LPR have unofficial representation offices in Italy ([[Torino|Turin]], [[Verona]] and [[Messina]]), that are not recognized by Italian authorities.
|-
|{{Zastava|Japonska}}
|Japanese Prime Minister [[Fumio Kišida|Fumio Kishida]] condemned Russian recognition of Donetsk and Luhansk independence calling it violation of Ukrainian sovereignty. Foreign Minister Yoshimasa Hayashi said Japan will work with international community, including [[G7]] to impose tough measure against Russia.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=|first=|date=22 February 2022|title=Japan condemns Russia's move as violation of Ukraine sovereignty|url=https://english.kyodonews.net/news/2022/02/d232309b3351-breaking-news-russias-move-violates-ukraines-sovereignty-japans-hayashi.html|work=[[Kyodo News]]|location=|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222031155/https://english.kyodonews.net/news/2022/02/d232309b3351-breaking-news-russias-move-violates-ukraines-sovereignty-japans-hayashi.html}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Kazakhstan}}
|Pending a meeting of the Kazakh security council, the foreign affairs minister stated, &quot;I must assure you: there is no question of Kazakhstan's recognition of the Donetsk and Lugansk People's Republics. We proceed from the foundations of international law and the basic principles of the UN Charter.&quot;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=tengrinews.kz|date=2022-02-22|title=Вопрос о признании ДНР и ЛНР не стоит - министр иностранных дел Казахстана|url=https://tengrinews.kz/kazakhstan_news/vopros-priznanii-dnr-lnr-ne-stoit-ministr-inostrannyih-del-462552/|accessdate=2022-02-22|website=Главные новости Казахстана - Tengrinews.kz|language=ru|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222092835/https://tengrinews.kz/kazakhstan_news/vopros-priznanii-dnr-lnr-ne-stoit-ministr-inostrannyih-del-462552/}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=inform.kz|date=2022-02-22|title=Every diplomatic effort needed to resolve Ukraine-Russia tensions – Kazakh FM|url=https://www.inform.kz/en/every-diplomatic-effort-needed-to-resolve-ukraine-russia-tensions-kazakh-fm_a3902475|accessdate=2022-02-22|website=Inform.kz|language=en|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222063124/https://www.inform.kz/en/every-diplomatic-effort-needed-to-resolve-ukraine-russia-tensions-kazakh-fm_a3902475}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Kenija}}
|Kenyan UN representative Martin Kimani stated that Kenya and many African nations had been &quot;birthed&quot; with the end of colonialism and had not been able to set their own borders in a statement condemning Russia's recognition. But instead of pursuing states based on “ethnic, racial or religious homogeneity”, which carried the risk of decades of &quot;bloody wars&quot;, the countries &quot;agreed that we would settle for the borders we inherited. Rather than form nations that looked ever backwards into history with a dangerous nostalgia, we chose to look forward to a greatness none of our many nations and peoples had ever known,&quot; he said.&lt;ref name=&quot;AJ&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.aljazeera.com/amp/news/2022/2/22/un-meets-after-russia-sends-troops-to-eastern-ukraine-liveblog|title=Latest Ukraine updates: Biden announces new Russia sanctions|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222022115/https://www.aljazeera.com/amp/news/2022/2/22/un-meets-after-russia-sends-troops-to-eastern-ukraine-liveblog}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://twitter.com/teddyeugene/status/1496007006339182592?ref_src=twsrc%5Etfw%7Ctwcamp%5Etweetembed%7Ctwterm%5E1496007006339182592%7Ctwgr%5E%7Ctwcon%5Es1_&amp;ref_url=https%3A%2F%2Fwww.tuko.co.ke%2Fworld%2F444229-martin-kimani-kenyan-ambassador-ukraine-unsc-|title=Kenya' Permanent Representative to the UN Ambassador Martin Kimani calls out the West &amp; Russia #Ukraine|publisher=twitter.com|accessdate=22 February 2022|archivedate=23 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220223235555/https://twitter.com/teddyeugene/status/1496007006339182592?ref_src=twsrc%5Etfw%7Ctwcamp%5Etweetembed%7Ctwterm%5E1496007006339182592%7Ctwgr%5E%7Ctwcon%5Es1_&amp;ref_url=https%3A%2F%2Fwww.tuko.co.ke%2Fworld%2F444229-martin-kimani-kenyan-ambassador-ukraine-unsc-}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Kirgizistan}}
|The Minister of Foreign Affairs of Kyrgyzstan stated that Kyrgyzstan is a firm supporter of compliance with the universally recognized norms and principles of international law laid down in the UN Charter and other documents, including the territorial integrity of states and the peaceful resolution of conflicts. At the same time, the importance of observing the principle of indivisibility of security was emphasized.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://24.kg/english/227834_Ruslan_Kazakbaev_meets_with_Ambassador_of_Ukraine_to_Kyrgyzstan/|title=Ruslan Kazakbaev meets with Ambassador of Ukraine to Kyrgyzstan|website=www.24.kg|date=17 March 2022|accessdate=17 March 2022|archivedate=17 March 2022}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Latvija}}
|The Government of Latvia has condemned the recognition in the following statement: &quot;While utterly condemning Russia's actions, Latvia urges the international community to take the strongest possible measures to stop Russia's aggression and offer assistance to Ukraine. ... We, the President, the Speaker of the Saeima, the Prime Minister, and the Minister of Foreign Affairs of Latvia, on behalf of the people of Latvia, stand in solidarity with the Ukrainian people and offer our unwavering support for Ukraine's freedom, sovereignty and territorial integrity&quot;.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.mk.gov.lv/en/article/statement-president-speaker-saeima-prime-minister-and-minister-foreign-affairs-republic-latvia|title=Statement by the President, the Speaker of the Saeima, the Prime Minister, and the Minister of Foreign Affairs of the Republic of Latvia|website=www.mk.gov.lv|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222083130/https://www.mk.gov.lv/en/article/statement-president-speaker-saeima-prime-minister-and-minister-foreign-affairs-republic-latvia}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Lihtenštajn}}
|The Ministry of Foreign Affairs stated on Twitter: &quot;Liechtenstein is deeply concerned about the recognition of certain parts of the Ukrainian regions Luhansk and Donezk by the Government of Russia, in flagrant violation of the territorial integrity and sovereignty of Ukraine, the Minsk agreements endorsed by the United Nations Security Council, as well as the Charter of the United Nations and the rules governing the conduct of international relations. Liechtenstein expresses its solidarity with the people and Government of Ukraine and calls for a peaceful settlement of all issues through diplomatic means and in accordance with international law.&quot;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://twitter.com/MFA_LI/status/1496159619311452169|title=Liechtenstein is deeply concerned about the recognition of certain parts of the Ukrainian regions Luhansk and Donezk by the Government of Russia, in flagrant violation of the territorial integrity and sovereignty of Ukraine, the Minsk agreements endorsed by… 1/3|archivedate=23 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220223023539/https://twitter.com/MFA_LI/status/1496159619311452169|accessdate=23 February 2022}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Litva}}
|The Ministry of Foreign Affairs of Lithuania strongly condemns Russia's decision to recognize two areas in Ukraine's Luhansk and Donetsk regions, which are held by Russian-backed separatists, as independent. &quot;This decision constitutes a gross violation of the principles enshrined in the Charter of the United Nations and international law, the Helsinki Final Act, and the Charter of Paris&quot;.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://urm.lt/default/en/news/lithuanias-foreign-ministry-strongly-condemns-russias-illegal-recognition-of-independence-of-russia-controlled-territories-in-ukraine|title=Lithuania's Foreign Ministry strongly condemns Russia's illegal recognition of independence of Russia-controlled territories in Ukraine|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222164818/https://urm.lt/default/en/news/lithuanias-foreign-ministry-strongly-condemns-russias-illegal-recognition-of-independence-of-russia-controlled-territories-in-ukraine}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Luksemburg}}
|The Prime Minister of Luxembourg [[Xavier Bettel]] has posted a statement on Twitter: &quot;I condemn the recent violation of the Minsk agreements by [[Rusija|Russia]]. We will work closely with our [[Evropska unija|EU]] partners for a united response.&quot;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://twitter.com/Xavier_Bettel/status/1496052932395114496|title=Twitter|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222092419/https://twitter.com/Xavier_Bettel/status/1496052932395114496}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Malta}}
|The [[Malta|Republic of Malta]] condemns the decision of the Russian Federation to formally recognise the independence of the non-government controlled areas of Donetsk and Luhansk. This decision is a violation of the territorial integrity and sovereignty of Ukraine, is inconsistent with the principles of the Charter of the United Nations, and in breach of the Minsk agreements and undermines the possibility of a diplomatic solution.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://foreignandeu.gov.mt/en/Government/Press%20Releases/Pages/Malta-expresses-grave-concern-with-regard-to-the-situation-in-Ukraine.aspx|title=Malta expresses grave concern with regard to the situation in Ukraine|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222155331/https://foreignandeu.gov.mt/en/Government/Press%20Releases/Pages/Malta-expresses-grave-concern-with-regard-to-the-situation-in-Ukraine.aspx}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Mehika}}
|Permanent Mission of Mexico to the United Nations reiterates its respect for the territorial integrity of Ukraine and the search for a solution through diplomatic channels.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=|first=|date=21 February 2022|title=México reitera su respeto a la integridad territorial de Ucrania y la búsqueda de una solución por la vía diplomática.|url=https://twitter.com/MexOnu/status/1495958791682146307|work=[[Twitter]]|location=[[New York City|New York]]|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222031110/https://twitter.com/MexOnu/status/1495958791682146307}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Moldavija}}
|President of Moldova [[Maia Sandu]] posted statement on Twitter: &quot;We strongly condemn recognition by (Russia) of the separatist areas of Donetsk &amp; Luhansk oblasts of (Ukraine). This is clearly against intl law. (Moldova) remains firmly committed to supporting the sovereignty &amp; territorial integrity of (Ukraine) within its internationally recognized borders.&quot;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://mobile.twitter.com/sandumaiamd/status/1495862943556288514|title=Twitter|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222105814/https://mobile.twitter.com/sandumaiamd/status/1495862943556288514}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Črna gora}}
|The Ministry of Foreign Affairs of Montenegro posted a statement on Twitter: &quot;Russia's decision to recognize self-proclaimed &quot;People's Republics&quot; of Donetsk &amp; Luhansk is a violation of Ukraine's sovereignty &amp; territorial integrity, #Minsk agreements &amp; the international law. #Montenegro stands united with the (European Union) and its #NATO allies in support of #Ukraine&quot;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://twitter.com/MFA_MNE/status/1496042361260056578|title=Twitter|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222134016/https://twitter.com/MFA_MNE/status/1496042361260056578}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Nizozemska}}
|The Minister of Foreign Affairs of the Kingdom of the Netherlands Wopke Hoekstra has stated on Twitter: &quot;The recognition of the separatist territories in #Ukraine is a blatant violation of international law, the territorial integrity of Ukraine, and Minsk agreements. The Netherlands strongly condemns this act and will respond firmly in close coordination with our EU &amp; NATO partners.&quot;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://twitter.com/WBHoekstra/status/1495857789331247112|title=Twitter|accessdate=21 February 2022|archivedate=21 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220221202754/https://twitter.com/WBHoekstra/status/1495857789331247112}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Nova Zelandija}}
|The Minister of Foreign Affairs Nanaia Mahuta stated on Twitter: &quot;Aotearoa New Zealand strongly supports Ukraine's sovereignty and territorial integrity. Russia's actions today violate international law and cut across diplomatic efforts to find a peaceful resolution&quot;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.stuff.co.nz/national/politics/300523317/ukraine-nz-says-recognition-of-breakaway-republics-is-pretext-for-invasion|title=Ukraine: NZ says recognition of breakaway republics is 'pretext for invasion'|website=stuff.co.nz|date=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222043451/https://www.stuff.co.nz/national/politics/300523317/ukraine-nz-says-recognition-of-breakaway-republics-is-pretext-for-invasion|archivedate=22 February 2022|accessdate=23 February 2022}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Severna Makedonija}}
|The Foreign Affairs Minister of The Republic of North Macedonia Bujar Osmani has stated on Twitter: &quot;We strongly condemn the recognition by (Russia) of the (Ukraine) areas #Donetsk &amp; #Lugansk as independent. Such acts represent a severe violation of international law. (North Macedonia) reiterates its unequivocal support for sovereignty &amp; territorial integrity of #Ukraine @[[Dmitro Kuleba|DmytroKuleba]]&quot;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://twitter.com/Bujar_O/status/1495858809222402051|title=Twitter|accessdate=21 February 2022|archivedate=21 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220221203519/https://twitter.com/Bujar_O/status/1495858809222402051}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Norveška}}
|The Norwegian Minister of Foreign Affairs Anniken Huitfeldt has stated that &quot;Norway condemn the Russian declaration of recognizing the self-proclaimed people's republics in Donetsk and Luhansk as independent states&quot;, saying that the decision is &quot;another violation of Ukrainian sovereignty&quot;. She further stated that &quot;Norway supports Ukraine's independence and territorial integrity in accordance with internationally recognized borders&quot;.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Utenriksdepartementet|date=2022-02-21|title=Ukraina: Norge fordømmer russisk beslutning|url=https://www.regjeringen.no/no/aktuelt/russland_donetsk/id2901637/|accessdate=2022-02-22|website=Regjeringen.no|language=no|archivedate=21 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220221215148/https://www.regjeringen.no/no/aktuelt/russland_donetsk/id2901637/}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Peru}}
|The [[Peru|peruvian]] government stated the following: &quot;Peru today expressed its deep concern over the evolution of events inside the Donetsk and Lugansk regions, as well as on the eastern border of Ukraine and Russia, and call for a peaceful and sustainable solution through diplomatic channels&quot;. The Permanent Representative of Peru to the UN, Ambassador Manuel Rodriguez Cuadros added: &quot;The recognition of the independence of the separatist territories and the deployment of military forces in these territories are incompatible with the principles of the [[Ustanovna listina Združenih narodov|UN]] and constitute a violation of the territorial integrity and sovereignty of Ukraine&quot;.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.gob.pe/institucion/rree/noticias/585838-peru-en-naciones-unidas-es-imperativo-que-cesen-todas-las-hostilidades-y-violaciones-al-alto-al-fuego-en-frontera-este-de-ucrania-y-rusia|title=Perú en Naciones Unidas: Es imperativo que cesen todas las hostilidades y violaciones al alto al fuego en frontera este de Ucrania y Rusia|accessdate=23 February 2022|archivedate=23 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220223224247/https://www.gob.pe/institucion/rree/noticias/585838-peru-en-naciones-unidas-es-imperativo-que-cesen-todas-las-hostilidades-y-violaciones-al-alto-al-fuego-en-frontera-este-de-ucrania-y-rusia}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Poljska}}
|The Polish Foreign Ministry firmly condemned the Russian declaration of two self-proclaimed republics situated on the territory of Ukraine – the so-called &quot;Donetsk People's Republic&quot; and &quot;Luhansk People's Republic&quot; and stated Russia has violated the Minsk Agreement. Polish government expressed its solidarity with Ukraine and urge Russia to cease its illegal actions that breached international laws.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.gov.pl/web/diplomacy/mfa-statement-on-the-recognition-of-the-so-called-called-donetsk-peoples-republic-and-luhansk-peoples-republic-by-the-russian-federation|title=MFA Statement on the recognition of the so-called called &quot;Donetsk People's Republic&quot; and &quot;Luhansk People's Republic&quot; by the Russian Federation|publisher=Ministry of Foreign Affairs|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222105723/https://www.gov.pl/web/diplomacy/mfa-statement-on-the-recognition-of-the-so-called-called-donetsk-peoples-republic-and-luhansk-peoples-republic-by-the-russian-federation}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Portugalska}}
|The Prime Minister of Portugal [[António Costa]] posted a statement on Twitter: &quot;Russian recognition of the two breakaway Ukraine regions clearly violates the Minsk accords and jeopardizes Ukraine's territorial integrity. We strongly condemn this action and express our full solidarity with Ukraine.&quot;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://twitter.com/antoniocostapm/status/1495926176250007564|title=Twitter|accessdate=21 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222010030/https://twitter.com/antoniocostapm/status/1495926176250007564}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Romunija}}
|[[Predsednik Romunije|President of Romania]] [[Klaus Iohannis]], Prime Minister of Romania Nicolae Ciucă and other relevant Romanian political figures such as Ludovic Orban and Kelemen Hunor condemned Russia's decision to recognize the two separatist republics of Donetsk and Luhansk. Furthermore, Iohannis described the event as a serious violation of international law.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.fanatik.ro/romania-condamna-rusia-donetsk-lugansk-klaus-iohannis-19903557|title=România condamnă recunoașterea republicilor separatiste Donețk și Lugansk de către Rusia. Reacțiile liderilor și politicienilor români și mesajul urgent al MAE|first=Adrian|last=Baciu|work={{ill|Fanatik (Romania)|lt=Fanatik|ro|Fanatik}}|date=22 February 2022|language=ro|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222194708/https://www.fanatik.ro/romania-condamna-rusia-donetsk-lugansk-klaus-iohannis-19903557}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Srbija}}
|[[Predsednik Srbije|Srbski predsednik]] [[Aleksandar Vučić]] je v intervjuju dejal: &quot;V tem trenutku se Srbija &quot;težko opredeli&quot;.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://balkaninsight.com/2022/02/22/serbia-under-pressure-to-join-sanctions-against-russia-says-vucic/|title=Serbia Under Pressure to Join Sanctions Against Russia, Says Vucic|date=22 February 2022|accessdate=22 February 2022}}&lt;/ref&gt; Srbska vlada podpira suverenost in ozemeljsko celovitost Ukrajine, vendar nasprotuje sankcijam proti Rusiji.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://balkaninsight.com/2022/02/25/serbia-supports-ukraines-sovereignty-but-opposes-sanctions-on-russia-vucic-says/|title=Serbia Supports Ukraine's Sovereignty But Opposes Sanctions on Russia, Vucic says|date=25 February 2022|accessdate=25 February 2022}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Singapur}}
|Tiskovni predstavnik ministrstva za zunanje zadeve je dejal: &quot;Singapur je zelo zaskrbljen zaradi stopnjevanja napetosti na ukrajinsko-ruski meji in ruske odločitve o priznanju dveh odcepljenih ukrajinskih regij. Treba je spoštovati suverenost, neodvisnost in ozemeljsko celovitost Ukrajine. Vse vpletene strani bi si morale še naprej prizadevati za dialog, vključno z diplomatskimi sredstvi, za mirno rešitev spora v skladu z mednarodnim pravom in se izogibati dejanjem, ki bi še povečevala napetosti v regiji.&quot;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.mfa.gov.sg/Newsroom/Press-Statements-Transcripts-and-Photos/2022/02/20220222-Ukraine-Situation|title=MFA Spokesperson's Comments on the Situation in Ukraine|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222095358/https://www.mfa.gov.sg/Newsroom/Press-Statements-Transcripts-and-Photos/2022/02/20220222-Ukraine-Situation}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Slovaška}}
|Slovaško zunanje ministrstvo odločno ne priznava samooklicane neodvisnosti separatističnih entitet. Slovaško načelno zunanjepolitično stališče podpira politično suverenost, neodvisnost in ozemeljsko celovitost Ukrajine ter splošno veljavnost in spoštovanje načel mednarodnega prava.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://mzv.sk/web/en/news/detail/-/asset_publisher/oLViwP07vPxv/content/vyhlasenie-mzvez-sr-v-suvislosti-s-uznanim-separatistickych-entit-zo-strany-ruska/10182?p_p_auth=V5nYVPNN&amp;_101_INSTANCE_oLViwP07vPxv_redirect=%2Fweb%2Fen|title=Statement by the Ministry of Foreign and European Affairs of the Slovak Republic regarding Russia's recognition of separatist entities|website=Ministry of Foreign and European Affairs of the Slovak Republic|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222105726/https://www.mzv.sk/web/en/news/detail/-/asset_publisher/oLViwP07vPxv/content/vyhlasenie-mzvez-sr-v-suvislosti-s-uznanim-separatistickych-entit-zo-strany-ruska/10182?p_p_auth=V5nYVPNN&amp;_101_INSTANCE_oLViwP07vPxv_redirect=%252Fweb%252Fen}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Slovenija}}
|[[Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije|Slovensko ministrstvo za zunanje zadeve]] je sporočilo: &quot;Slovenija ostro obsoja odločitev predsednika Putina, da prizna ukrajinski regiji Doneck in Lugansk za neodvisni entiteti. Ti sovražni ukrepi so očitna kršitev mednarodnega prava in obveznosti iz minških sporazumov ter ne bodo ostali brez posledic.&quot;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.gov.si/en/news/2022-02-22-response-of-the-ministry-of-foreign-affairs-to-the-recognition-of-independence-of-donetsk-and-luhansk-by-the-russian-federation/|title=Response of the Ministry of Foreign Affairs to the recognition of &quot;independence&quot; of Donetsk and Luhansk by the Russian Federation|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222141648/https://www.gov.si/en/news/2022-02-22-response-of-the-ministry-of-foreign-affairs-to-the-recognition-of-independence-of-donetsk-and-luhansk-by-the-russian-federation}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Južna Koreja}}
|[[Predsednik Južne Koreje|Južnokorejski predsednik]] [[Mun Dže In|Mun Dže-in]] je pozval Rusijo, naj spoštuje ozemeljsko celovitost ukrajinske suverenosti, in se zavezal, da si bo skupaj z mednarodno skupnostjo prizadeval za umiritev razmer v regiji. Moon je uradnikom tudi naročil, naj se temeljito pripravijo na zaščito južnokorejskih državljanov v Ukrajini.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=Haye-ah|first=Lee|date=22 February 2022|title=(2nd LD) Moon says Ukraine's sovereignty must be respected|url=https://en.yna.co.kr/view/AEN20220222002252315?input=tw|work=[[Yonhap News Agency]]|location=Seoul|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222050008/https://en.yna.co.kr/view/AEN20220222002252315?input=tw}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Španija}}
|Španski minister za zunanje zadeve, Evropsko unijo in sodelovanje [[José Manuel Albares]] je na Twitterju objavil: &quot;Rusko priznanje separatističnih ozemelj v vzhodni Ukrajini je očitna kršitev ozemeljske celovitosti Ukrajine, sporazumov iz Minska in mednarodnih zakonitosti. Odzvali se bomo v tesnem sodelovanju z našimi partnerji in zavezniki.&quot;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://twitter.com/jmalbares/status/1495879309621350402|title=Twitter|accessdate=21 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220221215404/https://twitter.com/jmalbares/status/1495879309621350402}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Švedska}}
|Švedska zunanja ministrica Ann Linde je na Twitterju objavila: &quot;Odločno obsojam rusko priznanje nevladnih območij v ukrajinskih regijah Doneck in Lugansk za neodvisne entitete. To je očitna kršitev mednarodnega prava in sporazumov iz Minska.&quot;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://twitter.com/AnnLinde/status/1495847449528840201|title=Twitter|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220221194657/https://twitter.com/AnnLinde/status/1495847449528840201}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Švica}}
|Švicarsko federativno ministrstvo za zunanje zadeve je na Twitterju objavilo: &quot;Rusija je priznala nekatera območja ukrajinskih regij Lugansk in Doneck za neodvisni državi, kar je očitna kršitev mednarodnega prava, ozemeljske celovitosti in suverenosti Ukrajine ter minških sporazumov. Švica poziva Rusijo, naj spoštuje svoje mednarodne obveznosti in se vzdrži svojih potez.&quot;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://twitter.com/SwissMFA/status/1495882827208052742|title=Twitter Switzerland's statement on recent developments in #Ukraine|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220221220843/https://twitter.com/SwissMFA/status/1495882827208052742}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Turčija}}
|Turško zunanje ministrstvo je rusko priznanje Donecka in Luganska označilo za nesprejemljivo in ga označilo za očitno kršitev ne le minškega sporazuma, ampak tudi ukrajinske politične enotnosti. Turčija je izjavila, da bo sodelovala z Ukrajino pri ohranjanju njene politične enotnosti in ozemeljske celovitosti.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=|first=|date=22 February 2022|title=Russia recognizing Donetsk, Luhansk 'unacceptable' Turkey says|url=https://www.dailysabah.com/politics/diplomacy/russia-recognizing-donetsk-luhansk-unacceptable-turkey-says|work=[[Daily Sabah]]|location=[[Ankara]]|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222105753/https://www.dailysabah.com/politics/diplomacy/russia-recognizing-donetsk-luhansk-unacceptable-turkey-says}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Ukrajina}}
|Ukrajinsko ministrstvo za zunanje zadeve obsoja odločitev Ruske federacije, da prizna &quot;neodvisnost&quot; ustvarjenih kvazi entitet na začasno zasedenih ozemljih Ukrajine, tako imenovane &quot;Luganske ljudske republike&quot; in &quot;Donecke ljudske republike&quot;.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://mfa.gov.ua/en/news/statement-ministry-foreign-affairs-ukraine-russian-federations-decision-recognise-independence-so-called-dpr-and-lpr|title=Statement of the Ministry of Foreign Affairs of Ukraine on the Russian Federation's decision to recognise the &quot;independence&quot; of the so-called &quot;DPR&quot; and &quot;LPR&quot;|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222103115/https://mfa.gov.ua/en/news/statement-ministry-foreign-affairs-ukraine-russian-federations-decision-recognise-independence-so-called-dpr-and-lpr}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Združeno kraljestvo}}
|Britanska zunanja ministrica Liz Truss je kmalu po priznanju Donecka in Luganska obsodila rusko potezo in Rusijo pozvala, naj preneha z destabilizacijskim vedenjem proti Ukrajini. Trussova je tudi izjavila, da bo britanska vlada zaradi njenih destabilizacijskih dejavnosti v regiji v kratkem napovedala nove sankcije proti Rusiji. [[Predsednik vlade Združenega kraljestva|Predsednik vlade]] [[Boris Johnson]] je Putinovo potezo označil za &quot;slabo znamenje&quot; in &quot;očitno kršitev suverenosti&quot; in pozneje sklical sestanek COBR, da bi razpravljali o razmerah v Ukrajini.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.gov.uk/government/news/foreign-secretary-statement-duma-requests-putin-recognises-donetsk-and-luhansk-as-independent|title=Duma requests Putin recognises Donetsk and Luhansk as independent: Foreign Secretary's statement|website=gov.uk|accessdate=22 February 2022|archivedate=18 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220218083905/https://www.gov.uk/government/news/foreign-secretary-statement-duma-requests-putin-recognises-donetsk-and-luhansk-as-independent}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.chardandilminsternews.co.uk/news/national/19941698.liz-truss-uk-will-announce-new-sanctions-russia/|title=Liz Truss: UK will announce new sanctions against Russia|website=Chard and Ilminster News|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222105725/https://www.chardandilminsternews.co.uk/news/national/19941698.liz-truss-uk-will-announce-new-sanctions-russia/}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi novice|date=22 February 2022|title=Vladimir Putin orders 'peace-keeping' forces into separatist regions of Ukraine amid invasion fears|url=https://www.itv.com/news/2022-02-21/joe-biden-agrees-in-principle-to-meeting-with-vladimir-putin|publisher=[[ITV News]]|location=|accessdate=22 February 2022|archivedate=21 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220221231832/https://www.itv.com/news/2022-02-21/joe-biden-agrees-in-principle-to-meeting-with-vladimir-putin}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Združene države Amerike}}
|Na dan objave Putinove izjave je [[Predsednik Združenih držav Amerike|predsednik ZDA]] [[Joe Biden]] podpisal izvršni ukaz 13660, s katerim je uvedel sankcije proti republikama v vzhodni Ukrajini. Odredba, kot izhaja iz izjave sekretarke Bele hiše Jen Psaki, prepoveduje &quot;nove naložbe, trgovino in financiranje s strani ameriških oseb iz njiju ali v njiju v t. i. Donecki ljudski republiki in Luganski ljudski republiki, ki se nahajata v Donbasu&quot; ter daje pooblastilo za uvedbo sankcij proti &quot;vsem osebam, za katere se ugotovi, da delujejo na teh območjih Ukrajine.&quot;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.cbsnews.com/news/ukraine-russia-us-biden-sanctions-donetsk-luhansk/|title=U.S. imposes sanctions after Putin recognizes breakaway Ukraine regions|publisher=CBS News|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222041305/https://www.cbsnews.com/news/ukraine-russia-us-biden-sanctions-donetsk-luhansk/}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Urugvaj}}
|Urugvajsko zunanje ministrstvo z veliko zaskrbljenostjo spremlja povečanje napetosti na meji med Ukrajino in Rusijo, ki se je po ruskem priznanju dveh separatističnih regij v Ukrajini in premestitvi vojaških enot v nasprotju z načeli ustanovne listine Združenih narodov hitro stopnjevala.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.gub.uy/ministerio-relaciones-exteriores/comunicacion/comunicados/incremento-tensiones-entre-ucrania-rusia|title=Incremento de las tensiones entre Ucrania y Rusia|publisher=Ministerio de Relaciones Exteriores del Uruguay|accessdate=23 February 2022|archivedate=23 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220223105034/https://www.gub.uy/ministerio-relaciones-exteriores/comunicacion/comunicados/incremento-tensiones-entre-ucrania-rusia}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Uzbekistan}}
|17. marca 2022 je zunanji minister Uzbekistana Abdulaziz Kamilov dejal, da Uzbekistan ne priznava separatističnih regij, in povedal, da sta obe separatistični regiji, vključno s Krimom, del Ukrajine.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://kun.uz/ru/news/2022/03/17/abdulaziz-kamilov-my-ne-priznayem-donetsk-i-lugansk-otdelnymi-respublikami|title=Абдулазиз Камилов: «Мы не признали Луганскую и Донецкую народные республики»|publisher=Kun.uz|date=17 March 2022|accessdate=17 March 2022}}&lt;/ref&gt;
|}

==== ''De facto'' države ====
{| class=&quot;wikitable sortable&quot; align=&quot;center&quot; width=&quot;100%&quot;
! width=&quot;175px&quot; |Država
! class=&quot;unsortable&quot; | Opombe
|-
|{{Zastava|Kosovo}}
| Ministrstvo za zunanje zadeve Kosova je izrazilo solidarnost z Ukrajino proti ruski agresiji in navedlo, da Putin vodi vojno proti demokraciji. Kosovo je tudi pozvalo svobodni svet, naj odločno nastopi proti Putinu in njegovim zastopnikom.&lt;ref&gt;{{Navedi tvit|number=1496059379354845187|user=MFAKOSOVO|title=Kosova 🇽🇰 stands with Ukraine 🇺🇦 against Russia’s outright aggression. Putin is once again waging war against a peaceful democracy. He has been waging hybrid wars against democracies across Europe for many years. The free world must respond to Putin and his proxies with resolve.|author=MFA Kosova|date=22 February 2022|access-date=23 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220222094929/https://twitter.com/MFAKOSOVO/status/1496059379354845187|archive-date=22 February 2022|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Republika Kitajska|name=Republika Kitajska (Tajvan)}}
| Ministrstvo za zunanje zadeve ROC je izrazilo &quot;globoko obžalovanje in obsodbo&quot; Rusije, potem ko je ta namestila ruske sile v separatistični regiji. Predsednica ROC in tiskovna predstavnica izvršnega juana Kolas Jotaka je dejala, da je &quot;spodbudno&quot;, da veleposlaniki ZN zavračajo ozemeljske zahteve Rusije po Ukrajini, in dejala, da se veseli dneva, ko bo &quot;svet enako zavrnil&quot; zahteve Ljudske republike Kitajske glede Tajvana.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.cnn.com/europe/live-news/ukraine-russia-news-02-22-22/index.html|title=The latest on the Ukraine-Russia crisis|date=22 February 2022|publisher=CNN|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222075701/https://www.cnn.com/europe/live-news/ukraine-russia-news-02-22-22/index.html}}&lt;/ref&gt;
|}

==== Mednarodne ali regionalne organizacije ====
{| class=&quot;wikitable sortable&quot; align=&quot;center&quot; width=&quot;100%&quot;
! width=&quot;175px&quot; |Organizacija
! class=&quot;unsortable&quot; | Opombe
|-
|{{Zastava|Evropska unija}}
| Najvišji uradniki [[Evropska unija|Evropske unije]] so obsodili rusko priznanje in ga označili za &quot;očitno kršitev mednarodnega prava&quot;. Predsednik Evropskega sveta [[Charles Michel]] in predsednica Evropske komisije [[Ursula von der Leyen]] sta v skupni izjavi &quot;najostreje obsodila odločitev ruskega predsednika, da nadaljuje s priznavanjem nevladnih območij v regijah Doneck in Lugansk v Ukrajini kot neodvisnih subjektov.&quot; Naslednji dan je EU sankcionirala 351 poslancev [[Državna duma|državne dume]] zaradi podpore neodvisnosti obeh regij.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.euronews.com/my-europe/amp/2022/02/22/eu-sanctions-351-russian-lawmakers-who-voted-to-recognise-ukraine-s-separatist-republics|title=EU sanctions 351 Russian lawmakers who voted to recognise Ukraine's separatist republics|date=22 February 2022|publisher=EuroNews|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222182039/https://www.euronews.com/my-europe/amp/2022/02/22/eu-sanctions-351-russian-lawmakers-who-voted-to-recognise-ukraine-s-separatist-republics}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.aa.com.tr/en/europe/european-nations-condemn-russia-s-recognition-of-separatist-regions-of-ukraine/2509287|title=European nations condemn Russia's recognition of separatist regions of Ukraine|publisher=AA.com|accessdate=22 February 2022|archivedate=21 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220221223818/https://www.aa.com.tr/en/europe/european-nations-condemn-russia-s-recognition-of-separatist-regions-of-ukraine/2509287}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|NATO}}
| Generalni sekretar Nata [[Jens Stoltenberg]] je obsodil odločitev ruske razširitve priznanja na samooklicani republiki [[Donecka ljudska republika|Doneck]] in [[Luganska ljudska republika|Lugansk]], in izjavil: &quot;To dodatno spodkopava suverenost in ozemeljsko celovitost Ukrajine, spodkopava prizadevanja za rešitev konflikta in krši minške sporazume, katerih podpisnica je tudi Rusija.&quot; Zavezništvo je podprlo suverenost in ozemeljsko celovitost Ukrajine znotraj njenih mednarodno priznanih meja, pri čemer so zavezniki Rusijo pozvali, naj &quot;izbere diplomatsko pot in nemudoma obrne svoje množično vojaško kopičenje v Ukrajini in njeni okolici ter umakne svoje sile iz Ukrajine v skladu s svojimi mednarodnimi obveznostmi in zavezami.&quot;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.nato.int/cps/en/natohq/news_192292.htm|title=Statement by the NATO Secretary General on the recognition by Russia of the self-proclaimed Donetsk and Luhansk People's Republics|publisher=NATO|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222000650/https://www.nato.int/cps/en/natohq/news_192292.htm}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Ikonazastave slika|OSCE flag.svg}} [[Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi|OVSE]]
| OVSE ne priznava DLR in jih označuje za &quot;nezakonite oborožene skupine v Donbasu&quot;, njihova okupirana ozemlja pa za &quot;določena območja regij Donecka in Luganska&quot; ali s kratico &quot;CADLR&quot;.
Poročilo OVSE o vojnih zločinih namiguje, da &quot;neodvisne države&quot; niso niti &quot;sovojskujoče se države Rusije&quot;, omenja jih za &quot;samooklicane 'republike'&quot;, ruske &quot;pooblaščence&quot; in &quot;pod splošnim nadzorom Rusije«, in navaja, da je zato Rusija odgovorna za njihovo kazniva dejanja zoper mednarodno humanitarno pravo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Wolfgang Benedek, Veronika Bílková and Marco Sassòli|date=2022-04-12|title=Report on Violations of International Humanitarian and Human Rights Law, War Crimes and Crimes Against Humanity Committed in Ukraine since 24 February 2022|url=https://www.osce.org/files/f/documents/f/a/515868.pdf|accessdate=2022-05-01|website=OSCE}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Združeni narodi}}
| Generalni sekretar ZN [[António Guterres]] je obsodil rusko priznanje in jo označil za kršitev ozemeljske in suverene celovitosti Ukrajine ter &quot;smrtni udarec&quot; minškim sporazumom. Guterres je tudi okrcal odločitev Rusije, da v regijo pošlje &quot;mirovne sile&quot; z besedami: &quot;Ko enote ene države vstopijo na ozemlje druge države brez njenega soglasja, niso nepristranske mirovne sile. Sploh niso mirovniki.&quot;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.channelnewsasia.com/world/moscow-must-fully-comply-un-charter-guterres-2513991|title=Moscow must fully comply with UN charter: Guterres|publisher=CNA|accessdate=23 February 2022|archivedate=23 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220223235440/https://www.channelnewsasia.com/world/moscow-must-fully-comply-un-charter-guterres-2513991}}&lt;/ref&gt;
|}

== Glej tudi ==

* [[Referendumi o statusu Donbasa 2014]]
* [[Ruska invazija na Ukrajino (2022)]]
* [[Priključitev Krima Ruski federaciji]]
* [[Seznam držav z omejenim priznanjem]]

== Sklici ==

[[Kategorija:Ruska invazija na Ukrajino (2022)]]
[[Kategorija:Rusko-ukrajinska vojna]]
[[Kategorija:Politika Ukrajine]]</text>
      <sha1>3x685b31b6b7c7r1zodzmjlz6yjvc52</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5726699</id>
      <parentid>5726697</parentid>
      <timestamp>2022-08-02T14:19:10Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09090091</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>/* Države članice ZN */ slo.</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="92585" xml:space="preserve">
[[Slika:Donetsk_and_Lugansk_Peoples_Republics_in_Ukraine.png|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/46/Donetsk_and_Lugansk_Peoples_Republics_in_Ukraine.png/220px-Donetsk_and_Lugansk_Peoples_Republics_in_Ukraine.png|sličica| Območje, pod nadzorstvom [[Donecka ljudska republika|Ljudske republike Doneck]] (v črnem, črtasto območje je preostali del Donecke oblasti) in [[Luganska ljudska republika|Ljudske republike Lugansk]] (v modrem, črtasto območje je preostali del Luganske oblasti) znotraj Ukrajine pred začetkom leta [[Ruska invazija na Ukrajino (2022)|2022 Ruska invazija na Ukrajino]]. S svojo barvo je prikazan tudi rusko aneksirani [[Avtonomna republika Krim|Krim]].]]
[[Slika:Putin_-_DNR,_LNR_(2022-02-21)_02.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/4b/Putin_-_DNR%2C_LNR_%282022-02-21%29_02.jpg/220px-Putin_-_DNR%2C_LNR_%282022-02-21%29_02.jpg|sličica| [[Vladimir Putin]] podpisuje predsedniške ukaze o priznanju DPR in LPR ter pogodbe o prijateljstvu, sodelovanju in medsebojni pomoči, 21. februar 2022]]
{{Več slik
| perrow = 2
| total_width = 230
| image1 = Putin decree DNR (2022-02-21).pdf
| image2 = Putin decree LNR (2022-02-21).pdf
| footer = Predsedniški ukrep št. 71 (levo) in št.. 72 (desno), ki priznavata neodvisnost DPR in LPR
}}
[[Category:Pages using multiple image with auto scaled images]]
[[Donecka ljudska republika|Ljudska republika Doneck]] (DPR) in [[Luganska ljudska republika]] (LPR) sta ruski [[Marionetna država|marionetni državi]] v [[Donbas|Donbasu]] v Ukrajini. Obe sta razglasili neodvisnost od [[Ukrajina|Ukrajine]] po nezakonitem in mednarodno nepriznanem referendumu leta 2014. Ukrajinska vlada meni, da so entitete pod [[Seznam terorističnih skupin|terorističnim nadzorom]].

DPR in LPR sta leta 2014 poskušali skleniti zvezo [[Nova Rusija (konfederacija)|Nova Rusija]], čeprav je bila ustanovitev konfederacije do leta 2015 opuščena. Leta 2014 je [[Južna Osetija]], ki je tudi sama separatistična nepriznana država, ki jo podpira Rusija; zahteva jo [[Gruzija]], priznala neodvisnost obeh kvazidržav.

Obe kvazidržavi je Rusija kot suvereni državi priznala 21. februarja 2022, štiri dni kasneje ji je sledila [[Abhazija]], še ena odcepljena proruska kvazidržava na ozemlju Gruzije.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.bbc.co.uk/news/world-europe-60468237|title=Russia recognizes Ukraine separatist regions as independent states|website=BBC News|accessdate=21 February 2022|archivedate=21 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220221205402/https://www.bbc.co.uk/news/world-europe-60468237}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;{{Navedi splet|date=25 February 2022|title=Abkhazia recognises Ukraine's Donetsk and Luhansk|url=https://oc-media.org/abkhazia-recognises-ukraines-donetsk-and-luhansk/|accessdate=25 February 2022|website=[[OC Media]]|language=en-US}}&lt;/ref&gt; Kvazidržavi sta kasneje priznali še dve državi, ki ju priznavajo [[Organizacija združenih narodov|Združeni narodi]]: [[Sirija]] 29. junija 2022&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://theatlasnews.co/2022/06/29/syrian-government-recognizes-pro-russian-lpr-dpr-ukrainian-separatist-states/|title=Syrian Government Recognizes Pro-Russian LPR/DPR Ukrainian Separatist States|date=29 June 2022}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.reuters.com/world/middle-east/syria-recognizes-independence-sovereignty-donetsk-luhansk-state-news-agency-2022-06-29/|title=Syria recognizes independence, sovereignty of Donetsk, Luhansk -state news agency|work=Reuters|date=29 June 2022}}&lt;/ref&gt; in [[Severna Koreja]] 13. julija 2022.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|date=13 July 2022|title=Ukraine cuts N Korea ties over recognition of separatist regions|work=[[Al Jazeera]]|url=https://www.aljazeera.com/news/2022/7/13/n-korea-recognises-breakaway-of-russias-proxies-in-east-ukraine|accessdate=13 July 2022}}&lt;/ref&gt;
[[Slika:International_Recognition_of_Donetsk_and_Lugansk.svg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/b1/International_Recognition_of_Donetsk_and_Lugansk.svg/220px-International_Recognition_of_Donetsk_and_Lugansk.svg.png|sličica|Zemljevid mednarodnega diplomatskega položaja ljudskih republik Doneck in Lugansk.{{legend|#6a1f1f|Uradno [[diplomatsko priznanje]] obeh republik}}]]

== Zgodovina in trenutno stanje ==
[[Slika:2014-05-11._Референдум_в_Донецке_017.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/a/a1/2014-05-11._%D0%A0%D0%B5%D1%84%D0%B5%D1%80%D0%B5%D0%BD%D0%B4%D1%83%D0%BC_%D0%B2_%D0%94%D0%BE%D0%BD%D0%B5%D1%86%D0%BA%D0%B5_017.jpg/220px-2014-05-11._%D0%A0%D0%B5%D1%84%D0%B5%D1%80%D0%B5%D0%BD%D0%B4%D1%83%D0%BC_%D0%B2_%D0%94%D0%BE%D0%BD%D0%B5%D1%86%D0%BA%D0%B5_017.jpg|sličica| Referendumov o statusu Donbasa maja 2014 uradno ni priznala niti ukrajinska vlada niti katerakoli država članica ZN (takrat vključno z Rusijo).&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=Rebels appeal to join Russia after east Ukraine referendum|url=https://www.reuters.com/article/us-ukraine-crisis-idUSBREA400LI20140512|work=[[Reuters]]|date=12 May 2014|accessdate=22 February 2022|archivedate=12 November 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20211112125615/https://www.reuters.com/article/us-ukraine-crisis-idUSBREA400LI20140512}}&lt;/ref&gt;]]
Novembra 2014 so predstavniki [[Nova Rusija (konfederacija)|Novorosije]] poslali prošnjo za [[diplomatsko priznanje]] več [[Latinska Amerika|latinskoameriškim]] državam, vključno s [[Kuba|Kubo]], [[Nikaragva|Nikaragvo]] in [[Venezuela|Venezuelo]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://amerika21.de/2014/11/109296/noworossija-ukraine-kuba|title=Ostukrainische &quot;Volksrepubliken&quot; suchen Anerkennung in Lateinamerika|trans-title=Eastern Ukrainian &quot;People's Republics&quot; seek recognition in Latin America|language=de|date=17 November 2014|website=amerika21|accessdate=28 April 2020|archivedate=4 February 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190204000914/https://amerika21.de/2014/11/109296/noworossija-ukraine-kuba}}&lt;/ref&gt; Nobena država na prošnjo ni odgovorila.

Maja 2015 je bila konfederacija Novorosije &quot;zamrznjena&quot; zaradi njene &quot;nezdružljivosti z načrti [[Normandijski format|normandijskega formata]] za mirovno rešitev&quot;, ki je spodbujal avtonomnost DPR in LPR  znotraj ukrajinskih meja.&lt;ref name=&quot;utenrp&quot;&gt;{{Navedi novice|url=http://uatoday.tv/politics/russian-backed-novorossiya-breakaway-movement-collapses-428372.html|title=Russian-backed 'Novorossiya' breakaway movement collapses|publisher=[[Ukraine Today]]|date=20 May 2015|accessdate=20 May 2015|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150521051525/http://uatoday.tv/politics/russian-backed-novorossiya-breakaway-movement-collapses-428372.html|archivedate=21 May 2015}}&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;{{Navedi novice|last=Dergachev|first=Vladimir|last2=Kirillov|first2=Dmitry|date=20 May 2015|url=http://gazeta.ru/politics/2015/05/19_a_6694441.shtml|trans-title=Project &quot;New Russia&quot; is closed|language=ru|work=[[Gazeta.Ru]]|accessdate=20 May 2015|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150520101507/http://gazeta.ru/politics/2015/05/19_a_6694441.shtml|archivedate=20 May 2015}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Andrei|first=Kolesnikov|authorlink=Andrey Vladimirovich Kolesnikov|date=2015-05-29|title=Why the Kremlin Is Shutting Down the Novorossiya Project|url=http://carnegieendowment.org/2015/05/29/why-kremlin-is-shutting-down-novorossiya-project/i96u|publisher=[[Carnegie Endowment for International Peace]]|accessdate=2015-12-20|archiveurl=https://web.archive.org/web/20151222171800/http://carnegieendowment.org/2015/05/29/why-kremlin-is-shutting-down-novorossiya-project/i96u|archivedate=22 December 2015}}&lt;/ref&gt;

Ozemlje, ki ga nadzorujeta obe republiki, kot del Ukrajine priznavajo skoraj vse države na svetu, razen Rusije in držav, ki izkazujejo svojo podporo ruskemu priznanju. Ljudski republiki Doneck in Lugansk sta mednarodno priznanje prejeli samo ena od druge (med Ljudsko republiko Doneck in Ljudsko republiko Lugansk), od Rusije, Abhazije in [[Južna Osetija|Južne Osetije]].

15. februarja 2022 je ruska [[državna duma]] izglasovala zahtevo predsedniku [[Vladimir Putin|Vladimirju Putinu]], da samorazglašeni ljudski republiki [[Donecka ljudska republika|Doneck]] in [[Luganska ljudska republika|Lugansk]] v Ukrajini prizna kot neodvisni državi. Predlog zakona je predlagala komunistična partija.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.politico.eu/article/russia-state-duma-parliament-donetsk-luhansk-moscow-putin-kremlin-ukraine-conflict/|title=Russia's parliament urges Putin to recognize separatist republics in Ukraine|date=15 February 2022|website=[[POLITICO]]|first=Victor|last=Jack|accessdate=22 February 2022|archivedate=21 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220221185331/https://www.politico.eu/article/russia-state-duma-parliament-donetsk-luhansk-moscow-putin-kremlin-ukraine-conflict/}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.reuters.com/world/europe/russias-parliament-asks-putin-recognise-breakaway-east-ukrainian-regions-2022-02-15/|title=Russia's parliament asks Putin to recognise breakaway east Ukrainian regions|work=[[Reuters]]|date=15 February 2022|accessdate=22 February 2022|archivedate=21 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220221135724/https://www.reuters.com/world/europe/russias-parliament-asks-putin-recognise-breakaway-east-ukrainian-regions-2022-02-15/}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.themoscowtimes.com/2022/02/15/russian-parliament-backs-plan-to-recognize-breakaway-ukrainian-regions-a76381|title=Russian Parliament Backs Plan to Recognize Breakaway Ukrainian Regions|first=Felix|last=Light|date=15 February 2022|website=The Moscow Times|accessdate=22 February 2022|archivedate=15 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220215131136/https://www.themoscowtimes.com/2022/02/15/russian-parliament-backs-plan-to-recognize-breakaway-ukrainian-regions-a76381}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.dw.com/en/russian-duma-asks-putin-to-recognize-ukrainian-regions-as-independent/a-60783596|title=Russian Duma asks Putin to recognize Ukrainian regions as independent &amp;#124; DW &amp;#124; 15.02.2022|last=[[Deutsche Welle]]|website=DW.COM|accessdate=22 February 2022|archivedate=21 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220221092755/https://www.dw.com/en/russian-duma-asks-putin-to-recognize-ukrainian-regions-as-independent/a-60783596}}&lt;/ref&gt;

[[Državna duma]] [[Rusija|Rusije]] je 21. februarja 2022 sprejela predlog zakona o uradnem priznanju samooklicane [[Donecka ljudska republika|Ljudske republike Doneck]] in [[Luganska ljudska republika|Ljudske republike Lugansk]] v vzhodni Ukrajini kot neodvisni državi. Predlog zakona je potrdil [[Predsednik Ruske federacije|predsednik]] [[Vladimir Putin]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.xinhuanet.com/english/europe/20220215/ab6821835bf8414189ae114cf188b1b1/c.html|title=Russian parliament passes bill on recognition of self-proclaimed Donbass &quot;republics&quot;-Xinhua|website=www.xinhuanet.com|accessdate=15 February 2022|archivedate=15 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220215125605/http://www.xinhuanet.com/english/europe/20220215/ab6821835bf8414189ae114cf188b1b1/c.html}}&lt;/ref&gt; Istega dne je ruski predsednik Vladimir Putin podpisal odloka o priznanju Ljudske republike Doneck in Ljudske republike Lugansk ter podpisal sporazume o prijateljstvu, sodelovanju in pomoči z republikama.&lt;ref name=&quot;TASS&quot;&gt;{{Navedi splet|date=22 February 2022|title=Путин подписал указы о признании ЛНР и ДНР.|trans-title=Putin signed decrees recognizing the LPR and the DPR.|url=https://tass.ru/politika/13792297|website=TASS|language=ru-RU|accessdate=21 February 2022|archivedate=21 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220221195832/https://tass.ru/politika/13792297}}&lt;/ref&gt;

24. februarja 2022 je [[Ruska invazija na Ukrajino (2022)|Rusija vdrla v Ukrajino]] in s tem začela svojo prisotnost na ozemljih obeh republik. Medtem je priznanje 25. februarja 2022 v celoti izvedla tudi Abhazija s predsedniškim odlokom Aslana Bzhania.

Anketa, ki jo je objavil neodvisni center Levada, je pokazala, da 45 % Rusov podpira rusko priznanje separatističnih Ljudskih republik Doneck in Lugansk.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title='I fear Putin is unstoppable': Russians on the invasion of Ukraine|url=https://www.theguardian.com/world/2022/feb/25/russian-guardian-readers-on-ukraine-invasion|work=[[The Guardian]]|date=25 February 2022}}&lt;/ref&gt;

Poslanec državne dume Mihajil Matvejev je glasoval za priznanje samooklicanih republik Doneck in Lugansk, a je kasneje obsodil [[Ruska invazija na Ukrajino (2022)|rusko invazijo na Ukrajino leta 2022]] in izjavil,
{{Citatni blok|&quot;Glasoval sem za mir in ne vojno. Želel sem, da Rusija postane ščit, da  [[Donbas]] ne bi bil bombardiran, in ne zato, da bi bil bombardiran [[Kijev]].&quot;|source=&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://twitter.com/nexta_tv/status/1497405222167195658?ref_src=twsrc^tfw |title=The war must end immediately, said Mikhail #Matveev, a member of the #KPRF faction |website=Twitter|publisher=[[Nexta]]|date=February 26, 2022|accessdate=February 26, 2022}}&lt;/ref&gt;|author=Mihajil Matvejev}}

== Stališča držav in organizacij ==

=== Države, ki uradno priznavajo Ljudsko republiko Doneck in Ljudsko republiko Lugansk kot neodvisni državi ===

==== Države članice ZN ====
{| class=&quot;wikitable sortable&quot; align=&quot;center&quot; width=&quot;80%&quot;
!
! width=&quot;175px&quot; | [[država članica Združenih narodov|Država]]
! [[Diplomatsko priznanje|Datum priznanja]]
! Vzpostavljeni [[Diplomacija|diplomatski odnosi]]
! class=&quot;unsortable&quot; | Opombe
|-
| 1
|{{Zastava|Rusija}}
| 21. februar 2022&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi novice|last=Troianovski|first=Anton|authorlink=Anton Troianovski|last2=Hopkins|first2=Valerie|date=21 February 2022|title=Russia will recognize two regions in Ukraine, a possible prelude to invasion.|language=en-US|work=[[The New York Times]]|url=https://www.nytimes.com/live/2022/02/21/world/ukraine-russia-putin-biden|accessdate=21 February 2022|issn=0362-4331|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220221172643/https://www.nytimes.com/live/2022/02/21/world/ukraine-russia-putin-biden|archivedate=21 February 2022}}&lt;/ref&gt;
| 21. februar 2022&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;
| V svojem nagovoru ob priznanju DPR in LPR je Putin podprl tudi njune ozemeljske zahteve po [[Donbas|Donbasu]] v Ukrajini.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=Jack|first=Victor|last2=Busvine|first2=Douglas|title=Putin recognizes separatist claims to Ukraine's entire Donbass region|url=https://www.politico.eu/article/vladimir-putin-russia-ukraine-donbass-separatist-recognition/|accessdate=28 February 2022|work=Politico|date=22 February 2022}}&lt;/ref&gt;
|-
| 2
|{{Zastava|Sirija}}
| 29. junij 2022&lt;ref&gt;{{Navedi novice|date=29 June 2022|title=Syria recognizes independence, sovereignty of Donetsk, Luhansk -state news agency|work=[[Reuters]]|url=https://www.reuters.com/world/middle-east/syria-recognizes-independence-sovereignty-donetsk-luhansk-state-news-agency-2022-06-29/|accessdate=29 June 2022}}&lt;/ref&gt;
|
| Februarja 2022 je zunanji minister Faisal Mekdad na dogodku v Moskvi izjavil, da &quot;Sirija podpira odločitev predsednika Vladimirja Putina, da prizna republiki Lugansk in Doneck&quot;.&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Navedi novice|last=Reuters|date=2022-02-22|title=Syria supports Putin's recognition of Ukraine breakaway regions -FM|language=en|work=Reuters|url=https://www.reuters.com/world/middle-east/syria-supports-putins-recognition-ukraine-breakaway-regions-fm-2022-02-22/|accessdate=2022-02-22|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222105756/https://www.reuters.com/world/middle-east/syria-supports-putins-recognition-ukraine-breakaway-regions-fm-2022-02-22/}}&lt;/ref&gt; Sirska državna tiskovna agencija SANA je kasneje poročala, da je Sirija &quot;pripravljena graditi odnose z republikama Lugansk in Doneck&quot;.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|date=22 February 2022|title=Republic Presidency: Syria ready to build relations with republics of Luhansk and Donetsk|url=https://www.sana.sy/en/?p=264314|accessdate=22 February 2022|work=[[Syrian Arab News Agency]]|language=en-US|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222122217/http://sana.sy/en/?p=264314}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;HouthiRec2&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.middleeastmonitor.com/20220222-syria-yemens-houthis-recognise-independence-of-russia-backed-donetsk-luhansk/|title=Syria, Yemen's Houthis recognise independence of Russia-backed Donetsk, Luhansk|date=22 February 2022|website=Middle East Monitor}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Syria backs Russian recognition of east Ukraine breakaway regions|url=https://www.aljazeera.com/news/2022/2/22/syria-backs-russian-recognition-east-ukraine-breakaway-regions|accessdate=2022-02-26|website=www.aljazeera.com|language=en|quote=He said that Syria would be ready to recognise them the way it had recognised [breakaway Georgian regions of] South Ossetia and Abkhazia}}&lt;/ref&gt; Kot odgovor na priznanje je Ukrajina prekinila vse svoje diplomatske odnose s Sirijo, Sirija storila enako 22. julija 2022.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|date=20 July 2022|title=Syria ruptures diplomatic relations with Ukraine|url=https://sana.sy/en/?p=278288|accessdate=20 July 2022|work=[[Syrian Arab News Agency]]|language=en-US}}&lt;/ref&gt; Pred prekinitvijo odnosov sta bili veleposlaništvi obeh držav zaprti leta 2016 oziroma 2018 med [[Sirska državljanska vojna|državljansko vojno v Siriji]].
|-
| 3
|{{Zastava|Severna Koreja}}
| 13. julij 2022&lt;ref&gt;{{Navedi novice|date=13 July 2022|title=Ukraine cuts N Korea ties over recognition of separatist regions|work=[[Al Jazeera]]|url=https://www.aljazeera.com/news/2022/7/13/n-korea-recognises-breakaway-of-russias-proxies-in-east-ukraine|accessdate=13 July 2022}}&lt;/ref&gt;
|
| 13. julija 2022 je korejska osrednja tiskovna agencija poročala, da je zunanji minister Severne Koreje Čoe Son-hui poslal pisma kolegoma v republikah Doneck in Lugansk, v katerih je priznal neodvisnost republik in izrazil željo po razvoju meddržavnih odnosov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://world.kbs.co.kr/service/news_view.htm?lang=e&amp;Seq_Code=170997|title=N. Korea Recognizes Independence Breakaway Regions in Ukraine|date=2022-07-14|accessdate=July 14, 2022}}&lt;/ref&gt; Zaradi priznanja je Ukrajina pretrgala diplomatske odnose s Severno Korejo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://nationalinterest.org/blog/buzz/diplomatic-ties-cut-north-korea-recognizes-separatists-and-ukraine-responds-203591|title=Diplomatic Ties Cut: North Korea Recognizes Separatists and Ukraine Responds|date=16 July 2022}}&lt;/ref&gt;
|}

==== ''De facto'' države ====
{| class=&quot;wikitable sortable&quot; align=&quot;center&quot; width=&quot;80%&quot;
!
! width=&quot;175px&quot; | [[Seznam držav z omejenim priznanjem|Država]]
! [[Diplomatsko priznanje|Datum priznanja]]
! Vzpostavljeni [[Diplomacija|diplomatski odnosi]]
! class=&quot;unsortable&quot; | Opombe
|-
| 1
|{{Zastava|Ljudska republika Doneck}}&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;{{Zastava|Ljudska republika Luhansk}}
| 11. maj 2014
| 11. maj 2014
| Tako Ljudska republika Doneck kot Ljudska republika Lugansk sta istočasno razglasili neodvisnost in sta bili pred tem od leta 2014 do 2015 združeni v konfederacijo [[Nova Rusija (konfederacija)|Nova Rusija]].
|-
| 2
|{{Zastava|Južna Osetija}}
| 18. junij 2014 (LPR)&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.rferl.org/a/south-ossetia-recognizes-luhansk-peoples-republic/25427651.html|title=South Ossetia Recognizes 'Luhansk People's Republic'|website=[[RadioFreeEurope/RadioLiberty]]|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210610130510/https://www.rferl.org/a/south-ossetia-recognizes-luhansk-peoples-republic/25427651.html|archivedate=10 June 2021}}&lt;/ref&gt;&lt;br /&gt;27. junij 2014 (DPR) &lt;ref name=&quot;ossetia-donetsk&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://tass.com/world/738110|title=South Ossetia recognizes independence of Donetsk People's Republic|website=TASS|accessdate=20 May 2019|archivedate=3 March 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210303063641/https://tass.com/world/738110}}&lt;/ref&gt;
| 28. januar 2015 (LPR)&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.themoscowtimes.com/news/article/luhansk-people-s-republic-recognizes-south-ossetia/515072.html|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150715102008/http://www.themoscowtimes.com/news/article/luhansk-people-s-republic-recognizes-south-ossetia/515072.html|archivedate=15 July 2015|title=Luhansk People's Republic Recognizes South Ossetia|website=The Moscow Times|date=28 January 2015}}&lt;/ref&gt;&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;12. maj 2015 (DPR)&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.turkishweekly.net/news/185417/ukrainian-separatists-recognize-abkhazia-south-ossetia.html|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150518100442/http://www.turkishweekly.net/news/185417/ukrainian-separatists-recognize-abkhazia-south-ossetia.html|archivedate=18 May 2015|title=Ukrainian separatists recognize Abkhazia, South Ossetia, 13 May 2015|date=18 May 2015}}&lt;/ref&gt;
| Varnostni svet Južne Osetije je 27. junija 2014 sklenil priznati Ljudsko republiko Doneck. Predsednik Južne Osetije je za medije izjavil: &quot;Verjamem, da je priznanje republike Doneck pravi korak, prebivalci Južne Osetije odločitev podpirajo in pozdravljajo.&quot;&lt;ref name=&quot;ossetia-donetsk&quot; /&gt;
|-
|3
|{{Zastava|Abhazija}}
| 25. februar 2022
| 9. marec 2022 (DPR)&lt;ref&gt; {{Navedi novice|url=http://mfaapsny.org/en/allnews/news/othernews/respublika-abkhaziya-i-donetskaya-narodnaya-respublika-ustanovili-diplomaticheskie-otnosheniya/|title=The Republic of Abkhazia and the Donetsk People's Republic established diplomatic relations|date=9 March 2022|accessdate=12 March 2022}}&lt;/ref&gt;&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;10. marec 2022 (LPR)&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://apsnypress.info/ru/item/7007-respublika-abkhaziya-i-luganskaya-narodnaya-respublika-ustanovili-diplomaticheskie-otnosheniya|title=respublika abkhaziya i luganskaya narodnaya respublika ustanovili diplomaticheskie otnosheniya|date=10 March 2022|accessdate=12 March 2022}}&lt;/ref&gt;
| Ministrstvo za zunanje zadeve je 22. februarja 2022 objavilo izjavo, v kateri pozdravlja rusko priznanje neodvisnosti Ljudskih republik Doneck in Lugansk.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://mfaapsny.org/en/allnews/news/statements_speeches/zayavlenie-ministerstva-inostrannykh-del-abkhazii/|title=Statement of the Ministry of Foreign Affairs of the Republic of Abkhazia|date=2022-02-22|publisher=[[Minister for Foreign Affairs of Abkhazia]]|accessdate=2022-02-22|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222155839/http://mfaapsny.org/en/allnews/news/statements_speeches/zayavlenie-ministerstva-inostrannykh-del-abkhazii/}}&lt;/ref&gt;&lt;br /&gt;25. februarja 2022 je predsednik Aslan Bzhania oznanil priznanje Ljudske republike Doneck in Ljudske republike Lugansk.&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;{{Navedi splet|date=25 February 2022|title=Abkhazia recognises Ukraine's Donetsk and Luhansk|url=https://oc-media.org/abkhazia-recognises-ukraines-donetsk-and-luhansk/|accessdate=25 February 2022|website=[[OC Media]]|language=en-US}}&lt;/ref&gt;
|}

=== Države in organizacije, ki podpirajo rusko priznanje LR Doneck in LR Lugansk kot neodvisnih držav ===

==== Države članice ZN ====
{| class=&quot;wikitable sortable&quot; align=&quot;center&quot; width=&quot;100%&quot;
! width=&quot;175px&quot; |Država
! class=&quot;unsortable&quot; | Opombe
|-
|{{Zastava|Belorusija}}
| Belorusko zunanje ministrstvo je kljub pozivom k priznanju obeh republik priznanje zavrnilo, a je podprlo odločitev Rusije. V izjavi piše: »V takih razmerah spoštljivo razumemo odločitev ruske strani, da prizna neodvisnost Ljudskih republik Doneck in Lugansk. Republika Belorusija se je vedno aktivno in dosledno zavzemala za mirno rešitev konflikta v jugovzhodni Ukrajini. Še vedno menimo, da so diplomatske metode prednostna naloga in smo  k temu procesu pripravljeni prispevati na vse možne načine.«&lt;ref name=&quot;belarus&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://amp.ura.news/news/1052534497|title=Беларусь не стала признавать ДНР и ЛНР|publisher=URA.RU|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222220657/https://amp.ura.news/news/1052534497}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Srednjeafriška republika}}
| Predsednik Faustin-Archange Touadéra je za RIA Novosti izjavil: »Verjamem, da bo ta odločitev nedvomno rešila življenja in preprečila veliko nasilja. Po naši analizi je cilj te odločitve reševanje življenj. To odločitev podpirajo mnogi, ker se želi izogniti nasilju in izgubi človeških življenj.”&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://news.middleeast-24.com/news/24768.html|title=Central African Republic hails Russia's decision to recognize the republics of Lugansk and Donetsk|website=Middle East 24|date=23 February 2022|accessdate=27 February 2022}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Nikaragva}}
| Predsednik [[Daniel Ortega]] je izjavil: &quot;Prepričan sem, da bodo ljudje glasovali za vključitev svojih regij v Rusijo, če bodo tam izvedli referendum, kot je bil narejen na Krimu. To je rusko prebivalstvo in ni podvrženo diktatu Nata, EU in ZDA.«&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.themoscowtimes.com/2022/02/22/global-reactions-to-russias-recognition-of-east-ukraine-separatists-a76505|title=Global Reactions to Russia's Recognition of East Ukraine Separatists|date=22 February 2022|publisher=The Moscow Times|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222071905/https://www.themoscowtimes.com/2022/02/22/global-reactions-to-russias-recognition-of-east-ukraine-separatists-a76505}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Sudan}}
| Namestnik vodje suverenega sveta Mohamed Hamdan Dagalo je izjavil: »Rusija ima pravico delovati v interesu svojih državljanov in zaščititi svoje ljudi. Pravico ima po ustavi in po zakonu. Ves svet se mora zavedati, da ima pravico braniti svoje ljudi.«&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://sudantribune.com/article255658/|title=Sudan says Hemetti did not support Putin's policy on Ukraine|website=Sudan Tribune|date=24 February 2022|accessdate=27 February 2022}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Venezuela}}
| Predsednik [[Nicolás Maduro]] je &quot;ponovno potrdil vso svojo podporo&quot; ruskemu predsedniku Putinu &quot;v obrambi miru v Rusiji&quot; in izjavil, da je &quot;ozemlje Luganska in Donecka prevzelo funkcije ljudskih republik, da bi se branili pred pokolom fašističnih vladnih sektorjev, ki so v Ukrajini usmrčevali lovce, lovke, napadali družine, bombardirali in s težkim orožjem začeli spopad.&quot;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Ucrania: Nicolás Maduro reafirma &quot;todo el respaldo&quot; a Vladimir Putin|last=&lt;!--Not stated--&gt;|url=https://www.dw.com/es/ucrania-nicol%C3%A1s-maduro-reafirma-todo-el-respaldo-a-vladimir-putin/a-60880210|accessdate=2022-02-23|publisher=[[Deutsche Welle]]|language=es-ES|archivedate=23 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220223055126/https://www.dw.com/es/ucrania-nicol%C3%A1s-maduro-reafirma-todo-el-respaldo-a-vladimir-putin/a-60880210}}&lt;/ref&gt;
|}

==== ''De facto'' države ====
{| class=&quot;wikitable sortable&quot; align=&quot;center&quot; width=&quot;100%&quot;
! width=&quot;175px&quot; |Država
! class=&quot;unsortable&quot; | Opombe
|-
|{{Zastava|Arcah}}
| Arayik Harutyunyan, predsednik samooklicane republike Artsakh, je podal izjavo, v kateri je pozdravil priznanje neodvisnosti ljudskih republik. Dejal je, da je &quot;pravica narodov do samoodločbe in izgradnje lastne države neodtujljiva za vsako ljudstvo in je temeljno načelo mednarodnega prava&quot;.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://en.armradio.am/2022/02/22/right-to-self-determination-a-fundamental-principle-artsakh-president-welcomes-recognition-of-donetsk-and-lugansk/|title=Right to self-determination a fundamental principle: Artsakh President welcomes recognition of Donetsk and Lugansk|date=2022-02-22|publisher=[[Public Radio of Armenia]]|accessdate=2022-02-22|archivedate=23 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220223235508/https://en.armradio.am/2022/02/22/right-to-self-determination-a-fundamental-principle-artsakh-president-welcomes-recognition-of-donetsk-and-lugansk/}}&lt;/ref&gt;
|}

=== Države in organizacije, ki nasprotujejo priznanju Ljudske republike Doneck in Ljudske republike Luganska kot neodvisnih držav ===

==== Države članice ZN ====
{| class=&quot;wikitable sortable&quot; align=&quot;center&quot; width=&quot;100%&quot;
! width=&quot;175px&quot; |State
! class=&quot;unsortable&quot; |Notes
|-
|{{Zastava|Albanija}}
|Albanska ministrica za Evropo in zunanje zadeve Olta Xhaçka je na Twitterju objavila izjavo: &quot;Albanija obsoja rusko priznanje neodvisnosti regij Donecka in Luganska. Očitna kršitev mednarodnega prava, minškega sporazuma, kot tudi kršitev Ukrajinske ozemeljske celovitosti in suverenosti. Albanija je združena s partnerji in zavezniki v podporo Ukrajini.&quot;&lt;ref&gt;{{Navedi tvit|number=1495850373801721859|user=xhacka_olta|title=Albania condemns Russia's recognition of the independence of the regions of Donetsk&amp;Luhansk.A clear violation of international law,of the Minsk agreement as well as a violation of 🇺🇦’ territorial integrity and sovereignty!🇦🇱 stands united with partners and allies in support of🇺🇦|author=Olta Xhaçka|date=21 February 2022|access-date=21 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220221195855/https://twitter.com/xhacka_olta/status/1495850373801721859|archive-date=21 February 2022}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Argentina}}
|Ministrstvo za zunanje zadeve in bogoslužje je ponovilo poziv generalnega sekretarja ZN Gutérresa k spoštovanju ozemeljske suverenosti in pozvalo k mirni rešitvi konflikta. Argentina je tudi pozvala k spoštovanju [[Ustanovna listina Združenih narodov|ustanovne listine Združenih narodov]] in mednarodnega prava.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=Naciones Unidas: &quot;Argentina no cree en un camino de confrontación que nos remita a la lógica del pasado&quot;, con referencia al conflicto en Ucrania|trans-title=United Nations: &quot;Argentina does not believe in a path of confrontation that takes us back to the logic of the past&quot;, with reference to the conflict in Ukraine|url=https://www.impulsobaires.com.ar/nota/297427/naciones-unidas-argentina-no-cree-en-un-camino-de-confrontacion-que-nos-remita-a-la-logica-del-pasado-con-referencia-al-conflicto-en-ucrania/|accessdate=24 February 2022|work=Impulso Baires|date=23 February 2022|language=es}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Avstralija}}
|Avstralski minister za zunanje zadeve je obsodil rusko priznanje in dejal, da &quot;grobo spodkopava suverenost in ozemeljsko celovitost Ukrajine ter da po mednarodnem pravu nima nobene veljave.&quot; Minister je prav tako obsodil napoved predsednika Putina, da bo Rusija &quot;v vzhodno Ukrajino poslala t. i. mirovnike&quot;, in dejal, da &quot;to osebje niso mirovniki&quot;.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.foreignminister.gov.au/minister/marise-payne/media-release/australia-condemns-russias-unlawful-moves-eastern-ukraine|title=Australia condemns Russia's unlawful moves on eastern Ukraine|website=Australian Government Department of Foreign Affairs and Trade|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222105741/https://www.foreignminister.gov.au/minister/marise-payne/media-release/australia-condemns-russias-unlawful-moves-eastern-ukraine}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Avstrija}}
|Avstrijski zunanji minister [[Alexander Schallenberg]] je izjavil, da je priznanje samooklicanih ljudskih republik s strani Ruske federacije &quot;huda kršitev suverenosti in ozemeljske celovitosti Ukrajine in jo kategorično obsojamo.&quot;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.bmeia.gv.at/en/the-ministry/press/news/2022/02/declaration-of-foreign-minister-alexander-schallenberg-on-the-recognition-of-the-self-proclaimed-donetsk-and-luhansk-peoples-republics-by-the-russian-federation/|title=Declaration of Foreign Minister Alexander Schallenberg on the recognition of the self-proclaimed Donetsk and Luhansk People's Republics by the Russian Federation|website=Federal Ministry Republic of Austria|accessdate=21 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222151335/https://www.bmeia.gv.at/en/the-ministry/press/news/2022/02/declaration-of-foreign-minister-alexander-schallenberg-on-the-recognition-of-the-self-proclaimed-donetsk-and-luhansk-peoples-republics-by-the-russian-federation}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Belgija}}
|Belgijska ministrica za zunanje zadeve [[Sophie Wilmès]] je tvitnila: &quot;Belgija obsoja priznanje separatističnih ozemelj v Ukrajini. Gre za kršitev mednarodnega prava, minških sporazumov in ozemeljske celovitosti Ukrajine. Tesno bomo sodelovali z našimi partnerji iz EU in Nata, da se bomo odzvali odločno in enotno.&quot;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://twitter.com/Sophie_Wilmes/status/1495866779045871625|title=Twitter|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220221210401/https://twitter.com/Sophie_Wilmes/status/1495866779045871625}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Bosna in Hercegovina}}
|Bošnjaški član [[Predsedstvo Bosne in Hercegovine|predsedstva]] [[Šefik Džaferović]] je obsodil ruska priznanja neodvisnosti. &quot;Bosna in Hercegovina spoštuje in podpira ozemeljsko celovitost in suverenost Ukrajine. Obsojam odločitev Ruske federacije, da prizna obe ukrajinski regiji kot državi, kar je očitna kršitev mednarodnega prava,&quot; je dejal Džaferović. Srbski član predsedstva [[Milorad Dodik]] je dejal, da je to njegovo osebno mnenje. Po poročanju radia Free Europe je dejal, da si bo entiteta [[Republika Srbska]] glede vprašanja Ukrajine prizadevala za nevtralnost na nacionalni ravni.&lt;ref name=&quot;BIH&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://europeanwesternbalkans.com/2022/02/22/western-balkans-reacts-to-russian-recognition-of-donetsk-and-luhansk/|title=Western Balkans reacts to Russian recognition of Donetsk and Luhansk|date=22 February 2022|publisher=European Western Balkans|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222112408/https://europeanwesternbalkans.com/2022/02/22/western-balkans-reacts-to-russian-recognition-of-donetsk-and-luhansk/}}&lt;/ref&gt; Predsednik predsedstva Željko Komšić je ostro obsodil &quot;ruski napad na ozemlje Ukrajine.&quot;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://sarajevotimes.com/presidency-of-bih-without-the-unified-attitude-on-ukraine-crisis|title=Presidency of BiH without the Unified Attitude on Ukraine Crisis|website=Sarajevo Times|date=22 February 2022|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222154444/https://sarajevotimes.com/presidency-of-bih-without-the-unified-attitude-on-ukraine-crisis/}}/&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Bolgarija}}
|Odnosi med Bolgarijo in Rusijo so bili dolga leta zmerni. Na dan Putinovega ukaza ke predsednik vlade Kiril Petkov obsodil Putinovo priznanje. Izjavil je: &quot;Še naprej ohranjamo ozemeljsko celovitost Ukrajine znotraj njenih mednarodno priznanih meja. Mednarodno pravo je treba spoštovati. Evropska unija se bo odzvala enotno v našo obrambo.&quot; V isti izjavi je bolgarsko zunanje ministrstvo objavilo izjavo, da je &quot;priznanje separatističnih republik Luhansk in Doneck groba kršitev mednarodnega prava in spodkopava evropsko varnost. Takšna eskalacija zahteva enoten in odločen odziv.&quot;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.novinite.com/articles/213857/Bulgaria+Condemns+Putin%E2%80%99s+Recognition+of+Donetsk+and+Luhansk|title=Bulgaria Condemns Putin's Recognition of Donetsk and Luhansk|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222025206/https://www.novinite.com/articles/213857/Bulgaria+Condemns+Putin%E2%80%99s+Recognition+of+Donetsk+and+Luhansk}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Kanada}}
|Predsednik kanadske vlade [[Justin Trudeau]] je obsodil Putinova dejanja in jih označil za &quot;očitno kršitev suverenosti Ukrajine.&quot; Trudeau je napovedal uvajanje gospodarskih sankcij.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.cbc.ca/news/world/russia-ukarine-rebel-backed-regions-explainer-1.6359547|title=Russia has recognized 2 breakaway regions of Ukraine. Here's why that matters|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222023456/https://www.cbc.ca/news/world/russia-ukarine-rebel-backed-regions-explainer-1.6359547}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://pm.gc.ca/en/news/readouts/2022/02/21/prime-minister-justin-trudeau-speaks-president-european-commission-ursula|title=Prime Minister Justin Trudeau speaks with President of the European Commission Ursula von der Leyen|date=22 February 2022|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222024949/https://pm.gc.ca/en/news/readouts/2022/02/21/prime-minister-justin-trudeau-speaks-president-european-commission-ursula}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Kitajska}}
|Vang Venbin, tiskovni predstavnik ministrstva za zunanje zadeve Ljudske republike Kitajske, je na novinarsko vprašanje odgovoril z: &quot;Kitajsko stališče glede ukrajinskega vprašanja je dosledno. Spoštovati je treba legitimne varnostne interese katere koli države ter skupaj varovati cilje in načela ustanovne listine ZN.&quot;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.fmprc.gov.cn/fyrbt_673021/202202/t20220222_10644486.shtml|title=2022年2月22日外交部发言人汪文斌主持例行记者会|date=22 February 2022|accessdate=22 February 2022}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.fmprc.gov.cn/mfa_eng/xwfw_665399/s2510_665401/2511_665403/202202/t20220222_10644531.html|title=Foreign Ministry Spokesperson Wang Wenbin's Regular Press Conference on February 22, 2022|date=22 February 2022|accessdate=22 February 2022}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Kostarika}}
|Kostariška vlada je podprla izjavo generalnega sekretarja ZN, v kateri je navedel, da priznanje Ljudske republike Doneck in Ljudske republike Lugansk krši ukrajinsko ozemeljsko celovitost. Kostarika je tudi pozvala k deeskalaciji razmer v Vzhodni Evropi, razmere pa je treba rešiti z dialogom.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://twitter.com/CRcancilleria/status/1496307085470060545|title=Twitter|accessdate=23 February 2022|archivedate=23 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220223021812/https://twitter.com/CRcancilleria/status/1496307085470060545}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Hrvaška}}
|[[Predsednik vlade Hrvaške|Hrvaški premier]] [[Andrej Plenković]] je tvitnil: &quot;Obsojamo rusko priznanje samooklicanih regij Doneck in Lugansk, kar je kršitev mednarodnega prava in ozemeljske celovitosti #Ukraine. Skupaj s partnerji (Evropsko unijo) izražamo solidarnost z @[[Volodimir Zelenski|ZelenskyUa]] in (ukrajinskim) ljudstvom.&quot;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://twitter.com/AndrejPlenkovic/status/1495889486470856713|title=Twitter|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220221223446/https://twitter.com/AndrejPlenkovic/status/1495889486470856713}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Ciper}}
|&quot;Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Ciper v luči dogodkov v Ukrajini ponovno izraža podporo suverenosti, neodvisnosti in ozemeljski celovitosti Ukrajine znotraj njenih mednarodno priznanih meja.&quot;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://mfa.gov.cy/press-releases/2022/02/22/mfa-announcement/|title=Statement by the Ministry of Foreign Affairs regarding the recognition of the unilateral declaration of independence of the separatist regions of Donetsk and Luhansk in Ukraine|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220223002806/https://mfa.gov.cy/press-releases/2022/02/22/mfa-announcement/}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Češka republika}}
|Številni češki uradniki so obsodili Putinovo priznanje neodvisnosti separatističnih ukrajinskih republik ter jih označili kot &quot;kršitev minških sporazumov in mednarodnega prava&quot;. Češko zunanje ministrstvo je dejalo, da gre za grobo kršitev suverenosti in celovitosti Ukrajine. Predsednik vlade [[Petr Fiala]] je izjavil, da Češka trdno stoji za svobodno in neodvisno Ukrajino ter da iz lastnih zgodovinskih izkušenj ve, da takšni koraki nikoli ne vodijo k miru.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://english.radio.cz/czech-officials-denounce-president-putins-decision-recognize-breakaway-republics-8742668|title=Czech officials denounce President Putin's decision to recognize breakaway republics|date=21 February 2022|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222015934/https://english.radio.cz/czech-officials-denounce-president-putins-decision-recognize-breakaway-republics-8742668}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Danska}}
|Danska predsednica vlade [[Mette Frederiksen]] je na Twitterju objavila: &quot;Odločitev Rusije, da tako imenovani DNR in LNR v Ukrajini prizna kot neodvisni regiji, je očitna kršitev ukrajinske suverenosti in mednarodnega prava. Danska obsoja odločitev, ki ne bo ostala brez odgovora. Ukrajini stojimo ob strani.&quot;&lt;ref&gt;{{Navedi tvit|number=1495876664500400132|user=Statsmin|title=PM Frederiksen: Russia’s decision to recognize the so-called DNR and LNR regions of Ukraine as independent is a blatant violation of Ukraine’s sovereignty and international law. Denmark condemns the decision, which will not go unanswered. We stand side by side with Ukraine #dkpol|author=Statsministeriet|date=21 February 2022|access-date=22 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220222105749/https://mobile.twitter.com/Statsmin/status/1495876664500400132|archive-date=22 February 2022|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Estonija}}
|Zunanja ministrica Eva-Maria Liimets: &quot;Naša podpora suverenosti in ozemeljski celovitosti Ukrajine je neomajna&quot;.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://vm.ee/en/news/foreign-minister-liimets-our-support-ukraines-sovereignty-and-territorial-integrity-unwavering|title=Foreign Minister Liimets: our support for Ukraine's sovereignty and territorial integrity is unwavering|accessdate=21 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222023639/https://vm.ee/en/news/foreign-minister-liimets-our-support-ukraines-sovereignty-and-territorial-integrity-unwavering}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Finska}}
|Urad finskega predsednika [[Sauli Niinistö|Saulija Niinistöja]] je podal izjavo: &quot;Finska obsoja enostranska dejanja Rusije, ki kršijo suverenost in ozemeljsko celovitost Ukrajine. Priznanje separatističnih regij v vzhodni Ukrajini je resna kršitev minških sporazumov. Finska se na ruska dejanja odziva v skladu z odzivom Evropske unije.&quot;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.presidentti.fi/en/press-release/finlands-statement-on-russias-decision-to-recognize-the-separatist-regions-in-eastern-ukraine|title=Finland's statement on Russia's decision to recognize the separatist regions in Eastern Ukraine|date=21 February 2022|accessdate=21 February 2022|archivedate=21 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220221205712/https://www.presidentti.fi/en/press-release/finlands-statement-on-russias-decision-to-recognize-the-separatist-regions-in-eastern-ukraine/}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Francija}}
|[[Predsednik Francije|Francoski predsednik]] [[Emmanuel Macron]], ki je v luči rusko-ukrajinske krize 2021-2022 predlagal vrh med Bidnom in Putinom, je nekaj ur po priznanju obsodil priznanje in zahteval sankcije.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://amp.theguardian.com/world/2022/feb/21/putin-eastern-europe-donetsk-luhansk-reaction|title=Dismay and condemnation as west begins to impose sanctions on Russia|website=The Guardian|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222000154/https://amp.theguardian.com/world/2022/feb/21/putin-eastern-europe-donetsk-luhansk-reaction}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.themoscowtimes.com/2022/02/21/macron-demands-targeted-sanctions-on-moscow-a76503|title=Macron Demands 'Targeted Sanctions' on Moscow|date=21 February 2022|website=The Moscow Times|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222023139/https://www.themoscowtimes.com/2022/02/21/macron-demands-targeted-sanctions-on-moscow-a76503}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Gruzija}}
|[[Predsednik Gruzije|Gruzijska predsednica]] [[Salome Zourabičvili]] je na Twitterju objavila: &quot;Gruzija odločno obsoja rusko priznanje ukrajinskih regij in ponavlja scenarij, ki je pripeljal do zasedbe 20 % našega ozemlja. Gruzija vam [Ukrajincem] stoji ob strani in podpira ozemeljsko celovitost in mir v Ukrajini.&quot;&lt;ref&gt;{{Navedi tvit|number=1495859176374996993|user=zourabichvili_s|title=🇬🇪 strongly condemns Russia’s « recognition » of 🇺🇦Ukraines’s Donetsk and Lugansk regions, repeating the scenario that led to the occupation of 20% of our territory. 🇬🇪stands by you Pdt Zelensky and in support of🇺🇦 ‘s territorial integrity and peace.|author=Salome Zourabichvili|date=21 February 2022|access-date=22 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220222105805/https://twitter.com/zourabichvili_s/status/1495859176374996993|archive-date=22 February 2022|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Nemčija}}
|[[Kancler Nemčije|Nemški kancler]] [[Olaf Scholz]] je obsodil priznanje obeh regij, ki je pomenilo &quot;enostransko kršitev&quot; minških sporazumov, ki so umirili sovražnosti v Donbasu.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://thehill.com/policy/international/595196-german-chancellor-condemns-putin-plans-to-recognize-breakaway-regions-in|title=German chancellor condemns Putin plans to recognize breakaway regions in Ukraine|first=Mychael|last=Schnell|date=21 February 2022|website=TheHill|accessdate=22 February 2022|archivedate=21 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220221205817/https://thehill.com/policy/international/595196-german-chancellor-condemns-putin-plans-to-recognize-breakaway-regions-in}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Grčija}}
|Grško ministrstvo za zunanje zadeve je sporočilo: &quot;Rusija je nezakonito priznala in enostransko razglasila &quot;neodvisnosti&quot; ukrajinskih separatističnih regij Doneck in Lugansk, kar pomeni očitno kršitev temeljnih načel mednarodnega prava, ozemeljske celovitosti Ukrajine in minških sporazumov.&quot;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.mfa.gr/en/current-affairs/statements-speeches/statement-by-the-ministry-of-foreign-affairs-regarding-russias-recognition-of-the-illegal-and-unilateral-declaration-of-independence-of-ukraines-separatist-regions-of-donetsk-and-luhansk.html|title=Statement by the Ministry of Foreign Affairs regarding Russia's recognition of the illegal and unilateral declaration of &quot;independence&quot; of Ukraine's separatist regions of Donetsk and Luhansk|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222160236/https://www.mfa.gr/en/current-affairs/statements-speeches/statement-by-the-ministry-of-foreign-affairs-regarding-russias-recognition-of-the-illegal-and-unilateral-declaration-of-independence-of-ukraines-separatist-regions-of-donetsk-and-luhansk.html}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Gvatemala}}
|Gvatemalska vlada je v torek obsodila &quot;enostransko priznanje separatističnih republik&quot; Doneck in Lugansk v Ukrajini, ki ga je ruski predsednik Vladimir Putin napovedal ponedeljek pred tem.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=EFE|title=Guatemala condena el reconocimiento ruso de &quot;repúblicas separatistas&quot;|trans-title=Guatemala condemns the Russian recognition of &quot;separatist republics&quot;|url=https://www.swissinfo.ch/spa/ucrania-crisis_guatemala-condena-el-reconocimiento-ruso-de--rep%C3%BAblicas-separatistas-/47371196|accessdate=23 February 2022|agency=SwissInfo|date=23 February 2022|language=es|archivedate=23 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220223235436/https://www.swissinfo.ch/spa/ucrania-crisis_guatemala-condena-el-reconocimiento-ruso-de--rep%C3%BAblicas-separatistas-/47371196}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Honduras}}
|Honduraško zunanje ministrstvo je vpletene strani pozvalo, naj poiščejo izhod z dialogom. Honduraško zunanje ministrstvo tudi poudarja pomen Ukrajine za mirno sobivanje v Evropi in poziva druge sile, naj ne posredujejo v Ukrajini ter branijo mednarodni sistem, ki temelji na mednarodnem pravu in spoštujejo suverenost in ozemeljsko celovitost Ukrajine.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://twitter.com/CancilleriaHN/status/1495529388674273281|title=Twitter|accessdate=23 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220220231406/https://twitter.com/CancilleriaHN/status/1495529388674273281}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Madžarska}}
|Predsednik madžarske vlade [[Viktor Orbán]] je zagotovil, da Madžarska še naprej podpira suverenost in ozemeljsko celovitost Ukrajine. Dodal je, da bo Madžarska podprla skupna prizadevanja Evropske unije za rešitev spora.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://hungarytoday.hu/orban-zelensky-ukraine-sovereignty/|title=PM Orbán to President Zelensky: Hungary Backs Ukraine's Sovereignty and Territorial Integrity|date=22 February 2022|publisher=Hungary Today|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222163801/https://hungarytoday.hu/orban-zelensky-ukraine-sovereignty/}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Islandija}}
|[[Predsednik vlade Islandije|Islandska predsednica vlade]] [[Katrín Jakobsdóttir]] je na Twitterju sporočila: &quot;Skrbi me za nedolžne civiliste v regiji. To je nesprejemljiva kršitev mednarodnega prava. Eskalacija in oboroženi spopadi niso rešitev za sedanje izzive. Vrata za diplomacijo morajo ostati odprta.&quot;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://twitter.com/katrinjak/status/1496026491435593730|title=Twitter|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222074311/https://twitter.com/katrinjak/status/1496026491435593730}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Indonezija}}
|Indonezijski predsednik [[Joko Widodo]] je dejal, da se strinja z generalnim sekretarjem ZN in poziva k čimprejšnji prekinitvi napetosti v Ukrajini, da obe strani poziva k zadržanosti in da nikoli ne bo dovolil vojne. Tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva Teuku Faizasyah je izjavil, da Indonezija odločno sledi ustanovni listini ZN in mednarodnemu pravu o ozemeljski celovitosti naroda ter obsoja vsako potezo, ki jasno krši ozemeljsko celovitost in suverenost naroda.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.cnbcindonesia.com/news/20220223075110-4-317520/jokowi-teriak-soal-ukraina-tak-ingin-ada-bencana-besar|title=Jokowi Teriak soal Ukraina, Tak Ingin Ada Bencana Besar!|last=Asmara|first=Chandra Gian|date=23 February 2022|website=CNBC Indonesia|publisher=|accessdate=24 February 2022}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://katadata.co.id/maesaroh/berita/6217314a61683/indonesia-minta-rusia-hormati-kedaulatan-ukraina-hukum-internasional|title=Indonesia Minta Rusia Hormati Kedaulatan Ukraina &amp; Hukum Internasional|last=Maesaroh|first=Maesaroh|date=24 February 2022|website=KataData|publisher=|accessdate=24 February 2022}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Irska}}
|Irski minister za zunanje zadeve Simon Coveney je izjavil: &quot;Irska neomajno podpira suverenost in ozemeljsko celovitost Ukrajine znotraj njenih mednarodno priznanih meja ter njeno pravico do izbire lastne zunanje in varnostne politike. Odločitev Ruske federacije, da nadaljuje s priznavanjem nevladnih območij v ukrajinskih regijah Doneck in Lugansk kot neodvisnih entitet, je v nasprotju z mednarodnim pravom, pomeni očitno kršitev ozemeljske celovitosti Ukrajine ter jasno in enostransko kršitev minških sporazumov. Irska podpira jasen in odločen odziv EU, vključno z dodatnimi sankcijami.&quot;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.dfa.ie/news-and-media/press-releases/press-release-archive/2022/february/statement-by-minister-simon-coveney-on-the-decision-of-the-russian-federation.php|title=Statement by Minister Simon Coveney on the decision of the Russian Federation|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220221220718/https://www.dfa.ie/news-and-media/press-releases/press-release-archive/2022/february/statement-by-minister-simon-coveney-on-the-decision-of-the-russian-federation.php}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Izrael}}
|The Ministry of Foreign Affairs Yair Lapid shares the concern of the international community regarding the steps taken in eastern Ukraine and the serious escalation in the situation. [[Izrael|Israel]] hopes for a diplomatic solution which will lead to calm, and is willing to help if asked. Israel supports the territorial integrity and the sovereignty of Ukraine.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.gov.il/en/departments/news/israel-shares-the-concern-of-the-international-community-regarding-the-steps-taken-in-eastern-ukraine-23-feb-2022|title=Israel shares the concern of the international community regarding steps taken in eastern Ukraine|accessdate=23 February 2022|archivedate=23 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220223133713/https://www.gov.il/en/departments/news/israel-shares-the-concern-of-the-international-community-regarding-the-steps-taken-in-eastern-ukraine-23-feb-2022}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Italija}}
|Italian Foreign Minister [[Luigi Di Maio]] through the Ministry of Foreign Affairs and International Cooperation condemned the decision of the Russian authorities to recognize the so-called separatist republics of Lughansk and Donetsk as in violation to the Minsk agreement.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.esteri.it/en/sala_stampa/archivionotizie/comunicati/2022/02/ucraina-dichiarazioni-del-ministro-luigi-di-maio|title=Italian Ministry of Foreign Affairs and International Cooperation|accessdate=21 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222134823/https://www.esteri.it/en/sala_stampa/archivionotizie/comunicati/2022/02/ucraina-dichiarazioni-del-ministro-luigi-di-maio}}&lt;/ref&gt; Since 2016, the DPR and the LPR have unofficial representation offices in Italy ([[Torino|Turin]], [[Verona]] and [[Messina]]), that are not recognized by Italian authorities.
|-
|{{Zastava|Japonska}}
|Japanese Prime Minister [[Fumio Kišida|Fumio Kishida]] condemned Russian recognition of Donetsk and Luhansk independence calling it violation of Ukrainian sovereignty. Foreign Minister Yoshimasa Hayashi said Japan will work with international community, including [[G7]] to impose tough measure against Russia.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=|first=|date=22 February 2022|title=Japan condemns Russia's move as violation of Ukraine sovereignty|url=https://english.kyodonews.net/news/2022/02/d232309b3351-breaking-news-russias-move-violates-ukraines-sovereignty-japans-hayashi.html|work=[[Kyodo News]]|location=|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222031155/https://english.kyodonews.net/news/2022/02/d232309b3351-breaking-news-russias-move-violates-ukraines-sovereignty-japans-hayashi.html}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Kazakhstan}}
|Pending a meeting of the Kazakh security council, the foreign affairs minister stated, &quot;I must assure you: there is no question of Kazakhstan's recognition of the Donetsk and Lugansk People's Republics. We proceed from the foundations of international law and the basic principles of the UN Charter.&quot;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=tengrinews.kz|date=2022-02-22|title=Вопрос о признании ДНР и ЛНР не стоит - министр иностранных дел Казахстана|url=https://tengrinews.kz/kazakhstan_news/vopros-priznanii-dnr-lnr-ne-stoit-ministr-inostrannyih-del-462552/|accessdate=2022-02-22|website=Главные новости Казахстана - Tengrinews.kz|language=ru|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222092835/https://tengrinews.kz/kazakhstan_news/vopros-priznanii-dnr-lnr-ne-stoit-ministr-inostrannyih-del-462552/}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=inform.kz|date=2022-02-22|title=Every diplomatic effort needed to resolve Ukraine-Russia tensions – Kazakh FM|url=https://www.inform.kz/en/every-diplomatic-effort-needed-to-resolve-ukraine-russia-tensions-kazakh-fm_a3902475|accessdate=2022-02-22|website=Inform.kz|language=en|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222063124/https://www.inform.kz/en/every-diplomatic-effort-needed-to-resolve-ukraine-russia-tensions-kazakh-fm_a3902475}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Kenija}}
|Kenyan UN representative Martin Kimani stated that Kenya and many African nations had been &quot;birthed&quot; with the end of colonialism and had not been able to set their own borders in a statement condemning Russia's recognition. But instead of pursuing states based on “ethnic, racial or religious homogeneity”, which carried the risk of decades of &quot;bloody wars&quot;, the countries &quot;agreed that we would settle for the borders we inherited. Rather than form nations that looked ever backwards into history with a dangerous nostalgia, we chose to look forward to a greatness none of our many nations and peoples had ever known,&quot; he said.&lt;ref name=&quot;AJ&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.aljazeera.com/amp/news/2022/2/22/un-meets-after-russia-sends-troops-to-eastern-ukraine-liveblog|title=Latest Ukraine updates: Biden announces new Russia sanctions|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222022115/https://www.aljazeera.com/amp/news/2022/2/22/un-meets-after-russia-sends-troops-to-eastern-ukraine-liveblog}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://twitter.com/teddyeugene/status/1496007006339182592?ref_src=twsrc%5Etfw%7Ctwcamp%5Etweetembed%7Ctwterm%5E1496007006339182592%7Ctwgr%5E%7Ctwcon%5Es1_&amp;ref_url=https%3A%2F%2Fwww.tuko.co.ke%2Fworld%2F444229-martin-kimani-kenyan-ambassador-ukraine-unsc-|title=Kenya' Permanent Representative to the UN Ambassador Martin Kimani calls out the West &amp; Russia #Ukraine|publisher=twitter.com|accessdate=22 February 2022|archivedate=23 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220223235555/https://twitter.com/teddyeugene/status/1496007006339182592?ref_src=twsrc%5Etfw%7Ctwcamp%5Etweetembed%7Ctwterm%5E1496007006339182592%7Ctwgr%5E%7Ctwcon%5Es1_&amp;ref_url=https%3A%2F%2Fwww.tuko.co.ke%2Fworld%2F444229-martin-kimani-kenyan-ambassador-ukraine-unsc-}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Kirgizistan}}
|The Minister of Foreign Affairs of Kyrgyzstan stated that Kyrgyzstan is a firm supporter of compliance with the universally recognized norms and principles of international law laid down in the UN Charter and other documents, including the territorial integrity of states and the peaceful resolution of conflicts. At the same time, the importance of observing the principle of indivisibility of security was emphasized.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://24.kg/english/227834_Ruslan_Kazakbaev_meets_with_Ambassador_of_Ukraine_to_Kyrgyzstan/|title=Ruslan Kazakbaev meets with Ambassador of Ukraine to Kyrgyzstan|website=www.24.kg|date=17 March 2022|accessdate=17 March 2022|archivedate=17 March 2022}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Latvija}}
|The Government of Latvia has condemned the recognition in the following statement: &quot;While utterly condemning Russia's actions, Latvia urges the international community to take the strongest possible measures to stop Russia's aggression and offer assistance to Ukraine. ... We, the President, the Speaker of the Saeima, the Prime Minister, and the Minister of Foreign Affairs of Latvia, on behalf of the people of Latvia, stand in solidarity with the Ukrainian people and offer our unwavering support for Ukraine's freedom, sovereignty and territorial integrity&quot;.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.mk.gov.lv/en/article/statement-president-speaker-saeima-prime-minister-and-minister-foreign-affairs-republic-latvia|title=Statement by the President, the Speaker of the Saeima, the Prime Minister, and the Minister of Foreign Affairs of the Republic of Latvia|website=www.mk.gov.lv|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222083130/https://www.mk.gov.lv/en/article/statement-president-speaker-saeima-prime-minister-and-minister-foreign-affairs-republic-latvia}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Lihtenštajn}}
|The Ministry of Foreign Affairs stated on Twitter: &quot;Liechtenstein is deeply concerned about the recognition of certain parts of the Ukrainian regions Luhansk and Donezk by the Government of Russia, in flagrant violation of the territorial integrity and sovereignty of Ukraine, the Minsk agreements endorsed by the United Nations Security Council, as well as the Charter of the United Nations and the rules governing the conduct of international relations. Liechtenstein expresses its solidarity with the people and Government of Ukraine and calls for a peaceful settlement of all issues through diplomatic means and in accordance with international law.&quot;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://twitter.com/MFA_LI/status/1496159619311452169|title=Liechtenstein is deeply concerned about the recognition of certain parts of the Ukrainian regions Luhansk and Donezk by the Government of Russia, in flagrant violation of the territorial integrity and sovereignty of Ukraine, the Minsk agreements endorsed by… 1/3|archivedate=23 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220223023539/https://twitter.com/MFA_LI/status/1496159619311452169|accessdate=23 February 2022}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Litva}}
|The Ministry of Foreign Affairs of Lithuania strongly condemns Russia's decision to recognize two areas in Ukraine's Luhansk and Donetsk regions, which are held by Russian-backed separatists, as independent. &quot;This decision constitutes a gross violation of the principles enshrined in the Charter of the United Nations and international law, the Helsinki Final Act, and the Charter of Paris&quot;.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://urm.lt/default/en/news/lithuanias-foreign-ministry-strongly-condemns-russias-illegal-recognition-of-independence-of-russia-controlled-territories-in-ukraine|title=Lithuania's Foreign Ministry strongly condemns Russia's illegal recognition of independence of Russia-controlled territories in Ukraine|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222164818/https://urm.lt/default/en/news/lithuanias-foreign-ministry-strongly-condemns-russias-illegal-recognition-of-independence-of-russia-controlled-territories-in-ukraine}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Luksemburg}}
|The Prime Minister of Luxembourg [[Xavier Bettel]] has posted a statement on Twitter: &quot;I condemn the recent violation of the Minsk agreements by [[Rusija|Russia]]. We will work closely with our [[Evropska unija|EU]] partners for a united response.&quot;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://twitter.com/Xavier_Bettel/status/1496052932395114496|title=Twitter|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222092419/https://twitter.com/Xavier_Bettel/status/1496052932395114496}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Malta}}
|The [[Malta|Republic of Malta]] condemns the decision of the Russian Federation to formally recognise the independence of the non-government controlled areas of Donetsk and Luhansk. This decision is a violation of the territorial integrity and sovereignty of Ukraine, is inconsistent with the principles of the Charter of the United Nations, and in breach of the Minsk agreements and undermines the possibility of a diplomatic solution.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://foreignandeu.gov.mt/en/Government/Press%20Releases/Pages/Malta-expresses-grave-concern-with-regard-to-the-situation-in-Ukraine.aspx|title=Malta expresses grave concern with regard to the situation in Ukraine|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222155331/https://foreignandeu.gov.mt/en/Government/Press%20Releases/Pages/Malta-expresses-grave-concern-with-regard-to-the-situation-in-Ukraine.aspx}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Mehika}}
|Permanent Mission of Mexico to the United Nations reiterates its respect for the territorial integrity of Ukraine and the search for a solution through diplomatic channels.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=|first=|date=21 February 2022|title=México reitera su respeto a la integridad territorial de Ucrania y la búsqueda de una solución por la vía diplomática.|url=https://twitter.com/MexOnu/status/1495958791682146307|work=[[Twitter]]|location=[[New York City|New York]]|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222031110/https://twitter.com/MexOnu/status/1495958791682146307}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Moldavija}}
|President of Moldova [[Maia Sandu]] posted statement on Twitter: &quot;We strongly condemn recognition by (Russia) of the separatist areas of Donetsk &amp; Luhansk oblasts of (Ukraine). This is clearly against intl law. (Moldova) remains firmly committed to supporting the sovereignty &amp; territorial integrity of (Ukraine) within its internationally recognized borders.&quot;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://mobile.twitter.com/sandumaiamd/status/1495862943556288514|title=Twitter|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222105814/https://mobile.twitter.com/sandumaiamd/status/1495862943556288514}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Črna gora}}
|The Ministry of Foreign Affairs of Montenegro posted a statement on Twitter: &quot;Russia's decision to recognize self-proclaimed &quot;People's Republics&quot; of Donetsk &amp; Luhansk is a violation of Ukraine's sovereignty &amp; territorial integrity, #Minsk agreements &amp; the international law. #Montenegro stands united with the (European Union) and its #NATO allies in support of #Ukraine&quot;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://twitter.com/MFA_MNE/status/1496042361260056578|title=Twitter|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222134016/https://twitter.com/MFA_MNE/status/1496042361260056578}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Nizozemska}}
|The Minister of Foreign Affairs of the Kingdom of the Netherlands Wopke Hoekstra has stated on Twitter: &quot;The recognition of the separatist territories in #Ukraine is a blatant violation of international law, the territorial integrity of Ukraine, and Minsk agreements. The Netherlands strongly condemns this act and will respond firmly in close coordination with our EU &amp; NATO partners.&quot;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://twitter.com/WBHoekstra/status/1495857789331247112|title=Twitter|accessdate=21 February 2022|archivedate=21 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220221202754/https://twitter.com/WBHoekstra/status/1495857789331247112}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Nova Zelandija}}
|The Minister of Foreign Affairs Nanaia Mahuta stated on Twitter: &quot;Aotearoa New Zealand strongly supports Ukraine's sovereignty and territorial integrity. Russia's actions today violate international law and cut across diplomatic efforts to find a peaceful resolution&quot;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.stuff.co.nz/national/politics/300523317/ukraine-nz-says-recognition-of-breakaway-republics-is-pretext-for-invasion|title=Ukraine: NZ says recognition of breakaway republics is 'pretext for invasion'|website=stuff.co.nz|date=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222043451/https://www.stuff.co.nz/national/politics/300523317/ukraine-nz-says-recognition-of-breakaway-republics-is-pretext-for-invasion|archivedate=22 February 2022|accessdate=23 February 2022}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Severna Makedonija}}
|The Foreign Affairs Minister of The Republic of North Macedonia Bujar Osmani has stated on Twitter: &quot;We strongly condemn the recognition by (Russia) of the (Ukraine) areas #Donetsk &amp; #Lugansk as independent. Such acts represent a severe violation of international law. (North Macedonia) reiterates its unequivocal support for sovereignty &amp; territorial integrity of #Ukraine @[[Dmitro Kuleba|DmytroKuleba]]&quot;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://twitter.com/Bujar_O/status/1495858809222402051|title=Twitter|accessdate=21 February 2022|archivedate=21 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220221203519/https://twitter.com/Bujar_O/status/1495858809222402051}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Norveška}}
|The Norwegian Minister of Foreign Affairs Anniken Huitfeldt has stated that &quot;Norway condemn the Russian declaration of recognizing the self-proclaimed people's republics in Donetsk and Luhansk as independent states&quot;, saying that the decision is &quot;another violation of Ukrainian sovereignty&quot;. She further stated that &quot;Norway supports Ukraine's independence and territorial integrity in accordance with internationally recognized borders&quot;.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Utenriksdepartementet|date=2022-02-21|title=Ukraina: Norge fordømmer russisk beslutning|url=https://www.regjeringen.no/no/aktuelt/russland_donetsk/id2901637/|accessdate=2022-02-22|website=Regjeringen.no|language=no|archivedate=21 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220221215148/https://www.regjeringen.no/no/aktuelt/russland_donetsk/id2901637/}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Peru}}
|The [[Peru|peruvian]] government stated the following: &quot;Peru today expressed its deep concern over the evolution of events inside the Donetsk and Lugansk regions, as well as on the eastern border of Ukraine and Russia, and call for a peaceful and sustainable solution through diplomatic channels&quot;. The Permanent Representative of Peru to the UN, Ambassador Manuel Rodriguez Cuadros added: &quot;The recognition of the independence of the separatist territories and the deployment of military forces in these territories are incompatible with the principles of the [[Ustanovna listina Združenih narodov|UN]] and constitute a violation of the territorial integrity and sovereignty of Ukraine&quot;.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.gob.pe/institucion/rree/noticias/585838-peru-en-naciones-unidas-es-imperativo-que-cesen-todas-las-hostilidades-y-violaciones-al-alto-al-fuego-en-frontera-este-de-ucrania-y-rusia|title=Perú en Naciones Unidas: Es imperativo que cesen todas las hostilidades y violaciones al alto al fuego en frontera este de Ucrania y Rusia|accessdate=23 February 2022|archivedate=23 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220223224247/https://www.gob.pe/institucion/rree/noticias/585838-peru-en-naciones-unidas-es-imperativo-que-cesen-todas-las-hostilidades-y-violaciones-al-alto-al-fuego-en-frontera-este-de-ucrania-y-rusia}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Poljska}}
|The Polish Foreign Ministry firmly condemned the Russian declaration of two self-proclaimed republics situated on the territory of Ukraine – the so-called &quot;Donetsk People's Republic&quot; and &quot;Luhansk People's Republic&quot; and stated Russia has violated the Minsk Agreement. Polish government expressed its solidarity with Ukraine and urge Russia to cease its illegal actions that breached international laws.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.gov.pl/web/diplomacy/mfa-statement-on-the-recognition-of-the-so-called-called-donetsk-peoples-republic-and-luhansk-peoples-republic-by-the-russian-federation|title=MFA Statement on the recognition of the so-called called &quot;Donetsk People's Republic&quot; and &quot;Luhansk People's Republic&quot; by the Russian Federation|publisher=Ministry of Foreign Affairs|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222105723/https://www.gov.pl/web/diplomacy/mfa-statement-on-the-recognition-of-the-so-called-called-donetsk-peoples-republic-and-luhansk-peoples-republic-by-the-russian-federation}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Portugalska}}
|The Prime Minister of Portugal [[António Costa]] posted a statement on Twitter: &quot;Russian recognition of the two breakaway Ukraine regions clearly violates the Minsk accords and jeopardizes Ukraine's territorial integrity. We strongly condemn this action and express our full solidarity with Ukraine.&quot;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://twitter.com/antoniocostapm/status/1495926176250007564|title=Twitter|accessdate=21 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222010030/https://twitter.com/antoniocostapm/status/1495926176250007564}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Romunija}}
|[[Predsednik Romunije|President of Romania]] [[Klaus Iohannis]], Prime Minister of Romania Nicolae Ciucă and other relevant Romanian political figures such as Ludovic Orban and Kelemen Hunor condemned Russia's decision to recognize the two separatist republics of Donetsk and Luhansk. Furthermore, Iohannis described the event as a serious violation of international law.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.fanatik.ro/romania-condamna-rusia-donetsk-lugansk-klaus-iohannis-19903557|title=România condamnă recunoașterea republicilor separatiste Donețk și Lugansk de către Rusia. Reacțiile liderilor și politicienilor români și mesajul urgent al MAE|first=Adrian|last=Baciu|work={{ill|Fanatik (Romania)|lt=Fanatik|ro|Fanatik}}|date=22 February 2022|language=ro|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222194708/https://www.fanatik.ro/romania-condamna-rusia-donetsk-lugansk-klaus-iohannis-19903557}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Srbija}}
|[[Predsednik Srbije|Srbski predsednik]] [[Aleksandar Vučić]] je v intervjuju dejal: &quot;V tem trenutku se Srbija &quot;težko opredeli&quot;.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://balkaninsight.com/2022/02/22/serbia-under-pressure-to-join-sanctions-against-russia-says-vucic/|title=Serbia Under Pressure to Join Sanctions Against Russia, Says Vucic|date=22 February 2022|accessdate=22 February 2022}}&lt;/ref&gt; Srbska vlada podpira suverenost in ozemeljsko celovitost Ukrajine, vendar nasprotuje sankcijam proti Rusiji.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://balkaninsight.com/2022/02/25/serbia-supports-ukraines-sovereignty-but-opposes-sanctions-on-russia-vucic-says/|title=Serbia Supports Ukraine's Sovereignty But Opposes Sanctions on Russia, Vucic says|date=25 February 2022|accessdate=25 February 2022}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Singapur}}
|Tiskovni predstavnik ministrstva za zunanje zadeve je dejal: &quot;Singapur je zelo zaskrbljen zaradi stopnjevanja napetosti na ukrajinsko-ruski meji in ruske odločitve o priznanju dveh odcepljenih ukrajinskih regij. Treba je spoštovati suverenost, neodvisnost in ozemeljsko celovitost Ukrajine. Vse vpletene strani bi si morale še naprej prizadevati za dialog, vključno z diplomatskimi sredstvi, za mirno rešitev spora v skladu z mednarodnim pravom in se izogibati dejanjem, ki bi še povečevala napetosti v regiji.&quot;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.mfa.gov.sg/Newsroom/Press-Statements-Transcripts-and-Photos/2022/02/20220222-Ukraine-Situation|title=MFA Spokesperson's Comments on the Situation in Ukraine|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222095358/https://www.mfa.gov.sg/Newsroom/Press-Statements-Transcripts-and-Photos/2022/02/20220222-Ukraine-Situation}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Slovaška}}
|Slovaško zunanje ministrstvo odločno ne priznava samooklicane neodvisnosti separatističnih entitet. Slovaško načelno zunanjepolitično stališče podpira politično suverenost, neodvisnost in ozemeljsko celovitost Ukrajine ter splošno veljavnost in spoštovanje načel mednarodnega prava.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://mzv.sk/web/en/news/detail/-/asset_publisher/oLViwP07vPxv/content/vyhlasenie-mzvez-sr-v-suvislosti-s-uznanim-separatistickych-entit-zo-strany-ruska/10182?p_p_auth=V5nYVPNN&amp;_101_INSTANCE_oLViwP07vPxv_redirect=%2Fweb%2Fen|title=Statement by the Ministry of Foreign and European Affairs of the Slovak Republic regarding Russia's recognition of separatist entities|website=Ministry of Foreign and European Affairs of the Slovak Republic|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222105726/https://www.mzv.sk/web/en/news/detail/-/asset_publisher/oLViwP07vPxv/content/vyhlasenie-mzvez-sr-v-suvislosti-s-uznanim-separatistickych-entit-zo-strany-ruska/10182?p_p_auth=V5nYVPNN&amp;_101_INSTANCE_oLViwP07vPxv_redirect=%252Fweb%252Fen}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Slovenija}}
|[[Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije|Slovensko ministrstvo za zunanje zadeve]] je sporočilo: &quot;Slovenija ostro obsoja odločitev predsednika Putina, da prizna ukrajinski regiji Doneck in Lugansk za neodvisni entiteti. Ti sovražni ukrepi so očitna kršitev mednarodnega prava in obveznosti iz minških sporazumov ter ne bodo ostali brez posledic.&quot;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.gov.si/en/news/2022-02-22-response-of-the-ministry-of-foreign-affairs-to-the-recognition-of-independence-of-donetsk-and-luhansk-by-the-russian-federation/|title=Response of the Ministry of Foreign Affairs to the recognition of &quot;independence&quot; of Donetsk and Luhansk by the Russian Federation|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222141648/https://www.gov.si/en/news/2022-02-22-response-of-the-ministry-of-foreign-affairs-to-the-recognition-of-independence-of-donetsk-and-luhansk-by-the-russian-federation}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Južna Koreja}}
|[[Predsednik Južne Koreje|Južnokorejski predsednik]] [[Mun Dže In|Mun Dže-in]] je pozval Rusijo, naj spoštuje ozemeljsko celovitost ukrajinske suverenosti, in se zavezal, da si bo skupaj z mednarodno skupnostjo prizadeval za umiritev razmer v regiji. Moon je uradnikom tudi naročil, naj se temeljito pripravijo na zaščito južnokorejskih državljanov v Ukrajini.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=Haye-ah|first=Lee|date=22 February 2022|title=(2nd LD) Moon says Ukraine's sovereignty must be respected|url=https://en.yna.co.kr/view/AEN20220222002252315?input=tw|work=[[Yonhap News Agency]]|location=Seoul|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222050008/https://en.yna.co.kr/view/AEN20220222002252315?input=tw}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Španija}}
|Španski minister za zunanje zadeve, Evropsko unijo in sodelovanje [[José Manuel Albares]] je na Twitterju objavil: &quot;Rusko priznanje separatističnih ozemelj v vzhodni Ukrajini je očitna kršitev ozemeljske celovitosti Ukrajine, sporazumov iz Minska in mednarodnih zakonitosti. Odzvali se bomo v tesnem sodelovanju z našimi partnerji in zavezniki.&quot;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://twitter.com/jmalbares/status/1495879309621350402|title=Twitter|accessdate=21 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220221215404/https://twitter.com/jmalbares/status/1495879309621350402}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Švedska}}
|Švedska zunanja ministrica Ann Linde je na Twitterju objavila: &quot;Odločno obsojam rusko priznanje nevladnih območij v ukrajinskih regijah Doneck in Lugansk za neodvisne entitete. To je očitna kršitev mednarodnega prava in sporazumov iz Minska.&quot;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://twitter.com/AnnLinde/status/1495847449528840201|title=Twitter|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220221194657/https://twitter.com/AnnLinde/status/1495847449528840201}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Švica}}
|Švicarsko federativno ministrstvo za zunanje zadeve je na Twitterju objavilo: &quot;Rusija je priznala nekatera območja ukrajinskih regij Lugansk in Doneck za neodvisni državi, kar je očitna kršitev mednarodnega prava, ozemeljske celovitosti in suverenosti Ukrajine ter minških sporazumov. Švica poziva Rusijo, naj spoštuje svoje mednarodne obveznosti in se vzdrži svojih potez.&quot;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://twitter.com/SwissMFA/status/1495882827208052742|title=Twitter Switzerland's statement on recent developments in #Ukraine|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220221220843/https://twitter.com/SwissMFA/status/1495882827208052742}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Turčija}}
|Turško zunanje ministrstvo je rusko priznanje Donecka in Luganska označilo za nesprejemljivo in ga označilo za očitno kršitev ne le minškega sporazuma, ampak tudi ukrajinske politične enotnosti. Turčija je izjavila, da bo sodelovala z Ukrajino pri ohranjanju njene politične enotnosti in ozemeljske celovitosti.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=|first=|date=22 February 2022|title=Russia recognizing Donetsk, Luhansk 'unacceptable' Turkey says|url=https://www.dailysabah.com/politics/diplomacy/russia-recognizing-donetsk-luhansk-unacceptable-turkey-says|work=[[Daily Sabah]]|location=[[Ankara]]|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222105753/https://www.dailysabah.com/politics/diplomacy/russia-recognizing-donetsk-luhansk-unacceptable-turkey-says}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Ukrajina}}
|Ukrajinsko ministrstvo za zunanje zadeve obsoja odločitev Ruske federacije, da prizna &quot;neodvisnost&quot; ustvarjenih kvazi entitet na začasno zasedenih ozemljih Ukrajine, tako imenovane &quot;Luganske ljudske republike&quot; in &quot;Donecke ljudske republike&quot;.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://mfa.gov.ua/en/news/statement-ministry-foreign-affairs-ukraine-russian-federations-decision-recognise-independence-so-called-dpr-and-lpr|title=Statement of the Ministry of Foreign Affairs of Ukraine on the Russian Federation's decision to recognise the &quot;independence&quot; of the so-called &quot;DPR&quot; and &quot;LPR&quot;|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222103115/https://mfa.gov.ua/en/news/statement-ministry-foreign-affairs-ukraine-russian-federations-decision-recognise-independence-so-called-dpr-and-lpr}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Združeno kraljestvo}}
|Britanska zunanja ministrica Liz Truss je kmalu po priznanju Donecka in Luganska obsodila rusko potezo in Rusijo pozvala, naj preneha z destabilizacijskim vedenjem proti Ukrajini. Trussova je tudi izjavila, da bo britanska vlada zaradi njenih destabilizacijskih dejavnosti v regiji v kratkem napovedala nove sankcije proti Rusiji. [[Predsednik vlade Združenega kraljestva|Predsednik vlade]] [[Boris Johnson]] je Putinovo potezo označil za &quot;slabo znamenje&quot; in &quot;očitno kršitev suverenosti&quot; in pozneje sklical sestanek COBR, da bi razpravljali o razmerah v Ukrajini.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.gov.uk/government/news/foreign-secretary-statement-duma-requests-putin-recognises-donetsk-and-luhansk-as-independent|title=Duma requests Putin recognises Donetsk and Luhansk as independent: Foreign Secretary's statement|website=gov.uk|accessdate=22 February 2022|archivedate=18 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220218083905/https://www.gov.uk/government/news/foreign-secretary-statement-duma-requests-putin-recognises-donetsk-and-luhansk-as-independent}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.chardandilminsternews.co.uk/news/national/19941698.liz-truss-uk-will-announce-new-sanctions-russia/|title=Liz Truss: UK will announce new sanctions against Russia|website=Chard and Ilminster News|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222105725/https://www.chardandilminsternews.co.uk/news/national/19941698.liz-truss-uk-will-announce-new-sanctions-russia/}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi novice|date=22 February 2022|title=Vladimir Putin orders 'peace-keeping' forces into separatist regions of Ukraine amid invasion fears|url=https://www.itv.com/news/2022-02-21/joe-biden-agrees-in-principle-to-meeting-with-vladimir-putin|publisher=[[ITV News]]|location=|accessdate=22 February 2022|archivedate=21 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220221231832/https://www.itv.com/news/2022-02-21/joe-biden-agrees-in-principle-to-meeting-with-vladimir-putin}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Združene države Amerike}}
|Na dan objave Putinove izjave je [[Predsednik Združenih držav Amerike|predsednik ZDA]] [[Joe Biden]] podpisal izvršni ukaz 13660, s katerim je uvedel sankcije proti republikama v vzhodni Ukrajini. Odredba, kot izhaja iz izjave sekretarke Bele hiše Jen Psaki, prepoveduje &quot;nove naložbe, trgovino in financiranje s strani ameriških oseb iz njiju ali v njiju v t. i. Donecki ljudski republiki in Luganski ljudski republiki, ki se nahajata v Donbasu&quot; ter daje pooblastilo za uvedbo sankcij proti &quot;vsem osebam, za katere se ugotovi, da delujejo na teh območjih Ukrajine.&quot;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.cbsnews.com/news/ukraine-russia-us-biden-sanctions-donetsk-luhansk/|title=U.S. imposes sanctions after Putin recognizes breakaway Ukraine regions|publisher=CBS News|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222041305/https://www.cbsnews.com/news/ukraine-russia-us-biden-sanctions-donetsk-luhansk/}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Urugvaj}}
|Urugvajsko zunanje ministrstvo z veliko zaskrbljenostjo spremlja povečanje napetosti na meji med Ukrajino in Rusijo, ki se je po ruskem priznanju dveh separatističnih regij v Ukrajini in premestitvi vojaških enot v nasprotju z načeli ustanovne listine Združenih narodov hitro stopnjevala.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.gub.uy/ministerio-relaciones-exteriores/comunicacion/comunicados/incremento-tensiones-entre-ucrania-rusia|title=Incremento de las tensiones entre Ucrania y Rusia|publisher=Ministerio de Relaciones Exteriores del Uruguay|accessdate=23 February 2022|archivedate=23 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220223105034/https://www.gub.uy/ministerio-relaciones-exteriores/comunicacion/comunicados/incremento-tensiones-entre-ucrania-rusia}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Uzbekistan}}
|17. marca 2022 je zunanji minister Uzbekistana Abdulaziz Kamilov dejal, da Uzbekistan ne priznava separatističnih regij, in povedal, da sta obe separatistični regiji, vključno s Krimom, del Ukrajine.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://kun.uz/ru/news/2022/03/17/abdulaziz-kamilov-my-ne-priznayem-donetsk-i-lugansk-otdelnymi-respublikami|title=Абдулазиз Камилов: «Мы не признали Луганскую и Донецкую народные республики»|publisher=Kun.uz|date=17 March 2022|accessdate=17 March 2022}}&lt;/ref&gt;
|}

==== ''De facto'' države ====
{| class=&quot;wikitable sortable&quot; align=&quot;center&quot; width=&quot;100%&quot;
! width=&quot;175px&quot; |Država
! class=&quot;unsortable&quot; | Opombe
|-
|{{Zastava|Kosovo}}
| Ministrstvo za zunanje zadeve Kosova je izrazilo solidarnost z Ukrajino proti ruski agresiji in navedlo, da Putin vodi vojno proti demokraciji. Kosovo je tudi pozvalo svobodni svet, naj odločno nastopi proti Putinu in njegovim zastopnikom.&lt;ref&gt;{{Navedi tvit|number=1496059379354845187|user=MFAKOSOVO|title=Kosova 🇽🇰 stands with Ukraine 🇺🇦 against Russia’s outright aggression. Putin is once again waging war against a peaceful democracy. He has been waging hybrid wars against democracies across Europe for many years. The free world must respond to Putin and his proxies with resolve.|author=MFA Kosova|date=22 February 2022|access-date=23 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220222094929/https://twitter.com/MFAKOSOVO/status/1496059379354845187|archive-date=22 February 2022|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Republika Kitajska|name=Republika Kitajska (Tajvan)}}
| Ministrstvo za zunanje zadeve ROC je izrazilo &quot;globoko obžalovanje in obsodbo&quot; Rusije, potem ko je ta namestila ruske sile v separatistični regiji. Predsednica ROC in tiskovna predstavnica izvršnega juana Kolas Jotaka je dejala, da je &quot;spodbudno&quot;, da veleposlaniki ZN zavračajo ozemeljske zahteve Rusije po Ukrajini, in dejala, da se veseli dneva, ko bo &quot;svet enako zavrnil&quot; zahteve Ljudske republike Kitajske glede Tajvana.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.cnn.com/europe/live-news/ukraine-russia-news-02-22-22/index.html|title=The latest on the Ukraine-Russia crisis|date=22 February 2022|publisher=CNN|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222075701/https://www.cnn.com/europe/live-news/ukraine-russia-news-02-22-22/index.html}}&lt;/ref&gt;
|}

==== Mednarodne ali regionalne organizacije ====
{| class=&quot;wikitable sortable&quot; align=&quot;center&quot; width=&quot;100%&quot;
! width=&quot;175px&quot; |Organizacija
! class=&quot;unsortable&quot; | Opombe
|-
|{{Zastava|Evropska unija}}
| Najvišji uradniki [[Evropska unija|Evropske unije]] so obsodili rusko priznanje in ga označili za &quot;očitno kršitev mednarodnega prava&quot;. Predsednik Evropskega sveta [[Charles Michel]] in predsednica Evropske komisije [[Ursula von der Leyen]] sta v skupni izjavi &quot;najostreje obsodila odločitev ruskega predsednika, da nadaljuje s priznavanjem nevladnih območij v regijah Doneck in Lugansk v Ukrajini kot neodvisnih subjektov.&quot; Naslednji dan je EU sankcionirala 351 poslancev [[Državna duma|državne dume]] zaradi podpore neodvisnosti obeh regij.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.euronews.com/my-europe/amp/2022/02/22/eu-sanctions-351-russian-lawmakers-who-voted-to-recognise-ukraine-s-separatist-republics|title=EU sanctions 351 Russian lawmakers who voted to recognise Ukraine's separatist republics|date=22 February 2022|publisher=EuroNews|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222182039/https://www.euronews.com/my-europe/amp/2022/02/22/eu-sanctions-351-russian-lawmakers-who-voted-to-recognise-ukraine-s-separatist-republics}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.aa.com.tr/en/europe/european-nations-condemn-russia-s-recognition-of-separatist-regions-of-ukraine/2509287|title=European nations condemn Russia's recognition of separatist regions of Ukraine|publisher=AA.com|accessdate=22 February 2022|archivedate=21 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220221223818/https://www.aa.com.tr/en/europe/european-nations-condemn-russia-s-recognition-of-separatist-regions-of-ukraine/2509287}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|NATO}}
| Generalni sekretar Nata [[Jens Stoltenberg]] je obsodil odločitev ruske razširitve priznanja na samooklicani republiki [[Donecka ljudska republika|Doneck]] in [[Luganska ljudska republika|Lugansk]], in izjavil: &quot;To dodatno spodkopava suverenost in ozemeljsko celovitost Ukrajine, spodkopava prizadevanja za rešitev konflikta in krši minške sporazume, katerih podpisnica je tudi Rusija.&quot; Zavezništvo je podprlo suverenost in ozemeljsko celovitost Ukrajine znotraj njenih mednarodno priznanih meja, pri čemer so zavezniki Rusijo pozvali, naj &quot;izbere diplomatsko pot in nemudoma obrne svoje množično vojaško kopičenje v Ukrajini in njeni okolici ter umakne svoje sile iz Ukrajine v skladu s svojimi mednarodnimi obveznostmi in zavezami.&quot;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.nato.int/cps/en/natohq/news_192292.htm|title=Statement by the NATO Secretary General on the recognition by Russia of the self-proclaimed Donetsk and Luhansk People's Republics|publisher=NATO|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222000650/https://www.nato.int/cps/en/natohq/news_192292.htm}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Ikonazastave slika|OSCE flag.svg}} [[Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi|OVSE]]
| OVSE ne priznava DLR in jih označuje za &quot;nezakonite oborožene skupine v Donbasu&quot;, njihova okupirana ozemlja pa za &quot;določena območja regij Donecka in Luganska&quot; ali s kratico &quot;CADLR&quot;.
Poročilo OVSE o vojnih zločinih namiguje, da &quot;neodvisne države&quot; niso niti &quot;sovojskujoče se države Rusije&quot;, omenja jih za &quot;samooklicane 'republike'&quot;, ruske &quot;pooblaščence&quot; in &quot;pod splošnim nadzorom Rusije«, in navaja, da je zato Rusija odgovorna za njihovo kazniva dejanja zoper mednarodno humanitarno pravo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Wolfgang Benedek, Veronika Bílková and Marco Sassòli|date=2022-04-12|title=Report on Violations of International Humanitarian and Human Rights Law, War Crimes and Crimes Against Humanity Committed in Ukraine since 24 February 2022|url=https://www.osce.org/files/f/documents/f/a/515868.pdf|accessdate=2022-05-01|website=OSCE}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Združeni narodi}}
| Generalni sekretar ZN [[António Guterres]] je obsodil rusko priznanje in jo označil za kršitev ozemeljske in suverene celovitosti Ukrajine ter &quot;smrtni udarec&quot; minškim sporazumom. Guterres je tudi okrcal odločitev Rusije, da v regijo pošlje &quot;mirovne sile&quot; z besedami: &quot;Ko enote ene države vstopijo na ozemlje druge države brez njenega soglasja, niso nepristranske mirovne sile. Sploh niso mirovniki.&quot;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.channelnewsasia.com/world/moscow-must-fully-comply-un-charter-guterres-2513991|title=Moscow must fully comply with UN charter: Guterres|publisher=CNA|accessdate=23 February 2022|archivedate=23 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220223235440/https://www.channelnewsasia.com/world/moscow-must-fully-comply-un-charter-guterres-2513991}}&lt;/ref&gt;
|}

== Glej tudi ==

* [[Referendumi o statusu Donbasa 2014]]
* [[Ruska invazija na Ukrajino (2022)]]
* [[Priključitev Krima Ruski federaciji]]
* [[Seznam držav z omejenim priznanjem]]

== Sklici ==

[[Kategorija:Ruska invazija na Ukrajino (2022)]]
[[Kategorija:Rusko-ukrajinska vojna]]
[[Kategorija:Politika Ukrajine]]</text>
      <sha1>sflcucw3hd5kfi2kmmvx2f0m19zbnln</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5726790</id>
      <parentid>5726699</parentid>
      <timestamp>2022-08-02T20:27:53Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09090091</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>/* Države članice ZN */ slo.</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="91880" xml:space="preserve">
[[Slika:Donetsk_and_Lugansk_Peoples_Republics_in_Ukraine.png|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/46/Donetsk_and_Lugansk_Peoples_Republics_in_Ukraine.png/220px-Donetsk_and_Lugansk_Peoples_Republics_in_Ukraine.png|sličica| Območje, pod nadzorstvom [[Donecka ljudska republika|Ljudske republike Doneck]] (v črnem, črtasto območje je preostali del Donecke oblasti) in [[Luganska ljudska republika|Ljudske republike Lugansk]] (v modrem, črtasto območje je preostali del Luganske oblasti) znotraj Ukrajine pred začetkom leta [[Ruska invazija na Ukrajino (2022)|2022 Ruska invazija na Ukrajino]]. S svojo barvo je prikazan tudi rusko aneksirani [[Avtonomna republika Krim|Krim]].]]
[[Slika:Putin_-_DNR,_LNR_(2022-02-21)_02.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/4b/Putin_-_DNR%2C_LNR_%282022-02-21%29_02.jpg/220px-Putin_-_DNR%2C_LNR_%282022-02-21%29_02.jpg|sličica| [[Vladimir Putin]] podpisuje predsedniške ukaze o priznanju DPR in LPR ter pogodbe o prijateljstvu, sodelovanju in medsebojni pomoči, 21. februar 2022]]
{{Več slik
| perrow = 2
| total_width = 230
| image1 = Putin decree DNR (2022-02-21).pdf
| image2 = Putin decree LNR (2022-02-21).pdf
| footer = Predsedniški ukrep št. 71 (levo) in št.. 72 (desno), ki priznavata neodvisnost DPR in LPR
}}
[[Category:Pages using multiple image with auto scaled images]]
[[Donecka ljudska republika|Ljudska republika Doneck]] (DPR) in [[Luganska ljudska republika]] (LPR) sta ruski [[Marionetna država|marionetni državi]] v [[Donbas|Donbasu]] v Ukrajini. Obe sta razglasili neodvisnost od [[Ukrajina|Ukrajine]] po nezakonitem in mednarodno nepriznanem referendumu leta 2014. Ukrajinska vlada meni, da so entitete pod [[Seznam terorističnih skupin|terorističnim nadzorom]].

DPR in LPR sta leta 2014 poskušali skleniti zvezo [[Nova Rusija (konfederacija)|Nova Rusija]], čeprav je bila ustanovitev konfederacije do leta 2015 opuščena. Leta 2014 je [[Južna Osetija]], ki je tudi sama separatistična nepriznana država, ki jo podpira Rusija; zahteva jo [[Gruzija]], priznala neodvisnost obeh kvazidržav.

Obe kvazidržavi je Rusija kot suvereni državi priznala 21. februarja 2022, štiri dni kasneje ji je sledila [[Abhazija]], še ena odcepljena proruska kvazidržava na ozemlju Gruzije.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.bbc.co.uk/news/world-europe-60468237|title=Russia recognizes Ukraine separatist regions as independent states|website=BBC News|accessdate=21 February 2022|archivedate=21 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220221205402/https://www.bbc.co.uk/news/world-europe-60468237}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;{{Navedi splet|date=25 February 2022|title=Abkhazia recognises Ukraine's Donetsk and Luhansk|url=https://oc-media.org/abkhazia-recognises-ukraines-donetsk-and-luhansk/|accessdate=25 February 2022|website=[[OC Media]]|language=en-US}}&lt;/ref&gt; Kvazidržavi sta kasneje priznali še dve državi, ki ju priznavajo [[Organizacija združenih narodov|Združeni narodi]]: [[Sirija]] 29. junija 2022&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://theatlasnews.co/2022/06/29/syrian-government-recognizes-pro-russian-lpr-dpr-ukrainian-separatist-states/|title=Syrian Government Recognizes Pro-Russian LPR/DPR Ukrainian Separatist States|date=29 June 2022}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.reuters.com/world/middle-east/syria-recognizes-independence-sovereignty-donetsk-luhansk-state-news-agency-2022-06-29/|title=Syria recognizes independence, sovereignty of Donetsk, Luhansk -state news agency|work=Reuters|date=29 June 2022}}&lt;/ref&gt; in [[Severna Koreja]] 13. julija 2022.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|date=13 July 2022|title=Ukraine cuts N Korea ties over recognition of separatist regions|work=[[Al Jazeera]]|url=https://www.aljazeera.com/news/2022/7/13/n-korea-recognises-breakaway-of-russias-proxies-in-east-ukraine|accessdate=13 July 2022}}&lt;/ref&gt;
[[Slika:International_Recognition_of_Donetsk_and_Lugansk.svg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/b1/International_Recognition_of_Donetsk_and_Lugansk.svg/220px-International_Recognition_of_Donetsk_and_Lugansk.svg.png|sličica|Zemljevid mednarodnega diplomatskega položaja ljudskih republik Doneck in Lugansk.{{legend|#6a1f1f|Uradno [[diplomatsko priznanje]] obeh republik}}]]

== Zgodovina in trenutno stanje ==
[[Slika:2014-05-11._Референдум_в_Донецке_017.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/a/a1/2014-05-11._%D0%A0%D0%B5%D1%84%D0%B5%D1%80%D0%B5%D0%BD%D0%B4%D1%83%D0%BC_%D0%B2_%D0%94%D0%BE%D0%BD%D0%B5%D1%86%D0%BA%D0%B5_017.jpg/220px-2014-05-11._%D0%A0%D0%B5%D1%84%D0%B5%D1%80%D0%B5%D0%BD%D0%B4%D1%83%D0%BC_%D0%B2_%D0%94%D0%BE%D0%BD%D0%B5%D1%86%D0%BA%D0%B5_017.jpg|sličica| Referendumov o statusu Donbasa maja 2014 uradno ni priznala niti ukrajinska vlada niti katerakoli država članica ZN (takrat vključno z Rusijo).&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=Rebels appeal to join Russia after east Ukraine referendum|url=https://www.reuters.com/article/us-ukraine-crisis-idUSBREA400LI20140512|work=[[Reuters]]|date=12 May 2014|accessdate=22 February 2022|archivedate=12 November 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20211112125615/https://www.reuters.com/article/us-ukraine-crisis-idUSBREA400LI20140512}}&lt;/ref&gt;]]
Novembra 2014 so predstavniki [[Nova Rusija (konfederacija)|Novorosije]] poslali prošnjo za [[diplomatsko priznanje]] več [[Latinska Amerika|latinskoameriškim]] državam, vključno s [[Kuba|Kubo]], [[Nikaragva|Nikaragvo]] in [[Venezuela|Venezuelo]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://amerika21.de/2014/11/109296/noworossija-ukraine-kuba|title=Ostukrainische &quot;Volksrepubliken&quot; suchen Anerkennung in Lateinamerika|trans-title=Eastern Ukrainian &quot;People's Republics&quot; seek recognition in Latin America|language=de|date=17 November 2014|website=amerika21|accessdate=28 April 2020|archivedate=4 February 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190204000914/https://amerika21.de/2014/11/109296/noworossija-ukraine-kuba}}&lt;/ref&gt; Nobena država na prošnjo ni odgovorila.

Maja 2015 je bila konfederacija Novorosije &quot;zamrznjena&quot; zaradi njene &quot;nezdružljivosti z načrti [[Normandijski format|normandijskega formata]] za mirovno rešitev&quot;, ki je spodbujal avtonomnost DPR in LPR  znotraj ukrajinskih meja.&lt;ref name=&quot;utenrp&quot;&gt;{{Navedi novice|url=http://uatoday.tv/politics/russian-backed-novorossiya-breakaway-movement-collapses-428372.html|title=Russian-backed 'Novorossiya' breakaway movement collapses|publisher=[[Ukraine Today]]|date=20 May 2015|accessdate=20 May 2015|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150521051525/http://uatoday.tv/politics/russian-backed-novorossiya-breakaway-movement-collapses-428372.html|archivedate=21 May 2015}}&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;{{Navedi novice|last=Dergachev|first=Vladimir|last2=Kirillov|first2=Dmitry|date=20 May 2015|url=http://gazeta.ru/politics/2015/05/19_a_6694441.shtml|trans-title=Project &quot;New Russia&quot; is closed|language=ru|work=[[Gazeta.Ru]]|accessdate=20 May 2015|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150520101507/http://gazeta.ru/politics/2015/05/19_a_6694441.shtml|archivedate=20 May 2015}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Andrei|first=Kolesnikov|authorlink=Andrey Vladimirovich Kolesnikov|date=2015-05-29|title=Why the Kremlin Is Shutting Down the Novorossiya Project|url=http://carnegieendowment.org/2015/05/29/why-kremlin-is-shutting-down-novorossiya-project/i96u|publisher=[[Carnegie Endowment for International Peace]]|accessdate=2015-12-20|archiveurl=https://web.archive.org/web/20151222171800/http://carnegieendowment.org/2015/05/29/why-kremlin-is-shutting-down-novorossiya-project/i96u|archivedate=22 December 2015}}&lt;/ref&gt;

Ozemlje, ki ga nadzorujeta obe republiki, kot del Ukrajine priznavajo skoraj vse države na svetu, razen Rusije in držav, ki izkazujejo svojo podporo ruskemu priznanju. Ljudski republiki Doneck in Lugansk sta mednarodno priznanje prejeli samo ena od druge (med Ljudsko republiko Doneck in Ljudsko republiko Lugansk), od Rusije, Abhazije in [[Južna Osetija|Južne Osetije]].

15. februarja 2022 je ruska [[državna duma]] izglasovala zahtevo predsedniku [[Vladimir Putin|Vladimirju Putinu]], da samorazglašeni ljudski republiki [[Donecka ljudska republika|Doneck]] in [[Luganska ljudska republika|Lugansk]] v Ukrajini prizna kot neodvisni državi. Predlog zakona je predlagala komunistična partija.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.politico.eu/article/russia-state-duma-parliament-donetsk-luhansk-moscow-putin-kremlin-ukraine-conflict/|title=Russia's parliament urges Putin to recognize separatist republics in Ukraine|date=15 February 2022|website=[[POLITICO]]|first=Victor|last=Jack|accessdate=22 February 2022|archivedate=21 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220221185331/https://www.politico.eu/article/russia-state-duma-parliament-donetsk-luhansk-moscow-putin-kremlin-ukraine-conflict/}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.reuters.com/world/europe/russias-parliament-asks-putin-recognise-breakaway-east-ukrainian-regions-2022-02-15/|title=Russia's parliament asks Putin to recognise breakaway east Ukrainian regions|work=[[Reuters]]|date=15 February 2022|accessdate=22 February 2022|archivedate=21 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220221135724/https://www.reuters.com/world/europe/russias-parliament-asks-putin-recognise-breakaway-east-ukrainian-regions-2022-02-15/}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.themoscowtimes.com/2022/02/15/russian-parliament-backs-plan-to-recognize-breakaway-ukrainian-regions-a76381|title=Russian Parliament Backs Plan to Recognize Breakaway Ukrainian Regions|first=Felix|last=Light|date=15 February 2022|website=The Moscow Times|accessdate=22 February 2022|archivedate=15 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220215131136/https://www.themoscowtimes.com/2022/02/15/russian-parliament-backs-plan-to-recognize-breakaway-ukrainian-regions-a76381}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.dw.com/en/russian-duma-asks-putin-to-recognize-ukrainian-regions-as-independent/a-60783596|title=Russian Duma asks Putin to recognize Ukrainian regions as independent &amp;#124; DW &amp;#124; 15.02.2022|last=[[Deutsche Welle]]|website=DW.COM|accessdate=22 February 2022|archivedate=21 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220221092755/https://www.dw.com/en/russian-duma-asks-putin-to-recognize-ukrainian-regions-as-independent/a-60783596}}&lt;/ref&gt;

[[Državna duma]] [[Rusija|Rusije]] je 21. februarja 2022 sprejela predlog zakona o uradnem priznanju samooklicane [[Donecka ljudska republika|Ljudske republike Doneck]] in [[Luganska ljudska republika|Ljudske republike Lugansk]] v vzhodni Ukrajini kot neodvisni državi. Predlog zakona je potrdil [[Predsednik Ruske federacije|predsednik]] [[Vladimir Putin]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.xinhuanet.com/english/europe/20220215/ab6821835bf8414189ae114cf188b1b1/c.html|title=Russian parliament passes bill on recognition of self-proclaimed Donbass &quot;republics&quot;-Xinhua|website=www.xinhuanet.com|accessdate=15 February 2022|archivedate=15 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220215125605/http://www.xinhuanet.com/english/europe/20220215/ab6821835bf8414189ae114cf188b1b1/c.html}}&lt;/ref&gt; Istega dne je ruski predsednik Vladimir Putin podpisal odloka o priznanju Ljudske republike Doneck in Ljudske republike Lugansk ter podpisal sporazume o prijateljstvu, sodelovanju in pomoči z republikama.&lt;ref name=&quot;TASS&quot;&gt;{{Navedi splet|date=22 February 2022|title=Путин подписал указы о признании ЛНР и ДНР.|trans-title=Putin signed decrees recognizing the LPR and the DPR.|url=https://tass.ru/politika/13792297|website=TASS|language=ru-RU|accessdate=21 February 2022|archivedate=21 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220221195832/https://tass.ru/politika/13792297}}&lt;/ref&gt;

24. februarja 2022 je [[Ruska invazija na Ukrajino (2022)|Rusija vdrla v Ukrajino]] in s tem začela svojo prisotnost na ozemljih obeh republik. Medtem je priznanje 25. februarja 2022 v celoti izvedla tudi Abhazija s predsedniškim odlokom Aslana Bzhania.

Anketa, ki jo je objavil neodvisni center Levada, je pokazala, da 45 % Rusov podpira rusko priznanje separatističnih Ljudskih republik Doneck in Lugansk.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title='I fear Putin is unstoppable': Russians on the invasion of Ukraine|url=https://www.theguardian.com/world/2022/feb/25/russian-guardian-readers-on-ukraine-invasion|work=[[The Guardian]]|date=25 February 2022}}&lt;/ref&gt;

Poslanec državne dume Mihajil Matvejev je glasoval za priznanje samooklicanih republik Doneck in Lugansk, a je kasneje obsodil [[Ruska invazija na Ukrajino (2022)|rusko invazijo na Ukrajino leta 2022]] in izjavil,
{{Citatni blok|&quot;Glasoval sem za mir in ne vojno. Želel sem, da Rusija postane ščit, da  [[Donbas]] ne bi bil bombardiran, in ne zato, da bi bil bombardiran [[Kijev]].&quot;|source=&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://twitter.com/nexta_tv/status/1497405222167195658?ref_src=twsrc^tfw |title=The war must end immediately, said Mikhail #Matveev, a member of the #KPRF faction |website=Twitter|publisher=[[Nexta]]|date=February 26, 2022|accessdate=February 26, 2022}}&lt;/ref&gt;|author=Mihajil Matvejev}}

== Stališča držav in organizacij ==

=== Države, ki uradno priznavajo Ljudsko republiko Doneck in Ljudsko republiko Lugansk kot neodvisni državi ===

==== Države članice ZN ====
{| class=&quot;wikitable sortable&quot; align=&quot;center&quot; width=&quot;80%&quot;
!
! width=&quot;175px&quot; | [[država članica Združenih narodov|Država]]
! [[Diplomatsko priznanje|Datum priznanja]]
! Vzpostavljeni [[Diplomacija|diplomatski odnosi]]
! class=&quot;unsortable&quot; | Opombe
|-
| 1
|{{Zastava|Rusija}}
| 21. februar 2022&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi novice|last=Troianovski|first=Anton|authorlink=Anton Troianovski|last2=Hopkins|first2=Valerie|date=21 February 2022|title=Russia will recognize two regions in Ukraine, a possible prelude to invasion.|language=en-US|work=[[The New York Times]]|url=https://www.nytimes.com/live/2022/02/21/world/ukraine-russia-putin-biden|accessdate=21 February 2022|issn=0362-4331|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220221172643/https://www.nytimes.com/live/2022/02/21/world/ukraine-russia-putin-biden|archivedate=21 February 2022}}&lt;/ref&gt;
| 21. februar 2022&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;
| V svojem nagovoru ob priznanju DPR in LPR je Putin podprl tudi njune ozemeljske zahteve po [[Donbas|Donbasu]] v Ukrajini.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=Jack|first=Victor|last2=Busvine|first2=Douglas|title=Putin recognizes separatist claims to Ukraine's entire Donbass region|url=https://www.politico.eu/article/vladimir-putin-russia-ukraine-donbass-separatist-recognition/|accessdate=28 February 2022|work=Politico|date=22 February 2022}}&lt;/ref&gt;
|-
| 2
|{{Zastava|Sirija}}
| 29. junij 2022&lt;ref&gt;{{Navedi novice|date=29 June 2022|title=Syria recognizes independence, sovereignty of Donetsk, Luhansk -state news agency|work=[[Reuters]]|url=https://www.reuters.com/world/middle-east/syria-recognizes-independence-sovereignty-donetsk-luhansk-state-news-agency-2022-06-29/|accessdate=29 June 2022}}&lt;/ref&gt;
|
| Februarja 2022 je zunanji minister Faisal Mekdad na dogodku v Moskvi izjavil, da &quot;Sirija podpira odločitev predsednika Vladimirja Putina, da prizna republiki Lugansk in Doneck&quot;.&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Navedi novice|last=Reuters|date=2022-02-22|title=Syria supports Putin's recognition of Ukraine breakaway regions -FM|language=en|work=Reuters|url=https://www.reuters.com/world/middle-east/syria-supports-putins-recognition-ukraine-breakaway-regions-fm-2022-02-22/|accessdate=2022-02-22|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222105756/https://www.reuters.com/world/middle-east/syria-supports-putins-recognition-ukraine-breakaway-regions-fm-2022-02-22/}}&lt;/ref&gt; Sirska državna tiskovna agencija SANA je kasneje poročala, da je Sirija &quot;pripravljena graditi odnose z republikama Lugansk in Doneck&quot;.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|date=22 February 2022|title=Republic Presidency: Syria ready to build relations with republics of Luhansk and Donetsk|url=https://www.sana.sy/en/?p=264314|accessdate=22 February 2022|work=[[Syrian Arab News Agency]]|language=en-US|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222122217/http://sana.sy/en/?p=264314}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;HouthiRec2&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.middleeastmonitor.com/20220222-syria-yemens-houthis-recognise-independence-of-russia-backed-donetsk-luhansk/|title=Syria, Yemen's Houthis recognise independence of Russia-backed Donetsk, Luhansk|date=22 February 2022|website=Middle East Monitor}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Syria backs Russian recognition of east Ukraine breakaway regions|url=https://www.aljazeera.com/news/2022/2/22/syria-backs-russian-recognition-east-ukraine-breakaway-regions|accessdate=2022-02-26|website=www.aljazeera.com|language=en|quote=He said that Syria would be ready to recognise them the way it had recognised [breakaway Georgian regions of] South Ossetia and Abkhazia}}&lt;/ref&gt; Kot odgovor na priznanje je Ukrajina prekinila vse svoje diplomatske odnose s Sirijo, Sirija storila enako 22. julija 2022.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|date=20 July 2022|title=Syria ruptures diplomatic relations with Ukraine|url=https://sana.sy/en/?p=278288|accessdate=20 July 2022|work=[[Syrian Arab News Agency]]|language=en-US}}&lt;/ref&gt; Pred prekinitvijo odnosov sta bili veleposlaništvi obeh držav zaprti leta 2016 oziroma 2018 med [[Sirska državljanska vojna|državljansko vojno v Siriji]].
|-
| 3
|{{Zastava|Severna Koreja}}
| 13. julij 2022&lt;ref&gt;{{Navedi novice|date=13 July 2022|title=Ukraine cuts N Korea ties over recognition of separatist regions|work=[[Al Jazeera]]|url=https://www.aljazeera.com/news/2022/7/13/n-korea-recognises-breakaway-of-russias-proxies-in-east-ukraine|accessdate=13 July 2022}}&lt;/ref&gt;
|
| 13. julija 2022 je korejska osrednja tiskovna agencija poročala, da je zunanji minister Severne Koreje Čoe Son-hui poslal pisma kolegoma v republikah Doneck in Lugansk, v katerih je priznal neodvisnost republik in izrazil željo po razvoju meddržavnih odnosov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://world.kbs.co.kr/service/news_view.htm?lang=e&amp;Seq_Code=170997|title=N. Korea Recognizes Independence Breakaway Regions in Ukraine|date=2022-07-14|accessdate=July 14, 2022}}&lt;/ref&gt; Zaradi priznanja je Ukrajina pretrgala diplomatske odnose s Severno Korejo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://nationalinterest.org/blog/buzz/diplomatic-ties-cut-north-korea-recognizes-separatists-and-ukraine-responds-203591|title=Diplomatic Ties Cut: North Korea Recognizes Separatists and Ukraine Responds|date=16 July 2022}}&lt;/ref&gt;
|}

==== ''De facto'' države ====
{| class=&quot;wikitable sortable&quot; align=&quot;center&quot; width=&quot;80%&quot;
!
! width=&quot;175px&quot; | [[Seznam držav z omejenim priznanjem|Država]]
! [[Diplomatsko priznanje|Datum priznanja]]
! Vzpostavljeni [[Diplomacija|diplomatski odnosi]]
! class=&quot;unsortable&quot; | Opombe
|-
| 1
|{{Zastava|Ljudska republika Doneck}}&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;{{Zastava|Ljudska republika Luhansk}}
| 11. maj 2014
| 11. maj 2014
| Tako Ljudska republika Doneck kot Ljudska republika Lugansk sta istočasno razglasili neodvisnost in sta bili pred tem od leta 2014 do 2015 združeni v konfederacijo [[Nova Rusija (konfederacija)|Nova Rusija]].
|-
| 2
|{{Zastava|Južna Osetija}}
| 18. junij 2014 (LPR)&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.rferl.org/a/south-ossetia-recognizes-luhansk-peoples-republic/25427651.html|title=South Ossetia Recognizes 'Luhansk People's Republic'|website=[[RadioFreeEurope/RadioLiberty]]|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210610130510/https://www.rferl.org/a/south-ossetia-recognizes-luhansk-peoples-republic/25427651.html|archivedate=10 June 2021}}&lt;/ref&gt;&lt;br /&gt;27. junij 2014 (DPR) &lt;ref name=&quot;ossetia-donetsk&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://tass.com/world/738110|title=South Ossetia recognizes independence of Donetsk People's Republic|website=TASS|accessdate=20 May 2019|archivedate=3 March 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210303063641/https://tass.com/world/738110}}&lt;/ref&gt;
| 28. januar 2015 (LPR)&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.themoscowtimes.com/news/article/luhansk-people-s-republic-recognizes-south-ossetia/515072.html|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150715102008/http://www.themoscowtimes.com/news/article/luhansk-people-s-republic-recognizes-south-ossetia/515072.html|archivedate=15 July 2015|title=Luhansk People's Republic Recognizes South Ossetia|website=The Moscow Times|date=28 January 2015}}&lt;/ref&gt;&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;12. maj 2015 (DPR)&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.turkishweekly.net/news/185417/ukrainian-separatists-recognize-abkhazia-south-ossetia.html|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150518100442/http://www.turkishweekly.net/news/185417/ukrainian-separatists-recognize-abkhazia-south-ossetia.html|archivedate=18 May 2015|title=Ukrainian separatists recognize Abkhazia, South Ossetia, 13 May 2015|date=18 May 2015}}&lt;/ref&gt;
| Varnostni svet Južne Osetije je 27. junija 2014 sklenil priznati Ljudsko republiko Doneck. Predsednik Južne Osetije je za medije izjavil: &quot;Verjamem, da je priznanje republike Doneck pravi korak, prebivalci Južne Osetije odločitev podpirajo in pozdravljajo.&quot;&lt;ref name=&quot;ossetia-donetsk&quot; /&gt;
|-
|3
|{{Zastava|Abhazija}}
| 25. februar 2022
| 9. marec 2022 (DPR)&lt;ref&gt; {{Navedi novice|url=http://mfaapsny.org/en/allnews/news/othernews/respublika-abkhaziya-i-donetskaya-narodnaya-respublika-ustanovili-diplomaticheskie-otnosheniya/|title=The Republic of Abkhazia and the Donetsk People's Republic established diplomatic relations|date=9 March 2022|accessdate=12 March 2022}}&lt;/ref&gt;&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;10. marec 2022 (LPR)&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://apsnypress.info/ru/item/7007-respublika-abkhaziya-i-luganskaya-narodnaya-respublika-ustanovili-diplomaticheskie-otnosheniya|title=respublika abkhaziya i luganskaya narodnaya respublika ustanovili diplomaticheskie otnosheniya|date=10 March 2022|accessdate=12 March 2022}}&lt;/ref&gt;
| Ministrstvo za zunanje zadeve je 22. februarja 2022 objavilo izjavo, v kateri pozdravlja rusko priznanje neodvisnosti Ljudskih republik Doneck in Lugansk.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://mfaapsny.org/en/allnews/news/statements_speeches/zayavlenie-ministerstva-inostrannykh-del-abkhazii/|title=Statement of the Ministry of Foreign Affairs of the Republic of Abkhazia|date=2022-02-22|publisher=[[Minister for Foreign Affairs of Abkhazia]]|accessdate=2022-02-22|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222155839/http://mfaapsny.org/en/allnews/news/statements_speeches/zayavlenie-ministerstva-inostrannykh-del-abkhazii/}}&lt;/ref&gt;&lt;br /&gt;25. februarja 2022 je predsednik Aslan Bzhania oznanil priznanje Ljudske republike Doneck in Ljudske republike Lugansk.&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;{{Navedi splet|date=25 February 2022|title=Abkhazia recognises Ukraine's Donetsk and Luhansk|url=https://oc-media.org/abkhazia-recognises-ukraines-donetsk-and-luhansk/|accessdate=25 February 2022|website=[[OC Media]]|language=en-US}}&lt;/ref&gt;
|}

=== Države in organizacije, ki podpirajo rusko priznanje LR Doneck in LR Lugansk kot neodvisnih držav ===

==== Države članice ZN ====
{| class=&quot;wikitable sortable&quot; align=&quot;center&quot; width=&quot;100%&quot;
! width=&quot;175px&quot; |Država
! class=&quot;unsortable&quot; | Opombe
|-
|{{Zastava|Belorusija}}
| Belorusko zunanje ministrstvo je kljub pozivom k priznanju obeh republik priznanje zavrnilo, a je podprlo odločitev Rusije. V izjavi piše: »V takih razmerah spoštljivo razumemo odločitev ruske strani, da prizna neodvisnost Ljudskih republik Doneck in Lugansk. Republika Belorusija se je vedno aktivno in dosledno zavzemala za mirno rešitev konflikta v jugovzhodni Ukrajini. Še vedno menimo, da so diplomatske metode prednostna naloga in smo  k temu procesu pripravljeni prispevati na vse možne načine.«&lt;ref name=&quot;belarus&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://amp.ura.news/news/1052534497|title=Беларусь не стала признавать ДНР и ЛНР|publisher=URA.RU|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222220657/https://amp.ura.news/news/1052534497}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Srednjeafriška republika}}
| Predsednik Faustin-Archange Touadéra je za RIA Novosti izjavil: »Verjamem, da bo ta odločitev nedvomno rešila življenja in preprečila veliko nasilja. Po naši analizi je cilj te odločitve reševanje življenj. To odločitev podpirajo mnogi, ker se želi izogniti nasilju in izgubi človeških življenj.”&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://news.middleeast-24.com/news/24768.html|title=Central African Republic hails Russia's decision to recognize the republics of Lugansk and Donetsk|website=Middle East 24|date=23 February 2022|accessdate=27 February 2022}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Nikaragva}}
| Predsednik [[Daniel Ortega]] je izjavil: &quot;Prepričan sem, da bodo ljudje glasovali za vključitev svojih regij v Rusijo, če bodo tam izvedli referendum, kot je bil narejen na Krimu. To je rusko prebivalstvo in ni podvrženo diktatu Nata, EU in ZDA.«&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.themoscowtimes.com/2022/02/22/global-reactions-to-russias-recognition-of-east-ukraine-separatists-a76505|title=Global Reactions to Russia's Recognition of East Ukraine Separatists|date=22 February 2022|publisher=The Moscow Times|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222071905/https://www.themoscowtimes.com/2022/02/22/global-reactions-to-russias-recognition-of-east-ukraine-separatists-a76505}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Sudan}}
| Namestnik vodje suverenega sveta Mohamed Hamdan Dagalo je izjavil: »Rusija ima pravico delovati v interesu svojih državljanov in zaščititi svoje ljudi. Pravico ima po ustavi in po zakonu. Ves svet se mora zavedati, da ima pravico braniti svoje ljudi.«&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://sudantribune.com/article255658/|title=Sudan says Hemetti did not support Putin's policy on Ukraine|website=Sudan Tribune|date=24 February 2022|accessdate=27 February 2022}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Venezuela}}
| Predsednik [[Nicolás Maduro]] je &quot;ponovno potrdil vso svojo podporo&quot; ruskemu predsedniku Putinu &quot;v obrambi miru v Rusiji&quot; in izjavil, da je &quot;ozemlje Luganska in Donecka prevzelo funkcije ljudskih republik, da bi se branili pred pokolom fašističnih vladnih sektorjev, ki so v Ukrajini usmrčevali lovce, lovke, napadali družine, bombardirali in s težkim orožjem začeli spopad.&quot;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Ucrania: Nicolás Maduro reafirma &quot;todo el respaldo&quot; a Vladimir Putin|last=&lt;!--Not stated--&gt;|url=https://www.dw.com/es/ucrania-nicol%C3%A1s-maduro-reafirma-todo-el-respaldo-a-vladimir-putin/a-60880210|accessdate=2022-02-23|publisher=[[Deutsche Welle]]|language=es-ES|archivedate=23 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220223055126/https://www.dw.com/es/ucrania-nicol%C3%A1s-maduro-reafirma-todo-el-respaldo-a-vladimir-putin/a-60880210}}&lt;/ref&gt;
|}

==== ''De facto'' države ====
{| class=&quot;wikitable sortable&quot; align=&quot;center&quot; width=&quot;100%&quot;
! width=&quot;175px&quot; |Država
! class=&quot;unsortable&quot; | Opombe
|-
|{{Zastava|Arcah}}
| Arayik Harutyunyan, predsednik samooklicane republike Artsakh, je podal izjavo, v kateri je pozdravil priznanje neodvisnosti ljudskih republik. Dejal je, da je &quot;pravica narodov do samoodločbe in izgradnje lastne države neodtujljiva za vsako ljudstvo in je temeljno načelo mednarodnega prava&quot;.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://en.armradio.am/2022/02/22/right-to-self-determination-a-fundamental-principle-artsakh-president-welcomes-recognition-of-donetsk-and-lugansk/|title=Right to self-determination a fundamental principle: Artsakh President welcomes recognition of Donetsk and Lugansk|date=2022-02-22|publisher=[[Public Radio of Armenia]]|accessdate=2022-02-22|archivedate=23 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220223235508/https://en.armradio.am/2022/02/22/right-to-self-determination-a-fundamental-principle-artsakh-president-welcomes-recognition-of-donetsk-and-lugansk/}}&lt;/ref&gt;
|}

=== Države in organizacije, ki nasprotujejo priznanju Ljudske republike Doneck in Ljudske republike Luganska kot neodvisnih držav ===

==== Države članice ZN ====
{| class=&quot;wikitable sortable&quot; align=&quot;center&quot; width=&quot;100%&quot;
! width=&quot;175px&quot; |State
! class=&quot;unsortable&quot; |Notes
|-
|{{Zastava|Albanija}}
|Albanska ministrica za Evropo in zunanje zadeve Olta Xhaçka je na Twitterju objavila izjavo: &quot;Albanija obsoja rusko priznanje neodvisnosti regij Donecka in Luganska. Očitna kršitev mednarodnega prava, minškega sporazuma, kot tudi kršitev Ukrajinske ozemeljske celovitosti in suverenosti. Albanija je združena s partnerji in zavezniki v podporo Ukrajini.&quot;&lt;ref&gt;{{Navedi tvit|number=1495850373801721859|user=xhacka_olta|title=Albania condemns Russia's recognition of the independence of the regions of Donetsk&amp;Luhansk.A clear violation of international law,of the Minsk agreement as well as a violation of 🇺🇦’ territorial integrity and sovereignty!🇦🇱 stands united with partners and allies in support of🇺🇦|author=Olta Xhaçka|date=21 February 2022|access-date=21 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220221195855/https://twitter.com/xhacka_olta/status/1495850373801721859|archive-date=21 February 2022}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Argentina}}
|Ministrstvo za zunanje zadeve in bogoslužje je ponovilo poziv generalnega sekretarja ZN Gutérresa k spoštovanju ozemeljske suverenosti in pozvalo k mirni rešitvi konflikta. Argentina je tudi pozvala k spoštovanju [[Ustanovna listina Združenih narodov|Ustanovne listine Združenih narodov]] in mednarodnega prava.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=Naciones Unidas: &quot;Argentina no cree en un camino de confrontación que nos remita a la lógica del pasado&quot;, con referencia al conflicto en Ucrania|trans-title=United Nations: &quot;Argentina does not believe in a path of confrontation that takes us back to the logic of the past&quot;, with reference to the conflict in Ukraine|url=https://www.impulsobaires.com.ar/nota/297427/naciones-unidas-argentina-no-cree-en-un-camino-de-confrontacion-que-nos-remita-a-la-logica-del-pasado-con-referencia-al-conflicto-en-ucrania/|accessdate=24 February 2022|work=Impulso Baires|date=23 February 2022|language=es}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Avstralija}}
|Avstralski minister za zunanje zadeve je obsodil rusko priznanje in dejal, da &quot;grobo spodkopava suverenost in ozemeljsko celovitost Ukrajine ter da po mednarodnem pravu nima nobene veljave.&quot; Minister je prav tako obsodil napoved predsednika Putina, da bo Rusija &quot;v vzhodno Ukrajino poslala t. i. mirovnike&quot;, in dejal, da &quot;to osebje niso mirovniki&quot;.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.foreignminister.gov.au/minister/marise-payne/media-release/australia-condemns-russias-unlawful-moves-eastern-ukraine|title=Australia condemns Russia's unlawful moves on eastern Ukraine|website=Australian Government Department of Foreign Affairs and Trade|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222105741/https://www.foreignminister.gov.au/minister/marise-payne/media-release/australia-condemns-russias-unlawful-moves-eastern-ukraine}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Avstrija}}
|Avstrijski zunanji minister [[Alexander Schallenberg]] je izjavil, da je priznanje samooklicanih ljudskih republik s strani Ruske federacije &quot;huda kršitev suverenosti in ozemeljske celovitosti Ukrajine in jo kategorično obsojamo.&quot;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.bmeia.gv.at/en/the-ministry/press/news/2022/02/declaration-of-foreign-minister-alexander-schallenberg-on-the-recognition-of-the-self-proclaimed-donetsk-and-luhansk-peoples-republics-by-the-russian-federation/|title=Declaration of Foreign Minister Alexander Schallenberg on the recognition of the self-proclaimed Donetsk and Luhansk People's Republics by the Russian Federation|website=Federal Ministry Republic of Austria|accessdate=21 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222151335/https://www.bmeia.gv.at/en/the-ministry/press/news/2022/02/declaration-of-foreign-minister-alexander-schallenberg-on-the-recognition-of-the-self-proclaimed-donetsk-and-luhansk-peoples-republics-by-the-russian-federation}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Belgija}}
|Belgijska ministrica za zunanje zadeve [[Sophie Wilmès]] je tvitnila: &quot;Belgija obsoja priznanje separatističnih ozemelj v Ukrajini. Gre za kršitev mednarodnega prava, minških sporazumov in ozemeljske celovitosti Ukrajine. Tesno bomo sodelovali z našimi partnerji iz EU in Nata, da se bomo odzvali odločno in enotno.&quot;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://twitter.com/Sophie_Wilmes/status/1495866779045871625|title=Twitter|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220221210401/https://twitter.com/Sophie_Wilmes/status/1495866779045871625}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Bosna in Hercegovina}}
|Bošnjaški član [[Predsedstvo Bosne in Hercegovine|predsedstva]] [[Šefik Džaferović]] je obsodil ruska priznanja neodvisnosti. &quot;Bosna in Hercegovina spoštuje in podpira ozemeljsko celovitost in suverenost Ukrajine. Obsojam odločitev Ruske federacije, da prizna obe ukrajinski regiji kot državi, kar je očitna kršitev mednarodnega prava,&quot; je dejal Džaferović. Srbski član predsedstva [[Milorad Dodik]] je dejal, da je to njegovo osebno mnenje. Po poročanju radia Free Europe je dejal, da si bo entiteta [[Republika Srbska]] glede vprašanja Ukrajine prizadevala za nevtralnost na nacionalni ravni.&lt;ref name=&quot;BIH&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://europeanwesternbalkans.com/2022/02/22/western-balkans-reacts-to-russian-recognition-of-donetsk-and-luhansk/|title=Western Balkans reacts to Russian recognition of Donetsk and Luhansk|date=22 February 2022|publisher=European Western Balkans|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222112408/https://europeanwesternbalkans.com/2022/02/22/western-balkans-reacts-to-russian-recognition-of-donetsk-and-luhansk/}}&lt;/ref&gt; Predsednik predsedstva Željko Komšić je ostro obsodil &quot;ruski napad na ozemlje Ukrajine.&quot;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://sarajevotimes.com/presidency-of-bih-without-the-unified-attitude-on-ukraine-crisis|title=Presidency of BiH without the Unified Attitude on Ukraine Crisis|website=Sarajevo Times|date=22 February 2022|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222154444/https://sarajevotimes.com/presidency-of-bih-without-the-unified-attitude-on-ukraine-crisis/}}/&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Bolgarija}}
|Odnosi med Bolgarijo in Rusijo so bili dolga leta zmerni. Na dan Putinovega ukaza ke predsednik vlade Kiril Petkov obsodil Putinovo priznanje. Izjavil je: &quot;Še naprej ohranjamo ozemeljsko celovitost Ukrajine znotraj njenih mednarodno priznanih meja. Mednarodno pravo je treba spoštovati. Evropska unija se bo odzvala enotno v našo obrambo.&quot; V isti izjavi je bolgarsko zunanje ministrstvo objavilo izjavo, da je &quot;priznanje separatističnih republik Luhansk in Doneck groba kršitev mednarodnega prava in spodkopava evropsko varnost. Takšna eskalacija zahteva enoten in odločen odziv.&quot;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.novinite.com/articles/213857/Bulgaria+Condemns+Putin%E2%80%99s+Recognition+of+Donetsk+and+Luhansk|title=Bulgaria Condemns Putin's Recognition of Donetsk and Luhansk|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222025206/https://www.novinite.com/articles/213857/Bulgaria+Condemns+Putin%E2%80%99s+Recognition+of+Donetsk+and+Luhansk}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Kanada}}
|Predsednik kanadske vlade [[Justin Trudeau]] je obsodil Putinova dejanja in jih označil za &quot;očitno kršitev suverenosti Ukrajine.&quot; Trudeau je napovedal uvajanje gospodarskih sankcij.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.cbc.ca/news/world/russia-ukarine-rebel-backed-regions-explainer-1.6359547|title=Russia has recognized 2 breakaway regions of Ukraine. Here's why that matters|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222023456/https://www.cbc.ca/news/world/russia-ukarine-rebel-backed-regions-explainer-1.6359547}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://pm.gc.ca/en/news/readouts/2022/02/21/prime-minister-justin-trudeau-speaks-president-european-commission-ursula|title=Prime Minister Justin Trudeau speaks with President of the European Commission Ursula von der Leyen|date=22 February 2022|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222024949/https://pm.gc.ca/en/news/readouts/2022/02/21/prime-minister-justin-trudeau-speaks-president-european-commission-ursula}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Kitajska}}
|Vang Venbin, tiskovni predstavnik ministrstva za zunanje zadeve Ljudske republike Kitajske, je na novinarsko vprašanje odgovoril z: &quot;Kitajsko stališče glede ukrajinskega vprašanja je dosledno. Spoštovati je treba legitimne varnostne interese katere koli države ter skupaj varovati cilje in načela Ustanovne listine ZN.&quot;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.fmprc.gov.cn/fyrbt_673021/202202/t20220222_10644486.shtml|title=2022年2月22日外交部发言人汪文斌主持例行记者会|date=22 February 2022|accessdate=22 February 2022}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.fmprc.gov.cn/mfa_eng/xwfw_665399/s2510_665401/2511_665403/202202/t20220222_10644531.html|title=Foreign Ministry Spokesperson Wang Wenbin's Regular Press Conference on February 22, 2022|date=22 February 2022|accessdate=22 February 2022}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Kostarika}}
|Kostariška vlada je podprla izjavo generalnega sekretarja ZN, v kateri je navedel, da priznanje Ljudske republike Doneck in Ljudske republike Lugansk krši ukrajinsko ozemeljsko celovitost. Kostarika je tudi pozvala k deeskalaciji razmer v Vzhodni Evropi, razmere pa je treba rešiti z dialogom.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://twitter.com/CRcancilleria/status/1496307085470060545|title=Twitter|accessdate=23 February 2022|archivedate=23 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220223021812/https://twitter.com/CRcancilleria/status/1496307085470060545}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Hrvaška}}
|[[Predsednik vlade Hrvaške|Hrvaški premier]] [[Andrej Plenković]] je tvitnil: &quot;Obsojamo rusko priznanje samooklicanih regij Doneck in Lugansk, kar je kršitev mednarodnega prava in ozemeljske celovitosti #Ukraine. Skupaj s partnerji (Evropsko unijo) izražamo solidarnost z @[[Volodimir Zelenski|ZelenskyUa]] in (ukrajinskim) ljudstvom.&quot;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://twitter.com/AndrejPlenkovic/status/1495889486470856713|title=Twitter|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220221223446/https://twitter.com/AndrejPlenkovic/status/1495889486470856713}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Ciper}}
|&quot;Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Ciper v luči dogodkov v Ukrajini ponovno izraža podporo suverenosti, neodvisnosti in ozemeljski celovitosti Ukrajine znotraj njenih mednarodno priznanih meja.&quot;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://mfa.gov.cy/press-releases/2022/02/22/mfa-announcement/|title=Statement by the Ministry of Foreign Affairs regarding the recognition of the unilateral declaration of independence of the separatist regions of Donetsk and Luhansk in Ukraine|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220223002806/https://mfa.gov.cy/press-releases/2022/02/22/mfa-announcement/}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Češka republika}}
|Številni češki uradniki so obsodili Putinovo priznanje neodvisnosti separatističnih ukrajinskih republik ter jih označili kot &quot;kršitev minških sporazumov in mednarodnega prava&quot;. Češko zunanje ministrstvo je dejalo, da gre za grobo kršitev suverenosti in celovitosti Ukrajine. Predsednik vlade [[Petr Fiala]] je izjavil, da Češka trdno stoji za svobodno in neodvisno Ukrajino ter da iz lastnih zgodovinskih izkušenj ve, da takšni koraki nikoli ne vodijo k miru.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://english.radio.cz/czech-officials-denounce-president-putins-decision-recognize-breakaway-republics-8742668|title=Czech officials denounce President Putin's decision to recognize breakaway republics|date=21 February 2022|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222015934/https://english.radio.cz/czech-officials-denounce-president-putins-decision-recognize-breakaway-republics-8742668}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Danska}}
|Danska predsednica vlade [[Mette Frederiksen]] je na Twitterju objavila: &quot;Odločitev Rusije, da tako imenovani DNR in LNR v Ukrajini prizna kot neodvisni regiji, je očitna kršitev ukrajinske suverenosti in mednarodnega prava. Danska obsoja odločitev, ki ne bo ostala brez odgovora. Ukrajini stojimo ob strani.&quot;&lt;ref&gt;{{Navedi tvit|number=1495876664500400132|user=Statsmin|title=PM Frederiksen: Russia’s decision to recognize the so-called DNR and LNR regions of Ukraine as independent is a blatant violation of Ukraine’s sovereignty and international law. Denmark condemns the decision, which will not go unanswered. We stand side by side with Ukraine #dkpol|author=Statsministeriet|date=21 February 2022|access-date=22 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220222105749/https://mobile.twitter.com/Statsmin/status/1495876664500400132|archive-date=22 February 2022|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Estonija}}
|Zunanja ministrica Eva-Maria Liimets: &quot;Naša podpora suverenosti in ozemeljski celovitosti Ukrajine je neomajna&quot;.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://vm.ee/en/news/foreign-minister-liimets-our-support-ukraines-sovereignty-and-territorial-integrity-unwavering|title=Foreign Minister Liimets: our support for Ukraine's sovereignty and territorial integrity is unwavering|accessdate=21 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222023639/https://vm.ee/en/news/foreign-minister-liimets-our-support-ukraines-sovereignty-and-territorial-integrity-unwavering}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Finska}}
|Urad finskega predsednika [[Sauli Niinistö|Saulija Niinistöja]] je podal izjavo: &quot;Finska obsoja enostranska dejanja Rusije, ki kršijo suverenost in ozemeljsko celovitost Ukrajine. Priznanje separatističnih regij v vzhodni Ukrajini je resna kršitev minških sporazumov. Finska se na ruska dejanja odziva v skladu z odzivom Evropske unije.&quot;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.presidentti.fi/en/press-release/finlands-statement-on-russias-decision-to-recognize-the-separatist-regions-in-eastern-ukraine|title=Finland's statement on Russia's decision to recognize the separatist regions in Eastern Ukraine|date=21 February 2022|accessdate=21 February 2022|archivedate=21 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220221205712/https://www.presidentti.fi/en/press-release/finlands-statement-on-russias-decision-to-recognize-the-separatist-regions-in-eastern-ukraine/}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Francija}}
|[[Predsednik Francije|Francoski predsednik]] [[Emmanuel Macron]], ki je v luči rusko-ukrajinske krize 2021-2022 predlagal vrh med Bidnom in Putinom, je nekaj ur po priznanju obsodil priznanje in zahteval sankcije.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://amp.theguardian.com/world/2022/feb/21/putin-eastern-europe-donetsk-luhansk-reaction|title=Dismay and condemnation as west begins to impose sanctions on Russia|website=The Guardian|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222000154/https://amp.theguardian.com/world/2022/feb/21/putin-eastern-europe-donetsk-luhansk-reaction}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.themoscowtimes.com/2022/02/21/macron-demands-targeted-sanctions-on-moscow-a76503|title=Macron Demands 'Targeted Sanctions' on Moscow|date=21 February 2022|website=The Moscow Times|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222023139/https://www.themoscowtimes.com/2022/02/21/macron-demands-targeted-sanctions-on-moscow-a76503}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Gruzija}}
|[[Predsednik Gruzije|Gruzijska predsednica]] [[Salome Zourabičvili]] je na Twitterju objavila: &quot;Gruzija odločno obsoja rusko priznanje ukrajinskih regij in ponavlja scenarij, ki je pripeljal do zasedbe 20 % našega ozemlja. Gruzija vam [Ukrajincem] stoji ob strani in podpira ozemeljsko celovitost in mir v Ukrajini.&quot;&lt;ref&gt;{{Navedi tvit|number=1495859176374996993|user=zourabichvili_s|title=🇬🇪 strongly condemns Russia’s « recognition » of 🇺🇦Ukraines’s Donetsk and Lugansk regions, repeating the scenario that led to the occupation of 20% of our territory. 🇬🇪stands by you Pdt Zelensky and in support of🇺🇦 ‘s territorial integrity and peace.|author=Salome Zourabichvili|date=21 February 2022|access-date=22 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220222105805/https://twitter.com/zourabichvili_s/status/1495859176374996993|archive-date=22 February 2022|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Nemčija}}
|[[Kancler Nemčije|Nemški kancler]] [[Olaf Scholz]] je obsodil priznanje obeh regij, ki je pomenilo &quot;enostransko kršitev&quot; minških sporazumov, ki so umirili sovražnosti v Donbasu.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://thehill.com/policy/international/595196-german-chancellor-condemns-putin-plans-to-recognize-breakaway-regions-in|title=German chancellor condemns Putin plans to recognize breakaway regions in Ukraine|first=Mychael|last=Schnell|date=21 February 2022|website=TheHill|accessdate=22 February 2022|archivedate=21 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220221205817/https://thehill.com/policy/international/595196-german-chancellor-condemns-putin-plans-to-recognize-breakaway-regions-in}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Grčija}}
|Grško ministrstvo za zunanje zadeve je sporočilo: &quot;Rusija je nezakonito priznala in enostransko razglasila &quot;neodvisnosti&quot; ukrajinskih separatističnih regij Doneck in Lugansk, kar pomeni očitno kršitev temeljnih načel mednarodnega prava, ozemeljske celovitosti Ukrajine in minških sporazumov.&quot;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.mfa.gr/en/current-affairs/statements-speeches/statement-by-the-ministry-of-foreign-affairs-regarding-russias-recognition-of-the-illegal-and-unilateral-declaration-of-independence-of-ukraines-separatist-regions-of-donetsk-and-luhansk.html|title=Statement by the Ministry of Foreign Affairs regarding Russia's recognition of the illegal and unilateral declaration of &quot;independence&quot; of Ukraine's separatist regions of Donetsk and Luhansk|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222160236/https://www.mfa.gr/en/current-affairs/statements-speeches/statement-by-the-ministry-of-foreign-affairs-regarding-russias-recognition-of-the-illegal-and-unilateral-declaration-of-independence-of-ukraines-separatist-regions-of-donetsk-and-luhansk.html}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Gvatemala}}
|Gvatemalska vlada je v torek obsodila &quot;enostransko priznanje separatističnih republik&quot; Doneck in Lugansk v Ukrajini, ki ga je ruski predsednik Vladimir Putin napovedal ponedeljek pred tem.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=EFE|title=Guatemala condena el reconocimiento ruso de &quot;repúblicas separatistas&quot;|trans-title=Guatemala condemns the Russian recognition of &quot;separatist republics&quot;|url=https://www.swissinfo.ch/spa/ucrania-crisis_guatemala-condena-el-reconocimiento-ruso-de--rep%C3%BAblicas-separatistas-/47371196|accessdate=23 February 2022|agency=SwissInfo|date=23 February 2022|language=es|archivedate=23 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220223235436/https://www.swissinfo.ch/spa/ucrania-crisis_guatemala-condena-el-reconocimiento-ruso-de--rep%C3%BAblicas-separatistas-/47371196}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Honduras}}
|Honduraško zunanje ministrstvo je vpletene strani pozvalo, naj poiščejo izhod z dialogom. Honduraško zunanje ministrstvo tudi poudarja pomen Ukrajine za mirno sobivanje v Evropi in poziva druge sile, naj ne posredujejo v Ukrajini ter branijo mednarodni sistem, ki temelji na mednarodnem pravu in spoštujejo suverenost in ozemeljsko celovitost Ukrajine.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://twitter.com/CancilleriaHN/status/1495529388674273281|title=Twitter|accessdate=23 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220220231406/https://twitter.com/CancilleriaHN/status/1495529388674273281}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Madžarska}}
|Predsednik madžarske vlade [[Viktor Orbán]] je zagotovil, da Madžarska še naprej podpira suverenost in ozemeljsko celovitost Ukrajine. Dodal je, da bo Madžarska podprla skupna prizadevanja Evropske unije za rešitev spora.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://hungarytoday.hu/orban-zelensky-ukraine-sovereignty/|title=PM Orbán to President Zelensky: Hungary Backs Ukraine's Sovereignty and Territorial Integrity|date=22 February 2022|publisher=Hungary Today|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222163801/https://hungarytoday.hu/orban-zelensky-ukraine-sovereignty/}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Islandija}}
|[[Predsednik vlade Islandije|Islandska predsednica vlade]] [[Katrín Jakobsdóttir]] je na Twitterju sporočila: &quot;Skrbi me za nedolžne civiliste v regiji. To je nesprejemljiva kršitev mednarodnega prava. Eskalacija in oboroženi spopadi niso rešitev za sedanje izzive. Vrata za diplomacijo morajo ostati odprta.&quot;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://twitter.com/katrinjak/status/1496026491435593730|title=Twitter|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222074311/https://twitter.com/katrinjak/status/1496026491435593730}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Indonezija}}
|Indonezijski predsednik [[Joko Widodo]] je dejal, da se strinja z generalnim sekretarjem ZN in poziva k čimprejšnji prekinitvi napetosti v Ukrajini, da obe strani poziva k zadržanosti in da nikoli ne bo dovolil vojne. Tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva Teuku Faizasyah je izjavil, da Indonezija odločno sledi ustanovni listini ZN in mednarodnemu pravu o ozemeljski celovitosti naroda ter obsoja vsako potezo, ki jasno krši ozemeljsko celovitost in suverenost naroda.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.cnbcindonesia.com/news/20220223075110-4-317520/jokowi-teriak-soal-ukraina-tak-ingin-ada-bencana-besar|title=Jokowi Teriak soal Ukraina, Tak Ingin Ada Bencana Besar!|last=Asmara|first=Chandra Gian|date=23 February 2022|website=CNBC Indonesia|publisher=|accessdate=24 February 2022}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://katadata.co.id/maesaroh/berita/6217314a61683/indonesia-minta-rusia-hormati-kedaulatan-ukraina-hukum-internasional|title=Indonesia Minta Rusia Hormati Kedaulatan Ukraina &amp; Hukum Internasional|last=Maesaroh|first=Maesaroh|date=24 February 2022|website=KataData|publisher=|accessdate=24 February 2022}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Irska}}
|Irski minister za zunanje zadeve Simon Coveney je izjavil: &quot;Irska neomajno podpira suverenost in ozemeljsko celovitost Ukrajine znotraj njenih mednarodno priznanih meja ter njeno pravico do izbire lastne zunanje in varnostne politike. Odločitev Ruske federacije, da nadaljuje s priznavanjem nevladnih območij v ukrajinskih regijah Doneck in Lugansk kot neodvisnih entitet, je v nasprotju z mednarodnim pravom, pomeni očitno kršitev ozemeljske celovitosti Ukrajine ter jasno in enostransko kršitev minških sporazumov. Irska podpira jasen in odločen odziv EU, vključno z dodatnimi sankcijami.&quot;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.dfa.ie/news-and-media/press-releases/press-release-archive/2022/february/statement-by-minister-simon-coveney-on-the-decision-of-the-russian-federation.php|title=Statement by Minister Simon Coveney on the decision of the Russian Federation|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220221220718/https://www.dfa.ie/news-and-media/press-releases/press-release-archive/2022/february/statement-by-minister-simon-coveney-on-the-decision-of-the-russian-federation.php}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Izrael}}
|Ministrstvo za zunanje zadeve se strinja z zaskrbljenostjo mednarodne skupnosti glede ukrepov na vzhodu Ukrajine in resnega zaostrovanja razmer. Izrael upa na diplomatsko rešitev, ki bo privedla do miru, in je v primeru zaprositve pripravljen pomagati. Izrael podpira ozemeljsko celovitost in suverenost Ukrajine.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.gov.il/en/departments/news/israel-shares-the-concern-of-the-international-community-regarding-the-steps-taken-in-eastern-ukraine-23-feb-2022|title=Israel shares the concern of the international community regarding steps taken in eastern Ukraine|accessdate=23 February 2022|archivedate=23 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220223133713/https://www.gov.il/en/departments/news/israel-shares-the-concern-of-the-international-community-regarding-the-steps-taken-in-eastern-ukraine-23-feb-2022}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Italija}}
|Italijanski zunanji minister [[Luigi Di Maio]] je prek ministrstva za zunanje zadeve in mednarodno sodelovanje obsodil odločitev ruskih oblasti o priznanju separatističnih republik Lugansk in Doneck ter kršitvi minškega sporazuma.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.esteri.it/en/sala_stampa/archivionotizie/comunicati/2022/02/ucraina-dichiarazioni-del-ministro-luigi-di-maio|title=Italian Ministry of Foreign Affairs and International Cooperation|accessdate=21 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222134823/https://www.esteri.it/en/sala_stampa/archivionotizie/comunicati/2022/02/ucraina-dichiarazioni-del-ministro-luigi-di-maio}}&lt;/ref&gt; Od leta 2016 imata DLR in LPR v Italiji neuradna predstavništva (v Torinu, Veroni in Messini), ki jih italijanski organi ne priznavajo.
|-
|{{Zastava|Japonska}}
|Japonski premier [[Fumio Kišida]] je obsodil rusko priznanje neodvisnosti Donecka in Luganska ter ga označil za kršitev ukrajinske suverenosti. Zunanji minister Jošimasa Hajaši je dejal, da bo Japonska pri uvajanju sankcij proti Rusiji sodelovala z mednarodno skupnostjo, vključno z [[G7]].&lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=|first=|date=22 February 2022|title=Japan condemns Russia's move as violation of Ukraine sovereignty|url=https://english.kyodonews.net/news/2022/02/d232309b3351-breaking-news-russias-move-violates-ukraines-sovereignty-japans-hayashi.html|work=[[Kyodo News]]|location=|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222031155/https://english.kyodonews.net/news/2022/02/d232309b3351-breaking-news-russias-move-violates-ukraines-sovereignty-japans-hayashi.html}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Kazakhstan}}
|Pred sestankom kazahstanskega varnostnega sveta je minister za zunanje zadeve izjavil: &quot;Zagotavljam vam, da Kazahstan ne bo priznal ljudskih republik Doneck in Lugansk. Izhajamo iz temeljev mednarodnega prava in temeljnih načel Ustanovne listine ZN.&quot;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=tengrinews.kz|date=2022-02-22|title=Вопрос о признании ДНР и ЛНР не стоит - министр иностранных дел Казахстана|url=https://tengrinews.kz/kazakhstan_news/vopros-priznanii-dnr-lnr-ne-stoit-ministr-inostrannyih-del-462552/|accessdate=2022-02-22|website=Главные новости Казахстана - Tengrinews.kz|language=ru|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222092835/https://tengrinews.kz/kazakhstan_news/vopros-priznanii-dnr-lnr-ne-stoit-ministr-inostrannyih-del-462552/}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=inform.kz|date=2022-02-22|title=Every diplomatic effort needed to resolve Ukraine-Russia tensions – Kazakh FM|url=https://www.inform.kz/en/every-diplomatic-effort-needed-to-resolve-ukraine-russia-tensions-kazakh-fm_a3902475|accessdate=2022-02-22|website=Inform.kz|language=en|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222063124/https://www.inform.kz/en/every-diplomatic-effort-needed-to-resolve-ukraine-russia-tensions-kazakh-fm_a3902475}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Kenija}}
|Kenijski predstavnik ZN Martin Kimani je v izjavi, v kateri je obsodil rusko priznanje, izjavil, da so se Kenija in številni afriški narodi &quot;rodili&quot; s koncem kolonializma in niso mogli sami določiti svojih meja. Toda namesto da bi si prizadevale za države, ki bi temeljile na &quot;etnični, rasni ali verski homogenosti&quot;, kar bi pomenilo tveganje desetletij &quot;krvavih vojn&quot;, so se države &quot;dogovorile, da se bomo zadovoljile s podedovanimi mejami. Namesto da bi oblikovali narode, ki bi z nevarno nostalgijo gledali nazaj v zgodovino, smo se odločili, da bomo gledali naprej v veličino, ki je nobeden od naših številnih narodov in ljudstev še ni poznal.&quot;&lt;ref name=&quot;AJ&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.aljazeera.com/amp/news/2022/2/22/un-meets-after-russia-sends-troops-to-eastern-ukraine-liveblog|title=Latest Ukraine updates: Biden announces new Russia sanctions|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222022115/https://www.aljazeera.com/amp/news/2022/2/22/un-meets-after-russia-sends-troops-to-eastern-ukraine-liveblog}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://twitter.com/teddyeugene/status/1496007006339182592?ref_src=twsrc%5Etfw%7Ctwcamp%5Etweetembed%7Ctwterm%5E1496007006339182592%7Ctwgr%5E%7Ctwcon%5Es1_&amp;ref_url=https%3A%2F%2Fwww.tuko.co.ke%2Fworld%2F444229-martin-kimani-kenyan-ambassador-ukraine-unsc-|title=Kenya' Permanent Representative to the UN Ambassador Martin Kimani calls out the West &amp; Russia #Ukraine|publisher=twitter.com|accessdate=22 February 2022|archivedate=23 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220223235555/https://twitter.com/teddyeugene/status/1496007006339182592?ref_src=twsrc%5Etfw%7Ctwcamp%5Etweetembed%7Ctwterm%5E1496007006339182592%7Ctwgr%5E%7Ctwcon%5Es1_&amp;ref_url=https%3A%2F%2Fwww.tuko.co.ke%2Fworld%2F444229-martin-kimani-kenyan-ambassador-ukraine-unsc-}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Kirgizistan}}
|Kirgizistanski minister za zunanje zadeve je izjavil, da Kirgizija odločno podpira spoštovanje splošno priznanih norm in načel mednarodnega prava, določenih v Ustanovni listini ZN in drugih dokumentih, vključno z ozemeljsko celovitostjo držav in mirno reševanje sporov. Hkrati je poudaril pomen spoštovanja načela nedeljivosti varnosti.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://24.kg/english/227834_Ruslan_Kazakbaev_meets_with_Ambassador_of_Ukraine_to_Kyrgyzstan/|title=Ruslan Kazakbaev meets with Ambassador of Ukraine to Kyrgyzstan|website=www.24.kg|date=17 March 2022|accessdate=17 March 2022|archivedate=17 March 2022}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Latvija}}
|Latvijska vlada je priznanje obsodila v naslednji izjavi: &quot;Latvija odločno obsoja dejanja Rusije in poziva mednarodno skupnost, naj sprejme najostrejše možne ukrepe za ustavitev ruske agresije in ponudi pomoč Ukrajini. [...] Mi, predsednik Saeime, predsednik vlade in minister za zunanje zadeve Latvije, smo v imenu latvijskega ljudstva solidarni z ukrajinskim narodom in nudimo neomajno podporo svobodi, suverenosti in ozemeljski celovitosti Ukrajine.&quot;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.mk.gov.lv/en/article/statement-president-speaker-saeima-prime-minister-and-minister-foreign-affairs-republic-latvia|title=Statement by the President, the Speaker of the Saeima, the Prime Minister, and the Minister of Foreign Affairs of the Republic of Latvia|website=www.mk.gov.lv|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222083130/https://www.mk.gov.lv/en/article/statement-president-speaker-saeima-prime-minister-and-minister-foreign-affairs-republic-latvia}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Lihtenštajn}}
|Ministrstvo za zunanje zadeve je na Twitterju objavilo: &quot;Lihtenštajn je globoko zaskrbljen zaradi ruskega priznanja nekaterih delov ukrajinskih regij Lugansk in Doneck, kar je očitna kršitev ozemeljske celovitosti in suverenosti Ukrajine, minških sporazumov, ki jih je potrdil Varnostni svet Združenih narodov, ter Ustanovne listine Združenih narodov in pravil, ki urejajo vodenje mednarodnih odnosov. Lihtenštajn izraža solidarnost z ukrajinskim ljudstvom in vlado ter poziva k mirni rešitvi vseh vprašanj z diplomatskimi sredstvi in v skladu z mednarodnim pravom.&quot;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://twitter.com/MFA_LI/status/1496159619311452169|title=Liechtenstein is deeply concerned about the recognition of certain parts of the Ukrainian regions Luhansk and Donezk by the Government of Russia, in flagrant violation of the territorial integrity and sovereignty of Ukraine, the Minsk agreements endorsed by… 1/3|archivedate=23 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220223023539/https://twitter.com/MFA_LI/status/1496159619311452169|accessdate=23 February 2022}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Litva}}
|Ministrstvo za zunanje zadeve Litve ostro obsoja odločitev Rusije, da dve proruski separatistični območji v ukrajinskih regijah Lugansk in Doneck, prizna kot neodvisni. &quot;Ta odločitev pomeni grobo kršitev načel, zapisanih v Ustanovni listini Združenih narodov in mednarodnem pravu, Helsinški sklepni listini in Pariški listini.&quot;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://urm.lt/default/en/news/lithuanias-foreign-ministry-strongly-condemns-russias-illegal-recognition-of-independence-of-russia-controlled-territories-in-ukraine|title=Lithuania's Foreign Ministry strongly condemns Russia's illegal recognition of independence of Russia-controlled territories in Ukraine|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222164818/https://urm.lt/default/en/news/lithuanias-foreign-ministry-strongly-condemns-russias-illegal-recognition-of-independence-of-russia-controlled-territories-in-ukraine}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Luksemburg}}
|Luksemburški predsednik vlade [[Xavier Bettel]] je na Twitterju objavil: &quot;Obsojam nedavno rusko kršitev minških sporazumov. Za enoten odziv bomo tesno sodelovali s partnerji iz EU.&quot;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://twitter.com/Xavier_Bettel/status/1496052932395114496|title=Twitter|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222092419/https://twitter.com/Xavier_Bettel/status/1496052932395114496}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Malta}}
|[[Malta|Republika Malta]] obsoja odločitev Ruske federacije, da uradno prizna neodvisnost nevladnih območij Donecka in Luganska. Ta odločitev pomeni kršitev ozemeljske celovitosti in suverenosti Ukrajine, ni v skladu z načeli Ustanovne listine Združenih narodov in krši minške sporazume ter spodkopava možnost diplomatske rešitve.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://foreignandeu.gov.mt/en/Government/Press%20Releases/Pages/Malta-expresses-grave-concern-with-regard-to-the-situation-in-Ukraine.aspx|title=Malta expresses grave concern with regard to the situation in Ukraine|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222155331/https://foreignandeu.gov.mt/en/Government/Press%20Releases/Pages/Malta-expresses-grave-concern-with-regard-to-the-situation-in-Ukraine.aspx}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Mehika}}
|Stalno predstavništvo Mehike pri Združenih narodih ponovno izraža spoštovanje ozemeljske celovitosti Ukrajine in iskanje rešitve po diplomatski poti.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=|first=|date=21 February 2022|title=México reitera su respeto a la integridad territorial de Ucrania y la búsqueda de una solución por la vía diplomática.|url=https://twitter.com/MexOnu/status/1495958791682146307|work=[[Twitter]]|location=[[New York City|New York]]|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222031110/https://twitter.com/MexOnu/status/1495958791682146307}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Moldavija}}
|Predsednica Moldavije Maia Sandu je na Twitterju objavila: &quot;Odločno obsojamo (rusko) priznanje separatističnih območij v Donecku in Lugansku v (Ukrajini). To je očitno v nasprotju z mednarodnim pravom. (Moldavija) ostaja trdno zavezana podpori suverenosti in ozemeljske celovitosti (Ukrajine) znotraj njenih mednarodno priznanih meja.&quot;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://mobile.twitter.com/sandumaiamd/status/1495862943556288514|title=Twitter|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222105814/https://mobile.twitter.com/sandumaiamd/status/1495862943556288514}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Črna gora}}
|Ministrstvo za zunanje zadeve Črne gore je na Twitterju objavilo: &quot;Odločitev Rusije, da prizna samooklicani &quot;ljudski republiki&quot; Doneck in Lugansk, je kršitev suverenosti in ozemeljske celovitosti Ukrajine, sporazumov #Minsk in mednarodnega prava. #Črna gora je združena z (Evropsko unijo) in svojimi zaveznicami #NATO v podporo #Ukraine&quot;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://twitter.com/MFA_MNE/status/1496042361260056578|title=Twitter|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222134016/https://twitter.com/MFA_MNE/status/1496042361260056578}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Nizozemska}}
|The Minister of Foreign Affairs of the Kingdom of the Netherlands Wopke Hoekstra has stated on Twitter: &quot;The recognition of the separatist territories in #Ukraine is a blatant violation of international law, the territorial integrity of Ukraine, and Minsk agreements. The Netherlands strongly condemns this act and will respond firmly in close coordination with our EU &amp; NATO partners.&quot;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://twitter.com/WBHoekstra/status/1495857789331247112|title=Twitter|accessdate=21 February 2022|archivedate=21 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220221202754/https://twitter.com/WBHoekstra/status/1495857789331247112}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Nova Zelandija}}
|The Minister of Foreign Affairs Nanaia Mahuta stated on Twitter: &quot;Aotearoa New Zealand strongly supports Ukraine's sovereignty and territorial integrity. Russia's actions today violate international law and cut across diplomatic efforts to find a peaceful resolution&quot;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.stuff.co.nz/national/politics/300523317/ukraine-nz-says-recognition-of-breakaway-republics-is-pretext-for-invasion|title=Ukraine: NZ says recognition of breakaway republics is 'pretext for invasion'|website=stuff.co.nz|date=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222043451/https://www.stuff.co.nz/national/politics/300523317/ukraine-nz-says-recognition-of-breakaway-republics-is-pretext-for-invasion|archivedate=22 February 2022|accessdate=23 February 2022}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Severna Makedonija}}
|The Foreign Affairs Minister of The Republic of North Macedonia Bujar Osmani has stated on Twitter: &quot;We strongly condemn the recognition by (Russia) of the (Ukraine) areas #Donetsk &amp; #Lugansk as independent. Such acts represent a severe violation of international law. (North Macedonia) reiterates its unequivocal support for sovereignty &amp; territorial integrity of #Ukraine @[[Dmitro Kuleba|DmytroKuleba]]&quot;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://twitter.com/Bujar_O/status/1495858809222402051|title=Twitter|accessdate=21 February 2022|archivedate=21 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220221203519/https://twitter.com/Bujar_O/status/1495858809222402051}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Norveška}}
|The Norwegian Minister of Foreign Affairs Anniken Huitfeldt has stated that &quot;Norway condemn the Russian declaration of recognizing the self-proclaimed people's republics in Donetsk and Luhansk as independent states&quot;, saying that the decision is &quot;another violation of Ukrainian sovereignty&quot;. She further stated that &quot;Norway supports Ukraine's independence and territorial integrity in accordance with internationally recognized borders&quot;.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Utenriksdepartementet|date=2022-02-21|title=Ukraina: Norge fordømmer russisk beslutning|url=https://www.regjeringen.no/no/aktuelt/russland_donetsk/id2901637/|accessdate=2022-02-22|website=Regjeringen.no|language=no|archivedate=21 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220221215148/https://www.regjeringen.no/no/aktuelt/russland_donetsk/id2901637/}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Peru}}
|The [[Peru|peruvian]] government stated the following: &quot;Peru today expressed its deep concern over the evolution of events inside the Donetsk and Lugansk regions, as well as on the eastern border of Ukraine and Russia, and call for a peaceful and sustainable solution through diplomatic channels&quot;. The Permanent Representative of Peru to the UN, Ambassador Manuel Rodriguez Cuadros added: &quot;The recognition of the independence of the separatist territories and the deployment of military forces in these territories are incompatible with the principles of the [[Ustanovna listina Združenih narodov|UN]] and constitute a violation of the territorial integrity and sovereignty of Ukraine&quot;.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.gob.pe/institucion/rree/noticias/585838-peru-en-naciones-unidas-es-imperativo-que-cesen-todas-las-hostilidades-y-violaciones-al-alto-al-fuego-en-frontera-este-de-ucrania-y-rusia|title=Perú en Naciones Unidas: Es imperativo que cesen todas las hostilidades y violaciones al alto al fuego en frontera este de Ucrania y Rusia|accessdate=23 February 2022|archivedate=23 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220223224247/https://www.gob.pe/institucion/rree/noticias/585838-peru-en-naciones-unidas-es-imperativo-que-cesen-todas-las-hostilidades-y-violaciones-al-alto-al-fuego-en-frontera-este-de-ucrania-y-rusia}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Poljska}}
|The Polish Foreign Ministry firmly condemned the Russian declaration of two self-proclaimed republics situated on the territory of Ukraine – the so-called &quot;Donetsk People's Republic&quot; and &quot;Luhansk People's Republic&quot; and stated Russia has violated the Minsk Agreement. Polish government expressed its solidarity with Ukraine and urge Russia to cease its illegal actions that breached international laws.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.gov.pl/web/diplomacy/mfa-statement-on-the-recognition-of-the-so-called-called-donetsk-peoples-republic-and-luhansk-peoples-republic-by-the-russian-federation|title=MFA Statement on the recognition of the so-called called &quot;Donetsk People's Republic&quot; and &quot;Luhansk People's Republic&quot; by the Russian Federation|publisher=Ministry of Foreign Affairs|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222105723/https://www.gov.pl/web/diplomacy/mfa-statement-on-the-recognition-of-the-so-called-called-donetsk-peoples-republic-and-luhansk-peoples-republic-by-the-russian-federation}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Portugalska}}
|The Prime Minister of Portugal [[António Costa]] posted a statement on Twitter: &quot;Russian recognition of the two breakaway Ukraine regions clearly violates the Minsk accords and jeopardizes Ukraine's territorial integrity. We strongly condemn this action and express our full solidarity with Ukraine.&quot;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://twitter.com/antoniocostapm/status/1495926176250007564|title=Twitter|accessdate=21 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222010030/https://twitter.com/antoniocostapm/status/1495926176250007564}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Romunija}}
|[[Predsednik Romunije|President of Romania]] [[Klaus Iohannis]], Prime Minister of Romania Nicolae Ciucă and other relevant Romanian political figures such as Ludovic Orban and Kelemen Hunor condemned Russia's decision to recognize the two separatist republics of Donetsk and Luhansk. Furthermore, Iohannis described the event as a serious violation of international law.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.fanatik.ro/romania-condamna-rusia-donetsk-lugansk-klaus-iohannis-19903557|title=România condamnă recunoașterea republicilor separatiste Donețk și Lugansk de către Rusia. Reacțiile liderilor și politicienilor români și mesajul urgent al MAE|first=Adrian|last=Baciu|work={{ill|Fanatik (Romania)|lt=Fanatik|ro|Fanatik}}|date=22 February 2022|language=ro|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222194708/https://www.fanatik.ro/romania-condamna-rusia-donetsk-lugansk-klaus-iohannis-19903557}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Srbija}}
|[[Predsednik Srbije|Srbski predsednik]] [[Aleksandar Vučić]] je v intervjuju dejal: &quot;V tem trenutku se Srbija &quot;težko opredeli&quot;.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://balkaninsight.com/2022/02/22/serbia-under-pressure-to-join-sanctions-against-russia-says-vucic/|title=Serbia Under Pressure to Join Sanctions Against Russia, Says Vucic|date=22 February 2022|accessdate=22 February 2022}}&lt;/ref&gt; Srbska vlada podpira suverenost in ozemeljsko celovitost Ukrajine, vendar nasprotuje sankcijam proti Rusiji.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://balkaninsight.com/2022/02/25/serbia-supports-ukraines-sovereignty-but-opposes-sanctions-on-russia-vucic-says/|title=Serbia Supports Ukraine's Sovereignty But Opposes Sanctions on Russia, Vucic says|date=25 February 2022|accessdate=25 February 2022}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Singapur}}
|Tiskovni predstavnik ministrstva za zunanje zadeve je dejal: &quot;Singapur je zelo zaskrbljen zaradi stopnjevanja napetosti na ukrajinsko-ruski meji in ruske odločitve o priznanju dveh odcepljenih ukrajinskih regij. Treba je spoštovati suverenost, neodvisnost in ozemeljsko celovitost Ukrajine. Vse vpletene strani bi si morale še naprej prizadevati za dialog, vključno z diplomatskimi sredstvi, za mirno rešitev spora v skladu z mednarodnim pravom in se izogibati dejanjem, ki bi še povečevala napetosti v regiji.&quot;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.mfa.gov.sg/Newsroom/Press-Statements-Transcripts-and-Photos/2022/02/20220222-Ukraine-Situation|title=MFA Spokesperson's Comments on the Situation in Ukraine|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222095358/https://www.mfa.gov.sg/Newsroom/Press-Statements-Transcripts-and-Photos/2022/02/20220222-Ukraine-Situation}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Slovaška}}
|Slovaško zunanje ministrstvo odločno ne priznava samooklicane neodvisnosti separatističnih entitet. Slovaško načelno zunanjepolitično stališče podpira politično suverenost, neodvisnost in ozemeljsko celovitost Ukrajine ter splošno veljavnost in spoštovanje načel mednarodnega prava.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://mzv.sk/web/en/news/detail/-/asset_publisher/oLViwP07vPxv/content/vyhlasenie-mzvez-sr-v-suvislosti-s-uznanim-separatistickych-entit-zo-strany-ruska/10182?p_p_auth=V5nYVPNN&amp;_101_INSTANCE_oLViwP07vPxv_redirect=%2Fweb%2Fen|title=Statement by the Ministry of Foreign and European Affairs of the Slovak Republic regarding Russia's recognition of separatist entities|website=Ministry of Foreign and European Affairs of the Slovak Republic|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222105726/https://www.mzv.sk/web/en/news/detail/-/asset_publisher/oLViwP07vPxv/content/vyhlasenie-mzvez-sr-v-suvislosti-s-uznanim-separatistickych-entit-zo-strany-ruska/10182?p_p_auth=V5nYVPNN&amp;_101_INSTANCE_oLViwP07vPxv_redirect=%252Fweb%252Fen}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Slovenija}}
|[[Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije|Slovensko ministrstvo za zunanje zadeve]] je sporočilo: &quot;Slovenija ostro obsoja odločitev predsednika Putina, da prizna ukrajinski regiji Doneck in Lugansk za neodvisni entiteti. Ti sovražni ukrepi so očitna kršitev mednarodnega prava in obveznosti iz minških sporazumov ter ne bodo ostali brez posledic.&quot;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.gov.si/en/news/2022-02-22-response-of-the-ministry-of-foreign-affairs-to-the-recognition-of-independence-of-donetsk-and-luhansk-by-the-russian-federation/|title=Response of the Ministry of Foreign Affairs to the recognition of &quot;independence&quot; of Donetsk and Luhansk by the Russian Federation|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222141648/https://www.gov.si/en/news/2022-02-22-response-of-the-ministry-of-foreign-affairs-to-the-recognition-of-independence-of-donetsk-and-luhansk-by-the-russian-federation}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Južna Koreja}}
|[[Predsednik Južne Koreje|Južnokorejski predsednik]] [[Mun Dže In|Mun Dže-in]] je pozval Rusijo, naj spoštuje ozemeljsko celovitost ukrajinske suverenosti, in se zavezal, da si bo skupaj z mednarodno skupnostjo prizadeval za umiritev razmer v regiji. Moon je uradnikom tudi naročil, naj se temeljito pripravijo na zaščito južnokorejskih državljanov v Ukrajini.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=Haye-ah|first=Lee|date=22 February 2022|title=(2nd LD) Moon says Ukraine's sovereignty must be respected|url=https://en.yna.co.kr/view/AEN20220222002252315?input=tw|work=[[Yonhap News Agency]]|location=Seoul|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222050008/https://en.yna.co.kr/view/AEN20220222002252315?input=tw}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Španija}}
|Španski minister za zunanje zadeve, Evropsko unijo in sodelovanje [[José Manuel Albares]] je na Twitterju objavil: &quot;Rusko priznanje separatističnih ozemelj v vzhodni Ukrajini je očitna kršitev ozemeljske celovitosti Ukrajine, sporazumov iz Minska in mednarodnih zakonitosti. Odzvali se bomo v tesnem sodelovanju z našimi partnerji in zavezniki.&quot;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://twitter.com/jmalbares/status/1495879309621350402|title=Twitter|accessdate=21 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220221215404/https://twitter.com/jmalbares/status/1495879309621350402}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Švedska}}
|Švedska zunanja ministrica Ann Linde je na Twitterju objavila: &quot;Odločno obsojam rusko priznanje nevladnih območij v ukrajinskih regijah Doneck in Lugansk za neodvisne entitete. To je očitna kršitev mednarodnega prava in sporazumov iz Minska.&quot;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://twitter.com/AnnLinde/status/1495847449528840201|title=Twitter|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220221194657/https://twitter.com/AnnLinde/status/1495847449528840201}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Švica}}
|Švicarsko federativno ministrstvo za zunanje zadeve je na Twitterju objavilo: &quot;Rusija je priznala nekatera območja ukrajinskih regij Lugansk in Doneck za neodvisni državi, kar je očitna kršitev mednarodnega prava, ozemeljske celovitosti in suverenosti Ukrajine ter minških sporazumov. Švica poziva Rusijo, naj spoštuje svoje mednarodne obveznosti in se vzdrži svojih potez.&quot;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://twitter.com/SwissMFA/status/1495882827208052742|title=Twitter Switzerland's statement on recent developments in #Ukraine|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220221220843/https://twitter.com/SwissMFA/status/1495882827208052742}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Turčija}}
|Turško zunanje ministrstvo je rusko priznanje Donecka in Luganska označilo za nesprejemljivo in ga označilo za očitno kršitev ne le minškega sporazuma, ampak tudi ukrajinske politične enotnosti. Turčija je izjavila, da bo sodelovala z Ukrajino pri ohranjanju njene politične enotnosti in ozemeljske celovitosti.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=|first=|date=22 February 2022|title=Russia recognizing Donetsk, Luhansk 'unacceptable' Turkey says|url=https://www.dailysabah.com/politics/diplomacy/russia-recognizing-donetsk-luhansk-unacceptable-turkey-says|work=[[Daily Sabah]]|location=[[Ankara]]|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222105753/https://www.dailysabah.com/politics/diplomacy/russia-recognizing-donetsk-luhansk-unacceptable-turkey-says}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Ukrajina}}
|Ukrajinsko ministrstvo za zunanje zadeve obsoja odločitev Ruske federacije, da prizna &quot;neodvisnost&quot; ustvarjenih kvazi entitet na začasno zasedenih ozemljih Ukrajine, tako imenovane &quot;Luganske ljudske republike&quot; in &quot;Donecke ljudske republike&quot;.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://mfa.gov.ua/en/news/statement-ministry-foreign-affairs-ukraine-russian-federations-decision-recognise-independence-so-called-dpr-and-lpr|title=Statement of the Ministry of Foreign Affairs of Ukraine on the Russian Federation's decision to recognise the &quot;independence&quot; of the so-called &quot;DPR&quot; and &quot;LPR&quot;|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222103115/https://mfa.gov.ua/en/news/statement-ministry-foreign-affairs-ukraine-russian-federations-decision-recognise-independence-so-called-dpr-and-lpr}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Združeno kraljestvo}}
|Britanska zunanja ministrica Liz Truss je kmalu po priznanju Donecka in Luganska obsodila rusko potezo in Rusijo pozvala, naj preneha z destabilizacijskim vedenjem proti Ukrajini. Trussova je tudi izjavila, da bo britanska vlada zaradi njenih destabilizacijskih dejavnosti v regiji v kratkem napovedala nove sankcije proti Rusiji. [[Predsednik vlade Združenega kraljestva|Predsednik vlade]] [[Boris Johnson]] je Putinovo potezo označil za &quot;slabo znamenje&quot; in &quot;očitno kršitev suverenosti&quot; in pozneje sklical sestanek COBR, da bi razpravljali o razmerah v Ukrajini.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.gov.uk/government/news/foreign-secretary-statement-duma-requests-putin-recognises-donetsk-and-luhansk-as-independent|title=Duma requests Putin recognises Donetsk and Luhansk as independent: Foreign Secretary's statement|website=gov.uk|accessdate=22 February 2022|archivedate=18 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220218083905/https://www.gov.uk/government/news/foreign-secretary-statement-duma-requests-putin-recognises-donetsk-and-luhansk-as-independent}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.chardandilminsternews.co.uk/news/national/19941698.liz-truss-uk-will-announce-new-sanctions-russia/|title=Liz Truss: UK will announce new sanctions against Russia|website=Chard and Ilminster News|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222105725/https://www.chardandilminsternews.co.uk/news/national/19941698.liz-truss-uk-will-announce-new-sanctions-russia/}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi novice|date=22 February 2022|title=Vladimir Putin orders 'peace-keeping' forces into separatist regions of Ukraine amid invasion fears|url=https://www.itv.com/news/2022-02-21/joe-biden-agrees-in-principle-to-meeting-with-vladimir-putin|publisher=[[ITV News]]|location=|accessdate=22 February 2022|archivedate=21 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220221231832/https://www.itv.com/news/2022-02-21/joe-biden-agrees-in-principle-to-meeting-with-vladimir-putin}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Združene države Amerike}}
|Na dan objave Putinove izjave je [[Predsednik Združenih držav Amerike|predsednik ZDA]] [[Joe Biden]] podpisal izvršni ukaz 13660, s katerim je uvedel sankcije proti republikama v vzhodni Ukrajini. Odredba, kot izhaja iz izjave sekretarke Bele hiše Jen Psaki, prepoveduje &quot;nove naložbe, trgovino in financiranje s strani ameriških oseb iz njiju ali v njiju v t. i. Donecki ljudski republiki in Luganski ljudski republiki, ki se nahajata v Donbasu&quot; ter daje pooblastilo za uvedbo sankcij proti &quot;vsem osebam, za katere se ugotovi, da delujejo na teh območjih Ukrajine.&quot;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.cbsnews.com/news/ukraine-russia-us-biden-sanctions-donetsk-luhansk/|title=U.S. imposes sanctions after Putin recognizes breakaway Ukraine regions|publisher=CBS News|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222041305/https://www.cbsnews.com/news/ukraine-russia-us-biden-sanctions-donetsk-luhansk/}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Urugvaj}}
|Urugvajsko zunanje ministrstvo z veliko zaskrbljenostjo spremlja povečanje napetosti na meji med Ukrajino in Rusijo, ki se je po ruskem priznanju dveh separatističnih regij v Ukrajini in premestitvi vojaških enot v nasprotju z načeli Ustanovne listine Združenih narodov hitro stopnjevala.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.gub.uy/ministerio-relaciones-exteriores/comunicacion/comunicados/incremento-tensiones-entre-ucrania-rusia|title=Incremento de las tensiones entre Ucrania y Rusia|publisher=Ministerio de Relaciones Exteriores del Uruguay|accessdate=23 February 2022|archivedate=23 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220223105034/https://www.gub.uy/ministerio-relaciones-exteriores/comunicacion/comunicados/incremento-tensiones-entre-ucrania-rusia}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Uzbekistan}}
|17. marca 2022 je zunanji minister Uzbekistana Abdulaziz Kamilov dejal, da Uzbekistan ne priznava separatističnih regij, in povedal, da sta obe separatistični regiji, vključno s Krimom, del Ukrajine.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://kun.uz/ru/news/2022/03/17/abdulaziz-kamilov-my-ne-priznayem-donetsk-i-lugansk-otdelnymi-respublikami|title=Абдулазиз Камилов: «Мы не признали Луганскую и Донецкую народные республики»|publisher=Kun.uz|date=17 March 2022|accessdate=17 March 2022}}&lt;/ref&gt;
|}

==== ''De facto'' države ====
{| class=&quot;wikitable sortable&quot; align=&quot;center&quot; width=&quot;100%&quot;
! width=&quot;175px&quot; |Država
! class=&quot;unsortable&quot; | Opombe
|-
|{{Zastava|Kosovo}}
| Ministrstvo za zunanje zadeve Kosova je izrazilo solidarnost z Ukrajino proti ruski agresiji in navedlo, da Putin vodi vojno proti demokraciji. Kosovo je tudi pozvalo svobodni svet, naj odločno nastopi proti Putinu in njegovim zastopnikom.&lt;ref&gt;{{Navedi tvit|number=1496059379354845187|user=MFAKOSOVO|title=Kosova 🇽🇰 stands with Ukraine 🇺🇦 against Russia’s outright aggression. Putin is once again waging war against a peaceful democracy. He has been waging hybrid wars against democracies across Europe for many years. The free world must respond to Putin and his proxies with resolve.|author=MFA Kosova|date=22 February 2022|access-date=23 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220222094929/https://twitter.com/MFAKOSOVO/status/1496059379354845187|archive-date=22 February 2022|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Republika Kitajska|name=Republika Kitajska (Tajvan)}}
| Ministrstvo za zunanje zadeve ROC je izrazilo &quot;globoko obžalovanje in obsodbo&quot; Rusije, potem ko je ta namestila ruske sile v separatistični regiji. Predsednica ROC in tiskovna predstavnica izvršnega juana Kolas Jotaka je dejala, da je &quot;spodbudno&quot;, da veleposlaniki ZN zavračajo ozemeljske zahteve Rusije po Ukrajini, in dejala, da se veseli dneva, ko bo &quot;svet enako zavrnil&quot; zahteve Ljudske republike Kitajske glede Tajvana.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.cnn.com/europe/live-news/ukraine-russia-news-02-22-22/index.html|title=The latest on the Ukraine-Russia crisis|date=22 February 2022|publisher=CNN|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222075701/https://www.cnn.com/europe/live-news/ukraine-russia-news-02-22-22/index.html}}&lt;/ref&gt;
|}

==== Mednarodne ali regionalne organizacije ====
{| class=&quot;wikitable sortable&quot; align=&quot;center&quot; width=&quot;100%&quot;
! width=&quot;175px&quot; |Organizacija
! class=&quot;unsortable&quot; | Opombe
|-
|{{Zastava|Evropska unija}}
| Najvišji uradniki [[Evropska unija|Evropske unije]] so obsodili rusko priznanje in ga označili za &quot;očitno kršitev mednarodnega prava&quot;. Predsednik Evropskega sveta [[Charles Michel]] in predsednica Evropske komisije [[Ursula von der Leyen]] sta v skupni izjavi &quot;najostreje obsodila odločitev ruskega predsednika, da nadaljuje s priznavanjem nevladnih območij v regijah Doneck in Lugansk v Ukrajini kot neodvisnih subjektov.&quot; Naslednji dan je EU sankcionirala 351 poslancev [[Državna duma|državne dume]] zaradi podpore neodvisnosti obeh regij.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.euronews.com/my-europe/amp/2022/02/22/eu-sanctions-351-russian-lawmakers-who-voted-to-recognise-ukraine-s-separatist-republics|title=EU sanctions 351 Russian lawmakers who voted to recognise Ukraine's separatist republics|date=22 February 2022|publisher=EuroNews|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222182039/https://www.euronews.com/my-europe/amp/2022/02/22/eu-sanctions-351-russian-lawmakers-who-voted-to-recognise-ukraine-s-separatist-republics}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.aa.com.tr/en/europe/european-nations-condemn-russia-s-recognition-of-separatist-regions-of-ukraine/2509287|title=European nations condemn Russia's recognition of separatist regions of Ukraine|publisher=AA.com|accessdate=22 February 2022|archivedate=21 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220221223818/https://www.aa.com.tr/en/europe/european-nations-condemn-russia-s-recognition-of-separatist-regions-of-ukraine/2509287}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|NATO}}
| Generalni sekretar Nata [[Jens Stoltenberg]] je obsodil odločitev ruske razširitve priznanja na samooklicani republiki [[Donecka ljudska republika|Doneck]] in [[Luganska ljudska republika|Lugansk]], in izjavil: &quot;To dodatno spodkopava suverenost in ozemeljsko celovitost Ukrajine, spodkopava prizadevanja za rešitev konflikta in krši minške sporazume, katerih podpisnica je tudi Rusija.&quot; Zavezništvo je podprlo suverenost in ozemeljsko celovitost Ukrajine znotraj njenih mednarodno priznanih meja, pri čemer so zavezniki Rusijo pozvali, naj &quot;izbere diplomatsko pot in nemudoma obrne svoje množično vojaško kopičenje v Ukrajini in njeni okolici ter umakne svoje sile iz Ukrajine v skladu s svojimi mednarodnimi obveznostmi in zavezami.&quot;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.nato.int/cps/en/natohq/news_192292.htm|title=Statement by the NATO Secretary General on the recognition by Russia of the self-proclaimed Donetsk and Luhansk People's Republics|publisher=NATO|accessdate=22 February 2022|archivedate=22 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220222000650/https://www.nato.int/cps/en/natohq/news_192292.htm}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Ikonazastave slika|OSCE flag.svg}} [[Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi|OVSE]]
| OVSE ne priznava DLR in jih označuje za &quot;nezakonite oborožene skupine v Donbasu&quot;, njihova okupirana ozemlja pa za &quot;določena območja regij Donecka in Luganska&quot; ali s kratico &quot;CADLR&quot;.
Poročilo OVSE o vojnih zločinih namiguje, da &quot;neodvisne države&quot; niso niti &quot;sovojskujoče se države Rusije&quot;, omenja jih za &quot;samooklicane 'republike'&quot;, ruske &quot;pooblaščence&quot; in &quot;pod splošnim nadzorom Rusije«, in navaja, da je zato Rusija odgovorna za njihovo kazniva dejanja zoper mednarodno humanitarno pravo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Wolfgang Benedek, Veronika Bílková and Marco Sassòli|date=2022-04-12|title=Report on Violations of International Humanitarian and Human Rights Law, War Crimes and Crimes Against Humanity Committed in Ukraine since 24 February 2022|url=https://www.osce.org/files/f/documents/f/a/515868.pdf|accessdate=2022-05-01|website=OSCE}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{Zastava|Združeni narodi}}
| Generalni sekretar ZN [[António Guterres]] je obsodil rusko priznanje in jo označil za kršitev ozemeljske in suverene celovitosti Ukrajine ter &quot;smrtni udarec&quot; minškim sporazumom. Guterres je tudi okrcal odločitev Rusije, da v regijo pošlje &quot;mirovne sile&quot; z besedami: &quot;Ko enote ene države vstopijo na ozemlje druge države brez njenega soglasja, niso nepristranske mirovne sile. Sploh niso mirovniki.&quot;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.channelnewsasia.com/world/moscow-must-fully-comply-un-charter-guterres-2513991|title=Moscow must fully comply with UN charter: Guterres|publisher=CNA|accessdate=23 February 2022|archivedate=23 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220223235440/https://www.channelnewsasia.com/world/moscow-must-fully-comply-un-charter-guterres-2513991}}&lt;/ref&gt;
|}

== Glej tudi ==

* [[Referendumi o statusu Donbasa 2014]]
* [[Ruska invazija na Ukrajino (2022)]]
* [[Priključitev Krima Ruski federaciji]]
* [[Seznam držav z omejenim priznanjem]]

== Sklici ==

[[Kategorija:Ruska invazija na Ukrajino (2022)]]
[[Kategorija:Rusko-ukrajinska vojna]]
[[Kategorija:Politika Ukrajine]]</text>
      <sha1>9h5ib6jxqqwd4i6sfjnrdnn6vvylyqd</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Registrske tablice Madžarske</title>
    <ns>0</ns>
    <id>521895</id>
    <revision>
      <id>5726652</id>
      <parentid>5726614</parentid>
      <timestamp>2022-08-02T12:25:11Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Upwinxp</username>
        <id>126544</id>
      </contributor>
      <comment>+</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="10533" xml:space="preserve">{{Več slik
| align = right
| direction = vertical
| width = 300
| image1 = HU normal AABP230.jpg
| caption1 = Trenutna različica registrske oznake, v uporabi od julija 2022
| image2 = Standard Hungarian plate.jpg
| caption2 = Različica registrske oznake, ki se je izdajala v letih 2004–2022
| image3 = HUNGARY c.2000 passenger plate - Flickr - woody1778a.jpg
| caption3 = Stara različica registrske oznake, ki se je izdajala v letih 1990–2004
}}
'''Registrske tablice [[Madžarska|Madžarske]]''' se v trenutni obliki izdajajo od 1. julija 2022.

== Zgodovina ==
Prve registrske tablice so prišle v uporabo leta 1910, še v času [[Kraljevina Ogrska|ogrske kraljevine]]. Sestavljene so bile iz okrajšave mesta registracije, ki ji je sledilo pet števk. Po [[Trianonska pogodba|Trianonski pogodbi]], ki je močno zmanjšala ozemlje Madžarske, je bil nov sistem uveden šele leta 1933. Črke niso več označevale kraja registracije, namesto petih števk pa so ostale le tri. Sprednja tablica je bila majhna in pravokotna, zadnja pa kvadratna. Po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] so uvedli registrske oznako z eno, pozneje dvema črkama in štirimi števkami. Ker so v času trde komunistične vladavine [[Mátyás Rákosi|Mátyása Rákosija]] bila v prometu skoraj samo državna vozila, ni bilo potrebe po več kombinacijah.&lt;ref name=&quot;origo&quot;&gt;{{navedi novice |title=Hatvanéves a Kádár-korszak hírhedt rendszáma |date=19. maj 2018 |url=https://www.origo.hu/auto/20180517-a-magyar-rendszamok-tortenete.html |work=Origo |language=hu}}&lt;/ref&gt;
[[Slika:Hungary14.png|sličica|levo|200px|1958–1990: sprednja in zadnja registrska tablica]]
V času [[socializem|socialistične]] Madžarske – od leta 1958, ko je bilo omogočeno zasebno lastništvo avtomobilov brez državnega dovoljenja, do julija 1990 – je bila registrska oznaka sestavljena iz dveh črk in štirih števk, med seboj ločenih z dvema kratkima vezajema. Črki nista označevali mesta registracije, so pa bile nekatere kombinacije rezervirane za posebne kategorije vozil ali lastnikov. Sprednje registrske tablice so merile 300 × 90 mm in zadnje 370 × 110 mm. Tablice komercialnih vozil so bile črne z belo registrsko oznako. Tablice kmetijske mehanizacije in počasnih vozil so bile trikotne.&lt;ref name=&quot;origo&quot;/&gt;
[[Slika:Hungarian registration 2135.JPG|sličica|levo|200px|Tablica z nalepkama pregleda emisij in tehničnega pregleda]]
Leta 1990 je bilo v prometu že več kot dva milijona vozil, kar je zahtevalo uvedbo novega sistema s tremi črkami, vezajem in tremi števkami. Nove tablice so bile standardne evropske velikosti – 520 × 110 mm ali alternativno 280 × 200 mm – in na levi strani se je nahajala [[Zastava Madžarske|madžarska zastava]] z oznako države '''H'''. Z vstopom Madžarske v [[Evropska unija|Evropsko unijo]] 1. maja 2004 je to oznako zamenjalo modro evropsko polje, razen pri nekaterih posebnih tablicah (na primer začasnih), ki so še naprej uporabljale stari način. Med letoma 1999 in 2016 je zadnja tablica nad in pod vezajem nosila dve nalepki: šestkotna je označevala obdobje veljavnosti tehničnega pregleda, okrogla pa veljavnosti pregleda emisij.&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=Ezért fogja sűrűbben nézni a forgalmiját |date=7. januar 2016 |url=https://totalcar.hu/magazin/kozelet/2016/01/07/ezert_fogja_surubben_nezni_a_forgalmijat/ |work=Totalcar |language=hu}}&lt;/ref&gt;

Tablice se niso smele začenjati ali končevati s črko O zaradi podobnosti s številko 0, prav tako se niso smele končevati s črko I. Serije tablic so se izdajale po abecednem redu, zato je iz oznake mogoče približno oceniti čas registracije.

Ker naj bi razpoložljivih kombinacij registrskih oznak zmanjkalo do leta 2025, je madžarska vlada junija 2021 sprejela odlok o novih registrskih tablicah. Nova različica tablic se je pričela izdajati s 1. julijem 2022. Namesto treh črk in treh števk nove registrske oznake sestavljajo dve dvočrkovni oznaki, ločeni z [[Grb Madžarske|madžarskim grbom]], in tri števke. Prvi črki morata biti dva samoglasnika ali dva soglasnika, ki ne smeta predstavljati [[Dvočrkje|dvočrkja]] (CS, GY, TY, LY, NY, SZ, ZS). Po zaslugi nove pisave je mogoča neomejena raba črk I, O in Q, oteženo pa je tudi samovoljno spreminjanje znakov. Ponarejanje preprečuje tudi [[koda QR]], dodana v spodnji desni kot. Po novem sistemu je modro evropsko polje prisotno na vseh vrstah tablic.&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=Ilyenek lesznek az új magyar rendszámok |date=2. junij 2021 |url=https://totalcar.hu/magazin/hirek/2021/06/02/ilyenek_lesznek_az_uj_magyar_rendszamok/ |work=Totalcar |language=hu}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=Ott voltunk, amikor kiadták az egyik első új rendszámot – mit kell tudni az új tábláról? |date=1. julij 2022 |url=https://telex.hu/belfold/2022/07/01/10-1-kerdes-es-valasz-az-uj-magyar-rendszamrol?_x_tr_sl=auto&amp;_x_tr_tl=en&amp;_x_tr_hl=sl&amp;_x_tr_pto=wapp |work=Telex |language=hu}}&lt;/ref&gt;

== Posebne registrske tablice ==
{| class=&quot;wikitable&quot;
! Vrsta !! 2004–2022 !! 2022–
|-
| Za '''komercialna vozila''' obstajajo registrske tablice rumene barve. Tablice za [[taksi]]je so se začenjale s črko '''E''', za avtobuse in tovornjake pa s črko '''F'''. Ta vozila lahko uporabljajo tudi običajne registrske tablice, zato so tovornjaki in avtobusi z rumenimi tablicami danes dokaj redki. Z letom 2022 je oznake Exx za taksije zamenjala oznaka '''TX'''. || [[Slika:Hungary yellow plate EU.JPG|160px]] || [[Slika:Taxirendszám.png|160px]]
|-
| Leta 2015 so bile uvedene tablice zelene barve za '''[[električni avtomobil|električna vozila]] in [[priključni hibrid|priključne hibride]]'''. Vozila s takšnimi tablicami uživajo določene ugodnosti, kot je brezplačno parkiranje v [[Budimpešta|Budimpešti]] in nekaterih drugih mestih. || [[Slika:Hungarian licence plate.jpg|160px]] || [[Slika:Környezetkímélő rendszámtábla.png|160px]]
|-
| Leta 2017 so bile uvedene sive ponovljene tablice za pritrditev na '''prtljažnike za kolesa'''. Ker je le nekaj mesecev zatem postalo zakonito premakniti zadnjo tablico avtomobila na prtljažnik, so tudi te tablice redke. || [[Slika:Hungarian grey plate.jpg|160px]] || [[Slika:Kerékpár szállító.png|160px]]
|-
| Tablice za vozila '''tujih državljanov''' vsebujejo črko '''C''', črko in štiri števke. Od leta 2009 se ne izdajajo več, vendar so že izdane še veljavne. || [[Slika:Foreign resident plate Hungary.jpg|160px]] || /
|-
| Tablice '''[[diplomatsko predstavništvo|diplomatskih predstavništev]]''' vsebujejo oznako '''CD''' in dve trimestni številki, od katerih prva označuje državo oziroma predstavništvo.&lt;br/&gt;Pred letom 2017 so diplomatske tablice imele oznako '''DT''' in dvomestni številki. Oznaka CD je bila rezervirana za diplomate, ki so zapuščali državo. Obstajala je tudi oznaka '''CK''' za družinske člane in osebje predstavništev brez diplomatskega statusa. Oznaka '''HC''', ki je pomenila vozilo častnega konzula, je bila ukinjena leta 2003. || [[Slika:CDKennzeichenUngarn.jpg|160px]]&lt;br/&gt;[[Slika:Hungary EU plate for slow vehicles.JPG|160px]]&lt;br/&gt;[[Slika:HUN CD plate.jpg|160px]] || [[Slika:Diplomata.png|160px]]
|-
| Pred letom 2022 so bile '''začasne registrske tablice''' sestavljene iz ene črke, petmestne številke in leta veljavnosti. Različica z modrim evropskim poljem ni obstajala. Črka '''E''' je pomenila običajne začasne tablice, črka '''V''' uvožena vozila v postopku [[carina (dajatev)|carine]], črka '''Z''' vozila, namenjena izvozu, črka '''P''' pa preizkusne tablice. Oznaka '''SP''' je pomenila vozila za motošport.&lt;br/&gt;Od leta 2022 imajo začasne, preizkusne, izvozne in športne tablice enotno oznako '''I'''. Leto izteka veljavnosti je označeno v barvnem polju na desni. || [[Slika:Trial license plate HUN.jpg|160px]]&lt;br/&gt;[[Slika:HUN Z plate.jpg|160px]] || [[Slika:Ideiglenes.png|160px]]
|-
| Tablice za '''vozila, ki se oddajajo v najem''', so se začele s črko '''X''', ki ji je sledila črka in štiri števke. Od julija 2004 se ne uporabljajo več. || [[Slika:AutokennzeichenUngarnAlt.JPG|160px]] || /
|-
| Tablice, ki so se do 2022 izdajale '''počasnim vozilom''', so imele rdečo registrsko oznako, ki se je začenjala s črko '''Y'''. Od julija 2022 se takšnim vozilom izdajajo običajne tablice. || [[Slika:Hungarian license plate for slow vehicles.JPG|120px]] || /
|-
| Registrska oznaka za '''[[starodobnik]]e''' se začenja z '''OT'''. || [[Slika:Oldtimer plate HUN.jpg|160px]] || [[Slika:Old Timer új rendszám.png|160px]]
|-
| Vozila nekaterih državnih služb lahko uporabljajo posebne črkovne oznake:&lt;br/&gt;Pred 2022: '''Rx''' – policija, pravosodna policija, davčna in carinska uprava; '''Hx''' – oborožene sile; '''MA''' – reševalna vozila.&lt;br/&gt;Po 2022: '''RA''' – policija; '''HA''' – oborožene sile; '''MA''' – reševalna vozila; '''NA''' – davčna in carinska uprava; '''BA''' – pravosodna policija. || [[Slika:HUN RR plate.jpg|160px]] || [[Slika:Rendőrség új rendszáma.png|160px]]
|}
Po prejšnjem sistemu so se registrske tablice priklopnikov začenjale s '''F''' (do 2004), '''X''' in '''W'''. Tablice [[Motorno kolo|motornih koles]] so se začenjale z '''U''' in [[Kolo z motorjem|mopedov]] s '''S'''.

=== Tablice po naročilu ===
[[Slika:Egyedi új rendszám.png|sličica|Primeri tablic po naročilu]]
Pred uvedbo trenutnega sistema je bilo mogoče naročiti bodisi standardno registrsko tablico s črkami in števkami po lastni izbiri, bodisi edinstveno tablico s štirimi črkami in dvema števkama ali s petimi črkami in eno števko. Cene so se gibale okoli 300 evrov za prvo in okoli 1200 evrov za drugo možnost. Določene kombinacije črk so si prisvojile nekatere ustanove in organizacije: na primer, [[Magyar Televízió|madžarska državna televizija]] je svoja vozila registrirala s črkami MTV.&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=Úri muri Péterfalvi 435 ezres rendszáma |date=8. november 2012 |url=https://www.origo.hu/auto/20121108-az-egyedi-rendszam-melle-matricat-is-kap-peterfalvi-autoja.html |work=Origo |language=hu}}&lt;/ref&gt;

Po sistemu od leta 2022 mora registrska oznaka po meri vsebovati najmanj tri in največ šest črk ter najmanj eno in največ štiri števke, oziroma skupno do sedem znakov.

== Sklici ==
{{Kategorija v Zbirki|License plates of Hungary|Registrske tablice Madžarske}}
{{sklici}}

{{Registracijske oznake za cestna vozila v Evropi}}

[[Kategorija:Registrske tablice po državi|Madžarska]]
[[Kategorija:Promet na Madžarskem]]</text>
      <sha1>8sb2qge73suw88ua3uh3pph5qrmr3rp</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5726673</id>
      <parentid>5726652</parentid>
      <timestamp>2022-08-02T13:13:41Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Upwinxp</username>
        <id>126544</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="10689" xml:space="preserve">{{Več slik
| align = right
| direction = vertical
| width = 300
| image1 = HU normal AABP230.jpg
| caption1 = Trenutna različica registrske oznake, v uporabi od julija 2022
| image2 = Standard Hungarian plate.jpg
| caption2 = Različica registrske oznake, ki se je izdajala v letih 2004–2022
| image3 = HUNGARY c.2000 passenger plate - Flickr - woody1778a.jpg
| caption3 = Stara različica registrske oznake, ki se je izdajala v letih 1990–2004
}}
'''Registrske tablice [[Madžarska|Madžarske]]''' se v trenutni obliki izdajajo od 1. julija 2022.

== Zgodovina ==
Prve registrske tablice so prišle v uporabo leta 1910, še v času [[Kraljevina Ogrska|ogrske kraljevine]]. Sestavljene so bile iz okrajšave mesta registracije, ki ji je sledilo pet števk. Po [[Trianonska pogodba|Trianonski pogodbi]], ki je močno zmanjšala ozemlje Madžarske, je bil nov sistem uveden šele leta 1933. Črke niso več označevale kraja registracije, namesto petih števk pa so ostale le tri. Sprednja tablica je bila majhna in pravokotna, zadnja pa kvadratna. Po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] so uvedli registrske oznako z eno, pozneje dvema črkama in štirimi števkami. Ker so v času trde komunistične vladavine [[Mátyás Rákosi|Mátyása Rákosija]] bila v prometu skoraj samo državna vozila, ni bilo potrebe po več kombinacijah.&lt;ref name=&quot;origo&quot;&gt;{{navedi novice |title=Hatvanéves a Kádár-korszak hírhedt rendszáma |date=19. maj 2018 |url=https://www.origo.hu/auto/20180517-a-magyar-rendszamok-tortenete.html |work=Origo |language=hu}}&lt;/ref&gt;
[[Slika:Hungary14.png|sličica|levo|200px|1958–1990: sprednja in zadnja registrska tablica]]
V času [[socializem|socialistične]] Madžarske – od leta 1958, ko je bilo omogočeno zasebno lastništvo avtomobilov brez državnega dovoljenja, do julija 1990 – je bila registrska oznaka sestavljena iz dveh črk in štirih števk, med seboj ločenih z dvema kratkima vezajema. Črki nista označevali mesta registracije, so pa bile nekatere kombinacije rezervirane za posebne kategorije vozil ali lastnikov. Sprednje registrske tablice so merile 300 × 90 mm in zadnje 370 × 110 mm. Tablice komercialnih vozil so bile črne z belo registrsko oznako. Tablice kmetijske mehanizacije in počasnih vozil so bile trikotne.&lt;ref name=&quot;origo&quot;/&gt;
[[Slika:Hungarian registration 2135.JPG|sličica|levo|200px|Tablica z nalepkama pregleda emisij in tehničnega pregleda]]
Leta 1990 je bilo v prometu že več kot dva milijona vozil, kar je zahtevalo uvedbo novega sistema s tremi črkami, vezajem in tremi števkami. Nove tablice so bile standardne evropske velikosti – 520 × 110 mm ali alternativno 280 × 200 mm – in na levi strani se je nahajala [[Zastava Madžarske|madžarska zastava]] z oznako države '''H'''. Z vstopom Madžarske v [[Evropska unija|Evropsko unijo]] 1. maja 2004 je to oznako zamenjalo modro evropsko polje, razen pri nekaterih posebnih tablicah (na primer začasnih), ki so še naprej uporabljale stari način. Med letoma 1999 in 2016 je zadnja tablica nad in pod vezajem nosila dve nalepki: šestkotna je označevala obdobje veljavnosti tehničnega pregleda, okrogla pa veljavnosti pregleda emisij.&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=Ezért fogja sűrűbben nézni a forgalmiját |date=7. januar 2016 |url=https://totalcar.hu/magazin/kozelet/2016/01/07/ezert_fogja_surubben_nezni_a_forgalmijat/ |work=Totalcar |language=hu}}&lt;/ref&gt;

Tablice se niso smele začenjati ali končevati s črko O zaradi podobnosti s številko 0, prav tako se niso smele končevati s črko I. Serije tablic so se izdajale po abecednem redu, zato je iz oznake mogoče približno oceniti čas registracije.

Ker naj bi razpoložljivih kombinacij registrskih oznak zmanjkalo do leta 2025, je madžarska vlada junija 2021 sprejela odlok o novih registrskih tablicah. Nova različica tablic se je pričela izdajati s 1. julijem 2022. Namesto treh črk in treh števk nove registrske oznake sestavljajo dve dvočrkovni oznaki, ločeni z [[Grb Madžarske|madžarskim grbom]], in tri števke. Prvi črki morata biti dva samoglasnika ali dva soglasnika, ki ne smeta predstavljati [[Dvočrkje|dvočrkja]] (CS, GY, TY, LY, NY, SZ, ZS). Po zaslugi nove pisave je mogoča neomejena raba črk I, O in Q, oteženo pa je tudi samovoljno spreminjanje znakov. Ponarejanje preprečuje tudi [[koda QR]], dodana v spodnji desni kot. Po novem sistemu je modro evropsko polje prisotno na vseh vrstah tablic.&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=Ilyenek lesznek az új magyar rendszámok |date=2. junij 2021 |url=https://totalcar.hu/magazin/hirek/2021/06/02/ilyenek_lesznek_az_uj_magyar_rendszamok/ |work=Totalcar |language=hu}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=Ott voltunk, amikor kiadták az egyik első új rendszámot – mit kell tudni az új tábláról? |date=1. julij 2022 |url=https://telex.hu/belfold/2022/07/01/10-1-kerdes-es-valasz-az-uj-magyar-rendszamrol |work=Telex |language=hu}}&lt;/ref&gt;

== Posebne registrske tablice ==
{| class=&quot;wikitable&quot;
! Vrsta !! 2004–2022 !! 2022–
|-
| Za '''komercialna vozila''' obstajajo registrske tablice rumene barve. Tablice za [[taksi]]je so se začenjale s črko '''E''', za avtobuse in tovornjake pa s črko '''F'''. Ta vozila lahko uporabljajo tudi običajne registrske tablice, zato so tovornjaki in avtobusi z rumenimi tablicami danes dokaj redki. Z letom 2022 je oznake Exx za taksije zamenjala oznaka '''TX'''. || [[Slika:Hungary yellow plate EU.JPG|160px]] || [[Slika:Taxirendszám.png|160px]]
|-
| Leta 2015 so bile uvedene tablice zelene barve za '''[[električni avtomobil|električna vozila]] in [[priključni hibrid|priključne hibride]]'''. Vozila s takšnimi tablicami uživajo določene ugodnosti, kot je brezplačno parkiranje v [[Budimpešta|Budimpešti]] in nekaterih drugih mestih. || [[Slika:Hungarian licence plate.jpg|160px]] || [[Slika:Környezetkímélő rendszámtábla.png|160px]]
|-
| Leta 2017 so bile uvedene sive ponovljene tablice za pritrditev na '''prtljažnike za kolesa'''. Ker je le nekaj mesecev zatem postalo zakonito premakniti zadnjo tablico avtomobila na prtljažnik, so tudi te tablice redke. || [[Slika:Hungarian grey plate.jpg|160px]] || [[Slika:Kerékpár szállító.png|160px]]
|-
| Tablice za vozila '''tujih državljanov''' vsebujejo črko '''C''', črko in štiri števke. Od leta 2009 se ne izdajajo več, vendar so že izdane še veljavne. || [[Slika:Foreign resident plate Hungary.jpg|160px]] || /
|-
| Tablice '''[[diplomatsko predstavništvo|diplomatskih predstavništev]]''' vsebujejo oznako '''CD''' in dve trimestni številki, od katerih prva označuje državo oziroma predstavništvo.&lt;br/&gt;Pred letom 2017 so diplomatske tablice imele oznako '''DT''' in dvomestni številki. Oznaka CD je bila rezervirana za diplomate, ki so zapuščali državo. Obstajala je tudi oznaka '''CK''' za družinske člane in osebje predstavništev brez diplomatskega statusa.&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=Új rendszámok jelennek meg az utakon |date=28. marec 2017 |url=https://index.hu/belfold/2017/03/28/uj_rendszamok_jelennek_meg_az_utakon/ |work=Index |language=hu}}&lt;/ref&gt; Oznaka '''HC''', ki je pomenila vozilo častnega konzula, je bila ukinjena leta 2003. || [[Slika:CDKennzeichenUngarn.jpg|160px]]&lt;br/&gt;[[Slika:Hungary EU plate for slow vehicles.JPG|160px]]&lt;br/&gt;[[Slika:HUN CD plate.jpg|160px]] || [[Slika:Diplomata.png|160px]]
|-
| Pred letom 2022 so bile '''začasne registrske tablice''' sestavljene iz ene črke, petmestne številke in leta veljavnosti. Različica z modrim evropskim poljem ni obstajala. Črka '''E''' je pomenila običajne začasne tablice, črka '''V''' uvožena vozila v postopku [[carina (dajatev)|carine]], črka '''Z''' vozila, namenjena izvozu, črka '''P''' pa preizkusne tablice. Oznaka '''SP''' je pomenila vozila za motošport.&lt;br/&gt;Od leta 2022 imajo začasne, preizkusne, izvozne in športne tablice enotno oznako '''I'''. Leto izteka veljavnosti je označeno v barvnem polju na desni. || [[Slika:Trial license plate HUN.jpg|160px]]&lt;br/&gt;[[Slika:HUN Z plate.jpg|160px]] || [[Slika:Ideiglenes.png|160px]]
|-
| Tablice za '''vozila, ki se oddajajo v najem''', so se začele s črko '''X''', ki ji je sledila črka in štiri števke. Od julija 2004 se ne uporabljajo več. || [[Slika:AutokennzeichenUngarnAlt.JPG|160px]] || /
|-
| Tablice, ki so se do 2022 izdajale '''počasnim vozilom''', so imele rdečo registrsko oznako, ki se je začenjala s črko '''Y'''. Od julija 2022 se takšnim vozilom izdajajo običajne tablice. || [[Slika:Hungarian license plate for slow vehicles.JPG|120px]] || /
|-
| Registrska oznaka za '''[[starodobnik]]e''' se začenja z '''OT'''. || [[Slika:Oldtimer plate HUN.jpg|160px]] || [[Slika:Old Timer új rendszám.png|160px]]
|-
| Vozila nekaterih državnih služb lahko uporabljajo posebne črkovne oznake:&lt;br/&gt;Pred 2022: '''Rx''' – policija, pravosodna policija, davčna in carinska uprava; '''Hx''' – oborožene sile; '''MA''' – reševalna vozila.&lt;br/&gt;Po 2022: '''RA''' – policija; '''HA''' – oborožene sile; '''MA''' – reševalna vozila; '''NA''' – davčna in carinska uprava; '''BA''' – pravosodna policija. || [[Slika:HUN RR plate.jpg|160px]] || [[Slika:Rendőrség új rendszáma.png|160px]]
|}
Po prejšnjem sistemu so se registrske tablice priklopnikov začenjale s '''F''' (do 2004), '''X''' in '''W'''. Tablice [[Motorno kolo|motornih koles]] so se začenjale z '''U''' in [[Kolo z motorjem|mopedov]] s '''S'''.

=== Tablice po naročilu ===
[[Slika:Egyedi új rendszám.png|sličica|Primeri tablic po naročilu (2022–)]]
Pred uvedbo trenutnega sistema je bilo mogoče naročiti bodisi standardno registrsko tablico s črkami in števkami po lastni izbiri, bodisi edinstveno tablico s štirimi črkami in dvema števkama ali s petimi črkami in eno števko. Cene so se gibale okoli 300 evrov za prvo in okoli 1200 evrov za drugo možnost. Določene kombinacije črk so si prisvojile nekatere ustanove in organizacije: na primer, [[Magyar Televízió|madžarska državna televizija]] je svoja vozila registrirala s črkami MTV.&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=Úri muri Péterfalvi 435 ezres rendszáma |date=8. november 2012 |url=https://www.origo.hu/auto/20121108-az-egyedi-rendszam-melle-matricat-is-kap-peterfalvi-autoja.html |work=Origo |language=hu}}&lt;/ref&gt;

Po sistemu od leta 2022 mora registrska oznaka po meri vsebovati najmanj tri in največ šest črk ter najmanj eno in največ štiri števke, oziroma skupno do sedem znakov.

== Sklici ==
{{Kategorija v Zbirki|License plates of Hungary|Registrske tablice Madžarske}}
{{sklici}}

{{Registracijske oznake za cestna vozila v Evropi}}

[[Kategorija:Registrske tablice po državi|Madžarska]]
[[Kategorija:Promet na Madžarskem]]</text>
      <sha1>sjczsp6li3b28i6lkx2giffzx8ewpgw</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Wikipedija:Predlogi za brisanje/Eksplanatorne teorije, Tehnološke teorije, Diagnostične spretnosti</title>
    <ns>4</ns>
    <id>521897</id>
    <revision>
      <id>5726804</id>
      <parentid>5726610</parentid>
      <timestamp>2022-08-02T20:48:45Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hinko Gnito</username>
        <id>3120</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Eksplanatorne teorije, Tehnološke teorije, Diagnostične spretnosti */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="793" xml:space="preserve">===[[:Eksplanatorne teorije]], [[Tehnološke teorije]], [[Diagnostične spretnosti]] ===
:{{la|Eksplanatorne teorije}}
:{{la|Tehnološke teorije}}
:{{la|Diagnostične spretnosti}}
Še trije seznami iz iste serije kot [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Intervencijske spretnosti|Intervencijske spretnosti]], že izglasovan za brisanje. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 10:28, 2. avgust 2022 (CEST)
*{{za}} PMM kandidati za hitro brisanje (premalo za članek)--'''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 12:28, 2. avgust 2022 (CEST)
*{{za}}[[Uporabnik:Hinko Gnito|Hinko Gnito]] ([[Uporabniški pogovor:Hinko Gnito|pogovor]]) 22:48, 2. avgust 2022 (CEST)</text>
      <sha1>ru2bq7bmjhfkrmixh4cfxfhepbqok0q</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Pogovor o Wikipediji:Izbrani članki/Vzorčni članki</title>
    <ns>5</ns>
    <id>521901</id>
    <revision>
      <id>5726650</id>
      <parentid>5726629</parentid>
      <timestamp>2022-08-02T12:02:56Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ljuba brank</username>
        <id>92351</id>
      </contributor>
      <minor />
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="181" xml:space="preserve">Ali lahko namesto Zgradba ni napišeš Stavba, saj članek obstaja. [[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 13:27, 2. avgust 2022 (CEST)</text>
      <sha1>cah99rii2gbn6mx6sgdpc8qaazxfgmj</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5726681</id>
      <parentid>5726650</parentid>
      <timestamp>2022-08-02T13:31:42Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09090091</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>Odgovor</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="521" xml:space="preserve">Ali lahko namesto Zgradba ni napišeš Stavba, saj članek obstaja. [[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 13:27, 2. avgust 2022 (CEST)

:@[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]]: [[Stavba]] ni izbran članek; lahko pa točko &quot;Zgradba: ga ni&quot; spremenimo v &quot;Stavba: ga ni&quot; (če si morda mislila to?). '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 15:31, 2. avgust 2022 (CEST)</text>
      <sha1>1cfsnhzra8v6a199t2dy56bkztxae9m</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5726686</id>
      <parentid>5726681</parentid>
      <timestamp>2022-08-02T13:47:25Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ljuba brank</username>
        <id>92351</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="673" xml:space="preserve">Ali lahko namesto Zgradba ni napišeš Stavba, saj članek obstaja. [[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 13:27, 2. avgust 2022 (CEST)

:@[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]]: [[Stavba]] ni izbran članek; lahko pa točko &quot;Zgradba: ga ni&quot; spremenimo v &quot;Stavba: ga ni&quot; (če si morda mislila to?). '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 15:31, 2. avgust 2022 (CEST)

:Vsekakor spremeni v stavba: ga ni.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 15:47, 2. avgust 2022 (CEST)</text>
      <sha1>gvtnlwhv7xoubpqo7qqz232hollas07</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5726688</id>
      <parentid>5726686</parentid>
      <timestamp>2022-08-02T13:50:06Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09090091</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>Odgovor</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="868" xml:space="preserve">Ali lahko namesto Zgradba ni napišeš Stavba, saj članek obstaja. [[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 13:27, 2. avgust 2022 (CEST)

:@[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]]: [[Stavba]] ni izbran članek; lahko pa točko &quot;Zgradba: ga ni&quot; spremenimo v &quot;Stavba: ga ni&quot; (če si morda mislila to?). '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 15:31, 2. avgust 2022 (CEST)

:Vsekakor spremeni v stavba: ga ni.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 15:47, 2. avgust 2022 (CEST)
::{{opravljeno}} '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 15:50, 2. avgust 2022 (CEST)</text>
      <sha1>lkwp8sl4q7iv0ujf5t29tnhb5fe8siw</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5726720</id>
      <parentid>5726688</parentid>
      <timestamp>2022-08-02T15:51:29Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>MZaplotnik</username>
        <id>13263</id>
      </contributor>
      <comment>oznaka za pomanjkljive vire</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1353" xml:space="preserve">Ali lahko namesto Zgradba ni napišeš Stavba, saj članek obstaja. [[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 13:27, 2. avgust 2022 (CEST)

:@[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]]: [[Stavba]] ni izbran članek; lahko pa točko &quot;Zgradba: ga ni&quot; spremenimo v &quot;Stavba: ga ni&quot; (če si morda mislila to?). '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 15:31, 2. avgust 2022 (CEST)

:Vsekakor spremeni v stavba: ga ni.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 15:47, 2. avgust 2022 (CEST)
::{{opravljeno}} '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 15:50, 2. avgust 2022 (CEST)
:Vsaj dva članka na seznamu sta trenutno opremljena z oznako o pomanjkljivih virih: [[Enigma (naprava)]] in [[Slovenska nogometna reprezentanca]]. Domnevam, da zaradi tega ne moreta postavljena za vzor? [[Uporabnik:MZaplotnik|&lt;span style=&quot;color:#9370DB;&quot;&gt;&lt;strong&gt;MZa&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#8B008B;&quot;&gt;plot&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#191970;&quot;&gt;&lt;strong&gt;nik&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;]]&lt;sup&gt;&lt;small&gt;([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])&lt;/small&gt;&lt;/sup&gt; 17:51, 2. avgust 2022 (CEST)</text>
      <sha1>blcem1kll2ozwpwvn3vzex0k44exwmv</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5726735</id>
      <parentid>5726720</parentid>
      <timestamp>2022-08-02T16:12:51Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09090091</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>Odgovor</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1607" xml:space="preserve">Ali lahko namesto Zgradba ni napišeš Stavba, saj članek obstaja. [[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 13:27, 2. avgust 2022 (CEST)

:@[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]]: [[Stavba]] ni izbran članek; lahko pa točko &quot;Zgradba: ga ni&quot; spremenimo v &quot;Stavba: ga ni&quot; (če si morda mislila to?). '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 15:31, 2. avgust 2022 (CEST)

:Vsekakor spremeni v stavba: ga ni.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 15:47, 2. avgust 2022 (CEST)
::{{opravljeno}} '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 15:50, 2. avgust 2022 (CEST)
:Vsaj dva članka na seznamu sta trenutno opremljena z oznako o pomanjkljivih virih: [[Enigma (naprava)]] in [[Slovenska nogometna reprezentanca]]. Domnevam, da zaradi tega ne moreta postavljena za vzor? [[Uporabnik:MZaplotnik|&lt;span style=&quot;color:#9370DB;&quot;&gt;&lt;strong&gt;MZa&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#8B008B;&quot;&gt;plot&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#191970;&quot;&gt;&lt;strong&gt;nik&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;]]&lt;sup&gt;&lt;small&gt;([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])&lt;/small&gt;&lt;/sup&gt; 17:51, 2. avgust 2022 (CEST)
::Se strinjam. V splošnem vidim, da je proces odvzemanja IČ nekako zamrl. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 18:12, 2. avgust 2022 (CEST)</text>
      <sha1>ihyqc1t2l5himvgko2xjzxjnahi29sn</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Brunelleschijevo razpelo</title>
    <ns>0</ns>
    <id>521902</id>
    <revision>
      <id>5726651</id>
      <timestamp>2022-08-02T12:22:12Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ljuba brank</username>
        <id>92351</id>
      </contributor>
      <comment>nov iz en wiki</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5105" xml:space="preserve">{{Infobox artwork
 | image  = Crocifisso di brunelleschi, 1410-15 02.JPG
 | title  = ''Brunelleschijevo razpelo''
 | artist = [[Filippo Brunelleschi]]
 | year   = 1410-1415
 | type   = les
 | city   = [[Firence]],  Italija
 | museum = Bazilika Santa Maria Novella
}}
'''''Brunelleschijevo razpelo ''''' je večbarvno poslikana lesena skulptura italijanskega umetnika [[Filippo Brunelleschi|Filippa Brunelleschija]], narejena iz hruškovega [[les]]a okoli 1410-1415 in je od leta 1572 razstavljena v kapeli Gondi v [[Bazilika Santa Maria Novella|cerkvi Santa Maria Novella]] v [[Firence|Firencah]]. Ta idealizirana upodobitev Jezusovega križanja meri okoli 170 cm × 170 cm. To je edina ohranjena lesena Brunelleschijeva skulptura: drug znan primer, lesena skulptura Marije Magdalene v [[Bazilika sv. Duha, Firence|cerkvi Santo Spirito]], je bila uničena v požaru leta 1471. V svoji knjigi iz leta 2002, ''Masaccio e le origini del Rinascimento'', je umetnostni zgodovinar Luciano Bellosi ''Brunelleschijevo razpelo'' opisal kot »verjetno prvo renesančno delo v zgodovini umetnosti« (''probabilmente, la prima opera rinascimentale della storia dell'arte''), ki predstavlja dokončen odmik od stiliziranih postav [[gotska umetnost|gotskega kiparstva]] in vrnitev k naturalizmu klasičnega kiparstva.

Po mnenju [[Giorgio Vasari|Giorgia Vasarija]] je bila skulptura Brunelleschijev odgovor na podobno polikromirano leseno razpelo, ki ga je naredil [[Donatello]] za [[Bazilika sv. Križa, Firence|cerkev sv. Križa]], prav tako v Firencah, okoli 1406-1408. Brunelleschi je kritiziral Donatellovo razpelo zaradi njegove močne muskulature in neprečiščenih proporcev rekoč, da je Donatello postavil ''un contadino in croce'' (kmet na križu). Brunelleschi je izdelal svoje razpelo, potem ko je sprejel Donatellov izziv, da bi bil boljši.

Površinsko podoben Donatellovi upodobitvi Kristusa na križu je Brunelleschijev subjekt bolj idealiziran, lažji in z boljšimi proporci. Tako kot Donatello si tudi Brunelleschi sposodi Kristusovo pozo s 5 m visokega [[Giotto di Bondone|Giottovega]] naslikanega razpela, obešenega v ladji Santa Maria Novella, vendar Brunelleschi figuri daje dinamičen zasuk v levo. Osrednja figura Jezusa je prav tako zasnovana na podlagi študij telesa, vendar skrbno izmerjena, da ustvari popolno anatomijo. V skladu s proporci idealnega [[Vitruvijev človek|Vitruvijevega človeka]] se razpon Kristusovih rok popolnoma ujema z njegovo višino, s popkom v središču telesa.

Prejšnje skulpture križanj, vključno z Donatellovim, so običajno vključevale izrezljane ledji predpasnik. Hruškov les Brunelleschijeve skulpture je imel na tem mestu radialne razpoke, ki jih je prikril s togo laneno prevleko, ni pa izklesal Kristusovih genitalij pod njim. Praksa kiparjenja Jezusa golega, vendar brez genitalij, je postala običajna v 15. stoletju, čeprav je Michelangelovo [[Razpelo (Michelangelo)|Razpelo]]'' v Santo Spiritu iz leta 1492 izjema.

Ne glede na to ali je bila narejena kot odgovor na Donatellov izziv ali ne, se zdi, da skulptura ni bila izdelana za izpolnjevanje določenega naročila, saj je dokončana umetnina ostala v Brunelleschijevi delavnici do leta 1445, leto pred njegovo smrtjo, ko jo je umetnik podaril dominikanskim bratom Santa Maria Novella. Sprva je bila nameščena na pilastru med kapelo Filippa Strozzija in kapelo Bardi, vendar je bil leta 1572 prestavljena v kapelo Gondi.

Večkrat je bil restavrirana, leta 2012 pa je bila razstavljena ob prejšnjem lesenem Donatellovem razpelu in kasnejšem Michelangelovem razpelu.

== Galerija ==
&lt;gallery&gt;
File:Paolo Monti - Servizio fotografico (Firenze, 1975) - BEIC 6349000.jpg|''Brunelleschijevo razpelo'' leta  1975
File:Installazione florens 2012 crocifissi 01.JPG|Razstavljeno leta 2012 (desno), poleg ''Michelangelovega razpela'' (na sredini) in ''Donatellovega razpela'' (levo).
File:Installazione florens 2012 crocifisso brunelleschi 05.JPG|Pogled od zadaj z razstave 2012
File:Cappella tornabuoni smn, 00.JPG|Prikazan v kapeli levo od glavnega oltarja v Santa Maria Novella
File:Firenze -Santa Maria Novella, crocifisso-.jpg|Giottovo naslikano ''Razpelo z Madono in Janezom Evangelistom'', ki visi v ladji v Santa Maria Novella 
&lt;/gallery&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

== Literatura ==
*Elena Capretti, Brunelleschi, Giunti Editore, Firenze 2003. ISBN 88-09-03315-9 Disponibile su Google Books
*Barbara Tosti (a cura di), Giotto, Beato Angelico, Donatello e i Medici. Mugello culla del Rinascimento, catalogo della mostra, 29 maggio–30 novembre 2008, Firenze, Edizioni Polistampa, 2008 ISBN 978-88-596-0400-6

== Zunanje povezave ==
{{commons category| Brunelleschi's Crucifix of Santa Maria Novella}}
* Crocifisso di Brunelleschi [http://www.polomuseale.firenze.it/catalogo/scheda.asp?nctn=00282943&amp;value=1], su Catalogo del Polo Museale Fiorentino, Soprintendenza Archeologia, Belle Arti e Paesaggio per la città metropolitana di Firenze e le province di Pistoia e Prato.

[[Kategorija:Dela Filippa Brunelleschija]]
[[Kategorija:Dela leta 1415]]
[[Kategorija:Renesančno kiparstvo]]</text>
      <sha1>bnjm87f6okcv4p00jhxjq80rbf5cq5s</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Mstislav II. Kijevski</title>
    <ns>0</ns>
    <id>521903</id>
    <revision>
      <id>5726660</id>
      <timestamp>2022-08-02T12:49:50Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran z vsebino: {{Infopolje Vladar  | name           = Mstislav II. Kijevski | title          =   | image_size     = | caption        = | succession     = Veliki kijevski knez  | reg-type       = Prvo vladanje | reign          = 22. december 1158 - 1159 | predecessor    = [[Izjaslav II. Kijevski|Izjaslav II.]] | successor      = [[Rostislav I. Kijevski|Rostislav I.]] | succession1     = Drugo vladanje | reg-type1      =  | reign1         = 19. maj 1167 – 12. marec 1169 | predecessor...</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1480" xml:space="preserve">{{Infopolje Vladar 
| name           = Mstislav II. Kijevski
| title          =  
| image_size     =
| caption        =
| succession     = Veliki kijevski knez 
| reg-type       = Prvo vladanje
| reign          = 22. december 1158 - 1159
| predecessor    = [[Izjaslav II. Kijevski|Izjaslav II.]]
| successor      = [[Rostislav I. Kijevski|Rostislav I.]]
| succession1     = Drugo vladanje
| reg-type1      = 
| reign1         = 19. maj 1167 – 12. marec 1169
| predecessor1   = [[Rostislav I. Kijevski|Rostislav I.]]
| successor1     = [[Gleb I. Kijevski|Gleb I.]]
| succession2    = Tretje vladanje
| reg-type2      = Tretje vladanje
| reign2         = marec 1170 - april 1170
| predecessor2   = [[Gleb I. Kijevski|Gleb I.]]
| successor2     = [[Gleb I. Kijevski|Gleb I.]]
| birth_date     = ok. 1125
| birth_place    = [[Kijev]], [[Kijevska Rusija]]
| death_date     = ok. 1170 (star 44-45 let)
| death_place    = [[Veliki Novgorod]], [[Novgorodska republika]]
| spouse         = Agneza Poljska
| issue          = {{plainlist|
*[[Roman Veliki|Roman Novgorodski]]
*Svjatoslav Brestovski
* Vsevolod Mstislavič Volinski}}
| house          = [[Rurikidi]]
| father         = [[Izjaslav II.  Kijevski]]
| mother         = Agneza Nemška
| religion       = [[pravoslavje]]
}}

==Sklici==
{{sklici|2}}

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1125]]
[[Kategorija:Umrli leta 1170]]
[[Kategorija:Rurikidi]]
[[Kategorija:Kijevska Rusija]]
[[Kategorija:Vladarji v 12. stoletju]]</text>
      <sha1>nf90z8qde5boys5f89wfrfg0urb9fe3</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5726716</id>
      <parentid>5726660</parentid>
      <timestamp>2022-08-02T15:44:03Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3532" xml:space="preserve">{{Infopolje Vladar 
| name           = Mstislav II. Kijevski
| title          =  
| image_size     =
| caption        =
| succession     = Veliki kijevski knez 
| reg-type       = Prvo vladanje
| reign          = 22. december 1158 - 1159
| predecessor    = [[Izjaslav II. Kijevski|Izjaslav II.]]
| successor      = [[Rostislav I. Kijevski|Rostislav I.]]
| succession1     = Drugo vladanje
| reg-type1      = 
| reign1         = 19. maj 1167 – 12. marec 1169
| predecessor1   = [[Rostislav I. Kijevski|Rostislav I.]]
| successor1     = [[Gleb I. Kijevski|Gleb I.]]
| succession2    = Tretje vladanje
| reg-type2      = Tretje vladanje
| reign2         = marec 1170 - april 1170
| predecessor2   = [[Gleb I. Kijevski|Gleb I.]]
| successor2     = [[Gleb I. Kijevski|Gleb I.]]
| birth_date     = ok. 1125
| birth_place    = [[Kijev]], [[Kijevska Rusija]]
| death_date     = ok. 1170 (star 44-45 let)
| death_place    = [[Veliki Novgorod]], [[Novgorodska republika]]
| spouse         = Agneza Poljska
| issue          = {{plainlist|
*[[Roman Veliki|Roman Novgorodski]]
*Svjatoslav Brestovski
* Vsevolod Mstislavič Volinski}}
| house          = [[Rurikidi]]
| father         = [[Izjaslav II.  Kijevski]]
| mother         = Agneza Nemška
| religion       = [[pravoslavje]]
}}

'''Mstislav II. Izjaslavič''' ([[ukrajinsko]] Мстислав Ізяславич, Mstislav Izjaslavič, [[rusko]] Мстислав Изяславич, Mstislav Izjaslavič) je bil knez Perejaslava in Volodimirja in v letih 1158-1159, 1167–1169 in 1170 veliki knez [[Kijevska Rusija|Kijeva]], * ni znano, † [[19. avgust]] [[1170]].

==Življenje==
Bil je sin velikega kneza [[Izjaslav II. Kijevski|Izjaslava II. Kijevskega]] in se skupaj z očetom udeležil vojn proti [[Jurij Dolgoroki|Juriju Dolgorokemu]] in černigovskim knezom. Po začetni zmagi proti [[Kumani|Kumanom]] leta 1153 so ga Kumani porazili ob reki Pisol. Jurij Dolgoroki ga je leta 1155 prisilil na beg na [[Poljska|Poljsko]], vendar se je naslednje leto vrnil z novo vojsko in v Volodimirju porazil Jurija Dolgorokega. Dolgoroki je leta 1157 umrl in Mstislav se je v Volodimirju kronal za velikega kijevskega kneza.

Leta 1169 je Kijev opustošil Andrej Bogoljubski in odstavil Mstislava s položaja velikega kneza.&lt;ref&gt;Janet Martin. ''Treasure of the Land of Darkness: The Fur Trade and Its Significance for Medieval Russia''. Cambridge University Press, 1986. str.  127.&lt;/ref&gt; Mstislav je bil izgnan v [[Bizanc]] in bil med vladanjem [[Manuel I. Komnen|Manuela I. Komnena]] nagrajen z zkrožjem Ockalana.&lt;ref&gt;Alexander Kazhdan. ''Rus'-Byzantine Princely Marriages in the Eleventh and Twelfth Centuries. ''Harvard Ukrainian Studies'', '''12/13''' (1988/1989): 414.&lt;/ref&gt;

Umrl je leta 1172.&lt;ref&gt;Jiři Louda, Michael Maclagan. ''Heraldry of the Royal Families of Europe''.  Clarkson N Potter, New York 1981. Tab. 135.&lt;/ref&gt;

==Družina==
Leta  1151 se je poročil z Agnezo, hčerko vojvode Boleslava III. Poljskega,&lt;ref&gt;Nora Berend. Przemysław Urbańczyk, Przemysław Wiszewski. ''Central Europe in the High Middle Ages: Bohemia, Hungary and Poland, c.900–c.1300''. Cambridge University Press, 2013. str, 226.&lt;/ref&gt; s katero je imel tri sinove:
* Romana, kneza Novgoroda (ok. 1152-1205),
* Svjatoslava, kneza Bresta in 
* Vsevoloda, kneza Beltza in Volodimirja (umrl 1196).

==Sklici==
{{sklici|2}}

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1125]]
[[Kategorija:Umrli leta 1170]]
[[Kategorija:Rurikidi]]
[[Kategorija:Kijevska Rusija]]
[[Kategorija:Vladarji v 12. stoletju]]</text>
      <sha1>qdgqwwc2x5kh902ycxhkbymdlynyr3k</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5726717</id>
      <parentid>5726716</parentid>
      <timestamp>2022-08-02T15:45:29Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>slog</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3515" xml:space="preserve">{{Infopolje Vladar 
| name           = Mstislav II. Kijevski
| title          =  
| image_size     =
| caption        =
| succession     = Veliki kijevski knez 
| reg-type       = Prvo vladanje
| reign          = 22. december 1158 - 1159
| predecessor    = [[Izjaslav II. Kijevski|Izjaslav II.]]
| successor      = [[Rostislav I. Kijevski|Rostislav I.]]
| succession1     = Drugo vladanje
| reg-type1      = 
| reign1         = 19. maj 1167 – 12. marec 1169
| predecessor1   = [[Rostislav I. Kijevski|Rostislav I.]]
| successor1     = [[Gleb I. Kijevski|Gleb I.]]
| succession2    = Tretje vladanje
| reg-type2      = Tretje vladanje
| reign2         = marec 1170 - april 1170
| predecessor2   = [[Gleb I. Kijevski|Gleb I.]]
| successor2     = [[Gleb I. Kijevski|Gleb I.]]
| birth_date     = ok. 1125
| birth_place    = [[Kijev]], [[Kijevska Rusija]]
| death_date     = ok. 1170 (star 44-45 let)
| death_place    = [[Veliki Novgorod]], [[Novgorodska republika]]
| spouse         = Agneza Poljska
| issue          = {{plainlist|
*Roman Novgorodski
*Svjatoslav Brestovski
* Vsevolod Mstislavič Volinski}}
| house          = [[Rurikidi]]
| father         = [[Izjaslav II.  Kijevski]]
| mother         = Agneza Nemška
| religion       = [[pravoslavje]]
}}

'''Mstislav II. Izjaslavič''' ([[ukrajinsko]] Мстислав Ізяславич, Mstislav Izjaslavič, [[rusko]] Мстислав Изяславич, Mstislav Izjaslavič) je bil knez Perejaslava in Volodimirja in v letih 1158-1159, 1167–1169 in 1170 veliki knez [[Kijevska Rusija|Kijeva]], * ni znano, † [[19. avgust]] [[1170]].

==Življenje==
Bil je sin velikega kneza [[Izjaslav II. Kijevski|Izjaslava II. Kijevskega]] in se skupaj z očetom udeležil vojn proti [[Jurij Dolgoroki|Juriju Dolgorokemu]] in černigovskim knezom. Po začetni zmagi proti [[Kumani|Kumanom]] leta 1153 so ga Kumani porazili ob reki Pisol. Jurij Dolgoroki ga je leta 1155 prisilil na beg na [[Poljska|Poljsko]], vendar se je naslednje leto vrnil z novo vojsko in v Volodimirju porazil Jurija Dolgorokega. Dolgoroki je leta 1157 umrl in Mstislav se je v Volodimirju kronal za velikega kijevskega kneza.

Leta 1169 je Kijev opustošil Andrej Bogoljubski in odstavil Mstislava s položaja velikega kneza.&lt;ref&gt;Janet Martin. ''Treasure of the Land of Darkness: The Fur Trade and Its Significance for Medieval Russia''. Cambridge University Press, 1986. str.  127.&lt;/ref&gt; Mstislav je bil izgnan v [[Bizanc]] in bil med vladanjem [[Manuel I. Komnen|Manuela I. Komnena]] nagrajen z zkrožjem Ockalana.&lt;ref&gt;Alexander Kazhdan. ''Rus'-Byzantine Princely Marriages in the Eleventh and Twelfth Centuries. ''Harvard Ukrainian Studies'', '''12/13''' (1988/1989): 414.&lt;/ref&gt;

Umrl je leta 1172.&lt;ref&gt;Jiři Louda, Michael Maclagan. ''Heraldry of the Royal Families of Europe''.  Clarkson N Potter, New York 1981. Tab. 135.&lt;/ref&gt;

==Družina==
Leta  1151 se je poročil z Agnezo, hčerko vojvode Boleslava III. Poljskega,&lt;ref&gt;Nora Berend. Przemysław Urbańczyk, Przemysław Wiszewski. ''Central Europe in the High Middle Ages: Bohemia, Hungary and Poland, c.900–c.1300''. Cambridge University Press, 2013. str, 226.&lt;/ref&gt; s katero je imel tri sinove:
* Romana, kneza Novgoroda (ok. 1152-1205),
* Svjatoslava, kneza Bresta in 
* Vsevoloda, kneza Beltza in Volodimirja (umrl 1196).

==Sklici==
{{sklici|2}}

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1125]]
[[Kategorija:Umrli leta 1170]]
[[Kategorija:Rurikidi]]
[[Kategorija:Kijevska Rusija]]
[[Kategorija:Vladarji v 12. stoletju]]</text>
      <sha1>6rpafg05yciwwfv1tbuc577aaxnwbfh</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5726719</id>
      <parentid>5726717</parentid>
      <timestamp>2022-08-02T15:51:05Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <comment>/* Sklici */ naslovi</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4059" xml:space="preserve">{{Infopolje Vladar 
| name           = Mstislav II. Kijevski
| title          =  
| image_size     =
| caption        =
| succession     = Veliki kijevski knez 
| reg-type       = Prvo vladanje
| reign          = 22. december 1158 - 1159
| predecessor    = [[Izjaslav II. Kijevski|Izjaslav II.]]
| successor      = [[Rostislav I. Kijevski|Rostislav I.]]
| succession1     = Drugo vladanje
| reg-type1      = 
| reign1         = 19. maj 1167 – 12. marec 1169
| predecessor1   = [[Rostislav I. Kijevski|Rostislav I.]]
| successor1     = [[Gleb I. Kijevski|Gleb I.]]
| succession2    = Tretje vladanje
| reg-type2      = Tretje vladanje
| reign2         = marec 1170 - april 1170
| predecessor2   = [[Gleb I. Kijevski|Gleb I.]]
| successor2     = [[Gleb I. Kijevski|Gleb I.]]
| birth_date     = ok. 1125
| birth_place    = [[Kijev]], [[Kijevska Rusija]]
| death_date     = ok. 1170 (star 44-45 let)
| death_place    = [[Veliki Novgorod]], [[Novgorodska republika]]
| spouse         = Agneza Poljska
| issue          = {{plainlist|
*Roman Novgorodski
*Svjatoslav Brestovski
* Vsevolod Mstislavič Volinski}}
| house          = [[Rurikidi]]
| father         = [[Izjaslav II.  Kijevski]]
| mother         = Agneza Nemška
| religion       = [[pravoslavje]]
}}

'''Mstislav II. Izjaslavič''' ([[ukrajinsko]] Мстислав Ізяславич, Mstislav Izjaslavič, [[rusko]] Мстислав Изяславич, Mstislav Izjaslavič) je bil knez Perejaslava in Volodimirja in v letih 1158-1159, 1167–1169 in 1170 veliki knez [[Kijevska Rusija|Kijeva]], * ni znano, † [[19. avgust]] [[1170]].

==Življenje==
Bil je sin velikega kneza [[Izjaslav II. Kijevski|Izjaslava II. Kijevskega]] in se skupaj z očetom udeležil vojn proti [[Jurij Dolgoroki|Juriju Dolgorokemu]] in černigovskim knezom. Po začetni zmagi proti [[Kumani|Kumanom]] leta 1153 so ga Kumani porazili ob reki Pisol. Jurij Dolgoroki ga je leta 1155 prisilil na beg na [[Poljska|Poljsko]], vendar se je naslednje leto vrnil z novo vojsko in v Volodimirju porazil Jurija Dolgorokega. Dolgoroki je leta 1157 umrl in Mstislav se je v Volodimirju kronal za velikega kijevskega kneza.

Leta 1169 je Kijev opustošil Andrej Bogoljubski in odstavil Mstislava s položaja velikega kneza.&lt;ref&gt;Janet Martin. ''Treasure of the Land of Darkness: The Fur Trade and Its Significance for Medieval Russia''. Cambridge University Press, 1986. str.  127.&lt;/ref&gt; Mstislav je bil izgnan v [[Bizanc]] in bil med vladanjem [[Manuel I. Komnen|Manuela I. Komnena]] nagrajen z zkrožjem Ockalana.&lt;ref&gt;Alexander Kazhdan. ''Rus'-Byzantine Princely Marriages in the Eleventh and Twelfth Centuries. ''Harvard Ukrainian Studies'', '''12/13''' (1988/1989): 414.&lt;/ref&gt;

Umrl je leta 1172.&lt;ref&gt;Jiři Louda, Michael Maclagan. ''Heraldry of the Royal Families of Europe''.  Clarkson N Potter, New York 1981. Tab. 135.&lt;/ref&gt;

==Družina==
Leta  1151 se je poročil z Agnezo, hčerko vojvode Boleslava III. Poljskega,&lt;ref&gt;Nora Berend. Przemysław Urbańczyk, Przemysław Wiszewski. ''Central Europe in the High Middle Ages: Bohemia, Hungary and Poland, c.900–c.1300''. Cambridge University Press, 2013. str, 226.&lt;/ref&gt; s katero je imel tri sinove:
* Romana, kneza Novgoroda (ok. 1152-1205),
* Svjatoslava, kneza Bresta in 
* Vsevoloda, kneza Beltza in Volodimirja (umrl 1196).

==Sklici==
{{sklici|2}}
{{clear}}

{{S-start}}
{{S-hou|[[Pjasti]]||ok. 1125| |ok. 1170|}}
{{S-reg}}
{{S-new}}
{{s-bef|before=[[Izjaslav II. Kijevski|Izjaslav II.]]}}
{{s-ttl|title= Veliki knez KIjeva |years=1158-1159}}
{{s-aft|after=[[Rostislav I. Kujevski|Rostislav I.]]}}
{{s-bef|before=[[Rostislav I. Kujevski|Rostislav I.]]}}
{{s-ttl|title= Veliki knez KIjeva |years=1167-1169}}
{{s-aft|after=[[Gleb Kijevski|Gleb I.]]}}
{{s-bef|before=[[Gleb Kijevski|Gleb I.]]}}
{{s-ttl|title= Veliki knez KIjeva |years=1170}}
{{s-aft|after=[[Gleb Kijevski|Gleb I.]]}}
{{s-end}}

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1125]]
[[Kategorija:Umrli leta 1170]]
[[Kategorija:Rurikidi]]
[[Kategorija:Kijevska Rusija]]
[[Kategorija:Vladarji v 12. stoletju]]</text>
      <sha1>lv09hqzt7vrhvrjpqd9h9c6dt14jobr</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5726721</id>
      <parentid>5726719</parentid>
      <timestamp>2022-08-02T15:53:16Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>rojstvo</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4063" xml:space="preserve">{{Infopolje Vladar 
| name           = Mstislav II. Kijevski
| title          =  
| image_size     =
| caption        =
| succession     = Veliki kijevski knez 
| reg-type       = Prvo vladanje
| reign          = 22. december 1158 - 1159
| predecessor    = [[Izjaslav II. Kijevski|Izjaslav II.]]
| successor      = [[Rostislav I. Kijevski|Rostislav I.]]
| succession1     = Drugo vladanje
| reg-type1      = 
| reign1         = 19. maj 1167 – 12. marec 1169
| predecessor1   = [[Rostislav I. Kijevski|Rostislav I.]]
| successor1     = [[Gleb I. Kijevski|Gleb I.]]
| succession2    = Tretje vladanje
| reg-type2      = Tretje vladanje
| reign2         = marec 1170 - april 1170
| predecessor2   = [[Gleb I. Kijevski|Gleb I.]]
| successor2     = [[Gleb I. Kijevski|Gleb I.]]
| birth_date     = ok. 1125
| birth_place    = [[Kijev]], [[Kijevska Rusija]]
| death_date     = ok. 1170 (star 44-45 let)
| death_place    = [[Veliki Novgorod]], [[Novgorodska republika]]
| spouse         = Agneza Poljska
| issue          = {{plainlist|
*Roman Novgorodski
*Svjatoslav Brestovski
* Vsevolod Mstislavič Volinski}}
| house          = [[Rurikidi]]
| father         = [[Izjaslav II.  Kijevski]]
| mother         = Agneza Nemška
| religion       = [[pravoslavje]]
}}

'''Mstislav II. Izjaslavič''' ([[ukrajinsko]] Мстислав Ізяславич, Mstislav Izjaslavič, [[rusko]] Мстислав Изяславич, Mstislav Izjaslavič) je bil knez Perejaslava in Volodimirja in v letih 1158-1159, 1167–1169 in 1170 veliki knez [[Kijevska Rusija|Kijeva]], * ok. [[1125]], † [[19. avgust]] [[1170]].

==Življenje==
Bil je sin velikega kneza [[Izjaslav II. Kijevski|Izjaslava II. Kijevskega]] in se skupaj z očetom udeležil vojn proti [[Jurij Dolgoroki|Juriju Dolgorokemu]] in černigovskim knezom. Po začetni zmagi proti [[Kumani|Kumanom]] leta 1153 so ga Kumani porazili ob reki Pisol. Jurij Dolgoroki ga je leta 1155 prisilil na beg na [[Poljska|Poljsko]], vendar se je naslednje leto vrnil z novo vojsko in v Volodimirju porazil Jurija Dolgorokega. Dolgoroki je leta 1157 umrl in Mstislav se je v Volodimirju kronal za velikega kijevskega kneza.

Leta 1169 je Kijev opustošil Andrej Bogoljubski in odstavil Mstislava s položaja velikega kneza.&lt;ref&gt;Janet Martin. ''Treasure of the Land of Darkness: The Fur Trade and Its Significance for Medieval Russia''. Cambridge University Press, 1986. str.  127.&lt;/ref&gt; Mstislav je bil izgnan v [[Bizanc]] in bil med vladanjem [[Manuel I. Komnen|Manuela I. Komnena]] nagrajen z zkrožjem Ockalana.&lt;ref&gt;Alexander Kazhdan. ''Rus'-Byzantine Princely Marriages in the Eleventh and Twelfth Centuries. ''Harvard Ukrainian Studies'', '''12/13''' (1988/1989): 414.&lt;/ref&gt;

Umrl je leta 1172.&lt;ref&gt;Jiři Louda, Michael Maclagan. ''Heraldry of the Royal Families of Europe''.  Clarkson N Potter, New York 1981. Tab. 135.&lt;/ref&gt;

==Družina==
Leta  1151 se je poročil z Agnezo, hčerko vojvode Boleslava III. Poljskega,&lt;ref&gt;Nora Berend. Przemysław Urbańczyk, Przemysław Wiszewski. ''Central Europe in the High Middle Ages: Bohemia, Hungary and Poland, c.900–c.1300''. Cambridge University Press, 2013. str, 226.&lt;/ref&gt; s katero je imel tri sinove:
* Romana, kneza Novgoroda (ok. 1152-1205),
* Svjatoslava, kneza Bresta in 
* Vsevoloda, kneza Beltza in Volodimirja (umrl 1196).

==Sklici==
{{sklici|2}}
{{clear}}

{{S-start}}
{{S-hou|[[Pjasti]]||ok. 1125| |ok. 1170|}}
{{S-reg}}
{{S-new}}
{{s-bef|before=[[Izjaslav II. Kijevski|Izjaslav II.]]}}
{{s-ttl|title= Veliki knez KIjeva |years=1158-1159}}
{{s-aft|after=[[Rostislav I. Kujevski|Rostislav I.]]}}
{{s-bef|before=[[Rostislav I. Kujevski|Rostislav I.]]}}
{{s-ttl|title= Veliki knez KIjeva |years=1167-1169}}
{{s-aft|after=[[Gleb Kijevski|Gleb I.]]}}
{{s-bef|before=[[Gleb Kijevski|Gleb I.]]}}
{{s-ttl|title= Veliki knez KIjeva |years=1170}}
{{s-aft|after=[[Gleb Kijevski|Gleb I.]]}}
{{s-end}}

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1125]]
[[Kategorija:Umrli leta 1170]]
[[Kategorija:Rurikidi]]
[[Kategorija:Kijevska Rusija]]
[[Kategorija:Vladarji v 12. stoletju]]</text>
      <sha1>auwq1a7fzo95xho2gqr71sfgxtz5s4z</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Mladen Vojičić</title>
    <ns>0</ns>
    <id>521904</id>
    <revision>
      <id>5726669</id>
      <timestamp>2022-08-02T13:07:48Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>EmiliaITČA</username>
        <id>207895</id>
      </contributor>
      <comment>ustvarjeno s prevodom strani »[[:sr:Special:Redirect/revision/24431113|Младен Војичић Тифа]]«</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7704" xml:space="preserve">{{Infopolje Glasbeni ustvarjalec
| background       = person
| name             = Mladen Vojičić
| alias            = Tifa
| birth_date       = {{Birth date and age|1960|10|17}}
| birth_place      = Sarajevo, FNRJ
| genre            = pop, rock
| past_member_of   = Bijelo dugme, Divlje jagode
}}
[[Категорија:Биографије живих особа]]

'''Mladen Vojičić''', bolj znan pod vzdevkom '''Tifa''', (rojen [[17. oktober|17. oktobra]] [[1960]] v [[Sarajevo|Sarajevu]], [[Socialistična republika Bosna in Hercegovina|NR Bosna in Hercegovina]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|FNRJ]]) je [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|jugoslovanski]] in [[Bosna in Hercegovina|bosansko]] -hercegovski rock pevec. Širši nekdanji Jugoslaviji je postal znan po svojem kratkotrajnem bivanju kot pevec [[Bijelo dugme|Bijelega]] [[1980.|dugmeta]] sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja.

Poleg tega, da je bil v Bijelem Dugmetu, je z različnimi uspehi pel v številnih skupinah (najbolj znane so [[Teška industrija]], Vatreni poljubac in [[Divlje jagode|Divlje Jagode]] ). Danes Tifa vodi solo kariero.

== Zgodnja leta ==
Pred četrtim letom se ga je prijel vzdevek Tifa, ker je oboževal vlake in je pogosto kričal »Ide lokomo'''tifa'''«, ker je imel težave z izgovorjavo črke V.

Že zelo zgodaj je začel peti. Do petega leta starosti je poznal celoten [[Indexi]] repertoar. V osnovni šoli je postal oboževalec [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|britanske]] skupine Sweet . Končal je srednjo šolo. Poskušal je obiskovati več fakultet Univerze v Sarajevu (strojno, arhitekturno, geodetsko), a je sčasoma vsako od njih zapustil, preden se je odločil posvetiti glasbi.

== Glasbena kariera ==

=== Zgodnje obdobje ===
V svoji prvi skupini je igral [[Bas kitara|bas kitaro]], peti pa je začel, ko pevec skupine nekega dne ni prišel na vajo. Čez nekaj časa je skupina razpadla, saj so vsi razen Tife izgubili zanimanje za glasbo. Njegova zadnja skupina pred odhodom [[Jugoslovanska ljudska armada|v vojsko]] se je imenovala Paradoks . V vojski je vzdrževal razmerje z Zlatanom Čehićem, basistom Paradoxa. Začeli so tudi izmenjavo paketov z avdiokasetami s skladbami Čehića in avtorja Tife. Po vrnitvi iz vojske je izvedel, da so Paradox razpadli in da se je Zlatan pridružil skupini Top, zato je besedila vzel nazaj in poiskal novo skupino, a končal v Topu. Skupina je obstajala do januarja [[1983]] .

Vmes so se po Sarajevu razširile zgodbe o Tifinem odličnem glasu, tako da so ljudje k njemu prihajali s ponudbami, da se pridruži njihovim skupinam. To je vodilo do sodelovanja v več skupinah, od katerih nobena ni trajala dovolj dolgo, da bi dosegla kakršno koli priljubljenost. Tifa je bil kratek čas član novoustanovljene skupine [[Teška industrija]], ki je do [[1984|leta 1984]] uporabljala njegova besedila. posneli povratniški album &quot; ''Povovno sa vama'' &quot;.

=== Bijelo dugme ===
[[Slika:Tifa_i_Bregovic_Nis_polovina_80-ih.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/ff/Tifa_i_Bregovic_Nis_polovina_80-ih.jpg/250px-Tifa_i_Bregovic_Nis_polovina_80-ih.jpg|desno|sličica|250x250_pik| Tifa (spredaj) in [[Goran Bregović]] (zadaj) na nastopu v [[Niš|Nišu]], 1985. leta.]]
Medtem ko je poskušal priti v stik z Milićem Vukašinovićem, da bi se morda pridružil njegovi skupini, je leta 1984. [[Goran Bregović]] ga je povabil v [[Bijelo dugme|Bijelo Dugme]] kot zamenjavo za nedavno odšelega [[Željko Bebek|Željka Bebeka]] .

Samo 24-letni Tifa ni bil dobro pripravljen na takojšnjo zvezdniško slavo, h kateri je bil namenjen. Potem ko je nekako dokončala album &quot; ''Kosovka djevka'' &quot;, se je skupina podala na, kot kaže, izjemno problematično turnejo. Zadnji Tifin nastop z Bijelim dugmem je bil [[2. avgust|2. avgusta]] [[1985]]  v [[Moskva|Moskvi]] . Do oktobra 1985. Tifa je zapustil skupino.

=== Pika po dugme ===
Na glasbeni sceni je bil njegov prvi korak v samostojni karieri duet z Željkom Bebekom za ''Bebekov novi projekt Armija B.'' Nekdanja člana Bijelega dugmeta sta celo skupaj odšla na turnejo, a se je znova izkazalo, da se Tifa ne bo dobro znašel, saj je na polovici turneje izpadel z obrazložitvijo, da vseeno ni bila uspešna.

Jeseni [[1986]] se je Tifa končno pridružil Miliću Vukašinoviću v Vatrenem poljupcu in z njimi posnel album &quot;100% Rock'N'Roll&quot;.

Tifa so nato zaposlili v [[Divlje jagode|Divljih jagodah]], kot zamenjavo za Alena Islamovića .

Potem ko je z njimi posnel en album, je skupino leta [[1988]] zapustil. in posneli nov material pod imenom Tifa &amp; Vlado s klaviaturistom Vladom Prodanom (ki je pred tem igral tudi v Divljih jagodah in na ''&quot;Armiji B&quot;'' ). Vendar nobena založba ni pokazala zanimanja za izdajo albuma.

[[1989]] . je uspešno izdal svoj prvi samostojni album ''&quot;'' &quot;, ki ga je posnel s skupino Tifa, novoustanovljeno skupino, ki jo sestavljajo glasbeniki skupin, s katerimi je že nastopal: Aleksandar Šimraga (nekoč v Topu), Vladimi Podanji (Divlje Jagode), Mustafa Čizmić (Bolero) in Veso Grumić (Top), ob pomoči Đorđa Ilijana, ki je med snemanjem v studiu igral klaviature. Tifa je napisal večino pesmi. Približno v istem času se je Tifa poskušal dogovoriti za prestop v Atomsko sklonište, ki je iskalo zamenjavo za Serđa Blažića Đoserja, a se to ni uresničilo.

V začetku [[1990|devetdesetih]] je Tifa nastopal na koncertih z novo zasedbo skupine Tifa, v kateri je bil eden izmed članov Zlatan Čehić (sodelavec iz časa Paradoxa). Tifa je bil skupaj z Zlatanom jeseni 1990. izdal svoj drugi solo album ''&quot;Samo ljubav postoji&quot;'' .

Večji del [[Obleganje Sarajeva|obleganja Sarajeva]] je ostal v rojstnem kraju. V tistem vojnem obdobju se je Tifa poročil z Ljiljano Matić, dekletom, s katero je bil v zvezi od leta 1981. Tifa je leta [[1995]] . zapustil Sarajevo in odšel v [[Nemčija|Nemčijo]] . Tam se je ponovno povezal z Divljimi jagodami in nato ustanovil svojo skupino. Kmalu za tem se je vrnil v Sarajevo in nadaljeval solo kariero.

V [[1995|letu 1995]] Leta 2008 je delal na svojem naslednjem albumu &quot; ''Dani bez tebe''&quot;, na katerem je sodeloval s Seadom Lipovcem, besedilo pa je iz [[London|Londona]] poslal Zlatan Arslanagić .

[[2000]] . Leta 2008 je s pesmijo ''Evo ima godina'' zmagal na festivalu Sunčane skale v duetu z Gordano Ivandić (sestro Ipeta Ivandića) in skupino Makadam .

junij [[2005]] . udeležil ponovnega srečanja Bijelih Dugme treh velikih poslovilnih koncertih. Leta [[2013]] izdal svoj sedmi samostojni album z naslovom &quot;Spreman na sve&quot;.

== Festivali ==

* 2000 Sunčane skale - Evo ima godina (duet s skupino Makadam), zmagovalna pesem
* 2004 Budva - Sjaj u rosi
* 2011 Sunčane skale – Ne vjeruj nikom

== Literatura ==

* {{Navedi knjigo|ref=harv|last=Janjatović|first=Petar|authorlink=Петар Јањатовић|title=Ex YU rock enciklopedija|year=2003|url=|publisher=Čigoja štampa|location=Beograd|id={{COBISS|ID=137175308}}}}

== Zunanje povezave ==

* [https://web.archive.org/web/20060907024032/http://www.mladenvojicic-tifa.com/ Uradna predstavitev - revija Vox]
* [https://web.archive.org/web/20060822140848/http://www.modrica.com/tifa/ Neuradna predstavitev]
* [https://web.archive.org/web/20060721030020/http://www.bhdani.com/arhiva/226/t22605.shtml Intervju - celotna zgodba, ''Dani'', 5. okt. leta 2001]
* [http://milosm.coolfreepage.com/Intervju%20Tifa.html Zbirka več intervjujev] {{Wayback|url=http://milosm.coolfreepage.com/Intervju%20Tifa.html|date=20081210233924}}  
[[Kategorija:Rojeni leta 1960]]
[[Kategorija:Bosanci]]
[[Kategorija:Jugoslovanska glasba]]
[[Kategorija:Strani z nepregledanimi prevodi]]</text>
      <sha1>38a6ckaw8xcb5txjhxlemljz9rsivhn</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5726670</id>
      <parentid>5726669</parentid>
      <timestamp>2022-08-02T13:08:10Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>EmiliaITČA</username>
        <id>207895</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7635" xml:space="preserve">{{Infopolje Glasbeni ustvarjalec
| background       = person
| name             = Mladen Vojičić
| alias            = Tifa
| birth_date       = {{Birth date and age|1960|10|17}}
| birth_place      = Sarajevo, FNRJ
| genre            = pop, rock
| past_member_of   = Bijelo dugme, Divlje jagode
}}
'''Mladen Vojičić''', bolj znan pod vzdevkom '''Tifa''', (rojen [[17. oktober|17. oktobra]] [[1960]] v [[Sarajevo|Sarajevu]], [[Socialistična republika Bosna in Hercegovina|NR Bosna in Hercegovina]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|FNRJ]]) je [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|jugoslovanski]] in [[Bosna in Hercegovina|bosansko]] -hercegovski rock pevec. Širši nekdanji Jugoslaviji je postal znan po svojem kratkotrajnem bivanju kot pevec [[Bijelo dugme|Bijelega]] [[1980.|dugmeta]] sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja.

Poleg tega, da je bil v Bijelem Dugmetu, je z različnimi uspehi pel v številnih skupinah (najbolj znane so [[Teška industrija]], Vatreni poljubac in [[Divlje jagode|Divlje Jagode]] ). Danes Tifa vodi solo kariero.

== Zgodnja leta ==
Pred četrtim letom se ga je prijel vzdevek Tifa, ker je oboževal vlake in je pogosto kričal »Ide lokomo'''tifa'''«, ker je imel težave z izgovorjavo črke V.

Že zelo zgodaj je začel peti. Do petega leta starosti je poznal celoten [[Indexi]] repertoar. V osnovni šoli je postal oboževalec [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|britanske]] skupine Sweet . Končal je srednjo šolo. Poskušal je obiskovati več fakultet Univerze v Sarajevu (strojno, arhitekturno, geodetsko), a je sčasoma vsako od njih zapustil, preden se je odločil posvetiti glasbi.

== Glasbena kariera ==

=== Zgodnje obdobje ===
V svoji prvi skupini je igral [[Bas kitara|bas kitaro]], peti pa je začel, ko pevec skupine nekega dne ni prišel na vajo. Čez nekaj časa je skupina razpadla, saj so vsi razen Tife izgubili zanimanje za glasbo. Njegova zadnja skupina pred odhodom [[Jugoslovanska ljudska armada|v vojsko]] se je imenovala Paradoks . V vojski je vzdrževal razmerje z Zlatanom Čehićem, basistom Paradoxa. Začeli so tudi izmenjavo paketov z avdiokasetami s skladbami Čehića in avtorja Tife. Po vrnitvi iz vojske je izvedel, da so Paradox razpadli in da se je Zlatan pridružil skupini Top, zato je besedila vzel nazaj in poiskal novo skupino, a končal v Topu. Skupina je obstajala do januarja [[1983]] .

Vmes so se po Sarajevu razširile zgodbe o Tifinem odličnem glasu, tako da so ljudje k njemu prihajali s ponudbami, da se pridruži njihovim skupinam. To je vodilo do sodelovanja v več skupinah, od katerih nobena ni trajala dovolj dolgo, da bi dosegla kakršno koli priljubljenost. Tifa je bil kratek čas član novoustanovljene skupine [[Teška industrija]], ki je do [[1984|leta 1984]] uporabljala njegova besedila. posneli povratniški album &quot; ''Povovno sa vama'' &quot;.

=== Bijelo dugme ===
[[Slika:Tifa_i_Bregovic_Nis_polovina_80-ih.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/ff/Tifa_i_Bregovic_Nis_polovina_80-ih.jpg/250px-Tifa_i_Bregovic_Nis_polovina_80-ih.jpg|desno|sličica|250x250_pik| Tifa (spredaj) in [[Goran Bregović]] (zadaj) na nastopu v [[Niš|Nišu]], 1985. leta.]]
Medtem ko je poskušal priti v stik z Milićem Vukašinovićem, da bi se morda pridružil njegovi skupini, je leta 1984. [[Goran Bregović]] ga je povabil v [[Bijelo dugme|Bijelo Dugme]] kot zamenjavo za nedavno odšelega [[Željko Bebek|Željka Bebeka]] .

Samo 24-letni Tifa ni bil dobro pripravljen na takojšnjo zvezdniško slavo, h kateri je bil namenjen. Potem ko je nekako dokončala album &quot; ''Kosovka djevka'' &quot;, se je skupina podala na, kot kaže, izjemno problematično turnejo. Zadnji Tifin nastop z Bijelim dugmem je bil [[2. avgust|2. avgusta]] [[1985]]  v [[Moskva|Moskvi]] . Do oktobra 1985. Tifa je zapustil skupino.

=== Pika po dugme ===
Na glasbeni sceni je bil njegov prvi korak v samostojni karieri duet z Željkom Bebekom za ''Bebekov novi projekt Armija B.'' Nekdanja člana Bijelega dugmeta sta celo skupaj odšla na turnejo, a se je znova izkazalo, da se Tifa ne bo dobro znašel, saj je na polovici turneje izpadel z obrazložitvijo, da vseeno ni bila uspešna.

Jeseni [[1986]] se je Tifa končno pridružil Miliću Vukašinoviću v Vatrenem poljupcu in z njimi posnel album &quot;100% Rock'N'Roll&quot;.

Tifa so nato zaposlili v [[Divlje jagode|Divljih jagodah]], kot zamenjavo za Alena Islamovića .

Potem ko je z njimi posnel en album, je skupino leta [[1988]] zapustil. in posneli nov material pod imenom Tifa &amp; Vlado s klaviaturistom Vladom Prodanom (ki je pred tem igral tudi v Divljih jagodah in na ''&quot;Armiji B&quot;'' ). Vendar nobena založba ni pokazala zanimanja za izdajo albuma.

[[1989]] . je uspešno izdal svoj prvi samostojni album ''&quot;'' &quot;, ki ga je posnel s skupino Tifa, novoustanovljeno skupino, ki jo sestavljajo glasbeniki skupin, s katerimi je že nastopal: Aleksandar Šimraga (nekoč v Topu), Vladimi Podanji (Divlje Jagode), Mustafa Čizmić (Bolero) in Veso Grumić (Top), ob pomoči Đorđa Ilijana, ki je med snemanjem v studiu igral klaviature. Tifa je napisal večino pesmi. Približno v istem času se je Tifa poskušal dogovoriti za prestop v Atomsko sklonište, ki je iskalo zamenjavo za Serđa Blažića Đoserja, a se to ni uresničilo.

V začetku [[1990|devetdesetih]] je Tifa nastopal na koncertih z novo zasedbo skupine Tifa, v kateri je bil eden izmed članov Zlatan Čehić (sodelavec iz časa Paradoxa). Tifa je bil skupaj z Zlatanom jeseni 1990. izdal svoj drugi solo album ''&quot;Samo ljubav postoji&quot;'' .

Večji del [[Obleganje Sarajeva|obleganja Sarajeva]] je ostal v rojstnem kraju. V tistem vojnem obdobju se je Tifa poročil z Ljiljano Matić, dekletom, s katero je bil v zvezi od leta 1981. Tifa je leta [[1995]] . zapustil Sarajevo in odšel v [[Nemčija|Nemčijo]] . Tam se je ponovno povezal z Divljimi jagodami in nato ustanovil svojo skupino. Kmalu za tem se je vrnil v Sarajevo in nadaljeval solo kariero.

V [[1995|letu 1995]] Leta 2008 je delal na svojem naslednjem albumu &quot; ''Dani bez tebe''&quot;, na katerem je sodeloval s Seadom Lipovcem, besedilo pa je iz [[London|Londona]] poslal Zlatan Arslanagić .

[[2000]] . Leta 2008 je s pesmijo ''Evo ima godina'' zmagal na festivalu Sunčane skale v duetu z Gordano Ivandić (sestro Ipeta Ivandića) in skupino Makadam .

junij [[2005]] . udeležil ponovnega srečanja Bijelih Dugme treh velikih poslovilnih koncertih. Leta [[2013]] izdal svoj sedmi samostojni album z naslovom &quot;Spreman na sve&quot;.

== Festivali ==

* 2000 Sunčane skale - Evo ima godina (duet s skupino Makadam), zmagovalna pesem
* 2004 Budva - Sjaj u rosi
* 2011 Sunčane skale – Ne vjeruj nikom

== Literatura ==

* {{Navedi knjigo|ref=harv|last=Janjatović|first=Petar|authorlink=Петар Јањатовић|title=Ex YU rock enciklopedija|year=2003|url=|publisher=Čigoja štampa|location=Beograd|id={{COBISS|ID=137175308}}}}

== Zunanje povezave ==

* [https://web.archive.org/web/20060907024032/http://www.mladenvojicic-tifa.com/ Uradna predstavitev - revija Vox]
* [https://web.archive.org/web/20060822140848/http://www.modrica.com/tifa/ Neuradna predstavitev]
* [https://web.archive.org/web/20060721030020/http://www.bhdani.com/arhiva/226/t22605.shtml Intervju - celotna zgodba, ''Dani'', 5. okt. leta 2001]
* [http://milosm.coolfreepage.com/Intervju%20Tifa.html Zbirka več intervjujev] {{Wayback|url=http://milosm.coolfreepage.com/Intervju%20Tifa.html|date=20081210233924}}  
[[Kategorija:Rojeni leta 1960]]
[[Kategorija:Bosanci]]
[[Kategorija:Jugoslovanska glasba]]
[[Kategorija:Strani z nepregledanimi prevodi]]</text>
      <sha1>oqhvkw68q35sqa0y35fvr8vlan47bhu</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5726671</id>
      <parentid>5726670</parentid>
      <timestamp>2022-08-02T13:08:37Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>EmiliaITČA</username>
        <id>207895</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7633" xml:space="preserve">{{Infopolje Glasbeni ustvarjalec
| background       = person
| name             = Mladen Vojičić
| alias            = Tifa
| birth_date       = {{Birth date and age|1960|10|17}}
| birth_place      = Sarajevo, FNRJ
| genre            = pop, rock
| past_member_of   = Bijelo dugme, Divlje jagode
}}
'''Mladen Vojičić''', bolj znan pod vzdevkom '''Tifa''', (rojen [[17. oktober|17. oktobra]] [[1960]] v [[Sarajevo|Sarajevu]], [[Socialistična republika Bosna in Hercegovina|NR Bosna in Hercegovina]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|FNRJ]]) je [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|jugoslovanski]] in [[Bosna in Hercegovina|bosansko]]-hercegovski rock pevec. Širši nekdanji Jugoslaviji je postal znan po svojem kratkotrajnem bivanju kot pevec [[Bijelo dugme|Bijelega]] [[1980.|dugmeta]] sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja.

Poleg tega, da je bil v Bijelem Dugmetu, je z različnimi uspehi pel v številnih skupinah (najbolj znane so [[Teška industrija]], Vatreni poljubac in [[Divlje jagode|Divlje Jagode]]). Danes Tifa vodi solo kariero.

== Zgodnja leta ==
Pred četrtim letom se ga je prijel vzdevek Tifa, ker je oboževal vlake in je pogosto kričal »Ide lokomo'''tifa'''«, ker je imel težave z izgovorjavo črke V.

Že zelo zgodaj je začel peti. Do petega leta starosti je poznal celoten [[Indexi]] repertoar. V osnovni šoli je postal oboževalec [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|britanske]] skupine Sweet . Končal je srednjo šolo. Poskušal je obiskovati več fakultet Univerze v Sarajevu (strojno, arhitekturno, geodetsko), a je sčasoma vsako od njih zapustil, preden se je odločil posvetiti glasbi.

== Glasbena kariera ==

=== Zgodnje obdobje ===
V svoji prvi skupini je igral [[Bas kitara|bas kitaro]], peti pa je začel, ko pevec skupine nekega dne ni prišel na vajo. Čez nekaj časa je skupina razpadla, saj so vsi razen Tife izgubili zanimanje za glasbo. Njegova zadnja skupina pred odhodom [[Jugoslovanska ljudska armada|v vojsko]] se je imenovala Paradoks . V vojski je vzdrževal razmerje z Zlatanom Čehićem, basistom Paradoxa. Začeli so tudi izmenjavo paketov z avdiokasetami s skladbami Čehića in avtorja Tife. Po vrnitvi iz vojske je izvedel, da so Paradox razpadli in da se je Zlatan pridružil skupini Top, zato je besedila vzel nazaj in poiskal novo skupino, a končal v Topu. Skupina je obstajala do januarja [[1983]] .

Vmes so se po Sarajevu razširile zgodbe o Tifinem odličnem glasu, tako da so ljudje k njemu prihajali s ponudbami, da se pridruži njihovim skupinam. To je vodilo do sodelovanja v več skupinah, od katerih nobena ni trajala dovolj dolgo, da bi dosegla kakršno koli priljubljenost. Tifa je bil kratek čas član novoustanovljene skupine [[Teška industrija]], ki je do [[1984|leta 1984]] uporabljala njegova besedila. posneli povratniški album &quot; ''Povovno sa vama'' &quot;.

=== Bijelo dugme ===
[[Slika:Tifa_i_Bregovic_Nis_polovina_80-ih.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/ff/Tifa_i_Bregovic_Nis_polovina_80-ih.jpg/250px-Tifa_i_Bregovic_Nis_polovina_80-ih.jpg|desno|sličica|250x250_pik| Tifa (spredaj) in [[Goran Bregović]] (zadaj) na nastopu v [[Niš|Nišu]], 1985. leta.]]
Medtem ko je poskušal priti v stik z Milićem Vukašinovićem, da bi se morda pridružil njegovi skupini, je leta 1984. [[Goran Bregović]] ga je povabil v [[Bijelo dugme|Bijelo Dugme]] kot zamenjavo za nedavno odšelega [[Željko Bebek|Željka Bebeka]] .

Samo 24-letni Tifa ni bil dobro pripravljen na takojšnjo zvezdniško slavo, h kateri je bil namenjen. Potem ko je nekako dokončala album &quot; ''Kosovka djevka'' &quot;, se je skupina podala na, kot kaže, izjemno problematično turnejo. Zadnji Tifin nastop z Bijelim dugmem je bil [[2. avgust|2. avgusta]] [[1985]]  v [[Moskva|Moskvi]] . Do oktobra 1985. Tifa je zapustil skupino.

=== Pika po dugme ===
Na glasbeni sceni je bil njegov prvi korak v samostojni karieri duet z Željkom Bebekom za ''Bebekov novi projekt Armija B.'' Nekdanja člana Bijelega dugmeta sta celo skupaj odšla na turnejo, a se je znova izkazalo, da se Tifa ne bo dobro znašel, saj je na polovici turneje izpadel z obrazložitvijo, da vseeno ni bila uspešna.

Jeseni [[1986]] se je Tifa končno pridružil Miliću Vukašinoviću v Vatrenem poljupcu in z njimi posnel album &quot;100% Rock'N'Roll&quot;.

Tifa so nato zaposlili v [[Divlje jagode|Divljih jagodah]], kot zamenjavo za Alena Islamovića .

Potem ko je z njimi posnel en album, je skupino leta [[1988]] zapustil. in posneli nov material pod imenom Tifa &amp; Vlado s klaviaturistom Vladom Prodanom (ki je pred tem igral tudi v Divljih jagodah in na ''&quot;Armiji B&quot;'' ). Vendar nobena založba ni pokazala zanimanja za izdajo albuma.

[[1989]] . je uspešno izdal svoj prvi samostojni album ''&quot;'' &quot;, ki ga je posnel s skupino Tifa, novoustanovljeno skupino, ki jo sestavljajo glasbeniki skupin, s katerimi je že nastopal: Aleksandar Šimraga (nekoč v Topu), Vladimi Podanji (Divlje Jagode), Mustafa Čizmić (Bolero) in Veso Grumić (Top), ob pomoči Đorđa Ilijana, ki je med snemanjem v studiu igral klaviature. Tifa je napisal večino pesmi. Približno v istem času se je Tifa poskušal dogovoriti za prestop v Atomsko sklonište, ki je iskalo zamenjavo za Serđa Blažića Đoserja, a se to ni uresničilo.

V začetku [[1990|devetdesetih]] je Tifa nastopal na koncertih z novo zasedbo skupine Tifa, v kateri je bil eden izmed članov Zlatan Čehić (sodelavec iz časa Paradoxa). Tifa je bil skupaj z Zlatanom jeseni 1990. izdal svoj drugi solo album ''&quot;Samo ljubav postoji&quot;'' .

Večji del [[Obleganje Sarajeva|obleganja Sarajeva]] je ostal v rojstnem kraju. V tistem vojnem obdobju se je Tifa poročil z Ljiljano Matić, dekletom, s katero je bil v zvezi od leta 1981. Tifa je leta [[1995]] . zapustil Sarajevo in odšel v [[Nemčija|Nemčijo]] . Tam se je ponovno povezal z Divljimi jagodami in nato ustanovil svojo skupino. Kmalu za tem se je vrnil v Sarajevo in nadaljeval solo kariero.

V [[1995|letu 1995]] Leta 2008 je delal na svojem naslednjem albumu &quot; ''Dani bez tebe''&quot;, na katerem je sodeloval s Seadom Lipovcem, besedilo pa je iz [[London|Londona]] poslal Zlatan Arslanagić .

[[2000]] . Leta 2008 je s pesmijo ''Evo ima godina'' zmagal na festivalu Sunčane skale v duetu z Gordano Ivandić (sestro Ipeta Ivandića) in skupino Makadam .

junij [[2005]] . udeležil ponovnega srečanja Bijelih Dugme treh velikih poslovilnih koncertih. Leta [[2013]] izdal svoj sedmi samostojni album z naslovom &quot;Spreman na sve&quot;.

== Festivali ==

* 2000 Sunčane skale - Evo ima godina (duet s skupino Makadam), zmagovalna pesem
* 2004 Budva - Sjaj u rosi
* 2011 Sunčane skale – Ne vjeruj nikom

== Literatura ==

* {{Navedi knjigo|ref=harv|last=Janjatović|first=Petar|authorlink=Петар Јањатовић|title=Ex YU rock enciklopedija|year=2003|url=|publisher=Čigoja štampa|location=Beograd|id={{COBISS|ID=137175308}}}}

== Zunanje povezave ==

* [https://web.archive.org/web/20060907024032/http://www.mladenvojicic-tifa.com/ Uradna predstavitev - revija Vox]
* [https://web.archive.org/web/20060822140848/http://www.modrica.com/tifa/ Neuradna predstavitev]
* [https://web.archive.org/web/20060721030020/http://www.bhdani.com/arhiva/226/t22605.shtml Intervju - celotna zgodba, ''Dani'', 5. okt. leta 2001]
* [http://milosm.coolfreepage.com/Intervju%20Tifa.html Zbirka več intervjujev] {{Wayback|url=http://milosm.coolfreepage.com/Intervju%20Tifa.html|date=20081210233924}}  
[[Kategorija:Rojeni leta 1960]]
[[Kategorija:Bosanci]]
[[Kategorija:Jugoslovanska glasba]]
[[Kategorija:Strani z nepregledanimi prevodi]]</text>
      <sha1>ralm540i8z6bf5k2xe7lt3y1tnc8sf4</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5726707</id>
      <parentid>5726671</parentid>
      <timestamp>2022-08-02T14:58:11Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Marko3</username>
        <id>1829</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7623" xml:space="preserve">{{Infopolje Glasbeni ustvarjalec
| background       = person
| name             = Mladen Vojičić
| alias            = Tifa
| birth_date       = {{Birth date and age|1960|10|17}}
| birth_place      = Sarajevo, FNRJ
| genre            = pop, rock
| past_member_of   = Bijelo dugme, Divlje jagode
}}
'''Mladen Vojičić''', bolj znan pod vzdevkom '''Tifa''', (rojen [[17. oktober|17. oktobra]] [[1960]] v [[Sarajevo|Sarajevu]], [[Socialistična republika Bosna in Hercegovina|NR Bosna in Hercegovina]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|FNRJ]]) je [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|jugoslovanski]] in [[Bosna in Hercegovina|bosansko]]-hercegovski rock pevec. Širši nekdanji Jugoslaviji je postal znan po svojem kratkotrajnem bivanju kot pevec v skupini [[Bijelo dugme]] sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja.

Poleg tega, da je bil v Bijelem Dugmetu, je z različnimi uspehi pel v številnih skupinah (najbolj znane so [[Teška industrija]], Vatreni poljubac in [[Divlje jagode|Divlje Jagode]]). Danes Tifa vodi solo kariero.

== Zgodnja leta ==
Pred četrtim letom se ga je prijel vzdevek Tifa, ker je oboževal vlake in je pogosto kričal »Ide lokomo'''tifa'''«, ker je imel težave z izgovorjavo črke V.

Že zelo zgodaj je začel peti. Do petega leta starosti je poznal celoten repertoar skupine [[Indexi]]. V osnovni šoli je postal oboževalec [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|britanske]] skupine Sweet. Končal je srednjo šolo. Obiskoval je več fakultet Univerze v Sarajevu (strojno, arhitekturno, geodetsko), a je sčasoma vsako od njih zapustil, preden se je odločil posvetiti glasbi.

== Glasbena kariera ==

=== Zgodnje obdobje ===
V svoji prvi skupini je igral [[Bas kitara|bas kitaro]], peti pa je začel, ko pevec skupine nekega dne ni prišel na vajo. Čez nekaj časa je skupina razpadla, saj so vsi razen Tife izgubili zanimanje za glasbo. Njegova zadnja skupina pred odhodom [[Jugoslovanska ljudska armada|v vojsko]] se je imenovala Paradox. V vojski je vzdrževal sodelovanje z Zlatanom Čehićem, basistom Paradoxa. Začeli so tudi izmenjavo paketov z avdiokasetami s skladbami Čehića in avtorja Tife. Po vrnitvi iz vojske je izvedel, da je skupina Paradox razpadla in da se je Zlatan pridružil skupini Top, zato je besedila vzel nazaj in poiskal novo skupino, a končal v Topu. Skupina je obstajala do januarja [[1983]].

Vmes so se po Sarajevu razširile zgodbe o Tifovem odličnem glasu, tako da so ljudje k njemu prihajali s ponudbami, da se pridruži njihovim skupinam. To je vodilo do sodelovanja v več skupinah, od katerih nobena ni trajala dovolj dolgo, da bi dosegla kakršno koli priljubljenost. Tifa je bil kratek čas član ponovno ustanovljene skupine [[Teška industrija]], ki je do [[1984|leta 1984]] uporabljala njegova besedila. Posneli so povratniški album ''Ponovno sa vama''.

=== Bijelo dugme ===
[[Slika:Tifa_i_Bregovic_Nis_polovina_80-ih.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/ff/Tifa_i_Bregovic_Nis_polovina_80-ih.jpg/250px-Tifa_i_Bregovic_Nis_polovina_80-ih.jpg|desno|sličica|250x250_pik| Tifa (spredaj) in [[Goran Bregović]] (zadaj) na nastopu v [[Niš|Nišu]], 1985. leta.]]
Medtem ko je poskušal priti v stik z Milićem Vukašinovićem, da bi se morda pridružil njegovi skupini, je leta 1984. [[Goran Bregović]] ga je povabil v [[Bijelo dugme|Bijelo Dugme]] kot zamenjavo za nedavno odšelega [[Željko Bebek|Željka Bebeka]] .

Samo 24-letni Tifa ni bil dobro pripravljen na takojšnjo zvezdniško slavo, h kateri je bil namenjen. Potem ko je nekako dokončala album &quot; ''Kosovka djevka'' &quot;, se je skupina podala na, kot kaže, izjemno problematično turnejo. Zadnji Tifin nastop z Bijelim dugmem je bil [[2. avgust|2. avgusta]] [[1985]]  v [[Moskva|Moskvi]] . Do oktobra 1985. Tifa je zapustil skupino.

=== Pika po dugme ===
Na glasbeni sceni je bil njegov prvi korak v samostojni karieri duet z Željkom Bebekom za ''Bebekov novi projekt Armija B.'' Nekdanja člana Bijelega dugmeta sta celo skupaj odšla na turnejo, a se je znova izkazalo, da se Tifa ne bo dobro znašel, saj je na polovici turneje izpadel z obrazložitvijo, da vseeno ni bila uspešna.

Jeseni [[1986]] se je Tifa končno pridružil Miliću Vukašinoviću v Vatrenem poljupcu in z njimi posnel album &quot;100% Rock'N'Roll&quot;.

Tifa so nato zaposlili v [[Divlje jagode|Divljih jagodah]], kot zamenjavo za Alena Islamovića .

Potem ko je z njimi posnel en album, je skupino leta [[1988]] zapustil. in posneli nov material pod imenom Tifa &amp; Vlado s klaviaturistom Vladom Prodanom (ki je pred tem igral tudi v Divljih jagodah in na ''&quot;Armiji B&quot;'' ). Vendar nobena založba ni pokazala zanimanja za izdajo albuma.

[[1989]] . je uspešno izdal svoj prvi samostojni album ''&quot;'' &quot;, ki ga je posnel s skupino Tifa, novoustanovljeno skupino, ki jo sestavljajo glasbeniki skupin, s katerimi je že nastopal: Aleksandar Šimraga (nekoč v Topu), Vladimi Podanji (Divlje Jagode), Mustafa Čizmić (Bolero) in Veso Grumić (Top), ob pomoči Đorđa Ilijana, ki je med snemanjem v studiu igral klaviature. Tifa je napisal večino pesmi. Približno v istem času se je Tifa poskušal dogovoriti za prestop v Atomsko sklonište, ki je iskalo zamenjavo za Serđa Blažića Đoserja, a se to ni uresničilo.

V začetku [[1990|devetdesetih]] je Tifa nastopal na koncertih z novo zasedbo skupine Tifa, v kateri je bil eden izmed članov Zlatan Čehić (sodelavec iz časa Paradoxa). Tifa je bil skupaj z Zlatanom jeseni 1990. izdal svoj drugi solo album ''&quot;Samo ljubav postoji&quot;'' .

Večji del [[Obleganje Sarajeva|obleganja Sarajeva]] je ostal v rojstnem kraju. V tistem vojnem obdobju se je Tifa poročil z Ljiljano Matić, dekletom, s katero je bil v zvezi od leta 1981. Tifa je leta [[1995]] . zapustil Sarajevo in odšel v [[Nemčija|Nemčijo]] . Tam se je ponovno povezal z Divljimi jagodami in nato ustanovil svojo skupino. Kmalu za tem se je vrnil v Sarajevo in nadaljeval solo kariero.

V [[1995|letu 1995]] Leta 2008 je delal na svojem naslednjem albumu &quot; ''Dani bez tebe''&quot;, na katerem je sodeloval s Seadom Lipovcem, besedilo pa je iz [[London|Londona]] poslal Zlatan Arslanagić .

[[2000]] . Leta 2008 je s pesmijo ''Evo ima godina'' zmagal na festivalu Sunčane skale v duetu z Gordano Ivandić (sestro Ipeta Ivandića) in skupino Makadam .

junij [[2005]] . udeležil ponovnega srečanja Bijelih Dugme treh velikih poslovilnih koncertih. Leta [[2013]] izdal svoj sedmi samostojni album z naslovom &quot;Spreman na sve&quot;.

== Festivali ==

* 2000 Sunčane skale - Evo ima godina (duet s skupino Makadam), zmagovalna pesem
* 2004 Budva - Sjaj u rosi
* 2011 Sunčane skale – Ne vjeruj nikom

== Literatura ==

* {{Navedi knjigo|ref=harv|last=Janjatović|first=Petar|authorlink=Петар Јањатовић|title=Ex YU rock enciklopedija|year=2003|url=|publisher=Čigoja štampa|location=Beograd|id={{COBISS|ID=137175308}}}}

== Zunanje povezave ==

* [https://web.archive.org/web/20060907024032/http://www.mladenvojicic-tifa.com/ Uradna predstavitev - revija Vox]
* [https://web.archive.org/web/20060822140848/http://www.modrica.com/tifa/ Neuradna predstavitev]
* [https://web.archive.org/web/20060721030020/http://www.bhdani.com/arhiva/226/t22605.shtml Intervju - celotna zgodba, ''Dani'', 5. okt. leta 2001]
* [http://milosm.coolfreepage.com/Intervju%20Tifa.html Zbirka več intervjujev] {{Wayback|url=http://milosm.coolfreepage.com/Intervju%20Tifa.html|date=20081210233924}}  
[[Kategorija:Rojeni leta 1960]]
[[Kategorija:Bosanci]]
[[Kategorija:Jugoslovanska glasba]]
[[Kategorija:Strani z nepregledanimi prevodi]]</text>
      <sha1>7xcmaocb1yh7ams1gcm1vkqcjr7asvf</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5726708</id>
      <parentid>5726707</parentid>
      <timestamp>2022-08-02T15:10:59Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Marko3</username>
        <id>1829</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Glasbena kariera */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7724" xml:space="preserve">{{Infopolje Glasbeni ustvarjalec
| background       = person
| name             = Mladen Vojičić
| alias            = Tifa
| birth_date       = {{Birth date and age|1960|10|17}}
| birth_place      = Sarajevo, FNRJ
| genre            = pop, rock
| past_member_of   = Bijelo dugme, Divlje jagode
}}
'''Mladen Vojičić''', bolj znan pod vzdevkom '''Tifa''', (rojen [[17. oktober|17. oktobra]] [[1960]] v [[Sarajevo|Sarajevu]], [[Socialistična republika Bosna in Hercegovina|NR Bosna in Hercegovina]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|FNRJ]]) je [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|jugoslovanski]] in [[Bosna in Hercegovina|bosansko]]-hercegovski rock pevec. Širši nekdanji Jugoslaviji je postal znan po svojem kratkotrajnem bivanju kot pevec v skupini [[Bijelo dugme]] sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja.

Poleg tega, da je bil v Bijelem Dugmetu, je z različnimi uspehi pel v številnih skupinah (najbolj znane so [[Teška industrija]], Vatreni poljubac in [[Divlje jagode|Divlje Jagode]]). Danes Tifa vodi solo kariero.

== Zgodnja leta ==
Pred četrtim letom se ga je prijel vzdevek Tifa, ker je oboževal vlake in je pogosto kričal »Ide lokomo'''tifa'''«, ker je imel težave z izgovorjavo črke V.

Že zelo zgodaj je začel peti. Do petega leta starosti je poznal celoten repertoar skupine [[Indexi]]. V osnovni šoli je postal oboževalec [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|britanske]] skupine Sweet. Končal je srednjo šolo. Obiskoval je več fakultet Univerze v Sarajevu (strojno, arhitekturno, geodetsko), a je sčasoma vsako od njih zapustil, preden se je odločil posvetiti glasbi.

== Glasbena kariera ==

=== Zgodnje obdobje ===
V svoji prvi skupini Prvi čin je igral [[Bas kitara|bas kitaro]]. Po kakšnem mesecu se je pridružil skupini Kako kad, kjer je začel peti, ko pevec skupine nekega dne ni prišel na vajo. Čez nekaj časa je skupina razpadla, saj so vsi razen Tife izgubili zanimanje za glasbo. Njegova zadnja skupina pred odhodom v [[Jugoslovanska ljudska armada|vojsko]] se je imenovala Paradox. V vojski je vzdrževal stike z Zlatanom Čehićem, basistom Paradoxa. Začela sta ustvarjati avdioposnetke, tako da sta si izmenjevala pošiljke z avdiokasetami s skladbami Čehića in avtorja Tife. Po vrnitvi iz vojske je izvedel, da je skupina Paradox razpadla in da se je Zlatan pridružil skupini Top, zato je besedila vzel nazaj in poiskal novo skupino, a končal v Topu. Skupina je obstajala do januarja [[1983]].

Vmes so se po Sarajevu razširile zgodbe o Tifovem odličnem glasu, tako da so ljudje k njemu prihajali s ponudbami, da se pridruži njihovim skupinam. To je vodilo do sodelovanja v več skupinah, od katerih nobena ni trajala dovolj dolgo, da bi dosegla kakršno koli priljubljenost. Tifa je bil kratek čas član ponovno ustanovljene skupine [[Teška industrija]], ki je do [[1984|leta 1984]] uporabljala njegova besedila. Posneli so povratniški album ''Ponovno sa vama''.

=== Bijelo dugme ===
[[Slika:Tifa_i_Bregovic_Nis_polovina_80-ih.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/ff/Tifa_i_Bregovic_Nis_polovina_80-ih.jpg/250px-Tifa_i_Bregovic_Nis_polovina_80-ih.jpg|desno|sličica|250x250_pik| Tifa (spredaj) in [[Goran Bregović]] (zadaj) na nastopu v [[Niš|Nišu]], 1985. leta.]]
Medtem ko je poskušal priti v stik z Milićem Vukašinovićem, da bi se morda pridružil njegovi skupini, je leta 1984. [[Goran Bregović]] ga je povabil v [[Bijelo dugme|Bijelo Dugme]] kot zamenjavo za nedavno odšelega [[Željko Bebek|Željka Bebeka]] .

Samo 24-letni Tifa ni bil dobro pripravljen na takojšnjo zvezdniško slavo, h kateri je bil namenjen. Potem ko je nekako dokončala album &quot; ''Kosovka djevka'' &quot;, se je skupina podala na, kot kaže, izjemno problematično turnejo. Zadnji Tifin nastop z Bijelim dugmem je bil [[2. avgust|2. avgusta]] [[1985]]  v [[Moskva|Moskvi]] . Do oktobra 1985. Tifa je zapustil skupino.

=== Pika po dugme ===
Na glasbeni sceni je bil njegov prvi korak v samostojni karieri duet z Željkom Bebekom za ''Bebekov novi projekt Armija B.'' Nekdanja člana Bijelega dugmeta sta celo skupaj odšla na turnejo, a se je znova izkazalo, da se Tifa ne bo dobro znašel, saj je na polovici turneje izpadel z obrazložitvijo, da vseeno ni bila uspešna.

Jeseni [[1986]] se je Tifa končno pridružil Miliću Vukašinoviću v Vatrenem poljupcu in z njimi posnel album &quot;100% Rock'N'Roll&quot;.

Tifa so nato zaposlili v [[Divlje jagode|Divljih jagodah]], kot zamenjavo za Alena Islamovića .

Potem ko je z njimi posnel en album, je skupino leta [[1988]] zapustil. in posneli nov material pod imenom Tifa &amp; Vlado s klaviaturistom Vladom Prodanom (ki je pred tem igral tudi v Divljih jagodah in na ''&quot;Armiji B&quot;'' ). Vendar nobena založba ni pokazala zanimanja za izdajo albuma.

[[1989]] . je uspešno izdal svoj prvi samostojni album ''&quot;'' &quot;, ki ga je posnel s skupino Tifa, novoustanovljeno skupino, ki jo sestavljajo glasbeniki skupin, s katerimi je že nastopal: Aleksandar Šimraga (nekoč v Topu), Vladimi Podanji (Divlje Jagode), Mustafa Čizmić (Bolero) in Veso Grumić (Top), ob pomoči Đorđa Ilijana, ki je med snemanjem v studiu igral klaviature. Tifa je napisal večino pesmi. Približno v istem času se je Tifa poskušal dogovoriti za prestop v Atomsko sklonište, ki je iskalo zamenjavo za Serđa Blažića Đoserja, a se to ni uresničilo.

V začetku [[1990|devetdesetih]] je Tifa nastopal na koncertih z novo zasedbo skupine Tifa, v kateri je bil eden izmed članov Zlatan Čehić (sodelavec iz časa Paradoxa). Tifa je bil skupaj z Zlatanom jeseni 1990. izdal svoj drugi solo album ''&quot;Samo ljubav postoji&quot;'' .

Večji del [[Obleganje Sarajeva|obleganja Sarajeva]] je ostal v rojstnem kraju. V tistem vojnem obdobju se je Tifa poročil z Ljiljano Matić, dekletom, s katero je bil v zvezi od leta 1981. Tifa je leta [[1995]] . zapustil Sarajevo in odšel v [[Nemčija|Nemčijo]] . Tam se je ponovno povezal z Divljimi jagodami in nato ustanovil svojo skupino. Kmalu za tem se je vrnil v Sarajevo in nadaljeval solo kariero.

V [[1995|letu 1995]] Leta 2008 je delal na svojem naslednjem albumu &quot; ''Dani bez tebe''&quot;, na katerem je sodeloval s Seadom Lipovcem, besedilo pa je iz [[London|Londona]] poslal Zlatan Arslanagić .

[[2000]] . Leta 2008 je s pesmijo ''Evo ima godina'' zmagal na festivalu Sunčane skale v duetu z Gordano Ivandić (sestro Ipeta Ivandića) in skupino Makadam .

junij [[2005]] . udeležil ponovnega srečanja Bijelih Dugme treh velikih poslovilnih koncertih. Leta [[2013]] izdal svoj sedmi samostojni album z naslovom &quot;Spreman na sve&quot;.

== Festivali ==

* 2000 Sunčane skale - Evo ima godina (duet s skupino Makadam), zmagovalna pesem
* 2004 Budva - Sjaj u rosi
* 2011 Sunčane skale – Ne vjeruj nikom

== Literatura ==

* {{Navedi knjigo|ref=harv|last=Janjatović|first=Petar|authorlink=Петар Јањатовић|title=Ex YU rock enciklopedija|year=2003|url=|publisher=Čigoja štampa|location=Beograd|id={{COBISS|ID=137175308}}}}

== Zunanje povezave ==

* [https://web.archive.org/web/20060907024032/http://www.mladenvojicic-tifa.com/ Uradna predstavitev - revija Vox]
* [https://web.archive.org/web/20060822140848/http://www.modrica.com/tifa/ Neuradna predstavitev]
* [https://web.archive.org/web/20060721030020/http://www.bhdani.com/arhiva/226/t22605.shtml Intervju - celotna zgodba, ''Dani'', 5. okt. leta 2001]
* [http://milosm.coolfreepage.com/Intervju%20Tifa.html Zbirka več intervjujev] {{Wayback|url=http://milosm.coolfreepage.com/Intervju%20Tifa.html|date=20081210233924}}  
[[Kategorija:Rojeni leta 1960]]
[[Kategorija:Bosanci]]
[[Kategorija:Jugoslovanska glasba]]
[[Kategorija:Strani z nepregledanimi prevodi]]</text>
      <sha1>0x2bfv89r65valnob8mejh74kvmakrg</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Tifa</title>
    <ns>0</ns>
    <id>521905</id>
    <redirect title="Mladen Vojičić" />
    <revision>
      <id>5726690</id>
      <timestamp>2022-08-02T13:54:04Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Romanm</username>
        <id>13</id>
      </contributor>
      <comment>preusmeritev na [[Mladen Vojičić]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="34" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV [[Mladen Vojičić]]</text>
      <sha1>6n6cd957t5f1bi9gdnihkqk6s0spqwx</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Uporabniški pogovor:BKutin</title>
    <ns>3</ns>
    <id>521907</id>
    <revision>
      <id>5726712</id>
      <timestamp>2022-08-02T15:23:11Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <comment>[[WP:KOI]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2294" xml:space="preserve">[[File:Information.svg|25px|alt=|link=]] Dobrodošel v Wikipediji, BKutin. Čeprav je vsakdo dobrodošel pri urejanju te enciklopedije, se zdi, da si povezan z ljudmi ali stvarmi, [[Posebno:Prispevki/BKutin|o katerih si pisal]] v članku [[Blaž Kutin]] - zaradi tega si mogoče v [[WP:KOI|konfliktu interesov]]. 

Za vse urejevalce velja pravilo o [[Wikipedija:Nepristranskost|nepristranskosti]]. Ljudje, ki so tesno povezani s témo, imajo o njej pogosto popačen pogled, zaradi česar lahko nenamerno nastane pretirano laskav ali omalovažujoč članek. Članka o temi, s katero si tesno povezan, ti ni prepovedano spreminjati, toda biti moraš še posebej pozoren, da so tvoja urejanja preverljiva z [[Wikipedija:Zanesljivi viri|zanesljivimi viri]] in napisana brez predsodkov.  

Če si tesno povezan s témo, je tukaj nekaj načinov, kako lahko zmanjšaš tveganje za nastanek problemov:

*'''Vzdrži se ali pa z veliko previdnostjo urejaj oz. ustvarjaj''' članke, ki so povezani s teboj, tvojo organizacijo ali tvojimi tekmeci, kot tudi z njihovimi projekti in proizvodi.
*'''Raje predlagaj izboljšave na [[Wikipedija:Pogovorna stran|pogovorni strani]] članka''', da jih lahko vnese kdo od nevpletenih urejevalcev.
*'''Bodi pozoren na razprave o izbrisu'''. Vsakdo lahko zagotavlja informacije o [[Wikipedija:Brez izvirnega raziskovanja#Zanesljive publikacije|neodvisnih virih]] v [[Wikipedija:Predlogi za brisanje|razpravah za izbris]], toda izogibaj se zavzemanju za izbris člankov o tvojih tekmecih.
*'''Izogibaj se ustvarjanju povezav''' na članke v Wikipediji in spletne strani sebe ali svoje organizacije v drugih člankih (glej [[Wikipedija:Smetenje]]).

Prosimo, da se seznaniš z ustreznimi pravili in smernicami, še posebno s tistimi, ki se tičejo [[Wikipedija:Nepristranskost|nepristranskosti]], [[Wikipedija:Preverljivost|preverljivosti informacij]] in [[Wikipedija:Avtobiografija|avtobiografij]].

Hvala.&lt;!-- SPODNJA KATEGORIJA se lahko odstrani, če je uporabnik blokiran, se izkaže, da nima konflikta interesov, ali na obvestilo že dlje časa ni odziva. --&gt;[[Kategorija:Uporabniške pogovorne strani z obvestilom Ou-koi|{{PAGENAME}}]]&lt;!-- Template:uw-coi --&gt; — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 17:22, 2. avgust 2022 (CEST)</text>
      <sha1>qaxlkgdvt5x8ndfdca62ng60990lxyt</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5726713</id>
      <parentid>5726712</parentid>
      <timestamp>2022-08-02T15:39:22Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>BKutin</username>
        <id>213892</id>
      </contributor>
      <comment>Odgovor</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2796" xml:space="preserve">[[File:Information.svg|25px|alt=|link=]] Dobrodošel v Wikipediji, BKutin. Čeprav je vsakdo dobrodošel pri urejanju te enciklopedije, se zdi, da si povezan z ljudmi ali stvarmi, [[Posebno:Prispevki/BKutin|o katerih si pisal]] v članku [[Blaž Kutin]] - zaradi tega si mogoče v [[WP:KOI|konfliktu interesov]]. 

Za vse urejevalce velja pravilo o [[Wikipedija:Nepristranskost|nepristranskosti]]. Ljudje, ki so tesno povezani s témo, imajo o njej pogosto popačen pogled, zaradi česar lahko nenamerno nastane pretirano laskav ali omalovažujoč članek. Članka o temi, s katero si tesno povezan, ti ni prepovedano spreminjati, toda biti moraš še posebej pozoren, da so tvoja urejanja preverljiva z [[Wikipedija:Zanesljivi viri|zanesljivimi viri]] in napisana brez predsodkov.  

Če si tesno povezan s témo, je tukaj nekaj načinov, kako lahko zmanjšaš tveganje za nastanek problemov:

*'''Vzdrži se ali pa z veliko previdnostjo urejaj oz. ustvarjaj''' članke, ki so povezani s teboj, tvojo organizacijo ali tvojimi tekmeci, kot tudi z njihovimi projekti in proizvodi.
*'''Raje predlagaj izboljšave na [[Wikipedija:Pogovorna stran|pogovorni strani]] članka''', da jih lahko vnese kdo od nevpletenih urejevalcev.
*'''Bodi pozoren na razprave o izbrisu'''. Vsakdo lahko zagotavlja informacije o [[Wikipedija:Brez izvirnega raziskovanja#Zanesljive publikacije|neodvisnih virih]] v [[Wikipedija:Predlogi za brisanje|razpravah za izbris]], toda izogibaj se zavzemanju za izbris člankov o tvojih tekmecih.
*'''Izogibaj se ustvarjanju povezav''' na članke v Wikipediji in spletne strani sebe ali svoje organizacije v drugih člankih (glej [[Wikipedija:Smetenje]]).

Prosimo, da se seznaniš z ustreznimi pravili in smernicami, še posebno s tistimi, ki se tičejo [[Wikipedija:Nepristranskost|nepristranskosti]], [[Wikipedija:Preverljivost|preverljivosti informacij]] in [[Wikipedija:Avtobiografija|avtobiografij]].

Hvala.&lt;!-- SPODNJA KATEGORIJA se lahko odstrani, če je uporabnik blokiran, se izkaže, da nima konflikta interesov, ali na obvestilo že dlje časa ni odziva. --&gt;[[Kategorija:Uporabniške pogovorne strani z obvestilom Ou-koi|{{PAGENAME}}]]&lt;!-- Template:uw-coi --&gt; — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 17:22, 2. avgust 2022 (CEST)

:Zdravo,
:res je, pisal sem o samemu sebi, vključil pa sem samo najpomembnejše podatke. Ampak ne gre za samopromocijo, ampak kot nagrajevana, publicirana in nasploh vidna osebnost s področja kulture (predvsem film, književnost) želim imeti stran na wikipedii, to je vse. Tu imajo svojo stran veliko manj znane osebnosti, zato ne vidim problema. Prosim, da stran vrnete.
:lep pozdrav,
:Blaž Kutin [[Uporabnik:BKutin|BKutin]] ([[Uporabniški pogovor:BKutin|pogovor]]) 17:39, 2. avgust 2022 (CEST)</text>
      <sha1>s0bdrofqyutpfx9neg62tvnmujel7bb</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5726737</id>
      <parentid>5726713</parentid>
      <timestamp>2022-08-02T16:15:20Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09090091</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>Odgovor</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3362" xml:space="preserve">[[File:Information.svg|25px|alt=|link=]] Dobrodošel v Wikipediji, BKutin. Čeprav je vsakdo dobrodošel pri urejanju te enciklopedije, se zdi, da si povezan z ljudmi ali stvarmi, [[Posebno:Prispevki/BKutin|o katerih si pisal]] v članku [[Blaž Kutin]] - zaradi tega si mogoče v [[WP:KOI|konfliktu interesov]]. 

Za vse urejevalce velja pravilo o [[Wikipedija:Nepristranskost|nepristranskosti]]. Ljudje, ki so tesno povezani s témo, imajo o njej pogosto popačen pogled, zaradi česar lahko nenamerno nastane pretirano laskav ali omalovažujoč članek. Članka o temi, s katero si tesno povezan, ti ni prepovedano spreminjati, toda biti moraš še posebej pozoren, da so tvoja urejanja preverljiva z [[Wikipedija:Zanesljivi viri|zanesljivimi viri]] in napisana brez predsodkov.  

Če si tesno povezan s témo, je tukaj nekaj načinov, kako lahko zmanjšaš tveganje za nastanek problemov:

*'''Vzdrži se ali pa z veliko previdnostjo urejaj oz. ustvarjaj''' članke, ki so povezani s teboj, tvojo organizacijo ali tvojimi tekmeci, kot tudi z njihovimi projekti in proizvodi.
*'''Raje predlagaj izboljšave na [[Wikipedija:Pogovorna stran|pogovorni strani]] članka''', da jih lahko vnese kdo od nevpletenih urejevalcev.
*'''Bodi pozoren na razprave o izbrisu'''. Vsakdo lahko zagotavlja informacije o [[Wikipedija:Brez izvirnega raziskovanja#Zanesljive publikacije|neodvisnih virih]] v [[Wikipedija:Predlogi za brisanje|razpravah za izbris]], toda izogibaj se zavzemanju za izbris člankov o tvojih tekmecih.
*'''Izogibaj se ustvarjanju povezav''' na članke v Wikipediji in spletne strani sebe ali svoje organizacije v drugih člankih (glej [[Wikipedija:Smetenje]]).

Prosimo, da se seznaniš z ustreznimi pravili in smernicami, še posebno s tistimi, ki se tičejo [[Wikipedija:Nepristranskost|nepristranskosti]], [[Wikipedija:Preverljivost|preverljivosti informacij]] in [[Wikipedija:Avtobiografija|avtobiografij]].

Hvala.&lt;!-- SPODNJA KATEGORIJA se lahko odstrani, če je uporabnik blokiran, se izkaže, da nima konflikta interesov, ali na obvestilo že dlje časa ni odziva. --&gt;[[Kategorija:Uporabniške pogovorne strani z obvestilom Ou-koi|{{PAGENAME}}]]&lt;!-- Template:uw-coi --&gt; — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 17:22, 2. avgust 2022 (CEST)

:Zdravo,
:res je, pisal sem o samemu sebi, vključil pa sem samo najpomembnejše podatke. Ampak ne gre za samopromocijo, ampak kot nagrajevana, publicirana in nasploh vidna osebnost s področja kulture (predvsem film, književnost) želim imeti stran na wikipedii, to je vse. Tu imajo svojo stran veliko manj znane osebnosti, zato ne vidim problema. Prosim, da stran vrnete.
:lep pozdrav,
:Blaž Kutin [[Uporabnik:BKutin|BKutin]] ([[Uporabniški pogovor:BKutin|pogovor]]) 17:39, 2. avgust 2022 (CEST)
::Za enckilopedijo vsekakor nehigienično in neeakademsko, da pišeš o sebi ali povezanih subjektih (npr. delodajalcu). Vnos temelji na [[WP:POM]], ki je dokazan z [[WP:RS]] in [[WP:NV]]. Sicer pa na &quot;Tu imajo svojo stran veliko manj znane osebnosti, zato ne vidim problema&quot; lahko le rečem, da slab vnos ni razlog za še en drug slab vnos in ga tako predlagaj za brisanje ([[WP:PZB]]). '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 18:15, 2. avgust 2022 (CEST)</text>
      <sha1>i7crgoeeao200j2c2ymfty0puppvryc</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5726968</id>
      <parentid>5726737</parentid>
      <timestamp>2022-08-03T10:52:09Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <comment>+</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3569" xml:space="preserve">[[File:Information.svg|25px|alt=|link=]] Dobrodošel v Wikipediji, BKutin. Čeprav je vsakdo dobrodošel pri urejanju te enciklopedije, se zdi, da si povezan z ljudmi ali stvarmi, [[Posebno:Prispevki/BKutin|o katerih si pisal]] v članku [[Blaž Kutin]] - zaradi tega si mogoče v [[WP:KOI|konfliktu interesov]]. 

Za vse urejevalce velja pravilo o [[Wikipedija:Nepristranskost|nepristranskosti]]. Ljudje, ki so tesno povezani s témo, imajo o njej pogosto popačen pogled, zaradi česar lahko nenamerno nastane pretirano laskav ali omalovažujoč članek. Članka o temi, s katero si tesno povezan, ti ni prepovedano spreminjati, toda biti moraš še posebej pozoren, da so tvoja urejanja preverljiva z [[Wikipedija:Zanesljivi viri|zanesljivimi viri]] in napisana brez predsodkov.  

Če si tesno povezan s témo, je tukaj nekaj načinov, kako lahko zmanjšaš tveganje za nastanek problemov:

*'''Vzdrži se ali pa z veliko previdnostjo urejaj oz. ustvarjaj''' članke, ki so povezani s teboj, tvojo organizacijo ali tvojimi tekmeci, kot tudi z njihovimi projekti in proizvodi.
*'''Raje predlagaj izboljšave na [[Wikipedija:Pogovorna stran|pogovorni strani]] članka''', da jih lahko vnese kdo od nevpletenih urejevalcev.
*'''Bodi pozoren na razprave o izbrisu'''. Vsakdo lahko zagotavlja informacije o [[Wikipedija:Brez izvirnega raziskovanja#Zanesljive publikacije|neodvisnih virih]] v [[Wikipedija:Predlogi za brisanje|razpravah za izbris]], toda izogibaj se zavzemanju za izbris člankov o tvojih tekmecih.
*'''Izogibaj se ustvarjanju povezav''' na članke v Wikipediji in spletne strani sebe ali svoje organizacije v drugih člankih (glej [[Wikipedija:Smetenje]]).

Prosimo, da se seznaniš z ustreznimi pravili in smernicami, še posebno s tistimi, ki se tičejo [[Wikipedija:Nepristranskost|nepristranskosti]], [[Wikipedija:Preverljivost|preverljivosti informacij]] in [[Wikipedija:Avtobiografija|avtobiografij]].

Hvala.&lt;!-- SPODNJA KATEGORIJA se lahko odstrani, če je uporabnik blokiran, se izkaže, da nima konflikta interesov, ali na obvestilo že dlje časa ni odziva. --&gt;[[Kategorija:Uporabniške pogovorne strani z obvestilom Ou-koi|{{PAGENAME}}]]&lt;!-- Template:uw-coi --&gt; — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 17:22, 2. avgust 2022 (CEST)

:Zdravo,
:res je, pisal sem o samemu sebi, vključil pa sem samo najpomembnejše podatke. Ampak ne gre za samopromocijo, ampak kot nagrajevana, publicirana in nasploh vidna osebnost s področja kulture (predvsem film, književnost) želim imeti stran na wikipedii, to je vse. Tu imajo svojo stran veliko manj znane osebnosti, zato ne vidim problema. Prosim, da stran vrnete.
:lep pozdrav,
:Blaž Kutin [[Uporabnik:BKutin|BKutin]] ([[Uporabniški pogovor:BKutin|pogovor]]) 17:39, 2. avgust 2022 (CEST)
::Za enckilopedijo vsekakor nehigienično in neeakademsko, da pišeš o sebi ali povezanih subjektih (npr. delodajalcu). Vnos temelji na [[WP:POM]], ki je dokazan z [[WP:RS]] in [[WP:NV]]. Sicer pa na &quot;Tu imajo svojo stran veliko manj znane osebnosti, zato ne vidim problema&quot; lahko le rečem, da slab vnos ni razlog za še en drug slab vnos in ga tako predlagaj za brisanje ([[WP:PZB]]). '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 18:15, 2. avgust 2022 (CEST)

::Stran [[Wikipedija:Konflikt interesov]] razlaga, kako lahko pripomoreš k nastanku članka o sebi. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 12:51, 3. avgust 2022 (CEST)</text>
      <sha1>o84t7y7v8yqjpgctcg8fyjes90lsrek</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Oksimetazolin</title>
    <ns>0</ns>
    <id>521908</id>
    <revision>
      <id>5726723</id>
      <timestamp>2022-08-02T15:56:00Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Marko3</username>
        <id>1829</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran z vsebino: {{v delu}} {{Drugbox | Verifiedfields     = changed | Watchedfields      = changed | verifiedrevid      = 462267467 | IUPAC_name         = 3-(4,5-dihidro-1''H''-imidazol-2-ilmetil)-2,4-dimetil-6-''tert''-butil-fenol | image              = Oxymetazoline.svg | width              = 200  &lt;!--Clinical data--&gt;| tradename          = Afrin, Ocuclear, Drixine, Rhofade | Drugs.com          = {{drugs.com|monograph|oxymetazoline-hydrochloride}} | pregnancy_category = C | legal_UK...</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2581" xml:space="preserve">{{v delu}}
{{Drugbox
| Verifiedfields     = changed
| Watchedfields      = changed
| verifiedrevid      = 462267467
| IUPAC_name         = 3-(4,5-dihidro-1''H''-imidazol-2-ilmetil)-2,4-dimetil-6-''tert''-butil-fenol
| image              = Oxymetazoline.svg
| width              = 200

&lt;!--Clinical data--&gt;| tradename          = Afrin, Ocuclear, Drixine, Rhofade
| Drugs.com          = {{drugs.com|monograph|oxymetazoline-hydrochloride}}
| pregnancy_category = C
| legal_UK           = GSL
| legal_US           = OTC (nasal spray)&lt;br /&gt;℞ only (topical cream)
| dependency_liability = zmerna
| routes_of_administration = [[farmacevtska oblika za nos|pripravki za nos]], [[kapljice za oči]]
| ATC_prefix         = D11
| ATC_suffix         = AX27
| ATC_supplemental   = &lt;br /&gt;{{ATC|R01|AA05}}, {{ATC|R01|AB07}} (combinations), {{ATC|S01|GA04}}

&lt;!--Pharmacokinetic data--&gt;| bioavailability    = 
| protein_bound      = 
| metabolism         = skozi [[ledvice]] (30 %) in z [[blato]]m (10 %)
| elimination_half-life = 5–6 h

&lt;!--Identifiers--&gt;| CAS_number_Ref     = {{cascite|correct|??}}
| CAS_number         = 1491-59-4
| PubChem            = 4636
| IUPHAR_ligand      = 124
| DrugBank_Ref       = {{drugbankcite|correct|drugbank}}
| DrugBank           = DB00935
| ChemSpiderID_Ref   = {{chemspidercite|correct|chemspider}}
| ChemSpiderID       = 4475
| UNII_Ref           = {{fdacite|correct|FDA}}
| UNII               = 8VLN5B44ZY
| KEGG_Ref           = {{keggcite|correct|kegg}}
| KEGG               = D08322
| ChEBI_Ref          = {{ebicite|changed|EBI}}
| ChEBI              = 7862
| ChEMBL_Ref         = {{ebicite|correct|EBI}}
| ChEMBL             = 762

&lt;!--Chemical data--&gt;| C                  = 16
| H                  = 24
| N                  = 2
| O                  = 1
| SMILES             = Oc1c(c(c(cc1C(C)(C)C)C)CC/2=N/CCN\2)C
| StdInChI_Ref       = {{stdinchicite|correct|chemspider}}
| StdInChI           = 1S/C16H24N2O/c1-10-8-13(16(3,4)5)15(19)11(2)12(10)9-14-17-6-7-18-14/h8,19H,6-7,9H2,1-5H3,(H,17,18)
| StdInChIKey_Ref    = {{stdinchicite|correct|chemspider}}
| StdInChIKey        = WYWIFABBXFUGLM-UHFFFAOYSA-N
| melting_point      = 301,5
}}
'''Oksimetazolín''' je [[učinkovina]], ki deluje kot alfaadrenergični agonist in se uporablja kot [[vazokonstriktor]] in [[dekongestiv]] v [[farmacevtska oblika za oči|pripravkih za oči]] in [[farmacevtska oblika za nos|nos]].&lt;ref&gt; https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5530197/oksimetazolin?query=Oksimetazolin&amp;SearchIn=All Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 2. 8. 2022.&lt;/ref&gt;</text>
      <sha1>lv70d1vdwr4brkvohyc22a6em5u5bjw</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5726724</id>
      <parentid>5726723</parentid>
      <timestamp>2022-08-02T15:57:42Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Marko3</username>
        <id>1829</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2598" xml:space="preserve">{{v delu}}
{{Drugbox
| Verifiedfields     = changed
| Watchedfields      = changed
| verifiedrevid      = 462267467
| IUPAC_name         = 3-(4,5-dihidro-1''H''-imidazol-2-ilmetil)-2,4-dimetil-6-''tert''-butil-fenol
| image              = Oxymetazoline.svg
| width              = 200

&lt;!--Clinical data--&gt;| tradename          = Afrin, Ocuclear, Drixine, Rhofade
| Drugs.com          = {{drugs.com|monograph|oxymetazoline-hydrochloride}}
| pregnancy_category = C
| legal_UK           = GSL
| legal_US           = OTC (pršilo za nos)&lt;br /&gt;le na recept (krema za topično uporabo)
| dependency_liability = zmerna
| routes_of_administration = [[farmacevtska oblika za nos|pripravki za nos]], [[kapljice za oči]]
| ATC_prefix         = D11
| ATC_suffix         = AX27
| ATC_supplemental   = &lt;br /&gt;{{ATC|R01|AA05}}, {{ATC|R01|AB07}} (kombinacije), {{ATC|S01|GA04}}

&lt;!--Pharmacokinetic data--&gt;| bioavailability    = 
| protein_bound      = 
| metabolism         = skozi [[ledvice]] (30 %) in z [[blato]]m (10 %)
| elimination_half-life = 5–6 h

&lt;!--Identifiers--&gt;| CAS_number_Ref     = {{cascite|correct|??}}
| CAS_number         = 1491-59-4
| PubChem            = 4636
| IUPHAR_ligand      = 124
| DrugBank_Ref       = {{drugbankcite|correct|drugbank}}
| DrugBank           = DB00935
| ChemSpiderID_Ref   = {{chemspidercite|correct|chemspider}}
| ChemSpiderID       = 4475
| UNII_Ref           = {{fdacite|correct|FDA}}
| UNII               = 8VLN5B44ZY
| KEGG_Ref           = {{keggcite|correct|kegg}}
| KEGG               = D08322
| ChEBI_Ref          = {{ebicite|changed|EBI}}
| ChEBI              = 7862
| ChEMBL_Ref         = {{ebicite|correct|EBI}}
| ChEMBL             = 762

&lt;!--Chemical data--&gt;| C                  = 16
| H                  = 24
| N                  = 2
| O                  = 1
| SMILES             = Oc1c(c(c(cc1C(C)(C)C)C)CC/2=N/CCN\2)C
| StdInChI_Ref       = {{stdinchicite|correct|chemspider}}
| StdInChI           = 1S/C16H24N2O/c1-10-8-13(16(3,4)5)15(19)11(2)12(10)9-14-17-6-7-18-14/h8,19H,6-7,9H2,1-5H3,(H,17,18)
| StdInChIKey_Ref    = {{stdinchicite|correct|chemspider}}
| StdInChIKey        = WYWIFABBXFUGLM-UHFFFAOYSA-N
| melting_point      = 301,5
}}
'''Oksimetazolín''' je [[učinkovina]], ki deluje kot alfaadrenergični agonist in se uporablja kot [[vazokonstriktor]] in [[dekongestiv]] v [[farmacevtska oblika za oko|pripravkih za oči]] in [[farmacevtska oblika za nos|nos]].&lt;ref&gt; https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5530197/oksimetazolin?query=Oksimetazolin&amp;SearchIn=All Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 2. 8. 2022.&lt;/ref&gt;</text>
      <sha1>14j5uy0urvh7rizfzcair39kmxfofsc</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5726730</id>
      <parentid>5726724</parentid>
      <timestamp>2022-08-02T16:00:49Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Marko3</username>
        <id>1829</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2766" xml:space="preserve">{{v delu}}
{{Drugbox
| Verifiedfields     = changed
| Watchedfields      = changed
| verifiedrevid      = 462267467
| IUPAC_name         = 3-(4,5-dihidro-1''H''-imidazol-2-ilmetil)-2,4-dimetil-6-''tert''-butil-fenol
| image              = Oxymetazoline.svg
| width              = 200

&lt;!--Clinical data--&gt;| tradename          = Afrin, Operil …&lt;ref&gt; http://www.cbz.si/cbz/bazazdr2.nsf/Search?SearchView&amp;Query=(%5BSEZNAMUCINKNAZIV%5D=_Oksimetazolin*)&amp;SearchOrder=4&amp;SearchMax=301 Centralna baza zdravil, vpogled: 2. 8. 2022.&lt;/ref&gt;
| Drugs.com          = {{drugs.com|monograph|oxymetazoline-hydrochloride}}
| pregnancy_category = C
| legal_UK           = GSL
| legal_US           = OTC (pršilo za nos)&lt;br /&gt;le na recept (krema za topično uporabo)
| dependency_liability = zmerna
| routes_of_administration = [[farmacevtska oblika za nos|pripravki za nos]], [[kapljice za oči]]
| ATC_prefix         = D11
| ATC_suffix         = AX27
| ATC_supplemental   = &lt;br /&gt;{{ATC|R01|AA05}}, {{ATC|R01|AB07}} (kombinacije), {{ATC|S01|GA04}}

&lt;!--Pharmacokinetic data--&gt;| bioavailability    = 
| protein_bound      = 
| metabolism         = skozi [[ledvice]] (30 %) in z [[blato]]m (10 %)
| elimination_half-life = 5–6 h

&lt;!--Identifiers--&gt;| CAS_number_Ref     = {{cascite|correct|??}}
| CAS_number         = 1491-59-4
| PubChem            = 4636
| IUPHAR_ligand      = 124
| DrugBank_Ref       = {{drugbankcite|correct|drugbank}}
| DrugBank           = DB00935
| ChemSpiderID_Ref   = {{chemspidercite|correct|chemspider}}
| ChemSpiderID       = 4475
| UNII_Ref           = {{fdacite|correct|FDA}}
| UNII               = 8VLN5B44ZY
| KEGG_Ref           = {{keggcite|correct|kegg}}
| KEGG               = D08322
| ChEBI_Ref          = {{ebicite|changed|EBI}}
| ChEBI              = 7862
| ChEMBL_Ref         = {{ebicite|correct|EBI}}
| ChEMBL             = 762

&lt;!--Chemical data--&gt;| C                  = 16
| H                  = 24
| N                  = 2
| O                  = 1
| SMILES             = Oc1c(c(c(cc1C(C)(C)C)C)CC/2=N/CCN\2)C
| StdInChI_Ref       = {{stdinchicite|correct|chemspider}}
| StdInChI           = 1S/C16H24N2O/c1-10-8-13(16(3,4)5)15(19)11(2)12(10)9-14-17-6-7-18-14/h8,19H,6-7,9H2,1-5H3,(H,17,18)
| StdInChIKey_Ref    = {{stdinchicite|correct|chemspider}}
| StdInChIKey        = WYWIFABBXFUGLM-UHFFFAOYSA-N
| melting_point      = 301,5
}}
'''Oksimetazolín''' je [[učinkovina]], ki deluje kot alfaadrenergični agonist in se uporablja kot [[vazokonstriktor]] in [[dekongestiv]] v [[farmacevtska oblika za oko|pripravkih za oči]] in [[farmacevtska oblika za nos|nos]].&lt;ref&gt; https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5530197/oksimetazolin?query=Oksimetazolin&amp;SearchIn=All Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 2. 8. 2022.&lt;/ref&gt;</text>
      <sha1>tugnyuub401z5m9k3cmaxg0wvfiwnhu</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5726731</id>
      <parentid>5726730</parentid>
      <timestamp>2022-08-02T16:01:53Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Marko3</username>
        <id>1829</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2820" xml:space="preserve">{{v delu}}
{{Drugbox
| Verifiedfields     = changed
| Watchedfields      = changed
| verifiedrevid      = 462267467
| IUPAC_name         = 3-(4,5-dihidro-1''H''-imidazol-2-ilmetil)-2,4-dimetil-6-''tert''-butil-fenol
| image              = Oxymetazoline.svg
| width              = 200

&lt;!--Clinical data--&gt;| tradename          = Afrin, Operil …&lt;ref&gt; http://www.cbz.si/cbz/bazazdr2.nsf/Search?SearchView&amp;Query=(%5BSEZNAMUCINKNAZIV%5D=_Oksimetazolin*)&amp;SearchOrder=4&amp;SearchMax=301 Centralna baza zdravil, vpogled: 2. 8. 2022.&lt;/ref&gt;
| Drugs.com          = {{drugs.com|monograph|oxymetazoline-hydrochloride}}
| pregnancy_category = C
| legal_UK           = GSL
| legal_US           = OTC (pršilo za nos)&lt;br /&gt;le na recept (krema za topično uporabo)
| dependency_liability = zmerna
| routes_of_administration = [[farmacevtska oblika za nos|pripravki za nos]], [[kapljice za oči]]
| ATC_prefix         = D11
| ATC_suffix         = AX27
| ATC_supplemental   = &lt;br /&gt;{{ATC|R01|AA05}}, {{ATC|R01|AB07}} (kombinacije), {{ATC|S01|GA04}}

&lt;!--Pharmacokinetic data--&gt;| bioavailability    = 
| protein_bound      = 
| metabolism         = skozi [[ledvice]] (30 %) in z [[blato]]m (10 %)
| elimination_half-life = 5–6 h

&lt;!--Identifiers--&gt;| CAS_number_Ref     = {{cascite|correct|??}}
| CAS_number         = 1491-59-4
| PubChem            = 4636
| IUPHAR_ligand      = 124
| DrugBank_Ref       = {{drugbankcite|correct|drugbank}}
| DrugBank           = DB00935
| ChemSpiderID_Ref   = {{chemspidercite|correct|chemspider}}
| ChemSpiderID       = 4475
| UNII_Ref           = {{fdacite|correct|FDA}}
| UNII               = 8VLN5B44ZY
| KEGG_Ref           = {{keggcite|correct|kegg}}
| KEGG               = D08322
| ChEBI_Ref          = {{ebicite|changed|EBI}}
| ChEBI              = 7862
| ChEMBL_Ref         = {{ebicite|correct|EBI}}
| ChEMBL             = 762

&lt;!--Chemical data--&gt;| C                  = 16
| H                  = 24
| N                  = 2
| O                  = 1
| SMILES             = Oc1c(c(c(cc1C(C)(C)C)C)CC/2=N/CCN\2)C
| StdInChI_Ref       = {{stdinchicite|correct|chemspider}}
| StdInChI           = 1S/C16H24N2O/c1-10-8-13(16(3,4)5)15(19)11(2)12(10)9-14-17-6-7-18-14/h8,19H,6-7,9H2,1-5H3,(H,17,18)
| StdInChIKey_Ref    = {{stdinchicite|correct|chemspider}}
| StdInChIKey        = WYWIFABBXFUGLM-UHFFFAOYSA-N
| melting_point      = 301,5
}}
'''Oksimetazolín''' je [[učinkovina]], ki deluje kot alfaadrenergični agonist in se uporablja kot [[vazokonstriktor]] in [[dekongestiv]] v [[farmacevtska oblika za oko|pripravkih za oči]] in [[farmacevtska oblika za nos|nos]].&lt;ref&gt; https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5530197/oksimetazolin?query=Oksimetazolin&amp;SearchIn=All Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 2. 8. 2022.&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

[[Kategorija:Dekongestivi]]</text>
      <sha1>qqx45yn5v60j32ye3z5y4laotgtkcgl</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5726734</id>
      <parentid>5726731</parentid>
      <timestamp>2022-08-02T16:11:35Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Marko3</username>
        <id>1829</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3526" xml:space="preserve">{{v delu}}
{{Drugbox
| Verifiedfields     = changed
| Watchedfields      = changed
| verifiedrevid      = 462267467
| IUPAC_name         = 3-(4,5-dihidro-1''H''-imidazol-2-ilmetil)-2,4-dimetil-6-''tert''-butil-fenol
| image              = Oxymetazoline.svg
| width              = 200

&lt;!--Clinical data--&gt;| tradename          = Afrin, Operil …&lt;ref&gt; http://www.cbz.si/cbz/bazazdr2.nsf/Search?SearchView&amp;Query=(%5BSEZNAMUCINKNAZIV%5D=_Oksimetazolin*)&amp;SearchOrder=4&amp;SearchMax=301 Centralna baza zdravil, vpogled: 2. 8. 2022.&lt;/ref&gt;
| Drugs.com          = {{drugs.com|monograph|oxymetazoline-hydrochloride}}
| pregnancy_category = C
| legal_UK           = GSL
| legal_US           = OTC (pršilo za nos)&lt;br /&gt;le na recept (krema za topično uporabo)
| dependency_liability = zmerna
| routes_of_administration = [[farmacevtska oblika za nos|pripravki za nos]], [[kapljice za oči]]
| ATC_prefix         = D11
| ATC_suffix         = AX27
| ATC_supplemental   = &lt;br /&gt;{{ATC|R01|AA05}}, {{ATC|R01|AB07}} (kombinacije), {{ATC|S01|GA04}}

&lt;!--Pharmacokinetic data--&gt;| bioavailability    = 
| protein_bound      = 
| metabolism         = skozi [[ledvice]] (30 %) in z [[blato]]m (10 %)
| elimination_half-life = 5–6 h

&lt;!--Identifiers--&gt;| CAS_number_Ref     = {{cascite|correct|??}}
| CAS_number         = 1491-59-4
| PubChem            = 4636
| IUPHAR_ligand      = 124
| DrugBank_Ref       = {{drugbankcite|correct|drugbank}}
| DrugBank           = DB00935
| ChemSpiderID_Ref   = {{chemspidercite|correct|chemspider}}
| ChemSpiderID       = 4475
| UNII_Ref           = {{fdacite|correct|FDA}}
| UNII               = 8VLN5B44ZY
| KEGG_Ref           = {{keggcite|correct|kegg}}
| KEGG               = D08322
| ChEBI_Ref          = {{ebicite|changed|EBI}}
| ChEBI              = 7862
| ChEMBL_Ref         = {{ebicite|correct|EBI}}
| ChEMBL             = 762

&lt;!--Chemical data--&gt;| C                  = 16
| H                  = 24
| N                  = 2
| O                  = 1
| SMILES             = Oc1c(c(c(cc1C(C)(C)C)C)CC/2=N/CCN\2)C
| StdInChI_Ref       = {{stdinchicite|correct|chemspider}}
| StdInChI           = 1S/C16H24N2O/c1-10-8-13(16(3,4)5)15(19)11(2)12(10)9-14-17-6-7-18-14/h8,19H,6-7,9H2,1-5H3,(H,17,18)
| StdInChIKey_Ref    = {{stdinchicite|correct|chemspider}}
| StdInChIKey        = WYWIFABBXFUGLM-UHFFFAOYSA-N
| melting_point      = 301,5
}}
'''Oksimetazolín''' je [[učinkovina]], ki deluje kot alfaadrenergični agonist in se uporablja kot [[vazokonstriktor]] in [[dekongestiv]] v [[farmacevtska oblika za oko|pripravkih za oči]] in [[farmacevtska oblika za nos|nos]].&lt;ref name=SMS&gt;https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5530197/oksimetazolin?query=Oksimetazolin&amp;SearchIn=All Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 2. 8. 2022.&lt;/ref&gt;

== Mehanizem delovanja ==
Oksimetazolin je [[simpatikomimetik]], in sicer deluje kot alfaadrenergični agonist.&lt;ref name=SMS/&gt; Z delovanjem na adrenergične receptorje povzroči skrčenje [[arteriola|arteriol]] in [[kapilara|kapil]]ar v nosni sluznici ter s tem zmanjša nabreklost nosne sluznice in izločanje izcedka. Tako lajša dihanje skozi nos, odpira vhode v nosne in [[obnosna votlina|obnosne votline]], izboljša prehodnost evstahijeve cevi ter blaži spremljajoče znake [[nahod]]a.&lt;ref&gt;http://www.cbz.si/cbz/bazazdr2.nsf/o/0E60431FB7F425D0C12579C2003F5659/$File/s-024003.pdf Povzetek glavnih značilnosti zdravila OPERIL 0,5 mg/ml kapljice za nos, raztopina, vpogled: 2. 8. 2022.&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

[[Kategorija:Dekongestivi]]</text>
      <sha1>eg5t2e8jimt5wj5lg6wynnh2vxgobyg</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5726758</id>
      <parentid>5726734</parentid>
      <timestamp>2022-08-02T18:12:09Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Marko3</username>
        <id>1829</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4759" xml:space="preserve">{{v delu}}
{{Drugbox
| Verifiedfields     = changed
| Watchedfields      = changed
| verifiedrevid      = 462267467
| IUPAC_name         = 3-(4,5-dihidro-1''H''-imidazol-2-ilmetil)-2,4-dimetil-6-''tert''-butil-fenol
| image              = Oxymetazoline.svg
| width              = 200

&lt;!--Clinical data--&gt;| tradename          = Afrin, Operil …&lt;ref&gt; http://www.cbz.si/cbz/bazazdr2.nsf/Search?SearchView&amp;Query=(%5BSEZNAMUCINKNAZIV%5D=_Oksimetazolin*)&amp;SearchOrder=4&amp;SearchMax=301 Centralna baza zdravil, vpogled: 2. 8. 2022.&lt;/ref&gt;
| Drugs.com          = {{drugs.com|monograph|oxymetazoline-hydrochloride}}
| pregnancy_category = C
| legal_UK           = GSL
| legal_US           = OTC (pršilo za nos)&lt;br /&gt;le na recept (krema za topično uporabo)
| dependency_liability = zmerna
| routes_of_administration = [[farmacevtska oblika za nos|pripravki za nos]], [[kapljice za oči]]
| ATC_prefix         = D11
| ATC_suffix         = AX27
| ATC_supplemental   = &lt;br /&gt;{{ATC|R01|AA05}}, {{ATC|R01|AB07}} (kombinacije), {{ATC|S01|GA04}}

&lt;!--Pharmacokinetic data--&gt;| bioavailability    = 
| protein_bound      = 
| metabolism         = skozi [[ledvice]] (30 %) in z [[blato]]m (10 %)
| elimination_half-life = 5–6 h

&lt;!--Identifiers--&gt;| CAS_number_Ref     = {{cascite|correct|??}}
| CAS_number         = 1491-59-4
| PubChem            = 4636
| IUPHAR_ligand      = 124
| DrugBank_Ref       = {{drugbankcite|correct|drugbank}}
| DrugBank           = DB00935
| ChemSpiderID_Ref   = {{chemspidercite|correct|chemspider}}
| ChemSpiderID       = 4475
| UNII_Ref           = {{fdacite|correct|FDA}}
| UNII               = 8VLN5B44ZY
| KEGG_Ref           = {{keggcite|correct|kegg}}
| KEGG               = D08322
| ChEBI_Ref          = {{ebicite|changed|EBI}}
| ChEBI              = 7862
| ChEMBL_Ref         = {{ebicite|correct|EBI}}
| ChEMBL             = 762

&lt;!--Chemical data--&gt;| C                  = 16
| H                  = 24
| N                  = 2
| O                  = 1
| SMILES             = Oc1c(c(c(cc1C(C)(C)C)C)CC/2=N/CCN\2)C
| StdInChI_Ref       = {{stdinchicite|correct|chemspider}}
| StdInChI           = 1S/C16H24N2O/c1-10-8-13(16(3,4)5)15(19)11(2)12(10)9-14-17-6-7-18-14/h8,19H,6-7,9H2,1-5H3,(H,17,18)
| StdInChIKey_Ref    = {{stdinchicite|correct|chemspider}}
| StdInChIKey        = WYWIFABBXFUGLM-UHFFFAOYSA-N
| melting_point      = 301,5
}}
'''Oksimetazolín''' je [[učinkovina]], ki deluje kot alfaadrenergični agonist in se uporablja kot [[vazokonstriktor]] in [[dekongestiv]] v [[farmacevtska oblika za oko|pripravkih za oči]] in [[farmacevtska oblika za nos|nos]].&lt;ref name=SMS&gt;https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5530197/oksimetazolin?query=Oksimetazolin&amp;SearchIn=All Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 2. 8. 2022.&lt;/ref&gt;

== Mehanizem delovanja ==
Oksimetazolin je [[simpatikomimetik]], in sicer deluje kot alfaadrenergični agonist.&lt;ref name=SMS/&gt; Učinek na betaadrenergične receptorje, če sploh, je majhen.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Cite book |url=https://www.worldcat.org/oclc/460904351 |title=Clinical veterinary toxicology |date=2004 |publisher=Mosby |others=Konnie H. Plumlee |isbn=978-0-323-01125-9 |location=St. Louis, Mo. |oclc=460904351}}&lt;/ref&gt;

Z delovanjem na adrenergične receptorje povzroči skrčenje [[arteriola|arteriol]] in [[kapilara|kapil]]ar v nosni sluznici ter s tem zmanjša nabreklost nosne sluznice in izločanje izcedka.&lt;ref name=SPC_operil/&gt; Zamašenost nosu se tako zmanjša zaradi skrčenja žil (vazokonstrikcije) po dveh poteh: poveča se premer [[svetlina|svetline]] v dihalnih poteh, nastanek izcedka pa se zmanjša zaradi zožitve postkapilarnih [[venula|venul]].&lt;ref&gt;{{cite journal | vauthors = Widdicombe J | title = Microvascular anatomy of the nose | journal = Allergy | volume = 52 | issue = 40 Suppl | pages = 7–11 | year = 1997 | pmid = 9353554 | doi = 10.1111/j.1398-9995.1997.tb04877.x | s2cid = 46018611 }}&lt;/ref&gt; It can reduce nasal airway resistance (NAR) up to 35.7% and reduce nasal mucosal blood flow up to 50%.&lt;ref&gt;{{cite journal | vauthors = Bende M, Löth S | title = Vascular effects of topical oxymetazoline on human nasal mucosa | journal = The Journal of Laryngology and Otology | volume = 100 | issue = 3 | pages = 285–288 | date = marec 1986 | pmid = 3950497 | doi = 10.1017/S0022215100099151 }}&lt;/ref&gt;

Tako lajša dihanje skozi nos, odpira vhode v nosne in [[obnosna votlina|obnosne votline]], izboljša prehodnost evstahijeve cevi ter blaži spremljajoče znake [[nahod]]a.&lt;ref name=SPC_operil&gt;http://www.cbz.si/cbz/bazazdr2.nsf/o/0E60431FB7F425D0C12579C2003F5659/$File/s-024003.pdf Povzetek glavnih značilnosti zdravila OPERIL 0,5 mg/ml kapljice za nos, raztopina, vpogled: 2. 8. 2022.&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

[[Kategorija:Dekongestivi]]</text>
      <sha1>bd33wq8vmxmq9ycidze1q1tqlmtakt9</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5726759</id>
      <parentid>5726758</parentid>
      <timestamp>2022-08-02T18:14:18Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Marko3</username>
        <id>1829</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Mehanizem delovanja */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4764" xml:space="preserve">{{v delu}}
{{Drugbox
| Verifiedfields     = changed
| Watchedfields      = changed
| verifiedrevid      = 462267467
| IUPAC_name         = 3-(4,5-dihidro-1''H''-imidazol-2-ilmetil)-2,4-dimetil-6-''tert''-butil-fenol
| image              = Oxymetazoline.svg
| width              = 200

&lt;!--Clinical data--&gt;| tradename          = Afrin, Operil …&lt;ref&gt; http://www.cbz.si/cbz/bazazdr2.nsf/Search?SearchView&amp;Query=(%5BSEZNAMUCINKNAZIV%5D=_Oksimetazolin*)&amp;SearchOrder=4&amp;SearchMax=301 Centralna baza zdravil, vpogled: 2. 8. 2022.&lt;/ref&gt;
| Drugs.com          = {{drugs.com|monograph|oxymetazoline-hydrochloride}}
| pregnancy_category = C
| legal_UK           = GSL
| legal_US           = OTC (pršilo za nos)&lt;br /&gt;le na recept (krema za topično uporabo)
| dependency_liability = zmerna
| routes_of_administration = [[farmacevtska oblika za nos|pripravki za nos]], [[kapljice za oči]]
| ATC_prefix         = D11
| ATC_suffix         = AX27
| ATC_supplemental   = &lt;br /&gt;{{ATC|R01|AA05}}, {{ATC|R01|AB07}} (kombinacije), {{ATC|S01|GA04}}

&lt;!--Pharmacokinetic data--&gt;| bioavailability    = 
| protein_bound      = 
| metabolism         = skozi [[ledvice]] (30 %) in z [[blato]]m (10 %)
| elimination_half-life = 5–6 h

&lt;!--Identifiers--&gt;| CAS_number_Ref     = {{cascite|correct|??}}
| CAS_number         = 1491-59-4
| PubChem            = 4636
| IUPHAR_ligand      = 124
| DrugBank_Ref       = {{drugbankcite|correct|drugbank}}
| DrugBank           = DB00935
| ChemSpiderID_Ref   = {{chemspidercite|correct|chemspider}}
| ChemSpiderID       = 4475
| UNII_Ref           = {{fdacite|correct|FDA}}
| UNII               = 8VLN5B44ZY
| KEGG_Ref           = {{keggcite|correct|kegg}}
| KEGG               = D08322
| ChEBI_Ref          = {{ebicite|changed|EBI}}
| ChEBI              = 7862
| ChEMBL_Ref         = {{ebicite|correct|EBI}}
| ChEMBL             = 762

&lt;!--Chemical data--&gt;| C                  = 16
| H                  = 24
| N                  = 2
| O                  = 1
| SMILES             = Oc1c(c(c(cc1C(C)(C)C)C)CC/2=N/CCN\2)C
| StdInChI_Ref       = {{stdinchicite|correct|chemspider}}
| StdInChI           = 1S/C16H24N2O/c1-10-8-13(16(3,4)5)15(19)11(2)12(10)9-14-17-6-7-18-14/h8,19H,6-7,9H2,1-5H3,(H,17,18)
| StdInChIKey_Ref    = {{stdinchicite|correct|chemspider}}
| StdInChIKey        = WYWIFABBXFUGLM-UHFFFAOYSA-N
| melting_point      = 301,5
}}
'''Oksimetazolín''' je [[učinkovina]], ki deluje kot alfaadrenergični agonist in se uporablja kot [[vazokonstriktor]] in [[dekongestiv]] v [[farmacevtska oblika za oko|pripravkih za oči]] in [[farmacevtska oblika za nos|nos]].&lt;ref name=SMS&gt;https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5530197/oksimetazolin?query=Oksimetazolin&amp;SearchIn=All Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 2. 8. 2022.&lt;/ref&gt;

== Mehanizem delovanja ==
Oksimetazolin je [[simpatikomimetik]], in sicer deluje kot alfaadrenergični agonist.&lt;ref name=SMS/&gt; Učinek na betaadrenergične receptorje, če sploh, je majhen.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Cite book |url=https://www.worldcat.org/oclc/460904351 |title=Clinical veterinary toxicology |date=2004 |publisher=Mosby |others=Konnie H. Plumlee |isbn=978-0-323-01125-9 |location=St. Louis, Mo. |oclc=460904351}}&lt;/ref&gt;

Z delovanjem na adrenergične receptorje povzroči skrčenje [[arteriola|arteriol]] in [[kapilara|kapil]]ar v nosni sluznici ter s tem zmanjša nabreklost nosne sluznice in izločanje izcedka.&lt;ref name=SPC_operil/&gt; Zamašenost nosu se tako zmanjša zaradi skrčenja žil (vazokonstrikcije) po dveh poteh: poveča se premer [[svetlina|svetline]] v dihalnih poteh, nastanek izcedka pa se zmanjša zaradi zožitve postkapilarnih [[venula|venul]].&lt;ref&gt;{{cite journal | vauthors = Widdicombe J | title = Microvascular anatomy of the nose | journal = Allergy | volume = 52 | issue = 40 Suppl | pages = 7–11 | year = 1997 | pmid = 9353554 | doi = 10.1111/j.1398-9995.1997.tb04877.x | s2cid = 46018611 }}&lt;/ref&gt; Upor v nosnem delu dihalne poti se zmanjša do 35,7 %, pretok krvi v nosni sluznici pa se zmanjša do 50 %.&lt;ref&gt;{{cite journal | vauthors = Bende M, Löth S | title = Vascular effects of topical oxymetazoline on human nasal mucosa | journal = The Journal of Laryngology and Otology | volume = 100 | issue = 3 | pages = 285–288 | date = marec 1986 | pmid = 3950497 | doi = 10.1017/S0022215100099151 }}&lt;/ref&gt;

Tako lajša dihanje skozi nos, odpira vhode v nosne in [[obnosna votlina|obnosne votline]], izboljša prehodnost evstahijeve cevi ter blaži spremljajoče znake [[nahod]]a.&lt;ref name=SPC_operil&gt;http://www.cbz.si/cbz/bazazdr2.nsf/o/0E60431FB7F425D0C12579C2003F5659/$File/s-024003.pdf Povzetek glavnih značilnosti zdravila OPERIL 0,5 mg/ml kapljice za nos, raztopina, vpogled: 2. 8. 2022.&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

[[Kategorija:Dekongestivi]]</text>
      <sha1>q5pi4gxfjqdsndu1sh4qnv0apg09w5q</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Country data United States Virgin Islands)</title>
    <ns>10</ns>
    <id>521909</id>
    <redirect title="Predloga:Podatki države Ameriški Deviški otoki" />
    <revision>
      <id>5726733</id>
      <timestamp>2022-08-02T16:10:59Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <comment>preusmeritev na [[Predloga:Podatki države Ameriški Deviški otoki]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="66" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV[[Predloga:Podatki države Ameriški Deviški otoki]]</text>
      <sha1>klit3u00zmszq8g94piwwf0mezqnma2</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Bitka pri Castricumu</title>
    <ns>0</ns>
    <id>521910</id>
    <revision>
      <id>5726754</id>
      <timestamp>2022-08-02T17:34:52Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JozefD</username>
        <id>5744</id>
      </contributor>
      <comment>ustvarjeno s prevodom strani »[[:en:Special:Redirect/revision/1089247839|Battle of Castricum]]«</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2787" xml:space="preserve">V '''bitki pri Castricumu''' (6. oktober 1799) so francosko-nizozemske sile premagale anglo-ruske sile blizu Castricuma na Nizozemskem. Bitka je potekala med [[Vojna druge koalicije|vojno druge koalicije]] proti [[Francoska revolucija|revolucionarni Franciji]] med francoskimi in nizozemskimi silami pod poveljstvom generala [[Guillaume Marie Anne Brune|Guillauma Bruna]] in Hermana Willema Daendelsa ter britanskimi in ruskimi silami pod poveljstvom vojvode Yorškega, sira Ralpha Abercrombyja in princa Oranskega.

== Ozadje ==
Anglo-ruska sila 32.000 mož se je 27. avgusta 1799 izkrcala v [[Severna Holandija|Severni Holandiji]], 30. avgusta je zajela nizozemsko floto pri Den Helderju in 3. oktobra mesto [[Alkmaar]]. Po seriji bitk pri Bergnu 19. septembra in Alkmaarju 2. oktobra (znanem tudi kot 2. Bergen) so se 6. oktobra pri Castricumu soočili s francosko in nizozemsko vojsko.

== Akcija ==
Mesto Castricum je večkrat prešlo iz batavsko-francoskih v britansko-ruske roke, dokler slednji niso končno pobegnili in izgubili 2536 mož in 11 topov; Batavsko-francoske izgube so znašale le 1382 mož. Poraz je vojvodo prepričal, da je njegov položaj nevzdržen. Po kaotičnem umiku sta strani 10. oktobra podpisali Alkmaarsko konvencijo.

== Posledice ==
Britancem in Rusom je bil dovoljen umik brez plačila odškodnin in zadržanje zajetega plena. V znak hvaležnosti, ker mu je omogočil časten izhod iz neslavne nizozemske zagate, je Brune od vojvode prejel večje število konj. Do 19. novembra so bile vkrcane vse britanske in ruske čete in ekspedicija je bila končana. V letih po invaziji leta 1799 so bile v Holandiji zgrajene obrambne linije za zaščito [[Amsterdam|Amsterdama]] pred prihodnjimi invazijami s severa.

== Komemoracija ==
V Huis met de Kogel (Hiša s topovsko kroglo) v Castricumu je še vedno mogoče videti topovsko kroglo, ki se je med bitko zarila v zid. Spomin na bitko je plošča pod topovsko kroglo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.kazenbroot.nl/Genealogie.algemeen00.html|title=Genealogie.algemeen00.html|publisher=kazenbroot.nl}}&lt;/ref&gt; Različna imena krajev v Castricumu prav tako spominjajo na bitko, kot so sipine Russenbergen in ulica Doodelaan. Ruski spomenik  v Bergnu označuje tamkajšnje boje. Francosko zmago so obeležili tudi na Slavoloku zmage v [[Pariz|Parizu]] kot &quot;Alkmaer&quot;.

== Sklici ==
{{Sklici}}

== Zunanje povezave ==

* [http://home.planet.nl/~pdavis/Denhelder.htm Anglo-ruska invazija na Severno Holandijo (1799)]
* [http://home.planet.nl/~awaan/Noord_Holland_1799/noord_holland_1799.html Noord-Holland 1799] (v nizozemščini)
* [http://members.chello.nl/krom1/10__de_engels-russische_inval.htm De Engels-Russische inval] (v nizozemščini)
[[Kategorija:Bitke Napoleonovih vojn]]
[[Kategorija:Bitke Francije]]</text>
      <sha1>ed14f54be1q6ubenkm7f7htvwfwb3k9</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5726755</id>
      <parentid>5726754</parentid>
      <timestamp>2022-08-02T17:41:35Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JozefD</username>
        <id>5744</id>
      </contributor>
      <minor />
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4588" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaški konflikt
| conflict          = Bitka pri Castricumu
| partof            = [[Angleško-Ruska invazija Holandije]]
| image             = File:SA 4941-Anno 1799. De slag bij Castricum..jpg
|caption=''Leto 1799, Bitka pri Castricumu'', slika Jana Antoona Neuhuysa
| alt               = 
| image_size        = 300px
| caption           = Bitka pri Monoštru
| date              = 6. oktober 1799
| place             = pri [[Castricum]], [[Batavska republika]], med leti &lt;br /&gt;1795 in 1806 francoska sestrska država na tleh sedanje Nizozemske
| coordinates       = {{coord|52|33|N|04|40|E|region:DE_type:city}}
| result            = [[Francoska prva republika|Francosko]]–[[Batavska republika|Batavijska]] zmaga
| combatant1        = {{flagicon|Francoska prva republika}} [[Francoska prva republika|Francoska republika]]&lt;br&gt;{{flagicon|Batavska republika}} [[Batavska republika]]
| combatant2        = {{flagicon|Kraljevina Velika Britanija}} [[Kraljevina Velika Britanija|Velika Britanija]]&lt;br&gt;{{flagicon|Ruski imperij}} [[Ruski imperij]]
| commander1        = [[File:Flag_of_France_(1790–1794).svg |25px]] [[Guillaume Marie Anne Brune]] &lt;br /&gt; [[File:Bataafse_Republiek_nationale_vlag.svg |25px]] [[Herman Willem Daendels]]
| commander2        = [[Slika:Flag_of_Great_Britain_(1707–1800).svg |25px]] [[Princ Frederik, Vojvoda Yorški in Albanijski]] &lt;br /&gt;[[Slika:Flag_of_Great_Britain_(1707–1800).svg |25px]] [[Ralph Abercromby]] &lt;br /&gt;[[Slika: Flag_of_Russia.svg |25px]] [[Magnus Gustav von Essen]] &lt;br /&gt;[[Slika: Statenvlag.svg|25px]] [[Viljem I. Nizozemski|Princ Oranski]]
| strength1         = 25,700
| strength2         = 26,400
| casualties1       = 1,382 ubitih, ranjenih ali ujetih
| casualties2       = 2,536 ubitih, ranjenih ali ujetih&lt;br&gt;izgubljenih 11 topov
}}


V '''bitki pri Castricumu''' (6. oktober 1799) so francosko-nizozemske sile premagale anglo-ruske sile blizu Castricuma na Nizozemskem. Bitka je potekala med [[Vojna druge koalicije|vojno druge koalicije]] proti [[Francoska revolucija|revolucionarni Franciji]] med francoskimi in nizozemskimi silami pod poveljstvom generala [[Guillaume Marie Anne Brune|Guillauma Bruna]] in Hermana Willema Daendelsa ter britanskimi in ruskimi silami pod poveljstvom vojvode Yorškega, sira Ralpha Abercrombyja in princa Oranskega.

== Ozadje ==
Anglo-ruska sila 32.000 mož se je 27. avgusta 1799 izkrcala v [[Severna Holandija|Severni Holandiji]], 30. avgusta je zajela nizozemsko floto pri Den Helderju in 3. oktobra mesto [[Alkmaar]]. Po seriji bitk pri Bergnu 19. septembra in Alkmaarju 2. oktobra (znanem tudi kot 2. Bergen) so se 6. oktobra pri Castricumu soočili s francosko in nizozemsko vojsko.

== Akcija ==
Mesto Castricum je večkrat prešlo iz batavsko-francoskih v britansko-ruske roke, dokler slednji niso končno pobegnili in izgubili 2536 mož in 11 topov; Batavsko-francoske izgube so znašale le 1382 mož. Poraz je vojvodo prepričal, da je njegov položaj nevzdržen. Po kaotičnem umiku sta strani 10. oktobra podpisali Alkmaarsko konvencijo.

== Posledice ==
Britancem in Rusom je bil dovoljen umik brez plačila odškodnin in zadržanje zajetega plena. V znak hvaležnosti, ker mu je omogočil časten izhod iz neslavne nizozemske zagate, je Brune od vojvode prejel večje število konj. Do 19. novembra so bile vkrcane vse britanske in ruske čete in ekspedicija je bila končana. V letih po invaziji leta 1799 so bile v Holandiji zgrajene obrambne linije za zaščito [[Amsterdam|Amsterdama]] pred prihodnjimi invazijami s severa.

== Komemoracija ==
V Huis met de Kogel (Hiša s topovsko kroglo) v Castricumu je še vedno mogoče videti topovsko kroglo, ki se je med bitko zarila v zid. Spomin na bitko je plošča pod topovsko kroglo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.kazenbroot.nl/Genealogie.algemeen00.html|title=Genealogie.algemeen00.html|publisher=kazenbroot.nl}}&lt;/ref&gt; Različna imena krajev v Castricumu prav tako spominjajo na bitko, kot so sipine Russenbergen in ulica Doodelaan. Ruski spomenik  v Bergnu označuje tamkajšnje boje. Francosko zmago so obeležili tudi na Slavoloku zmage v [[Pariz|Parizu]] kot &quot;Alkmaer&quot;.

== Sklici ==
{{Sklici}}

== Zunanje povezave ==

* [http://home.planet.nl/~pdavis/Denhelder.htm Anglo-ruska invazija na Severno Holandijo (1799)]
* [http://home.planet.nl/~awaan/Noord_Holland_1799/noord_holland_1799.html Noord-Holland 1799] (v nizozemščini)
* [http://members.chello.nl/krom1/10__de_engels-russische_inval.htm De Engels-Russische inval] (v nizozemščini)
[[Kategorija:Bitke Napoleonovih vojn]]
[[Kategorija:Bitke Francije]]</text>
      <sha1>j25vxpahe9cpwgwabnn3fe51sc1nwrv</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5726757</id>
      <parentid>5726755</parentid>
      <timestamp>2022-08-02T17:49:35Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JozefD</username>
        <id>5744</id>
      </contributor>
      <minor />
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4602" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaški konflikt
| conflict          = Bitka pri Castricumu
| partof            = [[Angleško-Ruska invazija Holandije]]
| image             = File:SA 4941-Anno 1799. De slag bij Castricum..jpg
|caption=''Leto 1799, Bitka pri Castricumu'', slika Jana Antoona Neuhuysa
| alt               = 
| image_size        = 300px
| date              = 6. oktober 1799
| place             = pri [[Castricum]], [[Batavska republika]], med leti &lt;br /&gt;1795 in 1806 francoska sestrska država na tleh sedanje Nizozemske
| coordinates       = {{coord|52|33|N|04|40|E|region:DE_type:city}}
| result            = [[Francoska prva republika|Francosko]]–[[Batavska republika|Batavijska]] zmaga
| combatant1        = [[File:Flag_of_France_(1790–1794).svg |25px]] [[Francoska prva republika|Francoska republika]]&lt;br&gt;[[File:Bataafse_Republiek_nationale_vlag.svg |25px]] [[Batavska republika]]
| combatant2        = [[Slika:Flag_of_Great_Britain_(1707–1800).svg |25px]]  [[Kraljevina Velika Britanija|Velika Britanija]]&lt;br&gt;[[Slika: Flag_of_Russia.svg |25px]] [[Ruski imperij]]
| commander1        = [[File:Flag_of_France_(1790–1794).svg |25px]] [[Guillaume Marie Anne Brune]] &lt;br /&gt; [[File:Bataafse_Republiek_nationale_vlag.svg |25px]] [[Herman Willem Daendels]]
| commander2        = [[Slika:Flag_of_Great_Britain_(1707–1800).svg |25px]] [[Princ Frederik, Vojvoda Yorški in Albanijski]] &lt;br /&gt;[[Slika:Flag_of_Great_Britain_(1707–1800).svg |25px]] [[Ralph Abercromby]] &lt;br /&gt;[[Slika: Flag_of_Russia.svg |25px]] [[Magnus Gustav von Essen]] &lt;br /&gt;[[Slika: Statenvlag.svg|25px]] [[Viljem I. Nizozemski|Princ Oranski]]
| strength1         = 25,700
| strength2         = 26,400
| casualties1       = 1,382 ubitih, ranjenih ali ujetih
| casualties2       = 2,536 ubitih, ranjenih ali ujetih&lt;br&gt;izgubljenih 11 topov
}}


V '''bitki pri Castricumu''' (6. oktober 1799) so francosko-nizozemske sile premagale anglo-ruske sile blizu Castricuma na Nizozemskem. Bitka je potekala med [[Vojna druge koalicije|vojno druge koalicije]] proti [[Francoska revolucija|revolucionarni Franciji]] med francoskimi in nizozemskimi silami pod poveljstvom generala [[Guillaume Marie Anne Brune|Guillauma Bruna]] in Hermana Willema Daendelsa ter britanskimi in ruskimi silami pod poveljstvom vojvode Yorškega, sira Ralpha Abercrombyja in princa Oranskega.

== Ozadje ==
Anglo-ruska sila 32.000 mož se je 27. avgusta 1799 izkrcala v [[Severna Holandija|Severni Holandiji]], 30. avgusta je zajela nizozemsko floto pri Den Helderju in 3. oktobra mesto [[Alkmaar]]. Po seriji bitk pri Bergnu 19. septembra in Alkmaarju 2. oktobra (znanem tudi kot 2. Bergen) so se 6. oktobra pri Castricumu soočili s francosko in nizozemsko vojsko.

== Akcija ==
Mesto Castricum je večkrat prešlo iz batavsko-francoskih v britansko-ruske roke, dokler slednji niso končno pobegnili in izgubili 2536 mož in 11 topov; Batavsko-francoske izgube so znašale le 1382 mož. Poraz je vojvodo prepričal, da je njegov položaj nevzdržen. Po kaotičnem umiku sta strani 10. oktobra podpisali Alkmaarsko konvencijo.

== Posledice ==
Britancem in Rusom je bil dovoljen umik brez plačila odškodnin in zadržanje zajetega plena. V znak hvaležnosti, ker mu je omogočil časten izhod iz neslavne nizozemske zagate, je Brune od vojvode prejel večje število konj. Do 19. novembra so bile vkrcane vse britanske in ruske čete in ekspedicija je bila končana. V letih po invaziji leta 1799 so bile v Holandiji zgrajene obrambne linije za zaščito [[Amsterdam|Amsterdama]] pred prihodnjimi invazijami s severa.

== Komemoracija ==
V Huis met de Kogel (Hiša s topovsko kroglo) v Castricumu je še vedno mogoče videti topovsko kroglo, ki se je med bitko zarila v zid. Spomin na bitko je plošča pod topovsko kroglo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.kazenbroot.nl/Genealogie.algemeen00.html|title=Genealogie.algemeen00.html|publisher=kazenbroot.nl}}&lt;/ref&gt; Različna imena krajev v Castricumu prav tako spominjajo na bitko, kot so sipine Russenbergen in ulica Doodelaan. Ruski spomenik  v Bergnu označuje tamkajšnje boje. Francosko zmago so obeležili tudi na Slavoloku zmage v [[Pariz|Parizu]] kot &quot;Alkmaer&quot;.

== Sklici ==
{{Sklici}}

== Zunanje povezave ==

* [http://home.planet.nl/~pdavis/Denhelder.htm Anglo-ruska invazija na Severno Holandijo (1799)]
* [http://home.planet.nl/~awaan/Noord_Holland_1799/noord_holland_1799.html Noord-Holland 1799] (v nizozemščini)
* [http://members.chello.nl/krom1/10__de_engels-russische_inval.htm De Engels-Russische inval] (v nizozemščini)
[[Kategorija:Bitke Napoleonovih vojn]]
[[Kategorija:Bitke Francije]]</text>
      <sha1>e1opguu280i9rq91bnensdrt43b50ck</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5726801</id>
      <parentid>5726757</parentid>
      <timestamp>2022-08-02T20:43:42Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JozefD</username>
        <id>5744</id>
      </contributor>
      <minor />
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4711" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaški konflikt
| conflict          = Bitka pri Castricumu
| partof            = [[Angleško-Ruska invazija Holandije]]
| image             = File:SA 4941-Anno 1799. De slag bij Castricum..jpg
|caption=''Leto 1799, Bitka pri Castricumu'', slika Jana Antoona Neuhuysa
| alt               = 
| image_size        = 300px
| date              = 6. oktober 1799
| place             = pri [[Castricum]], [[Batavska republika]], med leti &lt;br /&gt;1795 in 1806 francoska sestrska država na tleh sedanje Nizozemske
| coordinates       = {{coord|52|33|N|04|40|E|region:DE_type:city}}
| result            = [[Francoska prva republika|Francosko]]–[[Batavska republika|Batavijska]] zmaga
| combatant1        = [[File:Flag_of_France_(1790–1794).svg |25px]] [[Francoska prva republika|Francoska republika]]&lt;br&gt;[[File:Bataafse_Republiek_nationale_vlag.svg |25px]] [[Batavska republika]]
| combatant2        = [[Slika:Flag_of_Great_Britain_(1707–1800).svg |25px]]  [[Kraljevina Velika Britanija|Velika Britanija]]&lt;br&gt;[[Slika: Flag_of_Russia.svg |25px]] [[Ruski imperij]]
| commander1        = [[File:Flag_of_France_(1790–1794).svg |25px]] [[Guillaume Marie Anne Brune]] &lt;br /&gt; [[File:Bataafse_Republiek_nationale_vlag.svg |25px]] [[Herman Willem Daendels]]
| commander2        = [[Slika:Flag_of_Great_Britain_(1707–1800).svg |25px]] [[Princ Frederik, Vojvoda Yorški in Albanijski]] &lt;br /&gt;[[Slika:Flag_of_Great_Britain_(1707–1800).svg |25px]] [[Ralph Abercromby]] &lt;br /&gt;[[Slika: Flag_of_Russia.svg |25px]] [[Magnus Gustav von Essen]] &lt;br /&gt;[[Slika: Statenvlag.svg|25px]] [[Viljem I. Nizozemski|Princ Oranski]]
| strength1         = 25,700
| strength2         = 26,400
| casualties1       = 1,382 ubitih, ranjenih ali ujetih
| casualties2       = 2,536 ubitih, ranjenih ali ujetih&lt;br&gt;izgubljenih 11 topov
}}


V '''bitki pri Castricumu''' (6. oktober 1799) so francosko-nizozemske sile premagale anglo-ruske sile blizu Castricuma na Nizozemskem. Bitka je potekala med [[Vojna druge koalicije|vojno druge koalicije]] proti [[Francoska revolucija|revolucionarni Franciji]] med francoskimi in nizozemskimi silami pod poveljstvom generala [[Guillaume Marie Anne Brune|Guillauma Bruna]] in Hermana Willema Daendelsa ter britanskimi in ruskimi silami pod poveljstvom vojvode Yorškega, sira Ralpha Abercrombyja in princa Oranskega.
[[Slika:Guillaume Marie-Anne Brune.jpg|thumb|General [[Guillaume Brune]], vodja Francosko-Batavijskih čet]]

== Ozadje ==
Anglo-ruska sila 32.000 mož se je 27. avgusta 1799 izkrcala v [[Severna Holandija|Severni Holandiji]], 30. avgusta je zajela nizozemsko floto pri Den Helderju in 3. oktobra mesto [[Alkmaar]]. Po seriji bitk pri Bergnu 19. septembra in Alkmaarju 2. oktobra (znanem tudi kot 2. Bergen) so se 6. oktobra pri Castricumu soočili s francosko in nizozemsko vojsko.

== Akcija ==
Mesto Castricum je večkrat prešlo iz batavsko-francoskih v britansko-ruske roke, dokler slednji niso končno pobegnili in izgubili 2536 mož in 11 topov; Batavsko-francoske izgube so znašale le 1382 mož. Poraz je vojvodo prepričal, da je njegov položaj nevzdržen. Po kaotičnem umiku sta strani 10. oktobra podpisali Alkmaarsko konvencijo.

== Posledice ==
Britancem in Rusom je bil dovoljen umik brez plačila odškodnin in zadržanje zajetega plena. V znak hvaležnosti, ker mu je omogočil časten izhod iz neslavne nizozemske zagate, je Brune od vojvode prejel večje število konj. Do 19. novembra so bile vkrcane vse britanske in ruske čete in ekspedicija je bila končana. V letih po invaziji leta 1799 so bile v Holandiji zgrajene obrambne linije za zaščito [[Amsterdam|Amsterdama]] pred prihodnjimi invazijami s severa.

== Komemoracija ==
V Huis met de Kogel (Hiša s topovsko kroglo) v Castricumu je še vedno mogoče videti topovsko kroglo, ki se je med bitko zarila v zid. Spomin na bitko je plošča pod topovsko kroglo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.kazenbroot.nl/Genealogie.algemeen00.html|title=Genealogie.algemeen00.html|publisher=kazenbroot.nl}}&lt;/ref&gt; Različna imena krajev v Castricumu prav tako spominjajo na bitko, kot so sipine Russenbergen in ulica Doodelaan. Ruski spomenik  v Bergnu označuje tamkajšnje boje. Francosko zmago so obeležili tudi na Slavoloku zmage v [[Pariz|Parizu]] kot &quot;Alkmaer&quot;.

== Sklici ==
{{Sklici}}

== Zunanje povezave ==

* [http://home.planet.nl/~pdavis/Denhelder.htm Anglo-ruska invazija na Severno Holandijo (1799)]
* [http://home.planet.nl/~awaan/Noord_Holland_1799/noord_holland_1799.html Noord-Holland 1799] (v nizozemščini)
* [http://members.chello.nl/krom1/10__de_engels-russische_inval.htm De Engels-Russische inval] (v nizozemščini)
[[Kategorija:Bitke Napoleonovih vojn]]
[[Kategorija:Bitke Francije]]</text>
      <sha1>s1qgjwyklseghcd2qmresh0cgwjd722</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Prefekture Japonske</title>
    <ns>0</ns>
    <id>521911</id>
    <revision>
      <id>5726761</id>
      <timestamp>2022-08-02T18:46:51Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ljuba brank</username>
        <id>92351</id>
      </contributor>
      <comment>nov iz en wiki</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="32934" xml:space="preserve">{{Infobox subdivision type
| name               = Prefektura&lt;br /&gt;{{nobold|{{lang|ja|都道府県}}}}&lt;br /&gt;''Todōfuken''
| alt_name           = 
| map                = [[File:Regions and Prefectures of Japan 2.svg|330px]]
| category           = Prvostopenjska upravna razdelitev enotne države
| territory          = [[Japonska]]
| start_date         =
| current_number     = 47 Prefektur
| number_date        =
| population_range   = 553.407 ([[Prefektura Tottori |Tottori]]) – 14.047.594 ([[Tokio]])
| area_range         =  1861,7 km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; ([[prefektura Kagava |Kagava]]) – 83453,6 km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; ([[Hokaido]])
| government         = Vlada prefekture, Centralna vlada
| subdivision        = sosednji: [[Japonske občine|občine]]&lt;br /&gt; delno: Podprefekture &lt;br/&gt;zgodovinsko: okraji
}}

[[Japonska]] je razdeljena na 47 [[prefektura|prefektur]g (都道府県, t''odōfuken'', [todoːɸɯ̥ꜜkeɴ]), ki se uvrščajo takoj pod nacionalno vlado in tvorijo prvo raven pristojnosti in upravne delitve države. Vključujejo 43 prefektur (県, '''''ken'''''), dve mestni prefekturi (府, '''''fu''''': Osaka in Kjoto), eno &quot;okrožje&quot; ali &quot;ozemlje&quot; (道, '''''dō''''': Hokkai-dō) in eno metropolo (都, '''''to''''': Tokio ). Leta 1868 je administracija subnacionalne vladne strukture v zgodnjem [[obdobje Meidži|obdobju Meidži]] ''Fuhanken sanchisei'' ustanovila prve prefekture (urbani ''fu'' in podeželski ''ken''), ki so nadomestile mestne in podeželske upravitelje (''bugyō'', ''daikan'' itd.) v delih države, ki jih je prej neposredno nadzoroval [[Tokugava šogunat]] in nekaj ozemelj upornikov/lojalistov šogunata, ki se niso podredili novi vladi, kot je Aizu/Vakamacu. Leta 1871 so se v prefekture preoblikovale tudi vse preostale fevdalne oblasti (''han''), tako da so prefekture razdelile vso državo. V več valovih teritorialne konsolidacije je do preloma stoletja nastalo današnjih 47 prefektur. V mnogih primerih so te povezane s starodavnimi japonskimi provincami ''ritsuryō''.&lt;ref name=&quot;nussbaum780&quot;&gt;Louis-Frédéric, 2002: [https://books.google.com/books?id=p2QnPijAEmEC&amp;pg=PA780&amp;dq=#v=onepage&amp;q&amp;f=false &quot;Provinces and prefectures&quot;] in ''Japan encyclopedia'', p.&amp;nbsp;780.&lt;/ref&gt;

Glavni izvršni vodja vsake prefekture je neposredno izvoljen guverner (知事, ''čiji''). Odloke in proračune sprejema enodomna skupščina (議会, ''gikai''), katere člani so izvoljeni za štiri leta.

V skladu z nizom zakonov o lokalni upravi iz let 1888–1890 &lt;ref&gt;{{nihongo|{{ill|prefectural code|ja|府県制}}|府県制|fukensei}}, {{nihongo|{{ill|district code|ja|郡制}}|郡制|gunsei}}, {{nihongo|{{ill|City code (Japan)|ja|市制|lt=city code}}|市制|shisei}}, {{nihongo|{{ill|town and village code|ja|町村制}}|町村制|chōsonsei}}&lt;/ref&gt; do dvajsetih let 20. stoletja je bila vsaka prefektura (takrat samo 3 -fu in 42 -ken; za Hokkai-dō in Okinawa-ken so do 20. stoletja veljali različni zakoni) v mesta (市, ši) in okrožja (郡, gun) ter vsako okrožje v mesta (町, čō/mači) in vasi (村, son/mura). Hokaido ima 14 podprefektur, ki delujejo kot generalni podprefekturni uradi (総合振興局, ''sōgō-šinkō-kjoku'', Urad za celovito promocijo) in podprefekturni uradi (振興局, ''šinkō-kjoku'', Urad za promocijo) prefekture. Nekatere druge prefekture imajo tudi podružnice, ki opravljajo prefekturne upravne funkcije zunaj glavnega mesta. [[Tokio]], [[glavno mesto]] [[Japonska|Japonske]g, je združenje mestnih-prefektur; [[velemesto|metropola]g, ima značilnosti tako mest kot prefektur.


== Ozadje ==
Zahodna uporaba ''prefekture'' za označevanje teh japonskih regij izhaja iz uporabe besede ''prefeitura'', ki so jo portugalski raziskovalci in trgovci v 16. stoletju uporabljali za opisovanje [[fevd]]ov, na katere so tam naleteli. Prvotni pomen v portugalščini pa je bil bližji na ''občino'' kot na ''pokrajino''. Danes Japonska uporablja besedo ''ken'' (県), ki pomeni ''prefektura'', za identifikacijo portugalskih okrožij, medtem ko se na primer v [[Brazilija|Braziliji]g beseda ''prefeitura'' uporablja za označevanje [[mestna hiša|mestne hiše]g.

Te fevde je vodil lokalni vojskovodja ali družina. Čeprav so bili fevdi že zdavnaj večkrat razstavljeni, združeni in reorganizirani ter so jim podelili zakonodajno upravljanje in nadzor, se je grobi prevod besede obdržal.

Vlada Meidži je vzpostavila sedanji sistem julija 1871 z ukinitvijo sistema ''han'' (japonsko za podroćje, domena) in vzpostavitvijo sistema prefekture (廃藩置県, ''haihan-ćiken''). Čeprav je bilo sprva več kot 300 prefektur, od katerih so bile mnoge nekdanja ozemlja ''[[sistem han|han]]'', se je to število zmanjšalo na 72 v drugi polovici leta 1871 in 47 leta 1888. Zakon o lokalni avtonomiji iz leta 1947 je prefekturam dal več politične moči in uvedel prefekture guvernerji in parlamenti.

Leta 2003 je premier Junichiro Koizumi predlagal, da vlada konsolidira sedanje prefekture v približno 10 regionalnih držav (tako imenovani ''dōšūsei'' - predlog za organiziranje Japonske v eno okrožje (''dō'') Hokaido in več novih držav (''šū''), ki so vsaka kombinacija več prefektur). Načrt je zahteval, da ima vsaka regija večjo avtonomijo od obstoječih prefektur. Ta postopek bi zmanjšal število podprefekturnih upravnih regij in znižal upravne stroške.&lt;ref&gt;Mabuchi, Masaru, [http://siteresources.worldbank.org/WBI/Resources/wbi37175.pdf &quot;Municipal Amalgamation in Japan&quot;], World Bank, 2001.&lt;/ref&gt; Japonska vlada je prav tako razmišljala o načrtu za združitev več skupin prefektur, s čimer bi ustvarila subnacionalni sistem upravne delitve, sestavljen iz med devet in 13 držav, in tem državam dala več lokalne avtonomije, kot jo prefekture trenutno uživajo.&lt;ref&gt;[http://www.nira.go.jp/publ/seiken/ev18n10/ev18n10-s.html &quot;''Doshusei'' Regional System&quot;] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060926160741/http://www.nira.go.jp/publ/seiken/ev18n10/ev18n10-s.html |date=2006-09-26 }} National Association for Research Advancement.&lt;/ref&gt; Od avgusta 2012 je bil ta načrt opuščen.


== Pooblastila ==
Japonska je enotna država. Osrednja vlada prenese številne funkcije (kot sta izobraževanje in policija) na prefekture in občine, vendar obdrži splošno pravico do njihovega nadzora. Čeprav izdatki lokalnih oblasti predstavljajo 70 odstotkov vseh izdatkov države, centralna država nadzoruje lokalne proračune, davčne stopnje in zadolževanje.&lt;ref&gt;Mochida, &quot;Local Government Organization and Finance: Japan&quot;, in {{cite book|title=Local Governance in Industrial Countries|first=Anwar |last=Shah |year=2006 |publisher=World Bank |url=http://web.worldbank.org/WBSITE/EXTERNAL/WBI/WBIPROGRAMS/PSGLP/0,,contentMDK:21215193~pagePK:64156158~piPK:64152884~theSitePK:461606~isCURL:Y,00.html}}&lt;/ref&gt;

Funkcije prefekturne vlade vključujejo organizacijo prefekturne policije, nadzorovanje šol in vzdrževanje prefekturnih šol (predvsem srednjih šol), prefekturnih bolnišnic, prefekturnih cest, nadzorovanje prefekturnih vodnih poti in regionalno urbanistično načrtovanje. Njihove odgovornosti vključujejo naloge, ki jim jih prenese nacionalna vlada, kot je vzdrževanje večine običajnih državnih cest (razen v določenih večjih mestih), prefekture pa usklajujejo in podpirajo svoje občine pri njihovih funkcijah. ''[[De facto]]'' so bile prefekture in občine pogosto manj avtonomne, kot nakazuje formalni obseg zakona o lokalni avtonomiji, ker

* jih je večina močno odvisnih od financiranja centralne vlade – odvisnost, ki se je nedavno v mnogih regijah še povečala zaradi demografskega prehoda, ki močneje / zgodaj prizadene podeželje, saj ga lahko mesta delno nadomestijo z migracijo s podeželja in
*na številnih področjih politik je osnovni okvir strogo določen z nacionalnimi zakoni, prefekture in občine pa so avtonomne samo znotraj tega okvira.

== Tipi prefektur ==
Zgodovinsko gledano je v obdobju Edo Tokugava šogunat okoli devetih največjih mest na Japonskem ustanovil cone, ki so jim vladale ''bugjō'' (奉行支配地), drugod pa 302 območji, ki so jim vladale občine (郡代支配地). Ko je vlada Meidži leta 1868 začela ustvarjati prefekturni sistem, je devet območij, v katerih vlada ''bugjō'', postalo ''fu'' (府), medtem ko so območja, v katerih vladajo občine in ostala območja, v katerih vlada ''bugyo'', postala ''ken'' (県). Kasneje, leta 1871, je vlada Tokio, Osako in Kjoto označila za ''fu'', ostale ''fu'' pa je znižala na status ''ken''. Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]g leta 1943 je Tokio postal ''to'', nova vrsta psevdoprefekture.

Kljub razlikam v terminologiji je med štirimi vrstami lokalnih oblasti malo funkcionalnih razlik. Podnacionalne vlade se v japonščini včasih imenujejo ''todōfuken'' (都道府県, [todoːɸɯ̥ꜜkeɴ]), kar je kombinacija štirih izrazov.

=== Fu ===
Prefekturi Osaka in Kjoto se imenujeta ''fu'' (府, izgovorjeno [ɸɯꜜ], ko je ločena beseda, vendar [ꜜɸɯ], ko je del polnega imena prefekture, npr. [kʲoꜜːto] in [ɸɯꜜ] postaneta [kʲoːtoꜜɸɯ]). Klasična kitajska pismenost, iz katere je to izpeljano, pomeni osrednje mestno območje nacionalnega pomena. Pred drugo svetovno vojno so za ''fu'' in ''ken'' veljali različni zakoni, vendar je bilo to razlikovanje po vojni odpravljeno in obe vrsti prefektur sta zdaj funkcionalno enaki.

=== Ken ===
43 od 47 prefektur se imenuje ''ken'' (県, izgovorjeno [keꜜɴ], ko je ločena beseda, vendar [ꜜkeɴ], ko je del polnega imena prefekture, npr. [aꜜitɕi] in [keꜜɴ] postaneta [aitɕi̥ꜜkeɴ]). Klasična kitajska pismenka, iz katere je to izpeljano, nosi podeželsko ali provincialno konotacijo, analogna črka pa se uporablja za sklicevanje na okrožja Kitajske, okrožja Tajvana in okrožja Vietnama.

=== Dō ===
Hokaidō se imenuje ''dō'' (道, [doꜜː]) ali krožje. Ta izraz je bil prvotno uporabljen za označevanje japonskih regij, sestavljenih iz več provinc - so bile prvostopenjske upravne enote Japonske od 600-ih do 1868. (npr. regija vzhodne obale Tōkaidō in regija zahodne obale Saikaido). To je bila tudi zgodovinska uporaba oznak na Kitajskem. (V Koreji se ta zgodovinska raba uporablja še danes in se je ohranila v obdobju japonske vladavine.)

''Hokkai-dō'' (北海道, [hokkaꜜidoː]), edini preostali ''dō'' danes, ni bil eden od prvotnih sedmih ''dō'' (v predmoderni dobi je bil znan kot Ezo - japonski izraz, ki se je v zgodovini uporabljal za ozemlja severno od japonskega otoka Honšu). Njegovo trenutno ime naj bi izviralo po [[Matsuura Takeshiro|Matsuuri Takeshiro]] (1818 – 1888), zgodnjem japonskem raziskovalcu otoka. Ker Hokkaidō ni sodil v obstoječo klasifikacijo ''dō'', je bil za to ustvarjen nov ''dō''.

Vlada Meidžija je Hokkaidō prvotno razvrstila kot »odposlanstvo naselbine« (開拓使, kaitakuši), kasneje pa je otok razdelila na tri prefekture (Saporo, Hakodate in Nemuro). Ti so bili leta 1886 združeni v en sam departma Hokaido (北海道庁, Hokkaido-chō) na ravni prefekture, vendar bolj organiziran po ozemlju. Leta 1947 je bil departma razpuščen in Hokaidō je postal polnopravna prefektura. Pripona ''-ken'' ni bila nikoli dodana njenemu imenu, zato je pripona ''-dō'' postala razumljena kot prefektura.

Ko je bil Hokaidō vključen, je bil promet na otoku še premalo razvit, zato je bila prefektura razdeljena na več podprefektur (支庁, šičō), ki so lahko izpolnjevale upravne naloge prefekturne vlade in držale strog nadzor nad razvijajočim se otokom. Te subprefekture obstajajo še danes, čeprav imajo veliko manj moči, kot so jo imele pred in med drugo svetovno vojno. Zdaj obstajajo predvsem za urejanje papirologije in drugih birokratskih nalog.

Prefektura Hokaido je tehnično gledano odvečen izraz, ker ''dō'' sam po sebi označuje prefekturo, čeprav se občasno uporablja za razlikovanje vlade od samega otoka. Vlada prefekture se imenuje ''vlada Hokkaidō'' in ne ''vlada prefekture Hokkaidō''.

=== To ===
[[Tokio]] se imenuje (都, [toꜜ]), kar se pogosto prevaja kot ''metropola''. Japonska vlada skoraj v vseh primerih prevaja Tōkyō-to (東京都, [toːkʲoꜜːto]) kot ''tokijska metropola'', vlada pa se uradno imenuje ''tokijska metropolitanska vlada''.

Po kapitulaciji šogunata Edo leta 1868 je bil ustanovljen Tōkyō-fu (mestna prefektura, kot sta Kjoto in Osaka) in je obsegal nekdanje mestno območje Edo pod ''Fuhanken sanchisei''. Po ukinitvi sistema ''han'' v prvem valu prefekturnih združitev leta 1871/72 je bilo več okoliških območij (deli prefektur Urava, Kosuge, Šinagava in Hikone) združenih v Tokio in po sistemu (oštevilčenih) »velikih okrožij in majhnih okrožij« (''daiku-šōku''), je bilo razdeljeno na enajst velikih okrožij, nadalje razdeljenih na 103 majhna okrožja, od katerih je šest velikih okrožij (97 majhnih okrožij) pokrivalo nekdanje mestno območje Edo.&lt;ref&gt;National Archives of Japan: [http://www.archives.go.jp/exhibition/digital/henbou/contents/11.html 『明治東京全図』]&lt;/ref&gt; Ko so bila starodavna okrožja ''ritsuryō'' leta 1878 ponovno aktivirana kot upravne enote, je bil Tokio razdeljen na 15 [urbanih] okrožij (''-ku'') in sprva šest [podeželskih] okrožij (''-gun''; devet po prenosu Tame iz Kanagave leta 1893, osem po združitev East Tame in Južni Tošime v Tojota leta 1896). Mestna in podeželska okrožja so bila, kot povsod po državi, nadalje razdeljena na urbane enote/mesta/soseske (''-čō/-mači'') in podeželske enote/vasi (''-mura/-son''). Še neinkorporirane skupnosti na otoških skupinah Izu (prej del Šizuoke) in Ogasavara (prej neposredno pod upravo ministrstva za notranje zadeve) so postale del Tokia v 19. stoletju. Ko so bile moderne občine – [od okrožja neodvisna] mesta in [podeželska] okrožja, ki vsebujejo mesta in vasi – uvedene v skladu z zakoni Jamagata-Mosse o lokalni upravi in je bila leta 1889 izvedena sočasna Velika Meidži združitev, je 15 ''-kujev'' postalo podrejenih Tokio mesto, sprva edino neodvisno mesto Tokio (''-shi''), šest podeželskih okrožij Tokia pa je bilo združenih v 85 mest in vasi.&lt;ref&gt;Tokyo Metropolitan Archives: [http://www.soumu.metro.tokyo.jp/01soumu/archives/0714tokyo_ku.htm 大東京35区物語～15区から23区へ～東京23区の歴史]&lt;/ref&gt; Leta 1893 so tri četrti Tama in njihovih 91 mest in vasi postale del Tokia. Ko so se predmestja Tokia v začetku 20. stoletja hitro povečala, so se številna mesta in vasi v Tokiu z leti združila ali povečala. Leta 1932 je bilo pet popolnih okrožij z 82 mesti in vasmi združenih v Tokio in organiziranih v 20 novih okrožjih. Do leta 1940 sta bili v Tokiu še dve mesti: Hachiōji (mesto) in Tačikava (mesto).

Leta 1943 je bilo mesto Tokio ukinjeno, Tōkyō-fu je postal Tōkyō-to, 35 okrajev Tokyo-shi pa je ostalo 35 okrajev Tokyo-to, vendar so podobčinski organi okrajev Tokyo-shi, ki so prej spadali neposredno pod občino, zdaj ukinjeno, spadali neposredno pod prefekturo ali zdaj »metropolitansko« oblast. Vsa druga mesta, kraji in vasi v Tokio-fu so ostala mesta, kraji in vasi v Tokio-to. Cilj reorganizacije je bil utrditi upravljanje območja okoli prestolnice z odpravo dodatne ravni oblasti v Tokiu. Prav tako se guverner ni več imenoval ''chiji'', ampak ''chōkan'' (~»vodja/šef [običajno: osrednje vladne agencije]«) kot na Hokaidoju). Osrednja vlada je želela imeti večji nadzor nad vsemi lokalnimi vladami zaradi vse slabšega položaja Japonske v drugi svetovni vojni – na primer vsi župani v državi so postali imenovani kot v dobi Meidži – in zlasti nad Tokiom zaradi možnosti izrednih razmer v metropoli.

Po vojni je bila Japonska prisiljena ponovno decentralizirati Tokio v skladu s splošnimi pogoji demokratizacije, začrtanimi v [[Potsdamska deklaracija|Potsdamski deklaraciji]]. Številne posebne vladne značilnosti Tokia so v tem času izginile in okraji so v desetletjih po predaji dobivali vse bolj občinski status. Današnji posebni oddelki se administrativno skoraj ne razlikujejo od drugih občin.

Povojne reforme so močno spremenile tudi zemljevid Tokia: leta 1947 je bilo 35 oddelkov reorganiziranih v 23 posebnih oddelkov, ker je veliko prebivalcev umrlo med vojno, zapustilo mesto ali pa so bili vpoklicani in se niso vrnili. V okupacijskih reformah naj bi bili posebni oddelki, vsak s svojimi izvoljenimi skupščinami (''kugikai'') in župani (''kučō''), enakovredni drugim občinam, tudi če še vedno veljajo nekatere omejitve. (Med okupacijo je na primer obstajala namenska občinska policijska agencija za 23 posebnih oddelkov/nekdanje mesto Tokio, vendar komisije za javno varnost posebnih oddelkov niso imenovale vlade posebnih oddelkov, ampak vlada celotne »metropole«. Leta 1954 so bile neodvisne občinske policijske enote na splošno ukinjene po vsej državi in prefekturna / »metropolitanska« policija v Tokiu je ponovno odgovorna za celotno prefekturo / »metropolis« in je tako kot vse prefekturne policije pod nadzorom prefekture / »metropolitanske« komisija za javno varnost, katere člane imenujeta guverner prefekture / »metropolitanskega« in skupščina. Toda kot del &quot;obratne smeri&quot; v 1950-ih so bile nekatere od teh novih pravic odpravljene, najbolj očiten ukrep je bila zavrnitev neposredne izvoljeni župani. Nekatere od teh omejitev so bile čez desetletja spet odpravljene. Toda šele leta 2000 so bili posebni oddelki v celoti priznani kot enote na občinski ravni.

Neodvisno od teh korakov, ko je urbana rast Tokia med povojnim gospodarskim čudežem znova zajela tempo in je večina glavnega otoškega dela tokijske &quot;metropole&quot; postala vse bolj osrednji del metropolitanskega območja Tokia, so številne druge občine v Tokiu prenesle nekaj njihove pristojnosti metropolitanski vladi. Na primer, tokijska gasilska služba, ki je bila do leta 1960 odgovorna le za 23 posebnih oddelkov, je do danes prevzela občinske gasilske službe v skoraj celotnem Tokiu. Skupna vladna struktura za celotno metropolitansko območje Tokia (in ne samo za zahodna predmestja posebnih oddelkov, ki so del tokijske prefekture/metropole), kot so jo zagovarjali nekateri politiki, kot je nekdanji guverner Kanagave Shigefumi Matsuzawa[8], ni bila vzpostavljena. Obstoječi medprefekturni forumi za sodelovanje med lokalnimi vladami v tokijskem metropolitanskem območju so Združenje regionalnih guvernerjev Kantō (Kantō chihō chijikai) &lt;ref&gt;Kanagawa prefectural government: [http://www.pref.kanagawa.jp/cnt/f7700/ 関東地方知事会]&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Saitama prefectural government: [https://www.pref.saitama.lg.jp/a0101/kanto/ 関東地方知事会]&lt;/ref&gt; in &quot;vrh v Šutokenu&quot; (formalno &quot;konferenca&quot; izvršnih direktorjev devetih prefektur in mest&quot;, ''9 to-ken-shi shunō kaigi'').&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.9tokenshi-syunoukaigi.jp/|title=九都県市首脳会議|website=www.9tokenshi-syunoukaigi.jp}}&lt;/ref&gt; Vendar ti sami po zakonu o lokalni avtonomiji niso lokalni javni subjekti in funkcij nacionalne ali lokalne uprave ni mogoče neposredno prenesti nanje, za razliko od Zveze kansajskih vlad (''Kansai kōiki-rengō'')&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.kouiki-kansai.jp/|title=ホーム-関西広域連合}}&lt;/ref&gt;, ki jo je ustanovilo več prefekturnih vlad v regiji Kansai.

Obstaja nekaj razlik v terminologiji med Tokiom in drugimi prefekturami: policija in gasilci se na primer imenujejo ''chō'' (庁) namesto ''honbu'' (本部). Toda edina funkcionalna razlika med Tōkyō-to in drugimi prefekturami je ta, da Tokio upravlja tako z oddelki kot z mesti. Danes, ker imajo posebni oddelki skoraj enako stopnjo neodvisnosti kot japonska mesta, je razlika v upravi med Tokiom in drugimi prefekturami precej majhna.

V Osaki je več vidnih politikov na čelu s Tōrujem Hashimotom, takratnim županom mesta Osaka in nekdanjim guvernerjem prefekture Osaka, predlagalo načrt metropole Osaka, po katerem bi mesto Osaka in morda druga sosednja mesta nadomestili posebni oddelki, podobni Tokiu. Načrt je bil tesno poražen na referendumu leta 2015 in ponovno leta 2020.&lt;ref&gt;{{cite news |title=Osaka metropolis plan rejected by slim margin in 2nd referendum |url=https://english.kyodonews.net/news/2020/11/602c90c5b457-voting-begins-in-2nd-referendum-on-osaka-metropolis-plan.html |access-date=14 July 2021 |agency=Kyodo News |date=2 Nov 2020}}&lt;/ref&gt;

== Seznam prefektur ==
&lt;imagemap&gt;File:Regions_and_Prefectures_of_Japan_2.svg|550px|thumb| Japonske prefecture z obarvanimi regijami

poly 421 1 549 43 569 93 492 177 412 197 382 220 366 203 358 161 408 13 413 7 [[Hokaido]]
poly 382 264 388 261 411 261 415 257 420 257 421 260 421 264 422 266 426 266 431 264 433 260 439 259 445 256 431 205 409 203 387 221 372 255 [[Prefektura Aomori |Aomori]]
poly 382 266 389 263 409 263 413 262 415 258 418 258 420 260 420 265 421 267 418 271 418 296 415 300 415 312 420 318 423 324 423 329 418 332 415 333 399 327 387 327 373 291 [[Prefektura Akita |Akita]]
poly 455 335 446 337 443 336 434 331 425 329 425 322 420 314 417 311 417 302 419 297 419 272 422 268 428 268 432 265 435 261 440 260 446 257 454 264 467 281 470 300 466 319 [[Prefektura Ivate |Ivate]]
poly 387 328 366 341 367 355 380 357 391 365 394 368 394 374 389 377 388 381 388 385 392 389 394 390 407 390 411 388 414 384 409 380 409 376 416 367 417 363 418 346 416 343 415 335 399 329 388 329 [[Prefektura Jamagata |Jamagata]]
poly 417 335 424 331 433 332 444 339 454 337 462 357 440 381 431 382 425 380 419 380 415 383 411 379 411 376 418 367 420 347 418 342 417 340 416 338 [[Prefektura Mijagi |Mijagi]]
poly 378 357 339 372 332 387 317 441 325 449 328 447 330 444 334 447 336 447 337 445 344 444 349 436 353 435 356 437 361 445 362 446 365 446 369 442 371 436 375 432 380 433 379 430 375 425 374 416 375 411 379 409 382 409 387 405 387 396 391 391 387 387 386 379 392 372 393 372 393 368 [[Prefektura Niigata |Niigata]]
poly 381 433 380 428 376 424 376 415 379 411 385 410 389 405 389 397 392 391 409 392 416 384 421 381 425 382 431 384 441 383 447 393 450 419 444 431 438 429 435 429 431 431 429 434 427 434 413 421 406 420 402 423 396 430 391 433 389 434 383 434 [[Prefektura Fukušima|Fukušima]]
poly 422 432 427 436 431 435 432 431 436 430 443 433 451 480 448 480 445 478 442 475 437 474 429 477 426 481 422 481 413 475 408 474 402 469 408 468 419 459 423 454 [[Prefektura Ibaraki|Ibaraki]]
poly 384 436 391 435 398 430 404 422 406 422 410 422 413 424 421 431 420 437 421 454 415 460 409 465 407 466 400 468 391 459 390 456 390 450 389 447 386 445 386 438 [[Prefektura Točigi |Točigi]]
poly 409 476 414 477 420 482 426 483 430 478 438 475 442 477 446 481 449 482 451 481 453 485 442 490 440 495 440 513 423 530 417 529 413 503 413 493 412 486 411 480 [[Prefektura Čiba |Čiba]]
poly 362 448 365 448 370 443 372 436 375 434 380 434 385 439 385 445 388 450 389 450 389 457 391 461 399 468 384 468 374 478 370 482 369 486 363 480 362 476 362 468 360 466 355 465 352 461 353 457 [[Prefektura Gunma |Gunma]]
poly 381 493 381 489 384 488 388 488 392 490 394 491 398 491 402 490 406 490 410 488 410 483 408 476 400 469 385 469 371 483 370 487 374 491 [[Prefektura Saitama |Saitama]]
poly 382 493 382 491 383 489 387 489 392 491 393 492 399 492 401 491 406 491 410 489 411 490 412 494 407 498 401 498 399 499 388 499 386 496 [[Tokio]]
poly 393 500 400 500 403 499 408 499 413 510 412 518 389 521 385 520 383 517 383 512 380 510 378 510 379 507 393 507 [[Prefektura Kanagava |Kanagava]]
rect 423 538 457 551 [[Tokio]]
rect 386 551 438 565 [[Prefektura Kanagava |Kanagava]]
circle 551 737 119 [[Prefektura Okinava |Okinava]]
poly 352 493 364 493 367 491 368 487 373 492 381 494 384 496 387 499 392 499 392 507 378 507 377 510 376 511 369 511 366 513 364 515 364 520 362 521 359 519 351 508 351 506 343 506 343 499 352 499 [[Prefektura Jamanaši |Jamanaši]]
poly 338 529 345 520 348 514 349 511 350 510 353 513 359 521 362 522 365 521 365 515 369 512 377 512 378 511 380 511 382 513 382 518 385 521 389 522 393 526 393 540 383 551 356 556 325 557 325 547 328 541 335 534 [[Prefektura Šizuoka |Šizuoka]]
poly 325 450 330 446 334 449 338 447 343 446 346 444 350 437 352 436 355 437 361 447 352 456 351 462 354 466 359 467 360 468 361 470 361 479 363 483 367 486 366 490 363 492 351 492 351 499 343 499 343 506 350 506 350 508 348 510 347 513 338 527 336 528 326 527 326 512 321 503 316 499 316 497 321 492 322 486 322 477 321 473 321 471 323 470 323 454 [[Prefektura Nagano |Nagano]]
poly 294 447 316 441 324 450 322 453 322 469 320 471 301 471 297 476 296 476 293 475 291 475 290 466 287 459 287 458 290 458 291 449 [[Prefektura Tojama |Tojama]]
poly 291 476 293 476 295 478 298 478 302 472 320 472 321 479 321 488 320 492 315 496 315 500 320 504 324 512 325 514 325 524 324 527 313 527 307 523 296 523 293 526 292 530 289 534 288 534 283 534 280 529 279 524 272 511 274 508 279 505 285 505 291 501 291 497 286 493 286 489 291 483 [[Prefektura Gifu |Gifu]]
poly 290 535 293 530 294 526 297 524 305 524 312 528 328 528 336 529 334 533 327 540 324 547 324 557 308 561 298 552 296 542 [[Prefektura Aiči |Aiči]]
poly 268 477 247 477 247 462 276 461 276 431 299 415 307 418 305 425 294 446 291 447 289 451 289 458 287 458 289 464 290 482 285 488 280 488 [[Prefektura Išikava |Išikava]]
poly 267 478 280 489 285 489 285 493 289 497 289 499 289 500 285 504 278 504 272 508 270 512 261 521 257 523 253 527 247 527 243 524 243 521 256 492 [[Prefektura Fukui |Fukui]]
poly 271 512 277 524 280 532 280 544 278 547 275 549 271 549 268 551 264 556 258 542 257 541 256 531 254 528 261 522 [[Prefektura Šiga |Šiga]]
poly 280 533 284 535 288 535 294 542 297 555 307 568 306 577 271 606 265 604 262 600 262 598 270 591 272 586 272 564 265 557 269 552 277 550 281 544 [[Prefektura Mie |Mie]]
poly 217 518 225 508 237 509 242 520 242 524 246 528 252 528 255 533 256 535 256 542 263 556 263 558 255 556 247 547 241 547 235 538 231 536 225 535 222 533 223 531 226 528 226 526 220 522 [[Prefektura Kjoto |Kjoto]]
poly 242 548 246 548 252 555 252 573 253 575 239 575 243 566 244 564 243 553 [[Prefektura Osaka |Osaka]]
poly 253 556 257 559 263 559 264 558 270 564 271 580 272 580 272 587 268 592 261 598 261 600 256 600 251 597 251 589 252 586 252 579 255 579 253 572 [[Prefektura Nara |Nara]]
rect 222 616 253 628 [[Prefektura Osaka |Osaka]]
poly 238 576 241 576 253 576 254 579 252 579 252 585 250 589 250 597 253 600 256 601 261 601 265 605 271 607 271 618 260 623 260 631 285 631 285 644 228 644 228 631 254 631 254 617 253 616 242 614 230 600 229 581 [[Prefektura Vakajama |Vakajama]]
poly 198 518 202 515 215 517 219 523 224 526 224 528 221 532 222 535 226 537 231 537 235 540 237 545 240 548 242 555 242 565 230 567 227 578 223 587 216 587 214 577 222 567 221 565 200 563 197 557 197 553 195 549 197 544 204 535 204 527 [[Prefektura Hjogo |Hjogo]]
poly 156 529 163 521 197 519 203 528 203 534 200 538 191 538 186 534 181 534 178 537 169 537 163 542 155 549 152 550 149 547 149 544 152 541 157 535 [[Prefektura Tottori |Tottori]]
poly 154 551 157 549 169 539 172 538 178 538 182 535 185 535 190 539 199 539 194 545 194 551 197 554 197 561 200 565 185 578 167 579 162 569 159 562 156 558 155 553 [[Prefektura Okajama |Okajama]]
poly 92 574 89 558 89 549 142 523 149 523 155 531 155 536 148 543 148 548 151 551 138 551 133 557 129 564 126 565 119 565 109 573 106 580 104 587 102 588 96 585 92 580 [[Prefektura Šimane |Šimane]]
poly 106 582 110 574 119 566 128 566 130 564 139 552 153 552 155 554 155 558 159 564 159 566 166 579 164 582 158 582 150 589 133 596 116 592 112 590 110 585 [[Prefektura Hirošima |Hirošima]]
poly 91 574 91 581 96 587 101 589 104 589 106 583 109 586 111 590 117 593 113 616 75 613 59 602 62 588 [[Prefektura Jamaguči |Jamaguči]]
poly 158 582 177 582 185 579 204 582 203 587 198 591 186 594 181 595 174 600 171 596 158 592 [[Prefektura Kagava |Kagava]]
poly 175 601 182 596 198 592 205 586 213 586 218 597 229 598 229 607 217 607 202 620 197 615 187 607 181 607 175 604 [[Prefektura Tokušima |Tokušima]]
poly 132 658 138 653 138 650 136 647 136 644 145 636 145 629 150 625 155 616 155 614 166 608 174 605 181 608 187 608 202 622 196 635 162 635 152 662 137 667 [[Prefektura Koči |Koči]]
poly 118 610 133 610 139 597 147 594 171 597 174 601 174 604 166 607 155 612 151 621 145 627 143 629 143 636 135 642 134 647 137 651 136 653 131 658 120 663 119 658 126 641 124 636 107 635 108 628 118 622 [[Prefektura Ehime |Ehime]]
poly 77 624 67 608 62 605 34 619 29 634 32 636 51 636 52 638 51 641 42 651 46 657 52 652 60 650 63 648 63 637 68 632 72 631 [[Prefektura Fukuoka |Fukuoka]]
poly 64 649 64 638 69 633 74 631 79 625 91 620 97 621 102 632 113 657 110 662 100 662 98 665 96 665 93 664 88 664 84 661 80 655 79 648 78 646 73 646 70 649 69 652 66 652 [[Prefektura Oita |Oita]]
poly 84 663 87 665 94 665 98 666 102 663 109 663 104 681 103 688 120 688 120 700 96 700 94 735 87 737 83 731 83 723 79 719 71 713 64 702 74 698 77 693 76 683 73 679 73 676 [[Prefektura Mijazaki |Mijazaki]]
poly 27 633 31 637 50 637 51 638 50 640 38 653 36 657 26 653 21 648 20 641 18 633 23 632 [[Prefektura Saga |Saga]]
poly 19 641 19 648 25 654 49 662 49 673 37 678 17 679 6 671 7 641 12 638 [[Prefektura Nagasaki |Nagasaki]]
poly 46 658 53 653 62 650 64 650 66 653 69 653 70 651 74 647 76 647 78 649 78 654 83 662 72 676 72 680 74 684 75 686 75 694 73 698 63 701 58 697 43 698 22 693 22 682 25 681 48 681 48 674 51 672 51 663 [[Prefektura Kumamoto |Kumamoto]]
poly 13 707 43 699 57 699 62 702 70 714 81 723 82 733 80 744 64 753 39 744 35 721 12 720 [[Prefektura Kagošima |Kagošima]]

&lt;/imagemap&gt;
{{clear|left}}
Različni sistemi razčlenjevanja oblikujejo načine, na katere se dojemajo japonske prefekture:

=== Po japonskem ISO ===
Prefekture so pogosto združene v osem regij (Chihō). Te regije niso uradno določene, nimajo izvoljenih uradnikov, niti niso pravne osebe. Toda praksa razvrščanja prefektur glede na njihovo geografsko regijo je tradicionalna.[1] Ta vrstni red se odraža v kodiranju Japonske mednarodne organizacije za standardizacijo (ISO).[14] Od severa proti jugu (oštevilčenje v vrstnem redu ISO 3166-2:JP) so prefekture Japonske in z njimi povezane regije:
The prefectures are also often grouped into eight regions (Chihō). Those regions are not formally specified, they do not have elected officials, nor are they corporate bodies. But the practice of ordering prefectures based on their geographic region is traditional.[1] This ordering is mirrored in Japan's International Organization for Standardization (ISO) coding.[14] From north to south (numbering in ISO 3166-2:JP order), the prefectures of Japan and their commonly associated regions are:

{{div col|colwidth=10em}}
* [[Hokaido]] {{ordered list|[[Hokkaido]]}}
* [[Tohoku]] {{ordered list|start=2|[[prefektura Aomori|Aomori]]|[[Iwate Prefecture|Iwate]]|[[ prefektura Mijagi|Mijagi]]|[[ prefektura Akita |Akita]]|[[ prefektura Jamagata |Jamagata]]|[[ prefektura Fukušima |Fukušima]]}}
* [[Kanto]] {{ordered list|start=8|[[ prefektura Ibaraki |Ibaraki]]|[[ prefektura Točigi |Točigi]]|[[ prefektura Gunma |Gunma]]|[[ prefektura Saitama |Saitama]]|[[ prefektura Čiba |Čiba]]|[[Tokio]]|[[ prefektura Kanagava |Kanagava]]}}
* [[Čubu]] {{ordered list|start=15|[[ prefektura Niigata |Niigata]]|[[ prefektura Tojama|Tojama]]|[[ prefektura Išikava |Išikava]]|[[ prefektura Fukui |Fukui]]|[[ prefektura Jamanaši |Jamanaši]]|[[ prefektura Nagano |Nagano]]|[[ prefektura Gifu |Gifu]]|[[ prefektura Šizuoka |Šizuoka]]|[[ prefektura Aiči |Aiči]]}}
* [[Kansai]] {{ordered list|start=24|[[ prefektura Mie |Mie]]|[[ prefektura Šiga |Šiga]]|[[ prefektura Kjoto |Kjoto]]|[[ prefektura Osaka |Osaka]]|[[ prefektura Hjogo |Hjogo]]|[[ prefektura Nara |Nara]]|[[ prefektura Vakajama |Vakajama]]}}
* [[Čugoku]] {{ordered list|start=31|[[ prefektura Tottori |Tottori]]|[[ prefektura Šimane |Šimane]]|[[ prefektura Okajama |Okajama]]|[[ prefektura Hirošima |Hirošima]]|[[ prefektura Jamaguči |Jamaguči]]}}
* [[Šikoku]] {{ordered list|start=36|[[ prefektura Tokušima |Tokušima]]|[[ prefektura Kagava |Kagava]]|[[ prefektura Ehime |Ehime]]|[[ prefektura Koči |Koči]]}}
* [[Kjušu]] {{ordered list|start=40|[[ prefektura Fukuoka |Fukuoka]]|[[ prefektura Saga |Saga]]|[[ prefektura Nagasaki |Nagasaki]]|[[ prefektura Kumamoto |Kumamoto]]|[[ prefektura Oita |Oita]]|[[ prefektura Mijazaki |Mijazaki]]|[[ prefektura Kagošima |Kagošima]]|[[ prefektura Okinava |Okinava]]}}
{{div col end}}

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Zunanje povezave ==
{{Commons category|Prefectures of Japan}}
* [http://www.nga.gr.jp/english/index.html National Governors' Association website]
* [http://gojapan.about.com/cs/japanmaps/l/blprefecturemap.htm Map of Japan showing prefectures]
* [http://www.biwa.ne.jp/~toda-m/geo-hist/prefrank.html Japanese essay on types of prefectures]
* [http://citymayors.com/government/jap_locgov.html CityMayors.com profile of prefectures]

[[Kategorija:Prefekture Japonske]]</text>
      <sha1>t4j304bgabefr3wz8oo37uon3z5uvfh</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5726776</id>
      <parentid>5726761</parentid>
      <timestamp>2022-08-02T19:32:15Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pnp</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="32918" xml:space="preserve">{{Infobox subdivision type
| name               = Prefektura&lt;br /&gt;{{nobold|{{lang|ja|都道府県}}}}&lt;br /&gt;''Todōfuken''
| alt_name           = 
| map                = [[File:Regions and Prefectures of Japan 2.svg|330px]]
| category           = Prvostopenjska upravna razdelitev enotne države
| territory          = [[Japonska]]
| start_date         =
| current_number     = 47 Prefektur
| number_date        =
| population_range   = 553.407 ([[Prefektura Tottori|Tottori]]) – 14.047.594 ([[Tokio]])
| area_range         =  1861,7 km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; ([[prefektura Kagava|Kagava]]) – 83453,6 km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; ([[Hokaido]])
| government         = Vlada prefekture, Centralna vlada
| subdivision        = sosednji: [[Japonske občine|občine]]&lt;br /&gt; delno: Podprefekture &lt;br/&gt;zgodovinsko: okraji
}}

[[Japonska]] je razdeljena na 47 [[prefektura|prefektur]] (都道府県, t''odōfuken'', [todoːɸɯ̥ꜜkeɴ]), ki se uvrščajo takoj pod nacionalno vlado in tvorijo prvo raven pristojnosti in upravne delitve države. Vključujejo 43 prefektur (県, '''''ken'''''), dve mestni prefekturi (府, '''''fu''''': Osaka in Kjoto), eno &quot;okrožje&quot; ali &quot;ozemlje&quot; (道, '''''dō''''': Hokkai-dō) in eno metropolo (都, '''''to''''': Tokio ). Leta 1868 je administracija subnacionalne vladne strukture v zgodnjem [[obdobje Meidži|obdobju Meidži]] ''Fuhanken sanchisei'' ustanovila prve prefekture (urbani ''fu'' in podeželski ''ken''), ki so nadomestile mestne in podeželske upravitelje (''bugyō'', ''daikan'' itd.) v delih države, ki jih je prej neposredno nadzoroval [[Tokugava šogunat]] in nekaj ozemelj upornikov/lojalistov šogunata, ki se niso podredili novi vladi, kot je Aizu/Vakamacu. Leta 1871 so se v prefekture preoblikovale tudi vse preostale fevdalne oblasti (''han''), tako da so prefekture razdelile vso državo. V več valovih teritorialne konsolidacije je do preloma stoletja nastalo današnjih 47 prefektur. V mnogih primerih so te povezane s starodavnimi japonskimi provincami ''ritsuryō''.&lt;ref name=&quot;nussbaum780&quot;&gt;Louis-Frédéric, 2002: [https://books.google.com/books?id=p2QnPijAEmEC&amp;pg=PA780&amp;dq=#v=onepage&amp;q&amp;f=false &quot;Provinces and prefectures&quot;] in ''Japan encyclopedia'', p.&amp;nbsp;780.&lt;/ref&gt;

Glavni izvršni vodja vsake prefekture je neposredno izvoljen guverner (知事, ''čiji''). Odloke in proračune sprejema enodomna skupščina (議会, ''gikai''), katere člani so izvoljeni za štiri leta.

V skladu z nizom zakonov o lokalni upravi iz let 1888–1890 &lt;ref&gt;{{nihongo|{{ill|prefectural code|ja|府県制}}|府県制|fukensei}}, {{nihongo|{{ill|district code|ja|郡制}}|郡制|gunsei}}, {{nihongo|{{ill|City code (Japan)|ja|市制|lt=city code}}|市制|shisei}}, {{nihongo|{{ill|town and village code|ja|町村制}}|町村制|chōsonsei}}&lt;/ref&gt; do dvajsetih let 20. stoletja je bila vsaka prefektura (takrat samo 3 -fu in 42 -ken; za Hokkai-dō in Okinawa-ken so do 20. stoletja veljali različni zakoni) v mesta (市, ši) in okrožja (郡, gun) ter vsako okrožje v mesta (町, čō/mači) in vasi (村, son/mura). Hokaido ima 14 podprefektur, ki delujejo kot generalni podprefekturni uradi (総合振興局, ''sōgō-šinkō-kjoku'', Urad za celovito promocijo) in podprefekturni uradi (振興局, ''šinkō-kjoku'', Urad za promocijo) prefekture. Nekatere druge prefekture imajo tudi podružnice, ki opravljajo prefekturne upravne funkcije zunaj glavnega mesta. [[Tokio]], [[glavno mesto]] Japonske, je združenje mestnih-prefektur; [[velemesto|metropola]], ima značilnosti tako mest kot prefektur.

== Ozadje ==
Zahodna uporaba ''prefekture'' za označevanje teh japonskih regij izhaja iz uporabe besede ''prefeitura'', ki so jo portugalski raziskovalci in trgovci v 16. stoletju uporabljali za opisovanje [[fevd]]ov, na katere so tam naleteli. Prvotni pomen v portugalščini pa je bil bližji na ''občino'' kot na ''pokrajino''. Danes Japonska uporablja besedo ''ken'' (県), ki pomeni ''prefektura'', za identifikacijo portugalskih okrožij, medtem ko se na primer v [[Brazilija|Braziliji]] beseda ''prefeitura'' uporablja za označevanje [[mestna hiša|mestne hiše]].

Te fevde je vodil lokalni vojskovodja ali družina. Čeprav so bili fevdi že zdavnaj večkrat razstavljeni, združeni in reorganizirani ter so jim podelili zakonodajno upravljanje in nadzor, se je grobi prevod besede obdržal.

Vlada Meidži je vzpostavila sedanji sistem julija 1871 z ukinitvijo sistema ''han'' (japonsko za podroćje, domena) in vzpostavitvijo sistema prefekture (廃藩置県, ''haihan-ćiken''). Čeprav je bilo sprva več kot 300 prefektur, od katerih so bile mnoge nekdanja ozemlja ''[[sistem han|han]]'', se je to število zmanjšalo na 72 v drugi polovici leta 1871 in 47 leta 1888. Zakon o lokalni avtonomiji iz leta 1947 je prefekturam dal več politične moči in uvedel prefekture guvernerji in parlamenti.

Leta 2003 je premier Junichiro Koizumi predlagal, da vlada konsolidira sedanje prefekture v približno 10 regionalnih držav (tako imenovani ''dōšūsei'' - predlog za organiziranje Japonske v eno okrožje (''dō'') Hokaido in več novih držav (''šū''), ki so vsaka kombinacija več prefektur). Načrt je zahteval, da ima vsaka regija večjo avtonomijo od obstoječih prefektur. Ta postopek bi zmanjšal število podprefekturnih upravnih regij in znižal upravne stroške.&lt;ref&gt;Mabuchi, Masaru, [http://siteresources.worldbank.org/WBI/Resources/wbi37175.pdf &quot;Municipal Amalgamation in Japan&quot;], World Bank, 2001.&lt;/ref&gt; Japonska vlada je prav tako razmišljala o načrtu za združitev več skupin prefektur, s čimer bi ustvarila subnacionalni sistem upravne delitve, sestavljen iz med devet in 13 držav, in tem državam dala več lokalne avtonomije, kot jo prefekture trenutno uživajo.&lt;ref&gt;[http://www.nira.go.jp/publ/seiken/ev18n10/ev18n10-s.html &quot;''Doshusei'' Regional System&quot;] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060926160741/http://www.nira.go.jp/publ/seiken/ev18n10/ev18n10-s.html |date=2006-09-26 }} National Association for Research Advancement.&lt;/ref&gt; Od avgusta 2012 je bil ta načrt opuščen.


== Pooblastila ==
Japonska je enotna država. Osrednja vlada prenese številne funkcije (kot sta izobraževanje in policija) na prefekture in občine, vendar obdrži splošno pravico do njihovega nadzora. Čeprav izdatki lokalnih oblasti predstavljajo 70 odstotkov vseh izdatkov države, centralna država nadzoruje lokalne proračune, davčne stopnje in zadolževanje.&lt;ref&gt;Mochida, &quot;Local Government Organization and Finance: Japan&quot;, in {{cite book|title=Local Governance in Industrial Countries|first=Anwar |last=Shah |year=2006 |publisher=World Bank |url=http://web.worldbank.org/WBSITE/EXTERNAL/WBI/WBIPROGRAMS/PSGLP/0,,contentMDK:21215193~pagePK:64156158~piPK:64152884~theSitePK:461606~isCURL:Y,00.html}}&lt;/ref&gt;

Funkcije prefekturne vlade vključujejo organizacijo prefekturne policije, nadzorovanje šol in vzdrževanje prefekturnih šol (predvsem srednjih šol), prefekturnih bolnišnic, prefekturnih cest, nadzorovanje prefekturnih vodnih poti in regionalno urbanistično načrtovanje. Njihove odgovornosti vključujejo naloge, ki jim jih prenese nacionalna vlada, kot je vzdrževanje večine običajnih državnih cest (razen v določenih večjih mestih), prefekture pa usklajujejo in podpirajo svoje občine pri njihovih funkcijah. ''[[De facto]]'' so bile prefekture in občine pogosto manj avtonomne, kot nakazuje formalni obseg zakona o lokalni avtonomiji, ker

* jih je večina močno odvisnih od financiranja centralne vlade – odvisnost, ki se je nedavno v mnogih regijah še povečala zaradi demografskega prehoda, ki močneje / zgodaj prizadene podeželje, saj ga lahko mesta delno nadomestijo z migracijo s podeželja in
*na številnih področjih politik je osnovni okvir strogo določen z nacionalnimi zakoni, prefekture in občine pa so avtonomne samo znotraj tega okvira.

== Tipi prefektur ==
Zgodovinsko gledano je v obdobju Edo Tokugava šogunat okoli devetih največjih mest na Japonskem ustanovil cone, ki so jim vladale ''bugjō'' (奉行支配地), drugod pa 302 območji, ki so jim vladale občine (郡代支配地). Ko je vlada Meidži leta 1868 začela ustvarjati prefekturni sistem, je devet območij, v katerih vlada ''bugjō'', postalo ''fu'' (府), medtem ko so območja, v katerih vladajo občine in ostala območja, v katerih vlada ''bugyo'', postala ''ken'' (県). Kasneje, leta 1871, je vlada Tokio, Osako in Kjoto označila za ''fu'', ostale ''fu'' pa je znižala na status ''ken''. Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] leta 1943 je Tokio postal ''to'', nova vrsta psevdoprefekture.

Kljub razlikam v terminologiji je med štirimi vrstami lokalnih oblasti malo funkcionalnih razlik. Podnacionalne vlade se v japonščini včasih imenujejo ''todōfuken'' (都道府県, [todoːɸɯ̥ꜜkeɴ]), kar je kombinacija štirih izrazov.

=== Fu ===
Prefekturi Osaka in Kjoto se imenujeta ''fu'' (府, izgovorjeno [ɸɯꜜ], ko je ločena beseda, vendar [ꜜɸɯ], ko je del polnega imena prefekture, npr. [kʲoꜜːto] in [ɸɯꜜ] postaneta [kʲoːtoꜜɸɯ]). Klasična kitajska pismenost, iz katere je to izpeljano, pomeni osrednje mestno območje nacionalnega pomena. Pred drugo svetovno vojno so za ''fu'' in ''ken'' veljali različni zakoni, vendar je bilo to razlikovanje po vojni odpravljeno in obe vrsti prefektur sta zdaj funkcionalno enaki.

=== Ken ===
43 od 47 prefektur se imenuje ''ken'' (県, izgovorjeno [keꜜɴ], ko je ločena beseda, vendar [ꜜkeɴ], ko je del polnega imena prefekture, npr. [aꜜitɕi] in [keꜜɴ] postaneta [aitɕi̥ꜜkeɴ]). Klasična kitajska pismenka, iz katere je to izpeljano, nosi podeželsko ali provincialno konotacijo, analogna črka pa se uporablja za sklicevanje na okrožja Kitajske, okrožja Tajvana in okrožja Vietnama.

=== Dō ===
Hokaidō se imenuje ''dō'' (道, [doꜜː]) ali krožje. Ta izraz je bil prvotno uporabljen za označevanje japonskih regij, sestavljenih iz več provinc - so bile prvostopenjske upravne enote Japonske od 600-ih do 1868. (npr. regija vzhodne obale Tōkaidō in regija zahodne obale Saikaido). To je bila tudi zgodovinska uporaba oznak na Kitajskem. (V Koreji se ta zgodovinska raba uporablja še danes in se je ohranila v obdobju japonske vladavine.)

''Hokkai-dō'' (北海道, [hokkaꜜidoː]), edini preostali ''dō'' danes, ni bil eden od prvotnih sedmih ''dō'' (v predmoderni dobi je bil znan kot Ezo - japonski izraz, ki se je v zgodovini uporabljal za ozemlja severno od japonskega otoka Honšu). Njegovo trenutno ime naj bi izviralo po [[Matsuura Takeshiro|Matsuuri Takeshiro]] (1818 – 1888), zgodnjem japonskem raziskovalcu otoka. Ker Hokkaidō ni sodil v obstoječo klasifikacijo ''dō'', je bil za to ustvarjen nov ''dō''.

Vlada Meidžija je Hokkaidō prvotno razvrstila kot »odposlanstvo naselbine« (開拓使, kaitakuši), kasneje pa je otok razdelila na tri prefekture (Saporo, Hakodate in Nemuro). Ti so bili leta 1886 združeni v en sam departma Hokaido (北海道庁, Hokkaido-chō) na ravni prefekture, vendar bolj organiziran po ozemlju. Leta 1947 je bil departma razpuščen in Hokaidō je postal polnopravna prefektura. Pripona ''-ken'' ni bila nikoli dodana njenemu imenu, zato je pripona ''-dō'' postala razumljena kot prefektura.

Ko je bil Hokaidō vključen, je bil promet na otoku še premalo razvit, zato je bila prefektura razdeljena na več podprefektur (支庁, šičō), ki so lahko izpolnjevale upravne naloge prefekturne vlade in držale strog nadzor nad razvijajočim se otokom. Te subprefekture obstajajo še danes, čeprav imajo veliko manj moči, kot so jo imele pred in med drugo svetovno vojno. Zdaj obstajajo predvsem za urejanje papirologije in drugih birokratskih nalog.

Prefektura Hokaido je tehnično gledano odvečen izraz, ker ''dō'' sam po sebi označuje prefekturo, čeprav se občasno uporablja za razlikovanje vlade od samega otoka. Vlada prefekture se imenuje ''vlada Hokkaidō'' in ne ''vlada prefekture Hokkaidō''.

=== To ===
[[Tokio]] se imenuje (都, [toꜜ]), kar se pogosto prevaja kot ''metropola''. Japonska vlada skoraj v vseh primerih prevaja Tōkyō-to (東京都, [toːkʲoꜜːto]) kot ''tokijska metropola'', vlada pa se uradno imenuje ''tokijska metropolitanska vlada''.

Po kapitulaciji šogunata Edo leta 1868 je bil ustanovljen Tōkyō-fu (mestna prefektura, kot sta Kjoto in Osaka) in je obsegal nekdanje mestno območje Edo pod ''Fuhanken sanchisei''. Po ukinitvi sistema ''han'' v prvem valu prefekturnih združitev leta 1871/72 je bilo več okoliških območij (deli prefektur Urava, Kosuge, Šinagava in Hikone) združenih v Tokio in po sistemu (oštevilčenih) »velikih okrožij in majhnih okrožij« (''daiku-šōku''), je bilo razdeljeno na enajst velikih okrožij, nadalje razdeljenih na 103 majhna okrožja, od katerih je šest velikih okrožij (97 majhnih okrožij) pokrivalo nekdanje mestno območje Edo.&lt;ref&gt;National Archives of Japan: [http://www.archives.go.jp/exhibition/digital/henbou/contents/11.html 『明治東京全図』]&lt;/ref&gt; Ko so bila starodavna okrožja ''ritsuryō'' leta 1878 ponovno aktivirana kot upravne enote, je bil Tokio razdeljen na 15 [urbanih] okrožij (''-ku'') in sprva šest [podeželskih] okrožij (''-gun''; devet po prenosu Tame iz Kanagave leta 1893, osem po združitev East Tame in Južni Tošime v Tojota leta 1896). Mestna in podeželska okrožja so bila, kot povsod po državi, nadalje razdeljena na urbane enote/mesta/soseske (''-čō/-mači'') in podeželske enote/vasi (''-mura/-son''). Še neinkorporirane skupnosti na otoških skupinah Izu (prej del Šizuoke) in Ogasavara (prej neposredno pod upravo ministrstva za notranje zadeve) so postale del Tokia v 19. stoletju. Ko so bile moderne občine – [od okrožja neodvisna] mesta in [podeželska] okrožja, ki vsebujejo mesta in vasi – uvedene v skladu z zakoni Jamagata-Mosse o lokalni upravi in je bila leta 1889 izvedena sočasna Velika Meidži združitev, je 15 ''-kujev'' postalo podrejenih Tokio mesto, sprva edino neodvisno mesto Tokio (''-shi''), šest podeželskih okrožij Tokia pa je bilo združenih v 85 mest in vasi.&lt;ref&gt;Tokyo Metropolitan Archives: [http://www.soumu.metro.tokyo.jp/01soumu/archives/0714tokyo_ku.htm 大東京35区物語～15区から23区へ～東京23区の歴史]&lt;/ref&gt; Leta 1893 so tri četrti Tama in njihovih 91 mest in vasi postale del Tokia. Ko so se predmestja Tokia v začetku 20. stoletja hitro povečala, so se številna mesta in vasi v Tokiu z leti združila ali povečala. Leta 1932 je bilo pet popolnih okrožij z 82 mesti in vasmi združenih v Tokio in organiziranih v 20 novih okrožjih. Do leta 1940 sta bili v Tokiu še dve mesti: Hachiōji (mesto) in Tačikava (mesto).

Leta 1943 je bilo mesto Tokio ukinjeno, Tōkyō-fu je postal Tōkyō-to, 35 okrajev Tokyo-shi pa je ostalo 35 okrajev Tokyo-to, vendar so podobčinski organi okrajev Tokyo-shi, ki so prej spadali neposredno pod občino, zdaj ukinjeno, spadali neposredno pod prefekturo ali zdaj »metropolitansko« oblast. Vsa druga mesta, kraji in vasi v Tokio-fu so ostala mesta, kraji in vasi v Tokio-to. Cilj reorganizacije je bil utrditi upravljanje območja okoli prestolnice z odpravo dodatne ravni oblasti v Tokiu. Prav tako se guverner ni več imenoval ''chiji'', ampak ''chōkan'' (~»vodja/šef [običajno: osrednje vladne agencije]«) kot na Hokaidoju). Osrednja vlada je želela imeti večji nadzor nad vsemi lokalnimi vladami zaradi vse slabšega položaja Japonske v drugi svetovni vojni – na primer vsi župani v državi so postali imenovani kot v dobi Meidži – in zlasti nad Tokiom zaradi možnosti izrednih razmer v metropoli.

Po vojni je bila Japonska prisiljena ponovno decentralizirati Tokio v skladu s splošnimi pogoji demokratizacije, začrtanimi v [[Potsdamska deklaracija|Potsdamski deklaraciji]]. Številne posebne vladne značilnosti Tokia so v tem času izginile in okraji so v desetletjih po predaji dobivali vse bolj občinski status. Današnji posebni oddelki se administrativno skoraj ne razlikujejo od drugih občin.

Povojne reforme so močno spremenile tudi zemljevid Tokia: leta 1947 je bilo 35 oddelkov reorganiziranih v 23 posebnih oddelkov, ker je veliko prebivalcev umrlo med vojno, zapustilo mesto ali pa so bili vpoklicani in se niso vrnili. V okupacijskih reformah naj bi bili posebni oddelki, vsak s svojimi izvoljenimi skupščinami (''kugikai'') in župani (''kučō''), enakovredni drugim občinam, tudi če še vedno veljajo nekatere omejitve. (Med okupacijo je na primer obstajala namenska občinska policijska agencija za 23 posebnih oddelkov/nekdanje mesto Tokio, vendar komisije za javno varnost posebnih oddelkov niso imenovale vlade posebnih oddelkov, ampak vlada celotne »metropole«. Leta 1954 so bile neodvisne občinske policijske enote na splošno ukinjene po vsej državi in prefekturna / »metropolitanska« policija v Tokiu je ponovno odgovorna za celotno prefekturo / »metropolis« in je tako kot vse prefekturne policije pod nadzorom prefekture / »metropolitanske« komisija za javno varnost, katere člane imenujeta guverner prefekture / »metropolitanskega« in skupščina. Toda kot del &quot;obratne smeri&quot; v 1950-ih so bile nekatere od teh novih pravic odpravljene, najbolj očiten ukrep je bila zavrnitev neposredne izvoljeni župani. Nekatere od teh omejitev so bile čez desetletja spet odpravljene. Toda šele leta 2000 so bili posebni oddelki v celoti priznani kot enote na občinski ravni.

Neodvisno od teh korakov, ko je urbana rast Tokia med povojnim gospodarskim čudežem znova zajela tempo in je večina glavnega otoškega dela tokijske &quot;metropole&quot; postala vse bolj osrednji del metropolitanskega območja Tokia, so številne druge občine v Tokiu prenesle nekaj njihove pristojnosti metropolitanski vladi. Na primer, tokijska gasilska služba, ki je bila do leta 1960 odgovorna le za 23 posebnih oddelkov, je do danes prevzela občinske gasilske službe v skoraj celotnem Tokiu. Skupna vladna struktura za celotno metropolitansko območje Tokia (in ne samo za zahodna predmestja posebnih oddelkov, ki so del tokijske prefekture/metropole), kot so jo zagovarjali nekateri politiki, kot je nekdanji guverner Kanagave Shigefumi Matsuzawa[8], ni bila vzpostavljena. Obstoječi medprefekturni forumi za sodelovanje med lokalnimi vladami v tokijskem metropolitanskem območju so Združenje regionalnih guvernerjev Kantō (Kantō chihō chijikai) &lt;ref&gt;Kanagawa prefectural government: [http://www.pref.kanagawa.jp/cnt/f7700/ 関東地方知事会]&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Saitama prefectural government: [https://www.pref.saitama.lg.jp/a0101/kanto/ 関東地方知事会]&lt;/ref&gt; in &quot;vrh v Šutokenu&quot; (formalno &quot;konferenca&quot; izvršnih direktorjev devetih prefektur in mest&quot;, ''9 to-ken-shi shunō kaigi'').&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.9tokenshi-syunoukaigi.jp/|title=九都県市首脳会議|website=www.9tokenshi-syunoukaigi.jp}}&lt;/ref&gt; Vendar ti sami po zakonu o lokalni avtonomiji niso lokalni javni subjekti in funkcij nacionalne ali lokalne uprave ni mogoče neposredno prenesti nanje, za razliko od Zveze kansajskih vlad (''Kansai kōiki-rengō'')&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.kouiki-kansai.jp/|title=ホーム-関西広域連合}}&lt;/ref&gt;, ki jo je ustanovilo več prefekturnih vlad v regiji Kansai.

Obstaja nekaj razlik v terminologiji med Tokiom in drugimi prefekturami: policija in gasilci se na primer imenujejo ''chō'' (庁) namesto ''honbu'' (本部). Toda edina funkcionalna razlika med Tōkyō-to in drugimi prefekturami je ta, da Tokio upravlja tako z oddelki kot z mesti. Danes, ker imajo posebni oddelki skoraj enako stopnjo neodvisnosti kot japonska mesta, je razlika v upravi med Tokiom in drugimi prefekturami precej majhna.

V Osaki je več vidnih politikov na čelu s Tōrujem Hashimotom, takratnim županom mesta Osaka in nekdanjim guvernerjem prefekture Osaka, predlagalo načrt metropole Osaka, po katerem bi mesto Osaka in morda druga sosednja mesta nadomestili posebni oddelki, podobni Tokiu. Načrt je bil tesno poražen na referendumu leta 2015 in ponovno leta 2020.&lt;ref&gt;{{cite news |title=Osaka metropolis plan rejected by slim margin in 2nd referendum |url=https://english.kyodonews.net/news/2020/11/602c90c5b457-voting-begins-in-2nd-referendum-on-osaka-metropolis-plan.html |access-date=14 July 2021 |agency=Kyodo News |date=2 Nov 2020}}&lt;/ref&gt;

== Seznam prefektur ==
&lt;imagemap&gt;File:Regions_and_Prefectures_of_Japan_2.svg|550px|thumb| Japonske prefecture z obarvanimi regijami

poly 421 1 549 43 569 93 492 177 412 197 382 220 366 203 358 161 408 13 413 7 [[Hokaido]]
poly 382 264 388 261 411 261 415 257 420 257 421 260 421 264 422 266 426 266 431 264 433 260 439 259 445 256 431 205 409 203 387 221 372 255 [[Prefektura Aomori |Aomori]]
poly 382 266 389 263 409 263 413 262 415 258 418 258 420 260 420 265 421 267 418 271 418 296 415 300 415 312 420 318 423 324 423 329 418 332 415 333 399 327 387 327 373 291 [[Prefektura Akita |Akita]]
poly 455 335 446 337 443 336 434 331 425 329 425 322 420 314 417 311 417 302 419 297 419 272 422 268 428 268 432 265 435 261 440 260 446 257 454 264 467 281 470 300 466 319 [[Prefektura Ivate |Ivate]]
poly 387 328 366 341 367 355 380 357 391 365 394 368 394 374 389 377 388 381 388 385 392 389 394 390 407 390 411 388 414 384 409 380 409 376 416 367 417 363 418 346 416 343 415 335 399 329 388 329 [[Prefektura Jamagata |Jamagata]]
poly 417 335 424 331 433 332 444 339 454 337 462 357 440 381 431 382 425 380 419 380 415 383 411 379 411 376 418 367 420 347 418 342 417 340 416 338 [[Prefektura Mijagi |Mijagi]]
poly 378 357 339 372 332 387 317 441 325 449 328 447 330 444 334 447 336 447 337 445 344 444 349 436 353 435 356 437 361 445 362 446 365 446 369 442 371 436 375 432 380 433 379 430 375 425 374 416 375 411 379 409 382 409 387 405 387 396 391 391 387 387 386 379 392 372 393 372 393 368 [[Prefektura Niigata |Niigata]]
poly 381 433 380 428 376 424 376 415 379 411 385 410 389 405 389 397 392 391 409 392 416 384 421 381 425 382 431 384 441 383 447 393 450 419 444 431 438 429 435 429 431 431 429 434 427 434 413 421 406 420 402 423 396 430 391 433 389 434 383 434 [[Prefektura Fukušima|Fukušima]]
poly 422 432 427 436 431 435 432 431 436 430 443 433 451 480 448 480 445 478 442 475 437 474 429 477 426 481 422 481 413 475 408 474 402 469 408 468 419 459 423 454 [[Prefektura Ibaraki|Ibaraki]]
poly 384 436 391 435 398 430 404 422 406 422 410 422 413 424 421 431 420 437 421 454 415 460 409 465 407 466 400 468 391 459 390 456 390 450 389 447 386 445 386 438 [[Prefektura Točigi |Točigi]]
poly 409 476 414 477 420 482 426 483 430 478 438 475 442 477 446 481 449 482 451 481 453 485 442 490 440 495 440 513 423 530 417 529 413 503 413 493 412 486 411 480 [[Prefektura Čiba |Čiba]]
poly 362 448 365 448 370 443 372 436 375 434 380 434 385 439 385 445 388 450 389 450 389 457 391 461 399 468 384 468 374 478 370 482 369 486 363 480 362 476 362 468 360 466 355 465 352 461 353 457 [[Prefektura Gunma |Gunma]]
poly 381 493 381 489 384 488 388 488 392 490 394 491 398 491 402 490 406 490 410 488 410 483 408 476 400 469 385 469 371 483 370 487 374 491 [[Prefektura Saitama |Saitama]]
poly 382 493 382 491 383 489 387 489 392 491 393 492 399 492 401 491 406 491 410 489 411 490 412 494 407 498 401 498 399 499 388 499 386 496 [[Tokio]]
poly 393 500 400 500 403 499 408 499 413 510 412 518 389 521 385 520 383 517 383 512 380 510 378 510 379 507 393 507 [[Prefektura Kanagava |Kanagava]]
rect 423 538 457 551 [[Tokio]]
rect 386 551 438 565 [[Prefektura Kanagava |Kanagava]]
circle 551 737 119 [[Prefektura Okinava |Okinava]]
poly 352 493 364 493 367 491 368 487 373 492 381 494 384 496 387 499 392 499 392 507 378 507 377 510 376 511 369 511 366 513 364 515 364 520 362 521 359 519 351 508 351 506 343 506 343 499 352 499 [[Prefektura Jamanaši |Jamanaši]]
poly 338 529 345 520 348 514 349 511 350 510 353 513 359 521 362 522 365 521 365 515 369 512 377 512 378 511 380 511 382 513 382 518 385 521 389 522 393 526 393 540 383 551 356 556 325 557 325 547 328 541 335 534 [[Prefektura Šizuoka |Šizuoka]]
poly 325 450 330 446 334 449 338 447 343 446 346 444 350 437 352 436 355 437 361 447 352 456 351 462 354 466 359 467 360 468 361 470 361 479 363 483 367 486 366 490 363 492 351 492 351 499 343 499 343 506 350 506 350 508 348 510 347 513 338 527 336 528 326 527 326 512 321 503 316 499 316 497 321 492 322 486 322 477 321 473 321 471 323 470 323 454 [[Prefektura Nagano |Nagano]]
poly 294 447 316 441 324 450 322 453 322 469 320 471 301 471 297 476 296 476 293 475 291 475 290 466 287 459 287 458 290 458 291 449 [[Prefektura Tojama |Tojama]]
poly 291 476 293 476 295 478 298 478 302 472 320 472 321 479 321 488 320 492 315 496 315 500 320 504 324 512 325 514 325 524 324 527 313 527 307 523 296 523 293 526 292 530 289 534 288 534 283 534 280 529 279 524 272 511 274 508 279 505 285 505 291 501 291 497 286 493 286 489 291 483 [[Prefektura Gifu |Gifu]]
poly 290 535 293 530 294 526 297 524 305 524 312 528 328 528 336 529 334 533 327 540 324 547 324 557 308 561 298 552 296 542 [[Prefektura Aiči |Aiči]]
poly 268 477 247 477 247 462 276 461 276 431 299 415 307 418 305 425 294 446 291 447 289 451 289 458 287 458 289 464 290 482 285 488 280 488 [[Prefektura Išikava |Išikava]]
poly 267 478 280 489 285 489 285 493 289 497 289 499 289 500 285 504 278 504 272 508 270 512 261 521 257 523 253 527 247 527 243 524 243 521 256 492 [[Prefektura Fukui |Fukui]]
poly 271 512 277 524 280 532 280 544 278 547 275 549 271 549 268 551 264 556 258 542 257 541 256 531 254 528 261 522 [[Prefektura Šiga |Šiga]]
poly 280 533 284 535 288 535 294 542 297 555 307 568 306 577 271 606 265 604 262 600 262 598 270 591 272 586 272 564 265 557 269 552 277 550 281 544 [[Prefektura Mie |Mie]]
poly 217 518 225 508 237 509 242 520 242 524 246 528 252 528 255 533 256 535 256 542 263 556 263 558 255 556 247 547 241 547 235 538 231 536 225 535 222 533 223 531 226 528 226 526 220 522 [[Prefektura Kjoto |Kjoto]]
poly 242 548 246 548 252 555 252 573 253 575 239 575 243 566 244 564 243 553 [[Prefektura Osaka |Osaka]]
poly 253 556 257 559 263 559 264 558 270 564 271 580 272 580 272 587 268 592 261 598 261 600 256 600 251 597 251 589 252 586 252 579 255 579 253 572 [[Prefektura Nara |Nara]]
rect 222 616 253 628 [[Prefektura Osaka |Osaka]]
poly 238 576 241 576 253 576 254 579 252 579 252 585 250 589 250 597 253 600 256 601 261 601 265 605 271 607 271 618 260 623 260 631 285 631 285 644 228 644 228 631 254 631 254 617 253 616 242 614 230 600 229 581 [[Prefektura Vakajama |Vakajama]]
poly 198 518 202 515 215 517 219 523 224 526 224 528 221 532 222 535 226 537 231 537 235 540 237 545 240 548 242 555 242 565 230 567 227 578 223 587 216 587 214 577 222 567 221 565 200 563 197 557 197 553 195 549 197 544 204 535 204 527 [[Prefektura Hjogo |Hjogo]]
poly 156 529 163 521 197 519 203 528 203 534 200 538 191 538 186 534 181 534 178 537 169 537 163 542 155 549 152 550 149 547 149 544 152 541 157 535 [[Prefektura Tottori |Tottori]]
poly 154 551 157 549 169 539 172 538 178 538 182 535 185 535 190 539 199 539 194 545 194 551 197 554 197 561 200 565 185 578 167 579 162 569 159 562 156 558 155 553 [[Prefektura Okajama |Okajama]]
poly 92 574 89 558 89 549 142 523 149 523 155 531 155 536 148 543 148 548 151 551 138 551 133 557 129 564 126 565 119 565 109 573 106 580 104 587 102 588 96 585 92 580 [[Prefektura Šimane |Šimane]]
poly 106 582 110 574 119 566 128 566 130 564 139 552 153 552 155 554 155 558 159 564 159 566 166 579 164 582 158 582 150 589 133 596 116 592 112 590 110 585 [[Prefektura Hirošima |Hirošima]]
poly 91 574 91 581 96 587 101 589 104 589 106 583 109 586 111 590 117 593 113 616 75 613 59 602 62 588 [[Prefektura Jamaguči |Jamaguči]]
poly 158 582 177 582 185 579 204 582 203 587 198 591 186 594 181 595 174 600 171 596 158 592 [[Prefektura Kagava |Kagava]]
poly 175 601 182 596 198 592 205 586 213 586 218 597 229 598 229 607 217 607 202 620 197 615 187 607 181 607 175 604 [[Prefektura Tokušima |Tokušima]]
poly 132 658 138 653 138 650 136 647 136 644 145 636 145 629 150 625 155 616 155 614 166 608 174 605 181 608 187 608 202 622 196 635 162 635 152 662 137 667 [[Prefektura Koči |Koči]]
poly 118 610 133 610 139 597 147 594 171 597 174 601 174 604 166 607 155 612 151 621 145 627 143 629 143 636 135 642 134 647 137 651 136 653 131 658 120 663 119 658 126 641 124 636 107 635 108 628 118 622 [[Prefektura Ehime |Ehime]]
poly 77 624 67 608 62 605 34 619 29 634 32 636 51 636 52 638 51 641 42 651 46 657 52 652 60 650 63 648 63 637 68 632 72 631 [[Prefektura Fukuoka |Fukuoka]]
poly 64 649 64 638 69 633 74 631 79 625 91 620 97 621 102 632 113 657 110 662 100 662 98 665 96 665 93 664 88 664 84 661 80 655 79 648 78 646 73 646 70 649 69 652 66 652 [[Prefektura Oita |Oita]]
poly 84 663 87 665 94 665 98 666 102 663 109 663 104 681 103 688 120 688 120 700 96 700 94 735 87 737 83 731 83 723 79 719 71 713 64 702 74 698 77 693 76 683 73 679 73 676 [[Prefektura Mijazaki |Mijazaki]]
poly 27 633 31 637 50 637 51 638 50 640 38 653 36 657 26 653 21 648 20 641 18 633 23 632 [[Prefektura Saga |Saga]]
poly 19 641 19 648 25 654 49 662 49 673 37 678 17 679 6 671 7 641 12 638 [[Prefektura Nagasaki |Nagasaki]]
poly 46 658 53 653 62 650 64 650 66 653 69 653 70 651 74 647 76 647 78 649 78 654 83 662 72 676 72 680 74 684 75 686 75 694 73 698 63 701 58 697 43 698 22 693 22 682 25 681 48 681 48 674 51 672 51 663 [[Prefektura Kumamoto |Kumamoto]]
poly 13 707 43 699 57 699 62 702 70 714 81 723 82 733 80 744 64 753 39 744 35 721 12 720 [[Prefektura Kagošima |Kagošima]]

&lt;/imagemap&gt;
{{clear|left}}
Različni sistemi razčlenjevanja oblikujejo načine, na katere se dojemajo japonske prefekture:

=== Po japonskem ISO ===
Prefekture so pogosto združene v osem regij (Chihō). Te regije niso uradno določene, nimajo izvoljenih uradnikov, niti niso pravne osebe. Toda praksa razvrščanja prefektur glede na njihovo geografsko regijo je tradicionalna.[1] Ta vrstni red se odraža v kodiranju Japonske mednarodne organizacije za standardizacijo (ISO).[14] Od severa proti jugu (oštevilčenje v vrstnem redu ISO 3166-2:JP) so prefekture Japonske in z njimi povezane regije:
The prefectures are also often grouped into eight regions (Chihō). Those regions are not formally specified, they do not have elected officials, nor are they corporate bodies. But the practice of ordering prefectures based on their geographic region is traditional.[1] This ordering is mirrored in Japan's International Organization for Standardization (ISO) coding.[14] From north to south (numbering in ISO 3166-2:JP order), the prefectures of Japan and their commonly associated regions are:

{{div col|colwidth=10em}}
* [[Hokaido]] {{ordered list|[[Hokkaido]]}}
* [[Tohoku]] {{ordered list|start=2|[[prefektura Aomori|Aomori]]|[[Iwate Prefecture|Iwate]]|[[ prefektura Mijagi|Mijagi]]|[[ prefektura Akita |Akita]]|[[ prefektura Jamagata |Jamagata]]|[[ prefektura Fukušima |Fukušima]]}}
* [[Kanto]] {{ordered list|start=8|[[ prefektura Ibaraki |Ibaraki]]|[[ prefektura Točigi |Točigi]]|[[ prefektura Gunma |Gunma]]|[[ prefektura Saitama |Saitama]]|[[ prefektura Čiba |Čiba]]|[[Tokio]]|[[ prefektura Kanagava |Kanagava]]}}
* [[Čubu]] {{ordered list|start=15|[[ prefektura Niigata |Niigata]]|[[ prefektura Tojama|Tojama]]|[[ prefektura Išikava |Išikava]]|[[ prefektura Fukui |Fukui]]|[[ prefektura Jamanaši |Jamanaši]]|[[ prefektura Nagano |Nagano]]|[[ prefektura Gifu |Gifu]]|[[ prefektura Šizuoka |Šizuoka]]|[[ prefektura Aiči |Aiči]]}}
* [[Kansai]] {{ordered list|start=24|[[ prefektura Mie |Mie]]|[[ prefektura Šiga |Šiga]]|[[ prefektura Kjoto |Kjoto]]|[[ prefektura Osaka |Osaka]]|[[ prefektura Hjogo |Hjogo]]|[[ prefektura Nara |Nara]]|[[ prefektura Vakajama |Vakajama]]}}
* [[Čugoku]] {{ordered list|start=31|[[ prefektura Tottori |Tottori]]|[[ prefektura Šimane |Šimane]]|[[ prefektura Okajama |Okajama]]|[[ prefektura Hirošima |Hirošima]]|[[ prefektura Jamaguči |Jamaguči]]}}
* [[Šikoku]] {{ordered list|start=36|[[ prefektura Tokušima |Tokušima]]|[[ prefektura Kagava |Kagava]]|[[ prefektura Ehime |Ehime]]|[[ prefektura Koči |Koči]]}}
* [[Kjušu]] {{ordered list|start=40|[[ prefektura Fukuoka |Fukuoka]]|[[ prefektura Saga |Saga]]|[[ prefektura Nagasaki |Nagasaki]]|[[ prefektura Kumamoto |Kumamoto]]|[[ prefektura Oita |Oita]]|[[ prefektura Mijazaki |Mijazaki]]|[[ prefektura Kagošima |Kagošima]]|[[ prefektura Okinava |Okinava]]}}
{{div col end}}

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Zunanje povezave ==
{{Commons category|Prefectures of Japan}}
* [http://www.nga.gr.jp/english/index.html National Governors' Association website]
* [http://gojapan.about.com/cs/japanmaps/l/blprefecturemap.htm Map of Japan showing prefectures]
* [http://www.biwa.ne.jp/~toda-m/geo-hist/prefrank.html Japanese essay on types of prefectures]
* [http://citymayors.com/government/jap_locgov.html CityMayors.com profile of prefectures]

[[Kategorija:Prefekture Japonske]]</text>
      <sha1>oce332ql6jz50q5xfjvmetvz6v5ltjp</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5726777</id>
      <parentid>5726776</parentid>
      <timestamp>2022-08-02T19:32:32Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Yerpo je premaknil stran [[Japonske prefekture]] na [[Prefekture Japonske]]: standardizacija</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="32918" xml:space="preserve">{{Infobox subdivision type
| name               = Prefektura&lt;br /&gt;{{nobold|{{lang|ja|都道府県}}}}&lt;br /&gt;''Todōfuken''
| alt_name           = 
| map                = [[File:Regions and Prefectures of Japan 2.svg|330px]]
| category           = Prvostopenjska upravna razdelitev enotne države
| territory          = [[Japonska]]
| start_date         =
| current_number     = 47 Prefektur
| number_date        =
| population_range   = 553.407 ([[Prefektura Tottori|Tottori]]) – 14.047.594 ([[Tokio]])
| area_range         =  1861,7 km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; ([[prefektura Kagava|Kagava]]) – 83453,6 km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; ([[Hokaido]])
| government         = Vlada prefekture, Centralna vlada
| subdivision        = sosednji: [[Japonske občine|občine]]&lt;br /&gt; delno: Podprefekture &lt;br/&gt;zgodovinsko: okraji
}}

[[Japonska]] je razdeljena na 47 [[prefektura|prefektur]] (都道府県, t''odōfuken'', [todoːɸɯ̥ꜜkeɴ]), ki se uvrščajo takoj pod nacionalno vlado in tvorijo prvo raven pristojnosti in upravne delitve države. Vključujejo 43 prefektur (県, '''''ken'''''), dve mestni prefekturi (府, '''''fu''''': Osaka in Kjoto), eno &quot;okrožje&quot; ali &quot;ozemlje&quot; (道, '''''dō''''': Hokkai-dō) in eno metropolo (都, '''''to''''': Tokio ). Leta 1868 je administracija subnacionalne vladne strukture v zgodnjem [[obdobje Meidži|obdobju Meidži]] ''Fuhanken sanchisei'' ustanovila prve prefekture (urbani ''fu'' in podeželski ''ken''), ki so nadomestile mestne in podeželske upravitelje (''bugyō'', ''daikan'' itd.) v delih države, ki jih je prej neposredno nadzoroval [[Tokugava šogunat]] in nekaj ozemelj upornikov/lojalistov šogunata, ki se niso podredili novi vladi, kot je Aizu/Vakamacu. Leta 1871 so se v prefekture preoblikovale tudi vse preostale fevdalne oblasti (''han''), tako da so prefekture razdelile vso državo. V več valovih teritorialne konsolidacije je do preloma stoletja nastalo današnjih 47 prefektur. V mnogih primerih so te povezane s starodavnimi japonskimi provincami ''ritsuryō''.&lt;ref name=&quot;nussbaum780&quot;&gt;Louis-Frédéric, 2002: [https://books.google.com/books?id=p2QnPijAEmEC&amp;pg=PA780&amp;dq=#v=onepage&amp;q&amp;f=false &quot;Provinces and prefectures&quot;] in ''Japan encyclopedia'', p.&amp;nbsp;780.&lt;/ref&gt;

Glavni izvršni vodja vsake prefekture je neposredno izvoljen guverner (知事, ''čiji''). Odloke in proračune sprejema enodomna skupščina (議会, ''gikai''), katere člani so izvoljeni za štiri leta.

V skladu z nizom zakonov o lokalni upravi iz let 1888–1890 &lt;ref&gt;{{nihongo|{{ill|prefectural code|ja|府県制}}|府県制|fukensei}}, {{nihongo|{{ill|district code|ja|郡制}}|郡制|gunsei}}, {{nihongo|{{ill|City code (Japan)|ja|市制|lt=city code}}|市制|shisei}}, {{nihongo|{{ill|town and village code|ja|町村制}}|町村制|chōsonsei}}&lt;/ref&gt; do dvajsetih let 20. stoletja je bila vsaka prefektura (takrat samo 3 -fu in 42 -ken; za Hokkai-dō in Okinawa-ken so do 20. stoletja veljali različni zakoni) v mesta (市, ši) in okrožja (郡, gun) ter vsako okrožje v mesta (町, čō/mači) in vasi (村, son/mura). Hokaido ima 14 podprefektur, ki delujejo kot generalni podprefekturni uradi (総合振興局, ''sōgō-šinkō-kjoku'', Urad za celovito promocijo) in podprefekturni uradi (振興局, ''šinkō-kjoku'', Urad za promocijo) prefekture. Nekatere druge prefekture imajo tudi podružnice, ki opravljajo prefekturne upravne funkcije zunaj glavnega mesta. [[Tokio]], [[glavno mesto]] Japonske, je združenje mestnih-prefektur; [[velemesto|metropola]], ima značilnosti tako mest kot prefektur.

== Ozadje ==
Zahodna uporaba ''prefekture'' za označevanje teh japonskih regij izhaja iz uporabe besede ''prefeitura'', ki so jo portugalski raziskovalci in trgovci v 16. stoletju uporabljali za opisovanje [[fevd]]ov, na katere so tam naleteli. Prvotni pomen v portugalščini pa je bil bližji na ''občino'' kot na ''pokrajino''. Danes Japonska uporablja besedo ''ken'' (県), ki pomeni ''prefektura'', za identifikacijo portugalskih okrožij, medtem ko se na primer v [[Brazilija|Braziliji]] beseda ''prefeitura'' uporablja za označevanje [[mestna hiša|mestne hiše]].

Te fevde je vodil lokalni vojskovodja ali družina. Čeprav so bili fevdi že zdavnaj večkrat razstavljeni, združeni in reorganizirani ter so jim podelili zakonodajno upravljanje in nadzor, se je grobi prevod besede obdržal.

Vlada Meidži je vzpostavila sedanji sistem julija 1871 z ukinitvijo sistema ''han'' (japonsko za podroćje, domena) in vzpostavitvijo sistema prefekture (廃藩置県, ''haihan-ćiken''). Čeprav je bilo sprva več kot 300 prefektur, od katerih so bile mnoge nekdanja ozemlja ''[[sistem han|han]]'', se je to število zmanjšalo na 72 v drugi polovici leta 1871 in 47 leta 1888. Zakon o lokalni avtonomiji iz leta 1947 je prefekturam dal več politične moči in uvedel prefekture guvernerji in parlamenti.

Leta 2003 je premier Junichiro Koizumi predlagal, da vlada konsolidira sedanje prefekture v približno 10 regionalnih držav (tako imenovani ''dōšūsei'' - predlog za organiziranje Japonske v eno okrožje (''dō'') Hokaido in več novih držav (''šū''), ki so vsaka kombinacija več prefektur). Načrt je zahteval, da ima vsaka regija večjo avtonomijo od obstoječih prefektur. Ta postopek bi zmanjšal število podprefekturnih upravnih regij in znižal upravne stroške.&lt;ref&gt;Mabuchi, Masaru, [http://siteresources.worldbank.org/WBI/Resources/wbi37175.pdf &quot;Municipal Amalgamation in Japan&quot;], World Bank, 2001.&lt;/ref&gt; Japonska vlada je prav tako razmišljala o načrtu za združitev več skupin prefektur, s čimer bi ustvarila subnacionalni sistem upravne delitve, sestavljen iz med devet in 13 držav, in tem državam dala več lokalne avtonomije, kot jo prefekture trenutno uživajo.&lt;ref&gt;[http://www.nira.go.jp/publ/seiken/ev18n10/ev18n10-s.html &quot;''Doshusei'' Regional System&quot;] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060926160741/http://www.nira.go.jp/publ/seiken/ev18n10/ev18n10-s.html |date=2006-09-26 }} National Association for Research Advancement.&lt;/ref&gt; Od avgusta 2012 je bil ta načrt opuščen.


== Pooblastila ==
Japonska je enotna država. Osrednja vlada prenese številne funkcije (kot sta izobraževanje in policija) na prefekture in občine, vendar obdrži splošno pravico do njihovega nadzora. Čeprav izdatki lokalnih oblasti predstavljajo 70 odstotkov vseh izdatkov države, centralna država nadzoruje lokalne proračune, davčne stopnje in zadolževanje.&lt;ref&gt;Mochida, &quot;Local Government Organization and Finance: Japan&quot;, in {{cite book|title=Local Governance in Industrial Countries|first=Anwar |last=Shah |year=2006 |publisher=World Bank |url=http://web.worldbank.org/WBSITE/EXTERNAL/WBI/WBIPROGRAMS/PSGLP/0,,contentMDK:21215193~pagePK:64156158~piPK:64152884~theSitePK:461606~isCURL:Y,00.html}}&lt;/ref&gt;

Funkcije prefekturne vlade vključujejo organizacijo prefekturne policije, nadzorovanje šol in vzdrževanje prefekturnih šol (predvsem srednjih šol), prefekturnih bolnišnic, prefekturnih cest, nadzorovanje prefekturnih vodnih poti in regionalno urbanistično načrtovanje. Njihove odgovornosti vključujejo naloge, ki jim jih prenese nacionalna vlada, kot je vzdrževanje večine običajnih državnih cest (razen v določenih večjih mestih), prefekture pa usklajujejo in podpirajo svoje občine pri njihovih funkcijah. ''[[De facto]]'' so bile prefekture in občine pogosto manj avtonomne, kot nakazuje formalni obseg zakona o lokalni avtonomiji, ker

* jih je večina močno odvisnih od financiranja centralne vlade – odvisnost, ki se je nedavno v mnogih regijah še povečala zaradi demografskega prehoda, ki močneje / zgodaj prizadene podeželje, saj ga lahko mesta delno nadomestijo z migracijo s podeželja in
*na številnih področjih politik je osnovni okvir strogo določen z nacionalnimi zakoni, prefekture in občine pa so avtonomne samo znotraj tega okvira.

== Tipi prefektur ==
Zgodovinsko gledano je v obdobju Edo Tokugava šogunat okoli devetih največjih mest na Japonskem ustanovil cone, ki so jim vladale ''bugjō'' (奉行支配地), drugod pa 302 območji, ki so jim vladale občine (郡代支配地). Ko je vlada Meidži leta 1868 začela ustvarjati prefekturni sistem, je devet območij, v katerih vlada ''bugjō'', postalo ''fu'' (府), medtem ko so območja, v katerih vladajo občine in ostala območja, v katerih vlada ''bugyo'', postala ''ken'' (県). Kasneje, leta 1871, je vlada Tokio, Osako in Kjoto označila za ''fu'', ostale ''fu'' pa je znižala na status ''ken''. Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] leta 1943 je Tokio postal ''to'', nova vrsta psevdoprefekture.

Kljub razlikam v terminologiji je med štirimi vrstami lokalnih oblasti malo funkcionalnih razlik. Podnacionalne vlade se v japonščini včasih imenujejo ''todōfuken'' (都道府県, [todoːɸɯ̥ꜜkeɴ]), kar je kombinacija štirih izrazov.

=== Fu ===
Prefekturi Osaka in Kjoto se imenujeta ''fu'' (府, izgovorjeno [ɸɯꜜ], ko je ločena beseda, vendar [ꜜɸɯ], ko je del polnega imena prefekture, npr. [kʲoꜜːto] in [ɸɯꜜ] postaneta [kʲoːtoꜜɸɯ]). Klasična kitajska pismenost, iz katere je to izpeljano, pomeni osrednje mestno območje nacionalnega pomena. Pred drugo svetovno vojno so za ''fu'' in ''ken'' veljali različni zakoni, vendar je bilo to razlikovanje po vojni odpravljeno in obe vrsti prefektur sta zdaj funkcionalno enaki.

=== Ken ===
43 od 47 prefektur se imenuje ''ken'' (県, izgovorjeno [keꜜɴ], ko je ločena beseda, vendar [ꜜkeɴ], ko je del polnega imena prefekture, npr. [aꜜitɕi] in [keꜜɴ] postaneta [aitɕi̥ꜜkeɴ]). Klasična kitajska pismenka, iz katere je to izpeljano, nosi podeželsko ali provincialno konotacijo, analogna črka pa se uporablja za sklicevanje na okrožja Kitajske, okrožja Tajvana in okrožja Vietnama.

=== Dō ===
Hokaidō se imenuje ''dō'' (道, [doꜜː]) ali krožje. Ta izraz je bil prvotno uporabljen za označevanje japonskih regij, sestavljenih iz več provinc - so bile prvostopenjske upravne enote Japonske od 600-ih do 1868. (npr. regija vzhodne obale Tōkaidō in regija zahodne obale Saikaido). To je bila tudi zgodovinska uporaba oznak na Kitajskem. (V Koreji se ta zgodovinska raba uporablja še danes in se je ohranila v obdobju japonske vladavine.)

''Hokkai-dō'' (北海道, [hokkaꜜidoː]), edini preostali ''dō'' danes, ni bil eden od prvotnih sedmih ''dō'' (v predmoderni dobi je bil znan kot Ezo - japonski izraz, ki se je v zgodovini uporabljal za ozemlja severno od japonskega otoka Honšu). Njegovo trenutno ime naj bi izviralo po [[Matsuura Takeshiro|Matsuuri Takeshiro]] (1818 – 1888), zgodnjem japonskem raziskovalcu otoka. Ker Hokkaidō ni sodil v obstoječo klasifikacijo ''dō'', je bil za to ustvarjen nov ''dō''.

Vlada Meidžija je Hokkaidō prvotno razvrstila kot »odposlanstvo naselbine« (開拓使, kaitakuši), kasneje pa je otok razdelila na tri prefekture (Saporo, Hakodate in Nemuro). Ti so bili leta 1886 združeni v en sam departma Hokaido (北海道庁, Hokkaido-chō) na ravni prefekture, vendar bolj organiziran po ozemlju. Leta 1947 je bil departma razpuščen in Hokaidō je postal polnopravna prefektura. Pripona ''-ken'' ni bila nikoli dodana njenemu imenu, zato je pripona ''-dō'' postala razumljena kot prefektura.

Ko je bil Hokaidō vključen, je bil promet na otoku še premalo razvit, zato je bila prefektura razdeljena na več podprefektur (支庁, šičō), ki so lahko izpolnjevale upravne naloge prefekturne vlade in držale strog nadzor nad razvijajočim se otokom. Te subprefekture obstajajo še danes, čeprav imajo veliko manj moči, kot so jo imele pred in med drugo svetovno vojno. Zdaj obstajajo predvsem za urejanje papirologije in drugih birokratskih nalog.

Prefektura Hokaido je tehnično gledano odvečen izraz, ker ''dō'' sam po sebi označuje prefekturo, čeprav se občasno uporablja za razlikovanje vlade od samega otoka. Vlada prefekture se imenuje ''vlada Hokkaidō'' in ne ''vlada prefekture Hokkaidō''.

=== To ===
[[Tokio]] se imenuje (都, [toꜜ]), kar se pogosto prevaja kot ''metropola''. Japonska vlada skoraj v vseh primerih prevaja Tōkyō-to (東京都, [toːkʲoꜜːto]) kot ''tokijska metropola'', vlada pa se uradno imenuje ''tokijska metropolitanska vlada''.

Po kapitulaciji šogunata Edo leta 1868 je bil ustanovljen Tōkyō-fu (mestna prefektura, kot sta Kjoto in Osaka) in je obsegal nekdanje mestno območje Edo pod ''Fuhanken sanchisei''. Po ukinitvi sistema ''han'' v prvem valu prefekturnih združitev leta 1871/72 je bilo več okoliških območij (deli prefektur Urava, Kosuge, Šinagava in Hikone) združenih v Tokio in po sistemu (oštevilčenih) »velikih okrožij in majhnih okrožij« (''daiku-šōku''), je bilo razdeljeno na enajst velikih okrožij, nadalje razdeljenih na 103 majhna okrožja, od katerih je šest velikih okrožij (97 majhnih okrožij) pokrivalo nekdanje mestno območje Edo.&lt;ref&gt;National Archives of Japan: [http://www.archives.go.jp/exhibition/digital/henbou/contents/11.html 『明治東京全図』]&lt;/ref&gt; Ko so bila starodavna okrožja ''ritsuryō'' leta 1878 ponovno aktivirana kot upravne enote, je bil Tokio razdeljen na 15 [urbanih] okrožij (''-ku'') in sprva šest [podeželskih] okrožij (''-gun''; devet po prenosu Tame iz Kanagave leta 1893, osem po združitev East Tame in Južni Tošime v Tojota leta 1896). Mestna in podeželska okrožja so bila, kot povsod po državi, nadalje razdeljena na urbane enote/mesta/soseske (''-čō/-mači'') in podeželske enote/vasi (''-mura/-son''). Še neinkorporirane skupnosti na otoških skupinah Izu (prej del Šizuoke) in Ogasavara (prej neposredno pod upravo ministrstva za notranje zadeve) so postale del Tokia v 19. stoletju. Ko so bile moderne občine – [od okrožja neodvisna] mesta in [podeželska] okrožja, ki vsebujejo mesta in vasi – uvedene v skladu z zakoni Jamagata-Mosse o lokalni upravi in je bila leta 1889 izvedena sočasna Velika Meidži združitev, je 15 ''-kujev'' postalo podrejenih Tokio mesto, sprva edino neodvisno mesto Tokio (''-shi''), šest podeželskih okrožij Tokia pa je bilo združenih v 85 mest in vasi.&lt;ref&gt;Tokyo Metropolitan Archives: [http://www.soumu.metro.tokyo.jp/01soumu/archives/0714tokyo_ku.htm 大東京35区物語～15区から23区へ～東京23区の歴史]&lt;/ref&gt; Leta 1893 so tri četrti Tama in njihovih 91 mest in vasi postale del Tokia. Ko so se predmestja Tokia v začetku 20. stoletja hitro povečala, so se številna mesta in vasi v Tokiu z leti združila ali povečala. Leta 1932 je bilo pet popolnih okrožij z 82 mesti in vasmi združenih v Tokio in organiziranih v 20 novih okrožjih. Do leta 1940 sta bili v Tokiu še dve mesti: Hachiōji (mesto) in Tačikava (mesto).

Leta 1943 je bilo mesto Tokio ukinjeno, Tōkyō-fu je postal Tōkyō-to, 35 okrajev Tokyo-shi pa je ostalo 35 okrajev Tokyo-to, vendar so podobčinski organi okrajev Tokyo-shi, ki so prej spadali neposredno pod občino, zdaj ukinjeno, spadali neposredno pod prefekturo ali zdaj »metropolitansko« oblast. Vsa druga mesta, kraji in vasi v Tokio-fu so ostala mesta, kraji in vasi v Tokio-to. Cilj reorganizacije je bil utrditi upravljanje območja okoli prestolnice z odpravo dodatne ravni oblasti v Tokiu. Prav tako se guverner ni več imenoval ''chiji'', ampak ''chōkan'' (~»vodja/šef [običajno: osrednje vladne agencije]«) kot na Hokaidoju). Osrednja vlada je želela imeti večji nadzor nad vsemi lokalnimi vladami zaradi vse slabšega položaja Japonske v drugi svetovni vojni – na primer vsi župani v državi so postali imenovani kot v dobi Meidži – in zlasti nad Tokiom zaradi možnosti izrednih razmer v metropoli.

Po vojni je bila Japonska prisiljena ponovno decentralizirati Tokio v skladu s splošnimi pogoji demokratizacije, začrtanimi v [[Potsdamska deklaracija|Potsdamski deklaraciji]]. Številne posebne vladne značilnosti Tokia so v tem času izginile in okraji so v desetletjih po predaji dobivali vse bolj občinski status. Današnji posebni oddelki se administrativno skoraj ne razlikujejo od drugih občin.

Povojne reforme so močno spremenile tudi zemljevid Tokia: leta 1947 je bilo 35 oddelkov reorganiziranih v 23 posebnih oddelkov, ker je veliko prebivalcev umrlo med vojno, zapustilo mesto ali pa so bili vpoklicani in se niso vrnili. V okupacijskih reformah naj bi bili posebni oddelki, vsak s svojimi izvoljenimi skupščinami (''kugikai'') in župani (''kučō''), enakovredni drugim občinam, tudi če še vedno veljajo nekatere omejitve. (Med okupacijo je na primer obstajala namenska občinska policijska agencija za 23 posebnih oddelkov/nekdanje mesto Tokio, vendar komisije za javno varnost posebnih oddelkov niso imenovale vlade posebnih oddelkov, ampak vlada celotne »metropole«. Leta 1954 so bile neodvisne občinske policijske enote na splošno ukinjene po vsej državi in prefekturna / »metropolitanska« policija v Tokiu je ponovno odgovorna za celotno prefekturo / »metropolis« in je tako kot vse prefekturne policije pod nadzorom prefekture / »metropolitanske« komisija za javno varnost, katere člane imenujeta guverner prefekture / »metropolitanskega« in skupščina. Toda kot del &quot;obratne smeri&quot; v 1950-ih so bile nekatere od teh novih pravic odpravljene, najbolj očiten ukrep je bila zavrnitev neposredne izvoljeni župani. Nekatere od teh omejitev so bile čez desetletja spet odpravljene. Toda šele leta 2000 so bili posebni oddelki v celoti priznani kot enote na občinski ravni.

Neodvisno od teh korakov, ko je urbana rast Tokia med povojnim gospodarskim čudežem znova zajela tempo in je večina glavnega otoškega dela tokijske &quot;metropole&quot; postala vse bolj osrednji del metropolitanskega območja Tokia, so številne druge občine v Tokiu prenesle nekaj njihove pristojnosti metropolitanski vladi. Na primer, tokijska gasilska služba, ki je bila do leta 1960 odgovorna le za 23 posebnih oddelkov, je do danes prevzela občinske gasilske službe v skoraj celotnem Tokiu. Skupna vladna struktura za celotno metropolitansko območje Tokia (in ne samo za zahodna predmestja posebnih oddelkov, ki so del tokijske prefekture/metropole), kot so jo zagovarjali nekateri politiki, kot je nekdanji guverner Kanagave Shigefumi Matsuzawa[8], ni bila vzpostavljena. Obstoječi medprefekturni forumi za sodelovanje med lokalnimi vladami v tokijskem metropolitanskem območju so Združenje regionalnih guvernerjev Kantō (Kantō chihō chijikai) &lt;ref&gt;Kanagawa prefectural government: [http://www.pref.kanagawa.jp/cnt/f7700/ 関東地方知事会]&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Saitama prefectural government: [https://www.pref.saitama.lg.jp/a0101/kanto/ 関東地方知事会]&lt;/ref&gt; in &quot;vrh v Šutokenu&quot; (formalno &quot;konferenca&quot; izvršnih direktorjev devetih prefektur in mest&quot;, ''9 to-ken-shi shunō kaigi'').&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.9tokenshi-syunoukaigi.jp/|title=九都県市首脳会議|website=www.9tokenshi-syunoukaigi.jp}}&lt;/ref&gt; Vendar ti sami po zakonu o lokalni avtonomiji niso lokalni javni subjekti in funkcij nacionalne ali lokalne uprave ni mogoče neposredno prenesti nanje, za razliko od Zveze kansajskih vlad (''Kansai kōiki-rengō'')&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.kouiki-kansai.jp/|title=ホーム-関西広域連合}}&lt;/ref&gt;, ki jo je ustanovilo več prefekturnih vlad v regiji Kansai.

Obstaja nekaj razlik v terminologiji med Tokiom in drugimi prefekturami: policija in gasilci se na primer imenujejo ''chō'' (庁) namesto ''honbu'' (本部). Toda edina funkcionalna razlika med Tōkyō-to in drugimi prefekturami je ta, da Tokio upravlja tako z oddelki kot z mesti. Danes, ker imajo posebni oddelki skoraj enako stopnjo neodvisnosti kot japonska mesta, je razlika v upravi med Tokiom in drugimi prefekturami precej majhna.

V Osaki je več vidnih politikov na čelu s Tōrujem Hashimotom, takratnim županom mesta Osaka in nekdanjim guvernerjem prefekture Osaka, predlagalo načrt metropole Osaka, po katerem bi mesto Osaka in morda druga sosednja mesta nadomestili posebni oddelki, podobni Tokiu. Načrt je bil tesno poražen na referendumu leta 2015 in ponovno leta 2020.&lt;ref&gt;{{cite news |title=Osaka metropolis plan rejected by slim margin in 2nd referendum |url=https://english.kyodonews.net/news/2020/11/602c90c5b457-voting-begins-in-2nd-referendum-on-osaka-metropolis-plan.html |access-date=14 July 2021 |agency=Kyodo News |date=2 Nov 2020}}&lt;/ref&gt;

== Seznam prefektur ==
&lt;imagemap&gt;File:Regions_and_Prefectures_of_Japan_2.svg|550px|thumb| Japonske prefecture z obarvanimi regijami

poly 421 1 549 43 569 93 492 177 412 197 382 220 366 203 358 161 408 13 413 7 [[Hokaido]]
poly 382 264 388 261 411 261 415 257 420 257 421 260 421 264 422 266 426 266 431 264 433 260 439 259 445 256 431 205 409 203 387 221 372 255 [[Prefektura Aomori |Aomori]]
poly 382 266 389 263 409 263 413 262 415 258 418 258 420 260 420 265 421 267 418 271 418 296 415 300 415 312 420 318 423 324 423 329 418 332 415 333 399 327 387 327 373 291 [[Prefektura Akita |Akita]]
poly 455 335 446 337 443 336 434 331 425 329 425 322 420 314 417 311 417 302 419 297 419 272 422 268 428 268 432 265 435 261 440 260 446 257 454 264 467 281 470 300 466 319 [[Prefektura Ivate |Ivate]]
poly 387 328 366 341 367 355 380 357 391 365 394 368 394 374 389 377 388 381 388 385 392 389 394 390 407 390 411 388 414 384 409 380 409 376 416 367 417 363 418 346 416 343 415 335 399 329 388 329 [[Prefektura Jamagata |Jamagata]]
poly 417 335 424 331 433 332 444 339 454 337 462 357 440 381 431 382 425 380 419 380 415 383 411 379 411 376 418 367 420 347 418 342 417 340 416 338 [[Prefektura Mijagi |Mijagi]]
poly 378 357 339 372 332 387 317 441 325 449 328 447 330 444 334 447 336 447 337 445 344 444 349 436 353 435 356 437 361 445 362 446 365 446 369 442 371 436 375 432 380 433 379 430 375 425 374 416 375 411 379 409 382 409 387 405 387 396 391 391 387 387 386 379 392 372 393 372 393 368 [[Prefektura Niigata |Niigata]]
poly 381 433 380 428 376 424 376 415 379 411 385 410 389 405 389 397 392 391 409 392 416 384 421 381 425 382 431 384 441 383 447 393 450 419 444 431 438 429 435 429 431 431 429 434 427 434 413 421 406 420 402 423 396 430 391 433 389 434 383 434 [[Prefektura Fukušima|Fukušima]]
poly 422 432 427 436 431 435 432 431 436 430 443 433 451 480 448 480 445 478 442 475 437 474 429 477 426 481 422 481 413 475 408 474 402 469 408 468 419 459 423 454 [[Prefektura Ibaraki|Ibaraki]]
poly 384 436 391 435 398 430 404 422 406 422 410 422 413 424 421 431 420 437 421 454 415 460 409 465 407 466 400 468 391 459 390 456 390 450 389 447 386 445 386 438 [[Prefektura Točigi |Točigi]]
poly 409 476 414 477 420 482 426 483 430 478 438 475 442 477 446 481 449 482 451 481 453 485 442 490 440 495 440 513 423 530 417 529 413 503 413 493 412 486 411 480 [[Prefektura Čiba |Čiba]]
poly 362 448 365 448 370 443 372 436 375 434 380 434 385 439 385 445 388 450 389 450 389 457 391 461 399 468 384 468 374 478 370 482 369 486 363 480 362 476 362 468 360 466 355 465 352 461 353 457 [[Prefektura Gunma |Gunma]]
poly 381 493 381 489 384 488 388 488 392 490 394 491 398 491 402 490 406 490 410 488 410 483 408 476 400 469 385 469 371 483 370 487 374 491 [[Prefektura Saitama |Saitama]]
poly 382 493 382 491 383 489 387 489 392 491 393 492 399 492 401 491 406 491 410 489 411 490 412 494 407 498 401 498 399 499 388 499 386 496 [[Tokio]]
poly 393 500 400 500 403 499 408 499 413 510 412 518 389 521 385 520 383 517 383 512 380 510 378 510 379 507 393 507 [[Prefektura Kanagava |Kanagava]]
rect 423 538 457 551 [[Tokio]]
rect 386 551 438 565 [[Prefektura Kanagava |Kanagava]]
circle 551 737 119 [[Prefektura Okinava |Okinava]]
poly 352 493 364 493 367 491 368 487 373 492 381 494 384 496 387 499 392 499 392 507 378 507 377 510 376 511 369 511 366 513 364 515 364 520 362 521 359 519 351 508 351 506 343 506 343 499 352 499 [[Prefektura Jamanaši |Jamanaši]]
poly 338 529 345 520 348 514 349 511 350 510 353 513 359 521 362 522 365 521 365 515 369 512 377 512 378 511 380 511 382 513 382 518 385 521 389 522 393 526 393 540 383 551 356 556 325 557 325 547 328 541 335 534 [[Prefektura Šizuoka |Šizuoka]]
poly 325 450 330 446 334 449 338 447 343 446 346 444 350 437 352 436 355 437 361 447 352 456 351 462 354 466 359 467 360 468 361 470 361 479 363 483 367 486 366 490 363 492 351 492 351 499 343 499 343 506 350 506 350 508 348 510 347 513 338 527 336 528 326 527 326 512 321 503 316 499 316 497 321 492 322 486 322 477 321 473 321 471 323 470 323 454 [[Prefektura Nagano |Nagano]]
poly 294 447 316 441 324 450 322 453 322 469 320 471 301 471 297 476 296 476 293 475 291 475 290 466 287 459 287 458 290 458 291 449 [[Prefektura Tojama |Tojama]]
poly 291 476 293 476 295 478 298 478 302 472 320 472 321 479 321 488 320 492 315 496 315 500 320 504 324 512 325 514 325 524 324 527 313 527 307 523 296 523 293 526 292 530 289 534 288 534 283 534 280 529 279 524 272 511 274 508 279 505 285 505 291 501 291 497 286 493 286 489 291 483 [[Prefektura Gifu |Gifu]]
poly 290 535 293 530 294 526 297 524 305 524 312 528 328 528 336 529 334 533 327 540 324 547 324 557 308 561 298 552 296 542 [[Prefektura Aiči |Aiči]]
poly 268 477 247 477 247 462 276 461 276 431 299 415 307 418 305 425 294 446 291 447 289 451 289 458 287 458 289 464 290 482 285 488 280 488 [[Prefektura Išikava |Išikava]]
poly 267 478 280 489 285 489 285 493 289 497 289 499 289 500 285 504 278 504 272 508 270 512 261 521 257 523 253 527 247 527 243 524 243 521 256 492 [[Prefektura Fukui |Fukui]]
poly 271 512 277 524 280 532 280 544 278 547 275 549 271 549 268 551 264 556 258 542 257 541 256 531 254 528 261 522 [[Prefektura Šiga |Šiga]]
poly 280 533 284 535 288 535 294 542 297 555 307 568 306 577 271 606 265 604 262 600 262 598 270 591 272 586 272 564 265 557 269 552 277 550 281 544 [[Prefektura Mie |Mie]]
poly 217 518 225 508 237 509 242 520 242 524 246 528 252 528 255 533 256 535 256 542 263 556 263 558 255 556 247 547 241 547 235 538 231 536 225 535 222 533 223 531 226 528 226 526 220 522 [[Prefektura Kjoto |Kjoto]]
poly 242 548 246 548 252 555 252 573 253 575 239 575 243 566 244 564 243 553 [[Prefektura Osaka |Osaka]]
poly 253 556 257 559 263 559 264 558 270 564 271 580 272 580 272 587 268 592 261 598 261 600 256 600 251 597 251 589 252 586 252 579 255 579 253 572 [[Prefektura Nara |Nara]]
rect 222 616 253 628 [[Prefektura Osaka |Osaka]]
poly 238 576 241 576 253 576 254 579 252 579 252 585 250 589 250 597 253 600 256 601 261 601 265 605 271 607 271 618 260 623 260 631 285 631 285 644 228 644 228 631 254 631 254 617 253 616 242 614 230 600 229 581 [[Prefektura Vakajama |Vakajama]]
poly 198 518 202 515 215 517 219 523 224 526 224 528 221 532 222 535 226 537 231 537 235 540 237 545 240 548 242 555 242 565 230 567 227 578 223 587 216 587 214 577 222 567 221 565 200 563 197 557 197 553 195 549 197 544 204 535 204 527 [[Prefektura Hjogo |Hjogo]]
poly 156 529 163 521 197 519 203 528 203 534 200 538 191 538 186 534 181 534 178 537 169 537 163 542 155 549 152 550 149 547 149 544 152 541 157 535 [[Prefektura Tottori |Tottori]]
poly 154 551 157 549 169 539 172 538 178 538 182 535 185 535 190 539 199 539 194 545 194 551 197 554 197 561 200 565 185 578 167 579 162 569 159 562 156 558 155 553 [[Prefektura Okajama |Okajama]]
poly 92 574 89 558 89 549 142 523 149 523 155 531 155 536 148 543 148 548 151 551 138 551 133 557 129 564 126 565 119 565 109 573 106 580 104 587 102 588 96 585 92 580 [[Prefektura Šimane |Šimane]]
poly 106 582 110 574 119 566 128 566 130 564 139 552 153 552 155 554 155 558 159 564 159 566 166 579 164 582 158 582 150 589 133 596 116 592 112 590 110 585 [[Prefektura Hirošima |Hirošima]]
poly 91 574 91 581 96 587 101 589 104 589 106 583 109 586 111 590 117 593 113 616 75 613 59 602 62 588 [[Prefektura Jamaguči |Jamaguči]]
poly 158 582 177 582 185 579 204 582 203 587 198 591 186 594 181 595 174 600 171 596 158 592 [[Prefektura Kagava |Kagava]]
poly 175 601 182 596 198 592 205 586 213 586 218 597 229 598 229 607 217 607 202 620 197 615 187 607 181 607 175 604 [[Prefektura Tokušima |Tokušima]]
poly 132 658 138 653 138 650 136 647 136 644 145 636 145 629 150 625 155 616 155 614 166 608 174 605 181 608 187 608 202 622 196 635 162 635 152 662 137 667 [[Prefektura Koči |Koči]]
poly 118 610 133 610 139 597 147 594 171 597 174 601 174 604 166 607 155 612 151 621 145 627 143 629 143 636 135 642 134 647 137 651 136 653 131 658 120 663 119 658 126 641 124 636 107 635 108 628 118 622 [[Prefektura Ehime |Ehime]]
poly 77 624 67 608 62 605 34 619 29 634 32 636 51 636 52 638 51 641 42 651 46 657 52 652 60 650 63 648 63 637 68 632 72 631 [[Prefektura Fukuoka |Fukuoka]]
poly 64 649 64 638 69 633 74 631 79 625 91 620 97 621 102 632 113 657 110 662 100 662 98 665 96 665 93 664 88 664 84 661 80 655 79 648 78 646 73 646 70 649 69 652 66 652 [[Prefektura Oita |Oita]]
poly 84 663 87 665 94 665 98 666 102 663 109 663 104 681 103 688 120 688 120 700 96 700 94 735 87 737 83 731 83 723 79 719 71 713 64 702 74 698 77 693 76 683 73 679 73 676 [[Prefektura Mijazaki |Mijazaki]]
poly 27 633 31 637 50 637 51 638 50 640 38 653 36 657 26 653 21 648 20 641 18 633 23 632 [[Prefektura Saga |Saga]]
poly 19 641 19 648 25 654 49 662 49 673 37 678 17 679 6 671 7 641 12 638 [[Prefektura Nagasaki |Nagasaki]]
poly 46 658 53 653 62 650 64 650 66 653 69 653 70 651 74 647 76 647 78 649 78 654 83 662 72 676 72 680 74 684 75 686 75 694 73 698 63 701 58 697 43 698 22 693 22 682 25 681 48 681 48 674 51 672 51 663 [[Prefektura Kumamoto |Kumamoto]]
poly 13 707 43 699 57 699 62 702 70 714 81 723 82 733 80 744 64 753 39 744 35 721 12 720 [[Prefektura Kagošima |Kagošima]]

&lt;/imagemap&gt;
{{clear|left}}
Različni sistemi razčlenjevanja oblikujejo načine, na katere se dojemajo japonske prefekture:

=== Po japonskem ISO ===
Prefekture so pogosto združene v osem regij (Chihō). Te regije niso uradno določene, nimajo izvoljenih uradnikov, niti niso pravne osebe. Toda praksa razvrščanja prefektur glede na njihovo geografsko regijo je tradicionalna.[1] Ta vrstni red se odraža v kodiranju Japonske mednarodne organizacije za standardizacijo (ISO).[14] Od severa proti jugu (oštevilčenje v vrstnem redu ISO 3166-2:JP) so prefekture Japonske in z njimi povezane regije:
The prefectures are also often grouped into eight regions (Chihō). Those regions are not formally specified, they do not have elected officials, nor are they corporate bodies. But the practice of ordering prefectures based on their geographic region is traditional.[1] This ordering is mirrored in Japan's International Organization for Standardization (ISO) coding.[14] From north to south (numbering in ISO 3166-2:JP order), the prefectures of Japan and their commonly associated regions are:

{{div col|colwidth=10em}}
* [[Hokaido]] {{ordered list|[[Hokkaido]]}}
* [[Tohoku]] {{ordered list|start=2|[[prefektura Aomori|Aomori]]|[[Iwate Prefecture|Iwate]]|[[ prefektura Mijagi|Mijagi]]|[[ prefektura Akita |Akita]]|[[ prefektura Jamagata |Jamagata]]|[[ prefektura Fukušima |Fukušima]]}}
* [[Kanto]] {{ordered list|start=8|[[ prefektura Ibaraki |Ibaraki]]|[[ prefektura Točigi |Točigi]]|[[ prefektura Gunma |Gunma]]|[[ prefektura Saitama |Saitama]]|[[ prefektura Čiba |Čiba]]|[[Tokio]]|[[ prefektura Kanagava |Kanagava]]}}
* [[Čubu]] {{ordered list|start=15|[[ prefektura Niigata |Niigata]]|[[ prefektura Tojama|Tojama]]|[[ prefektura Išikava |Išikava]]|[[ prefektura Fukui |Fukui]]|[[ prefektura Jamanaši |Jamanaši]]|[[ prefektura Nagano |Nagano]]|[[ prefektura Gifu |Gifu]]|[[ prefektura Šizuoka |Šizuoka]]|[[ prefektura Aiči |Aiči]]}}
* [[Kansai]] {{ordered list|start=24|[[ prefektura Mie |Mie]]|[[ prefektura Šiga |Šiga]]|[[ prefektura Kjoto |Kjoto]]|[[ prefektura Osaka |Osaka]]|[[ prefektura Hjogo |Hjogo]]|[[ prefektura Nara |Nara]]|[[ prefektura Vakajama |Vakajama]]}}
* [[Čugoku]] {{ordered list|start=31|[[ prefektura Tottori |Tottori]]|[[ prefektura Šimane |Šimane]]|[[ prefektura Okajama |Okajama]]|[[ prefektura Hirošima |Hirošima]]|[[ prefektura Jamaguči |Jamaguči]]}}
* [[Šikoku]] {{ordered list|start=36|[[ prefektura Tokušima |Tokušima]]|[[ prefektura Kagava |Kagava]]|[[ prefektura Ehime |Ehime]]|[[ prefektura Koči |Koči]]}}
* [[Kjušu]] {{ordered list|start=40|[[ prefektura Fukuoka |Fukuoka]]|[[ prefektura Saga |Saga]]|[[ prefektura Nagasaki |Nagasaki]]|[[ prefektura Kumamoto |Kumamoto]]|[[ prefektura Oita |Oita]]|[[ prefektura Mijazaki |Mijazaki]]|[[ prefektura Kagošima |Kagošima]]|[[ prefektura Okinava |Okinava]]}}
{{div col end}}

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Zunanje povezave ==
{{Commons category|Prefectures of Japan}}
* [http://www.nga.gr.jp/english/index.html National Governors' Association website]
* [http://gojapan.about.com/cs/japanmaps/l/blprefecturemap.htm Map of Japan showing prefectures]
* [http://www.biwa.ne.jp/~toda-m/geo-hist/prefrank.html Japanese essay on types of prefectures]
* [http://citymayors.com/government/jap_locgov.html CityMayors.com profile of prefectures]

[[Kategorija:Prefekture Japonske]]</text>
      <sha1>oce332ql6jz50q5xfjvmetvz6v5ltjp</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Mali Oglasi Band</title>
    <ns>0</ns>
    <id>521912</id>
    <revision>
      <id>5726771</id>
      <timestamp>2022-08-02T19:19:15Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Alebarasi</username>
        <id>50192</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran z vsebino: [[File:MaliOglasiBandLogo.jpg|thumb|Mali Oglasi Band logotip]]  == Zgodovina == [[File:MaliOglasiBandSkupina.jpg|350x350_pik|thumb|Iz leve proti desni: Rok Rozman, Marko Berčič, Simona Benko, Bojan Šen, Robert Janežič in Dean Rozman]] Skupino sestavljajo člani z dolgo glasbeno kilometrino. Svoje delovanje so sprva pričeli s preigravanjem znanih skladb na druženjih in malih odrih, nato pa tudi z ustvarjanjem avtorskih pesmi in igranjem na velikih odrih na raznih...</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1781" xml:space="preserve">[[File:MaliOglasiBandLogo.jpg|thumb|Mali Oglasi Band logotip]]

== Zgodovina ==
[[File:MaliOglasiBandSkupina.jpg|350x350_pik|thumb|Iz leve proti desni: Rok Rozman, Marko Berčič, Simona Benko, Bojan Šen, Robert Janežič in Dean Rozman]]
Skupino sestavljajo člani z dolgo glasbeno kilometrino. Svoje delovanje so sprva pričeli s preigravanjem znanih skladb na druženjih in malih odrih, nato pa tudi z ustvarjanjem avtorskih pesmi in igranjem na velikih odrih na raznih festivalih in prireditvah. Njihov repertoar zajema country glasba, prav tako pa tudi folk, rock, western rock in irska glasba, kjer so redno vključeni klasični in tradicionalni inštrumenti. 


Skupina sodeluje tudi z različnimi slovenskimi glasbeniki, med njimi spadata tudi [[Andrej Šifrer]] in [[Peter Lovšin]]. 

== Sedanja zasedba == 
*[[Simona Benko]] – vokal
*[[Marko Berčič]] – vokal, kitara, električna kitara, banjo, irski buzuki
*[[Bojan Šen]] – pedal steel kitara, banjo, mandolina, električna kitara, kitara, orglice, tamburin, vokal
*[[Robert Janežič]] – klaviature, harmonika
*[[Dean Rozman]] – bas kitara
*[[Rok Rozman]] – bobni

=== Gostujoči člani ===
*[[Robert Ivačič]] – orglice

=== Nekdanji člani ===
*[[Marta Ribič]] – violina
*[[Žiga Janežič]] – električna kitara
*[[Žiga Lacko]] – električna kitara
*[[Tomo Zelnik]] – bas kitara
*[[Gregor Seme]] – bobni
*[[Aleš Pirc]] – bobni

== Diskografija ==
[[Do konca in naprej]] (2017)

== Viri ==
* https://www.24ur.com/ekskluziv/glasba/izdali-svoj-prvi-album.html
* https://povezujemo.si/glasbena-skupina-mali-oglasi-band
* https://turisticna-zveza.si/dogodek/tminsko-poletje-2022-mali-oglasi-koncert-country-vecer

[[Kategorija:Slovenske glasbene skupine]]
[[Kategorija:Country skupine]]</text>
      <sha1>91jsmaupo5i6pt3grl64rsqcdu1bgkq</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5726772</id>
      <parentid>5726771</parentid>
      <timestamp>2022-08-02T19:19:59Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Alebarasi</username>
        <id>50192</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1828" xml:space="preserve">[[File:MaliOglasiBandLogo.jpg|thumb|Mali Oglasi Band logotip]]

== Zgodovina ==
[[File:MaliOglasiBandSkupina.jpg|350x350_pik|thumb|Iz leve proti desni: Rok Rozman, Marko Berčič, Simona Benko, Bojan Šen, Robert Janežič in Dean Rozman]]
Skupino sestavljajo člani z dolgo glasbeno kilometrino. Svoje delovanje so sprva pričeli s preigravanjem znanih skladb na druženjih in malih odrih, nato pa tudi z ustvarjanjem avtorskih pesmi in igranjem na velikih odrih na raznih festivalih in prireditvah. Njihov repertoar zajema country glasba, prav tako pa tudi folk, rock, western rock in irska glasba, kjer so redno vključeni klasični in tradicionalni inštrumenti. 


Skupina sodeluje tudi z različnimi slovenskimi glasbeniki, med njimi spadata tudi [[Andrej Šifrer]] in [[Peter Lovšin]]. 

== Sedanja zasedba == 
*[[Simona Benko]] – vokal
*[[Marko Berčič]] – vokal, kitara, električna kitara, banjo, irski buzuki
*[[Bojan Šen]] – pedal steel kitara, banjo, mandolina, električna kitara, kitara, orglice, tamburin, vokal
*[[Robert Janežič]] – klaviature, harmonika
*[[Dean Rozman]] – bas kitara
*[[Rok Rozman (bobnar)|Rok Rozman]] – bobni

=== Gostujoči člani ===
*[[Robert Ivačič]] – orglice

=== Nekdanji člani ===
*[[Marta Ribič]] – violina
*[[Žiga Janežič]] – električna kitara
*[[Žiga Lacko]] – električna kitara
*[[Tomo Zelnik]] – bas kitara
*[[Gregor Seme]] – bobni
*[[Aleš Pirc]] – bobni

== Diskografija ==
[[Do konca in naprej (album)|Do konca in naprej]] (2017)

== Viri ==
* https://www.24ur.com/ekskluziv/glasba/izdali-svoj-prvi-album.html
* https://povezujemo.si/glasbena-skupina-mali-oglasi-band
* https://turisticna-zveza.si/dogodek/tminsko-poletje-2022-mali-oglasi-koncert-country-vecer

[[Kategorija:Slovenske glasbene skupine]]
[[Kategorija:Country skupine]]</text>
      <sha1>1i2ptpbpl7w9smkolk9t8v1d0qefsn2</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5726773</id>
      <parentid>5726772</parentid>
      <timestamp>2022-08-02T19:21:06Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Alebarasi</username>
        <id>50192</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1913" xml:space="preserve">[[File:MaliOglasiBandLogo.jpg|thumb|Mali Oglasi Band logotip]]

'''Mali Oglasi Band''' je slovenska [[country]] skupina iz [[Gorenjska|Gorenjske]].

== Zgodovina ==
[[File:MaliOglasiBandSkupina.jpg|350x350_pik|thumb|Iz leve proti desni: Rok Rozman, Marko Berčič, Simona Benko, Bojan Šen, Robert Janežič in Dean Rozman]]
Skupino sestavljajo člani z dolgo glasbeno kilometrino. Svoje delovanje so sprva pričeli s preigravanjem znanih skladb na druženjih in malih odrih, nato pa tudi z ustvarjanjem avtorskih pesmi in igranjem na velikih odrih na raznih festivalih in prireditvah. Njihov repertoar zajema country glasba, prav tako pa tudi folk, rock, western rock in irska glasba, kjer so redno vključeni klasični in tradicionalni inštrumenti. 


Skupina sodeluje tudi z različnimi slovenskimi glasbeniki, med njimi spadata tudi [[Andrej Šifrer]] in [[Peter Lovšin]]. 

== Sedanja zasedba == 
*[[Simona Benko]] – vokal
*[[Marko Berčič]] – vokal, kitara, električna kitara, banjo, irski buzuki
*[[Bojan Šen]] – pedal steel kitara, banjo, mandolina, električna kitara, kitara, orglice, tamburin, vokal
*[[Robert Janežič]] – klaviature, harmonika
*[[Dean Rozman]] – bas kitara
*[[Rok Rozman (bobnar)|Rok Rozman]] – bobni

=== Gostujoči člani ===
*[[Robert Ivačič]] – orglice

=== Nekdanji člani ===
*[[Marta Ribič]] – violina
*[[Žiga Janežič]] – električna kitara
*[[Žiga Lacko]] – električna kitara
*[[Tomo Zelnik]] – bas kitara
*[[Gregor Seme]] – bobni
*[[Aleš Pirc]] – bobni

== Diskografija ==
[[Do konca in naprej (album)|Do konca in naprej]] (2017)

== Viri ==
* https://www.24ur.com/ekskluziv/glasba/izdali-svoj-prvi-album.html
* https://povezujemo.si/glasbena-skupina-mali-oglasi-band
* https://turisticna-zveza.si/dogodek/tminsko-poletje-2022-mali-oglasi-koncert-country-vecer

[[Kategorija:Slovenske glasbene skupine]]
[[Kategorija:Country skupine]]</text>
      <sha1>o3ak91mktryta1x9udy21nb0olon0ov</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5726775</id>
      <parentid>5726773</parentid>
      <timestamp>2022-08-02T19:30:40Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>--copyvio sliki</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1668" xml:space="preserve">'''Mali Oglasi Band''' je slovenska [[country]] skupina z [[Gorenjska|Gorenjske]].

== Zgodovina ==
Skupino sestavljajo izkušeni glasbeniki. Svoje delovanje so pričeli s preigravanjem znanih skladb na druženjih in malih odrih, nato pa tudi z ustvarjanjem avtorskih pesmi in igranjem na velikih odrih na raznih festivalih in prireditvah. Njihov repertoar zajema country glasba, prav tako pa tudi folk, rock, western rock in irska glasba, kjer so redno vključeni klasični in tradicionalni inštrumenti. 

Skupina sodeluje tudi z različnimi slovenskimi glasbeniki, med njimi spadata tudi [[Andrej Šifrer]] in [[Peter Lovšin]]. 

== Sedanja zasedba == 
*[[Simona Benko]] – vokal
*[[Marko Berčič]] – vokal, kitara, električna kitara, banjo, irski buzuki
*[[Bojan Šen]] – pedal steel kitara, banjo, mandolina, električna kitara, kitara, orglice, tamburin, vokal
*[[Robert Janežič]] – klaviature, harmonika
*[[Dean Rozman]] – bas kitara
*[[Rok Rozman (bobnar)|Rok Rozman]] – bobni

=== Gostujoči člani ===
*[[Robert Ivačič]] – orglice

=== Nekdanji člani ===
*[[Marta Ribič]] – violina
*[[Žiga Janežič]] – električna kitara
*[[Žiga Lacko]] – električna kitara
*[[Tomo Zelnik]] – bas kitara
*[[Gregor Seme]] – bobni
*[[Aleš Pirc]] – bobni

== Diskografija ==
* [[Do konca in naprej (album)|Do konca in naprej]] (2017)

== Viri ==
* https://www.24ur.com/ekskluziv/glasba/izdali-svoj-prvi-album.html
* https://povezujemo.si/glasbena-skupina-mali-oglasi-band
* https://turisticna-zveza.si/dogodek/tminsko-poletje-2022-mali-oglasi-koncert-country-vecer

[[Kategorija:Slovenske glasbene skupine]]
[[Kategorija:Country skupine]]</text>
      <sha1>gfuch128nkkzgql1zg21iqrridvkui5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Japonske prefekture</title>
    <ns>0</ns>
    <id>521913</id>
    <redirect title="Prefekture Japonske" />
    <revision>
      <id>5726778</id>
      <timestamp>2022-08-02T19:32:32Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <comment>Yerpo je premaknil stran [[Japonske prefekture]] na [[Prefekture Japonske]]: standardizacija</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="37" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV [[Prefekture Japonske]]</text>
      <sha1>ourvgne5ahoreiahb3esq1vk5zgazcq</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Roman Polanski</title>
    <ns>0</ns>
    <id>521914</id>
    <revision>
      <id>5726780</id>
      <timestamp>2022-08-02T20:03:07Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <comment>škrbina (po uvodu članka [[:en:Roman Polanski]])</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6802" xml:space="preserve">{{Infopolje Igralec
| caption            = Polanski leta 2011
| spouse             = {{plainlist|
*{{marriage|[[Barbara Kwiatkowska-Lass]]|1959|1962|end=divorced}}
*{{marriage|[[Sharon Tate]]|1968|1969|end=died}}
*{{marriage|[[Emmanuelle Seigner]]|1989}}}}
| years_active       = 1953–sedanjost
| citizenship        = [[Poljska]], [[Francija]]&lt;ref name=&quot;auto3&quot;&gt;{{cite news|url=https://www.nytimes.com/2016/12/06/world/europe/roman-polanski-extradition-poland.html|title=Roman Polanski Extradition Request Rejected by Poland’s Supreme Court |newspaper=The New York Times|date=6 December 2016|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20170218070448/https://www.nytimes.com/2016/12/06/world/europe/roman-polanski-extradition-poland.html|archive-date=18 February 2017|last1=Berendt|first1=Joanna}}&lt;/ref&gt;
| children           = 2, vklj. [[Morgane Polanski|Morgane]]
}}

'''Raymond Roman Thierry Polánski''' (roj. '''Liebling'''{{sfn|Werner|2013|p=12}}), [[Poljaki|poljsko]]-[[Francozi|francoski]]&lt;ref name=&quot;AllM&quot;&gt;{{cite news |author= [[AllMovie|All Movie Guide]] |url= https://www.nytimes.com/movies/person/106743/Roman-Polanski/biography |title= Roman Polanski – Biography |access-date=2022-08-02 |url-status=dead |archive-url= https://web.archive.org/web/20131124015517/http://www.nytimes.com/movies/person/106743/Roman-Polanski/biography |work= [[The New York Times]] |date= 2013 |archive-date=2013-11-24}}&lt;/ref&gt; [[filmski režiser]], [[filmski producent|producent]], [[scenarist]] in [[igralec (umetnik)|igralec]], * [[18. avgust]] [[1933]], [[Pariz]], [[Francija]].

Velja za enega najslavnejših in najkontroverznejših sodobnih filmskih ustvarjalcev; za svoje delo je prejel [[oskar (filmska nagrada)|oskarja]] za najboljšega režiserja (za film ''[[Pianist (film)|Pianist]]), dva [[zlati globus|zlata globusa]], dve nagradi [[BAFTA|Bafte]], [[zlata palma|zlato palmo]] in več francoskih nagrad [[César (filmska nagrada)|césar]].

Rodil se je v [[Judje|judovski]] družini poljskega porekla, ki se je leta 1937 vrnila iz Pariza v [[Krakov]].{{sfn|Werner|2013|p=13}} Dve leti kasneje so se zaradi [[Poljska kampanja (1939)|nemške invazije]] znašli ujeti v [[krakovski geto|krakovskem getu]], kjer so njegova starša zajeli med racijami. Polanski je odraščal pri rejniških starših in preživel [[holokavst]] tako, da je prikril svoje judovsko poreklo.&lt;ref name=&quot;INA&quot;&gt;{{cite web | title= Mémoires de la Shoah: témoignage de Roman Polanski, enfant de déporté, enfant caché, né le 18 aoüt 1933 | first1=Roman |last1=Polanski | first2= Catherine |last2=Bernstein | date = 2006-05-05 | language = fr | publisher=[[Institut national de l'audiovisuel|INA]]| url=https://entretiens.ina.fr/memoires-de-la-shoah/Polanski/roman-polanski/sommaire | access-date=2018-11-16}}&lt;/ref&gt; Uteho je našel v [[film]]ih in se po vojni vpisal na znamenito filmsko šolo v [[Lodž]]u.&lt;ref name=&quot;AllM&quot;/&gt;

Že njegov prvi celovečerni film, ''[[Nož v vodi]]'' (1962), ki je nastal na Poljskem, je bil nominiran za [[Oskar za najboljši mednarodni celovečerni film|oskarja za najboljši tujejezični film]].&lt;ref name=&quot;california&quot;&gt;{{navedi knjigo |last=Ain-Krupa, |first=Julia |title=Roman Polanski: A Life in Exile |publisher=ABC Clio |location=Santa Barbara (CA) |year=2010 |pages=38–40}}&lt;/ref&gt; Po tistem se je preselil v Francijo in čez nekaj let v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]], kjer je režiral naslednje tri celovečerce: ''[[Odvratnost (film)|Odvratnost]]'' (1965), ''[[Slepa ulica (film, 1966)|Slepa ulica]]'' (1966) in ''[[Ples vampirjev]]'' (1967). Sledila je selitev v [[Združene države Amerike]], kjer je prodrl z grozljivko ''[[Rosemarijin otrok (film)|Rosemarijin otrok]]'' (1968).

Življenje se mu je obrnilo na glavo leta 1969, ko so njegovo nosečo ženo, igralko [[Sharon Tate]], umorili člani kulta [[Charles Manson|Charlesa Mansona]].&lt;ref name=&quot;Roman Polanski: Wanted and Desired&quot;&gt;{{cite web|url=http://www.festival-cannes.fr/en/archives/ficheFilm/id/10797646/year/2008.html|title=Roman Polanski: Wanted and Desired|access-date=2009-01-25 |url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20090704141614/http://www.festival-cannes.fr/en/archives/ficheFilm/id/10797646/year/2008.html|archive-date=2009-07-04}}&lt;/ref&gt; Po tistem je posnel film ''[[Macbeth (film, 1971)|Macbeth]]'' (1971) v Združenem kraljestvu in ''[[Kitajska četrt (film, 1974)|Kitajska četrt]]'' spet v Hollywoodu. Leta 1977 so ga aretirali in obtožili, da je omamil in posilil trinajstletnico. S sodiščem se je dogovarjal za priznanje krivde, ko pa je izvedel, da namerava sodnik zavrniti dogovor in mu prisoditi zaporno kazen, je ušel iz države in se preselil v Pariz. Odtlej se skriva pred ameriškim pravosodnjem in se izogiba držav, ki bi ga lahko izročile ZDA.&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://www.bbc.com/news/entertainment-arts-34681667 |title=Roman Polanski: Film's dark prince |work=BBC News |date=2015-10-30 |accessdate=2022-08-02}}&lt;/ref&gt; Posilstva ali nadlegovanja v mladoletni dobi ga je obtožilo še več drugih žensk.&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://www.theguardian.com/film/2019/nov/11/pressure-mounts-on-roman-polanski-over-new-sexual-assault-allegation |title=Roman Polanski accused of sexually assaulting 10-year-old girl in 1975 |first=Gwilym |last=Mumford |date=2017-10-23 |work=[[The Guardian]] |accessdate=2022-08-02}}&lt;/ref&gt; Kljub vsemu nadaljuje z ustvarjanjem; med njegovimi kasnejšimi filmi so ''[[Tess (film, 1979)|Tess]]'' (1979), ''[[Pisatelj v senci (film)|Pisatelj v senci]]'' (2010), ''[[Venera v krznu]]'' (2013) in ''[[Obtožujem! (film)|Obtožujem!]]'' (2019).

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Viri ==
* {{navedi knjigo |first=Paul |last=Werner |year=2013 |title=Polański. Biografia |location=Poznanj |publisher=Rebis |ref=harv}}

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki}}
*{{IMDb-ime|0000591|Roman Polanski}}
*{{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20060206023251/http://www.rp-productions.com/roman2.html |date=2006-02-06 |title=Uradna spletna stran}} (arhivski posnetek)

{{Roman Polanski}}
{{Academy Award Best Director}}
{{Zlati globus za najboljšega režiserja}}
{{normativna kontrola}}
{{Škrbina-bio-film}}

{{DEFAULTSORT:Polanski, Roman}}
[[Kategorija:Francoski filmski producenti]]
[[Kategorija:Francoski filmski režiserji]]
[[Kategorija:Francoski igralci]]
[[Kategorija:Francoski scenaristi]]
[[Kategorija:Francoski Judje]]
[[Kategorija:Poljski filmski producenti]]
[[Kategorija:Poljski filmski režiserji]]
[[Kategorija:Poljski igralci]]
[[Kategorija:Poljski scenaristi]]
[[Kategorija:Poljski Judje]]
[[Kategorija:Judovski igralci]]
[[Kategorija:Prejemniki oskarja za najboljšo režijo]]
[[Kategorija:Prejemniki zlatega globusa za najboljšega filmskega režiserja]]</text>
      <sha1>lnua3lnn7pq0o39b8odztmkmrgwsgpb</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5726789</id>
      <parentid>5726780</parentid>
      <timestamp>2022-08-02T20:27:12Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Romanm</username>
        <id>13</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>[[Rosemaryjin otrok]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6777" xml:space="preserve">{{Infopolje Igralec
| caption            = Polanski leta 2011
| spouse             = {{plainlist|
*{{marriage|[[Barbara Kwiatkowska-Lass]]|1959|1962|end=divorced}}
*{{marriage|[[Sharon Tate]]|1968|1969|end=died}}
*{{marriage|[[Emmanuelle Seigner]]|1989}}}}
| years_active       = 1953–sedanjost
| citizenship        = [[Poljska]], [[Francija]]&lt;ref name=&quot;auto3&quot;&gt;{{cite news|url=https://www.nytimes.com/2016/12/06/world/europe/roman-polanski-extradition-poland.html|title=Roman Polanski Extradition Request Rejected by Poland’s Supreme Court |newspaper=The New York Times|date=6 December 2016|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20170218070448/https://www.nytimes.com/2016/12/06/world/europe/roman-polanski-extradition-poland.html|archive-date=18 February 2017|last1=Berendt|first1=Joanna}}&lt;/ref&gt;
| children           = 2, vklj. [[Morgane Polanski|Morgane]]
}}

'''Raymond Roman Thierry Polánski''' (roj. '''Liebling'''{{sfn|Werner|2013|p=12}}), [[Poljaki|poljsko]]-[[Francozi|francoski]]&lt;ref name=&quot;AllM&quot;&gt;{{cite news |author= [[AllMovie|All Movie Guide]] |url= https://www.nytimes.com/movies/person/106743/Roman-Polanski/biography |title= Roman Polanski – Biography |access-date=2022-08-02 |url-status=dead |archive-url= https://web.archive.org/web/20131124015517/http://www.nytimes.com/movies/person/106743/Roman-Polanski/biography |work= [[The New York Times]] |date= 2013 |archive-date=2013-11-24}}&lt;/ref&gt; [[filmski režiser]], [[filmski producent|producent]], [[scenarist]] in [[igralec (umetnik)|igralec]], * [[18. avgust]] [[1933]], [[Pariz]], [[Francija]].

Velja za enega najslavnejših in najkontroverznejših sodobnih filmskih ustvarjalcev; za svoje delo je prejel [[oskar (filmska nagrada)|oskarja]] za najboljšega režiserja (za film ''[[Pianist (film)|Pianist]]), dva [[zlati globus|zlata globusa]], dve nagradi [[BAFTA|Bafte]], [[zlata palma|zlato palmo]] in več francoskih nagrad [[César (filmska nagrada)|césar]].

Rodil se je v [[Judje|judovski]] družini poljskega porekla, ki se je leta 1937 vrnila iz Pariza v [[Krakov]].{{sfn|Werner|2013|p=13}} Dve leti kasneje so se zaradi [[Poljska kampanja (1939)|nemške invazije]] znašli ujeti v [[krakovski geto|krakovskem getu]], kjer so njegova starša zajeli med racijami. Polanski je odraščal pri rejniških starših in preživel [[holokavst]] tako, da je prikril svoje judovsko poreklo.&lt;ref name=&quot;INA&quot;&gt;{{cite web | title= Mémoires de la Shoah: témoignage de Roman Polanski, enfant de déporté, enfant caché, né le 18 aoüt 1933 | first1=Roman |last1=Polanski | first2= Catherine |last2=Bernstein | date = 2006-05-05 | language = fr | publisher=[[Institut national de l'audiovisuel|INA]]| url=https://entretiens.ina.fr/memoires-de-la-shoah/Polanski/roman-polanski/sommaire | access-date=2018-11-16}}&lt;/ref&gt; Uteho je našel v [[film]]ih in se po vojni vpisal na znamenito filmsko šolo v [[Lodž]]u.&lt;ref name=&quot;AllM&quot;/&gt;

Že njegov prvi celovečerni film, ''[[Nož v vodi]]'' (1962), ki je nastal na Poljskem, je bil nominiran za [[Oskar za najboljši mednarodni celovečerni film|oskarja za najboljši tujejezični film]].&lt;ref name=&quot;california&quot;&gt;{{navedi knjigo |last=Ain-Krupa, |first=Julia |title=Roman Polanski: A Life in Exile |publisher=ABC Clio |location=Santa Barbara (CA) |year=2010 |pages=38–40}}&lt;/ref&gt; Po tistem se je preselil v Francijo in čez nekaj let v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]], kjer je režiral naslednje tri celovečerce: ''[[Odvratnost (film)|Odvratnost]]'' (1965), ''[[Slepa ulica (film, 1966)|Slepa ulica]]'' (1966) in ''[[Ples vampirjev]]'' (1967). Sledila je selitev v [[Združene države Amerike]], kjer je prodrl z grozljivko ''[[Rosemaryjin otrok]]'' (1968).

Življenje se mu je obrnilo na glavo leta 1969, ko so njegovo nosečo ženo, igralko [[Sharon Tate]], umorili člani kulta [[Charles Manson|Charlesa Mansona]].&lt;ref name=&quot;Roman Polanski: Wanted and Desired&quot;&gt;{{cite web|url=http://www.festival-cannes.fr/en/archives/ficheFilm/id/10797646/year/2008.html|title=Roman Polanski: Wanted and Desired|access-date=2009-01-25 |url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20090704141614/http://www.festival-cannes.fr/en/archives/ficheFilm/id/10797646/year/2008.html|archive-date=2009-07-04}}&lt;/ref&gt; Po tistem je posnel film ''[[Macbeth (film, 1971)|Macbeth]]'' (1971) v Združenem kraljestvu in ''[[Kitajska četrt (film, 1974)|Kitajska četrt]]'' spet v Hollywoodu. Leta 1977 so ga aretirali in obtožili, da je omamil in posilil trinajstletnico. S sodiščem se je dogovarjal za priznanje krivde, ko pa je izvedel, da namerava sodnik zavrniti dogovor in mu prisoditi zaporno kazen, je ušel iz države in se preselil v Pariz. Odtlej se skriva pred ameriškim pravosodnjem in se izogiba držav, ki bi ga lahko izročile ZDA.&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://www.bbc.com/news/entertainment-arts-34681667 |title=Roman Polanski: Film's dark prince |work=BBC News |date=2015-10-30 |accessdate=2022-08-02}}&lt;/ref&gt; Posilstva ali nadlegovanja v mladoletni dobi ga je obtožilo še več drugih žensk.&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://www.theguardian.com/film/2019/nov/11/pressure-mounts-on-roman-polanski-over-new-sexual-assault-allegation |title=Roman Polanski accused of sexually assaulting 10-year-old girl in 1975 |first=Gwilym |last=Mumford |date=2017-10-23 |work=[[The Guardian]] |accessdate=2022-08-02}}&lt;/ref&gt; Kljub vsemu nadaljuje z ustvarjanjem; med njegovimi kasnejšimi filmi so ''[[Tess (film, 1979)|Tess]]'' (1979), ''[[Pisatelj v senci (film)|Pisatelj v senci]]'' (2010), ''[[Venera v krznu]]'' (2013) in ''[[Obtožujem! (film)|Obtožujem!]]'' (2019).

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Viri ==
* {{navedi knjigo |first=Paul |last=Werner |year=2013 |title=Polański. Biografia |location=Poznanj |publisher=Rebis |ref=harv}}

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki}}
*{{IMDb-ime|0000591|Roman Polanski}}
*{{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20060206023251/http://www.rp-productions.com/roman2.html |date=2006-02-06 |title=Uradna spletna stran}} (arhivski posnetek)

{{Roman Polanski}}
{{Academy Award Best Director}}
{{Zlati globus za najboljšega režiserja}}
{{normativna kontrola}}
{{Škrbina-bio-film}}

{{DEFAULTSORT:Polanski, Roman}}
[[Kategorija:Francoski filmski producenti]]
[[Kategorija:Francoski filmski režiserji]]
[[Kategorija:Francoski igralci]]
[[Kategorija:Francoski scenaristi]]
[[Kategorija:Francoski Judje]]
[[Kategorija:Poljski filmski producenti]]
[[Kategorija:Poljski filmski režiserji]]
[[Kategorija:Poljski igralci]]
[[Kategorija:Poljski scenaristi]]
[[Kategorija:Poljski Judje]]
[[Kategorija:Judovski igralci]]
[[Kategorija:Prejemniki oskarja za najboljšo režijo]]
[[Kategorija:Prejemniki zlatega globusa za najboljšega filmskega režiserja]]</text>
      <sha1>hbe3n4trauvooueogmiy2d9uqt3pxyr</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5726791</id>
      <parentid>5726789</parentid>
      <timestamp>2022-08-02T20:28:04Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Romanm</username>
        <id>13</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>tn.</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6776" xml:space="preserve">{{Infopolje Igralec
| caption            = Polanski leta 2011
| spouse             = {{plainlist|
*{{marriage|[[Barbara Kwiatkowska-Lass]]|1959|1962|end=divorced}}
*{{marriage|[[Sharon Tate]]|1968|1969|end=died}}
*{{marriage|[[Emmanuelle Seigner]]|1989}}}}
| years_active       = 1953–sedanjost
| citizenship        = [[Poljska]], [[Francija]]&lt;ref name=&quot;auto3&quot;&gt;{{cite news|url=https://www.nytimes.com/2016/12/06/world/europe/roman-polanski-extradition-poland.html|title=Roman Polanski Extradition Request Rejected by Poland’s Supreme Court |newspaper=The New York Times|date=6 December 2016|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20170218070448/https://www.nytimes.com/2016/12/06/world/europe/roman-polanski-extradition-poland.html|archive-date=18 February 2017|last1=Berendt|first1=Joanna}}&lt;/ref&gt;
| children           = 2, vklj. [[Morgane Polanski|Morgane]]
}}

'''Raymond Roman Thierry Polánski''' (roj. '''Liebling'''{{sfn|Werner|2013|p=12}}), [[Poljaki|poljsko]]-[[Francozi|francoski]]&lt;ref name=&quot;AllM&quot;&gt;{{cite news |author= [[AllMovie|All Movie Guide]] |url= https://www.nytimes.com/movies/person/106743/Roman-Polanski/biography |title= Roman Polanski – Biography |access-date=2022-08-02 |url-status=dead |archive-url= https://web.archive.org/web/20131124015517/http://www.nytimes.com/movies/person/106743/Roman-Polanski/biography |work= [[The New York Times]] |date= 2013 |archive-date=2013-11-24}}&lt;/ref&gt; [[filmski režiser]], [[filmski producent|producent]], [[scenarist]] in [[igralec (umetnik)|igralec]], * [[18. avgust]] [[1933]], [[Pariz]], [[Francija]].

Velja za enega najslavnejših in najkontroverznejših sodobnih filmskih ustvarjalcev; za svoje delo je prejel [[oskar (filmska nagrada)|oskarja]] za najboljšega režiserja (za film ''[[Pianist (film)|Pianist]]), dva [[zlati globus|zlata globusa]], dve nagradi [[BAFTA|Bafte]], [[zlata palma|zlato palmo]] in več francoskih nagrad [[César (filmska nagrada)|césar]].

Rodil se je v [[Judje|judovski]] družini poljskega porekla, ki se je leta 1937 vrnila iz Pariza v [[Krakov]].{{sfn|Werner|2013|p=13}} Dve leti kasneje so se zaradi [[Poljska kampanja (1939)|nemške invazije]] znašli ujeti v [[krakovski geto|krakovskem getu]], kjer so njegova starša zajeli med racijami. Polanski je odraščal pri rejniških starših in preživel [[holokavst]] tako, da je prikril svoje judovsko poreklo.&lt;ref name=&quot;INA&quot;&gt;{{cite web | title= Mémoires de la Shoah: témoignage de Roman Polanski, enfant de déporté, enfant caché, né le 18 aoüt 1933 | first1=Roman |last1=Polanski | first2= Catherine |last2=Bernstein | date = 2006-05-05 | language = fr | publisher=[[Institut national de l'audiovisuel|INA]]| url=https://entretiens.ina.fr/memoires-de-la-shoah/Polanski/roman-polanski/sommaire | access-date=2018-11-16}}&lt;/ref&gt; Uteho je našel v [[film]]ih in se po vojni vpisal na znamenito filmsko šolo v [[Lodž]]u.&lt;ref name=&quot;AllM&quot;/&gt;

Že njegov prvi celovečerni film, ''[[Nož v vodi]]'' (1962), ki je nastal na Poljskem, je bil nominiran za [[Oskar za najboljši mednarodni celovečerni film|oskarja za najboljši tujejezični film]].&lt;ref name=&quot;california&quot;&gt;{{navedi knjigo |last=Ain-Krupa, |first=Julia |title=Roman Polanski: A Life in Exile |publisher=ABC Clio |location=Santa Barbara (CA) |year=2010 |pages=38–40}}&lt;/ref&gt; Po tistem se je preselil v Francijo in čez nekaj let v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]], kjer je režiral naslednje tri celovečerce: ''[[Odvratnost (film)|Odvratnost]]'' (1965), ''[[Slepa ulica (film, 1966)|Slepa ulica]]'' (1966) in ''[[Ples vampirjev]]'' (1967). Sledila je selitev v [[Združene države Amerike]], kjer je prodrl z grozljivko ''[[Rosemaryjin otrok]]'' (1968).

Življenje se mu je obrnilo na glavo leta 1969, ko so njegovo nosečo ženo, igralko [[Sharon Tate]], umorili člani kulta [[Charles Manson|Charlesa Mansona]].&lt;ref name=&quot;Roman Polanski: Wanted and Desired&quot;&gt;{{cite web|url=http://www.festival-cannes.fr/en/archives/ficheFilm/id/10797646/year/2008.html|title=Roman Polanski: Wanted and Desired|access-date=2009-01-25 |url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20090704141614/http://www.festival-cannes.fr/en/archives/ficheFilm/id/10797646/year/2008.html|archive-date=2009-07-04}}&lt;/ref&gt; Po tistem je posnel film ''[[Macbeth (film, 1971)|Macbeth]]'' (1971) v Združenem kraljestvu in ''[[Kitajska četrt (film, 1974)|Kitajska četrt]]'' spet v Hollywoodu. Leta 1977 so ga aretirali in obtožili, da je omamil in posilil trinajstletnico. S sodiščem se je dogovarjal za priznanje krivde, ko pa je izvedel, da namerava sodnik zavrniti dogovor in mu prisoditi zaporno kazen, je ušel iz države in se preselil v Pariz. Odtlej se skriva pred ameriškim pravosodjem in se izogiba držav, ki bi ga lahko izročile ZDA.&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://www.bbc.com/news/entertainment-arts-34681667 |title=Roman Polanski: Film's dark prince |work=BBC News |date=2015-10-30 |accessdate=2022-08-02}}&lt;/ref&gt; Posilstva ali nadlegovanja v mladoletni dobi ga je obtožilo še več drugih žensk.&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://www.theguardian.com/film/2019/nov/11/pressure-mounts-on-roman-polanski-over-new-sexual-assault-allegation |title=Roman Polanski accused of sexually assaulting 10-year-old girl in 1975 |first=Gwilym |last=Mumford |date=2017-10-23 |work=[[The Guardian]] |accessdate=2022-08-02}}&lt;/ref&gt; Kljub vsemu nadaljuje z ustvarjanjem; med njegovimi kasnejšimi filmi so ''[[Tess (film, 1979)|Tess]]'' (1979), ''[[Pisatelj v senci (film)|Pisatelj v senci]]'' (2010), ''[[Venera v krznu]]'' (2013) in ''[[Obtožujem! (film)|Obtožujem!]]'' (2019).

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Viri ==
* {{navedi knjigo |first=Paul |last=Werner |year=2013 |title=Polański. Biografia |location=Poznanj |publisher=Rebis |ref=harv}}

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki}}
*{{IMDb-ime|0000591|Roman Polanski}}
*{{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20060206023251/http://www.rp-productions.com/roman2.html |date=2006-02-06 |title=Uradna spletna stran}} (arhivski posnetek)

{{Roman Polanski}}
{{Academy Award Best Director}}
{{Zlati globus za najboljšega režiserja}}
{{normativna kontrola}}
{{Škrbina-bio-film}}

{{DEFAULTSORT:Polanski, Roman}}
[[Kategorija:Francoski filmski producenti]]
[[Kategorija:Francoski filmski režiserji]]
[[Kategorija:Francoski igralci]]
[[Kategorija:Francoski scenaristi]]
[[Kategorija:Francoski Judje]]
[[Kategorija:Poljski filmski producenti]]
[[Kategorija:Poljski filmski režiserji]]
[[Kategorija:Poljski igralci]]
[[Kategorija:Poljski scenaristi]]
[[Kategorija:Poljski Judje]]
[[Kategorija:Judovski igralci]]
[[Kategorija:Prejemniki oskarja za najboljšo režijo]]
[[Kategorija:Prejemniki zlatega globusa za najboljšega filmskega režiserja]]</text>
      <sha1>58bsk0vpns0wac6sp842xnzr5eu4vb4</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5726882</id>
      <parentid>5726791</parentid>
      <timestamp>2022-08-03T06:11:07Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <comment>+filmografija</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9042" xml:space="preserve">{{Infopolje Igralec
| caption            = Polanski leta 2011
| spouse             = {{plainlist|
*{{marriage|[[Barbara Kwiatkowska-Lass]]|1959|1962|end=divorced}}
*{{marriage|[[Sharon Tate]]|1968|1969|end=died}}
*{{marriage|[[Emmanuelle Seigner]]|1989}}}}
| years_active       = 1953–sedanjost
| citizenship        = [[Poljska]], [[Francija]]&lt;ref name=&quot;auto3&quot;&gt;{{cite news|url=https://www.nytimes.com/2016/12/06/world/europe/roman-polanski-extradition-poland.html|title=Roman Polanski Extradition Request Rejected by Poland’s Supreme Court |newspaper=The New York Times|date=6 December 2016|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20170218070448/https://www.nytimes.com/2016/12/06/world/europe/roman-polanski-extradition-poland.html|archive-date=18 February 2017|last1=Berendt|first1=Joanna}}&lt;/ref&gt;
| children           = 2, vklj. [[Morgane Polanski|Morgane]]
}}

'''Raymond Roman Thierry Polánski''' (roj. '''Liebling'''{{sfn|Werner|2013|p=12}}), [[Poljaki|poljsko]]-[[Francozi|francoski]]&lt;ref name=&quot;AllM&quot;&gt;{{cite news |author= [[AllMovie|All Movie Guide]] |url= https://www.nytimes.com/movies/person/106743/Roman-Polanski/biography |title= Roman Polanski – Biography |access-date=2022-08-02 |url-status=dead |archive-url= https://web.archive.org/web/20131124015517/http://www.nytimes.com/movies/person/106743/Roman-Polanski/biography |work= [[The New York Times]] |date= 2013 |archive-date=2013-11-24}}&lt;/ref&gt; [[filmski režiser]], [[filmski producent|producent]], [[scenarist]] in [[igralec (umetnik)|igralec]], * [[18. avgust]] [[1933]], [[Pariz]], [[Francija]].

Velja za enega najslavnejših in najkontroverznejših sodobnih filmskih ustvarjalcev; za svoje delo je prejel [[oskar (filmska nagrada)|oskarja]] za najboljšega režiserja (za film ''[[Pianist (film)|Pianist]]), dva [[zlati globus|zlata globusa]], dve nagradi [[BAFTA|Bafte]], [[zlata palma|zlato palmo]] in več francoskih nagrad [[César (filmska nagrada)|césar]].

== Življenje in delo ==
Rodil se je v [[Judje|judovski]] družini poljskega porekla, ki se je leta 1937 vrnila iz Pariza v [[Krakov]].{{sfn|Werner|2013|p=13}} Dve leti kasneje so se zaradi [[Poljska kampanja (1939)|nemške invazije]] znašli ujeti v [[krakovski geto|krakovskem getu]], kjer so njegova starša zajeli med racijami. Polanski je odraščal pri rejniških starših in preživel [[holokavst]] tako, da je prikril svoje judovsko poreklo.&lt;ref name=&quot;INA&quot;&gt;{{cite web | title= Mémoires de la Shoah: témoignage de Roman Polanski, enfant de déporté, enfant caché, né le 18 aoüt 1933 | first1=Roman |last1=Polanski | first2= Catherine |last2=Bernstein | date = 2006-05-05 | language = fr | publisher=[[Institut national de l'audiovisuel|INA]]| url=https://entretiens.ina.fr/memoires-de-la-shoah/Polanski/roman-polanski/sommaire | access-date=2018-11-16}}&lt;/ref&gt; Uteho je našel v [[film]]ih in se po vojni vpisal na znamenito filmsko šolo v [[Lodž]]u.&lt;ref name=&quot;AllM&quot;/&gt;

Že njegov prvi celovečerni film, ''[[Nož v vodi]]'' (1962), ki je nastal na Poljskem, je bil nominiran za [[Oskar za najboljši mednarodni celovečerni film|oskarja za najboljši tujejezični film]].&lt;ref name=&quot;california&quot;&gt;{{navedi knjigo |last=Ain-Krupa, |first=Julia |title=Roman Polanski: A Life in Exile |publisher=ABC Clio |location=Santa Barbara (CA) |year=2010 |pages=38–40}}&lt;/ref&gt; Po tistem se je preselil v Francijo in čez nekaj let v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]], kjer je režiral naslednje tri celovečerce: ''[[Odvratnost (film)|Odvratnost]]'' (1965), ''[[Slepa ulica (film, 1966)|Slepa ulica]]'' (1966) in ''[[Ples vampirjev]]'' (1967). Sledila je selitev v [[Združene države Amerike]], kjer je prodrl z grozljivko ''[[Rosemaryjin otrok]]'' (1968).

Življenje se mu je obrnilo na glavo leta 1969, ko so njegovo nosečo ženo, igralko [[Sharon Tate]], umorili člani kulta [[Charles Manson|Charlesa Mansona]].&lt;ref name=&quot;Roman Polanski: Wanted and Desired&quot;&gt;{{cite web|url=http://www.festival-cannes.fr/en/archives/ficheFilm/id/10797646/year/2008.html|title=Roman Polanski: Wanted and Desired|access-date=2009-01-25 |url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20090704141614/http://www.festival-cannes.fr/en/archives/ficheFilm/id/10797646/year/2008.html|archive-date=2009-07-04}}&lt;/ref&gt; Po tistem je posnel film ''[[Macbeth (film, 1971)|Macbeth]]'' (1971) v Združenem kraljestvu in ''[[Kitajska četrt (film, 1974)|Kitajska četrt]]'' spet v Hollywoodu. Leta 1977 so ga v ZDA aretirali in obtožili, da je omamil in posilil trinajstletnico. S sodiščem se je dogovarjal za priznanje krivde, ko pa je izvedel, da namerava sodnik zavrniti dogovor in mu prisoditi zaporno kazen, je ušel iz države in se preselil v Pariz. Odtlej se skriva pred ameriškim pravosodjem in se izogiba držav, ki bi ga lahko izročile ZDA.&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://www.bbc.com/news/entertainment-arts-34681667 |title=Roman Polanski: Film's dark prince |work=BBC News |date=2015-10-30 |accessdate=2022-08-02}}&lt;/ref&gt; Posilstva ali nadlegovanja v mladoletni dobi ga je obtožilo še več drugih žensk.&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://www.theguardian.com/film/2019/nov/11/pressure-mounts-on-roman-polanski-over-new-sexual-assault-allegation |title=Roman Polanski accused of sexually assaulting 10-year-old girl in 1975 |first=Gwilym |last=Mumford |date=2017-10-23 |work=[[The Guardian]] |accessdate=2022-08-02}}&lt;/ref&gt; Kljub vsemu nadaljuje z ustvarjanjem; med njegovimi kasnejšimi filmi so ''[[Tess (film, 1979)|Tess]]'' (1979), ''[[Pisatelj v senci (film)|Pisatelj v senci]]'' (2010), ''[[Venera v krznu]]'' (2013) in ''[[Obtožujem! (film)|Obtožujem!]]'' (2019).

== Filmografija ==
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+Celovečerci v režiji Polanskega
! Leto
! Slovenski naslov
! Izvirni naslov
! Distribucija
|-
| 1962
| ''[[Nož v vodi]]''
| ''Nóż w wodzie''
| Zespol Filmowy
|-
| 1965
| ''[[Odvratnost (film)|Odvratnost]]''
| ''Repulsion''
| Compton Films
|-
| 1966
| ''[[Slepa ulica (film, 1966)|Slepa ulica]]''
| ''Cul-de-sac''
| Compton-Cameo Films
|-
| 1967
| ''[[Ples vampirjev]]''
| ''The Fearless Vampire Killers''{{refn|Tudi s podnaslovom: ''The Fearless Vampire Killers or: Pardon Me, Madam, but Your Teeth Are in My Neck''.|group=lower-alpha|name=note_b}}
| [[Metro-Goldwyn-Mayer]]
|-
| 1968
| ''[[Rosemarijin otrok (film)|Rosemarijin otrok]]''
| ''Rosemary's Baby''
| [[Paramount Pictures]]
|-
| 1971
| ''[[Macbeth (film, 1971)|Macbeth]]''
| ''Macbeth''
| [[Columbia Pictures]] 
|-
| 1972
| ''[[Kaj? (film)|Kaj?]]''
| ''What?''
|
|-
| 1974
| ''[[Kitajska četrt (film, 1974)|Kitajska četrt]]''
| ''Chinatown''
| rowspan=2|Paramount Pictures
|-
| 1976
| ''[[Podnajemnik (film)|Podnajemnik]]''
| ''The Tenant''
|-
| 1979
| ''[[Tess (film, 1979)|Tess]]''
| ''Tess''
| Columbia Pictures
|-
| 1986
| ''[[Pirati (film, 1986)|Pirati]]''
| ''Pirates''
| [[The Cannon Group, Inc.]]
|-
| 1988
| ''[[Besnilo (film)|Besnilo]]''
| ''Frantic''
| [[Warner Bros.]]
|-
| 1992
| ''[[Grenki mesec]]''
| ''Bitter Moon''
| rowspan=2|[[Fine Line Features]]
|-
| 1994
| ''[[Deklica in smrt]]''
| ''Death and the Maiden''
|-
| 1999
| ''[[Deveta vrata]]''
| ''The Ninth Gate''
| BAC Films / Araba Films
|-
| 2002
| ''[[Pianist (film)|Pianist]]''
| ''The Pianist''
| [[Focus Features]]
|-
| 2005
| ''[[Oliver Twist (film, 2005)|Oliver Twist]]''
| ''Oliver Twist''
| [[Pathé]]
|-
| 2010
| ''[[Pisatelj v senci (film)|Pisatelj v senci]]''
| ''The Ghost Writer''
| [[StudioCanal UK]]
|-
| 2011
| ''[[Masaker (film, 2011)|Masaker]]''
| ''Carnage''
| [[Sony Pictures Classics]]
|-
| 2013
| ''[[Venera v krznu]]''
| ''Venus in Fur''
| rowspan=2|[[BAC Films]]
|-
| 2017
| ''[[Po resnični zgodbi]]''
| ''Based on a True Story''
|-
| 2019
| ''[[Obtožujem! (film)|Obtožujem!]]''
| ''An Officer and a Spy''
| Gaumont / 01 Distribution
|-
| 2022
| 
| ''[[The Palace (film, 2022)|The Palace]]''
| 
|}

== Opombe ==
{{notelist}}

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Viri ==
* {{navedi knjigo |first=Paul |last=Werner |year=2013 |title=Polański. Biografia |location=Poznanj |publisher=Rebis |ref=harv}}

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki}}
*{{IMDb-ime|0000591|Roman Polanski}}
*{{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20060206023251/http://www.rp-productions.com/roman2.html |date=2006-02-06 |title=Uradna spletna stran}} (arhivski posnetek)

{{Roman Polanski}}
{{Academy Award Best Director}}
{{Zlati globus za najboljšega režiserja}}
{{normativna kontrola}}
{{Škrbina-bio-film}}

{{DEFAULTSORT:Polanski, Roman}}
[[Kategorija:Francoski filmski producenti]]
[[Kategorija:Francoski filmski režiserji]]
[[Kategorija:Francoski igralci]]
[[Kategorija:Francoski scenaristi]]
[[Kategorija:Francoski Judje]]
[[Kategorija:Poljski filmski producenti]]
[[Kategorija:Poljski filmski režiserji]]
[[Kategorija:Poljski igralci]]
[[Kategorija:Poljski scenaristi]]
[[Kategorija:Poljski Judje]]
[[Kategorija:Judovski igralci]]
[[Kategorija:Prejemniki oskarja za najboljšo režijo]]
[[Kategorija:Prejemniki zlatega globusa za najboljšega filmskega režiserja]]</text>
      <sha1>10yomldq81x5xhp3ep5ggtsox7yv7kh</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5726888</id>
      <parentid>5726882</parentid>
      <timestamp>2022-08-03T07:02:28Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>tn</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9044" xml:space="preserve">{{Infopolje Igralec
| caption            = Polanski leta 2011
| spouse             = {{plainlist|
*{{marriage|[[Barbara Kwiatkowska-Lass]]|1959|1962|end=divorced}}
*{{marriage|[[Sharon Tate]]|1968|1969|end=died}}
*{{marriage|[[Emmanuelle Seigner]]|1989}}}}
| years_active       = 1953–sedanjost
| citizenship        = [[Poljska]], [[Francija]]&lt;ref name=&quot;auto3&quot;&gt;{{cite news|url=https://www.nytimes.com/2016/12/06/world/europe/roman-polanski-extradition-poland.html|title=Roman Polanski Extradition Request Rejected by Poland’s Supreme Court |newspaper=The New York Times|date=6 December 2016|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20170218070448/https://www.nytimes.com/2016/12/06/world/europe/roman-polanski-extradition-poland.html|archive-date=18 February 2017|last1=Berendt|first1=Joanna}}&lt;/ref&gt;
| children           = 2, vklj. [[Morgane Polanski|Morgane]]
}}

'''Raymond Roman Thierry Polánski''' (roj. '''Liebling'''{{sfn|Werner|2013|p=12}}), [[Poljaki|poljsko]]-[[Francozi|francoski]]&lt;ref name=&quot;AllM&quot;&gt;{{cite news |author= [[AllMovie|All Movie Guide]] |url= https://www.nytimes.com/movies/person/106743/Roman-Polanski/biography |title= Roman Polanski – Biography |access-date=2022-08-02 |url-status=dead |archive-url= https://web.archive.org/web/20131124015517/http://www.nytimes.com/movies/person/106743/Roman-Polanski/biography |work= [[The New York Times]] |date= 2013 |archive-date=2013-11-24}}&lt;/ref&gt; [[filmski režiser]], [[filmski producent|producent]], [[scenarist]] in [[igralec (umetnik)|igralec]], * [[18. avgust]] [[1933]], [[Pariz]], [[Francija]].

Velja za enega najslavnejših in najkontroverznejših sodobnih filmskih ustvarjalcev; za svoje delo je prejel [[oskar (filmska nagrada)|oskarja]] za najboljšega režiserja (za film ''[[Pianist (film)|Pianist]]''), dva [[zlati globus|zlata globusa]], dve nagradi [[BAFTA|Bafte]], [[zlata palma|zlato palmo]] in več francoskih nagrad [[César (filmska nagrada)|césar]].

== Življenje in delo ==
Rodil se je v [[Judje|judovski]] družini poljskega porekla, ki se je leta 1937 vrnila iz Pariza v [[Krakov]].{{sfn|Werner|2013|p=13}} Dve leti kasneje so se zaradi [[Poljska kampanja (1939)|nemške invazije]] znašli ujeti v [[krakovski geto|krakovskem getu]], kjer so njegova starša zajeli med racijami. Polanski je odraščal pri rejniških starših in preživel [[holokavst]] tako, da je prikril svoje judovsko poreklo.&lt;ref name=&quot;INA&quot;&gt;{{cite web | title= Mémoires de la Shoah: témoignage de Roman Polanski, enfant de déporté, enfant caché, né le 18 aoüt 1933 | first1=Roman |last1=Polanski | first2= Catherine |last2=Bernstein | date = 2006-05-05 | language = fr | publisher=[[Institut national de l'audiovisuel|INA]]| url=https://entretiens.ina.fr/memoires-de-la-shoah/Polanski/roman-polanski/sommaire | access-date=2018-11-16}}&lt;/ref&gt; Uteho je našel v [[film]]ih in se po vojni vpisal na znamenito filmsko šolo v [[Lodž]]u.&lt;ref name=&quot;AllM&quot;/&gt;

Že njegov prvi celovečerni film, ''[[Nož v vodi]]'' (1962), ki je nastal na Poljskem, je bil nominiran za [[Oskar za najboljši mednarodni celovečerni film|oskarja za najboljši tujejezični film]].&lt;ref name=&quot;california&quot;&gt;{{navedi knjigo |last=Ain-Krupa, |first=Julia |title=Roman Polanski: A Life in Exile |publisher=ABC Clio |location=Santa Barbara (CA) |year=2010 |pages=38–40}}&lt;/ref&gt; Po tistem se je preselil v Francijo in čez nekaj let v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]], kjer je režiral naslednje tri celovečerce: ''[[Odvratnost (film)|Odvratnost]]'' (1965), ''[[Slepa ulica (film, 1966)|Slepa ulica]]'' (1966) in ''[[Ples vampirjev]]'' (1967). Sledila je selitev v [[Združene države Amerike]], kjer je prodrl z grozljivko ''[[Rosemaryjin otrok]]'' (1968).

Življenje se mu je obrnilo na glavo leta 1969, ko so njegovo nosečo ženo, igralko [[Sharon Tate]], umorili člani kulta [[Charles Manson|Charlesa Mansona]].&lt;ref name=&quot;Roman Polanski: Wanted and Desired&quot;&gt;{{cite web|url=http://www.festival-cannes.fr/en/archives/ficheFilm/id/10797646/year/2008.html|title=Roman Polanski: Wanted and Desired|access-date=2009-01-25 |url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20090704141614/http://www.festival-cannes.fr/en/archives/ficheFilm/id/10797646/year/2008.html|archive-date=2009-07-04}}&lt;/ref&gt; Po tistem je posnel film ''[[Macbeth (film, 1971)|Macbeth]]'' (1971) v Združenem kraljestvu in ''[[Kitajska četrt (film, 1974)|Kitajska četrt]]'' spet v Hollywoodu. Leta 1977 so ga v ZDA aretirali in obtožili, da je omamil in posilil trinajstletnico. S sodiščem se je dogovarjal za priznanje krivde, ko pa je izvedel, da namerava sodnik zavrniti dogovor in mu prisoditi zaporno kazen, je ušel iz države in se preselil v Pariz. Odtlej se skriva pred ameriškim pravosodjem in se izogiba držav, ki bi ga lahko izročile ZDA.&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://www.bbc.com/news/entertainment-arts-34681667 |title=Roman Polanski: Film's dark prince |work=BBC News |date=2015-10-30 |accessdate=2022-08-02}}&lt;/ref&gt; Posilstva ali nadlegovanja v mladoletni dobi ga je obtožilo še več drugih žensk.&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://www.theguardian.com/film/2019/nov/11/pressure-mounts-on-roman-polanski-over-new-sexual-assault-allegation |title=Roman Polanski accused of sexually assaulting 10-year-old girl in 1975 |first=Gwilym |last=Mumford |date=2017-10-23 |work=[[The Guardian]] |accessdate=2022-08-02}}&lt;/ref&gt; Kljub vsemu nadaljuje z ustvarjanjem; med njegovimi kasnejšimi filmi so ''[[Tess (film, 1979)|Tess]]'' (1979), ''[[Pisatelj v senci (film)|Pisatelj v senci]]'' (2010), ''[[Venera v krznu]]'' (2013) in ''[[Obtožujem! (film)|Obtožujem!]]'' (2019).

== Filmografija ==
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+Celovečerci v režiji Polanskega
! Leto
! Slovenski naslov
! Izvirni naslov
! Distribucija
|-
| 1962
| ''[[Nož v vodi]]''
| ''Nóż w wodzie''
| Zespol Filmowy
|-
| 1965
| ''[[Odvratnost (film)|Odvratnost]]''
| ''Repulsion''
| Compton Films
|-
| 1966
| ''[[Slepa ulica (film, 1966)|Slepa ulica]]''
| ''Cul-de-sac''
| Compton-Cameo Films
|-
| 1967
| ''[[Ples vampirjev]]''
| ''The Fearless Vampire Killers''{{refn|Tudi s podnaslovom: ''The Fearless Vampire Killers or: Pardon Me, Madam, but Your Teeth Are in My Neck''.|group=lower-alpha|name=note_b}}
| [[Metro-Goldwyn-Mayer]]
|-
| 1968
| ''[[Rosemarijin otrok (film)|Rosemarijin otrok]]''
| ''Rosemary's Baby''
| [[Paramount Pictures]]
|-
| 1971
| ''[[Macbeth (film, 1971)|Macbeth]]''
| ''Macbeth''
| [[Columbia Pictures]] 
|-
| 1972
| ''[[Kaj? (film)|Kaj?]]''
| ''What?''
|
|-
| 1974
| ''[[Kitajska četrt (film, 1974)|Kitajska četrt]]''
| ''Chinatown''
| rowspan=2|Paramount Pictures
|-
| 1976
| ''[[Podnajemnik (film)|Podnajemnik]]''
| ''The Tenant''
|-
| 1979
| ''[[Tess (film, 1979)|Tess]]''
| ''Tess''
| Columbia Pictures
|-
| 1986
| ''[[Pirati (film, 1986)|Pirati]]''
| ''Pirates''
| [[The Cannon Group, Inc.]]
|-
| 1988
| ''[[Besnilo (film)|Besnilo]]''
| ''Frantic''
| [[Warner Bros.]]
|-
| 1992
| ''[[Grenki mesec]]''
| ''Bitter Moon''
| rowspan=2|[[Fine Line Features]]
|-
| 1994
| ''[[Deklica in smrt]]''
| ''Death and the Maiden''
|-
| 1999
| ''[[Deveta vrata]]''
| ''The Ninth Gate''
| BAC Films / Araba Films
|-
| 2002
| ''[[Pianist (film)|Pianist]]''
| ''The Pianist''
| [[Focus Features]]
|-
| 2005
| ''[[Oliver Twist (film, 2005)|Oliver Twist]]''
| ''Oliver Twist''
| [[Pathé]]
|-
| 2010
| ''[[Pisatelj v senci (film)|Pisatelj v senci]]''
| ''The Ghost Writer''
| [[StudioCanal UK]]
|-
| 2011
| ''[[Masaker (film, 2011)|Masaker]]''
| ''Carnage''
| [[Sony Pictures Classics]]
|-
| 2013
| ''[[Venera v krznu]]''
| ''Venus in Fur''
| rowspan=2|[[BAC Films]]
|-
| 2017
| ''[[Po resnični zgodbi]]''
| ''Based on a True Story''
|-
| 2019
| ''[[Obtožujem! (film)|Obtožujem!]]''
| ''An Officer and a Spy''
| Gaumont / 01 Distribution
|-
| 2022
| 
| ''[[The Palace (film, 2022)|The Palace]]''
| 
|}

== Opombe ==
{{notelist}}

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Viri ==
* {{navedi knjigo |first=Paul |last=Werner |year=2013 |title=Polański. Biografia |location=Poznanj |publisher=Rebis |ref=harv}}

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki}}
*{{IMDb-ime|0000591|Roman Polanski}}
*{{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20060206023251/http://www.rp-productions.com/roman2.html |date=2006-02-06 |title=Uradna spletna stran}} (arhivski posnetek)

{{Roman Polanski}}
{{Academy Award Best Director}}
{{Zlati globus za najboljšega režiserja}}
{{normativna kontrola}}
{{Škrbina-bio-film}}

{{DEFAULTSORT:Polanski, Roman}}
[[Kategorija:Francoski filmski producenti]]
[[Kategorija:Francoski filmski režiserji]]
[[Kategorija:Francoski igralci]]
[[Kategorija:Francoski scenaristi]]
[[Kategorija:Francoski Judje]]
[[Kategorija:Poljski filmski producenti]]
[[Kategorija:Poljski filmski režiserji]]
[[Kategorija:Poljski igralci]]
[[Kategorija:Poljski scenaristi]]
[[Kategorija:Poljski Judje]]
[[Kategorija:Judovski igralci]]
[[Kategorija:Prejemniki oskarja za najboljšo režijo]]
[[Kategorija:Prejemniki zlatega globusa za najboljšega filmskega režiserja]]</text>
      <sha1>3jpcyy6tu9ej8ra7yr4toyif1vvz6cv</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Wikipedija:Urejevalske vojne</title>
    <ns>4</ns>
    <id>521915</id>
    <revision>
      <id>5726783</id>
      <timestamp>2022-08-02T20:18:33Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Zm05gamer</username>
        <id>180058</id>
      </contributor>
      <comment>dodano novo pravilo na wiki</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3437" xml:space="preserve">{{pravilo|WP:BON|WP:NAPAD}}
{{povzetek pravila|Razpravljajte o vsebini, ne o uporabnikih.}}

Do urejevalskih vojn na Wikipediji pride, ko uporabniki, ki se ne strinjajo glede vsebine strani, vedno znova razveljavljajo spremembe drugih uporabnikov. Uporabniki, ki so vpleteni v spor, bi morali doseči soglasje ali si prizadevati za rešitev spora, ne pa izvajati urejevalske vojne. Urejevalske vojne so nekonstruktivne, saj povzročajo sovraštvo med uporabniki, otežujejo doseganje soglasja in povzročajo zmedo pri bralcih. Uporabniki, ki sodelujejo v urejanju imajo lahko veliko tveganja, da bodo blokirani. Uporabnik, ki vedno znova povrne svojo želeno različico, se bori za urejanje, ne glede na to, ali so ta urejanja upravičena.

Obstaja način za preprečevanje urejevalskih vojn, ki je znan kot pravilo treh povratkov (3RR). To pravilo navaja, da uporabnik ne sme izvesti več kot tri povrnitve, v celoti ali delno, ne glede na to, ali gre za isto ali različno gradivo, na eni strani v 24-urnem obdobju. Kakršen koli pojav igranja sistema s četrto vrnitvijo tik izven 24-urnega obdobja se običajno obravnava kot urejevalska vojna. Obstajajo nekatere izjeme od pravila treh vrnitev, kot je vandalizem pri vračanju ali očitne kršitve politike o biografijah živih oseb. Pravilo treh povrnitev je primerna omejitev v primerih, ko se urejevalska vojna dogaja v precej večjem obsegu; to ni mišljeno kot &quot;bojevanje proti urejanju&quot; in popolnoma je možno sodelovati v bojevanju urejanja, ne da bi prekršili pravilo treh vrnitev ali se temu celo približali.

==Vzroki==

Vzroki, ki lahko pripeljalo uporabnike na Wikipediji do urejevalskih vojn je veliko:

:*Zlorabljanje prostega časa,

:*Pošteno prepričanje uporabnika o tem, da njegova redakcija edina pravilna,

:*Dezinformacija,

:*Močna politična, športna, verska ali druga prepričanja,

:*Osebni ponos,

:*Predsodki ali nestrpnost do določenih vprašanj ali do drugega uporabnika,

:*Prikrivanje neugodnih podatkov,

:*Promocijski, moteči ali vandalski posegi.

==Posledice==

Ne glede na to, ali so urejevalske vojne poštene ali ne, velika večina uporabnikov meni, da je neprimerno nadaljevati dejanja, v katerih se ponavljajo iste spremembe med isti uporabniki. Uporabniki, ki so naravnani k nepristranskih posegih, lahko po spodletelem poskusu &quot;umirjanja&quot; udeležencev ali vabilu k iskanju mirnega reševanja sporov z drugimi razpoložljivimi sredstvi, zahtevajo zaščito spornega glasu, da spodbudijo obdobje razmisleka. V najresnejših primerih se lahko vpletene uporabnike uvrsti med problematične uporabnike in lahko zato tvegajo tudi blokado.

Urejevalske vojne lahko povzročijo številne negativne posledice, najpogosteje sovraštvo med uporabniki in oteževanje doseganja soglasja in drugih mirnih rešitev med uporabniki. Ker se pri urejevalskih vojnah skozi spreminjajo podatki v članku, lahko to povzroči zmedo pri bralcih in posledično tudi nezanesljivost Wikipedije.

==Rešitve==

Obstaja več načinov, kako rešiti spor, ki vključuje urejevalske vojne. Ena od teh je omejitev časa pri urejanjih. Druga je ta, da se vpletene v sporu spodbuja, da poiščejo kompromis v sodelovanju ali alternativnih metodah potrditvah svojih stališč. Če so urejevalske vojne posledica vandalizma, se jih lahko reši tudi tako, da administratorji vandalom preprečijo urejanje.

{{Pravila in smernice}}
[[Kategorija:Uradna pravila Wikipedije]]</text>
      <sha1>sv7oxodfanwze1ai16iy5p1vrr09t92</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5726784</id>
      <parentid>5726783</parentid>
      <timestamp>2022-08-02T20:19:40Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Zm05gamer</username>
        <id>180058</id>
      </contributor>
      <comment>pp</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3443" xml:space="preserve">{{pravilo|WP:BON|WP:NAPAD}}
{{povzetek pravila|Razpravljajte o vsebini, ne o uporabnikih.}}

Do '''urejevalskih vojn na Wikipediji''' pride, ko uporabniki, ki se ne strinjajo glede vsebine strani, vedno znova razveljavljajo spremembe drugih uporabnikov. Uporabniki, ki so vpleteni v spor, bi morali doseči soglasje ali si prizadevati za rešitev spora, ne pa izvajati urejevalske vojne. Urejevalske vojne so nekonstruktivne, saj povzročajo sovraštvo med uporabniki, otežujejo doseganje soglasja in povzročajo zmedo pri bralcih. Uporabniki, ki sodelujejo v urejanju imajo lahko veliko tveganja, da bodo blokirani. Uporabnik, ki vedno znova povrne svojo želeno različico, se bori za urejanje, ne glede na to, ali so ta urejanja upravičena.

Obstaja način za preprečevanje urejevalskih vojn, ki je znan kot pravilo treh povratkov (3RR). To pravilo navaja, da uporabnik ne sme izvesti več kot tri povrnitve, v celoti ali delno, ne glede na to, ali gre za isto ali različno gradivo, na eni strani v 24-urnem obdobju. Kakršen koli pojav igranja sistema s četrto vrnitvijo tik izven 24-urnega obdobja se običajno obravnava kot urejevalska vojna. Obstajajo nekatere izjeme od pravila treh vrnitev, kot je vandalizem pri vračanju ali očitne kršitve politike o biografijah živih oseb. Pravilo treh povrnitev je primerna omejitev v primerih, ko se urejevalska vojna dogaja v precej večjem obsegu; to ni mišljeno kot &quot;bojevanje proti urejanju&quot; in popolnoma je možno sodelovati v bojevanju urejanja, ne da bi prekršili pravilo treh vrnitev ali se temu celo približali.

==Vzroki==

Vzroki, ki lahko pripeljalo uporabnike na Wikipediji do urejevalskih vojn je veliko:

:*Zlorabljanje prostega časa,

:*Pošteno prepričanje uporabnika o tem, da njegova redakcija edina pravilna,

:*Dezinformacija,

:*Močna politična, športna, verska ali druga prepričanja,

:*Osebni ponos,

:*Predsodki ali nestrpnost do določenih vprašanj ali do drugega uporabnika,

:*Prikrivanje neugodnih podatkov,

:*Promocijski, moteči ali vandalski posegi.

==Posledice==

Ne glede na to, ali so urejevalske vojne poštene ali ne, velika večina uporabnikov meni, da je neprimerno nadaljevati dejanja, v katerih se ponavljajo iste spremembe med isti uporabniki. Uporabniki, ki so naravnani k nepristranskih posegih, lahko po spodletelem poskusu &quot;umirjanja&quot; udeležencev ali vabilu k iskanju mirnega reševanja sporov z drugimi razpoložljivimi sredstvi, zahtevajo zaščito spornega glasu, da spodbudijo obdobje razmisleka. V najresnejših primerih se lahko vpletene uporabnike uvrsti med problematične uporabnike in lahko zato tvegajo tudi blokado.

Urejevalske vojne lahko povzročijo številne negativne posledice, najpogosteje sovraštvo med uporabniki in oteževanje doseganja soglasja in drugih mirnih rešitev med uporabniki. Ker se pri urejevalskih vojnah skozi spreminjajo podatki v članku, lahko to povzroči zmedo pri bralcih in posledično tudi nezanesljivost Wikipedije.

==Rešitve==

Obstaja več načinov, kako rešiti spor, ki vključuje urejevalske vojne. Ena od teh je omejitev časa pri urejanjih. Druga je ta, da se vpletene v sporu spodbuja, da poiščejo kompromis v sodelovanju ali alternativnih metodah potrditvah svojih stališč. Če so urejevalske vojne posledica vandalizma, se jih lahko reši tudi tako, da administratorji vandalom preprečijo urejanje.

{{Pravila in smernice}}
[[Kategorija:Uradna pravila Wikipedije]]</text>
      <sha1>pmb4tjnh9aw8qxukn9xhrp7kao9d26d</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5726785</id>
      <parentid>5726784</parentid>
      <timestamp>2022-08-02T20:20:47Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Zm05gamer</username>
        <id>180058</id>
      </contributor>
      <comment>ups</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3444" xml:space="preserve">{{pravilo|WP:BON|WP:NAPAD}}
{{povzetek pravila|Razpravljajte o vsebini, ne o uporabnikih.}}

Do '''urejevalskih vojn na Wikipediji''' pride, ko uporabniki, ki se ne strinjajo glede vsebine strani, vedno znova razveljavljajo spremembe drugih uporabnikov. Uporabniki, ki so vpleteni v spor, bi morali doseči soglasje ali si prizadevati za rešitev spora, ne pa izvajati urejevalske vojne. Urejevalske vojne so nekonstruktivne, saj povzročajo sovraštvo med uporabniki, otežujejo doseganje soglasja in povzročajo zmedo pri bralcih. Uporabniki, ki sodelujejo v urejanju imajo lahko veliko tveganja, da bodo blokirani. Uporabnik, ki vedno znova povrne svojo želeno različico, se bori za urejanje, ne glede na to, ali so ta urejanja upravičena. 

Obstaja način za preprečevanje urejevalskih vojn, ki je znan kot pravilo treh povratkov (3RR). To pravilo navaja, da uporabnik ne sme izvesti več kot tri povrnitve, v celoti ali delno, ne glede na to, ali gre za isto ali različno gradivo, na eni strani v 24-urnem obdobju. Kakršen koli pojav igranja sistema s četrto vrnitvijo tik izven 24-urnega obdobja se običajno obravnava kot urejevalska vojna. Obstajajo nekatere izjeme od pravila treh vrnitev, kot je vandalizem pri vračanju ali očitne kršitve politike o biografijah živih oseb. Pravilo treh povrnitev je primerna omejitev v primerih, ko se urejevalska vojna dogaja v precej večjem obsegu; to ni mišljeno kot &quot;bojevanje proti urejanju&quot; in popolnoma je možno sodelovati v bojevanju urejanja, ne da bi prekršili pravilo treh vrnitev ali se temu celo približali.

==Vzroki==

Vzroki, ki lahko pripeljalo uporabnike na Wikipediji do urejevalskih vojn je veliko:

:*Zlorabljanje prostega časa,

:*Pošteno prepričanje uporabnika o tem, da njegova redakcija edina pravilna,

:*Dezinformacija,

:*Močna politična, športna, verska ali druga prepričanja,

:*Osebni ponos,

:*Predsodki ali nestrpnost do določenih vprašanj ali do drugega uporabnika,

:*Prikrivanje neugodnih podatkov,

:*Promocijski, moteči ali vandalski posegi.

==Posledice==

Ne glede na to, ali so urejevalske vojne poštene ali ne, velika večina uporabnikov meni, da je neprimerno nadaljevati dejanja, v katerih se ponavljajo iste spremembe med isti uporabniki. Uporabniki, ki so naravnani k nepristranskih posegih, lahko po spodletelem poskusu &quot;umirjanja&quot; udeležencev ali vabilu k iskanju mirnega reševanja sporov z drugimi razpoložljivimi sredstvi, zahtevajo zaščito spornega glasu, da spodbudijo obdobje razmisleka. V najresnejših primerih se lahko vpletene uporabnike uvrsti med problematične uporabnike in lahko zato tvegajo tudi blokado.

Urejevalske vojne lahko povzročijo številne negativne posledice, najpogosteje sovraštvo med uporabniki in oteževanje doseganja soglasja in drugih mirnih rešitev med uporabniki. Ker se pri urejevalskih vojnah skozi spreminjajo podatki v članku, lahko to povzroči zmedo pri bralcih in posledično tudi nezanesljivost Wikipedije.

==Rešitve==

Obstaja več načinov, kako rešiti spor, ki vključuje urejevalske vojne. Ena od teh je omejitev časa pri urejanjih. Druga je ta, da se vpletene v sporu spodbuja, da poiščejo kompromis v sodelovanju ali alternativnih metodah potrditvah svojih stališč. Če so urejevalske vojne posledica vandalizma, se jih lahko reši tudi tako, da administratorji vandalom preprečijo urejanje.

{{Pravila in smernice}}
[[Kategorija:Uradna pravila Wikipedije]]</text>
      <sha1>olp7t3pwlcy5hwwqegnzylzvvzvsnpe</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5726836</id>
      <parentid>5726785</parentid>
      <timestamp>2022-08-02T22:33:59Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>MZaplotnik</username>
        <id>13263</id>
      </contributor>
      <comment>popravil okrajšave in jedrce, ki so še ostali od pravila [[Wikipedija:Brez osebnih napadov]], vrnitve-&gt;vračanja</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3575" xml:space="preserve">{{smernica|WP:UR|WP:VOJNA}}
{{povzetek pravila|Svojih urejanj ne uporabljajte za spopad z drugimi urejevalci. Spore rešujte z diskusijo na za to namenjenih pogovornih straneh.}}

Do '''urejevalskih vojn na Wikipediji''' pride, ko uporabniki, ki se ne strinjajo glede vsebine strani, vedno znova razveljavljajo spremembe drugih uporabnikov. Uporabniki, ki so vpleteni v spor, bi morali doseči soglasje ali si prizadevati za rešitev spora, ne pa izvajati urejevalske vojne. Urejevalske vojne so nekonstruktivne, saj povzročajo sovraštvo med uporabniki, otežujejo doseganje soglasja in povzročajo zmedo pri bralcih. Uporabniki, ki sodelujejo v urejanju imajo lahko veliko tveganja, da bodo blokirani. Uporabnik, ki vedno znova povrne svojo želeno različico, se bori za urejanje, ne glede na to, ali so ta urejanja upravičena. 

Obstaja način za preprečevanje urejevalskih vojn, ki je znan kot pravilo treh vračanj (3RR). To pravilo navaja, da uporabnik ne sme izvesti več kot tri vračanja oziroma razveljavitve, v celoti ali delno, ne glede na to, ali gre za isto ali različno gradivo, na eni strani v 24-urnem obdobju. Kakršen koli pojav igranja sistema s četrtim vračanjem tik izven 24-urnega obdobja se običajno obravnava kot urejevalska vojna. Obstajajo nekatere izjeme od pravila treh vračanj, kot je vandalizem pri vračanju ali očitne kršitve politike o biografijah živih oseb. Pravilo treh vračanj je primerna omejitev v primerih, ko se urejevalska vojna dogaja v precej večjem obsegu; to ni mišljeno kot &quot;bojevanje proti urejanju&quot; in popolnoma je možno sodelovati v bojevanju urejanja, ne da bi prekršili pravilo treh vračanj ali se temu celo približali.{{Dodatno pojasni}}

==Vzroki==

Vzroki, ki lahko pripeljalo uporabnike na Wikipediji do urejevalskih vojn, je veliko:

:*Zlorabljanje prostega časa,

:*Pošteno prepričanje uporabnika o tem, da njegova redakcija edina pravilna,

:*Dezinformacija,

:*Močna politična, športna, verska ali druga prepričanja,

:*Osebni ponos,

:*Predsodki ali nestrpnost do določenih vprašanj ali do drugega uporabnika,

:*Prikrivanje neugodnih podatkov,

:*Promocijski, moteči ali vandalski posegi.

==Posledice==

Ne glede na to, ali so urejevalske vojne poštene ali ne, velika večina uporabnikov meni, da je neprimerno nadaljevati dejanja, v katerih se ponavljajo iste spremembe med isti uporabniki. Uporabniki, ki so naravnani k nepristranskih posegih, lahko po spodletelem poskusu &quot;umirjanja&quot; udeležencev ali vabilu k iskanju mirnega reševanja sporov z drugimi razpoložljivimi sredstvi, zahtevajo zaščito spornega glasu, da spodbudijo obdobje razmisleka. V najresnejših primerih se lahko vpletene uporabnike uvrsti med problematične uporabnike in lahko zato tvegajo tudi blokado.

Urejevalske vojne lahko povzročijo številne negativne posledice, najpogosteje sovraštvo med uporabniki in oteževanje doseganja soglasja in drugih mirnih rešitev med uporabniki. Ker se pri urejevalskih vojnah skozi spreminjajo podatki v članku, lahko to povzroči zmedo pri bralcih in posledično tudi nezanesljivost Wikipedije.

==Rešitve==

Obstaja več načinov, kako rešiti spor, ki vključuje urejevalske vojne. Ena od teh je omejitev časa pri urejanjih. Druga je ta, da se vpletene v sporu spodbuja, da poiščejo kompromis v sodelovanju ali alternativnih metodah potrditvah svojih stališč. Če so urejevalske vojne posledica vandalizma, se jih lahko reši tudi tako, da administratorji vandalom preprečijo urejanje.

{{Pravila in smernice}}
[[Kategorija:Uradna pravila Wikipedije]]</text>
      <sha1>ndlu8n33eykeqj5burmnx4munbknnf0</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Pogovor o Wikipediji:Urejevalske vojne</title>
    <ns>5</ns>
    <id>521916</id>
    <revision>
      <id>5726786</id>
      <timestamp>2022-08-02T20:21:45Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Zm05gamer</username>
        <id>180058</id>
      </contributor>
      <comment>/*   */ nov razdelek</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="116" xml:space="preserve">==   ==

[[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 22:21, 2. avgust 2022 (CEST)</text>
      <sha1>h6jzpab6mx9d1fqsjruud6yic07j37l</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5726787</id>
      <parentid>5726786</parentid>
      <timestamp>2022-08-02T20:22:04Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Zm05gamer</username>
        <id>180058</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="131" xml:space="preserve">==Pogovorna stran   ==

[[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 22:21, 2. avgust 2022 (CEST)</text>
      <sha1>6q050w0v90bw2l9yiipzldih17wf1tv</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5726788</id>
      <parentid>5726787</parentid>
      <timestamp>2022-08-02T20:22:24Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Zm05gamer</username>
        <id>180058</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="22" xml:space="preserve">==Pogovorna stran   ==</text>
      <sha1>h5x95ape5uu1fbmvic8z9nxr0oe4qh3</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Andrej Brglez</title>
    <ns>0</ns>
    <id>521919</id>
    <revision>
      <id>5726812</id>
      <timestamp>2022-08-02T21:16:22Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Model22</username>
        <id>213897</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran z vsebino: Andrej Brglez je sociolog, publicist, raziskovalec mobilnosti, televizijski urednik in voditelj strokovnih oddaj s področij trajnostne mobilnosti, prometnih in razvojnih politik.   Direktor Inštituta za civilizacijo in kulturo   Urednik oddaje Avtomobilnost na TV Slovenija   Eden najbolj uveljavljenih strokovnjakov za področje varnosti in trajnostne mobilnosti pri nas, avtor in pobudnik številnih preventivnih akcij za motoriste in voznike osebnih vozil, avtor razli...</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1429" xml:space="preserve">Andrej Brglez je sociolog, publicist, raziskovalec mobilnosti, televizijski urednik in voditelj strokovnih oddaj s področij trajnostne mobilnosti, prometnih in razvojnih politik. 

Direktor Inštituta za civilizacijo in kulturo 

Urednik oddaje Avtomobilnost na TV Slovenija 

Eden najbolj uveljavljenih strokovnjakov za področje varnosti in trajnostne mobilnosti pri nas, avtor in pobudnik številnih preventivnih akcij za motoriste in voznike osebnih vozil, avtor različnih prometnovarnostnih in okoljskih publikacij, inštruktor varne vožnje in že dve desetletji testni voznik osebnih vozil in motociklov.

Od leta 2021 predsednik AMZS.

==Zasebno==

Njegova mati je Neda Pagon, otec je Pavel Brglez, sestra pa Alja Brglez.

==Viri==

&lt;nowiki&gt;https://ick.si/contact/&lt;/nowiki&gt;
Kontakt - Inštitut za civilizacijo in kulturo (ick.si), 

&lt;nowiki&gt;https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/avtomobilnost/&lt;/nowiki&gt;
Avtomobilnost - RTVSLO.si, 

Avtomobilsko prometne minute - RTVSLO.si, dolgoletni sodelavec različnih domačih in tujih tiskanih medijev. 

&lt;nowiki&gt;https://www.delo.si/gospodarstvo/novice/andrej-brglez-novi-predsednik-amzs/&lt;/nowiki&gt;

avtor prispevkov za podkast APM - Avtomobilsko prometne minute &lt;nowiki&gt;https://www.rtvslo.si/radio/podkasti/avtomobilskoprometneminute/2932230&lt;/nowiki&gt;&lt;nowiki&gt;https://www.amzs.si/novice/aktualne-informacije/2021-11-22-andrej-brglez-novi-predsednik-avto-moto-zveze-slovenije&lt;/nowiki&gt;</text>
      <sha1>155dccrxr427tjno1ripl8bmemkdggl</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5726813</id>
      <parentid>5726812</parentid>
      <timestamp>2022-08-02T21:17:05Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Model22</username>
        <id>213897</id>
      </contributor>
      <comment>/* Zasebno */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1441" xml:space="preserve">Andrej Brglez je sociolog, publicist, raziskovalec mobilnosti, televizijski urednik in voditelj strokovnih oddaj s področij trajnostne mobilnosti, prometnih in razvojnih politik. 

Direktor Inštituta za civilizacijo in kulturo 

Urednik oddaje Avtomobilnost na TV Slovenija 

Eden najbolj uveljavljenih strokovnjakov za področje varnosti in trajnostne mobilnosti pri nas, avtor in pobudnik številnih preventivnih akcij za motoriste in voznike osebnih vozil, avtor različnih prometnovarnostnih in okoljskih publikacij, inštruktor varne vožnje in že dve desetletji testni voznik osebnih vozil in motociklov.

Od leta 2021 predsednik AMZS.

==Zasebno==

Njegova mati je [[Neda Pagon]], otec je [[Pavel Brglez]], sestra pa [[Alja Brglez]].

==Viri==

&lt;nowiki&gt;https://ick.si/contact/&lt;/nowiki&gt;
Kontakt - Inštitut za civilizacijo in kulturo (ick.si), 

&lt;nowiki&gt;https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/avtomobilnost/&lt;/nowiki&gt;
Avtomobilnost - RTVSLO.si, 

Avtomobilsko prometne minute - RTVSLO.si, dolgoletni sodelavec različnih domačih in tujih tiskanih medijev. 

&lt;nowiki&gt;https://www.delo.si/gospodarstvo/novice/andrej-brglez-novi-predsednik-amzs/&lt;/nowiki&gt;

avtor prispevkov za podkast APM - Avtomobilsko prometne minute &lt;nowiki&gt;https://www.rtvslo.si/radio/podkasti/avtomobilskoprometneminute/2932230&lt;/nowiki&gt;&lt;nowiki&gt;https://www.amzs.si/novice/aktualne-informacije/2021-11-22-andrej-brglez-novi-predsednik-avto-moto-zveze-slovenije&lt;/nowiki&gt;</text>
      <sha1>igvby35raqs8v3p9f15k08wm2u8rn1l</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5726814</id>
      <parentid>5726813</parentid>
      <timestamp>2022-08-02T21:19:47Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Model22</username>
        <id>213897</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1443" xml:space="preserve">Andrej Brglez je sociolog, publicist, raziskovalec mobilnosti, televizijski urednik in voditelj strokovnih oddaj s področij trajnostne mobilnosti, prometnih in razvojnih politik. 

Direktor Inštituta za civilizacijo in kulturo 

Urednik oddaje Avtomobilnost na TV Slovenija 

Eden najbolj uveljavljenih strokovnjakov za področje varnosti in trajnostne mobilnosti pri nas, avtor in pobudnik številnih preventivnih akcij za motoriste in voznike osebnih vozil, avtor različnih prometnovarnostnih in okoljskih publikacij, inštruktor varne vožnje in že dve desetletji testni voznik osebnih vozil in motociklov.

Od leta 2021 predsednik AMZS.

==Zasebno==

Njegova mati je [[Neda Pagon]], otec je [[Pavel Brglez]], sestra pa [[Alja Brglez]].

==Viri==

&lt;nowiki&gt;https://ick.si/contact/&lt;/nowiki&gt;
Kontakt - Inštitut za civilizacijo in kulturo (ick.si), 

&lt;nowiki&gt;https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/avtomobilnost/&lt;/nowiki&gt;
Avtomobilnost - RTVSLO.si, 

Avtomobilsko prometne minute - RTVSLO.si, dolgoletni sodelavec različnih domačih in tujih tiskanih medijev. 

&lt;nowiki&gt;https://www.delo.si/gospodarstvo/novice/andrej-brglez-novi-predsednik-amzs/&lt;/nowiki&gt;

avtor prispevkov za podkast APM - Avtomobilsko prometne minute &lt;nowiki&gt;https://www.rtvslo.si/radio/podkasti/avtomobilskoprometneminute/2932230&lt;/nowiki&gt;

&lt;nowiki&gt;https://www.amzs.si/novice/aktualne-informacije/2021-11-22-andrej-brglez-novi-predsednik-avto-moto-zveze-slovenije&lt;/nowiki&gt;</text>
      <sha1>gb41h2f4n3xsfyav75j0144ds7j61zs</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5726816</id>
      <parentid>5726814</parentid>
      <timestamp>2022-08-02T21:28:29Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Model22</username>
        <id>213897</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1458" xml:space="preserve">Andrej Brglez je [[sociolog]], [[publicist]], raziskovalec mobilnosti, televizijski urednik in voditelj strokovnih oddaj s področij trajnostne mobilnosti, prometnih in razvojnih politik. Direktor [[Inštituta za civilizacijo in kulturo]]&lt;1&gt;. Urednik oddaje Avtomobilnost na TV Slovenija&lt;2&gt;. Avtor prispevkov za podkast APM - Avtomobilsko prometne minute. Dolgoletni sodelavec različnih domačih in tujih tiskanih medijev. Je eden najbolj uveljavljenih strokovnjakov za področje varnosti in trajnostne mobilnosti pri nas, avtor in pobudnik številnih preventivnih akcij za motoriste in voznike osebnih vozil, avtor različnih prometnovarnostnih in okoljskih publikacij, inštruktor varne vožnje in že dve desetletji testni voznik osebnih vozil in motociklov. Od leta 2021 je tudi predsednik AMZS. 

==Zasebno==

Njegova mati je [[Neda Pagon]], otec je [[Pavel Brglez]], sestra pa [[Alja Brglez]].

==Viri==

&lt;1&gt;https://ick.si/contact/&lt;/nowiki&gt;
Kontakt - Inštitut za civilizacijo in kulturo (ick.si), 

&lt;2&gt;https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/avtomobilnost/&lt;/nowiki&gt;
Avtomobilnost - RTVSLO.si, 

Avtomobilsko prometne minute - RTVSLO.si 

&lt;nowiki&gt;https://www.delo.si/gospodarstvo/novice/andrej-brglez-novi-predsednik-amzs/&lt;/nowiki&gt;

&lt;nowiki&gt;https://www.rtvslo.si/radio/podkasti/avtomobilskoprometneminute/2932230&lt;/nowiki&gt;

&lt;nowiki&gt;https://www.amzs.si/novice/aktualne-informacije/2021-11-22-andrej-brglez-novi-predsednik-avto-moto-zveze-slovenije&lt;/nowiki&gt;</text>
      <sha1>82c6okzc5pb3zsa7t5ltj4ajsf6gseo</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5726818</id>
      <parentid>5726816</parentid>
      <timestamp>2022-08-02T21:34:48Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Model22</username>
        <id>213897</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1483" xml:space="preserve">Andrej Brglez *{[[20.2.]][[1969]]} je [[sociolog]], [[publicist]], [[raziskovalec mobilnosti]], [[televizijski urednik]] in [[voditelj]] strokovnih oddaj s področij trajnostne mobilnosti, prometnih in razvojnih politik. Direktor [[Inštituta za civilizacijo in kulturo]]. Urednik oddaje Avtomobilnost na [[TV Slovenija]]. Avtor prispevkov za podkast APM - Avtomobilsko prometne minute. Dolgoletni sodelavec različnih domačih in tujih tiskanih medijev. Je eden najbolj uveljavljenih strokovnjakov za področje varnosti in trajnostne mobilnosti pri nas, avtor in pobudnik številnih preventivnih akcij za motoriste in voznike osebnih vozil, avtor različnih prometnovarnostnih in okoljskih publikacij, inštruktor varne vožnje in že dve desetletji testni voznik osebnih vozil in motociklov. Od leta 2021 je tudi predsednik AMZS. 

==Zasebno==

Njegova mati je [[Neda Pagon]], otec je [[Pavel Brglez]], sestra pa [[Alja Brglez]].

==Viri==

https://ick.si/contact/&lt;/nowiki&gt;
Kontakt - Inštitut za civilizacijo in kulturo (ick.si), 

https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/avtomobilnost/&lt;/nowiki&gt;
Avtomobilnost - RTVSLO.si, 

Avtomobilsko prometne minute - RTVSLO.si 

&lt;nowiki&gt;https://www.delo.si/gospodarstvo/novice/andrej-brglez-novi-predsednik-amzs/&lt;/nowiki&gt;

&lt;nowiki&gt;https://www.rtvslo.si/radio/podkasti/avtomobilskoprometneminute/2932230&lt;/nowiki&gt;

&lt;nowiki&gt;https://www.amzs.si/novice/aktualne-informacije/2021-11-22-andrej-brglez-novi-predsednik-avto-moto-zveze-slovenije&lt;/nowiki&gt;</text>
      <sha1>et5mcqndq1ljd933djyl7kj8qepc6ef</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5726819</id>
      <parentid>5726818</parentid>
      <timestamp>2022-08-02T21:35:31Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Model22</username>
        <id>213897</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1481" xml:space="preserve">Andrej Brglez *[[20.2.]][[1969]] je [[sociolog]], [[publicist]], [[raziskovalec mobilnosti]], [[televizijski urednik]] in [[voditelj]] strokovnih oddaj s področij trajnostne mobilnosti, prometnih in razvojnih politik. Direktor [[Inštituta za civilizacijo in kulturo]]. Urednik oddaje Avtomobilnost na [[TV Slovenija]]. Avtor prispevkov za podkast APM - Avtomobilsko prometne minute. Dolgoletni sodelavec različnih domačih in tujih tiskanih medijev. Je eden najbolj uveljavljenih strokovnjakov za področje varnosti in trajnostne mobilnosti pri nas, avtor in pobudnik številnih preventivnih akcij za motoriste in voznike osebnih vozil, avtor različnih prometnovarnostnih in okoljskih publikacij, inštruktor varne vožnje in že dve desetletji testni voznik osebnih vozil in motociklov. Od leta 2021 je tudi predsednik AMZS. 

==Zasebno==

Njegova mati je [[Neda Pagon]], otec je [[Pavel Brglez]], sestra pa [[Alja Brglez]].

==Viri==

https://ick.si/contact/&lt;/nowiki&gt;
Kontakt - Inštitut za civilizacijo in kulturo (ick.si), 

https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/avtomobilnost/&lt;/nowiki&gt;
Avtomobilnost - RTVSLO.si, 

Avtomobilsko prometne minute - RTVSLO.si 

&lt;nowiki&gt;https://www.delo.si/gospodarstvo/novice/andrej-brglez-novi-predsednik-amzs/&lt;/nowiki&gt;

&lt;nowiki&gt;https://www.rtvslo.si/radio/podkasti/avtomobilskoprometneminute/2932230&lt;/nowiki&gt;

&lt;nowiki&gt;https://www.amzs.si/novice/aktualne-informacije/2021-11-22-andrej-brglez-novi-predsednik-avto-moto-zveze-slovenije&lt;/nowiki&gt;</text>
      <sha1>7w6rhoxl47n9z2xyrml589roe1qkmcb</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5726821</id>
      <parentid>5726819</parentid>
      <timestamp>2022-08-02T21:41:01Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Zm05gamer</username>
        <id>180058</id>
      </contributor>
      <comment>nekaj popravkov in dodana kategorija</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1649" xml:space="preserve">'''Andrej Brglez''' (rojen [[20. februar|20.februarja]] [[1969]]) je [[sociolog]], [[publicist]], [[raziskovalec mobilnosti]], [[televizijski urednik]] in [[voditelj]] strokovnih oddaj s področij trajnostne mobilnosti, prometnih in razvojnih politik. Direktor [[Inštituta za civilizacijo in kulturo]]. Urednik oddaje Avtomobilnost na [[TV Slovenija]]. Avtor prispevkov za podkast APM - Avtomobilsko prometne minute. Dolgoletni sodelavec različnih domačih in tujih tiskanih medijev. Je eden najbolj uveljavljenih strokovnjakov za področje varnosti in trajnostne mobilnosti pri nas, avtor in pobudnik številnih preventivnih akcij za motoriste in voznike osebnih vozil, avtor različnih prometnovarnostnih in okoljskih publikacij, inštruktor varne vožnje in že dve desetletji testni voznik osebnih vozil in motociklov. Od leta 2021 je tudi predsednik AMZS.  

==Zasebno==

Njegova mati je [[Neda Pagon]], otec je [[Pavel Brglez]], sestra pa [[Alja Brglez]].

==Viri==

https://ick.si/contact/&lt;/nowiki&gt;
Kontakt - Inštitut za civilizacijo in kulturo (ick.si), 

https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/avtomobilnost/&lt;/nowiki&gt;
Avtomobilnost - RTVSLO.si, 

Avtomobilsko prometne minute - RTVSLO.si 

&lt;nowiki&gt;https://www.delo.si/gospodarstvo/novice/andrej-brglez-novi-predsednik-amzs/&lt;/nowiki&gt;

&lt;nowiki&gt;https://www.rtvslo.si/radio/podkasti/avtomobilskoprometneminute/2932230&lt;/nowiki&gt;

&lt;nowiki&gt;https://www.amzs.si/novice/aktualne-informacije/2021-11-22-andrej-brglez-novi-predsednik-avto-moto-zveze-slovenije&lt;/nowiki&gt;
[[Kategorija:Rojeni leta 1969]]
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Slovenski sociologi]]
[[Kategorija:Slovenski publicisti]]</text>
      <sha1>pu9it0g0gp458jtqd9k9jsifwqkn54p</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5726823</id>
      <parentid>5726821</parentid>
      <timestamp>2022-08-02T21:51:23Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Model22</username>
        <id>213897</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1701" xml:space="preserve">'''Andrej Brglez''' (rojen [[20. februar|20.februarja]] [[1969]]) je [[sociolog]], [[publicist]], [[raziskovalec mobilnosti]], [[televizijski urednik]] in [[voditelj]] strokovnih oddaj s področij trajnostne mobilnosti, prometnih in razvojnih politik. Direktor [[Inštituta za civilizacijo in kulturo]]. Urednik oddaje Avtomobilnost na [[TV Slovenija]]. Avtor prispevkov za podkast APM - Avtomobilsko prometne minute. Dolgoletni sodelavec različnih domačih in tujih tiskanih medijev. Je eden najbolj uveljavljenih strokovnjakov za področje varnosti in trajnostne mobilnosti pri nas, avtor in pobudnik številnih preventivnih akcij za motoriste in voznike osebnih vozil, avtor različnih prometnovarnostnih in okoljskih publikacij, inštruktor varne vožnje in že dve desetletji testni voznik osebnih vozil in motociklov. Od leta 2021 je tudi predsednik [[AMZS]] član Mednarodne avtomobilistične zveze [[FIA]]. 

==Zasebno==

Njegova mati je [[Neda Pagon]], otec je [[Pavel Brglez]], sestra pa [[Alja Brglez]].

==Viri==

https://ick.si/contact/&lt;/nowiki&gt;
Kontakt - Inštitut za civilizacijo in kulturo (ick.si), 

https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/avtomobilnost/&lt;/nowiki&gt;
Avtomobilnost - RTVSLO.si, 

Avtomobilsko prometne minute - RTVSLO.si 

&lt;nowiki&gt;https://www.delo.si/gospodarstvo/novice/andrej-brglez-novi-predsednik-amzs/&lt;/nowiki&gt;

&lt;nowiki&gt;https://www.rtvslo.si/radio/podkasti/avtomobilskoprometneminute/2932230&lt;/nowiki&gt;

&lt;nowiki&gt;https://www.amzs.si/novice/aktualne-informacije/2021-11-22-andrej-brglez-novi-predsednik-avto-moto-zveze-slovenije&lt;/nowiki&gt;
[[Kategorija:Rojeni leta 1969]]
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Slovenski sociologi]]
[[Kategorija:Slovenski publicisti]]</text>
      <sha1>kdsdrw0bg80v6f4crca4ze1tz7guijf</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5726824</id>
      <parentid>5726823</parentid>
      <timestamp>2022-08-02T21:54:48Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Model22</username>
        <id>213897</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1702" xml:space="preserve">'''Andrej Brglez''' (rojen [[20. februar|20.februarja]] [[1969]]) je [[sociolog]], [[publicist]], [[raziskovalec mobilnosti]], [[televizijski urednik]] in [[voditelj]] strokovnih oddaj s področij trajnostne mobilnosti, prometnih in razvojnih politik. Direktor [[Inštituta za civilizacijo in kulturo]]. Urednik oddaje Avtomobilnost na [[TV Slovenija]]. Avtor prispevkov za podkast APM - Avtomobilsko prometne minute. Dolgoletni sodelavec različnih domačih in tujih tiskanih medijev. Je eden najbolj uveljavljenih strokovnjakov za področje varnosti in trajnostne mobilnosti pri nas, avtor in pobudnik številnih preventivnih akcij za motoriste in voznike osebnih vozil, avtor različnih prometnovarnostnih in okoljskih publikacij, inštruktor varne vožnje in že dve desetletji testni voznik osebnih vozil in motociklov. Od leta 2021 je tudi predsednik [[AMZS]]. Član Mednarodne avtomobilistične zveze [[FIA]]. 

==Zasebno==

Njegova mati je [[Neda Pagon]], otec je [[Pavel Brglez]], sestra pa [[Alja Brglez]].

==Viri==

https://ick.si/contact/&lt;/nowiki&gt;
Kontakt - Inštitut za civilizacijo in kulturo (ick.si), 

https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/avtomobilnost/&lt;/nowiki&gt;
Avtomobilnost - RTVSLO.si, 

Avtomobilsko prometne minute - RTVSLO.si 

&lt;nowiki&gt;https://www.delo.si/gospodarstvo/novice/andrej-brglez-novi-predsednik-amzs/&lt;/nowiki&gt;

&lt;nowiki&gt;https://www.rtvslo.si/radio/podkasti/avtomobilskoprometneminute/2932230&lt;/nowiki&gt;

&lt;nowiki&gt;https://www.amzs.si/novice/aktualne-informacije/2021-11-22-andrej-brglez-novi-predsednik-avto-moto-zveze-slovenije&lt;/nowiki&gt;
[[Kategorija:Rojeni leta 1969]]
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Slovenski sociologi]]
[[Kategorija:Slovenski publicisti]]</text>
      <sha1>t7dijxwuw6kv57cn4okl8tx64vrgfef</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5726826</id>
      <parentid>5726824</parentid>
      <timestamp>2022-08-02T21:58:29Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Model22</username>
        <id>213897</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1566" xml:space="preserve">'''Andrej Brglez''' (rojen [[20. februar|20.februarja]] [[1969]]) je [[sociolog]], [[publicist]], [[raziskovalec mobilnosti]], [[televizijski urednik]] in [[voditelj]] strokovnih oddaj s področij trajnostne mobilnosti, prometnih in razvojnih politik. Direktor [[Inštituta za civilizacijo in kulturo]]. Urednik oddaje Avtomobilnost na [[TV Slovenija]]. Avtor prispevkov za podkast APM - Avtomobilsko prometne minute. Dolgoletni sodelavec različnih domačih in tujih tiskanih medijev. Je eden najbolj uveljavljenih strokovnjakov za področje varnosti in trajnostne mobilnosti pri nas, avtor in pobudnik številnih preventivnih akcij za motoriste in voznike osebnih vozil, avtor različnih prometnovarnostnih in okoljskih publikacij, inštruktor varne vožnje in že dve desetletji testni voznik osebnih vozil in motociklov. Od leta 2021 je tudi predsednik [[AMZS]]. Član Mednarodne avtomobilistične zveze [[FIA]]. 

==Zasebno==

Njegova mati je [[Neda Pagon]], otec je [[Pavel Brglez]], sestra pa [[Alja Brglez]].

==Viri==

https://ick.si/contact/&lt;/nowiki&gt;
Kontakt - Inštitut za civilizacijo in kulturo (ick.si), 

https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/avtomobilnost/&lt;/nowiki&gt;
Avtomobilnost - RTVSLO.si, 

&lt;nowiki&gt;https://www.rtvslo.si/radio/podkasti/avtomobilskoprometneminute/2932230&lt;/nowiki&gt;

&lt;nowiki&gt;https://www.amzs.si/novice/aktualne-informacije/2021-11-22-andrej-brglez-novi-predsednik-avto-moto-zveze-slovenije&lt;/nowiki&gt;

[[Kategorija:Rojeni leta 1969]]
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Slovenski sociologi]]
[[Kategorija:Slovenski publicisti]]</text>
      <sha1>p7ywrrpwzkia0th82vqz4jmcn8fym9b</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5726917</id>
      <parentid>5726826</parentid>
      <timestamp>2022-08-03T08:18:40Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Model22</username>
        <id>213897</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1561" xml:space="preserve">'''Andrej Brglez''' (*[[20. februar|20.februarja]] [[1969]]) je [[sociolog]], [[publicist]], [[raziskovalec mobilnosti]], [[televizijski urednik]] in [[voditelj]] strokovnih oddaj s področij trajnostne mobilnosti, prometnih in razvojnih politik. Direktor [[Inštituta za civilizacijo in kulturo]]. Urednik oddaje Avtomobilnost na [[TV Slovenija]]. Avtor prispevkov za podkast APM - Avtomobilsko prometne minute. Dolgoletni sodelavec različnih domačih in tujih tiskanih medijev. Je eden najbolj uveljavljenih strokovnjakov za področje varnosti in trajnostne mobilnosti pri nas, avtor in pobudnik številnih preventivnih akcij za motoriste in voznike osebnih vozil, avtor različnih prometnovarnostnih in okoljskih publikacij, inštruktor varne vožnje in že dve desetletji testni voznik osebnih vozil in motociklov. Od leta 2021 je tudi predsednik [[AMZS]]. Član Mednarodne avtomobilistične zveze [[FIA]]. 

==Zasebno==

Njegova mati je [[Neda Pagon]], otec je [[Pavel Brglez]], sestra pa [[Alja Brglez]].

==Viri==

https://ick.si/contact/&lt;/nowiki&gt;
Kontakt - Inštitut za civilizacijo in kulturo (ick.si), 

https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/avtomobilnost/&lt;/nowiki&gt;
Avtomobilnost - RTVSLO.si, 

&lt;nowiki&gt;https://www.rtvslo.si/radio/podkasti/avtomobilskoprometneminute/2932230&lt;/nowiki&gt;

&lt;nowiki&gt;https://www.amzs.si/novice/aktualne-informacije/2021-11-22-andrej-brglez-novi-predsednik-avto-moto-zveze-slovenije&lt;/nowiki&gt;

[[Kategorija:Rojeni leta 1969]]
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Slovenski sociologi]]
[[Kategorija:Slovenski publicisti]]</text>
      <sha1>du9ay30jlnoq8xu36095k9tlq8plwzy</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5726921</id>
      <parentid>5726917</parentid>
      <timestamp>2022-08-03T08:24:18Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Model22</username>
        <id>213897</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1561" xml:space="preserve">'''Andrej Brglez''' (*[[20. februar|20.februarja]] [[1969]]) je [[sociolog]], [[publicist]], [[raziskovalec mobilnosti]], [[televizijski urednik]] in [[voditelj]] strokovnih oddaj s področij trajnostne mobilnosti, prometnih in razvojnih politik. Direktor [[Inštituta za civilizacijo in kulturo]]. Urednik oddaje Avtomobilnost na [[TV Slovenija]]. Avtor prispevkov za podkast APM - Avtomobilsko prometne minute. Dolgoletni sodelavec različnih domačih in tujih tiskanih medijev. Je eden najbolj uveljavljenih strokovnjakov za področje varnosti in trajnostne mobilnosti pri nas, avtor in pobudnik številnih preventivnih akcij za motoriste in voznike osebnih vozil, avtor različnih prometnovarnostnih in okoljskih publikacij, inštruktor varne vožnje in že dve desetletji testni voznik osebnih vozil in motociklov. Od leta 2021 je tudi predsednik [[AMZS]]. Član Mednarodne avtomobilistične zveze [[FIA]]. 

==Zasebno==

Njegova mati je [[Neda Pagon]], oče je [[Pavel Brglez]], sestra pa [[Alja Brglez]].

==Viri==

https://ick.si/contact/&lt;/nowiki&gt;
Kontakt - Inštitut za civilizacijo in kulturo (ick.si), 

https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/avtomobilnost/&lt;/nowiki&gt;
Avtomobilnost - RTVSLO.si, 

&lt;nowiki&gt;https://www.rtvslo.si/radio/podkasti/avtomobilskoprometneminute/2932230&lt;/nowiki&gt;

&lt;nowiki&gt;https://www.amzs.si/novice/aktualne-informacije/2021-11-22-andrej-brglez-novi-predsednik-avto-moto-zveze-slovenije&lt;/nowiki&gt;

[[Kategorija:Rojeni leta 1969]]
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Slovenski sociologi]]
[[Kategorija:Slovenski publicisti]]</text>
      <sha1>m0d26fc5orczdf8wbusrtgcj4y6savv</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Chris Rock</title>
    <ns>0</ns>
    <id>521920</id>
    <revision>
      <id>5726815</id>
      <timestamp>2022-08-02T21:27:50Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Zm05gamer</username>
        <id>180058</id>
      </contributor>
      <comment>n</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4686" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba|name=Chris Rock|birth_date=[[7. februar]] [[1965]]|birth_place=[[Južna Karolina]]|image=Chris Rock 2014.jpg|caption=Chris Rock leta 2014|children=2|citizenship=[[Združene države Amerike]]|occupation=[[filmski producent]], [[komik]], [[igralec]]|years_active=1984—danes}}

'''Christopher Julius Rock''', [[Američani|ameriški]] [[komik]], [[Producent|filmski producent]] in [[Igralec (umetnik)|igralec]], * [[7. februar]] [[1965]] [[Andrews]], [[Južna Karolina]], [[Združene države Amerike|ZDA]].

Znan je predvsem po svojih delih v komičnih filmih, televiziji in odru, zaradi česar je prejel več priznanj, vključno s tremi nagradami [[Grammy]], štirimi nagradami [[Emmy]], dvema nagradama [[Young Artist]] in nominacijo za [[zlati globus]].

Po več letih dela kot komik in pojavljanja v manjših filmskih vlogah, vključno z filmom [[Policaj z Beverly Hillsa 2|Policaj z Beverly Hillsa 2,]] je Rock postal pomemben član igralske zasedbe [[Saturday Night Live]], v kateri je bil od leta 1990 pa vse do 1993. Medtem ko je bil v SNL, je nastopil v filmih [[Novo Jackovo mesto]], [[Boomerang (film)|Boomerang]] in [[CB4]], ki ga je Rock tudi napisal in produciral. Rock je leta 1996 s izdajo [[Prinesi mi bolečino]], drugim od njegovih petih komedijskih oddaj za [[HBO]], dosegel status glavne filmske zvezde. Njegove druge komedije za HBO vključujejo [[Večji in Temnejši]], [[Nikoli Prestrašen]] in [[Ubiti glasnika]]. HBO je predvajal tudi njegovo pogovorno oddajo [[Šov Chrisa Rocka]], ki je prejela pohvale kritikov zaradi Rockovih intervjujev s slavnimi osebnostmi in politiki. Njegova najnovejša posebna komedija [[Chris Rock: Tamborine]] je bila izdana za [[Netflix]] leta 2018.

Rock je igral glavne vloge v filmih [[Prizemljen]], [[Vodja države (film)|Vodja države]], [[Najdaljše dvorišče]], seriji filmov o [[Madagaskar (film)|Madagaskarju]], [[Odrasti]], njenem nadaljevanju [[Odrasti 2]], [[Top Five]] in [[Spiral]]. Rock je napisal in produciral [[Vsi sovražijo Chrisa]], ki je temeljil na njegovi mladosti. Leta 2020 je igral v četrti sezoni komedije in antološke serije [[FX Fargo]]. 

Rock je dvakrat vodil podelitev oskarjev; leta 2005 in 2016 ter bil vpleten v incident na odru na podelitvi nagrad leta 2022. Prejel je štiri nagrade emmy od skupno 19 nominacij za svoje televizijsko delo in tri nagrade grammy za najboljše komične albume. Rock je bil uvrščen na 5. mesto na seznamu 100 najboljših stand-upov vseh časov revije Comedy Central.&lt;ref&gt;{{cite web|title=Comedy Central's 100 Greatest Standups of All Time|url=https://www.ranker.com/list/comedy-central_s-100-greatest-standups-of-all-time-v1/celebrity-insider|website=Ranker|access-date=April 1, 2022}}&lt;/ref&gt; Uvrstil se je tudi na 5. mesto na seznamu 50 najboljših stand-up komikov vseh časov revije Rolling Stone.&lt;ref&gt;{{cite magazine|date=February 14, 2017|title=50 Best Stand-Up Comics of All Time|url=https://www.rollingstone.com/culture/culture-lists/50-best-stand-up-comics-of-all-time-126359/chris-rock-3-105797/|magazine=Rolling Stone|access-date=April 3, 2022}}&lt;/ref&gt;

Rock je ločen in ima dve hčerki.&lt;ref&gt;{{cite news|url=http://www.nydailynews.com/entertainment/chris-rock-malaak-compton-divorce-20-years-article-1.2762085|first=Nicole|last=Bitette|title=Chris Rock, Malaak Compton finalize divorce after 20 years of marriage|work=New York Daily News|date=August 23, 2016|access-date=November 13, 2016|archive-date=June 23, 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180623113000/http://www.nydailynews.com/entertainment/chris-rock-malaak-compton-divorce-20-years-article-1.2762085|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

== Incident na podelitvi oskarjev leta 2022 ==
27. marca 2022 je Rock vodil 94. podelitev oskarjev. Med podelitvijo se je pošalil o obriti glavi [[Jade Pinkett Smith]] s sklicevanjem na film [[Vojak Jane]]. Njen mož in igralec [[Will Smith]] je kmalu zatem stopil na oder in klofutnil Rocka v obraz. Po klofuti je Rock dejal: &quot;Waw, Will Smith pa mi je eno primazal&quot; na kar se je občinstvo zasmejalo. Zatem se je Smith usedel nazaj na svoj sedež in zavpil na Rocka, da naj drži ime Smithove žene stran od njegovih ust. Ko je Rock dejal, da je bil to le hec, je Smith še enkrat jezno zakričal na Rocka: &quot;Drži ime moje žene stran od tvojih prekletih ust!&quot; Rock je nato dejal, da se bo tega držal. Po koncu proslave Rock ni prejel Smithovega opravičila. Naslednji dan pa je Rock od Smitha končno prejel opravičilo.

== Sklici ==
&lt;references /&gt;
[[Kategorija:Rojeni leta 1965]]
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Ameriški komiki]]
[[Kategorija:Ameriški filmski igralci]]
[[Kategorija:Ameriški filmski producenti]]</text>
      <sha1>totztoe0x8obtq8fdwq7f5hqpnaxwzk</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5726817</id>
      <parentid>5726815</parentid>
      <timestamp>2022-08-02T21:31:29Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Zm05gamer</username>
        <id>180058</id>
      </contributor>
      <comment>pp</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4682" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba|name=Chris Rock|birth_date=[[7. februar]] [[1965]]|birth_place=[[Južna Karolina]]|image=Chris Rock 2014.jpg|caption=Chris Rock leta 2014|children=2|citizenship=[[Združene države Amerike]]|occupation=[[filmski producent]], [[komik]], [[igralec]]|years_active=1984—danes}}

'''Christopher Julius Rock''', [[Američani|ameriški]] [[komik]], [[Producent|filmski producent]] in [[Igralec (umetnik)|igralec]], * [[7. februar]] [[1965]] [[Andrews]], [[Južna Karolina]], [[Združene države Amerike|ZDA]].

Znan je predvsem po svojih delih v komičnih filmih, televiziji in odru, zaradi česar je prejel več priznanj, vključno s tremi nagradami [[Grammy]], štirimi nagradami [[Emmy]], dvema nagradama [[Young Artist]] in nominacijo za [[zlati globus]].

Po več letih dela kot komik in upodobitvah manjših filmskih vlog, vključno z filmom [[Policaj z Beverly Hillsa 2|Policaj z Beverly Hillsa 2,]] je Rock postal pomemben član igralske zasedbe [[Saturday Night Live]], v kateri je bil od leta 1990 pa vse do 1993. Medtem ko je bil v SNL, je nastopil v filmih [[Novo Jackovo mesto]], [[Boomerang (film)|Boomerang]] in [[CB4]], ki ga je Rock tudi napisal in produciral. Rock je leta 1996 s izdajo [[Prinesi mi bolečino]], drugim od njegovih petih komedijskih oddaj za [[HBO]], dosegel status glavne filmske zvezde. Njegove druge komedije za HBO vključujejo [[Večji in Temnejši]], [[Nikoli Prestrašen]] in [[Ubiti glasnika]]. HBO je predvajal tudi njegovo pogovorno oddajo [[Šov Chrisa Rocka]], ki je prejela pohvale kritikov zaradi Rockovih intervjujev s slavnimi osebnostmi in politiki. Njegova najnovejša posebna komedija [[Chris Rock: Tamborine]] je bila izdana za [[Netflix]] leta 2018.

Rock je igral glavne vloge v filmih [[Prizemljen]], [[Vodja države (film)|Vodja države]], [[Najdaljše dvorišče]], seriji filmov o [[Madagaskar (film)|Madagaskarju]], [[Odrasti]], njenem nadaljevanju [[Odrasti 2]], [[Top Five]] in [[Spiral]]. Rock je napisal in produciral [[Vsi sovražijo Chrisa]], ki je temeljil na njegovi mladosti. Leta 2020 je igral v četrti sezoni komedije in antološke serije [[FX Fargo]]. 

Rock je dvakrat vodil podelitev oskarjev; leta 2005 in 2016 ter bil vpleten v incident na odru na podelitvi nagrad leta 2022. Prejel je štiri nagrade emmy od skupno 19 nominacij za svoje televizijsko delo in tri nagrade grammy za najboljše komične albume. Rock je bil uvrščen na 5. mesto na seznamu 100 najboljših stand-upov vseh časov revije Comedy Central.&lt;ref&gt;{{cite web|title=Comedy Central's 100 Greatest Standups of All Time|url=https://www.ranker.com/list/comedy-central_s-100-greatest-standups-of-all-time-v1/celebrity-insider|website=Ranker|access-date=April 1, 2022}}&lt;/ref&gt; Uvrstil se je tudi na 5. mesto na seznamu 50 najboljših stand-up komikov vseh časov revije Rolling Stone.&lt;ref&gt;{{cite magazine|date=February 14, 2017|title=50 Best Stand-Up Comics of All Time|url=https://www.rollingstone.com/culture/culture-lists/50-best-stand-up-comics-of-all-time-126359/chris-rock-3-105797/|magazine=Rolling Stone|access-date=April 3, 2022}}&lt;/ref&gt;

Rock je ločen in ima dve hčerki.&lt;ref&gt;{{cite news|url=http://www.nydailynews.com/entertainment/chris-rock-malaak-compton-divorce-20-years-article-1.2762085|first=Nicole|last=Bitette|title=Chris Rock, Malaak Compton finalize divorce after 20 years of marriage|work=New York Daily News|date=August 23, 2016|access-date=November 13, 2016|archive-date=June 23, 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180623113000/http://www.nydailynews.com/entertainment/chris-rock-malaak-compton-divorce-20-years-article-1.2762085|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

== Incident na podelitvi oskarjev leta 2022 ==
27. marca 2022 je Rock vodil 94. podelitev oskarjev. Med podelitvijo se je pošalil o obriti glavi [[Jade Pinkett Smith]] s sklicevanjem na film [[Vojak Jane]]. Njen mož in igralec [[Will Smith]] je kmalu zatem stopil na oder in klofutnil Rocka v obraz. Po klofuti je Rock dejal: &quot;Waw, Will Smith pa mi je eno primazal&quot; na kar se je občinstvo zasmejalo. Zatem se je Smith usedel nazaj na svoj sedež in zavpil na Rocka, da naj drži ime Smithove žene stran od njegovih ust. Ko je Rock dejal, da je bil to le hec, je Smith še enkrat jezno zakričal na Rocka: &quot;Drži ime moje žene stran od tvojih prekletih ust!&quot; Rock je nato dejal, da se bo tega držal. Po koncu proslave Rock ni prejel Smithovega opravičila. Naslednji dan pa je Rock od Smitha končno prejel opravičilo.

== Sklici ==
&lt;references /&gt;
[[Kategorija:Rojeni leta 1965]]
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Ameriški komiki]]
[[Kategorija:Ameriški filmski igralci]]
[[Kategorija:Ameriški filmski producenti]]</text>
      <sha1>ct3mbussgr43ybahs6vxbyvh6jitebb</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5726954</id>
      <parentid>5726817</parentid>
      <timestamp>2022-08-03T09:51:32Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Zm05gamer</username>
        <id>180058</id>
      </contributor>
      <comment>dodano</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4747" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba|name=Chris Rock|birth_date=[[7. februar]] [[1965]]|birth_place=[[Južna Karolina]]|image=Chris Rock 2014.jpg|caption=Chris Rock leta 2014|children=2|citizenship=[[Združene države Amerike]]|occupation=[[filmski producent]], [[komik]], [[igralec]]|years_active=1984—danes}}

'''Christopher Julius Rock''', [[Američani|ameriški]] [[komik]], [[Producent|filmski producent]] in [[Igralec (umetnik)|igralec]], * [[7. februar]] [[1965]] [[Andrews]], [[Južna Karolina]], [[Združene države Amerike|ZDA]].

Znan je predvsem po svojih delih v komičnih filmih, televiziji in odru, zaradi česar je prejel več priznanj, vključno s tremi nagradami [[Grammy]], štirimi nagradami [[Emmy]], dvema nagradama [[Young Artist]] in nominacijo za [[zlati globus]].

Po več letih dela kot komik in upodobitvah manjših filmskih vlog, vključno z filmom [[Policaj z Beverly Hillsa 2|Policaj z Beverly Hillsa 2,]] je Rock postal pomemben član igralske zasedbe [[Saturday Night Live]], v kateri je bil od leta 1990 pa vse do 1993. Medtem ko je bil v SNL, je nastopil v filmih [[Novo Jackovo mesto]], [[Boomerang (film)|Boomerang]] in [[CB4]], ki ga je Rock tudi napisal in produciral. Rock je leta 1996 s izdajo [[Prinesi mi bolečino]], drugim od njegovih petih komedijskih oddaj za [[HBO]], dosegel status glavne filmske zvezde. Njegove druge komedije za HBO vključujejo [[Večji in Temnejši]], [[Nikoli Prestrašen]] in [[Ubiti glasnika]]. HBO je predvajal tudi njegovo pogovorno oddajo [[Šov Chrisa Rocka]], ki je prejela pohvale kritikov zaradi Rockovih intervjujev s slavnimi osebnostmi in politiki. Njegova najnovejša posebna komedija [[Chris Rock: Tamborine]] je bila izdana za [[Netflix]] leta 2018.

Rock je igral glavne vloge v filmih [[Prizemljen]], [[Vodja države (film)|Vodja države]], [[Najdaljše dvorišče]], seriji filmov o [[Madagaskar (film)|Madagaskarju]], [[Odrasti]], njenem nadaljevanju [[Odrasti 2]], [[Top Five]] in [[Spiral]]. Rock je napisal in produciral [[Vsi sovražijo Chrisa]], ki je temeljil na njegovi mladosti. Leta 2020 je igral v četrti sezoni komedije in antološke serije [[FX Fargo]]. 

Rock je dvakrat vodil podelitev oskarjev; leta 2005 in 2016 ter bil vpleten v incident na odru na podelitvi nagrad leta 2022. Prejel je štiri nagrade emmy od skupno 19 nominacij za svoje televizijsko delo in tri nagrade grammy za najboljše komične albume. Rock je bil uvrščen na 5. mesto na seznamu 100 najboljših stand-upov vseh časov revije Comedy Central.&lt;ref&gt;{{cite web|title=Comedy Central's 100 Greatest Standups of All Time|url=https://www.ranker.com/list/comedy-central_s-100-greatest-standups-of-all-time-v1/celebrity-insider|website=Ranker|access-date=April 1, 2022}}&lt;/ref&gt; Uvrstil se je tudi na 5. mesto na seznamu 50 najboljših stand-up komikov vseh časov revije Rolling Stone.&lt;ref&gt;{{cite magazine|date=February 14, 2017|title=50 Best Stand-Up Comics of All Time|url=https://www.rollingstone.com/culture/culture-lists/50-best-stand-up-comics-of-all-time-126359/chris-rock-3-105797/|magazine=Rolling Stone|access-date=April 3, 2022}}&lt;/ref&gt;

Rock je ločen in ima dve hčerki.&lt;ref&gt;{{cite news|url=http://www.nydailynews.com/entertainment/chris-rock-malaak-compton-divorce-20-years-article-1.2762085|first=Nicole|last=Bitette|title=Chris Rock, Malaak Compton finalize divorce after 20 years of marriage|work=New York Daily News|date=August 23, 2016|access-date=November 13, 2016|archive-date=June 23, 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180623113000/http://www.nydailynews.com/entertainment/chris-rock-malaak-compton-divorce-20-years-article-1.2762085|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

== Incident na podelitvi oskarjev leta 2022 ==
{{Glavni članek|Incident med Willom Smithom in Chrisom Rockom}}
27. marca 2022 je Rock vodil 94. podelitev oskarjev. Med podelitvijo se je pošalil o obriti glavi [[Jade Pinkett Smith]] s sklicevanjem na film [[Vojak Jane]]. Njen mož in igralec [[Will Smith]] je kmalu zatem stopil na oder in klofutnil Rocka v obraz. Po klofuti je Rock dejal: &quot;Waw, Will Smith pa mi je eno primazal&quot; na kar se je občinstvo zasmejalo. Zatem se je Smith usedel nazaj na svoj sedež in zavpil na Rocka, da naj drži ime Smithove žene stran od njegovih ust. Ko je Rock dejal, da je bil to le hec, je Smith še enkrat jezno zakričal na Rocka: &quot;Drži ime moje žene stran od tvojih prekletih ust!&quot; Rock je nato dejal, da se bo tega držal. Po koncu proslave Rock ni prejel Smithovega opravičila. Naslednji dan pa je Rock od Smitha končno prejel opravičilo.

== Sklici ==
&lt;references /&gt;
[[Kategorija:Rojeni leta 1965]]
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Ameriški komiki]]
[[Kategorija:Ameriški filmski igralci]]
[[Kategorija:Ameriški filmski producenti]]</text>
      <sha1>kazmimlcohup409anh339ol53da9pyl</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Operacija Husky</title>
    <ns>0</ns>
    <id>521922</id>
    <redirect title="Zavezniška invazija na Sicilijo" />
    <revision>
      <id>5726849</id>
      <timestamp>2022-08-03T02:38:54Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Radek</username>
        <id>89714</id>
      </contributor>
      <comment>Radek je premaknil(-a) stran [[Operacija Husky]] na [[Zavezniška invazija na Sicilijo]]: pravilno poimenovanje</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="50" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV [[Zavezniška invazija na Sicilijo]]</text>
      <sha1>e2emnt1i9bjg43x9981za1ntthebvwi</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Marija (žena Boleslava Kodravega)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>521923</id>
    <revision>
      <id>5726874</id>
      <timestamp>2022-08-03T04:32:31Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <comment>uvod</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2309" xml:space="preserve">{{Infopolje Vladar 
|consort=yes
| image           =
| caption         = 
| succession      = Vojvodinja Seniorske province 
| reign           = pred 1167 – po 1167 
| coronation      =
| predecessor    =  Vjerhoslava Novgorodska
| successor      = Evdokskija Izjaslavovna 
| succession1     = Vojvodinja Mazovije
| reign1          = pred 1167 – po 1167
| coronation1      =
| predecessor1    = Vjerhoslava Novgorodska
| successor1      = Helena Znojmska 
| succession2      = Vojvodinja Sandomirja 
| reign2           = od 1166 ali 1167 – po 1167
 | coronation2      =
| predecessor2    = - 
| successor2      = [[Helena Znojmska]]
| spouse          = [[Boleslav IV. Kodravi]]
| issue           = brez otrok 
| issue-link = 
| issue-pipe = 
| house           =[[Rurikidi]]
| father          =
| mother          =   
| birth_date      = ok. 1140
| birth_place     =
| death_date      = po 1173
| death_place     =  
| place of burial =  
| religion =  
|}}

'''Marija''' je bila kot žena [[Boleslav IV. Kodravi|Boleslava IV. Kodravega]] vojvodinja [[Seniorska provinca|Seniorata]] in [[Sandomir]]ja in velika vojvodinja [[Poljska|Poljske]], * ok. [[1140]], † po 1173.

Večina virov omenja, da so njeni starši neznani.&lt;ref&gt;MLCC. [http://fmg.ac/Projects/MedLands/POLAND.htm#BoleslawIVdied1173 POLAND]. Avgust 2012.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |last=Marek |first=Miroslav |url=http://genealogy.euweb.cz/piast/piast1.html#B4 |title= Complete Genealogy of the House of Piast |publisher= Genealogy.EU}}{{Self-published source|date=Avgust 2012}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://wwperson.informatik.uni-erlangen.de/cgi-bin/l3/LANG=engl/F=Maria/N=N/Q=D:n.31.12.1167 Genealogical database by Herbert Stoyan] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140407072939/http://wwperson.informatik.uni-erlangen.de/cgi-bin/l3/LANG%3Dengl/F%3DMaria/N%3DN/Q%3DD%3An.31.12.1167 |date=7. april 2014}}&lt;/ref&gt; Nekaj avtorjev je prepričanih, da je bila hčerka velikega kijevskega kneza [[Rostislav I. Mstislavič|Rostislava I. Mstislaviča]].&lt;ref name =ref4&gt;M. Urbański. ''Poczet Królowych i żon władców Polski''. Varšava, 2006.&lt;/ref&gt;

==Sklici==
{{sklici|2}}

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1140]]
[[Kategorija:Umrli leta 1173]]
[[Kategorija:Rurikidi]]
[[Kategorija:Pjasti]]
[[Kategorija:Vladarji v 12. stoletju]]</text>
      <sha1>s8qhgz854n8cfyp24vkcsd2lupv1pwu</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5726875</id>
      <parentid>5726874</parentid>
      <timestamp>2022-08-03T04:46:34Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <comment>življenje</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3261" xml:space="preserve">{{Infopolje Vladar 
|consort=yes
| image           =
| caption         = 
| succession      = Vojvodinja Seniorske province 
| reign           = pred 1167 – po 1167 
| coronation      =
| predecessor    =  Vjerhoslava Novgorodska
| successor      = Evdokskija Izjaslavovna 
| succession1     = Vojvodinja Mazovije
| reign1          = pred 1167 – po 1167
| coronation1      =
| predecessor1    = Vjerhoslava Novgorodska
| successor1      = Helena Znojmska 
| succession2      = Vojvodinja Sandomirja 
| reign2           = od 1166 ali 1167 – po 1167
 | coronation2      =
| predecessor2    = - 
| successor2      = [[Helena Znojmska]]
| spouse          = [[Boleslav IV. Kodravi]]
| issue           = brez otrok 
| issue-link = 
| issue-pipe = 
| house           =[[Rurikidi]]
| father          =
| mother          =   
| birth_date      = ok. 1140
| birth_place     =
| death_date      = po 1173
| death_place     =  
| place of burial =  
| religion =  
|}}

'''Marija''' je bila kot žena [[Boleslav IV. Kodravi|Boleslava IV. Kodravega]] vojvodinja [[Seniorska provinca|Seniorata]] in [[Sandomir]]ja in velika vojvodinja [[Poljska|Poljske]], * ok. [[1140]], † po 1173.

Večina virov omenja, da so njeni starši neznani.&lt;ref&gt;MLCC. [http://fmg.ac/Projects/MedLands/POLAND.htm#BoleslawIVdied1173 POLAND]. Avgust 2012.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |last=Marek |first=Miroslav |url=http://genealogy.euweb.cz/piast/piast1.html#B4 |title= Complete Genealogy of the House of Piast |publisher= Genealogy.EU}}{{Self-published source|date=Avgust 2012}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://wwperson.informatik.uni-erlangen.de/cgi-bin/l3/LANG=engl/F=Maria/N=N/Q=D:n.31.12.1167 Genealogical database by Herbert Stoyan] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140407072939/http://wwperson.informatik.uni-erlangen.de/cgi-bin/l3/LANG%3Dengl/F%3DMaria/N%3DN/Q%3DD%3An.31.12.1167 |date=7. april 2014}}&lt;/ref&gt; Nekaj avtorjev je prepričanih, da je bila hčerka velikega kijevskega kneza [[Rostislav I. Mstislavič|Rostislava I. Mstislaviča]].&lt;ref name =ref4&gt;M. Urbański. ''Poczet Królowych i żon władców Polski''. Varšava, 2006.&lt;/ref&gt;

==Življenje==
Natančen datum njene poroke z Boleslavom Kodravim ni znan. Boleslavova prva žena  Vjačeslava Novgorodska je umrla okoli leta 1160, zato se predpostavlja, da sta se poročila nekje med letoma 1160 in 1165.

O Marijinem življenju ni nič znanega. Omenjena je le v listini z dne 31. decembra 1167, s katero je krakovski kapitelj dobil dve vasi. 

Starejši  viri  so domnevali, da je bila mati Boleslavovega mlajšega sina Lešeka.   Po odkritju kovancev, na katerih je Lešek imenovan sin Anastazije (latinski ali grški ekvivalent imena Vjačeslava), se je domneva izkazala za netočno.&lt;ref&gt;Borys Paszkiewicz. ''O matce Lestka Bolesławica i początkach mennictwa mazowieckiego'', Przegląd Historyczny, vol. 92 (2001), str. 1-14.&lt;/ref&gt;

Znana nista tudi datum njene smrti in kraj pokopa.  Nekateri viri domnevajo, da je preživela svojega moža, ki je umrl leta 1173, in bila pokopana verjetno v stolnici v Płocku.&lt;ref name=ref4/&gt;

==Sklici==
{{sklici|2}}

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1140]]
[[Kategorija:Umrli leta 1173]]
[[Kategorija:Rurikidi]]
[[Kategorija:Pjasti]]
[[Kategorija:Vladarji v 12. stoletju]]</text>
      <sha1>s01mbvdx7ypy9pueyiwcuy76fvl18nr</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5726876</id>
      <parentid>5726875</parentid>
      <timestamp>2022-08-03T04:52:40Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <comment>/* Sklici */ info</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3485" xml:space="preserve">{{Infopolje Vladar 
|consort=yes
| image           =
| caption         = 
| succession      = Vojvodinja Seniorske province 
| reign           = pred 1167 – po 1167 
| coronation      =
| predecessor    =  Vjerhoslava Novgorodska
| successor      = Evdokskija Izjaslavovna 
| succession1     = Vojvodinja Mazovije
| reign1          = pred 1167 – po 1167
| coronation1      =
| predecessor1    = Vjerhoslava Novgorodska
| successor1      = Helena Znojmska 
| succession2      = Vojvodinja Sandomirja 
| reign2           = od 1166 ali 1167 – po 1167
 | coronation2      =
| predecessor2    = - 
| successor2      = [[Helena Znojmska]]
| spouse          = [[Boleslav IV. Kodravi]]
| issue           = brez otrok 
| issue-link = 
| issue-pipe = 
| house           =[[Rurikidi]]
| father          =
| mother          =   
| birth_date      = ok. 1140
| birth_place     =
| death_date      = po 1173
| death_place     =  
| place of burial =  
| religion =  
|}}

'''Marija''' je bila kot žena [[Boleslav IV. Kodravi|Boleslava IV. Kodravega]] vojvodinja [[Seniorska provinca|Seniorata]] in [[Sandomir]]ja in velika vojvodinja [[Poljska|Poljske]], * ok. [[1140]], † po 1173.

Večina virov omenja, da so njeni starši neznani.&lt;ref&gt;MLCC. [http://fmg.ac/Projects/MedLands/POLAND.htm#BoleslawIVdied1173 POLAND]. Avgust 2012.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |last=Marek |first=Miroslav |url=http://genealogy.euweb.cz/piast/piast1.html#B4 |title= Complete Genealogy of the House of Piast |publisher= Genealogy.EU}}{{Self-published source|date=Avgust 2012}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://wwperson.informatik.uni-erlangen.de/cgi-bin/l3/LANG=engl/F=Maria/N=N/Q=D:n.31.12.1167 Genealogical database by Herbert Stoyan] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140407072939/http://wwperson.informatik.uni-erlangen.de/cgi-bin/l3/LANG%3Dengl/F%3DMaria/N%3DN/Q%3DD%3An.31.12.1167 |date=7. april 2014}}&lt;/ref&gt; Nekaj avtorjev je prepričanih, da je bila hčerka velikega kijevskega kneza [[Rostislav I. Mstislavič|Rostislava I. Mstislaviča]].&lt;ref name =ref4&gt;M. Urbański. ''Poczet Królowych i żon władców Polski''. Varšava, 2006.&lt;/ref&gt;

==Življenje==
Natančen datum njene poroke z Boleslavom Kodravim ni znan. Boleslavova prva žena  Vjačeslava Novgorodska je umrla okoli leta 1160, zato se predpostavlja, da sta se poročila nekje med letoma 1160 in 1165.

O Marijinem življenju ni nič znanega. Omenjena je le v listini z dne 31. decembra 1167, s katero je krakovski kapitelj dobil dve vasi. 

Starejši  viri  so domnevali, da je bila mati Boleslavovega mlajšega sina Lešeka.   Po odkritju kovancev, na katerih je Lešek imenovan sin Anastazije (latinski ali grški ekvivalent imena Vjačeslava), se je domneva izkazala za netočno.&lt;ref&gt;Borys Paszkiewicz. ''O matce Lestka Bolesławica i początkach mennictwa mazowieckiego'', Przegląd Historyczny, vol. 92 (2001), str. 1-14.&lt;/ref&gt;

Znana nista tudi datum njene smrti in kraj pokopa.  Nekateri viri domnevajo, da je preživela svojega moža, ki je umrl leta 1173, in bila pokopana verjetno v stolnici v Płocku.&lt;ref name=ref4/&gt;

==Sklici==
{{sklici|2}}

{{S-start}}
{{S-hou|[[Rurikidi]]||ok. 1140||po 1173|}}
{{S-roy|pl}}
{{S-bef|before=[[Vjačeslava Novgorodska]]}}
{{S-ttl|title=Velika vojvodinja Poljske|years=1162?–1173}}
{{S-aft|after=[[Evdoksija Kijevska]]}}
{{S-end}}

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1140]]
[[Kategorija:Umrli leta 1173]]
[[Kategorija:Rurikidi]]
[[Kategorija:Pjasti]]
[[Kategorija:Vladarji v 12. stoletju]]</text>
      <sha1>06kkzksvzezejgw8bxetjmmli4mnjjd</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Francoski filmski producenti</title>
    <ns>14</ns>
    <id>521924</id>
    <revision>
      <id>5726883</id>
      <timestamp>2022-08-03T06:33:47Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <comment>n</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="361" xml:space="preserve">{{Kategorija v Zbirki|Film producers from France}}
{{ktgr|[[francozi|francoskih]] [[filmski producent|filmskih producentih]] in [[filmska producentka|producentkah]]}}

[[Kategorija:Francozi po poklicu|Filmski producent]]
[[Kategorija:Filmski producenti po narodnosti]]
[[Kategorija:Francoski film|Filmski producenti]]
[[Kategorija:Francoski producenti|Filmski]]</text>
      <sha1>n8yro9wffm8jg7vdtfld1rnzz84tvvg</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Poljski filmski producenti</title>
    <ns>14</ns>
    <id>521925</id>
    <revision>
      <id>5726884</id>
      <timestamp>2022-08-03T06:35:11Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <comment>n</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="353" xml:space="preserve">{{Kategorija v Zbirki|Film producers from Poland}}
{{ktgr|[[Poljaki|poljskih]] [[filmski producent|filmskih producentih]] in [[filmska producentka|producentkah]]}}

[[Kategorija:Poljaki po poklicu|Filmski producent]]
[[Kategorija:Filmski producenti po narodnosti]]
[[Kategorija:Poljski film|Filmski producenti]]
[[Kategorija:Poljski producenti|Filmski]]</text>
      <sha1>tp9py43hf0uap2rwvqwg52v8xz5monu</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Poljski scenaristi</title>
    <ns>14</ns>
    <id>521926</id>
    <revision>
      <id>5726885</id>
      <timestamp>2022-08-03T06:36:52Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <comment>n</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="81" xml:space="preserve">{{N-jevski n-jevci|
Profession=Scenaristi|
Nationality=Poljaki|
Country=Poljska}}</text>
      <sha1>c60333djdk7qer1pi6zmovb41hdv13i</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Uporabniški pogovor:Model22</title>
    <ns>3</ns>
    <id>521927</id>
    <revision>
      <id>5726886</id>
      <timestamp>2022-08-03T06:41:52Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <comment>prepisovanje</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1331" xml:space="preserve">==Problemi z avtorskimi pravicami v članku [[:Gorazd Drevenšek]]==
[[Image:Copyright-problem.svg|left|48px|alt=|link=]]Prosimo vas, da '''[[Wikipedija:Avtorske pravice|ne dodajate besedila, ki ga niste napisali sami]]'''. Vaš prispevek v članku {{#if: Gorazd Drevenšek| [[Gorazd Drevenšek]]|}} smo žal morali izbrisati, saj je del {{#if: https://www.muzej-nz.si/si/1900|spletne strani, dostopne na naslovu https://www.muzej-nz.si/si/1900.|neke druge spletne strani.}}

&lt;small&gt;Če ste avtor dodanega besedila oz. imate dovoljenje za objavo pod določili licence [http://creativecommons.org/licenses/by-sa/3.0/ Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0], vas prosimo, da to napišete na pogovorni strani članka{{#if: Gorazd Drevenšek|, ki se nahaja na naslovu [[Pogovor:Gorazd Drevenšek]]|}}, in nam pošljete e-pismo z dovoljenjem za objavo na naslov {{NoSpam|permissions-sl|wikimedia.org}}. '''Za navodila glej [[Wikipedija:Dokazilo o dovoljenju za objavo]].''' Če besedilo ustreza ostalim [[Wikipedija:Pravila in smernice|smernicam Wikipedije]], ga bomo z veseljem obnovili.&lt;/small&gt;

Hvala za razumevanje in za nadaljnje prispevke k Wikipediji.&lt;!-- Inserted via Predloga:Prepisovanje --&gt; — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 08:41, 3. avgust 2022 (CEST)</text>
      <sha1>44uns392ftc5nhmrareq4efo4wa7um0</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5726941</id>
      <parentid>5726886</parentid>
      <timestamp>2022-08-03T09:22:57Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <comment>/* Problemi z avtorskimi pravicami v članku Gorazd Drevenšek */ +</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1668" xml:space="preserve">==Problemi z avtorskimi pravicami v članku [[:Gorazd Drevenšek]]==
[[Image:Copyright-problem.svg|left|48px|alt=|link=]]Prosimo vas, da '''[[Wikipedija:Avtorske pravice|ne dodajate besedila, ki ga niste napisali sami]]'''. Vaš prispevek v članku {{#if: Gorazd Drevenšek| [[Gorazd Drevenšek]]|}} smo žal morali izbrisati, saj je del {{#if: https://www.muzej-nz.si/si/1900|spletne strani, dostopne na naslovu https://www.muzej-nz.si/si/1900.|neke druge spletne strani.}}

&lt;small&gt;Če ste avtor dodanega besedila oz. imate dovoljenje za objavo pod določili licence [http://creativecommons.org/licenses/by-sa/3.0/ Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0], vas prosimo, da to napišete na pogovorni strani članka{{#if: Gorazd Drevenšek|, ki se nahaja na naslovu [[Pogovor:Gorazd Drevenšek]]|}}, in nam pošljete e-pismo z dovoljenjem za objavo na naslov {{NoSpam|permissions-sl|wikimedia.org}}. '''Za navodila glej [[Wikipedija:Dokazilo o dovoljenju za objavo]].''' Če besedilo ustreza ostalim [[Wikipedija:Pravila in smernice|smernicam Wikipedije]], ga bomo z veseljem obnovili.&lt;/small&gt;

Hvala za razumevanje in za nadaljnje prispevke k Wikipediji.&lt;!-- Inserted via Predloga:Prepisovanje --&gt; — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 08:41, 3. avgust 2022 (CEST)

:Minorne spremembe v obstoječih stavkih niso dovolj - tekst je treba napisati na novo s svojimi besedami, da se izogneš problemu kršenja avtorskih pravic. Zato sem članek spet brisal, prosim ne objavljaj ga več v taki obliki. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 11:22, 3. avgust 2022 (CEST)</text>
      <sha1>31zszss20ariaj7hy3s363jnzvtivzr</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Raymond Roman Thierry Polánski</title>
    <ns>0</ns>
    <id>521928</id>
    <redirect title="Roman Polanski" />
    <revision>
      <id>5726909</id>
      <timestamp>2022-08-03T07:46:33Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <comment>preusmeritev na [[Roman Polanski]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="32" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV [[Roman Polanski]]</text>
      <sha1>mug65ddnry4ql44sz3l4k23q77eakj3</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Raymond Roman Thierry Polanski</title>
    <ns>0</ns>
    <id>521929</id>
    <redirect title="Roman Polanski" />
    <revision>
      <id>5726910</id>
      <timestamp>2022-08-03T07:46:39Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <comment>preusmeritev na [[Roman Polanski]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="32" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV [[Roman Polanski]]</text>
      <sha1>mug65ddnry4ql44sz3l4k23q77eakj3</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Roman Polánski</title>
    <ns>0</ns>
    <id>521930</id>
    <redirect title="Roman Polanski" />
    <revision>
      <id>5726912</id>
      <timestamp>2022-08-03T07:47:09Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <comment>preusmeritev na [[Roman Polanski]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="32" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV [[Roman Polanski]]</text>
      <sha1>mug65ddnry4ql44sz3l4k23q77eakj3</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Nadja Zupan Hajna</title>
    <ns>0</ns>
    <id>521932</id>
    <revision>
      <id>5726936</id>
      <timestamp>2022-08-03T09:05:08Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Polonica</username>
        <id>96398</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2737" xml:space="preserve">'''Nadja Zupan Hajna''', [[Slovenci|slovenska]] [[raziskovalka]], [[geologinja]], [[krasoslovka]], *[[16. marec]] [[1962]].

Nadja Zupan Hajna se je rodila na [[Jesenice|Jesenicah]], kjer je končala gimnazijo. Leta 1981 se je vpisala na Oddelek za geologijo [[NTF|Naravoslovnotehniške fakultete v Ljubljani]]. Študij je končal leta 1987. Na isti fakulteti je nadaljevala študij kot [[mlada raziskovalka]] in leta 1990 magistrirala iz geoloških znanosti in leta 2002 doktorirala z doktorsko tezo z naslovom »Razmerje med avtohtono kemijsko in mehansko erozijo pri nastajanju kraških rovov«, ki je bila posvečena raztapljanju v jamah in produkciji karbonatnih klastičnih jamskih sedimentov. Leta 1991 je prejela slovensko štipendijo Republiškega sekretariata za raziskovalno dejavnost in tehnologijo za usposabljanje na univerzi McMaster v [[Hamilton]]u, [[Kanada]]. Od leta 1987 je zaposlena na Inštitutu za raziskovanje krasa [[ZRC SAZU|Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti]]. V letih 2004 do 2010 je bila dodatno zaposlena na Univerzi na Primorskem, [[FHŠ]] na Oddelku za geografiji in od leta 2010 do 2011 pa na [[UNG]], Fakulteti za podiplomske študije.&lt;ref name=PS-ZRC-SAZU&gt;{{navedi splet |title=PS-ZRC-SAZU |url= https://ps-zrc-sazu.org/kdosmo/zupan-hajna/ |accessdate= 3. 8. 2022 }}&lt;/ref&gt;

Osnovno področje njenega raziskovalnega dela je kraška geologija, kjer se ukvarja s karbonatno litologijo in preperevanjem, kraškimi sedimentacijskimi okolji, mineralogijo kraških sedimentov in njihovo starostjo ter kraško geomorfologijo. Vključena je v raziskovalni program Raziskovanje krasa in več raziskovalnih in aplikativnih projektov. Znanstveno se ukvarja predvsem z mineraloškimi analizami klastičnih jamskih sedimentov, analizami mineralne in kristalne sestave sige v jamah in paleomagnetnimi analizami jamskih sedimentov skupaj s češkimi raziskovalci.&lt;ref name=&quot;ZRC-SAZU&quot;&gt;{{navedi splet |title=ZRC-SAZU |url= https://izrkp.zrc-sazu.si/sl/sodelavci/nadja-zupan-hajna-sl|accessdate= 3. 8. 2022 }}&lt;/ref&gt;

31. julija 2022 je bila izvoljena za predsednico Mednarodne speleološke zveze.&lt;ref name=&quot;RRS-ZK&quot;&gt;{{navedi splet |title=RRS-ZK |url= https://www.rra-zk.si/novice/2022080213424610/mednarodni-speleoloski-zvezi-predseduje-dr-nadja-zupan-hajna-iz-postojnskega-instituta-za-raziskovanje-krasa/ |accessdate= 3. 8. 2022 }}&lt;/ref&gt;

==Viri==
{{opombe}}

== Zunanje povezave ==
* [http://splet02.izum.si/cobiss/bibliography?code=01004 COBISS - Osebna bibliografija]

[[Kategorija:Rojeni leta 1962]]
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Slovenski geologi]]
[[Diplomiranci Naravoslovnotehniške fakultete v Ljubljani]]
[[Doktorirali na Naravoslovnotehniški fakulteti v Ljubljani]]</text>
      <sha1>gw3dedr1lqn842ur0rfg4493wi7un4h</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5726938</id>
      <parentid>5726936</parentid>
      <timestamp>2022-08-03T09:06:13Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Polonica</username>
        <id>96398</id>
      </contributor>
      <minor />
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2770" xml:space="preserve">'''Nadja Zupan Hajna''', [[Slovenci|slovenska]] [[raziskovalka]], [[geologinja]], [[krasoslovka]], *[[16. marec]] [[1962]].

Nadja Zupan Hajna se je rodila na [[Jesenice|Jesenicah]], kjer je končala gimnazijo. Leta 1981 se je vpisala na Oddelek za geologijo [[NTF|Naravoslovnotehniške fakultete v Ljubljani]]. Študij je končal leta 1987. Na isti fakulteti je nadaljevala študij kot [[mlada raziskovalka]] in leta 1990 magistrirala iz geoloških znanosti in leta 2002 doktorirala z doktorsko tezo z naslovom »Razmerje med avtohtono kemijsko in mehansko erozijo pri nastajanju kraških rovov«, ki je bila posvečena raztapljanju v jamah in produkciji karbonatnih klastičnih jamskih sedimentov. Leta 1991 je prejela slovensko štipendijo Republiškega sekretariata za raziskovalno dejavnost in tehnologijo za usposabljanje na univerzi McMaster v [[Hamilton]]u, [[Kanada]]. Od leta 1987 je zaposlena na Inštitutu za raziskovanje krasa [[ZRC SAZU|Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti]]. V letih 2004 do 2010 je bila dodatno zaposlena na Univerzi na Primorskem, [[FHŠ]] na Oddelku za geografiji in od leta 2010 do 2011 pa na [[UNG]], Fakulteti za podiplomske študije.&lt;ref name=PS-ZRC-SAZU&gt;{{navedi splet |title=PS-ZRC-SAZU |url= https://ps-zrc-sazu.org/kdosmo/zupan-hajna/ |accessdate= 3. 8. 2022 }}&lt;/ref&gt;

Osnovno področje njenega raziskovalnega dela je kraška geologija, kjer se ukvarja s karbonatno litologijo in preperevanjem, kraškimi sedimentacijskimi okolji, mineralogijo kraških sedimentov in njihovo starostjo ter kraško geomorfologijo. Vključena je v raziskovalni program Raziskovanje krasa in več raziskovalnih in aplikativnih projektov. Znanstveno se ukvarja predvsem z mineraloškimi analizami klastičnih jamskih sedimentov, analizami mineralne in kristalne sestave sige v jamah in paleomagnetnimi analizami jamskih sedimentov skupaj s češkimi raziskovalci.&lt;ref name=&quot;ZRC-SAZU&quot;&gt;{{navedi splet |title=ZRC-SAZU |url= https://izrkp.zrc-sazu.si/sl/sodelavci/nadja-zupan-hajna-sl|accessdate= 3. 8. 2022 }}&lt;/ref&gt;

31. julija 2022 je bila izvoljena za predsednico Mednarodne speleološke zveze.&lt;ref name=&quot;RRS-ZK&quot;&gt;{{navedi splet |title=RRS-ZK |url= https://www.rra-zk.si/novice/2022080213424610/mednarodni-speleoloski-zvezi-predseduje-dr-nadja-zupan-hajna-iz-postojnskega-instituta-za-raziskovanje-krasa/ |accessdate= 3. 8. 2022 }}&lt;/ref&gt;

==Viri==
{{opombe}}

== Zunanje povezave ==
* [http://splet02.izum.si/cobiss/bibliography?code=01004 COBISS - Osebna bibliografija]

[[Kategorija:Rojeni leta 1962]]
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Slovenski geologi]]
[[Kategorija:Diplomiranci Naravoslovnotehniške fakultete v Ljubljani]]
[[Kategorija:Doktorirali na Naravoslovnotehniški fakulteti v Ljubljani]]</text>
      <sha1>opm3g64ckjx000rjuwia3uu7ms50dgs</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Registrske tablice Švice</title>
    <ns>0</ns>
    <id>521933</id>
    <revision>
      <id>5726940</id>
      <timestamp>2022-08-03T09:10:17Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Upwinxp</username>
        <id>126544</id>
      </contributor>
      <comment>začetek</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5931" xml:space="preserve">[[Slika:Switzerland_licence_plate_2007_from_Sankt_Gallen_canton.jpg|sličica|300x300_pik|Zadnja registrska tablica (SG = [[Kanton St. Gallen|St. Gallen]])]]
[[Slika:Swiss_reg_front_4227.JPG|sličica|180x180_pik|Sprednja tablica (FR = [[Freiburg]])]]
'''Registrske tablice [[Švica|Švicarske konfederacije]]''' so sestavljene iz dvočrkovne okrajšave [[kantoni Švice|kantona]] in največ šestmestne številke. Zadnja tablica vsebuje tudi [[grb Švice]] in grb odgovarjajočega kantona. Dimenzije sprednje tablice so 300 × 80 mm, zadnja tablica lahko meri 500 × 110 ali
300 × 160 mm.

Tablice so vezane na lastnika in če lastnik zamenja vozilo, se tablice premestijo na novo vozilo. V primeru, da lastnik ne registrira novega vozila, mora tablice vrniti oblastem. Obstajajo tudi izmenljive tablice (»''Wechselschilder''«), ki si jih lahko delita do dve vozili istega lastnika.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Strassenverkehrsgesetz (SVG) |url=http://www.admin.ch/ch/d/sr/7/741.01.de.pdf |website=admin.ch |language=de |archiveurl=https://web.archive.org/web/20101214094837/http://www.admin.ch/ch/d/sr/7/741.01.de.pdf |archivedate=14. decembra 2010}}&lt;/ref&gt;

== Oznake kantonov ==
{{Image label begin|image=Switzerland administrative divisions - colored unlabelled.svg|width=500|float=right}}
{{Označba slike|x=0.35|y=0.51|scale=500|text='''VS'''}}
{{Označba slike|x=0.61|y=0.47|scale=500|text='''TI'''}}
{{Označba slike|x=0.75|y=0.37|scale=500|text='''GR'''}}
{{Označba slike|x=0.05|y=0.51|scale=500|text='''GE'''}}
{{Označba slike|x=0.14|y=0.39|scale=500|text='''VD'''}}
{{Označba slike|x=0.19|y=0.27|scale=500|text='''NE'''}}
{{Označba slike|x=0.28|y=0.16|scale=500|text='''JU'''}}
{{Označba slike|x=0.36|y=0.32|scale=500|text='''BE'''}}
{{Označba slike|x=0.64|y=0.10|scale=500|text='''TG'''}}
{{Označba slike|x=0.58|y=0.14|scale=500|text='''ZH'''}}
{{Označba slike|x=0.48|y=0.15|scale=500|text='''AG'''}}
{{Označba slike|x=0.46|y=0.25|scale=500|text='''LU'''}}
{{Označba slike|x=0.35|y=0.18|scale=500|text='''SO'''}}
{{Označba slike|x=0.40|y=0.14|scale=500|text='''BL'''}}
{{Označba slike|x=0.55|y=0.05|scale=500|text='''SH'''}}
{{Označba slike|x=0.57|y=0.34|scale=500|text='''UR'''}}
{{Označba slike|x=0.59|y=0.26|scale=500|text='''SZ'''}}
{{Označba slike|x=0.66|y=0.28|scale=500|text='''GL'''}}
{{Označba slike|x=0.70|y=0.22|scale=500|text='''SG'''}}
{{Označba slike|x=0.73|y=0.18|scale=500|text='''AI'''}}
{{Označba slike|x=0.70|y=0.15|scale=500|text='''AR'''}}
{{Označba slike|x=0.47|y=0.32|scale=500|text='''OW'''}}
{{Označba slike|x=0.52|y=0.29|scale=500|text='''NW'''}}
{{Označba slike|x=0.55|y=0.22|scale=500|text='''ZG'''}}
{{Označba slike|x=0.26|y=0.36|scale=500|text='''FR'''}}
{{Označba slike|x=0.36|y=0.09|scale=500|text='''BS'''}}
{{Označba slike|x=0.07|y=0.23|scale=500|text=''&lt;span style=&quot;color: #48A3B5;&quot;&gt;Francija&lt;/span&gt;''}}
{{Označba slike|x=0.80|y=0.60|scale=500|text=''&lt;span style=&quot;color: #48A3B5;&quot;&gt;Italija&lt;/span&gt;''}}
{{Označba slike|x=0.75|y=0.23|scale=500|text=''&lt;span style=&quot;color: #48A3B5;&quot;&gt;Lihten-&lt;br&gt;štajn&lt;/span&gt;''}}
{{Označba slike|x=0.90|y=0.24|scale=500|text=''&lt;span style=&quot;color: #48A3B5;&quot;&gt;Avstrija&lt;/span&gt;''}}
{{Označba slike|x=0.77|y=0.04|scale=500|text=''&lt;span style=&quot;color: #48A3B5;&quot;&gt;Nemčija&lt;/span&gt;''}}
{{Image label end}}
{| class=&quot;wikitable&quot;
!Koda !! Grb !! Kanton
|-
|'''AG''' || [[Slika:CHE Aargau COA.svg|20px]] || [[Kanton Aargau|Aargau]]
|-
|'''AI''' || [[Slika:Wappen Appenzell Innerrhoden matt.svg|20px]] || [[Kanton Appenzell Innerrhoden|Appenzell Innerrhoden]]
|-
|'''AR''' || [[Slika:Wappen Appenzell Ausserrhoden matt.svg|20px]] || [[Kanton Appenzell Ausserrhoden|Appenzell Ausserrhoden]]
|-
|'''BE''' || [[Slika:Wappen Bern matt.svg|20px]] || [[Kanton Bern|Bern]]
|-
|'''BL''' || [[Slika:Coat of arms of Kanton Basel-Landschaft.svg|20px]] || [[Kanton Basel-Landschaft|Basel-Landschaft]]
|-
|'''BS''' || [[Slika:Wappen Basel-Stadt matt.svg|20px]] || [[Kanton Basel-Stadt|Basel-Stadt]]
|-
|'''FR''' || [[Slika:Wappen Freiburg matt.svg|20px]] || [[Kanton Fribourg|Fribourg]]
|-
|'''GE''' || [[Slika:Wappen Genf matt.svg|20px]] || [[Kanton Ženeva|Ženeva]]
|-
|'''GL''' || [[Slika:Wappen Glarus matt.svg|20px]] || [[Kanton Glarus|Glarus]]
|-
|'''GR''' || [[Slika:Wappen Graubünden.svg|20px]] || [[Kanton Graubünden|Graubünden]]
|-
|'''JU''' || [[Slika:Wappen Jura matt.svg|20px]] || [[Kanton Jura|Jura]]
|-
|'''LU''' || [[Slika:Wappen Luzern matt.svg|20px]] || [[Kanton Luzern|Luzern]]
|-
|'''NE''' || [[Slika:Wappen Neuenburg matt.svg|20px]] || [[Kanton Neuchâtel|Neuchâtel]]
|-
|'''NW''' || [[Slika:Wappen Nidwalden matt.svg|20px]] || [[Kanton Nidwalden|Nidwalden]]
|-
|'''OW''' || [[Slika:Wappen Obwalden matt.svg|20px]] || [[Kanton Obwalden|Obwalden]]
|-
|'''SG''' || [[Slika:Coat of arms of canton of St. Gallen.svg|20px]] || [[Kanton St. Gallen|St. Gallen]]
|-
|'''SH''' || [[Slika:Wappen Schaffhausen matt.svg|20px]] || [[Kanton Schaffhausen|Schaffhausen]]
|-
|'''SO''' || [[Slika:Wappen Solothurn matt.svg|20px]] || [[Kanton Solothurn|Solothurn]]
|-
|'''SZ''' || [[Slika:Wappen des Kantons Schwyz.svg|20px]] || [[Kanton Schwyz|Schwyz]]
|-
|'''TG''' || [[Slika:Wappen Thurgau matt.svg|20px]] || [[Kanton Thurgau|Thurgau]]
|-
|'''TI''' || [[Slika:Wappen Tessin matt.svg|20px]] || [[Kanton Ticino|Ticino]]
|-
|'''UR''' || [[Slika:Wappen Uri matt.svg|20px]] || [[Kanton Uri|Uri]]
|-
|'''VD''' || [[Slika:Wappen Waadt matt.svg|20px]] || [[Kanton Vaud|Vaud]]
|-
|'''VS''' || [[Slika:Wappen Wallis matt.svg|20px]] || [[Kanton Valais|Valais]]
|-
|'''ZG''' || [[Slika:Wappen Zug matt.svg|20px]] || [[Kanton Zug|Zug]]
|-
|'''ZH''' || [[Slika:Wappen Zürich matt.svg|20px]] || [[Kanton Zürich|Zürich]]
|}

== Sklici ==
{{Kategorija v Zbirki|License plates of Switzerland|Registrske tablice Švice}}
{{sklici}}

{{Registracijske oznake za cestna vozila v Evropi}}

[[Kategorija:Registrske tablice po državi|Švica]]
[[Kategorija:Promet v Švici]]</text>
      <sha1>194xpssjp6umvlnmabsrain51n9mp20</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5726967</id>
      <parentid>5726940</parentid>
      <timestamp>2022-08-03T10:48:12Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Upwinxp</username>
        <id>126544</id>
      </contributor>
      <comment>v delu</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7283" xml:space="preserve">[[Slika:Switzerland_licence_plate_2007_from_Sankt_Gallen_canton.jpg|sličica|300x300_pik|Zadnja registrska tablica (SG = [[Kanton St. Gallen|St. Gallen]])]]
[[Slika:Swiss_reg_front_4227.JPG|sličica|180x180_pik|Sprednja tablica (FR = [[Fribourg]])]]
'''Registrske tablice [[Švica|Švicarske konfederacije]]''' so sestavljene iz dvočrkovne okrajšave [[kantoni Švice|kantona]] in največ šestmestne številke. Zadnja tablica vsebuje tudi [[grb Švice]] in grb odgovarjajočega kantona. Dimenzije sprednje tablice so 300&amp;nbsp;×&amp;nbsp;80&amp;nbsp;mm, zadnja tablica lahko meri 500&amp;nbsp;×&amp;nbsp;110 ali 300&amp;nbsp;×&amp;nbsp;160&amp;nbsp;mm.

Tablice so vezane na lastnika in ne na vozilo. Če lastnik zamenja vozilo, se tablice premestijo nanj; v primeru, da lastnik ne registrira novega vozila, mora tablice vrniti oblastem. Na zahtevo so lahko tablice tudi izmenljive (»''Wechselschilder''«) in si jih lahko delita do dve vozili istega lastnika.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Strassenverkehrsgesetz (SVG) |url=http://www.admin.ch/ch/d/sr/7/741.01.de.pdf |website=admin.ch |language=de |archiveurl=https://web.archive.org/web/20101214094837/http://www.admin.ch/ch/d/sr/7/741.01.de.pdf |archivedate=14. decembra 2010}}&lt;/ref&gt; V nekaterih kantonih je register registrskih tablic in njihovih lastnikov javno dostopen.

== Oznake kantonov ==
{{Image label begin|image=Switzerland administrative divisions - colored unlabelled.svg|width=500|float=right}}
{{Označba slike|x=0.35|y=0.51|scale=500|text='''VS'''}}
{{Označba slike|x=0.61|y=0.47|scale=500|text='''TI'''}}
{{Označba slike|x=0.75|y=0.37|scale=500|text='''GR'''}}
{{Označba slike|x=0.05|y=0.51|scale=500|text='''GE'''}}
{{Označba slike|x=0.14|y=0.39|scale=500|text='''VD'''}}
{{Označba slike|x=0.19|y=0.27|scale=500|text='''NE'''}}
{{Označba slike|x=0.28|y=0.16|scale=500|text='''JU'''}}
{{Označba slike|x=0.36|y=0.32|scale=500|text='''BE'''}}
{{Označba slike|x=0.64|y=0.10|scale=500|text='''TG'''}}
{{Označba slike|x=0.58|y=0.14|scale=500|text='''ZH'''}}
{{Označba slike|x=0.48|y=0.15|scale=500|text='''AG'''}}
{{Označba slike|x=0.46|y=0.25|scale=500|text='''LU'''}}
{{Označba slike|x=0.35|y=0.18|scale=500|text='''SO'''}}
{{Označba slike|x=0.40|y=0.14|scale=500|text='''BL'''}}
{{Označba slike|x=0.55|y=0.05|scale=500|text='''SH'''}}
{{Označba slike|x=0.57|y=0.34|scale=500|text='''UR'''}}
{{Označba slike|x=0.59|y=0.26|scale=500|text='''SZ'''}}
{{Označba slike|x=0.66|y=0.28|scale=500|text='''GL'''}}
{{Označba slike|x=0.70|y=0.22|scale=500|text='''SG'''}}
{{Označba slike|x=0.73|y=0.18|scale=500|text='''AI'''}}
{{Označba slike|x=0.70|y=0.15|scale=500|text='''AR'''}}
{{Označba slike|x=0.47|y=0.32|scale=500|text='''OW'''}}
{{Označba slike|x=0.52|y=0.29|scale=500|text='''NW'''}}
{{Označba slike|x=0.55|y=0.22|scale=500|text='''ZG'''}}
{{Označba slike|x=0.26|y=0.36|scale=500|text='''FR'''}}
{{Označba slike|x=0.36|y=0.09|scale=500|text='''BS'''}}
{{Označba slike|x=0.07|y=0.23|scale=500|text=''&lt;span style=&quot;color: #48A3B5;&quot;&gt;Francija&lt;/span&gt;''}}
{{Označba slike|x=0.80|y=0.60|scale=500|text=''&lt;span style=&quot;color: #48A3B5;&quot;&gt;Italija&lt;/span&gt;''}}
{{Označba slike|x=0.75|y=0.23|scale=500|text=''&lt;span style=&quot;color: #48A3B5;&quot;&gt;Lihten-&lt;br&gt;štajn&lt;/span&gt;''}}
{{Označba slike|x=0.90|y=0.24|scale=500|text=''&lt;span style=&quot;color: #48A3B5;&quot;&gt;Avstrija&lt;/span&gt;''}}
{{Označba slike|x=0.77|y=0.04|scale=500|text=''&lt;span style=&quot;color: #48A3B5;&quot;&gt;Nemčija&lt;/span&gt;''}}
{{Image label end}}
{| class=&quot;wikitable&quot;
!Koda !! Grb !! Kanton
|-
|'''AG''' || [[Slika:CHE Aargau COA.svg|20px]] || [[Kanton Aargau|Aargau]]
|-
|'''AI''' || [[Slika:Wappen Appenzell Innerrhoden matt.svg|20px]] || [[Kanton Appenzell Innerrhoden|Appenzell Innerrhoden]]
|-
|'''AR''' || [[Slika:Wappen Appenzell Ausserrhoden matt.svg|20px]] || [[Kanton Appenzell Ausserrhoden|Appenzell Ausserrhoden]]
|-
|'''BE''' || [[Slika:Wappen Bern matt.svg|20px]] || [[Kanton Bern|Bern]]
|-
|'''BL''' || [[Slika:Coat of arms of Kanton Basel-Landschaft.svg|20px]] || [[Kanton Basel-Landschaft|Basel-Landschaft]]
|-
|'''BS''' || [[Slika:Wappen Basel-Stadt matt.svg|20px]] || [[Kanton Basel-Stadt|Basel-Stadt]]
|-
|'''FR''' || [[Slika:Wappen Freiburg matt.svg|20px]] || [[Kanton Fribourg|Fribourg]]
|-
|'''GE''' || [[Slika:Wappen Genf matt.svg|20px]] || [[Kanton Ženeva|Ženeva]]
|-
|'''GL''' || [[Slika:Wappen Glarus matt.svg|20px]] || [[Kanton Glarus|Glarus]]
|-
|'''GR''' || [[Slika:Wappen Graubünden.svg|20px]] || [[Kanton Graubünden|Graubünden]]
|-
|'''JU''' || [[Slika:Wappen Jura matt.svg|20px]] || [[Kanton Jura|Jura]]
|-
|'''LU''' || [[Slika:Wappen Luzern matt.svg|20px]] || [[Kanton Luzern|Luzern]]
|-
|'''NE''' || [[Slika:Wappen Neuenburg matt.svg|20px]] || [[Kanton Neuchâtel|Neuchâtel]]
|-
|'''NW''' || [[Slika:Wappen Nidwalden matt.svg|20px]] || [[Kanton Nidwalden|Nidwalden]]
|-
|'''OW''' || [[Slika:Wappen Obwalden matt.svg|20px]] || [[Kanton Obwalden|Obwalden]]
|-
|'''SG''' || [[Slika:Coat of arms of canton of St. Gallen.svg|20px]] || [[Kanton St. Gallen|St. Gallen]]
|-
|'''SH''' || [[Slika:Wappen Schaffhausen matt.svg|20px]] || [[Kanton Schaffhausen|Schaffhausen]]
|-
|'''SO''' || [[Slika:Wappen Solothurn matt.svg|20px]] || [[Kanton Solothurn|Solothurn]]
|-
|'''SZ''' || [[Slika:Wappen des Kantons Schwyz.svg|20px]] || [[Kanton Schwyz|Schwyz]]
|-
|'''TG''' || [[Slika:Wappen Thurgau matt.svg|20px]] || [[Kanton Thurgau|Thurgau]]
|-
|'''TI''' || [[Slika:Wappen Tessin matt.svg|20px]] || [[Kanton Ticino|Ticino]]
|-
|'''UR''' || [[Slika:Wappen Uri matt.svg|20px]] || [[Kanton Uri|Uri]]
|-
|'''VD''' || [[Slika:Wappen Waadt matt.svg|20px]] || [[Kanton Vaud|Vaud]]
|-
|'''VS''' || [[Slika:Wappen Wallis matt.svg|20px]] || [[Kanton Valais|Valais]]
|-
|'''ZG''' || [[Slika:Wappen Zug matt.svg|20px]] || [[Kanton Zug|Zug]]
|-
|'''ZH''' || [[Slika:Wappen Zürich matt.svg|20px]] || [[Kanton Zürich|Zürich]]
|}

== Vrste tablic ==
{| class=&quot;wikitable&quot;
| [[Slika:111111 Ticino.jpg|130px]] || Običajna tablica za [[motorno vozilo|motorna vozila]] in priklopnike
|-
| [[Slika:Swiss utilitary reg 4229.jpg|130px]] || Delovna vozila (vzdrževalna vozila, gasilska vozila, gradbeni stroji ...)
|-
| [[Slika:Ausnahmefahrzeug Kontrollschild Schweiz.jpg|130px]] || Vozila, katerih izredne dimenzije ali masa presegajo predpisane
|-
| [[Slika:Verkehrsschild grün 1999.JPG|130px]] || Kmetijska mehanizacija
|-
| [[Slika:Swiss motorcycle plate St.Gallen.jpg|130px]] || Motorna kolesa, trikolesa
|-
| [[Slika:Swiss license plate for scooters.jpg|130px]] || [[Moped]]i (katerih hitrost ne presega 45 km/h), lahka štirikolesa
|-
| [[Slika:Swiss moped plate SG.jpg|130px]] || Mopedi (katerih hitrost ne presega 30 km/h), [[električno kolo|električna kolesa]], [[skuter]]ji
|-
| [[Slika:Swiss Segway license plate.jpg|130px]] || [[Segway]]ji
|-
| [[Slika:Swiss military license plate rear.jpg|130px]] || Vojaška vozila
|-
| [[Slika:Rotes Kontrollschild.png|130px]] || Dodatna registrska tablica za nosilce na zadnji strani vozila. Tablica prihrani premeščanje zadnje registrske tablice, vendar je tudi to še vedno dovoljeno.
|}

== Sklici ==
{{Kategorija v Zbirki|License plates of Switzerland|Registrske tablice Švice}}
{{sklici}}

{{Registracijske oznake za cestna vozila v Evropi}}

[[Kategorija:Registrske tablice po državi|Švica]]
[[Kategorija:Promet v Švici]]</text>
      <sha1>t4rl5y6dcrsizbjee2960hn48j4d45h</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Incident med Willom Smithom in Chrisom Rockom</title>
    <ns>0</ns>
    <id>521934</id>
    <revision>
      <id>5726942</id>
      <timestamp>2022-08-03T09:28:44Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Zm05gamer</username>
        <id>180058</id>
      </contributor>
      <comment>nekaj osnovnih informacij</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3848" xml:space="preserve">{{Infopolje Dogodek|image=Graffiti Eme Freethinker Will Smith Chris Rock Slap Oscar Awards Mauerpark Berlin.jpg|caption=Grafitna upodobitev incidenta na zidovih v Berlinu.|date=27. marec 2022|Location=[[Los Angeles]], [[Kalifornija]]|target=[[Chris Rock]]|participants=[[Will Smith]]}}

Na 94. podelitvi oskarjev 27. marca 2022 je igralec [[Will Smith]] stopil na oder in udaril komika [[Chris Rock|Chrisa Rocka]] po obrazu. Klofuta je bila odziv na to, ker se je Rock pošalil na račun obrite glave [[Jada Pinkett Smith|Jade Pinkett Smith]],&lt;ref&gt;{{Cite magazine|last=Donnelly|first=Matt|date=March 28, 2022|title=Why Will Smith Wasn't Ejected From the Oscars After Chris Rock Slap|url=https://variety.com/2022/film/news/why-will-smith-wasnt-ejected-from-oscars-chris-rock-slap-1235217098/|magazine=[[Variety (magazine)|Variety]]|publisher=[[Penske Media Corporation]]|publication-place=[[Los Angeles]]|archive-url=https://web.archive.org/web/20220329025321/https://variety.com/2022/film/news/why-will-smith-wasnt-ejected-from-oscars-chris-rock-slap-1235217098/|archive-date=March 29, 2022|access-date=March 29, 2022|url-status=live}}&lt;/ref&gt; ki si jo je obrila leta 2021 zaradi [[Alopecija areata|alopecije areate]]. Ko se je vrnil na svoj sedež, je Smith na Rocka dvakrat zavpil: &quot;Drži ime moje žene stran od tvojih prekletih ust!&quot; Rock se je na kratko odzval na Smithovo besne izjave, vendar je svojo predstavitev filma zaključil brez nadaljnje prekinitve.{{r|Schulman}}   

Kasneje istega večera je Smith prejel nagrado za najboljšega igralca in se v zahvalnem govoru opravičil Akademiji filmskih umetnosti in znanosti ter drugim nominirancem, ne pa tudi Rocku.&lt;ref name=&quot;Grimes&quot;&gt;{{Cite web|last=Grimes|first=Christopher|date=March 29, 2022|title=The Oscars slap masked a more significant event for cinema|url=https://www.ft.com/content/67073d0f-69b8-4b52-a917-836d41be5c8e|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20220330221515/https://www.ft.com/content/67073d0f-69b8-4b52-a917-836d41be5c8e|archive-date=March 30, 2022|access-date=March 31, 2022|website=[[Financial Times]]}}&lt;/ref&gt; Naslednji dan se je prek družbenih medijev opravičil Rocku in Akademiji.&lt;ref&gt;{{Cite web|last=Coyle|first=Jake|title=Academy: Will Smith refused to leave Oscars after Rock slap|date=March 30, 2022|url=https://apnews.com/article/oscars-will-smith-entertainment-arts-and-entertainment-51713817b2f8aaf9c2ea5f06bcf234c1|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20220331004431/https://apnews.com/article/oscars-will-smith-entertainment-arts-and-entertainment-51713817b2f8aaf9c2ea5f06bcf234c1|archive-date=March 30, 2022|access-date=March 30, 2022|publisher=[[Associated Press]]}}&lt;/ref&gt; Smith je 1. aprila odstopil iz članstva v Akademiji in se soočil z morebitno suspenzijo ali izključitvijo, poleg tega pa mu je bilo zaradi incidenta prepovedano obiskovati dogodke Akademije za nadaljnjih 10 let, kar je začelo veljati 8. aprila 2022. 

Televizijski prenosi v živo v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] so večinoma utišali incident zaradi zveznih zakonov o cenzuri. Vendar so začeli necenzurirani mednarodni posnetki hitro krožiti po svetovnih družbenih omrežjih: izsek iz avstralske oddaje je postal eden najbolj gledanih spletnih videov v prvih 24 urah. Incident je v veliki meri zasenčil preostali del slovesnosti in sprožil svetovno ogorčenje, komentarje in številne razprave. 

== Glej tudi ==

* [[Will Smith]]
* [[Jade Pinkett Smith]]
* [[Chris Rock]]

== Sklici ==
&lt;references /&gt;

== Zunanje povezave ==

* [https://time.com/6161748/will-smith-chris-rock-slap-oscars-nuance/ ''TIME Magazine'' article about the incident and the debate surrounding it]

[[Kategorija:Dogodki leta 2022]]
[[Kategorija:Leto 2022 v Združenih državah Amerike]]
[[Kategorija:Leto 2022 v Los Angelesu]]</text>
      <sha1>rb77f1gh4upon28jhvd3d4mmwiuduxl</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5726943</id>
      <parentid>5726942</parentid>
      <timestamp>2022-08-03T09:29:25Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Zm05gamer</username>
        <id>180058</id>
      </contributor>
      <comment>pp</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3849" xml:space="preserve">{{Infopolje Dogodek|image=Graffiti Eme Freethinker Will Smith Chris Rock Slap Oscar Awards Mauerpark Berlin.jpg|caption=Grafitna upodobitev incidenta na zidovih v Berlinu.|date=27. marec 2022|Location=[[Los Angeles]], [[Kalifornija]]|target=[[Chris Rock]]|participants=[[Will Smith]]}}

Na 94. podelitvi oskarjev 27. marca 2022 je igralec [[Will Smith]] stopil na oder in udaril komika [[Chris Rock|Chrisa Rocka]] po obrazu. Klofuta je bila odziv na to, ker se je Rock pošalil na račun obrite glave [[Jada Pinkett Smith|Jade Pinkett Smith]],&lt;ref&gt;{{Cite magazine|last=Donnelly|first=Matt|date=March 28, 2022|title=Why Will Smith Wasn't Ejected From the Oscars After Chris Rock Slap|url=https://variety.com/2022/film/news/why-will-smith-wasnt-ejected-from-oscars-chris-rock-slap-1235217098/|magazine=[[Variety (magazine)|Variety]]|publisher=[[Penske Media Corporation]]|publication-place=[[Los Angeles]]|archive-url=https://web.archive.org/web/20220329025321/https://variety.com/2022/film/news/why-will-smith-wasnt-ejected-from-oscars-chris-rock-slap-1235217098/|archive-date=March 29, 2022|access-date=March 29, 2022|url-status=live}}&lt;/ref&gt; ki si jo je obrila leta 2021 zaradi [[Alopecija areata|alopecije areate]]. Ko se je vrnil na svoj sedež, je Smith na Rocka dvakrat zavpil: &quot;Drži ime moje žene stran od tvojih prekletih ust!&quot; Rock se je na kratko odzval na Smithovo besne izjave, vendar je svojo predstavitev filma zaključil brez nadaljnje prekinitve.{{r|Schulman}}   

Kasneje istega večera je Smith prejel nagrado za najboljšega igralca in se v zahvalnem govoru opravičil Akademiji filmskih umetnosti in znanosti ter drugim nominirancem, ne pa tudi Rocku.&lt;ref name=&quot;Grimes&quot;&gt;{{Cite web|last=Grimes|first=Christopher|date=March 29, 2022|title=The Oscars slap masked a more significant event for cinema|url=https://www.ft.com/content/67073d0f-69b8-4b52-a917-836d41be5c8e|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20220330221515/https://www.ft.com/content/67073d0f-69b8-4b52-a917-836d41be5c8e|archive-date=March 30, 2022|access-date=March 31, 2022|website=[[Financial Times]]}}&lt;/ref&gt; Naslednji dan se je prek družbenih medijev opravičil Rocku in Akademiji.&lt;ref&gt;{{Cite web|last=Coyle|first=Jake|title=Academy: Will Smith refused to leave Oscars after Rock slap|date=March 30, 2022|url=https://apnews.com/article/oscars-will-smith-entertainment-arts-and-entertainment-51713817b2f8aaf9c2ea5f06bcf234c1|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20220331004431/https://apnews.com/article/oscars-will-smith-entertainment-arts-and-entertainment-51713817b2f8aaf9c2ea5f06bcf234c1|archive-date=March 30, 2022|access-date=March 30, 2022|publisher=[[Associated Press]]}}&lt;/ref&gt; Smith je 1. aprila odstopil iz članstva v Akademiji in se soočil z morebitno suspenzijo ali izključitvijo, poleg tega pa mu je bilo zaradi incidenta prepovedano obiskovati dogodke Akademije za nadaljnjih 10 let, kar je začelo veljati 8. aprila 2022. 

Televizijski prenosi v živo v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] so večinoma utišali incident zaradi zveznih zakonov o cenzuri. Vendar so začeli necenzurirani mednarodni posnetki hitro krožiti po svetovnih družbenih omrežjih: izsek iz avstralske oddaje je postal eden najbolj gledanih spletnih videov v prvih 24 urah. Incident je v veliki meri zasenčil preostali del slovesnosti ter sprožil svetovno ogorčenje, komentarje in številne razprave. 

== Glej tudi ==

* [[Will Smith]]
* [[Jade Pinkett Smith]]
* [[Chris Rock]]

== Sklici ==
&lt;references /&gt;

== Zunanje povezave ==

* [https://time.com/6161748/will-smith-chris-rock-slap-oscars-nuance/ ''TIME Magazine'' article about the incident and the debate surrounding it]

[[Kategorija:Dogodki leta 2022]]
[[Kategorija:Leto 2022 v Združenih državah Amerike]]
[[Kategorija:Leto 2022 v Los Angelesu]]</text>
      <sha1>il4tivgqe3ngzy7wl5t2rlxiwisimei</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Uspavanka za Radmilu M.</title>
    <ns>0</ns>
    <id>521935</id>
    <revision>
      <id>5726944</id>
      <timestamp>2022-08-03T09:29:25Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>EmiliaITČA</username>
        <id>207895</id>
      </contributor>
      <comment>ustvarjeno s prevodom strani »[[:sr:Special:Redirect/revision/24412466|Успаванка за Радмилу М.]]«</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2308" xml:space="preserve">{{Infopolje Album|This album=Uspavanka za Radmilu M.|Last album=Doživjeti stotu|Next album=Bijelo dugme|Label=Jugoton|Released=21.2.1983|Type=studio|Artist=Bijelo dugme|Studio=Stuido M-2 Skopje}}'''Uspavanka za Radmilu M.''' je album rock skupine [[Bijelo dugme|Bijelo Dugme]] iz [[1983|leta 1983]] . v založbi &quot; [[Jugoton]] &quot;. Vsa besedila je napisal [[Goran Bregović]], razen besedila pesmi &quot;Kosovska&quot;, ki so jo napisali Zija Berisha, Agron Beriša, Špand Ahmeti in [[Goran Bregović]]. Pesmi so bile posnete v studiu RTV [[Skopje]] januarja 1983. leto in miks v Britannia Row Studios &lt;ref&gt;{{Citat|title=Bijelo Dugme - Uspavanka Za Radmilu M.|url=https://www.discogs.com/release/969084-Bijelo-Dugme-Uspavanka-Za-Radmilu-M|access-date=2022-03-05|language=en}}&lt;/ref&gt; .

== Člani skupine ==

* [[Željko Bebek]] - vokalist
* [[Goran Bregović]] - kitara
* Goran Ivandić - bobni
* Vlado Pravdić - klaviature
* Zoran Redžić - bas kitara

== Sodelavci ==

* Dubravko Majnarić - odgovorni urednik
* Goran Bregović - izvršni producent
* Gajo Vučićević - produkcija
* Dragan S. Stefanović - oblikovanje
* Mike Johnson - kinematograf
* Arsen Eresh - [[saksofon]]
* Blagoje Morotov - Baže - [[kontrabas]]
* [[Vlatko Stefanovski]] - kitara pri pesmih &quot;Polubauk polukruči poluevropom&quot; in &quot;Uspavanka za Radmilo M.&quot;
* &quot;Makedonija&quot; - spremljevalni vokal pri pesmi &quot;Ako možeš, zaboravi&quot;

== Video trak ==
Ob tem albumu je [[Jugoton]] izdal video trak za ta album. Kaseta vsebuje videe vseh pesmi in delov s turneje. To je bil velik hit. Kaseta je bila prvi tovrstni projekt v zgodovini jugoslovanske rock glasbe. Videospote sta režirala Boris Miljković in Branimir &quot;Tučko&quot; Dimitrijević. &lt;ref&gt;{{Citat|title=Успаванка за Радмилу М. видео касета|url=https://www.discogs.com/release/3249653-Bijelo-Dugme-Uspavanka-Za-Radmilu-M|access-date=2022-03-05|language=en}}&lt;/ref&gt; Videospot za pesem &quot;Ovaj ples dame biraju&quot; je bil prvi videospot z [[LGBT|gejevsko]] tematiko v Jugoslaviji.

== Literatura ==

* {{Navedi knjigo|ref=harv|last=Janjatović|first=Petar|authorlink=Петар Јањатовић|title=Ex YU rock enciklopedija|year=2003|url=|publisher=Čigoja štampa|location=Beograd|id={{COBISS|ID=137175308}}}}

== Sklici ==
&lt;references /&gt;
[[Kategorija:Albumi leta 1983]]</text>
      <sha1>0yeeyv3t8l3ublvld6yaazgomzeu7v1</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5726945</id>
      <parentid>5726944</parentid>
      <timestamp>2022-08-03T09:31:31Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>EmiliaITČA</username>
        <id>207895</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2388" xml:space="preserve">{{Infopolje Album|This album=Uspavanka za Radmilu M. &lt;br /&gt;(1983)|Last album=Doživjeti stotu &lt;br /&gt;(1980)|Next album=Bijelo dugme &lt;br /&gt;(1984)|Label=[[Jugoton]]|Released=21.2.1983|Type=studio|Artist=[[Bijelo dugme]]|Studio=Stuido M-2 [[Skopje]]|Name=Uspavanka za Radmilu M.}}'''Uspavanka za Radmilu M.''' je album rock skupine [[Bijelo dugme|Bijelo Dugme]] iz [[1983|leta 1983]] . v založbi &quot; [[Jugoton]] &quot;. Vsa besedila je napisal [[Goran Bregović]], razen besedila pesmi &quot;Kosovska&quot;, ki so jo napisali Zija Berisha, Agron Beriša, Špand Ahmeti in [[Goran Bregović]]. Pesmi so bile posnete v studiu RTV [[Skopje]] januarja 1983. leto in miks v Britannia Row Studios &lt;ref&gt;{{Citat|title=Bijelo Dugme - Uspavanka Za Radmilu M.|url=https://www.discogs.com/release/969084-Bijelo-Dugme-Uspavanka-Za-Radmilu-M|access-date=2022-03-05|language=en}}&lt;/ref&gt; .

== Člani skupine ==

* [[Željko Bebek]] - vokalist
* [[Goran Bregović]] - kitara
* Goran Ivandić - bobni
* Vlado Pravdić - klaviature
* Zoran Redžić - bas kitara

== Sodelavci ==

* Dubravko Majnarić - odgovorni urednik
* Goran Bregović - izvršni producent
* Gajo Vučićević - produkcija
* Dragan S. Stefanović - oblikovanje
* Mike Johnson - kinematograf
* Arsen Eresh - [[saksofon]]
* Blagoje Morotov - Baže - [[kontrabas]]
* [[Vlatko Stefanovski]] - kitara pri pesmih &quot;Polubauk polukruči poluevropom&quot; in &quot;Uspavanka za Radmilo M.&quot;
* &quot;Makedonija&quot; - spremljevalni vokal pri pesmi &quot;Ako možeš, zaboravi&quot;

== Video trak ==
Ob tem albumu je [[Jugoton]] izdal video trak za ta album. Kaseta vsebuje videe vseh pesmi in delov s turneje. To je bil velik hit. Kaseta je bila prvi tovrstni projekt v zgodovini jugoslovanske rock glasbe. Videospote sta režirala Boris Miljković in Branimir &quot;Tučko&quot; Dimitrijević. &lt;ref&gt;{{Citat|title=Успаванка за Радмилу М. видео касета|url=https://www.discogs.com/release/3249653-Bijelo-Dugme-Uspavanka-Za-Radmilu-M|access-date=2022-03-05|language=en}}&lt;/ref&gt; Videospot za pesem &quot;Ovaj ples dame biraju&quot; je bil prvi videospot z [[LGBT|gejevsko]] tematiko v Jugoslaviji.

== Literatura ==

* {{Navedi knjigo|ref=harv|last=Janjatović|first=Petar|authorlink=Петар Јањатовић|title=Ex YU rock enciklopedija|year=2003|url=|publisher=Čigoja štampa|location=Beograd|id={{COBISS|ID=137175308}}}}

== Sklici ==
&lt;references /&gt;
[[Kategorija:Albumi leta 1983]]</text>
      <sha1>srnqu6h7ekfeicm7d2a8euhr04f0fq0</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Goran Ivandić</title>
    <ns>0</ns>
    <id>521936</id>
    <revision>
      <id>5726948</id>
      <timestamp>2022-08-03T09:43:01Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>EmiliaITČA</username>
        <id>207895</id>
      </contributor>
      <comment>ustvarjeno s prevodom strani »[[:sr:Special:Redirect/revision/24253665|Горан Ивандић]]«</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6982" xml:space="preserve">{{Infopolje Glasbeni ustvarjalec
| background       = person
| name             = Goran Ivandić
| alias            = Ipe
| birth_date       = {{Birth date and age|1955|12|10}}
| birth_place      = Vareš,  FNRJ
| death_date       = {{Death date and age|1994|01|12|1955|12|10}}
| death_place      = Belgrad
| instruments      = bobni
| years_active     = 1974-1989
| label            = Jugoton, TV Ljubljana, Diskoton
| past_member_of   = Bijelo dugme
}}
'''Goran &quot;Ipe&quot; Ivandić''' (Vareš, [[10. december]] [[1955]] - [[Beograd]], [[12. januar]] [[1994]]) je bil [[Jugoslavija|jugoslovanski]] in [[Srbija|srbski]] rock bobnar, znan po svojem delu z [[Bijelo dugme|Bijelim dugmetom]] .

Ivandić je bil rojen v Varešu v srednji Bosni. Njegova lastna sestra je Gordana Ivandić, kasneje pevka skupin Mirzino jato in Makadam. Kot deček se je preselil v [[Sarajevo]]. V osnovni šoli je obiskoval ure [[Violina|violine]], po zaključnem izpitu pa se s tem ni več želel obremenjevati. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://avaz.ba/showbiz/jet-set/546207/dvadeset-i-sest-godina-od-smrti-bubnjara-bijelog-dugmeta-ipeta-ivandica|title=Dvadeset i šest godina od smrti bubnjara &quot;Bijelog dugmeta&quot; Ipeta Ivandića|website=Avaz.ba|language=bs-BA|accessdate=2021-02-04}}&lt;/ref&gt;

Sredi [[1970|sedemdesetih let 20. stoletja]] Ipe in njegovi prijatelji ustanovil skupino v okviru Pionirskega centra »Boško Buha« v Sarajevu, delovala je glasbena sekcija. Skladba se je imenovala &quot;in Ipet je dobil bobne.

Ker mu je glasba jemala prosti čas, je Ipe ponavljal drugi razred srednje šole in prešel na izredni študij. Poleti [[1972]] . skupina Moby Dick je Ipeta povabila na trimesečno &quot;stojnico&quot; v [[Trpanj]]. Ko se je vrnil v Sarajevo, je Ivandić postal eden najbolj iskanih bobnarjev v mestu. Odločil se je za zasedbo (), sestavljeno iz znanih in glasbeno izobraženih glasbenikov iz Sarajeva, katerih ideje je kasneje združil Gabor Lenđel, vodja skupine [[Teška industrija]]. Kako je bilo poleti [[1973]] izgubil službo na morju, Ipe je zaradi okoliščin ostal v Sarajevu in se po pogovoru z [[Goran Bregović|Goranom Bregovićem]] odločil za preselitev v Bijelo Dugme.

Naslednja leta je igral v Bijelem dugmetu. V začetku leta [[1976]] . Leta 2010 se skupina odpravi v [[Združene države Amerike|Ameriko]], kjer posname Ivandićev singel s pesmima ''&quot;Džambo&quot;'' in ''&quot;Vatra&quot;'' ter Bebekov s pesmima ''&quot;Milovan&quot;'' in ''&quot;Goodbye America&quot;'' . &lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.pulsonline.rs/puls-poznatih/smrt-bubnjara-bijelog-dugmeta-i-dalje-je-misterija-bio-je-osuden-na-tri-godine/15rgmkq|title=Smrt bubnjara &quot;Bijelog dugmeta&quot; i dalje je misterija: Bio je osuđen na tri godine zatvora, a onda se desilo nešto što ga je nateralo da skoči sa šestog sprata!|last=M.Š|website=pulsonline|language=sr|accessdate=2021-02-04}}&lt;/ref&gt; V začetku jeseni je Ivandić odšel v [[Jugoslovanska ljudska armada|JNA]], njegovo mesto pa je začasno [[Indexi|prevzel]] Milić Vukašinović iz [[Indexi]].

Ko je leta [[1978]] Bregović je šel v vojsko, Ipe in Laza Ristovski sta začela svoj projekt &quot;Stižemo&quot;. Glede na začetni uspeh zapuščajo Bijelo Dumje in se popolnoma posvečajo novemu projektu. Toda [[19. september|19. septembra]] istega leta je bil Ipe aretiran zaradi posedovanja hašiša in obsojen na tri leta zapora. &lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.pulsonline.rs/puls-poznatih/smrt-bubnjara-bijelog-dugmeta-i-dalje-je-misterija-bio-je-osuden-na-tri-godine/15rgmkq|title=Smrt bubnjara &quot;Bijelog dugmeta&quot; i dalje je misterija: Bio je osuđen na tri godine zatvora, a onda se desilo nešto što ga je nateralo da skoči sa šestog sprata!|last=M.Š|website=pulsonline|language=sr|accessdate=2021-02-04}}&lt;/ref&gt; Po tem se je Ivandić odločil pustiti svoje pregrehe, prodal bobne, začel študirati in uspešno opravil več izpitov na Fakulteti za politične vede v Sarajevu, smer novinarstvo. Kmalu je spoznal, da brez glasbe ne more živeti, zato si je ponovno kupil inštrument in leta [[1979]] . s Slađanom Miloševićem posnel album ''&quot;Gorim od želje da ubijem noć&quot;'' . &lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

17. [[17. februar|februarja]] [[1981]] . je odšel na prestajanje kazni v Fočo . Že od prvega dne je izstopal z vzornim obnašanjem in delom v glasbeni sekciji, dvakrat pa je dobil tudi dovoljenje za nastop s KUD &quot;Braća Ribar&quot; iz Foče. Za [[dan republike]] [[1982]] . leta ga je predsedstvo SFRJ oprostilo nadaljnjega prestajanja kazni. Okoli novega leta je sprejel povabilo, da ponovno prevzame svoje mesto v Bijelih dugmetih, kjer je ostal do razpada skupine leta [[1989]] . &lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.pulsonline.rs/puls-poznatih/smrt-bubnjara-bijelog-dugmeta-i-dalje-je-misterija-bio-je-osuden-na-tri-godine/15rgmkq|title=Smrt bubnjara &quot;Bijelog dugmeta&quot; i dalje je misterija: Bio je osuđen na tri godine zatvora, a onda se desilo nešto što ga je nateralo da skoči sa šestog sprata!|last=M.Š|website=pulsonline|language=sr|accessdate=2021-02-04}}&lt;/ref&gt;

Z dolgoletno punco Amilo Sulejmanović je posnel dva albuma - ''&quot;Kakav divan dan&quot;'' (1985) in ''&quot;Igre slobode&quot;'' (1986), na katerih je poskušal negovati glasbo, ki temelji na zvoku elektronskih instrumentov. Po neuspehu zadnjega albuma je opustil kakršno koli glasbo izven &quot;Bijelega dugmeta&quot;.

Kje je živel po začetku vojne v [[Razpad SFR Jugoslavije|nekdanji Jugoslaviji]], ni jasno. Večina pravi, da je živel v [[Beograd|Beogradu]], [[Željko Bebek]] pa v intervjuju pravi, da je živel na [[Dunaj|Dunaju]]. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://milosm.coolfreepage.com/Intervju%20Bebek.html|title=Архивирана копија|accessdate=20. 9. 2006|archiveurl=https://web.archive.org/web/20051220040502/http://milosm.coolfreepage.com/Intervju%20Bebek.html#|archivedate=20. 12. 2005}}&lt;/ref&gt;

12. [[12. januar|januarja]] [[1994]] . Ivandić je v Beogradu padel s šestega nadstropja stavbe in umrl. Domneva se, da gre za samomor, &lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.pulsonline.rs/puls-poznatih/smrt-bubnjara-bijelog-dugmeta-i-dalje-je-misterija-bio-je-osuden-na-tri-godine/15rgmkq|title=Smrt bubnjara &quot;Bijelog dugmeta&quot; i dalje je misterija: Bio je osuđen na tri godine zatvora, a onda se desilo nešto što ga je nateralo da skoči sa šestog sprata!|last=M.Š|website=pulsonline|language=sr|accessdate=2021-02-04}}&lt;/ref&gt; čeprav Bebek v zgornjem intervjuju trdi, da v to ne verjame. Goran Bregović meni, da je padel skozi teraso hotelske sobe zaradi Ipine zaspanosti.

== Sklici ==
{{Sklici|2}}

== Literatura ==

* {{Navedi knjigo|ref=harv|last=Janjatović|first=Petar|authorlink=Петар Јањатовић|others=|title=Ex YU rock enciklopedija|year=2003|url=|publisher=Čigoja štampa|location=Beograd|id={{COBISS|ID=137175308}}}}
[[Kategorija:Bosanski Srbi]]
[[Kategorija:Bosansko-hercegovski glasbeniki]]
[[Kategorija:Umrli leta 1994]]
[[Kategorija:Rojeni leta 1955]]
[[Kategorija:Jugoslovanska glasba]]
[[Kategorija:Strani z nepregledanimi prevodi]]</text>
      <sha1>8ilil2n3i6brj8rxh9jrloas4u79ezo</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5726949</id>
      <parentid>5726948</parentid>
      <timestamp>2022-08-03T09:43:32Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>EmiliaITČA</username>
        <id>207895</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6982" xml:space="preserve">{{Infopolje Glasbeni ustvarjalec
| background       = person
| name             = Goran Ivandić
| alias            = Ipe
| birth_date       = {{Birth date and age|1955|12|10}}
| birth_place      = Vareš,  FNRJ
| death_date       = {{Death date and age|1994|01|12|1955|12|10}}
| death_place      = Beograd
| instruments      = bobni
| years_active     = 1974-1989
| label            = Jugoton, TV Ljubljana, Diskoton
| past_member_of   = Bijelo dugme
}}
'''Goran &quot;Ipe&quot; Ivandić''' (Vareš, [[10. december]] [[1955]] - [[Beograd]], [[12. januar]] [[1994]]) je bil [[Jugoslavija|jugoslovanski]] in [[Srbija|srbski]] rock bobnar, znan po svojem delu z [[Bijelo dugme|Bijelim dugmetom]] .

Ivandić je bil rojen v Varešu v srednji Bosni. Njegova lastna sestra je Gordana Ivandić, kasneje pevka skupin Mirzino jato in Makadam. Kot deček se je preselil v [[Sarajevo]]. V osnovni šoli je obiskoval ure [[Violina|violine]], po zaključnem izpitu pa se s tem ni več želel obremenjevati. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://avaz.ba/showbiz/jet-set/546207/dvadeset-i-sest-godina-od-smrti-bubnjara-bijelog-dugmeta-ipeta-ivandica|title=Dvadeset i šest godina od smrti bubnjara &quot;Bijelog dugmeta&quot; Ipeta Ivandića|website=Avaz.ba|language=bs-BA|accessdate=2021-02-04}}&lt;/ref&gt;

Sredi [[1970|sedemdesetih let 20. stoletja]] Ipe in njegovi prijatelji ustanovil skupino v okviru Pionirskega centra »Boško Buha« v Sarajevu, delovala je glasbena sekcija. Skladba se je imenovala &quot;in Ipet je dobil bobne.

Ker mu je glasba jemala prosti čas, je Ipe ponavljal drugi razred srednje šole in prešel na izredni študij. Poleti [[1972]] . skupina Moby Dick je Ipeta povabila na trimesečno &quot;stojnico&quot; v [[Trpanj]]. Ko se je vrnil v Sarajevo, je Ivandić postal eden najbolj iskanih bobnarjev v mestu. Odločil se je za zasedbo (), sestavljeno iz znanih in glasbeno izobraženih glasbenikov iz Sarajeva, katerih ideje je kasneje združil Gabor Lenđel, vodja skupine [[Teška industrija]]. Kako je bilo poleti [[1973]] izgubil službo na morju, Ipe je zaradi okoliščin ostal v Sarajevu in se po pogovoru z [[Goran Bregović|Goranom Bregovićem]] odločil za preselitev v Bijelo Dugme.

Naslednja leta je igral v Bijelem dugmetu. V začetku leta [[1976]] . Leta 2010 se skupina odpravi v [[Združene države Amerike|Ameriko]], kjer posname Ivandićev singel s pesmima ''&quot;Džambo&quot;'' in ''&quot;Vatra&quot;'' ter Bebekov s pesmima ''&quot;Milovan&quot;'' in ''&quot;Goodbye America&quot;'' . &lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.pulsonline.rs/puls-poznatih/smrt-bubnjara-bijelog-dugmeta-i-dalje-je-misterija-bio-je-osuden-na-tri-godine/15rgmkq|title=Smrt bubnjara &quot;Bijelog dugmeta&quot; i dalje je misterija: Bio je osuđen na tri godine zatvora, a onda se desilo nešto što ga je nateralo da skoči sa šestog sprata!|last=M.Š|website=pulsonline|language=sr|accessdate=2021-02-04}}&lt;/ref&gt; V začetku jeseni je Ivandić odšel v [[Jugoslovanska ljudska armada|JNA]], njegovo mesto pa je začasno [[Indexi|prevzel]] Milić Vukašinović iz [[Indexi]].

Ko je leta [[1978]] Bregović je šel v vojsko, Ipe in Laza Ristovski sta začela svoj projekt &quot;Stižemo&quot;. Glede na začetni uspeh zapuščajo Bijelo Dumje in se popolnoma posvečajo novemu projektu. Toda [[19. september|19. septembra]] istega leta je bil Ipe aretiran zaradi posedovanja hašiša in obsojen na tri leta zapora. &lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.pulsonline.rs/puls-poznatih/smrt-bubnjara-bijelog-dugmeta-i-dalje-je-misterija-bio-je-osuden-na-tri-godine/15rgmkq|title=Smrt bubnjara &quot;Bijelog dugmeta&quot; i dalje je misterija: Bio je osuđen na tri godine zatvora, a onda se desilo nešto što ga je nateralo da skoči sa šestog sprata!|last=M.Š|website=pulsonline|language=sr|accessdate=2021-02-04}}&lt;/ref&gt; Po tem se je Ivandić odločil pustiti svoje pregrehe, prodal bobne, začel študirati in uspešno opravil več izpitov na Fakulteti za politične vede v Sarajevu, smer novinarstvo. Kmalu je spoznal, da brez glasbe ne more živeti, zato si je ponovno kupil inštrument in leta [[1979]] . s Slađanom Miloševićem posnel album ''&quot;Gorim od želje da ubijem noć&quot;'' . &lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

17. [[17. februar|februarja]] [[1981]] . je odšel na prestajanje kazni v Fočo . Že od prvega dne je izstopal z vzornim obnašanjem in delom v glasbeni sekciji, dvakrat pa je dobil tudi dovoljenje za nastop s KUD &quot;Braća Ribar&quot; iz Foče. Za [[dan republike]] [[1982]] . leta ga je predsedstvo SFRJ oprostilo nadaljnjega prestajanja kazni. Okoli novega leta je sprejel povabilo, da ponovno prevzame svoje mesto v Bijelih dugmetih, kjer je ostal do razpada skupine leta [[1989]] . &lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.pulsonline.rs/puls-poznatih/smrt-bubnjara-bijelog-dugmeta-i-dalje-je-misterija-bio-je-osuden-na-tri-godine/15rgmkq|title=Smrt bubnjara &quot;Bijelog dugmeta&quot; i dalje je misterija: Bio je osuđen na tri godine zatvora, a onda se desilo nešto što ga je nateralo da skoči sa šestog sprata!|last=M.Š|website=pulsonline|language=sr|accessdate=2021-02-04}}&lt;/ref&gt;

Z dolgoletno punco Amilo Sulejmanović je posnel dva albuma - ''&quot;Kakav divan dan&quot;'' (1985) in ''&quot;Igre slobode&quot;'' (1986), na katerih je poskušal negovati glasbo, ki temelji na zvoku elektronskih instrumentov. Po neuspehu zadnjega albuma je opustil kakršno koli glasbo izven &quot;Bijelega dugmeta&quot;.

Kje je živel po začetku vojne v [[Razpad SFR Jugoslavije|nekdanji Jugoslaviji]], ni jasno. Večina pravi, da je živel v [[Beograd|Beogradu]], [[Željko Bebek]] pa v intervjuju pravi, da je živel na [[Dunaj|Dunaju]]. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://milosm.coolfreepage.com/Intervju%20Bebek.html|title=Архивирана копија|accessdate=20. 9. 2006|archiveurl=https://web.archive.org/web/20051220040502/http://milosm.coolfreepage.com/Intervju%20Bebek.html#|archivedate=20. 12. 2005}}&lt;/ref&gt;

12. [[12. januar|januarja]] [[1994]] . Ivandić je v Beogradu padel s šestega nadstropja stavbe in umrl. Domneva se, da gre za samomor, &lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.pulsonline.rs/puls-poznatih/smrt-bubnjara-bijelog-dugmeta-i-dalje-je-misterija-bio-je-osuden-na-tri-godine/15rgmkq|title=Smrt bubnjara &quot;Bijelog dugmeta&quot; i dalje je misterija: Bio je osuđen na tri godine zatvora, a onda se desilo nešto što ga je nateralo da skoči sa šestog sprata!|last=M.Š|website=pulsonline|language=sr|accessdate=2021-02-04}}&lt;/ref&gt; čeprav Bebek v zgornjem intervjuju trdi, da v to ne verjame. Goran Bregović meni, da je padel skozi teraso hotelske sobe zaradi Ipine zaspanosti.

== Sklici ==
{{Sklici|2}}

== Literatura ==

* {{Navedi knjigo|ref=harv|last=Janjatović|first=Petar|authorlink=Петар Јањатовић|others=|title=Ex YU rock enciklopedija|year=2003|url=|publisher=Čigoja štampa|location=Beograd|id={{COBISS|ID=137175308}}}}
[[Kategorija:Bosanski Srbi]]
[[Kategorija:Bosansko-hercegovski glasbeniki]]
[[Kategorija:Umrli leta 1994]]
[[Kategorija:Rojeni leta 1955]]
[[Kategorija:Jugoslovanska glasba]]
[[Kategorija:Strani z nepregledanimi prevodi]]</text>
      <sha1>iih1hhnh8sxs9c794uu3ivhgk0p13am</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5726950</id>
      <parentid>5726949</parentid>
      <timestamp>2022-08-03T09:46:16Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>EmiliaITČA</username>
        <id>207895</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7009" xml:space="preserve">{{Infopolje Glasbeni ustvarjalec
| background       = person
| name             = Goran Ivandić
| alias            = Ipe
| birth_date       = {{Birth date and age|1955|12|10}}
| birth_place      = Vareš,  FNRJ
| death_date       = {{Death date and age|1994|01|12|1955|12|10}}
| death_place      = Beograd
| instruments      = bobni
| years_active     = 1974-1989
| label            = Jugoton, TV Ljubljana, Diskoton
| past_member_of   = Bijelo dugme
}}
'''Goran &quot;Ipe&quot; Ivandić''' (Vareš, [[10. december]] [[1955]] - [[Beograd]], [[12. januar]] [[1994]]) je bil [[Jugoslavija|jugoslovanski]] in [[Srbija|srbski]] rock bobnar, znan po svojem delu z [[Bijelo dugme|Bijelim dugmetom]] .

== Biografija ==
Ivandić je bil rojen v Varešu v srednji Bosni. Njegova lastna sestra je Gordana Ivandić, kasneje pevka skupin Mirzino jato in Makadam. Kot deček se je preselil v [[Sarajevo]]. V osnovni šoli je obiskoval ure [[Violina|violine]], po zaključnem izpitu pa se s tem ni več želel obremenjevati. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://avaz.ba/showbiz/jet-set/546207/dvadeset-i-sest-godina-od-smrti-bubnjara-bijelog-dugmeta-ipeta-ivandica|title=Dvadeset i šest godina od smrti bubnjara &quot;Bijelog dugmeta&quot; Ipeta Ivandića|website=Avaz.ba|language=bs-BA|accessdate=2021-02-04}}&lt;/ref&gt;

Sredi [[1970|sedemdesetih let 20. stoletja]] Ipe in njegovi prijatelji ustanovil skupino v okviru Pionirskega centra »Boško Buha« v Sarajevu, delovala je glasbena sekcija. Skladba se je imenovala &quot;in Ipet je dobil bobne.

== Kariera ==
Ker mu je glasba jemala prosti čas, je Ipe ponavljal drugi razred srednje šole in prešel na izredni študij. Poleti [[1972]] . skupina Moby Dick je Ipeta povabila na trimesečno &quot;stojnico&quot; v [[Trpanj]]. Ko se je vrnil v Sarajevo, je Ivandić postal eden najbolj iskanih bobnarjev v mestu. Odločil se je za zasedbo, sestavljeno iz znanih in glasbeno izobraženih glasbenikov iz Sarajeva, katerih ideje je kasneje združil Gabor Lenđel, vodja skupine [[Teška industrija]]. Kako je bilo poleti [[1973]] izgubil službo na morju, Ipe je zaradi okoliščin ostal v Sarajevu in se po pogovoru z [[Goran Bregović|Goranom Bregovićem]] odločil za preselitev v Bijelo Dugme.

Naslednja leta je igral v Bijelem dugmetu. V začetku leta [[1976]] se skupina odpravi v [[Združene države Amerike|Ameriko]], kjer posname Ivandićev singel s pesmima ''&quot;Džambo&quot;'' in ''&quot;Vatra&quot;'' ter Bebekov s pesmima ''&quot;Milovan&quot;'' in ''&quot;Goodbye America&quot;'' . &lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.pulsonline.rs/puls-poznatih/smrt-bubnjara-bijelog-dugmeta-i-dalje-je-misterija-bio-je-osuden-na-tri-godine/15rgmkq|title=Smrt bubnjara &quot;Bijelog dugmeta&quot; i dalje je misterija: Bio je osuđen na tri godine zatvora, a onda se desilo nešto što ga je nateralo da skoči sa šestog sprata!|last=M.Š|website=pulsonline|language=sr|accessdate=2021-02-04}}&lt;/ref&gt; V začetku jeseni je Ivandić odšel v [[Jugoslovanska ljudska armada|JNA]], njegovo mesto pa je začasno [[Indexi|prevzel]] Milić Vukašinović iz [[Indexi]].

Ko je leta [[1978]] Bregović je šel v vojsko, Ipe in Laza Ristovski sta začela svoj projekt &quot;Stižemo&quot;. Glede na začetni uspeh zapuščajo Bijelo Dumje in se popolnoma posvečajo novemu projektu. Toda [[19. september|19. septembra]] istega leta je bil Ipe aretiran zaradi posedovanja hašiša in obsojen na tri leta zapora. &lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.pulsonline.rs/puls-poznatih/smrt-bubnjara-bijelog-dugmeta-i-dalje-je-misterija-bio-je-osuden-na-tri-godine/15rgmkq|title=Smrt bubnjara &quot;Bijelog dugmeta&quot; i dalje je misterija: Bio je osuđen na tri godine zatvora, a onda se desilo nešto što ga je nateralo da skoči sa šestog sprata!|last=M.Š|website=pulsonline|language=sr|accessdate=2021-02-04}}&lt;/ref&gt; Po tem se je Ivandić odločil pustiti svoje pregrehe, prodal bobne, začel študirati in uspešno opravil več izpitov na Fakulteti za politične vede v Sarajevu, smer novinarstvo. Kmalu je spoznal, da brez glasbe ne more živeti, zato si je ponovno kupil inštrument in leta [[1979]] . s Slađanom Miloševićem posnel album ''&quot;Gorim od želje da ubijem noć&quot;'' . &lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

17. [[17. februar|februarja]] [[1981]] . je odšel na prestajanje kazni v Fočo . Že od prvega dne je izstopal z vzornim obnašanjem in delom v glasbeni sekciji, dvakrat pa je dobil tudi dovoljenje za nastop s KUD &quot;Braća Ribar&quot; iz Foče. Za [[dan republike]] [[1982]] . leta ga je predsedstvo SFRJ oprostilo nadaljnjega prestajanja kazni. Okoli novega leta je sprejel povabilo, da ponovno prevzame svoje mesto v Bijelih dugmetih, kjer je ostal do razpada skupine leta [[1989]] . &lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.pulsonline.rs/puls-poznatih/smrt-bubnjara-bijelog-dugmeta-i-dalje-je-misterija-bio-je-osuden-na-tri-godine/15rgmkq|title=Smrt bubnjara &quot;Bijelog dugmeta&quot; i dalje je misterija: Bio je osuđen na tri godine zatvora, a onda se desilo nešto što ga je nateralo da skoči sa šestog sprata!|last=M.Š|website=pulsonline|language=sr|accessdate=2021-02-04}}&lt;/ref&gt;

Z dolgoletno punco Amilo Sulejmanović je posnel dva albuma - ''&quot;Kakav divan dan&quot;'' (1985) in ''&quot;Igre slobode&quot;'' (1986), na katerih je poskušal negovati glasbo, ki temelji na zvoku elektronskih instrumentov. Po neuspehu zadnjega albuma je opustil kakršno koli glasbo izven &quot;Bijelega dugmeta&quot;.

== Smrt ==
12. [[12. januar|januarja]] [[1994]] . Ivandić je v Beogradu padel s šestega nadstropja stavbe in umrl. Domneva se, da gre za samomor, &lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.pulsonline.rs/puls-poznatih/smrt-bubnjara-bijelog-dugmeta-i-dalje-je-misterija-bio-je-osuden-na-tri-godine/15rgmkq|title=Smrt bubnjara &quot;Bijelog dugmeta&quot; i dalje je misterija: Bio je osuđen na tri godine zatvora, a onda se desilo nešto što ga je nateralo da skoči sa šestog sprata!|last=M.Š|website=pulsonline|language=sr|accessdate=2021-02-04}}&lt;/ref&gt; čeprav Bebek v zgornjem intervjuju trdi, da v to ne verjame. Goran Bregović meni, da je padel skozi teraso hotelske sobe zaradi Ipine zaspanosti.

Kje je živel po začetku vojne v [[Razpad SFR Jugoslavije|nekdanji Jugoslaviji]], ni jasno. Večina pravi, da je živel v [[Beograd|Beogradu]], [[Željko Bebek]] pa v intervjuju pravi, da je živel na [[Dunaj|Dunaju]]. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://milosm.coolfreepage.com/Intervju%20Bebek.html|title=Архивирана копија|accessdate=20. 9. 2006|archiveurl=https://web.archive.org/web/20051220040502/http://milosm.coolfreepage.com/Intervju%20Bebek.html#|archivedate=20. 12. 2005}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{Sklici|2}}

== Literatura ==

* {{Navedi knjigo|ref=harv|last=Janjatović|first=Petar|authorlink=Петар Јањатовић|others=|title=Ex YU rock enciklopedija|year=2003|url=|publisher=Čigoja štampa|location=Beograd|id={{COBISS|ID=137175308}}}}
[[Kategorija:Bosanski Srbi]]
[[Kategorija:Bosansko-hercegovski glasbeniki]]
[[Kategorija:Umrli leta 1994]]
[[Kategorija:Rojeni leta 1955]]
[[Kategorija:Jugoslovanska glasba]]
[[Kategorija:Strani z nepregledanimi prevodi]]</text>
      <sha1>n7kcp67bthjd617brr3dgzpb0sdp8gw</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Top lista nadrealista</title>
    <ns>0</ns>
    <id>521937</id>
    <revision>
      <id>5726964</id>
      <timestamp>2022-08-03T10:41:57Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>EmiliaITČA</username>
        <id>207895</id>
      </contributor>
      <comment>ustvarjeno s prevodom strani »[[:sr:Special:Redirect/revision/23187980|Топ листа надреалиста]]«</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4456" xml:space="preserve"> 

'''Top lista nadrealista''' (sl. Nadrealistična Top lista) je bila [[Radio|radijska]] komedija, ki so jo predvajali na Radio Sarajevo in kasneje na TV Sarajevo v [[1980.|osemdesetih]] in zgodnjih [[1990.|devetdesetih letih]] prejšnjega stoletja.

Top lista nadrealistov se je začela predvajati leta [[1981]]. v sklopu oddaje Primus na Radiu Sarajevo. Oddaja je zaslovela, dobila čas za predvajanje in leta [[1984]]. rodil televizijsko serijo.

V nekaj mesecih konec leta 1984 in v začetku leta [[1985]] . predstava je bila odpovedana. Del zasedbe, ki je ustvarjala predstavo, večinoma tako igralcev kot piscev, so bili člani [[ROK|rock]] skupine [[Zabranjeno pušenje]] . Med koncertom na [[Reka, Hrvaška|Reki]] je pevec skupine in eden od članov Nadrealistov Nele Karajlić po okvari ojačevalca znamke Marshall naredil besedno igro z besedami: ''»Crk'o Marshall! Razmišljam o ojačevalcu«''&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Crko maršal! Istina iza najčuvenije rečenice ex-YU rokenrola… i kakve sve to veze ima s piramidom u Visokom|url=https://headliner.rs/2019/11/30/crko-marsal-istina-iza-najcuvenije-recenice-ex-yu-rokenrola-i-kakve-sve-to-veze-ima-s-piramidom-u-visokom/|website=Headliner|accessdate=2022-08-03|language=sr|last=Headliner.rs}}&lt;/ref&gt;, pri čemer je sodeloval tudi pokojni [[Josip Broz - Tito|Josip Broz Tito]], ki je imel istoimenski vojaški čin. Skupino in predstavo je verbalno napadlo več [[Zveza komunistov Jugoslavije|komunističnih]] organizacij in nadrealisti so se morali nekaj časa izogibati javnosti. Predstava se je brez večjih nasprotovanj nadaljevala spomladi 1985.

Oddaja je bila večinoma sestavljena iz politične [[Satira|satire]], pa tudi humorja, povezanega z miselnostjo ljudi v nekdanji [[Jugoslavija|Jugoslaviji v]] obliki skečev, ki so postali znani v [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|nekdanji Jugoslaviji]]. V poznih osemdesetih in zgodnjih devetdesetih letih prejšnjega stoletja so številni skeči obravnavali tedanje politične razmere, ki so bile uvod v [[Razpad SFR Jugoslavije|jugoslovanske vojne]]. Nekateri skeči so se izkazali za preroške, saj so opisovali stvari, kot so delitev [[Sarajevo|Sarajeva]] na različne republike, ena družina, razdeljena na dva klana, ki se borita za nadzor nad prostori v stanovanju, &quot;pomembna&quot; prisotnost mirovnih sil ZN in njihovo dolivanje goriva ogenj v tem konfliktu.

Nadrealisti so imeli čisto [[Pacifizem|pacifistične]] poglede in so pogosto uporabljali absurd za opisovanje bližajoče se vojne, na primer z opozorilom, da bi lahko &quot;prekinila mir in uničila bosansko harmonično vojno&quot; ali z dajanjem zaskrbljujočih navodil, kako naj gledalci ravnajo v primeru &quot;mir&quot;.

== Po začetku vojne ==
Top lista nadrealista se je med vojno še naprej predvajal s spremenjeno zasedbo, večinoma kot radijska oddaja, ki se je začela z vrsticami, kot je &quot;dober večer, vsi trije, ki še imate generatorje&quot;, pa tudi z nekaj televizijskimi nastopi. Kot komedija, postavljena v vojno razdejano mesto, je vplivala na moralo prebivalcev. Predstava se je bolj neposredno ukvarjala z obdajajočo vojno realnostjo, posmehovala se je vsem trem stranem in vsakodnevni situaciji, v kateri so bili Sarajevčani med obleganjem.

Na primer, en skeč med vojno je prikazoval Srbe, kako aretirajo očitno nedolžne češke turiste, izgubljene na izletu na morje, kot muslimanske skrajneže in teroriste. Drugi skeč prikazuje, kako muslimanski &quot;hodža&quot; otroka ozdravi od četniškega duha.

Leta 2007 je bila na RTL (na Hrvaškem) in FTV (v Bosni in Hercegovini) ter leta 2008 na srbski televiziji B92 predvajana spin-off serija z naslovom &quot;Nadreality Show &quot;, ki sta jo producirala Zenit Đozić, Darko Ostojić  in Elvis J. Kurtović .

Leta 2012 na Prva se je začelo predvajati nadaljevanje Nadrealista v režiji dr. Neleta Karajlića . Igralsko zasedbo poleg Neleta sestavljajo Nikola Kojo, Zoran Cvijanović, [[Vesna Trivalić]], Goran Sultanović, Miloš Samolov in številni drugi igralci.

== Igralci ==

* Zenit Džozič
* [[Branko Đurić|Branko Đurić Đuro]]
* Nele Karajlić
* Darko Ostojić
* Davor Sučić
* Boris Šiber
* Elvis J. Kurtović
* Dražen Ričl
* Davor Dujmović
* Faris Arapović
* Drale Karajlić
* Jadranko Dado Džihan
* Zlatko Arslanagić Zlaja

== Sklici ==

== Zunanje povezave ==

* {{IMDb-naslov|id=0191740}}
[[Kategorija:Humoristične televizijske serije]]
[[Kategorija:Jugoslovanske televizijske serije]]</text>
      <sha1>nbzxkoen6jtvdqrokgmzk7nryvdzcku</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5726965</id>
      <parentid>5726964</parentid>
      <timestamp>2022-08-03T10:42:19Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>EmiliaITČA</username>
        <id>207895</id>
      </contributor>
      <comment>/* Sklici */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4466" xml:space="preserve">'''Top lista nadrealista''' (sl. Nadrealistična Top lista) je bila [[Radio|radijska]] komedija, ki so jo predvajali na Radio Sarajevo in kasneje na TV Sarajevo v [[1980.|osemdesetih]] in zgodnjih [[1990.|devetdesetih letih]] prejšnjega stoletja.

Top lista nadrealistov se je začela predvajati leta [[1981]]. v sklopu oddaje Primus na Radiu Sarajevo. Oddaja je zaslovela, dobila čas za predvajanje in leta [[1984]]. rodil televizijsko serijo.

V nekaj mesecih konec leta 1984 in v začetku leta [[1985]] . predstava je bila odpovedana. Del zasedbe, ki je ustvarjala predstavo, večinoma tako igralcev kot piscev, so bili člani [[ROK|rock]] skupine [[Zabranjeno pušenje]] . Med koncertom na [[Reka, Hrvaška|Reki]] je pevec skupine in eden od članov Nadrealistov Nele Karajlić po okvari ojačevalca znamke Marshall naredil besedno igro z besedami: ''»Crk'o Marshall! Razmišljam o ojačevalcu«''&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Crko maršal! Istina iza najčuvenije rečenice ex-YU rokenrola… i kakve sve to veze ima s piramidom u Visokom|url=https://headliner.rs/2019/11/30/crko-marsal-istina-iza-najcuvenije-recenice-ex-yu-rokenrola-i-kakve-sve-to-veze-ima-s-piramidom-u-visokom/|website=Headliner|accessdate=2022-08-03|language=sr|last=Headliner.rs}}&lt;/ref&gt;, pri čemer je sodeloval tudi pokojni [[Josip Broz - Tito|Josip Broz Tito]], ki je imel istoimenski vojaški čin. Skupino in predstavo je verbalno napadlo več [[Zveza komunistov Jugoslavije|komunističnih]] organizacij in nadrealisti so se morali nekaj časa izogibati javnosti. Predstava se je brez večjih nasprotovanj nadaljevala spomladi 1985.

Oddaja je bila večinoma sestavljena iz politične [[Satira|satire]], pa tudi humorja, povezanega z miselnostjo ljudi v nekdanji [[Jugoslavija|Jugoslaviji v]] obliki skečev, ki so postali znani v [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|nekdanji Jugoslaviji]]. V poznih osemdesetih in zgodnjih devetdesetih letih prejšnjega stoletja so številni skeči obravnavali tedanje politične razmere, ki so bile uvod v [[Razpad SFR Jugoslavije|jugoslovanske vojne]]. Nekateri skeči so se izkazali za preroške, saj so opisovali stvari, kot so delitev [[Sarajevo|Sarajeva]] na različne republike, ena družina, razdeljena na dva klana, ki se borita za nadzor nad prostori v stanovanju, &quot;pomembna&quot; prisotnost mirovnih sil ZN in njihovo dolivanje goriva ogenj v tem konfliktu.

Nadrealisti so imeli čisto [[Pacifizem|pacifistične]] poglede in so pogosto uporabljali absurd za opisovanje bližajoče se vojne, na primer z opozorilom, da bi lahko &quot;prekinila mir in uničila bosansko harmonično vojno&quot; ali z dajanjem zaskrbljujočih navodil, kako naj gledalci ravnajo v primeru &quot;mir&quot;.

== Po začetku vojne ==
Top lista nadrealista se je med vojno še naprej predvajal s spremenjeno zasedbo, večinoma kot radijska oddaja, ki se je začela z vrsticami, kot je &quot;dober večer, vsi trije, ki še imate generatorje&quot;, pa tudi z nekaj televizijskimi nastopi. Kot komedija, postavljena v vojno razdejano mesto, je vplivala na moralo prebivalcev. Predstava se je bolj neposredno ukvarjala z obdajajočo vojno realnostjo, posmehovala se je vsem trem stranem in vsakodnevni situaciji, v kateri so bili Sarajevčani med obleganjem.

Na primer, en skeč med vojno je prikazoval Srbe, kako aretirajo očitno nedolžne češke turiste, izgubljene na izletu na morje, kot muslimanske skrajneže in teroriste. Drugi skeč prikazuje, kako muslimanski &quot;hodža&quot; otroka ozdravi od četniškega duha.

Leta 2007 je bila na RTL (na Hrvaškem) in FTV (v Bosni in Hercegovini) ter leta 2008 na srbski televiziji B92 predvajana spin-off serija z naslovom &quot;Nadreality Show &quot;, ki sta jo producirala Zenit Đozić, Darko Ostojić  in Elvis J. Kurtović .

Leta 2012 na Prva se je začelo predvajati nadaljevanje Nadrealista v režiji dr. Neleta Karajlića . Igralsko zasedbo poleg Neleta sestavljajo Nikola Kojo, Zoran Cvijanović, [[Vesna Trivalić]], Goran Sultanović, Miloš Samolov in številni drugi igralci.

== Igralci ==

* Zenit Džozič
* [[Branko Đurić|Branko Đurić Đuro]]
* Nele Karajlić
* Darko Ostojić
* Davor Sučić
* Boris Šiber
* Elvis J. Kurtović
* Dražen Ričl
* Davor Dujmović
* Faris Arapović
* Drale Karajlić
* Jadranko Dado Džihan
* Zlatko Arslanagić Zlaja

== Sklici ==
&lt;references /&gt;
== Zunanje povezave ==

* {{IMDb-naslov|id=0191740}}
[[Kategorija:Humoristične televizijske serije]]
[[Kategorija:Jugoslovanske televizijske serije]]</text>
      <sha1>2ruosql756gnrerm3ibbw0q04ev1pzw</sha1>
    </revision>
  </page>
</mediawiki>